39 2017

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (7/18 0C) bo delno oblaÄ?no, v soboto (7/19 0C) in nedeljo (8/18 0C) pa preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 28. septembra 2017

ĹĄtevilka 39 | leto 64

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

Najbolje je, da vse ostane, kot je!

Mira ZakoĹĄek

Pika pojedla repo, vrnila lento in odĹĄla Velenje, 23. septembra – Organizatorji Pikinega festivala, letoĹĄnji je bil Ĺže 28. po vrsti, ne pomnijo, da bi bil kdaj Pikin dan tako mnoĹžiÄ?no obiskan kot letos. Sobotno dogajanje ne le da je bilo najbolj pestro, dan je bil lep in sonÄ?en, kar je bil zagotovo razlog

veÄ? za obisk Pikinega podeĹželja. LetoĹĄnja tema je bila odliÄ?na, prav tako scena in prikazi kmeÄ?kih opravil. A Ĺžal je morala Pika tudi letos Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u vrniti Ĺžupansko lento in se za đ&#x;”˛ bĹĄ leto dni posloviti. VeÄ? na strani 13.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v soboto praznuje

Ĺ oĹĄtanj – 30. september je praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Prazniku na Ä?ast se je ta mesec Ĺže odvrtelo nekaj dogodkov, prireditev in otvoritev. Resnici na ljubo pa jih je nekaj odplaknilo ali na poznejĹĄi Ä?as prestavilo tudi vreme.

Osrednja slovesnost, s katero bodo poÄ?astili praznik, bo v petek, 29. septembra, ob 19. uri v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju. Na njej bodo dali posebno veljavo letoĹĄnjim obÄ?inskim nagrajencem in se ozrli v Ä?as od lanskega do letoĹĄnjega praznika.

V teh dneh bosta na ĹĄiroko odprli vrata obiskovalcem obe kulturni ustanovi, na katere so v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe posebej ponosni, saj vsebina priÄ?a o bogati dediĹĄÄ?ini. Jutri (v petek) med 10. in 16. uro na ĹĄiroko odpira vrata vila Mayer, v soboto od 10. do 18. ure jih bo Muzej usnjarstva na Slovenskem.

Na pripovedovalski dogodek in ustvarjalnico z naslovom NekoÄ? je stal MaÄ?ji grad, pa vas v vilo Mayer vabijo Ĺže danes (v Ä?etrtek) med 13. in 15. uro. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ odpor do sprememb, razni strahovi in fobije, ksenofobnost ‌ nenehno udarjajo na plan. Po preplahu zaradi migrantov so se oglasili preplaĹĄeni borci za mir in tiĹĄino in ugotovili, da je v Sloveniji Ĺže preveÄ? turistov, ki Ĺže kvarijo naĹĄo krajino, spreminjajo naĹĄo kulturo, vnaĹĄajo nemir in kvarijo naĹĄo mladino. Pa ĹĄe zapravijo premalo. ÄŒe k tem ĹĄe dodamo tiste borce, ki so proti Magni, proti drugemu tiru, proti novim cestam, proti vetrnim elektrarnam, proti TeĹĄu, proti smetem in tako dalje, je veÄ? kot oÄ?itno, da je najbolje, da ohranimo vse tako, kot je danes. Rastejo nam sicer lahko (pravzaprav nujno) plaÄ?e in standard nasploh, in Ä?e je Ĺže res nujno in nas k temu s krepelcem sili celo Evropa, je v sosednji vasi, mestu, obÄ?ini tudi lahko vse tisto, kar sem omenila prej, kot nam nesprejemljivo.

Seveda pa tako ne gre.

A niso za vse te nesporazume in proteste krivi ljudje in njihove muhe.

Kriva je predvsem drĹžava oziroma njeni politiki (in uradniki), ki Ĺživijo od volitev do volitev, drĹžava pa je zato brez dolgoroÄ?nega koncepta, s ĹĄtevilnimi nepremiĹĄljenimi in prenagljenimi potezami pa prebivalce in gospodarstvo premetava sem in tja in jim ne omogoÄ?a trajnejĹĄega premisleka, kako ustrezno izkoristiti svoje ekonomske, umske in druge potenciale, ki so jim tako in tako na voljo v njihovem Ĺživljenju.

Krivi so torej predvsem drĹžava in njeni politiki, ki se jim ne zdi vredno, ne upajo, ne zmorejo ali celo ne znajo povrniti zaupanja v lastno delo, pripravljene predloge, v institucije. Seveda, ker so v marsikatere odloÄ?itve prepogosto zapakirani ozki interesi, celo kakĹĄne kriminalne zgodbe, ki z veÄ?inskim interesom prebivalstva Slovenije nimajo kaj dosti skupnega. Ker je transparentnost tej drĹžavi ĹĄe vedno tuja.

Na sreÄ?o so ljudje vseeno tisti, ki znajo (za zdaj) po zdravi kmeÄ?ki logiki stvari vendarle vsaj pribliĹžno postaviti na pravo mesto. To so dokazali tudi na nedeljskem referendumu. Civilnim iniciativam so povedali, da nekatere stvari paÄ? ne sodijo v javno odloÄ?anje, ampak naj se razÄ?istijo v stroki, vladi pa so vendarle tudi povedali, naj z naĹĄim mnenjem in naĹĄim denarjem ne opleta neodgovorno.

Ob vsem tem pa ostaja ĹĄe en grenak priokus in boleÄ?e zavedanje, da bi majhni, kot smo, z malo veÄ? dobre volje in Ĺželje po skupnem, ne zgolj lastnem dobrem, zlahka postavili najpomembnejĹĄe cilje te drĹžave, ki bi jim morale vlade – desne ali leve – slediti vsaj desetletje, Ä?e ne veÄ?. Potem bi bilo tudi Ĺživljenje laĹžje, negodovanja in nesporazumov manj. Seveda divide et impera ali deli in vladaj – to staro rimsko reklo – je paÄ? tudi novodobnim politikom veliko bolj pri srcu kot mukotrpno usklajevanje in sodelovanje z javnostjo. In tako paÄ?, kljub obvolilnim obljubam o drugaÄ?nem delovanju politike v prihodnosti, ostaja to le stalna neuresniÄ?ena Ä?rka na papirju. Morda pa le kdaj pride kak kralj MatjaĹž, ki zmore tudi to. đ&#x;”˛

KonjeniĹĄko tekmovanje, Skazin in Pikin tek, SUP-anje Konec tedna bo Velenje prava ĹĄportna prestolnica Slovenije. KonjeniĹĄki klub Velenje bo pripravil od petka, 29. septembra, do nedelje, 1. oktobra, drĹžavno prvenstvo za mlade konje ter finale Pokala Slovenije v preskakovanju zaprek. Njihovi Ä?lani se bodo borili za najviĹĄja mesta v skupnem seĹĄtevku za Pokal Slovenije. Ljubitelje konj vabijo, da si ogledajo tekme. V nedeljo bodo poskrbeli za najmlajĹĄe, ki bodo lahko jahali ponije od 13. ure dalje.

V soboto se bo ob 10.15 zaÄ?el Skazin dobrodelni tek (veÄ? na strani 24), ob 18. uri pa kar 24-urni humanitarni Pikin ultra tek, ki ga organizira Triatlon klub Velenje. Temu teku se lahko pridruĹžite kadarkoli v tem Ä?asu in odteÄ?ete svoj krog ali veÄ? ob Bogomirju Dolencu, ki bo tekel ves Ä?as. V tem Ä?asu bo potekala ĹĄe ena zanimiva adrenalinska preizkuĹĄnja na Velenjskem jezeru. MariborÄ?an Rok Puvar bo v 24-urnem deskanju z veslom oziroma SUP-anju skuĹĄal podreti svoj svetovni rekord. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

28. septembra 2017

Medsebojni stiki bogatijo Şivljenje invalidov Županov sprejem ob dnevu turizma Velenje, 28. septembra – 27. september je svetovni dan turizma.

Ob tej priloĹžnosti Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? vsako leto na sprejem povabi predstavnike razliÄ?nih organizacij in podjetij, ki pomembno sooblikujejo turistiÄ?no ponudbo v mestu kot tudi v celotni Ĺ aleĹĄki dolini in ĹĄirĹĄe ter se jim zahvali za njihovo prizadevno delo in prispevek k prepoznavnosti Velenja in okolice. Ĺ˝upanov sprejem bo nocoj ob 19. uri v Vili Bianci. đ&#x;”˛

bĹĄ

Dan raziskovalcev Celje, 29. septembra – Ta petek se bo na pobudo Evropske komisije v ĹĄtevilnih evropskih drĹžavah odvijala NoÄ? raziskovalcev, pri kateri bo Ĺže ĹĄesto leto zapored sodelovalo tudi celjsko Regijsko ĹĄtudijsko srediĹĄÄ?e. Lani so dogodek preimenovali v Dan raziskovalcev, ki bo kot najveÄ?ji tovrstni dogodek na Celjskem, letos povezal kar 18 izobraĹževalno-raziskovalnih in drugih institucij. Sodelovala bo tudi velenjska Visoka ĹĄola za varstvo okolja.

Obiskovalci vseh generacij se bodo na ploĹĄÄ?adi pred Osrednjo knjiĹžnico Celje lahko od 10. do 17. ure brezplaÄ?no seznanili z zanimivi eksperimenti, najnovejĹĄimi sodobnimi tehnologijami in raziskovalni instrumenti. đ&#x;”˛

bĹĄ

Odstranjevanje ĹĄe enega plazu Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so letos uredili Ĺže dva plazova, v naslednjih dneh naj bi se lotili odpravljanja ĹĄe enih posledic drsenja zemlje.

Gre za plaz, ki ogroĹža javno obÄ?insko cesto v Malem Vrhu.

NajveÄ?jo teĹžavo pri urejanju predstavljajo za izvajalce del ozke ceste, ki so prav tako potrebne obnove.

Po sklenjeni pogodbi bodo dela konÄ?ana v enem mesecu, njihova vrednost pa znaĹĄa 38 tisoÄ? evrov brez DDV-ja. Tudi za ta plaz je lokalna skupnost pridobila nepovratna sredstva za izvedbo gradbenih del, ostale stroĹĄke bo pokrila sama. đ&#x;”˛

tp

Dan odprtih vrat za Aktiven dan TopolĹĄica – V DEOS Centru starejĹĄih Zimzelen bodo v torek, 3. oktobra, ob 9.30 pripravili dan odprtih vrat, v sklopu katerega bodo predstavili program Aktiven dan. Gre za socialnovarstveni program, ki je namenjen predvsem starejĹĄim od 80 let, ki bivajo v domaÄ?em okolju in se zaradi razliÄ?nih ovir ne morejo v zadostni meri zunaj doma udeleĹževati aktivnosti, potrebnih za vzdrĹževanje ustrezne kakovosti Ĺživljenja.

Program organizira neprofitna organizacija Zavod aktivna starost, ki deluje v socialnem varstvustarejĹĄih in s pomoÄ?jo lastnega strokovnega osebja, poslovnih partnerjev in lokalne skupnosti organizira in izvaja programe, prilagojene starejĹĄim. đ&#x;”˛

mkp

ParkiriĹĄÄ?e ob vrtcu Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki bo v naslednjih dneh zaÄ?ela urejati parkirne povrĹĄine za zaposlene neposredno ob centralnem vrtcu SonÄ?ek. Danes so tam travne povrĹĄine.

Po dogovoru med lokalno skupnostjo in zaposlenimi v vrtcu so obstojeÄ?a parkiriĹĄÄ?a ob vrtcu namenjena starĹĄem otrok. Zaposleni lahko parkirajo svoja vozila pri HiĹĄi mladih ali na prostoru ob Ĺželeznici. Zaradi predvidene ĹĄiritve vrtca v naslednjih letih bodo parkiriĹĄÄ?e uredili v makadamski izvedbi. đ&#x;”˛

tp

Šaleťka Veterina d.o.o. aV Cesta talcevv 35, 3320 V Velenje Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00 03 891 11 46, 031 688 600

ObÄ?ankam in obÄ?anom Ä?estitamo ob prazniku.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Odbor invalidov Ĺ martno ob Paki praznuje 30-letnico delovanja – Blizu Ä?etrtina Ä?lanov socialno ogroĹženih

dosegu rok, a imajo manj pristnih stikov, se med sabo slabĹĄe poznajo, kar pa ĹĄteje in je za invalide morda bolj pomembno kot kaj drugega. ÂťDirekten stik s Ä?lani je nekaj povsem drugega pri nas, kot je v mestu. Je pa za naĹĄe invalide precejĹĄnja ovira, da MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov Ĺ aleĹĄke doline izvaja svoje programe le v Velenju, kar je za mnoge naĹĄe Ä?lane preveliko logistiÄ?no breme,ÂŤ sta ĹĄe menila Alojz Gruden in Milan Rogelj.

moĹžnosti pa nimamo, saj je naĹĄ edini vir financiranja Ä?lanarina, a se bomo trudili,ÂŤ dodaja predsednik odbora Stane Majhen.

Odbor v tem trenutku ĹĄteje 180 Ä?lanov, kar je za tamkajĹĄnje okoTatjana PodgorĹĄek bor 12 let, pa ugotavlja, da je lje veliko. Jih je pa na terenu ĹĄe biti invalid v danaĹĄnji druĹžbi ĹĄe tretjina, ki niso Ä?lani odbora, in V nedeljo, 1. oktobra, bo ob 15. dodatno teĹžko zaradi nizkih inte morajo pridobiti v svoje vrste. uri v dvorani Marof v Ĺ martnem validnin. Ĺ e vedno so obÄ?ine, Stane Majhen z zadovoljstvom ob Paki prireditev, s katero bodo ki za teĹžave invalidov nimajo ugotavlja, da imajo kar nekaj priÄ?lani tamkajĹĄnjega odbora inva- posluha, Ä?esar pa ne more trdidruĹženih Ä?lanov, kar potrjuje dolidov zaznamovali 30-letnico de- ti za ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki. bro delo odbora. Veliko je ĹĄportnij aktivnosti, razne oblike drulovanja. Ob tej priloĹžnosti bodo ÂťNikoli doslej nismo naleteli na Ĺženja, kot so izleti, sreÄ?apriloĹžnostni kulturni pronja. ÄŒlanom pomagajo gram pripravili Ä?lani Druz zagotavljanjem prostih ĹĄtva upokojencev z Mirne mest za letovanja, za kana Dolenjskem. tera si Ĺželijo pridobiti ĹĄe kakĹĄno mesto veÄ?, pomaOdloÄ?itev se gajo jim, da lahko gredo je pokazala za na zdravljenje v zdravipotrebno in dobro liĹĄÄ?a. Precej pozornoUstanovitelj ĹĄmarĹĄkega sti namenjajo socialno odbora invalidov in MedogroĹženim Ä?lanom. TaobÄ?inskega druĹĄtva invalikih imajo v odboru Ä?etrdov Ĺ aleĹĄke doline Velenje tino. Pomagajo jim s paMilan Rogelj je povedal, da so ustanovitev odbora nare- Milan Rogelj, Stane Majhne in Alojz Gruden (od leve proti desni) so zadovoljni, ker keti hrane, ki jih dobijo kovale potrebe. ÂťBil sem poso naĹĄli razumevanje za teĹžave pri vodstvu obÄ?ine, Ĺželijo pa si, da bi se v odbor iz projekta ViĹĄki hrane. verjenik in ostal za vse delo vÄ?lanili tudi invalidi, ki danes ĹĄe niso Ä?lani. Âť10 do 15 imamo rednih prejemnikov te pomoÄ?i, praktiÄ?no sam. Ker pa smo ob tem pa razdelimo ĹĄe od 60 do se Ĺželeli Ä?im bolj pribliĹžati Ä?la- gluha uĹĄesa. Na naĹĄo pobudo je ÄŒetrtina Ä?lanov socialno 70 drugih paketov hrane.ÂŤ Tudi nom na terenu, sem nujno po- odpravljena marsikatera ovira, ogroĹženih treboval pomoÄ?. Vesel sem, da verjamem, da bomo s skupniÂťOb prevzemu vodenja odbora Majhen je pohvalil razumevanje je pobuda padla na plodna tla, mi moÄ?mi naĹĄli tudi ustrezne smo se dogovorili, da so pred- vodstva ObÄ?ine pri reĹĄevanju tein zadovoljen, ker se skrb za Ä?la- prostore za delo odbora.ÂŤ Tako nostni cilji delovanja druĹženje, Ĺžav, pri pridobitvi naziva ObÄ?ina ne nadaljuje. Tudi posluh za te- Rogelj kot Gruden bi teĹžko pri- ĹĄport, zabava in pomoÄ? Ä?lanom, po meri invalidov in tudi on verĹžave invalidov v domaÄ?i lokalni trdila mnenju, da so teĹžave in- s Ä?imer ohranjamo osnovno po- jame, da bodo s skupnimi moskupnosti je tak, da lahko reÄ?em validov na podeĹželju veÄ?je od slanstvo odbora vse od njegove Ä?mi kmalu naĹĄli tudi druge drutistih v mestih. Slednji imajo, ustanovitve. Nekatere aktivnosti ĹĄtvene prostore. 'le tako naprej'.ÂŤ đ&#x;”˛ Alojz Gruden, ki je vodil od- sta razmiĹĄljala, res vse bolj na bomo ĹĄe dopolnili. Prav veliko

Tudi kar je zaman - nas obiÄ?ajno veliko stane Odpadanje kandidatov – OnesnaĹženost brez meja – SlatinÄ?ani proti Vonarju Tako – zlato smo spravili v koĹĄ, razprave se nadaljujejo. Tudi o tem, kaj bi lahko dosegli, Ä?e bi bili vsi in na vseh pomembnih podroÄ?jih tako enotni, kot so bili koĹĄarkarji. A smo na mnogih ÂťpoljihÂŤ ĹĄe vedno razdeljeni; pa naj gre za izgradnjo 2. tira (eni pravijo, da je bil referendum zaman, a ĹĄe zdaleÄ? ni bil zastonj), celo ko gre za urejanje zadev z jugovzhodno sosedo. No, zadnji govor hrvaĹĄkega premierja je celo naĹĄ neuglaĹĄeni drĹžavni vrh vsaj malo zdruĹžil. Povsem seveda ĹĄe ne. Ĺ e ni dovolj hudo – bi kdo porekel.

Z ljubeznijo Nastopila je jesen in listje poÄ?asi odpada. Dokaj hitro pa je odpadlo do Ĺživali. kar nekaj kandidatov za predsednika drĹžave. Nekateri so paÄ? hitro spoznali, da imajo premajhne noge za predsedniĹĄke Ä?evlje. A izbira kandidatov bo na volitvah ĹĄe precejĹĄnja. Dobro je, da je precejĹĄnja tudi naĹĄa gospodarska rast. Rast plaÄ? pa ji v veÄ?ini ĹĄe kar ne sledi.

Ob tako rekordni rasti bi tudi upokojenci radi svoj kos pogaÄ?e. Da bi vsaj usklajevanje pokojnin bilo nekaj normalnega in bi res sledila tem uspehom. Saj je tudi premnogim upokojencem res teĹžko.

V Celju pa je ĹĄe kar teĹžko zaradi teĹžkih kovin. Mnogi so priÄ?akovali, da se bo pri novem vrtcu na Hudinji stvar uredila z zamenjavo zemljine, predvsem starĹĄi otrok, ki obiskujejo ta vrtec, pa tudi nekateri strokovnjaki pa opozarjajo, da ni tako. ObÄ?ina pojasnjuje, da je izvajalec del pripeljal zemljo iz neonesnaĹženega naravnega obmoÄ?ja iz Ĺ martnega v RoĹžni dolini, ki je od srediĹĄÄ?a Celja precej oddaljeno.

Ustrezna drĹžavna institucija je sredi leta na tem obmoÄ?ju vzela vzorce tal na veÄ? mestih in opravila meritve. Te so pokazale ustrezne rezultate. Zdaj pa nekateri spet opozarjajo, da je tudi v tej zemljini, ki so jo zamenjali s prvotno oporeÄ?no na igriĹĄÄ?u vrtca, preveÄ? nekaterih ĹĄkodljivih snovi. Nekateri preprosto pravijo, da je to dokaz, da je zemlja onesnaĹžena na ĹĄirĹĄem celjskem obmoÄ?ju. Pa tudi Ä?udijo se, zakaj so meritve lahko razliÄ?ne. O tem bo na vsak naÄ?in dokonÄ?no oceno le morala dati stroka. Bolj veseli so otroci in mladostniki v celjskih

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

mestnih naseljih, saj je obÄ?ina obnovila pet ĹĄportnih igriĹĄÄ?. Obnovili so naprave na igriĹĄÄ?ih, zaĹĄÄ?itne ograje in ĹĄe marsikaj drugega za boljĹĄo urejenost in uporabnost teh ĹĄportnih igriĹĄÄ?. Ne le za mlade, za vse kolesarje pa je pomemben zaÄ?etek urejanja kolesarske poti med Celjem in LaĹĄkim. Namenjena nikakor ne bo le ĹĄportnim kolesarjem in rekreativcem, tudi okoliĹĄkim krajanom za vsakodnevne prevoze s kolesi. Na bliĹžnjem celjskem obmoÄ?ju je najbolj problematiÄ?en odsek pri KoĹĄnici, kjer je cesta ozka in nepregledna. Pot med Celjem in LaĹĄkim je del projekta izgradnje regionalnih in drĹžavnih kolesarskih povezav, ki ga financira drĹžavna Direkcija za infrastrukturo. Pred kratkim zaÄ?eta dela bodo veljala skoraj ĹĄtiri milijone evrov.

V RogaĹĄki Slatini pa se Ĺže ozirajo proti Vonarskemu jezeru, Ä?eprav ĹĄe ni povsem jasno, kdaj bodo njegovo ÂťkoritoÂŤ znova napolnili z vodo. ÄŒim prej bi ga rade imele vse obÄ?ine na naĹĄi in hrvaĹĄki strani, saj bi pomenil veliko za razvoj turizma, a pripravljalnega dela je ĹĄe veliko. So se pa v slatinski obÄ?ini odloÄ?ili postaviti nov objekt, ki bi lahko sluĹžil svojemu namenu Ĺže pred vnoviÄ?no ojezeritvijo. Na mestu, kjer bo tako imenovana vstopna toÄ?ka do jezera iz Smeri RogaĹĄke Slatine, naj bi namreÄ? Ĺže kmalu zaÄ?eli graditi Naravovarstveni center Sotla. Z njim bi lahko ÂťizrabljaliÂŤ Ĺže sedanje danosti tega obmoÄ?ja, saj bo stal na varstvenem obmoÄ?ju ÂťSotla s pritokiÂŤ, ki je del evropskega omreĹžja Natura 2000. Tu je namreÄ? izredno veliko razliÄ?nega Ĺživlja. To sicer omejuje ureditev jezera, to pa Ĺželijo izkoristiti s tem novim objektom za opazovanje, izobraĹževanje in promocijske aktivnosti. Pri tem so se zgledovali tudi po naĹĄem Ĺ kocjanskem zatoku ter podobnih centrih v tujini. Ko bodo znova uredili jezero, pa bo to slatinska vstopna toÄ?ka nanj.

Pa ĹĄe to: 'joj, kam bi del', bi lahko malo po pesniĹĄko zapisali celjsko dilemo. Celjski rotary klub Barbare Celjske se je namreÄ? odloÄ?il, da bo ob svoji desetletnici delovanja kneĹžjemu mestu podaril in postavil mestno uro. Kot smo sliĹĄali, je obÄ?ina zavrnila moĹžnost, da bi jo postavili pred Narodni dom, kjer obÄ?ina domuje, ker da je to obmoÄ?je Ĺže dovolj ÂťpolnoÂŤ. ZlobneĹži sicer menijo, da so proti zato, da ne bi obÄ?ani na licu mesta pred obÄ?ino vedeli, Âťkoliko je v Celju res uraÂŤ.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 3

3

PRAZNIK OBÄŒINE Ĺ OĹ TANJ

28. septembra 2017

Velikost ni vedno prednost Ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, 30. septembru, smo na pogovor povabili Ĺžupana Darka Meniha Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – 30. september je praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝e ves mesec ga obeleĹžujejo ĹĄtevilni dogodki in prireditve. To je Ä?as, ko se v Ĺ oĹĄtanju ozirajo nazaj in zrejo naprej. Ĺ˝upan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih se bo v to gotovo poglobil tudi na sveÄ?anosti, ki bo v tamkajĹĄnjem kulturnem domu ob prazniku v petek. Za NaĹĄ Ä?as pa se je Ĺže nekaj dni prej.

Kar nekaj obÄ?inskih praznikov ste Ĺže Âťdali skoziÂŤ, odkar opravljate to funkcijo. Koliko jih je Ĺže bilo? ÂťLetos bo deseti. Mandat sem nastopil decembra 2006, trajal pa bo ĹĄe eno leto.ÂŤ Pa potem? Boste kandidirali tudi v Ä?etrto? ÂťNa to vpraĹĄanje pa ĹĄe ne mo-

â?ą

ÄŒe pride do izliva Velenjskega jezera v naĹĄe, Ĺ oĹĄtanja ne bo veÄ?. Odplaval bo.

rem odgovoriti, Ä?eprav me o tem mnogi Ĺže spraĹĄujejo. VpraĹĄati bo treba doma, kako moji razmiĹĄljajo o tem, ter pri sebi razmisliti o zdravju, moÄ?eh. Imam ĹĄe nekaj izzivov, ki bi jih rad speljal, in Ä?e se bo vse ujelo, zakaj se ne bi ĹĄli ĹĄe ene tekme?ÂŤ

Leto v znamenju dogovarjanj o odĹĄkodnini

V zadnjem letu ste imeli veliko pogovorov, dogovorov, zahtev, proĹĄenj po urejenem in dobrem sobivanju obÄ?anov Ĺ oĹĄtanja s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj. Ste Ĺže priĹĄli kam naprej? ÂťNajprej naj se ozrem nazaj v Ä?as, ko je bilo sodelovanje in sobivanje z obema energetskima gigantoma, tako Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj kot Premogovnikom

Velenje in seveda s Holdingom Slovenske elektrarne, zgledno.

OdĹĄkodnine, za katere smo se dogovorili, te pa nam, da ne bo kakĹĄne pomote, ĹĄe kako pripadajo, so nam bile izplaÄ?ane. Marsikaj smo postorili s temi sredstvi.

Tudi za leto 2016 imamo podpisan odĹĄkodninski sporazum, in sicer v viĹĄini 2.100.000 evrov, tega denarja pa (ĹĄe) ni. Na vse naÄ?ine se trudimo, da bi do tega denarja le priĹĄli. Razlagamo, predstavljamo, dokazujemo, kako to sobivanje vpliva na kakovost Ĺživljenja naĹĄih prebivalcev, a je vse zaman. Govorimo o smradu iz zraÄ?ilnega jaĹĄka, tresenju tal, zasenÄ?enosti mesta, o jezeru, ki se

pride nekaj vmes.ÂŤ Pravite, da boste vse posneli, zabeleĹžili v filmu. NajbrĹž zato, da si ga bodo ogledali? ÂťMorali si ga bodo. OdloÄ?eni smo, da bodo to videli! Resnici na ljubo je treba povedati, da smo imeli nekaj smole tudi s tem, ker so se direktorji v TEĹ pogosto menjali. Komaj smo enemu dopovedali, kaj in kako, Ĺže so ga zamenjali. Zdaj, ko je

â?ą

Že ko je ťla gradnja TEŠ6 h koncu, so vlekli besede nazaj.

PraktiÄ?no smo bili izigrani.

ĹĄe ni umirilo in zaradi Ä?esar tudi ne moremo zaÄ?eti urejati obale, tako kot so jo uredili ob Velenjskem jezeru ... NiÄ?esar se jim ne da dopovedati. Ĺ e veÄ?. Ne Ĺželijo si niti priti pogledat, kaj se tukaj dogaja. Sami bi lahko videli Gorice, obmoÄ?je proti Gaberkam, kjer se zemljina vidno useda, tudi po dva metra. Ne Ĺželijo videti naĹĄega jezera, kjer se posedanje ĹĄe ni umirilo in bi ga radi uredili po vzoru Velenjskega. Zdaj smo se odloÄ?ili, da bomo vse, kar se dogaja, posneli na film.

Ne pridemo skupaj niti glede nasipa med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom. Bolj ko govorimo o tem, kako nevaren je, bolj ko prosimo, naj zanj skrbijo dvestoodstotno, manj nas jemljejo resno. Mi pa vemo, da Ä?e pride do izliva Velenjskega jezera v naĹĄe, Ĺ oĹĄtanja ne bo veÄ?. Odplaval bo.

Pogovori pa trajajo in trajajo. Že se nekaj dogovorimo, Şe spet

Ĺ˝upan Darko Menih: ÂťS spominskim obeleĹžjem smo se v prazniÄ?nem septembru poklonili naĹĄemu rojaku, pesniku, borcu Karlu Destovniku – Kajuhu, Na to sem zelo ponosen.ÂŤ

naloge generalnega direktorja HSE prevzel MatjaĹž Marovt, se le nadejamo in upamo, da bomo priĹĄli do reĹĄitve.ÂŤ

ÄŒutijo se izigrani

PodraĹžitev toplotne energije na pragu TEĹ bo prizadela tudi vaĹĄe obÄ?ane. To bo ĹĄe nekaj, kar bo udarilo po njih (deloma pa je Ĺže) in na kar najbrĹž nihÄ?e ni pomislil takrat, ko ste v Ĺ oĹĄtanju podpirali gradnjo bloka 6? ÂťRes je. Podpirali smo gradnjo, ker nam je bilo z njo obljublje-

Glavni bodo nagrajenci Jutri sveÄ?ana seja sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ob prazniku, 30. septembru Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju bodo v petek, 29. septembra, na predveÄ?er praznika ObÄ?ine, na sveÄ?ani seji sveta podelili letoĹĄnja najviĹĄja obÄ?inska priznanja. SveÄ?anost se bo zaÄ?ela ob 19. uri. Osrednji govornik na njej bo Ĺžupan Darko Menih, ki bo na njej podelil tudi svoja, Ĺžupanova priznanja.

NajviĹĄjega obÄ?inskega priznanja Ä?astni obÄ?an pa letos v Ĺ oĹĄtanju ne bodo podelili.

Priznanje SkornĹĄku, Zelcerju in Pergovniku

Priznanje ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj bodo prejeli Matej SkornĹĄek, Janez Zelcer in Herman Pergovnik.

nega veliko: od Ä?istejĹĄega zraka, novih delovnih mest, cenejĹĄe elektrike, primerne cene ogrevanja. Ĺ˝e ko je ĹĄla gradnja h koncu, pa so vlekli besede nazaj. PraktiÄ?no smo bili izigrani. Tudi tisti, ki so takrat podpirali blok 6, so se obrnili proti ObÄ?ini in jo posredno zdaj krivijo za vse tisto, kar se nam dogaja.

Pa je ObÄ?ina veliko pomagala pri tem, da je bila dokumenta-

SkornĹĄka je za priznanje predlagala Lista Borisa GoliÄ?nika.

Sedem let je na Ä?elu TuristiÄ?nega druĹĄtva Skorno, enega najuspeĹĄnejĹĄih druĹĄtev v obÄ?ini. VkljuÄ?il ga je v vse sejemske in druge prireditve, prireditev Ĺ˝ive jaslice pa ponesel tudi preko meja obÄ?ine.

Po njegovi zaslugi imajo v kraju urejeno in oznaÄ?eno Skornsko pot. Zelo dejaven je tudi v svetu krajevne skupnosti Skorno – Florjan, v katerem si kot podpredsednik prizadeva za prenovo cest in druge infrastrukture.

Zelcerja je za priznanje predlagala Krajevna skupnost Gaberke. Na njegovo pobudo so v kraju ustanovili ĹĄportno druĹĄtvo, ki ĹĄe po skoraj ĹĄtirih desetletjih zelo uspeĹĄno deluje. Bil je predsednik sveta KS Gaberke v Ä?asu, ko je kraj pridobil veliko infrastrukture. Vseskozi je aktiven v Gasilskem druĹĄtvu Gaberke. Bil je pobudnik in glavni organizator prireditve Praznik Ĺžetve in kru-

ha, ki jo je kraj gostil doslej Ĺže petnajstkrat. Pred tremi leti je prevzel vodenje 1.100-Ä?lanskega DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj in bil na Ä?elu tistih, ki so lani zelo dobro in odmevno izpeljali drĹžavno prvenstvo v pikadu.

Pergovnika je za dobitnika Priznanja ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj predlagala ObÄ?inska organizacija SDS. ZasluĹži si ga za delovanje v ĹĄportu, gasilstvu in razvoju obÄ?ine nasploh. Med drugim je soustanovitelj AlpinistiÄ?nega odseka Ĺ oĹĄtanj, ĹĄoĹĄtanjskega smuÄ?arskega kluba. Je dolgoletni gasilec, dolga leta pa je bil predsednik sveta KS TopolĹĄica. V njegovem mandatu so v kraju zgradili dom krajanov, ponos in srediĹĄÄ?e kulturnega in javnega dogajanja v TopolĹĄici.

Plaketa Kumrovi, BaÄ?ovnik Komprejevi in PotoÄ?niku

Plaketo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj bodo prejeli Mateja Kumer (predlaga-

cija za drĹžavni lokacijski naÄ?rt za gradnjo pripravljena pravoÄ?asno. Tudi zato, da bi zraÄ?ilni jaĹĄek premogovnika speljali v hladilnik bloka in se smrad ne bi ĹĄiril po mestu in okolici. Pa tudi tega nismo doÄ?akali. Celo fascikli o tem projektu so se izgubili!

Ponosen na vse, kar je bilo narejenega

Kako dobro pa je bilo leto od prejĹĄnjega do tega praznika? ÂťPrecej smo postorili. Ponosen sem na vsak projekt, ĹĄe tako maj-

telj Lista Borisa GoliÄ?nika), Milojka BaÄ?ovnik Komprej (predlagatelj Lista Borisa GoliÄ?nika) in Viktor PotoÄ?nik (Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Ravne).

Kumrova aktivno deluje pri arhitekturnih projektih in prenovah objektov. ZasluĹžna je za to, da se vrata dvorca Gutenbuchel obÄ?asno odpro za javnost, v njem pa zaĹživijo zgodbe, ki so za obÄ?ino in njen druĹžbeni utrip ĹĄe kako pomembne.

BaÄ?ovnik Komprejeva z medijskimi prispevki o dogodkih in ljudeh prispeva k prepoznavnosti in ugledu Ĺ oĹĄtanja in Ĺ oĹĄtanjÄ?anov. Ustvarja tudi prozo in poezijo, za kar je prejela veÄ? nagrad, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na tujem.

PotoÄ?nik je veliko postoril za razvoj Raven, za obnovljene ceste in kanalizacijo. Velike zasluge ima v Ä?ebelarstvu. Aktiven je tudi na ĹĄtevilnih drugih podroÄ?jih.

Krasi ga velik Ä?ut za stiske ljudi. đ&#x;”˛

hen, ki pomeni dvig kakovosti Ĺživljenja naĹĄim prebivalcem. V vsakega je bilo vloĹženega veliko truda zaposlenih v obÄ?inski upravi, Ä?lanic in Ä?lanov obÄ?inskega sveta, izvajalcev.

Ali gre to, da je obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj po povrĹĄini najveÄ?ja med tremi ĹĄaleĹĄkimi obÄ?inami, tej to na roke? ÂťNe, velikost nas prej tepe, kot bi nam ĹĄla na roke. Naj povem, da je Ĺ oĹĄtanj po povrĹĄini celo veÄ?ji od Celja, naselja v njem so zelo razprĹĄena. Trudimo se podeĹželje Ä?im bolj pribliĹžati mestu.

Zavedam se, da se od tam, nekateri celo precej daleÄ?, vozijo na delo v Ĺ aleĹĄko dolino in naprej, da se ĹĄestdeset odstotkov uÄ?encev v osnovno ĹĄolo vozi. Prevozi potekajo na kar trinajstih progah, po obÄ?ini pa je razpredenih 212 kilometrov cest. Skrbeti moramo za to, da promet po njih poteka varno in zanesljivo. Toliko kilometrov cest je treba vzdrĹževati, obnavljati.ÂŤ Lani maja ste podpisali koncesijsko pogodbo o vzdrĹževanju in obnovi obÄ?inskih cest. Izvajalec, podjetje Andrejc, naj bi v dveh letih obnovil in zgradil kar 44 kilometrov cest. Kako daleÄ? je priĹĄel? ÂťKoncesijska pogodba, sklenjena za dobo petnajstih let, je bila dobra odloÄ?itev. To se na terenu ĹĄe kako vidi. Izvajalec je zgradil Ĺže okoli 30 km cest, kar pomeni 70 odstotkov vseh, zajetih v pogodbo. Preostale bo do maja prihodnje leto. Zadovoljni smo tako s potekom del kot izvedbo.ÂŤ

Odpravljajo posledice naravnih ujm

V zadnjih letih se je na obmoÄ?ju obÄ?ine zaradi naravnih ujm sproĹžilo ogromno plazov. Odprava posledic veliko stane. Kako uspeĹĄno jih odpravljate? ÂťJa, doletele so nas vse mogoÄ?e nesreÄ?e – dvojne poplave, Ĺžled, sproĹžilo se je veÄ? kot 200 plazov, letos nas je udarila ĹĄe suĹĄa in po-

zeba. Posledice ĹĄe vedno saniramo. Za sanacijo plazov imamo izdelano prednostno lestvico.

Najprej so priĹĄli na vrsto tisti, ki so ogroĹžali Ĺživljenja in premoĹženje. Da jih sploh lahko obnovimo, se moram zahvaliti ministrstvu za okolje in prostor, na katerem nam pri tem pomagajo z denarnimi sredstvi, pa tudi tistim, ki pripravljajo dokumentacijo, in tistim, ki prenove izvajajo.ÂŤ

Veselijo se novih naloĹžb

Se v prihodnje obÄ?ini napovedujejo kakĹĄne nove pridobitve, nove naloĹžbe? ÂťPri njih naj izpostavim gradnjo prizidka h glasbeni ĹĄoli.

Gradbeno dovoljenje Ĺže ima-

â?ą

Koncesijska pogodba je bila dobra odloÄ?itev. To se na terenu ĹĄe kako vidi.

mo. Vrednost projekta je milijon in pol evrov. RaÄ?unamo na sofinanciranje s sredstvi iz eko sklada. TeĹžko Ä?akamo odgovor, pripravljajo pa Ĺže tudi razpis za izvajalca del. ÄŒe bo ĹĄlo, kot smo si zamislili, bi gradnja lahko stekla z novim letom in bila zakljuÄ?ena do septembra 2018.

Izdelan imamo tudi idejni projekt za obnovo avtobusne postaje, naÄ?rtujemo pa tudi preplastitev parkiriĹĄÄ?a pred Muzejem usnjarstva.ÂŤ Dopusta pa ne izkoristite prav veliko. Kaj naredite z neizkoriĹĄÄ?enim? Ga porazdelite med zaposlene na obÄ?inski upravi? ÂťÄŒe bi to zakonsko ĹĄlo, bi res naredil tako. Vendar Ĺžal ne gre.ÂŤ ÄŒestitka obÄ?anom ob prazniku? ÂťTakĹĄna, kot se ob jubilejih spodobi – vse dobro, vse najboljĹĄe in vse lepo ĹĄe naprej.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 4

4

POLITIKA

28. septembra 2017

Z rebalansom proraÄ?una uskladili prihodke in porabo Velenjski svetniki so na septembrski seji uskladili prihodke in porabo z rebalansom proraÄ?una – V Velenju naj ne bi bilo azilnega doma, ampak vlada predlaga, da bi sem naselili druĹžine, ki so Ĺže pridobile status mednarodne zaĹĄÄ?ite Mira ZakoĹĄek

Velenje, 26. septembra – Tokratna seja sveta Mestne obÄ?ine Velenje ni bila tako obseĹžna, kot smo vajeni, vseeno pa vsebinsko bogata in takĹĄne so bile tudi razprave. Seveda so zaÄ?eli tako kot obiÄ?ajno: s postavljanjem vpraĹĄanj in pobud, ki morajo biti po novem poslovniku napovedana.

Tokrat je to storilo pet svetnikov.

Ti pa lahko vpraĹĄanja in pobude postavljajo v pisni obliki kadarkoli, odgovore pa prav tako dobijo v pisni obliki v svojem glasilu.

predvsem sami, ne bodo pa imeli moĹžnosti zaprositi za neprofitna stanovanja.

Mihael Letonje (SLS) je vpraĹĄal, kako je s pridobitvijo statusa kopalnih vod in drugimi dovoljenji, povezanimi z razvojem turizma. Zanimalo pa ga je tudi, Ä?e bo MO odkupila Avtokamp.

Vodja Urada za investicije Alen-

odstotka. Vzrok za to so predvsem sprejeti dogovori s sindikati o odpravi plaÄ?nih nesorazmerij.

Kljub tej podraĹžitvi pa ne dosegajo niti cene pred dvema letoma, te pa so tudi med najniĹžjimi v Sloveniji. ÂťIn to kljub temu, da je to eden redkih vrtcev v Sloveniji, kjer se najde prostor za vse otroke in da se lahko pohvalijo s

tiÄ?a gre predvsem za Ä?asovne prerazporeditve posameznih naÄ?rtovanih dejavnosti, predvsem naloĹžb, ki so jih naÄ?rtovali z nepovratnimi sredstvi. Ker pritok nepovratnih sredstev zamuja, jih nekoliko zamikajo. ÂťVesel sem, da je dobil rebalans tako ĹĄiroko podporo in da je prerazporeditev prava poteza, ki zagotavlja

ka Rednjak je povedala, da status kopalnih vod priÄ?akujejo to jesen, v teku pa so tudi drugi postopki. DrĹžava je med tem spremenila zakonodajo, tako da za supanje dovoljenja niso veÄ? potrebna. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? pa je dodal, da kampa po takĹĄni ceni ne bodo kupili, da pa tudi vsega ne more kupiti obÄ?ina.

Matej Jenko (samostojni svetnik) pa je izrazil zaÄ?udenje, da ĹĄtevilnih projektov, o katerih se veliko govori in se Ĺže udejanjajo, svetniki niso potrdili. Ĺ˝upan KontiÄ? mu je pojasnil, da so bili vsi zajeti v usmeritvah in proraÄ?unu, o konkretnih reĹĄitvah, ko bodo te pripravljene, pa bodo vsekakor odloÄ?ali.

ĹĄtevilnimi nadstandardnimi programi,ÂŤ je poudarila Irena Sivka PoljanĹĄek v imenu svetniĹĄke skupine SD.

tekoÄ?e opravljanje nalog in vodenje investicij,ÂŤ je po sprejemu dejal KontiÄ?.

V letoĹĄnji proraÄ?un so vnesli lanski preseĹžek prihodkov v viĹĄini 2,7 milijona evrov, skupaj pa bodo po spremembi znaĹĄali prihodki 38,2 milijona evrov, odhodki pa 40,536 milijona. Ĺ e vedno, Ä?eprav v prvi polovici leta skorajda ni bilo razpisov za nepovratna sredstva, namenjajo naloĹžbam 33 odstotkov vseh sredstev proraÄ?una. Kar 12 odstotkov jih namenjajo delovanju vrtcev in razliki v ceni, ki jo pokrivajo starĹĄi. Dohodnina jim predstavlja 40 odstotkov prihodkov. Ta je bila malo viĹĄja od naÄ?rtovane zaradi rahlega poveÄ?anja povpreÄ?nine (ta je ĹĄe vedno prenizka, poudarjajo, in se ravno v tem Ä?asu z drĹžavo dogovarjajo za ustreznejĹĄo, saj z njo ne pokrivajo zakonsko doloÄ?enih obveznosti). ÄŒeprav niso poveÄ?ali nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, so iz njega pobrali

za 350 tisoÄ? evrov veÄ? sredstev, veÄ? pa je bilo tudi prodaj stanovanj in zemljiĹĄÄ?. Na drugi strani pa niso prejeli 750 tisoÄ?akov dogovorjenih odĹĄkodnin od Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. VeÄ?, kot so naÄ?rtovali, so tudi vlagali v zemljiĹĄÄ?a, med drugim so ga odkupili na obmoÄ?ju nekdanjih KoĹĄakov in atrij pri Luciferju, zgradili so nekaj veÄ? cest, kot so naÄ?rtovali, veÄ? namenili gasilcem ‌ Peter Dermol je v imenu svetniĹĄke skupine SD izrazil zadovoljstvo, da ostaja proraÄ?un tudi po sprejetem rebalansu razvojno

je, da bodo v tem mandatu zakljuÄ?ili izgradnjo vodovoda v Vinski Gori. Ob tem je pohvalil, da so postorili veliko.

Spreminjajo sklep o ustanovitvi Zdravstvenega doma

V osnutku so svetniki potrdili predlagano statusno spremembo javnega zavoda Zdravstveni dom katerega ustanovitelj je Mestna obÄ?ina Velenje. Po novem naj bi imel svet 7 Ä?lanov (doslej 11), in sicer 2 Mestna obÄ?ina Velenje po 1 ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno

V Velenju naj bi naselili begunce z mednarodno zaĹĄÄ?ito

Na napovedana vpraĹĄanja dobijo svetniki takoj odgovore. Franca Severja (Vsi v isto smer Sever) je zanimalo, kako je potekala naloĹžba v kanalizacijo v krajevni skupnosti Vinska Gora. Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Tone Brodnik mu je natanÄ?no predstavil ves potek vse od razpisa in podrobno obrazloĹžil tudi, katera dela niso bila izvedena in katera so dodatno izvedli. Prav tako tudi to, da so za dela porabili malo manj, kot so naÄ?rtovali (290 tisoÄ? evrov). Suzano KavaĹĄ (SDS) je zanimalo, koliko migrantov naj bi priĹĄlo v Velenje, predvsem pa to, ali bodo imeli pri integraciji v tukajĹĄnje okolje prednost pri pridobivanju delovnih mest in stanovanj. Ob tem je opozorila, da je v tem okolju ĹĄe vedno veliko brezposelnih in tudi stanovanj primanjkuje. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je predstavil vladni predlog, o katerem bodo svetniki odloÄ?ali na prihodnji seji. Potrdil je, da naj bi tu naselili begunce z Ĺže pridobljenim statusom, nikakor pa ne bi presegali kvote, ki so jo svetniki Ĺže doloÄ?ili, torej 30 oseb. Zagotovil je tudi, da si bodo ti ljudje svoje nadaljnje Ĺživljenje urejali

Vrtci bodo draĹžji za 1,51 odstotka

Zaradi ĹĄtevilnih racionalizacij so velenjski svetniki oktobra leta 2015 pocenili vrtce za dva odstotka, na torkovi seji pa so jih po dveh letih podraĹžili za 1,51

Odprodali bodo del Perkove zbirke

Svetniki so soglaĹĄali, da odprodajo del zbirke (11 slik) znanega slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Tako so se odloÄ?ili na pobudo ObÄ?ine Cerknica, ki Ĺželi svojemu rojaku urediti domicilno razstavo. Slike bodo odprodali na javni draĹžbi za izklicno ceno 64.400 evrov. ObdrĹžali so ĹĄest slik, na katerih so motivi tukajĹĄnjega okolja. IzkupiÄ?ek od prodaje bodo namenili za nakup umetnin umetnikov iz tega okolja, najprej prve velenjske akademske slikarke Majde Kurnik.

33 odstotkov proraÄ?una za naloĹžbe

Svetniki so sprejeli tudi rebalans proraÄ?una za letoĹĄnje leto.

Po besedah Ĺžupana Bojana Kon-

in socialno naravnan. ÂťRebalans proraÄ?una smo morali sprejeti predvsem zato, ker drĹžava in Evropa zamujata z nakazili nepovratnih sredstev in zaradi neizplaÄ?ane odĹĄkodnine TEĹ . Z danaĹĄnjo potrditvijo rebalansa smo omogoÄ?ili, da se bo naĹĄe mesto tudi letos razvijalo. Ĺ e posebej pa sem vesel, da smo postavili dovolj dobro osnovo, da bo tako tudi v prihodnje. Prav veselim se sprejemanja proraÄ?una za prihodnje leto, ki bo znova zelo investicijsko naravnan,ÂŤ je poudaril. Rebalans je bil sprejet soglasno, je pa Mitja Jenko (samostojni svetnik) ob tem dejal, da ne podpira projektov, ki v svetu niso bili potrjeni, Franc Sever (Vsi v isto smer sever) pa izrazil upan-

ob Paki, 2 zaposleni in 1 Zavod za zdravstveno varstvo. Proti so bili svetniki SDS, v imenu katerih je Suzana KavaĹĄ poudarila, da gre za politiÄ?no odloÄ?itev in uveljavitev prevladujoÄ?ega vpliva Mestne obÄ?ine Velenje, prav tako pa tudi zmanjĹĄanje vpliva zaposlenih. Peter Dermol (SD) pa je to odloÄ?no zavrnil, saj ustanovitelj tudi z novim odlokom ne bo imel prevladujoÄ?ega vpliva.

Vsekakor pa je bilo treba, kot je poudaril, glasove uravnoteĹžiti, bilo pa bi tudi nesprejemljivo, da bi zaposleni sprejemali strateĹĄke odloÄ?itve in ĹĄe sami sebe nadzorovali. Ta dokument so svetniki potrdili v osnutku. đ&#x;”˛

ObÄ?ina Nazarje ob prazniku V Nazarjah polnilnica elektriÄ?nih vozil ter energetska svetovalna pisarna Ob dogodkih v okviru obÄ?inskega praznika obÄ?ine Nazarje so predali namenu dve koristni pridobitvi: odprli so pisarno za brezplaÄ?no energetsko svetovanje v Zgornji Savinjski dolini (v zgradbi kulturnega doma) ter na parkiriĹĄÄ?u ob gradu Vrbovec polnilno mesto s prikljuÄ?kom za elektriÄ?na in hibridna vozila. Poleg dveh v Logarski dolini, eni v SolÄ?avi torej ĹĄe Ä?etrto v dolini. S tem, 10 tisoÄ? evrskim vloĹžkom, je obÄ?ina Nazarje poskrbela, da je veriga polnilnic elektriÄ?nih vozil v SaĹĄa regiji za silo sklenjena.

Slavnostna seja in podelitev obÄ?inskih priznanj

V ponedeljek, 18. septembra, na dan obÄ?inskega praznika pa so v kulturnem domu priredili slavnostno sejo, na kateri je Ĺžupan podal obĹĄirno poroÄ?ilo o doseĹžkih v kraju in obÄ?ini Nazarje (najbolj so veseli ureditve krajevnega jedra in izgradnje petkrakega

kroĹžiĹĄÄ?a), nekaterim obÄ?anom, druĹĄtvom pa so podelili priznanja obÄ?inske grbe ter Ĺžupanova priznanja. Slednja so prejeli Janko Ĺ˝untar iz Zgornih PobreĹžij, PGD Ĺ martno ob Dreti (110 let), Tibor CemiÄ? Krefl iz Nazarij. Matic TevĹž iz Kokarij, Ĺ pela Bider iz Ĺ˝labra, Ajda Nina Vivod iz Nazarij ter Mladinski pevski zbor OĹ Nazarje. ObÄ?inske grbe pa so podelilI; bronasti grb Ljudskim pevkam Lipa (10 let) iz Ĺ martnega ob Dreti, srebrni grb Anici Bider iz Ĺ˝labra, Zori Ĺ trucelj iz Pustega Polja ter Antonu Bastlju iz Ĺ martna ob Dreti. Zlati grb je pripadel JoĹžefu Zidarnu, zasluĹžnemu Ä?lanu KO ZZB za vrednote NOB in dolgoletnemu gasilskemu veteranu iz Ĺ martna ob Dreti. Ob zakljuÄ?ku slovesnosti sta Ĺžupan obÄ?ine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar in nazarski Ĺžupan Matej PeÄ?ovnik podpisala listino o sodelovanju, ki se je spletlo med obÄ?ani na osnovi zgodo đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 5

5

POLITIKA

28. septembra 2017

Naziva Ä?astni obÄ?an letos ne bodo podelili Svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj potrdili predlog komisije za priznanja letoĹĄnjim obÄ?inskim nagrajencem – Znani Ä?lani obÄ?inske volilne komisije – MoĹžnost novogradenj v MetleÄ?ah Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 20. septembra – Poletne poÄ?itnice so preteklost tudi za svetnike ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Na prvi podopustniĹĄki seji velja med 11 toÄ?kami dnevnega reda izpostaviti obravnavo predlogov o podelitvi priznanj in plaket obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za letos.

Izrazila je razoÄ?aranje, Ä?lanom komisije pa oÄ?itala neodloÄ?nost.

Med drugim je PotoÄ?nika vpraĹĄala, ali se komisija odloÄ?a na osnovi vsebine, zapisane v predloĹženem predlogu kandidata, Âťali pa je to samo spet ena od politiÄ?nih odloÄ?itev vaĹĄi – naĹĄi.

dva Ä?astna obÄ?ana na leto. Za govorniĹĄki oder je ĹĄe enkrat stopil SreÄ?ko PotoÄ?nik in ponovil Ĺže izreÄ?ene besede. Da je bila odloÄ?itev komisije odgovorno dejanje, je menil tudi Bogomir BrloĹžnik, viĹĄji svetovalec za pravne zadeve na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj.

Ä?lani pa so ĹĄe Leonida OjsterĹĄek, Jerica Koren in Branko PenĹĄek.

V MetleÄ?ah moĹžna izgradnja do 21 stanovanjskih objektov

Soglasni so bili ĹĄoĹĄtanjski svetniki ĹĄe pri sprejemanju odloka

Prispelo kar 20 predlogov

Na predlog komisije za priznanja, tej predseduje SreÄ?ko PotoÄ?nik, so soglasno potrdili, da na slavnostni seji ob obÄ?inskem prazniku prejmejo priznanja obÄ?ine za leto 2017 Matej SkornĹĄek, Janez Zelcer in Herman Pergovnik, plakete ObÄ?ine pa Mateja Kumer, Milojka BaÄ?ovnik Komprej in Viktor PotoÄ?nik. Svetniki so predloge komisije podprli soglasno.

A ni ĹĄlo tako gladko. SreÄ?ko PotoÄ?nik je v obrazloĹžitvi med drugim povedal, da je na razpis prispelo kar 20 predlogov. Temeljito so jih pregledali, se dela lotili odgovorno in se naposled odloÄ?ili tako, kot so se. ÂťPrecej Ä?asa smo razpravljali o predlogih za Ä?astnega obÄ?ana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, a se za podelitev tega naziva nismo odloÄ?ili, Ä?eprav so bili predlogi in obrazloĹžitve zelo dobri.ÂŤ Temu je oporekala svetnica Mateja Kumer, ki je bila sama predlagateljica dveh predlogov.

Ĺže stoji, 12 pa je novih. V odloku za bodoÄ?o stanovanjsko sosesko so predvidene tudi druge potrebne reĹĄitve.

Pobude in vpraĹĄanja svetnikov

V gradivu za sejo pa zapisani odgovori na vpraĹĄanja in pobude svetnikov z minulih dveh sej obÄ?inskega sveta niso zadovoljila svetnika Borisa GoliÄ?nika, ki ga sicer na tokratni seji sveta ni bilo, so pa z njegovimi pisnimi pripombami in zahtevami po dodatnih pojasnilih ostale prisotne seznanili svetniki Liste Borisa GoliÄ?nika.

Ti so poleg tega pri pobudah in vpraĹĄanjih zastavili ĹĄe nekaj novih. Tako jih je med drugim zanimalo, kakĹĄna so bila merila, na osnovi katerih se je doloÄ?ila viĹĄina odĹĄkodnine TeĹĄa za krajevne skupnosti in obÄ?ino, kako daleÄ? je uresniÄ?itev zahtev do TeĹĄa in Premogovnika Velenje, saj

je rok za njihovo izvedbo Ĺže potekel. Prav tako je Borisa GoliÄ?nika zanimalo, zakaj po vzoru Mestne obÄ?ine Velenje tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ne izvede oÄ?iĹĄÄ?evalne akcije, v kateri bi sodelovali delavci obÄ?inske uprave in zaposleni Komunalnega podjetja Velenje? ÂťÄŒe morajo zaposleni komunale Ä?istiti okolje med delovnim Ä?asom v Velenju, naj to poÄ?nejo tudi v naĹĄi obÄ?ini in sosednji Ĺ martno ob Paki, ki sta prav tako solastnici podjetja?ÂŤ Med vpraĹĄanji svetnikov Liste Borisa GoliÄ?nika je bilo ĹĄe, zakaj obÄ?ina ĹĄe ni kupila obljubljenega manjĹĄega odra za prireditve, svetnico MaĹĄo Stropnik pa je zanimalo, ali letos res ne bo drsaliĹĄÄ?a, na obÄ?insko upravo pa je ĹĄe naslovila pobudo o pravoÄ?asnem dogovoru druĹĄtev, krajevnih skupnosti in ObÄ?ine glede prireditev v Veselem decembru. đ&#x;”˛

Slovenija v Evropi s Patricijo Ĺ ulin Kljub pripombam so soglasno potrdili letoĹĄnje dobitnike obÄ?inskih priznanj in nagrad.

Oba predlagana kandidata si naziv zasluĹžita, z zavrnitvijo pa ste izniÄ?ili trud, prizadevanja in Ĺživljenjsko delo, ki sta jih kandidata opravljala za dobro obÄ?ine. IzniÄ?ili ste tudi njuno delo do kulture in ljudi v naĹĄem mestu.ÂŤ Kumrova je Ĺželela odgovor, zakaj predlagana nista dobila potrebne podpore in kako je mogoÄ?e, da so pred leti imeli v obÄ?ini tudi po

Na Ä?elu obÄ?inske volilne komisije Anica Zajc

Vsi na seji prisotni svetniki so dvignili zelene kartone tudi glede predlaganih Ä?lanov za obÄ?insko volilno komisijo. Dosedanjim namreÄ? ta mesec poteÄ?e mandat. Omenjeni komisiji bo tudi naslednja 4 leta predsedovala Anica Zajc, njena namestnica je Alenka Kompan Zajc, ostali

o obÄ?inskem podrobnem prostorskem naÄ?rtu za del obmoÄ?ja z oznako ME03 in za obmoÄ?je ME04 v MetleÄ?ah. S tem so, po pojasnilu razlagalcev, zapolnili prazne parcele znotraj mesta, kjer je smotrna izraba stavbnega zemljiĹĄÄ?a. Gre za 1,4 hektarja veliko obmoÄ?je, na katerem je moĹžna izgradnja do 21 stanovanjskih objektov, od tega jih 9

Velenje – Evropska poslanka Patricija Ĺ ulin in Mestni odbor SDS Velenje pripravljata v petek, 29. septembra, v predavalnici Hotela Paka v sodelovanju z Ĺ˝enskim odborom Savinjsko-Ĺ aleĹĄke regijske koordinacije SDS pogovorni veÄ?er z naslovom na temo Slovenija v Evropi. Patricija Ĺ ulin bo predstavila svoje delo v izbranih odborih in delegacijah v Evropskem parlamentu. Spregovorila bo tudi o izzivih, pred katerimi se je znaĹĄla Evropska skupnost. Aktualne politiÄ?ne razmere na drĹžavni in na lokalni ravni pa bosta predstavili Nada BrinovĹĄek, poslanka SDS v DZ RS, in Suzana KavaĹĄ, mestna svetnica v MO Velenje.

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskrene Ä?esďż˝tke ob 30. septembru, prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 20. septembra Uradno je kandidaturo za predsedniĹĄke volitve vloĹžil aktualni predsednik republike Borut Pahor.

Istega dne je sporoÄ?il, da bo drĹžavnemu zboru za Ä?lane Stalnega arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a s sedeĹžem v Haagu predlagal vse tri kandidate: Jurija Toplaka, Sebastjana ZbiÄ?ajnika in MiĹĄo Zgonec RoĹžej.

Poslanci so z 32 glasovi za in 20 glasovi proti sprejeli novelo zakona o kazenskem postopku.

Ta med drugim omejuje sodno preiskavo ter spreminja naÄ?in zasliĹĄanj v predkazenskem postopku.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump se je zapletel v besedno vojno. Potem ko je Iran oznaÄ?il za ÂťodpadniĹĄki reĹžimÂŤ, je iranski predsednik Hasan Rohani v svojem nagovoru Generalne skupĹĄÄ?ine ZN Trumpa imenoval za Âťmalopridnega zaÄ?etnika v mednarodni politikiÂŤ.

Veliko vroÄ?e krvi tako med potniki kot regulatorji letov je povzroÄ?il nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair, ki je za prihodnjih ĹĄest tednov odpovedal okoli 2000 poletov.

Portoriko je dosegel orkan Maria, ki je s hudimi vetrovi povzroÄ?il izpad elektrike.

ÄŒetrtek, 21. septembra Potem ko je hrvaĹĄki premier Andrej Plenković v ZdruĹženih narodih dejal, HrvaĹĄka odloÄ?itve arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a ne more sprejeti, je slovenski premier Miro Cerar odpovedal drĹžavniĹĄko sreÄ?anje v Zagrebu.

Miro Cerar je napovedano sreÄ?anje v Zagrebu odpovedal.

Je pa naĹĄ premier tudi sam govoril v ZdruĹženih narodih. Poudaril je pomembnost mednarodnega prava, mednarodnih pogodb in odloÄ?itev mednarodnih sodiĹĄÄ?.

DomaÄ?i poslanci so obravnavali del poroÄ?ila komisije, ki je preuÄ?evala zlorabe v banÄ?nem sistemu.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je z izvrĹĄnim ukazom zaostril sankcije proti Severni Koreji. Ĺ pansko ustavno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da zaradi sodelovanja pri organizaciji referenduma o neodvisnosti finanÄ?no kaznuje 24 katalonskih uradnikov, Katalon-

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

O vodji

ci pa so ĹĄe naprej mnoĹžiÄ?no protestirali.

V 95. letu starosti je umrla Liliane Bettencourt, hÄ?i ustanovitelja modnega imperija L›Oreal, katere premoĹženje je ocenjeno na 44,7 milijarde dolarjev.

Petek, 22. septembra V drĹžavnem zboru so poslanci nadaljevali razpravo po poroÄ?ilu o sumu pranja denarja v primeru Farrokh v NLB. HrvaĹĄki premier Plenković je Mira Cerarja ĹĄe enkrat povabil v Zagreb. ÂťSlovenija ostaja odprta za dialog, vendar pa ko oz. Ä?e bodo za to ustvarjeni pogoji,ÂŤ pa je ĹĄe enkrat poudaril naĹĄ premier.

ZakljuÄ?ilo se je predÄ?asno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru. UdeleĹžilo se ga je 0,83 odstotka vseh volilnih upraviÄ?encev oziroma 14.201 volivec.

Na Generalni skupĹĄÄ?ini ZdruĹženih narodov je nastopil tudi turĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki pa je trenutek izkoristil tudi za nagovor svojih privrĹžencev. Med njimi je izbruhnil pretep.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je podpisal pet odlokov o reformi trga dela.

V odzivu na besede ameriĹĄkega predsednika je iranski predsednik Hasan Rohani napovedal krepitev raketnih zmogljivosti Irana.

Mehiko je stresel silovit potres, ki je terjal preko 200 Ĺživljenj.

Osrednji del Mehike je stresel silovit potres z magnitudo 7,1.

Umrlo je najmanj 226 ljudi.

28. septembra 2017

Besedni dvoboj med voditeljema je padel na precej nizko raven.

Na besede Trumpa so se odzvali tudi v Severni Koreji. Kim DĹžong Un je predsednika ZDA oznaÄ?il za ÂťneuravnoveĹĄenegaÂŤ.

Sobota, 23. septembra Do govora Andreja Plenkovića v ZN se je opredelil tudi Danilo TĂźrk. Govor je oznaÄ?il za absurdnega in za krĹĄitev mednarodnega prava.

Tudi zunanji minister Karl Erjavec je razvijal misli o odnosu naĹĄe drĹžave do juĹžne sosede. Kot je poudaril, je treba nadaljevati pritiske iz Evropske komisije. ÂťEvropska komisija bi HrvaĹĄki lahko zamrznila evropska sredstva, a mislim, da bo zadostoval kakĹĄen oster klic v Zagreb,ÂŤ je dejal. Ĺ tiri dni po silovitem potresu je Mehiko stresel nov potres z magnitudo 6,1.

V Portoriku je zaradi obilnega deĹževja, ki ga je prinesel orkan Maria, popustil velik jez. Oblasti so odredile evakuacijo 70 tisoÄ? ljudi.

Iz Irana so poroÄ?ali o uspeĹĄnem preizkusu nove rakete srednjega dosega.

Severnokorejski zunanji minister Ri Jong Ho je na Generalni skupĹĄÄ?ini ZdruĹženih narodov zagrozil ZDA z napadom. V odgovor so ameriĹĄki bombniki Âťv znak moÄ?iÂŤ obleteli obalo Severne Koreje.

Zaradi orkana Maria je popustil jez, ki je terjal evakuacijo 70 tisoÄ? ljudi.

Nedelja, 24. septembra Bil je dan referenduma. Volilna udeleĹžba ni bila zadostna, pa tudi tisti, ki so volili, so prtehtali tiste 'proti', kar pomeni, da se bo vladna odloÄ?itev nadaljevala.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je izdal odlok, s katerim je po novem vstop v ZDA prepovedan tudi drĹžavljanom Severne Koreje, ÄŒada in venezuelskim

Merklova je napovedala zaÄ?etek koalicijskih pogovorov.

Pobudniki referenduma niso uspeli. Volivna udeleĹžba ni bila zadostna in tudi veÄ?ina udeleĹžencev je zakon podrla.

vladnim uradnikom ter njihovim druĹžinskim Ä?lanom.

Zaradi strahu pred izbruhom ognjenika Agug so z indonezijskega otoka Bali evakuirali skoraj 50 tisoÄ? ljudi.

Vladni predstavniki so bili zadovoljni in so izrazili prepriÄ?anje, da so z odloÄ?itvijo volivci pokazali, da Ĺželijo, da vlada opravi svoje delo.

Volili so tudi v NemÄ?iji. 61,5 milijona volilnih upraviÄ?encev je V odzivu na potrditev zakona izbiralo novo sestavo parlamen- o drugem tiru s strani volivcev ta. NajveÄ?ji odstotek glasov je je predsednik vlade Miro Cerar prejela stranka kanclerke Ange- zatrdil, da vloga MadĹžarske pri le Merkel (a za skoraj 10 % manj projektu ĹĄe ni doloÄ?ena, hkrati kot na zadnjih volitvah), najve- pa obljubil, da ne bo ĹĄlo za laÄ?ji porast v ĹĄtevilu glasov pa je stniĹĄtvo v Luki Koper ali v Ĺžeuspel skrajno desniÄ?arski stranki leznicah.

Alternativa za NemÄ?ijo.

Tudi Ĺ vicarji so se tega dne odpravili na voliĹĄÄ?a.

Na referendumu so odloÄ?ali o pokojninski reformi, ki bi dvignila starostno upokojitev za Premier je zatrdil, da MadĹžarska ne bo lastnica Luke Ĺženske in poKoper ali Ĺželeznic. segla v izplaÄ?ila iz sredstev, zbranih v okviru Po tem, ko so v stranki SDS drugega pokojninskega stebra. izdali priporoÄ?ilo, po katerem Prvi rezultati so pokazali, da so bi DrĹžavni zbor vladi predlagal volivci predlog zavrnili. pripravo ukrepov za vzpostavitev Zahodno obalo Mehike je stre- nadzora na meji z Italijo, se je izsel nov potres z moÄ?jo 5,9. kazalo, da priporoÄ?ilo podpirajo le v SDS in NSi. Koalicija preostali del opozicije so priporoÄ?ilo oznaÄ?ili za populistiÄ?no.

Z 32 glasovi za in ĹĄtirimi proti je drĹžavni svet izglasoval veto Poklicni gasilci so sporoÄ?ili, da na novelo zakona o kazenskem se je v njihovih vrstah nabralo to- postopku. Prevladalo je namreÄ? liko nezadovoljstva, da ga bodo mnenje, da novela slabĹĄa poloĹžaj javno izrazili na protestu pred osumljencev in preveÄ? omejuje vlado. Kot so povedali, bodo na- sodno preiskavo. slednji teden zahtevali ÂťpoĹĄteno Savdski kralj Salman je izdal vrednotenjeÂŤ njihovega dela. poseben dekret, s katerim je ĹženIzvedeli smo, da bodo nove vi- skam v tej konservativni arabski njete za leto 2018 modre barve. drĹžavi konÄ?no podelil pravico, V NemÄ?iji je odmeval izid vo- da lahko sedejo za volan.

Predsednik Evropskega sveta litev. ÄŒeprav sta stranki krĹĄÄ?anskodemokratska unija in social- Donald Tusk je obiskal London. demokrati dobili najveÄ? glasov, Ob tem je dejal, da v pogajanjih je bilo oÄ?itno, da sta pravi zma- o brexitu ĹĄe ni bil doseĹžen zadogovalki volitev skrajno desna Al- sten napredek, da bi se pogovoternativa za NemÄ?ijo in liberalni ri lahko premaknili na naslednjo stopnjo.

Svobodni demokrati.

Torek, 26. septembra

Ponedeljek, 25. septembra

Sanja Modrić: Slovenija je ...

Goran Dragić: Evropski prvak! Ĺ e kar ne morem verjeti, da nam je uspelo. Da jim je uspelo – z uspehi ĹĄportnikov se radi istovetimo, a ĹĄportniki nam tega ne zamerijo. Ker to poÄ?nejo tudi za svojo drĹžavo. Ĺ portniki veliko bolje kot politiki razumejo slovenski narod – ker razumejo, da so navijaÄ?i v dvorani ali pred ekrani, kako so Ĺže govorili med prvenstvom, njihov ĹĄesti igralec.

Da pravega kolektiva ni brez navijaÄ?ev. Kot ni prave, pravne, pravnomoÄ?ne drĹžave brez drĹžavljanov. A naĹĄi politiki temu ne sledijo. Ĺ pela KoĹžar Ker lahko drĹžavo tudi uzurpiraĹĄ, ker lahko veÄ?inski odstotek prebivalstva preprosto spregledaĹĄ in povzdigujeĹĄ zgolj sebe in svoje somiĹĄljenike, manjĹĄino. Ĺ portnika, ki prezre navijaÄ?e, ne poznam. Politikov, ki prezrejo drĹžavljane ...

Gogi-koĹĄarkar in Gogi-drĹžavljan – dve plati iste medalje. Dobesedno ni razlike med kapetanstvom na parketu in javnem izraĹžanju jasnih staliĹĄÄ?. Ni izdelanega imidĹža, iskanja vĹĄeÄ?kov, sledenja blagovni znamki – veÄ?krat se je dobesedno zlomil pred mediji in takrat je bil eden izmed nas. Hkrati je na parketu lomil nasprotnike in takrat je bil nad vsemi nami. Prevzel je vodenje ekipe s ciljem v glavi, osvojiti medaljo, in za ta cilj so garali vsi! Vsako tekmo! Celo v konÄ?nici se niso uklonili tistemu slovenskemu trzljaju: Ah, ne bo ĹĄlo. Ekipa je zmagala brez kapetana na parketu! In kapetan je zasluĹžne posameznike takoj po tekmi imenoval. Ja, pravi vodja je tudi poniĹžen. In vedno uvidi in prizna prispevek nekoga drugega. Ker sebe dojema kot del kolektiva, ne zgolj kot vodjo tega kolektiva.

20 tisoÄ? nas je na Kongresnem trgu pelo Zdravljico; kot ĹĄe na nobeni drĹžavni proslavi. Peli smo jo ponosni, nasmejani, enotni. ÄŒutilo se je, kar se ob drĹžavnih praznikih ne. Pripadnost, domoljubnost, Ä?e hoÄ?ete. In nekdo mi je dejal: To smo potrebovali.

Zakaj mora biti sicer drugaÄ?e?

Pravkar berem, da je Slovenija, kot deĹžela za vzgojo otrok druga najbolje ocenjena. Med 172-imi drĹžavami sveta! Pred nami je NorveĹĄka, za nami Finska. Ob raziskavi nevladne mednarodne organizacije ÂťSave The ChildrenÂŤ ne gre izpustiti statistiÄ?nega podatka 55 tisoÄ? revnih otrok, a hkrati ne gre spregledati kakovosti Ĺživljenja pri nas. Seveda bi bilo veliko bolj prav, da tega ne bi mogel spregledati noben slovenski drĹžavljan ... in spet smo pri dobrem vodji. Ĺ e nekaj se je izrazilo pri Dragiću; kljub kapetanski funkciji je razumel, kdo je njegov kapetan; koĹĄarkarsko dvojico Dragić – KokoĹĄkov je bilo v primerjavi z rokometno dvojico Zorman – Vujović uĹžitek gledati vsak trenutek. Ker je timski duh vel iz vsakega mitohondrija vsake celice vsakega organizma.

PrejĹĄnji teden se je zaÄ?el s sprejemom koĹĄarkarjev in konÄ?al s premiero Cankarjevih Hlapcev v ljubljanski Drami. In preblisk: Slovenci sploh ne bi imeli obÄ?utka, da smo hlapci, Ä?e ne bi imeli take politiÄ?ne elite. HlapÄ?evstvo ni zapisano v naĹĄ DNK, ni nekaj naturnega, temveÄ? kulturnega, je posledica politiÄ?nega delovanja (ki pa ga samoumevno sprejemamo!).

Predsednik republike je hitel z najavo drĹžavnega odlikovanja za zmagovalno moĹĄtvo, vladni predstavniki so hiteli v Carigrad, sam premier je skupaj s srbsko premierko odhitel na parket zaradi osebnega rokovanja z ekipama; srbski selektor, nekdaj izjemen koĹĄarkar Aleksandar Ä?orÄ‘ević ni ponudil roke nobenemu in kolega je komentiral: Oprosti, to je stvar bontona. Oprosti, stvar bontona je tudi to, da premier ne gre na parket. Ĺ e posebej Ä?e vsakemu evropskemu prvaku, prvim pozlaÄ?enim v ekipnih ĹĄportih nameniĹĄ manj kot 1000 evrov drĹžavne nagrade? In predsedniĹĄka kandidatka, zdajĹĄnja ministrica za ĹĄport je to z nasmeĹĄkom in na ves glas oznanila na Kongresnem trgu?

Mene bi bilo sram.

No, mene je Ĺže zdaj sram, ko pomislim na predsedniĹĄke volitve.

SodrĹžavljani, nismo hlapci. Kdor ne skaÄ?e, ni Sloven'c, hej, hej, hej! (kako zelo na Ĺživce mi je ĹĄel ta vzklik ... nikoli veÄ? mi ne bo ĹĄel). đ&#x;”˛

LESUS Sovinc TopolĹĄica 196, 3325 Ĺ oĹĄtanj

GSM: 041 748 159 jankosovinc@gmail.com

Urejanje in vzdrĹževanje zelenih povrĹĄin, oblikovanje kroĹĄenj, podiranje dreves.

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 7

V gozdovih namesto smreke duglazija?

Zaradi lubadarja na obmoÄ?ju Ĺ kal in Cirkovc odkazali za 60 odstotkov veÄ? poĹĄkodovanih dreves kot v enakem obdobju lani Tatjana PodgorĹĄek

V nekaterih okoljih po drĹžavi so na vlado RS Ĺže naslovili pobudo, da bi napad podlubnikov razglasila za naravno nesreÄ?o.

Lahko o njej govorijo tudi v okolju regije SaĹĄa?

KritiÄ?no v revirju Ĺ kale in obÄ?ini LuÄ?e

ÂťO naravni katastrofi zaradi napada pol centimetra velikih nosilcev nesreÄ?e v gozdovih pri nas na sploĹĄno ĹĄe ne moremo govoriti, saj beleĹžimo v Zgornji Savinjski in Ĺ aleĹĄki dolini za 15 odstotkov manj odkazanih dreves zaradi napada lubadarja. Ne moremo pa tega trditi za celotno obmoÄ?je regije SaĹĄa, saj je na nekaterih revirjih stanje kritiÄ?no. Gre predvsem za obmoÄ?je severno od Velenja – Ĺ kale, Cirkovce, kjer je seÄ?nja zaradi napada podlubnika v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 60 odstotkov veÄ?ja. V revirju Ĺ kale smo zaradi tega letos odkazali 9000 kubiÄ?nih metrov lesa.

V zadnjem Ä?asu beleĹžimo veÄ?ja ĹžariĹĄÄ?a ĹĄe v Florjanu pri Ĺ oĹĄtanju, v Zgornji Savinjski dolini pa je lubadar moÄ?neje napadel gozdove v obÄ?ini LuÄ?e, in sicer na obmoÄ?ju PodveĹža in Raduha,ÂŤ je povedal vodja ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove RS Nazarje Toni Breznik. Letos so v gozdovih obeh dolin Ĺže posekali 45 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov lesa, do konca leta naj bi jih ĹĄe 30 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov, kar je toliko kot lani. Po besedah Brezni-

ka se bo sicer v naslednjih dneh lubadar na svoji uniÄ?evalni poti ustavil, a je potrebno v jeseni, tudi pozimi in zgodaj spomladi odstraniti vse stare lubadarke in gozd pospraviti, da ne bo substrata, na osnovi katerega bi se lahko lubadar prihodnje leto znova mnoĹžiÄ?no razvil.

Bar LetaliĹĄÄ?e LajĹĄe

in teĹžko dostopnih povrĹĄinah. Po Ĺžledolomu so svoje naredile ĹĄe podnebne spremembe, ki so bile za razvoj lubadarja zelo ugodne. ÂťV zadnjih 10, 15 letih so se podlubniki bistveno bolj razmnoĹžili kot pred tem in to je treba pripisati podnebnim spremembam.

Sicer pa gradacija lubadarja, ko ta enkrat izbruhne, traja od 3 do 5 let.ÂŤ

Ekonomska ĹĄkoda

Gradacija lubadarja traja od 3 do 5 let

Sogovornik ĹĄe dodaja, da je za tolikĹĄen razmah podlubnikov teĹžko na koga pokazati s prstom. ÂťKrivdaÂŤ izvira iz leta 2014, ko so zaradi posledic Ĺžledoloma nekoÄ? lepo zaraĹĄÄ?ene gozdne povrĹĄine postali obseĹžni goloseki.

Po vsaki taki katastrofi se obiÄ?ajno, tako Breznik, razĹĄiri lubadar, saj je nemogoÄ?e takĹĄne koliÄ?ine poĹĄkodovanega drevja pospraviti v kratkem Ä?asu. Sploh na strmih

TURISTIÄŒNO DRUĹ TVO LAJĹ E TopolĹĄica 207 D, Ĺ oĹĄtanj

7

GOSPODARSTVO

28. septembra 2017

Info: 041 813 922

Piknik prostor

Hrana in pijaÄ?a za piknik – tudi za veÄ?je druĹžbe

Tretjina letnega obsega seÄ?nje zaradi podlubnikov na ekologijo gozda oziroma naravo nima veÄ?jega vpliva, saj je zaradi tega redna seÄ?nja manjĹĄa. Precej veÄ?ja je ekonomska ĹĄkoda, ki jo utrpijo lastniki gozdov zaradi razvrednotene cene lesa. Za lubadarjem namreÄ? pridejo v les glive modrivke, ki ga obarvajo modro, in takĹĄen les ni uporaben za pohiĹĄtvo. Sicer pa zaradi podlubnika fizikalne lastnosti lesa niso bistveno pri-

zadete.

Namesto smreke duglazija?

Gozdovi z manjĹĄimi poĹĄkodovanimi povrĹĄinami zaradi lubadarja se bodo – dodaja Breznik – pomladili po naravni poti, na veÄ?jih povrĹĄinah bodo potrebne zasaditve. ÂťJe pa pri tem povsem na mestu vpraĹĄanje, kakĹĄne naj bodo drevesne zasaditve pri takem stanju v naravi in vse bolj opaznih podnebnih spremembah. Mi se bolj usmerjamo na sajenje listavcev, poskuĹĄali pa bomo ĹĄe s kakĹĄno drugo drevesno vrsto. V zadnjem Ä?asu se v drĹžavi precej govori o duglaziji, ki ni obÄ?utljiva na podlubnike, na suĹĄo, vroÄ?ino ter ostale vremenske spremembe. Precej bolje jih prenaĹĄa kot smreka.ÂŤ Sicer pa Breznik podpira pobudo o razglasitvi posledic napada lubadarja za naravno nesreÄ?o. Po njegovem mnenju bi to ali sprejetje interventnega zakona poenostavilo marsikatero stvar za izvedbo ukrepa lastnikom gozdov in gozdarjem. ÂťSkoraj znanstvena fantastika je, Ä?e ĹželiĹĄ zaradi interventnega spravila lesa zapreti lokalno ali regionalno cesto,ÂŤ je ĹĄe dejal Toni đ&#x;”˛ Breznik.

Gorenje iĹĄÄ?e perspektivne kadre Velenje – Gorenje na inovativne naÄ?ine iĹĄÄ?e perspektivne kadre. Danes in jutri bodo pripravili v Ljubljani Mednarodni poslovni hackathon, na katerem bomo iskali najbolj perspektivne posameznike, ki so se pripravljeni spopasti s poslovnimi in digitalnimi izzivi prihodnosti.

Nagradni sklad vsebuje denarne nagrade in izdelke Gorenje v vrednosti 17.000 evrov, najbolj perspektivni in izstopajoÄ?i posamezniki pa bodo imeli priloĹžnost zaposlitve v Skupini Gorenje z moĹžnostjo mednarodne kariere, v kateri od ĹĄtevilnih poslovnih đ&#x;”˛ enot Skupine Gorenje v tujini.

Apartma Kavnik

Topolťica 197, Šoťtanj – apartma od 4 do 8 oseb

GOSPODARSKE novice Zamenjava v vodstvu Golt Ob otvoritvi poletne sezone na zaÄ?etku julija, ko so novi lastniki odprli prenovljen hotel in predstavili ambiciozno strategijo, je iz vsega vel optimizem. Udejanjili so cel kup organizacijskih sprememb, vodstvo pa ohranili, saj so ocenjevali, da dela dobro. Poudarili so tudi, da imajo Golte odliÄ?ne naravne pogoje, ki jih bodo z vlaganji nadgradili in tako omogoÄ?ili ĹĄe veÄ?ji turistiÄ?ni razcvet.

Pred zaÄ?etkom zimske sezone pa so se odloÄ?ili za korenit rez v vodenje podjetja. Od prejĹĄnjega ponedeljka naprej namreÄ? na Golteh veÄ? ne boste sreÄ?ali dolgoErnest KovaÄ? in Samo Krivic nista veÄ? na letnega direktorja ErneGolteh (Foto: JoĹže Miklavc) sta KovaÄ?a, ki ima zagotovo veliko zaslug, da to podjetje zaradi velikih vlaganj v preteklosti ni ĹĄlo v steÄ?aj. Prav tako pa so zamenjali tudi predsednika nadzornega sveta Sama Krivica. Nov direktor Golt je postal Luka PavliÄ?, nekdanji vodja smuÄ?iĹĄÄ?.

DruĹĄtvo malih delniÄ?arjev nezadovoljno V DruĹĄtvu malih delniÄ?arjev Gorenja, ki je bilo ustanovljeno letos poleti, so nezadovoljni s poslovanjem Gorenja. DelniÄ?arjem Gorenja so poslali pismo, v katerem opozarjajo, da velenjska druĹžba ne dosega zastavljenih finanÄ?nih ciljev in porablja veÄ? kapitala, kakor ga ustvari. Skrbi jih, da lahko brez sprememb Gorenje doleti usoda Cimosa ali Mercatorja. Nadzorni svet trenutno ni takĹĄnega mnenja in upravi zaupa.

LetoĹĄnja rast v Sloveniji 4,4-odstotna Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je vÄ?eraj priÄ?akovano zviĹĄal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos tako po novem napoveduje 4,4-odstotno realno rast BDP, kar je za cele 0,8 odstotne toÄ?ke veÄ? od spomladanske napovedi. Za 2018 je napoved rasti zviĹĄal s 3,2 na 3,9 odstotka. Krepitev spodbujajo tako storitvena dejavnost kot tudi trgovina na debelo in drobno ter gradbeniĹĄtvo in industrijska proizvodnja. OÄ?i ekonomistov tako niso veÄ? uprte le v energetski sektor in ceno nafte. Za slovenske izvoznike je spodbuden tudi podatek o priÄ?akovani rasti ruskega uvoza. Po treh letih upadanja naj bi se ta letos okrepil za veÄ? kot osem odstotkov.

VrhniÄ?ani zahtevajo zaprtje Kemisa Kljub analizam, ki za zdaj ne kaĹžejo na dolgoroÄ?no okoljsko ĹĄkodo majskega poĹžara v Kemisu, so bili VrhniÄ?ani na zboru obÄ?anov kritiÄ?ni do ravnanja podjetja in odziva pristojnih institucij. Opozarjali so na zniĹžanje vrednosti nepremiÄ?nin zaradi poĹžara, pozivali k odvzemu okoljevarstvenega soglasja in zahtevali zaprtje obrata. Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je na Evropsko komisijo in Evropski parlament naslovila pritoĹžbo zaradi krĹĄitve evropske direktive v zvezi z nameravano gradnjo plinskega terminala v Ĺ˝avljah. Italijanska vlada je namreÄ? maja lani izdala dovoljenje za uplinjevalnik, pri Ä?emer je Italija po mnenju organizacije podala laĹžne informacije.

ÄŒevljarski muzej in Ä?rna kuhinja

Dve zlati in ena srebrna inovacija

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj!

Brdo pri Kranju, 27. septembra - Na vÄ?erajĹĄnji 15. Dnevih inovativnosti na Brdu pri Kranju je Gospodarska zbornica Slovenije podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in javno raziskovalnih zavodih. Podelili so 12 zlatih, 1 posebno priznanje in 25 srebrnih priznanj. V konkurenci 38 inovacij iz cele Slovenije do bile tudi tri iz regije SaĹĄa. Dve sta dobili zlato priznanje, in sicer Kuhinjski aparat OptiMUM BSH HiĹĄni aparati Nazarje ter Nova generacija pomivalnih strojev SmartFlex Gorenja d. d iz Velenja. Inovacija Esotecha Velenje Sistem obdelave odpadnih vod v termoelektrarni Nikola Tesla A Obrenovac pa je prejela srebrno priznanje.

Ravne 28 B, Ĺ oĹĄtanj

���i�a���art�o�o���aki

Lidl ponovno pomaga Ĺživalim v stiski 26. septembra – V Lidlu Slovenija se zavedajo odgovornega delovanja in skrbi za tiste v stiski. Za ta namen bo v 49 Lidlovih trgovinah od konca septembra do konca oktobra 2017 potekala zbiralna akcija hrane za Ĺživali. Zbrane izdelke bodo podarili razliÄ?nim lokalnim druĹĄtvom in organizacijam, ki se zavzemajo za dobrobit brezdomnih Ĺživali, v Velenju je to druĹĄtvo PoĹživ. Akcijo organizirajo Ĺže ĹĄtiri leta zapored, odziv kupcev pa je vsako leto velik. Akcija bo potekala do 29. oktobra.

Avtomobili veÄ?ino Ä?asa na parkiriĹĄÄ?ih SpoĹĄtova���o��aďż˝k��i��o��aďż˝i����i����oĹĄta���� iskr������stitk��o��vať���pra��ikuďż˝ ďż˝upa���aďż˝ko��opuĹĄar��o��iďż˝skaďż˝upravaďż˝i��o��iďż˝skiďż˝ svďż˝t����i�����artďż˝oďż˝o���aki

V Sloveniji kar 80 odstotkov vseh voznikov dnevno prevozi le 20 km. VeÄ?ino Ä?asa tako naĹĄi jekleni konjiÄ?ki stojijo na parkiriĹĄÄ?ih. ÄŒe bi med seboj delili vozila, bi privarÄ?evali, zmanjĹĄali pritisk na okolje ter krepili druĹžbeno odgovornost. Ĺ tevilni so se Ĺže ‚naĹĄli‘ v tej miselnosti đ&#x;”˛

mz, bĹĄ, tp

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 8

8

ZDRAVSTVO, IZOBRAŽEVANJE

28. septembra 2017

TeĹžave pri poslovanju tudi zaradi negotovosti

Ĺ est krajinskih arhitektk

Interventni zakon zaobĹĄel BolniĹĄnico TopolĹĄica – Ob polletju preseĹžek prihodkov nad odhodki zaradi pomoÄ?i ministrstva za plaÄ?e in poplaÄ?ilo dobaviteljem Tatjana PodgorĹĄek

Poslanci drĹžavnega zbora so prejĹĄnji teden sprejeli interventni zakon in z njim zagotovili pokrivanje izgub bolniĹĄnicam v viĹĄini 136 milijonov evrov. V. d. direktorja BolniĹĄnice TopolĹĄica Jurij Ĺ orli pravi, da nimajo razloga za zadovoljstvo.ÂŤ Po mojem poznavanju zakona v tem trenutku lahko reÄ?em, da nas je ta zaobĹĄel, saj bolniĹĄnica ni upraviÄ?ena do kakrĹĄnega koli denarja iz tega. Zakaj ne? Ker po raÄ?unovodskem izkazu na dan 31. december 2016 ni izkazovala izgube iz tekoÄ?ega poslovanja, ampak iz postavke naloĹžbe v energetsko sanacijo.

Letos pa je bolniĹĄnica s pomoÄ?jo ministrstva za zdravje zagotovila potreben denar za izplaÄ?ilo plaÄ? in pokrivanje dolga do dobaviteljev. So pa Ä?lani sveta zavoda na seji prejĹĄnji teden sklenili, da se bomo lotili slabljenja investicije, kar pomeni realno vrednost obnovljenega objekta in po tej odvajanje amortizacije. TeĹžko je namreÄ? trditi, da je stavba vredna veÄ? kot toliko, kolikor se je vanjo vloĹžilo. To pa je 8,5 milijona evrov.ÂŤ Kaj sedaj to pomeni za nadaljnje poslovanje bolniĹĄnice? ÂťDa bo njeno poslovanje zelo zahtevno in zapleteno. Ob tem moram poudariti, da je bolj kot denar za poplaÄ?ilo storitev vpraĹĄljiva njihova cena, ki se je zniĹžala. Ta se za zdaj ne spreminja oziroma je v pripravi predlog, o katerem naj bi se pogovarjali

sredi novembra za leto 2018.ÂŤ Pravite, da teĹžave pri poslovanju povzroÄ?a tudi negotovost v zvezi z napovedanim povezovanjem bolniĹĄnice s celjsko. ÂťMi te napovedi oznaÄ?ujemo za negotovost, ker ne vemo, ali se bo zgodila ali ne, Ä?e se bo, kakĹĄna bo in podobno. Ministrstvo za zdravje morda ima te podatke, izraÄ?une pripravljene, vendar nas z njimi ne seznani in

to poÄ?eti na daljĹĄi rok. Ker pa je ta za nas nejasen, je temu primeren izkupiÄ?ek pogajanj. BolniĹĄnica je sicer vkljuÄ?ena v sistem skupnega naroÄ?anja, a ugotavljamo, da nas to stane veÄ? kot prejĹĄnja ureditev dobave. Zaradi nelikvidnosti namreÄ? nismo mogli plaÄ?evati dobaviteljev po pogodbi, vsi pa nam zaradi tega niso hoteli dobaviti naroÄ?enega. ÄŒe smo hoteli zagotoviti bolnikom potrebna zdravila in material, smo

Jurij Ĺ orli

V BolniĹĄnici TopolĹĄica pravijo, da bo denar iz interventnega zakona kupil le nekaj Ä?asa pri dobaviteljih, pri njihovem poslovanju pa ne bo igral pomembnejĹĄe vloge.

zato mogoÄ?e pri njem negotovosti ni. Za nas pa ta povzroÄ?a teĹžave vsak dan, predvsem pri pogovorih z dobavitelji, pri zaposlenih, saj nas dober kader Ĺže zapuĹĄÄ?a, ker ne more dobiti odgovorov, povezanih s prihodnostjo BolniĹĄnice.ÂŤ Kaj konkretno pomenijo teĹžave z dobavitelji? ÂťÄŒe ĹželiĹĄ pri njih izpogajati ugodnost pri dobavi zdravil in zdravstvenega materiala, moraĹĄ

bili prisiljeni nabavljali stvari mimo pogodbe, kar pa je draĹžje.ÂŤ Kako naÄ?rtujete delovanje bolniĹĄnice ob toliko nedoreÄ?enostih? ÂťV fazi podpisovanja z zdravstveno zavarovalnico je letoĹĄnji program, in ta predstavlja okvir naĹĄega kratkoroÄ?nega delovanja.

Seveda bi morali v bolniĹĄnici poskrbeti za njen razvoj in v sklopu tega tudi kupiti potrebne aparature, usposabljati kader in podobno. Ker tega ne vemo, dol-

goroÄ?no naÄ?rtovanje ni moĹžno.

Posledice se bodo pokazale Ä?ez dve, tri leta.ÂŤ KakĹĄno je bilo poslovanje zavoda ob letoĹĄnjem prvem polletju? ÂťIzkazovali smo preseĹžek prihodkov nad odhodki zaradi 1,1 milijona evrov, ki smo jih dobili iz drĹžavnega proraÄ?una za poplaÄ?ilo dobaviteljem in izplaÄ?ilo plaÄ?, sicer bi iz rednega poslovanja izkazovali dobrih 100 tisoÄ? evrov minusa, kar je pribliĹžno 300 tisoÄ? manj kot v enakem Ä?asu lani. Razlogi za omenjeno izgubo iz tekoÄ?ega poslovanja so poveÄ?an obseg dela v letoĹĄnjih prvih dveh mesecih, Ĺže omenjena niĹžja cena storitev ter kljub zmanjĹĄanju ĹĄtevila zaposlenih in zunanjih sodelavcev velika rast stroĹĄkov dela zaradi napredovanj. Ta se napovedujejo znova za letoĹĄnji november.ÂŤ KakĹĄni so obeti do konca leta? ÂťDo konca leta naÄ?rtujemo ohranitev uravnoteĹženega poslovanja, ki ga beleĹžimo v zadnjih dveh, treh mesecih. Smo pa tudi v fazi odprodaje nekaterih nepotrebnih nepremiÄ?nin, saj smo konÄ?ali za to predvidene zakonske postopke.ÂŤ Kako pa je z dokonÄ?anjem projekta obnove bolniĹĄnice? ÂťTo in vse ostale stvari so povezane s prihodnostjo bolniĹĄnice.

V tem trenutku nimamo v naÄ?rtu veÄ?jih posegov. NedokonÄ?ane in odprte pa imamo nekatere stvari. Konkretno tla v nekaterih prostorih v kleti, ureditev poĹžarne varnosti, konÄ?anje prezraÄ?evalnega sistema in podobno.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

Rezultati drugega vpisnega roka na ViĹĄji strokovni ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje kaĹžejo, da bo novo ĹĄtudijsko leto glede ĹĄtevila ĹĄtudentov pri rednem ĹĄtudiju podobno lanskemu, pri izrednem pa je vpis v primerjavi z lanskim prepolovljen. ÂťBomo morali zelo pretehtati, kako bomo organizirali izredni ĹĄtudij, da bo pouk lahko normalno tekel,ÂŤ pojasnjuje ravnatelj ĹĄole UroĹĄ Sonjak in dodaja: ÂťTo kaĹže, da podjetja kadre bolj obremenjujejo, ker jih potrebujejo, zaposleni pa zaradi tega teĹžko namenijo dva, tri dni na teden za vaje oziroma ĹĄtudij.ÂŤ

Za veÄ?ino dijakov zanimiva veÄ?ja ĹĄtudijska srediĹĄÄ?a

Kje so ĹĄe razlogi za to, da ostaja toliko prostih mest v programih nezasedenih, ni jasno. Eden od njih je verjetno tudi v tem, da se veÄ?ina dijakov po konÄ?ani srednji

ĹĄoli vidi v veÄ?jih ĹĄtudijskih srediĹĄÄ?ih, ki jim poleg ĹĄtudija omogoÄ?ajo obilo obĹĄtudijskih dejavnosti.

Prav tako marsikdo med njimi Ĺželi preizkusiti, kako je Ĺživeti brez nadzora starĹĄev. Pa tudi sploĹĄna klima za nadaljevanje ĹĄtudija vodi bolj v znanstvenoraziskovalne vode.

SkromnejĹĄi vpis pa vseeno preseneÄ?a tudi zato, ker v delovnih okoljih iĹĄÄ?ejo delavce s Ä?im veÄ? uporabnega znanja takoj po konÄ?anem ĹĄtudiju, kar naj bi bila prednost prav viĹĄje strokovne ĹĄole. ÂťDrĹži. V okviru ĹĄtudija opravijo naĹĄi ĹĄtudenti dvakrat po 10 tednov prakse v podjetjih, kar pomeni, da ga ima delodajalec pol leta pri sebi pred konÄ?anjem ĹĄtudija. Ĺ tudent je tako ob koncu ĹĄtudija za delovno mesto Ĺže usposobljen in ne potrebuje uvajanja ali dodatnega usposabljanja.ÂŤ Sonjak ĹĄe pravi, da je bilo v minulih letih nekaj povsem normalnega, Ä?e so ĹĄtudenti po drugem letniku podaljĹĄali status ĹĄe za eno leto, da so lahko delali preko ĹĄtudentske-

V novem ĹĄtudijskem letu na velenjski viĹĄji strokovni ĹĄoli velikih vsebinskih novosti ni. Po besedah sogovornika je najveÄ?ja ta, da sodelujejo v projektu posodobitve programa elektronika, ki ga Ĺželijo uskladiti z novimi razmerami, Âťkar pomeni, da bo omogoÄ?al veÄ?je sodelovanje z lokalno skupnostjo, s podjetji, da bomo lahko vanj umestili predmete, katerih vsebina bo povezana s konkretno delovno organizacijo. ÄŒe nam bo uspelo, bomo ta program zaÄ?eli prihodnje ĹĄtudijsko leto.ÂŤ Jim je pa uspelo v pripravah na novo ĹĄtudijsko leto posodobiti dva laboratorija, na opremo za tretjega ĹĄe Ä?akajo. S precej bolj posodobljeno opremo bodo predavatelji ĹĄtudentom laĹžje podajali ustrezne vsebine. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

sogovornik dejal, da imajo v urbanih mestih, kot sta Ljubljana in Maribor, teĹžav z zapolnitvijo razpisanih prostih mest precej manj, prav tako v okoljih z ÂťmoÄ?noÂŤ industrijo, na preostalih ĹĄolah pa odvisno od ĹĄtudijskega programa.

Velikih novosti ni, posodobljeni laboratoriji

Uroť Sonjak: Šolski sistem je predimenzioniran, ťtudentov je vedno manj, zanje pa se borimo viťje, visoke ťole in univerze.

ga servisa, kar je bilo za delodajalce ceneje. Danes je tega vse manj, kar tudi kaĹže na pomanjkanje kadrov. Delodajalci ĹĄtudente raje takoj zaposlijo in jih s tem ÂťpriveĹžejoÂŤ nase. Ne morejo si privoĹĄÄ?iti, da bi za evro ali dva veÄ? na uro ĹĄli z napotnico drugam, sami pa bi izgubili delavce, ki so jih usposabljali. Na vpraĹĄanje, ali je tudi na drugih viĹĄjih strokovnih ĹĄolah po Sloveniji vpis pod priÄ?akovanji, je

Lucija Oblak PeÄ?ovnik

SploĹĄno znano je, da cestni promet ĹĄkoduje okolju in naĹĄemu zdravju. ZgoĹĄÄ?enost motoriziranega prometa v urbanih okoljih je preglasna in s tem zniĹžuje tudi kakovost Ĺživljenja.

Veliko pove podatek, da imamo v Sloveniji preko milijon registriranih avtomobilov! Skupaj se lahko potrudimo, delujemo in ozaveĹĄÄ?amo o pomenu spreminjanja potovalnih navad in spodbujanju rabe novih, Ä?istejĹĄih tehnologij (ki mogoÄ?e sploh niso tako nove).

Z zavestno Ĺželjo po spremembi, ki bo spodbudila fiziÄ?no aktivnost v teh ÂťsedeÄ?ihÂŤ Ä?asih, lahko obudimo Ĺže dobro poznani alternativi – peĹĄaÄ?enje in kolesarjenje v ĹĄolo in sluĹžbo ter po opravkih, kar je tudi odliÄ?en naÄ?in, kako v natrpanem urniku najti Ä?as za gibanje.

Ena od moĹžnosti, s katero lahko zmanjĹĄamo obremenitev okolja s cestnim prometom, je tudi deljenje prevoza. Z deljenjem prevoza obÄ?utno zmanjĹĄamo lastne transportne stroĹĄke in ogljiÄ?ni odtis, dnevna potovanja na daljĹĄe razdalje pa lahko postanejo zabaven druĹžabni dogodek. Organiziranje deljenja prevoza ni teĹžko, je pravzaprav enostavno – pri tem nam lahko pomagajo ĹĄtevilne aplikacije in spletne platforme. Prav tako pa ima deljenje prevoza izjemno pozitiven uÄ?inek na Ĺživljenje v lokalni skupnosti. Ĺ tudije so namreÄ? pokazale, da vsak deljeni avto s cest in ulic spravi kar 15 zasebnih avtomobilov, s Ä?imer v mestih ostane na voljo veÄ? prostora za peĹĄce, kolesarje, javni prevoz in Ĺživljenje nasploh.

Seveda je lahko govoriti o razliÄ?nih alternativah, ko pa je za veliko ljudi svoboda gibanja, ki jo imamo po zaslugi avtomobilov, preveÄ? udobna, da bi se ji odrekli zgolj v prid znanstvenih tez.

Pa Ä?eprav vemo, da je srce avtomobila – motor z notranjim izgorevanjem – eden glavnih onesnaĹževalcev okolja. A tudi na tem podroÄ?ju gre razvoj v pravo, zeleno smer. Ĺ e pred nekaj leti so bile ceste, po katerih vozijo elektriÄ?ni avtomobili, zgolj divje sanje okoljsko ozaveĹĄÄ?enih posameznikov, danes pa se z vedno veÄ?jo hitrostjo, kar je zasluga vedno veÄ?jega ĹĄtevila ljudi, ki verjamejo v bolj zeleni naÄ?in potovanja, spreminjajo v resniÄ?nost.

Vsi se ĹĄe gotovo dobro spominjamo nasvetov starĹĄev, ki nam ob preÄ?kanju ceste nikoli niso pozabili zabiÄ?ati, da moramo pogledati najprej na levo, nato na desno, in ĹĄele ko smo se prepriÄ?ali, da ne prihaja nobeno vozilo, lahko cesto preÄ?kamo varno ‌ Ta nasvet bo v ne tako oddaljeni prihodnosti zagotovo postal ĹĄe bolj dragocen, saj bodo morda po cestah ĹĄvigali skoraj nesliĹĄni elektriÄ?ni avtomobili ter druga vozila, ker jih bo poganjala elektrika.

ElektriÄ?en avto sicer ni nova pogruntavĹĄÄ?ina, temveÄ? sega njegova bogata zgodovina vse do leta 1835. Na zaÄ?etku prejĹĄnjega stoletja so ÂťelektronkotiÂŤ na cestah razvitih drĹžav celo prevladovali, saj so imeli v primerjavi z ÂťbencinkotiÂŤ vrsto prednosti – bili so tihi, nestrupeni, zagonsko navijanje z roÄ?ico ni bilo potrebno, pa tudi muÄ?nega ťaltanjaÂŤ ni bilo. Kot zanimivost naj povem, da je gneÄ?o na cestah nekaj Ä?asa delala ĹĄe tretja ÂťpogruntavĹĄÄ?inaÂŤ – parni avto, ki pa Âťni drĹžal vodeÂŤ, saj je ob mrzlih jutrih lahko trajalo tudi 45 minut, da je sploh vĹžgal.

Marsikdo pa bo pomislil, kakĹĄne pa so sploh moĹžnosti za polnjenje elektriÄ?nega avtomobila. Ali ni to preveÄ? zamudno in odroÄ?no, se poplaÄ?a? Pomislekov je veliko, informacij in odgovorov pa tudi vsak dan veÄ? in so veÄ? kot spodbudni! Razvoj te zelene alternative v svetu je na viĹĄku, v Sloveniji pa je trenutno 600 polnilnic za elektriÄ?ne avtomobile (lahko pa jih polnimo tudi doma), registriranih elektriÄ?nih avtov pa 700. V Velenju sta 2 brezplaÄ?ni polnilnici, v Ĺ oĹĄtanju pa so v tednu trajnostne mobilnosti postavili 3 nove brezplaÄ?ne polnilnice, 3 pa ĹĄe bodo. Na spletni strani www.polni.si je zemljevid vseh obstojeÄ?ih polnilnic, veliko pa jih je opremljenih ĹĄe z dodatnimi informacijami in delujejo po principu pametne polnilnice, kjer lahko preko mobilne aplikacije preverite zasedenost postaje, jo rezervirate, med polnjenjem pa dobivate informacije, kdaj se bo baterija vaĹĄega avtomobila napolnila.

Glede na to, da dnevno prevozimo povpreÄ?no 30 kilometrov na dan, elektriÄ?ni avto pa jih z enkratnim polnjenjem prevozi do 200 kilometrov, dilema niti ni veÄ? tako velika, da nam ne bi na misel ob nakupu avtomobila priĹĄla tudi ta moĹžnost. Tudi cene elektriÄ?nih avtomobilov postajajo vse dostopnejĹĄe. ÄŒe preraÄ?unamo, koliko denarja porabimo za bencin, pa z elektriÄ?nim vozilom dolgoroÄ?no celo prihranimo!

In ĹĄe v razmislek: veÄ? elektrike se porabi za proizvodnjo bencina, kolikor ga porabimo za doloÄ?eno razdaljo, kot pa bi je porabili, Ä?e bi enako razdaljo prepotovali z elektriÄ?nim avtomobilom.

Izredni ĹĄtudij zabredel v teĹžave ViĹĄja strokovna ĹĄola Ĺ olskega centra Velenje posodobila dva laboratorija, na opremo za tretjega ĹĄe Ä?akajo

PeĹĄaÄ?imo, kolesarimo, delimo in se priklopimo

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 9

Bolj izkoristiti kulturni turizem

Ĺ e vedno kuje rime in uÄ?i polagati ploĹĄÄ?ice

Ob Dnevih evropske kulturne dediĹĄÄ?ine in Tednu kulturne dediĹĄÄ?ine dvorec Gutenbuchel znova odprl vrata za javnost Tatjana PodgorĹĄek

Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, 22, septembra – Od 23. do 30. septembra potekajo Dnevi evropske kulturne dediĹĄÄ?ine in Teden kulturne dediĹĄÄ?ine. Letos so posveÄ?eni dediĹĄÄ?ini vodnega gospodarstva,

fotograf Filip Eremire. Vsak dan ob 17. uri je tudi voden ogled, pri katerem – pravi Kumrova – veÄ? pozornosti namenjajo parku dvorca in njegovi povezavi z vodo. Pomemben del strokovne predstavitve je tudi odgovor na vpraĹĄanje, kdo so bili VoĹĄnjaki.

ĹĄljanje, da je kulturna dediĹĄÄ?ina ekonomsko breme, vendar ima veÄ?krat tudi gospodarske uÄ?inke. Potencial kulturnega turizma je ĹĄe precej neizkoriĹĄÄ?en, zato je treba dati oblikovanju in promociji zgodb, ki so velikokrat pomembnejĹĄe od lokacije, veÄ?ji po-

Z ogleda razstav v prostorih dvorca Gutenbuchel

ki je skozi zgodovino pomembno zaznamovalo naĹĄe kraje. VeÄ? kot 160 slovenskim in zamejskim krajem z blizu 400 prireditvami sta se pridruĹžila tudi Mateja Kumer iz Ĺ oĹĄtanja ter Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline.

Kumrova je povedala, da je dvorec prviÄ? odprl vrata za javnost pred dvema letoma, vedno dober odziv obiskovalcev pa jo je prepriÄ?al, da je na pravi poti. Ob letoĹĄnjih dnevih kulturne dediĹĄÄ?ine je vsebino dvorca obogatila s tremi razstavami, in sicer se v spodnjih prostorih predstavlja z likovnimi deli VelenjÄ?anjka Maja Lesnjak Gavrilovska, v zgornjih pa vsestranski umetnik Denis Polanc in mednarodno nagrajeni

9

KULTURA

28. septembra 2017

Ta zgodba obiskovalce vsako leto udarek.ÂŤ Po napovedih svetovne bolj zanima. Kot pravi, ima ob- turistiÄ?ne organizacije bo kulturÄ?asno stike s potomci VoĹĄnjakov, ni turizem do leta 2020 dosegel ki prihajajo tudi na grobnico dru- najveÄ?jo gospodarsko rast med vsemi zvrstmi tuĹžine v Zavodnjah rizma. Po ocenah nad Ĺ oĹĄtanjem. Ĺ aleĹĄka dolina bo predstavljal 40 Direktor Zavomed 33 odstotkov vsega da za turizem Ĺ anajuspeĹĄnejĹĄimi evropskega turizleĹĄke doline Franma. ÂťEvropska ci Lenart je v naturistiÄ?nimi komisija je razgovoru zbranim destinacijami glasila leto 2018 na odprtju razv Sloveniji. za leto kulturne stav med drugim dediĹĄÄ?ine, zato dejal, da kulturna dediĹĄÄ?ina niso le mrtvi zidovi ali so nujne sinergije med kulturo predmeti v muzejih. DediĹĄÄ?ina je in turizmom.ÂŤ Izrazil je tudi zanaĹĄ odnos do ustvarjalnosti pred- dovoljstvo, ker se je Ĺ aleĹĄki dolini hodnikov: upoĹĄtevanje znanja in uspelo umestiti med 33 vodilnih izkuĹĄenj pri oblikovanju nove- turistiÄ?nih destinacij v Sloveniji.

Po besedah Lenarta ni nakljuga. ÂťVelikokrat prevladuje razmiÄ?je, da Teden kulturne dediĹĄÄ?ine praznujejo prav na dvorcu Gutenbuchel. DruĹžina VoĹĄnjak je v mestu Ĺ oĹĄtanj in okolici pustila ogromen peÄ?at in prvovrstno kulturno ter tehniÄ?no dediĹĄÄ?ino. Del teh vsebin so poskuĹĄali zajeti v inovativnem turistiÄ?nem produktu Pot druĹžine Woschnagg. PrepriÄ?an je, da bodo z umeĹĄÄ?anjem kulturne dediĹĄÄ?ine tudi v prihodnje bogatili Ĺ aleĹĄko dolino kot turistiÄ?no destinacijo.

â?ą

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 29. septembra – BoĹĄtjan ÄŒukur, ki ga Slovenci poznamo kot raperja 6pack ÄŒukurja, bo jutri praznoval rojstni dan. Tokrat bo zabavo pripravil v enem od mariborskih klubov, saj Ĺže vrsto let Ĺživi v Ĺ tajerski prestolnici, kamor ga je odpeljala ljubezen. A ĹĄe vedno rad pride v rodno Velenje,

6pack ÄŒukur bo ob svojem rojstnem dnevu pripravil zabavo, na kateri bodo povabljenci prvi sliĹĄali novo skladbo.

kolikor mu Ä?as dopuĹĄÄ?a. Tega pa ima vse manj, saj je postal uÄ?itelj praktiÄ?nega pouka na mariborski srednji gradbeni ĹĄoli, poleg tega pa ĹĄe vedno kuje rime in precej pogosto nastopa.

BoĹĄtjan bo na jutriĹĄnji zabavi predstavil novo pesem Âť#instabejbÂŤ, ni pa ĹĄe prepriÄ?an, ali bo v prihodnje ĹĄe izdajal ploĹĄÄ?e. Še vedno zelo uĹživam tako na koncertih kot v snemalnem studiu.

Tudi tokrat sem sodeloval s Teodorjem Amanovićem – Toťem, kitaristom skupine Nude, ki se je iz Celja preselil v bliŞino Maribora.

Sedaj Ĺže nekaj Ä?asa uspeĹĄno sodelujeva, delava v njegovem studiu, doslej pa sva ustvarila 6 komadov.

Zgodba nove skladbe se je zgodila v letoĹĄnjem poletju. Pesem je po svoje tragikomiÄ?na, ne vem pa, Ä?e je zametek nove ploĹĄÄ?e.

Zdi se mi, da se ploĹĄÄ? ne splaÄ?a

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Svet Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj

veÄ? izdajati, saj veÄ?ina sedaj posluĹĄa posamezne skladbe, ljudje nimajo veÄ? niti CD playerjev v avtu,ÂŤ nam je povedal BoĹĄtjan.

NaÄ?in posluĹĄanja glasbe se je res precej spremenil, zato bo verjetno ĹĄe nekaj Ä?asa med ljudi poĹĄiljal posamezne skladbe. ÂťÄŒe dvakrat letno med ljudi poĹĄljem singel, je zame za zdaj dovolj, laĹžje ga promoviram, pravi ÂťfaniÂŤ me Ĺže po-

iĹĄÄ?ejo.ÂŤ Ĺ e vedno precej nastopa v zasedbi 6 Pack ÄŒukur& The Hangover Ladies; poleg BoĹĄtjana so na odru dve pevki in DJ, izvajajo pa ne le ÄŒukurjeve avtorske skladbe, ampak tudi hip-hop in rock klasike. Vsako leto v Velenju pripravi vsaj eno zabavo, na kateri predstavi tudi novosti. Polpreteklo obdobje so zaznamovali projekti z Alfijem NipiÄ?em in Big bandom Vox. ÂťVes Ä?as migamo,ÂŤ je k temu dodal BoĹĄtjan, ki smo ga zmotili med glavnim ĹĄolskim odmorom. ÂťPred letom dni sem dobil ponudbo za sodelovanje na mariborski srednji gradbeni ĹĄoli, kjer so iskali uÄ?itelja praktiÄ?nega pouka za keramiko. Lani sem bil na testni ÂťvoĹžnjiÂŤ, delal sem 40 %, letos pa sem postal del kolektiva in se redno zaposlil na ĹĄoli. Svoje znanje predajam ne le v glasbi, ampak tudi v polaganju kerami-

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

đ&#x;”˛

BoĹĄtjan ÄŒukur bo jutri premierno predstavil novo skladbo Âť#instabejbÂŤ – Postal je uÄ?itelj praktiÄ?nega pouka keramike

Prvi slovenski proizvajalec s certikatom ÂťPridelano/proizvedeno Brez GSOÂŤ.

ke.ÂŤ Prizna, da je to, da ga njegovi dijaki poznajo in prepoznajo iz glasbenega sveta, tudi prednost. ÂťV pouk skuĹĄam vnesti sveĹžino, zadovoljni smo tako dijaki kot jaz.

Lahko reÄ?em, da se imamo fajn, uĹživam,ÂŤ ĹĄe doda.

Prisega na slovenska besedila

BoĹĄtjan je tudi del projekta ÂťVelenje remixÂŤ, ki jo je ustvaril velenjski producent Stane Ĺ pegel – Monom. Gre za album s 13 remixi (predelavami) skladb velenjskih skladateljev in instrumentalistov, ki delujejo na polju urbanih godb. Album je na zaÄ?etku septembra izĹĄel tudi v ZDA v zaloĹžbi Magnatun. Zanimivo je, da urednikov zaloĹžbe ni niÄ? motilo, da so vokalne skladbe v slovenĹĄÄ?ini. Taka je tudi BoĹĄtjanova ÂťPrave tipkeÂŤ. ÂťNe vem, zakaj bi morali Slovenci delati glasbo z besedili v angleĹĄkem jeziku, saj ne zvenijo tako dobro kot v maternem jeziku. NaĹĄ jezik je bogat, lep, zelo speven, zato sem sam le na zaÄ?etku kariere posnel skladbo v angleĹĄkem jeziku, pa si nisem bil vĹĄeÄ?. Sem dokaz, da se da uspeti, tudi Ä?e pojeĹĄ v slovenĹĄÄ?ini, prepriÄ?an sem, da je tudi AmeriÄ?anom zanimivo, celo eksotiÄ?no. Sicer pa sem vesel, da me je Stane povabil k sodelovanju, saj je na ploĹĄÄ?i zdruĹžil odliÄ?ne glasbenike, ki smo se vÄ?asih redno druĹžili v Maxu in ĹĄe kje, sedaj pa se zelo redko vidimo.ÂŤ Ob tem si je za konec zaĹželel, da bi jih povabili na ÂťvelenjskoÂŤ turnejo Ä?ez luĹžo. đ&#x;”˛

RdeÄ?a nit Tilyen Mucik Velenje, 22. september 2017 – Do 23. oktobra si lahko avli Mestne obÄ?ine ogledate fotografsko razstavo Tilyen Mucik, 22-letne fotografinje iz Velenja, ki trenutno kot absolventka fotografije Ĺživi in dela v Ljubljani. Osmo leto opravlja delo uradne fotografinje v Klubu eMCe plac v Velenju.

Do danes je svoja dela predstavila na veÄ? kot 10 samostojnih fotografskih razstavah. Svoj opus Ä?rpa predvsem iz Ĺženskega akta in rastlin, tokrat pa se predstavlja z drugaÄ?nim, dokumentarnim projektom RdeÄ?a nit. Gre za osebni dnevnik v obliki dokumentarne fotografske serije. Mediji in tehnike so meĹĄane; od kamere mobilnega telefona, fotografskega filma do digitalnega fotoaparata.

Pri ustvarjanju ni bila pomembna tehnika, temveÄ? sam motiv – fotografiran z medijem, ki je bil trenutno pri roki. Koncentracija na vse, kar je rdeÄ?ega, je zanimiva miselna vaja in eksperiment, saj Ä?loveka prisili, da je pozoren na svojo okolico in je ne dojema kot vsakdanje. Tako opaĹžene geste in kotiÄ?ki Velenja, drugaÄ?e nevidni, so ''zapakirani'' v obliki fotografij – te pa gledalca nagovarjajo, naj ugotovi, kje so bile posnete. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

28. septembra 2017

ÂťVelenjÄ?an sem!ÂŤ pove vse Na Velenjskem gradu odprli razstavo, ki predstavlja priseljenske narodnostne skupnosti – Ob njej pripravili ĹĄe 6 predstavitvenih veÄ?erov – NaÄ?rtujejo stalno postavitev Bojana Ĺ pegel

Velenje, 19. septembra – Velenje je znano kot nacionalno pestro in veÄ?kulturno mesto, v katerem deluje tudi veÄ? druĹĄtev, ki povezujejo VelenjÄ?ane, ki so pripadniki drugih narodnosti. V Muzeju Velenje so se odloÄ?ili, da pisane barve velenjskega kulturnega mozaika predstavijo z razstavo, ki so jo poimenovali ÂťVelenjÄ?an sem!ÂŤ. Razstavo so na Velenjskem gradu odprli le dobro uro pred osrednjo obÄ?insko slovesnostjo, na kateri je muzej dobil najviĹĄje obÄ?insko priznanje za 60-letno delovanje. Ĺ est pa je tudi narodnostnih skupnosti, ki se predstavljajo na razstavi, posveÄ?eni obÄ?inskemu prazniku.

Po ogledu filma o Velenju je zbrane pozdravila Mojca Ĺ˝evart, direktorica Muzeja Velenje, ki je poudarila: ÂťV Muzeju Velenje smo se odloÄ?ili, da ob letoĹĄnjem obÄ?inskem prazniku pripravimo projekt, ki Ĺže z naslovom VelenjÄ?an sem! pove, da tako je in da Ĺželimo, da bi tako ostalo. Vsi tisti, ki Ĺživimo, delamo in ustvarjamo v Velenju, smo in moramo biti najprej VelenjÄ?ani, ĹĄele potem vse kaj drugega. K sodelovanju smo povabili predstavnike skupnosti, ki Ĺživijo v naĹĄem mestu, a nimajo slovenskih korenin.

Gre za priseljence, prvo in drugo generacijo potomcev. Projekt so pripravili v Ĺželji, da vzpostavijo redno, tesnejĹĄe sodelovanje s

Rekli so â?ą

KroĹžiĹĄÄ?a AleĹĄ OjsterĹĄek

Prva razstava o velenjskih priseljencih je zametek nove zbirke Muzeja Velenje. Njihove zgodbe so in bodo del zgodovine sodobnega Velenja, so poudarili na odprtju razstave.

predstavniki narodnostnih skupnosti, ki Ĺživijo v Velenju in so veÄ?inoma organizirane v kulturnih druĹĄtvih. ÂťMuzej mora najti vsebine, ki so ljudem blizu. Zato si v bodoÄ?e Ĺželimo postaviti tudi stalno razstavo o velenjskih priseljencih, ki s sabo nosijo ne le velenjske zgodbe kulture, ampak tudi zgodbe svojih izvornih okolij, maternega jezika.ÂŤ Sodelavka Muzeja Velenje Alma Javornik, ki je v sodelovanju z druĹĄtvi pripravila razstavo, je na predstavitvi poudarila, da ji je bil projekt izziv tudi zato, ker je tudi sama druga generacija priseljencev v Velenje. ÂťKo smo se odloÄ?ili, da bi pripravili ta projekt, smo imeli v mislih tudi vpraĹĄanje migracij, ki je v zadnjem Ä?asu spet medijsko zelo izpostavljen.

Slobodan NeziroviÄ?, predsednik romskega druĹĄtva Romano vozo: ÂťRomi smo v tem okolju dobro sprejeti, nikoli nismo imeli veÄ?jih teĹžav. Zato Ĺželimo del naĹĄe kulture deliti z naĹĄimi soobÄ?ani, kar poÄ?nemo prav preko naĹĄega druĹĄtva. Trenutno nas je v druĹĄtvu 45, na razstavi pa smo slikovno prikazali prihod Romov v Velenje in njihovo vkljuÄ?evanje v to okolje. Danes ocenjujemo, da v Velenju Ĺživi od 150 do 200 Romov, saj imajo naĹĄi potomci Ĺže svoje druĹžine. NajveÄ?ja teĹžava je brezposelnost med Romi, a to ni le problem naĹĄe narodnostne skupnosti.ÂŤ Jovo Jauz, predsednik srbskega druĹĄtva dr.

Mladen StojanoviÄ?: ÂťNa razstavi se predstavljamo z Âťzmijanskim vezomÂŤ, ki je iz Republike Srbske v BIH. Predstavili smo noĹĄo, na kateri je ta vezenina, ki je zaĹĄÄ?itena tudi pri Unescu. Zelo pozdravljamo to razstavo, ĹĄe veliko bolje pa

Ĺ˝eleli smo prikazati, da so zgodbo sodobnega Velenja ustvarili tudi migranti. Zato smo povabili k sodelovanju druĹĄtva, ki zdruĹžujejo VelenjÄ?ane, ki so sem priĹĄli iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Ĺ˝eleli smo, da svojo zgodbo predstavijo sami, in s tem poudariti, da ne glede na to, iz katere republike ali drĹžave prihajamo, smo vsi VelenjÄ?ani, prebivalci tega mesta, ki se trudijo Ĺživeti in uspeti v Sloveniji!ÂŤ Vseh ĹĄest narodnostnih skupnosti, od katerih v druĹĄtvo ni organizirana le albanska, se je zelo toplo odzvalo vabilu muzeja k sodelovanju pri razstavi. ÂťPredstavili so vsak svojo zgodbo, ki bo zagotovo zanimiva za vse VelenjÄ?ane. Ĺ e veÄ?, prepriÄ?ana sem, da se bo v njihovih zgodbah marsik-

bi bilo, Ä?e bi res nastala stalna razstava. Sam nikoli nisem obÄ?util, da moji predniki prihajajo iz druge republike. Lahko reÄ?em le, da sem VelenjÄ?an.ÂŤ Vanja Blagus, Kulturno druĹĄtvo MedĹžimutje Velenje: ÂťNa tej razstavi se predstavljamo z narodno noĹĄo iz MedĹžimurja in nekaj zanimivimi zgodbami ljudi, predstavljamo pa tudi delo naĹĄega druĹĄtva. To je le delÄ?ek tega, kar poÄ?nemo in imamo povedati. VeÄ? bomo predstavili na veÄ?eru, ki ga bomo pripravili na gradu, ko se bomo predstavili s plesom, pesmijo in kulinariko, od sladkih do slanih dobrot. Med prvimi priseljenci v Velenje so bili prav MedĹžimurci, ki pa so hitro postali VelenjÄ?ani. To velja tako za prvo kot drugo generacijo.ÂŤ đ&#x;”˛

do ÂťnaĹĄelÂŤ,ÂŤ je ĹĄe povedala avtorica razstave, ki je postavljena v delu galerije sodobne umetnosti na gradu. Odprl jo je podĹžupan Peter Dermol, ki je ob tem poudaril, da smo VelenjÄ?ani strpni, solidarni, polni vrednot, ki smo jih dobili od svojih starĹĄev, ne glede na to, od kod so. ÂťVelenje je najbolj poznano po multikulturnosti in prav je, da tako tudi ostane,ÂŤ je dodal. đ&#x;”˛

Predstavitev pisanega kulturnega utripa Ob razstavi so pripravili vsebinsko bogate spremljevalne dogodke. Prvi je bil na gradu Ĺže v soboto zveÄ?er, pripravili pa so ga velenjski Romi, zdruĹženi v druĹĄtvu Romano vozo. Na Ciganskem veÄ?eru so gostili skupini Ĺ ukar in Romano glaso, predstavili so se tudi s plesom. Drugi veÄ?er se je zgodil sinoÄ?i; z glasbo, folkloro in kulinariko so ga obarvali Ä?lani Srbskega kulturnega druĹĄtva Velenje. Naslednji bodo velenjski MedĹžimurci, ki predstavitveni veÄ?er pripravljajo v sredo, 4. oktobra, ob 18. uri. ÄŒlani BoĹĄnjaĹĄkega mladinskega kulturnega druĹĄtva Velenje se bodo predstavili v soboto, 7. oktobra, ob 18. uri, Ä?lani Srbskega druĹĄtva dr. Mladen StojanoviÄ? Velenje pa v soboto, 14. oktobra, ob 18. uri. ZakljuÄ?ni veÄ?er ob razstavi VelenjÄ?an sem! pa bo v sredo, 25. oktobra, ob 18. uri.

Svet je razdvojen v prizadevanjih posodabljanja izobraĹževanja. PodjetniĹĄke ideje na eni strani zagovarjajo svoje videnje in poudarjajo nujnost prenove, celo popolno spremembo miselnega okvirja ĹĄole, kar izhaja iz njihovega dojemanja ĹĄole kot metuzalema iz prejĹĄnjega stoletja, ki v Ä?asu hitrih sprememb in dinamiÄ?nega vsakdana ne more biti veÄ? dovolj uÄ?inkovita, kaj ĹĄele koristna. Ĺ olski pogled, na drugi strani izziv inovativnega sprejema, vendarle pa mu odmerja prostora bistveno manj, vsaj dokler ne bo doseĹžen konsenz vseh vpletenih; namreÄ? koliko, kje in Ä?esa se lotiti bolj inovativno in kje je treba ostati suveren svojega poloĹžaja – tradicionalnega prenosa znanja.

Saj ĹĄe imamo v mislih koncept kulturne prestolnice Evrope in sodelujoÄ?ega Velenja, kjer se je, poleg uprizoritvenega dela, na pot k preobrazbi poslalo falango kulturnih institucij. Na novo je bil premiĹĄljen poloĹžaj javnih subjektov - od galerij, knjiĹžnic, glasbe, do uprizoritvenih dejavnosti, literature in kina. Novo nastali koncepti so predrugaÄ?ili mreĹže, ÂťkulturoÂŤ se je previdno pospremilo s trona. V institucijah, kjer je bila ideja pripeljana v realnost, danes delujejo bolj vkljuÄ?ujoÄ?e in v sluĹžbi tudi uÄ?inkoviteje. Ob sploĹĄnem odobravanju so programi javnih kulturnih ustanov bolj prisotni v formalnem in neformalnem izobraĹževanju po celotni vertikali, od predĹĄolske vzgoje do tretjega Ĺživljenjskega obdobja, Ä?utiti jih je 24/7 ter realno in virtualno. Novo nastala delovna mesta se zdijo upraviÄ?ena. Vendar se prenove niso lotila okolja, kjer evropskega projekta Âťkulturne prestolniceÂŤ ni bilo; zato se zdi, da je izkuĹĄnja ostala lokalna, velenjska, bi rekli. Na lokalni ravni se koncept kulturne prestolnice Evrope, zdaj, ko imamo lastno izkuĹĄnjo, zdi kot delujoÄ?a platforma.

Ni veliko tistih, ki bi ĹĄolo postavljali v ospredje najbolj inovativnih organizacij moderne druĹžbe, sam namreÄ? jih. TakĹĄna zaznava se zdi na mestu, saj je izobraĹževanje v veliko primerih v ospredju, ko je treba nasloviti izzive ekonomije in druĹžbe 21. stoletja. Tako kot velja na veÄ? drugih podroÄ?jih, pa uÄ?itelji in ĹĄole tega ne bodo zmogli sami. Videti bi morali biti kot deleĹžniki in partnerji ĹĄirĹĄe zasnovanega okolja inovacij in uÄ?eÄ?ega okolja na lokalni in regionalni ravni. Ĺ ole predstavljajo mreĹže, ki predstavljajo pomemben deleĹž v ekonomiji lokalnega okolja kot tudi regije. PodjetniĹĄtvo, industrija, organizacije in lokalne skupnosti so ti, ki lahko ĹĄolam pomagajo, kot tudi iz njihovih vlog uÄ?enja, razvoja znanja in inovacij Ä?rpajo same. Pametna ĹĄola pomeni pametno skupnost, predstavlja veÄ?jo dodano vrednost, tako miĹĄljeni koncept daje podlago in opraviÄ?uje ukrepanje in naloĹžbe tudi za lokalno skupnost.

Polje izobraĹževanja ima svoj ekvivalent Âťprestolnice kultureÂŤ v Erasmus programu. Ta ni tako bogato projektno zastavljen in kot tak zato medijsko manj atraktiven, vendar tudi ni tako omejeno dostopen (en oziroma dva projekta letno). OmogoÄ?a dostop uÄ?encem, dijakom, ĹĄtudentom, uÄ?iteljem, ravnateljem, odloÄ?evalcem, podjetjem in izkuĹĄnje sodelujoÄ?ih kaĹžejo na zelo dobre, celo odliÄ?ne prakse. Pod Ä?rto je celo mogoÄ?e skleniti, da imamo v ĹĄolah, kjer je prisotno vkljuÄ?evanje v Erasmus in podobne razvojne programe, praktiÄ?ne primere ťole za nove Ä?aseÂŤ.

Delujejo namreÄ? v izmenjavi z realnim sektorjem, z njihovimi razvojnimi ustroji. Pod Ä?rto je mogoÄ?e tudi skleniti, da bi tega potrebovali veÄ?. Veliko veÄ?. Od tod dalje nastopi vpraĹĄanje, koliko kilometrov asfalta potrebujete za izvolitev in novi mandat, kot se je slikovito izrazil znani funkcionar, znanega dne na znanem kraju ali pa koliko napak, ki nastajajo ob poizkusih inoviranja, ste pripravljeni odpustiti uÄ?iteljem svojih otrok ali koliko svojega znanja ste pripravljeni deliti sami in pod kakĹĄnimi pogoji. đ&#x;”˛

Muzikal Time tube v TopolĹĄici V TopolĹĄici v tamkajĹĄnji kinodvorani bo 22. septembra na odru zaĹživel muzikal Time tube.

ReĹžiral ga je VelenjÄ?an Adnan BuljubaĹĄiÄ?, ki se ga gotovo spomnite iz Big Brotherja, scenarij pa je napisala znana imitatorka Zlata Martinc.

Zgodba govori o Zlati, sodobni, a rahlo zmedeni Ĺženski srednjih let, ki hrepeni po ljubezni in Ĺživi sama s sinom in hÄ?erko v Velenju na Kardeljevi ploĹĄÄ?adi.

Facebook ji jemlje prosti Ä?as in jo oddaljuje od najbliĹžjih sorodnikov, dokler se skozi raÄ?unalniĹĄki program time tube, ki omogoÄ?a pogled v preteklost in preko glasbe, ki jo imajo radi, spet ne poveĹžejo. V muzikalu nastopajo ĹĄtevilni znani igralci, pevci, drugi glasbeniki, plesalci ‌, tako da se obiskovalcem te predstave obeta zelo zanimiv in prijeten veÄ?er. Tako med drugim z glasbenimi vloĹžki v muzikalu sodelujejo

Ĺ pela ObĹĄteter s svojimi uÄ?enkami, UrĹĄka Bider, Eva VaÄ?ovnik, Klara PapeĹž, Petra LamperÄ?nik, imitatorji Show Mixband, Jani Kortnik, Metka Bahlen, ‌. igralec Kristjana Laznik. V muzikalu bodo sodelovale tudi plesalke plesne ĹĄole SPIN. Muzikal si boste lahko ogledali 22. oktobra, ob 18. uri v kinodvorani TopolĹĄica. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

28. septembra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Povsod pridih domaÄ?nosti NaĹĄ zunanji radijski sodelavec Simon Ogrizek je v zadnjem Ä?asu precej na poti. ÄŒe ni na kakĹĄnem predavanju ali seminarju kot predsednik odbora za izobraĹževanje pri Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije, je na poti kot svetovalec predsednika evropske cvetliÄ?arske asociacije Florint (dva mandata je bil generalni sekreSimon Ogrizek: Âť S posluĹĄalci in posluĹĄalkami rad delim najnovejĹĄe informacije o trendih v cvetliÄ?arstvu in vrtnarstvu.ÂŤ

tar), od lani ima tudi licenco oziroma mednarodni certifikat za sodnika in ocenjevalca cvetliÄ?nega oblikovanja. Tega ima le blizu 10 ljudi na svetu. ÂťRes sem veliko na poti, a najdem Ä?as tudi za obveznosti, ki jih imam do posluĹĄalcev in posluĹĄalk na Radiu Velenje. Ti prav zaradi moje razvejane dejavnosti dokaj pogosto izvedo za novosti v vrtnarstvu, sploh pa cvetliÄ?arstvu, prej kot mnogi drugi. Informacije imam iz prve roke in rad jih delim z njimi,ÂŤ je povedal Simon.

V zadnjih treh mesecih tega leta – je obljubil – jih bo dokaj podobno seznanil z novostmi, ki jih prinaĹĄata jesen ter adventni boĹžiÄ?no-novoletni Ä?as. Ob pogledu na jesenske dekoracije nas bodo, je povedal, ogrevale Ä?udovito tople, zemeljske barve. PrepriÄ?an je, da so mediji precej pripomogli k temu, da danes praktiÄ?no ni vhoda pri hiĹĄi, ki ga ne bi krasil jesenski aranĹžma plodov in jesenskega cvetja – buÄ?e, marjetke v loncih ‌, o Ä?emer je govoril tudi v rubriki na Radiu Velenje. Zadovoljen je, dodaja, ker je slovenska kultura cvetja zelo visoka. StatistiÄ?no imamo v drĹžavi na 1800 prebivalcev eno cvetliÄ?arno–vrtnarijo, povpreÄ?je v Evropi pa je 10 tisoÄ? prebivalcev na eno cvetliÄ?arno–vrtnarijo. Imamo tudi najviĹĄjo potroĹĄnjo cvetja v Evropi, kar ni zanemarljiv podatek.

Za adventno boĹžiÄ?no–novoletni Ä?as, po besedah sogovornika, napovedujejo trendi Âťljubljeno naravo, zimsko nebo, boĹžiÄ?no zabavo, zimske zaÄ?imbe in nostalgijo. Pri dekoracijah, s katerimi bomo urejali notranji in zunanji interier, pa je v ospredju toplina, domaÄ?nost. Kako vse to lahko doseĹžemo, pa veÄ? v oddaji na Radiu Velenje,ÂŤ je ĹĄe dejal Simon Ogrizek. đ&#x;”˛

Tp

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. NIKA ZORJAN – Fejst pomale 2. TANJA Ĺ˝AGAR – Baraba 3. MANCA Ĺ PIK IN POSKOÄŒNI MUZIKANTI – Prijatelj

Prekmurska pevka Nina Zorjan je v zaÄ?etku letoĹĄnjega poletja presenetila s priredbo velike uspeĹĄnice Despacito.

Fejst pomale je naslov Nikine priredbe v prekmurĹĄÄ?ini, za katero je posnela tudi videospot. Ta je na Yutubeu prava uspeĹĄnica, saj je zabeleĹžil Ĺže veÄ? kot 1,2 milijona ogledov.

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Maraaya v napad na svetovno glasbeno sceno Slovenskemu glasbenemu dvojcu Maraaya je uspel veliki met – njuna najnovejĹĄa skladba z naslovom Diamond Duck jima je prinesla pogodbo s priznano zaloĹžniĹĄko hiĹĄo. Pesem je namreÄ? pod okriljem znane glasbene za-

loĹžbe Warner Music izĹĄla na globalni ravni, kar pomeni, da jo bodo lahko predvajale radijske postaje v veÄ?ini drĹžav po svetu. Pri zaloĹžbi Warner Music so Maraayo spoznali lani, ko jim je pesem Diamond Duck v nedokonÄ?ani razliÄ?ici predstavil zastopnik slovenskega dua. Sledilo je povabilo na letoĹĄnjo konferenco Warner Music v VarĹĄavo, kjer sta Marjetka in Raay predstavila konÄ?no razliÄ?ico pesmi, zaloĹžniki pa so pred podpisom pogodbe Ĺželeli videti tudi njun nastop v Ĺživo. Slovenski duo je na odru navduĹĄil, pri tem pa so jima pomagali Ä?lani atraktivne plesne skupine The Artifex. Pesem prihaja na slovenske radijske postaje 2. oktobra.

Bolezen ustavila turnejo Lady Gaga KroniÄ?na bolezen (fibromialgija), zaradi katere Lady Gaga pogosto Ä?uti boleÄ?ine v miĹĄicah, je razlog, da je morala prestaviti koncerte na evropski turneji.

Lady Gaga bi morala v Evropi nadaljevati svojo turnejo, ki jo je naznanila na letoĹĄnjem Super Bowlu. 21. septembra bi evropski del turneje morala zaÄ?eti v Barceloni in jo 28. oktobra konÄ?ati v KĂślnu. Pestijo jo moÄ?ne bole-

Ä?ine, ki ji onemogoÄ?ajo nastopanje, so sporoÄ?ili organizatorji.

Glasbenica je odpovedala tudi nastop na festivalu Rock in Rio. Svojim oboĹževalcem se je preko druĹžbenega omreĹžja Instagram opraviÄ?ila in zapisala, da je morala zaradi boleÄ?in v bolniĹĄnico.

Svoj boj z boleznijo je razkrila tudi v dokumentarnem filmu Gaga: Five Foot Two, v katerem je med drugim predstavila, kako se spoprijema z boleznijo.

Poslovil se je pevec zasedbe The Drinkers Po veÄ?letnih teĹžavah s srcem je minulo soboto v 53. letu starosti za vedno odĹĄel neponovljivi pevec zasedbe The Drinkers Sandi Kolenc – Koli. Leta 1965 rojeni pevec zasavske zasedbe je bil njen zaĹĄÄ?itni znak. Trboveljska skupina je v najbolj norih Ä?asih izdala kar nekaj pesmi, v katerih je opevala alkohol, Koli pa si je celo nadel nadimek Kralj poĹžirka. Po teĹžavah z zdravjem Ĺže okoli sedem let ni veÄ? pil alkohola, je pa imel ves Ä?as teĹžave, saj so mu naredili tudi dvojni srÄ?ni obvod. Zasedba bi prihodnje leto obeleĹžila 25-letnico obstoja, a tega njihov frontman Ĺžal ni doÄ?akal. The Drinkers so bili najboljĹĄi na nastopih v Ĺživo, veÄ?krat so nastopali tudi na motozborih, znani pa so po uspeĹĄni-

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

cah Deset majhnih jagrov, Žeja, Jawohl, Slovenac, Pijemo ga radi in drugih.

Jesensko vreme je vreme za lubezen Z jesenjo se skupina Hamo & Tribute 2 Love na radijske valove vraÄ?a s singlom Vreme za lubezen, zanj pa predstavlja tudi videospot. NeĹžna pesem, ki jo z znaÄ?ilnim raskavim vokalom odpoje MatevĹž Ĺ alehar – Hamo, uglasbi teĹžko ljubljansko meglo in deĹževne kaplje in priÄ?ara jesensko vzduĹĄje. MraÄ?ni in deĹževni jesenski dnevi so namenjeni hrepenenju, bluesovski lubezni in preĹživljanju Ä?asa v toplem ljubezenskem gnezdu, pravijo fantje. Skupina Hamo & Tribute 2 Love ima za seboj Ĺže tri studijske albume – Dve (2013), Pol (2015) in letoĹĄnji 3p. Spomladi so posluĹĄalcem namenili novi singl Zabluzu in ga pospremili s sveĹžim videospotom, poleti pa so se okitili z nagrado zlata piĹĄÄ?al za izvajalca leta. Album 3p Ĺžanje ĹĄtevilne pohvale kritikov, ki ga izpostavljajo kot enega najbolj iskrenih glasbenih izdelkov zadnjih let.

Frank Zappa kot hologram Legendarni ameriĹĄki glasbenik Frank Zappa (1940–1993) se med oboĹževalce vraÄ?a kot hologram. Zappa je bil izjemno plodovit ustvarjalec, izdal je kar 62 albumov, po njegovi smrti pa je njegova druĹžina posthumno izdala ĹĄe 47 albumov. Kot je napovedala glasbenikova druĹžina, se bo niz koncertov z glasbenikovim hologramom zaÄ?el leta 2018. Jeff Pezzuti, direktor podjetja Eyellusion, ki bo poskrbelo za hologram, je Franka Zappo oznaÄ?il kot izjemnega glasbenika, ki je zdruĹževal mnogo razliÄ?nih Ĺžanrov in pomembno vplival na generacije umetnikov. Zappa,

ki je v svoji glasbi zdruĹževal elemente jazza, rhythma in bluesa, Ä?rnske duhovne glasbe, folk in country glasbe in klasike, je umrl leta 1993 zaradi raka na prostati. Hologrami so pridobili popularnost leta 2012, ko se je rap legenda Tupac Shakur pojavil na glasbenem festivalu Coachella. Od tedaj so vse bolj pogosti.

V obliki holograma sta denimo ponovno zavzela oder Billie Holiday (1915–1959) in Liberace (1919–1987). Je pa ta tehnologija deleŞna tudi kritik zaradi kakovosti in dobrega okusa.

Potepini – Ti nisi prava Kvintet 7 – Glasba je moje Ĺživljenje PrisrÄ?ni fantje – NekoÄ? sva se imela rada Smeh – Nesramno premlada Ĺ korpijoni – Zdaj razumem Frajerke – Spet sem Ĺžabo poljubila Mladi upi & Petka – Morje vabi nas Ansambel SaĹĄa Avsenika – Vsak dan je lep BorĹĄt – Kdor je v srcu mlad Ĺ˝urerji – Zanimajo me Ĺženske

www.radiovelenje.com

DITKA Mlada koroĹĄka glasbenica Ditka predstavlja svoj novi singel z naslovom NihÄ?e ne ve. Tudi tokrat je besedilo napisal Feri LainĹĄÄ?ek, uglasbil pa ga je Gorazd ÄŒepin, ki se je podpisal tudi kot avtor aranĹžmaja.

Snemanje videospota je potekalo na Ravnah in v Prevaljah ter na razliÄ?nih lokacijah ob reki Muri.

2CELLOS Izjemni dvojec 2Cellos je objavil svoj novi videospot za pesem Love Story z aktualnega albuma Score, ki sta ga Luka Ĺ ulić in Stjepan Hauser posnela z londonskim simfoniÄ?nim orkestrom. ReĹžiser videospota je tudi tokrat Darko Drinovac, snemali pa so ga poleti v Splitu.

CARO EMERALD V Slovenijo prihaja nizozemska pop in jazz pevka Caro Emerald, ki jo pozna-

mo po ĹĄtevilnih uspeĹĄnicah, kot so A night like this, Stuck, Back it up in druge.

Nizozemska glasbenica bo prviÄ? nastopila pred slovenskim obÄ?instovm 23. februarja 2018 v Ljubljani v dvorani Tivoli, v Slovenijo pa prihaja v sklopu turneje Emerald Island.

NEISHA Neisha predstavlja nov single s svojega aktualnega albuma Vrhovi. Po naslovni skladbi in skladbi Marylin Monroe glasbenica kot tretji single s ploĹĄÄ?e predstavlja baladno skladbo BeĹžim.

BILBI Novi single pevke Bilbi z naslovom Shanti shanti je tretji z njenega albuma Ĺ ibke toÄ?ke, ki je izĹĄel aprila. Besedilo in glasbo sta napisala Bilbi in Gregor Stermecki, glasbena priredba in produkcija pa je delo kitarista in producenta Petra Dekleve.

online www.nascas.si

Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 12

12

28. septembra 2017

⏬

Emil Šterbenk in Boštjan Oder kot Kapitan Nogavička in glavni Pikin gusar sta lika, brez katerih ni festivala pegaste nagajivke. V svojih vlogah vidno uživata. Sta pa letos oba opazila, da morata bolj kot otroke zabavati njihove starše. Boštjan prišepne Emilu: »Prvič se je zgodilo, da smo imeli v Velenju pravo barje, toda namesto da bi bili starši tega veseli, so ves čas nekaj jamrali.« Emil se je le nasmehnil: »Lahko tebi, ti se nisi pogrezal vanj, jaz pa do kolen.«

frkanje » Levo & desno «

Mesto pod mestom Ne le knežje mesto Celje, tudi Velenje dobiva mesto pod mestom. Celje ga ima v kleti Knežjega dvora, Velenje v »podzemlju« podhodov.

Sosedje Še dobro, da imamo sosede Hrvate. Vsaj ti včasih malo strnejo slovenske politike.

⏫

Odprto

Veterinar Simon Miklavžina ima rad podeželje. Tudi živali.

Matjaž Šalej, eden od Pikinih pomočnikov, mu je bil zato zelo všeč. Vprašal ga je: »No, povej, a je tale oprava tvoja ali si si jo izposodil pri očetu?« Matjaž pa se je le glasno nasmejal in dodal: »Važno je, da so očala moja, »lenonke« imam še iz gimnazijskih let. Dobra kombinacija, priznaj!« Le ritmi niso isti, si je mislil Čvek.

Marsikje še vedno pripravljajo različne dneve odprtih vrat. Mnoga zaklenjena vrata pa neznanci odpirajo s silo.

Naše mesto Bolj ko se Velenje utrjuje kot mesto, več je tu kmečkih in drugačnih podeželskih prireditev. Eni se zavedo svojih korenin, drugim zgolj zadiši domača hrana.

⏩

Trije ta glavni taborniki v dolini Anton De Costa – Sine, Aleš Ojsteršek– Leši in Marko Ranzinger so bili pogosto v Pikini deželi. Zadnja dva tudi zato, ker so v delavnicah uživali njuni otroci, Sine pa zato, ker mu je bila letošnja tema blizu. »Pozdrav naravi in vsemu, kar se v njej lepega dogaja,« je dejal in dvignil roko v pozdrav. »Mmmmmm …,« sta po taborniško odgovorila Leši in Marko.

Vse OK! Župan Kontič je po tednu dni spet dobil nazaj lento in oblast v občini. »Uradni viri« pravijo, da mu za Piko ni bilo treba nič popravljati.

ŽRK ZD

ZANIMIVOSTI

Človeški Ken bo morda postal Barbika

lahko. To terja nenehno vzdrževanje. Kakšen del odpade ali pa ga je treba preprosto popraviti,« je še povedal Alves.

Rodrigo Alves je 34-letni moški, ki si je v medijih pridobil vzdevek »človeški Ken«, to pa zato, ker je prestal več kot 60 operacij in sto estetskih popravkov ter tako povsem preoblikoval svoj obraz in telo. Za lepotne posege je odštel preko 450 tisoč

Dobila sta dvajsetega otroka Uradno največja britanska družina je pretekli teden dobila še enega otroka. Sue in Noel Radford sta se razveselila sina Archi-

infekcija. V njenem primeru so zdravniki v želodcu odkrili kepo las in ugotovili, da je ta na želodcu povzročila razjedo. Ko je razjeda počila, so deklici začeli odpovedovati organi. Zdravniki ji niso mogli pomagati.

naprej vse do letošnjega dvajsetega otroka. »Vesela sem, da je moj sin zdrav, hkrati pa imam nenavaden občutek, ker vem, da je moj zadnji,« je priznala Sue.

Astronomi odkrili par asteroidov Združenje nemških in ameriških astronomov je s pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble

se na njunem površju dogaja tudi sublimacija ledu, kar pomeni takojšnje pretvarjanje trdne snovi v plin, zaradi česar med potovanjem po Osončju za sabo kot komet vlečeta dolgo sled.

Smrt zaradi uživanja las

evrov, a to očitno še ni vse. Pred kratkim je namreč Alves povedal, da je doslej nepopravljen samo en del njegovega telesa – njegova moškost, a da se utegne v prihodnosti tudi to spremeniti. »Zelo sem srečen, da sem moški – zdaj. Ne želim pa biti star povešen moški. Ko bom v poznih petdesetih, bi raje bil seksi ženska kot starec,« je dejal. Pojasnil je še, da nima nobenega namena prenehati z operacijami in da ga že v naslednjih tednih čakata dva posega, popravek čeljusti ter lasni vsadki. Sicer pa z operacijami ne bi mogel prenehati, tudi če bi to želel. »Biti človeški Ken ni

Verjetno se iz otroštva spomnite, da je Zlatkolaska zgodba o deklici z izredno dolgimi lasmi.

Zlatolaskin sindrom pa je nekaj čisto drugega; z njim se soočajo pacienti, ki kompulzivno uživajo svoje lase. Dokaz, da kaj takšnega res obstaja (in da je nevarno), je ja, ki je njun enajsti sin in dvajseti otrok. 42-letna Sue je po porodu dejala, da je Archie njen zadnji otrok, ter povedala, da je vesela, da se bosta ustavila pri okrogli številki. Noel je takoj pristavil, da vazektomije vseeno ne misli opraviti. Sue, ki je danes že babica, je svojega prvega otroka dobila pred 28 letimi, ko je bila stara komaj 14 let. Tudi Noel je bil takrat še otrok, a sta se – ker sta bila sama posvojena – odločila, da otroka obdržita. Pri 17 letih sta dobila drugega in tako

odkrilo par asteroidov, velikih vesoljskih skal, ki neločljivo krožita druga okoli drugega, hkrati pa imata tudi lastnosti, zaradi katerih se uvrščata med komete.

Astronomi so ob odkritju zbegani, saj česa takšnega še nikoli niso našli, obenem pa še ne razumejo, kako je tako edinstvena simbioza asteroidov sploh nastala. Novo odkritje so poimenovali binarni asteroid, torej: par asteroidov, ki ju privlači medsebojna gravitacija, zato krožita drug okrog drugega. Kot pojasnjujejo,

Na letališču iščejo lastnike medvedkov Na letališču v Glasgowu organizirajo akcijo, v okviru katere so objavili videoposnetek izgubljenih plišastih medvedkov in drugih igrač ter povabili otroke, da jih poiščejo. »Izgubljeni plišasti medvedki na glasgowskem Medvedodromu!« poziva oglas. Kot še razkrivajo, se je med izgubljenimi predmeti na letališču doslej znašlo več sto plišastih igračk.

Med njimi so seveda igrače vseh velikosti in oblik.

Na našem območju imamo kar dva športna kluba z enakima kraticama. Žalski in celjski rokometni klub. Ženska rokometna kluba. Žalski Zelene doline lepo ponazarja okolico, ime celjskega vsem meščanskim Celjanom niti najbolj ne prija. Imenuje se Z'dežele.

Tako in drugače Slovenija je izgubila več usnjarn. V nekaterih okoljih se jih radi spominjajo, drugje ne – predvsem zaradi okolij, kakršna so pustila.

Nova veriga Slovenski kupci bodo še bolj na verigi. K nam je prišla nova trgovska veriga s ponudbo raznovrstnih stvari. Do Saše zaenkrat še ne bo segala, najbliže bo za začetek v Celju.

Pika vsemu kos Nagajiva in razigrana Pika je bila tudi letos vsemu kos.

Hladu, blatu, dežju in tudi nekaj sončnim žarkom. Dokaz, da se zelo dobro znajde v dobrem in slabem.

Vredno posnemanja.

Dan brez …

Jasmine Beever iz Velike Britanije, ki so jo zaradi bolečin v želodcu odpeljali v bolnišnico. Izkazalo se je, da ima 16-letnica vnetje trebušne mrene, ki ga po navadi povzroči bakterijska ali glivična

Ko bodo akcijo na letališču zaključili, bodo poskrbeli tudi, da se plišaste igrače v prihodnosti ne bodo več izgubljale. Zanje bodo uvedli potovalne označbe, podobne tistim za prtljago.

Mimo je tudi letošnja akcija Dan brez avtomobila.

Policisti pa še kar ne nameravajo skleniti svoje akcije, po kateri vse več voznikov ostaja brez avtomobila. Ni kriva kaka akcija kot taka, krivi so vozniki.

Taki, kot so.

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 13

Pika priťla v deŞju, odťla v soncu Tema festivala Pika odkriva podeŞelje je bila zelo dobro sprejeta – Pikin dan rekordno obiskan – Ideje za prihodnji festival se Şe rojevajo Bojana Špegel

Velenje, 23. septembra – V soboto se je 28. Pikin festival, ki je vabil na simpatiÄ?no urejeno podeĹželje, zakljuÄ?il z rekordnim dnevnim obiskom in podelitvijo najviĹĄjih festivalskih priznanj – zlatih pik. V tednu od nedelje, 17. septembra, do najbolj bogatega Pikinega dne je za obiskovalce v sedmih dneh pripravila veÄ? kot dvesto razliÄ?nih aktivnosti. ÄŒeprav so bili prvi dnevi festiva-

la zaznamovani z deĹžjem in blatom, zadnji trije pa z res velikim obiskom, so organizatorji zadovoljni. Obiskovalci pa so, kadarkoli so priĹĄli v Pikino mesto, doĹživeli razigran dan, ki jih bo grel do naslednjega septembra.

Od ÂťpreĹĄanjaÂŤ jabolk do poligona s samokolnicami

Zadnji festivalski dan – Pikin dan – je bil tudi letos najbolj Şivahen dan festivala. Ne le zato,

ker se je ta dan ob jezeru zvrstilo toliko obiskovalcev kot ĹĄe nikoli v enem samem festivalskem dnevu, ampak tudi zato, ker so polno Ĺživela vsa zunanja prizoriĹĄÄ?a. Otroci so lahko ustvarjali in uĹživali v veÄ? kot 100 ustvarjalnih kotiÄ?kih, si ogledali ĹĄtevilne predstave in koncerte. Zjutraj so uspeĹĄno izvedli tudi taborniĹĄko Pikino mini avanturo, na kateri so druĹžine premagovale ĹĄportno-avanturistiÄ?ne izzive in pokazale svoje podeĹželsko znanje, poteka-

la pa sta tudi tradicionalna Pikina jadralna regata in regijsko gasilsko tekmovanje mladih gasilcev za zlato piko. Na slednji so slavili gasilci iz Ĺ aleĹĄke doline, med pionirkami PGD Ĺ martno ob Paki, med pionirji pa PGD Ĺ kale. Na umetniĹĄki trĹžnici BazArt so se predstavili ustvarjalci unikatnih izdelkov iz vse Slovenije, obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledali tudi razstavo gob, ki jo je pripravilo druĹĄtvo Marauh, in se preizkusili v ĹĄte-

Velik, a edinstven projekt Za izvedbo festivala je tudi letos dnevno skrbelo veÄ? kot 350 ljudi, oĹžja organizacijska ekipa pa je ĹĄtela veÄ? kot 30 Ä?lanov.

Vodja ekipe in direktorica Festivala Velenje, ki povezuje vse sodelujoÄ?e zavode, druĹĄtva in posameznike, Barbara Pokorny je ob zakljuÄ?ku festivala povedala: ÂťVeÄ? kot sreÄ?na sem, da nam je tudi v tako izrednih vremenskih pogojih uspelo pripraviti in uspeĹĄno izvesti izjemen festival. Obiskovalci si najbrĹž sploh ne znajo predstavljati, koliko dela vloĹžimo v ta festival, ki nastaja celo leto.

Velenje je ponovno pokazalo, da znamo tako posamezniki kot razliÄ?ne organizacije res dobro sodelovati, zato tudi lahko nastajajo tako uspeĹĄni projekti.

Vsem sodelujoÄ?im velja najveÄ?ja pohvala, naĹĄe najveÄ?je darilo pa so zadovoljni obrazi obiskovalcev. Presenetilo me je, kako moÄ?no so otroke zanimala kmeÄ?ka opravila, ki so jih mnogi opravljali prviÄ?.

Tudi Ĺželja, da bi med festivalom manj uporabljali mobitele, se nam je uresniÄ?ila, morda ravno zato, ker je obiskovalce oÄ?arala tema festivala.ÂŤ Pikin Ĺžupan Bojan KontiÄ? nam je povedal, da je ponosen, ker se festival ĹĄe nadgrajuje in je vsako leto drugaÄ?en. ÂťPomembno je, da je festival prepo-

vilnih kmeÄ?kih opravilih. Eni so trli orehe, drugi stiskali moĹĄt iz jabolk, tretji po poligonu vozili samokolnico z veliko buÄ?o, lahko so se uÄ?ili tudi veĹĄÄ?in grabljenja sena in vrtnih opravil v ÂťgartlcuÂŤ, se druĹžili z domaÄ?imi Ĺživalmi, rajali in ustvarjali. Pri tem so jim pomagali tudi tisti, ki veĹĄÄ?ine kmeÄ?kih opravil ĹĄe obvladajo, zato je bil letoĹĄnji festival ĹĄe bolj medgeneracijsko obarvan kot prejĹĄnja leta.

ÂťOstani ĹĄe en tedenÂŤ

Foto: Peter Žagar, Bojana Špegel

Velenje, 20. septembra – V sredo, toÄ?no sredi letoĹĄnjega Pikinega festivala, je Pikino deĹželo obiskala letoĹĄnja Ä?astna pokroviteljica Ljoba JenÄ?e, ki jo je Pika na veÄ?ernem dogodku v kulturnem domu imenovala za svojo ambasadorko. Tudi zato, ker je v njej prepoznala pogum, samozavest in ÂťvilinskostÂŤ. Ljobina naloga je, da ĹĄiri Pikine ideje in vrednote znotraj in zunaj meja naĹĄe deĹžele, s tem pa tudi glas o festivalu, ki je letos opozarjal na stik Ä?loveka z naravo. To ji ne bo teĹžko, saj letno opravi veÄ? kot 100 nastopov doma in v tujini. Zbirateljica in Ä?uvarka slovenskega ljudskega izroÄ?ila je namreÄ? poustvarjalka, pevka, raziskovalka ljudskih mitov in pripovedovalka pravljic. Vodi tudi ĹĄolo umetnosti pripovedovanja pravljic, raziskuje in razvija metodo pouÄ?evanja petja starih ljudskih pesmi, vodi delavnice za razvoj naravnega glasu, predvsem pa nenehno razvija svojo umetniĹĄko pot.

Z ljudsko pesmijo skozi Ĺživljenje

Ljoba JenÄ?e je oÄ?arala ne le Piko NogaviÄ?ko, ampak tudi vse, ki so jo na pogovornem veÄ?eru Ĺželeli bolje spoznati. Pripovedovala je o tesni povezanosti z Notranjsko, kjer Ĺživi ob presihajo-

13

REPORTAŽA

28. septembra 2017

Pozno popoldne se je zaÄ?ela zakljuÄ?na slovesnost festivala; Pika se je do odra spet pripeljala s traktorjem, na odru pa so ji prijatelji skuhali Âťbujto repoÂŤ, enolonÄ?nico, ki so jo pripravili iz repe velikanke, ki jo je Pika izpulila na otvoritvi festivala. (Ne) Ĺžupan Bojan KontiÄ? ji je ponujal, da ĹĄe teden dni ostane Ĺžupanja,

OÄ?ara z vilinsko energijo in glasom LetoĹĄnja Pikina ambasadorka Ljoba JenÄ?e je Ä?uvarka in zbirateljica ljudskega izroÄ?ila – OÄ?ara z nastopom in mislimi Ä?em CerkniĹĄkem jezeru. Ker je bilo to svetovno Ä?udo po njenem mnenju premalo poznano in izkoriĹĄÄ?eno, se je odloÄ?ila za ĹĄtudij ekonomije. Po diplomi je pet let delala v turizmu, znanje, ki ga je tam pridobila, pa ji koristi ĹĄe danes, ko je Ĺže skoraj tri desetle-

Ljoba JenÄ?e je po tem, ko je veliko povedala o svojem Ĺživljenju in delu, predstavila pa se je tudi s pesmijo, postala Pikina ambasadorka.

â?ą

Zelo jo skrbi slovensko podeĹželje in izumiranje znanja.

tja samostojna kulturna delavka.

Njeno otroĹĄtvo je zaznamovalo delo na kmetiji starih starĹĄev, kjer se je nauÄ?ila vseh kmeÄ?kih opravil. V mladosti so ji ogromno dali taborniki, ki so zanjo najboljĹĄa organizacija na svetu.

Tam se je nauÄ?ila igrati kitaro, pela pa je od nekdaj, a le zase.

Da je stopila na oder in se predstavila tudi drugim, je bil ÂťkrivÂŤ kantavtor in pesnik TomaĹž Pengov. Zato je pogovorni veÄ?er popestrila z eno njegovih najlepĹĄih

balad. Njen glas in naÄ?in interpretacije se je dotaknil tudi mlajĹĄih, ki Pengova niti ne poznajo veÄ?. Zanimivo je, da ji je priporoÄ?ilo, da je lahko postala samostojna kulturna delavka, napisal Ä?astni obÄ?an Velenja dr. MatjaĹž Kmecl, ki je v njej takoj prepo-

znal velik potencial. Govorila je o zbiranju kulturne dediĹĄÄ?ine in svojih potovanjih po svetu. ÂťVse Ĺživljenje Ĺže potujem, z ljudsko pesmijo zadnjih trideset let. V moji izvedbi je zvenela od Himalaje do Argentine, Tajske, Afrike in po vsej Evropi. Povsod, kjer

nastopim, predstavljam slovensko izroÄ?ilo, od pesmi, do pravljic in prepriÄ?anj. Vedno, ko sem v sreÄ?anju z drugo kulturo, sem globoko odprta in povezana. Tako se tudi drugi odzivajo na moje nastope, sama pa ob petju vizualiziram, vidim, kar pripovedujem skozi pesem. Lahko reÄ?em, da se naĹĄa ljudska pesem vÄ?asih bolj dotakne tujcev, ki je niti ne razumejo, kot nas Slovencev,ÂŤ je poudarila. Verjame v kozmiÄ?ne energije. ÂťGlas je moje orodje, moje statve, s katerimi tkem zlate niti med ljudmi tega sveta, naravo in onstranstvom,ÂŤ je dodala k temu.

V ljudski zapuĹĄÄ?ini naĹĄ spomin

Najbolj jo skrbi, kaj bo v prihodnje s slovenskim podeĹželjem. ÂťSkrbi me, ali so starejĹĄe generacije znanje, ki ga imajo v sebi, predale naprej na mladi rod. ÄŒe se ohrani znanje, kako se da preĹživeti z rokami, iz zemlje in gozda, nas ni treba skrbeti za pri-

znan po vsej drĹžavi in ĹĄirĹĄe. Danes bi skoraj zamudil na zakljuÄ?no prireditev, ker sem bil v Mariboru, kjer so me, zanimivo, na ulici prepoznavali kot Pikinega Ĺžupana. GneÄ?a na cesti Arja vas– Velenje je bila res velika, po moje je bilo 90 % tistih, ki sem jih sreÄ?al na njej, na tem festivalu. Stvari se spreminjajo na bolje tudi v infrastrukturi. Ĺ˝e leta 2019 bo tu stal nov prireditveni oder, urejena bodo tudi parkiriĹĄÄ?a. A to ne pomeni niÄ?, Ä?e ni ljudi, ki Ĺživijo s tem festivalom.

Te pa imamo, zato sem prepriÄ?an, da bo ĹĄe naprej pomembno prispeval k prepoznavnosti mesta. Zato lahko reÄ?em, da se denar, ki ga obÄ?ina vloĹži v ta festival, vedno vrne, vraÄ?ajo pa se tudi drugi sponzorji.ÂŤ Uradna Pika Ana Rotovnik je bila ob koncu festivala utrujena, a vseeno sreÄ?na. Povedala nam je: ÂťLahko reÄ?em, da je bilo tudi letos na festivalu zabavno in pouÄ?no. Niti blato v prvih dneh festivala nas ni motilo. Kot Pika NogaviÄ?ka sodelujem s Festivalom devet let, letos sem bila peto leto zapored uradna Pika.

V tej vlogi resniÄ?no uĹživam, Pike nikoli ne igram, ampak se Piko igram. Pika zraste, a nikoli ne odraste. To je tudi moj moto, zame je biti uradna Pika posebna Ä?ast. Sicer pa bom oktobra zaÄ?ela tretji letnik ĹĄtudija sociologije in slovenĹĄÄ?ine, v katerem res uĹživam. Ali se na festival vrnem tudi prihodnje leto, pa ĹĄe ne vem.ÂŤ

a ker je zapravila ves denar, mu je Pika lento raje vrnila. Kot mu je vrnila tudi vreÄ?o krompirja, ki jo je pozabil na otvoritvenem dnevu. Preden se je poslovila, sta z Ĺžupanom podelila najviĹĄja festivalska priznanja, zlate Pike.

Tokrat jo je med drugimi prejel tudi Ĺžupan, in sicer za najbolj pikastega in najboljĹĄega Ĺžupana na svetu. Na Pikinem odru je zmagala predstava Ĺ˝ivalske novice v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Koper in SNG Nova Gorica in reĹžiji VelenjÄ?anke Ajde Valcl. Na TomaĹževem odru je zmagala baletna predstava Zvezdica Zaspanka v izvedbi baletnega oddelka velenjske glasbene ĹĄole v koreografiji Maje VerÄ?ko ‌ Ko je Pika Ĺže odjahala na svojem konju, pa je za zakljuÄ?no veselje poskrbel ĹĄe ribiÄ? Pepe, saj se je prizoriĹĄÄ?e zelo poÄ?asi praznilo. đ&#x;”˛

hodnost. ÄŒe se bomo navezovali le na trgovino in postali popolni potroĹĄniki, bomo izgubili veliko, tudi inteligenco. Od narave se lahko veliko nauÄ?imo, saj velja, da kolikor zemlji daĹĄ, toliko ti ta vrne. V narodovi ljudski zapuĹĄÄ?ini vidim spomin, izkuĹĄnjo Ä?loveka, ki je tu bival, in izjemno moÄ? teh korenin. Korenine, ki ti dajo globino, omogoÄ?ijo, da greĹĄ potem lahko v viĹĄave. Mislim, da brez globin ne moreĹĄ v vesolje.

DanaĹĄnji mladi iĹĄÄ?ejo, vendar gredo prezgodaj v tuje kulture, v tuje religije, v tujo duhovnost, in marsikoga odnese,ÂŤ je prepriÄ?ana Ljoba, ki vidi v liku Pike tudi delÄ?ek sebe. Tako kot Pika ima najraje svobodo, razmiĹĄlja s svojo glavo, uÄ?i pa se ĹĄe obÄ?utka sreÄ?e v vsakem trenutku. Tega ĹĄe ni dosegla, a se trudi. Tudi tako, da bo ĹĄe naprej ĹĄirila svoje znanje in trud za ohranjanje starih veĹĄÄ?in, kot je pridelava in predelava lanu, izdelava lesenega Ä?olna, kovaĹĄkih izdelkov, ki jih izdeluje tudi njen sin Lenart, in iskanje mitov in legend iz vseh koncev Slovenije. Za projekt ÂťV istem Ä?olnuÂŤ, ki se je ukvarjal prav s tem, vanj pa je pritegnila 22 mladih, je letos dobila tudi prestiĹžno priznanje Evropske unije za kulturno dediĹĄÄ?ino – Europa Nostra. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

28. septembra 2017

Folklorniki Kolede v Ameriki

RazĹĄirili bodo najbolj obremenjeno cesto Na Konovem imajo dobro infrastrukturo – Krajani so aktivni v veÄ? druĹĄtvih, ki sodelujejo tudi pri izvedbi krajevnega praznovanja Bojana Ĺ pegel

imamo urejene,ÂŤ je k temu dodal Stropnik. Obnova naj bi stekla na zaÄ?etku septembra, ko so tja Ĺže pripeljali gradbene stroje. Ĺ˝al pa zaradi dolgega deĹževnega obdobja del niso uspeli konÄ?ati. Kdaj jih bodo, predsednik krajevne skupnosti ĹĄe ni vedel, saj so tla ĹĄe vedno preveÄ? razmo-

Velenje, 22. septembra – Krajevna skupnost Konovo je izvedla niz dogodkov ob obÄ?inskem in krajevnem prazniku. Na brezplaÄ?no merjenje krvnih vrednosti je priĹĄlo veÄ? kot 60 krajanov in krajank, odliÄ?no je uspelo tudi meddruĹĄtveno tekmovanje v kegljanju, ki so ga izvedli v letos dokonÄ?anem ĹĄportnem parku ob domu krajanov, in sreÄ?anje z borci iz Ribnice na Pohorju. Tudi slednje so izvedli v domu krajanov, ki je ĹĄe vedno odliÄ?no zaseden; tudi letos bodo v njem naĹĄteli okoli 400 dogodkov. Predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik je vesel, ker so prireditve, ki jih pripravijo ob krajevnem praznovanju, vsako leto dobro obiskane. Tudi zato, ker pri pripravi in izvedbi sodelujejo vsa druĹĄtva in organizacije, ki delujejo na Konovem.

ĹĄe doda naĹĄ sogovornik. Promet se tu ne umirja, kljub temu da velenjski policisti tam pogosto opravljajo kontrole. Žal takrat, ko pridejo policisti, najveÄ?jih divjakov ni na njej,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Letos velikih investicij v kraju ni bilo, so pa dobro skrbeli za vzdrĹževanje komunalne infrastrukture, lotili so se tudi ureditve vodovoda v zaselku Drucova, ki je sedaj prikljuÄ?en na javno vodovodno omreĹžje. ÂťVesel sem, da smo s pomoÄ?jo MO Velenje uspeli dokonÄ?ati ureditev ĹĄportnega parka, ki je zelo dobro zaseden,ÂŤ je ĹĄe dodal naĹĄ sogovornik.

Majhno mesto Waynesville v Severni Karolini v ZDA Ĺže od leta 1984 redno gosti folklornike iz vsega sveta. Festival Folkmoot pod okriljem CIOFF-a poudarja razliÄ?nost, kulturo, sodelovanje in se ne ukvarja s politiko. Letos julija smo se tja podali tudi velenjski Koledniki. Da bi se predstavili v najboljĹĄi luÄ?i, je naĹĄa Katja pripravila pester plesni program: Pustne, GoriÄ?ke, Gorenjske, KoroĹĄke, Ĺ tajerske in Belokranjske

je potekal na s ĹĄotorom pokriti zelenici na obmoÄ?ju centra.

Predstavile smo se vse sodelujoÄ?e skupine iz Rusije, Tajvana, Argentine, Nizozemske, Kanade, Indije, Izraela, Slovenije, ZDA in Cherokee Indijanci. Koledniki smo navduĹĄili s pustnimi plesi. V naslednjih dneh so se festivalski dogodki odvijali v Waynesvillu in okolici. Na veÄ?ini prireditev smo se predstavile vse skupine z 8- do 15-mi-

Ä?ernim druĹženjem, ki ga je pripravila ena od skupin udeleĹženk.

Nam Slovencem je pripadla Ä?ast gostiteljev prvega skupnega veÄ?era. VeÄ?er je bil zabaven, glasen in uspeĹĄen. Igra s klobuki je prevzela vse udeleĹžence.

Z zavestjo, da smo pustili odliÄ?en vtis, polni novih znanj, prijateljstev in vtisov, smo se ob koncu festivala poslovili od gostiteljev in ostalih udeleĹžencev. V teh dneh z veseljem vsakemu povemo, kje

V soboto pikado, Ä?ez teden dni sveÄ?anost

Kosovelova ulica ni bila konÄ?ana

Karli Stropnik: ÂťLani smo na prireditvah ob krajevnem prazniku naĹĄteli veÄ? kot 700 udeleĹžencev, letos bi radi ĹĄtevilko ĹĄe presegli.ÂŤ

V okviru praznovanja krajevne skupnosti Konovo so Ĺželeli minuli ponedeljek namenu predati obnovljen del Kosovelove ulice,

Ä?ena, da bi lahko zaÄ?eli delati.

V kraju pa komaj Ä?akajo ĹĄe eno posodobitev. Lotili se bodo najbolj prometne cesto Ä?ez Konovo, ki jo mnogi uporabljajo tudi za bliĹžnjico do Sela in naprej proti KoroĹĄki. Na Ĺ˝upanÄ?iÄ?evi cesti je na najoĹžjem delu, kjer se dva avtomobila teĹžko sreÄ?ata, gospodarsko poslopje, ki seĹže Ä?isto do ceste, zato naÄ?rtujejo ureditev izogibalnega koridorja, ki bo na tem delu cestiĹĄÄ?e razĹĄiril za pribliĹžno meter in pol. Žal kaj drugega ne moremo narediti, saj so parcele in tudi hiĹĄe tik ob cesti,ÂŤ

ki vodi od novih blokov na Selu proti hiĹĄi druĹžine Sitar. ÂťTo je edini odsek ceste, ki ga ĹĄe moramo urediti, pa ĹĄe zelo kratek je.

Ostale krajevne in lokalne ceste

Praznovanje krajevnega praznika bodo nadaljevali v soboto, 30. septembra, ko bo v domu krajanov Konovo od 9. ure dalje potekalo meddruĹĄtveno tekmovanje invalidskih druĹĄtev v pikadu. To bo Ĺže 4. po vrsti, na njem pa priÄ?akujejo ekipe iz 15 druĹĄtev iz savinjsko-ĹĄaleĹĄke in koroĹĄke regije. Na zakljuÄ?ni sveÄ?anosti, ki bo v domu krajanov v soboto, 7. oktobra, ob 19. uri, pa bodo podelili tudi letoĹĄnja krajevna priznanja. Letos so nagrajenci ĹĄtirje; Peter GerĹĄak za aktivno vkljuÄ?evanje v delo KS, Sekcija Harmonikarjev KUD Lipa Konovo za sodelovanje na prireditvah v KS in ĹĄirĹĄe, Janez HerodeĹž, direktor podjetja PUP Saubermacher, za dobro sodelovanje s KS, PrimoĹž RoĹĄer, vodja PE Vodovod – kanalizacija v Komunalnem podjetju Velenje, za dobro sodelovanje pri izgradnji vodovodnih odsekov na Konovem. đ&#x;”˛

Koledniki smo v ZDA predstavili ves pripravljen program in navduĹĄili.

plese. V Ameriko je odpotovalo kar 28 plesalcev in godcev. Za 10 Kolednikov pa je bilo to prvo gostovanje Kolede. Ob pomoÄ?i izkuĹĄenih Kolednikov, ki so jih dobili za botre, so uspeĹĄno prestali nastope in koledniĹĄki ÂťkrstÂŤ.

Sprejem gostiteljev je bil zelo topel. Prvi nastop vseh skupin

nutnim programom. Koledniki smo predstavili ves pripravljen program – na posamezni prireditvi smo plesali po en ali dva spleta. Nekajkrat smo bili pozvani, da smo pred nastopom gledalcem povedali nekaj o naĹĄih plesih, ĹĄegah in kostumih. Vsak festivalski dan se je konÄ?al z ve-

smo bili in kaj smo doĹživeli. ÄŒe Ĺželite z nami deliti ĹĄe veÄ? utrinkov z naĹĄe poti, poglejte Facebook profil Ĺ FD Koleda. ÄŒe vas mika, da bi tudi vi bili del podobnih utrinkov, vabljeni, da se nam pridruĹžite – vpis poteka vsak petek od 19. uri v dvorani Gaudeamusa. đ&#x;”˛

ZakljuÄ?ni dogodki ob razstavi Lile Prap Velenje, 28. septembra – V Galeriji Velenje se ta teden vrstijo zakljuÄ?ni dogodki ob razstavi Lile Prap. V torek zveÄ?er so z njo pripravili tudi klepet ob Ä?aju. Ker otroĹĄka radovednost ne pozna meja, pa bodo danes ob

17. uri v ustvarjalni delavnici po vzoru ilustratorke z otroki ustvarili svojo slikanico. Delavnica je primerna za otroke, starejĹĄe od ĹĄestih let. To soboto ob 10.30 pa si lahko v Galeriji Velenje ogledate ĹĄe lutkovno predstavo Di-

nozavri?! Po slikanici Lile Prap Dinozavri?! Jo je zasnoval in priredil Saťa Jovanović. Lutkovna predstava je pustolovska komedija za najmlajťe od treh let dalje.

U p ra v l j a n j e n e p re m i Ä? n i n I P o n u d b a n e p re m i Ä? n i n

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

I n Ĺž e n i r i n g I S e r v i s n e s t o r i t ve

041 888 772 • www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah!

• gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

ObÄ?ankam in obÄ?anom Ä?estitamo za praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj!

MEĹ IĂˆ LES Natek MeĹĄiè Evelyn s.p.

Skorno 8, 3325 Ĺ oĹĄtanj GSM: 031 619 160

veè kot

100-letna tradicija

E: zagarstvo.mesic@siol.net W: www.mesicles.com

Vrtne garniture • Vrtne ograje • Balkonske ograje Protihrupne ograje • Stenske in talne obloge ter brune

proizvodnja prodaja montaŞa Obèankam in obèanom èestitamo za praznik obèine Šoťtanj!

Koledniki

Center za zdravljenje Şivali Imejte voljo in porabite energijo za svoja hotenja www.toplica-vet.net • T.: 03 5892 236, 03 5892 100 • M: 041 736 058

Toplica Center za zdravljenje Ĺživali (TopolĹĄica 15, TopolĹĄica), od ustanovitve januarja 1999, deluje kot specialistiÄ?na ambulanta in referenÄ?na veterinarska bolniĹĄnica za medicino malih Ĺživali, predvsem na podroÄ?jih ortopedije, nevrologije, nevrokirurgije, diagnostiÄ?nih endoskopij, endoskopskih operacij, laboratorijske in slikovne diagnostike (RTG, UZ, CT).

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Habit d.o.o., KoroĹĄka 48, 3320 Velenje T 03 777 0 350 I F 03 587 57 56 info@habit.si I www.habit.si

đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 15

15

REPORTAŽA, MNENJA

28. septembra 2017

Rudarska cesta je postala igriĹĄÄ?e Na njej eno dopoldne pouÄ?ni in zabavni poligoni in otroĹĄke ustvarjalnice, ĹĄport, predstavitev elektriÄ?nih avtomobilov, simulator voĹžnje Bojana Ĺ pegel

Velenje, 22. septembra – V petek dopoldne je bila v Velenju za promet zaprta Rudarska cesta, ki se je spremenila v oder in ĹĄportno prizoriĹĄÄ?e. Na njej je namreÄ? potekal pester program ob Dnevu brez avtomobila, zakljuÄ?nem dnevu Evropskega tedna mobilnosti, ki je letos potekal s sloganom ZdruĹžimo moÄ?i, delimo si prevoz.

Otroci so si lahko ogledali lutkovno predstavo Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje Medvedek in zlatolaska, Vrtec Velenje je pripravil prometni in gibalni poligon, Ĺ portna zveza Velenje je organizirala igranje nogometa in badmintona, Triatlon klub Velenje pa je pripravil duatlon. Organizirali so tudi delavnico na temo trajnostne mobilnosti Moja ulica, v njej pa so otroci razmiĹĄljali, kakĹĄne uliÄ?ice in ceste si Ĺželijo. ObÄ?inski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pripravil kolesarski poligon in preizkus na simulatorju varne voĹžnje, dogajanje pa so popestrili tudi s kolesi starodobniki, ki so jih pripeljali iz Ĺ entjurja. Na prizoriĹĄÄ?u dogajanja so na ogled postavili tudi avtobus Lokalc, elektriÄ?ni avtomobil in elektriÄ?ni kombi, potekale so ĹĄtevilne likovne delavnice. Med ĹĄtevilnimi udeleĹženci se je smukala Pika NogaviÄ?ka, ritem pa je prireditvi dal tolkalni ansambel velenjske glasbene ĹĄole Rhythm Factory.

Velenje je mnogim zgled

Kaj vse so v obÄ?ini v zadnjih letih naredili v trajnostni mobilnosti in kaj ĹĄe bodo, je zbranim na Rudarski cesti povedal podĹžupan Peter Dermol, ki ni pozabil poudariti, da so doseĹžki v trajno-

OsnovnoĹĄolci so bili ustvarjalni in ĹĄportno aktivni, odrasli pa so si z zanimanjem ogledali elektriÄ?ne avtomobile ali pa se preizkusili na simulatorju voĹžnje.

dogajanje v prometu in ĹĄe bolj Ĺživeli z naÄ?eli trajnostne mobilnosti, na MO Velenje nenehno urejajo infrastrukturo, da bi bili pogoji za opuĹĄÄ?anje voĹžnje z avtomobili boljĹĄi. ÂťVeseli smo, da k

â?ą Katarina Ostruh

Andreja PoprĹžen

Na MO Velenje so skoraj vsi zaposleni zjutraj dobili zajtrk, ki so si ga prisluĹžili, ker so v sluĹžbo priĹĄli peĹĄ, s kolesom ali delitvijo prevoza.

stni mobilnosti Ĺže za zgled drugim slovenskim mestom. Nam je to utemeljila mag. Katarina Ostruh, ki na MO Velenje vodi projekte trajnostne mobilnosti, bila pa je tudi koordinatorica petkovega dogajanja. ÂťS tem, da smo zaprli Rudarsko cesto, smo Ĺželeli spodbuditi obÄ?ane in obi-

skovalce mesta, da se na pot odpravijo s kolesom, peĹĄ, morda tudi z Lokalcem. ÄŒe tega niso upoĹĄtevali, so morali tisti, ki to cesto dnevno uporabljajo, spremeniti pot. Upam pa, da so tudi malo premislili o alternativah, ki jih imajo, da pridejo v mestno srediĹĄÄ?e.ÂŤ Da bi bili bolj pozorni na

temu spodbujajo tudi v Vrtcu Velenje, kjer so pripravili celoleten projekt, pridruŞujejo se osnovne ťole s kolesarskimi izpiti in drugimi programi ‌, ťe izvemo.

Prav Vrtec Velenje je bil pomemben del petkovega dogajanja, pomoÄ?nica ravnateljice v enoti Naj-

Mnenja in odmevi Petdeset odtenkov sive – odgovor Vladu VrbiÄ?u V upravi Mestne obÄ?ine Velenje pozorno spremljamo prispevke gospoda VrbiÄ?a, v katerih izraĹža nezadovoljstvo glede (estetskega) razvoja mesta, ob tem pa ostaja v svojem pisanju kljub demagoĹĄkim naslovom in Ä?rnim vizijam bodoÄ?ega razvoja mesta povsem osamljen.

Gospod VrbiÄ? ob ÂťretoriÄ?noÂŤ zastavljenih vpraĹĄanjih v svojih pismih seveda ve, da ima Mestna obÄ?ina Velenje urejanje mesta in obÄ?ine v okviru svojih pristojnosti dobro urejeno in da je v odloku, ki ureja centralne predele mesta, kar nekaj Ä?lenov s to vsebino. Ve tudi, da je blok na Cankarjevi 2 za svojo novo barvno shemo pridobil tako pozitivno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Republike Slovenije – enote Celje, kot soglasje uradnikov – strokovnjakov Mestne obÄ?ine Velenje. In gotovo ve, da je letos izvedena preno-

Rekli so â?ą Polona DemĹĄar MitroviÄ?, Ministrstvo za infrastrukturo RS: ÂťV Velenje sem danes priĹĄla tudi zato, ker je bilo vaĹĄe mesto leta 2014 zmagovalec Evropskega tedna mobilnosti v Sloveniji. Pokazali ste se kot najbolj aktivna obÄ?ina, saj ste naredili ĹĄtevilne trajne ukrepe, s katerimi ste izboljĹĄali pogoje za hojo, kolesarjenje in javni prevoz. To so stvari, ki ĹĄtejejo, ko Ĺželimo ljudem omogoÄ?iti varnost, ki spreminja tudi potovalne navade. Nekatera slovenska mesta so te teĹžave prepoznala zgodaj in se aktivno lotila teh vpraĹĄanj, druga mesta jim sledijo.

To niso enostavne stvari; da se stvari zaÄ?nejo spreminjati na bolje, morajo imeti v obÄ?inah strokovni kader in politiÄ?no podporo. V Velenju nas je navduĹĄil vaĹĄ brezplaÄ?ni Lokalc in sistem izposoje mestnih koles Bicy, ki ste ga sami razvili in beleĹži odliÄ?ne rezultate. To sta dva zgleda, ki jih predstavljamo tudi po Sloveniji, saj dokazujeta, da ni treba v tujino, da vidimo, da se da kaj dobro narediti Polona DemĹĄar MitroviÄ? tudi doma.ÂŤ

va fasade in balkonov na bloku Cankarjeva 2 dejansko izniÄ?ila ĹĄkodljive uÄ?inke nedejavnosti urbanistiÄ?nih inĹĄpektorjev v preteklih desetletjih, ki zaradi vrste razlogov niso uspeli prepreÄ?iti divjega zastekljevanja balkonov po vsem mestu oz. po celotni Sloveniji, Ä?eprav tega ne bo priznal. ObÄ?inska uprava meni, da objekt Cankarjeva 2 po prenovi deluje celovito in da bela barva uÄ?inkovito poveĹže zastekljene balkone s fasado.

Vsi, ki se ukvarjamo z naÄ?rtovanjem, vzdrĹževanjem in razvojem naselij, vemo, da so to Ĺživi organizmi, pri katerih z infrastrukturo, urbanizmom in oblikovanjem objektov usklajujemo potrebe prebivalk in prebivalcev. To nikakor niso konzervirani spomeniki, postavljeni v Ä?ast in slavo svojim tvorcem, saj je neĹĄtetokrat izpriÄ?ano dejstvo, da mesto, ki ne sledi potrebam svojih prebivalcev, propada. Mestna obÄ?ina Velenje ima v svojih strateĹĄkih dokumentih, predvsem v DolgoroÄ?nem prostorskem planu in iz njega izhajajoÄ?ih odlo-

kov, strategijo razvoja zastavljeno, ti akti pa se ne ukvarjajo s strategijo Âťmenjav stavbnega pohiĹĄtva in adaptacij objektovÂŤ kot posebnimi projekti. Prenovo obÄ?utljivega tkiva centralnih predelov mesta obravnavajo na naÄ?in vzdrĹževanja izvornega stanja, je pa vanje kot zagotovilo razvoja vgrajena varovalka omogoÄ?anja drugaÄ?nih reĹĄitev, ki se po pregledu strokovne ekipe ali inĹĄtitucije izkaĹžejo za ustreznejĹĄe od prvotno predvidenih. Tak, bolj fleksibilen in s presojo strokovnjakov podprt pristop je v sodobnem, demokratiÄ?nem in pluralnem svetu obiÄ?ajen in zagotavlja nadzorovan razvoj.

Vsako ljudstvo ima takega vladarja, kot si ga zasluĹži. In vsako mesto je rezultat ambicij njegovih prebivalcev. Prispevke gospoda VrbiÄ?a zato kljub doloÄ?enemu nestrinjanju cenimo, saj vemo, da mu mesto po vsem napisanem in narejenem veliko pomeni. V upravi Mestne obÄ?ine Velenje bomo ĹĄe naprej bdeli nad razvojem, prenovo in vzdrĹževanjem mesta in skrbeli, da bo

duĹĄa naĹĄega mesta ostala Ĺživa, razposajena in vÄ?asih malce posebna, drugaÄ?na. Skrbeli bomo, da bo v raznorodnosti mesta Ä?utiti red in povezanost. O modnosti in modernosti pa kdaj drugiÄ? – nekaj objektov bo v mestu paÄ? ostalo belo-sivih kot spomin na danaĹĄnje Ä?ase, podobno, kot so rdeÄ?i, modri in rumeni objekti nastali ob hudourniĹĄki Paki pred dobrega pol stoletja ob zgraĹžanju tedanjih vaĹĄÄ?anov. đ&#x;”˛

mag. Branka GradiĹĄnik , vodja Urada za urejanje prostora

Literarni spomenik rudarstvu in Ĺ aleĹĄki dolini Velenje kot preteĹžno industrijsko mesto, ob omembi v danaĹĄnjem Ä?asu verjetno vzbudi naslednje asociacije: rudarstvo, premog, Gorenje, TEĹ 6, jezera ‌ Ne bi pa Ä?lovek na prvi mah ob teh tematikah pomislil na (kanonsko) literaturo, a ravno to ustvarja Peter Rezman, sodobni pisatelj ĹĄaleĹĄke doline, ki aktualne lokalne tematike danaĹĄnjega Ä?asa vpleta v literarno umetnost.

MalÄ?ki so uĹživali v voĹžnji po poligonu in v gledanju lutkovne predstave na sicer vedno prometni cesti.

dihojca Andreja PoprĹžen pa nam je povedala: ÂťPrednostna naloga v letoĹĄnjem vrtÄ?evskem letu je varna mobilnost in vse povezano z njo. Svet gre naprej, mi pa temu skuĹĄamo slediti tudi tako, da spodbujamo otroke k zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja, s tem pa vplivamo tudi na njihove starĹĄe.

Zato bomo vsi bolj zdravi, tudi okolje. DanaĹĄnji dan je zaÄ?etek naĹĄega projekta; tu smo postavili dva poligona. Prvi ima cesto in na njej vse ovire in prometne znake, mini semaforje, ki so tudi v realnem cestnem prometu.

Navajamo jih, da jim sledijo, ra-

zloĹžimo, kaj znaki pomenijo. Po njem se vozijo s skirojem, v Ä?emer zelo uĹživajo, hkrati pa se gibajo. Na gibalnem poligonu pa smo pripravili nekaj narisanih elementov, ki jih morajo upoĹĄtevati. Zato tam tekamo, poskakujemo in preskakujemo.ÂŤ Ravno zato, ker je en dan brez avtomobila letno premalo, so se v vrtcu tudi odloÄ?ili za ta projekt. So pa svoje aktivnosti ob dnevu brez avtomobila pripravili tudi na nekaj velenjskih osnovnih ĹĄolah.

V zadnjih dveh romanih TekoÄ?i trak (2015) ter Barbara in KriĹĄtof (2016) Rezman za svoji zgodbi izbere nam dobro poznan dogajalni kraj, rudarsko mesto, z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi, ga predstavi realistiÄ?no, s tem pa v zgodbah pristno zajame utrip lokalnega Ĺživljenja in (rudarske) kulture.

Ta daje obema romanoma posebno mesto v okviru slovenskega leposlovja. Zgodbi njegovih romanov pripovedujeta o Ĺživljenju, odnosih in ljudeh, ki marsikomu ne bi predstavljali tematik, kakrĹĄne se vpisujejo v romane, in ravno to je avtorjeva posebnost, da ÂťkamaradstvoÂŤ in Ä?rni zaklad postavi v berljive zgodbe. Avtor kot dober opazovalec in ĹĄe boljĹĄi pripovedovalec daje vsakdanjim tematikam poseben pomen; lokalne dogodke ozaveĹĄÄ?a in povezuje s ĹĄirĹĄim okoljem, tako lahko beremo o dogodkih, ki jih doĹživljamo, o trgu, po katerem se sprehajamo, o kipih, ki jih poznamo, o jezerih, ki nam danes lepĹĄajo prosti Ä?as, a pod seboj nosijo zgodovino in zgodbe ljudi, ki jih je vredno poznati in prebrati.

Romaneskni zgodbi, prepleteni z resniÄ?nimi dogodki, ki smo jih lahko v bolj ali manj oddaljeni preteklosti lokalne okolice zasledili ne le v medijih, ampak tudi med znanci, prijatelji, sodelavci in domaÄ?ini, nam ponujajo pogled z drugaÄ?nega zornega kota, ko o njih beremo v leposlovju in vemo, da bodo te zgodbe, zabeleĹžene na papirju, ostale v trajnem spominu, z njimi pa ne le zgodbe literarnih likov, ampak tudi del zgodovine Ĺ aleĹĄke kotline, ki je zapisana z umetniĹĄkim peresom na ustvarjalen naÄ?in. Avtor zase trdi, da piĹĄe iz izkuĹĄenj Ĺživljenja, saj meni, da je najlaĹžje pisati o tem, kar poznaĹĄ ‌ in bo Ĺže drĹžalo, da najboljĹĄe zgodbe piĹĄe Ĺživljenje samo.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Anja Cevzar

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

28. septembra 2017

Zmagali tudi na prvem gostovanju RokometaĹĄi Gorenja po domaÄ?i zmagi nad ĹĄpanskim podprvakom boljĹĄi tudi od romunskega prvaka v njegovi dvorani (27 : 26) – V nedeljo v Velenju z NorveĹžani ZaÄ?etek tekme v romunskem glavnem mestu ni bil obetaven, saj so gostje potrebovali precej Ä?asa, da so se zbrali. Po dobrih desetih minutah so domaÄ?i vodili Ĺže s 5 : 1. Edini strelec za Gorenje je bil do tedaj MatjaĹž Brumen za 1 : 1 ob koncu druge minute, nato pa so bila domaÄ?a vrata zanje zaprta. Ob buÄ?nem navijanju svojih najzvestejĹĄih navijaÄ?ev Ĺ aleĹĄkih graĹĄÄ?akov, ki so jih priĹĄli bodrit, pa je zaÄ?ela domaÄ?a prednost kopneti. V 25. minuti sta bila z zadetkom Roberta Markotića tekmeca izenaÄ?ena (8 : 8). Na odmor so Romuni vendarle odĹĄli s prednostjo zadetka. V nadaljevanju pa iz minute v minuto vse boljĹĄa predstava slovenskih podprvakov. Na zaÄ?etku 34. minute je Rok OvniÄ?ek zabil za njihovo prvo vodstvo (12 : 11).

Nato so si dvakrat priigrali prednost treh zadetkov. V 34. minuti s 17 : 14, po drugem z 18 : 15 – v isti minuti pa je bil izkljuÄ?en Ĺ˝arko Pejović. Prednost igralca so igralci Dinama dobro izkoristili.

Gostje nekaj Ä?asa nikakor niso mogli prepreÄ?iti njihovih nevarnih napadov.

Prejeli so ĹĄtiri gole zapovrstjo, delni izid 4 : 0 ter vodstvo Romunov z 19 : 18.

Do konca je bilo ĹĄe slabih trinajst mi-

nut upanja za VelenjÄ?ane, da uresniÄ?ijo tiho Ĺželjo pred odhodom v BukareĹĄto – da se domov vrnejo z obema toÄ?kama.

Obenem pa tudi priloĹžnost za Dinamo, da znova predrugaÄ?i rezultat. OvniÄ?ek je hitro izenaÄ?il, kapetan Niko Medved pa jih je popeljal v novo vodstvo (20 : 19). Do konca je bilo ĹĄe slabih dvanajst minut, ki so bile za goste gotovo zelo

dolge, a bile so njihove. V 56. minuti so povedli s 24 : 22, a zmagovalec ĹĄe ni bil odloÄ?en. Velenjski rokometaĹĄi pa so verjeli vase, ĹĄe enkrat zaigrali odloÄ?no v obrambi in uÄ?inkovito v napadu in povedli na 26 : 24. V zadnjih sekundah zadnje minute se jim je Dinamo spet pribliĹžal na gol zaostanka (25 : 26).

DomaÄ?i so gostujoÄ?i napad zaustavili s

prekrĹĄkom za najstroĹžjo kazen, do konca pa je bilo le ĹĄe osemnajst sekund.

Odgovornost izvajalca sedemmetrovke je prevzel kapetan. Vedel je, da 'mora' zadeti. Ob morebitnem zgreĹĄenem (ubranjenem) strelu bi Dinamo ĹĄe imel upanje, da se reĹĄi poraza, z golom paÄ? ne. Bil je dovolj zbran in zadel. Zmaga je bila zagotovljena, domaÄ?i so sedem sekund pred koncem sicer ĹĄe enkrat zadeli, a toÄ?ka je bila zanje Ĺže izgubljena.

Trener Ĺ˝eljko Babić je za klubsko spletno stran povedal: ÂťTakoj se moram zahvaliti naĹĄim navijaÄ?em. Vsa Ä?ast, nudili so nam sijajno podporo. Dosegli smo teĹžko prigarano zmago, ki jo posveÄ?am prav njim. Zahvalil bi se rad tudi vsem igralcem in sodelavcem v ĹĄtabu.

Vsi smo danes za svoj klub pustili srce na igriĹĄÄ?u. Pokazali smo svoj znaÄ?aj in rokometno znanje. Izjemno sem ponosen na igralce in navijaÄ?e. ÄŒe govorimo o posameznikih, je v drugem polÄ?asu razliko med ekipama napravil Rok OvniÄ?ek, ki je pohitril naĹĄo igro in dobival individualne dvoboje s tekmeci.ÂŤ Rok OvniÄ?ek, ki je 'zagotovil' zadnjo sedemmetrovko: "Ta zmaga je plod dela in truda celotne ekipe. Med polÄ?aso-

Rudar s polno bero tudi iz DomĹžal Druga zaporedna zmaga v gosteh – Utrdili so se na Ä?etrtem mestu, po toÄ?kah izenaÄ?eni s tretjo Gorico NogometaĹĄi Rudarja so imenitno zaÄ?eli drugo Ä?etrtino sezone.

Tako kot na uvodni tekmi nove sezone so bili ĹĄe drugiÄ? boljĹĄi od DomĹžal. To je bilo njihovo drugo zaporedno slavje v gosteh, pred njimi pa je ĹĄe eno gostovanje, in sicer v soboto v 12. krogu pri novincu Ankaranu. To je bil obenem dvoboj tekmecev, za katerima je slab nastop v pokalnem tekmovanju. Rudarji so izpadli zelo hitro, Ĺže v 1. krogu. IzloÄ?il jih je Tabor – SeĹžana, ĹĄe lani Ä?lan tretje lige. DomĹžalÄ?ane, branilce naslova, pa je v sredo prejĹĄnji teden v osmini finala ustavila v drugi ligi vodilna Mura.

OÄ?itno si DomĹžalÄ?ani ĹĄe niso opomogli po nepriÄ?akovanem slovesu od pokala, rudarji pa stopnjujejo formo. Ĺ˝e po slabe Ä?etrt ure je Leon ÄŒrnÄ?iÄ? poslal Ĺžogo za hrbet domaÄ?ega vratarja. Koprski sodnik Damir Skomina upraviÄ?eno ni priznal za-

detka, saj je bil velenjski napadalec v prehitku. V njem se je v nekaj minut pozneje znaĹĄel tudi John Mary. Nato se je nekajkrat izkazal Rudarjev vratar Marko Pridigar. Najbolj v 25. minuti, ko je skrajnimi moÄ?mi odbil nevarno lob podajo Amedeja Vetriha in nato ĹĄe strel Marka Alvirja. Rudarji so se nato le otresli rahlega pritiska domaÄ?ih. Postajali so vse nevarnejĹĄi. Nekaj Ĺžog je zletelo mimo vrat. Ob koncu tega dela tekme pa njihov zadetek. Branilec Robert PuĹĄaver je iz bliĹžine desnega roba poslal natanÄ?no Ĺžogo v domĹžalski kazenski prostor. Na pravem mestu je bil v prejĹĄnjem prvenstvu drugi strelec lige John Mary in jo pribliĹžno s ĹĄtirinajstih metrov poslal v desno stran Milićevih vrat. Ta zadetek je bil dovolj za drugo Rudarjevo gostujoÄ?o zmago in utrditev na Ä?etrtem mestu.

V drugem polÄ?asu, predvsem

pa proti koncu tekme, so se domaÄ?i z napadalno igro (v napadu jim je ob koncu pomagal celo vratar) poskuĹĄali dokopati vsaj do toÄ?ke. V 82. minuti je po kotu 18-letni Rubin Hebaj zatresel Pridigarjevo mreĹžo, vendar je bil v prehitku in domaÄ?i so se kot v prvem polÄ?asu gostje nekaj sekund zaman veselili. Prav po zaslugi sijajnega Pridigarja so uspeĹĄno in spretno ubranili minimalno vodstvo in se veselili pete zmage v tej sezoni (ob enem neodloÄ?enem rezultatu in ĹĄtirih porazih). Gostitelji pa so se morali sprijazniti s Ä?etrtim porazom in drugim po vrsti.

V Dravogradu nadaljevanje niza?

V tretje gre rado, pravi star slovenski pregovor, in rudarji napovedujejo, da bodo tudi proti Ankaranu, ki bo v soboto njihov gostitelj v Dravogradu, igrali na zmago. Vedo, da ne bo lahko. Primorci so namreÄ? v tem krogu, v derbiju novincev, v Kranju premagali Triglav s 3 : 1 in ga potisnili na zadnje mesto. Obenem so povzroÄ?ili 'pre-

ma smo se v slaÄ?ilnici dogovorili, da bo treba igrati hitreje, z boljĹĄo tranzicijsko igro. To nam je dobro uspelo, z osmimi obrambami v drugem polÄ?asu pa nam je pomagal tudi Klemen Ferlin. Mislim, da je konÄ?ni rezultat pravilen kazalnik razmerja moÄ?i."

V 3. krogu (nedelja, 1. oktobra, 17.00.) bo v derbi trenutno dveh najboljĹĄih ekip v tej skupini. V Velenju bo gostoval norveĹĄki danski Skjern Handbold, ki je v prvem krogu kot gostitelj premagal Dinamo (39:28), v drugem pa je bil kot gost v domaÄ?em derbiju boljĹĄi (32:27) od Elveruma. đ&#x;”˛

S. Vovk

Liga prvakov Skupina C, 2. krog Dinamo BukareĹĄta - Gorenje Velenje 26:27 (10:9) Sedemmetrovke: 2 (2); 5 (3); izkljuÄ?itve: oboji po 4 minute.

Gorenje: Ferlin (12 obramb), ZaponĹĄek, Cehte 3, Medved 5, Huseljić, OvniÄ?ek 3, Grebenc 3, Toskić, PotoÄ?nik, GolÄ?ar 1, Markotić 1, Verdinek 2, KleÄ?, Brumen 8, Pejović 1, Tajnik. Trener: Ĺ˝eljko Babić.

Druga rezultata: Elverum - Skjern 27 : 32 (11 : 17), Ademar Leon - Kadetten Schaffhausen 29 : 28 (14 : 13).

Vrstni red: Skjern in Gorenje po 4, Kadetten in Ademar po 2, Elverum in Dinamo 0.

3. krog (1. 10.): Gorenje Velenje – Skjern Skupina B: Aalborg - Celje Pivovarna Laťko 32 : 30 (15 : 13) Vrstni red: 1. Veszprem 4, 2. PSG 4, ‌, 7. Celje 0, 8. Kiel 0.

3. krog (30. 9.): Celje – Kielce

Ĺžnosti ne izkoristiĹĄ, teĹžko zmagaĹĄ. Ekipe proti nam veÄ?inoma igrajo zaprto in teĹžko je prebijati organizirano obrambo.ÂŤ Marijan PuĹĄnik, tres' v Triglavu.

PuĹĄnik Rudarjev trener: ÂťZa nas so vse toÄ?ke vaVodstvo kluba Ĺžne, predvsem v gosteh. Veje namreÄ? presel sem, da so fantje spet nakinilo sodelovanje s trenerjem stopili kot ekipa, homogeno, TonÄ?ijem Ĺ˝loto me navdihuje z nadaljgarjem.. Zamenjal njim optimizmom. Biga je ĹĄportni direkli so izredno poĹžrtor SiniĹĄa Brkić, ki je tvovalni, nepopuTriglav tudi pripeljal stljivi v obrambi. v prvo ligo. Po tem Proti koncu je z zelo dobrimi krogu sta ĹĄe vedno obrambami brina vrhu Olimpija ljiral vratar Prina prvem mestu digar. Najbolj poin Maribor na druJohn Mary membno pa je, da gem, vendar sedaj odloÄ?il je celotno moĹĄtvo z enakim ĹĄtevilom dihalo kot eden. toÄ?k, saj LjubljanÄ?ani na gostovanju v Celju niso Trenutna uvrstitev je zelo dodosegli zadetka. NeuÄ?inkoviti bra. Vsi v klubu smo je veseli, so bili tudi domaÄ?i. Maribor je nismo pa evforiÄ?ni. Vemo, da gostil v zadnjem Ä?asu zanj ve- bo prvenstvo ĹĄe dolgo. Pred nadno neugodni Aluminij. Njegov mi je novo zelo teĹžko gostovaodpor so strli ĹĄele v izdihljajih nje, proti novincu Ankaranu v tekme.

Dravogradu, potem pa teĹžek ciklus tekem, ki je bil v prvi Ä?etrtini za nas neuspeĹĄen, Maribor, Niso izkoristili Simon RoĹžman, trener DomĹžal: KrĹĄko, Olimpija ‌ Fantje delaÂťTeĹžko je bilo igrati celo tekmo jo dobro, na treningu je dobro na en gol. Pripravili smo si veliko vzduĹĄje igre. V soboto priÄ?akuizrazitih priloĹžnosti, nismo zade- jem, da bodo potrdili dobro igro li. Normalno je, Ä?e takĹĄne prilo- z zadnjih dveh gostovanj.ÂŤ

Za Hrvatom ĹĄe IraÄ?an

V vrstah Rudarja je prviÄ? zaigral Hrvat Josip TomaĹĄević. V zadnjih minutah tekme pa je trener Marijan PuĹĄnik dal prviÄ? priloĹžnost za igro v tem prvenstvu tudi branilcu, Srbu Ivanu Vasiljeviću. VelenjÄ?ani so prejĹĄnji teden dobili novega igralca. Predvidoma leto dni bo njihov dres nosil 20-letni osrednji branilec, IraÄ?an Najm Shwan. Kot posojeni igralec je priĹĄel iz kluba Al Dhafra SCC, ki domuje v Abu Dabiju, glavnem mestu ZdruĹženih arabskih emiratov. Je eden od petih tujcev v tem klubu. đ&#x;”˛

S. Vovk

Prva liga Telekom Slov., 10. k.

DomĹžale - Rudar Velenje 0:1 (0:1) Strelec: John Mary (42.).

Rudar: Pridigar, Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ?, Antonov, Mary (od 78. Junuzović), Bolha, ÄŒoralić, Novak (od 89. Vasiljević), TomaĹĄević, Bijol (72. PiĹĄek), PuĹĄaver. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Celje - Olimpija 0:0, Gorica - KrĹĄko 2:1 (1:1), Triglav - Ankaran Hrvatini 1:3 (1:1), Aluminij - Maribor 2:3 (1:0).

Vrstni red: 1. Olimpija, 2. Maribor 24, 3.

Gorica 16, 4. Rudar 16, 5. DomĹžale 12, 6.

KrĹĄko 12, 7. Celje 11, 8. Aluminij 10, 9. Ankaran H. 6, 10. Triglav 4.

Maribor v vodstvu, KrÄ?ani nadigrali RibniÄ?ane

Agić znova trikratni strelec

V 3. krogu prve slovenske moĹĄke rokometne lige so marsikoga, predvsem pa nasprotnika, presenetili rokometaĹĄi KrĹĄkega, ki so v dolenjskem derbiju premagali v prejĹĄnji sezoni tretje RibniÄ?ane.

To je bila njihova prva zmaga ter obenem prvi toÄ?ki v aktualnem prvenstvu, njihovi nasprotniki pa so izgubili Ĺže tri. Tudi v prejĹĄnjem prvenstvu Ä?etrti Koper pod vodstvom novega trenerja Veselina Vujovića ĹĄe ne igra po priÄ?akova-

V 4. krogu lige MedobÄ?inske Ä?lanske lige Celje Golgeter sta bila na obeh dvobojih doseĹžena enaka rezultata. Mozirjani so Kozjane premagali s 4 : 1, z enakim rezultatom pa so Ĺ marÄ?ani ugnali Ĺ˝alÄ?ane in jih prehiteli na lestvici. Razlika je bila le v tem, da je bilo v Ĺ martnem ob Paki po prvih 45 minutah 3 : 0, pri sosedih pa 'samo' 1 : 1. Zanimivo, za Ĺ marÄ?ane sta bila strelca ista igralca kot v 3. krogu v Kozjem. In ne samo to, Semir Agić je znova dosegel hat trick (trije goli).

Enkrat pa je bil znova strelec Gal Zabukovnik. Gostje (Nejc đ&#x;”˛ vos Perko) so poraz ublaĹžili v sodnikovem dodatku.

nju svojih ljubiteljev. Na gostovanju pri novincu Slovanu si je sicer priigral drugo zmago v sezoni, a z najtesnejĹĄo razliko (27 : 26). Z zmago in dvema neodloÄ?enima rezultatoma je tretji. Toliko toÄ?k ima na Ä?etrtem mestu tudi Loka.

Dve zmagi in poraz. Bolj zadovoljni pa so lahko MariborÄ?ani, ki so po tem krogu prevzeli vodstvo.

Doslej so dvakrat zmagali in igrali neodloÄ?eno. Svoje ljubitelje najbrĹž ĹĄe bolj navduĹĄujejo rokometa-

ĹĄi OrmoĹža. Pred zaÄ?etkom nove sezone je bil njihov poglavitni cilj obstanek v ligi, tiha Ĺželja pa uvrstitev med ĹĄtiri najboljĹĄa moĹĄtva v rednem delu prvenstva. Ta bi jim prinesla igranje v konÄ?nici, v kateri se bodo najboljĹĄim prikljuÄ?ili Celjani in VelenjÄ?ani. Trenutno je moĹĄtvo iz Prlekije z enakim ĹĄtevilom toÄ?k, kot jih ima Maribor, na drugem mestu. Med dosedanjimi delnimi razoÄ?aranci so tudi Trebanjci, imajo le tri toÄ?ke (neodlo-

Ä?eno s Koprom, zmaga nad Krko in poraz z Mariborom). đ&#x;”˛

vos

Liga NLB, 3. krog: LL Grosist Slovan - Koper 2013 26 : 27 (12 : 14), Maribor Branik - Urbanscape Loka 32 : 21 (18 : 12), Krka - Riko Ribnica 29:26 (16 : 13), Jeruzalem OrmoĹž - Trimo Trebnje 22 : 19 (11:9), Dobova - Herz Ĺ martno 28 : 28 (12 : 14).

Vrstni red: 1. Maribor 5 toÄ?k, 2. Jeruzalem OrmoĹž 5, 3. Koper 2013 4, 4. Loka 4, 5. Trebnje 3, 6. Ribnica 3, 7. Ĺ martno 2, 8. Krka 2, 9.

Slovan 1, 10. Dobova 1.

Vrstni red: 1. Mozirje 10, 2. Šmartno 1928 7, 3. Žalec 5, 4. Odred Kozje 0.

5. krog (30. 9., 16.00): Mozirje – Šmartno, Kozje – Žalec.

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

28. septembra 2017

Janja Garnbret spet vrhunska

OdliÄ?en nastop Tima VertaÄ?nika

Edinburgh, 24. septembra – NaĹĄa ĹĄportna plezalka Janja Garnbret (Ĺ AO Velenje) je na peti tekmi svetovnega pokala v disciplini teĹžavnost v Edinburgu ĹĄe Ä?etrtiÄ? zmagala in se s tem ĹĄe utrdila na prvem mestu sku-

Szamotuly, ÄŒeĹĄke Budjejovice Tim VertaÄ?nik se je po osvojitvi trikratnega naslova mladinskega svetovnega prvaka v kastingu, ta je potekal v Bratislavi na SlovaĹĄkem, udeleĹžil ĹĄe Ä?lanskega svetovnega prvenstva od 30. oktobra do 3. septembra v Szamotuly na Poljskem in ponovno zasedal odliÄ?na mesta. Med Ä?lansko konkurenco se je v treh disciplinah uvrstil v finale in osvojil na koncu peto, ĹĄesto in odliÄ?no drugo mesto ter postal svetovni

Skoki Osterc drugi na celinskem pokalu Ta konec tedna so v romunskem Rasnovu potekala tekmovanja v smuÄ?arskih skokih za FIS pokal in za celinski pokal. Edini velenjski predstavnik je bil AljaĹž Osterc, ki je na Ä?etrtkovi tekmi za poletni del FIS pokala s skokoma dolĹžine 87 in 92 metrov osvojil odliÄ?no 5. mesto.

V petek je na skakalnici K90 ĹĄe izboljĹĄal rezultat in s skokoma 96,5 in 94,5 stopil na zmagovalne stopniÄ?ke, in sicer na odliÄ?no 2. mesto.

V soboto je na 10. celinskem pokalu po prvi seriji vpisal 22. mesto, v drugi seriji pa je skoÄ?il na 18. mesto. Na nedeljski preizkuĹĄnji je s skokoma dolĹžine 88,5 in 94,5 vpisal 22. mesto. Celinski pokal se bo zakljuÄ?il naslednji vikend v Klingenthalu.

Kegljanje Praznih rok iz Litije Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se iz Litije vraÄ?ajo praznih rok. Na sreÄ?anju 2. kroga so nesreÄ?no izgubili z domaÄ?o ekipo, in to le za 22 kegljev. Igra prvega para je pokazala, da bi gostje lahko osvojili obe toÄ?ki, saj sta do zadnjega seta Ĺ oĹĄtanjÄ?ana vodila za 40 kegljev.

DomaÄ?i ekipi pa je uspel preobrat, razliko izniÄ?iti in osvojiti toÄ?ko. Tako je bil po prvem paru rezultat 1 : 1

pnega seĹĄtevka. Njen uspeh je dopolnil Domen Ĺ kofic s Ä?etrtim mestom, polfinalistki Mia Krampl in Mina MarkoviÄ? pa sta se uvrstili na 14. oziroma 15. mesto. Garnbretova je na petih tekmah zbrala Ĺže 465 toÄ?k, natan-

ko sto toÄ?k manj ima na drugem mestu Kimova, tretja v skupnem seĹĄtevku Belgijka Anak Verhoeven pa za vodilno Slovenko zaostaja velikih 161 toÄ?k.

Rok Jelen sedmi v NemÄ?iji

nagrado v nordijski kombinaciji, ki bo potekala od 30. 9. do 1. 10. v Nordijskem centru Planica. Skakalni del bo potekal na Bloudkovi velikanki (HS 139), tekaĹĄki pa na 10-kilometrski razdalji.

V soboto, 23. septembra, je v nemĹĄkem Winterbergu potekal prvi od dveh obraÄ?unov v Alpskem pokalu za nordijske kombinatorce in hkrati zakljuÄ?ek poletne sezone Alpskega pokala. V mednarodni konkurenci 49 najboljĹĄih kombinatorcev so VelenjÄ?ani po skakalnem delu osvojili: 14. mesto GaĹĄper Brecl, 21. mesto Rok Jelen in 35. mesto OĹžbej Jelen.

Na 10-kilometrski tekaĹĄki preizkuĹĄnji je Rok Jelen s 4. najboljĹĄim tekom napredoval do odliÄ?nega 7. mesta, kar je bil najboljĹĄi slovenski rezultat. GaĹĄper Brecl je tek zakljuÄ?il na konÄ?nem 17. mestu, OĹžbej Jelen pa na 38. mestu. Na nedeljski preizkuĹĄnji je Rok Jelen osvojil 17. mesto, GaĹĄper Brecl pa 21.

Ob zakljuÄ?ku poletne sezone Alpskega pokala je Rok Jelen osvojil skupno 88 toÄ?k oz. skupno 12. mesto. V prihodnjih dneh Roka Ä?aka tekmovanje za FIS Poletno veliko

razlika keglja pa je pripadla gostujoÄ?i ekipi. Tudi v igri drugega para so gledalci videli podobno igro vse do zadnjega, Ä?etrtega seta, ko sta gosta popustila, domaÄ?ina pa povedla za 57 kegljev. Vodstvo domaÄ?e ekipe s 3 : 1 ni zmedlo gostujoÄ?ih igralcev. Ĺ oĹĄtanjski strateg je v zadnji par postavil svoja trenutno najmoÄ?nejĹĄa igralca. DomaÄ?ina sta v prvih luÄ?ajih zaÄ?ela zelo dobro, nato pa sta pobudo prevzela Ĺ oĹĄtanjÄ?ana, ki sta iz luÄ?aja v luÄ?aj zmanjĹĄevala razliko, a sta domaÄ?a igralca zadrĹžala razliko

đ&#x;”˛

stopila ali ne. ÄŒe bo, jo bodo zanesljivo spremljali ob progi. Sicer pa najveÄ? pozornosti namenjajo projektu zimske olimpijske igre v PjeongÄ?angu v JuĹžni Koreji od 9. do 25. februarja prihodnje leto. To bodo za Ĺ marÄ?anko Ä?etrte olimpijske igre in Âťvse kaĹže tudi naĹĄ finale z Drevovo.

Ta vikend so v italijanskem Predazzu potekala tekmovanja v smuÄ?arskih skokih za Alpski pokal. SSK Velenje je imel dva predstavnika, in sicer Jernejo Brecl in Jana Bombeka. Na sobotni preizkuĹĄnji je Jerneja Brecl s skokoma dolĹžine 84,5 in 91 metrov osvojila 11. mesto, Jan Bombek pa je pri deÄ?kih s skokoma dolĹžine 96,5 in 97 metrov vpisal 13. mesto. Na nedeljski preizkuĹĄnji je Jerneja Brecl na 8. Alpskem pokalu pri deklicah osvojila 10. mesto. Jan Bombek pa je s skokoma enake dolĹžine (95 metrov) na skakalnici K 95 osvojil 13. mesto. đ&#x;”˛

22 kegljev, toÄ?ki pa so si igralci razdelili. Tako je bil konÄ?ni rezultat 6 : 2 za domaÄ?o ekipo. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani bodo imeli Ĺže to soboto popravni izpit.

Na domaÄ?ih stezah se bodo pomerili z vodilnim Ravenskim FuĹžinarjem. Derbi se bo zaÄ?el ob 14. uri. đ&#x;”˛

Kegljanje, 2. liga, vzhod, 2. kr.

Litija 2001 - Ĺ oĹĄtanj 6 : 2 (3256 : 3234) Ĺ oĹĄtanj: Jug – 538 (0), PintariÄ? – 557 (1), PetroviÄ? – 551 (0), SeÄ?ki – 513 (0), HasiÄ?iÄ? – 550 (0), ArnuĹĄ – 525 (1).

drĹžavno prvenstvo za veterane, na katerem bo ekipa velenjskega druĹĄtva petanke branila lansko prvo mesto. BliĹžata se tudi dva mednarodna turnirja, eden v Ĺ ibeniku in drugi v Crikvenici. Za konec sezone pa jih Ä?aka zakljuÄ?ni turnir Zlata jesen, ki pa bo tudi mednarodno obarvan, saj bodo sodelovali avstrijski in hrvaĹĄki petankarji.

iz vseh delov Slovenije,ÂŤ pravi Knez.

Poleg alpskega smuÄ?anja – zagotavlja sogovornik – bodrijo tudi ostale ĹĄportnike v lokalni skupnosti. Zvesto navijajo na tekmah ĹĄmarĹĄkih nogometnih vijolic, spremljajo ostalo ĹĄportno dogajanje v prostoru, so med

odpora. Tako je bil konÄ?ni rezultat 8 : 0 za domaÄ?ine, ki so se s to zmago in ob porazu Gorice zavihteli na vrh lestvice in ponovno (kot lani) osvojili prvo mesto v letoĹĄnji ligi. Tudi sreÄ?anje med DU Slovenske Konjice in gosti DU Velenje ni imelo pravega tekmovalnega naboja, Ä?eprav so gostje ĹĄe upali, da se zavihtijo na tretje mesto. Toda zmagali so domaÄ?ini z rezultatom 6 : 2.

KonÄ?ni vrstni red: 1. BK Polzela 17, 2. PDU Gorica 17, 3. BĹ DU Premogovnik 13, 4 DU Velenje 11, 5. DU Slovenske Konjice 10, 6. BD Ĺ entjur 9, 7. DU Vinska Gora 7.

V drugi ligi je bil tokrat derbi kola v TopolĹĄici, kjer so domaÄ?ini gostili ekipo KU Gorenja, ki je bila vso sezono favorit. Tokrat pa so si zmago v zadnjih luÄ?ajih izborili domaÄ?i. Gorenje je po prvih dveh igrah vodilo 3 : 1, konÄ?ni rezultat pa je bil 5 : 3 za domaÄ?ine, ki so tako zasedli prvo

mesto na lestvici. Zanimiva in borbena tekma je bila tudi na Dobrni, kjer so domaÄ?i gostili ekipo PDU KavÄ?e. ÄŒeprav rezultat nobeni ekipi ni mogel prinesti spremembe na lestvici, so igralci tekmo vzeli resno in se na koncu razĹĄli s prijateljsko delitvijo toÄ?k 4 : 4. Tudi na dnu je bilo vse odloÄ?eno, kar se je poznalo na sreÄ?anju med ekipama BS Vrbno Vrbica in gosti DU Ĺ martno ob Paki, ki se je konÄ?alo z rezultatom 4 : 4.

KonÄ?ni vrstni red v drugi ligi: 1. BK TopolĹĄica 16, 2. KU Gorenje 15, 3.

PDU KavÄ?e 12, 4. DU Dobrna 9, 5.

DU Ĺ martno ob Paki 4, 6 BS Vrbno - Vrbica 4.

Iz prve lige se zadnja tri moĹĄtva selijo v drugo ligo, iz druge lige pa se prva tri moĹĄtva vraÄ?ajo v prvo ligo.

Sledi ĹĄe zakljuÄ?ni turnir vseh ekip, ki bo za prvo ligo na Polzeli, za drugo ligo pa v TopolĹĄici. đ&#x;”˛ T. F.

Veteranska teniĹĄka ekipa Ĺ TK Velenje je pretekli vikend na play-offu v Mariboru osvojila 1. mesto.

Polfinale: Ĺ TK Velenje/ KrĹĄko 6 : 3, Branik Mb/ Triglav Kranj 9 : 0. Finale: Ĺ TK Velenje/Branik Maribor 6 : 3. đ&#x;”˛

Pikado Ĺ aleÄ?ani so se pomerili v pikadu Velenje, 22. septembra – V petek popoldne je Krajevna skupnost Ĺ alek izvedla pikado turnir za krajane. Pripravili so ga ob obÄ?inskem prazniku.

Tekmovanje je potekalo v Gasilskem domu Ĺ alek, turnirja pa se je udeleĹžilo 14 tekmovalcev in 4 tekmovalke, ki so se pomerili v igri 301 master.

Zbralo se je tudi kar nekaj navijaÄ?ev.

NajboljĹĄi so iz rok predsednika KS Rafaela GorĹĄka prejeli pokale.

Petanka Ĺ e naprej polnijo vitrine s pokali Velenje, 23. septembra – ÄŒlani Velenjskega druĹĄtva petanke ĹĄe naprej polnijo vitrine s pokali. V soboto so Ä?lani druĹĄtva sodelovali na izredno moÄ?nem turnirju trojk na Brdu pri

Zadnji krog doloÄ?il vrh lestvice

Na sreÄ?anju pred novo smuÄ?arsko sezono domaÄ?inke in Ä?lanice slovenske alpske smuÄ?arske reprezentance Ane Drev niso doÄ?akali, ker je zbolela.

Ana oÄ?itno zakljuÄ?uje svojo smuÄ?arsko kariero in na vrhuncu njene poti bomo z njo. Pravzaprav smo kot neki nosilci slovenskega navijaĹĄkega projekta na omenjenih olimpijskih igrah. 15 navduĹĄencev navijaÄ?ev alpskega smuÄ?anja bo v skupini, prihajajo pa

Ljubljani. Tekmovanja se je udeleĹžilo dvajset ekip s po tremi Ä?lani iz celotne republiĹĄke zveze. Velenjsko druĹĄtvo je sodelovalo s tremi ekipami. Po teĹžki in napeti finalni borbi so za las izgubili in tako osvojili odliÄ?no drugo mesto. Le dve toÄ?ki sta jim manjkali do zmage. Drugi dve ekipi sta prav tako dosegli dobra rezultata; ena si je delila peto mesto, druga sedmo. To soboto pa Ĺže sledi

đ&#x;”˛

Veterani Velenja drĹžavni prvaki

Balinanje

Tokrat je na sreÄ?anju pod kozolcem za tamkajĹĄnjo HiĹĄo mladih niso doÄ?akali, ker je zbolela.

Nam je pa predsednik druĹĄtva Marjan Knez povedal, da se nova smuÄ?arska sezona zaÄ?enja Ä?ez mesec dni in da ĹĄe ne vedo, ali bo na tekmi v Soeldnu Ana na-

mladinec je tekmoval v petih).

V disciplini muha cilj je dosegel 100 moĹžnih toÄ?k in s Ä?asom 1:45:07 pometel s svetovno konkurenco ter osvojil prvo mesto.

Za Timom je res izjemno tekmovalno leto. Sedaj ga Ä?akata ĹĄe dve domaÄ?i tekmi, na Bledu in v Tolminu, potem pa zimski treningi v dvorani. Februarja pa se odpravlja na dvoransko tekmo na Poljsko.

Tenis

Breclova in Bombek dobra v Predazzu

Pred nami je finale poti z Drevovo Ĺ martno ob Paki, 22. septembra – ÄŒlani DruĹĄtva ĹĄportnih navduĹĄencev Fan kluba Ane Drev iz Ĺ martnega ob Paki vsako leto pred zaÄ?etkom smuÄ?arske sezone pripravijo sreÄ?anje z domaÄ?inko in Ä?lanico slovenske alpske smuÄ?arske reprezentance Ano Drev.

podprvak v disciplini obteĹžilnik daljava. Od naslova svetovnega prvaka med Ä?lani ga je loÄ?il samo 1 cm. PrvouvrĹĄÄ?eni je vrgel obteĹžilnik 72,59 metra, Tim pa 72,58 metra, kar je spet izjemen rezultat in uvrstitev v sam vrh med veÄ? kot 70 tekmovalci iz 16 drĹžav.

Od 15. do 17. septembra pa se je udeleĹžil ĹĄe tekme svetovnega pokala, ki je bila v ÄŒeĹĄkih Budjejovicah na ÄŒeĹĄkem, kjer se je pomeril v sedmih disciplinah (kot

obiskovalci smuÄ?arskih skokov v Planici za moĹĄke in Ĺženskih smuÄ?arskih skokov na Ljubnem. Bili so na sprejemu zlate slovenske koĹĄarkarske reprezentance v Ljubljani ‌ ÂťDejavnost kluba je kar razvejana,ÂŤ ĹĄe pravi Marjan Kn đ&#x;”˛Tp ez.

Ta teden so potekale zadnje balinarske tekme in prinesle nekaj presenetljivih rezultatov.

Na Gorici so domaÄ?ini gostili ekipo BD Ĺ entjur. DomaÄ?i igralci so bili glede na dosedanje tekme velik favorit in kaj drugega kot zmage ni nihÄ?e priÄ?akoval. Toda, ko bi morali svoje vodstvo v tekmovanju le ĹĄe potrditi, so povsem odpovedali in izgubili sreÄ?anje proti zelo povpreÄ?ni ekipi z dna lestvice z rezultatom 2 : 6. DrugaÄ?e pa je bilo na Polzeli, kjer so igralci BK Polzela gostili DU Vinska Gora. DomaÄ?ini so sreÄ?anje zaÄ?eli popolnoma neobremenjeno, ker so bili prepriÄ?ani, da ne morejo biti veÄ? prvi, gostje pa tudi niso dajali nobenega

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

28. septembra 2017

V jamah ni telefonov in helikopterjev, je samo tovariĹĄtvo Jamarski klub Podlasica iz TopolĹĄice uspeĹĄno deluje Ĺže veÄ? kot ĹĄtirideset let – Trenutno skupaj s kolegi iz Prebolda raziskujejo devet jam in brezen na tem obmoÄ?ju Milena KrstiÄ? – Planinc

TopolĹĄica – Jamarski klub Podlasica je lani napolnil polnih ĹĄtirideset let delovanja. V teh letih je v klubu zraslo veliko jamarjev, trenutno pa jih je vanj vkljuÄ?enih ĹĄtiriindvajset, polovica jih je zelo aktivnih. ÂťSkoraj vsak vikend so na terenu,ÂŤ pravi predsednik Maks PetriÄ?. ÂťLetos do sredine septembra smo imeli Ĺže 210 akcij, pomagali pa smo tudi pri turistiÄ?nem vodenju po SneĹžni jami na Raduhi.

Klub sodi med najbolj dejavne tovrstne klube na Ĺ tajerskem in tiste, ki imajo v svojih vrstah najveÄ? Ĺžensk v Sloveniji, tretjino. ÂťTega smo zelo veseli tudi zato, ker, saj veste, kako je ... V jamarstvu je treba vse dokumentirati, tu pa Ĺženski princip deluje bolje kot moĹĄki,ÂŤ se zasmeje predsednik, a hkrati doda, da so njihove Ĺženske tudi odliÄ?ne raziskovalke, dve med njimi (Katja in Jerca) pa tudi odliÄ?ni in usposobljeni jamarski reĹĄevalki.

Jamar, pravi, lahko postane vsak. ÂťTudi leta niso pri tem ovira. Rafko iz Ljubnega, ki se je z jamarstvom zaÄ?el ukvarjati pri svojih ĹĄestdesetih letih, Ĺžanje izvrstne rezultate. Zanimati te mo-

â?ą

izpit na drĹžavni ravni in se usposobila za samostojno jamarsko delovanje.ÂŤ Ĺ e prej pa je Ĺželela preveriti, Ä?e bo to sploh zanjo. ÂťTakrat so si me pa jamarji, ki so ĹĄli z menoj, malo privoĹĄÄ?ili. Dali so mi najbolj zarjavelo opremo in opazovali, kako bom opravila z 20 metrov globokim RovĹĄkovim breznom nad Ĺ˝ovneĹĄkim gradom, majhno luknjo, ki pa je bila zame ogromna jama. Ko sem se potegnila po vrvi ven, so me trepljali po ramenih Ä?eĹĄ, v redu si, ti boĹĄ jamar ...ÂŤ Sama pa je to Ĺže tako ali tako vedela.

Zdaj je v jamarstvo vpeta dnevno. ÂťJamarska druĹžina smo, pri nas veliko jamarjev prespi, z njimi se druĹžimo tudi zunaj jam ...ÂŤ Trenutno jamarji Jamarskega

Zelo so bili navduĹĄeni nad Balkanskim jamarskim kampom v GrÄ?iji, od koder so se vrnili v zaÄ?etku septembra.

veÄ? kot 30 let. ÂťSeveda se spomnim zaÄ?etkov. Prijatelj me je povabil, da preveriva, ali so v LisiÄ?ji luknji v Florjanu res kapniki. Pa sva ĹĄla. Od tod do Ä?lanstva v pravem klubu pa je bil potem

Bo brezno Dveh lobanj odkrilo, od kod se napaja izvir Ljubije?

ra narava, pustolovsko Ĺživljenje, potem pa vidiĹĄ, v katero smer te bo vleklo. Bodo to reĹĄevalci, raziskovalci, jamarski fotografi ali pa boĹĄ samo obiskoval jame. Jamarstvo je zelo ĹĄiroko podroÄ?je in v njem se lahko najde vsak.ÂŤ Janka Stropnika, podpredsednika tega druĹĄtva, ÂťvleÄ?eÂŤ Ĺže

samo korak.ÂŤ Na zaÄ?etku septembra je bil skupaj s ĹĄe petimi jamarji iz TopolĹĄice in tremi iz Prebolda udeleĹženec balkanskega jamarskega kampa v GrÄ?iji, kjer so si izmenjali izkuĹĄnje in nasvete. Vrnili so se navduĹĄeni. ÂťOgledali smo si globoke in atraktivne jame, tudi vodno. Kilometer in pol

VSEM OBÄŒANKAM IN OBÄŒANOM ISKRENO ÄŒESTITAMO ZA PRAZNIK OBÄŒINE Ĺ OĹ TANJ. MetleÄ?e 14A, 3325 Ĺ oĹĄtanj www.krevzel-instalacije.si

si ĹĄel po njej. Take dogodivĹĄÄ?ine ĹĄe nisem doĹživel.ÂŤ NajljubĹĄe pa so mu jame v Savinjski dolini. Pravi, da jih je proti izviru Ljubije kar nekaj. ÂťSo pa samo za nas, jamarje, da ne bi ĹĄe kdo drug hodil po njih, ker je lahko to zelo nevarno,ÂŤ posebej poudari. ÂťSam v jamo nikakor ne smeĹĄ.

Tudi Ä?e si jamar.ÂŤ Ena od osmih Ĺženskih predstavnic druĹĄtva je Valerija PetriÄ?, predsednikova mama in Jankova partnerka in po staĹžu mlada jamarka. ÂťIzpit sem opravila pred ĹĄtirimi leti. V to me je potegnil sin. Pomagala sem in ĹĄe vedno pomagam pri vzgoji otrok, pa sem si rekla, zakaj ne bi ĹĄla med jamarje ĹĄe sama! Vedela sem, da to ni hec, da je za to potrebno znanje, opravila teÄ?aj, naredila

Kaj jih vleÄ?e v jame?

Maks PetriÄ?: ÂťNeznano, spoznavanje podzemnega sveta, geologije in tovariĹĄtvo med jamarji. V jamah smo odvisni drug od drugega. Notri ni telefonov, ni helikopterjev, je samo tovariĹĄtvo.ÂŤ Janko Stropnik: ÂťTo, da podzemnega sveta ne more videti vsak, in to, da je obisk jame vsakiÄ? posebno doĹživetje.ÂŤ Valerija PetriÄ?: ÂťSmo posebna sorta ljudi, ki Ä?utimo in spoĹĄtujemo naravo. Pa ĹĄe malo adrenalina je zraven.ÂŤ kluba Podlasica raziskujejo devet jam tod naokoli, pri Ä?emer sodelujejo z druĹĄtvom iz Prebolda. ÂťV bistvu smo kar na vsaki akciji skupaj. Sodelovanje je tisto, kar je pri jamarstvu bistveno,ÂŤ pripovedujejo. NajveÄ?ja jama, ki jo raziskujejo, je Brezno preseneÄ?enja na vrhu Dobrovelj.

Spomladi so v njem dva fanta in predsednikovo dekle Lea PavriÄ? dosegli 550 metrov globine, kar je za kraĹĄkega osamelca precejĹĄnja globina. Dva tedna kasneje pa se je pokazalo, da so to glo-

bino dosegli ĹĄtirje in da prihodnje leto dobijo novega jamarja.

Sifonu so dali ime Sifon preseneÄ?enja.

Na Golteh raziskujejo Kebrovi luknji ob smuÄ?iĹĄÄ?u, na Vranskem Vetrnico, zaÄ?enjajo pa raziskave brezna Dveh lobanj nad izvirom Ljubije, ker je pomembno, da spoznamo, kje izvira voda, ki jo pijemo v Ĺ aleĹĄki dolini, in kakĹĄna je kakovost ... ÂťKot kaĹže, je ena udornica malo umazana.

OÄ?istili jo bomo. Od kod se izvir napaja, bomo pa ĹĄe pogledali.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani dobri strelci in ribiÄ?i ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-ZadreÄ?ke doline (OZ VVS ZSZD) je v soboto, 16. septembra, na streliĹĄÄ?u v Gornjem Gradu organiziralo strelsko tekmovanje z malokalibrsko puĹĄko za V. memorial Edija MavriÄ?a – SavinjÄ?ana.

Strelci so se pomerili s serijsko malokalibrsko puĹĄko z odprtimi merki, sede, na razdalji 100 m, tarÄ?a MK 50 x 50, s prednjim naslonom. Tekmovanje je potekalo v ekipni in posamiÄ?ni konkurenci, udeleĹžilo pa se ga je tudi 5 strelcev iz OZVVS Ĺ oĹĄtanj – Franc OĹĄtir, Robert Borovnik, Robert Rutnik, JoĹže ÄŒanÄ? in Mirko Stane GlaĹžar.V ekipnem delu tekmovanja je med 12 ekipami (47 strelcev) prvo mesto dosegla

morial Edija MavriÄ?a – SavinjÄ?ana bo do naslednjega leta krasil prostore OZVVS Ĺ oĹĄtanj.

Pokale in medalje sta podelila Ĺžupan ObÄ?ine Gornji Grad Stanko Ogradi in predsednik OZ VVS ZSZD Maks SlatinĹĄek.

tnice osamosvojitve Republike Slovenije, prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ter v spomin na preminulega pripadnika 1. generacije vojakov na sluĹženju vojaĹĄkega roka v samostojni Sloveniji Marjana Vidmajerja. Po ĹĄtirih urah nape-

ekipa: OZVVS Ĺ oĹĄtanj (Franc OĹĄtir, Robert Borovnik, Robert Rutnik) z 284 krogi. V kategoriji posamiÄ?no sta prvo in drugo mesto prav tako dosegla Ä?lan OZVVS Ĺ oĹĄtanj Robert Rutnik s 96 krogi in Franc OĹĄtir s 95 krogi, JoĹže ÄŒanÄ? je bil 22. s 85 krogi, Mirko Stane GlaĹžar pa 26. s 84 krogi.Prehodni pokal za me-

Lovili s plovcem

tega tekmovanja so letos ekipno zmagali domaÄ?i tekmovalci iz Ĺ oĹĄtanja in bo prehodni pokal do naslednjega leta domoval v domaÄ?i vitrini OZVVS Ĺ oĹĄtanj.

Med posamezniki je bil najbolj uspeĹĄen ribiÄ? domaÄ?in Silverij KoĹželjnik, drugi je bil Bojan ApatiÄ?, tretji pa Klemen MiklavĹžina.

Pokal 3. tekmovanja za pokal DruĹĄtva vojnih veteranov Ig - Pekre 1991 je osvojil Ferdo GosteÄ?nik, drugi je bil Ĺ˝an Vidmajer, tretji pa Janko Cahon. Podeljene so bile tudi nagrade za najteĹžjo in najmanjĹĄo ribo. NajmanjĹĄo ribo je osvojil Marjan ZupanÄ?iÄ? iz Radelj, najteĹžjo pa Silverij KoĹželjnik iz OZVVS Ĺ oĹĄtanj. Ob koncu tekmovanja sta prisotne pozdravila Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in predsednik OZVVS Ĺ oĹĄtanj Leon Stropnik.

Ĺ oĹĄtanj – ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj in DruĹĄtvo vojnih veteranov Pekre - Ig 1991 sta pod pokroviteljstvom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj organizirala jubilejno 10. tekmovanje v lovu rib s plovcem – Ĺ oĹĄtanj 2017. Tekmovanje je bilo posveÄ?eno praznovanju 26. oble-

Robson – Robert Gorťek s.p.

TESARSTVO * KROVSTVO * KOVINOPLASTIKA

TopolĹĄica 3, 3326 TopolĹĄica * GSM: 031/ 693 359

Postavljanje ostreťij•Izdelava brunaric in nadstreťkov Krovsko-kleparska dela

Iskreno Ä?estitamo za praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj!

đ&#x;”˛

L. Stropnik in Z. Slatnar

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 19

MODROBELA KRONIKA, UTRIP

28. septembra 2017

Pohorje v soĹžitju z deĹžjem Vreme danaĹĄnjih dni me je spomnilo na enega naĹĄih nameravanih pohodov planincev UNI 3 Velenje, na katerem smo Ĺželeli obiskati Pot ob Lobnici. IzhodiĹĄÄ?e poti je v neposredni bliĹžini RuĹĄ in se povzpne do gozdnega rezervata Ĺ umik. Istoimenski slap zagotovo vsi poznamo. Je pravzaprav v pragozdu in njegov obisk ob moÄ?nejĹĄem deĹževju ni ravno primeren.

Vremenska napoved za ta dan je bila sicer napovedovala moĹžnost krajevnih padavin. Na naĹĄe veliko preseneÄ?enje so se Ĺže v Mislinjski Dobravi na nebu pojavili grozeÄ?i sivi oblaki z mavrico, ki za zgodnjo jutranjo uro ni obiÄ?ajna. Ulivalo je kot iz ĹĄkafa in voĹžnja po Dravski dolini ni obetala izboljĹĄanja. Treba se je bilo odloÄ?iti, kaj ukreniti. Nazaj ne bi ĹĄli, ampak bi spremenili smer poti. Hitro je padla odloÄ?itev, da zavijemo proti Lovrencu na Pohorju. Mimogrede smo se ustavili pri mogoÄ?ni cerkvi Device Marije v PuĹĄÄ?avi, kjer smo imeli veliko sreÄ?o. V njej je bila sluÄ?ajno oskrbnica, sicer domaÄ?inka, ki stanuje v Mariboru. Prijazno nam je razloĹžila zgodovino in zanimivosti cerkve.

HvaleĹžni smo se po prijetnem dru-

Ĺženju poslovili in pot nadaljevali do Lovrenca na Pohorju. Tu smo spotoma pozdravili dolgoletnega markacistiÄ?nega prijatelja domaÄ?ega planinskega druĹĄtva in se nato usmerili proti Pesku. Planinska koÄ?a je bila Âťbrez znakov ĹživljenjaÂŤ, saj je bilo vreme turobno in megle-

Po hribih

Prijazno smo se poslovili in se mimo znanega smuÄ?iĹĄÄ?a MaĹĄinĹžaga z umetnim jezerom podali proti LovrenĹĄkim jezerom. Objela nas je lepota pohorskih gozdov in na kriĹžiĹĄÄ?u planinskih poti v istoimenskem gozdnem rezervatu smo se usmerili do jezer, kjer so se megle uvi-

Klopce v bliĹžini razglednega stolpa so se ponujale za poÄ?itek in uĹživanje v neokrnjeni naravi. Po njej smo se preko sedla Komisija podali proti Rogli. Tja smo priĹĄli po preÄ?enju prostranih planj, za ohranitev katerih si mnogi prizadevajo. Tam smo naleteli na sku-

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Pravi zmagovalci na pohorski planji

no. Vstopili smo in prijazen oskrbnik nas je usmeril v prijetno sobico. Takoj smo se poÄ?utili domaÄ?e in v hipu je postalo Ĺživahno. Ob Ä?aju in ĹĄe Ä?em smo smeli razvezati tudi naĹĄe nahrbtnike ‌ Verjetno je zaradi vesele druĹžbe prenehalo deĹževati in opremili smo se za pot.

devno umikale. Veter, ki jih je preganjal, je ustvarjal valove na modri gladini in cvetoÄ?im lokvanjem nagajivo vihal na vodi leĹžeÄ?e okrogle liste. Sprehodili smo se med lesenimi potkami, pri katerih obnovi sva pred leti sodelovala dva varuha gorske narave iz PD Vinska Gora.

pino umetnikov z motornimi Ĺžagami, ki so iz drevesnih debel ustvarjali kipe. Zanimiv ogled, nato pa povratek proti Mislinji, s Ä?imer smo zaokroĹžili naĹĄo pot. Z njeno lepoto smo presenetili sami sebe.

Zadovoljstvo je bilo popolno! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Odnesel menjalni denar Ĺ oĹĄtanj, 20. septembra – V sredo ponoÄ?i je neznanec vlomil skozi okno v lokal v Gaberkah. Odnesel je za 50 evrov menjalnega denarja, ĹĄkodo pa je povzroÄ?il tudi z vlomom.

Ukradel kolo Velenje, 20. septembra – V sredo je iz kleti na KoŞeljskega ulici izginilo kolo znamke

Gledal bo TV Mozirje, 21. septembra – V Ä?etrtek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo na Ljubnem ob Savinji. Lastniki pogreĹĄajo LCD televizor s hiĹĄnim kinom.

Ĺ el po ĹĄkarje ali po ĹĄampon?

Velenje, 21. septembra – V Velenju je v Ä?etrtek neznanec poskuĹĄal vlomiti v frizerski salon, kar mu ni uspelo. Mu je pa uspelo z vlomom lastniku na vhodnih vratih povzroÄ?iti nekaj ĹĄkode. Istega dne je bil na delu vlomilec v TopolĹĄici. Vlomil je v lokal, ga preiskal, odnesel pa ni niÄ?esar. Na kraju je pustil nekaj svojih sledi.

Velenje, 23. septembra – V soboto je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, parkiran pri pokopaliĹĄÄ?u Podkraj. Vlomilca je zamikala torbica, ki je bila v vozilu puĹĄÄ?ena na vidnem mestu. Policisti ob tem primeru znova opozarjajo, da ne puĹĄÄ?ate stvari na mestih, ki utegnejo zamikati nepridiprave.

Cesta je bila blatna Velenje, 24. septembra – V nedeljo so policiste dvakrat zaradi umazane in blatne ceste poklicali iz Ĺ entilja. Njihovo posredovanje ni bilo potrebno, saj so cesto tisti, ki so nanjo z njiv in gozda nanosili blato, to sami oÄ?istili.

Žalil soseda

Velenje, 21. septembra – V Ä?etrtek je v Paki pri Velenju razgrajala Ĺženska, ki naj bi bila vinjena in naj bi videla duhove.

Zdravnik jo je napotil v bolniĹĄnico.

Velenje, 23. septembra – V Ĺ aleku je v soboto sosed z Ĺžaljivkami napadel soseda. Policisti so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Mozirje, 22. septembra – V petek so velenjski policisti priskoÄ?ili na pomoÄ? mozirskim in jim pomagali konÄ?ati pretep med dvema.

Trikrat hrupno Velenje, 23. septembra – Zaradi hrupa in preglasne glasbe so policisti v soboto posredovali na treh krajih: na Selu, na Efenkovi in v Šaleku.

Odprta vrata za drugi tir Velenje, 24. septembra – V nedeljo so se obÄ?anki zdela sumljiva odprta vrata vile Mojca in je s tem seznanila policiste. Ti pa so ugotovili, da so bila vrata odprta, ker je bilo tam eno od referendumskih voliĹĄÄ?.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Prihodnji dnevi ne bodo enoliÄ?ni, zato pa tudi enostavni ne bodo. Ĺ˝e ob koncu tedna pa vam bo jasno, da se bo trud, ki ste ga v neki projekt vlagali veÄ? tednov, vendarle poplaÄ?al. Zato boste brez teĹžav vztrajali na zaÄ?rtani poti. In to, kljub temu da se boste zaradi nje zamerili kar nekaj ljudem, tudi prijateljem. A ne bo niÄ? takega, kar bi dolgoroÄ?no vplivalo na vaĹĄe odnose z njimi. Pravzaprav bo hitro pozabljeno, vi pa boste vsak dan bolj zadovoljni z uÄ?inki svojih dejanj. Sedaj je pravi Ä?as, da se odloÄ?ite, kako si boste popestrili jesen in zimo.

MoĹžnosti je veliko. Bodite avanturist, poskusite kaj Ä?isto novega. Sploh, ker boste ob tem spoznali tudi nove ljudi. To pa je vedno vaĹĄ navdih.

Pred vami je Ä?isto obiÄ?ajen teden. ZatiĹĄje, ki je po velikem projektu zavelo v vaĹĄem Ĺživljenju, Ĺžal ne bo dolgo trajalo. Veliko skrbi boste ĹĄe vedno imeli na finanÄ?nem podroÄ?ju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo ne prviÄ?, pa tudi zadnjiÄ? ne, zato ne boste preveÄ? Ä?rnogledi. Si boste pa zato naredili plan, da konÄ?no pospravite in dokonÄ?ate stare, zanemarjene in nedokonÄ?ane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri naÄ?rtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober obÄ?utek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste to jesen vse speljali po svojih Ĺželjah.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Poskrbeli boste, da boste v naslednjih dneh uĹžili prav vsak dan posebej. Zavedali se boste, da so zadnji, ki bodo ĹĄe diĹĄali po topli jeseni in poÄ?itku, saj prihaja obdobje, ko boste zelo zaposleni. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni sami s seboj, s svojimi zahtevami, Ĺželjami in idejami. Drugi bodo v tem Ä?asu predvsem vaĹĄi Ĺživljenjski spremljevalci, z njimi se ne boste imeli Ä?asa ukvarjati. V teh dneh boste tudi polni odliÄ?nih idej. Ob tem se boste zavedali, da se v vaĹĄem Ĺživljenju ne bo niÄ? spremenilo, Ä?e jih ne uresniÄ?ite. Najprej se lotite tistih, pri katerih bo pot do Ĺželenega cilja laĹžja. Med njimi je ena, povezana z delom, ki ne sme Ä?akati. Ĺ e dobro, da se tega Ĺže zavedate. PoÄ?utje pa Ĺžal ĹĄe nekaj ne bo najboljĹĄe.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

ÄŒaka vas nekaj nujnih obveznosti, ki se jim tokrat res ne boste mogli izogniti.

Skoraj vsak dan vas bo strah, kako jih izpeljati. Vse bo teklo, kot si Ĺželite, zato bodo napori hitro pozabljeni, strah pa bo skopnel do torka. Potem boste res laĹžje dihali, tudi nasmeh se vam bo vrnil na obraz. V oktobru se boste konÄ?no lahko posvetili stvarem, ki vas veselijo, zanje pa si Ä?ez poletje niste mogli vzeti dovolj Ä?asa. Na ljubezenskem podroÄ?ju ne bo niÄ? novega. Tudi zato, ker v zadnjem Ä?asu niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po Ĺžilah. Res pa je tudi, da ga niste iskali. Sedaj ga boste, saj boste zaÄ?utili, da si Ĺželite veÄ? ljubezni. ÄŒeprav pregovor pravi, da kdor iĹĄÄ?e, ta najde, v ljubezni to ne drĹži vedno.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Potrebovala je pomoÄ?

V teh dneh vam energije res ne bo manjkalo. Zato ste seveda poskrbeli sami, saj ste se Ĺže pred Ä?asom zaÄ?eli veÄ? ukvarjati s svojim telesom in zdravjem. ÄŒe boste dobro premislili in upoĹĄtevali navdih, lahko v naslednjih tednih doseĹžete veÄ?, kot si trenutno upate misliti. Zvezde vas opozarjajo, da pri tem pazite, komu se boste zamerili, ker bo vaĹĄ tempo Ĺživljenja hitrejĹĄi, kot ga bo imela veÄ?ina okoli vas. Na veÄ? podroÄ?jih boste zelo uÄ?inkoviti. Imate veliko Ĺželja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. Z denarjem pa ravnajte zelo previdno, saj se boste sicer prisiljeni zadolĹžiti. A kadar ne gre drugaÄ?e, tudi to ni narobe.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ne puĹĄÄ?ajte stvari na vidnem mestu!

Nakamura, modro-oranĹžne barve.

Velenje, 19. septembra – PrejĹĄnji teden se je na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo osem prometnih nesreÄ?. Ĺ est se jih je konÄ?alo z zvito ploÄ?evino, v dveh pa so udeleĹženci utrpeli laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Na pomoÄ? kolegom

DolgoÄ?asja Ĺže lep Ä?as ne poznate veÄ?. Tudi v naslednjih dneh bo tako. Planeti vam namreÄ? napovedujejo velike premike na podroÄ?ju ljubezni. Morda boste zaÄ?eli novo razmerje ali pa se bo v starem dogajalo kaj zelo razburljivega. NiÄ? slabega ne bo, prej obratno. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreÄ? vedeli, ali trenutno v partnerski zvezi delate prav ali narobe. Odgovor bo prinesel Ä?as, ne bodite nestrpni. ÄŒeprav vztrajnost za vas ni ravno pogosta, boste tokrat dokazali, da zmorete tudi to. Uspelo vam bo dokonÄ?ati vse, kar si boste zadali na kratki rok. Zato boste optimistiÄ?no pogledovali proti prihodnosti. NaÄ?rte delajte v dvoje, nikakor sami. Zdravje? OdliÄ?no bo.

Ne bo vam lahko vztrajati, a trma bo tokrat pozitivna. Ĺ li boste do konca, kar boste zaÄ?eli uresniÄ?evati Ĺže danes. NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se umirite in si priznate, da vam pravzaprav niÄ? ne manjka. In da se kdaj motite tudi vi. Pazite tudi, da si boste v naslednjih dneh vzeli Ä?as tudi za poÄ?itek in lenarjenje. Glavo imate polno, misli so pogosto teĹžke. Telo vam bo kmalu sporoÄ?ilo, da ste Ĺže predolgo napeti, Ä?e vam ne uspe, da se vmes tudi spoÄ?ijete. Partner bo imel v teh dneh veliko majhnih Ĺželja. Potrudite se, da mu pomagate, da jih uresniÄ?i Ä?im veÄ?. Tako mu boste dokazali, da vam ni vseeno, kaj se dogaja z njim. In on vam bo vraÄ?al z enako vnemo.

Osem trkov v tednu

Velenje, 21. septembra – Varnostnik v Intersparu je v Ä?etrtek zalotil moĹĄkega pri tatvini Ĺžganih pijaÄ?. Na kraj so ĹĄli policisti, ki bodo zdaj zanj napisali kazensko ovadbo.

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

POLICIJSKA kronika

Ni se izĹĄlo

19

Vrgli se boste v delo, pri tem pa tlaÄ?ili prava obÄ?utja ob izgubi, ki ste jo doĹživeli pred kratkim. Ne poÄ?nite tega, priznajte si, kako Ä?utite in kako se poÄ?utite, sicer se vam bo telo hitro maĹĄÄ?evalo. ÄŒeprav veÄ?jih sprememb v Ĺživljenju nimate radi, bodo tokrat nujne. Ĺ˝alostni boste, ker boste s svojimi dejanji prizadeli kar nekaj ljudi. Ljubezen?

PogreĹĄali boste dolge pogovore in iskrena Ä?ustva. Ĺ˝al bo partner z mislimi povsem drugje kot vi, zato bo prepad med vama vse veÄ?ji. Krivi ste tudi sami, saj si predolgo niste vzeli Ä?asa zanj. Sedaj, ko Ĺživi po svoje, pa vas to moti. Z zdravjem boste imeli ĹĄe nekaj teĹžav, ki niso od vÄ?eraj.

Andrej KriĹžnik s.p., Gaberke 252, 3325 Ĺ oĹĄtanj

GSM: 041 390 150

www.gostilnakriznik.com • www.cevapcici.eu

Dnevne malice in nedeljska kosila Mesni butik KriĹžnik Trgovina in predelava mesa ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Jezilo vas bo, ker se prav niÄ? ne bo odvilo, tako kot si Ĺželite. Tudi zato, ker boste izjemno nestrpni. Ĺ˝e res, da nimate veliko Ä?asa, a Ä?e bi bolje premislili, preden ukrepate, bi hitreje priĹĄli do cilja. VaĹĄe redno delo bo v teh dneh malce zastalo. Morda boste morali prositi za pomoÄ?. ZaÄ?elo pa se vam bo odpirati tudi na drugih pomembnih Ĺživljenjskih podroÄ?jih, tudi na ljubezenskem. Nerodno bo, ker boste tudi tokrat marsikdaj prehitri, zato si boste nehote zaprli nekaj vrat. Na finanÄ?nem podroÄ?ju bo vse dobro. Ko se boste odloÄ?ali za veÄ?jo investicijo, upoĹĄtevajte partnerjevo mnenje, saj velikokrat vidi stvari, ki jih vi ne. Sobota bo vesela, v nedeljo pa vas bo bolela glava.

Kozorog od 23. 12. do 22. 1.

Dogajale se bodo stvari, ki bodo prizadele veliko ljudi. Po svoje tudi vas, pa Ä?eprav jih boste s svojimi dejanji povzroÄ?ili prav vi. Slabe vesti tokrat ne boste imeli, saj boste vedeli, da drugaÄ?e ne gre. A vseeno vam ne bo. Zato boste precej nemirni, vsak dan znova si boste Ĺželeli, da slabo obdobje Ä?im prej mine. Vsaj ta teden ĹĄe ne bo kazalo, da bi bil potek dogodkov lahko kaj hitrejĹĄi. Zgodba se ne bo konÄ?ala, dokler ne bo Ä?as zrel zato.

Ni veÄ? veliko odvisno od vas, sedaj so na potezi drugi. Vse skupaj se bo odraĹžalo na vaĹĄem poÄ?utju. Tisti, ki Ĺže dolgo niste obiskali zdravnika, ga boste v teh dneh morali. Pri financah vam zvezde priporoÄ?ajo previdnost, ko vas bodo prosili za pomoÄ?. Bolje reÄ?i ne kot izgubiti prijatelja.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 62 a, Ĺ oĹĄtanj Tel. 041 714 415, 03 5881 393 Delovni Ä?as: vsak dan od 12.00 do 22.00 ure, nedelja od 8.00 do 18.00 ure, ob sredah zaprto

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Okusna hrana Izvrstni koktajli Kvalitetna postreĹžba Rezervacije za zakljuÄ?ke

VaĹĄi nameni bodo sicer dobri, a tokrat bo to premalo. Ĺ esti Ä?ut vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Ĺ e preden se bo zaplet razpletel, boste vedeli, kako se bo. Po svoje vam bo razplet celo vĹĄeÄ?, Ä?eprav tega ne boste priznali na glas. ÄŒe bo treba, odprite tudi denarnico, saj veste, da vlagate tudi v svojo prihodnost. Ker pa je stanje na vaĹĄem raÄ?unu trenutno manjĹĄe, kot si Ĺželite, bo treba zategniti pas, brez oklevanja. ÄŒe ga ne boste, boste spet imeli teĹžave, ki se bodo odraĹžale tudi na vaĹĄem zdravju. Naslednji dnevi bodo precej enoliÄ?ni, kar vas bo zaÄ?elo utrujati. Tokrat ste krivi tudi vi, ne le partner. VaĹĄe misli bodo vsepovsod drugje, le doma ne. In to, kljub temu da se dobro zavedate, da se igrate z ognjem.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

V naslednjih dneh boste kar nekajkrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveÄ? dobri, da preveÄ? popuĹĄÄ?ate. Pravzaprav bo to kar drĹžalo, saj se zgodba, ko se poÄ?utite izkoriĹĄÄ?ani, nenehno ponavlja. A taki paÄ? ste. ÄŒe le lahko, Ĺželite pomagati. Ob tem velikokrat pomislite, ali se vam bo to kdaj povrnilo. In ob tem spregledate, da se vam Ĺže vraÄ?a. Pohvalite se lahko s tem, da imate ljubeÄ?ega in pozornega partnerja in kaj nekaj iskrenih prijateljev. Sploh se ne zavedate, kako dragoceno je to. A se boste kmalu. Zdravje bo precej obÄ?utljivo. NajveÄ? teĹžav bodo imeli kroniÄ?ni bolniki, pogosti bodo tudi prehladi.

Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

28. septembra

06.00 06.10 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.55 01.30 01.55 02.20 03.15

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.15 08.30 08.45 09.15 09.40 10.10 11.00 12.05 14.50 15.25 16.05 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 21.55 23.55 00.45

Kultura Odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Mura - temna reka, dok. film Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava Prava ideja: Pivovarna Pelicon Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek Zu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Češko stoletje: 1941, češka nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Traktor Tom, ris.

Vila Mila, ris.

Zlatko Zakladko: Želodove čarovnije Dala bom vse od sebe, kratki f.

Junak?, kratki film Slovenski vodni krog: Ložnica, dok. nan.

Na lepše Kino Fokus Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Koda, izob. odd.

Slovenski magazin Aktiviran očka, dok. film Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Ribič Pepe, odd. za otroke Nagelj, japonska nad.

Kitajski van Goghi, dok. odd.

Kjer bom doma, avstral. nad.

Süskind, niz. film Slovenska jazz scena: Čarli Novak in Čarlijevi angeli, posnetek koncerta Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley, risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 16. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 4. del TV prodaja Gorski zdravnik, 5. sez., 6. del TV prodaja Naša mala klinika, 7. sez., 2. del Gospodarica zlata, 1. sez., 5. del Resnične ljubezni, 1. sez., 17. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 6. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 16. del Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 14. del Črni seznam, 3. sez., 1. del Grimm, 3. sez., 16. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Skrbimo za zdravje, Hujšajmo zdravo Pop Corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2510. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Veseli svatje Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Strokovnjak svetuje: Delovno pravo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 21.20 23.20 23.55

Sobota,

29. septembra

06.05 06.10 07.00 10.05 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.35 02.00 02.25 03.20

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.15 08.35 09.05 09.50 11.00 11.50 14.30 15.10 15.45 16.30 18.35 19.10 20.05 21.50 23.20 00.40 01.55 03.35

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

28. septembra 2017

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 23.10 1.00 3.00 3.35

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Čudovita Japonska, japonska nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Duhovni utrip Profil Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Ptuj 2017: 48. festival narodnozabavne glasbe Slovenije, odd. TV Maribor Med valovi Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Skrivnosti in laži, fr.-brit. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Bine: Pesnik Dežnik, morda ljubezen, kratki igrani film Slovenski vodni krog: Nanoščica, dok. nan.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: slalom na divjih vodah, polfinali, posnetek iz Pauja Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, prenos iz Pauja Migaj raje z nami, odd. za razgibano življenje Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, kviz Arabski ples, izr.-nem. film Kdo bi vedel, zabavni kviz Polnočni klub Glasbeni spoti Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, posnetek iz Pauja Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub (Winx Club), risanka Mary-Kate in Ashley, risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 17. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 5. del TV prodaja Gorski zdravnik, 6. sez., 1. del TV prodaja Naša mala klinika, 7. sez., 3. del Gospodarica zlata, 1. sez., 6. del Resnične ljubezni, 1. sez., 18. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 6. sez., 2. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 17. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Mislim, da ljubim svojo ženo, ameriški film Ruby Sparks, ameriški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

30. septembra

06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Ali me poznaš: Jaz sem jesenski veter 07.05 Biba se giba, ris.

07.30 Kljukec s strehe, ris.

07.50 Studio kriškraš: Kam je izginil šopek?

08.15 Ribič Pepe: Kako izbrati pošteno 08.40 Mulčki, ris.

08.45 Firbcologi 09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice: OŠ Litija in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz 10.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.15 V svojem ritmu: Pop rock, dok. ser. za mlade 10.45 Ikar - sen o letenju, nemška dok. odd.

11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti 15.05 Odstrta mesta: Benetke, dok. ser.

16.00 DNK – Družina Na Kavču: družina Valdes 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zapeljevanje pogleda: Miha Štrukelj in Sašo Vrabič 17.50 Taksi, kviz z Jožetom 18.05 Sladko življenje z Rachel Allen: Osveženi recepti 18.35 Ozare 18.40 Kalimero, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Obe strani, koncert skupine Perpetuum Jazzile 21.40 Pogrešani dekleti, brit. nad.

22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Stratos, koprodukcijski film 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, utrip, šport, vreme 03.10 Info-kanal

06.30 07.00 08.25 09.30 10.05 10.35 11.25 12.35 13.45 14.25 15.00 17.10 18.10 20.25 21.20 23.10 00.30 01.45 03.25 05.30

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.30 7.45 8.00 8.50 9.15 9.40 10.05 10.20 11.15 12.10 12.45 13.00 13.40 16.40 18.55 18.58 20.00 21.30 21.45 0.00 2.15

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Veseli svatje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2510. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Pazi, klop!

Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Koncert Big band orkestra Slovenske vojske , gost: Vlatko Stefanovski 23.00 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.25 Videostrani, obvestila

Nedelja,

08.25 08.55 09.00 09.40 10.05 10.10 11.10 12.40 13.10 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 21.25 22.55 23.25 00.50

10 domačih Najboljše jutro Dober dan Med valovi Čarokuhinja pri atu: Dolenjska 10 domačih Čudovita Japonska, japonska nan.

Burkež Pavliha, dok. film Avtomobilnost Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: slalom na divjih vodah, polfinali, posnetek iz Pauja Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, prenos iz Pauja ECOnova Rally, reportaža Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: spust - sprint na divjih vodah, prenos iz Pauja Judo: svetovni pokal, posnetek iz Zagreba Francoska suita, koprod. film Lado Leskovar - 60 let na odru, gala koncert, 2. del Glasbeni spoti Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, posnetek iz Pauja Kajak-kanu - svetovno prvenstvo: spust - sprint na divjih vodah, posnetek iz Pauja Glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Oddbods, risanka Telebajski, risanka Robocar Poli I., risanka Smrkci, risanka Grozni Gašper, risanka Tačke na patrulji, risanka Ninja želve, risanka Ben 10 (Ben 10), risanka Beyblade (Beyblade Burst), risanka TV prodaja Zdravnica malega mesta, 4. sez., 1. del Zdravnica malega mesta, 4. sez., 2. del Ana kuha TV prodaja Kozmopolitska kuharica Rachel Khoo, angleška serija Znan obraz ima svoj glas, ponovitev Družabnica (Associate), ameriški film 24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Avto karaoke Silvestrovo v New Yorku, ameriški film Priklicano zlo, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Pazi, klop!

Ustvarjalne iskrice (212) Napovedujemo Popotniške razglednice: Ciper Koncert Big band orkestra Slovenske vojske , gost: Vlatko Stefanovski Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Ans.Vikend, Ans. Potep Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2511. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Mladen Grdović, posnetek koncerta Jutranji pogovori Strokovnjak svetuje: Delovno pravo Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

1. oktobra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.50 08.00 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.10 22.40 00.10 00.25 00.50 01.45

Čarli in Mimo, ris., Minka, ris.

Penelopa: Penelopa počiva, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Niko, ris. Čarli in Lola, ris.

Dinotačke, ris.

Leonardo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Vila Mila, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin Nedeljska maša, prenos iz župnije Štandrež v Italiji Na obisku Obzorja duha: Veselo oznanilo Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Ptuj 2017: 48. festival narodnozabavne glasbe Slovenije, 3. del, odd. TV Maribor Zabava, am. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, špan. nad.

Zgoraj brez: Silvo Petek Poročila, šport, vreme Ne brez nas!, dok. film Za lahko noč: Bravo orkester!, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

06.40 Duhovni utrip 07.10 Glasbena matineja 07.10 31. tekmovanje slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji: KD Pihalni orkester Ljubljana-Vič 07.45 Koroška poje: Milka Hartman 08.50 Koda, izob. odd.

09.30 Zapeljevanje pogleda: Miha Štrukelj in Sašo Vrabič 10.20 Čudovita Japonska, japonska nan.

11.45 Žogarija 12.15 Nekoč je bila dežela pridnih, dok. film 13.50 Čez planke: Mit o kralju Matjažu 14.45 Zvezdana: Srečna trinajstica 15.45 Ambienti 16.25 City folk: Zagreb, dok. odd.

16.50 Hišica v preriji, am. nad.

17.50 Rokomet (Ž) - kvalifikacije za EP 2018, Slovenija : Češka, prenos iz Celja 19.35 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Zagreba 20.25 Žrebanje Lota 20.35 Odstrta mesta: Firence, britanska dok. ser.

21.30 Avtomobilnost 22.00 Popravljena krivica, am. nad.

22.50 Anno Domini, am. nad.

23.45 Vikend paket 01.10 Glasbeni spoti 02.15 Rokomet (Ž) - kvalifikacije za EP 2018, Slovenija : Češka, posnetek iz Celja 03.35 Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.30 7.45 7.55 8.45 9.10 9.25 9.50 10.20 10.35 11.30 12.25 13.00 13.15 13.55 14.50 17.10 17.25 18.55 18.58 20.00 22.45 1.05 2.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Oddbods, risanka Telebajski, risanka Robocar Poli I., risanka Smrkci, risanka Grozni Gašper), risanka Tačke na patrulji, risanka Ninja želve, risanka Ben 10, risanka Ninjago mojstri Spinjitzu, risanka Beyblade, risanka TV prodaja Zdravnica malega mesta, 4. sez., 3. del Zdravnica malega mesta, 4. sez., 4. del Ana kuha TV prodaja Kozmopolitska kuharica Rachel Khoo, angleška serija Ženska džungla, 1. sez., 2. del Silvestrovo v New Yorku, ameriški film Avto karaoke, ponovitev Dan najlepših sanj, ponovitev 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Družabnica, ameriški film Justin Bieber Believe, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Pazi, klop!

09.40 Ustvarjalne iskrice (211), Pika Nogavička 10.00 2510. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2511. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj 11.50 Revija zmagovalcev festivalov narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori (2) 12.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.40 Skrbimo za zdravje, Hujšajmo zdravo 14.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.05 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio (5) 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans.Vikend, Ans. Potep 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Manoushe, Black diamond 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

2. oktobra

05.55 06.10 07.00 10.15 10.45 11.20 12.05 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.35 00.45 01.20 01.45 02.40

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.25 08.55 10.00 11.00 13.25 14.40 16.10 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 22.05 23.15 00.40

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Sladko življenje z Rachel Allen: Osveženi recepti 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres? Čudovita Japonska, japonska nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Vzgojni načrt Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi Z glasbo in s plesom: 08. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije Profil Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu: Reggae, dok. ser. za mlade Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Platforma Glasbeni večer: Satu Vänskä, Jane Gower in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Sprehodi v naravo: Cvet-Brstenje Mulčki, ris.

Slovenski vodni krog: Hubelj, dok. nan.

Pozabljeni Slovenci: Friedriger&Czeike, dok. film Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Ljudje in zemlja Polnočni klub Avtomobilnost Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Studio kriškraš Nagelj, japonska nad. Čez planke: Flamska Goljufija, dan. nad.

Luther, angleška nad.

Velikan, ki kleca, dok. film Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley, risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 18. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 6. del TV prodaja Gorski zdravnik, 6. sez., 2. del TV prodaja Naša mala klinika), 7. sez., 4. del Gospodarica zlata, 1. sez., 7. del Resnične ljubezni, 1. sez., 19. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 6. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 18. del Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 15. del Črni seznam, 3. sez., 2. del Grimm, 3. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2511. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop Corn: Manoushe, Black diamond Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Regionalne novice Miss Universe Slovenija 2017 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Branko Petre, župan Občine Vojnik Regionalne novice Ans. Štrk, posnetek koncerta 1. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

17.55 18.00 18.30 18.35 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.15 23.40

Sreda,

3. oktobra

05.45 05.50 07.00 10.05 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.45 15.00 15.35 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.45 01.10 01.35 02.25

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha: Veselo oznanilo Čudovita Japonska, japonska nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Kino Fokus Lučka, odd. TV Lendava Studio kriškraš Ribič Pepe Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Poldi, ris.

Niko, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Broadchurch, brit. nad.

Bašar - Gospodar kaosa, dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pričevalci: Virgil Gomizelj, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

16.30 17.00 18.00 19.00 19.20 20.00 20.55 21.30 23.15 00.10

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Martina in ptičje strašilo: Jesen Ali me poznaš: Jaz sem jesenski veter Žogarija Slovenski vodni krog: Borovniščica, dok. nan.

Village Folk: Kokoš iz Padove, dok. ser.

Zgodovina arhitekture, dok. ser.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Obe strani, koncert skupine Perpetuum Jazzile Čarokuhinja pri atu: Zasavje Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Iz popotne torbe, odd. za otroke Nagelj, japonska nad. Človeški laboratorij, dok. ser.

Prava ideja Vera, britanska miniser.

Večer v Palladiumu (II.) Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.20 2.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley, risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 19. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 7. del TV prodaja Gorski zdravnik, 6. sez., 3. del TV prodaja Naša mala klinika), 7. sez., 5. del Gospodarica zlata, 1. sez., 8. del Resnične ljubezni, 1. sez., 20. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 6. sez., 4. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 19. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 16. del Črni seznam, 3. sez., 3. del Grimm, 3. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami, Branko Petre, župan Občine Vojnik Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Popotniške razglednice: Ciper Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved jeseni Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2512. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Spomini na preteklo dobo, FRANC RAJŠTER Napovedujemo Velenje, mesto rocka: Utrip, Oko Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.20 08.50 09.20 09.45 10.30 11.30 12.20 14.40

11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.55 21.00 21.55 22.55 23.25

4. oktobra

05.45 05.50 07.00 10.05 11.15 11.50 12.25 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.20 01.45 02.35

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.25 08.55 09.25 10.10 11.00 11.50 14.10 15.15 16.35 18.00 19.00 19.30 19.50 20.05 20.05 20.50 20.55 21.15 22.10 00.30

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 10.55 11.20 11.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.05 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Platforma Čudovita Japonska, japonska nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Zgoraj brez: Silvo Petek Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Litija in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dinotačke, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Jack, nem. f.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet Turbulenca, izob. odd., pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Studio Kriškraš: Čarovnik Lučka, odd. TV Lendava Slovenski vodni krog: Lobnica, dok. nan.

10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Vikend paket Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Firbcologi Nagelj, japonska nad. Žrebanje Lota Na utrip srca Zvoki mesta M., dok. film Moj klasični hit: Darko Đurić Na lepi modri Donavi (Dunajski operetni orkester) Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izob. film Che: prvi del - Argentinec?, koprod. film Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Lego Nexo vitezi (Lego Nexo Knights), risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 20. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 8. del TV prodaja Gorski zdravnik, 6. sez., 4. del TV prodaja Naša mala klinika), 7. sez., 6. del Gospodarica zlata, 1. sez., 9. del Resnične ljubezni, 1. sez., 21. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 6. sez., 5. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 20. del Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 17. del Črni seznam, 3. sez., 4. del Grimm, 3. sez., 19. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2512. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Spomini na preteklo dobo, Franc Rajšter Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Župan z vami, Branko Petre, župan Občine Vojnik Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (213) Žogarija, Cerknica Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 120 let PGD Velenje, dokumentarni zapis Regionalne novice Pop Corn Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 21

MODIANO, Patrick: Da se ne izgubiĹĄ tu okrog

VELENJE ÄŒetrtek, 28. september 9.00

od – Odrasli / 821-311.2 – DruŞbeni romani

9.00

Francoski nobelovec ima v slovenĹĄÄ?ino do sedaj prevedene Ĺže ĹĄtiri knjige. Da se ne izgubiĹĄ tu okrog je knjiga, ki je izĹĄla Ĺže leta 2014, vendar smo pri nas dobili prevod ĹĄele letos. Samotarski in malce poseben pisatelj Jean izgubi svojo beleĹžko z naslovi, to pa najde in mu jo vrne skrivnosten pariĹĄki par.

Ob tem ga opozorita na neko ime v beleĹžki in ga vpraĹĄata, od kod pozna tega Ä?loveka.

11.00 13.00 15.30

ga PrimoĹža SuhodolÄ?ana o Ĺželjah, trdem treningu, vzponih in padcih odliÄ?nega slovenskega koĹĄarkarja Gorana DragiÄ?a in o tem, kako postaneĹĄ zmajska legenda.

LITCHFIELD, David: Medved in klavir ml – Mladina / C–Sz – Cicibani – Slikanice zaboj

Jean tako zaÄ?ne brskati po svojem spominu in na plan zaÄ?nejo prihajati slike, ki so bile dolgo Ä?asa potlaÄ?ene nekje globoko v njegovi notranjosti. Razkrivati se zaÄ?ne tanÄ?ica skrivnosti iz preteklosti in kaj hitro se znajde celo sredi nerazreĹĄenega zloÄ?ina.

STARK, Ulf: Ko mi je oÄ?ka pokazal vesolje ml – Mladina / C–Sz – Cicibani – Slikanice zaboj Ko zdruĹžita moÄ?i priznani in veÄ?krat nagrajeni ĹĄvedski pisatelj za otroke in mladino, Ulf Stark, ter izjemna ilustratorka Eva Erikson, ne more nastati drugega kot izjemna slikanica. ÄŒeprav je dogajanje zgodbe Ä?asovno postavljeno v okvir enega veÄ?era, ko Ĺželi oÄ?ka sinu pokazati vesolje, pa je pisatelju mojstrsko uspelo prikazati cel spekter Ä?ustev, ki jih oÄ?e goji do sina.

OdliÄ?no je opisana tudi njegova Ĺželja preĹživeti veÄ?er v druĹžbi sina, ko okrog njiju ni nobenega moteÄ?ega dejavnika, obdaja ju zgolj narava.

SUHODOLÄŒAN, PrimoĹž: Goran, legenda o zmaju

21

PRIREDITVE

28. septembra 2017

TenkoÄ?utna pripoved o medvedu, ki nekega dne sredi gozda najde star in zapuĹĄÄ?en klavir, ki pa sÄ?asoma postane zanj nepogreĹĄljivi del vsakdana. Izjemna ilustracija prikaĹže, kako se medved skozi prehajanje letnih Ä?asov naveĹže na klavir. V igranju postaja vedno bolj suveren in uspeĹĄen in kaj kmalu dobi vabilo velikih glasbenih hiĹĄ po svetu. Ĺ˝elja po odkrivanju sveta je premoÄ?na in medved zapusti gozd in odrine v ĹĄirni svet. Kmalu pa ugotovi, da slava in veliko obÄ?instvo nista najbolj pomembni stvari v Ĺživljenju.

DIRMBEK, Jernej: Pevci pozabljenih pesmi od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani KnjiĹžni prvenec najhudomuĹĄnejĹĄega peresa pri glasbeni skupini Mi2, kot je zapisno na zadnji platnici knjige, prinaĹĄa dogajanje v manjĹĄem slovenskem mestecu, Podgorju. Opogumljeni od dobre vinske kapljice se nekega dne v eni izmed zidanic dobi nekaj prijateljev. Da ne bi samo pili in jedli, obÄ?asno kaj tudi zapojejo. Glas o prijetnem druĹženju se kaj hitro razĹĄiri in kmalu je pevcev, ki se jim Ĺželijo pridruĹžiti, Ĺže za lep pevski zbor. To njihovo druĹženje pa gre v nos lokalnemu mesarju, ki je sicer navajen, da je vedno vse po njegovem. Seveda je dobro zapisan tudi pri Ĺžupanu. Ko se pevci odloÄ?ijo prirediti manjĹĄi koncert na prostem, se mesar odloÄ?i, da ga bo za vsako ceno onemogoÄ?il. Pronicljiva satira o Ĺživljenju malega Ä?loveka, mestnih veljakih in dogajanju v sodobni druĹžbi. đ&#x;”˛

Metka Pivk Srdić

ml – Mladina / C–Sz – Cicibani – Slikanice zaboj ÂťVsi vemo, da zmaji v pravljicah letijo. Da bruhajo ogenj in varujejo skriti zaklad. Vsi tudi vemo, da se zaradi pravljic o zmajih otrokom svetijo oÄ?i. Vendar je samo en zmaj, ki leti, bruha ogenj in varuje zaklad, medtem ko igra koĹĄarko. In je resniÄ?en, Ä?eprav je v pravljici. In zaradi pravljice o tem zmaju se vam bodo zasvetile oÄ?i.ÂŤ SimpatiÄ?na slikanica izpod peresa prekaljene-

17.00 17.00 19.00 19.19 19.30

Dom kulture Velenje, sprejemna pisarna ZaÄ?etek vpisovanja novih abonentov Festivala Velenje v sezoni 2017/2018 Ljudska univerza Velenje Z Barsi do boljĹĄega poÄ?utja, predavanje in delavnica Ljudska univerza Velenje Medgeneracijske ustvarjalnice, ples Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma, slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine Ljudska univerza Velenje Ĺ ahiranje Velenjski grad Potapljanje ladjic - velika igra in ogled razstave maket bojnih ladij Galerija Velenje Odprtje KU-KU galerije in ustvarjalne delavnice Zakaj?

Vila Bianca Ĺ˝upanov sprejem ob svetovnem dnevu turizma KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Alzheimer cafe, predavanje Dom kulture Velenje, velika dvorana UÄ?inek kobilice, gledaliĹĄka predstava KD GledaliĹĄÄ?e Velenje

Petek, 29. september 9.00

SonÄ?ni park, Vila RoĹžle 44. Mala Napotnikova kiparska

Sprejem��r���eni��o�p��kov���s��lt���eton) Pro��j��reciklir�ni���r���eni��o�p��kov �iper�prevozi Nizke��r��nje���S�n�cije�pl�zov�������enje�o�jektov MoŞnost�n�jem��kompresorjev�in�m�nj�e��r���ene�me��niz�cije� �n��ij��i���Ş��e��vi�r��plo��e��v�lj�rji��vo�ne��rp�lke��rez�lniki�z���s��lte�in��etone������)�

Sobota, 30. september 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.00 Dom krajevne skupnosti Konovo IV. meddruĹĄtveni pikado turnir ob prazniku mestne obÄ?ine Velenje 9.00 Titov trg, Velenje Podjetno Velenje se predstavi 9.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 10.30 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: lutkovna predstava Dinozavri?!

Nedelja, 1. oktober

Torek, 3. oktober 10.00 Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi, sproĹĄÄ?eno uÄ?enje italijanskega jezika 10.00 Ljudska univerza Velenje Numerologija, odkrivanje centrov moÄ?i posameznika s pomoÄ?jo ĹĄtevil 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Pogovarjaj se z mano 18.00 Dom kulture Velenje Ĺ˝upanov sprejem za starejĹĄe

Sreda, 4. oktober 9.00 16.00

17.00 17.30

14.00 Kelherjev kozolec, Ĺ kale pri Velenju Jesen na vasi - razstava pridelkov, zabavne igre in pokuĹĄine 16.00 Velenjski grad Strokovno vodenje po razstavi Svetloba, ujeta v kamen 17.00 RdeÄ?a dvorana Liga prvakov, Gorenje Velenje: Skjern Handbold

Ponedeljek, 2. oktober 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica ZvoÄ?na kopel, sprostitev ob zvokih gongov

19.00 19.19

Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a niÄ? namesto vas; pogovorne urice DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga: Odvisnost od sladkorja, delavnica KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic: Zgodba o ZeliĹĄÄ?arici Dom kulture Velenje, mala dvorana KamiĹĄibajsko popoldne za najmlajĹĄe, pripovedovanje zgodb ob Tednu otroka Velenjski grad Predstavitveni veÄ?er Kulturnega druĹĄtva MedĹžimurje Velenje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Harmonizacija energetskega in fiziÄ?nega telesa, delavnica

Ĺ OĹ TANJ

13.00 Vila Mayer NekoÄ? je stal MaÄ?ji grad 19.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom

Petek, 29. september 10.00 Vila Mayer odprtih vrat Vile Mayer 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Osrednja slovesnost ob obÄ?inskem prazniku s podelitvijo priznanj

Sobota, 30. september 10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat ob obÄ?inskem prazniku za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 29. september 21.00 Prireditveni prostor MC Ĺ martno ob Paki (v primeru slabega vremena v kulturnem domu) ZakljuÄ?ek Poznopoletnega festivala 2017: Rock koncert Prismojeni profesorji bluesa & Fed Horses & Shadows Play

Nedelja, 1. oktober 8.00

MC Ĺ martno ob Paki Meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi , holesterola in trigliceridov

Ponedeljek, 2. oktober 19.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Redno meseÄ?no sreÄ?anje SvetniĹĄke skupine Liste za napredek obÄ?ine

ÄŒetrtek, 28. september

Lunine mene

Ĺ˝e 44. Mala Napotnikova kiparska kolonija Velenje, 29. septembra – Jutri in v soboto bo MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje pred vilo RoĹžle organizirala 44. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Na prosto temo bodo 3-Ä?lanske skupine iz osnovnih ĹĄol pod vodstvom mentorjev delale montaĹžne lesene kipe oz. plastike in inĹĄtalacije.

Uradni zaÄ?etek kolonije bo jutri ob 9. uri, zakljuÄ?ek pa v soboto ob 14. uri, ko bodo vsa nastala dela razstavili. Kiparsko kolonijo bodo izvedli v vsakem vremenu. đ&#x;”˛

Gost bo Ĺ tefan Kac Ĺ oĹĄtanj, 28. septembra – Danes ob 18. uri bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem pripravili Klepet pod Pustim gradom. Tokrat bo gost klepeta Ĺ tefan Kac, Ĺ oĹĄtanjÄ?an, znan po svojem aktivnem udejstvovanju v veÄ? ĹĄportnih panogah. Igral je rokomet, nogomet in koĹĄarko. Najdlje je vztrajal v rokometu, saj je bil tako v Ĺ oĹĄtanju kot Velenju tudi rokometni trener. Pogovorni veÄ?er bo vodil kustos Muzeja usnjarstva na Slovenskem Jernej Hozjan.

Repriza predstave UÄ?inek kobilice Velenje, 28. septembra – Nocoj bo KD GledaliĹĄÄ?e Velenje uprizorilo reprizo gledaliĹĄke predstave Roka VilÄ?nika UÄ?inek kobilice. V veliki dvorani

bĹĄ

Festival Velenje vpisuje nove abonente Velenje, 28. septembra – Po te, ko so v Festivalu Velenje v zaÄ?etku septembra k vpisu abonmajev za novo sezono povabili stare abonente, bodo od danes dalje vpisovali nove. V vseh abonmajih ĹĄe imajo prostor, vpis pa poteka v velenjđ&#x;”˛ skem domu kulture.

velenjskega kulturnega doma se bo predstava, v kateri igralci iĹĄÄ?ejo odgovor, ali je identiteta spola osebno prepriÄ?anje, kulturno ustvarjena ali stvar notranjega gona, ki ga ne moremo nadzirati, zaÄ?ela ob 19.30. Predstava v reĹžiji Dejana Spasića je navduĹĄila povsod, kjer so jo igrali, danes pa jo bodo na oder postavili tako za tiste, ki je ĹĄe niso videli, kot za tiste, ki bi se ji radi ĹĄe enkrat nasmejali.

Vodstvo po gostujoÄ?i razstavi Velenje, 1. oktobra - V nedeljo bodo na Velenjskem gradu ob 16. uri pripravili strokovno vodstvo po gostujoÄ?i razstavi Svetloba, ujeta v kamen, ki ga bo pripravil njen avtor, dr. Miha JerĹĄek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. đ&#x;”˛

bĹĄ

28. septembra, ob 4:53, prvi krajec

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 28.9., BiotrĹžnica • Petek, 29.9., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 1.10., od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Zlato rumen list • Festival deĹžnikov – dobrodelna razstava, 9. – 22. oktober • 29. 10. 2017 ob 13. uri, na osrednjem prostoru - Moja luna v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Ĺ aleĹĄki aeroklub LajĹĄe TopolĹĄica 207 c

KOĹ ARKAR NAJ BO

�������i����p�evozniťtvo�in������eniťtvo����o�o� Sko�no�p�i��oťt�n����������oťt�n�����S�������������� e-poťt���������i������i���o�

kolonija 15.30 Ljudska univerza Velenje Igranje priljubljenih iger s kartami 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Predstavitev knjig Ĺ aleĹĄki razgledi 14 in Ĺ aleĹĄki razgledi 15

Mladinski film, 82 minut (Slovenija) ReĹžija: Boris PetkoviÄ?

Igrajo: Klemen Kostrevc, Ana Maria MitiÄ?, Matija Brodnik, Gaja FilaÄ?, Marko Miladinović, Lado BizoviÄ?ar, MatjaĹž JavĹĄnik Petek, 29. 9., ob 18.00 – premiera in pogovor s filmsko ekipo Sobota, 30. 9., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 1. 10., ob 18.00 Ponedeljek, 2. 10., ob 19.00 – mala dvorana

LEGO NINJAGO FILM The Lego Ninjago Movie, animirana akcijska komedij, 100 minut (ZDA), podnapisi ReĹžija: Charlie Bean, Paul Fisher Igrajo: Jackie Chan, Justin Theroux, Dave Franco, Olivia Munn, Fred Armisen, Michael Pena Sobota, 30. 9., ob 18.00

Nedelja, 1. 10., ob 16.00, 3D – otroťka matineja Ponedeljek, 2. 10., ob 18.15, 3D

AMERIŠKI MORILEC American Assasin, akcijski vohunski triler, 111 minut (ZDA) ReŞija: Michael Cuesta Igrajo: Dylan O’Brien, Michael Keaton, Taylor Kitsch Sobota, 30. 9., ob 20.15 Nedelja, 1.10., ob 20.00

TISTO It, animirana akcijska avantura, 90 minut (ZDA) Grozljivka, 135 minut (ZDA) ReĹžija: Andres Muschietti Igrajo: Bill Skarsgard, Jaeden Lieberher, Jeremy Ray Taylor, Sophia Lillis Petek, 29. 9., ob 20.30 Sobota, 30. 9., ob 22.15

KVADRAT The Square, komiÄ?na drama, 142 minut (Ĺ vedska, NemÄ?ija, Francija, Danska) ReĹžija: Ruben Ă–stlund Igrajo: Claes Bang, Elisabeth Moss, Dominic West, Terry Notary, Christopher Laessø Petek, 29. 9., ob 19.30 – mala dvor.

Sobota, 30. 9., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 1.10. ob 19.00 – mala dvor.

SLEDI V SNEGU Wind River, triler, 107 minut (VB, Kanada, ZDA) ReĹžija: Taylor Sheridan Igrajo: Elizabeth Olsen, Jeremy Renner, Jon Bernthal, Martin Sensmeier, Graham Greene Ponedeljek, 2. 10., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Info: 041 470 340

ď‚&#x; Ĺ ola jadralnega

letenja ď‚&#x; Piknik prostor

ObÄ?ankam in obÄ?anom Ä?estitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj!

Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

28. septembra 2017

Nagradna križanka »Galeb«

RADIO VELENJE Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o.

Tekstilna hiša Velenje Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23 www.galeb-trade.si

Nudimo Vam: perilo nogavice pižame kopalke bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov.

Galeb * Triumph * Lisca * Calida * Pounje * Snelly Prijazno vabljeni!

Zdravniški nasveti, gostja: predstojnica Oddelka za medicinsko rehabilitacijo v Splošni bolnišnici Celje, prim. asi. mag. Lidija Plaskan, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine. Tema: mišičnokostna obolenja.

ČETRTEK, 28. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 29. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 30. septembra

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 2. oktobra 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €).

Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

Nagrajenci nagradne križanke Vzajemna, objavljene v tedniku Naš čas, 14. septembra 2017 so:

PROD A MEH JA KMETI A J 041 8 NIZACIJE SKE 13 94 9

• Eva Velunšek, Kersnikova 21, 3320 Velenje • Zlatko Kok, Prešernova 7 B, 3320 Velenje • Lada Jelen, p.p. 531, 3323 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: PREDVIDIMO NEPREDVIDLJIVO

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

ODPELJEŠ DANES, PLAČAŠ NOVEMBRA!

SADJARSTVO TURN Delovni čas: pon – pet od 12.00 do 16.00 ure

VSE ZA VINOGRADNIKE - MLINI ZA GROZDJE - SODI INOX (od 12 do 300 l) - KADI (od 85 do 1000 l) že od PELETI 3,81 € - ENOLOŠKA SREDSTVA LESNI, 15 kg - BRENTE, VEDRA, že od SUHA BUKOVA - ŠKARJE ZA TRGATEV...

DRVA 124,95 € (1x1x1,8 m) Čestitamo za praznik

Z vami in za vas!

občine Šoštanj.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 1. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 2. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 3. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 4. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 18. do 24. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 18. do 24. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 18. do 24. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. do 24. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 28. 9. 2017, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI NUDIM

RAZNO

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

SEDEŽNO GARNITURO, 180 x 255 zelo ugodno prodam. Gsm: 041 499 189

IĹ ÄŒEM IĹ ÄŒEM SOPLESALKO, starejĹĄo, resno, za vadbo druĹžabnih plesov.

Gsm: 040 306 497

STIKIPOZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve iz vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KORUZO za silaŞo ali za zrnje, 1 HA, prodam. Gsm: 031 350 928 ŽGANJE, KROMPIR, beli in desiree, prodam. Gsm: 051 388 874

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

28. septembra 2017

Ĺ˝IVALI TELIÄŒKA sivorjavega in Ä?rno-belega, stara tri tedne, ter kravo sivko, brejo sedem mesecev, prodam. Tel. 03 589 35 78 MALE KOKOĹ I in peteline - izredno lepe, prodam. Gsm: 031 350 928 NESNICE, ki so cepljene in peteline, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 1. oktobra od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

NEPREMIÄŒNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiĹĄi v pritliÄ?ju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.

TRISOBNO pritliÄ?no stanovanje, 89 m2, v Ĺ oĹĄtanju, ugodno prodam ali oddam. Informacije na Gsm: 041 510 163

od 29. 9. do 5. 10.

- 29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski uÄ?itelj in narodopisec Fran MlinĹĄek; - 29. septembra 1974 so sveÄ?ano odprli novo asfaltirano cesto na Konovo; - 29. septembra 1978 se je rodil slovenski in velenjski raper BoĹĄtjan ÄŒukur z vzdevkom Âť6pack Ä?ukurÂŤ; - 29. oktobra 2000 so na sveÄ?ani seji ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj posmrtno podelili naziv Ä?astnega obÄ?ana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viktorju Kojcu; - zadnji dan septembra je praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki ga Ĺ oĹĄtanjÄ?ani praznujejo v spomin na najstarejĹĄo ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trĹĄkih pravic

Ĺ oĹĄtanju; listino je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski; - 29. in 30. septembra 1979 je bila v velenjski obÄ?ini velika akcija NNNP (NiÄ? nas ne sme presenetiti), v kateri so sodelovali domala vsi prebivalci tedanje obÄ?ine Velenje; - 1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvrĹĄnega sveta Aleksandra RankoviÄ?a, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupĹĄÄ?ine Franca LeskoĹĄka – Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid IljiÄ?

BreĹžnjev; med gosti so priÄ?akovali tudi predsednika Jugoslavije Josipa Broza – Tita, ki pa ga v Velenje ni bilo; - 1. oktobra 1986 je zaÄ?ela delovati velenjska Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje; - 1. oktobra 1991 so v Ĺ oĹĄtanju zaprli hotel Kajuhov dom;

Ĺ oĹĄtanj (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 1. oktobra 2003 v prostorih Premogovnika Velenje 22 druĹžbenikov podpiĹĄe druĹžbeno pogodbo o ustanovitvi druĹžbe Golte, d. o. o. Za direktorja imenujejo Ernesta KovaÄ?a; - 2. oktobra 1977 so sveÄ?ano odprli nov gasilski dom v Ĺ martnem ob Paki; - prva oddaja Radia Velenje, na ultrakratkovalovnem podroÄ?ju na frekvenci 88,9 megaherzov, je bila kljub nedokonÄ?anemu studiu Ĺže v soboto, 5. oktobra

1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno prenaĹĄali sveÄ?ano zasedanje velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine, s ploĹĄÄ?adi pred njim pa osrednjo proslavo ob obÄ?inskem prazniku; - oktobra leta 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na kriĹžiĹĄÄ?u Ĺ aleĹĄke in KidriÄ?eve ceste ter na kriĹžiĹĄÄ?u proti Gorici. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Postanite naroÄ?nik Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

• Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, KONOVO, 227,9 m2, zgrajena l. 1981, 2.000 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI iv izd.

Cena: 149.000 â‚Ź

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE • Prodaja, hiĹĄa, samostojna: Ĺ KALE, HRASTOVEC, 219,5 m2, adaptirana l. 2006, 557 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI iv izd.

Cena: 120.000 â‚Ź

ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je or-

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

VET. POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

T.: 03 8911 146, deĹž. gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

Upravna enota Velenje

POROKE

Vitomir Žlabornik, Trubarjeva ulica 7, Velenje, in Darja Kriťtof, Trubarjeva ulica 7, Velenje Boťnjaković Muhamed, Banovići bb., Treťtenica in Omerović Selma, Kardeljev trg 4, Velenje

SMRTI JoĹžefa Lesjak, roj. 1934, Velenje, PireĹĄica 19A

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

ZAHVALA Poslovila se je naĹĄa draga mama in babica

Na voljo smo vam

24ur/dan

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

MARIJA SEVÄŒNIKAR POGREBNO POKOPALIĹ KA SLUĹ˝BA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

(DeŞurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 30. 9. - 1. 10. – Nevenka MITROVA, dr. dent. med.

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

ÂťUSARÂŤ

ZOBOZDRAVNIKI

080 80 34 w w w. k p - v e l e n j e . s i

POGREBNE STORITVE

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

GIBANJE prebivalstva

8. 12. 1936 – 24. 9. 2017

Dobrota tvojih rok ne mine, Ä?as ohranja nam spomine.

In hvaleĹžna misel nate. (neznani avtor)

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli soĹžalje, soÄ?ustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njeni sestri Ivanki za vso nesebiÄ?no pomoÄ?.

Ĺ˝alujoÄ?i hÄ?erki Vida in Helena in sin Marjan z druĹžinami

NaĹĄ ­Ä?as, 28. 9. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 24

Volivci so se odloÄ?ili za drugi tir

Praznik luÄ?i v spomin na potopljeno DruĹžmirje

Slovenija, 24. septembra - Volivci so po neuradnih delnih izidih na referendumu podprli zakon o drugem tiru. Zanj je ob nekaj nad 20-odstotni volilni udeleĹžbi glasovalo skoraj 53,5 odstotka volilnih upraviÄ?encev, proti pa 46,5 odstotka.

Poglejmo, kako je bilo na naĹĄem obmoÄ?ju.

Velenje je razdeljeno v dva okraja. V sedmem, ki zajema veÄ?ino obÄ?ine Velenje, razen zahodnega dela je 16.554 volilnih upraviÄ?encev. Volitev se je udeleĹžilo 19,44 odstotka volivcev. Za uveljavitev zakona jih je glasovalo

Po gladini Ĺ oĹĄtanjskega jezera zaplavalo 10.000 sveÄ?k v jajÄ?nih lupinah Pogled na plavajoÄ?e luÄ?ke je bil veliÄ?asten. (foto: Janja KoĹĄuta – Ĺ pegel)

Ĺ oĹĄtanj, 23. septembra – Spominu na pod Ĺ oĹĄtanjsko jezero potopljeno vas DruĹžmirje se v Ĺ oĹĄtanju poklonijo s Praznikom luÄ?i, ko po gladini jezera spustijo na tisoÄ?e priĹžganih sveÄ?k v jajÄ?nih lupinah, obenem pa obudijo legendo o knezu Tresimirju, ki naj bi pred stoletji poselil to naselje. PrviÄ? so Praznik luÄ?i pri-

pravili leta 1997, za njim sta bila ĹĄe dva, potem pa je sledil premor vse do leta 2015, ko so praznik na pobudo Valentina Hendla, Ljubice Donko in Ĺ ole zdravja znova obudili. Zadnji dve leti dogodek pripravlja Zavod za kulturo ob sodelovanju TuristiÄ?no olepĹĄevalnega druĹĄtva in Ĺ ole zdravja Ĺ oĹĄtanj in sodi v okvir

prireditev ob obÄ?inskem prazniku. Letos je po gladini jezera zaplavalo 10.000 luÄ?k. Za to imata glavno zaslugo Valentin in Alojzija Heindl, ki sta zbrala jajÄ?ne lupine (prispevali so jih v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj in slaĹĄÄ?iÄ?arni Lili, les za podstavke je podarilo Lesarstvo MeĹĄiÄ?) in vanje vlila vosek. đ&#x;”˛

mkp

Manj ponudnikov, manj obiskovalcev Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 23. septembra – V spletu prireditev ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je naĹĄel svoje mesto tudi tradicionalni Ĺ mihelov sejem. Je eden od treh, ki jih organizira lokalna skupnost na leto.

pa izvemo: ÂťPonudba in obisk sta res nekoliko skromnejĹĄa, razlog za slabo voljo pa ne moreta biti. Ljudem je najbolj prav takrat, kadar lahko zastonj pijejo in jedo. Danes pa tega ni in temu primerni so komentarji. ÄŒe ga ne bi bilo, ne bi bilo prav, ker pa je, pa spet kaj ni dobro.ÂŤ

jo. Znova je zaĹživel leta 1998 na pobudo Majde Menih, ki je bila takrat predsednica TuristiÄ?ne zveze ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Sam je bil takrat predsednik ĹĄoĹĄtanjskega turistiÄ?nega druĹĄtva in njeni ideji je z veseljem prisluhnil. ÂťVesel sem, ker ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj kot organizatorica dogodka ohranja to

Ĺ mihelov sejem v Ĺ oĹĄtanju ima dolgoletno tradicijo

Na Trgu svobode postavljene stojnice so ponujale obiskovalcem predvsem izdelke domaÄ?e obrti ter kulinariÄ?ne dobrote: od domaÄ?ega kruha, suhomesnatih izdelkov do diĹĄeÄ?ih, doma izdelanih mil in igraÄ? za otroke. Trgovanje je bilo kar Ĺživahno, ĹĄe bolj Ĺživahni pa so bili komentarji nekaterih udeleĹžencev: ÂťVsako leto je slabĹĄe, slabĹĄi obisk, cene pa vsako leto bolj navite. ÂťTa praviÂŤ so godbeniki Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj, ki poskrbijo za to, da je druĹženje z znanci prijetnejĹĄe.ÂŤ Tudi mnenje, da Trg svobode nima duĹĄe in da bi bilo sejemsko dogajanje zanesljivo bolj Ĺživahno na nekdanjem glavnem trgu, smo sliĹĄali. Ko povpraĹĄamo nekatere, ali sta res obisk in ponudba skromnejĹĄa v primerjavi z minulimi in ali sta lahko razlog za nezadovoljstvo,

Justika Medved, ki se je mudila pri stojnici z doma izdelanim nakitom, je pritrdila oceni o manj ponudnikih in manj obiskovalcih sejma, a je dodala: ÂťTo me toliko ne moti, bolj to, da so ljudje tako zadrĹžani, zaprti vase.

Izgovorov za to, da se druĹžabnega dogodka, kot je sejem, ne udeleĹžijo, imajo kolikor hoÄ?eĹĄ.

Sama sem priĹĄla bolj zaradi druĹženja, da sreÄ?am prijatelje, znance, ki jih sicer ne sreÄ?am pogosto.ÂŤ Rajko Zaleznik je povedal, da ima sejem dolgoletno tradici-

tradicijo na prostoru, ki je lepo urejen in veÄ? kot primeren za raznovrstne prireditve. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani smo lahko na ta naĹĄ trg zelo ponosni. Ob tej priloĹžnosti bi se zahvalil tudi vsem, ki so sodelovali na sejmu in s tem pokazali spoĹĄtovanje do farnega zavetnika sv. Mihaela. Sam sem zadovoljen s ponudbo na stojnicah. Res pa je, da bi lahko v prihodnje sejem nadgradili z nekaterimi domaÄ?imi opravili, navadai, predstavitvijo nekaterih rokodelskih poklicev ... Ne bi bilo slabo, Ä?e bi vkljuÄ?ili ĹĄe kakĹĄne delavnice na to temo, na katerih bi sodelovali uÄ?enci naĹĄe osnovne ĹĄole in dijaki ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje.ÂŤ Poleg Zarje so za kulturno noto dogodka poskrbeli tudi godbeniki iz Strassa iz sosednje Avstrije. đ&#x;”˛

1.902 (59,05 odstotka), proti pa 1.319 (40,95 odstotka) volivcev.

Zahodni del Velenja, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki volijo v osmem volilnem okraju, ki ima 17.578 volilnih upraviÄ?encev. Referenduma se jih je udeleĹžilo 20,81 odstotka.

Za jih je glasovalo 2.098 (57,78 odstotka), proti pa 1.533 (42,22 odstotka). V obeh volilnih okrajih so bili volivci torej za uveljavitev zakona. Proti so glasovali na voliĹĄÄ?ih v Ĺ entilju, Belih Vodah, Ravnah (v osnovni ĹĄoli), Skorno Florjanu (v gostiĹĄÄ?u Acman) in v Zavodnjah.

Zgornja Savinjska dolina ima

13.860 volilnih upraviÄ?encev.

Glasovalo jih je 20,74 odstotka.

Za jih je bilo 1.401 (48,99), proti pa 1.459 (51,01). V tem volilnem okraju so bili torej proti uveljavitvi zakona.

Poglejmo skupaj ĹĄe Celjsko volilno enoto, v katero se vkljuÄ?ujemo. Skupaj ima 215.505 volilnih upraviÄ?encev, glasovanja se jih je udeleĹžilo 43.276, kar je 20,08 odstotka. Za uveljavitev zakona se jih je izreklo 23.784 (55,28 odstotka), proti pa 1533 (44,72 odstotka). đ&#x;”˛

mz

Majhni otroci – dva velika teka Za 2. Skazin dobrodelni tek Otrok otroku ob Velenjskem jezeru je prijavljenih kar 700 otrok!

Velenje – V soboto, 30. septembra, bo ob Velenjskem jezeru zelo Ĺživahno. Kar 700 prijavljenih otrok bo tam, z njimi bodo njihovi starĹĄi, dedki, babice, navijaÄ?i, podporniki, prijatelji v dobrosrÄ?nosti in vsi, ki jih povezuje delo z mladimi plavalci skupine DelfinÄ?ki Plavalnega kluba Velenje z downovim sindromom, ki se odpravljajo v Pariz na evropsko prvenstvo.

Organizatorji raÄ?unajo na veÄ?

kot 2.000 obiskovalcev, ki jih Ä?aka celovit druĹžinsko-ĹĄportni program. Vremenska napoved je obetavna, zato ĹĄe posebej vabljeni vsi, Ä?etudi le kot gledalci.

Prve tekaÄ?e organizatorji priÄ?akujejo Ĺže od 8.30 dalje, uradni program pa se bo priÄ?el ob 9.30, ko bo udeleĹžence v imenu organizatorjev pozdravila Tanja Skaza. Sledilo bo kratko, a vroÄ?e glasbeno ogrevanje z Manco Ĺ pik, Ĺže ob 9.45 pa bo mikro-

fon vzel v roke Jure KoĹĄir, ki bo malÄ?ke pripravil na tek s pravilnim razgibavanjem in ĹĄportnim ogrevanjem. Tek se bo zaÄ?el ob 10.15, starostne skupine pa si bodo sledile v 15-minutnih intervalih, od najmlajĹĄih do otrok s posebnimi potrebami. ZakljuÄ?ek tekaĹĄkega dela je naÄ?rtovan ob 11.20, podelitev donacije DelfinÄ?kom bo ob 11.50, temu pa bo sledil ĹĄe druĹžabni program. đ&#x;”˛

mkp

Prva trgatev modre kavÄ?ine Ĺ martno ob Paki, 21. septembra – Na ploĹĄÄ?adi pred knjiĹžnico v Ĺ martnem ob Paki so pred dvema letoma zasadili potomko najstarejĹĄe vinske trte na svetu – modro kavÄ?ino, pred tednom dni pa pripravili prvo trgatev.

Skrbnik trte in predsednik DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki Peter Krajnc je bil s pridelkom zadovoljen. ÂťGlede na to, da je trta stara dve leti, je devet grozdov odliÄ?na letina.

Grozdi so zdravi, sladkorna stopnja je dokaj visoka in odloÄ?itev, da bomo pridelek ponudili obiskovalcem prve trgatve, je logiÄ?na. Da bi tudi v naslednjih letih pridelali toliko, da bi grozdje Ĺže lahko stisnili, je nemogoÄ?e. 10 let namreÄ? potrebuje trta, da je v polni rodnosti, en trs pa tudi ne more dati ne vem kaj,ÂŤ nam je povedal Krajnc.

Zadovoljstvo, da trta dobro uspeva, je izrazil tudi ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. ÂťOÄ?itno

smo naĹĄli dober kraj za njeno vzgojo, skrbnega in veĹĄÄ?ega skrbnika. Nad njo bdijo farni zavetnik sv. Martin, njeno rast spre-

ter njeno okolico.ÂŤ KopuĹĄar je zadovoljen, ker v zvezi s trto ĹĄe niso zaznali vandalizma, kar pomeni, da jo oÄ?itno vsi spoĹĄtuje-

mljajo mimoidoÄ?i, ki prihajajo v knjiĹžnico ali na obÄ?insko upravo.

Simbolizira pridnost, vztrajnost, je povezovalka tistih druĹĄtev in njegovih Ä?lanov, ki skrbijo zanjo

jo. Trgatev je oznaÄ?il za prijeten druĹžaben dogodek, ki – mimogrede – tudi napoveduje pestre prihajajoÄ?e dneve ob prazniku đ&#x;”˛ Tp obÄ?ine.