39 2013 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 1

V petek (3/12 °C), soboto (4/13 °C) in nedeljo (8/14 °C) bo delno oblačno.

številka 39

četrtek, 3. oktobra 2013

1,80 EVR

O pridnosti in morali Mira Zakošek

Težavam, v katerih smo se znašli, kar ni videti konca. Če smo bili ob vstopu v Evropsko unijo vodilni in svetel zgled, smo zdaj eden od primerov slabe prakse. Ob vsem tem pa je vsak zase prepričan, da dela dobro in praviloma zna tudi vsak pokazati na slabosti drugega. Ne, njemu osebno ni česa očitati in njemu tudi ni mogoče več kaj vzeti.

Tako mislim

Tudi ko se primerjamo s svetom, največkrat nismo objektivni. V drugih bolj uspešnih državah vidimo blišč, niti slučajno pa tudi bede, predvsem pa nismo pripravljeni priznati, da tam največkrat tudi več delajo, da so bolje organizirani ali da so jim napredek omogočile slučajnosti in naravne danosti. Pa je res tako! Na kruto realnost nas opozarjajo številke. Takšna je recimo naša opevana produktivnost. Po podatkih Evropskega statističnega urada o produktivnosti dela v državah članicah Evropske unije Slovenci namreč ne dosegamo evropskega povprečja. Podatki za leto 2012 celo kažejo, da je slovenska produktivnost dosegla le 80 odstotkov evropskega povprečja.

Pika razmigala Velenje in se poslovila Velenje, 28. septembra – Prišla je v soncu, odšla, ko je v deželo res prišla jesen. Vmes pa je Pika Nogavička poskrbela, da so se mali in veliki obiskovalci začeli zavedati, kako prijetno je »športati« in ustvarjati, uživati v kulturnih dogodkih in se družiti. Obiskali so jo številni znani športniki, glasbeniki, kulturniki ..., ki so ji pomagali pričarati lep, brezskrben teden. Zabave in pravljic željni so tudi letos v Velenje prišli iz vseh koncev domovine in tujine. Za leto dni so sedaj Pikine in gusarske obleke pospravili v omaro, a vedo, da jih bodo spet potrebovali. Drugo leto septembra, ko bo Pika v Velenje prišla že petindvajsetič. Zato slovo ni bilo tako težko. Več na 13. strani. n bš

Podobna je tudi zgodba o minimalni plači, ki je sicer v Evropi zelo različna. Minimalni znesek, ki ga za svoje delo prejme prebivalec Luksemburga, je kar 11,5 krat večji od tistega, ki ga prejme delavec v Romuniji. Nekatere evropske države minimalne plače niti ne poznajo. Take so na primer Danska, Italija, Finska, Švedska in Avstrija, ki minimalne plače urejajo zgolj s kolektivnimi pogodbami. Tudi zunaj EU, na Islandiji, v Švici in na Norveškem minimalne plače ne poznajo. Nemci jo sicer imajo, a je odvisna od panoge in regije, v kateri je delavec zaposlen. Preseneča tudi podatek, da slovenska minimalna plača pravzaprav ni tako nizka, kot trdijo sindikati. Nižjo imajo na primer v Španiji, Grčiji, na Portugalskem, Malti, Hrvaškem in v vseh nekdanjih državah vzhodnega bloka, ki so sedaj članice EU. Pa ne, da je naša visoka, da je razumna in da takšno moramo sprejeti, le prav je, da imamo dejstva na mizi, da vemo, kam sodimo in kaj si lahko privoščimo. Tako pa ob sindikatih na eni strani in delodajalcih na drugi, ki stalno stojijo na svojih okopih, ki so jih zgradili v nekih drugih časih, ob ekonomistih, ki dokazujejo, da so njihove zamisli znanost, pa jim predpostavke od vlade do vlade dajejo drugačne rezultate, kratek konec vleče prebivalstvo te naše doline Šentflorjanske. To namreč iz dneva v dan čuti, da živi težje in ker ob tem gleda vse namerne in z državnim blagoslovom ali sprenevedanjem podprte tatvine svojega dela, se mu vsekakor zdi neumno, da bi delalo še več in bolje. Saj je več in bolje zanje le drobiž. Vse drugo zdrsne v nenasitne državne jasli in nevidne kanale. Zato: dokler ne bomo pripravljeni do temeljev počistiti s korupcijo, privilegiji, nesposobnostjo in neodgovornostjo in to najprej med najodgovornejšimi državljani, tako dolgo tudi od vse bolj utrujenega ljudstva ni pričakovati, da bo skušalo slediti trendom in zahtevam sodobnega sveta. Očitno za izhod iz krize ne bo dovolj le nekaj samokritike in blebetavo branjenje svojega vrtička, ampak globok poseg v pravno in moralno stanje celotne družbe. Potem bo gospodarstvo verjetno že našlo pot, da potegne voz iz močvirja. n

Dnevi zaščite in reševanja

Bomo brez davčnega urada? 5

Šoštanj je praznoval V občini Šoštanj se je zvrstilo v zadnjih dveh veliko prireditev v počastitev občinskega praznika. Osrednja je bilo ponedeljkova slavnostna seja, na kateri so podelili priznanja. V praznovanje se je vključilo tudi Folklorno društvo Oglarji Šoštanj, ki je skupaj z Občino pripravilo zanimiv, pester, prijeten, hudomušen in zabaven večer, ki so ga poimenovali Plesi naše dežele – Srečanje folklornih skupin. Najprej so navdušili plesalci vrtca Šoštanj, gostovala pa so številne skupine prijateljskih društev. Z njimi je zaplesal tudi župan Darko Menih.

V treh dneh 6.000 sodelujočih, tekmovanja, atraktivni prikazi opreme in usposobljenosti enot Velenje, 3. septembra – Danes ob 16. uri se bodo na Titovem trgu s slovesnim odprtjem uradno začeli Dnevi zaščite in reševanja Velenje 2013. Prireditev, v sklopu katere bodo na več atraktivnih načinov predstavili zaščito in reševanje pred naravnimi in drugimi nesrečami, na njej pa bo kar 6.000 sodelujočih, bodo popestrili tudi s predstavitvami sodobne opreme in prikazi usposobljenosti pripadnikov številnih enot, vključenih v sistem civilne zaščite. Jutri in v soboto se bo zvrstilo tudi več tekmovanj. Jutri ob 16. uri bo v centru mesta potekala še osrednja državna vaja sil zaščite in reševanja, katere predpostavka bo teroristični napad, v njej pa bodo preverili usposobljenost posredovanja v nesrečah z nevarnimi snovmi. Več na strani 2. n bš

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 2

DOGODKI

Znova velika nezadovoljstva Šmartno ob Paki - Šmarški svetniki so na eni od letošnjih sej že gostili direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Jožeta Zupančiča, ki jih je seznanil, s kakšnimi težavami se srečujejo pri zagotavljanju kadrov in opravljanja kakovostnih zdravstvenih storitev v zavodu in s tem tudi v šmarški zdravstveni postaji. V zadnjem času pa je med občankami in občani znova slišati več pripomb ter nezadovoljstva v zvezi z zagotavljanjem kakovostnega zdravstvenega varstva v okolju. Zgodilo naj bi se že, da kašen dan v tednu ni delala nobena od splošnih zdravnic. Še več slabe volje pa povzroča spremenjen delovni čas oziroma delovanje laboratorija, katerega obseg storitev se krči, posledično pa se zmanjšuje njihova kakovost, so prepričani občani. Na nedavni zadnji seji občinskega sveta so svetniki naložili občinski upravi, da pridobi pisni odgovor vodstva zavoda Zdravstveni dom Velenje, kako namerava poskrbeti za večje zadovoljstvo občanov, uporabnikov laboratorijskih storitev. Pri tem, so poudarili, naj varčevalni ukrepi ne bodo izgovor. Bolje, da v laboratoriju izvajajo manjši obseg storitev, kot pa so zadeve urejene danes, so še dodali svetniki. n tp

Županovi obiski in sprejemi Velenje, 1. oktobra – V torek je bil mednarodni dan starejših, zato je velenjski župan Bojan Kontič dopoldne obiskal Dom za varstvo odraslih Velenje, kjer je pozdravil stanovalke in stanovalce. Oglasil se je tudi v enoti Varstveno delovnega centra Ježek, kjer so pripravili dan odprtih vrat. Popoldne je v Domu kulture sprejel učitelje in vzgojitelje. Župan se je s sedaj že s tradicionalnim sprejemom ob mednarodnem dnevu učiteljev zaposlenim v vzgoji in izobraževanju zahvalil za njihov trud in dobro delo ter jim zaželel veliko uspeha tudi v letošnjem šolskem letu. Na sprejem so povabili zaposlene v izobraževalnih institucijah, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Velenje. n

Pestra vprašanja in pobude svetnikov Šmartno ob Paki - Na nedavni seji sveta Občine Šmartno ob Paki so svetniki postavili kar nekaj svetniških vprašanj. Med drugim je svetnik Jože Slemenšek (SDS) vprašal, ali lahko do naslednje seje sveta občinska uprava pridobi pravno mnenje o možnosti oddaje javnega zavoda Mladinski center v najem za leto 2014. Predlagal je, da bi denar, ki bi ga dobili od najema, namenili za dokončanje kanalizacije, vodovoda, za popravilo cest, ki so v katastrofalnem stanju. Svetnik Janko Avberšek (SD) je predlagal, da bi hkrati s sanacijo brežin reke Pake uredili ob njej tudi pešpot, ki bi jo morda lahko kasneje uredili še za kolesarje. Svetnika Roberta Crnjaca (SD) je zanimalo, ali so stanovalci novega naselja v Paški vasi postavili zapornico na cesti Nunčič–Ajdič na občinski cesti ali je ta v zasebni lasti? Svetnika Franca Berdnika (SDS) je zanimalo, kaj pomeni morebitna uvedba davka na nepremičnine za občinsko premoženje. Koliko premoženja občina ima in ali lahko kaj od tega tudi odproda. Prav tako ga je zanimalo, ali je lokalna skupnost poslovala s propadlima Faktor in Pro banko. n Tp

Izdelane prednostne liste Šoštanj – Na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem se je v občini Šoštanj prijavilo 67 prosilcev. Po pregledu prispelih vlog je komisija oblikovala prednostno listo A in prednostno listo B. Na prvo so uvrstili prosilce, katerih dohodki gospodinjstev lani niso presegali v razpisu navedenih prihodkov, takih je bilo 53 (16 za zamenjavo stanovanj in 37 za dodelitev). Na listo B pa so uvrstili prosilce, katerih dohodki gospodinjstev so lani presegli v razpisu navedene dohodke, tak je bil eden (za dodelitev stanovanja). Devet jih ni izpolnjevalo v razpisu določenih pogojev, štirje od tistih, ki so podali vlogo, pa so v času trajanja razpisa stanovanjsko vprašanje rešili sami.

Prikaz usposobljenosti tistih, ki rešujejo življenja 5. dnevi zaščite in reševanja bodo pestri in raznoliki – Največ dogodkov v središču mesta – Udeležba bo mednarodna Velenje, 3. oktobra - Največja prireditev, ki jo Uprava RS za zaščito in reševanje ter Ministrstvo za obrambo RS pripravita vsaki dve leti, bo letos potekala v Velenju. Dnevi zaščite in reševanja 2013 so predstavitev sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, na njej pa se bodo predstavili tudi Policija in Slovenska vojska z enotami, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju, ter reševalci iz sosednjih držav, ki v duhu dobrososedskih odnosov ob nesrečah vedno pomagajo. Obsežno dogajanje, ki se bo razživelo danes, končalo pa v soboto ob 17. uri z zaključno slovesnostjo na Titovem trgu, so v torek predstavili na novinarski konferenci. Župan MO Velenje Bojan Kontič je poudaril, da bo prireditev velik organizacijski zalogaj, a da so v mestu veseli, da bo dogodek, ki bo zelo zanimiv tudi za domačine, v Velenju. »Prikaz aktivnosti sil, ki pomagajo v večjih naravnih in prometnih nesrečah, je priložnost, da izkušnje okrepijo tudi naši reševalci, za ljudi pa bo prireditev atraktivna,« je prepričan župan. Da se bo v mestu dogajalo nekaj velikega, je v preteklih dneh napovedalo že postavljanje velikih šotorov na Titovem trgu in ob Cankarjevi cesti. V središču mesta bodo danes že ob 9. uri dopoldne začele teči aktivnosti na več razstaviščih na prostem in v šotorih. Predvsem na Titovem trgu, Cankarjevi ulici in na travniku med šolama Antona

Aškerca in Gustava Šiliha bodo vse tri dni potekale dinamične predstavitve številnih slovenskih reševalnih služb, društev in organizacij, Uprave za zaščito in reševanje ter ključnih ustanov, ki so del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Predsednik organizacij-

skega odbora Srečko Šestan je poudaril, da prireditev pripravljajo tudi zato, ker želijo dvigniti ozaveščenost in samozaščitno delovanje. Veliko dogodkov bo posvečenih mladim, ki si bodo lahko ogledali tudi lutkovne predstave in mladinski kotiček, poln aktivnosti. Pričakujejo jih vsaj 2.300.

Vse bolj vroče, a ne le zaradi politike - Vrtički, vrtovi in gartlci - Podčetrtek lepši od Bleda

Solčava - Center Rinka Solčava je izdelal kulinarični zemljevid, ki vodi do vseh turističnih ponudnikov v občini. Na njem je označenih 20 ponudnikov hrane, ki delujejo v Solčavi, Robanovem in Matkovem kotu ter v Logarski dolini. Pri vsaki turistični postojanki je zapisano, kakšno kulinariko ponujajo obiskovalcem, seveda pa so v ospredju solčavske in zgornjesavinjske posebnosti ter n tp tudi tradicionalne slovenske jedi.

Ob takem vse bolj »potnem« vremenu, ki povzroča tudi vse več poplav in suše, je tem bolj razumljivo prizadevanje Zgornjesavinjčanov, ki si – kot smo v navezi že poročali – želijo mokrih zadrževalnikov v svoji dolini. Da jih bodo napolnili, ko bo več padavin, vodo pa uporabljali, ko bo nastopila suša. Tako reševanje seveda ni

Šmartno ob Paki - Svetnik Bojan Kladnik (LDS) bo še naprej predstavnik Občine Šmartno ob Paki v nadzornem svetu Komunalnega podjetja Velenje. Tako so na nedavni seji sveta sklenili šmarški svetniki. Kladnikovo kandidaturo sta podprli stranka SD in Lista za napredek občine. n Tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

ka pa teroristični napadi na avtobusno postajo, občino in Titov trg. Prikazali bodo tudi reševanje v prometni nesreči na Šaleški cesti. Sodelovalo bo 128 oseb in 25 vozil. V Premogovniku Velenje se bodo jutri srečale rudarske reševalne enote Slovenije. Srečanje, ki bo že 38. po vrsti, bosta zaznamo-

pripravljene tako, da boste lahko opazovali delo in usposobljenost sodelujočih. Teh pa bo v treh dneh kar 6000. Na ogled bo tudi sodobna oprema za zaščito in reševanje, mobilna bolnišnica, sodeloval bo vojaški helikopter … n bš

V naši deželici se vse bolj potimo

Z žlico po Solčavi

V nadzornem svetu komunale Kladnik

Na dnevih zaščite in reševanja bo jutri ob 16. uri potekala tudi letošnja osrednja državna vaja sil za zaščito in reševanje Velenje 2013. Scenarij je več različnih nesreč z nevarnimi snovmi, predpostav-

vala strokovni posvet in rudarska reševalna vaja. Zvečer se bodo na Teku 112 pomerili reševalci in reševalke, pričakujejo jih vsaj 200. V soboto bo na Titovem trgu, Cankarjevi cesti, Šaleški cesti in na Starem trgu potekalo Državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite. V Velenje prihaja 14 najboljših regijskih ekip, med njimi bo tudi ekipa reševalcev iz podjetja Gorenje. Napovedujejo, da bo opazovanje tekmovanja zelo atraktivno, saj bodo s pomočjo maskerjev ustvarili zelo resnične situacije, v katerih na pomoč priskočijo reševalci. Na mestnem stadionu bo od 9. ure dalje potekalo Mednarodno tekmovanje gasilskih desetin; prijavljenih je 58 desetin iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Češke. Vse prireditve bodo

Pestro dogajanje so na novinarski konferenci predstavili predstavniki vseh sodelujočih organizacij in mesta Velenje, ki letos gosti največjo prireditev s področja zaščite in reševanja v državi.

Pri nas, v lepi deželici na južni strani Alp, je vse bolj toplo. Pa ne le zaradi politikov in ukrepov, ki jih sprejemajo in izvajajo. Menda je še huje zaradi »ukrepov«, ki jih »sprejema« narava. A tudi ne kar tako po svoje, tudi zaradi ravnanja ljudi. Saj ste gotovo že slišali, kako močno se je ozračje pri nas otoplilo v zadnjih desetletjih. 1,7 stopinje je za nekatere morda malo, za tiste, ki bolje poznajo daljnosežne posledice, veliko. Še posebno, če upoštevamo, da se stanje še slabša. In se, če poznamo ravnanje ljudi, še bo. Strokovnjaki sicer poznajo rešitve, a kaj, ko je le peščica ljudi pripravljena ravnati spremembam v prid. Reševanje narave, okolja pa je proces, ki potrebuje pozitivno ravnanje večine. Sicer bodo pozitivne le še negativne spremembe.

n mkp

Velenje v boju proti teroristom

3. oktobra 2013

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

nikakršna novodobna novost. Načrti za to obstajajo po več krajih že dolgo, nekatere tovrstne projekte so tudi že naredili, a mnogi klavrno propadajo, ker jih niso vzdrževali, marsikdaj tudi ne uporabljali. Sicer pa smo z raznih območij vodo v potokih in rekah želeli čim hitreje speljati naprej. Ne da bi pomislili na njeno bogastvo, ko začne zemlja pokati. Še zdaj, ko narava vse bolj kaže zobe, marsikje cincajo, tudi na državni ravni aktivnosti ne potekajo, kot bi lahko. Pa čeprav nam zaradi suše že močno teče voda v grlo. Malo na boljšem od večjih kmetovalcev so vrtičkarji. Tudi ti sicer potrebujejo vodo, a so tudi bolj iznajdljivi. Pri nas je število ljudi, ki so si omislili vrtičke, po »propagiranju« samooskrbe in bolj ekološke pridelave hrane poraslo. To poznamo v Šaleški dolini, pa v Celju, kjer so vrtički (tudi) zrasli ob večjih prometnicah, zato je pridelava ekološko seveda sporna, ali celo na območjih, kjer zaradi onesnažene zemljine vrtnin sploh naj ne bi pridelovali. Vrtovi raznih oblik so znani seveda tudi na slovenskih kmetijah. Takšen kmečki oziroma slovenski vrt, po »slovensko« imenovan tudi gartlc, so letos, kot je znano, uredili tudi v Mozirskem gaju. V njem je vse, kar na takem urejenem in ograjenem kosu zemlje mora biti: od zelenjave, dišavnic do zdravilnih zelišč in, seveda, rož. Celo strokovnjaki menijo, da je lepši od kakšnega znanega angleškega vrta. Posebni slovenski vrt so pred kratkim odprli tudi v Celju, na Šoli za hortikul-

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

turo in vizualne umetnosti. Na tej šoli so sicer lani uredili že švicarski vrt. Veliko rož imajo tudi v zdraviliško turističnem Podčetrtku. Tudi sicer je ta kraj lepo urejen in to je spoznala tudi mednarodna komisija, ki si ga je ogledala v okviru lepotnega tekmovanja Entente florale. Tako je konec tedna Podčetrtek prejel priznanje za najbolj urejen manjši kraj v Evropi. Na tem letošnjem tekmovanju je med mesti »nastopal« tudi Bled, prejel je srebrno priznanje. Naj ob tem še omenim, da je Podčetrtek pred trinajstimi leti že prejel srebrno priznanje, vas Olimje v podčetrški občini pa je bila pred štirimi leti proglašena za najlepšo evropsko vas. Slovenski kraji – od vasi do mest – so vse od tedaj, ko so Slovenske Konjice zaorale ledino pri sodelovanju v tem evropskem tekmovanju urejenosti krajev, vedno dosegali lepe uspehe. Enkrat je korak sicer zastal, zdaj naši kraji spet spoznavajo, kako dobro za promocijo je sodelovanje na takih akcijah. Ob takih uspehih je kar malo čudno, da se mnogi Slovenci doma ne počutijo najbolje. Seveda se ne pritožujejo nad naravnim okoljem, pritožujejo se nad ostalim okoljem, v katerem živimo. Slovenske vrtove ne bi zamenjali za angleške ali švicarske, bi pa zamenjali naš standard z njihovim. Takšni pač smo. Lepo je, če je polno rož, lepo pa tudi, če je poln želodec! nk

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

3. oktobra 2013

Poglejmo in ne pozabimo V ospredju svečanosti ob prazniku občine Šoštanj so bile lanske poplave in letošnji nagrajenci Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 30. septembra – Vrh septembrskih prireditev v čast praznika občine Šoštanj je bila ponedeljkova slovesnost s svečano sejo sveta Občine Šoštanj. Poudarek je bil na dogodkih ob lanskoletnih katastrofalnih poplavah in po njih – te so zaznamovale življenje zadnjega leta v občini. »Poglejmo in ne pozabimo,« je dejal slavnostni govornik župan Darko Menih, ko so dvorano – bila je polna – povabili k ogledu filmskega zapisa poplav, reševanja življenj in premoženja. »Škoda, ki so jo poplave povzročile, je globoko zarezala v občinske finance. Bilo jih je veliko, ki so priskočili na pomoč, in vsem se še enkrat zahvaljujemo,« je dejal. Preletel pa je tudi druge projekte, ki so se v občini odvijali med letom, in se s posebnim pričakovanjem ozrl tudi naprej, v projekte vodooskrbe in gradnjo novega šoštanjskega vrtca.

Priznanje Šumečniku, Jančiču, Spitalu

Ob prazniku najzaslužnejšim in najbolj opaženim podelijo tudi priznanja in plakete. Priznanje so letos

prejeli trije posamezniki. Miran Šumečnik je že od leta 1994 član Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Z godbo je dobesedno rasel, pred šestimi leti pa v njej prevzel mesto dirigenta. Pod njegovo taktirko se orkester danes uvršča v vrh najuspešnejših pihalnih orkestrov v državi, vse bolj prepoznaven pa postaja tudi širše. Njegova pozitivna energija je magnet za mlade, ki jih je v orkestru vse več. Anton Spital se je izkazal s požrtvovalnostjo in pogumom, ko je brez odlašanja priskočil na pomoč dvema družinama, ki ju je ob lanskih novembrskih poplavah ogrozil hudourniški potok Velunja. S traktorjem je na varno preko deroče vode in preko njive, saj je hudournik odnesel pot, prepeljal tri odrasle in dva otroka. Jože Jančič je aktiven pri Rdečem križu, dobri dve desetletji je bil predsednik krajevne organizacije v Ravnah pri Šoštanju. Ogromno pomaga ljudem, že vrsto let je krvodajalec (kri je daroval že več kot stokrat), dejaven je tudi na drugih področjih. S svojim delom veliko prispeva k boljšemu življenju v Ravnah, nepogrešljiva pa je njegova prisotnost v REKS-u.

Dobitniki priznanj: Anton Spital, Jože Jančič, Miran Šumečnik; dobitniki plaket: Herman Pergovnik, Območno združenje RK Velenje (Jože Kožar) in Karitas Župnije Šoštanj (Jana Napotnik), Drago Šumnik – Luka.

Polna dvorana je pogledala v lanski 5. november.

Plaketa Šumniku, Območnemu združenju RK Velenje ter Karatis Šoštanj in Pregovniku

Podelili so tudi tri plakete. Slikar Drago Šumnik – Luka jo je prejel za obsežen ciklus Križevega pota na steklu in monografijo Luksizem, s čimer je poskrbel tudi za večjo prepoznavnost Šoštanja. Skupno plaketo sta prejela Območno združenje Rdečega križa Velenje in Karitas Župnije Šoštanj, ki sta se v lanskih poplavah posebej izkazala s požrtvovalno pomočjo in delom na terenu. Herman Pergovnik

pa je prejel plaketo za dolgoletno in uspešno delovanje v Gasilskem društvu Topolšica in krajevni skupnosti. n

Županovo priznanje so letos prejeli Romana Sevčnikar, Oktet TEŠ in Ana Drev ter zlate maturantke iz občine Šoštanj: Jerica Drev, Urška Kok, Špela Strnad, Lucija Bizjak in Sergeja Goršek.

Kažejo se prve težave

Delali bodo le obveznih 40 ur

Izvedba projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini poteka približno tako, kot so načrtovali – O pomembnem in zahtevnem projektu doslej že na več kot 30 sejah projektnega sveta

Slovenj Gradec – Očitno tudi nedavni obisk ministra za zdravje Tomaža Gantarja v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec ni prepričal zdravnikov, ki nasprotujejo predlaganim varčevalnim ukrepom. Dan pred začetkom uveljavljanja ukrepov v bolnišnici so namreč naslovili na javnost pismo. V njem so med drugim napovedali, da od 1. novembra ne bodo več dežurali, temveč bodo delali le še obveznih 40 ur na teden. Zdravniki ne soglašajo s predlaganim načinom varčevanja pri plačilu dežurstev. O zanje ustreznem načinu so se želeli dogovoriti z direktorjem Janezom Lavretom, a je sestanek z njimi zavrnil. Zdravniki predlagajo, da bi za poplačilo dolgov in zmanjšanje tekoče izgube prispevali en dnevni zaslužek na mesec, pod pogojem, da direktor pripravi nabor ukrepov, s katerimi bo v pol leta uravnotežil poslovanje bolnišnice. Lavre je pojasnil, da je predlog zdravnikov nesprejemljiv z vidika delovnopravne zakonodaje, ki takšnega načina prelivanja sredstev ne omogoča. Za kaj takega bi morali - meni Lavre - spremeniti splošni dogovor.

Tatjana Podgoršek

Velenje, 26. septembra - »Projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini poteka na vseh zastavljenih trasah. Poteka približno tako, kot smo načrtovali. Kažejo se tudi prve težave, in sicer pri enem od podizvajalcev. Po informacijah naj bi zapustil gradbišče, ker višina dogovorjene vsote denarja ne bo zadoščala za izvedbo del. Že sedaj posluje z izgubo, vendar bomo pri dogovoru vztrajali,« je dejal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič na novinarski konferenci v vili Bianci v Velenju. Na njej je

skupaj z županoma Darkom Menihom (Občina Šoštanj) ter Jankom Kopušarjem (Občina Šmartno ob Paki) predstavil aktualne informacije o poteku operacije.

Novo vodovodno omrežje je nujno

Vsi trije so ponovno poudarili, da je izvedba projekta zelo pomembna za vse lokalne skupnosti v dolini, saj bo izgradnja več kot 43 kilometrov dolgega magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja s tremi čistilnimi napravami zagotovila dolgoročno nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo za pribli-

Ocenjena vrednost naložbe Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini znaša 34,57 milijona evrov brez DDV-ja. Zanjo bo dobrih 69 odstotkov ali slabih 24 milijonov evrov prispevala EU iz Kohezijskega sklada, 4,22 milijona evrov (dobrih 12 odstotkov) država, občine investitorice pa 6,4 milijona evrov ali 18,5 odstotkov denarja od tega Mestna občina Velenje 4,21 milijona evrov, Občina Šoštanj 1,14 milijona in Občina Šmartno ob Paki dober milijon evrov.

Kaj se dogaja v projektu Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, so na novinarski konferenci predstavili (z leve proti desni): dr. Uroš Rotnik, Bojan Kontič, Darko Menih in Janko Kopušar.

žno 45 tisoč prebivalcev. Gre za izvedbeno in tudi finančno zelo zahteven in pomemben projekt, kar potrjuje tudi podatek, da je bilo doslej že več kot 30 sej projektnega sveta, na katerih skupaj iščejo rešitve in spremljajo potek del tega trenutno največjega projekta v Šaleški dolini. »Mislim, da bomo v prihodnje še naleteli na kakšne težave, a se jih bomo trudili skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje, ki v imenu vseh treh lokalnih skupnosti koordinira delo, uspešno odpraviti,« je še dejal Bojan Kontič. V velenjski občini bo izgradnja rešila težave oskrbe s pitno vodo v krajevni skupnosti Cirkovce in v delu Hrastovca, urejen bo glavni vodovod iz Hude luknje. V Občini Šoštanj bodo z naložbo največ pridobili – po besedah Darka Meniha – krajani krajevne skupnosti Ravne, kjer se sedaj z vodo iz javnega vodovoda oskrbuje komaj 39 odstotkov gospodinjstev. V občini Šmartno ob Paki imajo težave tako

s količino kot kakovostjo pitne vode. To bodo rešili z izgradnjo vodovoda in priključitvijo tega na vodovodni sistem Velenje–Šoštanj. »Naložba je veliko breme za občinski proračun, ki bo v naslednjih dveh letih v celoti podrejen financiranju omenjenega projekta,« je med drugim dejal Janko Kopušar.

Dela že potekajo

Dr. Uroš Rotnik, direktor Komunalnega podjetja – pooblaščenega koordinatorja, je povedal, da dela potekajo po terminskem planu. Projekt vodovoda morajo končati do leta 2015, čistilne naprave pa do leta 2018. V mestni občini Velenje pričakujejo začetek del na treh odsekih magistralnega vodovoda Paka, gradijo pa že primarni vodovod Konovo, povezovalni vodovod Velenje– Hrastovec–Cirkovce in del primarnega cevovoda severna veja. Na območju Občine Šoštanj potekajo izgradnja transportnega ce-

vovoda – magistralnega vodovoda Ljubija, izgradnja primarnega vodovoda Ravne ter magistralnega vodovoda Severna veja. Na območju občine Šmartno ob Paki se trenutno izvajajo gradbena dela na 3,5 kilometra dolgi trasi Lokovica–Gorenje. Dela na čistilni napravi Grmov vrh so v fazi izgradnje objektov za elektrotehniko in predpripravo vode, teče tudi izgradnja upravne stavbe. Začetek gradnje čistilne naprave Čujež, ki bo namenjena čiščenju vodnih virov na vzhodnem delu Šaleške doline, in čistilne naprave Mazej načrtujejo v teh dneh. Za zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo so v času gradbenih del na čistilni napravi Grmov vrh in cevovodu Ljubija rekonstruirali črpališče Topolšica. n

n tp

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

Proti cilju z odločnimi koraki Tovarna nogavic Polzela lansko poslovno leto sklenila s precejšnjo izgubo – Tekoče poslovanje pozitivno – Usmeritev v proizvodnjo nišnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo Tatjana Podgoršek

Za Tovarno nogavic Polzela je bilo lansko poslovno leto eno najtežjih doslej. Sklenila ga je z 1,68 milijona evrov izgube. Po zagotovilih predsednice uprave Karmen Dvorjak so letos v prvem polletju sicer poslovali pozitivno, a je to še daleč od tega, da bi lahko bili zadovoljni in menili, da so težki časi že za njimi. Pozitivni rezultat pa je odraz nekaterih izvedenih ukrepov. Poleg zmanjšanja števila zaposlenih, opustitve glavnine nerentabilnih programov so odprodali večino poslovno nepotrebnega premoženja, zmanjšali prodajo na domačem trgu

Kamen Dvorjak: »Natančno vemo, kaj želimo, in verjamem, da bomo to tudi dosegli.«

in jo povečali na tujih (od januarja do konca letošnjega maja za več kot 20 odstotkov). »Čaka nas še kar nekaj zahtevnih nalog, od katerih si veliko obetamo: prestrukturiranje tržne funkcije, internacionalizacija, preusmeritev v proizvodnjo nišnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo.« Dvorjakova je še dejala, da je v tovarni veliko tehnološkega znanja, ki so ga letos že uspešno izkoristili. Potrošnikom so tako ponudili nekatere novosti, poleg tega pa so razvili premium kolekcijo, ki bo prišla na trg v zadnji polovici letošnjega četrtletja. Na vprašanje, ali se Lastovka (zaščitna blagovna znamka izdelkov s Polzele) le uspešno vrača na sceno, je Karmen Dvorjak odgovorila. »Lahko rečem, da se je vrnila in da bo poletela visoko proti nebu. Tega si želimo zaposleni in tudi lokalno okolje. Od potrošnikov pričakujemo, da nam bodo ti znova začeli zaupati in se vračali v naše trgovine.« Za obstoj in nadaljnji razvoj delniške družbe imajo, poudarja sogovornica, izdelano strategijo, natančno vedo, kaj želijo. Proti cilju stopajo z odločnimi koraki in verjamejo, da jih bodo tudi dosegli. Pri tem pričakujejo konkretno podporo bank upnic, dobaviteljev, potrošnikov. Zaupanje predvsem slednjih si nameravajo povrniti s tem, da bodo še bolj prisluhnili njihovim željam in potrebam. »Delali bomo zanje, za njihovo udobje, občutje in želje,« je sklenila pogovor Karmen Dvorjak. n

Dijaki bodo naredili avto na električni pogon mo izobraževanje in inovativnost. Ob predelavi Dacie se bomo lahko veliko naučili tudi pri nas. Menim, da gre pri tokratni izdelavi električnega avtomobila za projekt, ki je pomemben za inovativnost in znanje v celotni savinjsko-štajerski regiji.« Dacia Sandero na električni pogon naj bi po Celju zapeljala najkasneje čez slabo leto.

Avtotehnika Celje lepo sodeluje s Šolskim centrom Celje Celje – Predzadnji ponedeljek v septembru so v podjetju Avtotehnika Celje organizirali novinarsko konferenco, na kateri so predstavili dobro sodelovanje gospodarstva in izobraževanja. Dvajset dijakov Šolskega centra Celje (1. in 2. letnik programa avtoservisni tehnik) bo namreč avtomobil Dacia Sandero s pomočjo mentorjev v celoti predelalo na električni pogon za daljše razdalje. Po končani prvi fazi predelave bo vozilo z enim polnjenjem lahko prevozilo približno 200 kilometrov, avto pa bodo v šoli neprestano nadgrajevali (mu povečevali domet, krajšali čas polnjenja, vgradili sončne celice).

n Jure Beričnik

3. oktobra 2013

Esotech bo obnavljal CČN na Jesenicah Jesenice, Velenje, 30. septembra – Župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger in predsednik uprave družbe Esotech Velenje Marko Škoberne sta v ponedeljek na Jesenicah podpisala pogodbo za izgradnjo terciarne stopnje čiščenja odpadne vode na Centralni čistilni napravi Jesenice. Pogodbena vrednost znaša 6.500.000 evrov, dela pa bodo končana do 1. septembra 2014. Kot je že pred časom za Naš čas dejal Škoberne, so projekti v vodooskrbi nov velik poslovni izziv za družbo Esotech. V okviru projekta vodooskrbe Šaleške doline bodo zgradili tri nove vodarne Grmov vrh, Mazej in Čujež. Pred poletjem so podpisali pogodbo za vodooskrbo občin Makole in Poljčane v porečju Dravinje, zdaj so pogodbo podpisali za obnovo jeseniške čistilne naprave za komunalne odpadne vode, upajo pa tudi na pogodbo za pripravo pitne vode v Novem mestu. Kot partnerji bodo sodelovali tudi v Prekmurju in pri čiščenju porečja Sotle. S področja vodooskrbe pričakujejo v naslednjih dveh letih prihodke v višini 30 milijonov evrov. n mkp

Razdelili sredstva za kmetijstvo Velenje, 26. septembra – Na velenjski občini so zaključili letošnji javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Finančna sredstva v višini dobrih 27.220 evrov so bila namenjena za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu in naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Za vse štiri ukrepe so prejeli 41 vlog. Sredstva so bila odobrena 37 vlagateljem, 4 vloge pa so bile zavrnjene oziroma ovržene. Vlagateljem so odobrili 26.525 evrov. Vsi vlagatelji, ki so jim bila sredstva odobrena, morajo najkasneje do konca novembra 2013 vložiti zahtevke za izplačilo odobrenih sredstev in jim priložiti dokazila o izvedenih vlaganjih ter aktivnostih. n

Ponudbo obogatili še z namazi Arja vas – V mlekarni v Arji vasi so že pred časom napovedali, da bodo paleto izdelkov obogatili še z novostjo – sirnimi namazi. Po zagotovilih vodstva podjetja predstavlja novost tržni, predvsem pa tehnološki izziv. Letos so v mlekarni že nekajkrat potrdili, da se slednjih ne bojijo. Mlečni namazi naj bi v prihodnje pomembno vplivali na rezultate poslovanja, saj so prvi slovenski namazi brez konzervansov in aditivov ter tako kot vsi njihovi izdelki tudi ti ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov. n tp

Nenad Milosavljević, direktor Avtotehnike Celje (levo), in Igor Lupše, ravnatelj Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje

Poškodovano Dacio Sandero so izbrali v Avtotehniki Celje in jo bodo najprej kleparsko popravili, sledila bo demontaža delov in vgradnja novih komponent.

Direktor Avtotehnike Celje Nenad Milosavljević je ob tej priložnosti poudaril: »V našem podjetju želimo sodelovati z najbolj usposobljenimi sodelavci, zato vedno podpira-

lejte! g e r p s e N

t s u p o p 5% 1 e t i t s e i c r i n v o Izko z o ev k s r a è u za sm a. r b o t k o do konca

Gorenje širi maloprodajno mrežo

V Murski Soboti so Gorenjev studio lepo sprejeli.

Gorenje širi svojo maloprodajno mrežo na slovenskem trgu. V Murski Soboti so prejšnji teden odprli svoj peti studio s celovito ponudbo svojih izdelkov. Salon se razprostira na 400 kvadratnih metrih prodajnih površin in ponuja širok izbor kuhinj, kopalnic, bele tehnike, ma-

lih gospodinjskih aparatov, posode, bojlerjev, toplotnih črpalk. V sklopu centra deluje tudi sodoben servis Gorenja. »Novi studio v Murski Soboti pomeni pomembno dopolnitev lastne maloprodajne mreže, hkrati pa priložnost za pomurske kupce, ki lahko odslej najdejo celotno Go-

renjevo ponudbo na enem mestu,« je ob odprtju dejala Marina Borkovič, direktorica Gorenja Studia. Ob tej priložnosti je Gorenje mamici z neozdravljivo boleznijo s tremi nepreskrbljenimi otoki podarilo povsem opremljeno kuhinjo. n

* * * * t s o Odlièn gu Alp na pra

EL **** NOV HOT h! na Golte

Veè informacij - 24 ur na dan

03 839 11 00

www.golte.si

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

3. oktobra 2013

Bomo brez davčnega urada?

ju zunaj naše regije.« ti ni dovolj prostora za preselitev, zato bi Očitno pa se težnje, da se davčni urad seli, tovrstne logistične težave zagotovo bistvenadaljujejo. Zato sta pismo na vse odgovorno vplivale tudi na poslabšanje storitev za ne poslala v teh dneh še poslanec SD Sreč- občane. Tukaj dobijo hitro in strokovno ko Meh in PS Jože Kavtičnik. V njem sta obravnavo, imajo urejena parkirišča. Novi zapisala, da sta pričakovala ukrepe urad v Celju pa bi bil pristojen poArgumentom iz tega okolja nihče ne prisluhne – Že marca je za boljše in učinkovitejše delo leg tukajšnjega območja tudi za protestiral velenjski župan Bojan Kontič, zdaj pa sta odprto pismo Ukinitev davčnih uradov, ne pa sprecelotno Zasavje in se nikakor Davčnega minjanje oziroma ne bi mogel odzivati na uteodgovornim poslala še poslanca Srečko Meh in Jože Kavtičnik reorganizacijo urada lahko čene postopke, kot je na mreže primer odmerjanje nadopomeni začetek Mira Zakošek gospodarsko središče Savinjsko-šaleške re- od števila starejdavčnih mestil za stavbna zemljiukinjanja tudi gije. V občini je registriranih kar 2.108 po- ših, kar je značiluradov v šča, kar v Velenju naredidrugih državnih O tem, da naj bi Velenje, peto največje slovnih subjektov. Premogovnik Velenje in nost le redkih sloSloveniji. jo že v začetku leta in tako institucij mesto v Sloveniji in veliko gospodarsko Gorenje sta največji gospodarski družbi da- venskih občin in kaže »Posledično pravočasno zagotovijo prilive, središče, ostalo brez davčne uprave, »se leč naokoli in samo v Velenju zaposlujeta na to, da se bo dolgoročno še veje realno pričakodrugje pa bistveno kasneje. govori« že nekaj časa. Tako je že marca skoraj 10 tisoč ljudi. V letu 2011 sta sami čala in razvijala. vati, da bo prisotnost de»Seveda pa bi se s to ukinitvijo zmanjžupan Mestne občine Velenje Boustvarili kar 822,1 milijona evrov priTo je po mnenju župana več kot dovolj lavcev davčnih uradov na terenu zato manj- šalo tudi število delovnih mest v Velenju, jan Kontič na takratnega predhodkov. Delovnih mest v občini argumentov, da je občina upravičena do ša. Prepričana sva, da bi takšna sprememba povečalo pa bi se v Celju. Davčna uprava bi Davčna sednika vlade Janeza Janšo, pa je 16.667. davčnega urada, ki je skupaj s sedeži dru- zmanjšala učinkovitost dela davčnih ura- se z ukinitvijo odmaknila od zavezancev, tauprava bi na mandatarko za sestavo Ob tem pa se v Velenje gih upravnih organov (Zgornja Savinjdov na terenu in povzročila nepotreb- ko glede svojih storitev kot tudi prepotrebse z ukinitvijo vlade Republike Slovenije dnevno vozi na delo ali v šo- ska dolina) pristojno za 62 tisoč no delo z reorganizacijo oziro- nega nadzora zavezancev, ki davkov ne oburada v Velenju mag. Alenko Bratušek in na lo okoli 10 tisoč ljudi. Obči- prebivalcev. Župan je še doma združevanjem in obliko- računavajo in ne plačujejo,« sta še zapisala Velenje je v. d. generalnega direktorja na ima 32.869 prebivalcev. dal: »Nedopustno je, da se vanjem novih uradov,« sta Kavtičnik in Meh in izrazila še bojazen, da odmaknila od pomembno Davčne uprave Republike Gostota naseljenosti občine ukine tako pomemben med drugim zapisala in bi se ukinitev davčnega urada nadaljevala zavezancev Slovenije Tomaža Peršeta nain njene bližnje okolice je viš- upravni organ v našem gospodarsko dodala, da se ne moreta tudi v drugih državnih službah z obrazložislovil pismo, v katerem je izraja od povprečne slovenske. Pov- mestu, ne glede na to, strinjati s pojasnili Davč- tvijo, da če je nekaj združeno na enem posredišče, tukaj je zil ogorčenje nad tem, da naj bi bil prečna starost občank in občanov je kam se ga priključi, saj ne uprave, ki pravi, da se dročju, je lahko tudi na drugih. registriranih več kot n v Velenju ukinjen sedež območnega urada nižja od slovenskega povprečja in se dviga v takšnem obsegu svoje za občane nivo kakovo2.100 gospodarskih Davčne uprave Republike Slovenije. počasneje kot drugje v Sloveniji. Velenje je funkcije, kot jo ima s svosti storitev ne bo zmanjsubjektov Župan je v pismu med drugim poudaril, ena od občin z najvišjim naravnim prira- jega trenutnega sedeža, ne šal. Tega ne verjameta, saj da je Mestna občina Velenje upravno in stom, število najmlajših občanov je večje more odigrati v nobenem kradenimo v Celju trenutno ni-

Goltem dokapitalizacija, ne stečaj Zaradi velikega razvojnega zamaha, ki finančno ovira normalno poslovanje, predlagajo dokapitalizacijo – Večina občin, ki so solastnice tega centra, pa tudi drugih lastnikov dokapitalizacijo podpira, o njej pa se bodo odločili na skupščini Mira Zakošek

S presenečenjem smo v zadnjih dneh poslušali informacije o tem, da grozi Goltem stečaj. Preverili smo jih pri direktorju Golt Ernestu Kovaču. »To je daleč od resnice. Res pa je, da smo lastnikom predlagali dokapitalizacijo, ampak predvsem v smislu nadaljnjega razvoja družbe. Smo v polnem zagonu in zagotavljam, da bomo tudi to sezono naj smučišče v Sloveniji, da

bodo imeli na naših stotkov ceneje. Ponujasmučiščih obiskojo tudi penzionske Večina občin valci zares vrpakete v tako imese je že izrekla hunsko smunovani »first miza dokapitalizacijo, ko, primerljivo nute« ponudbi. zanjo se ogrevajo tudi s smučišči na Nekaj rezervacij drugi lastniki, o njej zahodu,« pravi že imajo, kar je pa bodo odločali na Kovač. velik napredek v skupščini družbe S predprodajo primerjavi s prejsmučarskih vozovšnjimi sezonami. Sonic so že začeli, tisti, delovanje so vzpostavili ki bodo dovolj pohiteli, si z nekaj novimi agencijami, jih lahko priskrbijo tudi po 20 od- ki bodo tržile njihove kapacitete,

ATRIUMov ARHITEKTURNI KOTIČEK Mestna občina Velenje občanke in občane obvešča, da smo 2. oktobra 2013 v Galeriji Velenje odprli ARHITEKTURNI KOTIČEK – informacijsko središče za arhitekturo. V ARHITEKTURNEM KOTIČKU občankam in občanom omogočamo brezplačne posvete s strokovnjaki za področje arhitekture in krajinske arhitekture. O gradnji, obnovah, prenovah, urejanju domov in vrtov v ARHITEKTURNEM KOTIČKU brezplačno svetujejo Robert Bah, univ. dipl. inž. arh., Kaja Flis, dipl. inž. kraj. arh., Aleksandra Dolenec Gojević, univ. dipl. inž. arh., Gregor Gojević, univ. dipl. inž. arh., Saša Piano, univ. dipl. inž. kraj. arh., Linda Sušec, dipl. inž. kraj. arh. in Rok Ževart, univ. dipl. inž. arh. ARHITEKTURNI KOTIČEK je odprt vsak torek med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro. ARHITEKTURNI KOTIČEK je lahko za občane brezplačen, ker je del mednarodnega projekta ATRIUM, soﬁnanciranega s strani programa Jugovzhodna Evropa.

povezali pa so se predvsem z belgijskimi, nizozemskimi in nemškimi agencijami, od koder so imeli v poletni sezoni veliko obiskovalcev. Z njimi se dogovarjajo za pakete že za naslednje poletje. V teh gospodarsko in finančno težkih časih so seveda še posebej zahtevne naložbe, brez katerih pa si na Golteh nadaljnjega razvoja ne znajo predstavljati. Predvsem bi radi, da bi bilo čim prej zgrajenih 40 apartmajev. Zato so se odločili, da se s to investicijo - apartmaji so napol dograjeni - dezinvestirajo. Poiskali so partnerja, ki bo apartmaje dogradil in jih bodo potem prodali. Tako bodo izboljšali poslovanje družbe in dokončali apartmaje, česar sami trenutno ne bi mogli. Seveda si ob tem zelo želijo, da bi jih tisti, ki jih bodo kupili, tudi zapolnili tako v zimskem kot letnem času. Za letos ne napovedujejo pomembnih vlaganj v žičniško infrastrukturo. Se pa že ozirajo v prihodnost. Končujejo namreč projekt nove šestsedežnice Kladje. Upajo, da bodo vso zahtevno dokumentaS pripravo dokumentacije za štirisedežnico Kladje vredno okoli 8 milijonov evrov so v zaključni fazi. Uresničili jo bodo skupaj z Rdečo dvorano Velenje, če bo šlo vse po sreči, pa jo bodo začeli graditi v prihodnjem letu. Naložba bo veljala 8 milijonov evrov.

cijo zbrali v najkrajšem možnem času, da bodo pridobili nepovratna sredstva in žičnico prihodnje leto tudi začeli graditi. To naložbo naj bi udejanjali v sodelovanju z velenjsko Rdečo dvorano, vredna pa bo okoli 8 milijonov evrov. To bo ogromna pridobitev, gre za dva kilometra dolgo sedežnico, ki bo njihova smučišča povezala z ljubensko stranjo. Potem bodo res postali pravo smučišče. Zaradi vseh teh načrtov predlagajo dokapitalizacijo, o kateri se v teh dneh izrekajo na sejah svetov občin, sliši pa se tudi, da se bo zanjo odločila večina ostalih lastnikov. O njej bodo odločali na skupščini družbe. Dokapitalizacijo potrebujejo zaradi velikih investicij, ki so jih imeli v

zadnjih letih, in zaradi novih, ki jih za nadaljnji uspešni razvoj nujno potrebujejo.

Bogat prireditveni program

Že v poletnih mesecih se je na Golteh veliko dogajalo, tako bo tudi jeseni, še posebej pa pozimi. Oktober bo potekal v znamenju lokalnih kulinaričnih dobrot in glasbenih prireditev. V goste bodo znova povabili Dalmatinsko klapo, ki je bila lani odlično sprejeta. Za zimsko sezono pa napovedujejo velik »ski opening«, žive jaslice in številna športna srečanja. Programe pripravljajo tudi v sodelovanju z okoliškimi smučarskimi klubi in šolami. n

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 6

UTRIP

OD SREDE DO TORKA Sreda, 25. septembra

Premierka je poslancem koalicije predstavila predlog sprememb proračuna za leto 2014 in bila po srečanju vesela, da se vsi strinjajo z ohranitvijo socialne države. Minister Virant je zavrnil pozive k pomilostitvi obsojenih zaradi vandalizma v času množičnih protestov. »Pomilostitev posameznikov, ki v druge udeležence protestov in policiste mečejo granitne kocke, razbijajo vse, kar jim pride pod roke, in s tem kazijo legitimne proteste, je nesprejemljiva,« je dejal. Isti minister je govoril še o drugi problematiki: povedal je, da je splošni vtis razprave na odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu o tem, kako Slovenija rešuje vprašanje izbrisanih, »izrazito pozitiven«. Zaradi dolga Telekomu v znesku 582 evrov je izvršitelj stranki LDS zarubil več predmetov.

lusconi, zagrozili s skupinskim odstopom, če bo njihov vodja izgubil sedež v senatu po obsodbi zaradi davčne utaje. V Atenah so ob koncu protifašističnega shoda izbruhnili spopadi med policijo in protestniki, ki so s kamni in zažigalnimi steklenicami napadli sedež stranke Zlata zora.

Petek, 27. septembra DZ je obravnaval predloga novel zakonov o političnih strankah ter volilni in referendumski kampanji. Kljub slišanim pomislekom so sklenili, da bo sledila nadaljnja obravnava.

Iz Sudana so poročali, da se je po krvavih protestih zaradi dviga cen goriva, v katerih je umrlo 33 ljudi, zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop predsednika Omarja Al Baširja. Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel resolucijo, s katero je obsodil uporabo kemičnega orožja v Siriji.

Nedelja, 29. septembra Bil je dan volitev. Lokalno oblast so izbirali na Portugalskem. Desnosredinska vlada je doživela velik poraz – po mnenju analitikov so jo volilci kaznovali predvsem zaradi

EU ni govorila. Skupaj sta pred kamere stopili Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji in Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. Dejali sta, da so »resno zaskrbljeni« zaradi določb zakona o davku na nepremičnine, in napovedali izpodbijanje zakona na ustavnem sodišču. Turški premier se je odločil za spremembe. Napovedal je, da bodo manjšine v Turčiji, predvsem kurdska, z novimi reformami dobile več pravic, ukinil pa je prepoved nošenja naglavnih rut v javnih službah.

Torek, 1. oktobra Na prvi dan novega študijskega leta je morala v zapor na Igu zdrav-

Z druge strani ocena so prišle vesti, da bodo ZDA 17. oktobra znova dosegle zgornjo dovoljeno mejo javnega dolga, ki jo bo treba ponovno dvigniti, ali pa bo država plačilno nesposobna. Borut Pahor je na okrogli mizi Razvojni cilji tisočletja ob robu Generalne skupščine ZN opozoril, da so razlike med revnimi in bogatimi največja grožnja miru in varnosti na svetu.

Četrtek, 26. septembra Vrhovno sodišče je potrdilo sodbo višjega, da je država javnim uslužbencem dolžna izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, ki jo je vlada izpodbijala z revizijo. Premierka Alenka Bratušek je odgovorila na namigovanje medijev, da so v stranki Pozitivna Slovenija sprti. Dejala je, da to nikakor ni res.

Bratuškova pravi, da ima Slovenija dovolj denarja za poravnavo svojih obveznosti.

Premierka je govorila tudi o obveznostih države. Zagotovila je, da ima Slovenija dovolj denarja za poravnavo svojih obveznosti, in pojasnila, da se vlada pogovarja z Banko Slovenije, kako ukrepati, če bodo stresni testi bank slabši od pričakovanj. V Italiji so poslanci stranke Ljudstva svobode, ki jo vodi Silvio Ber-

»Zaprtje« vlade Špela Kožar

Dogovora med republikanci in demokrati o financiranju ameriške zvezne vlade ni bilo in vse »vladne« turistične znamenitosti so zaprte do nadaljnjega; dvajset tisoč ljudi dnevno si ogleda Kip svobode, sedemsto deset tisoč dnevno pa več kot štiristo nacionalnih parkov. Neverjetno, kajne? Zaradi nesprejetja proračuna je čez noč ostalo na cesti skoraj milijon javnih uslužbencev. Ob spremljanju (še enega) Obamovega »spodrsljaja«, s katerim se bo, ne glede rešitev nastale situacije, zapisal v zgodovino, mislim na podobe iz dokumentarnega filma Michaela Moora o zdravstvenem sistemu »Sicko« - Hillary Clinton je v času mandata svojega moža začela boj za javno zdravstvo, a se je kmalu podredila volji lobijev in boj končala. Nadaljevala je v prvem mandatu Obame in nastal je t.i. Obamacare, s katerim menda veliko ameriških državljanov ni zadovoljnih, pa vendar demokrati s predsednikom na čelu pri tej reformi ne popuščajo. Obama je republikansko potezo označil za križarsko vojno, a tudi sam je naredil križ čez slabo tretjino delavcev, ki ne vedo, koliko časa bodo ostali brezposelni. Zavoljo zdravstvene reforme ... trenutno zaprtje se dogaja na plečih nedolžnih zavoljo zdravstvenega zavarovanja za nedolžne. Vesoljska agencija Nasa je na svojem spletnem profilu najprej pojasnila, da za zdaj zapira spletni račun, nato pa: Zbogom, ljudje, to situacijo boste morali rešiti sami. Poigravanje politikov z lastnimi volivci je doseglo zanimivo raven spopada – zavoljo političnega interesa je dovoljen knock out, popolna zmaga nad nasprotnikom. Ali je ta hudo poškodovan, nezavesten, morda celo trajno palariziran, ni pomembno.

Sindikati so sejo zapustili.

Bodo ZDA plačilno nesposobne?

3. oktobra 2013

Iz strank SLS in NSi so sporočili, da tudi po tem, ko sta jima premierka in finančni minister predstavila proračun, do njega ostajata kritična. Kritični so bili tudi predstavniki obrtnikov in malih podjetnikov. Dejali so, da so razmere v malem gospodarstvu kritične in ne prenesejo več dodatnih obremenitev – javno so zatorej povedali, da do 10. oktobra zahtevajo sestanek s premierko. Sejo ekonomsko-socialnih partnerjev pa so zapustili sindikati. Razočarani so bili nad količino gradiva, ki so ga dobili prepozno, Bratuškova pa jim je ob tem navrgla, da se ne zavedajo resnosti. Srbski urad za koordinacijo varnostnih služb je sporočil, da Parade ponosa v Beogradu, ki je bila predvidena v soboto, ne bo. Zgodovino sta pisala ameriški predsednik Barack Obama in njegov iranski kolega Hasan Rohani, ki sta se na kratko pogovorila po telefonu.

krčenja proračunskih sredstev in zvišanja davkov. V Avstriji so bili rezultati drugačni. Volilci so vladajoči rdeče-črni koaliciji sporočili, da so z njo zadovoljni, saj je ohranila večino sedežev v parlamentu. Še enkrat pa je bilo slišati opozorila o ameriškem dogajanju v gospodarstvu. Ker se kongres ni mogel zediniti glede sprejetja proračuna, je namreč grozilo, da lahko postane ameriška vlada prva neoperativna vlada v zadnjih 17 letih.

Sobota, 28. septembra

Ponedeljek, 30. septembra

Oglasil se je Janez Janša. Dejal je, da bo zaradi »imaginarnega načrtovanja pri proračunu« Slovenija padla s finančnih trgov, reševali pa nas bodo drugi. Pozval je, da je zdaj pravi čas, da bi se postavili po robu. Nekaj takšnega so sklenili storiti v Zvezi društev upokojencev. Sklenili so, da bodo storili vse, da KAD ostane samostojna družba ter poskrbi, da bo imela pokojninska blagajna vsako leto zagotovljenih 50 milijonov evrov.

Vlada je sprejela predlog proračuna za prihodnji dve leti. Minister Čufer je ob tem dejal, da vlada želi doseči cilj – izravnavo prihodkov

Pa vendar, politika je na eni in javno mnenje na drugi strani. Slednje je, ne glede na iluzornost obstoja demokratičnega sistema, še vedno tisti »sovražnik«, ki mora biti najbliže (Keep your friends close, but your enemies even closer); njegova največja moč, moč vsakega državljana zato je, da se poigrava z egom oziroma nečimrnostjo politika.

Volilci na Portugalskem so želeli spremembe, v Avstriji ne.

Razveselila nas je ves, da se bodo cene naftnih derivatov vendarle znižale.

Varnostni svet ZN je z resolucijo obsodil uporabo kemičnega orožja v Siriji.

in odhodkov do leta 2017. Poudaril je, da še ni potrebe, da bi razmišljali o prošnji za mednarodno pomoč. Da je nekaj na tem, je potrdila tudi ministrica Anja Kopač Mrak, ki se je mudila v Bruslju pri evropskemu komisarju za zaposlovanje in socialne zadeve, a z njim o pomoči

Obsojena zdravnica je začela prestajati polletno zaporno kazen.

nica Nada Cesarec (iz Brežic). Obsojena je bila, ker je poškodovancu poslala samo reševalno ekipo, sama pa je ostala na delu v ambulanti. Pred zaporom se je zanjo v znak podpore zbralo več zdravnikov. Slabe novice je napovedoval Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. V jesenski gospodarski napovedi Sloveniji so za letos napovedali 2,4-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda. Malo bolj spodbudna vest je prišla iz Vatikana. Tam se je namreč papež odločil, da bo vatikanska banka do konca leta zadolženi mariborski nadškofiji namenila 40 milijonov brezobrestnega posojila. Vroče pa je postajalo v ZDA. Barack Obama je republikance, potem ko so zavrnili začasno financiranje proračuna in s tem delno zaustavili delovanje vlade, obtožil »ideološke križarske vojne« proti njegovi zdravstveni reformi.

A pri nas tega še nismo dojeli, ne državljani, ki hodijo na proteste in vzklikajo protipolitične parole, recitirajo in pojejo, ne novinarji, ki tekamo za politiki zavoljo neke izjave, ki je le »kozmetični popravek« že slišanega. Ste videli kdaj teči Čučka ali Terčka? Če ste ob tem najprej pomislili na t. i. svinčene čase, v katerih ni bilo potrebno ali dovoljeno tekati, še en primer: Kdaj ste nazadnje videli teči novinarja BBC-ja ali CNN-a, uslužbenca dveh medijskih hiš, ki veljata za zgled novinarskih standardov? Nobenih standardov, nobenih pravil obnašanja. Kaj bi se zgodilo pri nas, če bi tretjina javnih uslužbencev pristala »na čakanju«? Verjetno bi prišlo do vsesplošnega revolta sindikatov, zaposlenih in še koga pred parlamentom. Morda se bo to zgodilo tudi pred ameriškim kongresom, a razlika je očitna: tako drastičen ukrep si je pri nas težko predstavljati. Zakaj? Edini razlog je prav tisti, ki še vedno razdvaja – nekoč smo imeli socialistično ureditev, ki (na srečo) še ni povsem izginila (Michael Moore je v svojem dokumentarnem filmu »Sicko« nekaj bolnih sogovornikov odpeljal čez mejo, na Kubo. Tistih, ki si v lastni državi ne morejo privoščiti zdravstvene oskrbe. Zdravniki so jih na Kubi oskrbeli brez odvečnih vprašanj, pomislekov, zapletov). Demokracija nasproti socializmu. Pri prvem imamo menda glavno besedo državljani, pri drugem menda le samovoljni tiran. »Zaprte« vlade v demokraciji – zveni tako tiransko ... n

Temperature rastejo Temperature se bodo na svetovni ravni do konca stoletja zvišale od 0,3 do 4,8 stopinje Celzija, morska gladina pa naj bi se zvišala od 26 do 82 centimetrov, kažejo izsledki petega velikega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki so ga objavili prejšnji teden v Stockholmu. Obenem so znanstveniki v poročilu izpostavili, da obstaja izjemno velika (95-odstotna) verjetnost, da je človek vzrok za več kot polovico segrevanja, ki so ga zabeležili v zadnjih 60 letih. Kot ugotavlja meteorolog Gregor Vertačnik z Agencije RS za okolje se je ozračje v Sloveniji na državni ravni v zadnjih 50 letih v povprečju segrelo za 1,7 stopinje Celzija, kar je nad svetovnim povprečjem. Vzhodni del države se je segrel bolj od zahodnega, posamezni meseci pa so od dolgoletnega povprečja odstopali tudi za pet stopinj Celzija. V večjem delu sveta so se temperature najbolj zviševale v času zime, medtem ko se V Sloveniji temperatura v zadnjih 50 letih najbolj dviguje poleti. Zime so se najbolj ogrele na severovzhodu. n

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 7

DRUŽBA

3. oktobra 2013

Napovedi niso obetavne Brezdomstvo je produkt družbe, so med drugim poudarili na srečanju Koordinacijske skupine za vprašanja brezdomstva v Velenju – Potrebno zavzetejše reševanje osipništva Tatjana Podgoršek

Velenje, 26. septembra – Center Hiša, Zavetišče za brezdomne osebe Velenje, je bila gostiteljca 14. srečanja Koordinacijske skupine za vprašanja brezdomstva v Sloveniji. Potekalo je v vili Bianca v Velenju, udeleženci pa so se na njem dotaknili tem: Hospic za brezdomne osebe in družine, ranljive skupine v skupnosti, osrednjo pozornost pa so namenili spremembam financiranja programov socialnega varstva ter nacionalnemu stanovanjskemu programu. »Gre za področji, na katerih je težav, povezanih z brezdomstvom v Sloveniji, največ. Sploh pa vzbujajo skrb spremembe v financiranju. Očitno bodo vsi programi za področje brezdomstva v prihodnje odvisni od evropskih sredstev. To so slabe napovedi, zlasti za manjše programe. Obstaja resna bojazen, da se bo tisto, kar se je gradilo na podro-

S srečanja

Zmanjševanje financiranja za ranljive skupine je nesprejemljivo

čju brezdomstva v zadnjih 15, 20 letih, zbrisalo v naslednjih dveh letih,« nam je dejal eden od koordinatorjev srečanja Bojan Kuljanac iz Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, in nadaljeval: »V

Bojan Kuljanac o tem, koliko ljudi je v Sloveniji vključenih v programe brezdomstva in ali povsod v Sloveniji delujejo ustanove za brezdomce: »Zanesljivih podatkov o vključenosti oziroma številu brezdomnih oseb ni, so bolj ugibanja. Kajti, odvisno je od tega, kako kdo poimenuje brezdomstvo. Nekdo ima lahko v mislih le ulične brezdomce, drugi ljudi, ki

predlogu nacionalnega programa se namreč brezdomstvo ne rešuje preventivno, kaj šele kurativno. Preložiti tudi to breme na občine, pa je neodgovorno od države, kajti brezdomstvo je produkt te družbe.«

živijo v neprimernih stanovanjih … V naših poročilih govorimo o blizu 2.300 brezdomnih osebah, po zadnji raziskavi pred dvema letoma je število precej nedorečeno - giblje se od tisoč do 10 tisoč. V koordinacijsko skupino je vključenih 15, 16 organizacij, med katerimi je večina zavetišč. Ta so v vseh večjih mestih, a so zelo različna. Ponekod imajo kontejnerje, drugje so prostori bolj urejeni. Mislim, da progam za brezdomce ne obstaja le v Beli Krajini.«

Sonja Bercko, direktorica Zavoda inštituta Integra Velenje, ki upravlja velenjsko Center Hišo, je ob tej priložnosti menila, da je zmanjševanje financiranja na račun najbolj ranljivih skupin v družbi nesprejemljivo. Število uporabnikov strmo narašča, s težavami brezdomstva, ki so zelo kompleksna, se ukvarja zgolj ministrstvo za delo, družino in enake

možnost. Lokalne skupnosti (ene so bolj, druge manj vpete v to) pa so bolj ali manj prepuščene same sebi. Črpanje denarja iz evropskega socialnega sklada bo narekovalo spremembe pri skrbi za ranljive skupine tudi v mestni občini Velenje. Potrebno se bo – meni Berckova - 'odpreti v regijo', s skupnimi močmi zagotavljati nastanitve tudi drugim uporabnikom ... »Mislim, da bomo morali nameniti več pozornosti osipništvu, razmišljati o skupinah, ki lezejo v brezdomstvo. Pri tem ne

Vabljeni danes, 3. oktobra 2013, ob 16. uri. Predstavili bomo projekt Blok 6 in delovanje TEŠ. Po predstavitvi bo sledil še ogled proizvodnje in gradbišča bloka 6. Vljudno vabljeni.

Da bodo poti s kolesom še varnejše Velenjska občina kolesarske poti razvija v mestu, pa tudi regijsko – Še letos naj bi začeli urejati nekaj novih odsekov, regijski projekti pa tečejo počasneje Bojana Špegel

Dan odprtih vrat TEŠ vsak prvi četrtek v mesecu

moremo izpustiti mladih, zaradi katerih osipništvo tako strmo narašča, mladih brez izobrazbe. Prav tako ne moremo zaobiti oseb s kombiniranimi vedenjskimi motnjami, oseb s težavami v duševnem zdravju. Poleg osipništva je v tukajšnjem okolju vse bolj pereča zasvojenost.« Po mnenju sogovornice je učinkovitih preventivnih aktivnosti premalo. Pri pripravi programov bo potrebnega več znanja, več denarja, inovativnejši pristop.

Velenje, 23. septembra – V nedeljo se je končal Evropski teden mobilnosti. V tem času smo velikokrat slišali, kako prav bi bilo, če bi se manj vozili z avtomobili in več z javnim prevozom ter kolesi. Verjetno bi se s slednjimi še več, če bi imeli bolje urejene kolesarske poti. Tega se zavedajo tudi na MO Velenje, kjer po besedah mag. Katarine Ostruh kolesarstvo razvijajo na treh različnih ravneh. »Na eni strani je mestno kolesarsko omrežje, sledi rekreativno ter regijsko,« pravi. Da povedano še bolj utemelji, k temu doda: »V prvi vrsti dopolnjujemo kolesarske povezave, tako da dobimo sklenjeno omrežje, v prihodnje pa se bomo lotili tudi infrastrukturnih težav, odpraviti želimo črne točke.« Zato so v velenjski občini tudi letos nadaljevali urejanje kolesarskih poti. Uredili in asfaltirali so kolesarsko pot APS–Jezero, ki predstavlja novih 300 metrov povezav v mestnem kolesarskem omrežju. Zanjo so namenili 40 tisoč evrov. Odprli so jo v ponedeljek popoldne, ko so v okviru Pikinega festivala prav na njem začeli 8 kilometrov dolgo družinsko kolesarje-

do Tomšičeve, vendar imamo tam nekaj težav zaradi lastništva zemljišča.« Naša sogovornica poudari, da so po lanskih poplavah letos popravili tudi del kolesarske poti v Paki.

Kdaj s kolesom do Mislinje?

Katarina Ostruh: »Urejanje kolesarskih poti bomo nadaljevali tudi letos.«

nje okoli jezer. Letos bodo začeli urejati nadaljevanje te kolesarske poti od APS do stare kinodvorane. »Načrtujemo tudi dopolnitev kolesarskih površin na Gorici ob Goriški cesti, uredili jih bomo tudi ob Efenkovi cesti proti Selu. Na Efenkovi nameravamo urediti mešan promet, v katerem bodo kolesarji, pešci in vozniki enakovredni. Uredili bi radi tudi del kolesarske poti pri železnici od Jagra

Že nekaj časa se na MO Velenje ukvarjajo z ureditvijo finančno zahtevnega odseka kolesarske poti Huda luknja, ki bo povezala Velenje in Mislinjo. Prejšnji teden so podpisali pogodbo z izvajalcem za izdelavo idejnega projekta. »Projekt delamo skupaj z Občino Mislinja in Direkcijo za ceste RS. Načrtujemo, da bomo prihodnje leto pridobili potrebno gradbeno dokumentacijo, nato pa se bo lahko začela gradnja – kdaj natančno, je težko reči.« Doslej so v urejanje kolesarske poti Huda luknja vlagali občinska sredstva, za idejni projekt, ki je sedaj v izdelavi, bodo odšteli 33 tisoč evrov. Računajo, da bodo za vso potrebno dokumentacijo odšteli še 120 tisoč evrov. Ker gre za državno kolesarsko povezavo, računajo, da bodo večino sredstev pridobili iz evropskih virov. Teren do Hude luknje je namreč zelo zahteven, zato bo izgradnja kolesarske poti draga. »Tekla bo po soteski, kjer cesta večkrat prečka reko, kolesarska pa mora prečkati tako reko kot cesto. Na poti je 6 mostov in 3 tuneli, ki jih bomo morali sanirati, večino mostov pa zgraditi na novo,« doda Katarina Ostruh. Trasa pa bo tekla po progi nekdanje železnice. Skozi Velenje teče šest regijskih kolesarskih povezav. Naslednja, ki jo bodo začeli urejati, bo povezava med občinami Velenje, Šoštanj in Dobrna. »To bo povezava Podgorje–Vinska Gora. Računajo, da bodo idejni projekt izdelali leta 2014. n

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 8

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

3. oktobra 2013

Ravne od zdaj čistejše, ekološko bolj osveščene Srečko Potočnik o pomenu urejene javne kanalizacije za krajane: »Dolgo smo čakali ta dan in ga dočakali. Pridobitev je za nas zelo pomembna, saj bo prispevala k večjemu varovanju narave, okolja. Od zdaj ne bo več smradu, ki smo ga v naselju kar pogosto zaznali. 813 evrov je za dobrino moralo prispevati vsako gospodinjstvo, ki se je priključilo na javno kanalizacijo, kar menim, da kljub krizi ni previsok strošek. Posebej še, če pogledamo, kaj nam zagotavlja, kakšne so njene prednosti.«

Na 4,1 kilometra dolgo kanalizacijsko omrežje se je priključilo 66 gospodinjstev – 73 odstotkov denarja iz sredstev za regionalni razvoj - Priključek 813 evrov Tatjana Podgoršek

Ravne pri Šoštanju, 25. septembra – Ena od večjih prireditev, s katerimi so letos v občini Šoštanj zaznamovali občinski praznik, je bila slovesnost v krajevni skupnosti Ravne. Na njej so predali v uporabo 4,1 kilometra dolgo kanalizacijsko omrežje. Naložba je stala dobrih 564 tisoč evrov, od tega je zanjo lokalna skupnost pridobila 73 odstotkov denarja ali 401 tisoč evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, blizu 70 tisoč evrov je primaknila sama. Na omrežje se je priključilo 66 gospodinjstev, priključek pa jih je stal 813 evrov.

Čakali tri leta

Vidno zadovoljen predsednik

Z otvoritve kanalizacije Ravne–center. Trak so svečano prerezali šoštanjski župan Darko Menih, oba podžupana Viki Drev in Vojko Krneža, predsednik KS Ravne Jože Sovič in direktor izvajalskega podjetja Josip Petrak.

Krajevne skupnosti (KS) Ravne Jože Sovič je med drugim zbranim dejal, da bodo Ravne od zdaj čistejše, ekološko osveščene. Na ta trenutek so čakali približno tri leta. »Pred izgradnjo kanalizacijskega omrežja smo želeli rešiti oskrbo s kakovostno pitno vodo, a nas je skrb za okolje, za zdravo življenje prehitela. Mislim, da se je že pokazalo, da je bila kanalizacija bolj potrebna kot oskrba z vodo. Desni krak Raven je sedaj v celoti »pokrit«, na le-

vem pa ostajajo posamezne hiše, ki za zdaj še nimajo urejene kanalizacije. Zanje pridobivamo gradbeno dovoljenje. Nekateri krajani so bili nejevoljni, ker so se dela izvajala v času največje vegetacije, danes pa mislim, smo zadovoljni vsi.« Sovič je še povedal, da so hkrati s kanalizacijo gradili še vodovod, posodabljali telekomunikacije.

Že 90-odstotna pokritost

Po besedah Darka Meniha, šoštanjskega župana, je naložba za občino precejšen strošek. »Ko pa ga analiziramo, smo lahko zelo zadovoljni. V zadnjem času v lokalni skupnosti namenjamo veliko pozornosti čistejšemu okolju, varovanju narave, vodotokov. Ta projekt bo izdatno pripomogel k temu, je samo dokaz več, da je to res.« Po njegovih zagotovilih bodo nadaljevali aktivnosti za ta področja v krajevni skupnosti v jeseni. Ob tej priložno-

Mi pa vrtec zidamo, zidamo … V Šoštanju položili temeljni kamen za enega največjih vrtcev v državi – Več kot 5,3 milijona evrov vreden projekt javno–zasebnega partnerstva narejen do 1. septembra prihodnje leto

Trenutek, ki so si ga dolgo želeli

»Trenutek, ki smo si ga dolgo želeli in težko pričakovali, je svečan. To se mi pozna tudi na glasu, ker se mi

Izpolnili zahteve nacionalnega operativnega programa

Da je Občina Šoštanj z izgradnjo kanalizacije v Ravnah naredila velik in pomemben korak k čistejšemu

Mag. Milena Brusnjak, ravnateljica Vrtca Šoštanj: »Danes verjamemo, da bo uresničena naša dolgoletna želja po novih prostorih, zato bomo zaposleni in otroci Vrtca Šoštanj vsak do lahko varno sprehajali po gradbišču) niso položili le temeljnega kamna za izgradnjo objekta, ampak tudi za partnersko sodelovanje. »Naša zaveza najmlajšim je skrb za zagotavljanje dobrega, varnega učnega okolja, v katerem se bodo raz-

Tatjana Podgoršek

Šoštanj, 27. septembra – Mi pa vrtec zidamo, zidamo …, so prepevali malčki iz Vrtca Šoštanj na svečanosti minuli petek dopoldan; na njej sta tamkajšnji župan Darko Menih in Robert Hudournik (direktor za ekonomiko in finance podjetja Esotech Velenje) položila temeljni kamen in s tem naznanila začetek izgradnje novega vrtca. Naložba je brez opreme in DDV-ja vredna več kot 5,3 milijona evrov. Denar bo zagotovila lokalna skupnost, ki gradi vrtec na osnovi javno-zasebnega partnerstva. Pogodbo je podpisala z na razpisu izbranim najugodnejšim ponudnikom - družbo Esotech – za 15 let, vsako leto pa bo za ta namen odvedla več kot 687 tisoč evrov. Vrtec bo stal na območju bivše osnovne šole Biba Roecka in bo med največjimi v državi. V njem bo prostora za 16 oddelkov. Svojemu namenu naj bi objekt z novo opremo predali 1. septembra prihodnje leto.

sti se je Menih zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izvedbi projekta, tudi krajanom.« Mislim, da ne smejo bentiti zaradi prispevka. Ponekod je še precej višji.« Z omenjeno naložbo so – po besedah Meniha – poskrbeli, da je na javno kanalizacijsko omrežje priključenih 90 odstotkov gospodinjstev v lokalni skupnosti.

Člani projektne skupine so dobili odsevne brezrokavnike in čelade za varno spremljanje izgradnje vrtca.

Na priložnostni slovesnosti je Robert Hudournik presenetil ravnateljico Vrtca Šoštanj mag. Mileno Brusnjak s čekom v vrednosti 5.000 evrov za nakup didaktičnih ter učnih pripomočkov.

trese,« je dejal v nagovoru zbranim na slovesnosti Darko Menih. Med drugim je menil, da je izgradnja novega vrtca za lokalno skupnost izjemno pomembna, je dokaz več, da

vzgoji in izobraževanju, ki se ponaša v okolju z več kot 230-letno tradicijo, namenjajo veliko pozornosti. »Štiri enote vrtca na različnih lokacijah ne izpolnjujejo zahtevanih

prostorskih normativov. Nov vrtec jih bo združil pod eno streho, zadovoljil bo predpise, bo pa tudi lep, moderen in funkcionalen. Ker sem po izobrazbi pedagog, sem zelo vesel tudi, ker bo objekt stal na območju, kjer se je že izvajala vzgojno-izobraževalna dejavnost. Naložba bo za lokalno skupnost velik finančni zalogaj.« Poleg izgradnje vključuje še stroške financiranja, vzdrževanja in obratovanja objekta, rušenja bivše šole, prestavitev toplotne podpostaje in izgradnjo povezovalnega dela med športno dvorano in vrtcem, v katerem bodo fitnes in prostori športnih klubov. Menih se je zahvalil občanom za strpnost med rušenjem bivše šole in pomoč pri pridobivanju služnostnih soglasij. Po besedah Roberta Hudournika (poleg donatorskega čeka v vrednosti 5.000 evrov je razdelil članom projektne skupine vrtca čelade ter odsevne brezrokavnike, da se bo-

okolju, je menil tudi Primož Rošer, vodja poslovne enote Vodovod kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje. »Lokalna skupnost nam je zaupala projektiranje, koordinacijo in nadzor nad izvedbo projekta. Z zaključkom teh del je v občini Šoštanj zgrajena vsa javna kanalizacija, ki jo zahteva nacionalni operativni program za obvezno opremljena območja. Priložnostni kulturni program so pripravili ravenski kulturni zanesenjaki, blagoslovitveni obred pa kaplan Janez Kozinc. n

dan budno spremljali spremembe na gradbišču. Poleg odličnih vzgojiteljev so sodobni kabineti, igralnice, igrala … pomembni na poti naših najmlajših do prvih korakov odraščanja, do prvih korakov samostojnosti, izkušenj pri učenju in pridobivanju znanja.« vijali tudi v naše bodoče sodelavce.« Poleg malčkov iz Vrtca Šoštanj so popestrili priložnostni kulturni program še člani godbe veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje. n

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

3. oktobra 2013

Vsako leto več bralcev Splošna knjižnica Mozirje praznuje 40-letnico delovanja – Poleg knjig, informacij tudi prireditve ter projekti – Aktivnosti za nove prostore na mrtvi točki

Sovin kotiček

Konec lanskega leta je bilo vpisanih nekaj manj kot 4.000 aktivnih članov, od tega v knjižnici Mozirje nekaj več kot 2.600. Na novo se jih je lani vpisalo 283. Vsi člani so knjižnice obiskali 47.662- krat zaradi izposoje gradiva, na dom pa so si izposodili 120.721 enot knjižničnega gradiva.

Bodoči intelektualci, pozdrav. Z oktobrom se je pričelo novo študijsko leto in znova se bomo izobraževali tako formalno kot neformalno. Veliko količino časa bomo preživeli v predavalnicah, za računalniki in bukvami. V barih bomo diskutirali o perečih tematikah vse do jutranjih ur, plesali v klubih in se mastili s hitro hrano, čez dan pa si privoščili tajsko, indijsko, srbsko, slovensko ... kuhinjo z nam dobro poznanimi študentskimi boni. Ko se boste za vikende vračali v Šaleško dolino pa bodo za vas poskrbele babice in mamice, ter Šaleški študentski klub. Razvajali vas bomo z ugodnostmi za naše člane, kot so subvencioniran prevoz v Maribor in Ljubljano, za vas bomo organizirali razna predavanja, delavnice, okrogle mize, izobraževanja, da pa bomo bolj zdravo živeli je na voljo tudi subvencionirana rekreacija. Letna članarina za knjižnico Velenje je z našo kartico več kot pol cenejša, prav tako tudi vstopnice za številne dobre žure, koncerte in kino. Na naši spletni strani http://www.ssk-klub.si/ si lahko ogledate še druge ugodnosti, ki vam jih ponuja naše članstvo. Sedaj, ko ste prebrali, koliko stvari lahko koristite vas verjetno zanima, kako postati član ŠŠK. Nič lažjega, pridite si urediti študentsko prehrano in s seboj prinesete vpisni list ali pa nas obiščite med uradnimi urami ŠŠK. Članstvo pri nas je popolnoma brezplačno, najdete pa nas na Šaleški cesti 3 oziroma na desni strani Rdeče dvorane.

knjižnice sodita še zbirka Mozirje in Mozirjani ter zbirka Aleksandra Videčnika.«

Tatjana Podgoršek

Splošna knjižnica Mozirje je minuli petek pripravila prvo od petih prireditev, s katerimi bo zaznamovala 40-letnico delovanja. Osrednja pa bo jutri (v petek) ob 19. uri v dvorani mozirskega kulturnega doma. Njen gost bo pisatelj Feri Lainšček. Po besedah Petre Širko Poljanšek, direktorice knjižnice, sodi mozirska med 58 splošnimi knjižnicami v Sloveniji med mlajše po stažu. Zajema dejavnost 7 krajevnih knjižnic, gorsko izposojevališče na Golteh pa je prvo v državi. »V knjižnici zbiramo, obdelujemo, hranimo in posredujemo knjižnično gradivo za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, torej za več kot 16 tisoč prebivalcev. Pri knjižničnem gradivu smo že dosegli minimalni standard za splošne knjižnice, to so 4 knjige na prebivalca. Na knjižnih policah je več kot 90 tisoč enot, od tega 84 tisoč knjig. Lani smo kupili 3.290 enot knjižničnega gradiva. Pod okrilje

V okviru domoznanske čitalnice Osrednje knjižnice Mozirje zbirajo in odkupujejo stare razglednice z območja Zgornje Savinjske doline. Doslej so jih odkupili že blizu 100.

Poleg izposoje, informacij še vrsta prireditev

Občani v Zgornji Savinjski dolini so pridni bralci, spodbudno pa je tudi, da jih je vsako leto več. Vsaj delček k temu prispeva bralna značka za odrasle, ki so jo letos organizirali devetič. V kulturno dogajanje se knjižnica vključuje še z drugimi aktivnostmi. Letos je že organizirala 25 različnih prireditev: od predavanj, galerijskih večerov, razstav, delavnic, predstavitev knjižničnega gradiva do večerov v domoznanski čitalnici. Med obsežnejšimi in zahtevnejšimi projekti nam Širko Poljanškova omeni dva: Obraz dediščine, katerega nosilec je Muzej Vrbovec Nazarje, ter vzpostavitev biografskega leksikona celjskega območja in Zasavja. Slednji je zasnovan kot spletni portal.

Reševanje prostorske stiske na mrtvi točki

V osrednji in tudi krajevnih knjižnicah se že več let srečujejo s prostorsko stisko. Razpoložljivi prostori ne dosegajo priporočenih standardov in normativov. »Skupaj z Občino Mozirje si pri-

zadevamo za preselitev knjižnice v nadstropje Mercatorjevega centra, a za zdaj zaradi krize vse ostaja na mrtvi točki.«

Študentska prehrana. Vse do konca oktobra si lahko uredite bone. Delovni čas Ponedeljek: 10:00-14:00 Četrtek: 14:00-18:00 Petek: 14:00-18:00 Obeta se: spoznavni žur študentov v Mariboru, Ljubljani in Velenju, KNAP ŽUR z odličnimi glasbenimi izvajalci. Več informacij vnaslednji številki Našega časa.

n pk

Petra Širko Poljanšek: »Vse novosti bomo prilagajali uporabnikom in potrebam svojega okolja.«

Solčavska moda skozi čas Stoletje stari, a povsem novi kostumi Barbare Trobentar navdušili

Poleg pletenja oblačil je bilo že pred dvesto leti na Solčavskem značilno izdelovanje filca ter filcanih oblačil, ovčereja pa je imela za preživljanje ljudi tudi velik gospodarski pomen. V okviru 3. festivala Bicka v Solča-

vi so na modni reviji oblačil iz polstene volne (filca) ter recikliranih materialov prikazali izjemne, raznolike in atraktivne kroje solčavskih kreatork in filcark, ki so izkoristile svoje znanje, modno žilico ter odpadne materiale z dodatki kosov in detajlov iz polstene obarvane volne. Kako je mogoče uporabiti odpadne plastične vrečke, dele embalaže, neuporabnih starih oblačil z dodajanjem, posebej za »nova« oblačila oblikovanih okrasnih detajlov, so prisotni na nedeljski osrednji prireditvi videli kar na »asfaltni modni pisti«. Najbolj odmevna pa je bila predstavitev starodavnih kostumov kreatorke Ljubenke Helene Trobenar. Kostumografinja in vrhunska šivilja je po vzorcih dr. Marije Makarovič ter ob sodelovanju z etnografom Bojanom Knificom za Zgornjo Savinjsko dolino sešila že na ducate kostumov za ljudi s podeželja ter nekdanje premožne veljake, ob osrednji solčavski prireditvi »Bicka« pa je predstavila domala vsa oblačila, ki so bila značilna za te kraje

Starodavni kostumi, prikazani v Solčavi

in ljudi. Ob prikazu celotnih družin, parov iz večine krajev Zgornje Savinjske doline in Folklorne skupine iz Bočne so prireditelji segli vse do nekdanjih oblačil in navad pastirjev drobnice, pa do pražnjih oblačil za slovesne priložnosti dobro situiranih družin in vplivnih javnih osebnosti. Med njimi sta Trobentarjeva in koroški etnograf (etnokoreolog) Tomaž Simetinger izpostavila družini Suhodolnik p. d. »Conk« ter »Matk« iz Matkovega Kota v Logarski dolini. Ti so si pražnja oblačila naročili šele v zadnjem času in so nanje odkrito ponosni, saj prenašajo starodavno izročilo, na etnografsko obarvanih prireditvah pa poudarjajo pomen ohranjanja spomina na preteklost. Da so prireditelji tega izjemnega dogodka tudi tokrat storili hvalevredno delo in poslanstvo, sta navzoče prepričala tudi domačina Franci Podbrežnik – Kovačev in Jernej Slapnik – Nejc, ki sta večino dogodkov vodila v domačem narečju ter oblačilih nekdanjih Solčavanov. Žlahtna domača beseda in šegavo obujanje spominov so zagotovo »zabelili« dogajanje na pragu jeseni v tem delu Zgornje Savinjske doline, zavod Rinka pa je ponovno dokazal, da je bil ustanovljen več kot upravičeno. n Jože Miklavc

Šmihelov sejem spet privabil Šoštanj je bil nekdaj pomembno trgovsko in sejemsko središče Šaleške doline. To soboto si je znova nadel takšno podobo. Občina je namreč v sodelovanju z vsemi turističnimi društvi, ki v njej delujejo, pripravila tradicionalni Šmihelov sejem, ki je privabil obiskovalce od blizu in daleč. Razpoloženja ni moglo pokvariti niti nekoliko kislo vreme. Z zanimanjem so si številni obiskovalci ogledovali bogato založene stojnice (izdelki domače obrti, veliko ročno izdelanega nakita in okraskov, slike, igrače, med in medene izdelke, mlečne izdelke, domače suhomesnate izdelke, izdelke iz lesa …), bilo jih je rekordno veliko. Veliko je bilo seveda tudi barantanja, ki vsekakor sodi na sejem. Vmes pa so prisluhnili članom glasbene šole Roberta Goličnika in pihalnemu orkestru Zarja Šoštanj. Ustavljali so se tudi na »štantih« Turističnih društev, ki so se resnično izkazala. Člani Turističnega društva Šoštanj so na prostem pripravljali pražen krompir, predsednik Turističnega društva Lajše Ivan Kavnik je skuhal svatovsko zelje, za sladice je poskrbelo Športno-kulturno društvo Mačji kamen, Turistično društvo Skorno pa je razveseljevalo otroke s palačinkami. Člani Turističnega društva Pristava so z bogato dekorirano stojnico poskrbeli tudi za smeh. Še več podobnega druženja pa so si zaželeli vsi, s katerimi smo pokramljali na sejmu. n

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

3. oktobra 2013

Večer šansonov v vrtu vile Mayer Vila Mayer v Šoštanju se je že velikokrat izkazala za izvrsten prireditveni prostor. Že ambient te prelepe meščanske vile le malokoga pusti ravnodušnega, tokrat pa je Občina Šoštanj pripravila Večer šansonov, ki so prijetno okolje še dodatno obogatili. Aleš Črnko je navdušil vse prisotne s šansoni Iztoka Mlakarja, Đorđa Balaševića, francoskimi šansoni in iskrivimi avtobiografskimi vložki.

Pika ima talent Črnka je pozdravil župan Občine Šoštanj Darko Menih. Oba sta hitro ugotovila, da imata kar nekaj skupnih točk: oba sta profesorja športne

vzgoje, oba sta obiskovala Kajuhovo gimnazijo v Celju in oba imata rada Kajuhovo poezijo; Črnko je pokazal svoj izvod Kajuhovih Pesmi, ki jih

Poklon gimnazijcev Borisu Pahorju z branjem Knjige o Radi V sredo, 18. 9., so se dijaki 4. letnikov v knjigarni Kulturnica z branjem odlomkov iz Knjige o Radi poklonili častitljivemu jubileju tržaškega slovenskega pisatelja in pričevalca o totalitarizmih 20. stoletja Borisa Pahorja. Večera so se udeležili dijaki 4. C, 4. U in nekaj dijakov

2. A razreda, branje pa sta v premišljenem scenariju izbora odlomkov glasbeno obogatili Tjaša Gorjanc (violina) in Laura Felicijan (flavta), dijakinji 4. letnika umetniške gimnazije. Mladi bralci so v izboru mentorice prof. Alenke Šalej brali odlomke o pisateljevih spominih

Spacebound Velenje, 21. septembra - V Stari pekarni Velenje se »pečejo« nove stvari. Tokrat so postregli z multimedijskim performansom, katere glavna sestavina je 10-minutna plesna koreografija plesalk Plesnega Teatra Velenje Tina Benko in Neže Jamnikar. Ta se domiselno – kot potovanje skozi prostore – prelije v zgodbo različnih sestavin umetnosti z več ustvarjalci: Tajo Polovšak (fotografija), Uršulo Skornšek (slikarstvo), Jurijem Panjano in Taja Polovšak (video), Mihaelom Novakom (kiparstvo), Ano Lihteneker (maska), Teaterom Ponorelli, Geo Erjavec, Damirjem Rakovićem (poezija in kostumografija). Za dobro izvedbo posameznih umetniških del vsem ustvarjalcem čestitam. Dogajanje, ki se tke pred očmi gledalca, se navidezno dogaja skozi dve dimenziji zgodbe – v danem prostoru in času, ki tečeta tako rekoč vzporedno, a delujeta povsem neodvisno eden od drugega, kar na trenutke zamegli in zmede fokus gledalca. Koreografija in odsev njenih zgodb v gibu, na fotografijah, sliki in v videu je en del zgodbe, ki se zdi kot jasna rdeča nit dogodka in pusti v gledalcu dovolj močan odtis, da bi lahko bil to povsem samostojen performans. Pa vendar ima svoj čar tudi vzporedna zgodba, ki se dogaja v uvodnem duetu z masko v belem, v odlično izpeljanem delu s poezijo in kiparskem elementu v prostoru. Bi pa bilo zanimivo videti, kaj bi nastalo, če bi tudi temu delu dodali glavno sestavino – plesalki, morda bi se vse povezalo v še bolj skladno in dovršeno v celoto? Tega ne vemo. Gledalec je tako postavljen v aktivno vlogo, v kateri brusi svojo domišljijo, in ravno zato je meja med dobrim performansom z jasno – inovativno predanim sporočilom in takim, ki je bolj sam sebi namen, res tanka. Je pa ras, da je ravno ta hoja po tanki mejni črti toliko bolj drzna in zabavna, da prinese drugačnost in čisto svojstven pomen. Bogastvo plesnega izraza v gibalnem besedišču 10-minutne koreografije oziroma dueta je podana v gibih plesalk, dovršenosti, dinamiki, prisotnosti v izrazu in prevodu le-tega v različne prostore in medije. Zgodba se spontano z gibi piše v gledalca kar sama. Poleg plesnega dela bi izpostavila še video Jurija Panjana, v katerem koreografija na platnu doživi pravi Spacebound in fantastično, svežo igro le tega. Tudi fotografije Taje Polovšak so v svojem gibanju s stropa odlična in skladna ideja pod izbrani naslov dogodka. Kostumografija in maska vseh nastopajočih je v harmoniji, le z osvetlitvijo prostora bi se lahko še bolj drzno poigralo in dodelalo, še posebno, v pomenu Sapcebounda, v prvi fazi koreografije. Prostor Stare pekarne daje temu performansu vse, kar je potrebno, da nahrani še tako zahtevno velenjsko publiko. n Sara Stropnik, akademska plesalka sodobnega plesa in koreografije

na jetništvo, povojno politično dogajanje na Slovenskem, vse družbenozgodovinske dogodke pa so prepletale refleksije na ženo, njegovo zvesto sopotnico v turbulencah zamejskega javnega in zasebnega življenja, ves čas močno povezanega z večkrat mačehovsko matico. Ta se

vedno nosi s seboj, župan pa mu je v spomin na nastop v Šoštanju podaril majico Kajuh – moj pesnik. n Tjaša Rehar

je v splošnem javnem ozračju šele v samostojni Sloveniji zavedla njegove univerzalne veličine pričevalca o zlu treh totalitarizmov 20. stoletja, žal pa tretjemu (komunizmu) nekateri še vedno nočejo pogledati v obraz … Pretežno mladi poslušalci so bili enotni, da je to knjiga, ki jim je odprla nova obzorja in bi jo moral prebrati vsaj vsak izobražen Slovenec. n AŠ

Koncert ob 20-letnici Konovskih štrajharjev Velenje, 5. oktobra – Letos Konovski štrajharji, ki so kot prvi daleč naokoli pri ustvarjanju glasbe začeli uporabljati kmečka orodja in pripomočke, praznujejo 20-letnico delovanja. Vsa leta zanimiv glasbeni sestav ljudskih godcev veliko nastopa tako v domačem kraju kot po Sloveniji in tujini. To soboto ob 19. uri bodo obletnico azznamovali s koncertom, na katerem bo poleg danes 10-članske skupine Konovski štrajharji nastopil niz njihovih glasbenih kolegov. Skupino vsa leta vodi Justina Lah, ob jubileju pa obljubljajo zanimiv in pester glasbeni večer. Prireditev bo v dvorani doma kulture Konovo, kjer štrajharji vsa leta tudi vadijo. n bš

Nataša Tajnik Stupar

Ne, da ne boste mislili, to ni reklama za novo iskanje talentov. Pika se je poslovila za eno leto, in čeprav so lokalni in nacionalni mediji še polni zapisov o velenjskem Pikinem festivalu, mislim, da ni nič narobe, če svojo tokratno kolumno posvetim Piki. Neprecenljiva izkušnja za nove obiskovalce, za nas, standard, pa vsakoletno rajanje mladosti in otroškega smeha. Ob raziskovanju letošnje ponudbe ustvarjalnosti in novih trikov rokodelskih spretnosti je ugotovitev, da se kreativnost ne more končati in zajeziti, čisto predvidljiva. S svojim starejšim sinom Borom stopiva v temnico. Tema je in Bor se znajde čisto ob meni. Prižgemo rdečo lučko in mojster fotograf razloži postopek razvijanja analogne črno-bele fotografije. V temi vidim, kako Bor z odprtimi usti, očmi in ušesi srka čarovnijo rojstva podobe. Strese me, saj mojstra dobro poznam, skoraj istih let sva in nikoli si nisem mislila, da nas bo življenje posadilo v provizorično temnico sredi Pikinega festivala in bo moj prijatelj iz mladosti prenesel svoje znanje na mojega otroka, ki bo mogoče prenesel nekje daleč v prihodnosti svoje znanje na otroka svoje prijateljice. Nenavaden in čudovit trenutek, ko sem se ponovno zavedela naše minljivosti. Razvijemo fotografijo Pike. Posušimo jo in odnesemo domov. Bor si jo, kasneje, doma, prilepi na steno. Mojster fotograf gre dalje. Mi tudi, ustavimo se v indijanskem taboru, potujemo okoli sveta in občudujemo makete slavnih svetovnih stavb, Sydney in Gornji Grad. Jaz razmišljam o Piki. Nekoč daleč nazaj smo v osnovni šoli sodelovali na likovnem natečaju s temo Pika Nogavička; verjetno takrat še ni bilo Pikinega festivala. Pozabila sem, da moramo narediti risbico za domačo nalogo. Pred poukom se spomnim na svoje neopravljene obveznosti. Doma po tleh smo imeli položen linolej z ornamentalnim vzorcem, vedno mi je bil všeč in pogosto sem razmišljala o njem in nastanku tega vzorca, ki je nič kolikokrat pritegnil mojo otroško pozornost. Mudilo se je in risbico sem naredila kar na tleh, pri vratih, da se lahko samo še obujem in vzamem šolsko torbo. Voščenke, hitrost, ura je bila primerna za odhod v šolo. Nisem bila pozorna, Pika sedi na tleh, s svojimi prevelikimi čevlji, v kotičkih ustnic je še malo čokolade od Pikinih palačink. Rumena majčka, premajhne hlače, nogavice ... vse to sem naredila in med delom nisem opazila, kako prekrasno se je odslikal ornamentalni vzorec linoleja čez in čez, čez mojo na novo nastalo Piko. Opazila sem šele potem, ko sem končala. Pika je bila čisto vzorčasta, prava Pika. Zamudila sem pouk, šment. Toda za vedno sem si zapomnila prvi ustvarjalni trenutek s Piko Nogavičko. Ste kdaj razmišljali o tem, kako si otroci zapomnijo svoje druženje s Piko Nogavičko na Pikinem festivalu? Depresivna družba, ki se je znašla sredi vsesplošne krize, zelo rada ponovno išče svoj talent. Kar je zelo dobro in optimistično. Talent je danost. Lahko prinese dobiček ali pa tudi ne, mislim, da to ni tako važno. Pridobitev upoštevanja talenta je danes nujna. S starševsko ljubeznijo usmerjamo otroke po poteh, ki se nam, staršem zdijo kolikor toliko lahko prehodne. V strahu, ki ga seje politika razdvojevanja družbe, starši pozabljamo na talente svojih otrok. Pogosto jih usmerjamo tja, kjer se nam zdi, da bo lažje, kjer bo manj odgovornosti, svobode kritične misli in zavzetega, kreativnega dela. Pikina pot pa je drugačna. Kot otrok sem ji vedno zaupala, tudi če slutnja o pozitivnem razpletu ni bila vedno čisto prepričljiva. Lahko bi rekla, da Pika nosi s sabo detektor talenta. In Pika misli s svojo glavo. In takšne odrasle Pike so v današnjem času vedno problem. n

Načrtujejo prenovo kulturnega doma Šmartno ob Paki - Na občinski upravi v teh dneh zavzeto pripravljajo potrebno dokumentacijo za prijavo projekta obnove šmarškega kulturnega doma na javni razpis za sofinanciranje. Dom je bil nazadnje obnovljen pred več kot 30 leti, v njem so bili dolgo časa občinski prostori, pa mladinska soba, knjižnica. Sedaj je kulturni dom namenjen samo kulturni dejavnosti, standarda pa ne izpolnjuje ne za izvajalce prireditev niti za obiskovalce. Objekt bi radi temeljito energetsko prenovili ter poskrbeli, da bi bil prijaznejši tudi za invalide. Po grobih ocenah naj bi obnova stala blizu 600 tisoč evrov. n Tp

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

3. oktobra 2013

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Katarina Rošer

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Radijska moderatorka Katarina Rošer je po stažu ena naših najmlajših zunanjih sodelavk. Maja letos jo je odgovorna urednica radia Mira Zakošek povabila k sodelovanju pri pripravi kulturnih rubrik v radijskih oddajah. »Nisem pomišljala, kajti kulturno ustvarjanje mi je blizu. Pred leti sem se veliko ukvarjala z ljubiteljsko kulturo. Mogoče me je prvi trenutek malo zaskrbelo, ali bom lahko pridobila dovolj informacij, sogovornikov, kajti kulturne rubrike (Minute s kulturo, Kulturni utrip, rubrika Kdaj, kje, kaj) je potrebno pripraviti vsak dan. Imela sem srečo, ker sem začela maja, ko dogodkov ne manjka. V tem času sem si razširila krog ljudi in mi je že lažje,« je povedala Katarina. O tem, katere prireditve se bodo odvijala v tukajšnjem okolju in tudi malo širše, najpogosteje izbrska na spletu, tudi na osnovi vabil. Za rubriko Minute za kulturo, v kateri poleg aktualnih dogodkov predstavlja tudi dejavnost izvajalcev, kulturna društva, posameznike, pa poskuša pridobiti informacije še kje drugje. »V glavnem ljudje sodelujejo. Ob številnih klicih, ki sem jih opravila, sem doslej le enkrat dobila košarico.« Sogovorniki, pravi Katarina, so različni: od takih, ki znajo reči ja in ne, do takih, ki povedo toliko, da lahko iz pogovora pripraviš več prispevkov. Da bi bile kulturne rubrike v oddajah Radia Velenje čim bolj pestre in zanimive, se bo Katarina trudila tudi v prihodnje. Kot pravi, ji lahko pri tem veliko pomagaKatarina Rošer: »Iščem informacije, da lahko jo ustvarjalci ali organizatorji prireditev. Le nekaj stavkov ji je potrebno napisati in vprašam tudi kaj takega »iz ozadja«, kot pravimo.« poslati na elektronski naslov: roserka@gmail.com.

1. NINA PUŠLAR – Svet je tvoj 2. ZORAN PREDIN – U tvojim očima 3. SOPRANOS – Cel svet je tak Nina Pušlar je poleti z ekipo snemala svoj četrti album, ki naj bi izšel že v oktobru. Kot prvi single z albuma je predstavila skladbo Svet je tvoj, za katero je sama napisala glasbo, pod tekst pa se je podpisal Zlatko. Vse skupaj zveni zelo poletno, igrivo in pozitivno. S pesmijo Nina napoveduje tudi novo koncertno turnejo, nove videospote in še kaj.

LESTVICA DOMAČE GLASBE

n tp

Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke Zoran Predin pravi, da najboljše šele prihaja. S singlom U mojim očima napoveduje nov studijski album z naslovom Kosa boje srebra. Kot lahko razberemoiz naslovov, želi Zoran z novimi skladbami osvojiti tudi poslušalce iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Da ima svoje občinstvo tudi onstran Kolpe, je z dobro obiskanimi nastopi dokazal že večkrat. Novi album Kosa boje srebra sicer prinaša enajst novih pesmi, naslovljen pa je po pesmi, ki jo je Predin posvetil pokojni prijatejici Margiti Stefanović, nekdanji klaviaturistki kultne beograjske skupine iz osemdesetih let Ekaterina Velika. Pri nastanku novega albuma je sodeloval tudi Iztok Turk (Videosex, Laibach), tako da je Zoran skupaj s spremljevalno skupino, ki jo sestavljajo Janez Dovč, Robert Pikl in Goran Krmac, posnel glasbo na zelo inovativen način.

Andraž in Eva zmagovalca letošnje Slovenske popevke V nedeljo zvečer se je odvrtela še ena epizoda festivala Slovenska popevka. Za letošnji laskavi naslov se je potegovalo trinajst izvajalcev, katerih pesmi in nastope je ocenjevala žirija v sestavi Drago Mislej Mef, Matej Wolf, Mojca Menart, Tinkara Kovač in Rudi Pančur. Prvo nagrado in zveneči naziv Slovenska popevka 2013 je po presoji omenjene komisije osvojila pesem Andraža Hribarja Po čem diši ta dan. Andraž je obenem tudi avtor glasbe in besedila nagrajene skladbe, za njen aranžma pa je poskrbel Patrik Greblo. Žirija je podelila še nagrado za najboljše besedilo Barbari Pešut za pesem To so te reči ter nagrado za najboljšo interpretacijo, ki jo je prejel Jure Ivanušič za pesem Plavi angel. Glasovalo je tudi občinstvo in po telefonskem glasovanju za zmagovalno izbralo pesem Vrti se v ritmu, ki jo je zapela Eva Černe.

Katarinina 69-ka Da so skladbe pevke Katje Verderber, ki jo mnogo bolje poznamo po umetniškem imenu Katarina mala, provokativne in hudomušne, smo že vajeni. Taka je bila njena prva uspešnica Ciao Ciao, pa tudi skladbe

Kavbojke, Bonbon, Zgoraj brez, Kreditno sposobna in Znucana, ki so se že dobro uveljavile. V teh nekoliko hladnejših jesenskih dneh nas bo skušala ogreti s singlom 69, ki nekoliko provocira že z naslovom. O pomenljivem naslovu in vsebini Katarina mala pravi, da ne gre za vulgarno pesem o spolnosti ali namigovanje na posteljne (ne) aktivnosti Slovenk in Slovencev, ampak za način, kako preko glasbe vzpodbuditi ljudi k razmišljanju, zakaj so v zvezah zaspali.

V Zoranovih očeh Po dolgih letih ustvarjanja glasbe za film in gledališče ter po kar 32 izdanih albumih priznani slovenski kantavtor in pesnik

Nino s prvencem Simfonija

šel s prvo skladbo Mi amor. Sicer je plošča intenzivno nastajala zadnje leto, ko je Nino posnel večino novih pesmi. Najnovejše so nastajale v studiu Pancho production v sodelovanju s producentom Damjanom Pančurjem, na plošči pa je tudi nekaj že slišanih pesmi, ki so nastale v sodelovanju s Francijem Zabukovcem. Nino razmišlja tudi o novem videospotu, ki ga bo posnel verjetno že ob koncu letošnjega leta.

Magnifico kmalu z novim albumom Magnifico bo 15. oktobra izdal album Montevideo, Bog te video z glasbo iz istoimenskega filma in televizijske nanizanke. Gre za najbolj gledan srbski film v zadnjih dvajsetih letih, ki je hkrati dobitnik mnogih nagrad na filmskih festivalih (Moskva, MTV, Peking, Riversides Film, Niš, Pula ...). Za izjemen uspeh filma je odgovoren režiser in legendarni igralec Dragan Bjelogrlić. Glasbi iz filma poleg Magnifico-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

MLADI ODMEV - Šepetaj mi tiho UNIKAT - Ne boš več spala DOLENJSKI ZVOKI - Moja sreča VESELI SVATJE - Prvič bom mamica JOC BEND - Stara domačija IGOR IN ZLATI... - Dekle, zdaj mi... MAJ - Češnjice ŠMENT - Ljuba, povej mi OGNJENI MUZIKANTI - Moje dekle ŠKORPIJONI - Lepa so...

... več na www.radiovelenje.com

ALEX VOLASKO Mladi up na slovenski glasbeni sceni predstavlja nov singl Kratek dih z debitanskega albuma Tvoji nasmehi. Alexa sicer lahko spremljate tudi v priljubljeni družinski oddaji Moja Slovenija, kjer prepeva v hišnem bendu, slišali pa smo ga lahko tudi kot pevca spremljajočih vokalov na Slovenski popevki.

DA PHENOMENA Da Phenomena po povratku na sceno ne počiva, saj je pred nami je že tretji singel v pol leta. Vse, kar bo ostalo, je njegov naslov, Anže Langus Petrović in Mate Brodar pa sta znova pokazala izredno širok glasbeni spekter in tokrat predstavljata dokaj netipično skladbo v skrivnostnem in melanholičnem jesenskem ozračju.

Mladi glasbenik Nino po šestih letih ustvarjanja ponosno predstavlja svoj prvi album Simfonija. Na njem je trinajst pesmi, za katere je sam napisal glasbo in besedila, aranžmaje pa je ustvarjal z odličnimi glasbeniki. Prvenec po njegovih besedah prinaša pester izbor melodičnih pop pesmi, v katerih se prepletajo različni glasbeni žanri. Plošča je bila eden njegovih velikih ciljev vse od takrat, ko je na glasbeno sceno pri-

vih značilnih melodij daje poseben pečat filharmonični orkester srbske vojske Stanislav Binićki, ki ustvarja posebno atmosfero balkanskih šlagerjev in narodnih napevov iz 30. let. Na plošči se bo Magnificu pridružila tudi legendarna španska diva Luz Casal, ki je poleg glavnega vokala v pesmih Madrugadas in Al Viento napisala tudi špansko priredbo besedila Pukni zoro. Premierna predstavitev albuma bo 1. novembra v Cankarjevem domu, na koncertu pa bodo tudi člani filharmoničnega orkestra Stanislava Binićkega.

ALEŠ KLINAR Eden najbolj ustvarjalnih slovenskih avtorjev predstavlja prvi single s prihajajočega dvojnega albuma 63 Special, ki izhaja v letu njegovega

okroglega jubileja. Singl z naslovom Stari klovn pripoveduje Klinčijevo zgodbo o letih odraščanja v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja in njegovi bogati glasbeni karieri v 80-ih in 90-ih.

NUDE Po izjemnem koncertu s simfoničnim orkestrom junija v Celju se bodo Nude 10. oktobra v simfonični preobleki predstavili tudi v ljubljanskih Križankah. Ob 20-letnici delovanja se jim bodo na odru pridružili Neno Belan, Bilbi, Oto Pestner, Samo Šalamon, 6pack Čukur, Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča, Borut Činč in še kdo.

SOPRANOS Peterica glasbenikov, združenih v celoto z imenom Soprano$, ustvarja s polno paro. Po zelo dobro sprejeti pesmi Edina, za katero so posneli tudi videospot, zdaj predstavljajo novo skladbo z naslovom Cel svet je tak. Avtor glasbe in besedila je Frenk Nova, gonilna sila zasedbe, priredba pa delo klaviaturista Aleša Zibelnika.

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 12

 Direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič je odločna pravnica, ki ji očitno delo v naravi ni prav nič tuje. V soboto je grablje vrtela tako urno, da se je videlo, da tega ni počela prvič. Moški, višje na bregu, je niso opazovali, so morali tudi delati. So pa vseeno ob koncu čistilne akcije ugotavljali, da je v občinski hiši veliko deklet, ki vedo, kako se dela na zemlji. Eden od njih je čveku prišepnil, da jim je bilo po zagnanosti kar težko slediti. Torej je vsaj malce po njih le škilil.  Tile kapitalni jurčki so zrasli skupaj in imajo skupni obseg klobukov 178 cm. Najditelj Grega Petkovnik je rekel »Ja, tudi takšni ostanejo po invaziji gobarjev v pogorje Smrekovca.« Pa to ni povabilo, da še enkrat zdrvite v gozdove.

3. oktobra 2013

Res ne gre Zaradi slabega vremena je konec tedna odpadlo kar nekaj prireditev. Tudi tista ob zaključku prve faze prenove enega velenjskih parkov. Da bi v tako turobnem vremenu odpirali prav obnovljen Sončni park, pa res ne gre!

Kakor za koga Mnogi niso razumeli, zakaj se v Občini Šoštanj dolgo niso odločili za mestno blagajno z brezplačnim poravnavanjem položnic. Še manj, da so se zanjo odločili ravno v času, ko je bila objavljena vest, da imajo v tej občini najvišje plače v državi.

Naša resničnost Odlični res nismo, za trojko pa (še) tudi ne.  Inženir v Gorenju Franc Koren (prvi z leve) in upokojenec Marjan Kotnik sta Ravenčana. Prvi je v prostem času tajnik krajevne skupnosti, rad smuča in hodi v hribe ter občasno vodi kakšne otvoritve v kraju. Marjan kakšnega posebnega konjička, odkar se je poročil, menda nima. Našel pa si je čas za odpiranje penine ob otvoritvi kanalizacije. Franc Marjanu: »Čeprav si dolgo časa uspešno delal v gostinstvu, vidim, da ti odpiranje penine ne gre več tako od rok. Pa ne vem, ali zaradi tega, ker si obljubil, da boš 'částil', ko se boš priključil na kanalizacijo, ali si iz forme.« Po Marjanovem pogledu v steklenico bi Čvek menil, da drži bolj zadnja ugotovitev.

Slovenci dihamo onesnažen zrak Čeprav smo prepričani, da Slovenci dihamo čist zrak, je to očitno še ena naša napačna predpostavka. Ameriška vesoljska agencija Nasa je namreč objavila zemljevid sveta s podatki o onesnaženosti zraka. Med najbolj kritičnimi predeli na svetu so vzhod Kitajske, sever Indije, Indonezija ter Evropa. Na njem se je tudi Slovenija uvrstila v skupino držav z najbolj onesnaženim zrakom na svetu.

V najbolj kritičnih predelih sveta (na zemljevidu so območja označena z rjavo barvo) zaradi visoke stopnje onesnaženosti zraka na leto na območju 1000 kvadratnih kilometrov umre okoli 1000 ljudi. V nasprotju s tem pa so na zemljevidu z modro barvo označena področja, kjer je zrak najmanj onesnažen (v Evropi teh območij ni). Dosedanje raziskave so pokazale, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženosti zraka povzroča povečano nevarnost za okvare ledvic, srčni napad in kapi, pljučni rak in seveda astmo ter bolezni dihal, če naštejemo le nekaj najbolj dokazljivih bolezni. V neki drugi raziskavi, ki govori o podnebnih spremembah pa je ugotovljeno, da poleg severne Italije, velik del Slovenije sodi med najbolj ranljiva območja za podnebne spremembe v Evropi in tudi na svetu.

Skok v ozko dolino

Najboljša mis sveta doslej

Profesionalnemu ameriškemu skakalcu Jebu Corlissu očitno ne zmanjka poguma ne idej. Potem ko si je lani pri enem od poletov s svojo letalno obleko zlomil obe nogi, se je tokrat odločil za skok v ozko dolino pod goro Langšan v kitajski provinci Žejiang. Dolina je visoka 298 metrov, na vrhu je široka 20, spodaj pa le 3,5 metra. Američan je skočil s helikopterja in letel s hitrostjo 160 kilometrov na uro.

Minuli vikend so na indonezijskem otoku Bali izbrali novo mis sveta. V finalu se je predstavilo pet deklet; predstavnice Španije, Gibraltarja, Brazilije, Francije, Gane in Filipinov. Za drugo spremlje-

Ko je uspešno doskočil na cilj, sam ni mogel verjeti, da mu je uspelo. »Priznam, res sem bil zaskrbljen, da se to ne bo zgodilo. V resnici sem bil prepričan, da se ne bo, ampak nisem hotel nikogar razočarati. Kitajci so bili tako prijazni do mene, kitajska vlada je bila čudovita, nikogar nisem želel razočarati. Res sem vesel, da sem lahko to storil. Bilo pa je težko - to je bila resnično, resnično najtežja stvar, kar sem jih storil v življenju,« je dejal Corliss.

V Alpah našel safirje, smaragde in rubine Francoski gorski plezalec je visoko v Alpah našel škatlo dragocenih kamnov: safirji, smaragdi in rubini, ki so vredni več sto tisoč dolarjev, so bili najdeni na enem od ledenikov

Marsikje še zdaj seštevajo škodo, ki jim jo je naredila letošnja suša. V šoštanjski termoelektrarni pa seštevajo dobiček, ki jim ga je prinesla. Mar zato nekateri še vedno trmoglavijo, da Slovenija elektrike iz Šoštanja ne potrebuje.

Bliže in dalje Mont Blanca. Ker so bili kamni v kovinski škatli, na kateri piše »Narejeno v Indiji«, strokovnjaki sklepajo, da gre za ostanke letalske nesreče pred desetletji, torej, da so bili dragoceni kamni na enem od dveh letal prevoznika Air India, ki sta na tem območju strmoglavili leta 1950 in 1966. Plezalec, ki jih je našel in v celoti predal policij, je želel ostati anonimen. »Lahko bi jih obdržal, ampak jih je predal oblastem, saj je vedel, da pripadajo nekomu, ki je verjetno umrl,« so bili veseli lokalni policisti.

Vplivi zaljubljenosti valko je bila okronana mis Gane, za prvo mis Francije (obe bodoči zdravnici), zmagovalna titula pa je pripadla 23-letni Filipinki, ki je za favoritko veljala že nekaj časa. Megan Young se je sodnikom zahvalila in napovedala, da bo »najboljša mis sveta doslej«. Obljubila je, da bo v vsem, kar bo počela, zvesta sama sebi.

Suša

Znanstveniki dokazujejo, da je v reku »ljubezen je nora« nekaj resnice. Odkrili so, da pri zaljubljenem človeku hkrati v paru deluje 12 predelov možganov, zaradi česar se sproščajo kemične snovi, kot so dopamin, oksitocin, adrenalin in vazopresin, ki povzročajo občutek evforičnosti. Zaljubljen človek tako doživlja enake evforične občutke kot uporabnik kokaina in dejstvo je, da zaljubljenost vpliva tudi na intelektualni del možganov. Pri sveže zaljubljenih parih so znanstveniki odkrili tudi višjo stopnjo živčnega faktorja v krvi, ki ima pomembno vlogo v družbeni kemiji ljudi ali pri fenomenu, ki ga poznamo kot »ljubezen na prvi pogled«. Avtorica raziskave ob tem poudarja, da so ugotovitve pomembne predvsem za nevroznanost in raziskave o duševnem zdravju, saj bodo lahko zdravniki odslej bolje razumeli bolestno zaljubljene ljudi.

Tudi ob praznikih marsikje poudarjajo, da so občine vse bliže ljudem. Država pa se od njih vse bolj oddaljuje. O tem se ne govori kaj veliko, to čutijo.

Laška brezsrčnost Pivovarna Laško bo še bolj brezsrčna. Prodaja Radensko tri srca.

Za vsak slučaj Vodstva upokojencev po raznih območjih »svoje« poslance seznanjajo s položajem upokojencev. Človek bi rekel, da so slabi poslanci, če še tega ne vedo. Upokojenci pa seveda mislijo, da opozoril ni nikoli preveč. Saj redka zaležejo.

Pozor! Že res, da smo stopili v mesec vinotok. A to še ne pomeni, da smemo prepogosto vstopati v vinotoče.

Bolnica Nikomur ni prizaneseno. Tudi naša bolnišnica za pljučne bolezni težko diha.

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 13

PIKA

3. oktobra 2013

Pegasta nagajivka se je poslovila Pika županu vrnila oblast in ugasnila olimpijski ogenj – Obiskalo jo je okoli 100 tisoč malih in velikih prijateljev, med njimi številni znani športniki – Pika je z dogodki in delavnicami navdušila vse, ki so jo obiskali Bojana Špegel

Velenje, 28. septembra - Še preden se je v soboto pozno popoldne Pika Nogavička po tednu dni vrnila na svoj otok Taka Tuka, je na zaključni prireditvi Bojanu Kontiču vrnila župansko lento. Vsi so se strinjali, da je vlogo županje tudi na 24. Pikinem festivalu opravila več kot odlično. Otroci ne bi imeli nič proti, če bi še ostala. Z županom sta kljub temu skupaj ugasnila olimpijski ogenj, ki sta ga prižgala na otvoritvi festivala, Pika je v vili Čira Čara napolnila svoj kovček in jo mahnila nazaj na svoj otrok Taka Tuka. Vmes bo obiskala še svoje prijatelje po vsem svetu, prihodnje leto septembra pa se vrne. Za večino, ki so v hladnem sobotnem dnevu prišli na z dogodki najbolj bogat Pikin dan, se je Pika poslovila prehitro. Mali in veliki so od nedelje do sobote ustvarjali v več kot 100 ustvarjalnih delavnicah, s Piko in njenimi prijatelji so ugotavljali, kako zabaven je šport, in se naučili, da je pomembno skrbeti

Bogdan Plaznik, predsednik Športne zveze Velenje: »Zelo smo bili veseli, da so nas povabili k sodelovanju na Pikinem festivalu. Letošnja tema je bila »Zdrav duh v zdravem telesu – po Pikino!« in prav je, da v tem segmentu sodeluje tudi Športna zveza Velenje oziroma naši športni klubi, ki so se dobro odzvali. Ves teden smo prikazovali športne panoge in verjamem, da so obiskovalci dobili dober in zanimiv vpogled v šport. Če sodim po številu obiskovalcev festivala, lahko rečem, da smo zagotovo za šport navdušili vsaj nekatere otroke. Vsaka športna dejavnost, ki je bila predstavljena, je bila zelo dobro obiskana, tudi vsi znani športniki, ki smo jih gostili, so bili zelo zadovoljni. Večina jih je festival obiskala prvič, a so nam vsi zatrdili, da se bodo še vrnili.« Ana Rotovnik, uradna Pika Nogavička, dijakinja 3. letnika velenjske gimnazije: »Moje otroške sanje so bile, da bo moja prva služba vloga Pike Nogavičke. Bila sem razlog za otroški smeh in veselje, hvaležna za vse, kar sem doživela. Sedem dni sem živela pravljico, upam, da jo bom vsaj še enkrat. Z veseljem jo bom sprejela in jo odgovorno izpeljala. Vsi so mi rekli, da je delo Pike zelo naporno. Res je psihično in fizično naporno, a vsak otroški nasmeh odtehta trud. Ker sem se vseh sedem dni igrala z otroki in se resnično vživela v vlogo Pike, sem tudi neizmerno uživala. Vesela sem bila, ker sem po dolgem času lahko spet sedla na konja, sicer pa sedaj komaj

za »Zdrav duh v zdravem telesu«. Piki so pri tem pomagali številni velenjski športni klubi, obiskali so jo znani športniki. Vsak dan so namreč med festivalom predstavljali druge športne panoge in dogodke popestrili s pogovori z legendami slovenskega športa. Zaključno prireditev so s svojim nastopom odprle članice navijaške skupine Zvezdice, Piko pa je na oder prinesel močni atlet Primož Kozmus. Povedal je, da je težja kot njegovo kladivo, a da na njenem festivalu tako uživa, da jo lahko še malo nosi. Prejemnik 5 medalj z olimpijskih in svetovnih prvenstev je otrokom položil na srce, naj se ukvarjajo s športom, potem pa Piki pomagal razdeliti prvi niz najvišjih festivalskih priznanj - zlatih pik. Drugega ji je pomagal razdeliti župan

čakam, da se vrnem k svojemu najljubšemu športu – atletiki.« Ivo Daneu, legenda slovenske košarke: »Navdušen sem nad vašim festivalom, ki ga doslej nisem videl v živo. Vsem otrokom bi svetoval, naj se ukvarjajo s tistim športom, ki jih veseli in jim je všeč, pa naj bo to tek, smučanje ali plavanje. Če otrok trenira kakšen šport, tudi bolj razvije red in disciplino. Mogoče bi malo bolj izpostavil kolektivne športe, saj se tam razvijeta tudi tovarištvo in prijateljstvo med igralci.« Na kakšen način skrbite za »zdrav duh v zdravem telesu«, odkar ste se upokojili? Glede na svoja leta ne morem več veliko teči, veliko pa hodim, kolesarim, družim se in to me drži pokonci. Po drugi strani pa me držijo pokonci tudi vnuki, še posebej Brina, ki je avgusta praznovala 4. rojstni dan. Upam, da jo bom naslednje leto lahko pripeljal na Pikin festival, saj sem prepričan, da bo zelo uživala. Mandy Klose, prostovoljka z Nove Zelandije: »Za Piko Nogavičko sem slišala že prej, vendar njene zgodbe nisem poznala. V Velenje sem namreč prišla po zavitih poteh; kot prostovoljka od aprila potujem po Evropi in delam kot prostovoljka. Ko sem izvedela za ta projekt, sem se takoj javila. Ni mi žal. Piko sem prosila, da mi pove svojo zgodbo, ki me je navdušila. Na Novi Zelandiji nimamo ničesar podobnega, kot je ta festival, zato sem toliko bolj vesela, da sem del te ekipe, ki ga je soustvarjal. Toliko Pik zagotovo ne bom nikoli več srečala.«

Pikina ambasadorka Petra Majdič Petra Majdič, najboljša slovenska tekačica na smučeh vseh časov, je bila letos častna pokroviteljica Pikinega festivala. V torek, ko ga je tudi obiskala, je po več kot zanimivem pogovoru, na katerem je povedala veliko tudi iz zasebnega življenja, uradno postala Pikina ambasadorka. Navdušena je bila, ko je srečala številne Pike in gusarje, ki so migali in se resnično zabavali. V njej se je takoj prebudila otroška duša. Kot je povedala na »njenem« večeru, je trmasta in vztrajna po naravi, za povrh pa še vedno optimistična, kar so ji dali geni, predvsem pa vrhunski šport. Razgovorila se je o srečnem otroštvu na kmetiji v Dolu pri Ljubljani, njenih športnih začetkih, ki niso bili takoj kronani z uspehi. A s trdim delom, ki ga v športu priporoča vsem, sploh otrokom, uspehi pridejo. »Šport ti da disciplino, občutek za red. Danes se mi zdi ukvarjanje s športom, sploh vrhunskim, bolj pomembno kot izobraževanje, ker lahko vse nadomestiš tudi po karieri.« Petra je v svoji karieri vknjižila kar 24 zmag v svetovnem pokalu, ki jim je dodala tudi bron na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010, ki ga je dosegla močno poškodovana. Iskreno je pripovedovala, kako je bolelo,

Župan si še ni želel oblasti nazaj. Tudi otroci bi raje videli, če bi Pika bila še naprej glavna v mestu. A na koncu sta oba popustila. Pika je odšla, župan pa je spet župan.

Kdo je ta močen fant, ki je prinesel Piko na oder? Olimpijski in svetovni prvak Primož Kozmus, ki je na festivalu zelo užival. Kot tudi številni drugi Pikini mali in veliki prijatelji.

Bojan Kontič. Ta sploh ni želel, da mu vrne lento, a Pika mu jo je želela vrniti, saj bi se sicer morala vrniti v šolo, ki pa ji ni dišala. Na koncu sta z močnim pihanjem v olimpijski ogenj z združenimi močni uspela ugasniti simbol športnih iger, Pika pa je v spremstvu kapitana Nogavičke, Anice in Tomaža odšla na enoletno potovanje.

Tema je bila odlično izbrana Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, ki je skupaj s številnimi soorganizatorji in partnerji pripravil tudi letošnji festival, nam je ob koncu festivala povedala: »Z letošnjim festivalom smo zelo zadovoljni. Športno obarvana tema je

bila odlično izbrana, saj smo opazili, da so tudi odrasli in starši preizkušali različne Pikine poligone. Tudi ustvarjalni del je bil odličen, vse delavnice dobro obiskane. Vesela sem, da nas je obiskalo toliko znanih gostov, še posebej pa sem vesela vseh malih obiskovalcev, ki hodijo po prizorišču nasmejani. Očitno je ta festival sprejela vsa Slovenija, navdušeni so bili tudi gostje iz tujine. Odlično je uspel projekt Pika potuje, v katerem je delalo 10 prostovoljcev iz vseh koncev sveta, od najdlje je bila gostja z Nove Zelandije. Pikin festival je tako velik projekt, da že razmišljamo o naslednjem, ki bo jubilejni. Letos je bilo nekaj organizacijskih sprememb, ki so bile dobrodošle. Te bomo še nadgradili. Temo za naslednji festival že malce izbiramo, verjetno se bomo usmerili

Pikina mini avantura

Pika jo je mini pustolovcem zagodla tudi tokrat. 32 ekip mladih nadobudnežev se je namreč že tradicionalno v času Pikinega festivala zbralo ob Velenjskem jezeru, da se preizkusijo v na novo (ali

staro) pridobljenih veščinah in spretnostih, ki so jih pripravili velenjski taborniki rodu Jezerski zmaj. In tokrat so se podali na pravo Pikino olimpijado. Mladi tekmovalci so na njej spo-

Petra Majdič je navdušila z iskrenostjo in preprostostjo. Vlogo Pikine ambasadorke bo z veseljem opravljala. ko je z zlomljenimi rebri obračunavala s tekmicami. Občutek odgovornosti, da ne sme pustiti na cedilu ekipe in vseh, ki smo doma verjeli vanjo, je premagal hude bolečine, bronasta medalja pa ji je pomenila toliko kot zlata. Od leta 2011 Petra ni več v vrhunskem športu. A je še vedno športnica; sedaj svoje znanje predaja drugim, pomaga z nasveti, predava o motivaciji … Športnica, ki ji je bil edini in najboljši doping lepa narava, bo to vedno tudi ostala. Kot bo za vedno ostala Pikina ambasadorka, kar je postala ob koncu večera s podpisom posebne listine. Piki je obljubila, da jo še obišče. Naslednjič s svojimi otroki, saj je spregovorila tudi o ljubezni in želji po malčkih.

v kreativne industrije, energijo, ekologijo in raziskave. Še bolj bi radi v dogajanje na festivalu vključili lokalno gospodarstvo.« Izvedeli smo še, da je vsak dan na prizorišču Piki pomagalo 300 pomočnikov, večinoma študentov, prvi in zadnji dan pa jih je bilo kar 500. V 7 umetniških četrtih in na treh odrih je program znali, kako se premagujejo olimpijske discipline: vodno streljanje na viseče papirnate golobe; premagovanje ovir, ki se ji reče mami ali oči; peskovniško skakanje v daljino … Navdušeni mladi olimpijci so hitro menjavali discipline, starši so sopihali za njimi. Vsi pa so se pri tem neizmerno zabavali.

Mini avantura je bila množično obiskana.

tekel cel dan vseh 7 dni. »Verjetno smo imeli letos okrog 100.000 obiskovalcev; ker ni vstopnine, ki bi nam bolj natančno razkrila podatke, je to naša ocena. Če bi nam zadnja dva dni vreme še bolj služilo, bi bil obisk še bistveno večji,« je še dodala naša sogovornica. n Foto: Pina Špegel

Letos 6 zlatih pik Zlato Piko za najboljšo fotografijo na Pikinem fotografskem natečaju je prejela Veronika Vasle iz OŠ Polzela, za najboljšo cvetlično dekoracijo sta si jo prislužili Monika Murenc in Nina Lamovšek iz Kmetijske šole Grm in Biotehnične gimnazije Novo mesto, zlato piko na Pikini jadralni regati pa je osvojil Aljaž Flis, član velenjskega Kluba vodnih športov. Zlato Piko za najbolj pikasto predstavo na Pikinem gledališkem odru je prejela predstava Pepelka v izvedbi Čarobne dežele Ljubljana, za najbolj pikasto predstavo na Aničinem in Tomaževem odru pa predstava Maček Muri v izvedbi OŠ Brežice. Zlati Piki pa so si na Gasilskem tekmovanju prisvojili pionirji PGD Drešinja vas ter pionirke PGD Gaberke.

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 14

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

3. oktobra 2013

Leto izjemnih pridobitev

Štiri priznanja ob 40-letnici

Na svečani seji sveta KS Vinska Gora simbolično končali letošnja dela in podelili krajevna priznanja – Veliki načrti tudi za leto 2014

V soboto zvečer so v domu krajanov Konovo zaključili dogodke, ki so jih pripravili ob 40-letnici krajevne skupnosti – Na svečanosti ob programu domačih kulturnikov podelili krajevna priznanja

Vinska Gora, 27. septembra – V petek zgodaj popoldne so v čast praznovanja krajevnega praznika v večnamenskem domu v Vinski Gori krajani pripravili praznovanje, s katerim so končali letos res bogato bero investicij. Hkrati so se zaslužnim zahvalili za njihov prispevek pri razvoju kraja in jim podelili krajevna priznanja. »Pogled na delo v času od pra-

in skupno druženje nam ni tuje,« je poudaril predsednik sveta KS Vinska Gora Jože Ograjenšek. Čistili so kraj, planinsko pot, dolino mlinov, z zelo aktivnimi društvi v kraju organizirali veliko krajevnih in širše odmevnih prireditev, poskrbeli za starejše in mlade. Prav tako pa so za prepoznavnost kraja veliko naredili športniki. Poudaril je še, da jih tudi v prihodnje čaka veliko dela, ki pa

benem področju, Franc Špegel za dolgoletno delo na mnogih področjih v kraju, Alojz Pokleka in Boris Božič za sodelovanje pri različnih aktivnostih v kraju. Priznanje je prejela tudi mlada športnica Veronika Mohorič za odlične uvrstitve v judu. Nogometni klub Vigo pa je zahvalo prejel za delo z mladimi v nogometu in pri tekmovalnih uspehih. Ob 30-letnici planinske poti po

Velenje, 28. septembra – Od 16. do 28. septembra so se na Konovem vrstile različne prireditve, ki so jih krajevnemu in občinskemu prazniku v čast pripravila domača društva in svet Krajevne skupnosti Konovo. V soboto zvečer so praznovanje zaokrožili s sveča-

pnost vodi kar 22 let, je v svojem govoru poudaril, da so krajani veseli, ker je trenutno v kraju več gradbišč, ki jim prinašajo večjo kakovost bivanja. Še eno bo kmalu zaživelo tudi na Selu, kjer bodo s pomočjo občine začeli gradnjo športnega parka. Čeprav je bilo zaradi tega

delom. Krajevno priznanje je prejel pododbor Društva upokojencev Konovo, ki ga je v njihovem imenu prevzela Danica Krivec. Velik aplavz si je zaslužila Lojzka Stropnik, dolgoletna prizadevna predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Konovo, ki je priznanje

Nagrajencem sta poleg predsednika KS Konovo Karlija Stropnika čestitala tudi župan Bojan Kontič in poslanec v državnem zboru Srečko Meh. Za spomin smo jih skupaj ujeli v naš objektiv.

V petek so na svečani seji sveta podelili niz krajevnih priznanj in razglasili tudi najboljše športnike v Vinski Gori.

znovanja krajevnega praznika v lanskem letu se nam najprej ustavlja na obnovljenih javnih cestah, delno obnovljeni večnamenski dvorani, obnovitvenih delih pri mrliški vežici na pokopališču, postavljenih informacijskih tablah ter nasploh urejenem kraju. Pomagali so tudi dijaki, delavci preko družbenokoristnih del in drugi. Tudi udarniško delo

se ga ne bojijo. Med drugim želijo pospešiti gradnjo kanalizacije v centru kraja in na Prelski ter vodovoda v Spodnji Črnovi. Zbrane je nagovoril tudi velenjski župan Bojan Kontič, ki je nanizal letošnje pridobitve v celotni občini. Potem je pomagal podeliti krajevna priznanja za leto 2013. Prejeli so jih Franc Žerdoner za delo na glas-

obronkih Vinske Gore so zahvalo podelili še Planinskemu društvu Vinska Gora. Razglasili so tudi najboljše športnike za leto 2013. Med moškimi so to Ivan Pajenk, Miha Pevnik in Štefan Oštir, med ženskami pa si prvo mesto delita Danica Tisnikar in Mihaela Oštir, sledi pa jima Mojca Pungartnik. n bš

nostjo, ki so jo s svojimi nastopi polepšali člani KUD Lipa Konovo, od harmonikarskega orkestra do Konovskih štrajharjev. Spomine na zgodovino krajevne skupnosti, ki se je začela pisati 21. decembra 1973, je obudil dolgoletni predsednik Karli Stropnik. V dvorani jih ni bilo malo, ki so se še dobro spomnili vseh dogodkov pri gradnji in posodobitvah v kraju. Seveda pa ni pozabil omeniti želja krajanov; teh nikoli ne zmanjka. Karli Stropnik, ki krajevno sku-

Na svečanosti so podelili tudi 4 krajevna priznanja, iz obrazložitev pa je vel ponos na vse, kar so storili za lepše življenje na Konovem s svojim dolgoletnim aktivnim

n Bojana Špegel

V soboto tradicionalna prireditev Jesen na Grilovi domačiji – Že med tednom so jo obiskovali mladi – Pridelek bodo ponujali obiskovalcem domačije

600-800 l mleka na dan. V Spodnjih Grušovljah so občudovali najmodernejši stroj za obiranje hmelja in se v drugi polovici dneva podali še v jamo Pekel in na ogled gozdne učne poti nad jamo. Tako kot vsako leto doslej so se tudi tokrat

s svojo stojnico in domačimi pridelki predstavili na Šmihelovem sejmu v Šoštanju. Zadovoljni z delom v turističnem društvu v letošnjem letu se naslednji vikend v lastni režiji odpravljajo na veselo obiranje oliv ter mandarin v Dalmacijo. n

V svoje veselje in za prijatelje Ljudje iščemo sprostitev v različnih konjičkih. Eni so navdušeni nad zbirateljstvom, drugi nad ustvarjanjem na različnih področjih, tretji radi potujejo … Še in še bi lahko naštevali. Veliko pa je takšnih, ki si sprostitev najdejo kar ob svojem domu, na vrtu. Eden izmed njih je tudi Vinko Oblak iz Škal, dolgo znan tudi kot mojster ostrešij. Zaljubljen je v svoje kivije. Rastlina sedaj tudi pri nas ni več redka in se vse bolj prilagaja tukajšnjim podnebnim razmeram. Ta užiten, zelo okusen in zdrav sadež je ime dobil po ptiču kiviju iz Nove Zelandije. Njegom olupek je menda podoben perju tega ptiča. Kivi sicer izvira iz Kitajske in

Podelili 4 krajevna priznanja

dobilo za svoje aktivno humanitarno delo v kraju. Priznanje je prejelo tudi Društvo invalidov Invalid Konovo. V njihovem imenu ga je prevzel Slavko Bračič. Krajevno priznanje pa je letos prejela tudi domačinka Slavka Mijoč, ki je zelo aktivna v številnih društvih in organizacijah na Konovem, pa tudi v projektu Starejši za starejše in Zvezi društev upokojencev Velenje.

Pospravili odlično letino

Raztok pridno dela Zavodnje - Turistično razvojno društva Raztok Šentvid je po počitnicah spet pošteno zavihalo rokave. Tako so člani na začetku septembra organizirali tradicionalno družinsko srečanje pri Andrejevem domu na Slemenu. Tu so se med seboj pomerili v ruskem kegljanju in metanju pikada, predvsem pa so se družili. Priložnost so izkoristili tudi za to, da so počastili letošnje »abrahamovce« iz svoje sredine. V soboto, 21. septembra, so pripravili strokovno ekskurzijo in si ogledali sirarno Podpečan v Galiciji, kjer so lahko okusili več kot deset vrst sira in videli, kako se predela

med krajani kar nekaj hude krvi, je župan Bojan Kontič povedal, da so na koncu le našli dogovor, ki je po godu tako njim kot občini.

Mladi so bili tudi tokrat pridni, saj jih kmečka opravila zelo veselijo.

se je nekoč imenoval kitajska kosmulja. Ob Vinkovo hišo je rastlina 'zašla' pred dobrimi tremi desetletji. »Navdušil me je neki novinar in ob gledanju njegove oddaje je padla odločitev. Tako zagreto je pripovedoval o kiviju, da sem si dejal, da ga moram tudi sam poskusiti gojiti. In uspelo mi je. Kakšnih 35 let je

od tedaj in skrb za njegovo gojenje mi je v veliko veselje. Pa tudi vsako leto obilno obrodi. Le veliko vode potrebuje,« pove. Tudi letošnja letina je kljub suši obilna. Vinko pravi, da ga bo na dveh rastlinah več kot sto kilogramov. In kam bo z njim? Za prijatelje … pravi ena izmed znanih slovenskih glasbenih uspešnic. n S. Vovk

Vinska Gora, 28. septembra – Turistično društvo Vinska Gora je tudi letos v sodelovanju z drugimi društvi, članicami Turistične zveze Velenje, pripravilo prireditev »Jesen na Grilovi domačiji«. Letošnja letina je bila med boljšimi, zato so imeli obiskovalci, ki jih je bilo zaradi ne ravno lepega vremena nekoliko manj kot prejšnja leta, kar nekaj dela. Že čez teden je domačijo obiskalo precej skupin mladih. Člani mladinskega TIC-a Vinska Gora so jim pripravili ustvarjalne delavnice na temo jesenskih opravil, člani društva zeliščarjev Velenje pa so jim pokazali zeliščni vrt in jim postregli z okusnim čajem. V soboto popoldne pa se je na domačiji zbralo okoli petdeset obiskovalcev.

Nekaj jih je prišlo celo iz Tuhinjske doline. Vključili so se v opravila; eni so trgali grozdje in stiskali mošt, drugi so skupaj z zeliščarji pobirali jabolka, tretji pa ličkali koruzo. Mladi in starejši so luščili fižol. Razveseljivo je, da se vedno več ljudi, ki živijo v mestu, želi seznaniti s kmečkimi opravili. Po opravljenem delu so vsem udeležencem postregli pristno kmečko malico, druženje pa se je zavleklo do večernih ur. Člani TD Vinska Gora bodo iz nabranih pridelkov pripravili Grilovo vino in Grilov toukec, iz kvalitetnejših jabolk pa bodo pripravili jabolčne krhlje. Vse to bodo čez leto nudili obiskovalcem Grilove domačije. n bš

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 15

ŠPORT

3. oktobra 2013

Decembra že na tekmovalnih strminah, februarja 2014 v Sočiju? Slovenska veleslalomistka Ana Drev okreva bolje od pričakovanj - Po kondicijskih pripravah že na snegu – Cilj: še izboljšati 21. mesto v skupnem seštevku Tatjana Podgoršek

Klub športnih navdušencev iz Šmartnega ob Paki je pred začetkom nove smučarske sezone pripravil srečanje s svojo varovanko, sokrajanko in članico slovenske alpske smučarske reprezentance Ano Drev. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi člani Fan cluba Tine Maze iz Črne na Koroškem, so ji zatrdili, da so bili in bodo z njo v dobrem in slabem tudi v prihodnje. »Veliko dam na podporo ob progi, zato sem toliko bolj vesela, da se povečuje število članov kluba,« nam je povedala Ana, ki je na naša vprašanja o prihajajoči sezoni in

nastopu na olimpijskih igrah v Sočiju takole odgovorila. Šest mesecev je minilo od nesrečnega veleslalomskega nastopa v Lenzerheideju, kjer ste si poškodovali koleno. Poškodba je bila bolj zapletena, kot se je videlo. Kako poteka rehabilitacija? »Okrevanje poteka po načrtu, pravzaprav bolje, kot smo pričakovali. Marljivo sem vadila po individualnem programu, ki mi ga je za rehabilitacijo pripravil kondicijski trener Uroš Jelen iz Celja. Z njim sem delala že pri prvi poškodbi kolena. Pridno treniram tudi zaradi ponovne pridobitev mišične mase. Takoj po operaciji sem izgubila 7

Predsednik Kluba športnih navdušencev Marjan Knez je Ani zatrdil, da bodo »fenovci« z njo tudi v prihodnje v dobrem in slabem.

kilogramov, sedaj sem jih nekaj že pridobila nazaj, kakšna dva kilograma pa še moram.«

Je potemtakem nastop na olimpijskih igrah v Sočiju februarja prihodnje leto bližje, kot ste pričakovali?

»Mogoče pa res. Dejala sem, da ne bom sodelovala na igrah za vsako ceno, da ima zdravje prednost. Še vedno vztrajam pri tem, vendar kaže, da Soči ni več tako oddaljen cilj. To so odlične napovedi. Na rehabilitacijo sem šla z namenom, da se pripravim na olimpijske igre. Danes verjamem, da so stvari izvedljive. Počutim se dobro, noga postaja stabilna. Prvotno sem razmišljala, da bom šla na sneg konec oktobra, na začetku novembra, sedaj pa nameravam na smuči stopiti že v teh dneh. Odločila sem se za dobre tri ure oddaljen ledenik v sosednji Avstriji. Ko bom opravila nekaj snežnih treningov, bom videla, ali je zame Soči blizu ali še daleč.« Začenja se nova smučarska sezona. »Prva tekma, standardna ledeniška, bo že konec oktobra in na njej me zanesljivo ne bo. Računam pa na udeležbo na naslednji tekmi decembra v Ameriki.«

So vam kolegice iz reprezentance pri rehabilitaciji poškodbe kaj v oporo ali so na vas pozabile? Se slišite, ste na vezi tudi s krovno organizacijo? »Z reprezentančnimi kolegicami sem v stiku. Dobro so se vrnile s priprav v Argentini, tako da imajo za sabo že nekaj snežnih dni. Povedale so mi, da upajo na mojo čimprejšnjo vrnitev. Zadnji čas sem tudi v navezi s Smučarsko zvezo Slovenije, s katero se dogovarjam o možni povrnitvi denarja za rehabilitacijo. Terapije sem si namreč morala plačati sama.« Kakšni so vaši cilji za sezono 2013/2014? »Glede na to, da sem prejšnjo sezono končala na 21. mestu v skupnem seštevku v veleslalomu, si želim to uvrstitev še izboljšati.« n

Zmagoslavje Mirana Vauha iXS Evropski pokal v spustu z gorskimi kolesi – Vauh še enkrat uklonil konkurenco

Pomembno je sodelovati in ne vedno zmagati Rečica ob Savinji, 28. septembra Osnovna šola Rečica ob Savinji in velenjska regijska pisarna Olimpijskega komiteja Slovenije sta minulo soboto pripravila mini olimpijado, na njej pa je nastopilo več kot 700 učencev iz regije Saša. Njeno kratko sporočilo je bilo: »Pomembno je sodelovati in ne vedno zmagati.« Na nogometnem igrišču ob reči-

ški šoli so se v različnih igrah pomerili učenci prve triade osnovnih šol Livada Velenje, Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, Mozirja, Nazarij in Rečice ob Savinji. Namen prireditve sta bila predvsem športna aktivnost najmlajših otrok ter vzgoja v smeri športa in olimpijskega duha. Udeležence mini olimpijade sta nagovorila nekdanja slovenska

Skoki, nordijska kombinacija

Do prvih točk alpskega pokala

Jaka Kosec in Vid Vrhovnik odlično v uvod zimskega dela sezone Oberwiesenthal je pretekli vikend gostil tekmi alpskega pokala v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Tja so odpotovali tudi skakalci in nordijski kombinatorci Smučarsko-skakalnega kluba Velenje in sicer Jaka Kosec, Matevž Samec, Vid Vrhovnik, Aljaž Osterc in Gašper Brecl. Komaj 14-letni Vid Vrhovnik, devetošolec iz Škal, ki je

tu tekmoval s tudi do pet let starejšimi kombinatorci, je dosegel odličen rezultat. Osvojil je namreč prve točke alpskega pokala. Vid je bil po skokih 11., po 10 km dolgi tekaški preizkušnji, pa je kot 27. osvojil svoje prve točke, Aljaž Osterc je bil 55., Gašper Brecl pa 57. Na nedeljski tekmi je Vid Vrhovnik ponovno osvojil točke. Po skoku je bil na 15. mestu in po 5 km tekaškem sprintu je prispel na cilj 22. Aljaž Osterc je osvojil 52., Gašper Brecl pa 61. mesto Jaka Kosec je v smučarskih skokih s končnima uvrstitvama (29. in 23. mesto) osvojil točke. Matevž Samec se je uvrstil na 59. in 57. n mesto.

poklicna atletinja in udeleženka olimpijskih iger Brigita Langerholc Žager in bivši olimpijski in svetovni prvak v metanju kladiva Primož Kozmus. Oba sta poudarila, da je pomembno druženje in gibanje, igre, ki so jih pripravili na Rečici, pa naj pripomorejo h krepitvi prijateljstva med otroki. n tp

Judo

Judoisti v Dupleku

Maribor/Pohorje, 28./29. 9. - Zadnja letošnja dirka serije evropskega pokala iXS v spustu z gorskimi kolesi se je končala naravnost fantastično za nekaj sto domačih navijačev, ki so glasno navijali ob mokri mariborski progi. Velenjčan Miran Vauh je na dirki zmagal in postal zmagovalec serije, Zarja Černilogar pa je neulovljivo prednost v pokalu začinila s četrto letošnjo zmago – absolutno suvereno in z veliko prednostjo. V noči pred odločilno dirko sezone je bilo veliko računanja in špekuliranja, saj je bil boj moških za zmago v skupnem seštevku skoraj neverjetno izenačen. Oba slovenska favorita, Miran Vauh in Žiga Pandur, sta bila pred odločilno vožnjo povsem poravnana na 398 točkah, kar je pomenilo, da bo hitrejši tudi skupni zmagovalec. Miran je bil

na progi prvi in je z najboljšim časom vrgel rokavico Pandurju in vsem ostalim tekmovalcem, ki so bili še na hribu. Ko se je za njim v cilj pripeljal Pandur, ki je zaostal, je bilo vse jasno. Na koncu je bil Miran Vauh zmagovalec tako celotne serije kot mariborske dirke. Miran je po tekmi dejal: »Nisem si mislil, da bom zmagal. Proga je bila mokra, vozil sem z manjšimi napakami, tekoče glede na vreme. Seveda sem izredno vesel zmage, to je moja prva zmaga v evropskem pokalu, hkrati pa sem premagal Žigo in zmagal še v skupnem seštevku. Seveda so to odlični rezultati, na katerih bom gradil prihon dnjo sezono.«

Športno popoldne v Skornem

V soboto je bil v športni dvorani škofijske gimnazije v Mariboru 12. mednarodni pokal občine Duplek. Izredno kvalitetna udeležba tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Srbije, Hrvaške, Italije in Slovenije je zagotovila preko 300 tekmovalcev. V tej močni konkurenci so se dobro odrezali tekmovalci velenjskega judo kluba. V najmlajših kategorijah so se izkazali Maja Zgonjanin z osvojitvijo prvega mesta ter Tarik Pašagić in Miha Ciglar, ki sta bila tretja. Prvo mesto v svoji starostni kategoriji mlajših kadetinj je osvojila Veronika Mohorič. Prav tako je prvo mesto osvojil med mlajšimi kadeti tudi Tilen Vodeb, ki je rezultat še dopolnil z osvojitvijo tretjega mesta v konkurenci kadetov. Skupno so se velenjski judoisti uvrstili na šesto mesto med 30 klubi. n

Prebivalci Skorna vedno znova dokažemo, da znamo združiti prijetno s koristnim in s tem poskrbimo za zdrav duh v zdravem telesu. Tako je v nedeljo, 22. septembra, športna sekcija Turističnega društva Skorno že peto leto zapored organizirala turnir v nogometu in odbojki med oženjenimi in ledik. Na turnirju sodelujejo tako ženske kot moški. Navijači in tekmovalci so poskrbeli, da je igrišče v Skornem tudi tokrat polno

zaživelo. V nogometu so že četrtič v petih letih slavila oženjena dekleta, medtem ko so pri moških zmagi nazdravili ledik fantje. Pri odbojki pa je pokal v celoti ostal v rokah ledik ekip. Ker nas šport združuje, se že veselimo naslednjega, zdaj že lahko rečemo, tradicionalnega turnirja med oženjenimi in ledik prihodnje leto. n Jasmina Stropnik, Foto: Matej Vranič

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

3. oktobra 2013

Zmaga po slabi igri V znamenju vode Podobno kot proti Mariboru med tednom tudi proti Celjanom Rudarjev strelski junak Ivan Firer – Gostje skoraj ves drugi polčas z igralcem manj Nogometaši Rudarja so po veliki točki v sredo prejšnji teden v Mariboru (1 : 1) v sobotnem lokalnem derbiju z 1 : 0 premagali Celje in si položaj na lestvici izboljšali za eno mesto. Napredovali so na četrto meto. Zanimivo, na zadnjih dvanajstih derbijih je bil izid kar šestkrat takšen, enkrat v korist enega, drugič drugega moštva. Ali bodo ostali na četrtem mestu do sobotnega gostovanja v Kranju, pa je odvisno od sinočnje zaostale tekme 8. kroga s Krko v Novem mestu. Čeprav trenerji in tudi igralci poudarjajo, da je nogomet kolektivna igra, pa je bil vendarle prvo ime na obeh omenjenih tekmah Ivan Firer. Obeh zadetkov se je nadvse veselil. Morda mariborskega še bolj, kajti bil je šele njegov prvi na novem prvenstvu. Priložnosti je imel kar nekaj tudi na prejšnjih tekmah, vendar pač – kot igralci radi opravičujejo neučinkovitost – ni imel sreče. Očitno ga je na zadnjih dveh dvobojih zelo objela. To je spodbudno, glede na to, da tudi Mateju Eteroviću boginja sreče in usode Fortuna po 6. krogu obrača hrbet. Kljub temu pa si skupaj z Massimom Codo (Gorica) in Jeanom Philippom Mendujem (Maribor) še vedno deli prvo mesto na lestvici strelcev. Trener Jernej Javornik zaradi Eterovićevega strelskega posta ni zaskrbljen, saj pravi: »Statistika je statistika. Nogomet je kolektivna igra. Torej ne delujemo kot posameznik. Enemu se odpre, drugemu pa zapre. Koga igra v danem trenutku vrže na površje, je od marsičesa odvisno. Če je takih več, je seveda bolje. Če pa bi bili odvisni samo od enega igralca, ki bi bil zadolžen za doseganje zadetkov, in če tega ne bi bilo, bi bilo konec z nami. To velja tudi za druge.« Rudarjeva samozavest je bila na tekmi s Celjani zelo krhka. Neposrednih udarcev proti nasprotnikovim vratom je bilo manj, kot je prstov na eni roki. Samo štirje. Toliko so jih imeli tudi Celjani. Razmerje žog,

važno je, da tudi ob takšni zmagaš.« Gostje so derbi začeli zelo samozavestno, saj so se po besedah trenerja Miloša Rusa želeli predstaviti z dobro igro in zmagati. V prvem polčasu so bili domačim najmanj enakovredni ter jim uspešno preprečevali, da bi razvili svojo igro. To je Rudarju uspelo šele v drugem polčasu, a ne takoj. V 52. minuti so Celjani ostali brez izključenega Miha Korošca, ki je moral zaradi drugega javnega opomina v slačilnico. Ta izključitev je zelo razjezila tudi gostujočega trenerja Miloša Rusa, ki je nestrinjanje s to odločitvijo izrazil na nešporten način: brcnil je plastenko in sodnik ga je poslal med gledalce, igralcem pa je do konca 'dirigiral' njegov pomočnik Mladen Dabanović. Protestno gesto je pojasnil z besedami: »Ob vsem, kar doživljamo na vseh teh

Kegljanje

Šah

ki so letele mimo vrat, pa je bilo 4 : 1 v korist gostov. Neposrednih strelov se je trener Jernej Javornik na novinarski konferenci spomnil z naslednjimi besedami: »Odkar sem Rudarjev trener, ne pomnim, kdaj smo proti nasprotnikovemu vratarju poslali tako malo žog. Igra ni bila takšna, kot smo si jo želeli, toda

Ekipa Šoštanja, ki se je na pot odpravila precej pozitivno naelektrena, bi si po prikazani igri zaslužila vsaj točko, a se je domov vrnila zopet z visokim porazom. Kljub temu je bila igra precej bolj napeta, kot kaže rezultat. Domači so razliko napravili v prvem paru, ko so povedli z 2 : 0 in z razliko121 kegljev. To je razlika, ki je ekipe ne zapravijo z lahkoto. V drugem paru so Šoštanjčani sicer poskušali rezultat izenačiti, toda tudi tokrat so imeli domači v zadnjih lučajih več sreče. Tako so povedli s 3 : 1. Na koncu še igra tretjega para ni šla na roke Šoštanjčanom. Zato zmaga zasluženo ostaja v Hrastniku. Igralci Šoštanja pa lahko slab vtis delno popravijo na sobotni tekmi, ko se bodo na domačih stezah pomerili s trenutno zadnje uvrščeno ekipo Miklavža. Srečanje se bo začelo ob 17. uri. Igralci, ki so trenutno na 7. mestu, obljubljajo zmago.

več. Takoj za tem je Fortuna obrnila hrbet Mateju Centrihu, saj je zadel 'samo' prečko, enako se je zgodilo kapetanu Sebastjanu Gobcu že v 24. minuti. Bolj radodarna pa je bila do vratarja Matica Kotnika, ki je najbolj zaslužen, da vendarle še kakšna od tistih redkih Rudarjevih žoga ni zletela za njegov hrbet. 12. krog je bil usoden za dva trenerja. Po neodločenem izidu z Rudarjem in po porazu proti Kopru se je vodstvo Maribora razšlo z Antejem Čačićem, na njegovo mesto se je vrnil Ante Šimundža, ki je v nedeljo v Šmartnem ob Paki še kot trener Aluminija osvojil točko. Po že desetem porazu in samo eni točki pa se je od Triglavove trenerske klopi moral posloviti tudi Dušan Kosić. n S. Vovk

Nogometašem Šmartna tudi dva igralca več zadnjih dvajset minut nista bila dovolj za zmago V derbiju 8. prvenstvenega kroga v 2. slovenski nogometni ligi v nedeljo v Šmartnem ob Paki ni bilo zmagovalca. Domače Šmartno 1928 in povratnik v ligi Aluminij sta se razšla z za gledalce najbolj dolgočasnim izidom 0 : 0. Tekma

ki so enkrat zadeli celo okvir vrat. Tokrat jih je še vodil Ante Šimundža, ki se je med tem že vrnil na mariborsko klop. Sodnik Marko Podgoršek iz Dupelj je najbrž na tej tekmi postavil osebni rekord v kazanju karto-

na tako razmočenem igrišču, kot je bilo v nedeljo v Šmartnem, je igralec z žogo ali v boju zanjo že ob sicer normalnem dotiku z nasprotnikom težko obstal na nogah. Kljub številčni neenakovrednosti so bili gostje v preostalih minutah

pa je potekala v znamenju vode in rumene barve. Slednje pa ne samo zaradi delno rumenih oblačil domačih nogometašev. Razmere za igro so bile zelo slabe. Igrišče je bilo zaradi dežja razmočeno in na meji pravilnosti, saj so igralci zelo težko nadzirali žogo. Kljub temu so oboji pokazali veliko požrtvovalnost, nogometno znanje pa je moralo tokrat biti v ozadju. Čeprav golov ni bilo, so gledalci vendarle uživali, ko je v boju za žogo zaradi luž 'špricalo' na vse strani. Bliže zmagi so bili Kidričani,

nov. Pokazal jih je kar enajst: tri domačim in kar osem gostom, od tega dva dvojna, kar je pomenilo izključitev. Tretjega rdečega pa je dobil igralec z rezervne klopi, ker je preveč goreče izkazoval nestrinjanje s sodnikovo odločitvijo. Tako so imeli Šmarčani od 75. minute dalje igralca več, od 77. pa kar dva. Večino kartonov je podelil zaradi zaigranih(!?) prekrškov. Po tekmi je seveda moral poslušati nekatere ostre kritike gostujočih navijačev, češ da je nepravilno presojal, kaj je zaigran prekršek in kaj pravi. Kajti

celo nevarnejši, na drugi strani pa je bila igra domačih nepremišljena. Osvojena točka je bila vseeno dovolj, da so šmarški nogometaši ostali na tretjem mestu s točko prednosti pred novincem Veržejem in tremi pred tokratnim nasprotnikom. Za vodilnima Radomljami in Dobom zaostajajo za tri. Na zadnjem mestu je še vedno z eno samo točko Bela krajina. To si je priigrala v tem krogu na svojem igrišču proti Šenčurju.

Šoštanjčani že četrti Nogometaši Šoštanja igrajo iz tekme v tekmo bolje. Po samo eni točki v prvih treh krogih so nanizali tri zmage zapored in se povzpeli že na četrto meto. V sobotnem 6. krogu so gostili Slovenj Gradec in ga z goli Roka Rednaka, Matevža Verhovnika in kapetana Željka Spasojeviča odpravili domov s 3 : 0. Sicer pa v ligi še naprej vladajo koroška moštva. Prvo

Kolesarstvo

Odprto prvenstvo

Zopet visoko poraženi

tekmah v jesenskem delu, ne vem, če lahko tisti, ki je s srcem pri stvari, ostane miren. To je bila že tretja tekma, ki smo jo končali z igralcem manj. Očitno se bomo morali na naslednje tekme pripravljati z desetimi igralci proti enajstim.« Rudarji so potrebovali dobrih petnajst minut, da so zadeli z igralcem

in rumene barve

S kolesi na Paški Kozjak

Šoštanj, 29. septembra – Na odprtem šahovskem turnirju v organizaciji Šahovskega kluba Šoštanj je v nedeljo med trideset šahisti slavil Zdravko Burjak iz Črne na Koroškem pred Milanom Gorškom iz Velenja, 3. je bil Mehmed Huskić iz Šoštanja. Ekipno je 1. mesto zasedla ekipa iz Črne na Koroškem.

Velenje, 25. september – Mestna občina Velenje je preteklo soboto v sodelovanju s Triatlon klubom Velenje organizirala že drugi kolesarski vzpon na Paški Kozjak, ki je potekal v sklopu Evropskega tedna mobilnosti. Letos so pripravili dva kolesarska vzpona. Rekreativnega kolesarjenja se je udeležilo 32 kolesarjev, v tekmovalnem delu pa je sodelovalo deset kolesarjev. Ob tem dogodku se je na Paški Kozjak vzpelo tudi deset pohodnikov. V konkurenci cestnih koles je s časom 25 minut in 35 sekund zmagal član Kolesarskega društva Radenska Tilen Glinšek, v konkurenci gorskih koles pa je prvo mesto s časom 25 minut in 45 sekund osvojil Dejan Slemenšek.

n G.R.

Končani dnevi rekreacije 2013 Šoštanj, 29. septembra – V nedeljo so se v Šoštanju zaključili letošnji dnevi rekreacije, ki so se začeli 11. septembra. Gre za eno največjih športno-rekreativnih prireditev v občini, na kateri klubi in društva predstavljajo svoje aktivnosti, v njih pa se lahko občanke in občani tudi brezplačno preizkusijo. Pripravlja jih Športna zveza Šoštanj v sodelovanju s športnimi

društvi in klubi, izvedbo pa finančno podpreta Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in Občina Šoštanj. Kot je povedal predstavnik organizatorjev Tomaž Sinigajda, so jih letos od petnajstih aktivnosti izvedli trinajst, žal sta zaradi premalo prijavljenih ekip odpadli dve, turnir mešanih ekip (3 + 3) v odbojki in rekreativni

turnir ekip (3 + 1) v košarki. Skupaj se je aktivnosti udeležilo okoli 600 občank in občanov, najbolj množičen je bil planinski pohod na 1.577 metrov visok Smrekovec, dobro pa je bil obiskan tudi pohod po mejah krajevne skupnosti Gaberke in šahovski turnir. n mkp

n S. Vovk

mesto je zadržal novinec ravenski Fužinar z zmago prav tako nad novincem rogaškim Mons Claudiusom s 4 : 1. Ima 16 točk, za dve zaostaja Dravograd, ki se je moral kot gostitelj sprijazniti le s točko z Žalcem. Izid je bil 1 : 1. Na tretjem mestu pa so Radlje s tremi točkami zaostanka za Fužinarjem. Imajo 13 točk. S 5 : 0 so premagale Zreče, kar je bil tudi najvišji izid tega kroga. Na dnu lestvice sta s po štirimi točkami predzadnje mariborske Marles hiše in zadnji Slovenj Gradec s po štirimi točkami. Šoštanjčani pa jih imajo na šestem mestu po treh zmagah, neodločenem izidu in dvema porazoma deset, toliko pa jih ima tudi peti Lenart. n vos

Skoraj štirje goli na tekmo Nogometašice Teleing Pomurja Beltinci, aktualne prvakinje, z dolgimi koraki nadaljujejo pohod proti ubranitvi naslova. V 5. krogu so z rokometnim izidom in rekordom sezone nadigrale gostje, nogometašice Preša Slovenj Gradca. V mrežo so jim nasule kar 19 žog, svojo pa ohranila nedotaknjeno. Tanja Vrabel, vodilna strelka lige s štirinajstimi goli, je zadela petkrat, Kaja Eržen, z devetimi goli druga, pa celo šestkrat. Po štirih odigranih tekmah so Beltinčanke še edine brez poraza in s polnim izkupičkom točk na prvem metu. Visoko zmago so si priigrale tudi nogometašice Rudarja Škal. Od novink iz Ankarana so bile boljše z 8 : 0. Lara Prašni-

kar, ki si na lestvici najboljši strelk z devetimi goli deli drugo meto, je zadela dvakrat. Šalečanke so s tekmo več in enakim številom, kot jih imajo Beltinčanke (12), druge. Na derbiju kroga so si domača Jelnica in gostje iz Maribora razdelile točke (2 : 2), skupaj jih imata po deset, a imajo Jevničanke tekmo manj. Še brez točk sta predzadnja Krka in zadnje nogometašice Slovenj Gradca. Krčanke so edine še brez zabitega gola (prejele so jih 19), Slovenjgradčanke pa so celo štirikrat že zadele, a so prejele že 42 golov, enega manj, kot so jih Pomurke dale. n vos

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT

3. oktobra 2013

Sosedski derbi gostjam Z uvodne tekme s švedkim Drottom

Točke bodo iskali drugje Rokometaši Gorenja doživeli visok poraz z branilcem naslova – Na državnem prvenstvu pa že četrta zmaga Rokometaši Gorenja, aktualni slovenski prvaki, imajo v tem času zelo zgoščen tekmovalni ritem. Po četrtkovem gostovanju v Hamburgu pri evropskem klubskem prvaku v 2. krogu lige prvakov so v nedeljo na tekmi 4. kroga državnega prvenstva gostovali v Trebnjem, sinoči na pokalni tekmi v Slovenj Gradcu pri tamkajšnjem istoimenskem članu 1. B lige; v soboto se bodo znova vrnili na prvenstvo, ko bodo v Rdeči dvorani gostili Ljutomer-Ormož, v sredo (9. oktobra) v 6. krogu pa spet gostovali v Sevnici. Štiri dni zatem, v nedeljo, 13. oktobra, bodo znova 'skočili' na sever Nemčije na tekmo 3. kroga lige prvakov s Flensburgom. S Hamburgom so izgubili z devetimi goli razlike (32 : 41), Trimo pa so kljub temu, da se najbrž še niso dovolj spočili po dolgi poti v Nemčijo, premagali s 30 : 25. Ob polčasu so imeli domači prednost enega gola, povsem razigrali pa so se gostje v nadaljevanju in pričakovano zmagali. Izguba točke ali morda celo obeh bi bila seveda veliko presenečenje. S tem pa bi bili najbrž zelo zadovoljni Celjani, njihovi največjih tekmeci, in gotovo tudi Mariborčani, ki imajo tako kot Velenjčani po štirih krogih polno bero točk.

Poraz s slavnim Hamburgom so vsekakor pričakovali, čeprav so pred odhodom napovedali, da na tekmo ne bodo odpotovali z belo zastavo. Tekmo so začeli sicer samozavestno in celo povedli s 3 : 2, toda le velika želja in požrtvovalnost nista bili dovolj. Nemci so morda na tekmo šli nekoliko podcenjujoče, a so nato hitro pokazali svojo pravo moč in preobrnili izid sebi v korist. Po slabih desetih minuta igre so gostje resda zaostajali le za dva gola, toda pred koncem prvega dela je zaostanek narasel na deset golov, polčas pa so aktualni prvaki tega najprestižnejšega evropskega klubskega tekmovanja dobili z osmimi goli razlike (21 : 13). Toliko golov v mreži Gorenja potrjuje, da so gostje v obrambi igrali slabo, v napadu pa prelahko izgubljali žoge. Ob takšnem vodstvu in moči nasprotnika je bil zmagovalec dvoboja seveda znan že po prvem delu. Proti koncu je za goste vendarle zasijal žarek upanja, da se izognejo visokemu porazu. Velenjčani so iz sebe potegnili zadnje atome moči in štiri minute pred koncem so se branilcem naslova približali na samo štiri gole zaostanka (31 : 35). Tudi slabe tri minute pred koncem je bil zaostanek enak – štiri gole (32 : 36), nato pa so povsem nepričakovano

Tako so igrali Prva SNL liga, 11. krog Maribor – Rudar 1:1 (0:1)

Strelca: 0:1 Firer (22.), 1:1 Mendy (50). Rudar: Rozman, Klinar, Knezović, Kašnik, Jeseničnik, Radujko, Rotman, Firer (od 88. Jahić), Črnčič, Bratanović (od 68. Rošer), Eterović (od 79. Podlogar). Drugi izidi: Gorica – Krka 1:2 (0:0), Celje – Zavrč 2:1 (1:1), Triglav – Domžale 0:3 (0:1), Olimpija – Luka Koper 1:0 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor (tekma manj) 23, 2. Zavrč 20, 3. Koper 18, 4. Gorica 18, 5. Rudar (tekma) 17 …

Prva SNL liga, 12. krog Rudar – Celje 1:0 (0:0)

Strelec: Ivan Firer (78) Rudar: Rozman, Klinar, Knezović, Kašnik, Jeseničnik (od 50. Krefl), Radujko, Rotman, Firer, Črnčič (od 74. Podlogar), Bratanović (od 63. Rošer), Eterović. Trener: Jernej Javornik. Rdeči karton: Miha Korošec (52, drugi rumeni); gostujoči trener Miloš Rus, izključen zaradi nešportnega obnašanja. Drugi izidi: Luka Koper - Maribor 2:1 (2:0), Krka – Olimpija 1:0 (1:0), Zavrč – Triglav 2:1

(1:0), Domžale – Gorica 1:1 (0:1). Vrstni red: 1. Maribor (11 tekem) 23 (24:8), 2, Zavrč 23 (16:13), 3. Koper 21 (15:14), 4. Rudar 20 (15:11), 5. Gorica 19 (19:12), 6. Domžale 16 (17:13), 7. Olimpija 16 (18:17), 8. Celje 11 (10:20), 9. Krka 10 (11:20), 10.Triglav 4 (7:24). 8. krog – zaostala tekma: Krka – Rudar (včeraj, reda 2. oktobra) 13. krog: Triglav – Rudar (6. oktobra)

2. SNL, 6. krog Šmartno 1928 – Aluminij 0:0

Šmartno 1928: Jesenek, Mrevlje, Matić, Hočevar, Kompan, Jelen (od 81. Kolar), Kolenc, Bolha, Vindiš (od 84. Čirić), Omerovič (od 62. Močivnik), Lovro Bizjak. Trener: Oskar Drobne. Rdeči kartoni: Mitja Rešpek (75 – 2. rumeni), Ero Grezda (77 – 2. rumeni); neposredni rdeči karton: igralec na rezervni klopi Mitja Kovačevič (81) – vsi Aluminij. Drugi izidi: AH Mas Tech - Roltek Dob 1:2 (1:1), Farmtech Veržej - Šampion 3:2 (2:2), Kalcer Radomlje – Krško 1:1 (0:1), Bela krajina - Šenčur 0:0. Vrstni red: 1. K. Radomlje 19, 2. R. Dob 19, 3. Šmartno 1928 16, 4. F. Veržej 15, 5. Aluminij 13, 6. Krško 11, 7. Šenčur 8. AH MAS Tech 7,

povsem popustili in Hamburg si je z delnim izidom 5 : 0 priigral zmago z devetimi goli razlike. Vsekakor je bilo to gostovanje dobra šola oziroma izkušnja predvsem za tiste nove igralce, ki do prihoda v Velenje še niso igrali v tej najmočnejši ligi na stari celini.

Vsako napako so kaznovali Trener Ivan Vajdl o prvem letošnjem gostovanju v Nemčiji: »Nadejali smo se, da se bomo iz Hamburga vrnili z boljšim zidom, da ne bomo tako visoko izgubili. Moramo pa vedeti, da je to zelo dobro moštvo, ki ima za vsako igralno mesto dva, tri vrhunske enakovredne igralce. V naši igri pa je bilo kar nekaj padcev. Ko smo se jim nekajkrat približali, so nam takoj pobegnili; tako je bilo tudi ob koncu. Ko smo se jim približali na štiri gole zaostanka, smo si želeli še več. Pri tem smo prehitro zaključevali akcije, grešili in domači so s hitrimi nasprotnimi napadi vsako našo napako kaznovali. Moštva Hamburga bo v nadaljevanju lige zelo težko presenetiti. Morebitne nove točke moramo iskati kje drugje. Ob tem bomo morali veliko bolje igrati tako v obrambi kot napadu. Domači so preveč zlahka prihajali do zadetkov. Potrebovali bomo še kar nekaj časa, da bomo imeli takšno obrambo, kot je bila vrsto let značilna za Goren S. Vovk nje.«

9. Šampion 4, 10. B. Krajina 1. 9. krog: Roltek Dob - Šmartno (5. oktobra)

Štajerska nogometna liga, 6. krog Šoštanj - Slovenj Gradec 3:0 (1:0)

Strelci: Rok Rednak (14), Matevž Verhovnik (6'), Željko Spasojevič Željko (82) Šoštanj: Jozić, Rebernik (od 61. Grušovnik), Rogič (od 72. Gegić), Hjadari, Podlesnik, Šmon (od 46. Grušovnik), Rednak (od 72. Rednak), Šlutej, Verhovnik (od 82. Verhovnik), Spasojević, Celcer. Trener: Josip Vugrinec. Drugi izidi: Lenart - Tehnotim Pesnica 3:1 (1:1), Koroška Dravograd - Žalec 1:1 (0:0), Peca Pohorje 3:0 (1:0), Fužinar - Mons Claudius 4:1 (3:1), Marles hiše - Kovinar Štore 1:1 (1:0), Radlje Zreče 5:0 (2:0). 7. krog: Žalec – Šoštanj (5. oktobra).

SŽNL, 5. krog ŽNK Rudar Škale - ŽNK AH Mas Tech 8:0 (4:0)

Rudar Škale: A. Pijuković, Gomboc , Jevtić (od 80. Praprotnik), Sevšek, Nagy (od 71. Zagajšek), Bric (od 55. Cafuta), Ljubec, Murič, Prašnikar (od 62. I. Pijuković), Marolt (od 73. Lukek), Malinić.

Borbenost, srčnost in izredno razpoložena Amonova v golu. To so aduti, s katerimi so Velenjčanke sredi Žalca V derbiju 2. kroga 1. A rokometne lige povsem nadigrale domačinke in se prešerno veselile zanesljive zmage. Že v uvodnih minutah srečanja so gostje pokazale, da so prišle v Žalec po zmago. Odlična igra v obrambi na čelu s fantastično Edito Amon v vratih ter velika želja po zmagi sta bili ključni, da so velenjske rokometašice že v 11. minuti vodile z 9 : 4. Kljub izključitvi Halilovičeve v 17. minuti tekme niso popustile, ampak so zaigrale še bolj agresivno v obrambi, pa tudi v napadu so ime-

Sestri Dolores Naglič (z leve), ki je letos prevzela kapitanski trak, in Edita Amon, mlajša sestra, ki je pred kratkim okrepila Velenje. Dolores (krožna napadalka) je bila na tekmi v Žalcu z devetimi zadetki najučinkovitejša strelka, Edita pa je blestela v vratih. Ubranila je kar 20 strelov.

le dovolj idej in moči, da so izigravale žalsko obrambo. Polčas so dobile s 3 zadetki prednosti, v drugem delu pa so prestavile v višjo prestavo in svojo prednost samo še povečevale.

Priložnost za igro so dobile tudi vse mlajše igralke. Po dveh krogih so v vodstvu Zagorjanke in Velenjčanke s po štirimi točkami. n

Pred Karate klubom Velenje novi izzivi Veščina, ki nosi znanje, umirjenost in samozaupanje – S preteklimi sezonami delno zadovoljni – Izboljšati tekmovalne rezultate tako v katah kot borbah – Klub vodi Mihaela Pungartnik Karate klub Velenje je bil ustanovljen leta 1968 in se ponaša z nazivom najstarejšega karate kluba v Sloveniji. Po uspešnih letih so prišla tudi taka, s katerimi niso bili povsem zadovoljni. Tudi zadnje obdobje je bilo takšno. Zato so letos pripravili vrsto sprememb, klub pa je dobil predsednico. Položaj je prevzela Mihaela Pungartnik. »Vodstvo kluba si prizadeva za zagotavljanje stabilnih razmer za vadbo in te želimo ohraniti še naprej. V teh kriznih časih to pomeni še več dela in odpovedovanja, saj mesečna vadnina ostaja ista že leta, s čimer je staršem olajšan vpis otrok v klub,« je dejal sekretar kluba Matjaž Cesar. Pri tem jim zelo pomagajo Športna zveza Velenje, Mestna občina Velenje in tudi razumevajo-

Trener: Dušan Uršnik. Strelke: Lara Prašnikar Lara (34, 62), Sanja Malinić (39, 57, 60)), Moira Murič (42, 43), Marijana Jevtić (76) Drugi izidi: ŽNK Preša Slovenj Gradec - ŽNK Teleing Pomurje Beltinci 0:19 (0:9), ŽNK Jevnica - ŽNK Maribor 2:2 (0:2), Velesovo - ŽNK Radomlje 1:7 (1:2). Krka je bila prosta Vrstni red: 1. Pomurje 4 tekme¸12 točk – golrazlika 49:1, 2. Rudar Škale 5 – 12 (24:7), 3. Maribor 5 – 10 (20:4), 4. Jevnica 4 – 10 (14:9), 5. Radomlje 5 – 9 (9:15), 6. Velesovo 4 – 3 (7:15), 7. AH Mas Tech Ankaran 4 – 3 (3:28), 8. Krka 5 – 0 (0:19), 9. Slovenj Gradec 5 – 0 (4:42). 6. krog: Krka – Rudar Škale, 6. oktobra

Liga prvakov, skupina D, 2. krog HSV Hamburg - Gorenje Velenje 32:41 (13:21)

Gorenje Velenje: Taletović, B. Burić, N. Cehte, Medved 6 (2), S. Burić 3, Cingesar 1, K. Cehte 6, Skube 4, Šoštarič 3, Papež 2, Dobelšek, Gams 3, Nosan 1, Oštir 2, Dujmovič 1, Bećiri. Trener: Ivan Vajdl. Sedemmetrovke: HSV Hamburg 5 (4), Gorenje Velenje 2 (2). Izključitve: HSV Hamburg -, Gorenje Velenje 8 minut. Izidi: Drott - Flensburg 27:37 (13:19), Aalborg La Rioja 28:24 (16:10).

Alena Musić (s priprav na Golteh)

če vodstvo šole Centra za vzgojo in učenje, ki se je pripravljeno odreči visokim najemninam za uporabo telovadnega objekta. Strokovni kader sestavlja osem trenerjev ali vaditeljev karateja, trenutno pa imajo v klubu 121 članov, od tega 44 tekmovalcev. Na državnih in pokalnih tekmah med posamezniki dosegajo solidne rezultate, v ožji izbor reprezentance selekcij Karate zveze Slovenije (KZS) v kategoriji kate – mladinke pa je bila izbrana Alena Musić. »Že četrto leto zapo-

Vrstni red: 1. Hamburg 2 tekmi - 4 točke, 2. Flensburg 2, 3. Aalborg 2, 4. Gorenje Velenje 2 – 2, 5. Drott Halmstad 2 – 0, 6. La Rioja 2 – 0. 3. krog: Flensburg – Gorenje, nedelja, 13. oktobra, ob 17.30. Skupina A: Celje PL - St. Petersburg 29:22 (15:10

NLB Leasing liga, 4. krog Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 25:30 (14:13)

Gorenje: Taletović (8 obramb), B. Burić (8 obramb), N. Cehte 1, Medved 4 (3) S. Burić 7, Cingesar 1, K. Cehte 2, Skube 5, Šoštarič 3, Golčar 5, Dobelšek, Gams 1, Nosan, Oštir 1, Dujmovič 1. Trener: Ivan Vajdl. Sedemmetrovke: Trimo 5 (3), Gorenje 3 (3). Izključitve: Trimo 2, Gorenje 2. Drugi izidi: Ribnica Riko hiše - Celje Pivovarna Laško 24:35 (11:19), J. Ormož - Slovan 30:27 (14:12), Krško - SVIŠ Ivančna Gorica 26:26 (13:11), IP Izola - Maribor Branik 23:26 (13:13), Sevnica - Krka 20:33 (10:15). Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 4 tekme - 8 točk, 2. Maribor Branik 4 – 8, 3. Celje Pivovarna Laško 4 – 6, 4. Istrabenz Plini Izola 4 – 5, 5. Krka 4 – 4, 6. Jeruzalem Ormož 4 – 4, 7. Sevnica 4 – 4, 8. Ribnica Riko hiše 4 – 3, 9. Slovan 4 – 2, 10. Trimo Trebnje 4 – 2, 11. Sviš Ivančna Gorica 4 – 1, 12. Krško 4 – 1. 5. krog: Gorenje – Ljutomer Ormož (Rdeča

red je zadnji teden avgusta naš klub izvedel tako imenovano poletno šolo karateja v Seči pri Portorožu. Ta del priprav je posebna oblika treningov, ki so namenjeni vsem članom kluba za utrjevanje kondicije in obnovo znanja karateja,« je še dodal Cesar, ki si je v letošnji sezoni pridobil licenco za spremljevalca ekipe na tekmovanjih KZS. To jesen načrtujejo nastope tudi zunaj Slovenije. Odpravljajo se v italijanski Lignano, prestolnico Madžarn ske in Reko na Hrvaškem.

dvorana 5. oktobra ob 19. uri). 6. krog: Sevnica - Gorenje Velenje, reda, 9. oktobra, 19.30.

1. A ŽRL, 2. krog Zelene doline Žalec - Veplas Velenje 19:32 (10:13)

Žalec: Šoberl (11 obramb), Sutaj 2 (1), Korotaj 3, Majcen, Turnšek 5 (3), Pirc 2, Kompan, Ahlin 6, Feldin, Čede, Voglar -, Košir 1, Tratnik -, Jecl -, Ježovnik. Trener: Niko Markovič. Veplas Velenje: Amon (20 obramb), Simić (1 obramba), Naglič 9, Nakić 3, Hrnčič 7 (1), Fatkić 5 (1), Halilović, Sivka 6, Mičić 1, Tomić, Ferenc, Finkšt, Majerič 1, Pajić. Trenerka: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Žalec 4 (5), Velenje 2 (2). Izključitve: Žalec 6 minut, Velenje 10 minut. Rdeči karton: Halilović (17. minuta). 3. krog: Veplas – Ptuj, Rdeča dvorana, 8. oktobra ob 19.30.

Kegljanje - 2 liga – vzhod 3. Krog Rudnik:Šoštanj 7:1 (3326:3177 )

Šoštanj: Fidej – 506 (0), Hasičič – 533 (0), Mandelc – 547 (1), Jug – 552 (0), Kramer – 261 – Pintarič – 252- 513 (0), Sečki – 526 (0).

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

Velenje ne bo mesto radarjev Na seji Sosveta o delu policije v prvem polletju, boju proti drogam, preventivnih akcijah ... Velenje, 26. september – V torek, 24. septembra, je v protokolarni sobi župana potekala seja Sosveta za izboljšanje varnosti občank in občanov mestne občine Velenje. Na njej so člani obravnavali polletno poročilo Policijske postaje Velenje, spregovorili o preventivnih akcijah v prometu in problematiki drog na Gorici. Sejo je vodila direktorica občinske uprave Andreja Katič, ki nam je po seji dejala. »Iz statističnih podatkov, ki nam jih je predstavil pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje Davorin Potočnik, je težko razbrati, kje smo v Velenju. Na določenih področjih je opaziti napredek, na drugih pa ocenjujemo, da smo tam,

Dajmo pešcem prednost V tem tednu, ko na območju celotne Slovenije pod sloganom Dajmo pešcem prednostpoteka akcija za večjo varnost pešcev, policisti izvajajo poostrene nadzore. Pogostejši so v temnejšem delu dneva. Policisti pozornost namenjajo predvsem izsiljevanju pešcev na zaznamovanih prehodih za pešce. Ob slabši vidljivosti in v nočnem času pa so pozorni tudi na vidnost pešcev in nošenje odsevnih teles. V ostalem dnevnem času bodo spremljali spoštovanje cestnoprometnih predpisov tako pešcev kot voznikov motornih vozil. Pešci so ena najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu, saj v njem sodijo med šibkejše. Letos so na območju v pristojnosti Policijske uprave Celje v prometnih nesrečah umrli že trije pešci, in sicer dva na prehodu za pešce, eden pa na avtocesti.

Pes na glavni cesti Velenje, 24. septembra – V torek dopoldan je na vinskogorskem klancu čez cesto pred voznika osebnega avtomobila pritekel zlati prinašalec. Voznik je močno zavrl, psa je tudi zadel. Voznica, ki je

Sejo sosveta je tokrat vodila Andreja Katič, na njej pa so prevetrili več za življenje v mestu pomembnih tem.

Velenje, 27. septembra – V petek zjutraj je v podzemni garaži Nakupovalnega centra neznan moški – za njim poizvedujejo - mladoletnika, ki je pri vhodu parkiral kolo z motorjem, najprej lotil z besedami, potem pa še s silo.

Tujka razmetavala inventar Velenje, 28. septembra – V soboto dopoldan je v lokalu Pit stop na bencinskem servisu mlajša ženska, tuja državljanka, razmetavala inventar, potem pa se tudi nedostojno vedla do natakarice. Globo, ki so ji jo policisti naložili, je poravnala.

Najemodajalka nad najemnico Velenje, 28. septembra – V soboto popoldan je najemnica policistom naznanila, da sta jo dopoldan pred stanovanjem na Foitovi najemodajal-

Droge niso le na Gorici

Veliko pozornosti so na sosvetu posvetili prometni varnosti v mestu. »Nikakor si ne želimo, da Velenje postane mesto radarjev. Še vedno imamo le en radar, ki ga selimo iz ohišja v ohišje. Točke občani sedaj že dobro poznajo. Letos bomo zato več sredstev namenili za nakup opozorilnih tabel, ki merijo hitrost vožnje, saj si želimo delovati preventivno, ne pa le kaznovati. Ugotavljamo, da merilniki hitrosti, ki pokažejo vozniku, kdaj vozi prehitro, delujejo pozitivno.« Zadovoljni so bili tudi z ugotovitvijo, da se reakcijski čas ob različnih intervencijah odgovornih oseb znižuje, kar opažajo tudi občani. Svet za preventivo v cestnem prometu, ki je v Velenju zelo aktiven, je sosvet seznanil z namero, da bodo tudi letos pripravili akcijo »Še vedno vozim«, v kateri v prometnih nesrečah močno poškodovani udeleženci obiskujejo mladostnike – letos bodo to verjetno devetošolci - in jih tudi s svojo življenjsko zgodbo opozarjajo, da se lahko nesreča ob izzivanju sreče v prometu zgodi prav vsakemu.

Na sosvetu so govorili tudi o problematiki nedovoljenih drog na Gorici, na kar jih je opozorilo več občanov. Andreja Katič nam je povedala: »Velenje je peto največje mesto, na žalost so droge v njem prisotne. To opažajo tudi v drugih krajevnih skupnostih, ne le na Gorici. Policisti so na sosvetu povedali, da Gorica na tem področju ne izstopa. Preventivno v Velenju aktivno deluje Lokalna akcijska skupina za boj proti drogam LAS. Da bi sploh vedeli, kje smo, pa smo se dogovorili, da bomo skupaj s sosvetom med dijaki Šolskega centra Velenje opravili anketo, v kateri jim bomo zastavili vprašanja, povezana z nedovoljenimi drogami in alkoholom. Šele potem bomo vedeli, kam moramo ciljno usmeriti preventivno delovanje. Poleg tega bomo pozornost posvetili tudi starejšim, da jih seznanimo, da so nedovoljene droge prisotne, kam naj se obrnejo, če uživanje oz. problematiko zaznajo v svoji okolici.«

je zapeljal s ceste po nabrežini in trčil v drevo. Ukleščenega voznika so rešili gasilci, reševalci pa so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je v nesreči utrpel hude poškodbe. Za traktor je bil odrejen izredni tehnični pregled, kasneje pa bo vozniku, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, zasežen. Preizkus z indikatorjem alkohola je za voznika pokazal več kot 0,52 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.

v družinah. »Mestna občina Velenje in vse institucije v mestu smo vložile veliko truda v to, da žrtve o nasilju vendarle spregovorijo in da tudi poiščejo pomoč. Verjamemo, da smo tudi s preventivnimi dogodki, ki smo jih pripravljali v preteklosti, vplivali na to, da se nasilje zmanjšuje. Temu pritrjuje tudi predstavnica velenjskega centra za socialno delo, kjer imajo največ stikov z žrtvami nasilja. V

sosvetu so ugotavljali, da je močna preventivna aktivnost najboljša pot k izboljšanju stanja na več področjih. Člani so pohvalili tudi odločenost občine, da kljub krizi proračunskih sredstev za šport in kulturo ne zmanjšuje. »To je eden od načinov, da mlade »potegnemo« z ulice in jih vključimo v dejavnosti, v katerih lahko najdejo svojo priložnost,« je še dejala Katičeva.

vozila za njim, zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogla ustaviti pravočasno, zato je trčila v vozilo voznika. Oba sta v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe. Pes je po trčenju stekel v neznano, lastnika psa pa policisti še iščejo.

na Koroški cesti v Velenju, kjer je neznanec iz avtobusa iztočil okoli 130 litrov dizelskega goriva, za tem pa na delovišču ob glavni cesti pri odcepu za Loke, kjer si je neznanec iz rezervoarja delovnega stroja odtočil 150 litrov goriva.

Vlomi v vozila

poškodoval asfaltno površino.

Kamen v posteljo

Kraje se vrstijo

Izsiljeval ga je

Velenje, 25. septembra – Tudi v zadnjem tednu so policisti na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje zaznali več kraj. V sredo je neznanec s stanovanjske hiše na Efenkovi ukradel 12 metrov bakrenih žlebov, tat pa je odnesel tudi bakren kotliček. V četrtek, 25. septembra, je nepridiprav na Pikinem festivalu s klopi ukradel platneno torbo animatorke, ki je imela v njej različne osebne dokumente, učenki pa je v Osnovni šoli Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki neznanec vzel mobilni telefon. V soboto, 28. septembra, je storilec s stanovanjske hiše v Velikem Vrhu vzel 10 metrov bakrenih žlebov z odtočnim kotličkom, v lokalu Bar Max pa je brez torbice, v kateri je imela dokumente in nekaj drobiža ter mobilni telefon, ostala gostja lokala. V ponedeljek, 30. septembra, so policisti obravnavali dve tatvini goriva. Najprej na nezavarovanem parkirišču podjetja

Velenje, 26. septembra – V četrtek popoldan je na gozdni cesti Podgorje–Andraž mladoletnika znanec in vrstnik izsiljeval za denar. Ker mu ga ni izročil, naj bi ga fizično napadel. Policisti okoliščine še preverjajo.

Žalec, 26. septembra – Na Polzeli je v četrtek ponoči neznanec razbil steklo na desnih sprednjih vratih vozila in ukradel servisno knjižico in nekaj druge dokumentacije. Na Šlandrovem trgu v Žalcu je storilec v avto vlomil na enak način. Odnesel je avtoradio. V enem primeru pa storilec v avto ni uspel priti, poškodoval je vrata vozila in prtljažnika.

Pospravil za seboj Velenje, 26. septembra – V četrtek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na območju Črnove. Storilec je vanjo vlomil skozi odprto okno v prvi etaži. Odnesel je več zlatnine in gotovine. Ker pa je za seboj pospravil, so lastniki vlom zaznali šele kasneje. V nedeljo, 29. septembra, so policisti in kriminalisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v ulici Janka Vrabiča v Velenju. Vlomilec je v času nekajdnevne odsotnosti domačih prišel v notranjost, to pregledal, odnesel pa zlato uro in nekaj denarja.

Velenje, 27. septembra – V petek dopoldan se je s štirikolesnikom v Lazah poškodoval voznik, ki je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in se prevrnil. Poškodovanega so oskrbeli v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, od tod pa ga napotili v bolnišnico.

Z viličarjem se je preizkusil Velenje, 28. septembra – V soboto dopoldne je neznanec na Titovem trgu spravil v pogon viličarja, ki ga je zasebno podjetje uporabljalo za postavitev šotorov. Z njim je

Iz policijske beležke Ni ostalo pri besedah

Novih radarjev ne bo

kjer smo bili v preteklih letih. Zato nas je zanimalo, kako je Velenje na tem področju primerljivo z drugimi, po velikosti podobnimi slovenskimi mesti.« Ker teh podatkov ni, je bil eden od sklepov sosveta, da jih na policiji skušajo pridobiti in pripraviti primerjalno analizo. Katičeva je poudarila, da v Velenju postaja skrb vzbujajoča mladostniška kriminaliteta, zadovoljni pa so, ker zaznavajo manj nasilja

S štirikolesnikom se je prevrnil

ka in njen partner verbalno in fizično napadla. Pri tem je utrpela lažje telesne poškodbe, zaradi česar je iskala zdravniško pomoč. Policisti okoliščine še preverjajo.

Dala si je duška Velenje, 28. septembra – V soboto ponoči je stanovalcem na Stantetovi spanje kratila soseda v bloku. Glasba, ki jo je poslušala, je bila preglasna. Policisti so ji napisali plačilni nalog.

Pridržali so ga do streznitve Velenje, 28. septembra – V soboto ponoči se je v lokalu Ritmo caffe na Kopališki v pijanem stanju nedostojno vedel tuj državljan. Zadevo je hotel omiliti varnostnik, vendar se kršitelj ni dal. Policisti so ga pridržali do streznitve, mu izdali plačilni nalog za dva prekrška in mu začasno odvzeli osebne dokumente.

Sestra bratu skočila v lase Velenje, 29. septembra – V nedeljo popoldan sta se v stanovanju na Šaleški cesti sprla brat in sestra. Sestra si je v prepiru pomagala z udarci, zato so ji policisti napisali plačilni nalog.

Nesramen do dekleta in potencialne tašče Velenje, 30. septembra – V ponedeljek zvečer se je pred stanovanjem na Goriški cesti mlajši moški žaljivo in nesramno vedel do svojega dekleta in njene mame. Policisti so mu zaradi neprimernega obnašanja napisali plačilni nalog.

Pijan razbijal po vratih Šoštanj, 30. septembra – V ponedeljek ponoči je po vratih stanovalca v večstanovanjski zgradbi na Kajuhovi razbijal pijani povratnik. Zgradbo je zapustil bogatejši za plačilni nalog.

3. oktobra 2013

Velenje, 28. septembra – V soboto ponoči je v stanovanje na Prešernovi cesti priletel večji kamen, ki ga je nekdo zalučal v okno. Kosi stekla so padli na posteljo, kjer je spal stanovalec, in ga lažje poškodovali. Oškodovanca, za katerega je odrejen hišni pripor, so odpeljali na pregled v dežurno ambulanto, za storilcem pa še poizvedujejo.

n Bojana Špegel

Vlomilca posnela S traktorjem v drevo kamera

Velenje, 29. septembra – Policisti so v nedeljo zvečer posredovali na kraju prometne nesreče, ki se je zgodila na makadamski cesti na Lubeli v Škalskih Cirkovcah. 55-letni voznik neregistriranega traktorja je peljal po klancu navzdol. Zaradi vožnje preblizu desnega roba

Velenje, 29. septembra – V soboto je neznanec izkoristil zasedenost prodajalke v prodajalni DM v Velenjki in vlomil v stekleno vitrino. Vzel je dva parfuma in brivnik z rezilom. Trgovino je oškodoval za 150 evrov. Storilca je posnela kamera videonadzora.

78 odstotkov več kaznivih dejanj Mozirje – Policisti Policijske postaje Mozirje so v letošnjih prvih osmih mesecih zabeležili v sedmih občinah Zgornje Savinjske doline 244 kaznivih dejanj, kar je 78 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Največ kaznivih dejanj (38) so zabeležili v občini Mozirje, najmanj v občini Luče. Tu so preiskovali 3 tatvine in 4 velike tatvine. Policisti opozarjajo na porast števila vlomov, največ pa storilci kradejo barvne kovine in gotovino. Policisti svetujejo, naj prebivalci skrbno varujejo svoje premoženje in naj bodo pozorni na neznance. n tp

Vredno pohvale V zadnjem tednu si pohvalo zasluži kar nekaj poštenih državljanov, ki so s tem, ko so predmete, ki so jih našli, izročili policistom, da jih lahko ti – v kolikor jim jih policisti že niso izročili – dobijo na Policijski postaji Velenje. V sredo, 25. septembra, je Velenjčanka policistom izročila kontaktni ključ vozila znamke Kia, ki ga je našla na Kidričevi cesti, od varnostnika Gorenje Varovanja pa moško denarnico najdeno na prizorišču Pikinega festivala. Dan za tem, v četrtek, 26. septembra, jim je občanka izročila mobilni telefon znamke Sony Erissson Xperia, najden v Velenju, v petek, 27. septembra, jim je občan izročil kontaktni ključ peugeota, najden na stopnišču na Šercerjevi v Velenju. V soboto, 28. septembra, pa jim je občan izročil žensko denarnico z vsebino, ki jo je našel na Cesti talcev v Velenju.

Prodaja, servis, rezervni deli!

BLIŽA SE 1. NOVEMBER ŽALNI ARANŽMAJI, IKEBANE

Za naročila do 15. oktobra nudimo 10 % popust – 898 49 88! - ZEMLJA ZA GROBOVE - NAGROBNI PESEK (različnih barv in velikosti) - NAGROBNE VAZE - MAČEHE 0,40 VELIKA IZBIRA SVEČ - SVEČA VELIKA BETI 0,95 - SUPER MOJCA 1,20

JABOLKA VA TURN! SADJARSTs: pon. – pet. Delovni ča 16.00 ure. do od 12.00

Z vami in za vas!

KI e si SL AD Privoščit LČNI ČIPS, JABO TOUKEC, LJE, ČNE KRH L O B A J n ih a nagrajen zstavi i n ra 24. držav venskih lo s t dobro 13. Ptuju 20 a n j ti e km

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

3. oktobra 2013

Zgodilo se je …

Oven 21. 3. - 20. 4.

od 4. do 10. oktobra - prva oddaja Radia Velenje na ultrakratkovalovnem področju na frekvenci 88,9 megaherzov je bila kljub nedokončanem studiu že v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred domom kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku; - oktobra leta 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na križišče Šaleške in Kidričeve ceste ter na križišče proti Gorici; - 5. in 6. oktobra 1990 je nekdanji velenjski Kulturni center Ivana Napotnika skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prvič organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan; z leti je ta prireditev prerasla v največji otroški festival v Slove-

niji; konec letošnjega septembra je tako v Velenju potekal že 24. Pikin festival; - v nedeljo, 7. oktobra leta 1962, je bila ob 15. uri pred več kot 2000 gledalci svečana otvoritev velenjskega kotalkališča; predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal kotalkališče v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan – Rudar; - 7. oktobra 1972 je v Pesju začela obratovati nova naprava velenjskega premogovnika za izvoz premoga iz jame; - 7. oktobra 1976 so v Velenju uradno predali svojemu namenu Dom za ostarele občane; - 7. oktobra 1983 so v Velenju odprli podhod pod Kidričevo cesto med nekdanjo veleblagovnico Namo in pošto; - v noči na 8. oktober 1941 so borci

Otvoritev kotalkališča v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

1. štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj; to je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu; glas o tem je odmeval po vsej okupirani Štajerski in celotni Sloveniji, segel pa še mnogo dlje in imel precejšen pomen, dvigoval pa je tudi že nekoliko omajano narodno zavest; o napadu na Šoštanj je med drugim poročal celo nemški šef varnostne policije in varnostne službe Reinhard Heydrich nemškemu zunanjemu ministru Joachimu von Ribbentropu; zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci

Šoštanja, po letu 1963 je postal tudi praznik občine Velenje; po spremembi občinskih meja je ta dan zopet krajevni praznik mesta Šoštanj; - v Velenju so dogradili in ob občinskem prazniku leta 1975 tudi odprli stavbo občinskega sodišča, šolo s prilagojenim programom ter Rdečo dvorano; - 10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce; - 10. oktobra 1981 se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje. n Damijan Kljajič

Spoznali boste, da so bila nekatera vaša pričakovanja zgrešena, vendar si tega ne ženite preveč k srcu. Ne pretrgajte stika s poslovnimi partnerji samo zato, ker so vas pustili na cedilu. Sploh, če se je to zgodilo zgolj enkrat, se raje odločite za konstruktiven pogovor. Čaka vas namreč izjemno razburljivo in srečno obdobje na vseh področjih, ki bo trajalo ves oktober. Na ljubezenskem polju pa boste vsak dan bolj v dvomih, da je oseba, s katero ste si že nekaj časa zelo blizu, res prava. Delo, ki ga že nekaj časa odlagate, bo moralo še nekaj dni počakati. Ne boste imeli volje, da se ga lotite. Zdravje bo krhko, pazite nase.

Bik 21. 4. - 20. 5. Doletelo vas bo razočaranje, ki pa vas ne bo vrglo iz tira. Držali se boste bolje, kot so to pričakovali od vas tisti, ki vas odlično poznajo. Kmalu boste namreč spoznali, da stvari niso tako črne, kot ste jih sprva videli. Ugotovili boste, da se ne splača obremenjevati s preteklimi težavami, saj to tako ali tako nima smisla. Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe in se iz njih razvije nekaj novega. Tako pri zdravju kot pri financah vam ta teden kaže zelo dobro. A to vam ne bo dovolj, da bi bili čisto zadovoljni. Pogrešali boste druženje s prijatelji, ki vam veliko pomenijo. Da ga ne bo, boste krivi predvsem sami.

Dvojčka 21. 5. - 21. 6. Želite si več ljubezni in pozornosti, vendar vas je strah, da bi vas morebitna zavrnitev prizadela. Vedeti morate, da včasih tveganje obrodi najslajše sadove. Le pogum bo treba zbrati, pa bo vse steklo kot v sanjah. Imate namreč srečo, da bodo vsi, ki vam kaj pomenijo, v teh dneh bolj razneženi in pozorni, saj je prihod jeseni tudi zanje čas, ko se spet bolj posvetijo ljudem, ki jih imajo radi. Potrudite se izpolniti obljubo, čeprav ste si na pleča za naslednje dni nakopali tudi veliko drugih stvari. Pomoč prijatelju v stiski se vam bo v prihodnosti zagotovo obrestovala, zato ne bodite sebični. Končno imate dovolj časa, da si ga vzamete tudi zanj.

Rak 22. 6. - 22. 7. Zvezde vam ta teden priporočajo previdnost. Prevelika radovednost vam namreč lahko škoduje, zato se raje brigajte za lastne posle. To bo v teh dneh dokaj lahko, saj nihče ne bo zelo resno jemal vsega, kar se bo dogajalo pri delu. Doživeli boste srečanje, ki bo vplivalo na vašo prihodnost. In to že v teh dneh. Samski uživajte, če ste vezani, pa bi bilo dobro, da o zadevi temeljito premislite. Lahko se vam namreč zgodi, da vam bo še pošteno žal za dejanja, ki jih boste morda storili ob koncu tega tedna, čeprav se vam bodo tisti trenutek zdela še tako privlačna. Po toči zvoniti je vedno prepozno, kajne?

Lev 23. 7. - 23. 8. Z ljubljeno osebo se boste pogovarjali bolj z dotiki kot z besedami. Tudi sicer boste precej molčeči, kar ni značilno za vas. Zato se bodo vaši najbližji glasno spraševali, kaj se dogaja z vami. Vi boste previdno molčali, le zakopali se boste v delo in razne opravke. Nespečnost bo porušila vaš dnevni ritem, zato bo popoldanski spanec večkrat nujen. Ponoči pa boste pogosto preveč črnogledih misli, kar ni dobro. Začutili boste tudi posledice neredne prehrane, zato poskrbite za več discipline tudi na tem področju. Kakšen dan posta ne bi škodil.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

www.drva.info • T: 051 359 555

112 paleta

drva

185

240

briketi

peleti

tona

Novo v Velenju! Kopitarna Sevnica d.d. PE Velenje, Mercator center Tel.: 03 620 23 97

www.kopitarna.si

Profesionalna (delovna) obutev

Sobni copati Obutev za prosti čas

Dolgoletna tradicija – jamstvo kakovosti

Devica 24. 8. - 23. 9. �lo�čice�keramične��na��alogi� ali��o�naročilu��italijanske�ali� ��anske�in�ostali�gra�beni�material.

Keramika��1��1�� Gra�beni�material��1��1�� www.hojnik-trgovina.com Ure�imo�vam�tu�i�i�ris�ko�alnic� in��ri�oročimo��ravega�mojstra. �ojnik�trgovina��oman��e�ec�s.�.��eskovec�1��jubečna

V teh dneh boste dobili zelo lepo darilo. Spoznali boste, da imate iskrene prijatelje, ki so vam vedno pripravljeni pomagati. Tudi, ko se zdi, da vam pomoč sploh ne bi mogla česa lepega prinesti. S kolegi, ki so nagnjeni k ogovarjanju, pa se raje ogibajte pogovorov na štiri oči. Tako bi se namreč lahko tudi sami znašli sredi spletke, ki se vas v bistvu sploh ne tiče. Oktober se je res šele dobro začel, za vas pa bo minil brez večjih pretresov. Rahlo se boste morda zapletli le v finančne težave, saj se ne boste mogli upreti nekemu nakupu. A to boste storili tudi zato, ker veste, da lahko. Včasih pretiravanje ne škodi, sploh, če boste ob tem čutili veliko notranje zadovoljstvo.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10. Zdelo se vam bo, da ste doživeli izjemen uspeh, saj boste dokončali predolgo nedorečeno zgodbo. Oddahnili si boste od preteklih težav, ki ste jih imeli v življenju, vendar bo breme iz preteklosti še vedno rahlo vplivalo na vaše počutje. Pomembno je, da se počutite močni in tako vas tudi zdravje ne bo pustilo na cedilu. Hitro spremenljivo vreme vam namreč zna oslabiti imunski sistem. Proti koncu tega tedna pričakujte avanturo! Pa ne ljubezensko. Tokrat si jo boste privoščili na področju, ki ga imate najraje, povezano pa je z vašim delom. Da brez drznosti ni napredka, se bo izkazalo tudi v vašem primeru, saj bo učinek več kot odličen. Presenetili boste še sami sebe.

Škorpijon 24. 10. - 22. 11. Ne obljubljajte preveč, saj dobro veste, kako razočarana je lahko ljubljena oseba po tem, ko obljub ne morete izpolniti. Še enkrat premislite o odločitvah, ki ste jih sprejeli pred kratkim. V službi se bodo okoliščine nenehno spreminjale, zato se boste ves čas morali prilagajati. Izogibajte se hinavskih ljudi in tudi sami povejte resnico, če bo prišlo do spora. Pri tem pazite, kako ostri boste, da ne boste tik pred iztekom leta poslabšali odnosov z nekom, ki ga imate sicer radi, a mu je včasih treba povedati, da nima prav. Neprijeten občutek bi lahko zelo bolel. Zdravje bo solidno, dobro pa ne. Vi že veste, zakaj je tako. Ukrepajte.

Strelec 23. 11. - 21. 12. Zaželeli si boste drugačnosti, zato bodo nekatere spremembe v vašem vsakdanjiku neizbežne. Znašli se boste v okolju, ki bo za vas preveč resno, da bi lahko v njem iskreno uživali. Pokličite starega prijatelja, ki ga že dolgo niste videli, saj vam bo zagotovo popestril drugače precej dolgočasne večere, ki so tudi posledica tega, da ne znate več lenariti. Poiščite si nov hobi, ki vas bo napolnil z mirom in energijo. Prav v teh dneh je čas za razmislek o tem, kaj si želite početi tja do konca leta, saj so vaši večji projekti končani. Čeprav ne načrtujete radi daleč vnaprej, tokrat ne bi bilo slabo, če bi si natančneje določili prednosti v vašem življenju. Partner to pričakuje.

Kozorog 22. 12. - 20. 1. Spoznali boste, da ste zadovoljni, kot že dolgo ne. Oktober bo za vas vesel in prijeten mesec, takšen pa bo v teh prvih dneh. Veselili se boste časa, ki ga boste preživljali z družino in prijatelji, saj samoto prenašate z veliko težavo. In v minulih dneh ste bili nehote veliko sami. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu, čeprav bodo okoli vas precej kihali in smrkali. Obrestovalo se bo, da zadnje čase dobro skrbite za svoje telo. Ker se v naravi počutite izjemno dobro, izkoristite jesenske dni za izlete. Večere pa za klepete in druženje s prijatelji, ki jim čez poletje niste posvečali prav veliko časa. V službi bo napeto. A ne po vaši krivdi.

Vodnar 21. 1. - 20. 2. Ustavite se. Ne obsojajte sorodnika, ki ga ne marate preveč, še preden vam bo imel priložnost povedati svojo plat zgodbe. Raje ga povabite na pijačo in mu prisluhnite, potem pa se odločite, kako boste reševali neugodno situacijo. Če ste v razmerju, brzdajte svoja negativna razpoloženja, ki vodijo v prepire. Načrtovanje potovanja, o katerem še ne boste govorili na glas, bo dobro vplivalo na vaše počutje, saj vam bo zbudilo občutek pričakovanja. Zadnje čase ste precej utrujeni. Željni boste miru, spanca in lenarjenja. Pa tudi sonca. Skoraj nič od tega se ne bo uresničilo, a teden vseeno ne bo slab. Zahvaljujoč partnerju, ki bo točno vedel, kako vas lahko pomiri.

Ribi 21. 2. - 20. 3. Čas je, da se spustite na realna tla in končno vidite, da vas neka oseba že lep čas izkorišča. Morali boste povzdigniti glas. Še pred iztekom meseca oktobra, ki se sicer šele začenja, boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo, ki vas že dolgo mori. Brez skrbi, vse se bo izšlo, kot si želite, popravila pa se bo tudi vaša finančna situacija. Spet boste bolj mirni, dobili boste tudi prepotreben pogum, da se lotite še težje naloge. Le tega ne boste vedeli, če je že pravi čas, da uresničite svoje sanje. Brez skrbi, ko bo napočil, boste začutili. Nekoga boste zelo pogrešali in ob tem se boste pogosto vprašali, kakšen je pravzaprav vajin odnos.

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

Petek,

Sobota,

Nedelja,

3. oktobra

4. oktobra

5. oktobra

6. oktobra

06.10 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ajkec pri restavratorjih, poučna nan. 10.30 Mihec in Maja, otr. nan. 10.35 27 sekund, dok. film 10.50 Tom in Oskar, igrani film 11.05 Male sive celice, tv kviz 12.00 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, pogov. odd. 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Medo Popi in prijatelji, ris. 15.50 Adi v vesolju, ris. 15.55 Vse o Rozi, ris. 16.10 Kot ata in mama, otr. nad. 16.45 Dobra ura z Boštjanom 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Boštjanom 18.40 Pipi in Melkijad, ris. 18.45 Manja, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: Posluh 00.30 Ugriznimo znanost 00.40 Dnevnik, vreme, šport 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Pozabljene knjige naših babic: Kdo je napravil Vidku srajčico 10.20 An ban pet podgan: Na potep 10.50 Tomažev svet, otr. ser. 11.00 Kot ata in mama, otr. nad. 11.25 Z glavo na zabavo, odd. za mlade 12.00 Sveto in svet: Posluh 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tarča 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Aleks in glasba, ris. 15.55 Gregor in dinozavri, ris. 16.10 Razred zase: Družbeni aktivizem 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Akijem 18.30 Infodrom 18.40 Leonardo, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nova dvajseta, 1/18 20.30 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub, pogov. odd. 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

06.10 Odmevi 07.00 Radovedni Taček 07.15 Martina in ptičje strašilo 07.25 Bine: Slikar 07.45 Marči Hlaček, ris. 08.05 Sreča je ... če si upaš skočiti 08.15 Studio Kriškraš 08.40 Kulturni brlog 08.44 Živalske zgodbe: Anestetik za losa 08.45 Ribič Pepe 09.10 Malo drugače: Digitalne informacije 09.15 Firbcologi, odd. za otroke 09.45 Male sive celice, tv kviz 10.30 Infodrom 10.35 Jonina barka, kratki film 10.50 Pepi vse ve o pesništvu, nan. 11.25 Prek vseh ovir, norv. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik 14.15 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Alpe, Donava, Jadran 15.50 Pepina zgodba, dok. odd. 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.40 Pantanal, zadnje zatočišče jaguarjev, dok. odd. 18.35 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija, družinski kviz 21.35 Zaigraj še enkrat, sam. parodija 22.20 Poročila, šport, vreme 22.55 Sinovi anarhije (IV.), 14/14 23.40 Ozare, ponov. 23.50 Dnevnik, vreme, šport 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Infokanal

07.00 Igrače, ris. 07.05 Musti, ris. 07.10 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.15 Ava, Riko, Teo, ris. 07.25 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.30 Neli in Cezar, ris. 07.35 Dinko pod krinko, ris. 07.40 Tip in Top, ris. 07.45 Liki, ris. 07.55 Manja, ris. 08.00 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.15 Vse o Rozi, ris. 08.25 Kuhanje?, ris. 08.30 Bine, ris. 08.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.45 Risanka 08.55 Leonardo, ris. 09.05 Minuta v muzeju 09.10 Pujsa Pepa, ris. 09.15 Bacek Jon, ris. 09.20 Minuta v muzeju, ris. 09.30 Polna hiša živali, 1/13 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnišča Naklo 10.55 Na obisku, tv Koper 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav 14.30 Na deželi, 1/8 14.55 Taka kot jaz, argent. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Slikovitih 55: Glasbeni festivali 18.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Oblast, 1/10 21.10 Oče naroda: portret Janeza Stanovnika, dok. film 22.20 Zeliščarka Mirjam, dok. odd. 22.55 Poročila, vreme, šport 23.30 Alpe, Donava, Jadran 00.00 Dnevnik, pon. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal

07.00 Veliki malčki, ris. 07.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.20 Gozdna druščina, ris. 07.30 Dinko pod krinko, ris. 07.40 Luka, ris. 07.50 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.00 Minuta v muzeju 08.05 Infodrom 08.10 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.30 Dobra ura z Milico 11.50 Dobro jutro 14.45 Točka, glas. odd. 15.35 Evropski magazin, tv Maribor 16.30 Slovenski vodni krog: Tržiška Bistrica 17.00 Mostovi Hidak 17.35 Somrak levov, dok. odd. 18.25 Točka preloma 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Pravljica o povodnem možu, dok. odd. 20.30 Nogomet, evropska liga, Wigan – Maribor, prenos 23.15 Točka, glas. odd. 00.05 Zabavni infokanal

06.00 Grpumo Gašper, ris. 06.15 Lazytown, ris. 06.45 Ko listje pada, ris. 07.35 Ko listje pada, nan. 08.25 Vihar, ris. 09.20 Tv prodaja 09.35 Ljubljena moja, nan. 10.30 Tv prodaja 10.45 Rožnati diamant, nan. 11.40 Tv prodaja 11.55 Divja v srcu, nan. 12.50 Trafika, nan. 13.20 Trafika, nan. 14.00 Naša mala klinika, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Kosti, nan. 21.55 24ur zvečer 22.25 Zvit in prebrisan, nan. 23.20 Kaliforniciranje, nan. 23.55 Dexter, nan. 00.55 Norišnica v Clevelandu, nan. 01.25 Očejte pod krinko, ang. ser. 02.35 24ur 03.35 Zvoki noč

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop corn: Neisha 11.35 Napovedujemo 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videospot dneva 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Modri Jan: Kako pride voda na površje 18.15 Pikin studio (5) 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Regionalne novice 3 21.25 Kmetijski razgledi 21.55 Oglasi 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Napovedujemo 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

07.00 Veliki malčki, ris. 07.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.20 Gozdna druščina, ris. 07.30 Dinko pod krinko, ris. 07.35 Luka, ris. 07.50 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.00 Minuta v muzeju 08.05 Infodrom 08.15 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.40 Dobra ura z Boštjanom 11.25 Dobro jutro 13.50 Točka, glas. odd. 14.35 Slikovitih 55 14.50 Sledi: Lovski pevski zbor Škale 15.30 Slovenski magazin 16.00 Mostovi Hidak 16.30 Dosje: Na svidenje, pamet 17.25 Nogomet, vrhunci evropske liga, posn. 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga: Christopher ISherwood 19.10 Točka, glas. odd. 20.00 Osupljivi Azerbajdžan, dok. odd. 20.55 Moja družina, 4/9 21.25 Skrivnost jezera, 2/6 22.30 Nesreča, koprod. film 23.50 Točka, glasb. odd. 00.40 Zabavni infokanal 06.00 Igra vlog, ris. 06.05 Grozni Gašper, ris. 06.20 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 06.45 Ko listje pada, ris. 07.35 Ko listje pada, nan. 08.25 Vihar, ris. 09.20 Tv prodaja 09.35 Ljubljena moja, nan. 10.30 Tv prodaja 10.45 Rožnati diamant, nan. 11.40 Tv prodaja 11.55 Divja v srcu, nan. 12.50 Trafika, nan. 13.30 Ljubezen skozi želodec 14.00 Naša mala klinika, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.45 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nadaljevanje 17.55 Divja v srcu, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Želim si te, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Želim si te, nad. filma 23.05 Eurojackpot 23.08 Želim si te, nad. filma 23.45 Ulični tango, am. film 02.00 24ur, ponovitev 03.00 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš: kako so živeli stari Rimljani? 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Nepal 20.55 Regionalne novice 21.05 Gostilna pr' Francet (51) 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva

06.55 Formula 1, velika nagrada Koreje, kvalif., prenos 08.50 Skozi čas 09.00 Tarča 10.25 Posebna ponudba 11.00 Slovenski utrinki 11.30 Slovenci po svetu 12.30 Podoba podobe 13.00 Osmi dan 14.00 Pravljica o povodnem možu, dok. odd. 14.30 Slovenska popevka 2013 17.00 Proslava ob 70-letnici Kočevskega zbora, prenos 18.00 Nogomet, vrhunci evropske lige, posn. 18.50 Formula 1, velika nagrada Koreje, kvalif., posn. 20.00 Nam hrana lahko škoduje?, dok. odd. 21.35 Veseli dogodek, koprod. film 23.20 33/45, sobotna glasb. noč: Ansambel Dan D 00.55 Bleščica, odd. o modi 01.25 Na lepše 01.55 Zabavni infokanal

07.00 OTO čira čara 07.01 Spretni Manny, ris. 07.25 Chuggington, ris. 07.35 Gasilske zgodbe, ris. 07.55 Čebelica Maja, ris. 08.10 Bratz, ris. 08.30 Neobičajna šola, ris. 08.35 Zmaji, ris. 09.00 Jekleni Max, ris. 09.25 Navzkrižni ogenj, ris. 09.50 Kaj je novega?, ris. 10.15 Morska deklica, nan. 10.45 Želim si te, am. film 12.55 Razočarane gospodinje, nan. 13.50 Denar ali ženo, ang. ser. 14.20 Zmenki milijonarjev, am. ser. 15.15 Petične nosečnice, am. ser. 16.15 Srce poletja, am. film 18.20 Pozor, priden pes 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Vid in Pero šov 22.30 Onostranstvo, am. film 01.00 Mož iz Arizone, am. film 02.30 24ur, ponov. 03.30 Zvoki noči

09.00 Miš maš: Ko so živeli stari Rimljani? 09.40 Napovedujemo 09.45 Za prvi korak, posnetek koncerta (2) 10.45 Oglasi 10.50 Gostilna pr Francet (51), zabavno glasbena oddaja 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan: Kako pride voda na površje? 18.15 Oglasi 18.20 Ustvarjalne iskrice (29): Prijazno strašilo 18.35 Žogarija 19.10 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2146. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 44. festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2013 22.15 Jutranji pogovori, ponovitev 23.45 Napovedujemo 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

07.50 Formula 1, velika nagrada Južne Koreje, prenos 09.50 Skozi čas 10.00 Globus 10.30 Alpe, Donava, Jadran 11.00 Turbulenca 11.30 Žogarija 12.05 Glasbena matineja: Festival Radovljica 2013 13.20 Proslava ob 70-letnici Kočevskega zbora, posn. 14.25 Športni izziv, ponov. 14.55 Formula 1, velika nagrada Južne Koreje, posn. 16.55 Nogomet, državno prvenstvo, Maribor – Olimpija, prenos iz Maribora 18.50 Nogoemt, Fifa magazin, ponov. 19.20 Na poti: Z Boso nogo, dok. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Glasbeni večer: Andrea Bocelli 21.30 Izgubljeni na valovih, dok. odd. 23.10 Solzice, igrani film 23.25 Oblak, igrani film 23.35 Boben usode, tv igra 23.50 Zabavni infokanal 07.00 OTO čira čara 07.01 Spretni Manny, ris. 07.25 Chuggington, ris. 07.35 Gasilske zgodbe, ris. 07.55 Čebelica Maja, ris. 08.10 Bratz, ris. 08.30 Neobičajna šola, ris. 08.35 Zmaji, ris. 09.00 Jekleni Maks, ris. 09.25 B-Daman anime, ris. 09.50 Kaj je novega?, ris. 10.15 Morske deklice, nan. 10.45 Ulični tango, am. film 13.00 Razočarane gospodinje, nan. 13.55 Jamie – obroki v pol ure, ang. ser. 14.25 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 15.20 Nigellissima, ang. ser. 15.55 Izziv, am. film 17.45 Okusi brez meja 18.20 Ana kuha 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Tistega čarobnega dne, am. film 23.00 Svet Diane Arbus, am. film 01.20 24ur, ponov. 02.20 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš: Ko so živeli stari Rimljani? 09.40 Oglasi 09.45 2145. VTV magazin 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna oddaja 10.25 Izgradnja čistilnih naprav za pitno vodo v Šaleški dolini 10.35 Napovedujemo 10.40 2146. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Oglasi 11.10 Kakšna je nacionalna energetska pot Slovenije? 12.10 Naj viža 13.25 Kuhinjica, tedenski izbor 14.15 Prodajno TV okno 14.30 Videostrani, obvestila 17.20 Prodajno TV okno 17.50 Napovedujemo 17.55 Ustvarjalne iskrice (55): Obesek za ključe 18.15 Pikin studio (6), ponovitev 18.55 Pop corn: Neisha 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gostilna pr' Francet (51), zabavno glasbena oddaja 21.00 Jutranji pogovori 22.30 Splošna Bolnišnica Celje 23.30 Napovedujemo 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 7. oktobra

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.20 Radovedni Taček 10.35 Iz popotne torbe 10.55 Nočko II., 1. del 11.05 Profesor Pustolovec, ponov. 11.25 Odpeti pesniki: Kokot, Zajc, Kosovel 11.30 Zlatko Zakladko: Rožnikov čaj 12.00 Ljudje in zemlja, tv Koper 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Kdaj začeti z rekreacijo 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 16.05 Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Bernardo 18.30 Infodrom 18.40 Bine, ris. 18.45 Minuta v muzeju 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Pisave 23.40 Knjiga mene briga: Monte Cristo 00.00 Slovenska jazz scena 01.10 Duhovni utrip 01.25 Dnevnik, vreme, šport 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal 07.00 Veliki malčki, ris. 07.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.30 Dinko pod krinko, ris. 07.45 Luka, ris. 07.50 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Biba se giba, ris. nan. 08.00 Minuta v muzeju 08.05 Infodrom 08.10 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura z Akijem 11.30 Dobro jutro 13.55 Točka, glas. odd. 15.00 Na lepše 15.25 Oče narod; portret Janeza Stanovnika 16.40 Osupljivi Azerbajdžan, dok. odd. 17.35 Dober dan, Koroška 18.05 Prava ideja 18.30 To bo moj poklic: Tehnik za geodezijo, 26/30 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Clara, koprod. film 21.45 Tihi glasovi, 3/4 23.15 Slikovitih 55: Potem Goldy reče, to moraš pa enkrat napisati, dok. film 00.10 Točka, glas. odd. 01.00 Zabavni infokanal 06.00 Igra vlog, ris. 06.05 Grozni Gašper, ris. 06.30 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 06.55 Ko listje pada, ris. 07.45 Ko listje pada, nan. 08.35 Vihar, ris. 09.30 Tv prodaja 09.45 Ljubljena moja, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Rožnati diamant, nan. 11.50 Tv prodaja 12.05 Divja v srcu, nan. 13.05 Pod eno streho, nan. 14.00 Naša mala klinika, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.45 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. nan. 17.55 Divja v srcu, nad. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa, v živo 22.00 24ur zvečer 22.30 Zvit in prebrisan, nan. 23.25 Kaliforniciranje, nan. 00.00 Dexter, nan. 01.00 Norišnica v Clevelandu, nan. 01.30 Očetje pod krinko, ang. ser. 02.40 24ur, ponov. 03.40 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2146. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Napovedujemo 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 V spomin: Po Slakovi poti 18.55 Regionalne novice 2 19.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Za prvi korak, posnetek koncerta (2) 20.55 Regionalne novice 3 21.00 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 22.00 Napovedujemo 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Torek,

8. oktobra

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.20 Studio Kriškraš: Narobe svet 10.45 Kulturni brlog 10.50 Martina in ptičje strašilo 11.00 Bine: Kuhar 11.15 Pepi vse ve o pesništvu, nan. 11.40 Pod klobukom, ponov. 11.15 Pisave 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha: Revni – pot Cerkve 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Neli in Cezar, ris. 16.00 Dinko pod krinko, ris. 16.05 Oddaja za otroke 16.10 Ribič Pepe 16.45 Dobra ura z Jasno 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Jasno 18.30 Infodrom 18.40 Zakaj? Zato!, ris. 18.45 Simfonorije, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Polbrat, 6/8 20.55 Dnevi slovenskega turizma 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Oče naroda; portret Janeza Stanovnika 00.45 Posebna ponudba 01.10 Dnevnik, ponov. 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal 07.00 Veliki malčki, ris. 07.05 Nodi v deželi igrač, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Luka, ris. 07.50 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.00 Minuta v muzeju 08.05 Infodrom 08.10 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura z Bernardo 11.50 Dobro jutro 14.15 Točka, glasb. odd. 15.20 Moja Slovenija 17.00 Glasnik 17.35 Mostovi Hidak 18.05 Zeliščarka Mirjam, dok. odd. 18.35 Slovenski vodni krog: Radovna 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Točka preloma 20.30 Na deželi, 2/8 20.55 Na utrip srca 22.10 Sinovi Norveške, koprod. film 23.35 Točka, glasb. odd. 00.25 Zabavni infokanal

3. oktobra 2013 Sreda,

9. oktobra

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ribič Pepe 10.30 Sanjska dežela: Reka življenja (Cerknica) 10.55 (Ne)pomembne stvari: Rojstvo 11.50 Dnevi slovenskega turizma 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris. 15.50 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Dobra ura z Milico 18.30 Infodrom 18.40 Svet živali, ris. 18.45 Neli in Cezar, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Osamljeni ljubimec, am. film 21.35 Slikovitih 55 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Odkrito, pogov. odd. 23.55 Turbulenca 00.25 Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal

07.00 Veliki malčki 07.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Luka, ris. 07.50 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.00 Minuta v muzeju 08.05 Infodrom 08.10 Otroški infokanal 08.55 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura z Jasno 11.35 Dobro jutro 14.50 Slikovitih 55 16.20 To bo moj poklic: Tehnik za geodezijo, 26/30 16.50 Glasnik, tv Maribor 17.25 Evropski magazin 17.40 Mostovi Hidak 18.10 O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.40 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 Shine a Light, dok. film 00.30 Točka, glasb. odd. 01.20 Zabavni infokanal

06.00 Igra vlog, ris. 06.05 Grozni Gašper, ris. 06.30 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 06.55 Ko listje pada, nan. 07.45 Ko listje pada, nan. 08.35 Vihar, nan. 09.30 Tv prodaja 09.45 Ljubljena moja, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Rožnati diamant, nan. 11.50 Tv prodaja 12.05 Divja v srcu, nan. 13.05 Pod eno streho, nan. 14.00 Naša mala klinika, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.45 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.00 Kosti, nan. 21.55 24ur zvečer 22.25 Zvit in prebrisan, nan. 23.20 Kaliforniciranje, nan. 23.55 Dexter, nan. 01.00 Norišnica v Clevelandu, nan. 01.30 Zmenki milijonarjev, am. ser. 02.25 24ur, ponovitev 03.25 Zvoki noči

06.00 Igra vlog, ris. 06.05 Grozni Gašper, ris. 06.30 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 06.55 Ko listje pada, ris. 07.45 Ko listje pada 08.35 Vihar, nan. 09.30 Tv prodaja 09.45 Ljubljena moja, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Rožnati diamant, nan. 11.50 Tv prodaja 12.05 Divja v srcu, nan. 13.05 Pod eno streho, nan. 14.00 Naša mala klinika, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.45 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Kosti, nan. 21.55 24ur zvečer 22.25 Zvit in prebrisan, nan. 23.20 Kaliforniciranje, nan. 23.55 Dexter, nan. 01.00 Norišnica v Clevelandu, nan. 01.30 Zmenki milijonarjev, am. ser. 02.25 24ur, pon. 03.25 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Napovedujemo 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Veselo v novo študijsko leto 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2147. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Dotiki gora: Vrbanovi špici 21.00 0glasi 21.05 Brezpilotna zračna plovila 21.35 Zgodbe Balkana: Makedonija 21.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Napovedujemo 23.20 Prodajno TV okno 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2147. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Prodajno TV okno 11.55 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (66) 18.20 Žogarija 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku … pri Karliju Čretniku 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Napovedujemo 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

3. oktobra 2013

Knjižne novosti VELENJE

TEPEŠ, Miran: Proti soncu

Četrtek, 3. oktober ves dan različna prizorišča po mestu

od – odrasli / 821-992 – Potopisi

Miran Tepeš, nekdaj zelo uspešen jugoslovanski in slovenski smučarski skakalec, je avtor tega jadralskega potopisa. Pozimi je še vedno polno zaposlen s svojim delom pri smučarskih skokih. Spomladi in jeseni pa si vzame čas za jadranje. Je namreč navdušen jadralec. Po uspešno opravljeni prvi poti z jadrnico okoli sveta med letoma 2006 in 2008 je pred nami sedaj knjiga z opisom drugega jadranja. Spomladi leta 2010, ko je kupil nova jadra in opravil še nekaj izboljšav na svoji zvesti jadrnici Skokici, se je odpravil iz Slovenije, proti vzhodu, soncu naproti. Miran je večinoma jadral v družbi družine in prijateljev, nekaj milj pa je prejadral tudi sam. Potovanje ni potekalo čisto tako, kot si je na začetku poti zamislil, a vseeno se je dobro izteklo, vedno je prišel na cilj. Potopis je obogaten z več kot 300 barvnimi fotografijami, s katerimi si lahko še bolj živo predstavljamo daljne otoke, kraje na Miranovi poti okoli sveta.

TROLLOPE, Joanna: Druga ženska od – odrasli / 821- 311.2 Družbeni romani

Glavni junak tega romana je dvainšestdesetletni uveljavljeni in priznani odvetnik, Guy Stockdale. Po več kot tridesetih letih zakona z ženo Lauro, s katero sta si ustvarila dom in vzgojila dva, sedaj že odrasla otroka, Guy nenadoma razkrije, da ima že sedem let resno razmerje z mlado odvetnico Marrion. Lauri odkrito pove, da se želi ločiti in se znova poročiti z Marrion. Seveda so prizadeti vsi. Stvari se zapletejo in postanejo za vse boleče. Guyevemu razkritemu razmerju se seveda pridruži še cela vrsta težav v družini, ki privrejo na plan ob očetovem razkritju prešuštva. Žena se sprva sploh noče pogovarjati o ločitvi, obnaša se kot edina žrtev in vse v zvezi z ločitvijo celo preloži na pleča sina Simona, ki je tudi odvetnik. Simon ima težave z materino bolestno navezanostjo nanj, pa še njegov sin Jack se prebija skozi prvo zaljubljenost. Guyev mlajši sin Alen razkrije, da je homoseksualec. Marrion pa njena mati svari in prepričuje, da naj neha to zvezo z Guyem, s starejšim moškim. Guy se na koncu loči od žene, a se ne poroči z Marrion. Preseli se daleč na Škotsko, kjer zamenja hudo bolnega kolega sodnika.

HICKS, Esther in Jerry: Sara ml – mladina / M – Leposlovje za otroke od 13. leta

Zakonca Ester in Jerry Hicks sta pri nas in po svetu znana kot avtorja številnih knjig v zvezi z zakonom privlačnosti in osnovami Abrahamovega nauka, ki jih razširjata in posredujeta nam, odraslim bralcem in poslušalcem. Lani pa je pri nas izšla prva knjiga za otroke in mladino zakoncev Hicks, z naslovom Sara, ki govori o osebnostni rasti pri otrocih. Glavna junakinja v knjigi je desetletna tiha, vase zaprta deklica, Sara. Zelo rada je sama, uživa v tišini lastnih misli in rada opazuje druge. Nima pa prijateljev, z nikomer se ne druži. Vedno in povsod - doma, v šoli, na ulici, na igrišču – je zatopljena v lastne misli, živi v čisto svojem svetu. Nekega dne pa spozna veliko skrivnostno ptico, sovo. Z njo se spoprijatelji in sova postane Sarin učitelj, njen sogovornik. Pogovarjata se o stvareh, ki deklico zares

Kdaj - kje - kaj

9.00 9.30 13.30 16.00 zanimajo. Sara se s pomočjo sove in njenih dobronamernih nasvetov v kratkem času zelo spremeni in se odpre. Nauči se opazovati sebe in svoje navade, pa tudi druge okrog sebe. Sova ji odpre oči, kako pomembno je, da ugotoviš, kaj hočeš, zakaj si nekaj želiš in da ob tem pozitivno razmišljaš, da se ob tem dobro počutiš, da opazuješ vse okrog sebe, se pogovarjaš in najdeš stik z ljudmi, ki te obdajajo. Sara na koncu ugotovi, da je vedno vse prav, za nekaj in da, ko imaš odprto srce, pridejo k tebi samo dobre stvari.

NÖSTLINGER, Christine: Dobri zmaj in hudobni zmaj

ml – mladina / C – Leposlovje za otroke do 9. leta – slikanice zaboji Deček Florjan ima dva zmaja, dobrega in hudobnega. Vidi ju samo Florjan, za vse ostale ljudi okrog njega, njegove domače in prijatelje, pa sta zmaja nevidna. Zmaja sicer prebivata v parku, v grmovju za kamnitim spomenikom. Vendar večkrat obiščeta Florjana doma in mu pomagata, da ga imajo otroci radi in da se s Florjanom igrajo, in takrat se, sicer ne rada, skrčita in se delata za hudobnega oziroma za dobrega zmaja. Zgodba pa se zaplete, ko se Florjan z mamico odpravlja na morje, pa zmaja naenkrat nočeta z njim, saj se morja bojita. Florjanu ne preostane drugega, kot da tudi on sam ostane doma. Brez zmajev pa res ne more nikamor. Na koncu mamica najde čudovito in res pravo rešitev za vse. Zmaja skupaj s Florjanom in mamico tako uživata na morju, da jima mora Florjan dolgo prigovarjati, da se zmaja spet odpeljeta nazaj domov.

SMOLAR, Adi: Pujsa in Andrej Migec

ml – mladina / C – Leposlovje za otroke do 9. leta Pujsa je morski prašiček in živi pri Andreju, ki se piše Migec. Pujsa ji je ime. Živi v svoji hišici z dvoriščem, ki ga včasih spremeni tudi v igrišče, sprehajališče ali počivališče. Zelo rada dobro je. Velikokrat ji je dolgčas in ker Andrej nima veliko časa zanjo, ker se kar naprej uči, se mora sama znajti. Tako si krajša čas z branjem časopisa, izmišlja si rime in iz njih spesni pesmice, igra nogomet s pšeničnimi zrni in vsake toliko časa ušpiči kakšno zabavno vragolijo, ko je sama doma. V prvi knjigi z ilustracijami Boža Kosa, ki je izšla prenovljena letos po več kot desetih letih, je zbranih šest hudomušnih zgodbic o Pujsi in Andreju Migcu. Če ne bi bilo revije Petka, v kateri so te zgodbice Adija Smolarja pred leti že izhajale, če ne bi bilo Boža Kosa, ki je pred leti ilustriral te zgodbice in če ne bi bilo Miha Kosa, ki je te risbice zbral, jih predal Adiju in dovolil njihovo objavo, potem tudi ne bi bilo knjižnih zgodbic o Pujsi in Andreju Migcu, ki bi nas nasmejale. n E. P. Š.

16.00 17.30 18.00 18.00 18.00 19.00 19.00 19.19

5. Dnevi zaščite in reševanja – Življenja rešujemo skupaj Titov trg, Cankarjeva ulica Dinamični prikazi javnih reševalnih služb, organizacij in društev Galerija Velenje Delavnice za skupine iz vrtca – Relief iz gline Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus Knjižnica Velenje Abrakadabra – nemški jezik Knjižnica Velenje Abrakadabra – angleški jezik Velenjski grad Odprtje razstave in plesna predstava Na poti do zgodb Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir Preddverje knjižnice Velenje Srečanje 'marauhovcev' in drugih ljubiteljev gob, determinacija (prepoznavanje) prinesenih gob. Vrtni center Kalia Velenje Hortikulturne ureditve grobov Dvorana Centra Nova Plesi sveta Knjižnica Velenje Kako je ETF spremenil moje življenje … in lahko tudi vaše

Petek, 4. oktober ves dan različna prizorišča po mestu

5. Dnevi zaščite in reševanja – Življenja rešujemo skupaj 16.00 Titov trg, Cankarjeva ulica, Šaleška in Rudarska cesta Državna vaja Velenje 2013 21.00 eMCe plac Klubski maraton z Radiom Študent

Sobota, 5. oktober ves dan različna prizorišča po mestu

5. Dnevi zaščite in reševanja – Življenja rešujemo skupaj 8.00 Ploščad Centra Nova

Kmečka tržnica 8.00 Mestni stadion Mednarodno tekmovanje gasilskih desetin 10.00 Cankarjeva in Šaleška cesta, Titov trg, Kardeljev trg, Stari trg Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa 10.00 Mercator center Velenje Pujsa Pepa z Alenko Kolman na obisku 21.00 eMCe plac Klubski večer – Industrial soundscape

Nedelja, 6. oktober 15.00 Kersnikov dom, Vinska Gora Gledališka predstava za Karitas 17.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 Učenje stezosledskih veščin

Koledar imen ŠOŠTANJ

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Meta Krajnc: Zajček Kai | Pripoveduje Andreja Kolenc)

Sobota, 5. oktober 10.00 Športna dvorana Šoštanj 1.SKL za kadete U16, 1. krog (Elektra Šoštanj : Slovan A)

Nedelja, 6. oktober X

Okolica Šoštanja Šoštanj praznuje, pohod po Trški poti

Ponedeljek, 7. okt. 9.00 18.00

Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Kavarna Šoštanj Redni tedenski turnir

Sreda, 9. oktober

16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Otroška ustvarjalna delavnica: Nagajive živalce 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: slovenski film leta Razredni sovražnik

15.30 - 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Informiranje in svetovanje oizobraževalnih možnostih

16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku

Sreda, 9. oktober 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Knjigarna Kulturnica Predstavitev knjige Velikani Himalaje (Viki Grošelj) 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Notranja moč v Matrici življenja

Razstava Vizualizacija čudežnega

Oktober/vinotok

Četrtek, 3. oktober

Ponedeljek, 7. okt.

Torek, 8. oktober

3. Četrtek Terezija

4. Petek - Franc 5. Sobota - Marcel 6. Nedelja - Vera 7. Ponedeljek Marko

8. Torek Brigita

9. Sreda Abraham

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 3. oktober 18.00 20.00

Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba Dvorana Marof Pilates

Lunine mene

Petek, 4. oktober 17.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) 21.00 Dvorana Marof Plesni večer ob živi glasbi

Sobota, 5. oktober

oktobra, ob 2.33, prazna luna (mlaj)

14.30 Martinova vas Bučarija

Ponedeljek, 7. okt. 19.00 Hiša mladih Svetniška pisarna

CITY CENTER Celje

Sreda, 9. oktober 19.00 Dvorana Marof Zvočna kopel z gongi

Odprli arhitekturni kotiček

Velenje, 3. oktobra – Drevi ob 18. uri bodo v Muzeju na Velenjskem gradu odprli razstavo »Vizualizacija čudežnega« avtorice Sonje Jančič Hrastnik. Ta bo obiskovalcem spet približala ljudsko zgodbo, ki je globoko zakoreninjena v človeštvu in ni nikoli povsem izginila. Zgodbo si tokrat lahko ogledate malce drugače, saj jo bodo poleg likovnih del pripovedovale plesalke v plesni predstavi Podaljšane misli na tlakovani poti. Nastala je v koreografiji Lucije in Polone Boruta, poleg koreografinj pa v njej plešejo Tina Benko, Neža Jamnikar, Eva Razgor, Hanna Rotar, Mihaela Štiglic, Tara Jeršič, Neja Tevž in Vita Ivanek.

Velenje, 1. oktober 2013 – Včeraj so v Galeriji Velenje predstavili nove velenjske tematske poti »Velenje – sprehod skozi mesto moderne« in enako naslovljen arhitekturni vodnik po Velenju, katerega avtor je Rok Poles. Ob tej priložnosti so v galeriji odprli tudi arhitekturni kotiček, v katerem bodo občanom brezplačno svetovali strokovnjaki za področje arhitekture in krajinske arhitekture. Arhitekturni kotiček bo odprt vsak torek med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro. n

• od 2. 10. do 6. 10., Pikino mesto - v Pikinem mestu z vilo Čira čara se bodo otroci zabavali v Pikini banki, pošti, čevljarni, galeriji … Seveda bomo tudi kuhali! Plesna garderoba in slikarski atelje pa bosta za največje umetnike. • PIKA NOGAVIČKA V CITYCENTRU: • vsak dan ob 17.00, obisk Pike Nogavičke, v soboto in nedeljo tudi ob 10.00 • vsak dan ob 18.00, lutkovna predstava • vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki • vsak dan od 10.00 - 21.00, karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji.

KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:

SMRKCI 2 (The Smurfs 2) - sinhroniziran v slovenščino. Animirana pustolovščina, 101 minuta. Režija: Raja Gosnell. Slovenski glasovi: Janez Hočevar-Rifle, Kataya Ayster, Jure Mastnak, Aljaž Jovanovič, Vlado Vlaškalić, Jernej Kuntner, idr. Petek, 4. 10., ob 18.00 Sobota, 5. 10., ob 18.00 Nedelja, 6. 10., ob 16.00 – otroška matineja Nedelja, 6. 10., ob 18.30 - m. dvor. Po zadnjem spopadu s Smrkci je zlobni čarovnik Gargamel ostal ujet v našem svetu, vendar ga to ni ustavilo pri kovanju novih zarot. Da bi se maščeval Smrkcem, s posebnim napojem ustvari popolno smrčje nasprotje - par Žlehtkov, ki želita zgolj nagajati in uničevati. Da bi Smrkce ujel v past, skuša Gargamel z Žlehtkoma na temno stran porednežev zvabiti tudi Smrketo, toda mali modri dobrovoljčki so odločeni, da bodo s skupnimi močmi

Gargamela znova ugnali v kozji rog.

PR' KONC SVETA (The Company You Keep) ZF komedija, 109 minut. Režija: Edgar Wright Igrajo: Rosamund Pike, Martin Freeman, Simon Pegg, Nick Frost, Paddy Considine, David Bradley, Eddie Marsan, Julian Seager, Thomas Law, idr. Petek, 4.10., ob 20.00 Sobota, 5. 10., ob 20.00 Nedelja, 6. 10., ob 18.00 Pet prijateljev se po dvajsetih letih ponovno snide z namenom, da v domačem kraju naredijo eno pivsko turnejo po tamkajšnjih barih. Še zdaleč pa se ne zavedajo, da bo ta turneja vse prej kot običajna.

SAMO BOG ODPUŠČA (Only God Forgives) Kontroverzni triler, 90 minut. Režija: Nicolas Winding Refn. Igrajo: Ryan Gosling, Kristin Scott Thomas, Vithaya Pansringarm, idr.. Sobota, 5. 10., ob 18.30- mala dvor. Nedelja, 6. 10., ob 20.15

V Bangkoku Julian z bratom vodi boksarski klub, ki pa je le krinka za posle z mamili. Ko brata ubijejo, iz Amerike prispe njuna mati, glava velike kriminalne organizacije, in besna zahteva maščevanje. A Julian se mora najprej soočiti s skrivnostnim policistom Changom ... Eden najbolj pričakovanih in hkrati najbolj kontroverznih filmov letošnjega Cannesa. S podporo Ministrstva za kulturo !

RAZREDNI SOVRAŽNIK Drama, 112 minut. Režija: Rok Biček. Igrajo: Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Tjaša Železnik, Maša Derganc, Robert Prebil, Voranc Boh, Jan Zupančič, Daša Cupevski, Doroteja Nadrah, Špela Novak, Pia Korbar, Dan Mrevlje, idr. Ponedeljek, 7. 10., ob 20.00 – velenjska premiera slovenskega filma leta ! Po filmu se nam bo predstavil režiser in koscenarist filma Rok Biček! Film so navdihnili resnični dogodki. Postavljen je v eno od slovenskih srednjih šol,

kjer dijaki nikakor ne morejo sprejeti zahtev novega učitelja nemščine. Njihov odnos se zaostruje iz dneva v dan in po samomoru dijakinje njeni sošolci krivdo pripišejo učitelju. To sproži niz usodnih dogodkov, ki za vedno spremenijo življenje učitelja in učencev, saj se resnica ozadja dogajanj skriva pod številnimi tančicami lahkomiselnih laži, zlonamernih spletk in nespametnih odločitev. Benetke 2013 - nagrada kritikov Fedeora, FSF 2013 – vesne za film, glavno moško vlogo, stransko žensko vlogo, fotografijo, kostumografijo ter nagrado občinstva, nagrado žirije kritike ter nagrado Stopov igralec leta (Igor Samobor). S podporo Ministrstva za kulturo !

Naslednji vikend, od 11. 10. do 14. 10. napovedujemo:

dramo RAZREDNI SOVRAŽNIK, animirano družinsko komedijo AVIONI, akcijsko domišljijsko pustolovščino WOLVERINE, v filmskem gledališču psihološki triler PLESALKA V SENCI.

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

3. oktobra 2013

Nagradna križanka »Gorenje GTI - Zetor« Partizanska cesta 12 3320 Velenje Tel.: 03/ 899 26 26 www.gorenje-gti.si

Gorenje GTI generalni zastopnik in serviser traktorjev Zetor za Slovenijo

RADIO VELENJE ČETRTEK, 3. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 4. oktobra

• Prodaja traktorjev Zetor • Ekskluzivni prodajalec originalnih rezervnih delov Zetor • Servis Zetor (možen tudi na terenu) • Možnost ogleda in preizkušnja traktorja na sedežu podjetja • Ugodne oblike financiranja (do odplačilne dobe 7 let) Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 14. oktobra 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka GTI - Zetor«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade »Zetor«. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 19. septembra 2013, so: •

Tia Sopolšek, Lipa 47 b, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Lidija Tič, Kajuhova 2, 3320 Velenje (avtopolnilec); • Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje (torbica za GSM). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL SONY

Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 19. septembra, so: •

1. nagrado: menjava pnevmatik : SIMON ŠPENDE, Podgora 23, Šmarno ob Paki • 2. nagrado:vikend z Oplom : MILAN SENICA, Aškerčeva 5 b, Šoštanj • 3. nagrado: majica in kapa: DARKO TEPEJ Škale 83 b, Velenje Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo!

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 5. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 6. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 7. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje..

TOREK, 8. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 9. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 23. do 29. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 23. septembra 2013 do 29. septembra 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

3. oktobra 2013

Poišči 10 razlik!

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Poiščite deset razlik in nam izrezano rešitev pošljite do 16. septembra na naslov Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Med poslanimi rešitvami bomo izžrebali eno nagrado - majico Radia Velenje.

mali OGLASI je lepše. Ag. Alan, gsm: 041 248 647

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

NEPREMIČNINE

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČNA upokojenka, 59-letna, iz okolice Velenja, bi šla živet k moškemu staremu do 75 let. V dvoje

GARSONJERO, 33 m2, v bližini centra v Velenju prodamo. Gsm: 040 218 751 VZAMEM v najem sobo (Velenje, Šoštanj, Šempeter, Žalec ali bližnja okolica). Gsm: 041 887 989 NA ATRAKTIVNI lokaciji v Podkraju ugodno prodamo zazidljivo parcelo, 1100 m2. Tel.: 03 5871 156, gsm: 031 418 249 ali 031 210 265

PRIDELKI KROMPIR za krmo živine prodam. Gsm: 031 386 004 SUHA bukova in mešana drva prodam. Možen prevoz. Gsm: 041 586 152 JABOLČNIK, domači kis, borovni-

čevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI DVA bikca, križanca, 150 in 170 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931 PUJSKE in odojke, težke od 25 do 30 kg, prodam. Gsm: 031 542 798 VEČ telet prodam. Gsm: 041 586 152

RAZNO PEČ na drva prodam. Jože Praznik, Center Zimzelen, Topolšica 78/a, Topolšica. MASIVEN dvoetažni delovni pult, mere 310x80x80, prodam. Gsm: 041 328 538

CENTER ZA BIOTERAPIJO PO METODI ZDENKA DOMANČIĆA www.bioenergija-bioterapija.si

štiridnevne TERAPIJE, VELENJE – CVIU, Kidričeva 19 PO/TO/SR/ČE, popoldne, 1-x mesečno

V AVGUSTU: 14. 10.–17. 10. 2013 PRIJAVE: 031 497 237 ali 041 374 167

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE Andrej Veternik, Šoštanj, Zavodnje, 24 b in Danica Dražnik, Velenje, Silova 3 b.

SMRTI

na ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

• Samostojno dvoetažno hišo v Paški vasi, Šmartno ob Paki, 140 m2, zgrajeno 2009, 540 m2 zemljišča. Cena 185.000 evr.

ZOBOZDRAVNIKI 5. in 6. 10. 2013, Mojca Pusovnik, dr. dent. med. (dežurna zob-

Ana Dolinšek, roj. 1928, Preddvor, Tupaliče 55; Ivanka Anžlovar, roj. 1927, Litija, Gabrovka 1; Marija Vrhovnik, roj. 1927, Škofja Loka, Sv. Duh 198; Ivan Pungeršek, roj. 1936, Mozirje, Aškerčeva ulica 10; Ljudevit Tot, roj. 1935, Šoštanj, Aškerčeva cesta 8; Edeltraud Forstner, roj. 1942, Šoštanj, Koroška cesta 42; Marjan Lahovnik, roj. 1930, Velenje, Malgajeva ulica 2; Ivan Furjan, roj. 1943, Rogaška Slatina, Irje 33 b.

• ODDAMO enoinpolsobno stanovanje v Šaleku, obnovljeno l.2000, opremljena kuhinja, omare v spalnici in dnevni sobi. Cena 250 evr mesečno.

VZGOJA IN PRODAJA CIPRES SMARAGD

• zelo ugodne cene cipres Smaragd različnih velikosti • letna vzgoja preko 20.000 cipres za žive meje • vzgoja ostalih rastlin za žive meje smreke omorike, tise, lovorikovec, češmin, pušpan, liguster … Info: 03 5726 113 , 031 585 848 Drevesnica Zlatko Novak, Šentrupert 35, Gomilsko

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice

OSMRTNICA

FANI NAHTIGAL

Zapustil nas je dragi mož in oče

iz Raven pri Šoštanju

SILVESTER DREN

21. 11. 1948 – 23. 9. 2013 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih slovesa. Zahvala tudi osebju v Splošni bolnišnici Celje – Hematološki oddelek. Vsem iskrena hvala.

iz Škal 36 b, Velenje

2. 1. 1945 – 29. 9. 2013 Pogreb bo danes ob 16. uri na pokapališču v Podkraju. Vsi njegovi

Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, svakinja in teta

Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, pradedija, tasta in brata

MARIJA ANA LAHOVNIK

LUDVIKA TOTA

z Malgajeve 2, Velenje

iz Šoštanja

14. 11. 1930 - 24. 9. 2013 Tiho sedaj si odšla kot lepa misel, ki ne mine, in nam pustila le spomine.

26. 7. 1935 – 21. 9. 2013

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsak stisk roke, izrečeno sožalje, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala Domu za varstvo odraslih Velenje za nego ob njeni bolezni, govorniku g. Kolarju za ganljive besede slovesa, pevcem sestava Flamingo za odpete žalostinke, Pogrebni službi Usar in Komunalnemu podjetju Velenje za pogrebne storitve, g. župniku Janku Rezarju za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni

S tvojo pomočjo smo spoznali, kako čudovito je lahko življenje, kako so v življenju v resnici najpomembnejše preproste stvari in da je bistvenega pomena to, kako ravnaš z drugimi ljudmi. (Lisa Scully-O’ Grady)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala PGD Šoštanj – mesto in hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Fani, sin Simon in hči Sonja z družinama

Naš čas, 3. 10. 2013, barve: CMYK, stran 24

Porečje olajšali za 67 ton 'šavja' količina prijetno presenetila. »Lani smo zbrali 45 ton vejevja, letos pa kar 22 ton več. Imeli smo pomoč 3 kombijev, 2 traktorjev, odpadke so vozili 4 tovornjaki,« je še dodal.

Kar 180 ljudi je v soboto dopoldne čistilo spet močno zaraščeno porečje rek Pake in Trebušnice – Pomagali tudi podjetniki in kmetje Velenje, 28. septembra – Čeprav je v soboto zjutraj po močnem nočnem deževju še vedno rosilo, to ni ustavilo prostovoljcev in zaposlenih v upravi Mestne občine Velenje, ki so ta dan izbrali za veliko čistilno akcijo. Ko so se ob 8. uri zbrali v avli mestne hiše, je bila ta premajhna za vse, ki so prišli čistit vejevje in drevje, ki je od lanske akcije spet močno zaraslo porečje reke Pake. Tokrat pa je ena od 6 skupin čistila tudi porečje Trebušnice. Zjutraj se je zbralo okoli 150 prostovoljcev, do konca akcije, ki so jo ob 14. uri zaključili z malico in zabavo pri velenjskem domu kulture, pa so jih našteli kar 180. Porečje

Pahorja tokrat ni bilo

Pobudi za akcijo je dal župan Bojan Kontič, ki je skupaj s člani svoje stranke in sodelavci tudi krepko zavihal rokave.

Pake so čistili od centra Supernova do Šaleka. In to zelo temeljito. Da so bili še bolj učinkoviti, so imeli 15 ljudi z motornimi žagami, podjetja PUP, Komunalno podjetje Velenje, Andrejc, Sovič in Fajdiga ..., pa so posodila nekaj delovnih strojev. Z

Med samo akcijo smo lahko ob porečju Pake pri delu opazovali trud domačinov, ki se zavedajo, da zaraščeno porečje pomeni tveganje ob narasli vodi. Malo pod mostom čez Pako, v bližini osnovne šole Antona Aškerca, smo med udarniki pri delu zmotili pobudnika akcije župana Bojana Kontiča. Povedal nam je: »Udeležba je presenetljiva. Po tihem sem to od Velenjčanov in Velenjčank pričakoval, saj je naše mesto zraslo s prostovoljnim delom. Vsi vemo, da denarja za čiščenje porečja rek država nima

dovolj, reko Pako skoraj v celoti zanemarja. Zato smo se letos odločili ponoviti akcijo, ki je bila uspešna že lani, ko nam je pomagal tudi predsednik Borut Pahor. Letos ga ni z nami, ker je v New Yorku. Prišli pa smo tisti, ki se zavedamo pomena urejenega okolja in poplavne varnosti.« Povedal nam je še, da je vesel, da se je pozivu za sodelovanje v akciji odzval tudi sindikat zaposlenih v upravi Mestne občine Velenje. »Nekateri organizirajo 'tim buildinge', mi pa enostavno čistimo reko Pako,« je dodal. Ker je vreme v oktobru že precej nepredvidljivo, akcije kljub dokaj slabemu vremenu tudi niso prestavili, kar se je pokazalo za dobro. Količine naravi iztrganega »šavja« pa so jih grele, ko je zavel hladen veter. n Bojana Špegel

odvozom vejevja so pomagali tudi kmetje, ki so domov odpeljali večja debla. V zbirni center komunalnih odpadkov so brez njih prepeljali kar 67 ton zelenega odreza. Kot nam je povedal Bojan Prelovšek iz MO Velenje, ki je akcijo koordiniral, je

Sončni park dobiva nekdanji sijaj Obnova, ki teče že nekaj let, se bo prihodnje leto še nadaljevala – Letos v obnovo vložili 268 tisoč evrov – Park je razsvetljen, obnovili bazenček z Atlantido, uredili poti - Drugo leto obnova prireditvenega prostora

Da je bila akcija tako uspešna, so zaslužni tudi člani številnih društev, podjetniki in kmetje, ki so pomagali tudi s stroji. A največ dela so opravili ljudje, ki so rezali, grabili, vlačili …

Vodomet ponoči tudi osvetljen Na Velenjskem jezeru, 20 metrov od obale, ga je postavil Premogovnik Velenje

novo Za ob parka je nila a g e me Sončnje letos na vrov. oč e a elen MO V rih 268 tisava je stal na Velenje, 27. septemVseeno se je v petek b j l z o t a d e b e razsv nova bra – Zob časa je v parku zbralo nekaj Javna evrov, obisoč evrov,č t o oč precej načel dragodomačinov in izvajalcev 78 tis ontano 27 lice 155 tis ne s f ev oko a šport cen velenjski spomedel, in ko je padla tema, t z i ured , prostor dobrih 7 so prvič prižgali novo nik kulturne in naravne evrovivnosti pa ov. dediščine, ki ga odlikujeta osvetlitev pri obnovljenem akt tisoč evr

posebna krajinska ureditev in bogastvo drevesnih vrst ter grmovnic. Tega se je zavedala tudi velenjska občina, zato so ga začeli postopno prenavljati, vanj pa so umestili tudi nove vsebine. Park, ki je domačinom od nekdaj blizu, je zato zadnje čase spet vse bolje obiskan, saj je prijazen tudi ponoči, ko obnovljene poti po njem osvetljujejo s pomočjo 24 samozadostnih svetil, ki energijo črpajo od sonca in vetra. V petek zvečer so pri spomeniku Manifest, želeli s promenadnim koncertom simbolično zaključiti prvo fazo prenove parka, a jim jo je zagodlo vreme.

bazenčku v severnem delu parka. Tam stoji tudi spomenik kiparja Cirila Cesarja Manifest rudarjem, ki so ga poleti po več kot petih desetletjih po postavitvi restavrirali. Sočasno so pozabi iztrgali tudi manjši bazen, katerega dno je umetnik oblekel v mozaik, ki ga je poimenoval Atlantida. Bazen je dobil tudi manjšo fontano, ob njem so postavili še nekaj novih klopi in obnovili labirint. Obnovitvena dela bodo po napovedih župana nadaljevali tudi prihodnje leto, saj želijo odpraviti vse črne točke v njem. Načrtujejo tudi obnovo prireditvenega prostora za vilo Rožle, na ruševini nekdanjega paviljona pa bodo postavili novega. Tako bo Velenje dobilo še en poletni prireditveni prostor v naravi. n bš

Velenje, 26. septembra - V Premogovniku Velenje se zavedajo, da so v vsej svoji zgodovini zelo spremenili podobo Šaleške doline. Dolini so veliko vzeli, a tudi veliko dali. Da okoljska politika niso le mrtve črke na papirju, v podjetju stalno dokazujejo s konkretnimi projekti. V zadnjem obdobju so med drugim uredili skoraj 20 kilometrov sprehajalno-kolesarskih poti okrog šaleških jezer, postavili 100 klopi, uredili fitnes na prostem ob Škalskem jezeru, pozimi tudi progo za tek na smučeh, pomagali pri postavitvi novega otroškega igrišča v Šoštanju, ureditvi športnih igrišč ... Območje ob čolnarni, ki ga je Mestna občina Velenje kot prvega v fazi urejanja okolice Velenjskega jezera začela uresničevati junija letos, je prav po zaslugi Premogovnika bogatejše za nov vodomet. Postavili so ga na Velenjskem jezeru kot nadomestilo za vodomet, ki je nekoč že bil na malem turističnem jezeru in ga je Premogovnik skupaj z jezerom zaradi urejanja pridobi-

valnega prostora zasul. Nameščen je približno dvajset metrov od obale, najvišji curek vode pa bo v višino brizgal več kot šestnajst metrov. Deloval bo intervalno do polnoči, in sicer trideset minut, nato bo petnajst minut miroval. V večernih urah ga bodo osvetljevali večbarvni

žarometi. Peti dan letošnjega Pikinega festivala, v četrtek popoldne, je nov vodomet na Velenjskem jezeru predala namenu navihana Pika Nogavička. n

Vodomet je v imenu Premogovnika Velenje odprla Pika Nogavička. Mnoge je presenetilo, da brizga tako visoko v zrak, da je viden daleč naokoli.