39 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (4/14 °C), soboto (8/15 °C) in nedeljo (7/16 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

V soboto in nedeljo moĹžne padavine.

ÄŒetrtek, 3. oktobra 2019â€

ĹĄtevilka 39 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Velenje, mesto priseljencev Tina Felicijan

ObÄ?inski praznik tokrat poÄ?astili z glasbo Ĺ oĹĄtanj, 30. septembra – 30. september je praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. PoÄ?astili so ga v ponedeljek s sveÄ?anostjo v kulturnem domu, na kateri so bili glavni nagrajenci in glasba, s katero so nakazali, kako zelo se veselijo odprtja nove sodobne glasbene

ĹĄole. VeÄ?er je skozi besede in glasbo usmerjal vsestranski umetnik Jure IvanuĹĄiÄ?, popestrili pa sta ga uÄ?enki ĹĄoĹĄtanjskega oddelka Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje Lucija đ&#x;”˛ mkp Ĺ kruba in Katarina Dermol.â€

Zahtevali Ä?isto prihodnost Velenje, 27. septembra – Minuli petek je tudi velenjska mladina zapustila ĹĄolske klopi in se posvetila trenutno najbolj pereÄ?i temi na agendi mednarodne skupnosti – prepreÄ?evanje nadaljnjega prekomernega izkoriĹĄÄ?anja naravnih virov in onesnaĹževanja ozraÄ?ja ter reĹĄevanje okoljske krize. Skupaj z razliÄ?nimi inte-

resnimi skupinami so se pridruĹžili gibanju Mladi za podnebno praviÄ?nost in se na Titovem trgu zbrali na protestu proti uniÄ?evanju planeta in s tem prihodnosti vseh Ĺživih bitij. Pripravili so zgovorne transparente, v programu so obrazloĹžili svoje zahteve ter s pesmijo in govori vzbujali zavedanje o nujnosti takojĹĄnjega

ukrepanja proti ekoloĹĄkemu kolapsu tako na ravni posameznikov kot na ravni globalnega gospodarstva in politike. đ&#x;”˛

tf

Foto Matija Kompan

NajboljĹĄe s kmetij Ĺ aleĹĄke doline MetleÄ?e – V soboto, 5. oktobra, bodo Govedorejsko druĹĄtvo Ĺ aleĹĄke doline, Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina ter Kmetijsko-gozdarski zavod Celje pripravili pri trgovskem centru zadruge v MetleÄ?ah pri Ĺ oĹĄtanju govedorejsko razstavo. Naslovili so jo NajboljĹĄe s kmetij Ĺ aleĹĄke doline. Nazadnje je bila

takĹĄna razstava v tukajĹĄnjem okolju pred 10 leti.

Na njej bodo razstavili in ocenili veÄ? kot 100 Ĺživali, ki se bodo potegovale za naslov miss razstave 2019, izbrali bodo ĹĄampionko ... Poleg tega se bo zvrstilo ĹĄe veÄ? spremljevalnih dogodkov, kot so tekmovanje v

molĹži za obiskovalce, draĹžba razstavljenih Ĺživali, predstavile se bodo okoliĹĄke kmetije, na ogled bodo kmetijski stroji.

Dogodek bo pod ĹĄotorom, zdruĹžili pa ga bodo z vsakoletnim sreÄ?anjem Ä?lanov Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina. Svoj obisk je napovedala tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Krivec. đ&#x;”˛

tp

Velenje si je v svoji kratki zgodovini, Ä?e upoĹĄtevamo le zadnja desetletja, ko je zrastlo v sodobno mesto, nabralo Ĺže kar nekaj oznak. VeÄ?inoma laskavih. Velenje, mesto priloĹžnosti, mesto mladih, mesto cvetja, rudarsko mesto, srÄ?no mesto, bilo je tudi Titovo. Pa vendarle je po vsej Sloveniji bolj kot po katerikoli drugi oznaki znano po tisti s slabĹĄalnim prizvokom – Velenje, mala Bosna.

Velenje ni edino slovensko mesto, v katerega se je ĹĄe v Ä?asu Jugoslavije, ko so balkanski narodi menda Ĺživeli v bratstvu in enotnosti, priselilo veliko ljudi iz Bosne in Hercegovine, pa tudi iz Srbije, HrvaĹĄke in drugih republik in drĹžav. Pravim ÂťmendaÂŤ zato, ker se je oÄ?itno le nekaj desetletij za tem ta bratska kri spremenila v vodo, narodnost pa je veÄ?krat jabolko spora kot skupna toÄ?ka. Je pa Velenje edinstveno v tem smislu, da so predstavniki lokalnega gospodarstva sami vabili mnoĹžice ljudi iz drugih krajev in drĹžav v Ĺ aleĹĄko dolino in jim obljubljali priloĹžnosti za delo in Ĺživljenje v socialistiÄ?nem Ä?udeĹžu. Ti ljudje niso bili le ekonomski migranti. Niso le pomagali zagnati mnoĹžiÄ?ne proizvodnje lignita, ki je poganjal velik del jugoslovanskega gospodarstva. Pomagali so zgraditi mesto – ĹĄole, Titov trg, stanovanjske bloke. Pravzaprav je to mesto prav toliko njihovo, kolikor je od vseh domaÄ?inov, Slovencev in ostalih, ki so tolkli udarniĹĄke ure ali kako drugaÄ?e prispevali k ustvarjanju druĹžbenega nadstandarda, v katerem pravzaprav ĹĄe danes enako uĹživamo vsi – graditelji in njihovi potomci ter novi priseljenci ne glede na narodnost.

Si torej ne zasluĹžijo praznovanja ob 60-letnici otvoritve mestnega srediĹĄÄ?a in zabave ob svoji domaÄ?i glasbi? Je to res tako nezasliĹĄano in nespoĹĄtljivo, neprimerno, celo absurdno? SpraĹĄujem, ker je eden od dogodkov ob prazniku izzval skoraj toliko gneva kot naÄ?rtovanje odprtja integracijske hiĹĄe na vrhuncu histerije ob tako imenovani migrantski krizi, Ä?eprav gre za povsem razliÄ?ne okoliĹĄÄ?ine. Meni se zdi, da je koncert bila gesta, ki je sporoÄ?ila: ÂťÄŒe Ĺživimo skupaj, tudi praznujmo skupaj.ÂŤ Poleg tega pa: ÂťIzvolite, posluĹĄajte, kar vam je vĹĄeÄ?.ÂŤ Ker, roko na srce, Joksimović je po Evroviziji preplavil tudi slovenske radijske valove. In balkanski melos ne zveni le iz stanovanj in avtomobilov Muja in Hasa, ampak tudi Janeza Novaka.

Moralna panika se je sicer hitro polegla, kar si razlagam tako, da ljudi, ki jim je v resnici mar, da je koncertni gost Slovenec in izvaja slovensko glasbo, ni tako veliko, kolikor je bilo veliko ogorÄ?enje tistih redkih, ki jih je zmotilo, da je Srb in izvaja srbsko.

Vseeno pa je postavila nekaj vpraĹĄanj. Bi ti ljudje bili bolj pomirjeni, Ä?e bi na tem koncertu nastopil islandski, Ä?ilski ali nizozemski avtor, ki bi prav tako izvajal tujo glasbo? Slovenci smo menda zelo ponosni na priseljence iz bolj razvitih ali eksotiÄ?nih drĹžav, saj si ĹĄtejemo v Ä?ast, da so za Ĺživljenje izbrali naĹĄo deĹželo. Priseljenci z juga – no, to je pa nebodigatreba. ÄŒeprav ne eni ne drugi ne govorijo slovensko in se ne integrirajo takoj, ko preÄ?kajo mejo.

Zadnja leta smo v Velenju, ki je od nekdaj bilo mesto priseljencev, priÄ?a priseljevanju veÄ?jega ĹĄtevila ljudi iz povsem drugaÄ?nih kulturnih okolij. ÄŒesar smo se nekoliko ustraĹĄili. Verjetno tudi zaradi medijske reprezentacije pojava. Ampak razmislimo – se zato, ker je Velenje mesto priseljencev, v kinu vrtijo filmi, sinhronizirani v tuji jezik? Ali se knjiĹžnica zalaga s tujejeziÄ?nimi knjigami in s polic meÄ?e slovenske prevode? Se je kdo od domaÄ?inov prisiljen uÄ?iti jezika priseljencev? Poteka pouk v ĹĄolah v tujih jezikih? Je kdo izgubil kak svoj privilegij? Se je komu kakovost Ĺživljenja bistveno zniĹžala? Je kdo imel pokvarjen obÄ?inski praznik zaradi glasbenega izbora? V resnici ne zaradi tega, ampak zaradi lastnega pogleda na svet, ki mu ne pusti vzeti v obzir zgodovinskih okoliĹĄÄ?in in drugih dejstev. Tistih, ki kaĹžejo, da kulturna raznolikost ni pogubna za identiteto veÄ?inskega prebivalstva.

KveÄ?jemu jo lahko okrepi. đ&#x;”˛

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

ÄŒigava je pobuda o spremembi stanovanjske zakonodaje?

LOKALNE novice

DruĹĄtva odstopila prostor otrokom Ĺ oĹĄtanj – Zaradi poveÄ?anega vpisa otrok v vrtec Mojca v Gaberkah, obiskuje ga 56 otrok, je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj dodatne prostore zagotovila v Domu KS Gaberke. Poleti so veÄ?namensko dvorano predelali v dve dodatni igralnici. DruĹĄtva, ki so imela v dvorani svoje prostore, bodo zaÄ?asno do trajnejĹĄe reĹĄitve delovala na druđ&#x;”˛ mkp gih lokacijah.â€

Spremembe reĹžima parkiranja Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje spreminja reĹžim parkiranja na cesti od trgovskega centra Velenjka poti Gorici. Ob tej cesti je bila v Ä?asu gradnje kompleksa blokov in garaĹžne hiĹĄe na Gorici zaÄ?asno vzpostavljena modra cona 4. Sedaj bodo na levi strani ceste v smeri proti Gorici parkiriĹĄÄ?a ukinili. Na desni strani cestiĹĄÄ?a bo modra cona ostala, vendar jo bodo z vzpostavitvijo kolesarske povezave Velenjka–Gorica uredili po pravilniku, in sicer bodo odstranili asfaltno klanÄ?ino, odmaknili rob parkiriĹĄÄ?a za 110 cm in na novo zgradili poniĹžan robnik. ReĹžim parkiranja na parkiriĹĄÄ?e bo vzvraten. Kot pravijo, skuĹĄajo s tem zagotoviti ustrezno varnost udeleĹžencev v prometu in slediti trendom trajnostnega prometa, skladno s sprejeto Celostno prometno đ&#x;”˛ mz strategijo Mestne obÄ?ine Velenje.â€

Obnovljajo komunalno infrastrukturo Velenje – V zaÄ?etku tedna so zaÄ?eli delavci Komunalnega podjetja Velenje obnavljati komunalno infrastrukturo na Lipi. V Ä?asu gradnje bo moten dostop do stanovanjskih objektov, vendar bo vsak dan po zakljuÄ?ku del dostop omogoÄ?en za osebna in intervencijska vozila. Dela bo izvajalo podjetje Nizke gradnje RoĹĄer.

Vrednotenje nepremiÄ?nin Na portalu mnoĹžiÄ?nega vrednotenja nepremiÄ?nin sta od torka objavljena predlog modelov vrednotenja nepremiÄ?nin in poskusno izraÄ?unane vrednosti nepremiÄ?nin. Hkrati je na vseh obÄ?inah stekla javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja nepremiÄ?nin. Geodetska uprava bo mnenja in pripombe k predlogu modelov vrednotenja zbirala do 15. oktobra. Kot so sporoÄ?ili z ministrstva za okolje in prostor, so vrednosti nepremiÄ?ninam izraÄ?unane na podlagi objavljenega predloga modelov in podatkov nepremiÄ?nin v registru nepremiÄ?nin na dan 27. junij.

Poskusni izraÄ?uni GOV so dostopni prek spletne povezave www.mvn.e-prostor.gov.si đ&#x;”˛

Na pobudo vodje svetniĹĄke skupine SDS Velenje Suzane KavaĹĄ, ki meni, da je prav, da se poĹĄteno objavi, kdo je podal pobudo za spremembo stanovanjske zakonodaje in da so oni tisti, ki so prvi podali predlog, smo to preverili v naĹĄih arhivih. Gre za

spremembo, ki je bila pred kratkim sprejeta v drĹžavnem zboru, omogoÄ?a pa, da bodo posegi v veÄ?stanovanjskih objektih (gre zlasti za vgradnje dvigal) laĹžji. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je 22. januarja naslovil pismo (o tem je tudi obves-

ZaÄ?enja se Teden otroka Teden otroka je projekt ZPMS, ki se zaÄ?ne vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja letos od 7. do 13. oktobra. V Tednu otroka se organizirajo razliÄ?ni prostoÄ?asni in razvedrilni programi za otroke v vseh veÄ?jih krajih po Sloveniji. Osrednja tema letoĹĄnjega tedna je ÂťNaĹĄe praviceÂŤ. IzhodiĹĄÄ?e pa pesem Toneta PavÄ?ka z istim naslovom.

V Velenju je bil tednu otroka posveÄ?en Pikin festival, v obeleĹžitev pa se vkljuÄ?ijo tudi muzeji, galerije, naĹĄa druĹĄtva in ĹĄe marsikdo. ZPMS Velenje med drugim zaÄ?enja serijo novih delavnic za otroke, na kateri bodo dve sredi na mesec otroci kuhali in ustvarjali s prostovoljko Simono. đ&#x;”˛

Mesec poĹžarne varnosti Mesec oktober je posveÄ?en poĹžarni varnosti. Nosilna tema letoĹĄnjega meseca varstva pred poĹžari je namenjena poĹžarni varnosti v veÄ?stanovanjskih objektih. S sloganom Za poĹžarno varnost v veÄ?stanovanjskih stavbah skrbimo vsi!, Ĺželijo Uprava RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje, Gasilska zveza Slovenije in Slovensko zdruĹženje za poĹžarno varstvo lastnike in uporabnike stanovanj v veÄ?stanovanjskih stavbah opomniti na

pomen poĹžarne varnosti. Zanjo je treba poskrbeti v skupnih prostorih, na zunanjih povrĹĄinah in v stanovanjih. DoloÄ?ene naloge s podroÄ?ja varstva pred poĹžarom morajo izvajati tudi upravniki kot pooblaĹĄÄ?enci etaĹžnih lastnikov. Za ozaveĹĄÄ?anje stanovalcev so pripravili tudi zgibanko, ki jo lahko poiĹĄÄ?ete na spletni strani sos112.si. đ&#x;”˛

RAZPISUJE DVE KADROVSKI Ĺ TIPENDIJI za ĹĄtudente I. ali II. bolonjske stopnje strojne, elektro ali druge ustrezne tehniÄ?ne smeri z zakljuÄ?enim najmanj prvim letnikom ĹĄtudija.

Prijavi priloŞite: • • • •

motivacijsko pismo in Ĺživljenjepis s kontaktnimi podatki, potrdilo o vpisu za ĹĄolsko leto 2019/2020, potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo ĹĄtevila predpisanih in Ĺže opravljenih izpitov, morebitna priznanja in pohvale za doseĹžke v dosedanjem ĹĄolanju in obĹĄolskih dejavnostih.

Izbira kandidatov: Prednost pri podelitvi ĹĄtipendije bodo imeli kandidati viĹĄjih letnikov z boljĹĄim uÄ?nim uspehom in aktivnim sodelovanjem pri raznih projektih ter ĹĄolskih in obĹĄolskih dejavnostih.

Prijave poĹĄljite na naslov:

TERMOELEKTRARNA Ĺ OĹ TANJ d.o.o., Kadrovska sluĹžba, Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Ĺ oĹĄtanj

Rok za prijavo: Rok za prijavo na razpis je 15. 10. 2019.

Obvestilo o izbiri kandidatov: Prijavljene kandidate bomo o zakljuÄ?ku postopka oz. izbiri kandidatov obvestili najkasneje do 30. 11. 2019.

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Velenje vodja svetniĹĄke skupine Suzana KavaĹĄ, Ĺžupan pa ji je na isti seji predstavil, kaj je bilo na tem podroÄ?ju Ĺže narejeno. O nadaljnjih aktivnostih smo veÄ?krat poroÄ?ali, vodil pa jih je Ĺžupan Bojan KontiÄ? kot svetnik DrĹžavnega sveta, v katerem so njegove pobude v celoti podprli, kasneje pa jih je podprl ĹĄe parlamentarni odbor in na koncu DrĹžavni zbor.

Sicer pa je za obÄ?ane najpomembnejĹĄe, da je teĹžava, ki jih je Ĺže dolgo pestila, razreĹĄena.†đ&#x;”˛ mz

Krisu pomagali tudi zaposleni podjetja Rednak Ĺ oĹĄtanj – V manj kot tednu dni so posamezniki, druĹĄtva in podjetja v drĹžavi darovali dovolj denarja za pregreĹĄno drago zdravilo za 19-meseÄ?nega Krisa iz Kopra. ÂťHvala vsem! Cilj za Krisa je doseĹžen!ÂŤ je v zaÄ?etku tedna sporoÄ?ilo dobrodelno druĹĄtvo PalÄ?ica PomagalÄ?ica na Facebooku, ki je minuli teden zbiralo denar za nakup 2,3 milijona vrednega zdravila, ki bi koristilo Krisu. Zbralo se je veliko veÄ? kot omenjeni znesek. Do ponedeljka po informacijah 3,4 milijona evrov.

Med tistimi, ki ob klicu na pomoÄ? niso bili ravnoduĹĄni, je bilo tudi 25 zaposlenih v podjetju Rednak iz Ĺ oĹĄtanja. ÂťProstovoljno smo se odloÄ?ili, da bomo pomagali tako, da se bomo odpovedali enodnevnemu zasluĹžku. Veseli smo bili, da so nas pri dobrodelnosti podprli tudi delodajalci ne le z besedami, ampak tudi dejanji. Minula sobota je bila solidarna tako za zaposlene kot tudi lastnike podjetja,ÂŤ je povedala Cirila PrimoĹžiÄ?. Zaposleni upajo, da bo njihov Ä?ut za stisko drugih spodbudil ĹĄe koga in da bo mali Kris uspeĹĄno okreval. †đ&#x;”˛ tp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Hude slovenske teŞave v zraku Zlate teŞave – Cesta pod mostom – Podsreda – Kozje – Tek po stopnicah – Šmarje na petrol

Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj d.o.o. v ĹĄtudijskem letu 2019/2020

til medije) na ministra za okolje in prostor. V njem ga je seznanil s to problematiko in predlagal ukinitev soglasja 100-odstotnega deleĹža lastnikov pri teh posegih.

29. januarja je podobno zahtevala s svojim svetniĹĄkim vpraĹĄanjem na seji sveta Mestne obÄ?ine

3. oktobra 2019

ÄŒe bi res drĹžal naslov, da so naĹĄe teĹžave res v zraku, bi niti ne bilo slabo. Res je, da imamo teĹžave z naĹĄo zraÄ?no povezavo s svetom, druge teĹžave, ki jih imamo, pa so ĹĄe kako ÂťzemeljskeÂŤ. Tudi nekatere od teh so povezane z vsem svetom; kot podnebne spremembe. Za resno obravnavanje tega vpraĹĄanja s(m)o se zavzeli s podnebnimi protesti tudi pri nas. Tudi pri tem velja, da vsak glas ĹĄteje, predvsem pa ĹĄtejejo dejanja. Vseh zahtev seveda ne bo mogoÄ?e z lahkoto uresniÄ?iti. Marsikje, na primer, je bilo tudi sliĹĄati, da je treba TeĹĄ Ä?im prej povsem zapreti, najkasneje do leta 2030. Dokaj ÂťzemeljskeÂŤ teĹžave se zdijo nekaterim tiste, na katere opozarjajo vinogradniki, tam seveda, kjer jim pridelka ni oklestila toÄ?a ali kakĹĄne druge vremenske nevĹĄeÄ?nosti. Strah jih je za odkup grozdja, ker je v kleteh ĹĄe preveÄ? vina. Mar kritike, da Slovenci popijemo preveÄ? vina, ne drĹžijo?! Ali je res, da pijemo preveÄ? uvoĹženega. Zadnje dni smo veliko govorili o zlatu. NaĹĄi fantje so naskakovali zlato medaljo na evropskem prvenstvu v odbojki, pa se jim je izmuznilo, v Ljubljani pa Ĺže nekaj Ä?asa govorijo o celjski Zlatarni, ker naj bi gradila nov objekt brez ustreznih dovoljenj. In namesto nadaljevanja gradnje ji grozi ruĹĄenje Ĺže zgrajenega.

V celjski obÄ?ini pa zaÄ?enjajo ali Ĺže resno naÄ?rtujejo veÄ? prometnih projektov. Pisali smo Ĺže, da so zaÄ?eli z drĹžavno pomoÄ?jo odstranjevati prometni zamaĹĄek med Ĺ marjeto in Ĺ kofjo vasjo, kjer so bile najhujĹĄe zagate, kadar je bila zaprta avtocesta, lotili so se Ĺže tudi severne vezne ceste med Hudinjo in OstroĹžnim. S to gradnjo je povezana tudi gradnje novega mostu Ä?ez Koprivnico na Cesti v Lokrovec.

Ta bo protipoplavno ustreznejĹĄi in ne ozko grlo, po viĹĄini bo tudi prilagojen severni vezni cesti. KonÄ?no pa se lahko v Celju nadejajo tudi zaÄ?etka gradnje vzhodne obvoznice, za katere ÂťdrĹžavno umestitev v prostorÂŤ si prizadevajo Ĺže skoraj deset let. Ta je izredno pomembna zato, ker bo srediĹĄÄ?e kneĹžjega mesta reĹĄila teĹžkega tovornega prometa. Ta vezna cesta je postala aktualna zaradi zamude pri gradnji

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

hitre ceste 3. razvojne osi od Lopate proti Dolenjski. Po dolgih ÂťprerekanjihÂŤ je zdaj vendarle uvrĹĄÄ?ena v razvojni program. Vendar ima pri tem veliko nalogo obÄ?ina sama, saj je sprejela zavezo, da poskrbi za umestitev trase v prostor. Seveda tudi Celje ni nikakrĹĄna izjema: tudi pri tem se nekateri s predvideno traso ne strinjajo, predvsem tisti, seveda, ki bi jih prizadela. ÄŒeprav naj bi na mestnem podroÄ?ju veÄ?ji del potekala pod zemljo. Ne vem, Ä?e se bo pod zemljo tudi ÂťkriĹžalaÂŤ z naÄ?rtovanim viseÄ?im mostom med MiklavĹĄkim hribom in Starim gradom. Tega naj bi zgradili do leta 2022. ÄŒe bo ĹĄlo vse po sreÄ?i. Kot smo sliĹĄali, se je zataknilo Ĺže na zaÄ?etku. Prvi poskus, da bi naĹĄli izdelovalca projektne dokumentacije, ni uspel.

Cestnih del se veselijo tudi na Kozjanskem. Ne le obnove veÄ? lokalnih cest, po izgradnji veÄ? kroĹžiĹĄÄ? se ÂťdrĹžavaÂŤ Ĺže loteva tudi obnove ceste Podsreda–Kozje. Na potrebo po obnovi tega cestnega odseka so mnogi opozarjali Ĺže dolgo Ä?asa, zdaj je le priĹĄla na vrsto. Seveda so tudi taki, ki za svoj ÂťprometÂŤ ne potrebujejo cest. Mislim na vse veÄ? prireditev razliÄ?nega teka. Na naĹĄem obmoÄ?ju je bil pred kratkim ĹĄmarski Rokov tek, v nedeljo je bil tudi mnoĹžiÄ?en in pester KonjiĹĄki maraton, v Ĺ˝alcu pa so v soboto pripravili tekaĹĄko prireditev JuriĹĄ na Hmezad. Tu niso tekli po kakĹĄnih cestah ali poteh, ampak po stopnicah. UdeleĹženci so morali na petnajstih nadstropjih premagati 265 stopnic 55 metrov visoke Hmezadove stolpnice. Pa ne praznih rok: nositi so morali ĹĄe ŞakeljÂŤ s petimi kilogrami hmelja.

Na Kozjanskem pa nekateri v ĹĄali pravijo, da je Šmarje zdaj na petrolÂŤ! Mislijo seveda na to, da je druĹžba Petrol uspeĹĄno konÄ?ala energetsko prenovo sedmih in tehnoloĹĄko energetsko prenovo dveh objektov v Ĺ marju. ZakljuÄ?ili pa so tudi prvo fazo plinifikacije v tej obÄ?ini. Zgradili so 6 kilometrov plinovoda in okoli 40 prikljuÄ?kov.

Na plin so najprej prikljuÄ?ili obÄ?inske objekte, ki jih je Petrol tudi energetsko prenovil in za energent predvidel plin. Kot pravijo, bo obÄ?ina s tem letno zmanjĹĄala izpuste toplogrednih plinov za 100 ton – toliko jih letno vsrka 4 500 dreves.

Pa ĹĄe to: pred dnevi so v Celju na hitro ustanovili nov javni gospodarski zavod ZELENI-CE. ZdruĹževal bo reĹžijski obrat obÄ?ine ter Âťzeleni delÂŤ Simbia. Celje naj bi bilo tako ĹĄe bolj zeleno!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

OB PRAZNIKU

3. oktobra 2019

V Ĺ oĹĄtanju praznovali ponosno Na ponedeljkovi slovesnosti ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj podelili najviĹĄja obÄ?inska priznanja Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 30. septembra – 30. september je praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Praznujejo v spomin na dan v letu 1436, ko je Friderik Celjski Ĺ oĹĄtanju podelil trĹĄke pravice. Prireditve v poÄ?astitev praznika so potekale ves september, nadaljujejo se v teh dneh.

Praznovanje je vrh doseglo v ponedeljek, ko so na slovesnosti najzasluĹžnejĹĄim, najvidnejĹĄim, podelili priznanja in plakete. Prijeten veÄ?er je z glasbo usmerjal vsestranski umetnik Jure IvanuĹĄiÄ?, pri tem pa sta mu malo pomagali uÄ?enki Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje, Oddelek Ĺ oĹĄtanj, Lucija Ĺ kruba z rogom in Katarina Dermol s

klarinetom. Ti tako kot drugi komaj Ä?akajo na vselitev v novo glasbeno ĹĄolo, najveÄ?ji projekt ObÄ?ine v zadnjih dveh letih.

A glavni so bili seveda nagrajenci.

Dobitniki priznanj: Toni Rehar, Druťtvu tabornikov rod Pusti grad Šoťtanj, Prostovoljno gasilsko druťtvo Šoťtanj – mesto

Kaj jim priznanja pomenijo?

Toni Rehar, ťportni pedagog, mentor mladim, novinar in dopisnik, moderator in komentator ťportnih in drugih dogodkov, je rekel, da mu priznanje veliko pomeni. Še posebej zato, ker ga dobivam doma. Zahvaljujem se

tako predlagatelju kot ObÄ?ini, da so izbrali prav mene, Ä?eprav vem, da je v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe veliko ljudi, ki bi si tako priznanje zasluĹžili. Ob posluĹĄanju obrazloĹžitev mi je bilo kar malo nerodno.ÂŤ DruĹĄtvo tabornikov rod Pusti grad Ĺ oĹĄtanj, ki neprekinjeno

Skupaj na odru (od leve proti desni): dobitniki plaket Janez AtelĹĄek, NataĹĄa RoÄ?nik, MeĹĄani pevski zbor Skorno (zborovodkinja Vesna GlasenÄ?nik in Marko Podvratnik), dobitniki priznanj Toni Rehar, DruĹĄtvo tabornikov rod Pusti grad Ĺ oĹĄtanj (Denis PuÄ?ko, Luka Bolha), predsednik Komisije za priznanja SreÄ?ko PotoÄ?nik, PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto (Dani SlemenĹĄek in Vojko Bricman), Ĺžupan Darko Menih in konferansje Jure IvanuĹĄiÄ?.

Ĺ˝upanova priznanja: Peter ObĹĄteter, Anica JevĹĄnik, Ĺ portno druĹĄtvo Ravne (Dani SlemenĹĄek), DruĹĄtvo Rokometna ĹĄola Sebastjana SoviÄ?a (trener Dejan Tomazin in varovanci).

OzraÄ?je in ponos sta bila izjemna.

deluje Ĺže 60 let, je bilo letos veliko pozornosti, spoĹĄtovanja in obÄ?udovanja deleĹžno z aktivnostmi, ki so jih pripravili ob jubileju. StareĹĄina Denis PuÄ?ko je povedal, da tudi njim priznanje veliko pomeni, saj predstavlja do-

V Zavodnjah imajo javno kanalizacijsko omreĹžje Nanj bo prikljuÄ?enih 22 objektov Milena KrstiÄ? – Planinc

Zavodnje, 27. septembra – V petek dopoldne je bila pri domaÄ?iji RoÄ?nik krajĹĄa slovesnost ob otvoritvi kanalizacijskega omreĹžja Zavodnje 1 – center in Zavodnje 2. Zbrane sta nagovorila Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in predsednik sveta KS Zavodnje Milan RogelĹĄek.

NajveÄ?ji pridobitvi v kraju v lanskem letu sta bili izgradnja novega rezervoarja za vodo

in nova kanalizacija. Rezervoar so sveÄ?ano predali namenu Ĺže avgusta, v petek pa je bila sveÄ?anost po konÄ?anem poskusnem obratovanju in predaji nove komunalne infrastrukture v upravljanje Komunalnemu podjetju Velenje.

To je pripravilo tudi projekt in nadziralo gradnjo. Projektant in hkrati vodja nadzora je bil SaĹĄa MilijaĹĄ.

Gre za dva projekta, ki sta bila zdruĹžena in sta se izvajala istoÄ?asno. Kanalizacijsko omreĹžje za odvajanje komunalne odpadne vode Zavodnje 1 – center so zgradili v dolĹžini 741 metrov (425 metrov javne kanalizacije in 316 metrov kanalizacijskih prikljuÄ?kov),

Otvoritveni trak so prerezali Ĺžupan Darko Menih, direktor Niviga Luka Petrak, predsednik sveta krajevne skupnosti Milan RogelĹĄek in podĹžupan Viki Drev. (Foto: TjaĹĄa Rehar)

vkljuÄ?no s Ä?rpaliĹĄÄ?em in malo Ä?istilno napravo velikosti 84 populacijskih enot, Zavodnje 2 pa v dolĹžini 538 metrov (435 metrov javne kanalizacije in 103 metre kanalizacijskih prikljuÄ?kov), vkljuÄ?no z malo komunalno Ä?istilno napravo velikosti 2, drugo pa v skupni dolĹžini 650 metrov, ter malo komunalno Ä?istilno napravo velikosti 35 populacijskih enot.

NaloĹžba je stala 335.000 evrov (brez davka na dodano vrednost). Delo je izvedlo ĹĄoĹĄtanjsko podjetje Nivig s podizvajalcem. V projekt se je vkljuÄ?il tudi Telekom Slovenije, ki je ob gradnji poloĹžil cevi za telekomunikacije (optiko). đ&#x;”˛

kaz, da delajo dobro in uspeĹĄno ter z najrazliÄ?nejĹĄimi akcijami nadaljujejo trud prejĹĄnjih generacij. Vojko Bricman, poveljnik Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj – mesto, ki deluje Ĺže 140 let, pa je izrazil veselje, da so bili priznanja deleĹžni prav v jubilejnem letu. ÂťPonosni smo nanj, a Ĺže jutri se vraÄ?amo v stare tirnice, k delu.ÂŤ V druĹĄtvu posveÄ?ajo veliko pozornosti urejanju gasilskega doma in okolice ter delu z vsemi generacijami, od najmlajĹĄih do najstarejĹĄih, predvsem pa so vedno v pripravljenosti pomagati, Ä?e kdo pomoÄ? potrebuje.

Dobitniki plaket: Janez AtelĹĄek, NataĹĄa RoÄ?nik, MeĹĄani pevski zbor Skorno

Janeza AtelĹĄka so s plaketo nagradili za njegovo prostovoljno in aktivno udejstvovanje v glasbi, petju in gasilstvu, NataĹĄo RoÄ?nik za peÄ?at, ki ga je dala krajevni skupnosti Zavodnje, MeĹĄani

pevski zbor Skorno pa za mladostno delavnost, zagnanost in kakovost.

Župan ponosen na doseŞke

Slavnostni govornik je bil Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. V svojem nagovoru se je sprehodil skozi obdobje od lanskega do letoĹĄnjega praznovanja in se z optimizmom zazrl naprej.

Ponosen je na novo glasbeno ĹĄolo, ki jo bodo odprli konec meseca, na uspeĹĄno zakljuÄ?eno koncesijo obnove lokalnih cest, na nova doma krajanov v LajĹĄah in Skornem, zaÄ?etek prenove Trga bratov Mravljakov, 14 novih parkiriĹĄÄ? za kolesa, zagotovitev nakupa dveh avtobusov na vodik in zaÄ?etek urejanja breĹžin DruĹžmirskega jezera. Ponosen pa je tudi na ĹĄtevilne druge pridobitve, predvsem pa je ponosen, kot je rekel – na ljudi in ĹĄtevilna druĹĄtva, ki jim lepĹĄajo Ĺživljenje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Nova podjetja se uspeĹĄno ÂťrojevajoÂŤ

GOSPODARSKE novice Podjetno Velenje

Na pogovor smo povabili direktorico SaĹĄa inkubatorja Karlo Sitar, ki ji je skupĹĄÄ?ina ustanoviteljev pred nedavnim zaupala nov mandat Mira ZakoĹĄek

Dobra ĹĄtiri leta je minilo, kar je zaÄ?el delovati SaĹĄa inkubator. V tem obdobju so postali prepoznavni v tem okolju, predvsem pa se lahko pohvalijo s ĹĄtevilnimi doseĹžki. To so ĹĄtevilna mlada podjetja, pa tudi vse veÄ?ja podjetniĹĄka miselnost med mladimi, ki se razliÄ?nih dogodkov z veseljem udeleĹžujejo.

Karla Sitar, v drugo ste si pridobili zaupanje SkupĹĄÄ?ine SaĹĄa inkubatorja. Kaj vam to pomeni? ÂťTo je potrditev, da smo zadnja ĹĄtiri leta delali v pravo smer, da imamo rezultate, smo finanÄ?no stabilni in da so vsi ĹĄtirje lastniki, to so Mestna obÄ?ina Velenje, SAĹ A ORA, Ĺ olski center Velenje in Tehno center UM z mojim delom in delom ekipe zadovoljni. Jaz sem na SkupĹĄÄ?ini predstavila nov naÄ?rt za prihodnje ĹĄtiriletno obdobje.

Ta je veliko bolj ambiciozen in verjamem, da sem lastnike prepriÄ?ala tudi s tem, da mi ni zmanjkalo ne elana ne idej.ÂŤ Drugi mandat ste prevzeli v popolnoma drugaÄ?nem poloĹžaju. Pred ĹĄtirimi leti je bilo vse na zaÄ?etku, negotovo, saj dotedanji poskusi na tem podroÄ?ju niso bili uspeĹĄni in mnogi so vam prerokovali, da tudi vam ne bo uspelo? ÂťRes je. Mislim, da bo drugi mandat teĹžji, saj so priÄ?akovanja okolja veÄ?ja. Seveda pa je sedaj veÄ?ja odgovornost, saj Ä?e nam ne bi uspelo, bi imeli cel kup izgovorov, sedaj pa izgovorov ne more biti, saj smo dokazali, da se da, od zaÄ?etka tudi z minimalnimi sredstvi.

Mislim, da so bili poleg naĹĄega Ĺžupana redki, ki so verjeli v nas in inkubator. In na tem mestu hvala tako Ĺžupanu za vso podporo, ki smo jo resniÄ?no potrebovali, ne samo finanÄ?no, tudi moralno. Po drugi strani pa so nas negativna prerokovanja tudi motivirala, saj smo Ĺželeli dokazati, da se motijo, da je inkubator potreben v Velenju in da imamo mlade talentirane ljudi, ki jim s svojimi programi nudimo vso podporo.ÂŤ KakĹĄen je SaĹĄa inkubator danes? Živahen, poln dogodkov in dobrih podjetij, odliÄ?nih ustanoviteljev, mentorjev, povezovalen, predvsem pa na dobrem glasu in dela z iskreno namero, da vsem, ki razmiĹĄljajo, da bi ĹĄli na svoje, pomagamo. Ĺ e vedno igriv

in privlaÄ?en za mlada startup podjetja ali posameznike, a dovolj resen, da delamo tudi z resnimi korporacijami.ÂŤ S Ä?im se lahko pohvalite?

V teh ĹĄtirih letih se je nabralo veliko stvari, na katere sem res ponosna: najbolj na naĹĄa mlada podjetja, kako iĹĄÄ?ejo reĹĄitve in svoj prostor na trgu. PrejĹĄnjo sredo je naĹĄe podjetje Evegreen

zbornico, Ajpesom, Zavodom za zaposlovanje, Ĺ olskim centrom Velenje, lastniki, veÄ?jimi podjetji v regiji in seveda lokalnimi skupnostmi v SAĹ A regiji Âť Ponosni pa ste gotovo tudi na to, da ste bili ĹĄe pred ĹĄtirimi leti povsem odvisni od financiranja Mestne obÄ?ine Velenje, danes pa je povsem drugaÄ?e? ÂťRes je, z leti sicer veÄ?amo svoj proraÄ?un, leta 2015 je bil ta 200.000 eur, v letu 2019 pa je skoraj pol milijona, s tem da se je obseg sofinanciranja Mestne obÄ?ine Velenje zmanjĹĄal na zgolj 25 odstotkov v lanskem letu.ÂŤ

Kako ste bili letos uspeĹĄni pri pridobivanju nepovratnih sredstev? ÂťTrenutno izvajamo 6 projektov, veÄ?inoma so iz Karla Sitar: ÂťPonosna sem na neverjetno prejĹĄnjega leta. Posebej ustvarjalnost mladih.ÂŤ ponosni smo na projekt KorpoStart, ki ga izvajamo v konzorciju GZS in CorpoHub. Cilj je povezovanje korpoNa zaÄ?etku so racij in startup podjetij, podprl bili odvisni od pa ga je SPS. financiranja Mestne Pravkar pa smo oddali prijavo obÄ?ine Velenje, na javni razpis za subjekte inovativnega okolja v viĹĄini veÄ? kot zdaj pa znaĹĄa 500.000 evrov za 3 leta in seveda deleĹž obÄ?ine le ĹĄe drĹžimo pesti, da ta sredstva doÄ?etrtino. bimo. Brez tega bo naĹĄ program zelo okrnjen.ÂŤ prejelo posebno priznanje GZS Na mnogih podroÄ?jih ste orali leza inovacije, kar je izjemen dodino, zdaj pa ste primer dobre praseĹžek na nacionalni ravni. Prav kse drugim tovrstnim ustanovam v tako sem ponosna na ekipo, ki Sloveniji? vlaga energijo, ideje v inkubator in naĹĄa podjetja, na to, da je bil inkubator, ki smo ga kupili, v minusu, danes pa poslujemo poziVÄ?eraj zaznamovali tivno. Zgradili smo prepoznav4. obletnico nost inkubatorja na nacionalni V prostorih PodjetniĹĄkega ravni in ĹĄirĹĄe, postali povezovacentra Standard so vÄ?eraj lec startup podjetij s korporaciobeleĹžili 4-letnico delovanjami na podroÄ?ju Industrije 4.0. ja. Pod njihovim okriljem Postali smo veliki, saj imamo v je zraslo 53 novih podjetij, inkubatorju veÄ? kot 40 podjetij ki so skupaj ustvarila 74 v inkubatorju, da so 4 podjetja novih delovnih mest. Ĺ tevilo prejela P2 razpis, 1 pa SK75. podjetij, ki so sodelovala v Poudarim pa naj tudi, da odliÄ?njihovih programih, pa je no sodelujemo tako s Klubom 210 in se ĹĄe naprej poveÄ?uje. podjetnikov, SĹ GZ, Obrtno

â?ą

Rast SAĹ A inkubatorja 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0

2015

2016 poslovni odhodki

Predstavitev projekta SIO SAĹ A 2018/2019

2017

2018

2019

poslovni prihodki

Glede na zastavljene aktivnosti, ki si med seboj smiselno sledijo in nadgrajujejo priÄ?akujemo naslednje rezultate: delavci, raziskovalci); SAĹ A inkubator od leta 2018 dalje izvaja projekt • Prepoznanih vsaj 30 inovativnih poslovnih • nova in obstojeÄ?a podjetja s potencialom SIO SAĹ A, v sklopu katerega izvajamo brezplaÄ?idej v regiji hitre rasti Âťstart upÂŤ. ne storitve v obliki promocijsko motivacijskih • PoveÄ?anje ĹĄtevila ustanovljenih in inkubiCilj prijavljenega projekta je spodbujanje nadogodkov, informiranj in svetovanj, tematskih ranje novih podjetij SAĹ A inkubatorja za stajanja novih startup podjetij, omogoÄ?anje hidelavnic, mentoriranja, z zagotavljanjem ponajmanj 12 podjetji, SAĹ A regije. trejĹĄega razvoja ter poveÄ?anje deleĹža preĹživelih moÄ?i prek ekspertov in z upravljanjem portfelja • PoveÄ?anje ĹĄtevila podjetniĹĄke dejavnosti podjetij v prvih letih delovanja, kar je tudi cilj za ciljni skupini za: v regiji. razpisa in Operativnega programa za izvajanje • inovativni potencialni podjetniki (inovativ• PoveÄ?anje ĹĄtevila podjetij, ki preĹživijo v ni posamezniki, dijaki, ĹĄtudenti, pedagoĹĄki evropske kohezijske politike. prvih delih delovanja.

Vabljeni, da nas spremljate na www.sasainkubator.si, kjer vas obveĹĄÄ?amo o vseh aktualnih aktivnostih projekta.

3. oktobra 2019

ÂťZ ekipo, ki je z mano od vsega zaÄ?etka, se na raÄ?un naĹĄih zaÄ?etkov veÄ?krat nasmejimo, saj smo tudi mi delali poskuse, kaj prinaĹĄa rezultate in uÄ?inke in kaj ne. Sami sebi pravimo, da smo startup podjetje, saj ves Ä?as testiramo, merimo, nato popravljamo in spet testiramo, to je proces, ki mu pravimo Âťdizajn thinking.

Ko smo se preselili v Standard, smo seveda pogledali teh 1.800 m 2 in nas je kar malo zaskrbelo, kako bo ĹĄlo. Nismo Ĺželeli biti samo nepremiÄ?ninska agencija, Ĺželeli smo mladim ponuditi program. In za to smo se nabolj trudili. Tako smo zaÄ?eli Trampolin, ki je naĹĄ prvi produkt. Bili smo ponosni, ko so ga nekateri skopirali, saj to pomeni, da smo nekaj naredili

â?ą

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje bo v soboto, 5. oktobra, med 9. in 12. uro pripravila na Titovem trgu prireditev Podjetno Velenje.

S svojo ponudbo se bodo predstavila tukajĹĄnja podjetja, razglasili pa bodo tudi zmagovalce nateÄ?aja Naj prodajni prostor v mestnem srediĹĄÄ?u v letoĹĄnjem letu.

V Gorenju ĹĄe zaposlujejo Velenje – V Gorenju so po kolektivnih dopustih Ĺže zaposlili veÄ?je ĹĄtevilo delavcev, zaradi poveÄ?anih proizvodnih potreb pa jih ĹĄe iĹĄÄ?ejo, a jih kljub 7-odstotni brezposelnosti na naĹĄem obmoÄ?ju teĹžko dobijo. Svojim delavcem ponujajo celo denarno nagrado, Ä?e v Gorenje pripeljejo nove sodelavce za delo v proizvodnji.

TomaĹž BerloÄ?nik menedĹžer leta Ljubljana – Nekdanji VelenjÄ?an, predsednik uprave Petrola TomaĹž BerloÄ?nik, je prejemnik letoĹĄnje prestiĹžne nagrade menedĹžer leta.

Kot pravi, nagrado razume kot potrditev dosedanjega trdega dela in priznanje za uspeĹĄno prestrukturiranje druĹžbe. Petrol je po njegovih besedah na dobri poti, da preseĹže prihodke v zaÄ?rtani viĹĄini 5,6 milijarde evrov in naÄ?rtovani dobiÄ?ek.

Ĺ otor Oli in Plastika Skaza Predsednik Borut Pahor je na slovesnosti v predsedniĹĄki palaÄ?i podelil nagradi za najboljĹĄo globalno odgovorno idejo in najuspeĹĄnejĹĄi mladinski start-up 2019. Obe nagradi je prejela Veronika RoĹžmanc, ĹĄtudentka oblikovanja iz Logatca, ki je zasnovala otroĹĄko igraÄ?o ĹĄotor Oli v obliki kita. Njen izdelek je v Sloveniji in na tujem v zadnjem letu zmagal na vseh nateÄ?ajih, na katere je bil prijavljen, trenutno pa ima Veronika zanj bistveno veÄ? naroÄ?il, kot jih lahko izpolni. Preskok iz oblikovalke v podjetnico bo dokonÄ?no izpeljala s pomoÄ?jo podjetja Plastika Skaza, ki je Olija vzelo pod svoje okrilje, so ĹĄe navedli v predsednikovem uradu.

Pred ĹĄtirimi leti so imeli 200 tisoÄ? evrov prihodkov, lani Ĺže skoraj pol milijona evrov

dobro. Potem smo seveda Ĺželeli ĹĄe veÄ? in tako smo lani organizirali prvo mednarodno konferenco Future 4.0, ki nam je odprla novo niĹĄo in s to zgodbo smo postali tudi prepoznavni.ÂŤ Kar nekaj podjetij je nastalo pod vaĹĄim okriljem, koliko od njih pa je Ĺže uspeĹĄnih na trgu? ÂťNajbolj so na trgu uspeĹĄna inovativna in proizvodna podjetja, ki so na Rudarskem domu, ki so tudi starejĹĄa od 5 let.

V Standardu pa lahko reÄ?em, da je 11 podjetij takih, ki se jim prihodki dokaj hitro poveÄ?ujejo, nekatera rastejo tudi po ĹĄtevilu zaposlenih. Amibit, Amibit +, Moderatech, Ortoscale, Autotech, Evegreen, Datagrad, ClubForce, RSLabs, 2Night, Govis.

Druga podjetja imajo stabilno rast. V inkubatorju v povpreÄ?ju nastane 12 novih podjetij, od tega samo eno do dve podjetji na leto ugasneta, kar je odliÄ?en odstotek preĹživelosti in upam, da bo tudi v prihodnje tako.ÂŤ Pripravljate v letoĹĄnjem letu ĹĄe kaj posebnega? ÂťVedno si kaj novega izmislimo. Najbolj aktualna je trenutno seveda konferenca Future 4.0, na katero povabimo industrijske korporacije in start-upe iz Slovenije in tujine. Glavni namen je zdruĹževati start-up podjetja s korporacijami na podroÄ?ju Industrije 4.0, iskati nove reĹĄitve za industrijo, sliĹĄati navdihujoÄ?e primere sodelovanja med start-upi in korporacijami ter sliĹĄati, kakĹĄno vlogo bomo imeli v prihodnjih letih ljudje in kakĹĄno roboti, kaj nam prinaĹĄa umetna inteligenca in druge nove tehnologije.

Naslednji dan organiziramo neposredne sestanke s start-upi in tam se potem Âťzgodi vsa Ä?arovnija.ÂŤ Pri izvedbi sodelujemo s podjetji, kot so Gorenje, Kolektor, BSH, Skaza, AkrapoviÄ?, Evegreen, Teces in mnogimi drugimi.ÂŤ đ&#x;”˛

ObÄ?ine ĹĄe vztrajajo Velenje – Komunalno podjetje Velenje skupaj z ustanovitelji ĹĄe ni uspelo doseÄ?i zahteve, da za proizvodnjo toplotne energije ne bi bilo treba plaÄ?evati ekoloĹĄkih kuponov. Ĺ e vedno pa so prepriÄ?ani, da so do tega upraviÄ?eni, zato bodo po besedah Bojana KontiÄ?a, velenjskega Ĺžupana in predsednika skupĹĄÄ?ine ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, pri tem vztrajali.

Ekologija vse bolj v ospredju Ekologija vsekakor postaja povsod prvorazredna tema. V petek so se po vsem svetu znova odvili mnoĹžiÄ?ni podnebni protesti. Demonstracije so med drugimi pripravili na Novi Zelandiji, v Indiji, Ĺ paniji, Italiji, na Ĺ vedskem, v NemÄ?iji, ÄŒilu, Argentini in Kanadi. Tokrat je protestniĹĄki val zajel tudi Slovenijo, kjer so shode v 13 krajih, tudi v Velenju, pripravili Mladi za podnebno praviÄ?nost. Mladi iz Slovenije so na podnebne ĹĄtrajke povabili tako svoje vrstnike kot tudi starejĹĄe.

Marca se je pod okriljem gibanja Mladi za podnebno praviÄ?nost na ulice slovenskih mest podalo veÄ? kot 12.000 ljudi.

Evropa ni v najboljĹĄi kondiciji Svetovni kazalci kaĹžejo, da Evropa ni v najboljĹĄi kondiciji. Tudi ekoloĹĄke zahteve trenutno upoÄ?asnjujejo njeno rast. Spodbudno za nas pa je, da gre vsaj trenutno Sloveniji ĹĄe kar dobro. PreseĹžek v slovenskih javnih financah je lani po najnovejĹĄih izraÄ?unih StatistiÄ?nega urada RS (Surs) za 17 milijonov evrov viĹĄji od dosedanjih ocen. Zdaj znaĹĄa 353 milijonov evrov, kar predstavlja 0,8 odstotka BDP. Dolg drĹžave je bil konec leta 2018 visok 32,22 milijarde evrov, kar je ĹĄe vedno visoko in znaĹĄa 70,4 odstotka BDP. ProblematiÄ?no pri tem je tudi, da deleĹž dolga v BDP upada le zaradi naĹĄe trenutne rasti, nominalno pa se dolg drĹžave ĹĄe naprej poveÄ?uje. V letu 2018 se je poveÄ?al za 360 milijonov evrov.

Promet bi se moÄ?no poveÄ?al Ĺ tudija okoljevarstvene mreĹže Transport & Environment opozarja, da bi pojav avtomobilov brez voznikov lahko promet v evropskih mestih poveÄ?al za 50 do 150 odstotkov. Rast ĹĄtevila takĹĄnih vozil bi poleg tega lahko do leta 2050 povzroÄ?ila 40-odstotno poveÄ?anje izpustov ogljikovega dioksida. Da bi zagotovili, da vozila brez voznikov ne bodo poveÄ?ala onesnaĹževanja, bi zato morali v mestih najprej prepovedati voĹžnjo avtomatiziranih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem.

Mercator z veÄ?jim dobiÄ?kom Skupina Mercator je v polletju ustvarila 2,36 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka, kar je 58,4 odstotka veÄ? kot v enakem odboju lani. DruĹžba Mercator je Ä?isti dobiÄ?ek poveÄ?ala za 19,5 odstotka, na 1,81 milijona evrov. Prihodki od prodaje skupine so zrasli za 0,4 odstotka – na 1,06 milijarde evrov, Mercatorja pa za 4,1 odstotka – na 598 milijonov evrov. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

3. oktobra 2019

Izzivi prihodnosti naj bodo nove priloĹžnosti Razvojna agencija Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije pripravlja obmoÄ?ni razvojni program za 2021–2027 – V Evropski platformi za premogovne regije v tranziciji sodelujeta tudi regija SaĹĄa in Zasavje Tatjana PodgorĹĄek

Razvojna agencija Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije (RA SaĹĄa) je lani pridobila projekt Vodilna destinacija Zgornje Savinjske doline. Vrednost projekta je blizu 225 tisoÄ? evrov, od tega je nepovratnega evropskega denarja dobrih 202 tisoÄ? evrov. Namen operacije je spodbujanje razvoja in krepitev promocije turistiÄ?ne ponudbe vodilne turistiÄ?ne destinacije Zgornja Savinjska dolina s poudarkom na pospeĹĄevanju digitalne promocije na tujih trgih. ÂťProjekt Vodilne destinacije zakljuÄ?ujemo 15. oktobra letos.

V okviru projekta smo izvedli oziroma izvajamo ĹĄtevilne aktivnosti. ÄŒe jih naĹĄtejem samo nekaj, naj omenim vzpostavitev spletne strani visit savinjska. com, video zgodbe za ciljne sku-

pine (gre za kratke filmÄ?ke, ki prikazujejo turistiÄ?no ponudbo Zgornje Savinjske doline), promocijske fotografije Zgornje Savinjske doline, turistiÄ?nih atrakcij in ponudnikov, interaktivna pohodniĹĄka aplikacija za pametne telefone, digitalna promocija na hrvaĹĄkem, nizozemskem in nemĹĄkem trgu. PriÄ?akujemo nov razpis, katerega aktivnosti in denar bo namenjen predvsem usposabljanju turistiÄ?nih delavcev in digitalizaciji kulturne dediĹĄÄ?ine. ÄŒaka nas dogovor z lokalnimi skupnostmi in ponudniki o tem, katere od teh bomo uvrstili na seznam za naslednji dve leti,ÂŤ je o aktualnih projektih RA SaĹĄa povedala njena direktorica mag.

Biljana Ĺ karja.

Eden od aktualnih projektov na podroÄ?ju regionalnega razvoja so aktivnosti, vezane na finanÄ?no

razvojni program za omenjeno obdobje, ki ga doslej ni bilo. ÂťOblikovali bomo obmoÄ?ni razvojni svet in pripravili predloge za odbore v skladu z usmeritvami EU: za pametno Evropo, zeleno, trajnostno, socialno Evropo in Evropo bliĹže drĹžavljanom.ÂŤ

Nov izziv – premogovne regije v tranziciji

Biljana Ĺ karja: ÂťEU se je odloÄ?ila, da bo strukturno reĹĄevala premogovne regije v tranziciji.ÂŤ (foto: av)

perspektivo 2021–2027. Ĺ˝upani obÄ?in SaĹĄa regije so se na nedavni seji sveta Ĺžupanov regije odloÄ?ili, da pripravijo svoj obmoÄ?ni

Tanja in Igor Skaza iz Plastike Skaza v InĹĄtitut Skaza Podjetje zapuĹĄÄ?ata v dobri kondiciji – V njem ostajata veÄ?inska lastnika in Ä?lana nadzornega odbora Milena KrstiÄ? - Planinc

nostne usmeritve se odraĹža na doseĹženem EBITDA, ki je viĹĄji kot lani za 16 odstotVelenje – DruĹžinsko podjetje Plastika kov in znaĹĄa 1,726 milijona evrov. RazveSkaza po odhodu Igorja in Tanje Skaza seljivo je, da so rast EBITDA dosegli predz mesta izvrĹĄnih direktorjev vodita dr. vsem zaradi rasti prodaje izdelkov lastne Robert AgniÄ? in Bart Stegeman. Igor in blagovne znamke, ki ima viĹĄjo dodano Tanja Skaza ostajata 98-odstotna lastni- vrednost. V primerjavi z enakim obdobka podjetja, v njem pa bosta opravljala jem lani so zabeleĹžili 28-odstotno prodajo nadzorniĹĄko funkcijo. Poleg njiju sta v svojih blagovnih znamk. To se odraĹža tudi nadzornem svetu ĹĄe svetovalka za finance v Ä?istem poslovnem izidu pred davki, ta in svetovalec za podroÄ?je prava. znaĹĄa nekaj manj kot milijon evrov.

Kako sta iskala, izbirala in naĹĄla nasleV tem letu so pridobili 46 novih B2C dnika? ÂťPri nas sta kupcev. Med njimi Ĺže dve leti. Najbolj je velika referenPrihodki znaĹĄajo nekaj pomembno nam je manj kot 20 milijonov evrov ca kupec globalne bilo to, kako se poprepoznavnosti Tuin so za 3 odstotke viĹĄji kot pperware, preko kaistovetita z vrednov enakem obdobju lani. tami podjetja. Pri terega krepijo prisotem sta se izkazala tnost izdelkov svoje za zaupanja vredni osebi,ÂŤ pravi Skazova. blagovne znamke na ĹĄtevilnih trgih, med Z Igorjem v InĹĄtitutu Skaza stopata na katerimi je ĹĄe posebej pomembna NemÄ?ija. novo pot. Podrobnosti bosta razrila na no- Med industrijskimi B2B kupci so pridobili vinarski konferenci 10. oktobra v Ljubljani, kanadsko Celestico, ki sodi v segment elekko bo premierno predstavljena tudi Tanjina tro industrije. Spodbudno je, da se odpirajo knjiga z naslovom Spremembe vredna. Ta priloĹžnosti za nove segmente delovanja vkljuÄ?uje tudi prenos znanj in izkuĹĄenj, (elektro medicina, farmacija) in tudi trgi. motivacijske pogovore, izobraĹževanja.

V prihodnjem letu bodo predstavili nov Podjetje zapuĹĄÄ?ata v dobri kondiciji. ÂťZ izdelek svoje blagovne znamke, ki doslemoÄ?nimi vrednotami, poslanstvom in vizi- dno sledi njihovim vrednotam trajnosti, jo.ÂŤ Prihodki znaĹĄajo nekaj manj kot 20 estetiki in funkcionalnosti. đ&#x;”˛ milijonov evrov in so za 3 odstotke viĹĄji kot v enakem obdobju lani. Strategija traj-

Po zagotovilih Biljane Ĺ karja so projekti, ki jih izvajajo ali se nanje pripravljajo, izzivi prihodnosti, ki predstavljajo nove priloĹžnosti. Ĺ e posebej to velja za projekt Premogovne regije v tranziciji. ÂťNaĹĄa agencija Ĺže veÄ? kot leto in pol zavzeto sodeluje pri evropski platformi za omenjene regije. EU se je odloÄ?ila, da bo strukturno reĹĄevala premogovne regije. Vsi podatki namreÄ? kaĹžejo, da potencialni

negativni vplivi krÄ?enja premogovniĹĄtva vplivajo na nadaljnji razvoj obmoÄ?ja vsaj 20, 30 let.

ReĹĄevanja odprtih vpraĹĄanj se je potrebno lotiti z dolgoroÄ?nim naÄ?rtovanjem, premiĹĄljenimi ter zanesljivimi podpornimi ukrepi.

Nova evropska komisarka je napovedala ustanovitev sklada za prestrukturiranje premogovnih regij. Veseli smo, da je evropska komisija med 18 pilotnimi regijami iz osmih drĹžav letos aprila identificirala tudi pilotno regijo v Sloveniji, in sicer Zasavsko in Savinjsko-ĹĄaleĹĄko, kar pomeni, da bomo iz tega sklada lahko Ä?rpali denar za nove projekte, potrebne za prestrukturiranje premogovniĹĄtva. Pilotnim premogovnim regijam v tranziciji naj bi bilo na voljo pribliĹžno 20 milijard evrov.

Pri tem bi rada poudarila, da ne gre za zapiranje premogovnika, ampak za priprave na njegovo prestrukturiranje, celovito obravnavo premogovnega obmoÄ?ja gospodarstvu, izobraĹževanju, kulturi in ĹĄe Ä?em.ÂŤ

Odgovorno za omenjene regije v tranziciji je v Sloveniji ministrstvo za infrastrukturo, ki je Ĺže ustanovilo delovno skupino, katere Ä?lani so poleg predstavnikov RA SaĹĄa tudi predstavniki TeĹĄa, Premogovnika Velenje, vseh treh obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline. ÂťJulija letos so Ĺ oĹĄtanj obiskali predstavniki Evropske komisije, ki so po predstavitvi stanja v regiji menili, da potrebuje naĹĄe obmoÄ?je celovito strategijo prestrukturiranja.

Informirali so nas o moĹžnostih pridobitve tehniÄ?ne pomoÄ?i, ki predvideva zunanjega izvajalca za pripravo omenjenega dokumenta.

Skupaj s pristojnim ministrstvom smo pripravili prijavo za tehniÄ?no pomoÄ?, do 15. oktobra naj bi jo obravnavala ĹĄe slovenska vlada.

SrÄ?no upamo, da bomo uspeĹĄni in da bo izdelana strategija dobra usmeritev za spremembe, ki bodo prinaĹĄale nove priloĹžnosti, prispevale k rasti in delovnim mestom tudi v naĹĄi premogovniĹĄki regiji,ÂŤ je ĹĄe dejala Biljana Ĺ karja. đ&#x;”˛

Obrazi posla, odrazi Ä?asa Na 6. poslovnem zajtrku NLB o aktualnih izzivih – Smiselno je vlagati v perspektivne programe s kredibilnimi kupci Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 26. septembra – NLB, delniĹĄka druĹžba, je v Restavraciji Jezero v Velenju pripravila 6. poslovni zajtrk z naslovom Obrazi posla, odrazi Ä?asa.

Na pogovoru s predstavniki lokalnega gospodarstva v regiji so pozornost namenila aktualnim izzivom.

Po mnenju BlaĹža Brodnjaka, predse-

kĹĄni negotovosti se podjetniki spraĹĄujejo, ali vlagati v nove zmogljivosti, ki so izkoriĹĄÄ?ene, ali so tveganja v tem trenutku prevelika. To negotovost Ä?utimo pri NLB z manjĹĄim povpraĹĄevanjem po posojilih, kot bi si Ĺželeli. Obseg posojil gospodarstva je bistveno niĹžji od obsega posojil prebivalstva, pa Ĺže to je med najmanj zadolĹženimi v Evropi. Gospodarstvo relativno malo vlaga, kar je za

odloÄ?anja o svoji poslovni poti. Znova bodo lahko ponudili lizing storitve tudi na obmoÄ?ju zahodnega Balkana in s tem tu ĹĄe utrdili svoj poloĹžaj. Prav tako ne gre prezreti, tako Brodnjak, da je NLB domaÄ?a banka, njen najveÄ?ji posamezni lastnik pa v tem trenutku s 25 % drĹžava. ÂťZ odliÄ?nimi rezultati in predanim delom verjamemo, da bomo znova pridobili zaupanje slovenskega

zagotavljanje konkurenÄ?ne sposobnosti v globalni konkurenci izziv. V banki mislimo, da je ĹĄe vedno smiselno investirati v perspektivne programe, v katerih se pogovarjamo s kredibilnimi kupci, s katerimi imamo izkuĹĄnje, hkrati pa pogumno razmiĹĄljati o tem, da smo lahko globalni igralci.ÂŤ Brodnjak je ĹĄe dejal, da je NLB konÄ?no na poti svobodnega

naroda. Prihajamo v vaĹĄe okolje kot vaĹĄa banka,ÂŤ je med drugim zatrdil BlaĹž Brodnjak.

Dr. Jure Stojan – partner in direktor razvoja ter raziskav na InĹĄtitutu za strateĹĄke reĹĄitve, ter dr. Aleksander Zadel – partner in direktor kadrovske agencije Competo, sta v nadaljevanju spregovorila predvsem o danaĹĄnji in jutriĹĄnji vlogi posameznika v Ä?asu digitalizacije, robotizacije, avtomatizacije in ostalih sodobnih procesov, ki zahtevajo spremembe pri poslovanju. Med drugim je Stojan dejal, da se prihodnosti ne smemo bati, izzivi, s katerimi se danes sreÄ?ujemo, pa niso tako nenavadni, kot se mnogim zdijo, in gotovo so stvari, na katere se lahko pripravimo. Po mnenju Aleksandra Zadela je prihodnost dela v rokah ljudi in ne robotov.

â?ą

Nagradili najboljĹĄe inovacije Gospodarska zbornica Slovenije je prejĹĄnjo sredo v okviru dneva inovativnosti podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih ter javnih raziskovalnih zavodih. Med 199 inovacijskimi predlogi, pod katere se je podpisalo veÄ? kot 1000 inovatorjev in inovatorskih ekip, je podelila 8 zlatih, 26 srebrnih in 4 bronasta priznanja ter osem posebnih priznanj. Med prejemnike zlatih

priznanj se tokrat ni uvrstila nobena inovacija iz SaĹĄa regije, so pa srebrna priznanje prejele tri tukajĹĄnje inovacije, in sicer RoÄ?ni meĹĄalnik z luÄ?ko – druĹžbe BSH HiĹĄni aparati Nazarje, Nova generacija pralnih in suĹĄilnih strojev WaveActive Gorenja Velenje ter ElektriÄ?ni izvenkrmilni motor za plovila podjetja PodkriĹžnik z Ljubnega.

Med dvema posebnima priznanjema za mlada podjetja je eno pripadlo podjetju Evegreen, ki je svoj zagon dobilo v SaĹĄa inkubatorju. Nagrado so prejeli za sedaj Ĺže priznani v celoti bioloĹĄko razgradljiv cvetliÄ?ni lonÄ?ek, izdelan iz odpada Ĺžitaric. †đ&#x;”˛ mz

S poslovnega zajtrka, na katerem je tekla beseda o dveh trenutno aktualnih izzivih

dnika uprave NLB, sta v tem trenutku v ospredju predvsem dva izziva: sploĹĄna negotovost kot posledica ekonomskega ohlajanja aktivnosti na trgih ter iskanje delavcev – talentov, ki bodo pripomogli k rasti podjetja, ki jo imajo ta na mizi. Âť V drĹžavi kljub pojavu krize ĹĄe vedno beleĹžimo gospodarsko rast, hkrati pada izvoz, naroÄ?ila so pod pritiskom. V ta-

Rekli so â?ą

BlaĹž Brodnjak, predsednik uprave NLB, o tem, ali so poslovni zajtrki prava oblika komuniciranja s strankami: ÂťTo bodo povedale same. Trudimo se, da se pojavimo v lokalnem okolju z aktualnimi vsebinami. Pomembno sporoÄ?ilo NLB je, da nismo salonski banÄ?niki, ampak nas iskreno zanima lokalno okolje. Ĺ˝elimo ga zaÄ?utiti bolj konkretno in se z lokalnimi gospodarstveniki pogovarjati o temah. VsakiÄ? vpraĹĄamo, ali smo aktualni, in na vsakem poslovnem zajtrku smo v povratnih informacijah sliĹĄali, da so te oblike pogovora dobrodoĹĄle. Zato jih bomo nadaljevali.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 25. septembra Premier Ĺ arec se je mudil na vrhu o trajnostnem razvoju v New Yorku.

Levica je medtem v parlamentarni postopek vloĹžila (svoj) predlog zakona, s katerim Ĺželijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. ÄŒeprav ga ĹĄe niso povsem uskladili s koalicijo, je Levica Ĺže oznanila, da z njim pogojuje svojo podporo proraÄ?unu.

Koalicijski partnerji so na usklajevanju iz interventnega zakona umaknili ukrepe, ki se nanaĹĄajo na zajemanje premoĹženja, urno postavko pri osebni asistenci in varstveni dodatek.

Okrog 30 milijonov evrov, ki bi jih pridobili z ukrepi v interventnem zakonu, bo treba najti drugod.

Britanski premier Boris Johnson je v nagovoru poslancem odloÄ?itev vrhovnega sodiĹĄÄ?a oznaÄ?il za napaÄ?no. ÂťÄŒas je, da dokonÄ?amo brexit,ÂŤ je bil odloÄ?en.

Znanstveniki so opozorili, da bi se lahko ledenik na italijanski strani 4810 metrov visokega Mont Blanca zaradi podnebnih sprememb v kratkem odlomil.

Izraelski predsednik Reuven Rivlin je mandat za sestavo vlade (Ä?eprav je na volitvah veÄ? sedeĹžev osvojil njegov nasprotnik Beni Ganc), znova podelil nekdanjemu premierju Benjaminu Netanjahuju.

ÄŒetrtek, 26. septembra Vlada je sklenila, da se bodo pokojnine decembra izredno uskladile v vrednosti 1,5 odstotka.

DrĹžavni zbor je podprl resolucijo o strategiji nacionalne varnosti, potrdil sestavo preiskovalne komisije o Kanglerju in podaljĹĄal pravico do nadomestila zaradi oviranega ribolova v Piranskem zalivu.

Premier Ĺ arec je komentiral razmiĹĄljanje o vstopu HrvaĹĄke v obmoÄ?je Schengena. ÂťÄŒe bo Evropska komisija delovala politiÄ?no in 16. oktobra HrvaĹĄki dala zeleno luÄ? za vstop v obmoÄ?je schengena, bo tudi Slovenija ravnala politiÄ?no,ÂŤ je dejal.

Italijansko ustavno sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da ni vedno kaznivo dejanje, Ä?e nekdo pomaga umreti osebi, ki moÄ?no trpi.

Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman je posredno prevzel odgovornost za smrt umorjenega novinarja DĹžamala HaĹĄokdĹžija.

Petek, 27. septembra V ĹĄtirinajstih mestih po vsej drĹžavi se je zbralo pribliĹžno 13 tisoÄ? protestnikov, ki so zahtevali ukrepe v skrbi za okolje.

kritje izgube evropskih sredstev v primeru brexita brez dogovora.

V Brnu je potekal ustanovitveni kongres nove Ä?eĹĄke stranke Trikolora, ki je veliko pozornosti pritegnila zaradi kritiÄ?ne naravnanosti proti Evropski uniji.

V eni najrevnejĹĄih ameriĹĄkih drĹžav, na Haitiju, so postajali protesti proti predsedniku Jovenelu MoĂŻseju vse nasilnejĹĄi.

Nedelja, 29. septembra Vsa Slovenija je spremljala odbojkarje na tekmi za naslov evropskega prvaka. Toda v Parizu ni bilo takĹĄne magiÄ?ne energije kot v StoĹžicah, in po zmagi s 3 : 1 so se na prestol zavihteli Srbi.

Upanje Vodstvo Adrie Airways je vloĹžilo predlog za steÄ?aj.

padkov v Vrbini pri KrĹĄkem.

Na grĹĄkem otoku Lezbos je v prebeĹžniĹĄkem centru izbruhnil poĹžar, v katerem je vsaj ena oseba izgubila Ĺživljenje.

Savdski kronski princ Mohamed bin Salman je opozoril, da bi cene nafte lahko Âťpoletele v neboÂŤ, Ä?e mednarodna skupnost ne bo ustavila Irana.

GrĹĄka vlada je sporoÄ?ila, da namerava do konca leta 2020 v TurÄ?ijo vrniti 10 tisoÄ? prebeĹžnikov.

Podnebni ĹĄtrajk je potekal tudi po slovenskih mestih.

Akcija zbiranja sredstev za zdravilo za 19-meseÄ?nega Krisa, ki se spopada z najhujĹĄo obliko spinalne miĹĄiÄ?ne atrofije, je bila na viĹĄku.

Predsednik Borut Pahor je pripravil slavnostni sprejem ob 30. obletnici sprejema 81 ustavnih dopolnil k tedanji socialistiÄ?ni ustavi, ki so prispevala tudi k poznejĹĄi osamosvojitvi Slovenije.

SDS je v parlamentarni postopek znova vloĹžila predlog novele zakona o dohodnini za zagotovitev viĹĄjih neto plaÄ?. To bi dosegli z zniĹžanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih in z viĹĄjo sploĹĄno olajĹĄavo.

Delodajalci so na seji Ekonomsko-socialnega sveta sporoÄ?ili, da ne bodo sodelovali v socialnem dialogu, saj se ne strinjajo, da se predlogi v drĹžavni zbor vlagajo mimo sveta. Predsednica ZSSS Lidija JerkiÄ? je odstopila z mesta predsednice ESS. AmeriĹĄka vlada je sporoÄ?ila, da bo skoraj prepolovila ĹĄtevilo beguncev, ki jih bodo ZDA sprejele. V naslednjih 12 mesecih bo tako v okviru begunskega programa v drĹžavo priĹĄlo 18 tisoÄ? ljudi.

Sobota, 28. septembra Predsednik republike Borut Pahor in minister za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport Jernej Pikalo sta na Brdu pri Kranju gostila sprejem za maturante, ki so na letoĹĄnji poklicni, sploĹĄni in mednarodni maturi dosegli vse moĹžne toÄ?ke.

Srebrni junaki so morali zaploskati evropskim prvakom iz Srbije.

Premier Marjan Ĺ arec se je odzval na prekinitev socialnega dialoga na Ekonomsko-socialnem svetu in poudaril, da Levica ni del vlade in da vlada ni kriva za sedanjo prekinitev dialoga.

Izvedeli smo, da se je afganistanskih predsedniĹĄkih volitev dan prej udeleĹžilo najmanj volivcev in volivk na vseh dozdajĹĄnjih volitvah v tej drĹžavi. Razlog naj bi bilo tako nasilje kot obtoĹžbe o poneverbah in nepravilnostih na volitvah.

Delni neuradni izidi volitev v Avstriji pa so razkrili, da je na parlamentarnih volitvah tam prepriÄ?ljivo slavila Ljudska stranka nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza s 37,1 odstotka glasov.

Hutijevski uporniki v Jemnu so sporoÄ?ili, da so zajeli veÄ? tisoÄ? vojakov iz enot, ki jih podpira Savdska Arabija.

AmeriĹĄki mediji so poroÄ?ali, da je Bela hiĹĄa omejila dostop do prepisov nekaterih pogovorov predsednika Donalda Trumpa s tujimi voditelji, med njimi z Vladimirjem Putinom in Mohamedom bin Salmanom.

V Moskvi se je po podatkih policije zbralo 20 tisoÄ? opozicijskih protestnikov, ki zahtevajo izpustitev politiÄ?nih zapornikov, predvsem tistih, ki so bili zaprti na prejĹĄnjih protestih opozicije.

Ponedeljek, 30. septembra Bratuťkova bi spremenila ustavo. A o tem bi se najprej posvetovala z drŞavljani – na referendumu, ki stane pribliŞno tri milijone evrov.

V SAB so zaÄ?eli zbirati podpise za posvetovalni referendum o financiranju osnovnih ĹĄol. Kot so pojasnili, Ĺželijo v ustavi jasen zapis, da je drĹžava dolĹžna financirati le javno ĹĄolstvo.

Britansko finanÄ?no ministrstvo je napovedalo, da bodo dali na voljo 16,6 milijarde funtov oziroma okoli 18 milijard evrov za

3. oktobra 2019

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Izvedeli smo, da naj bi vstopu HrvaĹĄke v obmoÄ?je schengena nasprotovalo veÄ? drĹžav.

Novo Zelandijo je pretresla smrt ĹĄtudenta, Ä?igar truplo so v njegovi ĹĄtudentski sobi naĹĄli ĹĄele skoraj dva meseca po smrti.

V javnost so priĹĄli dokumenti Bele hiĹĄe, iz katerih je razvidno, da je ĹžviĹžgaÄ? klic ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa v Ukrajino oznaÄ?il za ÂťkrĹĄitve zakona in redaÂŤ, Bela hiĹĄa pa naj bi poskusila njegov pogovor s predsednikom Ukrajine prikriti.

V 87. letu starosti je umrl nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac.

Vodstvo Adrie Airways je vloĹžilo predlog za steÄ?aj letalskega prevoznika, ki se je Ĺže nekaj Ä?asa pred tem spopadal s hudimi finanÄ?nimi in operativnimi teĹžavami.

Vlada je potrdila predlog zakona, s katerim omejujejo nekatere izdatke pri plaÄ?ah javnih usluĹžbencev in urejajo izredno uskladitev pokojnin v letu 2020.

Na zasedanju meddrĹžavne komisije za NEK na Bledu Slovenija in HrvaĹĄka nista dosegli dogovora o skupnem odlagaliĹĄÄ?u nizko- in srednjeradioaktivnih jedrskih od-

V Evropskem parlamentu je Slovak MaroĹĄ Ĺ efÄ?oviÄ? odprl zasliĹĄanja komisarskih kandidatov ekipe Ursule von der Leyen, odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve pa je medtem priĹžgal rdeÄ?o luÄ? za kandidata Romunije Rovano Plumb in MadĹžarske Laszla Trocsanyija.

Torek, 1. oktobra Po napovedanem steÄ?aju Adrie je premier Marjan Ĺ arec sklical sestanek koalicije, na katerem naj bi pretehtali vse moĹžnosti ukrepanja. Ĺ arec je poudaril ĹĄe, da je insolvenÄ?na zakonodaja, ki omogoÄ?a odpis dolgov, pomanjkljiva, zato je Ĺže naroÄ?il ministrstvu za pravosodje, da zadevo prouÄ?i in pripravi predloge za spremembo.

Kot smo izvedeli, so se na steÄ?aj pripravljali tudi v PoĹĄti Slovenije.

Vodstvo Leka je sporoÄ?ilo, da bodo na Prevaljah kljub novozgrajeni hali postopno ukinili proizvodnjo antibiotikov. Zaposleni in agencijski delavci naj bi dobili moĹžnost prekvalifikacije, lokacija pa bo dobila novo vlogo.

Na Finskem je priĹĄlo do strelskega napada, v katerem je bilo ranjenih osem ljudi, ena oseba pa je umrla.

Na severu Indije je zaradi monsunskega deĹževja umrlo vsaj 113 ljudi.

Od Antarktike se je odlomila ogromna ledena gora v dimenzijah 50 x 30 kilometrov.

V Pekingu so se z veliko, skoraj triurno parado, na kateri je sodelovalo veÄ? sto tisoÄ? ljudi, spomnili 70. obletnice razglasitve komunistiÄ?ne Ljudske republike Kitajske.

Od Antarktike se je odlomila ogromna ledena gora.

Pet pred dvanajsto sva bila v petek na Trgu republike v Ljubljani.

Jaz, iz generacije, ki jo je zaznamoval prehod iz analognega v digitalni svet. On, ki ga prvi rojstni dan Ä?aka ĹĄele naslednje leto.

On, iz generacije, katere usoda ĹĄe nikoli tako kot tokrat ni bila tako zelo odvisna od prednikov. VzduĹĄje na shodu za podnebje je bilo pozitivno-jezno-grenko/Ĺžalostno.

Pozitivno, kot so pozitivni vsi protesti z mnoĹžiÄ?nimi udeleĹžbami, na katerih kolektivno strinjanje mnoĹžice vliva optimizem, da so spremembe na bolje moĹžne in da jih bo sproĹžil ustrezen boj.

Jezno, ko so novinarji mlade spraĹĄevali, Ä?esa si Ĺželijo in za kaj se borijo, in ko so ti ogorÄ?eno naĹĄtevali leta znana dejstva in ĹĄtevilke TjaĹĄa Zajc o posledicah neukrepanja proti segrevanju ozraÄ?ja.

Grenko, po pogovorih s starejĹĄimi udeleĹženci protesta, ki zaradi preteklih izkuĹĄenj dvomijo v politiÄ?ne spremembe, ko te zahtevajo boj proti kapitalu.

Pretresljivo Ĺžalostno, ob pogledu na mlade, ob katerih (in spremljajoÄ?i glasbi ter transparentih) si iskreno zaÄ?util, na kako neposreden naÄ?in se segrevanje ozraÄ?ja dotika njih. Zakaj do podnebne krize ne morejo biti ignorantski kot starejĹĄe generacije.

Kako danaĹĄnjim otrokom in najstnikom odkrito grozi slaba prihodnost, je obraz boja za podnebje Greta Thunberg med drugim ilustrirala Ĺže lani v svojem TED govoru: ÂťÄŒe doĹživim starost sto let, bom Ĺživa leta 2103. Ko danes razmiĹĄljamo o prihodnosti, ne razmiĹĄljamo dlje od leta 2050. Leta 2078 bom praznovala svoj 75. rojstni dan. Morda bom imela vnuke in pravnuke in bodo ta dan preĹživeli z mano. Morda bodo vpraĹĄali, kje smo bili leta 2018, zakaj nismo niÄ?esar storili, ko je ĹĄe bil Ä?as ukrepati. Kar naredimo ali ne naredimo danes, bo vplivalo name in moje zanamce. Kar storimo ali Ä?esar ne naredimo danes, bodoÄ?e generacije ne bodo mogle obrniti v prihodnosti.ÂŤ VeÄ? kot sedem milijonov ljudi se je prejĹĄnji teden udeleĹžilo protestov za podnebje. PribliĹžno 8.000 samo v Ljubljani. ÄŒeprav sem bila tam kratek Ä?as, me je v oÄ?i zbodla relativno nizka udeleĹžba odraslih. Ĺ˝e res, da zaposleni sredi delovnika ne gredo ravno na proteste, Ä?e zraven niso sindikati, kar omogoÄ?a odhod iz sluĹžbe.

A kakĹĄen je lahko vpliv protesta, Ä?e do medgeneracijskega dialoga, ki je nujen v zgodbi ozaveĹĄÄ?enih mladih in bolj ali manj brezbriĹžnih starejĹĄih, sploh ne pride?

Velenje letos praznuje 60 let. V Ä?asu mojega otroĹĄtva je bilo mesto biser Slovenije v gospodarskem razcvetu – zaznamovali in oblikovali so ga Gorenje, Vegrad, Premogovnik Velenje in TEĹ .

Gorenje je danes v rokah kitajskih lastnikov, Vegrad je neslavno propadel, ura tiktaka TEĹ -u in Premogovniku Velenje. Identiteta naslednjih ĹĄestdesetih let bo morala biti zgrajena na novo.

Z vidika prebivalca Ĺ aleĹĄke doline imajo razprave o podnebju neopisljiv pridih. Fosilna goriva se nas dotikajo osebno. TEĹ in Premogovnik Velenje sta naĹĄa pomembna delodajalca in ponos Ĺ aleĹĄke doline. In hkrati sta to enoti, katerih zaprtje nestrpno priÄ?akuje velik del politike in ostalih prebivalcev Slovenije.

V Ä?asu proslave ob ĹĄestdesetletnici Velenja sem bila po nakljuÄ?ju v mestu. ÄŒe za hip odmisliĹĄ gospodarsko situacijo, je Velenje obÄ?udovanja vredno mesto z res premiĹĄljeno urbanistiÄ?no zasnovo in skrbjo za okolico. Kot zunanji obiskovalec, kar danes sem, dobiĹĄ vtis, da v mestu vlada optimizem in dobra volja. Bo tako tudi v prihodnje?

Greta pravi, da je najmanj, kar lahko posameznik stori za okolje, to, da se zaÄ?ne informirati. In da zaÄ?ne informirati ljudi okoli sebe. Potem majhni koraki, ki jih lahko stori posameznik, ne bodo zgolj pljunek v morje s pridihom boja proti mlinom na veter, temveÄ? pomemben gradnik kolektivnega delovanja za ohranjanje lepe prihodnosti naĹĄih zanamcev.

Naj gre za ljubezen, bolezen, projekte ali druge izzive: vse je mogoÄ?e, dokler imaĹĄ upanje. Ko tega ni veÄ?, se nimaĹĄ na kaj opreti. ÄŒe Ĺželimo, da imajo mladi upanje tudi v prihodnosti, jim ga moramo zaÄ?eti zagotavljati. Z majhnimi individualnimi odloÄ?itvami o stilu Ĺživljenja do premiĹĄljenih odloÄ?itev na politiÄ?ni ravni.

Kot pravi Greta: “Kar naredimo ali ne naredimo danes, bo vplivalo name in moje zanamce. Kar storimo ali Ä?esar ne naredimo danes, bodoÄ?e generacije ne bodo mogle obrniti v prihodnosti.â€? đ&#x;”˛

Aktiven dan v Zimzelenu TopolĹĄica – V DEOS-ovem Centru starejĹĄih Zimzelen v TopolĹĄici bodo v ponedeljek, 7. oktobra, pripravili dan odprtih vrat in predstavili program Aktiven dan. To je socialnovarstveni program, ki od leta 2016 poteka v DEOS-ovih domovih. Namenjen je starejĹĄim od 80 let, ki bivajo v domaÄ?em okolju in se zaradi razliÄ?nih ovir ne morejo v zadostni meri zunaj doma udeleĹževati aktivnosti, potrebnih za vzdrĹževanje ustrezne kakovosti Ĺživljenja. Program v Zimzelenu poteka dvakrat tedensko (v ponedeljek in Ä?etrtek) med 9.30 in 13.30. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

UspeĹĄno veÄ?ajo prepoznavnost Velenja

gim, ki se bodo v Velenju z njim ukvarjali,ÂŤ je med drugim povedal gostitelj veÄ?era in dodal, da turistiÄ?ni delavci imajo tradicijo, so zelo motivirani in dobro delajo ter s tem veÄ?ajo prepoznavnost Velenja.

Ĺ˝upan je na sprejem povabil tudi VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ane, ki aktivno delujejo v turizmu, s tem pa pomembno vplivajo na prepoznavnost mesta

â?ą

Tina Felicijan

ÂťVi ste generator turizma,ÂŤ je zbrane ponudnike storitev, oblikovalce turistiÄ?nih produktov, lokalne vodnike, predstavnike zavodov, druĹĄtev in druge aktivne v turizmu nagovoril gostitelj sreÄ?anja Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

tisoÄ?. Ti lanskoletni podatki nas navdihujejo z upanjem, da je na tem podroÄ?ju moĹžno postoriti ĹĄe veÄ?. Muzeji, prireditve in druga ponudba vabijo ljudi, mi moramo to nadgrajevati. Idej je veliko.

Civilna iniciativa je proti pozidavi zelenice ob Kersnikovi Od 2. septembra do 5. oktobra v Velenju poteka zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum o sploĹĄnem aktu Mestne obÄ?ine Velenje

Tudi zasebniki ponujajo reĹĄitve.

MoĹžnosti, da jih udejanjimo, je veliko. Prireditveni prostor na jezeru bo tudi velika spodbuda. Ni razloga, da ne bi z optimizmom zrli v prihodnost. Turizem je panoga, ki bo dajala kruh mno-

Letos mineva 20 let od ustanovitve Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije. Gre za eno najbolj obiskanih lokalnih turistiÄ?nih znamenitosti nacionalnega pomena. Je edinstven v tem delu Evrope, je dejal direktor Stojan Ĺ pegel. ÂťZato se mi zdi ĹĄe toliko bolj pomembno, da nudimo produkte, zanimive za obiskovalce, ki sicer morda ne bi priĹĄli na naĹĄo destinacijo. Ustvariti je treba nekaj edinstvenega, utemeljenega na lokalni tradiciji, ampak podprtega z najsodobnejĹĄimi tehnologijami,ÂŤ je povedal, v Ä?em vidi priloĹžnosti v prihodnosti.

Lokalni turistiÄ?ni vodniki so povedali, da je veÄ?ina obiskovalcev zelo pozitivno preseneÄ?ena nad Velenjem. Opazijo, da je mesto urejeno, sodobno, navduĹĄi jih zgodba o izgradnji Velenja s prostovoljnim delom, zgodba o rudarskem tovariĹĄtvu, ki je postalo naÄ?in Ĺživljenja prebivalcev, Ä?udijo se projektom, ki dvigajo Ĺživljenjski standard, prijetne vtise jim pusti obisk Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije, Velenjska plaĹža pa je za mnoge pravo odkritje, ki jih privabi, da dse vraÄ?ajo. đ&#x;”˛

JE

PO D

kt ob

Pr e

ds

ta vi te

v

smo Ĺže imeli tukaj. Mestna obÄ?ina poudarja, kako mlade druĹžine potrebujejo stanovanja. Ljudje, ki to sliĹĄijo, pa mislijo, da bodo s tem, ko bodo prispevali svoj podpis, zavirali razvoj mesta oziroma reĹĄevanje stanovanjske problematike,ÂŤ pravi Vrbec, ki pa vseeno upa, da bodo do roka 5. oktobra zbrali dovolj podpisov volivcev in bo Mestna obÄ?ina Velenje referendum morala razđ&#x;”˛ pisati. â€

5. o

vedal, da so do tega dne zbrali dobrih 700 podpisov. ÂťTak rezultat je gotovo posledica tega, da je bila narejena dobra propaganda proti naĹĄi pobudi, nekateri so tudi malo prestraĹĄeni. Ljudje se pri stojnici ĹĄe ustavijo, potem pa, ko jim poveĹĄ, da bodo morali svoj podpis overiti na upravni enoti, imajo naenkrat vrsto izgovorov, zakaj pa tega ne bi. ReÄ?ejo, da nimajo Ä?asa, da se jim mudi ‌ Tudi provokatorje

Pozdrav Ĺžupana

Razglasitev zmagovalcev nateÄ?aja

ta ,

Modna revija

Prijazno vabljeni!

VELENJE

let Gradnjo dveh stolpiÄ?ev na zelenici ob Kersnikovi je predvidel ureditveni naÄ?rt iz leta 1993.

Ob 10. uri

Naj prodajni prostor v mestnem srediĹĄÄ?u 2019

bo

ObÄ?inski svet bo moral razpisati referendum, Ä?e ga bo s podpisi zahtevalo 1.355 (5 odstotkov) volivk in volivcev. Zbiranje podpisov se je zaÄ?elo 2. septembra.

Z referendumom Ĺželi civilna iniciativa prepreÄ?iti pozidavo zelenice ob Kersnikovi ulici. Mestna obÄ?ina Velenje je s sklepom zamenjala zemljiĹĄÄ?e z zasebnim investitorjem, da bi na tej zelenici omogoÄ?ila gradnjo dveh stanovanjskih stolpiÄ?ev, ki jih tam predvideva Ĺže sprejet ureditveni naÄ?rt iz leta 1993.

Andrej Vrbec, predstavnik pobudnikov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, nam je v ponedeljek ob stojnici pri upravni enoti, kjer obÄ?anke in obÄ?ane informirajo o pobudi in kjer lahko izpolnijo obrazec, podpis za razpis referenduma pa overijo na upravni enoti, po-

Pobudniki imajo pred upravno enoto stojnico, na kateri informirajo obÄ?ane o tem, zakaj so proti gradnji.

So

â?ą

ObÄ?inski svet mora razpisati referendum, Ä?e ga zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev.

KakĹĄne vtise imajo obiskovalci?

ET VE LE NO N

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 30. septembra – Samo ĹĄe jutri, v petek, 4. oktobra, je moĹžno dati svoj podpis za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o sploĹĄnem aktu Mestne obÄ?ine Velenje (dela Sklepa o naÄ?rtu ravnanja z nepremiÄ?nim premoĹženjem Mestne obÄ?ine Velenje), katerega pobudnik je civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto.

â?ą

je povedal. Je ponudbe dovolj? ÂťS turistiÄ?nega zornega kota je ponudbe vedno premalo. Vedno si Ĺželimo veÄ?. Mi pa smo tisti, ki moramo te produkte ustvarjati, da smo zanimivi in znamo animirati domaÄ?e in tuje obiskovalce.

Trudimo se in mislim, da bomo v bodoÄ?e vedno bolj prepoznavna destinacija.

ev .d in o1 po 2. nu ur db en e lo aT ka ito ln ih ve po m dj trg et u ij

se ĹĄtevilo obiskovalcev poveÄ?uje.

Prihajajo predvsem tujci in tudi prenoÄ?ujejo. ÄŒe so vÄ?asih prihajali predvsem enodnevni gostje, danes v povpreÄ?ju ostajajo tri dni. PrenoÄ?itev je veÄ? kot 30

Velenje je po izboru nateÄ?aja TuristiÄ?ne zveze Slovenije znova med prvimi tremi najlepĹĄe urejenimi mesti v drĹžavi.

d9

Kaj v turizmu v zadnjem obdobju izstopa? ÂťPomembno je, da

Da Ĺ aleĹĄka dolina postaja vse bolj prepoznavna destinacija, je dejal tudi direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Franci Lenart. ÂťTrudimo se in v zadnjih letih smo res naredili veliko za promocijo produktov, kar se pozna na obisku in ĹĄtevilu noÄ?itev.

V poletnem Ä?asu je ĹĄe vedno v

st o r it

VeÄ? noÄ?itev, daljĹĄe bivanje

ospredju Velenjska plaĹža, ki vsako leto postavi rekord. Ĺ˝elimo si, da bi tam v prihodnje znali poiskati ĹĄe veÄ? vsebin. Trudimo pa se oblikovati tudi vedno veÄ? produktov, ki bi zadrĹžali obiskovalce in turiste v drugih letnih Ä?asih,ÂŤ

ÂťZdaj mora v panogo vstopiti zasebni kapital.

ObÄ?ina ne bo veÄ? mogla podpreti vsega razvoja v turizmu,ÂŤ je Ĺžupan Bojan KontiÄ? nakazal, da je Ä?as za nov korak v lokalnem gospodarstvu.

er ,o

Velenje, 26. september – ÄŒe si ĹĄe pred nekaj desetletji v Ĺ aleĹĄki dolini nihÄ?e ni mogel zamisliti, da bi tu lahko cvetel turizem, je to danes ĹĄe kako mogoÄ?e. EkoloĹĄka obnova je oÄ?istila okolje.

Velenje postaja vse bolj prepoznavno in se otresa negativnega predznaka industrijskega mesta.

Iz leta v leto je veÄ? turistiÄ?nih produktov in ponudniki so vse bolj angaĹžirani. Ker so turizem ljudje, kar nenehno poudarjajo vsi udeleĹženci v panogi, ki v svetovnem merilu obeta veliko rast, je Ĺžupan Bojan KontiÄ? vse, ki aktivno delujejo v turizmu, povabil na sprejem v Galerijo Velenje, kjer so se lahko sprostili ob nastopu stand up komikov Perice JerkoviÄ?a in AleĹĄa Novaka.

7

MED VAMI

3. oktobra 2019

V primeru deĹžja prireditev odpade!

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

3. oktobra 2019

Sledijo Ĺželjam, potrebam in interesom uporabnikov V dejavnost Regijskega Varstveno-delovnega centra SaĹĄa vkljuÄ?enih trenutno 96 odraslih oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju – V prihodnje prizadevanja za sodoben center po meri uporabnikov Tatjana PodgorĹĄek

V kontekst tako imenovane socialne republike, kot oznaÄ?ujejo nekateri mestno obÄ?ino Velenje, sodi tudi skrb za odrasle osebe z motnjami v duĹĄevnem razvoju.

Pred 28 leti je tukajĹĄnja druĹžba zaznala potrebo po njihovem organiziranem dnevnem varstvu in ustanovila Varstveno-delovni center (VDC) JeĹžek, pred 16 leti pa je v prvem tednu oktobra odprl vrata v Velenju ĹĄe regijski javni socialno-varstveni zavod VDC SaĹĄa, ki danes zdruĹžuje uporabnike s posebnimi potrebami treh upravnih enot: Velenje, Mozirje in Ĺ˝alec. 96 uporabnikov je v tem trenutku vkljuÄ?enih v dejavnost, od tega 48 v enoti JeĹžek Velenje, 30 v enoti Maksi Ĺ˝alec, 18 pa v enoti Vrba Nazarje. 16-letnico delovanja zaznamujejo med drugim z dnevi odprtih vrat, na kateri ĹĄirĹĄi javnosti predstavljajo dejavnost, delavnice in izdelke.

NajnujnejĹĄe stvari malo izpopolnili

Na vpraĹĄanje, v kolikĹĄni meri regijski VDC oziroma njegove enote uresniÄ?ujejo svoje poslanstvo, je v. d. direktorice regijskega zavoda Darja FiĹĄer odgovorila: ÂťNjegovo

ku ljudje ob pogledu na te osebe obraÄ?ali, ogovarjali, jim namenjali tudi grde besede, je danes bistveno drugaÄ?e. Sprejemajo jih in tudi vkljuÄ?ujejo tam, kjer je to mogoÄ?e.

VDC jutri

Za zdaj imajo v dnevnem varstvu v vseh treh enotah ĹĄe prosta mesta, zavraÄ?ajo pa vloge, ki prihajajo iz razliÄ?nih delov Slovenije, saj v njih poĹĄiljatelji izkazujejo predvsem Ĺželjo po vkljuÄ?itvi odraslih oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju v institucionalno varstvo.

Verjamejo, da se bodo izgradnje prizidka za bivalno enoto k VDC JeĹžku v Velenju lotili ĹĄe letos. FinanÄ?no konstrukcijo za naloĹžbo

Na dnevu odprtih vrat VDC JeĹžek Velenje v zaÄ?etku tega tedna so uporabniki obiskovalcem predstavili, kaj poÄ?nejo v dnevnem varstvu.

delovanje, upraviÄ?ence in podobno doloÄ?a pravilnik o standardih ter normativih in te zadeve se od ustanovitve do danes niso spremenile. Smo pa v 16 letih poskrbeli za najnujnejĹĄe stvari in jih malo tudi izpoplnili. V tem trenutku se pripravljamo na izvajanje nove storitve – na institucionalno varstvo, ki ga bomo dodali k storitvam vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji.ÂŤ FiĹĄerjeva je povedala, da dejavnost v vseh treh enotah VDC-ja delijo na varstveno delavnico, v

kateri so uporabniki deleĹžni predvsem osnovnih Ĺživljenjskih potreb (nega, varovanje, skrb za gibanje), v varstveno-zaposlitvenih krepijo uporabniki roÄ?ne spretnosti, v zaposlitvenih delavnicah pa izvajajo razliÄ?ne programe. NajmoÄ?nejĹĄi so program gline, lesa, program voĹĄÄ?ilnic teÄ?e vrsto let, dodajajo pa program sveÄ? in povsem na novo filcanje in ĹĄivanje izdelkov iz tega materiala. ÂťIzdelki naĹĄih uporabnikov so unikatni in dokazujejo, Ä?esa so ti sposobni. V programih sledimo njihovim potrebam,

Ĺželjam, interesom. VkljuÄ?ujemo jih povsod tam, kjer sami Ĺželijo in dodajamo vsebine, ki posameznika motivirajo, ga ÂťdelajoÂŤ bolj samozavestnega. Pri oblikovanju programov v veliki meri sodelujejo tudi starĹĄi uporabnikov, saj vsi ne zmorejo sami povedati potreb in Ĺželja. Sodelovanje s starĹĄi je zato nujno in mi z njimi tesno sodelujemo.ÂŤ Kot ĹĄe dodaja FiĹĄerjeva, je ob tem nemogoÄ?e prezreti vse bolj ustrezen odnos druĹžbe do oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju. ÄŒe so se na samem zaÄ?et-

Teden odprtih vrat VDC Velenje – Od 30. septembra pa do jutri, 4. oktobra, je javni socialno-varstveni zavod Varstveno-delovni center (VDC) Saťa s sedeŞem v Velenju ob praznovanju 16-letnice delovanja pripravil Teden odprtih vrat VDC Saťa.

V okviru zavoda delujejo tri enote, in sicer JeŞek Velenje, Maksi Žalec in Vrba Nazarje, in vse tri so pripravile dan odprtih vrat, na katerem ťirťi javnosti predstavljajo svojo dejavnost, delavnice in novosti. V ponedeljek, 30. septembra, je to storila velenjska enota, v sredo, 2. oktobra, Şalska in v petek, 4. oktobra, bo ťe nazarska enota.

Poleg omenjenega so v torek, 1. oktobra, ob 9.30 odprli razstavo To smo mi (ob sonÄ?ni steni KnjiĹžnice Velenje), danes, v Ä?etrtek, 3. oktobra, pa v vili Bianca v Velenju poteka 1. hekaton v VDC z naslovom Prihodnost VDC-ja SaĹĄa v Velenju. Svojo prisotnost na dogodku je potrdil tudi varuh Ä?lovekovih pravic RS Peter Svetina. đ&#x;”˛

Zanimanje za energetiko sorazmerno dobro Na Fakulteti za energetiko Univerze Maribor priÄ?akujejo v novem ĹĄtudijskem letu blizu 180 ĹĄtudentov – VeÄ? vpisnih mest za tuje ĹĄtudente Tatjana PodgorĹĄek

Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru s sedeĹžem v KrĹĄkem ter dislocirano enoto v Velenju so za ĹĄtudijsko leto 209/2020 razpisali 127 prostih mest za redni in 45 za izredni ĹĄtudij za visokoĹĄolski strokovni, univerzitetni, magistrski ter doktorski ĹĄtudijski program oziroma v vseh treh bolonjskih stopnjah.

Zaradi veÄ?jega zanimanja ĹĄtu-

dentov iz drĹžav neÄ?lanic EU so v primerjavi z razpisom za lansko ĹĄtudijsko leto tokrat razpisali veÄ? prostih mest za tuje ĹĄtudente.

Redni profesor dr. Jurij Avsec, prodekan za izobraĹževalno dejavnost na fakulteti, je pojasnil, da je zanimanje tujih ĹĄtudentov, na katere prav tako stavijo, relativno dober. V lanskem ĹĄtudijskem letu se je v programih fakultete izobraĹževalo 30 ĹĄtudentov iz Srbije, Makedonije, ÄŒrne gore in

Doslej je na Fakulteti za energetiko uspeĹĄno konÄ?alo izobraĹževanje 374 ĹĄtudentov in ĹĄtudentk, od tega 161 na visokoĹĄolskem strokovnem, 95 na univerzitetnem, 117 na magistrskem in 1 na doktorskem ĹĄtudijskem programu Energetika.

Rusije. Podobno zanimanje tujih ĹĄtudentov beleĹžijo tudi v letoĹĄnjem prijavnem obdobju. ÂťNa fakulteti namreÄ? izobraĹžujemo za deficitarne poklice, kar ni zanemarljivo.ÂŤ Ker je vpisni postopek potekal do konca septembra, za zdaj nimajo konÄ?nih podatkov o ĹĄtevilu vpisanih za novo ĹĄtudijsko leto. V minulem je bilo vpisanih pribliĹžno 180 ĹĄtudentov, v novem jih priÄ?akujejo nekoliko veÄ?.

Ideja o ustanovitvi fakultete dobra

Ali fakulteta, ki je vstopila v dvanajsto ĹĄtudijsko leto, upraviÄ?uje svoj obstoj? ÂťMenimo, da je bila ideja o njeni ustanovitvi dobra. Je edina na obmoÄ?ju

V vili Bianci sprejeli velenjske zlate maturante Velenje, 24. september – PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je v vili Bianci sprejel velenjske zlate maturante in jim Ä?estital ob izjemnem uspehu.

Naziv zlati maturant si je z odliÄ?no opravljeno maturo v ĹĄolskem letu 2018/2019 prisluĹžilo 7 dijakov Ĺ olskega centra Velenje.

Na sliki (z leve zlati maturanti in ravnatelji ĹĄol): Tadej GlinĹĄek, Kamil Kosi, ravnatelj ĹĄole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje Peter Rozman, Miha Unterlehner, ravnatelj elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Simon KoneÄ?nik, Tim Dolenc, JaĹĄa Vid Meh Peer, Rok Rednjak, David Kuhar, ravnateljica Ĺ ole za storitvene dejavnosti Mateja KlemenÄ?iÄ?, podĹžupan Peter Dermol đ&#x;”˛ in ravnatelj Ĺ olskega centra Velenje Janko PogorelÄ?nik. â€

Jurij Avsec: Âť Fakulteta deluje na dveh lokacijah, ki sta energetsko pomembni za drĹžavo in v tamkajĹĄnjih podjetjih lahko naĹĄi ĹĄtudentje dobijo zaposlitev.ÂŤ

500 kilometrov, ki izobraĹžuje energetiko z vseh vidikov. Gre za interdisciplinarni ĹĄtudij med

imajo zaprto, gradbeno dovoljenje pridobljeno. Bo to vplivalo morebiti na programske novosti? ÂťZagotovo, saj bomo poleg dnevnega varstva storitvam dodali ĹĄe domsko oskrbo oseb z motnjami v duĹĄevnem razvoju, Ä?esar si tudi starĹĄi naĹĄih uporabnikov Ĺželijo Ĺže veÄ? let. LaĹžje bomo sledili trendom, ki jih v nekaterih VDC-jih po Sloveniji Ĺže izvajajo. Kaj veÄ? pa o tem ĹĄe teĹžko reÄ?em. Nove reĹĄitve bomo iskali na danaĹĄnjem (v Ä?etrtek) prvem hekatonu, na katerem se bomo seznanili s primeri dobrih praks in na tej osnovi pripravili strategijo VDC-ja SaĹĄa kot sodobnega centra po meri uporabnikov,ÂŤ je sklenila Darja đ&#x;”˛ FiĹĄer.â€

elektro, strojno, gradbeno energetiko, pravom, ekonomijo in ĹĄe kakĹĄnim podroÄ?jem. Hkrati deluje na dveh lokacijah, ki sta energetsko pomembni za drĹžavo. V velenjskem bazenu so to podjetja TeĹĄ, Gorenje, Esotech, Premogovnik Velenje, v KrĹĄkem pa nuklearka, Gen, Savske elektrarne in v teh sistemih lahko naĹĄi ĹĄtudentje dobijo zaposlitev.

Zaposljivost naĹĄih diplomantov je nadpovpreÄ?na.ÂŤ NajveÄ?ja novost v novem ĹĄtudijskem letu je – po mnenju sogovornika – prenova ĹĄtudijskih programov po vertikali tako za prvo stopnjo (univerzitetni in visoko strokovni program) kot za drugostopenjski (magistrski) ter tretjestopenjski (doktorski) program. ÂťVsako ĹĄtudijsko leto izvajamo tudi vrsto evropskih projektov, v katere se vkljuÄ?ujejo ĹĄtudentje z delom v posameznih laboratorijih,ÂŤ je ĹĄe dejal Jurij Avsec.†đ&#x;”˛

tp

Nagradili bodo izjemne doseĹžke ĹĄtudentov Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za dodelitev nagrad za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov v izobraĹževanju, umetnosti, ĹĄportu ali na drugih strokovnih podroÄ?jih. Podelili bodo najveÄ? ĹĄest nagrad.

Ta za ĹĄtudente 1. letnika znaĹĄa 100 odstotkov minimalne plaÄ?e, za ĹĄtudente viĹĄjih letnikov pa 110 odstotkov minimalne plaÄ?e v Republiki Sloveniji. Neto nagrado bodo izplaÄ?ali v enkratnem znesku. Rok za oddajo prijav je 30. oktober. đ&#x;”˛

mkp

Literarni nateÄ?aj za uÄ?ence Kajuhove ĹĄole Ĺ oĹĄtanj – Mestna knjiĹžnica in Vila Mayer sta objavili literarni nateÄ?aj za osnovnoĹĄolce OĹ Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj z naslovom Mladost v mojem kraju ‌ pred davnimi Ä?asi. Z nateÄ?ajem jih vabijo, da s proznim besedilom predstavijo izsek iz mladosti danes odraslih v kraju, kjer Ĺživijo.

Komisija bo izbrala po eno najboljĹĄe delo v vsaki triadi ter ga nagradila s knjiĹžno nagrado, najizvirnejĹĄi prispevek pa z e-bralnikom. Rok za oddajo prispevkov je 25. november, zakljuÄ?ni dogodek pa bodo pripravili 10. decembra. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

IZOBRAŽEVANJE

3. oktobra 2019

Ideje mladih zaĹživele v lesu

Tri enakovredne nagrade

Na 46. Mali Napotnikovi kiparski koloniji je v SonÄ?nem parku v slabih dveh dneh nastalo 13 kiparskih del in instalacij Velenje, 28. septembra – Vse od junija 1974 v spomin na velikega rojaka, kiparja Ivana Napotnika, v Ĺ aleĹĄki dolini potekajo Male Napotnikove kiparske kolonije. Ĺ˝elja je bila, da mladi kiparijo v lesu in tako ohranjajo kiparjevo tradicijo. Ohranjajo jo vse do danes, brez prekinitve, lokacija pa se je v zadnjih letih iz razliÄ?nih razlogov kar nekajkrat menjala.

Letos Ĺže 46. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo so organizatorji – MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje – posvetili 60-letnici mesta Velenje. Zato so jo pripravili zadnji konec tedna v septembru, mesecu, ko je obÄ?ina praznovala. Tokrat so mladi kiparji, njihovi mentorji in gostje v krasnem jesenskem vremenu ustvarjali v okoli vile RoĹžle, kjer je sedeĹž MZPM Velenje. ÂťSodelovanje na naĹĄih kiparskih kolonijah, ki jih podpirajo vse tri obÄ?ine iz Ĺ aleĹĄke doline, je doslej pustilo ĹĄtevilne lepe spomine generacijam osnovnoĹĄolcev in njihovih mentorjev. NajboljĹĄa dela so na ogled v vili RoĹžle, kjer je edina otroĹĄka kiparska kolonija v Sloveniji. Kolonija ĹĄe vedno velja za edinstveno v svetu in doma, mladi umetniki pa nas vsako leto znova presenetijo z idejami in izvedbo. Obdelava lesa ni enostavna, a vseeno v enem dnevu in pol nastanejo prave umetnine v lesu, zato nikoli ni lahko izbrati tistih najboljĹĄih, ki postanejo tudi del stalne zbirke,ÂŤ je po koncu kolonije povedala sekretarka MZPM Velenje Bojana Ĺ pegel.

Navdih tudi v ekologiji

Na 46. Mali Napotnikovi kiparski koloniji je v slabih dveh dneh nastalo 13 kiparskih del

in instalacij v lesu. V slednje je zdruĹženih tudi veÄ? skulptur. Na letoĹĄnji koloniji je sodelovalo 8 osnovnih ĹĄol iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki. Njihovo delo so usmerjali pedagogi iz posameznih ĹĄol ter mentor kolonije, akademski kipar Silvo KretiÄ?.

Drugo leto zapored so se kolonije udeleĹžili tudi dijaki in dijakinje velenjske umetniĹĄke gimnazije, kar 8 jih je bilo, tokrat pod vod-

â?ą

Stvaritve mladih kiparjev iz 46.

Male Napotnikove kiparske kolonije so na ogled v ĹĄoĹĄtanjski knjiĹžnici.

Ekipe, ki so sodelovale na kiparski koloniji, so se dela lotile vsaka na svoj naÄ?in. V parku je bilo precej glasno, pele so motorne Ĺžage, odzvanjali udarci kladiv – ne le po dletih, tudi po Ĺžebljih in ĹĄe Ä?em, lesene umetnine so v soboto dobivale tudi barve ...

Strokovna komisija je imela tudi letos teĹžko delo. Na koncu je izbrala tri dela, ki bodo del stal-

9 nja Ĺ martno ob Paki za delo Prekleta kaÄ?a – mentorica je bila Marija Vodovnik. Slednje je bilo izbrano tudi zato, ker se je najbolj pribliĹžalo liku in delu kiparja Ivana Napotnika, saj so ga mladi oblikovali iz kosa lipovega lesa s pomoÄ?jo dlet in lesenih kladiv.

ZakljuÄ?ek kolonije je bil zanimiv. Vsako delo so namreÄ? avtorji ĹĄtevilnim starĹĄem in prijateljem predstavili sami. Izzivu, da k sodelovanju povabijo ĹĄe kakĹĄnega

Eni so lepili, drugi sestavljali, tretji kiparili ‌ Na koncu je nastalo 13 novih, zelo izvirnih skulptur in instalacij, ki so navduĹĄile tudi obiskovalce zakljuÄ?ne prireditve.

Rekli so â?ą Akademski kipar Sil-

Mladi umetniki so skupaj s svojimi mentorji ustvarjali tudi v zavetju in senci dreves v SonÄ?nem parku. Brez dreves ne bi bilo lesa, ki je temeljni material za ustvarjanje na koloniji. Zato je zgodba z naslovom Drevo v izvedbi BoĹĄtjana Odra popestrila zakljuÄ?ek kolonije.

stvom njihovega profesorja za kiparstvo Franca Purga. Zanimivo je, da sta obe ekipi navdih naĹĄli v ekologiji; gimnazijke so z lesenim termometrom opozorile na globalno segrevanje, gimnazijci pa s skulpturo ÂťJureÂŤ na poĹžare v

gozdovih, ki pomenijo umiranje pljuÄ? Zemlje. Tema tudi letos ni bila doloÄ?ena, zato so lahko mladi umetniki domiĹĄljiji, dletom, kladivom in barvam dali ĹĄe bolj mladostna krila. VeÄ?ino ekip so sestavljali trije mladi kiparji, v

vo KretiÄ?, strokovni mentor kolonije: ÂťÄŒasi se spreminjajo, z njimi pa tudi generacije mladih. Prav je, da tema kolonije ostane prosta, saj imajo tako mladi veÄ? moĹžnosti, da uresniÄ?ijo svoje ideje. Letos so na kolonijo priĹĄli dobro pripravljeni, z Ĺže izoblikovanimi idejami, kar se je na koncu odrazilo tudi v kvaliteti nastalih del.

OdliÄ?na so!ÂŤ

eni so bili ĹĄtirje. Skupaj jih je bilo 33. Pri delu jim je pomagalo 10 mentorjev, v veliko pomoÄ? pa sta kiparjem bila tudi Ä?lana druĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov Milan Matko in Franc Ravnjak, ki sta ekipam po potrebi pomagala tudi z motorno Ĺžago.

Mladi kiparji iz OĹ Ĺ martno ob Paki so ustvarili skulpturo Prekleta kaÄ?a, ki se je najbolj pribliĹžala liku in delu kiparja Ivana Napotnika.

ne zbirke Malih Napotnikovih kiparskih kolonij. Nagrade, ki so enakovredne, so dobili: OĹ Livada za skulpturo PtiÄ?ji lovilec sanj, ki so jo mladi ustvarili pod mentorstvom Vida SevÄ?nikarja iz naplavljenega lesa; OĹ Gustava Ĺ iliha za delo Reliefar, ki so ga uÄ?enci pod mentorstvom Jume ValenÄ?ak ustvarili iz odpadnih kosov lesa, in OĹ Bratov Leto-

umetnika, ki bi se predstavil z refleksijo na njihovo delo, pa se je odzvala OĹ Antona AĹĄkerca.

Ob instalaciji, ki je predstavljala mini golf igriĹĄÄ?e, je zaplesala nadarjena Amina GaĹĄi GrebenĹĄek.

Organizatorji upajo, da se bo prihodnje leto tovrstnemu izzivu pridruĹžilo ĹĄe veÄ? ĹĄol. đ&#x;”˛

V ĹĄestih dneh do konkretne in uporabne reĹĄitve 12 ĹĄtudentov razliÄ?nih tehniÄ?nih smeri na prvem Jesenskem Hacku v Ĺ martnem ob Paki – Edinstvena zgodba povezovanja

Po mnenju direktorja podjetja Result Marka MarÄ?iÄ?a je projekt edinstvena zgodba povezovanja naprednih tehnologij, realnega proizvodnega sektorja in mladih strokovnjakov, ki so tudi tako pridobili neprecenljive izkuĹĄnje, hkrati pa imeli priloĹžnost predstaviti svoje znanje potencialnim

venija. Po njegovih besedah so podatki nova nafta tega sveta. V podjetju BSH so izjemno osredotoÄ?eni na vzpostavitev tovarne po naÄ?elih industrije 4.0 in pri Tatjana PodgorĹĄek tem so uspeĹĄni. Z veseljem bodo tudi v prihodnje podpirali takĹĄne dogodke, ki Ĺ martno ob Paki od 25. do 30. so odliÄ?en delÄ?ek v tem mozaiku. septembra – Podjetje Result iz Dejan Razpotnik, eden od sodelujoÄ?ih Ljubljane in BSH HiĹĄni aparati ĹĄtudentov, pa je povedal, da se je prijaNazarje sta od minule srede do vil na hack zato, ker je ponedeljka pripravila v prostorih Ĺželel pridobiti Ä?im veÄ?

Mladinskega centra v Ĺ martnem Kaj je hack? Poenostavljeno bi lahuporabnega znanja. ob Paki prvi Jesenski Hack, izziv ko temu reklu ustvarjalnica. Hack je ReĹĄevali so dejanski inovativnosti in naprednega razhitra reĹĄitev nekega vpraĹĄanja. To je problem in ne ĹĄolskih miĹĄljanja. Na njem je sodelovalo dogodek, ki na eno mesto pripelje najprimerov, Ä?esar je v iz12 ĹĄtudentov razliÄ?nih tehniÄ?nih razliÄ?nejĹĄe navduĹĄence in zanesenjake obraĹževalnih ustanovah smeri, ki so ob pomoÄ?i mentorjev z namenom kratkega, a intenzivnega premalo. ÂťOgled proiz uporabo obogatene resniÄ?nosti, sodelovanja, ustvarjanja in izdelovanja zvodnje v BSH v NaraÄ?unalniĹĄkega vida in strojnega zanimivih reÄ?i. zarjah je na nas vplival uÄ?enja iskali reĹĄitev za kontrolo izjemno motivacijsko, kakovosti za zadrĹževalnik vode za saj smo iz prve roke slienega od kavnih aparatov BSH-ja. delodajalcem. ÂťNavduĹĄeni ĹĄali in se sami prepriÄ?ali o pomembnosti Ĺ tudenti, ki so se prijavili na dosmo, ker smo priĹĄli do kon- projekta. Od hacka bom poleg izkuĹĄenj godek (organizatorji so jih nato kretne in uporabne reĹĄitve, in znanja odnesel domov lepe spomine izbrali na osnovi njihove usposoki jo bomo v sodelovanju na zabavne veÄ?ere in druge prostoÄ?asne bljenosti, zanimanja in motivaciz BSH-jem poskuĹĄali tudi dogodke ter kakĹĄno novo prijateljstvo.ÂŤ ÂťTu je super sinergija, vsi vpleteni bomo imeli od nje korist,ÂŤ so menili udeleĹženci Jesenskega Hack-a implementirati v njihov je), so iskali reĹĄitev v treh ekipah: Organizatorji verjamejo, da hack ne ena je skrbela za zajem podatkov proizvodni proces.ÂŤ bo prvi in zadnji, ampak da bo postal s Holones oÄ?ali (za obogateno resniÄ?- konvolucijske nevronske mreĹže, tretja smo v ĹĄestih dneh priĹĄli do konkretne in ÂťIzbrali smo pravo podroÄ?je za vaĹĄo tradicionalen in prepoznaven dogodek. đ&#x;”˛ nost) in konÄ?en prikaz rezultatov na pa je preverjala, ali ta objekt ustreza uporabne reĹĄitve, ki je odliÄ?na iztoÄ?nica profesionalno karierno pot,ÂŤ je na zauporabniĹĄkem vmesniku, druga je raz- kontroli kakovosti. Ko smo na zaÄ?etku in odskoÄ?na deska za vpeljavo reĹĄitve kljuÄ?ku dogodka in ob predstavitvi revijala model strojnega uÄ?enja za pre- dogodka govorili z udeleĹženci o izzivu, v sam proizvodni proces,ÂŤ je povedal zultatov dejal Thomas Zimmermann, poznavanje objekta na sliki s pomoÄ?jo so ti dejali, da je zahteven. Kljub temu vodja projekta Matej Korbar. direktor programa Napitki v BSH Slo-

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

3. oktobra 2019

Komedije v vseh oblikah Deseta sezona abonmaja Lepi kamen, ki ga razpisuje Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj, ponuja sedem predstav: tri komedije, komedijo z glasbo, Ä?rno komedijo, tragikomedijo in jugonostalgiÄ?no komedijo Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 30. septembra – V ponedeljek so na Zavodu za kulturo Ĺ oĹĄtanj zaÄ?eli vpisovati abonmaje Lepi kamen za sezono 2019/2020. Vpisovali bodo do 19. oktobra.

Pri pripravi abonmaja skuĹĄajo v Ä?im veÄ?ji moĹžni meri upoĹĄtevati Ĺželje abonentov. Ti si najveÄ?krat Ĺželijo smeha, zato bodo tudi tokrat kraljevale komedije v vseh oblikah.

V novi sezoni – vse predstave bodo ob sredah v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju – bodo obiskovalci lahko videli sedem predstav, eno veÄ? kot v preteklih

sezonah. Prva bo na sporedu komedija z glasbo Lada BizoviÄ?arja in Jureta Karasa v izvedbi SiTi teatra z naslovom Predstava za vsako priloĹžnost 23. oktobra.

20. novembra ji bo sledila Ä?rna

â?ą

Vpis abonmajev bodo zakljuÄ?ili 19. oktobra.

komedija z naslovom Nona v izvedbi KUD Zarja Bilje. ÂťDecembra bosta dve predstavi, obe s posebno sporoÄ?ilno vrednostjo in kot protiuteĹž sicerĹĄnjemu bliĹĄÄ?u in potroĹĄniĹĄtvu, ki prevladu-

jeta v tem mesecu. Z Molierovo pa Leonardo? v izvedi Kulturnekomedijo UÄ?ene Ĺženske prihaja ga druĹĄtva Ĺ martno ob Paki. Za k nam v goste Dramska skupina vlogo Marina je JoĹže Robida na Ĺ kofijske gimnazije Ljubljana, s sreÄ?anju odraslih gledaliĹĄÄ? prejel komedijo AleĹĄa Bergerja Zmenki nagrado za glavno moĹĄko vlogo. pa gledaliĹĄÄ?e slepih in 19. februarja gledalslabovidnih Nasmeh. ce priÄ?akuje komedija PrviÄ? so Prva predstava bo naabonmaje O mrtvih samo dobro sporedu bv petek, 13. Ĺ entjakobskega gledarazpisali decembra, druga v liĹĄÄ?a. leta 2010. sredo, 18. decembra.

Za konec sezone, S to predstavo bomo da bo nasmeh trajal v Ĺ oĹĄtanju podprli tudi dan in- vse do jeseni in nove sezone abovalidov, ki je decembra,ÂŤ pravi nmaja Lepi kamen, 18. marca v mag. Milojka B. Komprej z Za- Ĺ oĹĄtanj prihaja jugonostalgiÄ?na voda za kulturo. komedija I Njofra Mestnega gleV prvem mesecu novega leta daliĹĄÄ?a Ptuj. V njej igrata Vlado bo 22. januarja na sporedu tra- Novak in Gojmir LeĹĄnjak. đ&#x;”˛ gikomedija Evalda Flisarja Kaj

â?ą

Odprli veliko razstavo Jakijevih del Nazarje, 13. septembra – V okviru prireditev ob obÄ?inskem praznovanju obÄ?ine Nazarje so v galeriji Jakijeva hiĹĄa v Nazarjah odprli razstavo izbora del slikarja samorastnika in naivca, rojenega Prekmurca JoĹžeta Horvata Jakija, ki je preteĹžni del Ĺživljenja Ĺživel in ustvarjal ob sotoÄ?ju Drete in Savinje v Nazarjah. Za razstavo je izbor iz opusa 220 del pripravila umetnostna zgodovinarka in likovna kritiÄ?arka Anamarija Stibilj Ĺ ajn. Ta dela so bila v lasti nemĹĄkega podjetnika Erwina Obenausa iz Scheidegga. V last jih je dobil leta 1986 z nakupom zdraviliĹĄkega kompleksa.

Ob prenovi in spremembi namembnosti tega kompleksa pa Jakijeva likovna dela niso sodila v nov koncept. Bogato kulturnoumetniĹĄko slikarsko zbirko je zato prijazno podaril kraju in ObÄ?ini Nazarje.

Dogodek, ki sta ga izjemno in obÄ?uteno predstavili kustosinja galerije Vladimira PlanovĹĄek in Stibilj-Ĺ ajnova, se povezuje z 10-obletnico Jakijeve smrti, hkrati pa to dejanje predstavlja utrditev in razĹĄiritev stalne zbirke Jakijevih del v tej galeriji v Zgornji Savinjski dolini. Ob glasbeni popotnici treh

Anamarija Stibilj Ĺ ajn, likovna kritiÄ?arka, ob predstavitvi razstave

glasbenikov GĹ Nazarje ter predstavitvi izjemne zbirke je razstavo, ki bo trajala do 15. oktobra, odprl Ĺžupan ObÄ?ine Nazarje Matej PeÄ?ovnik, ki je bil poÄ?aĹĄÄ?en, da je nemĹĄki drĹžavljan Obenaus ocenil, da je najprimerneje, Ä?e tako obseĹžen zaklad hranijo v kraju, kjer je slikar Ĺživel in ustvarjal in kjer njegovo za-

puĹĄÄ?ino izjemno cenijo. PeÄ?ovnik je ĹĄe izrazil zahvalo za vse, kar so storili za to navzoÄ?a druĹžina Horvatovih, nazarsko Kulturno druĹĄtvo Nazarje, Vladka PlanovĹĄek ter pokrovitelj – druĹžba BSH HiĹĄni aparati Nazarje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Prestopanje AleĹĄ OjsterĹĄek

Trendi dolini letos niti ne prizanaĹĄajo. Okoljski ĹĄe najmanj, cestno infrastrukturni le zlagoma, izobraĹževalni, kakor pogledamo, gospodarski trdno, a v preveliki odvisnosti od velikih, teritorialno-regionalni pa zadnje Ä?ase kaĹžejo nekaj naklonjenosti. PreveÄ? je robnih pogojev in vsak zase nosi toliko Ä?e-jev, da se zdi vsako sklepanje Ĺže v zaÄ?etku brez smisla. Ob tem ponovno ostanemo zavezani svoji ĹĄaleĹĄki trmi, ki je do sedaj zmogla premagati ali zgraditi vse, bo pa ĹĄe lepĹĄo prihodnost.

Tale okoljski bo vendarle ÂťrovarilÂŤ. Ne zgolj po naĹĄem, tudi ĹĄirĹĄe regionalno in niti najmanj ne dvomim, da bo vsakokratna koalicija zmogla pridelati dovolj argumentov ZA ohranitev premogarske in elektro dejavnosti. Dobra cena bodo omilitveni ukrepi, ki se Ĺže kaĹžejo v obliki moÄ?nih finanÄ?nih ukrepov podnebnega sklada. ÄŒe drĹži, da se omenjeni sklad polni hitreje od priÄ?akovanj, potem velja spodbuditi dolino (pri Ä?emer imam v mislih prav vsakega, tako v gospodarstvu, nevladnem in javnem sektorju) k dejavnejĹĄem naÄ?rtovanju predlogov ukrepov. MogoÄ?e trojka obÄ?in tokrat skupaj vpelje proces, ĹĄe bolje kar regija.

SAĹ A regija se je v preteklosti na podroÄ?ju naÄ?rtovanja in skupnega izvajanja komunalnih sluĹžb in storitev Ĺže izkazala. Se tudi Ĺže ni, a zdaj gre vendarle za ponovni premislek o reorganizaciji drĹžavne uprave na naÄ?in vkljuÄ?evanja javnosti. Odzivi so seveda veÄ? kot zadrĹžani. Ĺ e posebej, ker podroÄ?je niti ne spada v del koalicijskega naÄ?rta in ciljev tega mandata vlade. Ne glede na to, v prizadevanju podnebnega sklada gre za priloĹžnost in malo ĹĄolo, v katero lahko priÄ?nemo zahajati kar vsi. Vsi! Cestna zlaganost je videti posebej pereÄ?a. Z velikimi investicijami v cestno infrastrukturo smo „zaprli“ transportni sistem na ceste, kjer se ĹĄe poveÄ?ujejo Ĺže tako visoke emisije toplogrednih plinov. OECD ugotovitev je ĹĄe iz leta 2012, vendar brez strahu, v tem Ä?asu sprememb na bolje ni bilo. Ali gre v problematiki drĹžave z emisijami lahko tako daleÄ?, da bi bila pod vpraĹĄanjem tudi izgradnja avtoceste v okviru tretje razvojne osi, ni mogoÄ?e zagotovo razbrati, velja pa biti realist in poĹĄteno priznati, da v Ĺželji po Ä?imprejĹĄnji dostavi avtocestnega kriĹža, velja podpreti tudi ukrepe, ki bi cestno mobilnost vendarle tudi nekoliko ublaĹžili. Ĺ˝e na simbolni ravni bi Ĺ aleĹĄka dolina lahko v tem prostoru igrala veÄ?jo vlogo in ravno zato se zdi podpora okolijskemu aktivizmu na tej toÄ?ki primerna, menim, da tudi dobrodoĹĄla. Sploh ne menim, da je za ta primer Lokalc dobra praksa. Menim, da se dobre prakse zaÄ?nejo pri kulturnih in izobraĹževalnih programih, ĹĄele ti namreÄ? omogoÄ?ijo poseÄ?i izza obronkov. đ&#x;”˛

SToP na krajĹĄi francoski V Mozirskem gaju tekmovali mladi floristi turneji Zmagovalka v SToP, Slovenski tolkalni projekt, najbolj aktivna slovenska tolkalna skupina, ki v tem letu praznuje 20 let delovanja, se je konec septembra mudila na krajĹĄi in nadvse uspeĹĄni turneji v Franciji. Tja so odĹĄli na povabilo Pevskega zbora Radia France, katerega Ĺže drugo leto vodi Slovenka Martina BatiÄ?.

Skupni projekt, ki so ga izvajali, je slovita Orffova kantata Carmina Burana, v priredbi za tolkalni ansambel, dva pianista, pevske soliste in zbor. Za nastopa, na đ&#x;”˛ katerih je bilo obakrat okoli 2000 gledalcev, so bili deleĹžni stojeÄ?ih ovacij. â€

V prvi vrsti z leve so Andreja KosmaÄ? - klavir, Martina BatiÄ? - dirigentka in Meta Fajdiga, v drugi vrsti z leve pa Damir KoroĹĄec, Davor Plamberger, Barbara Kresnik, Dejan TamĹĄe, TomaĹž Lojen, Franci Krevh

oblikovanju cvetliÄ?nih aranĹžmajev VelenjÄ?anka Katja VaÄ?ovnik

Mozirski gaj, 13. septembra – Obrtna zbornica Slovenije – sekcija floristov, ki jo vodi Simon Ogrizek, Âťprvi vrtnar EvropeÂŤ iz Velenja, je v sodelovanju s ĹĄolskimi centri za vrtnarstvo, hortikulturo in vizualne umetnosti Slovenije ter Mozirskim gajem po dvodnevni delavnici opravila ocenjevanje in razglasitev najboljĹĄih kreacij mladih vrtnarskih aranĹžerk in floristov. Ti so ob umetniĹĄkem ustvarjanju aranĹžirali vsak svojo stojnico, namizni venec in ĹĄopek iz roke. Vsi so imeli enak material. Tako je bila ÂťtekmaÂŤ zelo praviÄ?na, dala pa je razliÄ?ne, a zelo lepe rezultate. Med 16 tekmujoÄ?imi dijaki je bil zato izbor najboljĹĄih kar zahtevno delo.

Po izboru mednarodno priznanih Ä?lanov Ĺžirije je v skupnem seĹĄtevku toÄ?k najboljĹĄi rezultat dosegla Katja VaÄ?ovnik iz Velenja iz Ĺ ole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Simon Ogrizek je ob tem za NaĹĄ Ä?as povedal: ÂťKot

SreÄ?ni mentorica Ana SotoĹĄek in zmagovalka Tanja VaÄ?ovnik ob svoji prvo nagrajeni stojnici

predsednik sekcije vrtnarjev in floristov pri OZS sem neizmerno vesel, da lahko s tovrstnimi dogodki omogoÄ?amo nadgradnjo znanj dijakov in ĹĄtudentov ter krepimo izobraĹževalno sodelovanje s profesorji ĹĄol ter generalno nadgrajujemo kulturo cvetja v naĹĄi deĹželi. Zelo sem tudi vesel, da je zmagovalka tekmovanja Katja VaÄ?ovnik Ĺže sodelovala z mano v okviru velikonoÄ?ne razstave na dvorcu Gutenbuchel ter upam, da bo tudi v prihodnje del mojih projektov.

Kot predsednik mednarodne cvetliÄ?ar-

ske zveze Florint pa sem ponosen na visoko kulturo cvetja v naĹĄi lepi deĹželi in predvsem na to, da imam to sreÄ?o, da sem drĹžavljan tega evropskega dragulja, ki ga nekateri dosti premalo cenijoÂŤ.

V Sloveniji bo januarja 2020 v Ljubljani potekalo ĹĄe drugo polfinalno tekmovanje za konÄ?no odloÄ?itev o udeleĹžencih na Euroskills prihodnje leto, kar pa za naĹĄo zmagovalko pomeni veliko priloĹžnost, da se s trudom in talentom uvrsti na to elitno tekmovanje mladih floristov đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc v Evropi.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

3. oktobra 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Ohraniti avtonomijo novinarskega dela

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Novinarji NaĹĄega Ä?asa se povezujemo v veÄ? stanovskih organizacij. Vsi smo Ä?lani celjskega aktiva DruĹĄtva novinarjev Slovenije in sindikata novinarjev. Vsa druĹĄtva so zelo aktivna. Jutri bomo v okviru celjskega aktiva in

1. MANOUCHE – Gunca se lunca 2. MI2 – Adam in Eva 3. IL DIVJI – Sladka si kot med

v sodelovanju s tamkajĹĄnjo gobarsko druĹžino nabirali gobe, seveda pod njihovim skrbnim oÄ?esom, da ne naberemo Ä?esa strupenega.

V DruĹĄtvu novinarjev Slovenije pa smo pred nedavnim na volilni skupĹĄÄ?ini izvolili

novo vodstvo za mandatno obdobje do leta 2023. DruĹĄtvo bo ĹĄe ĹĄtiri leta vodila novinarka VeÄ?era Petra Lesjak TuĹĄek, ki je kot prva Ĺženska prevzela vodenje druĹĄtva Ĺže prejĹĄnji mandat, leta 2015. ÂťDoseĹžek, ki ga Ĺželim ohranjati in gojiti ĹĄe naprej, je profesionalno in etiÄ?no novinarstvo, hkrati se mi zdi pomembno, da ostaja novinarska skupnost relevanten sogovornik do razliÄ?nih akterjev v druĹžbi,ÂŤ pravi Petra. KljuÄ?ni projekti bodo ĹĄe naprej ohranjaje avtonomije novinarskega dela in uspeĹĄno zoperstavljanje pritiskom, ki so na novinarsko delo precejĹĄnji. ÂťZavzemala se bom za spremembe medijske zakonodaje, prepreÄ?evanje degradacije novinarskega dela in delovanje v smeri izboljĹĄanja pogojev dela, da se dobro novinarstvo ohrani,ÂŤ je poudarila Petra Lesjak TuĹĄek.

Iz naĹĄega celjskega aktiva sta bili v upravni odbor izvoljeni DuĹĄka Lah in Ĺ pela Kuralt v Ä?astno razsodiĹĄÄ?e Brane Piano, v nadzorni odbor pa Miran KoroĹĄec.

DruĹĄtvo novinarjev ĹĄe naprej vodi Petra Lesjak TuĹĄek.

đ&#x;”˛

GLASBENE novice

Nick Cave z novim dvojnim albumom

Bepop Ladies

Jan Plestenjak posnel skladbo s Kvatropirci

Skoraj ĹĄtirinajst let je bilo potrebnih, da se je na slovensko glasbeno prizoriĹĄÄ?e vrnila nekoÄ? zelo popularna skupina Bepop.

Vrnila se je v okrnjeni zasedbi, saj dekletom Tinkari, Ani in

Ĺ e vedno eden najbolj popularnih glasbenikov pri nas Jan Plestenjak je zdruĹžil moÄ?i s Kvatropirci in Zdenko CotiÄ?em, s katerimi so skupaj posneli novo skladbo z naslovom Res dober

pet koncertov, nato pa ĹĄe ĹĄtiri na Novi Zelandiji.

Avstralski rocker Nick Cave je oboĹževalce razveselil z napovedjo novega albuma Ghosteen, ki bo izĹĄel ta teden. Dvojni album, ki ga je 62-letni glasbenik napovedal na svoji spletni strani, bo v prvem delu vkljuÄ?eval osem pesmi, v drugem pa dve dolgi skladbi.

Na digitalnih platformah bo izĹĄel 4. oktobra, na vinilni in CD ploĹĄÄ?i pa 8. novembra. Ghosteen bo 17. studijski album Nicka Cavea in The Bad Seeds. Nasledil bo

Ansambel Poziv – Odkar sva skupaj Veseli SavinjÄ?ani – Edino tebe Ansambel Hram – Kako se zgodi Ansambel Murni – Krava je breja Skupina DĹžuboks – Zadnja Ĺželja Gadi – Muzika nocoj tolaĹži me Slovenski zvoki – Na sonÄ?ni strani BoÄ?a Ansambel Vrli muzikanti – Moja punÄ?ka Extra kvintet – Extra polka Petovia kvintet – Samo da vreme bo

VIVIANA KUKAR Mlada glasbenica Viviana Kukar je znana kot zmagovalka prve sezone ĹĄova Nova zvezda Slovenije. Kmalu po koncu ĹĄova je izdala svojo prvo skladbo Za kratek Ä?as.

Jutri, v petek, 4. oktobra, bo predstavila novo pesem PrideĹĄ in greĹĄ, za katero je skupaj z avtorjem Alexom Volaskom soustvarila besedilo.

Turneja Metallice odpovedana AmeriĹĄka teĹžkometalna zasedba Metallica je za nedoloÄ?en Ä?as prestavila svojo turnejo po Avstraliji in Novi Zelandiji. Razlog za odpoved je zdravljenje pevca in kitarista skupine Jamesa Hetfielda, ki se zdravi zaradi odvisnosti. Z odvisnostjo se bori Ĺže nekaj let, zdaj pa je moral zaÄ?eti

nov program zdravljenja. V izjavi za javnost so Ä?lani zasedbe prosili svoje privrĹžence za razumevanje in obljubili, da se bodo v tistem delu sveta oglasili takoj, ko bosta zdravje in urnik to dopuĹĄÄ?ala. Metallica bi morala svojo turnejo po Avstraliji zaÄ?eti 17. oktobra in do 25. 10. odigrati

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

zelo NA KRATKO

KEVIN KORADIN Kevin Koradin predstavlja novo skladbo z naslovom ÄŒas. Za razliko od nekaterih prejĹĄnjih bolj otoĹžnih skladb se tokrat avtor predstavlja v drugaÄ?ni luÄ?i. Z dolgoletnim sodelavcem in producentom Cliffordom Goilom sta ustvarila melodiÄ?no pop skladbo, obarvano s pozitivnim tonom in sporoÄ?ilom.

Luka Ĺ ulić posnel Vivaldijeve Ĺ tiri letne Ä?ase Znani violonÄ?elist Luka Ĺ ulić, ki je skupaj s Stjepanom Hauserjem del svetovno znanega dua 2Cellos, je napovedal svoj prvi samostojni album. OdloÄ?il se je, da bo solistiÄ?no odigral Ĺ tiri letne Ä?ase Antonia Vivaldija. Svoj novi projekt bo predstavil v Ljubljani 19. oktobra. S svojim prvim samostojnim albumom Vivaldi – Ĺ tirje letni Ä?asi se Luka po sedmih letih svetovnih turnej s 2Cellos vraÄ?a k svojim klasiÄ?nim koreninam. Gre za dramatiÄ?no

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

www.radiovelenje.com

interpretacijo enega najbolj slavnih del klasiÄ?ne glasbe, ploĹĄÄ?o pa je Luka Ĺ ulić pripravljal dve leti.

Posnel jo je ob spremljavi godalnega orkestra Academie di Santa Cecilia iz Rima pod vodstvom dirigenta Luigija Piovana.

temaÄ?no ploĹĄÄ?o Skeleton Tree iz leta 2016, ki jo je avstralski rocker izdal po smrti najstniĹĄkega sina in jo leto kasneje v sklopu svetovne turneje predstavil tudi v Ljubljani. Trenutno se Nick Cave pripravlja na pogovorne veÄ?ere, pospremljene z glasbo, ki ga bodo od danes do februarja prihodnje leto vodili na turnejo od ZDA prek Kanade do Evrope.

Kolektiv Manouche naznanjajo toplo jesen v hip-hop swingovskem slogu z novo skladbo Gunca se lunca.

Skladba napoveduje izid njihovega tretjega albuma ĹĄe ob izteku letoĹĄnjega leta.

Alenki v povratek na sceno ni uspelo prepriÄ?ati tudi Simona MegliÄ?a. Tako bodo dekleta delovala kot trio Bepop Ladies. Ob spremljavi kitarista Jana PotrÄ?a in tolkalca Dejana TamĹĄeta so na premiernih nastopih navduĹĄile z akustiÄ?nimi priredbami nekaj svojih nepozabnih hitov. S serijo akustiÄ?nih nastopov so navduĹĄile obÄ?instvo, na spletu pa so v samo dveh dneh nabrale veÄ? kot 100.000 ogledov Ĺžive izvedbe Popstars klasike Moje sonce.

dan. Avtor besedila je Jan Plestenjak, glasbe pa znani primorski kitarist in avtor Zdenko CotiÄ?

Coto. Skladba, ki je medtem postala tudi uradna skladba Odbojkarske zveze Slovenije, bo v teh dneh dobila tudi svojo video podobo. Videospot so snemali v Trstu, kjer jih je na dan snemanja priÄ?akal res lep sonÄ?en dan, druĹžbo pa jim je delala ĹĄe brazilska lepotica Morgana Carneiro, ki nastopa v spotu.

DITKA V Sofiji se je pretekli vikend odvijal najveÄ?ji festival za kantavtorje v Bolgariji Sofia Singer / Songwriter Fest 2019.

Slovenska kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka se je predstavila s ĹĄtirimi svojimi skladbami in v razprodani palaÄ?i kulture v glavnem mestu Bolgarije osvojila prvo mesto.

UP N' DOWNS Mozirska rock skupina Up n' downs, ki deluje Ĺže celo desetletje, predstavlja nov single in videospot Do konca in ĹĄe dlje. Skladba prihaja z njihovega drugega albuma Vse, kar sem pozabil II, ki je izĹĄel nedavno in predstavlja drugi del istoimenske trilogije.

IL DIVJI Vokalna skupina Il divji predstavlja novo skladbo Sladka si kot med. Skupina, ki je letos prejela nagrado NajboljĹĄa klapa Slovenije 2019, je pri ustvarjanju pesmi zdruĹžila dva izjemna glasbenika. Z Alexom Volaskom, ki se podpisuje pod besedilo in glasbo, zasedba sodeluje Ĺže dobro leto, s producentom Ĺ˝anom SerÄ?iÄ?em pa sodelujejo prviÄ?.

Naš ­čas, 3. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏩

frkanje

Šmarški župan Janko Kopušar (prvi z leve), dekan Dekanije Braslovče Ivan Napret ter predsednik šmarškega gasilskega društva Franc Kumar so se veselili nove pridobitve za tamkajšnje gasilsko društvo. Občani ne vedo, da bi bila Kopušar in Kumar ravno pevca, ampak če dekan zapoje Prav lepa je ta šmarška fara, jima ne preostane drugega, kot da pritegneta, čeprav ne najbolj zadovoljna nad takim izzivom.

» Levo & desno «

V stare tire?

Pika se je poslovila, jubilej mesta Velenje je mimo, življenje se vrača na stare tire. A menda tudi ob tem velja: nič več ne bo, kot je bilo. Vsako tako slavje pušča pečat. Prednjačijo gotovo pozitivni.

⏬

Nekateri so zelo dobro izkoristili zadnje poletne dni. Z obilico dobre volje in brez kančka melanholije so se podali v jesen. Ta je namreč lahko prav tako sončna, pisana in radoživa kot poletje, samo sprejeti, predvsem pa izkoristiti je treba, kar prinese. »Midva že veva,« sta se namuznila Drago Seme in Slavica Živko med martinčkanjem ob Velenjskem jezeru.

Prva lopata

Veliko let je že minilo, odkar je eden od predsednikov vlade napovedal, da bodo še v »tem letu« zasadili lopato za začetek gradnje hitre ceste 3. razvojne osi na našem območju. A je že tako: dokler ima lopato v roki politika, ceste še dolgo ne bomo zgradili.

⏩

Protestniki

Ta glavna pri Ribiški družini Paka Šoštanj, Franca Ravnjaka in Boštjana Bizjaka, je na prazniku luči skrbelo. »Kaj nam delajo …, kaj nam delajo …,« sta tarnala. »Kako bodo ribe prijemale jutri, ko imamo ribiško tekmovanje, če se bodo čez noč preveč najedle jajčnih luščin?« Njuna skrb je bila ribiška. Mislila sta, da bo Čvek zagrabil, pa ni.

Preveč hladnokrvno sta držala roke v žepu, da bi.

Prejšnji teden so bili tudi pri nas dokaj obsežni podnebni protesti; tudi za večjo uporabo alternativnih virov energije. Sicer so pri nas pogosti množični protesti proti vetrnim in vodnim elektrarnam.

Všečno

Kako malo je treba, da kakšna stranka v okolju dobi privržence. Le na pravo struno je treba zabrenkati. V Šaleški dolini, recimo, na potrebo po izplačilu rente.

»Visoke« težave

Naš gospodarski minister bi se gotovo raje ukvarjal z visokimi zadevami kot pa s pritlehnimi. Z letali AA v zraku, ne na tleh.

Smrad

ZANIMIVOSTI

Mesec rojstva vpliva na inteligenco

Iz živalskega vrta ukradli črnega panterja

Raziskovalci z univerze na Floridi so v nedavni študiji ugotovili, da lahko mesec, v katerem ste rojeni, vpliva na inteligenco.

Ni še dolgo, ko so iz francoskega kraja Armentieres poročali, da je skozi okno stanovanja pobegnil mladič črnega panterja, ki tava po strehah. Žival so s strehe rešili gasilci, ki so ugotovili, da je njen lastnik pobegnil. Kot sklepajo, se je bal kazni zaradi nezakonitega lastništva divje živali in zaradi ogrožanja javne varnosti.

Gasilci so panterja prepeljali v živalski vrt, kjer so predvideli premestitev v center za rehabilitacijo udomačenih divjih živali.

A še preden so to uspeli stori-

Tamkajšnji strokovnjaki so v študiji zajeli 1,2 milijona otrok in najstnikov, starih med šest in petnajst let, ki so se rodili v različnih mesecih. Raziskava je pokazala, da naj bi bili ljudje, rojeni v mesecu septembru, bolj inteligentni od drugih. Poleg tega naj bi imeli otroci, rojeni septembra, višje povprečje ocen in hkrati večjo možnost, da bodo uspešni tudi na študiju. Raziskovalci pravijo še, da so septembrski slavljenci manj nagnjeni k samomoru in kriminalu, obstaja pa tudi manjša verjetnost, da se bodo kdaj znašli v zaporu.

Sodišče pravi, da je maček bolezen V nemškem Frankfurtu je sodišče nedavno razsojalo v tožbi proti podjetju, ki trži pijače in

3. oktobra 2019

praške za zdravljenje posledic po zaužitju prevelike količine alkohola. V razsodbi so zapisali, da je »bolezen že manjša ali začasna motnja običajnega stanja oz. delovanja telesa«, kar velja tudi za utrujenost, slabost in glavobole, za katere je podjetje trdilo, da jih lahko njihovi izdelki odpravljajo.

Sodniki so v odločitvi zapisali še, da so zdravniki že pred časom za stanje mačka uvedli strokovni izraz veisalgia, kar zajema skupek simptomov, povezanih s prekomernim zaužitjem alkoholnih pijač, in tako odločili, da ni dovoljeno oglaševati hrane in pijače kot sredstva za preprečevanje ali zdravljenje bolezni.

Boksar je prepričan, da je Zemlja ploska Britanska boksarka legenda in večkratni svetovni prvak v srednji kategoriji Carl Froch je prepričan, da je Nasa Zemljane preslepila, da živijo na okroglem planetu. »Zemlja je ploska, 100-odstotno.

Dokazov o ukrivljenosti ni, ta lažna vesoljska agencija Nasa pa uporablja računalniško tehnologijo,« je dejal 42-letnik. »Gledam jih in si mislim, da spremljam risanke. Ko se bo nekdo, kot je Richard Branson, odpravil gor in začel izvajati čarterske lete ter bo mogoče pogledati proti Zemlji in videti ukrivljenost, takrat bom verjel, da je okrogla,« je še pristavil in poudaril, da verjame v teorijo zarote, da je okrogla Zemlja laž, ki jo je pomagal širiti tudi Disney.

Prek spleta naročila obleke, dobila tablete ekstazija Nek avstrijski par je prek spleta naročil oblačila iz Nizozemske.

Pričakovano pošiljko sta prejela v dveh zavojih – medtem ko sta v prvem našla naročeni kos oblačila, je bil drugi zavoj nepričakovano težek. Ko sta ga odprla, sta v njem odkrila prosojne vreče, polne barvitih ploščic, za katere je žena sprva mislila, da so okrasni kamenčki. Mož, ki je bil sumničav, se je odločil, da vrne na pošto, tam pa so o pošilj-

Dolga leta je veljalo, da v naši dolini pridobivanje premoga ni neprijetno, ampak zelo koristno. Zdaj vse bolj dobiva slabšalni pomen. Že mnoge Šoštanjčane moti vonj po premogu. Čeprav domačem.

Konkurenca

Če bo šlo vse po načrtih, bo Velenjsko jezero kmalu dobilo resno konkurenco. V rekreacijsko turistične namene nameravajo Šoštanjčani urediti tudi svoje Družmirsko jezero. Če bosta le občina in HSE res »govorila isti jezik«.

Kakor za koga

Zadnji čas so tudi pri nas priljubljene različne »sobe pobega«.

Nekatere so zelo koristne in priljubljene, druge pa … Svojevrstne sobe pobega imajo ponekod tudi v hišah in drugih stanovanjih.

Obisk

Kako čas hitro teče – že nas je obiskala jesen. Nekateri jo pesniško radi še kar poimenujejo »dobra tetka jesen«, drugi so bolj zaskrbljeni, ker morajo misliti na ozimnico. So tudi taki, ki se že ozirajo po poljih in vrtovih. Ne svojih.

Pogled naprej

ti, so panterja iz živalskega vrta ukradli. Župan tamkajšnjega mesta je povedal, da so iz živalskega vrta odpeljali le to žival in da so se morali precej potruditi, da so vlomili v kletko in se izognili nadzornim sistemom. Osebje živalskega vrta je zaskrbljeno zaradi panterjevega zdravja. Žival je bila namreč stara le nekaj mesecev, tehtala pa je med 25 in 30 kilogramov.

ki opozorili policijo. Preiskovalci so odkrili, da je šlo za tablete ekstazija v vrednosti okoli pol milijona evrov. Kot so povedali, je bil paket očitno pomotoma poslan v Avstrijo, namesto na Škotsko. Avstrijski možje postave so o tem seveda obvestili svoje kolege na Škotskem, ki so že že identificirali in pridržali pravega prejemnika zavoja.

Velenjska plaža je bila tudi letos zelo dobro obiskana. Za nekatere je bila tudi poučna.

Lahko so si ogledali začetek urejanja novega prireditvenega prostora. To ni slabo. »Ta firbčni« bodo gotovo prišli spet naslednje leto, da se prepričajo, kako je gradnja napredovala.

Ne gre in ne gre

Na nekaterih pomembnih področjih nam zadnje čase v Velenju res ne gre. Ne z rokami ne z nogami.

NaĹĄ Ä?as, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

3. oktobra 2019

Priseljenci se vkljuÄ?ujejo, domaÄ?ini jih sprejemajo V SrediĹĄÄ?u medkulturnega dialoga smo se pozanimali, kako se priseljenci vkljuÄ?ujejo v novo okolje in kako jih domaÄ?ini sprejemajo – V nasprotju z obÄ?utkom, da je Velenje vse bolj zadrĹžano do tujcev, ugotavljamo, da jih sprejema Tina Felicijan

V Velenje se je vse od zaÄ?etka gradnje novega mesta priseljevalo veliko ljudi od blizu in daleÄ? – predvsem iz drugih slovenskih krajev in drugih jugoslovanskih republik. Danes pa se priseljuje tudi veliko ljudi iz kulturno in jezikovno precej drugaÄ?nih okolij.

Zato pritegnejo tudi veÄ? pozornosti domaÄ?inov, ki priÄ?akujejo, da se bodo tujci kar se da hitro zlili z novo okolico. Pri tem jim lahko pomagajo programi in aktivnosti razliÄ?nih institucij in organizacij, med katerimi AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza Velenje igra ĹĄe posebej pomembno vlogo. Priseljencem namreÄ? Ĺže vrsto let nudi program zaÄ?etne integracije z usvajanjem osnov slovenskega jezika, pa tudi druge oblike neformalnega izobraĹževanja, med katerimi izstopa lani ustanovljeno SrediĹĄÄ?e medkulturnega dialoga – ĹĄirok spekter neformalnih oblik vkljuÄ?evanja tako priseljencev v novo okolje kot lokalnega prebivalstva v ta proces.

Poudarek na uÄ?enju jezika

Cilj aktivnosti v SrediĹĄÄ?u medkulturnega dialoga je predvsem vzpostavljanje komunikacije v slovenskem jeziku, saj je to vsaj v prvem obdobju najveÄ?ji izziv pri urejanju dokumentov na upravni enoti, na obiskih pri zdravnikih, pri nakupovanju raznih potrebĹĄÄ?in, v ĹĄoli ali pri iskanju zapo-

slitve. Zato je najveÄ?ji del posveÄ?en uÄ?enju slovenskega jezika, ĹĄe veliko pa je drugih delavnic, na katerih priseljenci neformalno spoznavajo jezik in druge naÄ?ine izraĹžanja, kulturo, naÄ?in Ĺživljenja, hkrati pa imajo priloĹžnost predstaviti svoje kulturno ozadje. ÂťOmenim lahko Borzo receptov – delavnica, na kateri udeleĹženci v projektu s kulinariko spoznavajo kulturo drug drugega. Na dosedanjih Borzah receptov so svojo kuhinjo predstavili udeleĹženci iz Tunizije, TurÄ?ije, Bosne,

Barbara Majhen, je zelo obiskana, pravi. ÂťV razredu govorimo samo slovensko, ker sem prepriÄ?ana, da se bodo udeleĹženci tako najhitreje integrirali tudi na drugih ravneh. Seveda vedno ne gre. Pomagamo si z angleĹĄkim jezikom, ki ga pozna veliko udeleĹžencev, pomagamo si s slikovnim gradivom, internetom, aplikacijami in drugo tehnologijo, pomembno vlogo pa odigrajo tudi tisti, ki Ĺže toliko obvladajo jezik, da lahko ostalim kaj prevedejo in razloĹžijo,ÂŤ je povedala

sne in Hercegovine, Srbije, Albanije, Kosova, pa tudi z Islandije, MadĹžarske, ÄŒila. Ĺ˝enske in moĹĄki razliÄ?nih starosti, pravi predavateljica Lucija GruĹĄovnik. ÂťSem zahajajo vsi, ki so v neki stiski, ko pridejo v novo drĹžavo.

VeÄ?inoma so to odrasle osebe, ki ĹĄe ne znajo slovenskega jezika, ĹĄe nimajo sluĹžbe, socialne mreĹže, tu pa jih sprejmemo in jim nudimo oporo pri integraciji.ÂŤ Priseljence na Ljudsko univerzo napotijo Ĺže na upravni enoti, v vrtcih in ĹĄolah, kjer Ĺže vedo, da

Z leve: Tadej OprÄ?kal, Mihaela Orozel, Barbara Majhen, Lucija GruĹĄovnik in Rifet Alić

Albanije in se tako bolje spoznali med sabo,ÂŤ je dal primer vodja SrediĹĄÄ?a medkulturnega dialoga Tadej OprÄ?kal in dodal, da si s projektom Ĺželijo predvsem ustvariti okolje, ki je prijazno priseljencem, zato vkljuÄ?ujejo tudi domaÄ?ine, da spoznajo nove prebivalce in jih laĹžje sprejmejo.

Delavnico Prvi koraki v slovenĹĄÄ?ini, ki jo vodi predavateljica

Barbara Majhen: ÂťS priseljenci je treba delati z empatijo, sicer ne bodo imeli motivacije, da bi se trudili in vkljuÄ?evali.ÂŤ Rifet Alić: ÂťZa vse priseljence je najbolj pomembno, da se najprej nauÄ?ijo jezika.ÂŤ V vsakem izobraĹževalnem ciklu se slovenĹĄÄ?ine uÄ?i okrog 180 ljudi, SrediĹĄÄ?e medkulturnega dialoga pa na leto obiĹĄÄ?e okrog 200 posameznikov. Vedno je veÄ? udeleĹžencev, kolikor je kapacitet v programih Ljudske univerze, kar potrjuje, da Velenje je mesto priseljencev in je tudi priseljencem prijazno, ocenjujejo strokovni delavci, saj je tok priseljevanja praktiÄ?no neprekinjen.

in dodala, da med pouÄ?evanjem jezika ves Ä?as poudarja tudi, da je pomembno samo vkljuÄ?evanje v druĹžbo. ÂťPeljem jih med ljudi, na ogled znamenitosti Velenja, saj se mi zdi prav, da poznajo novo okolje, druĹžimo se na neformalne naÄ?ine, kot so ĹĄportne igre, karaoke, saj se tako ljudje poveĹžejo. Pomembno je, da se Ä?im prej znajdejo v vsakdanjih Ĺživljenjskih situacijah, zato se veliko uÄ?imo neposredno na terenu in v okoliĹĄÄ?inah, s katerimi se bodo vsakodnevno sooÄ?ali.ÂŤ

je to pravi naslov zanje. Sicer pa je najbolj zanesljivo ĹĄirjenje informacij o programih za integracijo tujcev od ust do ust. ÂťUdeleĹženci, ki v procesu izobraĹževanja ugotovijo, da jim to pomaga ne le pri usvajanju osnovnega jezikovnega znanja, paÄ? pa tudi pri navezovanju stikov, krepitvi socialnih in kulturnih veĹĄÄ?in, razĹĄirijo to med znance in jih pritegnejo k udeleĹžbi,ÂŤ pojasnjuje OprÄ?kal.

Raznolik profil udeleĹžencev

Po besedah sogovornikov obiskuje delavnice vsak dan veÄ? ljudi – udeleĹženci se vraÄ?ajo in vedno pripeljejo ĹĄe koga. Torej imajo voljo do uÄ?enja in vkljuÄ?evanja, je pa interes zelo razliÄ?en. Nekaterim je dovolj osnovni 180-urni program, drugi komaj

V SrediĹĄÄ?e medkulturnega dialoga prihaja razliÄ?en spekter ljudi. Predvsem se Ĺželijo nauÄ?iti jezika, iĹĄÄ?ejo informacije, zanimajo se za druge izobraĹževalne programe. VeÄ?inoma so iz Bo-

Voljo imajo, nestrpnosti ni

Velenje je od nekdaj bilo priseljensko mesto ÂťMorda smo bili v Velenju kar se integracije tiÄ?e nekoliko razvajeni, ker smo do sedaj imeli izkuĹĄnje predvsem s priseljenci iz drĹžav nekdane Jugoslavije, ki smo jih poznali, s katerimi smo se lahko sporazumevali. Zdaj prihaja skupina priseljencev, ki govorijo povsem drugaÄ?en jezik in imajo Ä?isto drugaÄ?ne navade.

Tudi generacije priseljencev so se spremenile. ÄŒe so v preteklosti prihajali predvsem sezonski delavci, ki so tu delali in poĹĄiljali denar domov, zdaj prihajajo druĹžine. MogoÄ?e na to nismo bili pripravljeni, se pa lahko iz tega veliko nauÄ?imo. ÄŒe se bodo integracijski programi tako lokalno kot sistemsko na ravni drĹžave zaÄ?eli razvijati tako, da bomo pripravljeni na priseljence, ki so nam povsem tuji, nam bo laĹžje. Izziv za nas je, da vidimo pozitivne plati priseljevanja,ÂŤ razmiĹĄlja vodja mednarodnih projektov na Ljudski univerzi Mihaela Orozel in dodaja, da je po njenem obÄ?utku Velenje vedno dobro sprejemalo drugaÄ?nost. ÂťMorda se je v zadnjem Ä?asu pojavila neka nestrpnost, ki je bolj posledica politiÄ?nih bojev. Vedno bodo nekateri nestrpni do drugaÄ?nosti, ne glede na vse ozaveĹĄÄ?anje, kako ta bogati, Ä?e ji damo priloĹžnost. Ampak kljub nekaterim neprijetnostim, ki jih drugaÄ?nost vÄ?asih povzroÄ?i, je Velenje prijazno mesto.ÂŤ Ä?akajo, da lahko znanje nadgradijo.

Je kaj nestrpnosti? ÂťV razredu ni nobenega obÄ?utka nestrpnosti, Ä?eprav skupaj sedijo pripadniki zelo razliÄ?nih narodov in kultur. Zavedajo se, da so v tuji drĹžavi vsi enaki,ÂŤ pravi Barbara Majhen. Kaj pa med domaÄ?ini?

Rifet Alić pravi, da ne.

24-letni Rifet iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji Ĺživi eno leto. Sem je priĹĄel zaradi ljubezni in boljĹĄih moĹžnosti za sluĹžbo. Po poklicu je trgovec, opravil je tudi teÄ?aj za socialnega oskrbovalca, trenutno pa dela v Gorenju. V Velenje je priĹĄel sam, brez znancev, sploh ni vedel, kam prihaja, je povedal. Kmalu se je vpisal na jezikovni teÄ?aj na Ljudski univerzi in se do danes odliÄ?no nauÄ?il slovenskega jezika. Pravi, da so mu delavnice in druge aktivnosti v okviru programa izjemno pomagale na zaÄ?etku tega novega Ĺživljenjskega obdobja. ÂťTu je ekipa ljudi, ki je vedno pripravljena pomagati priseljencem.

So odprti, dobrega srca,ÂŤ pravi in dodaja, da danes Ĺže pozna veliko ljudi in se dobro poÄ?uti. ÂťKo prideĹĄ v neko novo mesto, ĹĄe nimaĹĄ obÄ?utka, v kakĹĄnem okolju si. Priseljence je pogosto strah,

kako jih bodo ljudje sprejeli. Po enem letu, ko Ĺže poznam ljudi, lahko reÄ?em, da so me sprejeli, kot da sem tu rojen. PoÄ?utim se kot doma,ÂŤ je povedal in zatrdil, da nima nobene neprijetne izkuĹĄnje – niti v kakĹĄni ustanovi niti v sluĹžbi niti na ulici.

Rifet je Ĺže prej veliko potoval in pravzaprav uĹžival v spoznavanju tujih kultur, opazovanju naÄ?ina Ĺživljenja, sprejemanju navad.

Zato ni imel nikakrĹĄnega odpora niti do slovenske kulture. Ker se je odloÄ?il, da bo Ĺživel v Velenju, se je odloÄ?il, da bo sprejel tudi tukajĹĄnjo kulturo. ÂťMislim, da je za vse, ki odidejo Ĺživet drugam, to zelo pomembno, najbolj pa to, da se nauÄ?ijo jezika.

V prvi vrsti iz spoĹĄtovanja do drĹžave, do domaÄ?inov. Zame je bilo zelo pomembno, da se nauÄ?im slovensko. Saj ne govorim popolno, ampak se veliko pogovarjam, berem knjige, trudim se.ÂŤ Sklenil je, da je Velenje tujcem prijazno mesto, VelenjÄ?ani niso nestrpni, dobro poÄ?utje priseljencev pa je zelo odvisno od njihovega pristopa.

rim Ĺželijo prebivalce spodbuditi k urejanju okolice in skupnemu prizadevanju za lepĹĄo Ä?etrt, je povedala predsednica Zofija Ĺ uligoj. ÂťPrijavilo se je okrog trideset prebivalcev. NaĹĄa komisija s strokovnimi Ä?lani je izbrala dvajset najlepĹĄe ocvetliÄ?enih balkonov in okenskih polic. Nagradili pa smo tudi nekaj tistih, ki se zelo

trudijo urejati okolico blokov. Pozornost naj bo spodbuda za naprej. Upamo, da bodo predavanja, ki jih pripravljamo vsak mesec, pritegnila ĹĄe veÄ? ljudi in se bodo navduĹĄili za urejanje okolice.ÂŤ Ta je med nekaterimi bloki res zelo privlaÄ?na.

đ&#x;”˛

DruĹženje na Kardeljevem trgu 38. praznik Mestne Ä?etrti Levi breg – vzhod so prebivalci zaznamovali z druĹženjem na Kardeljevem trgu ob igranju ĹĄaha, kulturnem programu in golaĹžu Tina Felicijan

Velenje, 28. september – Minulo soboto je Mestna Ä?etrt Levi breg – vzhod obeleĹžila 38. obletnico ustanovitve. Kot je v navadi, so se prebivalke in prebivalci zbrali na Kardeljevem trgu, kjer tudi sicer radi preĹživljajo popoldneve.

PriloĹžnost za predstavitev svojih dejavnosti so ponovno izkoristila druĹĄtva, skupine in posamezniki, ki delujejo v Ä?etrti. V kulturnem programu so nastopili pevci in plesalci vseh generacij. Otroci so se lahko zabavali na delavnicah, odrasli pa na ĹĄahovskem turnirju.

Ta je tokrat pritegnil ĹĄe veÄ? gledalcev, saj so se ĹĄahisti pomerili na

veliki uliÄ?ni ĹĄahovnici, po kateri so premikali orjaĹĄke figure. Gostje so se lahko okrepÄ?ali s prazniÄ?nim golaĹžem, ki so ga pomagali skuhati obiskovalci iz sosednjih Ä?etrti in krajevnih skupnosti. Tako namreÄ? utrjujejo dobre donose, si izmenjujejo izkuĹĄnje in skrbijo za dobro voljo. Manjkal pa ni niti orientacijski izziv, ki ga pripravijo vsako leto. Otroci in starĹĄi so lahko zabavno spoznavali kotiÄ?ke Ä?etrti in ponovno naĹĄli kaj, Ä?esar ĹĄe niso opazili.

ÄŒetrt cveti

V srediĹĄÄ?u letoĹĄnjega praznovanja pa je bila podelitev priznanj lastnikom najlepĹĄe ocvetliÄ?enih

balkonov in stanovalcem najlepĹĄe urejene okolice bloka. Gre za akcijo, ki so jo v mestni Ä?etrti sproĹžili letos, pripravili pa so jo kot triletni projekt, s kate-

đ&#x;”˛

Foto: Slavko Hudarin

NaĹĄ Ä?as, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

ZDRAVSTVO, SOCIALA

3. oktobra 2019

Razdeljevanje hrane bi radi izpopolnili Prostovoljci DruĹĄtva upokojencev Velenje so predstavnice obÄ?ine povabili na razdeljevanje hrane socialno ĹĄibkejĹĄim in predlagali nekaj izboljĹĄav Od leta 2014 tudi velenjski prostovoljci sodelujejo v vseslovenskem projektu Donirana hrana – Ä?lani velenjskega Lions kluba ob podpori Rotary kluba, RdeÄ?ega kriĹža, Socialnih demokratov in drugih zbirajo viĹĄke hrane pred potekom roka v lokalnih trgovskih centrih, sortirajo, pakirajo in razdeljujejo pa jo prostovoljci DruĹĄtva upokojencev Velenje, DruĹĄtva Invalid Konovo in MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov. Hrano zveÄ?er zbirajo v obeh Hoferjih, Intersparu in Sparu ter Mercatorju, skladiĹĄÄ?ijo pa jo v primernih prostorih v Domu za varstvo odraslih. Zjutraj prostovoljci vseh treh druĹĄtev hrano prevzamejo, presortirajo, naredijo pakete in jo delijo na svojih lokacijah. Na prikaz razdeljevanja in pogovor o moĹžnostih za izboljĹĄanje procesa so povabili Ä?lani druĹĄtva upokojencev, ki hrano delijo v prostorih druĹĄtva na KidriÄ?evi ulici.

Kdo dobi kaj?

Merila za razdeljevanje donirane hrane so v druĹĄtvu doloÄ?ili

ÂťPlaÄ?ilo za to je obÄ?utek, da delaĹĄ nekaj dobrega – zase, za posameznike in za skupnost,ÂŤ je povedala ena od prostovoljk.

ti. Porabijo pa vse, kar je uĹžitno.

Tako so denimo prostovoljke obilico nagnitih breskev in drugega sadja oÄ?istile in skuhale marmelado, ki so jo dodale paketom. Sicer navadno ostane nekaj kruha, ki ga bodisi posuĹĄijo in nesejo na kmetije za krmo, bodisi razdelijo kako drugaÄ?e. Uvelo solato in drugo zelenjavo dajo za kokoĹĄi in race ali za praĹĄiÄ?je pomije. ÂťV smeti ne vrĹžemo niÄ?esar, kar je uĹžitno,ÂŤ pravijo.

Prav bi jim priĹĄlo ĹĄe malo pomoÄ?i

Prostovoljci si Ĺželijo, da bi lahko Ä?im veÄ? hrane spravili med tiste, ki jo res potrebujejo. Za zdaj je najboljĹĄi kriterij, ki so ga posta-

sami. Ko so odprli evidence, so pokazali, da so se naloge lotili zelo resno – skrbno beleŞijo odjemalce, zapiťejo tudi, koliko oseb je v njihovih gospodinjstvih. Hrano delijo trikrat tedensko – ob nedeljah, ponedeljskih in torkih zjutraj. Najraje vidijo, da se odjemalci najavijo, kdaj bodo priťli po paket, saj prostovoljke tako laŞje pripravijo vse potrebno in hrano enakomerno porazdelijo. Trenutno po pakete prihaja okrog 50 posameznikov, skupaj

z druĹžinskimi Ä?lani pa prehranijo okrog 80 oseb.

Hrano, predvsem pecivo, prostovoljci predajajo tudi druĹĄtvu Ĺ ent, da ga v dnevnem centru razdeli svojim uporabnikom.

Ob nedeljah ga dobijo stanovalci centra za brezdomne osebe HiĹĄa, ti pa prostovoljcem oddajo odveÄ?ne povrtnine, da z njimi obogatijo pakete. Pecivo prevzemajo tudi v mladinskem centru in ga na popoldanskih aktivnostih ponudijo otrokom. Pakete

hrane pa prevzemajo tudi stanovalke Varne hiĹĄe. ÂťOcenjujemo, da v teh treh dneh, ko hrano razdeljujemo mi, oskrbimo vsega skupaj okrog sto oseb,ÂŤ je povedal predsednik DU Velenje Ivo Druks.

Hrane je dovolj

Prostovoljci opaĹžajo, da v zadnjem obdobju prevzemajo vedno manj hrane oziroma je veliko odpadne. Predvsem sadje in zelenjavo morajo precej prebra-

â?ą

Predstavnici Mestne obÄ?ine Velenje sta se seznanili z aktualnim stanjem in predlogi za nadgradnjo projekta.

vili, informacija iz prve ali druge roke. ÂťNajraje imamo, da osebe same pridejo do nas ali pa nam naĹĄi Ä?lani povedo, da poznajo osebe, ki bi jim prav priĹĄla pomoÄ?. Ob prvem prevzemu opravimo razgovor. Sicer pa bi bilo dobro, da bi center za socialno delo in drugi ljudi usmerjali k

nam ali nas obveĹĄÄ?ali, komu lahko ponudimo pomoÄ?,ÂŤ je povedal predsednik druĹĄtva.

Prostovoljke, ki tri dni v tednu po ĹĄtiri ali pet ur preĹživijo v prostorih druĹĄtva ter pakirajo in razdeljujejo hrano, pa pravijo, da bi jim zelo prav priĹĄla moĹžnost brezplaÄ?nega parkiranja v Ä?asu opravljanja prostovoljnega dela.

V mesecu dni se namreÄ? nabere kar nekaj parkirnih ur.

Sicer proces obvladujejo, Ä?eprav je precej zahteven. V druĹĄtvu morajo poskrbeti, da so prostovoljci ustrezno usposobljeni, da so prostori za razdeljevanje hrane primerno urejeni, potrebujejo vreÄ?ke, Ä?istila in podobno.

Pravica ali privilegij, dolĹžnost ali dobra volja?

Prostovoljke, ki razdeljujejo hrano, povedo, da je veÄ?ina ljudi zelo skromna in hvaleĹžna za vsako pomoÄ?. Se pa najdejo tudi takĹĄni, ki ne razumejo, da gre pri zbiranju, sortiranju, pakiranju in razdeljevanju donirane hrane za dobro voljo prostovoljcev in je brezplaÄ?na hrana privilegij, ne pa samoumevna pravica. K sreÄ?i jih je malo, pravijo prostovoljke. Tudi takĹĄnih, ki poskuĹĄajo sistem izkoristiti in hrano prevzemajo na veÄ? lokacijah, Ä?eprav je Ĺže na prvi dobijo dovolj.

Prav temu bi se v prihodnje radi izognili, zato upajo, da bodo skupaj naĹĄli boljĹĄe reĹĄitve. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Zdrav Ĺživljenjski slog danes za zdravje v prihodnosti

Hrbtenica je steber in opora naĹĄemu telesu

V mesecu boja proti raku dojk tudi DruĹĄtvo za boj proti raku Velenje pripravlja aktivnosti ves mesec – Zdrav naÄ?in Ĺživljenja, redno gibanje in zdravo ter uravnoteĹženo prehranjevanje vplivajo na od 25 do 33 odstotkov vseh primerov raka na dojki

Sodobni naÄ?in Ĺživljenja vse bolj vpliva na kakovost naĹĄega zdravja, s seboj pa prinaĹĄa tudi negativne posledice na telesno drĹžo Ä?loveka

Tatjana PodgorĹĄek

RoĹžnati oktober je mednarodni mesec osveĹĄÄ?anja o raku dojk, ki je najpogostejĹĄa oblika raka pri Ĺženskah.

Geslo letoĹĄnjega je Zdrav Ĺživljenjski slog danes za zdravje v prihodnosti. ÂťZa zmanjĹĄanje umrljivosti je pomembno ozaveĹĄÄ?anje, zgodnje odkrivanje in takojĹĄnje uÄ?inkovito ter posamezniku ali posameznici prilagojeno zdravljenje. Letos smo v ospredje roĹžnatega oktobra znova postavili skrb za svoje zdravje, saj lahko sami z Ĺživljenjskim slogom danes prispevamo k svojemu zdravju,ÂŤ meni Branka Drk, predsednica DruĹĄtva za boj proti raku Velenje in podpredsednica Zveze druĹĄtev za boj proti raku

â?ą

Prekomerni telesni teĹži, pomanjkanju telesne aktivnosti pripisujejo od 25 do 33 odstotkov vseh primerov raka dojk.

Slovenije. Ĺ tevilne raziskave, dodaja sogovornica, namreÄ? kaĹžejo povezavo med zdravim naÄ?inom Ĺživljenja in manjĹĄim tveganjem za razvoj raka dojk. Na osnovi teh raziskav lahko prekomerni telesni teĹži in pomanjkanju telesne aktivnosti pripiĹĄemo od 25 do 33 odstotkov vseh primerov omenjene bolezni, Âťkar pomeni, da so zdrav naÄ?in Ĺživljenja, redno gibanje, zdrava in uravnoteĹžena prehrana ter normalna telesna teĹža preprosti, ven-

dar kljuÄ?ni pri odloÄ?itvi za zdravje.ÂŤ V druĹĄtvih za boj proti raku na omenjene zelo pomembne odloÄ?itve za zdravje opozarjajo Ĺže vrsto let, a kljub temu vsako leto na novo zboli za rakom dojk pribliĹžno 1500 Ĺžensk in blizu 15 moĹĄkih. Ĺ˝al jih vsa-

Branka Drk: ÂťPomembno je, da znamo prisluhniti svojemu telesu, prepoznamo znake, ki vodijo do obolenja, in pravoÄ?asno poiĹĄÄ?emo pomoÄ?.ÂŤ

ko leto zaradi omenjene bolezni pribliĹžno 400 Ĺžensk in 10 moĹĄkih tudi umre. ÂťDokazano je, da je preĹživetje bolnic s tem obolenjem pri nas slabĹĄe od evropskega povpreÄ?ja predvsem zaradi poznega odkrivanja bolezni.

Skoraj polovica Ĺžensk pride prviÄ? k zdravniku z lokalno napredovano boleznijo. Mi pa vemo, da kadar bolezen vzame zamah, je uspeĹĄnost zdra-

vljenja vpraĹĄljiva. Rak dojk je visoko ozdravljiv, Ä?e je odkrit dovolj zgodaj.

Pomembno je, da znamo prisluhniti svojemu telesu, prepoznamo znake, ki vodijo do obolenja, in pravoÄ?asno poiĹĄÄ?emo pomoÄ?.ÂŤ

RoĹžnata nit skozi RoĹžnati oktober

V velenjskem druĹĄtvu za boj proti raku izvajajo preventivne aktivnosti, oblike ozaveĹĄÄ?anja in informiranja o pomenu zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, zgodnjega odkrivanja bolezni skozi celo leto. Kljub temu bodo letoĹĄnji mesec boja proti raku zaznamovali z aktivnostmi, ki bodo potekale ves oktober. Poimenovali so jih: RoĹžnata nit skozi RoĹžnati oktober. Pripravljajo jih v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje, velenjskim Zdravstvenim domom, tukajĹĄnjim centrom za krepitev zdravja, Univerzo za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, Osnovno ĹĄolo Gorica Velenje ter Ĺ olo za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje.

Tako so pred dvema dnevoma na sedeĹžu druĹĄtva pripravili dan odprtih vrat in delavnice samopregledovanja dojk. Vsem javnim zavodom v tukajĹĄnjem okolju so ponudili predavanje o omenjeni bolezni, dejavnikih tveganja. 16. oktobra bodo na velenjski promenadi postavili skupaj s soorganizatorji stojnice in slehernega mimoidoÄ?ega ozaveĹĄÄ?ali, kako pomembna je skrb za lastno zdravje. Aktivnosti roĹžnatega oktobra bodo sklenili s predavanjem varuhinje bolnikovih pravic, saj menijo, da ljuđ&#x;”˛ dje ne vedo za vse.

ÄŒloveĹĄko telo je ustvarjeno za gibanje, vendar nas Âťboj za preĹživetjeÂŤ sili, da si izbiramo statiÄ?no, sedeÄ?e ali fiziÄ?no naporno delo, ki naĹĄo hrbtenico preobremenjuje in lahko kasneje privede do neznosnih boleÄ?in. Zapomnimo si, da je naĹĄa hrbtenica eden izmed najpomembnejĹĄih elementov v naĹĄem telesu, saj jo neprestano potrebujemo pri vsakdanjih opravilih. Ĺ tudije kaĹžejo, da od 60 % do 90 % ljudi v doloÄ?enem obdobju trpi za tovrstnimi boleÄ?inami, zato je priporoÄ?ljivo, da si prilagodite vaĹĄe delo in izvajate terapevtske vaje, ki vam bodo prepreÄ?evale boleÄ?ine v vaĹĄi hrbtenici.

NaĹĄa hrbtenica je znaÄ?ilna po ukrivljenem delu okostja v obliki dvojne Ä?rke S, ravno ta oblika hrbtenice pa blaĹži pritiske in zagotavlja stabilnost trupu. Hrbtenico sestavljajo kostni del vretenca, vmes pa jih loÄ?ujejo medvretenÄ?ne ploĹĄÄ?ice, ki blaĹžijo pritiske. Po zadajĹĄnjem delu hrbtenice poteka vretenÄ?na odprtina, skozi katero poteka hrbtenjaÄ?a z 31 pari hrbteniÄ?nih Ĺživcev, ki oĹživÄ?ujejo celotno telo. Hrbtenica je razdeljena na pet segmentov, katerega sestavljajo vratna hrbtenica, prsna hrbtenica, ledvena hrbtenica, kriĹžnica in trtica. Hrbtenica nam omogoÄ?a gibanje v smeri, kot so predklon- -zaklon, stranski odmik in rotacije v trupu. Zaradi oblike in poloĹžaja vretenc je vratni del hrbtenice gibljiv v vse smeri in je zaradi tega najbolj gibljiv del hrbtenice, manj gibljiv je ledveni del, najmanj pa prsni del hrbtenice. Poseb-

nost prsnih vretenc je tudi ta, da se stikajo z rebri.

BoleÄ?ine na celotnem nivoju hrbtenice se lahko pojavijo zaradi razliÄ?nih bolezenskih stanj ali poĹĄkodb, ki se pojavijo zaradi preobremenitve hrbtenice. Bolezenska stanja na hrbtenici se najveÄ?krat pojavljajo Ĺže pred rojstvom, mladosti ali v starosti zaradi upada kostne gostote. Dejavniki tveganja za nastanek poĹĄkodbe na nivoju hrbtenice in s tem tudi pojav akutne boleÄ?ine so lahko: neprimerni gibi, dvigovanje bremen, nepravilna telesna drĹža, prekomerna telesna teĹža, neprimerni poloĹžaji na delovnem mestu, pretirana ĹĄportna dejavnost, telesna nedejavnost, ki oslabi obhrbteniÄ?ne in trebuĹĄne miĹĄice, kajenje, porod ‌ BoleÄ?ine se pojavljajo na razliÄ?nih nivojih hrbtenice, najbolj obremenjeni sta vratna in ledvena hrbtenica, ki sta tudi najbolj gibljiva dela hrbtenice. BoleÄ?ine v vratnem delu hrbtenice se najpogosteje pojavljajo zaradi nepravilne telesne drĹže, lahko pa so tudi kot posledica nihajne poĹĄkodbe (npr. po prometni nesreÄ?i). TeĹžave v ledenem delu hrbtenice se pojavljajo zaradi vsakodnevnih preobremenitev, ne glede na to, ali opravljamo sedeÄ?e ali fiziÄ?no naporno delo. ÄŒe imate tovrstne teĹžave, se lahko prijavite na brezplaÄ?no vadbo za zdravo hrbtenico, ki jo izvajajo v Centru za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Velenje vsako sredo ob 10.15. Potrebna je predhodna prijava na telefonsko ĹĄtevilko 03/899 54 08. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

MED VAMI

3. oktobra 2019

Dostopnost za vse = spoĹĄtovanje za vse Projekt, ki ga izvajajo ZdruĹženje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije kot koordinator projekta, Slovenska filantropija in zavod Vozim kot projektna partnerja, se zavzema za druĹžbo brez diskriminacije Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 30. septembra – Invalidi in ljudje z drugimi oviranostmi se pogosto sreÄ?ujejo z oteĹženim dostopom do vsakodnevnih storitev in informacij. Z namenom ozaveĹĄÄ?anja o zagotavljanju enakih moĹžnosti v druĹžbi ter zmanjĹĄevanja diskriminacije do ranljivih skupin so v zavodu Vozim zasnovali projekt ZaVse/4ALL, s katerim Ĺželijo spodbuditi druĹžbo in spremeniti miĹĄljenje druĹžbe, da si tudi ranljive skupine zasluĹžijo osnovno spoĹĄtovanje, dostopnost do vsakodnevnih storitev in vkljuÄ?enost v druĹžbo.

Prvi del Ĺže 12. izkustvene delavnice z naslovom Dostopnost za vse = spoĹĄtovanje za vse, je v Velenju potekal v ponedeljek, drugi del pa bo potekal 9. oktobra (prav tako v sejni sobi Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice z zaÄ?etkom ob 10. uri). Na delavnici so imeli udeleĹženci moĹžnost spoznati ovire, s katerimi se vsakodnevno sreÄ?ujejo ranljive skupine – prebijanje ovir z in-

validskim voziÄ?kom, hoja z belo palico, branje Braillove pisave.

Predstavili so moĹžnosti zaposlovanja invalidov in primere dobrih praks, ki so jih invalidi lahko deleĹžni pri zaposlovanju. ÂťIzkustvene delavnice so namenjene nevladnim organizacijam in javnim institucijam, ki lahko pomembno prispevajo k zmanjĹĄevanju teĹžav, kar se kaĹže v druĹžbi na podroÄ?ju enakih moĹžnosti in v diskriminaciji ranljivih skupin, med njimi invalidov. Ti se sreÄ?ujejo predvsem s teĹžavami in ovirami pri dostopanju do grajenega okolja in informacij, poslediÄ?no pa s teĹžjim dostopom do zaposlitve na odprtem trgu,ÂŤ pravi Tita Destovnik, predstavnica ZdruĹženja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji. ÂťNajpogostejĹĄe ovire, s katerimi se sreÄ?ujejo invalidi na invalidskem voziÄ?ku, so stopnice, odsotnost ali prestrme klanÄ?ine, visoki robniki, okvarjena dvigala ‌ Slepi in slabovidni ter gluhi in nagluĹĄni se najveÄ?krat sreÄ?ujejo z neprilagojenostjo dostopa do

Za nagovarjanje javnosti – za razmislek – so oblikovali tri slogane: • Sodobne skupnosti ne diskriminirajo.

Je vaĹĄa v koraku s Ä?asom? • Spreminjajmo staliĹĄÄ?a do zaposlovanja invalidov. • Z zaposlitvijo invalida smo druĹžbeno odgovorni.

ni mehanizmi usposabljanja invalidov, s katerimi delodajalec skupaj z njim sooblikuje njegovo delovno mesto, njegovo delovno osebnost.ÂŤ So pa seveda tudi primeri dobrih praks. ÂťVedno se usmerjamo

UdeleĹženci so imeli na delavnici priloĹžnost spoznati tudi ovire, s katerimi se vsak dan sreÄ?ujejo ranljive skupine.

osnovnih informade utekoÄ?injen. ÂťNi cij, skupno vsem pa drugega izraza. S so neenake moĹžnotrga dela izriva vse sti pri zaposlovanju.ÂŤ tiste, ki imajo kakPravi, da se je danes ĹĄno oviranost. Dediskriminacija v pralovna mesta in devem pomenu krepko lovna okolja zaradi spremenila. Iz neponaÄ?ina proizvodnje, sredne se je prelevidela, digitalizacije ‌ la v posredno, ki jo izrinjajo vse, ki teh je teĹžje prepoznati in znanj ali veĹĄÄ?in niSonja Bercko majo. ÄŒe so ljudje opaziti.

Tita Destovnik je udeleĹžence Eisenreich: dalj Ä?asa v evidenci Na dogodku je sonagovorila v uvodu. ÂťPoudarjati deloval InĹĄtitut Intebrezposelnih, Ä?e so moramo predvsem gra, ki je izvajalec zaposlitvene in se ustrezno zapodalj Ä?asa vkljuÄ?eni v primere dobrih in poklicne rehabilitacije za ob- slili, da bi delodajalrehabilitacijske propraks zaposlovanja moÄ?je Velenja oziroma ObmoÄ?- ci prepoznali pomen invalidov.ÂŤ grame, jim je velikone sluĹžbe zavoda za zaposlova- zaposlovanja invalikrat teĹžko vstopiti v nje Velenje, v kateri si skladno dov. Sonja Bercko Eisenreich z delovno okolje in uporabljati vse z zakonodajo prizadevajo, da bi InĹĄtituta Integra pravi, da Ä?as, veĹĄÄ?ine, ki jih delodajalec od njih ljudje pridobili ustrezne odloÄ?be ki ga Ĺživimo, postaja za invali- priÄ?akuje. Zato so zelo pomemb-

â?ą

Tita Destovnik: ÂťTo je tek na dolge proge, pri katerem pa ni dovolj, da smo v poznavanje problematike in spreminjanje miĹĄljenja vpeti samo tisti, ki se ukvarjamo s tem podroÄ?jem, vkljuÄ?ena mora biti celotna druĹžba.ÂŤ

na tisto, kar v druĹžbi ni dobro, kar manjka, zelo malo pa govorimo o dobrih praksah. Veliko jih je, v vseh delovnih okoljih, tudi institucijah, Ä?eprav te niso neposredni porabniki subvencij in vsega ostalega, kar se ponuja drugim delodajalcem,ÂŤ pravi Berckova. đ&#x;”˛

Brigadirstvo je v Velenju doma DruĹĄtvo brigadirjev Velenje Ä?istilo TrebuĹĄo – Z njimi tudi tudi gostje iz Kikinde

Velenje, 28. septembra – Velenje je bilo in je ĹĄe vedno udarniĹĄko mesto, pravi predsednik Zveze brigadirjev Slovenije in predsednik DruĹĄtva brigadirjev Velenje Koloman LainĹĄÄ?ek. ÂťBrigadirji smo tisti, ki ĹĄe vedno znamo pomagati vsem pomoÄ?i potrebnim, takĹĄne akcije so simboliÄ?en dokaz tega. Brigadirji in udarniki smo ogromno naredili v Velenju in na to smo lahko ponosni,ÂŤ pravi sogovornik. Skupaj s prijatelji iz Srbije (Dora Kikinda) so tokrat Ä?istili reko TrebuĹĄo in breĹžine, ki so jih pred leti Ĺže oÄ?istili. Žalostno je, da imamo petinsedemdeset let brigadirstva, ki v Sloveniji ni prepoznavno, in smo edino druĹĄtvo brez statusa,ÂŤ razmiĹĄlja LainĹĄÄ?ek. Ne glede na vse

NOVI POOBLAĹ ÄŒENI

Atraktivni pick-up Isuzu D-MAX

Jasmina Ĺ karja

prodajalec in serviser AC Fri-Mobil, d.o.o., Celje

Mnogi so zavihali rokave in se udeleĹžili akcije.

radi pomagajo pomoÄ?i potrebnim. V soboto se jim je pridruĹžilo sedem druĹĄtev iz Slovenije in Kikinde, posebej ponosni so, da se jim je pridruĹžil tudi podmladek iz KavÄ?, kar dokazuje, da brigadirstvo v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe ne bo izumrlo. Ĺ˝elijo si sodelovanja

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

HITRO IN UGODNO!

041 349 846

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

Pri plaÄ?ilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

in povezovanja med Slovenijo in Srbijo tudi v turizmu, tudi zato je bila z njimi vodja kabineta za turizem iz Kikinde Jasmina Milankov. ÂťRaÄ?unamo na sodelovanje, sploh, ker se ljudje radi pridruĹžijo delovnim akcijam. Zaradi spominov, vzpostavljenih vezi in prijateljstva. Ĺ˝elimo si najti tudi naÄ?in, kako Kikindo pribliĹžati Velenju in Velenje Kikindi,ÂŤ pravi vodja kabineta iz Kikinde.

Akcija brigadirjev je uspela. OdtoÄ?ni kanali so bili do 12. ure oÄ?iĹĄÄ?eni. Brigadirji se zahvaljujejo vsem prisotnim, ĹĄe posebej mlajĹĄi generaciji, saj njihova prisotnost dokazuje, da bo druĹĄtvo Ĺživelo tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Za vse, ki v svojem poslu potrebujete zanesljiv, varen in varÄ?en tovorni avto.

Ponujamo vam atraktivna in zanesljiva tovorna vozila ISUZU od 3,5 – 14 ton z veÄ? moĹžnostmi nadgradenj. PokliÄ?ite nas!

AC FRI-Mobil d.o.o.

DeÄ?kova cesta 43, 3000 Celje 03 425 60 80 | prodaja@fri-mobil.si www.isuzu.si

NaĹĄ Ä?as, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

3. oktobra 2019

Tekma traja do zadnjega sodnikovega piska

V Ribnici tretji poraz Gorenja

Rudar tudi po dvanajstem krogu brez zmage – Po vodstvu z 1 : 0, vratnici in zapravljeni enajstmetrovki proti Triglavu le toÄ?ka (1 : 1) – V nedeljo (ob 18.00) ob jezeru Aluminij Derbi ĹĄe vedno zadnjih dveh na lestvici so bolj odloÄ?no zaÄ?eli Gorenjci. V 6. minuti je domaÄ?im branilcem z leve strani v kazenski prostor pobegnil Tilen Mlakar, vendar je TomaĹž Stopajnik, ki je bil znova v zaÄ?etni zasedbi, odliÄ?no posredoval in odbil Ĺžogo.

Nato so domaÄ?i nogometaĹĄi vse bolj prevzemali pobudo. Sredi polÄ?asa so imeli celo tri kote zaporedoma, vendar Ĺželenega zadetka ni bilo. Stopnjevanje pritiska je v 28. minuti le obrodilo sadove. Na zaÄ?etku 28. minute je Dominik RadiÄ? z desne strani zavrnil Ĺžogo proti sredini igriĹĄÄ?a do kapetana Damjana Trifkovića. Ta jo je takoj poslal do MiÄ?a Kuzmanovića. Sledil je njegov natanÄ?ni diagonalni udarec s slabih dvajsetih metrov. Ĺ˝oga se je pred vratarjem odbila s tal in obtiÄ?ala v njegovem levem kotu. V zadnjih minutah prvega dela pa je sreÄ?a obrnila hrbet branilcu Davidu Hrubiku. Podvojitev zasluĹženega vodstva za mirno nadaljevanje mu je po podaji AljaĹža Krefla s kota v veliki gneÄ?i pred gostujoÄ?im vratarjem Lukom ÄŒadeĹžem prepreÄ?ila vratnica. Ĺ e bliĹže drugemu zadetku so bili rudarji po dobrih sedemdesetih minutah. Gostje so s prekrĹĄkom za enajstmetrovko zaustavili Rijada Kobiljarja, Dominik RadiÄ? pa je namesto pod preÄ?ko poslal Ĺžogo vanjo. Takoj zatem je imel ĹĄe dve veliki priloĹžnosti, da se oddolĹži soigralcem in blizu dvesto gledalcem za slabo izvedeno enajstmetrovko. Obakrat je bil podajalec z levega boka David Hrubik. Po prvi podaji se je silovito pognal za Ĺžogo, vendar je ni zadel, v drugi pa je vratar pravoÄ?asno stekel predenj in spremenil Ĺžogi smer v kot.

Proti koncu tekme so postajali Gorenjci vse bolj nevarni ter v drugi minuti triminutnega sodnikovega dodatka domaÄ?e nogometaĹĄe 'spomnili', da tekma traja do zadnjega sodnikovega piska, tokrat KoprÄ?ana Damirja Skomine. Na zaÄ?etku 92. minute so se namreÄ? rudarji z izbijanjem Ĺžoge v kot otresli nevarnosti. A le zaÄ?asno. Po gneÄ?i pred vratarjem Stopajnikom in odbijanju Ĺžoge 'na pamet' je gostom uspelo izenaÄ?iti in ohraniti prednost petih toÄ?k pred rudarji.

Po prikazanem so si domaÄ?i nogometaĹĄi zasluĹžili vse tri toÄ?ke. Proti vratarju gostov so sproĹžili kar deset strelov, nasprotnik v njihova vrata ĹĄest. Poleg tega so KranjÄ?ani kar enajstkrat reĹĄevali nevarne Ĺžoge z odbijanjem Ĺžoge v kot, domaÄ?i ĹĄtirikrat manj.

Po trenerjevih besedah sta bili Ĺželja in volja na vrhunski ravni, toda zgreĹĄili so preveÄ? Ä?istih priloĹžnosti

A vemo, umetniĹĄki vtis ne ĹĄtetje, ampak le zadetki.

Rudarjev trener Nikola JaroĹĄ: ÂťBili smo blizu zmage, a so bile usodne zadnje minute. V tem trenutku ĹĄe nismo telesno tako pripravljeni, da bi v enakem ritmu vzdrĹžali vseh devetdeset minut. Veseli me pa velika Ĺželja fantov, njihova poĹžrtvovalnost. Vseh devetdeset minut so garali drug za drugega, imeli ob zadetku ĹĄe nekaj dobrih priloĹžnosti. Ĺ˝al jim je v posameznih trenutkih zmanjkalo zbranosti. NeizkoriĹĄÄ?ena enajstmetrovka, Ĺžoga v okvir vrat ‌ Vemo, ĹĄtejejo le zadetki.

Kljub temu mi njihova zavzetost vliva upanje na mirnejĹĄo prihodnost. Verjamem, da bo kmalu priĹĄla prva zmaga. Mora!ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Spominska tekma Ĺ martno ob Paki, 25. septembra – Ĺ portno druĹĄtvo Klub 81 iz Ĺ martnega ob Paki je minulo sredo na glavnem igriĹĄÄ?u pri tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli organiziral spominsko tekmo in se z njo spomnil svojih dveh preminulih Ä?lanov: Zdravka Ĺ˝aliga in Alojza PodgorĹĄka.

V meĹĄanih enajstericah, ki so jih sestavljali Ä?lani Kluba 81 in povabljenih domaÄ?ih ekip Tulipanov ter Netopirjev, so se udeleĹženci tekme skupaj z obiskovalci

z minuto molka poÄ?astili najprej njunemu spominu. Sledilo je zanimivo sreÄ?anje, ki je postreglo s kar devetimi goli v eni uri nogometne igre. Celotno tekmo sta

odigrala tudi sinova obeh pokojnih AnĹže in Rok, kar je prineslo dogodku ĹĄe dodatno simboliko.

Po tekmi so Ä?lani Kluba 81 odnesli spominsko cvetje na grob

Balinanje

obeh preminulih. V krajĹĄem druĹženju po tekmi so vsi udeleĹženci soglaĹĄali, da bi se tovrstna sreÄ?anja domaÄ?ih ekip lahko izvajala đ&#x;”˛ veÄ?krat na leto.

Kegljanje

OdloÄ?ilen zadnji krog

ÄŒrna serija Ĺ oĹĄtanjÄ?anov se nadaljuje

Zadnji krog v letoĹĄnji sezoni se je tokrat zaradi neodigranih tekem zavlekel kar v obdobje dveh tednov. Vzroki pa so bili upraviÄ?eni, ali pa tudi ne.

Prvo odloÄ?ilno sreÄ?anje je bilo v Ĺ entjurju, kjer so domaÄ?i gostili ekipo iz Ĺ˝alca.

Kljub dobri igri obeh so slavili favorizirani gostje s 3 : 7 in toÄ?kovno razliko 27 : 44.

Doma se je ekipa DU Velenje pomerila z letoĹĄnjimi prvaki, ekipo BK Balinc Polzela. Tudi tu so zmagali gostje. Rezultat je bil 2 : 8, toÄ?kovna razlika pa 28 : 40.

V Ĺ oĹĄtanju so gostovali igralci KU Gorenja, ki do sedaj ĹĄe niso igrali na tem igriĹĄÄ?u. DomaÄ?ini so se predstavili v najboljĹĄi luÄ?i in zmagali z rezultatom 8 : 2 in toÄ?kovno razliko 40 : 29. Na Gorici pa so gostovali igralci BĹ DU Premogovnika.

Tudi tu so zmagali domaÄ?ini, Ä?eprav je bilo tesno, z rezultatom 6 : 4 in toÄ?kovno razliko 38 : 33.

Vrstni red v prvi ligi: 1. BK Balinc Polzela 24 toÄ?k, 2. DU Velenje 17, 3. BK Ĺ˝alec 16, 4. KU Gorenje 13, 5. BĹ DU Premogovnik 12, 6. BD Ĺ entjur 12, 7. DU Ĺ oĹĄtanj 10, 8. PDU Gorica 8 toÄ?k. Iz prve lige bodo izpadla zadnja tri moĹĄtva.

V drugi ligi je bilo sreÄ?anje v KavÄ?ah, kjer so gostili ekipo BK TopolĹĄico. Gostje so si zelo Ĺželeli zmage, a ni ĹĄlo. DomaÄ?a ekipa je zmagala s 6 : 4 in toÄ?kovno razliko 28 : 35.

V Celju pa sta se pomerili vodilni ekipi. Gostje iz Vinske Gore so Ĺželeli zmago, a razpoloĹženim domaÄ?inom niso bili kos. Bili so poraĹženi s 6 : 4. Tudi toÄ?kovna razlika 40 : 32 je bila v korist domaÄ?e ekipe. N tekmi BS Vrbno Vrbica in DU Ĺ martno ob Paki pa so bili gostje iz Ĺ martna povsem podrejeni in so izgubili z 8 : 2 in toÄ?kovno razliko 47 : 21.

Vrstni red v drugi ligi: 1. BK – Celeia Celje 19 toÄ?k, 2. DU – Vinska Gora 15, 3. PDU – KavÄ?e 13, 4. BK – TopolĹĄica 12, 5. DU – Dobrna 11, 6. DU – Ĺ martno ob Paki 7, 7. BS – Vrbno Vrbica 7. Prva tri moĹĄtva naslednjo sezono napredujejo v prvo ligo. đ&#x;”˛ F. T.

Zaradi poĹĄkodbe, sluĹžbene obveznosti in osebnih zadev je Ĺ oĹĄtanjski strateg na sreÄ?anje tretjega kroga odpeljal precej oslabljeno ekipo. To pa vseeno ne more opraviÄ?iti poraza, ki je rezultatsko enak tistemu v 1. krogu v RuĹĄah. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v CerĹĄaku zaÄ?eli zelo odloÄ?no, celo vodili cĂŠlo prvo igro, a so se na koncu morali zadovoljiti zgolj s toÄ?ko. ManjĹĄa nezbranost je odnesla boljĹĄi rezultat. Tudi v igri drugega para so gledalci videli enakovredno igro, ki pa spet ni razveselila Ĺ oĹĄtanjÄ?anov. Ĺ˝e po 60 luÄ?ajih je moral gostujoÄ?i strateg narediti menjavo, vendar v igro ni prinesla bistvenih sprememb.

Po 120 luÄ?ajih sta si ekipi spet razdelili toÄ?ki. Pred zadnjo odloÄ?ilno igro je na semaforju kazalo 2 : 2, prednost na domaÄ?i strani pa je bila le 28 kegljev.

O zmagovalcu je tako odloÄ?ila igra tretjega para. Ekipi sta za zadnjo igro postavili najboljĹĄa tekmovalca. Slab zaÄ?etek gostujoÄ?ih tekmovalcev je dal polet domaÄ?inoma, ki sta razliko poveÄ?evala iz luÄ?aja v luÄ?aj. Tudi menjava pri Ĺ oĹĄtanjÄ?anih ni pomagala prepreÄ?iti visokega poraza. Zmaga domaÄ?ih tekmovalcev je bila zasluĹžena.

Kako slabo so igrali Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, pa kaĹže tudi podatek o zavrĹženih luÄ?ajih, saj so v prazno zmetali kar 41 krogel, to pa je na takĹĄni tekmi mnogo preveÄ?. Na lestvici sedaj vodi ekipa RuĹĄe s 6 toÄ?kami, Litija, CerĹĄak, Keglbar Lovrenc imajo po 4 ‌ Ĺ oĹĄtanj, Dravograd, Pergola hiĹĄe ostajajo brez toÄ?k. Ta teden se zaÄ?enjajo evropski pokali – ekipno. Naslednji 4. krog bo na vrsti 12. oktobra. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani takrat na domaÄ?ih stezah priÄ?akujejo Ĺ pedicijo RCM iz ÄŒrne. KoroĹĄci so trenutno na 7. mestu z 2 toÄ?kama. đ&#x;”˛

Za rokometaĹĄi Gorenja je gotovo najslabĹĄi zaÄ?etek sezone, Ä?e ocenjujemo prve ĹĄtiri kroge. Po porazih z Loko in Mariborom so tretjega doĹživeli v soboto v Ribnici. MoĹĄtvo iz mesta suhe robe in lonÄ?arstva je bilo na derbiju kroga z 28 : 27 boljĹĄe od VelenjÄ?anov, ki so igrali po naÄ?elu toplo-hladno. V vÄ?erajĹĄnjem pe-

detek (10 : 11), ob polÄ?asu pa za dva. Ko so po desetih minutah v nadaljevanju izenaÄ?ili na 19:19, je bilo priÄ?akovati, da bodo nadaljevali v takĹĄnem ritmu. Toda znova so vajeti igre prevzeli RibniÄ?ani, VelenjÄ?ani pa spet preveÄ? greĹĄili. DomaÄ?i rokometaĹĄi so v 53. minuti z vodstvom 26 : 22 izenaÄ?ili najviĹĄje vodstvo in

tem krogu so gostili KoprÄ?ane.

Potrebovali so zmago za povrnitev samozaupanja pred prvim mednarodnim nastopom.

Dvoboj z RibniÄ?ani so zaÄ?eli zelo odloÄ?no. Z golom Vida Levca in dvema Matica Verdineka so hitro povedli s 3 : 0, nato so glavno vlogo prevzeli gostitelji. Sledil je skorajda neverjeten preobrat, delni rezultat s 6 : 0 in vodstvo domaÄ?ih s 6 : 3 v 10. minuti. Sedem minut pozneje so si RibniÄ?ani z rezultatom 11 : 7 priigrali najviĹĄjo prednost v prvem delu. Gostje so se potem le zbrali in spet prevzeli pobudo ter zabili tri gole zaporedoma, tako da so zaostajali le ĹĄe za za-

igralci Gorenja so spet morali loviti zaostanek. To jim je znova pobralo precej moÄ?i. V nadvse napetih naslednjih minutah so se pet minut pred koncem pribliĹžali na gol zaostanka (26 : 27).

Dodatne energije za popoln preobrat ali vsaj za osvojitev toÄ?ke pa niso imeli.

V nedeljo bodo v 2. krogu kvalifikacij pokala Evropske rokometne zveze gostovali v srbskem Ĺ abcu pri tamkajĹĄnji Metaloplastiki. Povratna tekma bo 13. oktobra v Velenju, pred tem (9. oktobra) bodo na veÄ?nem derbiju domaÄ?ega prvenstva gostovali v Celju. đ&#x;”˛

vos, foto: Jurij VoduĹĄek

TAKO so igrali 1. Liga Telekom Sl., 12. krog

Ljubno 4 – 1 (8:15), 11. Laťko 4 – 1 (5:16).

Rudar - Triglav 1:1 (1:0)

Liga NLB, 4. krog

Strelca: 1:0 Kuzmanović (28.), 1:1 Kryeziu (90.)

Rudar: Stopajnik, Filipović, DĹžinić, KaĹĄnik, Hrubik, VoĹĄnjak (od 75. Lovenjak), ÄŒrnÄ?iÄ?, Kuzmanović, Trifković (od 62. Kobiljar), Krefl (od 81. Petrović), Radić. Trener: Nikola JaroĹĄ.

Drugi rezultati: CB24 Tabor SeŞana - Bravo 3:1 (0:0), Aluminij – Celje 0:0, Mura - DomŞale 3:0 (1:0), Olimpija - Maribor 2:4 (1:2).

Vrstni red: 1. Maribor 24 (27:2), 2. Olimpija 24 (27:15), 3. Mura 23 (21:13), 4. Aluminij 22 (14:6), 5. Celje 20 (24:12), 6. Tabor 13 (13:9), 7.

Bravo 12 (16:23), 8. DomĹžale 10 (16:26), 9. Triglav 10 (14:28), 10. Rudar 5 (12:30).

3. SNL – vzhod, 6. krog Rezultati: Ĺ martno 1928 – Korotan Prevalje 4:3 (2:1), strelci - Ĺ martno: Vezaj (21.), Purnat (23., 51.), Radivojević (82.); Korotan: ZavolovĹĄek (24., 47.), Triplat (63., 11 m); Avto Rajh Ljutomer – Radgona 7:0 (1:0), Videm pori Ptuju – Ketv Emmi Bistrica 1:3 (0:1), Ĺ ampion – Dravinja 4:2 (1:1), Podvinci – Odranci 0:0, ZreÄ?e - VerĹžej 4:1 (1:0).

Vrstni red: 1. Podvinci 14 (16:5), 2. Odranci 13 (17:6), 3, Ĺ martno 13 (17:12), 4. Bistrica 11, 5.

ZreÄ?e 10, 6. Videm 9, 7. Ljutomer 8, 9. Dravinja 7, 10. Korotan 4, 11. VerĹžej 3, 12. Radgona 0.

MNZ Celje, Ä?lanska liga, 5. kr.

Rezultati: Odred Kozje - Posavje Krťko 1:2 (0:1), Šmarje pri Jelťah Mons Claudius 7:2 (3:0), Savinjska Vransko – Žalec 2:0 (0:0), Laťko – Mozirje 1:2 (1:0), Vojnik - Ljubno ob Savinji 5:3 (4:0).

Vrstni red: 1. Ĺ marje 4 tekme 10 toÄ?k (20:7), 2. KrĹĄko 4 – 10 (11:4), 3. Mozirje 5 – 9 (11:8), 4. Ĺ˝alec 5 – 8 (7:5), 5. Vransko 5 – 7 (8:8), 6.

Vojnik 5 – 7 (9:12), 7. Šoťtanj 4 – 6 (9:7), 8. M. Claudius 5 – 6 (12:14), 9. Kozje 5 – 4 (6:10), 10.

Riko Ribnica - Gorenje Velenje 28:27 (15:13) Gorenje: Taletović, Husejnović, CelminĹĄ, Mazej, Tajnik 5 (5), Matanović 2, Levc, Ĺ ol 3, Huseljić 2, Starc, MiklavÄ?iÄ? 1, DrobeĹž, Verdinek 6 (1), M. KavÄ?iÄ? 4, A. KavÄ?iÄ? 2, OkleĹĄÄ?en 1.

Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Ribnica 7 (7), Gorenje 8 (6); izkljuÄ?itve: Ribnica 14 minut, Gorenje 10 minut.

Drugi rezultati: Jeruzalem OrmoĹž - Urbanscape Loka 27:27 (9:16), Koper - Maribor Branik 26:25 (13:11), Slovenj Gradec - Dobova 35:40 (17:19), Trimo Trebnje - Izola 27:27 (9:14), Celje Pivovarna LaĹĄko - Krka 32:20 (18:8).

Vrstni red: 1. Celje 8, 2. Ribnica 8, 3. Dobova 6, 4. Koper 5, 5. Trimo 5, 6. Loka 4, 7. J. OrmoĹž 3, 8. Izola 3, 9. Gorenje 2, 10. Maribor 2, 11.

Krka 2, 12. Slovenj Gradec 0.

1. A DRL – Şenske, 2. krog Rezultati: Krka - Litija 30:24 (17:10), Z'deŞele - Krim Mercator 19:28 (12:14), Ptuj - Mlinotest 24:28 (11:14), Izola - Zelene Doline Žalec, 14:24 (6:12) Velenje - Ž.U.R.D. Koper 17:18 (9:10.

Vrstni red: 1. Ĺ˝alec 2 tekmi - 4 toÄ?ke, 2. Krim 2 – 4, 3. Mlinotest 2 – 4, 4. Krka 2 – 4, 5. Koper 2 – 2, 6. Litija 2 – 1, 7. Izola 2 – 1, 8. Velenje 2 – 0, 9. Z'deĹžele 2 – 0, 10. Ptuj 2 – 0.

Kegljanje, 2. liga, vzh., 3. kr.

CerĹĄak: Ĺ oĹĄtanj 6:2 (3256 : 3101) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 536 (0), SeÄ?ki – 515 (1), PintariÄ? – 238 – Kompari – 255 – 493 (0), Jug – 563 (1), ArnuĹĄ – 224 – OgnjenoviÄ? 239 – 463 (0), PetroviÄ? – 531(0).

NaĹĄ Ä?as, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 17

Manj in zato bolje ObÄ?ina LuÄ?e v mednarodni mreĹži GorniĹĄke vasi – Ponudba za uĹžitek in poÄ?itek – VeÄ?ja prepoznavnost in priloĹžnost Tatjana PodgorĹĄek

LuÄ?e, 28. septembra – ObÄ?ina LuÄ?e v Zgornji Savinjski dolini je minulo soboto postala drugi slovenski kraj v mednarodni mreĹži GorniĹĄke vasi, v kateri je Ĺže zdruĹženih 20 krajev v Avstriji, NemÄ?iji in Italiji. Pred dobrim letom se je v mreĹžo vkljuÄ?ilo Jezersko.

Projekt (v Sloveniji ga podpirata ministrstvi za okolje in prostor ter za gospodarski razvoj in tehnologij, vodi pa Planinska zveza Slovenije) je ustanovila avstrijska planinska zveza. GorniĹĄka vas je brez velike turistiÄ?ne infrastrukture, turistu pa lahko ponudi veÄ?jo pristnost, samemu kraju pa pomaga, da ohranja naravne danosti in obenem daje moĹžnost preĹživetja, zato je moto omenjenih vasi: manj in zato bolje.

Želijo ohraniti gnezdo sredi gora

V obÄ?ini LuÄ?e so se na vkljuÄ?itev v mreĹžo pripravljali dve leti, razloge za odloÄ?itev pa je tamkajĹĄnji Ĺžupan Ciril Rosc pojasnil: ÂťNarava nam pomeni kontinuiteto razvoja. Ĺ˝elimo obvarovati ta zaklad, to gnezdo sredi gora, ki smo ga podedovali od prednikov, ki so vseskozi Ĺživeli v sozvoÄ?ju z naravo, njenimi danostmi in potenciali ter jo tako v vsej njeni lepoti obvarovali tudi za sedanjo

17

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

3. oktobra 2019

LuÄ?e se ponaĹĄajo s ĹĄtevilnimi naravnimi znamenitostmi in lepo naravo.

generacijo, ta pa za prihodnje rodove. Z ostalimi kraji alpskega prostora, ki so Ĺže v tem zdruĹženju, nas povezujejo podobni ideali, cilji, naÄ?in razmiĹĄljanja in delovanja.ÂŤ Dodal je ĹĄe, da Ĺželijo s privlaÄ?no turistiÄ?no ponudbo ter zavzemanjem za ohranitev krajevnih kulturnih in naravnih vrednot dodati kamenÄ?ek v Ä?udovitem mozaiku majhnih in lepih gorniĹĄkih vasi za uĹžitek in poÄ?itek, kjer so najpomembnejĹĄi prvobitnost, tradicija in kultura ter zavezanost trajnostnemu alpskemu turizmu. Rosc je prepriÄ?an, da so se dobro pripravili na izzive, ki jih prinaĹĄa projekt.

Masovnega turizma si ne Ĺželijo

Na vpraĹĄanje, kaj si obetajo od vkljuÄ?itve v mreĹžo GorniĹĄkih vasi, pa Ĺžupan pravi: ÂťZanesljivo ne masovnega turizma. Menim, da je vkljuÄ?itev dodatna niĹĄna ponudba za tiste, ki iĹĄÄ?ejo gorske vrĹĄace, epske razglede, to, kar jim lahko ponudimo. Tega pa ni tako malo.ÂŤ LuÄ?e so obdane z gorami, z lepimi dolinami, kopico zanimivostmi, prijaznimi domaÄ?ini. LuÄ?e so prepoznavne po lokalni kulinariki, ljudskem moĹĄkem petju Âťna treko in ĹĄtrtoÂŤ, ki je edinstveno v celi Evropi, po ĹĄtevilnih kulturnih zanimivostih,

Zanimivo strokovno izobraĹževanje

Brez hotelskih naselij, velikih smuÄ?iĹĄÄ? ‌ Po zagotovilih podpredsednika Planinske zveze Slovenije Mira ErĹžena mora kraj za vstop v ugledno mednarodno mreĹžo GorniĹĄke vasi izpolnjevati doloÄ?ene kriterije: imeti mora manj kot 2500 prebivalcev, trajnostni pristop, gorniĹĄki znaÄ?aj same pokrajine, kar pomeni najmanj 1000 metrov med najniĹžjo in najviĹĄjo toÄ?ko; planinsko in gorniĹĄko tradicijo (vse, kar je povezano z gorami, in ravno toliko turistiÄ?ne infrastrukture, da je lahko nekaj turizma). Nikakor pa med te vasi ne pridejo kraji s hotelskim naseljem, velikim smuÄ?iĹĄÄ?em in drugo podobno turistiÄ?no infrastrukturo, industrijskimi objekti ali pa taki, ki leĹžijo ob velikih prometnicah.

Velenje, 12. septembra – Skupina Ä?lanov DruĹĄtva varnostnih inĹženirjev DVI Velenje je pripravila in v Velenju (Gorenje) izvedla zanimiv seminar za vodstvene kadre, strokovne delavce in koordinatorje varnosti in zdrav-

sprehajalnih poteh, pohodniĹĄtvu, po plezalnih ter gorsko kolesarskih turah, turni smuki, plezanju v zaledenelih slapovih, smuÄ?anju in sankanju.

Lepote okolja si ogleda na leto blizu 16 tisoÄ? ljudi, vsaj toliko prenoÄ?itev so naĹĄteli lani. ÂťPrepriÄ?ani smo, da bomo z blagovno znamko GorniĹĄka vas te lepote in moĹžnosti, ki jih imamo, laĹžje dosegli razvojne cilje,ÂŤ je ĹĄe dejal Ciril Rosc. đ&#x;”˛

Hartner. Poudarek seminarja je bil na pereÄ?ih vpraĹĄanjih varnosti pri delu v gradbeniĹĄtvu, elektro instalacijah, opremi in elektro agregatih, o varnem delu z motorno Ĺžago ‌ DruĹžba Total pa je ob tem prikazala program

UdeleĹžba ne seminarju je bila zelo dobra.

ja pri delu idr. Ĺ˝e tretje leto zapovrstjo jim je uspelo zagotoviti zelo dobro udeleĹžbo in s tem pokazati na kredibilnost njihovih strokovnih seminarjev. Seminarja, ki je potekal v seminarski dvorani Gorenja Gostinstva, se je udeleĹžilo 88 strokovnjakov, ki izvajajo dela na tem podroÄ?ju.

Uvodno temo je predstavil delovni inĹĄpektor iz republiĹĄkega inĹĄpektorata dela mag. BoĹĄtjan

varovalne opreme in zaĹĄÄ?itnih sredstev za delo. Z udeleĹžbo, organizacijo in predavanji sta bila ob koncu zelo zadovoljna varnostna inĹženirja predsednik Andrej Majdak in vodja organizacije BoĹĄtjan Brilej. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

VoĹžnja s hibridom pomirja Na Eko potepu ob Velenjskem jezeru spoznavali hibridna vozila znamke Toyota Sobota, 21. septembra – Sobota je bila odliÄ?en dan za predstavitvene voĹžnje hibridnih vozil, ki ustrezajo najstroĹžjim evropskim okoljevarstvenim normativom, ĹĄtevilnim ĹĄportnim aktivnostim, ekoloĹĄkim izdelkom, razstavljalcem in ĹĄtevilnim izzivom. Veselili so se tudi otroci, ki se jim je pridruĹžila maskota Foxi. Pripravili so mini olimpijado, ki je potekala pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije. Za animacijo je poskrbela Pika NogaviÄ?ka, s katero so se otroci druĹžili na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u. UĹživali pa so lahko tudi na prometnem poligonu in tako preizkusili svoje spretnosti v voĹžnji z mini avtomobili.

Okoljsko ozaveĹĄÄ?enih obiskovalcev, ki so se preizkusili v voĹžnji s hibridnimi vozili, je bilo precej, saj so hibridi Toyota na seznamu tovrstnih vozil na samem vrhu Ĺže dvajset let. UspeĹĄno orjejo ledino in preizkuĹĄajo vedno nove tehnologije, ki zmanjĹĄujejo porabo goriva in ĹĄkodljivih emisij. ÂťHibridi so vozila, v katera se moraĹĄ usesti in jih testirati, takrat te navduĹĄijo,ÂŤ nam zaupa vodja marketinga pri Toyota Slovenija Danijela StojanoviÄ?. Šestdeset odstotkov prodaje je hibridov, vsako leto se ĹĄtevilo poveÄ?uje, vozila so bolj prijetna za voĹžnjo, poraba je pri-

jaznejĹĄa, voĹžnja pa sproĹĄÄ?a, je tiha in daje obÄ?utek lebdenja. Z novo generacijo hibridov smo tudi bliĹže manjĹĄi porabi goriva, je pa treba spremeniti tudi naÄ?in voĹžnje in razmiĹĄljanja,ÂŤ pove sogovornica.

LaĹžje je preĹživeti mamo v piĹžami pred klubom kot prometno nesreÄ?o

Eko potepu so se pridruĹžili tudi junaki posebne vrste. Iz Zavoda Vozim so priĹĄli predstaviti akcijo Heroji furajo v piĹžamah, ki traja

vano pripeljala ob Velenjsko jezero, ki se je za kratek Ä?as spremenilo tudi v prizoriĹĄÄ?e predstavitve japonske tehnologije, ki skrbi za lepĹĄo prihodnost.ÂŤ PriĹĄli so stari in mladi, moĹĄki, Ĺženske in otroci, ki se zavedajo, da je dobro biti okoljsko ozaveĹĄÄ?en. Svoje obÄ?utke po voĹžnji je strnil tudi Simon iz Slovenj Gradca, ki je z druĹžino priĹĄel na testno voĹžnjo. ÂťZanimiva izkuĹĄnja, poleg avtomatskega menjalnika je prednost tudi ta, da je avto bolj tih in lahko bolj prijetno posluĹĄaĹĄ

Preizkusili smo lahko Âťpijana oÄ?alaÂŤ.

Ĺže dve leti. Odziv je dober. Ambasadorju Ninu Batagelju je blizu slogan: Vsega, kar je zmeÄ?kano, se ne da poravnati. ÂťVĹĄeÄ? mi je, ker nas ljudje prepoznajo, sploh na Ĺžurih, kjer nudimo brezplaÄ?ne in varne prevoze domov,ÂŤ razloĹži. Hkrati ga veseli, da se vedno veÄ? ljudi zaveda, da alkohol ne sme biti naĹĄ sopotnik v prometu. Želja po skrbi za naĹĄo Ä?udovito naravo je Toyotino Eko kara-

glasbo. Je pa tudi bolj udoben.ÂŤ Zanimiv zabavno-izobraĹževalni dogodek, katerega namen je pribliĹžati eko Ĺživljenjski slog na razliÄ?nih podroÄ?jih, od avtomobilizma do prehrane in kozmetike, je ob Velenjsko jezero privabil ĹĄtevilne navduĹĄence zeleno obarvane zgodbe, ki so morda pripravljeni storiti ĹĄe kakĹĄen korak veÄ? v skrbi za okolje. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

TEDEN RESTAVRACIJ JESEN 2019 Prijazno vas vabimo v Vilo Herberstein na izvrstna menija v Tednu restavracij 11. 10. - 19. 10. 2019 PriporoÄ?amo, da si Ä?imprej rezervirate svoj termin za nepozabno kulinariÄ?no doĹživetje.

Rezervacije E: vilaherberstein@gorenje.com T: (03) 896 1400 www.vilaherberstein.si Cena menija je 19 â‚Ź.

VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA Ekipa Vile Herberstein

NaĹĄ Ä?as, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

3. oktobra 2019

Odpadke odlagajo, kjer se jim zdi Nad poÄ?etjem se ne jezi samo Ĺžupan, ogorÄ?eni so tudi obÄ?ani Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj vedno pogosteje opaĹžajo veÄ?je koliÄ?ine odvrĹženih odpadkov v naravi in vedno veÄ? odpadkov, ki tja ne sodijo, tudi na otokih za loÄ?eno zbiranje. Nad takĹĄnim ravnanjem se ne zgraĹža in jezi samo Ĺžupan, ampak so nad tem ogorÄ?eni tudi ĹĄtevilni Ĺ oĹĄtanjÄ?ani in Ĺ oĹĄtanjÄ?anke. ÂťTakĹĄno poÄ?etje je ĹĄe posebej teĹžko razumeti, ker lahko odpadke vsak obÄ?an brezplaÄ?no odpelje v Zbirni center Velenje ali Zbirni center Ĺ oĹĄtanj,ÂŤ pravi

Tisti, ki je odsluĹžene kosovne odpadke odloĹžil pod Vilo Ĺ iroko, jih je tja gotovo pripeljal s kakĹĄno prikolico. Koliko veÄ? bi ga stalo, Ä?e bi jih peljal do zbirnega centra? (foto: Arhiv ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj)

Darko Menih. ÂťNe dolgo nazaj je nekdo pri stadionu pod vilo Ĺ iroko odloĹžil tudi kosovne odpadke. Gotovo jih je tja pripeljal s prikolico. Ali bi mu bilo tako teĹžko pot ĹĄe malo podaljĹĄati in jih odloĹžiti tja, kamor sodijo?ÂŤ se je vpraĹĄal. ÂťPoleg tega lahko

uporabniki pri PUP Saubermacherju, ki tudi za obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj izvaja javno gospodarsko sluĹžbo ravnanja in odvoza odpadkov, enkrat letno za te namene naroÄ?ijo brezplaÄ?en zabojnik.ÂŤ ÄŒe se bo tako nadaljevalo, pravi, bodo v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj zahte-

vali od inĹĄpektorjev, da ugotovijo krĹĄitelje in jih tudi ustrezno kaznujejo. S takim ravnanjem imajo v Ĺ oĹĄtanju tudi precejĹĄnje stroĹĄke, na prostovoljnih oÄ?iĹĄÄ?evalnih akcijah pa veliko dela. Spomnimo, da je na letoĹĄnji spomladanski oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji, ki jo je organizirala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, 500 prostovoljcev ÂťzbraloÂŤ neverjetnih 19 ton odpadkov. Za primerjavo, v mestni obÄ?ini Velenje je 1.200 prostovoljcev nabrađ&#x;”˛ lo dobrih 6 ton odpadkov.

â?ą

Zbirni center Velenje je med tednom odprt vsak dan, v Ĺ oĹĄtanju pa vsako 2. in 4. soboto v mesecu med 9. in 12. uro.

POLICIJSKA kronika Umrla za posledicami nesreÄ?e Velenje, 25. septembra – S Policijske uprave Celje so sporoÄ?ili, da je v SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec zaradi posledic prometne nesreÄ?e, ki se je 7. septembra zgodila v Paki pri Velenju, umrla 79-letna potnica v osebnem avtomobilu povzroÄ?itelja.

NesreÄ?a se je zgodila, ko je 50-letni voznik, doma z obmoÄ?ja Slovenj Gradca, med voĹžnjo iz DoliÄ?a proti Velenju zunaj naselja Paka iz neznanega razloga zapeljal na nasprotno smerno voziĹĄÄ?e in silovito Ä?elno trÄ?il v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljala 44-letna voznica z obmoÄ?ja Ribnice. Oba voznika sta bila v nesreÄ?i hudo poĹĄkodovana.

Hudo poĹĄkodovana sta bila ĹĄe sopotnika v osebnem avtomobilu v vozilu, ki ga je vozila 44-letnica, 33-letni moĹĄki in tri leta mlajĹĄa Ĺženska, laĹžje pa 13-letnica, ki je sedela na zadnjem sedeĹžu v avtu povzroÄ?itelja nesreÄ?e.

Voznik tovornjaka vozil pod vplivom alkohola Velenje, 25. septembra – Policisti postaje prometne policije Celje so v sredo v zgodnjem jutranjem Ä?asu na prometno negativno izpostavljenem cestnem odseku glavne ceste DoliÄ?–Velenje, kjer je bil v zadnjem letu zaznan porast prometnih nesreÄ? z najhujĹĄimi posledicami, izvajali poostren nadzor cestnega prometa.

15 minut pred 6. uro so zunaj naselja Paka pri Velenju ustavili 58-letnega voznika vleÄ?nega vozila s polpriklopnikom, ki je vozil nezanesljivo. Zaradi suma voĹžnje pod vplivom alkohola so mu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal rezultat 0.52 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Vozniku so nadaljnjo voĹžnjo prepovedali. Zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola so mu na kraju izdali plaÄ?ilni nalog za plaÄ?ilo globe v viĹĄini 900 evrov in izrekli 16 kazenskih toÄ?k.

V nadzoru so policisti ugotovili ĹĄe veÄ?je ĹĄtevilo ostalih krĹĄitev cestnoprometnih predpisov, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem veÄ?je prometne varnosti.

Hudo poĹĄkodovan motorist Mozirje, 25. septembra – V sredo okoli 11. ure se je na obvoznici na Ljubnem ob Savinji zgodila huda prometna nesreÄ?a, v kateri sta bila udeleĹžena voznik tovornega vozila in motorist. 32-letni motorist, ki je vozil proti LuÄ?am, je v blagem ovinku zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad motornim kolesom in zapeljal v levo na nasprotnosmerno voziĹĄÄ?e, po katerem je v tistem trenutku pravilno pripeljal voznik tovornega vozila. Vozili sta trÄ?ili, v trÄ?enju se je 32-letni

motorist, ki je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja, hudo poĹĄkodoval.

Vozili sta bili odklenjeni Velenje, 25. septembra – V sredo dopoldne je v Velenju neznanec iz odklenjenega kombiniranega vozila, parkiranega na Ĺ trbenkovi ulici, ukradel dva stroja, iz bliĹžnjega odklenjenega vozila pa dvojna sonÄ?na oÄ?ala.

Na Gorici ukradli clia Velenje, 26. septembra – V Ä?etrtek zjutraj so bili policisti obveĹĄÄ?eni o tatvini osebnega vozila znamke Renault Clio, bele barve, letnik 2014, registrskih ĹĄtevilk CE DC 969.

Vozilo je bilo ukradeno s parkiriĹĄÄ?a KoĹželjskega ulice v Velenju.

Na avtobusu otipaval deklico Velenje, 26. septembra – V Ä?etrtek popoldan je moĹĄki na avtobusu, ki je vozil na relaciji Celje–Velenje, otipaval deklico. Ta ga je udarila po roki, moĹĄki pa s poÄ?etjem ni prenehal. Policisti so ga na avtobusni postaji v Velenju prijeli. Zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajĹĄo od 15 let, ga bodo kazensko ovadili.

Nevarna voĹžnja v LetuĹĄu Ĺ˝alec, 26. septembra – V Ä?etrtek nekaj po 23. uri se je na obmoÄ?ju LetuĹĄa pripetila prometna nesreÄ?a, ki jo je povzroÄ?il – kot se je izkazalo kasneje – vinjen voznik osebnega avtomobila.

Ta je poskuĹĄal prehiteti tovorno vozilo, vendar je zaradi vozila, ki mu je pravilno pripeljalo nasproti, zapeljal nazaj na svoj vozni pas in pri tem trÄ?il v tovorno vozilo, ki ga je nameraval prehiteti. V trÄ?enju k sreÄ?i ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan. Preizkus z alkotestom pa je pokazal, da je imel voznik 0,75 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Ker je z neodgovorno voĹžnjo ogroĹžal sebe, svoje sopotnike in druge udeleĹžence v cestnem prometu, ga bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne voĹžnje.

Napihal v Radmirju Mozirje, 26. septembra – Policisti so v Radmirju v Ä?etrtek ustavili 63-letnega voznika, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel 1,07 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

ÄŒelno trÄ?enje pri Velenjki Velenje, 27. septembra – V petek malo po 20. uri je priĹĄlo na regionalni cesti med nakupovalnim centrom Velenjka in naseljem Velenje do prometne nesreÄ?e. Zaradi nepravilne smeri voĹžnje je priĹĄlo do Ä?elnega trÄ?e-

Prenovljen dovoz do Kersnikove ceste Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je sklenila obnovo dovozne poti do Kersnikove ceste 4 in 6, ki je bila nujna, saj je bilo cestiĹĄÄ?e v zelo slabem stanju. Odstranili so zgornji sloj cestiĹĄÄ?a in poloĹžili nov asfalt, uredili odvodnjavanje in poloĹžili robnike. Dela je opravilo podjetje Nivig, veljala pa so dobrih 20 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

ZakljuÄ?ena sanacija plazu v Podgorju Mestna obÄ?ina Velenje je uspeĹĄno zakljuÄ?ila s 3. in 4. fazo sanacije plazu Postrpinek–MlaÄ?nik v Podgorju. V sklopu tretje faze le-te so zgradili kamnito zloĹžbo viĹĄine do 5 metrov, skupne dolĹžine 84 metrov, vrednost del pa je znaĹĄala 60.000 evrov. Na razpisu je bilo najugodnejĹĄe podjetje RGP, podizvajalec del pa je bilo podjetje GP Fajdiga. ÄŒetrta faza sanacije v viĹĄini 15.000 evrov je obsegala rekonstrukcijo ceste v dolĹžini 85 metrov, ki jo je izvedlo podjetje GP Fajdiga. Sanacijo so zaÄ?eli Ĺže leta 2016. Takrat so poskrbeli za odvodnjavanje, lani pa so vgradili pilote in poskrbeli za sidranje terena. đ&#x;”˛

nja. V nesreÄ?i sta se laĹžje poĹĄkodovali dve osebi. Pri povzroÄ?itelju nesreÄ?e so opravili alkotest, ki je bil pozitiven. Zaradi nevarne voĹžnje ga bodo kazensko ovadili.

Pri RdeÄ?i dvorani so se stepli Velenje, 27. septembra – V petek ponoÄ?i sta se zaradi izreÄ?enih grdih besed pri RdeÄ?i dvorani sporekli dve osebi, za tem pa je priĹĄlo do pretepa, v katerem je v dveh skupinah sodelovalo veÄ? mlajĹĄih ljudi.

Varnostniki so pretep, v katerem so nekateri udeleĹženci utrpeli laĹžje telesne poĹĄkodbe, obvladali in omejili, krĹĄitev pa je prekinilo veÄ? policijskih patrulj. Za osumljene bodo podali kazenske ovadbe.

Islamski skupnosti ukradel donacije Velenje, 27. septembra – V petek zveÄ?er je bilo vlomljeno v prostore Islamske skupnosti na Cesti Simona Blatnika v Velenju. Neznanec je vanje vlomil skozi vhodna vrata, v notranjosti pa v poĹĄtni nabiralnik. Iz njega je ukradel za okoli 100 evrov donacij.

ÄŒlani in starejĹĄi gasilci na regijskem tekmovanju Velenje, 28. september – Minulo soboto je na mestnem stadionu potekalo regijsko tekmovanje Ä?lanov in starejĹĄih gasilcev Savinjsko-Ĺ aleĹĄke regije. Med lokalnimi prostovoljnimi gasilskimi druĹĄtvi se je v kategoriji Ä?lanice A najbolje odrezala ekipa PGD Lokovica, ki je zasedla 3. mesto. V kategoriji starejĹĄih gasilcev je zmagala ekipa PDG Ĺ alek, ekipa PGD Ĺ kale pa je dosegla 3. mesto. Med starejĹĄimi gasilkami so se izkazale Ä?lanice PGD Gaberke in PGD BevÄ?e, ki so zasedle 2. in 3. mesto. NaĹĄtete ekipe se bodo udeleĹžile naslednjega drĹžavnega prvenstva, poleg njih pa tudi ekipa starejĹĄih gasilcev PGD Pesje in ekipa starejĹĄih gasilk PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto. đ&#x;”˛

Vlom v gradbeni zabojnik Velenje, 27. septembra – Z gradbiĹĄÄ?a v Velenju je v petek neznani vlomilec odnesel dve motorni Ĺžagi, udarno kladivo, dve brusilki in nekaj drugega orodja.

Ukradel tisoÄ? evrov vredno kolo Velenje, 28. septembra – Na Kajuhovi je neznanec vlomil v kolesarnico stanovanjskega bloka in ukradel moĹĄko gorsko kolo znamke Wheeler, vredno dobrih 1.000 evrov.

Ukradel skuter, a so ga prijeli Mozirje, 29. septembra – V noÄ?i na nedeljo so bili mozirski policisti obveĹĄÄ?eni o tatvini neregistriranega skuterja znamke Piaggio, modre barve, ki ga je storilec ukradel iz odklenjene garaĹže v BoÄ?ni. V Nizki so storilca ustavili, preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,68 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. 32-letnega storilca so zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola pridrĹžali do streznitve. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine ga bodo kazensko ovadili.

Ker je vozil pod vplivom alkohola, brez vozniĹĄkega dovoljenja in ker je krĹĄil ĹĄe druge cestnoprometne predpise, pa ga Ä?aka tudi obdolĹžilni predlog.

tf

Iz POLICISTOVE beleĹžke Zaradi glasne glasbe so ĹĄli v Ravne Ĺ oĹĄtanj, 26. septembra – V Ä?etrtek malo po 23. uri so ĹĄli policisti zaradi predvajanja glasne glasbe v Ravne pri Ĺ oĹĄtanju. KrĹĄiteljici, ki je glasbo predvajala, so izrekli opozorilo in jo napotili k noÄ?nemu poÄ?itku.

Najditelj se je javil, telefona pa ni vrnil Velenje, 27. septembra – V petek zveÄ?er se je na Policijski postaji Velenje zglasil moĹĄki, ki je izgubil telefon. Policistom je povedal, da se mu je, ko je poklical na svojo telefonsko ĹĄtevilko, javil najditelj telefona in mu obljubil, da mu bo telefon vrnil v petnajstih minutah, Ä?esar pa ni storil. Policisti ga bodo skuĹĄali izslediti. Ovadili ga bodo za kaznivo dejanje zatajitve.

Na Facebooku potrdila prijateljstvo, zdaj pa ji je Ĺžal Velenje, 28. septembra – V soboto je policistom VelenjÄ?anka povedala, da je na socialnem omreĹžju Facebook potrdila prijateljstvo ÂťimaginarniÂŤ prijateljici. Ta pa jo je potem na omreĹžju Ĺžalila in pisala o njej neresniÄ?ne stvari. Oseba z imenom in priimkom, kot ga je ÂťprijateljicaÂŤ navedla, ne obstaja. Policisti pa jo bodo vseeno skuĹĄali najti, da bodo lahko zoper njo ukrepali po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

Brat pretepel brata Velenje, 28. septembra – V soboto okoli 22. ure so policisti na Vojkovi obravnavali kaznivo dejanje nasilja v druŞini. K bratu je na ta naslov priťel brat in ga pretepel z neznanim trdim predmetom. Pri tem ga je laŞje telesno poťkodoval. Policisti so mu izrekli ukrep prepoved pribliŞevanja, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo za nasilje v druŞini.

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

3. oktobra 2019

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

eMCe, plac priloĹžnosti

Na sonÄ?ni strani RdeÄ?e dvorane skrit prostor popolne mladostniĹĄke svobode. SonÄ?na terasa, zunanjost in notranjost, oblikovana v sodelovanju z mladimi umetniki, galerija, ki daje priloĹžnost skritim lokalnim talentom in tistim od drugod, oder, ki je gostil vrsto lokalnih skupin in mnogo drugih, tako imenovana ťank ekipaÂŤ mladih in program, ustvarjen od mladih za mlade. Vse to in ĹĄe mnogo veÄ? je v 23 letih delovanja lokalni skupnosti prinesel Klub eMCe plac. Postal je zavetje mladih, ki v svetu, vodenem od mnoĹžiÄ?nih medijev, iĹĄÄ?ejo svoj pravi jaz.

DrugaÄ?no ni straĹĄno

Z nasmehom na obrazu se spominjam prvega obiska “eMCe-jaâ€?, pa ne zato, ker bi bila izkuĹĄnja pretirano prijetna, temveÄ? zato, ker sem v zelo kratkem Ä?asu svoje mnenje popolnoma spremenila. Na prvi pogled zastraĹĄujoÄ? prostor, terasa, polna mladih, glasna glasba - takoj sem se zavedala, da to ni tipiÄ?en lokal. Z zanimanjem sem opazovala poslikave na stenah, ki so pritegnile takrat ĹĄe zelo mlado oko. Bilo je drugaÄ?e in takoj sem ta obÄ?utek drugaÄ?nosti povezala z neupraviÄ?enim strahom pred tem prostorom.

Po nekaj obiskih sem “placâ€? zaÄ?ela doĹživljati drugaÄ?e. ZaÄ?utila sem pripadnost in eMCe mi je postajal vse bolj domaÄ?. Po zanimivem spletu okoliĹĄÄ?in sem zaÄ?ela sodelovati pri promociji kluba in pripravljanju programa. Vse bolj sem se zaÄ?ela zavedati poslanstva eMCe-ja. Klub eMCe plac je naĹĄ. Pripada mladim VelenjÄ?anom. OmogoÄ?a nam neformalno izobraĹževane v najrazliÄ?nejĹĄih smereh, pa naj bo to promocija, delo za ĹĄankom, luÄ?na tehnika ali priprava in organizacija dogodkov vseh vrst.

PriloĹžnosti za delo, ustvarjanje in ne nazadnje tudi druĹženje je veÄ? kot dovolj. VeÄ?ina mladih pa se tega Ĺžal ne zaveda. Spodbujanje k aktivnemu sodelovanju v lokalni skupnosti je vse bolj pomembno, saj mnogi raje ostajajo doma.

Program, ki ga pripravljamo mladi za mlade, je raznolik in verjamem, da lahko vsakdo med mnogimi dogodki, ki jih organiziramo, najde nekaj zase. đ&#x;”˛

PRAVNI KOTIÄŒEK Ali se tudi vi spraĹĄujete: “V Ä?em je "fora" prisilne poravnave?â€?

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Poskrbeli boste, da boste v naslednjih dneh uĹžili prav vsak dan posebej. Zavedali se boste, da morate izkoristiti letoĹĄnjo jesen tudi za stvari, ki jih ne morete prelagati na zimo. Poleg tega se boste zavedali, da bo kmalu priĹĄlo obdobje, ko boste bolj zaposleni, kot ste trenutno. Ker je bila jesen vedno vaĹĄ letni Ä?as, bo na vas pozitivno vplivala tudi v tem tednu. In to ne glede na vreme. Polni boste odliÄ?nih idej, zelo lepo bo tudi, da bo velika veÄ?ina uresniÄ?ljiva. A se vam ne bo nikamor mudilo, saj dobro veste, da se v vaĹĄem Ĺživljenju ne bo niÄ? spremenilo, Ä?etudi jih ne uresniÄ?ite. PoÄ?utje pa Ĺžal ĹĄe nekaj dni ne bo najboljĹĄe. Vzrok bo znan le vam.

Svetuje: Sedina Sarajlić

Prisilna poravnava je postopek, s katerim se omogoÄ?i dolĹžniku, da se finanÄ?no prestrukturira tako, da lahko nadaljuje poslovanje (namesto da gre v steÄ?aj).

In kaj imajo upniki od tega? Imajo boljĹĄe moĹžnosti za poplaÄ?ilo. Upnikom se zagotovijo ugodnejĹĄi pogoji plaÄ?ila njihovih terjatev, kot Ä?e bi bil pri dolĹžniku zaÄ?et steÄ?ajni postopek.

Predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave poda dolĹžnik, o zaÄ?etku postopka pa odloÄ?i sodiĹĄÄ?e.

Po navadi dolĹžnik predlaga zmanjĹĄanje obveznosti (torej da se del dolga odpusti) in odloĹžitev plaÄ?ila preostanka.

Upniki, ki so pravoÄ?asno prijavili svoje terjatve, nato glasujejo o predlaganem naÄ?rtu prisilne poravnave.

Da bi se predlagani naÄ?rt prisilne poravnave potrdil, mora zanj glasovati toliko upnikov, da njihove terjatve predstavljajo 60 % vseh priznanih terjatev. ÄŒe prisilna poravnava ni izglasovana, se v doloÄ?enih primerih avtomatiÄ?no zaÄ?ne steÄ?ajni postopek.

Torej – Ä?e povzamem: v prisilni poravnavi (po kateri dolĹžnik "Ĺživi" naprej) lahko upniki iztrĹžijo veÄ? kot v steÄ?ajnem postopku (v katerem dolĹžnik preneha delovati).

UrĹĄika HoleĹĄek, 19 let

Bik od 21. 4. do 21. 5.

ÄŒaka vas nekaj nujnih obveznosti, ki se jim tokrat ne boste mogli izogniti. Skoraj vsak dan vas bo strah, kako jih izpeljati. Vse bo teklo, kot si Ĺželite, zato bodo napori hitro pozabljeni, strah pa bo skopnel do torka. Ĺ˝e v ponedeljek boste namreÄ? dobili zelo dobre novice, ki vas bodo takoj pomirile. VĹĄeÄ? vam bo, ker boste ob njih spoznali, da vam ne bo treba seÄ?i tako globoko v Ĺžep kot ste domnevali. Kar laĹžje boste zadihali, tudi nasmeh se vam bo vrnil na obraz. V oktobru se boste konÄ?no lahko posvetili stvarem, ki jih radi poÄ?nete, a Ä?ez poletje niste imeli Ä?asa. Vrnili se boste k enemu od nekdanjih hobijev, ki bo sedaj za vas nov izziv.

Zato boste poskrbeli, da boste v njem ĹĄe napredovali in se nauÄ?ili ĹĄe veÄ?.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Na ljubezenskem podroÄ?ju ne bo niÄ? novega. Tudi zato, ker v zadnjem Ä?asu niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po Ĺžilah. Res pa je tudi, da ga niste iskali.

Sedaj ga boste, saj boste zaÄ?utili, da si Ĺželite veÄ? ljubezni. ÄŒeprav pregovor pravi, da kdor iĹĄÄ?e, ta najde, v ljubezni to ne drĹži vedno. Ĺ˝elja bo sicer velika, a to ne bo dovolj, da bi se vam takoj uresniÄ?ila. Vrgli se boste v delo, saj boste iskali duĹĄevni mir. Ob tem se boste Ĺžal poÄ?utili vse bolj osamljeno. PogreĹĄali boste predvsem pogovore. Imate dobre prijatelje, obiĹĄÄ?ite jih, pa se boste naklepetali. Z zdravjem boste imeli nekaj teĹžav, ki vam niso tuje, saj se rade vrnejo prav jeseni.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

V teh dneh boste zelo nestrpni. To sicer ni vaĹĄa znaÄ?ajska lastnost, zato boste s tem presenetili predvsem domaÄ?e. Ne bo jim jasno, kaj se dogaja z vami. OdloÄ?ili se boste, da jim ne poveste, saj so vpleteni tudi oni. ÄŒe se vaĹĄ naÄ?rt ne bo izĹĄel, bodo ĹĄe prehitro izvedeli. VaĹĄe redno delo bo v teh dneh malce zastalo, saj zanj ne boste imeli prave energije. Skrbi boste Ĺžal nosili s seboj, tudi v sluĹžbo ali ĹĄolo. Tokrat ne morete prositi za pomoÄ?, saj ste odvisni od institucij, ki meljejo poÄ?asi. Na finanÄ?nem podroÄ?ju bo k sreÄ?i vse dobro.

Kljub temu boste denar pustili na miru, prav niÄ? ne boste zapravljali. Vi Ĺže veste, zakaj, saj tokrat ne gre za stiskaĹĄtvo.

đ&#x;”˛

65 let zvestobe 25. septembra 2019 sta Rozalija in Franc PenĹĄek iz TopolĹĄice slavila 65. obletnico poroke.

Ponovno sta svojo zvestobo potrdila 28. septembra v Ĺžupnijski cerkvi v Ĺ oĹĄtanju. Civilni obred je bil na turistiÄ?ni kmetiji Pirnat v TopolĹĄici.

Na tej sveÄ?ani poti so ju pospremili sinovi z druĹžinami, prijatelji in znanci. Na poti proti turistiÄ?ni kmetiji Pirnat so ju presenetili gasilci PGD TopolĹĄica z vodnim slavolokom in jima izkazali Ä?ast in spoĹĄtovanje ob Ä?astitljivem jubileju. Bila

od 4. 10. do 10. 10.

- prva oddaja Radia Velenje, na ultrakratkovalovnem podroÄ?ju na frekvenci 88,9 megaherzov, je bila kljub nedokonÄ?anem studiu Ĺže v soboto, 5. oktobra leta 1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno prenaĹĄali sveÄ?ano zasedanje velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine, s ploĹĄÄ?adi pred domom kulture pa osrednjo proslavo ob obÄ?inskem prazniku; - promet skozi predor pod gradom Ĺ alek, na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem, je stekel 5. oktobra leta 1977; - oktobra leta 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na kriĹžiĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke in KidriÄ?eve ceste ter na kriĹžiĹĄÄ?e proti Gorici; - 5. in 6. oktobra 1990 je nekdanji velenjski Kulturni center Ivana Napotnika skupaj z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prviÄ? organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan; z leti je ta prireditev prerasla v najveÄ?ji

19

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V teh dneh bodo zvezde na vaĹĄi strani. Vrata se vam bodo zaÄ?ela odpirati tudi tam, kjer so bila dolgo zaprta. Pazite le, da v reakcijah ne boste prehitri. Ni dobro, Ä?e Ä?ustva in obÄ?utja nenehno nosite na dlani, saj ste s tem veliko bolj ranljivi. Sploh ne boste vedeli, zakaj ste ob kupu dobrih novic precej nemirni. V preteklih tednih ste imeli eno samo Ĺželjo, da slabo obdobje Ä?im prej mine. Sedaj, ko oÄ?itno je, pa spet ne znate biti sreÄ?ni.

Morda ste nemirni tudi zato, ker v prihodnjih dneh ne bo vse odvisno le od vas. Drugim pa vse teĹžje zaupate. IzkuĹĄnje so bile prehude, zato ĹĄe v zviti vrvi vidite kaÄ?o. To boste morali preseÄ?i.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Planeti vam napovedujejo velike premike na podroÄ?ju Ä?ustev in ljubezni. Morda boste zaÄ?eli novo razmerje ali pa se bo v starem dogajalo kaj zelo razburljivega. NiÄ? slabega ne bo, prej obratno. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreÄ? vedeli, ali trenutno v partnerski zvezi delate prav ali narobe. Odgovor bo prinesel Ä?as, ne bodite nestrpni. ÄŒeprav vztrajnost za vas ni ravno pogosta vrlina, boste tokrat dokazali, da zmorete tudi to. Uspelo vam bo dokonÄ?ati vse, kar si boste zadali na kratki rok. Zato boste optimistiÄ?no pogledovali proti prihodnosti. Pri financah vam zvezde priporoÄ?ajo previdnost. Ne nasedajte le reklami!

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

sta preseneÄ?ena in hkrati sreÄ?na ob takĹĄni pozornosti, pa ob vseh iskrenih Ĺželjah, da ostane-

otroĹĄki festival v Sloveniji; - 6. oktobra 1924 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil gledaliĹĄki ustvarjalec in literat Janez Ĺ˝mavc; umrl je 17. marca leta 2019; - 6. oktobra 1939 se je v Celju rodil rudarski strokovnjak in ĹĄportnik Avgust Terglav iz Velenja; umrl je 17. aprila leta 1997; - 7. oktobra 1938 se je v TopolĹĄici rodil dr. Bogdan Menih, ki je med drugim bil Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja od leta 1994 do svoje smrti 18. avgusta leta 1999; - v nedeljo, 7. oktobra leta 1962, je bila ob 15. uri pred veÄ? kot 2.000 gledalci sveÄ?ana otvoritev velenjskega kotalkaliĹĄÄ?a; predsednik sindikata rudniĹĄke podruĹžnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal kotalkaliĹĄÄ?e v varstvo in uporabo takratnemu ĹĄportnemu druĹĄtvu Partizan – Rudar; - 7. oktobra 1976 so v Velenju uradno predali svojemu namenu Dom za ostarele obÄ?ane; - 7. oktobra 1983 so v Velenju odprli podhod pod KidriÄ?evo cesto med KnjiĹžnico Velenje in poĹĄto; - v noÄ?i na 8. oktober 1941 so borci 1. ĹĄtajerskega bataljona napadli mesto Ĺ oĹĄtanj; to je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih veÄ?jih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu; glas o tem na-

ta sreÄ?na, zdrava in zadovoljna ĹĄe mnogo dni, da se bodo lahko njuni najbliĹžji in prijatelji ĹĄe ve-

likokrat vraÄ?ali v njun dom po kakĹĄen nasvet ali pa le na obisk. đ&#x;”˛

Ne bo vam lahko vztrajati, a vaĹĄa trma bo tokrat pozitivna. Za vas in vse okoli vas. Ĺ li boste namreÄ? do konca, pa Ä?eprav boste ob tem stiskali zobe. NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se nehate jeziti nase in na vse okoli sebe. Dobro bi bilo, Ä?e bi si priznali tudi, da vam pravzaprav v Ĺživljenju niÄ? ne manjka. In da se kdaj tudi vi zmotite. To bi vas naredilo bolj dostopnega, manj brezsrÄ?nega. Ĺ˝al vas imajo tisti, ki vas ne poznajo dobro, prav za takega. Partner bo imel v teh dneh veliko majhnih Ĺželja. Potrudite se, da mu jih uresniÄ?ite, saj bo to v vaĹĄi moÄ?i. Ob tem bosta uĹživala oba, vajina zveza pa bo postala ĹĄe bolj trdna. Zdravje? BoleÄ?ine v vratu se bodo vrnile.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

V teh dneh boste konÄ?no lahko priznali, da se v svoji koĹži spet dobro poÄ?utite. Tudi energije vam ne bo veÄ? primanjkovalo. ÄŒe boste upoĹĄtevali navdih, lahko na podroÄ?ju osebne sreÄ?e v naslednjih tednih doseĹžete veÄ?, kot si sploh upate pomisliti. Je Ĺže res, da ste se opekli, a tudi opeklina slej kot prej neha skeleti, brazgotine pa izginejo.

VaĹĄ tempo Ĺživljenja bo ĹĄe nekaj dni hitrejĹĄi kot ga bo imela veÄ?ina okoli vas, a vas to sploh ne bo motilo.

S tem boste tudi sebi dokazali, da zmorete. Z denarjem pa ravnajte zelo previdno, saj se boste sicer prisiljeni zadolĹžiti. A kadar ne gre drugaÄ?e, tudi to ni niÄ? hudega, saj boste ob vaĹĄih prihodkih zmogli.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

RdeÄ?a dvorana (Foto Arhiv Muzeja Velenje) padu je odmeval po vsej okupirani Ĺ tajerski in po celotni Sloveniji, segel pa je ĹĄe mnogo dlje in je imel precejĹĄen pomen, dvigoval pa je tudi Ĺže nekoliko omajano narodno zavest; o napadu na Ĺ oĹĄtanj je med drugim poroÄ?al celo nemĹĄki ĹĄef varnostne policije in varnostne sluĹžbe Reinhard Heydrich nemĹĄkemu zunanjemu ministru Joachimu von Ribbentropu; zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci Ĺ oĹĄtanja, po letu 1963 je postal tudi praznik obÄ?ine Velenje; po spremembi obÄ?inskih meja je ta dan zopet krajevni praznik mesta Ĺ oĹĄtanj; - v Velenju so dogradili in ob obÄ?inskem prazniku leta 1975 tudi odprli stavbo obÄ?inskega sodiĹĄÄ?a, ĹĄolo s prilagojenim programom ter RdeÄ?o dvorano;

- od 9. oktobra 1989 naprej lahko vozniki tehniÄ?ne preglede za svoje jeklene konjiÄ?ke opravljamo tudi v Velenju; - 10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Ĺ oĹĄtanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce; - 10. oktobra 1945 je bil v Vitanju rojen prof. Andrej Kuzman, pedagog in viden druĹžbeni delavec iz Velenja, ki je umrl 6. marca leta 2018; - 10. oktobra 1981 se je Velenje do 17. julija 1990 preimenovalo v Titovo Velenje; - 10. oktober 2003 je v enainsedemdesetem letu umrl Lojze OjsterĹĄek, ki se ga mnogi spominjate kot odliÄ?nega fotografa, ki je tako na svoj naÄ?in ohranil veliko preteklosti Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Priznanje bo priĹĄlo ob pravem Ä?asu. S tem vam bo jasno, da se bo trud, ki ste ga v neki projekt vlagali Ä?ez celo letoĹĄnje leto, obrestoval. A Ĺžal ob novici ne boste tako sreÄ?ni, kot bi lahko bili. Ugotovili boste, da si Ĺželite nekaj povsem drugega. Ĺ˝elja bo zelo osebna. Izpolnili bi si jo lahko le, Ä?e na kocko postavite vse, kar ste doslej ustvarili v Ĺživljenju. Tega pa vas bo strah. Zato boste vztrajali na zaÄ?rtani poti, a sreÄ?ni ne boste. Zato boste razmiĹĄljali, kaj narediti, da vaĹĄe Ĺživljenje spet postane manj enoliÄ?no, bolj pisano. MoĹžnosti je veliko. Bodite avanturist, poskusite kaj Ä?isto novega. A pri tem ne bodite sebiÄ?ni. ÄŒe Ĺželite obdrĹžati zvezo, vkljuÄ?ite tudi partnerja.

Kozorog od 23. 12. do 22. 1.

Slutite, da prihaja Ä?as, ki bo poln sprememb. ZatiĹĄje, ki je v zadnjem Ä?asu znaÄ?ilno za vaĹĄ vsakdanjik, vas Ĺže rahlo utruja, zato se sprememb in izzivov ne bojite. Sedanje mirno Ĺživljenje res ne bo dolgo trajalo. Prve skrbi bodo finanÄ?ne. Skrbelo vas bo, da ste zamudili dobro priloĹžnost, a Ĺže do torka se bo izkazalo, da to ne drĹži. Nimate pa veÄ? veliko Ä?asa, da stvari postavite na svoje mesto in poskrbite, da bo denar delal za vas in ne vi zanj. Ĺ˝e razmiĹĄljanje o tem, kako ste si tlakovali pot v prihodnost, vam bo prineslo dober obÄ?utek in veliko veselja.

Zdravje? Jesen bo Ĺžal prinesla stare teĹžave, ki pa bodo prehodne narave.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Pri financah vam zvezde priporoÄ?ajo previdnost, ko vas bodo prosili za pomoÄ?. Bolje reÄ?i ne kot izgubiti prijatelja ali celo sorodnika. Resnici na ljubo tudi nimate toliko rezerve, da bi lahko mirno pomagali ĹĄe drugim. To sicer ni v vaĹĄi naravi, zato bo odloÄ?itev teĹžka. ÄŒe le lahko, Ĺželite pomagati. Sploh, ker se ob tem vedno poÄ?utite veÄ? kot odliÄ?no. A tokrat bo proĹĄnja res prehuda. Ker boste imeli slabo vest, boste naredili vse, da se odkupite samemu sebi in drugim. V teh dneh boste opravljali veÄ? fiziÄ?nega, kot umskega dela, kar vam bo odgovarjalo. Ko boste zveÄ?er utrujeni legli v posteljo, boste hitro zaspali. ÄŒudne misli vam zato ne bodo jemale spanca in energije.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Slutite, da se nekaj dogaja z vaĹĄim partnerjem, saj to obÄ?utite prav vsak dan.

Sprva boste ĹĄe mirni, a vsak dan bo teĹžje prenaĹĄati njegovo obnaĹĄanje do vas. Ne boste veÄ? vedeli, ali je v osebni krizi ali pa vam kaj tako zameri, da se je povsem odtrgal od vas. Ĺ e preden se bo zaplet razpletel, boste vedeli, kako se bo. V nekaj dneh boste izvedeli tudi, kje je vzrok partnerjevega obnaĹĄanja. Bolelo vas bo, ker vas bo izdal in ker bo izdal tudi vaĹĄe zaupanje. Ob tem dobro veste, da ste v zadnjem Ä?asu v odnos vlagali premalo Ä?asa in energije. Po svoje vam bo razplet celo vĹĄeÄ?, saj se vam ne bo veÄ? treba pretvarjati. ÄŒe vas bo bolela glava, boste vedeli, zakaj!

Naš čas, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

3. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.35 15.00 15.30 16.05 16.10 16.20 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.25 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 10.30 11.00 11.40 14.20 15.20 15.55 16.35 17.50 18.50 20.55 21.35 23.30 00.00 00.35 01.20 01.50

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (II.), brit. nad., 2/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji: Vklop; Slovensko planinsko društvo Trst Brez meja - Határtalan TV-izložba Jurij in Pavel, ris.

Timi gre, ris.

Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Skrivnostni vid, odd. o znanosti Na kratko: Mobing Žanov svet, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Poti svobode, poljska nad., 3/13 Ugriznimo znanost: Skrivnostni vid, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Izzivi srebrne generacije: Osamljenost, izob. odd., 2/3 Dobro jutro Dober dan Silence, glasbenika s konca sveta, dokumentarni feljton City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dok. odd., 5/8 Graška Gora poje in igra 2019: 44. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, 3. del Divjina v srcu (II.), brit. nad., 3/10 Nogomet - evropska liga: Braga : Slovan, 2. kolo, prenos iz Brage Avtomobilnost Atletika - SP, prenos iz Dohe Nogomet - evropska liga: vrhunci 2. kola Ambienti Slovenska jazz scena: MareziJazz 2012: Big band Vrhnika Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Maša in medved, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 26. del Sreča najde pot, 48. del Moja boš, 1. sez., 21. del Podaj mi roko, 1. sez., 41. del Podaj mi roko, 1. sez., 42. del Reka ljubezni, 1. sez., 27. del Sreča najde pot, 49. del Moja boš, 1. sez., 22. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 43. del Podaj mi roko, 1. sez., 44. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 72. del 24UR zvečer V mreži zločina, 1. sez., 1. del Motiv zločina, 3. sez., 9. del Slepa pega, 2. sez., 4. del Grimm, 4. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami, Jože Kužnik, župan Občine Polzela 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Gledališka predstava Vrtca Velenje: Melje, melje mlinček 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivan Cankar, Daj da poljubim tvoj beli vrat 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivan Cankar, Daj da poljubim tvoj beli vrat 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

3. oktobra 2019

Sobota,

4. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.30 15.20 15.50 16.25 17.00 17.25 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.45 21.55 22.00 23.10 01.15 01.45 02.35

04.00 06.00 09.50 10.35 11.00 13.50 14.55 15.40 16.05 16.30 18.00 19.05 21.30 23.40 00.40 01.25 01.55

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 23.40 00.30 02.20 02.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (II.), brit. nad., 3/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Točka preloma Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Vojna in jaz, nemška otroška igrano-dok. ser., 4/8 Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Na lepše Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz, 17. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Gospod Klein, fran.-it. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpe-Donava-Jadran Dobro jutro Dober dan Med valovi O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu: V grajskem parku (5.), izob. odd. Šank rock - Turneja Ponosa: Restart Divjina v srcu (II.), brit. nad., 4/10 Atletika - SP, prenos iz Dohe Mladost, kopr. film Televizijski klub: 12 odtenkov ljubezni: Ljubim te virtualno Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Maša in medved, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 27. del Sreča najde pot, 49. del Moja boš, 1. sez., 22. del Podaj mi roko, 1. sez., 43. del Podaj mi roko, 1. sez., 44. del Reka ljubezni, 1. sez., 28. del Sreča najde pot, 50. del Moja boš, 1. sez., 23. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 45. del Podaj mi roko, 1. sez., 46. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 73. del 24UR zvečer Eurojackpot V mreži zločina, 1. sez., 2. del Motiv zločina, 3. sez., 10. del Skrita sreča, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Kasaške dirke 11:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Gasilec, na pomoč!

18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivan Cankar, Šla si mimo mojega življenja 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Indonezija 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Ella Roš, Mark Zebra 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivan Cankar, Šla si mimo mojega življenja 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

5. oktobra

06.10 07.00 07.10 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.45 08.55 09.20 09.50 10.05 10.25 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.00 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 21.50 22.20 00.10 01.15 01.40 02.35

04.00 06.00 06.05 07.00 09.00 11.15 12.00 13.10 14.55 15.45 17.25 19.00 21.20 22.55 01.35 02.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.35 08.50 09.00 09.15 09.40 10.00 10.15 10.45 11.15 12.10 13.35 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.00 00.20 02.10

Kultura, Odmevi Juvi, aerobika za otroke Biba se giba, risana nan.

Lojzek, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Mišo in Robi, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Zombi Lars, norveška otroška nad., 37. in 38. del Izzivalci, EBU dok. film: Fetije in njena prihodnost Infodrom, tednik za otroke in mlade Plesna akademija, avstralska nad. za mlade, 3/4 Ugriznimo znanost: Skrivnostni vid, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 3/22 Nova dvajseta (II.), slov. nad., 3/18 Na vrtu: V grajskem parku (6.), izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Slovenski magazin Ozare Ambienti Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz, 18. odd.

Kaj dogaja? Z Jonasom Poročila, Šport, Vreme Himalajski vrhovi treh Slovenk, dokumentarni feljton Bar, koprodukcijski film Digitalno razstrupljanje, francoska dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Sestri Gnidovec Na lepše Vitanje v vesolju: Sunita, dok. film Poletni koncert iz Schönbrunna 2019: Dunajski filharmoniki, Yuja Wang in Gustavo Dudamel Avtomobilnost Družina brez zavor, francoskomakedonski film, 2016 Rokomet - liga NLB: Maribor : Celje P. L., 5. kolo, prenos iz Maribora Atletika - SP, prenos iz Dohe Koncert ob 20-letnici skupine Panda Atletika - SP: maraton (M), prenos iz Dohe Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Robojajčki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 5. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 6. del Čista desetka, 2. sez., 10. del Dan najlepših sanj Znan obraz ima svoj glas Naša mala klinika, 4. sez., 6. del Naša mala klinika, 4. sez., 7. del Preverjeno 24UR vreme 24UR Prijatelja samo za seks, ameriški film Vertikala smrti, ameriški film Everly, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Gasilec, na pomoč!

09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Poldi - mojster za vse, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Maja Vidmar - Najnujnejše 18:35 Dotiki gora: Himalaja, Helambu, 3. del 19:00 Vrtnarski kotiček 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2695. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Valentinovo z Erosi, posnetek 1. dela koncerta 21:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Maja Vidmar - Najnujnejše 21:35 Popotniške razglednice: Indonezija 22:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:00 nočni program

6. oktobra

07.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.35 08.45 08.50 09.05 09.15 09.25 10.00 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.30 14.45 15.15 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.40 22.10 23.15 23.15 23.25 00.45 01.20 02.10

Živ žav Kravica Katka, ris.

Milan, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Lojzek, nariši mi leva, ris.

Mišo in Robi, ris.

Bratca, ris.

Malčki, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Reaktivčki, ris.

Knjiga o džungli, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mimi in Liza, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vojna in jaz, nemška otroška igrano-dok. ser., 5/8 Nedeljska maša, prenos iz župnije Št. Peter na Vašinjah v Avstriji Mladi virtuozi: Alexander Gadjiev Ozare Obzorja duha: 800 let po srečanju v Egiptu Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

TV-izložba Na lepše Garaža št. 27, belg.-fran. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ku'damm 59, nemška nad., 2/6 Intervju Poročila, Šport, Vreme Fant, pobratim smrti 2, dok. film Za lahko noč Plesni nokturno: S. Rahmaninov – I. Kosi: Omen Deva Premal, Miten in Manose, posnetek koncerta iz Slovenske filharmonije Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 7. oktobra

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 23.30 23.50 00.40 01.05 02.00

04.00 06.00 09.40 10.25

08.35 09.10 09.50 10.40 11.40 13.00 13.45 15.15 18.00 20.35 20.45 22.05 23.30 00.10 01.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.35 08.50 09.05 09.15 09.30 09.45 10.10 10.40 11.35 13.05 14.55 15.50 16.45 18.10 18.50 18.55 20.00 22.30 23.15 01.05 02.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Musica creativa: Slov. mlad. pihalni orkester, Nataša Zupan in Gašper Salobir, 1. del Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija, dirigent Tomaž Pirnat Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska - jesen, dok. odd.

Joker, kviz, 17. odd.

Joker, kviz, 18. odd. Čez planke Ambienti Utrip ljubezni, mlad. film Nogomet - državno prvenstvo: Triglav : Olimpija, 13. kolo, prenos iz Kranja Atletika - SP, prenos iz Dohe Žrebanje Lota Vivienne Westwood - pankovska aktivistka, britanski dok. film Vikend paket Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Robojajčki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 7. del Čista desetka, 2. sez., 11. del Dan najlepših sanj Sreča na vrvici, slovenski film Naša mala klinika, 4. sez., 8. del Naša mala klinika, 4. sez., 9. del MasterChef Slovenija Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Posebna dostava, ameriški film Preverjeno Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Gasilec, na pomoč!

09:40 2694. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2695. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 Župan z vami, Martin Mikolič, župan Občine Rogatec 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Jutranji pogovori 1 13:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:35 Župan z vami, Jože Kužnik, župan Občine Polzela 15:35 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Kekec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:20 Ustvarjalne iskrice: Uredimo si pisalno mizo 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Milan Jesih, Kdo je na vrtu travo potacal 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Milan Jesih, Kdo je na vrtu travo potacal 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Na lepše Divjina v srcu (II.), brit. nad., 4/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet: Šamanizem TV-izložba S-prehodi Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki: Rumena roža, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Opus: Jesenski glasbeni festivali Glasbeni večer Komorne opere študentov kompozicije Akademije za glasbo v Ljubljani: Neža Žgur: Poredni fant Festival Radovljica: Kvartet čembalov Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

00.10 00.45

Info kanal Napovedujemo Videotrak Juvi, aerobika za otroke: Odeja za piknik Zlatko Zakladko: Vrba in ječmen Obzorja duha: 800 let po srečanju v Egiptu Dobro jutro Dober dan Prava ideja: Hooray Studios, personalizirane knjige Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film Ljudje in zemlja Divjina v srcu (II.), brit. nad., 5/10 Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Videotrak Mogočne ladje: Filipini, potopis Poti svobode, poljska nad., 4/13 Voščene lutke Madame Tussaud, francoski igrano-dok. film Zahtevam most, pripada mi!, kratki igrani film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 28. del Sreča najde pot, 50. del Moja boš, 1. sez., 23. del Podaj mi roko, 1. sez., 45. del Podaj mi roko, 1. sez., 46. del Reka ljubezni, 1. sez., 29. del Sreča najde pot, 51. del Moja boš, 1. sez., 24. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 47. del Podaj mi roko, 1. sez., 48. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 74. del 24UR zvečer V mreži zločina, 1. sez., 3. del Motiv zločina, 3. sez., 11. del Slepa pega, 2. sez., 5. del Grimm, 4. sez., 21. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

10.35 11.00 04.00 06.00 06.15 07.10 07.25 08.00

Torek,

11.50 14.25 15.30 16.00 16.50 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 21.55 23.30

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2695. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 AKTUALNO: Ob mednarodnem dnevu starejših - ponovitev 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Milan Vincetič - Grobar 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 MINISTRSKI STOL: Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, ansambel Tik Tak, ansambel Petovia kvintet 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Milan Vincetič - Grobar 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

8. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 02.05

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (II.), brit. nad., 5/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Kanape, odd. za mlade Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad: Kostanj, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 4/22 Nepoškodovane, dok. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Aleksandra Kornhauser Frazer, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

9. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.05 16.25 16.40 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.55 01.50

04.00 06.00 09.45 10.30 11.00 13.55 14.40 15.05 15.50 16.40 17.55 18.50 19.20 20.00 21.00 21.30 22.35 22.55 23.45 00.20

Info kanal Napovedujemo Videotrak Opus: Jesenski glasbeni festivali Dobro jutro Dober dan Slovenski magazin Avtomobilnost Joker, kviz, 17. odd.

Joker, kviz, 18. odd.

Divjina v srcu (II.), brit. nad., 6/10 Moja soba, resničnostna odd.

Videotrak Sveti prostori: Mošeje - umetnost in prostor, fran. dok. ser., 3/4 Prava ideja Morilec z jezera, fran. nad., 3/8 Kaj govoriš? = So vakeres?

Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 23.05 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 29. del Sreča najde pot, 51. del Moja boš, 1. sez., 24. del Podaj mi roko, 1. sez., 47. del Podaj mi roko, 1. sez., 48. del Reka ljubezni, 1. sez., 30. del Sreča najde pot, 52. del Moja boš, 1. sez., 25. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 49. del Podaj mi roko, 1. sez., 50. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 75. del Preverjeno 24UR zvečer Motiv zločina, 3. sez., 12. del Slepa pega, 2. sez., 6. del Grimm, 4. sez., 22. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 MINISTRSKI STOL: Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Admiral Mahič - Morskemu val sem pripovedoval 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2696. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Slovenija nad Ohridom 21:00 AKTUALNO: Evropski poslanci iz Slovenije o aktualnih temah 21:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Admiral Mahič - Morskemu val sem pripovedoval 21:35 Videospot dneva 21:40 Iz oddaje Dobro jutro 22:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:10 Nočni program

04.00 06.00 09.25 10.10 11.00 11.50 14.20 14.50 16.10 17.15

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (II.), brit. nad., 6/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi - Hidak, infor. odd.

TV-izložba Plesna akademijav, avstralska nad. za mlade, 3/4 Aktivatorji, izob. ser. za otroke in mlade Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Izzivi srebrne generacije: Ljubezen, dok. odd., 3/3 50 knjig, ki so nas napisale: Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi Knjiga o džungli, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Odrešitev, izraelski f.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum Izzivi srebrne generacije: Ljubezen, dok. odd., 3/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

23.55 00.25

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kanape - Kanapé, odd. za mlade Koda Dobro jutro Ambienti Vikend paket Divjina v srcu (II.), brit. nad., 7/10 Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Gorenje Velenje, 6. kolo, prenos iz Celja Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca Koroška pesem, ti družica moja, dok. odd.

Meglica - Ljoba Jenče, Uroš Polanc Moje mnenje Varna hiša, britanska nad., 4/4 Trojanke, dr. Svetlana Slapšak, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 30. del Sreča najde pot, 52. del Moja boš, 1. sez., 25. del Podaj mi roko, 1. sez., 49. del Podaj mi roko, 1. sez., 50. del Reka ljubezni, 1. sez., 31. del Sreča najde pot, 53. del Moja boš, 1. sez., 26. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 51. del Podaj mi roko, 1. sez., 52. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 76. del 24UR zvečer V mreži zločina, 1. sez., 4. del Motiv zločina, 3. sez., 13. del Slepa pega, 2. sez., 7. del Grimm, 5. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

19.15 19.50 20.05 20.05 21.00 21.10 22.00 22.55

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2696. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 AKTUALNO: Evropski poslanci iz Slovenije o aktualnih temah 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Zverinice iz Rezije, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Lučka 18:30 Ustvarjalne iskrice: Buče in še kaj 18:45 Regionalne novice 18:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Wasan Shire, Kaj so storili včeraj popoldne 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Bomb Shell, Nejc Terček 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Wasan Shire, Kaj so storili včeraj popoldne 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 21

KORUN KOĹ˝ELJSKI, GLAVAÄŒ, BOJAN: Velenjske zgodbe 2 FRAN: Vijolinska ĹĄola in Poduk v Od – Odrasli / 821.163.56-32 – Slovenska kratka proza igranju na citrah Po treh letih izida mladostnih spominskih zgodbic, ki so predvsem povezane z Velenjem, je Bojan GlavaÄ? spisal drugi del Velenjskih zgodb. Tudi tokrat so njegove zgodbe spominske, vedno so fragmenti, vÄ?asih duhoviti in anekdotiÄ?ni, nikoli pa suhoparni in dolgoÄ?asni. V drugem delu Velenjske zgodbe niso le iz Ä?asov avtorjevega predvojnega in medvojnega otroĹĄtva, ampak tudi iz obdobja njegove odraslosti iz petdesetih in ĹĄestdesetih let prejĹĄnjega stoletja. Zgodbe so povezane z razliÄ?nimi

VELENJE ÄŒetrtek, 3. oktober 7.00 9.00

Do – Domoznanski oddelek / 781.24 - Glasbena notacija

13.30

Nova pridobitev Domoznanskega oddelka KnjiĹžnice Velenje sta citrarska in violinska ĹĄola glasbenika, skladatelja in glasbenega pedagoga Frana Korunu KoĹželjskega, ki je bil leta 1868 rojen v Velenju.

Deli sta pod izvirnim naslovom Poduk v

16.00 17.00 17.00 18.00 19.19

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu KaĹĄna planina, UNI 3 - I Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Kako sluĹžba vpliva na naĹĄe zdravje?, pogovorna delavnica Doma za varstvo odraslih Velenje Bralne urice KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Lego robotika, delavnice Vila Herberstein Svet malih azijskih jedi, kulinariÄ?na delavnica Hospic Velenje SreÄ?anje skupine za podporo ĹžalujoÄ?im odraslih KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje KnjiĹžnica Velenje, preddverje Dr. Maja ZakoĹĄek Pipan: Nega novorojenih psov in maÄ?k, predstavitev knjige

Petek, 4. oktober 8.00

dogodki ali pa z bolj ali manj znanimi osebnostmi in vrstniki.

Spremno besedo je v obeh delih napisal prav tako VelenjÄ?an, avtorjev sodobnik in literarni zgodovinar MatjaĹž Kmecl, ki je pravilno napovedal, da bodo GlavaÄ?eve Velenjske zgodbe postale priljubljeno besedilo starih in tudi manj starih VelenjÄ?anov.

21

PRIREDITVE

3. oktobra 2019

igranju na citrah in Vijolinska ĹĄola, pouk v igranju na goslih izĹĄli leta 1895 in 1910, prva v ĹĄtirih, druga pa v treh zvezkih. Obe sta pionirsko delo na podroÄ?ju glasbenega izobraĹževanja pri nas in sta prva tovrstna uÄ?benika v slovenskem jeziku. V Ä?asu izida uÄ?benikov je bilo pomembno tudi to, da je avtor za praktiÄ?ni pouk instrumentov izbral skladbe iz slovenskega narodnega glasbenega izroÄ?ila.

VeÄ?generacijski center Planet generacij ZaÄ?etna delavnica uporabe pametnih telefonov 17.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci beremo filme 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje Erik GlinĹĄek, diatoniÄ?na harmonika, zakljuÄ?ni recital 21.00 Klub eMCe plac Klubski maraton Radia Ĺ tudent: Parliament Attack, Pantaloons, TiTiTi

Sobota, 5. oktober 4.00

Avtobusna postaja Velenje Bitoraj - ViĹĄevica, PD Velenje,

sekcija Pilates PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.00 Titov trg Podjetno Velenje, predstavitev lokalnih podjetnikov 9.00 Cankarjeva ulica Peta kulinarika etniÄ?nih skupnosti Ĺ aleĹĄke doline 15.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje pri Velenju Jesen na Grilovi domaÄ?iji, etnoloĹĄka prireditev 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, 16. mini festival otroĹĄkih plesnih skupin 21.00 Klub eMCe plac Jam session 7.00

Nedelja, 6. oktober

14.30 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Nagrade in kazni pri otrocih, pogovorna delavnica 16.00 Mestna obÄ?ina Velenje Temeljni postopki oĹživljanja z AED aparatom, predavanje dr. AleĹĄa Kajtne 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: ÄŒarobni samorog 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica EFT tehnika: S tapkanjem do zdravja in boljĹĄega Ĺživljenja, predavanje Adila Huselje

Sreda, 9. oktober 16.30 Vila RoĹžle Kuharska ustvarjalnica za otroke in starĹĄe 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 17.00 Velenjski grad Predstavitev knjige Afrika treh muzejev in vodstvo po razstavi

11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, 16. mini festival otroĹĄkih plesnih skupin 18.00 Mestni stadion Prvenstvena tekma Rudar Velenje : Aluminij

Ponedeljek, 7. oktober 16.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Ples je Ĺživljenje, plesne ure s Petro Ĺ˝ist 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 18.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Pogovorna in izkustvena delavnica osebne rasti in napredka 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Alice in Ĺžupan, komiÄ?na drama

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 3. oktober

Ĺ oĹĄtanj – Danes, v Ä?etrtek, 3. oktobra, bodo ob 18. uri v Muzeju usnjarstva na Slovenskem zaznamovali Dneve evropske kulturne dediĹĄÄ?ine 2019. Letos je vseevropski projekt tematsko obarvan v ideji dediĹĄÄ?ine kot umetnosti in razvedrila. Arhitektka Mateja Kumer, ki se veliko ukvarja z ohranjanjem dediĹĄÄ?ine in preteklosti Ĺ oĹĄtanja, bo predstavila projekt OznaÄ?imo dediĹĄÄ?ino Ĺ oĹĄtanja in turistiÄ?ni produkt TuristiÄ?na pot druĹžine Woschnagg. đ&#x;”˛

mkp

X

HrvaĹĄka, Papuk Planinski izlet na Papuk 953 m (HrvaĹĄka)

Ponedeljek, 7. oktober 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem

Torek, 8. oktober

Otroci v Ravnah spoznavali stara kmeÄ?ka opravila

KOĹ ARKAR NAJ BO 2 DruĹžinska komedija, 85 minut (Slovenija) ReĹžija: Boris Bezić Igrajo: Klemen Kostrevc (Ranta), Matija Brodnik (Smodlak), Gaja FilaÄ? in Domen Novak, Marko Miladinović, Gojmir LeĹĄnjak Gojc, Lado BizoviÄ?ar ter starĹĄa Ana Maria Mitić in MatjaĹž JavĹĄnik Petek, 4. 10., ob 17.00 Sobota, 5. 10., ob 17.00 Nedelja, 6. 10., ob 18.15

JOKER PsiholoĹĄki triler, 122 minut (ZDA) ReĹžija: Todd Phillips

Bilo je zanimivo, zabavno in pouÄ?no

v zabavnem delu v prijateljskem duhu spoznavali kmeÄ?ka opravila. Na koncu so skupaj sedli za mizo, pojedli ĹĄe tople rogljiÄ?ke, ki so jih spekla dekleta, in popili sveĹže pomolzeno mleko.

DPM Ravne je aktivno druĹĄtvo, ki vse leto skrbi za pestro dogajanje za najmlajĹĄe krajane.

Ob koncu ĹĄolskega leta so pripravili velik druĹžinski dan – Vodni Ĺžur, pred zaÄ?etkom ĹĄole pa so organizirali kino veÄ?er. Pridne animatorke, polne idej, Ĺže kujejo naÄ?rte za jesen, ki – kot obljubljajo – bo prav tako pestra in zanimiva.

Igrajo: Robert De Niro, Joaquin Phoenix, Brian Tyree Henry, Zazie Beetz, Shea Whigham, Frances Conroy Petek, 4. 10., ob 18.45 Sobota, 5. 10., ob 20.45 Nedelja, 6. 10., ob 20.00

Sobota, 5. 10., ob 18.45 Ponedeljek, 7. 10., ob 18.00

RAMBO: DO ZADNJE KAPLJE KRVI Rambo: Last Blood, akcijski film, 101 minuta (ZDA) ReĹžija: Adrian Grunberg Igrajo: Sylvester Stallone, Paz Vega, JoaquĂ­n Cosio, Louis Mandylor, Ă“scar Jaenada Petek, 4. 10., ob 21.05

14:00 Martinova vas Pozdrav jeseni

Nedelja, 6. oktober 8:00

Hiťa mladih – druŞabni prostor Meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja Zbirno mesto pri Bevcu na ovinku 18. tradicionalni pohod po obronkih Malega Vrha,

9:00

Ponedeljek, 7. oktober 19:00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

Torek, 8. oktober 18:00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka pisarna SDS 19:00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Komedija SLOVENEC IN POL, predpremiera (igra: Perica Jerković in Aleť Novak, reŞija: Uroť Kuzman).

Sreda, 9. oktober 16:00 Pri obÄ?inski stavbi 3. trgatev potomke stare vinske trte

Lunine mene

Sobota, 5. oktober

PreĹživeli lep dan na kmetiji

DruĹĄtvo prijateljev mladine Ravne je pripravilo oÄ?itno ĹĄe en zanimiv dogodek – Dan na kmetiji, ki se ga je udeleĹžilo kar 25 otrok. Animatorke druĹĄtva so druĹženje pripravile na kmetiji Krt (LipovĹĄek) v zgornjih Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju, pri tem pa je pomagala tudi vsa druĹžina. Mladi so se tako seznanili s ĹĄtevilnimi dejavnostmi, ki jih Ĺže desetletja opravljajo na kmetijah. Fantje so pograbili travo, jo znosili v silos, pospravili naĹžagana drva in jih naloĹžili na kiblo. Dekleta so razvaljala testo in pripravila mesne ter marmeladne ÂťkiflÄ?keÂŤ, zakurila ĹĄtedilnik na drva, nahranile Ĺživino in se preizkusila v molĹži.

Tako dekleta kot fantje so se imeli na kmetiji zelo lepo in so

Sobota, 5. oktober

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga

đ&#x;”˛

V Ĺ oĹĄtanju o dediĹĄÄ?ini kot umetnosti in razvedrilu

Ĺ MARTNO OB PAKI

đ&#x;”˛

5.

oktobra, ob 18.47, prvi krajec

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 6.10. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – ÄŒarli, ti si car • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb – 27.10. ob 13.00: POĹ ASTOZAVRI z jabolkom spora v izvedbi GledaliĹĄÄ?a BiÄ?ikleta. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • JESENSKA MODNA REVIJA • 18. oktober, ob 17. in 18.uri • 19. oktober, ob 11.uri (otroĹĄka) ter ob 17. in 18.uri

Javni shod socialne opcije ljudstva Slovenije V soboto, 5. oktobra, od 9:30 – 12:00 ure organizira opcija SOL Slovenije javni shod pri trŞnici v Velenju..

V okviru shoda ťirijo tudi gibanje Red – Osvobodimo Slovenijo.

Nastja Stropnik NaverĹĄnik

LEVJI KRALJ The Lion King, animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 118 minut (ZDA) ReĹžija: Jon Favreau Slovenski glasovi: Tilen ArtaÄ?, Valter Dragan, UroĹĄ Smolej, Klemen Slakonja, Igor Ĺ tamulak, Klemen Mramor Nedelja, 6. 10., ob 16.00 – sinhroniziran / OTROĹ KA MATINEJA

IGOR IN ROSA Rosa, drama, 80 minut (Slovenija, Italija) ReĹžija: Katja Colja Igrajo: Lunetta Savino, Boris Cavazza,

Simonetta Solder, Anita Kravos, Maurizio Fanin, Branko Ä?urić - Ä?uro Petek, 4. 10., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 5. 10., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 6. 10., ob 19.00 – mala dvor.

ALICE IN Ĺ˝UPAN Alice et le maire, komiÄ?na drama, 104 minute (Francija) ReĹžija: Nicolas Parise Igrajo: Fabrice Luchini, AnaĂŻs Demoustier, Nora Hamzawi, LĂŠonie Simaga, Antoine Reinartz Ponedeljek, 7. 10., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

3. oktobra 2019

Nagradna križanka AS inženiring, d. o. o.

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: Urška Mlinar, mag. psih. iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje. Tema: duševno zdravje in brezdomstvo

Jesenske aktivnosti na Jezeru badminton mali nogomet tenis fitnes & spinning vodene vadbe Vsak dan 8.00–22.00 ure

REZERVACIJE 041 500 380 www.tenis-jezero.si

ČETRTEK, 3. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 4. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 5. oktobra

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Športni park Jezero«, najkasneje do ponedeljka 14. oktobra.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Nagrajenci križanke »Neuroth«, objavljene v tedniku Naš čas dne 19. septembra 2019, so: •

Sadik Midžić, Kardeljev trg 8, 3320 Velenje; • Štefka Kovač, Cirkovce 11 / A, 3320 Velenje; • Miro Brešar, Cankarjeva 1 / B, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig knjižne nagrade priporočeno po pošti. Rešite: SLUŠNI APARAT Oglas za VC Velenje_PRINT.pdf

PRODAJA

radio velenje com

1

107,8 MHz

26/09/19

11:31

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

VELIKA GOVEDOREJSKA RAZSTAVA 2019 Vabljeni na dogodek, ki bo potekal 5. oktobra 2019 od 10. ure do večera v Metlečah pri Šoštanju (pri KZ Šaleška dolina)!

TEKMOVANJA • PESTER PROGRAM IN PONUDBA AVKCIJA RAZSTAVLJENIH ŽIVALI • VESELICA Z MLADIMI KORENJAKI

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 6. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 7. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 8. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 9. oktobra

Prijazno vabljeni na prireditev!

C

M

Y

CM

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 23. do 29. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 23. do 29. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MY

CY

CMY

K

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 23. do 29. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 23. do 29. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 23

DEŽURSTVA

mali OGLASI Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča.

Gsm: 031 878 200.

LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7x4x2.8 m za lakiranje avtomobilov ali kakšnih drugih industrijskih predmetov, oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 70 65 65.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si VDOVEC si želi damo za skupno življenje. Naj bo samska, vitka, brez obveznosti, v starosti 55 let + ali – kakšno leto. Gsm: 031 861 790.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.).

SUHA MEŠANA DRVA in hrastova drva, prodam. Gsm: 041 577 305.

KOCKE sena, navaden plug za motokultivator in žganje, prodam.

Gsm: 051 388 874.

SIKO KOMBAJN, SK 80 (Sip), nakladalko 19 m3 (Sip), dvobrazdni plug, 12 col (Imt) in kiper-prikolico, domače izdelave, prodam. Gsm: 031 799 476 MOBILNI TELEFON LG G4 815H, v odličnem stanju, orig. embalaža, odličen fotoaparat, dodam spom. kartico, prodam. Gsm: O41 692 995

NEPREMIČNINE POČITNIŠKI OBJEKT, brunarico 20 m2, l.1988, v Plešivcu pri Velenju na gozdni, mirni lokaciji z odličnim cestnim dostopom, prodam za 22.000 €. Gsm: 041 329 656.

GRADBENO PARCELO, veliko 3240 m2, v Črnovi, na sončni legi, prodam.

Gsm: 031 799 476.

KUPIM stanovanjsko hišo v okolici

CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121 SUP, napihljiv, Starboard, Astro Whooper 10, rabljen dvakrat. Poleg tudi nahrbtnik za kolesa, tlačilka in set za popravilo. Gsm: 041 632 374 STROPNI LUČI, dva kosa, moderen retro izgled, rabljeni le 6 mesecev, grla E27, prodam za 30 €.

Gsm: O41 692 995 VINSKI MOŠT, prodam.

Gsm: 070 370 398

POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo in peteline, po ugodni ceni 7,50 €/kom, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 6. 10. 2019, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za večje količine se lahko naročite.

NUDIM

Na voljo smo vam

24ur/dan

Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Prodaja, hiša, samostojna: ŠENBRIC, 192 m2, zgrajena l.

1985, adaptirana l. 2016, 12.602 m2 zemljišča. ER: EI v izdelavi.

Cena: 130.000 €.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 5. 10. in 6. 10. 2019, Mojca Pusovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

GIBANJE prebivalstva

Naročniki jih objavite ceneje.

UE Velenje

POROKE

ZAHVALA

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI

LEOPOLD BRODNIK

Hrastnik Jožef, roj. 1931, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 23

POGREBNA SLUŽBA

14. 11. 1930 – 27. 9. 2019

Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Prodaja, posest, zazidljiva: VELENJE, ŠALEK, 1420 m2. Ena zadnjih priložnosti za nakup parcele na vrhunski lokaciji v samem mestu. Cena: 120.000 €.

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih:

ZD VELENJE

ŽIVALI

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let

• • •

23

OBVEŠČEVALEC

3. oktobra 2019

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in lajšali bolečino.

Zahvala patronažni sestri Barbari, pogrebni službi Usar, KS Gaberke, GD Gaberke, Premogovniku Velenje, pevcem, dekanu Jožetu Pribožiču za darovano sv. mašo in g. Kolarju za poslovilni govor.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

Žalujoči vsi njegovi pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi

Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi, tast, brat in stric

KONRAD MLINAR

ALOJZ HREN

15. 2. 1934 – 22. 9. 2019

Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in ga pospremili na zadnji poti.

13. 5. 1934 – 26. 9. 2019

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...

Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v težkih dneh in na njegovi zadnji poti.

Pogrešali te bomo.

Žalujoči vsi njegovi

Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

V SPOMIN

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je veliko prezgodaj zapustila draga žena, mama, tašča, oma

MARJAN ĐORDIĆ 9. 1. 1926 – 26. 10. 1998

ANA RAZGORŠEK 16. 6. 1950 – 25. 9. 2019

Ni res, da je odšla – nikoli ne bo!

Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečeno sožalje.

Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Franc, otroci Suzana, Boris in Branka z družinami

Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Mineva 21 let, odkar si nas zapustil ljubi ati, dedi in pradedi. Veliko si nam dal in storil za nas. Tudi drugim si pomagal in nesebično razdajal svoje znanje.

Marjan, hvala ti.

V naših mislih si vsakdan, dokler nam bo dano živeti.

Hči Zdenka

NaĹĄ Ä?as, 3. 10. 2019, barve: CMYK, stran 24

Na sivo vrano se bo v mestih treba navaditi V Velenje je priĹĄla precej kasneje kot v nekatera druga urbana srediĹĄÄ?a v Sloveniji Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – ÂťVelenje je mesto, kjer smo sivo vrano v veÄ?jem ĹĄtevilu zaznali precej kasneje kot v nekaterih drugih slovenskih mestih, denimo Ljubljani, Mariboru, Kopru,ÂŤ pravi prof. dr. BoĹĄtjan Pokorny, dekan Visoke ĹĄole za varstvo okolja v Velenju. ÂťKot otrok se spomnim, da so preletavale Ĺ martno in Konovo, da bi bile v mestu stalno prisotne, tega pa ne.ÂŤ Siva vrana je ÂťgeneralistÂŤ, to je vrsta, ki je prilagojena na razliÄ?na okolja in tudi sobivanje z ljudmi. V urbanih okoljih se vedno pogosteje pojavlja od osemdesetih let prejĹĄnjega stoletja. V mesta jo privabljajo ugodne Ĺživljenjske razmere. ÂťPrivlaÄ?ijo jo Ä?loveĹĄki prehranski viri, rada se prehranjuje z odpadki, poÄ?uti se

ugodno in varno. Plenilcev nima, loviti se jih ne sme.ÂŤ Povod zato, da piĹĄemo o sivih vranah, nam je dal bralec, ki nas je klical v uredniĹĄtvo. Povedal je, da v SonÄ?nem parku v Velenju skorajda ni veÄ? sliĹĄati ptiÄ?jega petja, in domneval, da je to morda povezano s prisotnostjo sive vrane (a imel je ĹĄe drugaÄ?no teorijo). Je lahko? ÂťVrane so zelo pomembni plenilci manjĹĄih ptic. Ne plenijo pa odraslih ptic, paÄ? pa njihova gnezda. Ko vidimo dve vrsti, ki Ĺživita skupaj, in v nekem obdobju ena izgine, to zelo pogosto poveĹžemo s tem, da je vzrok vrsta. Ni pa nujno tako. Vzrok je lahko niz dejavnikov, vrane pa so zagotovo eden od njih. V sklopu razliÄ?nih projektov smo s kolegi iz BiotehniĹĄke fakultete ugotavljali vplive sivih vran in ostalih vrst iz

Zelo so pametne, rade se druĹžijo, tele velenjske (fotografija je z ekoloĹĄkega otoka na Ĺ aleĹĄki) bi tudi reciklirale.

Prof. dr. BoĹĄtjan Pokorny: ÂťSive vrane v mesta privabljajo ugodne Ĺživljenjske razmere.ÂŤ

druĹžine vranov (srake, ĹĄoje, poljske vrane, Ä?rne vrane ‌) na ptice pevke. Raziskavo smo delali

najprej na deponiji in nekaterih drugih predelih mesta Ljubljana.

Raziskovalci so v umetna gnezda poloĹžili jajca prepelic ali domaÄ?ih kokoĹĄi in opazovali obnaĹĄanje vran. Na deponiji, kjer so imele v bliĹžini drug prehransko bogatejĹĄi vir, torej odpadke, se za gnezda sploh niso zmenile, tam,

kjer tovrstnih prehranskih virov ni bilo na voljo, pa so vrane celo sledile raziskovalki, diplomantki, ki je gnezda postavljala. Prav Ä?akale so nanjo. Ko je priĹĄla z gnezdi, so jajca takoj poĹžrle. Da smo priĹĄli do objektivnih podatkov, smo morali uporabiti razliÄ?ne trike,ÂŤ je povedal Pokorny. đ&#x;”˛

Urejali bodo obmoÄ?je DruĹžmirskega jezera Svetnice in svetniki so se s projektom seznanili prejĹĄnji teden, ĹĄirĹĄa javnost se bo v prihodnje

V deĹželo je vstopila jesen, narava nas razvaja s pisanimi sezonskimi barvami in nam ponuja zlato, rumeno, rjavo in oranĹžno. Dokaz, da bodo barve poletja poÄ?asi vzele slovo, je tudi vsakoletna prireditev Jesen na vasi.

LetoĹĄnja rdeÄ?a nit so bili razstavljeni pridelki najrazliÄ?nejĹĄih oblik, barv in velikosti. ÂťPo jabolkih, buÄ?ah, Ĺžitu, fiĹžolu je letoĹĄnja tema krompir, ki je tradicionalna slovenska jed, iz katere lahko naredimo vse – od juhe, do narastka, peÄ?enega krompirja in sladic, saj je zelo uporabna vrtnina,ÂŤ pravi predsednica druĹĄtva Revivas Ĺ kale Vera PogaÄ?ar.

Predsednica TuristiÄ?ne zveze Velenje NataĹĄa DolejĹĄi je vesela, da vsa druĹĄtva, ki delujejo pod okriljem TuristiÄ?ne zveze, privabljajo mlade in ohranjajo medgeneracijsko sodelovanje. ÂťPremalo se zavedamo, kaj pojemo, ter da bi bilo bolje, da bi sami pridelovali bolj zdravo z boljĹĄo energijo napolnjeno hrano. Saj tako kot jeĹĄ, takĹĄen si. Dejstvo je, da smo z intenzivnim pridelovanjem hrane vplivali na sestavo tal, tako da bo treba ponovno vzpostaviti naravno ravnovesje med tlemi in okoljem. Potrebno

projektu ureditve obmoÄ?ja DruĹžmirskega jezera prispevala osnovne ideje. Te smo potem dopolnjevali, razgrajevali, v nadaljevanju pa jih ĹĄe bomo,ÂŤ pravi arhitekt.

Zelo dolgo se je v Ĺ oĹĄtanju govorilo, da obmoÄ?je DruĹžmirske-

Projekt je svetnikom predstavil avtor – arhitekt Rok Poles.

ga jezera ĹĄe ni primerno za posege, ker je ĹĄe nemirno. Je zdaj drugaÄ?e ali pa so dejavnosti, ki

so predvidene, takĹĄne, da bodo posege v prostor prenesle? Poles pravi, da najbrĹž drĹži oboje, da pa

Jesen na vasi je bila pisana in igriva Poskrbimo sami za bolj zdravo, z boljĹĄo energijo napolnjeno hrano

Pomen zdrave prehrane je na sobotnem predavanju v vili Bianci predstavila dr. Maja Kolar, Ä?lanica ZdruĹženja Demeter in predavateljica z BiotehniĹĄkega centra Naklo, ki je zelo nazorno prikazala pomen lokalne zdrave hrane in razlike med konvencionalno, ekoloĹĄko in biodinamiÄ?no pridelano hrano. bo ogromno energije in znanja,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja sogovornica. Ĺ˝ivahno dogajanje so oba dneva z razstavo jesenskih pridel-

se to obmoÄ?je stabilizira. ÂťGledali bomo, da bo pri posegih ĹĄlo za umeĹĄÄ?anje elementov, ki jih bo moĹžno v primeru posedanja temu prilagoditi. Stavbe bodo denimo premiÄ?ni zabojniki. Druge predvidene ureditve pa tudi niso take, da bi terjale zahtevno temeljenje.ÂŤ

Dno jezera poglabljajo, da bodo imele ribe kje plavati.

Nekateri svetniki in svetnice bi si Ĺželeli na RaÄ?jem otoku prireditveni prostor.

prostora s stolpom za zip-line, adrenalinskega parka, parkiriĹĄÄ?a za avtodome, parkiriĹĄÄ?a za osebna vozila, povezovalnih cest z mestom Ĺ oĹĄtanj in mestom Velenje ‌ ÂťZasnova je nastala na pobudo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki je k

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je resorno pristojno za upravljanje divjadi (sem sodi tudi siva vrana), vsako leto zazna doloÄ?eno ĹĄtevilo konfliktnih situacij med njo in Ä?lovekom. NanaĹĄajo se zlasti na ĹĄkodo na premoĹženju, povzroÄ?anju hrupa, izraĹženo skrb zaradi domnevnega ogroĹžanja drugih vrst ptic in tudi fiziÄ?ne napade sivih vran na ljudi. Junija letos so na ministrstvu izdali posebno broĹĄuro, v kateri so poljudno predstavili sive vrane in zapisali tudi, kako ravnati, Ä?e si jih ne Ĺželimo za sosede.

â?ą

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjski svetniki in svetnice so na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj prejĹĄnji teden z zanimanjem prisluhnili predstavitvi zasnov projekta ureditve obmoÄ?ja ob DruĹžmirskem jezeru. Izdelal jih je arhitekt Rok Poles.

Gre za celostni pristop v prostor, ki je na meji med degradiranim in Ĺže urejenim, saj je bilo na tem obmoÄ?ju nekaj funkcionalnih posodobitev Ĺže narejenih.

Zdaj se jim obeta bogata nadgradnja uporabe tega prostora. Od urejene infrastrukture – sprehajalnih in kolesarskih poti, steze za tekaÄ?e, ureditve trga na obreĹžju, postavitve sanitarij, ureditve

BroĹĄura o sivi vrani

kov in glasbenim nastopom popestrila druĹĄtva TuristiÄ?ne zveze Velenje. Stare ljudske pesmi, ki so jih peli Ĺže nekoÄ?, so zapele

V organizaciji TuristiÄ?ne zveze Velenje, Preste PrestiĹž, Mestne obÄ?ine Velenje in Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, druĹĄtva Revivas Ĺ kale so s poudarkom na krompirju zadnji septembrov vikend potekale zanimive razstave, izbor naj pridelkov ter pokuĹĄine jesenskih dobrot. domaÄ?e pevke GaberĹĄki cvet, ki poustvarjajo slovensko ljudsko dediĹĄÄ?ino. ÂťPrepevamo Ĺže dvajset let in se pripravljamo na iz-

dajo nove zgoĹĄÄ?enke. Prvo smo izdale leta 2006. Smo pa vesele, da se ĹĄe druĹži, prepeva in zapleĹĄe po starih ĹĄegah in navadah,ÂŤ

Ureditev obmoÄ?ja DruĹžmirskega jezera bo nekakĹĄno nadaljevanje Tresimirjevega otroĹĄkega igriĹĄÄ?a in ĹĄportnega parka. ÂťPonujalo bo povsem nove vsebine.

Zelo se veselim nadaljevanja projekta,ÂŤ pravi Poles. Tako, kot se ga ĹĄtevilni Ĺ oĹĄtanjÄ?ani in Ĺ oĹĄtanjÄ?anke. đ&#x;”˛

nam zaupa vodja skupine Marica KovaÄ?. Izbirali so naj pridelke, za obiskovalce pa pripravili delavnice in zabavne igre ter pokuĹĄino jedi iz krompirja. Zakaj krompir? Ker je letoĹĄnji paradni pridelek. Pripravili so razstavo plakatov na temo krompirja, saj ima izjemno pomembno vlogo v slovenskem kulinariÄ?nem prostoru. Bodisi praĹžen, peÄ?en ali ocvrt, primeren je za vse priloĹžnosti in okuse. V kulturno-glasbenem programu je nastopil tudi Lovski pevski zbor Ĺ kale, pri izvedbi prireditve pa vsa turistiÄ?na druĹĄtva v zvezi.

Tako sobotna kot nedeljska prireditev sta privabili precejĹĄnje ĹĄtevilo obiskovalcev. Vreme je bilo pravo, razpoloĹženje pa tudi. DruĹženje je bilo oba dneva Ĺživahno.

Degustacije jedi iz krompirja, ogled zanimivih pridelkov, zabavne in druĹžabne igre so dokaz, da imamo tudi Ä?as jesenskih barv radi in da nam narava ĹĄe posebej v tem letnem Ä?asu postreĹže z bogato kmeÄ?ko in domaÄ?o pojedino. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja