38 2019

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019 barve: CMYK, stran 1

V petek (10/23 °C), soboto (12/23 °C) in nedeljo (12/22 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 26. septembra 2019

ĹĄtevilka 38 | leto 66

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Trajnostna spotikanja TomaĹž GerĹĄak

Praznovanje polno veselja in ponosa LetoĹĄnje praznovanje Mestne obÄ?ine Velenje je bilo ĹĄe posebej slovesno, saj je sovpadalo s 60-letnico sodobnega Velenja. Pravzaprav je bilo veselo in razigrano kar ves mesec, vsi dogodki pa so bili odliÄ?no obiskani. To velja tudi za osrednjo slovesnost, ki je bila na predprazniÄ?ni veÄ?er

v Domu kulture, kjer je Ĺžupan Bojan KontiÄ? s ponosom nanizal najveÄ?je uspehe zadnjih desetih let in se z optimizmom zazrl v prihodnost. Podelili pa so tudi letoĹĄnja obÄ?inska priznanja. VeÄ? na 3. strani. đ&#x;”˛

V zadnjem Ä?asu smo lahko priÄ?a ĹĄtevilnim spremembam v zvezi s trajnostno mobilnostjo. Prav je, da se na tem podroÄ?ju izvajajo ukrepi in spremembe brez dvoma podpiram. Ampak ne morem si kaj, da se ne bi spotaknil ob nekatera dejstva, zaradi katerih obÄ?asno grdo zavijam z oÄ?mi. Kolesar je danes car! Ĺ tevilne ceste so v duhu brezogljiÄ?ne druĹžbe prilagodili kolesarjem, poleg Ĺže obstojeÄ?ih kolesarskih poti so jim dodelili nove in jih lepo barvno oznaÄ?ili. Ĺ e veÄ?, dobili so tudi velik del nekaterih cest, po katerih zdaj upraviÄ?eno vlada zmeĹĄnjava, saj ĹĄtevilni udeleĹženci ne vedo, kje je po novem treba voziti. V Ĺ aleku so celo pobrisali sredinsko Ä?rto, kar v temnih zimskih dneh gotovo ne bo koristilo, ko bodo kolesarske poti morda zasute s snegom, vidljivost pa v kratkih popoldnevih in veÄ?erih veliko slabĹĄa.

Najbolj ironiÄ?no pri vsem tem pa je, da kolesarji ĹĄe vedno zelo pogosto kolesarijo ob robu cestiĹĄÄ?a in ne po kolesarskih poteh, ki se marsikje razprostirajo celo na obeh straneh ceste. Prometne akrobacije, ki smo jim priÄ?a v zadnjem Ä?asu, so videti, kot da mnogim ni mar za svoje zdravje, in tudi nova zloĹženka v poĹĄtnih nabiralnikih ne vsebuje prav dosti koristnih napotkov. Zato bi bilo del sredstev nadvse priporoÄ?ljivo investirati v temeljito izobraĹževanje udeleĹžencev v prometu. Mednje sodijo tudi peĹĄci. Z leti so si priborili poseben privilegij, in kakor hitro se pojavijo ob robu cestiĹĄÄ?a, avtomobili zaÄ?nejo hipoma ustavljati. Razumljivo, Ä?e je ob cesti starejĹĄi obÄ?an ali razposajen otrok, ampak ustavljanje slehernemu peĹĄcu pomeni zastoje in ĹĄe veÄ? v ozraÄ?je izpuĹĄÄ?enega ogljikovega dioksida. TomĹĄiÄ?eva cesta je s petimi prehodi vsakih nekaj deset metrov sploh neprijazna. StarejĹĄi vozniki se gotovo spomnijo priporoÄ?ila, da se peĹĄca ne vabi na cestiĹĄÄ?e, saj se ta ustavi veliko prej kot avtomobil.

In tako smo spet pri avtomobilih. Natanko pred ĹĄtirinajstimi leti sem v tej isti rubriki na prvi strani NaĹĄega Ä?asa Ĺže opozarjal na nelogiÄ?en interval semaforjev na Ĺ aleĹĄki cesti. Zgodilo se ni niÄ?, pa Ä?eprav je reĹĄitev z danaĹĄnjo tehnologijo malodane trivialna.

Ustavljanje vsakih nekaj sto metrov gotovo ni prijazno do okolja, saj je izpust CO2 pri tovrstni voĹžnji dvainpolkrat viĹĄji. DrĹžava ĹĄe naprej nelogiÄ?no obdavÄ?uje osebna vozila, medtem ko so tovorni delovni stroji oproĹĄÄ?eni okoljskih dajatev. Kljub vsemu pa cestni promet sploh ni najveÄ?ji proizvajalec ogljikovega dioksida, paÄ? pa so to sistemi za pridobivanje elektriÄ?ne energije. Zato je tudi elektrifikacija prometa, dokler pridobivanje energije ne bo defosilizirano, bolj kot ne pesek v oÄ?i. Do takrat bo elektriÄ?no vozilo zgolj slaba naloĹžba, saj se nakup kljub primaknjeni subvenciji enostavno ne splaÄ?a, uporaba pa ne prispeva k Ä?istejĹĄemu okolju.

Podobno velja za smeti. NiÄ? kaj manj nevarne niso, in kolikor je videti v zabojnikih, ustrezno loÄ?evanje ĹĄe zdaleÄ? ni stalnica. PogreĹĄam tudi zabojnike za odpadno (gospodinjsko) olje. Zdaj ga je treba skladiĹĄÄ?iti in odpeljati na zbirni center. Bi si upal trditi, da Ä?isto preveÄ?krat pristane v odtoku ...

Zato, dragi someĹĄÄ?ani, bi bilo veÄ?krat koristno uporabiti zdravo kmeÄ?ko pamet. Za lastno varnost, Ä?e Ĺže zaradi planeta ne. đ&#x;”˛

Podnebni ĹĄtrajk tudi v Velenju Velenje, 27. september – Tudi mladi v Ĺ aleĹĄki dolini so za podnebno praviÄ?nost. Ta petek, ob simboliÄ?ni uri 11.55, se bodo zbrali na Titovem trgu in skupaj s protestniki v ĹĄtevilnih slovenskih krajih ponovno zahtevali odloÄ?no ukrepanje proti podnebni krizi in dostojno Ĺživljenje na ohranjenem planetu za vse. Ĺ˝e marca je veÄ? kot dvanajst tisoÄ? ljudi zasedlo ulice in trge desetih slovenskih mest. Na vlado so naslovili konkretne in izvedljive ukrepe, a se do danes ni zgodilo praktiÄ?no niÄ?, kveÄ?jemu so zadnji vladni podnebni dokumenti v nasprotju z resno podnebno politiko, so predstavniki gibanja Mladi za podnebno praviÄ?nost zapisali na druĹžbenih omreĹžjih. Zato ponovno pozivajo k ĹĄtrajku in jasnemu izraĹžanju zahteve po prenehanju uniÄ?evanja narave in bolj odgovornemu ravnanju z okoljem. Pozivu so se Ĺže odzvali velenjski gimnazijci, ki bodo mnoĹžiÄ?no zapustili ĹĄolske klopi. Upajo pa, da se bodo na podnebnem ĹĄtrajku zbrali tudi odrasli, upokojenci, skratka predstavniki vseh druĹžbenih skupin, saj se nihÄ?e, ne glede na svoj status, ne more izogniti posledicam ekoloĹĄke apokalipse, ki grozi planetu. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

26. septembra 2019

VeÄ?ina aktivnosti poteka po naÄ?rtih Po veÄ? kot treh mesecih je na 6. redni seji zasedal svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki in se seznanil tudi s poslovanjem obÄ?ine v prvem polletju, ki je minilo brez pretresov

Darko Pokleka, ki je junija odstopil s predsedniĹĄkega mesta v stranki SDS, je naznanil tudi izstop iz koalicije SDS, SLS in SMC in bo odslej deloval kot samostojni svetnik.

Tina Felicijan

Ĺ martno ob Paki, 23. september – Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar je najprej predstavil aktivnosti od zadnje seje. Teh je bilo precej, pravi, saj so se Ĺže v prvem polletju spopadli z nekaterimi veÄ?jimi projekti in naloĹžbami.

Dela na gradbiĹĄÄ?u ceste in kanalizacije v Gavcah se te dni zakljuÄ?ujejo, prav tako na gradbiĹĄÄ?u kanalizacije v Malem Vrhu, povsod pa so se izvajalci sreÄ?ali z zahtevnim terenom, ki je precej oviral gradnjo. Uredili so plaz v Skornem in tam tudi nadaljujejo dela na cesti. Zgradili so cesto in ploÄ?nik v ReÄ?ici ob Paki, obnovili vodovod v Ĺ martnem ob Paki.

Pri mladinskem centru v sklopu projekta LAS gradijo veÄ?namenski sanitarni objekt. Opravljena so bila manjĹĄa dela v sodelovanju z vaĹĄkimi skupnostmi – ograji na mostovih v Slatinah in Hudem potoku, z reflektorji so osvetlili igriĹĄÄ?e z mivko, namestili veÄ? pitnikov.

Nekoliko se je zataknilo pri prezidavi vrtca. ÂťPri pripravi dokumentacije imamo teĹžave z direkcijo za vode, ki zahteva dodatna pojasnila, saj naj bi na obmoÄ?ju, kjer naÄ?rtujemo prizidek, bile petstoletne vode, ki prepreÄ?ujejo

Po tem, ko je Mitja LoÄ?iÄ?nik odstopil od kandidature, so ĹĄmarĹĄki svetniki za predstavnika v svetu zavoda zdravstvenega doma Velenje na (edini) predlog SMC imenovali Leona LoÄ?iÄ?nika. gradnjo takĹĄnih objektov. Dodatno gradivo smo Ĺže pripravili in Ä?akamo na sestanek s predstavniki direkcije. Obetamo si, da bodo pojasnila zalegla in bomo dobili gradbeno dovoljenje za dozidavo vrtca,ÂŤ je pojasnil Ĺžupan.

Na zadnji seji odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne sluĹžbe so se Ä?lani seznanili s teĹžavami, ki se pojavljajo na zbirnem mestu za odpadke pri pokopaliĹĄÄ?u. Konce-

sionar PUP Saubermacher vsako prvo in tretjo soboto v mesecu zbira kosovne odpadke, ki jih je vse veÄ? – v enem letu je koliÄ?ina zbranih odpadkov narastla za 25 odstotkov, zato se poveÄ?ujejo stroĹĄki zbiranja, je poroÄ?al predstavnik izvajalca javne sluĹžbe in dodal, da je potrebno izboljĹĄati tudi naÄ?in zbiranja, saj prihaja do nereda in odpadke odlagajo tudi ljudje, ki do tega niso upraviÄ?eni, pa tudi vsi odpadki

Znani dobitniki priznanj in nagrad

Komisija za obÄ?inska priznanja in nagrade je prejela dva predloga. Stranka Socialni demokrati je predlagala, naj grb ObÄ?ine dobi AMD Ljudska tehnika ob svoji 70-letnici, in sicer za svoj prispevek k ohranjanju tehniÄ?ne zgodovine kraja. Kulturno druĹĄtvo Gorenje pa je predlagalo, naj plaketo ObÄ?ine prejme Miran Dobravc za vidni prispevek pri razvoju in delovanju obÄ?ine na razliÄ?nih podroÄ?jih. Svetniki so sprejeli oba predloga. đ&#x;”˛

NaĹĄ gospodarstvenik na Ä?elu stranke

Klopca za dojenje Velenje – Pred dvema letoma je v Sloveniji zaĹživel projekt postavitve posebnih MAM klopic za dojenje in previjanje, katerih namen je sprejemanje dojenja na javnih mestih kot nekaj povsem naravnega in pozitivnega. Letos je projekt podjetja Apollo, ki ozaveĹĄÄ?a slovensko javnost o izjemnem pomenu dojenja za zdravje otrok in mater, podprla tudi Mestna obÄ?ina Velenje. V Sloveniji je trenutno sedem MAM klopic za dojenje. Zadnjo so namenu predali prejĹĄnji petek na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u (ob đ&#x;”˛ Ĺ aleĹĄki cesti) v Velenju.

Brigadirji bodo zavihali rokave Velenje – Upravni odbor DruĹĄtva brigadirjev Velenje v sklopu obeleĹževanja 60-letnice MO Velenje organizira v soboto, 28. septembra, delovno akcijo, s katero bodo opozorili na pomen brigadirstva in prostovoljnega dela pri izgradnji Velenja. ÄŒistili bodo reko TrebuĹĄo in breĹžine, ki so jih pred leti Ĺže oÄ?istili. Obiskalo jih bo tudi DruĹĄtvo brigadirjev iz Kikinde iz Srbije, s katerim Ĺže nekaj Ä?asa dobro sodelujejo, ter ĹĄtiriÄ?lanska obÄ?inska delegacija, s katero bodo skuĹĄali stkati nove vezi in poti. Njihov namen pa je zdruĹževanje in povezovanje turizma, pravi predsednik Zveze brigadirjev Slovenije in predsednik DruĹĄtva brigadirjev Velenje Koloman LainĹĄÄ?ek. đ&#x;”˛

Dvigala bo moĹžno vgrajevati Ljubljana, 24. septembra – Poslanci so v okviru redne septembrske seje soglasno dopolnili stanovanjski zakon, po katerem bodo posegi v veÄ?stanovanjske stavbe laĹžji. Pobudo za to je dal drĹžavni svetnik Bojan KontiÄ?, ki je poudaril, da je bilo doslej treba za odpravo arhitektonskih ovir v veÄ?stanovanjskih zgradbah, torej tudi za projekte, kakrĹĄna sta vgradnja dvigala in izgradnja klanÄ?ine, pridobiti gradbeno dovoljenje in zato 100-odstotno soglasje etaĹžnih lastnikov. Nekateri lastniki pa pri tem ne Ĺželijo sodelovati, zato so bile doslej takĹĄne izboljĹĄave pogosto neizvedljive. DrĹžavni svet je njegovo pobudo, o kateri smo Ĺže pisali, soglasno potrdil in predlagal DZ, da spremeni ta zakon. To se je tudi zgodilo, in sicer bo zdaj dovolj, da se bo za takĹĄne posege đ&#x;”˛ mz odloÄ?ilo 75 odstotkov lastnikov.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

ne sodijo na to zbirno mesto. ÂťLokacijo sem si ogledal in navedbam lahko delno pritrdim, a na zahteve, ki jih PUP Saubermacher postavlja pred nas, da bi mi organizirali kontrolo nad tem, kdo lahko pripelje odpadke in katere, ne moremo pristati.

Za to je zadolĹžen koncesionar, ne nazadnje na obÄ?inski upravi nimamo dovolj (usposobljenih) ljudi, da bi lahko to izvajali vsako drugo soboto,ÂŤ je povedal Ĺžupan. ObÄ?ina posluje dobro Svetniki so se seznanili s poroVpraĹĄanja in pobude Ä?ilom o izvrĹĄevanju proraÄ?una VaĹĄÄ?ani Gorenja so pismo s ObÄ?ine in sklenili, da je ObÄ?ina pritoĹžbo nad neprijetnimi vo- v prvem polletju poslovala brez njavami, ki se ĹĄirijo s piĹĄÄ?anÄ?je pripomb. Realizirali so dobrih farme, naslovili tako na Ĺžupana 43 odstotkov prihodkov in neko-

liko manj naÄ?rtovanih odhodkov.

Izkoristili so polovico rezervnih sredstev, namenjenih odpravi ĹĄkode, ki jo predvsem na cestah naredijo neurja. Tako si lahko obetajo, da bodo za odpravo plazov dobili drĹžavna sredstva. ÂťDenarja imamo dovolj in nas ne skrbi. UspeĹĄno izvajamo projekte, ki smo jih zastavili ob naÄ?rtovanju letoĹĄnjega proraÄ?una,ÂŤ je povedal Ĺžupan.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

kot na svetnico Marijo Boruta, ki je temo izpostavila na seji. Ko so se pred gradnjo seznanili s projektom, so dobili zagotovila, da bodo vplivi na okolje minimalni, ker bo uporabljena najsodobnejĹĄa tehnologija. Zdaj pa ugotavljajo, da je njihova kakovost Ĺživljenja bistveno niĹžja kot prej in jo hoÄ?ejo nazaj.

Svetnico Mojco Kumar pa je zanimalo, kako bo izgradnja kolesarskih stez vplivala na ĹĄirino nekaterih cest – ali bodo steze tekle po cesti in bo s tem ogroĹžena varnost kolesarjev in oviran promet (doloÄ?eni odseki so zelo obremenjeni s kmetijsko mehanizacijo) ali bo cesta razĹĄirjena in bo kolesarska steza dograjena. Ĺ˝upan je odgovoril, da Ĺželijo cesto razĹĄiriti in se z drĹžavo pogajajo glede zagotovitve zadostne ĹĄirine obmoÄ?ja, na katerem bo standardna dvosmerna kolesarka steza.

Minister ĹĄe predsednik – Na visoki ravni – Manj pravih odpadkov – Skate park Slatna – Sladke teĹžave Bi rekel – niÄ? kaj novega: odstopil je ĹĄe en minister. Kot tudi, da se nadaljujejo razprave o povpreÄ?ninah, ki jih terjajo obÄ?ine, in o odpravi dopolnilnega zavarovanja, ki ga terja levica. NiÄ? novega seveda tudi niso razprave o novem volilnem redu. Volilni okraji ali pravi referenÄ?ni glas? Mnenja so deljena, kot je razdeljena naĹĄa drĹžavica. ÄŒeprav pri tem niso najbolj aktivni drĹžavljani oziroma volivci, ampak – seveda – politiki, ki jim gre za stranko in poslance.

Brez volilnih okrajev in preferenÄ?nega glasu pa smo dobili novega predsednika Stranke modernega centra. Na vroÄ?i stolÄ?ek je sedel Zdravko PoÄ?ivalĹĄek iz Olimja, na naĹĄem obmoÄ?ju znan tudi kot nekdanji direktor regijske mlekarne in Term Olimia. Sicer pa je, seveda, minister za gospodarstvo. Izvolitev ni bila preseneÄ?enje, saj je bil edini kandidat, morda tudi enotnost volivcev ne, vsi so bili zanj.

Za mnoge je bila bolj preseneÄ?enje ÂťenotnaÂŤ udeleĹžba gostov na kongresu – udeleĹžili so se ga predstavniki domala vseh parlamentarnih strank ter mnogi gospodarstveniki. To gotovo nekaj pove!

RazliÄ?na dogajanja na visoki ravni, ne ravno na politiÄ?ni, so se dogajala tudi na naĹĄem obmoÄ?ju. Tudi na turistiÄ?ni, kar se zdi nekaterim ĹĄe pomembneje. Na zreĹĄkem Pohorju so odprli veliko pridobitev za ĹĄe moÄ?nejĹĄi razvoj Ĺže tako lepo razcvetenega turizma. Da so pohorska drevesa visoka, je znano, zdaj lahko ob sprehodu med kroĹĄnjami teh dreves turisti to tudi obÄ?utijo. Domala konÄ?an je drzni projekt Pot med kroĹĄnjami dreves, ki je nastal v sodelovanju obÄ?ine ZreÄ?e in Ä?eĹĄkega partnerja. Ne nudi le prijetnega in tudi precej adrenalinskega sprehoda v viĹĄini 20 metrov, uĹživanja sveĹžega zraka in ĹĄe Ä?esa – nudi tudi lep razgled po okolici. Predvsem z vrha 37-metrskega stolpa je mogoÄ?e videti ĹĄiroko obmoÄ?je na vse strani po Sloveniji in sosednjih drĹžavah. Za konÄ?no podobo te pridobitve manjka le ĹĄe 40-metrski tobogan, po katerem se bodo lahko obiskovalci spustili s stolpa. Tudi tega bodo kmalu uredili. Ne tako ÂťvisokÂŤ, a vseeno pomemben dogodek bo v Ĺ˝alcu. Ob bliĹžnjem svetovnem dnevu turizma naj bi namreÄ? tudi tu s pobratimstvom uÄ?vrstili sodelovanje domaÄ?a Fontana piva

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Zelena dolina ter Fontana vina Marezige s Primorskega. Pobratenje prve fontane piva na svetu in prve fontane vina v Evropi je na Primorskem Şe bilo. V soboto pa bo v Žalcu ťe zdaj Şe tradicionalni Savinjski oktoberfest. Zgodaj popoldne bo Şe otroťki, sredi sobotnega popoldneva pa tudi tradicionalni Hmeljarski likof.

Visoko raven na povsem drugem podroÄ?ju dosegajo v celjskem Simbiu, oziroma njegovem Regionalnem centru za ravnanje z odpadki.

Tu so namreÄ? pognali nov obrat z novo tehnologijo, ki iz meĹĄanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaĹže omogoÄ?a izloÄ?anje ĹĄtirikrat veÄ? odpadnih materialov, ki jih je mogoÄ?e reciklirati. V tem celjskem centru obdelujejo komunalne odpadke za kar Ä?etrtino slovenskih obÄ?in. Z zadnjimi tehnoloĹĄkimi naloĹžbami, ki so skupaj veljale 5,5 milijona evrov, so proces posodobili, tako da zdaj poteka sortiranje domala povsem strojno. Celjski RCERO deluje Ĺže dobrih deset let, koliÄ?ina odpadkov se je ta Ä?as moÄ?no poveÄ?ala, je pa ekonomsko najbolj uÄ?inkovit center za ravnanje z odpadki v Sloveniji.

S polno izkoriĹĄÄ?enostjo zmogljivosti dosegajo tudi ugodnejĹĄe cene za obÄ?ine in obÄ?ane.

S to veliko naloĹžbo se seveda ne morejo primerjati tiste v RogaĹĄki Slatini, ki pa bodo tudi precej ÂťpomagaleÂŤ ljudem. Odprli so dve tako imenovani ÂťpovozniÂŤ kroĹžiĹĄÄ?i, ki bosta olajĹĄali promet pri slatinski cerkvi in v bliĹžini mejnega prehoda Rajnkovec. Za drugaÄ?ne vrste ÂťvoznikovÂŤ so pred dnevi pri II. osnovni ĹĄoli odprli ĹĄe Skate park Slatna – poligon za rolkarje in ÂťadrenalinskeÂŤ kolesarje. ÄŒeprav je namenjen vsem generacijam, ga bodo gotovo bolj uporabljali mladi. ObÄ?ina je pri naÄ?rtovanju parka mladim res tudi prisluhnila. Ta park je del projekta Urbano Obsotelje, v okviru katerega so v obÄ?inah RogaĹĄka Slatina in PodÄ?etrtek uredili ĹĄe veÄ? zanimivih projektov za mlade in odrasle.

Pa ĹĄe to: v severnem delu Celja so se zaÄ?ele prometne teĹžave. Za ene ÂťsladkeÂŤ, za druge niÄ? kaj vesele. Tu se namreÄ? konÄ?no resno zaÄ?enjajo obnovitvena dela kilometer dolgega cestnega odseka med Ĺ marjeto in Ĺ kofjo vasjo. V ÂťobÄ?insko-drĹžavnemÂŤ partnerstvu. Obnova bo veljala 2,2 milijona evrov, tretjino bo primaknila celjska obÄ?ina.

Zaradi del velja zdaj enosmerni promet, urejen s semaforji ali roÄ?no.

Vse do junija naslednje leto, ko naj bi bila obnova konÄ?ana.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019 barve: CMYK, stran 3

3

OB PRAZNIKU

26. septembra 2019

SrÄ?na osrednja obÄ?inska slovesnost Na osrednji obÄ?inski slovesnosti podelili letoĹĄnja obÄ?inska priznanja – Grbe so prejeli Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje, TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, plakete pa Karate klub, SmuÄ?arski klub in DruĹĄtvo tabornikov Jezerski zmaj Mira ZakoĹĄek

Velenje, 19. septembra – V povsem napolnjeni dvorani kulturnega doma je v odliÄ?nem razpoloĹženju potekala osrednja obÄ?inska slovesnost ob letoĹĄnjem prazniku Mestne obÄ?ine Velenje in 60-letnici Velenja. K temu so takoj na zaÄ?etku prispevali pevci z osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha z Andrejo Ostruh in Zmagom Ĺ tihom, ki so zapeli velenjsko himno, ki pravega VelenjÄ?ana vedno ogreje.

Slovesnosti so se udeleĹžili ĹĄtevilni gostje, med njimi svetniki, nekdanji predsedniki obÄ?inske skupĹĄÄ?ine in nekdanji Ĺžupan, Ĺžupani sosednjih obÄ?in, Ä?astni obÄ?ani, predstavniki gospodarstva in javnega Ĺživljenja, prijateljskih mest (Banjaluke, Novega Sarajeva, Plevlja, Prievidze, Vienne in Prijedora) in ĹĄtevilni obÄ?ani.

ÂťBodimo ponosni na svojo drĹžavo, bodimo ponosni na VelenjeÂŤ

Med gosti je bil tudi predsednik DrĹžavnega zbora Republike Slovenije Dejan Ĺ˝idan, ki je prisotne tudi nagovoril in jim Ä?estital ob prazniku. S ponosom pa je ob tem povedal, da je vlada ravno ta dan na njihovo pobudo sprejela prav posebni zakon o kulturnem evru. ÂťIn zakaj je ta zakon tako zelo pomemben? Mi smo tako definirali spoĹĄtovanje do svojega jezika, preko svoje kulture, preko zgodovinskega spomina in preko zavedanja, da pripadamo skupnosti. In to ob 60-letnici Velenja, ki v resnici goji podobne vrednote, to so vrednote spoĹĄtovanja identitete slovenskega naroda in tudi drugih narodov, ki tukaj Ĺživijo. Mi spoĹĄtujemo kulturo in vsakemu dajemo pravico, da ohrani svojo identiteto. To v sedanjih razmerah, Ä?e pogledamo ĹĄirĹĄe, ni nekaj obiÄ?ajnega,ÂŤ je poudaril Ĺ˝idan, ki je spomnil ĹĄe na en pomemben jubilej – to je 30. obletnica, ko je ustavni komisiji pod vodstvom Mirana PotrÄ?a uspelo pripraviti in doseÄ?i sprejem ustavnih amandmajev, ki so omogoÄ?ili, da imamo danes svojo drĹžavo. ÂťVem, da marsikdo razmiĹĄlja, da je pravica naroda,

ko gledamo to temeljno listino ZdruĹženih narodov, da ima svojo drĹžavo, vendar je med neko sploĹĄno pravico in moĹžnostjo, da se to realizira, tako velika razlika, kot je razlika med Slovenijo in Katalonijo,ÂŤ je ĹĄe dejal, med zbrane pa prenesel ĹĄe mnenje egipÄ?anskega veleposlanika, ki

vsak posamezno. Torej, bodimo ponosni na to in verjemite mi, da bomo uspeĹĄni tudi v prihodnje.ÂŤ

ÂťSolidarnost nam je v genihÂŤ

Slavnostni govornik je bil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki je opisal uspeĹĄen

stanovanjskih vpraĹĄanj, in naĹĄtel ĹĄtevilne ugodnosti, ki jih imajo tukajĹĄnji prebivalci. Ĺ e posebej je ob vsem tem poudaril tukajĹĄnjo socialno noto. ÂťPonosni smo na to, vÄ?asih so nekateri omenjali, da smo socialna republika, pa republika nismo, socialni pa smo, in to zanesljivo iz izkuĹĄenj

Aleksandra VasiljeviÄ? (predsednica komisije za priznanja), UroĹĄ Prislan (TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje), Aleksander ValiĹĄer (CVIU), Gregor Jeromel (Pihalni orkester Premogovnika Velenje), Bojan KontiÄ? (Ĺžupan)

zika. Zato lahko zelo hitro nastane nesporazum. Dejstvo je, da gospodarstvo potrebuje delovno silo, z delavci pa seveda prihajajo tudi druŞine in kar naenkrat se pojavijo teŞave v zdravstvu, izobraŞevanju ‌. Zahteval je, da drŞava to sistemsko reťi.

Kdo je pravi VelenjÄ?an?

Tudi to vpraĹĄanje je zastavil Bojan KontiÄ?: ÂťPo drugi svetovni vojni je tukaj Ĺživelo1.200 ljudi, danes nas je 33 tisoÄ?. Kdo je pravi VelenjÄ?ani, tistih 1.200 s potomci ali vsi tisti, ki so priĹĄli

Andrej Ĺ mid (taborniki), Jaka Dolenc (SmuÄ?arski klub), MatjaĹž Cesar (Karate klub)

V ospredju so bili nagrajenci

V ospredju so bili seveda letoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci. Grbe in priznanja sta jim izroÄ?ila Ĺžupan Bojan KontiÄ? in predsednica komisije za priznanja sveta Mestne obÄ?ine Velenje Aleksandra Vasiljević.

Plakete Mestne obÄ?ine Velenje so prejeli: Karate klub Velenje (za uspeĹĄno 50-letno delovanje kluba, promocijo Velenja in izjemen prispevek pri spodbujanju ĹĄporta med mladimi); SmuÄ?arski klub Velenje (za uspeĹĄno 50-letno delovanje kluba, promocijo Velenja in izjemen prispevek pri spodbujanju ĹĄporta med mladimi) in DruĹĄtvo tabornikov Rod Jezerski zmaj (za uspeĹĄno 50-letno delovanje v taborniĹĄtvu in izjemen prispevek pri vzgoji mladih tabornikov v duhu taborniĹĄkih vrednot in ohranjanja neokrnjene narave).

NajveÄ?je letoĹĄnje obÄ?insko priznanje – grb Mestne obÄ?ine Velenje, pa so prejeli: Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje (za poĹžrtvovalno delo in izjemen prispevek v vzgoji izobraĹževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov

S slavnostnega zasedanja

Predsednik drŞavnega zbora Dejan Židan

mu je ob odhodu iz Slovenije dejal, da je sluĹžboval v mnogih drĹžavah, a tako lepe, kjer je tako prijetno Ĺživeti, ni spoznal. Zbrane je Dejal Ĺ˝idan pozval: ÂťBodimo ponosni na svojo drĹžavo, bodimo ponosni na Mestno obÄ?ino Velenje, ki je marsikomu v Sloveniji zgled, kaj je to solidarnost, kaj je to zavedanje o pripadanju skupnosti in zavedanje, da skupaj lahko naredimo veÄ? kot

60-letni razvoj, ozrl pa se je tudi v bolj daljno zgodovino, iz katere je razvidno, da ima naselje Ĺže 750-letno tradicijo. S posebnim ponosom je orisal uspehe zadnjih desetih let, ko je obÄ?ina namenila za naloĹžbe kar 160 milijonov evrov. Od tega so pridobili veÄ? kot 35 milijonov nepovratnih sredstev. Prav tako je s ponosom povedal, da so v zadnjih 10 letih razreĹĄili kar 839

rudarjenja, iz Ä?asov, ko so rudarji vedeli, kdo je njihov kamerat, kdo je njihov tovariĹĄ, na koga se lahko zanesejo in kdo jim bo pomagal v primeru nesreÄ?e. To imamo, spoĹĄtovane VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani, v genih in naj ta solidarnost v genih tudi ostaja!ÂŤ Ob tem se je ustavil ob tujcih, ki legalno prihajajo in Ĺživijo v mestu, a je teĹžava predvsem v tem, da ne znajo slovenskega je-

v naĹĄe mesto iskat priloĹžnost za boljĹĄe Ĺživljenje? Kdo je torej VelenjÄ?an, kdo je pravi VelenjÄ?an?

Jaz pravim: VelenjÄ?an je tisti, ki ima rad Velenje, ki Ĺživi z Velenjem, ki spoĹĄtuje kulturo, ki spoĹĄtuje slovenski jezik, ki spoĹĄtuje to, kar nas dela takĹĄne, kot smo.

Ne nazadnje – tukaj je Slovenija in na Slovenijo smo vsi prav posebej ponosni. PrepriÄ?an pa sem, da znamo in zmoremo Ĺživeti v razliÄ?nosti, ki nas bogati.ÂŤ S temi mislimi in velenjsko himno, katere prvo kitico je zrecitiral, je tudi voĹĄÄ?il ob prazniku.

roki v samem centru mesta, mesto kar Ĺžari. Velenje se mi zdi kot sonÄ?nica,ÂŤ je povedala 24-letna Nika Drev, po srcu prava VelenjÄ?anka, pravi. ÂťVelenje je krasno mesto,

upam, da bo takĹĄno ostalo. Zelo lep je Velenjski grad. Tu lahko poÄ?nem veliko stvari, ĹĄe posebno na Titovem trgu. Rada hodim v ĹĄolo in imam veliko prijateljev.

Ponosna sem, da imam rojstni

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ?

s posebnimi potrebami); TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje (za uspeĹĄno 60-letno delovanje druĹĄtva, izjemen prispevek k prepoznavnosti Velenja in razvoju turizma) in Pihalni orkester Premogovnika Velenje za izjemno uspeĹĄno 100-letno glasbeno ustvarjanje in delovanje, pomembne doseĹžke v glasbi in ohranjanju rudarske tradicije v Ĺ aleĹĄki dolini).

Kulturni program na slovesnosti sta pripravila Plesni teater Velenje in multimedijski umetnik Stane Ĺ pegel v produkciji Festivala Velenje. đ&#x;”˛

Praznovali so z Velenjem Ob 60-letnici mesta je Ĺžupan Bojan KontiÄ? na sprejem povabil obÄ?anke in obÄ?ane, ki imajo rojstni dan 20. septembra Tina Felicijan

Velenje, 20. september – Tik pred zaÄ?etkom osrednjega prazniÄ?nega koncerta je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje, ki je minuli petek obeleĹžila 60-letnico, priredil tudi sprejem za obÄ?anke in obÄ?ane, ki so istega dne praznovali svoj rojstni dan. Sprejel jih je v Galeriji Velenje, jim podaril novo fotomonografijo o domaÄ?em mestu Bogastvo pogledov,

jih pogostil z zakusko in jim voĹĄÄ?il. ÂťPrepriÄ?an pa sem,ÂŤ je dejal, Âťda vas s tem mestom ne povezuje le rojstni datum 20. september.

S tem mestom ste tako kot ostali prebivalci rastli, mestu dajete in mesto daje vam moĹžnost solidnega Ĺživljenja v lepem, zelenem okolju. Na mesto vas zagotovo tako kot mene veĹžejo prijetna Ä?ustva. Zato praznujmo skupaj, imejmo radi Velenje in predvsem nadaljujmo skupaj.ÂŤ

Kako Velenje vidijo slavljenci?

ÂťSpomnim se, kakĹĄno je bilo Velenje le nekaj let po otvoritvi mestnega srediĹĄÄ?a. Tu so bile nove zgradbe, naokrog pa sama polja. Na njivah v Ĺ aleku smo ĹĄe igrali nogomet. Spremljal sem rast mesta. In fantastiÄ?no je, kaj smo iz mesta naredili. Hodili smo v sluĹžbo v jamo, potem pa ĹĄe na udarniĹĄko delo. Za pridnost smo bili nagrajeni. Danes v mestu zelo lepo Ĺživim,ÂŤ je povedal 71-letni Franc Bitenc. ÂťVelenje se mi Ĺže zdaj zdi zelo razvito mesto in vse se dela na tem, da bi bilo ĹĄe bolj. Vsak dan se nekaj dogaja, vse imamo pri

dan prav na ta dan. In zdelo se mi je fajn, da nas je Ĺžupan povabil na praznovanje,ÂŤ pa je povedala 10-letna slavljenka Pia Marie Niegelhell. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

DOGODKI

26. septembra 2019

Rento bi moralo dobiti vsako Svetnice in svetniki spraĹĄujejo gospodinjstvo Tako so prepriÄ?ani v Slovenski nacionalni stranki – Lokalni odbor SNS preko poslanske skupine SNS v drĹžavnem zboru pogosto postavlja vpraĹĄanja, povezana z njo

Perovec posebej poudari, da si in si ĹĄe bodo v SNS posebej prizadevali, da bo del rente priĹĄel do vsakega posameznika oziroma vsakega gospodinjstva neposredno. ÂťTako bo imel vsak nekaj od tega.ÂŤ Najprej pa je treba pripraviti Milena KrstiÄ? – Planinc zakon, je dodal JelinÄ?iÄ?, ki je ob javnosti plaÄ?ujejo visok davek.ÂŤ tokratnem obisku izrazil tudi ĹžeĹ oĹĄtanj, Ljubljana – MatevĹž Predsednik stranke Zmago Je- ljo, da bi se sreÄ?al z Ĺžupanom in Perovec, danes je predsednik lo- linÄ?iÄ?, s katerim smo se prejĹĄnji se z njim dogovoril o skupnem kalnega odbora Slovenske nacio- teden sreÄ?ali ob obisku Ĺ oĹĄtanja, reĹĄevanju teĹžav, ki tarejo Ĺ oĹĄtanj. nalne stranke (SNS) Ĺ oĹĄtanj, se pravi, da je ta odbor eden aktiv- ÂťK temu lahko precej prispeva z lokalno politiko na razliÄ?ne naÄ?ine ukvarja Ĺže dvajset let. ÂťKer me preprosto zanima,ÂŤ pravi. ÂťKo pa sem ugotovil, da kot posameznik brez resne stranke v Sloveniji ne moreĹĄ delovati, sem se prikljuÄ?il SNS. Preko nje Ĺželim s svojim znanjem in izkuĹĄnjami skupaj s somiĹĄljeniki pomagati k ustvarjanju boljĹĄega Ĺživljenja tukajĹĄnjih prebivalcev. Slovenska nacionalna stranka se zavzema za Ä?loveka in za to, da je treba MatevĹž Perovec in Zmago JelinÄ?iÄ? sta enotna, da najprej poskrbeti za svoj narod in prebivalcem Ĺ aleĹĄke doline renta pripada. svoje ljudi, ĹĄele potem za druge.

Taki pogledi so mi blizu.ÂŤ Pravi, da lokalni odbor raste, nejĹĄih v Sloveniji. Potrdil je, da tudi naĹĄa poslanska skupina. da jih je iz dneva v dan veÄ?. Pove- so iz odbora dobili Ĺže veliko po- Tak zakon bo potreboval ĹĄiroko zujejo se z velenjskim odborom, bud, ki so jih preko poslanskih podporo.ÂŤ s Ä?lani iz Ĺ martnega ob Paki in vpraĹĄanj postavili ministrom.

Perovec pa je spomnil, da Pretudi Mozirja. Njihov glas se je ÂťRento morajo prebivalci teh mogovnik ĹĄe vedno ne izpolnjuje preko vpraĹĄanj, ki so jih postavili krajev dobiti. Nujno se jim je obveznosti, ki jih Ĺ oĹĄtanjÄ?anom v poslanski skupini SNS, sliĹĄal treba oddolĹžiti za to, kar dajejo obljublja Ĺže nekaj let. Iz zraÄ?ilneĹže tudi v drĹžavnem zboru. ÂťZa- Sloveniji. Cela drĹžava ima elek- ga jaĹĄka na obmoÄ?ju Termoelekvzemamo se, da bi drĹžava bolj triko od tod, tukajĹĄnji ljudje pa trarne se namreÄ? ĹĄe vedno ĹĄirijo poskrbela za lokalne prebivalce, ne dobijo niÄ?esar v zameno,ÂŤ neprijetne vonjave. đ&#x;”˛ ki zaradi posledic energetske de- pravi JelinÄ?iÄ?. Pri tem MatevĹž

Ĺ oĹĄtanj, 18. septembra – Tisto, kar najbolj tare prebivalce kakĹĄne lokalne skupnosti, se pogosto sliĹĄi na sejah obÄ?inskih svetov pri vpraĹĄanjih in pobudah svetnic in svetnikov. Tudi v Ĺ oĹĄtanju.

Na zadnji seji je tako svetnik Boris Lambizer (Lista Borisa GoliÄ?nika) znova obudil pobudo, ki se obiÄ?ajno pojavi ob vsakem zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta – da bi bilo treba pot ĹĄolskih prevozov v Lokovici spremeniti oziroma jo

speljati drugaÄ?e. Boris GoliÄ?nik (Lista Borisa GoliÄ?nika) je imel veÄ? vpraĹĄanj in pobud. Med drugim je opozoril, da bi bilo treba ograjo pri PoĹĄtajnerju v Ravnah podaljĹĄati oziroma dopolniti, da bi bila prometna varnost veÄ?ja.

Predlagal je, da bi brezplaÄ?ni lokalni avtobus dvakrat tedensko do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj in nazaj vozil tudi iz bolj oddaljenih krajevnih skupnosti obÄ?ine. Ĺ˝an Delopst (Mladi za Ĺ oĹĄtanj) je med drugim opozoril, da je most v

TopolĹĄici ĹĄe vedno brez ograje in da bi bilo dobro zanjo poskrbeti v Ä?im krajĹĄem Ä?asu. Bojana Ĺ˝nider (SD) je znova opozorila na teĹžave s prezraÄ?evalnim jaĹĄkom premogovnika na obmoÄ?ju Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Marko Dado Brvar (NSi) pa je vpraĹĄal, Ä?e se bodo v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj opredelili do tistih, ki se ponaĹĄajo z nazivom Ä?astni obÄ?an, pa obÄ?ini niso ravno v Ä?ast. đ&#x;”˛

mkp

Pravilnik v spodbudo malemu gospodarstvu Ĺ oĹĄtanj, 18. septembra – Svetnice in svetniki sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so na sredini seji potrdili Pravilnik o dodeljevanju finanÄ?nih sredstev za pospeĹĄevanje razvoja malega gospodarstva v obÄ?ini.

ObÄ?ina doslej ni direktno – preko javnega razpisa – spodbujala razvoj malega gospodarstva.

Letos pa je v okviru obÄ?inskega proraÄ?una za te namene zagotovila sredstva v viĹĄini 30.000 evrov kot obliko drĹžavne pomoÄ?i Âťde minimisÂŤ, da pa bo lahko izvedla javni razpis in jo dodelila, je bil potreben pravilnik.

Po njem bo moĹžno dodeljevanje pomoÄ?i samostojnim podjetnikom ter mikro in malim podjetjem v obliki sofinanciranja upraviÄ?enih stroĹĄkov projektov oziroma za aktivnosti pri spodbujanju novih delovnih mest, samozaposlovanja, spodbujanja inovacij, promocijsko aktivnost v malem gospodarstvu ter spodbujanje aktivnosti, ki so povezane s pridobitvijo nepovratnih sredstev iz evropskih skladov. S sprejetim pravilnikom bo moĹžno pridobiti priglasitvene sheme drĹžavne pomoÄ?i. đ&#x;”˛

mkp

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj prodaja stanovanja Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj po metodi javne draĹžbe, ta bo 16. oktobra, prodaja stanovanje v velikosti 67 kvadratnih metrov na Trgu bratov Mravljakov.

Izklicna cena povsem prenovljenega stanovanja je 64.500 evrov. Ogledati si ga je moĹžno do 9. oktobra.

Obenem po metodi javnega zbiranja ponudb z neposredno pogodbo odprodaja ĹĄest stanovanj

in delov stanovanjskih enot, ki so v zelo slabem stanju, uniÄ?ena in za bivanje brez temeljite obnove povsem neprimerna na naslovih Kajuhova 11 in Trg bratov Mravljakov 4. Temu primerne so tudi cene. NajniĹžja izhodiĹĄÄ?na cena za 24 kvadratnih metrov veliko stanovanje je 3.800 evrov.

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskrene Ä?estitke ob 30. septembru, prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019 barve: CMYK, stran 5

INTERVJU

26. septembra 2019

5

Leto ĹĄtevilnih izzivov in nepriÄ?akovanih zapletov Obdobje od lanskega do letoĹĄnjega praznika je bilo za ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj spet leto ĹĄtevilnih izzivov, nepriÄ?akovanih zapletov in tudi mnogih lepih in uspeĹĄnih trenutkov Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ÂťObdobje od lanskega do letoĹĄnjega praznika je bilo za ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj spet leto ĹĄtevilnih izzivov, nepriÄ?akovanih zapletov in tudi mnogih lepih in uspeĹĄnih trenutkov,ÂŤ pravi Ĺžupan ObÄ?ine Darko Menih. Funkcijo Ĺžupana opravlja Ĺže trinajst let.

Pri udejanjanju naÄ?rtov v dobro obÄ?anov mu pomaga dvajset svetnic in svetnikov. Pravi, da je vesel, da skupno dobro postavljajo pred svoje interese. Pred 30. septembrom, ko ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj praznuje obÄ?inski praznik, smo ga povabili na pogovor.

Na kaj ste iz obdobja od lanskega do letoĹĄnjega praznika osebno najbolj ponosni? ÂťNa ponovno izvolitev za Ĺžupana. Zahvaljujem se vsem, ki so mi zaupali ĹĄe en mandat. Veliko naÄ?rtov in projektov je ĹĄe pred nami.ÂŤ Na kaj pa v obÄ?ini? ÂťNa novo glasbeno ĹĄolo in na uspeĹĄno zakljuÄ?eno investicijo v prenovo 44 kilometrov obÄ?inskih cest, ki jih je koncesionar obnovil v dveh letih.ÂŤ Ste pri naloĹžbi v novo glasbeno ĹĄolo kaj razoÄ?arani, ker se rokovno ni izĹĄlo, ker je niste mogli odpreti, predati namenu septembra, ko obÄ?ina praznuje? ÂťMogoÄ?e malo, a so bile objektivne okoliĹĄÄ?ine takĹĄne, da se to res ni moglo iziti. Kot veste, sta bila sprva naÄ?rtovana rekonstrukcija starega dela in dozidava, vendar se je v fazi izgradnje pokazalo, da je obstojeÄ?i del narejen iz tako slabih materialov, da bo bolje stari objekt poruĹĄiti in glasbeno ĹĄolo v celoti zgraditi na novo. Za to je bilo treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje in izdelati nov projekt. Trenutno dela potekajo nemoteno, intenzivno poteka opremljanje in urejanje okolice. To bo ĹĄola, na

katero bomo vsi, ne samo uporabniki, zelo ponosni. V ťoťtanjski oddelek Glasbene ťole Frana Koruna – KoŞeljskega je v tem ťolskem letu vpisanih 165 otrok.

V njej bo imel prostore Pihalni orkester Zarja, ki ĹĄteje veÄ? kot 110 Ä?lanic in Ä?lanov, in MeĹĄani pevski zbor Svoboda z veÄ? kot 50 pevkami in pevci. Oba slovita po izjemni kakovosti, prepoznavni v slovenskem prostoru in tudi ĹĄirĹĄe, in na oba smo v Ĺ oĹĄtanju zelo ponosni.ÂŤ Med tem ko konÄ?ujete izgradnjo nove glasbene ĹĄole, pa ste odprli nov projekt – oĹživljate in prenavljate Trg bratov Mravljakov. ÂťPred leti smo obnovili Trg svobode. Z njega smo umaknili promet in ga namenili druĹženju, prireditvam, sprehajalcem. Zdaj prenavljamo sosednji trg, ki je bil nekdaj zelo ugleden, daleÄ? naokoli dobro zapisan in spoĹĄtovan, z bogatim upravnim in sejemskim dogajanjem. S prenovo Ĺželimo s Trga bratov Mravljakov umakniti motorni promet in prostor z razliÄ?no urbano opremo, zasaditvijo, nameniti ljudem. Na tem trgu bo imel posebno mesto Marijin kip, spomenik, ki ga je postavil tovarnar VoĹĄnjak na sredino trga, na mesto, do koder so segale tistikrat poplave. Zdaj ga bomo postavili tako, kot je stal prvotno, nekoliko bolj na sredino, tudi Marija bo, tako kot je tistikrat, gledala proti reki Paki.ÂŤ ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je znana po tem, da zelo veliko pozornosti namenja ĹĄportnim in rekreativnim objektom, skrbi za domove krajanov. Skorajda ni leta, da se na tem podroÄ?ju ne bi zgodilo kaj novega. Je bilo tudi v zadnjem letu tako? ÂťVsem krajevnim skupnostim smo zagotovili domove, v katerih se lahko krajani druĹžijo, v katerih imajo druĹĄtva prostore za svojo dejavnost. Pred dnevi smo slovesno odprli objekt za rekreacijo, turizem in prosti Ä?as v Laj-

ĹĄah, v prvih dneh oktobra naÄ?rtujemo otvoritev doma krajanov v Skornem. V LajĹĄah, zaselku krajevne skupnosti TopolĹĄica, je bilo tak objekt nujno zagotoviti.

Tam je naenkrat zraslo veliko naselje novih hiĹĄ, potrebe po takem objektu so bile velike.ÂŤ

ĹĄnji zaÄ?etek in veselimo se novih vsebin, objektov in infrastrukture – parkiriĹĄÄ? za avtodome, adrenalinskega parka, plavajoÄ?ega pomola, zip-lina, parkiriĹĄÄ? za osebna vozila, povezovalnih in ÂťkozjihÂŤ poti, poti med drevjem, nove povezovalne ceste s Can-

â?ą

ÂťPo koncu rudarjenja bo tukaj ostalo degradirano obmoÄ?je. Jezero, ki nastaja, bo poĹžrlo vso zemljo, ki jo ĹĄe imamo.ÂŤ

â?ą

Ĺ˝upan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih: ÂťS ponosom praznujmo skupaj in z roko v roki delajmo za naĹĄo lepo obÄ?ino, za njeno svetlo prihodnost.ÂŤ

Še vedno je v Ĺ oĹĄtanju za to, da kaj spremeniĹĄ, potrebnega veliko Ä?asa in znoja.ÂŤ

Na zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj prejĹĄnji teden je bil predstavljen projekt ureditve DruĹžmirskega jezera. S tem se bodo uresniÄ?ile Ĺželje vseh generacij. ÂťProstor je primeren za vrsto dejavnosti – turistiÄ?nih, sprostitvenih, rekreacijskih in adrenalinskih. Projekt, ki ga je pripravil arhitekt Rok Poles, bodo vodili v HSE Investu. Upamo na skoraj-

karjevo ‌ Zelo rad povem, da smo bili velikokrat Ĺžejni prepeljani Ä?ez vodo, zdaj pa se veselimo, da smo s HSE naĹĄli skupni jezik.

Nekaj del se Ĺže izvaja, pri ribiĹĄkem domu poglabljajo jezero, mulj pa odvaĹžajo proti Gaberkam, kjer s tem materialom utrjujejo razpoke. Âť Gotovo pa ni vse roĹžnato, najbrĹž kje ne gre tako, kot ste si zamislili? ÂťRes je. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je velika skoraj 96 kvadratnih kilometrov. Poseljenost je razprĹĄena in vsem 8.700 prebivalcem je treba zagotoviti primeren standard.

Med devetimi naselji je najveÄ?je mesto Ĺ oĹĄtanj, sledita pa TopolĹĄica in Ravne, ki sta poleg obÄ?inskega srediĹĄÄ?a tudi edini naselji, ki presegata tisoÄ? prebivalcev. Pri

Znani dobitniki priznanj in plaket ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Priznanje bodo prejeli Toni Rehar, DruĹĄtvo tabornikov rod Pusti grad Ĺ oĹĄtanj in Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj – mesto, plaketo MeĹĄani pevski zbor Skorno, NataĹĄa RoÄ?nik in Janez AtelĹĄek Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 18. septembra – Na sredini seji so svetnice in svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj na predlog komisije za priznanja soglasno potrdili dobitnike priznanj in plaket, ki jih v Ĺ oĹĄtanju podeljujejo ob obÄ?inskem prazniku 30. septembru.

Komisija za priznanja je na razpis prejela tri predloge za dobitnike priznanj in sedem predlogov za dobitnike plaket. Med predlogi je morala izbrati in obÄ?inskemu svetu posredovati v potrditev najveÄ? tri predloge za priznanja in tri za plakete. Letos Komisija za priznanja predlogov za Ä?astnega obÄ?ana ni razpisala. Ta naziv v Ĺ oĹĄtanju podeljujejo enkrat v ĹĄti-

â?ą

Osrednja slovesnost ob obÄ?inskem prazniku s podelitvijo priznanj bo v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju v ponedeljek, 30. septembra, ob 19. uri.

riletnem obdobju, v katerem pa odloÄ?i omenjena komisija.

Dobitniki priznanj

Toni Rehar je ĹĄportni pedagog, mentor mladim, novinar in dopisnik, moderator in komentator ĹĄportnih in drugih dogodkov ter Ä?lovek, ki je svoje Ĺživljenje posvetil ĹĄportu. Brez njega si v Ĺ oĹĄtanju teĹžko predstavljajo kakĹĄno prireditev. S svojo pozitivno naravnanostjo, ĹĄiroko razgledanostjo, izjemnim poznavanjem ĹĄporta te

zagotavljanju primernega standarda imamo kar nekaj teĹžav, a jih reĹĄujemo, veliko pa smo jih Ĺže reĹĄili, in to vzorno.

Pozna se, da se je v Ĺ oĹĄtanju zaradi izkopa premoga v preteklosti vse ustavilo, stagniralo, ni se smelo niÄ? graditi. Mesto Ĺ oĹĄtanj je bilo praktiÄ?no odpisano. K sreÄ?i je priĹĄlo leta 2000 do sprememb naÄ?rtov odkopavanja pod Ĺ oĹĄtanjem. StarejĹĄe generacije pa ĹĄe vedno Ä?utijo utesnjenost, pritisk, da se ne sme niÄ? narediti, in le poÄ?asi se odpirajo. Ko obÄ?ani vidijo, da se dogajajo spremembe, postajajo tudi sami bolj dovzetni zanje. Ĺ e vedno pa je v Ĺ oĹĄtanju za to, da kaj spremeniĹĄ, potrebnega veÄ? Ä?asa in znoja.ÂŤ

ostalih druĹžbenih dejavnosti ter svojim izjemnim obÄ?utkom za ustvarjanje vzduĹĄja je ogromno prispeval k razvoju in ĹĄirĹĄi prepoznavnosti obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, so med drugim v obrazloĹžitvi zapisali predlagatelji – Lista Borisa GoliÄ?nika.

Ta je bila tudi predlagatelj za podelitev priznanja DruĹĄtvu tabornikov rod Pusti grad Ĺ oĹĄtanj.

DruĹĄtvo neprekinjeno deluje Ĺže 60 let in je ena redkih taborniĹĄkih organizacij v Sloveniji s tako dolgo tradicijo. Veliko pozorno-

sti, spoĹĄtovanja in obÄ?udovanja so bili deleĹžni z aktivnostmi, ki so jih pripravili ob jubileju in potekajo vse leto (osvojili bodo vsaj 60 slovenskih vrhov, viĹĄjih od 1.000 metrov, v 60 urah so prekolesarili Slovenijo od Lendave do Kopra, v sodelovanju z RdeÄ?im kriĹžem zbrali veÄ? kot 60 litrov krvi, se izjemno izkazali z muzikalom Z rutico objeta ‌).

Predlagatelji za podelitev priznanja Prostovoljnemu gasilskemu druĹĄtvu Ĺ oĹĄtanj – mesto so bili trije – ObÄ?inski odbor SDS Ĺ oĹĄtanj, Lista Viktorja Dreva in Lista Borisa GoliÄ?nika. DruĹĄtvo Ĺže 140 let ohranja tradicijo, ki jo krasijo vrednote, kot so prostovoljnost, hrabrost, delavnost, poĹžrtvovalnost in spoĹĄtovanje. Priznanje si zasluĹžijo vse generacije gasilk in gasilcev, ki so pripomogli k tej zavidanja vredni obletnici, so v obrazloĹžitvi posebej poudarili vsi trije predlagatelji. V druĹĄtvu

Brez denarja pa tudi ne gre. Kako blizu ste nadomestilu, renti, odĹĄkodnini ali kakorkoli se bo Ĺže temu reklo? ÂťZ odĹĄkodninskimi sporazumi smo bili v preteklosti vedno na trnih. Pogosto se ni vedelo, ali bomo denar dobili ali ga ne bomo. Vsako leto smo na novo sklepali pogodbe, dogovore.

Tako je ĹĄlo do leta 2015, potem pa se je ustavilo, Ä?eĹĄ da za to ni pravne osnove. Potem smo se spet dogovarjali in za leto 2016 z mediacijo tudi nekaj dobili.

Kako bo v prihodnje? Leta 2021 poteÄ?e koncesija. V vsej Evropi zapirajo rudnike, premogovne regije so se zaÄ?ele zanimati, kako in kaj po koncu rudarjenja ... Seveda se to ne bo zgodilo jutri. V Ĺ aleĹĄki dolini okoli leta 2040 ali celo 2054, a Ĺže danes je treba misliti, kaj bomo takrat.

Drugo, prav tako ali pa ĹĄe bolj obÄ?utljivo dejstvo pa je, da bo tukaj ostalo degradirano obmoÄ?je, da nastaja veliko jezero. PoĹžrlo

posveÄ?ajo veliko skrb urejenosti gasilskega doma in njegovi okolici, kar v mestu puĹĄÄ?a ĹĄe poseben peÄ?at. Velik poudarek dajejo ohranjanju stare gasilske tehniÄ?ne in kulturne dediĹĄÄ?ine, Ĺže vrsto let organizirajo tudi tekmovanje v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami.

Dobitniki plaket

Janeza AtelĹĄka je za dobitnika plakete predlagala SvetniĹĄka skupina Viktorja Dreva za njegovo vestno, skrbno, prostovoljno in aktivno udejstvovanje v glasbi petju in gasilstvu. Je Ä?lan Pihalnega orkestra Zarja, Ä?lan Okteta Zarja, pevskega zbora Lokovica, cerkvenega pevskega zbora sv. Mihaela, pevskega zbora zaposlenih Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha. Janez AtelĹĄek, ki je mnogim poznan z imenom Jon, je vzornik mentor in motivator v vseh okoljih, v katerih deluje.

NataĹĄo RoÄ?nik je za posebno srÄ?en prispevek in peÄ?at, ki ga je dala krajevni skupnosti Zavodnje, za dobitnico plakete predla-

bo vso zemljo, ki jo ĹĄe imamo.

V obÄ?ini nimamo praktiÄ?no nobenega stavbnega zemljiĹĄÄ?a veÄ?, kamor bi se ĹĄe lahko ĹĄirili. Ampak nekaj bo treba narediti. V rokah imamo pogajalsko moÄ? pri podaljĹĄanju koncesije, Ä?eprav nas je politika pri tem Ĺželela popolnoma zaobiti s tem, da lokalne skupnosti ne bi imele nobenega vpliva na podelitev koncesije.

Na vidiku je ruĹĄenje hladilnega stolpa bloka 4 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. ÄŒeprav je za to Ĺže vse pripravljeno, pridobljeno je okoljevarstveno soglasje, na ruĹĄenje ne bomo pristali, dokler se ne bomo izpogajali primerno odĹĄkodnino. Vidimo jo v projektu ureditve obmoÄ?ja ob DruĹžmirskem jezeru. Smo tik pred podpisom pogodbe in zato tudi boljĹĄe volje.ÂŤ KakĹĄne volje pa ste v zvezi s cesto Zavodnje? ÂťGre za drĹžavno cesto, na katero nimamo nobenega vpliva.

Dvakrat je bila vse do LajĹĄ Ĺže ÂťpokritaÂŤ v drĹžavnem proraÄ?unu, pa so nas obakrat zaobĹĄli. NeĹĄtetokrat smo bili zaradi te ceste na ministrstvu, njihovi predstavniki pa velikokrat pri nas. Sami so se lahko prepriÄ?ali, da je cesta, ki je povezava s KoroĹĄko, povsem uniÄ?ena, na njej pa poteka Ĺživahen promet. Po zadnjih razgovorih sem optimistiÄ?en. Projekt je izdelan, sredstva zagotovljena, obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo prispevala k ureditvi ploÄ?nika in razsvetljave.

Na ministrstvu so mi zagotovili, da bodo po sprejetju proraÄ?una takoj angaĹžirali skupino, ki bo ĹĄla na teren, odkupila zemljiĹĄÄ?a in pripravila razpis za izvedbo.

Obljubljeno je, da naj bi se zaÄ?elo dogajati Ĺže to jesen.ÂŤ KakĹĄen bo Ĺ oĹĄtanj jutri? ÂťUpam in Ĺželim si, da bo prijazen do vseh, da se mu povrne, kar mu je bilo odvzeto, in spet postane to, kar je nekoÄ? Ĺže bil – ugledno in veljavno srediĹĄÄ?e. Ob prazniku ObÄ?ine vsem izrekam Ä?estitke.ÂŤ đ&#x;”˛

gala OO SDS Ĺ oĹĄtanj. Kot predsednica sveta krajevne skupnosti se je posebej trudila za razvoj in prepoznavnost kraja. Med pridobitvami, ki so zaznamovale njen mandat, je nov vodovodni hram, posodobitev dela ceste v centru Zavodenj, bila pa je tudi gonilna sila pri uvedbi razliÄ?nih dogodkov in praznovanj v kraju.

MeĹĄani pevski zbor Skorno je za dobitnika plakete zaradi mladostne delavnosti, zagnanosti in kakovosti predlagala Lista Borisa GoliÄ?nika. PopreÄ?na starost pevcev je 25 let, delujejo pod vodstvom zborovodkinje Vesne GlasenÄ?nik in predsednika Marka Podvratnika. Skupaj prepevajo deveto leto. Organizirali so Ĺže veliko koncertov in opravili ĹĄe veÄ? nastopov. Lani so zborovskemu petju dodali ĹĄe igro. S komiÄ?nim muzikalom V vasi mojega dekleta so nastopili na mnogih odrih in ime kraja Skorno ter obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v izjemno pozitivni luÄ?i ponesli po vsej Sloveniji. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 18. septembra Nekatere je razburil predlog SAB, kako reĹĄiti financiranje zasebnih ĹĄol. Potem ko predlog ministrstva ni dobil zadostne podpore v drĹžavnem zboru, so namreÄ? v omenjeni stranki predlagali sklic referenduma za spremembo ustave.

Levica in koalicijska peterica sta uskladili besedilo predloga zakona, s katerim bi se dopolnilno zavarovanje preneslo na obvezno.

Levica se je o besedilu predloga zakona uskladila s koalicijo.

Odprto je ostalo le ĹĄe vpraĹĄanje o financiranju.

Franc Kangler je sporoÄ?il, da oktobra s somiĹĄljeniki pripravlja protest proti vladi Marjana Ĺ arca. Na shodu pod geslom ÂťReĹĄimo SlovenijoÂŤ naj bi protestniki izrazili nezadovoljstvo nad trenutno okoljsko, varnostno, pravosodno in socialno politiko.

Po petih urah zasliĹĄanj o morebitnem impeachmentu ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa je nekdanji vodja njegove kampanje Corey Lewandowski v kongresu le priznal, da mu je Trump naroÄ?il, naj se vmeĹĄa v rusko preiskavo.

Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, v kateri so poudarili, da loÄ?itveni dogovor brez irskega varovala ni mogoÄ?, hkrati pa so izrazili pripravljenost za ponovno preloĹžitev brexita, Ä?e bodo za to obstajali utemeljeni razlogi.

ÄŒetrtek, 19. septembra Po napotku finanÄ?nega ministrstva so ostala ministrstva rezala in uspela za leto 2020 naÄ?rtovano porabo zmanjĹĄati za 100 milijonov evrov.

Ministrica za infrastrukturo Alenka BratuĹĄek ni uspela s predlogom o spremembi aktov o ustanovitvi energetskih druĹžb v drĹžavni lasti Eles in Borzen, tako kot so to storili Ĺže pri druĹžbi SODO. Alenka BratuĹĄek ni uspela s predlogom.

Petek, 20. septembra Nekdanji Ä?lan sveta Nacionalnega inĹĄtituta za otroĹĄke srÄ?ne bolezni Andrej Robida je pred preiskovalno komisijo kritiÄ?no ocenil razmere na otroĹĄki kardiologiji UKC Ljubljana v preteklih letih, glavno odgovornost za slabo stanje pri tem pa pripisal zdravnikom.

Mladi svetovne voditelje pozivajo k ukrepom za okolje.

Predstavniki parlamentarnih strank so se na sreÄ?anju pri predsedniku Borutu Pahorju dogovorili, da bo ministrstvo za javno upravo pripravilo dopolnjen predlog sprememb meja volilnih okrajev, ki bo dopuĹĄÄ?al nekoliko veÄ?ja odstopanja v njihovi velikosti.

V Ljubljani je potekal protest z naslovom ÂťKje bomo pa jutri spaliÂŤ, v okviru katerega so protestniki pred parlamentom zahtevali spremembe zaradi strme rast cen stanovanj, neprimernih stanovanj in dotrajanega stanovanjskega fonda.

Vlada je pripravila osnutek predloga zakona o ukrepih za uravnoteĹženje proraÄ?unov za 2020 in 2021, ki naj bi omejil nekatere izdatke, povezane tudi s socialnimi transferji. Na to se je ostro odzval Luka Mesec, ki je dejal, da bodo najveÄ? izgubili revni upokojenci in invalidi.

Iskrene Ä?estitke obÄ?ankam in obÄ?anom Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za njuna praznika.

03 898 18 80 03 897 05 70 03 897 63 80 03 897 03 78 03 897 26 10 03 891 51 30

Vodnikova 1, Velenje, www.lekarna-velenje.si

26. septembra 2019

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

V javnosti je odmevala poteza hÄ?erinske druĹžbe Ĺželeznic PotniĹĄki promet, ki je za promocijo samo v polovici leta pevcu Wernerju namenila 80 tisoÄ? evrov.

Med Bosno in Hercegovino ter HrvaĹĄko je nastal spor zaradi nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne v KrĹĄkem.

AmeriĹĄka centralna banka Federal Reserve je kljuÄ?no obrestno mero zaradi negotovih razmer v gospodarstvu zniĹžala za Ä?etrt odstotne toÄ?ke, na raven od 1,75 do dva odstotka.

Po napadu na savdski naftni rafineriji je v Savdsko Arabijo prispel ameriĹĄki zunanji minister Mike Pompeo. S savdskim prestolonaslednikom sta Iran obtoĹžila agresivnega ravnanja.

V Evropskem parlamentu je bila Ursula von der Leyen na udaru zaradi resorja Âťza zaĹĄÄ?ito naĹĄega evropskega naÄ?ina ĹživljenjaÂŤ.

Center Velenje Kersnikova Velenje Cankarjeva Velenje TrebuĹĄa Velenje Ĺ oĹĄtanj Ĺ martno ob Paki

Iztok PuriÄ? je odstopil z mesta ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Mladi okoljevarstveni aktivisti iz veÄ? kot 150 drĹžavah po svetu so svetovne voditelje pozvali k nujnemu ukrepanju za zaĹĄÄ?ito planeta.

Sobota, 21. septembra Ob mednarodnem dnevu gluhih je v Celju spregovoril Marjan Ĺ arec. Dejal je, da je vpis znakovnega jezika v ustavo eden od pomembnih korakov k enakopravnemu priznanju znakovnega jezika.

V StiÄ?ni je potekalo vseslovensko sreÄ?anje mladih kristjanov.

Tam je bil tudi predsednik republike Borut Pahor.

pred vrhom ZdruĹženih narodov na temo podnebnih sprememb, so razkrili, da se znaki in uÄ?inki globalnega segrevanja pospeĹĄujejo.

V Riu de Janeiru so izbruhnili protesti, potem ko naj bi policija ubila osemletno deklico, medtem ko se je ta v revnem delu mesta v kombiju peljala z mamo.

Po trditvah oÄ?ividcev je bila nedolĹžna Ĺžrtev, ko so policisti lovili motorista in streljali nanj.

Ponedeljek, 23. septembra Ministrica za infrastrukturo Alenka BratuĹĄek se je v drĹžavnem zboru branila oÄ?itkov o politiÄ?nem kadrovanju. Na vpraĹĄanje, zakaj na imenovanja namesto politike ne vpliva kakovost kandidatov, je odvrnila, da ne bo dovolila iskanja direktorjev po telefonu.

Cerar bo odslej Ä?astni predsednik SMC, aktualni je postal PoÄ?ivalĹĄek.

Na kongresu SMC je bil za novega predsednika stranke soglasno izvoljen minister za gospodarstvo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek.

Potem ko so ZDA napovedale napotitev dodatnih enot v Savdsko Arabijo, je poveljnik iranske revolucionarne garde ZdruĹžene drĹžave Amerike in njihove zaveznike posvaril, da je Iran pripravljen uniÄ?iti vsako drĹžavo, ki bi ga napadla.

Na ulicah mest po vsem Egiptu se je zbralo na tisoÄ?e ljudi, ki so zahtevali odstop predsednika Abdela Fataha Al Sisija.

Protesti so znova izbruhnili v Parizu, vendar veÄ?ina protestnikov tokrat ni nosila prepoznavnih rumenih jopiÄ?ev. Ĺ˝e 16. soboto zapored pa so protesti potekali v Hongkongu.

Na ulicah je bilo veÄ? tisoÄ? ljudi, ponovno pa so se sprva mirne demonstracije sprevrgle v spopade s policijo.

Nedelja, 22. septembra Albanijo je stresel najmoÄ?nejĹĄi potres v zadnjih 30 letih z moÄ?jo 5,8. Ranjenih je bilo veÄ? kot 100 ljudi, nastala je tudi veÄ?ja gmotna ĹĄkoda.

Albanijo je stresel moÄ?an potres.

Izvedeli smo, da eni vodilnih potovalnih skupin na svetu, britanskemu Thomas Cooku, grozi propad. Koncern je za pomoÄ? prosil drĹžavo, a je priÄ?akovano ni dobil.

Potem ko so ZDA napovedale napotitev dodatnih enot v Savdsko Arabijo, je predsednik Irana Hasan Rohani napovedal varnostni naÄ?rt v Perzijskem zalivu, saj Âťzunanje sile ogroĹžajo varnost zalivskih drĹžavÂŤ.

V Egiptu so se znova zbrali protestniki proti predsedniku Abdelu Fatahu Al Sisiju.

Novi podatki Svetovne meteoroloĹĄke organizacije, objavljeni

Ekipa Slovenije je favorizirane Ruse premagala s 3 : 1.

Zdelo se je, da se vsa Slovenija veseli ob zmagi domaÄ?ih odbojkarjev proti favoritom prvenstva Rusom.

Notranji ministri NemÄ?ije, Francije, Italije, Malte, Finske in predstavniki Evropske komisije so na sestanku dosegli dogovor o zaÄ?asnem mehanizmu za avtomatsko porazdelitev prebeĹžnikov, reĹĄenih na morju.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je priznal, da se je s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim pogovarjal o sinu Joeja Bidna in zatrdil, da pri tem ni storil niÄ?esar napaÄ?nega.

Ob zaÄ?etku svetovnega podnebnega vrha je ĹĄestinĹĄestdeset drĹžav izrazilo namero doseganja ogljiÄ?ne nevtralnosti do leta 2050.

Torek, 24. septembra Poslanci so nadaljevali obravnavo predloga zakona o izbrisih v bankah, pri Ä?emer je veÄ?ina dala predlogu naÄ?elno podporo.

Britansko vrhovno sodiĹĄÄ?e je razsodilo, da je bila zahteva po pettedenski prekinitvi dela britanskega parlamenta, in to pred brexitom 31. oktobra, na zahtevo premierja Borisa Johnsona nezakonita.

Adria Airways je za dva dni prekinila izvajanje vseh letalskih operacij, ohranila je le povezavo z najpomembnejĹĄim vozliĹĄÄ?em nemĹĄke Lufthanse v Frankfurtu.

Na brniĹĄkem letaliĹĄÄ?u je bilo vse veÄ? jeznih ljudi, ki niso vedeli, kako bodo priĹĄli domov.

Spremljali smo poloĹžaj turistov, ki so zaradi propada britanskega turistiÄ?nega velikana ostali ujeti na letaliĹĄÄ?ih po vsem svetu. Pokazalo se je, da ostali letalski prevozniki njihovo nesreÄ?o izkoriĹĄÄ?ajo za svoj dobiÄ?ek. Cene letalskih kart so namreÄ? v nekaj urah poskoÄ?ile tudi za veÄ? kot 300 odstotkov.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Boris Johnson so podprli ZDA z izjavo, da je Iran odgovoren za nedavni napad na savdski rafineriji nafte.

Ĺ ola, otroci in tovarna na robu mesta Te dni se je na nacionalni televiziji zavrtel prispevek o tem, kako teĹžko je v Velenju z albanskimi otroki. Zgodba je znana. Albanski otroci ne znajo slovenskega jezika, teĹžave z jezikom imajo tudi njihovi starĹĄi. PoslediÄ?no so teĹžave v ĹĄolah, s snovjo, uÄ?iteljicami, soĹĄolci, z integracijo, sobivanjem, s prilagajanjem na tuje okolje. In teĹžave imajo tudi uÄ?itelji, saj imajo premalo pomoÄ?i. Ĺ tevilo dodatnih ur slovenskega jezika je prenizko.

Vse, kar je zapisano, drĹži. DrĹžava nima resnega naÄ?rta, kako pomagati ljudem, ki pridejo v Slovenijo. O vsem tem je poroÄ?al televizijski prispevek.

Kaj pa pravijo ĹĄtevilke? V velenjske prve razrede je letos vpisanih 14 prvoĹĄolcev, ki so priĹĄli s Kosova. Morda je to na prvi pogled veliko, a po uradni statistiki letos velenjske prve raJure TrampuĹĄ zrede obiskuje 379 otrok. Tistih 14 albansko govoreÄ?ih prvoĹĄolÄ?kov predstavlja kakĹĄnih 4 % populacije. TeĹžave pri njihovem vkljuÄ?evanju res ne bi smele biti tako zelo teĹžke.

Mediji smo nagnjeni k temu, da resniÄ?nost slikamo v kriÄ?eÄ?ih barvah. Radi pretiravamo. Velikokrat se niti ne zavedamo, kaj s tem sporoÄ?amo.

Dan po omenjenem televizijskem prispevku je v osrednjem slovenskem Ä?asopisu Delu izĹĄla reportaĹža o ĹĄe enih tujcih iz Velenja, le da novinarka ni poroÄ?ala o teĹžavah, temveÄ? je pisala o uspeĹĄni zgodbi. Tokrat niso nastopali albanski otroci, temveÄ? kitajski poslovneĹži in inĹženirji. Tudi ti so v Velenju in tudi ti, kot trdi ulica, po Velenju kupujejo hiĹĄe in se ne druĹžijo z domaÄ?ini. A vendar so pri Delu ubrali drugaÄ?en ton. Kitajci v Velenju so presreÄ?ni, da so tukaj, uÄ?ijo se jezika, kolesarijo, hodijo v hribe, sklepajo prijateljstva, pijejo vino, navduĹĄeni so nad naĹĄo naravo. Za Slovence pravijo, da so Âťtopli in prijazniÂŤ, da so Âťzelo delavniÂŤ in da za Âťseboj pobiramo vse smetiÂŤ. Skratka, velenjski Kitajci uĹživajo vsak dan, eden od njih se je celo Âťzaljubil v ĹĄoĹĄtanjsko lunoÂŤ. ReportaĹža v Delu je bila opremljena z barvitimi fotografijami sreÄ?nih ljudi, vse skupaj pa je spominjalo na podobe, kakrĹĄne najdemo v katalogih Ikee ali v poroÄ?nih albumih.

Razlika v medijskem poroÄ?anju med enimi in drugimi ne bi mogla biti veÄ?ja.

A gre za neresnice, prekrivanja, za rasizem, ki ima razredno osnovo. Albanci, ki prihajajo v Slovenijo, so predvsem delavci, Kitajci, ki pa jih je v Gorenje pripeljala multinacionalka Hisense, pa ne delajo za trakom, temveÄ? v pisarnah in razvojnih oddelkih.

Zato jih imamo rajĹĄi.

Za stigmatizacijo Albancev je krivih veÄ? stereotipov: ni res, da se v Slovenijo prisiljujejo zato, da tukaj dobijo socialno pomoÄ?.

Do socialne pomoÄ?i so upraviÄ?eni tisti tujci, ki imajo prijavljeno stalno bivaliĹĄÄ?e, zanj pa lahko zaprosijo ĹĄele takrat, ko tukaj nepretrgoma bivajo vsaj pet let. Prav tako ni res, da se desetine teh ljudi stiskajo v majhnih stanovanjih in izkoriĹĄÄ?ajo socialno drĹžavo. NekoÄ? je velenjska upravna enota Ĺže nadzirala, kdo dejansko prebiva v vseh teh stanovanjih, pa so ugotovili, da so nekatera od njih prazna, saj prijavljeni delajo v NemÄ?iji. Prav tako ni res, da Albanci mnoĹžiÄ?no uporabljajo eno kartico zdravstvenega zavarovanja, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje nepravilnosti niso ugotovili. Res pa je, da tuji delavci najprej pridejo v novo okolje in potem s seboj pripeljejo druĹžino. Kar je normalno, Ä?e tega ne bi bilo, Velenje ne bi obstajalo.

Vse to ne pomeni, da ne obstajajo teĹžave, napetosti. DrĹžava se hvali, da je Velenju namenila 14.000 evrov za organizacijo srediĹĄÄ? za medkulturni dialog, s Ä?imer naj bi pripomogla k boljĹĄemu vkljuÄ?evanju. Gre za absolutno prenizko ĹĄtevilko.

A vrnimo se k medijskemu poroÄ?anju. Kdor verjame, da so najveÄ?ja teĹžava v Velenju izgubljeni priseljenci albanske narodnosti, naj si raje zavrti Netflixov dokumentarec American Factory.

Zgodba zveni sumljivo znano. Neko propadlo ameriĹĄko avtomobilsko tovarno iz Daytona odkupi kitajsko podjetje Fuyao Glass.

DomaÄ?ini so naprej zadovoljni, ker so dobili delo, veseli, ker se jim obetajo lepĹĄi Ä?asi. A sledi ĹĄok, spopad dveh kultur, razliÄ?nih delovnih etik, nov lastnik zaÄ?ne tarnati, saj so roke AmeriÄ?anov poÄ?asne in imajo debele prste. Tarna, ker ameriĹĄki delavci poznajo vikende, ker se preveÄ? pogovarjajo, prepovedano je delovanje sindikata, saj naj bi sindikalna dejavnost zmanjĹĄevala konkurenÄ?nosti in dobiÄ?ek. Kitajski poslovneĹži hitro izgubijo titulo odreĹĄiteljev.

Ne trdim, da se bo enako zgodilo z Gorenjem, a prihodnost te tovarne Ĺže dolgo ni veÄ? v rokah delavcev, mesta, drĹžave, v kateri stoji. To pa je tisto, kar bi moralo najbolj skrbeti prebivalce mojega mesta. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019 barve: CMYK, stran 7

7

AKTUALNO

26. septembra 2019

Manj druĹžinskih in invalidskih, veÄ? starostnih upokojencev Trenutni povpreÄ?ni znesek starostne pokojnine v mestni obÄ?ini Velenje je 841,65 evra, v SolÄ?avi 573,94 evra na mesec – PoveÄ?uje se ĹĄtevilo uĹživalcev pokojnin z 20 odstotkov viĹĄjo pokojnino Tatjana PodgorĹĄek

Tako kot drugje v drĹžavi ĹĄtevilo upokojencev tudi v regiji SaĹĄa naraĹĄÄ?a. Po statistiÄ?nih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije beleĹži regija najveÄ?ji porast prejemnikov starostnih, zmanjĹĄuje pa se ĹĄtevilo invalidskih in druĹžinskih uĹživalcev pokojnin.

Razvrstitev pokojnin po obÄ?inah in vrsti pokojnine (datum: 27. 6. 2019, vir ZPIZ) ObÄ?ina

Starostne Ĺ tevilo

Invalidske

PovpreÄ?ni znesek

Ĺ tevilo

DruĹžinske

PovpreÄ?ni znesek

Ĺ tevilo

PovpreÄ?ni znesek

Starostne Ĺ tevilo

PovpreÄ?ni znesek

95

534,99

51

336,83

56

474,82

720

Ljubno

481

609,70

101

535,93

41

365,35

45

451,68

668

LuÄ?e

272

546,71

55

471,58

28

318,60

42

472,19

397

Mozirje

830

684,54

147

565,65

56

427,00

74

561,70

1.107

Nazarje

479

627,42

114

554,16

37

362,55

39

572,66

669

ReÄ?ica ob Savinji

452

624,41

75

517,32

38

339,91

37

441,97

602

SolÄ?ava

106

573,94

16

486,33

13

345,72

13

413,83

148

731

708,70

146

584,36

58

480,99

66

544,63

1.001

Ĺ oĹĄtanj

Ĺ martno ob Paki

1.507

747,79

383

552,03

139

489,71

185

613,54

2.214

Velenje

6.549

841,65

1.319

605,27

465

542,84

685

752,31

9.018

Skupaj

11.925

655,15

2.451

540,76

926

400,95

1.242

529,93

16.544

V regiji v letu in pol 3,2 % veÄ? upokojencev

Konec leta 2017 je bilo v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini 16.353 upokojencev (od tega v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki 12.073), konec lanskega leta

16.492 (od tega v Ĺ aleĹĄki dolini 12.179), konec letoĹĄnjega junija pa 16.544 (od tega v treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?inah 12.233). Najmanj upokojencev v regiji SaĹĄa je bilo v obÄ?ini SolÄ?ava (148), najveÄ? pa v mestni obÄ?ini Velenje (9.018),

Invalidske Ĺ tevilo

PovpreÄ?ni znesek

DruĹžinske Ĺ tevilo

PovpreÄ?ni znesek

Vdovske Ĺ tevilo

PovpreÄ?ni znesek

Skupaj Ĺ tevilo

548,88

94

482,59

66

307,64

59

448,17

738

Ljubno

465

568,04

115

496,03

47

342,34

47

455,73

674

LuÄ?e

271

514,87

60

446,75

32

305,90

44

437,11

407

Mozirje

804

638,48

149

540,40

58

409,13

73

530,56

1.084

Nazarje

464

590,67

114

509,77

45

334,82

44

512,62

667

ReÄ?ica ob Savinji

444

592,89

79

496,48

45

322,42

36

420,64

604

96

531,06

17

463,39

11

342,30

12

381,68

136

692

666,86

159

555,24

66

454,37

67

511,47

984

1.449

699,87

413

516,10

163

450,73

177

565,42

2.202

Velenje

6.348

800,44

1.391

573,17

488

516,82

660

704,90

8.887

Skupaj

11.552

615,21

2.591

507,99

1.021

378,65

1.219

496,83

16.383

Ĺ oĹĄtanj

Ĺ tevilo

586,64

519

Ĺ martno ob Paki

PovpreÄ?ni znesek

518

Gornji Grad

SolÄ?ava

Ĺ tevilo

Skupaj

Gornji Grad

Razvrstitev pokojnin po obÄ?inah in vrsti pokojnine (datum: 28. 12. 2017, vir ZPIZ) ObÄ?ina

Vdovske

konec letoĹĄnjega junija pa 2.451.

Invalidsko upokojenih je bilo za 140 manj oziroma za 5,4 %. Najbolj se je zmanjĹĄalo ĹĄtevilo invalidsko upokojenih v mestni obÄ?ini Velenje; od konca leta 2017 za 72 uĹživalcev. Trenutno jih je 1.319 ali za 5,17 % manj.

Za dobra 2 evra niĹžja povpreÄ?na starostna pokojnina

sledi Ĺ oĹĄtanj z 2.214, Mozirje s 1.107 in Ĺ martno ob Paki s 1.001 upokojencem. ÂťNajveÄ?jo rast beleĹžimo v regiji pri ĹĄtevilu uĹživalcev starostnih pokojnin. V letu in pol je teh veÄ? za 373 oziroma za 3,2 %. Konec leta 2017 jih je bilo 11.552, leto kasneje 11.804, konec letoĹĄnjega junija 11.925.

Seveda je najveÄ?ji porast teh upokojencev v mestni obÄ?ini Velenje. Od 6.348 konec leta 2017 do konca letoĹĄnjega julija jih je bilo 6.549 ali 201 veÄ?, kar predstavlja 3,16 % veÄ?,ÂŤ je povedala vodja velenjske izpostave ObmoÄ?ne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Ravne na KoroĹĄkem Tadeja Dremel.

Za 5,4 % manj invalidsko upokojenih

V obravnavanem obdobju se je v regiji SaĹĄa zmanjĹĄalo ĹĄtevilo invalidskih in druĹžinskih upokojencev. Konec leta 2017 je bilo invalidsko upokojenih 2591 obÄ?anov, konec lanskega leta 2.501,

Ljudi ne poĹĄiljajo od vrat do vrat Letno brezplaÄ?ni pravni nasvet, ki ga svojim obÄ?anom in obÄ?ankam Ĺže deset let omogoÄ?a Mestna obÄ?ina Velenje, poiĹĄÄ?e v popreÄ?ju 1.000 VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Pred desetimi leti so v Mestni obÄ?ini Velenje na pobudo Ĺžupana Bojana KontiÄ?a uvedli brezplaÄ?no pravno svetovanje za obÄ?anke in obÄ?ane. Bili so med prvimi, Ä?e ne prvi v Sloveniji, ki so uvedli to nadstandardno storitev. Doslej ni prav veliko obÄ?in v Sloveniji, ki so ji sledile. V Velenju pa nepretrgoma poteka Ĺže celo desetletje. ÂťVsako leto v naĹĄi svetovalni pisarni opravimo veÄ? kot tisoÄ? obiskov,ÂŤ pravi pravna svetovalka Polona Kramer. Ni ga pravnega podroÄ?ja, s katerega ĹĄe ne bi Lani 1.100 svetovali. obiskov, NajveÄ? predlani svetovanj 1.300. je s podroÄ?ja druĹžinske zakonodaje ter stvarnega, obligacijskega, kazenskega, delovnega, dednega prava. Pomagajo tudi pri izpolnjevanju razliÄ?nih vlog, obrazcev, proĹĄenj ...

Vsebina zadev, zaradi katerih se obÄ?anke in obÄ?ani obraÄ?ajo po pravni nasvet, je poslovna

â?ą

ĹĄiljamo od vrat do vrat, na kar smo zelo ponosni. Zelo dobro sodelujemo z vrsto institucij – Policijsko postajo, Zavodom za zaposlovanje, Centrom za socialno delo, druĹĄtvi ...ÂŤ Kako do brezplaÄ?nega pravnega nasveta? ÂťPoklicati je treba na Mestno obÄ?ino Velenje, da se dogovorimo za termin. Pravna svetovanja potekajo ob torkih, sredah in Ä?etrtkih, eno traja priPravna svetovalka Polona bliĹžno 20 minut. Posamezni VeKramer: ÂťV Velenju se veliko lenjÄ?an in VelenjÄ?anka pa lahko loÄ?ujemo, pogosto prepiramo storitev v enem letu uporabi najs sosedi, nezadovoljni smo z veÄ? trikrat,ÂŤ razloĹži Kramerjeva. upravljanjem veÄ?stanovanjskih Poudari ÂťVelenjÄ?an in VelenjÄ?anhiĹĄ, radi podajamo pritoĹžbe ...ÂŤ. kaÂŤ, kar pomeni, da obÄ?ani drugi obÄ?in do brezplaÄ?nih skrivnost. ÂťÄŒe pa pravnih nasvetov v Trenutna Velenju niso upravipovem malo ĹĄirĹĄe in Ä?akalna malo poenostavim, Ä?eni. ÄŒeprav je zanje bi lahko rekla, da se veliko zanimanja zladoba je v Velenju veliko lodeset dni. sti med obÄ?ani soseÄ?ujemo, pogosto prednjega Ĺ oĹĄtanja in piramo s sosedi, neĹ martnega ob Paki, zadovoljni smo z upravljanjem jim ga ne morejo nuditi. veÄ?stanovanjskih hiĹĄ, radi podaTrenutno je Ä?akalna doba do jamo pritoĹžbe zoper prekrĹĄke, pi- 10 dni. Poleti je ta krajĹĄa, pozimi ĹĄemo oporoke, v naĹĄi pisarni pa daljĹĄa. ÄŒe gre za kaj urgentnega, pogosto tolmaÄ?imo tudi sodbe.ÂŤ Ä?e je treba loviti roke, ki so v praS pravnim nasvetom reĹĄijo 80 vu zelo pomembni, pa tistemu, ki odstotkov zadev. ÂťLjudi ne po- potrebuje nasvet, tega omogoÄ?ijo

v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu.

NajmlajĹĄi, ki je priĹĄel lani na pravno svetovanje, je bil star 15 let, najstarejĹĄi 93. Sicer pa so iz vseh starostnih obdobij, po spolu pa so enakomerno zastopani.ÂŤ đ&#x;”˛

Po podatkih zavoda se je znesek povpreÄ?ne starostne pokojnine v regiji SaĹĄa zviĹĄal iz 615,21 evra na mesec konec leta 2017 na 655,15 evra konec letoĹĄnjega junija. PovpreÄ?na invalidska pokojnina je zrasla iz 507,99 evra na 540,76 evra na mesec. Podobno velja za zneske vdovskih in druĹžinskih pokojnin. ÂťNajviĹĄje so starostne pokojnine. ÄŒe primerjamo zneske po obÄ?inah, so najviĹĄje v mestni obÄ?ini Velenje, najniĹžje pa obÄ?inah Zgornje Savinjske doline. V obÄ?ini SolÄ?ava znaĹĄa povpreÄ?ni znesek starostne pokojnine 573,94 evra, v mestni obÄ?ini Velenje pa 841,65 evra na mesec.ÂŤ

Za primerjavo; povpreÄ?ni znesek starostne pokojnine v drĹžavi znaĹĄa trenutno 657,57 evra na mesec, v mestni obÄ?ini Velenje je viĹĄji za 184,08 evra, v celotni regiji SaĹĄa pa je za dobra 2 evra niĹžji.

Je za upokojevanje veÄ?je zanimanje? ÂťNe, v zadnjem letu in pol ne beleĹžimo tako ekstremnega upokojevanja kot ob spremembi pokojninske zakonodaje v letih 2012 in 2013. Kaj se bo zgodilo ob sedaj napovedanih spremembah, pa teĹžko napovedujem, Ä?eprav je njihov namen, da bi ljudje ostajali na delu dlje.ÂŤ Zaznavajo pa rast ĹĄtevila uĹživalcev pokojnin, ki ostajajo v delovnem razmerju in za to prejemajo 20 % viĹĄjo pokojnino. Prav tako je kar nekaj upokojencev, ki delajo krajĹĄi delovni Ä?as. Je pa to odvisno od dela, ki ga nekdo opravlja, delovnega mesta in delodajalca. Za podaljĹĄanje se odloÄ?ajo delavci, zaposleni v intelektualnih poklicih. Zagotovo pa ni med njimi zaposlenih v delovno intenzivnih panogah, ĹĄe ugotavlja Tadeja Dremel. đ&#x;”˛

Javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja nepremiÄ?nin Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse lastnike nepremiÄ?nin, da bo od 1. do vkljuÄ?no 30. oktobra na Uradu za urejanje prostora Mestne obÄ?ine Velenje (Titov trg 1) potekala javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja nepremiÄ?nin, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. V sredo, 16. oktobra, pa bodo predstavniki Geodetske uprave Republike Slovenije med 10. in 13. uro v sejni dvorani Mestne obÄ?ine Velenje predstavljali modele vrednotenja.

Predlog modelov vrednotenja bo s 1. oktobrom dostopen tudi na Portalu mnoĹžiÄ?nega vrednotenja nepremiÄ?nin (Portal MVN) na naslovu www.mvn.e-prostor.gov.si, kjer bodo objavljene tudi poskusno izraÄ?unane vrednosti, izraÄ?unane na osnovi objavljenega predloga modelov in podatkov nepremiÄ?nin v registru nepremiÄ?nin na dan 27. 6. 2019.

Vsi zainteresirani lahko od 1. oktobra do 15. novembra 2019 podajo mnenja in pripombe k predlogu modelov vrednotenja, ki morajo biti ustrezno obrazloĹžene.

VeÄ? informacij na info@velenje.si

â?ą

SpoĹĄtovane obÄ?anke in obÄ?ani obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, vse dobro ob obÄ?inskem prazniku. Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

Naš čas, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

KLUB PODJETNIKOV SAŠA

26. septembra 2019

Podjetništvo je osnova razvoja in blaginje Nova priloga, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Klubom podjetnikov Saša, bo izhajala vsak zadnji četrtek v mesecu.

Pogovarjali smo se s predsednikom Kluba podjetnikov Saša regije Vladimirjem Pogačem Mira Zakošek

Na pobudo župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča in takratnega predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca je bil februarja leta 2017 ustanovljen Klub podjetnikov Saša regije. Z njim so želeli začeti zgodbo podjetniškega povezovanja širšega okolja, vanjo pa povezati tudi vse druge aktivne udeležence pri razvoju Saša regije. Na rezultate, ki so jih dosegli v tem kratkem dvoinpolletnem obdobju, so lahko ponosni.

Po novem se v njihovo zgodbo vključuje tudi uredništvo Našega časa in Radia Velenje, kjer smo sicer njihovo delo že doslej redno spremljali, zdaj pa smo skupaj zasnovali posebno

rali namreč navdušiti dovolj ljudi, ki so se pripravljeni, kljub temu da so polno zaposleni, angažirati za to, da postavijo vizijo kluba in jo tudi aktivno pomagajo udejanjiti. Takšno delo zahteva veliko časa, napora in motivacije. To nam je uspelo, seveda pa ta zgodba še zdaleč ni končana, želimo si še več aktivnih članov.« Morda je vaš uspeh tudi v sodelovanju z vsemi gospodarskimi združenji, ki ste ga vzpostavili takoj na začetku. Še posebej je to uspešno s Saša inkubatorjem? »Točno to. Zbrani smo vodstveni delavci s področja gospodarstva in

okolja in naš klub mora biti njegov povezovalni člen. Hkrati promoviramo podjetništvo kot način življenja, spodbujamo uvajanje podjetniške miselnosti v vse sektorje delovanja.« Mladim v okviru Saša inkubatorja omogočate neposredne stike tudi z najvplivnejšimi gospodarstveniki, tako jim dvigate samozavest in jim nudite tudi konkretne nasvete? »Samozavesti jim sicer običajno ne manjka, izkušenj pa seveda, in te so zanje zelo dobrodošle. Naši člani, izkušeni menedžerji, se radi odzovejo in jim jih neposredno »delijo« – na

Želijo si več članov Trenutno ima Klub podjetnikov Saša regije 60 članov, želijo pa si, da bi se jim jih priključilo še več, saj bodo tako lažje uresničevali program. Vrata so vsem, tudi tistim iz majhnih in mikro podjetij, vedno odprta. S klubom se lahko povežete na spletni strani www.klubsasa.si ali pa z obiskom v Podjetniškem centru Standard.

delovanju in sodelovanju. Ne gre samo za to, da tem mladim damo neko dodatno samozavest. Če sem čisto iskren, samozavesti jim po navadi sploh ne primanjkuje. Primanjkuje jim pogleda z druge strani, v poslu pa se morajo potem tako in tako odločiti in predvsem delati sami.« Seveda pa jih opozorite tudi na številne pasti? »Ja, kot sem že dejal, so v glavnem samozavestni, jim pa je treba odgnati, a včasih tudi prignati kakšen strah, ki je tudi potreben, da so v poslu previdni. Premalokrat se namreč poudarja, da v poslu ni dovolj pogum.

Marsikaj je treba temeljito premisliti, se ustaviti, pa kdaj tudi reči: »Ne!« In v tem resnično pride do izraza tako pomembno sodelovanje med mlajšimi in starejšimi, kjer se srečata mladostna zagnanost in podjetniške izkušnje. Takšen osebni, neposredni stik je mnogo bolj učinkovit kot vse sodobne komunikacijske poti.« Med pomembnimi nalogami, kI ste si jih zadali, je tudi ustvarjanje bolj pozitivne podjetniške klime. »To je zelo pomembna naloga, saj v Sloveniji (to je naša posebnost) podjetništvo ni cenjeno in ni spoštovano. Moram priznati, da sem zelo žalo-

prilogo, ki bo za začetek izhajala enkrat mesečno, naše skupne želje pa so še mnogo širše. Tudi tako želimo spodbuditi razvoj podjetništva, ki je osnova napredka.

O dosedanjem delu in načrtih Kluba podjetnikov smo se pogovarjali z aktualnim predsednikom Vladimirjem Pogačem.

Kar nekaj tistega, kar ste si zadali pred dobrima dvema letoma, ste že udejanjili? »Že dejstvo, da je klub dobro zaživel, je velik uspeh. Podobni poskusi so bili namreč v preteklosti že narejeni, a so hitro zamrli. V današnjem hitrem tempu poslovnega življenja smo mo-

Člani upravnega odbora od novembra 2018 IME IN PRIIMEK

FUNKCIJA

PODJETJE

Vladimir Pogač

predsednik

Turna, d. o. o.

Boštjan Gorjup

podpredsednik

BSH Nazarje, d. o. o.

Franjo Bobinac

častni predsednik

Gorenje, d. o. o.

Peter Dermol

član

Mestna občina Velenje

dr. Flora Cvetka Tinauer

članica

EBA, d. o. o.

mag. Ludvik Golob

član

Premogovnik Velenje, d. o. o.

Marko Škoberne

član

Esotech, d. d.

Tanja Skaza

članica

Plastika Skaza, d. o. o.

Barbara Pokorny

članica

Festival Velenje

mag. Janko Šteharnik

član

Zdravstveni dom Velenje

Janko Pogorelčnik

član

Šolski center Velenje

dr. Uroš Kuzman

član

Fakulteta za matematiko in fiziko

Podjetniški piknik na Golteh Podjetniški klub Saša regije pripravlja v petek, 27. septembra, na Golteh podjetniški piknik, na katerem bodo v sproščenem ozračju poudarjali podjetniške ideje in zagotovo se bo rodila tudi kakšna takšna, ki jo bodo v prihodnosti uresničili. negospodarstva Savinjsko-šaleške regije, ki želimo prispevati k trajnostnemu razvoju našega okolja. Ravno sodelovanje cenimo kot največjo vrednoto tako v klubu kot celotnem okolju. Zastavili smo sodelovanje, ne konkurenco! Omenili ste Saša inkubator, ki je valilnica podjetij, nekakšen otroški vrtec tistega, kar bomo mi kasneje prevzeli v nadaljnjem življenju podjetij. Prav tako pomembno je sodelovanje s tukajšnjo Gospodarsko zbornico in ostalimi združenji. Pomembno je, da se zavedamo, da vsi delamo v istem okolju, da je naš skupni interes razvoj tukajšnjega

način, kako je mogoče uspeti z dobrim delom in dobro idejo.« Imate tudi takšne izkušnje z mladimi podjetniki, da jih povabite v svoja delovna okolja? »Seveda, tudi temu so namenjene naše aktivnosti. Sodelujemo na podjetniškem trampolinu, povabimo zmagovalce, da postanejo naši člani in se tako lahko udeležujejo naših dogodkov. Po drugi strani pa kot mentorji sodelujemo pri zainteresiranih podjetjih, v katerih najdemo kakšne sinergije, sorodnosti v

Gostje dogodka Formula za zmago in člani upravnega odbora Kluba SAŠA sten, ko slišim mlade, ki jim je glavni cilj, da se po končanem študiju zaposlijo v državni upravi. Z vsem spoštovanjem do državne uprave, a bi si vendarle želel več ambicioznosti med mladimi. Resnično moramo poudarjati dobre podjetniške zgodbe (teh je v preteklosti primanjkovalo ali pa so se raje izpostavljale tiste slabše). Mlade moramo vzgajati v smeri, da se lotijo podjetništva, jih podpirati ter vlivati pogum, tudi če takoj ne uspejo. Podjetništvo se gradi na dolgi rok in podjetništvo je tudi gibalo našega razvoja in seveda tudi naše prihodnje skupne blaginje. S to miselnostjo moramo prodreti v vse pore našega življenja.«

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019 barve: CMYK, stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

26. septembra 2019

BoljĹĄa informiranost za veÄ?ji obseg poslovnega sodelovanja ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj namenja za naloĹžbe od 6 do 8 milijonov evrov, ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki blizu 700 tisoÄ? evrov na leto – V obeh obÄ?inah v ospredju predvsem vlaganja v infrastrukturo Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 17. septembra – V organizaciji SPOT svetovanje Savinjska, Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica sta na 6. poslovnem zajtrku Invest SaĹĄa v Kavarni Ĺ oĹĄtanj predstavili investicijske naÄ?rte ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

in nadaljeval: ÂťDenarja zmanjkuje, dela pa ne. NajaktualnejĹĄi so projekti na cestnem podroÄ?ju.

Za najveÄ?je smo Ĺže bili dogovorjeni z drĹžavo, a vsaj za zdaj slabo kaĹže, da bi do njihove izvedbe priĹĄlo takrat, kot je ta obljubila.

Z namenom izboljĹĄanja medsebojne informiranosti v regiji SAĹ A med gospodarskimi in negospodarskimi subjekti na podroÄ?ju investiranja, kar naj bi poslediÄ?no pripeljalo do veÄ?jega obsega poslovnega sodelovanja, je Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica (SĹ GZ) predlani priÄ?ela organizirati poslovne zajtrke Invest SAĹ A. V letih 2017–2018 je svoje investicijske naÄ?rte predstavilo vseh deset obÄ?in SAĹ A regije, poleg njih pa tudi Skupina Gorenje. Pozitivni odzivi udeleĹžencev so vodili v odloÄ?itev, da v tem letu (2019) zaÄ?nemo nov cikel teh poslovnih dogodkov.

Na 6. poslovnem zajtrku Invest SaĹĄa sta investicijske naÄ?rte predstavili ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Rekli so â?ą Mag. Franci Kotnik, direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, o izkupiÄ?ku dosedanjih poslovnih zajtrkov Invest SaĹĄa: ÂťUgotavljamo, da je bil namen o boljĹĄi obveĹĄÄ?enosti podjetnikov o investicijskih aktivnostih lokalnih skupnosti v regiji SaĹĄa doseĹžen. Medsebojna obveĹĄÄ?enost je osnova za veÄ?je poslovno sodelovanje v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini. Tovrstne informacije zanimajo predvsem podjetnike, ki na malo daljĹĄi rok naÄ?rtujejo razvoj podjetja, in za tiste, ki se neposredno ukvarjajo z doloÄ?enimi storitvami, ki so potrebne pri vlaganjih v infrastrukturo. Zaradi dobrega odziva bomo poslovne zajtrke nadaljevali tudi prihodnje leto.ÂŤ

gradnjo veÄ?je hale ali kakĹĄnih drugih objektov. Odstranitev ruĹĄevin nekdanje Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj bo omogoÄ?ila ureditev dodatnih parkirnih povrĹĄin v Ĺ oĹĄtanju in izgradnjo stanovanjskega bloka za predvsem mlade druĹžine. NaÄ?rtu-

jo odpravo petih plazov. Z roko v roki sodelujejo s tamkajĹĄnjimi podjetniki, gospodarskimi druĹžbami in reĹĄujejo nekatere ovire.

Za naloĹžbe – tako Menih – namenjajo v obÄ?ini od 6 do 8 milijonov evrov na leto.

Vlaganj ne manjka

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je ob tej priloĹžnosti dejal, da v lokalni skupnosti vsako leto izvajajo veÄ?je in manjĹĄe naloĹžbe.

Med trenutno velikima je omenil izgradnjo nove glasbene ĹĄole ter prenovo Trga bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju. Prav tako se je letos iztekla koncesijska pogodba za posodobitev obÄ?inskih cest in javnih poti. Pridobili so 44 kilometrov obnovljenih in posodobljenih cestnih povrĹĄin. Sedaj v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi nadaljujejo posodabljanje cest v njihovih okoljih. Prav tako so v dogovorih z drĹžavo o posodobitvi ceste v Zavodnje. V rokavu imajo ĹĄe kar nekaj veÄ?jih razvojnih projektov. Med drugim se skupaj s HSE-jem dogovarjajo o oĹživitvi Ĺ oĹĄtanjskega jezera za turistiÄ?ne namene. Obnova protipoplavne ĹĄtudije je pokazala, da so z ureditvijo struge reke Pake dosegli boljĹĄo protipoplavno zaĹĄÄ?ito za del Ĺ oĹĄtanja in veÄ?ji del MetleÄ?, kjer obstaja sedaj moĹžnost za iz-

jejo ĹĄe nadaljnja vlaganja v komunalno infrastrukturo, saj imajo v lokalni skupnosti ĹĄe nekaj sivih lis tako v zvezi s kanalizacijskim kot vodovodnim omreĹžjem. ÂťZa nas je velika naloĹžba tudi nakup avtobusov na vodik. Projekt nameravamo uresniÄ?iti v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje, kupiti pa dva avtobusa na vodik. To bo velik prispevek k Ä?istejĹĄemu ozraÄ?ju.

Namen pa bo doseĹžen, Ä?e bodo to prepoznali tudi ostali v obÄ?ini in izkoristili omenjeni javni prevoz.ÂŤ Po besedah Darka Meniha obstaja ĹĄe kaj nekaj ÂťsprotnihÂŤ investicij, kot je odprava posledic plazenja zemlje. Trenutno izvaja-

Denarja zmanjkuje, dela pa ne

ÂťPrimerjava med obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in naĹĄo obÄ?ino na podroÄ?ju naloĹžb je skorajda nemogoÄ?a. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani kupujejo 2 avtobusa na vodik, mi 2 elektriÄ?ni kolesi.

V dobre 3 milijone evrov ÂťteĹžkemÂŤ obÄ?inskem proraÄ?unu imamo za vlaganja predvidenih namreÄ? blizu 700 tisoÄ? evrov in veÄ? kot 60 tisoÄ? evrov za naloĹžbene transferje, kar je za naĹĄo lokalno skupnost precej, za druge obÄ?ine pa zanemarljivo malo,ÂŤ je pri predstavitvi naloĹžbenih naÄ?rtov ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki dejal tamkajĹĄnji Ĺžupan Janko KopuĹĄar

Podjetje Skaza predstavilo novo vodstvo IzvrĹĄna direktorja bosta dr.

Robert AgniÄ? in Bart Stegeman, Igor in Tanja Skaza bosta opravljala nadzorniĹĄko funkcijo Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 19. septembra – DruĹžinsko podjetje Plastika Skaza bosta po odhodu Igorja in Tanje Skaza z mesta izvrĹĄnih direktorjev vodila dr. Robert AgniÄ? in Bart Stegeman. Igor in Tanja Skaza ostajata 98-odstotna lastnika podjetja, ki ni naprodaj, in bosta v prihodnje opravljala nadzorniĹĄko funkcijo.

Nova izvrĹĄna direktorja prihajata iz podjetja Skaza, oba sta Ĺže sedaj vodila kljuÄ?na delovna podroÄ?ja. Podjetje bo nadaljevalo preobrazbo v novodobno podjetje, negovalo bo izbrane vrednote in si prizadevalo za uresniÄ?evanje postavljenih ciljev in vizije.

Direktorica podjetja Tanja Skaza je Ĺže januarja napovedala, da bo letos svoje mesto predala nasledniku, z moĹžem Igorjem pa bosta stopila na novo poslovno pot. Novica je takrat presenetila vse javnosti, ne pa tudi bliĹžnjih sodelavcev, ki z njima snujejo prihodnost podjetja.

Podjetje sta Igor in Tanja Skaza 15 let vodila v tandemu in tudi novo vodenje sta zaupala dve-

EG POSLOVNEGA SODELOVANJA

Dr. Robert AgniÄ?

ma menedĹžerjema, ki sta z njima zadnji dve leti vodila kljuÄ?na poslovna podroÄ?ja. Sprememba vodstva je 1. julija letos postala tudi pravno dejstvo.

â?ą

Nova izvrĹĄna direktorja postajata solastnika podjetja, vsak z odstotkom lastniĹĄkega deleĹža.

Tanja Skaza z novo knjigo, ki jo je naslovila Spremembe vredna in jo bo javnosti predstavila oktobra v Ljubljani, stopa na novo pot. Ta vkljuÄ?uje tudi prenos znanja in izkuĹĄenj, motivacijske pogovore, izobraĹževanja ‌

Bart Stegeman

DruĹžinsko podjetje Plastika Skaza sta leta 1977 ustanovila Igorjeva starĹĄa Franc in Martina Skaza. Iz obrtniĹĄke delavnice sta Igor in Tanja podjetje peljala skozi tri preobrazbe: najprej v proizvodnega, nato v razvojnega s svojo blagovno znamko, danes pa orjejo ledino kot novodobno podjetje, ki je poslovanje utemeljilo na trajnostnem razvoju.

Nova izvrĹĄna direktorja postajata solastnika podjetja, vsak z odstotkom lastniĹĄkega deleĹža.

Bart Stegeman bo vodil podroÄ?ja, povezana z administrativnim oziroma reĹžijskim delom, prodajo, marketingom, IT in oskrbovalno verigo. Dr. Robert AgniÄ? bo vodil tehniÄ?no podroÄ?je, strateĹĄko prodajo za sektor industrije in strateĹĄko nabavo, razvoj in raziskave ter podroÄ?je đ&#x;”˛ kakovosti.

Pri njih bomo vztrajali, saj Ĺželimo zagotoviti naĹĄim obÄ?anom varnost in urediti Ĺživljenje ljudi na obmoÄ?ju. NaÄ?rtovana izgradnja hitre ceste tretje razvojne osi bo krepko posegla v Ĺživljenja nekaterih, njen pomen pa ni pomemben toliko za lokalno skupnost kot za drĹžavo. Ugotavljamo, da doslej z lepimi besedami nismo nikamor priĹĄli. Hitra cesta, ureditev struge reke Pake, Hudega potoka, drĹžavne ceste, Ĺželeznica – vse povsod trÄ?imo na takĹĄne in drugaÄ?ne omejitveÂŤ.

Poleg aktualnih naloĹžb v posodobitev drĹžavne in lokalne cestne infrastrukture (Petkov ovi-

nek, kroĹžiĹĄÄ?i v vasi Gorenje in pri Boletu, cesta ReÄ?ica ob Paki – Podvin ‌) naÄ?rtujejo nadaljnja vlaganja v izgradnjo javnega kanalizacijskega omreĹžja, kjer zaostajajo za cilji, ki jih je predvidela drĹžava. Teh tudi ne bodo dosegli v predvidenem letu, Ä?e ne bodo uspeli v prizadevanjih za spremembo meril za pridobitev nepovratnega denarja iz drĹžave ali EU. Ĺ˝e dolgo se trudijo za razĹĄiritev vrtca s 3 igralnicami in energetsko obnovo obstojeÄ?ega objekta, a se zatika pri pridobitvi vodnega soglasja. Vodijo aktivnosti za ureditev kolesarskih poti,

Andrejc d.o.o.

TopolĹĄica 199b, 3325 Ĺ oĹĄtanj T (05) 909 75 73 www.andrejc.si

pri kateri bodo izvedbo, tako kot pri ostalih projektih, narekovale finance. Med naÄ?rti je ĹĄe energetska obnova obÄ?inskih objektov, ureditev veÄ?namenske dvorane v prostorih nekdanjega gostinskega lokala, v tem trenutku med drugim gradijo veÄ?namenski sanitarni objekt pri tamkajĹĄnji HiĹĄi mladih, ki bo sluĹžil kot nastavek za razvoj turizma.

Za prihodnje leto naÄ?rtuje zbornica tretji krog predstavitev investicijskih naÄ?rtov, in sicer obÄ?in v Zgornji Savinjski dolini.

Iskrene Ä?estitke ob prazniku obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

Ĺ ola na sonÄ?ni strani Velenja

dejavnostmi vplivati na celovito oblikovanje uÄ?enca, kar je kljuÄ?nega pomena. Tako, meni Sebastjan Kukovec, se odzivajo na potrebe danaĹĄnjega Ä?asa, Ä?eprav ob tem Âťne smemo pozabiti, da ima ĹĄola okvirje, da je ĹĄe vedno izobraĹževalno-vzgojna institucija.

Skupaj se trudimo, da ĹĄola ne bi bila nekaj, zaradi Ä?esar uÄ?enci 7., 8. in 9. razreda dobijo rano na Ĺželodcu, kar se dogaja, ampak da prepoznajo smisel ĹĄole in se z veseljem lotijo dela.ÂŤ

Osnovna ĹĄola Mihe Pintarja Toleda Velenje je stara toliko kot rudarsko mesto – Z inovativnimi pristopi in novimi metodami dela poskuĹĄajo vplivati na celostni razvoj uÄ?enca – Med naÄ?rti prenova zunanjih igriĹĄÄ?, v naslednji fazi nova telovadnica Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ olsko leto 2019/2020 je za osnovno ĹĄolo Mihe Pintarja Toleda Velenje jubilejno. Praznuje 60-letnico delovanja. Po zagotovilih njenega ravnatelja Sebastjana Kukovca je najstarejĹĄa osnovna ĹĄola v mestni obÄ?ini Velenje, njena podruĹžnica v PleĹĄivcu pa je lani praznovala Ä?astitljivih 120 let. V preteklih letih je bila v lokalnem okolju in tudi ĹĄirĹĄe med drugim prepoznavna po likovni ustvarjalnosti, danes jo tudi nov slogan: ÂťKo smo spreminjali znak ĹĄole, smo iskali ideje, ki bi jo najbolje opisale. Pa smo rekli: na sonÄ?ni strani Velenja osnovna ĹĄola Mihe Pintarja Toleda.ÂŤ 25. maja prihodnje leto bo minilo 60 let od otvoritve ĹĄole, zato bodo

nekaj dogodkov ob jubileju strnili v tistem tednu.

Trikotnik uÄ?enci – starĹĄi – ĹĄola

Na vpraĹĄanje, kaj je tisto, kar ob pogledu na prehojeno pot najbolj razveseljuje, je Kukovec odgovoril: ÂťSam sem bil uÄ?enec osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca Velenje, a sem bil stalno v stiku z uÄ?enci ĹĄole Mihe Pintarja Toleda. Ti so radi obiskovali pouk na njej in tudi sam sem imel vedno obÄ?utek, da je to dobra ĹĄola, ĹĄola z duĹĄo, ĹĄola, v kateri imajo uÄ?itelji posluh za uÄ?ence in se trudijo, da ti pridobijo Ä?im veÄ? znanja za laĹžje premagovanje ovir na nadaljnji Ĺživljenjski poti. Prav tako je ĹĄola v ta proces vkljuÄ?evala tudi starĹĄe.

Tako je ĹĄe danes in verjamem, da

26. septembra 2019

bomo trend nadaljevali.ÂŤ

Delamo z uÄ?enci 21. stoletja, uÄ?itelji ‌

Sogovornik meni, da so njihovi ÂťadutiÂŤ dobri odnosi med zaposlenimi, ki se prenaĹĄajo na uÄ?ence. Ĺ ola je neke vrste servis, ki kaĹže uÄ?encem pravo pot, nanjo pa se ti podajo z doloÄ?enim znanjem in vzgojo, ĹĄe dodaja. Ĺ olski sistem je rigorozen, prenatrpan, okorel oziroma zastarel, ÂťÄ?eprav to morda ni najprimernejĹĄa beseda. SoglaĹĄam s kolegom ravnateljem iz Celja, ki pravi, da uÄ?itelji iz 20. stoletja uÄ?ijo uÄ?ence 21. stoletja z metodami iz 18. stoletja. Z drugimi besedami to pomeni, da birokratski in administrativni vloĹžki pritiskajo na delo uÄ?itelja ter moÄ?no ovirajo

Po veÄ? letih rekorden vpis

Sebastjan Kukovec: Šola je ĹĄe vedno izobraĹževalno-vzgojna institucija. Skupaj se trudimo, da ne bi bila nekaj, zaradi Ä?esar uÄ?enci 7., 8. in 9. razreda dobijo rano na Ĺželodcu, ampak da ti prepoznajo smisel ĹĄole in se z veseljem lotijo dela.ÂŤ

naÄ?in dela.ÂŤ Zato v zadnjem Ä?asu poskuĹĄajo z inovativnimi pristopi, drugaÄ?nimi delovnimi metodami, aktivnostmi v popoldanskem Ä?asu, interesnimi

Kukovec meni, da je ena od stvari, s katero se lahko pohvalijo, arhitekturna oblika ĹĄole, ki je edinstvena v Evropi. Vsak razred je hiĹĄka zase s svojim in osrednjim atrijem, ki je pomemben pri spodbujanju gibanja otrok, za stik z naravo, sonaravno Ĺživljenje. V novem ĹĄolskem letu se lahko pohvalijo z rekordnim vpisom. Po veÄ? letih je na ĹĄoli 447 uÄ?encev, ki so z veseljem sedli v ĹĄolske klopi in so pripravljeni na nove izzive skupaj z uÄ?itelji.

Gibanje, naĹĄteva Kukovec, ostaja pomembnen element vsakdana, v novem ĹĄolskem letu, tu in tam

bodo zaplesali, gradili in prestavljali mejnike zmogljivega, si prizadevali za osebnostno rast vsakega posameznika in spremljali drug drugega, ne glede na to, od kod kdo prija in kam gre. Nadaljevali bodo delo z nadarjenimi, z uvajanjem novih in inovativnih metod poskuĹĄali uÄ?enje narediti zabavno in uÄ?inkovito, ustvarjali in se veliko smejali.

O ĹĄoli jutri Sebastjan Kukovec pravi: ÂťOdliÄ?no bi bilo, Ä?e bi objekt posodobili. Moram pohvaliti ustanoviteljico ĹĄole Mestno obÄ?ino Velenje, s katero skupaj zadnja leta veliko vlagamo, a je zob Ä?asa naredil svoje. V bliĹžnji prihodnosti nas Ä?aka prenova zunanjih igriĹĄÄ? med ĹĄolo in Centrom za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje, v naslednji fazi pa nova telovadnica, saj je obstojeÄ?a za obseg dela in ĹĄtevilo uÄ?encev premajhna. Seveda ostajajo v ospredju kakovostno delo, dobri medsebojni odnosi med zaposlenimi, uÄ?enci in njihovimi starĹĄi.ÂŤ đ&#x;”˛

PalaÄ?inke povezale osnovnoĹĄolce, srednjeĹĄolce in delodajalce

Soba pobega kot uÄ?enje raÄ?unalniĹĄtva

PrejĹĄnjo soboto je pod ĹĄotorom pred Hipermarketom Mercator zelo diĹĄalo po palaÄ?inkah

Dijaki MatevĹž GlinĹĄek, TomaĹž PleĹĄnik in Maj Koren uvrĹĄÄ?ajo raziskovalno nalogo med svoje veÄ?je doseĹžke minulega ĹĄolskega leta – Soba pobega odliÄ?na alternativa za uÄ?enje raÄ?unalniĹĄtva

Vonj je privabil stotine obiskovalcev Pikinega festivala. Po dva uÄ?enca oz. uÄ?enki iz OĹ Antona AĹĄkerca, OĹ Gorica, OĹ Gustava Ĺ iliha, OĹ Mihe PintarjaToleda, OĹ Ĺ alek, OĹ Karla Destovnika Kajuha ter OĹ Ĺ martno ob Paki so tekmovali v peki palaÄ?ink in izdelavi torte iz palaÄ?ink. V slogu oddaje Mali ĹĄef je peko in kakovost palaÄ?ink ocenjevala komisija iz Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ C Velenje. Komisijo so sestavljale Marijana Novak, uÄ?iteljica kuharstva, Simona Pompe, uÄ?iteljica kuharstva, ter Mateja KlemenÄ?iÄ?, ravnateljica ĹĄole. Tekmovalni par iz vsake ĹĄole je imel buÄ?ne navijaÄ?e, uÄ?ence so spodbujale mentorice, bodril jih je Ĺživahni voditelj, tako da je tekmovalna napetost naraĹĄÄ?ala iz ure v uro. Vse do popoldneva in razglasitve rezultatov.

Na tretje mesto sta se uvrstili uÄ?enki OĹ Livada ter za ĹĄolo prejeli bon v vrednosti 100 evrov. DrugouvrĹĄÄ?eni uÄ?enki OĹ Anton AĹĄkerca sta prejeli bon v vrednosti 200 evrov. NajboljĹĄe sta palaÄ?inke pekli uÄ?enki OĹ Gorica, zmagali ter za ĹĄolo prejeli bon v vrednosti 300 evrov. Sponzor vrednostnih bonov, nagrad za vse udeleĹžence ter sestavin za jedi je bil Mercator. Sodelovanje in pred-

Tatjana PodgorĹĄek

roomÂŤ so postavili ovire, ki se po teĹžavnosti lahko primerjajo s stopnjo znanja MatevĹž GlinĹĄek, TomaĹž PleĹĄnik in Maj prvega letnika raÄ?unalniĹĄtva. Ovire oziKoren so konÄ?ali izobraĹževanje na Elek- roma zanimive ÂťsituacijeÂŤ v sobi pobega tro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli Ĺ olskega centra so lahko udeleĹženci reĹĄevali s pomoÄ?jo Velenje. Prihodnji mesec jih Ä?akajo novi skritih namigov. Ko so nato preverjali, izzivi na ÂťfaksihÂŤ v Ljubljani. LaĹžje jim ali je takĹĄen naÄ?in izobraĹževanja uÄ?in-

stavitev ĹĄol je predlagal UroĹĄa MeĹža, Birt, d. o. o. Idejo so uÄ?enci, dijaki, mentorji, organizatorji in voditelji razvili v edinstveno prireditev in dobro izkuĹĄnjo za vse udeleĹžence. Med nastopajoÄ?imi se je krepil in ĹĄiril krog znanstev in prijateljstev, kar je neprecenljivo.

Popoldne so obiskovalce gostili dijaki

Ĺ ole za storitvene dejavnosti. Ponujali so jedi in koktajle iz knjige Mali ĹĄef.

Zelo so bile pohvaljene tortilje, polnjene z zelenjavo, ter osveĹžilni koktajl, ki si ga je lahko pripravil vsak sam po svojem okusu. đ&#x;”˛

Ĺ CV z izposojo koles tudi v MeĹžico

V novem ĹĄtudijskem letu nekaj novosti

MeĹžica – Sistem izposoje elektriÄ?nih koles ME-CIKL, ki so ga v MeĹžici zaÄ?eli konec maja, so uradno odprli danes v okviru evropskega tedna mobilnosti. Za zdaj so elektriÄ?na kolesa na voljo samo obÄ?anom MeĹžica, ne pa tudi turistom. Bi se pa lahko glede na predvideno prihodnjo kompatibilnost sistemov izposoje koles povezali s prav tako Ĺže postavljenimi postajami izposoje koles na Prevaljah in Ravnah na KoroĹĄkem. Omenjena tri mesta MeĹžiĹĄke doline bo v prihodnje po napovedih povezovala tudi nova kolesarska pot, ki je naÄ?rtovana in naj bi bila izvedena do leta 2023.

Sistem izposoje koles je namestil Ĺ olski center Velenje.

Ĺ tudente v novem ĹĄtudijskem letu, ki se zaÄ?enja prihodnji teden, Ä?aka nekaj novosti. Spremembe so pri pridobivanju bonov za subvencionirano prehrano, evidenci ĹĄtudentskega dela in drĹžavnih ĹĄtipendijah. Do ĹĄtipendije so zaradi odprave varÄ?evalnih ukrepov letos upraviÄ?eni tudi tisti, pri katerih meseÄ?ni dohodek na druĹžinskega Ä?lana znaĹĄa od 576,90 do 659,30 evra. V parlamentarnem postopku pa je zakonski predlog Levice, s katero ta predlaga dvig minimalne urne postavke za ĹĄtudente z zdajĹĄnjih 4,13 na 4,99 evra neto.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

ÂťRaziskovalna naloga kar sama kliÄ?e po nadgradnji,ÂŤ pravijo njeni avtorji MatevĹž GlinĹĄek, TomaĹž PleĹĄnik in Maj Koren.

bodo kos tudi zaradi izkuĹĄenj, ki so jih pridobili pri izdelavi raziskovalne naloge Soba pobega kot uÄ?enje raÄ?unalniĹĄtva v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline in zanjo na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev prejeli zlato priznanje. Nalogo avtorji uvrĹĄÄ?ajo med enega veÄ?jih uspehov v ĹĄolskem letu 2018/2019.

Ideja zanjo je nastala po spletu okoliĹĄÄ?in, so povedali. Bila jim je zanimiva, Âťker Ĺživimo v Ä?asu, ko se tehnologiji in informatiki ni mogoÄ?e veÄ?no izmikati. Iz lastnih izkuĹĄenj pa vemo, da je le teoretiÄ?no uÄ?enje predmeta izjemno utrujajoÄ?e ter predvsem nezanimivo. Z Ĺželjo olajĹĄati uÄ?ni postopek generacijam za nami, smo se odloÄ?ili, da raziĹĄÄ?emo alternativo, ki bo prisilila udeleĹženca, da se v doloÄ?enem Ä?asovnem obdobju sam nauÄ?i snov, ki si jo bo laĹžje zapomnil.ÂŤ Na osnovi raziskovalne igre Âťescape

kovit in motivacijski, so rezultati testa pokazali, da so udeleĹženci sobe pobega hitreje in laĹžje reĹĄili teĹžave kot tisti, ki niso ĹĄli Ä?ez tovrstno izkuĹĄnjo. Bi lahko novo znanje pridobivali na alternativni naÄ?in, kot je soba pobega, tudi pri drugih predmetih na ĹĄolah? ÂťJe zelo dobra izkuĹĄnja, pri kateri se lahko nekdo veliko nauÄ?i, ni pa takĹĄna, da bi lahko zamenjala klasiÄ?ne uÄ?ne ure pouka,ÂŤ so pojasnili.

Po zagotovilih MatevĹža, TomaĹža in Maja naloga kar sama kliÄ?e po nadgradnji. Vsi trije priÄ?akujejo, da bodo mladi raziskovalci, ki prihajajo za njimi, nadaljevali tam, kjer so sami konÄ?ali. Njihova mentorja Samo Ĺ˝eleznik in Islam MuĹĄić sta jim zagotovila, da sta pripravljena svoj trud deliti tudi z naslednjimi mladimi, ki so Ĺželjni novih znanj, takĹĄnih, ki jih je moÄ? koristno uporabiti tudi v vsakdanjem Ĺživljenju. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019 barve: CMYK, stran 11

11

KULTURA

26. septembra 2019

Ob 60-letnici Velenja Bogastvo pogledov Mestna obÄ?ina Velenje je ob prazniku zaloĹžila novo foto monografijo Velenja, delo domaÄ?inov: fotografa Staneta JerĹĄiÄ?a, avtorice besedila Mojce Ĺ˝evart in oblikovalca Marka MarinĹĄka Mira ZakoĹĄek

Velenje, 16. septembra – Ob 60-letnici Velenja je Mestna obÄ?ina Velenje v sodelovanju s priznanim velenjskim fotografom Stanetom JerĹĄiÄ?em, direktorico Muzeja Velenje Mojco Ĺ˝evart, ki je avtorica spremnega besedila, in oblikovalcem Markom MarinĹĄkom izdala novo foto monografijo o Velenju. Knjiga z naslovom Bogastvo pogledov prikazuje novosti v mestu skozi oÄ?i fotografa, ki mu je uspelo najti ĹĄtevilne motive, ki so nepoznani, manj opazni ali prikazani iz drugih zornih kotov, ĹĄe posebej, ker je avtor naredil zelo veliko posnetkov iz zraka in ker je mesto ujeto v veÄ?erni ali jutranji svetlobi. Ĺ tevilnih objektov in motivov

najbrĹž najprej marsikdo niti ne bo prepoznal.

Na predstavitvi, ki so jo pripravili v prostorih PodjetniĹĄkega centra Standard, udeleĹžili pa so se je ĹĄtevilni obiskovalci, ki so bili nad monografijo navduĹĄeni, je Stane JerĹĄiÄ? med drugim poudaril, da je bil tudi sam preseneÄ?en nad neverjetno arhitekturo tega sodobnega mesta. Iz zraka se namreÄ? ĹĄe bolj vidi, kako skrbno in natanÄ?no je bilo mesto naÄ?rtovano. Kot VelenjÄ?an pa se je seveda fotografiranja lotil posebej tankoÄ?utno in fotografije sestavil v zgodbo, ki jo je v besedi zelo spretno obogatila Mojca Ĺ˝evart, ki je v opis vtkala

Avtorica besedila Mojca Ĺ˝evart in fotograf Stane JerĹĄiÄ? na predstavitvi monografije

osebni pogled na to mesto, ki ga ceni in v njem rada Ĺživi. ÂťMislim, da knjiga prinaĹĄa res bogastvo pogledov, tako kot pra-

vi tudi njen naslov. Tako ozremo kar nekaj novih perspektiv, pogledov na naĹĄe lepo mesto, ki je na nekaterih fotografijah

drugaÄ?no, kot smo vajeni. Gotovo je knjiga vredna pozornosti in prepriÄ?ana sem, da bo zanimiva tako za domaÄ?ine, ki jo bomo veÄ?krat prelistali, kot za obiskovalce, saj bo tudi odliÄ?no protokolarno darilo.ÂŤ In to tudi bo. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? namreÄ? ob vsaki priloĹžnosti pravi, da je knjiga najlepĹĄe darilo.

In ker je izĹĄla ob 60-letnici mesta, so ponosni tudi na izvirno idejo, kratek opis o mestu Velenje je simbolno (pa tudi uporabno) preveden v 60 jezikov, nekaj izvodov pa je delno opremljenih tudi z brajico. đ&#x;”˛

Na slike prenaĹĄa emocije in zdravilno energijo VelenjÄ?anka, pevka, umetnica in certificirana umetnostna terapevtka Kaly KoloniÄ? v Galeriji Velenjka predstavlja svojo novo kolekcijo energijskih slik in nakita Velenje – Zanjo je to posebna stresa, pri urejanju medsebojnih razstava, saj razstavlja skupaj s ljubezenskih in partnerskih odsvojim oÄ?etom Ivanom, po ka- nosov, delujejo blagodejno na terem je podedovala slikarski vsa podroÄ?ja naĹĄega Ĺživljenja in talent, hkrati pa je to njuna prva nam pomagajo v teĹžkih Ĺživljenjuradna skupna samostojna raz- skh tranzicijah ter delujejo pri stava, ki se je zgodila le nekaj dni razbijanju globokih vzorcev in po njunem prvem skupnem debi- blokad, ki jih imamo vsi ljudje,ÂŤ ju na veliÄ?astnem Art Expu, pred pravi sogovornica, ki razstavlja tem pa sta razstavljala na samostojnih razstavah vsak zase. ÂťLjudje se poÄ?utijo bolj pozitivno, slike pomagajo pri zmanjĹĄevanju

tudi energijski nakit Divine Kaly

by Kaly KoloniÄ?. Njen oÄ?e Ivan KoloniÄ? pa je znan po slikah narave, tihoĹžitij, mlinov, starih hiĹĄ in aktov in po svojem subtilnem slogu.

Zdaj, ob 60-letnici Velenja, sta se vrnila v svoj kraj, kjer sta Ĺživela 30 let, z dvema razstavama v eni, vsak s svojim prefinjenim in razpoznavnim slogom slikanja. đ&#x;”˛

OO SDS Ĺ OĹ TANJ Kaly slika energijske slike, ki so jih testirali tudi bioenergetiki, kvantni fiziki in kvantni medicinci. Na sliki z oÄ?etom Ivanom.

ÄŒestitamo ob 30. septembru, prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Foto: Aleksander KavÄ?nik

Utrinek iz preteklosti

ÄŒevljarski likalnik Ste se kdaj spraĹĄevali, kako je lahko usnje na Ä?evljih tako gladko napeto tudi na krivinah? No, sodobne tovarne Ä?evljev imajo za to posebne stroje, starinske Ä?evljarske delavnice pa Ä?evljarski likalnik. To suliÄ?asto orodje na elektriko se uporablja za glajenje gub, ki nastanejo, ko Ä?evljar napenja usnje Ä?ez kapico Ä?evlja in ga pritrjuje na podplat. Z ravno pravĹĄnjo temperaturo, da se ne zasmodi, vztrajno gladi gubo, đ&#x;”˛ da se usnje uleĹže po krivini. Preprosto, ampak uÄ?inkovito.

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

26. septembra 2019

Afrika treh muzejev je zdaj na Velenjskem gradu Muzej Velenje je v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in KoroĹĄkim pokrajinskim muzejem pripravil potujoÄ?o razstavo predmetov s ÄŒrne celine Tina Felicijan

Letos mineva 200 let od rojstva misijonarja in raziskovalca dr. Ignacija Knobleharja, ki je leta 1850 v Ljubljani pripravil prvo javno razstavo afriĹĄkih predmetov na Slovenskem. V spomin na prve stike tukajĹĄnjega prebivalstva s kulturno dediĹĄÄ?ino AfriÄ?anov so se povezali trije slovenski muzeji, ki hranijo predmete z razliÄ?nih koncev afriĹĄkega kontinenta in jim namenjajo prostor na stalnih razstavah: Slovenski etnografski muzej, KoroĹĄki pokrajinski muzej in Muzej Velenje. PriloĹžnost pa so izkoristili tudi za strokovno izmenjavo informacij o gradivu in spodbujanje zanimanja ĹĄirĹĄe javnosti za afriĹĄko zapuĹĄÄ?ino.

Pobudnik razstave, kustos Slovenskega etnografskega muzeja dr. Marko Frelih, je o zamisli povedal: ÂťSlovenski stiki z Afriko so neprekinjeni vse od sredine 19. stoletja.

Na Slovenskem imamo kar veliko afriĹĄkega gradiva tako v veÄ?jih muzejih, kot sta narodni ali etnografski, najdemo pa ga tudi v manjĹĄih pokrajinskih muzejih, med katerimi izstopata koroĹĄki in velenjski,ÂŤ je povedal. Etnografski muzej hrani in razstavlja predmete iz celotnega obmoÄ?ja Afrike, pridobljene na razliÄ?ne naÄ?ine in v razliÄ?nih obdobjih, koroĹĄki in velenjski pa razstavljata zbirki, podarjeni od svojcev dveh strastnih raziskovalcev afriĹĄkih kultur. Tako Muzej Velenje prikazuje izkuĹĄnjo kiparja FrantiĹĄka Foita, KoroĹĄki pokrajinski muzej pa poglede Franca Tretjaka. To so edini slovenski muzeji, ki na ogled postavljajo stalne zbirke afriĹĄkih predmetov.

Slovenski etnografski muzej je za potujoÄ?o razstavo Afrika treh muzejev izbral nekaj znaÄ?ilnih predmetov afriĹĄke umetnosti, med-

tem ko so najbolj dragoceni kosi ostali v muzeju ali celo v depoju, Âťsaj niso primerni, da bi jih preveÄ? izpostavljali zaradi obÄ?utljivosti organskega materiala,ÂŤ pravi Frelih.

Muzejska svetovalka KoroĹĄkega pokrajinskega muzeja Brigita RajĹĄter pa je povedala, da so za skupno razstavo izbrali ĹĄe nikoli predstavljene predmete iz bogate zapuĹĄÄ?i-

sicer izbranih eksponatov. Tako je na aktualni razstavi Afrika treh muzejev na Velenjskem gradu izpostavljen izbor glasbil, lutk za lutkovno gledaliĹĄÄ?e, mask in vsakdanjih predmetov, vse ostalo pa je v stalni zbirki FrantiĹĄka Foita. ÂťVsako gostovanje naĹĄih eksponatov drugod da rezultate. Tako je vsakiÄ? veÄ?ja prepoznavnost naĹĄe stalne zbirke FrantiĹĄka Foita. Okrepi

Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

Razstava Afrika treh muzejev bo na Velenjskem gradu na ogled do 24. novembra.

ne Franca Tretjaka. ÂťV zbirki so posebno fascinantni predmeti iz slonovine. Veliko je preprostih predmetov iz afriĹĄkega vsakdana, pa obrednih predmetov, navduĹĄuje pa serija prazgodovinskih kipcev iz lojevca, starih veÄ? kot 5.000 let, ki tako kot preostali dragoceni predmeti v zbirki kar kliÄ?ejo po raziskovanju in prevajanju njihove sporoÄ?ilnosti v jezik, ki ga bomo razumeli,ÂŤ je dejala.

VsakiÄ?, ko zbirka gostuje v enem od treh muzejev, gostujoÄ?i muzej predstavi nekoliko manj

pa se tudi sodelovanje v strokovnih krogih, tudi mednarodnih. Ĺ˝e sodelujemo s Ä?eĹĄkimi kolegi in se dogovarjamo za gostovanje razstave Afrika 1931 v mestu TelÄ?. SodelujoÄ?i muzeji z razstavo Afrika treh muzejev naÄ?rtujemo gostovanja po drugih drĹžavah in obetamo si, da bo tako vĂŠdenje o naĹĄi afriĹĄki zbirki ĹĄe ĹĄirĹĄe,ÂŤ pa je ob gostovanju razstave treh muzejev na Velenjskem gradu povedal domaÄ?i kustos BlaĹž VerbiÄ?. đ&#x;”˛

Muni v Hommage to Leonardo da Vinci Velenje – Letos mineva 500 let, odkar je umrl italijanski renesanÄ?ni genij Leonardo da Vinci.

V Italiji in tudi drugod po svetu se prireditve v spomin na tega izjemnega umetnika, izumitelja ‌ vrstijo vse leto. Ob tem izdajajo tudi ĹĄtevilne knjige, posveÄ?ene njegovemu opusu ter slikarstvu in umetnosti nasploh.

Ena od priznanih knjig je tudi edicija „Hommage to Leonardo da Vinci“ (Catalogo associativo d‘ arte omaggio a Leonardo di ser piero da Vinci1519). V tej knjigi je predstavljen tudi Velenjski umetnik Iztok Ĺ majs – Muni, v nagovoru izpod peresa dr. Michela Miullija (accademia Italiain Arte nel Mondo), objavljen je tudi Munijev „manifest“ z naslovom Multi purpose invention; Munijeva krajĹĄa oznaÄ?ba

njegovega delovanja zadnjih let, navezujoÄ?a se na njegovo risbotvorje, slikarstvo in fotografijo.

Kot ugotavlja, je bila Âťizjemna Ä?ast, da je bil povabljen in obja-

vljen s svojim delom v tako prestiĹžni edicijiÂŤ.

Muni je bil predlani Ĺže umeĹĄÄ?en tudi v edicijo Hommage to Rembrandt, v za-

dnjih letih pa ĹĄe v vrsto drugih prestiĹžnih publikacij. Trenutno je predstavljen v Benetkah, kjer preko monitorjev nasproti BeneĹĄkega bienala prikazujejo nekatere znane slikarje, svoja dela je poslal tudi na bienale risbe v Melbourne, vabijo pa ga ĹĄe med razstavljalce v Cancun, v Mehiko, kjer pripravljajo temo „Water to Life“. Muni ob tem sicer ugotavlja, da so vsa ta sodelovanja predraga za njegove finanÄ?ne moĹžnosti, mecenov je vse manj in tudi drĹžava za kaj takĹĄnega nima posebnega posluha. Tako se ĹĄe vedno otepa s finanÄ?no teĹžavo vrnitve svoje slike z londonskega bienala 2019. đ&#x;”˛

V SonÄ?nem parku bodo ustvarjali mladi kiparji Velenje, 27. septembra – V mesecu in letu, ko Mestna obÄ?ina Velenje praznuje 60. rojstni dan, pripravlja MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje 46. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo (MNKK). Tokrat jo bodo, tudi prazniku mladega mesta Velenje v Ä?ast, pripravili v vili RoĹžle in pri njej v SonÄ?nem parku, kjer je tudi sedeĹž zveze in Galerije Male Napotnikove kiparske kolonije z najboljĹĄimi deli mladih umetnikov iz dosedanjih kolonij.

Na letoĹĄnji koloniji bodo s triÄ?lanskimi ekipami pri kiparjenju v lesu sodelovale vse osnovne ĹĄole iz Ĺ aleĹĄke doline ter tri ekipe

Stari klavir pripoveduje

dijakov velenjske umetniĹĄke gimnazije, skupaj 12 ekip. PridruĹžili se jim bodo njihovi likovni pedagogi ter vodja kolonije, akademski kipar Silvo KretiÄ? iz Ljubljane. Tudi letos bosta sodelovala Ä?lana Ĺ aleĹĄkih likovnikov Franc Ravnjak in Milan Matko, pridruĹžil pa se bo tudi dolgoletni mentor, sedaj upokojenec Peter Matko. Mladi kiparji, njihovi mentorji in gostje si Ĺželijo, da jih pri oblikovanju lesa vidi in spodbuja Ä?im veÄ? ljudi. Delo bodo zaÄ?eli v petek, 27. septembra, ob 9. uri s kratkim uvodnim programom in pozdravom vsem sodelujoÄ?im. ZakljuÄ?ek kolonije z ogledom

letos nastalih lesenih montaĹžnih plastik in kipov bo v soboto, 28. septembra, ob 14. uri, pri vili RoĹžle. SodelujoÄ?im ĹĄolam so organizatorji dali izziv, da k sodelovanju na zakljuÄ?ni prireditvi povabijo glasbenike, plesalce in druge umetnike, ki bodo obiskovalcem predstavili refleksije na nastala umetniĹĄka dela mladih kiparjev. NajboljĹĄa tri dela pa bodo obogatila stalno zbirko v vili RoĹžle.

V svetovnem merilu edinstveno umetniĹĄko kolonijo, v kateri so generacije osnovnoĹĄolcev doslej ustvarile veÄ? kot 500 del, bodo đ&#x;”˛ izvedli v vsakem vremenu.

ÂťÄŒe ne veĹĄ, od kot prihajaĹĄ, ne veĹĄ, kam greĹĄ ..., drevo brez korenin ne more pognati cvetov ..., karkoli naj bi Ĺže to pomenilo ...,ÂŤ je zamiĹĄljeno rekel Lenart na glasbeno-igrani predstavi uÄ?encev oddelka za klavir Glasbene ĹĄole Velenje, ki so se prejĹĄnjega sobotnega popoldne skupaj s posluĹĄalci podali na raziskovanje korenin uÄ?enja klavirja v Velenju. Za to pustolovĹĄÄ?ino pa je bil kriv stari klavir, ki je dolga leta bival na hodniku v kletnih prostorih naĹĄe glasbene ĹĄole, od letoĹĄnjega poletja pa se je preselil v eno od soban Velenjskega gradu. Grad je tako dobil zelo dobrodoĹĄel instrument in priloĹžnost, da med svoje zidove privabi ĹĄe veÄ? glasbe, njegovi obiskovalci pa odliÄ?no moĹžnost pokukati v preteklost svojega mesta. Pa niÄ? zato, da je na veÄ? kot 80 let starem klavirju nemĹĄke znamke Seiler igrati dosti veÄ?ji izziv kot na kateremkoli bolj modernem Steinway’ju v veliki, orgelski ali modri dvorani naĹĄe glasbene ĹĄole. Ta stari klavir ima zgodbo, ki nas vabi, da jo raziĹĄÄ?emo!

Ob tej priloĹžnosti sem se tudi sama spomnila svojega prvega pianina, ki ima zdaj Ĺže pravo muzejsko vrednost – namreÄ? narejen je bil v Art Nouveau stilu okrog leta 1900 v nemĹĄki delavnici Adolf Lehmann. Zdaj stoji na vikendu mojih starĹĄev (tistem sredi gozda) in je nujno potreben celovitega restavriranja, ker so se ga Ĺže veÄ?krat lotile niÄ? kaj prijazne miĹĄi. ÄŒeprav ima zvok kveÄ?jemu za ozadje kakĹĄnega nemega filma, a prav impresivno na njem zvenijo tudi udarne melodije Rolling Stonesov, sploh Ä?e jih izvajajo zelo mladi ljubitelji rock glasbe, po moĹžnosti ĹĄtiriroÄ?no ali celo ĹĄestroÄ?no. Ker se je kar nekaj tipk zaradi miĹĄjega dotika Ĺže za vedno pogreznilo, ima moja mlada pianistka izgovor, da se na njem res ne da niÄ? pametnega zaigrati. Kadar sama sedem, da kaj zaigram, mi pogosto pred oÄ?i pridejo prizori iz mojih pianistiÄ?nih zaÄ?etkov, ko sem morala zmeraj doma med vajo ĹĄteti na glas (kar sem sovraĹžila), z izjemo, kadar sem nastopala za druĹžinske goste. Zaradi moÄ?ne treme nikoli nisem preveÄ? rada nastopala, razen pri komorni in kasneje v srednji ĹĄoli, ko mi je pri reĹĄevanju tovrstnih zagat moÄ?no pomagala profesorica, ki je nastopala na koncertnih odrih. Od nje sem tudi izvedela, kdo sta moji klavirska babica in prababica – tako so tudi mladi pianisti in njihove mentorice na sobotni klavirski pustolovĹĄÄ?ini na gradu s tovrstno genealogijo povezali svoje profesorice, njihove profesorice in tako naprej oz. nazaj v preteklost. Ker danes stric Google ĹĄe vedno vsega ne pove, je vÄ?asih za kaj takĹĄnega treba tudi na pravi teren. V soboto smo tako priĹĄli tudi do prve uÄ?iteljice klavirja pred vojno v Velenju – Ane Skaza. ÄŒe bi vsakemu uÄ?encu glasbe v Velenju dali nalogo povpraĹĄati svojega uÄ?itelja instrumenta za tovrstno genealogijo, bi gotovo izvedeli ogromno zanimivega.

Za ĹĄtudij glasbe se ob koncu srednje glasbene ĹĄole sicer nisem odloÄ?ila – razmiĹĄljala sem o muzikologiji –, a v Ä?asu ĹĄtudija zgodovine na univerzi sem ĹĄe vedno igrala v ĹĄtudentskem komornem ansamblu. Ob selitvi v Velenje sem si pa kot prvi kos “pohiĹĄtvaâ€? kupila prav nov pianino. Kako drugaÄ?e. Tako dolgo Ĺželjen in v Sloveniji kupljen Petrof zdaj Ĺže sluĹži tudi hÄ?erki, tista vmesna Riga pa me vedno Ä?aka pri starĹĄih v Vilni. Vsak s svojim zvokom in svojo zgodbo, po svoje drag in nenadomestljiv. ÄŒetudi morda stoji v sobi samo za spomin – nikoli ne vemo, kdaj bo spet priklical kakĹĄno dolgo skrito Ĺželjo po glasbi. Pogosto reÄ?emo – ni prostora za to staro kramo. A morda bo Ä?ez nekaj desetletij kdo od naĹĄih naslednikov iskal ravno to za sestavljanje tako dragocenih druĹžinskih zgodb.

Ta sobotna klavirska pustolovĹĄÄ?ina na gradu je bila veliko veÄ? kot le ena glasbeno obogatena zgodba ali enkratni projekt, ki so si ga zamislile profesorice klavirja. Vsem sodelujoÄ?im otrokom ter tistim, ki so ga bili deleĹžni kot posluĹĄalci, je predvsem pokazala odnos do preteklosti in nas samih in bo sluĹžila kot inspiracija ĹĄe za kakĹĄno odkrivanje veÄ?. Prav tako je bila dragoceno darilo naĹĄemu mestu za njegov rojstni dan, saj je dodala ĹĄe en koĹĄÄ?ek v mozaik njegovih korenin. ÄŒe parafraziram Lenarta – ÂťÄŒe veĹĄ, od kot prihajaĹĄ, veĹĄ, kam greĹĄ!ÂŤ đ&#x;”˛

lokalne novice

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

26. septembra 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Poletje se je Ĺže prevesilo v jesen LetoĹĄnje poletje si bomo zapomnili po zelo kontrastnem vremenu, pretirani vroÄ?ini in na zaÄ?etku po nizkih temperaturah in deĹževju. V novinarskih hiĹĄah pa tudi po zatiĹĄju ali v novinarskem Ĺžargonu po kislih kumaricah.

Pa se je dobesedno Ä?ez noÄ? vse spremenilo, tako kot se je poletje, kar naenkrat poslovilo, je tudi dogajanja na vseh podroÄ?jih toliko, da ga, Ä?e se ĹĄe tako trudimo, ne moremo spraviti, tako kot bi si nekateri Ĺželeli v naĹĄa medija. ÄŒe smo ĹĄe pred dvema tednoma vsak dan tuhtali, kaj napisati in posneti, da bo zanimivo za vas - posluĹĄalce in bralce, je zdaj povsem drugaÄ?e. Zdaj je vsega toliko, da krajĹĄamo, pa ĹĄe kaj ostane zunaj. Potem pa se seveda jezimo vsi po vrsti, tako avtorji, novinarji, dopisniki in seveda tisti, o katerih bi moralo biti kaj napisano. A vÄ?asih se paÄ? ne izide.

Seveda je dogajanja ĹĄe posebej veliko v

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. ROK LUNAÄŒEK – Ljubezen 2. DARE KAURIÄŒ & NEW SWING QUARTET – Kam je vsa ljubezen ĹĄla 3. VICTORY – NajlepĹĄa si Eden trenutno najbolj vroÄ?ih avtorjev pri nas Rok LunaÄ?ek, je na letoĹĄnji Popevki predstavil novo skladbo Ljubezen. Besedilo zanjo je seveda napisal sam, glasbo pa skupaj z BlaĹžem Hribarjem, pod aranĹžma se podpisuje PrimoĹž GraĹĄiÄ?. Skladba bo verjetno naĹĄla mesto tudi na njegovem samostojnem albumu, ki ga Rok obljublja v novem letu.

septembru, ko praznujeta tako Mestna obÄ?ina Velenje kot ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, na zaÄ?etku novembra pa bo ĹĄe ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki. Vmes bomo pripravili ĹĄe kakĹĄno

tematsko prilogo, izĹĄlo pa bo tudi ĹĄe 13 ĹĄtevilk NaĹĄega Ä?asa in Ĺže se bomo poslovili od letoĹĄnjega leta. ÄŒas res prehitro beĹži. đ&#x;”˛

mz

GLASBENE novice

Celine Dion zaÄ?ela svetovno turnejo

naĹĄli policisti. The Cars so kraljevali na vrhu glasbenih lestvic konec 70. in v 80. letih. Med njihovimi najbolj znanimi pesmimi so You Might Think, Good Times Roll in Drive. Leta 1988 so se The Cars razĹĄli, Ric pa se je podal na samostojno glasbeno pot in posnel sedem samostojnih albumov. Sodeloval je z glasbeniki Bad Brains, Guides by Voices in Weezer. The Cars so se znova zdruĹžili leta 2011 in izdali album Move Like This, leta 2018 pa so jih sprejeli tudi v Dvorano slavnih rock'n'rolla (Rock and Roll Hall of Fame).

Kanadska pevka Celine Dion je minulo sredo v Quebecu zaÄ?ela svetovno turnejo. Grammyjeva nagrajenka je pri svojih 51 letih napovedala tudi novo ploĹĄÄ?o Courage, ki bo izĹĄla 15. novembra. To bo njena 12. ploĹĄÄ?a v angleĹĄÄ?ini. Svoj novi singl Flying On My Own je objavila

poleti, v minulem tednu pa so izĹĄle pesmi Courage, Lying Down in Imperfections. Pevka je aprila povedala, da se potem, ko je leta 2016 izgubila moĹža in menedĹžerja Reneja Angelila, spet poÄ?uti motivirano za ustvarjanje nove glasbe in novo koncertno pot.

Trenutno ima potrjenih pribliĹžno 60 koncertov v Severni Ameriki, turneja, njena prva po letu 2008/09, pa bo trajala do aprila prihodnje leto. Celine Dion je v karieri prodala 250 milijonov kopij svojih 23 studijskih albumov v angleĹĄkem in francoskem jeziku.

U2 prviÄ? s koncertom v Indiji Irski rokerji U2 bodo 15. decembra odigrali svoj prvi koncert v Mumbaju v Indiji. Z njim bodo zakljuÄ?ili turnejo Joshua Tree Tour 2019, ki se bo zaÄ?ela 8. novembra v Aucklandu na Novi Zelandiji, zatem bodo sledila avstralska mesta Brisbane, Adelaide, Melbourne, Sydney in Perth. Ustavili se bodo tudi v azijskih prestolnicah Singapur, Tokio, Seul in Manila. Gre za drugi del turneje, poimenovane po najbolj vplivnem albumu The Joshua Tree. Album so U2

izdali marca 1987, na njem pa so objavili nekaj uspeĹĄnic, kot so With or Without You, I Still Haven't Found What I'm Looking For in Where the Streets Have No Name. Ob 30-letnici izida so leta 2017 pripravili stadionsko turnejo, ki jih je vodila po Severni Ameriki, Evropi in JuĹžni Ameriki, zdaj pa sledita Oceanija in Azija.

Victory predstavljajo novo ljubezensko balado Skupina Victory, ki je v veÄ? kot tridesetih letih obstoja predstavila ĹĄtevilne znane skladbe, je z vrnitvijo na glasbeno sceno dobila nov ustvarjalni zagon. Po skladbi Ĺ e vedno sva ista je skupina pred kratkim objavila novo ljubezensko balado NajlepĹĄa si. Avtorji ĹĄtevilnih uspeĹĄnic priznavajo, da so se kar malce bali, kako bo obÄ?instvo sprejelo njihove nove skladbe. A tako skladba Ĺ e vedno sva ista kot najnovejĹĄa NajlepĹĄa si sta se dobro prijeli pri

obiskovalcih njihovih koncertov.

Za novo skladbo so posneli tudi videospot, ki govori o dveh zaljubljenih najstnikih, ki sta sredi priprav na maturantski ples. Tematike niso izbrali nakljuÄ?no, saj Victory Ĺže veÄ? kot 15 let pogosto igrajo tudi na maturantskih plesih po Sloveniji.

Umrl pevec skupine The Cars 16. septembra je umrl pevec Ric Ocasek, frontman ameriĹĄke skupine The Cars. Glasbenik je v 76. letu starosti umrl v svojem newyorĹĄkem stanovanju, kjer so ga

Bruce Springsteen dopolnil 70 let AmeriĹĄki rocker Bruce Springsteen je v ponedeljek dopolnil 70 let. Velja za eno najpomembnejĹĄih osebnosti v svetu rock glasbe. Svetovno slavo je zaÄ?el Ĺžeti s tretjim albumom Born to Run, ki ga je izdal leta 1975. Ta in album Born in the U.S.A. iz leta 1984 sta mu prinesla najveÄ?ji uspeh. Poleg naslovnih skladb z omenjenih ploĹĄÄ? so med njegovimi uspeĹĄnicami tudi Dancing in the Dark, I'm on Fire, Glory Days in The River. Prepoznaven

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Poziv – Odkar sva skupaj Veseli SavinjÄ?ani – Edino tebe Ansambel Hram – Kako se zgodi Ansambel Murni – Krava je breja Skupina DĹžuboks – Zadnja Ĺželja Slovenski zvoki – Na sonÄ?ni strani BoÄ?a Gadi – Muzika nocoj tolaĹži me Ansambel Vrli muzikanti – Moja punÄ?ka Extra kvintet – Extra polka Petovia kvintet – Samo da vreme bo

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ Ĺ˝an SerÄ?iÄ? je eden redkih vsestranskih avtorjev, ki svoje pesmi piĹĄe, odigra vse inĹĄtrumente in jih v studiu tudi producira. Tokrat predstavlja novi singl z naslovom Midva, za katerega je spremljajoÄ?e vokale posnela njegova dolgoletna prijateljica Eva Boto.

BLU.SINE Blu.Sine ustvarjajo slovenski trip hop Ĺže dobrih deset let.

Leta 2014 so izdali prvenec Can you hear in color?, oktobra pa bo izĹĄel njihov novi album z naslovom 10. Napoveduje ga jesensko obarvana skladba DeĹž, ki jo predstavljajo v teh dneh.

LUKA Ĺ ULIĆ je tako po rockovskih skladbah kot skladbah s prvinami folka in znan po svojih energiÄ?nih maratonskih koncertih. Leta 1999 je bil sprejet v Dvorano slavnih rock'n'rolla, v kateri se mu je leta 2014 pridruĹžil tudi E Street Band. V svoji dolgi karieri je bil dobitnik mnogih glasbenih nagrad, med drugim je prejel 20 grammyjev. Skupaj je prodal veÄ? kot 135 milijonov ploĹĄÄ? po svetu.

Luka Ĺ ulić se po sedmih letih glasbenega ustvarjanja in nastopov z duom 2CELLOS vraÄ?a k svojim koreninam v klasiÄ?ni glasbi s prvim samostojnim albumom The Four Seasons.

Obdelava Vivaldijeve mojstrovine, prirejene za violonÄ?elo, bo izĹĄla 25. oktobra.

JASTREBI Jastrebi so mlada glasbena skupina s Primorske, natanÄ?neje: iz vasi Lokev na Krasu.

Skupina, ki jo sestavljajo ĹĄtirje fantje in dekle, se po dveh letih delovanja predstavlja s svojim prvim singlom (in videospotom) Ena iz Ljubljane, ki so ga zanje napisali Ä?lani skupine Zvita feltna.

BEPOP LADIES Po ĹĄtirinajstih letih so se v sicer okrnjeni zasedbi zbrale nekdanje Ä?lanice skupine Bepop. Alenka HusiÄ?, Ana Praznik in Tinkara Zorec so se vrnile s serijo akustiÄ?nih nastopov, na katerih prepevajo uspeĹĄnice skupine Bepop.

Na spletu je njihova popstars klasika Moje sonce v le dveh dneh zabeleĹžila preko sto tisoÄ? ogledov.

Naš čas, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

VRTILJAK

26. septembra 2019

frkanje

⏬

Darko Lihteneker – Lihti, vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje, je bil član ekipe Mestne občine Velenje v kuhanju alpske kisle župce. Da je bila enako dobra, kot so jo pripravile tudi preostale ekipe, naj bi imela veliko zaslug tudi ukrivljena velika kuhalnica. Emilu Šterbenku, članu strokovne komisije, je pojasnjeval, da zato, ker je primerna tako za levičarje kot desničarje.

» Levo & desno «

Ne da se še Nekateri že ob starosti 60 let tarnajo, da niso več pri pravih močeh. Velenje pa je ob 60-letnici delovnih let še vedno v dobrih in ustvarjalnih letih. In ne manjka mu še kondicije.

V Švici Predsednik države Borut Pahor se je mudil na obisku v Švici. Ne vem, če se je res počutil kot doma. Saj je pri nas od napovedi, da bomo postali druga Švica, ostalo le malo.

Pomanjkljivost V Celju so pred kratkim pripravili letošnji festival fantazijske književnosti. Nekateri so na njem pogrešali naše visoke politike. Saj premorejo ti menda največ fantazije.

Nekaj manjka V letu praznovanja velenjskega okroglega praznika se je v občini »vrtelo« tudi veliko naložb. Seveda bi bilo praznovanje še popolnejše, če bi začeli graditi tudi hitro cesto.

A to je oreh, ki ga celo velenjska občina sama nikakor ne more streti. Drugi pa, kot da nočejo.

⏫

Vsi, ki so v času Pikinega festivala skrbeli, da je vse potekalo, tako kot je treba, so bili nad letošnjo Piko, ki se je nagajivo potepala po mestu in skrbela za zabavo, povzročala pa tudi »številne nevšečnosti«, zelo navdušeni. Tako zelo, da so imeli zadnje dni velike probleme, saj se niso želeli vrniti v realno življenje. Kar ostati so želeli v pravljični Pikini deželi. Pa naj jih potolažimo, da čas hitro teče in kaj kmalu se bodo začele priprave na 31. festival.

Po gobe Dobili smo novo gobarsko učno pot. Ta je še kako koristna. Da ne bodo nevešči »gobarji«, ki bi šli 'po gobe', res 'šli po gobe'!

ZANIMIVOSTI

Trgatev na vrhu Triglava Člani Teniškega kluba Kozje so se nedavno za 20. obletnico uradne ustanovitve odločili, da bodo ta posebni dan počastili na edinstven način. Odpravili so se na Triglav, s seboj pa poleg običajne opreme vzeli še grozdje in vse potrebno za trgatev ter pre-

Razočaranje šo in stisnil. Po opravljenem delu naučile prepoznati gensko spreso člani društva za seboj vse po- menjene komarje in zavračajo spravili in se odpravili v dolino. parjenje z njimi, dejstvo pa je tudi, da še zdaleč niso poginili vsi potomci gensko spremenjenih komarjev in da so mnogi med njimi dosegli reproduktivno dobo in imajo potomce. Ne le, da igranje z geni komarjev ni prineslo želenega rezultata – ima tudi več drugih posledic, med Znanstveniki z univerze Yale so njimi večjo odpornost komarjev. se ob zavedanju, da se komarji, Kaj natanko je šlo narobe, znanki širijo nevarne bolezni, zahva- stveniki še ne vedo. ljujoč podnebnim spremembam širijo na čedalje večje območje, sklenili, da bodo skušali njihovo populacijo zmanjšati. V dobri veri, da jim bo to uspelo, so tako posegli v DNK dela populacije Talitha Girnus iz nemškega meAedes aegypti komarjev in jim sta Wiesbaden je lastnica najbolj z genskim inženi- srečnega ježa na svetu z imenom ringom dodali gen, Herbee, ki nenehno potuje, njeki naj bi povzročil, gova lastnica pa ga v fotografski da njihovi potomci objektiv ujame vsakič, ko obiščepoginejo takoj ali ta novo destinacijo. Na instagrapa se izležejo tako šibki, da goto- mu mu sledi več kot 1,5 milijona vo ne bi dočakali reproduktivne ljudi. Talitha je Herbeeja prvič dobe. Po načrtih znanstvenikov bi morala populacija komarjev po izpustu gensko spremenjenih organizmov v divjino upasti za približno 90 odstotkov. Po ukrepanju so se gensko spremenjeni komarji parili z divjimi samicami, in ker so njihovi potomci v skladu s predvidevanji znanstvenikov poginili, se je število komarjev res začelo zmanjševati.

A zmagoslavje znanstvenikov je predstavila svetu skupaj z Mr. bilo kratkega roka. Poldrugo leto Pokeejem, prav tako ježem, ki pa po izpustu gensko spremenjenih je letos umrl. Zdaj je Herbee tikomarjev v naravo je populacija sti, ki razveseljuje pod motom, ki ponovno začela naraščati. Stro- mu sledi njegova lastnica: »Poleg kovnjaki menijo, da so se samice vseh resnih in težkih stvari, ki pe-

Zaradi napake znanstvenikov komarji še bolj odporni

Smejoči jež z 1,5 milijona sledilci

šanje. »Mogoče bi res bilo bolj primerno, da bi na vrhu igrali tenis. Ampak odločili smo se za trgatev, ker je med nami kar nekaj vinogradnikov, poleg tega pa se nam zdi to zanimivo tudi za druge,« so povedali člani društva.

Najprej so, kot pravijo, z žuljavimi nogami dobrih pet ur hodili do Triglavskega doma na Kredarici. «S seboj smo imeli majhno prešo, grozdje in seveda tudi harmoniko,« so povedali. Ob prihodu na vrh so si pri Aljaževem stolpu nadeli enake majice, eden od njih pa je iz nahrbtnika potegnil harmoniko in za veselo vzdušje je bilo poskrbljeno. Nato je sledilo prešanje grozdja, pri čemer je imel predsednik društva čast, da je na vrhu Triglava z veje, ki so jo vzeli iz slovenske trte, odrezal grozdje, ga dal v pre-

stijo svet vsak dan, je tu Herbee, ki vam bo prikradel nasmeh na obraz. Kadarkoli se ljudje vrnejo na našo spletno stran, jim želimo dati razlog, da ne izgubijo vere, svet je namreč lahko čaroben«.

Okrogel lastnik = okrogel kuža?

Danska raziskava razkriva, da obstaja pri ljudeh s prekomerno telesno težo večja verjetnost, da bodo imeli tudi njihovi psi prekomerno telesno težo. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je psov, ki imajo prekomerno telesno težo ali so debeli, dvakrat več med lastniki, ki imajo tudi sami prekomerno telesno težo

povprečju psi s prekomerno telesno težo živijo 1,3 leta manj kot psi na omejevalni dieti ter tudi, da kastracija potroji možnost, da bodo psi pretežki ali debeli.

Dobrodelni vodovodar Najnovejša zvezda družbenih omrežij je britanski vodovodar, ki je 91-letni na smrt bolni ženici zamenjal bojler in ji za to izstavil neobičajen račun. James Anderson, ki živi v mestu Burnley, je na račun zapisal: »Menjava bojlerja brezplačno. Ženska je stara 91 let, ima hudo obliko levkemije in je na koncu svoje življenjske poti. Ženski pod nobenimi

Velenjski rokometaši so »jubilejne« drese prodali. Nekatere navijačice so bile na naslednji tekmi razočarane, ker so mislile, da nimajo drugih.

Do dna!

Naši rudarji so se spustili do dna. Mislim na nogometne rudarje. Nižje ne gre. Tudi pokalna zmaga, ko so se »povzpeli« na Olimp(ijo), jim ni dala novega zagona za zasuk.

Ne čujem ¼ Zaznamovali smo dan gluhih in naglušnih. Ob »njihovem« dnevu so jim nekateri vendarle vsaj malo prisluhnili.

Sicer je ostale dneve pri nas običajno tako, da 'odgovorni' sicer slišijo, a nočejo slišati.

Si predstavljate Spet smo imeli dan brez avtomobila. Si lahko predstavljate, da bi tak dan imeli med tednom; recimo na cestah proti Ljubljani?

ali so debeli, kot med ljudmi z normalno težo ali tistimi, ki so vitki. Študija je zajela 268 psov, med katerimi jih je imelo 20 odstotkov prekomerno telesno težo.

Njena glavna avtorica Charlotte Bjornvad je ob objavi komentirala, da lastniki s povprečno telesno težo priboljške uporabljajo kot orodje za učenje psov, medtem ko tisti, ki sodijo med obilnejše, priboljške štirinožcem delijo med »prijateljskim druženjem«. Raziskovalci z univerze v Koebenhavnu so opozorili, da v

pogoji ne bomo zaračunali, 24 ur na dan mora imeti na voljo našo pomoč, da se bo počutila kar se da udobno.« Račun je na spletnih omrežjih objavila starkina hči, na kar se je vsul plaz pohval in komentarjev v smislu, da je humanitarec meseca. Izkazalo se je, da to ni bilo njegovo prvo dobro dejanje, saj njegovo vodovodarsko podjetje posebej rado priskoči na pomoč najranljivejšim ljudem – tako je od marca leta 2017 pomagal že skoraj 2.500 ljudem.

Presenetite jih!

Strokovnjaki delajo različne projekcije. Ena takih za Slovenijo napoveduje, da bo leta 2100 imela 240 tisoč manj prebivalcev. Pa ne (le) zaradi izseljevanja, zaradi manj rojstev. Zakonci in ostali partnerji, presenetite jih!

Glasne ceste Naše ceste vseh vrst so prepogosto zelo glasne. Na njih vse prevečkrat poči.

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 15

26. septembra 2019

DOGODKI

15

ostalim izvajalcem, ki so svoj nastop podarili mestu, obÄ?ankam in obÄ?anom. ÂťVsebino mestu dajete ljudje. Mesto bo takĹĄno, kakrĹĄni bodo prebivalci, in nanje sem ponosen, ker znajo pokazati, kar imamo v genih, kar so rudarji prinesli s sabo na povrĹĄje

– tovariĹĄtvo, solidarnost, srÄ?nost.

Bodimo ponosni na svoje mesto in radi ga imejmo. VelenjÄ?an je namreÄ? tisti, ki ima mesto rad,ÂŤ je sporoÄ?il vsem zbranim.

SrÄ?no mesto srÄ?nih ljudi Na osrednjem koncertu ob 60-letnici Velenja je bila v srediĹĄÄ?u pozornosti stoletna rudarska godba – Obiskovalci so se lahko posladkali s torto – SporoÄ?ilo praznovanja je: imejmo radi svoje mesto Tina Felicijan

Velenje, 20. september – V petek je minilo natanko 60 let, odkar je Franc LeskoĹĄek Luka slavnostno odprl novo Velenje – socialistiÄ?ni Ä?udeĹž, mesto moderne, mesto v parku, zgrajeno na vrednotah, ki jih prebivalci skrbno negujejo ĹĄe danes. V lepem jesenskem popoldnevu se je zbralo veliko ĹĄtevilo ljudi. Mnogi so obudili prijeten spomin na prav takĹĄen dan, ko so graditelji Velenja na Titovem trgu proslavili zaÄ?etek nove dobe, ki je napovedala rast in razvoj sodobnega mladega mesta, najmlajĹĄega v Sloveniji. Retrospektive ob jubileju so pokazale, da je Velenje iz leta v leto boljĹĄa razliÄ?ica sebe. In to zaradi ljudi, ki se zavedajo, da si lahko le s skupnim trudom zagotovijo vedno lepĹĄo prihodnost.

Vse velenjske himne

Slovesni koncert, v srediĹĄÄ?u katerega je bil Pihalni orkester Premogovnika Velenje, ki je letos dopolnil sto let delovanja, se

je zaÄ?el z velenjsko himno Graditeljem Velenja – skladbo Ivana Marina starejĹĄega, posveÄ?eno vsem, ki so s prostovoljnim delom gradili novo mesto. Odpeli so jo otroĹĄki pevski zbori velenjskih osnovnih ĹĄol ob spremljavi godbe, ki je posebej za to priloĹžnost pripravila glasbene podlage za vse nastopajoÄ?e – same domaÄ?ine. Alternativo velenjski himni – avtorsko skladbo, po kateri je povzet znani rek Ni Ĺživl'e'ja brez Vele'ja – je odrepal velenjski ustvarjalec hip-hop glasbe 6pack ÄŒukur. Na koncu koncerta pa so vsi nastopajoÄ?i skupaj zapeli rockersko razliÄ?ico velenjske himne z naslovom Mesto s sanjami, ki jo je skoval literat Ivo Stropnik, uglasbili pa so jo velenjski glasbeniki.

Nastopili so tudi Ansambel Spev, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet je nasmejal s komiÄ?no lokalno obarvano skladbo Ubrano jamranje, zapela je Sanja Mlinar Marin, Robert Goter je raztegnil meh, MatjaĹž Jelen je zastopal vseh pet prijateljev iz benda Ĺ ank

Rock, Rudarski oktet, ki letos praznuje 40-letnico, pa je zapel skladbo Velenje, sreÄ?no! Prireditev je povezoval Peter Poles. Posebno buÄ?en aplavz pa so poĹželi trije Ä?lani rudarske godbe, ki so zaigrali tako na otvoritvi srediĹĄÄ?a Velenja leta 1959 kot na le-

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? se je poklonil pihalnemu orkestru in

đ&#x;”˛

Ponovili rekord iz predlanskega leta, naĹĄteli veÄ? kot 100 tisoÄ? obiskovalcev, ki so plaĹžo ocenili z oceno 4,6

Ob Velenjskem jezeru je potekala 2. tekma drĹžavnega prvenstva v skakanju v vodo za pse

Mira ZakoĹĄek

Lava in Mojca ZagoĹžen

in terapevtski pes, Âťtako da smo predstavili vse moÄ?ne strani prinaĹĄalcev,ÂŤ je povedala vodja tekmovanja.

Junija je na tekmovanju v skakanju v vodo, ki je ĹĄtelo tudi za uvrstitev na evropsko prvenstvo, tekmovalo 31 psov, na jesenski razliÄ?ici tekmovanja pa le 13, med njimi dva iz Velenja. Obe tekmi sta ĹĄteli za drĹžavno prvenstvo. V razredu velikih psov je drĹžavna prvakinja postala psiÄ?ka Tigra vodnice Eme BeĹĄirević, na drugo mesto je skoÄ?ila Cindy Bojana ÄŒepirla, na tretje pa Lava domaÄ?inke Mojce ZagoĹžen. Tek-

ÂťImejmo radi svoje mestoÂŤ

PlaĹža tudi to poletje navduĹĄevala

Pasji skoki za naslov drĹžavnega prvaka Velenje, 22. september – Velenjska plaĹža gosti vse veÄ? druĹžabnih in ĹĄportnih prireditev. Mnoge so tudi nekoliko nenavadne, saj so manj prepoznavne. Tako kot dog diving – tekmovanje v skokih v vodo za pse vseh pasem in meĹĄance, ki je ponovno potekalo minulo nedeljo. Kako? Zbrali so se vodniki psov, ki radi skaÄ?ejo v vodo. Psi so skakali s pomola, na katerem so lahko vzeli ĹĄest metrov zaleta. Vodniki so jih lahko motivirali z igraÄ?o. Kamere pa so izmerile daljino od konca pomola do toÄ?ke, na kateri je pes potopil smrÄ?ek. ÄŒeprav gre za tekmovanje, je glavni namen druĹženje psov in vodnikov, zabava ĹĄtirinoĹžcev in kakovostno preĹživljanje skupnega Ä?asa, je povedala vodja tekmovanja Mojca ZagoĹžen.

Ker je obmoÄ?je plaĹže ob Velenjskem jezeru primerno za izvajanje najrazliÄ?nejĹĄih z vodnimi ĹĄporti povezanih aktivnosti, ni niÄ? Ä?udnega, da tam svoje mesto najdejo tudi pasji prijatelji in njihovi lastniki. Ti so se na Pasjih dnevih zbrali Ĺže junija, ko so poleg tekmovanja v skokih v vodo priredili tudi tekmovanja v hitrostnem plavanju, prinaĹĄanju predmetov, razstavo psov vseh pasem prinaĹĄalcev, predstavila sta se dva psa reĹĄevalca iz vode

toĹĄnjem koncertu ob 60-letnici – to so Alojz in Ludvik KriÄ?ej in ter Miro Jenko.

movala sta le dva srednje velika psa – psiÄ?ka Dija VelenjÄ?anke Nine Ĺ˝erdoner je skoÄ?ila dlje od Daisy vodnice Barbare Horvat.

Malih psov pa tokrat ni bilo, zato naslova drĹžavnega prvaka niso podelili.

Tekmovanje bodo prav tako na Velenjski plaĹži ponovno izvedli maja. Vabljeni so vsi – tako tisti, ki so se na podobnih pasjih sreÄ?anjih Ĺže predstavili, kot tisti, ki se v skakanju v vodo ĹĄe niso pomerili. Dogodek pa je zanimiv tudi za gledalce, saj je poln komiÄ?nih pasjih prigod. đ&#x;”˛

LetoĹĄnje vroÄ?e poletje se je na hitro poslovilo, pravzaprav natanko takrat, ko so na Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline, kjer skrbijo za Velenjsko plaĹžo, naÄ?rtovali zakljuÄ?ek plavalne sezone. To je bilo prejĹĄnjo nedeljo, 8. septembra. ÂťPoletje je bilo dolgo in vroÄ?e in na Velenjski plaĹži smo ga res dobro izkoristili. Na zaÄ?etku se je sicer Âťmalo obotavljaloÂŤ, tako da v zaÄ?etku julija ni bilo veliko priloĹžnosti za vodne uĹžitke, a smo lahko potem, ko je nastopila vroÄ?ina, vse nadomestili. Tako nam je uspelo ponoviti predlansko rekordno sezono, saj smo tudi to leto naĹĄteli na Velenjski plaĹži veÄ? kot sto tisoÄ? obiskovalcev,ÂŤ je zadovoljen direktor Zavoda za turizem Franci Lenart.

Zadovoljstvo je ĹĄe toliko veÄ?je, ker so na plaĹži sreÄ?evali zadovoljne obiskovalce. Med 2.600 so opravili anketo in dobili oceno 4,6, kar 64 odstotkov anketirancev pa je plaĹži prisodilo Ä?isto petico. Zanimalo jih je vse: organizacija, red, Ä?istoÄ?a, igrala na vodi, ponudba, moĹžnosti rekreacije ‌ Na Velenjsko plaĹžo prihajajo obiskovalci iz vse Slovenije, veliko je tudi tujcev. Veseli so, da je med njimi veliko Nizozemcev, ki so redni gostje kampa Menina, kjer ima Zavod za turizem

Ĺ aleĹĄke doline svojo informacijsko toÄ?ko. Ti gostje se pogosto ustavljajo tudi na TIC-u, si ogledujejo Velenje in si tudi izposojajo kolesa.

Kakovost vode so ves Ä?as spremljali (to opravlja inĹĄtitut Eurofins Erico) in je bila ustrezna. Takoj so reagirali tudi na informacije, da so se obiskovalci v vodi

biĹĄÄ?e prireditvenega prostora in odra. Opazili so, da so obiskovalci to gradnjo z zanimanjem spremljali.

ZakljuÄ?ek sezone je nekako nov zaÄ?etek, zato so z mislimi Ĺže v prihodnjem poletju. ÂťPlaĹžo bi radi razĹĄirili. Nove priloĹžnosti nam bo dal Ĺže sam oder in prostor, ki bo velika atrakcija.

okuĹžili s streptokoki. To so preverili in dobili zagotovilo, da to ni mogoÄ?e.

Vsako leto plaĹžo obogatijo s kakĹĄnimi novostmi. Letos so poveÄ?ali gostinsko ponudbo (dodali dva gostinca), dodali novo igralo, predvsem pa se lahko pohvalijo z zelo bogatim spremljevalnim programom (veliko so ga pripravili najemniki gostinskih objektov), ki je prav tako pritegnil veliko obiskovalcev. Prav niÄ? pa jih ni motilo, da so sredi sezone v neposredni bliĹžini odprli grad-

Ĺ˝elimo pa si tudi, da bi Velenjsko plaĹžo razĹĄirili naprej pod obmoÄ?je kampa ali pa celo do obmoÄ?ja pod KinoloĹĄkim klubom, vse do iztoka Velenjskega jezera.

Tako velik prostor bi bil velika pridobitev. V viĹĄku sezone smo naĹĄteli tudi po 3.500 dnevnih gostov, zato je bila vÄ?asih kar precejĹĄnja gneÄ?a. S tem bi ĹĄtevilne aktivnosti, ki potekajo na tem prostoru, laĹžje in ustrezneje razporedili,ÂŤ dodaja Franci Lenart. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

ZDRAVSTVO

26. septembra 2019

Julija prviÄ? spet izplaÄ?ali plaÄ?e v enem delu BolniĹĄnica TopolĹĄica ena od osmih iz sanacijskega programa s pozitivnim poslovanjem – DolgĂĄ do dobaviteljev ni veÄ? – PrestiĹžna nagrada za najbolj inovativno informacijsko podjetje v drĹžavi Tatjana PodgorĹĄek

BolniĹĄnica TopolĹĄica je bila ena od 15 slovenskih bolniĹĄnic, ki jih je drĹžava vkljuÄ?ila v sanacijski program in za to namenila najprej 1,8 milijona, nato pa ĹĄe 2,8 milijona evrov. Danes je ena od osmih bolniĹĄnic v drĹžavi, ki se lahko pohvalijo s preseĹžkom prihodkov nad odhodki. ÂťMenim, da je glavni uÄ?inek sanacijskega progama zaÄ?etek procesa poenotenosti pri reĹĄevanju teĹžav v vseh slovenskih bolniĹĄnicah.

Sam sanacijski program bi tako teĹžko imenoval, ker zahteva skrbno poslovanje, ki pa ga moramo izvajati ne glede na program. Je pa res, da poslovanje spremljamo bolj natanÄ?no, da so poroÄ?ila o ukrepih redno posredovana in ovrednotena na potreben naslov,ÂŤ je na vpraĹĄanje o uÄ?inkih sanacijskega programa dejal v. d. direktorja BolniĹĄnice TopolĹĄica Jurij Ĺ orli, specialist interne medicine. Na preostala naĹĄa vpraĹĄanja je Ĺ orli takole odgovoril: BolniĹĄnica je poslovala pozitivno, kar kljub temu kaĹže na uÄ?inke sanacijskega programa. ÂťTeĹžko pritrdim, da je pozitivno

poslovanje naĹĄe bolniĹĄnice uÄ?inek sanacijskega programa, saj smo poleg tega izvajali ĹĄe veÄ? drugih ukrepov, s katerimi smo stabilizirali poslovanje, da lahko ne glede na pomanjkanje denarja v sistemu bolniĹĄnica zadovoljivo deluje. Poslovanje je uravnoteĹženo.

Tako kot drugi zdravstveni zavodi

z veliko truda zagotavljamo potreben denar za delovanje, saj vsega odobrenega denarja bolnica ĹĄe ni dobila oziroma vseh zakonskih obveznosti ustanovitelj ne poravnava. Smo pa v bolniĹĄnici julija letos konÄ?no spet izplaÄ?ali plaÄ?e v enem delu, kar nekaj Ä?asa smo jih namreÄ? v dveh. Omenjeni me-

Pohod Korak za zdravje in kulturno-zabavno druĹženje za zaposlene

sec je drĹžava pokrila vse zapadle obveznosti, tako da dolga do dobaviteljev in tudi drugih ni veÄ?.ÂŤ Je pokrila tudi investicijo, saj je beleĹžila bolniĹĄnica velik primanjkljaj v postavki energetske sanacije? ÂťSeveda. Ves dolg je bil povezan z vlaganjem. Nastal je zaradi neplaÄ?evanja blaga dobaviteljem, zato da so bili poplaÄ?ani vsaj izvajalci del.ÂŤ Katere ukrepe ste poleg sanacijskega programa ĹĄe izvajali?

So bili zaradi njih prikrajĹĄani bolniki? ÂťNe, vsi ukrepi, tudi sanacijski, so v dobro bolnikov. Ti te stvari bolj ali manj obÄ?utijo. Je pa treba tudi povedati, da vsi sanacijski ukrepi bolnikom niso vĹĄeÄ?. SĂĄmo vodenje seznamov Ä?akalnih vrst je vÄ?asih zanje nerazumljivo.ÂŤ

BolniĹĄnica TopolĹĄica je bila med ĹĄtevilnimi, tudi velikimi gospodarskimi sistemi v drĹžavi, tista, ki je v zadnjem letu naredila najpomembnejĹĄi preskok v informatizaciji in zato prejela prestiĹžno CIO nagrado.

Na katere izvedene ukrepe bi lahko posebej opozorili? ÂťNa nadzor porabe denarja na posamezno enoto in na bolnika, na racionalizacijo Ä?asa obravnave v bolniĹĄnici, na ustreznost napotitve bolnikov k nam, na Ä?as in naÄ?in obravnave na neakutnem

Korak bliĹže DispeÄ?erski sluĹžbi v zdravstvu Nujna medicinska pomoÄ? Zdravstvenega doma Velenje prejela donacijo podjetja Computel Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Nujna medicinska pomoÄ? (NMP) zagotavlja zdravstveno varstvo prebivalcev in dobesedno reĹĄuje Ĺživljenja 24ur na dan vse dni v letu. V velenjskem Zdravstvenem domu jo sestavljata dve mobilni ekipi z dvema reĹĄevalnima voziloma.

Eno mobilno ekipo, ki se aktivira s klicem na 112, sestavljata usposobljena reĹĄevalca, v drugi je poleg njiju tudi zdravnik. ÂťKer naĹĄa nujna medicinska pomoÄ? ĹĄe ni vkljuÄ?ena v DispeÄ?ersko sluĹžbo zdravstva, vse nujne zunanje klice sprejmemo sami. Na osnovi podatkov, ki jih dobimo, ali dodatnih vpraĹĄanj, moramo tudi sami doloÄ?iti stopnjo nujnosti in se odloÄ?iti, katero mobilno ekipo bomo poslali na teren. To nam vÄ?asih

radio velenje com

107,8 MHz

vzame nekaj zelo pomembnega Ä?asa, preden lahko izvozimo in pridemo do ponesreÄ?enega ali obolelega. Odzivni Ä?asi so, ko gre za hude ponesreÄ?ence ali paciente – denimo ob srÄ?nem zastoju – zelo pomembni. Pri

zdravnik in vodja SluĹžbe nujne medicinske pomoÄ?i Zdravstvenega doma Velenje.

VeÄ?ji del Slovenije je v DispeÄ?ersko sluĹžbo zdravstva Ĺže vkljuÄ?en. V Velenju si zelo Ĺželijo, da bi se to zgodilo najpozneje do konca letoĹĄnjega leta, tako kot je predvideno. ÄŒasovni roki pa so odvisni od postopkov javnega naroÄ?anja, tehnoloĹĄkih pogojev in celovite informacijske reĹĄitve.

Zato so bili v Zdravstvenem do-

â?ą

Namen ustanovitve DispeÄ?erske sluĹžbe zdravstva je zagotoviti enako dostopnost do nujne medicinske pomoÄ?i.

Ivan Lazić, zdravnik in vodja SluĹžbe nujne medicinske pomoÄ?i Zdravstvenega doma Velenje: ÂťZelo si Ĺželimo, da bi se vkljuÄ?itev v DispeÄ?ersko sluĹžbo zdravstva zgodila ĹĄe letos.ÂŤ

slednjem smo zelo hvaleĹžni prvim posredovalcem, ki lahko, ko so pomembne minute, vÄ?asih sekunde, pridejo na kraj prej kot mi. Zato komaj Ä?akamo na vkljuÄ?itev v DispeÄ?arsko sluĹžbo zdravstva, ki nam bo pri reĹĄevanju Ĺživljenj prihranila zelo pomemben Ä?as,ÂŤpravi Ivan Lazić,

mu Velenje zelo veseli donacije ĹĄtirih profesionalnih terminalov in komunikacijskih naprav podjetja Computel iz Ljubljane, ki jim bo ob vsem ostalem omogoÄ?ila uspeĹĄno vzpostavitev dispeÄ?erske sluĹžbe.

Preko te naprave bodo v tej sluĹžbi sprejemali podatke o ponesreÄ?encu oziroma obolelemu in v vsakem trenutku vedeli tudi, kje je ekipa nujne medicinske pomoÄ?i, kako daleÄ? je od ponesreÄ?enca oziroma obolelega in Ĺže med obravnavo na terenu sporoÄ?ali vse izjemno po-

V okviru 100-letnice delovanja bolniĹĄnice se bosta do konca leta zvrstili ĹĄe dve veÄ?ji prireditvi, in sicer v soboto, 26. oktobra, Korak za zdravje. Gre za pohod izpred mestne hiĹĄe v Velenju, zakljuÄ?ili pa ga bodo na 'ĹĄtrudljadi' v TopolĹĄici. Pohod je namenjen poslovnim partnerjem bolniĹĄnice in obÄ?anom, ki se lahko pridruĹžijo pohodnikom kjerkoli na poti.

V petek, 8. novembra, pa bo v hotelu Vesna v TopolĹĄici ĹĄe kulturno-zabavno sreÄ?anje za zaposlene. oddelku, ureditev plaÄ?evanja po podjemnih pogodbah.ÂŤ KakĹĄni so obeti do konca leta, v katerem bolniĹĄnica beleĹži 100-letnico obstoja? ÂťTrenutni obeti so zadovoljivi.

PriÄ?akujemo uravnoteĹženo poslovanje. Bomo pa videli, kaj to pomeni, ko bo treba izplaÄ?ati vse stvari, o katerih se je drĹžava s posameznimi subjekti dogovorila, denarja pa zanje ni. Kar je treba poudariti, je, da je bolniĹĄnica minuli petek prejela prestiĹžno nagrado CIO – nagrado s podroÄ?ja IKT tehnologije – kot najbolj inovativno informacijsko podjetje v drĹžavi, ne samo za zdravstveno podroÄ?je. Od zdaj se ponaĹĄamo z brezpapirnim poslovanjem.

Vsi dokumenti se v bolniĹĄnici hranijo in prezentirajo samo ĹĄe v obliki digitalnih dokumentov, kar pomeni, da dobi zdravnik dokument pacienta hitreje in tudi morebitna izguba tega je skoraj

nemogoÄ?a. Tako bomo naredili z enakim ĹĄtevilom zaposlenih veÄ?, bolj varno in kakovostnejĹĄe.ÂŤ KakĹĄne pa so aktivnosti v stroki? ÂťNadaljujemo intenzivno delo za diagnostiko sprememb na pljuÄ?ih, kar pomeni predvsem pljuÄ?nega raka. Na tem podroÄ?ju smo naredili najveÄ?ji premik v drĹžavi. Zaradi naĹĄega dela in naĹĄe uÄ?inkovitosti so se morali zdramiti tudi veÄ?ji igralci na tem podroÄ?ju. Pomembno smo poveÄ?ali dostopnost in skrajĹĄali Ä?as obravnave bolnikov s pljuÄ?nim rakom, kar je ena najveÄ?jih stvari, ki jih je bolniĹĄnica na strokovnem podroÄ?ju naredila v zadnjem Ä?asu. Ob tem smo v zadnjem letu nadomestili ultrazvok za diagnostiko trebuha, nadaljujemo delo ter diagnostiko ĹĄe na vseh ostalih podroÄ?jih delovanja.ÂŤ đ&#x;”˛

Za veÄ?jo ozaveĹĄÄ?enost in laĹžjo dostopnost Od septembra deluje v velenjskem zdravstvenem domu cepilna ambulanta za odrasle in noseÄ?nice – Deluje vsak dan od 10.30 do 14.30

Na kraj bo priĹĄla najbliĹžja ekipa Predvidoma bo DipeÄ?erska sluĹžba zdravstva usmerjala najbliĹžje mobilne enote na kraj dogodka po vnaprej doloÄ?enih kriterijih – odposlana bo najbliĹžja mobilna enota nujne medicinske pomoÄ?i. OdloÄ?itev o najprimernejĹĄi ekipi za izvoz bo sprejel zdravstveni dispeÄ?er na osnovi analize klica in ocene konkretne situacije.

Tatjana PodgorĹĄek

membne podatke v bolniĹĄnico. ÂťObravnava pacienta na terenu zdaj poteka tako, da vse ukrepe beleĹžimo v protokol, na list papirja, v dokument, v katerem je zabeleĹženo vse, kar se je dogajalo na terenu in je v pomoÄ? sprejemnemu zdravniku v bolniĹĄnici. Z vkljuÄ?itvijo v DispeÄ?ersko sluĹžbo v zdravstvu pa bodo vsi protokoli v elektronski obliki in sprejemni zdravnik v bolniĹĄnici bo lahko sproti spremljal, kaj se dogaja na terenu, takoj mu bo moĹžno poslati na primer EKG, fotografijo kakĹĄne rane ali poĹĄkodbe ‌ Tako se bodo v bolniĹĄnici lahko Ĺže pred sprejemom pacienta pripravili. Vedeli bodo, kako mu Ä?im hitreje Ä?im bolje pomagati.ÂŤ đ&#x;”˛

V prvem nadstropju zdravstvenega doma v Velenju, zaven medicine dela, od tega meseca dalje deluje cepilna ambulanta. ÂťZ njo Ĺželimo omogoÄ?iti obÄ?anom in obÄ?ankam laĹžjo dostopnost do cepljenja, hkrati pa jih Ĺželimo ozaveĹĄÄ?ati o pomenu cepljenja, njegovih uÄ?inkih.

V ambulanti namreÄ? lahko poleg cepljenja pridobijo tudi informacije v zvezi z njim,ÂŤ je pojasnila Mirnesa ÄŒeliković iz velenjskega zdravstvenega doma.

V ambulanti cepijo odrasle in noseÄ?nice, otroke ĹĄe vedno cepijo v predĹĄolski ambulanti.

To storitev izvaja usposobljena medicinska sestra, naÄ?eloma pa zdravnik pred tem potrdi, ali je oseba lahko cepljena. ÂťNa voljo imamo veliko vrst cepiv, cepimo vse, razen kadar gre za posebne vrste cepljenj za tujino.ÂŤ Storitev v cepilni ambulanti je moĹžno opraviti vsak dan od ponedeljka do petka od 10.30 do 14.30, razen ob Ä?etrtkih, ko je ambulanta odprta od 16. do 20. ure. Za vsako cepljenje se je treba naroÄ?iti. Sogovornica upa, da bo cepilna ambulanta naletela

Mirnesa ÄŒeliković: ÂťV cepilni ambulanti cepimo odrasle in noseÄ?nice.ÂŤ

pri obÄ?anih na ugoden odziv in da bodo njene storitve uporabili.

Lani so v zdravstvenem domu opravili veÄ? kot 8.800 cepljenj za otroke in odrasle. Med drugim so za klopni meningoencefalitis opravili veÄ? kot 1.240 cepljenj, za gripo 1.561. NajveÄ?, veÄ? kot 1.700, pa je bilo obveznega cepljenja proti davici, tetanusu, oslovskemu kaĹĄlju, haemophilus influenci tipa B in otroĹĄki paralizi. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

ZDRAVSTVO, SOCIALA

26. septembra 2019

Vsako leto manj odvzemov krvi Na otrocih Velenje stoji V letoĹĄnjih osmih mesecih 285 manj odvzemov krvi kot v enakem V zadnjem letu od avgusta lani pa do zaÄ?etka letoĹĄnjega septembra 326 novorojencev, ki jim je obÄ?ina namenila denarno pomoÄ? lanskem obdobju – Med vzroki ukinitev enega prostega dne, zdravstvene omejitve, potovanja v tujino ‌ – Aktivnosti za pridobitev mladih krvodajalcev Tatjana PodgorĹĄek

Darovanje krvi je gotovo eno najplemenitejĹĄih oblik pomoÄ?i soÄ?loveku, je zapisana misel na spletni strani Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki ji ne moremo oporekati. Slovenci to poznamo, zato je drĹžava v preskrbi s krvjo ena redkih, ki je samozadostna. Ĺ e posebej je na tem podroÄ?ju vrsto let izstopala Ĺ aleĹĄka dolina, ki se je po ĹĄtevilu krvodajalcev glede na ĹĄtevilo prebivalcev uvrĹĄÄ?ala v sam vrh v drĹžavi. Zadnja leta pa na ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje – organizatorju krvodajalskih akcij – zaznavajo padec ĹĄtevila odvzemov.

Ä?e manjĹĄe ĹĄtevilo odvzemov pripisati tudi domicilnemu principu oziroma temu, da se upoĹĄteva stalno prebivaliĹĄÄ?e darovalca krvi in ne kraj odvzema? Prav gotovo, meni sogovornica in dodaja, da ima to veÄ?ji vpliv na prihodke obmoÄ?nega zdruĹženja. Ob nekaj tisoÄ? evrov prihodkov na leto so, ki jih bo treba plaÄ?ati iz drugih virov. StroĹĄki z organizacijo akcije namreÄ? so, zanje pa dobijo iz Ljubljane le toliko denarja, kot je krvodajalcev iz obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke doline, ĹĄe pojasni. Je manjĹĄe ĹĄtevilo krvodajalcev po domicilnem principu je dokaz, da obÄ?ani Ĺ aleĹĄke doline vendarle niso tako Ä?lovekoljubni, kot se je mislilo vrsto let? O ne, ĹĄe vedno

plazmo? Teh informacij na zdruĹženju, pravi sogovornica, nimajo in tudi sama meni, da tako ljudje v tukajĹĄnjem okolju ne reĹĄujejo socialne stiske kot morebiti kje drugje. ÂťMislim in upam, da se darovanje krvi v Sloveniji ne bo zgodilo, kajti s tem bi bilo konec humanosti in solidarnosti do soÄ?loveka, pa tudi kri bi bila v takih primerih manj kakovostna,ÂŤ ĹĄe dodaja.

Aktivnosti za veÄ? krvodajalcev

Na mnenje, da obmoÄ?no zdruĹženje morda premalo naredi za veÄ?je ozaveĹĄÄ?anje ljudi in s tem za pridobivanje novih krvodajalcev, je Darja Lipnikar dejala, da si za-

V osmih mesecih letos 285 odvzemov manj

Darja Lipnikar, sekretarka na obmoÄ?nem zdruĹženju, je pritrdila, da v zadnjih letih beleĹžijo konstantno padanje ĹĄtevila odvzemov. V lanskih osmih mesecih so jih zabeleĹžili 2593, v enakem obdobju letos 2308.

Na vpraĹĄanje, kateri so razlogi za to, je Lipnikarjeva odgovorila: ÂťZagotovo je eden od osrednjih vzrokov ukinjanje dveh prostih dni. Letos je to storilo ĹĄe Gorenje. Na Premogovniku Velenje imajo za zdaj krvodajalci za prvi odvzem ĹĄe 2 prosta dneva, za vsakega naslednjega le en dan, tako kot je po zakonu. ManjĹĄe ĹĄtevilo odvzemov lahko pripiĹĄemo ĹĄe spremenjenim reĹžimom dela v podjetjih. Na odvzem vplivajo ĹĄe pirsingi, tetovaĹže, potovanja v doloÄ?ene drĹžave, starostne, zdravstvene omejitve, prehladna obdobja, obdobja gripe.ÂŤ Je mogo-

Pred leti so zabeleĹžili veÄ? kot 5000 odvzemov, lani 3351.

so naĹĄi krvodajalci humanitarni, dovolj jih je. Vrsto let smo ĹĄtevilu krvodajalcev, ki so se udeleĹžili akcij v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, pripisovali tudi tiste, ki niso iz tega obmoÄ?ja.

Ti na naĹĄe akcije ĹĄe vedno hodijo. ÄŒe – na primer – zabeleĹžimo v Velenju 1200 odvzemov, je med njimi pribliĹžno 300 takih, ki imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e v okoliĹĄkih obÄ?inah.ÂŤ Obstaja moĹžnost odhoda krvodajalcev v sosednjo Avstrijo, kjer dobijo plaÄ?ilo za darovano

radi izpada ĹĄtevila odvzemov prizadevajo pridobiti nove krvodajalce, izboljĹĄujejo sistem obveĹĄÄ?anja darovalcev z doloÄ?eno krvno skupino, ki jo v nekem obdobju v bolniĹĄnicah potrebujejo. NaÄ?rtujejo pa aktivnosti za pridobitev novih, predvsem mladih darovalcev. ÂťZa ta namen se bomo poskuĹĄali dogovoriti s Ĺ olskim centrom Velenje o moĹžnosti ozaveĹĄÄ?anja dijakov o pomenu krvodajalstva,ÂŤ ĹĄe pravi Darja Lipnikar. đ&#x;”˛

Velenje – Poklicala nas je bralka in povedala, da ji doslej za zdravilo, ki ga nujno potrebuje – predpisal ji ga je zdravnik na recept, v lekarni doslej tega ni bilo treba nikoli doplaÄ?ati. Pred ĹĄtirinajstimi dnevi, ko je priĹĄla po zdravilo, pa ga je (oziroma bi ga) morala. Ker ima zelo nizko pokojnino in mora gledati na vsak cent, da skromno – pa ĹĄe to teĹžko – poveĹže mesec z mesecem, je bila nad tem ĹĄokirana. Ne samo ĹĄokirana. ZnaĹĄla se je v veliki stiski. Kaj lahko stori?

Z njenim vpraĹĄanjem smo se obrnili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so nam najprej pojasnili, da je od skupno 2.890 zdravil, ki se predpisujejo

na recept v breme ZZZS, 243 (8,4 odstotka) pa je zdravil, za katera je potrebno doplaÄ?ilo. Bolnik se lahko za vsakega od teh odloÄ?i, da ga zamenja za drugo ustrezno primerno zdravilo, ki je brez doplaÄ?ila. ÂťV Sloveniji ne poznamo obvezne participacije za zdravila kot v veÄ?ini evropskih drĹžav, kar pomeni, da se lahko bolnik izogne doplaÄ?ilu bodisi z zamenjavo neposredno v lekarni ali s predpisom novega recepta pri zdravniku za zdravilo brez doplaÄ?ila. Ob zdravstvenih razlogih, ko enakovredno zdravljenje z drugim zdravilom iz skupine enakovrednih oziroma primerljivih zdravil ni moĹžno (zdravnik to dokumentira v zdra-

Velenje, 23. septembra – To v Mestni obÄ?ini Velenje Ĺže dolgo poudarjajo, zadnjih nekaj let pa pripravi Ĺžupan Bojan KontiÄ? v Ä?asu obÄ?inskega praznovanja tudi sprejem za vse novorojence in njihove druĹžine. Tokrat jih je v njegovem imenu v Mladinskem hotelu Velenje sprejel podĹžupan Peter Dermol. Na letoĹĄnji sprejem so povabili 326 otrok, za katere so starĹĄi na Mestni obÄ?ini Velenje oddali vlogo za uveljavitev enkratne denarne pomoÄ?i za novorojenca, v obdobju od konca avgusta lanskega do konca letoĹĄnjega avgusta. SreÄ?anje je bilo mnoĹžiÄ?no obiskano, starĹĄi pa so bili veseli pozornosti. ÂťZdi se mi

zelo lepa gesta,ÂŤ je dejala ena od mamic z dojenÄ?kom v naroÄ?ju.

Peter Dermol pa je poudaril, da so vsakega novorojenÄ?ka zelo veseli, ĹĄe bolj pa dejstva, da se pri nas v nasprotju z demografskimi napovedmi njihovo ĹĄtevilo vse od leta 2016 poveÄ?uje. ÂťTo pa seveda pomeni, da mora biti naĹĄa po-

zornost usmerjena k njim, da jim zagotavljamo dobre pogoje za Ĺživljenje v tem okolju, zadostne kapacitete v predĹĄolski vzgoji, da imamo v mestu dovolj igralnih povrĹĄin.ÂŤ đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

Za denarne pomoÄ?i letos Ĺže veÄ? kot 30 tisoÄ?akov Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže trinajsto leto zapored podeljuje starĹĄem novorojencem enkratno denarno pomoÄ?. Lani so jim namenili 47.250 evrov, v letoĹĄnjem letu do konca avgusta pa Ĺže 30.900 evrov enkratne denarne pomoÄ?i.

D O Ĺ˝ I V E TJ E ZA VSAK DAN NAJ VAS OÄŒARA BOGASTVO OKUSOV NOVE PONUDBE JESENSKIH JEDI V prijetnem in umirjenem ambientu JE ODLIÄŒEN IZBOR ni le za posebne priloĹžnosti, LAHKO POLEPĹ A VSAKDAN.

Za 8 odstotkov zdravil je potrebno doplaÄ?ilo Bolnik se doplaÄ?ilu lahko izogne z zamenjavo zdravila neposredno v lekarni ali z novim receptom, ki ga napiĹĄe zdravnik

Kljub deĹževnemu vremenu so se mlade druĹžine z novorojenci mnoĹžiÄ?no udeleĹžile sprejema.

U Ĺ˝ I VA J T E DA N V V I L I H E R B E R ST E I N

vstveni dokumentaciji), pa lahko zavarovana oseba prejme draĹžje zdravilo tudi brez doplaÄ?ila,ÂŤ je pojasnil Peter Rutar iz SluĹžbe za stike z javnostjo ZZZS. DoplaÄ?ila zdravil so maloĹĄtevilna, neobvezna in uvedena le za tiste skupine primerljivih zdravil, pi katerih obstajajo ekonomsko neupraviÄ?ene razlike ali – drugaÄ?e povedano – imajo proizvajalci previsoke cene.

Na ZZZS so dodali ĹĄe, da so zaradi uspeĹĄnega zniĹževanja cen zdravil v zadnjih petih letih uspeli v sistem financiranja uvesti 47 (od skupno 144) novih, uÄ?inkovitih onkoloĹĄkih zdravil. Cene veÄ?ine novejĹĄih onkoloĹĄkih zdravil, ki jih krije ZZZS, segajo od 30.000 do 80.000 evrov letno na enega bolnika. Zato imajo pri uvajanju takĹĄnih zdravil teĹžave tudi ekonomsko bogatejĹĄe evropske drĹžave, kot je Slovenija. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

26. septembra 2019

Ĺ trajharji v pobrateni Vienni COEI – Komite za mednarodne izmenjave v Vienni, s katerim sodelujemo Ĺže od sredine sedemdesetih pri razliÄ?nih ĹĄolskih in drugaÄ?nih izmenjavah, zadnjih 10 let organizira v septembru Euromusic, glasbeno prireditev, na katero vsakokrat povabi glasbene skupine iz pobratenih mest. Vsako leto so na tej prireditvi s svojim programom nastopali tudi razliÄ?ni ansambli iz Velenja. Letos so bili k sodelovanju povabljeni Konovski Ĺ trajharji, ki so se z veseljem odzvali.

Tako smo 5. septembra odpotovali v Francijo. Skozi severno Italijo in tunel Frejus ter s postankom v Chamberryju smo po dolgi voĹžnji prispeli v Vienne. Tam so nas

do Marseilla. Vienne je zelo staro mesto. Tempelj Avgusta in Livije, Piramida, Rimski amfiteater in Odeon, pa mozaiki in ostanki rimskih bivaliĹĄÄ? spominjajo na Ä?ase, ko je Julij Cezar zavzel Galijo in si podredil Galce. Imenitna je tudi srednjeveĹĄka katedrala sv. Mauricija, ki jo prenavljajo in lepĹĄajo, pa spodnja in zgornja cerkev svetega Andreja ter meĹĄÄ?anske hiĹĄe iz kasnejĹĄih obdobij, ko je bila Vienne gospodarsko uspeĹĄno mesto.

Po ogledih so nam gostitelji priredili piknik v Cibelinem vrtu, razvalini iz rimskih Ä?asov.

Nato so nas odpeljali na sosednji hrib, na vrhu katerega je ogromna zdravstvena ustanova. V sklopu te

odpeljali na podeĹželje – v kraj Chonas/St. Prim,. Tu smo se pripravili na naslednji nastop. NastopajoÄ?e je po koncertu pogostila tamkajĹĄnja krajevna skupnost. Spet smo se dokaj pozno odpravili k poÄ?itku.

V nedeljo nas je po Ĺžupanovem nagovoru spet Ä?akalo obilno kosilo, nato pa zadnji nastop v dvorani Malisol, zopet na podeĹželju.

To je dvorana, ki so jo za krajevno skupnost prav lepo preuredili iz konjuĹĄnice. Tu okoli Ĺživi mnogo priseljencev, ki pa se niso preveÄ? menili za naĹĄo prireditev. A dvorana kljub temu ni bila prazna. Nekateri posluĹĄalci so priĹĄli celo na vse koncerte, saj je bilo kaj sliĹĄati. Po-

SreÄ?anje nekdanjih delavcev podjetja Sipak

Potekalo je v ĹĄportnem parku v Ĺ entilju.

Velenje, 20. septembra – Podjetje Sipak, ki se je preimenovalo iz podjetja REK Plastika in je zaposlovalo tudi invalidne osebe Premogovnika Velenje, je zaprlo svoja vrata pred skoraj petindvajsetimi leti. V najboljťih letih je zaposlovalo 233 delavcev.

sprejeli domaÄ?ini, ki so nam nudili veÄ?erjo in prenoÄ?iĹĄÄ?e. Tokratni organizatorji so bili predsednica COEI Michele Laborel-Lacits in njen soprog Lionel ter gospa Gudrun Aivazian, Naslednji dan so nas gostitelji najprej s turistiÄ?nim vlakcem odpeljali na ogled mesta. Z nami so bili tudi ansambli iz drugih pobratenih mest, godalni orkester s Ä?ednimi dekleti in oÄ?arljivo dirigentko iz Poljske, italijanski orkester saksofonov iz Vidma ter trije Armenci iz mesta Goris, ki so priĹĄli najdlje.

Vlakec je najprej zavil proti hribu Pipet, kjer smo se peljali skozi stari del mesta in mimogrede videli staro industrijsko Ä?etrt in pokopaliĹĄÄ?e.

Na vrhu hriba je cerkev, posveÄ?ena Mariji. S ploĹĄÄ?adi pred cerkvijo je lep razgled na mesto in reko Rhone, po kateri plujejo ladje vse

je tudi dom za upokojence, kjer smo imeli prvi nastop. V manjĹĄo dvorano so bolniÄ?arji pripeljali ostarele in invalide na voziÄ?kih, ki smo jim s svojo glasbo polepĹĄali dan. Bilo je res ganljivo. Hkrati so ostale glasbene skupine nastopale v drugih delih bolniĹĄnice za druge oskrbovance. Po tem nastopu smo se odpravili nazaj v mesto in se pripravili na glavni, veÄ?erni nastop.

Koncert je trajal dobre tri ure, saj so vse skupine hotele pokazati Ä?im veÄ? svojega programa.

Soboto smo zaÄ?eli s sprehodom skozi uliÄ?ni sejem, n akaterme smo med drugim videli, kako meĹĄano prebivalstvo Ĺživi tukaj. Po tem potepanju smo se zbrati pred mestno hiĹĄo, kjer nas je v imenu Ĺžupana nagovoril stari prijatelj Velenja, gospod Jean-François Merle. Po kosilu pri druĹžinah so nas gostitelji

ljakinje in Italijani so bili odliÄ?ni.

Igrali so tako klasiÄ?no glasbo kot tisto iz svojih domovin. Armenci so se predstavili s spevi iz svoje domovine in z njimi oÄ?arali tako nas gostujoÄ?e kot Francoze in Ä?lane armenske skupnosti, ki Ĺživijo v Vienni, Konovski Ĺ trajharji pa so si pridobili srca posluĹĄalcev s svojimi nenavadnimi instrumenti, slovenskimi ritmi in dobro voljo.

V ponedeljek, 9. septembra, je bil dan slovesa. Tokrat smo ubrali drugo pot in se spotoma ustavili v Annecyju, stari savojski prestolnici. Po voĹžnji mimo Chamonixa in skozi tunel Mont Blanc smo se spet znaĹĄli v Italiji v dolini Aoste.

Potovanje smo sklenili polni prijetnih spominov na lepo Vienno in njene gostoljubne gostitelje. đ&#x;”˛

Silva Kuzman

Na pobudo nekaterih nekdanjih sodelavcev je skupina, v kateri je bil najbolj aktiven Bojan ÄŒampa, pripravila sreÄ?anje. Potekalo je v petek v ĹĄportnem parku v Ĺ entilju. UdeleĹžilo se ga je 82 nekdanjih sodelavcev. SreÄ?anje je ob Ä?udovitem vremenu pote-

kalo v sproĹĄÄ?enem prijateljskem ozraÄ?ju. UdeleĹžence je nagovoril tudi nekdanji direktor podjetja Dragan Rogić. đ&#x;”˛

R. V.

ÄŒebelnjak na strehi obÄ?inske zgradbe Ĺ oĹĄtanj, 19. septembra – ÄŒebele so izjemnega pomena za Ä?loveka. VeÄ?ina ima rada njihove sladke proizvode, poleg tega so med ĹžuĹželkami, ki opraĹĄujejo rastline, na prvem mestu prav Ä?ebele. Od zaÄ?etka poletja so trije uÄ?ni Ä?ebelji panji tudi na strehi obÄ?inske stavbe v Ĺ oĹĄtanju. ÄŒebelnjak je tja v sodelovanju z ObÄ?ino postavilo ÄŒebelarsko druĹĄtvo Ravne Ĺ oĹĄtanj. Da je ĹĄlo res za pomemben dogodek, dokazuje tudi, da se je odprtja tega uÄ?nega Ä?ebelnjaka, slovesno so ga odprli v Ä?etrtek, udeleĹžil tudi podpredsednik ÄŒebelarske zveze Slovenije Marko Alauf. Program so pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha.

Maturanti Rudarske tehniÄ?ne ĹĄole spet skupaj

V uÄ?nem Ä?ebelnjaku so trije panji.

ÄŒestitamo za praznik.

Minilo je Ĺže 45 let od naĹĄe mature. Z velikim veseljem smo se sreÄ?ali. Obujali smo spomine na to, kako smo se ĹĄolali in opravljali prakso. Nekateri med nami so praktiÄ?ni pouk opravljali tudi v NemÄ?iji. VeÄ?ina vseh nas ĹĄtipendistov iz razliÄ?nih rudnikov smo bili poÄ?itniĹĄko zaposleni v naĹĄih rudnikih. Veseli smo bili, da se nam je pridruĹžila tudi naĹĄa razredniÄ?arka in profesorica angleĹĄÄ?ine Silva Kuzman, ki nas je spremljala zadnji dve leti izobraĹževanja. Velika Ĺželja vseh nas je, da bi bilo ponovno sreÄ?anje vsaj Ä?ez 5 let. đ&#x;”˛

SreÄ?ko KoroĹĄec

OĹženjeni ponosno nazdravili zmagi Skorno, 15. septembra – Tudi letos je bila ena septembrska nedelja v Skornem pri Ĺ oĹĄtanju ĹĄportno obarvana. Vsi, ki jim ĹĄport ni tuj in se zavedajo, da je gibanje zelo pomembno za zdravje, so se tradicionalno zbrali na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u in se pomerili v ekipnih ĹĄportih. Tako kot vsako leto so ekipe sestavljali ledik in oĹženjeni fantje in dekleta. Odigrali so pet tekem v skupno treh ĹĄportih in s svojo igro poskrbeli, da tudi navijaÄ?em in gledalcem ni bilo dolgÄ?as. OĹženjeni so dokazali, da kljub vsem obveznostim in natrpanim

urnikom dobro skrbijo za fiziÄ?no kondicijo, saj so izgubili samo eno tekmo. MlajĹĄa generacija je dokazala, da se bo zavzemala za nadaljevanje tradicije naĹĄega turnirja. Tudi otroci so zbrali ekipo in odigrali tekmo nogometa, ki je prav tako dvignila razpoloĹže-

nje in navijaĹĄkega duha. Ĺ portna sekcija TD Skorno je zopet poskrbela, da grla navijaÄ?ev in tekmovalcev niso ostala Ĺžejna. Seveda pa se je naĹĄel tudi kakĹĄen prigrizek izpod rok pridnih kuharjev. đ&#x;”˛

Jasmina Stropnik

Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje, 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 19

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

26. septembra 2019

19

Odprli nov veÄ?namenski dom Na PleĹĄivcu veseli prenovljene ĹĄole V LajĹĄah so se Ĺže veselili, v oktobru se bodo v Skornem

Ob prazniku Krajevne skupnosti PleĹĄivec so slovesno zaznamovali energetsko sanacijo tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole, kar je najveÄ?ja pridobitev leta ne le za uÄ?ence, ampak za vse krajane

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 20. septembra – V LajĹĄah, hitro rastoÄ?em zaselku krajevne skupnosti TopolĹĄica v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, se veselijo. V petek so namenu predali objekt za rekreacijo, turizem in prosti Ä?as, ki ga bo upravljalo Ĺ portno druĹĄtvo LajĹĄe. Namenjeno bo vsem krajanom, najbolj Ä?lanom ĹĄtevilnih druĹĄtev, ki delujejo v kraju.

Dom je pritliÄ?en. V njem je veÄ?namenska dvorana, garderobe, sanitarije, skladiĹĄÄ?e, manjĹĄa kuhinja, zunaj pa pokrit prostor za peko.

Izgradnja je stala 280.000 evrov. Tretjino potrebnih sredstev za izgradnjo komunalno opremljenega objekta in ureditev okolice je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pridobila z Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja preko razpisa LAS. Projektno dokumentacijo je pripravilo pod-

Otvoritveni trak so prerezali: Ĺžupan Darko Menih, predsednik Ĺ portnega druĹĄtva LajĹĄe AleĹĄ PleĹĄnik, direktor druĹžbe Andrejc Mirko Andrejc in podĹžupan Viki Drev. (Foto: T. R.)

jetje Andrejc, ki je objekt tudi zgradilo.

Prihodnji mesec, 4. oktobra, pa bodo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj odprli tudi dom krajanov v Skornem.

To bo Ĺže peti dom krajanov, ki jih je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zgradila v zadnjih desetih letih. đ&#x;”˛

Ĺ ola na PleĹĄivcu ima tudi novo privlaÄ?no fasado.

Lahko se sprehodiĹĄ, uĹživaĹĄ ob ptiÄ?jem petju, nabiraĹĄ gobe ...

Minulo soboto je Strokovni svet za izobraŞevanje, kulturo in ťport SD Velenje pripravil skupno dopoldne na obnovljeni trim stezi – Prispevek k Evropskemu tednu mobilnosti, ki letos deluje s sloganom Gremo peť!

Jasmina Ĺ karja

ÂťPrenovljena trim steza ponuja skoraj trideset razliÄ?nih aktivnosti, lahko se sprehodiĹĄ, nabiraĹĄ gobe, uĹživaĹĄ ob ptiÄ?jem petju ali pa na vsaki postojanki napraviĹĄ kakĹĄno vajo za vsako miĹĄico svojega telesa,ÂŤ nam zaupa mag. Karmen Grabant. Ker letoĹĄnji evropski teden mobilnosti lokalne skupnosti spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov, smo veseli, da se v mestni obÄ?ini Velenje ljudje precej posveÄ?ajo prostoÄ?asnim aktivnostim, zavedajoÄ? se, da tega ni nikoli preveÄ?. ÂťVsi udeleĹženci so na trim stezi dobili kartonÄ?ek aktivnosti, na katerega lahko zapisujejo, kdaj in koliko naredijo za svoje dobro poÄ?utje,ÂŤ pove sogovornica.

Za pravilno izvajanje vaj je poskrbel trener Andrej Perme iz fi-

tnesa NYC GYM. Predstavil je pravilno izvajanje vadb na novih vadbenih postajah. ÂťVeseli smo, da se ljudje vedno veÄ? gibajo, posveÄ?ajo samim sebi,ÂŤ pravi fitnes trener, ki dodaja, da je za pravilno vadbo najboljĹĄi zasebni trener, ki nas nauÄ?i pravilnih tehnik. Vadbene postaje na trim stezi so razliÄ?nih teĹžavnostnih

stopenj, od najlaĹžjih do zahtevnejĹĄih. Pred vadbo se je dobro ogreti, biti pozoren na pravilno izvedbo in po vadbi na poÄ?asno ohlajanje, ĹĄe pove.

ÄŒe si mobilen, je laĹžje preĹživljati dan za dnem brez boleÄ?in

Angela VtiÄ?, sedemdesetletna udeleĹženka, je povedala; Aktiven Ĺživljenjski slog mi veliko pomeni, vsak dan sem s kolesom ali peĹĄ, v gibanju. ÄŒe sem razpoloĹžena napravim tudi po deset kilometrov dnevno.To aktivnost bodo ponovili v mesecu novembru, sami pa izkoristite odliÄ?no priloĹžnost za gibanje na sveĹžem zraku, zavedajoÄ? se, da nas tudi hoja najhitreje pripelje do zdravja. đ&#x;”˛

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

Pleťivec, 22. september – Osnovno ťolo na Pleťivcu, podruŞnico OŠMihe Pintarja Toleda, trenutno obiskuje 14 otrok.

V novo ĹĄolsko leto so vstopili s ĹĄe veÄ?jim veseljem, saj jih je ĹĄola sprejela pod novo streho. V sklopu energetske sanacije je namreÄ?

Mestna obÄ?ina Velenje objektu vgradila centralni nadzorni sistem, uredila toplotno zaĹĄÄ?ito zunanjih sten in stropa proti podstreĹĄju, menjala energetsko neuÄ?inkovito stavbno pohiĹĄtvo, energent za ogrevanje in neuÄ?inkovito razsvetljavo ter posodobila ogrevalni sistem. Tako je veÄ? kot 120 let staremu objektu podaljĹĄala Ĺživljenjsko dobo in ĹĄolarjem omogoÄ?ila boljĹĄe pogoje.

Prenovljena ĹĄola je dobila tudi razstavo o Ani LuĹĄin – uÄ?iteljici, ki je pouÄ?evala na pleĹĄivĹĄki osnovni ĹĄoli, bila pa je prijateljica Ivana Cankarja, njegova muza in tudi sama avtorica

literarnih zgodb. Razstava je v Cankarjevem letu nastala pod okriljem Muzeja Velenje, na hodnikih osnovne ĹĄole pa je naĹĄla stalno mesto.

VeÄ? kot ĹĄola

S prenovo ĹĄole pa niso veliko pridobili le ĹĄolarji, paÄ? pa tudi drugi krajani. ÂťZa nas ĹĄola ni le ĹĄola, paÄ? pa tudi druĹžabni pro-

â?ą

vrsti to hram uÄ?enosti,ÂŤ je povedala predsednica krajevne skupnosti Nada Pirnat in dodala, da so v preteklem letu pridobili tudi nekaj na novo asfaltiranih cestnih odsekov. Pred dobrim mesecem je asfaltno prevleko dobila cesta v Sopoti. ÂťSicer pa krajani zelo zgledno skrbimo za javne povrĹĄine, denimo ocvetliÄ?ili smo avtobusne postaje,ÂŤ je ĹĄe dodala.

Ravnatelj OĹ MPT Sebastjan Kukovec: ÂťPrenova ĹĄole je lep primer dobrega sodelovanja med obÄ?ino, krajevno skupnostjo, ĹĄolo in krajani. ÄŒe pogledamo tako zunanjost kot notranjost, je ĹĄola videti kot nova.ÂŤ

stor, prostor, v katerem se krajani sreÄ?ujemo na raznih aktivnostih, kot so telovadba, vaje glasbenih sestavov, sestanki druĹĄtev, v ĹĄolski dvorani pa potekajo tudi vse prireditve. Seveda pa je v prvi

Slovesna otvoritev prenovljene osnovne ĹĄole je bila v srediĹĄÄ?u druĹžabnega sreÄ?anja ob krajevnem prazniku. Kulturni program so pripravili uÄ?enci OĹ MPT, obiskovalci so si lahko ogledali tudi film o krajanih PleĹĄivca, domaÄ?e gospodinje so pripravile razstavo peciva, za zabavo pa so poskrbeli muzikanti.

ÄŒesa si ĹĄe Ĺželijo? ÂťRadi bi ĹĄe prenovili tla in straniĹĄÄ?a v telovadnici ĹĄole, ki sluĹži tudi kot veÄ?namenska dvorana, zamenjali vratna krila v ĹĄoli, dogovarjamo pa se Ĺže tudi za prenovo ĹĄolskega igriĹĄÄ?a. Trenutno imamo zelo skromne prostore za delovanje druĹĄtev, zato se z obÄ?ino dogovarjamo, da bi uredili prostore na podstreĹĄju stare ĹĄole,ÂŤ je povedala predsednica. đ&#x;”˛ Tina Felicijan

Kmalu oskrbovana stanovanja Prva oskrbovana stanovanja v obÄ?ini Velenje so dokonÄ?ana in Ĺže imajo uporabno dovoljenje Velenje – Trenutno odpravljajo ĹĄe manjĹĄe nepravilnosti, tako da bo 15 najemnih oskrbovanih stanovanj (7 enosobnih stanovanj je namenjenih bivanju dveh oseb, 8 garsonjer pa bivanju ene osebe), pripravljenih za vselitev predvidoma v mesecu oktobru.

Stanovanja bodo oddali v neprofitni najem na osnovi uvrstitve na prednostno listo.

Vre d n o st p roj e k t a j e 1.478.065,69 evra, od tega prispeva Mestna obÄ?ina Velenje 693.199,39 evra, dolgoroÄ?no posojilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije znaĹĄa 238.396,04 evra, soinvestitorstvo Stanovanjskega sklada Republi-

ke Slovenije pa 546.470,26 evra.

KonÄ?na vrednost projekta bo znana takoj po izvedenem konÄ?nem

obraÄ?unu z izvajalcem gradbeno-obrtniĹĄkih del. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

26. septembra 2019

Prepozno so se prebudili

Po treh krogih le pri dveh toÄ?kah

DomĹžalÄ?ani so se oddolĹžili Rudarju za izgubljeni toÄ?ki v uvodnem krogu NogometaĹĄi Rudarja so prejĹĄnji Ä?etrtek v osmini slovenskega pokala gostovali pri Olimpiji, v soboto so v drĹžavnem prvenstvu gostili DomĹžale, v vÄ?erajĹĄnjem 11. krogu boja za prvenstvene toÄ?ke pa so se v Ljudskem vrtu pomerili z Mariborom, braniteljem naslova, v 12. krogu pa bodo v nedeljo gostili predzadnji Triglav. KranjÄ?ani so bili do vÄ?eraj le dve toÄ?ki pred njimi. V 10. krogu so z 1 : 3 izgubili z vse boljĹĄim Mariborom (to je bila zanje Ä?etrti zmaga po vrsti, domaÄ?im pa sedmi poraz). Zato je vodstvo kluba sporazumno prekinilo pogodbo s trenerjem Dejanom DonÄ?ićem.

Rudarji so braniteljico pokalnega naslova Olimpijo dobrih deset minut pred koncem z izjemnim golom z blizu 30 metrov kapetana Damjana Trifkovića poniĹžali z 1 : 0 ter jo izloÄ?ili iz nadaljnjega tekmovanja, sami pa so napredovali med osem najboljĹĄih.

V prvem krogu so bili v pokalu s 4 : 1 usodni tudi za drugo ljubljansko moĹĄtvo Bravo. Vendar se jim je novinec v ligi nato oddolĹžil z enako mero v 9. prvenstvenem krogu.

Rudarjevi navijaÄ?i so gotovo priÄ?akovali, da si bodo po prvovrstnem pokalnem preseneÄ?enju

Aktualni podprvaki, rokometaĹĄi Gorenja, po porazu v uvodnem krogu z Loko na kolenih tudi v Mariboru

v StoĹžicah (podobnega je napravil drugoligaĹĄ Koper z izloÄ?itvijo Maribora) v 10. krogu proti DomĹžalam pridobili nazaj nekaj samozavesti in napredovanje v Ä?etrtfinale nadgradili s prvo prvenstveno zmago v aktualni sezoni. A to se ni zgodilo. Rudarji so prikazali dva obraza: v prvem so bili zelo slabi, v drugem, proti koncu dvoboja, pa zelo dobri. Gostje so jih v prvem polÄ?asu povsem nadigrali in predvsem zaradi napak obrambnih igralcev Ĺže

Rekli so â?ą Nikola JaroĹĄ: ÂťVideti je

bilo, kot da so se naĹĄi igralci v prvem delu ogrevali, v drugem pa zaÄ?eli igrati, kot je treba. Po pokalni tekmi in veliki zmagi proti Olimpiji so bili fiziÄ?no in psihiÄ?no zelo iztroĹĄeni. Vedeli so, da bo z DomĹžalami nova teĹžka tekma. Ĺ˝al, najbrĹž tudi zaradi prej omejenega in veliki Ĺželje po prvi zmagi v prvem polÄ?asu niso pokazali, kar zmorejo. V drugem so se znebili pritiska 'nujnosti' zmage ter dokazali, da znajo igrati. Upam, da bo to, kar kaĹžejo na treningih, kmalu vidno skozi vso tekmo in ne le polovico, kot je to bilo proti DomĹžalam.ÂŤ

do 36. minute povedli s 3 : 0. Na zaÄ?etku drugega je trener Nikola JaroĹĄ Davida KaĹĄnika zamenjal z AljaĹžem Kreflom, ki je zelo poĹživil igro. Igrali so vse bolje, gostje, oÄ?itno zadovoljni s sorazmerno visokim vodstvom, pa vse preveÄ? lagodno. Z dvema golom Dominika Radića so povzroÄ?ili, da so DomĹžalÄ?ani zaÄ?eli trepetati za zmago. Prvega je dosegel v 87. minuti, drugega pa ob koncu rednega dela tekme iz najstroĹžje kazni.

Zakrivil jo je Sven Ĺ oĹĄtariÄ? Karić s prekrĹĄkom nad Rijadom Kobiljarjem. V preostalih ĹĄtirih minu-

Lokalni odbor SNS Ĺ oĹĄtanj

grali so bolj zavzeto, predvsem z manj napakami, ter se domaÄ?im pribliĹžali na 6 : 7. A veÄ? v tem delu niso zmogli, nasprotnik je spet zaigrali tako dobro kot pred tem in ob odhodu na odmor se je zdelo, da je tekma zanje Ĺže dobljena. Prvi del so dobili s 13 : 9.

Nato so VelenjÄ?ani le zaÄ?ele igrati, kot se spodobi za podprvake.

Po nekajkratnem izenaÄ?enju so sedem minut pred koncem povedli z 21 : 20. To je bilo tudi

vrhu prvenstvene razpredelnice.

DomaÄ?i trener Marko Ĺ ibila, ki je bil pred Ä?asom v tej vlogi tudi v Velenju, tedaj je bila velenjska zasedba seveda povsem drugaÄ?na, je oÄ?itno do obisti preuÄ?il igro gostov. V prejĹĄnji sezoni domaÄ?i Ĺ aleÄ?anom niso vzeli niti toÄ?ke, zato je bil njihov motiv dodaten. Po zmagi, ki je bila prva v novi sezoni, je bilo njihovo veselje seveda zelo veliko: ÂťPo takĹĄni zmagi so obÄ?utki fantastiÄ?ni. Mi smo ves Ä?as verjeli, da delamo dobro in da je pravzaprav le vpraĹĄanje Ä?asa, kdaj bomo to pokazali na igriĹĄÄ?u. Danes so bili fantje proti izvrstnemu nasprotniku izredno borbeni in razpoloĹženi,ÂŤ je med drugim navduĹĄujoÄ?e dejal domaÄ?i trener.

ZaÄ?etek domaÄ?ih je bil v skladu s pregovorom, dan se po jutru pozna. Po slabih desetih minutah so si z nadvse poĹžrtvovalno in srÄ?no igro priigrali prednost ĹĄtirih golov. Razmeroma visok zaostanek je zdramil goste. Zai-

vse, kar so zmogli v tem dvoboju. Nadvse motivirani in bojeviti domaÄ?ini se niso predali. Znova so povsem zagospodarili na parketu dvorane Tabor. Dosegli so pet golov zaporedoma, povedli s 25 : 21, zmagali pa z razliko enega manj.

Gorenjev trener Zoran JoviÄ?ić: ÂťDanes smo zgreĹĄili ogromno Ä?istih priloĹžnosti, na drugi strani je pri MariborÄ?anih blestel vratar. NaĹĄi krilni igralci danes niso bili na nivoju, posebej v prvem polÄ?asu. V drugem delu smo jih lovili in tudi ujeli, a je na koncu zmanjkalo tudi malo psiholoĹĄke moÄ?i, da bi jih lahko premagali. Po toliko zapravljenih stoprocentnih priloĹžnostih in prehitro zakljuÄ?enih napadih je zmaga zasluĹženo ostala v Mariboru.ÂŤ Na tekmi 4. kroga bodo VelenjÄ?ani v soboto gostovali v Ribnici. To naj bi bil derbi kroga, v 5. krogu pa v sredo (2. oktobra, ob 19.00) gostijo Koper.

tah so si rudarji prizadevali, da bi vsaj izenaÄ?ili, vendar niso uspeli.

ZasluĹžen za to je bil tudi gostujoÄ?i vratar Ajdin Mulalić, ki je z dobrimi obrambami prepreÄ?il, da gostje niso zaÄ?eli trepetati za zmago Ĺže pred Radićevima goloma.

Nova Rudarjeva okrepitev

Leo Ejup, 25-letni branilec, bo leto dni nosil Rudarjev dres. Igralec je bil pred prihodom v Velenje posojen iz matiÄ?nega kluba Olimpija v KrĹĄko. đ&#x;”˛

S. Vovk

OdliÄ?ni na drĹžavnem prvenstvu September je za Ä?lane Ĺ aleĹĄkega Bridge Kluba izredno pester. Sodelovali so na Pikinem festivalu, na katerem so otroke seznanjali z mini bridĹžem, na Titovem trgu so bili na predstavitvi ĹĄportov, najpomembnejĹĄi dogodek pa je bil to nedeljo, ko so pripravili drĹžavno parsko tekmovanje. UdeleĹžilo se ga je kar 106 Ä?lanov iz vseh slovenskih klubov. ÄŒlani Ĺ alerĹĄkega kluba so dosegli odliÄ?ne rezultate, saj je v kategoriji A zmagal Bojan AmbroĹž s partnerjem iz Ĺ˝uĹžemberka, drugi je bil Miro Novak z juniorko. V kategoriji B sta dosegla 2. mesto Karel in Mihela Ĺ tiglic, 4. mesto pa Stane GoĹĄnik in Jurij Mogilnicki. đ&#x;”˛

ObÄ?ankam in obÄ?anom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj iskreno Ä?estitamo za obÄ?inski praznik, 30. septembra.

V najboljĹĄi moĹĄki rokometni ligi so odigrali tekme tretjega prvenstvenega kroga. V prejĹĄnji sezoni so podprvaki, igralci Gorenja, doĹživeli Ĺže drugi poraz.

V Mariboru jih je domaÄ?i Branik premagal s 25 : 22. S samo dvema toÄ?kama so VelenjÄ?ani trenutno ĹĄele sedmi. Brez njih je kot edini ĹĄe novinec Slovenj Gradec. Aktualni prvaki Celjani in lani tretji RibniÄ?ani so po trikrat zmagali in so seveda na

NuĹĄa GoĹĄnik

Kegljanje �������i����p�evozniťtvo�in������eniťtvo����o�o� Sko�no�p�i��oťt�n����������oťt�n�����S�������������� e-poťt���������i������i���o�

Sprejem��r���eni��o�p��kov���s��lt���eton) Pro��j��reciklir�ni���r���eni��o�p��kov �iper�prevozi Nizke��r��nje���S�n�cije�pl�zov�������enje�o�jektov MoŞnost�n�jem��kompresorjev�in�m�nj�e��r���ene�me��niz�cije� �n��ij��i���Ş��e��vi�r��plo��e��v�lj�rji��vo�ne��rp�lke��rez�lniki�z���s��lte�in��etone������)�

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani doĹživeli nov poraz Tudi v 2. krogu Ĺ oĹĄtanjÄ?ani niso okusili slasti zmage. Na domaÄ?ih stezah so doĹživeli visok poraz, ki jih je pritrdil na zadnje mesto. Slaba igra se je zaÄ?ela Ĺže z igro prvega para. Ĺ˝e na ogrevanju se je videlo, da domaÄ?a igralca nista prav razpoloĹžena. Napake, ki sta jih napravila med tekmo, so bile prevelike, tako da gostov kasneje nikakor ni bilo mogoÄ?e dohiteti. Pohorci so povedli z 2 : 0 in s prednostjo kar 110 kegljev. Slaba in nervozna igra se je nadaljevala

đ&#x;”˛

S. Vovk

tudi v igri drugega para, ki pa jima je uspelo odĹĄÄ?ipniti toÄ?ko, gostje pa so dobili ĹĄe 18 kegljev prednosti. Pred igro tretjega para so tako vodili s 3 : 1 in za 128 kegljev. ZaÄ?etek tretje igre je pripadal domaÄ?im, potem pa se je razigral gostujoÄ?i igralec, ki je osvojil odloÄ?ilno toÄ?ko za zmago gostov. Kaj je vzrok za tako slab zaÄ?etek nove sezone, bo pokazala analiza obeh tekem, nato pa bo treba na treningih odpravljati napake, ki jih fantje delajo na tekmah, je po sreÄ?anju dejal strateg domaÄ?e ekipe PetroviÄ?. Ĺ oĹĄtanjÄ?ane sedaj Ä?aka novo teĹžko gostovanje. V 3. krogu se bodo v CerĹĄaku pomerili z domaÄ?o ekipo, ki je trenutno na 4. mestu. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 21

21

Ĺ PORT, REKREACIJA

26. septembra 2019

Dobrota je zlata nit povezovanja med ljudmi

Invalidi so se na Konovem druĹžili ob pikadu

Mladi tekaÄ?i ter sponzorji in donatorji so na 4. dobrodelnem Skazinem teku Otrok otroku za najmlajĹĄe z avtizmom zbrali 11.000 evrov!

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 20. septembra – V petek popoldan je na mestnem stadionu v Velenju potekal dobrodelni Skazin tek z naslovom Otrok otroku. Gostiteljica je bila njegova pobudnica pred ťtirimi leti Tanja Skaza. Na dogodku, na katerem so tokrat najmlajťi s tekom zbirali sredstva za otroke z avtizmom za Center za otroke in

â?ą

V poÄ?astitev jubilejnega obÄ?inskega praznika MO Velenje je DruĹĄtvo invalid Konovo organiziralo 6. meddruĹĄtveni turnir v pikadu v domu KS Konovo. Prostovoljci invalidi izvajajo programe in dejavnosti za ohranjanje zdravja, premagovanja osamlje-

tekmovalo 116 tekmovalcev iz 16 druťtev. Tekmovalo je 16 moťkih ekip – 64 moťkih, in 13 Şenskih ekip – 52 Şensk. 12 je bilo invalidskih druťtev in 4 druťtva upokojencev. Pri moťkih so bili najboljťi DI Muta, Ruťe in Konovo, pri Şenskah pa DI Muta, Konovo

nosti, humanitarno dejavnost in telesne ĹĄportne aktivnosti, saj se zavedajo, da aktiven posameznik prinaĹĄa vedrino in zadovoljstvo v skupnost. S ĹĄportno dejavnostjo delujejo tudi zunaj mestne obÄ?ine Velenje. Ĺ˝e vrsto let sodelujejo s sosednjimi druĹĄtvi invalidov.

Na tekmovanju na Konovem je

in LaĹĄko. Tekmovalce je na Konovem pozdravila podĹžupanja Darinka Mravljak ter predsednik KS Karel Stropnik, predsednik druĹĄtva Invalid Konovo Ladislav BraÄ?iÄ? pa je dejal, da je vesel udeleĹžbe in se naslednje leto spet vidimo na takĹĄnem druĹženju.

NajstarejĹĄi so priĹĄli na vrsto prvi. Za otroke z avtizmom so pretekli 2.000 metrov.

Zbrana sredstva so predali Centru za otroke in starťe Žalec.

â?ą

Gostiteljica in gostja Ä?etrtega dobrodelnega teka Tanja Skaza in Vlasta Nussdorfer.

starĹĄe Ĺ˝alec, pomagali pa so jim donatorji in sponzorji, so zbrali 11.000 evrov, kar je najveÄ? doslej.

Tek je potekal pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Ker je bil odsoten, se je dogodka udeleĹžila njegova svetovalka na podroÄ?ju Ä?lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer. ÂťPravi-

Na ĹĄtirih dosedanjih tekih so otroci za otroke zbrali Ĺže 32.000 evrov.

jo, da je dobrota zlata nit povezovanja med ljudmi. ÄŒe si dober, ne osreÄ?iĹĄ samo drugega, ampak

tudi sebe. Zelo vĹĄeÄ? mi je, da v tej dobrodelni akciji otroci prispevajo za otroke, in to posebne otroke,ÂŤ je rekla. Vse udeleĹžence pa nagovorila z mislijo, ki jo je na dogodku izĹžrebala: ÂťOtroci z avtizmom so kot mavrica, lepi, izstopajoÄ?i in barviti in zato jih moramo sprejeti medse, jim pomagatiÂŤ.

UdeleĹžencem dobrodelnega teka, druĹžinam iz vse Slovenije in blizu 700 za tek prijavljenim otrokom so organizatorji na prireditvi ponudili razgibano meĹĄa-

TOYOTA COROLLA HYBRID HIBRIDNI BONUS DO

2.600 â‚Ź

nico dobrodelnega in zabavnega dogajanja, tekaÄ?i pa so za pomoÄ? vrstnikom premagovali 400, 750 ali 2.000 metrov dolĹžine, odvisno od starosti. Zmagovalci so bili vsi. đ&#x;”˛

Pokal Slovenije, osmina finala Olimpija - RUDAR 0:1 (0:0) Strelec: Damjan Trifković (79).

RdeÄ?i karton: Boakye (87), Menalo (90) oba Olimpija Rudar: Radan, Hrubik, KaĹĄnik, Lovenjak, Filipović, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 65. Kuzmanović), Radić, Kobiljar, Trifković, PuĹĄnik, Koprivnik (od 94.

Petrović). Trener: Nikola Jaroť Prva liga TZS, 10. krog Rudar - DomŞale 2:3 (0:3) Strelci: 0:1 Vuk (11.), 0:2 Sappinen (34.), 0:3 Vuk (36.), 1:3 Radić (87.), 2:3 Radić (90.

- 11 m).

Rudar: Radan, Filipović, PuĹĄnik, KaĹĄnik (od 46. Krefl), Hrubik, ÄŒrnÄ?iÄ?, Lovenjak, Trifković (od 53. Kuzmanović), Kobiljar, Koprivnik (od 70. Petrović), Radić. Trener: Nikola JaroĹĄ.

Drugi rezultati: Aluminij - CB24 Tabor SeŞana 3:0 (2:0), Mura - Celje 1:0 (0:0), Olimpija Bravo 3:1 (3:0), Triglav – Maribor 1 : 3 (0 : 1).

Vrstni red: 1. Olimpija 21 21:10), 2. Aluminij 21 (14:56), 3. Mura 19 (15:109, 4. Maribor 18 (18:10), 5. Celje 16 (22:12), 6. Bravo 11 (12:17), 7. Tabor 10 (10:16), 8. DomĹžale 10 (15:19), 9.

Triglav 6 (12:27), 10. Rudar 4 (11:24).

Ĺ martno -1928 – Ĺ ampion 3:1 (1:0) Strelci: Trop (10. – 11 m), Hrastnik (67.), BukĹĄek (71-.); Marko (75.), Ĺ martno: MuĹĄiÄ?, BukĹĄek, ZavolovĹĄek, Trop

ZA HIBRIDNO BATERIJO

Prepusti preĹživete tehnologije naĹĄi hibridni ponudbi in zapelji v novo dobo s hibridom Toyota Corolla.

UĹživaj v brezskrbni voĹžnji s samopolnilnim hibridnim pogonom, samodejnim menjalnikom E-CVT in aktivnim varnostnim sistemom Toyota Safety Sense.

TOYOTA-FRIMOBIL.SI

AC FRI-Mobil DeÄ?kova 43, Celje 03 425 60 80

PovpreÄ?na poraba goriva za vozila Corolla: od 3,3 do 3,9 l/100km in emisije COâ‚‚: od 76 do 89 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6 AG. Emisije NOx: od 2,3 do 4,3 mg/km. Ogljikov dioksid (COâ‚‚) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje.

Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov. Slika je simboliÄ?na. 10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoĹženih km (kar nastopi prej) pri pooblaĹĄÄ?eni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreĹži. VeÄ? na www.toyota.si. Hibridni bonus znaĹĄa do 2.600 â‚Ź, odvisno od opreme in modela vozila. VeÄ? na toyota.si oziroma pri pooblaĹĄÄ?eni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreĹži. Toyota Adria d.o.o BrnÄ?iÄ?eva 51, Ljubljana.

M. Skrt

TAKO so igrali

3. SNL – vzhod, 5. krog

10 LET JAMSTVA

đ&#x;”˛

(od 74. Pavlović), Vezaj (od 84. Koroťec), Melavc (od 88. Lorger), Purnat (od 88. Djerdji Pavťe), KriŞnik, Trap, Hrastnik, Halilović. Trener: Ramiz Smajlović.

Drugi rezultati: VerĹžej – Videm pri Ptuju 1 : 2 (0 : 1), Radgona – Podvinci 1 : 5 (1 : 2), Odranci – Dravinja 3 : 2 (0 : 0), Korotan – ZreÄ?e 3 : 0 (2 : 0), Odranci – Dravinja 3 : 2 (0 : 0) Vrstni red: 1. Podvinci 13 (16 : 5), Odranci 2 (17 : 6), 3. Ĺ martno 1928 10 (13 : 9), 4. Videm 9 (8 : 9), 5. Bistrica 8 (10 : 7), 6. Ljutomer 5 (13 : 5), 9. Ĺ ampion 4 (14 : 7), 10. Korotan 4 (6 : 8), 11. VerĹžej 3 (5 : 17), 12. Radgona 0 (1 : 29).

6. krog: Šmartno 1928 – Korotan (nedelja, 29. septembra, ob 16.00)

MedobÄ?inska Ä?lanska liga Golgeter, 4. krog Rezultati: Mozirje – Savinjska Vransko 2 : 1 (2 : 1), Mons Claudius – LaĹĄko 7 : 2 (5 : 1), Posavje KrĹĄko – Vojnik 4 : 0 (2 : 0, Ljubno ob Savinji – Ĺ oĹĄtanj 3 : 3 (1 : 1) Vrstni red: 1. Ĺ marje pri JelĹĄah (3 tekme) 7 (13:5), 2. KrĹĄko (3) 7 (9:3), 3. M. Claudius (4) 6 (10:7), 4. Mozirje (4) 6 (9:7), 5- Ĺ oĹĄtanj 6 (4) 9:7), 6. Ĺ˝alec (3) 5 (6:3), 7. Vransko (4) 4 (6:8); 8. Kozje (3) 4 (5:7), 9. Vojnik (4) 4 (4:9), 10 Ljubno (3) 1 (5:10), 11. LaĹĄko (3) 1 (4:14).

Liga NLB, 3. krog Maribor Branik – Gorenje Velenje 25:22 (13:9) Gorenje: Taletović (11 obramb), Husejnović, Panjtar, Verdinek 7 (3), MiklavÄ?iÄ? 3, Kav-

Ä?iÄ? M. 3, KavÄ?iÄ? A. 3, Matanović 2, Haseljić 1, CelminĹĄ 1, Tajnik 1, OkleĹĄÄ?en 1, Mazej, Levc, Ĺ ol, DrobeĹž. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Branik 2 (1), Velenje 4 (3); izkljuÄ?itve: Branik 14 minut, Velenje 4 minute; rdeÄ?i karton: Jerenec (38.).

Drugi rezultati: Urbanscape Loka – Celje Pivovarna LaĹĄko 21:32 (11:14), Trimo Trebnje - Riko Vrstni red: Celje in Ribnica po 6 toÄ?k, Trebnje in Dobova po 4, Koper in Loka po 3, Maribor, Velenje, Krka, OrmoĹž in Izola po 2, Slovenj Gradec 0.

Prva DRL – Ĺženske, 1. krog Rezultati: Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Velenje 33:24, Ĺ˝.U.R.D. Koper - Krim Mercator 19:37 (10:18), Ĺ˝alec - Ptuj 41:16 (17:6), Krka - Z'deĹžele 20:16 (10:8), Litija - Izola 23:23 (13:13), 2. krog - Rezultati: Krka - Litija 30:24 (17:10), Izola - Zelene doline Ĺ˝alec 14:24 (6:12), Z'deĹžele - Krim Mercator 19:28 (12:14), Velenje - Ĺ˝.U.R.D. Koper (vÄ?eraj, 25. 9.).

Vrstni red: 1. Zelene doline Ĺ˝alec 2 tekmi - 4 toÄ?ke, 2. Krim Mercator 2 – 4, 3. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 2 – 4, 4. Krka 2 – 4, 5. Litija 2 – 1, 6.

Izola 2 – 1, 7. Velenje 1 – 0, 8. Z'deŞele 2 – 0, 9. Ž.U.R.D. Koper 1 – 0, 10. Ptuj 2 – 0.

Kegljanje, 2. liga , vzh., 2. kr. Ĺ oĹĄtanj - Keglbar Lovrenc 2 : 6 (3135:3251) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 511 (0), Kramer – 515 (0), Jug – 508 (0), SeÄ?ki – 521 (1), HasiÄ?iÄ? – 547 (1), PetroviÄ? – 533 (0).

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

26. septembra 2019

Na intervencije hodijo tudi dekleta Med 38 dogodki, v katerih so letos posredovali gasilke in gasilci PGD Vinska Gora, izstopa pomoÄ? pri odpravi posledic neurij – Odstranjevali so tudi srĹĄene in reĹĄili zaplezano maÄ?ko

Milena KrstiÄ? – Planinc

Vinska Gora – Tudi gasilci PGD Vinska Gora vse leto veliko pozornosti namenjajo operativnemu delu, intervencijam ter izobraĹževanju, pridobivanju znanja ter vajam, da so kos reĹĄevanju ljudi in premoĹženja. Do zaÄ?etka letoĹĄnjega septembra so posredovali v 38 dogodkih, kar je za njihovo druĹĄtvo veliko, pravi predsednik druĹĄtva Andrej Rupreht. ÂťK tolikĹĄnemu ĹĄtevilu intervencij so izdatno pripomogle hitre vremenske spremembe, neurja, hudourniĹĄke poplave. Z njimi imamo najveÄ? dela. VeÄ? intervencij je tudi zato, ker smo vkljuÄ?eni v projekt Prvi posredovalec, v katerem smo v primerih suma na srÄ?ni zastoj povezani z Nujno medicinsko pomoÄ?jo.

VÄ?asih lahko na kraj dogodka, Ä?e smo bliĹžje, pridemo prej. Vsi vemo, kako zelo pomemb-

â?ą

ÂťV Vinski Gori imamo plezalno steno, v kateri smo Ĺže veÄ?krat posredovali. Na to je treba biti pripravljen in za taka posredovanja usposobljen.ÂŤ

na je pri srÄ?nih zastojih vsaka minuta,ÂŤ pravi.

Takih primerov so imeli letos osem, toliko kot intervencij pri poĹžarih. ÂťPodroÄ?je, ki jim moramo gasilci obvladati, je vsako leto ĹĄirĹĄe. Intervencije niso veÄ? samo poĹžari. V letoĹĄnjem letu pri nas izstopata tehniÄ?no reĹĄevanje in odpravljanje posledic neurij. NajveÄ?krat smo prekrivali strehe, pomagali pri zalitih kleteh, nekajkrat smo odstranjevali srĹĄene, reĹĄevali Ĺživali ... NesreÄ?e so postale zelo razliÄ?ne, posredovanje v njih

zelo zahtevno. Naj za primer navedem, da imamo v Vinski Gori plezalno steno, v kateri smo Ĺže veÄ?krat posredovali. Na to je treba biti pripravljen in za to usposobljen,ÂŤ pravi.

Kot zanimivost pove, da so letos po dolgih letih spet reĹĄevali zaplezano maÄ?ko, ki predstavlja tak stereotipni del gasilskih intervencij.

Gasilsko druĹĄtvo Vinska Gora ĹĄteje veÄ? kot sto Ä?lanic in Ä?lanov, med njimi je 43 operativk in operativcev. ÂťSmo eno redkih druĹĄtev, v katerem tudi dekleta hodijo na intervencije.ÂŤ V druĹĄtvo so vkljuÄ?ene tudi ĹĄtiri skupine mladih – pionirji, pionirke, mladinke in mladinci. ÂťLetos smo ponosni na mladinski ekipi, ki sta se uvrstili na regijsko tekmovanje konec septembra. Tam bosta lovili normo za drĹžavno tekmovanje.ÂŤ đ&#x;”˛

foto: arhiv PGD Vinska Gora

POLICIJSKA kronika Prometni dogodki Velenje, 18. septembra – V zadnjem tednu so velenjski policisti poroÄ?ali o treh prometnih dogodkih.

V sredo je voznik z osebnim avtomobilom na parkirnem prostoru Ĺ aleĹĄke veterine v Velenju trÄ?il v parkirano vozilo in s kraja pobegnil. Policisti so ga izsledili.

Zoper njega bodo uvedli prekrĹĄkovni postopek.

V soboto, 21. septembra, sta voznik in sopotnik na enoslednem vozilu pri voĹžnji z Velenjskega gradu padla in se pri tem laĹžje poĹĄkodovala. Do padca je priĹĄlo, ker naj bi ju prestraĹĄil pes na povodcu. Lastnice psa policisti za zdaj ĹĄe niso naĹĄli, se pa trudijo, da bi jo.

V nedeljo, 22. septembra zjutraj, pa je brez vozila ostal lastnik, ki ga je vozil brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja. Policisti so mu ga zasegli na KidriÄ?evi cesti v Velenju.

Vlom v klet Velenje, 18. septembra – V sredo je bilo vlomljeno v klet na TomĹĄiÄ?evi cesti. Neznanec je odnesel orodje in namizni ventilator ter lastnika oĹĄkodoval za okoli sto evrov.

S hiĹĄne preiskave niso ĹĄli praznih rok Velenje, 19. septembra – V Ä?etrtek zjutraj so policisti opravili hiĹĄno preiskavo na obmoÄ?ju Velenja. Sumili so, da njihov Âťstari znanecÂŤ doma hrani prepovedano drogo.

OÄ?itno je bil sum utemeljen.

Pri hiĹĄni preiskavi so naĹĄli in zasegli veÄ? zavitkov bele grudaste in praĹĄne snovi, ki bi lahko bili prepovedana droga, digitalno tehtnico, noĹž, kroĹžnik, Ĺžlico s

sledovi belega prahu, drobilec rastlin z neznano suho rastlino ter brizgo z neznano tekoÄ?ino.

so ugotovili krĹĄitve. Eden ni uporabljal varnostnega pasu, trije so prekoraÄ?ili dovoljeno hitrost.

Balinarjem povzroÄ?il ĹĄkodo

Prebodene pnevmatike niso redkost

Velenje, 19. septembra – V noÄ?i na Ä?etrtek je neznanec na objektu Balinarskega druĹĄtva Velenje razbil steklo na oknu in vstopil v prostore. Razmetal je notranjost.

Odnesel sicer ni niÄ?esar, je pa kar nekaj gmotne ĹĄkode povzroÄ?il z vlamljanjem.

Ukradla za 120 evrov izdelkov Velenje, 20. septembra – V petek popoldan je varnostnik trgovine TUĹ policistom naznanil, da je dan prej neznana storilka iz trgovine odtujila veÄ?je ĹĄtevilo razliÄ?nih artiklov v vrednosti 120 evrov. Policisti za njo poizvedujejo.

Kar 163 cestnih prekrĹĄkov Celje, 20. septembra – V petkovem triurnem ad hoc poostrenem nadzoru cestnega prometa, ki je potekal na celotnem obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje, so policisti zaznali 163 krĹĄitev cestnoprometnih predpisov.

44 voznikov ni uporabljalo varnostnih pasov, 47 voznikov je med voĹžnjo uporabljalo mobilne telefone, zaradi prekoraÄ?itve dovoljene hitrosti so ukrepali v 62 primerih.

Na obmoÄ?ju v pristojnsoti Policijske postaje Mozirje so zalotili voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,30 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.

Kontrolirali so tudi 24 voznikov tovornih vozil. Pri ĹĄtirih voznikih

Velenje, 22. septembra – V noÄ?i na nedeljo je neznanec na Kardeljevem trgu z neznanim predmetom prebodel dve pnevmatiki na vozilu. Lastnika avtomobila je oĹĄkodoval za 500 evrov.

Policisti v zadnjem obdobju beleĹžijo veÄ? podobnih kaznivih dejanj, zato prosijo obÄ?ane, da so pozorni na sumljive osebe, ki se potikajo po parkirnih prostorih, kjer je veÄ? vozil.

PogreĹĄanega planinca naĹĄli mrtvega Mozirje, 23. septembra – V ponedeljek so bili policisti ob 15.40 obveĹĄÄ?eni o pogreĹĄanju 23-letnega planinca na obmoÄ?ju Raduhe.

Organizirana je bila iskalna akcija, na kateri so sodelovali reĹĄevalci GRS Celje in GRS KoroĹĄke. Ĺ˝al je okoli 18.45 ekipa GRS pogreĹĄanega planinca naĹĄla mrtvega pod zavarovano potjo v severni steni Raduhe. Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja nesreÄ?e je bilo ugotovljeno, da je planinec pri sestopu na zavarovani poti zdrsnil v globino okoli 100 metrov in je zaradi poĹĄkodb obleĹžal mrtev. Policisti na kraju niso ugotovili sumljivih okoliĹĄÄ?in.

Kradejo kolesa izurjeni storilci?

Velenje, 23. septembra – V ponedeljek popoldan so policisti na Gorici obravnavali kaznivo dejanje velike tatvine. Neznanec, ki

je vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka, je iz njih ukradel dve kolesi in dva para smuÄ?i. Lastnika je oĹĄkodoval za 500 evrov.

Policisti v zadnjih mesecih beleĹžijo veliko ĹĄtevilo tatvin koles na obmoÄ?ju celotnega Velenja.

Gre oÄ?itno za dobro izurjene storilce. Kljub vztrajnemu delu jim jih ĹĄe ni uspelo izslediti.

ObÄ?ane pozivajo k samozaĹĄÄ?itnemu ravnanju in jim svetujejo primerno shranjevanje ter zaklepanje koles.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Neznanec iz pesjaka izpustil napadalnega psa Ĺ oĹĄtanj, 18. septembra – V sredo okoli 22. ure so policisti ĹĄli v Florjan na obmoÄ?je Ĺ oĹĄtanja. Od tam jih je poklical krajan, ker mu je neznanec iz pasjega boksa spustil psa, ki se ga je bal. Pes je Ĺže pred posredovanjem policistov napadel in ugriznil lastnikovo snaho.

Psa je kasneje uspelo zapreti sosedu. Za psa so poskrbeli in ga odpeljali delavci zavetiĹĄÄ?a za Ĺživali, postopek pa je prevzel veterinarski inĹĄpektor.

Postopali bodo zaradi droge Velenje, 19. septembra – V Ä?etrtek zveÄ?er je policiste poklicala stanovalka s Ceste talcev v Velenju, ki je s svojega balkona videla, kako skuĹĄa nekdo vlomiti v hiĹĄo. Policisti so se, ko so priĹĄli na kraj, tam sreÄ?ali s svojim Âťstarim znancemÂŤ, ki je imel pri sebi drogo. To so mu jo zasegli, do vloma pa ni priĹĄlo.

Pes na povodcu ugriznil peĹĄca Velenje, 21. septembra – V soboto popoldan je pes, ki ga je imela sprehajalka na povodcu, na Splitski cesti ugriznil peĹĄca. Zoper obÄ?anko, ki je imela psa v oskrbi, bodo policisti podali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

E-zlorabe otrok Uporaba spleta, spletiĹĄÄ? in spletnih aplikacij je razĹĄirjena med vsemi starostnimi skupinami in ne glede na letni Ä?as. E-prostor in vse, kar je povezano z njim, ima ĹĄtevilne prednosti v vsakdanjem Ĺživljenju, ima pa tudi slabosti. Ena od njih je zagotovo izpostavljenost otrok in mladostnikov e-nasilju, saj velika veÄ?ina, Ä?e Ĺže ne vsi, vsakodnevno uporablja mobilni telefon ali raÄ?unalnik za povezavo s spletom. Temu primerna je bila tudi udeleĹžba in odzivnost na posvetu na temo e-zlorabe otrok, ki so ga na Fakulteti za druĹžbene vede v Ljubljani orgaAdil Huselja nizirali Ĺže devetiÄ?, saj se ga je udeleĹžilo veÄ? kot 250 udeleĹžencev iz razliÄ?nih in ĹĄtevilnih varnostno institucij, ki se ukvarjajo s tovrstno probleogledalo matiko.

Pred dnevi je v medijih zaokroĹžila informacija o 63-letnem Michaelu Folmerju, senatorju iz Pensilvanije, ki je odstopil s poloĹžaja, ko je v javnosti zaokroĹžila novica o posedovanju fotografij mladoletnih oseb. Ali gre zgolj za Âťnespodoben stik z mladoletno oseboÂŤ, kot so izjavili v njegovi pisarni, ali Ä?isti pornografski material, kot navajajo preiskovalci, bo pokazal Ä?as. Dogodek pa potrjuje izpostavljenost danaĹĄnjih otrok ne le medsebojnemu vrstniĹĄkemu e-nasilju, ampak tudi tistemu pravemu nasilju. Prav tako pa ĹĄe razkriva, da med osumljenci teh dejanj niso le ljudje z druĹžbenega dna, ampak tudi v javnosti znani in uveljavljeni posamezniki.

Virtualni svet je vĹĄeÄ?en, zanimiv, uporaben, vselej dostopen ‌, zato je priljubljen ne le med mladimi, ampak tudi starejĹĄimi – odraslimi. Z uporabo spleta in spletnih aplikacij puĹĄÄ?amo sledi in omogoÄ?amo e-prijateljem in drugim, ki jih sploh ne poznamo ali celo Ĺživijo na drugih kontinentih in jih v Ĺživljenju ne bomo nikoli osebno spoznali, da nas spremljajo ali od nas pridobijo podatke, ki jih lahko zlorabijo in uporabijo za neetiÄ?na in kriminalna dejanja.

Na omenjenem posvetu so ĹĄtevilni govorniki in predavatelji opozorili na nevarnosti, ki preĹžijo na mlade. Ti so zaradi svoje neizkuĹĄenosti, neprevidnosti in nepoznavanja pravil varne uporabe spleta dodatno izpostavljeni. V preteklem letu so policisti obravnavali 136 kaznivih dejanj spolnih zlorab in spolnega izkoriĹĄÄ?anja otrok, ĹĄtevilo tovrstnih dejanj v zadnjih letih pa vse bolj opozarja na potrebo po dodatnih sistemskih ukrepih. Poleg represivnih ukrepov pristojnih institucij ob obravnavi posamiÄ?nih dejanj bodo morali zdruĹžiti moÄ?i in sile usmeriti k skupnim preventivnim aktivnostim ter izobraĹževanju in ozaveĹĄÄ?anju mladih. Le tako jih bo mogoÄ?e bolje zaĹĄÄ?ititi, saj so neizkuĹĄeni in bolj zaupljivi, s tem pa tudi bolj ranljivi.

PouÄ?itev o spletnih nevarnostih, ki preĹžijo nanje, bi mladim omogoÄ?ila seznanitev z realnostjo v vsakdanjem Ĺživljenju in posledicah, ki jih (mlad) Ä?lovek doĹživi ob e-zlorabi. Tako kot pri preventiviv prometu bodo morali pristojni tudi na tem podroÄ?ju zdruĹžiti moÄ?i. Le tako bodo lahko kos sedanjim in bodoÄ?im tehnoloĹĄkim oziroma spletnim teĹžavam in izzivom. Spletna povezanost je danes realnost in marsikdo si brez povezave s spletom in aplikacijami ne zna predstavljati Ĺživljenja.

Nekateri, Ĺžal je med njimi precej mladostnikov, so pravi odvisniki in ob onemogoÄ?itvi uporabe mobilnega telefona ali raÄ?unalnika doĹživljajo abstinenÄ?no krizo, podobno, kot jo doĹživljajo odvisniki od alkohola in prepovedanih drog. DoloÄ?iti mejo med smotrno in racionalno uporabo, upoĹĄtevati varnostne napotke in se izogniti ĹĄkodljivim virusom, goljufijam, e-zlorabi in drugim pastem spleta je teĹžka naloga. Zahteva veliko znanja in previdnosti. To je razlog, da smo pri uporabi spleta previdni, ker nikoli ne vemo, kdo je na drugi strani. Pomembno je tudi, da vse primere poskusov ali e-zlorab prijavljamo policiji, s Ä?imer jim pomagamo pri odkrivanju in prepreÄ?evanju tovrstnega nasilja, s tem pa tudi zmanjĹĄanja ĹĄtevila Ĺžrtev, med katerimi so tako otroci kot mladostniki. So namreÄ? resniÄ?na bitja in ne Ĺživijo v virtualnem svetu, ampak Ä?isto blizu nas. đ&#x;”˛

PVC OGRAJA

Profilplast, d. o. o.

Zavrh nad Dobrno 10, 3204 Dobrna T: 03 781 80 33

www.profilplast.si

TekoÄ?i meter ograje Ĺže od 16,83eur.

IzraÄ?un narejen za belo barvo, viĹĄina 1m, horizontalna postavitev, brez nosilne konstrukcije.

Za naroÄ?ilo Ä?ilo in informacije pokliÄ?ite ali piĹĄite na e-naslov:

profilplast@profilplast.si

031 675 639

PVC ograja v rjavi, beli ali sivi barvi. DolĹžine izdelamo po vaĹĄi Ĺželji in meri. Trajna in cenovno ugodna reĹĄitev za vaĹĄ balkon.

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

26. septembra 2019

od 27. 9. do 3. 10.

- 27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali Ĺže precej nagnjen in deloma Ĺže pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Ĺ kalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokonÄ?en propad starega srediĹĄÄ?a Ĺ kal; - 29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski uÄ?itelj in narodopisec Fran MlinĹĄek; - 29. septembra 1978 se je rodil slovenski in velenjski raper BoĹĄtjan ÄŒukur z vzdevkom Âť6pack ÄŒukurÂŤ; - 29. septembra 2000 na sveÄ?ani seji ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj podelijo posmrtno naziv Ä?astnega obÄ?ana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viktorju Kojcu; - 30. septembra je praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki ga Ĺ oĹĄtanjÄ?ani praznujejo v spomin na najstarejĹĄo ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trĹĄkih pravic Ĺ oĹĄtanju; listino je leta 1436 izdal grof

Friderik Celjski; - 30. septembra 1925 se je v Velenju rodil svetovno znani gozdarski strokovnjak dr. DuĹĄan MlinĹĄek; - 1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvrĹĄnega sveta Aleksandra RankoviÄ?a, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupĹĄÄ?ine Franca LeskoĹĄka – Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid IljiÄ?

BreĹžnjev; med gosti so priÄ?akovali tudi predsednika Jugoslavije Josipa Broza – Tita, ki pa ga v Velenje ni bilo; - 1. oktobra 1986 je zaÄ?ela delovati velenjska Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje; - 1. oktobra 1991 so v Ĺ oĹĄtanju zaprli hotel Kajuhov dom; - 2. oktobra 1977 so sveÄ?ano odprli nov gasilski dom v Ĺ martnem ob Paki; - 2. oktobra 1990 je s svojega poloĹžaja nepreklicno odstopil predsednik velenjskega izvrĹĄnega sveta Todor Dmitrović; - 3. oktobra 1859 se je v Ĺ entilju

23

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Jesenski dnevi vas bodo uspavali po eni strani, po drugi pa boste v duĹĄi Ä?utili praznino. VaĹĄa najveÄ?ja Ĺželja v teh dneh bo, da pozabite na vse tisto, kar vas spravlja v slabo voljo. ZaÄ?eli se boste smiliti sami sebi in si celo oÄ?itali, da ste za marsikaj, kar se vam dogaja, krivi sami. PoÄ?utje se ne bo izboljĹĄalo, dokler si ne boste zadali, da se spremenite. Prvi korak bo, da se boste zaÄ?eli bolj ceniti. Ko boste to osvojili, zaÄ?nite iskati poti do ljudi, od katerih ste se odtujili zaradi svoje trme in ponosa. Preteklo je dovolj Ä?asa, da pozabite na vse slabo in zaÄ?nete novo poglavje v svojem Ĺživljenju. Od srede dalje boste imeli teĹžave s spanjem.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Cerkev sv. Jurija v Ĺ kalah (Foto Arhiv Muzeja Velenje) pri Velenju rodila ĹĄolska upraviteljica in redovnica FranÄ?iĹĄka Voh; med letoma 1896 in 1914 je bila vrhovna predstojnica ĹĄolskih sester; - 3. oktobra 1914 se je v Ĺ˝alcu rodila nekdanja profesorica slovenĹĄÄ?ine, nemĹĄÄ?ine in francoĹĄÄ?ine ter solo petja Marija Zupanc iz Velenja; umrla je 4. junija 2002; - v okviru prireditev ob obÄ?inskem prazniku so 3. oktobra 1968 v Velenju sveÄ?ano odprli nov otroĹĄki vrtec za okoli sto otrok; vrtec je svoj prostor naĹĄel v preurejeni stavbi, ki jo je velenjski obÄ?inski skupĹĄÄ?ini prepustila poÄ?itniĹĄka zveza;

konec 19. stoletja je bila hiĹĄa zgrajena kot nemĹĄka ĹĄola, po 1. svetovni vojni je bila v njej tudi slovenska ĹĄola; od leta 2002 je bil v njej sedeĹž MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje, ki se je v letu 2015 preselila v vilo RoĹžle, tu pa je zopet otroĹĄki vrtec; - od 3. do 5. oktobra 2001 je v Velenju potekalo 6. zborovanje Slovenskega muzejskega druĹĄtva, ki ga je organiziral Muzej Velenje, takrat ĹĄe v okviru nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Pazite, kje hodite in s kom se druĹžite. ÄŒe boste o svojem poÄ?utju preveÄ? govorili, se vam bo to maĹĄÄ?evalo, saj ne boste prav razumljeni. RazmiĹĄljali boste, kaj delate narobe. Odgovor ne bo enostaven, sploh, ker si pred tem, kar se vam dogaja, Ĺže dolgo zatiskate oÄ?i. Prehitro vidite sovraĹžnike okoli sebe, tudi v ljudeh, ki vam noÄ?ejo niÄ? slabega. VeÄ? optimizma vam ne bo ĹĄkodilo. Sploh, ker si Ĺželite Ĺže kmalu zaĹživeti drugaÄ?e, bolj polno in zdravo. PreveÄ?krat sreÄ?o v Ĺživljenju povezujete z denarjem. Ta je res nujen, a prav v teh dneh boste spoznali, da ni na prvem mestu. Bolelo vas bo, ker vas partner ne bo razumel, ĹĄe manj podprl.

DvojÄ?ka od 22. 5 do 21. 6.

ÄŒeprav vas zadnje Ä?ase vsakodnevno morijo Ä?udne, ne najbolj optimistiÄ?ne misli, se res veselite preostanka letoĹĄnje jeseni. Vsak lep dan vam bo dragocen, saj je uresniÄ?itev vaĹĄih naÄ?rtov odvisna tudi od vremena. Ob tem boste v teh dneh spoznali, da pogosto sploh ne znate ceniti, kaj imate. Streznilo vas bo, ko boste opazovali, kaj se bo dogajalo prijatelju. Spoznali boste, da ste imeli doslej v Ĺživljenju veliko sreÄ?e, tudi v obdobjih, ki bi se lahko zelo slabo konÄ?ala. Zavedanje, da si velikokrat stvari, ki se vam, dogajajo, Ĺženete preveÄ? k srcu, bo sproĹžilo proces sprememb. Poskrbite, da si boste napolnili baterije.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

LetoĹĄnje koledarske jeseni ste se vnaprej veselili. Tudi zato, ker ste si Ĺželeli, da vam s krajĹĄimi dnevi ostane veÄ? Ä?asa za vas in vaĹĄe hobije. Ĺ˝al pa se bodo v teh dneh v vaĹĄe Ĺživljenje prikradle ĹĄtevilne obveznosti, ki jih niste priÄ?akovali. Skoraj nobena ne bo po vaĹĄem okusu, zato se jih ne boste lotevali z Ĺžarom in polno energijo. Slednjo boste usmerjali v jezo, ne le do sebe, ampak do vseh, ki so vas potegnili v zgodbo, ki vam ni vĹĄeÄ?. Za nameÄ?ek bodo do vas priĹĄle govorice, ki bodo vaĹĄe poÄ?utje ĹĄe poslabĹĄale. LaĹž ima vedno kratke noge, zato se ne Ä?udite, ko vas bodo postavili pred dejstvo, ki ga noÄ?ete ne videti in ne sliĹĄati.

Lev od 23. 7. do 22. 8.

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 www.nivig.si

Devica od 23. 8. do 22. 9.

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah!

KonÄ?no se vam bo izpolnila velika Ĺželja, ki je bila hkrati vaĹĄa velika skrivnost. Prav nikomur je niste izdali, saj ste se bali, da je preveÄ? sebiÄ?na. Sedaj se bo izkazalo, da ni bila, nagrajeni pa boste tako za potrpeĹžljivost kot modrost. Priznali si boste, da ste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi poÄ?utili se boste iz dneva v dan bolje. NajveÄ? pa boste pridobili na samozavesti. Ta sploh ne bo veÄ? krhka. Presenetilo vas bo, kakĹĄni bodo odzivi okolice. Vsi vas bodo podpirali, nekateri pa vam bodo tudi glasno povedali, da ste si to, kar imate, iskreno zasluĹžili.

• gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

ObÄ?ankam in obÄ?anom Ä?estitamo ob prazniku obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

TURISTIÄŒNO DRUĹ TVO LAJĹ E Bar LetaliĹĄÄ?e LajĹĄe

TopolĹĄica 207 D, Ĺ oĹĄtanj

Ĺ aleĹĄki aeroklub LajĹĄe Panoramski leti TopolĹĄica 207 c Ĺ olanje pilotov Darilni boni

Info: 041 813 922

Piknik prostor

Hrana in pijaÄ?a za piknik – tudi za veÄ?je druĹžbe

Apartma Kavnik

Topolťica 197, Šoťtanj – apartma od 4 do 8 oseb

Info 041 470 340

ÄŒevljarski muzej in Ä?rna kuhinja

Ravne 28 B, Ĺ oĹĄtanj

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj!

Obèankam in obèanom èestitamo ob prazniku obèine Šoťtanj!

SpoĹĄtovani obÄ?anke in obÄ?ani,

ÄŒESTITAMO

Veseli ste, ker se vam obetajo spremembe, ki vam predstavljajo Ĺživljenjski izziv.

Bodite iskreni do sebe in drugih, pa bo vse teklo gladko in po vaĹĄih priÄ?akovanjih.

Tako vas tudi niÄ? ne bo moglo vreÄ?i iz tira. Naslednji dnevi bodo pestri za vse, ki ste ĹĄe samski. Ĺ˝eleli si boste, da se to spremeni, zato boste na preĹži. Ĺ˝e nekaj Ä?asa vam je nekdo iskreno vĹĄeÄ?, a si ne upate storiti niÄ?. ÄŒe ga boste le opazovali od daleÄ?, se tudi zgodilo ne bo niÄ?. Edina posledica bo, da se boste znaĹĄli v spletki, ki bo polna govoric brez osnove.

TeĹžko jo boste odnesli brez prask na duĹĄi. Zdravje ne bo najbolj trdno, Ä?utili boste boleÄ?ine v sklepih.

Komunalno podjetje Velenje

ob 30. septembru, prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj!

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

Pohvale, ki jih boste v teh dneh dobivali z veÄ? strani, bodo iskrene. Po eni strani vam bodo godile, po drugi se vam bodo zdele pretirane. Vseeno pa boste zadovoljni, ker vam je uspel dober posel, od katerega bodo imeli koristi tudi vaĹĄi sodelavci, ne le vi. Ĺ˝al mnogokrat ne vidijo, kaj vse delate in kako se trudite, da bi bilo vsem lepĹĄe. Na to ste se Ĺže navadili, zato se vÄ?asih Ä?isto po nepotrebnem potegnete vase in nikomur ne poveste, kaj delate. S tem ustvarjate tanÄ?ico skrivnosti, ki si jo nekateri napaÄ?no razlagajo. V teh dneh se s tem ne boste obremenjevali, saj se bo zaÄ?elo premikati tudi tam, kjer ste imeli malo upanja.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

OdloÄ?ili se boste, da ne boste veÄ? Ĺživeli iz dneva v dan. OdloÄ?itev bo teĹžja, kot se vam trenutno zdi. Gre namreÄ? za tek na dolge proge, zato ne smete postati nestrpni. Sploh, ker se vam bo v nekaj tednih Ĺživljenje moÄ?no spremenilo, Ä?esar se bojite in veselite hkrati. ToÄ?ka preloma pa bo sledila Ĺže v prihodnjih dneh. Ĺ˝eleli si boste iztrĹžiti veÄ?, a ne bo ĹĄlo. Vseeno ne boste tiho, zato si lahko obetate vsaj moralno zmago, Ä?e se Ĺže pri financah ne bo izĹĄlo po vaĹĄih Ĺželjah. Po drugi strani pa si Ĺželite Ä?im prej opraviti s preteklostjo. To pa se ne bo zgodilo, dokler ne poÄ?istite vseh nedoreÄ?enih zgodb. Ni jih veÄ? veliko.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Veliko naÄ?rtov imate. Ĺ˝elite si, da bi si z njihovo uresniÄ?itvijo, zaÄ?inili Ĺživljenje. To je postalo preveÄ? dolgoÄ?asno celo za vaĹĄ okus, pa Ä?eprav ste eden tistih, ki nima rad sprememb. Tokrat se boste odloÄ?ili, da tvegate. Ĺ˝eljo ste imeli Ĺže veÄ?krat, poguma, da storite korak Ä?ez mejo, ki je bila vedno le navidezna, pa nikoli. Vse se bo vrtelo okoli osebe, ki je Ĺže dolgo v vaĹĄem Ĺživljenju. V nekaterih obdobjih ste bili z njo veÄ?, v drugih manj. A vedno vas je privlaÄ?ila. Sedaj se zna zgoditi, da bo vaĹĄa prihodnost povezana le ĹĄe z njo, vse ostalo, kar ste zgradili v Ĺživljenju, pa bo preteklost. Mostov ne bo lahko poruĹĄiti, a tokrat boste imeli jasen cilj.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

ÄŒeprav je jesen v deĹželo zakorakal ĹĄele v ponedeljek, bo vaĹĄe poÄ?utje vsak dan bolj melanholiÄ?no. Ne boste imeli prave volje do dela, ĹĄe manj pa do teĹžkih tem, s katerimi se boste morali spoprijeti. HoÄ?ete ali noÄ?ete. Pripravite se na nekaj dogodkov, ki vas bodo ĹĄe bolj zmedli. Iz njih namreÄ? ne boste mogli razbrati, ali se stvari odvijajo v vaĹĄo korist ali pa ste jih ĹĄe bolj zakomplicirali. Ĺ e najbolj veseli boste novice, povezane z vaĹĄo druĹžino, ki jo lahko priÄ?akujete na zaÄ?etku prihodnjega tedna. Tudi zato, ker veste, da bo prinesla nemalo pozitivnih sprememb v Ĺživljenje vseh vas. Takoj vam bo jasno, da je dobra.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

VaĹĄe poÄ?utje bo ĹĄe naprej iz dneva v dan boljĹĄe. Tudi energije boste imeli vsak dan veÄ?. Zato si boste ob koncu tega tedna priznali, da ste veseli, ker je poletje, ko se je marsikaj zdelo negotovo, zatrdno za vami. Od jeseni priÄ?akujete veliko, saj boste letos v njej tudi vi Ĺželi, kar ste sejali Ĺže pred leti. FinanÄ?na injekcija ne bo majhna, Ĺžal pa ne bo dovolj velika, da bi lahko zaĹživeli povsem drugaÄ?e. To bo ĹĄe naprej vaĹĄa Ĺželja in cilj, ki se mu boste posveÄ?ali tudi v tem tednu. NaÄ?rtovanje boste prepustili tudi partnerju, saj mu povsem zaupate. Zadnjo besedo pa boste tokrat imeli vi. Zdravje bo ĹĄe naprej solidno, kar vas bo notranje pomirilo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

080 80 34

www.kp-velenje.si

Zdelo se vam bo, da vam nekdo krade Ä?as. Kljub temu da boste zelo veliko delali, ne boste znali zlesti na zeleno vejo. ReĹĄitev je v delitvi dela, s tem pa imate teĹžave, ker teĹžko zaupate ljudem, ki vas obdajajo. Slabe izkuĹĄnje iz preteklosti so bile draga ĹĄola, zato si ne Ĺželite, da se ponovijo. Po drugi strani pa Ä?utite, da pregorevate in da morate ukrepati. Tokrat se zna zgoditi, da partner ne bo podprl vaĹĄih Ĺželja. Trenutno ima povsem druge skrbi kot vi. ÄŒe bo tako, se bosta ĹĄe bolj odtujila. ÄŒe bo razumel in vam pomagal uresniÄ?iti Ĺželjo, pa bo vse tako kot mora biti. Opravite z ljubosumjem, saj je strup za vajino zvezo.

Naš čas, 4. 1. 2019, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

26. septembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.35 15.00 15.30 16.05 16.10 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.25 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 10.00 10.45 11.15 14.05 15.05 15.30 16.50 17.50 19.30 20.00 20.55 21.30 22.00 22.10 23.15 23.45

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.30 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (I.), brit. nad., 3/6 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madž. TV Težišče - Súlypont, pog. odd.

TV-izložba Penelopa, ris.

Jurij in Pavel, ris.

Timi gre, ris. Čudogozd: Vrtni palčki praznujejo, Luna praznuje Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Integracija Žanov svet, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Poti svobode, poljska nad., 2/13 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Izzivi srebrne generacije, dok. odd., 1/3 Dobro jutro Dober dan City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dok. odd., 4/8 Graška Gora poje in igra 2019: 44. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, 2. del Divjina v srcu (I.), brit. nad., 4/6 Rokomet - kvalifikacije za EP 2020 (Ž): Slovenija : Kosovo, prenos iz Maribora Videotrak Skrivnost poželenja, kan. dok. odd.

Avtomobilnost Ambienti G. Verdi, Rigoletto, kvartet Slovenska jazz scena: Anders Bergcrantz group, 2/2, posnetek iz Mestnega muzeja Ljubljana Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, risanka Robocar Poli: Varno v prometu, risanka Robocar Poli: Gasilski junaki, risanka Kaja, risanka Super krila, risanka Maša in medved, risanka Reka ljubezni, 1. sez., 16. del Sreča najde pot, 38. del Moja boš, 1. sez., 11. del Podaj mi roko, 1. sez., 21. del Podaj mi roko, 1. sez., 22. del Reka ljubezni, 1. sez., 17. del Sreča najde pot, 39. del Moja boš, 1. sez., 12. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 23. del Podaj mi roko, 1. sez., 24. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 62. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 16. del Motiv zločina, 2. sez., 12. del Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 12. del Grimm, 4. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

26. septembra 2019

Sobota,

27. septembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.30 15.20 15.50 16.25 17.00 17.25 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 02.25 02.50 03.45

04.00 06.00 08.45 09.30 10.15 11.00 13.10 13.55 14.20 15.00 16.35 17.00 18.00 20.00 20.50 22.55 01.35 02.20 02.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (I.), brit. nad., 4/6 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Točka preloma Mostovi, magazinska inf. odd.

TV-izložba Vojna in jaz, nemška otroška igrano-dok. ser., 3/8 Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Frfra in Cufek, ris. Šampion Jon, ris.

Na lepše Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz Graška Gora poje in igra 2019: 44. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, 3. del Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Ryanova hči, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slovenski magazin Prisluhnimo tišini: Odnosi Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd. »1xnih 10«, koncert ob 10. obletnici Siti teatra Migaj z nami Divjina v srcu (I.), brit. nad., 5/6 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka do 23 let (M), prenos iz Yorkshira Iz pozabe (III.), brit. nad., 3/6 Mary Shelley, kopr. film Atletika - svetovno prvenstvo: maraton (Ž), prenos iz Dohe Zadnja beseda!

Videotrak Zabavni kanal

28. septembra

06.10 07.00 07.05 07.30 07.40 08.00 08.25 08.50 09.00 09.25 09.55 10.10 10.25 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.00 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.20 21.45 23.15 00.15 00.40 01.35

07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.30 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.45 22.50 23.45 00.40 02.25 03.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, risanka Robocar Poli: Varno v prometu, risanka Robocar Poli: Gasilski junaki, risanka Kaja, risanka Super krila, risanka Maša in medved, risanka Reka ljubezni, 1. sez., 17. del Sreča najde pot, 39. del Moja boš, 1. sez., 12. del Podaj mi roko, 1. sez., 23. del Podaj mi roko, 1. sez., 24. del Reka ljubezni, 1. sez., 18. del Sreča najde pot, 40. del Moja boš, 1. sez., 13. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 25. del Podaj mi roko, 1. sez., 26. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 63. del 24UR zvečer Eurojackpot Chicaška policija, 3. sez., 17. del Motiv zločina, 2. sez., 13. del Zlobni mrtveci, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

04.00 05.40 06.30 07.00 09.00 11.20 12.00 13.40 14.40 16.30 19.15 19.40 21.20

00.25 01.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.45 08.10 08.20 08.35 08.40 08.50 09.05 09.30 09.45 09.55 10.10 10.35 11.05 11.35 12.30 13.25 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.10 00.35 02.20

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kekec, gledališka prestava Vrtca Velenje 18:20 Ustvarjalne iskrice: Uredimo si pisalno mizo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Cvetka Lipuš - Zaposlitev (55) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, ansambel Štrk, ansambel Poziv 21:15 Regionalne novice 21:20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Cvetka Lipuš - Zaposlitev (55) 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Kasaške dirke 11:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Vse o hroščih 18:42 Regionalne novice 18:47 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Lidija Dominkovska - Spomin (56) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Baltske dežele 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Vili Resnik, Stela 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Lidija Dominkovska - Spomin (56) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Kultura, Odmevi Juvi, aerobika za otroke Telebajski, lutkovna nan.

Lojzek, ris.

Biba se giba, risana nan.

Studio Kriškraš, mozaična lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, mozaična odd. za otroke Zombi Lars, norv. otroška nad., 35. in 36. del Izzivalci, EBU dokumentarni film: Deskar Jonas Infodrom, tednik za otroke in mlade Plesna akademija, avstral. nad. za mlade, 2/4 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Digitalno razstrupljanje, francoska dok. odd.

Nova dvajseta (II.), sl. nad., 2/18 Na vrtu, 5. del, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Alpe-Donava-Jadran Ozare Ambienti Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Z Jonasom Poročila, Šport, Vreme Smrt v Sarajevu, kopr. film Tuja dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

29. septembra

07.00 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.05 09.15 09.30 09.35 09.45 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.25 14.40 15.15 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.40 22.10 23.30 00.30 00.55 01.50

21.40 22.25 06.00 07.00 07.01 07.25

Nedelja,

Zabavni kanal Videotrak Na lepše Najboljše jutro Pričevalci: Tone Prelesnik Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: slalom na divjih vodah, polfinale, posnetek iz Seu d'Urgella Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: slalom na divjih vodah, finale, prenos iz Seu d'Urgella Avtomobilnost Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (Ž), prenos iz Yorkshira Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Maribor, 12. kolo, prenos iz Ljubljane Atletika - svetovno prvenstvo, posnetek iz Dohe Atletika - svetovno prvenstvo, prenos iz Dohe Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (Ž), posnetek iz Yorkshira Zvezdana: Hvaležna Knjiga pohval in pritožb, koncert skupine Dan D Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Super krila, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Zaklad X, ris.

Robojajčki, ris.

Zak nevihta, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 1. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 2. del Čista desetka, 2. sez., 6. del Čista desetka, 2. sez., 7. del Znan obraz ima svoj glas Naša mala klinika, 4. sez., 2. del Naša mala klinika, 4. sez., 3. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Ujemite Smarta, ameriški film Razuzdanka, ameriški film Ne greva še narazen, kanadski film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Vse o hroščih 09:42 Jutranji pogovori 1 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kekec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:20 Ustvarjalne iskrice: Uredimo si pisalno mizo 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Meta Kušar - Morje (57) 18:45 Dotiki gora: Himalaja, 2. del Gosajkund 19:05 Vrtnarski kotiček 19:15 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2693. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 20 let skupine MI2, posnetek 2. dela koncerta 21:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Meta Kušar - Morje (57) 21:50 Popotniške razglednice: Baltske dežele 22:50 Videospot dneva 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

04.00 06.00 06.05 07.00 07.15 07.50 07.50 08.20 09.15 11.20 12.00 13.15 17.00 19.35 22.25 22.30 23.55 00.40 01.15 02.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.45 08.10 08.30 08.45 08.50 09.00 09.15 09.40 10.15 10.45 11.15 12.10 13.05 14.30 15.40 16.35 17.30 18.50 18.55 20.00 22.30 00.15 02.10 03.10

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Milan, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Lojzek, ris.

Mišo in Robi, ris.

Timi gre, ris.

Bratca, ris.

Malčki, ris. Žanov svet, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mimi in Liza, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vojna in jaz, nem. otroška igranodok. ser., 4/8 TV-izložba Med valovi Ozare Obzorja duha: Mladi po sinodi Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Graška Gora poje in igra 2019: 44. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, 3. del TV-izložba Na lepše Marie-Francine, kopr. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ku'damm 59, nemška nad., 1/6 Intervju Poročila, Šport, Vreme Fant, pobratim smrti 1, dok. film Za lahko noč: Astor Piazzolla: tango nuevo, francoski glasbeni dokumentarni film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena matineja Musica creativa: Mladinski pihalni orkester Musica creativa in Matjaž Meden Vokalna skupina Plamen iz Toronta: Umetniška vodja Marija Ahačič Pollak, gostja Tanja Činč Joker, kviz Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: slalom na divjih vodah, polfinale, posnetek iz Seu d'Urgella Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: slalom na divjih vodah, finale, prenos iz Seu d'Urgella Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (M), prenos iz Yorkshira Športno plezanje - svetovni pokal, težavnostno plezanje, prenos iz Kranja Atletika - svetovno prvenstvo, prenos iz Dohe Žrebanje Lota Vikend paket Zvezdana: Hvaležna Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Super krila, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 3. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 4. del Čista desetka, 2. sez., 8. del Čista desetka, 2. sez., 9. del Dan najlepših sanj Delovna akcija Naša mala klinika, 4. sez., 4. del Naša mala klinika, 4. sez., 5. del MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Mati, zalezovalka, ameriški film Izjemno življenje, ameriški film Preverjeno Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Vse o hroščih 09:40 2692. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 2693. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:55 Župan z vami, mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:20 Jutranji pogovori 1 13:50 Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj 14:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15:40 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Sovica OKA 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Barbara Pogačnik - Sneguljčica (58) 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, ansambel Štrk, ansambel Poziv 21:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Barbara Pogačnik - Sneguljčica (58) 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

30. septembra

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.15 14.25 14.55 15.25 15.55 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 23.30 23.35 01.05 01.35 02.25

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Na lepše Divjina v srcu (I.), brit. nad., 5/6 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Profil TV-izložba S-prehodi: Ljubiteljsko gledališče Dober dan, Koroška TV-izložba Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj Glasbeni večer Ob otvoritvi koncertne sezone Slovenske filharmonije Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Charles Dutoit Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Sreda,

1. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 02.05

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (I.), brit. nad., 6/6 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Lučka, otroška odd.

Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, mozaična odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam, am. nad., 3/22 Mahatma Gandi - velika duša, francoska dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Sestri Gnidovec Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

2. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 16.25 16.40 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.50 01.50

04.00 06.00 09.10 09.40 09.50 10.25 11.00 13.35 14.20 15.10 16.20 17.25 18.25 19.25 21.45 22.50 23.50 00.25

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.30 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Juvi, aerobika za otroke Zlatko Zakladko: Po ravnicah do Borla Obzorja duha: Mladi po sinodi Dobro jutro Dober dan Prava ideja: Belektron, trgovanje z emisijskimi kuponi Minljivost meje, dokumentarni film, 2018 Ljudje in zemlja, izob. odd.

Divjina v srcu (I.), brit. nad., 6/6 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

Atletika - svetovno prvenstvo, prenos iz Dohe Poti svobode, poljska nad., 3/13 Naša demokracija, TV-igra AGRFT Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Maša in medved, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 23. del Sreča najde pot, 45. del Moja boš, 1. sez., 18. del Podaj mi roko, 1. sez., 35. del Podaj mi roko, 1. sez., 36. del Reka ljubezni, 1. sez., 24. del Sreča najde pot, 46. del Moja boš, 1. sez., 19. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 37. del Podaj mi roko, 1. sez., 38. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 69. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 22. del Motiv zločina, 3. sez., 6. del Slepa pega, 2. sez., 1. del Grimm, 4. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2693. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Aleš Šteger, Iz zbirke med nebom in zemljo 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami, Martin Mikolič, župan Občine Rogatec 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, ansambel Štrk, ansambel Poziv 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Aleš Šteger, Iz zbirke med nebom in zemljo 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

04.00 06.00 10.05 10.50 11.20 14.15 15.00 15.25 16.15 18.00 19.00 21.45 22.20 23.20 23.40 00.35 01.10

06.00 07.00 07.01 07.50 08.00 08.10 08.35 08.50 09.50 10.45 11.50 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 23.05 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Umetni raj Dobro jutro Dober dan Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Joker, kviz Divjina v srcu (II.), brit. nad., 1/10 Atletika - svetovno prvenstvo, prenos iz Dohe Prava ideja Morilec z jezera, fran. nad., 2/8 NaGlas!

Zadnja beseda!

Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Super krila, ris.

Maša in medved, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 24. del Sreča najde pot, 46. del Moja boš, 1. sez., 19. del Podaj mi roko, 1. sez., 37. del Podaj mi roko, 1. sez., 38. del Reka ljubezni, 1. sez., 25. del Sreča najde pot, 47. del Moja boš, 1. sez., 20. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 39. del Podaj mi roko, 1. sez., 40. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 70. del Preverjeno 24UR zvečer Motiv zločina, 3. sez., 7. del Slepa pega, 2. sez., 2. del Grimm, 4. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami, Martin Mikolič, župan Občine Rogatec 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Alenka Jovanovski - Uporabljene noge 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2694. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Himalaja, Helambu, 3. del 21:00 AKTUALNO: Ob mednarodnem dnevu starejših 21:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Alenka Jovanovski - Uporabljene noge 21:35 Videospot dneva 21:40 Iz oddaje Dobro jutro 22:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:10 Nočni program

04.00 06.00 09.40 10.25 11.00 11.50 14.20 15.20

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (II.), brit. nad., 1/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi, magazinska inf. odd.

TV-izložba Plesna akademija, avstralska nad. za mlade, 2/4 Aktivatorji, izob. ser. za otroke in mlade Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Izzivi srebrne generacije, dok. odd., 2/3 50 knjig, ki so nas napisale: Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem Knjiga o džungli, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Vino in veter, fr. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Izzivi srebrne generacije, dok. odd., 2/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

22.00 22.10 23.05 00.10 00.40

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Lučka - Pitypang, otroška odd.

Koda Dobro jutro Dober dan Pozabljeni Slovenci: Lili Novy, dok. odd.

Ambienti Vikend paket Divjina v srcu (II.), brit. nad., 2/10 Atletika - svetovno prvenstvo, prenos iz Dohe Žrebanje Lota Moje mnenje Varna hiša, brit. nad., 3/4 Videotrak Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Maša in medved, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 25. del Sreča najde pot, 47. del Moja boš, 1. sez., 20. del Podaj mi roko, 1. sez., 39. del Podaj mi roko, 1. sez., 40. del Reka ljubezni, 1. sez., 26. del Sreča najde pot, 48. del Moja boš, 1. sez., 21. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 41. del Podaj mi roko, 1. sez., 42. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 71. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 23. del Motiv zločina, 3. sez., 8. del Slepa pega, 2. sez., 3. del Grimm, 4. sez., 19. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

15.50 16.40 18.00 19.00

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2694. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 AKTUALNO: Ob mednarodnem dnevu starejših 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Poldi - mojster za vse, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivo Stropnik, O distanci in melanholiji 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami, Jože Kužnik, župan Občine Polzela 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Ella Roš, Mark Zebra 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivo Stropnik, O distanci in melanholiji 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 25

WILLIAMS, JOHN: Avgust

veÄ?, v prevodu so nekateri podatki toÄ?nejĹĄi kot v izvirniku.

(Nada GroĹĄelj, Bukla)

od-Odrasli/821-311.6 Zgodovinski roman

KOŽELJ, ALENKA: Lovilci sanj

Naslovni junak je Gaj Julij Cezar Oktavijan, prvi rimski cesar ali bolje princeps, ÂťprvakÂŤ, ki ga poznamo predvsem s Ä?astnim vzdevkom Augustus ÂťVzviĹĄeniÂŤ. Knjiga je roman v pismih, ki so kronoloĹĄko pomeĹĄana; iz njih se izriĹĄe Ĺživljenjska pot tega pomembnega rimskega vladarja, podpisujejo pa jih Avgust sam in njegovi sodobniki, med njimi Gaj Julij Cezar, ki je bodoÄ?ega Augusta posinovil in mu dal svoje ime, Augustova hÄ?i Julija, ki jo

VELENJE ÄŒetrtek, 26. september 8.00

od-Odrasli/821.163.6-32 Slovenska kratka proza Literarni prvenec zajema ĹĄest zgodb, psiholoĹĄkih miniatur, ki nas popeljejo na polje medosebnih odnosov, druĹžinskih in bivanjskih vpraĹĄanj. Zgodbe so Ĺživljenjske in ponujajo mnogo mest za bralsko poistovetenje, v srediĹĄÄ?e pa privabljajo teĹžke tematike, ki pa se kaj hitro izkaĹžejo tudi za temeljne, kot so denimo umor, smrt, rojstvo, (duĹĄevna) bolezen, ljubezen (in ljubezenski trikotnik) idr.

(AljaĹž Krivec, Bukla)

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu ÄŒemĹĄeniĹĄka planina (UNI 3 - II) 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Dnevi slovenskih svetovalnih srediĹĄÄ?

18.00 KnjiĹžnica Velenje, Ä?italnica Murakon na obisku, predstavitev mednarodnega literarnega festivala Murakon 19.00 Galerija Velenje Ĺ˝upanov sprejem za Ä?lane turistiÄ?nih druĹĄtev

Petek, 27. september 8.30

SonÄ?ni park, Vila RoĹžle 46. mala Napotnikova otroĹĄka kiparska kolonija

Sobota, 28. september 6.00 6.00 8.00

8.00

Avtobusna postaja Velenje Po sledeh SoĹĄke fronte (PD Velenje, sekcija Komunala) Avtobusna postaja Velenje Kepa (PD Velenje, sekcija Premogovnik) PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica s spremljevalnim programom Vesela jesen vabi KnjiĹžnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo

8.00

Mestni stadion Gasilsko tekmovanje Ä?lanov in starejĹĄih gasilcev SĹ R 8.30 SonÄ?ni park, Vila RoĹžle 46. mala Napotnikova otroĹĄka kiparska kolonija 9.00 Dom kulture Velenje, blagajna v pritliÄ?ju Vpisovanje abonmajev Festivala Velenje za nove abonente (www. festival-velenje.si) 10.00 Kardeljeva ploĹĄÄ?ad Praznik MO Velenje in praznik Mestne Ä?etrti Velenje – Levi breg vzhod 18.00 Vila Bianca Si, kar jeĹĄ, pomen prehrane za naĹĄe zdravje, predavanje dr. Maje Kolar 19.00 Velenjski grad Z GledaliĹĄÄ?em Velenje v novo sezono

Nedelja, 29. september 9.00

Zbor pred Gasilskim domom Velenje Delovna akcija DruĹĄtva brigadirjev Velenje ob 60-letnici mesta 10.00 SonÄ?ni park, BaliniĹĄÄ?e Velenje 1. drĹžavna liga v balinanju, Velenje Premogovnik : Logatec 13.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje, Efenkova 61b Vegetarijansko kosilo za zdravje, delavnica

14.00 Pri brunarici ob Gasilskem domu Ĺ kale Jesen na vasi, tradicionalna kulinariÄ?no-etnoloĹĄko-zabavna prireditev 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Pozitivna psihologija, predavanje dr. Sanele Banović

Ponedeljek, 30. september 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Igor in Rosa, drama

Torek, 1. oktober 8.00

10.00

17.00 17.00 18.00

18.00 18.00

je ta zaradi domnevne nemorale izgnal na otok Pandaterija, pa Mark Antonij, govornik Mark Tulij Cicero, Gaj Cilnij Mecenat (po katerem se podpornik umetnosti v slovenĹĄÄ?ini imenuje ÂťmecenÂŤ) in drugi. Slovenski prevod verodostojno odslika rahlo starinsko patino na sicer povsem sodobni angleĹĄÄ?ini in s tem prispeva k potujitvenemu uÄ?inku, ki se izvrstno ujema z izvirnikom. Prevajalka Breda BiĹĄÄ?ak, letoĹĄnja nominiranka za Sovretovo nagrado, se je poglobila v rimsko zgodovino in realije ter v veÄ?ni problem slovenjenja antiÄ?nih imen, si je tako na ravni skladnje kot na ravni besediĹĄÄ?a prizadevala dodobra premleti informacijo, ki jo besedilo podaja, in jo izraziti Ä?im bolj idiomatiÄ?no. Ĺ e

Ĺ oĹĄtanj praznuje ÂťSladkobne mladenke iz romantiÄ?nih komedij bi se v lastnem potu stopile, baletke pa so za odrom kot kositrni vojaÄ?ki – polne odrgnin, otiĹĄÄ?ancev in udrtin, v katere se je ukoritil vonj po znoju. Vzljubil sem vse, kar je bila: plesalka, pokrita s prevleko potu in maske, borka, oboroĹžena s teĹžko lopato, farmacevtka, odeta v belo haljo kot tulipan v bel papir.ÂŤ đ&#x;”˛

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek od 14.00, kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 29.9. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Bobek in zlate kokoĹĄi • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob

13. uri svet lutk in njihovih zgodb 29.9. ob 13.00: ZAJÄŒKON IN VOLK v izvedbi KD SmeĹĄko. • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite! • JESENSKA MODNA REVIJA 18. 10., ob 17. in 18.uri, 19. 10., ob 11.uri (otroĹĄka) ter ob 17. in 18. uri

Veliko prireditev v poÄ?astitev praznika ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj se je Ĺže zvrstilo, veliko jih bo tudi v prihodnjih dneh. Danes bodo pripravili gasilci Gaberk, ob 17. uri, dan odprtih vrat, jutri v petek, 27. septembra, bodo v Zavodnjah sveÄ?ano predali namenu teĹžko priÄ?akovano kanalizacijo. V soboto, 28. septembra, bo strelsko tekmovanje, v nedeljo, 29. septembra, ob 10. uri pa pohod po gaberĹĄki poti. V ponedeljek bo svoja vrata med 10. in 16. uro v poÄ?astitev praznika odprla Vila Mayer, ob 19. uri, pa se bo v ĹĄoĹĄtanjskem kulturnem domu zaÄ?ela osrednja obÄ?inska proslava v poÄ?astitev praznika.

V petek, 4. oktobra, bodo otvorili dom krajanov v Skornem, v soboto, 12. oktobra, pa napovedujejo ĹĄe pohod po trĹĄki poti in golaĹžijado.

9.00

9.00

15.00

16.30 17.00 19.00

KOĹ ARKAR NAJ BO 2 DruĹžinska komedija, 85 minut (Slovenija) ReĹžija: Boris Bezić Igrajo: Klemen Kostrevc (Ranta), Matija Brodnik (Smodlak), Gaja FilaÄ? in Domen Novak, Marko Miladinović, Gojmir LeĹĄnjak Gojc, Lado BizoviÄ?ar ter starĹĄa Ana Maria Mitić in MatjaĹž JavĹĄnik Petek, 27. 9., ob 18.00 Sobota, 28. 9., ob 18.00 Nedelja, 29. 9., ob 16.00 / Pikin kino Ponedeljek, 30. 9., ob 18.00

PREKLETSTVO VALBURGE The Curse of Valburga, grozljivka, 82

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

VeÄ?generacijski center Planet generacij Nadaljevalna delavnica uporabe pametnih telefonov KnjiĹžnica Velenje, ob SonÄ?ni steni To smo mi, odprtje razstave uporabnikov enote JeĹžek Velenje (VDC SAĹ A) Dom kulture Velenje, vel. dvorana Ĺ˝upanov sprejem za starejĹĄe in invalide Vila RoĹžle Torkova peta: Naj Ĺživi glasba!

Galerija Velenje Ilustracija v Ä?asu, ki na avtocesti informacij drvi mimo nas, predavanje Tatjane Pregl Kobe Velenjski grad Klepet pod arkadami z gostom Vladimirjem Ĺ inkovcem KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Raztrgana do kosti, a zdaj letim, predstavitev knjige Sabince Gorenc

Sreda, 2. oktober

đ&#x;”˛

CITY CENTER Celje

25

PRIREDITVE

26. septembra 2019

minuti (Slovenija) ReĹžija: TomaĹž GorkiÄ?

Igrajo: Jurij DrevenĹĄek, Marko MandiÄ?, SaĹĄa Pavlin StoĹĄić, Niklas Kvarforth, Luka CimpriÄ?, Ĺ˝iga FĂśdransperg, Tanja RibiÄ?, Jonas Ĺ˝nidarĹĄiÄ?, Katarina Stegnar, Grega SkoÄ?ir Petek, 27. 9., ob 22.00 Sobota, 28. 9., ob 20.00

KRALJICE ZLOÄŒINA The Kitchen, akcijska kriminalna drama, 102 minuti (ZDA) ReĹžija: Andrea Berloff Igrajo: Melissa McCarthy, Elisabeth Moss, Tiffany Haddish, Margo Martindale, Bill Camp

VeÄ?generacijski center Planet generacij Vse za vas, a niÄ? namesto vas, delavnica Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Jesenska krepitev imunskega sistema, pogovorna delavnica VeÄ?generacijski center Planet generacij Ĺ ivankine igrarije, ustvarjalna delavnica Vila RoĹžle Kuharska ustvarjalnica za otroke in starĹĄe KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga RdeÄ?a dvorana

Sobota, 28. 9., ob 21.40 Nedelja, 29. 9., ob 20.20

DOWNTON ABBEY Kostumska drama, 122 minut (VB) ReĹžija: Michael Engler Igrajo: Hugh Bonneville, Laura Carmichael, Jim Carter, Brendan Coyle, Michelle Dockery, Kevin Doyle, Joanne Froggatt, Matthew Goode, Harry Hadden-Paton, David Haig Petek, 27. 9., ob 19.45 Nedelja, 29. 9., ob 18.00

112

5. krog Lige NLB, RK Gorenje Velenje : Koper 2013

Ĺ OĹ TANJ Nedelja, 29. september X

Bele Vode Turno kolesarjenje: Šoťtanj–Dom na Smrekovcu (1377m) 19.30 Kulturni dom Šoťtanj Stand up za Duťkota: Uroť Kuzman – prof. Kuzman mlajťi X Obala Turno kolesarjenje: PARENZANA, Pot zdravja in prijateljstva

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 27. september 21:00 Prireditveni prostor MC Ĺ martno ZakljuÄ?ek Poznopoletnega festivala z rock koncertom – Koala Voice in Le Serpentine (prireditev je brezplaÄ?na)

Sobota, 28. september X

Zbirno mesto v Martinovi vasi UÄ?ka (HR) (1409 m), veÄ? informacij dobite v druĹĄtveni pisarni na sedeĹžu PD vsak Ä?etrtek med 20. in 21. uro

Ponedeljek, 30. september 14.00 HiĹĄa mladih – sejna soba BrezplaÄ?na uÄ?na pomoÄ? – angleĹĄÄ?ina za otroke, Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A: ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ

Lunine mene

28. septembra, ob 20:26, prazna luna (mlaj)

ReŞija: Gustav MÜller Igrajo: Jakob Cedergren, Jessica Dinnage, Omar Shargawi Petek, 27. 9., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 28. 9., ob 19.00 – mala dvor.

Nedelja, 29. 9., ob 19.00 – mala dvor.

IGOR IN ROSA Rosa, drama, 80 minut (Slovenija, Italija) ReĹžija: Katja Colja Igrajo: Lunetta Savino, Boris Cavazza, Simonetta Solder, Anita Kravos, Maurizio Fanin, Branko Ä?urić - Ä?uro Ponedeljek, 30. 9., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Den skyldige, kriminalka, triler, 85 minut, Danska

CENTER ZA ZDRAVLJENJE Ĺ˝IVALI Imejte voljo in porabite energijo za svoja hotenja Toplica Center za zdravljenje Ĺživali (TopolĹĄica 15, TopolĹĄica), od ustanovitve januarja 1999, deluje kot specialistiÄ?na ambulanta in referenÄ?na veterinarska bolniĹĄnica za medicino malih Ĺživali, predvsem na podroÄ?jih ortopedije, nevrologije, nevrokirurgije, diagnostiÄ?nih endoskopij, endoskopskih operacij, laboratorijske in slikovne diagnostike (RTG, UZ, CT). www.toplica-vet.net TopolĹĄica 15, TopolĹĄica Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100, Gsm: 041 736 058

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Naš čas, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

26. septembra 2019

Nagradna križanka »Križnik«

RADIO VELENJE Gaberke 252, 3325 Šoštanj

041/390-150 | 031/368-139 03 589 32 66

Mesnica: • • • • • •

Krvavice, pečenice Ocvirki Prodaja mesa (slovensko poreklo) Domače salame Domača sveža šunkarca, posebna ali tirolska Sveže paštete

Zdravniški nasveti: gostja: Aleksandra Žuber, dr. družinske medicine. Tema: tegobe staranja

Gostilna: • • • •

Malice Kosila po naročilu Zaključene družbe Pečeno meso »za domov«

Naše izdelke lahko kupite tudi na Mesomatu v Velenju (pri starem kinu), obiščete pa nas lahko tudi v Mesnici Vransko.

ČETRTEK, 26. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 27. septembra

Čestitamo za praznik Občine Šoštanj!

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križnik«, najkasneje do ponedeljka 7. Oktobra.

Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

VELIKA GOVEDOREJSKA RAZSTAVA 2019 Vabljeni na dogodek, ki bo potekal 5. oktobra 2019 od 10. ure do večera v Metlečah pri Šoštanju (pri KZ Šaleška dolina)!

TEKMOVANJA • PESTER PROGRAM IN PONUDBA AVKCIJA RAZSTAVLJENIH ŽIVALI • VESELICA Z MLADIMI KORENJAKI

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 28. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 29. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 30. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 1. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 2. oktobra

Čestitamo ob prazniku Občine Šoštanj!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 16. do 22. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 16. do 22. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 16. do 22. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 27

DEŽURSTVA

mali OGLASI dogovoru. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 70 65 65.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

RAZNO

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIČNINE KMETIJO v velikosti od 5 do 8 ha z novim gradbenim dovoljenjem, na sončni legi, prodam.

Gsm: 031 499 169.

KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča.

Gsm: 031 878 200.

LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7x4x2.8 m za lakiranje avtomobilov ali kakšnih drugih industrijskih predmetov, oddam v najem po

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371 OCVIRKOVO MAST, prodam. Gsm: 040 684 008.

BUKOVA in mešana metrska drva, v bližini Velenja, ugodno prodam. Cena 50 in 45 EUR/m3. Gsm: 041 668 880 SUHA MEŠANA DRVA in hrastova drva, prodam. Gsm: 041 577 305.

9 OKROGLIH BAL, po simbolični ceni, prodam. Gsm: 031 453 814.

KOCKE sena, navaden plug za motokultivator in žganje, prodam.

Gsm: 051 388 874.

STROPNI LUČI Koziol, moderen retro izgled, rabljeni le 6 mesecev, grla E27, prodam. Gsm: O41 692 995 MOBILNI TELEFON LG G4 815H, v odličnem stanju, orig. embalaža, odličen fotoaparat, dodam spom. kartico, prodam. Gsm: O41 692 995 SUP, napihljiv, Starboard, Astro

Whooper 10, rabljen dvakrat. Poleg tudi nahrbtnik za kolesa, tlačilka in set za popravilo. Gsm: 041 632 374

PUHALNIK, izredno malo rabljen, 7-8 m cevi, z motorjem ali brez. 280 ali 450 Eur. Gsm: 031 554 121 CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121

UE Velenje

SMRTI

POROKE

JELEN RAFAEL, roj. 1941, Velenje, Laze 55 POSTRUŽIN ALEKSANDRA, roj. 1935, Velenje, Šalek 73 LAH ALOJZIJ, roj. 1930, Velenje, Vodovodna ulica 6

•

KROFLIČ GREGOR, Velenje, Lopatnik 5 in JURKO MATEJA, Velenje, Lopatnik 5 KNEZ LUKA, Šoštanj, Lokovica 6 in POHARNIK NATAŠA, Velenje, Partizanska cesta 69

ZD VELENJE Prodaja, posest, zazidljiva: VELENJE, ŠALEK, 1420 m2. Ena zadnjih priložnosti za nakup parcele na vrhunski lokaciji v samem mestu. Cena: 120.000 €.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo in peteline, po ugodni ceni 7,50 €/kom, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 29. 9. 2019, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za večje količine se lahko naročite.

TELIČKO Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

GIBANJE prebivalstva •

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je

Prodaja, hiša, samostojna: ŠENBRIC, 192 m2, zgrajena l.

1985, adaptirana l. 2016, 12.602 m2 zemljišča. ER: EI v izdelavi.

Cena: 130.000 €.

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 28. 9. in 29. 9. 2019, Daša Buršič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

• • •

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

ZOBOZDRAVNIKI

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih:

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

Nagrajenci nagradne križanke »Picadilly objavljene v tedniku Naš čas, 12. septembra 2019 so: • Franc Hudomal, Ravne 181, 3325 Šoštanj • Ada Sevčnikar, Črnova 43 B, 3320 Velenje • Nevenka Privšek, Jenkova 15, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Geslo križanke: PIKA PRESENEČA.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Naročniki jih objavite ceneje.

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in prababica

ZAHVALA

ALEKSANDRA POSTRUŽIN

Od nas se je poslovil

22. 4. 1935 – 16. 9. 2019

Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in za veselje.

Prava. In ena sama.

Za vse življenje.

(T. Pavček)

27

OBVEŠČEVALEC

26. septembra 2019

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše.

Posebna hvala kolektivu bolnišnice Topolšica, dr. Lahovi in patronažnemu osebju ZD Velenje. Zahvaljujemo se g. župniku Mateju Dečmanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Oljka ter govornici Magdi Stvarnik.

Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni

JOŽEF ESIH 1942 – 2019

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje in pozornost.

Posebna zahvala velja vsem, ki ste mu stali ob strani v težkih trenutkih in pomagali v boju z boleznijo.

Vsi njegovi

ZAHVALA

V SPOMIN

Ko je odšlo letošnje toplo poletje, je z njim odšel tudi glas naše drage mame, tašče, babice, sestre, sestrične, tete in svakinje

MARJAN ĐURDIĆ

FRANČIŠKE RIFELJ

9. 1. 1926 – 26. 10. 1998

rojene 28. marca, 1925 v Šoštanju Od nje smo se poslovili 7. septembra 2019 na pokopališču v Podkraju.

Hvala vsem, ki ste ji stali ob strani v zadnjih letih njenega življenja.

Posebno se zahvaljujemo dr. Justineku in dr. Smonkarju iz bolnišnice Topolšica.

Vsi njeni

Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Mineva 21 let, odkar si nas zapustil ljubi ati, dedi in pradedi. Veliko si nam dal in storil za nas. Tudi drugim si pomagal in nesebično razdajal svoje znanje.

Marjan, hvala ti.

V naših mislih si vsakdan, dokler nam bo dano živeti.

Hči Zdenka

NaĹĄ Ä?as, 26. 9. 2019, barve: CMYK, stran 28

Spoznavali ponudbo prostoÄ?asnih aktivnosti Tradicionalna trĹžnica Velenje se predstavi je bila tokrat prazniÄ?no obarvana

Velenje, 21. september – Mestna obÄ?ina Velenje je v sodelovanju s Ĺ portno zvezo Velenje ponovno pripravila predstavitev izobraĹževalnih institucij ter ĹĄportnih in kulturnih organizacij, ki ljudem vseh starosti nudijo pester izbor aktivnosti za koristno preĹživljanje prostega Ä?asa. Da bi na enem mestu dobili kar najveÄ? informacij o raznoliki ponudbi raznih teÄ?ajev, delavnic, treningov, vaj in drugih aktivnost v ĹĄportnem in kulturnem ustvarjanju ter izobraĹževanju, so na Titov trg povabili okrog petdeset organizacij, ki so sobotno dopoldne popestrile s pisanimi stojnicami, ĹĄportnimi poligoni in igrami, delavnicami in predstavitvami na odru. Zvrstilo se je namreÄ? nekaj glasbenih in plesnih nastopov, Ä?lani klubov borilnih veĹĄÄ?in in sabljaÄ?i pa so pripravili kratke prikaze svojih vadb.

Praznik luÄ?i

ko iz ÄŒokoladnice Lucifer. Tehtala je veÄ? kot ĹĄest kilogramov in zavzela ĹĄest kvadratnih metrov. NavduĹĄila pa ni le s svojo velikostjo, temveÄ? predvsem z okusom.

Na letoĹĄnjem Teku oÄ?kov je padel lanski rekord. Na startu se je prijavilo 552 oÄ?etov in otrok, pridruĹžile pa so se tudi mame.

kakĹĄnim toplim napitkom.

PriĹĄel pa je knez Tresimir.

ObleÄ?en v tople koĹže. Zanj legenda pravi, da je poselil obmoÄ?je, kjer je danes jezero. To je nastalo zaradi izkopavanja premoga, pod seboj pa potopilo vas DruĹžmirje. Ob tem v Ĺ oĹĄtanju s Praznikom luÄ?i simbolno podarijo tudi pomen svetlobe, ki prihaja iz Ĺ aleĹĄke doline. VeÄ? kot 10.000 luÄ?k v jajÄ?nih lupinah, pravzaprav toÄ?no 10.080, sta z ljubeznijo ustvarila Valentin in Alojzija Heindl.

JoĹže Volk je bil med tistimi, ki so, ko se je naredila tema, pomagali, da so luÄ?ke po gladi-

Tudi letos je trĹžnica Velenje se predstavi ĹĄe posebno nagovorila oÄ?ete. Ponovno je namreÄ? potekal Tek oÄ?kov, ki spodbuja oÄ?ete in otroke k aktivnemu preĹživljanju skupnega prostega Ä?asa ter opominja na pozitivne vidike gibanja.

Tek vsako leto privabi veÄ? udeleĹžencev, pridruĹžijo pa se tudi mame. S simboliÄ?nim tekom okrog zelenice s Titovim spomenikom pokaĹžejo, da je gibanje z otroki ĹĄe kako zabavno in koristno.

đ&#x;”˛

Po gladini jezera so luÄ?ke odplavale v reki. Kako so se pri priĹžiganju luÄ?k iskrile otroĹĄke oÄ?i!

Po gladini DruĹžmirskega jezera zaplavalo 10.080 luÄ?k – Z veliko ljubeznijo sta jih v jajÄ?ne lupine vlila zakonca Heindl

Ĺ oĹĄtanj, 21. septembra – Organizatorjem Praznika luÄ?i – Zavodu za kulturo Ĺ oĹĄtanj v sodelovanju s TuristiÄ?no olepĹĄevalnim druĹĄtvom Ĺ oĹĄtanj ter Ĺ olo zdravja – skupino Ĺ oĹĄtanj, je bilo vreme tokrat naklonjeno. Ĺ e veter je pihal v pravo smer in na gladini jezera poskrbel za reko luÄ?i. Bilo je Ä?arobno. Vredno je bilo potrpeti ĹĄtirinajst dni.

Tu in tam se je kak obiskovalec pritoĹževal nad hladom, tu in tam je kak pomislil na to, kako blagodejno bi se bilo ob toploti, ki je grela srce in duĹĄo, pogreti s

Tekli so z oÄ?ki

V prazniÄ?nem mesecu je Mestna obÄ?ina Velenje gostincem in trgovcem v mestnem srediĹĄÄ?u razdelila kar sto kilogramov velenjske Ä?okolade, s katero so lahko pogostili svoje stranke.

Ker je bila trĹžnica Velenje se predstavi ena od osrednjih prireditev ob 60-letnici Velenja, je bila prav tako prazniÄ?no obarvana. Ali bolje reÄ?eno – sladka.

Obiskovalci so se namreÄ? lahko posladkali s Ä?okolado velikan-

Tina Felicijan

Milena KrstiÄ? – Planinc

Sladkali so se

JoĹže Volk: ÂťZ luÄ?jo se Ĺživljenje zaÄ?ne.ÂŤ

Milena Mevc z vnukinjo: ÂťSpomin je treba prenaĹĄati na najmlajĹĄe, le tako se lahko ohrani.ÂŤ

ni lahko zaplavale. PriĹžigal jih je. ÂťDelamo poÄ?asi in vztrajno. Z velikim spoĹĄtovanjem. Vesel sem, da se je prazniku luÄ?i pridruĹžilo toliko ljudi. Tukaj se

umirijo, si vzamejo Ä?as za svoje najbliĹžje, za obÄ?udovanje in premislek. LuÄ? je del Ĺživljenja, z njo se Ĺživljenje zaÄ?ne.ÂŤ Med ĹĄtevilnimi, ki so s svojo prisotnostjo poÄ?astili dogodek, je bila Milena Mevc iz Ĺ oĹĄtanja: ÂťPriĹĄla sem zaradi vnukinje.

Legendo o Tresimirju je treba

ohranjati, tako kot je treba ohranjati tudi spomin na potopljeno vas DruĹžmirje. ÄŒe le lahko, se tega praznika luÄ?i udeleĹžim. Nekaj mi pomeni.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ mihelov sejem z medeno trĹžnico Dogajanje na Trgu svobode je poĹživilo sobotni utrip mesta Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 21. september – Med tradicionalnimi dogodki, ki jih ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pripravi v septembru, je Ĺ mihelov sejem. Letos so tega drugiÄ? zapored dopolnili z medeno trĹžnico.

Ponudba na stojnicah, ki so jih postavili na Trg svobode, je temeljila na domaÄ?ih izdelkih in dobrotah, medu in medenih izdelkih ter prikazu starih obrti. Sobotno dopoldansko dogajanje, ki

je poĹživilo utrip mesta, pa so popestrili s kulturnim programom.

Obiskovalcev je bilo precej. Nekateri so opazovali, drugi trgovali, tretji se druĹžili in debatirali.

Tako kot je na sejmih potekalo Ĺže od nekdaj. Ĺ oĹĄtanj je bil znan po njih daleÄ? naokoli.

Rahela MaÄ?iÄ? je priĹĄla na sejem z Raven na KoroĹĄkem. Zmotili smo jo, ko si je na eni od stojnic ogledovala ponudbo. ÂťÄŒesen me zanima ... Sicer pa imam tukaj stojnico z izdelki iz filca in ĹĄop-

Rahela MaÄ?iÄ? je svojo stojnico zapustila le toliko, da je izbrala Ä?esen, ki ga je iskala.

ke. Upam, da bo kaj posla,ÂŤ je rekla. ÄŒe ga ni bilo, je prihodnje leto ne bo. A njeni izdelki so bili lepi, umetelno oblikovani, tako je gotovo kaj prodala.

Na Ä?elu mediÄ?arjev je bila postavljena stojnica s panjskimi konÄ?nicami, ki jih je ustvaril Alimpie KoĹĄarkoski. Veliko ljudi se je ustavljalo ob njej in obÄ?udo-

Alimpie KoĹĄarkoski je na ogled postavil panjske konÄ?nice.

valo poslikane deĹĄÄ?ice, slovensko kulturo, avtohtono obliko ljudskega, umetniĹĄkega ustvarjanja na naĹĄih tleh. ÂťNa medeno trĹžnico so me povabili ravenski Ä?ebelarji. Sem njihov Ä?astni Ä?lan in z

veseljem sem se odzval s panjskimi konÄ?nicami.ÂŤ Pride prihodnjiÄ? z medom? ÂťMorda pa res. ÄŒebelnjak imam, nimam pa ĹĄe Ä?ebel,ÂŤ se je zasmejal. đ&#x;”˛