38 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 30. 9. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (7/15 °C) bo jasno, v soboto (8/19 °C) delno oblačno, v nedeljo (10/19 °C) možne plohe.

Četrtek, 30. septembra 2021

številka 38 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

»Kdor si zatiska oči pred preteklostjo, postane slep za prihodnost.«

Šoštanj praznuje Šoštanj – 30. september je praznik Občine Šoštanj, ki letos sovpada s 110-letnico pridobitve mestnih pravic. V počastitev obeh jubilejev se je (in se še bo) zvrstilo veliko prireditev. Osrednja v počastitev današnjega praznika bo slavnostna seja, ki se bo zgodila nocoj ob 18. uri v Domu kulture. Pozornost bodo namenili letošnjim občinskim nagrajencem, še posebej bodočemu častnemu občanu, ekologu Vanetu Gošniku. Priznanji bosta prejeli Jelka Kušar in Maša Stropnik, plakete pa Milan Fras, Marko Potočnik in Majda Zaveršnik. So pa pred praznikom ob 110. obletnici pridobitve mestnih pravic namestili

pet talnih tabel, povezanih s Šoštanjem, in poudarili nekatere zaslužne rojake. Enotno oblikovane okrogle table premera 60 cm so izdelane iz nerjavnega jekla, z vgravirano grafiko. Vdelane so v tlak prenovljenega Glavnega trga. Table so posvečene Hansu Woschnaggu, ki je bil kot podjetnik, župan in deželni poslanec med zaslužnimi, da je Šoštanj leta 1911 postal mesto, Francu Mihi pl. Valenciju, zdravniku in svetovalcu vladarice Marije Terezije, poplemenitenemu za izjemne zasluge na področju medicine, ter Janezu baron Samoniggu, ki je bil kot feldcajgmojster in reorganizator avstrijskega vojaškega šolstva povzdignjen v barona.

Ena od treh spominskih tabel označuje območje trškega dvorca Amtshausa. Dvorec je bil pretežno lesena renesančna stavba s kapelo, z dvorišči, vrtom in obodnim zidom. Pogorel je v požaru leta 1734. V liniji nekdanjega zidu med grajskim kompleksom in trgom je še danes ohranjena kamnita plošča z grbom grofov Schrattenbach in letnico 1677, ki domnevno zaznamuje zaključek ene od gradbenih faz trškega dvorca. Plošča, nameščena pred nekdanjo Samo(v)nikovo hišo, je pripadala znamenitemu trgovcu in županu Samoniku. 🔲

dialogu, katerega namen je neformalna izmenjava strokovnih mnenj med zainteresiranimi gospodarskimi subjekti na eni strani in naročnikom Komunalnim podjetjem Velenje na drugi. Sledili bosta priprava ustrezne razpisne dokumentacije in izvedba javnega naročila. Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline pomeni prehod na nov sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in

bo popolnoma neodvisen od premoga. Bistveni poudarki pri prehodu na trajnostne zelene tehnologije za pripravo toplote so zanesljiva oskrba s toploto za več kot 40.000 prebivalcev in industrijske uporabnike, zmanjšanje oz. izničenje izpustov toplogrednih plinov, varen in neodvisen vir energije ter dostopne cene elektrike in ogrevanja za vse prebivalce in s tem preprečevanje oz. omejevanje energetske revščine. 🔲

com

🔲

Darko Menih, župan Občine Šoštanj

107,8 MHz

V ozelenitev sistema daljinskega ogrevanja Šaleška dolina – Komunalno podjetje Velenje je začelo projekt Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Z alternativnimi obnovljivimi viri toplotne energije želijo do leta 2024 na ta način zagotoviti okoli 20 odstotkov toplote. V okviru tega projekta je predvidena izvedba sistema, ki bo v kombinaciji z visoko napetostnima elektrodnima kotloma, s hranilnikom toplote, proizvodnjo energije iz sončnih elektrarn in z drugimi distribuiranimi viri obnovljivih virov energije predstavljal začetek prehoda na nov sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. S predvideno proizvodnjo bi v prvi fazi zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida na glavnem viru Termoelektrarne Šoštanj na letni ravni za okvirno 25.000 ton. Komunalno podjetje Velenje je na svoji spletni strani in v Uradnem listu objavilo povabilo zainteresiranim gospodarskim subjektom za sodelovanje v strokovnem

radio velenje

(Richard von Weizsäcker) Šoštanj je staro mesto z bogato preteklostjo. Že leta 1348 je bil v Šoštanju prvič omenjen trški sodnik, v leto 1436 pa je datirana prva ohranjena listina z opisanimi trškimi pravicami, ki jih je Šoštanju podelil Friderik II. Celjski. Prav ta listina je bila podlaga, da v naši občini 30. septembra praznujemo svoj praznik. Naši predniki so v različnih obdobjih in pogojih oblikovali današnjo podobo mesta. Podobo, ki je pustila vidne sledi v razvoju kulturne in materialne dediščine mesta in tudi Občine Šoštanj. Ker je preteklost pač vedno povezana s sedanjostjo. Letos se tega v Šoštanju še posebej zavedamo, saj praznujemo 110. obletnico pridobitve mestnih pravic. Prav obletnice so priložnost, da raziščemo še neraziskano, obudimo pozabljeno in opomnimo na spregledano ter se zavemo pomembnosti obstoječega. Med (pre)pogosto pozabljenimi in spregledanimi šoštanjskimi veljaki preteklosti je zagotovo Hans Woschnagg, župan, poslanec, podjetnik, solastnik šoštanjske usnjarne in med najbolj zaslužnimi, da je avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. leta 1911 trg Šoštanj povzdignil v mesto. Letošnja praznovanja so bila drugačna, kot smo si želeli. Namesto prireditev, na katerih bi se lahko družili, pogovarjali, izmenjali mnenja o zgodovini in prihodnosti, smo se nekoliko bolj posvetili publikacijam ter razstavam, posvečenim 110. obletnici pridobitve mestnih pravic. Nevidni nebodigatreba je grdo posegel v naša življenja, spremenil naše navade in globoko zarezal v medčloveške odnose. Zadnji dve leti sta nas postavili na veliko preizkušnjo. Morali smo spremeniti način življenja in razmišljanja, znova smo začeli ceniti življenje v krogu družine. Skrb vzbujajoča je razdvojenost naše družbe: nezadovoljstvo z vsem, kar ni po »naših« načrtih ali prepričanju, nespoštovanje skupne lastnine in sovražna, včasih že nasilna, naperjenost do drugače mislečih. Ustavimo se, umirimo se, bodimo strpni in življenje bo lepše danes in v prihodnje. Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob 110. obletnici mestnih pravic in občinskem prazniku.

Šestka že obratuje Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ki je bil v soboto zaustavljen zaradi napake na elektro filtru, je bil v torek ponovno sinhroniziran z elektroenergetskim omrežjem. V času zaustavitve je bila proizvodnja električne energije in toplote za 🔲 Šaleško dolino zagotovljena z obratovanjem bloka 5, so sporočili iz Teša.

Cankarjeva ulica, petek, 1. oktober 2021, med 10. in 19. uro.

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

30. septembra 2021

V pripravah na večje finančne zalogaje Svetniki Občine Šmartno ob Paki o polletni realizaciji letošnjega občinskega proračuna – Pediater s koncesijo januarja prihodnje leto? – Letošnje najvišje občinsko priznanje podjetniku Ivanu Povšetu Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 27. septembra – Svetniki Občine Šmartno ob Paki so se sešli na seji občinskega sveta po slabih štirih mesecih. Vse od razglasitve epidemije covida-19 so svojo dolžnost prvič opravili v novi sejni sobi, ki služi tudi kot prostor za sklepanje porok. Na seji so pozornost namenili 11 točkam dnevnega reda.

se res ni dogajalo veliko. Uresničili smo drugi del prenove občinskih prostorov, izvedli nekatere intervencijske ukrepe za odpravo posledic naravne nesreče ter odkupili nekaj zemljišč za ureditev kolesarskih poti. Izvedli smo tudi predvidene javne razpise za sofinanciranje delovanja društev, za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav, za pomoč gospodarstvu. Smo se pa pripravljali

sofinanciranja države v vrednosti več kot 400 tisoč evrov, pri prizidku pa je ministrstvo za izobraževanje že obljubilo slabih 800 tisoč evrov pomoči. Naslednje leto v sodelovanju z državo načrtujejo še začetek izvajanja nekaterih infrastrukturnih projektov. Na pomisleke nekaterih svetnikov, da sta morda zalogaja glede na velikost občinskega proračuna prevelika in kaj, če drža-

koncesije za opravljanje javne službe pediatra. Skupaj z javnim zavodom Zdravstveni dom Velenje so namreč prišli do spoznanja, da bodo s podelitvijo koncesije lahko najhitreje rešili težave s stalno prisotnostjo pediatra v šmarški zdravstveni postaji, s čimer se spopadajo že kar nekaj časa. Ministrstvo za zdravje je že dalo soglasje za to, čakajo še na soglasje zavoda za zdravstveno

jih biti vsaj 1100,« je povedal Kopušar. Pripravljajo vse potrebno, da bi dejavnost pediatrične ambulante v tamkajšnji zdravstveni postaji stekla po pričakovanjih staršev otrok januarja prihodnje leto.

En grb in dva prejemnika plakete občine

Komisija za priznanja in nagrade občine je predlagala, svetniki pa potrdili njen predlog o letošnjih občinskih nagrajencih. Na slavnostni seji občinskega sveta bo grb občine prejel podjetnik Ivan Povše (predlagatelji so zaposleni v podjetju Kovinoplastika Povše), plaketo občine

pa Športno rekreacijsko društvo Gavce – Veliki vrh (predlagatelj odbor Vaške skupnosti Gavce – Veliki Vrh) ter Tatjana Podgoršek (predlagatelj skupina občanov). Sicer pa je na javni razpis prispelo pet predlogov, od tega dva za grb, trije pa za plaketo občine. Na seji so svetniki potrdili še odlok o pokopališkem redu v lokalni skupnosti, sprejeli pravilnik o sistemskem financiranju dejavnosti društev upokojencev iz občinskega proračuna, prisluhnili pa so tudi predstavniku krajanov Spodnjega dela Rečice ob Paki glede pobude o spremembi prometnega režima na lokalni cesti Rečica ob Paki (Roje)–Letuš (gmajna). 🔲

LOKALNE novice

Odpravili bodo plaz pod Turinekom

Po več kot letu dni gostovanja so sejo občinskega sveta prvič izpeljali v novi občinski sejni sobi.

Lokalna skupnost je v dobri finančni kondiciji

Med drugim so pozorno prisluhnili tamkajšnjemu županu Janku Kopušarju, ki jih je seznanil s stanjem občinske blagajni v prvi polovici tega leta. Po njegovih navedbah so prihodki v obravnavanem obdobju znašali 1,6 milijona evrov ali 51,8 % predvidenih, odhodki pa 1,4 milijona ali 31,8 % v primerjavi z načrtovanimi. »V prvem polletju

na izvedbo projektov, ki so pred nami in bodo velik finančni zalogaj. Govorim predvsem o izgradnji prizidka k vrtcu in energetski sanaciji dveh občinskih objektov – obstoječega vrtca in Hiše mladih v okviru javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki,« je dejal in dodal, da najcenejša ponudba za izgradnjo prizidka znaša 1,8 milijona evrov, za energetsko sanacijo pa presega milijon evrov. Pri slednji se nadejajo

va ne bo sodelovala, je Kopušar dejal, da je lokalna skupnost v dokaj dobri finančni kondiciji in da imajo vsaj za prizidek izdelan tudi rezervni scenarij. Tega potrebujejo, postopki zanj pa so že doslej trajali predolgo.

Najboljša rešitev razpis za koncesionarja

Svetniki so v prvem branju soglasno potrdili tudi odlok, ki je osnova za razpis o podelitvi

zavarovanje, ki bo sklenilo z izbranim koncesionarjem pogodbo. Opravili so že tudi informativni pogovor s kandidatko, ki je izrazila pripravljenost za prijavo na razpis. »Delo v urejenih prostorih bo opravljala poln delovni časa, ob tem pa računamo tudi na otroke iz nam bližnje okolice, saj za to ne izpolnjujemo vseh normativov. V občini je od 600 do 700 otrok primernih za obravnavo pri pediatru, moralo pa bi

Šoštanj, 9. septembra – Župan Občine Šoštanj Darko Menih je podpisal pogodbo z izvajalcem del Francem Sovičem iz Šoštanja za sanacijo plazu pod stanovanjskim objektom Turinek v Lokovici. Na območju plazu pod objektom je na notranji strani ceste zid, ki je močno napokan in nestabilen. Brežina za zidom je vidno posedena in nakazuje odlomni rob, nad cesto in pod njo pa je strma brežina. Za stabilizacijo zidu bo treba izdelati pilotno steno, s katero bodo stabilizirali zgornji del plazu in hkrati zmanjšali obremenitve na obstoječi zid. Dela so vredna dobrih 73 tisoč evrov.

Sočutna info točka Hospic na pokopališču v Podkraju Velenje – Komunalno podjetje Velenje je na pobudo Slovenskega društva hospic, območnega odbora Velenje, na pokopališču v Podkraju zagotovilo prostor, kamor vabijo vse, ki ob izgubi bližnjega in v času žalovanja potrebujete pomoč. V prostorih vežic na pokopališču Podkraj vam bodo vsak četrtek med 8.30 in 10. uro na voljo usposobljeni prostovoljci društva. Slovensko društvo Hospic si prizadeva z različnimi pristopi spreminjati odnos do minevanja in smrti kot tudi žalovanja v prid človekovega dostojanstva in sočutja. Vabijo vse, ki potrebujejo pogovor, podporo in dodatne informacije, povezane s procesom žalovanja.

V Zimzelenu ponujajo Aktiven dan

ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ OBČINSKI PRAZNIK Občinski odbor 30. september SDS Šoštanj

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Topolšica – V DEOS Centru starejših Zimzelen v Topolšici vabijo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 9.30, da se jim pridružite na dnevu odprtih vrat, na katerem bodo predstavili program Aktiven dan za starejše. Program zajema fizično vadbo, ki jo strokovni vaditelj sestavi za vsakega udeleženca individualno. Fizični vadbi sledijo ustvarjalna delavnica, aerobika možganov oz. sprostitvena ura z aktivnostmi, ki preprečijo oziroma upočasnijo pešanje spominskih in drugih kognitivnih funkcij. Vabljeni so starejši, ki si želijo spoznati program, da se jih pridružijo na njegovi predstavitvi. 🔲

Rotakeš štipendija za nadarjene ali socialno ogrožene Člani Rotaract kluba Velenje mladim ponujajo priložnost, da postanejo njihovi štipendisti. V tem šolskem letu iščejo dijaka ali študenta, starega med 17 in 22 let, ki je nadarjen (umetniško, glasbeno, športno ...), ima v mislih noro idejo, pri kateri mu za realizacijo vedno zmanjka denarja, ali pa prihaja iz socialno ogrožene družine. Če v tem opisu vidite tudi svojega prijatelja, ga za pridobitev štipendije lahko tudi nominirate. Vabijo vas, da preko spletnega obrazca na njihovi Facebook strani do 6. oktobra pošljete nekaj osnovnih informacij o sebi ter motivacijsko pismo, zakaj bi ravno vi bili najboljši kandidat za razpisano štipendijo. 🔲

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

jš

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 30. 9. 2021 barve: CMYK, stran 3

INTERVJU

30. septembra 2021

Praznik bodo zaznamovali številni uspehi in smelo zastavljena prihodnost Pred današnjim praznikom Občine Šoštanj, 30. septembrom, smo na pogovor povabili župana Darka Meniha Mira Zakošek

Za Občino Šoštanj je uspešno obdobje. Kar na vseh koncih dokaj razvejane in geografsko velike občine so kaj postorili, samo mesto Šoštanj pa že skoraj v celoti prenovili. Še ambicioznejši pa so načrti za prihodnost. O tem smo se pred današnjim praznikom pogovarjali z županom Darkom Menihom. Za vami je izredno zahtevno, a uspešno obdobje, ogromno ste postorili, mesto dobesedno prenovili. Tisti, ki ga dalj časa niso obiskali, ga skoraj ne prepoznajo. Kako ste zdaj, ko se sprehodite in gledate vse to, zadovoljni? »Res je, ko se človek ozre nazaj, ko gre zdaj skozi mesto, mu je toplo pri srcu in tudi mene to napolni s ponosom. Je pa tudi res, da zdaj še bolj kot kdaj kasneje vidim, kaj vse še moramo postoriti. A vsega seveda ni možno naenkrat, včasih zaradi zakonskih preprek (težave s pridobivanjem soglasij …), predvsem pa seveda zaradi finančnih pa tudi prostorskih zmožnosti. A sem vesel, da smo veliko naredili in da imamo dobre načrte, da vse to še nadgradimo.« Na kaj ste še posebej ponosni? »Najbolj zadovoljen sem, da smo zagotovili tako otroškemu varstvu kot šolstvu dobre pogoje za delo, da smo prenovili oba osrednja trga (Trg svobode in Trg Bratov Mravljakov), na katerih lahko zdaj organiziramo prireditve in različna druženja. Tudi ob letošnjem tednu mobilnosti je bilo tu zelo živahno. Upam, da bo takšnih in podobnih dogodkov še veliko. Pridobitev pa je bilo še veliko. Zgradili smo tudi sodobno glasbeno šolo in pred njo uredili trg. Ponosen pa sem seveda tudi, ker z občani zelo dobro sodelujemo, prisluhnemo njihovim željam, se potrudimo, da vse sprejemamo s konsenzom, s tem pa dosežemo, da tudi občani povsod, kjer se lotimo del, po svojih močeh pomagajo.« In kaj je tisto, kar si še posebej želite udejanjiti do konca mandata? »Upam, da bomo do konca uredili območje nekdanje Tovarne usnja. Odslužene objekte smo že porušili, zdaj pa bi radi tu zgradili parkirno hišo, ki bo odpravila težave s parkiranjem. Potem ko smo parkirišča umaknili s preurejenih trgov, imajo nekateri stanovalci s tem težave, kijih bomo s to gradnjo odpravili. Garažna hiša bo imela v treh nadstropjih 115 parkirnih mest, uredili pa bomo seveda tudi okolico. Razširiti pa nameravamo tudi Muzej usnjarstva. Prostor imamo, nabralo pa se je tudi veliko dodatnega gradiva iz vse Slovenije. Uredili pa bomo še Kajuhov park.« Načrtov je torej še veliko, vsaj še za kakšen mandat. Se boste potegovali zanj? »Ob vsem načrtovanju razmišljam tudi o tem, a odločitev še

nikakor ni dozorela. Seveda se bomo o tem pogovorili tako s sodelavci kot v stranki.« Je pa seveda tudi Šoštanj, tako kot celotna Šaleška dolina, na veliki prelomnici. Za Šoštanj bo pomenilo zaprtje Premogovnika Velenje, kot pravite, nov razvojni razcvet, na katerega se že pripravljate. Podprli ste letnico zapiranja 2033. »Res je, to letnico smo na občinskem svetu podprli, se pa tudi zdaj kaže kot najbolj sprejemljiva. Skratka, zagovarjamo postopno zapiranje PV in prestrukturiranje Šaleške doline. Te odločitve sprejemamo z vsem spoštovanjem do rudarjev, do rudnika, ki nam je veliko dajal vsa ta leta, tudi kruh številnim našim prebivalcem. A dejstvo je tudi, da je pod vodo 300

»Velike, a je za zdaj še večinoma neuporabno, saj še vedno ni mirujoče. Načrte pa seveda imamo, saj želimo na to območje pritegniti turiste. Prvi projekt smo že izvedli, zgradili smo nasip s tremi prehodi, tako da so v jezeru na enem območju že ribe. Zgradili smo tudi sprehajalne poti, zdaj pa zbiramo soglasja za parkirišča, adrenalinski park in cesto,

je začela tudi posedati in bo potrebna temeljita sanacija. Z ministrstvom smo se za nekaj potrebnih sredstev za to že dogovorili.«

to že načrtujemo. Poskrbeli smo tudi za avtobusni promet in se razveselili informacije, da bo država gradila kolesarske povezave tudi iz Velenja do Šoštanja in naprej proti Šmartnemu ob Paki in Mozirju. To bo za nas velika pridobitev tudi za načrtovan turistični razvoj.«

Glede na vse povedano boste verjetno potrebovali tudi nova stanovanja. »Hitro razvijajoče mesto potrebuje tudi najemniška stanovanja. Z veseljem sporočam, da jih

Po številnih krajih občine imate dobro družabno in športno infrastrukturo. »Res ne skrbimo le za razvoj Šoštanja, ampak tudi za vsak posamezni kraj v njem. Številni

Ste dobili spodbudne odgovore? »Prisluhnili so nam, dobili pa smo tudi nekaj obljub, tako da smo bili po obisku kar dobre volje.«

❱

Pripravljajo gradnjo garažne hiše, ki bo imela v treh nadstropjih 115 parkirnih mest, uredili pa bomo seveda tudi okolico. In s tem dokončno uredili območje nekdanje Tovarne usnja.

ha naše zemlje (dve vasi, Preloge in Družmirje) in za odkop ‹rezerviranih› še 180 ha, da se torej koplje le še na območju Šoštanja, kjer bi lahko bilo kar nekaj stavbnih zemljišč, a so nam nedosegljiva. Praktično nimamo kje graditi (izjema je območje proti Topolšici in Gaberkam), saj je območje Metleč poplavno ogroženo in ga, dokler te težave ne odpravimo, prav tako ne moremo koristiti. Seveda pa smo bili nezadovoljni tudi, da dogovora o odstranitvi zračnega jaška, ki stoji dobesedno sredi Šoštanja in povzroča neprijeten smrad, niso uresničili. Še enkrat dodajam, da spoštujemo 145-letno rudarsko tradicijo in vse, kar smo dosegli z njihovo pomočjo, a po pretehtanju vseh okoliščin smo za to, da se Premogovnik Velenje začne čimprej zapirati.« Omenjate veliko poplavno ogroženost, katere odpravo postavljate med prednostne naloge. »Poplavna ogroženost je pri nas resnično zelo velika. Z nastankom jezera, ki se širi iz dneva v dan, postaja to nevarno tudi za nasip, ki nas ščiti. Nad nami pa je tudi večni strah, da bi se nasip med jezeroma porušil. Ne znamo si predstavljati, kaj bi se zgodilo, saj je šoštanjsko jezero kar sedem metrov nižje od velenjskega. Potem pa so tu še reke in potoki, ki se ob nalivih pogosto spreminjajo v hudourniške in poplavljajo. Nujno moramo zavarovati Metleško dolino z izgradnjo zadrževalnikov na Bačovnici.« Kaj pa samo Šoštanjsko jezero, kakšne načrte imate z njim?

»Predstavili smo mu občino, naše dosežke in seveda tudi probleme. Še posebej veliko pozornosti smo namenili problemom zapiranja premogovnika in dejstvu, da zakon o tem še vedno ni sprejet. Poudarili smo, da mora biti jasno določeno, kdo bo plačal to zapiranje in seveda, kako bo vse skupaj izgledalo. Nikakor ne bomo dovolili, da bi se tu ponovila zgodba iz Zasavja. Seznanili pa smo ga tudi z našo veliko težavo, številnimi plazovi. Ministrstvo za okolje in prostor smo že zaprosili, da nam priskoči na pomoč. Opozorili pa smo še na neposodobljeno državno cesto Šoštanj–Šentvid. Ta se je več let izmikala obnovi, zdaj pa vendarle kaže, da bo prihodnje leto prišla na vrsto tudi na območju Zavodnje–Šoštanj.«

ki bo povezovala to območje s Cankarjevo in Kajuhovo cesto.« Večji razcvet mesta vidite tudi v poslovnih conah. Kje jih boste vzpostavili? »Ko zagotovimo poplavno varnost, se nam za to odpira območje Metleč. Druge takšne cone so ob železnici, na območju nekdanje Tovarne usnja in za njo. Vesel sem, da se je gospodarska slika v zadnjem času močno izboljšala, imamo kar nekaj uspešnih privatnikov oziroma podjetnikov. Še

❱

Potem, ko so temeljito pretehtali vse okoliščine, so potrdili letnico zapiranja Premogovnika Velenje 2033

posebej se velimo uspehov Turne, ki se je močno razširila in se še bo, napoveduje namreč kar 300 novih delovnih mest. Ta bodo temu okolju po zapiranju Premogovnika še kako prav prišla.« Povečuje se tudi število predšolskih otrok. »Dojenčkov smo vedno veseli in tudi skrbimo, da je v vrtcih dovolj prostora zanje. Vrtec je polno zaseden, v njem imamo 410 malčkov, od tega v Topolšici in Gaberkah po 61 otrok. Prostore smo lepo prenovili in lepo uredili, bodo pa, kot kaže, v prihodnje potrebne dodatne zmogljivosti.« Kaj pa šola? »Tudi ta je lepo urejena, obiskuje jo več kot 800 učencev, jo bo pa treba razširiti. Četudi je bila zgrajena šele pred 16 leti, pa se

bomo zgradili 28, namenjena pa bodo predvsem mlajšim generacijam. Trenutno že pridobivamo gradbeno dovoljenje.« Sami ste poskrbeli tudi za očiščenje reke Pake, ki se zdaj ponosno vije skozi vaše mesto. »Morali smo poskrbeti za to, saj je bila neurejena in polna naplavin. Očistili smo jo vse do Penka, poskrbeli za njen lepši videz in seveda poskrbeli za večjo poplavno varnost.« Govorila sva predvsem o mestu Šoštanju, a tudi za podeželje, veliko ga imate, dobro skrbite. Poskrbeli ste za lepe in urejene ceste. »Res je. Ogromno jih imamo in v dveh letih nam jih je uspelo posodobiti kar 44 km. Moram pohvaliti Andrejca, koncesionarja, ki je ta dela opravil in ki za ceste tudi sicer zelo dobro skrbi. Jih pa moramo še kar nekaj posodobiti,

kraji imajo svoje domove, v katerih se odvija pestro kulturno, športno in družabno življenje, ki je tudi odlično organizirano in zelo bogato.« To drži, saj ste poznani po bogatem in pestrem kulturnem ustvarjanju, ne le v mestu, ampak tudi po vaseh. »Kultura je pri nas res bogata, že v mestu imamo številne objekte, Vilo Mayer, Galerijo, Muzej usnjarstva in številna priložnostna razstavišča, kjer postavljamo na ogled mnoge razstave. Ponosni smo na številna društva, ki pa ne delujejo uspešno le v mestu, ampak tudi na podeželju. Redno nas vabijo na svoje prireditve, včasih pa jih pripravijo kar v šoštanjskem kulturnem domu.« Pred praznikom vas je obiskal predsednik vlade Janez Janša. O čem ste se pogovarjali?

No, to je res lepa popotnica za praznik. Osrednjo slovesnost pripravljate nocoj, počastili pa boste predvsem občinske nagrajence. »Nocoj bo čas za praznovanje. Veselili se bomo ob številnih uspehih, ki smo jih uresničili, in ob jasno zastavljenih razvojnih nalogah. Posebno skrb pa bomo seveda namenili letošnjim občinskim nagrajencem. To so ljudje, ki so k razvoju veliko pripomogli s svojim marljivim, velikokrat prostovoljnim delom. Želimo se jim zahvaliti, jim čestitati in jih seveda povabiti k nadaljnjemu ustvarjalnemu sodelovanju.« Pa vaše misli in želje ob prazniku? »Spoštovane občanke in občani! Lansko in letošnje leto nas je vse postavilo na veliko preizkušnjo. Morali smo spremeniti način življenja in tudi razmišljanja. Spet smo začeli ceniti življenje v krogu družine. Želim, da čimprej s skupnimi močmi ter z veliko mero strpnosti in razumevanja prebrodimo te čudne čase. Vsem čestitam ob našem prazniku in 110-letnici pridobljenih mestnih pravic Šoštanja in seveda vabim k nadaljnjemu sodelovanju.« 🔲

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

30. septembra 2021

Vse več inovacij iz malega gospodarstva Na letošnji razpis je prispelo 14 prijav iz 11 podjetij – Šest so jih ocenili z zlatom, šest s srebrom in dve z bronom – V 22 letih izbiranja najboljših inovacij so jih prejeli 404, pri njih pa je sodelovalo 2459 inovatorjev

Srebrna priznanja: Magnetno izločanje feromagnetnih tujkov iz transporta premoga (Premogovnik, Velenje); Napovedi kvalitete aparatov v proizvodnji Mira Zakošek Strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Inovacije brez profesionalne Profesionalno podprte s pomočjo umetne inteligence (BSH HiMarko Uplaznik, je ocenila, da kakovost podpore inovacije šni aparati, d. o. o., Nazarje); Inovativno Nazarje, 24. septembra – Savinjsko-ša- prijavljenih inovacij v SAŠA regiji ostaSrebrni priznanji: Avtomatizacija liBronasti priznanji: Bokashi Organko 2 transferno orodje (Gorenje Orodjarna leška gospodarska zbornica (SŠGZ) je ja na visokem nivoju in da se nadaljuje varne (Autotech, d. o. o.Velenje) in Ele- Ocean – kuhinjski kompostnik iz reci- d. o. o.Velenje); Konceptualne rešitve že 22. leto zapored podelila priznanja za rast števila prijav s področja malega go- ktronski gradbeni dnevnik (Datagrad, kliranih ribiških mrež (Plastika Skaza, na področju znanosti polimernih manajboljše inovacije v SAŠA regiji. Letos spodarstva. Od 14 prispelih inovacijskih d. o. o.Velenje) d. o. o., Velenje) in Zvišanje učinkovi- terialov v razvoju pogonskih aplikacij so prejeli 14 prijav iz 11 podjetij, sode- prijav je bilo osem produktnih in pet Zlato priznanje: Sistem za optimizacijo tosti proizvodnje električne energije iz (Podkrižnik, d. o. o., Ljubno ob Savinji). lovalo pa je 138 inovatorjev. Skupno so procesnih inovacij. Med prijavitelji so porabe energije Reduxi (Amibit, d. o. o. bioplina na centralni čistilni napravi ŠaZlata priznanja: Celovit proces pamebile v 22 letih na razpis SŠGZ prijavljene bila tri velika, štiri srednja in štiri mala Velenje) leške doline (Komunalno podjetje Vele- tne elektro mobilnosti na vodi (Pod404 inovacije, pri katerih je sodelovalo podjetja. nje, d. o. o.). križnik, d. o. o., Ljubno ob Savinji); 2.459 inovatorjev. ConnectLife – povezljivi kuhinjNa nacionalno ocenjevanje ski aparati in storitve (Gorenje, gredo tri inovacije d. o. o., Velenje); Pametno doKomisija je dodelila šest zlatih, šest mače polnjenje električnih vozil srebrnih in dve bronasti priznanji. Na (Mega M, d. o. o., Velenje); Inonacionalno ocenjevanje so uvrstili tri vativni kuhalni procesor Cookit najbolje ocenjene inovacije: novo gene(BSH Hišni aparati, d. o. o., Naracijo samostojnih hladilno zamrzovalzarje); Nova generacija samostojnih aparatov širine 600 podjetja Gorenih hladilno zamrzovalnih aparanje, inovativni kuhalni procesor Cookit tov širine 600 (Gorenje, d. o. o., podjetja BSH Hišni aparati in pametno Nova generacija samostojnih hladilno Velenje.) 🔲 domače polnjenje električnih vozil podzamrzovalnih aparatov širine 600 Kuhalni procesor Cookit podjetja BSH Pametno domače polnjenje električnih jetja Mega M iz Velenja. podjetja Gorenje Hišni aparati vozil podjetja Mega M

Dobrodošel je vsak evro Na razpisu lahko majhne kmetije pridobijo za zagon dejavnosti do 5000 evrov nepovratne pomoči – V Šaleški dolini kar blizu dve tretjini majhnih kmetij Tatjana Podgoršek

Novost: podpora majhnih kmetijam s trajnostnimi nasadi

ekonomske in okoljske učinkovitosti. Novost tokratnega razpisa Ministrstvo za kmetijstvo, gozje podpora tudi majhnim kmetidarstvo in prehrano je že objavilo »Podpora je namenjena majh- jam s trajnimi nasadi, ki jim ne tretji javni razpis za podukrep po- nim kmetijam, ki so razvrščene bo treba izpolnjevati pogoja območi za zagon dejavnosti, name- v območjih z naravnimi ali dru- težbe z živalmi. Površine trajnih njene razvoju majhnih kmetij. Po gimi posebnimi omejitvami, za nasadov morajo predstavljati več zagotovilih ministrstva je za to na izboljšanje njihove konkurenč- kot 50 % kmetijskih zemljišč v voljo 15,4 milijona evrov nepovra- nosti, povečanje produktivnosti, uporabi. V okviru meril za izbor tnih javnih sredstev. V občivlog bodo vstopni prag lažnah Velenje, Šoštanj in Šmarje dosegle tudi kmetije, ki V občinah Velenje, Šoštanj tno ob Paki je – po navedbah niso v problemskih obmoin Šmartno ob Paki je od Lidije Diklič, vodje velenjske čjih, zato k prijavi na javni približno 600 kmetij kar izpostave Kmetijsko gozdarrazpis ministrstvo vabi tudi skega zavoda Celje – od pridve tretjini majhnih (od 300 vse živinorejske kmetije, ki bližno 600 takih kmetij kar niso kandidirale na prvih do 350). dve tretjini (od 300 do 350). dveh javnih razpisih.«

❱

Upravičenci do podpore so majhne kmetije, ki so med drugim letos vložile zbirno vlogo, imajo v upravljanju najmanj 1,5 hektara in manj kot 6 hektarjev primerljivih kmetijskih površin, glede na podatke iz evidence rejnih živali redijo med 1,5 in 15 glav velike živine ter zagotavljajo obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu 0,5 glav velike živine na hektar travinja. Kot še pojasnjuje Dikličeva, je k vlogi na razpis treba priložiti enostaven poslovni načrt za obdobje treh let, v njem pa izbrati vsaj en cilj, ki bo prispeval h

Med majhne kmetije se uvrščajo take, ki imajo v upravljanju najmanj 1,5 hektara in manj kot šest hektarjev primerljivih kmetijskih površin, redijo med 1,5 in 15 glav velike živine ter zagotavljajo obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu 0,5 glav velike živine na hektar travinja. gospodarskemu razvoju kmetije ali vsaj en cilj, ki bo prispeval k doseganju horizontalnih ciljev (okolje, inovacije, podnebne spremembe). Na razpisu pa ne morejo sodelovati majhne kmetije, ki so se prijavile na prvi in drugi javni razpis. Takih je bilo v Šaleški dolini 158.

Višina sredstev in oblika izplačila

Nepovratna javna sredstva za podukrep so iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije. Upravičenci bodo podporo v vrednosti 5000 evrov prejeli kot pavšalno plačilo v obliki nepovratne finančne pomoči, prejeli pa jo bodo v dveh obrokih.

Prvi obrok podpore v višini 70 % dodeljenih sredstev bodo prejeli po prejemu odločbe o pravici do sredstev, preostalih 30 % pa po pravilni izvedbi aktivnosti iz poslovnega načrta. Zahtevke za izplačilo drugega obroka podpore bodo morali vložiti v letu 2025. Je takšna pomoč države primerna za majhne kmetije? »Majhne kmetije imajo majhne prihodke, zato je za vlaganja v njihov razvoj dobrodošel vsak evro. Te kmetije namreč niso tako tržno usmerjene, ampak so bolj samooskrbne Ob tem ne gre prezreti še njihovega prispevka k ohranjanju poseljenosti na podeželju, k preprečevanju zaraščanja in ohranjanju biotske raznovrstnosti,« je še de🔲 jala Lidija Diklič.

Uredite si študentske bone! Velenje – Če se študentje želite izogniti čakanju v dolgih vrstah v študijskih središčih, si lahko subvencionirano študentsko prehrano (bone) uredite kar v Velenju! Študentje, ki boste med študijskim letom znanje pridobivali v Ljubljani, Mariboru ali na obali, vam vpisa v sistem SŠP ni treba urejati v mestu, kjer imajo sedež vaše fakultete, to lahko storite v klubu eMCe, v prostorih ŠŠK, na Šaleški cesti 3. Info točka SŠP je odprta med delovnim tednom od 8. do 17. ure. Urejanje bonov bo sicer možno tudi v oktobru, urnik pa bodo objavili naknadno. Če letos prvič uveljavljate zahtevek za bone, morate pred prihodom na info točko opraviti spletno prijavo na povezavi BoniZaBruceSSK. Zapišete si, zapomnite ali slikajte številko prijave in se v obdobju 90 dni od prijave zglasite na info točki (v EMCe-ju). S seboj prinesite osebni dokument, potrdilo o vpisu na fakulteto in osebni telefon. Tu vam bodo natisnili aktivacijsko kodo za dostop do internetnega pregleda pretekle porabe in trenutnega stanja prostih subvencij. Vse aktivnosti lahko nato pregledujete na spletni strani www.studentska-prehrana.si, kjer boste na polju „aktivacija računa“ tudi dokončno potrdili prijavo. Če svoj vpis v sistem zgolj podaljšujete in ste v zadnjih dveh letih imeli status, lahko vpis podaljšate kar preko spleta, več informacij pa je na prej omenjeni spletni strani. Večina študentov se za uveljavljanje študentskih bonov zanaša na uporabo telefonskega klica. Ob uveljavljanju se identificirajo s klicem na telefonsko številko na 1808 in s predložitvijo osebnega dokumenta s sliko. Če vam iz kakršnegakoli razloga tovrstna identifikacija ne diši, se lahko odločite tudi za izdelavo brezstične kartice. Izdelava stane 15 evrov, dobavni rok pa je do dva tedna. Kartico nato prevzamete v prostorih pisarn ŠŠK, v klubu eMCe. 🔲

Naš čas, 30. 9. 2021 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

30. septembra 2021

Veliko služb je nastalo na podlagi študentskega dela Kako je s študentskim delom v korona krizi? – Kakšne so ugodnosti študentskega dela? – Druga aktualna vprašanja z vodjo Študentskega servisa Maribor Velenje Bojano Pocajt

zgodb, ko se je študentsko sodelovanje razvilo v delovno razmerje.«

Lara Oprešnik

Kako je z obiskom študentov vašega servisa? »Pogrešam fizične obiske v Velenju. Rekla bi, da tudi pomanjkanje fizičnih obiskov študentov pripomore k zmanjšanju dela. Namreč, če so ljudje tukaj, se z njimi pogovarjaš, ga vprašaš, kaj ga zanima, ga spoznaš ter ti ostane v spominu. Če potem dobimo ponudbo za delo, ki bi mu odgovarjalo, ga lahko pokličemo. Če pa imaš pred sabo samo računalnik, je pa to nekaj drugega.«

Velenje – Preko študentskega servisa lahko delaš, ko zaključiš osnovno šolo in dopolniš 15 let. Izpolnjena morata biti oba pogoja. Ogromno študentov si s študentskim delom služi kruh ali pa celo plačuje študij. Oglasila sem se v Študentskem servisu Maribor v Velenju ter se z vodjo velenjske poslovalnice Bojano Pocajt pogovorila o prednostih študentskega dela ter o aktualni situaciji študentskega dela. Ali je študentsko delo v aktualnem času upadlo? »Ne, potrebe so visoke. Potrebe po študentih so ogromne, delovna mesta so, študentov pa ni. V tem trenutku je ravno obratno. Veliko več je delovnih mest kot pa študentov. Lahko bi rekla, da so ponudbe za delo kar obširne in raznolike. Zelo težko dobimo študente za administrativna dela, bolj strokovna dela. Žal ne vem, kje bi bil vzrok, vsekakor študenti težko delajo več ur na dan, če imajo predavanja čez cel dan. Zaradi korone se trenutno še ne ve, ali bodo predavanja dopoldne ali popoldne, v živo ali morda na daljavo. Več faktorjev je, opažam, da je nabor ponudb za delo pester, ljudi pa ni dovolj.« So počitniška poletna dela v Velenju še vedno aktualna?

»Poletno počitniško delo je v Velenju aktualno že nekaj let. To, kar nudi Mestna občina Velenje, je edino masovno delo, na katero se tudi prijavi veliko študentov. Sem pa opazila, da podjetja ne zaposlujejo več toliko med poletjem kot so včasih. Samo dve, tri podjetja so ohranila to. Ne vem,

❱

Bojana Pocajt: »Naša enota v Velenju ima tak način dela, da iščemo in pomagamo študentom iskati delo. Tukaj sem že 23 let, tako delam že vrsto let.«

ali je to posledica korone, morda. Včasih je bilo med poletjem res bolj pestro, občine so zapolnile vse kapacitete, vendar je to vseeno samo en teden dela.« Ali študentom teče pokojninska doba? »Tako je. Ta se obračunava na podlagi plačanih prispevkov. To je tistih 15,5 %, ki je razlika med bruto in neto uro in pa prispevki, ki jih plača delodajalec. Potem se vsi ti prispevki seštejejo. Obračun pokojninske dobe pa je vezan na povprečno mesečno bruto

plačo. Od leta 2018 znaša to 60 % povprečne bruto mesečne plače. Največ 12 mesecev pokojninske dobe se lahko prizna na leto, kar je precej logično. Višjo, ko ima nekdo urno postavko, prej doseže teh 12 mesecev.« Kakšne so koristi in pozitivne plati študentskega dela? »Poleg tega, da si lahko mladostnik zasluži nekaj denarja zase, je zelo pomembno pridobivanje izkušenj. Jaz pravim, da je v življenju treba marsikaj poskusiti. Z vsakim delom oz. z vsakim dogodkom v življenju se nekaj zgodi in to človeka obogati. Študentsko delo sigurno nekaj

da. Pogosto vidim, da se je iz študentskega dela razvila redna zaposlitev. Ko so bili ljudje zadovoljni s študentom, se je oseba izkazala, so videli potencial v njej in so jo zaposlili. Tukaj je največja prednost. Jaz pravim, da je študentsko delo neboleče iskanje delovne sile. Namreč, če sta študent in delodajalec kompatibilna, lahko to traja, če pa študent ali pa delodajalec nista zadovoljna, se lahko poti razidejo že jutri. Imam veliko dobrih

❱

dela prek študentskega servisa se uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih, o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let, ter o odškodninski odgovornosti. Študentsko delo je fleksibilno. S pomočjo dogovora z delodajalcem študenti svoje delo prilagajajo študijskim obveznostim. Če študent na delo ne more priti, mora o tem obvestiti delodajalca. Študenti lahko opravljajo največ 8 ur dnevno, izjemoma lahko opravljajo nadurno delo, a največ 10 ur na dan. Pri neeanakomernem urniku lahko opravljajo največ 12 ur na dan, a ne več kot 56 ur na teden. Mlajši od 18 let ne smejo opravljati nadur in nočnega dela.

Plačan odmor in nadomestilo za malico

Ravnovesje med prostim in delovnim časom prinaša dostojno delo in življenje, ki ga uživajo zadovoljni zaposleni.

Če dela študent 8 ur na dan, mu pripada 30 minut plačanega odmora. Nadomestilo za malico mu pripada, če je ta pravica določena pri delodajalcu. Mlajšim od 18 let pripada 30 min odmora, če delajo 4 ure in pol. Študentka na študentskem delu in vodja poslovalnice Bojana Pocajt

Osnova za izračun pokojninske dobe so plačila oz. prihodki dijakov in študentov na letni ravni (za celotno preteklo leto). Pokojninska doba pa je na podlagi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vezana na povprečno mesečno plačo v RS. Dijakom in študentom se tako prizna po 1 mesec pokojninske dobe za doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.

Pravice in obveznosti študentov po zakonu o delovnih razmerjih

Ker ne gre za pogodbo o zaposlitvi, študenti nimajo vseh pravic in obveznosti, ki pripadajo delavcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa zakon o delovnih razmerjih. V primeru

Študent lahko gre na dopust

Študent ima vso pravico do dopusta, a mora delodajalca o svojih namerah čim prej obvestiti, da ta lahko poišče ustrezno zamenjavo.

ku Občine Šoštanj. ni az pr u, br em pt se . 30 ob e itk st Občankam in občanom iskrene če rava Občine Šoštanj Župan Darko Menih, prof., Svet

in up

🔲

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 22. septembra Vlada je na dopisni seji potrdila predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022. Cilj novele zakona je zagotoviti ustrezne pravne podlage za učinkovito porabo evropskih sredstev za projekte, ki so vključeni v načrt za okrevanje in odpornost. DZ ni sprejel novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je med drugim predvideval nove globe za nedostojno vedenje, če ga zazna policist. V središču Ljubljane se je zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo vladnim protikoronskim ukrepom, še posebej pogoju PCT in cepljenju. V rokah so nosili slovenske zastave in transparente s pozivi k svobodi. Po protestu so se protestniki mirno razšli.

Izbruh vulkana na otoku La Palma je doslej uničil že več kot 200 hiš.

Kitajski predsednik Xi Jipning je v videonagovoru med splošno razpravo svetovnih voditeljev na začetku 76. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov presenetil z napovedjo, da bo njegova država v okviru boja proti podnebnim spremembam prenehala financirati termoelektrarne v tujini. Ameriški predsednik Joe Biden pa je naznanil povečanje pomoči revnim državam na 11,4 milijarde dolarjev do leta 2024, kar je del cilja mednarodne skupnosti, da revnim državam zagotovi 100 milijard dolarjev na leto pomoči za soočanje s posledicami podnebnih sprememb. Izbruh vulkana na otoku La Palma, enem od kanarskih otokov, je doslej uničil že več kot 200 hiš. Kajakaši na divjih vodah so v Bratislavi v ekipni tekmi v slalomu osvojili bron, enako tudi sprinterskem spustu.

Četrtek, 23. septembra Premier Janez Janša se je udeležil demografskega vrha v Budimpešti in ga označil za enega najpomembnejših dogodkov v razpravi o prihodnosti Evrope. Poudaril je pomen družine in potrebo po pogumnejši družinski politiki. Celotna Slovenija je na novem epidemiološkem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni označena s temno rdečo barvo. Državni praznik dan slovenskega športa so zaznamovali različne prireditve in športni dogodki. V predsedniški palači so pripravili sprejem, na katerem je goste nagovoril legendarni telovadec Miroslav Cerar. Osrednja slovesnost je bila na Bledu. Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog za vzpostavitev enotne rešitve za polnjenje elektronskih naprav. To pomeni, da bodo USB-C postala standardna

30. septembra 2021

Janez Janša je demografski vrh v Budimpešti označil za enega najpomembnejših dogodkov v razpravi o prihodnosti Evrope.

vrata za vse pametne telefone, tablične računalnike, digitalne fotoaparate, slušalke, prenosne zvočnike in igralne konzole. EU je 23. september razglasila za svoj ekološki dan. Jesensko enakonočje bo tako dan osveščanja o pomenu pridelave in porabe ekološke hrane in krme.

Petek, 24. septembra Predsednik Borut Pahor je v govoru na splošni razpravi 76. zasedanja Generalne skupščine ZN poudaril, da so vsi glavni izzivi globalni in jih je možno rešiti le skupaj. Pri tem je izpostavil covid-19, podnebne spremembe ter mir in varnost. Predsednik vlade Janez Janša se je kot priča udeležil seje preiskovalne komisije državnega zbora, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19. Pojasnjeval je delo njegove vlade ter bil kritičen do pripravljenosti NIJZ na epidemijo in sistemskih problemov na področju oskrbe starejših. V več slovenskih mestih so se odvili globalni podnebni protesti mladih. Mladi za podnebno pravičnost so tokrat v ospredje postavili problem kurjenja premoga v energetiki in netrajnostni promet. Zahtevajo opustitev uporabe premoga do leta 2030 ter učinkovito in dostopno trajnostno mobilnost. Po celoviti prenovi je vrata za javnost odprla Galerija Cukrarna, ki jo upravlja zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane.

Vrata je odprla prenovljena Cukrarna.

Letalski prevoznik Flydubai je vzpostavil novo redno letalsko povezavo med Dubajem in Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana. Nemčija je zaradi hitrega širjenja novega koronavirusa uvrstila Slovenijo na seznam visokorizičnih območij.

Sobota, 25. septembra Minister za obrambo Matej Tonin je podpisal navodila za delo za vojake in zaposlene na ministrstvu za obrambo po 1. oktobru, ko bo obvezno upoštevanje pogojev PC (preboleli, cepljeni). Glavna finančna direktorica kitajskega tehnološkega velikana Huawei Meng Wanzhou je v petek z ameriškim zveznim tožilstvom dosegla dogovor, po katerem je priznala krivdo za manjše obtožbe, za prevaro zaradi prodaje tehnologije Iranu pa je ne bodo preganjali. Zaradi tega se je že

vrnila na Kitajsko, brez zaporne kazni v ZDA. Hkrati so na Kitajskem iz zapora izpustili kanadska državljana, poslovneža Michaela Spavorja in nekdanjega diplomata Michaela Kovriga, ki so ju zaradi obtožb vohunstva aretirali kmalu po aretaciji Mengove. Več kot tisoč Rusov je v središču Moskve protestiralo proti prevaram na volitvah, na katerih je po uradnih podatkih slavila vladajoča Enotna Rusija.

pandemiji doživel hude udarce, a se je krivulja tako v Sloveniji kot v tujini obrnila navzgor, je ocenil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Prepričan je, da se bo panoga pravočasno prilagodila spremembam in bo znova utrdila svoj položaj.

Turizem je v pandemiji doživel hude udarce.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik in predsedniki reKajakaš Nejc Žnidarčič je še prezentativnih združenj občin so petič postal svetovni prvak v podpisali dogovor o višini povsprinterskem spustu. prečnine za leti 2022 in 2023. Na pediatrični kliniki raste šteKajakaš Nejc Žnidarčič je na vilo otrok, ki zaradi covida-19 in svetovnem prvenstvu v kajaku in drugih respiratornih obolenj pokanuju na divjih vodah v sprinter- trebujejo intenzivno nego. skem spustu še petič postal sveV Nemčiji je po nedeljskih votovni prvak. litvah kanclerski kandidat SPD Olaf Scholz že potrdil odločenost, da sestavi koalicijsko vlado. Kot je nakazal, bo skušal novo koalicijo oblikovati z Zelenimi in liberalci (FDP). Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je gostil srečanje predsednikov parlamentov držav Zahodnega Balkana. Zorčič je poudaril, da mora EU tem državam dati jasen znak, kdaj lahko Vodje strank LMŠ, SD, Levica pričakujejo vključitev v EU in SAB so podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju in ob tem poudarili, da verjamejo, da so lahko alternativa aktualni vladi in kot taki na prihodnjih državnozborskih volitvah dobijo večino za oblikovanje trdne vlade, ki bo vrnila Slovenijo na pravo pot. Predstavniki vlade so obiskali Zasavje. Predsednik vlade Janez V Nemčiji so na volitvah tokrat zmagali Socialdemokrati. Janša je ob tem med drugim dejal, da si lahko regija obeta razpiSeptembrska javnomnenjska se iz naslova evropskih sredstev raziskava Mediane kaže, da vla- za pravičen prehod premogovda Janeza Janše še vedno beleži nih regij. nizko podporo, z njenim delom ni zadovoljnih 63 odstotkov vprašanih. Med strankami je na vrhu še vedno SDS, a tudi njej podpora pada. Trenutno bi jo volilo 15 odstotkov volivcev, kar je najslabši rezultat v zadnjem letu. V Nemčiji je okoli 60 milijonov volivcev izbiralo člane zveznega parlamenta. Socialdemokrati (SPD) s kanclerskim kandidaLMŠ, SD, Levica in SAB tom Olafom Scholzem in konso podpisali sporazum o servativna unija CDU/CSU s povolilnem sodelovanju. kanclerskim kandidatom Arminom Laschetom sta tesno skupaj. Na nevrološko kliniko v LjuSocialdemokrati so po začasnih bljani so sprejeli zelo resno bolizidih dobili 25,7 odstotka, kon- no mlajšo pacientko, pri kateri servativna unija pa 24,1 odstot- sumijo na zaplet po cepljenju z ka glasov. Zeleni so osvojili 14,8 vektorskim cepivom Johnson & odstotka glasov, liberalci (FDP) Johnson. 11,5, skrajno desna Alternativa Hočemo podnebno pravičnost - za Nemčijo (AfD) pa 10,3 od- in hočemo jo takoj, je ob odprtju stotka glasov. podnebne konference mladih v Na mejnih prehodih na severu Milanu poudarila podnebna akKosova in Metohije že sedmi dan tivistka Greta Thunberg. potekajo protesti proti odločitvi Predsednica Evropske komisije Prištine o zamenjavi registrskih Ursula von der Leyen je ob zatablic. Srbija je dvignila raven pri- četku tridnevne turneje po Zapravljenosti svoje vojske. hodnem Balkanu izrazila polno Švicarji so na referendumu pod- podporo začetku pristopnih poprli možnost sklenitve zakonske gajanj med Evropsko unijo ter zveze za vse. Albanijo in Severno Makedonijo. V Veliki Britaniji se nadaljuje panično kupovanje bencina in drugih pogonskih goriv. Glavni razlog za krizo je pomanjkanje voznikov cistern, ki mu botruje Po vsem svetu smo obeleži- kombinacija pandemije covida-19 li dan turizma. Turizem je v in učinkov brexita.

Nedelja, 26. septembra

Torek, 28. septembra

Ponedeljek, 27. septembra

Korak nazaj. Mesec je naokoli in spet je bil poln butalskega političnega vsakdana; od tistih, ki se naključno srečajo na jahti ali v lastnem stanovanju, do enega od njih, ki naključno spleza na dimnik. Od tistega, ki kupi neizpravne oklepnike, češ, saj imamo leto dni časa za reklamacijo, nato pa se pohvali še s sedemintridesetimi dodatnimi, do onega, ki se ne upa sprehajati brez policijskega spremstva po mestu, nato pa jih okliče za lenuhe in mevže?! A je treba zdržati. Ipak obeležujemo tridesetletnico države! In sanjali smo Švico …, pravkar so na referendumu podprli istospolne poroke; tega si v slovenski družbi ne predstavljam več - pri nas politična elita napada skupnost LBGTQ, pa državljanov ni slišati. V Švici jim je 64 odstotkov volivcev izreklo podporo. Špela Kožar Pri nas se zbere množica le še zaradi cepljenja; ob petkih pa je le nekaj sto kolesarjev. Kot je nekdo tvitnil tisto prvo sredo, pred nasiljem: Ko vam kradejo pred nosom pri belem dnevu, vas ni. Ko rušijo državo, vas ni. Ko javno podpirajo fašiste, vas ni … V teh dneh se veliko sprehajam. Da prečistim glavo od vseh nonsensov, ki jih čez dan “zaužijem”. In tako srečam kolega s psom, ki počne prav takisto. Imaš tudi ti občutek, da je vsa patologija naroda priplavala na površje? Zaskrbljeno pokima, zavzdihne. Napeto je, preveč je napeto. Sploh zato, ker je nepotrebno. Popolnoma nepotrebno je, kako se vedemo eden do drugega. Kaj pa, če stopimo korak nazaj? Vsak posebej. Mislim, da smo se nekateri že sprijaznili, da ne bomo Danska ali Portugalska ali Malta ali Švedska ali … le katera bo naslednja evropska država? …, da bo pač treba počakati do pomladi, ko naj bi bili prekuženi, ker precepljeni pač ne bomo. A ker je vmes zima, za marsikoga najbolj turoben in samoten letni čas, prenehajmo z žaljenji. Toliko gneva, nespoštljivosti, celo sovražnosti, ki ga v teh dneh stresamo v službi, za šankom, na družbenih omrežjih, na ulici … bomo ob tridesetletnici postali popolnoma razklani in eni druge doživljali zgolj agresivno? Nevarni koraki. Verjamem, da bi bilo v demokratičnem vladnem okolju drugače. Verjamem, da bi bilo z epidemiološko (in ne infektološko ali imunološko ali odvisniško) stroko na čelu drugače. Ker še vedno verjamem, da kot narod nismo zblazneli … Trideset let je, dajmo se še enkrat spomniti na rojstvo države. Dišalo je po svobodi, kot danes diši po solzivcu. Radi smo se družili, kot se danes radi prepiramo. Dobro, vmes se je spremenila družbena matrica, zakorakali smo v obdobje skrajnega individualizma in postfaktičnosti, oboje s pomočjo družbenih omrežij. A teh škodljivih posledic za naš obstoj ne razumemo. Ne razumemo, da bi morali protestirati že pred dvajsetimi leti, ko sta se zrušila dvojčka in so nas politične elite preobrazile v družbo nadzora. Zato slutim, da je naslednja stopnja, če se ne bomo vsi skupaj malce umirili, fajt. To hočemo? Zima prihaja; skozi dimnik se kadi, skozi zarošeno okno pogled na veselo druščino, ki zoba in kramlja ob dobri glasbi; a ne o cepljenju, politiki ali drugi svetovni vojni. Druščina zgolj uživa, v medsebojni družbi in naklonjenosti. In naključnem smehu. To so bili časi ... 🔲

Vlada občinam določila višjo povprečnino Ljubljana, 26. septembra – Vlada je sprejela sklep o določitvi povprečnin občinam za leti 2022 in 2023. Za prihodnje leto se bo povprečnina dvignila na 645 evrov, za leto 2023 pa na 647 evrov, so na Twitterju zapisali na ministrstvu za javno upravo. Vladni predlog je sprva predvideval, da se povprečnina za prihodnje leto določi v višini 638 evrov. Ta predlog so podprli v vseh treh združenjih občin - Skupnosti občin Slovenije, Združenju mestnih občin Slovenije in Združenju občin Slovenije -, a so ob tem ostajali pomisleki, ali bo tako določen znesek zadostoval za kritje vseh zakonsko določenih nalog občin. Vlada je potrdila celo višjo povprečnino, kot je predvideval prvotni predlog, in sicer 645 evrov, saj so občine ocenjevale, da bodo težko izpolnile postavljene cilje. 🔲

lokalne novice

Naš čas, 30. 9. 2021 barve: CMYK, stran 7

MED VAMI

30. septembra 2021

Poklon prostovoljcem s podelitvijo priznanj Naj prostovoljki sta Klara Jan in Zdenka Uršnik, naj prostovoljska organizacija v Mestni občini Velenje v letu 2020 pa je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje Tina Felicijan

Velenje, 23. septembra – Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna občina Velenje pod častnim pokroviteljstvom župana že vrsto let skupaj izvajajo natečaj Naj prostovoljec. Zbirajo predloge za podelitev nazivov naj prostovoljec oziroma prostovoljka v dveh kategorijah – do 30 in nad 30 let – ter naj prostovoljska organizacija. Letos je prispelo deset nominacij – ena v kategoriji mlajših prostovoljcev, šest v kategoriji starejših in tri v kategoriji prostovoljskih organizacij. Naj prostovoljka do 30. leta starosti je postala Klara Jan, med drugim prostovoljka v Društvu Revivas Škale, kjer je članica upravnega odbora in zadolžena za vodenje projektov in drugih aktivnosti, kot so Škalska pravljica, velikonočne, adventne, poletne delavnice, izleti in priprava vizualnega gradiva za različne priložnosti. V letu 2020 je izvedla sedem samostojnih projektov, med njimi Pozojeva noč v sklopu mednarodnega projekta Noč knjige, razstavo Babi ttmu praj (igra spomina z narečnimi besedami), tematska srečanja in K(o) rona piknik. Ustvarila je spominek »Sveti Jurij ubija zmaja«, na osnovi slike, ki je krasila nekdanjo cerkev sv. Jurija v Škalah, in maketo nekdanjega središča vasi Škale. Na predlog Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje je naj prostovoljka nad 30. letom starosti postala predsednica UNI3

Zdenka Uršnik. Je tudi članica Kluba upokojencev Velenje in Kluba upokojencev Šoštanj ter kulturno-umetniških društev Gambatte in Harmonija. Je vaditeljica jutranje telovadbe v Šoštanju in voditeljica medgeneracijskih skupin – širiteljica preprečevanja padcev v starosti od leta 2013. »S svojim nesebičnim delom in predanostjo Univerzi za tretje življenjsko obdobje je mnogim starostnikom v Šaleški dolini omogočila ponovno inte-

izobraževanj, krožkov in predavanj. S tem ostaja Univerza prepoznavna, rastoča organizacija, ki skrbi za aktivno vključenost starejših v lokalno okolje,« so utemeljili njeni kolegi. Naziv naj prostovoljska organizacija pa je na predlog aktiva ravnateljev velenjskih osnovnih šol prejela Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. V letu 2020 je izvedla 27 programov in projektov, pri katerih so sodelovali prostovoljci. Med njimi so

Dedka Mraza v Šaleško dolino in virtualno druženje z njim. Izvedli so številne projekte na področju humanitarne pomoči otrokom in družinam. Med drugim so pripravili in razdelili več kot 300 prehrambnih paketov. Zbirali in delili so otroška oblačila in obutev ter drugo opremo za otroke, kupljene in podarjene računalnike ter s tem otrokom omogočili šolanje na daljavo, šolske potrebščine so razdelili med 77 otrok in tako pomagali 49 družinam, z

Med podeljevalci Jankom Urbancem, Nino Smrekar in Petrom Dermolom so nagrajenci (z leve): Bojana Špegel v imenu MZPM, Klara Jan iz društva Revivas in Zdenka Uršnik iz UNI3. Foto: Lara Lukše

gracijo v družbo. Daje motivacijo tako mentorjem kot študentom in jih vedno znova navdihuje, da skupaj dosegajo nove cilje. Vsakodnevno vpliva na izboljšanje kvalitete življenja posameznikov, ki se udeležujejo številnih

tudi kratki in poletni počitniški programi, otroško pustovanje, skrb za skupnostni vrt v Sončnem parku, projekt Veseli december s pripravo 2000 daril za otroke in razdelitev daril ob strogih epidemioloških ukrepih, prihod

novoletnimi darili pa so obdarili 144 otrok in mladostnikov iz socialno šibkih družin. Priznanje je prevzela sekretarka MZPM Velenje Bojana Špegel. Vsi kandidati za priznanje naj prostovoljec in naj prostovoljska

Povezali jezikoslovje in kulinariko Dneve evropske kulturne dediščine, letos posvečene kulinariki, so začeli praznovati s pokušino jedi, pripravljenih po starih kuharskih zapiskih Cecilije Lempl Tina Felicijan

Velenje, 25. septembra – V soboto so se tudi v Velenju začeli dnevi evropske kulturne dediščine, ki se z geslom Dober tek! pridružujejo aktivnostim ob imenovanju Slovenije za evropsko gastronomsko regijo leta 2021. Nadaljevali se bodo v soboto, 2. oktobra, ko bodo na Velenjskem gradu med 10. in 18. uro predstavili proizvodnjo sodavice in pokalice oziroma kraherla – gazirane sadne brezalkoholne pijače, nekoč poznane po značilni steklenici s stekleno kroglico. V nedeljo, 3. oktobra, pa bo prireditev Jesen na Grilovi domačiji, ki se bo začela ob 15. uri, potekala v znamenju kulinarične dediščine.

Gimnazijci razvozlali recepte

Ko so sodelavci Muzeja Velenje preurejali muzejsko knjižnico, v kateri hranijo zlasti strokovno literaturo, redke primerke in zanimive rokopise, so med sortiranjem izluščili nekaj kuharskih knjig in tudi nekaj zvezkov z zapisanimi recepti, ki sodijo med raritete. Med njimi je tudi eden bolj zanimivih rokopisnih zvezkov v

muzejski zbirki z več kot sto let starimi kuharskimi recepti Cecilije Lempl – škalske kuharice, ki je živela med leti 1894 in 1908 ter nekje na prelomu stoletja kuhala pri dekanu v Škalah. V sodelovanju z Gimnazijo Velenje so se v tem kulinarično obarvanem letu lotili jezikovnega in etnološkega raziskovanja njenih receptov.

ki se je šolala v Nemčiji, a nemški izrazi so v receptih zapisani pogovorno – fonetično in z narečno posebnostjo. Sama sem kot jezikoslovka uživala v iskanju izvora

ki je projekt in prepise receptov predstavila z dijakinjama Mašo Meh in Ajdo Božiček, kustosinja Muzeja Velenje Mateja Medved pa je predstavila zbirko drugih

Klara Jan: »To priznanje mi pomeni potrditev, da prostovoljno delo nekaj šteje in je opaženo tudi v teh kriznih razmerah, ko smo se morali veliko prilagajati, mnoge aktivnosti izvajati od doma, na daljavo, da smo sploh lahko izvedli projekte. Pomeni, da smo z njimi dosegli ljudi.« Zdenka Uršnik: »Zelo sem ponosna na to priznanje. Dejansko živim za Univerzo za tretje življenjsko obdobje – z njo se zbujam in zaspim. Želim si, da bi se nam starejši, zlasti osamljeni, pridružili in našli, kar jih zanima in veseli, saj bodo tako razvijali svojo osebnost in bodo bolj zadovoljni.« Bojana Špegel: »Zagotovo je to priznanje vsem našim prostovoljkam in prostovoljcem, ki s srcem delajo za otroke in družine. Lani zaradi epidemioloških razmer nismo mogli vseh vključiti v naše projekte. So pa tisti, ki so lahko pomagali našim zaposlenim, delali toliko več. Prilagajali smo se dogajanju in potrebam v lokalnem okolju. Letos ni nič lažje, a smo se lani veliko naučili. Upam, da bomo še naprej lahko skrbeli za družine in nudili pomoč vsem, ki se obrnejo na nas.« organizacija so prejeli posebno priznanje. Zmagovalca do 30 let in nad 30 let sta prejela plaketo in vsak po en darilni bon v vrednosti 50 evrov za kulinarično razvajanje na kmetiji Karničnik, prav tako pa zmagovalna organizacija,

❱

Z degustacijo jedi, ki jih je pripravila Jožica Kvas, so pokukali v kuhinjo škalske gospodinje z začetka 20. stoletja.

besede, starosti, variantah. Sklepamo lahko, da Cecilija Lempl ni bila običajna gospodinja. Ni kuhala preprostih kmečkih jedi. Med sestavinami zasledimo tudi polenovko, rakovice, limonino lupino,« je povedala Šalejeva,

kuharskih knjig in zvezkov z recepti, ki jih hrani muzej.

Krepke in bogate jedi

Recepte pa so prevedli tudi v prakso. V sodelovanju s priljubljeno šaleško kuharico Jožico Kvas

ki je prejela darilni bon v vrednosti 100 evrov. Vsi nagrajenci so v dar prejeli še posebno ročno izdelano skulpturo Sebastjana Volovška. 🔲

Šchpeck Knödeln (Cmoki s špehom/slanino)

»Deni v kastrolo špeha würflih narezaniga, deni noter čebula in peteržila, potem deni noter 1 virflih narezano žemljo, da se zresta. Potem žmavca abtrajbaj deni 2 jajci noter potem tiste žemlje in enmalo z mlekom zmoči, naredi knedelce in v slani vodi skuhaj,« je pred sto leti zapisala Cecilija Lempl. Dijaki pa so njene besede prenesli v sodobni jezik: »V posodo daj na kocke narezano slanino (špeh), čebulo in peteršilj, nato dodaj na kocke narezano žemljo, da se popraži. Posebej segrej mast, dodaj 2 jajci in popražene žemlje in zmoči z malo mleka. Oblikuj cmoke in jih skuhaj v slani vodi.«

❱

Prepis receptov Cecilije Lempl bodo zdaj posodobili, da bo razumljiv sodobnim gospodinjam.

Včasih so vse sestavine rezali na rezance ali rezine, le redko na kocke.

Dijaki so pod mentorstvom profesorice slovenščine Alenke Šalej pretipkali rokopis, ki je digitaliziran in hranjen, saj potrebuje restavracijo. Gradivo so analizirali z jezikovne, terminološke ter etnološke perspektive. Vstopili so v prostor starega jezika, ki je še precej pod vplivom nemščine. Razvozlati so morali tudi precej pogovornih izrazov. »Predstavili smo jim znanstveno metodologijo jezikoslovnega raziskovanja in jim obenem približali dediščino. Delo, ki zahteva veliko časa, je bilo izziv. Sodelovala je dijakinja,

Prostovoljno delo je dobesedno zgradilo temelje Velenja. Je del lokalne identitete in tradicije, ki se ohranja na vseh področjih družbenega življenja. Zato se ceni, spoštuje, podpira in spodbuja, kar lokalna skupnost dokazuje tako z ustvarjanjem pogojev za delovanje prostovoljskih organizacij kot s simbolično nagrado najbolj prizadevnim posameznikom in kolektivom. Zavedanje dodane vrednosti prostovoljstva pa se je v teh težkih in negotovih časih, ko so prostovoljci še bolj zagrizli v svoje delo, da bi olajšali stiske zlasti najbolj ranljivih skupin, še okrepilo. »Vesel sem, da ima Velenje tako dobro razvito mrežo prostovoljcev. Za to moramo znati biti hvaležni, to ohraniti in razvijati. Doslej smo uspešno prenašali vrednote tovarištva na mlajše generacije in verjamem, da bomo z izkazovanjem spoštovanja prostovoljcem posameznike še naprej motivirali za prizadevno delo v prid ranljivih skupin in širše skupnosti,« je dejal župan Peter Dermol in prostovoljce pozval, naj bodo še naprej oprezni na pomoči potrebne, saj so pomemben člen v boju z družbenimi posledicami aktualnih razmer.

iz Florjana, ki je skoraj pol stoletja delala kot kuharica, med drugih pri Grebenšku v Belih vodah, zdaj pa z ljubeznijo kuha za bližnje, so na predstavitvi projekta v atriju Velenjskega gradu priredili degustacijo. »Ko sem pregledala zapiske, mi nič ni bilo tuje. Poznala sem jedi in razumela tudi večino nemških in narečnih izrazov. So pa recepti skopo zapisani. Gospodinja, ki ima veliko izkušenj, lahko kuha po teh receptih. Če

ne bi tako dobro poznala kulinarike, pa bi težko ustvarila prave jedi,« je povedala in izpostavila zanimivost, da se vsaka receptura začne z besedami »deni v posodo malo žmavca.« Vedela je, da je to mast, ni pa bila prepričana, katera. »Povprašala sem na več straneh. Eni so trdili, da je to črevna mast, drugi, da je salo, ko sem pregledala vse recepture, pa sem ugotovila, da je to lahko le svinjska mast, na kateri so pripravljali tudi sladice. Kasneje se je že pojavilo tudi maslo. V primerjavi s sodobno kuhinjo imajo te stare jedi veliko maščob. Sicer pa recepte lahko uporabljamo še danes.« Postregla je močnejšo enolončnico s kruhovimi cmoki, čisto francosko juho z zelenjavo in opečenimi rezinami žemelj, špinačno rolado, mesni zavitek in biskvitne sladice. Obiskovalcem so vse jedi šle v slast. 🔲

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 8

IZOBRAŽEVANJE

30. septembra 2021

Da mleko ostane v loncu

Rešitev za 3D tisk z voskom

Pametna kuhalna naprava skrajša čas kuhanja, prepreči nezgode in zmanjša porabo električne energije, ugotavlja njen izumitelj Dejan Mežnarc

Strojni tehnik Matic Bajsić je med izdelavo z zlatim priznanjem nagrajene raziskovalne naloge našel pot do inovativnega 3D tiska z voskom

Tina Felicijan

Ko bi le obstajal boljši način za pogrevanje mleka, je razmišljal dijak Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje Dejan Mežnarc, ki si vsako jutro za zajtrk pogreje mleko, včasih pa mu skipi. Da bi se izognil čiščenju, je kot navdušenec nad mehatroniko, elektrotehniko in tudi računalništvom našel rešitev v napravi za bolj avtonomno kuhanje, ki sama poskrbi, da mleko ne skipi, skuha pa tudi druge jedi. S pomočjo mentorja Klemna Hleba je izdelal raziskovalno nalogo Pametna kuhalna naprava, v sklopu katere je razvil krmilni sistem, povezan z indukcijsko ploščo, modul za lonec s senzorji, ki komunicira s krmilnikom indukcijske plošče, ter mobilno aplikacijo. Prototip – sistem naprav, ki se aplicirajo na obstoječo kuhinjsko ploščo in posodo – je prestal test in pokazal, kako bi vgradnja Dejanove inovacije v kuhalne plošče in posode olajšala kuhanje. »V sklopu raziskovalne naloge sem izdelal pametno napravo za kuhanje in mobilno aplikacijo, v katero so vneseni recepti. S telefonom izberemo, kaj bomo kuhali. Naprava, ki ima vgrajeno tehtnico, tako da lahko sproti merimo količino sestavin, nato

Dejan Mežnarc: »Zjutraj lahko postavimo zmrznjeno jed na kuhalno ploščo, ko gremo iz službe, pa s telefonom na daljavo vklopimo ploščo, ki bo hrano pogrela in jo vzdrževala na optimalni temperaturi. Doma nas bo čakalo toplo kosilo.«

sama poskrbi za optimalno temperaturo med kuhanjem, dokler jed ni gotova. Cilj naloge je bil namreč ugotoviti, ali lahko z uporabo naprave skrajšamo čas kuhanja, zmanjšamo porabo električne energije in preprečimo morebitne neželene situacije pri kuhanju,« je povedal in pojasnil, da hrano pogosto pregrevamo, zato sili iz lonca, pa tudi prekuhavamo in tako trošimo energijo, čeprav so sestavine že kuhane.

Med raziskovanjem je s pomočjo naprave in brez nje večkrat skuhal omako za špagete in zelenjavno juho. »Med kuhanjem sem meril čas in porabo električne energije. Zbrane podatke pri obeh načinih kuhanja sem primerjal med seboj. Ugotovil sem, da z uporabo pametne kuhalne naprave skrajšamo čas kuhanja, preprečimo kuharske nesreče in zmanjšamo porabo električne energije,« izsledke povzame avtor treh raziskovalnih nalog, od katerih sta osnovnošolska in ena srednješolska osvojili državno srebrno priznanje, najnovejša pa regijsko srebrno in državno zlato priznanje. Slednjo odlikujeta inovativnost in tehnična dovršenost, saj je Dejan predlagal novo rešitev za kuharske težave in njeno učinkovitost dokazal s prototipom, za katerega je vso elektroniko, programiranje in umerjanje regulacije ustvaril sam. 🔲

Dejan Mežnarc bo letos postal maturant, izobraževanje pa bo nadaljeval v elektrotehniški stroki. Bolj kot v podjetniških vodah se vidi v razvojnem oddelku kakega inovativnega podjetja.

Nadaljujemo tradicijo. Ustvarjamo prihodnost.

Maturant Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje Matic Bajsić, ki bo oktobra prestopil prag ljubljanske fakultete za strojništvo, kot kadrovski štipendist pa računa na zaposlitev na Premogovniku Velenje, kjer je opravljal tako obvezno prakso kot počitniško delo, se je v lanskem šolskem letu prvič lotil izdelave raziskovalne naloge, saj mu je čas zaradi odsotnosti drugih aktivnosti to dopuščal. Idejo je dobil pri šolskem krožku v tretjem letniku, ko je dodobra spoznal tehnologijo 3D tiska od same sestave tiskalnika do programiranja ter zaslutil, da bi s 3D tiskom lahko rešil problem, ki se pojavlja pri kalupiranju. Z raziskovalno nalogo z naslovom Izdelava prototipa naprave za izdelavo filamenta za 3D-tisk iz parafinskega voska, ki jo je izdelal pod mentorstvom Viljema Osojnika in Klemna Hleba, je predstavil svojo idejo za hitrejše, lažje in bolj natančno pretapljanje negativov v končne izdelke. »V zlatarstvu, denimo, veliko izdelkov nastane tako, da se iz voska zmodelira negativ, ki se vstavi v nek medij, običajno se zakoplje v pesek, nato pa se po dovodnem kanalu vlije staljena kovina, ki upari vosek in zavzame obliko negativa. Dobil sem idejo za množično proizvodnjo negativov, uporabnih pri prototipizaciji, modelarstvu, zlatarstvu, in sicer z izdelavo filamenta za 3D

tiskanje voska. Tako sem skonstruiral napravo, ki izdeluje ta filament, s programsko opremo pa zmodeliral ekstruder, ki omogoča tiskanje z voskom. Slednji ni izdelan do prototipa, naprava za izdelavo filamenta, torej surovine, ki se med tiskanjem tali

Matic Bajsić: »Zlato priznanje je potrditev, da čas, vložen v izdelavo raziskovalne naloge, ni bil zaman in sem delo dobro opravil.«

in po slojih nanaša do izdelave končnega produkta, pa preverjeno deluje,« povzame vsebino raziskovalne naloge, ki je na regijskem tekmovanju dobila srebrno, na državnem pa zlato priznanje. Običajno se za 3D tiskanje uporablja plastika. A ta ni primerna za izdelavo negativov. »Ko bi staljena kovina plastični negativ sežgala, odlitek ne bi bil popoln. Na njem bi ostale saje, površina pa bi bila porozna. Vosek pa se povsem

upari in ne pusti sledi, zato je bolj primeren. A medtem ko je plastični filament iz tri milimetre debele niti, navite na kolut, ima vosek drugačne fizikalne lastnosti. Ker je manj trden, iz njega ne moremo narediti tanke niti, ki bi jo lahko navijali, ker se pri obremenitvi na strig lomi. Ima pa dobro tlačno trdnost, zato ga lahko obremenjujemo na pritisk in nateg. Razvil sem filament premera sedem milimetrov v obliki pol metra dolge palice, ki se dovaja naravnost v ekstruder, torej sestavni del 3D tiskalnika, ki nanaša filament. Ker so običajni ekstruderji prilagojeni tisku s plastiko, filament obremenjujejo na strig, kar za vosek ni primerno, poleg tega pa lahko uporabljajo le do tri milimetre debele filamente. Zato sem moral zasnovati posebno prilagojen ekstruder, ki lahko uporablja debelejši filament in ima več koles, da ga dovaja naravnost v šobo brez strižnih obremenitev, zato se ne lomi. To sem dosegel tako, da sem uporabil več jermenskih zobniških prenosov, zato lahko z uporabo le enega motorja dosežemo, da se štirje zobniki vrtijo nasproti drug drugemu in tako dosežemo učinek vleke,« pojasnjuje, da filament že lahko proizvaja, do samega tiska pa mu manjka še fizična izdelava ekstruderja. Morda se je bo lotil pri kakem študijskem projektu ali pri diplomski nalogi, razmišlja in je odprt tudi za podjetniški razvoj 🔲 inovacije.

Pod katero masko je več zraka? Za osnovnošolsko raziskovalno nalogo z naslovom Zračna prepustnost različnih mask je Maj Mirst na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev prejel zlato priznanje Tina Felicijan

Ob prazniku občine čestitamo vsem občankam in občanom Šoštanja!

Turna d.o.o., Primorska cesta 6b, SI – 3325 Šoštanj, T: +386 3 89 85 600, E: info@turna.si, W: turna.si

Ko se je začela epidemija koronavirusa, se je Maj Mirst, takrat učenec OŠ Šalek, danes pa že dijak velenjske splošne gimnazije, prvič srečal z obraznimi maskami. »Opazil sem, da skozi masko težko diham. Zato sem želel raziskati, kakšna je zračna prepustnost različnih mask. Ker me zanima naravoslovje, sem se odločil, da bom izdelal raziskovalno nalogo,« je povedal, kaj je botrovalo ideji, ki jo je razvil z mentorjem Igorjem Košakom in izdelal na regijskem tekmovanju z bronastim, na državnem pa z zlatim priznanjem nagrajeno raziskovalno nalogo Zračna prepustnost različnih mask. »Med raziskovanjem sem ugotavljal razliko v zračni prepustnosti pri različnih vrstah mask. Ker se maske med uporabo navlažijo, sem pri raziskavi upošteval tudi to. Primerjal sem ovratne rute oziroma šale, pralne maske, kirurške maske, respiratorne maske FFP2, respiratorne maske FFP3 in respiratorne maske FFP3 z ventilom. Prepustnost zraka sem meril pri

Maj Mirst: »Ugotovil sem, da imajo različne obrazne maske zelo različno prepustnost zraka in je res pomembno, da maske redno menjujemo, saj je vpliv vlage v maski dokaj velik.«

povsem suhi maski, rahlo vlažni maski in pri mokri maski. Za raziskavo sem uporabil preprosti merilec vetra, fen na hladni zrak, različne maske in držalo. Masko sem postavil v škatlo, vanjo usmeril fen, na drugi strani pa z merilcem vetra meril, koliko zraka je šlo skoznjo. Ugotovil sem, da se s povečevanjem vlage v

maskah, torej med uporabo, zračna prepustnost zmanjšuje ali pa ostane enaka. Če lahko skozi masko vdihnemo enako ali manjšo količino zraka, kot ga lahko izdihnemo, se zrak izmenjuje. Zdravstveni vpliv je v tem primeru za uporabnika pozitiven, v nasprotnem primeru pa slab,« je predstavil raziskovalno metodo. Kako se torej maske razlikujejo? »Najboljšo zračno prepustnost imajo higienske maske, najdlje pa lahko nosimo respiratorne maske. Slednje lahko nosimo osem ur, medtem ko moramo higienske in kirurške zaradi zmanjšanja zračne prepustnosti zamenjati že po štirih urah. Zračna prepustnost pa ni nujno lastnost, ki vpliva na varnost mask. Respiratorne maske so bolj učinkovite od kirurških, a imajo višjo zračno prepustnost, higienske maske pa so manj učinkovite od kirurških in so prav tako zračno prepustne,« odgovarja Maj Mirst, ki je v raziskovanje vložil veliko časa in truda, a pridobil tudi veliko novega znanja, zato se bo s podobnim izzivom morda še kdaj spoprijel. 🔲

Naš čas, 30. 9. 2021 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

30. septembra 2021

Učencem želita predati širino in svobodo glasbenega izražanja Maja in Blaž Turinek sta mlada človeka z velikim srcem in akademsko glasbeno izobrazbo. Pred dvema letoma sta se odločila za samostojno glasbeno pot in tako ustanovila zasebno glasbeno šolo Blamaja. Lara Oprešnik

Kdo sta Maja in Blaž?

Maja zaključuje magistrski študij glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poleg tega igra flavto, klavir, poje, vodi zbor. Blaž je z odliko zaključil magistrski študij trobente, prav tako na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Hkrati je član ansambla Mladi Korenjaki, igra in uči tudi druge inštrumente, vodi orkester. Sta izjemno delavna človeka, o čemer priča tudi dejstvo, da sta oba zaposlena ne samo v svoji glasbeni šoli, temveč tudi drugje po Sloveniji.

Začetek samostojne glasbene poti in ustanovitev podjetja

Ustanovitev zasebne glasbene šole je Majina želja že od otroštva. Blaž pa je začel o tem razmišljati, ko je zaključil študij trobente in ni dobil takoj zaposlitve. Tako sta se leta 2019 odločila za samostojno podjetniško pot ter ustanovila zasebno glasbeno šolo Blamaja. Ker sta se ustalila v Mislinji, od koder je sicer Maja, se jima je zdela dobra ideja, da z ustanovitvijo glasbene šole prispevata tudi h glasbenemu in

kulturnemu razvoju v svojem kraju, kjer glasbeno udejstvova udejstvovanje precej upada. Zavedala sta se, da mnogi starši nimajo možnosti peljati otrok v bližnje javne glasbene šole, kot sta šoli v Velenju ali Slovenj Gradcu, v Mislinji pa nič temu podobnega takrat še ni obstajalo, zato sta vedela, da bo marsikateri Mislinjčan z veseljem obiskoval njuno šolo.

Kultura v Mislinji se namreč premika, število učen učencev v njuni glasbeni šoli pa se vsako leto povečuje.

»Zavedava se, da traja najmanj pet let, da podjetje resnično začne uspešno delovati«, pripoveduje Blaž. Na začetku sta imela nekaj pomislekov tudi zaradi zlobnih jezikov in konkurence. »Želela sva ustanoviti resnično kakovostno zasebno glasbeno šolo, ki učencem omogoča celovit glasbeni razvoj, od teorije k praksi,« pove Maja. Trenutno svoje otroke vpisujejo tudi člani godbe, česar sta izjemno vesela.

Maja in Blaž Turinek

Tiki je bil ustanovljen pred 70 leti kot tehnični inštitut kovinske industrije Slovenije. Kljub viharnosti različnih časov je podjetje obstalo in je danes cenjeno v Evropi ter po svetu kot eden vodilnih proizvajalcev grelnikov vode. Le takšen Tiki, s tradicijo, znanjem in svetovnim ugledom, je lahko postal del švedske Skupine NIBE. Po desetletjih razvoja znotraj koncerna Gorenje je Tiki danes sestavni del globalne korporacije, ki garantira vrhunsko kakovost in globalni razvoj. NIBE spoštuje lokalno znanje in razvite blagovne znamke, zaradi česar se skupina Tiki s sedežem in proizvodnim obratom v Stari Pazovi, razvojem, prodajo in vodenjem v Velenju ter trgi po vsem svetu v takšni mednarodni družbi odlično počuti. Vrhunske toplotne črpalke NIBE so najboljši primer pregovorno visoke švedske kakovosti

jim prilagodiš program,« pripoveduje Maja.

Kaj bi svetovala mladim, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot?

»Finančno si odvisen sam od sebe. Ne smeš biti bolan, ker si tega ne moreš privoščiti. Ob tem moraš poskrbeti za poletje, ko v glasbeni šoli nimaš prihodka in si moraš privarčevati denar že prej. Vseeno je pa res, da nimaš omejitev. Ko imaš enkrat podporo in določena leta delovanja, se lahko podjetje samo še širi.« In resnično uspešno samostojno glasbeno in podjetniško pot vama želim, Blaž in Maja. Z vajino vnemo, srčnostjo in delavnostjo vama bo gotovo uspelo uresničiti zastavljene cilje.

Blaž Turinek: »Za prihodnost si želim kvalitetnega učenja v najini glasbeni šoli. Učencem želim dati glasbeno širino za prihodnost.« Maja Turinek: »Z glasbeno šolo si želiva širiti glasbeno in kulturno zavest v našem kraju ter vsem generacijam omogočiti glasbeno izobraževanje. Predvsem pan učencem predati svojo ljubezen do glasbe.«

Tiki je kot sestavni del skupine NIBE na celjskem Mednarodnem obrtnem sejmu predstavil najbolj celovito ponudbo ogrevalnih sistemov doslej

Sestavni del svetovne skupine

»Moj najmlajši učenec je star 5 let, igra trobento in kljub rosnim letom zelo lepo zaigra že nekaj pesmic.

Od trnja do zvezd

S toplino na ti do celovitega ogrevanja Nekaj simboličnega je bilo v postavitvi dveh sosednjih razstavnih prostorov v hali L Celjskega sejma: sedemdesetletna tradicija znamke Tiki se je »naslonila« na globalno švedsko skupino NIBE Industrier, katere sestavni del je. Skupaj sta obiskovalcem Mednarodnega obrtnega sejma ponudili najbolj celovito ponudbo, kar jo je danes mogoče najti na slovenskem trgu: od grelnikov vode večjih volumnov, toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode in prostora ter zalogovnikov tople vode pa vse do sončnih elektrarn!

Razlika med javno in zasebno glasbeno šolo

V javni glasbeni šoli so principi in začetki drugačni, zato se mi zdita prednosti zasebne glasbene šole fleksibilnost in prilagoditev željam učenca. Če si želi nekdo začeti igrati zelo zgodaj, mu je to omogočeno, v javni šoli lahko začne šele pri 7., 8. letih,« razla razlaga Blaž. V Blamaji imajo učen učenci možnost učenja raznovrstnih glasbenih stilov, pa tudi različnih glasbenih programov, pou poučujejo učence vseh gene generacij. »Imamo možnost učenja po javnem učnem načrtu, lahko pa igraš inštrument samo do tega nivoja, da se npr. naučiš določene akorde. V zasebni glasbeni šoli imaš več svobode pri upoštevanju želj učencev. Poučuješ lahko tudi otroke in odrasle s posebnimi potrebami in

ter zavezanosti zeleni energiji, saj jih to vodilno evropsko podjetje izdeluje že več kot štirideset let, slovenskim kupcem pa jih ponuja partnersko podjetje KNUT.

Skrbno ravnanje z viri Izviri naše vsakdanje toplote danes niso cenjeni, če skrbno ne ravnajo z naravnimi viri. Poiskati jih moramo v zraku, zemlji, vodi ali sončni energiji. Zato toplotne črpalke Tiki združujejo najsodobnejšo tehnologijo, vrhunsko oblikovanje in spoštljiv odnos do vseh virov. Z njimi je mogoče ogrevati tako prostor kot sanitarno vodo, njihova največja prednost pa je, da najdejo toploto tam, kjer jo je zadosti in je praktično zastonj: v zraku ali pod zemljo, odlično pa se obnesejo tudi v kombinaciji s solarnim sistemom.

Na sončni strani Alp Prav poletna sončna energija, zbrana v sončnih celicah na strehi, je tista, ki jo današnje pametne toplotne črpalke že uspešno kombinirajo s siceršnjim zajemom energije iz okolja ali zemeljskih globin.

Obiskovalce celjskega sejma je poleg energetskih zmogljivosti najbolj zanimal ekonomski izračun. Prijazni strokovnjaki iz Tikija so jim pojasnili, da se investicija v toplotno črpalko povrne že v nekaj leti. Računi pokažejo, da se strošek segrevanja sanitarne vode v družinskem proračunu zmanjša kar do 75 %! Če pa je toplotna črpalka priključena na hišni solarni sistem, se v času presežene energije voda segreva na maksimalno temperaturo 65°C praktično zastonj!

Pripravljeni na aktualne izzive Prokurist družbe Tiki Peter Šilc je ob robu sejma poudaril: »Pripravljeni smo za prihodnost. Naše naprave so izjemno ekonomične, s preudarno rabo virov pa prispevamo k nizkoogljični družbi. Posebej zanimivo ponudbo smo ob aktualnih izzivih pripravili za Šaleško dolino: z odločitvijo za Tikijeve celovite rešitve bodo računi ogrevanja številnih družinskih hiš v Velenju in Šoštanju občutno nižji.«

Več na www.tiki.si. Promocijsko besedilo

Šaleška Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, Velenje, T 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

Čestitamo za praznik občine Šoštanj.

VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŠOŠTANJ. Metleče 14A, 3325 Šoštanj www.krevzel-instalacije.si

🔲

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

Oder ji diši Profesionalna plesalka Tina Benko izražanje s telesom širi med ljudi in spodbuja plesno kulturo Tina Felicijan

kjer je naposled dve leti delovala potenciale telesa. Išče principe, kot stalna rezidenčna umetnica. po katerih se telo premika, na Pleše, odkar pomni, uprizori- »Gre za center, ki so ga umetniki njih pa gradi svoj plesni izraz. tvena umetnost pa jo je docela sami iz opuščene tesarske delav- Zaradi tega odkritja sem v Berprevzela, ko je v prvem razredu nice preuredili v plesni studio, linu ostala tri leta in intenzivno osnovne šole obiskala celjsko celjsko študirala aksis silabus na raznih gledališče in odkrila magičodkrila magičdelavnicah in seminarjih, tako pa delavnicah in seminarjih, Tina Benko: ni svet ustvarjanja predstav. ustvarjanja predstav. »Kot plesalec nadgradila svoje akademsko šonadgradila svoje Oder jo je očaral. »Diši mi,« »Diši mi,« svet doživljaš lanje.« Novo znanje vpleta tudi v lanje.« Novo znanje pravi Velenjčanka Tina BenBen skozi telo. delavnice in seminarje, ki jih vodi delavnice in seminarje, ko. Navdušenje je nikoli ni je nikoli ni To je res sama. Primarno pa se posveča sama. Primarno minilo. »Najprej je bilo prije bilo pripri bogat način dejavnostim zavoda Divje ptice dejavnostim zavoda vlačno biti na odru, soustvarodru, soustvarsoustvar življenja.« –– umetniško-raziskovalnega inumetniško-raziskovalnega jati predstavo – nek pravljičnek pravljičštituta za ples in gib, ki ga je štituta za ples ni svet. Kasneje me je vedno me je vedno ustanovila s kolegico ustanovila bolj začelo zanimati telo, zazanimati telo, zaza Emo Križič Križič. »Najin čela sem se poglabljati v občutke, poglabljati v občutke, namen je izobraženamen ki mi jih daje ples in so drugačni in so drugačni vanje, usposabljanje vanje, kot pri drugem gibanju. Ples omogibanju. Ples omona področju plegoča specifično polje možnosti polje možnosti sa in giba. Letos raziskovanja in doživljanja svojega doživljanja svojega sva se osredotofizičnega in duhovnega obstoja duhovnega obstoja čili na delavnis telesom. To me vedno znova vedno znova ce, tudi spletne motivira za ples. UstvarjaUstvarja Ustvarjaplesne tečaje nje predstav, nekih novih nekih novih na različnih stosvetov, ki jih odkrivaš odkrivaš pnjah. Ne delava pnjah. v lastnem telesu,« telesu,« le s profesionalopisuje, da je nimi plesalci, ples kot način temveč tudi z življenja sredstvo odraslimi, ki si spoznavanja sebe. Prve plesne korake je naredila v Plesnem studiu N, kjer ji je »Želim si, da bi plesna scena zadihala. Ne le v smislu ustvarjanja učiteljica sodobnega plesa Nina in uprizarjanja, ki ga trenutno zavira epidemija, ampak da bi se Mavec Krenker tako kot številnim slovensko plesno polje nasploh odprlo ljudem, ki začutijo klic po generacijam plesalcev dala bogaplesnem gibu. Da bi se kultura plesa okrepila v najširšem smislu.« to popotnico za nadaljnji plesni razvoj ter mnoge priložnosti za mreženje in ustvarjanje na doma- kamor hodijo ljudje na rezidence želijo ljubiteljsko, rekreativno či sceni. Zdaj se vrača kot men- in ustvarjajo svoje plesne predsta- ukvarjati s svojim telesom s pletorica plesnih seminarjev. Sicer ve ter jih tam tudi uprizarjajo,« som. Poskušava odpreti prostor živi in ustvarja v Ljubljani. Diplo- pojasnjuje. Tam se je srečala s za neke redne plesne prakse, izmirala je na tamkajšnji akademiji posebnim načinom plesnega dela menjave, gostovanja mentorjev in za ples, nato pa magistrirala iz s telesom, ki se imenuje axis syl- tako podpreti razvoj plesne kulkulturologije. Erasmus prakso labus. »Veliko se ukvarja z ana- ture. Ukvarjava pa se tudi s proje opravljala v rezidenčnem ple- tomijo telesa, funkcionalnim dukcijo plesnih predstav. Pravkar snem centru Lake Studios Berlin, gibanjem, da lahko izkoristimo ustvarjava najin plesni duet.«

Odtisi urbanih pečatov Vzorci s pokrovov uličnih jaškov prenešeni na tekstil in opremljeni s pečatom znamke WOW Pokrov

Izvirni artefakti so na ogled tudi na spletni strani opacelica.si.

Tina Felicijan

Velenje, 25. septembra – V soboto dopoldne se je prenovljeni Stari trg spremenil v delavnico grafičnega tiska. Člana kolektiva Opa!celica, ki že desetletje deluje prav tam, sta namreč s podporo Mestne občine Velenje izvedla predstavitev eksperimentalnega projekta WOW Pokrov – odtiskovanja z zanimivimi reliefi opremljenih uličnih pokrovov na majice, vrečke, predpasnike in druge tekstilne izdelke. Ideja sicer ni nova V prihodnje bodo odtiskovali pokrove na različnih lokacijah, – predvsem v ustvarjalno bolj vitalsodelovali pa bodo lahko tudi obiskovalci. nih urbanih okoljih, kot je Berlin, je že zaživela. »Mesto ima ogromno si tudi sam bolj pozoren na njih,« pestro paleto pokrovov uličnih jaskritih potencialov. Ko imaš željo Sebastjan Kurmanšek in Bojan Pa- škov v mestu in pomislila, da bi in voljo, da bi jih pokazal ljudem, všek nakažeta, kako sta opazila idejo prenesla v lokalno okolje.

Pri sodobnem plesu so možnosti izražanja s telesom neomejene. Medtem ko gledalec ve, kaj lahko pričakuje, ko gre na klasično baletno predstavo, lahko na vsaki predstavi sodobnega plesa vidi povsem drugačno gibanje. Plesna umetnost v slovenskem prostoru ima kaj pokazati, nima pa prav veliko občinstva. Večinoma ga sestavljajo plesni ustvarjalci sami in njihovi bližnji. »To se mi zdi povezano s tem, da je glasbeno izobraževanje veliko bolj razširjeno in podprto kot plesno. Medtem ko ima tako rekoč vsaka vas glasbeno šolo, imajo le nekatere glasbene šole oddelke za sodobni ples. Srednja šola je ena v Ljubljani. Akademija Zgolj od ustvarjanja predstav sodobnega plesa v Sloveniji živijo le redki umetniki. Večinoma se ukvarjajo tudi s poučevanjem in z raznim projektnim delom na sorodnih kulturno-umetniških področjih, pogosto pa tudi s plesom popolnoma nepovezanim delom. za enkrat še vedno omogoča le izredni študij, pa tudi zelo mlada je še,« razmišlja in dodaja, da kot pogoj za produkcijski razcvet sodobnega plesa manjka tudi institucionalna podpora tej umetniški zvrsti. »Tako bi nas vsaj nekaj vsaj nekoliko lažje živelo od plesa. Mislim, da je v slovenskem profesionalnem plesu veliko kakovostne produkcije, ki je vredna podpore.« Sicer je zanimanje za različne plesne žanre največje med otroki. Bolj ko odraščajo, večji je osip in le redki odplešejo tudi v odraslo življenje. Po drugi strani pa marsikdo, ki nikoli ni plesal, začuti potrebo po gibalnem izrazu. Za delavnice, ki jih zavod Divje ptice prireja predvsem za odrasle, je namreč kar nekaj zanimanja. 🔲

Ti livarski izdelki namreč še zdaleč niso več monotoni. Samo na Starem trgu, kjer so odtiskovali doslej, je okrog dvajset različnih pokrovov. Reliefi, nekateri s figurami, drugi s 3D vzorci, imajo v prvi vrsti protizdrsni učinek, obenem pa imajo tudi specifično estetsko vlogo. »Glavni motiv projekta je na ustvarjalen način izpostaviti lepoto skritih mestnih potencialov, ki se običajno skrivajo prav tam, kjer jih najmanj pričakujemo,« dodajata avtorja projekta, ki se je s predstavitvijo na Starem trgu šele začel. Zaradi neugodnih razmer za izvajanje prireditev sta le prikazala proces tiskanja z uporabo železnih pokrovov kot matric za izdelavo ročnih odtisov na različne uporabne predmete. V nadaljevanju projekta, ko bodo razmere to dopuščale, bosta izvajala delavnice na različnih lokacijah, na katerih bodo lahko sodelovali obiskovalci in potiskali svoj tekstil. Na bodoči zeleni steni, ki se ponuja kot priložnostno zunanje razstavišče, pa sta postavila razstavo potiskanih izdelkov s pečatom znamke WOW Pokrov. »Tako starotrški ustvarjalci že iščemo priložnosti za inovativno rabo prostora, da ta živi. Upamo, da nam bodo sledili tudi drugi,« razmišljata. 🔲

30. septembra 2021

Greenwashing* Aleš Ojsteršek

Termin »greenwashing« je bil skovan že davnega leta 1986, pripisujemo pa ga okoljevarstveniku Jayu Westerveldu. Več virov navaja, da je kot študent na raziskovalni ekspediciji na Samoo na podlagi svoje izkušnje v enem od hotelov na Fidžiju, besedo umestil v enega od svojih strokovnih prispevkov. Med svojim obiskom Fidžija, kjer se je ustavil z namenom deskanja na valovih, je v hotelski sobi opazil napis s prošnjo, da brisačo ponovno uporabi. Oceani in koralni grebeni so pomembno naravno bogastvo, ponovna uporaba brisač bo zmanjšala ekološko škodo, je pojasnjeval napis in na koncu pozval »pomagajte nam pomagati našemu okolju«. Kar je Westervelda zmotilo, je bilo to, da je hotel sočasno gradil nove bungalove, s katerimi je posegal v zelene dele otoka, in da hotelski kompleks z nobenimi drugimi dejanji ni skrbel za trajnosten odnos do okolja. Zaključil je, da je bil razlog za napis zgolj v zniževanju stroškov, ki nastanejo s pranjem umazanih brisač. Ko je čez čas pisal strokovni članek, je povzel: »In na koncu je vse to ‘greenwash’«. Zeleno pranje umazanega perila, torej. Termin se je takoj prijel, si pozneje prislužil vpis v slovarje in se obdržal do danes. Pri nas se je, tudi po zaslugi nevladnih organizacij, uveljavil prevod »zeleno zavajanje«. Spletne enciklopedije pod tem terminom beležijo že bogate in strukturirane zapise. Pomen »greenwashinga« danes sega na številna področja trajnosti, postal je del koncepta globalnega učenja in je povezan tudi s temami, kot so enakost spolov, revščina, lakota, zdravje, izobraževanje, dostojno delo itd. Bistvo vsega je, da gre za zavajajoče trditve »zelenega« marketinga, katerih cilj je povečanje prodaje ali zviševanje ugleda podjetja. Dobronamerni potrošniki so zavedeni pri nakupih, ki ne izpolnjujejo okoljskih oziroma družbenih obljub podjetja. Glasno govorijo o trajnosti in trajnostnih korakih, dejansko pa ne prispevajo k reševanju okoljskih in družbenih problematik. In podobno temu, se ne pojavlja kot del PR strategij zgolj podjetij in marketinga, domač je postal civilni družbi, interesnim združenjem in politiki. Nič več se ne zdi, da smo del tovrstnega pranja izdatneje zdaj že vrsto let deležni tudi Šalečanke in Šalečani. Razumljivo, s premikom v trajnostno paradigmo in Evropskim zelenim dogovorom, se je bazen lahko začel besedno polniti. Priprava na pravičen prehod je dogajanje le še pospešila in šele zdaj je zamuda razvidna v vsej svoji razsežnosti. Lahko bi začeli pri ministru, lahko pa tudi pri šaleških županih. Lahko pa tudi pri prvima sindikalistoma. Lahko pa tudi pri zeleni, ki je v tem času postala nova rdeča. Ne vem, če drži tudi za bralce, vendar sam se nikakor ne morem znebiti občutka, da si spoštovani omenjeni niso razdelili vlog. Sindikat bi bil vlada, ta bi bila župan, slednji pa kar državni zbor. Skratka, ni se nam potrebno sklicevati na ugotovitve pravkar izvedene mednarodne konference Pozdravljena, prihodnost. V spominu imamo podobno iz 2019, srečanje britanske in slovenske gospodarske zbornice namenjene predstavitvi dobre prakse iz Združenega kraljestva pri zapiranju oziroma transformaciji rudnikov. Stephen Jones iz DMT Group je poudaril, da je pri tem ključna prava zakonodaja, ki omogoči spremembe in nadaljnjo rast ter razvoj tega območja po zaprtju rudnika. Pri tem je posebej opozoril, da v Sloveniji opaža razkol med rudarsko industrijo, Evropsko unijo in vlado, kako naj bo videti zapiranje rudnika. »Javno bi morali objaviti načrt zapiranja rudnika. Sicer bo projekt zapiranja propadel,« je dodal in opozoril, da je v to treba vključiti širšo skupnost. Za tako le-besedno napolnjen bazen bodo šaleški župani lahko prodali bolj malo vstopnic, je pa res, da tudi brisač ne bomo potrebovali. In narava bo ohranjena. *zeleno zavajanje 🔲

Se spomniš spomina Velenje – Včeraj je v izvedbi regionalne skupine Balkan Dance Project na odru Doma kulture Velenje, zaživela premiera plesne predstave z naslovom Se spomniš spomina. Ustvarjalca plesnega diptiha Se Spomniš spomina Daša Grgič (Slovenija - Italija) in Ognjen Vučinić (Hrvaška) sta tokrat iskala skupno kulturno dediščino, navdih pa sta črpala iz nacionalnih tradicionalnih plesov, pisnega in ustnega izročila, glasbe, tradicionalnih plesov in obrti. V predstavi so nastopili plesalci: Mojca Majcen in Luka Ostrež iz Slovenije, Zulejha Kečo in Branko Mitrović iz Bosne in Hercegovine ter srbski umetnik Jakša Filipovac. 🔲

Naš čas, 30. 9. 2021 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

30. septembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Z nami tudi upokojenci Na Radiu Velenje lahko prisluhnite različnim tematskim oddajam. Po novem boste ob četrtkih dopoldne po 9. in popoldne po 16. uri lahko prisluhnili posebni oddaji, namenjeni upokojencem. Oddaje bo pripravljala Urška Kljajič, v njih pa bomo predstavljali bogato društveno življenje Zveze upokojencev Velenje in posameznih društev upokojencev, ki so prav tako vsa zelo aktivna. Prepričani smo, da bomo z oddajama obogatili življenje v tem okolju dokaj številni populaciji in da bomo pritegnili k različnim vsebinam, ki jih pripravljajo, še koga, ki se doslej še ni odzval. Že doslej so pripravljali različne dogodke, odslej pa jih bodo, kot je napovedal predsednik Franc Vedenik, še veliko več. To jim bodo omogočali prenovljeni

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. JAN PLESTENJAK & MARAAYA – V naju še verjamem 2. HAMER – Po poti sonca 3. GREGOR RAVNIK – Še ko te ni, te imam

prostori, ki so zdaj spet njihovi (v bližini Zdravstvenega doma). Vrnitve so bili zelo veseli in so jih večinoma udarniško tudi

prenovili. O vsem, kar se bo tam dogajalo, pa bomo seveda sproti obveščali. 🔲

Urška Kljajič in Franc Vedenik med pripravami na prvo oddajo

Po velikem uspehu skladb Meni dobro je in Zgoraj je nebo nas je Jan Plestenjak razveselil z izidom nove, čutne balade V naju še verjamem. Tokrat se mu je na vokalu pridružila odlična Marjetka Vovk, pevka priznanega tandema Maraaya, in s svojo inter interpretacijo skladbi dodala piko na i. Skladbi so priložili tudi prav poseben videospot. To je že Janov 48., a prvi posnet z ekipo Neo Visuals, nad katero je izjemno navdunavdu šen.

GLASBENE novice Svetovne pop zvezde v podporo boju za podnebje in dostopnost cepiv Velika imena svetovne glasbene scene, od Billie Eilish do BTS, Eltona Johna in še mnogih drugih, so v soboto z dobrodelnimi koncerti po vsem svetu na 24-urnem dogodku Global Citizen Live poziva pozivala k ukrepanju proti pod podnebnim spremembam, za enakost pri dostopnosti do cepiv in proti revščini. Dogodek s koncerti v New Yorku, Pari-zu, Lagosu, Riu de Janeiru, Sydneyju, Mumbaju in drugod po svetu je potekal ob začetku 76. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Kampanja obenem voditelje in odločevalce poziva k ukrepanju na vrhu skupine G20 prihodnji mesec in na podnebni konferenci COP26, ki bo novembra potekala v Glasgowu. Organizacija želi zbrati sredstva za zasaditev milijarde dreves, donacijo milijarde odmerkov cepiva proti covidu-19 najrevnejšim državam, in za obroke za 41 milijonov ljudi, ki jih pesti lakota.

Mineva 30 let od izida Nirvaninega albuma Nevermind 24. septembra pred 30 leti je izšel drugi studijski album sku skupine Nirvana Nevermind, ki velja za pomemben mejnik generacije 90. let. Kultni album s podobo golega otroka, ki plava za dolarskim bankovcem, je bil prodan v več kot 30 milijonih izvodov. Na njem je med drugimi uspešnica Smells Like

Teen Spirit, mesto na albumu pa so na našle tudi skladbe, kot sta Come As You Are in Lithium, pa tudi mirnej mirnejši komadi, kot sta Polly in Something in the Way. Zvok pesmi na albumu je pogosto besen, melodije pa preproste. H kultnosti albuma je pripomogel tudi frontman skupine Nirvana Kurt Cobain, ki je izjavil: »Če si seksist, rasist, homofob ali v osnovi kreten, ne kupi tega CD-ja. Vseeno mi je, če sem ti všeč, jaz te sovražim.«

Umrla Sarah Dash iz tria Labelle V 77. letu je umrla pevka Sarah Dash, soustanoviteljica

ameriške glasbene skupine Labelle. Rodila se je leta 1945 v New Jerseyu. V 60. letih se je preselila v Philadelphio, kjer so s Patty LaBelle, Nono Hendryx in Cindy Birdsong ustanovile zasedbo Bluebelles. Pozneje je Cindy Birdsong zapustila skupino, trio pa se je preimenoval v LaBelle. Pevke so svoj zvok ustvarjale s kombinacijo rocka, r&b-ja in funka, poustvarile so tudi številne priredbe hitov, sloves pa so si ustvarile tudi z izstopajočimi kostumi za nastope. Na svetovni sceni so se uveljavile z uspešnico Lady Marmalade, ki je povzročila pravo evforijo v ZDA in drugod in leta 1975 zasedla prvo mesto na ameriški lestvici US Billboard Chart. Pesem je doživela več priredb, najodmevnejšo so za film Moulin Rouge leta 2001 posnele Christina Aguilera, Pink, Lil‘ Kim in Mya.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

njem sta tudi veliki uspešnici Ready or Not in Killing Me Softly. Trio se je sicer razšel že leto po izidu albuma, saj so se člani posvetili drugim projektom.

Poslovil se je Alan Lancaster, ustanovni član Status Quo

Ansambel Kvinta – Želim si dom Ansambel Petra Finka – Tam dol za vasjo Ansambel Posluh – Pri nas je glasba doma Ansambel Špadni fantje – Ne pozabi Ansambel Štrk – Želim si želim Ansambel Jarica – Pozdravljena moja Sevnica Ansambel Šentjanci – Rojen v napačnem času Ansambel Žarek – Lutka iz papirja Gorenjski kvintet – Moj raj Skupina Taktiki – Gremo na morje

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO IMSET Obetavna slovenska rock skupina Imset, ki prihaja iz Domžal, je posnela novo himno Nogometnega kluba Domžale, ki letos beleži 100-letnico delovanja. Himna ima naslov Rumeno srce. Prejšnjo himno kluba je v osemdesetih letih posnela znana pop skupina Obvezna smer.

Vračajo se The Fugees Ob 25-letnici izida legendarnega albuma The Score se vrača zasedba The Fugees. Lauryn Hill, Wyclef Jean in Pras Michel se na sceno vračajo po petnajstih letih odsotnosti z odrov. Napovedali so krajšo koncertno turnejo, v okviru katere načrtujejo dvanajst nastopov. Uradno se bo turneja pričela 2. novembra v Chica Chicagu, še pred tem pa namera nameravajo nastopiti na manjšem intimnejšem koncertu v New Yorku. PoPo leg nastopov v Severni Ame Ameriki načrtujejo tudi nastopa v Londonu in Parizu, decembra pa tudi v Gani in Nigeriji. Album The Score je luč sveta ugledal leta 1996, le nekaj let po nast ank u skupine. Na

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Umrl je eden od ustanovnih članov zasedbe Status Quo in njen basist Alan Lancaster. Star je bil 72 let, že nekaj let pa se je boril z zdravstvenimi težavami. V 60. letih je skupaj s pevcem Francisom Rossijem ter Rickom Parfittom in Johnom Coghlanom ustanovil zasedbo Status Quo, ki je dodobra zaznamovala popularno glasbo 70. in 80. let s skladbami, kot so Rockin’ All Over the World, In the Army Now in Whatever You Want. Več njihovih albumov je pristalo na vrhu lestvic najbolj poslušanih v Združenem kraljestvu. Lancaster je sicer z družino zadnja leta živel v Sydneyju, z drugimi člani zasedbe pa ni imel stikov.

Glasbeni dvojec 2B po uspešni poletni turneji po Sloveniji vstopa v jesen z novo skladbo Vzemi me. Dvojec večino zvokov snema iz narave in okolice ter jih kombinira z moderno produkcijo. Tako kot v večini že izdanih pesmi tudi v novi skladbi lahko zasledimo elemente narave.

RAF Rafael Zupanc Raf je to poletje posnel novo skladbo

z naslovom Čokolina. Avtor poletne latino skladbe je sam, podpisuje pa se tudi pod produkcijo in režijo spremljajočega videospota.

ALYA Alya, sicer ponosna ambasadorka fontane piva v Žalcu, je tam nedavno priredila pravo slovo poletju, zdaj pa že pridno pripravlja nov glasbeni material. Tudi letos se namerava udeležiti enega najbolj pomembnih glasbenih festivalov na Hrvaškem.

SAMANTHA MAYA Samantha Maya po zadnji uspešnici Sanjava v jesen vstopa z novo skladbo Kar si želiš. Pod skladbo se podpisuje že utečena avtorska ekipa Samantha Maya, Kevin Koradin in Clifford Goilo, medtem ko je videospot nastal pod taktirko Matica Gabriela.

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

30. septembra 2021

frkanje » Levo & desno «

Ima zdravje ceno?

Ko se v trgovinah kaj poceni, so dolge vrte. Dolge vrste v zdravstvu so torej dokaz, da zdravje res nima cene?!

⏫ ⏺

»Staneta Vovka, ko je bil urednik Našega časa, nisem nikoli prepričal, da bi mi objavil kakšen novinarski prispevek. Razmišljal sem in razmišljal, s čim bi ga lahko navdušil, potem pa izvedel, kako rad ima vampe. Posebej zanj sem jih skuhal v svojem OK pubu in seveda prižgal tudi Radio Velenje,« je navdušeno pripovedoval Big Joco (Jože Hribar). Čvek pa mu je prišepnil na uho, da je verjetno še veliko takšnih, ki imajo radi vampe in bi ti lahko postali kar redna specialna ponudba OK puba.

»V teh časih je treba znati pokazati roge,« se strinjata članici kolektiva festivala Velenje Antonija Lovrek Petric in Neža Jovan, ki dobro vesta tudi, da je v slogi moč. Zato sta skupaj ponosno dvignili ene velike in močne, da bodo zalegli za obe in še za koga.

Zvezde svetijo

Naše politične zvezde so vse bolj svetle. Ni čudno, ko je naokoli vse bolj temno.

So optimisti za cepivo? Očitno imamo dve izbiri – umreti od covida ali od cepiva. Znanstveniki sedaj preverjajo le, ali od covida umirajo zgolj pesimisti.

Mrakoben trg Stari trg v Starem Velenju se je pomladil, a z napako. Ponoči je tako mračen, da si želiš, da se ne bi.

⏫

Samozavest za ene, za druge pa …?

Počakaj, počakaj Andreja, ena žuželka ti leze, naj ji preprečim, da zleze kam globlje,« je hitel znani moderator Danijel Vunderl pomagati Andreji Katič, svetovalki župana in predsednici ženskega foruma Socialnih demokratov, ki se je takole predajala še zadnjim letošnjim toplim sončnim žarkom na velenjski promenadi. Odnesla jo je dobro, Čvek pa je videl, da ni nič kričala, da bi jo kaj pičilo.

Nogometni Rudarji so s tekme na tekmo bolj samozavestni, njihovi prijatelji iz Premogovnika pa iz srečanja na srečanje z vladnimi predstavniki, vse manj.

ZANIMIVOSTI

Civilna posadka SpaceX po treh dneh nazaj na Zemlji

Isaacman je plačal pot v vesolje 29-letni Hayley Arceneaux, ki je preživela raka in dela v otroški bolnišnici St. Jude v Memphisu, kjer so jo zdravili. Isaacman je omenjeni bolnišnici doniral 100 milijonov dolarjev. Arceneauxova Četverica ljubiteljskih astronav- je najmlajša Američanka in prva tov, ki je v vesolje poletela z ra- oseba s protezo v vesolju. keto zasebnega vesoljskega podNa natečaju pa sta si mesti prijetja SpaceX, se je varno vrnila dobila še 42-letni podatkovni innazaj na Zemljo. Po treh dneh ženir in veteran letalskih sil Chris so tako uspešno zaključili prvo vesoljsko odpravo, v kateri so sodelovali zgolj amaterji. Raketa je okoli 19. ure po krajevnem času pristala v Atlantskem oceanu ob obali Floride. Zasebno vesoljsko podjetje SpaceX je v sredo zvečer po krajevnem času z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poslalo v vesolje Sembroski ter 51-letna profesorisvojo raketo, na kateri so bili pr- ca geologije Sian Proctor. vič doslej le štirje amaterji brez Space X bo opravil naslednjo astronavtov. Pot je zase, za zdrav- zasebno pot v vesolje prihodnje stveno delavko in dva zmagoval- leto, ko bo upokojeni astronavt ca natečaja financiral 38-letni vesoljske agencije Nasa teden Jared Isaacman. dni v vesolju skupaj s tremi poGre za prvi turistični polet v slovneži. Rusi bodo v naslednjih vesolje podjetja SpaceX v lasti mesecih poslali v vesolje igralko, Elona Muska. Isaacman pa je že režiserja in japonskega bogataša. tretji milijarder, ki je letos šel v vesolje. Kapsula Dragon je z dvema ženskama in dvema moškima v Zemljini orbiti na nadmorski višini 160 kilometrov krožila tri dni, kar je višje od orbite MednaMichelinove zvezdice, ki so v rodne vesoljske postaje (ISS). Isa- Sloveniji prvič zasijale lani in acman je obogatel s podjetjem za označujejo najboljše restavraciprocesiranje plačil, ki ga je usta- je, ki so jih odkrili Michelinovi novil že kot najstnik. inšpektorji ter pomenijo najvišjo

Ponovno podeljene Michelinove zvezdice

kakovost v kulinariki, so bile prejšnji četrtek razkrite v njihovem drugem vodniku. Vse lanske zvezdice so naši mojstri kuhanja ohranili, dodana pa je bila še ena. Hiša Franko z Ano Roš je dobila dve zvezdici, po eno pa Gostilna pri Lojzetu s Tomažem Kavčičem, Dam z Urošem Fakučom, Hiša Denk z Gregorjem Vračkom, Atelje z Jorgom Zupanom in Vila Podvin z Urošem Štefelinom. Eno je letos dobilo še Gostišče Grič z Luko Koširjem. Michelinovi inšpektorji so poleg tega sedem restavracij uvrstili v kategorijo Bib Gourmand, Michelinov krožnik pa je prejelo 39 restavracij. V drugo izdajo gastronomskega vodnika Michelin Guide Slovenia je tako skupno uvrščenih 53 restavracij.

Ogrožena najstarejša drevesa Kalifornija se bori z ognjem, saj požari ogrožajo velik del njenih gozdov. Še dodatno pa se borijo z ognjem, da bi zaščitili svoja najstarejša drevesa, velikanske sekvoje. Plameni so se približali tudi Generalu Shermanu, največjemu drevesu na svetu, vendar ga je gasilcem za zdaj uspelo ubraniti. Zdi se, da je bitka zanj in tudi druge sekvoje tokrat dobljena. Toda podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, so zahod ZDA naredile prevroč, gozdove pa bolj suhe in

bolj ranljive za vse bolj uničujoče požare, ki so letos strašno ogrožali gozdove v regiji. To seveda velja tudi za velike sekvoje, kot je General Sherman, ki se razprostira na 83 metrih nad gozdnim dnom. Kalifornijske sekvoje zrastejo višje kot 100 metrov in imajo največji drevesni volumen na svetu. Sekvoje lahko preživijo tudi ob manjših požarih, toda sedanjih velikih se ne morejo ubraniti, saj so se požari zaradi izsušenosti okolja spremenili. »Dosedanja praksa je bila ključna za zaščito območja Giant Forest, kjer domuje sekvoja General Sherman«, pa pravi Mark Garrett, predstavnik gasilcev, ki poskušajo ukrotiti še vedno aktiven požar na tem območju. Sekvoje, od katerih so nekatere stare tudi do 3000 let, so sicer preživele že nešteto prejšnjih požarov. Njihovo debelo lubje jih ščiti pred ognjem, njihovi storži pa za odpiranje in širjenje semen celo potrebujejo toploto manjših požarov. Toda tudi ti impozantni velikani se ne morejo spopasti z velikimi požari, ki sedaj pustošijo po posušeni pokrajini Kalifornije. Približno 10.000 od njih – to je 14 odstotkov vseh – je lani umrlo v velikem požaru. Tako je nastala precejšnja panika, ko je

ogenj letos ponovno začel ogrožati narodni park Sequoia. Prvič se je nekontrolirano ogenj približal tudi Generalu Shermanu, ki je bil pred požarom zavit v zaščitno folijo. »Zahvaljujoč dolgoletnim izkušnjam in uporabi nadzorovanih požarov ni prišlo do najhujšega,« je dejal Garrett.

Leptis Magna, dragulj v Libiji

Dragulj rimskega cesarstvu Libiji je v libijskem kaosu vse bolj zanemarjen. Leptis Magna, nekoč med najlepšimi mesti rimskega cesarstva, po desetletju vojne ostaja pozabljen in se ga turisti večinoma izogibajo, vendar nekateri vidijo možnosti za njegovo novo rojstvo. Pri vratih trenutno sicer ni čakalne vrste in v njem je le peščica obiskovalcev, večinoma Libijcev, ki se sprehajajo med impozantnimi ruševinami Unescove svetovne dediščine. Obisk območja, nekdanje rimske postojanke na južni obali Sredozemlja, je »potovanje v zgodovino«, navdušuje Abdessalama Oueba, enega od libijskih obiskovalcev. Čudovito gledališče, ki na obokanih terasah omogoča pogled

na Sredozemsko morje, je lahko sprejelo do 15.000 gledalcev. Mesto, ki so ga ustanovili Feničani, nato pa ga je osvojil Rim, je bilo rojstno mesto Septimija Severa, ki je bil med letoma 193 in 211 rimski cesar. Vladar je vodil vojaške akcije po vsej Evropi in v sedanjem Iraku, preden je umrl v Yorku v Angliji, daleč od domačega kraja, ki ga je tako uspešno gradil. Dobro ohranjene ruševine na pobočju s čudovitim razgledom na Sredozemlje vključujejo veliko baziliko, amfiteater in gledališče. Izklesan detajl oboka Septimius Severus je najlepše rimsko najdišče zunaj Italije. Čeprav mesto doslej ni bilo ogroženo zaradi notranjih konfliktov v Libiji, se sooča z drugimi grožnjami – s pomanjkanjem sredstev in vladne podpore. Arheološka izkopavanja so se ustavila, vzdrževalna dela pa so le delna in površna. Ves turizem se je ustavil leta 2011, ko je upor, ki ga je podpiral Nato, strmoglavil in ubil Gadafija in državo pahnil v leta kaosa. Trenutno enoletno zatišje daje upanje, da bo država spet lahko napredovala. Omar Hdidan, gradbeni inženir, ki prostovoljno promovira in vzdržuje Leptis Magna, verjame v njegov potencial za turizem. »Država ga je vedno zanemarjala,« pravi 49-letnik. »Ni izkopavanj, novih odkritij, nobene kampanje za spodbujanje turizma. Toda Leptis Magna je dragocenejša od 10 naftnih vrtin. Leptis Magna bi lahko bil vir dohodka, če bi se z njim ustrezno upravljalo,« je dejal.

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 13

30. septembra 2021

V iskanju sistemske podlage in stabilnega vira financiranja za prestrukturiranje Drugi dan mednarodne razvojne konference je Mestna občina Velenje priredila okroglo mizo, s katero je vzpodbudila razpravo o politikah, programih in ukrepih za trajnostni energetski prehod Tina Felicijan

Velenje, 22. septembra – Idejne podlage za pripravo Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju SAŠA regije so iskali župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Tomaž Korošec, predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar, razprave pa so se na daljavo udeležili tudi državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije Blaž Košorok, generalna di-

kalna skupnost aktivno vključena v pripravo obeh in bosta zakona pokazala, kje so sredstva za prestrukturiranje.«

Zavzeti za čim kasnejše zaprtje premogovnika …

O letnici zapiranja premogovnika se vsi deležniki strinjajo le to, da ne sme prehiteti letnice, ko bo država imela rešitev za energetsko samooskrbo. Poleg tega pa »letnica 2033 za mesto ni sprejemljiva, ker nimamo zavez in zaupanja, da bomo do takrat imeli 5000 novih delovnih mest in nadomestni toplotni vir,« je župan nakazal, da se letnica ne zdi realna. »Vsako drugo leto spremljajmo, kaj smo pri izpolnjevanju pogojev uspeli narediti. Ko bomo dosegli socialno varnost in toplotni vir, lahko sprejmemo

brez socialne varnosti, torej ne bo brezposelnosti. Druga zahteva je, da bo socialni del zakona o postopnem zapiranju usklajen s sindikati. Pričakujemo zagotovljene vire financiranja. Predlagali smo ustanovitev sklada za pravični prehod SAŠA regije, saj se v podnebnem skladu nabirajo ogromna sredstva, ki niso porabljena za druge namene,« je stališče sindikata Premogovnika Velenje povzel predsednik Simon Lamot in opozoril, da postopno zmanjševanje zaposlenih v premogovniku do letnice zapiranja ni možno, ker premogovnik potrebuje določeno število zaposlenih za določeno proizvodnjo. Zato bo ob zapiranju v vsakem primeru brez dela ostalo okrog 1000 ljudi. »V zadnjih letih smo zaposlili okrog 500 novih sode-

dano vrednostjo, ki v proračun veliko prinaša. Takšnih delovnih mest bi se morali veseliti in ne sramovati.«

Smer prekvalifikacij še ni znana

Kaj lahko direktorat za trg dela in zaposlovanje stori za delavce, ki bodo v prestrukturiranju izgubili službo? Odgovarja direktorica Mojca Pršina: »Ko se že zavedamo, da bo prišlo do izgube zaposlitev, mora ministrstvo za delo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo poskrbeti za vse osebe, katerih zaposlitev je ogrožena, da se prekvalificirajo, preusposobijo, dobijo nove kompetence za zaposlitev na novih delovnih mestih. Trenutno je bistveno vprašanje, v katero smer se bo ta regija razvijala. Ko bo

REPORTAŽA

je procesov odprle številne nove priložnosti tudi za strojegradnjo in orodjarstvo. V tem kontekstu me ni pretirano strah, če bomo le uspeli z dovolj premišljenimi ukrepi pravočasno ustvariti kader.« Pri tem pa imamo zglede v tujini, poudarja. »Zakaj bi odkrivali toplo vodo. Enako težko je bilo prekvalificirati nemškega rudarja, kot bo slovenskega.« Da so na obratovanje premogovnika in elektrarne vezana tudi delovna mesta samozaposlenih in obrtnikov, ki so zunanji sodelavci in podizvajalci v obeh podjetjih, je opozoril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. »Tisti, ki odločajo o zapiranju premogovnika in elektrarne, nimajo strategije, kako naprej,« pravi. Na vprašanje, v kateri industriji je prihodnost doline, tudi sam nima odgovora. Prepričan pa je, da ga lokalni deležniki lahko najdejo. »Obrtniki in podjetniki bomo rešili Šaleško dolino pred propadom. Vendar mora država zagotoviti denar za prestrukturiranje,« se pridružuje zahtevam predhodnikov.

lino, pravi. »V podnebnem skladu je sistemski vir prestrukturiranja naše regije.« Za črpanje iz sklada pa je treba imeti projekte, pravi državni sekretar ministrstva za infrastrukturo Blaž Košorok in dodaja, da je med njimi lahko tudi sanacija daljinskega ogrevanja. Župan odgovarja, da projekte že pripravljajo. »Še pred enim letom smo govorili o tem, da bomo premogovnik zapredli do leta 2054. Sprememba je prišla čez noč, brez konkretnih analiz, kaj prinaša, in v tem letu smo pripravili vse, kar smo lahko. Prijavili smo za okrog 400 milijonov evrov projektov.«

Rešitve za toplotno ogrevanje občina že išče

»Z močnim konzorcijem bomo poskušali realizirati projekt

V kateri fazi je sprejemanje obeh zakonov?

Državni sekretar odgovarja: »Na eni od oktobrskih sej vlade bo obravnavana strategija o izstopu iz premoga. Letnica, ki jo bomo opredelili, bo podlaga, da bo zakon o zapiranju premogovnika lahko sprejet. Naše ministrstvo ga bo v roku šestih mesecev pripravilo do javne obravnave. Zakon o prestrukturiranju regije pa je delovno področje predvsem ministrstva za gospodarstvo, ki bo zakon pripravljalo z drugimi ministrstvi in lokalnimi deležniki

Na okrogli mizi so sodelovali Tomaž Korošec, Peter Dermol, dr. Janez Rošer, Branko Meh, Simon Lamot in Branko Sevčnikar, povezoval pa jo je Jure Trampuš.

rektorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mojca Pršina ter odvetnica iz odvetniške pisarna E&A London Ana Stanič. Okroglo mizo je povezoval Velenjčan Jure Trampuš, urednik in novinar tednika Mladina.

Kakšno mesto si predstavlja župan?

»Lokalna skupnost v naslednjih dveh desetletjih lahko zagotovi, da bo Velenje povezano z avtocestnim križem, zapolnili bomo poslovno cono Stara vas, delno aktivirali poslovno cono Pesje in tako odpirali nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, poskrbeli bomo za kakovostno izobraževanje, vključevali inovativne tehnologije, obnovljive vire. Zrastli bosta dve naselji s stanovanji, pretežno namenjeni mladi populaciji, s korekcijo zakonodaje bomo poskušali pomagati mladi, reševati prva stanovanjska vprašanja,« odgovarja Peter Dermol in dodaja, da bodo še okrepili tudi družbene dejavnosti in preslikali druge primere dobrih praks v lokalne okolje. »Ne ustvarjamo prihodnosti le za rudarje, ampak tudi za naše otroke.« Pri tem lokalna skupnost pričakuje podporo države, nadaljuje župan. »Potrebujemo zagotovljena finančna sredstva za realizacijo identificiranih projektov. V tem trenutku je ključni dokument strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje – upam, da bodo vanj vključene naše pripombe. Vlada naj bi do konca leta sprejela tudi oba zakona. Iz nemške prakse smo se naučili, da morata biti sprejeta istočasno, saj drug drugega dopolnjujeta. Pričakujem, da bo lo-

odločitev o zapiranju premogovnika,« predlaga. Čim kasnejše zapiranje zagovarja tudi Premogovnik Velenje, ki je bil po besedah generalnega direktorija dr. Janeza Rošerja že nekajkrat blizu zapiranja, a je prav skrb za zanesljivo, stabilno oskrbo z električno energijo celotne države to preložila. »Nekoliko po vzoru Nemčije smo podali predlog, da se pogovarjamo o obdobju zapiranja premogovnika, v katerem bi se premogovnik smotrno začel zapirati in nato zaprl. Smo pa sprejeli argumente, da moramo določiti letnico. Skupaj s sindikati in lokalno skupnostjo se zavzemamo, da v strategijo in zakonodajo zapišemo, kateri ukrepi morajo biti izpolnjeni do letnice zaprtja.« Kateri so ti ukrepi? »Premogovnik mora imeti zagotovljeno financiranje za pravično zapiranje s stališča kadrovske slike, sanacijo okolja in samo zapiranje premoga. Obstajajo okvirni izračuni, koliko bo to stalo. Za natančnejše pa, žal, potrebujemo letnico in količine premoga za naslednje obdobje.« S tem so namreč povezane tudi kadrovske potrebe in v nadaljevanju prekvalifikacije. Tudi sindikati ocenjujejo, da je trenutno zastavljena letnica preveč ambiciozna. »Naše kadrovske projekcije kažejo, da bi bilo treba po tem scenariju tako rekoč čez noč rešiti 1000 do 1100 kadrovskih vprašanj. Ne predstavljam si, da bo gospodarstvo na zalogo ustvarilo dovolj delovnih mest v lokalnem okolju. Pričakovali smo, da bo nacionalna strategija, h kateri smo prispevali ogromno predlogov, podala rešitve za to. Naša prva zahteva je zaveza politike, da nihče od zaposlenih ali posredno zaposlenih ne bo ostal

lavcev, 53 odstotkov zaposlenih je iz rudarske stroke, od teh okrog 70 odstotkov s 4. ali 5. stopnjo izobrazbe. Prekvalifikacija teh zaposlenih ne bo enostavna.«

… in čim daljše obratovanje TEŠ

»Termoelektrarna Šoštanj in njen blok 6 sta bila in bosta še nekaj časa potrebna. Z vidika lastnika, to je država, še vedno prinašata dobiček, če gledamo plačila v pokojninsko blagajno, v podnebni sklad. Ko bo TEŠ zaustavljen, tega denarja ne bo več in ga bo morala država zagotoviti drugje. Tudi z vidika narodnega gospodarstva dela pozitivno,« pravi predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar in na izjavo ministra Jerneja Vrtovca, da je TEŠ pred stečajem, odgovarja: »Minister je piarovec, ne pozna dobro delovanja energetike, zanaša se na informacije sodelavcev, ki mu po moji oceni ne prenesejo vsega potrebnega za tako pomembne odločitve. S kolegom Lamotov sva med redkimi, ki opozarjamo na posledice predčasnega zapiranja. Ostali se ne zavedajo pomena samooskrbe Slovenije z energijo. Dobršni del konkurenčnosti slovenskega gospodarstva temelji na tem. Čeprav je elektrika iz TEŠ draga, je še vedno garancija za nizke cene.« Da TEŠ ustvarja stomilijonske izgube, so administrativne zgodbe, pravi. Na podlagi analize predlagajo izhod iz premoga leta 2042, letnico pa podpira tudi sindikat premogovnika. »Seveda si želimo, tudi na podlagi dobrih praks iz tujine, sistematičnega prehoda zaposlenih na nova delovna mesta. To je kader z visoko izobrazbo, sposoben za delo z visoko do-

ta informacija znana, bo ministrstvo za delo lahko bolj aktivno pristopilo k temu, da bo za te panoge zagotovilo nove kompetence osebam, ki bodo ostale brez zaposlitve. Ko bomo poznali poklice prihodnosti v tej regiji, bomo pogledali strukturo delovno aktivnega prebivalstva v njej in lahko začeli načrtovati, kako bomo delavce prezaposlili,« poudarja, da se načrtovanje delovnih mest in prekvalifikacija delavcev ne more začeti brez jasnih smernic razvoja gospodarstva. Poleg tega je od letnice izstopa iz premoga odvisno, kateri kader bo treba prekvalificirati in koliko delovnih mest nadomestiti.

Kako razmišljajo v gospodarstvu?

Pred prestrukturiranjem je treba še marsikaj premisliti. »Najprej je treba zagotoviti nadomestni vir energije, saj gospodarstvo potrebuje stabilno in konkurenčno oskrbo. Naša druga zahteva pa je premišljeno zastavljanje projektov, ki bodo vzpostavili nadomestne zaposlitve. Gospodarstvo je že predlagalo za okrog 500 milijonov najrazličnejših projektov,« je predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Tomaž Korošec povedal, na kaj se osredotoča gospodarstvo. Kje vidi priložnosti za delovna mesta? »Najbolje je potegniti črto pod trenutno največjimi gospodarskimi subjekti v regiji in pogledati plane rasti teh podjetij. So izjemno ambiciozni, kar pomeni dodatne proizvodne kapacitete in zaposlitve. Podjetje Hisense Gorenje ima trenutno težave z lokalnim kadrom na vseh področjih. V prihodnosti se bodo z rastjo ključnih gospodarskih subjektov v skladu s trendom digitalizaci-

visokonapetostnih kotlov, pri katerem bi iz presežka električne energije v elektroenergetskem sistemu ogrevali vodo in jo tako zagotavljali končnim odjemalcem. Izrazili smo tudi interes za uvedbo monosežiga in podali predlog za proučitev projekta in njegovo izvedljivost pri nas. Rešitev v drugi fazi še nimamo, saj so odvisne tudi od tehnološkega napredka,« pove Peter Dermol in doda, da toplotnega ogrevanja v Šaleški dolini ne bo mogoče rešiti brez termične obdelave nekega energenta. Umeščanje novih energetskih objektov bo moralo pridobiti zaupanje javnosti in lokalne skupnosti, ki želi biti pri toplotnem ogrevanju neodvisna. Potrebe po denarju so tudi tu velike. »Mestna občina Velenje ima za investicije razpoložljivih okrog 10 milijonov evrov na leto. Mi 140 mio evrov, ki jih potrebujemo za celovito preobrazbo daljinskega ogrevanja, nimamo.« Sredstva, ki jih je v podnebni sklad vplačala termoelektrarna, se morajo vrniti v do-

prav tako v roku šestih mesecev,« je predstavil časovnico in dejal, da ministrstvo za infrastrukturo zagovarja letnico zapiranja 2033, čeprav je s tem časa za iskanje nadomestnih energetskih virov, ki jih slovensko gospodarstvo nujno potrebuje, zelo malo, pri tem pa je gradnja novih energetskih objektov zelo zapletena. »Potreben bo resen premislek o zakonodaji umeščanja teh objektov v prostor.« »Zakaj potem trmasto vztrajate pri letnici 2033, če vsi vemo, da do takrat ne bomo zmogli zagotoviti varne, zanesljive in cenovno ugodne oskrbe tako gospodarstva kot gospodinjstev?« je Košoroka vprašal Lamot. »Eden od razlogov je tudi ta, da je razpoložljivost finančnih virov časovno omejena. Če se nekdo želi tem sredstvom odpovedati in prestrukturiranje preložiti, mora imeti cel kup odgovorov na posledice. Na ministrstvu smatramo, da je strategija, ki jo bomo zagovarjali, pravilna.«

Odvetnica Ana Stanič pojasnjuje, da je projekte, vključene v načrt za pravični prehod, treba pripraviti detajlno in v tesnem sodelovanju države z deležniki v regiji, saj je za prijavo projekta potrebna tudi analiza državne pomoči. »Za zasavsko in šaleško regijo imamo poleg 235 milijonov evrov, ki jih dobimo od Evropske unije, na razpolago dodatna sredstva. Država se lahko odloči, da to številko trikrat poveča in uporabi sredstva iz kohezij in drugih fondov, ki tudi prihajajo iz Evropske unije. Dejansko imamo na razpolago za črpanje v namene pravičnega prehoda okrog 700 milijonov. Država in deležniki v regiji pa morajo zagotoviti, da se ti projekti čim prej pripravijo in prijavijo – nepovratnih 235 milijonov iz načrta za obnovo in razvoj moramo počrpati do konca leta 2023 s projekti, prijavljenimi do junija naslednje leto. Treba je pohiteti. To je delo, ki ga morajo opraviti podjetja v regiji in regija skupaj z vlado.« Eden najbolj pomembnih kriterijev za te projekte je, da zagotavljajo zaposlitev ljudem, ki bodo delo izgubili zaradi izhoda iz premoga.

🔲

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 14

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

30. septembra 2021

Piščančja farma buri duhove

Svetovni dan srca 2021

Občina Šmartno ob Paki organizirala javni posvet o pripravi sprememb in dopolnitev prostorskega akta za širitev farme piščancev v Paški vasi – Ko bo sanirana obstoječa stavba, nasprotovanj za izgradnjo nove ne bo – Danes zadnji dan za oddajo pisnih predlogov Šmartno ob Paki, 23. septembra – Uprava občine Šmartno ob Paki je pred tednom dni v dvorani šmarškega kulturnega doma pripravila javni posvet za sooblikovanje izhodišč za spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za izgradnjo novega hleva piščancev Drofelnik v Paški vasi. Pobudo za spremembo OPPN-ja je na občinsko upravo naslovil investitor – kmet Tilen Drofelnik, potrebna pa je zato, ker v obstoječem OPPN-ju ni predpisanih podrobnih meril ter pogojev za umeščanje novega hleva za vzrejo piščancev v prostor. Omenjenega javnega posveta najbrž sploh ne bi bilo, če naložbi odločno, že od prvič javno izražene namere, ne bi nasprotovali nekateri krajani vaške skupnosti Gorenje, osrednji razlog zanj pa je smrad, ki se vse prevečkrat širi v okolju iz hleva za piščance, ki so ga Drofelnikovi predali svojemu namenu na obrobju strnjenega naselja Paška vas leta 2019 z možnostjo vzreje 44 tisoč piščancev na ciklus. Ta traja predvidoma dva meseca. Nov hlev z zmogljivostjo vzreje 55 tisoč piščancev na ciklus pa naj bi z vsemi spremljajočimi prostori in zunanjo ureditvijo postavili ob njem. Javnega posveta so se poleg nekaterih zainteresiranih občanov Gorenja, Paške vasi, Velikega Vrha in šestih občinskih svetnikov udeležili tudi pripravljavci načrta za izgradnjo novega hleva.

bomo pristali,« so nasprotniki poudarjali v razpravi. Oglasil se je tudi Emil Šterbenk, soavtor pred leti izdelanega programa varstva okolja v lokalni skupnosti. »Hlev naj ne bi povzročal težav v okolju, a se je izkazalo, da so krajani dobili nov vir emisij. Tudi sam menim, da je treba prej sanirati obstoječe stanje in nato pristopiti k izgradnjo novega Če naj bi bil hlev za vzrejo piščancev prijazen zanje, naj bo takšen tudi za ljudi, objekta,« je dodal. Večine v razpravi izrečenih so večkrat na javnem posvetu poudarili nasprotniki izgradnje novega hleva. obtožb, ki je tu in dam že doTo ni kmetijstvo, ampak – odvisno od klimatskih razmer bivala »visoke tone«, investitorji industrija in tudi od starosti piščancev. Ve niso komentirali. Slišano je ob V obrazložitvi za njegovo izgra- se praktično, kdaj v hlev dobite koncu dobro uro trajajoče razpradnjo so Drofelnikovi med drugim mlade piščance in kdaj jih odda- ve povzel šmarški župan Janko zapisali, da želijo obstoječi hlev v te, čeprav sami pravite, da je to Kopušar in se na vprašanje enega strnjenem naselju Paška vas zara- poslovna skrivnost. Zdravje 18 od nasprotnikov izgradnje novega di zastarele tehnologije zapreti in družin oziroma 161 krajanov v hleva, kakšno je stališče občine »na novi lokaciji ob že obstoječem vaški skupnosti Gorenje je zaradi oziroma njegovo do naložbe, odhlevu, ki je zgrajen z novo tehno- smradu iz hleva ogroženih. Je ob zval z besedami: »Razprava je na logijo, zgraditi nov, tehnološko tem dejstvu res tako težko razu- mestu, saj je naše okolje podeželizboljšan objekt, ki bo prijazen meti naša prizadevanja po izbolj- sko. Razumemo prizadete občaživalim in okolju.« S tem in še z šanju stanja? Zakaj niste uredili ne, strokovnjake, tudi investitorja. drugimi navedbami nasprotnikov načrtovanega zelenega pasu? Se Težava ni nova, jo poznamo in ob izgradnje še zdaleč niso prepričali. moramo res najprej, ko stopimo tem večkrat poudarjamo potrebo »Razlog, ki ga omenjate, ste nave- v vrt po paradižnik, zaradi plinov po sobivanju. Kmetijstvo je v naši dli že pri prejšnji izgradnji hleva, v zraku zjokati? Tehnologija ob- občini pomembna dejavnost, ina do danes opravljate dejavnost še staja, le volja je potrebna. Razu- vesticije ne gre prezreti, v lokalni na stari lokaciji. Po vaših naved- memo, da živimo na vasi, kjer je skupnosti smo vedno poskušali bah naj bi bil pred tremi leti vse- gnoj in kjer občasno smrdi. To, reševali stvari tako, da so bile čim ljen hlev za piščance zgrajen po čemur smo priča sedaj, pa je ka- bolj sprejemljive za vse vpletene. vrhunski tehnologiji, ki preprečuje tastrofa. To ni kmetijstvo, ampak Tudi tokrat bo tako.« Dejal je še, smrad, kar očitno ne drži. Dokler industrija. Stanje lahko označimo da se rok za oddajo pisnih predlohlev ni bil postavljen, težav s smra- kot okoljski terorizem. Nič nima- gov za izhodišča za spremembe dom ni bilo. Od 17. avgusta 2019 mo proti investiciji, z vsemi štirimi in dopolnitve OPPN-ja Drofelbeležimo podatke, kdaj in kako je pa smo proti smradu. V takem ne nik izteče danes, v četrtek, 30. zaudarjalo po amonijaku, CO2, o moremo več živeti. Dokler stvari septembra. Vsak konstruktiven prahu, fosfatih in še o čem. Vonj ne bodo urejene tako, kot morajo predlog bo dobrodošel. 🔲 Tatjana Podgoršek je včasih bolj izrazit, drugič manj biti, na izgradnjo novega hleva ne

DPM Šaleška dolina gostilo gorenjske podeželane V mladih je moč, pravijo. In tega se prav gotovo zavedamo tudi mladi iz Društva podeželske mladine Šaleška dolina. Druženje, povezovanje in čudovita podoba naših krajev so bili glavni razlogi, da smo zadnjo avgustovsko soboto v goste povabili Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine. Najprej smo si mladi zadružniki ogledali hlev Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Šmartnem ob Paki, kjer smo bili poleg vodenega ogleda deležni še pokušine Ethosa – jabolčnega brandyja, ki ga varijo v hrastovih sodih velenjskega premogovnika, kar 168 metrov pod zemljo.

Nato nas je pot vodila na Goro Oljko, s čimer smo avtobusnemu šoferju povzročili kar nekaj preglavic. A bilo je vredno – na vrhu nas je pričakal čudovit razgled ter cerkev svetega Križa in podzemno svetišče z božjim grobom, za katerega ne ve niti marsikateri domačin. Po krepkem okrepčilu smo se odpravili na ogled treh šaleških kmetij. Najprej smo obiskali kmetijo Pečečnik v Lazah, nato kmetijo Spital - Bečenik v Ravnah pri Šoštanju, nazadnje pa še kmetijo Napotnik v Topolšici. Na vseh domačijah so nas toplo sprejeli in pogostili ter nam vlili novega zagona in poguma, da je kljub težkim časom

v kmetijstvu vredno ostajati v stiku z naravo in verjeti v moč podeželja in samega kmetijstva. Veselilo nas je, da smo si lahko ogledali primere dobrih praks, ki jih je v naši prelepi Šaleški dolini prav gotovo kar nekaj. Naša predzadnja postojanka je bila šaleška pivovarna Skubeer Brewing, kjer smo poskusili različna piva ter izvedeli veliko zanimivih dejstev o tej osvežilni pijači iz hmelja. Uspešno izpeljano ekskurzijo smo sklenili pod kozolcem Kulturnice Gaberke, kjer smo se zbrali člani obeh podeželskih društev ter se ob zvokih harmonike družili in veselili še 🔲 Lavra Videčnik dolgo v noč.

Kri darovalo 27 sodelavcev Premogovnika Slovenj Gradec, 17. septembra – Kolektiv Premogovnika Velenje je že od nekdaj znan po krvodajalstvu, ki je dobro podprto in med člani izjemno razširjeno. Vodstvo še vedno ohranja dobro prakso in zaposlene spodbuja k darovanju krvi na lokalnih krvodajalskih akcijah. Enkrat letno pa jih aktiv Rdečega križa na Premogovniku Velenje povabi na odvzem krvi v izbrani slovenski bolnišnici. Potem ko lani

te akcije niso izvedli zaradi epidemioloških razmer, so se letos odločili, da se bodo naročili na odvzem v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. »Prijazno nas je sprejel specialist transfuzijske medicine dr. Primož Poženel, ki je poudaril, da je vsak odvzem krvi zelo dragocen, saj z darovano krvjo vsa-

kodnevno redno rešujejo življenja, krvi pa primanjkuje. Vesel je bil zdravih in dobro pripravljenih krvodajalcev. Brez težav so izvedli 27 odvzemov,« je dejala predsednica aktiva Rdečega križa na Premogovniku Velenje Damjana Kričej in dodala, da so v podjetju, ki zaposlenim še vedno omogoči odsotnost z dela

na dan odvzema oziroma dva prosta dneva za prvi odvzem v letu, ponosni na svoje aktivnosti v podporo krvodajalstvu, predvsem pa na odziv članov kolektiva, saj kaže, da so plemeniti in solidarni, kar sta temeljni vrednoti podjetja in družbe. 🔲

Včeraj smo praznovali Svetovni dan srca, ki je letos potekal pod geslom Povezujmo se s srcem. Uporaba srca za povezovanje je uporaba naših znanja, sočutja in vpliva, da se prepričamo, da imajo naši ljubljeni, prijatelji in skupnosti, ki jim pripadamo, najboljše možnosti za življenje zdravega srca. Gre za povezovanje z lastnim srcem, skrb za to, da ga krepimo in negujemo, ohranjamo srčne odnose, krepimo družino in prijateljstvo ter z digitalno pomočjo povežemo vsako srce. V zadnjih 30 letih smo v Sloveniji na področju preprečevanja in zdravljenja srčno-žilnih bolezni (SŽB) naredili velik korak k izboljšanju. Umrljivost zaradi teh bolezni se je zmanjšala za skoraj 50 %. V letu 2019 so med ženskami povzročile 45 %, med moškimi pa 38 % vseh smrti. Žal pa je to le lepša plat medalje.

redno dvakrat tedensko izvajalo rehabilitacijsko vadbo v 150 vadbenih skupinah kar 2657 bolnikov. Bojimo se, da bodo te številke v letošnji jeseni precej nižje. Z veliko truda obnavljamo tudi zdravstveno vzgojno dejavnost za bolnike. Številna predavanja, delavnice in pogovorne urice z bolniki smo izvedli tudi po spletu. Čeprav smo v začetku letošnjega leta imeli za naše člane številna izobraževanja za uporabo spletnih aplikacij, lahko na ta način dosežemo le manjši del naših bolnikov. Organizirana predavanja v živo so bila pomemben del druženja med bolniki in mesto izmenjave njihovih osebnih izkušenj. So del naših aktivnosti, s katerimi pletemo socialno mrežo med člani ter jim tako nudi-

Z epidemijo covida-19 se je dostopnost do zdravnika nekovidnim bolnikom močno zmanjšala. Zaradi bojazni, da zbolijo, se številni bolniki ob poslabšanju bolezni niso odločili za obisk pri zdravniku. Pri mnogih je bolezen zato močno napredovala, nekateri pa so nas zaradi tega tudi prezgodaj zapustili. Tudi člani Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije (ZKDKS) smo lani ob tem času optimistično čakali napovedano cepivo in upali, da nam bo kmalu uspelo doseči veliko precepljenost prebivalstva, kar bi zagotavljalo postopno izginotje virusa. Žal smo daleč od želja in zastavljenih ciljev. Delež cepljenih je še vedno prenizek, še bolj pa moti dejstvo, da še vedno nismo precepili ogroženih skupin in da je odstotek cepljenih med mladimi zelo nizek. Naše člane spodbujamo k cepljenju in poskušamo v razgovorih z vsemi, ki še vedno dvomijo, razbliniti dvome o cepivu ter njegovih stranskih učinkih. Kljub temu v naših društvih in klubih znova vzpostavljamo našo redno dejavnost vseživljenjske rehabilitacije, predvsem vodeno telesno vadbo. Ob tem dosledno upoštevamo navodila NIJZ, pazimo na velikost skupin, razdaljo med telovadci, redno prezračujemo prostore ter preverjamo zahteve PCT. Naši člani se počasi vračajo v svoje vadbene skupine in ob tem pogosto poročajo o slabši gibljivosti, povečani telesni teži ter splošnem slabšem počutju. Posledice telesne neaktivnosti so občutne. V nekaterih društvih jih strokovni vodje že poskušajo tudi konkretneje oceniti. Pred pandemijo je v naših društvih

mo pomembno psihosocialno podporo. Pomembna tema teh predavanj je podpora bolnikom za reševanje težav s pojavi anksioznosti in depresije, ki so pri srčno-žilnih bolnikih zelo pogoste. Na zvezi smo v spomladanskih mesecih izvedli več izobraževanj vaditeljev, ki izvajajo programe za naše bolnike. Te dni je izšla tudi nova številka našega glasila »Skupaj za naša srca«, ki prinaša vrsto izobraževalnih vsebin za bolnike in spodbudne primere dobrih praks iz naših društev. Ob vsem tem pa moramo tudi letos opozoriti, da so bolezni srca in ožilja zadnja desetletja tudi v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok zbolevnosti in umrljivosti odraslih. Zato poskrbimo za zdravo prehrano, ostanimo nekadilci, uspešno obvladajmo stres ter bodimo redno telesno aktivni. Poznati moramo tudi vrednosti naših krvnih maščob in krvnega sladkorja ter poskrbeti, da bodo v svetovanih območjih. Krvni tlak mora biti urejen in telesna teža kontrolirana. Čimprej se moramo spoprijeti z dejavniki tveganja in poskrbeti za dobro pretočnost arterij. Ni potrebno veliko! Malo dobre volje in spoznanje, da je vredno živeti in da mora biti življenje tudi kvalitetno. Pridružite se članom Šaleškega koronarnega kluba in storite nekaj zase, za svoje zdravje in srce. Namesto vas tega ne bo storil nihče! Še vedno velja, da je vsak kovač svoje sreče in tudi zdravja. V koronarnih klubih vam lahko na tej poti pomagamo. Skupaj dosežemo več! 🔲 Prim. Janez Poles, dr. med., kardiolog, predsednik Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 15

Rudarji znova v zgornji polovici

Skoraj vsako minuto zadetek Po dveh porazih so rokometaši Gorenja pokazali pravi obraz – Znesli so se nad Dobovo

Velenje – Aktualni državni prvaki so v prvi domači tekmi gostili v prejšnji sezoni enajsto Dobovo, ki je v Rdečo dvorano prišla z dvema točkama. Ti si je na začudenje nekaterih priigrala v gosteh pri Slovenj Gradcu, v drugem krogu pa je pričakovano v svoji dvorani klonila proti podprvaku Trimu. V Velenju so naleteli na razigrane in popolnoma zbrane gostitelje, kar je najbrž igralcem Gorenja v prejšnjem krogu na gostovanju v Škofji Loki manjkalo. Pozabili so na ničlo iz prvih dveh krogov in goste povsem nadigrali ter seveda navdušili blizu 200 gledalcev. Ne da bi Dobovčane žalili, so bili od njih najmanj za razred boljši in se zasluženo veselili zmage z dvoštevilčnim rezultatom (35 : 21). Neenakovreden dvoboj je bil odločen že po prvem polčasu, po katerem so Posavci zaostajali že za enajst zadetkov (8 : 19). Kljub visokemu vodstvu domači niso popuščali, pa čeprav je trener Zoran Jovičič dal priložnost za igro tudi mladim igralcem oziroma tistim, ki na zahtevnejših tekmah dobivajo manj priložnosti, tokrat pa so se precej naigrali. V zadnjih petih minutah so prvaki trikrat ušli moštvu iz brežiške občine za petnajst golov, slavili pa z enim manj. V Dobovi v tej sezoni nabira izkušnje kot posojeni igralec Gorenja 20-letni Alen Hujsenović.

Bilo je vprašanje časa, kdaj bo tudi slovenski šport dobil svoj državni praznik. Lanskega 23. septembra smo ga prvič praznovali in hitro se je vtisnil v srca Slovenk in Slovencev. Več tisoč otrok in starejših je dan slovenskega športa tudi v Velenju obeležilo, kot mu pritiče – športno. Predstavili so se različni klubi z dnevom odprtih vrat in s svojimi dejavnostmi, ki so se jih obiskovalci lahko udeležili brezplačno. Zanimanje in dober obisk dokazujeta, da smo Slovenci športen narod. Na lestvici športno aktivnega prebivalstva smo v Evropi na četrtem mestu, takoj za Dansko, Švedsko in Finsko. »Smo srčni navijači in imamo številne vrhunske športnike v samem svetovnem vrhu. Na mnoge smo ponosni tudi Velenjčani, saj veliko prispevajo k popularizaciji športnih dejavnosti,« pove v uvodu Nik Lemež, sodelavec Športne zveze Velenje. Zakaj je dobro biti telesno aktiven? »Šport je pomemben dejavnik zdravega načina življenja, zato je ravno dan slovenskega športa dan, ki ga Slovenci lahko izkoristimo za to, da se zavemo, da je gibanje

ŠPORT

30. septembra 2021

Na tem dvoboju je zbral 6 obramb. K visoki zmagi domačih pa so največ prispevali Matic Verdinek in Kenan Pajt (oba po 8 golov), Tilen Sokolič (5) in Jernej Drobež (4); vratarja sta se izkazala s skupaj 16 obrambami. V naslednjem krogu bodo odlično igro z Dobovčani potrjevali v Ivančni Gorici, pri povratniku med najboljše, SVIŠ-u, moštvu, ki nadaljuje tradicijo klubov ustanoviteljev (Stična, Višnja Gora, Ivančna Gorica in Šentvid pri Stični). 'Svišovci' so tako kot Ormož, Koper in Šmartno še brez točke, s polnim izkupičkom pa so Celjani, Ribničani, Trebanjci in rokometaši Slovana. Gorenjev trener Zoran Jović je bil po prvi zmagi vsekakor zadovoljen: »Prva zmaga, gremo naprej! V prvem krogu v Trebnjem bi lahko iztržili vsaj točko, v Škofji Loki pa je bilo dosti stvari narobe, čeprav smo se nanjo dobro pripravili. Preveč je bilo napak, kak čisti met preveč zgrešen, premalo obramb vratarjev (skupaj le devet – op. p.). Se zgodi tudi taka tekma, pač nismo dali svojega maksimuma in upam, da bo takih tekem čim manj. Proti Dobovi je bilo drugače. Vsi, ki so dobili priložnost, so igrali zavzeto od prve do zadnje minute in temu je sledila zasluženo visoka zmaga.« 🔲

S. Vovk

Z dobro igro in zmago nad Krčani so si vrnili samozavest, ki jo bodo v soboto proti Triglavu še kako potrebovali Velenje – Po visokem porazu v prejšnjem krogu so se hitro pobrali in Krško premagali s 3 : 1. S petimi zmagami in štirimi porazi so po tem krogu na šestem mestu. Tako visoko letos še niso bili. Takoj je bilo opazno, da so se želeli z dobro igro in posledično z zmago oddolžiti gledalcem, približno 150 se jih zbralo na tribuni, za doslej najvišji poraz z 0 : 4 v novi sezoni v prejšnjem krogu v Ajdovščini. Začeli so zelo podjetno in hitro povedli. Po podaji z leve strani je žoga priletela na desno do visokega Tina Jukića, ki jo je zavrnil pred vrata, tam pa jo je Rob Rudonja s svojim prvi golom v velenjskem zeleno-črnem dresu odločno poslal v mrežo za začetno vodstvo. Vedoč, da minimalno vodstvo še ne zagotavlja zmage, so ga želeli čim prej podvojiti. Hkrati so tudi gostje po zaostanku zaigrali bolj napadalno, upajoč na izenačenje. Oboji so izvedli nekaj lepih akcij, grešili z dobrih položajev, z nekaj dobrimi posredovanji sta se izkazala tudi vratarja. V 39. minuti pa novo veselje domačih, ko je vselej nevarni Sandro Jovanović žogo z roba kazenskega prostora nekoliko z desne strani z izjemnim udarcem neubranljivo zabil za podvojitev vodstva. Vodstvo z 2 : 0 po prvem polčasu pa Rudarjem (še) ni zagotavljalo mirnega nadaljevanja. Po vrnitvi iz slačilnice v njih ni bilo več takšne zavzetosti kot v prvem delu. Potegnili so se na svojo polovico (k temu so jih z bolj napadalno igro gotovo prisilili tudi gostje) in priložnosti za tretji gol iskali v protinapadih. Krčani so bili več pri žogi in v 57. minuti zmanjšali rezul-

tatski zaostanek. Domača trenerska klop je takoj ukrepala. Na zelenico je poslala sveži moči, kapetana Kristijana Barića, ki je okreval po poškodbi, in Naceta Koprivnika. V 58. minuti je priložnost dobil tudi Amadej Vošnjak, v zadnjih desetih minutah pa sta nehala rezervno klop greti še Vito Štrakl in Til Bračun. Po zadetku so Posavci iztisnili iz sebe še dodatne moči in imeli nekaj priložnosti za izenačitev. Domača

ja žogo poslal čez prečko, a je hitro popravil to 'napako'. V predzadnji minuti rednega dela tega zanimivega dvoboja je z natančnim diagonalnim strelom z leve strani silovito zadel daljši kot gostujočih vrat za peto zmago. S petnajstimi točkami so Velenjčani šesti. Gorica, ki je med tednom na zaostali tekmi 6. kroga v Krškem zmagala z 1 : 0 in prevzela vodstvo, ni nadaljevala niza sedmih zmag po vrsti. Z

obrambna vrsta pa je skupaj z vratarjem svoje delo opravila brez napak. V obdobju med 63. in 72. minuto je bila igra tekmecev celo nekoliko preveč zavzeta, na trenutke brezobzirna, kot je ocenjeval sodnik Amel Begič iz Senožetov v občini Dol pri Ljubljani, in dal razmah svojim čustvom. Pokazal je kar pet rumenih kartonov, od tega tri gostom. Domači nogometaši so v zadnjih minutah znova prevzeli pobudo; kot da so v vmesnem času hranili moči. Imeli so popolno premoč in nevarno napadali. Koprivnik je najprej z idealnega položa-

dobro igro so jih presenetili nogometaši iz Beltincev, ki so povedli že v 6. minuti. Domači so po desetih minutah izenačili, v nadaljevanju pa ne enim ne drugim ni uspelo doseči zmagovitega zadetka. Bliže so bili celo Prekmurci, a so v zadnjih trenutkih tekme zapravili enajstmetrovko. A tudi točka je bila dovolj, da so 'vrtnice' zadržale prvo mesto. Z zmago nad Primorjem se je Triglav, ki bo v soboto gostoval Velenju, na drugem mestu po točkah izenačil z njimi. Zanimivo, po devetem krogu imata trenutno prva tekmeca za naslov

Šport nas navdihuje in povezuje Lani smo dan slovenskega športa praznovali prvič in hitro se je vtisnil v srca Slovenk in Slovencev – Tudi letos smo praznovali srčno, v sodelovanju z lokalnimi klubi in društvi smo dokazali, da je Velenje športno mesto

Aktivni odmor poveča produktivnost delavcev in dobro vpliva na počutje. Redna vadba posledično lahko vpliva tudi na zmanjšanje števila bolniških odsotnosti. Dan slovenskega športa smo letos praznovali že drugič zapored. Tudi v Velenju zelo uspešno. Dokazali smo, da nam je mar in da je Velenje športno mesto.

pomembno in dobro tako za telo, kot naše dobro počutje. Računamo, da bomo spodbudili ljudi, da bodo začeli živeti športno aktivno. Četudi ne usmerjeno v organizirano športno vadbo, pa rekreativno sami zase, za svoje zdravje. Zavedamo se, kako

pomembni in kako dobri ambasadorji so športniki. Ne samo ambasadorji športa in gibanja, tudi naše države. Gotovo smo lahko ponosni na vse dosežke, ki jih dosegajo, kajti glede na to, koliko nas je, se uvrščamo v sam svetovni vrh.«

Aktivni odmor na delovnem mestu je pomemben del našega vsakdana

Dan slovenskega športa smo tudi v lokalnem okolju praznovali srčno, v sodelovanju z lokalnimi klubi in društvi. »Več kot

petnajst klubov je odprlo svoja vrata. Obiskovalci so se lahko gibali in dobro razgibali. Da je aktivni odmor na delovnem mestu zelo pomemben, smo želeli pokazati v Saša inkubatorju, kjer smo predstavili vaje, ki jih lahko zaposleni opravljajo vsak dan, ne samo en dan v letu. Spomnili

poleg enakega števila točk (po sedem zmag, neodločen rezultat in poraz) tudi enako razliko v danih in prejetih golih (18 : 6). Hladno prho pa je doživela Krka, ki se je po koncu pretekle sezone v kvalifikacijah celo potegovala za uvrstitev v prvo ligo. Zaradi slabih iger so zamenjali trenerja, vendar šok terapija (za zdaj) ni delovala. Na svojem igrišču so Novomeščani doživeli hladno prho z novinko Rogaško, ki se je domov vrnila z vsemi tremi točkami; to je bil že peti poraz Novomeščanov, a hkrati prav tolikokratna zmaga Slatinčanov, ki so gotovo presenečenje dosedanjega dela tekmovanja. Nace Koprivnik, strelec tretjega Rudarjevega gola: »Prejšnja tekma s Primorjem je bila zelo težka, hitro smo dobili gol in hitro vodstvo domačih nas je presekalo. Poraz ni omajal naše samozavesti, ki smo jo dobili po štirih zaporednih zmagah pred gostovanjem na Primorskem. Vedeli smo, da se moramo zanj oddolžiti z zmago proti Krškemu. Tekma je bila težka. Gostje so uprizorili nekaj nevarnih napadov in razen pri zadetku smo se dobro odzvali nanje. Imeli smo veliko priložnosti, tri tudi izkoristili, kar je bilo dovolj za zmago. Samo, da bi tako nadaljevali. Že v soboto proti Triglavu.« 🔲

Stane Vovk

smo se tudi rezultatov, ki so jih naši športniki v tem času dosegli in tudi tega, da aktivni odmor poveča produktivnost delavcev in dobro vpliva na počutje. Redna vadba posledično lahko vpliva tudi na zmanjšanje števila bolniških odsotnosti. V popoldanskem času pa smo pripravili aktivni odmor tudi na Titovem trgu za obiskovalce in dijake in znova dokazali, da nam je mar, da je Velenje športno mesto. Lokalne klube in društva je obiskalo precej mladih, ki niso le obiskali, temveč bodo tudi nadaljevali in ostali v klubih, kar nas zelo veseli, saj to dokazuje, da je prepoznan namen dneva športa,« je zaključil Nik Lemež, ki se je hkrati zahvalil tudi osnovnim šolam, ki so na ta dan organizirale športne dneve in tako prispevale svoj del k dnevu slovenskega športa. S tem pa praznično dogajanje še ni zaključeno, kajti v času do 30. septembra po vsej Evropi poteka evropski teden športa, ko bodo po Sloveniji potekale številne športne prireditve in predstavitve športnih vadb. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT IN REKREACIJA Petanka

Tretji v državni ligi V soboto, 18. septembra, se je v Čatežu pri Trebnjem odvijalo sklepno dejanje (final four) v petankarski državni ligi. Najboljši dve ekipi iz skupine A sta se pomerili v polfinalu

Kegljanje Šoštanjčani tokrat povsem drugače Šoštanj – Po bledi predstavi v preteklem krogu so se Šoštanjčani tokrat pokazali v svetli luči. Že pred srečanjem so bili prepričani, da bodo oziroma da morajo osvojiti točke. V goste so prišli tekmeci iz Slovenskih Konjic. Da bo srečanje izredno težko, so pričakovali vsi na kegljišču, domači pa niso bili tega mnenja. Srečanje so začeli zelo napadalno, igrali zelo dobro na polno in še bolje na čiščenje. Že po prvi igri se je videlo, da domačini računajo na obe točki. Po končani prvi igri so domačini povedli z rezultatom 2 : 0, imeli pa tudi prednost 31 kegljev. Ležerna igra drugega

proti najboljšima dvema iz skupine B. Ekipa Vila Ana (BŠK Polje) je bila uspešnejša od naše ekipe in se je uvrstila v finale, kjer je tudi zmagala in osvojila prvo mesto. Društvo petanke Velenje je z osvojenim tretjim mestom doseglo svoj največji uspeh, saj sodelujemo v ligi šele drugo sezono. 🔲 D. L.

domačega para je nekoliko uspavala goste, ki so kljub temu domačinom odščipnili točko, a razliko vseeno povečali na 45 kegljev. Pri rezultatu 3 : 1 za domače je na steze prišel tretji par, od katerega so domačini pričakovali še veliko več. Dobra igra na polno je prednost v kegljih še povečala, a gostom je za 2 keglja vseeno uspelo odščipniti točko. Zmaga domačih tekmovalcev je po prikazani igri zaslužena. S to zmago so Šoštanjčani osvojili dve točki in za vodilnimi Brežicam, ki imajo 6 točk, zaostajajo za 4 točke. Tudi drugouvrščeni Dravograd ima 6 točk. Prav s tem nasprotnikom se bodo Šoštanjčani srečali v naslednjem krogu v Dravogradu. Sedaj imajo priložnost, da se z dobro igro priključijo vodilnim ekipam. Srečanje v Dravogradu se bo v soboto začelo ob 17. uri. 🔲 L.F.

30. septembra 2021

Zanimanje za jahanje je vsako leto večje Konjeniški klub Velenje se trudi za popularizacijo konjeništva Lara Oprešnik

Konjeniški klub Velenje je bil ustanovljen 12. junija 1992. To je hkrati pomenilo tudi začetek dejavnosti na rekultiviranih površinah v Škalah pri Velenju. Da bi omogočili čim boljše pogoje ter udobje za konje in jahače, so zgradili sodobno športno infrastrukturo. Ves čas je bilo pomembno vodilo popularizacije konjeništva. Rezultat aktivnega dela na področju izvajanja tečajev jahanja je več kot 750 tečajnikov, ki so uspešno opravili začetni ali nadaljevalni tečaj v klubu, pod mentorstvom njihovih trenerjev in učiteljev jahanja. Organizacija tekmovanj ter aktivna udeležba na tekmovanjih v preskakovanju ovir sta pomembni dejavnosti kluba. Rezultat načrtnega dela na področju izvajanja treningov in tekmovalnega športnega jahanja je veliko število aktivnih tekmovalcev v klubu ter doseganje izvrstnih rezultatov v zadnjih desetih letih, ko nosijo tudi zastavo najboljšega kluba v preskakovanju ovir v Sloveniji.

Šaleška konjenica

Poleg športnega jahanja in rekreativnega jahanja po urejenih poteh, ki jih je v okolici kluba več kot 20 km, je za del članstva postal izziv večdnevno turno terensko jahanje. Tako je bila marca 2000 ustanovljena Šaleška konjenica, ki deluje pod okriljem Konjeniškega kluba in šteje okoli 30 članov. Njihov predsednik je Stane Tepej. Aktivnosti Šaleške konjenice so usmerjene v organi-

zirane večdnevne pohode, organizacijo spretnostnih tekmovanj konjev in jahačev, galopskih dirk, tekmovanj kočij in ostale aktivnosti. »V Mestni občini Velenje je odlično poskrbljeno za delovanje društev in klubov«, je povedala podpredsednica Konjeniškega kluba Velenje Neca Dermol. Predsednik kluba je od leta 2016 Robi Skaza. Konjeniški klub Velenje je neprofitna organizacija, katere glavno vodilo je, da ustvarjeni dobiček

Že vrsto let najboljši klub v preskakovanju ovir v Sloveniji

namenjajo za razširitev, rast in razvoj svojih dejavnosti. Vsako leto se za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa prijavijo na razpis Mestne občine Velenje, na katerem prejmejo sredstva, s katerimi lahko še bolje opravljajo svoje dejavnosti.

Neca Dermol, podpredsednica kluba: »V Velenju je jahanje popularno. Večinoma k nam prihajajo otroci od 4. leta starosti naprej. Zanimanje za konjeništvo je vsako leto večje, šport se trudimo približati vsakomur. Ker je za uro jahanja potreben konj, s katerim so veliki stroški, se tudi ura jahanja ne more primerjati z uro nogometa. Ko opazimo, da ima otrok zelo veliko željo po jahanju in mu starši tega ne morejo zagotoviti, smo pripravljeni pomagati in tem otrokom to tudi omogočimo. Imamo veliko posluha za dobrodelnost.«

Konjeniški klub Velenje je tekmovalno izjemno aktiven. Že vrsto let so v samem vrhu tekmovalci Robi Skaza, Lana Tanko, Ema Maček Ležaić, Anthea Lorber, Ula Kos, Brina Sanda, Tadej Skaza, Robert Kranjc in drugi. Vrhunski tekmovalci so z izjemnimi rezultati pripomogli k temu, da Konjeniški klub Velenje Konjeniška zveza Velenje že vrsto let zapored imenuje za najboljši klub v Sloveniji v preskakovanju ovir.

Zakaj se odločiti za jahanje?

Pri jahanju se razvijajo motorične, gibalne in funkcionalne sposobnosti. Jahanje dobro vpliva na koordinacijo gibov rok, nog in trupa, prav tako se izboljša ravnotežje. Otroci s spoznavanjem konj spoznajo tudi odgovornost do živali (prehranjevanje, čiščenje hleva, čiščenje konj ...). 🔲

TAKO so igrali Nogomet: 2. SNL, 9. krog Rudar Velenje – Krško 3:1 (2:0)

Strelci: 1:0 Rob Rudonja (7), 2:0 Sando Jovanović (40), 2:12 Matic Predanič (57), 3:1 Nace Koprivnik (89) Rudar: Žiger, Verbič, Jukić, Saramago, Spudić (od 82. Štrakl), Jovan, Majcenović (od 58. Barić), Hrovat, Jovanović (od 58. Bračun), Rudonja (od 58. Koprivnik), Batistić (od 68. Am. Vošnjak); trener: Milan Petrović. Drugi rezultati: Krka - Rogaška 0:1 (0:0), Triglav – Primorj0e 2:0 (1:0), Fužinar Vzajemci - Nafta 1903 4:2 (2:0), Gorica - Beltinci K. Tratnjek 1:1 (1:1), Brežice T. Čatež - Roltek Dob 0:2 (0:0), Vitanest Bilje - Drava Ptuj 6:2 (2:1), Ilirija 1911 - Jadran Dekani 1:1 (1:1). Vrstni red po 9. krogu: 1. Gorica 22 (18:6), 2. Triglav 22 (18:6), 3. Dob 19 (21:13), 4. Fužinar 18 (15:12), 5. Rogaška 16 (12:9), 6. Rudar 15 (17:15), 7. Primorje 13 (16:11), 8. Nafta 12 (24:15), 9. Bilje 11 (17:17), 10. Krka 10 (15:14), 12. Krško 9 (12:20), 13. Drava 7 (15:31), 14. Ilirija 6 (9:15).

3. SNL - vzhod, 7. krog Šampion - Šmartno 1928 1:0 (0:0)

Strelec: Luka Mihalić (56.) Šmartno: Daničić, Turinek, Vezaj (od 73. Blaj), Trop, Melavc, Danijel (od 90. Kokić), Martinović, Funtek, Zupančič (od 73. Cvek Vrhovnik), D. Hrastnik, Trap; trener: Igor Fenko. Drugi rezultati: Posavje Krško - Zavrč 2:2, Kety Emmi Bistrica - Zreče 3:1, Šmarje pri Jelšah - Koroška Dravograd 0:1, Dobrovce – Podvinci 3:3, Videm pri Ptuju - Korotan Prevalje 2, Cirkulane - Dravinja 1:0. Vrstni red: 1. Bistrica 19 (1:3), 2. Dravograd 16 (16:8), 3. Dravinja 13, 4. Cirkulane 12 (13:9), 5. Šampion 12 (14:14), 6. Videm 11, 7. Korotan 10, 8. Podvinci 9, 9. Šmartno 8 (13:13), 10. Šmarje 8 (6:8), 11. Zavrč 6 (7:13), 12. Posavje 5 (9:18), 13. Dobrovce 3 (11:17), 14. Zreče 3 (7:17).

Liga NLB, 3. krog: Gorenje Velenje : Dobova 35:21 (19:8)

Gorenje: Panjtar 11 obramb, Taletović 7 obramb, Haseljić 2, Tajnik 2, Pajt 7, Velić, Starc, Miklavčič, Drobež 4, Sokolič 5 (3), Verdinek 7 (4), Šiško 3, Grmšek 1, Predović 3, Kavčič 1, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Gorenje 7 (7), Dobova4 (2); izključitve: Gorenje 8 minut, Dobova 12. Drugi rezultati: Grosist Slovan - Urbanscape Loka 24:23 (13:14), Ljubljana - Herz Šmar-

tno 32:28 (17:11), Trimo Trebnje - Ivančna Gorica 30:26 (16:12), Celje Pivovarna Laško - Koper 27:19 (12:9), Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož 34:27 (17:13), Slovenj Gradec - Maribor Branik 29:22 (14:11). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 3 tekme - 6 točk, 2. Riko Ribnica 3 – 6, 3. Trimo Trebnje 3 – 6, 4. LL Grosist Slovan 3 – 6, 5. Slovenj Gradec 2011 3 – 4, 6. Urbanscape Loka 3 – 4, 7. Ljubljana 3 – 4, 8. Gorenje Velenje 3 – 2, 9. Maribor Branik 3 – 2, 10. Dobova 3 – 2, 11. Sviš Ivančna Gorica 3 – 0, 12. Jeruzalem Ormož 3 – 0, 13. Koper 3 – 0, 14. Herz Šmartno 3 – 0.

Prva ŽRL, modra skupina – 3. krog Litija - Velenje 33:27 (16:12)

Velenje: Simić, Hadžić, Priteržnik, Brglez, Jeras 4, Ferenc 5 (1), Žekić 2, Kaltak 6, Černivec 5, Oder 3 (2), Tabaković, Dobrotinšek, Pikl 2, Štante; trenerka: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Litija 4 (3); Velenje 4 (3); izključitve: Litija 10 minuti, Velenje 4. Drugi rezultati: Zagorje - Krka 21:23 (11:15), Trgo ABC Izola - Z'dežele 18:32 (11:15), Mlinotest Ajdovščina - Zelene doline Žalec 31:23 (17:10), včeraj: Krim Mercator – Ptuj. Vrstni red: 1. Z'dežele 3 tekme - 5 točk, 2. Mlinotest 3 – 5, 3. Krim 2 – 4, 4. Litija 3 – 4, 5. Krka 2 – 2, 6. Velenje 1 – 0, 7. Ptuj 1 – 0,8. Izola 1 – 0, 9. Zelene doline 2 – 0, 10. Zagorje 2 – 0. Zelena skupina, 2. krog: Sava Kranj - Logatec 26:26 (8:14), Vrhnika - Koper 21:24 (12:14), Branik Maribor - Olimpija (prestavljeno na 9. oktober). Vrstni red: 1. Koper 2 – 4, 2. Olimpija 1 – 2, 3. Vrhnika 2 – 2, 4. Kranj 2 – 1, 5. Logatec 2 – 1, 6. Branik 1 – 0.

MČL Golgeter – MNZ Celje, 4. k. Ljubno ob Savinji - Šoštanj 3 : 1 (2 : 1), Mozirje - Mons Claudius 2 : 1 (1 : 1), Šentjur – Vojnik 2 : 0 (1 : 0), Žalec - Laško 5 : 0 (2 : 0) Vrstni red: 1. Mozirje 4 tekme 12 točk, 2. Žalec 4 - 8, 3. Šentjur 3 - 7, 4. M. Claudius 4 - 5, 5. Šoštanj 3 - 3, 6. Vojnik 4 - 3, 7. Ljubno 4 – 3, 8. Laško 4 - 1.

Kegljanje, 2. liga, vzh., 3. kr. Šoštanj : Konjice II 6:2 (3185 : 3108)

Šoštanj: Hasičič – 532 (1), Šehič – 533 (1), Jug – 530 (0),Sečki – 515 (1), Pintarič – 534 (0), Petrovič – 541 (1).

Potepanje po otokih Planinci Univerze za tretje življenjsko obdobje smo to študijsko leto zaključili s potepanjem po kvarnerskih otokih. Pravzaprav smo se odzvali povabilu naših dragih članic Jerice, Cice in Hermine, ki so nam prijazno odstopile prostor v svojih počitniških domovih na prelepem otoku Susak. Otok Susak je morebiti najbolj čuden otok na celotnem Jadranu. Znan je po svojem značilnem pesku, hrvaško-ameriških ekonomskih emigrantih, edinstvenih narodnih nošah, pa tudi po posebnem, arhaičnem govoru, ki ga govori le okoli 150 stalno naseljenih prebivalcev Suska in izseljenci, ki so po letu 1964 emigrirali v Ameriko in zdaj živijo v kraju Hoboken. Izseljenci in tudi njihovi potomci (sinovi, hčerke in vnuki, tudi že pravnuki) se nostalgično spominjajo svojega čudovitega otoka, zato se radi vračajo in zadnjo julijsko nedeljo organizirajo veliko »izseljensko veselico«. Otok Susak je razmeroma nizek, najvišji vrh Garba doseže le 98 metrov višine. Istoimensko naselje Susak leži na severovzhodnem delu otoka, sestavljeno pa je iz dveh zaselkov. Na hribu leži starejše Gornje selo, ob zalivu Spjaža se razteza Donje selo, obe naselbini pa povezuje le 150 velikih stopnic. Na otoku Susku se po zapo-

Po hribih

vedih hrvaškega ministrstva ne sme več graditi novih hiš. Samo področje Suska je namreč razglašeno za zaščiteno in sprehajalno cono. Zato na Susku ni osebnih avtomobilov, niti asfalta, poti so makadamske, nekatere pešpoti pa betonirane. Le tu in tam se

Lošinju. Po prijetnem borovem gozdičku smo se sprehodili do kraja Veli Lošinj, se povzpeli do razgledišča Sveti Ivan, nato pa se predali toplim morskim valovom na eni izmed številnih plaž. Zaradi blagega in uravnoteženega podnebja je Mali Lošinj znan

v notranjost otoka, ga prečili in se krožno vrnili nazaj. Mestece je slikovito, urejeno in prijetno majhno, ulice so ozke, vrtovi polni rož, domačini pa prijazni. Preživeli smo štiri čudovite dni, spoznali otoke brez avtomobilskega hrupa, se kopali v kristalno

najde kakšen manjši delovni traktor, ljudje pa prtljago turistov (in večino ostalih stvari) po otoku prevažajo s samokolnicami. Tudi naši gostitelji so nas v pristanišču pričakali s samokolnicami. Potem so nas prisrčno sprejeli v svoja domovanja, kjer smo bili tri dni deležni njihovega gostoljubja.Seveda so nam razkazali vse znamenitosti in lepote otoka, ki je znan po plitvih peščenih zalivih in po rumenkastem prahu, ki so ga na otok nanesli močni starodavni vetrovi. Drugi dan naše morske pustolovščine smo preživeli na Malem

tudi kot edinstveno klimatsko zdravilišče. Tretji dan pa smo obiskali otok Ilovik, znan tudi kot otok cvetja. Ilovik je najjužnejši naseljen otok creško-lošinjskega otočja, na njem pa stalno živi okoli 200 ljudi. Po otoku je speljanih več pešpoti, ki so jasno označene na informativnih tablah. Večina jih pelje preko otoka do plaž na drugi strani. Mi smo izbrali krožno pot in šli najprej ob obali do prijetne peščene plaže, kjer smo si naredili pravi mali piknik, se okopali, plavali, nato pa zavili

čistem morju, hodili po čudovitih razglednih gričih in uživali v druženju z našimi prijaznimi gostitelji. Hvala vam za vse gostoljubje in čas, ki ste si ga vzeli za nas. 🔲

Anka Pugelj

radio velenje com

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 17

Velenjski Boks klub Ring deluje pod okriljem krovne organizacije »Pučko boksing«, ki ima sedež na Ptuju. Nejc Nedeljko in Anja Jabločnik, oba nekdanja boksarja, sta se po končani karieri odločila, da svojo športno pot nadaljujeta kot trenerja. Že pet let v Velenju uspešno vodita Boks klub Ring Velenje. Nejc Nedeljko, ki je večino svojega življenja posvetil boksu, a je zaradi poškodbe moral končati profesionalno pot, je prepričan, da je boks šport, ki je odlična rekreacija za celotno telo: »Jaz bi ta šport priporočil vsem, ki se ne najdejo v klasičnih vadbah in jim je všeč, da nekdo ves čas treninga bdi nad njimi. Jim je pomembno, da ves čas napredujejo in hkrati dosežejo cilj, ki so si ga sami zadali, kot je preoblikovanje celotnega telesa, saj se z rednimi treningi boksa telo zelo hitro oblikuje. Boks je izredno dobra antistresna vadba, saj pri treningu boksa ni mogoče razmišljati o ničemer drugem kot o svojih gibih.« Treningi so, kot pravi Anja Jabločnik, raznovrstni, sestavljeni iz različnih komponent: »Najprej začnemo z ogrevanjem, sledi »shadow«, kar pomeni senca, kjer boksaš s samim seboj in popravljaš svojo tehniko. Nadaljujemo pa z boksom na vreči ali pa v ringu v paru. Naš trening pa

ŠPORT IN REKREACIJA

30. septembra 2021

V Velenju deluje tudi Boks klub Ring V Velenju od leta 2017 deluje tudi Boks klub Ring Velenje – Trenerja sta Nejc Nedeljko in Anja Jabločnik – Ptujčana sta na Ptuju trenirala pod taktirko Ivana Pučka, ki si želi, da bi vsako mesto v Sloveniji imelo boks klub končamo še z vajami za moč.« Oba trenerja sta še posebej ponosna, da imajo v njihovem klubu veliko žensk, najstarejša članica šteje čez 60 let: »Oba z Anjo sva ponosna na pestrost v našem klubu. Prvih 15 članov je bilo članic in tudi danes so ženske zelo dobro zastopane v našem klubu. Deluje tudi skupina fit boksa za ženske, ki pa jo obiskujejo tudi moški. Starostni razpon pa je res zelo širok, saj imamo od šestletnikov do starejših in upokojencev. Najstarejša naša članica je Majda, ki je stara 65 let.« Anja pa pri tem doda še, da imajo ženske to vadbo rade predvsem zaradi oblikovanja postave: »Ta šport je več kot primeren za ženske, saj je to odlična vadba za izgubljanje kilogramov. Prav zato se večina žensk odloči za to vadbo, saj jih je veliko, ki jih redno trenira pri nas, izgubilo že kar nekaj kilogramov.« Že od začetka pa so, kot pravi Nejc, njihov cilj tudi tekmovanja, ki se jih redno udeležujejo in se

V Velenju so začeli v majhnih prostorih na Efenkovi cesti, a kmalu je začelo število članov rasti, zato so bili primorani poiskati druge prostore. Preselili so se na Štrbenkovo cesto, kjer pa so zaradi pandemije koronavirusa in posledično previsoke najemnine morali prostore zapustiti. Od ponovnega odprtja športno rekreativnih dejavnosti pa delujejo na Selu, nasproti trgovine Hofer, kjer imajo največje prostore doslej. lahko že pohvalijo z nekaterimi uspehi: »Midva z Anjo sva vedela, da bova razvijala tekmovalni klub, tudi midva sva to oboževala. Že prvo leto smo v našem klubu proizvedli tekmovalce. Prva za naš klub sta v ring stopila Adam Bolič in Val Špegel, ki je žal že pokojen, a je bil zlat fant. Vsa ta leta se je v našem klubu

Otroci za otroke z dobrodelnimi (kilo)metri na 6. Skazinem teku Zdaj je čas, da smo človek človeku. Bodimo srčni in dobrodelni tudi letos na Skazinem teku. Na ta način že naše najmlajše učimo, da zmagamo, ko si pomagamo. Velenje - V velenjskem podjetju Plastika Skaza nadaljujejo z dobrodelno tradicijo. Tudi letos bodo na 6. Skazinem dobrodelnem teku Otrok otroku moči združili otroci iz vse Slovenije. Da bi pomagali svojim vrstnikom, bodo tekli med 27. septembrom in 3. oktobrom, kadarkoli in kjerkoli bodo to želeli, saj bodo tudi letos tek izvedli na daljavo. Vseslovenski družinski dogodek bodo v podjetju Plastika Skaza zaradi negotovih razmer zaradi koronavirusa ponovno izvedli virtualno. Prijave že zbirajo na spletni strani otrokotroku.com, prijavnina in hkrati donacija za virtualni tek znaša 5 evrov. Prvih 500 prijavljenih bo prejelo posebno darilo – spominsko majico in Skazin okolju prijazen kozarček za večkratno uporabo.

Kot je povedal direktor podjetja Plastika Skaza Robert Agnič, bodo sredstva, zbrana na dobrodelnem teku, letos namenili obnovi mestnega igrišča v Velenju, omogočili pa bodo tudi zasaditev dreves na tem območju. Agnič je še poudaril, da Plastika Skaza s tem dokazuje, da je zelo dobrodelno podjetje: »Dejansko smo v teh šestih letih zbrali že dobrih 45.000 evrov, največ lani, ko smo zbrali 11.500 evrov, ki smo jih namenili za ranljive družine v okviru Zveze prijateljev mladine Velenje. Mislim, da je to ena taka lepa gesta, s katero damo okolju tisto, kar okolje daje tudi nam.« Zato ustvarimo skupaj še eno dobrodelno zgodbo. Za otroke, za vse nas, za lepši jutri, je še poudaril Agnič. 🔲

Urška Kljajič

zamenjalo veliko ljudi, vsaj 40 jih je že stopilo tudi v ring in nekateri ostanejo, nekateri pa ugotovijo, da to ni ravno zanje.« Višek članstva, ko je klub obiskovalo kar 90 članov, so doživeli tik pred začetkom pandemije koronavirusa, ki pa jim je povzročila kar nekaj težav, saj so bile vse športne in rekreativ-

ne dejavnosti zaprte. Tik pred počitnicami jim je uspelo ponovno vzpostaviti star ritem in člane pridobiti nazaj, nekaj pa se jih žal ni vrnilo, a so veseli, da jim je uspelo obdržati vsaj okrog 40 članov. Seveda pa upajo, da v jeseni in z novim valom okužb ne bo ponovnega zapiranja športnih panog in bodo lahko nemo-

teno nadaljevali s treningi. Boks pa je šport, ki je prijazen in primeren za vsak žep. Ni namreč treba kupovati drage opreme in drugih pripomočkov, vse, kar boksarji potrebujejo, so bandažni trakovi za roke in boksarske rokavice. V klubu imajo za vse začetnike na voljo za izposojo nekaj opreme, saj vsem svetujejo, da se najprej en mesec preizkusijo na treningu boksa, in če se potem odločijo za nadaljevanje, kupijo svojo opremo. Lenart Štih in Armin Tabakovič sta se klubu pridružila iz različnih razlogov. Prvi predvsem iz rekreativnega vzroka, po želji pridobiti čim več kondicije, drugi pa ima cilje tudi v tekmovalnem delu tega športa: »Najprej sem se v klub včlanil, ker sem želel izgubiti telesno težo. Potem pa mi je postalo zelo všeč in sem se pridružil tekmovalni skupini. Amatersko tekmujem in hodim na javne dvoboje. Večino tekmovanj imamo na Ptuju, kjer jih organizira Dejan Zavec. Imam že kar nekaj zmag.« Seveda pa je pri njih vedno dobrodošel vsakdo, ki bi se želel preizkusiti v boksu. Če vas je zamikala kakšna runda v ringu ali pa z boksarsko vrečo, vas bodo v Boks klubu Ring Velenje zelo veseli. Septembra jih lahko obiščete vsak delovni dan od 17. do 21. ure. 🔲

Urška Kljajič

Ponovno uspešni veterani NTK Tempo Ljutomer – Minuli vikend je v Ljutomeru potekalo državno prvenstvo za rekreativce in veterane v namiznem tenisu. Zelo dobro so se odrezali tudi namiznotenisači Namiznoteniškega kluba Tempo Velenje. Domov so prinesli kar štiri naslove državnih prvakov, med posamezniki je bil v kategoriji od 40 do 50 let najboljši Tadej Vodušek, v kategoriji nad 65 let pa je zmagal Alfred Vodušek. Naslov državnega prvaka pa sta si med dvojicami priigrala tudi dva para, od 50 do 60 let sta bila najboljša Zoran Gajšek in Ivan Zera, v kategoriji dvojic od 40 do 50 let pa Tadej Vodušek in Kristjan Ludvik iz Izole. Drugo mesto v kategoriji posameznikov od 50 do 60 let je osvojil Ivan Zera, v kategoriji do 40 let je tik pod vrhom na drugem mestu pristal Jure Pejovnik. Tretje mesto sta v konkurenci dvo-

jic osvojila še oče in sin, Janez in Jure Pejovnik. S štirimi prvimi mesti in naslovi državnih prvakov ter z dvema drugima in enim tretjim mestom je bil Namiznoteniški klub Tempo Velenje najuspešnejši slovenski namiznoteniški klub na državnem prvenstvu rekreativcev in veteranov. Zelo dobro so se veterani in rekreativci Namiznoteniškega kluba Tempo Velenje odrezali tudi na ekipnem državnem prvenstvu za veterane in

rekreativce v namiznem tenisu, ki je potekalo v soboto, 18. septembra, v športnem centru Dolgi most v Ljubljani. Tam je v kategoriji nad 60 let skupaj s Slavkom Kovačem tretje mesto osvojil Alfred Vodušek, v kategoriji do 60 let pa sta na četrtem mestu pristala sin in oče, Jure in Janez Pejovnik. V tolažilni skupini je bil skupaj z Dejanom Fridrihom najboljši Matevž Žgank. 🔲

Urška Kljajič

Iskrene čestitke ob občinskem prazniku!

SKUPAJ USTVARJAMO

CENTER ZA ZDRAVLJENJE ŽIVALI Imejte voljo in porabite energijo za svoja hotenja Toplica Center za zdravljenje živali (Topolšica 15, Topolšica), od ustanovitve januarja 1999, deluje kot specialistična ambulanta in referenčna veterinarska bolnišnica za medicino malih živali, predvsem na področjih ortopedije, nevrologije, nevrokirurgije, diagnostičnih endoskopij, endoskopskih operacij, laboratorijske in slikovne diagnostike (RTG, UZ, CT). www.toplica-vet.net Topolšica 15, Topolšica Tel.: 03 5892 236, 03 5892 100, Gsm: 041 736 058

Čestitamo za praznik občine Šoštanj.

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

30. septembra 2021

Vedno znova se odločajmo za hojo ter kolo

GRAJAMO

Na poti med Upravno enoto in Galerijo Velenje je na tleh natisnjena časovna razpredelnica, ki spodbuja k hoji in vožnji s kolesom

Vestička o vesti

Lara Oprešnik

Velenje – Morda obstaja kakšen neznosen magnet, ki smeti vleče na tla pred smeti in ne dovoljuje vstopa v dejanske smeti, se sprašujem. Slika to vsekakor dokazuje. Morda pa se pošteno motim. Vedno je treba pogledati stvari z dveh plati. Morda je torej za take stvaritve vseeno kriv človek, ki se mu ne zdi pomembno, da bi smeti vrgel v koš, ampak mu je verjetno celo zabavno vreči odpadke na tla, ob smeti. Ja, to je res herojsko. Sprašujem se, ali ima takšen meščan vest? Če je namreč nima, potem tudi ni odgovornosti do narave, lastnega mesta in drugih. To je resen problem. Upam, da je ta slika v našem mestu izjema in ne pravilo, v nasprotnem primeru obupujem. Nad ljudmi.

Velenje – Človek s svojim delovanjem onesnažuje okolje, izkoriščanje energijskih virov pa v vsakem primeru negativno vpliva na okolje. Okolje izrazito onesnažuje kurjenje fosilnih goriv z namenom ogrevanja stanovanj ali pridobivanja električne energije v termoelektrarnah, ker povzroča izpuste toplogrednih plinov (ogljikovih, dušikovih in žveplovih oksidov) ter prašnih delcev. Podoben učinek ima uporaba pogonskih goriv v vozilih (avtih, skuterjih). Mestna občina Velenje se na vse pretege trudi ohranjati zelene površine, kar simbolizira tudi znak GREEN&SAFE, ki predstavlja trud za visoke higienske standarde in protokole ter dodatna trajnostna priporočila za turistične ponudnike in destinacije. Slovenija pa je med prvimi državami na svetu pridobila tudi znak Safe Travels (varna potovanja).

Velenje je ravno prav veliko, da ga prevozimo s kolesom ali pa se po opravkih odpravimo kar peš. Za ta namen so na poti med Upravno enoto in Galerijo Velenje natisnili razpredelnico, ki časovno opredeli poti do sončnega parka, železniške postaje, zdravstvenega doma, glasbene šole ter avtobusne postaje. Glede na razpredelnico si s kolesom od točke z razpredelnico v manj kot petih minutah na vseh prej naštetih lokacijah. Skoraj neverjetno, kajne? Namen razpredelnice je predvsem to, da Velenjčane prepriča, da avta v mestu pravzaprav ne potrebujejo. Spodbuja nas h gibanju, ki skrbi za naše okolje, k ohranjanju tega, kar imamo, in k izboljšanju prihodnosti za nas, mlade ter vse naslednje generacije. Za naše mesto, našo državo in našo prihodnost je odgovoren prav vsak posameznik.

🔲

Digitalizacija

🔲

Naših politikov in gospodarstvenikov so polne besede o svetli digitalizaciji Slovenije. Toda zahodne teorije se zlahka kupi in prepiše. Praksa pa je videti takšna, kot na fotografiji, temu primerna pa je tudi uporabniška izkušnja. Morda bi bilo dobro, če bi šefi namesto pred kamere kdaj stopili tudi na teren.

POLICIJSKA kronika Poskus vloma neuspešen

Hude poškodbe

Velenje, 27. septembra – Velenjski policisti so obravnavali tatvino jabolk iz ograjenega sadovnjaka v Velenju. Neznani storilec je prerezal žično ograjo ter v enem tednu odtujil za okoli 1.000 evrov jabolk.

Letuš, 22. septembra – Prometno nesrečo s hudimi poškodbami so policisti v sredo okoli 18.30 obravnavali v Letušu. Povzročila jo je 21-letna voznica osebnega vozila, ki je vozila iz smeri Malih Braslovč proti Mozirju. V Letušu je prehitevala 56-letnega kolesarja, ki je zavijal v levo v smeri Dobrovelj in je svojo namero pravočasno nakazal z vodoravno odročeno roko. Voznica ga je takrat poskušala prehiteti po desni strani. Ker ni imela dovolj prostora za prehitevanje, je s sprednjim levim delom vozila trčila v zadnje kolo kolesarja, ki je padel po tleh in se hudo poškodoval. Zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti so policisti voznico kazensko ovadili.

Ukradel več odsluženih naprav

Poškodoval ograjo in odpeljal

Velenje, 22. septembra – V Velenju, na Ulici Simona Blatnika, je storilec poskušal vlomiti v vrtno uto, in sicer tako, da je poskušal prežagati ključavnico na vrtni uti, kar pa mu ni uspelo. Lastniku je škodo povzročil s poškodovanjem ključavnice.

Izginilo za okoli tisoč evrov jabolk

Velenje, 22. septembra – Malo pred 12. uro je delavec podjetja PUP Saubermacher obvestil policiste, da je neznani storilec z deponije pri Škalskem Jezeru odtujil nekaj izdelkov. Pristopil je do kontejnerja in iz njega odtujil večjo količino odsluženih kompresorjev in klimatskih naprav (okoli 2 toni). Škoda znaša približno 10.000 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Velenje, 27. septembra – Malo pred sedmo uro v nedeljo zjutraj so bili policisti obveščeni, da je neznani voznik motornega kolesa sive barve znamke Honda zaradi neprilagojene hitrosti trčil v ograjo, last občana, in jo poškodoval. S kraja je odpeljal neznano kam. Za pobeglim voznikom poizvedujejo in hkrati bralce prosijo, naj, če imajo podatek o takšnem vozniku, o tem obvestijo policijo.

Lovili podivjanega bika Šmartno ob Paki, Polzela, 22. septembra – V sredo je dogajanje na žalskem območju zaznamoval razjarjen bik, ki je prestrašil več občanov Polzele, Založ in okoliških zaselkov. Bik je že pred dnevi pobegnil s kmetije na območju Šmartna ob Paki, lastniku pa ga kljub iskanju ni uspelo najti. Pobeglega bika so občani v torek okoli 15.30 opazili med Podvinom in Polzelo, v bližini križišča za Goro Oljko, in nato v centru Polzele, kjer se je zagnal v občana, ki mu je na srečo uspelo pobegniti. Bik je nato odšel do bližnje kmetije na območju Založ, kjer je v hlevu napadel lastnika, ki se ga je ubranil. Iz hleva je pobegnil na dvorišče bližnje stanovanjske hiše. Policisti so stanovalce takoj napotili v stanovanjsko hišo, agresivnemu biku pa so poskušali omejiti gibanje in ga umiriti. Ker je postajal vedno bolj agresiven in nevaren, so ga morali ustreliti. V streljanju ni bil ogrožen nihče od občanov. Bik menda ni poškodoval nikogar od občanov, je pa škodo povzročil na več ograjah in objektih. O celotni zadevi policisti še zbirajo obvestila.

🔲

Jože Miklavc.

Iz POLICISTOVE beležke Grozil mu je sosed Velenje, 24. septembra – Okoli 12. ure se je na Policijski postaji oglasil občan s Kosovelove ulice in naznanil kaznivo dejanje groženj. Zagrozil mu je sosed. Po zbranih obvestilih bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo.

Ostala brez 100 evrov Velenje, 24. septembra – Okoli poldneva so policisti obravnavali kaznivo dejanje zatajitve. Občanka je v trgovini v Velenju na bankomatu dvignila 100 evrov, ki jih je pozabila. Ko se je spomnila in vrnila, denarja ni bilo več. Neznanec si

🔲

Za upokojence brezplačna vožnja tudi v Ljubljani in Mariboru

je denar protipravno prilastil. Za storilcem poizvedujejo.

Porisal mu je avto Velenje, 27. septembra – Na Stantetovi je neznanec z ostrim predmetom naredil rise po celotnem vozilu in ga s tem oškodoval za okoli 3000 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Ukradel pijačo Velenje, 27. septembra – V ponedeljek popoldne je občan skušal ukrasti pijačo v trgovini Spar. Varnostniku ga je uspelo zadržati do prihoda policistov, ki bodo napisali ovadbo zaradi roparske tatvine.

Šaleški aeroklub Lajše

Ljubljana, Maribor - Ministrstvo za infrastrukturo je s pogodbama med Mestnima občinama Ljubljana in Maribor ter obema javnima podjetjema, ki izvajata mestni prevoz potnikov (LPP in MARPROM), zagotovilo upokojencem, osebam starejšim od 65 let, invalidom in vojnim veteranom, ki imajo brezplačno vozovnico za območje Slovenije tudi brezplačen prevoz v mestnem prometu v obeh mestih. Pravica do brezplačnega prevoza z vozili mestnega prometa LPP in MARPROM bo uveljavljena od 1. oktobra 2021 dalje. 🔲

Topolšica 207 c

Panoramski leti Šolanje pilotov Darilni boni

(za panoramske polete)

041 470 340

Èestitamo za praznik obèine Šoštanj!

Spoštovani občanke in občani,

Tekavčeva cesta 11, Šoštanj ponedeljek – petek: od 8.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 13.00 domen.vrtnarstvo@gmail.com

ČESTITAMO

Komunalno podjetje Velenje

ob 30. septembru, prazniku Občine Šoštanj!

031 677 032, 0599 60113 V jesenskem času vam nudimo • • • • •

Veliko izbiro mačeh, viseče, polviseče, pokončne Jesenske trajnice Krizanteme, ciklame, rese Zasaditve loncev, korit Zasaditev grobov

Èestitamo za praznik obèine Šoštanj!

080 80 34

www.kp-velenje.si

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

30. septembra 2021

Spominski pohod šoštanjskih veteranov Oven, 21. 3. – 21. 4.

Želite si večje življenjske spremembe, zato tudi vidite večji smisel v služenju dodatnega denarja. Če razmišljate o selitvi v novo stanovanje ali hišo, raje počakajte, dokler se vaše finančno stanje ne bo obrnilo občutno na bolje. Z nekaj truda in dodatnega dela vam bo zagotovo uspelo, ampak ne prehitevajte dogodkov. Nikamor se vam ne mudi, zato se ne spuščajte v nepremišljene investicije. Če se boste brezglavo zapodili v večji nakup, vas namreč v prihodnosti čaka nešteto ovir, ki jih boste morali odpraviti. Sami veste, da dodaten stres vedno načne tudi vaše zdravje, zato se temu poskušajte na dolgi rok izogniti.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Izvedli 7. spominski pohod Jožeta Ervina Prislana ter srečanje veterank in veteranov Šoštanj – Zadnjo septembrsko soboto so se veterani in veteranke zbrali pred domom veteranov v Belih Vodah in se podali na 7. spominski pohod. Pot jih je vodila od doma veteranov v Belih Vodah mimo gostilne Savinek, nato pa naprej po planinski poti na vrh Svetega križa, ki je bil v

letih 1990 in 1991 pomembna vizualna opazovalna točka. Nadaljevali so mimo Kelnerja proti domačiji Zaveršnik, kjer jih je prijazni gospodar pričakal z dobrodošlico. Od tu so šli po cesti z Visočkega proti domu veteranov, kjer so jih pričakali ostali veterani. Sledila je krajša slovesnost

ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije, predsednik pa je udeležence pozdravil s kratkim nagovorom. Nekaj lepih in spodbudnih besed je spregovoril tudi župan občine Šoštanj Darko Menih, ki je podelil priznanja zaslužnim članom organizacije. Program so popestrili učenci glasbene šole Velenje – oddelek Šoštanj pod vodstvom Davorja Plambergerja na tolkalih, ob zvokih violine pa je domačinka

Maša Goličnik slovesnost še obogatila. Po proslavi je sledilo druženje, kjer so ob kulinaričnih dobrotah turistične kmetije Savinek in ob dobri kapljici uživali v žarkih jesenskega sonca. Člani so obujali prijetne spomine izpred 30 let in si obljubili, da se čez leto dni ponovno snidejo. 🔲

Leon Stropnik

Nisi »popolna« in ne nosiš številke S? Čestitam! Dobrodošla v klubu! Standardi, ki si jih postavljamo, drage ženske, potrebujejo prevetritev! Reset. Bodi ti! Iz tega izhaja tvoje samospoštovanje in ne iz doseganja standardov drugih. Si lahko dovoliš biti dovolj »sebična« in v vsakem dnevu najti nekaj tvojega? Minute za tišino, vročo kopel, telovadbo, pijačo na verandi ... Si vzameš te trenutke ali samo »srečaš« samo sebe zvečer, ko vsi drugi zaspijo in je zanje poskrbljeno? Kdo skrbi in poskrbi zate? Vem, si odrasla ženska – le kakšno vprašanje je to, kajne! Kljub temu te izzivam s tem vprašanjem,

saj se mi zdi kritično pomembno! Pomisli – vsi imamo potrebe po varnosti, zaščiti, skrbi, ljubezni. Pa si te potrebe dovoliš za-res izraziti in se predati, kadar nekdo želi storiti nekaj samo zate? Na primer partner, ki ti ponudi pomoč, pa jo zavrneš, češ, saj zmoreš. Ali pa sodelavka, ki izrazi, da jo vedno lahko prosiš za nasvet ali obrazložitev, ti pa je vseeno ne želiš »obremenjevati in jemati njenega časa«. Mogoče kdo opazi, da imaš zaskrbljen obraz, pa se na zunaj absolutno trudiš v ohranjanju močnega videza. Tvoj prvi odziv je »super sem, vse je kul.« In tako dan za dnem ... Rečeš »ok sem.« Trudiš zakriti utrujenost. Razočaranje pokriješ s smehom. Ne prenehaš in si vedno v gibanju, saj drugače ne

Mnenja in odmevi Placebo učinek in korona V medicinskih raziskavah, pri katerih so ugotavljali stranske učinke zdravil, so nekaterim pacientom dajali zdravila brez sestavin, ki jih imajo zdravila za določeno bolezen. So pa bila zdravila po obliki, barvi in okusa enaka pravim. V teh raziskavah so ugotovili, da pri nekaterih bolnikih tudi zdravila brez zdravilnih učinkovin delujejo na zdravljenje bolezni. Ta pojav so imenovali placebo učinek. Medicina tudi ve, da prava zdravila pri nekaterih bolnikih, ki jih prejemajo, ne delujejo. Predvsem pri tistih, ki so obupali nad zdravljenjem. Ta efekt medicina imenuje negativni placebo učinek. Placebo učinek je torej dokazan po znanstveni metodi. Medicina skrivnost tega pojava pripisuje človekovemu umu. Kako ta deluje, pa še ni raziskala v celoti. Res je izvor placebo učinka v človekovem umu, je pa to presplošno védenje, da bi bil odgovor zadosten. Za to moramo vedeti, kaj tvori človeški um. Tvori ga duša, duh, zavest, ki so nefizične duhovne strukture človeka, in telo (celice), ki so fizična struktura. Vse te strukture znanost pozna in o njih govori. Fizična struktura nastane, ko se duhova energija zgosti v strukturi zavesti. Tako je v »velikem poku« nastalo vesolje. 'Najprej je bila beseda', piše v Svetem pismu. Misel je produkt teh struktur in jo ustvari duh tako, da da vibracijo izvorni energiji. Vibracija je taka, kot so znanja zave-

sti. Misli so tisto znanje in energija, ki ustvarja razvoj in obnovo celic. Prav to je skrivnost placebo učinka. Misli so dobre in so slabe. Dobre so tiste, ki vibrirajo harmonično z naravno strukturo telesa in duše. Te ustvarjajo harmoničen – zdrav razvoj celic. Slabe neharmoničen in neskladen razvoj celic. To so bolezni. Naš obrambni sistem ima znanja, da reagira na ene in druge misli. Pri dobrih se počutimo dobro. Pri slabih slabo. Občutke ustvarjajo celice, ko prejmejo hormone. Hormon je vibracija in informacija. Ustvarjajo jih žleze. Proces sproži naš duh preko hipofize. Medicina pozna proces nastajanja hormonov. V zmoti je le, ker štejejo, da so hormoni posledica in ne izvor občutka. Mnenja je, da recimo hormoni strahu nastajajo, če nas je strah. V bistvo pa naša duša preko hipofize, ko imamo slabe neharmonične misli, sproži proces ustvarjanja hormonov strahu. Hormoni so informacije celicam. Ko jih preko krvi sprejmejo, ustvarijo občutek. Enako, kot če se dotaknemo vročega predmeta. Ker je proces hipen in sočasen, je razumljivo, da medicina, ki ne pozna dovolj duhovne dimenzije življenja, šteje ustvarjanje hormonov za posledico in ne za vzrok. V moči misli je torej skrivnost placebo učinka. Prav slabe misli nas tudi vodijo v staranje in smrt. Strah, jeza, zamere in podobne misli v nas pa nam in tudi širše ustvarjajo največ škode. Če bi ljudje na ministrstvu za zdravje, NIJZ, v zdravstvu in še kje

znaš biti. Nemir v sebi opišeš kot delavnost. Prepričaš se, da če dnevno izražaš svoja počutja, »jamraš«! Tistim, ki ti rečejo, da si tečna, daš prav in se v tišini svojih misli sprašuješ, zakaj si tako občutljiva. Nase nalagaš krivdo in v večini primerov nosiš bremena drugih. Spontanost si zakopala pod ruševinami stavka »Moram«. Ko te boli glava, si rečeš, da pač pride takšen dan, ne začutiš pa, da si jezna, žalostna, nezadovoljna. Čustva se nalagajo, telo pa pomni. In se odziva. Draga ženska, ne skrivaj slabega dneva, povej na glas, da si nezadovoljna, ne skrbi, če nisi všečna. Lahko si celo zelo všečna, a to ne pomeni, da si v resnici razumljena in začutena, kdo v resnici si. Sledi sebi. Tisti, ki so »tvoji« ljudje, pa bodo spontano sledili tvoji celostni lepoti.

imeli poglobljena znanja o placebo učinku, ne le to, da je njegov izvor v človeškem umu, bi bili ukrepi, povezani s spopadanjem z virusom, povsem drugačni. Predvsem bi se izogibali vsemu, kar pri ljudeh ustvarja slabe misli in s tem strah, jezo, nezaupanje in podobne misli. Pač pa bi delovali tako, da bi pri ljudeh ustvarjali optimizem in zaupanje. Predvsem pa bi ljudem svetovali in priporočali, da bi z najrazličnejšimi metodami, veliko jih je in so preizkušeno učinkovite, krepili svoj energetski potencial z odpiranjem energijskih kanalov (čaker). Strah je najbolj učinkovito blokira energijske kanale in dotok življenjske energije (energije vesolja). Namesto svetlobe in harmonije jina so širili temo janga. Nekatere države (Švedska in še več jih je) so pri osveščanju ljudi imele prijazen pristop, brez zastraševanja, prisile in ustvarjanja strahu, jeze in nezaupanja pri državljanih. Pri nas je bil pristop prav nasproten. Strah in še enkrat strah so ustvarjale informacije o polnih bolnišnicah, prepričevanjem, da lahko virus pokonča vsakega, ne glede na zdravstveno stanje, nenehno poročanje o zbolelih in umrli (četudi so umirala zaradi drugih bolezni), da ne naštevam še več. Nekdo je celo javno zapisal, žal je danes med najbolj odgovornimi za javno zdravje, da bi lahko od 450.000 okuženih umrlo 95.000 Slovencev, če ne bi vlada sprejemala vseh omejitvenih ukrepov in zaustavila javno življenje. Tako, kot ima zdravilo z učinkovinami negativen učinek pri bolnikih, ki ne verjamejo v zdravljenje, imajo misli, ki ustvarjajo strah, negativen

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Kot vse kaže, bo kmalu prišel čas, ko bo to, kako zanimivi ste, opazil tisti, ki si ga že dolgo želite. Od sreče boste lebdeli. Zdelo se vam bo, da ste dočakali čas, ko boste poplačani za vse, kar ste doslej storili dobrega. Izkazalo se bo, da je to, da so vam po dolgih letih zvestobe pokazali vrata in vas postavili pred njih, zelo dobro. Priložnost, ki jo boste dobili že prihodnji teden, bo mamljiva. Tudi obljubljena finančna nagrada bo sanjska. Sploh za vas, saj ste navajeni živeti po svojih zmožnostih. Vseeno ne recite takoj da. Premislite in pretehtajte še druge možnosti. Prostega časa bo manj, zato se vprašajte, kaj vam pomeni več, denar ali svoboda.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Skozi tančice ženskega pogleda

»Size perfect«

Dosegli ste veliko in tega se dobro zavedate. Hoteli pa boste še več. Zato boste v naslednjih dneh poskrbeli, da se boste povsem mirno lotili novega, zahtevnega finančnega projekta. Ob tem se boste zavedali, da stanje trenutno ni ugodno za kakšne špekulacije. Vseeno boste tvegali. Ob tem boste ugotavljali, da se nekateri že sprašujejo, kako naj vas ustavijo. Vi pa boste mirni, saj slutite, da se bo vse srečno izteklo. Manj sreče boste imeli z zdravjem, saj slabo počutje, ki mu ne poznate vzroka, še ne bo minilo. Poskusite s počitkom, a ta naj ne bo čisto navadno lenarjenje. Tokrat boste morali poskrbeti, da res obnovite življenjsko energijo.

🔲

Ines Vugrinec (Društvo SŽM)

učinek na zdravje in zdravljenje ter z blokado energijskih tokov slabijo naravni obrambni mehanizem. Pri tem cepljenje ne more pomagati. Cepljenje le sproži proces obrambnega mehanizma in ga ne krepi. Še manj zavrača virus. To ustvarjajo celice v procesu ustvarjanja obrambnega mehanizma. Če ga s strahom slabimo, in to močno, so učinki pičli. Da cepljeni zbolevajo za virusom, je ravno posledica tega. To so bo pojavljalo pri vseh, ki bodo cepljeni pod prisilo brez prepričanja, da jim koristi. Tudi prepričevanja »zaupajte stroki in se cepite« je iz socialističnega arzenala in ne more spremeniti razmišljanja ljudi. Predvsem pa ne razumem, da medicina, ki pozna negativni placebo učinek, dela tako, kot da ga ne pozna. Lepo in prav bi bilo, če bi kak raziskovalni novinar naredil statistično primerjavo vsega povezanega s koronavirusom (zboleli, hospitalizirani, število in čas, ko so morali ljudje z drugimi boleznimi čakati na zdravljenje, umrli, in še kaj) med državami, kot je Švedska s svojim prijaznim pristopom in Slovenijo s politiko strahu, groženj in omejevanja. Največje škode, ki je nemerljiva v posledicah omejevanja in strahu in se kaže na psihičnem stanju ljudi, pa se žal ne da izmeriti. Ne gre za iskanje odgovornosti, pač pa bi to koristilo, da se nekaj iz tega naučimo za prihodnje. Pravzaprav bi tako analizo moral narediti NIJZ, ki je inštitut prav z namenom, da skrbi za javno zdravje. V teh časih je bil bolj tisti, ki je ustvarjal strah in skrbel za statistiko bolezni. 🔲 Silvester Koprivnikar, Velenje

V prvih dneh letošnjega oktobra se boste veliko družili s sorodniki, ki pa bodo precej naporni. Čeprav se boste prepričevali, da je za to krivo trenutno družbeno stanje, vam bo jasno, da to ni edini vzrok za njihove verbalne napade. Poslušajte in čim manj komentirajte, saj je prepričevanje prepričanih jalovo početje. Morda boste izpadli vzvišeni, a nič zato. Pazite pa, da ne boste preveč dovzetni za negativne energije drugih ljudi, saj se lahko hitro prenesejo tudi na vas. V službi vam bo najbolj ustrezalo individualno delo, prav tako pri študiju. Začelo vas bo skrbeti, da postajate samotar. Ko boste v dobri družbi, pa vas bo to, da bi bili sami, hitro minilo.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Pred vami je res prijeten vikend, ki ga boste preživeli med tistimi, ki jih imate iskreno radi. Ob vrnitvi v službo pa boste spet postali bolj nemirni, na trenutke zelo naveličani in razdraženi. Zavedanje, da kar nekaj tednov ne boste imeli pravega časa zase, vas bo res spravljalo v slabo voljo. Šele doma boste pozabili na vse, kar vas teži. S partnerjem se bosta začela pogovarjati o pomembni spremembi v vajinem življenju. Povezana bi lahko bila tudi s selitvijo in popolno zamenjavo okolja, tudi delovnega. Tokrat bosta oba pripravljena, da skočita v neznano. Pa bosta? Odgovor poiščita sama, ne iščita nasvetov.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Dogajanje okoli vas bo blizu vrelišča. Zavedati se boste začeli, da se morate sami zaščititi. Vse, ki vam jemljejo energijo, boste zato vsaj za nekaj časa postavili na stranski tir. Le družinskim članom boste dopuščali, da od vas pričakujejo več kot drugi. Zanje vam ne bo težko narediti prav nič, saj vam to znajo vrniti. Partner bo do vas iskren tudi, ko drugi ne bodo. Zato poslušajte njegove nasvete. Če bi jih vedno, se ne bi znašli v težavah, ki so k sreči prehodne narave. Zdravje? Razbremenite noge in hrbet, saj postajate zelo napeti. Bolečine se bodo pojavljale le občasno, a so znak, da jih ne smete več ignorirati.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Večina novic vam ne bo všeč, a boste modro molčali. Pred kratkim ste spoznali, da je tako najbolje. Nekateri okoli vas komaj čakajo, da kaj izvedo od vas, potem pa naredijo točno tisto, česar si ne želite. Na uho vam bodo kmalu prišle govorice, ki vas bodo prizadele, saj ne bodo resnične. Ne trudite se dokazati, da ne držijo, raje se umaknite od ljudi, ki vam nočejo nič dobrega. Poskrbite le za tiste, ki jih imate radi in jim zaupate. Po pogovoru na štiri oči boste imeli dober občutek. Sprememba vremena bo žal občutna tudi na zdravstvenem področju. Vrnile se vam bodo stare težave s sklepi in slabšo koncentracijo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

V zadnjih dneh vam zdravje ne služi dobro, saj ste kar naprej brez energije. V naslednjih dneh se vam bodo začele pojavljati še bolečine, ki jih prej niste poznali. Za boljše počutje boste morali narediti pomembne spremembe. Ne bo lahko. Potrebne bo veliko discipline, ki vključuje vsakodnevno gibanje in fizične aktivnosti. Z vami se bo poigrala še prebava, zato je odločilnega pomena, da poskrbite tudi za zdrav način prehranjevanja. Namesto hitro pripravljene hrane si raje pripravite lahke obroke z zdravimi sestavinami. Pogrešali boste nekoga, ki ne bo daleč, a bo vseeno nedosegljiv. Da je tako, ste žal krivi sami.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Veliko dela boste imeli s partnerjem. Veste, da ste ga prizadeli, vseeno pa se obnašate, kot da je za to kriv sam. V naslednjih dneh zato ne izzivajte usode. Stvari se namreč lahko čisto prehitro zavrtijo proti vam, saj partner nima več potrpljenja. To bi vas lahko zelo prizadelo, saj si v resnici ne želite večjih sprememb v življenju. Te se bodo zgodile, če takoj ne spremenite obnašanja. Pri tem se nikar ne delajte, da ne veste, zakaj je prišlo do kratkega stika, saj to tokrat ne bo uspešna taktika. Pomagala bo le iskrenost. K sreči boste zadovoljni vsaj z zdravjem, saj bo boljše, kot je bilo še pred nekaj tedni.

Kozorog, 23. 12. – 20. 1.

Želite si večje spremembe v življenju, saj že nekaj časa niste zadovoljni z njim. Če razmišljate o selitvi v novo stanovanje ali hišo, raje počakajte, dokler se vaše finančno stanje ne obrne občutno na bolje. Z nekaj truda in dodatnega dela vam bo zagotovo uspelo, ampak ne prehitevajte dogodkov. Nikamor se vam ne mudi, zato se ne spuščajte v nepremišljene investicije. Če se boste brezglavo zapodili v večji nakup, vas namreč v prihodnosti čaka nešteto ovir, ki jih boste morali odpraviti. Sami veste, da dodaten stres vedno načne tudi vaše zdravje, zato se temu poskušajte na dolgi rok izogniti. Zadnje čase ni najbolj trdno.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Ob popoldnevih in večerih se boste ves čas posvečali svojemu partnerju, on pa vam bo ljubezen in pozornost vračal iskreno in hvaležno. Ker znate občasno biti tudi pretirano posesivni, pazite, da ga ne boste začeli dušiti. Zavedati se morate, da partner potrebuje tudi nekaj časa zase, kljub temu da vas ima iskreno rad. Ker ga potrebujete tudi vi, pa si ga zadnje čase ne vzamete, najdita kompromis. Sploh, ker vas bodo v prihodnjih dneh bolj potrebovali tudi člani širše družine. Priskočite jim na pomoč, saj ne bo težko. Zadovoljstvo po opravljenem delu pa bo zelo veliko. V službi vas čaka nekaj napetih dni, zato vsaj doma poskrbite, da se res sprostite.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Teden bo mineval po pričakovanjih. Na trenutke bo celo prepočasen za vaš temperament, saj ne boste dobili potrebne doze adrenalina, da bi z mrtve točke premaknili tudi projekte, ki ste jih že pred časom nezavedno dali na stranski tir. Zdelo se vam bo, da je prišel čas, da se jih lotite, žal pa boste pri tem ostali sami. Splet okoliščin vas bo prisilil, da jih boste še nekaj časa pustili pri miru. Zato pa se boste lotili tistih, ki so izvedljivi tudi v tem čudnem času. Dobili boste polno podporo, tudi od tistih, ki so za izvedbo ključni. Dobra volja se bo vrnila, tudi energije vam ne bo manjkalo. Ob koncu tedna boste v dobri družbi.

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

Četrtek, 30. september

Petek, 1. oktober

06.20 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10 10.50 11.20 12.00 13.00 13.35 14.40 15.10 15.50 16.00 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.45 22.50 23.35 01.45 02.10 02.35 03.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Uporabimo les, 1. del, dok. film Moji, tvoji, najini (II.), nad. Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (I.), brit. nad. Slovenci v Italiji, Kontrasti Brez meja - Hatartalan Žanov svet, risanka Mucika, risanka Tib in Tamtam, risanka Vafljevi srčki, norv. otroška nad. Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, Zdravje ustne votline, odd. o znanosti Na kratko, Biofilija V Goščavi, lutkovna nan. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Marija Škotska, britansko-ameriški film Ugriznimo znanost, Zdravje ustne votline, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.20 07.00 10.00 10.10 10.55 11.25 12.00 12.30 13.00 13.35 14.45 15.15 15.50 16.00 16.10 16.40 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.05 01.30 02.25

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Ugriznimo znanost, Zdravje ustne votline, odd. o znanosti Moji, tvoji, najini (II.), nad. Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nad. Prisluhnimo tišini, izob. odd. Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Mandi, risanka Tib in Tamtam, risanka Špasni učitelj II., niz. nan. Infodrom, tednik za otroke in mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Evropa, Evropa, kopr. f. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

30. septembra 2021

Sobota, 2. oktober

06.10 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.05 08.30 09.10 09.15 09.55 10.25 10.45 11.10 11.35 12.40 13.00 13.25 14.05 15.00 16.00 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.20 22.45 0.40 01.05

04.00 11.30 14.10 15.15 16.10 17.50 18.55 20.25 21.20 21.55 22.30 23.15 01.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 07.55 08.45 09.50 10.55 12.05 12.55 13.55 14.10 15.15 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.55 00.50 01.45 02.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.05 11.10 11.35 12.05 12.55 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.00 22.25 22.30 23.20 23.35

Info kanal Dobro jutro Švicarija, dok. film Profil V petek zvečer Pedro Opeka, človek dejanj, dok. film Dvoranski nogomet - SP, polfinale, prenos iz Kaunasa Stoletniki, kopr. dok. odd. Avtomobilnost Ambienti Ko se izraža ženska duša: EvaNina Kozmus, Karmen Pečar Koritnik, Mojca Zlobko Vajgl Slovenska jazz scena, Big band RTV Slovenija z gosti in James Carter, saksofon Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Luna Petunija, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 7. del Podaj mi roko, 1. sez., 8. del Vedno tvoja, 3. sez., 75. del Vedno tvoja, 3. sez., 76. del Sanjski moški, 17. sez. Usodno vino, 2. sez., 34. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 23. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 77. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 24. del Kmetija 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Policijska družina, 9. sez., 8. del Slepa pega, 5. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Kasaške dirke Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Mojca in medvedek Jaka: Ježek, teka, teka Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

04.00 10.40 13.20 14.00 14.25 16.00 16.45 17.55 20.05 21.10 23.10 01.05

Info kanal Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 1. del Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode, dok. portret Dosje, V žrelu kapitala Ujete v medmrežju, češkoslovaška dok. odd. Steve Jobs, am.-angleški film Zadnja beseda! Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 07.35 07.50 08.40 09.45 10.45 11.55 12.55 13.55 14.10 15.15 16.15 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Luna Petunija, ris. Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 9. del Podaj mi roko, 1. sez., 10. del Vedno tvoja, 3. sez., 77. del Vedno tvoja, 3. sez., 78. del Sanjski moški, 17. sez. Usodno vino, 2. sez., 35. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 24. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 79. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 25. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez., avstralska serija 00.00 Četrta plemenita resnica, am. f. 01.40 24UR zvečer, ponovitev 02.10 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.25 11.15 11.55 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.50 20.55 21.55 22.00 22.05 23.00 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Robo TV 13 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš Maš: Kako nastane med Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Everest Regionalne novice, inf. program Izbrano iz arhiva Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

02.00

04.00 07.00 09.00 10.45 12.00 13.20 14.10 16.00 18.40 20.05 21.55 22.45 01.50

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.35 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.35 08.40 08.45 08.50 09.00 09.02 09.05 09.10 09.15 11.15 13.10 13.25 15.20 15.35 17.25 18.25 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.15 00.55 02.30

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 15.30 16.00 17.35 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 21.40 21.45 22.45 23.20 23.30

Kultura, Odmevi Čudogozd: Ples Žanov svet, risanka Pujsa Pepa, risanka Šola za pošasti, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Studio Kriškraš, Spoznaj Nikolino Vafljevi srčki, norveška nad. Mulčki, risanka Sobotni krompir Katy, angleška otroška miniserija Infodrom, tednik za otroke in mlade Kapucar, belgijska mlad. nad. Mulčki, risanka Tarča Kaj govoriš? So vakeres? Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. Podjetno naprej: Berk-Vehovar Kompoziti, proizvodnja kolesarskih delov Človeška žival: Rojstvo, možgani, mišice, nemška dok. serija Naš vsakdanji kruhek, slov. nan. Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda! Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Za vsako ceno, irska nad. Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Življenje v vesolju, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Jože Slobodnik Moji, tvoji, najini (II.), nad. En godec nam gode, koncert ansambla Lojzeta Slaka, 1. del Zgodbe iz kuhinje, dok. film Los bando, norveško-švedski f. Avtomobilnost Angelov dotik, dok. feljton Prepovedana resnica, nemški f. Zvezdana, Razpolovljena Izštekanih 10 - Big Foot Mama Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, risanka Maša in medved, risanka Kindi Kids, risanka WheeWheels, risanka Robocar Poli, risanka Kravica Liska, risanka Dinomesto, risanka Tri mucke, risanka Monsiji, risanka Meteoheroes, risanka 5KA, 1. sez., 44. del Lepši svet, risanka 5KA, 2. sez., 26. del Domače živalice, 1. sez., 5. del 5KA, 3. sez., 15. del Vsevedi, 1. sez., 5. del 5KA, 8. sez., 65. del Princeske v čarovniški šoli, ris. 5KA, 5. sez., 55. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 6.-9. del Rop iz ljubezni, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen je pred nosom, am. f. Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Nesojene neveste, ameriški film Zbogom Ipu, belgijski film Umetniška srca, angleški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš: Kako nastane med Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Ježek, teka, teka Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Dotiki gora: Kepa Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2878. VTV magazin, reg. inf. odd. Marko Škugor, koncert, 2. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Pop corn, zabavnoglasbena oddaja Izbrano iz arhiva: Informativni program 13 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja, 3. oktober

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.40 07.45 07.55 08.05 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 10.00 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.45 15.15 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.15 22.40 00.15 00.25 00.50 01.45

04.00 07.00 07.15 07.45

Zajček Belko, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Knjiga o džungli, risanka Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan. Kalimero, risanka Družina Jazbečjak, risanka Šola za pošasti, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Bela in Sebastijan, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan. Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnije sv. Roka v Nabrežini, Italija Ozare Obzorja duha, škof dr. Andrej Saje Ljudje in zemlja, izob. odd. Young Village Folk Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Kaj smo počeli na počitnicah, brit. f. Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Laž, francoska nad. 40 let Stične mladih, dok. feljton Intervju, dr. Alenka Zupančič Poročila, Šport, Vreme Odprava na Arktiko leto na ledu, brit.-nemški dok. film Za lahko noč: Mate Bekavac in godalni orkester (M. Krečič) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

20.20 20.30 21.30 22.30 23.55 00.40 02.10

Info kanal Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost, Zdravje ustne votline, odd. o znanosti 14. revija pevskih zborov Društev invalidov, posnetek Mladi virtuozi: Alexander Gadjiev 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije Moji, tvoji, najini (II.), nad. Žogarija Skriti Karibi z Joanno Lumley, Od Havane do Haitija, brit. dok. ser. Ambienti Duhec, mladinski film Aljažev stolp, dok. film Potopljeni eldorado, dok. odd. Jaz sem William, danski film Dvoranski nogomet - SP, finale, prenos iz Kaunasa Žrebanje Lota Človeška žival, dok. ser. Krvava dežela, britanska nad. Vikend paket Zvezdana, Razpolovljena Kaj dogaja? Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.35 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.40 08.43 08.50 08.54 08.55 09.00 09.10 09.15 09.20 09.45 11.45 12.00 13.00 14.00 14.30 15.05 15.20 17.10 18.05 18.50 18.55 20.00 21.50 22.40 00.55 02.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, risanka Maša in medved, risanka Kindi Kids, risanka WheeWheels, risanka Robocar Poli, risanka Kravica Liska, risanka Dinomesto, risanka Tri mucke, risanka Monsiji, risanka Meteoheroes, risanka 5KA, 1. sez., 3. del Lepši svet, risanka 5KA, 2. sez., 49. del Domače živalice, 1. sez., 6. del 5KA, 3. sez., 1. del Vsevedi, 1. sez., 6. del 5KA, 4. sez., 51. del Princeske v čarovniški šoli, ris. 5KA, 8. del Mia in jaz, risanka Maggie & Bianca, 1. sez., 10.-13 del Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza! Vaše zdravje, naša skrb Nesojene neveste, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. Štartaj, Slovenija! 24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija! V ljubezni in vojni, am. film Rop iz ljubezni, ameriški film Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš: Kako nastane med 2877. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2878. VTV magazin, reg. inf. odd. Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Aktualno: Prestrukturiranje energetske dejavnosti v Šaleški dolini, posnetek razprave Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Robo TV 9 Malinova babica, gled. predstava Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z nar. glasbo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Jutranji pogovori 2 Futsal magazin, 1. slov. futsal liga Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

08.10 09.05 09.25 10.10 11.05 11.35 12.40 13.10 15.20 16.30 17.20 18.55

11.50 12.20 13.50 15.50 17.30 17.55 18.00 18.10 18.35 18.40 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.00 23.30

Ponedeljek, 4. oktober

06.30 07.00 10.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 14.40 15.30 16.00 16.05 16.15 16.20 17.00 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.45 01.10 02.05

04.00 11.00 13.40 14.00 14.50 15.35 16.40 17.30 17.55 20.00 20.50 22.30 23.00 23.40 01.10

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 08.10 08.25 09.30 11.45 12.35 13.35 13.50 15.00 16.00 16.55 17.40 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.00 23.25 00.20 01.15 01.45

8.30 8.55 9.00 9.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.50 18.00 18.05 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.00 20.55 21.00 22.00 22.05 22.10 23.00 23.30

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Poročila Obzorja duha, Novi škof dr. Andrej Saje Moji, tvoji, najini (II.), nad. Vem!, kviz Intervju, dr. Alenka Zupančič Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (I.), brit. nad. S-prehodi, Čezoceanske potniške ladje Dober dan, Koroška Simon, risanka Mucika, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Studio Kriškraš, Spoznaj Nikolino Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Simon, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Opus Glasbeni večer: Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd. Karmela, dok. -igrani film Na lepše Zadnja beseda! Ljudje in zemlja, izob. odd. Young Village Folk: Pistacije odpirajo nove zgodbe z mladimi izobraženimi Sicilijanci Ita Rina: Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, dok. film Odpotovanja, Maroko, potopis Dediščina Evrope: Božena, češka nad. Reli Poreč, reportaža Podjetno naprej Zgodovina ruske hrane, dok. ser. Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, risanka Govoreči Tom, risanka Podaj mi roko, 1. sez., 11. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 12. del Vedno tvoja, 3. sez., 79.-80. del Sanjski moški, 17. sez., am. serija Usodno vino, 2. sez., 36. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 25. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 81. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 26. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 1. sez., 7. del V dvoje, 1. sez., 8. del Policijska družina, 9. sez., 9. del Slepa pega, 5. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2878. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Spoznajmo jih … Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naša Drava - zgodovina reke Drave od avstrijske meje do Maribora, dokumentarni film Regionalne novice, dnevno informativni program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Beremo skupaj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Torek, 5. oktober

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.40 15.10 15.40 16.05 17.00 17.25 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.10 21.55 22.00 23.10 01.50 02.15 03.10

04.00 10.50 13.30 14.15 14.45 16.00 16.45 18.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Opus Moji, tvoji, najini (II.), nad. Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nad. Duhovni utrip Lučka - Pitypang, otroška odd. Špasni učitelj II., niz. nan. Vafljevi srčki, norv. nad. Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Volk je, volk je!, danska nad. Živela Koroška!, dok. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini, Sonja Vrščaj, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

00.35

Info kanal Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost Videti El Aaiun, dok. film Kaj dogaja? Joker, kviz Zgodbe iz gozda: Sonaravno gozdarjenje v Sloveniji, dok. film Kriptoutopija bitcoin in prihodnost interneta, dok. odd. Leta in leta, britanska nad. Kaj govoriš? So vakeres? Svetovna zdravstvena organizacija med Kitajsko in ZDA, francoska dok. odd. Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 08.05 08.20 09.25 11.55 12.50 13.45 14.00 15.05 16.05 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, risanka Podaj mi roko, 1. sez., 13. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 14. del Vedno tvoja, 3. sez., 81.-82. del Sanjski moški, 17. sez., am. serija Usodno vino, 2. sez., 37. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 26. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 83. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 27. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 10. del Slepa pega, 5. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

20.05 21.00 22.10 22.30

8.30 8.55 9.00 9.05 10.15 11.10 11.35 12.05 12.55 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 21.00 21.20 22.50 22.55 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Naša Drava - zgodovina reke Drave od avstrijske meje do Maribora, dokumentarni film Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kasaške dirke - reportaža Spoznajmo jih … Beremo skupaj Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2879. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Aktualno: Dobra država o aktualnih razmerah v Sloveniji Dotiki gora: Po poteh Vinske Gore Marko Škugor, koncert, 2. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

Sreda, 6. oktober

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.40 15.15 15.30 16.00 16.15 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.50 01.45

04.00 10.15 10.45 13.30

15.20 16.05 17.45 19.50 20.00 21.35 22.30 23.40 01.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 08.20 08.35 09.40 12.00 12.55 13.50 14.05 15.10 16.10 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 00.35 01.30 02.25 02.55

8.30 8.55 9.00 9.05 10.15 10.45 11.15 11.20 11.45 12.15 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.15 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Koda Moji, tvoji, najini (II.), nad. Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (II.), brit. nad. Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Mulčki, risanka Katy, ang. otroška miniserija Poročila ob petih, Šport, Vreme Uporabimo les, 2. del, izob. odd. 50 knjig, ki so nas napisale, Prežihov Voranc: Solzice Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Avdicija, nemški film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum Uporabimo les, 2. del, izob. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Lučka - Pitypang, otroška odd. Dobro jutro Otroški in mladinski zbor RTV Slovenija, Ansambel Janeza Dovča in člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Ambienti Vikend paket Ljubljana, London, New York Tugo Šušnik, dokumentarni film Žrebanje Lota Melodije srca, koncert ob 30-letnici Olimpijskega komiteja Slovenije, prenos iz Ljubljane Moje mnenje Prevara (V.), ameriška nad. Trojanke, dr. Svetlana Slapšak, dokumentarni film Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, risanka Govoreči Tom, risanka Tri mucke, risanka Podaj mi roko, 1. sez., 15. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 16. del Vedno tvoja, 3. sez., 83.-84. del Sanjski moški, 17. sez., am. serija Usodno vino, 2. sez., 38. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 27. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 85. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 28. del Kmetija 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez., avstralska serija Policijska družina, 9. sez., 11. del Slepa pega, 5. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2879. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Aktualno: Dobra država o aktualnih razmerah v Sloveniji Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program ROBO TV 10 Bi se gnetli na tej metli, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Spoznajmo jih … Beremo skupaj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 21

SCHNABL, ANA: Mojstrovina

od – Odrasli 821-163.6 – Slovenski romani Slogovno in besedno izjemno napisana knjiga, ki je v literarnem smislu zagotovo prav to, kar ima v naslovu, mojstrovina torej. Gre za psihološki roman, ki se odvija v času razpada Jugoslavije med letoma 1985 in 1986, v ospredju pa je ljubezenski odnos med urednico Ano in pisateljem Adamom. Ana je mesto mlade urednice dobila v zameno za sodelovanje z oblastmi, med drugim bi morala poročati tudi

DIRNBEK, JERNEJ: Tramp od – Odrasli 821-163.6 – Slovenski romani

Pisec odličnih besedil skupine MI2 nas v knjigi Tramp zabava na prav poseben, pretanjen način. V slovenskem prostoru ni veliko knjig, ki bi nas nasmejale, Dirnbekova pa nas pripravi do tega, da ne vemo, ali prebiramo o junakih iz animiranega filma A je to ali pa beremo delo finskega pisatelja

Sobota, 2. 10.

VELENJE Četrtek, 30. 9. 10.00-12.00 Mercator center Velenje Sočutna info točka Slovenskega društva Hospic – OO Velenje 18.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Pevski zbor OŠ Gorica, koncert 19.00 Galerija Velenje Zvonko Čoh in Andrej Rozman Roza, pogovorni večer 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Štefan Kardoš, Jožica Atelšek: Plastenje s(r)amot, predstavitev knjige X Galerija na prostem pred pošto Podobe kulturne zgradbe Galerije Velenje skozi čas, razstava na prostem

Velenjski grad Pozabljeni pok, predstavitev proizvodnje sodavice in pokalice (kraherla), razstava in degustacija, Muzej Velenje in Kulturno društvo Kraherl 9.00-12.00 Domačija Lamperček Odkrij bisere škrata Bisera v Vinski Gori (Degustacija lokalnih zgodb) 16.00 Velenjski grad Pozabljeni pok, pogovor s predsednikom Društva Kraherl Janezom Dvornikom in Mici Laz 120.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Jazz Continuo, koncert, Abonma Klub in izven

Talija velenjska – ljubezen moja, premiera monoigre Karlija Čretnika (Gledališče Velenje in Festival Velenje)

Petek, 1. 10.

Nedelja, 3. 10. 15.00 Grilova domačija Jesen na Grilovi domačiji, tradicionalna etnološka prireditev 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana

10.00-19.00 Cankarjeva ulica Promenada okusov

Enote Muzeja Velenje Teden otroka v Muzeju Velenje (brezplačnen ogled enot za otroke in mlade do 18 let, do 10. 10.) 9.00-12.00 Varstveno delovni center SAŠA Teden odprtih vrat (do 6. 10.) 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Jesensko drevo, otroška ustvarjalna delavnica 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Hiša na vrhu neba, predstavitev knjige Tatjane Pregl Kobe in Urške Stropnik Šonc (ob tednu otroka)

Sreda, 6. 10. 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic

Arta Paasilinna. Glavna junaka si po številnih neuspehih želita narediti nekaj takšnega, kar bi jima zagotovilo finančno stabilno prihodnost, brez pretiranega truda in dela. Odločita se, da bosta nekoga ugrabila in zahtevala odkupnino. In res nekega dne ugrabita brezdomca z ljubljanskih ulic in od njegovih kolegov brezdomcev zahtevata odkupnino. Pri tem pa ne pozabita, da brezdomci nimajo denarja, pa tudi sicer se za to, da enega izmed njih nekaj časa ni na spregled, sploh ne zmenijo. Poleg tega pa tudi ugrabljeni brezdomec ne pokaže nobene želje, da bi ga vrnila na ulice, saj mu pri njiju popolnoma nič ne manjka. Pripravila Metka Pivk Srdič

KINO spored NI ČAS ZA SMRT No Time To Die, akcijski film, 163 min (Velika Britanija, ZDA) Režiser: Cary Joji Fukunaga Igrajo: Daniel Craig, Ana de Armas, Léa Seydoux, Rami Malek, Ralph Fiennes, Naomie Harris Petek, 1. 10., ob 19.00

Gheghi, Gea Dall'Orto, Maria Vittoria Dallasta, Lorenzo Sisto Sobota, 2. 10., ob 17.00

VONJ PO ROŽAH

Velenje – Krajevno društvo upokojencev je pod okriljem ŠPZDU pripravilo večer poezije in pripovedi literatov iz Šaleške doline. Zbrali smo se ljudje, polni dobrote in spoštovanja drug do drugega, saj v srcih nosimo ljubezen do lepe slovenske besede. Pesniške stihe in zgodbe so pripovedovali literarni ustvarjalci, ki so besedno zelo topli pisci in snovalci verzov: Karel Drago Seme, Marinka Les-

La fine fleur, komedija, 96 min (Francija) Režiser: Pierre Pinaud Igrajo: Catherine Frot, Melan Omerta, Fatsah Bouyahmed, Olivia Côte, Marie Petiot Sobota, 2. 10., ob 20.00

041 888 772 www.nivig.si

VIKING VIKI IN ČAROBNI MEČ Vic the Viking and the Magic Sword, sinhronizirana animirana akcijska avantura, 77 min (Francija, Belgija) Režija: Éric Cazes Nedelja, 3. 10., ob 16.00

MOJ BRAT LOVI DINOZAVRE Mio Fratello Rincorre i Dinosauri, družinska komedija, 101 min (Italija, Španija) Režiser: Stefano Cipani Igrajo: Alessandro Gassmann, Isabella Ragonese, Rossy de Palma, Francesco

MINARI Minari, drama, 115 min (ZDA) Režija: Lee Isaac Chung Igrajo: Steven Yeun, Yeri Han, Alan Kim, Noel Kate Cho, Yuh-Jung Youn, Will Patton Ponedeljek, 4. 10., ob 19.00

jak, Marija Jelen, Božena Tanšek in Ivo Vodošek. Odstrnili so nam čudovite pripovedi o svojih doživljajih. Prireditev so glasbeno obogatili mladi: Neja Sečnjak z melodijami citer, Hana in Julija Dermol s svojima žametnima glasovoma, Gašper in Nejc Vodošek s klarinetom in z violino ter pevska skupina Vingosi ob spremljavi strokovnega vodje harmonikarja Franca Žerdonerja.

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si

Lekarna Šoštanj

🔲

oktobra, ob 13:05, prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Hitro testiranje na Covid-19, v pritličju garažne hiše od ponedeljka do sobote med 8.00 in 13:00 uro ter 14.00 in 20.00 uro • Hišni sejem bele tehnike do 15. oktobra • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

Anica Drev, foto Cvetka Vrabič

Turistièno olepševalno društvo Šoštanj

Gradimo, da bi vam bilo bolje. Po standardu in konkurenčnih cenah! • gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline • izgradnja in vzdrževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, pločnikov in dvorišč

Čestitamo za praznik občine Šoštanj Kajuhova cesta 5-7 3325 Šoštanj T 0599 38 799

LEKARNA VELENJE

Lunine mene

Ponedeljek, 4. 10.

Večer poezije in pripovedi o Novorevijašu Adamu, sicer profesorju književnosti, a se med urejanjem njegove knjige Mojstrovina zapleteta v strastno ljubezensko razmerje. Avtorica mojstrsko prepleta takratne družbenopolitične razmere z usodami glavnih protagonistov, predvsem pa se z veliko mero natančnosti poglablja v odnose in odločitve ter posledice, ki jih te odločitve prinašajo. Odlično napisana knjiga, za katero si bralec želi, da se ne bi končala. Nepričakovan je tudi konec zgodbe.

PRIREDITVE

30. septembra 2021

Sladice, keksi, potice, kruh, pekovsko pecivo, o, sladoled, mlinci, domače testenine

Trg Jožeta Lampreta 1, Šoštanj telefon: 03 897 26 10

Čestitamo za praznik občine Šoštanj

Delovni čas: Pon. 7.00 – 12.00 | tor. – sob. 7.00 – 19.00 | ned. 8.00 – 18.00

Ob prazniku občine ter visokem jubileju mesta Šoštanj se pridružujemo čestitkam tudi člani turistično olepševalnega društva. Za Šoštanj smo v preteklosti organizirali prenekatere prireditve. Z vami pa bomo tudi v bodoče delili lepe trenutke.

��i��p�evozništvo�in��eništvo��o�o� Sko�no�p�i��ošt�n��ošt�n��S�� e-pošt��i��i��o�

Sprejem��r��eni��o�p��kov��s��lt��eton) Pro��j��reciklir�ni��r��eni��o�p��kov �iper�prevozi Nizke��r��nje��S�n�cije�pl�zov��enje�o�jektov Možnost�n�jem��kompresorjev�in�m�nj�e��r��ene�me��niz�cije� �n��ij��i��ž��e��vi�r��plo��e��v�lj�rji��vo�ne��rp�lke��rez�lniki�z��s��lte�in��etone��)�

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

30. septembra 2021

Nagradna križanka Križnik 24 ur na dan

24 ur

Mesomat pri Osmici v Velenju; Mesomat na tržnici v Šoštanju; Mesomata na avtobusni postaji v Mozirju.

Naša ponudba • • • • • • • •

Križnikovi čevapčiči domači ocvirki domače pečenice domače krvavice svinjska mast domače prekajene suhe klobase domače prekajene klobase domače hrenovke

Mesni butik: • • • •

prodaja mesa (slovensko poreklo) domače salame sveže paštete ocvirki

Gostilna: • • • • •

malice kosila po naročilu zaključene družbe pečeno meso »za domov« odojek

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križnik«, najkasneje do ponedeljka 10. avgusta. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 20. do 26. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

JABOLČNI SOK

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

STISKANJE IN PASTERIZACIJA - SADJARSTVO TURN, Gašper – 041 978 684

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. do 26. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

-30% Da bo v vaši kuhinji prijetno zadišalo ...

EMAJLIRANA POSODA OGNJEMET BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! TELEFONSKA NAROČILA NA 080 54 54 Velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje in Šmartno ob Paki.

100% BUKOVA DRVA IZ SLOVENSKIH GOZDOV

ČETRTEK, 30. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Aktualna minuta; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 1. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 2. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 3. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 4. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček (predstavili bomo uspehe in načrte Gorenja Keramike) 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

DRVA

ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ!

TOREK, 5. oktobra

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Izjemen telefon Android za zgolj 315 evrov! Pametni telefoni, ki lahko brez težav zadovoljijo tudi nekoliko zahtevnejšega uporabnika, na srečo postajajo cenovno vse bolj dostopni. To vsekakor drži za novi pametni mobilni telefon Realme GT Neo2. Novost je namreč opremljena z nadvse zmogljivo strojno opremo, za vstopno različico pa je treba na Kitajskem odšteti zgolj preračunanih 315 evrov. Pametni mobilni telefon Realme GT Neo2 je grajen na osnovi zaslona s 16,8-centimetrsko oziroma 6,6-palčno diagonalo, ki slike prikazuje s frekvenco 120 sličic na sekundo. Tu naj-

demo že zmogljiv mobilni procesor Snapdragon 870, ki je seveda hlajen s pomočjo naprednega hladilnega sistema. Najdemo celo baterijo kapacitete 5.000 miliamper ur ter napredno tehnologijo za hitro polnjenje zmogljivosti 65 vatov. Pri pametnem mobilnem telefonu Realme GT Neo2 ne gre spregledati niti sistema treh digitalnih fotoaparatov, pri čemer je glavni opremljen s tipalom ločljivosti 64 milijonov točk. Preostala strojna oprema novosti obsega še do 12 gigabajtov sistemskega pomnilnika in do 256 gigabajtov prostora za shranjevanje podatkov. Na vgrajenem pomnilniku je nameščen mobilni operacijski sistem Android 11 s prirejenim grafičnim vmesnikom Realme UI 2.0. 🔲

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 20. do 26. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 20. do 26. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 6. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje – naša gostja bo Alenka Centrih iz podjetja PUP Saubermacher, tema pa ločeno zbiranje odpadkov: 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA IŠČEM SOPLESALKO za tečaj plesa. Gsm: 040 306 497.

PRIDELKI ŽGANJE, več vrst, kocke sena in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874. HLEVSKI GNOJ, uležan in silažne bale, prodam. Gsm: 041 942 898.

ŽIVALI

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 21 tednov in peteline, prodaja v Šaleku, v nedelj 3. 10. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. JARKICE – mlade kokoši pred nesnostjo, prodamo. Leghorn bele, rdeče, črne brezove, zelenojajčne bele in jerebičaste. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno…Kmetija Šraj. Gsm: 031 751 675.

VOZILA MOTORNO KOLO BMW 1150RT, l. 2002, prodam. Več informacij na GSM: 030 328 006

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

V soboto, 2. 10. 2021 in nedeljo, 3. 10. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 56 43. Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje - Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

od 1. 10. do 7. 10. - 1. oktobra 1908 se je v Celju rodil Edmund Kmecl, šolski upravitelj v Velenju. Bil je začetnik obrtnega šolstva v Velenju in je poučeval na večerni šoli. Povsem se je posvetil izobraževanju prebivalstva na velenjskem podeželju, zlasti na področju sadjarstva (dve sadjarski razstavi v Velenju). Bil je poznavalec in gojitelj stebelnih vrtnic, s katerimi je opremljal šolske vrtove. Bil je tudi glavni organizator šaha v Velenju. Umrl je 12. septembra 1992 v Topolšici; - 1. oktobra 1962 je Velenje obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev; - 1. oktobra 1986 je začela delovati velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje; - 1. oktobra 1991 so v Šoštanju zaprli hotel Kajuhov dom; - 2. oktobra 1977 so svečano odprli nov gasilski dom v Šmartnem ob Paki; - 2. oktobra 1990 je s svojega položaja nepreklicno odstopil predsednik velenjskega izvršnega sveta Todor Dmitrović; - 3. oktobra 1859 se je v Šentilju pri Velenju rodila šolska upraviteljica in redovnica Frančiška Voh. Med letoma 1896 in 1914 je bila vrhovna predstojnica

GIBANJE prebivalstva UE Velenje Porok za objavo ni bilo.

SMRTI

• •

Marija Zupanc (Arhiv Muzeja Velenje) štva, ki ga je organiziral Muzej Velenje, takrat še v okviru nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika; - prva oddaja Radia Velenje, na ultrakratkovalovnem področju na frekvenci 88,9 megaherzov, je bila kljub nedokončanemu studiu, že v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane Doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred Domom kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku; - promet skozi predor pod gradom Šalek, na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem, je stekel 5. oktobra 1977; - oktobra 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na križišče Šaleške in Kidričeve ceste ter na križišče proti Gorici; - 5. in 6. oktobra 1990 je velenjski Kulturni center Ivan Napotnik skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prvič

organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan. Z leti je ta prireditev prerasla v največji otroški festival v Sloveniji; - 6. oktobra 1924 se je v Šoštanju rodil gledališki ustvarjalec in literat Janez Žmavc. Umrl je 17. marca 2019; - 6. oktobra 1939 se je v Celju rodil rudarski strokovnjak in športnik Avgust Terglav iz Velenja. Umrl je 17. aprila 1997; - 7. oktobra 1938 se je v Topolšici rodil nekdanji župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih. V Zdravstvenem domu Velenje, enota splošne ambulante v Šoštanju, se je zaposlil leta 1967, od 1970 do 1995 je bil vodja Zdravstvene postaje Šoštanj. V letih 1994 1999 je bil župan Občine Šoštanj. Umrl je 18. avgusta 1999; - v nedeljo, 7. oktobra 1962, je bila ob 15. uri pred več kot 2000 gledalci svečana otvoritev velenjskega kotalkališča. Predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal kotalkališče v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan – Rudar; - od 5. do 7. oktobra 1972 je bilo v Velenju posvetovanje slovenskih knjižničarjev; - 7. oktobra 1976 so v Velenju uradno predali svojemu namenu Dom za ostarele občane; - 7. oktobra 1977 se je rodil vrhunski jazz glasbenik Jure Pukl iz Velenja. 🔲 Damijan Kljajič

Nagrajenci nagradne križanke »Medic-um«, objavljene v tedniku Naš čas 16. septembra 2021, so:

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

•

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

POROKE

•

šolskih sester. Umrla je 30. septembra 1928 v Mariboru; - 3. oktobra 1914 se je v Žalcu rodila profesorica slovenščine, nemščine in francoščine ter solo petja Marija Zupanc iz Velenja. Umrla je 4. junija 2002; - v okviru prireditev ob občinskem prazniku so 3. oktobra 1968 v Velenju svečano odprli nov otroški vrtec za okoli sto otrok. Vrtec je svoj prostor našel v preurejeni stavbi, ki jo je velenjski občinski skupščini prepustila počitniška zveza. Konec 19. stoletja je bila hiša zgrajena kot nemška šola, po 1. svetovni vojni je bila v njej tudi slovenska šola. Od leta 2002 je bil v njej sedež Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, ki se je v letu 2015 preselila v Vilo Rožle, tu pa je zopet otroški vrtec; - 3. oktobra 2003 je v Velenju umrla pedagoginja Marija Žorž. Še zelo mlada se je morala z družino pred fašističnim nasiljem iz Podnanosa umakniti v Spodnjo Savinjsko dolino. Leta 2. svetovne vojne je preživela v celjskem piskru in nacističnem koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Po končanem učiteljišču se je prvič srečala s Šaleško dolino, po štirih letih službovanja v Solčavi pa se je v Šaleško dolino zopet vrnila in nato v Pesju poučevala številne generacije otrok iz Pesja in okolice. Rojena je bila 1. februarja 1924 v Podnanosu; - od 3. do 5. oktobra 2001 je v Velenju potekalo 6. zborovanje Slovenskega muzejskega dru-

Marija Kolar, Gavce 40, 3327 Šoštanj • Jelka Zajc, Gaberke 10 a, 3325 Šoštanj • Irena Tovornik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: Z NAMI STE VARNI.

lokalne novice

•

OBVEŠČEVALEC

30. septembra 2021

Dobelšek Marija, roj. 1932, Šoštanj, Gaberke 118 Pevnik Štefan, roj. 1944, Velenje, Kersnikova cesta 17 Hribernik Frančiška, roj. 1928, Velenje, Ulica Janka Ulriha 5 Klinc Karol, roj. 1936, Velenje, Paka pri Velenju 62

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

V SPOMIN ZAHVALA 22. septembra je minilo leto dni, kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče

V 84. letu je sklenil svojo življenjsko pot

BRANKO ČORKO

ANTON BELIŠ

iz Kavč pri Velenju

13. 6. 1934 – 13. 9. 2021 iz Prelske 28 v Vinski Gori

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov zadnji dom ter mu prižgete svečo.

Z ljubeznijo njegova soproga Branka in sin Kristjan

Naš čas, 30. 9. 2021, barve: CMYK, stran 24

Ni pomemben samo zdrav duh v zdravem telesu, poskrbimo tudi za zdrav dih v zdravem svetu! Živi zdravo. Potuj trajnostno. – To je letošnji slogan Evropskega tedna mobilnosti, ki smo ga letos v Velenju počastili že šestnajstič! Lara Oprešnik

Velenje – Številne aktivnosti so se v našem sončnem mestu vrstile prejšnji teden, ki je bil posvečen Evropskemu tednu mobilnosti. S sodelovanjem pri projektu ETM opozarjamo na to, kako pomembno je spreminjanje potovalnih navad. V četrtek je bila na sporedu delavnica za starejše, v petek ste si lahko na Vodnikovi cesti privoščili »kolesarski zajtrk«, če ste se na pot v službo ali šolo odpravili s kolesom, v soboto pa ste se lahko udeležili teka očkov ter vodene kolesarske ture po Velenju. Še posebej zanimiv je bil torek, ko so Velenjčani ponovno koleščkali ter se potegovali za praktične nagrade. Evropski teden mobilnosti se je zaključil z osrednjim dogodkom, sredinim zaprtjem Rudarske ceste, ko smo Velenjčani praznovali dan brez avtomobila. Zakaj takšnega dne ne uvedemo kar vsak teden? Ni dobro samo za nas, temveč tudi za okolje!

Velenjčani koleščkajo

V torek popoldne so Velenjčani potovali na koleščkih! Nekateri na kolesih, drugi na rolerjih, skirojih ali pa celo na rolkah. V okviru akcije Velenje na koleščkih je bilo postavljenih 5 kontrolnih točk, kjer si prejel žig, če si mimo prikoleščkal. Kontrolne točke so bile pri Bicy postaji koles v Šaleku, pod vilo Herberstein, v Sončnem parku, pri Škalskem jezeru ter na Velenjski plaži. Če si kot »koleščkar« zbral najmanj 3 žige, si naslednji dan lahko prevzel praktično nagrado. Velenjčani so akcijo vzeli resno, postaje so bile namreč precej obiskane. Nekatere malo

Pestro dogajanje na Rudarski cesti

manj, druge malo bolj, važno pa, da so bile. To pomeni, da smo Velenjčani aktivni, v slogu zdrav duh v zdravem telesu. Hkrati pa skrbimo tudi za ohranjanje našega okolja.

Dan brez avtomobila

Že v zgodnjih jutranjih urah v sredo so v Velenju zaprli Rudarsko cesto, da bi na pravi način počastili dan brez avtomobila, ki ga obeležujemo 22. septembra. Na Rudarski cesti je bil ta dan resnično pester, poln veselja, otroškega smeha, ustvarjalnosti, talentov, športa, služilo pa je tudi vreme. Potekale so številne aktivnosti; igrali so se nogomet, badminton, odbojka; otroci so se vozili s kolesi, preizkusili so poligon, simulator varne vožnje, ustvarjali v delavnicah, telovadili z društvom Šola zdravja, prisluhnili nastopajočim Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, si ogledali plesne programe, lutkovne predstave, ustvarjanje dijakov umetniške gimnazije Velenje pa tudi Lokalca od znotraj ter se nasitili pri Food truck Gud Street Fud-u. Udeležence

Dijaki Umetniške Gimnazije Velenje so ugotovili, da je bosa noga najbolj ekološki in zdrav način za transport, saj je tudi čevelj iz materiala, ki postane odpadek.

sta prišla pozdravit tudi župan ter podžupanja, pester program pa je trajal do večernih ur. Otroci so bilo srečni, nekateri so pripomnili, da bi takšen dan morali imeti večkrat in ne samo enkrat na leto. Dobra ideja! Morda pa jim župan prisluhne. 🔲

Altina Lami, dijakinja na kontrolni točki pod Vilo Herberstein: »Meni osebno se zdi projekt super, da spodbujamo ljudi, da kolesarijo, glede na to, da smo družba, ki zelo pogosto vozi avte. Prav je, da podpiramo eko oz. zelene projekte v našem mestu. Obiskov na kontrolni točki danes je bilo zelo veliko, če bi primerjali s prejšnjim letom, pa malo manj. Verjetno, ker je danes malo slabše vreme ali pa so morda ljudje še v službah in podobno. Drugače pa lahko povem, da se ljudje zelo odzivajo na te projekte, zelo sodelujejo.« Staša Krajnc, dijakinja na kontrolni točki v Sončnem parku: »Letos že tretje leto delam na akciji Velenje na koleščkih. Letos se mi zdi manj obiskovalcev. Opažam, da so po večini starejši obiskovalci, zelo malo je mladih. Na kontrolnih točkah ne veljajo električna kolesa ali skiroji, temveč navadna. Ljudje so sicer veseli daril, ampak opažam, da gre večina kar na vse postaje, ne samo na tri, ki so potrebne za darilo.«

Skozi Hudo luknjo in proti Dobrni kmalu s kolesom Mira Zakošek

Do Hude luknje 9,4 kilometra kolesarskih poti za 16 milijonov evrov

»Povezava skozi Hudo luknjo se bo začela na Selu in ob desni strani reke Pake tekla vse do kamnoloma Paka, kjer bo prvič prečkala reko in cesto. Na celotni trasi bodo do Doliča, kjer se priključi obstoječi povezavi

Izgradnja kolesarske poti skozi Hudo luknjo bo zelo zahtevna, potekala pa bo po velikem delu nekdanje železniške proge.

(Štrekni), urejeni 4 novi nadvozi, 2 mosta, sanirani 3 obstoječi železniški predori in izgrajen en nov predor. Ob poti, ki bo večinoma potekala po trasi nekdanje železnice, bo saniranih tudi 15 obstoječih kamnitih opornih zidov, rekonstruirana 2 mosta čez Jablanski potok in Jeseničnico, umeščene bodo 4 nove oporne/podporne konstrukcije in galerija. Med drugim bo urejen tudi par avtobusnih postaja-

lišč in 3 počivališča za kolesarje. Dolžina nove povezave bo 9,4 kilometra, njena vrednost je ocenjena na 16 milijonov evrov, od tega je prispevek iz mehanizma Dogovor za razvoj regij 4,2 milijona evrov,« pojasnjujejo na Mestni občini Velenje.

Do Dobrne 6,4 kilometra za 1,5 milijona evrov

Povezava med Velenjem in Dobrno se bo iz novozgrajene

Veseli koleščkarji ob prejemu žiga

Ponovno Dnevi medgeneracijskega sožitja

Trenutno pridobivajo gradbena dovoljenja, gradnja pa naj bi stekla prihodnje leto. Obe povezavi bosta dolgi skoraj 16 kilometrov, stali pa bosta 17,5 milijona evrov.

V Mestni občini Velenje so že prejeli sklep o odločitvi za podporo gradnje kolesarskih povezav iz Velenja preko Hude luknje in na drugi strani od Velenja proti Dobrni. To so dolgoletne želje, saj bodo pomenile povezave na Koroško in naprej proti Avstriji, na drugi strani pa proti središču Slovenije. Naložbo bo udejanjila država, Mestna občina Velenje pa je aktivno pomagala v postopkih pridobivanja zemljišč in potrebnih soglasjih. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje in računajo, da bo gradnja stekla naslednje leto.

Zala Koprivc: »Za zdaj sem igrala odbojko, zelo si želim še kolesarit ter preizkusiti igranje nogometa. Dobro se mi zdi, da so zaprli cesto, ker ni avtomobilov.« Živa Hoheger: »Današnji dan se mi zdi super, ker ne škodujemo okolju, vsi pa se danes gibamo, kar je tudi zdravo. Najprej smo bili na poligonu, potem smo igrali odbojko, sedaj smo se pa še s kolesom vozili.« Tara Sopolšek: »Danes smo prišli 20 minut čez 8. uro v šolo, ogledali smo si Lokalca ter ga narisali in izrezali. Ta dan se mi zdi super, ker zelo uživamo. Super se mi zdi, da je cesta zaprta.« Ivana Lovrić: »Sem iz Osnovne šole Gorica. Danes smo v šoli dve uri izdelovali na tematiko današnjega dne. Potem smo šli v mesto, šli smo na poligon s kolesi ter na druge aktivnosti, za nagrado smo dobili jabolko.« Zara Stankovič: »Današnji dan se mi zdi zelo zanimiv. Prišlo je veliko prijateljev iz drugih šol, ki jih poznam. Najbolj mi je bila všeč odbojka. Najprej pa smo bili na poligonu s stožci. Zelo mi je fajn! Z avtomobili se ne smemo voziti pogosto, ker z izpušnim plinom onesnažujemo okolje, pa tudi zdravo je hoditi peš!«

povezave med Šoštanjem in Velenjem od trgovskega centra Velenjka nadaljevala kot samostojna kolesarska pot ob desni strani ceste do križišča v Črnovi, nato po lokalni cesti, ki pelje vzporedno z glavno cesto v smeri Pirešice. V Pirešici se bo nadaljevala po novozgrajeni površini in glavno cesto na sredini vinskogorskega klanca prečkala na že obstoječem podvozu. Nato se bo priključila na lokalno cesto in se nadaljevala proti Vinski Gori. Od Velenjke do meje z občino Dobrna bo dolga 6,4 kilometra, od tega bosta 2 kilometra potekala po ločenih kolesarskih površinah. Vrednost izgradnje je ocenjena na 1,5 milijona evrov, od tega je milijon evrov nepovratnih sredstev. Prejšnji teden pa je podporo dobila tudi kolesarska povezava Velenje - Šoštanj - Šmartno ob Paki - Mozirje. 🔲

Velenje – Potem ko je Šaleška pokrajinska zveza upokojencev Velenje lani zaradi epidemije covida-19 samo delno izvedla Dneve medgeneracijskega sožitja, so jih letos, kot pravi predsednik Društva upokojencev Velenje in Pokrajinske zveze upokojencev Franc Vedenik, ponovno pripravili v polnem obsegu. Šaleška pokrajinska zveza upokojencev je leta 2019 prvič organizirala Dneve medgeneracijskega sožitja, tako letos v Velenju potekajo že tretjič, v okviru katerih so pripravili v Velenju in okolici veliko zanimivih in različnih dogodkov. V Vinski Gori so najprej izvedli literarni večer, kjer so se predstavili upokojeni literati in mladi pevci, kjer se je že uvodoma pokazalo pravo medgeneracijsko sodelovanje. V avli Mestne občine Velenje so na ogled postavili zanimivo razstavo rokodelskih del njihov članov iz devetih društev. V soboto je na Titovem trgu potekala osrednja prireditev, kjer se so se predstavila vsa društva s svojimi programi. Rokodelska tržnica je potekala v luči povezovanja, sodelovanja in tovarištva. Vse obiskovalce sta nagovorila tudi predsednik Šaleške pokrajinske zveze upokojencev Franc Vedenik in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Slednji je v svojem govoru poudaril, da ta prireditev kaže, da se v Velenju res znamo povezovati: »Vaše prostočasne dejavnosti in ljubiteljski hobiji zahtevajo veliko odrekanja – časa, energije, truda in tudi finančnih sredstev. Ponosen sem, ko vidim, da vas to veseli, izpolnjuje in bogati vaš vsakdan. Naj bo tudi v prihodnje naša skupna nit povezovanje, sodelovanje in tovarištvo. To moramo negovati in vzpodbujati tudi v prihodnje,« je povedal župan in vsem ponudil roko sodelovanja: »Mi računamo na vas.« V ponedeljek so pripravili še okroglo mizo na temo pacientovih pravic. Pripravljajo pa tudi različne športno rekreativne dogodke za vse upokojence in vse tiste, ki bi se jim želeli pridružiti. Kot pravijo, je pri njih vedno dobrodošel prav vsak, temu pa so namenjeni tudi dnevi medgeneracijskega sožitja, saj se ravno takrat pokaže pravo sodelovanje med različnimi generacijami, ki v Velenju zelo dobro sobivajo. 🔲

Urška Kljajič