38 2022

Deponija je prazna

Velenje, 14. septembra – »Sta nje je alarmantno in deponija je praktično prazna. Na njej je pre moga za slabih štirinajst dni, in to je zelo slabo,« je ob obisku v Velenju komentiral stanje pred sednik vlade RS dr. Robert Go lob in pojasnil, zakaj so 13. sep tembra v Velenje pripeljali prvo kompozicijo s 1.200 tonami uvo ženega indonezijskega premo ga: »To je glavni razlog, da je vlada Holdingu Slovenske elek trarne (HSE) naročila, naj takoj

začne z aktivnostmi za uvoz pre moga. Ne zato, da bi nadomestil proizvodnjo premogovnika, pač pa obratno, saj želimo, da bi pre mogovnik maksimalno in takoj povečal proizvodnjo. Kot smo ugotovili danes, žal ne gre tako hitro,« je dejal premier. Pred obiskom deponije si je dr. Robert Golob skupaj z mini strom za infrastrukturo Boja nom Kumrom ogledal še jam ska delovišča. Bila sta na odkopu B na koti -110 v Jami Pesje. V

Premogovniku Velenje so sicer gosta sprejeli generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar, general ni direktor Premogovnika Ve lenje dr. Janez Rošer, direktor Premogovnika Velenje Aleš Lo gar, generalni direktor Termo elektrarne Šoštanj mag. Matjaž Vodušek in direktor Termoe lektrarne Šoštanj Mitja Tašler V pogovoru o usmeritvah dr žave za povečanje strateških zalog energentov je dr. Janez Rošer znova, kot že večkrat,

ponovil: »Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben premog odkopavati tudi po let nici 2033, ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene, pri čemer je zaradi izdelave jam ske infrastrukture, ki omogoča izkop, treba letnico opredeliti mnogo let vnaprej: odločitev je treba sprejeti najkasneje do leta 2025.«

Nadaljevanje na strani 4.

To si Velenje zasluži

Biti župan najlepšega mesta Velenje mi je v ponos. Z vsem sr cem odločno zastopam interese naše lokalne skupnosti in hkrati ščitim naše občanke in občane. Zadnje obdobje ni enostavno za nikogar. Višanje življenjskih stroškov, med njimi tudi cen ener gentov, je med ljudmi povzročilo nezadovoljstvo in strah pred prihodnostjo. V Velenju smo pravočasno odreagirali, saj smo poleg socialne košarice v višini 1,3 milijona evrov zagotovili še dodatnih 2,2 milijona evrov, da smo preprečili dvig cen v vrtcih in dvig vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, še naprej pa zagotavljamo tudi delovno terapijo na domu. Poleg tega smo namenili še več kot 1,3 milijona evrov za subvencioniranje toplotne oskrbe in oskrbe s pitno vodo.

V Šaleški dolini smo v vse te zgodbe z energetsko krizo še bolj vpeti. Mi smo tisti, ki nosimo posledice vseh pomembnejših od ločitev na tem področju. Zato vztrajam, da smo tudi mi tisti, ki moramo biti aktivno vključeni v vse odločitve, ki se odvijajo na območju naše občine. In uvoz premoga je zagotovo ena teh od ločitev. Že pred tedni sem vse akterje na področju energetike po zval, naj v pogovore vključijo tudi lokalno skupnost. O tem sem pisal tudi predsedniku vlade in ministru za infrastrukturo. Šale ška dolina je vedno ščitila energetski sistem ter zagotavljala ele ktrično oskrbo državljank in državljanov.

bo zato na Visti župan Peter Dermol sprejel velenjske prostovoljce, krvodajalce, gasilce, policiste

in mestne redarje ter člane društev s po dročja zaščite in reševanja. V sodelovanju s Športno zvezo Velenje bodo pripravili za bavne športne igre in najboljše ekipe tudi nagradili. Poskrbeli bodo za hrano in pija čo, velenjska skupina The Hišn› band pa za dobro glasbo.

V sklopu sprejema bodo prevzeli tudi novo gasilsko vozilo za prevoz moštva in opreme z oznako GVM-1 z osnovno opremo za za varovanje mesta intervencije. Z vozilom, ki je primerno tudi za gasilske priklopnike, bo upravljalo Prostovoljno gasilsko društvo Škale. ��

Vsa leta se v Šaleški dolini koplje in kuri premog, ob tem pa nasta jajo posledice za naše okolje. V podnebni sklad se stekajo milijoni evrov, od katerih Velenje ni imelo nikoli nič. Niti enega degradira nega zemljišča nismo sanirali iz teh sredstev, tudi državne ceste so v katastrofalnem stanju, pa kljub številnim našim pozivom do danes nihče na ravni države še ni ukrepal. Treba je spoštovati pre mogovništvo in tiste, ki skrbijo, da imamo električno energijo. O vsem tem sem se na nedavnem srečanju pogovarjal s predse dnikom vlade dr. Robertom Golobom, ki mi je zagotovil, da je uvoz premoga samo začasne narave, dokler v Premogovniku Ve lenje ne bodo zmogli zagotavljati zadostnih količin premoga, ki ga potrebujemo za nemoteno električno oskrbo države. Obenem sem izrazil razočaranje, da so to odločitev sprejeli brez soglas ja lokalne skupnosti. Predsednika sem seznanil s sklepom Sveta Mestne občine Velenje, ki smo ga sprejeli pred dvema letoma in s katerim smo izrazili nestrinjanje z uvozom premoga. Vem, da so se razmere zaradi energetske krize spremenile, a sem poudaril, da kot župan, ne glede na to, da nimamo pravnega mehanizma, s katerim bi preprečili uvoz, ne morem mimo tega stališča sveta Imenoval sem skupino za civilni nadzor nad uvozom premoga, ki jo bo vodil dr. Franc Žerdin in ki jo podpira tudi predsednik vlade. Obenem zahtevam, da energetske družbe začnejo aktivno sode lovati s civilnim nadzorom in da predočijo vse potrebne podatke, da bomo lahko v vsakem trenutku vedeli, kaj se z uvozom dogaja, in s tem seznanili občanke in občane.

Ker si Velenje, moje mesto s srcem in srčnimi ljudmi, to zasluži. Pri odločanju o naši prihodnosti moramo imeti besedo. In pri tem bom vztrajal! Za naše mesto in za vas, spoštovani občanke in občani!

�� Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje

TAKO mislim

Foto Miran Beškovnik

OBČINSKI PRAZNIK

Štipendije za študente

Velenje – Mestna občina Velenje je za letošnje študijsko leto v proračunu zagotovila 5.400 evrov za štipendije za aktivne študente. Štipendije v višini 90 evrov na mesec bodo dode ljene študentom, ki s svojim aktivnim delovanjem v Mestni občini Velenje dvigujejo kakovost življenja ter sodelujejo z Mladinskim svetom Velenje, javnimi zavodi, društvi ali zvezo društev. Razpis, ki je objavljen na spletni strani www.velenje. si, bo odprt do 14. oktobra 2022.

Na javni razpis se lahko prijavijo študenti, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Velenje in so državljani Republike Slovenije, niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostoj ne registrirane dejavnosti in niso vpisani v evidenco brezpo selnih oseb pri pristojnem organu, so v preteklem študijskem letu uspešno zaključili vsaj prvi letnik študijskega programa 1. ali 2. bolonjske stopnje, v katerega so vpisani, in hkrati ne prejemajo druge štipendije, razen državne štipendije. Mestna občina Velenje sofinancira tudi štipendije za defici tarne poklice. Letos se je na javni poziv delodajalcem odzvalo 5 podjetij, in sicer Komunalno podjetje Velenje, Presta, Elektro Jezernik, HTZ in Premogovnik Velenje. Podjetja so izkazala potrebe po štipendijah za skupaj 81 štipendistov.

Začasne zapore cest na območju devetih postajališč Lokalca

Velenje – Zaradi rekonstrukcije avtobusnih postajališč in nadstreškov bo do predvidoma 30. novembra prihajalo do začasnih delnih zapor Jenkove ceste, Tomšičeve ceste, ceste Gorica–Bevče, Ceste v Stari trg, Konovske in Škalske ceste, Ce ste na Selo in avtobusnega obračališča Gorica. Nova prometna ureditev bo označena s prometno signalizacijo. Rekonstruirali bodo devet avtobusnih postajališč Lokalca, in sicer pri Vili Bianci, Praprotniku, Skalci, MIC-u, Intersparu Šalek, na Tomšičevi in Jenkovi cesti ter na Gorici (na obeh po stajališčih). Vse udeležence v prometu in stanovalce v bližini predvidenih rekunstrukcij prosijo za strpnost in razumevanje.

Vloge za prijavo škode zaradi suše

Velenje – Mestna občina Velenje je že v avgustu, na podlagi Sklepa o ocenjevanju škode v tekoči kmetijski proizvodnji za radi posledic suše v letu 2022, pozvala kmetijske pridelovalce k oddaji vlog za prijavo škode. Ker se rok za oddajo vlog izteka, ponovno pozivajo vse kmetijske pridelovalce, ki vloge še niso oddali, naj to storijo čim prej.

Rok za prijave se izteče jutri. Za vse dodatne informacije lahko pokličete Mojco Kodrič z Urada za urejanje prostora Mestne občine Velenje na telefonsko številko 03 8961 690 ali pošlje te elektronsko sporočilo na naslov mojca.kodric@velenje.si. ��

Propust Kodrun

Šmartno ob Paki – V Občini Šmartno ob Paki nadaljujejo aktivnosti pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. V tem trenutku je v zaključni fazi obnova propusta Kodrun v vaški skupnosti Skorno. Vrednost del so ocenili na nekaj manj kot 37.600 evrov z DDV. Izvedbo sanacijskih ukrepov bo delno sofinancirala država iz naslova Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poletnih neurij s popla vami v letu 2020. Sanacijska dela opravlja podjetje Pavčnik, predvidevajo pa sanacijo propusta na cesti, zaščito nasipa ce ste in dna struge potoka Prelp ter podporo podslapja s piloti in talnim lesenim pragom.

Z izvedbo sanacijskih del se bo izboljšala pretočnost potoka Prelp, zaščitila njegova brežina ter zavarovala lokalna cesta ob potoku. �� tp

63 let povezovanja, spoštovanja, gradnje skupnosti

V Velenju je vedno bil v ospredju človek – Mesto je znano po tem, da znamo ohranjati družbene vrednote, ki ščitijo različne skupine ljudi – Velenje je srčno mesto tudi po zaslugi letošnjih nagrajencev

lokalne novice

Velenje, 20. septembra – Pred 63. leti je bilo 20. septembra od prto mestno središče Velenja in to je praznik Mestne občine Velenje. Praznovanje se je letos začelo s praznično sejo v Domu kulture Velenje. Na njej so podelili najvišja občinska priznanja. Grbe Mestne občine Velenje so prejeli Marjan Klepec, dolgoletni direktor Zavo da Rdeča dvorana, Franc Vede nik za uspešno delovno kariero v Veplasu ter delovanje za starejše in upokojence in Mira Zakošek za novinarsko in uredniško delo pri časopisni hiši Naš čas in Ra diu Velenje. Plakete Mestne obči ne Velenje so prejeli Društvo za podvodne dejavnosti Jezero ob 40-letnici delovanja, Blaž Dukarić za prostovoljsko delo na številnih področjih in Ana Lamot za delo v lokalni skupnosti in DU Vinska Gora. Priznanja župana Mestne občine Velenje pa plavalna trener ka Katarina Praznik, prostovolj ka v KS Cirkovce Milica Pušnik in ilustratorka Urška Stropnik Šonc. Letos so prvič razglasili tudi ambasadorja Mestne občine Vele nje, to je postal televizijski voditelj Peter Poles

Če je prava energija, smo vsak dan boljši

V nagovoru zbranim v polni dvorani je župan MO Velenje Peter Dermol čestital vsem na grajencem in se zahvalil svo jim predhodnikom, ki so pred več desetletji zgradili mesto, v katerem je lepo bivati. »Vedno je bil v ospredju človek, posa meznik, ki je potreboval širšo skupno podporo. Tako je danes delo župana, da nadgrajuje vse te vsebine. Če je prava energi ja, če znamo poiskati ustrezne

rešitve za izzive, smo vsak dan boljši. Velenje je danes takšno, srčno mesto, tudi po zaslugi leto šnjih nagrajencev,« je med dru gim dejal župan.

V kulturnem programu so nastopili otroški in mladinski pevski zbor ter godalni sestav Glasbene šole Fran Korun Ko željski, Plesni studio N, saksofo nist in kulturni ustvarjalec leta v Mestni občini Velenje Jure Pukl, Anže Vrabec ter Miha Koren in Matevž Šalehar – Hamo.

Kot je za medije po slovesno sti dejal župan, se je s svojimi sodelavci v času od prejšnjega občinskega praznika do da nes primerno odzival na ak tualne dogodke. »Prišlo je do drastičnih sprememb v Evropi in svetu. Svetniki so podpirali naše predloge, zagotovili smo dodatna sredstva za subvenci oniranje različnih storitev, ni smo bremenili gospodinjstev pri cenah toplotne energije, vodooskrbe, nismo prenaša li dodatnega stroška oskrbe

predšolskih otrok na starše … Na drugi strani smo bili v ob činski upravi veliko na terenu, med ljudmi. Bilo je veliko pri jetnih trenutkov, ko smo z ob čankami in občani praznovali zaključene investicije v vodovo de, ceste, kanalizacijo, pločnike, otroška igrišča … Vesel sem, da živim v mestu, kjer drug druge mu pomagamo in ko lahko ne kaj storimo na bolje, to tudi na redimo in to za vse generacije.«

Dostojanstvo človeka ima prednost pred infrastrukturo in kapitalom

Po svečani seji se je prazno vanje nadaljevalo pred Do mom kulture z glasbenim pro gramom. Med gosti so bili tudi predstavniki pobratenih in pri jateljskih mest Plevlje, Prijevi ce, Valjeva, Prijedora, Vranja, Istočnega novega Sarajeva in Vrnjačke Banje ter predstavni ki Evropske komisije in Evrop ske investicijske banke.

Slavnostni govornik je bil žu pan Peter Dermol. Najprej je de jal, da je za Velenjem 63 let po vezovanja, spoštovanja, gradnje skupnosti v infrastrukturnem kot družbenem smislu. »Mesto je znano po tem, da znamo ohra njati družbene vrednote, ki šči tijo različne skupine ljudi. Biti župan takšnega mesta pomeni veliko odgovornost in spoštlji vost do vseh generacij, prete klih, sedanjih in prihodnjih.«

Orisal je izzive zadnjega leta ter poudaril, da je pri tem po membno, da smo ohranjali družbeno odgovornost. Dejal je, da se bo vedno zavzemal za to, da bo imelo dostojanstvo člove ka prednost pred infrastrukturo in kapitalom. Navedel je vrsto ukrepov in pomoči, ki so bile le tos namenjene različnim gene racijam ter poudaril zavedanje, da ljudje potrebujejo za dobro življenje poleg zdravja delovno mesto in stanovanje.

»Zato smo začeli s spremem bo prostorskih aktov, da bomo

Diana Janežič

lahko gradili stanovanja. V MO Velenje smo uspeli pripe ljati nove investitorje, ki bodo omogočili nova delovna mesta pa tudi elan za že uveljavljene gospodarske družbe. To

Velenje 2033. »Velenje in Šaleška dolina smo v preteklosti veliko dali za energetsko stabilnost dr žave; malo nam je bilo vrnjene ga. Danes pričakujejo še več,» je poudaril. Povzel

OBČINSKI PRAZNIK

Predsednik vlade pri županu

pogovore s predsednikom vla de glede uvoza premoga ter ob tem povedal, da bo v kratkem imenovan civilni nadzor nad uvozom premoga, ki ga vodi dr. Franc Žerdin, ki bo »bdel nad tem, da bodo besede predsedni ka vlade, da gre za začasen uvoz premoga toliko časa, dokler Pre mogovnik Velenje ne bo znova zmožen zagotavljati želene koli čine premoga, nato pa uvoz pre moga ukinemo, uresničene,« je dejal Peter Dermol.

Pogled v prihodnost

»Pripravili smo akcijski načrt prestrukturiranja daljinskega ogrevanja, ki smo ga posredo vali ključnim odločevalcem v Evropski komisiji ter Vladi Re publike Slovenije, da se do njega opredelijo. Na temo zelene pre obrazbe daljinskega ogrevanja

Peter Poles, ambasador Velenja: »Najbrž je to nagrada zato, ker imam rad Velenje, ker sem tu preživel čudovito otroštvo in mladost. To tudi rad poudarim in res se mi zdi Velenje fajn mesto; ravno prav majhno, da se vsi pozdravljamo, in dovolj veliko, da z vsem, kar ponuja, lahko zagotovi do volj visoko kakovost življenja, omogoča ljudem, ki želijo delati, bazo, da so uspešni, napredujejo, da so srečni.«

Franc Vedenik, grb MO Velenje: »Veliko mi pomeni, da mi lokalna skupnost prizna va, da sem bil njen aktiven član od mla dih nog do starejših let. To pa ne pomeni, da sem končal; še naprej se bom trudil za

bomo imeli v Velenju 2. med narodno konferenco (poteka la je v sredo, 22. septembra, op. p.) z eminentnimi gosti,« je napovedal.

Pri tem je pozval vse prebival ce, da opravijo domačo nalogo in skušajo znižati porabo toplo tne energije. Napovedal je ener getsko sanacijo javnih stavb ter skorajšnje odprtje energetske pisarne s svetovanjem na podro čju varčevanja z energijo. Napo vedal je tudi ureditev urbanega parka, prenovo stare elektrar ne v industrijsko-izobraževalni center, gradnjo industrijsko-teh nološkega parka, namenjenega mladim, razvojnim podjetjem, prenove mestnega jedra, vlaga nja v nadaljnji razvoj turizma ter trajnostno mobilnost s kole sarskimi potmi, conami za pešce in umik tovornega prometa iz

starejše, za mlajše generacije kaj dobrega postoriti. V življenju imam tri ljubezni: dru žino, delo v Veplasu in petje pri Podkrajskih fantih. Zdaj se je tem pridružila še četrta ljubezen: upokojenci in starejši ljudje.« Mira Zakošek, grb MO Velenje: »Vesela sem, da so novinarsko in uredniško delo prepoznali kot pomemben prispevek k ra zvoju mesta. Mislim, da smo to zaslužili z dobrim delom s tem, da smo na eni strani podpirali razvoj, na drugi strani pa posta vljali tudi manj prijetna vprašanja in s tem odpravili marsikatero pomanjkljivost. Pri znanje je izziv tudi za moj nekdanji kolek tiv, ki je tudi zaslužen za nagrado, ki sem

mestnega središča.

»Gradnja tretje razvojne osi teče po načrtu. Konec leta ozi roma v začetku prihodnjega leta se bo pričel graditi odsek v Ška lah ter povezava Škale-Konovo -Selo, kar bo močno obremenilo naše bivalno okolje,« je še dejal župan.

Na koncu je poudaril, da je Ve lenje srčno mesto prav zaradi občank in občanov, ki ga sou stvarjajo. »Izbor Velenja med sto podnebno nevtralnih mest, no minacija za najlepše slovensko mesto in za naziv Zeleni list EU, mesto prijazno vsem generaci jam, mladim, invalidom, starej šim – tega brez vas ne bi bilo, hvala vam in lahko smo ponosni na ustvarjeno,« je sklenil.

jo prejela jaz. Upam, da bodo šli po tej poti naprej in tako nadaljevali.«

Marjan Klepec, grb MO Velenje: »Pri znanje pomeni veliko zahvalo za dobrih trideset let dela v javnem sektorju Mestne občine Velenje. Priznanje pomeni veliko tudi vsem mojim sodelavcem, saj sem vsa ta leta imel kvalitetne sodelavce, s katerimi smo zagotavljali dobre razmere športni kom, da so lahko uspešno tekmovali. Glede na to, da sem upokojen, se bom posvečal drugim dejavnostim; sem ljubiteljski foto graf, še vedno spremljam šport.«

. Ta je povedal,

predsedni kom vlade zelo odprt in iskren

svoje poglede na aktualne dogodke in izzive

in v

»Ponosen sem, da je dr.

v

Veseli me, da sva sklenila dogovor, da se bomo povezovali, skupaj iskali naj bolj ustrezne rešitve in razvijali prihodnost Velenja. Pričakujem, da bomo v naslednjih korakih te dogovore implementirali v ak tivnosti. Prihodnjih izzivov brez pomoči vlade ne moremo premo stiti, ne glede na to, katera vlada bo aktualna. Zato je moje stališče vedno isto: z vsako vlado se je treba pogovarjati in iskati rešitve.« Predsednik vlade je povedal, da je jasno, da brez Premogovnika Velenje in TE Šoštanj ne gre pričakovati energetske stabilnosti, ter pojasnil svoje navodilo HSE za uvoz premoga. Ob tem je župan iz razil razočaranje, da so to odločitev sprejeli brez soglasja lokalne skupnosti in predsednika seznanil s sklepom Sveta Mestne občine Velenje, sprejetim pred dvema letoma, s katerim je bilo izraženo nestrinjanje z uvozom premoga. »V Mestni občini Velenje bomo zato opravili razpravo s ključnimi deležniki in sprejeli nadaljnje korake, predvsem pa si želimo, da bi bila naša energetika še naprej spoštovana,« je o pogovorih s premierjem povedal velenjski župan. Pogovoru je prisostvoval tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer, ki mu je župan še enkrat predstavil katastrofalno stanje državnih cest in izrazil upanje, da bo ministrstvo ukrepalo takoj. ��

so tudi

prvi znaki prestrukturiranja naše regije,« je poudaril župan in nato ponovil stališča večine članov mestnega sveta, svoje in predstavnikov sindikata SPESS o letnici zapiranja Premogovnika

je nedavne

Velenje, 14. septembra – Dr. Robert Golob je skoraj celo prejšnjo sredo preživel v MO Velenje in se med drugim srečal tudi z župa nom Petrom Dermolom

da sta imela s

pogovor. Predstavila sta vsak

v MO Velenje

Sloveniji.

Robert Golob prišel

Velenje.

Nagrajencem sta čestitala župan Peter Dermol (desno) in podžupanja Aleksandra Vasiljević (levo). Nagrade so prejeli (od leve): Franc Vedenik, Milica Pušnik, Blaž Dukarić, Ana Lamot, Staš Stozak (Društvo za podvodne dejavnosti), Mira Zakošek, Marjan Klepec, Katarina Praznik, Urška Stropnik Šonc in Peter Poles. (Foto JKŠ)

Energetska situacija je kritična

Premoga na deponiji je premalo, a odkopa ni mogoče povečati čez noč – S prestrukturiranjem regije je treba začeti takoj – HSE in TEŠ se usmerjata v iskanje novih virov energije

Diana Janežič

Nadaljevanje s strani 1 Še v letu 2021 so bile vse usme ritve, ki jih je Premogovnik Ve lenje prejel od lastnika, države in EU, da mora prenehati de lovati najkasneje do leta 2033, znižati proizvodnjo premoga in zmanjševati število zaposlenih, zaradi česar je danes še toliko zahtevneje obrniti ta trend. Pri proizvodnji premoga so že ne kaj let osredotočeni zgolj na dve odkopni polji, in sicer na Jamo Pesje in Jamo Preloge.

Dr. Janez Rošer: »Eden je na koti –110/B in drugi na -110/D, ki smo ga zagnali 13. septembra. V pripravi pa je že tudi novi odkop na -110/C, ki bo začel obratovati v prvi polovici novembra in bo zagotavljal proizvodnjo premo ga do konca tega leta in na za četku prihodnjega. Glede na teh nične in kadrovske zmogljivosti ocenjujemo, da v Premogovni ku Velenje trenutno ne moremo preseči 2,7 mio. ton izkopanega lignita na leto.«

Dejal je še, da proizvodnja poteka po načrtu, širše posle dice avgustovskega stebrnega udara pa bodo sanirali še letos. »Naredili smo načrt prioritet in že pristopili k sanaciji tistih de lov, ki so nujni za nadaljevanje odkopavanja.«

Zahtevano povečanje odkopa bodo poskušali doseči z opera tivnimi in tehničnimi rešitvami, o možnosti za odprtje tretjega odkopa pa Rošer dodaja: »Pri tem se je treba zavedati, da je v tako zahtevnem delovnem pro cesu, kot poteka pri nas, nemo goče »čez noč« povečati proizvo dnjo premoga. Priprava novega odkopnega polja namreč zahte va najmanj tri leta za gradnjo dodatnih 6.000 metrov objektov, za kar bi potrebovali približno 200 dodatno usposobljenih za poslenih in kar nekaj opreme.«

Na trgu je malo primerne de lovne sile, zato so se odločili nove rudarje poiskati v tujini, natanč neje v Bosni in Hercegovini, po govori pa tečejo tudi s Severno Makedonijo, je še povedal Rošer.

Ob tem je Aleš Logar izpo stavil še nujnost čim hitrejšega sprejetja Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Vele nje, s čimer bi dobili potrebna

sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje, ki vklju čuje zapiranje jame, sanacije po vršine, kadrovsko problemati ko itd. »Zdaj namreč sami in

zgolj z lastnimi sredstvi izvaja mo vsa sprotna zapiralna dela, od likvidacij posameznih jam skih objektov do sanacije oko lja, ki je bilo podvrženo vplivu

Dr. Robert Golob: »Prestrukturiranje regije in odpiranje novih delovnih mest mora steči takoj, letos. Strategija je spre jeta, sredstva so na voljo. To ne pomeni upokojevanja rudarjev, temveč odpiranje novih delovnih mest za mlade.«

»Formula zamenjave fosilnih goriv za zelene tehnologije se je letos poleti radikalno spremenila. Do poletja je veljalo, da jih bo nadomestil zemeljski plin, zdaj vemo, da temu ne bo tako. Ko bomo nadomestili ruski plin z utekočinjenim zemeljskim plinom, bo ta bistveno dražji. Naslednjih deset let ne moremo računati na poceni vir energije. Rešitev je v obnovljivih in al ternativnih virih energije.«

»Gre za dvotirnost dveh pomembnih procesov: na eni strani začasno povečanje odkopa in uvoza premoga, da premostimo energetsko krizo, in na drugi strani prestrukturiranje regije, da bomo pripravljeni na izstop iz premoga, kadarkoli že to bo. Trenutno je postavljena letnica 2033, a je ta z današnjega vidika vprašljiva. Zato je ključno, da sprejeto strategijo izstopa iz premoga do leta 2026 začnemo operacionalizirati. Moj strah je, da projekti niso pripravljeni. Na voljo imamo sorazmerno malo denarja glede na velikost obsega prestrukturiranja, in še tega v tej regiji ne bomo znali ustrezno investirati.«

rudarjenja v okviru lastne proi zvodnje, kar seveda vpliva na vi šino stroškovne cene premoga, ki ostaja nespremenjena že vse od leta 2015. Naša prizadevanja in dogovori z lastnikom HSE gre do tudi v smeri povišanja cene premoga, kar bi pozitivno vpli valo na stabilnejše poslovanje družbe.«

JEK v enomesečni remont, HSE in TEŠ k novim virom Situacijo z oskrbo z energijo še dodatno otežuje dejstvo, da bo JE Krško od 1. oktobra en mesec v remontu. »Situacija je kritična, kar ne pomeni, da bodo redukcije električne ener gije, nas bo pa uvožena energija stala veliko več, kot bi nas, če bi jo proizvajali sami. Ob tem, da je uvoz premoga cenejši kot uvoz električne energije,« je še dejal dr. Golob. Povedal je še, da zaradi logističnih problemov iz Kopra ne moremo dobiti do volj premoga – potrebovali bi dve kompoziciji na dan – zato ga bodo morali dobavljati tudi s severa.

TEŠ je glede na trenutne raz mere na energetskih trgih za nesljiv proizvajalec električne energije in povprečno predsta vlja tretjino vse slovenske proi zvodnje električne energije. So časno oskrbuje lokalni sistem daljinskega toplotnega ogreva nja. Ob tem dr. Viktor Vračar generalni direktor HSE, verja me, da bodo neprijetne okoli ščine, ki vplivajo na proizvodnjo in trgovanje z električno energi jo, sčasoma izzvenele. »In to bo

trenutek, ko bomo vso svojo po zornost znova začeli namenja ti t. im. zelenemu prehodu. Vsi razvojni projekti skupine HSE so namreč usmerjeni v okolju prijazno proizvodnjo električne energije: v sončni, vodni in vetr ni potencial, s pomočjo katerih odločno sledimo poti v brezo gljično družbo.«

Generalni direktor TEŠ mag. Matjaž Vodušek je povedal tudi, da so v TEŠ »skupaj s pre mogovnikom ter lastnikom že pristopili k iskanju ustreznih tujih premogov in biomase, ki bi ju lahko dodajali primarne mu energentu. Hkrati se za vedamo, da je treba pogledati naprej, saj so poleg stabilnega trenutnega delovanja zelo po membni tudi strateške inve sticije oz. projekti, ki sodijo v okvir zelene preobrazbe in h katerim smo že pristopili. Na razpolago imamo vso potre bno infrastrukturo, zaposle ne in znanje. Razvoj usmerja mo v vodikove tehnologije ter tudi v ostale nove tehnologije, v zajem in uporabo CO2, vse s ciljem prehoda v brezogljično proizvodnjo električne energi je in seveda posledično ohra njanje delovnih mest in ener getske lokacije v Šoštanju. Ne zanemarjamo niti konvencio nalnih virov, kot je investici ja v plinsko-parno enoto večje moči na lokaciji TEŠ,« je še do dal Vodušek.

Velenje, 19. septembra – Po slovodstvo Premogovnika Ve lenje je proti predsedniku Sin dikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) Asmirju Bečareviću začelo po stopek redne odpovedi pogod be o zaposlitvi iz krivdnega ra zloga. Medtem ko poslovodstvo trdi, da zaradi kršitev navodil v času bolniške odsotnosti, trdi Bečarević, da zaradi aktivnega

sindikalnega delovanja, konkre tno zaradi njegovega opozarja nja na problem malic.

Premogovnik Velenje njegove trditve, ki jih je objavil na druž benih omrežjih in z njimi sezna nil medije, zanika. »Razlog je bil, da je delavec v času bolniškega staleža, v katerem je že od okto bra lani, večkrat kršil navodila svoje osebne zdravnice o ravna nju v času bolezni. Prav zaradi

več in ponavljajočih se kršitev mu je delodajalec že julija letos izdal opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, pri čemer so bile kršitve takšne, da so bili že v času izdaje pooblastila izpol njeni pogoji za izredno odpo ved pogodbe o zaposlitvi, ven dar se zanjo delodajalec kljub temu ni odločil in je dal delav cu še eno priložnost,« pišejo v

Premogovniku Velenje.

Nasprotno Bečarević zavrača trditve delodajalca in navaja, da gre izključno za gonjo pro ti njemu kot sindikalistu. Piše, da mu očitajo prizadevanja za izboljšanje položaja delavcev v povezavi s pravico do dostoj ne malice, ki jih je uresničeval v okviru sindikata SDRES, ter celo vsakodnevne dejavnosti. In to kljub temu, da je imel s strani

zdravnika med bolniškim stale žem odobrene in priporočene neomejene izhode.

Asmir Bećarević je sicer zapos len v jami za polni delovni čas na delovnem mestu „vodja pri prave“, ki je izpostavljeno dolo čenim tveganjem, zaradi česar je zdravstvena stroka ocenila, da je trenutno nezmožen za delo v jami na svojem delovnem me stu, ki zahteva določene napore, obremenitve in delo v določenih razmerah.

Da so se ga lotili zelo strateško in konkretno, Bećarević meni tudi zato, ker je PV posebej za ta postopek najel zunanjo od vetniško družbo, kljub temu da Skupina HSE zaposluje ve liko pravnikov, nekateri imajo

celo opravljen pravosodni iz pit. »Škoda, da ni vodstvo PV takšne angažiranosti pokazalo pri ostalih težavah, s katerimi se PV trenutno spopada, vključno s pomanjkanjem premoga in nje govim uvozom, na kar je ravno SDRES opozarjal že pred časom. Prav tako je zgovoren podatek, da je – kljub toliko zaposlenim pravnikom – najeta odvetniška pisarna za svoje storitve samo od družb SDH, HSE in TEŠ po uradno dostopnih podatkih prejela kar 429.061,79 evrov,« še piše Bečarevič.

»Rudarjem sem povedal, da jih potrebujemo in računamo nanje, saj v tej energetski krizi lahko pomagajo, in da na noben način ne bodo zapostavljeni,« je dejal Robert Golob. (Foto Miran Beškovnik)

Glede uvoza premoga je dr. Rošer pojasnil, da je v testni fazi uvoženega premoga Premogovnik

Velenje vpleten le v razkladanje premoga, analiza primernosti indonezijskega premoga za dodajanje velenjskemu pa je v domeni TEŠ. (Foto JKŠ)

Vsaka nagrada

nekaj pomeni, saj je vsak ne more dobiti

Ponosni smo lahko na uspehe podjetij, ki glede na trenutne razmere dajejo upanje, da smo zmožni premostitve marsikatere ovire – Kot direktor moraš imeti smisel za vodenje podjetja, vizijo, logiko in vleči voz naprej

Velenje, 15. septembra – V Vili Bianca je potekalo tekmo vanje Savinjsko-zasavske regije gazela, ki izpostavlja najhitre je rastoča in poslovno stabilna podjetja v Sloveniji. Drugo leto zapored je priznanje prejelo podjetje Pišek – Vitli Krpan, ki ga je prevzel direktor družbe Franc Pišek. Drugi dve nomi nirani podjetji za regionalno priznanje sta bili podjetje Car bonautica, ki ga vodi direktor Igor Rozman, ter podjetje Ro bust, katerega direktor je Marko Krajnc. Razglasitev zlate gaze le bo 26. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Pozitivne zgodbe so dobrodošle za regijo in podjetnike

Na vsakem regijskem dogod ku, ki ga gosti regionalna gospo darska zbornica, se predstavijo trije nominiranci za regional no gazelo. Direktor Savinjsko -šaleške gospodarske zborni ce Rok Plankelj je prepričan, da so takšne pozitivne zgodbe dobrodošle za regijo in podje tnike. »Želeli bi si več tovrstnih dogodkov. Tudi žlahtnih gazel, saj njihov glas seže v deveto vas, zato smo lahko zelo ponosni na uspehe podjetij, ki glede na tre nutne razmere dajejo upanje, da smo zmožni prilagoditve in premostitve marsikatere ovire.

V naši regiji je ogromno dobrih podjetij. Tudi strategija regije je, da se dela z mladimi in se jih vzpodbuja, še posebej v časih energetske krize, ki se je dota knila vseh. Sprejeti ukrepi ne zadovoljijo potreb vseh podje tij. Če so preživela letošnje leto, ni nujno, da bodo s tovrstnimi ukrepi preživela prihodnje leto. Zato velik apel na vlado, da na pravi velik korak v smer podje tništva, da bodo podjetja ostala zdrava.«

Na dogodku so bili prisotni tudi preje mniki in nominiranci preteklih gazel, ki sodijo med najhitreje rastoča in bonite tno odlična slovenska podjetja.

Miran Rauter, pod jetje Hermi: »Vedno se rad družim s podjetniki, saj se mi zdi, da lahko od njih dobim nove in dobre ideje, razmišlja nja, včasih tudi potrdi tve, da smo na pravi poti. Ta dogodek mi je toliko ljubši, ker smo se lani uvrstili med finaliste. Ko sem čestital regijskemu zma govalcu, sem mu zaželel, da letos zmaga in prejme zlato gazelo. Zavedam se, da nagrade in nominacije ogromno pome nijo. Kažejo na to, da si prepoznaven, da ljudje opazijo trud, strast, dodano vrednost

Na področju gospodarstva moramo sodelovati in se povezovati

O pomenu povezovanja regij je na dogodku spregovoril tudi župan MO Velenje Peter Dermol, ki je ob koncu dogodka pozdravil udeležence in jim čestital. »Tudi na področju gospodarstva se je treba med seboj povezovati, saj vemo, da delovni migranti pre hajajo iz ene v drugo regijo. Zna nje in izkušnje se na takšen na čin pretakajo. Tudi znotraj SAŠA

in srce podjetja, kar šteje več kot karkoli drugega. Veliko pomenijo tudi sodelavcem in celotni ekipi.«

Tanja Skaza, podjetje Skaza: »Podjetje Skaza je prejelo zlato gazelo leta 2014 in gazelo Sa vinjsko-zasavske regije v letih 2015 in 2016. Na te čase imam zelo lepe spomine. Zdi se, da nam je tudi to dalo krila, da smo lahko pokazali, kako lahko družinsko podjetje zraste v večje podjetje. Mladim podjetnikom svetujem, naj sledijo sebi, de lajo s strastjo in se ne ustrašijo ovir na poti. Prav je, da se pokažejo javnosti. Osebno sem prepričana, da nam je tudi gazela dala do dano vrednost, da smo se postavili in ostali vidni na zemljevidu Slovenije.«

regije imamo odlična podjetja, zato je prav, da drug drugega podpiramo, kar je tudi cilj pre strukturiranja regije. Ne želimo zaobiti manjših občin, saj je po membno, da se podjetništvo raz vija povsod. Prav je, da se slišimo in povezujemo. Velenjsko podje tje Carbonautika dobro poznam, odlično sodelujemo in skušamo pomagati po svojih najboljših močeh. Takšen dogodek pa je dobrodošel, da spoznamo tudi ostale in morebiti poiščemo ka kšno skupno priložnost.«

Miran Meža, podjetje Mega M: »Spomini na gazelo so odlični. Bila je pokazatelj, da delamo prav, da rastemo in imamo dobro ekipo. K ciljem, ki smo jih zastavili takrat, stre mimo še zdaj, in lahko rečem, da jih dosegamo. Danes smo največji po nudnik elektromobilno sti v Sloveniji in močan igralec na področju ce lovitih telekomunika cijskih rešitev za poslovne uporabnike. Trudimo se delati trajnostno. Že več let smo CO2 nevtralni operater, kar pomeni, da vso energijo, ki jo porabimo, proizve demo sami. Upam, da bomo tudi v bodoče agnostični do teh turbulentnih časov na energetskem trgu.«

Vedno je treba

imeti nekaj zaloge za težke čase

Direktor družbe Franc Pišek spomni, da je podjetje v 70. le tih prejšnjega stoletja zraslo iz majhne kovaške delavnice. Začeli so s popoldansko obr tjo, danes je blagov na znamka Krpan eden ključnih akter jev med proizvajal ci kmetijskih in goz darskih strojev. Na leto izdelajo več kot 10.000 strojev, ki so plod lastnega razvo ja in izdelani v robo tizirani proizvodnji z več kot 40 roboti.

Paradni izdelek so že dolga leta gozdarski vitli.

Kaj takšna nagra da pomeni za podje tje? »Vsaka nagrada nekaj pomeni, saj je vsak ne more dobiti.

Ponosen sem, čeprav se nerad hvalim. Kot direktor moraš imeti smisel za vodenje podjetja, vizijo, logiko in znati vleči voz naprej. Potrebne so vo lja, vzdržljivost in zagnanost,« odgovori Pišek in izpostavi kri zne čase. »Do zdaj večje krize ni smo občutili. Vedno smo varče vali, saj se mi zdi pametno imeti vedno nekaj zaloge, če pride ka kšno sušno leto. Se pa bojim, da so pred nami težki časi. Malo me je strah, kako bo šlo naprej. Če bo gospodarstvo tako gledalo na nas podjetnike, ne bo dobro. Mo rali bi se pogovarjati in najti re šitev, brez fige v žepu. Če izpostavim problem elek trike, ki je velik problem, je naj bolj zanimivo, da se energija in proizvodnja nista podražili. Tu je največji problem. Velike raz like so. Lani so znašali stroški elektrike v podjetju 300.000 evrov, letos pa po izračunu že 2 milijona 400.000 evrov. Ne vem, kako bomo uspeli, sem zelo za skrbljen. Pa nič po naši krivdi.« V letu 2021 so v podjetju ustvarili 44,7 milijona evrov prihodkov, kar pomeni podvo jitev prodaje v petih letih. Do dana vrednost na zaposlenega presega 72.000 evrov. Ob leto šnji 45-letnici so si zastavili ra zvojno naravnan investicijski načrt, ki bo, kot so prepričani, dolgoročno še pospešil razvoj podjetja in omogočil povečanje proizvodnih zmogljivosti in

produktivnosti. Trenutno je v teku njihova največja naložba v zgodovini podjetja; v širitev tovarne vlagajo približno 14 mi lijonov evrov.

Med regijskimi nominiranci tudi Carbonautica in Robust

Velenjsko družinsko podjetje Carbonautica kot proizvajalec kompozitnih volanov za jadrni ce in motorna plovila uspešno deluje na izjemno nišnem trgu. Sodeluje z vsemi največjimi iz delovalci jadrnic na svetu. V lo kalnem okolju so prisotni od leta 2003, do leta 2021 pod imenom Robicomp. Ukvarjajo se s proi zvodnjo navtičnih izdelkov in kompozitnih materialov. Osnov ni posel je proizvodnja volanov za jadrnice, prisotni so tudi v motornem trgu, v segmentu plo vil na motor. V razvojno narav nano in močno blagovno znam ko se je podjetje razvilo iz hobija ustanovitelja Igorja Rozmana, ki je iz ogljikovih vlaken izdeloval makete letal. Volani iz steklenih vlaken danes predstavljajo 75 odstotkov njihove prodaje. V tu jino izvozijo kar 98 odstotkov proizvodnje, v razvoj pa vlaga jo do 15 odstotkov letnega pro meta. Z lastnim proizvodom so prisotni tako na evropskem kot ostalih trgih po svetu.

»Priznanje je dokaz, da delamo relativno pravilno. Priča o tem, da je kolektiv homogen, deluje celostno, saj smo zelo odvisni od interesa posameznika. V se gmentu, ki ga zasedamo, moraš biti namreč prvi, drugače ne uspeš,« razloži direktor podjetja Igor Rozman, ki meni, da je za uspešnost podjetja najpomemb nejša kakovost proizvodov.

Med nominiranci je bilo tudi podjetje Robust iz Petrovč, sino nim za kakovostne, zanesljive in trpežne stroje v reciklažnem in gozdarskem sektorju, ki so plod lastnega razvoja mlade ekipe ra zvojnikov, vodi pa ga direktor Marko Krajnc. Podjetje je zraslo na temeljih blagovne znamke Robust. Kar 60 odstotkov pro izvodnje izvozijo v več kot 30 držav po vsem svetu. S širitvi jo proizvodnih prostorov bodo zagotavljali nadaljnjo rast: po njihovi oceni je v gozdarskem sektorju ta lahko 30, v recikla žnem pa tudi do 40 odstotkov.

Poskrbeti je treba za tiste, ki so zaradi cen energentov najbolj prizadeti

Velenje, 14. septembra – Predsednik vlade dr. Robert Golob se je v Vele nju srečal tudi s predstavniki živilske industrije, ki so mu predstavili stanje v panogi zaradi dviga cen energentov in drugih surovin. »Povoda za srečanje sta cena energentov, ki pomembno vpliva na poslovanje, in na drugi strani priti ski drugih uvoznih surovin na cene. Dogovorili smo se, da bomo najprej poskrbeli za tiste, ki so danes najbolj na udaru, skupaj z njimi skušali vzpo staviti učinkovit nadzor nad prehran sko verigo ter tako ugotoviti, na kateri

Poskrbeli bomo za tiste, ki so zaradi cen energentov najbolj prizadeti, in istočasno skupaj vzpostavili učinkovit nadzor nad celotno prehransko verigo.

strani se v tem trenutku ustvarjajo viški denarja, ki v teh časih niso primerni,« je dejal Golob. Dodal je še: »Hkrati smo se informirali o aktivnostih, ki so ve zane na celotno gospodarstvo. Začeli bomo s konkretnimi pogovori, kako zastaviti formulo za energente za pri hodnje leto, svetovali smo jim, naj v

tem trenutku ne podpisujejo nobenih pogodb, ker se bodo cene oblikovale v roku naslednjega meseca.«

Kako pomagati in katera podjetja so najbolj na udaru? Po mnenju predsednika vlade je pri bližno polovica živilske industrije z

vidika cen energentov za letos preskr bljena, druga polovica pa ne. Nekateri se ukvarjajo z odpovedmi dobaviteljev zemeljskega plina, sicer pa so razmere po njegovem zelo fragmentirane, ven dar rešljive. »Ne gre za regijsko proble matiko, identična je po vsej Sloveniji in je bolj odvisna od tega, kako so se vodstva podjetij odzivala do zdaj. Pri hodnje leto bo zgodba podobna. Večina Slovenije bo imela izzive. Najprej jih bomo skušali reševati na evropskem nivoju, kasneje bomo tudi na nacional nem skušali poiskati ustrezne ukrepe.

Poostrili bomo tudi nadzor nad produk ti, ocenili bomo, kje nekateri trgovci sis tematično zadržujejo zaloge in čakajo na višanje cen. Enako pomembno je tudi, da na ministrstvu za infrastruk turo pripravljamo paritetno analizo, ker želimo, da so vsi energenti enako tretirani z vidika cen za končnega od jemalca. Da je ogrevanje na pariteti pri merljivo, ne glede na to, kateri energent gospodinjstvo uporablja.«

Jasmina Škarja

Jože Pišek: »Zelo pomembno je, da se človek v najtežji situaciji znajde. Še vedno imam načrte, čeprav

Demenca spremeni vse odnose v družini

21. september je dan Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence – Njena pogostnost s starostjo strmo narašča – Očetova bolezen nas je utrujala fizično, mamina nas je izčrpavala psihično

Diana Janežič

Velenje, 21. septembra –September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, zato v tem mesecu še bolj intenzivno potekajo aktivnosti za ozavešča nje o bolezni, ki postaja vse bolj pereč globalni zdravstveni pro blem. 21. september je svetovni dan demence, ko na pobudo sve tovne organizacije Alzheimer’s Disease International vse nje ne članice po vsem svetu vse od leta 1994 organizirajo številne dogodke. Na tak način prispeva jo k večji ozaveščenosti javnosti o demenci, zmanjševanju stigme oseb z demenco, prepoznavanju prvih znakov demence in k nje ni zgodnji diagnozi.

O demenci se lahko danes po dučimo, spoznamo znake, pre beremo nasvete, kako ravnati in kje poiskati pomoč v obse žni literaturi in na spletu. Lah ko se o bolezni pozanimamo pri zdravniku ali v bližnjem domu starejših. Lahko se udeležimo srečanja Alzheimer Café, kot oblike druženja svojcev oseb z

demenco, podprte s strokovno pomočjo.

Včasih pa nam najbolj koristijo nasveti svojca, ki se je z demen co spoznal pri svojih starših.

Demenca kot fizični in psihični

napor

Bojana in Marjan Murn iz Ve lenja imata lastno izkušnjo ži vljenja z demenco. Najprej je za to boleznijo zbolel oče, po njego vi smrti še mama. Bila sta različ na karakterja, oče umirjen, tih, vase zaprt, mama živahna, zgo vorna in dejavna, zato je njuna bolezen potekala zelo različno.

»Očetova bolezen je trajala se dem let in se je začela neopazno, prav zaradi njegove tihe narave. Opazili smo jo, ko so se začele fi zične težave, izguba ravnotežja, omejeno gibanje. Ker je bil pre cej močan, ga je bilo težko spre mljati po stopnicah na sprehod, v avtomobil, kasneje negovati. Ker nismo bili pripravljeni na bolezen, tudi stanovanja nismo imeli ustrezno pripravljenega. Njegova bolezen nas je izčrpa vala fizično, mamina pa je bila

bistveno bolj psihično napor na,« pove Marjan Murn.

Oče je po sedmih letih umrl, ta šok pa je, verjetno, sprožil demenco pri mami. »Po smrti moža je mama postala nemirna, nenehno je bila v gibanju, po noči ni spala, strah jo je bilo, da se bo nekaj zgodilo. Ker je ime la mobilni telefon, je nenehno klicala vse v imeniku – sorodni ke, sosede, taksi, da jo kam od pelje. Stalno je govorila, da ji je

dolgčas in stalno je nekam ho tela,« pripoveduje sin.

Mamine težave so najprej re ševali znotraj družine, bila je si cer zdrava in upali so, da bodo njene težave po koncu žalova nja izzvenele, se umirile. Ko pa je postalo prehudo, tudi prene varno za njo, so ji skušali razlo žiti, da je bolna, in ji svetova ti, kako naj se varuje, zaklepa v hišo. »Mislim, da je že bila v tem stadiju, da ni več razumela.

Spominčica

deluje po vsej Sloveniji. Letos Spominčica praznuje 25-letnico svojega ob stoja. Leta 1997 jo je ustanovil dr. Aleš Kogoj, spec. psihiatrije.

Pojavljala so se izredna nihanja razpoloženja in dojemanja. Lah ko smo se vse lepo pogovorili, dogovorili, a je to pozabila,« se zaveda Marjan.

Rada bi šla v dom Poiskali so pomoč socialne službe, patronažna sestra je skrbela za prehrano, sčasoma pa je pri domačih dozorela tudi odločitev, da bo morala mama v dom za starejše. Na njihovo za dovoljstvo je to sprejela in Mar jan pravi, da še hrani listek, ki ga je napisala – da ne bi pozabila – da bi rada šla v dom. Ko so čez nekaj časa dobili sporočilo ene ga od domov, kamor so poslali prošnje – DEOS Centra starejših Zimzelen v Topolšici -– da imajo prostor, se je mama pred dobri mi tremi leti preselila tja.

se še vedno spominja. Zato pred videvam, da je njeno demenco sprožila njegova smrt,« pove Marjan, ki na začetku očetove in mamine bolezni ni razmišljal o tem, v katero smer se bo raz vijala. Malo je vedel o demen ci, predvsem pa ni vedel, kaj vse lahko prinese in spremeni v družini.

S

cepljenjem

zoper HPV zaščitimo generacijo šestošolcev

S humanimi (človeškimi) papilomavirusi (HPV) se pogosto okužita oba spola in vsaj 50 % ljudi, ki so spolno aktivni. Okužba je najpogostejša med 15. in 25. letom starosti, je spolno prenosljiva, torej se širi med raz ličnimi oblikami spolnih odnosov. Okuženi večinoma sploh ne vedo za okužbo, zato smo izpostavljeni večjemu tveganju za ra kava obolenja pri obeh spolih; pri ženskah raka materničnega vratu, genitalne bra davice ter papilome grla, pri moških raka

zadnjika, penisa, ustnega dela žrela in ge nitalne bradavice.

Pred okužbo se je možno zaščiti s ceplje njem v starosti okrog 12 let (na sistemat skem pregledu v 6. razredu osnovne šole) z dvema odmerkoma cepiva proti HPV, kasne je so potrebni trije. Cepljenje je smiselno in učinkovito pred začetkom spolnih odnosov, učinkovito je tudi po pričetku spolnih odno sov, vendar zaščiti le pred okužbo s tistimi HPV, s katerimi cepljena oseba še ni bila

PRODAJA STANOVANJAjavno zbiranje ponudb

Predmet prodaje je nepremičnina ID znak: 959 645 3, v k.o. 959 Šoštanj, stavba 645, del stavbe 3 - stanovanje v pritličju s kletno shrambo v večstanovanjski stavbi na naslovu Tovarniška pot 2 c, Šoštanj. Dvoinpol sobno stanovanje je veliko 77,90 m2 in vsebuje naslednje prostore: predprostor, kopalnico z WC prostorom, shrambo, kuhinjo, otroško sobo, dnevno sobo in spalnico, balkon in klet. Lastninska pravica na nepremičnini je vpisana v zemljiško knjigo v korist prodajalca in je bremen prosta. Izklicna cena nepremičnine v postopku javnega zbiranja ponudb nepremičnine znaša: 97.900,00 EUR brez DDV, DDV se obračuna po trenutno veljavni zakonodaji. Končni rok za oddajo zavezujočih ponudb je 18.10.2022 do 12:00 ure.

Kot pravočasne se bodo štele ponudbe, ki prispejo s pošto na naslov Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj v zaprti ovojnici ali bodo osebno oddane v vložišču v zaprti ovojnici z oznako »Ponudba za nakup nepremičnine – ne odpiraj«. Na zaprti pisemski ovojnici mora biti vidno navedeno ime in naslov pošiljatelja.

Ponudnik mora, kot jamstvo za resnost ponudbe, vplačati varščino v višini 10% izklicne cene nepremičnine (9.790,00 EUR ), najkasneje do datuma oddaje ponudbe.

Natančni podatki o nepremičnini in o nakazilu varščine so v razpisni dokumentaciji, ki je objavljena na www.te-sostanj.si/aktualno/novice-in-dogodki/ in www.nepremicnine.net/javne-drazbe/?q=šoštanj Možnost ogleda nepremičnine je 28.09.2022 in 05.10.2022. Za ogled se je potrebno prijaviti na elektronski naslov: pavlica.sibanc@te-sostanj.si, najkasneje 2 (dva) dni pred terminom ogleda.

okužena in jih cepivo pokriva. Pri spolnih odnosih zavaruje tudi kondom, vendar je za razliko od zaščite pred nekaterimi drugi mi spolno prenosljivimi boleznimi pri HPV precej neučinkovit.

Skupaj z Ministrstvom za zdravje RS in Zvezo slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Lju bljana spodbujamo odločitev ZA.

�� Društvo za boj proti raku Velenje

»Pohvaliti moram vse osebje v domu, od sprejema pri soci alni delavki do vseh drugih za poslenih, ki dajejo občutek var nosti in dobrodošlosti. Kakor je mama bila vesela, da gre v dom, pa je kmalu nastopilo drugačno razpoloženje. Ni ji bila všeč so stanovalka v sobi pa še kaj dru gega. Doma je govorila, da ji je dolgčas, zdaj je ponavljala, da želi domov. Z ogromno pomočjo negovalk v domu se je to uredi lo. Res imajo veliko znanja in izkušenj.«

Bolezen napreduje, kognitivni upad se nadaljuje, mama je bolj mirna, opaža sin in ugotavljajo zdravniki. »Vsak teden jo obi ščeva, peljeva na očetov grob. To je zanjo največje zadoščenje. Vsega, kar je povezano z očetom,

Občutki in nasveti za ravna nje? »Včasih sem jezen, da smo kot družba tako slabo pripravlje ni na demenco, da je premalo domov za starejše. Poleg tega se vse začne in konča pri denarju. Oskrba je draga. Marsikdo dom že v osnovi odklanja. Glede na vse, kar sva doživela, je odgovor na to, ali bi dali starša z demen co v dom ali ne, zelo preprost. Če je možnost za dom s tako kvali tetno oskrbo, animacijo, nego in skrbnostjo, kot jo nudi Zimzelen, potem ni kaj razmišljati.

Kako se pripraviti, spopasti z demenco, je odvisno od poteka bolezni, razmer, odnosov in ka rakterjev vseh v družini. Psihič no se težko pripraviš, lahko pa se fizično. Preurediš prostore za nego, če se le da, je dobro, da ni stopnic. Zagotoviti si je treba pomoč, ne le strokovno, ampak tudi pomoč sorodnikov in prija teljev,« pojasni Marjan, ki še po udari, da so se odnosi z mamo, odkar je v domu, izboljšali. Ni več napetosti med njimi, lažje se pogovarjajo, na drugi strani je mama varna, svojci pa ji lahko namenijo več časa, razumeva nja, pozornosti in tudi ljubezni.

– Alzheimer Slovenija je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, interdisciplinarno strokovno združenje, katerega primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom. Z aktivnostmi za osebe z demenco, njihove svojce

Marjan in Bojana Murn: »Kako se pripraviti, spopasti z demenco, je odvisno od poteka bolezni, razmer, odnosov in karakterjev vseh v družini.«

18. septembra je praznovala občina Nazarje

Nagradili so najbolj zaslužne občanke in občane za leto 2022

Nazarje, 18. septembra – Ob čani občine Nazarje, ta obsega naselja Volog, Šmartno ob Dreti z Rovtom in Brdim, Kraše, Lačjo vas, Kokarje, Dobletino, Priho vo in nekatere manjše zaselke ter industrijsko trgovski osre dnji kraj Nazarje, so tudi letos praznovali skoraj vseh 10 dni do 18. septembra, ko je praznič ni dan tudi datumsko. Osrednji dogodek je bila petkova slavno stna seja Sveta občine Nazarje s podelitvijo občinskih priznanj. Pomembnejši dogodki so bili razstava del prve likovne kolo nije petih nazarskih likovnih ustvarjalcev v Jakijevi hiši, kon cert ob 15-letnici Ljudskih pevk KD Lipa, odprtji prenovljenega vrtca v Šmartnem ob Dreti in parkirnega platoja pri nazarski cerkvi in Frančiškanskem samo stanu, dan odprtih vrat 21-letne ga delovanja Muzeja Vrbovec ter nekateri športno-rekreacij ski dogodki.

Na slavnostni seji je župan ob čine Nazarje Matej Pečovnik poročal o številnih uspehih in izvedenih komunalno-cestnih investicijah ter o načrtih, ki ji uresničujejo še v tem času. Sa nirali so posledice plazov in po rečje zalednih voda ter nekate rih brežin Drete. Mlinarjev most med Dobletino in Žlabrom ter most v Potoku bodo sanirali v bližnji prihodnosti, na znanem mostu v Spodnjih Krašah so ob novili masivno leseno ograjo.

Poleg posodabljanja več odse kov občinskih in krajevnih cest ter dvorišč in parkirišč so izvedli varen dostop do mrliške veži ce, prilagojen potrebam gibalno oviranih oseb. Ob tem so sanira li ali na novo uredili tudi javno razsvetljavo, postavili so nove turistično informativne in pro metne table za javne objekte, smeri in lokacije, obeležili trase kolesarskih steza ter več kom pleksov vodovodne napeljave za oskrbo s pitno vodo.

Večji napori pa se obetajo s sa nacijo vodovodnega sistema Le tošč za velik del osrednje doline ter z gradnjo prizidka k zdrav stvenem domu Nazarje (skupni projekt vseh občin ZGS). Sode lovanje občin je bilo potrebno

tudi v več let trajajočem pro jektu Centralne čistilne napra ve odpadnih voda v Lokah. V tem času se še vedno ukvarjajo z zbiranjem vlog zaradi posledic letošnje suše, ki je prizadela tudi velik del kmetijstva in živinore je v tem delu Zgornje Savinjske doline.

Na občinskem praznovanju so ob slovesnosti, ki so jo glasbe no popestrili učenci pevskega zbora OŠ Nazarje ter učenci in dijaki Glasbene šole Nazarje, podelili štiri županova prizna nja ter kristalni grb ON Sarah Jurjevec iz Prihove za uspešno doktorsko disertacijo za naziv doktorica kemijskih znanosti. Bronasti grb ON so prejeli Mar jan Ostruh iz Nazarij, Janko

Znova cepljenje proti covidu-19

Velenje, 21. septembra – Kot smo zapi sali že v prejšnji številki Našega časa, so v Zdravstvenem domu Velenje začeli proti co vidu-19 cepiti s cepivoma Pfizer in Moderna, ki sta prilagojeni prvotni različici korona virusa in koronavirusni različici omikron ter sta registrirani za uporabo pri osebah, starejših od 12 let, ki so bile pred tem osnov no cepljene. Amadeja Lemež Jeseničnik iz ZD Velenje je povedala, da je bilo zanimanje za cepljenje med poletjem manjše, vendar pričakujejo, da bo v prihajajočih jesenskih dneh ponovno naraslo. Narašča namreč tudi število okuženih.

V Zdravstvenem domu Velenje poteka tudi testiranje s hitrimi antigenskimi testi v aku tni ambulanti (zraven dežurne ambulante), vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro. Kakšen je postopek? »Brez plačno testiranje s HAGT je za osebe, ki jih napoti izbrani osebni zdravnik, imajo simp tome in s seboj prinesejo pozitiven HAGT po samotestiranju, ter za vse, ki želijo prekiniti izolacijo med. 7. in 10. dnem po pozitivnem rezultatu na okužbo s Sars-Cov-2. Testiranje s PCR-metodo je po presoji izbranega oseb nega zdravnika. Za osebe brez simptomov z okužbo je testiranje samoplačniško,« razloži

Štruclj iz Prihove ter Angela Štrukelj in Marija Brezovnik, obe iz Šmartna ob Dreti. Srebrni grb ON sta prejela vsestransko aktivni Aleksander Grudnik ter Sebastjan Solar, oba iz Na zarij. Zlati grb ON je prejela Ana Škotnik iz Pustega Polja, kultur nica, pesnica in zbirateljica le poslovnih del, aktivna občan ka in krajanka KS Kokarje ter pobudnica in so-ustanoviteljica kulturnega društva Fran Saleški Finžgar Kokarje. Še zdaj je aktiv na upokojenka pri DU Nazarje, iskriva družabnica, aktivistka za ohranjanje vrednot NOB, kot žena in mati pa zgled krepostnih slovenskih družin. �� Jože Miklavc

Kdo ima najlepši balkon?

Nihče od prebivalcev ne ve, da se njegov balkon ocenjuje – Stanovalci z zasaditvami nahranijo dušo – Če zasadiš tri vrste solate, dobiš čudovito zasaditev, podobno je z zelišči

Velenje, 22. septembra – Pro jekt Ocvetličimo balkone, oken ske police in okolice blokov je v Mestni četrti Velenje – Levi breg vzhod pred leti dobro zaživel. Zastavili so si ambiciozen načrt, da bodo skušali spremeniti mi selnost in da bi tudi krajani več storili za lepši videz in ocvetličili balkone. Letošnje zmagovalce bodo razglasili danes ob prazni ku mestne četrti.

Stanovalci se vsako leto bolj trudijo z zasaditvami

Jeseničnikova in doda, da je treba po uradni potrditvi testa obvestiti svojega zdravnika, ki pripravi dokumente za izolacijo, kar lah ko pacienti uredijo tudi na spletni strani zdravstvenega doma.

Ponovimo tudi, da se je na cepljenje treba naročiti s spletnim obrazcem, ki je dostopen na spletni strani Zdravstvenega doma Vele nje. Tisti, ki imajo pri izpolnjevanju obraz ca težave, lahko pokličejo na INFO telefon 03 899 55 41 in jim bodo pri vnosu podat kov in izpolnjevanju po telefonu pomagali zaposleni. �� jš

Strokovni vodja skupine Ocve tličimo balkone Jernej Mazej opaža, da je v Mestni četrti Vele nje – Levi breg vzhod vsako leto več zasaditev in se stanovalci vsako leto trudijo z zasaditvami polepšati okolico. »Če primerja mo lansko in letošnje leto, lahko ugotovimo, da so se nekateri bi stveno bolj potrudili. Všeč mi je, da nihče od prebivalcev ne ve, da se njegov balkon ocenjuje. Stano valci tudi povedo, da ne zasadi jo in polepšajo balkona zato, da bi se hvalili, gre bolj zato, da na hranijo dušo. Na koncu so mnogi presenečeni, ko dobijo priznanje. Letos je bila strokovna ekipa zelo stroga, dobro je tudi to, da komi sija nikogar ne pozna, tako da gre za nevtralno oceno izbora, kar mi je všeč. Tudi to, da je ekipa zelo pripravljena in se rada od zove, je treba izpostaviti.«

Kako kombinirati rastline, da bo okrasitev lepa in obenem uporabna?

»Osebno so mi zasaditve z zelenjadnicami najlepše, tudi v mestni četrti smo imeli pred dvema letoma lep pridelek pred vhodom. Predsednici Zofiji Šu ligoj sem za prihodnje leto pre dlagal, da po mestni četrti posta vijo nekaj vreč z zasaditvami za

zelenjavo in na takšen način vzpodbujajo ocvetličenje, hkra ti pa tako dajemo občutek, da mestna četrt skrbi za lep videz okolice. Sploh uporabne so ze lenjadnice, ki so nezahtevne ter hkrati dekorativne in uporabne,« odgovarja Mazej, ki svetuje, da ljudje pri svojih zasaditvah po skrbijo za pisane kombinacije cvetja, zelišč in zelenjave.

»Vsakdo naj izhaja iz sebe in zasadi, kar potrebuje. Če zasadiš tri vrste solate, dobiš čudovito zasaditev, podobno je z zelišči. Zakaj ne bi poskusili z zasaditvi jo paradižnika, fižola in bazilike. Hkrati bo uporabno in privlač no. Čeprav je rok trajanja tovr stne zasaditve krajši, ni proble ma, ker lahko zasadiš novo, ob tem pa imaš tudi živo gredico. Čez zimo lahko kombiniramo kapusnice, motovilec, berivko, rukolo, moderen je zimski por tulak. Zeliščne gredice so nam reč zelo uporabne in ni ti treba za vsako pest zelišč v trgovino,«

doda Mazej.

Predsednica Mestne če trti Velenje – Levi breg vzhod Zofija Šuligoj: »Sta novalci sami se gotovo ne bi prijavili, vsak ureja oko lico zase in za mimoidoče. Niso pa samo ženske tiste, ki urejajo balkone, okolice in terase. Imamo kar ne kaj moških, ki živijo sami in urejajo cvetlice.«

V tem času se dogovar jajo tudi za predavanje o medovitih rastlinah, ki bi jih lahko postavili na ravne strehe, nanje pa postavili še kakšen panj.

Sklenili triletni projekt AS Aktiviraj Se!

Ranljive skupine in posamezniki so težje zaposljivi, izgubljajo svoja delovna znanja in kompetence ter imajo številne socialne in zdravstvene težave – 68 vključenih oseb je našlo pozitiven izhod

Mozirje, 9. septembra – Uspe šno je bil zaključen projekt soci alne aktivacije AS Aktiviraj Se!, pilotni projekt ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je v letu 2017 nastal kot odziv na posle dice gospodarske krize, s katero se je dvignilo število dolgotrajno brezposelnih oseb. Projekt je po membno prispeval k izboljšanju socialne vključenosti udeležen cev in povečanju njihovih zapo slitvenih zmožnosti. Oblikovali in tri leta uspešno izvajali so ga trije partnerji – Društvo NOVUS, An dragoški zavod Ljudska univerza Velenje in Zavod Uspešen.si. Na zaključnem dogodku v Mozirju je zbrane nagovorila predsednica Društva NOVUS dr. Selma Filipančič Jenko, o

izvedenih programih pa so spre govorili predstavnik županov Zgornje Savinjske doline Ivan Suhoveršnik, župan Šmartna ob Paki Janko Kopušar, po močnica direktorice Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Mozirje Marjana Veršnik Fale, predstavnik delodajalcev, ravnatelj Osnovne šole Rečica ob Savinji Peter Podgoršek in Alen Novit iz SIBAHE, Slovenske Banke Hrane. Slednji je povzel pomen regionalnega povezova nja in sodelovanja različnih de ležnikov ter prenos primerov do brih praks v lokalno okolje skozi programe socialne aktivacije.

Nova znanja pridobivali v delovnem procesu

Projekt socialne aktivacije AS Aktiviraj Se! je eden od 27 pro jektov, ki so od septembra 2019 do septembra 2022 delovali v Sloveniji ob podpori Republike Slovenije, Ministrstva Republike Slovenije za delo, družino, social ne zadeve in enake možnosti in Evropske unije iz sredstev Evrop skega socialnega sklada. Partner stvo ga je izvajalo v 15 občinah in v sodelovanju z več kot 70

različnimi socialnimi in izobra ževalnimi organizacijami, zavo di, nevladnimi organizacijami in delodajalci na območju Upravnih enot Velenje, Žalec in Mozirje.

Izvedenih je bilo 10 šestmeseč nih programov, v katere se je vključilo 152 udeležencev, dol gotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, začasno neza posljivih oseb ter neaktivni po samezniki s kompleksno social no problematiko. V posamezen program socialne aktivacije je bilo vključenih petnajst udele žencev, ki so skozi skrbno na črtovane aktivnosti po modulih krepili socialno vključenost, se opolnomočili s tehnikami za laž je spopadanje z ovirami, ki jih vodijo v socialno izključenost in življenje pod pragom revšči ne, ter s pridobivanjem delovnih kompetenc, tj. uporabnih znanj, povečevali možnosti za ponoven aktiven vstop na trg dela. Posamezniki, vključeni v pro grame socialne aktivacije, so se v izvedbenem modulu vključe vali v delovno-učne projekte oz. pridobivali tudi konkretne praktične izkušnje za trg dela, ki so jih v delovnem procesu pod

vodstvom mentorja usvajali z usposabljanjem pri delodajal cih. Na ta način so pridobivali nova znanja in se preizkusili na konkretnih delovnih mestih, de lodajalci pa so lahko v njih pre poznali morebitne kandidate za zaposlitev.

Zastavljeni cilji – doseči reak tivacijo in integracijo posame znikov v družbene sisteme, jih opolnomočiti za ponoven vstop na trg dela oz. jih neposredno ponovno vključiti na trg dela – so bili doseženi nad pričako vanji. Vsak izmed njih odhaja s pozitivno izkušnjo in dragoce nimi uvidi ter iztočnicami pre drugačenja trenutnih navad in vzorcev. Po merilih razpisa je na 28. dan po izstopu iz pilotne ga izvajanja programa socialne aktivacije 68 oseb našlo poziti ven izhod, kar pomeni, da so se vključile v formalne ali nefor malne oblike izobraževanja, se ponovno prijavile v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlo vanje, se ponovno zaposlile oz. opravljajo dela, ki so primerljiva z zaposlitvijo, in zaposlitev tudi ohranjajo. ��

Upokojenci vabljeni

novem študijskem letu bodo razpisali

Velenje, 16. septembra – An dragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje vsto pa v 37. leto študijskega delova nja. Predsednik AD UNI 3 Velenje Rajmund Valcl pove, da sledijo viziji in ciljem društva, da izobra žujejo in omogočajo starejšim, da v obdobju po upokojitvi zaživi jo aktivno polno življenje, ki jim omogoča, da so koristni, ustvar jalni, da izživijo skrite talente in želje ter utrjujejo odnose z dru gimi in se vključujejo v družbo. »V letošnjem študijskem letu bomo na področju tujih jezikov, glasbe, hortikulture, geografije in zgodovine, ročnih del, likovnega dela in skrbi za lastno zdravje razpisali 47 krožkov in delavnic. Velik poudarek bomo namenili tudi izobraževanju na področju računalništva, kjer bomo imeli kar osem krožkov in delavnic. Od tega razpisujemo tudi štiri nove krožke; začetna nemšči na, ohranjanje telesne zmoglji vosti, kulinarično ustvarjanje in astronomija. Prepričan sem, da je tudi učenje uporabe računal nika in pametnega telefona za starejše zelo dobrodošlo in ne pogrešljivo, kajti tudi informa tizacija družbe gre v to smer, da bo potrebno znanje računalniške

tehnologije. Zato bomo organizi rali tudi nekaj delavnic in daljših programov v obsegu od dvajset do trideset ur.«

Lani je bilo aktivnih preko štiristo članov

Rajmund Valcl poudari tudi, da so se v preteklem obdobju zaradi razmer soočali tudi z iz gubami med člani. »Nismo edi ni. Je pa pohvalno, da je bilo v lanskem študijskem letu aktiv nih 408 študentov. Čeprav smo z vpisom zadovoljni, si želimo, da se stanje vrne v čase pred koro no. Zato bi želel povabiti pred vsem nove člane iz vrst mladih upokojenk in upokojencev, da se vpišejo na Univerzo za tretje življenjsko obdobje Velenje in da doživijo ob vseživljenjskem učenju veliko radosti in osebne ga zadovoljstva.«

Področja delovanja so člani univerze predstavljali na dne vih odprtih vrat 16. in 17. sep tembra v Knjižnici Velenje. Na sedežu društva na Efenkovi ce sti 61 pa so za vpis v novo študij sko leto 2022/2023 in informaci je o delovanju društva na voljo vsak delovni dan v septembru od 9.00 do 12.00.

Zelo uspešna socialna aktivacija albansko govorečih žensk

V torek, 6. septembra 2022, je Ljudska univerza Celje na tiskovni konferenci in zaključni prireditvi projekta Socialna aktivacija albansko govorečih žensk 2019–2022 predstavila rezultate projekta, ki so ga izvajali od septembra 2019 do septembra 2022.

Projekt, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad, je vreden 1.030.617,00 € in zasleduje dve ključni usmeritvi operativnega programa evropske kohezijske politike, in sicer spodbujanje socialne vključenosti in zmanjševanje tveganja revščine. LU Celje ga je sočasno izvajala na treh lokacijah, in sicer v Celju, Velenju in Slovenskih Konjicah. V triletnem projektu so v 15 programov socialne aktivacije vključili 209 udeleženk. Ciljno skupino projekta so predstavljale albansko govoreče ženske, ki so imele jezikovne ovire in so imele dovoljenje za stalno bivanje, lahko so bile vpisane v evidenco brezposelnih oseb oz. evidenco trenutno nezaposljivih oseb. Lahko so bile tudi prejemnice socialne pomoči ali neaktivne osebe s kompleksno socialno problematiko.

Z aktivnostmi programa so želeli udeleženke usposobiti za praktično rabo slovenskega jezika, jim omogočiti pridobivanje praktičnih izkušenj na trgu dela ter okrepiti povezovanje in sodelovanje ključnih deležnikov v lokalnem okolju ter na ta način razširiti socialno mrežo, spodbujati medkulturni dialog in sprejemanje

različnosti na poti hitrejše integracije v lokalno okolje.

Zastavljene kazalnike projekta, 25 %, so na LU Celje občutno presegli, saj je imelo med 209 udeleženkami t. i. pozitiven izhod kar 88 udeleženk, kar predstavlja 42 % vseh vključenih. To pomeni, da so bile vključene v usposabljanje, izobraževanje, programe aktivne politike zaposlovanja oz. so se zaposlile. Na današnji dan je 79 udeleženk zaposlenih.

Na tiskovni konferenci je kot primer dobre prakse, rezultate projekta, pohvalila tudi predstavnica Mednarodne organizacije za migrante (IOM),

ga. Adriana Aralica, ki je poudarila pomen programov, ki spodbujajo enakost spolov in se ciljno odzivajo na potrebe migrantk ter tako zagotavljajo ciljno podporo pri integraciji. Zahvalo za dobro izpeljan projekt pa je podal tudi mag. Marko Lemaić, skrbnik pogodbe na ministrstvu. Direktorica LU Celje, ga. Ines Stilin, je povedala, da so s projektom negovali in spodbujali enakopravnost in nediskriminacijo na osnovi različnih osebnih okoliščin ter poudarjali, da je integracija dvosmerni družbeni in kulturni proces, kjer morajo vladati vzajemnost, solidarnost in medsebojno prilagajanje, spoštovanje vsakega posameznika in njegovega dostojanstva. V svojem govoru na prireditvi je vodja projekta, ga. Helena Dimnik, dodala, da uspešnost projekta temelji na dobrem sodelovanju in povezovanju vseh vključenih v izvajanje. Prijetne prireditve, ki je bila glasbeno in izpovedno obarvana, se je udeležilo okrog 120 oseb, temu je sledilo druženje ob pogostitvi s slovenskimi in albanskimi dobrotami. Z željo in upanjem po tovrstnih projektih tudi v prihodnje se triletno uspešno izvajanje projekta s septembrom 2022 zaključuje.

Promocijsko besedilo

V

47 krožkov in delavnic – Informatizacija družbe gre v smer poznavanja računalniške tehnologije

Pika med ljudmi in v mestu poskrbela za odlično vzdušje

Središče Velenja pravšnja lokacija za ustvarjalni in igrivi del Pikinega festivala – Organizatorji ocenjujejo, da je bil letošnji festival najboljši od vseh – Še ves mesec bodo na ogled Pikine razstave

Velenje, 14. septembra – Pika je, kot se zgodi, žal, vsako leto, tudi letos mo rala na zaključni slovesnosti največjega slovenskega dogodka za otroke in druži ne vrniti župansko lento Petru Dermo lu. Še prej pa si je izgovorila ponovno gostoljubje Velenja in tako prijateljem obljubila, da se prihodnje leto vrne na 34. Pikin festival, ki bo ponovno slavil otroški ustvarjalnost in igrivost.

Župan je letos festival doživljal dru gače: »Za našo družino je bil letošnji festival še bolj poseben, ker imam tudi sam prvošolko, ki si je zadala nekaj iz zivov, zato smo komaj usklajevali naše delovne in njene obveznosti. A veselje otroka ob različnih aktivnostih prinaša same pozitivne občutke.

Pika Nogavička je tista nagajivka, ki popestri Velenje z vsemi svojimi prija telji. Festival ima še veliko potenciala, moramo le delati, biti inovativni, vsako leto drugačni. Vsako leto je festival po seben, takega naredijo program in tudi vedno novi ali isti obiskovalci.

Center mesta je prava lokacija za ta del festivala – gostinska ponudba, kulturne ustanove, trgovine. S tega vidika bi bil Pikin festival na jezeru logistično zah tevnejši ali ne tako popoln. Razmišljamo pa o nadgradnji festivala z novimi vsebi nami, ki bi jih bilo smiselno izvajati na Visti. O tem bomo z vsemi organizatorji govorili ob analizi letošnjega festivala,« je povedal Peter Dermol.

Pikin festival je eden največjih pro jektov Festivala Velenje, pri katerem sodelujejo številni velenjski javni za vodi, društva in druge organizacije. »Organizatorji ponovno ocenjujemo, da je bil letošnji Pikin festival najbolj ši od vseh. Naša nova uradna Pika se

je več kot odlično izkazala in ustvarja la krasno vzdušje. Veseli smo, da smo ostali v mestnem središču in pokazali, da Pika tu res dobro deluje,« je letošnji festival ocenila direktorica Festivala

Velenje Barbara Pokorny

Pika delila pike

Na zaključni slovesnosti je junakinja otrok in nikoli odraslih podelila najviš ja festivalska priznanja – zlate pike. Na Pikini jadralni regati je v razredu Opti mist slavila Lara Garcia Petras iz Kluba vodnih športov Velenje. Zmagovalka li kovnega natečaja Pravi narobe svet v Ga leriji Velenje je petletnica Lara Gajsak iz Vrtca Sežana, ki je pod mentorstvom Monike Samec v šablonskem tisku ustvarila Deklico z baloni. Zlata medalja

Fotografske zveze Slovenije za fotogra fijo Untold Reality na Pikinem fotograf skem natečaju za osnovnošolce Narobe svet in s tem zlata pika je šla v roke Anje Tomanič (15 let, OŠ Loka Črnomelj, men torica: Katarina Pavlakovič). Na Pikinem odru v Domu kulture Ve lenje, kjer so gostili profesionalno gle dališko produkcijo, je Pikino žirijo (12 osnovnošolcev z velenjskih šol) najbolj navdušila predstava Čarovnik iz Oza v režiji Yuile Roschina in izvedbi Lutkov nega gledališča Ljubljana, Jan Bučar, ki je v predstavi odigral Pločevinka, pa je prejel zlato piko za najboljšega igralca.

Na Tomaževem in Aničinem odru (GŠ Velenje in Kino Velenje), ki sta gostila polprofesionalno in ljubiteljsko gledali ško produkcijo, je bila prejemnica zlate

Vsakdo, ki prestopi šolski prag, doživlja posebne

občutke

Župan sprejel prvošolce in jim podaril knjigo, ob tednu otroka jih bo povabil tudi na ogled mestne hiše – Pikin festival želijo nadgraditi z drugimi vsebinami

Velenje, 14. septembra – Župan Pe ter Dermol je na Titov trg povabil tudi prvošolce (letos jih je 369), ki so pre jeli knjižno darilo Pravljična noč Ve lenjčanke in letošnje nagrajenke Ur ške Stropnik Šonc. »Gre za skromno pozornost kot spomin na prvošolske dni in sprejem, ki ga vsako leto orga niziramo. Prav je, da prvošolci dobijo občutek, da jih okolica in župan spre jemata. Prav je, da to počnemo tudi v prihodnje.« Ob tednu otroka med 3. in 7. oktobrom bo župan povabil prvošol ce vseh velenjskih osnovnih šol na Ob čino, na ogled mestne hiše. »Povabimo jih, saj se zavedam, da ima vsakdo, ki prestopi šolski prag, posebne občutke. Poklepetali bomo, kaj sladkega pojedli, prisluhnil bom njihovim pobudam. Za velenjske petošolce pa bomo v tistem tednu vsak dopoldan organizirali eno urno turistično vodenje po Velenju in

jim pokazali, kaj mesto ponuja. Naša želja namreč je, da bi vsi otroci vedeli, kje je mestna hiša, kdo je župan, kakšni sta velenjska himna in zastava in da bi poznali naše mesto.«

Vsak Pikin festival je poseben

Pozno popoldne je Pika Nogavička zapustila mestno središče Titovega trga in se odpravila novim zgodbam in doživljajem naproti. Gotovo je tudi prvošolcem razgibala vsakdan, česar se zaveda tudi župan. »Veliko poten ciala imamo, moramo biti inovativni, da bomo otrokom vedno bolj zanimivi. Vsak Pikin festival je poseben, kar čuti jo tudi obiskovalci. Zame je bil letošnji

poseben, ker je tudi moja hčerka pr vošolka. Priznam, da je človeku toplo pri srcu, ko vidi odzive otroka, kako uživa.« Kakšna bo Pikina prihodnost? »Danes je moje mnenje, da je center mesta prava lokacija za ta del festiva la, ki smo ga organizirali v tem letu. Zaradi tega, ker imamo na voljo nekaj gostinske ponudne in različne stori tvene dejavnosti. Obiskovali to iščejo. S tega logističnega vidika bi bil festival na Visti veliko zahtevnejši in ne tako popoln. Vsekakor pa razmišljamo, da bi ga nadgradili z drugimi vsebinami, ki bi jih bilo smotrno izvajati na Visti. Ko si bomo odpočili od festivala, bomo začrtali stvari za naprej.« �� jš

pike predstava Repa velikanka v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje in režiji Alice Čop. V okviru Pikinega festiva la tradicionalno v organizaciji Gasilske zveze Šaleške doline poteka tudi tekmo vanje mladih gasilcev in gasilk. Prvi me sti – in zlati piki –sta pripadli pionirkam in pionirjem iz Prostovoljnega gasilske ga društva Šentilj pri Velenju. Za nagrajence in vse druge goste fe stivala je Pika priredila koncert celj skega Dixieland ansambla, v katerem so nastopili najstarejši gostje festivala za najmlajše. Tako se je prav poslovila od Narobe sveta.

Dogodki še do konca septembra

Pika je odšla, Narobe svet pa ostaja. Še ves mesec bodo namreč na ogled Piki ne razstave. Galerija Velenje še vedno vabi na ogled osrednje Pikine razstave ilustracij Marjana Mančka. V Vili Rožle si še lahko ogledate razstavo Ustvari cvet, en češnjev cvet, na kateri so izpo stavljena najboljša dela ustvarjalnega natečaja Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. Pikast sveženj razstav je še na ogled tudi v Knjižnici Velenje. O nekdanjem velenjskem otroškem igrišču pripoveduje razstava Otroštvo v naših srcih. Likovna dela otrok Vr tca Velenje so združena na razstavi Ko v Pikini glavi se svet narobe postavi,

Organizator festivala, ki poteka pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje, je Festival Velenje. Soorganizatorji in partnerji so MZPM Velenje, Knjižnica Velenje, Muzej Velenje, Mladinski center Velenje, Rdeča dvorana Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, JSKD - OI Velenje, ZKD Šaleške doline, Galerija Velenje, Kino Velenje, Vrtec Velenje, Športna zveza Velenje, Šolski center Velenje, Zavod za turizem Šaleške doline, Ljudska univerza Velenje, osnovne šole ter številni ustvarjalni posamezniki, društva in organizacije iz Šaleške doline.

učenci OŠ Gorica in POŠ Vinska Gora pa so postavili razstavo Ustvarjanje na temo Narobe svet. Počitniško društvo Kažipot Velenje je pripravilo razstavo fotografij najlepših slovenskih pokra jin. Predstavljeno je domoznansko gra divo 32. Pikinega festivala, v posebnem kotičku je našla svoje mesto razstava Častna pokroviteljica, ki prikazuje iz bor najljubših knjig nove Pikine amba sadorke Janje Garnbret

Pika je pustila sledi tudi na Velenj skem gradu, kjer si še lahko ogledate dela Pikinega fotografskega natečaja Muzeja Velenje in soorganizatorjev. Na Pošti Velenje je še na ogled razstava Koroškega filatelističnega društva in Matjaža Šaleja z naslovom Pikin festi val v filateliji in na maksimum kartah, v Galeriji eMCe plac pa Adna Lainšček še vedno predstavlja svoj slikarski cikel Red Lips Art. ��

Sprejem novorojenčkov

MO Velenje na različne načine skrbi za najmlajše prebivalce in njihove starše

Velenje, 13. septembra – Rast in ra zvoj vsakega mesta sta pogojena tudi s številom prebivalcev in vesela novica je, da se v MO Velenje vsako leto rodi več kot 300 otrok. Za 253 novorojenč kov so starši med septembrom 2021

to tudi zmogli,” je ob sprejemu povedal župan Peter Dermol

V parku pred Gimnazijo Velenje se je zbralo lepo število mladih družin z naraščajem, za najmlajše pa so bile pri pravljene majčke z znakom sončnic v obliki srca. Seveda pa MO Velenje po

in avgustom letos na MO Velenje od dali vlogo za uveljavitev enkratne de narne pomoči in soglasje k obdelavi osebnih podatkov. Zato so v septembru prejeli vabilo na županov sprejem, ki se zgodi v okviru Pikinega festivala in tudi v sklopu prireditev ob občinskem prazniku.

“Ob vzpodbudnih podatkih o rojstvih otrok nas čakajo v prihodnje pozitivne skrbi predvsem z vidika zagotavljanja infrastrukture za normalno življenje in dobro počutje naših mladih občanov in občank. Verjamem, da bomo skupaj z njihovimi starši in drugimi deležniki

maga mladim družinam na več nači nov. “V zadnjih dveh letih smo sprejeli kar nekaj ukrepov, med drugim smo za 100 odstotkov dvignili nagrado ob rojstvu otroka. Na drugi strani vlaga mo v obnovo starih in postavitev novih otroških igrišč, skrbimo za kvalitetno predšolsko vzgojo in izobraževalne pro grame,” je še povedal župan in vsem družinam zaželel zdravja in ljubezni. Za prijetno razpoloženje je v kultur nem program nastopil godalni Kvar tet Allegria in zaigral znane melodije slovenskega otroškega in mladinskega filma. ��

Prvošolci so v dar prejeli knjigo Pravljična noč.

Diana Janežič

Odprimo knjige

14. Bralna značka

Velenje, 8. septembra – V knjižnici Vele nje se je ob dnevu pismenosti uradno začela že 14. Bralna značka za odrasle. Projekt je namenjen spodbujanju bralne kulture, zato vabi bralce, da »odprejo knjige, se sprehodi jo po pahljači dogodkov in odstrejo tančice skrivnosti, ki jih ponujajo zgodbe«. Knjižničarji v branje ponudijo pestro pa leto knjig različnih žanrov, med katerimi lahko izbirajo bralci. Iz ponujenega izbora knjig, ki ga najdete v zgibanki, si vsak bralec izbere pet tistih, ki ga najbolj pritegnejo, ob tem prebere še knjigo po lastni izbiri, nato pa izpolni zloženko, ki je na voljo v knjižni cah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V bralno značko se lahko vse do 15. aprila, ko je zadnji rok za oddajo izpolnjene zložen ke, vključi vsak, ki se želi skupaj z ostalimi bralci podati na bralni potep. »Vsako leto 8. septembra, na dan pisme nosti, odpremo Bralno značko za odrasle. To je projekt, v katerem knjižničarji ponu dimo seznam 25 knjig, ki ga najdete v zlo ženki. Projekt začnemo z uradno otvoritvi jo, na katero smo tokrat povabili literarno

Ouattara

Projekt Bralna značka za odrasle se sicer zaključi 23. aprila, na mednarodni dan knji ge. Takrat v goste povabimo tudi našega

Mesto, ki so mu rekli čudež

Glavni vzvod je bil velenjski premogovnik – Mesto je bilo zasnovano kot mesto moderne po tedaj vodilnih evropskih arhitekturnih in urbanističnih smernicah

Velenje, 19. septembra – Mu zej Velenje je objavil septembr sko epizodo muzejskih odmevov z naslovom Mesto, ki so mu re kli čudež. Tokratna poddaja je posvečena prazniku Mestne ob čine Velenje. Avtorica Alma Ja vornik je gostila kustosa Muzeja Velenje, muzejskega svetovalca Vinka Mihelaka. Spregovoril je o stalni razstavi z naslovom Mesto, ki so mu rekli čudež, ki predstavlja nastajanje sodobnega mesta Velenja.

Razstava Mesto, ki so mu rekli čudež, zajema čas med letoma 1945 in 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo. Iz majh nega, podeželskega trga pod Ve lenjskim gradom je nastalo so dobno, urejeno, moderno mesto, t. i. „socialistični čudež“. To je bil čas udarniškega, prostovoljnega dela in tudi silovitega razmaha velenjskega premogovnika, ki je pomenil osnovo za razvoj Velenja. Razstava predstavlja Šaleško dolino oz. njen vzhodni del v njenem brez dvoma najburnejšem zgodovinskem obdobju. V dveh desetle tjih po drugi svetovni vojni je iz majhnega trga Velenje, ki je še leta 1948 štel le borih 1.121 prebivalcev, zraslo eno največjih sloven skih družbenih, gospodarskih in kulturnih središč – mesto Velenje. Glavni vzvod takšnega silovitega razvoja po drugi svetovni voj ni je bil velenjski premogovnik, ki je zasedel izredno pomembno mesto v načrtih novih jugoslovanskih oblasti za industrializacijo, elektrifikacijo in obnovo gospodarsko zaostale, pretežno agrarne in med vojno porušene Kraljevine Jugoslavije. Večji del bremena gradnje novega središča je že od začetka prevzel nase premogovnik, katerega proizvodnja je v tem obdobju začela silovito naraščati. Gradnja, v katero so bili vključeni najbolj priznani slovenski in nekateri tuji arhitekti, se je začela leta 1957 in že septembra leta 1959 je bilo svečano odprtje novega mestnega središča. Mesto je bilo zasnovano kot mesto moderne po tedaj vodilnih evropskih arhitekturnih in urbanističnih smernicah. Že v začetku šestde setih je postalo ena od ikon socialistične Jugoslavije ali, kot so ga najpogosteje označevali, „socialistični čudež“. V naslednjih letih so ga obiskale množice obiskovalcev, najrazličnejših političnih in gospodarskih delegacij in pomembnih posameznikov, med kate rimi so bili tudi nekateri državniki. Velenje je za nekaj let postalo mnogo več kot zgolj mesto.

�� Muzej Velenje

�� Tr

Beograd je še kako blizu

V začetku julija se je dežela na sončni strani Alp v zgodovino zapisala kot prva slovanska in prva post-komunistična država, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami raznospolnih parov. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč razso dilo, da je razlikovanje med raznospolnimi in istospolnimi pari neustavno, kar pomeni, da imajo istospolni pari v Sloveniji od 8. julija 2022 pravico do poroke in do posvajanja otrok.

Razsodba je bila pričakovano pospremljena z obilo veselja tistih, ki jim je po desetletjih boja za enakost in enakopravnost odleglo, in z obilo studa tistih, ki si pred raznovr stnostjo slovenske družbe na vse pretege zatiskajo oči. A slednji kategoriji navduše nih in razžaljenih prestavljata le minoren del javnega občestva. Ignorantna, a liberal na večina slovenske družbe, ki jo lahko nenazadnje okrivimo tudi za padec področnega referenduma leta 2015, je novico o razsodbi v prid spolnim manjšinam nemara sprejela pretežno ravnodušno. Ta del družbe lahko podrobneje opišemo z do bro znano malomeščansko floskulo: »Seveda podpiram LGBT+ skupnost pri boju za enakopravnost, upam le, da teh pravic ne bodo izkoriščali za to, da bodo po ulicah paradirali v tangicah in se kazali vsepovprek.«

Ta večinska ravnodušnost do eksistencialnih vprašanj zapo stavljenih družbenih skupin nikakor ni presenetljiva – lahko pa nam kar najbolje ilustrira diskrepanco med nedavno prido bljenimi pravicami ter brutalno in diskriminatorno dejansko stjo. Verjetno se povprečnemu laiku po dobrih dveh mesecih od razsodbe zdi, da so spolne manjšine zdaj resnično postale integralen del družbe – osebne izkušnje sleherne pripadnice spolnih manjšin ali skupnosti LGBT+ pa bodo odslikale diame tralno nasprotje. Osvoboditev izpod okov heteronormativne večinskosti se ne meri po obsegu pravic, ki smo jih deležni –pravice so zgolj formalno sredstvo za možnost osvoboditve same. In ker so pravice le sredstvo – pa še to večkrat kršeno –nam več o dejanskem družbenem položaju pripadnic povedo vsakdanje izkušnje, ki ignorantni, a liberalni večini niso znane.

Da bi učinkovito preverili, kako varno se pripadnik spolnih manjšin dejansko počuti v slovenski družbi, ga ob naslednjem pogovoru vprašajte, kolikokrat na teden je deležen opazk na podlagi tona glasu, videza ali načina hoje. Nekateri vam bodo povedali, da so bili deležni čudnih pogledov zaradi uriniranja v napačnem delu sanitarij, spet drugi bodo z vami delil po drobnosti petkovega sprehoda, po katerem so v domači sobi brezupno strmeli v ogledalo in objokovali bolečino modric, ki so nastale, ker so nosili domnevno nesprejemljiva oblačila.

Tovrstne izkušnje so resnični indikator družbene lagodnosti, ki ni samonikla, ampak se aktivno soustvarja. Soustvarja se z medijskim poročanjem, (ne)enako institucionalno obravnavo in količino zavpitih pedrov ali možač iz ust nestrpneža, ki ga ignorantna, a liberalna večina ne obsodi Pravice so prido bljene, boja pa še ni konec – naj spomnim le še na preteklo vseevropsko parado ponosa v Beogradu, kjer do zadnjega ni bilo jasno, ali bo policija varovala udeležence parade ali kse nofobne ultranacionaliste, na srbski televiziji pa smo lahko od slavnega zdravnika slišali, da je homoseksualnost bolezen. Pendrek je oddaljen dobrih 500 kilometrov. ��

Kresni večer in Žar stoletij na Kavčnikovi domačiji

Zavodnje, 11. septembra – Ekipa Muzeja Velenje in domačini iz Zavodnja (s tesnim sodelovanjem s Kulturnim društvom Ivan Napotnik Zavodnje) smo letošnje poletje na Kavčnikovi domačiji kar dvakrat zakurili. Če prav peč v več kot 300 let stari dimnici čaka na svojo prenovo, smo ta čas zakurili zunaj – ko nec junija kresni ogenj, v začetku septembra pa so se nad ognjem v kurišču pekli ‹›žuleki››. Tako smo obeležili pričetek in konec poletne sezone na Kavčnikovi domačiji.

Na kresni večer, 23. junija, ko po starem ljud skem reku velja, da se ‚‘ob kresi dan obesi‘‘, smo na domačiji priredili tradicionalno kresovanje, ki po več kot 20 letih še vedno privablja domače in tuje obiskovalce. Z bogato kulturno vsebino obu jamo stare lokalne in slovenske navade ob kre snih večerih, iščemo po spominih, po zgodbah, se nasmejimo skečem, prisluhnemo živi ljudski glasbi, otroci iščejo zaklade ...

V nedeljo, 11. septembra, smo se ponovno

srečali na kulinarično obarvani prireditvi Žar stoletij na Kavčnikovi domačiji. Muzealci so predstavili letošnjo prenovo temeljev hiše, ki je potekala tudi s pomočjo Občine Šoštanj, spo znavali in okušali smo tako stare lokalne re cepte (‹›ožejene župe›› in ‹›pečene japke››) kot tudi domače melodije, obiskovalci so si lahko ogledali domačijo, otroci so nad ognjem pekli ‹›žuleke›› (na palico ovito testo). Bilo je srčno, poučno, okusno, predvsem pa je bil dogodek zelo dobro obiskan. V kratkem bo na spletu dostopen tudi kratek video povzetek zadnje prireditve (povzel g. Vučina).

Nedvomno dajejo domačini, člani Društva Ivan Napotnik Zavodnje ter nekateri člani UNI3 Velenje z vsemi svojimi talenti pravi čar dogodkom; zaigrali so Knezove citre, harmoni ka, lončeni bas in klarinet poskočnih Trio Ro gelšek, pridne domačinke in kuharski mojster iz domače gostilne so poskrbeli za mamljive domače dobrote, dogodek so dobro začinili

tudi ljudske pevke, recitatorji in nemalo so sedov iz Zavodnja z dobro voljo. Bistvo je, da prav takšne prireditve ohra njajo Kavčnikovo domačijo pri življenju (če damo na stran strokovno skrb za muzejsko zbirko predmetov in stavbno dediščino). Med sebojno povezovanje med muzejem, društvi in domačini iz Zavodnja je ključ za nadaljnje uspešno ohranjanje vsebine domačije in lo kalne nesnovne kulturne dediščine. Kavčni kova dimnica ima zagotovo srce prav zaradi vseh, ki z njo kakorkoli sodelujejo – na dogod kih ali mimogrede, ko pridno zalijejo rože na oknih in poskrbijo za vrt. Vsem prisrčna hvala! Kot pravijo, dober glas seže v deveto vas, zato se veselimo naslednjega skupnega snidenja in lepega obiska na Kavčnikovi do mačiji, ki zagotovo s ponosom nosi ime biser kmečke arhitekture na Slovenskem.

�� Špela Regulj, etnologinja in višja kustosinja v Muzeju Velenje

za odrasle vabi na bralni potep – Na otvoritev so povabili Adriano Kuči, ki je pred kratkim izdala svoj literarni prvenec v slovenskem jeziku

ustvarjalko in novinarko Adriano Kuči, ki je izdala svoj knjižni prvenec v slovenskem jeziku z naslovom Ime mi je Sarajevo. Z av torico se je pogovarjala Gabriela Babnik

, sicer tudi gostja zaključne pri reditve pretekle bralne sezone.

osrednjega pisatelja, čigar opus prebiramo. Letos je to pesnik in pisatelj Dušan Šaro tar,« pove sodelavka Knjižnice Velenje in vodja projekta Brina Zabukovnik Jerič, ki dodaja, da je bralni projekt v vseh teh letih dobro zaživel in da po knjigah, ki jih skrbno izberejo in priporočijo knjižničarji, bralci vedno radi posežejo.

Matija Pohorec

Radijski in časopisni MOZAIK

Ambasador Peter Poles

Ob letošnjem občinskem pra zniku Velenja je bila prvič pode ljena nagrada ambasador Me stne občine Velenje. Prejel jo je Peter Poles, uspešen Velenjčan, prepoznaven televizijski vodi telj, ki je znan po svoji duhovito sti in velenjskem naglasu. Je me dijska osebnost in eden najbolj priljubljenih televizijskih vodi teljev razvedrilnih oddaj, ki ob vsaki priložnosti rad izpostavi, kako zelo je ponosen na svoje rodno Velenje.

Kot nam je v svojem znanem slogu povedal, jasnih zadolžitev kot ambasador še ni dobil, ve le, da imajo ambasadorji ambasa do, a te verjetno on ne bo dobil.

Na vprašanje, kje ga lahko vi dimo, kaj počne trenutno, je po vedal, da je na rahli televizijski

GLASBENE novice

pavzi, na jesenskih počitnicah, ki bodo trajale do spomladi. »Vodim različne prireditve, sin hroniziram risanke, filme, kar počnem tudi sicer. Čas in delo jemljem malo bolj »u izi«, kot se reče, da bom spomladi spet za čel na polno. Televizijsko delo mi je sicer super všeč, a mi tudi ni všeč, da sem ves čas prisoten na ekranu. Mislim, da moraš biti malo tudi odsoten z ekranov, da lahko kaj novega izumiš, spo znaš kaj novega o sebi, se kaj novega naučiš, da lahko potem podaš ljudem. Ljudje te morajo malo pogrešati,« je dodal v sme hu naš novi ambasador. »Rad sem ambasador enega takšnega mesta, kot je Velenje. Ni življe‘ja brez Vele‘ja,« je poudaril Peter Poles. ��

Kdo pride na NAJVEČJI PIKNIK in KAJ SE BO DOGAJALO?

Ob vstopu v jesen nas čaka največji slovenski piknik na prostem – PIKNIK VESELJA IN ZA BAVE! Čaka nas neponovljiva zabava za mlade in mlade po srcu, kjer ne bo manjkalo okusne hrane in hladne pijače, odlične glasbe ter zaba ve za najmlajše. Družinski dogodek, obarvan s slovensko glasbo, obljublja druženje ob najve čjih slovenskih uspešnicah, številnih domačih stojnicah in široki ponudbi kulinaričnih dobrot.

Kdaj?

Nedelja, 25. 9. 2022, od 16. do 22. ure

Kje?

VISTA park z razgledom Velenje

Kdo pride v goste?

SAŠA LENDERO, POLKAHOLIKI, BQL, MLADI GAMSI, DARJA GAJŠEK, MAJA ODERLAP, PRIMORSKI FANTJE, TIL ČEH, ŠEPET, ZAKA PA NE in še kakšno glasbeno presenečenje

Kje lahko kupite vstopnice?

PETROL in EVENTIM Število vstopnic je omejeno. Cena: 5€ (za prvih 500 vstopnic).

Dodatne informacije

Obiskovalce naprošamo, da pridejo na prizorišče vsaj pol ure prej, da lahko pre prečimo gnečo pred vhodom. Odprtje vhoda bo ob 15.30. Vstopnice (klasične in print@home) bodo na vhodu pregledane s posebnim čitalcem. Brezplačni vstop: otro ci do vključno 6. leta starosti, invalidi na invalidskih vozičkih (spremljevalec potre buje vstopnico). Več informacij o dogodku na info@event24.si.

Čas za piknik je čas za veselje in zaba vo. Pridite v Velenje na največji slovenski piknik, kamor vas vabita Radio Velenje in Radio Veseljak.

ČETRTEK, 22. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 23. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 24. septembra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 25. septembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

��

PONEDELJEK, 26. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 27. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 28. septembra

6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG

ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

VRTILJAK

Katarina Srebotnik se je v Portorožu uradno poslovila

Te dni je v Portorožu potekal ženski teniški WTA250 turnir. Ena izmed osrednjih zgodb letošnje ga turnirja je bilo tudi uradno slovo od profesionalne teniške kariere slovenske te niške legende Katarine Sre botnik, ki je v slovenskem te nisu pustila ne pozaben pečat. Na dogodku je sto pila pred predstavnike slovenskih medijev in na ti skovni konferenci zapečatila svojo od ločitev ter pojasnila razloge, ki so jo pri peljali do zaključka teniškega poglavja. Katarina Srebotnik je tenis začela igra ti pri sedmih letih in leta 1999 v Vele nju začela s poklicno kariero. Kasneje je velik del njene kariere spremljala Mima Jaušovec, ki je bila med drugim tudi ambasadorka tokratnega turnirja v Portorožu. Na tiskovni konferenci je bila tudi njena nekdanja trenerka Bi ljana Veselinović iz Srbije. Katarina je v svoji karieri dosegla nekaj izjemnih uspehov. Osvojila je šest grand slamov med dvojicami, na lestvici WTA pa je bila dvakrat 20. igralka sveta. Dobro se spominja svojega velikega uspeha

Njena želja, da bi v Portorožu zadnjič tudi zaigrala, je obstajala, a ne za vsako ceno. Telo ji namreč tega ni dopuščalo.

leta 2008, ko je na Roland Gar rosu zmagala v dvoboju proti Američanki Sere ni Williams. Ta tek ma je zanjo pomenila vrhunec kariere, kajti Se rena je bila v tem obdobju v najboljših letih igranja. Ta uspeh ji je potem prinesel tudi najboljšo uvrstitev – 20. mesto na lestvici WTA. Katarina

⏪ Roberta Crnjaca (levo) je Čvek ujel v pogovoru s Stankom Tajnškom, ki je (tako kot omenjeni) častnik in veteran vojne za Slovenijo. Crnjaca v občini Šmartno ob Paki ljudje poznajo tudi kot ljubiteljskega kulturnega ustvarjalca, nekdaj gasilca, kot nekoga, ki priskoči na pomoč, če ga za to kdo poprosi, sam pa ne skriva ponosa, da je zvest železnici z »dušo in telesom«. Njegovi domači mu radi pripišejo še vlogo kuharskega mojstra, zlasti pri kuhanju golaža. Crnjac Tajnšku: »Prihaja čas kuhanja golažev z različnimi sestavinami. Upam, da ga bom imel čast skuhati komu tudi sam. Bom razmislil, ali bom jed začimil z rdečim, črnim ali zelenim poprom.«

Vija vaja ven

Iz suše v poplave

nabra zdravil hi pri

leta hodim pod ta hrast in gledam, kdaj bo odpadla kakšna vejica hrastove omele, da iz nje naredim zdravilno pijačo – bisko. Zdaj pa mi je ta šopek padel z neba, nihče ni nič rekel, ko sem ga nabrala, jaz pa ne morem videti, da kaj užitnega, zdravilnega propada …« je pod 'gimnazijskim' hrastom hitela razlagati zeliščarka Kata Laštro. Ko bo biska pripravljena, se Čvek priporoča za štamperlček …

»V tem trenutku nam pre ostane, da čakamo na dež, lahko zaplešemo …« je malo zares in malo za šalo dejal dr. Robert Golob prejšnjo sredo ob obisku Premogovnika Velenje. Kaže, da je še tisti večer zelo plesal.

Proslava po domače

Res je Velenje srčno mesto srčnih ljudi, a slavnostna seja MO Velenje ob občinskem prazniku je na trenutke pre več spominjala na resnič nostni šov Ljubezen po do mače. Pa ne zaradi vsebine, temveč voditeljice. Morda bi prihodnjič res dali priložnost letos izobraženim mladim moderatorjem. Včasih malo treme in resnosti ne moti, prevelika sproščenost pa …

An ban pet podgan

… vija vaja ven. Kdo ima torej prav? Premogovnik Velenje ali Asmir Bečarević?

še ne ve, kaj bo počela po zaključku kari ere. Pravi, da na to vprašanje še nima odgovo rov, ker je ve dno živela le v trenutku.

Roger Federer

je

napovedal konec kariere

Za tem, ko je svoje slovo napovedala Serena Williams na US Open turnir ju v New Yorku, je pred kratkim tudi Roger Federer na družbenih omrežjih sporočil, da se poslavlja od tenisa. V svojem 41. letu starosti se je švicarska teniška legenda ali, kot mu pravijo ne kateri, »Gospod tenisa« Roger Federer, odločil, da je čas za slovo. O slovesu se je že kar nekaj časa ugibalo, a vsee no je novica pretresla svet. Federer je namreč po mnenju mnogih najboljši teniški igralec vseh ča sov. Kljub temu da sta ga po številu grand sla mov v zadnjih dveh letih prekosila Nadal in Djoko vić, je Federer še vedno v srcih mnogih zapisan kot največji igralec v zgodo vini. V svoji 24-letni ka rieri je dosegel 20 grand slam turnirjev, od tega 8 v Wimbledonu, 6 v Av straliji, 5 v ZDA in enega v Franciji. 310 tednov je

bil na lestvici prvi igralec sveta, od tega 237 te dnov zapored. Na turneji je sicer skupno osvojil kar 103 turnir ske zmage. Fe derer je svoje slovo napove dal na turnir ju Laver Cup, ki bo njegov za dnji igrani turnir v profesionalni ka rieri. Sam sicer pravi, da bo tenis gotovo še igral, a pač ne na grand slam turnirjih oz. na turneji. Vsekakor bomo spremljanje tako elegantnega tenisa ter enega naj boljših teniških igralcev v zgodovini močno pogrešali.

Zgodovina tenisa

Rimljani so že pred dvema tisočletjema igrali igro, ki je bila nekoliko podobna tenisu. Imenovala se je trigon. Za igro so upora bljali usnjeno žogico, ki so jo na začetku polnili s semeni fig. Kasneje so

za polnilo uporabljali tudi lase, odrezke jadrovine in razrezano plutovino. Žogi co sta nasprotnika udarjala z majhnim lesenim veslom preko napete vrvi to liko časa, dokler ni končala na kamni tih tleh. Igra je bila precej priljubljena.

V 12. stoletju so podobno igro začeli igrati tudi v samostanih v severni Fran ciji. Tam so namesto loparjev upora bljali kar dlani; od tod je izviralo tudi ime »jeu de paume« (igra dlani). Šele 400 let kasneje so začeli uporabljati lo parje. Igra se je takrat razširila tudi v Angliji, saj je tam vladal kralj Henry VIII., ki je bil velik ljubitelj.

V 17. stoletju se je začel razvoj tenisa, kakršnega poznamo danes. V tistem času so gradili pokrite žogarne. Igrišča v žogarnah so merila 30 x 10 metrov. Nasprotnikovi polovici je najprej lo čevala črta, nato vrv in nazadnje mre ža, ki je bila dvignjena od tal (podobno kakor pri od bojki). Leta 1875 so igro ne koliko spre menili in jo poime novali »lawn tennis«. V tem času je tudi igrišče do bilo podobo, ki jo ima še danes, uveljavljati pa so se začeli tudi loparji.

Lara Oprešnik

⏪ Ko je Stane Tajnšek na srečanju pripadnikov vojne za Slovenijo, t. im. veteranov, raziskoval, kaj je novega v opremi policije, se je ustavil pri merilni kameri hitrosti ter kovčku opreme za vlomilce. Ko mu je policist v rumenem razložil nekaj osnovnega, je nekdanji Šentiljčan Stane menda pomislil: »Komot bi bil tud sam prometni policaj, saj poleg par kišt šraufencigarjev premorem veliko prakse in še zdaj delam vse živo. Le kje bi si postavil privat semafor, mi še ni kapnilo!«

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Podkraj – poznana zaradi Jakca in pokopališča, a je še mnogo več

V Sloveniji je 14 krajev z imenom Podkraj in enega imamo tudi v Mestni občini Velenje. »Prav blizu sta še dva Podkraja. Eden je v Občini Žalec, drugi še bližje, to je zaselek Podkraj v KS Šentilj. Zato je pri iskanju pravega naslova po razvejanem naselju vedno pomembno v navigacijo vpisati: Podkraj pri Velenju,« uvodoma pove predsednica Sveta KS Podkraj Suzana Matavž.

Velenjski Podkraj je bil vča sih del večje krajevne skupno sti, namreč Podkraj – Kavče. 21. septembra 2003 pa so se kraja ni na referendumu odločili, da do takrat enotna, a teritorialno ločena kraja, dobita vsak svojo krajevno skupnost. To se je tudi zgodilo. Tako danes KS Podkraj meji na krajevne skupnosti Kav če, Staro Velenje, Šentilj in Pesje.

Krajevna skupnost je zelo raz tegnjena, v njej so štirje zaselki: Prihova, Zabrdo, Tajna in Ro perče. Naselje je skoraj v celoti obrnjeno na jug, od Velenja ga loči sleme Gradišča. Pa vendar je Podkraj prebivalcem Šaleške doline dobro poznan, predvsem zaradi osrednjega pokopališča Šaleške doline z imenom Pod kraj, čeprav ne spada v to kra jevno skupnost, temveč v KS Pesje.

Bogata zgodovina, ki jo malokdo pozna

V Velenje z vrha Gradišča gle da cerkev sv. Jakoba, ki ji vsi re čejo Jakec. Hrib je priljubljena sprehajalna pot in razgledna točka, na vzhod in sever s po gledom na Velenje, jezera, pa tudi daleč na gore, kot so Mo zirske planine, Peca, Uršlja gora, v lepem vremenu se vidijo celo avstrijske Koralpe. Na zahodno in južno stran se odpre veduta Podkraja, daleč naprej pa po gled proti Celjski koči, Mrzlici in Kumu.

Na vrhu Gradišča je nekoč stal mogočen grad, ki so ga porušili turški topovi, pravijo zgodovin ski viri. Pod gradom je bila naj prej postavljena kapelica, po zneje so kapelico povečali in v 18. stoletju dogradili zvonik. To je danes cerkev svetega Jakoba. Danes je KS Podkraj naselje in dividualnih hiš, kjer vsako leto zraste nekaj novih, včasih pa je bilo povsem drugače. Malokdo ve, da sta nekdaj ob potokih de lovala dva mlina. Hudournikov in Končnikov mlin sta koristila v glavnem hudourniško vodo, med letoma 1950 in 1960 pa ju je doletela enaka usoda kot ve čino vodnih mlinov v Sloveniji – kmetje so začeli mleti v mlinih z električno energijo. Za mlino ma danes ni sledi. Tudi perišče so imeli, ki ga prav tako ni več. Po strminah Podkraja so kme tje nekoč gojili vinsko trto, niž je proti ravnini je raslo sadno drevje. Tolkec (jabolčnik) so pili

Vedno več je mladih Danes je KS Podkraj drugačna. Nekaj je še kmetij s polji, hlevi in gozdovi. V njej ima svoj se dež več podjetnikov, drugačna je tudi po prebivalcih. »Vedno več je mladih. Do nedavnega se je zelo veliko dogajalo za upo kojence, pa naj to ne zveni kot nekaj slabega. Starejši krajani so zelo prizadevni, pripadni kraju in v velikem številu sodelujejo na akcijah in prireditvah. Za dnje čase pa opažamo vedno več mladih družin, otrok, k njihove mu vključevanju v skupnost in k druženju pa jih spodbujamo z različnimi dogodki. Prvi petek v septembru smo drugo leto zapo red pripravili srečanje mladih družin, ki se ga je udeležilo 40 krajanov,« predstavi življenje v kraju Suzana Matavž.

Le dve društvi KS Podkraj se je lani s spre membo meja povečala; vanjo je bilo vključenih sedem hiš, ki so prej spadale v Andraž. Kra jevna skupnost šteje krepko več

❱Med čistilno akcijo poberejo največ smeti v gozdu proti pokopališču, v kratkem času po tem pa jih je znova polno.

kot 900 krajanov. Zaradi razve janosti se težko vsi poznajo, zato so skupne akcije in prireditve še toliko bolj pomembne.

V KS Podkraj delujeta le dve društvi – Kulturno-športno druš tvo in DU Velenje, pododbor Podkraj, želijo pa, da bi zaživel odbor ZPM. »Svet KS v sodelo vanju s KŠD pripravi različne dogodke. Počastimo starejše kra jane nad 70 let, zelo priljubljena sta miklavževanje in obisk sv. treh kraljev, spomladi povabimo krajane na izlet po Sloveniji, ob prvem maju imamo budnico na igrišču v Tajni. Pred leti so bili priljubljeni pohod po mejah KS, kresovanje in še kaj. Nekatere prireditve je prekinila korona in morda bomo katere znova obu dili,« pove predsednica in doda,

da je največja udeležba kraja nov iz vseh zaselkov na spomla danski čistilni akciji. Mlajši so športno dejavni v košarki, od bojki, upokojenci balinajo, ke gljajo na kegljišču s kroglo na vrvici, mečejo priljubljeno igro kornhole.

V KS imajo tri igrišča: »V za selku Prihova so lepo urejena otroško igrišče, balinarsko igri šče in kegljišče, nedaleč stran je igrišče za nogomet in košarko, tretje igrišče pa je v Tajni. Na njem smo lani zamenjali mivko na igrišču za odbojko na mivki, vse mreže na golih in koših ter nekaj igral za otroke. To igrišče je primerno tudi za večja sreča nja, ker so v njegovem sklopu brunarica, pokriti del in sanita rije,« pove Suzana Matavž.

KS (še vedno) brez doma krajanov

Ob tem pa že trčiva ob najve čjo težavo KS Podkraj – nima namreč doma krajanov. To vlo go igra manjši skupni prostor nad toplotno podpostajo v na selju Prihova, kjer se lahko na tesno zbere do 60 ljudi, vendar »majhen prostor onemogoča

pogostitev, kaj šele ples, kakšen nastop. Nima sanitarij, kuhinje, potreben je obnove, obnoviti bi bilo treba tudi stopnice. Prav za radi strmih stopnic je težje do stopen starejšim in nedostopen invalidom. Pred leti smo morali prav zaradi tega to tradicional no lokacijo za volitve preseliti v garažo enega od podjetnikov, kjer je dostop brez ovir,« razloži Matavževa.

Lokacija za nov dom krajanov je izbrana in dom je bil že tik pred začetkom gradnje. Grad beno dovoljenje je bilo prido bljeno, že podaljšano, zakaj se dela niso začela, kje se je zaple tlo in ustavilo, pa Matavževa, ki je predsedovanje KS prevzela pred dvema letoma, potem ko je nepričakovano umrl dotedanji predsednik Jože Drobež, ne zna povedati. Možnost, da bi vendar le dobili večje prostore, je dozi

❱Lokacija za nov dom krajanov je izbrana in dom je bil že tik pred začetkom gradnje. Kje se je ustavilo?

Matavževa doda, da bi zaradi ozkih, a zelo prometnih cest po trebovali pločnike za domačine, ki se po kraju radi sprehajajo, veliko pa je tudi sprehajalcev iz Velenja. Urediti bi bilo treba tudi bankine, še bolj pa oznake, ovire, ki bi omejile hitrost vozni kov. »Znaki z omejitvijo hitrosti sicer stojijo, a to prehitrih voz nikov ne ustavi,« pravi.

Pomembna sprememba življe nja v delu KS Podkraj bo prihod ceste 3. razvojne osi, zaradi kate re je nekaj hiš na trasi nove ce ste v smeri od pokopališča proti Andražu že praznih …

Vaška okolja niso odlagališča smeti

Kot že omenjeno, sta Gradišče in cerkev Jakec priljubljena toč ka za sprehajalce iz Velenja. Na opornem zidu na južnem delu je bila zaradi varnosti postavlje na nova ograja, postavili so tudi koše in kanto za smeti. »Marsik do ne spoštuje pravila, da kar prineseš s seboj, tudi odneseš domov, in smeti so problem v celem naselju, najbolj pa v goz du iz Podkraja proti pokopališču Podkraj oziroma Andražu. Tam vsako leto med čistilno akcijo poberemo največ smeti, pred vsem pločevink in steklenic od vina, v kratkem času po tem pa jih je znova polno.

Prav tako poznamo primere, o tem me obveščajo krajani, tudi s fotografijami, ko ljudje pripelje jo vreče smeti in jih odvržejo v grabne. Našli smo že tudi smeti z bančnimi karticami, kuverta mi, torej s podatki lastnika sme ti. Poleg tega smo odkrili veliko divjih odlagališč smeti, gradbe nih odpadkov na privatnih ze mljiščih v gozdu. Tega enostav no ne razumem, ne sprejemam, kakšni ljudje so ti, ki to počnejo,« je ogorčena Suzana Matavž.

dava ali nadgradnja podpostaje. Vse to poteka, seveda, v dogo varjanju z Mestno občino Vele nje, s katero, pravi Matavževa, sicer dobro sodelujejo in so za dovoljni z urejanjem krajevne skupnosti. Investicije so pred vsem v ceste, razsvetljavo, sa nacije po plazovih oz. urejanje odvodnjavanja meteornih vod. Lani je tako MO Velenje ure dila dva pločnika in zagotovila pešcem varno pot. Sproti ure ja, sanira in asfaltira ceste, ki so najbolj dotrajane in nujno po trebne obnove. V preteklih le tih so sanirali nekaj plazov; ti se zaradi hribovitega terena in ob večjem deževju sprožijo v različ nih koncih zaselkov. So pa lani sanirali plaz Šteharnik, zgradili pločnik, uredili škarpo in odvo dnjavanje ter preplastili cesto. Zgradili so tudi pločnik, škarpo in razširili ovinek pri vstopu v KS Podkraj iz Starega Velenja ter uredili cesto proti Slaviču. Prihodnje leto je predvidena tudi ureditev javne razsvetlja ve pri odcepu Krajnček, pripra vljajo pa tudi projekt za izvedbo meteorne kanalizacije na cesti proti cerkvi sv. Jakoba.

Sobivanje z živalmi

Pa vendar je v kraju, ki je ob dan s travniki, polji in gozdovi, lepo živeti. Tudi živalim, srnam, zajcem, vevericam, lisicam, div jim prašičem … »Na Svet Krajev ne skupnosti se glede škode, ki jo delajo živali na poljščinah, ni še nihče pritožil, vem, da kmetje to rešujejo z ograjami, električ nimi pastirji, lovskimi opazo valnicami in lovom. Je pa vidna predvsem škoda, ki jo naredijo divji prašiči v gozdovih in na poljih,« pove predsednica in za konec še doda, da zelo rada živi v Podkraju.

»Si blizu mesta, a ravno tako daleč stran, da najdeš svoj mir, uživaš v naravi, se sprostiš, poz draviš sosede, posediš z njimi na kavi in ob pogovoru, po drugi strani pa greš peš ali s kolesom v mesto. Kot predsednica Sve ta KS sem spoznala veliko kra janov, jim prisluhnila, kakšne težave imajo, imamo, in skupaj z njimi skušam najti rešitve,« pove rojena Podkrajčanka, ki se je po vmesnem ‹izletu› v mesto z družino vrnila v naselje Tajna.

za žejo, vino je bilo le za poseb ne dogodke.

Suzana Matavž

za naše zdravje

Grozdje ni le za v sod

Grozdje sodi med najstarejše vrste sadja, kar jih je človek gojil. Pridelovali naj bi ga že v kameni dobi na Kavkazu, v antični dobi pa so Egipčani, Feničani, Grki in Rimljani vzgajali in plemenitili vinske trte, da bi pridobivali zdravilni grozdni sok. Pri nas dozori med koncem avgusta in začetkom oktobra. Slovenci pa smo lahko ponosni tudi na najstarejšo trto na svetu.

Največ koristi imajo peške in lupina

Grozdje je zelo učinkovit čistilec or ganizma, zato deluje dobrodejno na celo telo, pomaga tudi pri hujšanju. Je dobra hrana za živce, možgane, zobov je in kosti. Vsebuje izredno dragocene sestavine: grozdni sladkor, pomembne minerale, kot so kalij, kalcij, fosfor, be ljakovine, sadne kisline, aromatične substance, vitamin B (razen vitamina B12) in vitamin C.

Največ koristnih snovi grozdja se skri va ravno v delu sadeža, ki ga največ krat zavržemo, v lupini in peškah. Tako peške kot lupina so bogate z antioksi danti, peške pa vsebujejo še kalcij za stabilne kosti in zobe ter magnezij za močne mišice. Oba minerala pomaga ta pri porabi kalorij, zaradi česar sta v zmernih količinah nepogrešljiva pri zdravem hujšanju.

Bogato je s polifenoli in zahvaljujoč temu lahko pomaga povečati naravno zaščito naše kože pred sončnimi ultra vijoličnimi žarki, torej lahko deluje kot užitni sončni pretvornik.

Belo ali rdeče?

Prehransko najučinkovitejše so rde če, torej temno vijolične sorte grozdja s čim temneje obarvano lupino. V njih je največ flavonoidov, ki grozdju pode lijo antioksidacijsko in zdravju koristno slavo. To so zlasti refošk, merlot, barbe ra, modra frankinja, jurka in izabela.

Ohranja lepoto

Grozdje so že v antičnih časih časti le ženske, ki so z njim ohranjale mla dost in lepoto. Kozmetična industrija pa izvlečke grozdja uporablja še dan danes v kremah za obraz, maskah in pilingih. Snovi v grozdju naj bi uspešno preganjale prve znake staranja kože in jo učvrstile.

Z uživanjem ne pretiravajmo

Kajti grozdje je skoraj vedno škroplje no. Običajno vinogradniki vedo, kdaj morajo prenehati s škropljenjem, a vseeno je pomembno, da ga pred uži vanjem (če nismo zares prepričani, da ni bilo škropljeno), speremo pod teko čo vodo in tako odstranimo morebitne ostanke škropiv.

V manjših količinah, to je do 150 gra mov na dan, je uživanje grozdja pripo ročljivo za vse, ki nimajo težav z želod cem ali alergijami. Pri uživanju morajo biti previdni tisti, ki imajo sladkorno bolezen, saj vsebuje precej sladkorja, ali težave z ledvicami zaradi vsebnosti kalija. Kalija je v grozdju sicer okoli 10krat manj kot v bananah, pa vendar se

mu morajo ledvični bolniki izogibati. S kuhanjem se delež kalija zmanjša, tako da je za takšne osebe bolj primerno uživanje kuhanega sadja. Za sladkorne bolnike velja, da lahko grozdje uživajo v skladu s predpisanim prehranskim načrtom.

Vzgojimo domačo trto

Čeprav je Slovenija majhna, je kljub temu izvrstno bogata vinorodna država. V sep tembrskem času se na vinorodnih območjih vse vrti okoli prijetne ga, a ne tako lahkega opravila – trgatve. Če prav je ta v osnovi eden pomembnejših korakov na poti do žlahtne kaplji ce, Slovenci trgatev jemljemo tudi kot nekakšen praznik, kjer se na kupu zberejo ožji in širši člani družine, sosedje, prijatelji in znanci. Združimo se ob delu, dobri jedači in pijači ter se veselimo.

V Sloveniji je kar 75% grozdja bele sorte.

Trta je vzpenjavka, ki potrebuje opo ro in nam daje prijetno senco, žlahtno kapljico in sladke sadeže, potrebuje pa tudi nekaj naše skrbi. Predvsem

ne smemo poza biti na poletni in zimski rez. Konec poletja, ko začne jo jagode zoreti, jih pred ptiči zaščitimo z mrežami ali posta vimo klopotec. Trta po trebuje za zdravo rast veliko sonca in ne preveč padavin, najbolje pa bo uspevala tam, kjer povprečna letna temperatura ne pade pod osem in pol stopinj Celzija. Novo trto sadimo jese ni, izberemo pa žlahtno evropsko trto, cepljeno na ameriško podlago. Tako jo zaščitimo pred trtno ušjo, ki so jo v 19. stoletju prinesli iz Amerike in je uničila veliko evropskih vinogradov.

Zgodba najstarejše trte na svetu

Za razliko od ostalih zgodb in le gend je tale o Stari trti popolnoma resnična, pripoveduje pa o tem, kako je mogoče, da na mariborskem Len tu trta sorte žametna črnina uspe va že več kot 400 let. Žametovka je bila posajena pred hišo na Vojašni ški ulici 8 nekje na koncu srednjega veka, ko so realno nevarnost še ve dno predstavljali turški vpadi. Kljub temu da so se po Podravju odvija li srditi boji, je trta na zunanjem delu obzidja ostala nedotaknjena. V poznem srednjem veku so bili v Mariboru pogosti požari, saj so bila

ostrešja hiš lesena, strehe pa slamna te. Tudi hiša, pred katero raste Stara trta, je večkrat delno pogorela, a Sta ra trta je preživela tudi srednjeve ške požare.

Okoli leta 1870 je v naše kraje prišla trtna uš, ki je za vinarje po vsej Evro pi pomenila pravo katastrofo, saj je ta parazit, ki napade korenine, pomoril večino vinske trte. Stara trta pa je preživela, saj ima korenine globo ko pod dravskim prodom, kjer se trtna uš ni mogla zarediti. Po obno vitvi hiše in tlakovanju okolice leta 1982 se Stara trta vse do današnjega

bohoti v vsej svoji veličini; danes za njo skrbi mestni viničar, postala je tudi ena glavnih slovenskih zname nitosti, saj je vpisana v Guinnesso vo knjigo rekordov in je tako tudi uradno najstarejša trta na svetu.

Zgodba o naši trti je tudi zgodbo o neverjetni trdoživosti, vztrajnosti in volji po preživetju, ki je v dana šnjih časih še posebej aktualna. Sve čana trgatev Stare trte bo 2. oktobra ob 11. uri.

Vsak pridelovalec ima v povprečju pol hektarja

Statistični urad poroča, da so vsi vino gradniki v Sloveniji skupaj v letu 2020 pridelovali grozdje na 15.261 hektar jih vinogradov, vsak pa povprečno na pol hektarja. Povprečni pridelovalec v vzhodni in povprečni pridelovalec v zahodni kohezijski regiji sta se po velikosti površine, ki sta jo obdelova la, precej razlikovala. Po izsled kih zadnje izvedbe statistič nega raziskovanja Popis vinogradov se je z vino gradništvom ukvarjalo 28.481 pridelovalcev. V zadnjem desetletju je bilo na novo zasaje nih ali obnovljenih sko raj 2.000 hektarjev vino gradov in v njih posajenih več kot 8 milijonov trsov. Na več kot polovici (56 %) celotne povr šine vseh vinogradov rastejo trte, stare od 5 do 30 let, in te štejemo za polno proizvodne. Starejših od 30 let je še ne kaj več kot 16 milijonov trsov, kar je 28 % vseh trt ali 4.742 hektarjev površine. Največ trsov je bilo belih sort grozdja (75 %), med katerimi so prevladovale sorte laški rizling in sovinjon ter mal vazija in šardoné. Ob novih zasaditvah z rdečimi sortami grozdja je bil naj večji del površine posajen s sortama refošk (8 %) in merlot (4 % vseh novih zasaditev).

Pri nakupu pazimo

Ko kupujemo grozdje, pazimo, da iz beremo zrele in nepoškodovane jago de, ki se še trdno držijo za peclje. Pre zrelo grozdje lahko prepoznamo po tem, da odpada s pecljev, je lahko ple snivo in seveda gnilo. Če bomo izbrali rdeče grozdje, mora biti brez sledov zelene barve, če pa bomo šli v nakup belega, mora ta imeti rahlo rumeno nianso. Na sobni temperaturi se hitro kvari. Dobro ga je hraniti na hladnem.

Trgatev je eden največjih praznikov vinogradnika.

ŠPORT IN REKREACIJA

Ose do novih dveh točk

Velenjski rokometaši so si prigarali novo zmago – Naslednji krog prinaša večni derbi

Rokometaši Gorenja Velenja so se preteklo nedeljo v prenovlje ni dvorani Tabor pomerili z Ma riborčani. Slednji so na domačih tleh lovili svojo prvo zmago v novi sezoni, v prvem krogu so namreč zabeležili poraz proti Ormožanom. Z boljšo popotni co so se na gostovanje odpra vili favorizirani Velenjčani, ki so na uvodnem dejanju sezone dosegli visoko zmago nad ekipo Riko Ribnice.

Uvodne minute dvoboja so pripadle Mariborčanom, ki so najprej povedli z 2 : 0, nato pa, ob številnih obrambah na obeh straneh, minimalno prednost (2 : 1) držali do osme minute. Ve lenjčani so se zbrali in rezultat poravnali, minuto kasneje pa si priigrali prvo prednost (2 : 3).

Vztrajni domačini gostom niso pustili večjega pobega, izid so dvakrat poravnali (4 : 4, 5 : 5).

Ose so se nekoliko odlepile v 17. minuti, ko so po golu Sokoliča povedle za tri zadetke (5 : 8). Ma riborčani so ostajali v koraku z nasprotnikom in se do polčasa približali na le zadetek zaostan ka (11 : 12).

V drugi polčas so bolje vstopili velenjski rokometaši, ki so v 32. minuti ponovno nekoliko pobe gnili (11 : 14), a so Mariborčani

V drugem polčasu smo se spet borili za vsako žogo.

Zadnjih petnajst minut smo malo spremenili obrambo in prigarali končni rezultat. Čestitam svojim fantom za prikazano in borbo, Mari boru pa želim veliko sreče v nadaljevanju.”

10 minut kasneje rezultat znova poravnali (16 : 16) in se še na prej upirali gostom. Slednjim je nov pobeg uspel v 47. minuti (19 : 22), v zadnjih desetih minutah pa so svojo prednost vztrajno višali in se ob sodnikovem žvi žgu z rezultatom 23 : 31 veselili druge zmage na letošnjem dr žavnem prvenstvu.

Najboljši strelec velenjske ekipe je bil s šestimi zadetki Domen Tajnik, z devetimi za detki pa se je izkazal domačin Izidor Budja.

Po dveh krogih na vrhu lestvi ce s popolnim izkupičkom točk poleg Urbanscape Loke ostajajo

vse tri ekipe, ki so pred sezono jasno napovedale boj za na slov državnih prvakov – Gore nje, Celje in Trebnje. Karte se lahko premešajo že naslednjo nedeljo, 25. septembra, v Rdeči dvorani se namreč obeta že 127. derbi med domačim Velenjem

in večnimi rivali iz Celja. Va rovanci Zorana Jovičića so na letošnji superpokalni tekmi ekipi iz knežjega mesta po iz vajanju 7-metrovk že pokazali zobe. Bodo slavili tudi na doma čih tleh? �� tr, foto RK Gorenje

Povrnitev ugleda in zadovoljstva

Vodenje Nogometnega kluba Šmartno 1928 prevzel Mitja Ločičnik – Korak za korakom

Tatjana Podgoršek

Že kar nekaj časa se je med nogometnimi navdušenci in simpa tizerji šmarških vijolic govorilo o tem, da se v tamkajšnjem No gometnem klubu Šmartno 1928 pripravljajo spremembe. Tudi v vodstvu kluba. Na skupščini slednjega pred tednom dni so se na povedi uresničile. Prisotni so soglasno sprejeli odstop dosedanjega predsednika Bogdana Tropa in vseh članov upravnega odbora ter postavili novo vodstvo. Za predsednika kluba so izvolili domačina Mitja Ločičnika, magistra managementa, diplomiranega zdravstve nika in letošnjega vodjo nogometnega kampa Martinko. Ločičniku smo zastavili nekaj vprašanj.

Se obetajo z novim predsednikom kluba precejšnje spremembe? Katere bodo kratkoročne in katere dolgoročne?

Športniki invalidi skrbijo za svoje zdravje

Medobčinsko društvo invalidov zadovoljno z aktivnostjo športnikov – Šport ni le rezultat, je tudi druženje

Diana Janežič

Velenje, 13. septembra – V prostorih Kolodvorske restavra cije so se zbrali športniki, člani Medobčinskega društva invali dov Šaleške doline, da bi jih vod stvo društva počastilo za dobre rezultate, ki jih dosegajo na raz ličnih tekmovanjih. Pozdravil jih je predsednik MDI Drago Ko lar in jih pohvalil, da se kljub svojim zdravstvenim težavam in omejitvam aktivno vključu jejo v različne športne panoge in s tem tudi v delo društva. »S svojim udejstvovanjem na špor tnem področju ne le krepite svo je zdravje, temveč prispevate k prepoznavnosti društva in do stojno predstavljate tudi Vele nje,« je poudaril Kolar.

Medobčinsko društvo invali dov Šaleške doline šteje več kot 1.600 članov iz vseh treh občin regije: MO Velenje, Občine Šoš tanj in Občine Šmartno ob Paki, član pa je tudi Aktiv invalidov Premogovnika Velenje. Občinski odbori društev invalidov vklju čujejo osebe s statusom invalida, delovnega invalida ali osebe s

telesno okvaro. Večina članov je upokojenih. Med člani je aktivnih okoli 35 športnikov, ki tekmujejo in dose gajo lepe rezultate na območnih in državnih tekmovanjih, in si cer v streljanju z zračno puško, ribolovu, kegljanju, balinanju in pikadu. Lani je državni prvak v ribolovu postal Franc Lukner Da bo delo na tem področju še boljše, so letos imenovali špor tnega referenta, to je postal Pe ter Lipnikar, in njegovega na mestnika Ibrahima Avdičevića katerih prva naloga bo posodo biti bazo podatkov o članih. MDI je tudi organizator tekmo vanj; podali so vlogo za organi zacijo območnega tekmovanja in državnega prvenstva v ribo lovu in območnega tekmovanja v strelstvu. A pri slednjem se za tika, saj so prostori Strelske dru žine Mrož težko dostopni ozi roma nedostopni invalidom na

vozičkih, zato so v dogovorih z MO Velenje, da bi dostop uredi li. Glede na to da je MO Velenje z listino iz leta 2004 občina po meri invalidov, Drago Kolar upa, da bodo težavo uspeli razrešiti. »Občina nam je le tos že prisluhnila in uredila dve parki rišči za invalide ob prostorih MDI.«

Vlado Postružin je vodja Aktiva in validov PV, v kate rem sta trenutno 202 člana. »Naše delo je seznanjanje članov z novo zako nodajo s tega področja, organi ziramo izlete in sodelujemo na športnem področju. Medse želi mo pritegniti nove invalide, ki se ne vključujejo več avtomatič no ob dodelitvi statusa invalida tretje kategorije, kot je veljalo prej,« je povedal.

Aleksander Jovanović, upo kojenec Premogovnika Velenje, je dejaven v več športnih pano gah: streljanju, plavanju, pika du, ribolovu in šahu. V Združe nju multiple skleroze Slovenije balina, bil je tudi športnik leta. Pou daril je: »Zame niso toliko pomembni športni rezulta ti kot druženje in pa seveda skrb za zdravje. Žal se na sploh ljudje, ne le invalidi, premalo vključujejo v druš tva, družijo z drugi mi, ne vem, zakaj ne. Morda se društva premalo promovirajo, predstavljajo svoje programe, na drugi strani morda nekate ri mislijo, da so preslabi v ka kšnem športu. A šport ni samo rezultat, je trening, dobro poču tje, druženje.« ��

»Nogometni klub Šmartno 1928 je pred veliko izzivi. Nekaj smo jih že rešili, ostale še rešujemo. Glede kratkoročnih ukrepov lahko povem, da smo organizirali člansko ekipo v takšni meri, da lah ko kar se da nemoteno nastopa v 3. slovenski nogometni ligi. Na njeno klop se je vrnil nekdanji igralec in trener Ramiz Smajlović, ki je pred leti Šmarčane pripeljal od četrte do druge lige. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vsem igralcem in trenerju, da so pripravljeni zastopati barve kluba. V mladinskih selekcijah smo trenersko vrzel zapolnili z nekaterimi kadri in vzpostavili funkcijo koordinatorja mladinskega pogona, ki jo zastopa Luka Prašnikar. Ločili smo tudi financiranje mladinskega pogona in članske ekipe. Daleč v prihodnost za zdaj še ne gledamo, ker nas čaka ogromno dela v sedanjosti. Gremo korak za korakom.«

Kako nameravate uresničiti prednostne cilje?

»V prvi vrsti želimo povrniti zaupanje ljudi v klub. Želimo, da bi se na tekmah zopet zbralo veliko gledalcev, da bo tako, kot je bilo nekoč. Želimo si zadovoljstva vseh, ki trenirajo v klubu, tako v mlajših selekcijah kot v članski, zadovoljstvo trenerjev in staršev, ki nam zaupajo svoje otroke v naši nogometni šoli. Zadovoljstvo in zaupanje vseh omenjenih je bistveno, da lahko klub sploh deluje. Vsi smo enotnega mnenja, da je eden od osnovnih ključev v zgod bi komunikacija na zavidljivi ravni. Tako smo že začeli sestanke s starši vseh selekcij. Vsakodnevno poteka tudi komunikacija med vsemi deležniki v klubu.«

Kakšne pa sploh so razmere v klubu? Vemo, da se srečuje s pre cejšnjim pomankanjem denarja in kadra, kar sicer ni nič novega … »Preteklega dogajanja ne želim komentirati. Prizadevanja novega vodstva kluba so usmerjena naprej. Kader, potreben za operativ no funkcioniranje kluba, smo takoj postavili. Tako imamo poleg predsednika tudi podpredsednika, tajnika in blagajnika. Pogovo re smo opravili tudi z vsemi, ki so zelo pomembni za nemoteno delovanje kluba (ekonomat, košnja trave … ), in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Zelo vesel sem, da smo sestavili ekipo, ki je operativna in zagnana za delo. Kar se tiče trenerjev, smo ravno v zaključni fazi pogovorov, tako da bomo imeli v vseh selekcijah strokovno usposobljene trenerje. Za zagotavljanje nemotenega delovanja kluba so seveda potrebne tudi finance, zato aktivno iščemo sponzorska sredstva. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč tudi na takšen način.«

Mitja Ločičnik: »Daleč v prihodnost za zdaj še ne gledamo, ker nas čaka ogromno dela v sedanjosti.«

Zoran Jovičić, trener RK Gorenje Velenje: “Za nami je zelo težka tekma. Na za četku smo imeli težave z re alizacijo, kar je kazal tudi rezultat ob polčasu tekme.

Športnikom invalidom dejavnosti v društvu obogatijo tudi družabno življenje.

Aleksander Jovanović

Rudar vknjižil že 4. poraz

Velenje, 20. septembra - Osmi krog druge slovenske nogome tne lige je pretekli vikend kro jilo obilno deževje, ki je odpla knilo tudi sobotni dvoboj med Rudarjem in Nafto. Nekdanja prvoligaša sta se tako na stadio nu Ob jezeru srečala šele v torek popoldne.

Lendavčani so po zmagi nad Grosupljem v Velenje pripotova li z dobro popotnico, po sedmih krogih namreč na gostujočih ob računih še niso zabeležili pora za, nova zmaga pa bi jih začasno popeljala tik pod vrh lestvice. Velenjčani, ki so si v sedmih krogih priigrali zgolj dve zma gi, se medtem ponovno borijo za preboj v zgornji del lestvice. Ta se jim je nekoliko oddaljil

tudi po torkovem obračunu, v katerem so nogometaši Nafte v velenjsko mrežo pospravili kar tri zadetke. V 24. minuti je za minimalno vodstvo gostov po skrbel Bence Szabo, v 39. minuti pa je najstrožjo kazen izkoristil

❱Velenjčani se bodo v 9. krogu, 24. septembra, na primorskih tleh pomerili z Ajdovščino.

Stjepan

TAKO so igrali

2. SNL, 8. krog

Rudar Velenje – Nafta 1903 0:3 (0:2)

Strelci: 0:1 Szabó (24.), 0:2 Oštrek (39./11m), 0:3 Oštrek (59./11m)

Rudar: Sekulić, Verbič, Bićanić, Kosić (od 86. Borden), Kočar, Omladič (od 79. Majcenovič), Martinović (od 64. Vošnjak), Karabatić (od 79. Spudić), Kanceljak, Bošković, Baruca (od 64. Wirekoh).

Drugi rezultati: Triglav Kranj –Brinje Grosuplje 0:2, Beltinci Klima Tratnjek – Ilirija 1911 1:1, Jadran Dekani – Krško 1:0, Vitanest Bilje – Primorje 1:1, Kety Emmi&Impol

Bistrica – Rogaška 0:2

Lestvica: 1. Krka (19), 2. Nafta (17), 3. Aluminij (16), 4. Vitanest Bilje (16), 5. Rogaška (15), 6. Beltinci Klima Tratnjek (11), 7. Kety Emmi&Impol Bistrica (11), 8. Ilirija 1911 (10), 9. Primorje (9), 10. Rudar Velenje (8), 11. Jadran Dekani (8), 12. Krško (8), 13. Roltek Dob (7), 14. Fužinar Vzajemci (6), 15. Brinje Grosuplje (5), 16. Triglav (4)

Liga NLB, 2. krog

Maribor Branik – Gorenje Velenje 23:31 (11:12)

Gorenje Velenje: Skok, Verboten,

slavje Lendavčanov. Ti so skoči li na drugo mesto lestvice – za vodilno Krko in pred Aluminij, ki tekem osmega kroga še nista odigrala. Rudar po svojem če trtem porazu v letošnji sezoni ostaja na 10. mestu.

Je pa osmi krog prvo zmago v drugoligaški konkurenci prine sel Grosupeljčanom, ki so pre magali zadnjeuvrščeni Triglav. Dekani so premagali ekipo Kr škega, v Slovenski Bistrici pa so slavili nogometaši Rogaške. Bel tinčani so na domačem igrišču remizirali z Ilirijo, remi pa je prinesel tudi obračun med Pri morjem in Biljami. ��

od vzpona na Mont Blanc

Taletović, Tajnik 6, Pajt 3, Drobež 3, Kovačič, Mlivić, Sokolič 5 (1), Verdinek 4, Šiško 4, Grmšek 5, Slatinek Jovičič, Mlivić, Predović 1, Hriberšek.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško – Jeruzalem Ormož 34:27, Riko Ribnica – Koper 27:26, Krško – Trimo Trebnje 23:29, Urbanscape Loka – Dobova 31:28, Ivančna Gorica –Grosist Slovan 23:23

Lestvica: 1. Trimo Trebnje (4), 2. Gorenje Velenje (4), 3. Celje (4), 4. Urbanscape Loka (4), 5. Slovenj Gradec (2), 6. Sviš Ivančna Gorica (2), 7. Jeruzalem Ormož (2), 8. Riko Ribnica (2), 9. Koper (1), 10. Grosist Slovan (1), 11. Krka (0), 12. Dobova (0), 13. Maribor Branik (0), 14. Krško (0).

Deseti (zadnji) krog štajerske lige upokojencev v balinanju

Velenje, 13. septembra – Da se bo to zgodilo, ni pomislil nih če. V torek popoldne sta bili na igrišču v Sončnem parku kar dve tekmi v prvi ligi istočasno. Na prvih dveh stezah je bilo sre čanje med BŠDU Premogovnik kot domačinom in gosti iz BK Ba linc Polzela. Gostje so nazorno pokazali, zakaj so letošnji prvak, ker so se trudili le toliko, da so prepričljivo dobili z rezultatom 3 : 7 in punt razliko 30 : 43

Na drugih dveh stezah pa je bilo srečanje med KU Gorenje kot domačini in gosti iz DU Šoš tanj. Kljub nepopolni domači ekipi je bila razlika ves čas v ro kah domačinov. Gostje so igrali dobro, a se je videlo, da je raz lika v kakovosti precej večja v domači ekipi, kar je pokazal tudi končni rezultat 8 : 2 in tudi punt razlika 41 : 25 je bila kar velika za domačine.

Naslednje popoldne je bilo še zadnje srečanje v Žalcu, kjer so domačini BK Žalec gostili eki po DU Velenje. Kljub nekaterim težavam v domači ekipi tokrat niso popuščali, tako da končni rezultat 6 : 4 ni bil nobeno pre senečenje, punt razlika 41 : 32 pa je bila za domače.

Končni vrstni red ekip po dese tem kolu v 1. ligi je: 1. BK Balinc

Polzela 19 točk, 2. KU Gorenje 12 točk, 3. BK Žalec 12 točk, 4. BŠDU Premogovnik 9 točk, 5. DU Vele nje 6 točk, 6. DU Šoštanj 2 točki.

V drugi ligi je bilo že v torek dopoldne srečanje med PO Gori ca kot domačinom proti gostom iz BS Vrbno Vrbica. Tokrat so do mačini zaigrali na vso moč, kar se jim je na kraju tudi močno poznalo, saj je bil končni rezul tat 6 : 2 kar velik, pa tudi punt razlika 40 : 16 je bila velika za domače.

V Vinski Gori je gostovalo DU Slovenske Konjice. To srečanje so domači vzeli popolnoma re sno, pa čeprav so vedeli, da jim prvega mesta nihče ne more prevzeti. Tako se je tudi sreča nje končalo z rezultatom 8 : 0, pa tudi punt razlika 39 : 22 je bila kar velika.

Moralo bi biti še srečanje med DU Dobrna in BK Balinc Polze la 2, pa je zaradi vremena pre stavljeno. Ekipa BK Topolšica je bila prosta.

Končni

Tako smo letošnje prvenstvo brez zdravstvenih težav pripe ljali do kraja. S tem je bilo veli ko težav predvsem v drugi ligi, ker se nekateri nikakor ne držijo dogovorov, ki so sklenjeni na se stanku pred ligo. Zato bo treba pri vseh ekipah malo premisliti, kako bi naj liga prihodnjo sezo no delovala nemoteno v predpi sanih in dogovorjenih merilih. Poizkusili bomo še opraviti za ključni turnir, ki pa bo verjetno deljen za vsako ligo posebej po dogovoru.

�� T. F.

V avgustovskih dneh je minilo že štirideset let od poti Velenj čanov na Mont Blanc. Skupina mladih se je pred štiridesetimi leti zbirala v lokalu ob Velenj skem bazenu in kmalu je padla ideja, da bi lahko prihodnje leto osvojili ta najvišji vrh Evrope. Bili so sami planinci, ki jim je pohodništvo mnogo pomenilo, in so bili takoj zato, le morali so še preveriti, kašno bo vreme. Ta koj je padla odločitev, da bo ta pot že takoj tisto leto, le Gora zd Tanšek je dobil nalogo, da s pomočjo satelitskih podatkov izbrska najprimernejši datum za pohod na Mont Blanc.

Tanšek je kmalu izbrskal da tum, tako da se je pot začela že avgusta 1982. V skupini so bili Andrej Kuzman, ki je bil odličen planinec in je znal tudi franco sko, Miran Jančič, ki je bil pla ninski vodnik, Gorazd Tanšek, ki se je prav tako ponašal z na zivom planinskega vodnika,

Pot jih je vodila z vlakom pre ko Italije in Švice do Francije.

Iz Les Houchesa so se odpeljali pod Mont Blanc, kjer so se uta borili in nabavili hrano in pi jačo za na pot. Do višine 2.372 metrov so se odpeljali z zobato železnico, do koče Tete Rousse pa so morali pripešačiti. Pot ni bila zahtevna, le nekoliko pu sta, saj francoski temen granit ne spominja na naše lepe gore. Zjutraj je bilo slabo vreme, a so kljub snegu in močnemu vetru nadaljevali pot ter po treh urah težje hoje povsem mokri prispeli do koče Gouter (3.817 m). Nekaj po polnoči so ugotovili, da se je zjasnilo, zato so brez oklevanja sklenili, da nadaljujejo pot. Na zavetišču Vallot (4.362 m) so si skuhali le čaj, si nadeli dereze in se navezali.

Malo pred pol šesto so stopili

na vrh najvišje evropske gore Mont Blanc. Stisnili so si roke in se razgledali naokoli, saj je bil razgled res lep, nato pa jih je veter vedno močneje opozarjal, da je treba čimprej z gore, saj se bo vreme spremenilo. Še isti dan so sestopili v Chamonix. Še danes, po štiridesetih letih, se občasno srečajo – brez Andreja Kuzmana, ki je pred leti umrl –in še danes pade kakšna krepka v spomin na tiste dni in na pot, ki je bila za mnoge neizpeta ži vljenjska zgodba.

Iztok Hrastel, ki je bil tudi al pinist, Matjaž Ojsteršek in Bo jan Jezernik

Mont Blanc – Velenjčani na vrhu

Nasmejani velenjski planinci na velenjski železniški postaji pred odhodom v Francijo.

Galski petelin

Oštrek (0 : 2). Z bele toč ke je bil Oštrek natančen tudi v 59. minuti, ko je postavil končni izid tekme (0 : 3) in poskrbel za

Največ šteje spreminjanje potovalnih navad

Obiskovalce

Jasmina Škarja

Šoštanj, 16. septembra -– Tako Mestna občina Velenje kot Ob čina Šoštanj tudi letos v okviru evropskega tedna mobilnosti pri pravljata pester program priredi tev in dogodkov, ki bodo občane spodbujali k uporabi okolju pri jaznejših prevoznih sredstev, saj lahko samo skupaj prispevamo h kvalitetnejšemu in bolj zdra vemu načinu življenja. Glavno dogajanje v sklopu Evropskega tedna mobilnosti bo danes, 22. septembra, na dan brez avtomo bila, ko bo v Velenju zaprta Ru darska cesta, v Šoštanju pa bo od 9. do 12. ure zaprt del Cankarjeve ceste, kjer bo postavljen poligon za otroke Vrtca Šoštanj. Obisko valce bodo ozaveščali o pomenu trajnostne in varne mobilnosti.

Gibanje nam daje dodatno energijo

V Šoštanju so s promocijskimi aktivnostmi ob evropskem te dnu mobilnosti pričeli 16. sep tembra, a so jih morali zaradi slabega vremena prestaviti v Kulturni dom Šoštanj, kjer so se na stojnicah predstavili taborni ki rodu Pusti grad in Topli vrelec

Topolšica, pripravili so skrinjo pobud, nagradni žreb in pode lili nagrade, diplome ter prak tične nagrade osnovnošolcem za opravljen kolesarski izpit v juniju ter nagrade za tekmova nje Kaj veš o prometu. Na dogodku je župan Darko Menih podal nekaj informacij o trajnostni mobilnosti: »Obči na Šoštanj je v projekt vključe na od leta 2016 in vsako leto pri pravimo niz dogodkov. Želim, da

občani dojamejo, da je namen tedna mobilnosti ozaveščanje o pomenu trajnostne mobilnosti in gibanja, predvsem pa, da omeji mo cestni promet in v ta namen prilagodimo pločnike in javni potniški promet. Zato v občini gradimo kolesarske steze, vsa ka cesta je urejena s pločnikom, zagotavljamo varnost za občane, vse od najmlajših do najstarejših, saj želim, da se pomena tedna mobilnosti zavedamo vsi.«

V Šoštanju so razdalje dosegljive peš in s kolesom

Da se ljudje premalo zavedamo, da se za manj kot dva kilometra vožnje ne splača na pot z avtomo bilom, ker to prinaša velike vpli ve na podnebje, pa je na dogod ku razložila Verona Hajnrihar, na Občini zaposlena na področju prostorskih aktov in trajnostne mobilnosti. »Šoštanj je majhno mesto, dobro se je zavedati, da

Z jezikom sprave je o miru v svetu in domovini treba govoriti predvsem mladim

Velenje, 17. septembra – Me stna občina Velenje je v sodelo vanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Združenjem Se ver in Zvezo slovenskih častni kov priredila 2. tradicionalno vseslovensko srečanje borcev – pripadnikov združenj ter ča stnikov SV na prireditvenem prostoru Vista. Okoli 1.300 pri sotnih, vključno s tehničnim osebjem Slovenske vojske (SV) in Policije (SP), mirovnikov ter gostov drugih miroljubnih or ganizacij je nagovoril župan MO Velenje Peter Dermol; na kratko je spregovoril o zgodo vini Šaleške doline, Velenja, o razvoju, opustošeni dolini za radi rudarjenja in težavah z okoljevarstveno problematiko, a tudi o sanaciji ter razvojnem zagonu, ki v zadnjih treh dese tletjih iz prizadete doline s pre udarno politiko in sposobnostjo pravilnih odločitev postaja daleč naokoli znana razvita, bodoča najmanjša zelena in tehnološko napredna pokrajina.

Tu ste dobrodošli vsi, ki ste pred 31 leti stopili skupaj

»Tu ste dobrodošli vsi vi, ki ste pred 31 leti stopili skupaj in že prej, v 2. svetovni vojni proti okupatorju, ter se borili za pra vični svet in svobodo. To v Vele nju znamo ceniti, hvaležni smo vam, da ste se borili in zmagali. Vsi nosite s seboj vsak svojo zgod bo, premagali ste težave in pri borili možnost obstoja in svobo de. Skupaj pa moramo še naprej

premagovati družbena naspro tja, naše slovenske razprtije in ne strpnost, ki nas duši na poti do lepše prihodnosti nas in mladih. Preseči moramo napetosti, težiti k enotnosti, ki nas ne bo delila, ter upati, da bomo spet enotni kot tistega usodnega leta 1991. S tem zavedanjem moramo doseči družbeni konsenz, saj druge, bolj še poti ni,« je dejal Peter Dermol.

Druženja so dokaz o sodelovanju

Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič je izrazil zahvalo in zadovoljstvo, da so v Velenju prevzeli velik delež organizaci je tako velikega dogodka že lani, ob 30-letnici bojev za suverenost Slovenije, tokrat pa so ponovno izrazili pripravljenost, da se sni dejo vsi, ki so zaslužni za osamo svojitev naše države. Med dru gim je dejal: »Na vas, pripadnike veteranskih združenj, vojake SV

ter policiste smo ponosni, da se niste uklonili političnim priti skom, ki so predolgo vznemirja li naše državljane. To in takšna druženja po Sloveniji so dokaz o sodelovanju, so odraz skupne fronte veteranskih organizacij in drugih domoljubnih društev, ki ohranjajo spomin na težke in odločilne trenutke naše zgodovi ne. To pa pomeni tudi garancijo za upor, če bo potreben, če bi bila ogrožena suverenost naše države in vrednote demokracije. Za to so se borili že po 1. svetovni vojni, ko je bilo treba braniti naš mater ni jezik Maistrovi borci, kasneje Tigrovci in v osvobodilni borbi partizani. To smo dokazali tudi za ohranitev naših meja v okviru prejšnje skupne države, saj je bila dolžnost obraniti svoje ozemlje in vzpostaviti lastno suverenost.«

Policija dela za ljudstvo

Ladislav Lipič je poudaril, da je treba o miru v svetu in

domovini z jezikom sprave go voriti predvsem mladim. Zahva lil se je pripadnikom SV in SP za profesionalno predstavitev vojaške in policijske opreme in oborožitve za obrambo dežele.

Predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas je bil kratek, a je povedal srž spremembe, ki se je zgodila po dveh letih agonije Slovenske policije: »Vesel sem, da se lahko v miru spominjamo ključnih dogodkov za obranitev naših meja in osvoboditev do movine, prav tako pa sem ve sel dejstva, da so se izboljšale razmere v vrstah policije, saj ta deluje v interesu vseh ljudi, dela za ljudstvo in ne samo za oblast kot prejšnji dve leti. Izboljšuje se tudi razpoloženje nas, ki ima mo živ spomin na dogodke, ki so bili prelomni za našo mlado zgodovino, naš obstoj in razvoj. Zato v imenu Policijskega vete ranskega združenja Sever vsem,

Na stojnicah so se predstavili taborniki

Žiga Vovk, rod Topli vrelec Topolšica, je na dogodku skupaj z ostalimi člani predstavil tabornike in njihovo delovanje. Hkrati so opozarjali na pomen taborništva. »Glede na to da taborni ki živimo v stiku z naravo, je prav, da spodbujamo trajnostno mobilnost in znanje prenašamo na mlajše rodove. Želimo pri dobiti nekaj novih članov, da ljudje vidijo, kako delujemo in kaj počnemo. Smo eden izmed najstarejših rodov v Šaleški dolini in eni najmlajših po starosti članov, večinoma so z nami študentje. Smo polni energije in pripravljamo različne programe. V Domu krajanov v Topolšici imamo svoje prostore, kjer organiziramo tedenske urice, se družimo in pridobivamo nove izkušnje.«

Rok Kočevar, rod Pusti grad Šoštanj: »Zelo raznovrstno član stvo imamo, od najmlajših do starejših članov. Sodimo med pet največjih rodov v Sloveniji in imamo okrog 250 članov. Poleti smo taborili v Bovcu, priprave so bile dolge. 7. oktobra pričnemo z uricami, upamo, da se vpiše čim več otrok. Žal je korona vplivala na članstvo, veliko je bilo izpisov, zdaj se ta borniki vračajo. Tukaj smo zato, da predstavimo svoje delo in opozorimo na pomen druženja v naravi.«

so razdalje dosegljive peš in s ko lesom, na trajnostni način. Resda ozaveščanje poteka nekaj let in gre počasi, vendar pet let, odkar spremljamo in štejemo promet v Šoštanju, opažamo, da se je šte vilo kolesarjev povečalo za pet krat, kar je velik dosežek. Tudi na drugih področjih se trudimo. Uveden je bil brezplačen avtobus tudi v Šoštanju, želimo si, da bi frekvenco voženj in razdalj po večali,« pojasni Hajnriharjeva, za dovoljna, ker je tudi sistem Bicy v občini Šoštanj zaživel. Na voljo so

električna kolesa, kar pomeni, da lahko tudi prebivalci z višje leže čih območij uporabljajo kolesa in pridejo brez težav v dolino. Strokovna sodelavka Klara Nahtigal Obšteter pa je v okviru tedna mobilnosti opozorila tudi na postavljeni poligon za otroke Vrtca Šoštanj, brezplačni tečaj rolanja za otroke in celotedensko razstavo na temo trajnostne mo bilnosti pred Občino Šoštanj, kjer lahko vsak mimoidoči dokonča stavek in dopiše svoje misli. ��

ki ste za to zaslužni, čestitke ob prazniku »31 let po tem«!«

Policija je prikazala skoraj vse, kar premore za varovanje državljanov in nadzor

Kljub slabemu vremenu sta Slovenska vojska in še zlasti ob širno Policija ob dogodku prika zala tehniko, vojaško in policij sko opremo ter del oborožitve.

Priložnost je bila tudi za oglede in prikaze delovanja sredstev, s katerimi je omogočena zaščita in varovanje državljanov v miru ali ob izrednem stanju ter mo rebitni ponovni vojni agresiji. V tem času ni mogoče izključevati niti tako ekstremnih dogodkov, saj vojna divja tako rekoč le ne kaj ur vožnje do trpeče evropske države Ukrajine.

Policisti so sistematično pred stavili novosti in načine izva janja ukrepov ob raznoterih nevarnostih ter ukrepanju za zaščito državljanov, reda in miru.

Mirovniki so pripravili prikaz lokostrelstva in nudili možnost streljanja v tarče, svetovalci vo jaških in policijskih formacij pa delili informacije kadrovanju,

zaposlovanju in o vojaških pokli cih. Na ogled sta tako bila posta vljena tehnični zbor vojske in po licije z različnimi modeli orožja in dronov ter drugo raznovrstno vojaško in policijsko opremo.

Zaradi deževnega in meglenega vremena letala tokrat v predvi denem programu v glavnem niso poletela, simbolično pa je zgodaj popoldne opravil prelete voja ški tim pilatusa in v čast mno žici prikazal drzne akrobacije, strmoglavi let, vrtenje ter let nad gladino jezera. Srhljivo in obču dovanja vredno ter za dviganje samozavesti, da Slovenci nismo sami, da se v miru pripravljamo na obrambo domovine, se pre udarno opremljamo s sodobno policijsko in vojaško tehniko ter moderno, napredno tehnologijo, ki jo upravljajo visoko usposo bljeni strokovni kadri v vojski in policiji.

Po nagovorih predstavnikov veteranskih združenj, sloven skih častnikov ter nekaterih drugih skupin, ki je potekal pod velikanskim šotorom, se je une sel celo dež, da so ob prijetnem druženju prijateljsko nadalje vali srečanje.

ozaveščajo o pomenu trajnostne in varne mobilnosti – V Šoštanju želijo omejiti cestni promet in v ta namen prilagoditi pločnike in javni potniški promet

Na petkovem dogodku so izpostavili pomen gibanja na svežem zraku, opozorili na aktivnosti, ki jih izvajajo v parku in na igriščih ter večer zaključili s koncertom Adija Smolarja. (Foto JKŠ)

Gostje in domačini so pozdravili slavnostne govornike.

Policija se je elegantno postavila tudi s parom policijskih lipicancev.

KRONIKA, UTRIP

Po nesreči pobegnil

Velenje, 12. september – Na par kirišču podjetja na Cesti Simona Blatnika so obravnavali prome tno nesrečo s pobegom. Ker si je oškodovanec zapisal registrsko številko pobeglega voznika, bodo zoper njega ustrezno ukrepali.

Trčili sta

Velenje, 12. september – Na cesti Velenje –Slovenj Gradec, pri naselju Selo, sta trčili moto ristka in voznica osebnega av tomobila. Do nesreče, v kateri se je motoristka poškodovala, je prišlo zaradi izsiljevanja vozni ce osebnega avtomobila. Izdali ji bodo plačilni nalog.

Sprla sta se zakonca

Florjan, 12. september – V Flor janu sta se sprla zakonca. Pri tem je mož izrekel nekaj žalji vih besed, za kar so ga na kraju tudi opozorili.

Našel ročno bombo

Podgora, 12. september – Po licisti so bili obveščeni o najdbi ročne bombe v naselju Podgora. Kraj so zavarovali do prihoda pirotehnikov, ki so bombo tudi uničili.

POLICIJSKA kronika

Ukradel električni skiro

Velenje, 12. september – Ne znanec je izpred podjetja na Partizanski cesti ukradel elek trični skiro.

Nepravilno je prehitevala

Velenje, 13. september – Na Šaleški cesti je zaradi nepra vilnega prehitevanja prišlo do prometne nesreče z materialno škodo. Povzročiteljici so izdali plačilni nalog.

Izsilila prednost peški

Velenje, 14. september – Na Cesti talcev je voznica osebne ga avtomobila izsilila prednost peški. Ta v nesreči ni bila telesno poškodovana, povzročiteljici pa so izdali plačilni nalog.

Prijava na oškodovankin naslov

Velenje, 14. september – Na Policijski postaji Velenje se je zglasila občanka in povedala, da se je na njen naslov prijavila neka oseba. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da naj bi oseba, ki se je prijavila na prijaviteljičin naslov, ponaredila dokumente.

NAJDENI PREDMETI

Občan je na Policijsko postajo Velenje prinesel mobilni telefon znamke Xiaomi modre barve tip 11, ki ga je našel na avtobusu v Škale. Lastnik ga lahko prevzame na Policijski postaji Velenje.

V zvezi z dejanjem še zbirajo obvestila.

Izsiljevala je

Velenje, 13. september – Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo do prometne nesreče v Šaleku.

V nesreči je nastala materialna škoda, povzročiteljici so izdali plačilni nalog.

Kradel kolesa

Velenje, 14. september – Na Šaleški cesti je neznanec ukra del kolo znamke Muddyfox mo dro-črne barve. Po obvestilu ob čana, da nekdo krade kolo pri železniški postaji, so policisti iz sledili osumljenca, ki je posku šal ukrasti kolo. Pri sebi je imel tudi kolo, ki ga je pred tem od tujil na Šaleški cesti. Kolo so mu zasegli in ga že vrnili lastnici. Zoper osumljenca bodo podali kazensko ovadbo.

Trčila avtobus in osebno vozilo

Velenje, 15. september – Na Gorici sta trčila voznica oseb nega vozila in voznik avtobu sa. Nesreča, v kateri ni bil nihče poškodovan, se je zgodila zaradi nepravilnega premika voznika avtobusa. Zoper povzročitelja bodo podali kazensko ovadbo.

Medvrstniško nasilje

Velenje, Šmartno ob Paki, 16. september – Policisti so v Velenju in Šmartnem ob Paki obravnavali fizično medvrstni ško nasilje med učenci. V obeh primerih še zbirajo obvestila.

Vozil je po levi

Velenje, 16. september – Na Ljubljanski cesti so policisti obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi vožnje voznika osebnega avtomobila po levi.

Nesreča zaradi neprilagojene hitrosti

Ložnica, 17. september – Za radi neprilagojene hitrosti je prišlo do prometne nesreče, v kateri se je voznik osebnega av tomobila lažje poškodoval. Izda li mu bodo plačilni nalog.

Ukradel telefona

Velenje, 17. september – Ne znani storilec je na eni izmed šol v Velenju ukradel dva telefona.

Napadel punco

Velenje, 17. september – Fant je ponoči fizično napadel svojo punco in jo pri tem telesno po škodoval. Osumljenemu so poli cisti izrekli ukrep prepovedi pri bliževanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.

Brez dovoljenja in pod vplivom alkohola

Velenje, 18. september – Na Ki dričevi cesti je prišlo do prome tne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti. Policisti so ugotovi li, da voznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja in da je bil pod vplivom alkohola. Zo per njega bodo podali kazen sko ovadbo.

Užitek je srečati pogled tistega, za kogar si storil nekaj dobrega

Iščejo nove prostovoljce in vabijo entuziaste, ki želijo z majhnimi dejanji ustvarjati lepši jutri in pomagati ljudem v stiski

Velenje, september – Udarnik MC Velenje na območju Mestne občine Velenje ponuja brezplač no pomoč ranljivim skupinam ljudi. Aktivnosti so znova začeli izvajati v polnem obsegu, pove vodja Andrej Cvernjak in po jasni, da brezplačno pomoč v prvi vrsti ponujajo tistim, ki si zaradi slabšega socialnega sta nja ne morejo privoščiti dodatne

pomoči, starejšim osebam brez svojcev in tistim, ki zaradi zdrav stvenih omejitev dela ne zmorejo opraviti sami, nimajo pa finanč nih sredstev za plačilo tovrstnih storitev. Na pomoč priskočijo tudi raznim organizacijam, za vodom in društvom, ki delujejo v korist lokalne skupnosti. »Žal pa je pomoči potrebnih vedno več, ne samo med starejšimi.«

Nudijo fizično pomoč (selitve, adaptacije stanovanj, dostave in montaže pohištva in gospodinjskih aparatov, košnja, ostala pomoč na domu in v okolici ...), družabništvo starejšim (pomoč na domu, asistenca, sprehodi, nakupi ...), brezplačne prevoze starejših in gibalno oviranih (Kamerat), inštrukcije in men torstva prostočasnih aktivnosti za osnovnošolce, svetovanja/ dodatne napotitve v socialnem varstvu (pomoč pri izpolnje vanju prošenj, vlog ...), delo s socialno izključenimi skupinami (brezdomne osebe) ter dobrodelne projekte.

Iščejo nove prostovoljce

V tem času iščejo tudi nove prostovoljce in vabijo entuzia ste, ki želijo z majhnimi dejanji ustvarjati lepši jutri in poma gati ljudem v stiski v svojo srč no skupino. »Prostovoljci lahko sodelujejo pri delu z otroki in s starejšimi, socialno izključenimi skupinami, pomagajo osebam z nizkimi prihodki in zdravstveni mi težavami, sodelujejo pri med narodnih prostovoljskih akcijah, ekoloških akcijah, animacijskih terenskih misijah, dobrodelnih dogodkih. Pomagamo tudi pri inštrukcijah otrok, otroških taborih, opravljamo prevoze,

pomoč na domu, krajšamo čas starejšim s pogovori in druže njem ...,« našteva Cvernjak, pre pričan, da članom ponujajo ak tivno in kvalitetno preživljanje prostega časa, nova poznanstva, razvijanje socialnih in delovnih veščin, predvsem pa notranjo rast in zadovoljstvo ob dobrih delih za pomoči potrebnim. »Ob delu z nami prejmete tudi do govor o prostovoljskem delu, ki ga kot morebitna brezposel na oseba lahko uveljavljate pri urejanju dodatka za delovno aktivnost.« ��

lokalne novice

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Zadovoljni boste s trenutno situacijo in počutjem, zato boste v sebi precej umirjeni. Tudi zdravstvene težave, ki so vas pestile v prete klosti, se bodo končno izboljšale. To vam bo prineslo novi energijo in ustvarjalnost, ki vam ju še nekaj dni ne bo primanjkovalo. Obtem boste z veseljem sodelovali z drugimi ter izmenjavali znanja in mnenja. Morda boste morali sredi na slednjega tedna spremeniti nekatere svoje načrte, a ne dopustite, da vas to spravi iz tira in pokvari vaše odlično počutje.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Uspešno boste zagovarjali svoje odločitve in prevzemali odgovor nost, s čimer boste pokazali, da ste veliko bolj sposobni, kot so vam pripisovali drugi. Okolica in ljudje okoli vas vam bodo vedno bolj naklonjeni, zato je pravi čas, da to tudi izkoristite. Samski boste pritegnili številne simpatije, a bodite pozorni, da se odzovete v svojem ritmu in ne pustite drugim, da prevzamejo nadzor nad vami. Tisti v razmerjih pa boste tokrat precej romantično razpoloženi, zato bo skupno preživljanje časa še toliko bolj prijetno.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Življenje se počasi vrača v stare tirnice, kar pa vas ne bo preveč zmo tilo, saj ste v zadnjih dneh kar nekoliko pogrešali določene stvari, ki so se vam še pred časom zdele neprijetne. Oddahnili si boste od nekaterih težav, ki so vas obremenjevale že dalj časa, vendar bo stres preteklih dni še vedno rahlo vplival na vaše počutje. Pomembno je, da poskrbite za primerno sprostitev in se lotite aktivnosti, ki spodbujajo dobro počutje in prebujajo vašo notranjo moč – tako vas zdravje ne bo pustilo na cedilu.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Če imate občutek, da ste se z nekom oddaljili, imate v teh dneh priložnost, da ponovno vzpostavite pristnejši odnos. Obdajali vas bosta pozitivna energija in sproščenost, ki bosta blagodejno vplivali tudi na ljudi okoli vas. Tudi tiste nezaupljive boste uspeli pridobiti na svojo stran, a pazite, da se ne poslužujete praznih besed in obljub, ki jih ne boste mogli izpolniti, saj se boste ujeli v past, iz katere se boste težko izvili.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

V naslednjih dneh boste prišli do spoznanja, ki bo boleče, a se bo na dolgi rok izkazalo za koristno. Prej ko se boste soočili in sprijaznili s situacijo, prej se boste izvili iz krča in začeli na novo. Pomembno je, da ostanete pozitivni, hkrati pa iskreni do sebe. Ne bo enostavno, a vam bo vse skupaj prineslo tudi marsikaj dobrega in vam ponudilo priložnost za nov začetek. Ker boste na trenutke pod velikim pritiskom in stresom, pazite na svoje zdravje in mu namenite več pozornosti kot sicer.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Občutek nemoči, ki vas preplavlja, je prisoten zgolj zato, ker si sami ne upate ukrepati. Tokrat je na vas, da stvari ponovno postavite na svoje mesto. Ne dopustite, da drugi določajo vašo pot in se odločajo namesto vas. Ne oklevajte več in vzemite stvari v svoje roke. Tudi če se stvari ne bodo odvijale v želeno smer, je vredno vztrajati, saj bo vaš trud slej ko prej poplačan. Veliko lažje vam bo, če se ne boste ozirali na okolico in obremenjevali s preteklimi neuspehi, ki niso kazalniki za prihodnost, temveč zgolj dobra izkušnja, ki jo lahko izkoristite.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Konec tedna vam bo pisan na kožo. Izkoristite ga in se napolnite z energijo, saj vas na naslednjem koraku že čaka resnejši preizkus, ki bo od vas zahteval ogromno vztrajnosti in zagona. Ne glede na to da vas čaka delovno obdobje, ne pozabite na svojo rutino za dobro počutje. Tudi zabava in druženje vam lahko pomagata, da se sprostite in za trenutek odmislite obveznosti. Če boste vzpostavili zdravo ravnovesje med delom in zabavo, boste veliko lažje in hitreje dosegli zastavljene cilje.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

V zraku bo nemir. Izredno občutljivi boste in hitro boste vse, kar bo izrečeno in storjeno, vzeli preveč osebno. Prenagljenost in pretirane reakcije lahko vodijo tudi do večjih konfliktov, zato bodite še toliko bolj pozorni na svoj jezik in skrbno izbirajte besede. Predvsem pa, če imate to možnost, se poskušajte umiriti, preden se odzovete. Vsaka nepremišljenost se vam namreč lahko kaj hitro povrne in izzove probleme, ki jih bo težko razrešiti. Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Po napornih preteklih dneh, ki so vas tako fizično kot psihično utrudili, boste ponovno začutili nekaj več živahnosti. Z vsakim dnem boste bolj polni motivacije in zagona, da se lotite nečesa novega. Znali boste poskrbeti, da vam ne bo dolgčas, in si polepšati tudi sicer nekoliko manj prijetne trenutke. To bo blagodejno vplivalo na vaše počutje, ki je v zadnjih dneh precej nihalo in vam povzročalo nemalo skrbi in preglavic.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Že nekaj časa ste pod stresom zaradi ljudi, ki so vam stalno za peta mi in se vtikajo v vse, kar rečete in storite. Tudi če se jim ne morete izogniti, lahko nadzirate svoj odziv na njihove besede in se odločite, da se z njimi ne boste več obremenjevali. Ko bodo spoznali, da na vas nimajo vpliva, se bo vse skupaj končno umirilo. Postavite se zase, kadar je to potrebno, sicer pa svojo pozornost preusmerite nase in na vse tiste, ki vam na vaši poti vselej nudijo podporo.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Zajelo vas je malodušje, ki vas nikakor noče zapustiti. Ne najdete pravega zagona, da bi situacijo obrnili na bolje, zato se mu z vsakim dnem bolj prepuščate. Razlog za slabo počutje in nemotiviranost se skriva tudi v tem, da se vam zdi v zadnjih dneh vse, kar počnete, zaman. Ob tem imate občutek, da se vse odvija ravno obratno od želenega. To naj vas spodbudi, da pobrskate po notranjosti in najdete tisto, kar bo v vas ponovno zbudilo tisti delček, ki se zna spopasti in soočiti tudi z najtežjimi izzivi.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Prepogosto iščete potrditev v okolici, namesto da bi se zazrli vase.

Komplimenti drugih so sicer kratkoročno res blagodejni in pripo morejo k hipnemu izboljšanju vaše samopodobe, a na dolgi rok ne prinašajo pravega zaupanja v vaše lastne zmožnosti in sposobnosti. V teh dneh prihaja priložnost, da se končno dokažete predvsem samim sebi in okrepite svojo notranjo moč. Lotite se tistih dejavnosti, ki vas resnično veselijo, ne da bi se ozirali na to, kaj si o tem misli okolica.

PODSTENŠEK, Tomo: Kar se začne z nasmehom

od – Odrasli 821.163.6 – Slovenski romani Vir: https://www.bukla.si Glavni protagonist Feliks še zdaleč ne prekipeva od sreče, ki jo sicer nosi v svo jem imenu: zaposlen je kot receptor v zdelanem mestnem hotelu, živi v zelo povprečnem stanovanju ter povrhu ni prav pretirano pozoren mož in očka. A potem se nekega dne vse obrne na glavo: prodajalka srečk izčenča novinarjem, da je Feliks zadel visok znesek na loteriji,

oseba zdrži v lastnih iluzijah, ne da bi iz gubila sebe. Vedno se v tovrstnih primerih nahajamo tudi na spolzkem polju osebne svobode v medsebojnih odnosih – koliko svobode lahko nekomu pustimo in smo kljub temu, ali prav zaradi tega, srečni.

SERLE, Rebecca: Čez pet let

in njegovo življenje se v hipu prelevi v pekel, saj postane žrtev neresničnih in nepreverjenih informacij ... Izvrsten ro man, prepreden s humorjem in satiro, odseva duh sodobnega časa, ki hlepi zgolj po pozornosti in čim večjem številu všeč kov ter zato napihuje svojo (lažno) vest do brezmejnosti, ob tem pa brezobzirno pozablja na bistvo: na malega človeka. A ta v tem kaosu vseeno lahko preživi, in to celo z nasmehom! Kako? Z uporabo zdrave kmečke pameti! Ali, povedano s Feliksovimi besedami: »Popularno laž lahko premaga samo še bolj popularna laž. Skozi medijsko flajšmašino lahko prideš v enem kosu le, če pristaneš, da boš čevapčič, drugače lahko hitro končaš v omaki bolognese.«

ZAGORC, Suzana:

Ne me silit, da ti lažem

od – Odrasli 821.163.6 – Slovenski romani Vir: http://primorci.kcktolmin. si

Najbolj nenavadna stvar v zvezi s knji go Ne me silit, da ti lažem avtorice Suzane Zagorc, je njena vsakdanjost. Roman go vori o ljubezni - tako univerzalni stvari, da lahko nagovori marsikatero bralko in bralca. Karmen in Iris sta dokaj uspešni ženski, prijateljici, ki sta prišli v življenjsko obdobje, ko sta prisiljeni premisliti svoje velike življenjske odločitve. Knjiga prina ša pripoved o utesnjujočih zakonih, kjer navzven vse izgleda sanjsko in popolno, v resnici pa gre za to, kako dolgo lahko

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: https://www.dobreknjige. si Rebecca Serle je scenaristka in pisateljica ameriških korenin. Roman z nepozabno ljubezensko zgodbo, Čez pet let, je nastal po navdihu resničnih ljudi in dogodkov. Dannie je dekle v zgodnjih tridesetih le tih in njeno življenje je organizirano do minute natančno. Da bi bilo vse še bolj popolno, jo na dan njenega uspešno opravljenega razgovora zasnubi partner. Fantastičen dan pa se kmalu spremeni v nočno moro. Dannie se v spanju prebudi v drugem stanovanju, v drugi obleki, na prstu ima drug zaročni prstan, v postelji

VELENJE

Četrtek, 22. 9. 8.00-20.00

Dom kulture Velenje, velika dvorana in Galerija Velenje 50. geodetski dan, jubilejno 50. srečanje geodetov Slovenije 9.00 Sejna dvorana MO Velenje Okrogla miza o zdravju, Dnevi medgeneracijskega sožitja 17.00 Vista

Županov sprejem s športnimi igrami za gasilce, pripadnike civilne zaščite, člane društev s področja zaščite in reševanja, prostovoljce in krvodajalce, policiste in mestne redarje 18.00 Splet

Bralni klub Sončni žarek: Elza Budau: Ljubezen v F-molu, prijave: stanka.ledinek@vel.sik.si. Petek, 23. 9. 7.00 Avtobusno postajališče nasproti bivšega kina v KS Izlet krajanov Stare vasi 8.00-20.00

Dom kulture Velenje, velika dvorana in Galerija Velenje 50. geodetski dan, jubilejno 50. srečanje geodetov Slovenije 9.00-19.00

Titov trg Dan slovenskega športa in Velenje na koleščkih Sobota, 24. 9. 8.00-12.00

Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig

JEŽEK SONIC 2

Sinhronizirana animirana pustolovščina, 110 min (ZDA)

Režija: Jeff Fowler Sobota, 24. 9., ob 17. uri, velika dvorana

DIVJAKI

Akcijska komedija, 94 min (Hrvaška)

Režija: Dario Lonjak; Igrajo: Alen Liverič, Branko Jankovič, Norko Perič Sobota, 24. 9., ob 19. uri, mala dvorana

MEDIEVAL

Akcijski zgodovinski biografski film, 126 min (Češka)

Režija: Petr Jakl; Igrajo: Ben Foster, Sophie Lowe, Michael Caine Sobota, 24. 9., ob 20. uri, velika dvorana

8.00-12.00

Ploščad pred Centrom Nova Mestna tržnica s spremljevalnim programom: Jesen v mestu, razstava jesenskih pridelkov 9.00-12.00

Titov trg Velenje se predstavi in Tek očkov 9.00 Cankarjeva ulica Rokodelska razstava, Dnevi medgeneracijskega sožitja 11.00 Galerija Velenje Pravljična ura: Zrcalce 18.00 Starotrško jedro v Starem Velenju Koncert Šaleškega študentskega okteta

Nedelja, 25. 9. 14.00-18.00

Škale, pred gasilskim domom Jesen na vasi, tradicionalna prireditev 16.00 Vista

Slovenski piknik veselja in zabave na Visti

Ponedeljek, 26. 9. 18.00 Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane

Risanje s svetlobo, odprtje fotografske razstave Marjana Klepca in predstavitev njegove fotomonografije Spogledi z naravo 19.00 Kino Velenje, velika dvorana Mala mama, drama, Filmsko gledališče

19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica

EFT tehnika: s tapkanjem do zdravja in boljšega življenja, predavanje

Torek, 27. 9.

9.00 Športni park Šentilj Keglanje na vrvici, Dnevi

KINO spored

ZMAJEV JEZDEC

Sinhronizirana animirana pustolovščina, 91 min (Nemčija, Belgija)

Režija: Tomer Eshed Nedelja, 25. 9., ob 16. uri, velika dvorana

TAM, KJER POJEJO RAKI

Drama, 125 min (ZDA)

Režija: Olivia Newman; Igrajo: Daisy Edgar-Jones, Harris Dickinson, David Strathairn Nedelja, 25. 9., ob 18. uri, mala dvor.

medgeneracijskega sožitja

17.00 Galerija Velenje

Javno vodstvo po razstavi ilustracij Marjana Mančka

17.00 Knjižnica Velenje

Zeliščarna

18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica

Dušana Jakac: Ljubezen moja, kje si?, predstavitev knjige 18.00 Vila Bianca Županov sprejem za turistične delavce

Sreda, 28. 9.

17.00 Park Velenjskega gradu Županov sprejem zlatih maturantov 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica

Lado Planko: Odraščanje v Velenju, predstavitev knjige

ŠOŠTANJ

Petek, 23. 9. 9.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj, Glavni trg 7 Branje poezije 09.00 Trg svobode, Šoštanj Šmihelov sejem

ŠMARTNO OB PAKI

Petek, 23. september 21.00 prireditveni šotor MC Šmartno ob Paki PPF 2022 || Zaključek Poznopoletnega festivala 2022: Koncert: MRFY & Domen Don Holc (vstopnina v predprodaji 8 €, na dan dogodka 10 €)

PRVIČ RESNIČNO SREČNA

Romantična drama, 119 min (ZDA)

Režija: Castille Landon Igrajo: Hero Fiennes Tiffin, Josephine Langford, Louise Lombard, Rob Estes, Chance Perdomo Nedelja, 25. 9., ob 19. uri, velika dvorana

GAJIN SVET 2

Mladinska romantična komedija, 97 min (Slovenija)

Režija: Peter Bratuša

Lunine mene

september ob 23.54, prazna luna, mlaj 25.

CITY CENTER

Celje

• Posebno doživetje za otroke, delavnica: Na kmetiji, od 10 do 24. septembra

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi,

Igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar Ponedeljek, 26. 9., ob 18. uri, mala dvorana

MALA MAMA

Drama, 72 min (Francija)

Režija: Céline Sciamma Igrajo: Joséphine Sanz, Gabrielle Sanz, Nina Meurisse, Stéphane Varupenne, Margot Abascal

Ponedeljek, 26. 9., ob 19. uri, velika dvorana

pa leži s popolnim neznancem. Televizor, ki gori v ozadju, kaže na isti dan, a pet let kasneje. Dannie se tolaži, da so le sanje, saj se naslednji dan prebudi v staro življenje. Vendar, ko čez čas spo zna fanta svoje najboljše prijateljice, se zdi, da ji žive slike preteklih sanj nekaj sporočajo. Razburljiv roman z ganljivo zgodbo o prijateljstvu in ljubezni toplo priporočam predvsem perfekcioni stom, v njem pa se bodo našli tudi ljubi telji lahkotnega in kvalitetnega branja. �� Izbor, ureditev prispevka: Vesna Gaber Podhovnik

Razstava sadja v Andražu

Kulturno društvo Andraž vabi na sadjarsko in kulinarično razstavo. Odprtje bo v petek, 23. septembra ob 17. uri v Domu krajanov Andraž nad Polzelo. Razstava bo na ogled še v soboto in nedeljo med 9. in 17. uro.

Vabilo na predavanje

Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica vabi v soboto, 24. septembra, ob 9. uri na predavanje prof. dr. Niko la Bešića na temo Zdravljenje raka ščitnice v prostore Term Topolšica, Topolšica 77. Obisk predavanja je brezplačen. Po predavanju bo predavatelj odgovarjal na vprašanja.

Skozi tančice ženskega pogleda

Šum vsakdana

Poplava družbenih omrežij, billboardov, zvočnih (radijskih) re klam nas vsak dan spremlja na vsakem koraku. Kaže nam sliko raznih stvari, storitev, ki naj bi jih potrebovali, sliko popolnosti in pripadnosti, če seveda slediš trendu.

Na dan veliko ur namenimo telefonu, kjer brskamo po raznih aplikacijah, opazujemo slike znancev ali celo neznancev, sledi mo influencerjem, mnogi od teh so skozi svojo dobro začetno sporočilnost postali reklama raznim potrebščinam, ki so dobre za naše zdravje oziroma potrebne za naše življenje ali pa za izboljšanje le-tega. Ogromno zunanjih šumov, ki kratijo naš po čitek in tišino. Kako prepoznati, kaj je tisto pravo zate, če pa je toliko zunanjih sprožilcev.

Še bolj zabavno pa je, kako naivno opazujemo fotografije, si ob njih napletamo zgodbe o popolnem življenju drugih ljudi in hi tro povesimo obraz, češ naše življenje pa ni tako popolno. Pravi balzam je, ko se nekega dne zavemo, da smo vsi krvavi pod kožo. Vsak ima probleme, izzive, okoli sebe otroke, ki trma rijo in se mečejo po tleh, partnerja, ki vedno ne razume, gube,

ki jih krema ne bo pozdravila, celulit, ki pač obstaja, konec pri jateljskega odnosa, ki je trajal 20 let, a zdaj se nam enostavno zanj ne da več trošiti svoje energije.

Dejstvo je, da stvari pridejo in grejo. Da se stvari in predvsem mi sami spreminjamo. Vse to pa najlažje opažamo in slišimo, če ni toliko zunanjih elementov. Saj le jaz vem, kaj je najbolje zame, kajne?

Slišala sem, da so gube zgodbe našega življenja. Ali se ne sliši to lepo? Strije, celulit ali »zadrga« na trebuhu po carskem rezu, so zgodbe naše največje moči. Kaj ni to nekaj lepega? Razumeti, da partner vedno ne razume. O, kako osvobajajoče. Tudi sami vedno ne razumemo, kajne? Biti odprt za nova poznanstva, nova zaupanja in znanja. Ja, lahko zbuja strah, a strah je votel, saj veš.

Tako preproste stvari zmoremo tako zapentljati. Zagotovo smo vsi mojstri mornarskih vozlov, a se tega ne zavedamo. Odvezati zapentljano pa zmoremo vsi. Včasih potrebuje več časa, potrpljenja in vztrajnosti, a kaj za to, če kaj, imamo pa čas. Čas, plus slišati svoj notranji glas je zagotovo formula do zadovoljstva.

«Samo čas bo pokazal, ali smo ga dobro porabili.»

Vse dobro.

�� Renata P. Knez (Društvo SŽM)

Njeno telo je dolgo in mišičasto ter z dolgim, košatim repom. Velja za eno največjih domačih mačk, saj samec doseže do 9 kg, samica pa okoli 5 kg. Gla va je kratka, klinasta in z dolgim nosom. Uhlji so veliki in koničasti, oči pa okrogle in modre ali jantarjeve barve ter rožnato obrobljene. Dlaka je dolga in svilnata. Kožuh je bel z rdečerjavimi lisami na ob razu in repu. Obroči na repu so temnejše rdečerjave barve. Je ponosna, radovedna, energična, aktivna mačka, ki potrebuje kar nekaj človeške pozornosti. Zanimivo je, da ima zelo rada vodo in tudi veselo plava v plitvih vodah ali ribnikih.

Zahvala za poštenost

Nekaj dni smo dopustovali v Velenju v Hotelu Paka, za kar smo se odločili že pred leti, ko smo bili tam prvič: zaradi vzornosti, pri jaznosti, gostoljubnosti in okusnih jedi.

Doma smo na Dunaju in v Slovenijo vedno potujemo z vlakom. Po njem se lahko sprehodimo in opazujemo naravo. Ja, že več kot deset let nimamo avtomobila, ki ga na Dunaju niti ne potrebujemo. Tam imamo za vlak letno karto, ki za zaposlene stane 365 evrov, za upokojence pa 224 evrov. To je za celotno dunajsko področje, omrežje; če ponazorim, gre za območje od centra Velenja do Slo venj Gradca in do Celja. To pomeni, da zaposlene ta relacija na dan stane samo en evro! Ni pomembno, kje presedaš, kje se ustaviš. Vse več prebivalcev pušča avtomobile doma in se vključijo v pro met z ustrezno kartico. Vzgajajo nas za mirno, zeleno naravo brez preveliko parkirnih prostorov. Pa tudi ceneje je Pohvaliti je treba Slovenske železnice, ki so nam za relacijo od Celja do Velenja »kupile« nov modro-beli vlak. Čudi pa me, da se ljudje, predvsem upokojenci, ki imajo prevoze celo zastonj, ne vo zijo v malo večjem številu.

Ampak članek, ki ga pišem, ni namenjen le vlaku in železnicam. Namenjen je gospodu Mateju Kuharju, receptorju Hotela Paka, ki me je obvestil, da sem mu dala za obračun našega bivanja v ho telu preveč denarja. Kako to? Evri so se držali skupaj, saj so bili bankovci še »topli« iz banke.

Hvala vam, gospod Matej Kuhar, to je bila poštenost na licu me sta. V imenu vseh nas zahvala in veliko uspehov.

�� Družina Schwarzott

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 8. septembra 2022, so:

• Nevenka Privšek, Velenje;

• Dušan Mrak, Šoštanj;

• Bernarda Roškar Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: FRANČEK IN OSMICA

• 26. septembra 1997 je v okviru prazno vanja šoštanjskega občinskega praznika v vili Široko v Šoštanju potekala okrogla miza z naslovom »Beseda o prezrtem mestu«, v Domu Kulture v Šoštanju pa so zvečer odprli razstavo Nekoč je bila vas Družmirje in premierno predstavili dokumentarni film Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje; • 26. septembra 2014 so v Šoštanju ob občinskem prazniku svečano odprli nov vrtec, kot primer javno-zasebne ga partnerstva med podjetjem Esotech Velenje in občino Šoštanj, naložba pa je veljala 5,5 milijonov evrov;

tem času

Šaleški

ročnik

najprej grad Turn, nato pa leta 1875 graščino Gorica. Umrl je 21. maja 1885 v Velenju (vila Bianca); • 24. septembra 1937 je bila v Verdu pri Vrhniki rojena ravnateljica in peda goginja Marija Lesničar. V letih med 1963 in 1977 je poučevala na OŠ KDK Šoštanj, nato pa na OŠ Livada Velenje, na kateri je bila v obdobju 1989−1992 ravnateljica. V Društvu prijateljev mla dine je prostovoljno delala več kot 40 let ter bila večletna sodelavka v odboru Pikinega festivala;

• v Šoštanju je bil 19. februarja 1939 usta novljen aero klub Naša krila. Člani klu ba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra 1939;

• 24.

septembra 2006 je umrl slovenski zgodovinar, profesor in muzealec dr. Milan Ževart, ki je bil med drugim od leta 2003 tudi častni občan Mestne ob čine Velenje;

• 25. septembra 1913 se je v Velenju rodila glasbenica in literatka Ljuba Skornšek, por. Potrč. Umrla je 19. de cembra 1976 v Ormožu;

• 25. septembra 1941 se je v Doberteši

vasi rodil direktor in gospodarstvenik Rafko Berločnik. OŠ je končal v Šoštanju, Srednjo ekonomsko v Celju, Višjo ekonomsko komercialno šolo v Mariboru in diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po delu na občinah Šoštanj in Velenje je delal v Rudniku lignita Velenje, od leta 1988 do leta 1990 kot direktor. Do upokojitve leta 2001 je bil direktor Ljubljanske banke Velenje; • 25. septembra 1977 so ob 11. uri in 56 minut z omrežjem prvič sinhronizirali četrti blok Termoelektrarne Šoštanj; • 26. septembra 1936 se je v Celju rodil direktor in družbenopolitični delavec Kristian Hrastel iz Velenja; • 26. septembra 1958 je bila v Lokovici rojena Vilma Fece, ki je leta 2014 po stala častna občanka Šoštanja; • 26. septembra 1995 so svetniki Mestne občine Velenje za praznik občine izbra li 20. september, v spomin na odprtje novega mestnega središča Velenja 20. septembra 1959;

• 27. septembra 1951 so zaradi izkopa vanja premoga minirali že precej na gnjen in deloma že pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Škalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokončen propad stare ga središča Škal; • 27. septembra 1997 je ženska ekipa Škal osvojila drugo mesto na državnem pr venstvu v malem nogometu za ženske;

• 28. septembra 1902 se je v Šoštanju rodil župan, gasilec in družbenopo litični delavec Miloš Volk. V 50. letih je bil tudi župan mesta Šoštanj. Član Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj je bil od leta 1919 do leta 1992, ko je 8. junija umrl v Velenju. Bil je predsednik Občinske gasilske zveze Velenje, ki ga je imenovala za svojega dosmrtnega častnega predsednika. Po upokojitvi je bil dolgo tudi predsednik Krajevne skupnosti Šoštanj;

• 29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski učitelj in narodopisec Fran Mlinšek;

• 29. septembra 1978 se je rodil sloven ski in velenjski raper Boštjan Čukur z vzdevkom 6packčukur;

• 29. septembra 2000 so na svečani seji ob prazniku Občine Šoštanj Viktorju Kojcu posmrtno podelili naziv častnega občana.

Pripravlja: Damijan Kljajič

in uspešnega policijskega delo vanja povzdignjen v plemiški stan. Po

ga kot upokojenca srečamo v

dolini, kjer je njegov sin nadpo

Karl Maria skupaj z ženo kupil

od 23. do 29. septembra

ABA - mesto v Nigeriji, na v. strani delte Nigra, SKOLKE - star izraz za mrtvaški oder, TIKI - maorski bog neba

Spada med najstarejše pasme domače mačke. Na območju jezera Van na vzhodu Turčije so arheologi odkrili mnoge predmete stare okoli 5000 let, ki so jih krasile podobe bele mačke s pisanim repom in neko liko daljšo dlako. V Evropo je prišla nekje v začetku 11. stoletja skupaj s križarji, ki so se vračali domov ... Za pasmo pa se šele leta 1955 zavzame britanska fotografinja Laura Lushington, ki iz Turčije pripelje prvi par za načrtno nadaljnjo vzrejo.

Miloš Volk (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

VOZILA

OPEL MOKKA 1.4 turbo 4WD, Cosmo oprema, bencin, letnik 2012, 93.500 prevoženih kilometrov, bele barve, prodam. Avto je bil redno servisiran in vzdrževan, servisna knjiga je potrjena. Dodatno še 4 zimske gume na platiščih in prečni strešni nosilci. Cena 10.200 €. Gsm: 041 786 134.

KONJSKO PRIKOLICO za 2 konja, prodam. Gsm: 041 462 931.

SILOKOMBAJN, za siliranje koruze, SILO 80B, prodam. Lepo ohranjen. Gsm: 041 554 994.

RAZNO

SOD iz neerjaveče pločevine, prodam. 150 l. Cena po dogovoru.

Gsm: 070 250 817.

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

TELICO brejo 8 mesecev, prodam. Kličite po 15. uri. Gsm: 070 565 553.

TELIČKO težko 90 kg in bikca težkega 70 kg, prodam. Gsm: 041 776 064.

NESNICE, rjave,cepljene, v začetku nesnosti in peteline, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 25. 9. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582 14 01 ali gsm 031 653 250.

KOKOŠI NESNICE - rjave, grahaste, leghorn bele, črne in štajerske.

Dostava v Mislinjo, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno ... Kmetija Šraj, gsm: 031 751 675.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovan ke, spoštovani zavarovanci, obvešča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bole zni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informaci je v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 24. 9. 2022 in nedeljo, 25. 9. 2022 je organizirana

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 12. do 18. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 v dneh od 12. do 18. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

KONCENTRACIJE OZONA

v zunanjem zraku

V tednu od 12. do 18. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji v Šoštanju, niso presegleopozorilne oziro ma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o. (www.ames.si)

MAKSIMALNE URNE VREDNOSTI OZONA v dneh od 12. do 18. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

Odbojkarji spisali novo uspešno zgodbo

Slovenska odbojkarska reprezentanca je s 4. mestom na svetovnem prvenstvu dosegla zgodovinski uspeh – Sloveniji je v zadnjem desetletju uspel ogromen odbojkarski preboj, a treba bo poskrbeti tudi za podmladek

Slovenijo je konec avgusta za jela prava odbojkarska evforija. Po tem, ko je bila Rusiji odvze ta organizacija svetovnega pr venstva v odbojki, se je to odvilo na slovenskih (in poljskih) tleh. Aktualni evropski podprvaki so na domačem parketu ponovno dokazali, da spadajo med naj boljše reprezentance na svetu. Nekaj več problemov so imeli na poljskih tleh, ko so na sicer svojem premiernem polfinalu v Katovicah izgubili proti Italiji in ostali brez finala. V boju za bron nato niso uspeli premagati Brazilcev in osvojili nehvaležno, a zgodovinsko 4. mesto.

Ob zgodovinskem uspehu ostaja grenak priokus

Eden izmed tistih, ki so zasto pali slovenske barve, je bil tudi tokrat Velenjčan Dejan Vinčić Dolgoletni član slovenske izbra ne vrste, ki je svoje odbojkarske korake naredil v šoštanjskem klubu, je za nas strnil svoje mi sli o prvenstvu. Ob tem izkuše ni podajalec, ki za slovensko re prezentanco nastopa že od leta 2004 in je bil tako pomemben člen tudi pri osvojitvi treh na slovov evropskih podprvakov, želje po novi kolajni ni skrival.

»Zagotovo je po vseh teh sre brnih medaljah ostalo nekaj grenkega priokusa. Ko smo iz vedeli, da bomo imeli svetov no prvenstvo doma, so cilji in apetiti še narasli. Do polfinala smo imeli fenomenalen razpo red in smo pričakovali, da bomo prišli med zadnje štiri ekipe, ki se bodo borile za medaljo. Na žalost smo potem naleteli na ne koliko bolj razpoložene in kva litetne nasprotnike. Zmanjkalo nam je malo sreče, malo vse ga. Grenak priokus tako ostaja, čeprav se po nekaj prespanih nočeh zavedamo, da je tudi 4. mesto fenomenalen uspeh,« je sicer največji uspeh slovenske odbojke komentiral Velenjčan in ob tem poudaril tudi izjemen prispevek slovenskih navija čev. »Že večkrat smo poudari li in na terenu dokazali, da nas je pred domačo publiko težko

premagati. Njihova podpora nam daje toliko dodatne ener gije in elana, da nas ponese tudi v težkih trenutkih. Brez doma čih navijačev nam zagotovo ne bi uspelo priti tako daleč. Že v četrtfinalu smo se znašli v teža vah, pred tem smo imeli krizne momente tudi v osmini finala, a navijači so nas dvignili in tek mo smo nato preobrnili v našo korist. Vsem bi se rad še enkrat zahvalil.«

Vsaka tekma je bila finale

»Slabih reprezentanc na sve tovnih prvenstvih skorajda ni. Za nas je bila vsaka tekma finale in tako smo se tudi obnašali. Ko pridejo izločilni boji, je to ‹win or go home›. Med zadnjimi šti rimi ekipami se pozna vsaka na paka, vsaka malenkost, tako da je tudi nivo malo drugačen. Na koncu smo bili mi tisti, ki smo naredili napako več in moramo nasprotnikom čestitati za zma go,« je povedal Vinčić, ki se po napornem prvenstvu vrača v nemški Friedrichshafen. Pred vrati je namreč nova klubska sezona.

»Počasi se odpravljam v klub, kjer 30. septembra začnemo s sezono, časa za počitek zato ne bo dosti. Ampak tega smo že navajeni. V reprezentanci sem osemnajsto leto in ritem je vsa ko poletje podoben, je pa res, da je vse težje in težje, ker nismo vedno mlajši. V tem trenutku je pomembno, da nimam nobe nih problemov in da se zdrav odpravljam v klub. Tudi tam bomo poskusili spisati eno do bro sezono.«

Svetovno prvenstvo v Stožicah si bom za vedno zapomnil

Kljub temu da se slovenska izbrana vrsta tokrat ni ožlah tila s kovino, so lahko tako na uvrstitev med najboljše štiri kot na pretekle rezultate izjemno ponosni, pravi kapetan sloven ske odbojkarske reprezentance, Korošec Tine Urnaut. »Glede na to, kje smo začeli pot in do kam smo prišli, je to res nepopisna

zgodba. Gre za dosežek, ki bi si ga na začetku kariere vsakdo že lel – najvišja mesta in najboljši rezultati na najvišjih tekmova njih. Ko sem videl, kako izgleda svetovno prvenstvo v Stožicah, je to nekaj, kar si bom za vedno zapomnil.

Vse ekipe, s katerimi smo igra li, so bile vrhunske, ne samo ti ste na Poljskem, temveč tudi te, s katerimi smo igrali v Stožicah. Na svetovnem prvenstvu ni sla be ekipe. V bojih za izpadanje si ne moreš privoščiti napake, ampak s takšno podporo, kot smo jo imeli v Sloveniji, nam je uspelo doseči super rezul tat. Čaka nas svetovna liga, kjer bomo poskušali čim bolje igrati, da si priborimo ali vsaj zadržimo dobro mesto na sve tovni lestvici, ki je pomembno tudi za uvrstitev na olimpijske igre,« pravi Korošec, ki se v novi

Reprezentanca potrebuje podmladek

po Velenju boste lahko prido bivali žige. Udeleženci bodo na slednji dan na prireditvi Velenje se predstavi prejeli simbolično nagrado,« petkovo dogajanje povzame Nik Lemež s Športne zveze Velenje.

Športno obarvana bo tudi sobota. Športna zveza Velenje v sodelovanju z Mestno občino Velenje 24. septembra prireja tradicionalni dogodek Velenje se predstavi in tek očkov. Sle dnji se prične ob 11. uri. Na Titovem trgu se bodo med 9.

manj isto,

več

jih je poneslo v desete rico najboljših na svetovni les tvici. Hkrati pa, še poudarja Ra venčan, je ob tem prišlo tudi do pomanjkanja podmladka. »Itali ja in Poljska imata že tretjo ge neracijo reprezentantov, mi pa smo še vedno enaki. Nimamo tako dolge klopi, da bi si lahko v težkih trenutkih, ko komu ne gre najbolje, privoščili svežo zame njavo, da bi lahko vse skupaj ste klo naprej. Mislim, da je to eden izmed glavnih razlogov, da ne moremo zdržati celega prven stva na najvišji ravni. Mislim, da bo v naslednjih dveh, treh letih prišlo do sprememb in se bo sedanja generacija umaknila iz reprezentance in dala prostor mladim, ki gotovo potrebujejo težke tekme.« �� tr, jš

in 12. uro predstavili lokalni športni klubi in društva, izo braževalne institucije in kul turne organizacije. V sklopu dogodka se bodo obiskovalcem pridružili vrhunski športniki in športnice, med njimi tudi Katarina Srebotnik. Spreje la jih bosta župan MO Velenje Peter Dermol in predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik ��

sezoni podaja na Japonsko, kjer bo igral za JTEKT Stings.

Kot poudarja Tine Urnaut, je v Sloveniji ogromno potenciala

in talenta, a ga je treba tudi ma ksimalno izkoristiti. »Do igral cev morata priti pravo znanje in priložnost, da si ustvarijo od bojkarsko kariero. Želim si, da se to zgodi.«

Podobnega mnenja je še eden

izmed ključnih členov slovenske izbrane vrste, Klemen Čebulj ki pravi, da je jedro reprezen tance že nekaj let

ali

kar