39 2020

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (10/18 °C) preteĹžno oblaÄ?no, v soboto (12/21 °C) deĹževno, v nedeljo (11/19 °C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 1. oktobra 2020â€

ĹĄtevilka 39 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

ÄŒe bi glavna bila Pika Tina Felicijan

13

Pika ni razoÄ?arala Velenje, 26. in 27. septembra - 31. Pikin festival je v mini razliÄ?ici prinesel maksi veselje. ObÄ?utek, ko je Pikina povorka obkroĹžila Titov trg, je obiskovalce vsaj za nekaj trenutkov vrnil v Ä?as pred tako imenovano novo realnostjo, ki je jpokorila tudi najveÄ?jo upornico dvojnim merilom in ĹĄibki logiki. A ne povsem. Pikin

festival je tudi z okrnjenim programom, maskami in razdaljami otrokom narisal pike in gusarske preveze ter jim ustvaril spomine na Piko, ki jim bodo vtisnili sporoÄ?ilo: ne odrastite prehitro in ne dajte svobode! đ&#x;”˛

V torek, sredo in Ä?etrtek predÄ?asno glasovanje Velenje – Pred sploĹĄnim glasovanjem na nadomestnih volitvah Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje, ki bodo 11. oktobra, bo v torek, sredo in Ä?etrtek, 6., 7. in 8. oktobra, v sejni dvorani Mestne obÄ?ine Velenje med 7. in 19. uro potekalo predÄ?asno glasovanje.

Najpozneje do 7. oktobra pa lahko volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno

TuristiÄ?na druĹĄtva gonilo turizma

zglasiti na voliĹĄÄ?u, v katerem so vpisani v volilni imenik, na ObÄ?insko volilno komisijo vloĹžijo zahtevo, da Ĺželijo glasovati na svojem domu pred volilnim odborom.

Za Ĺžupana kandidirajo Benjamin Strozak (Dobra drĹžava), Darko KoĹželj (SDS, Nsi, SLS), Peter Dermol (SD). đ&#x;”˛

mkp

tf

V turistiÄ?nih druĹĄtvih, ki so pomemben del turistiÄ?nega razvoja in ponudbe, delujejo ĹĄtevilni prostovoljci, ki se jim je za trud zahvalil Peter Dermol v funkciji Ĺžupana MO Velenje.

Pohvalil je njihovo delo, prizadevnost in trud, ki so zelo pomembni za veÄ?jo prepoznavnost tukajĹĄnjega okolja. Poudaril je tudi, kako pomemben je razvoj na podroÄ?ju turizma za Velenje in kako pomembni so tudi vsi, ki na tem đ&#x;”˛ mz podroÄ?ju aktivno delujejo. â€

Kako bi bilo, Ä?e bi namesto predsednikov, Ĺžupanov, direktorjev, vodij in drugih ĹĄefov bila glavna Pika – samostojna in neodvisna, samosvoja in odloÄ?na oseba z zanesljivim moralnim kompasom, ki se ne podreja niti samovolji avtoritet niti pohlepu zlikovcev, je soÄ?utna in iskrena, radodarna, a gospodarna, stroga, a praviÄ?na? Bi bil naĹĄ svet namesto te lutkovne predstave s fantastiÄ?no kuliso, ki ji verjamemo dovolj, da se je ne naveliÄ?amo in jo izĹžviĹžgamo, svet popolne anarhije ali zmernega ravnovesja? Prvo hipotezo bi postavil tisti, ki ne prenese osvobojenih normativnega primeĹža, drugo pa sanjaÄ?, ki bi se zbudil ĹĄele na pogoriĹĄÄ?u Ä?loveĹĄtva. Nekdo, ki razume, kakĹĄne kvalitete mora imeti ĹĄef, da Ĺživi poĹĄteno in Ä?astno ter s svojim delom neguje duhovno in materialno blaginjo skupnosti, in verjame, da takĹĄne osebe obstajajo, pa bi utegnil bolj razmisliti o tej prispodobi. ÄŒe bi glavna bila Pika, bi bolje ravnali z naravo. Vlagali bi v razbremenitev okolja, ne v tehnologije, ki ga le obremenijo drugaÄ?e.

Zares bi si prizadevali, da bi varÄ?no ravnali z viri in si jih delili.

Bolje bi Ĺživeli drug z drugim. Ne bi tekmovali. Namesto tega bi si pomagali napredovati. Imeli bi, kar potrebujemo, ne kar lahko imamo. Manj bi govorili in veÄ? storili.

Pika pomembnih nalog ne bi zaupala ljudem, ki jih jemljejo zlahka. Poiskala bi ljudi, ki bi napeli vse sile, da bi se izkazali.

Preudarno bi pristopali k doseganju jasnih ciljev. Uspehe bi merili z uÄ?inki na kakovost Ĺživljenja skupnosti, ne s ĹĄtevilkami, ki jih lahko prikaĹžejo tako ali drugaÄ?e. Ne bi se zadovoljevali samo z rastjo asfaltnih in betonskih tkiv, ampak z njihovo uporabno vrednostjo in vsebinsko dovrĹĄenostjo.

Policaji bi lovili lopove in sodniki bi jih zapirali. V ĹĄolah bi se uÄ?ili za Ĺživljenje. Z delom bi se lahko preĹživljali. Bolne bi zdravili. Ĺ ibkejĹĄe bi zaĹĄÄ?itili. OmogoÄ?ali bi enakopravnost. Ne bi ogroĹžali miru.

Ne bi se pustili manipulirati. In ne bi Ĺživeli v strahu. MogoÄ?e bi, Ä?e bi bila glavna Pika, namesto mask nosili predpasnike in zavihane rokave ter reĹĄevali teĹžave, namesto da bi se potuhnili pred njimi.

Pravljica, seveda, kot Pika NogaviÄ?ka, vendar ni vse, kar je domiĹĄljija, tudi utopija. đ&#x;”˛

Stavka ali bonus?

Vodstvo Gorenja bi izplaÄ?alo bonus, sindikat zahteva uravnilovko

2

ZaÄ?el se je mesec poĹžarne varnosti Ĺ aleĹĄka dolina – Oktober je posveÄ?en ozaveĹĄÄ?anju javnosti o poĹžarni varnosti ter tematskim izobraĹževanjem in usposabljanjem gasilcev. LetoĹĄnji projekt Oktober – mesec poĹžarne varnosti, v katerega se vkljuÄ?ujejo druĹĄtva pod okriljem Gasilske zveze Slovenije, spremlja slogan Kdor za poĹžarno varnost poskrbi, je v prostem Ä?asu brez skrbi. Tema je namreÄ? poĹžarna varnost v prostem Ä?asu. Tako je namen projekta opozoriti ljudi, da tudi med preĹživljanjem prostega Ä?asa obstaja veliko nevarnosti, ki lahko povzroÄ?ijo poĹžar. Ne glede na to, kje preĹživljamo prosti Ä?as, ne smemo pozabiti, da lahko kadarkoli zagori, sporoÄ?a Slovensko zdruĹženje za poĹžarno varnost.

Da bo prosti Ä?as minil brezskrbno in veselo, bodo letos v ospredju preventivni ukrepi, s katerimi lahko prepreÄ?imo nastanek poĹžara.

V Gasilski zvezi Ĺ aleĹĄke doline veÄ?jih izobraĹževanj ali usposabljanj zaradi omejitev druĹženja ne naÄ?rtujejo. PGD Velenje pripravlja predstavitev gasilske opreme, zveza pa seminar na temo gaĹĄenja poĹžarov na fotovoltaiki in elektriÄ?nih vozilih. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Priznanje mladih zdravnikov ZD Velenje Ljubljana, Velenje – ZdravniĹĄka zbornica Slovenije je podelila priznanje mentorjem zdravnikom in Zdravstvenemu domu Velenje, ki so ga mladi zdravniki ocenili odliÄ?no. ÂťTo je potrditev naĹĄega dela, predvsem dela mentorjev, ki prihodnost mladih zdravnikov jemljejo resno in se zavedajo, da brez njihove pomoÄ?i jutri ne bo dobrih zdravnikov,ÂŤ je ob tem dejal direktor mag. Janko Ĺ teharnik. Poslanstvo zdravnikov je skrb za zdravje in zdravljenje ljudi, pomembno pa je tudi, koliko so starejĹĄi svoje izkuĹĄnje in znanje pripravljeni prenesti na mlajĹĄe kolege. đ&#x;”˛

mkp

ObÄ?ina kupuje Kajuhov dom Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo odkupila rojstno hiĹĄo pesnika Karla Destovnika – Kajuha, znano z imenom Kajuhov dom.

Pogodbena vrednost nakupa je 370.000 evrov, polovico bodo poravnali iz letoĹĄnjega proraÄ?una, polovico iz proraÄ?una za leto 2021. Dodatni stroĹĄki pa bodo nastali tudi zaradi obnove. Kot je povedal Ĺžupan Darko Menih, pa se za vsebine v njem ĹĄe dogovarjajo in zbirajo predloge. đ&#x;”˛

mkp

Aplikacija Lov na svetilko skrivnosti med najboljĹĄimi Velenje – WEBSI dan, festival slovenskega digitalnega komuniciranja, ki je 24. septembra 2020 potekal v ljubljanski Festivalni dvorani, se zakljuÄ?il s podelitvijo nagrad. Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je skupaj s partnerjema Lanara Consulting in Youtree z aplikacijo Lov na svetilko skrivnosti osvojil 2. mesto v kategoriji Inovativni ustvarjalci prihodnosti. LetoĹĄnje digitalne preseĹžke je med 142 prijavljenimi projekti izbrala 108-Ä?lanska strokovna in poslovna Ĺžirija.

Aplikacijo je zaĹživela v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta in je namenjena druĹžinam z otroki. Dveurna dogodivĹĄÄ?ina vodi skozi mnoge zanimive lokacije mesta, kjer se odklepajo starodavni izzivi. Z namigi jih pomaga reĹĄevati Pika NogaviÄ?ka.

Mobilno aplikacijo si lahko naloĹžite iz spletne trgovine tako, da vpiĹĄete besedi Trippstory Velenje. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je za izvajanje zakonskih nalog socialnega varstva lani iz proraÄ?una namenila dobrih 532.000 evrov (3,7 odstotka glede na celotno porabo). Gre za regresiranje oskrbe obÄ?ank in obÄ?anov v domovih za varstvo odraslih, izplaÄ?ila druĹžinskemu pomoÄ?niku, sofinanciranje pomoÄ?i druĹžini na domu in subvencioniranje najemnin za stanovanja.

Trenutno se pomoÄ? na domu izvaja pri 48 obÄ?ankah in obÄ?anih.

Za 32 Ĺ oĹĄtanjÄ?ank in Ĺ oĹĄtanjÄ?anov pa obÄ?ina na osnovi odloÄ?b Centra za socialno delo sofinancira oskrbo v domovih za starejĹĄe. đ&#x;”˛

mkp

Oddali samo eno stanovanje Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je zadnji razpis za najem neprofitnih stanovanj izvedla aprila leta 2015. Do danes so stanovanjsko vpraĹĄanje reĹĄili 80 odstotkom prijaviteljev, medtem ko jih petina uvrĹĄÄ?enih na prednostno lestvico nanj ĹĄe Ä?aka. ObÄ?ina ima v lasti 135 stanovanj. Prosilci lahko do stanovanja pridejo samo, ko se kakĹĄno izprazni. V zadnjem letu so lahko oddali samo eno, eno pa zamenjali med najemniki. đ&#x;”˛

mkp

Projekti obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanj – Ob letoĹĄnjem prazniku je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj izdala broĹĄuro z naslovom Projekti obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj 2020. IzĹĄla je v nakladi 3.100 izvodov, ob obÄ?inskem prazniku pa so jo prejela vsa gospodinjstva. đ&#x;”˛

mkp

Nagrade za izjemne doseĹžke ĹĄtudentov Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za dodelitev nagrad za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov na izobraĹževalnem, znanstvenem, umetniĹĄkem, ĹĄportnem ali drugem strokovnem podroÄ?ju. Podelili bodo najveÄ? ĹĄest nagrad kandidatom z najviĹĄjim ĹĄtevilom doseĹženih toÄ?k. Rok za oddajo vlog je 30. oktober. đ&#x;”˛

Vodstvo Gorenja se je odloÄ?ilo, da izplaÄ?a posebni bonus iz postavke prihrankov v proizvodnji, in sicer po uspeĹĄnosti posameznih programov, sindikat pa zahteva uravnilovko in napoveduje za ponedeljek, 5. oktobra, stavko – Ta ne bo plaÄ?ana, pa tudi v primeru stavke bonusov ne bo Mira ZakoĹĄek

DruĹžba Gorenje je konec prejĹĄnjega tedna izplaÄ?ala posebni bonus iz postavke prihrankov v proizvodnji za avgust vsem zaposlenim v Gorenjevih tovarnah, v IPC in strokovnih sluĹžbah Gorenja, neposredno vezanih na proizvodnjo. Prav tako namerava posebni bonus izplaÄ?evati prihodnje tri mesece. ÂťZaposleni v proizvodnji so s svojim kakovostnim in predanim delom namreÄ? izjemno pomemben del nedavnega uspeha podjetja, zato se je vodstvo odloÄ?ilo izplaÄ?ati omenjeni bonus, Ä?eprav po zadnjih treh zaporednih uspeĹĄnih mesecih podjetje v obdobju januar–avgust 2020 skupno ĹĄe vedno izkazuje kumulativno izgubo. Sindikat pa je zaradi izplaÄ?ila napovedal stavko,ÂŤ so sporoÄ?ili iz Gorenja.

Ob tem dodajajo, da so posebne spodbude del poslovnega sistema Hisense in so jih Ĺže vpeljali v proizvodnih druĹžbah v Valjevu v Srbiji in v Mori na ÄŒeĹĄkem, kjer so jih zaposleni dobro sprejeli.

V Velenju je vodstvo v veÄ? tednov trajajoÄ?ih pogovorih s sindikatom Ĺže sklenilo, da izredni bonus, ki ni del rednega nagrajevanja v skladu s kolektivno pogodbo, saj predstavlja nadstandard, izplaÄ?ajo tudi za nazaj, za avgust, kar sprva ni bilo predvideno. ÂťSindikatu je vodstvo stopilo naproti celo zaradi sistema uravnilovke, saj so sklenili, da polovico bonusa obraÄ?unajo za vse enako (ne glede na tovarno), le polovico zneska pa glede na dejanski rezultat posamezne tovarne, v kateri

mkp

delavec dela,ÂŤ pravijo v vodstvu, kjer so prepriÄ?ani, da je to pravi naÄ?in tako za zaposlene kot za podjetje. ÂťPrviÄ? v zgodovini podjetja nagrajujemo po dejansko merljivih rezultatih. Zavedamo se, da nekateri z zneskom bonusa za avgust niso bili zadovoljni, a je bilo avgustovsko izplaÄ?ilo

zaradi kolektivnega dopusta in poslediÄ?no manj oddelanih ur tudi precej niĹžje v primerjavi s prihajajoÄ?imi meseci. Ĺ˝e septembra bo bonus med 30 in 40 odstotkov viĹĄji od avgustovskega. Vendar pa v primeru stavke, tudi kratkotrajne in le z manjĹĄim ĹĄtevilom stavkajoÄ?ih zaposlenih, naÄ?rtovanih bonusov

za prihodnje tri mesece ne bomo izplaÄ?ali.

Po grobi oceni bi posamezni zaposleni povpreÄ?no dobil okrog 500 evrov bruto za vse ĹĄtiri mesece skupajÂŤ, dodajajo.

KritiÄ?ni so do sindikata, saj ocenjujejo, da je ta pripeljal druĹžbo in zaposlene v povsem absurdno situacijo, ko je Ĺželelo podjetje delavce dodatno finanÄ?no nagraditi, za kar bi namenili veÄ? kot 2 milijona evrov, sindikat pa je zaradi tega napovedal stavko. ÂťStavka bi, Ä?e bi bila izpeljana, pomenila izgubo tako za zaposlene kot za druĹžbo, ĹĄkodo bomo Ä?utili oboji. Podjetje ne bo izpolnilo naroÄ?il, poslediÄ?no bo utrpelo izgubo prihodka, kar bo poslabĹĄalo rezultat, in tako bo tudi manj moĹžnosti za prihodnje nagrajevanje, zaposleni pa bodo ob bonuse, ki bi jih sicer zasluĹženo prejeli,ÂŤ je dejal Alex Zhu, predsednik Skupine Hisense Europe. ÂťSpodbujati in nagrajevati Ĺželimo uÄ?inkovitost, starega sistema uravnilovke je konec. Tukaj imamo odliÄ?ne delavce in zaupam naĹĄim zaposlenim, da bodo o napovedani stavki premislili s svojo glavo. Verjamem, da se bodo znali sami prav odloÄ?iti in da bomo skupaj doseĹženi uspeh iz preteklih treh mesecev nadaljevali in ĹĄe nadgradili, ne pa sproti ruĹĄili vse, kar smo s predanim delom Ĺže dosegli.ÂŤ ÄŒe bo priĹĄlo do stavke, ta ne bo plaÄ?ana, saj ne gre za krĹĄitev kolektivne pogodbe, ĹĄe pravijo v Gorenju. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

mz

VeÄ? kot pol milijona evrov za socialno varstvo

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

1. oktobra 2020

Stavka ali bonus?

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Prvi zapadli sneg ĹĄe ni vsega skril Ministrove (pred)informacije? – Po Ulriku II ĹĄe ob ulico – Pametno Celje – KonjiĹĄki PeĹĄbus ÄŒas je za spremembe! sliĹĄimo marsikdaj. Pa naj Ĺže to pomeni karkoli. Pri nas smo jih najprej zaznali na vrhu. ViĹĄje leĹžeÄ?e predele deĹželice je konec tedna Ĺže marsikje pobelil sneg. Tako, za pokuĹĄino. Sicer pa smo ĹĄe vedno oviti v temne oblake grozeÄ?ega virusa. Ta se paÄ? kar tako ĹĄe ne da, ĹĄe posebno, Ä?e mu pomagajo ljudje sami.

Zdaj vsi najbolj prisegajo oziroma prisegamo na maske, za reĹĄitev pa priÄ?akujemo cepivo. Ob tem cepljenju morda le ne bo tako, kot pri cepljenju proti gripi. KV je paÄ? pognal veÄ? strahu v naĹĄe kosti.

Zato veÄ?ina jemlje stvari malo bolj resno. Je pa ĹĄe vedno veliko oÄ?itkov, da na drugih podroÄ?jih stvari premalo resno jemljejo mnogi politiki. TeĹžave se kar vrstijo, madeĹži padajo na nove in nove ministre.

Nazadnje nad ministra zaradi domnevne zlorabe notranjih informacij. Pa ne notranjega ministra, ampak za okolje in prostor – pri nakupu delnic ene naťih bencinskih druŞb.

Brez kakĹĄne afere pa naj bi v Beogradu padlo Celje. Oziroma Celjska ulica v tem mestu. Menda (tudi) zato, ker v Celju ni nobene ceste ali ulice, poimenovane po tem mestu. V tolaĹžbo Celjanov – enaka usoda naj bi doletela ĹĄe veÄ? ulic in cest, ki se imenujejo po ĹĄe drugih slovenskih krajih, kjer tudi nimajo beograjske. Celje in Beograd pa vendarle po svoje povezuje nekaj zgodovinsko pomembnega – tu so namreÄ?, kot vemo, pred 564 leti (ne Srbi) umorili Âťzadnjega CeljanaÂŤ Ulrika II. V Ä?ase srednjega veka so se vrnili tudi v Lembergu. Ĺ˝e tretjiÄ? so pripravili srednjeveĹĄki dan, na katerem so bili tudi vitezi, vendar dobri; pa grajska gospoda ter seveda srednjeveĹĄka trĹžnica s kuhinjo z dobrotami ter tudi obrtniki.

Pa opojdimo nazaj v sedanjost: v kneĹžjem mestu iĹĄÄ?ejo izvajalca za drugo fazo obnove znanega dvoriĹĄÄ?a Celjskega doma. Sicer pa je Celje vse bolj pametno. Ob tednu mobilnosti so dokazali, da se vse bolj pametno premikajo, pred dnevi so pri Gimnaziji Celje – Center dobili prvo pametno klop s polnilci za polnjenje razliÄ?nih vrst naprav. Da je v kneĹžjem mestu veliko pameti, kaĹže tudi kar 139

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

srednjeĹĄolcev, ki jih je Ĺžupan nagradil za izjemne uspehe v zadnjem ĹĄolskem letu. Tako v uÄ?nem uspehu kot na tekmovanjih iz znanja.

V Celju se res vse bolj s ÂťpametjoÂŤ tudi premikajo. S projekti KolesCE, Celebus in na razne druge naÄ?ine bolj ÂťzeleneÂŤ mobilnosti. Ni pa Celje le vse bolj pametno, tudi lepo je. Saj je med nominiranci za nagrado Moja deĹžela lepa in gostoljubna. Ob vsem tem dobrem pa je slabo, da zadnji Ä?as tu spet naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo ÂťkoronookuĹženihÂŤ.

Kot mnoge druge obÄ?ine na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju so tudi v Ĺ entjurju svoj obÄ?inski praznik praznovali v okrnjeni izvedbi. So se pa tudi spomnili zasluĹžnih obÄ?anov. IpavÄ?evo plaketo je za dolgoletno vodenje gasilskega druĹĄtva Slivnica ter za dejavnost ĹĄe na drugih podroÄ?jih prejel Milenko TanĹĄek. Sicer pa so v Ĺ entjurju na sam prazniÄ?ni dan podpisali izvajalsko pogodbo za prenovo pomembnega odseka drĹžavne ceste Dole–Ponikva–LoÄ?e, za kar so si prizadevali Ĺže veÄ? let. V tem projektu sodelujeta drĹžava in obÄ?ina; drĹžava z veÄ?inskim denarnim delom. Povsem drugaÄ?en projekt so uresniÄ?ili v Slovenskih Konjicah. Projekt PeĹĄbus! Zanj so se odloÄ?ili v evropskem tednu mobilnosti, sodelovale so tri osnovne ĹĄole in vrtec, otroke pa so na poteh spremljali uÄ?itelji in starĹĄi, en dan tudi konjiĹĄki Ĺžupan.

V slatinski obÄ?ini pa so po odprtju Bobrovega centra (za obiskovalce je vrata odprl v soboto) pred dnevi odprli ĹĄe dokonÄ?an ĹĄportni center. Ob starem delu so dogradili nov objekt ob glavnem nogometnem igriĹĄÄ?u, oba sta funkcionalno povezana. V spodnjem delu novega so potrebni prostori za nogometne ekipe, garderobe in ostalo potrebno, v zgornji etaĹži tudi tribuna s 162 sedeĹži. Uredili so ĹĄe parkiriĹĄÄ?a za osebne avtomobile in avtobuse. Ob svetovnem dnevu turizma pa so v RogaĹĄki Slatini v nedeljo proslavili tudi osmo leto delovanja Aninega dvorca. Ob tem so v soboto pripravili tudi dan odprti vrat tega objekta, v katerem je na ogled veÄ? muzejskih zbirk in ĹĄe veÄ? drugega lepega in zanimivega.

Pa ĹĄe to: nekateri pravijo, da pivo in vino ne gresta skupaj. V Ĺ˝alcu so dokazali, da ni tako. Ob fontani piv Zeleno zlato so pripravili sreÄ?anje oziroma trĹžnico slovenskih fontan. Ob Ĺžalski pivski so se predstavile ĹĄe tri – vinske!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

1. oktobra 2020

Prireditveni prostor z odrom dobiva dokonÄ?no podobo

Pogled na priredtotveni prostor z razgledne ploĹĄÄ?adi (strehe odra).

Gradnja poteka po naÄ?rtih in bo zakljuÄ?ena ĹĄe pred koncem leta – Trenutno potekajo zakljuÄ?na dela in zunanja ureditev, na prireditvenem prostoru, ki se razprostira na 46 tisoÄ? m² nekdaj degradiranih povrĹĄin, pa bodo posadili veÄ? kot deset tisoÄ? grmovnic in dreves Mira ZakoĹĄek

Velenje, 22. septembra – NajveÄ?ji projekt, ki ga Mestna obÄ?ina Velenje udejanja s pomoÄ?jo nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev – Prireditveni prostor z odrom, vreden je nekaj veÄ? kot 9 milijonov evrov, Ĺže dobiva dokonÄ?no podobo. Dela potekajo p naÄ?rtih, sklenjena pa naj bi bila ĹĄe pred koncem leta. Trenutno potekajo zakljuÄ?na dela in zunanja ureditev.

Predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje so projekt prejĹĄnji teden predstavili novinarjem in zainteresiranim predstavnikom krajevnih skupnosti Pesje in Stara vas. Sprehodili smo se po objektu odra, najprej po strehi, ki je tudi pohodna razgledna ploĹĄÄ?at in bo kot takĹĄna za obiskovalce vedno zelo zanimiva, saj seĹže pogled z nje daleÄ? naokoli. Atraktiven je tudi sam pokrit oder, ki je ograjen, v Ä?asu prireditev pa bodo ograjo odstranili. Drago MartinĹĄek, vodja Urada za druĹžbene dejavnosti, kjer vodijo investicijo, pa napoveduje, da bo izjemna tudi zunanja ureditev.

V spodnjem delu objekta odra so zagotovili vse potrebne spremljevalne prostore, med drugim garderobe, sanitarije, skladiĹĄÄ?a, tu bo tudi gostinski lokal, ki se odpira proti jezeru. Gradnja je bila po besedah MartinĹĄka zelo zahtevna. To velja Ĺže za samo naÄ?rtovanje, saj so bile potrebne obseĹžne

Gradili tudi med zdravstveno krizo

Gradnjo so zaÄ?eli pred dobrim letom in jo intenzivno izvajali tudi med korona krizo. Dobro jim je sluĹžilo tudi vreme, in Ä?e bo tako tudi v naslednjih mesecih, bi lahko bil projekt zakljuÄ?en celo prej, kot ob naÄ?rtujejo.

geoloĹĄke raziskave, brez katerih na takĹĄnem terenu ne bi dobili gradbenega dovoljenja in potrebnih soglasij. Pred leti so tu zasuli malo jezero, Ĺžal z materialom, ki ga je bilo treba odstraniti in odvoziti na deponijo. Del odra pa je nad gladino Velenjskega jezera in je bilo za to potrebno pilotiranje.

Drago MartinĹĄek pred odrom, ki Ĺže ima konÄ?no podobo.

â?ą

Uporabno dovoljene naj bi dobili ĹĄe letos, uradno otvoritev pa naÄ?rtujejo maja prihodnje leto.

ÂťSam projekt je zastavljen multi vsebinsko, tako da bo funkcioniral 365 dni v letu. Prednost bomo dajali v poletnem Ä?asu velikim prireditvam (do 30.000 obiskovalcev), ki jih ne bomo delali sami, ampak jih bomo prepustili izkuĹĄenim strokovnjakom. Zanimanja je Ĺže zdaj veliko,ÂŤ je povedal Drago MartinĹĄek in dodal, da je priloĹžnosti za inovativna razmiĹĄljanja ĹĄe zelo veliko. Tako Ĺže za to zimo (Ä?e bo le dovolj snega) obljubljajo na tem obmoÄ?ju ureditev smuÄ?arskih prog za tek na smuÄ?eh, Ĺže naslednjo zimo pa bodo (Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih), tu uredili veliko montaĹžno pokrito drsaliĹĄÄ?e. Seveda pa bo treba v prihodnje zagotoviti tudi dodatna prenoÄ?iĹĄÄ?a, medtem ko naj bi parkiriĹĄÄ?a uporabili pri

Trajnostno uredili degradirano obmoÄ?je

Z izgradnjo sodobnega prireditvenega prostora in odra bodo trajnostno uredili degradirano obmoÄ?je v izmeri veÄ? kot 46 tisoÄ? m2.

Nov prostor bo oblikovan kot atraktivno obmoÄ?je za izvedbo razliÄ?nih prireditev, sprejemov, sreÄ?anj, delavnic, predstavitev, pa tudi sprehodov, saj prostor ne bo ograjen (razen med veÄ?jimi prireditvami. OmogoÄ?al bo kakovostno preĹživljanje prostega Ä?asa za obiskovalce (rolanje, kolesarjenje, druĹženje na zelenicah ‌).

jih posamezniki preĹživijo tukaj, poveÄ?uje,ÂŤ pravi Dermol, ki verjame v tukajĹĄnjo inovativno iniciativo in brezmejne moĹžnosti, ki jih bo nova pridobitev v povezavi z Velenjsko plaĹžo, ki je Ĺže sedaj zelo zanimiva, ponujala. ÂťSeveda pa si Ĺželimo, da bi tukajĹĄnji prebivalci vzeli tale prostor ĹĄe bolj za svojega. Prav zato jih bomo takoj, ko bomo lahko odstranili gradbiĹĄÄ?ne ograje, tudi povabili, Peter Dermol med dajanjem izjav: ÂťTukaj ne bodo potekale samo velike prireditve, prostor ne bo ograjen in bo namenjen tudi za rekreacijo in prosti Ä?as.ÂŤ

â?ą

Takoj, ko bodo dobili uporabno dovoljenje, bodo odstranili zaĹĄÄ?itne ograje in prostor odprli za obiskovalce.

Gorenju in Premogovniku in od tam zagotovili lokalne prevoze.

Tako delajo tudi organizatorji velikih prireditev v tujini.

Za novo pridobitev bodo skrbeli kot upravljalec Zavod za turizem, s tehniÄ?ne plati RdeÄ?a dvorana, vsebinsko pa predvsem Festival Velenje in Mladinski center. ÂťPogled z razgledne ploĹĄÄ?ati je Ĺže danes lep, ko bo gradnja zakljuÄ?ena, pa bomo lepote tukajĹĄnje pokrajine in naĹĄega mesta pokazali ĹĄe z veÄ?jim veseljem.

Seveda tudi vse energetske objekte, ki so pomembna zgodovinska dejstva in pomenijo tudi zaÄ?etek naĹĄega mesta,ÂŤ je dejal Peter Dermol, v zaÄ?asni funkciji Ĺžupana.

Tudi on je izrazil prepriÄ?anje, da bo nova pridobitev pomemben korak pri razvoju turizma, ki bo dobil z novim projektom prestrukturiranja premogovnih regij in razvojnim programom savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije povsem nove dimenzije. Poleg razliÄ?nih glasbenih, kulturnih, druĹžabnih in ĹĄportnih dogodkov bo ta prostor odprl tudi ĹĄtevilne moĹžnosti za ĹĄportno udejstvovanje in rekreacijo in atraktivno druĹžabno preĹživljanje prostega Ä?asa tako obiskovalcev kot domaÄ?inov. Že v zadnjem obdobju smo zabeleĹžili v turizmu velik napredek.

To najbolj nazorno kaĹžejo ĹĄtevilke o prenoÄ?evanju. Ĺ e posebej smo veseli, da se ĹĄtevilo dni, ki

Covid odvzel bliĹĄÄ? ĹĄoĹĄtanjskemu prazniku Ĺ oĹĄtanj, 30. septembra – Na sveÄ?anosti ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, 30. septembru, so v sredo v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju podelili priznanja in plakete ter Ĺžupanova priznanja.

SveÄ?anost je diktiral covid, zato

je bilo na prireditvi vse podrejeno pravilom in ukrepom za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja bolezni. V dvorani je bilo lahko le 40 udeleĹžencev.

Priznanje ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so prejeli Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj, MeĹĄani pevski zbor DruĹĄtva upokojencev

Ĺ oĹĄtanj in UrĹĄka Kurnik, plakete DruĹĄtvo podeĹželskih Ĺžena, Dejan Tajnik in Denis PuÄ?ko. Ĺ˝upanova priznanja so prejeli: Justina Hudales, DuĹĄan Dobnik, Igor PerĹĄolja, Jan PuĹĄnik in Mitja KovaÄ? ter diamantna

maturantka Anamarija MeĹžnar ter zlati maturanti Hana Marija Ĺ˝ibert (sploĹĄna matura), Zala KaÄ?, Luka RamĹĄak, Miha Medved, Matic Omerzu (poklicna matura). đ&#x;”˛

mkp

da si ga ogledajo. Ĺ˝e sedaj, ĹĄe v Ä?asu gradnje, pa smo sem povabili krajane Pesja in Stare vasi, ki Ĺživijo neposredno ob tem prostoru. Predstavili smo jim moĹžnosti, ki jih ta prostor omogoÄ?a, da so videli, da ne bodo tu potekale samo velike in glasbene prireditve, ampak da se bo dogajalo ĹĄe veliko zanimivega dobesedno vsak dan v letu in da bo celoten prostor atraktiven in zanimiv za vse, ki Ĺživimo tukaj. In resniÄ?no si Ĺželim, da bi ga kot takĹĄnega Ä?im prej spoznali in ga vzeli za svojega,ÂŤ ĹĄe dodaja Peter Dermol.

NaloĹžba je vredna veÄ? kot 9 milijonov evrov

Vrednost projekta celostnih teritorialnih naloĹžb je 9.059.051,55 evra. NajveÄ?ji deleĹž v viĹĄini 4.800.990,40 evra so evropska nepovratna sredstva, drĹžava prispeva 1.200.247,60 evra MO Velenje pa 3.057.813,55 evra.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

POLITIKA, GOSPODARSTVO

DeSUS podpira Petra Dermola V OO DeSUS Velenje so se odloÄ?ili, da na nadomestnih volitvah svojega Ĺžupanskega kandidata ne bodo imeli, podporo pa so dali Petru Dermolu, ki podpira njihove programe Mira ZakoĹĄek

Velenje, 29. septembra – V OO DeSUS Velenje ocenjujejo, da je treba Ĺžupansko mesto prepustiti mlajĹĄim, zato svojega kandidata ne predlagajo. Na izvrĹĄnem odboru so soglasno podporo izrekli kandidatu SD Petru Dermolu in svoja staliĹĄÄ?a predstavili na novinarski konferenci. ÂťZa podporo Petru Dermolu smo se odloÄ?ili, ker smo prepriÄ?ani, da ima dovolj izkuĹĄenj in znanja s podroÄ?ja delovanja lokalne samouprave. Bil je tudi najtesnejĹĄi politiÄ?ni sopotnik bivĹĄega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, uspeĹĄno ga je nadomeĹĄÄ?al tudi v Ä?asu njegove bolezni, zato se nam zdi prav, da programe in projekte, ki jih je leta 2018 zaÄ?rtal Bojan KontiÄ?, Peter Dermol tudi dokonÄ?a,ÂŤ je na novinarski konferenci povedala predsednica Darinka Mravljak.

Kot zelo pomemben razlog je navedla, da jih upoĹĄteva kot partnerja (v nasprotju z nekaterimi, ki jih podcenjujejo in zasmehujejo) in izpolnjuje tudi program in zastavljene cilje DeSUS-a.

To ĹĄe posebej velja za: sistemsko financiranje DruĹĄtva upokojencev Velenje; potrditev Ä?lanice DeSUS (kot predstavnice lokalne skupnosti) v svet zavoda

Dom za varstvo odraslih Velenje; gra- gospodarstvenik Franc Vedenik je poVedenik in Mravljakova izpostavljata dnjo varovanih stanovanj in stanovanj vedal, da cenijo njegova prizadevanja tudi skrb za investicije na primarnem za starejĹĄe. Prav tako so zadovoljni, da za izgradnjo hitre ceste in zagotovitev zdravstvu in za plaÄ?evanje prispevkov se je zavezal, da kot Ĺžupan ne bo krÄ?il drugih pomembnih pogojev za razvoj za obÄ?ane brez dohodkov, kar Mestna Ĺže uveljavljenih sredstev in ukrepov za gospodarstva, prav tako pa tudi posluh obÄ?ina Velenje dosledno izvaja. prepreÄ?evanje socialnih stisk obÄ?ank za ureditev prostorov za njihovo delo ÂťV DeSUS-u menimo, da so Ä?asi prein obÄ?anov. Naklonjen pa je tudi (za in sistemsko financiranje dejavnosti resni za izvolitev Ĺžupana brez izkuĹĄenj kar se zavzema tudi DeSUS), za do- upokojencev. in brez poznavanja pristojnosti s pokonÄ?no reĹĄitev prostorske droÄ?ja delovanja lokalproblematike druĹĄtva upone samouprave. Ĺ˝elimo kojencev Velenje. si tudi, da projekte, ki ÂťPeter Dermol je kot strojih je zaÄ?el bivĹĄi Ĺžupan kovnjak s podroÄ?ja energeBojan KontiÄ?, dokonÄ?a tike tudi del skupine, ki kandidat Peter Dermol. pripravlja dokumente za Pa tudi sicer si Ĺželimo prestrukturiranje premosprejemanje dobrih odgovniĹĄke regije. MOV za loÄ?itev za Velenje, zato boljĹĄe pogoje in razvoj gosi zasluĹžimo dobrega spodarstva pravkar konÄ?uje Ĺžupana. Ĺ˝upana, ki je tudi komunalno opremljeno odprt za Ĺželje obÄ?ank in gospodarsko cono II (cona obÄ?anov – ne samo mlaI je bila zgrajena Ĺže za Ä?asa dih, ampak tudi starejĹĄih, vodenja MOV bivĹĄega Ĺžuinvalidov in pomoÄ?i popana), zniĹžan je komunalni trebnih. Za DeSUS je to prispevek, za pomoÄ? novim Peter Dermol,ÂŤ ĹĄe doda podjetjem pa je ustanovljen Darinka Mravljak, ki pratudi PodjetniĹĄki inkubator. vi, da ga ceni tudi kot poDermola podpirajo tudi Ĺžrtvovalnega in poĹĄteneupokojenci. Predsednik vega sodelavca. đ&#x;”˛ lenjskega druĹĄtva in pokra- Darinka Mravljak in Franc Vedenik: ÂťPeter Dermol ima posluh za jinske zveze druĹĄtev upostarejĹĄe.ÂŤ kojencev, sicer pa izkuĹĄeni

Minister PoÄ?ivalĹĄek obiskal SaĹĄa regijo Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Zgornja Savinjska uprave Dragom Korenom in Ĺžupanom Minister je med svojim obiskom v Ĺ o- Vpliv turistiÄ?nih bonov dolina, 23. septembra – Med sredinim Ĺ martnega ob Paki Jankom KopuĹĄarjem ĹĄtanju Turno tudi obiskal, obiskal pa je Popoldne se je minister mudil tudi v obiskom v savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji je mi- med drugim pogovarjal o prestruktu- tudi Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina. Mozirju, kjer se bo pogovarjal o vplinister za gospodarski razvoj in tehno- riranju premogovniĹĄkih obmoÄ?ij. Ob Glede tretje razvojne osi je PoÄ?ival- vu turistiÄ?nih bonov na tamkajĹĄnji tulogijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek obiskal tudi tem je napovedal pripravo programov, ĹĄek pojasnil, da je bil Ĺže zadnji Ä?as, da rizem. Minister je v Zgornji Savinjski Velenje. Tu so mu med drugim predsta- s katerimi bodo omogoÄ?ili prestruk- so se zadeve zaÄ?ele premikati. Od te dolini obiskal tudi Kamp Menina in vili novo pridobitev, ki nastaja na obmo- turiranje Ĺ aleĹĄke in Zagorske doline osi priÄ?akuje, da bo KoroĹĄko povezala Wellness KoroĹĄec. NavduĹĄen je bil Ä?ju jezer – prireditveni oder in prostor. zaradi rudarjenja. Spregovorili so tudi z ostalimi deli Slovenije, Ĺ aleĹĄko dolino nad tamkajĹĄnjim lokalnim turizmom, Minister je ob tem dejal, da na ra- o turizmu v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, in pri tem pa razbremenila lokalnega prometa in ki nudi gostom veliko zasebnosti, in zvoj turizma v Ĺ aleĹĄki dolini gleda po- posebej izpostavili Terme TopolĹĄica, ji omogoÄ?ila boljĹĄo povezanost s ĹĄtevil- ob tem ocenil, da bo v prihodnje ravzitivno. Po njegovem mnenju jezero o zemljiĹĄÄ?ih in objektih na obmoÄ?ju nimi kraji po drĹžavi. no ta turizem v veliki prednosti. Zarane predstavlja le dodatne kulise za vse obÄ?ine in njihovem upravljanju, kjer je Od lastnika Term TopolĹĄica pa se di ÂťvavÄ?erjevÂŤ beleĹžita oba ponudnivrste turizma, ampak potencialno pri- bila izpostavljena BolniĹĄnica TopolĹĄica, PoÄ?ivalĹĄek nadeja, da bo spoznal po- ka veÄ?ji obisk domaÄ?ih gostov iz vse loĹžnost za razvoj. Verjame, da bodo vsi o moĹžnostih razvoja lesnopredeloval- membno vlogo lokalnega okolja, Ä?e bo Slovenije. đ&#x;”˛ mkp, bm tisti, ki so projekt zasnovali, obÄ?ina in ne industrije ter o uspeĹĄno razvijajoÄ?ih hotel ĹĄe naprej razvijati terme. Razvoj ostali, to zgodbo pripeljali do konca in se podjetjih v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Pri tem turizma bo odvisen tudi od ponudbe da se bo v prihodnje dodatno razvijala so posebej izpostavili podjetje Turna. Velenjskega in DruĹžmirskega jezera. ĹĄe prenoÄ?itvena ponudba v tem okolju. PriÄ?akuje, da se bo del sredstev za obnovo Slovenije po epidemiji Covida-19 porabil za turistiÄ?ne namene in da bodo lokalne skupnosti spodbujale investitorje, domaÄ?e in kakĹĄne druge, da bodo naÄ?rte uresniÄ?ili. Turizem ostaja tudi po epidemiji Covida-19 pomembna gospodarska panoga.

PodĹžupan Peter Dermol je z ministrom govoril tudi o sploĹĄni gospodarski sliki v tem okolju. Ta je tesno poMinister PoÄ?ivalĹĄek in lastnika Wellnessa KoroĹĄec, Franci in vezana z druĹžbo Gorenje UrĹĄka ReberÄ?nik.

Predstavili so mu novo pridobitev, ki nastaja na obmoÄ?ju jezer.

Hisense, zato je podĹžupan ministra ĹĄe enkrat zaprosil za podporo pri vzpostavitvi nove proizvodnje linije televizorjev na obmoÄ?ju Velenja. PoÄ?ivalĹĄek je obljubil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moÄ?i. Dodal je, da verjame, da se bo poleg Gorenja na tem obmoÄ?ju razvilo ĹĄe veliko novih podjetij in priloĹžnosti, in obljubil podporo ministrstva pri tem.

O prestrukturiranju regije in cesti

Minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek se je ustavil tudi v Ĺ oĹĄtanju in se s tamkajĹĄnjim Ĺžupanom Darkom Menihom podĹžupanom Vikijem Drevom, direktorjem

Minister se je v Ĺ oĹĄtanju sreÄ?al z vodstvom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martnega ob Paki. (Foto: arhiv ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj)

1. oktobra 2020

GOSPODARSKE novice Skazi nagrada za najboljĹĄo kadrovsko prakso 2020 Podjetje Skaza je na 39. mednarodni znanstveni konferenci o razvoju organizacijskih znanosti prejela nagrado za najboljĹĄo kadrovsko prakso 2020. Posebno priznanje predstavlja potrditev uspeĹĄne preobrazbe velenjskega podjetja v novodobno organizacijo, ki na prvo mesto postavlja skrb za poslovni in osebni razvoj zaposlenih. Skaza si je zmago prisluĹžila s ĹĄtevilnimi inovativnimi kadrovskimi prijemi, med katerim ĹĄe posebej izstopajo prilagojeni naÄ?ini dela, princip kadrovanja s pravimi ljudmi na pravih delovnih mestih ter sistemi izobraĹževanja in nagrajevanja.

Prvi nateÄ?aj za najboljĹĄo kadrovsko prakso sta organizirala Fakulteta za organizacijske vede in portal MojeDelo. Pri Skazi se ponaĹĄajo tudi s certifikatom DruĹžini prijazno podjetje.

Poslovna cona Ä?aka na uporabno dovoljenje Aprila so v Velenju zaÄ?eli ĹĄiriti Poslovno cono Stara vas. Pridobili bodo komunalno urejene povrĹĄine, ki so dobro prometno dostopne in zanimive za potencialne nove vlagatelje. Predvsem pa projekt zagotavlja tudi nova delovna mesta, kar je za regijo kljuÄ?nega pomena. Za to so namenili malo manj kot 650 tisoÄ? evrov. NaloĹžba je konÄ?ana, Ä?akajo le ĹĄe na pridobitev uporabnega dovoljenja.

4,2 milijarde evrov primanjkljaja DrĹžavni zbor je prejĹĄnjo sredo sprejel rebalans drĹžavnega proraÄ?una, s katerim se odhodki zviĹĄujejo za tri milijarde evrov, prihodki pa bodo precej manjĹĄi od doslej naÄ?rtovanih.

DrĹžavna blagajna bo leto konÄ?ala z rekordnimi 4,2 milijarde evrov primanjkljaja, kar je po pojasnilih vlade posledica financiranja ukrepov za blaĹžitev posledic epidemije Covida-19.

Cene nepremiÄ?nin niso padle, ampak zrastle ÄŒeprav so mnogi menili, da bo drugaÄ?e, je dejstvo, da je kriza zaradi Covida-19 pri nas poslala cene Ĺže tako dragih nepremiÄ?nin v nebo. TakĹĄna gibanja je seveda zaznati predvsem v Ljubljani in na Obali. Glede na leto 2015 so nove stanovanjske nepremiÄ?nine draĹžje za 29 odstotkov, rabljene nepremiÄ?nine pa celo za 37 odstotkov. Zaradi pomanjkanja stanovanj bodo najbrĹž cene ostale ĹĄe naprej visoke. Zaradi pandemije pa so se trenutno zniĹžale najemnine v Ljubljani, saj je turistiÄ?no povpraĹĄevanje skromno.

Podatkov seveda ni enostavno primerjati, ker je prometa z nepremiÄ?ninami malo, poleg tega je potrebno upoĹĄtevati, da se trenutno gradijo predvsem nadstandardna stanovanja, ki so seveda bistveno draĹžja, oÄ?itno pa je po njih veliko povpraĹĄevanja.

VeÄ?ina namerava izkoristiti turistiÄ?ni bon ÄŒeprav je veliko turistiÄ?nih bonov ĹĄe neizkoriĹĄÄ?enih, pa raziskava podjetja Valicon kaĹže, da le okoli 7 odstotkov ljudi bona ne bo uporabilo. Storitev, ki so jo prejeli pri koriĹĄÄ?enju bonov, je pozitivno ocenilo 87 odstotkov vpraĹĄanih, pri Ä?emer je bilo z njo zelo zadovoljnih 57 odstotkov uporabnikov.

Tesla za 25 tisoÄ? dolarjev Ĺ ef Tesle je razkril nove reĹĄitve, ki bodo dodatno pospeĹĄile razvoj elektriÄ?nih avtomobilov – nov model za 25 tisoÄ? dolarjev in precejĹĄnjo pocenitev baterij. Nova tesla za 25 tisoÄ? dolarjev bo na trgu Ä?ez tri leta, zniĹžanje cene pa bo omogoÄ?ila povsem nova zasnova cenejĹĄih baterij brez uporabe kobalta. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

1. oktobra 2020

V SAĹ A inkubatorju trikrat zlati Na letoĹĄnji podelitvi priznanj Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice se je ĹĄe posebej izkazal SaĹĄa inkubator in njegovi zagonski podjetji. Skupaj so se kar trikrat pozlatili. Zlato priznanje sta prejeli zagonski podjetji Autotech in Evegreen, potrditev za inovativnost pa je prejela ekipa SAĹ A inkubatorja, ki Ĺže tretje leto zapored razbija mite s konferenco Future 4.0.

bio razgradljive plastike, ki je v 60 % sestavljen iz agro materiala in se v primerjavi z obstojeÄ?o bioplastiko hitro in popolnoma razgradi. B2B prodaja je usmerjena v granulate, hkrati pa osvajajo domaÄ?e in tuje trge z eko lonÄ?ki in kroĹžniki, ki jih lahko celo pojemo. ÂťZlato priznanje Ĺ aleĹĄke gospodarske zbornice je dokaz, da se lahko tudi mikro podjetja iz regije uspeĹĄno postavimo ob bok najveÄ?jim zaposlovalcem Ĺ aleĹĄke doline. To pa naj bo zanje klic k sodelovanju, da prepoznajo naĹĄe reĹĄitve kot prispevek k izboljĹĄavi njihovih obstojeÄ?ih produktov ter poslovnih procesov,ÂŤ pravi Eva Ĺ traser, direktorica podjetja.

Samodejna priprava ploĹĄÄ? za sortiranje

Podjetje Autotech, d. o. o., se je prijavilo s projektom Samodejna priprava ploĹĄÄ? in sortiranje za suĹĄenje z robotskim manipulatorjem. Inovacija je plod dela Matica DraĹžnika, Gregorja Marzela, Amele Osmanović in Seudina Softića. Proizvodno naravnana podjetja in korporacije, ki se Ĺželijo razvijati v industrijo 4.0, se sooÄ?ajo z izzivom vzpostavitve avtomatiziranih proizvodnih linij.

Tovrstne linije so manj podvrĹžene zunanjim vplivom, predvsem pa uÄ?inkovitejĹĄe in zanesljivejĹĄe.

Ekipa podjetja Autotech je na osnovi dolgoletnih izkuĹĄenj v veÄ?jih industrijskih korporacijah razvila

Konferenca Future 4.0 Peter Dermol v vlogi podŞupana, Karla Sitar, SAŠA inkubator, Eva Štraser, Evegreen, Amela Osmanović, Autotech, in Boťtjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije

sistem za avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnih procesov.

Njihov glavni cilj, ki mu uspeĹĄno sledijo, je ÂťgrajenjeÂŤ pametnih tovarn v Sloveniji in tujini. ÂťMoram priznati, da ko sem ekipi rekel, da gremo po zlato priznanje, so dejali, da o tem ne moremo biti tako prepriÄ?ani, ker

imamo dobre tekmece. Ampak Ä?e staviĹĄ na to in veĹĄ, da imaĹĄ za sabo odliÄ?no ekipo, imaĹĄ vizijo podjetja za vsaj dve leti naprej, veĹĄ, da si to zmago zasluĹžiĹĄ. To je samo dokaz, da resniÄ?no delaĹĄ pravilno,ÂŤ je povedal po podelitvi priznanja Seudin Softić, direktor podjetja Autotech.

Naravi prijazna eko sveÄ?a

Podjetje EVEGREEN je bilo nagrajeno za projekt Naravi prijazna eko sveÄ?a; ki je plod dela inovatorjev Eve Ĺ traser, Domna Ĺ traserja, Romana Herlaha in Karsten Brast. Podjetje Evegreen je razvilo granulat za brizganje

Future 4.0 je mednarodni program, ki preko konference, spletne platforme, personaliziranega skavtinga start-upov ter izobraĹževanja inovativno povezuje industrijske korporacije, ki si Ĺželijo odprtega inoviranja z relevantnimi start-upi iz Slovenije in tujine na podroÄ?ju industrije 4.0. PriloĹžnost za izboljĹĄanje inovativnosti in iskanje reĹĄitev z odprtim inoviranjem v start-upih

so Ĺže prepoznala nekatera veÄ?ja slovenska podjetja. Projekt so zasnovali in ga tudi dvakrat zelo uspeĹĄno izvedli v SAĹ A inkubatorju. Avtorji inovacije, ki si je priborila zlato, so: Karla Sitar, Jan Skok, Ana AnĹžej in Islam MuĹĄić. ÂťNa zagovoru inovacije Future 4.0 pred komisijo na SavinskoĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici sem imela res dober obÄ?utek, a zlata nismo priÄ?akovali. Priznanje je ogromna motivacija za naprej in dokaz, da lahko tudi manjĹĄe ekipe z vizijo in vztrajnostjo poseĹžejo po zlatu. Hvala celotni ekipi, ki nekaj mesecev na leto Ĺživi samo za Future 4.0. In hvala vsem velikim podjetjem, ki nas pri tem podpirajo,ÂŤ je po prejemu zlatega priznanja povedala direktorica SaĹĄa inkubatorja Karla Sitar, ki je bila seveda zelo ponosna tudi na zlati priznanji, ki sta ju prejeli njihovi zagonski podjetji. ÂťMe veseli, da sem lahko del te zgodbe, v kateri smo sopotnik mladim prodornim podjetjem v svet,ÂŤ je ĹĄe dodala. đ&#x;”˛

mz

Nedonosnim izdelkom in dejavnostim se bo treba odpovedati Projekt Gazela je in bo pomembno spodbujanje rasti za ĹĄtevilna podjetja – Zmagovalci ostajajo tudi po veÄ? letih med najuspeĹĄnejĹĄimi tudi v mednarodni konkurenci – Z nekaterimi od njih iz savinjsko-zasavske regije smo imeli moĹžnost poklepetati na okrogli mizi v Velenju Mira ZakoĹĄek

Velenje, 24. septembra – DruĹžba Dnevnik, ki zaznamuje dvajsetletnico akcije Gazela, jih Ĺžal letos ni mogla razglasiti, saj so bili zaradi korona krize rezultati prepozno objavljeni. Se je pa zato odloÄ?ila, da pripravi slovesnosti v sodelovanju z regionalnimi gospodarskimi zbornicami. Na okrogli mizi v Velenju so ugotavljali, da je med najhitreje rastoÄ?imi podjetji v dosedanjih izborih najveÄ? zlatih gazel prav iz savinjsko-zasavske regije.

poklon hitro rastoÄ?im podjetjem.

Kot soorganizator dogodka je zbrane v uvodu pozdravil mag.

Franci Kotnik, direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, ki je poudaril, pred kako pomembnim razvojnim obdobjem

je tukajĹĄnje gospodarstvo, ki se s ĹĄtevilnimi razvojnimi programi pripravlja na obdobje po prenehanju uporabe fosilnih goriv. ÂťKo vidimo ambicijo podjetij, se nam ni treba bati za prihodnost,ÂŤ je bil prepriÄ?ljiv.

Ob popolnem upadu prodaje bi preĹživeli kar 176 dni

S podatki, kako izjemna je savinjsko-zasavska regija, je postregla Alja StepiĹĄnik iz druĹžbe Bisnode. Kar 9 od skupaj 12

regijskih zmagovalcev med leti 2001 in 2019 se je uvrstilo med najboljĹĄe tri v drĹžavi, nekaj celo veÄ?krat. Naziv zlata gazela so v teh letih prejela podjetja EngrotuĹĄ, Dat-Con, KLS Ljubno, Dewesoft, Plastika Skaza in Tehnos. Regijski zmagovalci bi ob popolni prekinitvi prodaje preĹživeli kar 176 dni.

ÂťPotrebujemo ĹĄÄ?epec veÄ? poguma, spoĹĄtovanja in samozavestiÂŤ

Direktor KLS Ljubno Bogomir StraĹĄek je poudaril, da nimajo ambicije postati veliko podjetje, Ĺželijo pa ostati dobro podjetje in tudi to krizo dobro premagujejo.

Po njegovih besedah lahko odliÄ?nost podjetja gradimo samo, Ä?e soÄ?asno krepimo tudi medsebojno spoĹĄtovanje in se zavedamo svoje odgovornosti do druĹžine, zaposlenih in njihovih druĹžin ter do lokalnega okolja. Napovedal je, da bodo do leta 2025 veÄ? kot polovico sedanje prodaje naredili z izdelki za elektriÄ?ne avtomobile, na kar se intenzivno pripravljajo in ogromno vlagajo v razvoj.

Trajen poklon – drevored zlatih gazel

Predsednik organizacijskega odbora Gazela Miha Vrbinc je poudaril, da so srce projekta Gazela podjetja, ki rastejo dinamiÄ?no in trajnostno. Izdali so zbornik, ki so ga prevedli tudi v angleĹĄÄ?ino za promocijo slovenskega podjetniĹĄtva v tujini, v TehnoloĹĄkem parku v Ljubljani pa so postavili drevored zlatih gazel kot trajen

ÂťPrizadevajo si za ljudiÂŤ

Ogrevati se je Ĺže mogoÄ?e

Premogovnik ĹĄtipendira

Zaradi postopnega zniĹževanja zunanjih temperatur se Ĺže kaĹže potreba po vklopu ogrevanja. Komunalno podjetje Velenje je za vklope ogrevanja Ĺže vse pripravilo, uporabnike veÄ?stanovanjskih objektov pa prosijo, da Ä?im prej opravijo dela na notranjih instalacijah ter poslediÄ?no praznjenja in polnjenja sistemov, da se lahko vklop ogrevanja izvede nemoteno in v Ä?im krajĹĄem Ä?asu.

Svetujejo tudi, da je smiselno izvesti vklop ogrevanja Ĺže nekaj dni pred moÄ?nejĹĄimi ohladitvami. Regulacijska oprema namreÄ? uravnava delovanje sistema ogrevanja glede na zunanjo temperaturo. Tako se v toplejĹĄih temperaturah delovanje ogrevalnega sistema popolnoma izklopi ali pa deluje z zelo zmanjĹĄano moÄ?jo, ob ohladitvi pa se moÄ? ogrevanja samodejno prilagodi poveÄ?ani potrebi po ogrevanju.

Poleg Gorenja in ĹĄe nekaterih drugih tudi Premogovnik Velenje iĹĄÄ?e nove kadre. V zadnjih petih letih je Skupina Premogovnik Velenje zaposlila 554 novih sodelavcev. Trend zaposlovanja nadaljuje Premogovnik tudi letos. V prvi polovici letoĹĄnjega leta so v celotni Skupini na novo zaposlili 33 delavcev, do konca leta pa naÄ?rtujejo ĹĄe vsaj toliko novih zaposlitev, ki bodo odvisne predvsem od realizacije upokojevanja in ponudbe na trgu dela. V preteklem tednu so objavili Ĺže nov razpis, preko katerega iĹĄÄ?ejo veÄ? rudarskih delavcev za delo v jami. Premogovnik ponuja tudi ugodne ĹĄtipendije in kasneje zaposlitev vsem mladim, ki bi se Ĺželeli izobraĹževati za poklice, ki jih potrebuje.

Za novo ĹĄolsko oz. ĹĄtudijsko leto so razpisali 40 ĹĄtipendij, od tega je 34 ĹĄtipendij namenjenih dijakom in 6 ĹĄtipendij ĹĄtudentom v ruđ&#x;”˛ mz darskih, strojnih in elektroprogramih. â€

đ&#x;”˛

mz

V Plastiki Skaza prisegajo na sodelovanje, prihodnost pa po besedah dr. Branke ViltuĹžnik, vodje raziskav in inovacij, gradijo z razumevanjem kroĹžnega gospodarstva. ÂťNenehno spodbujamo inovativnost in rast dodane vrednosti, a ne delamo samo za ĹĄtevilke, paÄ? pa predvsem za ljudi. Vsi imajo moĹžnost sodelovati in prispevati t. i. brezmejne ideje Plastike Skaza,ÂŤ je dejala.

ÂťNoro pozitivnoÂŤ

V podjetju Kronoterm z Gomilskega je po besedah direktorja Bogdana KronovĹĄka ‚noro pozitivno‘ (seveda v pozitivnem smislu). Kar nekaj let so vlagali v razvoj in to se jim zdaj obrestuje,

zato so pred sladko teĹžavo, kako uÄ?inkovito obvladovati ĹĄtevilne priloĹžnosti, ki se jim odpirajo na mednarodnem trgu v razvoju novih tehnologij za varno avtonomno voĹžnjo vozil. Pohvalil je tudi izjemno dobro sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo ESA.

Postati Ĺželijo prvi specializirani inkubator

Z moÄ?jo sodelovanja se je strinjala tudi Karla Sitar, direktorica SAĹ A inkubatorja. Njihov cilj je postati prvi specializirani inkubator za industrijska zagonska podjetja. To je velik potencial regije in uspeĹĄno povezujejo velika podjetja in korporacije z industrijskimi start-upi.

Regija ima moÄ?no podjetniĹĄko energijo

Med podjetniki je bil tudi Peter Dermol, v zaÄ?asni funkciji Ĺžupana. Povedal je, da je stresnem obdobju zadnjega leta ugotovil, kako zelo razvojno naravnana je regija in kako moÄ?no podjetniĹĄko energijo in voljo ima, zato se ne boji za njen nadaljnji razvoj.

ÄŒez pet let 60.000 evrov dodane vrednosti

BoĹĄtjan Gorjup, direktor podjetja BSH HiĹĄni aparati in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je tako kot nekateri pred njim govoril o pogumu, ki ga v Sloveniji potrebujemo veÄ?, prav tako pa tudi medsebojnega spoĹĄtovanja in samozavesti. Dvig vsega tega nas bo pripeljal do cilja Slovenija 5.0. V sklopu tega je tudi cilj, da izkaĹžemo v letu 2025 dodano vrednost na zaposlenega v viĹĄini 60.000 evrov. Seveda pa zahteva ta cilj teĹžke odloÄ?itve, tudi takĹĄne, da se podjetja odpovedo nedonosnim izdelkom in dejavnostim. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 23. septembra Vlada je na seji sprejela predlog petega protikoronskega sveĹžnja in zakon o demografskem skladu. SveĹženj podaljĹĄuje subvencioniranje Ä?akanja na delo, prinaĹĄa dodatke zdravstvenim delavcem in uvaja bolniĹĄko odsotnost brez zdravniĹĄkega potrdila.

Mediji so obĹĄirno poroÄ?ali o potrjeni okuĹžbi s korona virusom pri enem od usluĹžbencev Olimpijskega komiteja Slovenije in ĹĄe enkrat spomnili na dogodek, ko na slovesni prireditvi te organizacije ĹĄtevilni prisotni niso nosili mask. Pri OKS so zagotovili, da okuĹženega v ponedeljek ni bilo na slovesni veÄ?erji.

Ministrica se je opraviÄ?ila.

Predsednik SMC je dejal, da bo morala, Ä?e je naredila kaj narobe, nositi tudi svoj del odgovornosti.

O dogodku je spregovoril tudi predsednik SMC Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, ki je dejal, da bo ministrica Simona Kustec, Ä?e je naredila kaj narobe, nosila svoj del odgovornosti.

Beloruski predsednik Aleksander LukaĹĄenko je prisegel za ĹĄesti zaporedni mandat na Ä?elu Belorusije.

Britanski parlament je dosegel kompromisni dogovor z vlado, ki mu daje pravico veta o tem, ali sme vlada krĹĄiti doloÄ?be izstopnega sporazuma z EU, kar pa po neuradnih informacijah ni pomirilo zaskrbljenosti unije zaradi predloga zakona o notranjem trgu.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je predstavila nov migracijski in azilni pakt.

Eden od temeljev tokratnega predloga je obvezna solidarnost Ä?lanic unije, ni pa veÄ? predvidenih obveznih kvot za premeĹĄÄ?anje migrantov.

ÄŒetrtek, 24. septembra V veljavo je stopil nov vladni odlok, po katerem morajo gostinski obrati zaÄ?eti zapirati vrata ob 22.30, gostje pa imajo na voljo 30 do 60 minut, da lokal zapustijo.

Poslanci so z 48 glasovi za in enim proti podprli dopolnitve zakona o varstvu javnega reda in miru ter zakona o nadzoru drĹžavne meje, ki so ga v opozicijskih SD, LMĹ in SAB predlagali z namenom omejitve delovanja paravojaĹĄkih enot oziroma t. i. vard.

JuĹžnokorejsko obrambno ministrstvo je sporoÄ?ilo, da so pripadniki severnokorejskih sil juĹžnokorejskega ribiĹĄkega uradnika, ki so ga pogreĹĄali od zaÄ?etka tedna, ustrelili in zaĹžgali.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je napovedal, da ob morebitnem porazu na novembrskih predsedniĹĄkih volitvah ne bo privolil v mirno predajo oblasti Joeju Bidnu, in izrazil priÄ?akovanje, da

Poslanci so omejili delovanje paravojaĹĄkih enot.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

se bo volilna bitka konÄ?ala na vrhovnem sodiĹĄÄ?u.

Izraelska vlada je sprejela ĹĄe stroĹžje ukrepe za zajezitev pandemije novega korona virusa in se ponovno odloÄ?ila za zaustavitev javnega Ĺživljenja.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sodeloval na 75. zasedanju Generalne skupĹĄÄ?ine ZdruĹženih narodov. Med drugim je poudaril, da nihÄ?e ne more biti dovolj moÄ?an, da bi se sam spopadal z groĹžnjami Ä?loveĹĄtvu.

Predsedniki vlad MadĹžarske, Poljske in ÄŒeĹĄke so izrazili moÄ?ne pomisleke do spremembe skupne migracijske in azilne politike Evropske unije, ki jih je dan prej predlagala Evropska komisija.

Petek, 25. septembra ZabeleĹžili smo nov rekord v ĹĄtevilu potrjenih okuĹžb z novim virusom: ob 3645 testih je bilo dan prej potrjenih 192 novih primerov.

Izvedeli smo, kaj prinaĹĄa peti protikoronski sveĹženj; za samozaposlene in mikro podjetja se uvaja zaÄ?asni V Sloveniji je bilo dan prej potrjenih rekordnih 192 okuĹžb z novim virusom korone.

meseÄ?ni temeljni dohodek 1100 evrov, Ä?akanje na delo bodo lahko uveljavili delodajalci, ki imajo vsaj 30-odstotni padec prihodkov v primerjavi z letom 2019, viĹĄje bo nadomestilo za varstvo otroka v karanteni.

DrĹžavni zbor je opravil tretjo obravnavo predloga novele zakona o trgovini, s katero naj bi po naÄ?rtih poslancev Levice trgovine ob nedeljah in praznikih zaprli. S tem so sicer soglaĹĄali v veÄ?ini poslanskih skupin, manj enotni pa so bili o vpraĹĄanju, katere izjeme naj veljajo.

Predsednik republike Borut Pahor se je v okviru dvodnevnega uradnega obiska v Severni Makedoniji sreÄ?al z gostiteljem, makedonskim predsednikom Stevom Pendarovskim, in znova potrdil slovensko podporo Severni Makedoniji na poti v Evropsko unijo.

Ministrstvo za izobraĹževanje je objavilo, da se po razpoloĹžljivih podatkih o okuĹžbah v ĹĄolstvu pouk v osnovnih in srednjih ĹĄolah lahko ĹĄe naprej nadaljuje tako, da so vsi uÄ?enci in dijaki pri pouku v ĹĄoli.

V Ljubljani so se znova zbrali protestniki, ki vsak petek na ulicah sporoÄ?ajo svoje nezadovoljstvo z vlado. Tokrat so izkazali tudi podporo Ivanu Galetu in se obregnili ob ropanje drĹžave.

PrviÄ? od izbruha pandemije se je veÄ? tisoÄ? mladih podnebnih aktivistov vrnilo na ulice po svetu, kjer so od voditeljev zahtevali ukrepanje.

PapeĹž je sprejel odstop prefekta kongregacije za svetnike kardinala Angela Becciuja, ki ni le odstopil s poloĹžaja, ampak se je odpovedal tudi kardinalskim privilegijem, s Ä?imer je pokazal na huda nesoglasja v vrhu KatoliĹĄke cerkve.

Severna Koreja je izrazila obĹžalovanje za uboj pogreĹĄanega juĹžnokorejskega ribiĹĄkega uradnika in zatrdila, da po smrti niso zaĹžgali njegovega trupla, ampak samo opremo, s katero je plaval.

V Parizu se je zgodil napad z noĹžem, v katerem sta bila ranjena dva Ä?loveka.

1. oktobra 2020

Sobota, 26. septembra

Ponedeljek, 28. septembra

Ob mednarodnem dnevu miru je na Cerju potekalo tradicionalno zborovanje za mir. Zbrane je nagovoril minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je pozval k premiku meja, predvsem tistih v glavah.

Svet stranke DeSUS je s prepriÄ?ljivo veÄ?ino podprl razreĹĄitev Aleksandre Pivec z mesta kmetijske ministrice in podpredsednice vlade.

Izvedeli smo, da bo od ponedeljka dalje negativen izvid testa ob vstopu v Slovenijo zadoĹĄÄ?al, da karantena ne bo odrejena. Opra-

Ob robu podelitve priznanj najboljĹĄim zdravnikom je minister za zdravje TomaĹž Gantar povedal, da bo za skrajĹĄanje Ä?akalnih dob v zdravstvu letos namenjenih 14 milijonov, v naslednjem letu pa 28 milijonov evrov proraÄ?unskih sredstev.

Ministrstvo za infrastrukturo je sporoÄ?ilo, da zaradi gneÄ?e v javnem prometu razmiĹĄlja o omejitvi voĹženj upokojencev na doloÄ?ene ure.

Minister Hojs je opozoril, da se seznam drĹžav z zelenega seznama krajĹĄa in napovedal nove vladne ukrepe za omejevanje ĹĄirjenja novega koronavirusa, med katerimi ni izkljuÄ?il niti ponovne razglasitve epidemije.

Podpredsednik Evropske komisije MaroĹĄ Ĺ efÄ?oviÄ? je po sreÄ?anju s predstavniki Velike Britanije dejal, da Evropska unija ni dobila nobenega indica, da je ZdruĹženo kraljestvo pripravljeno umakniti sporni zakon o notranjem trgu, s katerim krĹĄi loÄ?itveni sporazum.

V Kaliforniji je ĹĄe naprej divjalo okoli 30 velikih poĹžarov. Najhuje

PivÄ?eva je dejala, da se v DeSUS dogaja njena diskreditacija in likvidacija iz politiÄ?nega prostora.

vljanje testiranja bo po novem dovoljeno tudi med karanteno – Ä?e bo izvid testa negativen, bo karantenska odloÄ?ba odpravljena.

V Parizu so aretirali moĹĄkega, obtoĹženega napada z mesarskim noĹžem pred nekdanjim sedeĹžem satiriÄ?nega tednika Charlie Hebdo. Osumljeni je krivdo priznal in dejal, da so ga k dejanju motivirale karikature Mohameda.

Potem, ko so ZDA proti Iranu sprejele nove sankcije, je iranski predsednik Hasan Rohani obtoĹžil ZDA ÂťdivjaĹĄtvaÂŤ in pozval Irance, naj svojo jezo uperijo v Belo hiĹĄo.

Po smrti liberalne sodnice Ruth Bader Ginsburg je Donald Trump za novo vrhovno sodnico predlagal Amy Coney Barrett, ki bo tako zamenjala pokojno.

Nedelja, 27. septembra Na ulicah beloruskih mest se je znova zbralo na desettisoÄ?e protestnikov, ki ne priznavajo zmage predsednika Aleksandra LukaĹĄenka. Policija je ÂťneposluĹĄneĹžeÂŤ, kot jih je sama imenovala,ÂŤ razgnala s solzivcem.

Indijsko ministrstvo za zdravje je sporoÄ?ilo, da je v njihovi drĹžavi ĹĄtevilo okuĹžb z novim koronavirusom preseglo ĹĄest milijonov. Kot so ĹĄe poroÄ?ali, je doslej pri njih umrlo 95.542 bolnikov s covidom-19.

AmeriĹĄki Ä?asnik New York Times je razkril, da je ameriĹĄki predsednik Donald Trump v letih 2016 in 2017, ko se je potegoval za predsedniĹĄki poloĹžaj in nato Ĺže bil predsednik, v zvezno davÄ?no blagajno vplaÄ?al le po 750 dolarjev dohodnine za vse svoje dejavnosti.

Na obmoÄ?ju pokrajine Gorski Karabah so izbruhnili spopadi med Armenijo in AzerbajdĹžanom, v katerih naj bi umrlo veÄ? civilistov.

Tako Armenija kot AzerbajdĹžan sta razglasila vojno stanje.

Izvedeli smo, da so Ĺ vicarji na referendumu zavrnili pobudo desniÄ?arske stranke za omejitev priseljevanja iz Evropske unije, so pa podprli uvedbo dvotedenskega plaÄ?anega oÄ?etovskega dopusta in nakup novih bojnih letal.

Protestnike v Belorusiji so policisti razgnali s solzivcem.

Velika Britanija vztraja pri zakonu o notranjem trgu, ki krĹĄi loÄ?itveni sporazum z EU.

je bilo pri mestu Redding, kjer so moÄ?ni vetrovi znova razplamteli ogenj, ki je zahteval tri smrtne Ĺžrtve.

Torek, 29. septembra DrĹžavni zbor je zadnji dan septembrske seje zaÄ?el s predlogom vladne novele zakona o drĹžavnem toĹžilstvu, ki uvaja sopodpis vodje drĹžavnega toĹžilstva k zavrĹženim ovadbam. OdloÄ?al je tudi o statusu vojakov po 45. letu in zaprtju trgovin.

Na koalicijskem sreÄ?anju so zbrani razpravljali o usodi Aleksandre Pivec. SliĹĄati je bilo, da je novi kandidat DeSUS-a za to mesto nekdo, JoĹže PodgorĹĄek, ki pozna razmere.

Premier Janez JanĹĄa je napovedal, da bo v prihodnjih dneh vlada predstavila naÄ?rt za ukrepanje proti ĹĄirjenju koronavirusa. Dodal je, da smo ena izmed prvih drĹžav v Evropi s takim naÄ?rtom.

Po sreÄ?anju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom je beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska dejala, da ji je Macron obljubil pomoÄ? pri po-

Drugi val Tam v tistem Ä?udnem marcu, ko je bila najprej razglaĹĄena epidemija, za nameÄ?ek pa so vlado prevzeli neki Ä?udni ljudje, sem od nekod privlekel manjĹĄo tablo, jo pritrdil na zid in nanjo vsak dan risal Ä?rtice. Kot zapornik. S kredo, ĹĄtiri ravne in eno Ä?ez. ÄŒrtice so se kar mnoĹžile, a epidemije ni bilo konec. Ko je bila tabla polna, je nekaj dni visela na steni, vsa pozabljena je visela tam kot kakĹĄna odveÄ?na in neuspeĹĄna ĹĄala, ki sem jo potem nekega dne spravil s stene in jo skril v najtemnejĹĄi predal. A dnevi so kar tekli, niÄ? ni bilo gotovo, poletje pa se je izmikalo.

In ravno ta negotovost se vraÄ?a v jesenskih dneh, ko se ĹĄtevilke okuĹženih stopniÄ?asto poveÄ?ujejo, ti in oni strokovnjaki pa neprepriÄ?ljivo pojasnjujejo, kaj se ima za zgoditi v naslednjih mesecih. Je dobro, da se cepimo pred gripo?

Je prav, da nosimo maske? Se bodo bolniĹĄnice zlomile? Je sev virusa v resnici manj nevaren kot njegov pomladni predhodnik ali pa je poJure TrampuĹĄ pulacija zaradi poletja bolj utrjena? Nas za vogalom Ä?akajo novi rekordi? Kaj se dogaja v ĹĄolah? V domovih za ostarele? V podjetjih? Si je potrebno meriti temperaturo ali ne? Je dobro, da na cesti, ko sreÄ?amo skupino ljudi, zadrĹžimo dih ali je to odveÄ??

V resnici pravih odgovorov na ta vpraĹĄanja ni. Kar je logiÄ?no.

Epidemiologi niso vedeĹževalci, so zdravstveni statistiki, ki na osnovi medicinskih dognanj ustvarjajo matematiÄ?ne modele in napovedujejo to ali ono. V resnici sami ne vedo vsega, lahko pa predvidevajo in, upam, da ne, ugibajo. Ali, ĹĄe huje, govorijo tisto, kar od njih Ĺželijo politiki.

ToÄ?no zato bi morala srediĹĄÄ?no vlogo pojasnjevalca druĹžbenih sprememb prevzeti oblast. Ta naÄ?rtuje ukrepe, ta se odloÄ?a, zdravniki in drugi strokovnjaki odloÄ?itev ne sprejemajo, morali pa bi izdelovati znanstvene podlage za politiÄ?ne odloÄ?itve.

A kako za vraga zaupati oblasti, ki se sama ne drĹži zapovedanih prepovedi? Kako zaupati robatemu direktorju Nacionalnega inĹĄtituta za zdravje, ki govori nesmisle, zraven pa je ĹĄe osoren in Ĺžaljiv. Kako zaupati vladnemu govorcu, ki pridiga o tem, da mladi ne smejo posedati po klopcah? Kako zaupati predsedniku vlade? Zakaj bi sledili navodilom nekoga, ki na druĹžbenih omreĹžjih Ĺžali in zaniÄ?uje ljudi, hkrati pa zavestno laĹže, pretirava in si zraven celo misli, da je smeĹĄen.

Oblast je s svojimi politiÄ?nimi potezami in dejanji v resnici skorajda popolnoma izgubila zaupanje ljudi. Kar je nevarno, Ä?etudi ima oblast kdaj tudi prav, ji zdaj nihÄ?e veÄ? ne bo verjel. Zato toÄ?no zaradi njih zmagujejo teorije zarote in antimaskarji. Ne, niso krivi tisti, ki verjamejo laĹžnim prerokom, ampak tisti, ki sodrĹžavljanov ne jemljejo resno. Kot je pred dnevi v enem od intervjujev pojasnjeval Robi KrofliÄ?, v Sloveniji trenutno ni problem le mediakalizacija druĹžbe, paÄ? pa tudi oblast, ki sprejema nelogiÄ?ne, nedosledne omejevalne ukrepe, hkrati pa ljudi ne pomiri, temveÄ? jim grozi. V Ä?asu, ko je bog v resnici Ĺže dolgo mrtev, cesar pa nag, je teĹžko najti sidriĹĄÄ?ne toÄ?ke skupnosti, ĹĄe teĹžje je naÄ?rtovati prihodnost.

Pred dnevi sem se spomnil na pozabljeno tablo in jo mislil znova privleÄ?i na dan, a sem idejo opustil. Iluzije so prevare, preostanejo nam otoki svobode. Neznosen ples ĹĄtevilk, za katerimi se skrivajo usode ljudi, ne pomeni, da moramo nehati misliti. Misel v naĹĄi drĹžavi vsaj za zdaj ĹĄe ni omejena. In nobena epidemija in nobena oblast je ne sme omejiti. Ravno zdaj, v Ä?asu preizkuĹĄenj, je Ä?as, da zaÄ?nemo ponovno misliti, da se ne uklonimo, da nasprotujemo. Najprej je potrebno opraviti s strahom, posluĹĄnostjo, nato z intelektualno lenobo. In hkrati, soÄ?asno, ne smemo pozabiti, kako se umivajo roke ‌ đ&#x;”˛

PGD Gaberke s prenovljeno dvorano Sindikat upokojencev ostro nasprotuje vsakrĹĄnemu omejevanju dostopa in napoveduje ustavno presojo.

gajanjih z Minskom in izpustitvi politiÄ?nih zapornikov. Ĺ tevilo ljudi, ki so po svetu umrli s covidom-19, je preseglo milijon, ĹĄtevilo novookuĹženih pa ĹĄe naprej naraĹĄÄ?a.

Na ÄŒeĹĄkem in SlovaĹĄkem bodo v sredo razglasili izredne razmere, sta sporoÄ?ila Ä?eĹĄki premier Andrej BabiĹĄ in slovaĹĄki premier Igor MatoviÄ?, na HrvaĹĄkem pa se bodo proti ĹĄirjenju novega koronavirusa borili tudi s tiĹĄjo glasbo v lokalih.

Ĺ oĹĄtanj, 24. septembra – Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Gaberke letos praznuje 90. obletnico delovanja. Zaradi korona virusa so praznovanje prestavili na prihodnje leto, letoĹĄnje leto pa so izkoristili za prenovo dvorane. Prenovo in nakup motorne Ä?rpalke je sofinancirala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.

Na manjĹĄi slovesnosti ob prevzemu se je Ĺžupan Darko Menih zahvalil vsem gasilcem za njihovo poĹžrtvovalnost in pripravljenost pomagati. Zbrane je nagovoril tudi poveljnik obÄ?inskega gasilskega poveljstva Boris GoliÄ?nik, ki je poudaril, da vsa ĹĄtiri druĹĄtva dobro sodelujejo tako z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj kot med seboj. đ&#x;”˛

mkp

Sosvet o ukrepih proti virusu korone Velenje – Danes, v Ä?etrtek 1. oktobra, se bo ob 16. uri v sejni dvorani Mestne obÄ?ine Velenje zaÄ?ela seja Sosveta za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov Velenja. Na njej bodo preuÄ?ili ukrepe lokalne skupnosti v boju proti korona virusu in pripravili plan za morebitno poslabĹĄanje situacije. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

JAVNA UPRAVA, POLITIKA

1. oktobra 2020

Upravne notranje zadeve v porastu Pozna se, da so v Ä?asu epidemije reĹĄevali samo nujne zadeve in da je bilo strankam vlaganje vlog neposredno na upravnih enotah onemogoÄ?eno Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Velenje se letos spopadajo s porastom zadev skoraj na vseh podroÄ?jih. Po ĹĄtevilu zadev izstopa junij, ko so po koncu epidemije zaÄ?eli ponovno normalno poslovati. V Ä?asu razglaĹĄene epidemije so delovali v zmanjĹĄanem obsegu, reĹĄevali pa samo nujne zadeve, in ker je bilo strankam onemogoÄ?eno vlaganje pisnih in ustnih vlog neposredno pri njih, je bilo porast vlog na vseh podroÄ?jih tudi priÄ?akovati.

NajveÄ?ji porast pri dovoljenih za bivanje tujcev

posameznega usluĹžbenca se roki reĹĄevanja podaljĹĄujejo, a se trudimo, da zadeve reĹĄujemo v zakonsko doloÄ?enih rokih.ÂŤ Trenutno imajo v postopku ĹĄe julijske vloge, zaÄ?eli pa so reĹĄevati tudi Ĺže avgustovske.

Navedejo, da potujejo v tranzitu, dejansko pa so doma

uporabljajo zaĹĄÄ?itne maske in vzdrĹžujejo ustrezno varnostno razdaljo. ÂťPosebej obveĹĄÄ?amo vse stranke, ki jim je bila izdana odloÄ?ba o karanteni, da se je dosledno drĹžijo in ne vstopajo v prostore upravne enote. V praksi se nam

â?ą

DoloÄ?eni vozniki pri vstopu v drĹžavo laĹžno navedejo, da potujejo v tranzitu, dejansko pa se vrnejo na naslov bivanja.

Zdaj spet poslujejo normalno, seveda ob

â?ą

Mateja Ravnjak, vodja oddelka, pravi, da je veliko vlog za zamenjavo dokumentov, osebnih izkaznic, potnih listin, vozniĹĄkih dovoljenj. ÂťNajveÄ?ji porast zadev pa je pri izdaji in podaljĹĄanju dovoljenj za prebivanje tujcem. V tem segmentu Ĺže nekaj let zaznavamo trend rasti. Do konca avgusta smo prejeli 2.421 vlog za tujce, kar je primerljivo z lanskim letom. Postopke v tujski zakonodaji reĹĄuje ĹĄest usluĹžbencev.

Glede na velik pripad zadev na

Do konca avgusta so prejeli 2.421 vlog za izdajo in podaljĹĄanje dovoljenj za prebivanje tujcev. upoĹĄtevanju vseh priporoÄ?il NIJZ. Strankam se za obisk upravne enote ni treba predhodno naroÄ?iti, imajo pa omejen dostop do okenc, in sicer tako, da je pred vsakim okencem samo ena stranka. Varnostnik skrbi za to, da stranke vstopajo posamiÄ?no, da si razkuĹžijo roke,

vstopu v drĹžavo laĹžno navedejo, da potujejo v tranzitu, dejansko pa se vrnejo na naslov bivanja in nato urejajo upravne postopke. O vseh zaznanih primerih prihoda takĹĄnih oseb na upravno enoto bomo sproti obveĹĄÄ?ali policijsko postajo in pristojne inĹĄpekcijske sluĹžbe.ÂŤ

Nekateri so poroke odpovedali, drugi so se uspeĹĄno spopadli s trenutnim stanjem

Mateja Ravnjak, vodja oddelka za upravne notranje zadeve: ÂťPri izdaji dovoljenj presojamo, ali organizator na prireditvenem prostoru ne bo zbiral veÄ? ljudi, kot je dovoljeno, upoĹĄtevamo pa tudi, ali je predvidel vse ukrepe za upoĹĄtevanje in spoĹĄtovanje vseh higienskih priporoÄ?il.ÂŤ

Krajevni urad Ĺ oĹĄtanj

Krajevni urad v Ĺ oĹĄtanju je odprt ob Ä?etrtkih od 8. do 15. ure.

V njem zaznavajo veÄ?je ĹĄtevilo zadev, predvsem povezanih z zamenjavo dokumentov. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je namreÄ? izvedla postopek preimenovanja ulice Trg bratov Mravljakov v Glavni trg in veÄ? kot sto prebivalcev te ulice v Ĺ oĹĄtanju mora zamenjati osebne dokumente. StroĹĄek zamenjave jim plaÄ?a ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.

namreÄ? dogaja tudi to. OpaĹžamo, da ĹĄoferji v mednarodnem prometu, ki jim je dovoljen samo tranzit skozi Slovenijo in prihajajo iz drĹžav, v katerih obstaja veÄ?je tveganje za okuĹžbo s korona virusom, veÄ?krat pridejo na upravno enoto po kakĹĄnih opravkih. DoloÄ?eni vozniki, da bi se izognili izreku karantene, pri

Vedno veÄ? zakonskih zvez se sklepa v uradnih prostorih upravne enote med tednom, v Ä?asu uradnih ur, samo ob prisotnosti matiÄ?arke, kot to sedaj dovoljuje DruĹžinski zakonik.

â?ą

Od 1. oktobra so uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez tudi protokolarni prostori ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

Uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez na obmoÄ?ju upravne enote je velika orgelska dvorana v Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega, od 1. oktobra letos

pa je nov uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez v poslovnih prostorih ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. ObÄ?ina je v pritliÄ?ju upravne zgradbe na novo uredila protokolarni prostor, ki bo med drugim namenjen tudi poroÄ?nim obredom. ÂťSklepanje zakonskih zvez poteka v prilagojeni obliki trenutne situacije, kar pomeni, da obredi potekajo po priporoÄ?ilih NIJZ-ja.

Odlok o zaÄ?asni sploĹĄni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji, ki velja od 9. julija, pravi, da je dogodek za skupine od 10 do najveÄ? 50 oseb mogoÄ?e izvesti le, Ä?e organizator oziroma sklicatelj vodi seznam prisotnih, ki ga bodo ob morebitni okuĹžbi lahko uporabili epidemiologi. Med te dogodke sodijo tudi poroke, zato morajo bodoÄ?i mladoporoÄ?enci pridobiti seznam prisotnih ljudi, ki bodo pri obredu sklenitve zakonske zveze prisostvovali.ÂŤ

Manj prireditev

Kljub teĹžkim pogojem se ĹĄe vedno izvajajo doloÄ?ene prireditve, vendar jih je obÄ?utno manj kot v lanskem poletju. Potekajo v manjĹĄem obsegu in ob upoĹĄtevanju razliÄ?nih ukrepov. ÂťKljub temu smo, Ä?e pogledamo statistiko, julija na upravni enoti izdali tri dovoljenja za izvedbo prireditve, avgusta pa ĹĄtiri,ÂŤ pravi Ravnjakova.

Organizatorji morajo pristojnemu organu (policiji, upravni enoti) ob oddaji vloge za izdajo dovoljenja za prireditev predloĹžiti podroben in natanÄ?en opis naÄ?ina zagotavljanja varnosti udeleĹžencev prireditve in predhodno pozitivno mnenje NIJZ-ja. ÂťPri izdaji dovoljenja med drugim presojamo, ali organizator na prireditvenem prostoru ne bo zbiral veÄ? ljudi, kot je dovoljeno z odlokom, trenutno je to ĹĄe vedno 500, utegne pa se spremeniti. UpoĹĄtevamo tudi, ali je organizator predvidel vse ukrepe za spoĹĄtovanje vseh higienStrankam se za obisk skih priporoÄ?il, torej upravne enote ni treba minimalno razdaljo predhodno naroÄ?iti, imajo med udeleĹženci (2 m pa omejen dostop do okenc. med stojeÄ?imi in 1,5 m med sedeÄ?imi obiskovalci), razkuĹžila Nekateri pari so poroko zaradi in razkuĹževanje rok ob vstopu nepredvidljivih Ä?asov odpovedali, in izstopu iz prireditvenega prodrugi pa so se uspeĹĄno spopadli s stora, razkuĹževanje sanitarij na trenutno situacijo. Tisti, ki so se eno uro oziroma pogosteje, da navkljub omejitvam v letoĹĄnjem se poti med udeleĹženci prireditve poletju vendarle odloÄ?ili za skle- ne bodo kriĹžale (uporaba talnih nitev zakonske zveze, so ome- oznaÄ?b in usmerjenih stebriÄ?kov jitve, kot je na primer noĹĄenje s trakovi, s katerimi bo doloÄ?ena mask v zaprtih prostorih, vzeli smer gibanja obiskovalcev tako, resno in veÄ?je slabe volje zaradi da ne prihaja do istoÄ?asnega tega ni bilo. Primerljivo z lanskim premikanja v nasprotno smer), avgustom je bilo v letoĹĄnjem celo sprotno razkuĹževanje povrĹĄin, s nekoliko veÄ? porok, septembra pa katerimi pridejo udeleĹženci prijih bo manj, kot jih je bilo lanske- reditve v stik.ÂŤ đ&#x;”˛ ga septembra.

â?ą

Dolina se bo razvijala le, Ä?e bomo zagotovili primarno infrastrukturo Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec z ekipo na delovnem obisku v Zgornji Savinjski dolini – Projekti v izvajanju v letih 2021, 2022, 2023 Tatjana PodgorĹĄek

Mozirje, 25. septembra – Minuli petek dopoldan se je mudil na delovnem obisku v Zgornji Savinjski dolini minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec s sodelavci.

Minister je na pogovoru z novinarji dejal, da so se na sreÄ?anju z Ĺžupani tamkajĹĄnjih sedmih obÄ?in pogovarjali o konkretnih vlaganjih v izboljĹĄanje cestne infrastrukture. Ta je eden od veÄ?jih pogojev za razvoj okolja in izvrstna priloĹžnost za razvoj turizma, ki ga dolina ima. ÂťDobre ceste so prvi pogoj za prihod turistov, za to, da ljudje ostanejo v dolini.ÂŤ Spomnil je, da je ministrstvo za infrastrukturo v rebalansu letoĹĄnjega drĹžavnega proraÄ?una pridobilo dodatnih 40 milijonov evrov za izboljĹĄanje cestne infrastrukture. Verjame tudi, da bodo po tem obisku doloÄ?ene naloĹžbe stekle hitreje naprej.

Obvoznici, kroĹžiĹĄÄ?a, rekonstrukcije ‌

Ljiljana Herga, vrĹĄilka dolĹžnosti direktorja Direkcije RS za infrastrukturo, je povedala, da je predvidenih v Zgornji Savinjski dolini v naslednjih nekaj letih veliko vlaganj v cestno infrastrukturo. Predvidevajo ureditev kroĹžiĹĄÄ?, rekonstrukcije, preplastitev cest, njihovo redno vzdrĹževanje, ukrepe za prometno varnost in izgradnjo obvoznic. Ustrezne akĹ˝upani obÄ?in Zgornje Savinjske doline z ministrom Vrtovcem ter njegovimi sodelavci. tivnosti Ĺže teÄ?ejo za obvoznici v Gornjem Gradu na Direkciji RS za infrastruktu- Savinjo) proti koncu prihodnjega in LuÄ?ah. Gornjero, pri odkupu zemljiĹĄÄ? za obvo- leta delno gradbeno dovoljenje, Ĺ˝upani zgornjesavinjskih grajska, katere vreznico v Gornjem Gradu ne pri- za kroĹžiĹĄÄ?e v Radmirju naÄ?rtujeobÄ?in so poudarili Ĺželjo, da se dnost je ocenjena Ä?akujejo veÄ?jih teĹžav. Razpis za jo razpis prihodnje leto. Dela na na 3 milijone evrov, izgradnjo predvidevajo v drugi panoramski cesti v obÄ?ini SolÄ?avi razvojno os pripelje na vrata je zrela za izvedbo, polovici prihodnjega leta. Gle- bodo nadaljevali, ko bo konÄ?ana Zgornje Savinjske doline v zvezi z obvoznico de na to, da gre za izgradnjo odprava plazu. Vloga za prijavo v LuÄ?ah pa poteka zahtevnega viadukta, bodo dela na razpis za razvoj regij v zvezi z parcelacija. ÂťTa se mora dokon- 6,8 milijona evrov,ÂŤ je pojasnila trajala dve gradbeni sezoni. Pri ureditvijo kolesarske poti Velenje Ä?ati, gradnja obvoznice pa naj Herga. obvoznici v LuÄ?ah je njihov cilj – Mozirje je v pisarni. Od veÄ?jih bi se zaÄ?ela leta 2022 ali 2023.

Po besedah TomaĹža Willenpar- pridobiti za njen prvi del (izgra- projektov direkcije je omenil ĹĄe Ocenjena vrednost slednje znaĹĄa ta, vodje sektorja za investicije dnjo predora in most Ä?ez reko vlaganja na drĹžavni cesti Nazarje

â?ą

– Gornji Grad, kjer naÄ?rtujejo ureditev ceste Pusto Polje – Volog, Volog – Ĺ martno ob Dreti, izgradnjo kroĹžiĹĄÄ?a pri nazarski osnovni ĹĄoli ter na Prihovi za obrtno cono. Za omenjeni kroĹžiĹĄÄ?i bi lahko prihodnje leto objavili razpis za izvedbo del. ÂťV predlogu drĹžavnega proraÄ?una smo to predvideli, raÄ?unamo, da bo denar zagotovljen. Glede na izkupiÄ?ek pri rebalansu letoĹĄnjega smo prepriÄ?ani, da bomo v letih 2021, 2022 in 2023 v tukajĹĄnjem okolju precej gradili.ÂŤ Ĺ˝upani zgornjesavinjskih obÄ?in so se na sestanku dotaknili ĹĄe povezave doline s tretjo razvojno osjo iz smeri Ĺ martno ob Paki proti LetuĹĄu in navezave na novo kroĹžiĹĄÄ?e v Mozirju. Skupaj z gospodarstveniki v dolini vztrajajo, da se povezanost izvede v primerni obliki in da se razvojno os pripelje na vrata Zgornje Savinjske doline – bodisi s hitro cesto ali s sodobno rekonstrukcijo ceste preko Soteske do Mozirja. Gostitelj – mozirski Ĺžupan Ivan SuhoverĹĄnik – pa je izrazil zadovoljstvo, da so bili Ĺžupani na sestanku sliĹĄani. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

ZDRAVSTVO, IZOBRAŽEVANJE

1. oktobra 2020

NajveÄ?ja vrednota, ki jo imamo, je zdravje Svetovni dan varnosti pacientov je bil letos posveÄ?en varnosti zdravstvenih delavcev – NajveÄ? storitev potrebujejo starejĹĄi ljudje – Zdravnikov na primarni ravni primanjkuje – ÄŒe ljudje potrebujejo zdravstveno oskrbo, jim je le-to treba zagotoviti Jasmina Ĺ karja

LetoĹĄnji Svetovni dan varnosti pacientov 17. september je bil posveÄ?en varnosti zdravstvenih delavcev, saj je ta pogoj za varnost pacientov in je potekal s sloganom Varni zdravstveni delavci, varni pacienti. Mag. Milena PeÄ?ovnik, zastopnica pacientovih pravic v obmoÄ?ni enoti Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje Ravne na KoroĹĄkem, je povedala, da opaĹža veÄ?je zavedanje pacientov o svojih pravicah. Doslej je obravnavala veÄ? kot sedemdeset vlog oz. proĹĄenj za pomoÄ?.

Nekoliko veÄ? teĹžav je zaradi Covida-19, fiziÄ?ne dostopnosti zdravstvenih delavcev, v doloÄ?enih segmentih se podaljĹĄuje Ä?as obravnav, kar ni dobro. So pa izvajalci zdravstvenih storitev bolj kot v preteklosti odzivni po e-poĹĄti. Sama meni, da je skrb vsakega posameznika za dobro samega sebe in vseh temeljno vodilo ali napotilo za izboljĹĄanje zdravstvene varnosti ljudi.

trpljenja, pravico do drugega mnenja, pravico seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, pomembno je varstvo osebnih podatkov, pri vsem naĹĄtetem pa jim mi nudimo tudi brezplaÄ?no pomoÄ? pri uresniÄ?evanju pacientovih pravic.ÂŤ

Katerih krĹĄitev ste v Ä?asu, odkar ste zastopnica pacientovih pravic, obravnavali najveÄ?? ÂťNajpogosteje ugotavljamo, da so ljudje precej nemoÄ?ni pri izbiri osebnega zdravnika, saj jih preprosto primanjkuje in je teĹžko v domaÄ?em kraju najti prostega zdravnika, dostikrat je teĹžava tudi primerna, kakovostna in varna zdravstvena oskrba. Ljudje imajo v okviru te pravice pravico biti obveĹĄÄ?eni o svojem zdravstvenem stanju in sodelovati pri zdravljenju, vendar ljudje pogosto sploh ne vedo, kaj jim je, kako bi bilo potrebno ravnati, itd. Pogosto prihajajo zmedeni od zdravnika, predvsem na primarni ravni, na sekundarni in terciarni ravni Kdaj se lahko pacienti obrnejo na vas? so stvari bolje urejene. Nekaj vpraĹĄanj ÂťPribliĹžno leto dni sem zastopnica pa- sem obravnavala o seznanitvi in hrambi cientovih pravic, name se lahko obrnejo zdravstvene dokumentacije, ko npr. konvsi tisti, ki potrebujejo nasvet, pomoÄ? cesionar oziroma izvajalec zdravstvenih ali zastopanje pri uresniÄ?evanju pravic storitev preneha delati, pacienti ne vedo, po Zakonu o pacientovih pravicah ozi- kam gre zdravstvena dokumentacija. V roma se jim zdi, da so jim krĹĄene pa- takĹĄnih primerih naj me kar poiĹĄÄ?ejo. cientove pravice. Vsi ljudje imajo na- Smeri in poti imam Ĺže dobro napeljane, mreÄ? pravico do zdravstvene oskrbe in tako da vem, kam gre zdravstvena dopreventive, do dostopa do zdravnika in kumentacija. Nekaj pripomb je bilo tudi zdravstvene oskrbe, prosto lahko izbirajo v zgezi z varovanjem osebnih podatkov. zdravnike in izvajalce zdravstvenih stori- Skratka, dela ne zmanjka.ÂŤ tev, imajo pravico do primerne in varne Se vam zdi, da so ljudje dovolj ozaveĹĄÄ?eni zdravstvene oskrbe, spoĹĄtovati je treba in vedo, kaj so njihove pravice? pacientov Ä?as in jih obveĹĄÄ?ati o poteku zdravljenja. Pacienti se lahko sami odÂťMislim, da ne, ker pouÄ?evanja in seloÄ?ajo tudi o naÄ?inih zdravljenja, ima- znanjanja ni nikoli dovolj, Ä?eprav imajo pravico do prepreÄ?evanja in lajĹĄanja jo izvajalci zdravstvenih storitev precej

v tem Ä?asu so starejĹĄi pri obravnavi in dostopnosti storitev bolj prizadeti, saj so izvajalci zdravstvenih storitev bolj odzivni po e-poĹĄti kot po telefonu. V tem Ä?asu obravnavamo primere, ko nekdo kliÄ?e zdravnika tudi osemdesetkrat in je ĹĄe vedno nedostopen. Naj zato tudi takole pozovem vse, ki lahko in znajo uporabljati e-poĹĄto, da pomagajo starejĹĄim, Ä?e tega ne zmorejo sami. To, da mlajĹĄi puĹĄÄ?ajo telefonske linije starejĹĄim, ni reĹĄitev, je samo prelaganje organizacije dela in iskanje skupne odgovornosti za popravljanje trenutnega stanja. Ĺ˝al mi je, da je situacija takĹĄna, in lahko samo blaĹžimo teĹžko stanje, v katerem se trudijo vsi, od izvajalcev zdravstvenih storitev do pacientov, ki so zelo potrpeĹžljivi.ÂŤ

Mag. Milena PeÄ?ovnik: ÂťSem na strani zakona in pacientov in pomagam ljudem, Ä?e pride do krĹĄitev, kolikor lahko v tem sistemu, ki je globoko v teĹžavah. Nekateri so v velikih teĹžavah in potrebujejo pomoÄ?. Veseli pa me, da obstajajo tudi takĹĄni, ki se trudijo pomagati in izboljĹĄati stanje. Bo pa potrebno popraviti tudi odnos. Strpno in soÄ?utno delo do ljudi je tisto, ki bo prineslo rezultate. Ne samo zdravniki, tudi medicinske sestre, ki so si tak poklic izbrale.ÂŤ

podatkov o pacientovih pravicah objavljenih tudi na svojih spletnih straneh.

Sama opaĹžam, da so starejĹĄi ljudje ranljivejĹĄi in precej nemoÄ?ni. MlajĹĄe generacije laĹžje komunicirajo tudi po e-poĹĄti, starejĹĄi teĹžje pridejo do podatkov. Tudi

V Ä?asu, ko se svet sooÄ?a s pandemijo, je tako varnost zdravstvenih delavcev kot pacientov zelo pomembna, saj so zaposleni v zdravstvenih in socialnih zavodih kljuÄ?ni pri obvladovanju bolezni, pravoÄ?asna in ustrezna obravnava pacientov pa lahko reĹĄi marsikatero Ĺživljenje. Kako je poskrbljeno za varnost pacientov? ÂťNisem seznanjena, sama tudi nisem imela kakĹĄne prijave krĹĄitve. Le to, da so malo daljĹĄe Ä?akalne vrste. Nekaj pripomb sem prejela na (ne)primernost Ä?akalnih prostorov na KoroĹĄkem, za Velenje Ä?esa

podobnega nisem prejela. Moram reÄ?i, da so pacienti zelo potrpeĹžljivi. MogoÄ?e izpostavim pripombe pacientov, da ponekod Ä?akajo zelo dolgo, ko pridejo k zdravniku, pa tam ni nikogar, kar mislim, da bodo morali urediti direktorji zdravstvenih domov. Sama menim, da Ä?e ljudje potrebujejo zdravstveno oskrbo, jim je treba le-to enostavno Ä?im prej zagotoviti. Vsi pa bi se morali potruditi in drĹžati navodil, ki jih morajo dajati strokovnjaki.ÂŤ Temeljni pravici pacienta sta kakovostna in varna zdravstvena obravnava, ki sodita med osnovne Ä?lovekove pravice. Kaj je kakovostna obravnava pacienta? ÂťTo pomeni, da se pri zdravljenju upoĹĄteva vse kliniÄ?ne smernice in protokole, ki so za posamezno bolezen predvideni.

OpaĹžam, da pri tem prihaja do krĹĄitev, tudi nekaj obravnav smo imeli. Glede spoĹĄtovanja pacientovega Ä?asa pa je tako, da mora do storitve priti vsakdo v primernem Ä?asu, da se mu ne poslabĹĄa zdravstveno stanje in je primerno diagnozi. Dejstvo je, da se morajo storitve, ki so nujne, opraviti v urgentni sluĹžbi.

MogoÄ?e moramo biti ljudje le bolj vztrajni. Ob poslabĹĄanju zdravstvenega stanja pa je nujno poiskati pomoÄ?, ne glede na virus in teĹžjo dostopnost. Nekoliko veÄ? posveÄ?anja javnemu dobremu bi gotovo pomenilo dolgoroÄ?no krajĹĄe Ä?akalne vrste, veÄ?jo odzivnost, veÄ?jo varnost in manj strahu.ÂŤ đ&#x;”˛

O tem, kako se poÄ?utijo pacienti med obravnavo v zdravstvenih zavodih, nimam podatkov in o tem, ali se poÄ?utijo varne, ne morem soditi. Imela sem sam en primer zahteve svojcev pacienta, ki so zahtevali obravnavo zaradi krĹĄitev pravice do primerne, varne in kakovostne zdravstvene obravnave pri izvajalcu zdravstvenih storitev. Sama menim, da je skrb vsakega posameznika za dobro samega sebe in vseh temeljno vodilo ali napotilo za izboljĹĄanje zdravstvene varnosti ljudi.

Petnajst let Svetovalnega srediĹĄÄ?a Velenje Potreben ĹĄe tretji razpis

V teh letih ga je obiskalo preko deset tisoÄ? svetovancev – PrejĹĄnji teden so sodelovali na dnevih Svetovalnih srediĹĄÄ?

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – V Svetovalnem srediĹĄÄ?u Velenje Ĺže petnajst let brezplaÄ?no, kakovostno, zaupno in celovito informirajo o razliÄ?nih moĹžnostih izobraĹževanja za poklic, strokovnem izpopolnjevanju, vpisnih pogojih v razliÄ?ne programe, moĹžnostih prehajanja med programi, trajanju izobraĹževanja in naÄ?inih preverjanja znanja, uÄ?ni pomoÄ?i, moĹžnostih za nadaljnje izobraĹževanje, svetujejo tudi pri odloÄ?anju za izbiro primernega izobraĹževanja ter premagovanju uÄ?nih in drugih teĹžav, povezanih z izobraĹževanjem tako v formalnih kot neformalnih oblikah. ÂťZaÄ?eli smo leta 2005 in danes s ponosom zremo nazaj. Ponosni smo na delo, ki smo ga opravili, in na vse svetovance, ki so se obrnili na nas,ÂŤ pravi svetovalka Biserka Plahuta, ki dela v njem Ĺže od vsega zaÄ?etka. ÂťPri tem smo uspeĹĄno sodelovali s strokovnimi in strateĹĄkimi partnerji, vsemi institucijami v okolju, ki izvajajo izobraĹževanje. Skupaj smo pripravljali dogodke in jih ĹĄe pripravljamo ter se dogovarjamo o novih projektih in aktivnostih.ÂŤ Svetovalno srediĹĄÄ?e je namenjeno vsem odraslim, ki potrebujejo nasvet o tem, kam se vkljuÄ?iti v izobraĹževanje, formalno in neformalno. ÂťV teh letih se je na nas obrnilo veÄ? kot deset tisoÄ? svetovancev, ki so iskali nasvete, povezane z izobraĹževanjem, vrednotenjem svojega znanja, postopki uveljavitve izobrazbe, pridobljene v tujini, s postopki opravljanja izpita iz slovenskega

Dnevi svetovalnih srediĹĄÄ? so potekali med 23. in 25. septembrom. Na naslovnici Info ISIO Ä?asopisa za celotno Slovenijo so posneli pred vrati Svetovalnega srediĹĄÄ?a Velenje na Ljudski univerzi.

jezika, pri Ä?emer smo jim pomagali tudi z nasveti, kako se nanje pripraviti, kako se uÄ?iti, v kakĹĄen teÄ?aj se vpisati, v katero delavnico vkljuÄ?iti ...ÂŤ.

Med 23. in 25. septembrom, v Ä?asu, ko se odrasli odloÄ?ajo za vpis v izobraĹževanje, so tako kot ĹĄe ĹĄestnajst drugih Svetovalnih srediĹĄÄ? v Sloveniji pripravili dneve svetovalnih srediĹĄÄ?. ÂťPoglavitni namen teh je promocija formalnih in neformalnih izobraĹževalnih programov ter predstavitev svetovalne podpore odraslim.ÂŤ Skupaj s partnerskimi organizacijami so pripravili niz dogodkov. Svojo dejavnost so predstavljali na razliÄ?nih mestih in na razliÄ?ne naÄ?ine, da

so informacije tudi v teh Ä?asih dosegle Ä?im veÄ? odraslih. Med drugim so pripravili brezplaÄ?ne izobraĹževalne teÄ?aje, delavnice osebne rasti in napredka, informirali in svetovali so o razpisanem izobraĹževalnem programu Univerze za 3. Ĺživljenjsko obdobje, pripravili potopisno predavanje, izvedli virtualno predstavitev svetovanja za zaposlene in samozaposlene kmete.

S takimi dogodki Ĺželijo ob dnevih Svetovalnih srediĹĄÄ? poveÄ?ati prepoznavnost v lokalnem okolju in ljudem predstaviti, kakĹĄne moĹžnosti svetovanja in podpore ponujajo in odrasle spodbuditi đ&#x;”˛ k sodelovanju.â€

Slovenj Gradec – SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec je za mesto direktorja zavoda Ĺže dvakrat objavila razpis in oÄ?itno ga bo ĹĄe enkrat. Na seji sveta zavoda sredi minulega tedna namreÄ? nobeden od dveh prijavljenih kandidatov ni dobil veÄ?ine.

Na drugi razpis sta se prijavila aktualna vrĹĄilka dolĹžnosti direktorja bolniĹĄnice Alenka Jezernik Skudnik ter prejĹĄnji direktor, danes pa zdravnik na internem oddelku bolniĹĄnice Janez Lavre. Oba sta prejela enako ĹĄtevilo glasov, po 4, na seji je namreÄ? manjkala ena Ä?lanica sveta zavoda.

Alenka Jezernik Skudnik je na svoji predstavitvi programa med drugim izpostavila kakovostno, varno in celovito oskrbo in dostopnost za paciente, sodobno diagnostiko, raziskovalno dejavnost, primerno komunikacijo, kadre ter strokovni razvoj bolniĹĄnice.

Lavre je povedal, da bi deloval v interesu bolniĹĄnice, zaposlenih in bolnikov. K vnoviÄ?ni kandidaturi (z mesta direktorja je odstopil aprila letos, odnesel pa ga je Ĺžaljiv zapis na twiterju) so ga spodbudili nekateri sodelavci, vzorniki in nekdanji uÄ?itelji. Pomembno se mu zdi moĹžnost rasti in strokovnega napredovanja vsakega zaposlenega, razvoj bolniĹĄnice in specializacija na nacionalni ravni. Poudaril je nujnost varne in strokovne obravnave ter sodelovanje z bolniki. Opozoril je ĹĄe na pomen novih naloĹžb in priprave na digitalno bolniĹĄnico ter sodelovanje z bolniĹĄnicama TopolĹĄica in Celje. PogreĹĄa iskreno sodelovanje, o vodenju pa, da nikoli ni enostavno. V svojih predstavitvah sta se oba kandidata med drugim zavzela za ruĹĄitev dotrajanega kirurĹĄkega bloka in novogradnjo, za katero si prizadevajo Ĺže veÄ? kot dve desetletji.

Po informacijah naj bi bolniĹĄnica tretji razpis za direktorja objavila sredi oktobra, Ä?lani sveta zavoda pa naj bi o prijavljenih kandidatih razpravljali Ĺže konec omenjenega meseca. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

1. oktobra 2020

9

Ĺ aleĹĄki grad v novi luÄ?i Arhitekt Rok Poles, ki je sodeloval pri izdelavi naÄ?rta upravljanja za grad Ĺ alek, je v sklopu tradicionalne ĹĄaleĹĄke prireditve StarotrĹĄki dan predstavil nova dognanja o zgodovini gradu ter predloge za ravnanje z ruĹĄevino v prihodnosti Tina Felicijan

V naÄ?rtu upravljanja za grad Ĺ alek (prav tako pa za grad Velenje in graĹĄÄ?ino Gorica) so zbrana vsa do sedaj znana dejstva o tej kulturni dediĹĄÄ?ini. Tista, do katerih so se (umetnostni) zgodovinarji Ĺže dokopali, in tista, ki so se razkrila ob raziskovanju, ko je nastajal ta dokument.

Nekatera so ovrgla dosedanje domneve.

Bil je mogoÄ?en grad

DanaĹĄnje ruĹĄevine Ĺ aleĹĄkega gradu, od katerega je ostal le deloma ohranjen obrambni stolp in nekaj zidov, ki dajo slutiti, kakĹĄen je bil nekoÄ? tloris gradu, se v primerjavi z mogoÄ?nim Velenjskim gradom, obdanim z obzidjem, zdijo skromno bivaliĹĄÄ?e za srednjeveĹĄko gospodo.

Vendar je bil svoj Ä?as po vsej verjetnosti v dolini gradov najbolj mogoÄ?en. ÂťPrimerjava stavbnih jeder pokaĹže, da je bil Ĺ aleĹĄki grad s svojim trikotnim tlorisom precej velik, po ĹĄtevilu etaĹž pa je bil najviĹĄji,ÂŤ pravi Rok Poles. NajbrĹž je bil stoletja najviĹĄja zgradba v dolini in naj bi ga prerasel ĹĄele dimnik premogovniĹĄkega jaĹĄka Ĺ kale. Trikotni stolp je bil visok veÄ? kot 23 metrov in je imel ĹĄest etaĹž, dodaten uÄ?inek pa je ustvarila strma tristrana streha. ÄŒe ga gledamo skozi oÄ?i takratnega trĹžana, ki je Ĺživel v preprosti hiĹĄi, je bil grad zaradi lokacije in podobe videti kot neosvojljiva zgradba.

Strokovnjaki ĹĄe danes ne vedno, ali so ti stolpi bili tako visoki in tako posebni zaradi dejanske potrebe po obrambi ali zaradi simboliÄ?nega sporoÄ?ila o moÄ?i

in nedotakljivosti fevdalcev. V vsakem primeru pa je grad moral biti nekaj posebnega, da se je po njem poimenovala dolina, kar je v naĹĄem prostoru redkost.

Trikotni stolp ni tako edinstven

Raziskovanje po spletu je pokazalo, da tristrana oblika stolpa v evropskem prostoru niti ni tako zelo redka. Poles je odkril veÄ? kot 20 podobnih stolpov.

Po mnenju dr. Igorja SapaÄ?a naj bi imel trikotni stolp tudi bliĹžnji grad Lemberg, navaja arhitekt. TakĹĄna oblika stolpa je okrepila obrambo. Vogal z najostrejĹĄim kotom so namreÄ? obrnili proti smeri, iz katere so najveÄ?krat priÄ?akovali napad in je bil grad najbolj ranljiv. Pod kotom izpostavljene stene so namreÄ? bolje prenaĹĄale trke izstrelkov.

doloÄ?il cesar JoĹžef II.), kar so takrat storili mnogi lastniki in s tem mnoge avstrijske gradove zapisali propadu. Poleg tega so takratni latniki razprodali gospostvo Ĺ alek, njegovo dominikalno zemljo. Leta 1825 ta gospoĹĄÄ?ina ni imela veÄ? drugih posestev kot nekaj gozdov na KoĹžlju in sĂĄmo grajsko ruĹĄevino,ÂŤ pripoveduje sogovornik in pove tudi, da so lastniki gradu takrat Ĺživeli na Turnu in tja preselili nekaj arhitekturne opreme s gradu Ĺ alek; iz zapisov sklepa, da med drugim lesene

dela, da bi odpravili ĹĄkodo. Po tistem poĹžaru so grad obnovili, kar dokazuje upodobitev gradu iz leta 1681, ko je imel dva stolpa.

duri za zeljno klet ter kamnite stopnice v notranjĹĄÄ?ini gradu. RuĹĄevine gradu pa so za gradnjo hiĹĄ in gospodarskih poslopij uporabljali tudi trĹžani.

Pokazalo pa se je, da je poĹžar res bil, ampak stoletje prej – pozimi leta 1676, kar dokazuje dokument iz graĹĄkega arhiva. Vsebuje zapisnik stanja po poĹžaru in predraÄ?une predvsem ĹĄoĹĄtanjskih in tudi slovenjgraĹĄkih stavbnih mojstrov za zidarska, tesarska, lonÄ?arska in druga

njen pokrov s slonokoĹĄÄ?enim spodnjim delom in kovinskim zgodnjim. Ilustracija na njem ni bila razpoznavna, vendar pa se je podoba po primerjavi z drugimi urami vendarle razkrila. Upodobljena je luna, namreÄ? s to uro se je dalo razbrati Ä?as tudi ponoÄ?i – ob dovolj moÄ?ni meseÄ?ini in z izraÄ?unom glede na lunarni cikel. Vendar pa ta ura, ki je bila neke vrste raÄ?unalnik, v Ĺ aleku ni kazala pravega Ä?asa, ker je bila narejena za NĂźrnberg.

SonÄ?na ura je kazala Ä?as tudi ponoÄ?i

Na novo so pregledali tudi najbolj znamenite najdbe. Med njimi je roÄ?na sonÄ?na ura, ki je v slovenskem prostoru redkost in jo hrani Muzej Velenje na Velenjskem gradu. Posebno zanimiv je

Ni ga uniÄ?ila strela

Poles ni naĹĄel nobenega dokaza o streli in poĹžaru, ki naj bi okrog leta 1770 uniÄ?il grad, kakor lahko beremo v publikaciji Grad in naselje Ĺ alek dr. Ivana Stoparja, na katero se najveÄ?krat sklicujejo domaÄ?ini, ko podajajo izroÄ?ilo svojega kraja. ÂťNasprotno. Ob izdelavi avstrijskega vojaĹĄkega zemljevida okrog 15 let kasneje so grad opisali kot stavbo, ki bi lahko sprejela 50 vojakov. Na tej upodobitvi vidimo tudi grajsko kapelo, iz katere imamo ohranjen nagrobnik in zvon, ki naj bi ta poĹžar preĹživela, na obeh pa ni sledu o njem. Zato zdaj domnevamo, da so grad razkrili, da so se izognili plaÄ?ilu davka na strehe (konec 18. stoletja ga je

Zavedni Ĺ aleÄ?ani si aktivno prizadevajo za ohranjanje lokalne kulturne in zgodovinske dediĹĄÄ?ine. Pod okriljem TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek so se med drugim posvetili domaÄ?ijam na obmoÄ?ju Ĺ aleka. Ob StarotrĹĄkem dnevu so pripravili razstavo fotografij in njihovih domaÄ?ih imen ter ob njej pripovedovali, kako so v Ĺ aleku Ĺživeli nekoÄ?.

Kaj zdaj z ruĹĄevino?

NaÄ?rt upravljanja v prvi fazi narekuje vzpostavitev niÄ?nega stanja – ustavitev propadanja gradu in skale – in se tako zavaruje prebivalce in obiskovalce. ÂťPotreben je ponoven gradbeni pregled, ali so vsi kamni dovolj vezani v zidove, so nastavki obokov dovolj varni, je grajska krona dovolj trdna. Tudi na skalni osnovi je potrebno zavarovati kamenje, ki ni dovolj Ä?vrsto. Nato lahko zaÄ?nemo razmiĹĄljati o nadaljnjih farah razvoja gradu.ÂŤ Zakon o varovanju kulturne dediĹĄÄ?ine narekuje, da morajo biti spomeniki oznaÄ?eni, zato bo tablo dobil tudi grad.

Nato lahko priÄ?akujemo ĹĄe usmerjevalne, razlagalne in opozorilne table, ki bodo obiskovalce opremile z informacijami o spomeniku in ga opomnile, da gre za ruĹĄevino, ki je lahko nevarna.

Postaviti pa nameravajo tudi tridimenzionalne rekonstrukcije danaĹĄnje in nekdanje podobe gradu.

Kasneje pa bi stolpu lahko dodali zunanje stopniĹĄÄ?e in ga uredili v razgledno ploĹĄÄ?ad. S kovinskim ogrodjem bi lahko izdelali volumen, ki bi prikazali manjkajoÄ?i stolp. Rekonstruirali bi lahko tudi objekt v gozdu tik ob gradu in mu dodali tribune za prireditve na prostem. Uredili bi tudi bolj avtentiÄ?en dostop do gradu – po stezi nad tunelom, ki se pri kamnoseĹĄtvu obrne proti gradu in je vÄ?asih pripeljala do servisnih objektov, od koder se je ĹĄlo po mostu nad jarkom za obzidje.

Tako bi ponazorili grad, kakrĹĄen je bil upodobljen v Vischerjevi Topografiji leta 1681, kar je zadnja predstavitev gradu, ko je bil ĹĄe obljuden in z vsemi sestavinami.

Vse, kar se bo z gradom dogajalo v prihodnosti, pa je odvisno od denarja iz obÄ?inskega proraÄ?una ter moĹžnosti Ä?rpanja drĹžavnih in evropskih sredstev. Glede na obseg dela pa se bo moral upravljalec zelo aktivno boriti za vire, da se bo lahko grad razvijal in uresniÄ?il v zapisano vizijo iz upravljalskega naÄ?rta: postati ena najatraktivnejĹĄih grajskih stavb na Slovenskem in ĹĄirĹĄe z zanimivimi kulturnimi in turistiÄ?nimi vsebinami. đ&#x;”˛

ÂťLepo mi je, kadar je drugim lepoÂŤ Na klepet smo povabili VelenjÄ?ana Petra Stanislava Hafnerja, grafiÄ?nega oblikovalca, ki je ustvaril ĹĄtevilne vizualne podobe, med drugim pa z sozasnovo grba in zastave zaznamoval Velenje Tina Felicijan

Ko je konÄ?al elektrotehniÄ?no ĹĄolo v Ljubljani, je v zaÄ?etku 70. let prejĹĄnjega stoletja zapustil rodno Celje in se preselil v Velenje, kjer se je kot operater v raÄ?unalniĹĄko-informativnem oddelku zaposlil v Gorenju. Ker mu je ob delu vedno ostalo dovolj Ä?asa, je lahko razvijal svoje talente v kulturno-umetniĹĄkem ustvarjanju. Ukvarjal se je z amaterskim filmom in fotografijo ter se vpisal med soustanovitelje Kino kluba Gorenje. Trinajst let je bil stalni Ä?lan organizacijskega odbora Festivala domaÄ?ega filma v Celju, za svoje dokumentarne in animirane filme pa je prejel nekaj medklubskih in republiĹĄkih priznanj ter eno mednarodno. Zanimal se je tudi za oblikovanje notranjih prostorov, scensko in grafiÄ?no zasnovo prireditev, najveÄ? pa je ustvaril v grafiÄ?nem oblikovanju. Ĺ˝e v Ä?asu sluĹžbovanja v Gorenju je skrbel za ureditev interierjev v centru, tehniÄ?no dokumentacijo je oblikoval v obrazce za raÄ?unalniĹĄko obdelavo, ko so ustanovili sluĹžbo za vzdrĹževanje znaÄ?ilnega sloga, je naÄ?rtoval podobe nekaterih promocijskih akcij, v prostem Ä?asu pa se je ljubiteljsko ukvarjal z oblikovanjem celostnih grafiÄ?nih podob podjetij in njihovih kampanj,

moram s tem, kar Ĺželim narediti, pribliĹžati naroÄ?niku, da se bo s podobo, ki ga bo odraĹžala in umeĹĄÄ?ala v prostor, poistovetil,ÂŤ je odgovoril na vpraĹĄanje, kaj je razumel za poslanstvo svojega dela.

pa tudi raznih ustanov in drugih organizacij, knjig in raznih tiskovin. Na zaÄ?etku 90. let je bil med soustanovitelji velenjskega Studia Rebernik, nato pa je veÄ? kot deset let deloval kot samostojni ustvarjalec v kulturi. ÄŒeprav je upokojen, se Stane Hafner z veseljem loti ĹĄe kakĹĄnega projekta.

â?ą

ÂťVelenje je lahko sreÄ?no, ker ima nekaj izvrstnih oblikovalcev, ki skrbijo za podobo akterjev v lokalnem kot tudi slovenskem prostoru.ÂŤ

Njegova strast je oblikovanje knjig

Verjetno ni VelenjÄ?ana, ki ne bi prelistal vsaj ene tiskovine, ki jo je oblikoval Stane Hafner. V njegovem portfoliu je 19 monografij, veÄ? kot 90 knjig in knjiĹžic, veÄ? kot 50 drugih tiskovin in stotnija znakov in celostnih grafiÄ?nih podob, med katerimi sta grb in zastava Mestne obÄ?ine Velenje, ki ju je zasnoval v sodelovanju z Vladom VrbiÄ?em, v sodelovanju z dr. Tonetom Ravnikarjem pa tudi grb in zastavo ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. ÂťNajbolj uĹživam v oblikovanju knjig.

Leposlovne in strokovne knjige, zborniki, broĹĄure in podobne tiskovine pa imajo nekaj, kar je nad njimi. To so monografije. ÄŒe uĹžijem zaupanje za oblikovanje monografije, je to moje najveÄ?je zadovoljstvo. Na vse sem ponosen, ĹĄe posebno pa na monografiji o Kajuhu in Leonu Ĺ tuklju. Slednjo so poslali tudi na

Iskanje zadovoljstva Stane Hafner: ÂťNajbolj uĹživam pri oblikovanju knjig.ÂŤ

britanski dvor in v Belo hiĹĄo,ÂŤ je izpostavil vrhunce svojega oblikovalskega dela.

Razodetje svojega dela je doĹživel ob razgovoru z enim od vrhunskih oblikovalcev, ki mu je svetoval, naj se zanese na svoje obÄ?utke. ÂťMoram priznati, da me niso velikokrat izdali. Gradil sem na estetiki, ki jo doĹživljam na svoj naÄ?in.

Vodilo pri mojem delu pa je bilo, da se

Stane Hafner je Ĺže na pogled estet. Vedno je urejen v koraku s Ä?asom. Estetika je pomemben del njegovega Ĺživljenja. ÂťSkladnost bodisi barv bodisi oblik daje Ä?loveku zadovoljstvo. Ĺ˝e ob pogledu mu ustvarja prijetne obÄ?utke. Govoriti o estetiki, Ä?e nimaĹĄ posluha zase, pa je za moje pojme laĹžno predstavljanje. Meni je odnos do sebe in okolja v zibel poloĹžila Ĺže mama,ÂŤ je nakazal, da Ĺže vse Ĺživljenje sledi lepoti, v kateri uĹživa, in jo tudi ustvarja.

Med pionirji deskanja na vodi

Duha hrani z lepoto, vendar ni pozabil na telo. V smuÄ?anje se je zaljubil Ĺže v otroĹĄtvu in kasneje postal vaditelj smuÄ?anja. Ko je prviÄ? videl jadralno desko, pa se ga je lotila neznana sila, pravi. ÂťKredit, naravnost v trgovino po desko in na jezero. Nisem imel nobenih informacij o jadranju na deski, a vztrajnost se je poplaÄ?ala. Bil sem med prvimi, ki so se v Velenju posvetili temu ĹĄportu, tudi med prvimi vaditelji jadranja na deski,ÂŤ pove soustanovitelj Kluba vodnih ĹĄportov Velenje, v katerem se je takrat nauÄ?ilo jadrati veÄ? kot 1500 ljudi. Tudi na njegovo pobudo je jadralne deske zaÄ?el izdelovati Veplas. ÂťV Velenju skorajda ni bilo druĹžine, ki ne bi imela jadralne deske,ÂŤ se spominja, a ta doba ni bila dolga. Se pa vraÄ?a, kar ga veseli in druĹži z mlajĹĄo generacijo ljubiteljev vodnih ĹĄportov.

Ĺ e ima zagon za delo

Mestu, v katerem se je udomaÄ?il in postal VelenjÄ?an, je Ĺže pustil peÄ?at. Nedavno se je vpisal tudi med knjiĹžne avtorje poezije. V pokoju pa ĹĄe zdaleÄ? ne miruje, paÄ? pa se z veseljem loti oblikovalskega projekta, ki se mu uleĹže na duĹĄo. ÂťRad se lotim Ä?esa drugaÄ?nega, novega, vendar le, Ä?e ob tem zaÄ?utim notranje zadovoljstvo. Potem lahko vsebino predstavim tako, da ga tudi drugi. Lepo mi je, kadar je drugim lepo.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

1. oktobra 2020

Zgodovino lovi za rep Ob izidu fotomonografije 'Velenje sprehajalno' smo avtorja Milana MariÄ?a povabili na klepet Tina Felicijan

Filmski in fotografski ustvarjalec Milan MariÄ?, VelenjÄ?an, rojen na pragu gospodarskega in kulturnega razcveta najmlajĹĄega slovenskega mesta, se Ĺže dobra ĹĄtiri desetletja ukvarja z beleĹženjem sprememb v prostoru in utripa Ĺživljenja v njem. Z obseĹžnim dokumentarnim filmskim in obenem fotografskim domoznansko izjemno dragocenim opusom je ukanil minljivost vsaj toliko, da je ohranil spomin na nekoÄ?.

Življenje filmu, film Şivljenju

cilj je vedno bil ohraniti spomin na podobe mesta, ki so izginjale in se spreminjale. S tem Ĺželim pustiti sled za sabo.ÂŤ In res jo puĹĄÄ?a, saj bodo tudi po njegovi zaslugi mlajĹĄe generacije vedele, kakĹĄno veduto so gledali njihovi predniki.

Bolj kot fikciji je naklonjen resniÄ?nosti.

Igrani ali umetniĹĄki filmi ga niso zanimali toliko kot dokumentarni in reportaĹžni, za katere mu tem ĹĄe danes ne zmanjkuje. ÂťImel sem sreÄ?o, da sem okrog sebe imel ljudi, kot sta Boris Salobir in Tomo ÄŒonkaĹĄ, ki so mi dajali ideje,ÂŤ pravi in naĹĄteje nekaj naslovov

V otroĹĄtvu je rad risal. V mladosti ga je veselila glasba. Zanimala ga je fotografija. Vse to pa je naĹĄel zdruĹženo v filmu, ki je za vse Ĺživljenje zapolnil njegov prosti Ä?as. Na premogovniku je bil zaposlen kot jamomerec.

Kot izkuĹĄen knap in strasten snemalec obenem je bil pravi naslov za snemanje v temi rudniĹĄkih rovov. Tako je stopil na pot dokumentarista, in ta se je zaÄ?ela v velenjskem kino klubu Paka film, v katerem je dobil prve snemalske izkuĹĄnje.

â?ą

ÂťKo se lotiĹĄ filma, se moraĹĄ vpraĹĄati, zakaj ga boĹĄ posnel in kakĹĄno sporoÄ?ilo boĹĄ z njim pustil. ÄŒe imaĹĄ odgovor, bo film uspeĹĄen.ÂŤ

Rodil se je in odraĹĄÄ?al v provizorijih. In prav dvoriĹĄÄ?e njegovega otroĹĄtva je bilo tisto, katerega minevanju je priÄ?eval s kamero. ÂťDva tedna, preden so poruĹĄili to rudarsko naselje, ki ga mnogi, ki tam niso Ĺživeli, niso nikoli obiskali, sem ga posnel. Stare barake, stari prebivalci, predvsem ovdovele gospodinje – to so bili prizori, ki so marsikoga vrnili v mladost.

Film je imel moÄ?an Ä?ustveni naboj in prav to je tisto, kar pri filmu marsikoga privlaÄ?i,ÂŤ pove. Podobno je zadnji Ä?as ujel Mali Bled – turistiÄ?ne objekte ob Ĺ kalskem jezeru, preden so jih poruĹĄili. V ĹĄtevilnih rudarskih filmih je posnel, kako so nekoÄ? delali knapi in kako delajo danes. Posnel je padec Rakovega hotela v Starem Velenju, Kolodvorske restavracije, ÄŒuka, Pekarne. Njegovi posnetki imajo za lokalno okolje veliko zgodovinsko vrednost.

Za prebivalce pa Ä?ustveno, kar dokazujejo ĹĄtevilne zahvale za priklicane spomine. ÂťMoj

Milan MariÄ?: ÂťStarejĹĄi ko so posnetki, raje jih ljudje gledajo.ÂŤ

Medtem ko so med osamosvojitveno vojno vsi hiteli po senzacionalne posnetke na meje, je Milan MariÄ? s kamero ostal v mestu in uspel posneti vzduĹĄje, ki je nastalo, ko so zatulile sirene – beĹžeÄ?e ljudi, prestraĹĄene obraze, izpraznjene ulice. Nastal je film Alarm.

iz opusa veÄ? kot 20 dokumentarnih filmov: SreÄ?no rudarji, VeÄ? premoga, veÄ? energije, NekoÄ? je bilo in Mesto s sanjami, za katere je prejel zlata in srebrna priznanja na filmskih festivalih. ÂťTo mi je dalo znamenje, da filmov ne delam zaman.ÂŤ

Fotografski sprehod v preteklost

ÂťÄŒe hoÄ?eĹĄ biti dober snemalec, moraĹĄ obvladati kader od kompozicije do svetlobe. Ko so fotoaparati postali bolj dostopni, sem ob snemanju zaÄ?el ĹĄe fotografirati in tako piliti te veĹĄÄ?ine. V resnici sem s fotoaparatom treniral za filmsko fotografijo,ÂŤ je opisal razmerje med pristopoma k dokumentiranju.

â?ą

ÂťVÄ?asih so se ti ljudje sami nastavili pred objektiv, danes pa ti prej pokaĹžejo sredinec. MogoÄ?e zato, ker novinarji in mediji ne uĹživajo veÄ? takĹĄnega zaupanja kot nekoÄ?.ÂŤ

Ob letoĹĄnjem obÄ?inskem prazniku je Velenjska knjiĹžna fundacija v zbirki Velenjski fotopisi izdala novo fotomonografijo Velenja, v kateri je izbor 365 MariÄ?evih fotografskih pogledov na njegovo rojstno mesto. Knjiga ‚Velenje sprehajalno – fotografski sprehodi po mestu› vsebuje dragocene spomine na stare prizore, ki jih je Ä?as zamenjal z novimi, pa tudi podobe Ĺživljenja v novi realnosti. NajstarejĹĄi so posnetki iz dokumentarnih filmov o provizorijih in Ĺ kalskem jezeru iz leta 1985, najnovejĹĄi pa dokumentirajo zamrli utrip Ĺživljenja med epidemijo korona virusa in kolesarske protivladne proteste ne Titovem trgu.

Kako pa se avtor, ki je odraĹĄÄ?al na gradbiĹĄÄ?u tega mesta, spominja Velenja nekoÄ? in kako ga na svojih fotografskih sprehodih vidi danes? ÂťSpominjam se, da so vÄ?asih ljudje kazali boljĹĄi odnos do mesta in narave. Velenje je bilo bolj urejeno, manj je bilo betona, veliko cvetja. Danes je veliko vandalizma, manj se trudimo za prijetno okolje, nimamo veÄ? spoĹĄtovanja do mesta, pogreĹĄam pristno druĹžabnost,ÂŤ pove in doda, da ima najveÄ? nostalgije za letnim bazenom, o katerem je prav tako posnel film. Ĺ e vedno sledi spremembam v okolju in naÄ?inu Ĺživljenja v Velenju. Trenutno je zanimivo prizoriĹĄÄ?e Staro Velenje. ÂťDokumentiral bom, dokler me bodo noge nesle,ÂŤ je sklenil. đ&#x;”˛

Ogled MOV360 v F-bunkru Trideset avdio-vizualnih cepiv Staneta Ĺ pegla in Jureta Pukla, spesnjenih med spomladansko pandemijo virusa korona, se zdaj vrti v galeriji F-bunker Velenje, 25. septembra – Velenjska glasbenika mednarodnega kova, saksofonist Jure Pukl in skladatelj Stane Ĺ pegel, sta karantensko zatiĹĄje na glasbeni sceni izkoristila za ponovno zdruĹženje moÄ?i. Po tem, ko sta pred leti za ameriĹĄko zaloĹžbo Magnatune pod imenom Fuzzit objavila LP z naslovom Quazijazz, sta tokrat pripravila multimedijski projekt z naslovom MOV360. Projekt sestavljajo glasbeni album z naslovom 30 Vaccines, ki zajema trideset le dvajset taktov dolgih glasbenih cepiv – fuzij stilsko pestrih elektronskih kompozicij in improviziranih saksofonskih jazz vloĹžkov –, video zgodbe in panoramske fotografije, posnete s kolesarske perspektive s posebno 360-stopinjsko kamero v Ä?asu karantene na velenjskih ulicah. đ&#x;”˛

tf

DiĹĄi po preboju AleĹĄ OjsterĹĄek

VeÄ?krat dnevno in mnogokrat tedensko me delovna obveza sooÄ?i z razvojnimi vpraĹĄanji nastajajoÄ?ega drĹžavnega naÄ?rta za okrevanje in odpornost, osrednjega dokumenta za utemeljevanje o usklajenem odgovoru na izzive zelene in digitalne strategije Evropske unije.

Evropska komisija je oblikovala dve zahtevi. Za razdelitev sredstev v okviru veÄ?letnega finanÄ?nega okvirja 2021-2027 je potreben naÄ?rt drĹžave, ki bo dokazoval, kako drĹžava s prijavljenimi projekti uresniÄ?uje novo Âťzeleno-digitalnoÂŤ strategijo EU. Za razdelitev sredstev v okviru interventnega naÄ?rta za okrevanje 2020-2023 pa mora vsaka drĹžava pripraviti svoj ÂťNaÄ?rt za okrevanje in odpornostÂŤ. DrĹžave bodo dobile financiranje le za projekte, za katere bodo v NaÄ?rtu izkazale, kako bo ta Âťkrepil potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest, ekonomsko in socialno odpornost drĹžave Ä?lanice, zmanjĹĄal ekonomske in socialne uÄ?inke krize in prispeval k poveÄ?anju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in konvergenceÂŤ. In oba naÄ?rta morata biti med seboj usklajena. Medtem, ko se koncepti vseĹživljenjskega uÄ?enja, digitalizacije izobraĹževanja ter trajnosti lepo skladajo s priÄ?akovanji skupnega evropskega izobraĹževalnega prostora in je naslavljanje novih izzivov dolĹžan pristop, pa je mogoÄ?e skozi naÄ?rt prejeti obrise prihodnjega jutri tudi za veÄ? drugih interesno zanimivih podroÄ?ij, tudi Ĺ aleĹĄke doline.

Prihodnji Ĺ aleĹĄki prostor je v dokumentu mogoÄ?e prebrati kot avtocestno povezan (severnega dela 3. razvojne osi Velenje - Slovenj Gradec), kolesarsko slovensko omreĹžen (Huda luknja) in digitalno vpet. Lahko bi ocenil, da tudi kot premogovniĹĄko osmiĹĄljen, saj se logiÄ?no povezuje na trajnostno ciljne ukrepe Evrope. Posredno ga je mogoÄ?e slutiti moderniziranega v vseh ostalih podroÄ?jih, ki jih naÄ?rt naslavlja skozi ukrepe za digitalno transformacijo gospodarstva, druĹžbe (tudi izobraĹževanja) in drĹžave, reforme zdravstva, trga dela, reforme socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, finanÄ?nega sistema; ukrepe trajnostnega in zelenega prehoda, ukrepe za podporo gospodarstvu, kulturi in posebej turizmu. Posrednost navadno pomeni le obstoj priloĹžnosti, njena izraba pa je odvisna od drznosti vodij, kakovosti naÄ?rtov in prijav na razpise.

Ekonomist in nekdanji razvojni minister Damijan v nedavni kolumni izpostavi teĹžavo o stihijskem pristopu, ki naj bi dopuĹĄÄ?al proces Âťod spodaj navzgorÂŤ in iskanje projektov, ki bi naj pribliĹžno odgovarjali na zahteve procesa. Namesto tega sam predlaga teze za oblikovanje prednostnih reformnih podroÄ?ij in nizanje predlogov ukrepov znotraj teh.

Resnica se nakazuje, kot navadno, nekje sredinsko. Zahtevam bodo lahko zadostili le skladni ukrepi, podprti pa bodo lahko le projekti, ki so razviti do mere, ko jih je mogoÄ?e Ĺže zaÄ?eti izvajati. O kakĹĄnem ĹĄtiri in veÄ?letnem Ä?asu za naÄ?rtovanje in javne razprave ni mogoÄ?e taktizirati. Tega Ä?asa v tem procesu ni in je vkljuÄ?evanje smiselno. Na drugi strani avtor naĹĄteva prioritetna razvojna podroÄ?je, ta pa se v veÄ?ini berejo kot zelo sorodna ubeseditev obstojeÄ?ih tem. Pod Ä?rto se zdi, da proces le ne bo povsem mimobeĹžen in sledijo pogajanja okoli realno izvedljivih ukrepov. Pod Ä?rto se zdi obris prihodnje Ĺ aleĹĄke doline jasnejĹĄi. Pod Ä?rto upam, da dolina premore vizionarje z usklajenimi reformnimi programi Âťpripravljenimi za izvedboÂŤ na mizi, ne v predalu. đ&#x;”˛

VelenjÄ?ani beremo skupaj

Panoramske fotografije so ob spremljavi skladb na ogled v galeriji F-bunker v podhodu pri vili Bianci, na platnu pa se vrtijo 360-stopinjski glasbeni posnetki.

Velenje – V petek, 2. oktobra, bo ob 17. uri bo na Velenjskem gradu poseben veÄ?er z naslovom VelenjÄ?ani beremo skupaj! Ob obÄ?inskem prazniku, vseslovenski akciji Beremo skupaj in Tednu vseĹživljenjskega uÄ?enja se bodo posvetili bralni kulturi razliÄ?nih etniÄ?nih skupnosti, ki Ĺživijo v Velenju. V okviru prireditve bodo posluĹĄalci prisluhnili ljudskim pravljicam v njihovih maternih jezikih in si ogledali predstavo Medvedova Ĺženidba v izvedbi Srbskega druĹĄtva dr. Mladen Stojanović. V programu bodo sodelovali ĹĄe Ä?lani BoĹĄnjaĹĄkega mladinskega kulturnega druĹĄtva Velenje, Kulturnega druĹĄtva MeÄ‘imurje Velenje, Srbskega kulturno umetniĹĄkega druĹĄtva Velenje in Albanskega kulturnega druĹĄtva Lirija Velenje. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 1. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

1. oktobra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Oglasi, priloge, oblikovanje, splet ‌ V podjetju NaĹĄ Ä?as, katerega osnovna programa sta izdajanje Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as, ki izhaja vsak Ä?etrtek, in oddajanje programa Radia Velenje na frekvencah 107,8 MHz in 88,9 MHz, ponujamo ĹĄe mnoge druge storitve. Med drugim nas najdete tudi z dobro obiskano stranjo na spletu: nascas.si.

Oglase, ki poveÄ?ajo vaĹĄo prepoznavnost in s tem tudi prodajo, lahko objavite v NaĹĄem Ä?asu in vseh njegovih prilogah. Med letom pripravimo veÄ? tematskih prilog, ki jih obogatimo s koristnimi strokovnimi nasveti.

Ravno v tem Ä?asu pripravljamo gradbeno prilogo (k sodelovanju vabimo vse gradbince, za katere sicer zelo dobro vemo, da so letos izjemno dobro zasedeni, a ravno takrat je tudi najbolj primeren Ä?as za promocijo).

Nekaj prilog ĹĄe sledi, med drugim o zdravju, varÄ?evanju, izdali bomo Zimsko pravljico in upamo, da tudi Almanah obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Najprej je treba seveda preveriti interes in zagotoviti pokritost tega zahtevnega projekta.

Ĺ e posebej, tako vsaj upamo, bodo bogate naĹĄe prazniÄ?ne priloge. V Ä?ast velenjskega in ĹĄoĹĄtanjskega obÄ?inskega praznika smo ju Ĺže pripravili, to bomo naredili Ä?ez slab mesec tudi za obÄ?ino Ĺ martno ob Paki, napovedujemo pa Ĺže boĹžiÄ?no in novoletno prilogo. V teh prilogah ponujamo tudi ugodnejĹĄe Bernarda Matko ĹĄe posebej priporoÄ?a objavo kriĹžank, ki jih naĹĄi bralci zelo radi reĹĄujejo.

cene, to pa velja tudi za vse prazniÄ?ne in tematske oddaje na Radiu Velenje.

OglaĹĄevanje ponujamo tudi na naĹĄih spletnih straneh, tako radijskih kot Ä?asopisnih, in seveda tudi na FB Radia Velenje.

Pri nas pa lahko naroÄ?ite tudi celovite ponudbe, kar pomeni, da vam oglase, tako radijske, Ä?asopisne kot internetne tudi oblikujemo. VeÄ? informacij o vsem tem dobite v naĹĄi propagandni sluĹžbi (epp@nascas. si ali po telefonu 8981750). đ&#x;”˛

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

je osvojila s pesmijo Ocean, v finalu Eme FreĹĄ pa je navduĹĄila s skladbo Ne vem, Ä?e sem v redu.

V teh dneh predstavlja skladbo Muza, s katero nadaljuje pot proti svojemu prvemu albumu, ki bo izĹĄel naslednje leto. Vsestransko ustvarjalko odlikuje izvrsten glas ter izvirni avtorski teksti in glasba.

Skupina, ki je letos konec maja vso Slovenijo odela v barve aktualne pesmi Nimam skrbi in se uvrstila med najbolj predvajane

Lombardo predstavljajo Kriminal

slovenske skladbe na radijskih postajah, ne poÄ?iva na lovorikah. Tokrat predstavlja ĹĄe bolj pisano in pozitivno skladbo, ki nosi preprost, a pomenljiv naslov Na smeh mi gre. Z novo skladbo skupina nadaljuje glasbeno pot v prepoznavnem pozitivnemu sporoÄ?ilu in v funky-disco stilu z edinstvenim vokalom Alenke Husić. Pesem je ustvaril trio, ki se je podpisal Ĺže pod ĹĄtevilne uspeĹĄnice. Frenk Nova in Rok LunaÄ?ek sta skupaj ustvarila glasbo, slednji se podpisuje tudi pod besedilo, AleĹĄ Zibelnik pa je poskrbel za aranĹžma skladbe.

Posneli so tudi videospot, v katerem skupina potuje skozi Ä?as in prostor po svetovih, kjer ĹĄiri nasmeh in veselje.

Nova pesem in videospot Tanje Ĺ˝agar Tanja Ĺ˝agar predstavlja nov videospot za pesem z naslovom Rada sem tvoja, ki ga je reĹžiral Ĺ˝iga Gjuro. Po pesmih PleĹĄi z mano zdaj, Pet do polnoÄ?i in Moj roman je to Tanjin Ä?etrti single s prihajajoÄ?e nove ploĹĄÄ?e.

Videospot za romatniÄ?no izpovedno pesem je posnela na Ljubljanskem gradu, ki Ĺže od nekdaj privablja zaljubljence. Spot, ki zgodbo pripoveduje le skozi ples, je posnet v tako imenovanem

ÂťonetakeÂŤ naÄ?inu, torej ves Ä?as gledamo samo en kader. Idejo za plesni videospot je Tanja dobila potem, ko si je ĹĄe enkrat ogledala tretjo sezono ĹĄova Zvezde pleĹĄejo, v kateri je osvojila plesni globus s svojim soplesalcem Arnejem IvkoviÄ?em. Besedilo za novo skladbo je napisala Tanja sama, glasba pa je delo avtorice Nives KoĹĄir.

Stella - novo ime na glasbeni sceni

Rok LunaÄ?ek je posnel novo skladbo Oda prdcu. O Ä?em govori, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Pesem je bila posneta v Ĺživo Ĺže decembra 2019 v studiu PrimoĹža GraĹĄiÄ?a, kot vselej do zdaj pa so z Rokom v studiu igrali njegovi RokovnjaÄ?i. Poleg Ode prdcu so posneli ĹĄe pet skladb, ki bodo izĹĄle na Ä?etvernem albumu, ki ga Rok pripravlja za prihodnje leto.

mz

GLASBENE novice

Sopranos nimajo skrbi

1. ROK LUNAÄŒEK IN ROKOVNJAÄŒI – Oda prdcu 2. SOPRANOS – Na smeh mi gre 3. JADRANKA JURAS – Tih deĹževen dan

UteÄ?ena ekipa glasbenikov zasedbe Lombardo po dveh uspeĹĄnih singlih, Pokrita z zvezdami in A greva plesat, predstavlja tretji single z naslovom Kriminal s prihajajoÄ?ega prvenca, ki bo izĹĄel prihodnje leto. Za besedilo in glasbo nove pesmi sta poskrbela Nejc Lombardo in David Stritar, aranĹžma pa so ustvarili Ä?lani zasedbe in producent Dejan RadiÄ?eviÄ?. Nad ustvarjalnim procesom skupine Lombardo tudi sicer bdi eden najboljĹĄih slovenskih producentov Dejan RadiÄ?eviÄ?, ki je med drugim producent Siddharte, Neishe, Jinxov, Mi2, Nine PuĹĄlar in drugih, pri snemanju materiala pa kreativno in izvedbeno sodelujejo tudi Jani Hace, TomaĹž OkrogliÄ? Rous (Siddharta), Neisha in Jure Matoz. IzkuĹĄeni

glasbeniki iz skupine Lombardo obljubljajo ĹĄe veÄ? preseneÄ?enj, tudi tistih koncertnih.

Kingston in PoskoÄ?ni zdruĹžili moÄ?i Kingstoni in PoskoÄ?ni so Ĺželeli tekmovati, kdo dlje zdrĹži na dnu bazena. A ker so naleteli na izpraznjen bazen in tekmovanja ni bilo mogoÄ?e izvesti, je padla odloÄ?itev, da izvedejo tekmovanje v savnanju. Nesporni zmagovalci so bili Kingstoni, a PoskoÄ?ni jim niso ostali dolĹžni in so z naskokom zmagali v disciplini umetnostnih skokov v prazen bazen. Ob izenaÄ?enem rezultatu se je tekmovanje sprevrglo v noro in vroÄ?o zabavo. Tako hudomuĹĄno o novi pesmi Zafrkavam se in snemanju videospota zanjo pripovedujejo Kingstoni, ki so v druĹžbi PoskoÄ?nih poskusili omehÄ?ati resnost in zategnjenost tega, tudi za glasbenike teĹžkega obdobja korone. ÄŒlani skupin vseeno poudarjajo, da je v skrbi za zaĹĄÄ?ito ĹĄibkejĹĄih potrebno ostati resen in upoĹĄtevati navodila stroke. Naj pa to ne vpliva na Ä?lovekovo duĹĄevno zdravje in medÄ?loveĹĄke odnose. ÂťUpamo,ÂŤ pravijo Kingstoni, Âťda bo pesem Zafrkavam se ljudi razveselila in sprostilaÂŤ.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Ĺ epet – Kako bi ti povedala Ansambel Glas – Ĺ e vedno lepa si Ansambel Luka Razpotnika – Abraham je tu Ansambel Naveza – ÄŒe lahko bi me sliĹĄala Ansambel Vrt – Pesem za oÄ?eta Ansambel PrisrÄ?niki – Vedno ko objame me Ansambel Tris – Princeska Ansambel ZaĹžur – Moje sanjsko dekle Ansambel Ĺ entjanci – Kje so punce Ansambel Stil – Noro zaljubljen

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO PROPER Mlada pop skupina Proper je izdala naslovno skladbo s svojega prvega albuma Naprej.

Z izidom skladbe skupina zakljuÄ?uje uspeĹĄno zgodbo albuma, ki je peterico izstrelil na slovenski glasbeni zemljevid. Skupina dneve trenutno preĹživlja v studiu, rezultate njihovega ustvarjanja pa pokaĹžejo Ĺže to jesen.

OMAR NABER Pevec Omar Naber predstavlja pesem z naslovom Cesta in nebo. Skladba je na svojo video preobleko Ä?akala okroglih deset let. Besedilo je napisal basist skupine Tabu Iztok MelanĹĄek, vse ostalo pa je Omarjevo delo. Gre za prvo pesem, ki jo je Omar uglasbil sam.

VILI RESNIK & EROSI

Stella je mlada glasbenica, ki pridno niza avtorske pesmi in z njimi vedno bolj opozarja nase.

Nasmejana 20-letnica iz Ĺ entjurja pri Celju, katere pravo ime je sicer Ĺ pela JezovĹĄek, je kot plesalka sodelovala na ĹĄtevilnih mednarodnih tekmovanjih, na slovenskem izboru za evrovizijske mlade plesalce, pohvali pa se lahko tudi s kar nekaj nagradami in priznanji. Nastopila je tudi na mnogih pevskih festivalih. Na 39. Glasu mladih v ÄŒrnomlju je zmagala z avtorsko skladbo Shotglass, festival FeNS 2019

Vili Resnik in Erosi so zdruĹžili moÄ?i in skupaj posneli pesem z naslovom Moja generacija.

Gre za domoljubno pesem o prijateljstvu in o Sloveniji, pravijo. Avtor besedila je

Rok LunaÄ?ek, ki je skupaj s KreĹĄimirjem Tomcem napisal tudi glasbo, slednji pa je poskrbel tudi za aranĹžma in produkcijo pesmi.

SKOTCH IN TOMI M Frontmana dveh velikih domaÄ?ih bendov, Big Foot Mame in Siddharte, sta zdruĹžila moÄ?i in nastala je skladba z naslovom Bomo. To je prva skupna skladba Tomija MegliÄ?a in Grege SkoÄ?irja, ki ju ne veĹže le glasba, ampak tudi dolgoletno prijateljstvo.

Skladba je nastala iz potrebe po izraĹžanju v Ä?asu prvega vala covida-19.

JADRANKA JURAS Jadranka Juras je odpela v novo preobleko odeto legendarno uspeĹĄnico slovenske zabavne glasbe Tih deĹževen dan, s katero je 1X BAND leta 1993 kot prvi predstavnik samostojne Slovenije nastopil na izboru za evrovizijsko popevko na Irskem. AranĹžma predelane skladbe je delo Janija Haceta.

Naš č­ as, 1. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Svetniška skupina v svetu Občine Šoštanj – Bojana Žnider (SD), Damjan Konovšek (LMŠ) in Marko Dado Brvar (NSi) – ni sestavni del koalicije. Ker so iz različnih strank, pred sejo poenotijo stališča in poglede, pa tudi to, kako bodo pri kateri točki glasovali. Da so opozicija, ki ne more o vsem glasovati za, so s kartoni nazorno pokazali ob sprejemanju rebalansa proračuna za letos. Dva sta mu dala rdeči karton, eden pa ni uporabil ne rdečega in ne zelenega.

1. oktobra 2020

frkanje » Levo & desno «

Kdaj zares?

Prav sredi septembra naj bi v Gaberkah zasadili prvo lopato za začetek gradnje ceste 3. razvojne osi od Velenja do Slovenj Gradca. Slišimo praviti, da bo to simbolično dejanje. A od simbolike vozniki ne bodo imeli kaj dosti.

Zanima jih, kdaj bodo zares zahrumeli gradbeni stroji.

Ne simbolično.

Bučmani V Mozirskem gaju so spet tehtali najtežje buče. Ne bi bilo slabo, če bi »pretehtali« tudi največje človeške. Saj mnogi pravijo, da imamo pri nas precej pravih bučmanov.

Na zalogo

⏩

Velenje dobiva mega prireditveni prostor. Tudi za največje koncerte. Torej za novo – pokoronsko dobo.

Kadarkoli že to bo. Upamo seveda, da čim prej.

Se spomnite našega bisera maturantskega plesa Jaka Breznika? Fant se ne znajde dobro le pod žarometi. Še bolje se namreč za njimi, ko osvetljuje koncertne odre. »Za ene bende je treba imeti hitre prste, za druge pa potrpežljive,« je namignil Čveku.

Po starem

⏫

Dejan Požegar, sodelavec Mladinskega centra Velenje, sicer pa glasbenik, se navdušuje nad elektronskimi vezji raznih naprav, posebno pa tistih, ki ustvarjajo zvoke. A signali ne stečejo vedno, kot bi si želel. »No, Čvek, pridi pogledat, ali je tebi kaj jasno,« se je držal za glavo.

ZANIMIVOSTI

Na vrhu slapa posneli selfi in padli v globino

Ukrepi Večkrat slišimo, da je vlada sprejela nove in nove protikoronske ukrepe. Upajmo, da bodo ukrepi res hitri in pravi – da ne bomo prej pokrepali.

Siti in lačni medicinska sestra. To je velika tragedija,« pa je dejal lastnik trgovine, v kateri je pokojna najstnica delala.

zavetišča je moški mačke redno hranil, a slednje nikoli niso videle sončne svetlobe in oskrbe veterinarja. Niso v zelo slabem stanju, so pa zelo prestrašene.

zaradi koronavirusne krize, velja do 31. julija prihodnje leto. S »poročnim bonusom«, za katerega so oblasti predvidele skupno 3,5 milijona evrov, želijo znova oživiti poročno ‹industrijo› na otoku.

Izselili moškega in njegovih 120 Oblasti na Siciliji ob Pogačarju odrekajo poroki podarjajo tri mačk nakupovanje v tisočake V Španiji so pred kratkim trgovinah Jumbo nekega moškega prisilno Sicilija je z baročnimi palačami izselili iz stanovanja. Investicijski sklad mu je poslal sporočilo, da mora zapustiti objekt, zamenjali pa so tudi ključavnico na vratih njegovega 100 kvadratnih metrov velikega stanovanja. Za temi vrati je medtem ostalo zaprtih 120 mačk. Lokalno

Brazilski najstnici, 19-letna Monique Medeiros in leto dni mlajša Bruna Vellasquez, sta se odločili za obisk slapa v tamkajšnji zvezni državi Santa Catarina. Čeprav je bil ta za obiskovalce zaprt, sta najstnici splezali do vrha in tam posneli selfi.

Pri tem je eni od njiju zdrsnilo, druga pa jo je poskušala ujeti.

Z višine 30 metrov sta padli v globino. Bruna je umrla na kraju nesreče, Monique pa je umrla v helikopterju na poti v bolnišnico. »Bili sta neločljivi. Bruna bi kmalu morala praznovati 19. rojstni dan. Bila je tako lepa in mlada,« je povedala njena prijateljica. »Monique je želela postati

V Starem Velenju zaradi »pomlajevanja« velja nov prometni režim. A pravijo, da bo po obnovi v prometu spet vse po starem. Čeprav bo Staro Velenje precej novo.

zavetišče za živali jih je sicer v dogovoru z občino rešilo iz stanovanja, ni pa (še) uspelo rešiti njihove bivanjske stiske. V zavetišču namreč ni prostora za vse, saj je pri njih že sicer okoli 200 mačk.

Zdaj prostovoljci po družbenih omrežjih iščejo ljudi, ki bi bili pripravljeni mačke posvojiti ali pa jim nuditi vsaj začasen dom, dokler jih v zavetišču ne cepijo oziroma sterilizirajo. Po besedah

in vilami, srednjeveškimi cerkvami ter lepo naravo zelo zanimiva za poročna slavja, vendar je pandemija bolezni Covid-19 ustavila praktično vse dejavnosti v zvezi s porokami, ki so otoku na leto običajno prinesle do 50 milijonov evrov. Posledice krize zaradi pandemije močno občutijo tako

podjetja za organizacijo porok kot tudi gostinci, fotografi in hoteli. Ob pomemben vir dohodka so zaradi odpovedi porok tudi cerkve, palače, muzeji in samostani, ki so priljubljena prizorišča za poročne zabave. Oblasti na Siciliji so se odločile pomagati.

Sklenile so, da vsakemu paru, ki se bo poročil na tem otoku, podarijo tri tisoč evrov. Ponudba, za katero so se oblasti odločile

predelano agencijsko fotografijo, ki prikazuje opozorilno tablo o upoštevanju ukrepov zaradi novega korona virusa pred vhodom v eno od Jumbovih trgovin, ki so jo računalniško predelali tako, da plakat krasi kolesarjeva fotografija, na vrhu pa je napis z velikimi tiskanimi črkami »Tukaj ni več dobrodošel: Tadej Pogačar«.

S steklenicami viskija bo kupil stanovanje

Mnogi pri nas nejevoljno pravijo, da so že siti različnih obljub. In lačni dejanj in večje sloge.

Sprememba imena?

V šoštanjski občini načrtujejo ureditev okolice Pustega gradu. Da bi zasijal v malo lepši luči. Pa menda ne preveč, da mu ne bo treba spremeniti še imena – če z ureditvijo res ne bo več tako pust.

Obeti in preživetje Za začetek prihodnjega leta nam obljubljajo cepivo proti nesrečnemu virusu. Le do takrat moramo še preživeti.

Rok trajanja Nizozemska satirična spletna stran De Speld se je po zmagi Tadeja Pogačarja na Dirki po Franciji domislila oglasa, v katerem slovenskemu kolesarskemu šampionu odreka nakupovanje v trgovinah Jumbo. Veriga nizozemskih supermarketov Jumbo je namreč eden od sponzorjev ekipe, za katero kolesari Primož Roglič, in je v tritedenskem boju zadnji dan ostala brez najvišje lovorike na dirki vseh dirk. Pri De Speldu so tako zapisali, da je Pogačar obtožen, da je tri tedne zastonj uporabljal Jumbove storitve in zaposlenim dihal za ovratnik, nato pa v soboto veselo izginil kot kafra, ne da bi kar koli plačal, takega vedenja pa da sami ne odobravajo. Članku so priložili

Tako – tudi Šoštanj ima otok!

Upam, da zdaj, kot to berete, je še. Saj mu mnogi (nagajivo?) obetajo zelo kratek rok »trajanja«.

Na Škotskem živi Matthew Robinson – moški, ki mu je oče od otroških let dalje za vsak rojstni dan kupil steklenico viskija. Pri tem je oče sinu zabičal, da steklenic nikoli ne sme odpreti, ta pa se je navodila držal. Od leta 1992, ko se je rodil, se je do danes nabralo 28 dragocenih steklenic. Med njimi je tudi 18 let star viski single malt škotske destilarne Macallan. Čeprav je oče za vse steklenice odštel »le« 500 funtov, je današnja vrednost daril ocenjena na 40 tisočakov. Matthew se je tako odločil, da bo očetova darila dobro iztržil.

Odločil se je, da zbirko viskija proda in si kupi stanovanje.

Nehvaležnost Slovenci smo res nehvaležni. Država nam da zastonj turistične bone, mi pa jih nočemo uporabiti. Nekatere je menda strah, da jim bo država vseeno za to kdaj izstavila račun. No, taka pa naša vlada že ni.

Opozorilo Če vidite koga, ki gre z masko na obrazu in kapo na glavi v kakšno banko ali trgovino, ne mislite vedno, da gre za zaščito proti KV. Lahko le za zaščito pred prepoznavo.

NaĹĄ Ä?as, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

1. oktober 2020

Mini festival maksi doĹživetij 31. Pikin festival je potekal v bistveno manjĹĄem formatu, a si ga bodo tako organizatorji kot obiskovalci zapomnili kot enega najbolj srÄ?nih

Rekli so â?ą

Barbara Pokorny: ÂťPika nas navdihuje pri organizaciji vseh festivalov. Njena trdoĹživost, odloÄ?nost, pogum, dobra volja in povsem drugaÄ?en pogled na svet nas je letos ĹĄe posebno zdruĹžil v tem, da smo naredili dobro delo za otroke. Ogromno smo se nauÄ?ili, predvsem pa to, da je srÄ?nost tista, ki najbolj ĹĄteje.ÂŤ Peter Dermol, podĹžupan MOV v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana: ÂťPikin festival je ena najboljĹĄih lokalnih blagovnih znamk, ki skrbijo za promocijo Velenja. Upamo, da bomo v prihodnjih letih znali izkoristiti novo infrastrukturno in bomo v Velenje pripeljali dodatne vsebine, vezane na Pikin festival.ÂŤ

nih institucij. Ljudje so dobro sprejeli, da je festival moral potekati drugaÄ?e. Bili so potrpeĹžljivi in kljub vsemu uĹživali,ÂŤ je prve vtise po zakljuÄ?ku festivala strnila direktorica Barbara Pokorny. ÂťVesela sem, da smo bili tako pogumni. Med pripravami bi Ĺže skoraj obupali. Zdaj pa mislim, da smo se odloÄ?ili prav – da smo se projekta lotili, da smo odrsko dogajanje umaknili pred mrazom v dvorane in razprĹĄili dogajanje na veÄ? lokacij.ÂŤ Zaradi moÄ?no omejenega ĹĄtevila gledalcev v dvoranah so predstave in koncerte izvedli dvakrat, vse uprizoritve pa so bile Âťrazprodane.ÂŤ Razdelili so namreÄ? vse brezplaÄ?ne vstopnice, ki so jih obiskovalci potrebovali za ogled programa na odrih kulturnega doma, glasbene ĹĄole in kina. Naposled je vreme dopustilo, da se je Titov trg spremenil v ustvarjalno delavnico, v kateri so otroci spoznavali razliÄ?ne likovne tehnike.

Posebno Ĺživahno pa je bilo v galeriji, knjiĹžnici in na Velenjskem gradu, kjer so sodelavci zavodov pripravili veÄ? pikastih doĹživetij. ÄŒeprav so bila prizoriĹĄÄ?a skoraj ves Ä?as zapolnjena, pa festival ni pokal po ĹĄivih kot obiÄ?ajno. đ&#x;”˛

Foto: Rok BaÄ?ovnik, Ksenija Mikor

Velenje, 26. in 27. september – Letos je morala Pika NogaviÄ?ka napeti vse sile, tako svoje nadnaravne kot tiste Ä?loveĹĄke, da so sodelavci Festivala Velenje in partnerske organizacije lahko sestavili primeren program, pripravili prizoriĹĄÄ?a in poskrbeli za varen obisk. Ustvarjalne delavnice so zamenjale predstave in koncerti, odri so se preselili v dvorane, gneÄ?o pa so redÄ?ili Pikini pomoÄ?niki za izvajanje ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa. Ti so sicer nekatere spravili v slabo voljo ali jih celo odvrnili od obiska. Tisti, ki ne pristajajo na ukinjanje javnega Ĺživljenja in kulturnega dogajanja, pa so v Mini Pikinem festivalu prepoznali nekdaj samoumevno dobrino, ki bo preĹživela le, Ä?e se ji ne bodo odpovedali.

Skratka, kljubovalnost se je obrestovala. Vikend je minil brez zapletov, Ä?eprav je bilo veliko pasti. ÂťZadovoljni smo, da nam je uspelo poskrbeti za varnost. Vse je potekalo po navodilih pristoj-

Tina Felicijan

Inja iz Benedikta v Slovenskih Goricah: ÂťÄŒe bi bila Pika, bi ves dan jezdila konja.ÂŤ Kevin iz Ĺ oĹĄtanja: ÂťNa Pikinem festivalu so mi najbolj vĹĄeÄ? predstave.ÂŤ Alexandra iz Celja: ÂťVĹĄeÄ? mi je, da lahko ustvarjam.

Fajn je.ÂŤ

Lik Pike jo je oÄ?aral s pogumom Pikina ambasadorka je letos postala slovenska pesnica in pisateljica za otroke Anja Ĺ tefan, ki je hkrati zaÄ?etnica sodobnega pripovedovanja pri nas ter ustanoviteljica in dolgoletna vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes. Ukvarja se z raziskovanjem slovenskega pripovednega izroÄ?ila.

Glede na bogat knjiĹžni opus za otroke, ĹĄtevilna pravljiÄ?arska sreÄ?anja z najmlajĹĄimi, skrb za spodbujanje otroĹĄke domiĹĄljije ter ĹĄirjenje Ĺživljenjskih naukov, kar poÄ?ne Ĺže vso svojo kariero, kot Pikina ambasadorka ne bo imela dodatnega dela. ÂťMene je lik Pike NogaviÄ?ke najbolj oÄ?aral s pogumom.

S tem, da se ne trese pred avtoritetami, nima nepotrebnega strahospoĹĄtovanja, ima pa srce in glavo na pravem mestu,ÂŤ je med drugim povedala na gostovanju v Velenju.

ÄŒastitljivih sto let Terezije Hostnik Praznik stoletnice so v domu poÄ?astili s pesmijo in torto, razveselila se je ĹĄtevilnih malih pozornosti, tudi voĹĄÄ?il Ĺžupana Ĺ˝alca, podĹžupana Velenja in pozornosti lokalne skupnosti – Njena strast so bili hribi in morje Prav poseben praznik, visoki jubilej je 24. septembra praznovala stanovalka Doma za varstvo odraslih Velenje Terezija Hostnik iz Ĺ˝alca, ki biva v domu zadnjih ĹĄest let. Ob tej priloĹžnosti so ji v domu pripravili manjĹĄe preseneÄ?enje in praznovanje z ostalimi stanovalci.

Kljub Ä?astitljivim leto je Zinka, kot ji pravijo bliĹžnji, ĹĄe vedno veselega duha in bistre glave. Rojstni dan je doÄ?akala nasmejana

in zgovorna, ĹĄe posebej, ko se je spominjala svoje prehojene poti, trideset let dela v tovarni Juteks v Ĺ˝alcu, svojih planinskih poti, izletov in veÄ?krat prehojene transverzale od Maribora do Ankarana. ÂťRada sem imela tako Pohorje kot morje, ki sem ga zelo vzljubila, Ä?eprav sem se plavati nauÄ?ila zelo pozno, in to v Savinji,ÂŤ nam pove in doda, da se v domu dobro poÄ?uti in zelo dobro razume z za-

Ob Ä?astitljivi obletnici sta ji voĹĄÄ?ila tudi Ĺžupan Ĺ˝alca (desno) in podĹžupan Velenja.

poslenimi in sostanovalci. ÂťZelo sem zadovoljna, vsi so prijazni, rada se udeleĹžujem prireditev in se podam na sprehod z bliĹžnjimi, ki me redno obiskujejo,ÂŤ polna smeha in pozitivne energije razloĹži stoletnica. Da je neverjetna, vztrajna in da zadani cilj vedno doseĹže, jo dopolni njena neÄ?aki-

nja, ki je vedno obÄ?udovala njeno preciznost in natanÄ?nost, tudi pri pospravljanju.

Stoletnikov je premalo

Lepo preseneÄ?enje pred domom sta poĹživila tudi podĹžupan Velenja Peter Dermol in Ĺžupan Ĺ˝alca Janko Kos, ki sta po uvo-

dnih voĹĄÄ?ilih in besedah direktorice Violete PotoÄ?nik Krajnc gospe Zinki podarila prekrasna ĹĄopka in darilo. Na sreÄ?anju, namenjenem slavljenki, pa so vsi zbrani nazdravili in se posladkali tudi s torto velikanko, kot se za obhajanje stoletnice spodobi. Da se lepih trenutkov

ne da opisati le z besedami, je priznal tudi Ĺžupan Ĺ˝alca Janko Kos, ki mu je kar malo Ĺžal, da preredko hodi takole naokrog, saj je stoletnikov premalo. ÂťPomembno je, kako ĹživiĹĄ, skrbiĹĄ za svoje zdravje in kako se prehranjujeĹĄ. Resda nimamo vsi enakega genetskega potenciala, nam je pa vsem priloĹžnost z rojstvom poloĹžena v zibelko. Nekateri jo znajo bolje izkoristiti in ceniti svoje Ĺživljenje. Razdajanje, trdo delo, gibanje na sveĹžem zraku, pridobivanje izkuĹĄenj in znanja, potovanja po svetu jo je oblikovalo v Ä?ilo zdravo stoletnico.

Lahko nam je v navdih,ÂŤ je trenutke njenega Ĺživljenja opisal z besedami Ĺžupan Ĺ˝alca. Jubilantki Ĺželimo ĹĄe naprej Ä?vrstega zdravja, dobrega poÄ?utja in prijetnih trenutkov Ĺživljenja v domu tudi mi. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 14

14 Med ljubitelji zgodb, v katerih nastopa brezÄ?asna junakinja Pika NogaviÄ?ka, je nekdo, ki se ji posveÄ?a na poseben naÄ?in – z zbiranjem izvodov knjige v razliÄ?nih jezikih, iz razliÄ?nih obdobjih in kulturnih okoljih. To je pravnik in politik Andrej Ĺ ter, vodja konzularnega sektorja ministrstva za zunanje zadeve, ki se je rodil istega leta, ko je izĹĄla prva knjiga o Piki NogaviÄ?ki v slovenskem jeziku. Zgodbe je prviÄ? prebral pri devetih letih, ko so izhajale kot podlistek v reviji PionirÄ?ek. KnjiĹžni izvod z rumenimi platnicami pa je kmalu naĹĄel svoj stalni prostor na njegovi noÄ?ni omarici. Ko je leta 1987 na sindikalnem izletu v Istanbulu zaĹĄel v antikvariat, je naletel na izvod Pike NogaviÄ?ke v neknjiĹžnem nemĹĄkem nareÄ?ju iz leta 1950. ÂťPomislil sem, da bi to knjigo lahko kupil ĹĄe v marsikaterem drugem jeziku. Zdaj Ĺže strastno Ä?akam naslednjo in ugibam, s katerega konca sveta bo,ÂŤ je povedal v pogovoru pred odprtjem razstave dela svoje zbirke v razstaviĹĄÄ?u prvih beril v velenjski knjiĹžnici.

Pika NogaviÄ?ka ga je najbolj navduĹĄila s humorjem. ÂťOtrokom je vĹĄeÄ?, da se lahko njihov vrstnik zoperstavi nasilju, neumnostim in je lahko samostojen.

V vsakem Ĺživljenjskem obdobju pa ta knjiga nudi razvedrilo, modrost. Sam sem jo z veseljem

KULTURA

1. oktober 2020

Pike od blizu in daleÄ?

Prelistajte izvode Pike NogaviÄ?ke iz vsega sveta in primerjajte abecede, ilustracije in prevode kultne zgodbe za razliÄ?na kulturna okolja ÂťZbirka Andreja Ĺ tera obsega 368 knjig, ki so v 70 jezikih Piko NogaviÄ?ko pribliĹžale nepreglednim mnoĹžicam malih in velikih otrok vsega sveta.

Razstava nam razkriva izjemno ĹĄirok spekter ilustracij in zaloĹžniĹĄkih pristopov ter odstira celo vrsto novih pogledov na lik in priljubljenost pogumne knjiĹžne junakinje, ki nas vedno znova preseneti,ÂŤ je zapisala Stanka Ledinek, avtorica razstave v KnjiĹžnici Velenje, kjer je na ogled skoraj dvesto izvodov brezÄ?asne Pike NogaviÄ?ke.

Andrej Ĺ ter dovoli vse razstavljene knjige prelistati. Razen dveh: svoje prve, ki jo je prebiral v otroĹĄtvu, in izvod druge izdaje v angleĹĄkem jeziku, ki je izĹĄel leta 1950 v New Yorku.

bral, ko sem moral razmisliti o vzgoji svojih otrok.ÂŤ To je knjiga za vse starosti, pravi. ÂťKdor je ĹĄe ni prebral, naj se je loti takoj, saj je zamudil Ĺže veliko Ĺživljenja.ÂŤ Pri prebiranju zgodb in prelistavanju razliÄ?nih izvodov pa je pomembno upoĹĄtevati kontekst in izhodiĹĄÄ?e nastanka te knjige.

ÂťAstrid Lindgren, ki ni imela lepega otroĹĄtva, jo je pisala po vojni, v absolutno patriarhalni druĹžbi, ko je morala reĹĄevati nepredstavljive teĹžave, ki se na simbolni ravni odraĹžajo v zgodbah.ÂŤ Ker je Pika bila pravzaprav anarhistka – zanikala je avtoriteto uÄ?iteljev, tepla se je s policaji,

Upogibanje svetlobe za uÄ?inek sence

Ko je ĹĄtudentka dodiplomskega ĹĄtudija unikatnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, VelenjÄ?anka Nika Horvat, opazila zanimivo igro senc, ki jo je ustvarila Ä?isto navadna zloĹženka, nakljuÄ?no postavljena pod luÄ?jo z Ĺžarnico iz veÄ? diod, da so nastale sence, ki so se zaradi veÄ? izvorov svetlobe namnoĹžile in s premiki zloĹženke v prostor zarisale razliÄ?ne oblike, se ji je porodila ideja o oblikovanju papirnatih svetil, ki bi s prehajanjem svetlobe skozi reĹže v prostoru ustvarjala oblike, tako pa bi z majhnim premikom elementov tvorila razliÄ?ne vzorce in Ä?isto navaden prostor spremenila v umetniĹĄko postavitev.

Nastal je projekt Metamorfoza, ki je zdaj v kombinaciji svetlobne instalacije in fotografske razstave na ogled v Galeriji eMCe plac.

Sama svetila so minimalistiÄ?na, njihov uÄ?inek pa bogat. Ne le na prostor, ampak tudi na misel, ki jo je ob ustvarjanju razvila avtorica in interpretirala sporoÄ?ilo projekta na simbolni ravni. Njegova temeljna snov je namreÄ? sprememba (metamorfoza) in njen peÄ?at. ÂťLastnosti papirja svetilom omogoÄ?ajo, da se ta zvijajo, prepogibajo in oblikujejo v razliÄ?ne Ĺželene oblike. Z vsakim premikom dobimo novo svetilo, vendar pa prejĹĄnjih ni moĹžno izbrisati. In tako, kot se je spremenila zloĹženka in kot se spreminjajo svetila, se z vsakim dnem spreminjamo tudi mi sami. Pridobivamo nove izku-

ĹĄnje in znanja, ki se veÄ?ajo, nadgrajujejo in v nas puĹĄÄ?ajo sledi, ki sÄ?asoma postajajo vse vidnejĹĄe.

Z njimi pridobimo nova spoznanja, ki nam v Ĺživljenju pomagajo graditi sebe v Ä?loveka, ki nastaja iz sence.ÂŤ

â?ą

de tako iz Velike Britanije kot iz angleĹĄko govoreÄ?ih deĹžel v Aziji in Afriki. Podobno velja za nizozemske prevode. Otroci iz veÄ?ine nekdanjih kolonij, pa tudi iz arabskega sveta, Pike NogaviÄ?ke ne berejo v maternih jezikih, paÄ? pa le v angleĹĄkih ali francoskih prevodih. Zbiratelj je knji-

ÂťPika je v knjigi kot Ä?udeĹžna palica ali prst boĹžji, ker ima reĹĄitev za Ä?isto vsako teĹžavo,ÂŤ je ĹĄe Ĺ ter povedal, katera Pikina lastnost mu je najbolj vĹĄeÄ?. ÂťS tem, kar zmore, popravlja krivice, odpravlja slabosti v druĹžbi, pomaga ĹĄibkejĹĄim otrokom, spametuje drĹžavne uradnike, ki pretirano izvajajo svoja pooblastila, zna pa prisluhniti tudi odraslim,ÂŤ je nakazal, da posebno ceni praviÄ?nost in poĹĄtenost. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

vsem na estetiki, ki ga dopolnjujejo teksture in barve, oblike pa jo popeljejo vse od organskih do Ä?isto geometrijskih oblik. ÂťPri umetniĹĄkih delih pa se mi zdi najbolj pomembna sporoÄ?ilnost.

Umetniki smo edini, ki lahko s

Na svetovni dan turizma, v nedeljo, 27. septembra, je popoldne druĹĄtvo REVIVAS Ĺ kale pri gasilskem domu v Ĺ kalah organiziralo tradicionalno prireditev Jesen na vasi Posebna tema letoĹĄnje bilo grozdje. Pripravili so razstavo razliÄ?nih sort grozdja, ki jih gojijo domaÄ?ini v domaÄ?ih brajdah ali vinogradih. Slednjih v kraju sicer ni veÄ? veliko, kar nekaj krajanov pa jih ima na bolj vinorodnih obmoÄ?jih. Med temi sta tudi Gabrijela in Branko Rednak, ki Ĺže dobrih 40 let obdelujeta svoj vinograd v KlokoÄ?ovniku pri LoÄ?ah. Zanimivosti pridelave grozdja je obiskovalcem predstavila Pavlica Ĺ ibanc Kodrun, ki je povezovala program prireditve.

Z grozdjem so bile povezane tudi zabavne igre. Obiskovalci so ugibali, koliko jagod je v enem od grozdov, pomerili pa so se lahko tudi v ÂťpreĹĄanjuÂŤ moĹĄta.

Razstava pridelkov, ki je stalnica vsake Jeseni na vasi, je bila zelo pisana. Obiskovalci so prinesli

na ogled pridelke, ki so izstopali zaradi svoje velikosti, oblike, barve ipd., od srÄ?kastega krompirja do buÄ?e velikanke. Letos so med razstavnimi eksponati tudi sami izbirali NAJ pridelke. Naj-

Nika Horvat v metamorfozi svetlobe. (Foto: Rok BaÄ?ovnik)

Umetniki smo edini, ki lahko s svojim ustvarjanjem na simbolni ravni komentiramo dogajanje v svetu in ozaveĹĄÄ?amo ljudi.

SporoÄ?ilo projekta Metamorfoza je na razstavi prikazano z manipulacijo materije, ki vpliva na prehajanje svetlobe in oblikovanje senc, te pa s projiciranjem na objekt manipulirajo z njegovo obliko, kar lahko gledalec opazuje na fotografijah Ĺženskega akta v soju oziroma senci senÄ?il.

Nika Horvat se na akademiji najveÄ? ukvarja z oblikovanjem stekla in keramike, trenutno pa jo najbolj prevzema oblikovanje nakita. Njeno delo temelji pred-

â?ą

Andrej Ĺ ter: ÂťSporoÄ?ilo te knjige je: pustite otrokom, naj imajo otroĹĄtvo.

Ne napenjajte jih na svoje kopito.

Pustite, da zrastejo v svoje osebnosti.ÂŤ

Razstava grozdja in pridelkov v Ĺ kalah

V Galeriji eMCe plac se je v sklopu 31. Pikinega festivala odprla razstava mlade ustvarjalke Nike Horvat z naslovom Metamorfoza Tina Felicijan

upirala se je socialni sluĹžbi, kapitalistom, ki so se stegovali po vili ÄŒira ÄŒara – so jo za marsikatero izdajo priredili. Nekateri kulturni prostori sporoÄ?il Pikinih norÄ?ij niso prenesli. So si pa sodobnejĹĄi izvodi vse bolj podobni, ker so kulturne razlike vse manjĹĄe.

V zbirki ima angleĹĄke prevo-

go prebral poleg slovenĹĄÄ?ine ĹĄe v nemĹĄÄ?ini, angleĹĄÄ?ini, ruĹĄÄ?ini, v balkanskih jezikih tako v latinici kot cirilici, ko je knjigo vsebinsko dobro poznal, pa se je zapodil tudi v italijanski, francoski in ĹĄpanski prevod. Posebno dragocene pa se mu zdijo knjige v izraelskih in korejskih pismenkah ter albanskem in baskovskem jeziku.

Razstava grozdja in pridelkov v Ĺ kalah.

veÄ? glasov je prejela kompozicija Âťod grozdja do moĹĄtaÂŤ, za katero se je posebej potrudi JoĹže RĹžen, takoj za njo pa je bila buÄ?a velikanka (teĹžka dobrih 50 kg), ki jo je pridelal Darko Repnik. Tretje mesto sta si delila Ä?ebula, ki jo je pridelala Marjana KerĹĄiÄ?, in krompir, ki je zrastel pri Ivanki Ĺ pital. đ&#x;”˛ Vera PogaÄ?ar, foto: Zvone Kodrun.

svojim ustvarjanjem na simbolni ravni komentiramo dogajanje v svetu in ozaveĹĄÄ?amo ljudi.

Trenutno se najveÄ? ukvarjam z okoljsko tematiko. Zato tudi pri oblikovanju nakita uporabljam komponente starih kosov ter jih poskuĹĄam sestaviti v nove,ÂŤ je ĹĄe povedala mlada umetnica, ki aktivno deluje tudi na lokalni likovni sceni – je Ä?lanica programske ekipe Galerije eMCe plac in festivala Kunigunda. đ&#x;”˛

radio velenje com

Obiskovalci so med eksponati izbrali najzanimivejĹĄe. Prejemniki nagrad za NAJ pridelke: Darko Repnik, JoĹže RĹžen, Marjana KerĹĄiÄ? in Ivanka Ĺ pital z organizatorji.

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 15

Namen tedna mobilnosti, ki se je zakljuÄ?il22. septembra, je predvsem spodbujanje k razmisleku, kako za premagovanje vsakodnevnih poti najti okolju Ä?im prijaznejĹĄe naÄ?ine mobilnosti.

MoĹžnosti in naÄ?inov premikanja je veÄ?, ne samo hoja ali avtomobil. Tudi s kolesom, ki zadnje Ä?ase v Ĺ aleĹĄki dolini postaja priljubljen, sodoben in dinamiÄ?en naÄ?in potovanja in preĹživljanja prostega Ä?asa, s katerim lahko neposredno prispevamo k izboljĹĄanju okolja, z aktivnim slogom pa tudi k dvigu svoje kakovosti Ĺživljenja.

S kolesom po Šaleťki dolini Pet novih atraktivnih in vodenih poti za turno kolesarjenje po Šaleťki dolini – Nova vodena doŞivetja in skrite kolesarske poti lahko doŞivite s kolesarskim vodnikom – Turni kolesarji so planinci na kolesih, varnost je na prvem mestu

TuristiÄ?na zgodba Ĺ aleĹĄke doline

V tednu mobilnosti so svoj novi produkt predstavili tudi na Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline. Namenjen je rekreativnim kolesarjem, ki Ĺželijo izkoristiti priloĹžnost za aktivnosti v naravi, tudi tiste bolj skrite s kolesarskim vodnikom. Direktor Franci Lenart razloĹži, da je aktivni turizem eden osnovnih turistiÄ?nih produktov zavoda. Kolesarjenje je v tem trenutku najbolj atraktivno, saj omogoÄ?a gibanje tako druĹžinam kot posameznikom in se lahko prilagaja. Bo ideja zaĹživela tudi v praksi? ÂťPred dvema letoma smo digitalizirali trideset gorsko kolesarskih tur po obronkih Ĺ aleĹĄke doline v dolĹžini tisoÄ? kilometrov, ki so dostopne preko spleta, sedaj ponujamo obiskovalcem in turistom Ĺ aleĹĄke doline vodena doĹživetja, saj okoliĹĄki hribÄ?ki kar vabijo na kolesarska doĹživetja, ki Ĺžal niso dovolj dobro oznaÄ?ena. Zato smo se odloÄ?ili, da Ä?udovita kolesarska doĹživetja spravimo v Ĺživljenje, in upamo, da nam uspe.ÂŤ

Pet vodenih poti in vodenih doĹživetij

Projekt je sestavljen tako, da je na voljo pet vodenih tur za gorsko kolesarjenje v okolici Ĺ aleĹĄke doline. VeÄ?ina se jih zaÄ?ne pri informacijski toÄ?ki na Velenjskem jezeru, ena v TopolĹĄici. Vsi ki bi se Ĺželeli podati na tovrstno raziskovanje, si lahko gorska kolesa izposodijo v TuristiÄ?no informacijskem centru Velenje v vili Bianca, kjer jih sprejme kolesarski vodnik, ki jih popelje po predvidenem programu. Za kako zahtevne poti gre in kdo je njihova ciljna publika? Franci Lenart pove: ÂťIzdali smo zloĹženko, na kateri so zbrane informacije, kje

15

REPORTAŽA

1. oktober 2020

PrimoĹž Gruden: ÂťV skupini je lahko do deset kolesarjev.

Na prvem mestu je varnost, veliko prispeva dobra volja in primerna kolesarska oprema, od Ä?elade do rokavic.ÂŤ

potekajo poti in kakĹĄna je zahtevnost, da si lahko posamezniki Ĺže na osnovi teh informacij izberejo ustrezno pot, prilagojeno svojim sposobnostim. ZloĹženke so na voljo pri veÄ?jih turistiÄ?nih ponudnikih, na vseh informacijskih toÄ?kah, pri ponudnikih prenoÄ?itvenih zmogljivosti itd.

Predvsem je ponudba namenjena gostom od drugod, ki prihajajo v dolino in nimajo svoje kolesarske opreme, pa Ĺželijo aktivno preĹživeti prosti dan v naĹĄi okolici, kar je dodatna ponudba za njihovo bivanje pri nas. MogoÄ?e se bo kdo celo odloÄ?il, da pride samo zaradi tega. RaÄ?unam, da smo izbrali tudi kar primeren Ä?as za poti med griÄ?i, gozdovi, rekami, jezeri in znamenitostmi, saj sta se tako ĹĄtevilo kolesarjev Kolesarske poti so primerno oznaÄ?ene, cestna signalizacija je ustrezna, vedno je treba biri pozoren pri preÄ?kanju cest. Pomembno je ustrezno kolo in kolesarska oprema. V mestu so urejena parkiriĹĄÄ?a, brezplaÄ?na izposoja koles, urejene so postaje za kolesa.

Prijave zbirajo v TuristiÄ?no informacijskem centru Velenje, v katerem izberete termin in se po dogovoru odpravite na kolesarjenje s profesionalnim kolesarskim vodnikom, ki dobro pozna terene in znamenitosti ob kolesarskih poteh. Vodnik pot prilagodi vaĹĄi kondicijski pripravljenosti in pomaga z nasveti za izboljĹĄanje voĹžnje, ki bo omogoÄ?ala popoln izkoristek ĹĄportnega doĹživetja med griÄ?i, gozdovi, rekami in jezeri.

kot prodaja koles poveÄ?ala. Je namreÄ? ena od enostavnih oblik rekreacije, pri kateri lahko tudi zahtevnost prilagodimo svojim sposobnostim. Tudi sam rad preĹživljam prosti Ä?as na kolesu, uĹživam tudi v voĹžnji po mestu, kjer se poÄ?utim varno, tudi ostali udeleĹženci so se dobro prilagodili kolesarjem, kar nas zelo veseli,ÂŤ je zadovoljen Franci Lenart.

Vsaka kolesarska tura je prilagojena udeleĹžencem

poti, prilagoditev znanju in kondicijski pripravljenosti, pomoÄ? pri nastavitvah kolesa, nasveti za izboljĹĄanje tehnike voĹžnje ki bo omogoÄ?ala uĹžitke in popoln izkoristek kolesa.ÂŤ Kaj pa priprave in kondicija za kolesarske izzive, da bo poganjanje pedal v uĹžitek? ÂťPred vsakim odhodom potrebujemo dobro psihofiziÄ?no kondicijo, vemo, da dan ni enak dnevu, temu prilagajamo tudi doĹživetja. Zanimiv je podatek, da je turnih kolesarjev vedno veÄ?;

reÄ?emo jim tudi planinci na kolesu, priljubljenost tovrstnega kolesarjenja je iz leta v leto veÄ?ja tudi med Slovenci. PoslediÄ?no tudi ĹĄtevilo vodnikov naraĹĄÄ?a. Trenutno nas je okrog sto petdeset.ÂŤ

PoiĹĄÄ?ite pravo pot zase

Mestni, cestni ali gorski kolesarji in ljubitelji kolesarjenja se bodo gotovo razveselili novih zgodb in doĹživetij, ki vodijo okoli Ĺ aleĹĄke doline. ÂťVodijo na goro juriĹĄev (lepo razgledno kroĹžno

kolesarsko pot v dolĹžini 27 kilometrov), po kulturnih obronkih Ĺ oĹĄtanja (razgibano in kulturnih znamenitosti polno kroĹžno kolesarsko pot v dolĹžini 38 kilometrov, ki bo vodila mimo Mornove zijalke do kmetije Ĺ˝lebnik, do KavnÄ?nikove dimnice in mimo gradu Forhtenek, mimo kmetije Apat do Ĺ kalskega in Velenjskega jezera), na Ĺ kalski hrib (skozi Ĺ kale, Ĺ enbric, Cirkovce, na Lubelo v dolĹžini 20 kilometrov), po okolici TopolĹĄice (do Loma, s Ä?udovitimi razgledi, kjer domuje Ä?ez leto preko 140 vrst metuljev, nato do kmetije Ĺ˝lebnik, KavÄ?nikove dimnice, gradu Forhtenek in nazaj do Raven, LajĹĄ in v TopolĹĄico v dolĹžini 31 kilometrov) in po Martinovih poteh (pot proti jugu Ĺ aleĹĄke doline, na Goro Oljko, spust proti Polzeli do Ĺ martnega ob Paki, ter nazaj po soteski Penk na Velenjsko plaĹžo. Pot je srednje zahtevna v dolĹžini 33 kilometrov). Ĺ aleĹĄka dolina je znana po tem, da so ture kar zahtevne, brez kondicije ne bo uĹžitkov, tehnika voĹžnje pa ni posebna,ÂŤ ĹĄe o dejavnostih in avanturah na kolesu pove PrimoĹž Gruden, ki ne pozabi dodati, da lahko turno kolesarjenje opravljamo le z gorskimi kolesi, ki so prilagojena kolesarjenju po malo slabĹĄi poti, ne samo po asfaltni podlagi. ÂťVeliko se gibamo po slabĹĄih cestah, kar omogoÄ?a le boljĹĄe prestavno razmerje gorskih koles; osnova dobrega in varnega kolesarjenja so tudi ĹĄiroko narebrene gume, priporoÄ?ljivo je ĹĄe sprednje vzmetenje.ÂŤ

Nov turistiÄ?ni produkt Ĺ aleĹĄke doline S kolesom po Ĺ aleĹĄki dolini vabi na pet razliÄ?nih doĹživetij, na katera se lahko podate s kolesarskim vodnikom z licenco, ki je usposobljen za vodenje kolesarskih tur. Planinski vodnik PrimoĹž Gruden, ki je tudi naÄ?elnik Turnokolesarskega odseka PD Ĺ oĹĄtanj in je organiziral Ĺže mnogo kolesarskih akcij in vzponov, razloĹži, da je prednost vodnika za turno kolesarjenje v tem, da Ĺže pred odhodom naÄ?rtuje turo za kolesarjenje, vsako prilagodi udeleĹžencem, najpomembneje pa je, da udeleĹženci varno kolesarijo in imajo brezhibno kolo. ÂťTorej: poznavanje terena in znamenitosti ob kolesarski

đ&#x;”˛

WWW. VELENJE.SI

Ker roĹže cvetijo tudi jeseni Velenje, 28. septembra – V Z lanske ponedeljek je stekel ekoloĹĄki predstavitve projekt Odpadek naj ne bo projekta samo odpadek, v katerega bo letos v slabih dveh tednih vkljuÄ?enih 377 ĹĄesto- in sedmoĹĄolcev osnovnih ĹĄol iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki ter 32 odraslih spremljevalcev. Projekt pripravlja MZPM Velenje, izvajajo pa ga raziskovalci Eurofins ERIC-a Slovenija. Tudi letos so se projektu pridruĹžili Center ponovne uporabe Velenje, ki mladim prijazno odpre vrata in predstavi, kako pred odpaZaradi covid ukrepov ima vsadom reĹĄuje ĹĄe uporabne predme- ka ĹĄola za projekt svoj dan, da te za gospodinjstvo in pohiĹĄtvo. se uÄ?enci in mentorji ne meĹĄaV okviru projekta mladi obiĹĄÄ?ejo jo med sabo, razdeljeni pa so v tudi Zbirni center odpadkov ob manjĹĄe skupine. Tema letoĹĄnjega Ĺ kalskem jezeru, kar omogoÄ?a projekta je ÂťRoĹže cvetijo tudi jepodjetje PUP Saubermacher. seniÂŤ, kar v prenesenem pomenu

lahko predstavlja tudi ponovno uporabo Ĺže odsluĹženih ukrepov. Po tem, ko bodo mladi udeleĹženci spoznali teorijo in dosedanje ukrepe za zbiranje in loÄ?evanje odpadkov, se bodo namreÄ? lotili izdelave okrasnih lonÄ?kov, vaz, ĹĄopkov venÄ?kov ‌ Vse bodo izdelali iz odpadkov. ÄŒasa bodo imeli dovolj, saj bodo dela oddali tik pred zimskimi poÄ?itnicami, 12. februarja 2021. Tako dolg rok so na MZPM Velenje doloÄ?ili tudi zato, ker nihÄ?e ne ve, ali bo pouk v prvem polletju ves Ä?as tekel v ĹĄoli ali tudi na daljavo.

Projekt bodo zakljuÄ?ili spomladi z razstavo in razglasitvijo najboljĹĄih izdelkov. Datum bodo prilagodili epidemioloĹĄki situaciji. đ&#x;”˛

-b

Jasmina Ĺ karja

ÄŒETRTEK, 1. OKTOBER, MED 9. IN 18. URO KONTROLNE TOÄŒKE:

— ob novi kolesarski poti v bliĹžini nakupovalnega centra Velenjka — ob GoriĹĄki cesti — pri podjetju Gorenje — v bliĹžini novega podvoza v Pesju — na Selu pri Bicy postaji ZBERITE TRI Ĺ˝IGE IN PRIDITE V SOBOTO, 3. OKTOBRA, MED 10. IN 12. URO S KARTONÄŒKOM NA TITOV TRG PO MAJICO MOJE MESTO. MOJA IZBIRA! Majice bodo dobili tudi vsi tisti, ki imajo kartonÄ?ke ĹĄe od septembrske akcije Velenje na koleĹĄÄ?kih.

NaĹĄ Ä?as, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

1. oktober 2020

Rudarju toÄ?ka, Ĺ martnemu nobena

Zmaga je dolgo visela v zraku

Derbi prejĹĄnjih prvoligaĹĄev Rudarja in Triglava brez zmagovalca – KoroĹĄcem vse tri toÄ?ke v Ĺ martnem

V devetem prvenstvenem krogu v najboljĹĄi slovenski nogometni ligi so nogometaĹĄi Rudarja gostili Triglav. V domaÄ?i zasedbi je tako kot v prejĹĄnjih dveh tekmah zaradi poĹĄkodbe kolena manjkal izkuĹĄeni Leon ÄŒrnÄ?iÄ?. Povedal je, da ne bo potreben operativni poseg. Kljub temu pa v tem delu sezone ĹĄe ne bo mogel pomagati soigralcem v boju za Ä?im veÄ? toÄ?k.

V derbiju ĹĄe letoĹĄnjega julija prvoligaĹĄkih moĹĄtev ni bilo zmagovalca. Nasprotnika sta se razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom 1 : 1. Za veÄ?je zadovoljstvo blizu sto gledalcev pa je manjkal ĹĄe kakĹĄen gol.

PriloĹžnosti so imeli oboji. Zanimivo, za Gorenjce je zadel VelenjÄ?an, za domaÄ?e pa KranjÄ?an.

Gostje so povedli Ĺže v 18. minuti. V vodstvo jih je v svojem prvem nastopu zanje popeljal 20-letni Haris Kadrić (20), ki ga je ljubljanska Olimpija do konca sezone posodila Triglavu. V tokratni zasedbi triglavanov je bil med najmlajĹĄimi, mlajĹĄi od njega je bil le njihov vratar Adam Alagić (18). Nadarjenemu Kadriću je nekaj minut za tem poviĹĄanje prepreÄ?ila preÄ?ka. V 31. minuti je bil blizu izenaÄ?enja tudi najmlajĹĄi in le nekaj mesecev starejĹĄi od gostujoÄ?ega vratarja Sandro Jovanović. Po hitrem napadu je kot zadnji uĹĄel gostujoÄ?im igralcem, streljal, vratar pa se je izkazal z izjemno obrambno.

Na svojo smolo je Ĺžogo odbil do strelca, ki pa je na svojo smolo in sreÄ?o nasprotnika ob ponovnem strelu zadel zunanji del mreĹže.

Kadrićev prvenec pa ni bil dovolj za zmago gostov, Ä?eprav so gorenjski nogometni orli imeli vodstvo veÄ? kot dve tretjini tega vendarle dokaj zanimivega dvoboja. V 69. minuti je podajo kapetana Damjana Trifkovića Ĺ˝iga Ovsenek pospremil

lo njihove rezultatske krivulje.

Nasprotno, dobre naslednje ĹĄtiri minute si niso priigrale akcije za zadetek, gostje pa so po delnem izidu 4 : 0 (trikrat je zadela Kolenkova) ob koncu 37. minute vodile s 15 : 12. Po novem vodstvu za tri gole (16 : 13) so domaÄ?a dekleta spet zaigrala bolje in v 42. minuti je Petra TomiÄ? s svojim edinim golom poravnala rezultat (17 : 17) ter znova dvignila upanje, da bodo Ĺželene toÄ?ke ostale doma. OÄ?itno pa je bila nervoza na viĹĄku, saj je v

poslala ĹĄele v dvajseti minuti, in to z natanÄ?no izvedeno sedemmetrovko.

Po zaÄ?etnem vodstvu PtujÄ?ank je Enis TabakoviÄ? ĹĄele po dveh zapravljenih domaÄ?ih napadih ob koncu 3. minute izenaÄ?ila (1 : 1). Toda tudi po prvem zadetku je bila njihova igra tako kot v uvodnih minutah nezbrana, premalo kolektivna in v 6. minuti je Kolenkova s svojim prvim golom povedla svojo ekipo v vodstvo s 3 : 1. V igri gostij je bilo manj napak in dogo so uhajale domaÄ?im za gol ali dva, na odmor pa vendarle odĹĄle brez prednosti.

Drugi del so s sredine zaÄ?ele PtujÄ?anke in posnemale uvod domaÄ?ih – prav tako dva neuspeĹĄna napada. TabakoviÄ?eva pa je po poldrugi minuti zadela za sploh prvo velenjsko vodstvo (12 : 11), kar pa (ĹĄe) ni dvigni-

45. minuti ob vodstvu z 19 : 17 morala zaradi neĹĄportnega vedenja za dve minuti na klop vratarka SimiÄ?eva. Kmalu zatem je sledila izkljuÄ?itev gostij, sedemmetrovka in znova + 3 (20 : 17) za domaÄ?e. Toda gostje se (ĹĄe) niso vdale v usodo. Pet minut pred koncem je semafor kazal 23 : 23. IzenaÄ?ujoÄ?i gol je zabila Kolenkova. Bil je njen predzadnji in dobili smo vtis (ne glede na to, da je tudi rokomet kolektivna igra), kot da je to dvoboj najboljĹĄih strelk. Smonkarjeva ji je odgovorila s tremi goli zaporedoma za 26 : 23. NajboljĹĄa PtujÄ?anka je zniĹžala za zadetek, najboljĹĄa VelenjÄ?anka pa s svojim dvanajstim golom okrepila domaÄ?e veselje z zmago s 27 : 24.

Zanimive so bile besede najboljĹĄih strelk: ÂťZ igro iz prvega dela ne bomo mogle konkurirati

ekipam z vrha lestvice. Želim, da nam je ta tekma lekcija in motivacija za naprej. Zmage sem vesela in vem, da smo si jo danes z dekleti zasluŞile," so bile besede Smonkarjeve.

Minea Kolenko pa je ocenila: "Tekmo je odloÄ?ila obramba.

Naredile smo preveÄ? napak in greĹĄile preveÄ? neoviranih strelov, kar moramo v nadaljevanju popraviti. Vidi se tudi neizkuĹĄenost mladih igralk."

Zaradi nekajdnevnih priprav najboljĹĄe Ĺženske izbrane vrste

Samo Ĺželja in trud nista (bila) dovolj

Rudarjev trener Almir Sulejmanović: Želeli smo zmagati. Objektivno pa moram priznati, da so bili v prvem polÄ?asu gostje boljĹĄi. Igrali smo v nekakĹĄnem krÄ?u; to sem nam dogaja Ĺže vse od zaÄ?etka. V drugem polÄ?asu smo bili nekoliko boljĹĄi in menim, da je vsakemu po toÄ?ka najbolj praviÄ?no.ÂŤ

Pokopalo jih je zadnjih deset minut

Ĺ e skromnejĹĄi od VelenjÄ?anov so bili ĹĄmarski nogometaĹĄi. V zadnji in edini nedeljski tekmi devetega kroga so gostili moĹĄtvo ravenskega FuĹžinarja.

Gostitelji so se jim zelo dolgo uspeĹĄno upirali, imeli priloĹžnosti, vendar jih niso izkoristili, KoroĹĄci paÄ?, in zasluĹženo so zmagali, kot je dejal trener Igor Fenko. V zadnjih desetih minutah so trikrat premagali domaÄ?ega vratarja in zmagali s 3 : 0.

Kljub takĹĄnemu razpletu na obeh zelenicah so velenjski zeleno-Ä?rni zadrĹžali deveto mesto, ĹĄmarske vijolice pa trinajsto. Ĺ marĹĄki nogometaĹĄi bodo v soboto gostovali v Beltincih, velenjski pa v nedeljo v VipolĹžah, vasi v obÄ?ini Brdo, kjer imajo igriĹĄÄ?e Brda. đ&#x;”˛

S. Vovk

okuĹžbe, so opravili test na Covid-19. Testiranje je potrdilo eno okuĹžbo. Klub je o primeru potrjene okuĹžbe obvestil pristojne organe, ki bodo odloÄ?ali o postopku karantene za ostale igralce.ÂŤ Ekipa Ä?rno-rumenih bo do odloÄ?itve epidemiologov v samoosami. Sobotno tekmo 5. kroga z Dobovo so odpovedali. đ&#x;”˛

vos

Ĺ oĹĄtanj gre proti vrhu lestvice V medobÄ?inski Ä?lanski ligi Golgeter je bil sicer v 5. krogu konec minulega tedna derbi sreÄ?anje v Ĺ˝alcu, kjer so gostili vodilne KrÄ?ane. Obe moĹĄtvi sta bili doslej ĹĄe neporaĹženi, zato se je obetalo zelo zanimivo sreÄ?anje. Toda KrÄ?ani so pokazali zelo dobro igro in moÄ?no premagali domaÄ?ine z rezultatom 1 : 5.

Ekipa Mons Claudius pa je tokrat gostila vse boljĹĄo ekipo Ĺ oĹĄtanja. Ta je to tudi dokazala in zmagala z rezultatom 2 : 3. Prvi polÄ?as se je konÄ?al brez golov, v drugem pa so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani najprej dali

VelenjÄ?anke so drugiÄ? zmagale, za zmago pa so se morale v dvorani brez gledalcev zelo potruditi. NajzasluĹžnejĹĄa za 27 : 24 je bila ob dobrih obrambah Ljiljane SimiÄ? TjaĹĄa Smonkar, ki se je izkazala kar z dvanajstimi goli. Gostje iz naĹĄega najstarejĹĄega mesta so veÄ?ino prvega polÄ?asa in tudi na trenutke v nadaljevanju dajale ritem igri po zaslugi Minee Kolenko. Zabila je le dva gola manj kot Smonkarjeva. Zanimivo, slednja je prvo Ĺžogo za hrbet gostujoÄ?e vratarke

z moÄ?nim strelom z glavo v izenaÄ?enje za konÄ?nih 1 : 1. Na igriĹĄÄ?e je ta 22-letni igralec pritekel le tri minute pred tem. Prve nogometne izkuĹĄnje je nabiral v domaÄ?em Kranju, nato ĹĄe v Ĺ enÄ?urju, Iliriji in Dekanih, od koder je avgusta priĹĄel v Velenje.

V sodnikovem dodatku je imel lepo priloĹžnost za zmago gostov rezervist Mark ÄŒeh, zadetek pa mu je s sijajno obrambno prepreÄ?il vratar Klemen Mihelak.

Velenjske rokometne ose v samoizolaciji RokometaĹĄi velenjskega Gorenja bi morali v sobotnem 4. krogu lige NLB gostovati v Ĺ kofji Loki.

Vendar zaradi preventivnih razlogov niso odpotovali na Gorenjsko. Ker je nekaj igralcev sporoÄ?ilo, da ima zdravstvene teĹžave, so se odloÄ?ili, da morajo na testiranje za novi virus.

V ponedeljek proti veÄ?eru je iz kluba priĹĄlo novo sporoÄ?ilo: ÂťPreventiva se je danes izkazala za dobro prakso. Vsi igralci, ki so kazali znake

Velenjske rokometaĹĄice v 4. krogu gostile PtujÄ?anke – V domaÄ?i vrsti strelsko blestela Smonkarjeva, v gostujoÄ?i Kolenkova

tri, dva Smajl Delić v 50. in 66. minuti, enega pa Justin Urh v 75. minuti. Gostje so potem popustili in domaÄ?ini so do konca tekme poraz ublaĹžili.

Vojnik, ki je bil doslej ĹĄe brez toÄ?ke, je tokrat uspel iztrĹžiti neodloÄ?en rezultat proti Ljubnemu.

Bilo je 1 : 1.

Mozirje pa se je doma zneslo nad Vranskim in podaljĹĄalo niz dobrih iger. Zmagali so s 4 : 1.

V Ĺ entjurju so priÄ?akovali trdo tekmo, a jim tokrat igralci LaĹĄkega niso bili kos. Zmagali so z đ&#x;”˛ rezultatom 6 : 1.

TjaĹĄa Smonkar

za decembrski nastop na evropskem prvenstvu, ki ga bosta med 3. in 20. decembrom gostili Danska in NorveĹĄka, bo peti krog ĹĄele konec prihodnjega tedna. VelenjÄ?anke bodo gostovale v Celju pri ekipi Z'deĹžele. đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Liga NLB, 4. krog Rezultati: LL Grosist Slovan – Maribor Branik 25:32 (11:13), Trimo Trebnje – Krka 32:27 (13:12), Koper – Ljubljana 23:24 (13:13), Slovenj Gradec – Izola 29:25 (16:13), Jeruzalem OrmoŞ – Riko Ribnica 36:25 (21:15, Dobova – Celje Pivovarna Laťko 22:37 (12:21); odpovedano: Urbanscape Loka – Gorenje Velenje.

Vrstni red: 1. Celje 4 tekme - 8 toÄ?k, 2.

Trimo Trebnje 4 - 8, 3. Gorenje 3 - 6, 4.

Maribor 4 - 6, 5. Jeruzalem 4 - 6, 6. Slovenj Gradec 4 - 4, 7. Ribnica 4 - 4, 8. Izola 4 - 3, 9. Ljubljana 4 - 3, 10. Koper 4 - 2, 11.

Loka 3 - 2, 12. Krka 4 - 2, 13. Slovan 4 - 0, 14. Dobova 4 - 0

Prva A drŞavna rokometna liga – Şenske Velenje – Ptuj 27:24 (11:11)

Velenje: SimiÄ?, MeĹža, Smonkar 12 (3), TomiÄ? 1, Brcar, Ferenc 5, Ĺ˝ekiÄ? 1, PriterĹžnik, Rotovnik, Franc, TabakoviÄ? 4, BoriĹĄek 2 (1), DobrotinĹĄek 1, Brglez, Pikl 1; trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 4 (4), Ptuj 5 (3); izkljuÄ?itve: Velenje 6 minut, Ptuj 8.

Drugi rezultati: Litija – Trgo ABC Izola 15:18 (5:12), Ĺ˝.U.R.D. Koper – Zagorje 29:30 (16:18), Zelene Doline Ĺ˝alec – Z’deĹžele Celje 23:20 (7:11), Krka Novo mesto – Krim Mercator (preloĹženo) Vrstni red: 1. Ĺ˝alec 4 tekme – 8 toÄ?k, 2.

Mlinotest 3 - 6, 3. Krim 2 – 4, 4. Velenje 3 – 4, 5. Krka 3 – 4, 6. Zagorje 3 – 4, 7. Izola 4 – 3, 8. Z'deŞele 3 – 2, 9. Koper 4 – 1, 10.

Ptuj 3 – 0, 11. Litija 4 – 0.

Druga SNL, 9. krog Rudar Velenje – Triglav Kranj 1:1 (0:1)

Strelca: Kadrić 18., Ovsenek 69.

Rudar: Mihelak, Martinović (od 45. Halilović), Jovan, Kaťnik, Puťnik (od 66. Ovsenek), Lovenjak, Jovanović (od 46. Am. Voťnjak), Hrovat, Beciri (od 60. Žurga), Trifković, Koprivnik (od 90. Panadić); trener: Almir Sulejmanović.

Ĺ martno 1928 – FuĹžinar Vzajemci 0:3 (0:0) Strelci: Trdina 80., Driessen 85., Ćoralić 89. Ĺ martno: Verdev, Pesjak, VerhovĹĄek, BukĹĄek, BariÄ? (od 94. PaviÄ? Kac), ÄŒakĹĄ,

Melavc, KriĹžnik, Purnat (od 86. Keeić), Danijel, DĹžumhur (od 82. Muzaferović), Hrastnik, Trap (od 75. ÄŒakĹĄ); trener: Igor Fenko.

Drugi rezultati: Kalcer Radomlje – Brda 2:1 (1:0), Vitanest Bilje – Beltinci Klima Tratnjek 5:2 (3:1), Roltek Dob – Nafta 1903 4:4 (2:2), Jadran Dekani – Drava Ptuj 0:1 (0:0), Krka – KrĹĄko 4:1 (2:1) BreĹžice 1919 Terme ÄŒateĹž – Primorje eMundia 1:0 (0:0), Rudar Velenje – Triglav Kranj 1:1 (0:1).

Vrstni red: 1. Radomlje 24 toÄ?k, 2. Krka 23, 3. Dob 19, 4. BreĹžice 19, 5. Nafta 1903 18, 6. Bilje 16, 7. FuĹžinar 14, 8. Beltinci 12, 9. Rudar 11, 10. Triglav 10, 11. Primorje 9, 12. KrĹĄko 7, 13. Ĺ martno 7, 14. Drava 6, 15.

Brda 6, 16. Jadran 5.

Kegljanje, 2. liga – vzhod, 3. krog Lokomotiva - Šoťtanj 3 : 5 (3098 : 3101)

Ĺ oĹĄtanj: Jug – 506 (1), Fidej – 522 (1), PintariÄ? – 509 (0), SeÄ?ki – 491 (0), HasiÄ?iÄ? – 570 (1), PetroviÄ? – 503 (0).

NaĹĄ Ä?as, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

1. oktober 2020

Nogometni dan v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj, 22. septembra – V Ĺ oĹĄtanju so v sklopu dogodkov ob Evropskem tednu mobilnosti dan brez avtomobila namenili nogometu. Letos je 100 let od ustanovitve Nogometne zveze Slovenije in prav toliko let od ustanovitve Nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj, zato so ta dan posvetili nogometu. Ĺ ola in vrtec sta v okviru svojih ĹĄportnih dejavnosti izvajala nogomet med otroki. Dogodki so potekali v okviru rednih dejavnosti. đ&#x;”˛

mkp

Dan slovenskega ĹĄporta zaznamovali tudi v nekaterih velenjskih podjetjih Aktiven in zdrav delavec pozitivno vpliva na storilnost v podjetju – Prikaz enostavnih vaj za boljĹĄe poÄ?utje na delovnem mestu – Slovenija je vedno aktivnejĹĄa, zaposleni aktivni odmor sprejeli z odobravanjem Jasmina Ĺ karja

V PodjetniĹĄkem centru Standard je na dan slovenskega ĹĄporta, 23. september, potekal Aktivni odmor v delovnem Ä?asu, v katerega je bilo vkljuÄ?enih dvaindvajset podjetij. Istega dne so velenjski klubi pripravili tudi dan odprtih vrat trinajstih klubov in druĹĄtev.

UdeleĹžencem se je pridruĹžil tu-

pri vodilnih v podjetjih. Resda je veliko laĹžje tistim, ki se s ĹĄportom Ĺže ukvarjajo, ostalim pa je takĹĄen dan, kot je dan ĹĄporta, prvovrstna priloĹžnost, da razmislijo o pozitivnih uÄ?inkih na zdravje posameznika, pa Ä?etudi gre samo za petnajstminutno vadbo dnevno.ÂŤ PodĹžupan se je zahvalil podjetjem, ki so se odzvala, in tistim, ki skrbijo za svoje zaposlene ter

da v prihodnje pobuda z dogodki zaĹživi ĹĄe v veÄ?ji obliki.

Delovno mesto vpliva na naĹĄe zdravje

Anja RamĹĄak in AljaĹž Slatnar iz Judo kluba Velenje sta zbranim zaposlenim prikazala nekaj enostavnih vaj za aktivni odmor na delovnem mestu in povedala, da se da zelo enostavno obudi-

je potrebno? ÂťZa zaÄ?etek je dobro vaje izvajati vsak pet minut dnevno, kasneje lahko vaje stopnjujemo, najpomembneje pa je, da vztrajamo, saj je aktivni odmor za zaposlene zelo pomemben. Zadnje Ä?ase opaĹžamo, da Slovenija na tem podroÄ?ju napreduje. Ljudje se bolj udejstvujejo in Ĺželijo biti aktivnejĹĄi, Ä?etudi gre samo za sprehod okoli jezera, krajĹĄi pobeg

Dogodki so potekali v okviru rednih dejavnosti.

Velenje danes spet na koleĹĄÄ?kih Mestna obÄ?ina Velenje je Ĺže v septembru izvedla akcijo Velenje na koleĹĄÄ?kih, s katero so Ĺželeli promovirati nove kolesarske povezave, ki jih je Velenje pridobilo v zadnjem obdobju. Akcija je bila zelo uspeĹĄna, zato so se odloÄ?ili, da jo danes, v Ä?etrtek, 1. oktobra, ponovijo. Tudi tokrat bodo na petih razliÄ?nih lokacijah po Velenju postavili kontrolne toÄ?ke, na katerih bodo lahko obÄ?ani pridobili Ĺžig, kartonÄ?ek z vsaj tremi Ĺžigi pa bodo lahko v soboto, 3. oktobra, med 10. in 12. uro na Titovem trgu zamenjali za majico Moje mesto. Moja izbira! V prihodnjih dneh bo kolesarske povezave prevozil tudi Peter Dermol, podĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje skupaj z nekaterimi sodelavci in predstavniki ranljivih skupin, da bodo skupaj ugotovili, kaj bi se dalo izboljĹĄati, da bi bile kolesarske povezave Ä?im bolj prijazne in varne za naĹĄe obÄ?anke in obÄ?ane. đ&#x;”˛

Kegljanje Presenetili tudi sebe Na svojem drugem gostovanju, so kegljaÄ?i Ĺ oĹĄtanja presenetili favorizirano ekipo Lokomotive, sicer novinca v ligi. Ĺ eststezno kegljiĹĄÄ?e v dvorani Tabor oÄ?itno ustreza Ĺ oĹĄtanjÄ?anom, saj so tu Ĺže veÄ?krat prikazali dobro igro.

Tudi tokrat so priÄ?eli zelo napadalno v igri na polno. Iz luÄ?aja v luÄ?aj so poveÄ?evali razliko v kegljih, ki je na koncu prve igre ob rezultatu 1 : 2 znaĹĄala dobrih 25 kegljev. Za prvi trio igralcev lahko reÄ?emo, da so svojo nalogo opravili z odliko ter izpolnili navodila trenerja. Veliko dela pa je Ä?akalo naslednji trio igralcev, ki so morali osvojiti toÄ?ko in obdr-

Balinanje Prvak Ĺže znan Prvo sreÄ?anje trinajstega kroga Ĺ tajerske lige je bilo tokrat v Celju, kjer so gostili ekipo iz BK Balinc Polzela. Gostje so zaÄ?eli igro v slogu prvakov, vendar se jih domaÄ?ini niso ustraĹĄili. Celotno sreÄ?anje so se moÄ?no upirali, vendar jim veÄ? kot Ä?astnega poraza z rezultatom 4 : 6 ni uspelo doseÄ?i. PrecejĹĄnja toÄ?kovna razlika 25 : 44 je tudi pripadla gostom.

Druga tekma je bila na igriĹĄÄ?u Premogovnika, kjer so gostili ekipo DU Velenja. DomaÄ?ini so mislili, da bo ĹĄlo zlahka, a se gostje niso dali in so pripravili majhno preseneÄ?enje s konÄ?nim rezulta-

mz

Ĺžati pridobljene keglje. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so imeli igro pod nadzorom vse do zadnjih luÄ?ajev. Posebno dobro igro je prikazal HasiÄ?ić, ki je naletel na najboljĹĄega domaÄ?ega tekmovalca. GostujoÄ?i igralec je dokaj hitro prevzel vodstvo in ga do konca ĹĄe samo poveÄ?eval.

Bolj napeto za gledalce je bilo na ostalih dveh stezah, saj so se domaÄ?ini nevarno pribliĹževali Ĺ oĹĄtanjÄ?anom, ki pa so na koncu le ohranili vodstvo in se veselili zmage – le s 3 keglji razlike. S tretjim rezultatom se je v moĹĄtvo kroga zunaj uvrstil HasiÄ?iÄ?

(570). Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so trenutno na 8. mestu, ki ga lahko Ĺže v soboto izboljĹĄajo. V goste k njim prihaja druga ekipa Konjic, prav tako novinec v ligi. SreÄ?anje bo ob 14. uri. đ&#x;”˛

tom 4 : 6 in razliko toÄ?k 26 : 36.

Preostalo je ĹĄe sreÄ?anje med ekipama KU Gorenje in gosti iz BK Ĺ˝alca. Ker je bilo za domaÄ?ine to zadnje sreÄ?anje v sezoni, so se ĹĄe posebej dobro pripravili, saj so le z zmago lahko raÄ?unali, da ostanejo v prvi ligi. To jim je popolnoma uspelo, saj so goste premagali 10 : 0 , pa tudi razlika toÄ?k 46 : 24 je bila velika v njihovo korist.

Ekipa DU – Vinska Gora je bila to kolo prosta.

Vrstni red ekip v prvi ligi: 1.

BK Balinc Polzela 16 toÄ?k, 2.

DU Velenje (12), 3. KU Gorenje (11), 4. BĹ DU Premogovnik (11), 5. BK Ĺ˝alec (9), 6. DU Vinska Gora (9), 7. BK Celeia Celje (8). đ&#x;”˛

T. F.

Promocija aktivnega odmora je uspela. Pomembno je, da zaĹživi vsakodnevni aktivni odmor tudi v praksi, saj so rezultati zelo hitro vidni. DolgoroÄ?ni pa so manj bolniĹĄke odsotnosti in stresa.

di podĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki je izpostavil pomen povezanosti gibanja in storilnosti v podjetjih, saj so le zdravi zaposleni kljuÄ?ni element doseganja uspeĹĄnosti podjetja. ÂťVsakdo, ki se vsaj malo ukvarja s ĹĄportom, hitro ugotovi, da je lahko sestavni del vsakodnevnega Ĺživljenja posameznika, s katerim dobivaĹĄ prepotrebno energijo. To vedenje je kljuÄ?no

tako vplivajo tudi na dobro poÄ?utje zaposlenih, kar je pokazatelj viĹĄje dodane vrednosti, saj se s tem ohranja in krepi telesno in duĹĄevno zdravje zaposlenih. Zato je tudi v bodoÄ?e dobro takĹĄen naÄ?in ohranjati. ÂťMestna obÄ?ina Velenje je pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije z veseljem sprejela in podprla z dogodki, da se je pobuda Aktivnega odmora izpeljala tudi v praksi,ÂŤ je Ĺže dejal Peter Dermol, ki raÄ?una na to,

AljaĹž Slatnar in Anja RamĹĄak: Ĺ˝elimo si, da bi se ljudje zaÄ?eli zavedati pomena gibanja v Ĺživljenju.

Dejansko se na zaÄ?etku ne zavedamo sprememb, ko pa vaje zaÄ?nemo izvajati, pridejo spremembe.

Takrat ljudje, ugotovijo, da je gibanje zelo pomembno in koristno za njihovo zdravje.

ti nekajminutne aktivnosti v podjetjih. ÂťProblem je pravilna drĹža, zato je potrebno poskrbeti za krajĹĄe prekinitve dela in gibanje s funkcionalno vadbo med delovnim Ä?asom. Pomembno je, da se skuĹĄamo zoperstaviti vsakodnevni dolgotrajni drĹži pri sedenju, tako da obravnavamo miĹĄice, ki pri sedenju trpijo. Gre za enostavne vaje, ki jih je treba samo redno izvajati.ÂŤ Koliko vaje

Planinsko potepanje po poti Juliana trail Juliana trail je Ä?udovita pot, ki vodi skozi zelene gozdove in cvetoÄ?e travnike, ob bistrih potokih, mimo zgodovinskih mest in Ä?udovitih alpskih vasi, za katere morda sploh ĹĄe nismo sliĹĄali.

Speljana je pod visokimi gorami in omogoÄ?a pristen stik z domaÄ?ini, spoznavanje njihovega Ĺživljenja, tradicije, kulture in kulinarike. KroĹžna daljinska pot je dolga 270 kilometrov in je razdeljena na 16 priporoÄ?ljivih etap v povpreÄ?ni dolĹžini 17,5 kilometra. Vse se zakljuÄ?ijo na mestih, kjer si lahko odpoÄ?ijemo in si naberemo novih moÄ?i za nadaljevanje poti. ÄŒeprav ima pot skupno 7163 viĹĄinskih metrov, poteka veÄ?inoma po poteh, ki jih zlahka zmorejo tudi starejĹĄi pohodniki, otroci, ob primernem spremstvu pa tudi invalidi in osebe s posebnimi potrebami.

ObiÄ?ajno se po razkoĹĄne razglede odpravimo na kakĹĄne vrhove, toda tudi na potepanju po dolinah in sredogorju se nam razkrivajo fantastiÄ?ne podobe gorskega sveta. Planinci UNI3 Velenje smo se odpravili na potepanje po 6. etapi te prelepe poti, ki je speljana od Pokljuke do Bohinja.

Pot smo zaÄ?eli v Stari FuĹžini in se sprehodili ob kristalno Ä?istem potoku Mostnica, ki je v skale vrezal do 20 metrov globoka korita. S panoramske poti ob koritih smo opazovali zanimive stvaritve narave, kot so tolmuni, brzice, prevotljene skale, ki s svojimi oblikami burijo domiĹĄljijo in bazenÄ?ke. Ti so kar vabili, da bi se okopali v njih.

A to seveda ne gre, ker je ta bohinjski biser del zavarovane naravne dediĹĄÄ?ine in je vsakrĹĄno poseganje Ä?loveka strogo prepovedano. V zgornjem toku Mostnice se je dolina razĹĄirila in nas pripeljala v idiliÄ?no dolino Voje s prekrasnimi

travniki in poÄ?itniĹĄkimi hiĹĄami. Prav na koncu vasi pa je kraljeval slap, ob katerem smo si v prijetnem hladu odpoÄ?ili in si nabrali potrebnih moÄ?i za vzpon na Pokljuko. Pot do Uskovnice se je vzpenjala strmo, a z vsakim korakom so se odpirali vedno lepĹĄi pogledi proti Triglavu in na Spodnje bohinjske gore. Po dobri uri vzpona po zaviti gozdni poti smo priĹĄli na planino in se sprehodili do planinske koÄ?e. JurÄ?ki, ki so se srameĹžljivo skrivali ob poti, so dajali slutiti, da se je gobarska sezona na Pokljuki zaÄ?ela. Ĺ e zadnje okrepÄ?ilo pri koÄ?i in Ĺže smo jo mahnili dalje, proti Rudnemu polju, kjer nas je Ä?akal avtobus.

Res je bilo lepo. Dan nam je polepĹĄalo tudi vreme, Ä?eprav so meteorologi napovedali po-

v gore ali kratko kolesarjenje. V pisarnah je sedeÄ? poloĹžaj velik problem, ki lahko vodi tudi v debelost. Je pa res, da je potrebno priÄ?eti ozaveĹĄÄ?ati Ĺže v zgodnjem otroĹĄtvu, tako v ĹĄolah, tudi v domovih za upokojence in pisarnah.

Skratka, zajeti je potrebno ĹĄirĹĄo populacijo, pa se bo sÄ?asoma tudi miselnost ljudi spremenila.ÂŤ đ&#x;”˛

Po hribih

slabĹĄanje in padavine. A toplo sonce se nam ni izneverilo. Prijetno nas je grelo in nas razvajalo v teh pozno poletnih dneh.

Na koncu naj omenim ĹĄe to, da me ime te preÄ?udovite poti po naĹĄem gorskem svetu okoli Triglava malo moti. Zakaj ÂťtrailÂŤ? Da se bolj fino sliĹĄi? Ali pa mogoÄ?e, da bolj privlaÄ?i tujce?

Nam, preprostim in srÄ?nim planincem bi bilo bolj domaÄ?e ime kar Pot pod vrĹĄaci Julijcev ali KroĹžna pot pod vrhovi Julijskih Alp. Kakor koli Ĺže, pot je Ä?udovita in resniÄ?no vabi na potep tudi pohodnike, ki Ĺželijo ob prijetni hoji in z manj fiziÄ?nega napora spoznavati naĹĄ prelepi gorski svet. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

NaĹĄ Ä?as, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

1. oktober 2020

V Velenju so bolj vidni in to lahko deluje tudi preventivno Na pogovor smo se povabili h komandirju Postaje prometne policije Celje v Velenju Vinku Mlakarju Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Na vsako od policijskih uprav v Sloveniji je kot podroÄ?je policije organizirana postaja prometne policije. Ĺ˝e skoraj devet let je sedeĹž Postaje prometne policije Celje v Velenju. Prostore imajo na KopaliĹĄki, v objektu, ki je v lasti Mestne obÄ?ine Velenje. Ta ga je policiji dala v brezplaÄ?no uporabo.

ObmoÄ?je pristojnosti je drugo najveÄ?je v Sloveniji

Prometni policisti opravljajo naloge: varovanje Ĺživljenja, osebne varnosti in premoĹženja ljudi ter nadzor in urejanje prometa na javnih in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet – na celotnem obmoÄ?ju pristojnosti Policijske uprave Celje, v kateri so pristojni tudi za celotno avtocestno omreĹžje. Poleg represivnega dela, ki ga opravljajo, je velik del njihovega dela tudi preventivni. Pri tem, kot pravi komandir Vinko Mlakar, veliko sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, zelo veliko in zelo dobro pa z Mestno obÄ?ino Velenje, v kateri imajo sedeĹž.

ObmoÄ?je je veliko. ÂťPolicijska uprava Celje je druga najveÄ?ja v Sloveniji. Pristojni smo za KoroĹĄko ob meji z Avstrijo, celjski cestni kriĹž, ki je trenutno prometno najbolj obremenjen z avtocesto, ter obmoÄ?je v pristojnosti Policijske postaje RogaĹĄka Slatina skoraj do hrvaĹĄke meje.ÂŤ Kako ste opremljeni? KakĹĄne pogoje za delo imate? ÂťProstorski pogoji so za delo zelo dobri, tudi stanje materialne opreme je neprimerno boljĹĄe, kot je bilo pred leti. Pridobili smo nekaj novih sluĹžbenih vozil, ki jih uporabljamo predvsem za nadzor na avtocesti, in nekaj novejĹĄih motornih koles.

Lani pa smo za obravnavo hujĹĄih prometnih nesreÄ? dobili skener, napravo za digitalno mapiranje. Z napravo, ki nadomeĹĄÄ?a izdelavo roÄ?nih skic nesreÄ?e, moÄ?no skrajĹĄamo Ä?as zapore ceste, zaradi Ä?esar je manjĹĄa gospodarska ĹĄkoda. Neprimerno veÄ?ja je natanÄ?nost postopka ugotavljanja vzrokov in posledic prometne nesreÄ?e. DolĹžnost policije je, da pri vsaki hudi nesreÄ?i skrbno prei-

ĹĄÄ?e prizoriĹĄÄ?e, saj je vsaka podrobnost pomembna za dokazovanje krivde in posledic v nadaljnjih postopkih, rekonstrukciji nesreÄ?. S pomoÄ?jo skenerja se opravi natanÄ?en izris in fotografiranje kraja prometne nesreÄ?e z vsemi sledovi in meritvami, natanÄ?nost poslikave pa je izredna.ÂŤ Koliko vas je? Ste optimalno zasedeni? ÂťPotrebovali bi precejĹĄnje ĹĄtevilo predvsem mlajĹĄih policistov. Z njimi bi lahko zagotavljali ĹĄe veÄ?jo kakovost svojega dela, poslediÄ?no pa veÄ?jo varnost vseh udeleĹžencev v prometu.ÂŤ

Prometna varnost letos boljĹĄa kot lani KakĹĄna je letos? ÂťPrecej boljĹĄa kot lani, ko smo na obmoÄ?ju naĹĄe policijske uprave obravnavali kar 27 prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom, dodatno tragiÄ?no pa je bilo, da sta v kar ĹĄtirih od prometnih nesreÄ? Ĺživljenje izgubili dve osebi. Nekoliko bolj spodbuden je bil trend zmanjĹĄanja nesreÄ? s hudimi in laĹžjimi telesnimi

â?ą

Skener omogoÄ?a natanÄ?en izris in fotografiranje kraja prometne nesreÄ?e z vsemi sledovi in meritvami, natanÄ?nost poslikave pa je izredna.

poĹĄkodbami, Ä?eprav je bilo prometnih nesreÄ? veÄ?. A to je nekako razumljivo, saj vsako leto beleĹžimo veÄ? registriranih vozil, pa tudi promet je na celjskem obmoÄ?ju iz leta v leto bolj gost.ÂŤ Na katerih cestah se zgodi najveÄ? prometnih nesreÄ?? ÂťGovorimo lahko o razprĹĄenosti. So se pa kar ĹĄtiri prometne nesreÄ?e, najhujĹĄe s smrtnim izidom, zgodile na regionalnih cestah.

Za vsako hujĹĄo prometno nesreÄ?o pripravimo posebno ĹĄtudijo, izvedemo naknadne oglede krajev, kjer so se zgodile, in pri tem ugotavljamo tudi doloÄ?ene morebitne druge vzroke, denimo stanje

Posebna pozornost ranljivim udeleĹžencem

Velenje, 23. septembra – V sredo popoldan so velenjski policisti pri poostrenem nadzoru trem osebam zasegli prepovedano drogo marihuano.

Po opravljeni analizi bodo zoper krĹĄitelje podali obdolĹžilni predlog.

Pred ĹĄolo grozil z noĹžem Velenje, 23. septembra – V sredo popoldan sta na Policijsko postajo priĹĄla oÄ?e in sin. Sinu je pred ĹĄolo uÄ?enec zagrozil z noĹžem. To je opazil dijak in prekinil morebitno dejanje. V zvezi s tem policisti ĹĄe zbirajo obvestila, ko jih bodo zbrali, bodo ukrepali.

Poneveril oporoko Velenje, 23. septembra – V sredo so policisti obravnavali kaznivo dejanje poneverbe oporoke. Po zbranih obvestilih bodo zoper osumljenega podali ovadbo.

GroĹžnje zrele za ovadbo Velenje, 23. septembra – V sredo je VelenjÄ?an naznanil policistom osebo, ki mu je izrekla resne groĹžnje. Osumljenega bodo zasliĹĄali in zoper njega podali kazensko ovadbo.

Kolesarja ugriznil pes Ĺ oĹĄtanj, 24. septembra – V Ä?etrtek je v Lokovici kolesarja med voĹžnjo pes ugriznil v nogo. Zoper lastnico psa bodo napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku po Zakonu o zaĹĄÄ?iti Ĺživali.

V lokalu brez zaĹĄÄ?itne maske Velenje, 25. septembra – V petek zveÄ?er je policijska patrulja v lokalu pri Mercatorju v Ĺ aleku ugotovila krĹĄitev odloka o noĹĄenju zaĹĄÄ?itnih mask.

S krĹĄitvijo so seznanili zdravstveno inĹĄpekcijo.

akvaplaninga ali vodnega klina, ki povzroÄ?i nenadno izgubo talnega oprijema pnevmatik ali nepravilno stran voĹžnje, ker se jim vozniki umikajo.ÂŤ

ÂťZagotovo tako meni kakĹĄen posameznik, ki je za prekrĹĄek prejel kazen.

Glavnino dela opravljamo na avtocesti, del pa kot skupina za obravnavanje hujĹĄih prometnih nesreÄ?. Policiste napoti-

Vas je Mestna obÄ?ina Velenje v obdobju, ko pospeĹĄeno urejajo kolesarsko omreĹžje, kdaj poprosila za kak nasvet v zvezi s tem? ÂťSodelavec aktivno sodeluje s Svetom za preventivno in vzgojo v cestnem prometu in tam podaja predloge. Smo pa tega, da se kolesarske steze dograjujejo, zelo veseli, ker tudi sami opaĹžamo, da se ĹĄtevilo kolesarjev v prometu poveÄ?uje.

Ljudje Ĺželijo Ĺživeti Ä?im bolj zdravo in ob tem naj Ĺživijo tudi Ä?im bolj varno. K temu pa lahko obÄ?utno prispeva izboljĹĄana infrastruktura, posebej v smislu kolesarskih stez.ÂŤ

Kaj pa nesreÄ?e motoristov, mopedistov, kolesarjev, peĹĄcev? ÂťTem skupinam udeleĹžencev v prometu posveÄ?amo policisti, glede na Ä?as njihove udeleĹžbe, posebno pozornost. Septembra se zakljuÄ?uje udeleĹžba motoristov in mopedistov v prometu. Zaradi vremenskih razmer jih je v prometu precej manj, poslediÄ?no pa je tudi manj nesreÄ?. VeÄ?jo pozornost bomo v mesecih, ki si sledijo, namenjali peĹĄcem.

Vidljivost se slabĹĄa, slabĹĄe pa so vidni tudi peĹĄci, sploh, Ä?e ne uporabljajo odsevnih teles. Na to jih bomo skuĹĄali opozarjati.

Predvsem pa bomo veÄ?jo pozornost posveÄ?ali obveznosti voznikov do peĹĄcev.

Ugotavljamo, da vozniki Komandir Vinko Mlakar pravi, da so prostorski pogoji za delo zelo dobri, stanje materialne opreme pa je velikokrat nanje niso poneprimerno boljĹĄe, kot je bilo pred leti. zorni, da jim ne pustijo, da bi ti varno preÄ?kali voziĹĄÄ?e.ÂŤ mo tja, kjer beleĹžimo slabĹĄo statistiko, trenutno je to na obmoÄ?ju v pristojnoSte policisti zdaj, ko ima Postaja pro- sti Policijske postaje Celje. ÄŒe pa polimetne policije Celje Ĺže vrsto let sedeĹž cisti zaznajo prekrĹĄek, se seveda nanj v Velenju, tukaj bolj prisotni, kot ste odzovejo bodisi z opozorilom bodisi s bili pred tem? kaznijo.ÂŤ ÂťZagotovo. Predvsem pa smo bolj vidni, kar tudi deluje preventivno. Iz Ve- Usedki cest so zelo nevarni lenja gremo na obmoÄ?ja, ki jih dnevno OpaĹžate na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline pokrivamo. Kadar pa kolegi iz Policijske kakĹĄne posebnosti? postaje Velenje potrebujejo dodatno pomoÄ? pri intervencijah in podobnem, pa ÂťPredvsem slabĹĄo cestno infrastruktujim jo, Ä?e smo tukaj, tudi nudimo.ÂŤ ro na cestah Mislinja– Velenje, Velenje– Arja vas ter tudi v smeri Ĺ oĹĄtanja. Lani smo o tem podali poroÄ?ilo izvajalcu cePristojni so za del KoroĹĄke ste in direkciji za infrastrukturo in predlagali, da Ä?im prej pristopijo k obnovi.ÂŤ

â?ą

ob meji z Avstrijo, celjski cestni kriĹž, ki je trenutno prometno najbolj obremenjen z avtocesto, ter obmoÄ?je Policijske postaje RogaĹĄka Slatina skoraj do hrvaĹĄke meje.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Trem zasegli marihuano

SpraĹĄujem, ker vÄ?asih kdo reÄ?e, da prometni policisti, preden iz Velenja odidejo na delo na najrazliÄ?nejĹĄe konce celjske uprave, Ĺže kar tukaj ÂťpokasirajoÂŤ del norme, ki jo imajo za kakĹĄen dan.

ceste, na kateri je do nesreÄ?e priĹĄlo. Pri tem sodelujejo tudi druge sluĹžbe. Na osnovi ugotovitev podamo predloge za rekonstrukcijo cest s ciljem, da se stanje izboljĹĄa. Âť

Kaj so najveÄ?je teĹžave teh cest? ÂťDotrajanost, ki se kaĹžejo kot posedki, mreĹžne razpoke in udarne jame.

Udarne jame sicer sproti sanirajo, ker jih morajo, veÄ?je teĹžave pa, sploh kadar deĹžuje, predstavljajo posedki, v katerih se nabere voda. Hitro lahko pride do

â?ą

ÂťZjutraj se najveÄ?krat vozimo v strnjeni koloni precej pod omejitvijo.

Policisti veÄ?krat izloÄ?amo iz prometa voznike tovornih vozil, ki s svojo konstantno voĹžnjo povzroÄ?ajo nevarne situacije.ÂŤ

Vsak dan na poti Tudi vi se v sluĹžbo vozite vsak dan iz KoroĹĄke, iz Slovenj Gradca. ÂťOdkrito povem, da Ĺže komaj Ä?akam, da bo kolesarska povezava tudi iz Velenja. Sedaj je do DoliÄ?a.ÂŤ Se boste potem v Velenje odpravili s kolesom? ÂťZagotovo tudi. Sem strasten kolesar in kadar bom imel popoldansko sluĹžbo, se bom temu teĹžko odpovedal.ÂŤ Zdaj se vozite z avtomobilom. Kaj opaĹžate? ÂťZjutraj se najveÄ?krat vozimo v strnjeni koloni precej pod omejitvijo. Policisti ta del ceste veÄ?krat nadziramo in izloÄ?amo iz prometa voznike tovornih vozil, ki s svojo konstantno voĹžnjo povzroÄ?ajo nevarne situacije, ko se drugi vozniki na doloÄ?enih odsekih odloÄ?ijo za prehitevanje. ÄŒe bi se izloÄ?ali sami, do tega ne bi prihajalo. Tempo pa bi bil nekoliko hitrejĹĄi. Ampak Ĺžal se to poÄ?asneje spreminja.ÂŤ đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Vlomilec poĹĄkodoval vrata

so lahko policisti povzroÄ?iteljico naĹĄli. Zanjo bodo podali obdolĹžilni predlog na sodiĹĄÄ?e.

Velenje, 23. septembra – Neznanec je v sredo vlomil v skupne prostore stanovanjskega bloka na TomĹĄiÄ?evi ulici. S poĹĄkodovanjem vrat je stanovalcem povzroÄ?il za okoli 150 evrov ĹĄkode.

Prerezane pnevmatike

Pri padcu na Lomu se je poťkodoval kolesar Topolťica, 23. septembra – V sredo okoli 14. ure se je pri padcu na Lomu laŞje telesno poťkodoval kolesar.

Vozil je z neprilagojeno hitrostjo, izgubil oblast nad kolesom in padel.

Pobeglo voznico naĹĄli Velenje, 23. septembra – V sredo zveÄ?er se je na parkiriĹĄÄ?u v Velenju zgodila prometna nesreÄ?a s pobegom. PriÄ?a, ki je videla dogodek, je oĹĄkodovancu pustila podatke. Tako

Ĺ oĹĄtanj, 23. septembra – V Ĺ oĹĄtanju, na parkiriĹĄÄ?u na PreĹĄernovem trgu, je neznanec na avtomobilu poĹĄkodoval vse ĹĄtiri pnevmatike.

Hudo poĹĄkodovan peĹĄec Velenje, 24. septembra – V Ä?etrtek se je na Celjski cesti v Velenju pripetila prometna nesreÄ?a, v kateri je hudo poĹĄkodbo utrpel peĹĄec.

25-letni peĹĄec je preÄ?kal voziĹĄÄ?e zunaj oznaÄ?enega prehoda za peĹĄce. Na voziĹĄÄ?e je stopil v trenutku, ko je v smeri proti Arji vasi pripeljal 48-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom, ki trÄ?enja ni mogel prepreÄ?iti. 25-letni peĹĄec se je v trÄ?enju hudo poĹĄkodoval.

Vlomilec odnesel za 27 tisoÄ? evrov zlatnine in denarja Velenje, 24. septembra – V Ä?etrtek zveÄ?er so policisti v Hrastovcu obravnavali kaznivo dejanje velike tatvine. Storilec je v hiĹĄo vlomil skozi mansardno okno. V njej je naĹĄel manjĹĄi sef z denarjem in zlatnino ter ga odtujil. Lastnika je oĹĄkodoval za okoli 27 tisoÄ? evrov.

bo za kaznivo dejanje Zloraba znamenj za pomoÄ? in nevarnost.

Otroku s posebnimi potrebami ukradel voziÄ?ek Velenje, 25. septembra – V petek je neznanec v Podkraju vlomil v kontejner ter ukradel kolo in voziÄ?ek za otroka s posebnimi potrebami.

Gmotna ĹĄkoda znaĹĄa 3.500 evrov.

Na sodiĹĄÄ?u spet groĹžnja z bombo

NasilneĹžu vzeli prostost

Velenje, 25. septembra – V petek malo po 8. uri zjutraj je neznanec sporoÄ?il, da je na sodiĹĄÄ?u v Velenju podtaknjena bomba. Iz stavbe so evakuirali ljudi in pregledali notranjost. GroĹžnja, ki ni bila prva, nekaj podobnega se je zgodilo tudi 10. julija, je bila laĹžna. Policisti bodo osumljenega skuĹĄali izslediti.

Zanj bodo podali kazensko ovad-

Velenje, 27. septembra – V nedeljo ob 16.40 so policisti zaradi nasilniťtva posredovali na Vojkovi cesti 12a, kjer je moťki pretepel Şensko in jo laŞje telesno poťkodoval. Policisti so moťkemu, ki so ga Şe obravnavali, ko se je znesel nad isto Şrtvijo, odvzeli prostost in ga privedli pred preiskovalnega sodnika.

NaĹĄ Ä?as, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

1. oktober 2020

19

Iz deklice ÂťnarediliÂŤ damo Klub ĹĄportnih navduĹĄencev, Fan klub Ane Drev Ĺ martno ob Paki, prenehal delovati, Ä?lani ostajajo ĹĄportni navijaÄ?i – Za ogrlico zanimivih spominov Tatjana PodgorĹĄek

Z odloÄ?itvijo slovenske alpske smuÄ?arke Ane Drev iz Ĺ martnega ob Paki o koncu poklicne ĹĄportne kariere je prenehal delovati tudi ĹĄmarĹĄki klub ĹĄportnih navduĹĄencev, Fan klub Ane Drev. ÂťÄŒe pogledamo na zaÄ?etke njegovega delovanja in danes, ko zapiramo klubska vrata, lahko z zadovoljstvom reÄ?emo, da smo doĹživeli stvari, za katere si ne bi mogli misliti, da se nam lahko zgodijo,ÂŤ je pred nedavnim ugotavljal predsednik omenjenega kluba Marjan Knez in nadaljeval: ÂťSpremljali smo svojo soobÄ?anko blizu 18 let in bili s svojimi navijaĹĄkimi transparenti, modrimi bundami, pokrivali povsod opaĹženi, cenjeni. ObÄ?udoval nas je ĹĄportni svet, ker smo iz tako majhnega okolja naredili takĹĄno zgodbo, iz ĹĄe ne polnoletne deklice ÂťnarediliÂŤ mladenko, danes damo, Ä?lani kluba pa smo starejĹĄi obÄ?ani.ÂŤ

Povezal in druĹžil jih je ĹĄport

Knez je povedal, da je Ä?lane kluba povezal in zdruĹžil ĹĄport, sploh, kadar je ĹĄlo za podporo domaÄ?emu klubu ali ĹĄportnikom. Tako je bilo tudi leta 2003, ko se je avtobus goreÄ?ih navijaÄ?ev odpeljal v ĹĄvicarski St. Moritz spodbujat Ano Drev, ki je nastopila v druĹžbi najboljĹĄih veleslalomistk na svetu. Od takrat dalje so bili nepogreĹĄljivi na veÄ?ini tekem svetovnega pokala v Ĺženskem veleslalomu v Evropi, na dveh mladinskih svetovnih prvenstvih in osmih Ä?lanskih, na treh zakljuÄ?kih svetovnega po-

kala in ĹĄtirikrat na olimpijskih igrah. Bili so v Italiji, Ĺ vici, Avstriji, na HrvaĹĄkem, SlovaĹĄkem, ÄŒeĹĄkem, Ĺ vedskem, v NemÄ?iji, Kanadi, Rusiji in JuĹžni Koreji. Z avtomobili, avtobusi, z vlakom, trajektom in letalom so prevozili, prepluli, preleteli veÄ? kot 80 tisoÄ? kilometrov. Prepluli so Baltik in ÄŒrno morje, preleteli Atlantik, okuĹĄali vodo Tihega oceana in med poletom v JuĹžno Korejo obÄ?udovali Himalajo.

V zaledju Vancouvra v zahodni

nad Frankfurtom, pa na stotinke premalo za trideseterico ...

Ne pozabiĹĄ pa obÄ?utka veselja, radosti in zmagoslavja ob odliÄ?nih uvrstitvah, podpori svetovno znanih ĹĄportnih delavcev, tekmovalcev ‌

Oven, 21. 3. – 20. 4.

dah na tribuni blizu Ä?astne loĹže ĹĄvedskega kralja, s katerim je bil tudi Ingemark Stenmarki in s katerim sta se dva najbolj zavzeta navijaÄ?a tudi fotografirala; na eni od olimpijskih iger niso smeli na tribuno, dokler niso prekrili logotipov ĹĄmarĹĄkih podjetnikov na modrih bundah; v Kanadi so Ĺživeli pri gospe Judy v ĹĄmarĹĄki hiĹĄi in se sreÄ?ali s tamkajĹĄnjim Ĺžupanom; na poti z olimpijskih iger v SoÄ?iju (kamor se Ana ni uvrstila, so pa navijali za druge

Za ogrlico spominov

V letih delovanja kluba se je nabralo za ogrlico spominov, zagotavlja sogovornik. Na njej je dogodek z mladinskega svetovnega prvenstva na Pohorju,

Zelo zadovoljni boste sami s seboj in svojim Ĺživljenjem. Dobra volja pa Ĺžal ne bo dolgo trajala. ÄŒeprav si tega ne boste Ĺželeli, boste morali prenaĹĄati ljudi, ki vam gredo na Ĺživce. Med njimi bodo tudi sorodniki, ki vas z obiskom razveselijo bolj po redko, vi pa ste jih tudi redko veseli. Ĺ˝al boste slabo razpoloĹženje prenaĹĄali tudi v domaÄ?e prostore, zato lahko pride do krepkega besednega spopada, ki ne bo nikomur koristil. Veliko boste razmiĹĄljali o spremembah, ki si jih Ĺželite v svojem Ĺživljenju. ZaÄ?nite skromno, po korakih. Sploh, ker pri vas ĹĄe posebej velja, da je navada Ĺželezna srajca. Zdravje? Ohladitev bo prinesla teĹžave z grlom.

Bik,21. 4. – 21. 5.

Ĺ e nekaj dni boste v dobri kondiciji. Izkoristite ta Ä?as, sploh, ker se vam bo iz dneva v dan nabiralo veÄ? dela in opravkov, ki jih boste morali opraviti v nekaj tednih. Ĺ˝eleli si boste dobrih novic, povezanih z delom. KaĹže dobro, zato se pomirite.

Dobro bi bilo, Ä?e bi se notranje umirili in vsaj kakĹĄen dan poÄ?ivali, saj bo tempo precej hujĹĄi, kot ste ga vajeni. A kakrĹĄni ste, boste to teĹžko izvedli. Zato pa znate biti v naslednjih dneh precej sitni. K sreÄ?i ne vsak dan. Od vas je odvisno, kdaj se bo ÂťslabovoljeÂŤ konÄ?alo. Sploh, ker vam najbliĹžji, ki bodo najpogosteje tarÄ?a vaĹĄe teÄ?nobe, Ĺželijo le dobro in vas ne bodo veÄ? dolgo posluĹĄali.

DvojÄ?ka, 22. 5 – 21. 6.

Teden bo za vas poseben izziv. Ves Ä?as govorite, da si Ĺželite drugaÄ?no Ĺživljenje, ko pa bi lahko za to naredili kaj tudi sami, ne ukrepate. Pred spremembami pogosto stisnete rep med noge. Ĺ˝e res, da je najlaĹžje skozi Ĺživljenje iti tako, da ni treba preveÄ? spreminjati sebe in svojih navad. Ni pa vedno prav in bolje. V tem leĹži kljuÄ? do reĹĄitve vaĹĄe trenutne Ĺživljenjske situacije. Zberite pogum in skoÄ?ite izzivom naproti. ÄŒe boste, bo vaĹĄe poÄ?utje vsak dan boljĹĄe. ÄŒaka vas ĹĄe nekaj dni, ko se niÄ? ne bo premaknilo dovolj hitro. Od torka pa bo steklo po vaĹĄih Ĺželjah. Zdravje bo obÄ?utljivo, nagnjeni boste k prehladom.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Nekaj vas bo ob koncu tedna moÄ?no vznemirilo, a si nikomur ne boste upali niÄ? povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate in da so strahovi preveliki. Mirni pa ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlaĹĄajte, speljite stvari do konca. Prijateljica bo tista, ki vam bo pomagala stopiti v pravo smer, potem pa bo ĹĄlo Ĺže laĹžje. Pomembna poslovna odloÄ?itev bo padla v naslednjih dneh, vas pa bo bolelo, ker vas nihÄ?e ne bo vpraĹĄal za mnenje. Tok dogodkov ne bo hiter, a obÄ?utek, da spremembe ne bodo dobre za vas, vas vseeno ne bo varal. Glavobol vas bo opomnil, da se morate sprostiti.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Marjan Knez (tretji z leve) ter nekakĹĄen vodja navijaÄ?ev Marjan Mandelc – Mango (prvi z leve) pravita, da so doĹživeli stvari, za katere si ne bi mogli misliti, da se lahko zgodijo.

Kanadi so nazdravljali s potomci Indijancev, ĹžveÄ?ili dimljenega lososa s Finci v SoÄ?iju, se greli ob dobrem Ä?aju s srÄ?nimi Korejci v mrzlem Pjongjangu – Âťvse zaradi ĹĄporta, belih strmin, ponosa in navijaĹĄkega zanosa. ÄŒlovek pozabi grenkobo v srcu ob neuspehih naĹĄih smuÄ?ark, nepriÄ?akovanih poĹĄkodbah, odpovedanih tekmah, strupenem mrazu v Ĺ vici, trdih leĹžiĹĄÄ?ih v JuĹžni Koreji, dragi pijaÄ?i na Ĺ vedskem, neprijetnih turbulencah med poletom

kjer so mahali s ĹĄmarĹĄko zastavo (belo gosjo na modro-rdeÄ?i podlagi) v prvi vrsti na tribunah in povzroÄ?ili organizatorjem pravo zmedo. Ti so namreÄ? celo uro iskali drĹžavo s tem simbolom. ÂťOgovarjali so nam v vseh jezikih, mi pa smo jim odgovarjali nazaj: iz Ĺ martnega smo, nogometnega kraja, ki je premagal tudi mariborske viole. Potem smo bili atrakcija dneva.ÂŤ Lani so v Aarejo ĹĄtirje ÂťAniniÂŤ navijaÄ?i cel teden stali v modrih bun-

slovenske ĹĄportnike) so na vlaku plesali na Avsenikove viĹže ‌ Na vpraĹĄanje, ali je s prenehanjem delovanja kluba navijaĹĄke vznesenosti konec, je Marjan Knez odgovoril: ÂťNe, saj nam te ni manjkalo tudi takrat, ko Ana ni nastopila, mi pa smo bili na prizoriĹĄÄ?ih. Ostajamo ĹĄportni navduĹĄenci, saj imamo po drĹžavi veliko prijateljev, navijamo za slovenske ĹĄportnice, ĹĄportnike in ekipe.ÂŤ đ&#x;”˛

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

Zakaj mislim, da moram veÄ?? Ĺ˝e pred dolgoÄ?asa sem se nauÄ?ila, da ima pisana ali izgovorjena beseda neverjetno moÄ?. A ker teĹžje izgovorim, raje piĹĄem, saj potrebujem obÄ?utek, da laĹžje diham, in najbrĹž tudi obÄ?utek razumevanja, potrditve ali ĹĄe bolje – da tega ne doĹživljam samo jaz. Med seboj imamo ogromno podobnih izkuĹĄenj, Ä?utenj, doĹživljanj. Zato je ĹĄe toliko bolj pomembno, da se med sabo pogovarjamo, druĹžimo in se podpiramo.

Nedolgo nazaj sem postala mamica tretjemu Ä?udovitemu otroÄ?ku. Komur je dano, se je slej kot prej zavedal, kakĹĄen velik blagoslov je to. Edina vez, ki premore neopisljivo ljubezen. NiÄ? se ne more primerjati s tem.

Po kar naporni noseÄ?nosti sem si po porodu rekla in nekako dovolila, da okrevam.

Tokrat tako, kot je treba. Mislim, da sem se dogovora sama s sabo kar dobro drĹžala.

Pomembna sva bila jaz in novorojenÄ?ek.

Spoznavanje, uvajanje, cartanje, nega, skrb. A dnevi in tedni so minevali in obÄ?utek, da moram zaÄ?eti igrati ĹĄe druge vloge svojega Ĺživljenja, so klicale po moji pozornosti. Ĺ˝enska ve, o Ä?em govorim.

Naj nas opiĹĄem z gospodinjskim aparatom.

Smo multipraktik. Imamo veliko funkcij, zmoĹžnosti delovanja, tudi naĹĄi rezultati

so v veÄ?ini zelo dobri, a kot vse, tudi multipraktik enkrat izgubi svojo moÄ?. Zato je pomembno, da smo pri igranju svojih Ĺživljenjskih vlog zmerne in da jih znamo Ĺživeti po nekakĹĄni pomembnosti. Torej klic, da igram ĹĄe druge vloge, je bil vse glasnejĹĄi.

Biti mama je nekaj, kar poÄ?neĹĄ ves Ä?as, vse Ĺživljenje. Prinese ti ogromno neopisljivih pozitivnih Ä?ustev, ob tem pa tudi dvomov, stisk, strahu. Vzame te celega in hoÄ?e ĹĄe veÄ?. Moji mali tretji ĹĄtruÄ?ki Ĺželim biti vse, kar je v moji moÄ?i, in toliko, kot ona potrebuje.

A moja narava, priuÄ?enost ali izkuĹĄnje pravijo, da to ni dovolj. Kdo bo skrbel za ostale otroke, se z njimi ukvarjal, kdo bo moĹžu dobra Ĺžena, kdo bo opravljal gospodinjska opravila, kdo se bo gradil in rasel karierno ... Kako naj poskrbim ĹĄe za vse to, ko pa moj dojenÄ?ek Ĺželi mene, mojo pozornost in moje telo ves Ä?as. Kje sem tu jaz? Nato se vpraĹĄam: kaj lahko zamujam v trenutku, ko mojemu otroku omogoÄ?am Ĺživljenje?

Kateri napredek v karieri bi lahko to prekaĹĄal? Kako lahko prekaĹĄa to pospravljeno stanovanje? Kako lahko razume to moĹž in veÄ?ja otroka?

Ponovno se opomnim, da mi niÄ? od tega, kar mislim, da bi morala, ni treba. Opravljam dovolj, opravljam najveÄ?. OmogoÄ?ati Ĺživljenje, dajati brezpogojno ljubezen, skrb in varnost Ĺživemu bitju, je zagotovo najpomembnejĹĄa vloga mojega Ĺživljenja.

BegajoÄ?e misli se pojavijo, saj za trenutek ali nekaj mesecev nekako izgubiĹĄ samega sebe, svojo individualnost, obÄ?utek, da si svoboden v svojih Ĺželjah. In mislim, da je

ta obÄ?utek nekaj normalnega, naravnega, le da o tem malokdo spregovori, saj imamo lahko Ĺženske hitro slabo vest, Ä?eĹĄ, sem slaba mama, ker sem v mislih egoistiÄ?na.

Mislim samo nase. A ni tako.

Vem, da so moje misli nekaj naravnega, del obÄ?utka po preĹživetju. Vem, da ni narobe, Ä?e pomislim nase in si prisluhnem.

Vem, da ni narobe, Ä?e o tem spregovorim.

A ko spregovorim, si po tihem Ĺželim razumevanja, sprejemanja in ne besed, ah, jaz pa tega nisem nikoli doĹživljala. Super.

Povej mi, kako. Kako naj se tudi jaz nauÄ?im razumeti, da tisto, kar so nas nauÄ?ile prednice, ni nujno, da velja za naĹĄ Ä?as.

Kako naj se nauÄ?im razumeti, da je dovolj, Ä?e opravljaĹĄ eno Ĺživljenjsko vlogo, in kako naj se nauÄ?im ob tem Ĺživeti ponosno, brez obÄ?utka, da moram veÄ?? Kako naj se nauÄ?im, da misel, da je vse odvisno od mene, ni resniÄ?na niti potrebna?

Jaz mislim, da tako, da najprej dam sama sebi vrednost. Sama sebi potrditev in priznanje. Vedno znova. Dovolj je toliko, kot je. Ne naprezaj se, ker ni potrebno. Vse materialno poÄ?aka, bitjece, ki je odvisno od tebe, pa tega ne more. In ta misel, da si ti tista, ki si nekomu za Ĺživljenje tako pomembna, da je ljubezen med vama nekaj najveÄ?jega in najlepĹĄega, kar obstaja, mi daje zopet obÄ?utek, da je dovolj. Ustavljam se, zadiham, nasmejim in si reÄ?em, ok je tako, kot je. NiÄ? veÄ? ni potrebno. UĹživam v trenutkih, ki jih nikoli veÄ? ne bo. Gospodinjska opravila pa zagotovo ostajajo vse Ĺživljenje enaka. đ&#x;”˛

Renata P. Knez, Druťtvo SŽM

V prihodnjih dneh ne pretiravajte v niÄ?emer, ĹĄe najmanj v koliÄ?ini dela in obveznostih, ki si jih nalagate sami. Vsak prosti trenutek izrabite za poÄ?itek ali pa svoj najljubĹĄi hobi. V nedeljo vam bo jasno, da ste utrujeni od vsega, kar se letos dogaja okoli vas. Jezilo vas bo, ker se bodo vaĹĄi nadrejeni obnaĹĄali, kot da se niÄ? ni zgodilo, kot da je vse normalno. Vi pa dobro veste, da ni, zato vas je strah tako zase kot svoje najbliĹžje. Zato tokrat brez slabe vesti zavrnite proĹĄnjo nadrejenih. Pazite pa, da v naslednjih dneh ne naredite kakĹĄne napake, saj bi to takoj izkoristili proti vam. Zdravje vas bo sicer skrbelo, z njim pa ne bo niÄ? narobe.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Ko vas bodo sorodniki prosili za pomoÄ?, raje niÄ? ne obljubljajte, Ä?e ne boste prepriÄ?ani, da boste sploh lahko pomagali. Tokrat najprej pomislite nase in ĹĄele potem na druge. Sploh, ker boste v zaÄ?etku letoĹĄnjega oktobra imeli dovolj svojega dela in skrbi. Da si boste hitro opomogli, vam bodo pomagale sanje. Tudi sredi belega dne. To sicer ni ne v vaĹĄi navadi ne v vaĹĄi naravi, a tokrat si boste dali duĹĄka. Ĺ e veÄ?, sanjali boste glasno, saj boste marsikaj zaupali tudi druĹžini in prijateljem. Vsi, ki vas dobro poznajo, se bodo Ä?udili, kaj se dogaja z vami. Vam pa bo Ä?isto vseeno. Pomembno vam bo le, da se boste imeli lepo.

Tehtnica, 23. 9. – 22. 10.

Vsak dan bolj boste upali, da se bodo Ä?asi spremenili, da bo virus izginil. NaÄ?rtovati boste zaÄ?eli potovanje, ki si ga boste privoĹĄÄ?ili, ko bodo potovanja spet varna. Izpolnite si dolgoletno Ĺželjo, zato moÄ?no varÄ?ujte. Delanje naÄ?rtov vas bo zamotilo tudi takrat, ko vas bo zajela jesenska melanholija, ki bo letos neizogibna. Zaplet na delovnem mestu bo sprva smeĹĄen, a posledice bodo kar nekaj dni zelo naporne za vas.

Tako zelo, da boste na trenutke glasno brili norca iz samega sebe. To bo tudi dobra preusmeritev pozornosti, saj vas bo po tiho skrbelo tako za vaĹĄe kot partnerjevo zdravje. A boste to uspeĹĄno skrivali.

Škorpijon, 23. 10. – 22. 11.

Ta konec tedna bo eden tistih, ki si ga ne boste dolgo zapomnili. NaÄ?rti so bili lepi, veliko vpraĹĄanje pa je, Ä?e boste s tem, kako bodo uspevali, zadovoljni tudi po prvih dneh oktobra. Nekoga boste vedno bolj pogreĹĄali, sploh, ker vas je doslej pogosto potreboval. Sedaj pa bo daleÄ? od vas. Dnevi bodo pogosto predolgi in premalo aktivni za vaĹĄ okus. ZaÄ?eli se boste bati, kaj bo prinesla pozna jesen in zima, ko bo priloĹžnosti za druĹženje ĹĄe manj, kot jih je trenutno. Srce vas bo vleklo k stari ljubezni. A ne boste usliĹĄani. Tudi zato, ker ne boste imeli poguma, da bi vztrajali in dokazali, da mislite resno. NeprepriÄ?ljivi boste.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

ÄŒeprav se trudite, se ne morete navaditi, da imate manj dela, kot ste ga imeli kdaj koli v Ĺživljenju. Opazili boste, da izgubljate tudi delovno kondicijo, saj ne boste dolgo zdrĹžali za delovno mizo. Misli vam bodo begale, teĹžko jih boste usmerili v pomembne stvari. Vseeno pa se boste potrudili, da se boste drĹžali rokov, Ä?eprav vam bo to vzelo veliko energije. S partnerjem bosta uskladila tudi razliÄ?na mnenja o skupni prihodnosti, ki so vaju zadnje Ä?ase precej razdvajala. Zamere bodo pozabljene, vsega pa vam partner ne bo odpustil. Ve namreÄ? veÄ?, kot si mislite, tudi tisto, kar ste Ĺželeli skriti pred njim.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Danes boste imeli veÄ? razlogov za praznovanje. VpraĹĄanje je, kako boste praznovali, a sreÄ?a se vam bo risala Ĺže na obrazu. Tokrat se ne boste trudili, da bi skrili svoja obÄ?utja, saj se ob njih ne boste poÄ?utili ranljivo. Tudi prvi dnevi letoĹĄnjega oktobra bodo za vas tako lepi, da si jih boste ĹĄe dolgo klicali v spomin.

Majhna zmaga se vam bo zdela velika tudi zato, ker vas bo reĹĄila skrbi za nekoga od svojih najbliĹžjih.

VaĹĄa sreÄ?a bo tako velika, da bi jo najraje delili tudi z drugimi, a je ne boste. Nimate veliko iskrenih prijateljev, ti pa si zasluĹžijo, da izvedo. Zato boste poskrbeli v soboto, ko boste tudi zato res v druĹžbi dobrih ljudi, ki bodo veselje iskreno delili z vami.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

PoÄ?utje bo odliÄ?no, kar vas bo kar malo presenetilo. Navadili ste se Ĺže, da skoraj vsak dan Ä?utite kakĹĄne telesne teĹžave, sedaj pa bodo preprosto izginile. Razlog, da se vam bo poÄ?utje moÄ?no izboljĹĄalo, nima medicinske povezave. Preprosto lahko vse pripiĹĄete ljubezni. V teh Ä?udnih Ä?asih, ko se ljudje vse manj druĹžimo, bosta namreÄ? s partnerjem uspela ustvariti izjemno harmoniÄ?en odnos, ki bo obema dovolj. Ne bosta iskala druĹžbe drugih, saj bosta zaradi dela vseeno malo skupaj. Ko bosta, pa bosta Ĺživela za trenutke. OdloÄ?ila se bosta, da ne bosta niÄ? veÄ? naÄ?rtovala, da bosta preprosto uĹživala v tem, kar vama bo navrglo Ĺživljenje. In v tem bo kljuÄ? do sreÄ?e.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

VaĹĄe razpoloĹženje bo moÄ?no nihalo. V istem dnevu boste polni navduĹĄenja in sreÄ?e, malo kasneje pa jeze in celo Ĺžalosti. Pogosto se boste poÄ?utili osamljeno, tudi takrat, ko ne boste sami. Zakaj je tako, ne boste vedeli, zavedali pa se boste, da hodite po robu. ÄŒe boste tako nadaljevali, boste pregoreli in zboleli. Zato Ä?im prej poskrbite, da bo delo teklo, tudi Ä?e ne boste ves Ä?as zraven. Potem si privoĹĄÄ?ite kratek jesenski odklop, v katerem pozabite na vsakdan. V zaÄ?etku oktobra si boste zaĹželeli osveĹžitve prostorov in okolice doma. ÄŒe se boste konkretneje lotili obnove, pazite, komu boste zaupali dela. VÄ?asih ste namreÄ? preveÄ? zaupljivi.

Naš čas, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

1. oktober 2020

Petek,

Sobota,

1. oktobra

2. oktobra

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.15 Kostarika: Biodiverziteta v tropskem gozdu, dok. film, 1/2 10.40 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 23/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Amsterdam, London, New York trije veličastni, fr. dok. ser., 4/4 14.50 Slovenci v Italiji: petDESET Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan skozi čute, dok. odd.

15.10 Brez meja - Határtalan 15.45 TV-izložba 16.00 Timi gre, risanka 16.10 Svetovalka Hana, risanka 16.20 Mladički, dok. ser. za otroke 16.30 Guin in zmajevka, kratki igr. film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Zakaj je dobro, da imamo navade?, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Stockholmski sindrom 18.00 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser., 2/3 00.35 Ugriznimo znanost: Zakaj je dobro, da imamo navade?, odd. o znanosti 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.20 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Ugriznimo znanost: Zakaj je dobro, da imamo navade?, odd. o znanosti 10.40 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 24/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Globus 12.30 Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Zvezde velikega platna: Al Pacino, brit. dok. ser., 8/11 14.35 TV-izložba 14.50 Prisluhnimo tišini: Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij 15.05 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.40 Špasni učitelj, niz. nan., 15/24 16.05 Čist zares: Strip 16.30 Infodrom 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Duhovni utrip: Človekovo iskanje najvišjega smisla 18.10 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Zvezde velikega platna: Meryl Streep, brit. dok. ser., 9/11 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.20 Napovedujemo

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.45 07.50 08.00 08.10

04.00 06.00 10.40 11.40 14.25 14.50 15.15

02.15

04.00 06.00 10.35 11.30 14.20 15.15 16.45 17.55 18.55 20.00 20.55 21.25 22.30 22.45 23.10 00.15 01.10

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Profil: Jakob J. Kenda, prevajalec, avtor in pohodnik Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Joker, kviz Dragonja - skrivnostna reka, dok. film Videotrak Z Graysonom Perryjem po ZDA: Vzhodna obala, brit. dok. ser., 1/3 Avtomobilnost Poti svobode, poljska nad., 11/13 J. in O. Bubeniček: Doktor Živago, dueta Mladi virtuozi: Alexander Gadjiev Slovenska jazz scena: Sprehod skozi zgodovino jazza: Big Band RTV Slovenija in Alenka Godec Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.00 Wissper – šepetalka živalim, risanka 07.10 Luna Petunija, risanka 07.25 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.40 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.50 Spin Fighters vrtavke, risanka 08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 23. del 09.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 202. del 10.30 Podaj mi roko, 2. sez., 1. del 11.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 92. del 12.25 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 53. del 13.20 TV prodaja 13.35 Reka ljubezni, 4. sez., 62. del 14.30 Šverc komerc, 1. sez., 102. del 15.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 24. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 2. sez., 2. del 17.55 Podaj mi roko, 2. sez., 3. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 MasterChef Slovenija 21.25 Šverc komerc, 1. sez., 103. del 22.25 24UR zvečer 23.05 Strelec, 1. sez., 10. del 0.00 Slab policist, 1. sez., 1. del 01.00 Slab policist, 1. sez., 2. del 01.55 24UR zvečer, ponovitev 02.35 Zvoki noči

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:45 11:50 12:15 12:45 13:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:30 18:40 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 21:55 22.15 23:05 23:35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 2786. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program IZ NAŠEGA ARHIVA: Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Košastka Katka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 4., 5. in 6. razred GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Lepote sveta: Kitajska, 3. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 4., 5. in 6. razred GŠ Velenje BONTON: Pogovor Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

16.35 17.55 18.55 20.00 21.10 23.10 00.05 01.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Poletni koncerti iz naših krajev Vražji muzikanti na Ptuju Otroci Sredozemlja: Portugalska Mojster in njegov Gašper, portret Videotrak Neboa, španska nad., 4/8 Ajla, hči vojne, turški film Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, risanka 07.10 Luna Petunija, risanka 07.25 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.40 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.50 Spin Fighters vrtavke, risanka 08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 24. del 09.35 Podaj mi roko, 2. sez., 2. del 10.30 Podaj mi roko, 2. sez., 3. del 11.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 93. del 12.25 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 54. del 13.20 TV prodaja 13.35 Reka ljubezni, 4. sez., 63. del 14.30 Šverc komerc, 1. sez., 103. del 15.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 25. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 2. sez., 4. del 17.55 Podaj mi roko, 2. sez., 5. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Pod krinko!, ameriški film 21.50 24UR zvečer 22.30 Eurojackpot 22.35 Naša blagovna znamka je kriza, ameriški film 00.35 Sen havajske kresne noči, ameriški film 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:35 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 23:00 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Kožne bolezni Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program MIŠ MAŠ, Kaj je soba pobega Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 4.. 5. in 6. razred GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Grintove poti Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 4.. 5. in 6. razred GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

3. oktobra

08.40 09.00 10.30 10.50 11.20 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.35 14.50 15.40 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.30 22.55 00.45 01.20

04.00 06.00 07.00 09.00 11.35 12.50 13.40 14.30 16.20 17.45 19.00 20.05 21.35 22.30 00.10 01.10

06.00 07.00 07.02 07.10 07.20 07.35 07.50 08.20 08.50 09.10 09.35 10.00 10.05 10.30 11.00 11.30 13.45 14.00 15.40 15.55 16.50 17.55 18.50 18.55 20.00 22.15 23.55 01.35

8:30 8:55 9:00 9:40 11:10 11:15 11:40 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:30 18:35 18:55 19:05 19:55 20:00 20:30 21:35 21:40 22:40 23:10 23:45

Kultura, Odmevi Čudogozd: Vrtni palčki praznujejo Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv,risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Knjiga o džungli, risanka Mladički, dok. ser. za otroke Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser. za otroke, 5/10 Holly Hobbie, kan. nad., 9/10 Nika, mladinski film Infodrom Osvežilna fronta: Meje telesa, odd. za mladostnike TV-izložba Tarča NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Kulturni vrhovi: Sv. Primož nad Kamnikom, dok. odd.

Prisluhnimo tišini: Ko se zgodi invalidnost Dolga alpska transverzala, fran. dok. ser., 4/4 TV-izložba Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 17/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Leta in leta, britanska nad., 2/6 Poročila, Šport, Vreme Zgodovina ljubezni, slov. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Kajetan Gantar, 2. del Danes dol, jutri gor, slov. nan., 20-21/35 Čudež pri Kobaridu, dok. film Avtomobilnost Ljubljeni, koprodukcijski film Simfonični orkester RTV Slovenija, Kana Mitsui, Igor Mitrovič, Per Rundberg in Rossen Milanov Zadnji ledeni lovci, dok. film Videotrak Rezervni načrt, poljski film Zvezdana Aritmični koncert - Prismojeni profesorji bluesa Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Florini zmajčki, risanka Maša in medved, risanka Maša in medved, risanka Wissper – šepetalka živalim, risanka Ruby Mavrica, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Viking Viki, risanka Pirati iz soseščine, risanka Dirka Monkart, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 10. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 11. del Večer (Evening), ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Troli (Trolls), ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ellen: Oblikovalski izziv, 1. sez.

Ljubezen po domače Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Silvestrovo v New Yorku, ameriški film Zasuk usode, kanadski film 12 kužkov do božiča, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, Kaj je soba pobega Jutranji pogovori 1 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 2. razred GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje, 2010 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 3. in 4. razred GŠ Velenje Dotiki gora: Vogel Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2787. VTV magazin, regionalna informativna oddaja IZ NAŠEGA ARHIVA: Parada humorja, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 4., 5. in 6. razred, GŠ Velenje Popotniške razglednice: Grintove poti 2787. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

4. oktobra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.10 09.25 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.10 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 20.45 21.35 22.05 23.30 00.25 00.50 01.45

Mandi, risanka Jurij in Pavel, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Kalimero, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Piknik s torto, risanka Bacek Jon, risanka Špasni učitelj, niz. nan., 16/24 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnije Dobova pri Brežicah Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 4/8 Ozare Obzorja duha: Skrb za človeško bratstvo Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Mladi in čudežni T. S. Spivet, francosko-kanadski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Med nami, norveška nad., 3/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Ljubezen in banane, am. dok. f.

Za lahko noč: Samospevi z Ano Pusar Jerič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.20 Videotrak 07.15 Duhovni utrip: Človekovo iskanje najvišjega smisla 07.30 Koda, izob. odd.

08.10 Ugriznimo znanost: Zakaj je dobro, da imamo navade?, odd. o znanosti 08.35 Glasbena matineja 08.35 Sem. 70 let Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc 10.00 20. mednarodni festival ustnih harmonik »(Ah), te orglice«, posnetek iz Mokronoga 10.45 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 22-24/35 12.10 Otroci Sredozemlja: Portugalska 13.30 Ambienti 14.15 Pogovor s predsednikom MOK-a Thomasom Bachom 15.00 Nogomet - DP: Bravo : Mura, 6. kolo, prenos iz Ljubljane 17.25 Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Trimo Trebnje, 5. kolo, prenos 19.05 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Blob – genij brez možganov, francoska dok. odd.

20.55 Janis - otožna deklica, am. dok. f.

22.40 Vikend paket 00.05 Zvezdana 00.55 Kaj dogaja?

01.30 Videotrak 02.25 Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.10 07.20 07.40 07.50 08.20 08.50 09.15 09.45 09.55 10.10 10.35 11.05 11.30 12.00 12.15 14.30 14.45 16.35 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.25 23.30 01.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Florini zmajčki, risanka Maša in medved, risanka Maša in medved, risanka Dojenčki in čarobne solzice, risanka Luna Petunija, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Viking Viki, risanka Pirati iz soseščine, risanka Dirka Monkart, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 12. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 13. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 14. del Vaše zdravje, naša skrb Silvestrovo v New Yorku, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Pod krinko!, ameriški film MasterChef Slovenija Popolna preobrazba doma, 10. sez.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Dave, ameriški film Večer, ameriški film Zvoki noči

5. oktobra

6. oktobra

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Obzorja duha: Skrb za človeško bratstvo 10.40 TV-izložba 11.00 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 25/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Intervju 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Blob – genij brez možganov, francoska dok. odd.

14.40 S-prehodi: Andro Merku, imitator 15.15 Rojaki, odd. o zamejcih 15.25 Dober dan, Koroška 15.55 Vila Mila, risanka 16.00 Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser. za otroke, 5/10 16.30 Oče, kratki igrani film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Kulturni vrhovi: Žeželj nad Vinico, dok. odd.

17.55 Nejko, risanka 18.05 Čebelice: Vida Brest - Prodajamo za gumbe, televizijska pravljica 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Platforma: Celica namesto kamna – o hibridni umetnosti 23.30 Glasbeni večer: Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Platforma: Celica namesto kamna – o hibridni umetnosti 10.35 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 26/35 11.25 Vem!, kviz 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Dolga alpska transverzala, fran. dok. ser., 4/4 14.45 TV-izložba 15.00 Duhovni utrip: Človekovo iskanje najvišjega smisla 15.20 Kanape - Kanapé, odd. za mlade 15.50 Lili in Čarni zaliv, risanka 16.00 Oblakov kruhek, risanka 16.10 Knjiga o džungli, risanka 16.20 Ernest in Celestinca, risanka 16.30 Ribica izpolni željo, kr. igr. film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Koda, izob. odd.

18.05 Kalimero, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Odštevanje do leta 1990: ponovna združitev Nemčije, nemška dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.05 Spomini: Janez Pavčič, 1.del 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.45 Napovedujemo

04.00 06.00 08.55 10.05 11.40

04.00 06.00 08.55 10.05 11.45 12.30 13.25 14.00

11.55 12.20 13.25 14.00 19.00 20.00 20.55 21.55 22.50 23.55 00.55

10:10 10:20 10:50 11:20 11:50 13:20 14:10 15:10 15:25 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:10

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, Kaj je soba pobega 2786. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2787. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Lepote sveta: Kitajska, 3. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Pogled svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Jesensko ustvarjanje za muce Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 4., 5. in 6. razred GŠ Velenje SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Kožne bolezni Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 4.. 5. in 6. razred GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Znakovni jezik 10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Ko se zgodi invalidnost Na lepše Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prava ideja!: Robert Strniša, posel z aronijo Tenis - odprto prvenstvo Francije, prenos iz Pariza Videotrak Otroci Sredozemlja: Malta Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser., 3/3 Posel, turizem in vrhunske manekenke - novi obraz Etiopije, francoska dok. odd.

Greva se Ježka, TV-priredba gledališke predstave Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, risanka 07.10 Luna Petunija, risanka 07.25 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.40 Spin Fighters vrtavke, risanka 08.05 Vaše zdravje, naša skrb 08.20 Betty v New Yorku, 1. sez., 25. del 09.25 Podaj mi roko, 2. sez., 4. del 10.20 Podaj mi roko, 2. sez., 5. del 11.20 Ukradena preteklost, 1. sez., 94. del 12.15 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 55. del 13.10 TV prodaja 13.25 Reka ljubezni, 4. sez., 64. del 14.30 Močna ljubezen, 1. sez.

15.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 26. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 2. sez., 6. del 17.55 Podaj mi roko, 2. sez., 7. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 2. sez., 16. del 21.00 Šverc komerc, 1. sez., 104. del 22.00 24UR zvečer 22.40 Whiskey Cavalier, 1. sez., 6. del 23.35 Slab policist, 1. sez., 3. del 00.35 Slab policist, 1. sez., 4. del 01.30 24UR zvečer, ponovitev 02.10 Zvoki noči

19.00 20.00 21.00 21.30 23.05 23.30 00.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Slovenski magazin Joker, kviz Avtomobilnost Tenis - odprto prvenstvo Francije: četrtfinale, prenos iz Pariza Videotrak Cunamiji – grozeče svarilo planetu, fran. dok. odd.

Prava ideja!: Virs, inženirsko podjetje Umori na podeželju (XX.): Duh Caustonske opatije, brit. nan., 1/6 NaGlas!

Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, risanka 07.10 Luna Petunija, risanka 07.25 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.40 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.50 Spin Fighters vrtavke, risanka 08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 26. del 09.35 Podaj mi roko, 2. sez., 6. del 10.30 Podaj mi roko, 2. sez., 7. del 11.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 95. del 12.25 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 56. del 13.20 TV prodaja 13.35 Reka ljubezni, 4. sez., 65. del 14.30 Šverc komerc, 1. sez., 104. del 15.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 27. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 2. sez., 8. del 17.55 Podaj mi roko, 2. sez., 9. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 2. sez., 17. del 21.00 Šverc komerc, 1. sez., 105. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.40 Slab policist, 1. sez., 5. del 00.40 Slab policist, 1. sez., 6. del 01.35 24UR zvečer, ponovitev 02.15 Zvoki noči

Sreda,

7. oktobra

06.15 07.00 10.05 10.40 11.00 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.45 15.20 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.55 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 08.25 09.20 10.05 11.45 12.30 14.00 19.05 19.50 20.15 22.50 23.50 00.45

8:30 8:55 9:00

10:15 8:30 8:55 9:00 9:05 10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 23:15 23:45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2787. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Lepote sveta: Skandinavija, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet pozavn GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik Regionalne novice, dnevno informativni program NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet pozavn GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 16:00 16:05 17:15 18:00 18:15 18:20 18:45 18:50 19:55 20:00 20:30 20:50 21:05 22:10 22:15 23:05 23:35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Napovedujemo BONTON: Kaj je bonton?

Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2788. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Govško Brdo Pogledi svetniške skupine DeSUS na aktualno dogajanje v MO Velenje IZ NAŠEGA ARHIVA: Parada humorja 2005, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda, izob. odd.

TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 27/35 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Cunamiji – grozeče svarilo planetu, fran. dok. odd.

Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Duhec, otroška nad., 1/3 Poročila ob petih, Šport, Vreme Kostarika: Vrnitev v pragozd, dok. film, 2/2 50 knjig, ki so nas napisale: Josip Jurčič: Deseti brat Pri Pajkovih, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Šivi, srbski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum Kostarika: Vrnitev v pragozd, dok. film, 2/2 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kanape - Kanapé, odd. za mlade Dobro jutro Ambienti Vikend paket Tenis - odprto prvenstvo Francije: četrtfinale, prenos iz Pariza Videotrak Žrebanje Lota Nogomet - Slovenija : San Marino, prijateljska tekma, prenos iz Ljubljane Tujca, britanska nad., 8/8 Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, risanka 07.10 Luna Petunija, risanka 07.25 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.40 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.50 Spin Fighters vrtavke, risanka 08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 27. del 09.35 Podaj mi roko, 2. sez., 8. del 10.30 Podaj mi roko, 2. sez., 9. del 11.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 96. del 12.25 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 57. del 13.20 TV prodaja 13.35 Reka ljubezni, 4. sez., 66. del 14.30 Šverc komerc, 1. sez., 105. del 15.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 28. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 2. sez., 10. del 17.55 Podaj mi roko, 2. sez., 11. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 2. sez., 18. del 21.00 Šverc komerc, 1. sez., 106. del 22.00 24UR zvečer 22.40 Strelec, 2. sez., 1. del 23.35 Slab policist, 1. sez., 7. del 00.35 Slab policist, 1. sez., 8. del 01.30 24UR zvečer, ponovitev 02.10 Zvoki noči

9:05

10:15 8:30 8:55 9:00 9:40

Torek,

10:45 11:00 11:05 11:30 12:00 12:50 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05

18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:15 21:20 22:20 22:25 23:15 23:45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2788. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Pogledi svetniške skupine DeSUS na aktualno dogajanje v MO Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program IZ NAŠEGA ARHIVA: Kako se kuha pravljica o Rdeči Kapici, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Soočenje kandidatov na nadomestnih volitvah za župana MO Velenje Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 21

ELIF SHAFAK: 10 minut, 38 sekund na tem Ä?udnem svetu

od – Odrasli 821-311.2 - DruŞbeni romani Vir: https://www.sanje.si/

Novi roman turĹĄke avtorice je delo brutalne lepote in dih jemajoÄ?e neĹžnosti. ZaÄ?ne se eksplozivno: potopimo se v um prostitutke Tequile Leile, ki umira na smetiĹĄÄ?u na obrobju Istanbula. Vsaka obsmrtna minuta v Leilino zavest naplavi Ä?uten spomin; postane svoja lastna biografinja, po Ä?asovni premici se premika v preteklost, da bi izpisala Ĺživljenjsko usodo dekleta iz province, zlorabljene, zlomljene, a neverjetno pogumne Ĺženske. Na podeĹželju rojeni Leili kaj kmalu postane jasno, da je Ĺželjam navkljub njena prihodnost Ĺže od rojstva ukro-

ĹĄuje in prestopa navidezno samoumevne in nespremenljive delitve, denimo med moĹĄkim in Ĺženskim, Vzhodom in Zahodom.

Je doktorica druĹžbenih ved, ki se ukvarja s problemi spolnih in kulturnih identitet, nacionalizma in islama, kot angaĹžirana intelektualka in aktivistka pa redno piĹĄe za vrsto turĹĄkih medijev.

DABOS CHRISTELLE: Zrcalka. Knj. 3, Spomin Babilona ml – Mladina M - Leposlovne knjige od 13. leta Vir: https://www.sanje.si/

dream (obvezen dvig brezplaÄ?nih vstopnic)

VELENJE ÄŒetrtek, 1. oktobra

Nedelja, 4. oktober

18.00 KnjiĹžnica Velenje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje

15.00 Grilova domaÄ?ija Jesen na Grilovi domaÄ?iji, tradicionalna etnoloĹĄka prireditev

Petek, 2. oktobra

Ponedeljek, 5. oktober

10.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Morning tea at 10am, sreÄ?anje 15.00 Ljudska univerza Velenje DruĹžabno popoldne za otroke in mlade 17.00 Galerija Velenje Kje je leĹĄnik?, brezplaÄ?na predstava za otroke v izvedbi Teatra za vse, ob svetovnem dnevu otroka

19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zadnje lune, gledaliĹĄka predstava GledaliĹĄÄ?a Velenje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Ema, glasbena drama

Sobota, 3. oktober

Nepozabna junakinja, pripovedno razkoĹĄen, v skrivnosti zagrnjen svet, kristalna eleganca sloga – in neizprosna zarota v osrÄ?ju zgodbe. V tretjem, Ĺživahno utripajoÄ?em delu sage Zrcalka, nadarjena provansalska pisateljica Christelle Dabos pred bralci razgrne sijajno mesto Babilon. Globoko v njegovem srediĹĄÄ?u leĹži nedoumljiva skrivnost, kljuÄ?, ki bi utegnil odkleniti vrata v preteklost in negotovo prihodnost. Tetra-

9.00-12.00 Titov trg Podjetno Velenje, predstavitev ponudbe lokalnih podjetnikov 12.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Dan naĹĄe in vaĹĄe mladosti/Dan najlepĹĄih sanj 21.00 Kino Velenje, velika dvorana Projekcija filma mlade neodvisne velenjske produkcije Wake up and

đ&#x;”˛

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

PridruĹžite se Hospicu Slovensko druĹĄtvo hospic obeleĹžuje letos 25-letnico delovanja. Ob tej posebni priloĹžnosti Ĺželimo bralce povabiti na ogled fotografske razstave, ki bo prikazala naĹĄe delovanje na nacionalni ravni teh preteklih let. Potekala bo v prvi polovici novembra v knjiĹžnici Velenje. V drugi polovici novembra si boste na istem mestu lahko ogledali razstavo obmoÄ?nega odbora Velenje Slovenskega druĹĄtva hospic. Prav tako vas vabimo, da se nam 23. oktobra ob 18. uri v knjiĹžnici Velenje pridruĹžite tudi na naĹĄem Hospickafeju, kjer bomo gostili psihologa in predavatelja Bojana Krevha. Veselimo se sreÄ?anja z vami!

Ljudje pogosto gledamo na Ĺživljenje in smrt kot na dva nasprotna si pola. Vizija Slovenskega druĹĄtva hospic pa je, da se nauÄ?imo na smrt pogledati z vidika Ĺživljenja ter jo sprejeti kot enega od njegovih pripadajoÄ?ih ter popolnoma naravnih delov. Svojo vizijo v druĹĄtvu uresniÄ?ujemo v programih spremljanja umirajoÄ?ih ter njihovih svojcev, Ĺžalovanja otrok in odraslih, detabuizacije smrti ter prostovoljstva. Ravno program prostovoljstva predstavlja osrÄ?je delovanja naĹĄega druĹĄtva. Brez cenje-

nih prostovoljcev, ki svoj Ä?as tako nesebiÄ?no ponudijo posameznikom v stiski, bi bilo naĹĄe delovanje moÄ?no okrnjeno.

Zato Ĺželimo na tem mestu ponuditi ĹĄe zahvalo naĹĄim prostovoljcem – vsem tistim, ki ste Ĺže bili, pa tudi tistim, ki ĹĄe prihajate. S svojo prisotnostjo prostovoljci prinaĹĄate novo razseĹžnost v Ĺživljenje hudo bolnega, hkrati pa vnaĹĄate novo energijo tudi v Ĺživljenja svojcev. Pogumno odpirate vrata, ki v takih Ĺživljenjskih situacijah obiÄ?ajno ostajajo zaprta, tako v fiziÄ?nem kot tudi prenesenem pomenu.

Na Slovenskem druĹĄtvu hospic sicer trenutno deluje veÄ? kot 130 prostovoljcev, ki v razliÄ?nih organiziranih izobraĹževanjih in delavnicah neprestano izpopolnjujejo svoje znana. Prostovoljstvo ne nazadnje ponuja ogromno moĹžnosti za osebnostno rast. Ponuja nam namreÄ? nova poznanstva, pa tudi uvid v naĹĄa lastna Ĺživljenja, to pa je neprecenljivo darilo. • Tadeja Gotar, strokovna delavka OO Velenje: 051 415 447 • Kontakt predsednice odbora: 041 365 731 đ&#x;”˛

Ĺ MARTNO OB PAKI

Torek, 6. oktober

ÄŒetrtek, 1. oktober

10.00 Varstveno delovni center SAĹ A Dan odprtih vrat enote JeĹžek Velenje 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Jaz in ti, drugi in mi: resniÄ?nostni pogovor AleĹĄa ÄŒrniÄ?a z Anjo Golob

17:00 Pred obÄ?insko stavbo Trgatev potomke stare vinske trte

17:00 Dvorana Marof Predstava ob tednu otroka: KamiĹĄibaj z Janjo

VOJNA Z DEDKOM

WAKE UP AND DREAM

War with Grandpa, druĹžinska komedija, 98 minut (ZDA). ReĹžija: Tim Hill Igrajo: Robert De Niro, Uma Thurman, Christopher Walken, Jane Seymour, Rob Riggle, Oakes Fegley, Eugene Levy, Laura Marano, Cheech Marin Petek, 2. 10., ob 17.00

Premiera filma neodvisne produkcije mladih velenjskih filmskih ustvarjalcev, misteriozna drama, 19 minut ReĹžija: Leon PuÄ?nik Igrajo: BlaĹž PlaninĹĄek, Marko Pavlović, Tina KopuĹĄar, Kosta Kocev, Anja Zaverla, Dementej GradiĹĄnik, Leon PuÄ?nik Sobota, 3. 10., ob 21.00

Glasovi: Katarina Bordner, Klemen Bunderla, Neisha - NeĹža Buh, Gregor SkoÄ?ir, Tilen ArtaÄ?, SaĹĄa LeĹĄnjek, Alex Volasko, SrÄ‘an Milovanović, Jernej Kuntner, MatevĹž Mueller, Rok Kunaver, Ĺ˝iga BuniÄ?, UroĹĄ Buh, Nina Kaludjerović, Luka SeĹĄek, Urban Lutman in drugi Nedelja, 4. 10., ob 16.00

Trolls World Tour, sinhronizirana animirana glasbena pustolovĹĄÄ?ina, 90 minut (ZDA). ReĹžija: Walt Dohrn

Razstava ob stoletnici nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj – Muzej Velenje bo v petek, 2. oktobra, v Ĺ oĹĄtanj na Trgu svobode ob 11. uri odprl razstavo, posveÄ?eno 100. obletnici ustanovitve Nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj. Razstava bo Ĺže druga, ki so jo v muzeju pripravili ob tej obletnici. Od avgusta je namreÄ? v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju Ĺže na ogled razstava predmetov, povezanih z zgodovino ĹĄoĹĄtanjskega nogometnega kluba, na Trgu svobode pa boste lahko prebrali tudi zgodbo o nogometni tradiciji v usnjarskem mestu ter si ogledali nekaj zanimivih fotografij in dokumentov.

Ponedeljek, 5. oktober 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem

Torek, 6. oktober X

4. Planinski veÄ?er: Tabor za odrasle

Sreda, 7. oktober 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Bralni klub, ÄŒas za knjigo

Lunine mene

19:00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

Torek, 6. oktober,

TROLI NA SVETOVNI TURNEJI

Ĺ OĹ TANJ

Ponedeljek, 5. oktober

12.00 Zbor pred Domom KD Stara vas ÂťOktober festÂŤ v Krajevni skupnosti Stara vas

Mulan, akcijska pustolovska drama, 115 minut (ZDA). ReĹžija: Niki Caro Igrajo: Yifei Liu, Donnie Yen, Jason Scott Lee, Jet Li, Li Gong Petek, 2. 10., ob 20.00 logiji nezgreĹĄljivega francoskega esprija se je uspelo zavihteti na knjiĹžno polico ob najimenitnejĹĄa dela fantazijskega Ĺžanra.

Minili sta dve leti in sedem mesecev, odkar Ofelija veni na svojem oboku, Animi. A ob zaÄ?etku tretje knjige nastopi Ä?as za dejanja: napraviti mora odloÄ?ilni korak in uporabiti znanje, ki ga je pridobila z branjem Farukove Knjige in razvozlavanjem njegovih spominov. Pod laĹžno krinko Ofelija pripotuje na Babilon, svetovljanski obok, ki je pravi biser modernosti. Ji bodo nadnaravni darovi pomagali pravilno razbrati okolico? Ali ji bodo izjemne veĹĄÄ?ine omogoÄ?ile prednost, ki jo potrebuje, da bi vse mogoÄ?nejĹĄim sovraĹžnikom prekriĹžala naÄ?rte? Ali ima vsaj rahlo moĹžnost, da doĹžene, kam se je izgubila sled za Thornom?

16.00 Mestna obÄ?ina Velenje, sejna soba NajpogostejĹĄe koĹžne in nohtne bolezni pri bolnikih z boleznimi srca, predavanje dr. NataĹĄe Koser Kolar 17.00 Galerija Velenje Papagaj Bine, pravljiÄ?no ustvarjalna urica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic

Sreda, 7. oktober

MULAN jena po starodavnih in globoko ukoreninjenih druĹžbenih doloÄ?ilih. V iskanju svobode se preseli v mesto; navkljub teĹžkim in pogubnim udarcem usode uspe ohraniti svojo Ä?loveÄ?nost, nazadnje pa postane predmet zgodbe o zloÄ?inu v mestnih Ä?asopisih. Pred bralÄ?evimi oÄ?mi vstaja obÄ?uteno niansiran portret sanjavega, a trdoĹživega dekleta iz Vana, ki ne umolkne niti, ko jo umorijo, temveÄ? postane vest krutega, vroÄ?iÄ?no utripajoÄ?ega starodavnega mesta – ÂťÄ?arobnega trika, ki se je izpridilÂŤ.

Pisateljica z brezkompromisno pisavo ubesedi travmatiziranost Ĺžensk v patriarhalnem druĹžbenem sistemu. Gre za brutalno knjigo, neprizanesljivo v svojem prikazovanju nasilja in srÄ?ne boleÄ?ine, ki pa v sklepnih akordih praznuje Ĺživljenje. Shafak tudi v tem delu ostaja zvesta svojemu avtorskemu podpisu: dobri stari umetnosti dovrĹĄenega, kompleksnega pripovedovanja zgodbe.

Elif Shafak je ena najvidnejĹĄih sodobnih turĹĄkih avtoric. V svojih romanih prevpra-

21

PRIREDITVE

1. oktober 2020

1.

oktobra, ob 23:05, polna luna (ĹĄÄ?ip)

CORPUS CHRISTI Boşe Ciało, drama, 115 minut (Poljska, Francija). ReŞija: Jan Komasa Igrajo: Bartosz Bielenia, Eliza Rycembel, Aleksandra Konieczna, Tomasz Ziętek Nedelja, 4. 10., ob 20.00

EMA Glasbena drama, 107 minut (ÄŒile) ReĹžija: Pablo LarraĂ­n Igrajo: Mariana Di Girolamo, Gael GarcĂ­a Bernal, Paola Giannini, Santiago Cabrera, CristiĂĄn SuĂĄrez Ponedeljek, 5. 10., ob 20.00

TEDEN RESTAVRACIJ 2020 Prijazno vas vabimo v Vilo Herberstein na izvrstna menija v Tednu restavracij od 9. 10. do 18. 10. 2020.

PriporoÄ?amo, da si Ä?imprej rezervirate svoj termin za nepozabno kulinariÄ?no doĹživetje. Cena menija je 19 â‚Ź.

đ&#x;”˛

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica. • Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

Rezervacije E: vilaherberstein@gorenje.com T: (03) 896 1400 W: www.vilaherberstein.si V E S E L I M O S E V. A Ĺ E G A O B I S K A Ekipa Vile Herberstein

NaĹĄ Ä?as, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

1. oktober 2020

Nagradna kriĹžanka Manualna terapija

RADIO VELENJE

Manualna terapija Nakupovalni center Velenje KidriÄ?eva 2 b E: alenkaking@gmail.com

T: 051 348 191

Storitve: • Osteopatske, manipulacijske in artikulacijske tehnike • Analiza telesne drĹže • Miofascinalne tehnike • Globinska masaĹža • Trigger point terapija • Manualna limfna drenaĹža • NevromiĹĄiÄ?ni taping • BOLEÄŒINA V VRATU • BOLEÄŒINA KRIĹ˝A • SINDROM KARPALNEGA TUNELA • MIĹ IÄŒNA UTRUJENOST • IĹ IAS • GLAVOBOL • TEĹ˝AVE S SKLEPI • TENIĹ KI KOMOLEC • Ĺ PORTNE POĹ KODBE ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťManualna terapijaÂŤ, najkasneje do ponedeljka, 12. oktobra.

IzĹžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

ÄŒETRTEK, 1. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 2. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 3. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 4. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 5. oktobra

Prodaja elektriÄ?nih vozil raste (II. del) V letoĹĄnjih prvih ĹĄestih mesecih je bilo v Evropi prodanih okrog 414.000 elektriÄ?nih vozil, kar je 57 % veÄ? kot v enakem obdobju lani. EV-Volumes poroÄ?a tudi o tem, da je prodaja elektriÄ?nih vozil v Evropi prviÄ? presegla Kitajsko. "Kitajska je do zdaj vseskoz vodila tekmo predvsem zaradi iniciativ in podpore vlade. Letos se je situacija spremenila in je Evropa tista, ki vodi naprej," pravi Felipe Munoz, globalni analitik podjetja JATO. Kitajska je bila lani daleÄ? najveÄ?ji trg elektriÄ?nih avtomobilov na svetu,. saj je bilo v letu 2019 prodanih veÄ? kot milijon elektriÄ?nih avtomobilov, kar je 2 % manj kot leto prej. Evropa je bila s 561.000 avtomobili drugi najveÄ?ji trg, sledile so ZDA s 327.000 prodanimi avtomobili.

Glede na podatke od januarja do aprila letos naj bi se skupna svetovna prodaja osebnih avtomobilov letos zmanjĹĄala kar za 15 %. Ravno zato so trendi na podroÄ?ju elektriÄ?nih vozil toliko bolj pozitivni. Pandemija pa ni ustavila prodaje pri Tesli. Kupci so lahko preko spleta vozilo kupili in ga dobili "na dom".

Tesla je namreÄ? 'odgovorna' za skoraj 30 % globalne prodaje elektriÄ?nih vozil v prvi polovici leta 2020. "Kriza je pokazala pomembnost skupnosti in dobrih plati druĹžbe, med katerimi je tudi okolju prijazna voĹžnja," pravi Silke Bagschik, vodja prodaje in marketina divizije elektriÄ?nih vozil VW ID.

O prihodnosti bomo odloÄ?ali kupci

Letos naj bi bilo na cestah po svetu 10 milijonov elektriÄ?nih avtomobilov, v novem poroÄ?ilu razkriva Mednarodna agencija za energijo (IEA). Zaenkrat je priÄ?akovati, da bo prodaja elektriÄ?nih avtomobilov nizala boljĹĄe rezultate od bencinskih, dizelskih in hibridov. IEA celo ocenjuje, da bo prodaja elektriÄ?nih avtomobilov dosegla raven iz prejĹĄnjega leta, torej 2,1 milijona prodanih enot. To bi pomenilo rekordne 3 odstotke celotne svetovne prodaje avtomobilov.

Kar zadeva obnaĹĄanja kupcev, obstajajo dokazi, da se nakupni nameni nekoliko blaĹžijo, saj pandemija vpliva tudi na zmoĹžnost predplaÄ?il za elektriÄ?na vozila.

Auto Trader, spletni avto-moto portal, ugotavlja, da je odstotek tistih, ki so razmiĹĄljali o nakupu elektriÄ?nega avtomobila v VB, od januarja do avgusta padlo iz 16 na 4 %.

Do 2030 tretjina novih avtomobilov elektriÄ?nih

V podjetju Deloitte, specializiranem za analize razliÄ?nih segmentov gospodarstva in tudi prometa, predvidevajo, da bodo do konca desetletja tretjino vseh novih avtomobilov, prodanih po vsem svetu, predstavljala elektriÄ?na vozila. Deloittova nova raziskava za elektriÄ?na vozila razkriva, da se bo ĹĄtevilo elektriÄ?nih vozil, prodanih po vsem svetu v letu dni, povzpelo na 31,1 milijona, kar je 10 milijonov veÄ?, kot je bilo prvotno predvideno. đ&#x;”˛

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

www.radiovelenje.com

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 6. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 7. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 21. do 27. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 21. do 27. septembra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 21. do 27. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. do 27. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

VOZILA CITROEN XSARA 2.0 AC Karavan, leto izdelave 2004 letne in zimske gume, registriran do 8. 1. 2021, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 031 848 991.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

SENO v kockah, prodam.

(2,50â‚Ź/kom) Gsm: 040 508 273

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, Ä?rne, grahaste in ĹĄtajerski petelini, vse cepljeno, starost 19 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, naslednjo nedeljo, 11. 10. 2020, od 8.00 do 8.30.

VeÄ?je koliÄ?ine lahko tudi naroÄ?ite.

Smo najcenejĹĄi na KoroĹĄkem. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE, rjave, cepljene proti 8 boleznim, prodam. Dostava: Mislinja, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Gsm: 031 751 675.

STIKIPOZNANSTVA IĹ ÄŒEM moĹĄkega ali Ĺžensko za druĹženje in prijateljstvo. Sem Ĺženska stara 77 let, doma iz Velenja. Samota ubija. Gsm: 041 506 335.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

V soboto, 3. 10. in nedeljo, 4. 10. 2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro - 03 588 24 79 Zdravstvena postaja Ĺ oĹĄtanj, Lampretov trg 1, Ĺ oĹĄtanj: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko ĹĄtevilko (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveno postajo Ĺ oĹĄtanj ni dovoljen.

od 2. 10. do 8. 10.

- 2. oktobra 1977 so sveÄ?ano odprli nov gasilski dom v Ĺ martnem ob Paki; - 2. oktobra leta 1990 je s svojega poloĹžaja nepreklicno odstopil predsednik velenjskega izvrĹĄnega sveta Todor Dmitrović; - ob obÄ?inskem prazniku leta 1990 je Viktor Kojc iz Ĺ oĹĄtanja prejel najviĹĄje priznanje obÄ?ine Velenje za Ĺživljenjsko delo v kulturi; - 3. oktobra 1859 se je v Ĺ entilju pri Velenju rodila ĹĄolska upraviteljica in redovnica FranÄ?iĹĄka Voh; med letoma 1896 in 1914 je bila vrhovna predstojnica ĹĄolskih sester; - 3. oktobra 1914 se je v Ĺ˝alcu rodila nekdanja profesorica slovenĹĄÄ?ine, nemĹĄÄ?ine in francoĹĄÄ?ine ter solo petja Marija Zupanc iz Velenja; umrla je 4. junija 2002; - v okviru prireditev ob obÄ?inskem prazniku so 3. oktobra 1968 v Velenju sveÄ?ano odprli nov otroĹĄki vrtec za okoli sto otrok; vrtec je naĹĄel svoj prostor v preurejeni stavbi, ki jo je velenjski obÄ?inski skupĹĄÄ?ini

Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

•

DOLER MARJAN, Velenje, Ĺ kale 69 in Rotnik Veronika, Ĺ oĹĄtanj, Ravne 185 MIHAR FRANCI, Velenje, Ulica Janka Ulriha 39 in BoĹžiÄ? Mojca, Ĺ˝alec, PetrovÄ?e 131

•

• • •

SMAJIĆ SEAD, roj. 1949, Velenje, Kajuhova cesta 1 BEDNJANIÄŒ TEREZIJA, roj. 1934, Velenje, Ĺ aleĹĄka cesta 2B STUPAR JOVAN, roj. 1947, Ĺ martno ob Paki, Mali Vrh 1A POLIÄŒNIK TEREZIJA, roj. 1936, Velenje, Kardeljev trg 3

• Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, KARDELJEV TRG, 62,2 m2, adaptirano l. 2016, 2/14 nad., ER: EI v izdelavi.

Cena: 85.000 â‚Ź.

• Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, FOITOVA, 113 m2, 4-sobno, zgrajeno l. 1975, adaptirano l. 2018, 9/10 nad., ER: EI v izdelavi.

Cena: 135.000 â‚Ź.

• Neva Trampuť, Šaleťka 19, 3320 Velenje • Tatjana Perko, Lokovica 101 B, 3325 Šoťtanj • Franc Topolťek, Cankarjeva 23, 3325 Šoťtanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poťti.

ReĹĄitev kriĹžanke: SVET PERILA VELENJE.

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

JOVAN STUPAR, dr. med.

20. 2. 1947 – 19. 9. 2020

â€?Podajte luÄ? drug drugemu, da pregnala bo temo.

Podajte luÄ? drug drugemu, da v mraku nihÄ?e veÄ? ne bo.â€?

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob izgubi moĹža, oÄ?eta, dedija in tasta izrazili soĹžalje in nam stali ob strani. Posebej bi se radi zahvalili patronaĹžni sestri Dragici Lesnjak za dolgoletno pomoÄ?, vodji reĹĄevalne postaje Damjanu LoÄ?iÄ?niku, zdravstvenim sodelavcem ZD Velenje in ZP Ĺ martno ob Paki.

Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskim sestram pljuÄ?nega oddelka BolniĹĄnice TopolĹĄica. Zahvala tudi Ĺžupanu Janku KopuĹĄarju in upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da nas je zapustil Ĺživljenjski sopotnik, oÄ?e, dedi, pradedi, tast in brat

IVAN MEDVED

6. 6. 1940 – 14. 9. 2020 POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

ci rodil dr. Bogdan Menih, ki je bil med drugim Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja od leta 1994 do svoje smrti 18. avgusta leta 1999; - v nedeljo, 7. oktobra leta 1962, je bila ob 15. uri pred veÄ? kot 2.000 gledalci sveÄ?ana otvoritev velenjskega kotalkaliĹĄÄ?a; predsednik sindikata rudniĹĄke podruĹžnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal kotalkaliĹĄÄ?e v varstvo in uporabo ĹĄportnemu druĹĄtvu Partizan – Rudar; - 7. oktobra leta 1983 so v Velenju odprli podhod pod KidriÄ?evo cesto; - v noÄ?i na 8. oktober 1941 so borci 1. ĹĄtajerskega bataljona napadli mesto Ĺ oĹĄtanj; o napadu na Ĺ oĹĄtanj je med drugim poroÄ?al celo nemĹĄki ĹĄef varnostne policije in varnostne sluĹžbe Reinhard Heydrich nemĹĄkemu zunanjemu ministru Joachimu von Ribbentropu. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

DruĹžina

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

• • •

prenaĹĄali sveÄ?ano zasedanje velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine, s ploĹĄÄ?adi pred domom kulture pa osrednjo proslavo ob obÄ?inskem prazniku; - promet skozi predor pod gradom Ĺ alek, na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem, je stekel 5. oktobra leta 1977; - oktobra 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na kriĹžiĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke in KidriÄ?eve ceste ter na kriĹžiĹĄÄ?e proti Gorici; - 5. in 6. oktobra 1990 je velenjski Kulturni center Ivan Napotnik skupaj z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prviÄ? organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan; z leti je ta prireditev prerasla v najveÄ?ji otroĹĄki festival v Sloveniji; - 6. oktobra 1939 se je v Celju rodil rudarski strokovnjak in ĹĄportnik Avgust Terglav iz Velenja;umrl je 17. aprila 1997; - 7. oktobra 1938 se je v TopolĹĄi-

ZAHVALA

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťGalebÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 17. septembra 2020 so:

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih:

Otvoritev velenjskega kotalkaliĹĄÄ?a (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

prepustila poÄ?itniĹĄka zveza; konec 19. stoletja je bila hiĹĄa zgrajena kot nemĹĄka ĹĄola, po 1. svetovni vojni je bila v njej tudi slovenska ĹĄola; od leta 2002 je bil v njej sedeĹž MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje, ki se je v letu 2015 preselila v vilo RoĹžle, tu pa je zopet otroĹĄki vrtec; - od 3. do 5. oktobra 2001 je v Velenju potekalo 6. zborovanje Slovenskega muzejskega druĹĄtva, ki ga je organiziral Muzej Velenje, takrat ĹĄe v okviru nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika; - oktobra leta 1947 so v Prelogah zaÄ?eli graditi nov jaĹĄek velenjskega premogovnika; - asfaltno prevleko so potegnili do kmetije in gostilne Pri Savineku v Belih Vodah, kjer je bila 11. oktobra leta 1986 tudi osrednja proslava ob prazniku takratne obÄ?ine Velenje; - mladinci nogometnega kluba Usnjar iz Ĺ oĹĄtanja so oktobra leta 1986 osvojili jugoslovanski pokal na obmoÄ?ju Slovenije in se uvrstili med osem najboljĹĄih jugoslovanskih mladinskih nogometnih moĹĄtev; - prva oddaja Radia Velenje, na ultrakratkovalovnem podroÄ?ju na frekvenci 88,9 megaherzov, je bila kljub nedokonÄ?anemu studiu Ĺže v soboto, 5. oktobra, leta 1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno

GIBANJE prebivalstva •

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

1. oktober 2020

Iz srca smo hvaleĹžni vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teĹžkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja dr. Urbancu in gospe AvberĹĄek za vso skrb. Hvala pogrebcem, Tam, kjer si ti, govornikoma: gospodu Kolarju in gospe Metki AtelĹĄek Oman, ni sonca, ne luÄ?i, pihalnemu kvartetu Oljka, harmonikarju Gregu SevÄ?nikarju, le tvoj nasmeh, gospodu dekanu JoĹžetu PriboĹžiÄ?u in pogrebni sluĹžbi Usar. Hvala ĹĄe vedno v srcih nam Ĺživi, a nihÄ?e ne ve, vsem, ki ste ga v velikem ĹĄtevilu pospremili na njegovi zadnji poti in kako zelo, zelo boli. ga boste ohranili v lepem spominu.

Naj poÄ?iva v miru.

Vsi njegovi najdraĹžji

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaĹĄ Ä?as, 1. 10. 2020, barve: CMYK, stran 24

Zavodnje so imele sodnijo in jeÄ?e Bile so v Slivnikovem dvorcu (domaÄ?iji), etnografskem spomeniku v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj – Z novo prekrito streho z originalnimi ťikliÂŤ bo ĹĄe dolgo kljuboval Ä?asu Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Slivnikov dvorec v Zavodnjah je poseben biser kulturne dediĹĄÄ?ine, ki se mu je kljub starosti uspelo obdrĹžati do danaĹĄnjih dni. Pa je le malo manjkalo, da bi bilo drugaÄ?e, je na seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj razlagal svetnik Peter Radoja, ko je Ĺžupanu predlagal, da svoje priznanje ob obÄ?inskem prazniku nameni Igorju PerĹĄolji iz Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediĹĄÄ?ine Slovenije. Ker si ga, Ä?eprav ni Ĺ oĹĄtanjÄ?an, zasluĹži.

Njegova vztrajnost je obrodila sadove, ko je bilo treba po hudem neurju, ki je pred ĹĄtirimi leti divjalo po kraju in povsem uniÄ?ilo streho dvorca, le-tega prekriti s folijo in tako zaĹĄÄ?ititi notranjost. Obrodila pa jo je tudi potem, ko so na zavodu zagotovili sredstva za prekritje edinstvenega kmeÄ?kega dvorca. Prekrit je z leseno streĹĄno kritno, s skodlami oziroma kot cepljenim deĹĄÄ?icam pravijo tukaj – ťikliÂŤ. Tako bo dvorec lahko ĹĄe dolgo kljuboval zobu Ä?asa.

ÂťStreha je bila Ĺže pred neurjem v zelo slabem stanju in je dvorcu z vso svojo neprecenljivo opremo pretila nevarnost uniÄ?enja.

Tega se je PerĹĄolja ĹĄe kako zavedal in z vso vnemo iskal zaÄ?asne reĹĄitve, s katerimi bi notranjost pred nadaljnjim propadanjem zaĹĄÄ?itili ĹĄe pred zimo, ki je Ĺže trkala na vrata,ÂŤ pripoveduje Radoja. Ta pa tako visoko, kot so Zavodnje, pride obiÄ?ajno prej kot v dolino.

Trkal je na ĹĄtevilna vrata in iskal moĹžnosti zaĹĄÄ?ite. Zavedal se je, da sredstva, potrebna za zaÄ?asno reĹĄitev, niso majhna. S svojo vnemo je vzbudil odgovornost tudi na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ki je omogoÄ?ila, da so s pomoÄ?jo interventnih sredstev in pripadnikov civilne zaĹĄÄ?ite ĹĄe pred prvim snegom streho prekrili s folijo.

Pa to ni bilo tako enostavno, mi kasneje ob ogledu dvorca pripovedujejo lastniki oziroma upravljalci dvorca Anica Juvan in Ivan Juvan ter AniÄ?ina mama Zofka Laznik. Krovci so sicer prihajali, a bolj kot ne zmajevali z glavo, Ä?eĹĄ

Med stopetimi identifikacijskimi elementi Ĺ oĹĄtanja

Slivnikov dvorec je ena od znamenitosti Ĺ oĹĄtanja, uvrĹĄÄ?en tudi v publikacijo Roka Polesa in Ĺ pele Poles z naslovom Stopetkrat o Ĺ oĹĄtanju v enem odstavku, ki predstavlja obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj z izborom 105 kljuÄ?nih identifikacijskih elementov zahodnega dela Ĺ aleĹĄke doline.

V poglavju o etnoloĹĄki dediĹĄÄ?ini je kmeÄ?ki dvorec opisan takole: ÂťDomaÄ?iji Slivnik v Zavodnjah naj bi poprej pravili Âťpri SvobodnjakuÂŤ, kar najbrĹž kaĹže na njen posebni status. Po izroÄ?ilu naj bi bile tu Âťsodnija in jeÄ?eÂŤ. Na tramu sta vrezani deseterolistna rozeta in letnica 1736.

Veliko domaÄ?ijo je sestavljalo veÄ? objektov: stanovanjska hiĹĄa, marof, kozolec toplar, ĹĄupa, vrtna uta.ÂŤ

V tram je vrezana letnica 1736.

Okno je za tiste Ä?ase predstavljalo pravi prestiĹž, danes je ohranjeno le ĹĄe malokje.

V Mozirskem gaju so tehtali buÄ?e Ĺže 10. leto Za letoĹĄnji jubilej drĹžavni rekord Janku LovĹĄetu iz Trebnjega Da so Mozirjani marljivi prostovoljci, ki upravljajo ekoloĹĄko hortikulturni park ob Savinji Ĺže 42 let in veÄ?, iznajdljivi in inovativni, priznava vse veÄ? ljudi. Ko ekipo vrtnarjev in hortikulturnikov ne odpihne vetrolom, Ĺžledolom ali veÄ?kratno poplavljanje parka z uniÄ?ujoÄ?imi posledicami, se ÂťroĹžeÂŤ spet dvignejo kot Feniks iz pepela in zablestijo z novimi izzivi. Tudi letoĹĄnja korona jih ni uniÄ?ila. Mozirski gaj so pripravili na ogled v najlepĹĄi moĹžni podobi za ta Ä?as, Ĺže zdaj pa napovedujejo, da bodo razsvetlili tudi decembrsko idilo in tako na skupno prazniÄ?no obÄ?udovanje poldrugega milijona luÄ?ic suvereno vabijo Ĺže zdaj. Tudi jubilejno, 10. uradno tehtanje najveÄ?jih buÄ? v naĹĄi deĹželi, je bil minulo soboto ĹĄe en spektakel, vreden priznanja in obÄ?udovanja. Praznik vseh tistih maloĹĄtevilnih entuziastov, ki vzgajajo primerke najveÄ?jih buÄ? na svetu, atlantic gigant, katerih poreklo je Amerika, je v Sloveniji v Mozirju naĹĄel svoj domicil. Upravitelji parka so si Ĺže pred desetletjem ustvarili pogoje, da je tukajĹĄnja prireditev z razstavo buÄ? vredna mednarodne licence in moĹžnosti udeleĹžbe na svetovnem tekmovanju najveÄ?jih buÄ? na svetu v NemÄ?iji. BuÄ?e so bile zares neverjetno lepe in velike. TakĹĄne,

da jih je nemogoÄ?e stehtati brez ustrezne strojne mehanizacije, pripeljati v Mozirje pa ĹĄe posebej zahtevno dejanje. Tehtanje omogoÄ?a le edini specializirani zavod za meroslovje LotriÄ? iz Kranja, organizirati javni spektakel pa tudi niso maÄ?je solze. To so poÄ?eli

polomila tehtnico s 704 kg, a jo je nato LovĹĄetova pritisnila k tlem s kar 713 kg in LovĹĄetovim prinesla nov slovenski rekord za jubilejno tehtanje v Mozirju.

Tretje mesto si je prisluĹžila buÄ?a BoĹĄtjana PliberĹĄka (435 kg) iz VeĹĄanika pri Konjicah, Ä?etrto pa

da se ne bo dalo zaradi naklona, strmine. ÂťPotem pa se je naĹĄel junak, krovec Grudnik iz Ĺ oĹĄtanja, in opravil, kot je treba.ÂŤ Tudi izvedbeno je bil namreÄ? to velik zalogaj, saj je bila streha polna Ĺžebljev. Lani tak Ä?as pa so dvorec prekrili s pravimi ĹĄikli. Nekaj posameznikov je ĹĄe, a so zelo redki, ki jih ĹĄe znajo narediti.

â?ą

Vztrajnost Igorja PerĹĄolje je obrodila sadove. Dvorec je prekrit z novo streho in ĹĄe dolgo bo lahko kljuboval zobu Ä?asa.

ÂťUpam in Ĺželim si, da bi se enkrat v prihodnje, morda na kakĹĄnem razpisu, naĹĄla sredstva tudi za obnovo notranjih prostorov. S tem bi Ĺ oĹĄtanj pridobil ĹĄe eno odliÄ?no turistiÄ?no destinacijo. Za zdaj pa je najbolj pomembno, da je dvorec prekrit in zaĹĄÄ?itena njegova notranjost. In tega so veseli tudi lastniki, Ĺ˝oharji po domaÄ?e. A si predstavljaĹĄ, da so bile v njem celo jeÄ?e?ÂŤ mi je med drugim pripovedoval Radoja, velik navduĹĄenec nad vsem, kar vsaj malo diĹĄi po turizmu in je povezano z obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, ko sva se vozila na ogled dvorca, torej na Âťkraj zloÄ?inaÂŤ. Zdaj jeÄ?e

Peter Radoja ob ogledu notranjosti dvorca. Vse, kar je povezano z njim, ga Ĺživo zanima.

tam ni veÄ?, ohranjenih pa je ĹĄe veliko zanimivih detajlov. Nekaj celo takĹĄnih, ki so zelo redki. Denimo okno iz pihanega stekla, narejeno v eni od pohorskih glaĹžut. Tudi v tistih Ä?asih so bila takĹĄna okna velik prestiĹž. ÂťVedno, ko pridejo k nam predstavniki zavoda za spomeniĹĄko varstvo ali poznavalci, si to okno posebej ogledujejo in ga obÄ?udujejo, ga fotografirajo,ÂŤ mi med ogledovanjem dvorca razlaga Ivan.

Mene pa ves Ä?as muÄ?ijo jeÄ?e.

Kje so bile pa te? ÂťZgoraj, v nad-

stropju. Vam bom pokazal,ÂŤ pravi. Pa se povzpnemo po masivnih lesenih stopnicah, v katere je vtisnjenih bogvekoliko korakov.

JeÄ?a pa prostor kot prostor. Ĺ koda, da stene ne znajo govoriti, da bi zvedeli, kdo so bili jetniki in kakĹĄno hudodelstvo so zagreĹĄili ter od kod so vanjo priĹĄli. MogoÄ?e pa kdaj ĹĄe bomo.

Slivnikov dvorec je v publikaciji, ki predstavlja obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, uvrĹĄÄ?en med 105 kljuÄ?nih identifikacijskih elementov zahodnega đ&#x;”˛ dela Ĺ aleĹĄke doline.

Rekli so â?ą Ivan Juvan: Štiri leta je od tega, ko je neurje z moÄ?nim vetrom razkrilo streho. Ĺ kodo smo prijavili na ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj. Ogledali so si jo in jo popisali. Na ogled razdejanja so priĹĄli tudi predstavniki iz celjskega spomeniĹĄkega varstva. Ti so se povezali z gospodom PerĹĄoljo. Ta ima res velike zasluge za to, da je dvorec na novo prekrit.ÂŤ

Dva vikenda v enem

Ĺ portno druĹĄtvo Zoo station Velenje je zaradi takratnih razmer odpadli tradicionalni prireditvi, regato Vintage wind slam v maju in veslaĹĄki praznik Paddle the lake v avgustu, obe nadomestilo z izvedbo vikenda Âťdva v enemÂŤ

Zmagovita buÄ?a Janka LovĹĄeta s kar 713 kilogrami.

v Mozirju tudi letos v soboto, ko je ob tehtanju 15 velikanskih buÄ? padla odloÄ?itev med zadnjima dvema primerkoma z Dolenjske.

Dosedanji rekord buÄ?e 697 kg Janka LovĹĄeta iz Velike Ĺ evnice pri Trebnjem sta ogroĹžali velikanka UroĹĄa Fifolta iz KoroĹĄke vasi pri Novem mestu in letoĹĄnja buÄ?a Janka LovĹĄeta. In se je izĹĄlo. Fifoltova buÄ?a je skoraj

V Zavodnjah lahko obÄ?udujemo na novo prekrit edinstveni kmeÄ?ki dvorec. Po njem so nas popeljali lastniki, po domaÄ?e Ĺ˝oharji.

(422 kg) buÄ?a Gregorja Jeharta iz Ĺ martna pri Slovenj Gradcu.

Edino nagrado za najlepĹĄo, 257 kg buÄ?o, ÂťmissÂŤ letnika 20, pa je Ĺžirija prisodila buÄ?i Staneta Fojkarja iz Litije. Razstava teh velikanskih buÄ? in mnogo buÄ?nih aranĹžmajev bo odprta ĹĄe do sredine oktobra. đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc, foto: Maja Horvat

Velenje, 19. septembra – Velenjsko jezero, ki ga Ĺže odevajo jesenke barve, je ĹĄe enkrat pritegnilo ljubitelje vodnih ĹĄportov, ki so se v zaÄ?etku sezone morali odpovedati tekmovalnemu druĹženju. Najprej je na svoj raÄ?un priĹĄlo 35 veslaÄ?ev, ki so se pomerili v 10 kategorijah in na 4 razliÄ?nih razdaljah za Pokal Slovenije. V kategoriji elite je slavil TomaĹž Jensterle, med Ĺženskimi predstavnicami pa Natalija Fon BoĹĄtjanÄ?iÄ?, oba iz ljubljanskega SUP kluba.

V popoldanskem delu je potekaÄ? prvi del regate, ki se je zakljuÄ?ila v nedeljo, 20. septembra. Regate Retro vetrolom in zakljuÄ?ka Pokala Slovenije se je udeleĹžilo 26 tekmovalcev v treh kategorijah. Za pokal Slovenije je v kategoriji D2 A slavil domaÄ?in Miro Ĺ korjanc, v kategoriji D2 C Helena Burger in v kategoriji D2 vintage Vladimir BorĹĄtnar, oba predstavnika jadralnega kluba Pirat PortoroĹž.

Za Retro vetrolom je v kategoriji D2 A slavil Janko PristuĹĄek

iz domaÄ?ega kluba Zoo station, v kategoriji D2 C Rudi Frantar iz Pirata PortoroĹž in v kategoriji D2 vintage domaÄ?in Gal PotrÄ?

Pajk za Zoo station. ÂťRavno pravĹĄnja mera vetra je omogoÄ?ila uspeĹĄno izvedbo vikend poslastice, primerne tako za veslaÄ?e kot jadralce, ki je bila kot nalaĹĄÄ? za zakljuÄ?ek tekmovanj Pokala Slovenije,ÂŤ je sklenil Miro Ĺ korjanc, prvi moĹž druĹĄtva Zoo station Velenje. đ&#x;”˛

tf