39 2018

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 1

V petek (5/190C), soboto (8/150C) in nedeljo (3/150C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 27. septembra 2018 Velenje – Po vsemu svetu znana Pika NogaviÄ?ka trenutno kraljuje v Velenju, kjer jo gostijo Ĺže 29 let. Ostala bo ĹĄe do sobote, ko se bo ob 17. uri poslovila z nastopom Andreje ZupanÄ?iÄ?. Do takrat pa bo pod njenim okriljem potekalo ĹĄe veÄ? kot 100 ustvarjalnih, senzoriÄ?nih, gibalnih in drugih izkustvenih delavnic na temo Kraljestvo Ĺživali.

Med drugim bodo danes ob 17. uri na Polhovem odru v Pikini deĹželi podelili Pikine bralne znaÄ?ke, zveÄ?er ob 19. uri pa se bo zaÄ?el VeÄ?er prijateljstva med velenjskimi in sarajevskimi osnovnoĹĄolci. V sklopu petkovega celodnevnega dogajanja bo na sporedu ĹĄe kupica predstav in koncertov.

V soboto, ko bo sklenila svoje letoĹĄnje potepanje ob Velenjskem jezeru, pa bo na sporedu tudi Pikina jadralna regata in gasilsko tekmovanje za zlato Piko, seveda pa tudi zakljuÄ?na slovesnost. đ&#x;”˛

tf

Jesolo – Slovenska kadetska in mladinska reprezentanca se s svetovnega prvenstva v kickboxingu v italijanskem Jesolu, kjer je sodelovalo kar 2319 tekmovalcev iz 65 drĹžav, vraÄ?a s kar ĹĄestimi naslovi svetovnih prvakov ter osmini srebrnimi in sedmimi bronastimi odliÄ?ji. Med izbranimi tekmovalci sta slovenske barve zastopala tudi Ä?lana Taekwon-do in Kickboks kluba Skala Velenje, Dean VukanÄ?iÄ? in Luka Krel. Dean VukanÄ?iÄ? je med mladinci v light kontaktu v kategoriji do 79 kg premagal nasprotnike iz Avstralije, HrvaĹĄke, TurÄ?ije, Poljske in Rusije in osvojil naslov svetovnega prvaka. Luka je na Ĺžalost Ĺže v prvi borbi naletel na predstavnika HrvaĹĄke, kasnejĹĄega dvakratnega svetovnega prvaka v đ&#x;”˛ kategoriji do 84 kg.

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

Pika bo v Velenju ĹĄe do sobote JunaĹĄtvo Tina Felicijan

13 Foto Jurij VoduĹĄek

Predstavili zbirko prvih beril

Velenje, 21. september – KnjiĹžnica Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje sta v petek ponosno predstavili zbirko prvih beril, ki jih je zbral Marjan MarinĹĄek, s tem pa omogoÄ?ili vpogled v pestrost pisne in jezikovne kulture po vsem svetu. Zbirka je razstavljena v posebej zanjo ustvarjenih vitrinah – svetiĹĄÄ?u knjig, kjer bodo zdaj potekale razne aktivnosti za spodbujanje jezikovne in bralne kulture. Obiskovalci pa bodo lahko prelistali tudi okoli 80 duplikatov knjig, ki ne le opismenjujejo, ampak vzgajajo in prenaĹĄajo kulturo naroda. đ&#x;”˛ tf

VukanÄ?iÄ? svetovni prvak

ĹĄtevilka 39 | leto 65

Pika NogaviÄ?ka je brez dvoma ena najbolj slavnih knjiĹžnih junakinj vseh Ä?asov. Njena idejna mati, prvakinja mladinske literature 20. stoletja in po svoje tudi aktivistka Astrid Lindgren, z njo ni ustvarila le lika prikupno navihane deklice s karakterjem, Ĺživljenjsko energijo in nazori, ki jih ji (prepriÄ?ana sem) ĹĄe bolj kot otroci zavidajo odrasli. Posredno je izoblikovala tudi naÄ?in razmiĹĄljanja o vzgoji otrok, ki je sprva naletel na odpor, ker naj bi bralce njenih zgodb napeljeval k nespoĹĄtovanju druĹžbenih pravil in navad. Navdihnila je borce za pravice otrok, enakopravnost spolov, svobodo govora, osebno svobodo. Kljub kritikam je junaĹĄko stala za Piko NogaviÄ?ko in s tem za mladimi bralkami in bralci, ki so v njenih zgodbah odkrivali vire notranje moÄ?i za samostojno razmiĹĄljanje, zaupanje v svoje sposobnosti, od druĹžbenih okvirjev neodvisno Ĺživljenje. Tako je prosta pot v svet domiĹĄljije, ki jo je avtorica ljubiteljem Pike NogaviÄ?ke dala v otroĹĄtvu, hkrati popotnica za odraslo Ĺživljenje, ko mnogi nehajo verjeti v junake, Ä?eprav morajo to postati sami.

Junakinja Pika NogaviÄ?ka je zaznamovala cele generacije otrok in tudi odraslih po vsem svetu, ki lahko o njenih dogodivĹĄÄ?inah berejo v veÄ? kot ĹĄestdesetih jezikih. NajbrĹž pa je ĹĄe posebej zaznamovala prav velenjske otroke, ki Ĺže skoraj tri desetletja odraĹĄÄ?ajo s Pikinim festivalom. Seveda ga obiskujejo otroci iz vse Slovenije, a domaÄ?ini pike, kitke, gusarske preveze in brÄ?ice nosijo, ĹĄe preden Pika pride, in mnogi ĹĄe po tem, ko gre. Kaj sreÄ?anje s Piko NogaviÄ?ko pomeni otrokom, ki resniÄ?no in moÄ?no verjamejo vanjo, si lahko le predstavljamo. Vemo pa, da so znanje, veĹĄÄ?ine, doĹživetja in izkuĹĄnje, ki jih otrokom da Pikin festival, izredno pomembne za prav vse male obiskovalce.

Zato je svojevrstno junaĹĄtvo Ĺže sama organizacija festivala, pri kateri srÄ?no, pogumno, predano (kot vse poÄ?ne Pika) sodeluje praktiÄ?no cela lokalna skupnost. Ne pripravljajo ga le za domaÄ?e otroke, ampak imajo pred oÄ?mi vse, ki v Pikino deĹželo pridejo od blizu in od daleÄ?. JunaĹĄko je, da Pikino izroÄ?ilo v Velenju tako skrbno negujejo, Ä?eprav to ĹĄe zdaleÄ? ni lahko. In ĹĄe bolj junaĹĄko bi bilo, Ä?e bi festival, ki je naloĹžba v otroke, bolj podprla tudi drĹžava. Za to pa se bodo morali ojunaÄ?iti tako predstavniki lokalne skupnosti, ki oblikujejo festival, kot predstavniki vlade, ki (ne tako zlahka, kot to poÄ?ne Pika) delijo zaklade drĹžavne blagajne. Pika zagotovo upa, da jim bo uspelo najti skupen jezik, pa tudi Ä?e si bodo za to morali izmisliti kako novo besedo in napisati kako novo listino. đ&#x;”˛

Ministrica BratuĹĄkova na zakljuÄ?ku projektov

9

5

Ĺ martno ob Paki – Direkcija RS za infrastrukturo in ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki sta letos zakljuÄ?ila veÄ? projektov na obmoÄ?ju lokalne skupnosti. Med drugim sta preplastili 1,5 kilometrov ceste med Gorenjem in Skornim, uredili sta prehod Ä?ez ĹželezniĹĄko progo v PaĹĄki vasi, sanirali most v ReÄ?ici ob Paki ter na novo uredili ploÄ?nike na mostu in v naselju ReÄ?ica ob Paki. ZakljuÄ?ek projektov bodo zaznamovali simboliÄ?no na prireditvi jutri (v petek) ob 14. uri pod prireditvenim ĹĄotorom ob Mladinskem centru. Slovesnosti se bo udeleĹžila tudi đ&#x;”˛tp ministrica za infrastrukturo mag. Alenka BratuĹĄek.

Urejali bodo breĹžine vodotokov

Poklon prazniku in nagrajencem

Velenje – PrejĹĄnjo sredo, na predveÄ?er praznika obÄ?ine Velenje je bilo v Domu kulture zelo slovesno.

Polna dvorana je pozdravila in se poklonila letoĹĄnjemu prazniku in obÄ?inskim nagrajencem. Ĺ˝upan obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? se je v slavnostnem govoru poleg zahvale njihovemu delovanju dotaknil tudi

ĹĄtevilnih uspehov, ki so obogatili Ĺživljenje obÄ?anov, obenem pa se je zazrl v prihodnost na postavljene naloge in cilje, ki ji bomo, kot je prepriÄ?an, tudi v prihodnje kos. Prijetno so lep veÄ?er popestrili pedagogi in dijaki glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, đ&#x;”˛ povezal pa iskrivi Peter Poles.

Velenje, 29. september – To soboto bo Mestna obÄ?ina Velenje izvedla delovno akcijo, v sklopu katere bodo prostovoljci Ä?istili breĹžine. Zbrali se bodo ob 8. uri na Titovem trgu, ob 8.30 pa se bodo zaÄ?eli zbirati v Ĺ aleku pri gostiĹĄÄ?u Verdelj, od koder se bodo podali na urejanje breĹžin mestnih vodotokov. Pri Ä?iĹĄÄ?enju strug bodo poleg prostovoljcev sodelovali usposobljeni delavci, ki bodo upravljali motorne Ĺžage in kose. Drugi udeleĹženci delovne akcije pa bodo pomagali predvsem pri spravilu porezanega zelenja iz strug vodotokov v pripravljene kesone. Torej: Ä?e ste za, pripravite primerno obleko in obutev in naj đ&#x;”˛ tf bo sobota dan za prijazno delovno druĹženje.

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Centri za socialno delo stopajo v novo organiziranost

LOKALNE novice

Za uporabnike za zdaj ni sprememb, veÄ? za zaposlene – Prvega oktobra v Velenju sedeĹž Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka z enotami Velenje, Ĺ˝alec, Mozirje

Prireditveni prostor in oder bo!

Tako kot je pri evropskih projektih pogosto, se je tudi dokonÄ?na potrditev nepovratnih finanÄ?nih sredstev za prireditveni oder in prostor ob Velenjskem jezeru vlekla vse do sedaj, zdaj pa je konÄ?no potrjeno, da Velenje dobi do 8 milijonov evrov za ta namen. ÂťJe pa bilo potrebnega zelo veliko dodatnega dokazovanja in prilaganja, a so naĹĄe strokovne sluĹžbe vse dobro pripravile. Ĺ˝al je vse drugaÄ?e z drĹžavnimi sluĹžbami, ki raje komplicirajo, kot da bi bile obÄ?inam v oporo,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je

Prireditveni prostor in oder je zdaj enoten projekt, z gradnjo pa naj bi zaÄ?eli ĹĄe letos.

sicer upal, da bodo to naloĹžbo lahko zaÄ?eli Ĺže ta mesec, zdaj pa upa, da ĹĄe pred koncem leta. Na tiho si ĹĄe vedno Ĺželi, da bi jo zakljuÄ?ili ob obÄ?inskem prazniku prihodnje leto, ko bo Velenje staro 60 let, a je to skoraj neizvedljivo. Ĺ e vedno pa obÄ?ina ni pridobila sredstev za naÄ?rtovano obnovo Starega Velenja. Za to ĹĄe Ä?akajo na ustrezen evropski razpis.

GoriĹĄka v obnovo marca Mestna obÄ?ina Velenje je Ĺželela letos jeseni obnoviti GoriĹĄko cesto. Pri tej obnovi gre za zelo zahteven poseg, ki zajema rekonstrukcijo celotnega zgornjega ustroja ceste, izvedbo dodatnega prehoda za peĹĄce, izgradnjo novega meteornega kanala in izgradnjo novega meĹĄanega kanala ter obnovo komunalne infrastrukture (vodovod, toplovod) na mestih, kjer le-ta preÄ?ka GoriĹĄko cesto. Ker pa je v zaÄ?etku naslednjega leta v okviru CTN projekta Kolesarsko omreĹžje – vzhod sedaj predvidena tudi ureditev kolesarske steze na istem odseku, so se na ObÄ?ini odloÄ?ili, da Ä?as obnove prestavijo v prihodnje leto in se izognejo nepotrebnemu dvojnemu zapiranju ceste. Obnova se bo tako zaÄ?ela predvidoma v drugi polovici marca.

Polnilnica za elektriÄ?ne avtomobile Ĺ martno ob Paki – Na zemljevidu obÄ?in v Sloveniji, kjer lahko lastniki napolnijo akumulatorje osebnih vozil in koles na elektriÄ?ni pogon je od minulega tedna tudi obÄ?ina Ĺ martno ob Paki.

Polnilnico za elektriÄ?ne avtomobile so postavili na parkiriĹĄÄ?u javnega zavoda Mladinski center, kjer so za ta namen uredili dve parkirni mesti.

Za postavitev polnilnice je obÄ?ina pridobila 3000 evrov nepovratnega denarja Eko sklada, razliko do 4500 evrov, kolikor je stala polnilnica ter gradbena dela, je pokrila lokalna skupnost iz obÄ?inskega proraÄ?una. Na obÄ?inski upravi so ĹĄe povedali, da je polnjenje na javni polnilnici za zdaj brezplaÄ?no, kajti postavili so jo z namenom ĹĄirjenja kroga uporabnikov vozil na elektriÄ?ni pogon na obmoÄ?ju obÄ?ine. S tem naj bi zmanjĹĄali obremenitev okolja z izpuĹĄnimi plini. Ali bodo postavili ĹĄe kakĹĄno polnilnico za elektriÄ?ne avtomobile, bo odvisno od ĹĄtevila uporabnikov obstojeÄ?e. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

27. septembra 2018

mz, tp

Tatjana PodgorĹĄek

Prvega oktobra bo tudi v praksi stekla reorganizacija centrov za socialno delo. Projekt naj bi bil eden najpomembnejĹĄih v sociali v Sloveniji v zadnjih skoraj treh desetletjih. Na novo bo ustanovljenih 16 regijskih centrov, nastali pa bodo z zdruĹžitvijo obstojeÄ?ih 62 centrov. Med omenjenimi novoustanovljenimi regijskimi centri bo Center za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka s sedeĹžem v Velenju, z dejavnostjo pa bo pristojen za obmoÄ?ja delovanja sedanjih centrov za socialno delo Velenje, Ĺ˝alec in Mozirje. Na obmoÄ?ju teh centrov je blizu 100 tisoÄ? uporabnikov socialnih pravic.

Za vrĹĄilko dolĹžnosti direktorice regijskega centra Savinjsko- Ĺ aleĹĄka je bila imenovana Helena Bezjak Burjak, ki je do sedaj osem let vodila Ĺžalski center. ÂťReorganizacija za zdaj ne prinaĹĄa nobenih sprememb za uporabnike. Ti ohranjajo dostopnost do strokovnih delavcev na centrih tako kot doslej. VeÄ?je spremembe prinaĹĄa nova organiziranost za zaposlene,ÂŤ pravi Bezjak Burjakova. Sogovornica je pojasnila, da bodo omenjeni centri, ki so bili doslej samostojne pravne osebe, po novem enote. PoslediÄ?no se bodo preselile in spremenile svojo obliko delovanja nekatere sluĹžbe.

O letnih pravicah na regijskem, o ostalih pravicah v enotah

Tako bodo na sedeĹžu regijskega centra v Velenju delovale zdruĹžene skupne sploĹĄne in skupne

Vrťilka dolŞnosti Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleťka Helena Bezjak Burjak: Kakťne bodo posledice reorganizacije, ne vemo. Želimo si, da bi bile le dobre.

strokovne sluĹžbe omenjenih enot, 1. oktobra bo tu zaÄ?ela delovati novoustanovljena sluĹžba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Ta sluĹžba bo odloÄ?ala o letnih pravicah uporabnikov do otroĹĄkega dodatka, subvencije vrtca, malice in kosila ter o ĹĄtipendijah, o vseh ostalih pravicah bodo od-

loÄ?ali v enotah. Pri tem Bezjak Burjakova pravi, da bodo lahko uporabniki ne glede na to, katero pravico bodo uveljavljali, oddali vlogo zanjo v enoti, v kateri so to poÄ?eli do sedaj. Zaposleni pa bodo znotraj sistema poskrbeli, da bodo o njej odloÄ?ali pristojni in da bo upraviÄ?enec v skladu z zakonodajo prejel odloÄ?bo. ÂťO morebitnih spremembah, ki se bodo nanaĹĄale na informativne izraÄ?une o posameznih letnih pravicah, bomo uporabnike sproti obveĹĄÄ?ali.ÂŤ Letne informativne izraÄ?une bodo centri zaÄ?eli izdajati 1. januarja prihodnje leto.

Za zdaj ostaja enako tudi strokovno delo s posamezniki in druĹžinami. Se pa obeta na tem podroÄ?ju velika sprememba aprila prihodnje leto, o Ä?emer bodo uporabnike pravoÄ?asno obvestili. Sama reorganizacija v tem trenutku pomeni tudi selitev nekaterih strokovnih delavcev. Tako prehajajo v regijski center iz velenjskega in Ĺžalskega po 4 delavci, iz mozirskega pa v prihodnje naÄ?rtujejo prihod ĹĄe enega strokovnega delavca oziroma delavko, Ä?e bo to potrebno.

V novi organizacijski enoti bo 66 zaposlenih.

Ĺ˝elijo si Ä?im manj negativnih uÄ?inkov

Savinjsko- Ĺ aleĹĄka do imenovanja novega direktorja, izbranega na razpisu. Tega bo objavil svet zavoda regijskega centra. Po predvidevanjih bi lahko imenovali njegove Ä?lane zaradi novembrskih lokalnih volitev ĹĄele po novem letu. Status vrĹĄilke dolĹžnosti se ji izteÄ?e 30. junija prihodnje leto.

Na vpraĹĄanje, ali meni, da je reorganizacija potrebna, ali bodo od zdaj strokovni delavci veÄ? na terenu glede na slogan 'Na teren, bliĹžje k ljudem', sogovornica odgovarja: ÂťStrokovni delavci so Ĺže sedaj veliko na terenu. Reorganizacijo smo zaposleni sprejeli kot posledico spremembe zakona o socialnem varstvu leta 2017.

TeĹžko razmiĹĄljamo o pozitivnih in negativnih posledicah. Ĺ˝elimo si, da bi bilo negativnih uÄ?inkov Ä?im manj ali sploh niÄ?. Tudi pozitivne bomo lahko ugotavljali proti koncu leta. Seveda nas je strah, saj vsaka sprememba potegne za sabo marsikatere obÄ?utke pri zaposlenih in uporabnikih. S skupnimi moÄ?mi se bomo trudili potegniti najboljĹĄe, kar se bo dalo.

Hkrati pa uporabnike prosimo za razumevanje, da morebitne teĹžave, povezane s posledicami selitev, vzamejo v zakup in nas razumejo, saj smo stvari pripravili tako, kot bi morale biti.ÂŤ

Helena Bezjak Burjak bo vrĹĄilka dolĹžnosti Centra za socialno delo

đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Ni ĹĄe konca merjenja moÄ?i Pljunite v roke – Lastovka, ptice in Ä?ebele – Zlate ZreÄ?e – Obnova doma – ÄŒisto jezero Lahno bi rekli – niÄ? novega. Na Ä?lane nove vlade ĹĄe vedno letijo kritiÄ?ne puĹĄÄ?ice z desnice, nekaj si jih poĹĄilja koalicija kar med sabo. Ĺ e posebno, Ä?e upoĹĄtevamo, da za nekatere ĹĄe ni Ä?isto jasno, kdo dejansko sestavlja koalicijo, kdo pa opozicijo. Za vse, kar se dogaja, seveda ne moremo kar z lahkoto zamahniti z roko, Ä?eĹĄ da gre paÄ? za porodne teĹžave. ÄŒas je Ĺže tak, da ÂťdojenÄ?kaÂŤ ne bi radi predolgo ujÄ?kali. PreveÄ? resnega dela je pred vlado, od tega, kako kakovostno se ga bodo lotili, pa je odvisna tudi kakovost ÂťnjenihÂŤ drĹžavljanov.

Glavnina politiÄ?nega vrenja se dogaja v Ljubljani, naĹĄe okolje je ta Ä?as bolj razigrano. Seveda, v Velenju se je zaÄ?el Pikin festival s Piko NogaviÄ?ko na Ä?elu. V dneh pred tem festivalom pa se je v bliĹžnji Polzeli odvila ĹĄe ena ÂťnogaviÄ?arska prireditevÂŤ. SteÄ?ajnemu upravitelju je konÄ?no uspelo prodati blagovno znamko nekdanjega Âťparadnega konjaÂŤ nogaviÄ?arskega podjetja z uveljavljenim znakom lastovke. ÂťLastovkaÂŤ je odletela v estonske roke, razliÄ?ne ÂťpticeÂŤ pa so bile v soboto delavne v srediĹĄÄ?u Celja. Ptice miru! UÄ?enci in uÄ?itelji celjske Osnovne ĹĄole Lava so namreÄ? ob dnevu miru znova pripravili prireditev Pozdrav ptic miru. LetoĹĄnja, ki se je je udeleĹžil tudi predsednik drĹžave Borut Pahor, je potekala z geslom UÄ?imo se biti miroljubni in zadovoljni drĹžavljani. Ĺ e ena o leteÄ?ih Ĺživalih v Celju in ÂťprispevkuÂŤ mladim – celjska poklicna enota se za laĹžje posredovanje in boljĹĄe pogoje gasilcev opremlja z vse sodobnejĹĄo opreme, za njihovo boljĹĄe poÄ?utje pa so poskrbeli tudi s posebno posebnostjo. Uredili so si svoj Ä?ebelnjak, v katerem se bodo gasilci lahko sprostili ob napornem delu. Da je njihov Ä?ebelnjak tudi videti lepo, so poskrbeli ĹĄolarji II. osnovne ĹĄole, ki so panje primerno poslikali.

Je Ĺže res, da jesen prenekateri slovenski kraj odene v zlate barve, ZreÄ?e pa so postale zlate drugaÄ?e. Zlato priznanje so v soboto prejele na Irskem, kjer je bila sklepna prireditev letoĹĄnjega ÂťlepotnegaÂŤ tekmovanja Entente florale Europe. Komisija, ki je poleti obiskala ta kraj, se je oÄ?itno prepriÄ?ala, da so v zreĹĄki obÄ?ini storili dovolj za urejenost kraja in prijetno bivanje domaÄ?inov in gostov. ZreÄ?ani so se na sklepni prireditvi tudi predstavili na TrĹžnici Evrope ter na stoj-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

nici ponudili dobrote Âťokusi RogleÂŤ. ZreÄ?e na tem tekmovanju letos niso sodelovale prviÄ?. Pred leti so, takrat kot vas, osvojile srebrno priznanje.

V Celju pa so se lotili prvih del pri velikem projektu – prenovi Celjskega doma. ObseĹžna prenovitvena dela bodo trajala vse do sredine prihodnjega leta. Ta zgodovinski objekt bodo v celoti obnovili, kar bo velik ÂťdelavniÂŤ in denarni zalogaj. Del denarja je Âťdala drĹžavaÂŤ, del zasebni partner, veliko bo prispevala obÄ?ina. Zahteven zalogaj bo tudi sanacija proÄ?elja objekta, ki bodo potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine. Denar za ta dela, skoraj pol milijona evrov, bo prispevala celjska obÄ?ina sama. Mestna obÄ?ina bo letos namenila 150 tisoÄ? evrov tudi za sofinanciranje ureditve ĹĄtirih uliÄ?nih fasad na poslopjih v starem mestnem jedru ter obnovo treh zgradb kulturne in sakralne dediĹĄÄ?ine; dveh cerkva in samostana. VeÄ?ino teh del Ĺže izvajajo.

V Ĺ entjurju so zadnji teden jedli z veliko Ĺžlico – kot so vÄ?asih radi rekli. Ob obÄ?inskem prazniku so res imeli razlog za zadovoljstvo.

Zadovoljni so z delom, ki so ga na raznih podroÄ?jih dosegli v zadnjem letu, in tudi s trdnimi projekti za prihodnje. Pisali smo Ĺže o obnovi osnovne ĹĄole v Gorici pri Slivnici ter gradnji novega mostu prek Voglajne. Pri slednjem jim je na pomoÄ? priskoÄ?ila drĹžava. Kot ĹĄe pri nekaterih drugih objektih, ki so jih Ĺže zaÄ?eli graditi ali jih naÄ?rtujejo. Ob letoĹĄnjem prazniku so se seveda spomnili tudi 110-letnice smrti njihovih znanih moĹž – skladateljev Benjamina in Gustava Ipavca. Pa tudi 50-letnice New Swing Guarteta. Ĺ e to: kopalne sezone na prostem je sicer konec, a za kopalce je razveseljiva vest, da je voda v Âťceljskem morjuÂŤ – Ĺ martinskem jezeru, primerna za kopanje. To so potrdili pregledi, ki so jih opravili strokovnjaki velenjskega podjetja Eurofins ERICo. VzorÄ?enje so med kopalno sezono opravili sedemkrat, analize pa so pokazale dobro kakovost po mikrobioloĹĄkih parametrih. Je pa nekoliko zmanjĹĄana prosojnost vode zaradi kalnosti. Nekateri zlobneĹži menijo, da so za to verjetno krivi somi, od katerih so nekateri takoooo veliki!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 3

INTERVJU

27. septembra 2018

3

Poravnati se je bolje kot toĹžariti Ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj smo na pogovor povabili Ĺžupana Ĺ oĹĄtanja Darka Meniha Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – 30. september je praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Zaznamujejo ga s ĹĄtevilni dogodki, ki se vrstijo Ĺže ves september, vrh pa bo praznovanje doĹživelo z osrednjo slovesnostjo v petek ob 19. uri v kulturnem domu, ki bo potekala pod naslovom Rad imam Ĺ oĹĄtanj.

Radi ga imajo tudi tisti, ki jih bodo letos nagradili s priznanji in plaketami. Rad pa ga ima tudi Ĺžupan Darko Menih, ki bo na prireditvi slavnostni govornik, na novembrskih lokalnih volitvah pa se bo potegoval ĹĄe za en mandat.

To bi bil Ĺže vaĹĄ Ĺže Ä?etrti. Kaj vas vodi pri odloÄ?itvi, da kandidirate? Tisto, Ä?esar niste postorili, ali tisto, kar bi ĹĄe Ĺželeli postoriti? ÂťZa ĹĄe eno kandidaturo sem se odloÄ?il po tehtnem premisleku v druĹžinskem in strankarskem krogu ter pogovorih z obÄ?ani, in to prav na osnovi tega, kar spraĹĄujete. Nekaj projektov, ki smo jih zaÄ?eli, ĹĄe ni konÄ?anih, veliko jih je pripravljenih in na izvedbo ĹĄe Ä?akajo. K odloÄ?itvi pa me vodi tudi osebno zadovoljstvo in ponos, da sem Ĺžupan Ĺže dvanajst let. V tem Ä?asu smo skupaj z vodstvom obÄ?ine, upravo in svetom postorili veliko za dvig kakovosti Ĺživljenja v lokalni skupnosti in prepoznavnost, urejenost in to me spodbuja, da nadaljujem.ÂŤ

Stanovanjski standard Ä?aka lepĹĄe Ä?ase Pred vami sta bila na funkciji novoustanovljene obÄ?ine dva Ĺžupana. ÂťPrebila sta led, jo organizirala.

Nadaljujem njuno delo in dodajam tisto, kar ljudje potrebujejo.ÂŤ NajbrĹž pa je kaj, kar vam v dvanajstih letih, Ä?eprav ste obljubljali, ni uspelo? ÂťZagotovo je to dvig standarda na stanovanjskem podroÄ?ju. ObÄ?ina ima v lasti le 135 stanovanj, pa ĹĄe ta so skoraj vsa potrebna temeljite prenove. NaÄ?rtovali smo gradnjo novih stanovanj, preureditev starih, a ni ĹĄlo. Ni bilo denarja, da bi se temu lahko posvetili v celoti. Veliko nam ga je pojedla narava. Ujme so se vrstile iz leta v leto, povzroÄ?ale ogromno ĹĄkodo in jemale denar, ki smo ga imeli rezerviranega za kaj drugega. Odpravljanje posledic poplav, plazov, Ĺžledu ‌ je veliko stalo. Treba se je bilo Ä?emu tudi odpovedati za tisto, kar je bilo nujnejĹĄe. Ni mi Ĺžal. S tem smo reĹĄevali tudi Ĺživljenja.ÂŤ

ÄŒim prej do zakona o renti Zadnja leta ste se sooÄ?ali s precejĹĄnjimi teĹžavami, povezanimi s sta-

njem obÄ?inske blagajne. V njej se je jasno videlo, kako zelo ste odvisni od odĹĄkodnin oziroma nadomestila za degradirano okolje Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (in tudi Premogovnika Velenje). S Holdingom Slovenske elektrarne vam je letos uspelo z izvensodno poravnavo priti do denarja. Kako pa kaĹže za naprej? ÂťDo reĹĄitve smo priĹĄli s konstruktivnim dialogom. Prav smo se odloÄ?ili, ko smo ĹĄli v izvensodno poravnavo in ne toĹžbo. ToĹžarjenje ne bi vodilo nikamor.

Tudi trajalo bi predolgo, preden bi priĹĄli do rezultata. S tem smo zaprli poglavje za nazaj. Za naprej pa priÄ?akujemo odĹĄkodnino, nadomestilo – kakorkoli se bo to za obremenjevanje okolja in omejeno rabo prostora Ĺže imenovalo – z Zakonom o renti. Smo na dobri poti. Potekajo intenzivni pogovori, iĹĄÄ?ejo se zakonske osnove. Zdaj, ko imamo v drĹžavnem zboru tudi poslanca iz Ĺ oĹĄtanja, se bomo tudi s pomoÄ?jo njega trudili, da do tega Ä?im prej pridemo.ÂŤ Potrebe v sociali so v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj vse veÄ?je, zaradi Ä?esar poslediÄ?no za to podroÄ?je v proraÄ?unu namenjate tudi vse veÄ? denarja? Kaj je tisto, kar povzroÄ?a tako stanje? Starostna struktura, brezposelnost ‌? ÂťV zadnjem Ä?asu, odkar je gospodarska rast kar solidna, je pomoÄ?i v obliki prehrambnih paketov, ki jih razdelimo trikrat letno, nekoliko manj. Zelo pa

â?ą

toÄ?ke ste precej poveÄ?ali, nad Ä?imer se pritoĹžujejo zlasti podjetja. Ponekod imajo zaradi tega precejĹĄnje teĹžave v poslovanju. Recimo Terme TopolĹĄica, ki so prizadete tudi zaradi

ÂťOboje. Nekateri zaradi cest vihajo nosove ... Jaz pa ceste zagovarjam! Pomembne so. Po cestah se ljudje s podeĹželja pripeljejo v mesto, na delo, v ĹĄolo,

objekt bo dokonÄ?an do roka in gotovo bomo na ta objekt ponosni, tako kot smo na vrtec. Izvajalec je isti, projektant pa tudi.ÂŤ

TrĹžnica pa ni preveÄ? posreÄ?ena, kaj?

Zakaj ne zaĹživi? ÂťTudi nas boli, da je precej Ä?asa prazna. Po moje je tako zato, ker ponudba v njej ni prilagojena Ĺ oĹĄtanjÄ?anom. Veliko si jih povrtnino samih pridela. Zakaj bi jo potem kupovali? Drugih kupcev, ki si je ne, pa je premalo. Veliko jih kupuje v Velenju, kjer na trĹžnici prodajajo tudi ĹĄoĹĄtanjski ponudniki, kar je razumljivo.

Tam veÄ? prodajo.

Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj, ki upravlja trĹžnico – za gradnjo je obÄ?ina prispevala polovico sredstev, zdaj pomagamo pri vzdrĹževanju –, v njej sicer obÄ?asno Darko Menih: ÂťVabim na prireditve in sodelovanje ter Ä?estitam za praznik.ÂŤ organizira razliÄ?ne dogodke, a to je po opravkih ‌ in odpeljejo nazaj premalo. Najprej bi bilo treba velikega poviĹĄanja toplotne energije? domov. Morajo biti varne. Veliko s kupolo prekriti odprtino na Terme so od tega odvisne ... si prizadevamo za vodovodno in strehi, potem najti podjetnika, kanalizacijsko omreĹžje, v mestu ki bi imel v njej kaj stalnega. Ni ÂťViĹĄine toÄ?ke za plaÄ?ilo na- pa gradimo glasbeno ĹĄolo. Bil pa prijetno posluĹĄati oÄ?itke, Ä?eĹĄ domestila za uporabo stavnega sem na gradbiĹĄÄ?u in videl, da so Ĺžupan si je zgradil mavzolej ... Ni zemljiĹĄÄ?a nismo poveÄ?ali sami se izvajalci iz teĹžave, ko se je pri si ga, ker za tako obliko trĹžnice od sebe. Na zahtevo Ministrstva kopanju temeljev pojavila voda, Ĺže ideja ni priĹĄla z obÄ?ine.ÂŤ za okolje in prostor smo sprejeli reĹĄili. Zdaj bo ĹĄla gradnja hitreje, nov odlok, ki za izraÄ?un uporablja podatke Gursa, ti pa vkljuÄ?ujejo tudi zunanje povrĹĄine. Teh imajo Terme veliko in bilo jih je treba upoĹĄtevati pri izraÄ?unu. Gre za parkiriĹĄÄ?a, hiĹĄe na Ocepku.

Terme so seveda prizadete tudi zaradi cene ogrevanja. Pa

Osrednja slovesnost ob obÄ?inskem prazniku bo v petek, 28. septembra, ob 19. uri v kulturnem domu. Potekala bo z naslovom Rad imam Ĺ oĹĄtanj.

so se poveÄ?ale potrebe po pomoÄ?i na domu naĹĄim starejĹĄim obÄ?ankam in obÄ?anom, kar je posledica starostne strukture naĹĄega prebivalstva. Ĺ tevilo ur se je poveÄ?alo za Ä?etrtino. Poleg tega v domovih za starejĹĄe biva veÄ? kot 30 Ĺ oĹĄtanjÄ?ank in Ĺ oĹĄtanjÄ?anov, ki jim obÄ?ina bodisi v celoti bodisi delno plaÄ?uje domsko varstvo, 175 obÄ?anom plaÄ?ujemo osnovno zdravstveno zavarovanje, pokrivamo subvencije za plaÄ?ilo najemnin za stanovanja ‌.

Nov odlok, nove cene Pomemben del prihodkov proraÄ?una predstavljajo nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a. ViĹĄino

ne samo Terme, vsi uporabniki.

Cena, ki jo zaraÄ?unava TEĹ , se je na pragu termoelektrarne poveÄ?ala z 11 evrov na 17,25 evra za megavatno uro. Na to nismo imeli vpliva. FiziÄ?ne osebe tolikĹĄnega dviga niso zaznale, ker ceno subvencioniramo, Terme so jo pa.ÂŤ

Za vsakega nekaj ÄŒe se zdaj dotakneva nekaterih zadnjih pridobitev, ki dvigujejo kakovost Ĺživljenja prebivalcev obÄ?ine. Ljudje, zlasti iz okoliĹĄkih delov Ĺ oĹĄtanja, pravijo, da so to ceste, ki ste jih uredili s koncesijo. Tisti bliĹže mestu, da je to Ĺ oĹĄtanjski bus. Kaj menite vi?

Praznik luÄ?i prestavili na 7. oktober Ĺ oĹĄtanj – Med tistimi, ki jim jo je v soboto zagodlo vreme, so (tudi) organizatorji tradicionalne ĹĄoĹĄtanjske prireditve Praznik luÄ?i. Dogodek so prestavili na nedeljo, 7. oktobra ob 19. uri. Upajo, da bo takrat vreme dopustilo, da bodo lahko po gladini Ĺ oĹĄtanjskega oziroma DruĹžmirskega, kot ga ĹĄe danes imenujejo ĹĄtevilni, zaplavalo 15.000 v jajÄ?nih lupinah priĹžganih luÄ?k. Dogodek ima

moÄ?no sporoÄ?ilo vrednost. Povezan je z legendo o Tresmirju, ki naj bi naselil dolino in z energijo, ki prinaĹĄa dolina in daje luÄ? ĹĄtevilnim domovom. Ĺ mihelovega sejma, ki ga je v Ĺ oĹĄtanju v soboto prav tako odplaknilo slabo vreme pa letos, Ĺžal ne bo, so se odloÄ?ili organizatorji. Sejem je prav tako tradicionalen, v ospredje postavlja domaÄ?e obrti đ&#x;”˛ mkp in domaÄ?e dobrote.

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskrene Ä?estitke ob 30. septembru, prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Bo s Trgom bratov Mravljakov drugaÄ?e? ÂťVsebino, obliko in vse, kar se bo dogajalo tam, smo iskali v delavnicah, kamor smo povabili tudi obÄ?ane. Zdaj pa sliĹĄimo pripombe s trga, Ä?eĹĄ da prometa z njega ne bodo dali, da ne bodo dovolili tega, onega ‌ Tudi temu, da bi kip Marije postavili v smer, kjer je prvotno stal, nasprotujejo.

Trg je bil obnovljen pred 15 leti.

V teh letih se je precej izpraznil. Ĺ˝elimo si, da ponovno oĹživi. Tega ne delamo za usluĹžbence obÄ?ine, ampak za obÄ?ane, za tiste, ki bodo tam Ĺživeli, da se bodo dobro poÄ?utili ‌ Pred praznikom obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ste izbrali tiste, ki si letos zasluĹžijo priznanje oziroma plaketo. So pravi? ÂťVeliko je bilo predlogov. Veliko veÄ?, kot bo nagrajencev. Podelimo lahko le tri priznanja in tri plakete. Vsi si jih zasluĹžijo. V prave roke bodo ĹĄla. Podelil bom tudi svoja priznanja. Nekaj predlogov imam. Zagotovo pa jih bo prejelo pet zlatih maturantov, na katere smo zelo ponosni.ÂŤ ZakljuÄ?ite s Ä?estitko Ĺ oĹĄtanjÄ?anom in Ĺ oĹĄtanjÄ?ankam. ÂťVse najboljĹĄe. ÄŒestitam za praznik. Vabim vas na prireditve in sodelovanje.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 4

4

SEJE

Znani dobitniki priznanj in plaket Na septembrski seji so ĹĄoĹĄtanjske svetnice in svetniki brez razprave potrdili predlog komisije – Ĺ˝e drugiÄ? letos popravljali proraÄ?un Milena KrstiÄ? – Planinc

zbora. Njihove pevske vrste je s svojim glasom obogatil leta 2001, Ĺ oĹĄtanj, 19. septembra – Sve- zadnjih osem let pa predseduje tnice in svetniki sveta ObÄ?ine MePZ Svoboda, ves Ä?as pa je praĹ oĹĄtanj so na septembrski seji vi ambasador zbora oziroma pevobravnavali trinajst toÄ?k dnevne- ske kulture. Njegovo prizadevno ga reda. Pred lokalnimi volitvami delo in sodelovanje pa so opazili se dobijo ĹĄe oktobra. tudi v kraju, kjer Ĺživi in sodeluje skorajda na vseh podroÄ?jih.

Nova svetnica UrĹĄka Kurnik

â?ą

odbor Ĺ oĹĄtanj) pa, ker je z veliko mero posluha del svojega zemljiĹĄÄ?a v Ĺ entvidu pri Zavodnjah, kjer Ĺživijo in opravljajo kmetijsko dejavnost, odstopila za postavitev spominskega objekta Karlu Destovniku – Kajuhu.

Drugi rebalans letos

ProraÄ?un ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, po drugem rebalansu proraÄ?una, znaĹĄa okoli 16 milijonov evrov.

SveÄ?ana seja sveta Na septembrski seji so postavke v ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, njem letos spreminjali Ĺže drugiÄ?.

Spreminjajo se tako prihodki na kateri bodo kot odhodki. Kot je pojasnila viĹĄpodelili priznanja in plakete, bo v petek, ja svetovalka za finance v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Irena SkornĹĄek, 28. septembra, ob na prihodkovni strani prihodkovni strani 19. uri v kulturnem med drugim zaradi zaradi sklenjenega dogodogodomu. vora s HSE in in TEĹ , pri Ä?emer Ä?emer je prihodek vv Petra Lazarja, priznanega primerjavi z nanazdravnika in humanista, ki je Ä?rtovano viĹĄino viĹĄino pripravljen ljudem pomagati v vseh stiskah, so za priznanje predlagali v SDS, ObÄ?inskem Novi svetnici odboru Ĺ oĹĄtanj.

UrĹĄki Kurnik Bojana Rotovnika je za dobitni- je prvi Ä?estital ka priznanja predlagalo Planinsko Ĺžupan Darko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj. Zelo uspeĹĄno Menih je dva mandata vodil Planinsko zvezo Slovenije, s svojim strokovnim delom v ĹĄportu v obÄ?ini pa je nepogreĹĄljiv Ĺže od leta 1992.

V uvodu so svetnice in svetniki potrditi mandat novi Ä?lanici sveta UrĹĄki Kurnik, ki je po odstopu svetnice Mateje Kumer – ta je bila na lokalnih volitvah za svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pred ĹĄtirimi leti izvoljena na Listi Borisa GoliÄ?nika, odstopila. Nalogo svetnice bo opravljala za Ä?as preostanka mandatne dobe Ä?lanov obÄ?inskega sveta. SvetniĹĄka skupina GoliÄ?nikove liste tako spet deluje v polnem sestavu.

Na predlog komisije za priznanja so potrdili dobitnike letoĹĄnjih priznanj in plaket, ki jih podeljujejo ob prazniku obÄ?ine 30. septembru. Letos jih bodo podelili na temelju novega odloka, kar pomeni tri priznanja in tri plakete, kolikor jih lahko podelijo najveÄ?, ne bodo pa podelili naziva Ä?astni obÄ?an, ki ga odslej lahko podelijo zgolj na vsaka ĹĄtiri leta.

Katero leto bo to, odloÄ?i komisija.

Ta je letos na razpis prejela sedem predlogov za priznanja in pet za plaketo in imela, kot je dejal Plaketa za Marjana predsednik SreÄ?ko PotoÄ?nik, pri Kotnika, Petro LipiÄ?nik in oblikovanju predlogov teĹžko delo. druĹžino TerbovĹĄek Plaketo bodo prejeli Marjan KoPriznanje Petru tnik (predlagatelj KS Ravne) za AnĹželaku, Petru Lazarju njegovo aktivno in predano delo in Bojanu Rotovniku na ĹĄtevilnih podroÄ?jih v kraju, Petra AnĹželaka so za prejemni- Petra LipiÄ?nik (predlagatelj Lista ka priznanja predlagali MeĹĄani Borisa GoliÄ?nika) za pripravo pevski zbor Svoboda Ĺ oĹĄtanj, ĹĄtevilnih odliÄ?no obiskanih prireLista Viktorja Dreva in Krajevna ditev v TopolĹĄici in njeno opazno skupnost Zavodnje za njegovo delo kot predsednice krajevne vestno in poĹžrtvovalno opravlja- skupnosti v kraju, druĹžina Terbonje naloge predsednika pevskega vĹĄek (predlagatelj SDS ObÄ?inski

SpoĹĄtovane obÄ?anke in obÄ?ani obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Ä?estitamo vam za praznik.

Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

sredstev po prvem rebalansu viĹĄji za 424.000 evrov. ViĹĄji pa so tudi nÄ?rtovani prihodki drĹžave za sanacijo plazov. Za 670.000 evrov se poveÄ?ujejo odhodki. Najbolj za sanacijo plazov (ko da za te denar drĹžava, ga mora zagotoviti tudi obÄ?ina) in za ureditev dvigala, sanitarij in dviĹžne ploĹĄÄ?adi za invalide pri vhodu v obÄ?inski zgradbi. PoveÄ?ali pa so tudi sredstva za nekatere ceste, ploÄ?nike, javno razsvetljavo, kanalizacijo, subvencije pri najemninah stanovanj in za izvajanje ukrepov poplavne ogroĹženosti in tekoÄ?o rezervo. ÂťZniĹžujejo pa se sredstva

27. septembra 2018

Projektna naloga za prezraÄ?evalni jaĹĄek izdelana, sledita izdelava projekta in izbor izvajalca PremogovniĹĄki prezraÄ?evalni jaĹĄek, ki je lociran v industrijski coni TEĹ in od koder se ĹĄirijo neprijetne vonjave, naj bi za prebivalce prijaznejĹĄe Ä?ase doĹživel prihodnje leto, je na seji napovedal vodja skupine, ki iĹĄÄ?e reĹĄitve, Dejan Radovanović s Premogovnika Velenje.

Kot je znano, se je za najbolj uÄ?inkovito izkazala ideja o prikljuÄ?itvi Ventilatorske postaje 1 na dimnik bloka 4 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, ki ne obratuje veÄ?. Tako bi jamski zrak izstopal na viĹĄini 150 metrov, namesto sedanje reĹĄitve, ko skozi difuzor izstopa na viĹĄini 20 metrov. S to reĹĄitvijo bi pogostost pojavljanja neprijetnih vonjav lahko zmanjĹĄali za 80 odstotkov. ÂťProjektna naloga je izdelana, sledi ji projekt, ki naj bi bil gotov do konca septembra, ter izbor izvajalca. Ocenjujemo, da bi se dela lahko zaÄ?ela naslednje leto.ÂŤ za glasbeno ĹĄolo in ustrezno po- tudi podaljĹĄal rok izgradnje,ÂŤ je veÄ?ujejo v letu 2019. Razlog za to pojasnila finanÄ?nica. đ&#x;”˛ je zaplet pri razpisu, ki ga je bilo treba ponoviti, zaradi Ä?esar se je

Svetnice in svetniki so na zadnji seji pod streho spravili vseh trinajst toÄ?k dnevnega reda.

VeÄ? prihodkov, ĹĄe veÄ? odhodkov Na zadnji seji v tem mandatu ĹĄmarĹĄki svetniki sprejeli rebalans letoĹĄnjega proraÄ?una – Potrdili predlog letoĹĄnjih dobitnikov obÄ?inskih priznanj in nagrad Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 24. septembra – Ponedeljkova seja sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je bila prva po poletnih poÄ?itnicah in hkrati zadnja v tem mandatu. Na njej so svetniki soglasno potrdili rebalans letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una in predlog obÄ?inske komisije za priznanja in nagrade letoĹĄnjim obÄ?inskim nagrajencem.

cestna infrastruktura so v lokalni skupnosti naredili precej veÄ?, kot so naÄ?rtovali v zaÄ?etku leta, veÄ? denarja so namenili za delo zimske sluĹžbe, najviĹĄja postavka pa je nakup 6500 kvadratnih metrov velikega zemljiĹĄÄ?a pri Boletu. ÂťTu po obÄ?inskem podrobnem prostorskem naÄ?rtu predvidevamo stanovanjsko gradnjo in meĹĄane dejavnosti. Nakupa nismo naÄ?r-

v prihodnje leto. Za to imamo zagotovljenih 110 tisoÄ? evrov, kar je glede na ponudbe na javnem razpisu premalo, a predstavljajo veÄ?jo teĹžavo izvajalci. Zaradi obilice dela nismo dobili zagotovila, da bi predvidena dela konÄ?ali pred zimo, mi pa ne Ĺželimo imeti odprtega gradbiĹĄÄ?a do pomladi prihodnje leto.ÂŤ

Mihael Fajfar in zborovodja ĹĄmarĹĄkega meĹĄanega pevskega zbora MatjaĹž KaÄ?.

Pod toÄ?ko razno je KopuĹĄar svetnike seznanil ĹĄe z dopisom odvetniĹĄke pisarne, ki vodi aktivnosti v zvezi z ustavno presojo drĹžavnega prostorskega naÄ?rta za hitro cesto. OdvetniĹĄka hiĹĄa ocenjuje, da so nekatere pripombe ĹĄmarĹĄkih svetnikov, ki so zah-

Dobrih 3 milijone evrov prihodkov in veÄ? kot 3,4 milijona evrov odhodkov

Rebalans je bil priÄ?akovan.

Napovedan je bil namreÄ? Ĺže pri sprejemanju letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una decembra lani.

Je pa – kot pravi ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar – posledica priloĹžnosti, ki so se pojavile v tem Ä?asu s pridobitvijo denarja od drĹžave ali EU za doloÄ?ene naloge. ÂťOmogoÄ?a pa, da bomo leto 2018 konÄ?ali finanÄ?no in naloĹžbeno uspeĹĄno.ÂŤ Med najveÄ?jimi spremembami proraÄ?una pri prihodkih je KopuĹĄar izpostavil poravnano s TeĹĄem za odĹĄkodnino za leto 2016 v viĹĄini 80 tisoÄ? evrov, 7 tisoÄ? evrov iz iger na sreÄ?o, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, nekaj sprememb je ĹĄe pri strukturi prihodkov od drĹžave. Ta je primaknila nekaj veÄ? za odpravo posledic neurij, direktno je plaÄ?ala tudi stroĹĄke izvajalcem za ureditev nivojskega prehoda Ĺželeznice in ceste v PaĹĄki vasi. Manj od predvidenega je kapnilo v obÄ?insko blagajno pri projektih LAS-a. Pri postavki

Svetniki obÄ?ine Ĺ martno ob Paki so se na zaÄ?etku tedna seĹĄli na zadnji seji v tem mandatu.

tovali, priloĹžnosti, ki se nam je ponudila, pa nismo Ĺželeli izpustiti iz rok, saj zemljiĹĄÄ?e zagotavlja nadaljnji razvoj tega obmoÄ?ja,ÂŤ je dejal KopuĹĄar.

Z rebalansom proraÄ?una naÄ?rtujejo dobre 3 milijone evrov prihodkov, odhodki pa bodo presegli 3,4 milijona evrov. Nekaj veÄ? odhodkov za naloĹžbe si lahko ÂťprivoĹĄÄ?ijoÂŤ, ker so imeli v obÄ?inski blagajni na zaÄ?etku leta 350 tisoÄ? evrov. ÂťNaj ob tem povem, da smo naloĹžbo v posodobitev ceste v ReÄ?ici ob Paki skupaj z izgradnjo ploÄ?nika prestavili

LetoĹĄnji dobitniki obÄ?inskih priznanj in nagrade

Letos Ä?lani obÄ?inske komisije za priznanja in nagrade niso imeli teĹžkega dela, komu podeliti grb ali plaketo ObÄ?ine. Na razpis so namreÄ? prispeli le trije predlogi, od tega eden za dobitnika grba, dva za plaketo ObÄ?ine. Svetniki so soglaĹĄali s predlogom komisije, kar pomeni, da bo na sveÄ?ani seji v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika, 11. novembra, prejel grb tamkajĹĄnji moĹĄki pevski zbor Franca KlanÄ?nika, plaketi pa vinogradnik

tevali bolj poudarjeno zaĹĄÄ?ito prizadetih obÄ?anov – ruĹĄencev, neutemeljene. Ker ostaja vsebina ustavne presoje nespremenjena, dopisa odvetniĹĄke hiĹĄe KopuĹĄar ni uvrstil na dnevni red kot posebno toÄ?ko, ampak kot informacijo.

Svetniki so soglaĹĄali z njegovim mnenjem, da je bolje, da poÄ?akajo na odloÄ?itev ustavnega sodiĹĄÄ?a, ki je k obravnavi ustavne presoje (vloĹžili sta jo ObÄ?ini BraslovÄ?e in Polzela) Ĺže pristopilo. OÄ?itno pa bosta trd oreh morala treti naslednja Ĺžupan(j)a in obÄ?inski svet. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 5

5

PROSLAVA

27. septembra 2018

Ponosni na preteklost in optimistiÄ?no zazrti v prihodnost V ospredju osrednje slovesnosti ob obÄ?inskem prazniku nagrajenci – Ĺ˝upanova nagrajenca sta Anton KoĹĄir in Franc RamĹĄak – Plakete prejeli Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, ÄŒebelarska druĹžina Vinska Gora in Lojzka Stropnik, grbe pa ÄŒebelarsko druĹĄtvo MlinĹĄek Velenje, Nogometni klub Rudar Velenje in podjetje Veplas Mira ZakoĹĄek

Velenje, 19. septembra – Osrednja slovesnost v poÄ?astitev praznika Mestne obÄ?ine Velenje je bila prejĹĄnjo sredo na predprazniÄ?ni veÄ?er v domu kulture. Kulturni program, poln preseĹžkov, so pripravili uÄ?itelji in gojenci Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, osrednja pozornost pa je bila namenjena dobitnikom plaket in grbov Mestne obÄ?ine Velenje.

Slavnostni govornik, Ĺžupan Bojan KontiÄ?, je orisal uspehe zadnjih let in se optimistiÄ?no zazrl v prihodnost. Predstavil je projekte, ki so Ĺže pripravljeni, da jih udejanjijo (prenova Starega Velenja, poslovna cona Stara vas, kolesarske poti, izgradnja prireditvenega odra in prostora, oskrbovana stanovanja, energetska sanacija stanovanj ‌).

Miran GlinĹĄek, Bojan KontiÄ?, Franc Vedenik, Dragica Povh in Simon Dobaj

skupnostih, prvi v Pesju, drugi v Vinski Gori.

Plakete mladim raziskovalcem, ÄŒebelarski druĹžini Vinska Gora in Lojzi Stropnik

Prejemnike plaket in grbov Mestne obÄ?ine Velenje na pobude obÄ?anov, podjetij in organizacij, predlaga Komisija za priznanja Mestne obÄ?ine Velenje, s sklepom pa potrdi svet Mestne obÄ?ine Velenje.

LetoĹĄnje plakete Mestne obÄ?ine Velenje so prejeli Gibanje Mladi raziskovalci, ÄŒebelarska druĹžina Vinska Gora in Lojzka Stropnik.

Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline deluje Ĺže 35 let. Nastalo je v Ĺželji, da se mlade iz Ĺ aleĹĄke doline spodbudi k raziskovanju, inovativnosti in ustvarjalnosti. Doslej je 2.640 mladih raziskovalcev izdelalo

Grbi ÄŒebelarskemu druĹĄtvu MlinĹĄek, Rudarju in Veplasu

Rekli so â?ą

Andreja KatiÄ?, ministrica za pravosodje: ÂťPonosna sem, da prihajam iz Velenja, in to tudi rada povem. Na mnogih podroÄ?jih smo primer dobre prakse, skupaj pa tvorimo zgodbo uspeĹĄnega Velenja ne le v slovenskem, ampak kar v svetovnem meriluÂŤ Franc Vedenik: ÂťBil sem globoko ganjen ob prevzemu grba. Ogromno mi pomeni, saj sem v Veplas vloĹžil ves svoj trud, znanje ‌ Bilo je mnogo neprespanih noÄ?i, vzponov in padcev, a izĹĄli smo kot zmagovalci.ÂŤ Lojzka Stropnik: ÂťZelo sem vesela obÄ?inskega priznanja, veliko priznanj sem v preteklosti prejela in vsako mi je bilo spodbuda za delo za naprej. Zdaj tega veÄ? ne morem obljubljati niti sebi niti drugim, zagotovo pa bom z veseljem pomagala, Ä?e me bo kdo potreboval.ÂŤ GaĹĄper Ĺ karja: ÂťZahvaljujem se vsem, ki so v 35-letnem Gibanju mladi raziskovalci pomagali in prispevali k tako veliki uspeĹĄnosti. PrepriÄ?an sem, da bo gibanje Ĺživelo ĹĄe naprej in da bodo mladi tudi v prihodnje polni idej.ÂŤ Simon Dobaj: ÂťNK Rudar priznanje veliko pomeni, je pa to tudi velika obveza, da bodo naĹĄi igralci dobro igrali in da bomo ĹĄe naprej privabljali Ä?im veÄ? mladih in jih vkljuÄ?evali v igro.ÂŤ Peter Poles: ÂťV Velenje se vedno rad vraÄ?am, ĹĄe posebej kadar imam priloĹžnost, da sem obdan z ljudmi, ki delajo nekaj tehtnega, pomembnega ‌ Ĺ e vedno je in bo Velenje moj dom, ne glede na to, kje Ĺživim in bom Ĺživel. Mesto je prijetno, polno domaÄ?nosti, ravno prav majhno, da se poznamo med seboj, in dovolj veliko, da daje utrip pravega mesta.ÂŤ

deluje Ĺže dolgih 90 let. Od nekdaj je bila najpomembnejĹĄa naloga Ä?ebelarjev skrbeti za zdrav razvoj Ä?ebeljih druĹžin ter poslediÄ?no uspeĹĄno opraĹĄevanje rastlinja. V ÄŒebelarski druĹžini Vinska Gora se tega dobro zavedajo, saj redno skrbijo za Ä?isto okolje, s svojimi aktivnostmi pa k takĹĄnemu ravnanju spodbujajo tudi druge, ĹĄe posebej mlade.

Lojzka Stropnik je zaradi svojega dela, iskrenosti, predvsem pa prostovoljstva nepogreĹĄljiva krajanka Krajevne skupnosti Konovo. Bila je Ä?lanica in predsednica sekcije za druĹžbeno aktivnost Ĺžena v Velenju, sodelovala je v organizaciji RdeÄ?ega kriĹža Slovenije, vrsto let je bila tudi Ä?lanica odbora za socialna vpraĹĄanja otrok. Lojzka Stropnik je pobudnica in soustanoviteljica Krajevne organizacije RdeÄ?ega kriĹža Konovo, njena predsednica je bila veÄ? kot 16 let. Sodeluje pa tudi pri ĹĄtevilnih drugih aktivnostih v kraju in obÄ?ini.

GaĹĄper Ĺ karja, Bojan KontiÄ?, Lojzka Stropnik, Silvo Lah

Povedal pa je tudi, da imajo pri uresniÄ?itvi projektov tudi precej nizkih udarcev, med drugim so jih imeli tudi pri usklajevanju izgradnje prireditvenega prostora in odra. ZavraÄ?anj je bilo toliko, da ni bilo veÄ? razumljivo, ko so to v Ljubljani preverili, pa so ugotovili, da ima ÂťzaslugeÂŤ za to usluĹžbenka, ki ni bila izbrana za sluĹžbo v SaĹĄa inkubatorju.

Izrazil je prepriÄ?anje, da bodo tudi v prihodnje kos zastavljenim nalogam in da bodo vse prepreke uspeĹĄno premagovali, posebno pozornost je namenil obÄ?inskim nagrajencem, VelenjÄ?anom pa zaĹželel lepo praznovanje in prijetno bivanje v enem najlepĹĄih mest v Sloveniji. ZaĹželel pa si je tudi v prihodnje veliko strpnosti, soĹžitja in ustvarjalnosti.

Županova nagrajenca Anton Koťir in Franc Ramťak

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? vsako leto podeli priznanja posameznikom,

zdruĹženjem obÄ?anov ali pravnim osebam za enkratne doseĹžke na kateremkoli podroÄ?ju, ki imajo pomen za razvoj ali prepoznav-

Anton KoĹĄir, Bojan KontiÄ? in Franc RamĹĄak

nost obÄ?ine. LetoĹĄnja nagrajenca sta Anton KoĹĄir in Franc RamĹĄak, oba pa sta priznanji prejela za zasluge pri delu v krajevnih

1.358 raziskovalnih nalog. Pri delu sta jim pomagala 1.402 mentorja in somentorja. ÄŒebelarska druĹžina Vinska Gora

ÄŒebelarsko druĹĄtvo MlinĹĄek Velenje Ĺže 90 let uspeĹĄno zdruĹžuje Ä?ebelarje iz velenjske obÄ?ine ter skrbi za promocijo in razvoj Ä?ebelarstva. ÄŒlani organizirajo strokovne ekskurzije, predavanja, terenska izobraĹževanja, usposabljanja za rejo Ä?ebel in pridelavo medu. V sodelovanju z veterinarsko sluĹžbo skrbijo za zdravstveno varstvo Ä?ebel. Posebno skrb namenjajo tudi delu z mladimi, ki jih spodbujajo k spoznavanju Ä?ebelarstva in pomembnosti Ä?ebel.

Z zbiranjem medu in deljenjem zgibank ter letakov o Ä?ebelah in Ä?ebelarstvu sodelujejo tudi pri organizaciji slovenskega zajtrka v vrtcih in ĹĄolah.

Nogometni klub Rudar deluje od leta 1948 in torej letos praznuje 70-letnico delovanja. ÄŒlanov moĹĄtva in njihovih navijaÄ?ev se Ĺže vse od ustanovitve kluba drĹži vzdevek Knapi. Klub je v sedemdesetih letih obstoja preĹživel vzpone in padce, a zaradi srÄ?nosti, borbenosti in nogometnega zanesenjaĹĄtva mu je vedno uspelo obstati.

NajpomembnejĹĄe prelomnice prehojene klubske poti so prva uvrstitev v 1. slovensko ligo, uvrstitev v 2. zvezno jugoslovansko nogometno ligo - zahod, osvojitev naslova republiĹĄkih prvakov in osvojitev naslova pokalni prvak Slovenije.

Veplas je eden vodilnih proizvajalcev v Evropi in vodilno slovensko podjetje v proizvodnji kompozitnih produktov, ki kontinuirano uresniÄ?uje svojo vizijo postati prepoznaven proizvajalec HI-TECH kompozitov na zahtevnih evropskih trĹžiĹĄÄ?ih in ĹĄirĹĄe. To mu uspeva z visoko kakovostjo izdelkov, ki temeljijo na razvoju sodobnih tehnologij in uporabe najnaprednejĹĄih materialov. Njihovi kupci so veÄ?inoma dolgoroÄ?ni strateĹĄki partnerji, s katerimi skupaj gradijo prihodnost. Skupina Veplas danes zaposluje okoli 250 delavcev, materinska druĹžba Veplas, d. d., pa letos praznuje 40-letnico delovanja. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 6

6

OD SREDE DO TORKA

OD SREDE do torka

Sreda, 19. septembra Premier Marjan Ĺ arec se je pred vrhom Evropske unije v Salzburgu seĹĄel s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom. Govorila sta o brexitu in migracijah, ne pa tudi o arbitraĹži.

Vlada je za drĹžavnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo imenovala Leona Behina, na ministrstvo za finance pa sekretarko SaĹĄo Jazbec.

Po sreÄ?anju s predstavniki sindikatov je novi minister za javno upravo Rudi Medved dejal, da je dogovor mogoÄ? v razmeroma kratkem Ä?asu.

Izvedeli smo, da se Ĺželi Levica pred nadaljnjim sodelovanjem z vlado s premierjem Ĺ arcem pogovoriti o kadrovskih in vsebinskih vpraĹĄanjih.

Predsednik republike Borut Pahor je drĹžavnemu zboru za kandidata za guvernerja Banke Slovenije predlagal PrimoĹža Dolenca.

Predsednik Pahor je za kandidata za guvernerja Banke Slovenije predlagal PrimoĹža Dolenca.

SreÄ?ala sta se juĹžnokorejski predsednik Mun DĹže In in severnokorejski vodja Kim DĹžong Un. Zavezala sta se k jedrski razoroĹžitvi Korejskega polotoka, ĹželezniĹĄki povezavi in zdruĹžitvi v vojni loÄ?enih druĹžin.

ÄŒetrtek, 20. septembra Ob sklepu vrha Evropske unije se je Marjan Ĺ arec na kratko seĹĄel s predsednikom komisije JeanomClaudom Junckerjem, ki pa mu ni pojasnil, zakaj mnenja pravne sluĹžbe o arbitraĹži ni dal na kolegij Evropske komisije. Ĺ arec je ob tem dejal, da Junckerju ta tema ni blizu.

Premier Ĺ arec pravi, da Junckerju tema o upoĹĄtevanju pravnega mnenja pri arbitraĹži ni blizu.

Po tem, ko so imeli policisti dan prej opravka s podtaknjenim razstrelivom pod avtomobilom v ÄŒrni vasi in eksplozivno napravo na Brezovici, so novinarjem pojasnili, da ĹĄe nimajo osumljencev.

Vodja Hezbolaha je podprl dogovor Rusije, Irana in TurÄ?ije, da se okoli edine preostale uporniĹĄke sirske pokrajine vzpostavi demilitarizirano obmoÄ?je in odpove priÄ?akovana ofenziva.

JuĹžnokorejski predsednik Mun DĹže In je sklenil tridnevni obisk severne sosede. Obiskal je korejsko sveto goro Paektu, kjer je s Kim DĹžong Unom ponovil zavezo za jedrsko razoroĹžitev Korejskega polotoka.

27. septembra 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Predsednik ZDA Donald Trump je v intervjuju ostro napadal Jeffa Sessionsa. Dejal je, da sploh nima generalnega toĹžilca, in mu oÄ?ital tudi neodzivnost in neodloÄ?nost na priseljevanja.

Petek, 21. septembra Po informaciji, da naj bi si vodstvo Filozofske fakultete izplaÄ?alo za pol milijona neupraviÄ?enih dodatkov, je rektor Univerze v Ljubljani Igor PapiÄ? sprejel odstop prorektorice Branke Kalenić RamĹĄak.

Predsednik republike Borut Pahor je na pogovor povabil premierja Ĺ arca. Ta mu je dejal, da je prepriÄ?an v uspeh, Ä?e bodo le znali sodelovati. Pahor je nato sprejel ĹĄe novoizvoljeno vlado.

Kosovski predsednik Hashim Thaci je Izraelu ponudil, da bo kosovsko veleposlaniĹĄtvo v Jeruzalemu, Ä?e bo Izrael priznal Kosovo kot neodvisno drĹžavo.

Med vojaĹĄko parado na jugozahodu Irana so neznani napadalci zaÄ?eli streljati in ubili 25 ljudi.

Morski razbojniki so ob obali Nigerije napadli ĹĄvicarsko tovorno ladjo in ugrabili 12 Ä?lanov posadke, med katerimi je bil tudi Slovenec.

Nedelja, 23. septembra Indijski premier Narendra Modi je uradno vzpostavil nov sistem zdravstvenega zavarovanja, ki bo zagotovil zdravstveno oskrbo 500 milijonom revnih Indijcev.

Iransko zunanje ministrstvo

Novo slovensko vlado je sprejel predsednik republike.

S premierjem Ĺ arcem so se sestali tudi predstavniki Levice. Po sreÄ?anju je bilo jasno, da podpisa parafiranega sporazuma o sodelovanju Levice z vladno peterico teden kasneje ne bo.

Britanska premierka Theresa May je bil dan po vrhu EU zelo ostra; dejala je, da je zavrnitev britanskega predloga o brexitu na tej stopnji pogajanj in brez alternativne moĹžnosti nesprejemljiva.

Zaradi ĹĄtevilnih posilstev je Indija objavila prvi register spolnih prestopnikov, ki bo na vpogled le za primere pravnih postopkov.

je po napadu na vojaĹĄki paradi poklicalo na pogovore veleposlanika Danske in Nizozemske ter britanskega odpravnika poslov.

Povabljenim so oÄ?itali, da nudijo zatoÄ?iĹĄÄ?e pripadnikom skrajne sunitske skupine Ahvazije, ki je prevzela odgovornost za napad.

Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je pozval k bojkotu referenduma o spremembi imena drĹžave, ki je predviden za 30. september.

Sobota, 22. septembra Ob mednarodnem dnevu miru je na Cerju spregovoril predsednik vlade Marjan Ĺ arec. Dejal je, da moramo imeti domovino radi, znati jo moramo braniti, kadar je treba, zato si moramo prizadevati za mir.

Vatikan in kitajska vlada sta podpisala zaÄ?asen dogovor o imenovanju ĹĄkofov na Kitajskem, s Ä?imer se je zakljuÄ?ilo desetletja dolgo obdobje spora v povezavi s tem, kdo izbira voditelje KatoliĹĄke cerkve v drĹžavi.

Kitajci protestirajo proti najnovejĹĄim sankcijam ZDA.

V Tanzanijo so nadaljevali reĹĄevanje iz ponesreÄ?enega trajekta na Viktorijinem jezeru. Od pribliĹžno 300 potnikov so izvlekli posmrtne ostanke 218 Ĺžrtev, enega moĹĄkega so reĹĄili.

Kitajsko zunanje ministrstvo je poklicalo na zagovor ameriĹĄkega veleposlanika na Kitajskem in mu izroÄ?ilo oster protest zaradi najnovejĹĄih sankcij ZDA. Prebivalci ĹĄvicarskega kantona St. Gallen so na referendumu s 67 odstotki podprli zakon o prepovedi oblaÄ?il, ki zakrijejo ves obraz, kot sta nikab in burka.

Ponedeljek, 24. septembra

Ob obali Nigerije so pirati zajeli ladjo z 12 Ä?lani, tudi drĹžavljanom Slovenije.

Dosegla nas je hladna fronta, ki je s seboj prinesla nevihte z obilnimi padavinami in moÄ?nejĹĄim vetrom. Gasilci v okolici Ljubljane in na Celjskem so imeli polne roke dela s Ä?rpanjem meteorne vode iz zalitih objektov.

Slovensko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je na ugrabljeni ĹĄvicarski ladji tudi drĹžavljan Slovenije, in sporoÄ?ilo, da je v stiku z lastnikom ĹĄvicarske tovorne ladje, ki so jo napadli pirati.

ZDA so zaÄ?ele izvajati najveÄ?ji trgovinski ukrep proti Kitajski, ki na uvoz kitajskega blaga v vrednosti 200 milijard dolarjev uvaja 10-odstotno carino.

V ZDA je kandidata za vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha spolnega nadlegovanja po Christine Blasey Ford zdaj obtoĹžila ĹĄe Deborah Ramirez, nekdanja soĹĄolka z univerze Yale.

Torek, 25. septembra Presenetilo nas je mrzlo jutro.

Nato pa so mediji poroÄ?ali, da naj bi premier Marjan Ĺ arec na Ä?elu Slovenske obveĹĄÄ?evalno-varnostne agencije zamenjal direktorja Zorana KlemenÄ?iÄ?a.

Na njegovo mesto naj bi predlagal Rajka Kozmelja.

SodiĹĄÄ?e Evropske unije je dvignilo kar nekaj prahu, ko je razsodilo, da je odloÄ?itev Evropskega parlamenta, da novinarjem zavrne dostop do dokumentov v povezavi s sploĹĄnimi meseÄ?nimi izdatki evropskih poslancev, upraviÄ?ena. Gre za okoli 40 milijonov evrov izdatkov na leto, ki jih evropski poslanci dobijo kot dodatek k plaÄ?i za delovanje pisarne.

Izvedeli smo, da naj bi bil slovenski drĹžavljan, ki je med ugrabljenimi Ä?lani posadke ladje Glarus, kapitan tovorne ladje ĹĄvicarskega podjetja Massoel Shipping.

Z ladjami pa so imeli nekaj teĹžav tudi v Franciji. SporoÄ?ili so namreÄ?, da trenutno niso pripravljeni sprejeti ladje Aquarius 2, ki sodeluje pri reĹĄevanju prebeĹžnikov v Sredozemskem morju.

Oblasti v Liberiji so sproĹžile preiskavo zaradi izginotja sveĹže tiskanih bankovcev v vrednosti 87,5 milijona evrov.

Šolica Španski ťolski sistem je tak, da gredo otroci pri treh letih v ťolo.

Dobro je, da so pred tem vsaj malo v vrtcu, ker je ťolaÂŤ kar zaresna. Jaz tej ťoliÂŤ kar ne morem reÄ?i ťolaÂŤ, enkrat ji reÄ?em ÂťvrtecÂŤ (mali Ä?uk, ki je pred tednom dni dopolnil tri leta, malo pred tem pa postal ťolarÂŤ, me vedno popravi, da to vendarle ni vrtec, vrtec je bil prej in tja hodijo bejbiji), drugiÄ? ťolicaÂŤ, tretjiÄ? pa Âťmala ĹĄolaÂŤ. Zadeva je namreÄ? taka, da otroci pri treh letih postanejo ĹĄoloobvezni in zaÄ?nejo hoditi v institucijo, ki jo bodo obiskovali nekje do dvanajstega leta. Prva tri leta so od tavelikih rahlo loÄ?eni – gredo paÄ? po hodniku na levo, ne pa na desno ali navzgor.

Uniforma je obvezna – Ä?ukcu sva morala kupiti bele majÄ?ke z ovratnikom z izvezeKaja AvberĹĄek nimi ĹĄolskimi inicialkami, temno modre trenirkaste hlaÄ?e s svetlo modrimi Ä?rtami ob strani, svetlo modro trenirkasto jopico, bele ĹĄtunfke in teniske na jeĹžke. NaroÄ?ijo se po internetu, s popustom, ali pa se nanje v dolgi vrsti Ä?aka v trgovini z uniformami. NiÄ? kaj Ä?edne niso, uniforme. Seveda pa so mini ĹĄolarÄ?ki v njih, nasprotno, zelo Ä?edni.

Naenkrat se mali uniformirani Ä?rviÄ?ki znajdejo v razredih z mizicami in stolÄ?ki. Nad njimi bosta bdeli dve tovariĹĄici – Margarita in Rita, ki na prvem sreÄ?anju nekoliko neprepriÄ?ljivo pravita, da imata s takimile zaÄ?etniki veliko izkuĹĄenj. V skupini jih je veliko, za moje pojme Ä?isto preveÄ? - kar enaindvajset. Nekaj jih joka in kliÄ?e mamice, nekaj jih zaÄ?ne jokati, ko vidijo jokati one prve, nekaj se jih zaÄ?udeno ozira naokrog, nekaj se jih nova situacija prav zares ne dotakne, zamotijo se s kockami, likalniki, telefoni, dinozavri, formulami ali dojenÄ?ki.

Vsak ima na majÄ?ko pripet zelen trakec z imenom, preveÄ? jih je namreÄ?, da bi si jih Margarita in Rita takoj zapomnili. Tako se loÄ?ijo tudi od prav tolikĹĄnih Ä?rviÄ?kov iz sosednjega razreda, ki imajo na majÄ?kah rdeÄ?e trakce. ÂťZelo pomembno je, da otroci za ĹĄolsko malico ne nosijo sladkanih gaziranih pijaÄ?, Ä?ipsov, industrijskih sladkornih krofov in podobnega. Zavedati se moramo, da je na naĹĄem otoÄ?ju najveÄ? otroĹĄke debelosti in sladkorne bolezni v vsej Ĺ paniji.ÂŤ Saj. V trgovinah po kilometru pisanih sladkanih jogurtov komaj najdem tri normalne. Dobro, menda pa ja kdaj lahko prinese domaÄ?o magdalenico? Že, vendar se lahko zgodi, da se bo kakĹĄen otrok spraĹĄeval, zakaj ta lahko, on pa ne.ÂŤ Razumljivo. ÂťPred kratkim smo tudi ukinili praznovanje rojstnih dni. Nekateri otroci so prinaĹĄali ogromne koliÄ?ine sladkarij, uĹživanje katerih, kot Ĺže reÄ?eno, Ĺželi naĹĄa institucija, vsaj znotraj njenih zidov, omejiti. Po drugi strani pa si druĹžine nekaterih otrok ne morejo privoĹĄÄ?iti nakupa posladkov in tako se nam je taka radikalna reĹĄitev zdela najboljĹĄa.ÂŤ No, prav. Rojstnodnevne zabave bomo tako in tako organizirali doma, z domaÄ?imi tortami ter ostalimi slastnostmi vred. Res, v tem dobrem letu otoĹĄkega Ĺživljenja se mi je Ĺže veÄ?krat zgodilo, da so se ljudje Ä?udili, ko sem ponudila, ali naj kam prinesla doma peÄ?ene piĹĄkote, torte ali pecivo. Na vsaj treh dogodkih, povezanih z druĹženjem otrok in hkratnim prigrizovanjem tipa Âťvsak nekaj prineseÂŤ, sem bila edina s pomaranÄ?nim biskvitom, avokadovo-limetino pito ali soÄ?no Ä?okoladno torto iz domaÄ?e peÄ?ice.

Vse ostalo so bili Ä?ipsi, trgovinske sladkarije, polne palmove masti in E-jev, pa pravokotne torte, ki so videti kot televizijski zasloni s sedaj popularnimi komercialnimi risankami. Kakorkoli, vsak ima pravico do lastnega stila in izbire. Zase vem, da bom svojemu sinu z najveÄ?jim veseljem pekla torte v obliki gusarskih ladij, bagrov in gradbiĹĄÄ?, dokler si jih ne bo pekel sam oziroma mu jih ne bo nekdo drug oziroma si jih bo kupil – to pa bo Ĺže njegova odloÄ?itev.

Od tort nazaj k ĹĄolici. ÂťNaĹĄa kosila so res dobra. V naĹĄi kuhinji sami cvremo, kar je tu redkost!ÂŤ Hecno se mi zdi, da tako poudarjajo ravno cvrtje. NajbrĹž veliko cvrejo. Moram se pozanimati o jedilniku. ÂťDelo s knjigami bomo zaÄ?eli oktobra.ÂŤ Le kakĹĄne uÄ?benike uporabljajo triletniki? V knjigarni, nagneteni s kupci raznovrstnih ĹĄolskih uÄ?benikov (ali nismo mi, v tistih daljnih ĹĄolskih Ä?asih, imeli vseh ĹĄolskih pripomoÄ?kov vsaj par tednov pred zaÄ?etkom ĹĄole, ne pa par tednov po njem?), se zaÄ?udim, ko prodajalec predme postavi tri ogromne ĹĄkatle in mi zanje pove ravno tako ogromno ceno. ÂťJutri ne grem v ĹĄolico, jutri ne grem v ĹĄolico!ÂŤ tarna mali Ä?uk, ko se spravljava spat. Povem mu, da bo v ĹĄolici kmalu pa sploh lepo, da se bo lahko nauÄ?il celo jadrati z malo barÄ?ico in me kam odpeljal. In tudi, da bova kmalu letela z letalom in da bo na drugi strani jesen.

Zapojem mu ÂťJeĹžek teka tekaÂŤ in ves prepoten zaspi. đ&#x;”˛

TURISTIÄŒNO DRUĹ TVO LAJĹ E Bar LetaliĹĄÄ?e LajĹĄe

Med vojaĹĄko parado v Iranu so napadalci zaÄ?eli streljati in ubili 25 ljudi.

Pred oktobrskimi predsedniĹĄkimi volitvami v Braziliji se je na milijone Ĺžensk aktiviralo proti skrajnodesniÄ?arskemu kandidatu Jairju Bolsonaru, ki v javnomnenjskih raziskavah vodi.

TopolĹĄica 207 D, Ĺ oĹĄtanj

Info: 041 813 922

Piknik prostor

Hrana in pijaÄ?a za piknik – tudi za veÄ?je druĹžbe

Apartma Kavnik

Topolťica 197, Šoťtanj – apartma od 4 do 8 oseb

ÄŒevljarski muzej in Ä?rna kuhinja

Ravne 28 B, Ĺ oĹĄtanj

StroĹĄki evropskih poslancev bodo ostali tajni.

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj!

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 7

7

GOSPODARSTVO

27. septembra 2018

PlaÄ?e so pomembne, ne pa najpomembnejĹĄe merilo Da manjka vizija regije, je ena od ugotovitev razvojne konference – Kako strokovnjake navduĹĄiti, da bodo svoje Ĺživljenjsko poslanstvo uresniÄ?ili v regiji SaĹĄa – PriporoÄ?ila in sporoÄ?ila zbrana v zborniku Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 20. septembra – Na prvi seji po poletnih poÄ?itnicah so se Ä?lani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice seznanili z delovanjem Komunalnega podjetja Velenje in Visoke ĹĄole za varstvo okolja, ki deluje pod okriljem Regijskega ĹĄtudijskega srediĹĄÄ?a Celje in letos praznuje 10-letnico delovanja. Z zanimanjem so prisluhnili tudi priporoÄ?ilom z regijske razvojne konference Kako strokovnjake navduĹĄiti, da bodo svoje Ĺživljenjsko poslanstvo uresniÄ?ili v SaĹĄa regiji.

Veliko spodbud v ÂťrokahÂŤ obÄ?in in gospodarstva

Po zagotovilih doc. dr. Franca Ĺ˝erdina, predsednika organizacijskega odbora razvojne konference, so sodelujoÄ?i na konferenci med pomembna merila sicer uvrstili plaÄ?e, a k temu takoj dodali, da pa niso najpomembnejĹĄe merilo za to, da bi strokovnjaki svoje Ĺživljenjsko poslanstvo uresniÄ?ili v regiji. Zelo pomembno je razpoloĹženje v delovnem okolju, ali imajo moĹžnost napredovanja, vplivanja na delovni proces, vkljuÄ?itve otrok v vrtec, podroÄ?je osnovnoĹĄolskega izobraĹževanja,

ĹĄporta in rekreacije, delovanja v kulturi, reĹĄitev stanovanjskega vpraĹĄanja, prijazno bivalno okolje, priÄ?akujejo nekoliko bolj poenostavljen postopek za pridobitev parcel, gradbenega dovoljenja ‌ Še bi lahko naĹĄteval. NaĹĄtel pa bi lahko tudi, kaj od tega lahko zagotovijo same lokalne skupnosti v regiji. Nekatere so pri tem na dobri poti, veÄ?ina pa ĹĄe ne in to je hendikep.ÂŤ Tudi gospodarstvo – tako Ĺ˝erdin – lahko veliko spodbud ustvari

sĂĄmo, ne glede na to, kaj dela drĹžava in kako uÄ?inkovita je vlada. Pri naĹĄtevanju ukrepov znotraj podjetij je poudaril promocijo blagovne znamke, informacije o zaposlovanju kadrov in potrebnih profilov, o trendih pri plaÄ?ah, glede aktivnega sodelovanja z izobraĹževalnimi institucijami, Âťna kakĹĄen naÄ?in bo gospodarstvo omogoÄ?ilo, da se bodo mladi vkljuÄ?evali v izvajanje praktiÄ?nega izobraĹževanja. Mladi med poÄ?itnicami hoÄ?ejo na prakso v podjetja za en mesec, biti aktivni Ä?lani delovnega procesa, ne pa da jih ÂťodloĹžijoÂŤ na kuhanje kave in podobne zadeve.ÂŤ Po mnenju Franca Ĺ˝erdina bo treba v regiji SaĹĄa urediti ĹĄtipendiranje oziroma oblikovati ĹĄtipendijsko shemo, saj pri tem

regija ni dovolj uÄ?inkovita. Tako gospodarstvu kot obÄ?inam bi morala biti skupna prizadevanja za kakovostno izvajanje izobraĹževalnih programov ter spodbujanje mladih za izobraĹževanje v deficitarnih poklicih. PriporoÄ?ila z regijske razvojne konference vkljuÄ?ujejo tudi drĹžavo, ki bi morala zagotoviti varno gospodarsko okolje, normalne davĹĄÄ?ine za podjetja, enakopravnost pri izvajanju naloĹžb, pravno drĹžavo ...

V razpravi so udeleĹženci menili, da so priporoÄ?ila dobra iztoÄ?nica za aktivnosti na tem podroÄ?ju, bi pa kazalo na eni od sej upravnega odbora zbornice poleg mladim pozornosti nameniti tudi izzivom zaposlenih.

Manjka vizija

Kot nam je dejal Franc Ĺ˝erdin, so priporoÄ?ila in sporoÄ?ila z razvojne konference zbrali v zborniku in ga posredovali na 200 naslovov v regiji SaĹĄa. Predstavili jih bodo ĹĄe Ĺžupanom, v nekaterih podjetjih in javnih zavodih v regiji. ÂťVse te aktivnosti ne bodo dosegle cilja, Ä?e si vsi skupaj tega ne bomo Ĺželeli. Predvsem pa manjka vizija. Tako danes ne vemo, kaj hoÄ?emo doseÄ?i v regiji na podroÄ?jih turizma, gospodarstva, druĹžbenih dejavnosti ‌ Moramo se dogovoriti, kam in kako naj se regija razvija, ter te stvari znati sporoÄ?iti javnosti,ÂŤ je ĹĄe dejal Franc Ĺ˝erdin.

Manager leta 2018 BoĹĄtjan Gorjup PortoroĹž, 27. septembra – Danes (v Ä?etrtek) bo Upravni odbor ZdruĹženja Manager na popoldanski prireditvi v Managerskem kongresu v PortoroĹžu razglasil menedĹžerja leta 2018. PrestiĹžni naslov bo prejel BoĹĄtjan Gorjup, direktor druĹžbe BSH HiĹĄni aparati Nazarje.

Gorjup je z BSH-jem povezan Ĺže dobrih 18 let. V letih 2014 in 2016 je med drugim opravljal funkcijo direktorja financ in kontrolinga za regijo Evropa znotraj skupine BSH, pred dvema letoma pa je ponovno prevzel vodenje druĹžbe HiĹĄni aparati v Nazarjah ter celotne regije Adriatic East. Je menedĹžer z veliko mednarodnimi izkuĹĄnjami, ki pri vodenju postavlja v ospredje Âťbiti prvi po odliÄ?nosti in ne po velikostiÂŤ.

Poleg vodenja druĹžbe BSH HiĹĄni aparati Nazarje opravlja ĹĄe vrsto drugih dolĹžnosti. Je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, podpredsednik Kluba podjetnikov SaĹĄa regije, Ä?lan upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, ki ji je v letih 2006–2014 tudi predsedoval. Za svoj prispevek in izjemne doseĹžke na razliÄ?nih podroÄ?jih delovanja je Gorjup Ĺže prejel nagrade in priznanja. Med drugim pred sedmimi leti nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, leta 2012 pa je bil imenovan za Mladega menedĹžerja leta, ki mu ga je podelilo BoĹĄtjan Gorjup – dobitnik naziva ZdruĹženje Manager.

Manager leta, ki ga podeljujejo od leta đ&#x;”˛

Tp

1991 in je eno najprestiĹžnejĹĄih priznanj za menedĹžment v slovenskem prostoru.

O informacijskih podporah z evropskimi strokovnjaki Velenje, 18. in 19. septembra – V Premogovniku Velenje so gostili devet partnerjev evropskega projekta, ki obravnava podroÄ?je informacijske podpore ob izrednih dogodkih. Projekt z nepovratnimi sredstvi sofinancira Evropska unija. V tem projektu razvijajo nekatere aplikativne reĹĄitve in opremo. Dr. Janez RoĹĄer, vodja projektov na Premogovniku Velenje, pravi: ÂťCilji projekta so izdelava ustreznih senzorjev in merilnikov, odpornih na vplive v izrednih razmerah, ekspertnih sistemov za pomoÄ? pri doloÄ?anju potrebnih ukrepov ter razvoj opreme in naprav, ki se bodo uporabile v izrednih razmerahÂŤ. đ&#x;”˛

HOÄŒEMO PRIJAZNO SOBIVATI Z NARAVO IN LJUDMI. ObÄ?anom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Ä?estitamo za praznik.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

UTRIP

27. septembra 2018

Nazaj h koreninam Ceste in ulice mesta Velenje GradiĹĄnika na Ä?elu Mestnega odbora SLS zamenjal Mihael Letonje – V polnem zamahu priprave na lokalne volitve, na katerih raÄ?unajo na dober rezultat Tatjana PodgorĹĄek

Svetnik v svetu Mestne obÄ?ine Velenje Mihael Letonje je novi predsednik Mestnega odbora stranke SLS Velenje. Tako so na nedavnem obÄ?nem zboru sklenili njegovi Ä?lani. Dosedanji predsednik Dani GradiĹĄnik je od zdaj podpredsednik mestnega odbora stranke.

Mihael Letonje je oznaÄ?il iztekajoÄ?i se mandat kot buren, pester in uspeĹĄen. UspeĹĄen predvsem zaradi tega, ker so na zadnjih lokalnih volitvah dosegli odliÄ?en rezultat, saj je se v mestni svet uspelo uvrstiti dvema njihovima Ä?lanoma. Pred tem niso imeli nobenega svetnika. UspeĹĄen je bil tudi zaradi okroglih miz, ki jih je organiziral mestni odbor stranke, zaradi konsolidacije stranke, uredili so svoje prostore, veliko pozornosti so namenjali novi generaciji. Oba svetnika sta bila glasna na sejah mestnega sveta, podajala konstruktivne predloge, bila kritiÄ?na do dela vladajoÄ?e koalicije. Med drugim so sodelovali v civilni iniciativi, ki je nasprotovala ureditvi migracijskega azilnega centra v Velenju.

Letonja je priznal, da so se leto in pol ukvarjali tudi s teĹžavami s starim vodstvom mestnega odbora stranke, s katerim bi radi v novem mandatu zgladili morebitna nesoglasja ter s skupnimi moÄ?mi nastopili na bliĹžajoÄ?ih se lokalnih volitvah.

Na slednjih upajo na ĹĄe boljĹĄi rezultat kot na zadnjih. Aktivnosti nanje so v polnem zamahu.

Skupaj s pomladnimi strankami v tukajĹĄnjem okolju iĹĄÄ?ejo kandidata za Ĺžupana. ÂťUpam, da bomo dosegli dogovor z NSi in SDS, sicer bomo na lokalnih volitvah nastopili s svojim kandidatom.

Imamo dve, tri moĹžnosti. BoljĹĄi rezultat na lokalnih volitvah nam bi omogoÄ?al tvornejĹĄe sodelovanje pri kreiranju lokalne politike, kar nam je bilo v iztekajoÄ?em se mandatu onemogoÄ?eno. VladajoÄ?a koalicija je imela v mestnem svetu dvotretjinsko veÄ?ino, in karkoli smo predlagali, smo bili preglasovani.ÂŤ Poleg lokalnih volitev so na obÄ?nem zboru postavili v ospredje ĹĄe druge aktivnosti:

dialog s starejĹĄo generacijo, ki je vodila mestni odbor stranke, sodelovanje z manjĹĄimi strankami v tukajĹĄnjem okolju, kar jim bo dalo veÄ?jo moÄ? pri soodloÄ?anju o razvoju Velenja. ÂťTega je zaznati, vendar obstajajo pri tem manjĹĄe pomanjkljivosti, predvsem pa je treba stvari hitreje uresniÄ?evati.

Tina Felicijan

Ob letoĹĄnjem obÄ?inskem prazniku je Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže sedmo leto zapored izdala tematsko knjiĹžico, v kateri so tokrat obdelana poimenovanja mestnih trgov, cest in ulic, prav tako pa je postavila razstavo v Galeriji na prostem. Pri pripravi gradiva za knjiĹžico in izboru poudarkov za razstavo je ponovno sodeloval Muzej Velenje, izvore poimenovanj velenjskih cest in ulic pa je v sodelovanju z direktorico Mojco Ĺ˝evart pripravila AndĹželina Jukić. ÂťPrvi vir so bili odloki Mestne obÄ?ine Velenje, v

â?ą Mihael Letonje: ÂťUpamo, da bodo volivci na prihajajoÄ?ih volitvah prepoznali naĹĄa prizadevanja za razvoj in boljĹĄe Ĺživljenje obÄ?anov.ÂŤ

Vsekakor pa je naĹĄa prednostna naloga dialog s podeĹželjem, kmeti. Sam sem v prejĹĄnjih letih menil, da se moramo znebiti tega, da je stranka SLS stranka kmetov.

Danes ugotavljam, da sem razmiĹĄljal napaÄ?no. Moramo se vrniti k svojim koreninam in nameniti ĹĄe veÄ?jo pozornost podeĹželju, kmetom, zdravi prehrani. Menimo, da bomo poslediÄ?no s tem pridobili tudi volivce v mestih,ÂŤ je ĹĄe menil Mihael Letonje. đ&#x;”˛

Velenje je v nekem Ä?asu rastlo tako hitro, da si za nekaj ulic niso uspeli izmisliti poimenovanj, zato so na Gorici kar oĹĄtevilÄ?ene.

katerih so zapisane odloÄ?itve o poimenovanju ali preimenovanju mestnih ulic. Informacije, ki jih iz odlokov nisem dobila, sem poiskala v zgodovinskem arhivu v Celju, ki hrani na obÄ?inskih skupĹĄÄ?inah sprejete dokumente.

Kadar ti niso zadostovali, pa sem se sreÄ?ala s starejĹĄimi obÄ?ani in prebivalci krajevnih skupnosti, ki so s svojimi spomini pomagali razreĹĄiti neznanke,ÂŤ je povedala slednja in dodala, da je kljuÄ?ev za poimenovanja veÄ?. Na eni strani so se v Velenju trudili ohranjati

V Gavcah posodabljajo cesto

Razstava Ceste in ulice mesta Velenje v kombinaciji z razstavo Geoznanost za druĹžbo je v Galeriji na prostem, ki jo je Mestna obÄ?ina Velenje na peĹĄpoti od Kardeljevega trga proti podhodu pri poĹĄti postavila leta 2013, Ĺže deseta zapovrstjo. Na ogled bo do aprila prihodnje leto.

ledinska imena, ki so jih domaÄ?ini prenaĹĄali iz roda v rod. Na drugi strani so se Ĺželeli pokloniti zasluĹžnim v narodnoosvobodilnem boju in obeleĹžiti druge zgodovinske dogodke. Pozabili niso niti na slovenske knjiĹževnike in druge kulturnike. Nekaj cest in ulic je poimenovanih po naravnih znaÄ?ilnostih in zemljepisnih imenih, pa tudi po znamenitostih iz nastanka mesta in ljudeh, ki so ga zaznamovali.

Razstava, ki je dvodelna, izpostavlja poimenovanja cest in ulic po VelenjÄ?anih ter Foitovo cesto, ki je edina, ki nosi ime tujca. Predstavljene so tudi ulice, katerih poimenovanja izraĹžajo

velenjsko identiteto. Zanimivo je, da je Velenje nekdaj imelo eno cesto in eno ulico, poimenovano po isti zgodovinski osebnosti

â?ą

– PreŞihovem Vorancu, Lovru Kuharju. Pa tudi, da mesto ťe nima ceste ali ulice, poimenovane po Şenski osebnosti. V drugem delu pa razstava Geoznanost za druŞbo prikazuje fotografije, ki

Ĺ oĹĄtanjski bus za zdaj poskusno Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se je s Celostno prometno strategijo zavezala zmanjĹĄati potniĹĄki promet v mestu in zato uvedla linijo brezplaÄ?nega avtobusa. Ta bo do

www.habit.si

so prispele na nateÄ?aj ob 5. slovenskem geoloĹĄkem kongresu. Ta bo od 3. do 5. oktobra potekal v Velenju. V Galeriji na prostem pa

NajstarejĹĄe ceste v Velenju so bile leta 1956 poimenovane Ĺ aleĹĄka, KoroĹĄka, Stantetova, Ljubljanska Celjska in KidriÄ?eva. Nazadnje pa so leta 1993 ulici VrnjaÄ?ke Banje in Veljka VlahoviÄ?a preimenovali v KoĹželjskega in GoriĹĄka.

vkljuÄ?no 24. decembra vsak dan (razen nedelj) poskusno vozil na relaciji Ĺ oĹĄtanj – MetleÄ?e – Pohrastnik – Ĺ oĹĄtanj – pokopaliĹĄÄ?e Podkraj. Od tega, koliko bodo

Ĺ martno ob Paki - V spodnjem delu naselja Gavce v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so stekla gradbena dela pri rekonstrukciji ceste v dolĹžini pribliĹžno 400 metrov.

Pripravo spodnjega ustroja do asfalta izvaja domaÄ?i izvajalec Marko Kumer. Pogodbena cena za ta dela znaĹĄa 21 tisoÄ? evrov.

Po pogodbi naj bi bila konÄ?ana v roku 30 dni. Na celotni trasi ceste bodo uredili tudi lastniĹĄka razmerja za zemljiĹĄÄ?e pod cesto.

Na obÄ?inski upravi so pohvalili vse lastnike zemljiĹĄÄ?, ki so zelo konstruktivno pristopili k reĹĄevanju tega vpraĹĄanja. Velik del ceste namreÄ? poteka po nekoliko spremenjeni trasi ali pa v celoti po zasebnem zemljiĹĄÄ?u. Lastniki so soglaĹĄali z brezplaÄ?nim prenosom đ&#x;”˛ tp oziroma z manjĹĄim nadomestilom za izgubljena zemljiĹĄÄ?a.

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

080 62 20

Ob obÄ?inskem prazniku se je Velenje tako v knjiĹžici kot z razstavo predstavilo s poimenovanji svojih trgov, cest in ulic

VSEM OBÄŒANKAM IN OBÄŒANOM ISKRENO ÄŒESTITAMO ZA PRAZNIK OBÄŒINE Ĺ OĹ TANJ. MetleÄ?e 14A, 3325 Ĺ oĹĄtanj www.krevzel-instalacije.si

so Ĺže danes na ogled zmagovalne fotografije treh VelenjÄ?anov – Mirana BeĹĄkovnika, Jurija Kodruna in Aleksandra KavÄ?nika. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani brezplaÄ?ni prevoz uporabljali, pa je odvisno, ali se bo obdrĹžal tudi po poskusnem obdobju. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

27. septembra 2018

V srcu svetiĹĄÄ?a knjige zdaj prva berila Mestna obÄ?ina Velenje in KnjiĹžnica Velenje sta s slovesnim odprtjem zbirke prvih beril poÄ?astili spomin na znamenitega velenjskega kulturnika in zbiratelja Marjana MarinĹĄka Tina Felicijan

Velenje, 21. september – V velenjski knjiĹžnici so dveletne dejavnosti osveĹževanja podobe knjiĹžnice kronali s steklenim kubusom, v katerem je skrbno spravljena bogata zbirka prvih beril – knjig z vsega sveta, ki na enem mestu priÄ?ajo o pestrosti pisne in jezikovne kulture ĹĄtevilnih narodov. ÂťPrvo berilo je nekakĹĄna miniaturna enciklopedija, ki podaja znanje o doseĹžkih z razliÄ?nih podroÄ?ij Ĺživljenja, zemljepisa, narodne zgodovine in kulture. Za prvo berilo velja, da je simbioza pedagogike in jezikoslovja, simbol znanja in ĹĄole, moÄ?an odsev neke dobe in vladavine, neke deĹžele, nekega jezika, vsakokratne narodove omike, njegove srÄ?ne kulture, pa tudi mode. Prvo berilo je likovni primer, kako narod uporablja svojo glavo in razmiĹĄlja o prihodnosti svojih otrok,ÂŤ je Marjan MarinĹĄek o knjigi, ki jo je sam tako vzljubil, zapisal v svojem delu z naslovom Moje prvo berilo.

Pomembna pridobitev

Ko so 1522 knjig pred dvema letoma dobili, so jih najprej vnesli v inventarno knjigo, kar glede na 164 razliÄ?nih jezikov, veÄ? razliÄ?nih abecednih sistemov in drugih naÄ?inov zapisovanja sploh ni bila lahka naloga, prav tako pa ne katalogizacija. Berila so iz 139 drĹžav z vseh koncev sveta. VeÄ?jo zbirko imajo le v

Rusiji, morebitne ostale pa strokovnim delavcem knjiĹžice niso znane. ÂťGre za zelo nazoren prikaz jezikovne kulture in kul-

Po smrti Marjana MarinĹĄka leta 2011 se je Mestna obÄ?ina Velenje zavezala, da bo njegovo delo in spomin nanj ohranjala s Ä?im veÄ? aktivnostmi, ki bodo predstavile njegove bogate in raznolike zbirke. KnjiĹžnica Velenje pa se je zavzela za zbirko prvih beril. Denar za odkup so zbrali na enem od zadnjih Bolerov – prireditve, ki jih je organiziral MarinĹĄek –, nekaj pa je dodala obÄ?ina.

ture narodov nasploh. Zbirka je ĹĄe posebno pomembna v Ä?asu informatizacije, digitalizacije, ko prevladujejo raÄ?unalniki,

mobilne naprave in podobno, vendarle pa vse temelji na Ä?rki, besedi, knjigi,ÂŤ pravi direktor KnjiĹžnice Velenje Vlado VrbiÄ?.

Na postavitev zbirke so se v KnjiĹžnici pripravljali tudi s posodobitvijo in reorganizacijo prostora. Prerazporedili so regale na oddelku za odrasle in pridobili prostor za nov domoznanski oddelek, mladinsko sobo, ob zahodni steni pa so lahko uredili prostore za skupinsko delo obiskovalcev. Letos so na novo postavili tudi regale na mladinskem oddelku, zamenjali sveto-

valni pult, pridobili nekaj polic za igroteko, nov raÄ?unalniĹĄki kotiÄ?ek in mize za uÄ?enje. Velik izposojni pult so nadomestili z

tapisona so zamenjali z marmorjem, steber na prehodu iz preddverja v knjiĹžnico pa so okrasili z marmorno oblogo, v katero so vklesali Kajuhovo pesem Samo en cvet v slovenskem, francoskem, ruskem in angleĹĄkem jeziku.

Nove moĹžnosti za ĹĄirjenje jezikovne in bralne kulture

Slovesnosti ob predstavitvi zbirke prvih beril Marjana MarinĹĄka so se udeleĹžili tudi minister za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport dr. Jernej Pikalo, minister za kulturo Dejan PreĹĄiÄ?ek in drĹžavni sekretar na ministrstvu za kulturo Jan Ĺ koberne.

Prva berila so spravljena v vitrinah, nekatere strani so izpostavljene tudi pod steklenim dnom, bralci pa bodo lahko prelistavali okrog 80 duplikatov. V kubusu, ki je v topli svetlobi in lesku stekla res videti kot svetiĹĄÄ?e knjige, bodo zdaj potekale razne izobraĹževalne in druĹžabne aktivnosti

Rekli so â?ą

Minister za kulturo Dejan PreĹĄiÄ?ek: ÂťZbirka prvih beril je res vrhunska ideja, tudi arhitektonsko dobra reĹĄitev, takole v centru knjiĹžnice.

Tudi celotna postavitev daje odprtost tej zbirki, ki mislim, da nimajo nikjer podobne v Sloveniji. To, da je zbranih toliko starih prvih beril vse od leta 1907, iz toliko razliÄ?nih drĹžav in jezikov, se mi zdi res pomemben kulturni spomenik, ki kaĹže, kako so se nekoÄ? uÄ?ili pisati in brati.

Lahko ste ponosni na to, da je Marjan MarinĹĄek prepoznal v tem vizijo in vse to zbral. Mi je bilo kar malo Ĺžal, da sam nisem ohranil svojega prvega berila, ki pa sem ga naĹĄel v zbirki.ÂŤ – lepopisni teÄ?aji, predavanja, delavnice, bralna sreÄ?anja, za interaktivne vsebine bo na voljo televizor na dotik, z vsem tem pa bo knjiĹžnica krepila jezikovno in bralno kulturo tako otrok kot mladine in odraslih. S tem se bo poslanstvo vseh teh pisanih knjig, ki so opismenjevale ljudi po celem svetu in jim tlakovale pot do pisnega izroÄ?ila Ä?loveĹĄke civilizacije, nadaljevalo. đ&#x;”˛

manjĹĄim, ki je tudi prilagojen za avtomatizirano izposojo, vhod v preddverje so prilagodili slepim in slabovidnim, del izrabljenega

V Velenju igrajo mojstrski kamiĹĄibaj Velenjski kamiĹĄibajkarji na drĹžavnem tekmovanju dobili dve nagradi, eno pa celo na mednarodnem – Leta 2020 bo drĹžavno sreÄ?anje papirnega gledaliĹĄÄ?a gostilo Velenje – Zagona za ĹĄirjenje je veliko Tina Felicijan

Velenjski kamiĹĄibaj je moÄ?no in dobro zastopan v slovenskem prostoru, pravi gonilna sila te starodavne japonske oblike umetnosti uprizarjanja zgodbe s pripovedovanjem ob ilustracijah v Ĺ aleĹĄki dolini BoĹĄtjan Oder, ki v KUD Dudovo drevo povezuje okrog 20 lokalnih kamiĹĄibajkarjev. Na tekmovalnem delu drĹžavnega sreÄ?anja se je predstavil skupaj z na regijskem sreÄ?anju izbrano ekipo UrĹĄke Rihtar, Janje KretiÄ?, Katarine Aman, Tadeje KavÄ?iÄ? in Janje Stopar, v revijalnem delu pa sta nastopili ĹĄe Jana Flego in Ĺ tefka Pohorec. ÂťZasedba je bila odliÄ?na, najbolj veseli pa smo, da smo v Velenje prinesli dve posebni priznanji – za uravnoteĹženost vseh elementov kamiĹĄibaja pri izvedbi zgodbe Kraja kruĹĄnih vonjav Janja Stopar, za celotno zgodbo Pozoj pa sem priznanje dobil sam. Da gresta dve posebni priznanji v eno regijo, je res izjemno. To pomeni, da v Velenju izvajamo pravi, strokovno podkovani kamiĹĄibaj,ÂŤ je povedal in dodal, da se izobraĹževanja, ki jih redno izvajajo, obrestujejo. ÂťZdaj bo treba ta nivo znanja o kamiĹĄibaju nadgraditi ali ga vsaj vzdrĹževati.ÂŤ

Komisija 6. slovenskega festivala kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a je izbrala tudi ustvarjalce, ki so Slovenijo zastopali na mednarodnem ka-

tako uspeĹĄna, da je zgodba dobila drugo nagrado obÄ?instva, kar je ĹĄe en velik uspeh velenjskega kamiĹĄibaja.

gledaliĹĄÄ?. ÂťTu bo cvet slovenskega kamiĹĄibaja, ki mu bomo lahko predstavili bogato kulturo naĹĄega mesta. Videli bomo odliÄ?ne zgodbe, ki bodo vredne obÄ?instva,ÂŤ napoveduje Oder, gledaliĹĄki entuziast, ki je kamiĹĄibaj prinesel v Velenje pred nekaj leti. ÂťKar smeji Janja Stopar se kakĹĄni dve leti ukvarja s kamiĹĄibajem, veĹĄÄ?ine pripovedovanja pa je zaÄ?ela uriti Ĺže prej. Nagrajeno zgodbo Kraja kruĹĄnih vonjav je pripovedovala ob fotografijah. ÂťNagrada je lepa popotnica za nadaljnje ustvarjanje. Z veseljem bom pripravila ĹĄe kak kamiĹĄibaj,ÂŤ je povedala.

Zgodbi in interpretaciji Janje Stopar in BoĹĄtjana Odra sta na drĹžavnem festivalu kamiĹĄibaja tako izstopali, da sta domov prinesla dve posebni priznanji.

miťibaj festivalu v Piranu, prvem v Sloveniji. Tja so napotili tudi Odrovi predstavi – zgodbo Pozoj Roka Polesa in pesem Drevo Iva Stropnika. Obe sta bili toplo sprejeti, uprizoritev Pozoja pa je bila

Slovensko mesto kamiĹĄibaja

Ker je kamiĹĄibaj v Velenju tako moÄ?no zastopan, bo mesto leta 2020 prevzelo vlogo gostitelja drĹžavnega sreÄ?anja kamiĹĄibaj

se mi,ÂŤ pove in nadaljuje, Âťtako priznanja kot napoved gostovanja drĹžavnega sreÄ?anja pri nas je potrditev, da delamo prav in dobro.

Da je kamiĹĄibaj medij, ki ‚vleÄ?e‘, ki ga potrebujejo tako otroci kot odrasli.ÂŤ Tudi za slednje bodo velenjski kamiĹĄibajkarji prav kmalu pripravili veÄ?er zgodb ob slikah, ki bodo oĹživele v glasu in gibu. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄki aeroklub LajĹĄe Panoramski leti TopolĹĄica 207 c Ĺ olanje pilotov Piknik prostor Darilni boni Info 041 470 340 Iskreno Ä?estitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj!

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

27. septembra 2018

Poletno poglavje velenjske jazz zgodbe zakljuÄ?eno Velenjski ljubitelji jazz glasbe so poleti uĹživali na MoZZAJik festivalu – V naslednjih mesecih jih Ä?akajo tri nova jazzovska poglavja Tina Felicijan

Ko se je leta 2012 z Max klub Jazz festivalom ponovno zaÄ?ela pisati velenjska jazzovska zgodba, je ta dobila tudi nova poglavja.

Eno od njih – MoZZAJik festival – se je za letos pravkar zakljuÄ?ilo.

Poletna serija Ĺžanrsko raznolikih jazz koncertov na prostem je na odru pri kulturnem domu postregla s ĹĄestimi hodi, ki so jih pripravili tako domaÄ?i kot tuji glasbeniki po izboru Kulturnega druĹĄtva Jazz Velenje in ÄŒinele, d. o. o., pod vodstvom iniciatorja velenjske jazz zgodbe Marka KolĹĄka. Med drugim sta nastopila mednarodno uveljavljen saksofonist velenjskih korenin Jure Pukl in trobentaÄ? Timotej Kotnik, ki je svojo glasbeno pot zaÄ?el na velenjski glasbeni ĹĄoli.

Na zakljuÄ?nem koncertu pa je obÄ?instvo s standardnimi jazzovskimi skladbami in tudi modernim jazzom razvajal Big band Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, ki deluje od leta 2008, vodi pa ga profesor Jani Ĺ uligoj. Ob desetletnici pripravljajo zgoĹĄÄ?enko, ki bo zabavno glasbo predstavila v njeni ÂťnajlepĹĄi in najboljĹĄi obliki – v jazzu,ÂŤ pravi. ÂťDanaĹĄnja mladina jazza prak-

HvaleĹžni dediÄ?

AleĹĄ OjsterĹĄek

Poletno poglavje velenjske jazz zgodbe je zakljuÄ?il domaÄ?i Big band Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega.

tiÄ?no ne pozna. V big bandu se mladi glasbeniki spoznavajo s to vrsto zabavne glasbe enako, kakor spoznavajo klasiÄ?no umetno glasbo, ko se vpiĹĄejo v glasbeno ĹĄolo. Zabavna glasba je danes dobila nove okvire, a vse, kar lahko sliĹĄimo denimo na radiu, temelji na tem, kar delamo mi v big bandu,ÂŤ je povedal dirigent in dodal, da je jazz glasba tista, ki se od svojih zaÄ?etkov v preteklem stoletju do danes nenehno raz-

vija. ÂťTo ni veÄ? ameriĹĄka glasba, temveÄ? je svetovna, povezuje se z ljudsko, umetno in drugo glasbo, tako pa se enakovredno kosa s klasiÄ?no glasbo.ÂŤ Kmalu po zakljuÄ?ku MoZZAJik festivala pa se bo zaÄ?ela jesenska Max zgodba. Serija petih koncertov bo med 9. oktobrom in 22. novembrom postregla z dvema sveĹžima izdelkoma na jazzovski sceni. Na otvoritvenem koncertu bo kvartet Jureta Pukla predstavil

Opozorili na izginjanje V Galeriji eMCe plac se predstavljata mladi likovni ustvarjalki Valentina Cehner in UrĹĄa Verdev Tina Felicijan

novo ploĹĄÄ?o z naslovom Doubtless, na zakljuÄ?nem pa bo E. J. Strickland kvintet predstavil novi album z naslovom Warriors for Peace. Vmes bodo na odru Max kluba ĹĄe Ĺ˝an TetiÄ?koviÄ? in The New Standards Trio, Ratko Zjaca – Stefano Bedetti Nocturnal Band in Melissa Aldana kvartet.

Pozimi sledi ĹĄe Max Klub Jazz festival, nato pa tudi Kreativna jazz klinika. đ&#x;”˛

ki ju povezuje, pa je vezana na okoljevarstvo. Zdi se jima namreÄ? pomembno, da umetniki Ä?im veÄ? govorijo o problematikah, ki jih ob sodobnem naÄ?inu Ĺživljenja ignoriramo, in jih prikaĹžejo tako, da se sporoÄ?ilo dotakne Ä?im veÄ? ljudi. ÂťRazstava nagovarja obiskovalce, naj se zazrejo resnici v oÄ?i in se spopadejo z onesnaĹževanjem okolja, o tem Ä?im veÄ? govorijo in aktivno sodelujejo pri reĹĄevanju tega vpraĹĄanja,ÂŤ je povedala Valentina, UrĹĄa pa je povedala, da je bil najveÄ?ji izziv pri ustvarjanju risb in kolaĹžev za razstavo izpostaviti tista dejstva o izumiranju Ĺživali, ki bi resniÄ?no zganila obiskovalce in jim dala misliti o njihovem odnosu do problematike. Upata, da jima je uspelo, sicer pa verjameta, da jima bo v kakem od naslednjih poizkusov. Na to temo bosta namreÄ? ĹĄe ustvarjali, pravita.

Galerija eMCe plac se je tokrat povezala s Pikinim festivalom in postavila eno od razstav, ki so napovedale prihod Pike NogaviÄ?ke.

Valentina Cehner in UrĹĄa Verdev sta ob ustvarjanju razstave V skladu s programsko usmeIZGINJAMo dobili nov zagon za ustvarjanje umetniĹĄkih izdelkov, ritvijo galerije pa je razstava z ki bodo obÄ?instvo opominjali na uniÄ?evalno moÄ? Ä?loveka pri naslovom IZGINJAMo na temo poseganju v naravo in hkrati moĹžnost, da jo zaĹĄÄ?iti. letoĹĄnjega festivala – Kraljestvo Ĺživali – pogledala s kritiÄ?nega zornega kota. Predstavnici mlaj- rada ustvarja v razliÄ?nih likovnih mentira, da spozna nove tehnike. ĹĄih velenjskih ustvarjalcev na tehnikah in pri tem puĹĄÄ?a domi- UrĹĄa ustvarja predvsem risane podroÄ?ju umetniĹĄkega izraĹžanja ĹĄljiji prosto pot. Valentina Cehner, domiĹĄljijske podobe, tematika, sta namreÄ? prikazali uniÄ?evanje ki z umetniĹĄkim ustvarjanjem Ĺživljenjskega okolja Ĺživali zaradi raziskuje duhovnost in razmiÄ?loveĹĄkih poseĹĄlja o svetovnih gov v naravno problematikah, Enajst risb in ĹĄest ravnovesje in kolaĹžev iz naravnih pa se je pred opozorili na Ĺžidvema letoma materialov sporoÄ?a, v eMCe placu valske vrste na da v naslednjem robu izumrtja. Ĺže predstavila UrĹĄa Verdev, s samostojno stoletju kar Ä?etrtini ki je aktivna na razstavo. Ĺ tuĹživalskih vrst grozi veÄ? podroÄ?jih dira hortikultuizumrtje. mladinskega ro in tudi sicer dela, se v GaĹživi Ĺživljenje, leriji eMCe plac prviÄ? predstavlja tesno povezano z naravo. kot razstavljalka, saj sicer izbira Dekleti sta likovna dela za Pikimlade umetnike, ki se izraĹžajo no razstavo ustvarili v razliÄ?nih z razliÄ?nimi mediji, organizira tehnikah in uporabili razliÄ?ne razstave in sestavlja tudi art pro- materiale. Valentina se sicer V PI S ABONM A J EV 2018/2019 gram Festivala mladih kultur Ku- najraje ukvarja z realistiÄ?no VPIS NOVIH ABONENTOV | OD 3. OKTOBRA nigunda. Ĺ tudira na fakulteti za risbo, ustvarja tudi domiĹĄljijske varnostne vede, a vse od malega ilustracije, zadnje Ä?ase pa eksperi-

â?ą

đ&#x;”˛

Leto 2018 je na podroÄ?ju kulture moÄ?neje zaznamovano kot leto Evropske kulturne dediĹĄÄ?ine, Dnevi evropske kulturne dediĹĄÄ?ine pa v tem okviru predstavljajo enega najĹĄirĹĄe obeleĹženih dogodkov, ki si ga aktivno delimo drĹžavljani ĹĄirom drĹžav Evrope. Program je ĹĄe v letu 1985 zasnovala Francija, danes pa teÄ?e pod skupnim okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Vse, kar Evropa je in kar si prizadevamo, da naj bi bila ali postala, je zajeto tudi v tej ideji - soustvariti vzduĹĄje spoĹĄtovanja bogatega mozaika evropskih kultur, ki vodi v strast sodelovalne skupnosti in v Evropi spodbuja vzpostavitve vkljuÄ?ujoÄ?ih druĹžb, tako v nacionalnih drĹžavah kot preko njenih meja. Kadar govorimo o skupnih ciljih pa seveda ni potrebno posebej izpostaviti, da sem spada nasprotovanje rasizmu in ksenofobiji ter spodbujanju strpnosti.

V teh dneh, ko smo v Evropi, Sloveniji in Ĺ aleĹĄki dolini skupno ĹĄe posebej dediĹĄÄ?insko naravnani, velja izpostaviti ĹĄe dve podroÄ?ji, ki ju program naslavlja in nagovarjata ĹĄirĹĄi prostor. Prvi naslavlja potrebo po zaĹĄÄ?iti kulturne dediĹĄÄ?ine, drugi, mnogo ĹĄirĹĄi, poziva kulturno Evropo k njenemu aktivnemu sooÄ?anju z izzivi na podroÄ?ju sociale, politike in gospodarstva.

Kakor je v naĹĄem prostoru k izgradnji nacionalne zavesti in drĹžavotvornosti prav kultura tisti najpomembnejĹĄi gradnik, se zdi ta Ä?as kot neke vrste opomin, da smo ravno Slovenci ti, ki bi z njeno pomoÄ?jo morali znati voditi in upravljati procese – ko je lepo in ko je teĹžko. Slednje smo si na svoj naÄ?in oteĹžili s tem, ko smo ji (kulturi), v skrbi zanjo, odredili poseben prostor, Ä?as in denar, spregledali pa, da je njena teĹžko ulovljiva nrav tista, ki jo pravzaprav potrebujemo, iĹĄÄ?emo ‌ in pogreĹĄamo. Ko jo Ĺželimo ali potrebujemo, se moramo ponjo odpraviti, nameniti.

Naslovnice medijev se ji, z izjemo estetike, izogibajo; pesniki in pisatelji sodijo na ozko zamejena polnoÄ?na javna omizja, v razprave politikov, gospodarstvenikov, bankirjev ali zdravnikov niso vabljeni. Skratka, v tednu Evropske kulturne dediĹĄÄ?ine naj velja poziv k prenovi obstojeÄ?ih struktur odloÄ?anja na naÄ?in, da se umetniku, kulturi, odprejo vrata ĹĄirĹĄe. Na ta naÄ?in bodo prostor v vsakodnevnem Ĺživljenju ponovno dobili etika, praviÄ?nost in Ä?lovek. Ni se namreÄ? mogoÄ?e znebiti vtisa slabe uÄ?inkovitosti sedanjega naÄ?ina upravljanja druĹžbe. Celo sploĹĄna trditev, da so sedanji odloÄ?evalci pravzaprav le del problema, ni daleÄ? od resnice.

In tako kot je znanost ob trku svojih raziskav z vpraĹĄanji etiÄ?ne narave, zmogla svoje ekipe dopolniti s filozofi in umetniki, ti pa so jim z usmerjanjem omogoÄ?ili napredek, se reĹĄitev pravzaprav kaĹže uporabiti tudi v vsakdanjem upravljanju. Kar smo sicer nekoÄ? Ĺže bili deleĹžni. Lahko se sicer hecamo in si reÄ?emo, da bo Pika NogaviÄ?ka to Ĺže uredila, lahko pa to naredimo tudi zares.

Verjetno bom kaj kmalu v svojem NaĹĄem Ä?asu prebral pogovor s Ä?lani sirske druĹžine, nastanjenimi migranti, in kaj izvedel o izvoru njihovih teĹžav, pogledih, izkuĹĄnjah, celo mogoÄ?e delÄ?ek tega, kar lahko nosi s seboj pripadnik z obmoÄ?ja najstarejĹĄih civilizacij. đ&#x;”˛

Povezali turistiÄ?na doĹživetja treh dolin Ĺ˝alec – Danes, 27. septembra, na svetovni dan turizma, bodo v Ĺ˝alcu tamkajĹĄnji Zavod za kulturo, ĹĄport in turizem, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline in KoroĹĄki splavarji predstavili skupni turistiÄ?ni program treh dolin, ki so ga na trg umestili letos. Z njim so v celoto zdruĹžili edinstvena doĹživetja Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline ter KoroĹĄke. đ&#x;”˛

mkp

I Z B E R I svojega

WWW.FESTIVALďšşVELENJE.SI

Center za zdravljenje Şivali www.toplica-vet.net • T.: 03 5892 236, 03 5892 100 • M: 041 736 058

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Im

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

27. septembra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Almanah v pripravi Kako Ä?as hitro teÄ?e, se zavemo ĹĄele ob pogledu na koledar. Kar teĹžko je verjeti, da se je leto prevesilo Ĺže v zadnjo triado in vse manj je Ä?asa za projekte, sploh veÄ?je, ki smo si jih zastavili.

V naĹĄi Ä?asopisni in radijski hiĹĄi je eden veÄ?jih zagotovo projekt Almanah. LetoĹĄnji bo Ĺže 26. po vrsti in vÄ?asih sami kar teĹžko verjamemo, da ĹĄe vedno vztrajamo, saj je projekt res velik zalogaj v vseh pogledih. Upamo si trditi, da gre za izjemen dokument, za zajetno knjigo, v kateri si prizadevamo strniti dogodke, pridobitve v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki v tekoÄ?em letu. Na veÄ? kot 300 straneh predstavljamo, kako marljivi so bili pri uresniÄ?evanju zastavljenih ciljev v gospodarskih druĹžbah, javnih zavodih, v ĹĄtevilnih druĹĄtvih, klubih, strankah, kako je cvetela kultura, kaj prinaĹĄata v to okolje zdravstvo in sociala, kako uspeĹĄno tlakujeta pot mladim vzgoja in izobraĹževanje ‌ Skratka, na vseh podro-

Ä?jih, ki pomembno zaznamujejo Ĺživljenje in delo v naĹĄih treh obÄ?inah Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj in Velenje. Pri tem nam pomagajo mnogi zunanji sodelavci, ĹĄtevilni nepodpisani prijatelji, znanci, sopotniki, ki prispevajo podatke in misli.

V prihodnjih dneh bomo na mnoge naslove poslali vpraĹĄalnike. Ti so osnova, da lahko sestavimo celotno zgodbo, ki je seveda podprta z bogatim arhivom NaĹĄega Ä?asa. Na tej osnovi bomo s pomoÄ?jo nekaterih zunanjih sodelavcev sestavili poglavja: DrĹžava in druĹžba, Politika, Gospodarstvo, Okolje in prostor, Zdravstvo in sociala, Vzgoja in izobraĹževanje, Turizem, Kultura, Mediji, Verstva in religije, Ĺ port, DruĹĄtva. Vljudno prosimo vse naslovnike, da si vzamejo Ä?as in v dogovorjenem roku odgovorijo nanje.

Hkrati se bomo z vljudnostno proĹĄnjo obrnili tudi na tiste, za katere menimo, da nam bodo s finanÄ?nim prispevkom stali ob strani pri izdaji Almanaha. Vsem Ĺže vnaprej iskrena hvala. đ&#x;”˛

tp

GLASBENE novice

NajveÄ?ji raperski zasluĹžkarji

Ĺže odpravil – zaÄ?el jo je v ZDA –, je poimenoval Farewell Yellow Brick Road. NajbliĹžje nam bo koncertiral v Avstriji, in sicer 1. in 2. maja 2019 na Dunaju in 3. julija 2019 v Gradcu. Elton John je v svoji karieri prodal veÄ? kot 300 milijonov ploĹĄÄ? in velja za enega najbolj zaĹželenih koncertnih izvajalcev.

Revija Forbes je poleg ostalih lestvic tudi letos objavila lestvico najbogatejĹĄih raperjev oz. hip-hoperjev. Na prvo mesto lestvice se je po priÄ?akovanju zavihtel Jay Z s 65,8 milijona evrov zasluĹžka, ki jih je zasluĹžil z dobrim medijskim poslom in uspeĹĄno turnejo z Ĺženo Beyonce. Mesto za njim je Sean

Diddy Combs s 55 milijoni evrov, ki jih je zasluĹžil predvsem na raÄ?un pijaÄ?, in na tretjem Kendrick Lamar s 50 milijoni evrov zasluĹžka, h kateremu so najveÄ? prispevale dobiÄ?konosne turneje in milijonske komercialne kupÄ?ije. Na mesta od 4 do 10 so se uvrstili Drake, J Cole, Nas, Dr. Dre, Pitbull, Future in Kanye West.

Dylan bo izdal album z do zdaj ĹĄe neobjavljenimi posnetki Bob Dylan bo izdal album, na katerem bodo zbrani studijski posnetki, ki so nastali za njegovo ploĹĄÄ?o Blood on the Tracks iz leta 1975, a nato niso bili vkljuÄ?eni nanjo. Album Bob Dylan - More Blood, More Tracks - The Bootleg Series Vol. 14 bo izĹĄel 2. novembra. Album je Dylan v celoti posnel v New Yorku, a je kasneje v rojstni Minnesoti nekatere pesmi posnel na novo.

Posnetki s snemanja v New Yorku so danes zelo cenjeni pri zbirateljih, na albumu pa bodo prviÄ? zdruĹženi prav vsi. Album Blood on the Tracks je sicer pozneje obveljal za enega najboljĹĄih Dyla-

novih albumov. Sloviti kantavtor in nobelovec za literaturo pri 77 letih ĹĄe vedno koncertira, veliko Ä?asa pa posveÄ?a tudi ohranjanju svoje glasbe. Glasbenik s pravim imenom Robert Allen Zimmerman je v svoji veÄ? kot 50-letni karieri raziskoval ameriĹĄko glasbeno tradicijo, od folka, bluesa, countryja do gospela, rock'n'rolla in rockabillyja, pa tudi irsko folk glasbo in jazz.

McCartney po 36 letnih spet na vrhu Billboardove lestvice NajnovejĹĄa studijska ploĹĄÄ?a Paula McCartneyja Egypt Station je minulo nedeljo dosegla vrh Billboardove lestvice, kar mu je s samostojnim izdelkom uspelo prviÄ? po 36 letih. Na Otoku je album 76-letnega glasbenika pristal na tretjem mestu. PloĹĄÄ?a je izĹĄla

dni po tem, ko mu je to leta 1969 uspelo z albumom Johnny Cash at San Quentin.

Zmagovalec Popevke 2018 je Alex Volasko Pesem ÄŒe pomlad nikoli veÄ? ne pride je zmagovalka 42. festivala (slovenske) Popevke. Skladbo je zapel Alex Volasko. Ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija se je na Popevki 2018 sicer potegovalo 13 pesmi. Strokovna Ĺžirija je izbrala tri finaliste, zmagovalca pa so nato izglasovali gledalci in posluĹĄalci. Ĺ˝irija je poleg zmagovalne pesmi izbrala ĹĄe skladbo Samo mirno, samo

1. DANIJELA MARTINOVIĆ & JOLE – Na granici 2. NUDE – Kakťen dan 3. DAN BALAN feat. MARLEY WATERS – Numa numa 2

Popularna hrvaĹĄka pevca Danijela in Jole predstavljata novo skladbo z naslovom na Na granici, kakrĹĄen je tudi naslov istoimenske nadaljevanke, ki so jo pred kratkim zaÄ?eli emitirati na eni od hrvaĹĄkih komercialnih televizij.

Pesem prihaja izpod peresa znanega hrvaĹĄkega avtorskega para TonÄ?i in Vjekoslava Huljić, ki sta avtorja ĹĄtevilnih hrvaĹĄkih uspeĹĄnic, pa tudi glasbenih tem za televizijske serije.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Pvaninski abuhi – V NaroÄ?ju topline SOS kvintet – Rad me imaĹĄ Gadi – Enkrat ti morm reÄ?t Lojtrca – Dekle muzikanta VraĹžji muzikanti – Ena in edina Naveza – ÄŒe ĹželiĹĄ Ansambel Dar – Kako lepo je Fantje izpod Lisce – Halo poletje Lunca – Verjemi vase Poet – Prav lep veÄ?er

www.radiovelenje.com

MAJA KEUC

Elton John podpisal dosmrtno pogodbo

Naredi srce je naslov novega singla pevke Maje Keuc.

Skladbo, ki je nastala kot spremljevalna pesem novega slovenskega mladinskega filma Gajin svet, je napisal Sebastijan Duh, ki je tudi avtor glasbe za celoten film, besedilo pa je napisal priznani slovenski tekstopisec Rok VilÄ?nik.

Britanski glasbenik Elton John je z zaloĹžbo Universal Music Group podpisal dosmrtno pogodbo, ki vkljuÄ?uje tako Ĺže izdano glasbo kot vse glasbeno delo v prihodnosti. Kot so sporoÄ?ili, bodo dosmrtno zastopali tako vso novo glasbo Eltona Johna kot vse njegovo delo zadnjih petde-

setih let. Posebno podjetje, ki za Universal Music Group skrbi za vodenje posameznih znamk in klientov, bo poskrbelo za celotno oglaĹĄevanje in licenciranje glasbenikove zadnje turneje, v sklopu katere bo koncertiral kar tri leta.

Turnejo, na katero se je 71-letnik

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ

7. septembra, na prvo mesto Billboardove lestvice najboljĹĄih 200 albumov pa se je uvrstila 36 let, tri mesece in deset dni po tem, ko je McCartneyju to uspelo z albumom Tug of War leta 1982, kar je bil njegov prvi samostojni album po razhodu z Wings. Tako dolgega obdobja med dvema najviĹĄjima uvrstitvama na lestvici do zdaj ni dosegel ĹĄe noben ĹživeÄ?i glasbenik.

Je pa tovrstni rekord ĹĄe vedno v rokah Johnnyja Casha. Njegov posthumno izdani American V: A Hundred Highways je ĹĄtevilka ena postal 22. julija 2006, kar je bilo 36 let, deset mesecev in devet

dalje v izvedbi Canegatta in Z oÄ?mi zaljubljenca v maju Leje Likar. Strokovna Ĺžirija pod predsedstvom Anje Rupel je podelila ĹĄe nagrado za najboljĹĄe besedilo Nejcu Podobniku za skladbo Z oÄ?mi zaljubljenca v maju v izvedbi Leje Likar, Matija KreÄ?iÄ? je za taisto skladbo prejel nagrado za najboljĹĄo priredbo, nagrado za najboljĹĄo interpretacijo je Ĺžirija podelila Gregorju Ravniku za skladbo Ti si, nagrado za najbolj obetavnega avtorja ali izvajalca pa je prejel AndraĹž Gartner Canegatto.

Ĺ˝an SerÄ?iÄ?, finalist ĹĄova Slovenija ima talent, predstavlja romantiÄ?no pesem Samo najin ples. Zgodba pesmi je posebna zato, ker jo je napisal po spominu sanj, tako da je besedilo skoraj v celoti napisal sredi noÄ?i. Skladba se nahaja tudi na njegovem debitanskem albumu To sem jaz in je Ĺže Ä?etrti singl z albuma.

MRFY Mlada novomeĹĄka skupina MRFY je opozorila nase s singlom Klic, ki so ga izdali za boĹžiÄ? 2016. V zaÄ?etku letoĹĄnjega leta so izdali EP A side of the Story, maja pa so nastopili na koncertu v oddaji

IzĹĄtekani, ki je izĹĄel v digitalni obliki. Minuli teden je skupina predstavila svoj debitantski album Story, odpravlja pa se tudi na jesensko turnejo s Siddharto.

MJAV ÄŒlanice skupine MJAV so izdale nov videospot za pesem Tak moment. Ljubezensko balado, ki govori o ljubezni na daljavo, so premierno izvedle na Popevki 2018. Glasbo je napisala Ani Frece, besedilo sta skupaj napisali Ani Frece in Jasmina Ĺ marÄ?an, aranĹžma za orkester pa Ä?lan banda in mentor GaĹĄper Konec.

FATBOY SLIM V Slovenijo prihaja z grammyjem nagrajeni didĹžej Fatboy Slim. Avtor svetovnih uspeĹĄnic, kot so Praise You, Right Here, Right Now, Eat, Sleep, Rave, Repeat, The Rockafeller Skank in drugih bo 17. novembra nastopil na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u v Ljubljani. Leta 2015 je Ĺže gostoval v Izoli, v Ljubljani pa bo nastopil v okviru festivala Kurzschluss.

Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

⏩

Za vsako stvar je pomembno, kako se nanjo pripraviš, preden se je lotiš, pa naj gre za športno, poslovno ali katerokoli drugo aktivnost. Tega se zelo dobro zavedata Igor in Tanja Skaza iz podjetja Skaza, kjer uspehov, če bi jih prepuščala naključju in se vanje podajala nepripravljena, ne bi bilo. Skupaj z otroki, ki so tekli na dobrodelnem teku Otrok otroku, sta se ogrevala tudi sama in jim s tem dala dober zgled. Ne samo za tek.

Aca in Janez Poles sta bila vedno ponosna starša, veselita se uspehov njunih sinov. A najbolj srečna sta, kadar sta v njuni bližini. Petra sta zadnjič, ko je vodil osrednjo občinsko proslavo ob prazniku, spremljala z zelo kritičnim očesom, a sta mu na koncu lahko samo čestitala in bila še bolj ponosna. Še posebej pa sta bila vesela, ko je tudi javno dejal, da rad prihaja v Velenje in da bo tako tudi ostalo.

frkanje » Levo & desno «

Igračkanje Teden mobilnosti je mimo. V tem tednu so ponekod ceste zaprli za promet in na njih so se lahko igrali otroci. Sicer se na njih prepogosto na različne načine in z različno hitrostjo »igračkajo« vozniki.

⏬

Veselje Slovenci smo lahko veseli.

Obeta se nam dobra letina grozdja. Od njega do vina pa ni daleč. Od vina do veselja pa tudi ne. Prepogosto, žal, tudi ne do žalosti.

Enakomernost

⏩

Če bo šlo vse po sreči, Šošta Šoštanjčani kmalu ne bodo več ta tako močno vonjali smradu po velenjskem premogu. Ta vonj naj bi preko ugasnjene štirke bil bolj enakomerno razpore razporejen po širši okolici. A verjetno vseeno ne povsem pravično po vsej Sloveniji - kot gre iz Šoštanja elektrika.

Franc Rosec, poslanec državnega zbora, je tudi sve-tnik v občinskem svetu Občine Šoštanj. Štiri leta je običajno sedel med svojo svetniško skupino SDS v sejni sobi občine, na zadnji seji pa se je osamil v zadnji vrsti. Očitno je moral opraviti nekaj pomembnega in takega, kar ni za vsake oči. Bil je kar malo nejevoljen, ko se mu je Čvek približal s fotoaparatom. A fotoaparat je opravil svoje. Poslanec in svetnik pa tudi, saj se je kmalu za tem vrnil k svojim.

Izkušnje Mnogi pri nas se bojijo tujcev.

Imajo slabe izkušnje. Saj smo si marsikje pogosto celo domačini med seboj tujci.

Močnejši

ZANIMIVOSTI

300 metrov dolga pajkova mreža V kraju Aitoliko na zahodu Grčije je večjo zeleno površino prekrila 300 metrov dolga pajkova mreža. Strokovnjaki pravijo, da je to sezonski fenomen pajkov

iz družine tetragnathidae, ki običajno spletejo ogromne mreže, ko se parijo. Letos so v Grčiji razmere za to idealne: visoke temperature, primerna vlaga in številni komarji. »Pajki so tako izkoristili priložnost in se parijo kar se da hitro,« je pojasnila profesorica Marija Hacaki. Ob tem je zagotovila, da pajki ne predstavljajo nobene nevarnosti za človeka ali naravo. »Malo se bodo pozabavali, nato pa kmalu poginili,« je dejala Hacakijeva.

ričk, katerih repi so se v gnezdu nevarno zapletli s travo in deli plastike. »Lahko si predstavljate, kako neukrotljive in nemirne so bile prestrašene veverice,« so dejali predstavniki centra in pojasnili, da so morali male bratce in sestrice dati pod anestezijo. »Ko smo začeli postopek odvijanja 'gordij-

Francoz deli dom s 400 plazilci Francoz Phillippe Gillet je navdušen herpetolog – ljubitelj plazilcev.

Pri svojih 67 letih jih ima v svoji hiši kar 400; od aligatorjev, kač do različnih vrst pajkov. Nekdaj je bil

Gillet sicer navdušen lovec, nato pa je spremenil pogled na živali in postal zagrizen borec za ohranitev živalskih vrst. Aligatorja je tako na primer rešil s farme, kjer bi ju odrli zaradi kože, druge živali pa je kupil od lastnikov, ki so se jih naveličali in jih zapustili. Nekatere so mu skega vozla' zavezanih repov in poklonila tudi različna društva in materiala za gnezdenje, je bilo prijatelji. Večino plazilcev ima v skoraj nemogoče ugotoviti, komu pripada določen rep. Bili smo zelo zaskrbljeni, da so veveričke utrpele številne poškodbe tkiva zaradi prekinjene cirkulacije,« so še dejali strokovnjaki, ki so po 20 minutah s škarjami vendarle rešili težavo. Zdaj zbirajo prostovoljne prispevke za mlade poškodovanV ameriškem centru za divje ži- ce, ki jih bodo – ko si opomorejo vali v Wisconsinu so pred kratkim – spustili nazaj v divjino. sprejeli v oskrbo pet mladih veve-

Rešili zapletene veveričke

27. septembra 2018

kleti, ker pa gre za mrzlokrvne živali, Gillet skrbi, da jih greje veliko luči. To seveda ni poceni – njegov mesečni račun za elektriko znaša okoli dva tisoč evrov.

Satelit bo spremljal izginjanje ledu Ameriška vesoljska agencija Nasa je pred kratkim v vesolje izstrelila satelit ICESat-2 s posebnim laserjem, s katerim bodo spremljali izginjanje Zemljinega ledenega pokrova. To je sicer drugi tovrstni satelit; prejšnjega je Nasa poslala v vesolje leta 2003, deloval pa je do leta 2009. Takratna misija je ugotovila tanjšanje ledu na morjih ter izginjanje ledenega pokrova z obalnih območij Grenlandije in Antarktike. Novi laser je precej naprednejši, zato bodo lahko meritve opravili vsakih 0,7 metra satelitove poti. Izmeril bo tako površino ledu kot njegovo višino in naklon. S tem bo zbranih dovolj podatkov za letno oceno obsega sprememb ledenega pokrova Grenlandije in Antarktike na do štiri milimetre natančno.

V zbirki manjka le ena valuta Srb Zoran Milošević živi v vasi Pavlovica, kjer je zaposlen kot orodjar, v prostem času pa se ukvarja z zbiranjem kovancev in bankovcev. Pozornost medijev je pritegnil, ko je po 36 letih zbiranja razkril, da ima v svoji numizmatični zbirki 194 različnih valut, med njimi tudi take, ki niso več v uporabi. Njegova zbirka je toliko bolj navdihujoča, ker je le redko odpotoval v tujino z namenom, da bi ji dodal kakšno novo valuto. Zanašal se je predvsem na prijatelje, ki so mu s počitnic nosili različne bankovce in kovance, nekaj pa so mu jih podarili prijatelji, ki živijo v

Kaj je močnejše: uniformirana vojska in policija ali civilisti. Marsikdaj se izkaže, da je najmočnejša civilna iniciativa.

Naval Pravijo, da nas je tudi letos preplavila množica turistov.

Zdaj, ko naj bi večina že odšla, ne občutimo nobene opazne praznine.

Bližina Velja, da (nam) je lepo, če smo si blizu. Vsem očitno ne, saj jim morajo celo »organi« prepovedati približevanje.

(Pod) cenjenost Turizem ima tudi pri nas vse višjo ceno. Neposredni turistični delavci pa so še vedno podcenjeni.

Nemir Nekateri so že vedno vznemirjeni, ker ne morejo uživati vode iz Tresimirjevega studenca, za katero prisegajo, da je zdravilna. Razen, kadar ta globinska voda dobi obogatitev s površine.

tujini. Nekatere primerke iz svoje zbirke je tudi kupil in so mu jih poslali po pošti. A kljub bogati beri v zbirki nekaj manjka. »Dolar s Salomonovih otokov ostaja nedosegljiv,« pravi Milošević, ki pa se ne vdaja. Prepričan je, da bo uspel dobiti tudi manjkajoči del, s katerim bo njegova zbirka popolna.

Drevesa in gozd Znano je reklo, da marsikdo zaradi dreves ne vidi gozda.

Tudi zdaj nekateri pri nas ne vidijo pravega gozda, ampak to je še vedno zaradi posledic zadnjega vetroloma.

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 13

27. septembra 2018

Pika je glavna in pika Pika NogaviÄ?ka je s kraljestvom Ĺživali osvojila staro in mlado – VÄ?eraj je Pikino deĹželo obiskala Ä?astna pokroviteljica 29. Pikinega festivala Bina Ĺ tampe Ĺ˝mavc – Rajanje se bo nadaljevalo ĹĄe do sobote

Preteklo nedeljo so se mali in veliki prijatelji najmoÄ?nejĹĄe, najbolj pogumne, srÄ?ne, navihane, bistre in sproĹĄÄ?ene junakinje Pike NogaviÄ?ke razveselili uradnega zaÄ?etka 29. Pikinega festivala, ki letos poteka pod geslom Kraljestvo Ĺživali. Organizatorji s Festivala Velenje so v sodelovanju s prav vsemi velenjskimi javnimi zavodi, mnogimi druĹĄtvi in ĹĄtevilnimi posamezniki uspeli predstaviti kopico zanimivosti iz sveta Ĺživali, s pestrim programom pa pri obiskovalcih vzbuditi zavedanje, kako pomembno je sobivanje ljudi in Ĺživali ter ohranjanje narave.

â?ą

Med festivalom poteka dobrodelna akcija zbiranja hrane, priboljĹĄkov in pripomoÄ?kov za zapuĹĄÄ?ene Ĺživali, ki jih bo Pika predala bliĹžnjemu zavetiĹĄÄ?u. Zbirno mesto je v Beli dvorani oziroma v Vodnem kraljestvu. V ĹĄotoru pa sta ĹĄe Kopensko in ZraÄ?no kraljestvo.

PriloĹžnosti za raziskovanje ne manjka

Pikina deĹžela ob Velenjskem jezeru nudi stotero izkuĹĄenj in doĹživetij, ki bodo tako otrokom in odraslim razkrivale osupljive zanimivosti iz kopenskega, vodnega in zraÄ?nega Ĺživalskega

Spet je prevzela oblast

Pika je v svojo deĹželo ob Velenjskem jezeru prispela s celim sprevodom Ĺživali in Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a znova pregovorila, naj ji za en teden prepusti mesto. Zakaj pa ne, je skomignil Ĺžupan, saj Pika v Velenje privabi ĹĄtevilne obiskovalce, ki jih ne oÄ?ara le festival, paÄ? pa tudi pestra turistiÄ?na ponudba mesta in okolice. Predvsem pa razĹĄirja obzorja, navdihuje otroke in odrasle, povezuje z aktivnim preĹživljanjem prostega Ä?asa, izobraĹžuje in razsipa radost. Zato je Pikino brskanje za zakladi po mestni blagajni nekoliko manj boleÄ?e. ÂťOtroke vsak dan obremenjujemo z nalogami, zadolĹžitvami, aktivnostmi, a jim moramo omogoÄ?iti tudi brezskrbno druĹženje, ki ga na festivalu ne manjka. Pika zahteva, da so otroci sproĹĄÄ?eni, zato tudi mi pomagamo in prispevamo sredstva za festival.

To je naloĹžba v prihodnost in za otroke ni nikoli preveÄ? denarja,ÂŤ je povedal Ĺžupan.

odrov, na katerih se vrstijo lutkovne, igrane, plesne, glasbene in druge uprizoritve. ÄŒe zaidejo v UmetniĹĄko ulico, sreÄ?ajo likovnike, gledaliĹĄÄ?nike, filmarje, glasbenike, lutkarje, plesalce, muzealce in knjiĹžne molje. Obiskujejo lahko Pikine kino predstave

in razstave, se zapeljejo s Pikino ladjico, zmaĹžejo kako Ä?alapinko, ob vsem tem pa imajo obÄ?utek, da so bodisi globoko pod vodo bodisi v ĹĄirni savani, v visokih gorah ali v temnih podzemnih jamah.

PrizoriĹĄÄ?e Pikinega festivala bo danes odprto od 9. do 18.30 ure, a bodo ustvarjalne delavnice med 13.30 in 15.30 uro zaprte.

V petek bo vse dogajanje potekalo med 9. in 18.30, v soboto pa med 10. in 18.30 uro. đ&#x;”˛ Tina Felicijan Foto: Jurij VoduĹĄek, Rok BaÄ?ovnik

REPORTAŽA

13

Pikino zakulisje Vsak dan je na prizoriĹĄÄ?u Pikinega festivala od 200 do 300 ljudi, ki skrbijo za izvedbo Pikinega programa. NaÄ?rtuje pa se Ĺže mesece prej. OĹžja organizacijska ekipa se imenuje kar Pikin bend, sestavljajo pa jo Barbara Pokorny, Dimitrij Amon, Ana Godec in NeĹža Jovan. Ti bodo Ĺže pred koncem leta zaÄ?rtali naslednji, Ĺže 30. Pikin festival, ideje pa nato razvijali v ekipi ĹĄtiridesetih Pikinih pomoÄ?nikov. ÂťTako obseĹžen in vsebinsko raznolik festival je nekoliko enostavneje delati, odkar je v lokalnem programu kulture zapisano, naj pri tem sodelujejo vsi javni zavodi in vsi tisti, ki se financirajo iz obÄ?inskega proraÄ?una ter skuĹĄajo oplemenititi festival z neko aktivnostjo, ki je otrokom

zanimiva. Za uspeh festivala pa je kljuÄ?en posluh Mestne obÄ?ine, saj ga brez nje Ĺže zdavnaj ne bi bilo veÄ?. VÄ?asih je bilo laĹžje sponzorsko pokriti festival, danes pa obÄ?ina prispeva veÄ? kot dve tretjini vseh sredstev, da lahko festival nastaja in raste,ÂŤ je organizacijsko ozadje predstavila direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.

Med glavnimi igralci v Pikinem zakulisju so Pikini tehniki. VeÄ? kot dvajset jih je letos kar tri tedne pripravljalo prizoriĹĄÄ?e. Mlade umetnice Klavdija Zupan, Nadja Osojnik, UrĹĄka Mazej, UrĹĄula SkornĹĄek in Nina Cvirn pa so v sodelovanju z mnogimi likovnimi ustvarjalci zasnovale scenske elemente za tri kraljestva in tudi zunanje kotiÄ?ke Pikine deĹžele, tako pa zanimivo prikazale mnoge pouÄ?ne podrobnosti iz Ĺživalskega sveta.

NajmlajĹĄim obiskovalcem festivala pa gotovo niÄ? ne pomeni toliko kot Pika NogaviÄ?ka. Zato je pomembno, da dekle, ki jo igra, Ä?im bolje predstavi njen lik. Po osmih letih se je od te vloge poslovila Ana Rotovnik, nova uradna pika pa je Tajda Podvratnik. Pomagajo ji ĹĄe ĹĄtiri dekleta, ki so se na to pomembno vlogo pripravljala na Pikini akademiji. Biti Pika namreÄ? ĹĄe zdaleÄ? ni enostavno. ÂťPika mora imeti prave gledaliĹĄke, retoriÄ?ne, celo plesne sposobnosti in najpomembneje – fiziÄ?no kondicijo.

Vsaka Pika je drugaÄ?na od prejĹĄnje. Najbolj pomembno pa je, da je srÄ?na in zna z otroki, da res verjamejo vanjo. Pika mora biti takĹĄna, da tudi odrasli verjamejo vanjo. Jaz zagotovo ves Ä?as verjamem vanjo,ÂŤ je ĹĄe povedala Barbara Pokorny.

Kaj bo ta teden delal Ĺžupan?

kraljestva.

Vse do sobote, 29. septembra, ko se bo Pika ob 17. uri poslovila z nastopom Andreje ZupanÄ?iÄ?, lahko obiskovalci krepijo domiĹĄljijo in urijo roÄ?ne spretnosti na ustvarjalnih delavnicah na temo treh Ĺživalskih kraljestev. Opazujejo lahko znanstvene poskuse in pogledajo na svet bodisi iz Ĺžabje perspektive bodisi iz perspektive kaÄ?jega pastirja. Spoznavajo lahko bivaliĹĄÄ?a Ĺživali in sledijo njihovim stopinjam do

Nagajiva Pika NogaviÄ?ka je tudi tokrat prevzela oblast v mestu in ÂťpriĹĄlaÂŤ do Ĺžupanske lente. In kaj bo ta teden delal Ĺžupan Bojan KontiÄ?? ÂťSeveda, pazil na proraÄ?un, imeli bomo tudi en kolegij, na katerem bomo pregledali, kakĹĄno imamo proraÄ?unsko stanje in kako bomo zastavili delo do konca leta. Sicer pa mislim, da je vsak evro, ki ga namenjamo temu otroĹĄkemu festivalu, res dobra naloĹžba v naĹĄe otroke, zabavo in sprostitev. Gre za najveÄ?ji otroĹĄki festival v drĹžavi, ki nam ga je tudi v krizi uspelo ohraniti na visoki ravni, zdaj pa upam, da se bodo tudi sponzorji vrnili.

Priznam, da sem zelo ponosen, ko gledam tako veliko mnoĹžico sreÄ?nih otrok, kot je bila ob jezeru ob otvoritvi festivala.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

27. septembra 2018

Ne tekmovanje, ampak sodelovanje in dopolnjevanje V obÄ?inah Ljubno, LuÄ?e, SolÄ?ava in Gornji Grad tudi v prihodnje v ospredju vlaganja v infrastrukturo – Merila na razpisih izloÄ?ajo manjĹĄe obÄ?ine Tatjana PodgorĹĄek

Ljubno, 19. septembra – V okviru projekta SPOT je Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica pripravila 4. podjetniĹĄki zajtrk Invest SaĹĄa. Pobuda zanj se je porodila pred letom dni, cilj teh sreÄ?anj pa naj bi bil boljĹĄa medsebojna informiranost med gospodarskimi in negospodarskimi subjekti v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini na podroÄ?ju naloĹžb, kar naj bi poslediÄ?no vodilo do veÄ?jega poslovnega sodelovanja. Na tokratnem podjetniĹĄkem zajtrku so naloĹžbene naÄ?rte predstavile ObÄ?ine Ljubno,

LuÄ?e, SolÄ?ava in Gornji Grad.

Vsi Ĺžupani omenjenih obÄ?in so v predstavitvah razvojnih naÄ?rtov povedali, da so v minulih – in oÄ?itno bodo tudi v prihodnjih letih – v lokalnih skupnostih vlagali v cestno, komunalno infrastrukturo, varovanje okolja in narave, predĹĄolsko in ĹĄolsko dejavnost, zagotavljanje boljĹĄih pogojev za razvoj gospodarstva, in zagotavljanje protipoplavne zaĹĄÄ?ite.

Gremo v pravo smer

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ljubno Franjo NaraloÄ?nik je med drugim izpostavil izgradnjo ploÄ?nika ob re-

UdeleĹženci so menili, da je takĹĄna oblika medsebojnega informiranja prava.

gionalni cesti skozi Radmirje, urejanje protipoplavne zaĹĄÄ?ite v industrijsko-obrtni coni Loke, v polnem zamahu so aktivnosti za plastificiranje smuÄ?arske skakalnice. Pripravljajo se na energetsko prenovo obÄ?inskega objekta in kulturnega doma, na obnovo sekundarne kanalizacije, ureditev ĹĄe ene obrtno-poslovne cone.

Naloge izpolnili, volitve bodo dale nov zagon 300 evrov donacije ob prazniku Krajevne skupnosti Gaberke tamkajťnji enoti Vrtca Šoťtanj – Priznanje Francu Šteharniku Tatjana Podgorťek

smo z vlaganji dvignili kakovost Ĺživljenja v kraju, pomembno pri tem pa je bilo tudi povezovanje, Gaberke, 22. septembra – ÂťVremena ne moremo tkanje vezi med krajani. KS je v ĹĄirĹĄem okolju prespremeniti, kaj drugega pa lahko in tudi smo,ÂŤ je poznavna po svojem grbu, zastavi, prazniku in dejal Zvonko KoĹželjnik, predsednik sveta krajev- ĹĄe poÄ?em.ÂŤ Ob zazrtju v prihodnost je KoĹželjnik menil, da ladja potrebune skupnosti (KS) Gaje veter v jadra in nov bo berke na prireditvi v pozapihal na letoĹĄnjih loÄ?astitev 5. krajevnega kalnih volitvah. praznika. Zaradi slabeĹ oĹĄtanjski Ĺžupan Darga vremena so tudi leko Menih je med drugim tos prireditev namesto dejal, da deluje v obÄ?ini pod kozolcem tamkajdevet KS in vsem poĹĄnje Kulturnice izvedli magajo pri razvoju. Rev dvorani gaberĹĄkega gazultati dela so plod posilskega doma. vezovanja, sodelovanja KoĹželjnik je med druin zdruĹževanja. Zagotogim dejal, da imajo kar vil je, da se bodo v teh precej povedati o tem, dneh lotili posodobitve kaj se je dogajalo v zadnjem letu v kraju. S Priznanje KS Gaberke za Franca Ĺ teharnika, ceste od kriĹžiĹĄÄ?a do Kriskupnimi moÄ?mi bi donacijo v viĹĄini 300 evrov pa je prejela enota Ĺžnika in zgradili ob njej morda lahko naredili Mojca, Vrtca Ĺ oĹĄtanj ĹĄe ploÄ?nik.

Na proslavi, ki so jo ĹĄe veÄ?, vendar so bili finanÄ?no omejeni. Pri polaganju raÄ?unov iztekajo- obogatile Ä?lanice sestava GaberĹĄki cvet ter tamÄ?ega se ĹĄtiriletnega mandatnega obdobja so lahko kajĹĄnji malÄ?ki, so podelili donacijo v viĹĄini 300 ponosni, saj so uresniÄ?ili vse zadane naloge. V evrov Vrtcu Ĺ oĹĄtanj, enoti Mojca v Gaberkah, priospredju so postavili posodobitev cest, vzdrĹževa- znanje pa je tokrat ĹĄlo v roke vsestranskemu Franđ&#x;”˛ nje doma krajanov, urejenost kraja ... ÂťMenim, da cu Ĺ teharniku.

Praznujemo 25 let

Vabljeni na modno revijo v petek, 28. 9. ob 19h v NC Velenje

Lokalna skupnost je vpeta tudi v medobÄ?inske naloĹžbe, kot so izgradnja prizidka k zdravstveni postaji Nazarje, ureditev odlagaliĹĄÄ?a odpadkov v Podhomu, posodobitev vodovodnega omreĹžja LetoĹĄÄ? ter izgradnja kolesarskih stez. Razvoj obÄ?ine so predvideli v viziji do leta 2030, dosedanja izvedba pa kaĹže, da so na pravi poti.

V prihodnost brez nahrbtnika

Ciril Rosc, Ĺžupan ObÄ?ine LuÄ?e, je zadovoljen, ker kljub precejĹĄnjim dosedanjim vlaganjem nadaljujejo razvojno pot brez nahrbtnika. ZadolĹžitve ne naÄ?rtujejo tudi pri izvajanju najveÄ?jega projekta v zgodovini lokalne skupnosti – izgradnji ĹĄportnega centra. Projekt, vreden 2,2 milijona evrov, Ĺže izvajajo. Center bo prispeval k uresniÄ?itvi dolgoroÄ?nih naÄ?rtov v turizmu. Tega predstavlja tudi Ĺže veÄ? let naÄ?rtovana izgradnja obvoznice. V kratkem se bodo lotili posodobitve ceste v Raduho, k izgradnji osrednje Ä?istilne naprave, naÄ?rtujejo energetsko prenovo osnovne ĹĄole in rekonstrukcijo vrtca. V rokavu imajo ĹĄe veÄ? projektov za izbolj-

ĹĄanje kakovosti Ĺživljenja obÄ?anov.

Poleg turizma razvojne priloĹžnosti tudi v podjetniĹĄtvu

V srediĹĄÄ?u ZadreÄ?ke doline, v obÄ?ini Gornji Grad, vidijo priloĹžnost za nadaljnji razvoj poleg turizma tudi v podjetniĹĄtvu. V obÄ?inskem prostorskem naÄ?rtu so – po besedah tamkajĹĄnjega Ĺžupana Stanka Ogradija – predvideli tudi prostor za sonÄ?ne in vetrne elektrarne. Izgradnjo prepotrebne obvoznice priÄ?akujejo leta 2020. Sicer pa jih Ä?akajo precejĹĄnja vlaganja ĹĄe v ĹĄolstvu, pri cestah in vodovodnem omreĹžju.

Urejeno podeĹželje je pomembno tudi za centre

Ĺ˝upanja ObÄ?ine SolÄ?ava Katarina Prelesnik pravi, da stavijo na svoj razvoj v turizem, podjetniĹĄtvo in kmetijstvo. Spodbujajo dejavnosti, a so zaradi plaÄ?evanja finanÄ?nih obveznosti iz preteklosti kljub velikim potrebam zelo malo vlagali v infrastrukturo. Prelesnikova je bila kritiÄ?na do odnosa drĹžave do podeĹželja, saj merila za pridobitev nepovratnih sredstev izloÄ?ajo manj-

ĹĄe obÄ?ine. ÂťUrejeno podeĹželje je pomembno tudi za centre.ÂŤ PuĹĄÄ?ico je usmerila tudi v lokalne skupnosti in gospodarstvo. ÂťObÄ?ina SolÄ?ava je s 500 prebivalci najredkeje poseljena obÄ?ina v drĹžavi in je vse teĹžje sama kos izzivom. Zato bi morali med sabo sodelovati, se dopolnjevati, ne pa tekmovati.ÂŤ V razpravi so udeleĹženci menili, da se morajo ObÄ?ine ĹĄe bolj potruditi za izboljĹĄanje infrastrukture, zlasti cestne. Pri tem so opozorili na potrebo po izgradnji navezovalne ceste na bodoÄ?o hitro cesto Velenje–Šentrupert od Mozirja ter izgradnjo kolesarskih stez zunaj obstojeÄ?ih cestnih tras.

Prihodnje leto nov krog poslovnih zajtrkov

Direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik nam je povedal, da so s 4. poslovnim zajtrkom sklenili prvi krog medsebojnega obveĹĄÄ?anja o naloĹžbah v regiji, zaÄ?etek drugega naÄ?rtujejo zgodaj spomladi prihodnje leto v Velenju, na njem pa se bodo predstavili tisti, ki bodo za to zainteresirani. đ&#x;”˛

Kako uspeĹĄno so mladi lepĹĄali mesto in okolico?

V Ĺ oĹĄtanju so poÄ?itniĹĄko delo organizirali devetiÄ? zapored, opaĹžajo pa, da zadnja leta zanj ni toliko zanimanja, kot ga je bilo na zaÄ?etku Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Letos so v Ĺ oĹĄtanju kljub omejenim sredstvom v poÄ?itniĹĄko delo vkljuÄ?ili vse prijavljene mladostnike. Res pa je, da se jih je za poÄ?itniĹĄko delo odloÄ?ilo manj, kot so priÄ?akovali, le osemdeset. Zanimanje za poÄ?itniĹĄko delo med mladostniki v zadnjih letih upada. ÂťOpaĹžamo, da je mladim nerodno delati na javnih povrĹĄinah,ÂŤ pravi Andrej Volk, ki je koordiniral njihovo delo.

PoÄ?itnikarji so za uro dela prejeli 4 evre, obÄ?ino pa je poÄ?itniĹĄko delo stalo okoli 20.000 evrov. Delo je trajalo teden dni s sedemurnim delovnim Ä?asom.

VeÄ?ina poÄ?itnikarjev je bila pridnih in bi lahko bili marsikateremu zaposlenemu za zgled. Da so lahko delali vsi, so izdatke omejili na minimum. Letos ponovno niso sklenili pogodbe z zunanjim

â?ą

PoÄ?itniĹĄko delo je trajalo od 2. julija do 7. septembra.

sodelavcem za nadzor nad poÄ?itnikarji, ampak je dela nadziral in koordiniral javni usluĹžbenec ObÄ?ine, svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor.

Delo, ki so ga opravili, je bi-

Je mladim nerodno delati na javnih povrĹĄinah?

V zadnjih petih letih upada zanimanje mladostnikov za poÄ?itniĹĄko delo. Leta 2013 so prejeli 208 vlog, leta 2014 kar 211, 2015 jih je bilo 155, 2016 jih je vlogo oddalo 116, lani 95, letos pa samo 80.

lo zelo razliÄ?no. Podobno kot v preteklih letih je obsegalo Ä?iĹĄÄ?enje, pometanje, obrezovanje Ĺživih mej in grmovnic, odstranjevanje plevela, Ä?iĹĄÄ?enje tlakovcev, tudi ureditev ekoloĹĄkih otokov, pa barvanje, betoniranje ‌ Vse tisto, kar je zajeto v naslovu projekta ’Mladi lepĹĄajo Ĺ oĹĄtanj in okolico’, Ä?eprav ima poÄ?itniĹĄko delo veliko ĹĄirĹĄi pomen. ÂťZ njim Ĺželimo v Ĺ oĹĄtanju mladostnikom med ĹĄolskimi poÄ?itnicami ponuditi delovno preĹživljanje prostega Ä?asa, jim s tem pomagati razumeti vrednost lastnega zasluĹžka, jih navajati na red in disciplino pri delu, tistim, ki izhajajo iz socialno ĹĄibkejĹĄih okolij, pa pokazati, da lahko tudi oni pripomorejo k druĹžinskemu blagostanju,ÂŤ pravi Volk.

V Ĺ oĹĄtanju ocenjujejo, da so bili cilji v celoti doseĹženi, projekt pa uspeĹĄen. Zato ga bodo skoraj zagotovo ohranili, ga nadaljevali in morda v prihodnje dopolnili s đ&#x;”˛ Ä?im novim.

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

27. septembra 2018

Vulkan, ki dela v dobro krajanov Kulturno-ĹĄportno-turistiÄ?no druĹĄtvo Vulkan iz Belih Vod organizira vsaj eno prireditev na mesec – PraktiÄ?no ni gospodinjstva brez Ä?lana druĹĄtva Tatjana PodgorĹĄek

Konec tedna bodo v Belih Vodah odprli razstavo likovnih del domaÄ?inke. Organizator dogodka je tamkajĹĄnje kulturno-ĹĄportno-turistiÄ?no druĹĄtvo Vulkan, ki po mnenju nekaterih sodi med najprizadevnejĹĄa druĹĄtva v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. ÂťDejstvo je, da organiziramo vsak mesec vsaj en dogodek, Ä?e ne ĹĄe kakĹĄnega veÄ?, in da druĹĄtvo zdruĹžuje krajane vseh generacij.

Moramo biti kar pridni, da uresniÄ?imo zastavljen program. Trenutno druĹĄtvo ĹĄteje blizu 100 Ä?lanov, kar pomeni, da praktiÄ?no ni gospodinjstva v Belih Vodah, v katerem ne bi bil kdo od druĹžinskih Ä?lanov tudi Ä?lan druĹĄtva. ÄŒe Ĺže ni, pa kljub temu pomaga pri izvedbi kakĹĄne aktivnosti,ÂŤ pravi njegova predsednica Marjeta Mazej. Kot je povedala, je druĹĄtvo nastalo po tem, ko je vrata zaprla podruĹžniÄ?na ĹĄola v kraju, ki je bila do takrat srediĹĄÄ?e dogajanja. Nastalo praznino so poskuĹĄali zapolniti z organizirano skupino ljudi, ki danes izvaja dejavnosti kulture, ĹĄporta, turizma, vzdrĹžuje veÄ?namensko igriĹĄÄ?e. DruĹĄtvo sodeluje s krajevno skupnostjo Bele Vode tudi pri urejanju okolice podruĹžniÄ?ne ĹĄole, pokopaliĹĄÄ?a, lani so uredili logarsko pot okoli Svetega kriĹža, ki jo vzdrĹžujejo in je dobro obiskana.

Pri naboru dogodkov stremijo k temu, da z njimi v Ä?im veÄ?ji meri zadovoljijo potrebe in Ĺželje Ä?lanov ter krajanov. Med najbolj odmevnimi prireditvami so sankanje pri Svetem kriĹžu (Ä?e je snega dovolj), Ĺ tefanov pohod na Smrekovec, pohod po obrobju Belih Vod,

mesec so izpeljali tradicionalni tridnevni ĹĄportni vikend, na katerem so se udeleĹženci prvi dan pomerili v spretnosti na ruskem kegljiĹĄÄ?u, naslednji dan v turnirju malega nogometa, zadnji dan pa v odbojki na mivki. Na ĹĄportni vikend povabijo tudi sosednja druĹĄtva. ÂťDruĹženje je vedno prijetno, pridejo domaÄ?ini in sosedje. Tudi na ostalih dogodkih je odziv dober.ÂŤ Idej in volje v druĹĄtvu, zagotavlja sogovornica, ne manjka, kljub temu pa dejavnosti ne nameravajo ĹĄiriti, saj je ta za okolje, v katerem delujejo, in glede na ĹĄtevilo krajanov Ĺže danes zelo bogata. Bodo pa morda, Ä?e se bo pokazala za to potreba, nadomestili kakĹĄnega z drugim dogodkom, za katerega se bo ÂťogreloÂŤ ĹĄe veÄ? krajanov. đ&#x;”˛

Marjeta Mazej: ÂťDruĹĄtvo je z dejavnostjo zapolnilo praznino, ki je nastala po zaprtju tukajĹĄnje podruĹžniÄ?ne ĹĄole.ÂŤ

razne delavnice za otroke, velikonoÄ?ne tudi za odrasle, planinski izlet, dobro se je ÂťprijelaÂŤ belovojska kuhlaÂŤ – dogodek, na katerem predstavijo domaÄ?e jedi. Obujajo nekatere stare ĹĄege, kot sta pobiranje jajc na florjanovo in jajÄ?arija ter trganje in liÄ?kanje koruze na Pergovnikovi kmetiji. PrejĹĄnji

Rekli so â?ą

Marjeta Mazej o imenu druĹĄtva: ÂťBele Vode leĹžijo pod vznoĹžjem Smrekovca, ki je vulkanskega izvora. DruĹĄtvu so ime nadeli Ĺže pred leti pri izgradnji veÄ?namenskega igriĹĄÄ?a. Na doloÄ?en naÄ?in z njim tudi ponazarjamo, da v druĹĄtvu kar ÂťbruhamoÂŤ ideje, s katerimi bogatimo Ĺživljenje tukajĹĄnjih ljudi.ÂŤ

Ko ĹĄport zdruĹži generacije Ĺ portna sekcija TuristiÄ?nega druĹĄtva Skorno vsako leto organizira tradicionalni turnir med oĹženjenimi in ledik fanti in dekleti oziroma med moĹžmi in Ĺženami. Vsako leto se pomerijo v treh ĹĄportih; nogometu, odbojki in boju med dvema ognjema. Tudi letos so se krajani Skornega zbrali na domaÄ?em ĹĄportnem igriĹĄÄ?u minulo nedeljo z namenom, da preĹživijo aktivno

ĹĄportno popoldne. Ledik ekipe so morale letos v celoti priznati premoÄ? oĹženjenim, saj so ti zmagali v vseh disciplinah. Za preseneÄ?enje pa sta letos poskrbeli najstarejĹĄa in najmlajĹĄa generacija, ki sta odigrali tekmo v nogometu. Tako so se pomerili pionirji proti veteranom. Ti so dokazali, da kljub penziji ĹĄe niso za staro ĹĄaro in da je v njih ĹĄportni duh ĹĄe kako Ĺživ. Mladinci pa, da se

za prihodnost rekreativnega ĹĄporta v Skornem ni bati. NavduĹĄen nad ĹĄportnim dogajanjem je zbrane pozdravil tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ki je ob ogledu turnirja dejal, da je vesel, da igriĹĄÄ?e sluĹži svojemu namenu, in pohvalil organizatorja, ki vsako leto poskrbi, da se razliÄ?ne generacije druĹžijo in aktivno preĹživijo svoj prosti Ä?as. đ&#x;”˛

Jasmina Stropnik

V Ĺ aleku so ‘koĹžuhali’ Jesen Ĺže trka na vrata in v KS Ĺ alek so zato v Ä?etrtek, 20. septembra, pohiteli z jesenskimi opravili ter izvedli tradicionalno koĹžuhanje.

Prireditev so pripravili na domaÄ?iji GorĹĄek, ÂťPri RafuÂŤ, v zgornjem Ĺ aleku. PGD Ĺ alek je poskrbel za prevoz ljudi iz doline. Na domaÄ?iji se je zbralo veÄ? kot 30 ‘koĹžuhaÄ?ev’. Med prisotnimi so bili starej- in vsa koruza je bila kmalu okoĹžuĹĄi in mlajĹĄi krajani KS Ĺ alek ter tu- hana in zvezana na rantah. DruĹžedi Ä?lanice ĹĄole zdravja iz Ĺ aleka. nje so, kot se je ob takĹĄnem opraDelo je s pomoÄ?jo pridnih rok in vilu spodobilo, sklenili z malico. V domaÄ?e pesmi hitro napredovalo KS Ĺ alek12:23 so ponosni na prireditev, TE4_138x200.pdf 1 21/09/2018 PM

ki ohranja slovensko dediĹĄÄ?ino in prikazuje stare ĹĄege tudi mlajĹĄim v skupnosti, zato jo bodo z veseljem ponovili tudi prihodnje leto. đ&#x;”˛

Dejan Jan

NAJ VAS ZAPELJEJO

OKUSI DAROV JESENI V NAĹ I NOVI PONUDBI SLASTNIH JEDI.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija

T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

KLIÄŒI T2 ZA TE4 Beseda TE4 se nanaĹĄa na 4 visokokakovostne storitve (internet, televizija, telefonija, mobilna telefonija), povezane v pakete T4, OranĹžni Diamant, OranĹžni Start in OranĹžni Optimum. VeÄ? na www.t-2.net.

ObiĹĄÄ?ite naĹĄe novo prodajno mesto v nakupovalnem srediĹĄÄ?u Velenjka.

Celjska cesta 40 • t 059 069 104 • e pp-ve@t-2.com

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

27. septembra 2018

Zmaga za dvig samozavesti Prva gostujoÄ?a zmaga Gorenja Verdinek in KavÄ?iÄ? skupaj kar enaindvajset zadetkov

V Kranju premagali Triglav Kranj z 2 : 1 – Danes v gosteh z Mariborom, v nedeljo (ob 16.00) ob jezeru DomĹžale Po porazu v prejĹĄnjem krogu ob jezeru v ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju, med katerim je bila gostom za vse tri toÄ?ke dovolj ena Ĺžoga v mreĹži domaÄ?ih, ki pa so zadevali okvir vrat, je trener Marijan PuĹĄnik tokrat z napovedjo zadel. Noben trener ne izgublja rad. Seveda tudi Rudarjev ne. Kljub zadnjemu mestu ni obupoval ali celo razmiĹĄljal, da bi zapustil vroÄ?o velenjsko trenersko pot. Nasprotno. Tudi poraz v ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju mu ni vzel upanja na boljĹĄe Ä?ase pomlajenega moĹĄtva. Bil je prepriÄ?an, da bodo ob dobrem treniranju, kot poudarja, priĹĄli boljĹĄi Ä?asi. Se je njegovo upanje zaÄ?elo uresniÄ?evati Ĺže v Kranju?

Morda je odgovor lahko pritrdilen. Seveda pa ena lastovka ĹĄe ne prinese pomladi (to je bila namreÄ? ĹĄele druga Rudarjeva zmaga). Na novi veliki preizkuĹĄnji oziroma potrjevanju kranjskih toÄ?k bodo igralci danes popoldne v Mariboru in v nedeljo na svojem igriĹĄÄ?u proti DomĹžalam. Ta nevarna nasprotnika nista le papirnata favorita.

Vsekakor bi bila vsaka toÄ?ka s teh dvobojev za VelenjÄ?ane velik uspeh.

Veliko priloĹžnosti

VelenjÄ?ani so bili v Kranju veliko boljĹĄi tekmec, vendar so se morali za drugo zmago v sezoni zelo potruditi. Razmerje strelov v okvir vrat je bilo kar 8 : 1 v njihovo korist. Na svojo sreÄ?o pa so bili veliko bolj natanÄ?ni kot na tekmi poprej.

Zadetka so dosegli po prekinitvah. V 29. minuti je Leon ÄŒrnÄ?iÄ? na robu kazenske-

ga prostora (domaÄ?i so sicer menili, da se je to zgodilo pred njim) z Ĺžogo zadel branilca Ĺ˝ana Kumra. Damijan Trifković je bil natanÄ?en z bele toÄ?ke. Nekaj minut zatem je imel Robert PuĹĄaver veliko priloĹžnost za podvojitev vodstva in s tem za bolj brezskrbno nadaljevanje tekme, a mu ni uspelo. To malo kasneje ni uspelo tudi Abu Kamari. So pa zato v 53. minuti rudarji zatrepetali za zmago, saj je sodnik dosodil enajstmetrovko ĹĄe za KranjÄ?ane, to je v zadetek spremenil Marko Gajić. Napadi rudarjev so se po izenaÄ?enju nadaljevali. V 62. minuti je z glavo odliÄ?no streljal Radić, a se je vratar izkazal s sijajno obrambo. Ĺ˝e v naslednji minuti pa je bil nemoÄ?en. Po Trifkovićevi podaji z desne strani je najviĹĄje skoÄ?il Nejc PuĹĄnik in z dobrim udarcem poslal Ĺžogo v nebranjeno desno stran mreĹže in odloÄ?il tekmo.

Strelec tega zadetka je k Rudarju priĹĄel pred zaÄ?etkom sezone prav iz Triglava.

Marijan PuĹĄnik: ÂťV zadnjem Ä?asu smo tekme zaÄ?eli dobro igrati, pa nismo imeli kanÄ?ka ĹĄportne sreÄ?e. Danes smo bili dobri Ĺže v prvem polÄ?asu, v drugem ĹĄe boljĹĄi. Imeli smo izrazite priloĹžnosti in bi lahko ĹĄe veÄ?krat zadeli. Tudi domaÄ?i so imeli dve, tri. Zmaga je zasluĹžena in nagrada za trud fantom na treningih. Upam, da bo vplivala na njihovo veÄ?jo psiholoĹĄko trdnost, da bodo vedeli, da so dobri, da bodo igrali ĹĄe bolj borbeno in uÄ?inkovito.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Velenjski rokometaĹĄi po uvodnem porazu v OrmoĹžu veliko bolje igrajo v nadaljevanju. Najprej so doma z razliko osmih golov premagali superpokalnega zmagovalca Krko, v tretjem krogu pa dosegli prvo zmago v gosteh. Od Dobove so bili boljĹĄi s 30 : 28.

Zavedali so se, da bo to zahteven dvoboj, pa Ä?eprav so Posavci obe uvodni tekmi izgubili. PriÄ?akovali so, da bodo zelo motivirani in dali vse od sebe, da bi si priigrali prvi toÄ?ki ali vsaj eno. Gostje pa si za dobro poÄ?utje v klubu niso smeli dovoliti ĹĄe drugega poraza v gosteh. ÂťTo bo nov izpit za naĹĄo ekipo, a ga Ĺželimo opraviti z odliko in iz Dobove prinesti zmago,ÂŤ je pred dvobojem napovedal trener Zoran JoviÄ?iÄ?. Po zadetku Nikola Ĺ pelića in zaÄ?etnem vodstvu njegovih fantov z 1 : 0 Ĺže v prvi minuti so nato domaÄ?i nekajkrat imeli prednost zadetka. Po slabih dvajsetih minutah je bil rezultat zadnjiÄ? izenaÄ?en (9 : 9), na odmor pa so VelenjÄ?ani odĹĄli Ĺže s tremi goli prednosti. Ko so si v drugem delu po dobrih petnajstih minutah priigrali prednost ĹĄestih golov, je kazalo, da bodo morda zmagali celo z dvomestno razliko. Toda proti koncu tekme niso igrali tako zavzeto kot pred tem, zaÄ?eli so popuĹĄÄ?ati, skorajda povsem popustili, DobovÄ?ani pa poskuĹĄali nemogoÄ?e. Vodstvo gostov je zaÄ?elo kopneti. V izdihljajih tekme so se jim Posavci pribliĹžali

na zaostanek samo zadetka (28 : 29), za morebiten preobrat in preseneÄ?enje pa jim je zmanjkalo Ä?asa. PrepreÄ?il ga je Ibrahim Haseljić z zadnjim zadetkom na tem na koncu celo zelo napetem dvoboju za zmago s + 2.

Vsekakor sta levji deleĹž k njej prispevala Matic Verdinek in Aleks KavÄ?iÄ?.

Skupaj sta zabila kar 21 golov (prvi enajst, drugi deset).

Trener JoviÄ?ić po tekmi: ÂťDanes smo spet pokazali boj do zadnje minute. Ĺ˝elja in volja sta bili tako kot vedno prisotni, obramba je bila na nivoju. Igrali smo oslabljeni, odsotnost Domna (Tajnika – op. p.) se je

Iskrena predstava prijateljstva S podvojenimi startninami podjetja Skaza in plemenito donacijo podpornikov so na tretjem Skazinem dobrodelnem teku Otrok otroku za DruĹĄtvo celjskih rejnic zbrali kar 9.000 evrov

Teklo je 800 otrok v ĹĄtirih skupinah.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 23. septembra – Kljub temu da so bili zaradi slabega vremena organizatorji prisiljeni dobrodelni Skazin tek Otrok otroku premakniti za en dan, s sobote na nedeljo, se ga je udeleĹžilo 800 otrok in to je ĹĄe veÄ?, kot se je lanskega. S podvojenimi startninami podjetja Skaza in plemenito donacijo podpornikov so za DruĹĄtvo celjskih rejnic zbrali kar 9.000 evrov. Po 3.000 evrov donacije so v Skazi namenili ĹĄe Atletskemu klubu Velenje in Ĺ portni zvezi Velenje, soorganizatorjema odliÄ?no pripravljenega dogodka. Sredstva bodo rejnice porabile, da popeljejo otroke, kar 150 jih imajo, priho-

dnje leto na morje.

NajveÄ?ji ambasadorji teka Otrok otroku so nedvomno otroci sami. Pri tem jim z veseljem pomagajo odrasli, med njimi tudi slovenski velikani ĹĄporta. Tokrat sta z njimi tekla Lucija Polavder, ena najbolj prepoznavnih slovenskih ĹĄportnic – judoistka, doma iz Celja in srÄ?na ambasadorka dobrih dejanj, ter PrimoĹž Kozmus, Ä?igar ĹĄportna kariera v metu kladiva je vredna svetovnega poklona. ÄŒetudi nihÄ?e od njiju ni bil tekaÄ?, pa je bil tek pomemben del njunih ogrevanj, priprav in treningov, sta potrdila v nagovoru otrok. PrimoĹž je z njimi tekel na 400 metrov, Lucija na 750 metrov.

Dobrodelni Skazin tek nima

â?ą

poznala. Zmenili smo se, da bo vsak od igralcev na igriĹĄÄ?u pokazal ĹĄe nekaj veÄ?, da se zapolni odsotnost poĹĄkodovanih, ne samo Domna, ampak tudi Vida (Levca) in AndraĹža (Keteja). Zdaj Ä?aka to mlado ekipo teĹžka tekma doma.ÂŤ Ĺ˝e jutri, v petek (ob 20.00), bodo gostili Koper. Prav v njem je v Tuzli rojeni JoviÄ?ić naredil prve rokometne korake, pozneje pa kot trener novoustanovljeni Koper 2013 vrnil v druĹžbo najboljĹĄih domaÄ?ih klubov.

MoĹĄtvo z Obale je doslej odigralo ĹĄele dve tekmi.

Zaradi nastopanja Celjanov v ligi prvakov bo dvoboj prvega kroga z njimi ĹĄele prihodnji mesec.

Sezono so zaÄ?eli s porazom v Mariboru, v tretjem pa jih je v dvorani Bonifika premagala Ribnica ter Ĺže tretjo sezono v njej ostala neporaĹžena.

OÄ?itno bo moĹĄtvo z RibniĹĄkega polja, aktualni podprvak, po doslej pokazanem najveÄ?ji tekmec Celjanom in VelenjÄ?anom za najviĹĄjo uvrstitev Tako kot Dobova, ki pa je odigrala vse tri tekme, so KoprÄ?ani ĹĄe brez toÄ?k in skupaj s Posavci na repu prvenstvene razpredelnice. đ&#x;”˛

S. Vovk

DruĹĄtvo celjskih rejnic je prostovoljno, samostojno, nepridobitno zdruĹženje s socialno Ä?lovekoljubnimi cilji. Ustanovljeno je bilo leta 2004 na Ĺželjo rejnic in rejnikov, pa tudi otrok v rejniĹĄtvu. DruĹĄtvo deluje na obmoÄ?ju celjske regije, kjer je osem centrov za socialno delo (Celje, Ĺ entjur, Ĺ marje pri JelĹĄah, Slovenske Konjice, Ĺ˝alec, LaĹĄko, Mozirje in Velenje).

tekmovalnega znaÄ?aja. Njegov namen je podpirati prijateljstvo in sodelovanje med mladimi, je manifestacija iskrene srÄ?nosti ter priloĹžnost za gradnjo zavedanja o stiskah in potrebah, ki se razkrivajo v naĹĄi druĹžbi Ĺže med najmlajĹĄimi. Vsak tekaÄ? je za svojo srÄ?nost in preteÄ?eno progo prejel medaljo.

Seveda pa ni manjkalo tudi zabave s ĹĄportnimi igrami, umetnostjo poslikave obraza, izdelovanja kreativnih roÄ?nih del in cesarskega praĹženca. Po tekih je navduĹĄene otroke zabaval priljubljen bratovski duo iz KoroĹĄke, ki nastopa z imenom BQL.

Otroci so tekli v ĹĄtirih skupinah, med njimi prviÄ? tudi oÄ?ki in mamice z otroĹĄkimi voziÄ?ki.

NajmlajĹĄi tekaÄ? v voziÄ?ku je ĹĄtel 7 mesecev.

Donacija za DruĹĄtvo celjskih rejnic. Skrbijo za 150 otrok.

đ&#x;”˛

LetoĹĄnja ambasadorja teka Lucija Polavder in PrimoĹž Kozmus.

Rekli so â?ąTanja Skaza iz podjetja Skaza: ÂťZahvaljujem se ekipi za odliÄ?no izpeljan dogodek, otrokom, ki so tekli za otroke, in starĹĄem, ki so jih na tek pripeljali. Âť

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

27. septembra 2018

Manjka jim izkuĹĄenj

Ĺ marÄ?ani ĹĄe za toÄ?ko bliĹže VidemÄ?anom

Po zmagi v prvem krogu proti Ljubljani visok poraz v domaÄ?i dvorani z Ajdovkami

V ZreÄ?ah vodili z 2 : 0, domaÄ?i z igralcem veÄ? reĹĄili toÄ?ko

Po spodbudnem zaÄ?etku nove sezone z zmago v gosteh proti igralkam Ljubljane so igralke Velenja v drugem krogu gostile Ajdovke. Veliko bolj izkuĹĄene gostje so zmagale razmeroma visoko, z desetimi goli razlike (33 : 23).

DomaÄ?a dekleta so telesno moÄ?nejĹĄim in veliko bolj izkuĹĄenim gostjam skuĹĄale kljubovati z veliko poĹžrtvovalnostjo. To jim je uspevalo le kratek Ä?as. Nike Oder, ki je bila skupaj s TjaĹĄo Smonkar najbolj uÄ?inkovita v domaÄ?i ekipi, je dosegla prvi gol na tekmi. To je bilo tudi njihovo edino vodstvo.

Nato so jim gostje uĹĄle za tri. V 14. minutni je bil rezultat ĹĄe tretjiÄ? in zadnjiÄ? izenaÄ?en (10 : 10). DomaÄ?a dekleta so bila v obrambi preneĹžna. Ne nazadnje so gostje imele le eno sedemmetrovko, domaÄ?e pa kar devet. Veliko napadov se je konÄ?alo neuspeĹĄno zaradi netoÄ?nih podaj in sla-

bih strelov. ZgreĹĄile so tudi nekaj Ä?istih strelov oziroma tako imenovanih zicerjev. Po tej izenaÄ?itvi so igralke Mlinotesta povsem prevladale in ob polÄ?asu imel Ĺže

prednost ĹĄtirih golov. Vodile so z 18 : 14. Tudi na zaÄ?etku drugega dela so bile domaÄ?e igralke povsem nemoÄ?ne proti razigranim nasprotnicam, ki so v ĹĄtirih minutah podvojile prednost prvega polÄ?asa in povedle z 22 : 14.

Svoj ritem so samo ĹĄe stopnjevale in si do konca priigrale zmago z dvoĹĄtevilÄ?no razliko.

Trenerka SneĹžana Rodić: Že prva tekma v Ljubljani je bila teĹžka. Dobro smo se pripravile nanjo in zmagale. Vedele smo, da bodo igralke Mlinotesta veliko teĹžje nasprotnice. So tudi olj izkuĹĄene. Jedro te ekipe je skupaj Ĺže kakĹĄnih pet let. Na zaÄ?etku drugega polÄ?asa smo povsem padle. Imele smo kar ĹĄtirinajst tehniÄ?nih napak. Posledica tega je bil vsekakor na koncu nekoliko nepriÄ?akovano visok poraz.ÂŤ Glavni cilj mlade velenjske ekipe je obstanek v ligi, kljub temu pa trenerka verjame: "Lahko bi se borile za viĹĄja mesta; vse bo odvisno, Ä?e bodo dekleta zdrava in ne bo poĹĄkodb. Verjamem, da bodo iz tekme v tekmo boljĹĄe.

Vsaka jim prinaĹĄa veÄ? izkuĹĄenosti, zato tudi priÄ?akujem boljĹĄe ig đ&#x;”˛ S. Vovk re."

V Cirkovcah stari in mladi spet brcali V Ĺživljenju pravimo, da je treba tradicijo spoĹĄtovati. Ĺ e kako jo imajo radi v Cirkovcah, v tamkajĹĄnjem ĹĄportnem druĹĄtvu. V njem so zelo dejavni nogometaĹĄi. Nogomet je paÄ? tudi v Cirkovcah najbolj priljubljena igra za zapolnjevanje prostega Ä?asa.

PaÄ? radi igrajo nogomet, seve-

da ljubiteljsko. Vsako leto izvedejo zanimivo tekmo, med katero se 'udarijo' ekipi 'Ledik' In 'OĹženjeni'. LetoĹĄnja na igriĹĄÄ?u v srediĹĄÄ?u kraja je bila Ĺže 43. Razumljivo je, da predvsem zadnja leta zmagujejo mladi, med katerimi se nekateri niso niti ĹĄe rodili, ko so 'stari' Ĺže brcali to

okroglo usnje. Rezultat ni nikoli v ospredju. Zanje je pomembnejĹĄe druĹženje na samem igriĹĄÄ?u, ko udarjajo po Ĺžogi, tudi mimo nje oziroma kam drugam. Zanimivo pa je tudi po tekmi, ko 'celijo' rane. Pa vendarle, mladi so bili letos boljĹĄi s 6 : 2. đ&#x;”˛

vos

Po ĹĄestem krogu v tretji slovenski nogometni ligi – sever ni veÄ? moĹĄtva brez poraza. S prvim se je moral sprijazniti ĹĄe vedno vodilni Videm na gostovanju v Slovenskih Konjicah. Dravinja je zadela Ĺže po slabih desetih minutah igre, usodo gostov pa zapeÄ?atila v 67. Tega poraza so se razveselili gotovo tudi Ĺ marÄ?ani, ki so v ZreÄ?ah igrali 2 : 2 in zaostanek za vodilnimi PtujÄ?ani zmanjĹĄali le ĹĄe na dve toÄ?ki.

Kazalo jim je ťe bolje. Že v 6.

Petanka V soboto so se velenjski petankarji kljub slabi vremenski napovedi odpravili v vas Brezno, kjer je bilo tekmovanje v petanki za pokal obÄ?ine Podvelka. PriÄ?akal jih je moÄ?an veter, ki pa je razpihal oblake ter tekmovalcem in organizatorju tekmovanja pripravil malo lepĹĄe vreme. Na igriĹĄÄ?u je bilo potem zelo napeto. Na zaÄ?etku so igrali pet krogov Ĺ vicarja po 45 minut in en obrat in iz teh petih krogov izluĹĄÄ?ili najboljĹĄih dvanajst posameznikov. Iz teh 12 igralcev so sestavili ĹĄtiri trojke, ki nato igrajo polfinale in finale.

VelenjÄ?ani so se tokrat precej bolje odrezali kot na prejĹĄnji temi, saj so osvojili eno 1. mesto, tri 2. mesta in eno 3. mesto ter tako đ&#x;”˛ vitrine napolnili kar s petimi pokali.

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ponovno poraĹženi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani tudi po drugem krogu ostajajo brez zmage. Na gostovanju v RuĹĄah so doĹživeli nov visok poraz. KegljiĹĄÄ?e v RuĹĄah sodi med najteĹžje in najzahtevnejĹĄe v vseh slovenskih ligah, zato ni Ä?udno, da mu kegljaÄ?i pravijo ‘drvarnica’. To so obÄ?utili tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki se nikakor niso znaĹĄli na teh

Sklenjen zadnji krog

Prva liga TS, 9. krog

7. krog (30. 9., 16.00): Ĺ martno - Pesnica

Rudar – Triglav 1 : 2 (0 : 1)

MNZ Celje – Golgeter, 4. krog

Strelci: 0:1 Trifković (29. - 11 m), 1:1 Gajić (53.

-11 m), 1:2 PuĹĄnik (64.).

Rudar: Pridigar, TomaĹĄević, PuĹĄaver, KaĹĄnik, Bolha, Trifković, PuĹĄnik, Hrubik, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 79.

PiĹĄek), Arap (od 68. TuÄ?ić), Kamara (od 58. Radić). Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Gorica - KrĹĄko 1:0 (0:0), Maribor - DomĹžale 2:2 (2:1), Triglav - Rudar 1:2 (0:1), Celje - Mura 1:0 (1:0), Olimpija - Aluminij 3:1 (0:0).

Vrstni red: 1. Maribor 21, 2. Olimpija 17, 3. Gorica 16, 4. Aluminij 13, 5. DomĹžale 11, 6. Celje 11, 7.

Mura 9, 8. Triglav 9, 9. KrĹĄko 7, 10. Rudar.

3. SNL – sever, 6. krog ZreÄ?e – Ĺ martno 1928 2 : 2 (1 : 2) Strelci: 0 : 1 Purnat (6.), 0 : 2 Valer (18. – 11 m), 1 : 2 Brdnik (25.), 2 : 2 ZbiÄ?ajnik (51.)

Drugi rezultati: Dravinja – Videm pri Ptuju 2 : 0 (1 : 0), Pohorje – Avto Grubelnik Dravograd 3 : 6 (1 : 2), Kety emmi Bistrica - Šampion 2 : 3 (2 : 2), Tehnotim – Pesnica 0 : 0.

Vrstni red: 1. Videm 15, 2. Ĺ martno 13, 3. Bistrica 10, 4. Ĺ ampion 10, 5. Dravinja 8, 6. ZreÄ?e 6, 7. Dravograd 6, 8. Pesnica 5, 9. Pohorje 2, 10.

M. Claudius 2.

Rezultati: Žalec - Vojnik 10 : 0 (7 : 0), Ljubno ob Savinji – Šoťtanj 3 : 2 (1 : 2), strelci: 1 : 0 Ciraj (12.), 1 : 1 Petković (29. – 11 m), 1 : 2 Verboten (39.), 2 : 2 Prislan (81.), 3 : 2 Golob (93.); AS System Šmarje pri Jelťah - Odred Kozje 0 : 0, Fosilum Šentjur – Mozirje Vrstni red: 1. Žalec 9, 2. Kozje 8, 3. Mozirje (tekma manj) 7, 4. Šmarje 6, 5. Ljubno 4, 6. Šoťtanj 4, 7. Šentjur (tekma manj) 3, 8. Vojnik 0.

5. krog (29. 9., 16.00): Šoťtanj – Šentjur, Vojnik – Ljubno, Kozje – Žalec, Mozirje – Šmarje.

Liga NLB – moĹĄki, 3. krog Dobova - Gorenje 28:30 (14:17) Gorenje: Taletović, Vujović 9 obramb, Logar, Mazej, Haseljić 3 (1), Ĺ pelić 1, Matanović 1, Stojnić, MiklavÄ?iÄ? 1, Banfro, DrobeĹž, Verdinek 11 (4), GrmĹĄek, M. KavÄ?iÄ? 3, A. KavÄ?iÄ? 10 (3). Trener: Zoram JoviÄ?iÄ?.

Sedemmetrovke: Dobova 4 (4), Gorenje 10 : 8 (Verdinek 6 : 4, A. KavÄ?iÄ? 3 : 3, Haseljić 1 : 1); IzkljuÄ?itve: Dobova: 4 minute, Gorenje 8 minut.

Drugi rezultati: SviĹĄ IvanÄ?na Gorica - Urbanscape Loka 26:34 (13:17), Jeruzalem OrmoĹž - Dol TKI Hrastnik 24:22 (11:7), Koper - Riko Ribnica 26:29 (11:13), Celje Pivovarna LaĹĄko - Maribor

Branik 36:28 (16:15), Krka - Trimo Trebnje 26:28 (14 : 14) Vrstni red: 1. Ribnica 3 tekme 5 toÄ?k, 2. Celje 2 4, 3. J.-OrmoĹž 3 - 4, 4. Velenje 3 - 4, 5. Loka 3 - 4, 6.

Maribor 3 – 4, 7. Dol 3 – 2, 8. Sviť 3 - 2, 9 Trebnje 2 - 2, 10. Krka 2 - 1, 11. Koper 2 - 0, 12 Dobova 3 - 0.

Prva A DRL – Ĺženske, 2. krog: Velenje - Mlinotest 23:33 (14:18) Velenje: SimiÄ?, HadĹžiÄ?, Smonkar 6 (2), TomiÄ?, AtelĹĄek 2, JelĹĄnik, Ferenc 4, Ĺ˝ekiÄ?, Kaltak, Bele, BoĹĄkiÄ?, Hudovernik, Ĺ˝agar, Oder 8 (5), Pikl 3, Brcar; Trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 9 (7), AjdovĹĄÄ?ina 1 (0); izkljuÄ?itve: Velenje 8. minut, AjdovĹĄÄ?ina 8.

Drugi rezultati: Krim Mercator- Ljubljana 49:18 (24:9), Ptuj - Z' deŞele 23:33 (11:15, Koper - Krka 20:27 (8:14), Zagorje - Žalec 19:22 (8:12); Vrstni red: 1. Krim Mercator 4, 2. Mlinotest 4, 3.

Z' deŞele 3, 4, Krka - 3, 5. Zagorje 2, 6. Velenje 2, 7. Žalec 2, 8. Koper 0, 9. Ptuj 0, 10. Ljubljana 0

Kegljanje, 2. liga, vzh., 2. kr.

Keglbar Lovrenc : Ĺ oĹĄtanj 7 : 1 (3225 : 3139) Ĺ oĹĄtanj: SeÄ?ki – 237 – Kolenc – 227 – 464 (0), ArnuĹĄ – 526 (0), PintariÄ? – 521 (0), Fidej – 521 (0), PetroviÄ? – 542 (0), HasiÄ?iÄ? – 565 (1).

V sredo je bilo v Konjicah odigrano zelo pomembno sreÄ?anje za obstoj v ligi med domaÄ?ini in gosti iz TopolĹĄice. DomaÄ?ini so se zelo pripravili, tako da rezultat 8 : 0 ni bil preseneÄ?enje. Tudi toÄ?kovna razlika je bila plus 14 za domaÄ?ine.

Isto popoldne je bilo tudi sreÄ?anje med KU Gorenje in Premogovnikom. Ker sta si obe ekipi Ĺže zdavnaj zagotovili obstoj v prvi ligi, je bilo sreÄ?anje bolj prestiĹžno. Na koncu je bil tudi rezultat bolj prijateljski 4 : 4, toÄ?kovna razlika pa je bila minimalna, plus 4 za domaÄ?ine.

Naslednji dan sta bili dve sreÄ?anji, najprej

li. Kljub igralcu veÄ? pa so potem do konca nemoÄ?no iskali zmagoviti zadetek.

Devet zadetkov, najveÄ? v tem krogu, so gledalci videli v RuĹĄah, kjer je gostoval Dravograd. DomaÄ?i so Ĺže po nekaj minutah zadeli mreĹžo gostov, ki pa so bili v nadaljevanju uÄ?inkovitejĹĄi. Z najmanj priljubljenim rezultatom (0 : 0) pa se je konÄ?al dvoboj v Pesnici, kjer je gostoval Rogatec.

Po ĹĄestem nepopolnem krogu sta ĹĄe vedno brez zmage Pohorje in Rogatec.

V nedeljskem (ob 16.00) v 7. krogu bo v Ĺ martnem ob Paki gostovala Pesnica. đ&#x;”˛

vos

Plavanje

Tokrat precej boljĹĄi

Balinanje

TAKO so igrali

minuti je Mario Purnat zadel za 1 : 0, v 18. minuti pa TomaĹž Veler za 2 : 0. PrepriÄ?ani so bili, da se bodo domov vrnili z vsemi tremi toÄ?kami. Vendar jim sorazmerno visoka prednost tega ni zagotovila. DomaÄ?im po takĹĄnem zaostanku ni preostalo drugega, kot da storijo vse, da reĹĄijo vsaj toÄ?ko, Ä?e Ĺže ne morejo zmagati. V 25. so zmanjĹĄali prednost gostov, kar je bil tudi rezultat prvega polÄ?asa. Ĺ˝e po dveh minutah v drugem jim je upanje poveÄ?al sodnik, ki je zaradi drugega rumenega kartona poslal v slaÄ?ilnico neprevidnega Tilna Kompana. Ĺ tevilÄ?no prednost so gostitelji hitro izkoristili. Ĺ˝e po ĹĄtirih minutah so izenaÄ?i-

DelfinÄ?ki plavali v Krakovu V soboto, 22. septembra, so na Poljskem v Krakovu potekale 4. mednarodne Hallwick Gala igre, ki se jih je kot predstavnica Slovenije udeleĹžila ekipa DelfinÄ?kov Plavalnega kluba Velenje, skupaj s plavalcem iz drugega kluba. Mladi tekmovalci so se izkazali in Sloveniji priplavali 3. mesto.

Rezultati DelfinÄ?kov: GaĹĄper GluĹĄiÄ?, prvi na 50 m prosto; Ĺ˝iga Jamnik, drugi; ĹĄtafeta 4 x 25 m prosto je bila druga (Ĺ˝iga Jamnik, Amadej KremĹžar, UroĹĄ PetroviÄ? in GaĹĄper GluĹĄiÄ?); druga je bila tudi ĹĄtafeta 4 x 50 m prosto (Golcer Anja, Urban Goltnik, đ&#x;”˛ Sabina Cimperc in AljaĹž VejnoviÄ?).

teĹžavnih stezah. Prva Ĺžrtev je bil gostujoÄ?i igralec, saj ga je trener zamenjal Ĺže po 60 luÄ?ajih, rezervni igralec pa tudi ni bil kos tem zahtevnim stezam, na katerih so nujni natanÄ?ni in dovolj moÄ?ni luÄ?aji, saj ti keglji nimajo kroglic in je teĹžiĹĄÄ?e povsem drugaÄ?no kot pri kegljih drugih proizvajalcev.

Prav zaradi tega keglji teĹžje padajo, kar se pozna pri rezultatih. Tako so domaÄ?ini povedli z 2 : 0, prednost pa je znaĹĄala neulovljivih 100 kegljev. IzenaÄ?eno igro so gledalci videli v igri drugega para, sreÄ?neĹža pa sta bila spet domaÄ?a tekmovalca, ki sta domaÄ?ine povedla v vodstvo s 4 : 0, razliki

pa dodala ĹĄe 10 kegljev. TeĹžko delo je Ä?akalo tretji ĹĄoĹĄtanjski par, saj je bila toÄ?ka ĹĄe dosegljiva. Upanje gostujoÄ?e ekipe pa je kmalu padlo v vodo. Potem ko so razliko zmanjĹĄali na le 50 kegljev, so nekoliko popustili in zmaga je ostala domaÄ?i ekipi. Ĺ e teĹžje delo Ä?aka Ĺ oĹĄtanjÄ?ane v soboto, ko se bodo na domaÄ?ih stezah pomerili z ekipo CerĹĄaka. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani nujno potrebujejo obe toÄ?ki, zato vabijo tudi gledalce, da jih pridejo bodrit v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu. Tekma se bo zaÄ?ela ob 14. uri.

na Gorici, kjer se je odloÄ?alo, ali bo gostujoÄ?a ekipa Velenja ostala v ligi ali ne. Gostje so zaÄ?eli na vso moÄ? in so vpraĹĄanje obstanka reĹĄili Ĺže do polovice tekme, tako da so nadaljevali povsem sproĹĄÄ?eno. DomaÄ?inom nikakor ni steklo, rezultat 2 : 6 pa ob tem ni bil preseneÄ?enje, pa tudi toÄ?kovna razlika je bila plus 11 za goste.

IstoÄ?asno je bilo v KavÄ?ah le formalno sreÄ?anje med domaÄ?ini in gosti s Polzele. Rezultat 4 : 4 in toÄ?kovna razlika plus 8 za domaÄ?ine pa tudi tu bolj prijateljski.

KonÄ?ni vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 22 toÄ?k, 2. BĹ DU Premogovnik 16, 3. KU Gorenje 16, 4. PDU Gorica 13, 5. DU Velenje 13, 6. DU Slovenske Konjice 12, 7. BK TopolĹĄica 11, 8. PDU KavÄ?e 9.

Iz prve lige izpadejo zadnja tri moĹĄtva, ampak to ĹĄe ni dokonÄ?no, ker ĹĄe ni dogovorjeno, koliko ekip bo igralo v ligi naslednjo sezono.

V drugi ligi je ekipa Ĺ martnega ob Paki Ĺže prejĹĄnji teden v TopolĹĄici gostila ekipo Ĺ oĹĄtanja. Gostje so bili favoriti, in so to tudi potrdili z rezultatom 2 : 6 in z 11 toÄ?kami v njihovo dobro.

Na Dobrno so ta teden priĹĄli gostje iz Vinske Gore. DomaÄ?ini so slavili z 8 : 0 in z veliko toÄ?kovno razliko – plus 23.

NajveÄ?je preseneÄ?enje je v Ĺ entjurju pripravila ekipa Vrbice, ki je kot domaÄ?in remizirala 4 : 4 z ekipo iz Ĺ˝alca. ToÄ?kovna razlika je bila plus 10 za goste.

KonÄ?ni vrstni red: 1. BK Ĺ˝alec 19 toÄ?k, 2. DU Ĺ oĹĄtanj 19, 3. BD Ĺ entjur 18, 4. DU Vinska Gora 10, 5. DU Dobrna 9, 6. BS Vrbno Vrbica 6, 7. DU Ĺ martno ob Paki 4. Prva tri moĹĄtva napredujejo naslednjo sezono v prvo ligo.

Ĺ e devet maratonov VelenjÄ?an Bogomir Dolenc bo danes na Jesenicah odtekel Ĺže 34. maraton od 42, ki jih bo odtekel v 42 dneh. Na ĹĄportnih prireditvah po razliÄ?nih slovenskih krajih lokalne skupnosti spravlja v gibanje, s prostovoljnimi startninami in drugimi prispevki pa zbira denar za Ustanovo Mali vitez in tako pomaga ljudem, ki so v otroĹĄtvu preboleli raka. Zdaj Ĺže skoraj lahko vidi zadnjo ciljno Ä?rto, ki jo bo 5. oktobra pretekel na velenjskem Titovem trgu. Do takrat pa bo tekel ĹĄe v Ljubljani, Tolminu, Slovenskih Konjicah, RogaĹĄki Slatini, Bohinju, Ĺ martnem v Brdih, Medvodah, zadnji maraton pa bo zaÄ?el na Trojanah, od koder bo pritekel v Velenje, kjer se je vse zaÄ?elo. đ&#x;”˛

tf

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

F. T.

Reli ZajelĹĄnik zmagal na zadnji dirki sezone

V Avstriji v bliĹžini Linza je v nedeljo, 23. septembra, potekala letoĹĄnja zadnja dirka FIA Evropskega pokala v gorskih hitrostnih dirkah: Bergrennen Esthofen–Sankt Agatha. Med 149 dirkaÄ?i iz 10 drĹžav je bil najhitrejĹĄi dirkaÄ? V-Racing Velenje Patrik ZajelĹĄnik s prototipom Normo M20 FC Mugen V8. Dirka je potekala v zelo teĹžkih vremenskih pogojih, v deĹžju, ki je za tovrstne dirkalnike zelo neugoden. Pri hitrosti tudi 250 km/h je vsaka najmanjĹĄa nepazljivost lahko usodna, meja med optimalno voĹžnjo in zdrsom pa zelo tanka. Patriku sta uspeli dve res optimalni voĹžnji in tako se mu je uspelo zavihteti na najviĹĄjo stopniÄ?ko ter za konec odliÄ?ne sezone v evropskem vrhu zabeleĹžiti ĹĄe zmago. Drugi je bil Ĺ vicar Marcel Steiner, prototip LobArt LA01 Mugen, tretji pa Avstrijec Christoph Lampert s formulo Osella FA30. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

27. septembra 2018

Veterani Ĺ aleka drĹžavni podprvaki V nedeljo zveÄ?er je bilo zelo veselo v Ĺ aleku, kjer so slovesno priÄ?akali ekipo starejĹĄih gasilcev, ki so se na drĹžavnem tekmovanju v Gornji Radgoni uvrstili na drugo mesto. Kot je povedal vodja veteranske skupine Franc SimonÄ?iÄ?, so se na tekmovanje zelo marljivo pripravljali, osvojen naslov pa je najveÄ?je plaÄ?ilo za njihov trud. đ&#x;”˛

Samoumevnost in varnost Veteranska ekipa Ĺ aleka: Mirko MelanĹĄek, Edo FriĹĄkovec, Franc Bitenc, Anton LipovĹĄek, Franc BritovĹĄek, Valter PodpeÄ?an, Stane Stropnik, Viktor GunĹĄek in Franc SimonÄ?iÄ?.

Dan odprtih vrat PGD Pesje V Ä?etrtek, 13. septembra, je bil v krajevni skupnosti Pesje prav poseben dan, ki so ga za krajane pripravili Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Pesje. DruĹĄtvo, ki od letoĹĄnjega leta deluje pod novim vodstvom, je organiziralo dan odprtih vrat za vse, ki jih zanimajo gasilci in njihovo delo.

Vse prisotne sta najprej pozdravila novi predsednik PGD Pesje Ĺ˝an Polc in predsednik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline JoĹže DrobeĹž. Nato sta vse povabila v gasilski dom, kjer smo si lahko ogledali vozila in opremo operativnih gasilcev. Prikazali so nam, kako potekajo minute takrat, ko zagori in je pomembna vsaka sekunda, da se Ä?im prej odpravijo z vozilom na pomoÄ?.

Pozorno smo se pouÄ?ili o tem, kako pravilno pogasimo olje, ki je zagorelo v ponvi. Zelo zanimiv pa je bil tudi prikaz gaĹĄenja poĹžara, ki so nam ga pripravili veterani druĹĄtva, saj imajo za to dejavnost najstarejĹĄo roÄ?no brizgalno iz leta 1895, ki je Ĺže prava atrakcija.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Svoje delo so nam predstavili tudi prvi posredovalci naĹĄe krajevne skupnosti, na katere smo zelo ponosni. Pokazali so nam, kako poteka aktiviranje in reĹĄevanje poĹĄkodovane osebe, nas pouÄ?ili o temeljnih postopkih oĹživljanja in nas seznanili z uporabo defibrilatorja, ki je nameĹĄÄ?en na zunanji steni gasilskega doma. NajmlajĹĄi obiskovalci so se lahko pomerili v razliÄ?-

nih igrah z vodo. Nekateri so bili tako zadovoljni, da so Ĺželeli tudi sami postati Ä?lani druĹĄtva.

Bil je zelo pouÄ?en in izredno zanimiv popoldan. Kako pomembni so gasilci, pa se Ĺžal najveÄ?krat zavedamo ĹĄele takrat, ko jih nujno potrebujemo. đ&#x;”˛

Mateja Ĺ ojat

ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Velenje je v soboto, 15. septembra, organiziralo 3. tekmovanje veteranov v lovu rib s plovcem za pokal 89. OĹ TO OZVVS Velenje 2018. Tekmovanje je bilo na Ĺ martinskem jezeru. UdeleĹžilo se ga je devet triÄ?lanskih ekip. Letos prviÄ? je bila udeleĹžena tudi ekipa iz sosednje HrvaĹĄke, iz Bjelovarja. Prehodni pokal so tretjiÄ? zapovrstjo osvojili Ä?lani ekipe OZVVS Velenje 1 v sestavi JoĹže Detlbach, Zvonko Vincek in Pavel SeĹĄel. Drugo mesto je pripadlo ekipi s Ptuja in tretje ekipi Dolenjske. Ulov je bil uspeĹĄen za vse ribiÄ?e, skupno so v jezero vrnili preko 92 kg ulovljenih rib. Po pogostitvi in podelitvi pokalov in medalj je sledil prijeten klepet odliÄ?no razpoloĹženih sodelujoÄ?ih ribiÄ?ev. đ&#x;”˛

Policisti bodo zaradi kaznivega S pestmi in dejanja nasilniťtva zbrali vsa potrebna obvestila in voznika ovadili. brcami nad poťkodovanega Ukradel 600 litrov goriva kolesarja Velenje, 23. septembra – V nede-

Šoťtanj, 21. septembra – V petek je neznani voznik osebnega avtomobila v Šoťtanju odvzel prednost kolesarju. Slednji je voznika s kretnjami opozoril, da ni ravnal prav.

Voznik je zaradi tega naglo zavrl, kolesar se je zaletel vanj, padel in se pri tem poĹĄkodoval.

Voznik osebnega avtomobila je izstopil, in Ä?e ste pomislili, da zato, da bi mu pomagal, se motite.

PoĹĄkodovanega kolesarja je s pestjo veÄ?krat udaril v obraz, ga brcnil in mu zagrozil, da ga bo ubil, Ä?e bo poklical policijo. Za tem je mirno sedel nazaj v avto in odpeljal.

ÄŒe pogledamo podroÄ?je varnosti, se veÄ?ina ljudi sploh ne zaveda, kaj pomeni varnost in kako obseĹžen pojem je to. Beseda varnost pomeni Âťstanje varnegaÂŤ. Pri varnosti je pomemben obÄ?utek varnosti, kajti velja pravilo, da dokler obÄ?utek varnosti ni poruĹĄen, se pomena varnosti v Ĺživljenju praviloma ne zavedamo. Ob besedi varnost praviloma najprej pomislimo na osebno varnost, varnost premoĹženja, varnost otrok in varnost drĹžave, pri Ä?emer imata primat policija in vojska. Toda poznamo tudi socialno varnost, zdravstveno varnost, prehransko varnost, energetsko varnost, varnost pri delu, kibernetsko varnost, pravno varnost, kolektivno varnost ‌, s katerimi lahko zaobjamemo vsa podroÄ?ja Ĺživljenja oziroma vse, kar obstaja na tem planetu in v tem delu vesolja.

M. Tratnik

POLICIJSKA kronika

ljo je neznanec iz tovornega vozila parkiranega na cesti Simona Blatnika ukradel 600 litrov dizelskega goriva. Lastnika je oĹĄkodoval za okoli 800 evrov.

Odnesli zlatnino in gradbeno orodje Ĺ˝alec, 24. septembra – V ponedeljek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo na obmoÄ?ju Ĺ˝alca.

Nepridipravi so odtujili zlatnino v vrednosti 2.000 evrov Istega dne so policisti opravili tudi ogled vloma v gradbeni zabojnik v Žalcu. Iz njega so neznanci odnesli za 5.000 evrov raznega gradbenega orodja.

VeÄ?ina ljudi v danaĹĄnjem Ä?asu razmiĹĄlja in Ĺživi, kot da je vse samoumevno. Od Ĺživljenja naprej, ali Ä?e sem bolj natanÄ?en, samoumevno se nam zdi, da lahko dihamo in Ĺživimo. Samoumevno se nam zdi, da je, zjutraj, ko se zbudimo, zunaj svetlo. Tudi to, da vidimo okolico in svet okoli sebe, da sliĹĄimo zvoke, Ĺžvrgolenje ptic, melodije vetra, morskih valov, gozda in glasbe, ki je produkt Ä?loveka. Samoumevno se nam zdi, da ob pritisku na stikalo prostor osvetli elektrika; ko odpremo pipo, da priteÄ?e voda; da jemo, kadar smo laÄ?ni; da vsak teden smetarji odpeljejo smeti; da nam poĹĄtar prinese poĹĄtno poĹĄiljko; da v trgovinah lahko kupimo, kar potrebujemo ali Ĺželimo; da lahko obiĹĄÄ?emo knjiĹžnico in si izposodimo katerokoli knjigo Ĺželimo; da naĹĄi otroci hodijo v ĹĄolo; da imamo sluĹžbo; da se lahko vozimo po cesti; da obiĹĄÄ?emo zdravnika, ko zbolimo; da se gasilci vedno odzovejo na klice na pomoÄ? in da policisti prihitijo, ko je ogroĹženo naĹĄe Ĺživljenje. Vse to se nam zdi samoumevno ... Pa ni tako.

Samoumevnost zmanjĹĄuje pomen stvari v Ĺživljenju, pa tudi ljudi, ki opravljajo razliÄ?ne poklice. Ne glede, ali govorimo kmetu, ki prideluje zelenjavo ali sadje ali morda redi Ĺživino, vzgojiteljici v vrtcu ali uÄ?itelju v ĹĄoli, raziskovalcih v znanstvenih institucijah, umetnikih, humanitarnih delavcih ‌, prav vsi smo izpostavljeni samoumevnosti, da delo, doseĹžki in poslanstvo, ki ga imajo nekateri poklici, ni niÄ? posebnega in da bi stvari bile takĹĄne, kot so, tudi Ä?e jih ne bi bilo. A v resnici ni tako.

Lovili ribe in se druĹžili

Za nasilnim voznikom poizvedujejo

Ljudje smo na vrhu piramide in imamo primat na tem planetu. Veljamo kot najnaprednejĹĄa vrsta Ĺživih bitij in se od Ĺživali loÄ?imo zaradi moĹžganskega ustroja, ki nam omogoÄ?a fiziÄ?ne, duĹĄevne, Ä?ustvene in vedenjske sposobnosti za opravljanje razliÄ?nih dejavnosti. Toda kljub tem sposobnostim, zavedanju moÄ?i in zmoĹžnosti izkoriĹĄÄ?anja orodij, tehnologije in znanja se obnaĹĄamo ĹĄe slabĹĄe kot Ĺživali. Nobena Ĺživalska vrsta ni ustvarila toliko gorja, kot ga je Ä?lovek. Ni treba iti daleÄ? v zgodovino. ÄŒe pogledamo trenutne vojne, nasilje nad pripadniki doloÄ?enih ver ali narodnosti, brezobzirno uniÄ?evanje naravnih virov in okolja, se kljub vsem normam, mednarodnemu in humanitarnemu pravu tragedije dogajajo pred naĹĄimi oÄ?mi. In le upamo lahko, da se bo v bliĹžnji prihodnosti uresniÄ?ila napoved starodavnih ljudstev in civilizacij, da bo Ĺživljenje na zemlji nekoÄ? bolj prijazno, praviÄ?no in boljĹĄe.

Konec tedna ĹĄtiri nesreÄ?e Velenje, 21. septembra – Konec tedna so policisti na obmoÄ?ju pristojnosti PP Velenje obravnavali ĹĄtiri prometne nesreÄ?e. V petek sta na KoroĹĄki cesti trÄ?ila kolesar in voznik osebnega avtomobila. Kolesar se je v nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodoval. Na Cankarjevi cesti v Velenju pa se je laĹžje poĹĄkodoval motorist, ki je padel zaradi neprilagojene hitrosti. V soboto se je v Velenju pri padcu laĹžje poĹĄkodoval kolesar, v bliĹžini Partizanskih grobov v smeri proti Arji vasi pa se je voznik s đ&#x;”˛ kombijem prevrnil na bok. K sreÄ?i ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan.

Kako varno se poÄ?utimo, je odvisno od ĹĄtevilnih okoliĹĄÄ?in, tudi preteklih izkuĹĄenj, in Ä?e so slednje negativne in smo jim bili priÄ?a ali smo jih doĹživeli na lastni koĹži v otroĹĄkih letih, nas praviloma spremljajo ĹĄe zelo dolgo ali celo do konca Ĺživljenja. ObÄ?utek varnosti je odvisen tudi od delovanja pristojnih institucij in to je razlog, da mora drĹžava nameniti dovolj resursov in pozornosti, da lahko strokovno in uÄ?inkovito opravijo svoje delo. Stavka policistov in obveĹĄÄ?evalcev v SOVI ni dober porok za naĹĄ obÄ?utek varnosti niti za dejansko varnost v druĹžbi. Izpostavljeni smo sodobnim varnostnim tveganjem tako v svetu kot znotraj naĹĄe drĹžave. V varnost je treba vlagati, jo vzdrĹževati in se pripravljati na (ne)predvidljive nevarnosti in groĹžnje. Varnost ni samoumevna in je ni moÄ? prepuĹĄÄ?ati nakljuÄ?jem. đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke ReĹĄevalci so ga oskrbeli, raÄ?un napisali policisti Velenje, 20. septembra – ReĹĄevalci Zdravstvenega doma Velenje so v Ä?etrtek oskrbeli vinjenega moĹžakarja.

Ta se je v reĹĄevalnem vozilu do njih vedel nesramno in nasilno, zaradi Ä?esar so mu po oskrbi policisti izstavili raÄ?un.

ÄŒe Ĺžali, ni prijatelj Velenje, 20. septembra – V Ä?etrtek je VelenjÄ?anka policistom prijavila neznanca, ki jo je Ĺžalil na socialnem omreĹžju. Policisti bodo skuĹĄali ugotoviti njegovo identiteto in ukrepali. Ob tem in podobnih primerih pa svetujejo, da uporabniki socialnih omreĹžij najprej poskusijo s preprostimi koraki in take enostavno odstranijo s seznama prijateljev.

Zaradi pasjih iztrebkov jo je nadrla Velenje, 21. septembra – V petek je gospo, ki je spre-

hajala psa na Gorici, zaradi pasjih iztrebkov ozmerjala neznanka. Za neznanko poizvedujejo policisti.

V Lidlu zalotili tri Velenje, 21. septembra – V trgovini Lidl je v soboto varnostnik pri tatvini artiklov zalotil tri osebe. V njej jih je zadrŞal do prihoda policije, ki jih je zasliťala. O dogodku bodo obvestili drŞavno toŞilstvo.

Ni ji vrnil avtomobila Velenje, 21. septembra – Gospa, ki je gospodu posodila svoj osebni avto, ga je, ker ji ga v dogovorjenem Ä?asu ni vrnil, naznanila policistom. Ker obstaja sum kaznivega dejanja zatajitve, bodo osumljenega in vozilo skuĹĄali najti.

Sin ni odgovarjal na klice Ĺ oĹĄtanj, 22. septembra – V soboto malo pred 23. uro je policiste poklicala zaskrbljena mama iz Ĺ oĹĄtanja, ker se ji sin dalj Ä?asa ni oglaĹĄal na telefon. Policisti so nemudo-

ma zaÄ?eli izvajati potrebne ukrepe, da bi ga Ä?im prej naĹĄli.

Okoli 3. ure zjutraj jih je mama poklicala in povedala, da se je sin vrnil domov. Policisti so se z njim pogovorili in se prepriÄ?ali, da vmes ni bilo kaznivo dejanje.

Glasno iskanje denarnice Velenje, 22. septembra – V soboto zveÄ?er je policiste poklicala stanovalka enega od stanovanjskih blokov in povedala, da je v stanovanju nad njo oÄ?itno priĹĄlo do napada, saj sliĹĄi vpitje. Policisti so ĹĄli na kraj, kjer se je pokazalo, da ni ĹĄlo za kaznivo dejanje. Stanovalec je izgubil denarnico, mislil, da so mu jo ukradli, zaradi Ä?esar se je moÄ?no razburil. Denarnico je naĹĄel in vse se je dobro konÄ?alo.

Ostal brez avta Topolťica, 23. septembra – V nedeljo so policisti v Topolťici zasegli osebni avtomobil. Voznik ga je vozil brez ustreznega vozniťkega dovoljenja in pod vplivom alkohola.

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

27. septembra 2018

V Šoťtanju se veselijo izjemnega doseŞka mladih gasilk in gasilcev S tekmovanja v Gornji Radgoni so se pionirji in pionirke PGD Šoťtanj – mesto vrnili kot drŞavni prvaki, mladinke in mladinci pa kot drŞavni podprvaki

19

Oven od 21. 3. do 20. 4.

V druĹžbi nekoga, ki ga zelo pogosto sreÄ?ujete, se zelo dobro poÄ?utite. ÄŒe boste iskreni, si boste priznali, da takrat, ko ste sami, pogosto mislite nanj. Pri tem se prebudi vaĹĄa domiĹĄljija, prav uĹživate v sanjarjenju, kako bi bilo, Ä?e bi bilo ‌ ÄŒutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej si ne upa narediti nihÄ?e. Kot kaĹže, ga vi ne boste, saj se moÄ?no bojite zavrnitve. A Ä?e ne boste vsaj poskusili, nikoli ne boste vedeli, ali vama je usojeno, da sta kaj veÄ? kot znanca. Zdravje? Zna se vam zgoditi, da vas ujame prvi jesenski prehlad, saj vam je odpornost padla, vreme pa bo precej spremenljivo.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Jesen Ĺže ime svoje muhe, ki vam niso vĹĄeÄ?. Ugotavljali boste, da je vaĹĄe razpoloĹženje moÄ?no odvisno od vremena. Tako bo ves teden, saj boste precej nezadovoljni z vsem, kar se bo dogajalo. Ni reÄ?eno, da je za vaĹĄe poÄ?utje krivo le vreme in letni Ä?as. Bolj vas mori dejstvo, da se v vaĹĄi karieri niÄ? ne premakne iz mrtve toÄ?ke. Imate Ĺželje in ambicije, a jih vaĹĄi nadrejeni ne vidijo in ne sliĹĄijo. Ob tem pa se vam dogaja ĹĄe to, da za posamezno delo potrebujete vse veÄ? Ä?asa, ker ste postali neodloÄ?ni. Ker boste napeti, boste imeli teĹžave s hrbtenico. Tokrat ne bo dovolj, da se sprostite, treba bo zaÄ?eti tudi z razgibavanjem.

DvojÄ?ka od 22. 5 do 21. 6.

Veliko boste priÄ?akovali od naslednjih dni. Ĺ˝e jutri boste zaÄ?utili, da vam vse, kar si Ĺželite, ne bo uspelo. September je paÄ? zelo intenziven mesec, zato raje kakĹĄen projekt preloĹžite ĹĄe za teden ali dva. Ko se boste sprijaznili s tem, vam bo takoj veliko laĹžje. Pazite pa se ljudi, ki bodo to, da se niste drĹžali dogovorov, izkoristili proti vam, seveda v svoj prid. Dobro veste, kdo so, zato jim tokrat ne pustite, da vam delajo teĹžave in vas prikazujejo v povsem napaÄ?ni luÄ?i. Zdravje vam bo te dni odliÄ?no sluĹžilo.

To, da ste letos poleti zaÄ?eli spreminjati ĹĄkodljive navade, bo ĹĄele sedaj pokazalo prave uÄ?inke.

â?ą

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Za zgodovinski uspeh so jim v Ĺ oĹĄtanju pripravili veliÄ?asten sprejem. (foto: TjaĹĄa Rehar)

Gornja Radgona, Šoťtanj, 22. septembra – V soboto je v Gornji Radgoni potekalo drŞavno prvenstvo, tekmovanje za memorial MatevŞa Haceta, na katerem so mladi ťoťtanjski gasilke in gasilci dosegli vrhunske rezultate. Desetini pionirjev in pionirk PGD Šoťtanj – mesto sta osvojili 1. mesto, desetini mladincev in mladink 2. mesto.

Prvake in podprvake so po vrnitvi v Ĺ oĹĄtanj priÄ?akali, kot se za ĹĄam-

â?ą

Mentor Žiga Vasle je mladinkam dovolil, da so ga ob uspehu obrile.

pione spodobi. Pred gasilskim domom v mestu so jim pripravili veliÄ?asten sprejem, ki sta se ga udeleĹžila tudi Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih in predsednica sveta KS UrĹĄka Kurnik.

Med najbolj ponosnimi je bil predsednik PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto Klemen MeĹžnar: ÂťTo je rezultat dolgoletnega naÄ?rtnega dela z blizu 60

Irena Kortnik iz Ĺ oĹĄtanja se lahko pohvali, da je kar ĹĄest njenih vnukov in vnukinj drĹžavnih prvakov in podprvakov.

mladimi, ki pod strokovnim vodstvom in budnimi oÄ?mi mentorjev pridno in predano delajo vse leto.

Hvala jim za to!ÂŤ ÄŒestitke so deĹževale z vseh koncev. Glavni mentor in predsednik mladinske komisije pri druĹĄtvu Denis PuÄ?ko pa pravi, da je najveÄ?ja Ä?estitka za vse sreÄ?a otrok, ki so druĹĄtvu priborili zgodovinski uspeh. ÂťPriprave na drĹžavno tekmovanja smo zaÄ?eli Ĺže maja.

Oblikovali smo enote, nabavili novo opremo, obleke. Vaje smo na zaÄ?etku tekmovalne sezone, spomladi, izvajali dva- do trikrat tedensko. Bolj ko se je tekmovanje pribliĹževalo, bolj intenzivne so bile. Vadili smo tudi ĹĄtirikrat teden-

sko. Pred drĹžavnim tekmovanjem smo se udeleĹžili pokalnega tekmovanja ĹĄtirih tekem, v katerih smo v seĹĄtevku najboljĹĄih tekem zasedali odliÄ?na mesta, kar je bila dobra popotnica za 'finiĹĄ',ÂŤ je pripovedoval.

Mladi radi prihajajo na vaje, mladi so v Ĺ oĹĄtanju radi gasilci. Vsako leto jih imajo v svojih vrstah veÄ?.

Pionirji in ponirke so stari od 7 do 11 let, vkljuÄ?ujejo tudi 6-letne otroke. Kje jih najdejo? ÂťV bistvu se sami poveĹžejo med seboj v ĹĄoli, razliÄ?nih drugih aktivnostih, ki jih obiskujejo, veliko je otrok Ä?lanic in Ä?lanov in ti potem pritegnejo ĹĄe druge.ÂŤ OÄ?itno se imajo ’fajn’ ‌ ÂťTo pa vedno. Veliko delamo in vadimo, veliko pa se tudi druĹžimo, hodimo na izlete, pripravljamo ĹĄportne igre ...ÂŤ.

Za vse medalje, ki so jih prinesli v

â?ą

Pionirji so se pomerili s 54 desetinami, pionirke s 44, mladinci z 52 in mladinke s 43.

Ĺ oĹĄtanj, jih bodo posebej nagradili.

Mladi so se letos odpovedali taborjenju, da so se lahko posvetili pripravam na tekmovanje. Zdaj pa jih Ä?aka nagrada – izlet v adrenalinski park, kjer bodo zakljuÄ?ili veÄ? kot uspeĹĄno tekmovalno sezono. ÄŒestitkam se pridruĹžuje tudi naĹĄe uredniĹĄtvo. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Z medaljami ťe tri desetine iz Šaleťke doline Uspehe pionirjev, pionirk ter mladink in mladincev PGD Šoťtanj – mesto so dopolnile ťe tri gasilke desetine iz Šaleťke doline: mladinska desetina GD Šmartno ob Paki je na drŞavnem tekmovanju osvojila 3. mesto, starejťi gasilci GD Šalek in starejťe gasilke GD Gaberke so postali podprvaki v svojih kategorijah.

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 • www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Slabo obdobje je zagotovo preteklost. Veseli ste lahko, ker bo ĹĄlo vsak dan le ĹĄe na bolje. ÄŒeprav vas vsakodnevno obdajajo tudi kakĹĄne Ä?udne, ne najbolj optimistiÄ?ne misli, se res veselite naslednjih jesenskih dni, sploh, ker imate obÄ?utek, da se vam bo Ĺživljenje konÄ?no umirilo. Ob tem vÄ?asih sploh ne znate ceniti, kaj imate. Streznilo vas bo spoznanje, ki vas bo ob koncu tedna razsvetlilo ob sreÄ?anju s prijateljem, ki ga Ĺže dolgo niste videli. Spoznali boste, da to, kar se vam dogaja, ni niÄ? slabega.

VÄ?asih reagirate preburno, potem pa se vse uredi. Tako bo tudi ta teden. ZaÄ?el se bo divje, konÄ?al umirjeno. PoÄ?utje bo zato ĹĄe nekaj dni nihalo.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

Na zunaj boste v teh dneh ĹĄe naprej kazali zadovoljen obraz, a tisti, ki vas dobro poznajo, bodo vedeli, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Govorice, ki meÄ?ejo Ä?udno luÄ? na vas in vaĹĄega partnerja, bodo poÄ?utje ĹĄe poslabĹĄale. Vsak dan bolj se boste zavedali, da ste vi tisti, ki ste jih zakrivili, a poti nazaj ne bo. NedolĹžna laĹž, ob kateri vas je takoj preplavila slaba vest, bo imela veÄ?je posledice kot ste mislili. Pestro dogajanje je le uvod v velike spremembe v Ĺživljenju. Od vas pa je odvisno, ali si boste nakopali ĹĄe veÄ? sovraĹžnikov, ali pa se bodo stvari zaÄ?ele umirjati. ÄŒe se bodo, se boste umirili tudi vi.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

Ĺ e nekaj dni se ne boste znali sprostiti, Ä?eprav si boste to zelo Ĺželeli. VaĹĄa najveÄ?ja Ĺželja bo, da pozabite na vse tisto, kar vas spravlja v slabo voljo. Drugi bodo poskrbeli, da vam to ne bo uspelo. Do nedelje se bo nabralo toliko nerazreĹĄenih stvari, da se boste ustraĹĄili prihodnosti. ZaÄ?eli se boste smiliti sami sebi. To bo seveda vplivalo tudi na vaĹĄe zdravje. PoÄ?utje vas bo zaÄ?elo skrbeti sredi prihodnjega tedna. BoljĹĄe ne bo, dokler si ne boste priznali, da ste vredni veÄ? kot ljudje, ki vam noÄ?ejo niÄ? dobrega. Pazite, s kom se druĹžite. IĹĄÄ?ite bliĹžino pozitivnih ljudi, takih, ki vidijo le slabo, se na daleÄ? izogibajte.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

�n��ij��i�����e��vi�r��plo��e��v�lj�rji��vo�ne��rp�lke��rez�lniki�z���s��lte�in��etone������)�

Lev od 23. 7. do 22. 8.

Nekdo, ki sam sebe preveÄ? ceni, poleg tega pa je prepriÄ?an, da vse ve in zna, vam bo kot veliko skrivnost poskuĹĄal ÂťprodatiÂŤ novico, ki se vam na prvi posluh ne bo zdela pomembna. Da to ne drĹži boste na svoji koĹži obÄ?utili ĹĄe pred iztekom septembra. Zapletlo se bo tam, kjer niste veÄ? priÄ?akovali teĹžav.

Sedaj bodo veÄ?je kot vse druge. PonoÄ?i, ko ne boste mogli spati, boste tuhtali, kaj delate narobe.

Odgovora ne boste naĹĄli, saj se boste spet utapljali v samopomilovanju. Bodite bolj realni, saj ste zato, kar se vam dogaja, veliko krivi sami. S tem, da boste krivdo valili na druge, poÄ?utja ne boste izboljĹĄali. Zdravje bo spet ĹĄibko.

�������i����p�evozniťtvo�in������eniťtvo����o�o� Sko�no�p�i��oťt�n����������oťt�n�����S�������������� e-poťt���������i������i���o�

Sprejem��r���eni��o�p��kov���s��lt���eton) Pro��j��reciklir�ni���r���eni��o�p��kov �iper�prevozi Nizke��r��nje���S�n�cije�pl�zov�������enje�o�jektov MoŞnost�n�jem��kompresorjev�in�m�nj�e��r���ene�me��niz�cije�

Ĺ e malo, pa vas bo Ĺživljenje zaÄ?elo razvajati z dobrimi novicami. A preden se vam izpolni najveÄ?ja Ĺželja tega leta, ki je zelo osebna, se pripravite ĹĄe na nekaj norih, prekratkih dni. Vsak dan boste spisku Ĺželja, kaj morate ĹĄe postoriti, dodali ĹĄe nove, zato boste nenehno v zaostanku. To vas bo precej morilo, zato bodo noÄ?i nemirne. Tudi kar se financ tiÄ?e, ĹĄe ne bo vse tako, kot si Ĺželite. Ne boste brez denarja, a za vse, kar si Ĺželite, ga ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste imeli. PoÄ?utje? Vsak dan bo boljĹĄe, tudi energije in optimizma boste imeli vsak dan veÄ?. Z dobrimi novicami, ki bodo zaÄ?ele kapljati v torek, bo zaÄ?etek oktobra ĹĄe lepĹĄi.

ObÄ?ankam in obÄ?anom Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj iskreno Ä?estitamo za obÄ?inski praznik!

DobrodoĹĄli vseh osem dni v tednu!

IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijaÄ? ter ostalih Ĺživil.

Vse, kar vsakodnevno potrebujete. ď‚&#x; OdliÄ?na izbira Ĺživil in pijaÄ? ď‚&#x; Dnevno sveĹži okusni sendviÄ?i in solate ď‚&#x; Priprava jedi po naroÄ?ilu (kuhane kraÄ?e, kanapeji, narezki ‌) ď‚&#x; Plinske jeklenke Za enostaven nakup - parkiriĹĄÄ?e ob trgovini!

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah!

• gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

Trgovina Osmica Velenje, KoroĹĄka 44 041 869 832 • prodajavelenje@osmicacenter.si Delovni Ä?as: pon. - sob.: 7. - 20. • ned.: 8. - 13.

ObÄ?ankam in obÄ?anom Ä?estitamo za praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj!

Trgovina Osmica Ĺ oĹĄtanj, AĹĄkerÄ?eva 24 041 300 040 • prodajasostanj@osmicacenter.si Delovni Ä?as: pon. - pet.: 7. - 19. • sob.: 7. - 18.

V letoĹĄnjo koledarsko jesen ste zakorakali optimistiÄ?no. ÄŒeprav veste, da vam tja do novega leta dela ne bo manjkalo, se tega ne boste ustraĹĄili. Sprejeli boste ĹĄe nekaj manjĹĄih projektov, predvsem zato, ker so vam izziv in ne zato, ker bi potrebovali denar. Tega imate za svoje potrebe Ä?isto dovolj, premalo pa imate prostega Ä?asa. Tudi odklopiti se ne znate veÄ?. Ĺ e sreÄ?a, da bo partner vztrajal, da tako ne morete veÄ? Ĺživeti. To, kar vam bo pripravil, vam bo moÄ?no polepĹĄalo zaÄ?etek oktobra. Prepustite se toku dogodkov, pa bo vse ĹĄe lepĹĄe. Sploh, Ä?e boste vsaj kakĹĄen dan preĹživeli daleÄ? od doma in vsakdanjih obveznosti.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Z jesenjo se bo v vaĹĄo duĹĄo konÄ?no prikradel mir, ki ste ga dolgo iskali. Ne le da boste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi poÄ?utili se boste bolje. To, da ne boste veÄ? Ä?akali na Ä?as, ko boste imeli Ä?as zase, ampak si ga boste preprosto vzeli, bo vaĹĄa najboljĹĄa odloÄ?itev v zadnjem Ä?asu. Tudi drugi bodo opazili, da se spreminjate. Tu in tam se vseeno ugriznite v jezik, da vam ne bo Ĺžal za izreÄ?ene besede, saj boste v naslednjih dneh poskuĹĄali poskrbeti tudi za vse okoli sebe. A iskrenost ni vedno razumljena tako, kot je miĹĄljena. Tega se premalo zavedate.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒe bi kdo Ĺže izumil Ä?asovni stroj, bi v teh dneh brez pomislekov sedli vanj. Ĺ˝eleli si boste, da bi vse slabo, kar se vam dogaja zadnje dni, hitro minilo. ÄŒetudi ne bo, vam bo vsak dan laĹžje. Tudi zato, ker se boste sprijaznili s tem, kar se vam dogaja. Veliko boste razmiĹĄljali o spremembah, ki si jih Ĺželite v svojem Ĺživljenju. Ne boste veÄ? sanjarili, postali boste strog realist. S tem boste ob manjĹĄih priÄ?akovanjih tudi vse bolj zadovoljni s tem, kar vam bo pripravilo Ĺživljenje. Premikati se bo zaÄ?elo tudi tam, kjer ste imeli malo upanja. Partner bo tisti, ki bo poskrbel zato, da se boste spet smejali. Sebi in drugim.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Da ste zadovoljni s svojim Ĺživljenjem, ne potrebujete veliko. Dovolj je, da se vam delo ne kopiÄ?i, pa ste Ĺže sreÄ?ni. ÄŒe ste ob tem lahko ĹĄe kreativni, se ne pritoĹžujete veÄ?. V teh dneh boste imeli dela preveÄ?, a vas bo naprej gnala Ĺželja, da ga dobro opravite. Jezilo vas bo le, ker vam bo zmanjkalo Ä?asa zase, za tiste drobne radosti, ki vas pomirijo in vam vedno znova dokaĹžejo, da je Ĺživljenje najlepĹĄe, Ä?e od njega ne priÄ?akujete preveÄ?. Vse se bo dobro izteklo, ko bo projekt za vami, pa si le vzemite Ä?as za oddih in odklop. Zdravje? Ob spremenljivem vremenu poskrbite za odpornost. DrugaÄ?e si boste kmalu brisali nos.

Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

27. septembra

06.00 07.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.40 15.05 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.30 00.55 01.20 02.15

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.25 11.15 14.10 14.45 15.35 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.15 19.25 20.00 22.25 22.55 23.50 00.45 01.50 03.40

06.00 07.00 07.01 07.30 07.35 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Zlatko Zakladko: Volčja solata Na lepše Grofičino popoldne, dok. film Umor, je napisala (V.), am. nan.

Dobro jutro Koda, izob. odd.

Televizijski klub: Več jezikov znaš, več veljaš Mednarodna obzorja: Hrvaška, razdvojena dežela Halo TV Umor, je napisala (V.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Čarlijev cirkus, otroška ser.

Vetrnica Čudovita Japonska, jap. nan.

Nogomet - DP: Olimpija : Gorica, 10. kolo, prenos iz Ljubljane Avtomobilnost Umor, je napisala (V.), am. nan.

Slovenska jazz scena: Jazz Club Gajo quintet Videotrak Nogomet - DP: Olimpija : Gorica, 10. kolo, posn. iz Ljubljane Zabavni kanal, videotrak

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Pop Corn, Bohem, Inmate 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 2600. VTV magazin 16.20 Videospot dneva 16.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin VTV studio 2018 (4) 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, ans. Pogum, ans.

Razgled 21.15 Regionalne novice 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.55 Skrbimo za zdravje, Nalezljive bolezni in celjenja 22.55 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23.00 Videospot dneva 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.25 Videostrani, obvestila

Sobota,

28. septembra

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava Prava ideja: 10. obletnica oddaje Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Družinski vrt Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Votla krona (II.), brit. nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Ben 10, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, risanka Hotel 13, 2. sez., 6. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 8. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez., TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 61. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 98. del Usodno vino, 4. sez., 9. del Jaz sem Luna, 3. sez., 9. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 68. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 62. del Ukradena preteklost, 1. sez., 99. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 19. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 8. del Na kraju zločina, 15. sez., 4. del Gotham, 1. sez., 16. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

27. septembra 2018

12.30 13.00 13.30 15.20 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.25 01.50 02.45

08.15 08.40 09.20 11.35 12.20 15.00 17.15 18.10 18.40 19.05 19.45 20.05 21.45 22.40 23.25 00.50 01.55 04.10

06.00 07.00 07.01 07.30 07.35 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 00.30 02.35 03.10

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.50 12.10 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 18.55 19.20 19.55 20.00 20.45 20.50 21.50 22.50 22.55 23.00 23.20

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Ptuj 2018: 49. festival narodnozabavne glasbe Slovenije Med valovi Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Kdo se boji Virginie Woolf?, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Iz popotne torbe: Obiščimo kmetijo Prisluhnimo tišini: Vključenost Bleščica, odd. o modi Umor, je napisala (V.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Kolesarstvo - SP: cestna dirka do 23 let, prenos iz Innsbrucka Migaj raje z nami Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: Zaključek sezone, kviz Bukvožer, otroška odd. o knjigah Julieta, španski film Umor, je napisala (V.), am. nan.

Zvezdana: Kuljiš Vikend paket Videotrak Kolesarstvo - SP: cestna dirka do 23 let, posnetek iz Innsbrucka Zabavni kanal, videotrak

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Ben 10, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, risanka Hotel 13, 2. sez., 7. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 9. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez., TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 62. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 99. del Usodno vino, 4. sez., 10. del Jaz sem Luna, 3. sez., 10. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 69. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 63. del Ukradena preteklost, 1. sez., 100. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 20. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Zaljubljena zguba, ameriški film Mesečina in Valentino, ameriški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža, ans. Pogum, ans.

Razgled Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Pikin VTV studio 2018 (5) Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Kasaške dirke, Stožice – Ljubljana, reportaža Regionalne novice 3 Pop Corn, Bohem, Inmate Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

29. septembra

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Juvi, aerobika za otroke: Mišja luknja 07.05 Telebajski, lutkovna nan.

07.30 Kljukec s strehe, ris.

07.55 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.15 Armanova skrivnost, nemška mladinska nad.

10.05 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.20 Čist zares: Skate rampa in grafiti, mladinska dok. ser.

10.50 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Polona Vetrih 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Tedenski izbor 14.30 Med odmorom, avstral. otroška nan.

14.55 Ambienti 15.35 Profil: Marta Vahtar 16.10 Kitajska iz zraka, dok. ser.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Naravni parki Slovenije: Radensko polje, dok. odd.

17.50 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju 18.20 Ozare 18.25 Kalimero, ris.

18.40 Čebelice: Pod medvedovim dežnikom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.40 Poročila, šport, vreme 22.05 Deklina zgodba (I.), am. nad.

23.10 Milongerji, fran. dok. odd.

00.10 Profil: Marta Vahtar 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.00 Info-kana

06.30 07.00 08.45 09.10 10.15 11.30 12.35 13.25 14.00 15.15 17.15 19.30 20.05 21.55 22.50 23.50 01.05 02.15 03.30 05.50

06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.50 11.50 13.55 15.45 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 23.10 01.35

08.25 08.55 09.00 09.40 10.10 10.15 11.00 11.25 15.25 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 18.45 18.55 19.55 20.00 20.30 21.30 22.50 22.55 23.25 23.30 23.50

10 domačih Najboljše jutro Med valovi Umor, je napisala (V.), am. nan.

Tomos, dok. film Tiha zmaga, dok. portret Zvezdana: Potrebujem tvojo ljubezen – je to res?

Kajak kanu - SP: slalom na divjih vodah, posn. polfinalov iz Ria de Janiera Kajak kanu - SP: slalom na divjih vodah, prenos iz Ria de Janiera Kolesarstvo - SP: cestna dirka (Ž), prenos iz Innsbrucka Popevka 2018 Čist zares, mladinska dok. ser.

Yves Saint Laurent, belgijskofran. film Televizijski klub: Post - da ali ne Umor, je napisala (V.), am. nan.

Aleksander Mežek - Izza zavese, glasbeni dok. film Videotrak Kajak kanu - SP: slalom na divjih vodah, posnetek iz Ria de Janiera Kolesarstvo - SP: cestna dirka (Ž), posn. iz Innsbrucka Videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Poko, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 3. del Kuharski mojster, 6. sez.

Mesečina in Valentino, ameriški film Zaljubljena zguba, ameriški film Premagani strah, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Sosedov fant, ameriški film Sabrina, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Pikin Studio 2018 (1) Žogarija (8), Maribor Vabimo k ogledu Kasaške dirke, Stožice – Ljubljana, reportaža Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, ans. Pogum, ans.

Razgled Videostrani, obvestila Napovedujemo Pikin studio 2018 (2) Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2601. VTV magazin Jutranji pogovori Pihalni orkester z Omarjem Naberjem, posnetek Spoznajmo jih … beremo skupaj Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

30. septembra

07.00 07.00 07.25 07.30 07.40 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.00 09.15 09.25 09.35 10.05 10.15 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.40 22.30 22.55 00.25 00.45 01.15 02.05

Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijateljik, ris.

Kozmo, belg. otroška nan.

Policijski orkester - Odmev desetletij Ozare Obzorja duha: Marijina svetišča Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Ptuj 2018: 49. festival narodnozabavne glasbe Slovenije Iskalci, ameriški film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Bacek Jon, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Umori na podeželju (XX.), britanska nan.

Intervju: Metka Zorc Poročila, šport, vreme Nevidni sovražnik, dok. film Za lahko noč: Paquito D'Rivera in Big band RTV Slovenija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip 07.15 Čudoviti svet glasbil: orkester Slovenske filharmonije, Janez Škof in Marko Hribernik 08.05 Koda, izob. odd.

08.45 Naravni parki Slovenije: Radensko polje, dok. odd.

09.25 Slastna kuhinja: Malo drugačna parmigiana 10.00 Umor, je napisala (V.), am. nan.

11.00 Zvezdana: Kuljiš 12.00 Kolesarstvo - SP: cestna dirka (M), vključitev v prenos iz Innsbrucka 12.05 Kajak kanu - SP: slalom na divjih vodah, posn. polfinalov iz Ria de Janiera 12.30 Kolesarstvo - SP: cestna dirka (M), vključitev v prenos iz Innsbrucka 12.45 Nogomet - DP: Mura : Maribor, 11. kolo, prenos iz Murske Sobote 15.00 Kajak kanu - SP: slalom na divjih vodah, prenos iz Ria de Janiera 15.00 Kolesarstvo - SP: cestna dirka (M), vključitev v prenos iz Innsbrucka 17.55 Športno plezanje - SP v težavnosti, prenos iz Kranja 20.05 Sinji planet II, brit. dok. ser.

21.00 Žrebanje Lota 21.10 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.40 Umor, je napisala (V.), am. nan.

22.35 Ambienti 23.05 Avtomobilnost 23.40 Bleščica, odd. o modi 00.10 Bučke, izmišljene novice 00.40 Kdo bi vedel, zabavni kviz 02.00 Videotrak 03.00 Športno plezanje - SP v težavnosti, posn. iz Kranja 04.30 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.25 07.50 08.00 08.25 08.50 09.15 10.05 10.30 11.30 13.30 15.10 17.25 18.55 18.58 20.00 21.45 23.55 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Poko, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Kuharski mojster, 6. sez. Šola rocka, ameriški film Umor, je spekla, kanadski film Corrina, Corrina, ameriški film Dan najlepših sanj 24UR vreme 24UR Slovenija ima talent August Rush, ameriški film Junaki, nemški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Pikin studio 2018 (3) 09.40 2600. VTV magazin 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 2601. VTV magazin 10.35 Župan z vami: mag. Banko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 11.35 12. Festival mednarodnih tolkalnih skupin Bumfest 2018 13.05 Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.10 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2018 (4) 18.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, ans. Pogum, ans.

Razgled 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Bohem, Inmate 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

1. oktobra

06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres?

12.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Panoptikum: 25 let Metelkove 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.05 Operne arije: Mezzosopranistka Mirjam Kalin, tenorist Branko Robinšak 16.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Kako potovati poceni 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

18.10 Lili in Čarni zaliv, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Pisave 23.30 Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.30 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.30 09.15 10.20 11.30 14.10 15.15 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 20.00 21.05 22.05 23.45 00.45 01.35

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 11.20 12.20 12.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.10 19.15 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 21.15 21.20 21.20 23.20 23.25 23.30 23.50

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Studio kriškraš, lutk. odd. za otroke Bisergora: Kje sem doma Slovenski vodni krog: Mutska Bistrica, dok. nan.

Ama Dablam, izsanjane sanje, dok. film Umor, je napisala (V.), am. nan.

Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Umor, je napisala (V.) am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

Svetovni popotnik: Ukrajina Morilec z jezera, fran. nad.

Jaz sem Martin Luther King, kanadski dok. film Umor, je napisala (V.), am. nan.

Nogomet - evropska liga: napoved kola Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 8. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 10. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 63. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 100. del Usodno vino, 4. sez., 11. del Jaz sem Luna, 3. sez., 11. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 70. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 64. del Ukradena preteklost, 1. sez., 101. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 21. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 5. del Na kraju zločina, 15. sez., 5. del Gotham, 1. sez., 17. del Vikingi, 3. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2601. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Jutranji pogovori Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja Regionalne novice Svetniška skupina SMC v Svetu MO Velenje Napovedujemo Rockcajt, posnetek koncerta Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

2. oktobra

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.45 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 01.50 02.15 03.05

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.45 09.10 11.00 11.35 14.10 15.15 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.30 20.00 21.00 21.35 22.30 23.40 00.40

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

3. oktobra

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha: Marijina svetišča Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Young Village Folk: Josefinine jagode Lučka, odd. TV Lendava Firbcologi, odd. za otroke City folk - Obrazi mest, dok. odd.

Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Durrellovi (III.), brit. nad.

Stacey Dooley investigates: gypsy kids in crisis, dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: Janja Brumen Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Bine: Lutkovna predstava Slovenski vodni krog: Spodnja Soča, dok. nan.

Alpe-Donava-Jadran Umor, je napisala (V.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Kdo bi vedel, zabavni kviz Halo TV Umor, je napisala (V.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Ali imajo živali pravice, dok. odd.

Prava ideja Akcent Goljufija (II.), danska nad.

Umor, je napisala (V.), am. nan.

Videotrak, zabavni kanal

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 9. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 11. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 64. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 101. del Usodno vino, 4. sez., 12. del Jaz sem Luna, 3. sez., 12. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 71. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 65. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 22. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Na kraju zločina, 15. sez., 6. del Gotham, 1. sez., 18. del Vikingi, 3. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Župan z vami: Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Popotniške razglednice, Od neba do zemlje 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18.35 Videospot dneva 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2602. VTV magazin 20.30 Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik 21.30 Videospot dneva 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Dotiki gora 22.00 Pop Corn, Bohem, Inmate, ponovitev 23.00 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23.05 Videospot dneva 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Videostrani, obvestila

11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.20 02.15

08.15 08.45 09.15 11.00 11.35 14.20 15.55 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 19.50 20.00 22.00 22.30 23.45 00.45 01.45 03.20

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 11.30 11.55 12.20 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 18.45 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.10 23.15 23.35

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Slastna kuhinja: Nadevana postrv z gobami Pisave Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Metka Zorc Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Duhec, otroška nad.

Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Tuje nebo, poljski film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Vesela hišica: Pravljica o hudi luknji Lučka, odd. TV Lendava 10 domačih Umor, je napisala (V.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Vikend paket Ambienti Halo TV Umor, je napisala (V.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Rokomet - liga NLB: Celje P. L. Gorenje Velenje, 05. kolo, prenos iz Celja Bleščica, odd. o modi Prevara (II.), am. nad.

Umor, je napisala (V.), am. nan.

Videotrak Rokomet - liga NLB: Celje P. L. - Gorenje Velenje, 05. kolo, posnetek iz Celja Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 10. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 12. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 65. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 1. del Usodno vino, 4. sez., 13. del Jaz sem Luna, 3. sez., 13. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 72. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 66. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 2. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 23. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 9. del Na kraju zločina, 15. sez., 7. del Gotham, 1. sez., 19. del Vikingi, 3. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2602. VTV magazin Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija (9) Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki Regionalne novice 3 Pop Corn Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 21

GLATTAUER, Daniel: Za vedno tvoj

VELENJE ÄŒetrtek, 27. september 8.00

Od - Odrasli, 821-311.2 - DruĹžbeni romani Judith je lastnica prodajalne svetil in Ĺživi povsem obiÄ?ajno Ĺživljenje samske Ĺženske sredi tridesetih let. Nekega dne v prodajalni naleti na Hannesa, privlaÄ?nega in tudi samskega arhitekta. Po spletu nakljuÄ?ij se zopet sreÄ?ata in Hannes se moÄ?no ogreje za Judith, jo zasipa s komplimenti in pozornostmi in Judith sprva misli, da je naĹĄla idealnega moĹĄkega. Njun odnos veliko obeta, vse se zaÄ?ne odvijati zelo hitro, Hannes pa njune skupne trenutke

povedovalka, ki v zgodbah nastopa v vlogi mame, dobro opiĹĄe vrline in slabosti svojih druĹžinskih Ä?lanov ter prizna, da ji vÄ?asih povzroÄ?ajo sive lase. OÄ?e otrok je na zunaj strog v svojih odloÄ?itvah, hkrati pa ljubeÄ? in razumevajoÄ? do vseh Ä?lanov druĹžine ter kot tak zasluĹžen, da imajo vse prigode sreÄ?en konec.

Marsikateri bralec se bo ob druĹžinskih zapisih nostalgiÄ?no spominjal podobnih situacij v svojem Ĺživljenju.

DIFFENBAUGH, Vanessa: Nikoli nismo prosili za krila tako natanÄ?no naÄ?rtuje in organizira, da se Judith kmalu poÄ?uti utesnjeno in ujeto v njunem odnosu, zato bi rada izpregla. Njeni starĹĄi, brat in prijatelji pa je ne razumejo, saj so nad Hannesom in njegovo pretirano ustreĹžljivostjo navduĹĄeni. Srhljiva ljubezenska zgodba je avtorjev tretji roman v slovenskem jeziku, svetovno znan pa je postal po uspeĹĄnicah Proti severnemu vetru in Vsakih sedem valov.

STRELECKY, John P.: Kavarna na koncu sveta Od - Odrasli, 821-311.2 - DruĹžbeni romani Kako bi odgovorili vpraĹĄanja: "Zakaj si tukaj?

Se bojiĹĄ smrti? Je tvoje Ĺživljenje izpolnjeno?", Ä?e bi jih prebrali z jedilnega lista kavarne, v kateri ste se znaĹĄli po nakljuÄ?ju? To se zgodi Johnu, zelo zaposlenemu Ä?loveku, ki se nepriÄ?akovano znajde na razpotju in ne ve veÄ?, v katero smer mora nadaljevati svojo pot, hkrati pa mu zmanjkuje goriva. Zgodba je nastala kot odgovor na neljub dogodek, ki se je avtorju pripetil pri triintridesetih letih, Ä?eprav sam ni imel izkuĹĄenj s pisanjem in objavljanjem prispevkov. Navdihnila je mnoge bralce po vseh celinah sveta, avtor zgodbe pa je danes eden najvplivnejĹĄih miselnih voditeljev na podroÄ?ju motivacije in osebne rasti.

PETERLIN, Matejka: Iz dnevnika mlade druĹžine Od – Odrasli, 821.163.6-32 – Slovenska kratka proza V prisrÄ?nih zgodbah o petÄ?lanski druĹžini iz sedemdesetih let bomo spoznali, da se glavni problemi, izzivi in situacije starĹĄev in otrok niso spremenili. Tako se zgodbe in dileme (ĹĄe vedno) vrtijo okoli znanih druĹžinskih situacij: kaj podariti otrokom za praznike in rojstne dneve, kako preĹživeti poÄ?itnice, prvi zobki in zobna miĹĄka, prihod novega druĹžinskega Ä?lana, nastopi otrok na ĹĄolskih prireditvah itd. Zgodbe so lahkotne, iskrene, polne zdravega humorja in samoironije. Pri-

Od – Odrasli; 821-311.2 – DruĹžbeni romani Letty Espinosa je tridesetletna mati samohranilka, hÄ?i mehiĹĄkih priseljencev, ki Ä?ez dan z delom preĹživlja vso druĹžino, Ä?as izgubljene mladosti pa skuĹĄa nadomestiti z divjimi zabavami in alkoholom. OÄ?e in mati, ki med tem Ä?asom skrbita za njena otroka in gospodinjstvo, se nepriÄ?akovano odloÄ?ita vrniti v Mehiko in Letty se naenkrat znajde v teĹžkem poloĹžaju. PrviÄ? v Ĺživljenju mora prevzeti odgovornost za vzgojo sina Alexa in hÄ?er Luno, poskrbeti za gospodinjstvo in hkrati obdrĹžati sluĹžbo. Letty se je primorana spoprijeti s ĹĄtevilnimi preizkuĹĄnjami, da najde pot do srca svojih otrok in nadomesti ljubezen njenih starĹĄev. Alex je v obÄ?utljivih letih in njegova edina zaupnica je prijateljica Yesenia, hkrati pa je bister mladeniÄ? in kmalu odkrije sledi svojega oÄ?eta. Letty v sluĹžbi naleti na prijaznega sodelavca Ricka, ki ji pomaga, da svojim otrokom najde boljĹĄi dom in kvalitetnejĹĄe ĹĄolanje. Rick v Letty zaneti moÄ?na Ä?ustva ravno v Ä?asu, ko se pred vrati njenega doma pojavi Wes, njena prva ljubezen in oÄ?e Alexa. Ĺ e ena dinamiÄ?na, zapletov in Ä?ustev polna zgodba ameriĹĄke pisateljice Vanesse Diffenbaugh, ki je prijetno presenetila Ĺže s prvim romanom, svetovno uspeĹĄnico Jezik roĹž.

VIDMAR, Janja: Potovanje groze Ml - Mladina, P – Leposlovje od 10. do 13. leta Jan je drugoĹĄolec, ki mu vsakodnevna nujna opravila, kot so umivanje zob, uĹĄes, osebna higiena in pospravljanje sobe presedajo. StarĹĄev, ki ga vsak dan opominjajo na njegove dolĹžnosti, ne more veÄ? posluĹĄati. V ĹĄoli se pogovarjajo o pobegih z doma, zato se Jan odloÄ?i, da bo tudi sam pobegnil in v mislih Ĺže skuje naÄ?rt. Neko jutro spravi v nahrbtnik malenkosti, nekaj za pod zob in pretenta mamo, da je ta dan bolan in bo ostal doma, v resnici pa se izmuzne v neznano. Sprva se mu naÄ?rtovani sprehod zdi zabaven, po neljubih pripetljajih s sladoledom, s krajo nahrbtnika in z noÄ?nimi sprehajalci po zakotnih ulicah pa se zaÄ?ne zavedati, da je ravnal neumno in si zopet Ĺželi vrniti domov. Mu bo uspelo?

LESUS Sovinc TopolĹĄica 196, 3325 Ĺ oĹĄtanj

GSM: 041 748 159 jankosovinc@gmail.com

21

PRIREDITVE

27. septembra 2018

đ&#x;”˛

AZ Ljudska univerza Velenje Pohod na Jakec 9.00-18.30 TRC Jezero Dogajanja v Pikini deĹželi 29.

Pikinega festivala 9.00 TRC Jezero, pri Beli dvorani CvetliÄ?arsko tekmovanje za zlato piko 9.30 Dom kulture Velenje, Pikin oder Igrana predstava Glavko in Zbrk: ÄŒarovnik Nik 9.30 Glasbena ĹĄola Velenje, TomaĹžev oder GledaliĹĄka predstava Ema Pipiflipi 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Ljubezen do poezije 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana VeÄ?er prijateljstva Velenje – Sarajevo 19.00 Galerija Velenje Ĺ˝upanov sprejem turistiÄ?nih delavcev

Petek, 28. september 9.00-18.30 TRC Jezero Dogajanja v Pikini deĹželi 29.

Pikinega festivala 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje, Pikin oder Igrana predstava O petelinu in pavu 9.30 in 11.30 Glasbena ĹĄola Velenje, TomaĹžev oder Lutkovna predstava Bikec Ferdinand 18.00 Mia Bianca Oktoberfest 19.00 Dom krajanov BevÄ?e Praznik KS BevÄ?e 21.00 eMCe plac Jam Session

Sobota, 29. september

7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.0 0 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00-18.00 TRC Jezero Pikin dan, najbolj Ĺživahen dan festivala 13.00 TRC Jezero, zbirno mesto: pri Ä?olnarni Pikina jadralna regata za zlato piko 13.30 ParkiriĹĄÄ?e pred Muzejem premogovniĹĄtva Gasilsko tekmovanje za zlato piko za pionirke in pionirje 17.00 TRC Jezero, Slonov oder ZakljuÄ?na slovesnost 29. Pikinega festivala in koncert Andreje ZupanÄ?iÄ?

21.00 Velenjska plaĹža, plaĹža MiaMia Koncert skupine Kingston

Nedelja, 30. september 13.00 Efenkova 61b, Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹženje 14.00 Pred gasilskim domom Ĺ kale EtnoloĹĄko zabavna prireditev Jesen na vasi 18.00 Kino Velenje, velika dvorana Pikina premiera filma Gajin svet s filmsko ekipo

Ponedeljek, 1. oktober 7.00 in 14.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija BrezplaÄ?no jutranje in popoldansko obÄ?asno varstvo otrok 7.30 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Neformalno druĹženje 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Igranje mini golfa 11.00 AZ Ljudska univerza Velenje RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je Ĺživljenje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci: Beremo filme

Aktiven dan v Zimzelenu V ponedeljek, 1. oktobra, se lahko ob 9.30 v DEOS Centru starejĹĄih Zimzelen v TopolĹĄici pridruĹžite predstavitvi programa Aktiven dan za starejĹĄe. Program zajema fiziÄ?no vadbo, ki jo strokovni vaditelj sestavi za vsakega udeleĹženca individualno. FiziÄ?ni vadbi sledijo ustvarjalna delavnica, aerobika moĹžganov oziroma sprostitvena ura z aktivnostmi, ki

GAJIN SVET Mladinski film, 90 minut (Slovenija) ReĹžija: Peter BratuĹĄa, igrajo: Tara MilharÄ?iÄ?, NeĹža Smolinsky, AnĹže Gorenc, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, PrimoĹž Pirnat, Lotos Vincenc Ĺ parovec, NataĹĄa Barbara GraÄ?ner, Jana ZupanÄ?iÄ?, Judita Zidar, Manca Dorrer Nedelja, 30. 9., ob 18.00 – Pikina premiera z gosti!

Ponedeljek, 1. 10., ob 18.00

MOJ KUŽA PATRICK Patrick, komedija, 94 minut (VB) ReŞija: Mandie Fletcher, igrajo: Ed Skrein,

19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel

Torek, 2. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Trening starĹĄevstva: Agresivno vedenje pri otrocih 15.00 AZ Ljudska univerza Velenje Klekljanje 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Kaj nam povedo zvezde 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Zavrtimo se v prihodnost, ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 AZ Ljudska univerza Velenje Zdrav duh v zdravem telesu 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ˝upanov sprejem starejĹĄih

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 27. september 17.00 Martinova vas Prireditev ÂťBio naravni izdelki – vir zdravjaÂŤ, pokuĹĄina zeliĹĄÄ?nih pripravkov ob svetovnem dnevu turizma, TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ oP

Petek, 28. september 20.00 Prireditveni prostor MC ZakljuÄ?ek Poznopoletnega festivala – rock koncert: Old School, Dry Fish, BO! (prireditev je brezplaÄ?na), MC Ĺ martno ob Paki

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 27. september 18.18 Kavarna Ĺ oĹĄtanj, Trg bratov Mravljakov 3 Hrana in moĹžgani

Petek, 28. september

Velika sadjarska razstava AndraĹž nad Polzelo – V splet prireditev praznika obÄ?ine Polzela se bodo vkljuÄ?ili tudi Ä?lani Kulturnega druĹĄtva AndraĹž z veÄ? dogodki. NajveÄ?ji bo velika sadjarska razstava.

Odprli jo bodo danes (v Ä?etrtek) ob 17. uri v

VSI VEJO Todos lo saben, triler, 132 minut (Španija, Francija, Italija) ReŞija: Asghar Farhadi Igrajo: PenÊlope Cruz, Javier Bardem, Inma Cuesta, Bårbara Lennie, Ricardo Darín Petek, 28. 9., ob 22.00 Sobota, 29. 9., ob 19.45 – mala dvor.

Nedelja, 30. 9., ob 19.00 – mala dvor.

Sobota, 29. september 16.00 Stadion Ĺ iroko Liga Golgeter, Ĺ oĹĄtanj : Ĺ entjur

Ponedeljek, 1. oktober 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Lunine mene

2. oktobra, ob 11:45, zadnji krajec

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 27.9. BiotrĹžnica • Petek, 28.9. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 30.9. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Kratkovidna Ĺžirafa • Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkuĹĄali v spretnostni voĹžnji: torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 - 21:00, nedelja: 10:00 20:00. V primeru deĹžja zaprto. • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki.

10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj

prepreÄ?ijo oziroma upoÄ?asnijo peĹĄanje spominskih in drugih kognitivnih funkcij.

Emilia Jones, Jennifer Saunders, Beattie Edmondson, Meera Syal Petek, 28. 9., ob 18.00 Sobota, 29. 9., ob 20.15

Pletenje copatkov 16.00 Vila Mayer Vila Mayer - Dan odprtih vrat v priÄ?akovanju praznika ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Javno vodstvo ob 11:00

dvorani tamkajĹĄnjega doma krajanov, vrata pa bo zaprla 1. oktobra.

Na njej bodo predstavili veÄ? kot 150 vrst sadja, med katerim bodo veÄ?jo pozornost namenili starim sortam jabolk, ki so danes v slovenskih sadovnjakih redke. Poleg tega naÄ?rtujejo ĹĄe degustacijo kulinariÄ?nih dobrot.

PIKICA, KOKO IN DIVJI NOSOROG Cirkeline, Coco og det vilde nÌsehorn, sinh. druŞinski animirani film, 64 minut (Danska), 4+. ReŞija: Jannik Hastrup Petek, 28. 9., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 29. 9., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 30. 9., ob 16.00 – Pikin kino

MILO ZA DRAGO A Simple Favor, misteriozni triler, 117 minut (ZDA). ReĹžija: Paul Feig, igrajo: Blake Lively, Linda Cardellini, Anna Kendrick Z ljubeznijo Petek, 28. 9., ob 19.45 Sobota, 29. 9., ob 18.00 do Ĺživali.

đ&#x;”˛

MARY SHELLEY Drama, 120 minut (Velika Britanija, ZDA, Luksemburg) ReĹžija: Haifaa Al-Mansour Igrajo: Elle Fanning, Douglas Booth, Tom Sturridge, Bel Powley Nedelja, 30. 9., ob 20.30

NA OBALI CHESILL On Chesill Beach, romantiÄ?na drama, 110 minut (Velika Britanija). ReĹžija: Dominic Cooke. Igrajo: Saoirse Ronan, Billy Howle, Emily Watson, Samuel West Ponedeljek, 1. 10. ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

ÄŒestitamo za praznik.

Vesna GP

Urejanje in vzdrĹževanje zelenih povrĹĄin, oblikovanje kroĹĄenj, podiranje dreves.

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

KriĹžnik d.o.o., Gaberke 252, 3325 Ĺ oĹĄtanj

GSM: 041 390 150

www.gostilnakriznik.com • www.cevapcici.eu

Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, 3320 Velenje, 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

tp

Dnevne malice in nedeljska kosila Mesni butik KriĹžnik Trgovina in predelava mesa ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

27. septembra 2018

Nagradna križanka »Galeb«

RADIO VELENJE Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o.

Tekstilna hiša Velenje Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23 www.galeb-trade.si

Nudimo Vam: perilo nogavice pižame kopalke bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov.

Galeb * Triumph * Lisca * Calida * Pounje * Snelly Prijazno vabljeni!

Zdravniški nasveti, gostja: Špela Meden, dr. med., specialistka interne medicine iz Bolnišnice Topolšica. Tema: okužbe z bakterijo Helicobakter pylor

ČETRTEK, 27. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 28. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 29. septembra

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 8. oktobra 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €).

Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

AVTOBUSNI PREVOZI

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

PREVOZNIŠTVO

SOČNA JABOLKA SADJARSTVA TURN! AKCIJA! GALA, ELSTAR! NA VOLJO V VSEH TRGOVINAH! DRVA ZA KURJAVO

Ovčjak Edi s.p. | Ravne 173 B | Šoštanj 041 636 428 | avtotransporti.ovcjak@telemach.net

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šoštanj!

STISKANJE JABOLK, PASTERIZACIJA IZ VAŠIH ALI NAŠIH JABOLK INFORMACIJE: 041 978 684

PELETI 15 kg že od 3,57 € vreča

že od 83,75 € �a ��

ODPELJEŠ DANES, PLAČAŠ NOVEMBRA!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 30. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 1. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 2. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 3. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Z vami in za vas! Čestitamo za praznik.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 17. do 23. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 17. sepembra do 23. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 17. do 23. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. do 23. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 23

DEŽURSTVA Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 29. 9. do 30. 9. 2018, Para Kamcheva, dr. dent. med.

od 28. 9. do 4. 10.

- 29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski učitelj in narodopisec Fran Mlinšek; - 29. septembra 1974 so svečano odprli novo asfaltirano cesto na Konovo; - 29. septembra 1978 se je rodil slovenski in velenjski raper Boštjan Čukur z vzdevkom »6packčukur«; - 29. oktobra 2000 na svečani seji ob prazniku Občine Šoštanj podelijo naziv častnega občana občine Šoštanj posmrtno Viktorju Kojcu; - zadnji dan septembra (30. septembra) je praznik Občine Šoštanj, ki ga Šoštanjčani praznujejo v spomin na najstarejšo

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

• AVBREHT ALEKSANDER, Velenje, Škalske Cirkovce 19 in ABRAM TADEJA, Velenje, Jenkova cesta 9 • JURKO ROBERT, Velenje, Šalek 19A in JURKO KLAVDIJA, Velenje, Šalek 19A • JURKO MIRAN, Ljubljana, Jakopi-

čeva ulica 6 in JELENKO TATJANA, Ljubljana, Jakopičeva ulica 6 • TURK MIŠEL, Šoštanj, Primorska cesta 3 in GRUŠOVNIK JANJA, Mislinja, Gornji Dolić 66A

ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trških pravic Šoštanju; Listino je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski; - 30. septembra 1925 se je v Velenju rodil svetovno znani gozdarski strokovnjak dr. Dušan Mlinšek; - 29. in 30. septembra 1979 je bila v velenjski občini velika akcija NNNP (Nič nas ne sme presenetiti), v kateri so sodelovali domala vsi prebivalci tedanje občine Velenje; - 1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankovića, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška – Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev; med gosti so pričakovali tudi predsednika Jugoslavi-

dr. Dušan Mlinšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) je Josipa Broza – Tita, ki pa ga v Velenje ni bilo; - 1. oktobra 1981 je začel med Velenjem in Ljubljano voziti poslovni vlak, ki je bil kasneje, tako kot mnogi drugi vlaki, ki so vozili iz Velenja ali v Velenje, že zdavnaj ukinjen; - 1. oktobra 1986 je začela delovati velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje; - 1. oktobra 1991 so v Šoštanju

zaprli hotel Kajuhov dom; - 2. oktobra 1977 so svečano odprli nov gasilski dom v Šmartnem ob Paki; - 2. oktobra 1990 je s svojega položaja nepreklicno odstopil predsednik velenjskega izvršnega sveta Todor Dmitrović; - na letališču v Lajšah so 3. oktobra 1980 ob otvoritvi nove 800 metrov dolge asfaltirane steze pripravili velik letalski miting; - ob občinskem prazniku leta 1990 je Viktor Kojc iz Šoštanja prejel najvišje priznanje občine Velenje za življenjsko delo na področju kulture; - od 3. do 5. oktobra 2001 je v Velenju potekalo 6. zborovanje slovenskega muzejskega društva, ki ga je organiziral Muzej Velenje (takrat še v okviru Kulturnega centra Ivana Napotnika); - oktobra leta 1947 so v Prelogah začeli graditi nov jašek velenjskega premogovnika.

Damijan Kljajič

SMRTI VALENCI MARTINA, roj. 1937, Velenje, Graškogorska cesta 42

Spoštovani občanke in občani,

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

KORUZO za silažo ali za zrnje, prodam. Gsm: 041 317 434

RAZNO

NEPREMIČNINE

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

DRVA, mešana, suha, prodam. Gsm: 041 430 543 TEPIH, 2,5 x 3,5 m, masivno kakovostno preprogo iz gosto tkanega tapisona, namenjenega hotelskim sobam. Kot nova.

Cena 80 €. Gsm: O4I 692 995

GARSONJERO delno opremljeno, 50 m2 dam v najem. Info: 031 74 75 20.

ŽIVALI

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

PRIDELKI BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 GROZDJE, rdeče (modra frankinja) in belo (laški rizling, sauvignon), prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 306 548

Prodaja, vikend: KAVČE, 49,5 m2, adaptiran l. 2003, 3.244 m2 zemljišča, EI ni potrebna, 50.000 €

ČESTITAMO ob 30. septembru, prazniku Občine Šoštanj!

080 80 34

Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORICA, 189,87 m2, zgrajena l. 1978, adaptirana l. 2003, 277 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 170.000 €

TELIČKO, pasme Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515

www.kp-velenje.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

NUDIM

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 13. septembra 2018, so:

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

•

Info: 03 898 17 50

Novo! OUTLET KERAMIKA! Gradbeni center MIX

Super cena: le 11,90 evr/m2

Mix d.o.o., Ljubljana

Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52

Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov.

Komunalno podjetje Velenje

Milena Miklavžina, Stanetova 40, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Igor Habjan, Foitova 8, 3323 Velenje (majica); • Rado Založnik, Cesta na Tomaž 6 / A, 3212 Vojnik (majica).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: NAKUP Z NASMEHOM

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZD VELENJE

23

OBVEŠČEVALEC

27. septembra 2018

ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama, babica in sestra

BRANKA ŠOLINC 14. 2. 1954 – 16. 9. 2018

Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela.

Na dolgo pot si se podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.

Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem, sorodnikom in prijateljem ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.

Mož Ivan ter hčerka Adrijana z družino

NaĹĄ Ä?as, 27. 9. 2018, barve: CMYK, stran 24

Ambrozijo je treba odstraniti in zdaj je za to pravi Ä?as Med vrsto koristnega rastlinja je tudi v Ĺ aleĹĄki dolini mogoÄ?e najti invazivne tujerodne rastlinske vrste – Najhitreje se ĹĄirita pelinolistna ambrozija in japonski dresnik – Ker je ambrozija visoko alergena, je njena odstranitev obvezna in je dolĹžnost lastnikov zemljiĹĄÄ?

Mojca Ĺ truc

Ĺ aleĹĄka dolina je ena tistih lokacij v Sloveniji, ki kljub mestoma gosti poseljenosti in razviti industriji ohranja dovolj zelenih povrĹĄin za fiziÄ?no in psihiÄ?no zdravje Ä?loveka.

A tudi v najlepĹĄa okolja zadnjih 20 let vse pogosteje vdirajo tujerodne vrste. Gre za organizme (rastline in Ĺživali), ki se pojavljajo v okolju, v katerem prej niso bili aktivni. ÄŒe povzroÄ?ajo spremembe v okolju ter ogroĹžajo zdravje ljudi, gospodarstvo ali biotsko raznovrstnost, pravimo, da so invazivne tujerodne vrste.

Poleg tega, da so za Ä?loveka ĹĄkodljive, je zanje tudi znaÄ?ilno, da izjemno hitro rastejo in se razmnoĹžujejo, tvorijo velike koliÄ?ine semen ter so odporne na ĹĄkodljivce in bolezni.

obmoÄ?jih, ob cesti in ĹželezniĹĄki progi, nekaj pa tudi na lokacijah v urbanem delu mesta,ÂŤ je povedal Samo MljaÄ? iz Vrtnarstva Sadika, ki skrbi za odstranjevanje tujerodnih vrst.

Tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj skrbijo za odstranjevanje ambrozije na javnih povrĹĄinah, ki so v njihovi lasti. Za izvajanje skrbi KZ Ĺ aleĹĄka dolina Ĺ oĹĄtanj. ÂťIzvajalec

pojavljajo, in pripravili predloge aktivnosti. Odgovorni niso Ä?akali. ÂťZdelo se nam je pomembno, da ukrepamo, preden se rastlina bolj razĹĄiri,ÂŤ se spominja Vuzem in dodaja, da so se z izvajalci takoj dogovorili za odstranitev. Konec lanskega koledarskega leta so pri podjetju Eurofins ERICo naroÄ?ili novo raziskavo, ki je postregla s sveĹžimi podatki

Zasebni lastniki zemljiĹĄÄ? morajo za odstranitev poskrbeti sami

ObÄ?ine torej v sodelovanju z izvajalci zagotavljajo potrebne sile (in sredstva) za profesionalno ravnanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Se pa ĹĄe zgodi, da lastniki zasebnih zemljiĹĄÄ? ne vedo, katere rastline spadajo v to skupino, in niso seznanjeni, da so ambrozijo dolĹžni odstraniti po Uredbi o ukrepih za zatiranje ĹĄkodljivih rastlin iz rodu Ambrossia, ki je v Sloveniji

tembra. Zapisano je tudi, da se odstranitev izvede na stroĹĄke lastnika zemljiĹĄÄ?a.

TakĹĄen predpis velja, ker je pelinolistna ambrozija visoko alergena in predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Za ostale invazivne tujerodne rastline zaenkrat ĹĄe ni zakonskega doloÄ?ila o nujnosti odstranitve, obiÄ?ajno pa je zaradi lastnosti invazivnih rastlin ta tudi v interesu lastnikov. Tujerodne vrste namreÄ? z avtohtonimi tekmujejo za Ĺživljenjski prostor, hrano in ostale vire. ÂťÄŒe ob pre-

Za odstranitev invazivnih vrst na obÄ?inskih zemljiĹĄÄ?ih dobro poskrbljeno

Razrast tujerodnih rastlin so na nekaterih lokacijah Mestne obÄ?ine Velenje (MOV) prviÄ? opazili pred dobrimi petimi leti. ÂťObrnili smo se na Erico, kjer so nam strokovnjaki pojasnili, da gre v glavnem za pelinolistno ambrozijo, ter nam svetovali, kako ravnati,ÂŤ pravi Rudi Vuzem iz MOV. Leta 2014 so raziskovalci po naroÄ?ilu obÄ?ine opravili raziskavo, v kateri so opisali znaÄ?ilnosti prisotnih invazivnih tujerodnih rastlin, popisali vsa obmoÄ?ja MOV, kjer se te rastline

Pelinolistna ambrozija – Pelod ambrozije je eden najmoÄ?nejĹĄih alergenov, zato so lastniki zemljiĹĄÄ? rastlino dolĹžni odstraniti.

o razĹĄirjenosti neĹželenih rastlin in nastavila zrcalo uspeĹĄnosti odstranjevanja. Ugotovljeno je bilo, da na nekaterih obmoÄ?jih ambrozije ni veÄ?, drugje pa se ĹĄe pojavlja ali se pojavlja na novo.

Trenutno je v najveÄ?jem obsegu prisotna na obmoÄ?ju opuĹĄÄ?enega kamnoloma Vegrad in zapuĹĄÄ?enih industrijskih zemljiĹĄÄ? istega podjetja. ÂťPredvsem jo pogosto najdemo na zapuĹĄÄ?enih

ima zaposlene strokovne sluĹžbe, ki to rastlino strokovno odstranijo oziroma izpeljejo vse postopke, ki so potrebni, da se ĹĄirjenje zatre,ÂŤ je povedal svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor pri ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj Andrej Volk.

Da v okviru komunalne sluĹžbe skrbijo tudi za pregled zemljiĹĄÄ? in odstranitev ambrozije, so nam potrdili tudi na ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

Invazivne tujerodne vrste – Podjetje Eurofins ERICo, d. o. o., je v ťtudiji tudi s fotografijami dokumentiralo mesta, kjer so v MOV prisotne invazivne tujerodne rastline.

v veljavi od avgusta 2010. V njej je zapisano, da so imetniki zemljiĹĄÄ? dolĹžni odstraniti ĹĄkodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi ne obraste veÄ?, in opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljiĹĄÄ? do konca sep-

Mesto ljudem namesto avtomobilom Evropski teden mobilnosti je s pestrim dogajanjem in petkovim dnevom brez avtomobila s koncertom ob 10-letnici Lokalca obeleĹžila tudi Mestna obÄ?ina Velenje Tina Felicijan

Velenje, 15.–21. september – Evropski teden mobilnosti je priloĹžnost, ob kateri se motorni promet vsaj v kakem delu mesta vsaj za nekaj trenutkov ustavi in nadomesti z okolju bolj prijaznimi naÄ?ini premagovanja razdalj med toÄ?kami, ki jih morajo prebivalci mest obresti v sklopu vsakodnevnih obveznosti. To je priloĹžnost za razmislek o tem, kaj lahko za omejevanje in upadanje motorizacije, ki tako kvari kakovost Ĺživljenja v mestu, stori druĹžba in kaj vsak njen posameznik. Velenje je na tem podroÄ?ju Ĺže pred desetletjem naredilo pomemben korak in uvedlo brez-

plaÄ?ni javni mestni avtobusni prevoz Lokalc, nekoliko kasneje pa ĹĄe prav tako brezplaÄ?ni sistem izposoje mestnih koles Bicy. V prihodnosti se bodo osredotoÄ?ili na urejanje in izgradnjo kolesarskih stez in regionalnih kolesarskih povezav.

Prijazen do ljudi, prijazen do okolja

Mestna obÄ?ina Velenje je z brezplaÄ?nim mestnim potniĹĄkim prevozom med prvimi v Sloveniji, ki je Ĺželela tako prispevati k zmanjĹĄanju negativnih uÄ?inkov pro-

â?ą

Mestna obÄ?ina Velenje je v pribliĹžno 3 milijone prevoĹženih kilometrov z Lokalcem vloĹžila okrog 3 milijone evrov. metnega onesnaĹževanja zraka v mestu in razbremeniti zelene povrĹĄine, ki so v urbanem prostoru vse prepogosto zaparkirane. Projekt je prijazen do denarnic uporabnikov, saj je brezplaÄ?en, s tem pa je varen in uÄ?inkovit prevoz dostopen tudi socialno ĹĄibkejĹĄim. Na rumeni progi, po kateri Lokalc kroĹži po mestu, vozita tudi dva avtobusa, prilagojena za vstopanje in izstopanje z invalidskim voziÄ?kom, vsi avtobusi pa

imajo tudi sedeĹže, rezervirane za invalide. Z Lokalcem se vsak mesec zapelje veÄ? kot 35 tisoÄ? potnikov, v vseh letih delovanja pa je rumeni avtobus, ki vozi po petih progah, prepeljal Ĺže skoraj ĹĄtiri milijone potnikov. Vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, obrede 43 postajaliĹĄÄ? ne le v mestu, temveÄ? tudi v krajevnih skupnostih Vinska Gora, Konovo, Hrastovec-Ĺ kale in Ĺ entilj.

Novi koraki v smer trajnostne mobilnosti

V obÄ?ini Ĺže oktobra naÄ?rtujejo zaÄ?etek izgradnje kolesarske po-

gledu obmoÄ?ij ugotovimo prisotnost ambrozije na zasebnih zemljiĹĄÄ?ih, lastnika o tem praviloma obvestimo in opozorimo, da bomo ob neukrepanju o stanju obvestili pristojno InĹĄpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,ÂŤ je pojasnil ko-

munalni inĹĄpektor Janez RamĹĄak.

Kako ambrozijo prepoznati in jo pravilno odstraniti

Pelinolistna ambrozija je precej razvejana, zraste pa lahko do viĹĄine dveh metrov. ÂťKo lastniki niso prepriÄ?ani, ali je na njihovem zemljiĹĄÄ?u ambrozija, nas veÄ?krat pokliÄ?ejo, da se oglasimo in jim svetujemo,ÂŤ je povedal Samo MljaÄ?. Dodal je, da je ob pojavu pomembno takojĹĄnje ukrepanje, saj lahko le ena rastlina tvori od 30.000 do 100.000 semen, ki lahko ostanejo kaljiva veÄ? desetletij.

MljaÄ? je ĹĄe povedal, da izvajanje odstranjevanja ambrozije poteka dvakrat letno: prviÄ? maja in drugiÄ? septembra. Pri prvem odstranjevanju (maja) zadostuje koĹĄnja rastline. Septembra pa se je treba odstranitve lotiti bolj konkretno. ÂťRastlino je treba izpuliti s koreninami vred in jo odloĹžiti v plastiÄ?no vreÄ?ko, da prepreÄ?imo raznos semen,ÂŤ je dejal MljaÄ?. Pri tem se je treba primerno zaĹĄÄ?ititi, saj cvetni prah pelinolistne ambrozije povzroÄ?a seneni nahod in simptome, podobne astmi, eteriÄ?na olja v rastlini pa draĹžijo koĹžo.

Septembra zbrane rastline ambrozije pri Vrtnarstvu Sadika tako oddajo podjetju PUP Saubermacher, ki poskrbi za njihovo uniÄ?enje, tudi lastnikom zasebnih zemljiĹĄÄ? pa svetujejo res temeljito in skrbno odstranitev te đ&#x;”˛ ĹĄkodljive rastline.

Slabe avtobusne povezave predvsem ob vikendih, neusklajenost urnikov javnega potniĹĄkega prometa in neuporabnost teh povezav za turiste, pa preveÄ? tovornega prometa v naseljih, slabe kolesarske povezave na regionalni ravni in slaba razvejanost teh povezav, premalo vlaganj v nove ceste in vzdrĹževanje starih ter premalo naloĹžb v Ĺželeznice so kljuÄ?ni izzivi za razvoj trajnostne mobilnosti v regiji, ki so jih prepoznali in razvrstili udeleĹženci delavnice Trajnostno mobilna regija. Ta je potekala v sklopu aktivnosti, namenjenih pripravi regijske celostne prometne strategije, ki jih Mestna obÄ?ina Velenje v sodelovanju s partnerji izvaja v okviru evropskega projekta Smart Commuting. V naslednjih korakih bodo oblikovali cilje in scenarije, nato pa tudi ukrepe, s katerimi bodo na ravni regije dosegli bolj trajnostno mobilnost. vezave na KidriÄ?evi cesti, v naslednjem letu bodo zgradili ĹĄe dobrih deset kilometrov kolesarskih stez v mestnem srediĹĄÄ?u, do leta 2022 pa si obetajo regionalne kolesarske povezave s KoroĹĄko, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino, napoveduje podĹžupan Peter Dermol. ÂťTako ne bomo poskrbeli le za Ä?istejĹĄi zrak in razbremenitev okolja, paÄ? pa bomo pomemben korak naredili za razvoj kolesarskega turizma.ÂŤ Je Velenje sposobno katero od ulic zapreti za motorni promet? ÂťPrepriÄ?an sem, da smo, ampak takoj za tem, ko bomo imeli zgrajeno tretjo razvojno os, kar je naloga drĹžave. Dokler bo skozi naĹĄe mestno srediĹĄÄ?e potekal

â?ą

â?ą

Potniki Lokalca so v preteklem desetletju ustvarili pribliĹžno 300 tisoÄ? kilogramov ogljikovega dioksida manj, kot Ä?e bi se vozili z osebnimi avtomobili.

ves tovorni promet, pa se bomo morali za trajnostno mobilnost zavzemati na drugih podroÄ?jih,ÂŤ je povedal.

10-letnico Lokalca je obÄ?ina obeleĹžila z nagradno igro in koncertom, na katerem sta nastopila raperja Trkaj in Nipke, predstavil pa se je tudi mladi domaÄ?i ustvarjalec v hip hopu Bruno Ĺ onc.

đ&#x;”˛