38 2020

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (14/18OC) moĹžnost neviht, v soboto (8/14OC) in nedeljo (4/14OC) preteĹžno oblaÄ?no s hladnejĹĄimi jutri.

ÄŒetrtek, 24. septembra 2020

ĹĄtevilka 38 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Pozdravljena slovenĹĄÄ?ina!

Jasmina Ĺ karja

PrazniÄ?ni september ĹĄe kar traja

Velenje – V Mestni obÄ?ini Velenje so se Ĺže zvrstile ĹĄtevilne prireditve v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika. Ĺ e posebej je prejĹĄnji teden navduĹĄila Nina PuĹĄlar, ki je pritegnila ĹĄtevilne obiskovalce, zagotovo pa bi jih ĹĄe veÄ?, Ä?e ne bi bilo treba upoĹĄtevati strogih preventivnih ukrepov. Veliko pa se bo dogajalo tudi v prihodnih dneh, ko bodo Velenje preplavile Pike NogaviÄ?ke, pa tudi drugih prireditev ne bo manjkalo.

PodĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Peter Dermol se je Ĺže zahvalil donatorjem, ki so spomladi na zaÄ?etku epidemije donirali potrebno zaĹĄÄ?itno in raÄ?unalniĹĄko opremo ter obenem zaprosil, da se akcija zbiranja raÄ?unalniĹĄke opreme za socialno ogroĹžene nadaljuje. Prav posebej se bo zahvalil ĹĄe vsem prostovoljcem, ki so na razliÄ?nih podroÄ?jih nudili nesebiÄ?no pomoÄ?. Namenjen jim bo koncert skupin Spev in Varni Paljak, v sredo na Titovem trgu. đ&#x;”˛

Pika vabi na zabavo!

Velenje – V soboto in nedeljo mlade in po srcu mlade Ä?akajo enkratna doĹživetja z vedno dobrodoĹĄlo, veselo in nagajivo Piko NogaviÄ?ko. Tokratni Pikin festival, ki ga Festival Velenje pripravlja skupaj z MO Velenje in ĹĄtevilnimi pokrovitelji, bo zaradi virusa sicer okrnjen, poseben in drugaÄ?en, kot ni bil ĹĄe nikoli. Zato so ga letos poimenovali Mini Pikin festival. A Pika se ne da. V mestno srediĹĄÄ?e vabi druĹžine, ki si bodo lahko ogledale

Septembra imamo kar nekaj dnevov, povezanih z jezikom. 17. september je namenjen dnevu zlatih knjig, 8. september mednarodnemu dnevu pismenosti, evropskemu dnevu jezikov namenjamo 26. september, kar pomeni, da jeziki ĹĄtejejo in si zasluĹžijo pomembno vlogo v naĹĄem vsakdanu. Posebej maternega moramo ohranjati in spoĹĄtovati, saj v nas vzbuja prijetne obÄ?utke domaÄ?nosti in ima tudi sicer pomembno vlogo v naĹĄem Ĺživljenju. Na vpraĹĄanje, kaj je jezik, najdemo zelo preprost odgovor, da gre za naÄ?in sporazumevanja, s katerim tvorimo besedila, ki jih uporabljamo za sporazumevanje, ki pa ima ogromno razliÄ?ic, zvrsti in nareÄ?ij. V Sloveniji jih je petdeset in se med seboj loÄ?ijo v glasovih in mestu naglasa, besedah in njihovi obliki. Se pa danes sporazumevamo drugaÄ?e kot nekoÄ?. Uporaba slenga, Ĺžargona in kratic med mladimi je zelo prisotna in priljubljena oblika komuniciranja. Si znate razloĹžiti kratice OMG, HF, BTW, FSM? ÄŒe, potem sodite v mlajĹĄo generacijo, ki so jim tudi besede ful, cool, mesiÄ?, folk, cute, plis nekaj vsakdanjega.

Bi pa bilo dobro razmisliti tudi o izdelavi slovarÄ?ka slengovskih izrazov za starejĹĄo generacijo. Sploh pri tistih nad petdeset let se namreÄ? uporaba slenga zmanjĹĄa, populacija, stara nad ĹĄestdeset let, pa mlade razume zelo slabo. Zato so dnevi, povezani z jezikom, tudi priloĹžnost, da razmislimo o svojih sposobnostih branja, pisanja in sporoÄ?anja ter razumevanja sporoÄ?il. Kako zelo pismeni smo Slovenci? Vsak Ä?etrti ima teĹžave z branjem, ostali smo besedilno manj spretni in slabĹĄe bralno pismeni.

MogoÄ?e tiÄ?i vzrok tudi v tem, da manj beremo tako knjige kot Ä?asopise, naklade katerih ĹĄe vedno padajo. Kako tudi ne bi.

Mladina ima spletna druĹžabna omreĹžja in bralno znaÄ?ko, odrasli pa e-Ä?asopise in e-knjige, ki so posebej v izolaciji priĹĄle ĹĄe kako prav. PovpraĹĄevanja je bilo precej, dostop do knjige pa enostaven. Se pa vendarle tudi Ä?asopisi vraÄ?ajo v lokale, restavracije, frizerske in kozmetiÄ?ne salone, a ob strogem upoĹĄtevanju higienskih ukrepov, kar je dober podatek, manj pa ta, da v Sloveniji otrokom dnevno bere le 12 % starĹĄev, veÄ?krat na teden pa 17 %, kar ugotavlja raziskava Knjiga in bralci iz leta 2019.

Kako pismeni so tisti, ki nas vodijo, uÄ?ijo, vzgajajo? MogoÄ?e bi bili preseneÄ?eni nad rezultati, Ä?e bi morali napisati vabilo, priporoÄ?ilo, svoj Ĺživljenjepis, kakĹĄen dopis ... Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da jezik predstavlja Republiko Slovenijo in nas predstavlja v svetu. Kot vrednota bi moral biti najpomembnejĹĄi del narodne kulturne dediĹĄÄ?ine, za ohranjanje katerega pa mora poskrbeti vsak sam, je pa hkrati odgovornost vseh nas.

Treba se je zavzemati za lepo domaÄ?o slovensko besedo, kljub temu da je danaĹĄnji mladini z uporabo interneta angleĹĄÄ?ina poloĹžena v zibelko in kljub temu, da mnogo mladih danes raje posega po angleĹĄkih knjigah. Z branjem pridobivamo znanje, zgodbe se dogajajo v naĹĄi podzavesti, misli, ki jih beremo, vidimo vsak s svojimi oÄ?mi. Zato upam, da ste si v poÄ?itniĹĄkem Ä?asu, ne glede na virus in leta, vzeli nekaj Ä?asa in prebrali vsaj eno dobro knjigo, ki vas je vsaj malo duhovno obogatila ali pa kaj novega nauÄ?ila. đ&#x;”˛

ĹĄtevilne predstave in odgodke na kar 15 razliÄ?nih prizoriĹĄÄ?ih, od tega so postavljeni ĹĄtirje glavni odri, in sicer Zeleni na Titovem trgu, Rumeni na osrednjem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, RdeÄ?i na travniku pri Galeriji Velenje, Modri na ploĹĄÄ?adi pri Osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha in 11 dodatnih prizoriĹĄÄ?. Na njih pa se bodo vrstile plesne, ustvarjalne, gibalne, umetniĹĄke in raziskovalne dejavnosti. ÄŒastna pokroviteljica letoĹĄnjega festivala je pesnica Anja Ĺ tefan.

Vsi dogodki se bodo v skladu s priporoÄ?ili NIJZ za varno izvedbo odvijali za omejeno ĹĄtevilo obiskovalcev. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

24. septembra 2020

Brez zadrĹžkov se je razdajal za vse, potrebne njegove pomoÄ?i

Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije Velenje, 15. september – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na svoji tretji dopisni seji dopolnili obÄ?insko volilno komisijo, potrdili sklep o spremembah in uvedbi linij posebnega linijskega prevoza uÄ?encev na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, potrdili pa so tudi predlog Odloka o ustanovitvi skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije. Glasovanje so v skladu s poslovnikom izvedli z osebnim telefonskim glasovanjem ali po elektronski poĹĄti. đ&#x;”˛

mz

Podpisali petletno koncesijo Ĺ martno ob Paki – Koncesijska pogodba, ki jo je ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki podpisala z zasebnim vrtcem Bambi za izvajanje predĹĄolske dejavnosti pred petimi leti, se izteÄ?e z letoĹĄnjim ĹĄolskim letom, zato je obÄ?inska uprava v Uradnem listu RS objavila javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje programa za predĹĄolsko vzgojo za najveÄ? ĹĄtiri oddelke. Na razpis je prispela le ena ponudba, in sicer Ĺže omenjenega zasebnega vrtca, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje. Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar in direktorica vrtca Taja Steblovnik sta tako pred nedavnim podpisala novo pogodbo o koncesiji za izvajanje programa za predĹĄolske otroke za 2,5 oddelka za 1. in 2. starostno obdobje za dobo petih let. đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki, 21. septembra – V ponedeljek je bila v dvorani kulturnega doma Ĺ martno ob Paki Ĺžalna seja v spomin na preminulega Ä?astnega obÄ?ana obÄ?ine Ĺ martno ob Paki Jovana Stuparja, dr. med. V nagovoru Ĺžalnemu zboru je ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar orisal delo preminulega Ä?astnega obÄ?ana, ki je bil s srcem predan zdravniĹĄkemu poklicu. Ĺ˝e na zaÄ?etku aktivnega

je svetovati, posluĹĄati. Ni bil le sploĹĄen druĹžinski zdravnik, ampak veliko veÄ?: prijatelj, uÄ?itelj, zaupnik, vzornik, usoda in vest.

Svojo humanistiÄ?no drĹžo je nadgrajeval na ĹĄtevilnih podroÄ?jih, ki so dopolnjevala njegovo poklicno dejavnost. Skrb za socialno ĹĄibke in pomoÄ?i potrebne je udejanjal z delom pri RK, bil je pionir boja proti zasvojenosti z drogami, vodil je klub zdravljenih alkoholikov

skupnost leta 2005 za nesebiÄ?ne prispevke k delovanju obÄ?ine in druĹžbe, za predanost svojemu delu in poklicu ter skrbi za slehernega obÄ?ana podelila najviĹĄje obÄ?insko priznanje – grb ObÄ?ine.

KopuĹĄar se je dotaknil ĹĄe njegove povezanosti z druĹžino, ki mu je vselej stala ob strani. ÂťZavedal se je neizmerne povezanosti in odvisnosti, ki smo ji bili priÄ?a v zadnjih letih njegove bolezni. Ne-

delovanja v tamkajĹĄnjem okolju si je pridobil zaupanje ĹĄirokega kroga bolnikov, za katere se je razdajal. Vzeli so ga za svojega, ker jih je razvajal, saj so bili brez zadrĹžkov deleĹžni njegove pomoÄ?i vsi, ne glede na uro in dan. S svojim toplim, preudarnim, predvsem pa strokovnim pristopom je znal pozdraviti vse tegobe, znal

‌ Skupaj z njim je rasla tudi organiziranost in opremljanje zdravstvene postaje v Ĺ martnem ob Paki. Svoje znanje je delil na predavanjih v zdravstvenih kroĹžkih po ĹĄolah, druĹĄtvih upokojencev in z obveĹĄÄ?anjem vseh obÄ?anov. Vodil je humanitarno akcijo ob vojni za samostojno Slovenijo. Zato ne preseneÄ?a, da mu je lokalna

mogoÄ?e si je zamisliti, da Ä?lovek, ki je nesebiÄ?no pomagal drugim, postane tako nemoÄ?en in odvisen od drugih. PogreĹĄali ga boste domaÄ?i, pogreĹĄali ga bomo tudi vsi obÄ?ani in obÄ?anke obÄ?ine Ĺ martno ob Paki,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko KopuĹĄar pred izrekom iskrenega soĹžalja prisotnim svojcem.

tp

S kolesom po Ĺ aleĹĄki dolini Velenje – IzĹĄel je nov kolesarski vodnik – broĹĄura – za vodena doĹživetja S kolesom po Ĺ aleĹĄki dolini, ki ga je pripravil Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline v sodelovanju z lokalnimi partnerji. Kolesarski navduĹĄenci lahko izbirajo med petimi potmi, ki se poleg znamenitosti ob poti, med seboj razlikujejo glede na dolĹžino, viĹĄinsko razliko in Ä?as voĹžnje. V Ä?udovitih razgledih lahko uĹživajo na poti Na goro juriĹĄev, Po kulturnih obronkih Ĺ oĹĄtanja, Po okolici TopolĹĄice, Na Ĺ kalski hrib in Po Martinovih poteh. đ&#x;”˛

mz

Arpad Ĺ alamon v avli mestne hiĹĄe Velenje – V avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko ogledate razstavo likovnega pedagoga, slikarja in grafika Arpada Ĺ alamona. V 50-ih letih je bil eden prvih uÄ?iteljev moderne likovne vzgoje v Prekmurju, od leta 1961 pa je pouÄ?eval tehniĹĄko vzgojo na osnovni ĹĄoli v Velenju. Po upokojitvi se je priÄ?el ĹĄe intenzivneje ukvarjati z likovnim ustvarjanjem, ĹĄe posebej z grafiko. Je Ä?lan DruĹĄtva konjiĹĄkih likovnikov in DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov v Velenju. Z razstavo so v Velenju poÄ?astili avtorjevo 90-letnico ustvarjalnega Ĺživljenja. Na ogled bo do 20. oktobra 2020. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

Velenje partner v projektu Wonder Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje bo bogatejĹĄa za zanimivo atrakcijo – otroĹĄko igralo, ki bo pametno in privlaÄ?no spodbujalo otroke k raziskovanju zgodovine in kulture Velenja.

ObÄ?ina je namreÄ? partner v projektu Wonder (program Interreg Adrion), v katerega je vkljuÄ?enih 13 partnerjev iz 6 drĹžav (Italije, Slovenije, HrvaĹĄke, ÄŒrne gore, Albanije in GrÄ?ije).

Vodilni partner projekta je ObÄ?ina Fano iz Italije.

Cilj tega partnerstva je poveÄ?ati zanimanje za destinacije iz jadransko-jonske regije in poveÄ?ati njihovo konkurenÄ?nost s pristopom, prijaznim otrokom.

Projekt poteka od 1. februarja letos in bo trajal do 31. marca 2022.

Celotna vrednost projekta znaĹĄa 1.697.000 evrov, deleĹž Mestne obÄ?ine Velenje znaĹĄa 176.332,80 evra, od tega 85 % sofinancira EU, 15 % pa Mestna obÄ?ina Velenje. đ&#x;”˛

mz

tp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Visoka podpora zaÄ?etku gradnje doma Temeljni kamen – Bobrov center – Za in proti Kristalu – Klopi prijateljstva – BoljĹĄa povezava

Spremenjen prometni reĹžim v Starem Velenju ObÄ?anke in obÄ?ane obveĹĄÄ?amo, da je zaradi prenove Starega Velenja spremenjen tamkajĹĄnji prometni reĹžim. Dostop do Starega Velenja je mogoÄ? po oznaÄ?enem obvozu, ki poteka od kroĹžnega kriĹžiĹĄÄ?a pod skakalnico proti KavÄ?am, tik pod vrhom klanca pa zavije desno po Ljubljanski cesti vse do Starega Velenja. V Starem Velenju po Ljubljanski cesti pod cerkvijo in mimo Hotela RazgorĹĄek promet poteka dvosmerno.

Obvoz bo trajal do dokonÄ?anja del na tem odseku (predvidoma en mesec).

Vljudno vabljeni k vsem ponudnikom storitev v Starem Velenju, ki kljub zapori nemoteno delujejo.

Prosimo za razumevanje ter previdno in strpno voĹžnjo!

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

S Ä?im zaÄ?eti? To je v tem tednu ĹĄtevilnih dogajanj kar teĹžko vpraĹĄanje. Saj tudi v tem zapisu ne smem izpustita naĹĄa ÂťsvetovnaÂŤ kolesarja, ki sta s svojima uspehoma bolj kot marsikateri politiki dvignila ugled in prepoznavnost naĹĄe deĹželice. Pa zaÄ?etek trgatve, ponekod s priokusom ÂťhrvaĹĄkega teranaÂŤ, dogajanje v Desusu, ki lahko na njihov stolÄ?ek znova posadi neuniÄ?ljivega Erjavca. In – seveda – prav tako vsaj za zdaj neuniÄ?ljivega korona virusa, ki ĹĄe vedno moÄ?no kroji naĹĄe Ĺživljenje. In tudi moÄ?no ÂťmoderniziraÂŤ tudi nekatere klasiÄ?ne domaÄ?e prireditve. Celo znameniti bohinjski Kravji bal bodo izvedli v digitalni obliki. Pozabiti ne smemo niti na dogodek na naĹĄi visoki ravni, na OkreĹĄlju, kjer je celjsko planinsko druĹĄtvo tudi ob pomoÄ?i predsednika vlade in gospodarskega ministra poloĹžilo temeljni kamen za nov planinski dom. Za mnoge je veÄ? kot sam obisk pomenilo ÂťdariloÂŤ gospodarskega ministrstva v viĹĄini 200 tisoÄ? evrov. Dom, ki ga bodo postavili na pogoriĹĄÄ?u znanega Frischaufovega doma, naj bi ĹĄe letos spravili pod streho.

Od temeljnega kamna pa k otvoritvi. V Nimnem pri RogaĹĄki Slatini so na evropski dan varovanja narave odprli Bobrov center! Stoji na kraju, do kamor naj bi segalo ÂťnovoÂŤ Vonarsko jezero, ko bodo uresniÄ?ili naÄ?rte o njegovi vnoviÄ?ni ojezeritvi. Na vrhu centra je tudi odprta opazovalnica, da se vidi vse obmoÄ?je bodoÄ?ega jezera. Center naj bi ĹĄe bolj povezoval slatinsko in podÄ?etrtĹĄko turistiÄ?no obmoÄ?je, ki ju Ĺže zdaj povezuje urejena kolesarska pot. Sicer pa gre za meddrĹžavni projekt, saj so ga postavili v sklopu programa Intereg; z njim Evropska skupnost pomaga Ä?ezmejnim naravovarstvenim projektom. V tem primeru je ob Sloveniji sodelovala ĹĄe HrvaĹĄka, saj gre za obmoÄ?je obmejne reke Sotle. To obmoÄ?je je bilo nekoÄ? tudi znano po bobrih, a so kasneje ÂťizginiliÂŤ, zadnji Ä?as pa jih je spet veÄ?. S skupnimi moÄ?ni Ĺželijo to obmoÄ?je narediti ĹĄe bolj privlaÄ?no za obiskovalce: Ĺže zdaj, ko ĹĄe ni Ä?as za ponovno ojezeritev. Tudi prvotno Vonarsko jezero je nastalo s sodelovanjem sosednih drĹžav.

Prvenstveni cilj takrat (ťe) ni bil turizem, ampak predvsem protipoplavna varnost – s pogledom na turizem.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ni pa ĹĄe konÄ?ne odloÄ?itve o usodi nove slatinske atrakcije. V RogaĹĄki Slatini se ĹĄe kar nadaljujejo razprave in aktivnosti v zvezi z naÄ?rtovano postavitvijo rekordno visokega stolpa Kristal. Kot smo Ĺže pisali, zdaj ÂťnasprotnikiÂŤ zbirajo podpise za referendum, na katerem naj bi se obÄ?ani izrekli, ali so za postavitev ÂťatrakcijeÂŤ na pogoriĹĄÄ?u slatinskega Mizarstva ali ne. Ĺ˝upan pa razlaga svoje poglede, zakaj je tak objekt smiselno postaviti in kaj bo kraju prinesel. Po njegovem bo ta stolp – najviĹĄji razgledni in mestni stolp v drĹžavi in sploh najviĹĄja stavba v Sloveniji, tudi najveÄ?ja atrakcija v Sloveniji – privabil v RogaĹĄko Slatino ĹĄe veÄ? obiskovalcev ter s tem dal nov pospeĹĄek turizmu. Obisk v stolpu bi bil mogoÄ? vsak dan, tudi ob slabem vremenu. Na vrhu bo tudi kavarna, obiskovalce bo seznanjal z glavnimi znaÄ?ilnostmi mesta. Stal bo 2,1 milijona evrov, po tretjino bodo prispevali obÄ?ina, turistiÄ?ne takse, tretjino razni donatorji.

V Celju pa so namestili dve novi klopi. A ne navadni. Ob dnevu za spremembe sta humanitarno druĹĄtvo Enostavno pomagam in Mestna obÄ?ina pred osnovno ĹĄolo Lava in Iskrico, enoto vrtca Zarja, postavili prvi klopi prijateljstva. Klopi prijateljstva bodo pred celjskimi ĹĄolami in vrtci postavljali ĹĄe naprej, saj si Ĺželijo, da bi take klopi stale pred vsako ĹĄolo in vrtcem. Nov zeleni urbani prostor, ki bo namenjen otrokom, bodo dobili tudi v Slovenskih Konjicah. Ustrezno bodo uredili prostor med kulturnim domom in sodiĹĄÄ?em in postavili igralne hiĹĄke ter nekaj telovadnih naprav.

Na obmoÄ?ju celjske obÄ?ine pa je drĹžava (konÄ?no) le zaÄ?eli ÂťpostavljatiÂŤ pomembno navezovalno cesto. Ta bo povezovala LjubeÄ?no z avtocestnim prikljuÄ?kom Celje vzhod in bo po dokonÄ?anju moÄ?no razbremenila sedanje ceste na tem obmoÄ?ju in ĹĄirĹĄe. DokonÄ?ali naj bi jo do konca prihodnjega leta.

Pa ĹĄe to: steÄ?ajnemu upravitelju nekdanje znane tovarne nogavic na Polzeli v ĹĄtirih letih ĹĄe ni uspelo prodati te tovarne. Nekaj zanimanja je bilo, resnega kupca ni. Stvar gre res po polĹževo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

-k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 3

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se pomlajuje Pred praznikom smo na klepet povabili Ĺžupana Darka Meniha Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – 30. september je praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Praznujejo ga v spomin na dan, ko je leta 1436 Friderik Celjski naselju podelil trĹĄke pravice. Na bogato preteklost Ĺ oĹĄtanja so zelo ponosni in to izkazujejo in poudarjajo na vsakem koraku, pri Ä?emer preteklost nadgrajujejo z novim. In marsikaj novega so v Ĺ oĹĄtanju dobili tudi v zadnjem letu.

Ker so vse dobre stvari tri, je Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja na vpraĹĄanje, kaj je novega, drugaÄ?nega v obÄ?ini od lanskega do letoĹĄnjega praznovanja, z lahkoto odgovoril: ÂťGlasbena ĹĄola, prenovljen Trg bratov Mravljakov, ki je zdaj Glavni trg, in veliko obnovljenih cest v krajevnih skupnostih.ÂŤ Letos dogajanje diktira tempo Covid. Kako je to videti in Ä?utiti pri vas? ÂťDosledno upoĹĄtevanje vladnih ukrepov in priporoÄ?il je v obdobju razglaĹĄene epidemije tudi pri nas zaprlo javne ustanove, ĹĄole, vrtce, otroĹĄka in ĹĄportna igriĹĄÄ?a, okrnilo dejavnost kulturnih, ĹĄportnih in drugih druĹĄtev ter v veliki meri vplivalo in ĹĄe vpliva na Ĺživljenje obÄ?ank in obÄ?anov, na utrip obÄ?ine. Virus je ĹĄe prisoten. Ĺ iritev bomo zajezili samo tako, da se bomo dosledno drĹžali navodil in priporoÄ?il tako vlade kot NIJZ-ja.

Vsak posameznik in vsi skupaj.ÂŤ Covid je ohromil Ĺživljenje. Marsikatero navado mu je bilo treba podrediti, marsikaj se je povsem ustavilo. Kaj pa naloĹžbe, so te ĹĄle skozi? ÂťSo. Delali smo po naÄ?rtih, ki smo si jih zadali pred tem, in bili pri tem zelo uspeĹĄni.ÂŤ

Za tretjo fazo ureditve DruĹžmirskega jezera spreminjajo prostorski naÄ?rt Zdaj poteka urejanje Ĺ oĹĄtanjskega oziroma DruĹžmirskega jezera. Gre tudi to po naÄ?rtih? ÂťProjekt zajema tri faze. Prva faza stabilizacijo in ureditev zaĹĄÄ?itnega nasipa proti mestu Ĺ oĹĄtanj. ObloĹžen je s kamnito oblogo. RaÄ?ji otok je urejen s tremi pretoÄ?nimi kanali, da se lahko voda meĹĄa, ribe pa prehajajo iz enega dela jezera v drugega. Ta sklop zajema tudi ureditev zelenih povrĹĄin v okolici.

Drugo fazo predstavlja ureditev peĹĄÄ?ene poti okoli jezera, ki je dolga kilometer, in novo dovozno pot s KoroĹĄke ceste, kasneje pa tudi parkiriĹĄÄ?a. Tretjo fazo predstavlja izgradnja postajaliĹĄÄ?a za avtodome, parkiriĹĄÄ?, elek-

3

OB PRAZNIKU

24. septembra 2020

triÄ?ne polnilnice za avtomobile, prostore za upravljanje, adrenalinski park. Slednjega se zelo veselimo, saj bo v to obmoÄ?je vnesel Ĺživahnost. Za tretjo fazo pa je potrebna sprememba obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta, kar Ĺže pripravljamo. Z njim bomo omogoÄ?ili pridobitev gradbenega dovoljenja.ÂŤ

ÂťMnogi veliki projekti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki so vezani na TEĹ in PV in so Ĺže pripeljani do neke faze, se ustavijo. Ustavijo se zaradi denarja, Ä?eprav s svojo dejavnostjo povzroÄ?ajo degradacijo okolja in vplivajo na kakovost bivanja tukajĹĄnjih prebivalcev. Iz

sproti seznanja s tem, kaj se dogaja.

V svetu ObÄ?ine smo sprejeli sklep, da bomo, ko bodo predstavljene vse ĹĄtudije – na portalu so Ĺže objavljene, naroÄ?ili recenzijo in zadeve preuÄ?ili. Na osnovi tega se bo obÄ?inski svet, ki je

se zgodi. Tudi letos je 24. julija v Belih Vodah potegnilo ogromen plaz, ceste so bile poplavljene, vsi kanalizacijski sistemi zabiti.

Takoj smo potrebovali 50.000 evrov, da smo uredili to obmoÄ?je. Nekaj dni za tem, 29. julija, pa nam je neurje z moÄ?nim vetrom spet povzroÄ?ilo ogromno ĹĄkode, po prvih ocenah za 150.000 evrov. Koliko bo ureditev dejansko stala, pa se bo ĹĄele pokazalo. V Skornem je potegnilo velik plaz, podrlo se je gospodarsko poslopje, ogromen plaz

â?ą

Ĺ oĹĄtanj ima otok.

Postali so otoĹĄka obÄ?ina. Na njem vihra zastava.

Ponosni smo, da je naĹĄ obÄ?an.ÂŤ ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se pomlajuje, Ä?e sklepamo po tem, da se iz leta v leto poveÄ?uje ĹĄtevilo vpisanih v ĹĄolo in vrtec. ÂťOsnovno ĹĄolo Karla Destovnika – Kajuha v tem ĹĄolskem letu obiskuje 795 otrok, od tega 46 podruĹžnico v TopolĹĄici. VeÄ? kot 60 odstotkov se jih v osnovno ĹĄolo vozi. Prevoze imamo organizirane na trinajstih progah. Polne so vse enote Vrtca Ĺ oĹĄtanj. Obiskuje jih 428 otrok, od tega 63 enoto v Gaberkah in 61 enoto v TopolĹĄici. Lanski baby boom v Gaberkah je prehitel TopolĹĄico, ki je bila vsa leta daleÄ? spredaj.

StaliĹĄÄ?e ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je, da vsakemu starĹĄu, ki Ĺželi imeti otroka v vrtcu, to tudi omogoÄ?imo. Na vse naÄ?ine se trudimo, da zagotovimo prostor. Zaradi tolikĹĄnega vpisa, kot ga beleĹžimo, spet prihaja do prostorske stiske. RazmiĹĄljamo o tem, da bi nekaj prostorov, ki jih je vrtec pred izgradnjo novega Ĺže zasedal in so ostali prazni, znova namenili temu.ÂŤ

Imate v Ĺ oĹĄtanju res otok? ÂťImamo! Pred nekaj dnevi je voda zalila ĹĄe tisti je od Gregorca naprej. V Lokomajhen koĹĄÄ?ek vici je hrast uniÄ?il garaĹžo, v njej suhe povrĹĄine, je bil avto. V Penku je prineslo vez s kopnim, taiz gozda skoraj vse, kar je bilo v ko da lahko zdaj njem, cesta je bila popolnoma reÄ?emo, da smo zasuta s kamenjem, vejevjem, otoĹĄka obÄ?ina. V blatom ‌ NaĹĄi koncesionarji, dogovoru z RGP ki smo jih nemudoma napotili Pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj je prasmo na njem – pona te kraje, so hitro in uspeĹĄno znik, 30. september. PriloĹžnost staja prava atrakcivzpostavili prevoznost cest, poimate, da v naĹĄem Ä?asopisu naja, znamenitost – magala je civilna zaĹĄÄ?ita, gasilci, govorite obÄ?anke in obÄ?ane. Kaj postavili zastavo. za kar se jim zahvaljujem. Najbi jim rekli?

VpraĹĄanje pa je, bolj pomembno pa je, da ni bilo koliko Ä?asa ga boÄ?loveĹĄkih Ĺžrtev.ÂŤ ÂťÄŒasi, ki jih Ĺživimo, so zaradi mo imeli. Jezero korone teĹžki in nas ĹĄe dodatno se veÄ?a, pod njim Dobre zgodbe obremenjujejo. Zelo je pomemrudarji kopljejo bno, da ostanemo potrpeĹžljivi, Ĺ oĹĄtanj pa ima tudi veliko do- solidarni, spoĹĄtljivi drug do drupremog, mi pa iz- Ĺ˝upan Darko Menih: ÂťNestrpnost ĹĄkoduje medsebojnim odnosom, predstavlja pa brih zgodb in dobrih ljudi. Bi gubljamo zemljo. tudi oviro pri reĹĄevanju teĹžav.ÂŤ lahko kaj povezano s tem, poseVerjetno bomo izLanski baby boom bej izpostavili? gubili tudi ta otok. Ampak do- zraÄ?ilnega jaĹĄka se ĹĄiri smrad po najviĹĄji organ, odloÄ?il. Pred odv Gaberkah je kler ga bomo imeli, bomo nanj vsem Ĺ oĹĄtanju. Projektno-tehniÄ?- loÄ?itvijo pa bomo pretehtali vse ÂťZagotovo bi izpostavil humaponosni in ga malo tudi promo- na dokumentacija preusmeritve pluse in minuse.ÂŤ no dejanje Mitja KovaÄ?a iz Gaprehitel TopolĹĄico. virali.ÂŤ jamskega zraka v dimnik bloka berk. Konec avgusta je reĹĄil Ĺži4, ki bi to popravila, je izdelana. Vremenske ujme jih ne vljenje deklici, ki se je utapljala v Ni reÄ?eno, da bodo Opravljeno je tudi povpraĹĄeva- zaobidejo bazenu v ÄŒateĹĄkih toplicah. Nje- gega. Nestrpnost samo ĹĄkoduje hladilnik ruĹĄili nje po ustreznih izvajalcih. Regovo dejanje nas je vse ganilo. medsebojnim odnosom, predstaStalnica v Ĺ oĹĄtanju so naravne Takoj ko smo izvedli za to, smo vlja pa tudi oviro pri reĹĄevanju Ä?eno je bilo, da bo projekt stal Kdaj boste pa ÂťizgubiliÂŤ hladil- toliko in toliko, potem pa se nanesreÄ?e. Nobena veÄ?ja vremen- mu poslali telegram in se mu za teĹžav. Vseh ne moremo reĹĄiti nik bloka 4 Termoelektrarne enkrat poveÄ?a za trikrat in vsi ska ujma vas ne zaobide. to zahvalili, na prireditvi ob ob- naenkrat, tudi mi velikokrat pri Ĺ oĹĄtanj? dajo roke stran. Ampak mi in ÂťDoleti nas skoraj vse ‌ V ob- Ä?inskem prazniku, pa bo prejel tem naletimo na ĹĄtevilne biroÂťNi reÄ?eno, da ga bomo. V Svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj bomo vztra- dobju, ko sem Ĺžupan, smo doĹži- posebno Ĺžupanovo priznanje. Pa kratske prepreke. Trudimo pa se.

TEĹ razmiĹĄljajo in prouÄ?ujejo jali, da se kljub visokim zneskom veli Ĺžled, poplave, poĹžare, pla- tudi sicer cenimo in spoĹĄtujemo Ponosno praznujte in ostanite moĹžnost, da bi v njem zgradi- te stvari speljejo. Argument, da zove ... Ko konec kakĹĄnega leta njegovo pripravljenost, da vedno zdravi.ÂŤ đ&#x;”˛ li tehnoloĹĄki, razvojni, ĹĄportni, bi bilo predrago, sploh ne more Ĺže mislimo, da jo bomo zvozili, priskoÄ?i na pomoÄ? soÄ?loveku. kulturni, trgovski, adrenalinski biti argument. Poglejte samo, kaj so posledice rudarjenja povzroÄ?ile Ĺ oĹĄtanju, DruĹžmirju, Ĺ aleÂťPraznujmo s ĹĄki dolini ...ÂŤ ObÄ?inska volilna komisija Mestne obÄ?ine Velenje na podlagi 74. Ä?lena Zakona o ponosom!ÂŤ

â?ą

â?ą

center, garaĹžno hiĹĄo ... Na osnovi nateÄ?aja Ĺže nastajajo idejni projekti. V hladilniku so neverjetno veliki prostori in res bi bilo ĹĄkoda, da ga poruĹĄijo. Bil bi edinstven objekt v Sloveniji in tudi ĹĄirĹĄe.ÂŤ Mislite, da so take ideje uresniÄ?ljive? SpraĹĄujem namreÄ? zato, ker je stalnica, a ĹĄe vedno samo teoretiÄ?no, Ĺže dolga leta obljubljena preureditev prezraÄ?evalnega jaĹĄka Premogovnika Velenje na obmoÄ?ju Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, iz katerega se ĹĄirijo neprijetne vonjave. Pa se nikamor ne premakne. Menda zdaj zato, ker bi to preveÄ? stalo?

Leto od lanskega do letoĹĄnjega praznika je poudarjeno minevalo tudi v pripravah na soseĹžig goriva SRF, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov. KakĹĄno je staliĹĄÄ?e ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v zvezi s tem? ÂťProjekt, ki so ga zaÄ?eli pripravljati na HSE in TEĹ , je v Ĺ oĹĄtanju naletel na burne odzive. Vzpostavljena je bila Civilna iniciativa, kasneje Ĺ aleĹĄko EKO gibanje. Ne vemo sicer, ali so uradno registrirani ali ne, izvajajo pa doloÄ?ene aktivnosti, vrĹĄijo pritisk na ObÄ?ino in svetnike ter tudi name osebno.

Odgovorim jim na vsa vpraĹĄanja, Ä?eprav ne vem, kdo so, ker se nihÄ?e ne podpiĹĄe. Uprava jih

Ĺ oĹĄtanj brez predloga za kandidata v drĹžavnem svetu Ĺ oĹĄtanj – Svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so na izredni seji izvolili elektorja za volitve nadomestnega Ä?lana drĹžavnega sveta, predstavnika lokalnih interesov, ki bo v drĹžavnem svetu nadaljeval mandat Bojana KontiÄ?a. Za elektorja na volitvah, ki bodo potekale 15. oktobra, so imenovali SreÄ?ka PotoÄ?nika in mag. Judito ÄŒas KrneĹža. Za nadomestnega Ä?lana drĹžavnega sveta niso predlagali svojega kandidata.

DrĹžavni svet zastopa interese nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.

Sestoji se iz 40 Ä?lanov, od tega jih je 22 zastopnikov lokalnih interesov. ÄŒlani drĹžavnega sveta se volijo posredno. Volilno pravico imajo samo tisti, ki so Ä?lani interesnih skupin. đ&#x;”˛

mkp

lokalnih volitvah (Uradni list RS, ĹĄt. 94/07 - uradno preÄ?iĹĄÄ?eno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) v povezavi z doloÄ?bo 61. Ä?lena Zakona o volitvah v drĹžavni zbor (Uradni list RS, ĹĄt. 109/06 - uradno preÄ?iĹĄÄ?eno besedilo, 54/07 - odl. US, 35/14 - odl. US in 23/17)

MESTNA OBÄŒINA VELENJE OBÄŒINSKA VOLILNA KOMISIJA

1 2 3

objavlja

SEZNAM KANDIDATOV ZA NADOMESTNE VOLITVE Ĺ˝UPANA MESTNE OBÄŒINE VELENJE, KI BODO V NEDELJO, 11. OKTOBRA 2020

Benjamin STROZAK, roj. 30. 1. 1963, Velenje, Žarova cesta 16, dipl. ing. teh. pol., direktor, Plastro d. o. o.

Predlagatelj: ZBOR ÄŒLANOV MO DOBRA DRĹ˝AVA VELENJE

Darko KOĹ˝ELJ, roj. 31. 7. 1958, Velenje, Podkraj pri Velenju 14, gasilski tehnik, upokojenec Predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS, KONFERENCA MESTNEGA ODBORA VELENJE Peter DERMOL, roj. 26. 1. 1978, Velenje, Cesta X/33, univerzitetni inĹženir elektrotehnike, podĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI - SD, OBÄŒINSKA ORGANIZACIJA VELENJE - KONVENCIJA Predsednica ObÄ?inske volilne komisije Mestne obÄ?ine Velenje Milena BUKVIÄŒ-DEĹ˝MAN, univ. dipl. prav.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

VOLITVE

24. septembra 2020

Darko KoĹželj kandidira kot neodvisni kandidat s podporo petih strank Stranke SDS, SMC, NSi, SLS, GAS predstavile svojega kandidata za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Mira ZakoĹĄek

Velenje, 21. septembra – Na nadomestnih Ĺžupanskih volitvah se bo za najviĹĄji poloĹžaj v Mestni obÄ?ini Velenje potegoval tudi neodvisni kandidat, dvainĹĄestdesetletni upokojenec Darko KoĹželj, s podporo petih strank (SDS, SMC, NSi, SLS, GAS).

Rodil se je kot sedmi otrok v rudarki druĹžini pod hribom KoĹželj. Je poroÄ?en, oÄ?e dveh otrok,

In zakaj se zdaj v jeseni Ĺživljenja podaja v bitko za Ĺžupana? ÂťBitka ni prava beseda, kajti v Ĺživljenju sem se res boril za samostojno in neodvisno Slovenijo, mnogokrat sem se kot gasilec boril z ognjem, dimom, vroÄ?ino, naravnimi nesreÄ?ami, velikokrat tudi za Ä?loveĹĄka Ĺživljenja. Tako imenovana borba je bila tudi v podjetniĹĄkih vodah, saj sem to pot zaÄ?el iz niÄ?, nisem imel zvez, nisem imel botrov. Za Ĺžupana

delali torej tisto, kar bodo sposobni in za kar bodo zagotovili tudi potrebna finanÄ?na sredstva.

Tudi do takĹĄnih vpraĹĄanj, kot je napovedan soseĹžig, se ne opredeli. Pravi, da je to vpraĹĄanje, s katerim se ubadajo strokovnjaki, znanstveniki, okoljevarstveniki ‌ Najprej mora torej svoje povedati stroka, nato pa morajo imeti pri tem odloÄ?ilno besedo tukajĹĄnji prebivalci. ÂťV Velenju Ĺživimo lepo, tako mora biti tudi

K sodelovanju ga je povabil, ker so mu ga mnogi iz tega okolja priporoÄ?ili, o njegovih kvalitetah pa se je zdaj tudi sam prepriÄ?al. ÂťResniÄ?no je Ä?lovek akcije, ne opredeljuje se niti desno niti levo, vedno iĹĄÄ?e samo najboljĹĄe reĹĄitve, najprej pa poÄ?aka, da drugi povedo svoje mnenje. Z vsemi ljudmi enako komunicira, ne glede na njihovo pomembnost, poloĹžaj, nacionalnost,ÂŤ pravi KovĹĄca.

OĹživiti Ĺželijo Velenje Neodvisni Velenja in Dobre drĹžave so na novinarski konferenci predstavili programska izhodiĹĄÄ?a kandidata Benjamina Strozaka – S svojo prisotnostjo ga je podprl tudi predsednik Dobre drĹžave dr. Bojan DobovĹĄek Mira ZakoĹĄek

Velenje, 17. septembra – Benjamin Strozak obljublja ĹĄtevilne ukrepe v gospodarstvu in osveĹžitev Velenja. ÂťPredvsem je treba dati podporo lokalnim podjetjem. Dogaja se, da ta ne dobijo poslov. Dobro vem, da se ti delijo z javnimi razpisi, a je z dobrim sodelovanjem in informiranjem mogoÄ?e doseÄ?i, da jih bodo dobila. ZadrĹžati moramo mlade strokovnjake, ki nam uhajajo v srediĹĄÄ?e drĹžave ali pa celo v tujino. Res ne vem, zakaj bi bilo njihovo delo v Ljubljani toliko bolje plaÄ?ano (tudi dvakrat). Samo dobro bi se morali organizirati, medsebojno informirati in doseÄ?i, da bi tukajĹĄnja podjetja najemala domaÄ?e zunanje izvajalce. Seveda moramo mladim (pa tudi vsem ostalim – na tem podroÄ?ju se zelo malo dogaja)

lahko starejĹĄi Ä?im dlje ostali na svojih domovih. Predlaga pa tudi, da bi obÄ?ina za te namene odkupila pritliÄ?na stanovanja, ki se prodajajo. ÂťProblem je tudi Zdravstveni dom, ki ne uspe pridobiti potrebnih strokovnih kadrov. Vsekakor se moramo vpraĹĄati, zakaj je tako, verjetno pa je krivo vodstvo,ÂŤ pravi Benjamin Strozak, ki opozarja tudi na slabo urejena otroĹĄka igriĹĄÄ?a, ki niso prilagojena otrokom razliÄ?nih starosti.

Prav tako meni, da je premalo prostorov za mlade, za njihovo druĹženje, razliÄ?ne interesne dejavnosti. Za to bi lahko namenili ĹĄolske prostore in igriĹĄÄ?a, saj imamo povsod enoizmenski pouk. Ocenjuje, da je slabo poskrbljeno tudi za vrhunske ĹĄporte, ĹĄe posebej za ĹĄportnike s posebnimi potrebami, ki v svetovnem merilu dosegajo vrhunske rezul-

Borut Korun, Alojz KovĹĄca, Darko KoĹželj, Jelka Godec in Matej PeÄ?nik

je dedi, smuÄ?ar, ljubitelj narave, gobar, rad kolesari, igra tenis, je prostovoljec in rad pomaga ljudem. ZaÄ?el je kot fiziÄ?ni delavec, poklicni gasilec, samostojni podjetnik, na koncu je bil direktor. ÂťV politiki sem novinec, neobremenjen s preteklostjo, vendar jasno vizijo za prihodnost.

Prihajam s polnim nahrbtnikom, ki sem ga polnil s trdim delom, nabiranjem razliÄ?nih znanj, izkuĹĄenj in usposabljanj,ÂŤ pravi in dodaja, da je v tridesetih letih prebrodil vse izzive in pasti podjetniĹĄtva, da je redno plaÄ?eval vse dajatve drĹžavi in delavcem, ki jim je tudi zagotavljal dostojne plaÄ?e.

kandidiram predvsem zaradi VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov, ki Ĺže vrsto let govorijo, da so potrebne spremembe pri naÄ?inu vodenja obÄ?ine. V zadnjem Ä?asu to niso samo govorice, ampak kriki na pomoÄ?. Ti kriki pomenijo, da se ljudje borijo za svojo prihodnost,ÂŤ pravi KoĹželj in doda, da je dovolj sposoben, da kaj spremeni in pomaga.

Tokrat programa ni predstavil, ga pa bo ĹĄe pred volitvami. Tega bo pripravil skupaj s tukajĹĄnjimi prebivalci, potem ko se bo dobro seznanil s trenutnimi projekti in aktivnostmi in finanÄ?nimi zmoĹžnostmi. Pravi, da bo ravnal skladno, po kmeÄ?ki logiki, da bodo

v prihodnje, Ĺživotarjenja nikakor ne bom dovolil, to je moja obljuba!ÂŤ pravi. Zagotovo pa bo njegova prva poteza zagotovitev Ä?im bolj dostopnega zdravstva.

Jelka Godec (SDS) je poudarila, da so v Darku KoĹželju takoj prepoznali pravega kandidata, ki je izkuĹĄen gospodarstvenik in moĹž beseda. Zelo pa jih veseli, da zdruĹžuje pet razliÄ?nih pogledov (strank, ki ga podpirajo). ÂťNe daje velikih obljub, bo pa zdruĹžil teh pet razliÄ?nih pogledov v to, da bo Velenje ĹĄe napredovalo,ÂŤ je dejala.

Alojz KovĹĄca (GAS) pozna Darka KoĹželja Ĺže vse od ustanovitve stranke GAS, ki jo vodi.

Borut Korun (Slovenska ljudska stranka): ÂťTrenutna lokalna oblast, ki je na vrhu obÄ?ine Ĺže tri desetletja, drugih sploh ne vidi veÄ?, saj je vse monopolizirano.

Potrebujemo sveĹž izvir, Ä?loveka z novimi idejami. In izvir Ä?iste vode bo zagotovo prinesel Darko KoĹželj.ÂŤ Matej PeÄ?nik (NSi) je povedal, da so ga na njihovem izvrĹĄnem odboru z veseljem potrdili, saj so veseli vseh novih idej, prepriÄ?an pa je tudi, da vsebina njegovega nahrbtnika ni obremenjujoÄ?a.

PrepriÄ?an je, da je KoĹželjeva pot jasno zastavljena in da bo zmogel ne le na vrh 'KoĹžlja', ampak đ&#x;”˛ vse do Triglava.

ISKRENE ÄŒESTITKE OB PRAZNIKU OBÄŒINE Ĺ OĹ TANJ OBÄŒINSKI PRAZNIK ObÄ?inski odbor 30. september SDS Ĺ oĹĄtanj

Bojan DobovĹĄek, Benjamin Strozak in Matej Jenko

zagotoviti stanovanja in tudi sicer kvalitetno Ĺživljenje, da bi torej mlade zadrĹžali tukaj in bi ti bili osnova tistih bolje plaÄ?anih delovnih mest, ki si jih vsi tako zelo Ĺželimo. Seveda je treba poskrbeti tudi za poslovne cone.

Tukaj jih gradimo Ĺže veÄ? let, pa ni ĹĄe niÄ? na njih, v Slovenj Gradcu, na primer, so to zaÄ?eli veliko kasneje, pa je Ĺže vse pozidano,ÂŤ pravi Strozak, ki Ĺželi posodobiti tudi avtobusni in ĹželezniĹĄki promet, a veÄ? narediti tudi na drugih podroÄ?jih trajnostnega razvoja, med drugim omogoÄ?iti (kar trenutno ni mogoÄ?e) alternativne vire ogrevanja, namesto daljinskega, ki se je v zadnjem Ä?asu moÄ?no podraĹžilo.

VeÄ? Ĺželi narediti tudi za izobraĹževanje. Ocenjuje, da Ĺ olski center dobro dela, da pa je treba v veÄ?ji meri slediti napredku v tehnologiji, zagotoviti jim je treba sodobne izobraĹževalne produkte. Moti ga tudi, da Ĺže vsaj 15 let sanjamo o fakulteti, pa nam je doslej uspelo zagotoviti zgolj kakĹĄen oddelek, fakultete pa ĹĄe vedno ni, Ä?eprav imamo tako materialne kot prostorske moĹžnosti, ki bi lahko pritegnile k sodelovanju.

Benjamin Strozak opozarja tudi na to, da Dom za varstvo odraslih poka po ĹĄivih, ĹĄe vedno pa ni vizije, da bi naredili kakĹĄnega novega. Tudi sicer ocenjuje, da je treba za prijetno starost narediti ĹĄe veliko veÄ?, med drugim zgraditi varovana stanovanja in vzpostaviti programe, da bodo

tate, pa plavalce, ki so prav tako uspeĹĄni, pa nimajo zunanjega plavalnega bazena (50-metrskega, da bi lahko prirejali tekmovanja), na drugi strani pa imamo skakalnice, na katerih ne moremo izvesti tekmovanj, kar po njegovem pomeni, da ni prave vizije, kam ĹĄport usmeriti. Opozarja tudi na napaÄ?ne poteze, ki so NK Rudar pahnile v drugo ligo. ÂťVsem tem ĹĄportom je treba dati nov zagon in si prizadevati delati predvsem za mlade, da se bodo lahko razvili v vrhunske ĹĄportnike, tem pa dati pogoje, da delujejo tukaj in da tudi v Velenju naredimo vrhunske tekme.ÂŤ Ĺ e posebej pa ga motijo, kot pravi, zgreĹĄene poteze v turizmu, o katerem predvsem veliko govorimo, nimamo pa prenoÄ?itvenih kapacitet. Moti ga, da obÄ?ina ni kupila Kampa Jezero, saj bi se lahko tam razvoj zaokroĹžil, in pripravila dolgoroÄ?no strategijo.

Bojan DobovĹĄek je dodal, da njihov program temelji na kvaliteti Ĺživljenja, na varnosti na vseh podroÄ?jih (tako prepreÄ?evanju kriminalitete, socialni in zdravstveni varnosti skrbi za mlade in starejĹĄe ...), varstvu okolja.

Predvsem pa se borijo proti korupciji, ki znaĹĄa v Sloveniji po ocenah 3,6 milijarde letno, in Ä?e bi jo prepreÄ?ili, bi s tem denarjem lahko dosegli blaginjo na vseh podroÄ?jih in izvedli tudi Ĺželeno Ä?etrto industrijsko revolucijo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 5

5

OB PRAZNIKU

24. septembra 2020

ÄŒastni obÄ?an je akademski kipar Ciril Cesar Ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje 20. septembru, ko je minilo Ĺže 61 let od slavnostnega odprtja novega mestnega srediĹĄÄ?a, so potekale (in ĹĄe bodo) ĹĄtevilne slovesnosti – Na osrednji so podelili tudi obÄ?inska priznanja Velenje, 17. septembra – Slavnostni govornik je bil Peter Dermol, trenutno v funkciji Ĺžupana. Želeli so ustvariti mesto, ki bo vsem svojim prebivalcem nudilo dobre pogoje za delo, prijetno bivanje in preĹživljanje prostega Ä?asa. Brez takratne Ĺželezne volje obÄ?ank in obÄ?anov, prostovoljstva, sodelovanja, povezovanja, predanosti in odrekanja za skupne cilje takrat zagotovo ne bi ĹĄlo. In nastalo je mesto, ki mu ĹĄe dandanes, ob drugaÄ?nih moĹžnostih in drugih gospodarskih dimenzijah, priznavamo Ä?udeĹžni nastanek in razvoj. Vsega tega in ĹĄe veÄ? si Ĺželimo tudi danes in zagotavljam, da vsi, ki imamo priloĹžnost delati v sluĹžbi mesta, za VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ane, delamo za skupno dobro,ÂŤ je orisal spomin na nastanek Velenja in se dotaknil aktualnega trenutka in letoĹĄnjega leta, preĹžetega s korona krizo, ki malo po svoje kroji Ĺživljenje. Obudil pa je tudi spomin na pred nedavnim preminulega Bojana KontiÄ?a, ki je pustil v tukajĹĄnjem, pa tudi v vsem slovenskem prostoru velik peÄ?at.

Posebej pozorno se je obrnil k letoĹĄnjim nagrajencem: ÂťSrÄ?na energija je tisto, kar vodi posameznika in skupnost skozi posebne napore, ki se kaĹžejo v izjemnih doseĹžkih. Imeti rad in verjeti v tisto, kar poÄ?neĹĄ, je najveÄ?, kar lahko daĹĄ sebi. Imeti rad svoje mesto in delati za ljudi, je najveÄ?, kar lahko daĹĄ skupnosti, v kateri ĹživiĹĄ. Vsakdo med vami se lahko zasluĹženo najde v tem.

Ne glede na obdobje ste vedno bili na razpolago takrat, ko vas je Velenje najbolj potrebovalo.

Pravzaprav ste sooblikovali vrednote naĹĄe preteklosti in sedanjosti. Vrednote, ki se nikoli ne kaĹžejo v materialnih dobrinah, kaĹžejo se v druĹžbenih odnosih, v miru in medsebojnem spoĹĄtovanju.ÂŤ

ÄŒastni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje Ciril Cesar Akademski kipar in industrijski oblikovalec, rojen leta 1923 v Mozirju, izhaja iz druĹžine, v kateri je oblikovanje tradicija. V letih 1940–41 je obiskoval kiparski oddelek na Umetno-obrtni ĹĄoli v Ljubljani, nato bil mobiliziran v planinski odsek nemĹĄke vojske v Innsbrucku. Ko so ga od tam odpustili, je v Gradcu opravil pomoÄ?niĹĄki izpit, nato pa ĹĄe mojstrsko ĹĄolo za umetnost in obrt. Kasneje je bil dejaven v partizanski tiskarni TV3 v Mozirskih planinah. Na Akademiji upodabljajoÄ?ih umetnosti v Ljubljani je leta 1946 zaÄ?el ĹĄtudirati na oddelku za kiparstvo, kjer se je kasneje zaposlil kot asistent.

S podporo PreĹĄernovega sklada je ĹĄtudiral na Visoki ĹĄoli za oblikovanje v Ulmu. Nekaj let je bil nato tam zaposlen kot asistent, nato pa je bil 4 leta vodja oddelka konstrukcijskega biroja Wicona v tovarni Wieland-Werke

AG v Ulmu. Sodeloval je tudi z ulmskim razvojnim inĹĄtitutom.

V NemÄ?iji se je specializiral za oblikovanje ploÄ?evine in plastike, v tistem Ä?asu pa dosegel tudi nekaj vidnih evropskih oblikovalskih doseĹžkov.

iz tujine, vsako leto pa naraĹĄÄ?a tudi ĹĄtevilo tujih obiskovalcev.

Festival ves Ä?as ohranja svoje prvotno poslanstvo: namenjen je otrokom in njihovim starĹĄem, dogajanje pa spodbuja otroĹĄko ustvarjalnost in domiĹĄljijo, ponuja ĹĄtevilne izobraĹževalne vsebine,

prostovoljnih ur. VkljuÄ?ujejo se v akcije, ki potekajo na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, med drugim Ĺže vse od zaÄ?etka sodelujejo tudi v projektu ViĹĄki hrane.

Aktivni so v krvodajalstvu, darovanju organov, prvi pomoÄ?i in ob naravnih in drugih nesreÄ?ah.

ĹĄnjo skorajĹĄnje smrti med drugo svetovno vojno. Uveljavil se je tudi kot portretist; med drugim je ustvaril doprsja kulturnih delavcev za foaje celjskega gledaliĹĄÄ?a. Ciril Cesar je za svoje delo prejel tri nagrade ljubljanske akademije za likovno umetnost, leta 1975 zlato priznanje Gorenja in leta 2003 grb Mestne obÄ?ine Velenje.

Grbi Mestne obÄ?ine Velenje Pikin festival je lani v Velenju potekal Ĺže tridesetiÄ?.

Z enodnevne prireditve je prerasel v najveÄ?ji otroĹĄki festival v Sloveniji, ÄŒastni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje je Ciril ki ga vsako leto obiCesar (z vnukom). ĹĄÄ?e okoli 100.000 obiskovalcev iz vse Veliko je prispeval k razvoju Slovenije in tudi iz tujine. V Lopodjetja Gorenje. Med drugim kalnem programu kulture MOV je vzpostavil modularni sistem, je Pikin festival opredeljen kot ki je omogoÄ?al sestavljanje ku- skupen projekt mesta, pri katehinjskih aparatov v celoto, kar rem sodelujejo vsi obÄ?inski javni je bil tedaj velik doseĹžek v indu- zavodi, ĹĄtevilna druĹĄtva, institucistrijskem oblikovanju v Sloveniji. je in posamezniki, krovni nosilec Leta 1970 je v Gorenju ustanovil projekta pa je od leta 2008 javoddelek za projektiranje in obli- ni zavod Festival Velenje. Pikin kovanje (Gorenje design center), festival se je septembra 2019 s

Dobitniki grbov: JoĹže KoĹžar (RdeÄ?i kriĹž Velenje), Pika NogaviÄ?ka in Barbara Pokorny (Festival Velenje) ter mag. Janko Ĺ teharnik (Zdravstveni dom Velenje).

krepi otroĹĄki obÄ?utek za soÄ?loveka in humanost, tke prijateljske niti tudi zunaj meja, usmerja mlade k strpnosti in sprejemanju drugaÄ?nosti ter utrjuje vezi med generacijami.

RdeÄ?i kriĹž Velenje deluje od 29. novembra 1914, ko so v Ĺ oĹĄtanju uÄ?enci ĹĄestrazredne osnovne ĹĄole organizirali dobrodelno prireditev, na kateri jim je uspelo pri-

Zdravstveni dom Velenje kot javna sluĹžba izvaja osnovno zdravstveno dejavnost na primarni ravni. Skrbi za vzdrĹževanje, krepitev in povrnitev zdravja prebivalstva. Upravlja sistem zdravstvenega varstva, skrbi za veÄ?jo uÄ?inkovitost in kakovost storitev za obÄ?anke in obÄ?ane treh obÄ?in, mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob

niranju ter evalvaciji programov, pomembnih za krepitev, ohranitev in povrnitev zdravja.

Plakete Mestne obÄ?ine Velenje DruĹĄtvo brigadirjev Velenje je bilo ustanovljeno pred 10 leti na pobudo sedanjega predsednika Kolomana LainĹĄÄ?ka. ÄŒasi mladinskih delovnih brigad so bili v marsiÄ?em izjemni in neponovljivi. Delovne skupine so bile organizirane na prostovoljni ravni, zdruĹževala sta jih tovariĹĄtvo in solidarnost. ÄŒlani druĹĄtva so v teh 10 letih pomagali veÄ? kot 4.000 posameznikom, izpeljali 350 delovnih in humanitarnih akcij, vsa leta so ob dnevu brigadirjev darovali kri na krvodajalskih akcijah, sodelovali pri treh humanitarnih koncertih. Brigadirji tudi danes delujejo v sklopu prostovoljnega dela v socialni, kulturni in humanitarni dejavnosti in s tem aktivno gradijo in sooblikujejo naĹĄo druĹžbo. Njihov slogan ÂťZgradimo si lastne poti sami z znanjem, voljo in pogumomÂŤ je tudi njihova pot v prihodnost.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica je osrednja institucija gospodarstva na obmoÄ?ju SAĹ A regije. Poslanstvo zbornice je povezovanje gospodarskih subjektov razliÄ?nih dejavnosti

Peter Dermol (v funkciji Ĺžupana) in dobitniki plaket: Koloman LainĹĄÄ?ek (DruĹĄtvo brigadirjev Velenje), Slavka MijoÄ? (druĹĄtvo VID), TomaĹž KoroĹĄec (GZS) in Aleksandra Vasiljević (predsednica komisije za priznanja).

UdeleĹžencem osrednje slovesnosti ob obÄ?inskem prazniku je prepevala skupina Katrinas.

ki ga je vodil dvanajst let, predaval je tudi industrijsko oblikovanje na Rudarskem ĹĄolskem centru Velenje. Po upokojitvi leta 1983 se je posvetil predvsem oblikovanju in kiparstvu v steklu.

Stalna razstava njegovih del je od leta 2006 na ogled v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu, prav tako pa lahko njegova dela sreÄ?amo na veÄ? lokacijah v mestu (pred Osnovno ĹĄolo Antona AĹĄkerca, v SonÄ?nem parku, v Domu kulture Velenje). Svojevrsten spomenik arhitekture mednarodnega sloga, ki zaznamuje Velenje, je tudi Cesarjeva druĹžinska hiĹĄa na Vodnikovi cesti, ki jo je zasnoval sam. Ciril Cesar je ustvaril vrsto javnih spomenikov. Iz njegovega zgodnjega obdobja male plastike izstopa serija ZloÄ?in. Cesar sicer s ĹĄtevilnimi svojimi deli jasno izraĹža odloÄ?no nasprotovanje vsakrĹĄni vojni in preko njih deli tudi osebno izku-

prizoriĹĄÄ?a ob Velenjskem jezeru vrnil v srediĹĄÄ?e mesta, kjer se je tudi zaÄ?el.

Odmevnost festivala se ĹĄiri tudi Ä?ez mejo: v programskem delu Ĺže desetletja sodelujejo gostje

dobiti veliko prispevkov za vojne potrebe. ObmoÄ?no zdruĹženje RdeÄ?ega kriĹža Velenje je danes, 106 let kasneje, eno od 56 zdruĹženj RdeÄ?ega kriĹža Slovenije in deluje na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Sestavlja ga 23 krajevnih organizacij ter trije aktivi v podjetjih. Lani je zdruĹženje ĹĄtelo 3.412 Ä?lanov. V odborih krajevnih organizacij in aktivov deluje 242 prostovoljcev, ki so lani opravili veÄ? kot 10 tisoÄ?

Paki, za kar skrbi pribliĹžno 350 zaposlenih. VkljuÄ?uje se tudi v izvajanje ambulantne dejavnosti za potrebe zdravstvenega varstva oziroma zdravja oskrbovancev v Domu za varstvo odraslih Velenje in Centru starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica. Velik poudarek daje prouÄ?evanju in spremljanju zdravstvenega stanja prebivalstva in drugih razmer, ki vplivajo na zdravje ljudi, programiranju in usklajevanju zdravstvene vzgoje, oblikovanju, spremljanju, koordi-

in vzpostavljanje komunikacije med njimi ter ĹĄirĹĄim druĹžbenim okoljem z namenom poveÄ?evanja konkurenÄ?nosti Ä?lanov in zagotavljanja ugodnejĹĄih pogojev za poslovanje in izvajanje njihove druĹžbene odgovornosti.

Pri tem nudi svojim Ä?lanom vso potrebno podporo. V SĹ GZ so vkljuÄ?ene skoraj vse velike gospodarske druĹžbe v SAĹ A regiji.

VID – vseĹživljenjsko izobraĹževalno druĹĄtvo Velenje za mreĹžo skupin starejĹĄih ljudi za samopomoÄ? je zaÄ?elo delovati leta 1990, ko so se sestale prve tri skupine v Domu za varstvo odraslih, ki so delovale pod okriljem Centra za socialno delo. V Velenju so delo skupin starejĹĄih ljudi organizirali v okviru druĹĄtva VID in se kot pridruĹženi Ä?lani vkljuÄ?ili v Zvezo druĹĄtev za socialno gerontologijo Slovenije. Z leti se je ĹĄtevilo skupin veÄ?alo v skladu s potrebami in ĹĄtevilom usposobljenih prostovoljcev – voditeljev skupin. Letos deluje 11 skupin, od tega 9 v Domu za varstvo odraslih Velenje in 2 v domaÄ?em okolju. đ&#x;”˛

Osrednja slovesnost se je zaÄ?ela s himno Velenja, ki jo je zapela Sanja Mlinar Marin.

Mira ZakoĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

Ĺ OĹ TANJ PRAZNUJE

24. septembra 2020

Potrdili rebalans letoĹĄnjega proraÄ?una Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so ga za leto 2020 pripravljali septembra in oktobra lani – Po enem letu so se pokazale potrebe po spremembah

Za njihovo delo v korist lokalne skupnosti jih bodo nagradili ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, 30. septembru

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 16. septembra - Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki so na sredini seji potrdili rebalans proraÄ?una za letoĹĄnje leto. Ta bo po spremembah teĹžak blizu 16 milijonov evrov, kar je skoraj milijon evrov veÄ?, kot so naÄ?rtovali.

Precej veÄ?, 550.000 evrov, se bo v proraÄ?un nateklo iz dohodnine oziroma povpreÄ?nine ter nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a. Ministrstvo za finance je maja letos objavilo viĹĄje zneske povpreÄ?nine. Ta se je iz 589 evrov poviĹĄala na 624 evrov.

VeÄ? pa se bo v blagajno nateklo tudi zaradi za 2,5 odstotka viĹĄje vrednosti toÄ?ke za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a za pravne in fiziÄ?ne osebe. Iz prihodkov so izvzeli tudi 200.000 evrov sredstev evropskih institucij, ki so jih naÄ?rtovali za nakup avtobusov na vodikov pogon. Ker polnilnica za vodik v TEĹ ĹĄe ni pripravljena, do nakupa letos ne bo priĹĄlo.

Znani dobitniki priznanj in plaket Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je na predlog Komisije za priznanja potrdil dobitnike letoĹĄnjih priznanj in plaket. Podeljujejo jih ob obÄ?inskem prazniku, 30. septembru.

Maske so si lahko sneli samo, Ä?e so ĹĄli za govornico. Da se jih je bolje sliĹĄalo.

Spreminja se odhodkovna stran, v katero so med drugim vnesli sedem novih proraÄ?unskih postavk.

Irena SkornĹĄek, viĹĄja svetovalka za finance v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, je pojasnila, da med drugim za vzdrĹževanje elektriÄ?nih polnilnic. Da je to nujno, so jih ÂťopozoriliÂŤ vandali, ki so nekaj elektriÄ?nih polnilnic Ĺže poĹĄkodovali. Nova postavka je povezana z vplivi na okolje in informiranje. ÂťGre za stroĹĄek revizije Ĺže izve-

dene ĹĄtudije, na osnovi katere se boste svetnice in svetniki lahko laĹžje odloÄ?ali o soseĹžigu odpadkov v TEĹ ,ÂŤ je pojasnila. VkljuÄ?ena je postavka za nakup opreme za prvih 45 usposobljenih prvih posredovalcev in za odstranitev zaraĹĄÄ?enosti na Pustem gradu, da bodo prepreÄ?ili propadanje. Med veÄ?jimi novimi postavkami je priprava idejnih zasnov za energetsko prenovo Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj,

med zelo potrebnimi pa pomoÄ? druĹžinam ob naravnih nesreÄ?ah, za kar so tudi rezervirali doloÄ?ena sredstva. ÄŒas, ki ga Ĺživimo, pa je poskrbel ĹĄe za eno novo postavko. V Ä?asu razglasitve epidemije je bilo treba nabaviti maske, razkuĹžila ‌, kar so poravnali iz sredstev tekoÄ?e rezerve, zdaj pa z rebalansom to vkljuÄ?ili v proraÄ?un, namenili del za zajezitev epidemije in sedaj se ta postavka đ&#x;”˛ vkljuÄ?uje v rebalans.

Ravnateljica dobro dela

TuristiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj TuristiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj je z vami Ĺže od leta 1902.

Vse generacije, ki so se izmenjale do danes so kraju prispevale urejenost, negovanje tradicij ter obilo zabave na prireditvah kot so: Advent, MiklavĹž, turistiÄ?ni ribolov, podoknico nedeljskega, praznik luÄ?i ter karneval pust ĹĄoĹĄtanjski, ki je presegel lokalne meje in se zazrl v Evropo. Dogodkov je bilo ĹĄe mnogo veÄ?. Vse prireditve so namenjene vam, mi pa smo tukaj za vas. V bodoÄ?e bomo v naĹĄem mestu organizirali ĹĄe veliko lepih dogodkov.

Ponosni Ä?lani druĹĄtva in naĹĄega mesta.

Ĺ oĹĄtanj – Svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je podal pozitivno mnenje h kandidaturi mag. Majde ZaverĹĄnik – Puc za ravnateljico OĹ Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj.

Ravnateljica, ki ĹĄolo vodi Ĺže petnajst let, je bila edina kandidatka, ki se je prijavila na razpis. Program, ki ga je pripravila, so ocenili za dober in poudarili, da se je na poloĹžaju ravnateljice dokazala

Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

đ&#x;”˛

mkp

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

SpoĹĄtovane obÄ?anke in obÄ?ani obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, vse dobro ob obÄ?inskem prazniku.

kot kompetentna in sposobna nosilka funkcije, njeno sodelovanje z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj kot ustanoviteljico javnega zavoda pa za dobro.

Svetnik Marko Dado Brvar pa ji je izrekel javno podporo. Za predstavnika ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v Svetu zavoda Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje so imenovali Jasmino ÄŒernoĹĄa.

041 888 772 www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah! • gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Priznanja: UrĹĄka Kurnik, MPZ DU Ĺ oĹĄtanj in NK Ĺ oĹĄtanj

UrĹĄko Kurnik, predsednico Sveta Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, je za dobitnico priznanja predlagala Lista Borisa GoliÄ?nika, ki je prepoznala njeno aktivno prostovoljno druĹžbeno udejstvovanje, s svojim delom in dejanji pa vidno prispeva k prepoznavnosti kraja in obÄ?ine. Pod njenim vodstvom so v krajevni skupnosti uspeĹĄno dokonÄ?ali dva veÄ?ja projekta – izgradnjo Ĺživilske trĹžnice in obnovo Pustega gradu. S Ä?lani so si zastavili tudi organizacijo silvestrovanja v mestu in sreÄ?anja s krajani, na katerem lahko ti predstavijo svoja staliĹĄÄ?a in videnja. Kurnikova je tudi soorganizatorica mnogih dogodkov, ki prispevajo k oĹživitvi mesta (GolaĹžijada, Veseli december ...).

MeĹĄani pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj je za dobitnika priznanja predlagal obÄ?an Janez Zelcer ob njihovem 70 let dolgem neprekinjenem in uspeĹĄnem delovanju zborovskega petja v druĹĄtvu upokojencev. V teh desetletjih so se menjale generacije, dopolnjevale in bogatile medsebojne izkuĹĄnje, predvsem pa so Ä?lani in Ä?lanice ves Ä?as vztrajali pri ohranjanju slovenske pesmi in s ĹĄtevilnimi nastopi v Ĺ oĹĄtanju in drugod po Sloveniji ter v zamejstvu lepĹĄali razliÄ?ne dogodke.

Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj je za dobitnika priznanja predlagala Lista Vitorja Dreva. Vzgojili so ĹĄtevilne generacije nogometaĹĄev, med njimi tudi izjemno uspeĹĄne, usmerjene v zdrav naÄ?in Ĺživljenja ter skrbeli za razvoj nogometa in ĹĄporta nasploh. Tako v obÄ?ini kot tudi ĹĄirĹĄe. Letos klub obeleĹžuje 100-letnico delovanja.

Trenutno je v njem 180 registri-

ranih tekmovalcev. Ob dejstvu, da se morajo ÂťboritiÂŤ s koĹĄarko, odbojko, rokometom in ĹĄe nekaterimi drugimi ĹĄporti ter aktivnostmi in tudi s sedenjem mladih pred raÄ?unalniki, je to res zavidanja vredno ĹĄtevilo. V klubu je ĹĄe posebej poudarjeno delo z mladimi, ki se mu zadnja leta na veliko posveÄ?ajo.

Plakete: DruĹĄtvo podeĹželskih Ĺžena, Denis PuÄ?ko in Dejan Tajnik

DruĹĄtvo podeĹželskih Ĺžena je za dobitnika plakete predlagala Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina. V druĹĄtvo je vkljuÄ?enih veÄ? kot 100 kmeÄ?kih Ĺžena vseh starosti. Izvajajo raznolike aktivnosti, kot so kuharski teÄ?aji, delavnice, izobraĹževanja, strokovne ekskurzije, v okviru druĹĄtva pa delujeta tudi pevski zbor in dramska skupina.

Denisa PuÄ?ka je za dobitnika predlagala Lista Borisa GoliÄ?nika za njegovo prizadevno delo s taborniki, mladimi gasilci ter poĹžrtvovalnim udejstvovanjem v zaĹĄÄ?iti in reĹĄevanju ter ĹĄirĹĄe.

Dejana Tajnika je prelagala ObÄ?inska organizacija SDS Ĺ oĹĄtanj za njegove izjemne uspehe v Âťultra treilÂŤ teku oziroma gorskem teku. Sodeloval je na vrsti tekem tako v Sloveniji kot zunaj meja, kjer je nizal uspehe in promoviral obÄ?ino.

Komu bo priznanje podelil Ĺžupan?

Na sveÄ?anosti bodo podelili tudi Ĺžupanova priznanja. Prejeli jih bodo Miha KovaÄ?, Justina Hudales in DuĹĄan Dobnik ter diamantna maturantka in trije zlati maturanti iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Med Odprtimi hiĹĄami Glasbena Ĺ ola Ĺ oĹĄtanj Med veÄ?jimi objekti v Sloveniji, ki so na ogled javnosti v okviru festivala ÂťOdprte hiĹĄeÂŤ, bo v nedeljo, 27. septembra ob 16. uri vrata odprla Glasbena ĹĄola Ĺ oĹĄtanj, nominirana tudi za PleÄ?nikovo nagrado 2020.

Arhitektura je delo Mihe Kajzlja, Mojce Gregorski in Matica LaĹĄiÄ?a, investitor ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, vrednost naloĹžbe pa 3.800.000 evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 7

Ĺ oĹĄtanj, 19. septembra – V soboto so v Ĺ oĹĄtanju slovesno odprli prenovljen Trg bratov Mravljakov, zdaj preimenovanem v Glavni trg. Cilj prenove je bila preureditev v obmoÄ?je prijaznega prometa skladno s cilji, ki so si jih zastavili v Celostni prometni strategiji.

Glavni trg slovesno predali namenu VeÄ? Ĺživosti mu bo gotovo dodala izgradnja stanovanjskega bloka ob njem, v katerega Ĺželijo privabiti predvsem mlade druĹžine

â?ą

njihov pomen za razvoj mesta, zgodbe posameznih trĹĄkih stavb, akademski kipar Napotnik in uÄ?ne poti.

Gradili bodo stanovanjski blok

VeÄ? Ĺživosti trgu bo zagotovo prinesla izgradnja stanovanjskega bloka neposredno ob njem, v prostoru proti Muzeju usnjarstva na Slovenskem. Z rebalansom proraÄ?una so svetnice in svetniki pritrdili temu, da lahko ObÄ?ina za ta namen odproda zemljiĹĄÄ?e, predhodno soglasje Zavoda za spomeniĹĄko varstvo, ki je pogoj, da bodo lahko pridobili gradbeno dovoljenje, pa Ĺže imajo. Z novimi stanovanji bi si Ĺželeli v ta prostor pritegniti predvsem mlade druĹžine.

Med 23 obÄ?inami najviĹĄji deleĹž sofinanciranja

ObÄ?ina je projekt preureditve prijavila na javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, ki ga je objavilo Ministrstvo za infrastrukturo za pridobitev sredstev evropskega Kohezijskega sklada. Za projekt je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj med 23 prijavljenimi slovenskimi obÄ?inami prejela najviĹĄji finanÄ?ni deleĹž sofinanciranja, 806.000 evrov. Skupna vrednost vseh stroĹĄkov na projektu je znaĹĄala 1.316.000 evrov, od tega izvedba gradbenih del 1.260.000 evrov.

Projekt je pripravilo podjetje Biro Skiro, gradbena dela pa je kakovostno in pred rokom izvedlo ĹĄoĹĄtanjsko podjetje Nivig.

Prenova je trajala od lanskega avgusta do letoĹĄnjega junija. Izvajalcem je ĹĄla na roko ÂťdobraÂŤ zima. V takih okoliĹĄÄ?inah so hiteli z deli in posamezne faze lahko izvedli predÄ?asno. Tako jim kasneje niti ÂťkoronaÂŤ ni mogla do Ĺživega in so lahko dela v celoti konÄ?ali celo pred rokom.

7

Ĺ OĹ TANJ PRAZNUJE

24. septembra 2020

đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? Planinc

Slavnostna otvoritev prenovljenega trga je bila v soboto.

Kako trg oĹživiti?

Ĺ˝e v samem zaÄ?etku naÄ?rtovanja prenove trga je izstopala potreba po njegovi oĹživitvi. Za ta namen je bila ustanovljena delovna skupina, ki deluje v mestnem marketingu. Poleg prireditev in enkratnih dogodkov je dolgoroÄ?ni cilj oĹživiti trg tudi v smislu oĹživitve tamkajĹĄnjih lokalov in privabljanja novih ponudnikov.

V zvezi s tem je bilo Ĺže med

Prenovljen trg ima novo ime. Eno leto pa ga bodo ĹĄe oznaÄ?evale uliÄ?ne tablice s starim imenom Trg bratov Mravljakov in novim Glavni trg.

Otvoritveni trak so prerezali direktor Niviga Luka Petrak, podĹžupan Viki Drev, predsednica krajevne skupnosti UrĹĄka Kurnik in Ĺžupan Darko Menih.

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskrene Ä?estitke ob 30. septembru, prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

naÄ?rtovanjem tudi od obÄ?anov podanih veliko pobud. DaleÄ? najveÄ? podpore je imel oddelek knjiĹžnice v kombinaciji s Ä?italnico in kavarno. Pogosti predlogi so bili ĹĄe restavracija s plesno glasbo, trgovina z Ĺživili, obrtniĹĄke delavnice s trgovino, letni kino, zobozdravnik ali zdravnik ter drogerija. Ĺ˝elja je bila, da bi bilo na trgu veÄ? dogodkov na prostem, da se obstojeÄ?e dejavnosti iz objektov razĹĄirijo na sam trg, uredijo izloĹžbe, v program dejavnosti pa vkljuÄ?ijo tudi znani Ĺ oĹĄtanjÄ?ani.

Trg je bil prepoznan tudi kot najprimernejĹĄi del mesta za prikaz bogate zgodovine Ĺ oĹĄtanja.

Izpostavljeni so bili VoĹĄnjaki in

Za program poskrbeli v KUD Ravne Za izvedo kulturnega programa ob otvoritvi preurejenega trga so poskrbeli v KUD Ravne z izvajalci: MoĹĄkim pevskim zborom Ravne, Ĺžensko vokalno skupino Planike ter solisti UrĹĄko MoĹĄnik, Laro KrneĹža, NeĹžo Aubreht in GaĹĄperjem ObĹĄteterjem ter zvezdo veÄ?era – pevko in flavtistko Tinkaro KovaÄ?. Ta je v Ĺ oĹĄtanj za preseneÄ?enje pripeljala tudi pevko Evo Boto.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 16. september Ministrstvo za izobraĹževanje in NIJZ sta z udeleĹženci visokoĹĄolskega izobraĹževanja uskladila smernice za zimski semester ĹĄtudijskega leta. Ĺ tudij bo potekal v prostorih fakultet, ko bo dejavnosti mogoÄ?e izvesti varno ob upoĹĄtevanju priporoÄ?il NIJZ. Ustavno sodiĹĄÄ?e je ocenilo, da zaÄ?asna omejitev gibanja na obÄ?ine v prvem valu epidemije novega korona virusa ni bila v neskladju z ustavo. Kot so pojasnili, so izpodbijane doloÄ?be sledile ustavno dopustnemu cilju in niso bile Ä?ezmerne.

Minister za obrambo Matej Tonin je predstavil predlog financiranja reĹĄevanja v gorah, po katerem bi tisti z neustreznim zavarovanjem plaÄ?ali deleĹž stroĹĄkov reĹĄevanja.

Tako Planinska zveza Slovenije kot gorska reĹĄevalna zveza sta sporoÄ?ili, da tako reĹĄitev podpirata.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je Preiskovalci ZdruĹže- ugotovilo, da omejitev nih narodov so venegibanja na obÄ?ine zuelsko vlado obtoĹžili ni bila v neskladju z Âťhude krĹĄitveÂŤ, ki je ustavo. vodila v zloÄ?ine proti Ä?loveÄ?nosti, za katere naj bi vedel tudi predsednik Nicolas Maduro.

HrvaĹĄki premier Andrej Plenković je ĹĄe enkrat zavrnil zahteve opozicije, da bi hrvaĹĄka vojska varovala drĹžavne meje z namenom prepreÄ?evanja nezakonitih migracij.

Svetovna trgovinska organizacija je ugodila pritoĹžbi Kitajske, ki je ugotovila, da so dodatne carine, ki jih je ameriĹĄka vlada uvedla na kitajsko blago v vrednosti 250 milijard dolarjev, v nasprotju s pravili mednarodne trgovine.

ÄŒetrtek, 17. september Vodstvo stranke DeSUS je izvrĹĄnemu odboru in svetu stranke predlagalo, da bi izredni kongres, ki je bil predviden za 14. novembra, izvedli dva tedna pozneje, 28. novembra.

DrĹžavni svet je podprl predlog rebalansa letoĹĄnjega proraÄ?una. Opozicijski LMĹ , Levica, SD in SAB so pripravili veÄ? dopolnil, ki jih bodo usklajene vloĹžili k rebalansu.

Potem ko je predsednik RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a TomaĹž Vesel ministrstvu za gospodarstvo oÄ?ital neaĹžurnost pri zagotavljanju dokumentacije pri reviziji nabave zaĹĄÄ?itne opreme, je minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek navedbe zavrnil in zatrdil, da sodelujejo z vsemi organi.

Iz poslanske skupine LMĹ so sporoÄ?ili, da bodo Ä?ez nekaj dni vloĹžili interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec.

AmeriĹĄki obrambni minister Mark V LMĹ so napovedali Esper je napovedal interpelacijo kmetijske ambiciozen naÄ?rt o ministrice Aleksandre poveÄ?anju ameriĹĄke Pivec. mornarice z nizom avtonomnih ladij brez posadke, podmornic in letal. Kot je dodal, je namenil sooÄ?enje s Kitajsko, ki postaja vse veÄ?ja pomorska sila.

Na ÄŒeĹĄkem so dosegli nov rekord ĹĄtevila novih okuĹženih, v NemÄ?iji pa najviĹĄjo raven novih okuĹžb od aprila. WHO je izrazila zaskrbljenost, ker vse veÄ? drĹžav skrajĹĄuje 14-dnevno obdobje karantene za ljudi, ki so bili v stiku z okuĹženim.

Petek, 18. september V drĹžavnem zboru je bila na vrsti interpelacija notranjega ministra AleĹĄa Hojsa. Podprlo jo je 38 poslancev, proti jih je bilo 43.

Okoljski minister Andrej Vizjak je predstavil uresniÄ?evanje podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ki da Âťmora biti naĹĄ skupni projektÂŤ. Njegove besede so s protestom prekinili Mladi za podnebno praviÄ?nost, ki so s pomoÄ?jo transparentov vzklikali, da posveÄ?amo skrbi za planet premalo pozornosti.

Vlada je odloÄ?ila, da bodo od dne kasneje maske obvezne v vseh zaprtih javnih krajih in tudi na od-

24. septembra 2020

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

prtih prostorih, kjer ni mogoÄ?e zagotoviti zadostne razdalje. DoloÄ?ila je sicer nekaj izjem: mask tako ni treba nositi vzgojiteljem, za uÄ?itelje do vkljuÄ?no 6. razreda pa to ni obvezno, Ä?e je mogoÄ?e zagotoviti vsaj dva metra medosebne razdalje.

Znova so bili na ulicah Ljubljane protivladni protestniki, ki so tokrat napovedali Âťobleganje parlamenta, kjer se bo treslo in bliskaloÂŤ.

Beloruski predsednik Aleksander LukaĹĄenko je dejal, da mora Belorusija zapreti meje s Poljsko in Litvo ter okrepiti nadzor na meji z Ukrajino. Svet ZdruĹženih narodov za Ä?lovekove pravice pa je prav ta dan Vlada je odloÄ?ila, da sprejel resolucijo za morajo odslej maske ustavitev nasilja v Beves Ä?as pouka nositi lorusiji.

Na obisku v Ljuvsi uÄ?enci od 7. razreda dalje. bljani je bil grĹĄki zunanji minister.

Slovenski kolega AnĹže Logar je gostu izrazil solidarnost pri odnosih s TurÄ?ijo in v zvezi z migracijskimi pritiski ter povedal, da je Slovenija GrÄ?iji Ĺže poslala humanitarno pomoÄ? za obnovo begunskega centra Moria.

Evropska komisija je objavila priporoÄ?ila za enoten pristop k testiranju na novi virus korona v Evropski uniji. Med drugim se je zavzela za to, da od testa do seznanitve posameznika z rezultatom ne sme miniti veÄ? kot 24 ur.

Sobota, 19. september Mnoge oÄ?i v Sloveniji in svetu so bile uprte v dirko po Franciji, na kateri se je zgodil nepriÄ?akovan preobrat. Tadej PogaÄ?ar je s hitrim tempom v kronometru premagal PrimoĹža RogljiÄ?a in mu tako slekel rumeno majico. Vidno razoÄ?arani in izmuÄ?eni RogljiÄ? je ob tem priznal, da si je sicer Ĺželel prvega mesta, a da si je tokrat paÄ? zasluĹžil drugega.

Pred 100. obletnico koroĹĄkega plebiscita sta se v Globasnici seĹĄla predsednika slovenskega in avstrijskega parlamenta Igor ZorÄ?iÄ? in Wolfgang Sobotka. Na domaÄ?iji PerĹĄmanovih pri Ĺ˝elezni Kapli sta poloĹžila venec v spomin na Ĺžrtve pokola leta 1945.

V 27 krajih po Sloveniji je potekalo sreÄ?anje katoliĹĄke mladine StiÄ?na mladih. Za razprĹĄeno organizacijo dogodka so se organizatorji odloÄ?ili zaradi epidemije, mlade pa je v StiÄ?ni nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor.

Ĺ portni narod

Ob neverjetnem uspehu so se v rumeno oblekli ĹĄtevilni Slovenci. predsednika ZDA Donalda Trumpa poslala kuverto s strupom ricin. Organi so jo ujeli na meji s Kanado.

Ponedeljek, 21. september DrĹžavni zbor je zaÄ?el redno septembrsko zasedanje, na katerem je ob zaÄ?etku na poslanska vpraĹĄanja odgovarjal predsednik vlade Janez JanĹĄa. Med drugim je povedal, da so v novem protikoronskem paketu tudi sredstva za krajĹĄanje Ä?akalnih vrst v zdravstvu.

LMĹ , SD, Levica in SAB so vloĹžili interpelacijo ministrice Aleksandre Pivec. OÄ?itajo ji krĹĄenje zakonodaje s podroÄ?ja korupcije, sum zlorabe uradnega poloĹžaja in nespoĹĄtovanje etiÄ?nih norm.

AleĹĄ Hojs je po pogovoru s predsednikom vlade Janezom JanĹĄo sporoÄ?il, da ostaja notranji minister. Kot je ĹĄe povedal, mu je premier neodprto ovojnico z nepreklicno odstopno izjavo vrnil.

Borut Pahor se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. DrĹžavnika sta se zavzela za tesnejĹĄe osebno sodelovanje in boljĹĄe sodelovanje med drĹžavama.

Drugi dan obiska se je predsednik Pahor sestal s predsednikom Macronom.

Zunanji ministri Ä?lanic Evropske unije so v Bruslju potrdili sankcije proti krĹĄilcem embarga na izvoz oroĹžja v Libijo, sankcij proti odgovornim za domnevno volilne goljufije in nasilje v Belorusiji pa zaradi nasprotovanja Cipra niso sprejeli.

V ameriĹĄki zvezni drĹžavi Kalifornija so ĹĄe naprej divjali poĹžari. Ta dan je bilo veÄ?jih 27, od katerih jih je bilo pet najveÄ?jih v zgodovini drĹžave.

Na sedeĹžu ZdruĹženih narodov v New Yorku je (preteĹžno virtualno) potekala slovesnost ob 75-letnici organizacije. Svetovni voditelji so ob tem pozvali k vztrajanju v solidarnosti in sodelovanju med drĹžavami.

Torek, 22. september PrimoĹž RogljiÄ? je moral priznati premoÄ?

Tadeja PogaÄ?arja.

V beloruskem glavnem mestu Minsk je potekal protestni shod Ĺžensk, ki so ga pripravile kljub policijskim groĹžnjam z nasiljem.

Nedelja, 20. september Ĺ portni navduĹĄenci so ponosno zrli proti Parizu, kjer je nesluten razvoj slovenskega kolesarstva dobil zlato piko na i v podobi dvojne zmage na dirki po Franciji.

Na voliĹĄÄ?ih v Italiji so tamkajĹĄnji drĹžavljani na referendumu potrjevali in potrdili ustavno reformo, s katero bodo skrÄ?ili obseg drĹžavnega parlamenta za tretjino.

V Ĺ paniji so se protestniki v nekaterih revnejĹĄih soseskah Madrida, ki jim preti popolno zaprtje, s Ä?imer skuĹĄajo oblasti zajeziti ĹĄirjenje okuĹžb z novim koronavirusom, so se podali na ulice, kjer so opozorili, da ukrep diskriminira revnejĹĄe prebivalstvo.

V Belorusiji so Ĺže ĹĄesti konec tedna zapored v Minsku potekali mnoĹžiÄ?ni protesti proti dolgoletnemu voditelju Aleksandru LukaĹĄenku. Na prizoriĹĄÄ?u je veÄ? sto policistov in vojakov, veÄ? kot sto ljudi je bilo aretiranih.

Aretirana je bila osumljenko, ki naj bi na naslov

V drĹžavnem zboru se je nadaljevala redna seja, v okviru katere je premier Janez JanĹĄa spregovoril tudi o rebalansu proraÄ?una. Dejal je, da se zaveda, da ta prinaĹĄa visok primanjkljaj, a da gre za posledico nepriÄ?akovanih izdatkov za blaĹženje posledic epidemije. ÂťVlada lahko natanÄ?no do vsakega evra pojasni, za kaj bodo porabljena ta sredstva,ÂŤ je dejal.

Na novinarski konferenci je vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović dejala, da je priĹĄel drugi val novega koronavirusa prej kot smo priÄ?akoZaradi izdatkov za vali. Ob tem je poveblaĹžitev posledic dala ĹĄe, da Ä?e se bomo epidemije je namesto ukrepov drĹžali, lahko preseĹžka naÄ?rtovan v prihodnjem tednu primanjkljaj v priÄ?akujemo manjĹĄe vrednosti 4,2 ĹĄtevilo okuĹžb. milijarde evrov.

Zavod za zaposlovanje je sporoÄ?il, da bo izplaÄ?al novo tranĹĄo povraÄ?il nadomestil plaÄ? za Ä?akanje na delo (za junij in julij), in sicer v viĹĄini 2,17 milijona evrov. S tem bo skupen znesek izplaÄ?il za ta ukrep dosegel 280,8 milijona evrov.

VzdolĹž zahodne obale avstralskega otoka Tasmanija je nasedla jata okoli 270 mrkih pliskavk, od katerih je vsaj tretjina poginila.

Ĺ˝elela bi sicer zaÄ?eti z naslovom – Kulturni narod, a tam ĹĄe nismo ...

KakĹĄen konec tedna, kakĹĄni trije tedni! Neka tuja revija je ob osvojitvi Tour de France za Tadeja PogaÄ?arja zapisala: Luka DonÄ?ić ni veÄ? najboljĹĄi slovenski ĹĄportnik, ki je star 21. let. Do takrat sploh nisem pomislila ĹĄe na ta vidik, ki je, seveda, predmet debate, a me Ĺ pela KoĹžar sploh ne premami toliko kot dejstvo, da je bil le tri dni prej naĹĄ koĹĄarkar uvrĹĄÄ?en v najboljĹĄo peterko lige NBA. Nato pa je sledil ĹĄe kolesarski ÂťprevzemÂŤ.

Tandem PogaÄ?ar – RogliÄ?!

O Sloveniji se tudi Ä?ez mejo zdaj piĹĄe, kar Ĺže dolgo vemo: da kot dvomilijonski narod beleĹžimo izjemne uspehe. Smo praktiÄ?no med najboljĹĄimi na svetu glede na ĹĄtevilo prebivalcev. A kaj storijo naĹĄi politiki za slovenski ĹĄport? PraktiÄ?no niÄ?. No, mahajo z zastavicami, se slikajo s ĹĄampioni – kot je zapisal eden bolj izvirnih tviteraĹĄev ob fotografiji Pahorja, ki objema PogaÄ?arja: NajveÄ?ji doseĹžek predsednika RS v letoĹĄnjem letu (morda je pa mislil zgolj na objemanje v Ä?asu korone ...). Ste videli fotografijo ministrice za ĹĄport na letalu s telefonom v roki ali pa sedeÄ?o v pisarni s pripisanim sporoÄ?ilom, da se pravkar zahvaljuje francoski kolegici? Pohvale ministrov so se vrstile in vrstile, nekateri od njih so si privoĹĄÄ?ili kar obisk Pariza. Le koliko jih/nas je to stalo?

Medtem pa mladi ĹĄportniki, njihovi trenerji, ĹĄportni klubi leta in leta moledujejo za veÄ? javnega denarja. Da, smo ĹĄportni narod, a ne zaradi slovenske politike, leve ali desne. Zato je bil ob vseh vzhiÄ?enih politiÄ?nih sebkih in zapisih o veliÄ?ini dveh ĹĄampionov ĹĄe ÂťnajboljĹĄiÂŤ Ä?ivk podpredsednika parlamenta (ker je ostal zvest obÄ?utku politiÄ?ne superiornosti): Danes se ĹĄe leviÄ?arji hvalijo, da se odevajo v rumeno.

Jap, zaradi SDS-a je tudi sonce rumeno.

Dan pred pariĹĄkim slavjem je taista vlada potihem dala v obravnavo predlog spremenjenega Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, enega izmed Ä?etverice medijskega sveĹžnja. Rok za pripombe: dva tedna. In kaj je ĹĄe bolj sporno? ZmanjĹĄuje se deleĹž pokritosti ozemlja nekega medijskega kanala za ĹĄportne dogodke iz 75 % na 60 % - ti odstotki so kljuÄ?ni za javno RTV, da je lahko na primer pridobila pravice za olimpijado, poslej pa so v igri tudi ponudniki, kot je Arena Sport, v lasti srbskega Telekoma. Fino, le kaj bomo predsedniku VuÄ?iću ĹĄe ponudili? ÄŒetudi sovraĹžite javno RTV, pomislite, kaj se bo zgodilo s slovenskimi ĹĄportniki – omenjeni bodo njihove uspehe prenaĹĄali, ali pa tudi ne, in poslediÄ?no bo za slovenske ĹĄportnike manj zainteresiranih sponzorjev, ker ti paÄ? ne bodo veÄ? tako vidni. Ste se vpraĹĄali, zakaj veÄ?ina Slovencev Ĺže zdaj ne more spremljati ekipe MatjaĹža Keka – septembra je ta igrala proti GrÄ?iji in Moldaviji. Ali pa, zakaj plaÄ?niki Telemacha ne moremo spremljati tekem Luke DonÄ?ića? Ko se sesuva javno RTV v imenu politike in kapitala, se ne pomisli na njeno druĹžbeno vlogo pri razvoju, ne le slovenskega ĹĄporta. Mislite, da bo tisti, ki bo dobil pravice za olimpijado, prednostno kazal slovenske ĹĄportnike? Zakaj le?

Tudi zato se plaÄ?uje RTV-prispevek. Ne gre le za nas, novinarje informativnega programa, ki vam gremo najbolj na Ĺživce. S postopnim uniÄ?enjem javne RTV uniÄ?ujemo lastno zgodovino, sedanjost in prihodnost – tujim medijskim ponudnikom paÄ? ne bo prednostno, kar mora biti nam, ki MORAMO delovati v javnem interesu. In ta seĹže v vse pore naĹĄe identitete – od ĹĄportne in kulturne do znanstvene in jezikovne.

Zato naslednjiÄ?, ko ne boste plaÄ?ali poloĹžnice, pomislite tudi na tandem RogliÄ? – PogaÄ?ar. Pa na vse mlade slovenske ĹĄportnike, ki jim sponzorji, ne vsakokratne vlade, omogoÄ?ajo preĹživetje. Ĺ e veÄ?, ki jim pomagajo izpolniti njihove sanje. RTV pa o njihovih sanjah poroÄ?a, jih spodbuja, pomaga soustvarjati – z razliÄ?nimi Ĺžanri ĹĄportnih oddaj. đ&#x;”˛

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

mali

S A L G O

I

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

Popravek V predzadnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa (ĹĄt. 36) je v prispevku z naslovom "Podpora otrokom in mladostnikom ob vrnitvi v ĹĄolo" priĹĄlo do napake, in sicer pri navajanju naziva Sekcije za otroĹĄko in mladostniĹĄko psihiatrijo – pravilno poimenovanje je Sekcija za otroĹĄko in mladostniĹĄko kliniÄ?no psihologijo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 9

9

GOSPODARSTVO, ZDRAVSTVO

24. septembra 2020

GOSPODARSKE novice V Gorenju zahtevajo dodatek k plaÄ?i Velenje - SkupĹĄÄ?ina sindikata SKEI Gorenja zahteva izplaÄ?ilo enotnega dodatka k plaÄ?i za uspeĹĄnost in teĹžko delo v izrednih razmerah za vse zaposlene za Ä?as od avgusta do konca novembra, in sicer v viĹĄini 0,75 evra na uro bruto. Postavili so tudi rok, da mora biti dodatek k plaÄ?i za avgust izplaÄ?an do 30. septembra. V torek pa so tudi zaÄ?eli zbirati podpise v podporo stavki, ki jo bodo izvedli, Ä?e ne bodo uresniÄ?ene njihove zahteve. Podali so tudi zahtevo po 10-odstotnem dvigu plaÄ? z novim letom.

Brez mladih zdravnikov medicina dela nima prihodnosti Velenje storitve medicine dela, prometa in ťporta nujno potrebuje, je pa vpraťanje, kako dolgo jih bodo znotraj Zdravstvenega doma ťe lahko izvajali vse starejťi zdravniki – Reťitev vidijo v oddaji prostorov v najem zasebnemu izvajalcu

Globalizacija se konÄ?uje

Milena KrstiÄ? – Planinc

Zaradi ameriĹĄkih ukrepov, ki ĹĄÄ?itijo njihovo gospodarstvo, vse bolj prisotne ostrejĹĄe politike Zahoda proti Kitajski in tudi Rusiji, epidemije virusa in nekaterih drugih pomembnih dogodkov postaja jasno, da se globalizacija konÄ?uje. KakĹĄna bo prihodnost, v kateri se bodo oÄ?itno kriĹžali predvsem interesi ZDA, Kitajke in Evrope, pa je precej nejasno.

Velenje, 15. septembra – Medicina dela, prometa in ťporta je znotraj zdravstvenih ustanov specifika zato, ker predstavlja povsem trŞno dejavnost. TeŞava pa, da jo izvajajo v glavnem starejťi zdravniki, ki nimajo naslednikov, ker je specializaPosvet o prihodnosti medicine dela, prometa in ťporta. cij premalo ali pa jih sploh ni.

V Zdravstvenem domu Velenje ter nadaljujemo medicino vlja strokovno rast, celo boljĹĄo, denimo Ĺže od leta 2011 poĹĄiljajo dela v kraju,ÂŤ je vedno bolj kot jo lahko javni zavod.ÂŤ Poskus zahtevke za pridobitev speciali- prepriÄ?an. ÂťTrg obstaja, gose je konÄ?al celo s kriminalistiÄ?zacije, pa do leta 2016, ko so te spodarski sektor je velik.ÂŤ no preiskavo in inĹĄpekcijskim ĹĄe bile razpisane, niso dobili noNjegov poskus, da bi se pregledom. ÂťA ni bilo kaj najti, bene, od leta 2016 to zgodilo, je saj se brez kadrov ne bo dalo pa jih sploh ni bilo. pred nekaj Ä?asa delati. Odgovorna za to pa je Zaposleni Letos upajo na eno, propadel, ker drĹžava in ne zdravstveni dom, v so se vendar se bojijo, da so se zaposleni doloÄ?enem delu pa tudi stroka.ÂŤ ustraĹĄili bo specializant po ustraĹĄili prehoStoritve medicine dela v ZdraĹĄtirih letih, kolikor da iz javnega v vstvenem domu Velenje opravljaprehoda specializacija traja, zasebno, ker da v zasebni zdravstveni dom tam naj ne bi sektor.

Kotnik: ÂťTo ni zapustil. Zasebni imeli enake kaproblem oddelka sektor mu bo paÄ? kovosti dela in lahko ponudil boljĹĄe pogoje za Ĺživljenja. ÂťÄŒeprav je ravno v zdravstvenem delo. nasprotno. Zasebni sektor domu, ampak Za to podroÄ?je je pristojnih zaradi vse manj ponudbe Direktor Zdravstvenega doma Velenje celotnega vedno veÄ? zasebnikov, ki lahko in zaradi vse veÄ?jega trga mag. Janko Ĺ teharnik: ÂťBrez mladih poslovnega z denarjem, ki ga imajo na vo- lahko bolje nagrajuje dozdravnikov medicine dela Ĺže jutri okolja in njegove ljo, in z motivacijo, ki jo lahko bre delavce in jim zagotamarsikje ne bo veÄ?.ÂŤ ponudijo, privabijo tiste, ki so konkurenÄ?nosti.ÂŤ specializacijo zakljuÄ?ili v javnem zavodu.

Rekli so â?ą Dr. Bojan Jezernik, specialist medicine dela v Skrb za prihodnost medicine jo upokojeni zdravniki in zdravMedicinskem centru Jezernik z Raven na KoroĹĄkem: ÂťLeta 1991 dela, ne samo v Velenju, ampak nik, ki dela skrajĹĄani delovni nas je dejavnost opravljalo devet zdravnikov specialistov, danes tudi v drugih zdravstvenih ustaÄ?as. VpraĹĄanje pa je, kako dolgo nas je le ĹĄe nekaj upokojenih zdravnikov, starih tudi Ä?ez 70 let. novah po Sloveniji, je tako uprabodo ĹĄe zmogli. Lahko se zgodi, Prihodnosti medicine dela v obliki, kot je danes, ne vidim. Vse viÄ?ena. Brez mladih zdravnikov da bodo Ĺže jutri prisiljeni zapreti bolj je odvisna od zdravstvenega stanja zaposlenih, mladih spemedicine dela te Ĺže jutri marsikje vrata, obÄ?anke in obÄ?ane Velenja cialistov pa ni.ÂŤ ne bodo imeli veÄ?, prebivalci in pa na preglede pred zaposlitvijo, Mag. Franci Kotnik, direktor Savinjsko-Ĺ aleĹĄke gospodarske gospodarstvo pa bodo storitve obdobne preglede, preglede za zbornice Velenje: ÂťTo vpraĹĄanje v trinajstih letih, kolikor Ä?asa morali iskati v drugih krajih. In tiste, ki delajo na viĹĄini, kandivodim gospodarsko zbornico, nikoli ni bilo tema razprave na kakĹĄne bodo posledice? ÂťTeĹžja date za voznike, ĹĄportnike, gasilnaĹĄih organih. Direktorja vabim na sejo upravnega odbora, da dostopnost, postopoma tudi viĹĄce, ĹĄtudente ‌ napotiti v druge predstavi teĹžavo. Z regijske ravni ga bomo laĹžje razĹĄirili na nacioje cene storitev zaradi vse manj kraje in najbrĹž v veÄ?ini primerov nalno. Po sliĹĄanem menim, da je situacija kritiÄ?na, reĹĄitev pa lahenot, zmanjĹĄana fleksibilnost k zasebnikom. Velenju najbliĹžja ko le sistemska, saj to ni teĹžava oddelka v zdravstvenem domu, za gospodarstvo, ki vse bolj rajavna zavoda, ki ĹĄe imata mediampak celotnega poslovnega okolja in njegove konkurenÄ?nosti.ÂŤ zume potrebo po skrbi za zdracino dela, sta v Celju in Ravnah Mag. Irena Pirnat, psihologinja, zaposlena v medicini dela vega delavca,ÂŤ je na posvetu o na KoroĹĄkem.

Zdravstvenega doma Velenje: ÂťReĹĄitve obstajajo. Potrebna pa đ&#x;”˛ prihodnosti medicine dela, ki bi bila veÄ?ja vlaganja v promocijo, v prodorno promoviranje, so ga organizirali v Velenju, razfleksibilno prilagajanje cen in pridobivanje novih kadrov. S miĹĄljal direktor Zdravstvenega prodajanjem storitev smo zaposleni pod psihiÄ?nim pritiskom. doma mag. Janko Ĺ teharnik.

Treba je vlagati v nas, saj imamo znanje, izkuĹĄnje. Veliko nas ÂťReĹĄitev bi bila, da poiĹĄÄ?emo je, ki tu delamo veÄ? kot 30 let. Zelo smo prizadeti, da se nas po zasebnika, mu oddamo v najem toliko letih hoÄ?e prodati.ÂŤ prostore, odprodamo opremo

ObmoÄ?je evra z 0,2-odstotno deflacijo ObmoÄ?je evra je avgusta zdrsnilo v 0,2-odstotno deflacijo, celotna Evropska unija pa je imela 0,4-odstotno inflacijo. K letni stopnji deflacije v obmoÄ?ju z evrom so prispevale cenejĹĄe neenergetske industrijske dobrine ter niĹžje cene energije, blaĹžile pa so jo podraĹžitve v skupini hrana, alkohol, tobak in storitve. NajveÄ?ji padec cen na letni ravni so julija zabeleĹžili Ciper (-2,9 %), GrÄ?ija (-2,3 %) in Estonija (-1,3 %).

NajviĹĄjo stopnjo inflacije pa so imele MadĹžarska (4 %), Poljska (3,7 %) in ÄŒeĹĄka (3,5 %). Slovenija je julija na letni ravni beleĹžila 0,7-odstotno deflacijo, na meseÄ?ni ravni pa so cene ostale nespremenjene.

ÄŒim prej porabiti evropska sredstva Premier Janez JanĹĄa je na seji drĹžavnega sveta poudaril, da mora Slovenija sredstva iz evropskega sveĹžnja za obnovo po pandemiji Covida-19 investirati pametno in Ä?im prej. Opozoril je tudi, da je treba ta sredstva najprej ĹĄe pridobiti, zato si bo vlada prizadevala za izboljĹĄanje uÄ?inkovitosti Ä?rpanja, ki mu pretekle vlade niso namenjale dovolj pozornosti. Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega sveĹžnja raÄ?una na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. ÄŒeprav so moĹžnosti porabe sredstev doloÄ?ene vnaprej, so cilji Slovenije skladni s cilji Evropske komisije, je ĹĄe poudaril JanĹĄa.

Predlog poenostavitve poslovanja StrateĹĄki svet za debirokratizacijo je za vlado pripravil nabor predlogov ukrepov v davÄ?nem, gospodarskem in okoljskem poslovanju, ki so usmerjeni v poenostavitev le-tega in v nekaterih primerih niĹžje davke.

Predsednik sveta Ivan SimiÄ? je na novinarski konferenci ocenil, da niĹžji davki pomenijo tudi veÄ? izplaÄ?il v proraÄ?un. SimiÄ? med drugim predlaga, da so kapitalski dobiÄ?ki in najemnine obdavÄ?eni manj, obresti bolj.

Normirani podjetniki, ki zdaj plaÄ?ajo davek v vrednosti ĹĄtirih odstotkov prihodkov, bi ga po novem plaÄ?ali v vrednosti osmih odstotkov. Poenostavitev in posodobitev je ĹĄe veÄ?, seveda pa je veliko vpraĹĄanje, ali bodo ĹĄli predlogi takĹĄni ali v okrnjeni obliki skozi sito vlade.

PrviÄ? v zgodovini virtualni MOS Celjski sejem se letos otepa z velikimi teĹžavami, saj zaradi korona krize njihova dejavnost ostaja povsem brez moĹžnosti delovanja.

Kljub temu iĹĄÄ?ejo reĹĄitve, ki bi jim vsaj omogoÄ?ile, da preĹživijo kritiÄ?no obdobje. Tako so priĹĄli do zanimive ideje in bodo letos prviÄ? v zgodovini pripravili virtualni Mednarodni obrtno-podjetniĹĄki sejem, ki bo med 8. in 22. oktobrom. Seveda pa to ni reĹĄitev teĹžav. Kot je ocenil izvrĹĄni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec, je trenutno stanje nekaj najslabĹĄega, kar se je industriji sejmov lahko zgodilo.

Otorepec ocenjuje, da bo letoĹĄnji upad prihodkov Celjskega sejma v primerjavi z lani znaĹĄal dobrih 80 odstotkov.

Prva ĹĄola za vlagatelje

â?ą

Veliko zanimanja za brezplaÄ?ne prevoze

SAĹ A inkubator, Klub Poslovni angeli Slovenije, KikĹĄtarter in Katapult so zasnovali prvo Ĺ olo za vlagatelje v zagonska podjetja v Sloveniji. Cilj ĹĄole, ki jo financira Slovenski podjetniĹĄki sklad, je pribliĹžati vlaganje v startupe veÄ?jemu ĹĄtevilu zainteresiranih vlagateljev in spodbuditi razvoj trga tveganega kapitala pri nas. Prva stopnja Ĺ ole za vlagatelje je bila premierno izvedena v Kamniku in Velenju, sledilo pa bo ĹĄe osem lokacij po Sloveniji.

TuristiÄ?ni boni ostajajo ĹĄe neizkoriĹĄÄ?eni TuristiÄ?ne bone so mnogi Ĺže izkoristili. Po podatkih Fursa je bilo doslej delno ali v celoti unovÄ?enih 704.635 turistiÄ?nih bonov. Skupna koriĹĄÄ?ena vrednost je znaĹĄala 96 milijonov evrov. Po vrednosti pa je bilo izkoriĹĄÄ?enih okoli 27 odstotkov razpoloĹžljivih sredstev. Veliko bonov bo verjetno izkoriĹĄÄ?enih med t. i. krompirjevimi poÄ?itnicami.

Na Gorenjskem in Primorskem zadovoljni V zdraviliĹĄÄ?ih, na Gorenjskem in na morju so zadovoljni. Epidemija Covida-19 npr. sploh ni poslabĹĄala poletne sezone v PortoroĹžu in Piranu, saj so tako julija kot avgusta dosegli lanske rezultate. Avgusta so v piranski obÄ?ini zabeleĹžili veÄ? kot 94.000 prihodov gostov oz. dva odstotka veÄ? kot avgusta lani. Turisti so ustvarili skoraj 356.000 prenoÄ?itev, kar je odstotek veÄ? v primerjavi z lani. Podobno pa je tudi v zdraviliĹĄÄ?ih in na Gorenjskem. đ&#x;”˛

mz

â?ą

Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, Velenje, T 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

BrezplaÄ?ni prevozi so se oÄ?itno Ĺže precej uveljavili. Do konca tedna so upokojenci in drugi upraviÄ?enci, ki jim ta ugodnost pripada, pridobili 140.160 vozovnic za brezplaÄ?en prevoz, je sporoÄ?ilo ministrstvo za infrastrukturo.

Ministrstvo je ob tem v sodelovanju s prevozniki zagotovilo ĹĄe dodatnih 8000 kartic, ki so na prodajnih mestih vseh prevoznikov Ĺže na voljo. Po ocenah ministrstva je sicer vseh upraviÄ?encev okoli 600.000.

Poslanska skupina SAB pa je ta teden v DZ vloĹžila predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki bi upokojencem zagotavljal brezplaÄ?ni prevoz tudi na avtobusih mestnega prometa v obÄ?inah, kjer takĹĄen prevoz izvajajo in takĹĄne ugodnosti ĹĄe nimajo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

24. septembra 2020

Ĺ tipendirajo dijake in ĹĄtudente deficitarnih poklicev in druĹžbeno aktivne

Radovednim ne bo dolgÄ?as

Razpis za dodelitev ĹĄtipendij za deficitarne poklice dijakom je Ĺže potekel, za ĹĄtudente bo odprt do 16. oktobra, do 12. oktobra pa zbirajo vloge za dodelitev ĹĄtipendij dijakom in ĹĄtudentom za aktivno delovanje v mestni obÄ?ini Velenje

Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje je razpisala ĹĄe veÄ? kroĹžkov – Uvajajo francoĹĄÄ?ino, spoznavanje dreves na urbanih sprehodih, transakcijsko analizo, hatha jogo in ĹĄe marsikaj

Tina Felicijan

Mestna obÄ?ina Velenje je med prvimi v Sloveniji uvedla ĹĄtipendiranje obÄ?ank in obÄ?anov iz svojega proraÄ?una, lani pa je ĹĄtipendijski sistem spremenila. Najprej so namreÄ? dodeljevali meseÄ?no ĹĄtipendijo tistim dijakom in ĹĄtudentom, ki so dosegali nadpovpreÄ?ne uÄ?ne uspehe in se udejstvovali v akademski skupnosti ali na drugih podroÄ?jih, ter tistim, ki so potrebovali enkratno denarno pomoÄ?, denimo za ĹĄtudijski obisk v tujini ali nakup pripomoÄ?kov za izobraĹževanje. Potem pa so po analizi, s katero so preverjali, na katere fakultete so se vpisali maturanti, kakĹĄno karierno pot so diplomirani ĹĄtipendiranci izbrali in kje so se zaposlili, mestnemu svetu predlagali spremembo ĹĄtipendijske sheme. ÂťGospodarstvo nam je dalo jasne signale, da je potrebno ĹĄtipendirati predvsem za poklice, ki so zaposljivi v tistem delu gospodarstva, ki je aktiven v Ĺ aleĹĄki dolini in ima ambiciozne razvojne naÄ?rte,ÂŤ pojasnjuje vodja urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek, zakaj so se lani odloÄ?ili za prilagoditev ĹĄtipendijske sheme.

V sodelovanju z gospodarstvom

ÂťOdloÄ?ili smo se, da bomo skupaj z lokalnimi gospodarskim druĹžbami sofinancirali

â?ą

ĹĄtipendije za tako imenovane deficitarne poklice – tiste, ki jih gospodarstvo potrebuje v svojih poslovnih procesih. Tako spodbujamo razvoj kadrov, ki jih delodajalci iĹĄÄ?ejo, a jih na trgu dela ne morejo dobiti,ÂŤ je povedal in naĹĄtel ĹĄest podjetij, ki so se lani pridruĹžila skupnemu ĹĄtipendiranju: Esotech, Gorenje, Elektro Jezernik, Komunalno podjetje Velenje, HTZ in Premogovnik Velenje. Slednji je razpisal najveÄ? ĹĄtipendij – 8 za dijake in 2 za ĹĄtudente. Esoteh je ĹĄtipendiral 4 dijake in 3 ĹĄtudente, HTZ 3 dijake in 1 ĹĄtudenta, ostali pa po 1 dijaka.

Letos je Elektro Jezernik razpisal 1 ĹĄtipendijo za ĹĄtudenta elektrotehnike, Sipoteh 1 ĹĄtipendijo za dijaka programa strojni tehnik, Premogovnik Velenje je razpisal 30 ĹĄtipendij, med njimi 4 za ĹĄtudente, najveÄ? pa za dijake programov geostrojniĹĄtvo rudar-

Lani so dodelili 18 dijaĹĄkih in 6 ĹĄtudentskih ĹĄtipendij za deficitarne poklice, ki jih bo Mestna obÄ?ina sofinancirala do zakljuÄ?ka ĹĄtudija, ter 5 ĹĄtipendij ĹĄtudentom za aktivno delovanje, ki jih obÄ?ina financira le za tekoÄ?e ĹĄtudijsko leto.

stvo, geotehnika, strojna tehnika in mehatronika. HTZ pa je razpisal 16 ĹĄtipendij – 2 za ĹĄtudente in najveÄ? za dijake elektrikarje in elektrotehnike.

ViĹĄino ĹĄtipendije doloÄ?i delodajalec, MOV pa sofinancira 40 evrov meseÄ?no za dijake in 80 evrov za ĹĄtudente. ÄŒe dijak oziroma ĹĄtudent izpolni razpisne pogoje, mu obÄ?ina sofinancira ĹĄtipendijo do mature oziroma zakljuÄ?ka ĹĄtudija. Rok za oddajo vlog dijakov je Ĺže potekel, ĹĄtudenti pa lahko vloge oddajo do 12. oktobra. Razpis je objavljen na spletni strani obÄ?ine.

Za spodbudo aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti

PrejĹĄnji ĹĄtipendijski sistem je nagrajeval dijake in ĹĄtudente, ki so dosegali izjemne uspehe v izobraĹževanju, ĹĄportu, glasbi ali raziskovanju, ne pa tudi tiste, ki nimajo briljantnih spriÄ?eval, a so aktivni in uspeĹĄni na drugih podroÄ?jih neformalnega udejstvovanja. ÂťZato smo kot obÄ?ina, ki Ĺže dolga leta spodbuja projekte za mladinsko udejstvovanje v lokalni skupnosti, v dogovoru z Mladinskim centrom Velenje uvedli tudi ĹĄtipendije za ĹĄtudente, ki aktivno delujejo na razliÄ?nih podroÄ?jih. Vsako leto bomo za obdobje enega ĹĄtudijskega leta podelili 5 ĹĄtipendij v viĹĄini 90 evrov meseÄ?no, Ä?emur na letni ravni namenimo 5400 evrov,ÂŤ je ĹĄe povedal MartinĹĄek in dodal, da ta razpis vodi in zanj izbira kandidate Mladinski center, ki najbolje pozna populacijo ter dejavnosti, pri katerih se mladi udejstvujejo.

Lani so obravnavali 18 vlog in

vse so ustrezale kriterijem razpisa, poroÄ?a direktor mladinskega centra Marko PritrĹžnik in predstavi ocenjevalne kriterije: ÂťNajmoÄ?nejĹĄi je udejstvovanje v eni ali veÄ? organizacijah, ĹĄe posebno, Ä?e so Ä?lani izvrĹĄilnih organov bodisi na lokalni bodisi na nacionalni ravni. Nagrajujemo mlade posameznike, ki se aktivno vklju-

â?ą

Letos je razpisanih 41 ĹĄtipendij za deficitarne poklice – 34 za dijake in 7 za ĹĄtudente. DeleĹž sofinanciranja MOV bo znaĹĄal dobrih 23 tisoÄ? evrov.

Ä?ujejo v javno delovanje v lokalni skupnosti in ĹĄirĹĄi skupnosti ter s svojim prostovoljnim delom dvigujejo kakovost Ĺživljenja. Zato je pomemben kriterij tudi izvedba raznih projektov. ToÄ?ke pa prinaĹĄajo tudi priporoÄ?ila organizacij in ĹĄtudijski uspeh.ÂŤ Poudarja, da nagrajujejo prostovoljno delo, ne obÄ?asno ali zaÄ?asno plaÄ?ano delo ĹĄtudentov. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

Drago MartinĹĄek: ÂťEden od osrednjih ciljev nove ĹĄtipendijske sheme je v Velenju zadrĹžati mlade, ki so izobraĹženi na zaposljivih podroÄ?jih,. V tem trenutku pa je ĹĄe pomembnejĹĄi cilj pomagati delodajalcem do kakovostnega lokalnega kadra.ÂŤ

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Tina Felicijan

Kogar volja do izobraĹževanja in pridobivanja novih veĹĄÄ?in v prijetni druĹžbi nikoli ne mine, ta svojo sredino najde med Ä?lani AndragoĹĄkega druĹĄtva Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje. VeÄ? kot 430 jih je, ĹĄtudentov pa je bilo lani okrog 550, saj mnogi obiskujejo veÄ? kroĹžkov. V novem ĹĄtudijskem letu jih imajo na izbiro 55 z 9 tematskih podroÄ?ij.

pisanih v sklopu tujih jezikov.

Novost je zaÄ?etna francoĹĄÄ?ina, ponovno pa so uvedli tudi zaÄ?etni teÄ?aj nemĹĄkega jezika. V raÄ?unalniĹĄtvu so oblikovali nadaljevalni teÄ?aj uÄ?inkovite rabe pametnega telefona, nov pa je kroĹžek obdelave fotografij na raÄ?unalniku. V hortikulturi so novost urbani sprehodi, na katerih bodo Ä?lani spoznavali drevesa v mestu – sklope sodobnih zasadi-

Spodbujajo vedoĹželjnost

ÂťUkvarjamo se z izobraĹževanjem starejĹĄih, namenjeni pa smo vsem radovedneĹžem, vedoĹželjneĹžem, ki se uÄ?ijo iz osebnega zanimanja, za svoj razvoj, ki bi se radi druĹžili ali kaj prispevali lokalnemu okolju. Med nami niso le visoko izobraĹženi ljudje.

NajveÄ?ji deleĹž Ä?lanov ima srednjo izobrazbo, nekateri niĹžjo, nekateri pa tudi doktorate. Vsakdo se lahko pridruĹži,ÂŤ pravi predsednica Zdenka UrĹĄnik. Ĺ tevilni kroĹžki, predvsem jezikovni in ustvarjalni, so Ĺže stalnica. Sicer pa ĹĄtudenti sami predlagajo vsebine izobraĹževalnih programov, saj Ĺželijo preizkuĹĄati novosti in slediti trendom. Sploh na podroÄ?ju uporabe sodobnih tehnolologij sproti opozarjajo, kaj bi radi usvojili. Med najbolj obiskanimi pa so kroĹžki za gibanje in drugi, ki spodbujajo skrb za zdravje in druĹženje.

Korona ni zaustavila izobraĹževanja

Nekateri kroĹžki v minulem ĹĄtudijskem letu, ki ga je prekinila epidemija, so se nadaljevali na daljavo, ko so se mentorji in Ä?lani sreÄ?evali v spletnih uÄ?ilnicah ali si izmenjevali video posnetke.

Drugi, predvsem jezikovni in rokodelski, so zastali, a so termine veÄ?inoma Ĺže nadomestili v poletnem Ä?asu ali pa bodo Ä?lani lahko izkoristili dobropis v novem ĹĄtudijskem letu. ÂťSicer pa se je 75 odstotkov izobraĹževanj zakljuÄ?ilo Ĺže pred epidemijo,ÂŤ poroÄ?a predsednica v upanju, da novega ĹĄtudijskega leta korona ne bo omejevala. IzobraĹževanje po spletu namreÄ? ni najboljĹĄa alternativa za vsebinsko zelo raznolike kroĹžke, vsem Ä?lanom pa komuniciranje na daljavo ne leĹži.

Ĺ e veÄ? kroĹžkov

V novo ĹĄtudijsko leto ponovno vstopajo z obogatenim programom. Kar 12 kroĹžkov je raz-

Zdenka UrĹĄnik

tev in tista, ki so bila tu ĹĄe pred mestom. NajveÄ?, kar 15 kroĹžkov, pa je namenjenih skrbi za zdravje. Novost je hatha joga, dodali pa so ĹĄe dva kulinariÄ?na kroĹžka.

Med sploĹĄnimi dejavnostmi pa je novost transakcijska analiza, pri kateri se bodo ĹĄtudenti nauÄ?ili poglobiti vase, se opazovati in izboljĹĄevati odnose.

Kaj ĹĄe nudi univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje? UÄ?enje angleĹĄkega, ruskega, italijanskega in ĹĄpanskega jezika. Fotografski, likovni, kaligrafski, klekljarski, veziljski, ĹĄiviljski, dramski, literarni, zgodovinsko-etnoloĹĄki in umetnostnozgodovinski, pohodniĹĄki in planinski kroĹžek. Spoznavanje Slovenije, sadjarstva, sobnih rastlin, vrtnarjenja, duhovne rasti, EFT tehnike, nordijske hoje, Ä?i gonga in raznih tehnik za ohranjanje vitalnosti.

Pa tudi glasbeno udejstvovanje v godbi veteranov, vokalni skupini lastovke in skupinah, ki igrajo na brenkala in elektriÄ?ne klaviature. đ&#x;”˛

Godba veteranov, ki deluje pod okriljem univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje, ima novo taktirko. AljoĹĄa Pavlinc, ki je zadnja leta dirigiral godbi, je mesto predal Tanji Petrej, profesorici oboe na velenjski glasbeni ĹĄoli.

IzĹĄla MariÄ?eva fotomonografija Ob letoĹĄnjem prazniku MO Velenje je pri Velenjski knjiĹžni fundaciji v knjiĹžni zbirki Velenjski fotopisi izĹĄla fotomonografija Velenje sprehajalno-fotografski sprehodi po mestu, znanega in dolgoletnega velenjskega filmskega in fotografskega ustvarjalca Milana MariÄ?a.

MariÄ?ev dokumentarni filmski opus – in obenem fotografski – je obseĹžen in domoznansko dragocen. Izbor 365 MariÄ?evih fotografskih pogledov na njegovo rojstno mesto pa odstira nov pogled na minulo obdobje, preĹžet z ljubeznijo do Velenja in Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 11

11

KULTURA

24. septembra 2020

Praznovanje etnografsko opotiÄ?ili PrazniÄ?no dopoldne s harfo in flavto Nazarje – Tu so ob precej zmanjĹĄani beri dogodkov v okviru obÄ?inskega praznovanja le spravili pod streho dve imenitni kulturno-umetniĹĄki prireditvi – razstavo Katarine Spacal v nazarski galeriji Jaki ter predstavitev klekljarskih del v muzeju Vrbovec.

Razstavo klekljarskih izdelkov – Ä?ipk Ĺžupnijskega KD Marija Nazaret, sekcije Klekljarice z griÄ?a, so odprli v Muzeju Vrbovec v Nazarjah kot zares poseben dogodek v petek, 11. septembra. Pred Muzejem Vrbovec so prireditelji predstavili razstavljene izdelke klekljaric z obmoÄ?ja Zgornje Savinjske doline z naslovom V Ä?ipko ujete cvetke. Mojstrska dela Ä?ipk je predstavila klekljarica, domaÄ?inka Ĺ tefka Goltnik, ki Ĺže vrsto let deluje kot osrednja gonilna moÄ? v Zgornji Savinjski dolini. Svoj Ä?as so bile prve klekljarice mentorice v redu Klaris v samostanu Nazarje pod vodstvom priznane strokovnjakinje in profesorice klekljanja gospe Marice Albreht iz Ĺ˝irov. Pred skoraj 15 leti so se prve kandidatke za klekljarsko umetnost in roÄ?ne spretnosti vezenja udeleĹžile delavnic v Velenju, kjer so imeli to dejavnost Ĺže bolj organizirano in razvito po vzoru idrijskih klekljaric. Kasneje je Univerza za tretje obdobje delavnice prirejala tudi v Mozirju. Zdaj so dela klekljaric v teh krajih prave mojstrovine, vredne vsega obÄ?udovanja. ÂťÄŒipka je bila znamenje prestiĹža in se je ĹĄele kasneje uporabljala za posebne priloĹžnosti, kot recimo boĹžiÄ?-

ni, mrliĹĄki prti, pa tudi velikonoÄ?ni prti za Ĺžegen. ÄŒipka v danaĹĄnjem Ä?asu pa ima poleg gospodarske (turistiÄ?ne) tudi socialno vlogo. Danes med veÄ?inoma Ĺžensko populacijo kleklja staro in mlado. S tem je postavljen temelj medgeneracijskega druĹženja obeh spolov.ÂŤ Klekljarice z nazarskega griÄ?a so tudi tokrat opravile pomembno predstavitev, ki bo kot razstava v Muzeju Vrbovec (do 30. 10.) pritegnila ĹĄtevilne obÄ?udovalce in morda nove

mlade spretne roke. ÂťVrle gospe so kar same pripravile vse, predvsem pa Sonja Brajer: odliÄ?no predstavitev ter izjemno razstavo Ä?ipk, ki bodo lep Ä?as krasile naĹĄe zbirke lesarske in gozdarske dejavnosti v preteklosti,ÂŤ pa je ob robu dogodka dejala vodja muzeja Barbara Ĺ oster Rutar.

Svoje Ä?ipke so razstavile Ä?lanice Kulturnega druĹĄtva sv. Martina Marija Nazaret, skupina Klekljarice z nazarskega griÄ?a Poldica ÄŒopar, Marija Robnik, Branka TevĹž, Zdenka AvberĹĄek, Pia PavloviÄ?, Milena MavriÄ?, Simona Brajer, Mija Pipan, Ĺ tefka Goltnik in Marjetka Levar. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Pod kroĹĄnjami dreves v Kajuhovem parku v Ĺ oĹĄtanju so v soboto (19. 9.) harfistka, VelenjÄ?anka Naja MohoriÄ?, in flavtistka, TopolĹĄÄ?anka Barbara Ĺ pital, prviÄ? izvedli enourno glasbeno prebujanje v sonÄ?en jesenski dan. Tako v samostojnem nastopu harfistke kot s flavto za spremljavo sta obe profesorici glasbe priÄ?arali lepe glasbene trenutke Ĺžal maloĹĄtevilnim obÄ?udovalcem glasbe ter nakljuÄ?nim mimoidoÄ?im.

Prirediteljica in predsednica KUD Harmonija Sonja Bercko Eisenreich je tudi kot zelo aktivna Ä?lanica skupine za oĹživljanje mesta Ĺ oĹĄtanj ob tem dejala: ÂťDogodke pripravljamo zato, ker nam je ob tem lepo in ker s tem vnaĹĄamo v naĹĄ skupni prostor nekaj lepega, nekaj na novo porajajoÄ?ega, kar dodaja naĹĄi majhni skupnosti novo vsebino vsakdana. Ker pa cenimo umetnost in delo umetnikov, ĹĄe posebej v Ä?asu te zdravstvene krize, je pomembno dajati moĹžnost in prostor za vse lepe umetnosti.ÂŤ Obe nastopajoÄ?i sta ĹĄtudentki 2. letnika magistrskega ĹĄtudija na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Spoznali sta se Ĺže kot uÄ?enki Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje, potem pa sta ĹĄtudij nadaljevali vsaka v svojem mestu, Barbara v Ljubljani, Naja pa v Milanu. Ko se je Naja lani vrnila v Slovenijo, ker si je Ĺželela ĹĄtudij dokonÄ?ati doma, sta priĹĄli do ideje, da lahko glasbeno prijateljujeta in sodelujeta tudi profesionalno.

O perspektivnosti talentiranih in delovnih profesoric pa le ĹĄe, da ob ĹĄtudiju obe redno nastopata kot solistki, komorni ali orkestrski glasbenici po Sloveniji in v tujini ter tudi Ĺže pouÄ?ujeta. Naja MohoriÄ? harfo na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega v Velenju, Barbara Ĺ pital pa preÄ?no flavto na Glasbenem centru ZvoÄ?na zgodba v Ljubljani. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Klarineti na HudiÄ?evi skali gradu Vrbovec Nazarje – Za priboljĹĄek s kulturno glasbenega dogajanja ob obÄ?inskem praznovanju v Nazarjah so v torek, 15. septembra zveÄ?er, na HudiÄ?evi skali gradu Vrbovec Ä?lani Slovenskega seksteta klarinetov izvedli koncert zahtevnih glasbenih del. Nastopili so JoĹže Kotar, Peter Kuder, TomaĹž KmetiÄ?, Franjo MaÄ?ek ter VelenjÄ?ana Janez Mazej in MatjaĹž EmerĹĄiÄ?. Izvedli so dela Georga Friedricha Hendla, Janeza Gregorca, Pavla MihelÄ?iÄ?a, Marka Mihevca Munija, Nine Rota v prir. G. Swierca, Anteja Grgina ter Jozsefa Balogha. V dobrem ozraÄ?ju pod milim nebom je veÄ?erni koncert lepo poĹžlahtnil okrnjen prazniÄ?ni program.

JoĹže Miklavc

ÂťNajprej mi jo je zagodla korona, potem Alfred, sedaj pa ĹĄe vreme! A se ne damo! Se bomo paÄ? zatekli na suho in toplo in tam doĹživeli vsaj delÄ?ek letoĹĄnjega Mini Pikinega festivala. V soboto in nedeljo si bomo predstave in koncerte ogledali v dvoranah kulturnega doma, kina in glasbene ĹĄole, celodnevni program pa pripravljajo tudi v galeriji, knjiĹžnici in na Velenjskem gradu. ÄŒe pa vmes pokuka sonÄ?ek, se morda sreÄ?amo ĹĄe na Titovem trgu.ÂŤ

SOBOTA, 26. SEPTEMBER 2020

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

ÂťMe spraĹĄujete, kaj bo letos z ustvarjalnimi delavnicami? Le pokukajte na mojo spletno stran www.pikinfestival.si, kjer bom vsak dan za vas objavila film z novo ustvarjalno nalogo. Pripravite izdelke, jih fotografirajte in mi jih poĹĄljite na pika@velenje.si.

Najbolj izvirne bom nagradila.ÂŤ

NEDELJA, 27. SEPTEMBER 2020

10.00 | Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana DAMJANA GOLAVĹ EK: MOJCA POKRAJCULJA predstava [Glasbeno-gledaliĹĄka predstava]

14.00 | Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana DAMJANA GOLAVĹ EK: MOJCA POKRAJCULJA [Glasbeno-gledaliĹĄka predstava]

10.00 | Galerija Velenje SAFARI JOGA ZA OTROKE

14.00 | Galerija Velenje LEGO ROBOTIKA: RAJANJE V DŽUNGLI

10.00 | Kino Velenje, velika dvorana NAJLEPĹ I SLOVENSKI ANIMIRANI FILMI ZA NAJMLAJĹ E

14.30 | Velenjski grad – Muzej Velenje PRAVLJICE GRAJSKE GOSPE V BRALNEM KOTIČKU

10.00 | KnjiĹžnica Velenje PIKINA PRAVLJIÄŒNA JOGA

15.00 | Dom kulture Velenje, velika dvorana PLESNI TEATER LJUBLJANA: JURI MURI V AFRIKI PLEĹ E [Plesno-glasbeno-gledaliĹĄka predstava]

10.00 | Kino Velenje, velika dvorana NAJLEPĹ I SLOVENSKI ANIMIRANI FILMI ZA NAJMLAJĹ E

14.00 | Kino Velenje, velika dvorana MAGIC ALEKSANDER [ÄŒarodejska predstava]

10.00 | Galerija Velenje SAFARI JOGA ZA OTROKE

14.30 | Velenjski grad – Muzej Velenje PRAVLJICE GRAJSKE GOSPE V BRALNEM KOTIČKU

10.00 | Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana ANIKA HORVAT [Koncert]

15.00 | Dom kulture Velenje, velika dvorana PLESNA Ĺ OLA KAZINA: ONI [Plesna predstava]

10.30 | Muzej Velenje – Velenjski grad PRAVLJICE GRAJSKE GOSPE V BRALNEM KOTIČKU

15.00 | KnjiĹžnica Velenje PIKINI GLINENI MEDALJONI [Ustvarjalna delavnica]

11.00 | Dom kulture Velenje, velika dvorana PLESNA Ĺ OLA KAZINA: ONI [Plesna predstava]

15.00 | Galerija Velenje TRAVNIĹ KA BITJA [Ustvarjalna delavnica]

11.00 | Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI RAZKOŠJE DOMIŠLJIJE

15.30 | Velenjski grad – Muzej Velenje OGLED GRADU V DRUŽBI GRAJSKE GOSPE IN GRAJSKIH OTROK

11.00 | Dom kulture Velenje, velika dvorana PLESNI TEATER LJUBLJANA: JURI MURI V AFRIKI PLEĹ E [Plesno-glasbeno-gledaliĹĄka predstava]

11.00 | KnjiĹžnica Velenje INĹ TITUT 4.0: LEGO ROBOTIKA

16.00 | Kino Velenje, velika dvorana ROCCA SPREMINJA SVET, podnaslovi [Filmska predstava, 8+]

11.00 | Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI RAZKOŠJE DOMIŠLJIJE

15.30 | Velenjski grad – Muzej Velenje OGLED GRADU V DRUŽBI GRAJSKE GOSPE IN GRAJSKIH OTROK

11.30 | Velenjski grad – Muzej Velenje OGLED GRADU V DRUŽBI GRAJSKE GOSPE IN GRAJSKIH OTROK

16.00 | Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana GLEDALIĹ ÄŒE KU-KUC: PALÄŒICA [Igrana predstava]

11.00 | KnjiĹžnica Velenje INĹ TITUT 4.0: LEGO ROBOTIKA

16.00 | Glasbena ĹĄole Velenje, Velika dvorana LEA MENARD: TROBLA IN KLJUÄŒ [GledaliĹĄka predstava]

12.00 | Kino Velenje, velika dvorana MAGIC ALEKSANDER [ÄŒarodejska predstava]

16.00 | Galerija Velenje SAFARI JOGA ZA OTROKE

11.30 | Velenjski grad – Muzej Velenje OGLED GRADU V DRUŽBI GRAJSKE GOSPE IN GRAJSKIH OTROK

16.00 | Kino Velenje, velika dvorana OSTRŽEK, podnaslovi [Filmska predstava, 8+]

12.00 | Galerija Velenje TOLKALNA DELAVNICA

16.00 | KnjiĹžnica Velenje INĹ TITUT 4.0: LEGO ROBOTIKA

12.00 | Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana LEA MENARD: TROBLA IN KLJUÄŒ [GledaliĹĄka predstava]

16.00 | Galerija Velenje SAFARI JOGA ZA OTROKE

12.00 | Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana GLEDALIĹ ÄŒE KU-KUC: PALÄŒICA [Igrana predstava]

16.30 | Velenjski grad – Muzej Velenje PRAVLJICE GRAJSKE GOSPE V BRALNEM KOTIČKU

16.00 | KnjiĹžnica Velenje 12.00 | Kino Velenje, velika dvorana EVA Ĺ KOFIÄŒ MAURER: PROFESORICA SFRÄŒKLJANA [Predstava klovnese] INĹ TITUT 4.0: LEGO ROBOTIKA

13.00 | Dom kulture Velenje, velika dvorana CHALLE SALLE [Koncert]

17.00 | KnjiĹžnica Velenje PIKINA PRAVLJIÄŒNA JOGA

12.00 | Galerija Velenje TOLKALNA DELAVNICA

16.30 | Velenjski grad – Muzej Velenje PRAVLJICE GRAJSKE GOSPE V BRALNEM KOTIČKU

13.00 | Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI RAZKOŠJE DOMIŠLJIJE

17.00 | Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI RAZKOŠJE DOMIŠLJIJE

13.00 | Dom kulture Velenje, velika dvorana BEPOP LADIES [Koncert]

17.00 | Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI RAZKOŠJE DOMIŠLJIJE

14.00 | Galerija Velenje LEGO ROBOTIKA: RAJANJE V DŽUNGLI

17.00 | Dom kulture Velenje, velika dvorana CHALLE SALLE [Koncert]

13.00 | Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI RAZKOŠJE DOMIŠLJIJE

17.00 | Dom kulture Velenje, velika dvorana BEPOP LADIES [Koncert]

14.00 | Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana ANIKA HORVAT [Koncert]

10.30 | Velenjski grad – Muzej Velenje PRAVLJICE GRAJSKE GOSPE V BRALNEM KOTIČKU

14.00 | Kino Velenje, velika dvorana EVA Ĺ KOFIÄŒ MAURER: PROFESORICA SFRÄŒKLJANA [Predstava klovnese]

15.00 | KnjiĹžnica Velenje PIKINE GLINENE PLOĹ ÄŒICE Z ZELIĹ ÄŒI [Ustvarjalna delavnica] 15.00 | Galerija Velenje TRAVNIĹ KA BITJA [Ustvarjalna delavnica]

Obvezen je dvig brezplaÄ?nih vstopnic na dan dogodkov na vseh blagajnah pri odrih Doma kulture, Glasbene ĹĄole in Kina Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

24. septembra 2020

Nov unikat iz lokalne zgodovine Muzej Velenje je predstavil prapor Prosvetnega druĹĄtva Ĺ martno pri Velenju, ki ga je pridobil od zbiratelja Zdravka ÄŒasa Tina Felicijan

V zaÄ?etku leta 2017 so se v Muzeju Velenje razveselili nove pridobitve – knjig, ki so nekoÄ? stale na policah Prosvetnega druĹĄtva Ĺ martno pri Velenju in sta jih tedaj nadobudna mladinca Karel Ĺ ilih in Janko Ĺ˝evart reĹĄila pred okupatorjevim uniÄ?enjem v drugi svetovni vojni. Muzeju jih je predala druĹžina Ĺ˝evart iz Celja.

Predstavili so jih na razstavi, ki so jo dopolnili s povzetkom zgodovine delovanja prosvetnega druĹĄtva. Ogledal si jo je tudi ljubiteljski zbiratelj Zdravko ÄŒas iz Gaberk in povedal, da doma hrani prapor tega druĹĄtva. Beseda je dala besedo in Ĺželja muzealcev, da bi eno pridobitev dopolnili z drugo, se je uresniÄ?ila, ko je muzej odkupil prapor in ga minuli teden v sodelovanju s Ĺ aleĹĄkim muzejskim in zgodovinskim druĹĄtvom predstavil javnosti. Zdaj mu bodo poiskali primerno mesto, da ga bodo lahko postavili na trajen ogled.

LiÄ?no in dobro ohranjeno roÄ?no delo

Prapor je zelo dobro ohranjen in ga odlikuje zelo kakovostna izdelava, je na predstavitvi povedala kustosinja Muzeja Velenje, muzejska svetovalka Mateja Medved. Na praporu sta izvezeni letnici 1881 in 1931. Vendar je raziskovanje pokazalo, da ob predstavitvi prapora leta 1932 druĹĄtvo ni praznovalo 50-letnice,

temveÄ? 60-letnico. ÂťIz Ä?asopisnega Ä?lanka smo lahko razbrali, da so prapor izdelale po tej veĹĄÄ?ini zelo poznane ĹĄolske sestre v Mariboru, avtorica zasnove pa je dokaj znana slikarka in oblikovalka Helena Vurnik, rojena DunajÄ?anka, ki se je leta 1913 poroÄ?ila z znanim slovenskim arhitektom Ivanom Vurnikom, z njim sodelovala in

ske folklore. Na modri strani je podoba Marije brezmadeĹžne, ki je simbol verske mladinske organizacije. Na rdeÄ?i pa je upodobljeno odprto sveto pismo in kup knjig z zvezdo, ki je simbol krĹĄÄ?anske prosvetne zveze, katere del je bilo tudi Prosvetno druĹĄtvo Ĺ martno pri Velenju.ÂŤ DruĹĄtvo je bilo izpeljano iz slovenskega katoliĹĄkega izobra-

Na drogu prapora je 65 ĹžebljiÄ?kov, predvsem zlatih, nekaj pa je srebrnih, s katerih se ĹĄe da razbrati imena donatorjev. VeÄ?ina je iz Velenja in okolice.

izdelala veliko osnutkov predvsem za liturgiÄ?no okrasje,ÂŤ je povedala Medvedova in predstavila tudi motiv prapora: ÂťNa eni strani je prapor moder, na drugi rdeÄ?. Avtorica je precej uporabljala slovenske narodne barve – modro, belo in rdeÄ?o. V svoje delo je vpletala motive iz sloven-

Ĺževalnega druĹĄtva, ki je imelo korenine v bralnem druĹĄtvu za gornjo Ĺ aleĹĄko dolino. Slednje je sledilo trendu nastajanja Ä?italnic na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja, ki so se pojavile tudi pri nas. ÂťNaloga teh Ä?italnic, pravzaprav bralnih druĹĄtev, je bila izobraĹževanje odraslih in

Kako napisati dobro pesem Velenje, Šoťtanj, 19. septembra – 'Razmigajmo jezik' je bil naslov literarne delavnice, ki je potekala v Šoťtanju pod mentorstvom pesnice Barbare Korun. Osrednje vpraťanje vsake literarne delavnice je, kako napisati dobro zgodbo, pesem, dramo ali esej. Vloga mentorja je najprej vrednotenje, kaj je dobro in kaj bi lahko bilo ťe boljťe, potem pa – v pogovoru in skupnem raziskovanju z avtorjem oziroma avtorico – iskanje oziroma svetovanje, po kateri poti jo ubrati, da bo besedilo bolj ubrano, bolj skladno s samim seboj. V takem duhu je potekala tudi ta, ťe posebej, ker se Korunova, kakor sama poudarja, kadar pride do spopada med avtorjem in besedilom, zmeraj postavi na stran li-

terarnega dela in avtorju pokaĹže, da obstajajo ĹĄe mnogoteri naÄ?ini videnja, branja, razumevanja – in poslediÄ?no pisanja.

Godbeniki poskrbeli za dobro voljo Velenje – Ob prazniku obÄ?ine so 20. septembra za glasbeno poslastico na Titovem trgu poskrbeli Ä?lani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki so s svojim nastopom ob dopoldanskem druĹženju z izborom skladb navduĹĄili zbrano obÄ?instvo. Za prijetno prazniÄ?no vzduĹĄje so kasneje poskrbeli ĹĄe na Kardeljevem trgu, Gorici, v Ĺ aleku in nasproti Mercator TrĹžnice Velenje ob KidriÄ?evi cesti. IstoÄ?asno so na Titovem trgu zakljuÄ?ili akcijo Velenje na koleĹĄÄ?kih, ki je naletela na izvrsten odziv sodelujoÄ?ih, ki so lahko zbrane kartonÄ?ke z Ĺžigi zamenjali za ĹĄportno majico. đ&#x;”˛

jĹĄ

Vseh devet prisotnih sluĹĄateljev, preteĹžno iz Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva Hotenja, je neskonÄ?no uĹživalo in se ob koncu

krepitev slovenskega jezika in narodne zavesti, kajti to je bil Ä?as, ko je prihajalo do nasprotij med Slovenci in Nemci v tedanji skupni drĹžavi,ÂŤ je ĹĄe pojasnila. đ&#x;”˛

Zdravko ÄŒas (na sliki ob praporju) je ljubiteljski zbiratelj, ki je pred desetletji strastno kopiÄ?il razliÄ?ne predmete, povezane z domaÄ?o dolino, danes pa hrani predvsem tiste unikatne. ÂťNajbolj vĹĄeÄ? so mi tisti, ki so edinstveni.

Med njimi je bil tudi ta prapor. Ker sodi v Velenje in so na njem izpisana imena donatorjev, kar bo ĹĄe posebej zanimivo za njihove potomce, se mi je zdelo prav, da ga hrani muzej in si ga lahko ogleda ĹĄirĹĄa javnost. Moj stari oÄ?e je bil pred 2. svetovno vojno predsednik Ä?italnice v Ĺ oĹĄtanju. Morda se je po tem kljuÄ?u prapor druĹĄtva, ki se je tudi ukvarjalo s to dejavnostjo, znaĹĄel pri njem in sem ga naposled naĹĄel in hranil jaz,ÂŤ je povedal in dodal, da iz njegove zasebne zbirke najbolj izstopajo unikati iz kamna, kovanega Ĺželeza, denimo pribliĹžno 800 let stara kovana vrata, ki jih je naĹĄel na ĹĄoĹĄtanjskem odpadu, pa tudi nekatere knjige in notni zapisi, med njimi rokopisi iz 19. stoletja.

strinjalo, da so preĹživeli literarno navdihujoÄ? dopoldan. V imenu organizatorjev je Tatjana Vidmar iz OI Velenje in ZKD Ĺ aleĹĄke doline vsem prisotnim razdelila potrdila. Delavnica je potekala ob pobudi prej omenjenega druĹĄtva s pomoÄ?jo Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj.

Barbara Korun je po konÄ?anem ĹĄtudiju slovenistike in primerjalne knjiĹževnosti nekaj Ä?asa pouÄ?evala, nato je delovala kot lektorica v razliÄ?nih gledaliĹĄÄ?ih, sedaj je samozaposlena v kulturi. Med drugim je mentorica pesniĹĄkih delavnic, reĹžiserka in udeleĹženka najpomembnejĹĄih slovenskih literarnih festivalov.

Njene pesmi so izĹĄle v petdesetih antologijah po svetu v ĹĄtiriindvajsetih jezikih. Izdala je ĹĄest samostojnih pesniĹĄkih zbirk. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej Foto: JoĹže LekĹĄe

Zborovski molk Ona Gams ÄŒepaitytÄ—

Zborovsko petje je v Sloveniji, kakor tudi marsikje po svetu, najbolj mnoĹžiÄ?na kulturno-umetniĹĄka dejavnost. Po oceni Javnega sklada za kulturno dejavnost se pevci v Sloveniji zdruĹžujejo v kar 2500 organiziranih pevskih skupinah s pribliĹžno 70.000 pevci. Po razliÄ?nih ocenah poje od 3 do 8 odstotkov odraslih, poleg tega po osnovnih ĹĄolah deluje okrog 750 otroĹĄkih zborov in 440 mladinskih pevskih zborov. Pri nas v Sloveniji delujejo trije profesionalni zbori, zbor Slovenske filharmonije ter zbora v ljubljanski in mariborski operni hiĹĄi. Vse ostalo temelji na prostovoljni Ĺželji po skupnem muziciranju, ki pa dejansko v Ĺživljenju posameznika pokriva veÄ? kot le petje. Gre za svojevrsten Ĺživljenjski slog in druĹžbeno aktivnost, ki moÄ?no vpliva na kakovost Ĺživljenja posameznika, mu da posebno dodano vrednost.

Po drugi strani, so sploh v marsikateri manjĹĄi lokalni skupnosti, zbori tudi pravi katalizatorji kulturnega dogajanja, lahko tudi povezovalni Ä?len same skupnosti.

Nato pa letos pride korona in zborovsko petje razglasijo za eno izmed najbolj nevarnih dejavnosti v Ä?asu pandemije. UtiĹĄa tisoÄ?e ljudi v Sloveniji, po svetu – milijone. Najprej onemogoÄ?i vaje in nastopanje v Ĺživo, po delni normalizaciji razmer pa predpiĹĄe takĹĄne pogoje, ki terjajo res zelo visoko mero motivacije, da so lahko izvedljivi. Dovolj velik prostor, razdalje 2 do 3 metra med pevci in tako naprej. Zdaj bo ĹĄe lepega vremena poÄ?asi konec, ko so tako prireditelji dogodkov kot tudi, recimo, zbori za vaje - lahko izkoristili prednost odprtega zunanjega prostora. Pravi preizkus motivacije in zagnanosti. Najbolj Ĺžalostno in boleÄ?e je, ko takĹĄna stvar seĹže tja, kjer je najbolj obÄ?utljivo – v jedro prostovoljstva, dobre volje, dragocene predanosti ljubezni do glasbe – tiste najbolj dostopne, tiste, ki resniÄ?no povezuje na tisoÄ?e ljudi. Vsa zoom sreÄ?anja in druge akrobacije Âťdela na daljavoÂŤ, nikoli ne bodo nadomestile zvenenja glasbe v Ĺživo. Tudi delo v manjĹĄih skupinah, ne bo sestavilo zvenenja zbora v celoti.

A zbori ne obupajo. Vpisujejo nove Ä?lane, naÄ?rtujejo dogodke. ÄŒeprav so se verjetno temelji marsikaterega v teh mesecih vmes tudi zamajali, saj je marsikaj oznaÄ?eno z Âťzaradi pandemije vsi koncerti Ä?akajo na potrditevÂŤ ali Âťprihodnji koncerti bodo ĹĄe potrjeniÂŤ. Tako se samo v mesecu novembru naÄ?rtujejo kar trije veliki prestavljeni dogodki na zborovski sceni – 2. DrĹžavno tekmovanje Mateja Hubada za slovenske zborovodje, NaĹĄa pesem 2020, SozvoÄ?enja 2020. Lahko se samo nadejamo, da vsaj Europa Cantat v Ljubljani julija 2021 zagotovo bo.

RazmiĹĄljam, kaj bi bilo, Ä?e bi se kakĹĄna podobna korona z danaĹĄnjimi ukrepi zgodila konec 19. ali v prvi polovici 20. stoletja, ko so pevski zbori igrali izredno pomembno vlogo pri procesih ĹĄirjenja in dvigovanja narodne zavesti in ogromno vlogo pri generiranju druĹžabnega ter glasbeno-kulturnega Ĺživljenja. In to ne samo v Sloveniji, marsikje po Evropi so bili v tem obdobju druĹžbenih in politiÄ?nih sprememb izrednega pomena, kot tudi pri ohranjanju narodne zavesti v zamejstvu.

Trenutno zdravniki Ĺžal ne morejo predpisati obiskovanja pevskega zbora – gre za tako imenovano socialno predpisovanje, ki je bilo pred korono v velikem porastu po vsem svetu. Med zadevami, ki so jih zdravniki najraje predpisali pacientom, je bilo prav obiskovanje pevskega zbora, ki zdruĹžuje tako glasbo, ki na Ä?loveka deluje blagodejno, kot tudi skupinsko druĹženje ob njej, delovanje v skupini in navezovanje socialnih stikov. Zmagovalna kombinacija za boljĹĄe poÄ?utje Ä?loveka, znanstveno dokazano, preverjeno in uporabljeno v praksi. Sicer nova situacija zmeraj lahko postreĹže in ponuja kaj novega, predvsem razmiĹĄljanje zunaj ustaljenih okvirjev. A vsi tisti, ki imajo radi zborovsko in na sploĹĄno glasbo, se bodo strinjali, da bi z velikim veseljem obiskali kakĹĄen zborovski koncert. V Ĺživo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 13

107,8 MHz

24. septembra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Bo Covid poniknil do konca novembra?

Astrologinja Dora sodeluje z Radiem Velenje Ĺže polnih enaindvajset let, kar ji je v veliko veselje in ponos. ÂťSamo sodelovanje se je Ä?ez leta spreminjalo, krojilo in bogatilo, a v osnovi ostajam zvesta vedi astrologiji, ki danes vse bolj prodira v naĹĄ vsak dan. Ob tem ne gre samo za napovedovanje prihodnjih dogodkov, temveÄ? predvsem do kdaj in kako najbolje uporabiti dane dnevne astroloĹĄke vidike. Astrolog je preprosto ĹĄolan medij, ki v osebni ali poslovni astroloĹĄki karti (ki je izdelana na osnovi datuma ure in kraja rojstva) odÄ?ita tranzitne poti, ki jih delajo planeti. ÄŒe Ĺželimo dobiti Ä?im ĹĄirĹĄo sliko astroloĹĄkega vpogleda, pa moramo zdruĹženo opazovati tako zdravstveno, socioloĹĄko, finanÄ?no poslovno kot Ä?ustveno in navsezadnje prostorsko astrologijo,ÂŤ pravi

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

cembra, nato bodo sledile veliko bolj optimistiÄ?ne energije, s katerimi bomo stopili v novo leto 2021. Vsi, ki spremljate nedeljske radijske oddaje, veste, da se vse na zemlji odvija premosorazmerno glede na gibanje planetov v vesolju. ÄŒe planeti ponujajo sinhronizirane povezave in potujejo direktno, je to dobro. ÄŒe nastopajo v slabih konfiguracijah in potujejo ĹĄe vzvratno, potem prihaja do zamud, zanikanj, zmede, kaosa itd.,ÂŤ pravi in dodaja, da trenutni vpliv vzvratnega gibanja Marsa, ki bo v ovnu do 14. novembra, poslabĹĄuje sliko s Covidom-19. Glede na to, da Astrologinjo Doro lahko na Radiu Velenje posluĹĄate vsako nedeljo med 9. In 10. uro. bomo v drugi polovici deleĹžni ĹĄe vzvratnega Merkurja, bomo Dora. Njena poslovna specifika je poslovna v ĹĄkorpijonu sooÄ?eni ĹĄe z dodatnimi ukrepi finanÄ?na astrologija, osebno pa se najraje ob tem virusu. Za minula junij in konec julidruĹži s socioloĹĄko in Ä?ustveno astrologijo. ja je napovedala, da bo virus deloval z zelo V nasprotju z veÄ?ino ji je letoĹĄnje leto pri- majhno zmogljivostjo. Zdaj pa napoveduje, neslo veliko predvsem pozitivnih poslovnih glede na dane astrovibracije in spremljajoÄ?e sprememb. Seveda smo jo tudi vpraĹĄali, ukrepe, da bo Covid-19 zopet poniknil do kakĹĄen Ä?as je pred nami. Pravi, da bo do izteka novembra. Kako zelo si Ĺželimo, da se novega leta ĹĄe zelo napeto.

Dorine napovedi uresniÄ?ijo. đ&#x;”˛ mz ÂťZlasti to velja za obdobje do prvega de-

GLASBENE novice

Elton John v kompletu albumov predstavlja 60 neizdanih draguljev Elton John bo 13. novembra izdal komplet osmih albumov Elton: Jewel Box, v katerem bo kar 148 pesmi iz glasbenikove veÄ? kot 50-letne kariere, med njimi 60 ĹĄe neizdanih. Komplet zaznamujejo skladbe, ki so glasbeniku pri srcu, a jih pozna le malo njegovih oboĹževalcev, skladbe iz zgodnjih nastopov z Bernijem Taupinom in pa pesmi z zadnjih strani njegovih ploĹĄÄ?.

Madonna bo reĹžirala film o svojem Ĺživljenju

Poleg skladb bo v kompletu ĹĄe trdo vezana knjiga z obseĹžnimi zapiski in glasbenikovimi komentarji k posameznim skladbam.

Uvod v komplet predstavlja doslej ĹĄe neizdana skladba Sing me no sad songs iz leta 1969, v besedilu katere sta omenjeni njegovi kasnejĹĄi uspeĹĄnici Don't go breaking my heart (1976) in Sad songs (1984).

18. septembra je minilo 50 let od smrti legendarnega kitarista Jimija Hendrixa, ki kljub kratki karieri velja za glasbeno ikono.

Njegove pesmi Hey Joe, Foxy Lady in Voodoo Child, ki jih je posnel s skupino Jimi Hendrix Experience, so se zapisale med najpomembnejĹĄe stvaritve rock glasbe 60. let minulega stoletja. ÄŒeprav je njegova aktivna kariera nastopanja trajala le ĹĄtiri

Prodaja vinilk po veÄ? kot 30 letih presegla prihodke zgoĹĄÄ?enk PrviÄ? po 80. letih minulega stoletja je prodaja vinilnih albumov v ZDA prekosila prodajo zgoĹĄÄ?enk, kaĹžejo podatki ZdruĹženja ameriĹĄke diskografske industrije (RIAA). Ljubitelji glasbe so za gramofonske ploĹĄÄ?e odĹĄteli skoraj 200 milijonov evrov, za zgoĹĄÄ?enke pa manj kot 110 milijonov evrov. Prodaja vinilnih albumov

Filmski studio Universal je razkril, da bo naslednji projekt 62-letne pevke Madonne avtobiografski film, ki ga bo sama tudi reĹžirala. Njena kariera sega Ä?ez ĹĄtiri desetletja, ki so jih zaznamovali

je prinesla 62 odstotkov vseh prihodkov fiziÄ?nih glasbenih medijev, ki so v primerjavi z lanskim letom sicer padli za 23 odstotkov.

Kot razlog za upad navajajo koronavirusno zaprtje glasbenih prizoriĹĄÄ? in trgovin. Za ponovno oĹživitev prodaje vinilk so Ĺže leta zasluĹžni zbiratelji in hipsterji, ploĹĄÄ?e pa ĹĄe naprej ostajajo trĹžna niĹĄa. Po podatkih RIAA je sicer

Minilo je 50 let, odkar se je poslovil Jimi Hendrix seks, religija in druge tabu teme.

Po njenih besedah bo v srediĹĄÄ?u filma glasba, ki jo je v Ĺživljenju vselej gnala naprej. Svojim oboĹževalcem je razkrila, da bo film govoril o teĹžki nalogi preĹživeti kot umetnica v moĹĄkem svetu.

Madonna je ena najbolj ustvarjalnih umetnic svojega Ä?asa. Pro-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. VILI RESNIK & EROSI – Moja generacija 2. SAMUEL LUCAS – Nekdo 3. KLAPA SEMIKANTA – Ĺ avrinka Moja generacija je naslov nove pesmi, ki so jo skupaj zapeli Vili Resnik in Erosi. Gre za domoljubno pesem o prijateljstvu in Sloveniji, ki je posveÄ?ena najboljĹĄim generacijam ljudi, ki se radi veselijo in ob dobrem vinu ter v najboljĹĄi druĹžbi zapojejo na glas. Avtor besedila je Rok LunaÄ?ek, ki je skupaj s KreĹĄimirjem Tomcem napisal tudi glasbo. Slednji je poskrbel tudi za aranĹžma in produkcijo pesmi.

LESTVICA domaÄ?e glasbe dala je 335 milijonov albumov, med njenimi pesmimi pa so tudi uspeĹĄnice Like a Prayer, Material Girl, Like a Virgin in ĹĄtevilne druge. Nastopila je tudi v filmih, prviÄ? leta 1985 v Desperately Seeking Susan, za svoj nastop v filmu Evita (1996) pa je prejela zlati globus za najboljĹĄo igralko.

leta, je spremenil smer popularne glasbe in postal eden najbolj uspeĹĄnih in najbolj vplivnih glasbenikov svoje dobe. Hendrix, ki so ga ves Ä?as spremljale teĹžave z drogami, je umrl v nepojasnjenih okoliĹĄÄ?inah po neki zabavi v Londonu. Star je bil 27 let.

13

spletno predvajanje glasbe v prvi polovici letoĹĄnjega leta, ko je veÄ?ina AmeriÄ?anov zaradi Covida-19 ostala doma, prineslo kar 85 odstotkov prihodkov, kar znaĹĄa kar 4 milijarde evrov.

Kmalu na ogled obseĹžno gradivo ansambla Ĺ tirje kovaÄ?i Vodja narodnozabavnega ansambla Ĺ tirje kovaÄ?i Franc Ĺ egovc je z Ĺženo Hermino Mestni obÄ?ini Slovenj Gradec slovesno podaril arhivsko gradivo dosedanjega 66-letnega delovanja ansambla Ĺ tirje kovaÄ?i. Gradivo bo kmalu predstavljeno v posebnih prostorih v Ozki ulici v Slovenj Gradcu, upravljal pa ga bo KoroĹĄki pokrajinski muzej. Gre za neprecenljiv fond ploĹĄÄ?, kaset, priznanj, pisem, pogodb in drugega gradiva ansambla, ki v 66 letih nikoli ni prekinil delovanja.

Ansambel Ĺ tirje kovaÄ?i deluje od leta 1954 in je izĹĄel iz ĹĄtiriÄ?lanske zasedbe Ansambla Maks, ki se je dve leti pred tem zbrala pod vodstvom Maksa KlanÄ?nika. Ta je vodenje predal Francu Ĺ egovcu in zaĹživel je ansambel Ĺ tirje kovaÄ?i. Hermina Ĺ egovc se je zasedbi kot pevka pridruĹžila leta 1972.

Skupina je imela na tisoÄ?e nastopov in izdala 46 ploĹĄÄ?. Gostovala je v ZDA in Kanadi ter NemÄ?iji, Ĺ vici, Avstriji, Italiji in nekdanji Jugoslaviji. Ansambel je najbolj poznan po skladbah ÄŒakal sem ob potoku, Gremo na Pavre, Mala solzica, Moji mamici, Pridi zveÄ?er, RĹženova Tinka in legendarni Kam le Ä?as beĹži.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL Ĺ EPET - Kako bi ti povedala 2 ANSAMBEL GLAS - Ĺ e vedno lepa si 3 ANSAMBEL LUKA RAZPOTNIKA - Abraham je tu 4 ANSAMBEL NAVEZA - ÄŒe lahko bi me sliĹĄala 5 ANSAMBEL VRT - Pesem za oÄ?eta 6 ANSAMBEL PRISRÄŒNIKI - Vedno ko objame me 7 ANSAMBEL TRIS - Princeska 8 ANSAMBEL ZAĹ˝UR - Moje sanjsko dekle 9 ANSAMBEL Ĺ ENTJANCI - Kje so punce 10 ANSAMBEL STIL - Noro zaljubljen

www.radiovelenje.com

Stane Ĺ pegel in Jure Pukl skupaj v projektu MOV 360

Ko je eden od v tujini najvidnejĹĄih slovenskih jazz glasbenikov, saksofonist Jure Pukl, sredi svetovne turneje, na kateri je promoviral svoj aktualni album Broken Circles, zaradi pandemije koronavirusne bolezni obtiÄ?al v rojstnem Velenju, sta z multimedijskim umetnikom in skladateljem Stanetom Ĺ peglom spet zdruĹžila moÄ?i. Po pred leti z imenom Fuzzit objavljenim LP-jem Quazijazz sta tokrat pripravila multimedijski projekt MOV360, ki ga je sofinancirala tudi Mestna obÄ?ina Velenje.

Poleg glasbenega albuma 30 Vaccines, ki prinaĹĄa trideset le dvajset taktov dolgih glasbenih cepiv, projekt spremljajo tudi video zgodbe in panoramske fotografije z ulic mestne obÄ?ine Velenje v Ä?asu karantene, posnete s posebno 360-stopinjsko kamero. Ker Velenje postaja vse bolj kolesarjem prijazno mesto, avtorja projekta vizualne zgodbe ponujata iz kolesarske perspektive.

Avtor in producent stilsko pestrih urbanih skladb, video in avdio snemalec ter montaĹžer je Stane Ĺ pegel, Jure Pukl pa je prispeval improvizirane saksofonske vloĹžke iz sveta jazza in klasiÄ?ne glasbe.

Otvoritev multimedijske razstave MOV360 bo v Galeriji F-Bunker v petek, 25. septembra, ob 19. uri.

Naš čas, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

VRTILJAK

24. septembra 2020

frkanje » Levo & desno «

⏩

Ob občinskem prazniku Občine Nazarje in otvoritvi razstave čipk pred Vrbovcem Barbara Šoster Rutar: »Joj, gospod župan, ne vem, če sem se za ta dogodek primerno oblekla, vse je v znamenju čipk!« Matej Pečovnik z umirjenim županskim pristopom pa: »Barbara, ti si v vsaki obleki šik in mična … brhka, kot bila bi gospodična … Jaz sem tud' brez rekl'ca, kravate … a, saj bodo vsi ogledovali čipke in pozorni nate …!«

Med svetlim in temnim Mnogi pri nas se bojijo, da če bomo brez ustreznih novih nadomestil zaprli premogovnik in Teš, se nam obeta temna prihodnost. Nekateri sicer vidijo »luč na koncu tunela« – a le, če se bomo naslonili na lastne sile. Kot vedno.

Spet beremo Po različnih lokalih in pri frizerjih lahko spet prebiramo časopise. Če jih lastniki le naročijo.

Aktualna uganka Je brez vonja in okusa – kaj je to? Voda! Ne, človek s korona virusom.

Prepir

⏫ ⏪

Razmere v šolstvu postajajo tako nemogoče, da ravnatelju OŠ Mihe Pintarja Toleda Sebastjanu Kokovcu ni do smeha, pa če mu ga prinesejo polno naročje.

Suzana Koželjnik, tajnica Urada župana Občine Šoštanj, je od 25. julija pa vse do sredine septembra organizirala vrsto srečanj skupin, s katerimi je obeležila osebni jubilej.

Za svoje sodelavce iz uprave ga je v mesecu, ko praznuje tudi Šoštanj, pripravila v Gaberkah, kjer živi. Sodelavec Bogomir Berložnik je zaigral njen delovni dan in v tej vlogi navdušil, uradnik Andrej Volk ji je zaradi njenega nalezljivega smeha izdal dovoljenje za prekomerno obremenjevanje občinske stavbe s hrupom, župan Darko Menih pa ji je dovolil, da ostane taka še naprej.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Zobozdravniki svarijo uporabnike TikTok-a TikTok velja ta hip za eno najbolj priljubljenih družbenih omrežij med mladimi, a to ne pomeni, da je vsebina, ki se na omrežju pojavi, dobra ali koristna. V teh dneh namreč marsikoga skrbi trend, ki se na omenjenem družbenem omrežju nezadržno širi. Mladostniki si

s pilico za nohte brusijo zobe, da bi si jih tako zravnali. To, kar počnejo s pilicami za nohte, je sicer podobno postopku, ki ga uporabljajo zobozdravniki pri ravnanju poškodovanega zoba, a je jasno, da »gre v primeru, ko to počnemo sami, za nevaren postopek, poškoduje lahko zobno sklenino, zob lahko postane preobčutljiv, celo uničen,« opozarja zobozdravnik Chad Evans.

Ob tem opozarja, da je lahko nevarno že profesionalno ravnanje zob, kaj šele, če se s tem ukvarjamo amatersko. »To je lahko za zobe celo usodno,« svari. Število tovrstnih posnetkov na TikToku naj bi bilo zaskrbljujoče.

prebiral knjigo o rekordih, sama V Guinnessovi pa si je tako zaželela, da bi nekoč knjigi rekordov bral tudi o njej. letos 18 slovenskih Nogomet v času predstavnikov Covida-19 – 37 : 0 Tudi novo Guinnessovo knjigo rekordov polnijo slovenski predstavniki. V knjigi, ki ima 12 poglavij, 18 rekordov pripada predstavnikom Slovenije.

Medtem ko so nekateri že bili objavljeni v prejšnjih izdajah, se je pet rekordov v knjigi pojavilo prvič. Mednje sodi tudi najdaljši maraton v kvačkanju, ki sta ga izvedli Jadranka Smiljić in Anita Kac v Slovenj Gradcu 6. februarja 2020. Kvačkali sta kar 28 ur in 5 minut, vsako polno uro pa sta si lahko vzeli 5 minut odmora.

»Seveda sva imeli krize, težava je bila predvsem neprespanost,« je povedala Jadranka. »Predvsem v jutranjih urah sem imela v glavi meglo, želela sem samo, da mi nihče ne hodi blizu,« dodala Anita. Ves čas ju je morala nadzorovati skupina ljudi, ki so gledali, da nista prenehali kvačkati. Za doseganje rekorda je Anito navdihnil njen sin, ki je vedno rad

Nogometaši Ripdorfa iz Nemčije so bili nedavno v stiku z osebo, ki je bila pozneje pozitivna na novi korona virus. Ker so morali igralci v karanteno, so organizatorje zaprosili, da bi se nadaljnje tekme v ligi odložile. A tamkajšnja zveza tega ni dovolila (še več, za bojkot tekme jim je zagrozila z 200 evri kazni), zato se je ekipa Ripdorfa na naslednji

tekmi pojavila z le sedmimi igralci. »Hvaležni smo sedmerici, ki se je prostovoljno javila, da odigra tekmo, sicer bi dobili kazen,« je povedal podpredsednik klub Patrick Ristow. Med tekmo so nogometaši Ridorfa ves čas držali razdaljo dveh metrov, tako da so imeli nasprotniki, ki so na zelenico poslali rezervne igralce, lahko nalogo. Ekipa Holdenstedta je mrežo zatresla kar 37-krat.

Ob neverjetnem končnem izidu 37 : 0 je trener zmagovalcev zatrdil, da »ni bilo razloga, da ne bi odigrali tekme.«

Na Veneri odkrili plin, ki ga povezujejo z življenjem Mednarodna ekipa astronomov je prejšnji teden objavila odkritje redkega plina fosfina v oblakih na Veneri. Gre za plin, ki ga povezujejo z življenjem, saj na Zemlji nastane le industrijsko ali s pomočjo mikrobov, ki uspevajo v okoljih brez kisika. »Ko

zunaj Zemlje, pa so znanstveniki opozorili, da bi morali to domnevo še zelo temeljito raziskati. Čeprav je na območju, kjer so našli plin, okoli 30 stopinj Celzija, je namreč območje tudi izredno kislo.

Mladoletnikom prepovedana prodaja sladkih pijač in hitre prehrane V Oaxaci so se prvi v Mehiki odločili, da z zakonom, ki se nanaša tudi na prodajne avtomate, prepovedo prodajo, distribucijo in promocijo sladkih pijač in hitre prehrane mladoletnikom.

Oaxaca je sicer mehiška država z največjim številom otrok s čezmerno telesno težo in druga po številu predebelih odraslih.

smo dobili prve znake fosfina v spektru Venere, je bil to šok,« je povedala vodja ekipe Jane Greaves z britanske univerze Cardiff.

Znanstveniki so že leta ugibali, da bi lahko oblaki na Veneri predstavljali dom mikrobom, odkriti fosfin pa bi lahko nakazoval na tovrstno nezemeljsko življenje. Plin so odkrili s pomočjo opazovanja z Zemlje, med drugim z občutljivimi teleskopi.

Mednarodna ekipa iz Velike Britanije, ZDA in Japonske je ocenila, da obstaja na Veneri fosfin v majhnih koncentracijah. Kljub neverjetnemu odkritju, ki bi lahko napovedalo obstoj življenja

Nekateri opozarjajo na neprimeren »prepir« med našim vladnim KV govorcem ter glavnim v zdravstvu. Da pri tem le ne bi prevladal pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Korona virus.

Računanje Na mesto novega velenjskega župana računa tudi sedanji podžupan. A tudi ostala kandidata imata svoje računice. Končni izračun bodo naredili volivci.

Malo zgodaj V Velenje je letos božič prišel zelo zgodaj. Že 8. septembra. No, le slikarka, ki se piše Božič, njena dela pa so na ogled v galeriji. In s slikami oziroma ilustracijami tudi res razveseljuje otroke.

Upanje Mnogi v Velenju upajo, da se bodo lahko kmalu sproščali na novem prireditvenem prostoru ob jezeru. In da na njem ne bo predolgo nastopal korona virus. Njegovega »nastopanja« imajo že drugje vsi že dovolj.

Ne za vse Tri dni bomo imeli odprte hiše. Tudi nekatere v naši dolini. A nepridipravi, nikar se ne veselite, da boste brez večjega truda prelahko našli kaj zase. Jutri se začne le festival Odprte hiše.

Še okušamo Dokazano je, da na našem območju ni zelo veliko obolelih za korona virusom. Saj pravijo, da oboleli za to »nesrečo« nimajo okusa – Promenada okusov pa je bila dobro obiskana.

S srcem

Z razširjeno težavo prekomerne telesne težo se sicer spopadajo tudi drugi deli Mehike, saj jih je takšnih kar 73 odstotkov.

Mehičani popijejo več gaziranih sladkih pijač kot kateri koli drug narod na svetu, sprejem zakona pa so v kongresu pozdravili z aplavzom.

Velenje je slavilo svoj praznik z geslom »Velenje, mesto s srcem!« Morda bi kdo porekel celo, da z razširjenim srcem. Vendar v dobrem – in ne zdravstveno slabem pomenom.

Ne damo se! Čeprav se zaradi sedanjega stanja ne smemo preveč družiti, se Slovenci vendarle ne damo. Če je kdaj treba, hitro stopimo skupaj. Za (vse) politike to seveda ne velja.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 15

Mestna obÄ?ina Velenje je tudi letos v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki ga je s ĹĄtevilnimi dogodki zaznamovalo pribliĹžno osemdeset slovenskih obÄ?in, pripravila pester program prireditev in dogodkov, ki so obÄ?ane spodbujali k uporabi okolju bolj prijaznih prevoznih sredstev na koleĹĄÄ?kih, saj lahko samo skupaj prispevamo h kvalitetnejĹĄemu in bolj zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja. Ĺ˝al sodoben Ĺživljenjski slog od nas zahteva veÄ?jo mobilnost, zaradi Ä?esar se poveÄ?uje odvisnost od avtomobilov, poslediÄ?no je precej manj zanimanja ljudi za javni potniĹĄki promet in ĹželezniĹĄki promet. Kljub temu je veÄ?ina prebivalcev Evropske unije naklonjena spodbujanju oblik prevoza, ki so bolj prijazne do okolja. Zamisli o poveÄ?anju ĹĄtevila zelenih povrĹĄin, ploÄ?nikov in kolesarskih stez podpirajo tudi v Velenju, zato Ĺže nekaj Ä?asa teÄ?ejo ĹĄtevilni projekti, kot so izposoja koles Bicy, brezplaÄ?ni mestni prevozi z Lokalcem, izgradnja mestnega kolesarskega omreĹžja.

Poskrbeti je potrebno za ranljive skupine

ÂťV Velenju dajemo prednost peĹĄcem, kolesarjem in avtobusnemu prometu,ÂŤ je ob tednu mobilnosti povedal podĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Peter Dermol, ki je 16. septembra na Titovem trgu od predsednika Zavoda Varna pot Roberta Ĺ taba prejel certifikat Vizije niÄ?, saj obÄ?ina na razliÄ?nih podroÄ?jih podpira aktivnosti v sklopu programa. ÂťTako bo tudi v prihodnje,ÂŤ ostaja optimistiÄ?en Peter Dermol, ki je prepriÄ?an, da se premikamo v pravo smer, kar dokazuje tudi certifikat, ki ga je Velenje prejelo kot druga Mestna

15

REPORTAŽA

24. septembra 2020

Teden mobilnosti na koleĹĄÄ?kih Velenje prejelo certifikat Vizija niÄ?, certifikat varne mobilnosti – Slovenija postaja v sistemskem kolesarjenju ena vodilnih v Evropi – Vedno veÄ? je peĹĄcev, kolesarjev, voznikov skirojev in lahkih motornih vozil

Ne zanemarjajte gibanja. PrivoĹĄÄ?ite si sprehod, namesto prevoza z avtomobilom izberite prevozno sredstvo na koleĹĄÄ?kih in naredite nekaj dobrega zase.

obÄ?ina in kaĹže na to, da smo v preteklosti dobro vodili projekte, ozaveĹĄÄ?ali ljudi in da se Ĺželimo v prihodnje v prometnem reĹžimu poÄ?utiti tudi Ä?im bolj varno.ÂŤ

Teden mobilnosti prilagojen trenutnemu stanju

LetoĹĄnji teden mobilnosti je nagovarjal k izbiri Ä?istejĹĄega naÄ?ina prevoza, posebno pozornost so organizatorji namenili mladim, saj jih zgolj peĹĄÄ?ica v ĹĄolo hodi ali kolesari. V Velenju je potekala akcija Velenje na koleĹĄÄ?kih, v kateri so ĹĄtevilni na kolesih, rolkah, rolerjih, kotalkah, skirojih nabirali kontrolne Ĺžige in jih za-

V akciji Velenje na koleĹĄÄ?kih je sodelovalo veÄ? kot sedemsto obÄ?ank in obÄ?anov.

menjali za promocijsko majico, v mestnem srediĹĄÄ?u so izvajali anketo o potovalnih navadah in zadovoljstvu z urejenimi kole-

â?ą

kot pretekla leta, vendar so kot vedno dobro sprejete, pomembno je, da se govori in piĹĄe o tem, kako zelo pomembno je gibanje.

Vizija niÄ? pomeni: niÄ? smrtnih Ĺžrtev in niÄ? hudo telesno poĹĄkodovanih oseb zaradi prometnih nesreÄ? v Sloveniji. Gre za certificiran program s ciljem zmanjĹĄanja ĹĄtevila prometnih nesreÄ? in njihovih posledic.

sarskimi povezavami, otroci so svojo ustvarjalnost izraĹžali tudi z risanjem na Titovem trgu. ÂťResda zaradi korona virusa naĹĄe aktivnosti niso tako obseĹžne

Ponosni smo na nove kolesarske povezave, ki jih je okrog dvajset kilometrov,ÂŤ pove o kolesarskem omreĹžju Peter Dermol, ki je posamezne odseke tudi sam

Ĺže prekolesaril. ÂťSi pa Ĺželim, da v kratkem celovito prekolesarimo kolesarske steze, povabimo ranljivejĹĄe in skupaj ugotovimo, kje so pomanjkljivosti, in jih odpravimo, da se bomo lahko vsi udeleĹženci pravilno vkljuÄ?evali v kolesarske povezave.ÂŤ

Kaj teden mobilnosti pomeni Slovencem?

Predsednik Zavoda Varna pot Peter Ĺ taba je izpostavil, da gre razvoj v pravo smer, saj srediĹĄÄ?a mest postajajo vedno bolj prijazna za kolesarje in peĹĄce. ÂťÄŒe govorimo o mobilnosti, ki je skladnejĹĄa z naravo, zapiranje mestnih srediĹĄÄ? in podpiranje ĹĄib-

kejĹĄih udeleĹžencev v prometu, smo na dobri poti, in Ä?e bomo pri tem ohranili nekaj Ĺživljenj in zdravja, dosegamo svoj namen.

Cilj vseh, ki delamo na podroÄ?ju varnosti, je doseganje ÂťniÄ?leÂŤ in iskanje pozitivnih reĹĄitev, s katerimi lahko omilimo tragiÄ?ne posledice prometnih nesreÄ?.ÂŤ Je Velenje na dobri poti, bo Vizija niÄ? z vsemi programi, izobraĹževanjem, ozaveĹĄÄ?anjem, strpnostjo in vzgojo zaĹživela? Âť Velenje se premika v pravo smer, zato je tudi prejelo certifikat. ÄŒeprav imamo obÄ?utek, da nekateri kraji ne dosegajo doloÄ?enih standardov in niso tako vpeti v evropske projekte, se marsikje pokaĹže povsem drugaÄ?e. Npr. pri vas. Pred letom dni smo bili pozitivno preseneÄ?eni nad Velenjem. Veliko truda je bilo vloĹženega v izobraĹževanje, infrastrukturo in kvaliteto Ĺživljenja obÄ?anov na podroÄ?ju mobilnosti. Videli in zaznali smo odprtost, pripravljenost, srÄ?nost, nekaj, kar lokalno skupnost dviguje iz povpreÄ?ja. Zelo me veseli, da je ta filozofija ÂťniÄ?leÂŤ priĹĄla tudi v pore obÄ?inske uprave, vseh obÄ?anov in krajanov, ki se bodo vpraĹĄali, kaj lahko sami prispevajo k veÄ?ji varnosti v prometu,ÂŤ je konÄ?al misel Ĺ taba, ki se zaveda, da resda Slovenci nismo Nizozemci, pa vendar vse kaĹže, da vedno pogosteje ta model Ä?ez vikende izbira vedno veÄ? druĹžin, tudi med tednom pa je vedno veÄ? takih, ki se vozijo v sluĹžbo s kolesom, kar v kaĹže, da gremo v pravo smer. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

KopaliĹĄÄ?a Ĺ aleĹĄke doline nekoÄ? in danes Podhod v Pesju vabi na sprehod po zgodovini naravnih in urbanih kopaliĹĄÄ? v Velenju in Ĺ oĹĄtanju Muzej Velenje, ki skrbi za vsebine razstaviĹĄÄ?a Podhod Pesje, je ob koncu poletja postavil novo razstavo, ki pripoveduje o ĹĄe eni lokalni zanimivosti – kopaliĹĄÄ?ih. Danes je prva asociacija tako domaÄ?inov kot obiskovalcev plaĹža ob Velenjskem jezeru, a VelenjÄ?ani in Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so se kopali Ĺže v Paki. Termalna voda v TopolĹĄici privlaÄ?i obiskovalce Ĺže veÄ? stoletij. Mali Bled ob Ĺ kalskem jezeru je bil prava senzacija, drugo velenjsko TuristiÄ?no jezero pa nikoli ni doseglo takĹĄnega slovesa. Letna bazena v Ĺ oĹĄtanju in Velenju sta nekdaj bila najbolj priljubljeni zbiraliĹĄÄ?i za poletno preĹživljanje prostega Ä?asa. Danes pa poleg Ĺže uveljavljene Velenjske plaĹže ob DruĹžmirskem jezeru nastaja tudi ĹĄoĹĄtanjska.

pestro zgodovino kopaliĹĄÄ?,ÂŤ je utemeljila povod za pripravo razstave z naslovom KopaliĹĄÄ?a v Ĺ aleĹĄki dolini, ki bo do prihodnjega poletja na ogled v podhodu v Pesju.

Najprej so bila naravna kopaliĹĄÄ?a. Ĺ˝e v 16. stoletju je bila poznana termalna voda v TopolĹĄici. O zdravilni vodi je pisal tudi

ĹĄkof TomaĹž Hren. KopaliĹĄÄ?e pa so uredili v 19. stoletju, ko so zaÄ?eli pobirati tudi vstopnino. Na razstavi je prikazano, kakao so se Terme TopolĹĄica razvijale odtlej in do danes postale priljubljeno zdraviliĹĄÄ?e z vodnim parkom. ÄŒe bi se danes namakali v Paki, bi bili deleĹžni zaÄ?udenih pogledov, Ä?eprav je reka v vroÄ?ih poletnih dneh pritegnila Ĺže pred 2. svetovno vojno. ÂťPredvsem Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so se kopali v Paki. Kjer je danes termoelektrarna, so nekoÄ? bile Kurje loke, nekoliko niĹžje pa Matijev

Foto: Lojze OjsterĹĄek

jez. V 70. letih, ko je Paka Ĺže bila regulirana, pa so se kopali v tudi Ĺ aleku. O tem priÄ?ajo fotografije, ki smo jih razstavili,ÂŤ je povedala avtorica razstave.

Po vsej Sloveniji in tudi Jugoslaviji pa je bilo poznano kopaliĹĄÄ?e ob danaĹĄnjem Ĺ kalskem jezeru, ki je zaslovelo kot Mali

Veselje ob vodi

Velenjskim muzealcem se pri obdelavi muzejskega gradiva utrne marsikatera ideja za predstavitev kake lokalne zanimivosti.

Letos se je sodelavka Muzeja Velenje Alma Javornik lotila ĹĄaleĹĄkih kopaliĹĄÄ?. ÂťVedno bolj smo prepoznavni po Velenjski plaĹži, ki ĹĄe zdaleÄ? ni izjema. Imamo

Prispevek iz NaĹĄega Ä?asa (21. 7. 1978)

Kurje Loke v Ĺ oĹĄtanju (Foto: Barbara Medic, 1939)

Bled. ÂťKopali so se Ĺže v tajhtih, v 50. letih pa so tam zaÄ?eli razvijati turizem. Postavili so veliko infrastrukture in omogoÄ?ili razne aktivnosti na vodi. Imeli so pomole, skakalnico v vodo, restavracijo, letni kino, vodomet, poÄ?itniĹĄke hiĹĄice, Ä?olne. Zaradi ugrezanja terena pa so po 20 letih vse poruĹĄili. Ker Velenjsko jezero ĹĄe ni bilo kopalno, so naredili pregrado in umetno naredili novo, TuristiÄ?no jezero (danes Velenjsko), ki so ga kasneje izsuĹĄili in zasuli, danes pa tam gradijo prireditveni prostor. Pred nekaj leti pa je obÄ?ina zaÄ?ela urejati breĹžino Velenjskega jezera, ob katerem je danes Velenjska plaĹža.ÂŤ Poleg naravnih kopaliĹĄÄ? pa sta prebivalce Ĺ aleĹĄke doline razvajala dva letna bazena – ĹĄoĹĄtanjski in velenjski. ÂťVendar so iz letnega bazena v Velenju odtekale velike koliÄ?ine vode. Hrib,

ob vznoĹžju katerega je bil bazen, pa je drsel. Zaradi neprimernega terena so bazen prenehali uporabljati in so ga naposled zasuli.

Zelo priljubljen pa je bil ĹĄe prej tudi Ĺ oĹĄtanjski bazen. Zanimivo, da je imel neposreden razgled na termoelektrarno, a to v vroÄ?ih poletnih mesecih ljudi ni motilo.

Obratoval je do leta 2006, zdaj pa na njegovem mestu stoji trgovski center.ÂŤ Danes najveÄ? vodnih uĹžitkov nudi Velenjsko jezero, ker so se vodni ĹĄporti razvijali ĹĄe pred ekoloĹĄko sanacijo, ki je omogoÄ?ila razvoj jezerskega turizma.

PlaĹžo bodo kmalu dobili tudi v Ĺ oĹĄtanju ob najmlajĹĄem ĹĄaleĹĄkem jezeru, ki je Ĺže najgloblje jezero v Sloveniji, kmalu pa bo tudi najveÄ?je. Terme TopolĹĄica nudijo celoletno razvajanje, zaprti Bazen Velenje pa predvsem plavalno rekreacijo. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

24. septembra 2020

V Nazarjah podelili obÄ?inske nagrade

AngleĹĄka letala so septembra leta 1944 v Zavodnjah metala partizanom pakete.

Zlata grba so podelili DruĹžbi BSH Nazarje ter aktivnemu obÄ?anu Franju PodkriĹžniku V petek, 18. septembra, so na slovesnosti, izvedeni ob posebnih ukrepih NIJZ ter omejenim dovoljenim ĹĄtevilom udeleĹžencev prireditve v kulturnem domu, podeli letoĹĄnje obÄ?inske nagrade in priznanja.

Ob skromnejĹĄem glasbeno kulturnem programu, ko je Ĺžupan Matej PeÄ?ovnik opravil nagovor ter Ä?estital ob prazniku vsem obÄ?anom ter nagrajencem, so podelili priznanja Ĺžupana, bronaste, srebrni in zlata grba ObÄ?ine Nazarje. Slednja, najviĹĄji priznanji, sta prejela druĹžba BSH Nazarje ter vsestransko aktivni obÄ?an, strokovnjak za Ä?ebelarstvo, krajan Kokarij Franjo PodriĹžnik. Ĺ˝u-

pan PeÄ?ovnik je ob tem dejal, da so v obÄ?ini kljub teĹžavam zaradi ÂťprebolevanjaÂŤ epidemije korona virusa postorili veÄ?ino od naÄ?rtovanih projektov, nekateri pa so ĹĄe v realizaciji. Vsem nagrajencem se je zahvalil za plemenito, tudi humano in prostovoljsko delo, uspeĹĄni druĹžbi BSH Nazarje pa za velik prispevek za razvoj kraja in doline. V Ä?asu epidemije je evropsko pomembna tovarna uresniÄ?evala svoje cilje in s tem omogoÄ?ala zaposlitve obÄ?anom, delavcem iz ĹĄirĹĄega podroÄ?ja doline in SaĹĄa regije.

Zlati grb ObÄ?ine Nazarje sta prejela Franjo PodriĹžnik in druĹžba BSH HiĹĄni aparati nazarje, zanjo Matija Petrin

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Tudi taborniki poÄ?astili obÄ?inski praznik Nazarje – Ĺ˝e polnih 20 let se zbirajo taborniki odreda SotoÄ?je Nazarje (delujejo kot Ä?lani iz Mozirja, ReÄ?ice ob Savinji ter Nazarij) na svojem taboru na Lazah v KS Kokarje. V 21. leto pa so vstopili tako rekoÄ? v karanteno in se za osrednje sreÄ?anje seĹĄli na lokostrelskem vadbenem poligonu za obÄ?inski praznik ObÄ?ine Nazarje. Vsakoletno lokostrelsko tekmovanje so izvedli v soboto, 12. septembra, z udeleĹžbo, ki je v skladu z zahtevami korone (po priporoÄ?ilih NIJZ). Tabornice in taborniki, od najmlajĹĄih strelcev do najstarejĹĄih veteranov, so se pomerili v streljanju v tarÄ?o ter na nadzorovanem druĹžabnem sreÄ?anju. NajveÄ? in prva mesta so si pristreljali ĹĄtirje Ä?lani druĹžine Robida iz Nazarij, ki imajo tudi zelo pomembne organizacijske in taborniĹĄke dolĹžnosti. Obiskal jih je tudi Ĺžupan ObÄ?ine Nazarje Matej PeÄ?ovnik in jim ob dogodku ter obÄ?inskem prazniku Ä?estital ter zaĹželel pri streljanju dobre uspehe. Pohvalil je tudi

Mama in hÄ?i Robida sta odliÄ?en lokostrelski tandem.

vodstvo TaborniĹĄkega druĹĄtva reda SotoÄ?je (Drete in Savinje) Nazarje, ki skrbno upravlja taborniĹĄko domovanje in skrbi za dejavnosti po sprejetem programu. Zvonka ZakrajĹĄek, ki Ĺže 14 let opravlja delo predsednice oz. prve stareĹĄine tabora (pred tem je bila od ustanovitve podpredsednica), je zadovoljna povedala:

ÂťZdaj, ko imamo svoje prostore, ki smo jih do nedavnega uredili, prekrili streho in dopolnili z novo opremo in kuhinjo, se lahko zbiramo tudi v zimskem Ä?asu ali slabem vremenu. Skrbno pa urejamo tudi okolico naĹĄega parka z naĹĄim dolgoletnim Ä?lanom in gospodarnim vodjem vzdrĹževanja Juretom JoviÄ?ićem. Letos smo iz-

vedli taborjenje (od 3. do 12. julija s kar 50 taborniki) ter dneve za otroke in otroĹĄke dejavnosti.

Smo edina skupina tabornikov v Zgornji Savinjski dolini in z dolgoletno tradicijo taborniĹĄtva v Sloveniji. NaĹĄi kolegi skavti so tod organizirani v veÄ? skupinah, vsi pa imamo znano poslanstvo druĹženja v naravi, skrb za okolje, uÄ?enje, urjenje in izvajanje taborniĹĄkih veĹĄÄ?in ter bivanje v naravi. PribliĹžno 30 nas je redno vkljuÄ?enih v druĹĄtvo, a se druĹžijo z nami tudi starejĹĄi ter prihajajo mladi, saj imamo izvrsten vodniĹĄki kader, ki se je uÄ?il od svojih vzornikov, mentorjev ter v okviru taborniĹĄkih druĹžin prevzemal vrline taborniĹĄtva. Veseli me, da nas podpira ObÄ?ina in aktualni Ĺžupan, ki se nam rad pridruĹži, v okviru moĹžnosti sodelovanja v projektih financiranja pa tudi skupaj s svetom ObÄ?ine Nazarje skrbi, da do sredstev za delovanje in vzdrĹževanje doma na Lazah tudi pridemo. đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc

Hajka Spomini na dogodke pred 76 leti Svoje otroĹĄtvo sem preĹživljal na domaÄ?iji starih starĹĄev v TopolĹĄici. Moji prvi spomini segajo prav v Ä?as vihre 2. svetovne vojne, ko se je v naĹĄi okolici zvrstila kopica burnih dogodkov.

BliĹžala se je jesen leta 1944.

Bili smo pri nedeljski maĹĄi v farni cerkvi sv. Mihaela v Ĺ oĹĄtanju.

Med maĹĄnim obredom je nenadoma nekje v bliĹžini moÄ?no poÄ?ilo. Ko smo na poti domov z glavne ceste, ki vodi proti LajĹĄam, zavili mimo BeÄ?enikove kapelice, smo nasproti njihove hiĹĄe videli skupino ljudi ob sveĹže izkopani jami. Stopili smo bliĹžje in v njej zagledali veÄ? bomb, ki ob padcu z letala v mehki zemlji niso vse eksplodirale. Na BeÄ?enikovi hiĹĄi so bila razbita stekla in vidne razpoke na stenah hiĹĄe od posledic eksplozije bomb.

Nekaj dni po tem dogodku so proti veÄ?eru nad naĹĄimi glavami ĹĄvignili angleĹĄki lovci. V Zavodnjah so se letala spustila zelo blizu tal in odvrgla neke predmete. NiÄ? ni eksplodiralo. ÂťGotovo so to paketi za partizane,ÂŤ je modrovala teta Anika. Kasneje smo izvedeli, da je imela prav.

Naslednje jutro po tem dogodku so me prebudili topovski streli iz Ĺ oĹĄtanja. Topovske krogle so ĹžviĹžgale preko naĹĄih glav in padale v Zavodnjah, kjer so prejĹĄnji dan angleĹĄka letala odvrgla pakete. Tam, kjer je na zemljo padla topovska krogla, se je od eksplozije pokadilo in poÄ?ilo. S

ĹĄestnajstletnim stricem Tinetom sva z ĹžviĹžganjem ponazarjala zvok leteÄ?ih topovskih krogel in si tako preganjala strah. Kmalu smo Ĺže zasliĹĄali ropot nemĹĄkih vojaĹĄkih vozil na poti iz Ĺ oĹĄtanja preko LajĹĄ v Zavodnje. ZasliĹĄali smo tudi streljanje in kriÄ?anje.

Nenadoma se je izza smrek iz LajĹĄ dvignil velik gost oblak dima in nam zakril pogled v to smer. Strahoma smo ugibali, kje gori in koga je poĹžar prizadel.

Streljanje se je oddaljevalo v smeri Zavodenj in potihnilo ĹĄele ponoÄ?i. Naslednjega dne smo izvedeli, da so nemĹĄki vojaki v LajĹĄah ob cesti, ki vodi v Zavodnje, zaĹžgali marof (skedenj) na Menihovi domaÄ?iji, ker so se tam menda zadrĹževali partizani.

Ko sem danaĹĄnje dni povpraĹĄeval po datumih dogodkov, ki se jih spominjam iz vojnih Ä?asov, so mi sosedje BeÄ?enikovi povedali, da je nemĹĄko letalo pri njihovi domaÄ?iji odvrglo bombe 18. septembra leta 1944. V tem Ä?asu so partizani napadli in zavzeli tudi Woschnaggov dvorec Gutenbuchel na sosednjem griÄ?ku v Ravnah, ker je bila takrat tam nemĹĄka postojanka. Lastniki dvorca Woschnaggovi pa so med vojno na skrivaj pomagali partizanom.

Po osvoboditvi je bil dvorec nacionaliziran, nato pa vrsto let v upravljanju BolniĹĄnice Celje in imenovan Sanatorij Ravne. đ&#x;”˛

JoĹže LekĹĄe

RUSKI ENERGOTERAPEVT ki vas pospremi na pot samozdravljenja

MAKSIM OSIPOV

Hotel Paka od 28. 9. do 4. 10.

'Mamo Ä?ĂŠz' Ä?isto Velenje

Obvezne prijave na 051 313 868

ÄŒlani ĹĄtudentskih klubov v lokalnih skupnostih v razliÄ?nih predelih Slovenije so v sklopu okoljevarstvenega projekta zveze Ĺ KIS izvedli Ä?istilne akcije Velenje, 19. septembra – Na svetovni dan Ä?istilnih akcij, 19. september, so aktivisti Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba organizirali Ä?istilno akcijo v Velenju, s tem pa so se pridruĹžili iniciativi, ki jo je sproĹžila zveza ĹĄtudentskih klubov Ĺ KIS, da bi mlade spodbudila k skupni skrbi za bolj Ä?isto okolje in okrepila zavedanje o moÄ?i posameznika v boju proti odpadkom, podnebnim spremembam in drugim okolijskim degradacijam. V projekt S Ĺ kisom do Ä?iste Slovenije se je poleg Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba vkljuÄ?ilo ĹĄe osem ĹĄtudentskih klubov, ki so oÄ?istili razliÄ?ne kraje po vsej drĹžavi.

Ker je skrb za okolje med mladimi izjemno pereÄ?a tematika,

Jezerski zmaj Velenje, Udarniki MC Velenje, Mladinski center Velenje in Klub eMCe plac.

S skupnimi moÄ?mi so oÄ?istili pet mladim priljubljenih lokacij po Velenju, ki so zaradi veÄ?je obiskanosti pogosto onesnaĹžene. S takĹĄno iniciativo so kot predstavniki ĹĄtudentov na lokalni ravni javnosti pokazali, da jim je mar za okolje, v katerem Ĺživijo, ter da lahko s skupnimi moÄ?mi skrbimo za urejeno lokalno skupnost. S projektom pa je Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub postal tudi nov ambasador preventivnega programa eMCe plac ozaveĹĄÄ?a. sploh pa v Ĺ aleĹĄki dolini, kjer tudi ĹĄtudenti budno spremljajo ekoloĹĄke razmere, so se projektu ĹĄe posebej posvetili in k

sodelovanju pozvali tudi druga mladinska druĹĄtva in organizacije v Velenju. Tako so se na vabilo odzvali taborniki rodu

đ&#x;”˛

tf

Ko se zaÄ?nete spopadati z boleznijo, slabim poÄ?utjem ali maloduĹĄjem, se je v vaĹĄem telesu mogoÄ?e nabralo preveÄ? stresa. Ta povzroÄ?a prekinitve pretoka energije po telesu, kar prinaĹĄa razliÄ?ne posledice.

Energoterapevt Maksim Osipov je magister tradicionalne ruske medicine. Zase pravi, da nima nadnaravnih sposobnosti, paÄ? pa lahko obÄ?uti vibracije in Ä?lovekovo biopolje. NajboljĹĄe rezultate dosega na podroÄ?ju krepitve imunskega sistema, kajti moÄ?an imunski sistem je temelj dobrega zdravja in ortopedije, pri revmi in artritisu, glavobolih, depresiji, stresu, kardiovaskularnih boleznih, boleznih limfnega sistema, endokrinih boleznih, ginekoloĹĄkih obolenjih, inkontinenci, teĹžavah z vidom, pri saniranju posledic infarkta in moĹžganske kapi, pri psihiÄ?nih problemih in drugih, pri otrocih z motnjo pozornost in pri avtistih.

Sam pravi, da ljudi ne zdravi, ampak pomaga vzpostaviti poruĹĄeno ravnoteĹžje v telesu.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 17

MED VAMI

24. septembra 2020 Velenje, 16. september – ÄŒlani Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje so Ĺže veÄ? let razmiĹĄljali, kako bi se na najprimernejĹĄi naÄ?in zahvalili Ä?astnim Ä?lanom, ki so s svojim dolgoletnim delom veliko prispevali k razvoju in ugledu druĹĄtva. Upravni odbor je lani sprejel sklep, da se tem ljudem podeli naziv Ä?astni Ä?lan – najviĹĄje priznanje. Ko so objavili razpis, so ugotovili, da je v njihovi sredini veliko ljudi, ki bi si s prizadevnim delom v veÄ? kot treh desetletjih obstoja univerze zasluĹžili naziv, je povedal predsednik komisije za podelitev naziva Ivo Likar. Naposled so izbrali pet predlogov, prednost pa so dali tistim, ki so dvajset ali veÄ? let prostovoljno delovali na veÄ? podroÄ?jih. Nato so v atriju Velenjskega gradu priredili slovesnost, v srediĹĄÄ?u katere so bile Erika VerĹĄec, Anica Podlesnik, Anica Krajnik Pistotnik, Vida Ĺ me in Marija SkorniĹĄek – pionirke druĹĄtva.

Erika VerĹĄec je prevzela predsedovanje univerzi v ĹĄtudijskem letu 1996/97 in jo zelo uspeĹĄno vodila deset let. Pod njenim vodstvom so potekale razliÄ?ne aktivnosti, kot so izobraĹževalni kroĹžki, literarni veÄ?eri, razstave, glasbeno izobraĹževanje in strokovni

Mladi raziskovalci so se tudi letos lotili raziskovanja najrazliÄ?nejĹĄih podroÄ?ij, med katerimi na Ĺ olskem centru Velenje prevladuje tehniĹĄko. Zaradi pandemije se je zamaknil tudi datum drĹžavnega sreÄ?anja, ki je potekal v okviru organizatorja Zveze za tehniÄ?no kulturo Slovenije.

54. DrĹžavno sreÄ?anje mladih raziskovalcev je tako potekalo prejĹĄnji teden na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Za svoje projekte so dijaki prejeli tako srebrna kot tudi zlato priznanje.

Srebrna priznanja so prejele naloge: aplikacija za otroke s posebnimi potrebami (Ana Repas in Lara Kotnik); Zalivalni sistem (Domen Kuhar in AleĹĄ Dvorjak); Avtonomen dron za dobavo hrane (Dejan MeĹžnarc); Predelava RC-avtomobila v nizkocenovno napravo za videonadzor (Luka RamĹĄak in Domen Stvarnik); Uporaba raÄ?unalniĹĄkega vida za zaznavanje voznega pasu na slovenskih cestah (Luka Lah) in Zapisovanje podatkov na DNK, (Samo PungarĹĄek PritrĹžnik).

Zlato priznanje s pohvalo pa sta prejela Laura PeÄ?nik Budna

Pet novih Ä?astnih Ä?lanic Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje AndragoĹĄko druĹĄtvo Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje je v svoji 34-letni zgodovini prviÄ? podelilo naziv Ä?astni Ä?lan – Prejelo ga je pet pionirk druĹĄtva

ÄŒastne Ä?lanice (z leve) Marija SkorniĹĄek, Erika VerĹĄec, Vida Ĺ me, Anica Krajnik Pistotnik in Anica Podlesnik.

izleti, izvajali so razne projekte, denimo Z gibanjem do zdravja in Teden vseĹživljenjskega uÄ?enja, manjkale pa niso niti vsakoletne prireditve.

Anica Podlesnik se je univerzi pridruĹžila na prvem sreÄ?anju

rica planinskega kroĹžka in idejna vodja etnoloĹĄke prireditve JajÄ?erija. S svojim zgledom je pomembno prispevala k osnovnim vrednotam univerze, kot so enakovrednost, medsebojno spoĹĄtovanje, zaupanje in hvale-

Ĺžnost, so zapisali v predlogu za podelitev naziva.

Anica Krajnik Pistotnik je Ä?lanica univerze od njene ustanovitve leta 1986. V veÄ? kot 33-letnem sodelovanju z druĹĄtvom je s svojim prostovoljnim delom

Laura PeÄ?nik Budna in Gaber ÄŒujeĹĄ zlata na drĹžavni ravni Mladi raziskovalci so se izkazali tudi na drĹžavni ravni – Prejeli so ĹĄest srebrnih in eno zlato priznanje in Gaber ÄŒujeĹĄ za nalogo Uporaba simulatorja letenja v letalski industriji. ÂťSimulatorji so trenutno eden najbolj priljubljenih naÄ?inov uÄ?enja. Med najpopularnejĹĄimi simulacijami pa so brez dvoma simulatorji letenja, ki uporabnike vedno bolj navduĹĄujejo. Vendar pa simulatorji letenja niso uporabni le za zabavo, saj so namenjeni tudi profesionalni rabi, s katero se Ĺželimo Ä?im bolj pribliĹžati resniÄ?nemu letenju. Za takĹĄno rabo so se ustanovile ĹĄtevilne divizije pod okriljem Mednarodne organizacije za virtualno letenje (IVAO). V svoji raziskovalni nalogi sva raziskovala, kako in za kaj (lahko) letalska industrija uporablja simulatorje letenja, poleg tega pa sva raziskovala, ali

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

080 62 20

zgodovinsko-etnoloĹĄkega druĹĄtva pred 33 leti. Ves Ä?as je bila polna zamisli za popestritev dela univerze ter s svojim prostovoljnim delom bistveno prispevala k napredku in prepoznavnosti univerze. Postala je prva mento-

Rekli so â?ą ÂťTo pripada izbranim osebam, ki so neko skupnost ustvarile, jo nadgradile, ji dale moĹžnost ĹĄirĹĄega delovanja ali v njej dalj Ä?asa nesebiÄ?no opravljale doloÄ?eno delo. Delile tistim svoje znanje, ki jim je bilo mar zanje. Pele poezijo druĹžabnega veselja. Pisale dodatne proze Ĺživljenja,ÂŤ je Ä?lanica univerze, pesnica Ana Anita LekĹĄe, ki je med drugim sodelovala v kulturnem programu, v svoji pesmi z naslovom ÄŒastni Ä?lani zapisala, komu pripada naziv.

www.habit.si

Laura PeÄ?nik Budna in Gaber ÄŒujeĹĄ.

lahko sama zgradiva simulator, ki je primerljiv s kupljenimi in profesionalnimi simulatorji letenja. Raziskovalna naloga je se-

stavljena iz treh delov. Najprej sva simulator zgradila, ga prilagodila za simulacijo letenja ter sproti beleĹžila stroĹĄke izdelave,

da sva jih lahko kasneje primerjala z Ĺže kupljenim simulatorjem in profesionalnim simulatorjem letenja. Nato sva poklicala izkuĹĄene pilote, ki so najin simulator ocenili in preverili, ali je primerljiv s profesionalnim in ali je (in Ä?e, koliko) primeren za uÄ?enje letenja. Ob preverjanju simulatorja kot pomembno marketinĹĄko sredstvo sva preverjala statistike uporabe simulatorjev skozi leta ter jih primerjala s ĹĄtevilom pilotov v vsakem Ä?asu, prav tako pa sva preverila marketinĹĄko moÄ? simulatorja, tako da sva zbrala nekaj prostovoljcev ter izvedla intervju z njimi pred uporabo simulatorja in po njej,ÂŤ pravita o svoji nalogi avtorja.

Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline letos Ĺže

17 kot animatorka in organizatorka veliko prispevala k napredku univerze. Med leti 1994 in 2017 je bila Ä?lanica upravnega odbora, zadolĹžena za zdravstvo in socialo, tako pa organizirala ĹĄtevilna izobraĹževalna sreÄ?anja in predavanja. Aktivna je bila tudi v projektu StarejĹĄi za starejĹĄe in veliko prispevala k povezovanju univerze z drugimi lokalnimi organizacijami. Ponosni so, da je leta 2015 prejela naziv prostovoljka leta.

Dolgoletna Ä?lanica Vida Ĺ me je pustila velik peÄ?at z organizacijo ĹĄtevilnih strokovnih ekskurzij za animatorje in mentorje ter veÄ?dnevnih izletov za Ä?lane.

Tako je pomembno prispevala k promociji univerze, s svojo prijaznostjo, strokovnostjo in srÄ?nostjo pa je obogatila delovanje druĹĄtva in izkuĹĄnje Ä?lanov.

Izjemno aktivna pa je od samega zaÄ?etka delovanja univerze bila Marija SkorniĹĄek, ki je bila pomemben vezni Ä?len med univerzo in OĹ Gorica, s tem pa je skrbela za medgeneracijsko sodelovanje. Mnogi si jo bodo zapomnili po vsakoletni skrbni organizaciji novoletnega druĹženja Ä?lanov, pomagala pa je tudi pri izvedbi razliÄ?nih drugih priđ&#x;”˛Tina Felicijan reditev.

38. leto vodi mlade raziskovalce pri ustvarjalnem delu. OsnovnoĹĄolci, srednjeĹĄolci in ĹĄtudentje prijavijo zanimive raziskovalne naloge ali inovativne projekte.

Pod budnim oÄ?esom izkuĹĄenih mentorjev nastanejo vsako leto zanimive in kreativne naloge. ÂťGibanje ponuja ĹĄirok nabor tem in te so: astronomija ali fizika, biologija, ekologija z varstvom okolja, etnologija, matematika ali logika, kemija ali kemijska tehnologija, psihologija ali pedagogika, ekonomija ali turizem, geografija ali geologija, slovenski jezik ali knjiĹževnost, filozofija ali sociologija, zgodovina ali umetnostna zgodovina, interdisciplinarna podroÄ?ja, druga podroÄ?ja, elektrotehnika, elektronika in robotika, arhitektura, gradbeniĹĄtvo ali promet, raÄ?unalniĹĄtvo ali telekomunikacije, tehnika ali tehnologija (tekstil, lesarstvo, strojniĹĄtvo idr.), aplikativni inovacijski predlogi in projekti,ÂŤ pravi koordinatorica gibanja Karmen Hudournik. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MED VAMI

Ana je v Ĺ oĹĄtanj pripeljala artista

24. septembra 2020

Toja Skok zmagovalka World top model Slovenije

Na akrobatski predstavi Ane Desetnice v Ĺ oĹĄtanju so bili zasedeni vsi ÂťritosedeĹžiÂŤ v avditoriju in skoraj vsa stojiĹĄÄ?a zunaj njega Zmagovalka letoĹĄnjega izbora World top model Slovenije je postala 21-letna, 179 cm visoka MozirÄ?anka Toja Skok

Toja se bo decembra potegovala za prestiĹžno denarno nagrado v vrednosti 200.000 evrov v Monte Carlu, ki zmagovalki tekmovanja odpira vrata v svet modne industrije. World Top Model Slovenia je eden najveÄ?jih modnih projektov v Sloveniji, ki vsako leto traja nekaj mesecev. V tem Ä?asu pa se modeli preizkusijo pred kamero, fotoaparatom in na pisti. Nova doba je prinesla tudi novo obliko projekta, zato so letoĹĄnja slikanja in snemanja potekala v manjĹĄih skupinah. ZakljuÄ?na modna revija pa je potekala 19. septembra pred Sofijinim dvorcem v Rimskih termah. Mozirjanki Ä?estitamo in Ĺželimo veliko sreÄ?e tudi na finalnem tekmovanju v Monte Carlu. đ&#x;”˛

CirkuĹĄki artist Simone Ricci je bil na NemĹĄkem kolesu spreten, da je kaj.

Ĺ oĹĄtanj, 16. septembra – Ana Desetnica, festival pouliÄ?nih gledaliĹĄÄ?, ki s predstavo, dvema ali tremi Ĺže veÄ? kot desetletje na prvo julijsko sredo razveseljuje ljubitelje pouliÄ?nih gledaliĹĄÄ? v Ĺ oĹĄtanju, je letos zaradi korone kasnila. PriĹĄla pa je, Ä?etudi le z eno predstavo in enim artistom, ki je spreten, kot je bil, obiskovalce navduĹĄil vsaj za tri. CirkuĹĄki artist iz Italije Simone Ricci se jim je na tretjo sredo v septembru predstavil z akrobatsko interaktivno predstavo na orodju, imenovanem nemĹĄko kolo. V njej pa so, ne da bi prej vedeli, sodelovali tudi izzvani gledalci.

Teh je bilo veliko, Şal pa vseh – v s trakom omejen velik prostor Trga svobode – niso smeli sprejeti. Le petdesetim je bil dovoljen vstop. Taka so pravila in na Zavodu za kulturo

Ĺ oĹĄtanj, ki je organiziral dogodek, so vsakega posebej vpisali v seznam, da ga bodo v primeru okuĹžbe lahko uporabili epidemiologi NIJZ. Za vsakega je

izmuznil na ritosedeލ v avditoriju. Tistih, ki so predstavo spremljali na drugi strani traku, ni bilo treba popisati. Tam do morebitne okuŞbe ne more priti?

Med tistimi, ki so ostali zunaj, za to pa sta se odloÄ?ili sami, sta bili Ĺ oĹĄtanjÄ?anki Justina Hudobreznik in Marija Mevc.

Pritegnila ju je klopca v prijetni senci. Povedali sta, da pogreĹĄata druĹženja in mnoĹžiÄ?na sreÄ?evanja. Da imata vrveĹž radi in zato prideta vedno, ko se v Ĺ oĹĄtanju kaj dogaja.

Zdaj pa sta tudi onidve prisiljeni ubirati drugaÄ?Justina Hudobreznik in Marija Mevc ne poti. Ena gre na vrt, pogreĹĄata druĹženja. druga v gozd. Ena preverja, kako uspeva zelebil odrejen sedeĹž ali stojiĹĄÄ?e s njava, druga pogleduje za kakprimerno razdaljo. Med pred- ĹĄno gobo. PraktiÄ?no pa jima stavo pa so varnostniki, tudi teh tudi tako niÄ? ne manjka, sta se je bilo veÄ? kot obiÄ?ajno, skrbno zasmejali. đ&#x;”˛ Milena KrstiÄ? - Planinc ĹĄteli in pazili, da se jim ni kdo

Kontrasti med oblikami Med izbranimi tudi Alimpije KoĹĄarkoski

pisano, da slika z naslovom Ljudstvo sveta v pretehtani kompoziciji hudomuĹĄno nagovarja gledalca k razliÄ?nim interpretacijam oblik. Ponos ob prejemu zlatega priznanja si deli ĹĄe z dvema Ä?lanoma Ĺ aleĹĄkih likovnikov, Salihom BiĹĄÄ?iÄ?em, ki se je v oĹžji izbor uvrstil s kontrastnim izborom rdeÄ?ega in modrega, in Lidijo Veber, ki je s svojim delom ĹĄla dalje v zgodovino k prvim upodobitvam Ä?loveka in v kolektivno nezavedno.

Izbor za drĹžavno razstavo je potekal preko regijskih razstav. Projekt, ki ga je za sklad vodila Monika IvanÄ?iÄ? Fajfar, se je zaÄ?el Ĺže leta 2018 z razpisom in nadaljeval leta 2019 z delavnicami in predavanji đ&#x;”˛ po vsej Sloveniji.

Ljubljana, september – Na sedmem razpisu JSKD za drĹžavno likovno razstavo na temo kontrasta med oblimi in oglatimi oblikami je bil med izbranimi ljubiteljskimi avtorji tudi Alimpije KoĹĄarkoski iz Ĺ oĹĄtanja. V oĹžji izbor je akademski slikar Janez Zalaznik izbral 60 del. Prevladujejo slike, pred predmeti, grafikami in fotografijami. V katalogu, ki je izĹĄel ob drĹžavni razstavi, ki je v tem Ä?asu na ogled na gradu SneĹžnik, je ob delu Alimpija KoĹĄarkoskega za-

Mali podjetniki pozor: hitri krediti z malo dokumentacije!

VSEM OBÄŒANKAM IN OBÄŒANOM ISKRENO ÄŒESTITAMO ZA PRAZNIK OBÄŒINE Ĺ OĹ TANJ. MetleÄ?e 14A, 3325 Ĺ oĹĄtanj www.krevzel-instalacije.si

ÂťNova realnostÂŤ je posebej velik izziv za obrtnike, samostojne podjetnike in mikro podjetja. Nestabilnost trga, negotovost, manj posla in ĹĄe marsikaj je pripeljalo do finanÄ?no nestabilnega poslovanja, tudi situacij, ko je treba finanÄ?ne zagate reĹĄevati hitro, skorajda takoj. V Addiko banki so na te potrebe odgovorili s ponudbo hitrih in preprostih finanÄ?nih reĹĄitev Addiko bank business. Obrtnikom, s.p.-jem in mikro podjetjem tako omogoÄ?ajo, da kredit za financiranje podjetja v viĹĄini do 75.000 EUR pridobijo Ĺže v dveh do treh dneh, in to z minimalno dokumentacijo.

Na novo uveden proces avtomatizacije odobravanja kreditov na podroÄ?ju financiranja podjetij omogoÄ?a, da se postopki odobritve, ki so prej trajali pribliĹžno teden dni, sedaj zakljuÄ?ijo v le nekaj dneh, obiÄ?ajno Ĺže v dveh ali treh dneh. Poleg tega je obÄ?utno zmanjĹĄan obseg potrebne dokumentacije, s katero stranka potrjuje svojo kreditno

sposobnost. V veÄ?ini primerov je ta minimalna oziroma sploh ni potrebna.

Zato ne odlaĹĄajte, Ä?as je naĹĄa najvrednejĹĄa valuta, zakaj bi ga troĹĄili? ObiĹĄÄ?ite vam najbliĹžjo poslovalnico Addiko banke, pi-

ĹĄite jim na svetovalci.si@addiko. com ali jih pokliÄ?ite po telefonu in uredite svoje finanÄ?ne izzive Ĺže danes.

Promocijsko besedilo

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 19

Derbi v pravem pomenu besede Slovenj Gradec upal na preseneÄ?enje v Velenju do zadnjih minut ÄŒetrto moĹĄtvo v pretekli sezoni je imenitno zaÄ?elo novo. Po treh krogih ima ĹĄest moĹžnih toÄ?k. Ne glede na to, da nasprotniki niso bila moĹĄtva, ki bi ciljala na naslov, je takĹĄen zaÄ?etek nadvse spodbuden. Polno bero toÄ?k so si doslej priigrali po priÄ?akovanju tudi branitelji naslova, rokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko in Trima. Slednji so v tretjem krogu ĹĄe posebej navduĹĄili svoje ljubitelje, saj so na osrednjem derbiju kroga spravili na kolena v prejĹĄnji sezoni drugo Ribnico. S to pomembno zmago so dodatno podkrepili ambiciozne napovedi pred zaÄ?etkom sezone: ÂťV novo sezono vstopamo z novim trenerjem, moÄ?no okrepljeno ekipo in ĹĄe viĹĄjimi cilji.ÂŤ Nanj jih je pripeljal Ivan Vajdl.

Kljub visoki uvrstitvi, ki jim je omogoÄ?ila nastop na evropski sceni, je moral po njenem koncu prepustiti mesto nekdanjemu reprezentantu in pomoÄ?niku, glavnemu trenerju slovenske reprezentance UroĹĄu Zormanu.

Seveda 63-letni VelenjÄ?an brez rokometa ne more. Pred leti je Ĺže bil trener v Slovenj Gradcu. Tudi pred novo sezono se je vrnil v ta klub. S svojimi izkuĹĄnjami bo kot pomoÄ?nik gotovo v veliko oporo glavnemu trenerju Sebastjanu

tro unovÄ?ili igralca veÄ? in se z golom UroĹĄa Ĺ tumpfla ob koncu 58. minute zadnjiÄ? pribliĹžali na –1 (27 : 28). Njihovo usodo je po hitrem napadu z nenadnim strelom za prednost +2 (29 : 27) zapeÄ?atil Domen Tajnik, ki je bil s sedmi goli tudi najboljĹĄi strelec dvoboja. GostujoÄ?i trener je na zaÄ?etku zadnje minute vzel minuto odmora. V gostih je najbrĹž ĹĄe gorelo upanje po morebitnem izenaÄ?enju. Zaradi napake v napadu je hitro splahnelo in Tine SokoliÄ? je nekaj sekund pred koncem zadel za domaÄ?e za slavje s +3 (30 : 27).

PriÄ?akovali so veÄ?

SoviÄ?u, hkrati pa je prevzel tudi vodstvo mladinske ekipe.

Prav njuno moĹĄtvo je v 3. krogu gostovalo v Velenju. Tekma je bila zanimiva, napeta, rezultatsko negotova skoraj do zadnjega piska. ÂťZanimiva za gledalce, za nas pa zaradi napetosti malo manj,ÂŤ je po njej ugotavljal domaÄ?i trener Zoran JoviÄ?ić.

OzraÄ?je je Ĺže spominjalo na stare Ä?asa, saj so dvorano spet odprli za gledalce ob upoĹĄtevanju strogih zdravstvenih ukrepov, ki prepreÄ?ujejo ĹĄirjenje

Covida-19. Na tribuni se jih je za zaÄ?etek zbralo blizu 150. V domaÄ?i vrsti je zaradi poĹĄkodovanega prsta manjkal njihov najboljĹĄi strelec in igralec Matic Verdinek. Po trenerjevih besedah so igrali tudi zanj.

Gostje resda niso niti enkrat vodili, so pa vse do konca z nadvse poĹžrtvovalno igro upali na morebitno preseneÄ?enje. Po prvem polÄ?asu so imeli domaÄ?i prednost treh golov (16 : 13), drugi pa je bil povsem izenaÄ?en (14 : 14). Gostje so se tudi v tem

delu tekme nekajkrat pribliĹžali na gol zaostanka, veÄ?krat pa so imele domaÄ?e 'ose' prednost celo petih golov. V Ĺželji po preseneÄ?enju niso bili dovolj zbrani, pa Ä?eprav so imeli v izdihljajih tekme igralca veÄ?. Slabi dve minuti pred koncem je moral na tribuno zaradi nevarne igre Miha KavÄ?iÄ?. Na treningu si je poĹĄkodoval gleĹženj. Po trenerjevih besedah je Ĺželel igrati na svojo Ĺželjo. Sedaj sta ga sodnika 'prisilila', da bo povsem okreval.

Nadvse motivirani gostje so hi-

Rudar in Ĺ martno uspeĹĄna v gosteh V soboto v Velenju dvoboj nekdanjih prvoligaĹĄev, ĹĄmarske vijolice v nedeljo s KoroĹĄci NogometaĹĄi v 2. ligi so prejĹĄnji teden odigrali dva prvenstvena kroga. V sredinem sedmem so nogometaĹĄi Rudarja gostovali pri vodilnih Radomljah, Ĺ marÄ?ani pa so gostili Nafto.

Dva kroga pred tem je vodstvo ĹĄmarskega kluba zaradi slabih rezultatov zamenjalo dotedanjega trenerja Ramiza SmajloviÄ?a z Igorjem Fenkom.

Tako imenovana ĹĄok terapija je uspela in novi trener je debi zaÄ?el z zmago, in to v gosteh na Ptuju, kjer so s 3 : 1 premagali Dravo. Nato se je zgodilo, kar najbrĹž niti najveÄ?ji pesimisti niso priÄ?akovali. V 7. krogu so jih LendavÄ?ani potolkli kar z 10 : 0 (!); to je bil Ĺže peti njihov poraz. ÂťPo velikem navduĹĄenju v prejĹĄnjem krogu smo se zavedali, da je nasprotnik zelo kakovosten in bomo morali pokazati ĹĄe kaj veÄ?. Ĺ˝al se je otvoritev tekme odvijala drugaÄ?e, kot smo Ĺželeli, in je nasprotnik dvakrat zadel po velikih napakah obrambe. Od tu smo gledali precej drugaÄ?no tekmo.

Nasprotnik je bil sproĹĄÄ?en in razigran, mi pa smo bili v krÄ?u in Ĺžal premalo zbrani, da bi lahko parirali tako kvalitetni in organizirani ekipi," je po 'desetki' grenko ugotavljal Fenko.

Velenjski nogometni knapi pa niso bili dorasli v gosteh vodilnim Radomljam. DomaÄ?i so zaÄ?eli zelo odloÄ?no in vse opravili v slabih dvajsetih minutah, ko je s tako imenovanim volej udarcem velenjske-

19

Ĺ PORT

24. septembra 2020

Gostje niso bili zadovoljni s sojenjem, kot smo lahko razbrali iz trenerjevih besed. Povedal je: ÂťPrepriÄ?an sem bil, da bomo danes izvlekli veÄ?, kot smo. Na koncu sem si Ĺželel vsaj toÄ?ko, ki bi bila nagrada za naĹĄo nadvse poĹžrtvovalno igro. Ĺ˝al je ni bilo, takĹĄna je paÄ? realnost. Tudi v prihodnje bomo zavzeto trenirali in verjamem, da bomo igrali ĹĄe bolje, kot smo danes. Zaradi velike Ĺželje po dobrem rezultatu smo ogromno greĹĄili. Vedno, ko smo rezultatsko priĹĄli zraven ‌ Hkrati smo dobili preveÄ? golov s Ä?rte; slabo smo se vraÄ?ali v obrambo po doseĹženem zadetku. VelenjÄ?ani so to izkoristili v hitrih nasprotnih napadih, v tem elementu igre so eni najboljĹĄih v Sloveniji, Ä?e ne top. Dosegali so preveÄ? lahkih golov in tudi zaradi tega je nastajala razlika.ÂŤ

Bili so potrpeĹžljivi

Domen Tajnik, najboljĹĄi igralec domaÄ?ih: ÂťVedeli smo, da nas Ä?aka teĹžka tekma. Ĺ aleĹĄko-koroĹĄki derbiji so bili vedno izenaÄ?eni.

Na zaÄ?etku smo slabo igrali v obrambi, v napadu pa je steklo.

Do polÄ?asa smo priĹĄli do solidne prednosti. Med odmorom smo se dogovorili, da v nadaljevanju ne smemo popuĹĄÄ?ati, da se nasprotnik ne vrne v igro. Prav to se je zgodilo. Rezultatsko so nas ujeli. Potem smo s potrpeĹžljivo igro v napadu priĹĄli do pomembnih zadetkov in zasluĹženo zmagali. V naslednjem krogu gostujemo pri Loki. Vemo, da nam ne bo lahko. Sicer pa na nobeni tekmi ni lahko. Na vsako se je treba Ä?im bolje pripraviti. Tudi na Ĺ kofjeloÄ?ane se bomo in skuĹĄali nadaljevati niz zmag.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

Novi igralec prihodnosti Klub je dobil novega mladega, kot poudarjajo nadarjenega igralca. Triletno pogodbo je z njimi podpisal Branko Predović, 191 cm visoki kroĹžni igralec, ki je prejĹĄnji mesec dopolnil 18 let. V Velenje je priĹĄel iz RK Cervenka (Srbija), ki je znana kot kovaÄ?nica talentov.

Igrale po sistemu toplo – hladno Velenjske rokometaťice v drugem nastopu do prve zmage – V tekmi preobratov boljťe od nasprotnic z Obale s 24 : 19

ga vratarja Klemna Mihelaka premagal SaĹĄa Varga. V novem napadu domaÄ?ih je velenjski vratar z dobro obrambo prepreÄ?il takojĹĄnje poviĹĄanje. V 18. minuti pa je bil znova nemoÄ?en, ko je po hitrem napadu vodstvo z nekaj metrov poviĹĄal na konÄ?nih 2 : 0.

Po 8. krogu sta bila obraza velenjskega in ĹĄmarĹĄkega trenerja zanesljivo vedrejĹĄa. OÄ?itno sredin poraz na njunih nogometaĹĄih ni pustil posledic.

Rudarji so se v KrĹĄkem veselili polnega izkupiÄ?ka (3 : 1). Povedli so v 26. minuti, ko je po podaji kapetana Damjana Trifkovića zadel Nace Koprivnik.

GostujoÄ?i kapetan je dal deleĹž tudi k podvojitvi vodstva. Po njegovem predloĹžku je na 2 : 0 poviĹĄal Berat Beciri. Kazalo je, da se bo s tem rezultatom dvoboj tudi konÄ?al. OÄ?itno so gostje Ĺže komajda Ä?akali na za-

dveh ĹĄe junija prvoligaĹĄev. V goste jim prihaja Triglav, ki ima na desetem mestu toÄ?ki manj od njih. Gotovo se obeta zanimiv obraÄ?un kranjski 'orlov' in velenjskih 'knapov', ki ga bodo pod umetno razsvetljav na mestnem stadionu on jezeru zaÄ?eli ob 20.30.

Zdi se, da zahtevnejĹĄi 'spopad' Ä?aka Fenka in njegove fante, ki bodo v nedeljo (ob 16.00) gostili FuĹžinar. V prejĹĄnjem krogu je Biljence domov odpravil s petardo (5 : 0). NeodloÄ?en rezultat (zadetek za 1 : 1 je dosegel Alen BukĹĄek) Damjan Trifković v AjdovĹĄÄ?ini je ĹĄmarskim nogometaĹĄem najbrĹž v precejdnji sodnikov pisk, saj je tekel ĹĄnji meri vrnil samozaupanje Ĺže njegov dodatek. Popustili so za 'spopad' s KoroĹĄci, ki imajo v zbranosti in domaÄ?i so ubla- ĹĄtiri toÄ?ke veÄ? od njih. đ&#x;”˛ S. Vovk Ĺžili poraz (1 : 2) UspeĹĄno gostovanje v Posavju bodo rudarji v sobotnem 9. krogu potrjevali v dvoboju

ZaÄ?etek za domaÄ?a dekleta ni bil obetajoÄ?, saj so v prvem polÄ?asu ritem igri dajale igralke z Obale. V uvodnih minutah nikakor niso mogle premagati gostujoÄ?e vratarke. Prav po njeni zaslugi so gostje povedle z 2 : 0. Ĺ ele v 4. minuti je Enisa TabakoviÄ? dosegla prvi gol za 1 : 2. Po nekoliko bolj zbrani igri so po slabih desetih minutah vendarle povsem preobrnile rezultat in prviÄ? povedle (4 : 3), kmalu zatem pa za dva zadetka (6 : 4). Ta razplet nasprotnic ni zmedel, znova so se dvignile in nov preobrat – v njihovo korist. V 25. minuti so KoprÄ?anke uĹĄle kar za ĹĄtiri zadetke, ko je njihova najboljĹĄa strelka Metka Ĺ kabar (skupaj 11 golov) zadela za 12 : 8. Do odhoda na veliki odmor so domaÄ?e igralke prepolovile to prednost, vendar po vrnitvi na parket niso takoj nadaljevale dobre igre zadnjih pet minut prvega polÄ?asa. Ĺ ele v 45. minuti je TjaĹĄa Smonkar s svojim sedmim zadetkom od skupno osmih prviÄ? v tem delu igre izniÄ?ila prednost gostij (16 : 16). Gostje so spet zaigrale bolje in z dvema goloma zaporedoma povedle z 18 : 16. DomaÄ?a dekleta so hitro zniĹžala njihovo prednost za gol. Nato je predvsem zaradi dobrih obramb vratark na obeh straneh nastopil strelski mrk in ĹĄele v 52. minuti je Smonkarjeva s svojim zadnjim golom zadela za novo izenaÄ?enje (18 : 18), Nika PritrĹžnik, Aleksandra Ĺ˝ekiÄ? in Nastja Ferenc pa so po novih obrambah Liljane SimiÄ? poskrbele za vodstvo z 21 : 18.

Ta prednost jim je dala dodatnega 'vetra v jadra'. Do konca so bile ĹĄe trikrat uÄ?inkovite, nasprotnice le enkrat, in zasluĹženo so se veseli prve zmage v novi sezoni. V prvem krogu so bile proste, v drugem pa na sosedskem derbiju v Ĺ˝alcu za ĹĄtiri gole prekratke.

V sobotnem 4. krogu (ob 19.00) bodo gostile PtujÄ?anke, ki so bile prav tako Ĺže enkrat proste, nimajo pa ĹĄe nobene toÄ?ke. đ&#x;”˛

vos

PriloŞnost za mlade rokometaťice Velenje – Ženski rokometni klub Velenje Şeli ťe naprej graditi svojo prihodnost na mladih tekmovalkah iz Šaleťke doline in bliŞnje okolice.

Zato je seveda nadvse pomembno, da Ĺže zgodaj v svojo rokometno ĹĄolo pridobi nove Ä?lanice. Trenutno vabijo, da se jim pridruĹžijo dekleta letnika 2010, 2011 in 2012. Vpis poteka ob ponedeljkih, torkih in sredah od 15.30 do 16. ure v RdeÄ?i dvorani. Gibanje in ĹĄportno udejstvovanje je za mlade ĹĄe kako pomembno, ena od priloĹžnosti za njihovo ĹĄportno đ&#x;”˛ in osebno rast pa je gotovo tudi rokomet.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

Ĺ martno ob Paki, 18. septembra – V okviru letoĹĄnjega Poznopoletnega festivala v organizaciji javnega zavoda Mladinski center Ĺ martnem ob Paki je pod ĹĄotorom za HiĹĄo mladih minuli petek zveÄ?er potekala posebna prireditev z naslovom: Ana Drev zadnjiÄ? med rdeÄ?imi in modrimi koliÄ?ki. Poimenovali bi jo lahko tudi dvojno slovo. S prireditvijo so namreÄ? zaznamovali dva konca skupne zgodbe: konec poklicne poti Ä?lanice slovenske alpske smuÄ?arke reprezentance, ene najboljĹĄih slovenskih veleslalomistk in Ĺ marÄ?anke Ane Drev, ter konec 18-letnega delovanja tamkajĹĄnjega kluba ĹĄportnih navduĹĄencev – Fan cluba Ane Drev, katerega Ä?lani so spremljali svojo sokrajanko na mnogih tekmah vse od leta 2003 in bili z modrimi bundami, navijaĹĄkimi rekviziti veÄ? kot opaĹženi. To je bila ura obujanja spominov o

24. septembra 2020

Tudi zaradi vas navijaÄ?ev mi je bilo laĹžje Alpska smuÄ?arka Ana Drev zadnjiÄ? med rdeÄ?imi in modrimi koliÄ?ki v domaÄ?em kraju – Z upokojitvijo Drevove prenehal delovati Fan klub Ane Drev Ĺ martno ob Paki poteh, doĹživljajih, pripetljajih na prizoriĹĄÄ?a, na Anino 19-letno vijuganje med rdeÄ?imi in modrimi koliÄ?ki od 27. oktobra 2001, ko je prviÄ? stala na startu tekme za svetovni pokal, na njenih 19 let izkuĹĄenj, ki jih je pridobila na 146 tekmah svetovnega pokala, na sedmih svetovnih prvenstvih in trojnih olimpijskih igrah. Dvakrat je stala tudi na zmagovalnih stopniÄ?kah.

Poseben dan

ÂťDanes je poseben dan, Ä?e lahko v naĹĄem okolju zaradi smuÄ?anja pozdravimo navijaÄ?e iz ÄŒrne

Skupaj z Ano Drev so na odru spomine obujale tudi nekatere njene reprezentanÄ?ne kolegice.

Petanka UspeĹĄen nastop Mitje Ocepka Ljubljana – V soboto, 5., in nedeljo, 6. avgusta, je potekalo na petankarskih igriĹĄÄ?ih BĹ K Polje v Ljubljani drĹžavno prvenstvo posamezno Ä?lanov in Ä?lanic. V soboto so bile kvalifikacije za

moĹĄke. Sodelovalo je 41 tekmovalcev. Na nedeljsko tekmo je napredovalo 16 najboljĹĄih, med njimi sta bila tudi dva Ä?lana velenjskega druĹĄtva. Z odliÄ?nimi igrami je na koncu Mitja Ocepek dosegel odliÄ?no 3. mesto. Izkazal se je tudi Rihard Grobelnik z uvrstitvijo od 9. do 16. mesta. V kategoriji Ä?lanic VelenjÄ?ani niso imeli tekmovalk. đ&#x;”˛

Kegljanje Poraz na domaÄ?em kegljiĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so na derbiju 2. kroga gostili ekipo Slovenj Gradca, ki se po veÄ?letni odsotnosti ponovno vraÄ?a v drugoligaĹĄko konkurenco. Da bo boj neizprosen, so fantje pokazali Ĺže na ogrevalnih luÄ?ajih. V prvih metih prvega domaÄ?ega

Damjan Lukman

para se je videlo, da fanta nista pri pravem luÄ?aju. V igri na polno sta preveÄ?krat prebijala po sredini in s tem izgubljala dragocene keglje. Ĺ e veÄ?je napake so bile vidne v igri na Ä?iĹĄÄ?enje, ko sta skupaj zmetala v prazno kar 18 krogel, kar pomeni veÄ? kot 50 kegljev primanjkljaja pri skupnem seĹĄtevku podrtih kegljev. Za odtenek boljĹĄa gosta sta tako svojo ekipo povedla v prednost 2 : 0 s prednostjo 42 kegljev. VeÄ? so nato domaÄ?i pri-

na KoroĹĄkem z njihovo Ĺžupanjo, KranjskogorÄ?ane z Ĺžupanom in oÄ?etom smuÄ?arke Mete Hrovat, Ĺžupana MiklavĹža na Dravskem polju ter predsednico Fan cluba Mitja DrakĹĄiÄ?a, LuÄ?ane, domaÄ?e navijaÄ?e,ÂŤ je z zadovoljstvom ugotavljal ĹĄmarĹĄki Ĺžupan in tudi sam vnet navijaÄ? Janko KopuĹĄar.

Ob tej priloĹžnosti se je zahvalil Ani za njeno vlogo promotorke domaÄ?ega kraja, ji Ä?estital za doseĹžene uspehe in ji zaĹželel vse dobro v nadaljnjem Ĺživljenju.

Ana je ob gledanju nekaterih video posnetkov, fotografij s tekem ter v odgovorih na vpraĹĄa-

nja ĹĄportnega novinarja TomaĹža Hudomalja (fenovci niso pozabili povedati, da je prvi TV novinar, ki je povedal, da Ana prihaja iz Ĺ martnega ob Paki) med drugim povedala, da ji je veliko pomenilo, ker so jo na tekmah zvesto spremljali srÄ?ni in glasni navijaÄ?i. ÂťTudi zaradi vas navijaÄ?ev mi je bilo laĹžje.ÂŤ SmuÄ?arskih anekdot ima veliko, kariero so zaradi poĹĄkodb zaznamovali tudi teĹžki trenutku. Zagotovo si ni predstavljala, da bo konÄ?ala kariero poklicne smuÄ?arke oziroma zadnjo tekmo, tako kot jo je 28. decembra leta 2018 – s po-

ĹĄkodbo desnega kolena, strgala si je tudi sprednjo kriĹžno vez. Na vpraĹĄanje, kaj jo je nauÄ?ilo smuÄ?anje, je odgovorila: ÂťVztrajnost, delavnost sem prinesla na svet, nisem pa imela potrpljenja, da niÄ? ne pride Ä?ez noÄ?. To je dobra popotnica za naprej.ÂŤ Morda bolj kot na doseĹžene uspehe je ponosna na to, da je konstantno kar nekaj let sodila v svetovni vrh v veleslalomu. Kako garaĹĄko je delo ĹĄportnika, je spoznala ĹĄele po ĹĄportni upokojitvi. Danes pogreĹĄa smuÄ?anje samo pozimi in ko spremlja tekme, sicer pa ne. Vse raje sliĹĄi, da je ĹĄportna

Ana z mamo Silvo in oÄ?etom Dragom, ki je bil dolga leta tudi njen trener.

Balinanje V drugi ligi na vrhu ĹĄe tesno V torek popoldne je bilo Ĺživahno na igriĹĄÄ?u DU Velenja, kjer so se domaÄ?ini pomerili z gosti iz KU Gorenja. Tokrat so gostje Ĺže v uvodnih dveh igrah zaigrali na vso moÄ? in pripravili preseneÄ?enje. KonÄ?ni rezultat je bil 2 : 8 in toÄ?kovna razlika 24 : 44, vse za goste.

Zanimivo je bilo tudi sreÄ?anje v Vinski Gori, kjer so gostili ekipo BK Celeia iz Celja.

DomaÄ?ini so bili prepriÄ?ani, da bodo ekipo iz Celja prepriÄ?ljivo ugnali, vendar se je zgodilo prav obratno. Gostje so igrali dobro in bili nagrajeni z rezultatom 4 : 6 in razliko toÄ?k 21 : 32.

Na Polzeli so gostili oslabljeno ekipo BĹ DU Premogovnika iz Velenja. Gostje se bodoÄ?im prvakom niso mogli resno upirati. KonÄ?ni rezultat 8 : 2 je bil priÄ?akovan, majhna razlika toÄ?k 44 : 39 pa ne.

Ekipa BK Žalec je bila to kolo prosta.

Vrstni red: 1. BK Balinc Polze-

Ä?akovali od drugega tekmovalnega para, ki sta v prvem setu rezultat zniĹžala le na 18 kegljev zaostanka. V naslednjih treh setih se ni dogajalo kaj pomembnega. Ekipi sta si razdelili toÄ?ki, razlika pa je zopet narasla na 27 kegljev. Pri rezultatu 1 : 3 so domaÄ?i za morebitno konÄ?no zmago potrebovali v igri tretjega para obe toÄ?ki in nadomestiti izgubljene keglje. Gostje so tekmo ves Ä?as nadzorovali in domaÄ?inom prepustili le toÄ?ko,

la 14 toÄ?k, 2. BĹ DU Premogovnik (11), 3. DU Velenje (10), 4.

BK Žalec (9), 5. KU Gorenje (9), 6. DU Vinska Gora (9), 7.

BK Celeia Celje (8).

V drugi ligi je bilo prvo sreÄ?anje desetega kroga na Gorici, kjer so gostili ekipo iz BK TopolĹĄice. Gostje so se moÄ?no trudili, da bi presenetili domaÄ?ine, vendar jim to ni uspelo.

Na koncu je bilo 4 : 4, razlika toÄ?k pa je bila 28 : 32 za goste.

V Slovenskih Konjicah je ekipa BS Vrbno Vrbica gostila ekipo iz PDU KavÄ?. Gostje so se zelo trudili, a to ni bilo dovolj.

Izgubili so 6 : 2 in tudi razlika toÄ?k 41 – 22 je bila kar velika.

V Ĺ oĹĄtanju so se domaÄ?i pomerili z nerazpoloĹženimi gosti iz DU Dobrne. KonÄ?ni rezultat je bil temu primeren 6 : 2 za domaÄ?e, pa tudi razlika v toÄ?kah 39 – 26 je bila temu primerna.

Vrstni red: 1. DU Ĺ oĹĄtanj 13 toÄ?k, 2. PDU Gorica (12), 3.

BK TopolĹĄica (11), 4. PDU KavÄ?e (10), 5. BS Vrbno Vrbica (10), 6. DU Dobrna (4). đ&#x;”˛

T. F.

za nameÄ?ek pa razliko ĹĄe poveÄ?ali na 49 kegljev. Tako je zmaga zasluĹženo odĹĄla na KoroĹĄko, domaÄ?im fantom pa tako ostaja upanje na boljĹĄi rezultat v naslednjem krogu. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se bodo v Mariboru pomerili ĹĄe z enim novincem v ligi, z ekipo Lokomotive. đ&#x;”˛

upokojenka, ker tudi v tem uĹživa.

Osrednjo pozornost sedaj namenja podjetju, ki ga je ustanovila ob koncu smuÄ?arske kariere in v katerem se ukvarja z novodobno termovko Snow monkey. Na naĹĄe vpraĹĄanje, Ä?e se ozre na prehojeno pot, bi po njej stopila ĹĄe enkrat, je Ana Drev odgovorila. ÂťTo sem se vpraĹĄala tudi sama.

Ne vem natanÄ?no, a verjetno bi.ÂŤ Prijeten dogodek, na katerem ni manjkalo nekaterih Aninih reprezentanÄ?nih sotekmovalk (Ane Bucik, Ane Kobal, Tine Robnik, dogajanje je spremljala v ozadju tudi Ilka Ĺ tuhec), predstavnikov SmuÄ?arskega kluba Velenje, velenjske ĹĄportne zveze, Olimpijskega komiteja Slovenije, domaÄ?e glasbene skupina BO ter seveda torte. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Brez modrih bund tudi tokrat ni ĹĄlo.

TAKO so igrali Liga NLB, 3. krog Gorenje Velenje – Slovenj Gradec 2011 30:27 (16:13) Gorenje: Panjtar (10 obramb), Taletović (4 obrambe), Tajnik 7 (2), SokoliÄ? 5 (1), Pajt 3 (2), MiklavÄ?iÄ? 3, GrmĹĄek 3, KavÄ?iÄ? Miha 3, KavÄ?iÄ? Aleks 3, DrobeĹž 2, Predović 1, Starc, Komar, LonÄ?ar, Ravnikar, Velić; trener: Zoran JoviÄ?ić.

RdeÄ?i karton: Miha KavÄ?iÄ? (58.)

Slovenj Gradec: Dobaj 1, Orter, Grobelnik 1, Cvetko 2, BuloviÄ?, Banfro 1, Levc, Ĺ ol 3, Ĺ iljeg, Ĺ˝ivković 6 (6), Lesjak, Milenković 5, Ĺ tumpfl 6 (1), OĹĄlak, Jankovski 2, Soldo; trener: Sebastjan SoviÄ?.

Sedemmetrovke: Gorenje 8 (5), Sl. Gradec 8 (7); izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut, Sl. Gradec 8.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laťko – Urbanscape Loka 35:24 (18:12), Maribor Branik – Ljubljana 30:24 (15:11), Jeruzalem OrmoŞ – Koper 31:28 (13:15), Riko Ribnica – Trimo Trebnje 29:32 (16:15), Krka – Dobova 23:21 (10:8), Butan plin Izola – LL Grosist Slovan 26:25 (13:11).

Vrstni red: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 6, 2.

Gorenje 6, 3. Trimo 6, 4. Maribor 4, 5. Ribnica 4, 6. OrmoĹž 4, 7. Izola 3, 8. Sl. Gradec 2, 9.

Koper 2, 10. Krka 2, 11. Loka 2, 12. Ljubljana 1, 13. Dobova 0, 14. Slovan 0.

3. krog

Velenje – Koper 24:19 (10:12)

Velenje: SimiÄ?, MeĹža, Smonkar 8 (3), TomiÄ?, Brcar, Ferenc 6, Ĺ˝ekiÄ? 2, PriterĹžnik 4 (1), Rotovnik, Franc, TabakoviÄ? 1, BoriĹĄek 1, Pikl 2; trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 5 (4), Koper 6 (4); izkljuÄ?itve: Velenje 4 minute, Koper 8.

Drugi rezultati: Krim Mercator – Litija 46:18 (20:7), Izola – Zagorje 20:27 (9:13), Zelene doline Ĺ˝alec – Ptuj 33:22 (16:9), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina – Krka 29:18 (11:10), RokometaĹĄice Z'deĹžele proste.

Vrstni red: 1. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 3 tekme - 6 toÄ?k, 2. Ĺ˝alec 3 – 6, 3. Krim 2 – 4, 4.

Krka 3 – 4, 5. Velenje 2 – 2, 6. Zagorje 2 – 2, 7. Celje 2 – 2, 8. Koper 3 – 1, 9. Izola 3 – 1, 10. Ptuj 2 – 0, 11. Litija 3 - 0

2. SNL, 7. krog (sreda, 16. 9.)

Kalcer Radomlje – Rudar Velenje 2:0 (2:0) Strelca: 1:0 Sacaha Varga (16.), 2:0 Žan Nikolić (18.)

Rudar: Mihelak, Jovan, Beciri (od 67. Žurga), Trifković, Koprivnik, Puťnik, Hrovat (od 82. Bokťan), Ovsenek (od 32. Lovenjak), Jovanović, Martinović; trener: Almir Sulejmanović.

Ĺ martno 1928 – Nafta 1903 0:10 (0:2) Strelci: Jaka Bizjak (16. - 11 m, 27., 28., 53.), Meshack Izuchukwu Ubochioma (19.), Haljeta 43., 67., 89.), Pozsgai (59.), Vinko (89.). Ĺ martno 1928: Verdev, Pesjak, VerhovĹĄek (od 62. PaviÄ? Kac), BukĹĄek (od 56. Purnat), Barić, Trop (od 56. Zabukovnik), Melavc, KriĹžnik, Danijel (od 81. Danijel), Hrastnik, Trap; trener: Igor Fenko.

Drugi rezultati: Beltinci – Krťko 3:1 (0:0), Dob – Brda 5:0 (3:0), Jadran Dekani – Triglav 1:2 (0:2), Bilje – Primorje 0:0, Krka – FuŞinar 5:3 (1:1), BreŞice – Drava Ptuj 3:1 (0:1), Vrstni red: 1. Radomlje 18 (18:5), 2. Nafta 17 (22:4), 3. Krka 17 (20:7) ‌ 11. Rudar 7 (7:11), 12. Krťko 7 (8:15), 13. Šmartno 1928 6 (6:23), 14. Jadran 5 (7:8), 15. Drava 3 (9:18), 16. Brda 3 (2:23).

2. SNL, 8. krog Primorje eMunda – Šmartno 1928 1:1 (1:0)

Strelci: 1:0 Jakob Kodermac (57.), 1:1 Alen BukĹĄek (62.). Ĺ martno: Verdev, Pesjak, VerhovĹĄek, BukĹĄek, BariÄ? (od 94. PaviÄ? Kac), Trop (od 46.

Vezaj), Melavc, KriĹžnik, Danijel (od 74. Purnat), Hrastnik, Trap; trener: Igor Fenko.

Rudar Velenje – Krťko 1:2 (0:2)

Strelci: 0:1 Nace Koprivnik (26), 0:2 Berat Beciri (41.), 1:2 Antonio Djurić (93.)

Rudar: Mihelak, Jovan, Kaťnik, Lovenjak, Beciri (od 92. Turinek), Trifković, Koprivnik (od 71. Žurga), Puťnik, Hrovat, Jovanović (od 77. Panadić), Martinović; trener: Almir Sulejmanović.

Drugi rezultati 8. kroga: Drava – Dob 1:2 (1:0), FuĹžinar Vzajemci – Vitanest Bilje 5:0 (2:0), Beltinci Klima Tratnjek – Krka 2:4 (0:2), Triglav Kalcer – Radomlje 0:4 (0:2), Brda – Jadran Dekani 1:0 (0:0), Nafta 1903 – BreĹžice Terme ÄŒateĹž 1:2 (0:1), Vrstni red: 1. Radomlje 21 (22:5), 2. Krka 20 (24:9), 3. Dob 18 (23:11), 4. Nafta 17 (23:6), 5. BreĹžice 16 (11:9), 6. Bilje 13 (10:14), 7. Beltinci 12 (17:15), 8. FuĹžinar 11 (21:13), 9.

Rudar 10 (9:12), 10. Triglav 9 (8:12), 11. Primorje 9 (7:12). 12. KrĹĄko 7 (9:17), 13. Ĺ martno 7 (7:24), 14. Brda 6 (3:23), 15. Jadran 5 (7:9), 16. Drava 3 (10:20).

Kegljanje, 2. liga, vzhod, 2. k. Ĺ oĹĄtanj: Slovenj Gradec 2 : 2 (3087 : 3136)

Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 488 (0), SeÄ?ki – 485 (0), HasiÄ?iÄ? – 559 (1), Ĺ ehiÄ? -495 (0), Jug – 521 (0), PetroviÄ? – 539 (1).

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 21

Slovenci smo ĹĄporten narod, kar potrjujejo ne samo ĹĄtevilni uspehi naĹĄih vrhunskih ĹĄportnikov, temveÄ? predvsem polna ĹĄportna ĹĄolska igriĹĄÄ?a, zapolnjene gorske in hribovske koÄ?e, polne ĹĄportne dvorane in fitnes centri po vsej drĹžavi. Redna telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravje, ki je skupaj z duĹĄevnim zdravjem najpomembnejĹĄa sestavina zdravega Ĺživljenjskega sloga. Tega se Slovenci dobro zavedamo. Ĺ port je v naĹĄi drĹžavi prepoznala tudi drĹžava, ki je 18. junija letos na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije in Zveze ĹĄportnih zvez razglasila 23. september za dan slovenskega ĹĄporta. Praznik tako prviÄ? praznujemo in se pridruĹžujemo sedmim drĹžavam, ki Ĺže imajo praznik ĹĄporta.

Ĺ port je praznik!

Pomembni sta volja in energija

Slovenija praznuje nov drĹžavni praznik – Dan slovenskega ĹĄporta je dan, namenjen gibanju – Ĺ portna panoga je bila v Ä?asu korona virusa zelo prizadeta – Aktivni odmor lahko poveÄ?a produktivnost ljudi na delovnem mestu

Dan, ko je prviÄ? zaigrala slovenska himna

Zakaj ravno 23. september? Nik LemeĹž, sodelavec ĹĄportne zveze, odgovarja: ÂťOlimpijski komite Slovenije, pobudnik praznika ĹĄporta, je sprva predlagal, da bi ĹĄportni praznik imeli 1. oktobra. Poslanci so se odloÄ?ili za drug, dve desetletji star datum, ki seĹže v moderno dobo izjemnih slovenskih mednarodnih ĹĄportnih uspehov, ko so ĹĄportniki samostojne Slovenije leta 2000 v Sydneyju prviÄ? prejeli zlata olimpijska odliÄ?ja. Priborili so si jih veslaĹĄki dvojni dvojec Iztok ÄŒop in Luka Ĺ pik ter strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puĹĄko v trojnem poloĹžaju. Ob 20-letnici tega zgodovinskega uspeha se zavedamo, da je prav, da se spomnimo uspehov naĹĄih ĹĄportnikov. Gotovo je tudi vsem strokovnim delavcem v ĹĄportu, ĹĄportnikom in trenerjem v interesu, da bi 23. september postal tudi dela prost dan, da bi se ljudje laĹžje vkljuÄ?ili v ĹĄportne aktivnosti in imeli moĹžnost gibanja. Upamo, da bodo delodajalci videli potencial v tem dnevu in v svojem delovnem procesu organizirali kakĹĄno ĹĄportno aktivnosti, da bomo ta dan skupaj praznovali in obeleĹžili.ÂŤ

Aktivni odmor poveÄ?a produktivnost delavcev

LetoĹĄnje praznovanje dneva slovenskega ĹĄporta in nasploh delo oteĹžuje situacija s korona virusom, pa vendarle so bili ĹĄportni klubi pripravljeni sodelovati, ĹĄtirinajst se jih je odzvalo pobudi dneva odprtih vrat, ko so se lahko VelenjÄ?ani v popoldanskih urah gibali brezplaÄ?no in spoznavali nove ĹĄporte. ÂťZahvala gre tudi PodjetniĹĄkemu centru Standard in podjetjem, ki so omogoÄ?ila dvaindvajsetim podjetjem aktiven odmor, da smo jim lahko predstavili TeĹžko je spremljati vse ĹĄportnike, posebej na niĹžjih ravneh, na ravneh obÄ?inskih in drĹžavnih tekmovanj. Panogam, ki so slabo medijsko podprte, teĹžko sledimo. Trudimo se, da ĹĄportne uspehe reprezentanc vidimo in objavimo in tako ĹĄirimo vest o dobrih ĹĄportnikih v naĹĄi regiji.

Velenje, 19. in 20. septembra – RibiĹĄka druĹžina Velenje je konec tedna, v soboto in nedeljo, ob Ĺ kalskem jezeru izvedla drĹžavno prvenstvo Slovenije v lovu rib s plovcem Zveze druĹĄtev invalidov Slovenije in Paraolimpijskega komiteja za invalide za leto 2020 v kategorijah stojeÄ?i tekmovalci, sedeÄ?i tekmovalci in Ĺženske tekmovalke.

Tovrstno tekmovanje so velenjski ribiÄ?i izvedli prviÄ?. Potrdilo se je, da imajo za to odliÄ?ne pogoje, odliÄ?na pa je bila tudi izvedba – ali, kot je dejal eden od tekmovalcev, paraplegik Rudolf Centrih, trikratni svetovni podprvak v lovu rib s plovcem (Slovenija 2004, Portugalska 2009, HrvaĹĄka 2015): ÂťVelenjÄ?ani so vedno dobri organizatorji. K njim pridem veÄ?krat.ÂŤ MogoÄ?e bo priloĹžnost za osvojitev naziva svetovnega prvaka Ĺže prihodnje leto, ko bo svetovno potekalo v Sloveniji? ÂťOÄ?e je bil ribiÄ?. Takoj, ko sem shodil, sem ga spremljal na ribolovih, najveÄ?krat sva ĹĄla za Savinjo.ÂŤ Potem se je sam ukvarjal z ribolovom. Ko je po delovni nesreÄ?i postal paraplegik, pa se je zaÄ?el ukvarjati s

21

Ĺ PORT, REKREACIJA

24. septembra 2020

Uspehi ĹĄportnikov? ÂťUspehi ĹĄportnikov so odvisni tudi od pogojev, ki jih imajo. ÄŒeprav smo Slovenci znani po tem, da smo ĹĄe boljĹĄi, kadar nimamo pravih pogojev za delo (izpostavila bi ĹĄportnico leta zadnjih nekaj let Janjo Garnbret), ki kljub slabĹĄim pogojem dela Ĺže vrsto let sodi v elitno plezalno druĹžbo, plezanje pa je tudi zaradi nje pridobilo veljavo in prepoznavnost, pa plavalce, ki navduĹĄujejo kljub treningom v 25-metrskem bazenu. Imamo pa ĹĄe veliko ĹĄportnikov, ki nimajo v regiji niti kluba, pa so vseeno zelo uspeĹĄni. Pri nas ni problem, da ni pogojev in moĹžnosti, pomembnejĹĄa je volja, energija. Vsak, ki nekaj Ĺželi in hoÄ?e, bo tudi v ĹĄportu nekaj dosegel. Moje osebno mnenje je, da manjka veÄ?je ĹĄtevilo Ä?lanov v klubih, kar je specifika ĹĄporta. Ekipni ĹĄporti prednjaÄ?ijo, individualni pa so ponekod Ĺže teĹžava. LaĹžje je, Ä?e imaĹĄ zadaj ekipo – tako laĹžje sodelujeĹĄ, ozraÄ?je je zelo pomembna spodbuda, je tisto, kar ĹĄteje in pritegne tudi nove Ä?lane,ÂŤ je prepriÄ?ana GerĹĄakova.

Ĺ portni klubi in druĹĄtva sodelujejo in so med seboj povezani

Katka GerĹĄak in Nik LemeĹž: Ĺ port ni samo ĹĄport, je naÄ?in Ĺživljenja.

vaje, ki jih lahko opravljajo vsak dan, ne samo en dan v letu. Spomnili smo se tudi rezultatov, ki so jih naĹĄi ĹĄportniki v tem Ä?asu dosegli, in tudi tega, da aktiven odmor poveÄ?a produktivnost delavcev in dobro vpliva na poÄ?utje. Redna vadba lahko poslediÄ?no vpliva tudi na zmanjĹĄanje ĹĄtevila bolniĹĄkih odsotnosti,ÂŤ razloĹži LemeĹž.

Ĺ portne panoge v Velenju

Ena od nalog pisarne olimpijskega komiteja v Velenju je tudi popularizacija ĹĄportnih dejavnosti. ÂťVeseli smo, ker se klubi trudijo delati dobro z otroki, za popularizacijo ĹĄporta veliko prispevajo tudi olimpijske igre, kar je bilo razvidno takoj po Svetovnem prvenstvu v odbojki, saj se v tistem letu veÄ? otrok odloÄ?ilo za odbojko. Je pa res, da je veliko odvisno od strokovnega kadra, ali deluje profesionalno ali ljubiteljsko.ÂŤ Kaj pa ĹĄole? LemeĹž odgovarja: Šole imajo dober strokovni kader, dobre ĹĄportne pedagoge, ki spodbujajo otroke pri ĹĄportu, ne smemo pa zanemariti klubov in druĹĄtev, ki se trudijo z obĹĄolskimi dejavnostmi na ĹĄoli, da so velika pomoÄ? k ĹĄportnim aktivnostim v naĹĄi ĹĄportni zgodbi.ÂŤ

Na prazniÄ?ni dan pokazali odnos do ĹĄporta, vrhunskih ĹĄportnikov in doseĹžkov

Regijska pisarna Olimpijskega komiteja Slovenije v Velenju, ki jo vodi nekdanja ĹĄportnica Katka GerĹĄak, deluje Ĺže veÄ? kot osem let in zdruĹžuje Olim-

pijski komite Slovenije, ZdruĹženje ĹĄportnih zvez in Ĺ portno zvezo Velenje. ÂťNaloge in aktivnosti regijskih pisarn, ki jih opravljamo, smo samo razĹĄirili, olimpijski komite se zaveda, da potrebuje veÄ? informacij in stikov z lokalnimi podroÄ?ji, ki jih mi, ki delamo v tej dejavnosti, tudi najbolj poznamo.

NaĹĄa naloga je posredovati Ä?im veÄ? informacij tako obÄ?anom, klubom, druĹĄtvom, ki jih organizira lokalna skupnost. Regijska pisarna daje obÄ?inam

â?ą

Ĺ port je ena najpomembnejĹĄih stvari. Daje nam energijo za Ĺživljenje, nekaj, na kar se lahko opremo, kadar smo v teĹžavah, nas spodbuja in vodi v Ĺživljenju.

lokalno tudi soglasje za letni program ĹĄporta, Ä?e na tistem obmoÄ?ju ne deluje nobena ĹĄportna zveza. Pristojni smo za obÄ?ine Velenje, Gornji Grad, Ĺ oĹĄtanj, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, ReÄ?ica ob Savinji, SolÄ?ava in Ĺ martno ob Paki. Delujeta dve zvezi – Ĺ portna zveza Velenje in Ĺ portna zveza Gornji Grad, aktivna je tudi Ĺ portna zveza Ĺ oĹĄtanj.

Gre veÄ?inoma za ĹĄportne entuziaste, ki Ĺželijo klube, druĹĄtva, ĹĄportnike in lokalno skupnost obveĹĄÄ?at o aktualnostih. Tudi lokalna skupnost preko nas obveĹĄÄ?a obÄ?ane o aktivnostih, ki jih izvaja.ÂŤ

Ĺ portni klubi in druĹĄtva sodelujejo z regijsko pisarno na najrazliÄ?nejĹĄe naÄ?ine. ÂťPredvsem v poÄ?itniĹĄkih programih, ko vsi skupaj s svojim znanjem in trenerji sodelujemo in prikazujemo ĹĄporte in promoviramo panogo. Klubi radi sodelujejo na prireditvi na Titovem trgu, ki jo organiziramo vsako leto, in na njej predstavijo svoje aktivnosti. Gre za vzajemno sodelovanje z Mestno obÄ?ino Velenje, Ĺ portno zvezo Velenje in druĹĄtvi. Drug drugemu pomagamo, drug brez drugega ne moremo. NaĹĄa najveÄ?ja prednost je, da se znamo povezovati in najti skupne toÄ?ke.ÂŤ

Zaradi korona virusa je tudi ĹĄport v mirovanju

Zaradi situacije v svetu je tudi ĹĄportna panoga zelo prizadeta in v mirovanju. NajveÄ?ja tekmovanja in veliki ĹĄportni dogodki so prestavljeni za leto dni ali odpovedani, v Velenju klubi in druĹĄtva pod strogimi ukrepi trenutno delujejo. ÂťDrĹžimo pesti, da bodo ukrepi zadoĹĄÄ?ali in ne bo priĹĄlo do ponovnega zaprtja ĹĄportnih objektov, kar bi bila katastrofa za naĹĄe klube in druĹĄtva, ki zaposlujejo trenerje in ĹĄportnike, ki bi jim bile tako onemogoÄ?ene priprave na najveÄ?ja tekmovanja. Zato na tem mestu pozivamo vse sodelujoÄ?e, tako v dvoranah kot na zunanjih povrĹĄinah, da se drĹžijo ukrepov, da ne pride do situacije, ko bi morali zaradi izbruha ponovno zapreti telovadnice in dvorane,ÂŤ izpostavi GerĹĄakova, ki ĹĄe zakljuÄ?i, da bodo odgovorni gotovo naredili vse, da bodo ĹĄportna tekmovanja izvedena v prihodnjem letu. ÂťBo pa zima tista, ki bo pokazala, ali bomo lahko kaj poÄ?eli in izpeljali.

V tem trenutku smo v statusu quo, nekje na sredini, bomo videli, kako in kaj. NajveÄ?ji optimisti si Ĺželimo, da vsaj tako ostane,ÂŤ sklene Katka GerĹĄak.

DrĹžavno prvenstvo invalidov v lovu rib Ĺ kalsko jezero ima za izvedbo odliÄ?ne pogoje, RibiĹĄka druĹžina Velenje pa se je ĹĄe enkrat izkazala kot odliÄ?en organizator tekmovanj

đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

tisti, ki je imel v mreĹži najveÄ?jo teĹžo rib.

TukajĹĄnja ribiĹĄka druĹžina bo do konca leta pripravila ĹĄe nekaj tekmovanj. Ĺ˝e to soboto, 26. septembra, se bodo ob Ĺ kalskem jezeru pomerili predstavniki ribiĹĄkih druĹĄtev Zveze ribiĹĄkih druĹžin Celje. ÂťSestavlja jo devet ribiĹĄkih druĹžin, zaradi covida pa smo morali Ĺžal tokrat ĹĄtevilo udeleĹžencev tekmovanja, ki je tradicionalno, zmanjĹĄati.ÂŤ Kaj poÄ?nejo, kadar ne tekmujejo ali lovijo rib? ÂťDela pri urejanju okolice jezera nikoli ne zmanjka. Izvajamo tako oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije kot vzdrĹževalna dela.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Rezultati V soboto so tekmovali sedeÄ?i tekmovalci.

ĹĄportnim ribolovom.

Tekmovanje je potekalo dva dni, da so organizatorji lahko zadostili ukrepom in pravilom o zajezitvi ĹĄirjenja okuĹžb s ko-

rona virusom, h katerim sodi tudi omejitev ĹĄtevila udeleĹžencev.

Tekmovanja se je udeleĹžilo 46 tekmovalcev, najbolj moÄ?no je bila zastopana kategorija moĹĄki

V nedeljo so se pomerili stojeÄ?i tekmovalci in stojeÄ?e tekmovalke.

stojeÄ?i (28). ÂťTekmovalci so priĹĄli praktiÄ?no iz vse Slovenije, od Primorske pa do Prekmurja,ÂŤ je povedal predsednik RibiĹĄke druĹžine JoĹže Ĺ umah. Po konÄ?anem

tekmovanju, trajalo je tri ure, so ulov vsakega tekmovalca in tekmovalke skrbno, do grama natanÄ?no stehtali, potem pa ribe vrnili jezeru. Zmagovalec je bil

SedeÄ?i tekmovalci: 1. GaĹĄper PeÄ?ek, 2. Rudi Centrih, 3.

Franc SimoniÄ?

StojeÄ?i tekmovalci: 1. Pavel SeĹĄel, 2. Ĺ˝eljko MavriÄ?, 3.

BoĹžidar HabjaniÄ?

StojeÄ?e tekmovalke: 1. Danica Merc, 2. Marjeta Lorber, 3.

Stanislava TamĹĄe

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA POLICIJSKA kronika

VeÄ? bliĹžnjih sreÄ?anj Velenje, 17. septembra – Na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje se je v zadnjem tednu pripetilo nekaj prometnih nesreÄ?. K sreÄ?i so se vse konÄ?ale le z bolj ali manj zvito ploÄ?evino.

V Ä?etrtek zveÄ?er je na parkirnem prostoru na Jenkovi voznik osebnega avtomobila trÄ?il v parkirano vozilo. Policisti so pri povzroÄ?itelju nesreÄ?e opravili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal, da je vozil pod vplivom alkohola.

Dan za tem, v petek, 18. septembra, sta malo po 9. uri dopoldne trÄ?ila voznica osebnega vozila in voznik kolesa z motorjem. Do prometne nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi nepravilnega premika z vozilom.

V nedeljo, 20. septembra, so ob 21.40 obravnavali prometno nesreÄ?o v Ĺ aleku, kjer je voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika z vozilom trÄ?il v parkirano vozilo in ga poĹĄkodoval. Voznika so preizkusil iz alkotestom, ki je bil pozitiven.

V ponedeljek, 21. septembra, so ob 9.30 obravnavali prometno nesreÄ?o pri Kmetijski zadrugi v Ĺ oĹĄtanju. Do prometne nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi voĹžnje na prekratki varnostni razdalji.

Ukradeni kolesi Velenje, 16. septembra – V sredo zveÄ?er je VelenjÄ?anka prijavila policistom, da je hÄ?i pozabila nezaklenjeno kolo pri OĹ Gorica, kasneje pa ugotovila, da ji ga je ukradel neznanec. Za njim poizvedujejo.

Poizvedujejo pa tudi za neznancem, ki je v Ä?etrtek, 17. septembra, ukradel kolo pred Ĺ olskim centrom Velenje.

Porisan avto Velenje, 17. septembra – V Ä?etrtek zjutraj je lastnik avtomobila prijavil,policistom da mu je neznanec vozilo na Jenkovi cesti porisal z neznanim predmetom. PovzroÄ?il mu je za okoli 1.000 evrov ĹĄkode.

PrepreÄ?il trk z divjadjo Velenje, 20. septembra – Sopotnica na kolesu z motorjem je utrpela laĹžje poĹĄkodbe, ko je padla s kolesa z motorjem, potem ko je voznik zavrl, da bi prepreÄ?il trÄ?enje z divjadjo.

Neznanec unovÄ?il bon VelenjÄ?anke Velenje, 21. septembra – V ponedeljek je VelenjÄ?anka naznanila policistom, da je neznani storilec v kraju pri ÄŒrnomlju unovÄ?il njen turistiÄ?ni bon in jo s tem oĹĄkodoval za 200 evrov. V zvezi s kaznivim dejanjem velenjski policisti zbirajo obvestila.

Zamaskirane pregnal alarm Velenje, 22. septembra – V torek malo pred 1. uro zjutraj se je v Velenju na Šaleťki cesti v trgovini T-2 sproŞil alarm. Preko video nadzornega sistema podjetja so policisti ugotovili, da so v trgovino vstopili ťtirje neznanci, zamaskirani z nadetimi kapami.

24. septembra 2020

Oktobra usposabljanje druge skupine prvih posredovalcev

Obzirnost in odgovornost – 3. del

Ĺ oĹĄtanj – Prvih 45 ĹĄoĹĄtanjskih gasilcev je usposabljanje za prve posredovalce Ĺže opravilo, za drugo prav tako veliko skupino pa bo 2. in 3. oktobra. Skupaj naj bi jih v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj imeli okoli sto. Za vso potrebno opremo zanje in za druĹĄtva bo poskrbela ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, ki je sredstva za te namene zagotovila z rebalansom proraÄ?una za letos. RaÄ?unajo, da naj bi v Ĺ oĹĄtanju usposobljeni prvi posredovalci vstopili v sistem konec letoĹĄnjega leta oziroma v prvih dneh naslednjega. đ&#x;”˛

mkp

Adil Huselja varnostno ogledalo

Iz POLICISTOVE beleŞke Poljak nakradel za 1.000 evrov kozmetike Velenje, 16. septembra – V sredo so policiste poklicali iz Mullerja in povedali, da so dan pred tem neznanci, imajo pa posnetke storilcev, v trgovini ukradli za skoraj 1.100 evrov izdelkov. Policisti so na osnovi zbranih obvestil ugotovili, da je dejanja osumljen drŞavljan Poljske.

V KavÄ?ah niso mogli spati Velenje, 16. septembra – malo pred polnoÄ?jo v sredo so ĹĄli policisti na Ĺželjo tistih, ki zaradi preglasne glasbe niso imeli noÄ?nega poÄ?itka, v KavÄ?e. KrĹĄitelju so napisali plaÄ?ilni nalog.

Najprej na psihiatrijo, potem pred sodnika Velenje, 17. septembra – V Ä?etrtek dopoldne je policiste poklicala delavka Slovenskega zdruĹženja za duĹĄevno zdravje Velenje in povedala, da pri njih razgraja in treska z vrati njihov gojenec. Policisti so ga opozorili, vendar opozorilo ni zaleglo.

PriĹĄel je na Policijsko postajo in razgrajanje nadaljeval tam. Kljub opozorilom in prenehal, s plosko roko pa je celo udaril policista po obrazu. Odrejeno mu je bilo pridrĹžanje.

Tega so kasneje prekinili zaradi napotitve na psihiatriÄ?no zdravljenje. Policisti pa bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje prepreÄ?itve uradnega dejanja uradni osebi oziroma maĹĄÄ?evanja uradni osebi.

Oglobili soseda Velenje, 17. septembra – V Ä?etrtek malo po 22. uri so posredovali na GoriĹĄki cesti, kjer je obÄ?ana motila glasna glasba soseda. Tudi sami so krĹĄitev in krĹĄitelja oglobili zaradi motenja noÄ?nega miru in poÄ?itka.

Pri nekaterih opozorila o noĹĄenju mask ne zaleĹžejo Velenje, 18. septembra – V petek popoldan je voznik avtobusa obvestil policiste, da opozarja mladino, naj si nadenejo maske, vendar pri nekaterih opozorila ne zaleĹžejo. Patrulja je avtobus ustavila in izvedla postopek z mladoletnim obÄ?anom, ki ni nosil maske. Zoper njega bodo podali predlog drugemu prekrĹĄkovnemu organu.

Ozmerjal ju je neznanec Velenje, 19. septembra – V soboto popoldan je na Šenbriťki cesti na Konovem neznanec napadel in ozmerjal Şensko in moťkega, nato pa kraj zapustil z mopedom zelene barve. Krťitelja bodo skuťali izslediti.

Ĺ˝aljiva do soseda Ĺ oĹĄtanj, 19. septembra – V soboto okoli 9. ure so policisti posredovali na AĹĄkerÄ?evi cesti v Ĺ oĹĄtanju, kjer je obÄ?anka z balkona ozmerjala in Ĺžalila soseda. Zoper njo bodo uvedli prekrĹĄkovni postopek.

V naÄ?rtih je teorija, v praksi je drugaÄ?e Nazarje, 15. septembra – Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je minuli torek pripravila posvet o aktualnih razmerah v povezavi s Covidom-19. Nanj so med drugim povabili predstavnike sluĹžb in institucij, ki so tako in drugaÄ?e Âťna udaruÂŤ zaradi epidemije, izvajanja potrebnih ukrepov, ter goste, ki Ĺže imajo izkuĹĄnje v zvezi z okuĹžbo in izvajanjem ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja bolezni.

Janko Ĺ˝untar, predsednik omenjene gasilske zveze, nam je dejal, da bi morali posvet pravzaprav organizirati nekdo drug in ne gasilci, saj niso direktno vkljuÄ?eni v aktivnosti v povezavi z novim korona virusom. Organizirali pa so ga zato, ker se Ä?utijo zelo odgovor-

ne v ozaveĹĄÄ?anju ljudi. Mnogi namreÄ? ne razumejo, da ukrepi niso umevni sami po sebi in da odloÄ?itve v zvezi z njimi ne sprejemajo gasilci, ampak odgovorni v drĹžavi, drugi pa so jih dolĹžni izvajati ne glede na to, kakĹĄno ima kdo mnenje o njih. PrepriÄ?ani so, da bodo zaradi pomanjkanja kadra v zdravstvu slej ko prej poklicani. ÂťSliĹĄali smo pohvalne besede o izdelanih naÄ?rtih za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje, vendar to je teorija, praksa je nekaj povsem drugega. NajveÄ?jo teĹžavo Ä?utimo pri krizi vodenja in komuniciranja. Tega se nismo uÄ?ili. Prav tako ugotavljamo potrebo po veÄ? usklajenosti, koordiniranju, povezovanju med vsemi akterji, ne le v Zgornji Savinjski dolini, ampak tudi ĹĄirĹĄe. Na naĹĄem obmoÄ?ju

NaĹĄa priÄ?akovanja do funkcionarjev in predstojnikov, ki so imenovani in so odgovorni za delovanje posameznih institucij, pa tudi vseh ostalih, ki svoje delo opravljajo na niĹžjih ravneh institucij in organizacij, so povsem upraviÄ?ena. Toda obzirnost in odgovornost zgolj funkcionarjev in uradnih oseb ne zadoĹĄÄ?a za celovito varnost v druĹžbi. Ne glede, ali govorimo o drĹžavi, regiji, mestu, vasi ali druĹžini, ki (ĹĄe vedno) velja za osnovno celico druĹžbe. Potrebna je obzirnost in odgovornost vseh nas – vseh ljudi.

Tega se marsikdo ne zaveda in ĹĄtevilni priÄ?akujejo, da so drugi, predvsem tisti, ki to poÄ?nejo po uradni dolĹžnosti, bolj odgovorni in dolĹžni kot sami. Marsikdaj si predstavljajo, da so stvari v druĹžbi oziroma Ĺživljenju samoumevne. To ni le posledica pomanjkanja znanja, ampak predvsem pomanjkanja zavedanja. Zavedanja o druĹžbi, pomenu skupnosti in soljudi, ki pravzaprav ustvarjajo in omogoÄ?ajo pogoje za Ĺživljenje Ä?loveka oziroma ljudi. Ne glede na danaĹĄnji Ä?as in dostopnost virov za Ĺživljenje, ki je v primerjavi z Ĺživljenjem naĹĄih prednikov neprimerno boljĹĄe in laĹžje, Ä?lovek ne more (pre)Ĺživeti popolnoma sam. Res je, da lahko morda sami pridelamo hrano, morda tudi sami postavimo bivak ali hiĹĄo iz naravnih materialov, toda za Ĺživljenje potrebujemo veliko veÄ?.

Drugih ljudi ne potrebujemo le zaradi zdravstvene oskrbe. Potrebujemo uÄ?itelje v ĹĄoli, da nas nauÄ?ijo brati in pisati ter da nam pokaĹžejo neskonÄ?na obzorja znanja in sveta. Potrebujemo tudi tiste, ki skrbijo, da imamo v svojem domu elektriko, vodo in internet. Potrebujemo komunalne delavce, poĹĄtne usluĹžbence, ĹĄtevilne in raznovrstne mehanike in mojstre, da nam priskoÄ?ijo na pomoÄ?, ko pride do okvare inĹĄtalacij ali naprav. Potrebujemo gasilce, Ä?e pride do poĹžara ali naravne nesreÄ?e, policiste ‌ Toda poleg vseh teh in ĹĄtevilnih drugih, ki so za nas nepogreĹĄljivi, potrebujemo druge zgolj ali samo zaradi odnosa. NajhujĹĄa kazen za Ä?loveka, pravijo, da je hujĹĄa celo od smrtne obsodbe, je prestajanje zapora v samici. Brez drugih ljudi zagotovo ne bi bili takĹĄni, kot smo. Brez starĹĄev ne bi priĹĄli na ta svet, z njihovo ljubeznijo in podporo smo naredili prve korake v Ĺživljenju. Na naĹĄi Ĺživljenjski poti smo sreÄ?ali in komunicirali s stotinami in tisoÄ?imi ljudmi, ki so tako ali drugaÄ?e vplivali na naĹĄa Ĺživljenja. Brez obzirnosti in odgovornosti so bili ti odnosi in izkuĹĄnje slabi, negativni ali celo boleÄ?i. Toda ne glede na to je vsak odnos pomemben, saj nam tudi tisti najslabĹĄi, kot Ĺživljenjske lekcije, lahko koristijo za nadaljnje Ĺživljenje.

Zato je zavedanje pomena obzirnosti in odgovornosti v Ĺživljenju zelo pomembno. ÄŒe ne upoĹĄtevamo prometnih predpisov, bomo poleg sebe ogroĹžali ĹĄe ostale udeleĹžence v prometu. S tem bomo pri nekaterih ustvarjali negotovost, odpor do voĹžnje ali celo strah, pri nekaterih pa bomo spodbudili agresivno in nasilno vedenje. ÄŒe meÄ?emo smeti v reko, ne kazimo le videza kraja, ampak tudi onesnaĹžujemo reko in vplivamo na Ĺživljenjski prostor ĹĄtevilnih Ĺživali. ÄŒe bomo netolerantni, nesramni, predrzni in agresivni, se prijaznost in spoĹĄtovanje do drugih ne moreta razviti. V tem primeru smo vsi na slabĹĄem. Tudi drobna dejanja, Ä?e jih lahko tako imenujem, lahko spremenijo naĹĄa Ĺživljenja. NaĹĄa Ĺživljenja so namreÄ? sestavljena ravno iz drobnih stvari in dogodkov. Uporaba varnostnega pasu, pogled na levo in desno, preden preÄ?kamo cesto, uporaba zaĹĄÄ?itne Ä?elade ‌ so drobna dejanja za ohranitev zdravja in celo Ĺživljenja.

V Velenju, celjski regiji, Sloveniji, Evropi in vseh drĹžavah sveta so ĹĄtevilni ljudje, ki imajo podobne ali iste misli in Ĺželje. Med temi je zagotovo Ĺželja po miru in obÄ?utku varnosti, ki predstavlja temelj za urejeno in organizirano druĹžbo, ki omogoÄ?a dostojno Ĺživljenje, moĹžnosti za izobrazbo in zaposlitev, zdravstveno oskrbo in vse, kar je sestavni del kvalitetnega Ĺživljenja. Z obzirnostjo in odgovornostjo do sebe in drugih je to moÄ? doseÄ?i, ne glede, kje smo in kaj poÄ?nemo.

imamo dom starejĹĄih in osnovne ĹĄole ter vrtce, ki sodijo med riziÄ?ne, nimamo pa reĹĄitev za primer veÄ?je okuĹženosti s Covidom-19 in karantene. Manjka tudi prostovoljcev ‌ je naĹĄteval Ĺ˝untar.

Na posvetu so se med drugim dogovorili o nakupu osnovne zaĹĄÄ?itne opreme za vsaj dve, tri skupine gasilcev, katerih posredovanje bo morda potrebno in da se na to temo ĹĄe sreÄ?ajo. ÂťPrav bi bilo, da bi bili na morebitno nadaljnje poslabĹĄevanje epidemioloĹĄke slike Ä?im bolje pripravljeni vsi, saj bolezni ne smemo podcenjevati,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko Ĺ˝untar. đ&#x;”˛

tp

đ&#x;”˛

Kajuhova cesta 5-7 3325 Ĺ oĹĄtanj T 0599 38 799

Sladice, keksi, potice, kruh, pekovsko pecivo, o, sladoled, mlinci, domaÄ?e testenine

Zbirno mesto za odpadke Andrej KriĹžnik s.p., Gaberke 252, 3325 Ĺ oĹĄtanj

GSM: 041 390 150 • 031 368 139

www.gostilnakriznik.com • www.cevapcici.eu

Novo: Mesomat Ĺ oĹĄtanj (trĹžnica), Mozirje (TIC)

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Dnevne malice in nedeljska kosila Mesni butik KriĹžnik

Delovni Ä?as: Pon. 7.00 – 12.00 | tor. – sob. 7.00 – 19.00 | ned. 8.00 – 18.00

Ăˆestitamo za praznik Obèine Ĺ oĹĄtanj.

Ĺ martno ob Paki – Urejenost in delovanje zbirnega mesta za odpadke v Ĺ martnem ob Paki je Ĺže precej Ä?asa zahtevna tema v tamkajĹĄnjem okolju. ÂťObdelovaliÂŤ so jo izvajalci javne sluĹžbe za odvoz odpadkov – podjetje PUP Saubermacher in obÄ?inska uprava. Ta je pripravila projekt za prestavitev zbirnega mesta na zahodno stran parkiriĹĄÄ?a za pokopaliĹĄÄ?em v Ĺ martnem ob Paki, izvajalci javne sluĹžbe pa idejni naÄ?rt notranje ureditve in samega delovanja zbirnega mesta. Cilj obojih je ĹĄe boljĹĄa dostopnost obÄ?anov do zbiraliĹĄÄ?a loÄ?enih frakcij odpadkov ter manjĹĄih kosovnih odpadkov, zgledno urejeno zbirno mesto ter njegovo delovanje v skladu z veljavnimi predpisi, ki doloÄ?ajo, katere odpadke je na tej lokaciji moĹžno oddati. Na obÄ?inski upravi so povedali, da je v teku postopek za izbiro izvajalcev gradbenih del. PriÄ?akujejo, da bo vsaj zbirno mesto urejeno do konca oktobra, morda pa jim bo do đ&#x;”˛ tp takrat uspelo tudi na novo preurediti parkiriĹĄÄ?e.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

24. septembra 2020

23

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

SliĹĄiĹĄ kompliment? ÂťNerodno mi je. Sploh ne vem, kam naj sama s seboj, ko me pohvaliĹĄ. NajlaĹžje mi je kompliment presliĹĄati. Ga paÄ? ignoriram.ÂŤ To so besede Ĺženske, ki je v mojih oÄ?eh izredno vizualno lepa. Elegantna, topla v svojem iskrenem nasmehu, neĹžna s pogledom svojih temnih oÄ?i, brezhibne olivne polti in sijoÄ?ih temnih dolgih las. Ravno ti zdravo sijoÄ?i lasje so bili moja 'ne vĹĄeÄ?na' opazka. Moja iskrenost komplimenta jo je spravila v zadrego. Vidno je spremenila mimiko svojega telesa. Lase si je zaÄ?ela dajati v Ä?op, kakor da jih Ĺželi prikriti, skriti, pomanjĹĄati. Njen govor je postal hiter in zmeden. Pripovedovati je zaÄ?ela o povsem drugi temi.

Ko sem jo posluĹĄala, sem za trenutek pomislila, da je moje besede presliĹĄala. Potem sem ji ĹĄe nekaj trenutkov prisluhnila ter jo navsezadnje ustavila. Dotaknila sem se njene rame in zaÄ?udeno me je pogledala.

Prenehala je govoriti. Ustavila se je. ÂťDraga moja, si me sliĹĄala, ko sem ti rekla, da imaĹĄ lepe lase?ÂŤ sem jo vpraĹĄala. ÂťSem ja. Eh, samo zdi se ti, da so tako lepi. Moram si jih oprati, pa ostriÄ?i, pa frizuro bi spremenila, pa a veĹĄ, taki tanki so postali,ÂŤ mi je odgovorila.

Ponovno se zalotim, da jo opazujem, kako hitro govori. ObÄ?utek je bil, kakor da se mora zagovarjati in poiskati vse moĹžne

od 25. 2. do 1. 10.

- 25. septembra 1913 se je v Velenju rodila glasbenica in literatka Ljuba SkornĹĄek, por. PotrÄ?; umrla je 19. decembra 1976 v OrmoĹžu; - 25. septembra 1941 se je v DoberteĹĄi vasi rodil direktor in gospodarstvenik Rafko BerloÄ?nik; OĹ je konÄ?al v Ĺ oĹĄtanju, srednjo ekonomsko v Celju in diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; po sluĹžbovanju na obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Velenje je delal na Rudniku lignita Velenje, od leta od 1988 do 1990 kot direktor; do upokojitve 2001 je bil direktor Ljubljanske banke Velenje; - 25. septembra leta 1977 so ob 11. uri in 56 minut z omreĹžjem prviÄ? sinhronizirali Ä?etrti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj; - 26. septembra 1918 je bil v Mariboru ustanovni obÄ?ni zbor Narodnega sveta za Ĺ tajersko, katerega predsednik je postal VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek; - 26. septembra 1936 se je v Celju rodil direktor in druĹžbenopoli-

razloge, razlage in pojasnitve, ki bodo dokazale, da njeni lasje 'v resnici' niso tako lepi. Vztrajam. ÂťVeĹĄ, v mojih oÄ?eh imaĹĄ ti zelo lepe lase.ÂŤ Sedaj sem jo Ĺže konkretno nervirala! Postala je nejevoljna. Najin 'klepet' ji ni bil niti malo vĹĄeÄ?. Navsezadnje mi pojasni: ÂťNerodno mi je. Sploh ne vem, kam naj sama s seboj, ko me pohvaliĹĄ. NajlaĹžje mi je kompliment presliĹĄati. Ga paÄ? ignoriram.ÂŤ Dojamem in zajamem sapo. Sedaj jaz spremenim temo in olajĹĄanje se prikaĹže v njenih oÄ?eh. Ponovno se nekoliko sprosti in nasmehne.

Ko se razideva, se v meni naseli razmislek o dogodku. Zakaj je kompliment sproĹžil odpor?

Smo Ĺženske nagnjene k temu, da kompliment presliĹĄimo, kritika pa nam po drugi strani globoko seĹže v srce? Sploh znamo za-res sprejeti pohvalo? Ko izreÄ?emo pohvalo, podpremo. Kadar smo pristni v tem, lahko s svojimi besedami kot toplo sonce osvetlimo nekaj, kar je morebiti bilo dolgo v temi. Ĺ˝enska, ki ni sprejela komplimenta o svojih sijoÄ?ih laseh, morebiti takĹĄne lase jemlje za samoumevne, jih spregleda. Pohvala jih je poboĹžala, vendar tega dotika ni zmogla sprejeti.

Kadar si ne dopustimo Ä?utiti in sprejeti pohvale, neĹžne besede ali daru, dajemo suveren, a v globini neiskren vtis, da smo samozadostni. Da tisto, kar nam drugi ponuja, ni zaĹželeno. Ohromi nas lahko tudi odziv z odporom, pa Ä?etudi gre za nekaj lepega.

Vendar izziv ni lahkoten. Kako sprejeti nekaj, Ä?esar sami ne verjamemo? Kako se povezati s pohvalo, ki osvetli nekaj, Ä?esar sami

tiÄ?ni delavec Kristian Hrastel iz Velenja; - 26. septembra 1958 je bila v Lokovici rojena Vilma Fece, ki je leta 2014 postala Ä?astna obÄ?anka Ĺ oĹĄtanja; - 26. septembra 1995 so svetniki Mestne obÄ?ine Velenje za praznik obÄ?ine izbrali 20. september, v spomin na otvoritev novega mestnega srediĹĄÄ?a Velenja 20. septembra leta 1959; - 26. septembra 2014 so v Ĺ oĹĄtanju ob obÄ?inskem prazniku pripravili sveÄ?ano otvoritev novega vrtca; gre za primer javno-zasebnega partnerstva med podjetjem Esotech Velenje in obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj; - 27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali Ĺže precej nagnjen in deloma Ĺže pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Ĺ kalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokonÄ?ni propad starega srediĹĄÄ?a Ĺ kal; - 28. septembra 1902 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Ĺžupan, gasilec in druĹžbenopolitiÄ?ni delavec MiloĹĄ Volk; v 50. letih je bil tudi Ĺžupan mesta Ĺ oĹĄtanj; funkcijo je opravljal brezplaÄ?no, honorar pa prepustil obÄ?inski blagajni za humanitarne namene; Ä?lan Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj je bil od 1919 do 1992, ko je 8. junija umrl v Velenju; bil je predsednik

pri sebi nismo ovrednotili?

NihÄ?e nam ne more dati vrednosti, ki je sami ne Ä?utimo. Kar verjamemo, da smo, to Ĺživimo. Prepogosto osvetljujemo svoje kritike in ĹĄibkosti, namesto da bi ovrednotili in se zavedali svojih lepih, krepostnih, moÄ?nih lastnostih. Ne gre za lase. Gre za odziv na kompliment. ZaÄ?ne se z zavraÄ?anjem majhnega komplimenta, konÄ?a pa s celostnim obÄ?utkom 'nisem vredna'.

Dovolj je, Ä?e se na pohvalo odzovemo s 'hvala', Ä?etudi ji ne verjamemo v polnosti. NihÄ?e ne bo vedel. NaĹĄe telo pa se vseeno ne bo krÄ?evito odzvalo na nekaj lepega, ampak bo blagodejno sprejelo prijazno besedo. Za potovanje, da za-res sprejmemo komplimente, je dovolj Ä?asa. In bolj, ko se uÄ?imo spustiti vase prijaznost, srÄ?nost, reÄ?i hvala in tudi sami kaj podobnega dati, bliĹže bomo sposobni sprejeti pohvalo. Ĺ˝ivljenje se otopli, sprejemanje ni veÄ? tako tuje in pohvala ni veÄ? groĹžnja, ampak toplo zavetje.

Ali sliĹĄiĹĄ pohvalo? Prisluhni ji. Ne obrni pogleda stran, saj je pohvala namenjena prav tebi. MogoÄ?e ji ne verjameĹĄ in ne zaupaĹĄ v njeno iskrenost. Vseeno ji prisluhni. Sprejmi jo. ÄŒetudi za hip, za tisti doloÄ?en trenutek.

Sprejemanja se uÄ?imo vse Ĺživljenje. Tudi pohval. ÄŒetudi nas daje obÄ?utek, da jih nismo vredni, da imamo premalo, da bi jih bili vredni sprejeti za svoje, so nam namenjene.

Ko kdo izreÄ?e lepe besede o nas, so nam te besede dane. Ne dopustimo, da gredo v niÄ?.

Zatorej: vsaj prisluhnimo jim in ne ustvarjajmo zidov ter preprek med nami in toplimi besedami. đ&#x;”˛

Ines Vugrinec, druťtvo SŽM

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Nekaj brezskrbnih dni je za vami, pred vami pa dnevi, ko boste postajali vsak dan bolj nemirni. Ĺ e dobro, saj veste, da je sedaj priĹĄel Ä?as, ko potrebujete spremembe. Predolgo ste namreÄ? capljali na mestu, zato pa ni kriva le korona kriza. Zavedati se boste zaÄ?eli, da se za vas s prihodom jeseni zaÄ?enja Ä?as, ko boste tudi bolj v strahu za svoje zdravje. Prihodnosti si trenutno sploh ne znate predstavljati. Morda gre le za prehodno krizo, ki bo minila. A do takrat, ko bo najhujĹĄa nevarnost mimo, je ĹĄe nekaj tednov, zato se potrudite, da ohranite mirno kri. Energijo usmerite v delo. ÄŒe se boste dokazali, vas bodo hitro gledali z drugaÄ?nimi oÄ?mi.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Od poletja ste se poslovili brez slabe volje, saj ste si Ĺže zaĹželeli, da se v deĹželo prikrade jesen. OblaÄ?ni dnevi vam bodo vĹĄeÄ?. PreĹživljali jih boste doma, kjer se boste odliÄ?no poÄ?utili tudi zaradi srÄ?nega izbranca. VaĹĄ namig, da si mora za vas vzeti veÄ? veÄ? Ä?asa, je vzel zelo resno. Bodite tudi vi neĹžni in pozorni, pa bodo sreÄ?ni dnevi trajali in trajali. Ĺ˝al pa se v naslednjih dneh poslovno niÄ? ne bo premaknilo z mrtve toÄ?ke. Ĺ˝eleli si boste, da dobite zeleno luÄ? za delo, ki se ga Ĺže veselite, a bodo nadrejeni zavlaÄ?evali. Najprej vas bo ĹĄe jezilo, potem pa se boste prepustili umirjenemu toku delovnikov in se ne boste veÄ? pritoĹževali.

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.

V teh dneh boste izjemno zadovoljni sami s sabo. To boste povedali tudi na glas.

Vsem ste v krizni situaciji, ko se nihÄ?e ni najbolje znaĹĄel, dokazali, da ĹĄe niste za staro ĹĄaro. Tudi vaĹĄi najbliĹžji bodo resniÄ?no veseli za vas, saj ste bili zadnje Ä?ase precej brez volje in Ĺživljenjskega elana, sedaj pa bo ravno obratno. Dobili boste neverjetno energijo za delo, nihÄ?e vas ne bo mogel ustaviti. Ob tem je dejstvo, da vam pogosto drugi narekujejo tempo Ĺživljenja. Letos vas to ne moti, saj so Ä?asi res Ä?udni, zato potrebujete dodatni pogum in prave smernice. ÄŒe glavoboli ne bodo minili v nekaj dneh, poiĹĄÄ?ite zdravniĹĄko pomoÄ?. Niso vedno krive le utrujene oÄ?i.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Sprijaznite se, da drugaÄ?e, kot se sedaj odvijajo dogodki na delovnem mestu, Ĺžal ne gre, Nikomur ne bo lahko, najslabĹĄe pa jo bodo odnesli tisti, ki se bodo novostim upirali, zato se vzemite v roke. SreÄ?ni ste lahko, da vsaj zdravstvenih teĹžav ne boste veÄ? imeli. ÄŒaka pa vas nekaj srÄ?nih teĹžav, saj boste v tem ĹĄe vedno zelo razdvojeni. Srce si bo Ĺželelo nekaj Ä?isto drugega, kot bo prinesla resniÄ?nost. S partnerjem bosta zelo malo Ä?asa preĹživela skupaj, pa ne zato, ker bi vidva tako Ĺželela. Oba bosta imela veliko drugega dela, zato bodo dnevi preprosto prekratki za vse, kar si boste Ĺželeli. Zdravje? ÄŒutili boste, da nimate prave moÄ?i, a hujĹĄega ne bo. Prihod jeseni vas bo preprosto upoÄ?asnil.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Vse, Ä?esar se boste lotili v naslednjih dneh, vam bo ĹĄlo dobro od rok. Tega tokrat ne boste mogli pripisati sreÄ?i, saj se boste vsega lotili zelo resno in z veliko mero zadovoljstva v vsaki zgodbi, ki jo boste pisali. ÄŒe ne boste storili kakĹĄne napake, bo lepo obdobje trajalo dolgo v jesen, ki se je ĹĄele zaÄ?ela. Do konca leta ni veÄ? daleÄ?, zato si boste naredili nov naÄ?rt, kaj si do novega leta ĹĄe Ĺželite doseÄ?i. UpoĹĄtevali boste dejstvo, da bo virus korone ĹĄe naprej delal teĹžave, zato boste zelo realni. Ne odstopajte od zaÄ?rtanega naÄ?rta, tudi Ä?e ga ne bo lahko uresniÄ?iti.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Cerkev sv. Jurija v Ĺ kalah (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ObÄ?inske gasilske zveze Velenje, ki ga je imenovala za svojega dosmrtnega Ä?astnega predsednika; po upokojitvi je bil dolgo tudi predsednik Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj; - 29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski uÄ?itelj in narodopisec Fran MlinĹĄek; - 29. septembra 1978 se je rodil slovenski raper, VelenjÄ?an BoĹĄtjan ÄŒukur, z vzdevkom Âť6packÄ?ukurÂŤ; - 29. septembra 2000 na sveÄ?ani seji ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj posmrtno podelijo Viktorju Kojcu naziv Ä?astnega obÄ?ana obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj; - zadnji dan septembra je praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki ga Ĺ oĹĄtanjÄ?ani praznujejo v spomin na najstarejĹĄo ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trĹĄkih pravic Ĺ oĹĄtanju; listino je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski; - 30. septembra 1925 se je v Velenju rodil svetovno znani goz-

darski strokovnjak dr. DuĹĄan MlinĹĄek; - 1. oktobra leta 1908 se je v Celju rodil Edmund Kmecl, ĹĄolski upravitelj v Velenju; povsem se je posvetil izobraĹževanju prebivalstva na velenjskem podeĹželju, zlasti sadjarstva; bil je poznavalec in gojitelj stebelnih vrtnic, s katerimi je opremljal ĹĄolske vrtove; bil je organizator ĹĄaha v Velenju; umrl je 12. septembra 1992 v TopolĹĄici; - 1. oktobra 1962 je Velenje obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid IljiÄ? BreĹžnjev; med gosti so priÄ?akovali tudi predsednika Jugoslavije Josipa Broza – Tita, ki pa ga v Velenje ni bilo; - 1. oktobra 1986 je zaÄ?ela delo velenjska Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje; - 1. oktobra 1991 so v Ĺ oĹĄtanju zaprli hotel Kajuhov dom. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Z bolj pustimi jesenskimi dnevi v sebi ne boste veÄ? Ä?utili pravega veselja. Tudi energije ne boste imeli toliko kot prve tri tedne v septembru, ki so bili Ä?isto poletni in zelo po vaĹĄi meri. V nekaj dneh vas bo Ĺžal zajelo rahlo maloduĹĄje, ki bo posledica nezadovoljstva s tem, kar se dogaja okoli vas. NaveliÄ?ali se boste posluĹĄati samo negativne novice, zato boste poskrbeli, da bodo v vaĹĄe Ĺživljenje priĹĄle tudi pozitivne.

Pri tem vam bo pomagal partner, saj vas bo spravil v naravo, Ä?etudi z deĹžnikom. Dolgi sprehodi in iskreni pogovori bodo dobri tudi za vajino zvezo. Poskrbite tudi, da ĹĄe okrepite svoj imunski sistem, jesen bo letos polna izzivov tudi v zdravstveno.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Ĺ e nekaj dni ne boste vedeli, kaj si pravzaprav Ĺželite v bliĹžnji prihodnosti. Tudi zato, ker boste zavestno Ĺživeli iz dneva v dan. Zato marsikdaj, ko boste morali naÄ?rtovati Ĺživljenje za nekaj tednov v naprej, ne boste znali stvari postaviti na pravo mesto. Ne, ne boste paniÄ?ni, postali boste zelo realni. Zato boste marsikateri ideji rekli ne, saj vam bo takoj jasno, da ne bo izvedljiva. Letos ste se res naveliÄ?ali tega, da delate zato, da se morate potem marsiÄ?emu odreÄ?i. Pri izvedbi veÄ?jega poslovnega projekta boste tokrat morali poiskati pomoÄ? bolj izkuĹĄenih. Ne odlaĹĄajte s proĹĄnjo, sicer vam bo zmanjkalo Ä?asa.

Škorpijon, 24.10. – 22. 11.

Ob koncu tedna si boste vzeli Ä?as zase. Z namenom. RazÄ?istiti boste hoteli veliko dilemo, ki jo boste imeli sami s seboj. Ugotovili boste, da ni Ä?as, da iĹĄÄ?ete drugo in tretje mnenje. Zelo dobro bi bilo, Ä?e se prepriÄ?ate tudi o tem, da najpomembnejĹĄe mnenje ni tisto, ki ga imajo o vas drugi, ampak vaĹĄ osebni dober obÄ?utek, ko se vam kaj posreÄ?i. Vedno ste dali preveÄ? na mnenja drugih, zato ste v Ĺživljenju zamudili kar nekaj dobrih priloĹžnosti.

Takih, kot je ta, o kateri se boste odloÄ?ali v naslednjih dneh, je zelo malo. Zavedajte se, da vam tisti, ki vam doslej niso ĹĄe nikoli pomagali, tudi v prihodnje ne bodo. Zato se zanesite le na tiste, ki so zaupanja vredni.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

V naslednjih dneh boste s svojimi odloÄ?itvami tlakovali pot v prihodnost vaĹĄe druĹžine. ÄŒe boste dovolj samozavestni in niti za trenutek ne boste pokazali svoje ranljivosti, vam bo ob nesebiÄ?ni podpori partnerja tokrat uspelo. Ĺ˝al vaĹĄa samozavest trenutno ni najviĹĄja, saj so jo naÄ?ele teĹžave na delovnem podroÄ?ju, ki se vleÄ?ejo Ĺže od marca. Dela v kratkem ĹĄe vedno ne boste imeli dovolj, boste pa zato energijo usmerili v prenovo doma. Vse, kar boste znali, boste naredili sami in s tem veliko privarÄ?evali. Zadovoljni boste, zato boste spet takĹĄni, kot vas imajo vsi radi. Dobrovoljni in prepriÄ?ljivi. Le zdravje vam bo ĹĄe naprej nagajalo, zato pazite, kaj in koliko jeste.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Pred vami je konec tedna, v katerem boste pustili, da se otresete vseh skrbi. Od ponedeljka dalje se boste spet poÄ?utili fantastiÄ?no, Ä?esar ne boste skrivali. S tem, ko se boste umirili, boste ugotovili, da ste predolgo vztrajali pri napaÄ?nih odloÄ?itvah. ÄŒasi so se tako spremenili, da morate poiskati povsem nove. To vam bo prihodnji teden odliÄ?no uspevalo. Ko boste ideje predstavili sodelavcem, ne bodo navduĹĄeni, saj se bodo zavedali, da nikoli veÄ? ne bodo imeli takĹĄne socialne varnosti, kot so jo imeli. Njihove niÄ? kaj prijazne besede vas bodo bolele, a boste vztrajali, saj bi sicer najbolj ĹĄkodili sebi.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

�������i����p�evozniťtvo�in������eniťtvo����o�o� Sko�no�p�i��oťt�n����������oťt�n�����S�������������� e-poťt���������i������i���o�

Sprejem��r���eni��o�p��kov���s��lt���eton) Pro��j��reciklir�ni���r���eni��o�p��kov �iper�prevozi Nizke��r��nje���S�n�cije�pl�zov�������enje�o�jektov MoŞnost�n�jem��kompresorjev�in�m�nj�e��r���ene�me��niz�cije� �n��ij��i���Ş��e��vi�r��plo��e��v�lj�rji��vo�ne��rp�lke��rez�lniki�z���s��lte�in��etone������)�

Pregled trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti vam bo povzroÄ?il precej skrbi. S partnerjem bosta zato ob koncu tedna naletela na veliko oviro. Ni reÄ?eno, da bosta nesoglasja, povezana z vajino skupno prihodnostjo, tokrat hitro zgladila. ÄŒe bosta Ĺželela zmanjĹĄati stroĹĄke, pa jih bosta morala, saj sedaj Ĺže vesta, da bodo vajini prihodki v naslednjih mesecih niĹžji, kot so bili doslej. Napetost med vam bo zato precejĹĄnja, vajini skupni trenutki pa na trenutke muÄ?no tihi. Glasni pa boste v sluĹžbi, kjer vam marsikaj ne bo vĹĄeÄ?. Ĺ e dobro, da se boste oglasili, saj boste prepreÄ?ili nekaj, kar bi vas spremljalo veÄ? mesecev.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

V ljubezni vas Ä?aka mrtvi teden. Partner bo ĹĄe naprej odtujen in v svojem svetu, vi pa ne boste vedeli, zakaj je takĹĄen. PoÄ?akajte ĹĄe malo, pa vam bo vse jasno.

Razlog vam ne bo vĹĄeÄ?, a se boste morali sooÄ?iti z njim. Sploh, ker vam ne bo vĹĄeÄ?, ko boste izvedeli, kako neiskren je bil partner. TeĹžko mu boste spet zaupali.

Prizadetosti ne boste pestovali v sebi, raje se boste zakopali v delo. In to vam bo ĹĄlo res dobro od rok, Ä?etudi bodo razmere teĹžke. NesebiÄ?no boste pomagali tudi drugim, kar se vam bo dvojno obrestovalo. Ĺ˝eleli si boste veÄ? druĹženja, a Ĺžal ga bo vse manj. Dobra druĹžba bodo tudi knjige.

Naš čas, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

24. septembra

25. septembra

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Skrivnosti Gentskega oltarja, belgijska dok. ser., 3/3 10.40 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 18/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Amsterdam, London, New York trije veličastni, fr. dok. ser., 2/4 14.45 TV-izložba 15.05 Slovenski utrinki 15.30 Težišče - Súlypont, pog. odd.

16.00 Timi gre, risanka 16.10 Svetovalka Hana, risanka 16.20 Mladički, dok. ser. za otroke 16.30 Praktična matematika, kratki igrani film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Kako do boljšega pridelka?, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Nehotni spomin 18.00 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser., 1/3 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.20 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 10.35 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 19/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Globus 12.30 Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Zvezde velikega platna: Clint Eastwood, brit. dok. ser., 7/11 14.35 TV-izložba 14.50 Prisluhnimo tišini: Mednarodni dan gluhih 2020 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna odd.

15.40 Špasni učitelj, niz. nan., 14/24 16.05 Osvežilna fronta: Maščevanje, odd. za mladostnike 16.35 Infodrom 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Duhovni utrip: Slovenci, začenjajo se novi časi 18.10 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Zvezde velikega platna: Al Pacino, brit. dok. ser., 8/11 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.20 Napovedujemo

04.00 06.00 10.45 11.40 14.20 15.20 16.45 17.55 18.55 20.00 20.50 21.20 22.30 22.45 22.55 23.50 00.50

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Profil: Tjaša Rener Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Joker, kviz Od Kapitala do kapitala - Države v času NSK, dok. film Videotrak Z Poti v svobodo med drugo svetovno vojno, br. dok. ser., 4/4 Avtomobilnost Poti svobode, poljska nad., 10/13 Glasbeni utrinek, Aco Aleksander Bišćević J. S. Bach: Toccata in fuga v d-molu, orgle Ljerka Očič Slovenska jazz scena: Postojna Blues festival, posnetek iz dvorane Jamskega dvorca, 2/2 Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.35 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.10 22.10 22.50 23.45 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1/18 Tisti usodni poljub, 1/192,193 Ukradena preteklost, 1/87 Ko zadiši ljubezen, 1/48 TV prodaja Reka ljubezni, 4/57 Šverc komerc, 1/98 Betty v New Yorku, 1/19 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1/194,195 24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Šverc komerc, 1/99 24UR zvečer Strelec, 1/8 Gasilci v Chicagu, 5/15,16 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 2784. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Nerodna Avguština, gledališka predstava Vrtca Velenje, 2010 Lahko noč, otroci! Ponoči nikoli ne veš Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 3, balet (90) Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Kitajska, 2. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 3, balet (90) Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.15 11.45 11.50 12.15 12.45 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.25 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.10 23.00 23.30

24. septembra 2020

04.00 06.00 10.20 11.15 13.40 14.25 15.00 16.35 17.00 18.05 18.55 20.00 21.10 23.15 00.05 01.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Kolesarstvo - SP: kronometer (M), prenos iz Imole Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Poletni koncerti iz naših krajev Slovenski oktet v Štanjelu Ritem, oblika, barva, harmonija, portret Karla Pečka Videotrak Neboa, španska nad., 3/8 Zdravnica iz Bresta, fran. film Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

Sobota,

26. septembra

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.40 09.25 10.10 10.20 10.55 11.20 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.40 15.00 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.20 22.25 22.50 00.35 01.00 01.55

04.00 06.00 06.05 07.00 09.00 11.20

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 12.40 12.45 13.10 14.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.45 19.10 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš, Več kot barve Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Balet, 1. razred (91) Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Portugalska in Madeira Regionalne novice, inf. prog.

POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Balet, 1. razred (91) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Kultura, Odmevi Čudogozd: Morje praznuje Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Mimi in Liza, risanka Knjiga o džungli, risanka Mladički, dok. ser. za otroke Smrtonosni dinozavri, angleška dok. ser. za otroke, 4/10 Holly Hobbie, kan. nad., 7-8/10 Male sive celice: OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče in OŠ Cirila Kosmača Piran Infodrom Čist zares: Strip Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tarča Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Kulturni vrhovi: Vesela in žalostna gora v Mirnski dolini, dok. odd.

Prisluhnimo tišini: Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij Dolga alpska transverzala, fran. dok. ser., 3/4 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 16/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Leta in leta, brit. nad., 1/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Dobri časi, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

00.00 01.00

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Kajetan Gantar, 1. del Danes dol, jutri gor, slov. nan., 15-16/35 Sukanje niti modernih umetnikov, dok. film Avtomobilnost Dobrodelna prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije, posnetek iz Ljubljane Kolesarstvo - SP: cestna dirka (Ž), prenos iz Imole Poletni koncert iz Schönbrunna 2018, Dunajski filharmoniki, Valerij Gergijev in Ana Netrebko Pozabljeni Slovenci: Pavla Jesih, dok. film Videotrak Trajna, ameriški film Zvezdana: Kako izgoreti Laibach iz Graza, The Sound of Music Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.55 08.25 08.50 09.15 09.30 09.45 10.00 10.25 11.25 13.40 13.55 15.30 15.45 16.40 17.55 18.50 18.55 20.00 22.20 00.05 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Maša in medved, ris.

Mala miška Mia, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Robovlaki, ris.

Viking Viki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Maggie & Bianca, 3/7,8, it. nan.

Sestrstvo potujočih hlač 2, am. f.

Vaše zdravje, naša skrb Alvin in veverički 3, am. film Vaše zdravje, naša skrb Ellen: Oblikovalski izziv, am. ser.

Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Dojenček Bridget Jones, am. film Cukrček, ameriški film Sreča v zadnjem trenutku, am. f.

Zvoki noči

12.40 13.30 14.00 15.15 16.45 18.05

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Gasilski junaki, risanka 07.10 Luna Petunija, risanka 07.25 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.40 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.50 Spin Fighters vrtavke, risanka 08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 19. del 09.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 194. del 10.30 Tisti usodni poljub, 1. sez., 195. del 11.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 88. del 12.25 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 49. del 13.20 TV prodaja 13.35 Reka ljubezni, 4. sez., 58. del 14.30 Šverc komerc, 1. sez., 99. del 15.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 20. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 196. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 197. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Brodolomka ljubezni, ameriški film 21.40 24UR zvečer 22.20 Eurojackpot 22.25 Nevestini materi, ameriški film 00.10 Nikoli odposlano pismo, ameriški film 01.50 24UR zvečer, ponovitev 02.30 Zvoki noči

Nedelja,

19.00 20.05 21.40 22.30

08.30 08.55 09.00 09.40 11.10 11.15 11.40 14.05 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.30 18.35 18.55 19.05 19.55 20.00 20.30 21.45 21.50 22.50 23.20 23.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, Več kot barve Jutranji pogovori 1 Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Kralj gora in ljudomrznik, Poletno gledališče Studenec Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Vita Hofinger Mihelič, klavir (87) Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogica nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje, 2010 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 1, balet (88) Dotiki gora: Grmada na Dobrovljah Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2785. VTV magazin Festival Vurberk 2016, 2. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 2, balet (89) Popotniške razglednice: Portugalska in Madeira 2785. VTV magazin Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

27. septembra

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.40 08.50 09.00 09.10 09.25 09.30 09.45 09.55 10.05 10.15 10.40 11.00 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.15 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 20.45 21.35 22.05 23.45 23.55 00.30 01.25

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Špasni učitelj, niz. nan., 15/24 TV-izložba Italijanska kuhinja s Catherine, 3/8 Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Nikec na počitnicah, fran. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Med nami, norv. nad., 2/8 Z Mišo Poročila, Šport, Vreme Veliki zeleni zid, brit. dok. film Za lahko noč: Žiga Stanič: Baba Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.20 Videotrak 07.15 Duhovni utrip: Slovenci, začenjajo se novi časi 07.30 Koda, izob. odd.

08.05 Glasbena matineja 08.05 Seviqc Brežice: Concerto di Margherita, posn. z gradu Brežice 08.35 Johann Sebastian Bach: Maša v h-molu, BWV 232 10.25 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 17-19/35 11.45 Pišem, da rešim samega sebe: portret Florjana Lipuša 12.35 Najgloblji zemljan v kopalkah, dok. film 14.00 Kolesarstvo - SP: cestna dirka (M), prenos iz Imole 16.45 Kolesarstvo, odd. po SP 2020 17.30 Primož Roglič, moja pot na dirko...

18.20 Ambienti 18.55 Videotrak 20.00 Nogomet - DP: Olimpija : Domžale, 5. kolo, prenos iz Ljub.

22.20 Žrebanje Lota 22.30 Vikend paket 23.50 Zvezdana: Kako izgoreti 00.30 Kaj dogaja?

01.00 Videotrak 02.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.55 08.20 08.45 09.10 09.40 09.50 10.05 10.30 11.00 12.45 13.00 14.45 15.00 16.40 18.00 18.50 18.55 20.00 21.05 21.30 23.20 01.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Maša in medved, ris.

Mala miška Mia, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Viking Viki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Dirka Monkart, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Maggie & Bianca, 3/9, it. nan.

Nikoli odposlano pismo, am. film Vaše zdravje, naša skrb Nevestini materi, am. film Vaše zdravje, naša skrb Brodolomka ljubezni, am. film MasterChef Slovenija Popolna preobrazba doma, am. ser.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Šefica, ameriški film Sestrstvo potujočih hlač 2, am. f.

Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.20 11.50 13.20 14.10

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, Več kot barve 2784. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2785. VTV magazin Lepote sveta: Kitajska, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela Pogled svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Nerodna Avguština, gledališka predstava Vrtca Velenje, 2010 Lahko noč, otroci! Ponoči nikoli ne veš Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 3, balet (90) Skrbimo za zdravje: Zobozdravstvena oskrba otrok Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Balet, 1. razred (91) Jutranji pogovori 2 Znakovni jezik 11 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

15.10 15.25 17.30 17.55 18.00 18.20 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.10 23.40

Ponedeljek,

Torek,

28. septembra

06.30 07.00 10.05 10.40 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.45 15.10 15.25 15.55 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 00.55 01.50

04.00 06.00 10.30 11.25 13.50

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 20/35 Vem!, kviz Z Mišo Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Amsterdam, London, New York trije veličastni, fr. dok. ser., 3/4 S-prehodi: Knjižnice Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Vila Mila, risanka Smrtonosni dinozavri, angleška dok. ser. za otroke, 4/10 Lutkarica Dhia, kratki igrani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Kulturni vrhovi: Sv. Primož nad Kamnikom, dok. odd.

Nejko, risanka Čebelice: Tomaž Pengov - Drevo Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj Glasbeni večer: Cellofest ansambel, Gal Gjurin, Zala Vidic, Izak Hudnik Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

00.10 01.10

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij Inside - Offside: V zaledju predsodkov, dok. odd.

Na lepše Zadnja beseda!

Prava ideja!: UVC Solutions Ljudje in zemlja Prečkanje Islandije, dok. film Videotrak Otroci Sredozemlja: Portugalska Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser., 2/3 Salman Rushdie, s smrtjo za petami, fran. dok. odd.

1/2, kratki igrani film AGRFT Kekec, tri dni pred poroko, kratka TV-igra AGRFT Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 08.05 08.20 09.25 11.20 12.15 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 01.15 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1/20, am. nan.

Tisti usodni poljub, 1/196,197, nan.

Ukradena preteklost, 1/89, nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/50, tur. nan.

TV prodaja Reka ljubezni, 4/59, slov. nan.

Močna ljubezen, 1. sez., am. ser.

Betty v New Yorku, 1/21, am. nan.

24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1/198,199, nan.

24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2/13, slov. nan. Šverc komerc, 1/100, hr. nan.

24UR zvečer Whiskey Cavalier, 1/5, am. nan.

Gasilci v Chicagu, 5/17,18, am. nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

14.20 14.45 15.30 16.35 17.10 17.55 18.55 20.00 21.00 21.55 23.00 23.20

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.15 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2785. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Kitajska, 3. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Balet, 2. razred GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Regionalne novice, inf. prog.

Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Balet, 2. razred GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

29. septembra

06.15 07.00 10.05 10.35 10.55 11.20 11.55 13.00 13.35 13.50 14.45 15.00 15.20 15.50 15.55 16.05 16.15 16.30 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 23.05 01.55 02.20 03.15

04.00 06.00 11.00 11.55 14.35 15.10 15.35

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Umetni raj TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 21/35 Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Dolga alpska transverzala, fran. dok. ser., 3/4 TV-izložba Duhovni utrip: Slovenci, začenjajo se novi časi Lučka - Pitypang, otroška odd.

Lili in Čarni zaliv, risanka Oblakov kruhek, risanka Knjiga o džungli, risanka Ernest in Celestinca, risanka Ladjo nosiš v srcu, kr. igrani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda, izob. odd.

Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz Dosje Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Kajetan Gantar, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

16.45 17.55 18.55 20.00 20.55 21.30 23.00 23.25 00.25

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Alpe-Donava-Jadran Ljubljana, London, New York Tugo Šušnik, dok. film Joker, kviz Nova zemlja, dok. film Videotrak Z Povezani svet, brit. dok. ser., 3/3 Prava ideja!

Ljubljeni, koprodukcijski film Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.35 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 01.20 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1/21, am. nan.

Tisti usodni poljub, 1/19,199, nan.

Ukradena preteklost, 1/90, nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/51, tur. nan.

TV prodaja Reka ljubezni, 4/60, slov. nan. Šverc komerc, 1/100, hr. nan.

Betty v New Yorku, 1/22, am. nan.

24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1/200,201, nan.

24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2/14, slov. nan. Šverc komerc, 1/101, hr. nan.

Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 5/19,20, am. nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Dama iz Maxima, Poletno gledališče Studenec Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Balet, 3. in 4. razred GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2786. VTV magazin Dotiki gora: Vogel Festival Vurberk 2016, 2. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Balet, 3. in 4. razred GŠ Velenje Yesterday band, Country Folk Blues Festival, Sl. Gradec 2008 Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 16.00 16.05 17.15 18.00 18.25 18.30 18.55 19.00 19.55 20.00 20.30 20.50 21.05 21.10 22.00 22.50 23.20

30. septembra

06.15 07.00 10.05 10.40 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.40 15.20 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 09.30 10.30 11.00 13.25

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda, izob. odd.

TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 22/35 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Povezani svet, brit. dok. ser., 3/3 Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče in OŠ Cirila Kosmača Piran Poročila ob petih, Šport, Vreme Kostarika: Biodiverziteta v tropskem gozdu, dok. film, 1/2 50 knjig, ki so nas napisale: Srečko Kosovel: Integrali Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Vsi proti vsem, slovenski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Kostarika: Biodiverziteta v tropskem gozdu, dok. film, 1/2 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.05 22.00 22.50 23.50 00.45

Info kanal Napovedujemo Videotrak Lučka - Pitypang, otroška odd.

Dobro jutro Cellofest ansambel, Gal Gjurin, Zala Vidic, Izak Hudnik Vokalna skupina Plamen iz Toronta Ambienti Vikend paket Polmesec nad planikami, dok. film Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Lebdenje, baletna zgodba Rut Vavpotič, dok. film Moje mnenje Tujca, britanska nad., 7/8 Pozdrav domovini, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.35 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 01.15 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1/22, am. nan.

Tisti usodni poljub, 1/200,201, nan.

Ukradena preteklost, 1/91, nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/52, tur. nan.

TV prodaja Reka ljubezni, 4/61, slov. nan. Šverc komerc, 1/101, hr. nan.

Betty v New Yorku, 1/23, am. nan.

24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1/202, nan.

Podaj mi roko, 2/1, tur. nan.

24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2/15, slov. nan. Šverc komerc, 1/102, hr. nan.

24UR zvečer Strelec, 1/9, ameriška nan.

Gasilci v Chicagu, 5/21,22, am. nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2786. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Balet, 4., 5. in 6. razred, GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Balet, 4., 5. in 6. razred, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

14.15 15.20 16.10 17.50 18.45 19.50 20.05

11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 25

SALECL RENATA: ÄŒlovek Ä?loveku virus

od – Odrasli 13 - Filozofija duha Vir: https://www.mladinska.com/ Dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, je redna profesorica in znanstvena svetnica, Ä?lanica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaposlena na InĹĄtitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot gostujoÄ?a profesorica predava v New Yorku in Londonu. Njene knjige so prevedene v petnajst razliÄ?nih jezi-

indvajsetim bolivijskim pisateljem. Petnajst jih je napisalo zgodbo, ki so navdih naĹĄli v njenih slikah. Podobe so spremenili v besede. Nastala je knjiga Cuadros y Cuentos. Nato pa je slikarko zanimalo, kako berejo njene slike slovenski pisatelji.

Na pobudo se je odzvalo tudi petnajst slovenskih pisateljev. Knjigo so napisali Blanca Elana Paz, Claudio Ferrufino-Coqueugniot, Darwin Pinto, Gonzaio Lema, Isabel Mesa, Juan Claudio Lechin, Luisa Fernanda Siles, Magela Baudoin, Manfredo Kempff, Manuel Vargas, Oscar Barbery SuĂĄrez, RamĂłn Rocha Monroy, Roberto

VELENJE ÄŒetrtek, 24. september 18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi VeÄ?eri v amfiteatru: Band OĹ MPT in Pevska ĹĄola Sanje PoljĹĄak - Pesan 18.30 KnjiĹžnica Velenje Odprtje Pikinih razstav in pogovor z Andrejem Ĺ terom

Petek, 25. september 19.00 Klub eMCe Odprtje razstave Nike Horvat: Metamorfoza 19.00 Galerija F-bunker Predstavitev multimedijskega projekta MOV360 Staneta Ĺ pegla in Jureta Pukla

Sobota, 26. september 8.00-13.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00-18.00 Mestno srediĹĄÄ?e in razliÄ?ni velenjski javni zavodi 31. Mini Pikin festival (program najdete na www.pikinfestival.si)

Nedelja, 27. september

kov, nekatere so: O tesnobi (2007), Izbira (2010), (Per)verzije ljubezni in sovraĹĄtva (2011), Tek na mestu (2017). V knjigi s pomenljivim naslovom ÄŒlovek Ä?loveku virus se je avtorica posvetila druĹžbenim fenomenom, ki jih je prinesla pandemija, od korona zavisti, ki se je porodila, Ä?e je kdo krĹĄil vladne omejitve, do etiÄ?nih vpraĹĄanj o vrednosti Ä?lovekovega Ĺživljenja ter ukrepih, ki smo jih pripravljeni sprejeti v zvezi z omejevanjem lastne svobode, da bi ohranili Ĺživljenje koga drugega. Gre za politiÄ?ni diskurz, ki govori o infekciji in imunosti, ki se je moÄ?no zasidral v druĹžbi. Ob poveÄ?evanju druĹžbenega nadzorovanja, militarizaciji druĹžb in ponekod tudi s porastom policijskega nasilja so se ob pojavu pandemije oblikovali temelji novih oblik avtoritarizma. Pronicljive analize dr. Renate Salecl pomagajo razumeti, kako deluje ta svet. KnjiĹžica ÄŒlovek Ä?loveku virus prinaĹĄa tako poglobljeno refleksijo najrazliÄ?nejĹĄih sprememb, ki jih vnaĹĄata v naĹĄe Ĺživljenje koronavirus in pandemija.

25

PRIREDITVE

24. septembra 2020

Navia, Wilmer Urrelo, Wolfango Montes.

V slovenski izdaji so se prevodom bolivijskih zgodb pridruĹžile ĹĄe nove slike Ejti Ĺ tih in nove zgodbe slovenskih avtorjev: Agate TomaĹžiÄ?, Borisa A. Novaka, Draga JanÄ?arja, DuĹĄana Jovanovića, DuĹĄana Ĺ arotarja, Ferija LainĹĄÄ?ka, Katarine MarinÄ?iÄ?, Maje Gal Ĺ tromar, Milana KleÄ?a, Patricije MaliÄ?ev, Romana Rozina, SaĹĄe PavÄ?ek, Suzane Tratnik, Vinka MĂśderndorferja in Vlada Ĺ˝abota. Vsem tridesetim pisateljem je slikarka zelo hvaleĹžna. Od nekdaj jo je namreÄ? zanimalo, kako svet doĹživljajo ljudje, ki niso tako vizualni, kot je sama, saj je njen svet sestavljen iz podob. Bralci pa preverite, kako jim je uspelo. đ&#x;”˛

bzj

10.00-18.00 Mestno srediĹĄÄ?e in razliÄ?ni velenjski javni zavodi 31. Mini Pikin festival (program najdete na www.pikinfestival.si)

Ponedeljek, 28. september 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Sibyl, romantiÄ?na drama

PRVIÄŒ NARAZEN After we Collided, romantiÄ?na drama, 105 minut (ZDA).

ReĹžija: Roger Kumble Igrajo: Selma Blair, Hero Fiennes-Tiffin, Josephine Langford, Dylan Sprouse, Charlie Weber, Samuel Larsen, Candice Accola, Louise Lombard, Rob Estes, Inanna Sarkis, Dylan Arnold, Pia Mia ...

Petek, 25. 9., ob 20.00

BESEN Unhinged, triler, 90 minut (ZDA) ReĹžija: Derrick Borte

Nedelja, 27. september

Sobota, 26. september

17.00 Galerija Velenje Ilustrator za en dan, ustvarjalna delavnica za otroke (obvezne prijave) 17.00 Vila RoŞle Torkova peta: Klepetavi telefon TU – TU (obvezne prijave) 17.00 Regionalni multumedijski center Kunigunda KONS: Solarboti, delavnica (obvezne prijave)

Nedelja, 27. september

KINO spored

10:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 gosti turnir (U-9)

11.00 Trg svobode Odprtje panojske razstave ob 100. obletnici ustanovitve nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj X

18.00 Titov trg PrazniÄ?ni koncert za srÄ?ne VelenjÄ?ane z ansamblom Spev in skupino Varni Paljak

Sobota, 26. september

Petek, 25. september

Torek, 29. september

Sreda, 30. september

festivala; koncert Vlada Kreslina

Ĺ OĹ TANJ

X

Ljubelj–Palec Tura Ljubelj–Palec Smrekovec Planinski pohod na Smrekovec (1577 m) ob obÄ?inskem prazniku in 4. dan Smrekovca

15:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK BreĹžice 1919 A (U-13) 16:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK FuĹžinar Vzajemci (ÄŒlani)

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 25. september 16:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK Celje (U-15) 20:00 Prireditveni ĹĄotor pri MC Ĺ martno ob Paki ZakljuÄ?ek Poznopoletnega

24. septembra, ob 3:55, prvi krajec

CITY CENTER Celje Igrajo: Russell Crowe, Jimmi Simpson, Caren Pistorius, Gabriel Bateman, Anne Leighton Petek, 18. 9., ob 20.00

• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00

SIBYL

• Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica.

Sibyl, romantiÄ?na drama, 100 minut (Francija, Belgija) ReĹžija: Justine Triet Igrajo: Virginie Efira, Adèle Exarchopoulos, Gaspard Ulliel, Sandra HĂźller, Niels Schneider, Laure Calamy, Paul Hamy, Arthur Harari, Ponedeljek, 28. 9., ob 20.00

• Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00

• Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

Ĺ˝e 15 let skupaj OĹ Karla Destovnika Kajuha in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

Iskrene Ä?estitke obÄ?ankam in obÄ?anom Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za njuna praznika.

Ĺ TIH EJTI: Slike in zgodbe

od – Odrasli 821.163.6-32 - Slovenska kratka proza Ejti Ĺ tih je slikarka, ki od leta 1982 preteĹžno Ĺživi in ustvarja v Boliviji, v Sloveniji pa pogosto gostuje s svojimi razstavami. Trenutno je v Sloveniji, kjer je izĹĄla pri Mladinski knjigi priÄ?ujoÄ?a knjiga, ki je pravzaprav drugaÄ?na v smislu, da tokrat ilustratorji ne sledijo zgodbi, temveÄ? obratno. Fotografije osemdesetih njenih slik je poslala tri-

Iskrene Ä?estitke ob obÄ?inskem prazniku!

Center Velenje Kersnikova Velenje Cankarjeva Velenje TrebuĹĄa Velenje Ĺ oĹĄtanj Ĺ martno ob Paki

03 898 18 80 03 897 05 70 03 897 63 80 03 897 03 78 03 897 26 10 03 891 51 30

Vodnikova 1, Velenje, www.lekarna-velenje.si

CENTER ZA ZDRAVLJENJE Ĺ˝IVALI Imejte voljo in porabite energijo za svoja hotenja Toplica Center za zdravljenje Ĺživali (TopolĹĄica 15, TopolĹĄica), od ustanovitve januarja 1999, deluje kot specialistiÄ?na ambulanta in referenÄ?na veterinarska bolniĹĄnica za medicino malih Ĺživali, predvsem na podroÄ?jih ortopedije, nevrologije, nevrokirurgije, diagnostiÄ?nih endoskopij, endoskopskih operacij, laboratorijske in slikovne diagnostike (RTG, UZ, CT). www.toplica-vet.net TopolĹĄica 15, TopolĹĄica Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100, Gsm: 041 736 058

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Naš čas, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

24. septembra 2020

Nagradna križanka Picadilly

RADIO VELENJE

Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vsak dan od 8.- 23. ure (razen nedelje)

V ČASU »PIKE« Z NAJMLAJŠIMI IN MLADIMI PO SRCU V PICADILLY Vabijo vas vsak dan na malico, kosilo ali večerjo, izberete pa lahko tudi katero od dobrot na žlico. Glede na sezono vas vedno presenečajo s s kakšno novostjo na jedilnem listu.

JESEN V PICADILLYJU JURČKI NA VEČ NAČINOV V Picadilly vas vabijo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, s picami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bone, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočajo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro » - vsako sredo!

Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.

10 % POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE! Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Picadilly«, najkasneje do ponedeljka 5. okrobra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Prodaja električnih vozil od lani zrasla za 57 % in še raste Proizvajalci avtomobilov se nikakor niso mogli izogniti krizi, ki jo je povzročila pandemija Covid-19. Kljub temu pa obstaja sektor znotraj industrije, ki se je uspel do določene mere izmuzniti – električna vozila. Če je število na novo registriranih bencinskih in dizelskih avtomobilov v Evropi junija v primerjavi z lani padlo za tretjino, je prodaja električnih vozil v istem obdobju poskočila za skoraj dve tretjini. V Veliki Britaniji se je prodaja novih električnih vozil avgusta podvojila, medtem ko je celoten trg prodaje avtomobilov padel za 5 %. Dobre prodajne rezultate električnih vozil lahko delno pripišemo močnemu evropskemu trgu, ki je dobil nekaj cenovno dostopnejših modelov, poleg tega pa so vlade dodatno spodbudile nakupe s subvencijami, ki so del "protikorona" finančnih ukrepov.

30-odstotna letna rast prodaje električnih avtomobilov

Globalna prodaja električnih avtomobilov se je v zadnjem desetletju vsako leto povečala za najmanj 30 odstotkov, razen leta 2019, ko se je rast upočasnila na 6 odstotkov. Takrat se je na Kitajskem spremenilo regulativno okolje in prodaja osebnih avtomobilov na večjih trgih. Kljub temu pa so imeli električni avtomobili lani svoj najvišji delež med jeklenimi konjički – 2,6-od-

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

stotni delež na svetovnem trgu avtomobilov.

"Evropske države so začele zeleno okrevanje po krizi, pri čemer so v ospredje postavili ravno električna vozila in ne vozila z notranjim izgorevanjem," pravi Roland Irle, ustanovitelj podjetja EV-Volumes, ponudnika najrazličnejše analitike in podatkov o trgu električnih vozil. Dodal je še, da je evropski industriji uspelo proizvesti cenovno dostopnejše električne avtomobile z daljšim dosegom, in sicer v kategoriji manjših vozil, ki so se izkazale za uspešne. Čeprav sta napredek v tehnologiji baterij – ki omogoča daljše razdalje med polnjenji – in nižje cene že spodbujali prodajo električnih vozil, je pandemija vse skupaj še dodatno pospešila.

"Pokoronsko" okrevanje bo zeleno

V Nemčiji so junija naznanili 130 milijard evrov vreden paket, ki je namenjen okrevanju po krizi, v njem pa najdemu tudi 6.000 evrov subvencije za električne vozila in še nekaj drugih olajšav. Tudi Francija je namenila 8 milijard samo za ponovno oživitev avtomobilske industrije maja – prav tako so vključili električna vozila. Zanimivo je morda to, da se prodaja električnih vozil povečuje v Španiji in Italiji, ki vsaj do leta 2019 nista bili ravno v ospredju. Italija je recimo zagotovila dodatna sredstva za spodbude za nakup električnih vozil v letih 2021 in 2022, in sicer v višini 1.500 evrov.

(Se nadaljuje)

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

KMETIJSKE STORITVE STISKANJE IN PASTERIZACIJA JABOLČNEGA SOKA SADJARSTVO TURN - Gašper – 041 978 684 SILIRANJE KORUZE: 168,95€/Ha + DDV Martin – 041 809 551 USLUGA KLANJA - odvoz živine in dostava mesa na dom Jernej – 041 592 197

PELETI BIOMASA PREDSEZONSKE CENE - že od 199,81 € + ddv /t

ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŠOŠTANJ! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM - 080 54 54 Velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje, Šmartno ob Paki.

ČETRTEK, 24. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 25. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 26. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 27. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 28. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 29. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 30. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 14. do 20. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 14. do 20. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

24. septembra 2020

mali OGLASI RAZNO

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA IŠČEM moškega ali žensko za druženje in prijateljstvo. Sem ženska stara 77 let, doma iz Velenja.

Samota ubija. Gsm: 041 506 335.

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA DRVA, možen razrez in prevoz, prodam. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154

ŽIVALI NESNICE, rjave, črne, grahaste in štajerski petelini, vse cepljeno, starost 19 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 27. 9.

2020, od 8.00 do 8.30. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 2

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

V soboto, 26.9. in nedeljo, 27. 9. 2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 899 54 90 - Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

• Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, KARDELJEV TRG, 62,2 m2, adaptirano l. 2016, 2/14 nad., ER: EI v izdelavi.

Cena: 85.000 €.

SMRTI •

ŠTEFANČIČ SREČKO, roj. 1934, Velenje, Graškogorska cesta 9 PIREČNIK ALOJZIJ, roj. 1939, Šoštanj, Tovarniška pot 2B MEDVED IVAN, roj. 1940, Šoštanj, Florjan 166 HOZJAN JOŽEF, roj 1957, Velenje, Bevče 17A VODUŠEK STANISLAV, roj.

1929, Velenje, Vinska gora 1C

• • • •

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

DOMAČA MESNICA »JANKO« ŠOŠTANJ Janko Kaker s.p., Kajuhova 7, 3325 Šoštanj

• Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, FOITOVA, 113 m2, 4-sobno, zgrajeno l. 1975, adaptirano l. 2018, 9/10 nad., ER: EI v izdelavi.

Cena: 135.000 €.

GSM: 031/ 749 751

• Okusno, zdravo in kakovostno sveže slovensko meso • Izvrstni suhomesnati izdelki • Priprava mesa za vaš piknik

Čestitamo za praznik občine Šoštanj

Nagrajenci nagradne križanke Vzajemna, objavljene 10. septembra, so: Jožica Veber, Šenbric 13, 3320 Velenje, Mira Golčar, Kajuhova 3, 3325 Šoštanj, Irena Škrobar, Topolšica 49, 3326 Topolšica Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: VZAJEMNA VARUH ZDRAVJA.

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

www.nascas.si

Šaleški aeroklub Lajše

Topolšica 207 c

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

Panoramski leti Šolanje pilotov Darilni boni

(za panoramske polete)

041 470 340

Èestitamo za praznik obèine Šoštanj!

24ur/dan

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

V SLOVO Pred zadnjo potjo si ni mogoče zatisniti oči, kot ni mogoče zbrisati človekovih sledi v puščavi in med žitnim klasjem.

Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, pradedi in brat

Poslovili smo se od častnega občana Občine Šmartno ob Paki

1926 – 2020

JOVANA STUPARJA, dr. med.

Pustil nam je neizbrisen spomin in zgled svoje življenjske vizije.

Ohranili ga bomo kot pokončnega, spoštovanega in spoštljivega človeka.

LEOPOLD KROPIVŠEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih slovesa pomagali in lajšali bolečino. Hvala za izrečene besede sožalja in vse darovane sveče in cvetje.

Iskrena zahvala dr. Zupančiču, patronažni sestri Mateji za vso skrb, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Dragu Kolarju za poslovilni govor, praporščakom, pevcem kvarteta Oljka in rudarski godbi.

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Naj počiva v miru.

Župan, svetniki in uprava Občine Šmartno ob Paki

Žalujoči: žena Terezija, hčerki Vera in Darinka z družinama

ZAHVALA

ZAHVALA

STANE SEVŠEK

Zapustila nas je draga žena, mama, tašča, oma, sestra in teta

22. 10. 1950 – 7. 9. 2020

Glej zemlja si je vzela, kar je njeno.

A kar ni njeno, nam ne more vzeti.

In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ( S. Makarovič)

MARIJA ANŽEJ

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stisnili roko in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.

Naše hvaležne misli naj dosežejo vse.

Posebej bi se radi zahvalili osebnemu zdravniku dr. Rusu, dr. Ani Zamrnik Kolenbrand, dr. Korenu, bolnišnici Topolšica in Onkološkemu inštitutu v Mariboru. Žalujoči vsi njegovi

5. 4. 1937 – 14. 9. 2020

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter ostale darove.

Hvala dr. Špitalovi, sestri Mojci in patronažni službi Velenje, pogrebni službi Usar, pevcem skupine Oljka, govornici gospe Magdi Stvarnik, praporščakom ter gospodu dekanu Jožetu Pribožiču.

Vsi njeni žalujoči

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2020, barve: CMYK, stran 28

Aktivno Ĺživljenje za vse generacije Organizacije, ki delujejo v ĹĄportu, kulturi, izobraĹževanju in drugih naÄ?inih aktivnega preĹživljanja prostega Ä?asa, so se v soboto predstavile obÄ?ankam in obÄ?anom Tina Felicijan

Velenje, 19. septembra – September je Ä?as, ko ĹĄtevilni ĹĄportni klubi, kulturna druĹĄtva, izobraĹževalne organizacije in drugi, ki v velenjski obÄ?ini nudijo razliÄ?ne prostoÄ?asne aktivnosti za druĹženje, razvijanje veĹĄÄ?in, rekreacijo, pridobivanje novih znanj in razne druge neformalne izkuĹĄnje, na ĹĄiroko odpirajo vrata in vabijo v svoje vrste tako otroke kot od-

rasle. Obenem pa je september prazniÄ?ni mesec, ko obeleĹžujemo otvoritev mestnega srediĹĄÄ?a, ki oznaÄ?uje rojstvo novega Velenja – mesta, ki je bilo zgrajeno, da bi prebivalcem nudilo visoko kakovost Ĺživljenja. Dobrih ĹĄest desetletij pozneje veÄ? kot 300 druĹĄtev in drugih organizacij, ki za to skrbijo, dokazuje, da v Velenju vsakdo lahko poteĹĄi vsaj del svojih interesov. Ob obÄ?inskem prazniku jih Ĺ portna zveza Ve-

lenje in Mestna obÄ?ina Velenje povabita na Titov trg na tradicionalno prireditev Velenje se predstavi.

Tako so se imeli VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani priloĹžnost razgledati med stojnicami in spoznati pestro ponudbo lokalnih organizacij. Da Ä?lani niso le delili promocijskega materiala, so poskrbeli z aktivnostmi, delavnicami, prikazi in preizkusi. Tako so obiskovalci lahko odigrali parti-

jo namiznega tenisa, koĹĄarke ali hokeja, se podali na atletski poligon, opazovali razlike med borilnimi veĹĄÄ?inami, streljali, si ogledali jadrnico, poteĹžkali kerling kamen in spoznali razne druge ĹĄportne rekvizite. Predstavila so se druĹĄtva, ki se ne ukvarjalo le s telesnimi aktivnostmi, ampak tudi z duhovnimi praksami. TrĹžnico so obiskala tudi druĹĄtva, ki gojijo kulturne navade razliÄ?nih manjĹĄin ali spodbujajo umetniĹĄko ustvarjanje. Manjkalo ni tudi aktivnosti za otroke in odrasle.

Mnoge pa je tudi letos pritegnil tradicionalni tek oÄ?kov, le da otroci, oÄ?etje, dedje, pa tudi mame tokrat niso tekli v skupini, paÄ? pa posamiÄ?no. đ&#x;”˛

Okrog 40 ĹĄportnih druĹĄtev, izobraĹževalnih institucij in kulturnih organizacij je obiskovalcem trĹžnice predstavilo svoje delovanje, programe in moĹžnosti za vkljuÄ?evanje.

DruĹžmirje v mestni galeriji Razstava je posveÄ?ena nekdanjim prebivalcem danes potopljene vasi, ki so morali zaradi izkopavanja lignita zapustiti svoje domove in si novo Ĺživljenje ustvariti drugje Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 17. septembra – V Ä?etrtek so v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli razstavo z naslovom ÂťDruĹžmirje. Bila je vas, zdaj je jezero.ÂŤ Razstava o DruĹžmirju je Ĺže tretja razstava Muzeja Velenje, ki pripoveduje zgodbo naselij Ĺ aleĹĄke doline, ki so se pogreznila zaradi izkopavanja premoga. S prvo tovrstno razstavo je Muzej Velenje predstavil vas Preloge, z drugo pa del

naselja Pesje, ki ga danes ni veÄ?.

Avtor vseh treh razstav o potopljenih vaseh je kustos Muzeja Velenje, muzejski svetnik Damijan KljajiÄ?. ÂťDruĹžmirje je bilo obcestno naselje med Velenjem in Ĺ oĹĄtanjem, nekdanje srediĹĄÄ?e obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj – okolica. LeĹžalo je ob

â?ą

spodnjem toku potoka Velunja ter ob vzhodnem vznoĹžju ĹĄoĹĄtanjskih Goric. Celotno naselje, skupaj z Ĺžupnijsko cerkvijo sv. Mihaela, zadruĹžnim domom in ĹĄoĹĄtanjskim pokopaliĹĄÄ?em, ki je bilo staro okoli 800 let, se je zaradi izkopavanja premoga ugreznilo, ugreznine pa je zalila

Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 16. do18. ure, ob sobotah pa med 10. in 12. uro.

Otvoritev je bila pred galerijo na Glavnem trgu.

Avtor razstave Damijan KljajiÄ?, kustos Muzeja Velenje.

voda. Danes na naselje DruĹžmirje spominja le ĹĄe veliko ugrezninsko jezero ob Ĺ oĹĄtanju, poimenovano DruĹžmirsko. Tako se je v dolini ohranilo avtohtono krajevno ime kraja, ki je popolnoma izginilo s povrĹĄja zemlje. Razstava je posveÄ?ena vsem nekdanjim DruĹžmirÄ?anom, ki so morali zaradi izkopavanja lignita zapustiti svoje domove in si novo Ĺživljenje ustvariti drugje.ÂŤ S potopljenimi vasmi se ukvarja Ĺže dolgo. Njegovo ĹĄe posebej izrazito zanimanje zanje je ob pripravi neke druge teme sproĹžilo sreÄ?anje z DruĹžmirÄ?anom Slavkom Stropnikom, po domaÄ?e Basistom. ÂťPostala sva prijatelja, hodil sem k njemu in preko njega spoznaval DruĹžmirje. S Tomom ÄŒonkaĹĄem sva o Basistu in njegovi zgodbi o potopljeni vasi DruĹžmirje posnela dokumentarni film.ÂŤ Na 2. festivalu neodvi-

snega filma in videa Slovenije leta 1997 je prejel 1. nagrado. ÂťTi ljudje so ogromno Ĺžrtvovali.

Neprecenljivo je, kar so dali za to, da je imela Slovenija premog in elektriko.ÂŤ Veliko dokumentarnega gradiva o kraju je izgubljenega, precej pa se ga je ohranilo. ÂťRudnik je

naredil dobro delo. Poslikal je hiĹĄe, tako da imamo na fotografijah ohranjene skoraj vse. Poleg tega imamo v Muzeju okoli 1000 fotografij, povezanih s krajem. Ĺ e vedno pa se najde kaj novega in zanimivega. Ko sem zaÄ?el pripravljati razstavo, me je poklicalo veliko ljudi. Dva dni pred otvoritvijo pa mi je pisal Vili Mravljak, da ima staro trobento od RuÄ?manovega Dolfeta. Kako zveni, smo sliĹĄali na otvoritvi.ÂŤ Razstavo, ki jo je Muzej Velenje pripravil ob ĹĄoĹĄtanjskem obÄ?inskem prazniku, je odprl Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. UdeleĹženci odprtja pa so si lahko ogledali filma Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi ter Ljudje iz gline, avtorja Borisa Andreja Mlakarja. Nastopila sta Rudarski oktet in Oktet TEĹ . đ&#x;”˛

ÂťVem, da je vÄ?asih zmanjkalo cesteÂŤ Aleksander Grudnik je KljajiÄ?u pomagal zbrati ogromno gradiva. VkljuÄ?il se je leta 2007, ko so pri Kulturnici Gaberke skupaj s Premogovnikom Velenje organizirali prvo sreÄ?anje preseljenih z ugreznjenih obmoÄ?ij. ÂťNekaj slikovnega in drugega materiala smo dobili na Premogovniku, nekaj v Muzeju Velenje, kar je manjkalo, pa sem poiskal pri preseljenih. Sam pa se DruĹžmirja spominjam le toliko, da vem, da je kje vÄ?asih, ko sem hodil v ĹĄolo peĹĄ ali se peljal z avtobusom, zmanjkalo ceste.ÂŤ

Letos nov drĹžavni rekord?

Mozirje – ÄŒlani EkoloĹĄko-hortikulturnega druĹĄtva Mozirski gaj so strnili priprave na letoĹĄnje drĹžavno tekmovanje in razstavo buÄ?, s katero bodo konÄ?ali poletno sezono, park zaprli za krajĹĄi Ä?as in se pripravili na BoĹžiÄ?no bajko. Tako kot doslej bodo tudi letoĹĄnji dogodek zaÄ?eli z drĹžavnim tekmovanjem v tehtanju najteĹžje buÄ?e, in sicer v soboto,

26. septembra, ob 11. uri. Tokratno tekmovanje bo jubilejno, 10. po vrsti, organizatorji pa so prepriÄ?ani, da jim bo uspelo doseÄ?i vsaj nov rekord Mozirskega gaja, Ä?e ne celo nov drĹžavni rekord. Ta znaĹĄa 794,5 kilograma, rekord Mozirskega gaja pa je 697 kilogramov. Gojitelj obeh je Janko LovĹĄe. Poleg najteĹžje bodo izbirali ĹĄe najlepĹĄo in najdaljĹĄo bu-

Ä?o. Rekord bodo ÂťloviliÂŤ tudi z najteĹžjo lubenico.

Zanimive in ogleda vredne buÄ?e velikanke ter buÄ?ne aranĹžmaje so Ä?lani druĹĄtva dopolnili ĹĄe z eno novostjo, in sicer s Ä?udovitimi lesenimi skulpturami, za katere pravijo, da bodo ÂťvzeleÂŤ sapo.

Razstava buÄ? in jesenskega cvetja bo odprta do 11. oktobra. đ&#x;”˛

tp

UroĹĄ Fifolt bo letos ÂťlovilÂŤ dva rekorda, in sicer z buÄ?o in lubenico