39 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 7. 10. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (8/13 °C) rahel dež, v soboto (4/11 °C) bo pretežno sončno, v nedeljo (3/10 °C) spremenljivo vreme.

Četrtek, 7. oktobra 2021

številka 39 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Ni dovolj samo ozaveščanje, razvijmo odnos do narave! Lara Oprešnik

Promenada srčnih ljudi in dobrih okusov Velenje – V petek so omamne dišave Velenjčane privabile na Cankarjevo ulico, kjer se je odvil že tradicionalen dogodek Promenada okusov. Ob raznovrstnih lokalnih pa tudi tujih ponudnikih hrane in pijače je Velenje v petek popoldne žarelo. Pozitivna in srčna energija je sijala skozi

oči obiskovalcev, ki so se vidno zabavali. Priča smo bili hudomušnim pogledom otrok, ki so opazovali velikanske palačinke, smehu prijateljev, ki so obujali spomine na stare čase, sodelavcem, ki so nazdravljali na uspešen teden, zaljubljenim parom ter zadovoljnim ponudnikom. Marsikateri

obiskovalec je povedal, da si tovrstnih dogodkov v Velenju želi večkrat na leto. Več o omamnih okusih in srčnih ljudeh pa na strani 5. 🔲

Lara Oprešnik

Mestna občina Velenje bo kupila kamp Ocenjujejo, da ima avtokamp ob jezeru strateško turistično razvojno vrednost – Njegova vrednost znaša dobrih 650 tisoč evrov Mira Zakošek

Velenje – Pred nedavnim je Mestna občina Velenje prejela obvestilo Premogovnika Velenje, da ta za 650.480 evrov prodaja zemljišča avtokampa ob Velenjskem jezeru. Kot je povedal župan Peter Dermol, so se odločili, da uveljavijo svojo predkupno pravico, saj ocenjujejo, da gre za strateško turistično razvojno vrednost. Svetniki so v rebalansu, ki so ga sprejeli na torkovi seji, s tem tudi soglašali. »Za uveljavitev predkupne pravice smo se odločili po strokovnem posvetovanju. Na ta način smo si zagotovili neposredno možnost vplivanja na nadaljnji objezerski turizem. V zadnjem obdobju opažamo, da obstoječi lastnik ne prepozna možnosti razvoja te destinacije, niti ne pospeši postopkov, da bi lahko kamp čim prej oddali v dolgoročni najem ter tako zagotovili nadaljnjo

turistično-namestitveno ponudbo. Zadnji dve sezoni je podoba kampa kazila videz Velenjske plaže in zavirala razvoj na področju turizma, saj kamp ni obratoval. Že več

kot 10 let vlagamo v razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, za kar smo bili že večkrat nagrajeni. Velenjska plaža, ki je že tri leta zapored najboljše naravno kopališče,

vsako leto privabi ogromno obiskovalcev od blizu in daleč,« pravi Dermol. 🔲

Ob pogledu na siničke, ki se igrajo na zelenem travniku, postanem ganjena, misli me odnesejo do razmišljanja o odnosu med naravo in človekom. Ta je aktualen, odkar človek obstaja, saj posega v naravo, narava pa človeku oz. človeštvu zadnje čase kar pogosto odgovarja po svoje. Vedno glasneje ozaveščamo o taljenju ledenih ploskev, o ozonski luknji in ogrevanju ozračja, o vedno večjih posegih v naravo ter se trudimo narediti spremembe, ki bi prihodnjim generacijam nudile vsaj približno enake pogoje za bivanje, kot jih imamo sami … Razmišljam, da mladim, novim generacijam, ki sploh nimajo odnosa do narave, ozaveščanje o ekologiji pravzaprav čisto nič ne pomaga in ne pomeni. Če starši in učitelji v dobi odraščanja v njih ne prebudijo okoljske etike, občutka odgovornosti do narave, nismo kot družba naredili popolnoma nič. To je tako kot takrat, ko pri zdravniku dobiš zdravilo za simptome, vzrok bolezni pa se ne rešuje. Kaj si storil s tem? Popolnoma nič, to je samo začasna rešitev, ki dolgoročno gledano sploh ne pomaga. Enako se mi zdi pri razvijanju odnosa do narave. Zadnjič sem se sprehajala po mestu, ko je deklica pred mano s slušalkami v ušesih odvijala bombon in je popolnoma ravnodušno odvrgla na tla papirček, ne da bi se vsaj malo zdrznila. Prijelo me je, da bi jo nahrulila, pa sem se odločila, da bom raje desetkrat vdihnila ter papirček pobrala kar sama. Zadnje čase me takšne stvari tako jezijo, da pri vseh koših, kjer ležijo smeti naokoli in ne v koših, kljub temu da ti še niso polni, te poberem in jih dam na svoje mesto. Ne razumem, res ne razumem! Lahko bi rekla, da odraščam, pa tega ne bom rekla, ker so mi že starši razvili okoljsko etiko. Že kot otroka so me takšne stvari zelo motile, in vem, da še zdaleč nisem edina. Začne se z informiranjem o pomenu ohranjanja narave, nato se razvije odnos do nje, ki ga je treba negovati. Na plečih vseh nas je, staršev in učiteljev, da v otroku razvijemo in prebudimo odgovornost do našega planeta. Takrat jim ne bo vseeno. Kajti kakorkoli pogledamo, kljub razvoju tehnologije in industrije nismo vsemogočni, še zdaleč ne, če se želimo primerjati z naravo. Na koncu odloča ona. Naše védenje o tem je danes veliko, zato je zadnji čas, da začnemo odločno spreminjati ekološko sedanjost z razvijanjem odnosa in odgovornosti do edinstvene narave, da bo življenje na tem planetu omogočeno tudi naslednjim generacijam. 🔲

Velenjski svet o rebalansu proračuna Velenjski svetniki so v torek z večino glasov potrdili za 830 milijonov evrov težji proračun za letošnje leto in s tem omogočili številne dodatne naložbe. Več o tem na 2. strani. Je pa na tej seji svet, ki ima 33 članov, zasedal v nekoliko spremenjeni strankarski podobi. Trije svetniki DeSUS so po novem svetniki stranke SAB, nekdanja svetnica SLS pa je po novem svetnica stranke Naša dežela. 18 članov ima v svetu stranka SD, SDS ima štiri svetnike, Naše Velenje ima dva svetnika, po enega pa Naša dežela, Dobra država, Levica, NSi in SNS, v svetu je tudi ena samostojna svetnica. 🔲

Kamp Jezero je to sezono sameval, čeprav jih je bilo veliko, ki so želeli tu preživeti del počitnic. Še predlani pa je bilo takole.

lokalne novice

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Odpoved pogodbe nična Velenje – Kot smo že poročali, je TEŠ napovedal odstop od pogodbe o dobavi toplotne energije zaradi dviga cene emisijskih kuponov in prenehanjem obratovanja petega bloka z aprilom prihodnje leto. Na Mestni občini Velenje ocenjujejo, da je to povsem neutemeljeno, nesprejemljivo in neveljavno. Direktor občinske uprave mag. Iztok Mori pravi, da je bila pogodba podpisana leta 2017, v njej pa je opredeljen 10-letni rok za odstop, pa tudi to, da se po ustavitvi bloka 5 dobava toplote izvaja iz bloka 6 in plinskih kotlov. Če se ne bodo uspeli dogovoriti drugače, bodo svojo pravico iskali preko sodišča. mz

Kmalu začetek gradnje prizidka Šmartno ob Paki – Uprava občine Šmartno ob Paki je pred nedavnim končala postopek izbire izvajalca del za gradnjo prizidka k tamkajšnjemu javnemu vrtcu Sonček, ki deluje pod okriljem šmarške osnovne šole. Na razpis (bil je objavljen konec julija) je prispelo šest ponudb. Najugodnejšo, v višini dobrih 1,5 milijona evrov brez DDV-ja – je oddala družba VG5, gradnja, inženiring in svetovanje iz Ljubljane. Hkrati je potekal tudi postopek izbire gradbenega nadzora. Od povabljenih nadzornikov je najugodnejšo ponudbo oddal samostojni podjetnik Jure Atelšek iz Velenja. Na občinski upravi so še povedali, da naj bi dela stekla v roku enega meseca ter da bo prizidek pripravljen za sprejem otrok v naslednjem šolskem letu. 🔲

Igrišče ob Visti bo upravljala občina Velenje – Mestna občina Velenje je od Premogovnika Velenje v upravljanje prevzela otroško igrišče ob Visti. V okviru pilotne akcije mednarodnega projekta WONDER, program Interreg Adrion, bodo igrišče obnovili, da bo v največji možni meri zadovoljevalo potrebe in želje uporabnikov ter upoštevalo priporočila stroke. Na ta način bodo prispevali k izboljšanju celotne podobe območja ob Visti in igrišče čim bolj približali občankam in občanom ter drugim obiskovalcem. 🔲

Cesta v Podgori »čaka« še na označitev Šmartno ob Paki – Družba VOC Celje je prejšnji teden končala dela, predvidena za obnovo in razširitev 800 metrov občinske ceste od križišča z regionalno cesto pri železniškem prehodu pred Rečico ob Paki do mostička čez Hudi potok v Logu. Občina Šmartno ob Paki je k prenovi pristopila zaradi dotrajanosti cestnega odseka in tudi zaradi tega, ker ga za rekreacijo uporablja vse več občanov. Cesta je sedaj zgrajena v širini pet metrov, od tega je del površine namenjen pešcem. Za zdaj cesta še »čaka« na označitev prostora za šibkejše udeležence v prometu. Na potrebo po tem so opozorili na nedavni seji občinskega sveta šmarški svetniki. Kakšna bo označitev, bo v veliki meri odvisno od uskladitve s člani občinskega sveta za varnost in preventivo v cestnem prometu. 🔲

Otvorili delno prenovljen kulturni dom Ljubno ob Savinji – S predstavitvijo interaktivne flosarske zbirke so odprli prvo fazo prenovljenega kulturnega doma z novo knjižnico in muzejskimi zbirkami. Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Anton Harej. To je v občini največja letošnja naložba, ki bo v celoti stala približno 700.000 evrov. Donacijska sredstva v višini 350.000 evrov je za obnovo kulturnega doma prispevalo podjetje KLS Ljubno, ki bo dom uporabljalo tudi kot kongresni center. 🔲

Center SAŠA predstavil svoje delo Varstveno delovni center SAŠA je regijski javni socialno-varstveni zavod, ki izvaja storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, od leta 2020 pa omogočajo tudi institucionalno varstvo. Pokriva območje treh upravnih enot, Velenja, Žalca in Mozirja, skupaj 15 občin. Uporabniki storitev so odrasle osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. V tem tednu so imeli dneve odprtih vrat in tako omogočajo ogled njihovih prostorov, predstavili pa so jim tudi programske vsebine, med drugim tudi lastni prodajni program, ki omogoča uporabnikom razvijanje delovnih navad in ročnih spretnosti, predvsem pa ustvarjalnost pri delu. 🔲

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

7. oktobra 2021

Proračun bogatejši za 840 tisoč evrov

LOKALNE novice

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Oktobrska seja Sveta Mestne občine Velenje je bila v znamenju letošnjih bogatih naložb, ki se jim bodo s sprejetjem rebalansa proračuna pridružili še novi projekti – Kupili bodo avtokamp ob jezeru, mladim pa omogočili, da bodo lažje prišli do najemnih stanovanj Mira Zakošek

Velenje, 5. oktobra – Velenjski občinski svet je z veliko večino potrdil rebalans proračuna za letošnje leto. V njem je predvidenih za dobrih 840 tisoč evrov več prihodkov in za 1,7 milijona evrov več izdatkov. Skupni prihodki bodo tako znašali 48,9 milijona evrov, izdatki pa 52,6 milijona evrov. Leto bodo sklenili z dobrega 1,7 milijona evrov presežka, ki ga bodo prenesli v prihodnje leto, podobno, kot so naredili tudi letos.

Prodali poslovne prostore in pobrali več nadomestila za stavbna zemljišča

Občina je letos odprodala več poslovnih prostorov, kot je načrtovala. Med drugim so to storili v Poslovni coni Stara vas, kjer bi se morala sedanja uspešna podjetja od tam sicer preseliti. Zanje so iztržili dobrih 760 tisočakov. Pobrali so za 330 tisoč evrov več nadomestila za stavbna zemljišča in za 216 tisoč evrov več komunalnega prispevka (med drugim je 8 mladih izkoristilo možnost 50-odstotnega popusta, kar je bilo sprejeto v letošnjem letu). Manj prihodkov, kot so načrtovali (okoli 785 tisoč), pa imajo zaradi neuresničene zamenjave zemljišč s Premogovnikom Velenje, nekoliko nižjega sofinanciranja SAŠA regije in celostnih teritorialnih naložb.

Kaj vse bodo postorili dodatno?

V rebalans proračuna so dodatno vnesli ureditev ceste (skupaj z vso komunalno infrastrukturo) v Starem Velenju, izgradnjo parkirišča in potopne zbiralnice odpadkov v Starem Velenju. V krajevni skupnosti Šentilj bodo uredili pločnik in tako poskrbeli za večjo prometno varnost otrok. Na Deberci so porušili staro stavbo, odkupiti nameravajo opremo Vile Herberstein (dosedanji najemnik Gorenje Gostinstvo se je najemu odpovedal). 165 tisoč evrov bodo namenili za odkup hiše med vrtcema Najdihojco in Mojco, za investicijsko obnovo

da bodo prejeli tudi nekaj sredstev fundacije za šport.

Kje je stroškov manj?

stanovanj (sofinanciranje nakupa dvigala) bodo namenili 155 tisočakov, za sanacijo strehe šol Gorica in Gustava Šiliha 133 tisoč evrov. Nekaj sredstev bodo namenili tudi obnovi otroških igrišč (med drugim tistega ob Visti, za kar bodo pridobili tudi nepovratna sredstva) … Dodatno bodo sanirali most v

Rekli so❱

Mersad Dervišević, SD: »Rebalans proračuna bom z veseljem podprl, saj prinaša kup dragocenih malih projektov, še posebej sem vesel obnove Starega Velenja.« Irena Poljanšek Sivka, SD: »Ponosna sem na ta rebalans, ki je plod ogromnega znanja in usklajevanja, v njem se zrcali glas občanov iz vseh okolij. Obeta razvoj in napredek.« Veronika Juvan, NSi:« Proračuna ne bom podprla, saj menim, da bilanca ni dobra, če je odhodkov več kot prihodkov, prav tako pa me moti, da je opredeljenih zelo veliko tako imenovanih operativnih stroškov, za katere ni jasno, kaj pomenijo.« Jože Hribar, Naše Velenje. »Rebalansa ne bom podprl, ker vključuje veliko postavk 'drugo', za

Stanovanja za mlade Konec lanskega leta je občinsko vodstvo na medgeneracijskem forumu z mladimi razpravljalo o njihovih željah in pobudah, ki bi omogočile, da bi se mladi po končanem študiju vračali v to okolje. Eno pomembnih vprašanj je zagotavljanje neprofitnih stanovanj. Na tej osnovi je Mestna občina Velenje, svetnikom ga je predstavila vodja urada za investicije in splošne zadeve Alenka Rednjak, že pripravila pravilnik o dodeljevanju najemnih stanovanj v najem mladim, s katerim so opredelili postopek dodeljevanja neprofitnih stanovanj mladim med 18. in 30. letom. Svetniki so ga potrdili soglasno. Mladim so na ta način omogočili hitrejšo in čim lažjo pot do primernega stanovanja. Skupno ima občina slabih 900 stanovanj, pri prvem razpisu za mlade bodo ponudili 5 enot, pri vseh novih

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Paki in plaz v Šentilju, pridobili dokumentacijo za nadzidavo Doma za varstvo odraslih (ministrstvo zagotavlja, da bo naložbo izvedlo prihodnje leto), uredili pa bodo tudi kanalizacijo v Bevčah, umetno travo na stadionu in poskrbeli za projekt urbanega parka. Posodobili bodo tudi športno igrišče v Škalah, za kar računajo,

Ker ni prišlo do zamenjave zemljišč s Premogovnikom, jim je ostalo 490 tisoč evrov. 330 tisoč evrov so prihranili, ker je država prevzela stroške zdravstvenega zavarovanja, 172 tisoč pa, ker so za toliko uspeli zmanjšati investicijo v Staro Velenje. Za prevoze osnovnošolskih otrok so porabili 140 tisoč evrov manj (za čas, ko so se ti šolali na daljavo), 111 tisoč evrov pa na račun še nerealizirane obnove kuhinje v vrtcu Lučka. Prav tako so imeli rezerviranih 100 tisoč evrov za obnovo Šaleške ceste (izvajala jo bo država prihodnje leto, občina pa delno sofinancirala). 🔲

katere ne vem, kaj pomenijo.« Matej Jenko, Dobra Država: »Z mnogimi projekti se strinjam, nikakor pa z 'razvojno naravnanostjo', saj je dejstvo, da Velenje stagnira že 30 let. BDP je padel celo pod slovensko povprečje, čeprav je bil včasih čisto na vrhu. Ocenjujem, da tole, kar je predstavljeno, ne pomeni razvoja.« Breda Kolar, SD: »Rebalans podpiram, pa tudi to, da je občinsko vodstvo veliko na terenu, da zna prisluhniti potrebam in željam vseh krajanov.« Peter Dermol, župan: »Vedno delamo transparentno in pojasnimo tudi vsako postavko v proračunu. Poslovnega leta nikakor ne bomo sklenili negativno, ampak s presežkom v višini 1,7 milijona evrov. Ta sredstva bomo prenesli v prihodnje leto, tako kot smo jih tudi iz lanskega v letošnjega.«

stanovanjskih gradnjah pa bomo del stanovanj namenili za mlade. Razpis bo predvidoma objavljen v začetku prihodnjega leta. Želijo si, da bi mladim po 5 letih najema omogočili odkup, zato bodo vložili pobudo za spremembo zakona, ki bo to omogočil. Za prijavo na razpis bodo morali prosilci med drugim imeti državljanstvo Republike Slovenije, stalno bivališče v Mestni občini Velenje ter minimalni mesečni dohodek v višini 76 odstotkov neto minimalne plače. Najemno pogodbo lahko sklenejo za določen čas 5 let, ki pa jo lahko podaljšajo (tudi po dopolnitvi 30. leta starosti), vendar največ še za 5 let. Na podlagi predlaganega pravilnika bo lahko Mestna občina Velenje pripravljala za mlade prilagojene razpise za neprofitna stanovanja. V skladu s tem pravilnikom lahko z javnim razpisom opredelimo različne kategorije mladih: mladi posamezniki, mladi pari ali mlade družine.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 7. 10. 2021 barve: CMYK, stran 3

OB PRAZNIKU

7. oktobra 2021

Zahvala tistim, ki pomagajo graditi Šoštanj Vane Gošnik nov častni občan Šoštanja – Občini Šoštanj želi svetlo prihodnost, še posebej, ker se trenutno nad mestom zgrinjajo oblaki – Nagrade podelili zaslužnim, ki so veliko naredili za občino Jasmina Škarja

Šoštanj, 30. septembra – V počastitev pridobitve trških pravic praznuje Občina Šoštanj 30. septembra svoj praznik. Letošnji sovpada s 110-letnico pridobitve mestnih pravic. Osrednja proslava je bila v Kulturnem domu Šoštanj, na njej pa je župan Občine Šoštanj Darko Menih podelil priznanja zaslužnim občanom. V nagovoru je povzel nekaj najpomembnejših projektov preteklega leta in se zahvalil društvom za vso pomoč in delo, ki ga opravljajo. Osrednjo pozornost je namenil nagrajencem: »Nagrade podelimo ljudem, ki so veliko naredili za Šoštanj. Na ta način se jim zahvalimo za njihovo prostovoljstvo, entuziazem in za doprinos k boljšemu ugledu občine,« je dejal in se dotaknil tudi epidemije, ki nas neprestano izziva z novimi preizkušnjami. »Kljub vsemu smo, četudi je delo Občine potekalo drugače, opravili vse ključne cilje in naloge, ki jih predpisuje zakonodaja ali pa smo si jih zadali sami.« Opozoril pa je tudi na pereča vprašanja. »Premogovnik s svojim izkopavanjem naši občini povzroča velike težave. Opozarjamo na Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in podaljšanje koncesije izkopavanja. Občina bi že davno morala vedeti, kdo bo tisti, ki bo po prenehanju izkopavanja premoga skrbel za sanacijo ugreznin in za vzdrževanje nasipa, kdo bo zagotavljal finančna sredstva za to, kdaj in kako bo določena meja pridobivalnega prostora, da se ne bo zgodila še ena potopljena vas, kdaj in kako bo potekalo prestrukturiranje delovnih mest. Najbolj pa se bojimo, da bomo na koncu

ostali sami z obljubami in bo Šoštanj spet obsojen na propadanje, kot se je začelo leta 1963,« je povedal v govoru in spomnil na to, da je v preteklosti ogromno vroče krvi med občani povzročila možnost sosežiga v Teš in občutna podražitev ogrevanja.

Zahvala gre vsem srčnim, pametnim in vztrajnim ljudem

Naziv častnega občana je prejel ekolog Vane Gošnik, ki je bil začetnik pobude ekološke sanacije, njegovo delo pa je v lokalni skupnosti in državi Sloveniji pustilo globoke in trajne sledi. Nagrajenec je dejal, da je presenečen in hkrati hvaležen za nagrado. Za-

čeprav se nad mestom trenutno zgrinjajo oblaki. Tako kot tudi nad Tešem in Premogovnikom Velenje, posledično pa tudi nad socialno in ekonomsko prihodnostjo doline zaradi norosti, ki se ji reče zapiranje Premogovnika leta 2033, kar je popolnoma neumno. Nas glede Bruslja zavezuje samo ena letnica, to je letnica 2050.«

»Prostovoljstvo je naše poslanstvo«

Priznanje Občine Šoštanj sta prejeli prostovoljka Jelka Kušar in Maša Stropnik, ki sta aktivni na številnih področjih v občini. Kušarjeva je že 15 let predana socialnemu in humanitarnemu delu, ki mu namenja ves svoj prosti čas.

Prejemniki priznanj in plaket Občine Šoštanj: Majda Zaveršnik Puc (namesto nje je plaketo prevzela Klementina Rednak Mežnar), Milan Fras, Marko Potočnik, Jelka Kušar in Maša Stropnik

Dobitniki priznanj župana: Zvonimir Mavri (Šaleški aeroklub), Sonja Bercko Eisenreich, Ivan Kompan, Roman Kavšak ter Gordana Vinčić in Zdenka Berložnik (mami Dejana Vinčića in Jana Klobučarja)

Častni občan Vane Gošnik, župan Darko Menih in Srečko Potočnik, predsednik Komisije za priznanja

hvalil se je vsem srčnim, pametnim in vztrajnim ljudem, brez katerih se na področju reševanja okoljskih problemov ne bi zgodilo, kar se je. »Ne gre le za Teš, tudi za Velunjski graben, kjer so želeli postaviti odlagališče za radioaktivne odpadke Jedrske elektrarne Krško. Tudi rudnik se ni odločil za odprtje Jame Šoštanj, kar je bil po dolgih letih stagnacije prvi korak k revitalizaciji in živahnemu investicijskemu dogajanju, ki smo mu v Šoštanju priča še danes. To priznanje si zaslužijo vsi tisti, brez katerih posamezniki ne bi dosegli nič. Občini Šoštanj je zaželel svetlo prihodnost,

Letošnji dobitniki priznanj Župana Občine Šoštanj so: Sonja Bercko Eisenreich, Ivan Kompan, Šaleški aeroklub, Roman Kavšak, Milena Krstič - Planinc in Jan Klobučar ter Dejan Vinčić. Priznanja pa je župan podelil tudi šestim zlatim maturantom iz Občine Šoštanj, Luciji Menih, Eli Medved, Lani Luciji Tajnik, Anžetu Goršku, Timu Jevšenaku in Blažu Mežnarju.

Veseli jo, da se ljudje zavedajo, da so prostovoljci del naše družbe. »Prostovoljstvo je moje poslanstvo. Jaz sem začela že v mlajših letih. Prostovoljstvo raste z mano že vse življenje. To, da lahko svoje dobre stvari delim z ljudmi, ki jih mam rada, se mi zdi najpomembneje. Ljudje mi vračajo z nasmehom in s solzami,« je dejala Kušarjeva. Maša Stropnik, ki je po poklicu učiteljica, v prostem času pa tudi prostovoljka, oboje jemlje kot poslanstvo. Njeno delo se odraža predvsem na negospodarskih področjih, kot svetnica občine in krajevne skupnosti pa sodeluje tudi pri vseh ostalih aktivnosti. Dejala je: »Moje prostovoljstvo polni moje baterije. Vesela sem, da to počnem srčno in ne pod prisilo, da bi se komu dokazovala. Na prvem mestu je dobrodelnost. Turistično društvo Skorno mi ogromno pomeni. Danes delam z ekipo v Šoštanju. Zame je to zahvala za nazaj in motivacija

Sprejeli diamantnega in zlate maturante Velenje – V Vili Bianci sta župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in podžupanja Aleksandra Vasiljević sprejela diamantnega maturanta in zlate maturante Šolskega centra Velenje. Naziv »diamantni maturant«, ki je dosegel vse točke na maturi, si je prislužil Matic Bajsić iz Šole za strojništvo, geotehniko in okolje.

Naziv »zlati maturant« si je z odlično opravljeno splošno maturo v šolskem letu 2020/2021 prislužilo osem dijakov. Velenjski zlati maturantje so: iz Splošne gimnazije Marko Berkenjačević, Vita Burič, Eva Hrženjak in Katja Jevšenak ter iz Elektro in računalniške šole Tadej Delopst, Andraž Podpečan, Jon Rojnik Goršek in Rok Žer🔲 mz doner.

za naprej. Ko človek že skorajda obupa, me na takšen način spomnijo, da je moje delo opaženo, kar mi ogromno pomeni. Šoštanj imam rada, zato si prizadevam, da bi bilo naše mesto prijazno vsem generacijam.«

Želijo si, da bi ljudje bolje sodelovali in skrbeli za čisto okolje

Plaketo Občine Šoštanj so prejeli Milan Fras, Marko Potočnik in mag. Majda Zaveršnik Puc. Milan Fras se je po upokojitvi leta 2014 iz Nemčije vrnil v Lokovico in se nemudoma aktivno vključil v življenje kraja. Je član gasilskega društva in tudi praporščak, ki društvo zastopa s praporom na številnih prireditvah. Aktiven je na delovnih akcijah in prireditvah, prav tako pa pri številnih akcijah Lovske družine Velunja. »Nagrada

je dokaz, da delam dobro. Meni je najpomembneje, da rad delam. Tudi v Nemčiji sem bil zelo aktiven v slovenskem društvu, kjer sem sodeloval in pomagal. Želim si, da bi ljudje bolje sodelovali in skrbeli za čisto okolje.« 30-letni magister farmacije Marko Potočnik ima kljub mladosti na organizacijskem, prireditvenem in kulturnem področju pokazati že veliko. Je velik domoljub in ljubitelj slovenske besede, kulture in pesmi. Je predsednik kulturnega društva Ravne, v katerem je z njegovim prihodom zavel nov veter. »Ideje za svoje delo jemljem iz vsakega dneva posebej. Srečo imam, da tudi pri poklicnem delu delam z ljudmi, od katerih črpam največ izkušenj in idej. Seveda pa ideje privrejo na plano tudi ob druženju s prijatelji, s katerimi razvijamo in nadgrajujemo ideje in jih celostno

Župan Občine Šoštanj je čestital vsem prejemnikom pohval in priznanj, v govoru pa spomnil na to, da nas je tudi epidemija postavila pred veliko preizkušnjo, saj smo morali spremeniti način življenja in tudi razmišljanja. »Začeli smo ceniti življenje v krogu družine. Skrb vzbujajoča je razdvojenost naše družbe: nezadovoljstvo z vsem, kar ni po ‹naših› načrtih ali prepričanju, nespoštovanje skupne lastnine in sovražna, včasih že nasilna, naperjenost do drugače mislečih. Ustavimo se, umirimo se, bodimo strpni in življenje bo lepše.«

izpeljemo. Znan sem po tem, da v veliki meri spremljam in poslušam slovensko glasbo, kar gre z roko v roki s kulturo in z umetnostjo, zaradi česar lažje urejam tudi sodelovanja s pevci in pevkami.« Mag. Majda Zaveršnik Puc je ves čas aktivno vpeta v dogajanje v Šoštanju. Od leta 2006 je ravnateljica Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj. Ob nastanku nove šole je uspešno združila dva različna kolektiva, ves čas pa se uspešno povezuje tudi z okoljem in s starši. Danes je šola ena izmed uspešnejših, tako na področju pedagoškega dela kot na področju športa in kulture. Poleg tega je Zaveršnik Puc aktivna v različnih skupinah na ministrstvu za šolstvo in šport ter pri združenju ravnateljev. Kulturni program na prireditvi, ki jo je povezovala Milojka Komprej, so pripravili člani Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Šoštanj, ki so lani praznovali 70. obletnico delovanja, ter Glasbena šola Velenje, oddelek Šoštanj, in sicer Tjaša Vodušek na flavti, Jan Rožič, ki je igral na marimbo, ter seveda nepogrešljivi Pihalni orkester Zarja Šoštanj, ki je goste pozdravil ob prihodu pred Kulturni dom Šoštanj. 🔲

Dve novi ulici Velenje – Ime sta dobili doslej dve nepoimenovani cesti. Ulica svežih idej je nova cesta v Poslovni coni Stara vas, cesta med Šaleško in Efenkovo cesto pa je po novem Cesta Jožeta Ervina Prislana. 🔲

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

Upravljanje večstanovanjskih stavb in težave etažnih lastnikov

GOSPODARSKE novice

Tešu primanjkuje premoga Težave z dobavo premoga in proizvodnjo elektrike ima tudi Teš. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki je bil v soboto zaustavljen zaradi napake na elektro filtru, je bil v torek sicer ponovno sinhroniziran z elektroenergetskim omrežjem. V času zaustavitve je bila proizvodnja električne energije in toplote za Šaleško dolino zagotovljena z obratovanjem bloka 5. Vendar blok sedaj, kot ugotavlja časnik Večer, ne dela s polno močjo, ker mu primanjkuje premoga.

Zgodb stanovalcev, ki jim uspe zamenjati upravljavca, je po Sloveniji kar nekaj, čeprav postopek ni najbolj enostaven Jasmina Škarja

Težave z upravniki so pogosta tema stanovalcev, ki z njihovim delom iz takšnega ali drugačnega razloga niso zadovoljni, zaradi različnih pogledov na upravljanje pa so na preizkušnji večkrat tudi sosedski odnosi. Med najpogostejšimi vprašanji, ki se pojavljajo, so vprašanja o razrešitvi upravnika v večstanovanjski stavbi, o njegovih obveznostih pri prenehanju upravljanja ter o tem, kolikšno soglasje je potrebno za posamezne odločitve, pove Bojan Bučinel, ki brani interese stanovalcev. Je neodvisni svetovalec za upravljanje večstanovanjskih stavb, ki pozna delo upravnikov, pa tudi vse težave, s katerimi se zaradi neustreznega stanovanjskega zakona srečujejo etažni lastniki. V tem trenutku je jabolko spora tudi upravljanje bloka v Šaleku, saj se je več kot polovica stanovalcev stanovanjske stavbe Šalek 91 odločila za odstop od pogodbe o upravljanju z dosedanjim upravljavcem, podjetjem Habit. Problem predstavi vodja postopka pisnega glasovanja in etažni lastnik Ilija Vasiljević: »Odločili smo se, da zamenjamo upravnika in izberemo takšnega, ki bo zastopal naše interese in delal v našo korist. Nismo zadovoljni z načinom vodenja in netransparentnostjo pri rezervnem skladu in nabavi materiala. Imamo dokaze, ki so javno dostopni,« pove Vasiljević, ki je prepričan, da se s podobnim problemom soočajo tudi ostali stanovalci, ne samo v Velenju, ampak tudi drugje po Sloveniji.

Med stanovalci večstanovanjskih stavb pogosto pade kakšna pikra na račun dela upravnikov. Na sestanku, ki se je zgodil pred njihovo stavbo v Šaleku 13. septembra, smo tudi mi želeli slišati drugo plat stanovalcev, ki so z delom upravnika, družbo Habit, zadovoljni, pa nam žal ni uspelo pridobiti izjave. Teh stanovalcev je bilo po zbranih podpisih okrog petintrideset odstotkov. Nam je pa upravljavec večstanovanjske stavbe Borut Zager, vodja upravniških storitev pri podjetju Habit, odgovoril, da si želi, da bi uspešno razrešili vsa nesoglasja med stanovalci, saj je za zamenjavo v izpostavljenem primeru polovica stanovalcev. Ilija Vasiljević pa je prepričan, da bodo z novim upravljavcem SPV, Stanovanjskim podjetjem

iz Starega trga v Velenju, bolj zadovoljni. Zgodb stanovalcev, ki jim uspe zamenjati upravljavca, je po Sloveniji kar nekaj, čeprav postopek ni najbolj enostaven. Na trgu obstajajo številni ponudniki, za registracijo in začetek izvajanja dejavnosti pa ni posebnih pogojev. Zagotovo pa je zahtevno pridobivanje novih strank, saj je trg zaradi težav pri usklajevanju soglasja etažnih lastnikov, njihove pogoste nezainteresiranosti, slabšega razumevanja stanovanjske zakonodaje in nefleksibilnosti pretežno neelastičen. V Savinjski regiji pa je med upravljavci dobro prepoznano predvsem podjetje Habit. Kako se bo zgodba zaključila, ne vemo, del stanovalcev namreč pripravlja prijavo za stanovanjsko inšpekcijo.

Gostincem je promet padel Anketa, ki jo je med svojimi člani izvedla sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je pokazala, da ima uvedba pogoja PCT za uporabnike storitev negativen vpliv na delovanje gostincev. Od začetka preverjanja pogoja PCT je večini gostincev promet upadel od 30 do 50 odstotkov, kar 38 odstotkov pa jih razmišlja o odpuščanju zaposlenih, če jim država ne bo pomagala s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa ali čakanja na delo.

❱

Cene življenjskih potrebščin poskočile za 2,4 odstotka

Stroški rezervnega sklada so stroški etažnih lastnikov. Za plačila iz sredstva rezervnega sklada je potrebno soglasje za vsako opravilo, ki se črpa iz rezervnega sklada.

Bojan Bučinel: »Zaradi želje po zaslužku upravniška podjetja stremijo k temu, da bi upravljala čim več stavb.«

delom upravnikov (in mnogi sploh ne vedo, kaj počnejo in kakšna je njihova naloga) precej. »Glede na to da sem na trgu že štiriindvajset let, je moje vodilo, da so etažni lastniki tisti, ki najemajo izvajalca. V Etažni lastniki so tisti, ki tem primeru je Habit izvajalec, ki pa najemajo izvajalca se dostikrat ne obnaša tako. Zaradi Svetovalec za upravljanje z nepre- novega stanovanjskega zakona in mičninami Bojan Bučinel pritrdi, da upravljanja večstanovanjskih stavb je podobnih primerov v Sloveniji, je prišlo do zapleta, saj mora ob ko etažni lastniki niso zadovoljni z zbiranju sklepov s podpisovanjem

listine vodja postopka listine objaviti na oglasni deski, da je upravnik z njimi seznanjen. Dostikrat se je namreč zgodilo, da je upravnik dobil odpoved, za katero predhodno ni vedel. Pripravili smo sklepe, jih objavili na oglasni deski in zbrali štiriinšestdeset odstotkov podpisov. Po končanem postopku mora vodja postopka obvestiti upravnika, da pogledata, ali je bil postopek pravilno voden. Zakonodajalec ni predvideval,

7. oktobra 2021

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin septembra na letni ravni v povprečju zvišale za 2,4 odstotka. Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati. Cene blaga so bile septembra v povprečju za 3,1 odstotka višje kot septembra lani, cene storitev pa za 1,2 odstotka.

Minimalna plača višja za dobrih 10 odstotkov

da se upravnik, ko bo izvedel, da gre za sklepe o njegovi odpovedi, s tem ne bo strinjal. V tem primeru je upravnik takoj začel zbirati preklice podpisov,« je situacijo komentiral Bučinel, ki ga moti, da se upravnik postavlja v vlogo odločevalca. Se pa zaveda, da je to za upravljavce dober posel in da je podobnih zgodb, ki jih imajo lastniki stanovanj z upravljavci, več. »Kjer so prekrški preveliki, enostavno zamenjajo upravnika. Ali dobijo boljšega, ne vem. Dostikrat se zgodi, da se lastniki preprosto sprijaznijo z izbiro upravnika, ki ima nato prosto pot za delo v prihodnje.«

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije meni, da bi bilo treba ob okrevanju gospodarstva in napovedani inflaciji ter „prenizkem“ trenutno določenem znesku minimalnih življenjskih stroškov januarja 2020 minimalno plačo povečati za 10,36 odstotka, s 1024,24 evra na 1133,35 evra.

Še manj brezposelnih V Sloveniji je bila avgusta mesečna stopnja anketne brezposelnosti 3,9-odstotna. To je 0,1 odstotne točke nižje kot julija in 1,4 odstotne točke nižje kot avgusta lani. Avgusta je bilo po ocenah statističnega urada približno 40.000 brezposelnih. Med brezposelnimi osebami v starosti med 15. in 74. letom je bilo avgusta 45 odstotkov moških in 55 odstotkov žensk. 🔲

🔲

Že več let vlagajo v najboljšo razpoložljivo tehnologijo krogotok oziroma reciklažo, ki Digitalizacija na pohodu omogoča ponovno vračanje in V zvezi z uvajanjem procesa diporabo v proizvodnji.« gitalizacije je sogovornik dejal, da so se nanj v celotnem podjetju Porabo zemeljskega osredotočali od začetka epidemije plina znižali za več kot covida-19. Prvi del predvideva diTatjana Podgoršek življenju v okolju, v katerem opra- emisijami v vodo, zrak in zemljo. večjimi investicijami pa naj ome- 25 % gitalizacijo podpornih procesov, vljajo dejavnost. Zato že več kot »Na ta način dosegamo emisije v nim vgradnjo najsodobnejših filLaubič zagotavlja, da ima pod- ki jih želi lastnik integrirati na ravVse več gospodarstvenikov desetletje sistematično vlagajo v okolje, ki so daleč pod zakonsko trov za čiščenje prahu in ostalih jetje dovoljenje za izpust toplo- ni celotne Skupine Gorenje. Ta meni, da sta poleg inovativnos- nakup najboljše razpoložljive teh- zahtevanimi in nimajo posledic kemijskih spojin pri sušenju gra- grednih plinov CO2, kar ne del digitalne preobrazbe se nanati in vlaganj v posodobitev pro- nologije, ki obstaja v proizvodnji za naravo ali zdravje ljudi. Na tem nulata, stiskanju ter glaziranju su- preseneča, saj so tudi na tem ša na kadrovsko funkcijo, finance, izvodnje dva pomembna ključa keramičnih ploščic in omogoča področju smo v ekologijo vložili rovih ploščic. Prav tako imamo v področju v zadnjih 10 letih po- računovodstvo in investicije. Konuspešnega poslovanja tudi pre- zmanjšanje obremenitev okolja z več kot 1,5 milijona evrov, med proizvodnji vzpostavljen interni sodabljali proizvodnjo z najbolj- čan naj bi bil do konca tega leta. hod v zeleno, trajnostno družbo šo razpoložljivo tehnologijo, ki Drugi del poslovnih procesov pa in digitalizacija. Boris Laubič, diobstaja v panogi, in s tem zniža- nameravajo digitalizirati na lokarektor podjetja Gorenje Keramili emisije CO2 za več kot 2000 ciji, kjer poteka proizvodnja in ka, zagotavlja, da se tega dobro ton na leto, poraba zemeljskega prodaja keramike, v vasi Gorenje. zavedajo že več let, v zvezi s tem plina pa je nižja za več kot 25 %. »V naslednjih 40 letih nas čaka disprejemajo določene ukrepe in Najpomembnejšenaložbe na tem gitalizacija marketinško prodajnih jih tudi uresničujejo. področju je zamenjava energenta, procesov in industrija 4.0 v proceutekočinjenega naftnega plina z su proizvodnje. Danes se moramo Med večjimi inaložbami zemeljskim plinom, rekuperacija hitreje odločati in prilagajati, če vgradnje filtrov za vročih plinov iz peči na sušilnik, želimo v konkurenčnem okolju izčiščenje prahu in … obnova peči z novimi gorilci ter boljšati učinkovitost poslovanja in Po Laubičevih besedah se v proobloga peči z ognjevarno ope- konkurenčnost samega podjetja, izvodnji keramike trajnost oziroko do temperature 1350 stopinj kar sta cilja digitalizacije v našem ma zeleno navezuje predvsem na Celzija. »Zeleni paket oziroma podjetju,« je sklenil Boris Laubič. 🔲 zmanjšanje negativnih vplivov na prehod v nizko ali brezogljično podnebne spremembe, pomemdružbo bo v panogi keramike do ben pa je tudi prispevek podjetja leta 2040 povečal delež porabe k bolj zdravemu okolju ter s tem V podjetju Gorenja Keramika so na dobri poti v nizkoogljično družbo. alternativnih virov energije, zlaposledično h kakovostnejšemu sti elektrike in solarne energije.«

Podjetje Gorenje Keramika v dobrem desetletju samo za ekologijo namenilo več kot 1,5 milijona evrov – Emisije v okolju daleč pod zakonsko zahtevanimi, emisije CO2 manjše za več kot 2000 ton na leto – Digitalizacija od začetka epidemije korone

Naš čas, 7. 10. 2021 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

7. oktobra 2021

Eden največjih odpoklicev živil v zgodovini Slovenije Ste že slišali za etilen oksid ali pa za aditiv E410? Ste že pregledali seznam živil na Zvezi potrošnikov Slovenije in odstranili škodljiva živila? Informirajte in izobrazite se o aditivu, ki ima genotoksične rakotvorne lastnosti! Lara Oprešnik

Spomnimo se, da so pred dobrim mesecem trgovci s prodajnih polic in iz hladilnikov umaknili več kot 150 izdelkov, saj je uprava za varno hrano v njih odkrila sledi rakotvornega etilen oksida.

Kaj je etilen oksid, ki ga najdemo v aditivu E410?

Etilen oksid ima po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) genotoksične rakotvorne lastnosti, poleg tega pa lahko vpliva na plodnost ter živčni sistem, zato predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi, še posebej v primeru ponavljajoče izpostavljenosti. Večino podatkov o vplivih etilen oksida na zdravje ljudi so doslej pridobili pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni preko vdihavanja, saj se etilen oksid uporablja kot biocidno sredstvo. Biološka razpoložljivost snovi je po zaužitju manjša kot pri vdihavanju, a podatkov o deležu

absorbiranega etilen oksida po zaužitju ni na voljo.

Kako je prišlo do enega največjih odpoklicev živil v Sloveniji?

Zveza potrošnikov Slovenije je na svoji spletni strani zapisala, da je junija španski proizvajalec sladoledov v okviru internih kontrol v eni od surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji sladoleda – aditivu E410 gumi iz zrn roži-

Kako so potrošniki informirani o odpoklicu živil? Jožefina Šilc

Kako se lahko zavarujete?

Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije preverite seznam živil. Če živilo, ki je na seznamu, najdete doma, ga ne uporabljajte. Če se odločite in ga vrnete v trgovino, vam je trgovec dolžan vrniti kupnino. čevca – ugotovil prisotnost etilen oksida. Zaradi razširjene uporabe tega aditiva v živilski industriji je Evropska komisija v vseh državah članicah odredila odpoklic izdelkov, ki ga vsebujejo. Seznam živil se vsakodnevno daljša.

Bio sadni kefir v Hoferju ... od sladolednih palčk Milka, Bjorgovih bio rastlinskih napitkov, sladoledov z okusi pistacija, gozdni sadeži, jogurt, malaga iz Ljubljanskih mlekarn pa vse do vegeterijanske pečenice Bratwürstel v Hoferju. Seznam živil presega število 150, zato svetujem, da ga dobro preberete!

Kaj najdemo na seznamu?

Gre predvsem za sladolede, jogurte, skute in druge mlečne izdelke. Celoten seznam si oglejte na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije. Neverjetno je, da je na seznamu izdelkov ogromno

❱

Sofija Kus

Nejc Mežnar

Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije preberite seznam odpoklicanih živil. Morda je prav v vaši shrambi živilo s seznama!

izdelkov z oznako bio in eko. Med odpoklicanimi izdelki so npr. Spar free from piškoti brez glutena, sladoledi Snickers, Twix in Bounty podjetja Mars Wrigley,

Jožefina Šilc je povedala, da seznama o odpoklicanih živilih ne pozna. »Seznama še nisem prebrala, mi starejši ljudje pa sploh ne moremo brati tako drobno. Ne vidimo te drobne pisave. Vidim, da je sedaj vse bio in eko, a v resnici danes nič od tega ni zdravo. V naših časih smo imeli resnično bio in eko, danes res ni nič naravno.« In prav ima, presenetljivo je, da je na seznamu odpoklica živil veliko bio in eko izdelkov. Sofija Kus pravi, da tudi sama seznama še ni prebrala. »Sigurno bom seznam pregledala, prehrana je izjemno pomembna, pomembno je, kaj dajemo vase. Kar poješ, to žanješ. Sama sicer zelo pogosto kupujem bio izdelke, vendar jih moram preveriti,

ker ste omenili, da je na seznamu veliko bio izdelkov. Sama od mlečnih stvari ne pojem veliko, imam samo en določen jogurt, ki ga kupujem. Sicer pa moram povedati, da si marsikdo ne more privoščiti, da bi se prehranjeval zdravo. Ljudem ne moreš zameriti, če imajo probleme s prekomerno težo, saj je zdrava hrana resnično draga. Sama vsako soboto nakupujem na tržnici, kjer vem, da hrana pride iz zdravega okolja.« Nejc Mežnar je o odpoklicu živil povedal: »Na spletu sem prvič zasledil informacijo o odpoklicu živil. Na spletni strani Zveze potrošnikov sem našel dolg seznam odpoklicanih živil, kar me je zaskrbelo, a pozneje, ko sem izvedel, da je rakotvorno šele dolgotrajno uživanje etilen oksida, živil sploh nisem preverjal.« Pa vseeno pozivam potrošnike, da seznam pregledajo. Morda je prav v vaši shrambi izdelek, ki ga redno uživate že dlje časa, pa se je v tem mesescu pojavil na seznamu odpoklicanih živil. Zdravje je vodilo in izhodišče za kvalitetno življenje, zato mu namenimo čas in posebno obravnavo. 🔲

Ljubezen gre skozi Velenje! Cankarjeva ulica je v petek ponovno gostila Promenado okusov. Pa ta ni bila glavna akterka dneva. To so bili srčni ljudje – Velenjčani, dobra hrana, pijača, smeh otrok in pozitivna energija. Lara Oprešnik

Velenje, 1. oktobra – Ko sem se v petek popoldne sprehajala po Cankarjevi ulici, sem za nekaj trenutkov pozabila na vso korona situacijo. Ljudje so ob kozarcih vina in dobri hrani na glas razpravljali o smislu življenja, glasbi, prijateljih, delu. Otroci so z velikimi očmi pregledovali ponudbo sladic, ki si jih bodo privoščili kot zadnji obrok. In pari, ki so se objemali, sodelavci, ki so nazdravljali, prijatelji, ki so z žarom v očeh debatirali ob dobrem hamburgerju, so me močno ganili. Ljubezen gre res skozi želodec. Pa ne samo skozi želodec. V petek je ta šla skozi Velenje in nekaj časa obstala na Promenadi okusov. Ta je letos imela pestro ponudbo lokalnih in tudi tujih ponudnikov. Bili smo priča kulinarični tržnici z okusi tradicionalne in sodobne kuhinje. Za Velenjčane so kuhali Resto, Bistro Bianca, Opa Resort, Lesnika, Falafel Okusi Orienta, Gostilna pri Kozolcu, Punk, bistro in kavarna, Mangoop burgers, Haba Haba street food in Spiralčki. Za sladkosnede navdušence so poskrbeli VAFL., Loco Roll, Sam Churros, Cekarček babi Janje, Waffle to go in Ice Roller. Osvežilne pijače so ponujali BAREI, potovanje okusov, Šaleška pivovarna Skubeer brewing, Clef Brewery, pivovarna Haler, Opa resort in klet Brda. Promenada okusov je bil prejšnji teden samo eden izmed dogodkov v okviru Dnevov kulturne dediščine ter Tedna kulturne dediščine.

Žan Hudovernik in Charnée Bijön Bonno

Slovenija pa nosi tudi laskavi naziv Evropska gastronomska regija, na kar smo zelo ponosni. Namreč ravno ta raznolikost, ki jo lahko prepoznamo tudi v slovenski kulinariki, bogati našo kulturo, z njo pa izstopamo iz

povprečja in premikamo meje. Naj omenim, da je Promenada okusov poskrbela, da je bil dogodek ekološko in okolju prijazno obarvan. Spodbujajo namreč uporabo lokalno pridelanih sestavin ter biorazgradljive ali

Šaleška pivovarna Skubeer brewing, Aljaž Mrak in Aleksander Stankovič z majicama: Good beer, good karma =Šaleška kraft pivovarna in I make beer, what‘s your superpower?

Klet Brda, PE Vinoteka Celje

povratne embalaže. Ponudnike in obiskovalce so opozarjali tudi na ločevanje odpadkov.

Če ste prišli do vrha Promenade okusov, ste si lahko privoščili tudi nakup kulinaričnih izdelkov

Charnée Bijön Bonno: »Danes sem tukaj že tretjič. Prvič sem bila službeno, drugič s kolegico, sedaj sem se pa prišla sem še malo razvajat in posladkat. Všeč mi je tale Falafel, okusi Orienta. Tudi v Ljubljani sem že poskusila njihove zadeve in so mi bili zelo všeč. Sedaj sem si pa privoščila še tele palačinke, ker sem sladkosneda. Mnenja sem, da je danes res tako lep dan in se zaradi tega dogodka lahko ljudje podružimo in malo sprostimo v teh malo težjih časih.« Soustanovitelj Šaleške pivovarne Skubeer brewing Primož Škruba: »Mi smo že tretje leto na Promenadi okusov. Odkar smo prisotni na trgu, smo na srečo vsako leto tukaj, v lokalnem okolju. Zelo smo zadovoljni z obiskom. Želeli bi si, da bi ta dogodek potekal večkrat, ne samo

na stojnici Zavoda za turizem Šaleške doline: Šili testenine, Blue Hill izdelke iz sivke, medene izdelke in z zlatom nagrajeno penečo medico čebelarstva Čanč, gin in viski Loko Loko in podobno ali pa nakup majic Veleye city. Marsikdo si je želel več takšnih dogodkov. Ni res, da smo se Slovenci zmožni povezati samo ob velikih športnih dogodkih. Lahko se tudi ob dobri hrani in pijači, o čemer priča petkov dogodek. Res je, da se dogodek po številu udeležencev ne more kosati s slovenskimi navijači na športnem dogodku, absolutno pa se lahko po veličini srca.

dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Na primer vsak mesec, vsaj v toplejših mesecih v letu. Lahko rečem, da pa obisk sicer nikoli ne razočara. Velenjčani imajo ali pa imamo radi te prireditve, kar samo nakazuje, da je so zelo priljubljene in bi lahko bile večkrat.« Klet Brda, PE Vinoteka Celje, Janja Podpečan: »Mi smo tukaj že odkar obstaja Promenada okusov, samo enkrat nas ni bilo na dogodku. Danes je res nepričakovan obisk. Malo drugačno vzdušje je po vsej tej koroni. Res paše, da se nekaj dogaja.« Barbara Melanšek, Petra Mirt: »Na Promenadi okusov sva prvič in se imama dbest! Z‘lo je dobro!«

🔲

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 29. septembra

Poslanske skupine SDS, SMC in SNS so ob podpori poslancev italijanske in madžarske narodnosti v DZ vložile predlog za Slovenija je v sredo začasno izvedbo posvetovalnega referenprekinila cepljenje z Johnson & duma za ustanovitev nove občiJohnson, potem ko je 20-letna ne Golnik. ženska umrla zaradi možganske krvavitve in krvnih strdkov. Protestniki, ki so se zgodaj popoldne zbrali v središču Ljubljane in protestirali proti pogojem PCT (preboleli, cepljeni, testirani) ter zahtevali takojšnje predčasne volitve, so se nato podali po ljubljanskih ulicah in za nekaj časa ohromili promet. Proti proOdstopil je direktor STA Bojan testnikom, ki so s Trga republiVeselinovič. ke krenili na severno ljubljansko obvoznico, je policija uporabila Srbija in Kosovo sta po dveh vodni top in solzivec. dnevih pogajanj dosegla dogovor o končanju zadnjih napetosti. Sodišče je bivšega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja obsodilo na leto dni hišnega pripora zaradi nezakonitega financiranja volilne kampanje za predsedniške volitve leta 2012.

Petek, 1. oktobra V Ljubljani so se zbrali številni protestniki.

V SDS-u so vložili zahtevo za sklic skupne nujne seje odborov DZ-ja za notranje zadeve in za pravosodje. Na njej bodo člani odborov obravnavali dolžnosti pristojnih organov za zaščito pravnega reda države in njenih demokratičnih postulatov ter za zagotavljanje enakosti pred zakonom. Poslanci so z 68 glasovi za in dvema proti sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih od 2021 do 2031. Zakon, ki ga je vložila vlada, za investicije namenja okoli dve milijardi evrov, med drugim za naložbe v univerzitetnih kliničnih centrih in izobraževalne ustanove na področju zdravstva. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je med obiskom na Kosovu zavzela, da se rešitev za trenutne napetosti, ki vladajo med Beogradom in Prištino, poišče v okviru dialoga pod vodstvom Evropske unije. Močno neurje z veliko dežja je prizadelo dele Slovenije, še posebej hudo Ljubljano. V eni uri je tu padlo toliko dežja, kot še nikdar doslej. Gasilci so imeli veliko dela s črpanjem meteorne vode. Neurje je povzročilo tudi veliko materialne škode.

Četrtek, 30. septembra Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje določb odloka, ki je s petkom za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj PC. Predsednik vlade Janez Janša je bil na povabilo britanskega premierja Borisa Johnsona na delovnem obisku v Londonu. Direktor STA Bojan Veselinovič je sporočil, da so bili pogovori z direktorjem Ukoma Urošem Urbanijo o pogodbi o javni službi v letu 2021 neuspešni, zato odstopa s funkcije. Slovenija na novem epidemiološkem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) ostaja označena s temno rdečo barvo.

7. oktobra 2021

Proračunski primanjkljaj Slovenije se je avgusta še poglobil. Potem ko je v prvih sedmih mesecih znašal 2,23 milijarde evrov, se je do konca avgusta povečal na 2,41 milijarde evrov. Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da smo še vedno v fazi okrevanja in odpravljanja posledic epidemije. Začenja se novo študijsko leto za približno 61.500 študentov na visokošolskem in 10.000 na višjem strokovnem izobraževanju. Evropska glavna tožilka Laura Codruta Kövesi je znova ostro opozorila na problem zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji.

Slovenski paviljon v Dubaju je uspešno odprl vrata.

Slovenska potapljačica Alenka Artnik je postavila še en svetovni rekord.

Zore. Poudaril je, da ne smemo pozabiti na temeljno pravico do življenja. Ob Pohodu za življenje je sicer potekal tudi protishod. Več deset tisoč žensk pa je v številnih mestih po ZDA sodelovalo na shodih proti omejevanju pravice do splava. Na ulicah brazilskih mest se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop predsednika države Jairja Bolsonara. Slovenska potapljačica Alenka Artnik je na tekmovanju v turškem Kasu z dvojno plavutjo dosegla nov svetovni rekord. Nova rekordna znamka potopa je sedaj 106 metrov.

Začel se je Teden otroka tokrat na temo Razigran uživaj dan!

Nedelja, 3. oktobra

Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo za zdravje in Nova Slovenska zaveza in žu- zdravniška zbornica od začetka pnija sv. Martina sta na Teharjah leta 2008 do konca septembra v teharski cerkvi pripravili oble- 2019 nista skrbela za ugotavljatno sveto mašo v spomin na te- nje dejanskih potreb po zdravniharske žrtve. kih niti za ugotavljanje razlogov za pomanjkanje po posameznih specialnostih. Zaradi svetovnega pomanjkanja čipov, ki omejuje proizvodnjo, so ta teden napovedale začasno zaprtje obratov v Nemčiji kar tri avtomobilske družbe- Opel, Ford in Volkswagen. Na Teharjih so pripravili obletno sveto mašo.

Torek, 5. oktobra

Možnost predčasnih volitev je povsem upravičena, v SDS pa se s predsednikom vlade in stranke Janezom Janšo o tem veliko pogovarjajo, je v oddaji Ena na ena na Pop TV dejal notranji minister Aleš Hojs. Znotraj francoske katoliške cerkve je od leta 1950 delovalo od 2900 do 3200 pedofilov, je povedal vodja posebne preiskovalne komisije Jean-Marc Sauve. Komisija bo poročilo o svojih izsledkih izdala v torek. Novinarji so v eni izmed najobsežnejših preiskav doslej razkrili finančne skrivnosti številnih svetovnih voditeljev, politikov in bogatašev. Med odmevnejšimi razkritji so posli češkega premierja Babiša, jordanskega kralja Abdulah II. ter nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira in njegove žene. Dokumenti razkrivajo tudi lastnike podjetij, med katerimi so slovenski športniki, podjetniki, kriminalni osumljenci in ubežniki pred slovenskimi sodišči.

Voditelji članic EU so z delovno večerjo o strateški suverenosti unije začeli neformalno srečanje, ki ga v Sloveniji gosti premier Janez Janša. Teme so aktualna vprašanja, od dogodkov v Afganistanu do odnosov s Kitajsko. Predsednik republike Borut Pahor je na Brdu pri Kranju sprejel nemško kanclerko Angelo Merkel. Pahor je visoko gostjo ob tem odlikoval z redom za izredne zasluge, najvišjim odlikovanjem Republike Slovenije.

Na svetovni razstavi Expo v Dubaju, ki je sprejela prve obiskovalce, je vrata uspešno odprl tudi slovenski paviljon. Goste navdušuje zlasti slovenska narava, nekateri so odločeni, da bodo državo tudi obiskali. Farmacevtska družba Merck je sporočila, da bo v ZDA zaprosila za dovoljenje za uporabo svojega zdravila za covid-19, potem ko je to v kliničnih študijah pokazalo dobre rezultate. Zdravilo molnupiravir v obliki tablet je pri na novo obolelih za polovico zmanjšalo možnost hospitalizacije. Za covidom-19 je v ZDA do petka zvečer po podatkih univerze Johnsa Hopkinsa umrlo že več kot 700.000 ljudi, število okužb pa je preseglo 43,6 milijona. V tajvanski zračni prostor je v petek vdrlo kar 38 kitajskih bojPod okriljem Zveze prijateljev nih letal. Provokacijo je obsodilo mladine Slovenije se je začel Teveč držav. den otroka, ki poteka na temo Razigran uživaj dan! S to temo želijo postaviti protiutež posledicam ukrepov zoper epidemijo coV središču Ljubljane se je zbra- vida-19 in poudariti pomen igre, lo nekaj sto ljudi. Pod geslom igranja in prostega časa. Človekovo življenje je nedotaVlada je zaradi napovedi nokljivo je namreč potekal Pohod vega množičnega protesta pred za življenje, ki se ga je udeležil vrhom EU-Zahodni Balkan spretudi ljubljanski nadškof Stanislav jela sklep, s katerim je naložila

Ponedeljek, 4. oktobra

Sobota, 2. oktobra

policiji, da zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda z odredbo omeji ali prepove gibanje v Ljubljani, na Bledu in Predosljah v okolici Brda pri Kranju. Odbora za notranje zadeve in za pravosodje pa sta na današnji skupni seji pristojne organe pozvala, naj nemudoma ukrepajo zoper organizatorje neprijavljenih shodov in nasilne protestnike. Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki je vabil na sredine proteste, se je srečal s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Pahor ni sprejel pobude Stevanovića, naj vlado pozove k odstopu. Srečanje so ostro obsodili voditelji nekaterih strank.

Angeli Merkel je Borut Pahor podelil najvišje državno odlikovanje.

Nasprotniki vladnih ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa so se kljub prepovedi zbrali na Trgu republike pred poslopjem parlamenta, ki ga je policija ogradila in zavarovala. Zato so se poskušali prebiti do hotela, kjer so nastanjene tuje delegacije. Policija je uporabila vodni top in solzivec. Brezposelnost v Sloveniji se je septembra znižala osmi mesec zapored. Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec septembra registriranih 66.122 brezposelnih, kar je 4,6 odstotka manj kot avgusta in 21,1 odstotka manj kot septembra lani. Ruska filmska ekipa je poletela v vesolje, da bo tam posnela film z naslovom Izziv.

Popravni izpit Velenje je bilo nekoč rudarsko mesto. Vse se je vrtelo okoli premoga, tako politika kot gospodarstvo, tukaj so živeli junaki delavskega razreda, njihovi odkopi so bili rekordni, njihova zavest rdeča. Spominjam se povork, črnih uniform, rudarske godbe, celo na gimnaziji so nas učili, da se učitelje pozdravlja s “Srečno” ne pa z “Zdravo”, spominjam se tudi pesmi o tem, da »treća smjena stići neće, stići neće do Velenja«. V tistih časih ljudje niso preveč razmišljali o okolju, jezero, v katerem se danes namakajo množice, je bilo strupeno, ni bilo rib, ni bilo ptic, tam na robu mesta se je dogaja okoljska katastrofa. Ko so se začeli sušiti gozdovi, je bilo sprenevedanja Jure Trampuš dovolj, v Šaleški dolini je vzniknilo ekološko gibanje, eno izmed prvih družbeno-civilnih gibanj, ki je napovedovalo zlom enopartijskega sistema in socialističnega gospodarstva. Tukaj, pri zavedanju pomena zdravega okolja, je bila Šaleška dolina politična avantgarda tistega časa, ljudje so vnaprej vedeli, čutili, da devastacija okolja pripelje tudi do devastacije ljudi. Pa ne da bi bil Šalečani kaj zares posebnega, le razmere so bile tako katastrofalne, da so imeli dovolj. A tako je bilo nekoč, industrija iz tistih časov je neprimerljiva z današnjo, tako po izkoristku virov kot pri obremenjevanju okolja. Vse zapisano ne pomeni, da pridobivanje električne energije (in njena uporaba) okolju ne škodujeta. Izpuhi iz elektrarn povzročajo klimatske spremembe, zaradi pridobivanja premoga se pogrezajo tla. Naj še tako obračamo računovodske standarde in bilance, naj se še tako ponosno trkamo na prsa in govorimo o avtomatizaciji v jaških, vseeno velja, da je rudarstvo industrija 19. stoletja. In velja tudi, vsaj dokler ne bo obstajala tehnologija skladiščenja ogljika, ki bi bila varna in smiselna, da so termoelektrarne vir segrevanja ozračja. Že ko so pred 150 leti odprli premogovnik, je bilo jasno, da ga bo treba enkrat zapreti. Enako je s Termoelektrarno Šoštanj. Država naj bi v naslednjem mesecu pripravila dva zakona, prvega o zapiranju rudnika, drugega o prestrukturiranju regije. Zakona bosta šla v javno razpravo, običajno proceduro, zelo malo možnosti je, da bosta potrjena pred volitvami. Država naj bi določila tudi letnico zapiranja rudnika, za zdaj kaže, da naj bi se to zgodilo leta 2033, v resnici kmalu. Od tega so odvisna evropska sredstva, ki so namenjena pomoči premogovnim regijam. Večini odločevalcev v dolini se zdi leto 2033 preblizu, imajo prav, tisoče ljudje je v Šaleški dolini eksistencialno odvisnih od rudnika in elektrarne, ne zdi pa se, da lahko v tem okolju v ducat letih zraste tolikšno število novih, okolju prijaznejših delovnih mest. A vendar ta argument ni dovolj prepričljiv za zaviranje zapiranja rudnika. Način pridobivanja električne energije je strateška odločitev države, celotne družbe. Strateška odločitev je tudi vprašanje, kakšno industrijo bo imela Slovenija in zakaj je ta danes energetsko potratna. Strateška odločitev je tudi, kako velika je lahko energetska odvisnost države. Ali konkretneje, država, ne rudnik, ne elektrarna, ne občina, ne HSE, ne ulica, pač pa država je tista, ki na podlagi različnih strokovnih mnenj sprejme odločitev o zapiranju in zanjo na koncu nosi odgovornost. Zato jo tudi imamo, državo namreč, da upravlja z družbo. Med Ljubljano in Šaleško dolino se izrisuje konflikt, tukajšnji ljudje so prepričani, da jih država ne posluša, tisti iz vladnih pisarn pa, da gre v dolini za trmaste ljudi. Konflikt ni nič slabega, konflikt lahko rodi konstruktivne rešitve. A ne vedno, konflikt je lahko tudi izgovor za kazanje s prstom, lahko se zgodi, da bodo Šalečani za vse, kar se bo v naslednjih desetletjih zgrnilo nad dolino, krivili Ljubljano in ona bo reagirala na enak način. V dolini bi morali že zdavnaj pripraviti načrte, poiskati investitorje, pripeljati inovatorje, že zdavnaj bi morali razmišljati, kam po šestem bloku, vendar je ves ta lokalpatriotski zagon iz časa gradnje šestega bloka, ta navidezna samozavestnost pripeljala do tega, da nihče ni razmišljal o alternativnem razvoju, pač pa so se vsi boril za resnico o šestem bloku. Kakšna je ta, vemo danes, blok je predimenzioniran, prevelik, finančno nevzdržen, nastal je na koruptiven način. Malokdo se je zazrl v svet za dimniki, malokdo je razmišljal, kaj dan po tem. Dolina je izgubila dragoceni čas. Danes, ducat let po šestem bloku, je pred dolino popravni izpit. Modri ljudje se iz svojih napak veliko naučijo, tisti drugi pa ne. Na srečo živimo v demokraciji, obdobje planskega pogrezanja doline je za nami, če lokalni politiki dolini ne bodo dolini zagotovili preživetja, jih bodo zamenjali drugi. Čas, leta, ki prihajajo, ne bodo lahka, stvari pa so v resnici težje, kot si upamo priznati. 🔲

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš čas, 7. 10. 2021 barve: CMYK, stran 7

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

7. oktobra 2021

Sledi mastodontov privedle do novih spoznanj Muzej Velenje je na Velenjskem gradu predstavil prenovljeno in dopolnjeno muzejsko zbirko Mastodont, na kateri je poleg delov okostja izumrlih sorodnikov slona predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo fosilnega trobčarja v naravni velikosti Tina Felicijan

Velenje, 16. septembra – Muzej Velenje že od leta 1970 (takrat je na Velenjskem gradu deloval Muzej slovenskih premogovnikov) hrani v slovenskem in tudi svetovnem merilu izjemno paleontološko najdbo. Avgusta leta 1964 so namreč delavci, ki so sanirali ugreznine na območju Škal, trčili ob nenavadne kosti. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za ostanke treh osebkov dveh vrst fosilnih trobčarjev, izumrlih sorodnikov slona. Obe vrsti so našli na številnih evropskih najdiščih, povsod pa so ostanki Borsonovih mastodontov neprimerno redkejši kot ostanki anankusov. V Sloveniji so sledi Borsonovega mastodonta do zdaj našli le v Škalah. Ker se je ohranil velik del njegovega okostja, je ta najdba izjemno pomembna tudi v svetovnem merilu, zbirka pa presega lokalni okvir. Da bi razstavno gradivo aktualizirali in dopolnili prezentacijo zbirke, so se sodelavci Muzeja Velenje v sodelovanju s strokovnjaki lotili temeljite posodobitve. Znamenita muzejska zbirka Mastodont, postavljena v prostorih nekdanje konjušnice v grajski rondeli, je po pol stoletja postavljena v nov ambient in dopolnjena z novimi izsledki in vsebinami. »Prvotna razstava je bila za tisti čas, ko je bila postavljena, izredno sodobna. Sčasoma je postala prava muzejska razstava – pokazala je, kakšna so bila muzealska pravila nekoč. Vseeno

Na dvorišču grajske konjušnice razstavo Mastodont dopolnjuje interaktivna vsebina za otroke, ki se lahko lotijo izkopavanja mastodontovih kosti.

Dr. Irena Debeljak s Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU je ponovno proučila najdbo in s sintezo novih znanstvenih dognanj o fosilnih trobčarjih pripravila besedilo za razstavo. Dele okostja je restavriral Stojan Kneževič iz Muzeja Velenje ob strokovni pomoči Boruta Tometa iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Časovni trak evolucije je zasnovala kustosinja razstave Tanja Verboten, ilustriral ga je akademski slikar Stojan Knežević, strokovno pregledal pa dr. Matija Križnar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Simulacijo prazgodovinskega gozda sta ustvarila Simon Ogrizek z rastlinsko dekoracijo in Pina Špegel z zvočno kuliso, ponovno pa so uporabili maketo Dore Dvoršak in sliko pokrajine Tomaža Perka. Arhitekta Bojan Pavšek in Ana Glinšek pa sta se lotila prenove postavitve.

Otvoritev prenovljene zbirke je obiskala tudi Katica Drobne, ki je pred skoraj 60 leti skupaj z Majdo Prestor, Vido Pohar in Janezom Poharjem sodelovala pri izkopavanju najdbe. »Razstava odpira nove dimenzije. Od podstrehe do tal se premikaš po zgodovini in se med mastodonti kar dobro počutiš. Vidiš, v kakšnem okolju so živeli, pod kakšnimi drevesi, kaj so jedli. Ob tej priložnosti pa dajem pobudo, da se trobčarji vrnejo v naravo, kjer so že bili – ob Velenjskem jezeru. Lahko bi ustanovili paleopark z drevesi, ki so rastla v prazgodovini in rastejo še danes, in geološkimi vsebinami,« je povezala dve posebnosti šaleškega prostora.

Borsonov ali evrazijski mastodont (Mammut borsoni) je eden največjih kopenskih sesalcev vseh časov. Plečna višina povprečnih samcev naj bi znašala dobre 4 metre, teža pa kar 16 ton. Živeli so pred približno tremi milijoni let. je bila ves čas aktualna in je pustila močan vtis. To smo želeli s prenovo nadgraditi,« je pojasnila direktorica Muzeja Velenje Tanja

Verboten, ki je tudi kustosinja razstave. Zdaj stara grajska konjušnica vabi na pustolovski sprehod po

prazgodovini. V središču prenovljene zbirke Mastodont je paleontološka najdba ostankov dveh vrst fosilnih trobčarjev: Borsonov ali evrazijski mastodont (Mammut borsoni) in arvernski anankus (Anancus arvernensis). Restavrirani deli okostja so zdaj v vgradnih vitrinah. V osrednjem prostoru je nov 3D razstavni

objekt s panoji in tipljivimi eksponati. Novost na razstavi je tudi ilustriran časovni trak evolucije živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji. Za platnom, ki je na prvotni postavitvi poustvarjalo krajinski ambient za maketo, sta arhitekta odkrila skriti prostor in ga s pridom izkoristila. Zdaj je restavrirana plastika anankusa

v naravni velikosti postavljena v ambient, ki z vizualnimi, svetlobnimi in zvočnimi efekti posnema prazgodovinski gozd, kakršen je Šaleško dolino poraščal pred tremi milijoni let. Stenska kukala pa odpirajo pogled v skrite kotičke grajske rondele. 🔲

Otrok s šolo in šolskimi obveznostmi ne smemo strašiti Otroci nelagodje in stisko večkrat izrazijo z neprimernim vedenjem ali pa se to pokaže v psihosomatskih težavah, kot so bruhanje, glavoboli, prebavne motnje, bolečine v trebuhu – Vse neznano običajno v nas sproža občutke negotovosti, nelagodja, nemoči, občutij, ki niso prijetna in ki nam lahko zagrenijo vsakdanje življenje Jasmina Škarja

Šola naj za otroke ne bi bila bav bav, zato so se starši dolžni z njimi o prvem ali ponovnem vstopu v šolo pogovarjati in jim predstaviti šolo skozi igro in različne dejavnosti na prijeten način. »Nikakor se otrók s šolo in šolskimi obveznostmi ne sme strašiti,« v uvodu pove Kristina Farkaš iz šolske svetovalne službe OŠ MPT Velenje, ki nadaljuje, da je za vsakega otroka prvi šolski dan ponovno sprememba, na katero se mora privaditi, pa naj bo to prvi vstop v šolo ali ne. »Eni otroci so zelo prilagodljivi in se hitro navadijo na spremembe, spet drugi potrebujejo nekoliko več časa. Ti otroci lahko svoje stiske izražajo različno. Zelo redko se otroci o svojem počutju pogovarjajo in čustva izražajo z besedami. Večkrat izrazijo nelagodje, stisko z neprimernim vedenjem ali pa se stiske pokažejo kot psihosomatske težave, npr. bruhanje, glavoboli, prebavne motnje, bolečine v trebuščku

… Na to moramo biti starši zelo pozorni, četudi se otrok na videz normalno vede. Pri teh otrocih je potrebne nekoliko več pozornosti tako učitelja, ki ga starši o tem obvestite, kot tudi staršev. Otroku vseeno pustite nekaj časa, da se lahko navadi na spremembe, ob tem pa se veliko pogovarjajte o pozitivnih stvareh, ki jih je otrok vsak dan doživel,« razlaga šolska svetovalna delavka.

Vsakodnevna priprava potrebščin in nalog ter zadolžitev bosta pripomogli k večji mirnosti

Če bi lahko spremenil(a) eno stvar v današnjem dnevu, kaj bi to bilo?

Pridobivanje novih znanj in novih prijateljev so lahko dogodivščine, ki se jih otroci veselijo in sprejemajo z navdušenjem. Kako jim lahko pri tem pomagajo starši, poleg tega, da jim povedo, da jih imajo radi? »Predvsem s pogovorom in z vprašanji: ali so spoznali kakšnega novega prijatelja, kaj jih je nasmejalo, so kaj prijaznega napravili za otroke in oni zanj, ali so bili kaj ustvarjalni, katera je bila najboljša stvar danes, ali se veselijo jutrišnjega

lahko zaupa, da je pogumen in močan, da lahko premaga vsako prepreko in da mu zaupate,« opiše Kristina Farkaš, ki vsem otrokom želi sončen, prijeten in nasmejan skok v šolske klopi, z veliko poguma in optimizma.

Kristina Farkaš: »Vzemite si čas za pogovor. Otroku vsak dan povejte, da ga imate radi, da je varen, da mu stojite ob strani in vam lahko zaupa, da je pogumen in močan, da premaga vsako prepreko in da mu zaupate.«

dne, kaj je bilo najteže v šoli, kako to spremeniti, da bi se bolje počutili, so bili učitelji dobre volje in nasmejani, na kaj so posebej ponosni ... Tako bo otrok

Dragica Kralj: »Dobro bi bilo, da učenci skupaj s starši ob začetku šolskega leta oblikujejo urnik šolskih in zunajšolskih dejavnosti.«

občutil, da je varen in da je staršem pomembno, kako se počuti v novem okolju. Hkrati bo otrok s starši lažje predeloval stiske, ki jih doživlja. Vzemite si čas za pogovor vsakodnevno in mu povejte, da ga imate radi, da je varen, da mu stojite ob strani in vam

Kako pomagati otrokom, ki se spopadajo s stisko in tesnobo, še posebej na začetku šolskega leta, da to ne bi bila zastrašujoča izkušnja, smo povprašali tudi šolsko psihologinjo Osnovne šole Livada Dragico Kralj. Po njenih izkušnjah se marsikateri učenec na začetku novega šolskega leta sooča s stisko in tesnobo v zvezi z uspešnostjo v naslednjem razredu. Strah ga je morda težke učne snovi, novih učiteljev, predmetov, sošolcev, če je zamenjal tudi šolo. »Vse neznano običajno v nas sproža občutke negotovosti, nelagodja, nemoči – občutij, ki niso prijetna in nam lahko vsakdanje življenje zagrenijo,« razmišlja Kraljeva, ki bi se ji zdelo dobro, da učenci skupaj s starši ob začetku šolskega leta oblikujejo urnik šolskih in zunajšolskih dejavnosti.

Potrebno je vnovično uvajanje rutine

Redna vsakodnevna priprava potrebščin in nalog ter zadolžitev bosta prispevali k večji mirnosti. »Vnovično uvajanje rutine, h kateri sodijo tudi urejanje kotička za učenje, časovna razporeditev dela, redno in sprotno delo, bodo šolski strah zmanjševali, hkrati pa gradili nujno potrebne učne navade, ki so za uspešnost v življenju zelo pomemben dejavnik. Uravnoteženost bomo dosegli tudi z dovolj spanja, zdravo prehrano in obilo gibanja. Vključimo dejavnosti, ki nas veselijo, ki v nas sprožajo ugodje. Vsekakor je nujno, da se družimo s prijatelji, vrstniki in v pogovoru izmenjujemo izkušnje, vtise, pa tudi morebitne bojazni,« našteva šolska psihologinja Dragica Kralj, ki še posvari, da se v primeru, da so kljub tako oblikovanemu ritmu naša pogosta občutja in razpoloženja žalost, stiska in tesnoba, obrnimo na starše, učitelje ali šolsko svetovalno delavko, ki gotovo lahko pomagajo prepoznati težave in vnesti veselje ter optimizem v vsakdan otroka ali mladostnika. 🔲

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 8

IZ ŠOLSKIH KLOPI

Obeležili mednarodna dneva jezikov in turizma »Sedaj pohitite do objekta, v katerem lahko prenočite in poskusite tortico Velenje«, se je izpisalo na zaslonu pametnega telefona dijakinje Sare, ene izmed udeleženk mini mestne pustolovščine. Na Šoli za storitvene dejavnosti smo namreč z učno uro na terenu z dijaki skupaj obeležili evropski dan jezikov, ki ga na pobudo Sveta Evrope praznujemo 26. septembra, in svetovni dan turizma, ki ga na pobudo Svetovne turistične organizacije praznujemo 27. septembra. Letošnja tema svetovnega dneva turizma Turizem za vključujočo rast nagovarja k sodelovanju vseh deležnikov lokalne skupnosti pri ponovnem zagonu in rasti turistične dejavnosti. Dijaki 1. letnika programa Gastronomija in turizem so izdelali plakate na temo letošnjega dneva turizma in jih razstavili v avli šole. Z dijaki 4. letnika smo opredelili ključne deležnike na področju turizma v Velenju in izdelali načrt mestne avanture, katere namen je, da dijaki spoznajo različne organizacije iz javnega ter zasebnega

Iskanje alternativ plastičnim izdelkom Učenci v letos 25. projektu Odpadek naj ne bo samo odpadek iščejo nove rešitve za izdelke iz plastike, ki so od poletja prepovedani Velenje, 30. septembra – Kmalu po začetku novega šolskega leta je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje začela letošnji okoljski projekt za osnovnošolce Odpadek naj ne bo samo odpadek. Ta poteka že od leta 1996, kar pomeni, da je letošnji že 25. po vrsti. Ker se je pouk v osnovnih šolah začel po modelu B, so skupaj z izvajalci projekta Eurofins ERIC-o Slovenija, s Centrom ponovne uporabe Velenje ter PUP Saubermacher poskrbeli, da so za vsako sodelujočo šolo pripravili svoj dan, da se učenci niso mešali.

Zmaga na CodeWeek

Pripravili smo mestno avanturo, v kateri sta se dijaški ekipi v angleškem jeziku pomerili v poznavanju organizacij, ki sooblikujejo turistično ponudbo Velenja.

sektorja in civilne družbe, ki sooblikujejo turistično ponudbo in sodelujejo pri pripravi dogodkov. Od šolskega centra mimo zdravstvenega doma in kulturnega doma, občinske zgradbe, upravne enote in Hotela Paka do Rdeče dvorane in Vile Bianca so skupini dijakov vodili pomenljivi namigi, na kontrolnih točkah pa so s pomočjo qr kod odgovarjali

V projekt, ki je potekal od 9. do 30. septembra, je bilo vključenih 422 šesto- in sedmošolcev devetih osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja in Šmartna ob Paki ter 31 odraslih spremljevalcev. Vsi so prisluhnili predavanju o ravnanju in gospodarjenju z odpadki ter si ogledali Center ponovne uporabe, kjer zbirajo najrazličnejše uporabne predmete iz gospodinjstev. Pot jih je vodila na Škalsko jezero, kjer so jim raziskovalci Eurofins ERIC-a predstavili ugrezanje površja zaradi podzemnega izkopavanja premoga in ekološko problematiko jezer. Na koncu so

na vprašanja v angleškem jeziku. Pred Rdečo dvorano so dijaki s pomočjo kolebnice uprizorili tudi malce drugačen skok čez kožo. Ob koncu dejavnosti je Sara Germ povzela vtise: »Člani ekipe smo dobro sodelovali in se tudi zabavali.« 🔲

7. oktobra 2021

Marko Gams, Šola za storitvene dejavnosti

obiskali Zbirni center Velenje ob Škalskem jezeru, kjer so se učenci seznanili s sistemom zbiranja odpadkov v Šaleški dolini. A to je bil šele prvi del projekta, saj bodo morali sedaj pokazati še svojo ustvarjalnost. Tema letošnjega projekta je: »Plastična, lesena, kovinska ali kakšna drugačna žlica«. Od julija 2021 je v veljavi direktiva EU, ki prepoveduje uporabo nekaterih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo (to so predvsem vatirane palčke iz plastike, plastični jedilni pribor, plastični krožniki, plastične slamice …). Naloga učencev je, da iz nadomestnih materialov, kot so les kovina, glina … izdelajo te predmete in jih naredijo prav tako uporabne. Čas imajo do 11. februarja 2022. Komisija bo ocenila njihove izdelke, ki so vedno izjemno inovativni, in izmed njih izbrala najboljše. Avtorji jih bodo predstavili na zaključni prireditvi v aprilu ali maju 2022. Zmagovalci bodo tudi tokrat nagrajeni. 🔲

bš

Gimnazijska ekipa v sestavi Aljaž Vetrih, Lan Vrčkovnik, Aljaž Sovič in Jernej Šadl je zmagala (najbolje ocenjena slovenska ekipa) na državnem nivoju tekmovanja CodeWeek in se uvrstila v sklepni del Evropskega dela CodeWeek. Naloga tekmovanja je bila zasnovati načrt, po katerem bi s pomočjo informacijske tehnologije zmanjšali količino zavržene hrane v Sloveniji. Tekmovalci so morali izdelati idejni koncept, na tem konceptu pa demo računalniško aplikacijo. Ideja velenjske tekmovalne skupine Strassium je bila, da se s pomočjo aplikacije nadzira poraba hrane v hladilniku in da se gle- Njihova rešitev omogoča, da apli- hrano, ki se ji bliža konec roka de na izbrani kuharski recept na- kacija najde takšne recepte, ki uporabnosti. 🔲 mag. Ivan JOVAN kupijo le sestavine, ki manjkajo. bodo porabili doma shranjeno

Teden obveznih izbirnih vsebin Na Gimnaziji Velenje za dijake pripravili različne delavnice, predavanja, izlete Velenje 26. septembra – V tretjem tednu septembra smo kot vsako leto na Gimnaziji Velenje organizirali teden obveznih izbirnih vsebin. Dijaki so se v tem tednu udeležili najrazličnejših delavnic, predavanj in izletov. Prvi letniki so spoznavali knjižnično-informacijska znanja, imeli delavnice iz sproščanja, predavanja o samopodobi, razvijanju zdravih pričakovanj ter o izboljšanju komunikacijskih navad, sodelovali pa so tudi na tradicionalnem književnem srečanju Lirikonfest. Drugi letniki so spoznavali zdravstvene vsebine, imeli preventivna predavanja o varnosti v prometu ter poglabljali vedenje o podnebnih spremembah. Za tretje in četrte letnike smo organizirali predavanja in delavnice s področja podjetništva, prvič letos tudi za umetniške razrede, s poudarkom na poslovnih modelih v umetnosti. Posebno pozornost smo namenili letošnji 30. obletnici razglasitve samostojne Republike Slovenije ter z Muzejem Velenje za dijake od 2. do 4. letnika zasnovali obsežen in vsebinsko bogat program državljanske vzgoje. Dijaki so spoznavali razvoj mesta Velenje, obiskali so Spominski center, kjer so videli gradivo iz 10-dnevne vojne v Šaleški in Savinjski dolini, se srečali s policisti in spoznali njihovo delo, obiskali skladišče Rdečega križa in atomsko zaklonišče ter se preizkušali v streljanju z zračno puško. V tednu izbirnih vsebin smo pripravili tudi planinski športni dan – z različnimi razredi smo se povzpeli na Smrekovec, Mozirsko kočo, Lubelo oz. Uršljo goro, geografsko ekskurzijo po Ljubljanskem barju, likovno ekskurzijo po Štajerski (Žička kartuzija, Štatenberg, Ptuj, Ptujska Gora) ter glasbeno ekskurzijo v Koper in Piran, ki smo jo organizirali v povezavi s koprsko umetniško gimnazijo. Prvič pa smo letos organizirali spoznavni tabor za dijake prvih letnikov splošne in umetniške gimnazije. Dijaki športne gimnazije so namreč že v začetku septembra odšli v šolo v naravi, kjer so se lahko novi sošolci med seboj

povezali na bolj oseben način, in to izkušnjo smo želeli omogočiti tudi ostalim dijakom prvega letnika. Spoznavni tabor je potekal v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, na kmetiji Lešnik, kjer smo bili deležni odličnega gostoljubja, zelo okusne domače hrane in čudovitih razgledov na dolino. Dijaki so ob prihodu na kmetijo izvajalkam oddali svoje mobilne telefone, da so se lahko v polnosti posvetili spoznavanju drug drugega. Celo sami so opažali, da je kakšen dan brez telefona čudovita izkušnja. Na spoznavnem taboru smo dijake spremljale ra-

za izbiro predsednika razreda, ob sončnem zahodu pa je vsak dijak našel miren kotiček zase, si vzel nekaj časa in napisal pismo sebi v četrti letnik, ki ga bo prejel ob zaključku šolanja. Po večerji je sledilo postavljanje ognja in priprava na večerni program; ob ognju smo namreč imeli noč talentov, kjer so se dijaki imeli priložnosti drug drugemu predstaviti na zabaven in zanimiv način. Dijaki so noč preživeli na seniku, kar so mnogi doživeli prvič. Zjutraj so dijaki, po jutranji telovadbi, zajtrku in pospravljanju, drug drugemu napisali pozitivne lastnosti, ki so jih v tem času spo-

zredničarke, športni pedagog in šolska svetovalna delavka. Razdelile smo jih v 6 skupin; vsaka skupina je bila zadolžena za določeno opravilo (priprava in pospravljanje miz v času obrokov, postavitev tabornega ognja, jutranja telovadba, pospravljanje ob zaključku), v skupinah pa so se udeležili tudi različnih delavnic v dopoldanskem času. Zanje smo pripravili štafetne igre, socialne igre ter delavnico o zanesljivosti ustnega izročila. V popoldanskem času so se dijaki odpravili na krajši orientacijski pohod, kjer so po poti spoznavali osnove pohodništva. Pred večerjo smo imeli še nekaj časa

znali pri njih. Skupaj pa smo še enkrat šli v mislih skozi celoten tabor. Takrat so imeli dijaki priložnost povedati, kaj jim je bilo najbolj všeč, in podati predloge za izboljšanje tabora za naslednje generacije. Skupno gledano jim je bil najbolj všeč taborni ogenj, želeli pa so si, da bi tabor trajal dlje časa. Na koncu smo ugotovili, da so se res povezali med seboj kot razred in da je tabor dosegel svoj prvotni namen. Zadovoljni in povezani smo se vrnili domov in prepričani smo, da bomo s spoznavnimi tabori nadaljevali tudi v prihodnje. 🔲 Sara Brezovnik, Urška Šramel Vučina

Naš čas, 7. 10. 2021 barve: CMYK, stran 9

Se spomniš spomina? Mednarodna plesna predstava, ki je v središče postavila kulturno dediščino, je vendarle doživela tudi velenjsko premiero Velenje, 29. septembra – Pod mednarodno umetniško znamko Balkan Dance Project, ki pri raziskovanju skupne izkušnje bivanja na območju bivše Jugoslavije in njenem posredovanju v plesnih predstavah že od leta 2013 povezuje Festival Velenje in sarajevsko združenje za af ir macijo baleta in sodobne umetnosti Živimo Balet, je v sodelovanju z organizacijo za promocijo sodobnega plesa Tanzelarija Sarajevo nastala tudi plesna predstava Se spomniš spomina?, ki je zaradi epidemije v Velenju niso uprizorili, ko je bila še sveža, naposled pa so premiero izvedli prejšnjo sredo. Ustvarjalca plesnega diptiha, koreografa Daša Grgič in Ognjen Vučinić, sta tokrat iskala skupno kulturno dediščino, navdih pa sta črpala iz nacionalnih tradicionalnih plesov, pisnega in ustnega izročila, glasbe, tradicionalnih plesov in obrti. Prvi del v koreografiji Daše Grgič nosi naslov Plenir – to je dragocena košara, s katero so za preživetje v težkih preteklih časih primorske žene hodile v Trst prodajat pridelke. Njihove zgodbe in spomini so navdih za krajšo koreografijo, ki se prepleta med gibom in pričevanjem. Drugi del diptiha Ognjena Vučinića ima naslov Kamniti korak. V njem Vučinić

Upamo si reči, da je bil uspešen Od šestih dogodkov Poznopoletnega festivala v Šmartnem ob Paki znova razprodan nastop stand up komikov – Dokazano, da je pomembna raznolikost dogodkov – Imena za naslednji festival se že ponujajo Tatjana Podgoršek

Zadnji petek v septembru se je iztekla še šesta prireditev v okviru tradicionalnega Poznopoletnega festivala, ki ga že več kot 10 let pripravlja javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki v sodelovanju s tamkajšnjo lokalno skupnostjo. Od predvidenih aktivnosti sta zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije

obiskovalcev. Ti potrjujejo, da so na pravi poti. »Korona nas več ne prestraši, ampak se ji prilagajamo, tudi tega smo že vajeni, da odziv ljudi na samem začetku festivala ni takšen, kot bi si ga želeli. Z gotovostjo pa trdim, da vsa leta zasledujemo cilj, ki smo si ga pri tem zadali. Menimo, da smo glede števila dogodkov v okviru festivala (šest prireditev) dosegli vrh, in dokazano je tudi, kako po-

tradicionalni narodni ples Nemo kolo prevede v izraz modernega plesa. Le malo tradicionalnih kultur pozna ples brez glasbene spremljave, zato je nemo kolo našega širšega prostora zasluženo del nesnovne svetovne kulturne dediščine. In čeprav ples nima glasbene spremljave, se da v njem marsikaj slišati. V predstavi Se spomniš spomina? so nastopili plesalci Mojca Majcen in Luka Ostrež iz Slovenije, Zulejha Kećo in Branko Mitrović iz Bosne in Hercegovine ter Jakša Filipovac iz Srbije. 🔲

Odzivi nastopajočih in obiskovalcev obvezujejo k nadaljevanju aktivnosti za popestritev poletja (foto: Lumi Lumi)

covida-19 odpadli šmarška plaža in koštiljada, pod šotorom pri šmarški Hiši mladih pa so se odvili štirje koncerti, gledališka predstava ter nastop stand up komikov Uroša Kuzmana in Jerice Jerkovića.

Za vsak dogodek posebej stiskali pesti

»Danes si upamo reči, da je za nami še en uspešen Poznopoletni festival, čeprav smo za vsak dogodek posebej stiskali pesti in do zadnjega čakali, ali ga bomo zaradi ukrepov lahko izpeljali, in če, kako,« je dejala Mirjam Povh, direktorica omenjenega javnega zavoda. Z odzivom obiskovalcev na dogodke so bili, dodaja, v povprečju zadovoljni, bi bil pa lahko ta na nekaterih boljši, kot je bil. Razloge za to v veliki meri uvajanja sodobnejših pristopov polnjenja (beri konkurenčnosti večjih podjetij). Med pogovorom, ki ga je vodil Damijan Kljajič, se je utrnilo tudi nekaj spominov na čase, ko se je po gostinskih obratih točil sifon in je Marolt iz Mozirja po dolini razvažal priljubljeno pokalico. Urica klepeta se je zaključila s pokušino pokalice in s povabilom v Dvornikov muzej, kjer bo, ko bo ta postavljen, mogoče spremljati celotno proizvodnjo v živo in tudi poskusiti Jakov kraherl. In še beseda o društvu. Kraherl je bil ustanovljen ravno zaradi ohranjanja tega dela naše dediščine in zbiranja dodatnih virov za popolnejšo predstavo proizvodnje. Poleg prej omenjenih je med člani tudi Jože Krajnc. Vabljeni na Velenjski grad in na ogled razstave v naslednjih treh tednih. 🔲

pripisuje negotovosti glede možnosti udeležbe, saj je bilo treba izpolnjevati PCT pogoj. Pozornost obiskovalcev sta najbolj pritegnila stand up komika (njun nastop je bil razprodan), najmanj obiskan pa je bil brezplačen koncert domačinov – skupine Preprosto črni, ki je z njim zaznamovala 10-letnico ustvarjanja. »Bil je v soboto, kar ni običajni dan za prireditev v okviru Poznopo-

Foto: Ksenija Mikor

Kdo je izdeloval steklenice za kraherl? Velenje, 2. oktobra – V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, ki jih organizira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je Muzej Velenje v sodelovanju z društvom Kraherl iz Šmartna ob Paki na gradu postavil razstavo Pozabljen pok. Predstavljeni sta proizvodnji kraherla in sodavice s pripadajočimi eksponati, pretežno na podlagi zapuščine Draga Miklavca iz Šmartna ob Paki, ki jo upravlja Janez Dvornik, predsednik društva. Ohranjen je tudi stroj za izdelovanje, ki ga je obnovil Tine Mandelc in bo postavljen v muzej, ki ga Dvornik ureja doma. Na tokratni razstavi je mogoče videti pripomočke, ki so se uporabljali za proizvodnjo in stekleničenje prvih gaziranih pijač pri nas. Dvornik je zbranim opisal postopek pridobivanja obeh pijač in izpostavil nekatere zanimivosti. Nerešeno, na primer, je vprašanje izdelovanja steklenic za kraherl, saj nobeden izmed virov ne navaja tega podatka. Obstaja podatek, da je steklarna Hrastnik leta 1930 želela uvesti proizvodnjo steklenic, ki bi morale biti izjemno odporne, a jim zaradi zahtevne potrebne tehnologije ni uspelo. Obstajajo pisni viri, da so steklenice za sifon izdelovali v Srbiji in na Češkem. Prvi sodavičarji so bili na Slovenskem pred letom 1900, saj so se že leta 1902 povezovali v zadruge. Verjetno tudi zaradi plina, ki ga je bilo najprej mogoče dobiti samo iz Avstrije. Po letu 1958 je bila proizvodnja povsem prepovedana, nekaj tudi zaradi

KULTURA

7. oktobra 2021

Milojka B. Komprej

letnega festivala, pa tudi precej hladen je bil ta večer. Sicer pa je bil koncert odličen, kar so potrdili tisti, ki so se ga udeležili.« Na vprašanje, ali so domačini morda zatajili glede udeležbe tudi na preostalih dogodkih, je Povhova odgovorila: »Ne bi temu povsem pritrdila. Domačini so se izkazali pri predprodaji vstopnic, med sicer rednimi obiskovalci smo videli nekaj novih obrazov, tudi mladih, kar kaže, da je bil izbor za program dober. Je bila pa kar smešna zadeva na zadnjem koncertu, ko je pevka skupine Fed Horses & Čedahuči pozvala domačine, naj dvignejo roke, in se je izkazalo, da jih je bilo med obiskovalci manj kot polovica.« Sogovornica je še dejala, da pri oceni festivala ne gre prezreti tudi odziva nastopajočih in

membno je, če v programu niso samo koncerti različnih zvrsti, ampak tudi gledališka predstava in stand up večer.« Finančno se računica festivala ni izšla, tako kot ne že nekaj preteklih let. Z vstopnino za dva koncerta, gledališko in stand up predstavo stroškov gostov niso pokrili. Izpad prihodkov beležijo zaradi znanih ukrepov tudi pri prodaji pijač. Je pa zaradi prilagoditve cen nastopajočih izguba manjša. Razmišljajo že o festivalu prihodnje leto? »Seveda. O programu je še prezgodaj kaj reči, imena za sodelovanje na njem pa se že ponujajo,« je še dejala Mirjam Povh. 🔲

Skrivnosti potopljenih vasi »S spoštovanjem do preteklosti in v sodelovanju z Zavodom za turizem Šaleške doline je nastal turistični produkt Skrivnosti potopljenih vasi, ki pomaga razkriti povezanost domačinov z velenjskim lignitom. Zgodbo o potopljenih vaseh obiskovalcem na svojevrsten in izjemno zanimiv način razkrivajo pripovedovalci globoko pod zemeljskim površjem Muzeja premogovništva Slovenije. Nič manj edinstvena pripoved pa se nadaljuje v zunanjem delu muzeja ter na jezeru, ki je nastalo ravno zaradi premogovništva in kjer udeležence čaka

virtualen potop,« pravi programska vodja Muzeja premogovništva Velenje Tadeja Jegrišnik. Muzej premogovništva Slovenije, ki je bil pred 22 leti ustanovljen z namenom ohranjanja premogovniške dediščine, je pomemben del projekta Skrivnosti potopljenih vasi. Projekt je nastal z namenom, da obiskovalcem na edinstven način prikaže delo rudarjev in življenje njihovih družin v preteklosti ter razloge, zakaj so si s kopanjem premoga spodkopali lastne domove. S pomočjo pripovedovanja se lahko udeleženci poistovetijo z

Z virtualnim pristopom je mogoče globoko pod zemljo opazovati potopljene vasi. (foto: M. Marinšek)

življenjem premogovniških družin nekoč, s pomočjo virtualnega potopa pa na dnu jezera opazujejo ostanke potopljenih vasi. Produkt tako razkriva mističnost

premogovnika, starost Starega jaška, čudovito zeleno naravo Škalskega jezera in bolj urbaniziranega Velenjskega jezera. 🔲

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

7. oktobra 2021

Roman o močnih ženskah Velenjčanka Jožica Atelšek je postala prva gluhoslepa pisateljica v slovenskem prostoru – V soavtorstvu s Štefanom Kardošem je izdala odmeven roman Plastenje s(r)amot Tina Felicijan

Velenje, 30. septembra – Knjižnica Velenje je v goste povabila soustvarjalce romana, ki združuje dve življenjski zgodbi, v ozadju pa prepleta njihova življenja. Medtem ko je prekmurski pesnik in pisatelj Štefan Kardoš, prejemnik kresnika leta 2008 za najboljši slovenski roman Rizling polka, v romanu Vse moje Amerike raziskoval dedkovo zgodovino, je v naslednjem romanu želel raziskati babičino ljubezensko zgodbo, ki se je leta 1936 dogajala na francoskem podeželju. Nekega dne mu je pisala nekdanja dijakinja, danes sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN dr. Simona Gerenčer Pegan, in mu v želji, da bi literarno prikazal življenje v temi in tišini, dala idejo za roman z gluhoslepo junakinjo. Predstavila mu je Velenjčanko Jožico Atelšek, ki je zaradi udarca v otroštvu postopno razvila Menierovo bolezen in pred desetletji izgubila sluh, nato pa počasi še vid. V druženjih in dopisovanjih je Jožica Štefanu izpovedala svojo življenjsko zgodbo. Zapisi naj bi Štefanu služili za predelavo v pripoved literarne junakinje, a so se mu zdeli tako dobri, da je Jožico, ki ni imela pravega zaupanja v svoje pisanje, zaupala pa je Štefanu, nagovoril za soavtorstvo. Tako je njena zgodba od otroštva do trenutka, ko je spoznala pisatelja, ki ga je prej z veseljem prebirala, zapolnila drugi del romana, ki ga začne soavtor in v iskanje babičine zgodbe vplete tudi Simono.

Mama narava Bojan Pavšek

❱ Jožica Atelšek: »Če ne bi srečala pravih ljudi, si življenja sploh ne morem predstavljati.«

Pobudnica njunega sodelovanja je namreč po presenetljivem spletu okoliščin s projektom tesno povezana. Ko je prebrala Kardošev roman Vse moje Amerike, je v zapisanem našla presenetljivo podobnost z uvidom, ki ga je doživela na tečaju za hipnoterapevtko, ko je na regresiji izvedela, da naj bi bila v prejšnjem življenju ženska z imenom Rozalija, ki je leta 1936 živela v Parizu, pozneje v Nemčiji, umrla pa enake starosti kot Kardoševa babica. »Življenja ni mogoče razumeti. Porajajo se

Knjigo Plastenje s(r)amot so predstavili Jožica Atelšek, Simona Gerenčer Pegan, Orlando Uršič in Štefan Kardoš.

življenjske energije, s katero premaguje strah pred popol»Plastenje s(r)amot no temo in tišino. Ostala je nasmejana in polna volje. je roman o močnih ženskah. Pripoveduje o Uživa v umetnosti. Bere, slika, celo igra klavir. Čeženskih borbah,« pravi prav ne sliši več, si tone urednik Orlando Uršič. lahko predstavlja, saj ima v spominu njegove zvene. Z osredotočanjem na branje nam številna vprašanja, na katera not pa ne najde prostora za skrne bo odgovora, kar je treba spre- bi. Pri tem ji pomagajo tudi ljudje jeti,« pravi in doda, da je roman okrog nje, pravi. »Če v življenju po njenem mnenju ena najbolj ne srečaš pravih ljudi, se ti ne bo iskrenih pripovedi o življenju z izpolnila nobena želja. Jaz sem invalidnostjo. »Z velikim pono- na srečo srečala Simono, ki mi som segam po tej knjigi, saj krepi je takrat, ko sem bila obupana, človeka – spodbudi ga k iskanju ponudila pomoč in mi je nikoli moči za ponosno pripovedovanje ni odrekla. Če ne bi srečala prasvojih zgodb.« vih ljudi, si življenja sploh ne moZasluga za to gre predvsem rem predstavljati,« je povedala na 78-letni Jožici Atelšek, ki kljub iz- predstavitvi knjige. 🔲 gubljanju sluha in vida ni izgubila Odmeven roman prvoosebno spregovori o gluhoslepoti, na univerzalni ravni pa vzpostavlja neposredno bližino s človekom z velikimi izzivi, ki zahtevajo velike borbe. Kaže, da obstajajo različni svetovi, ki jih je vredno spoznati. Lahko je navdih vsem bralcem, so ga predstavili zaslužni za njegov izid.

Ljubezen Talije velenjske Dolgoletni igralec in režiser Gledališča Velenje Karl Čretnik se je z igrano dokumentarno predstavo poklonil bližajoči 60-letnici velenjske gledališke ustvarjalnosti Tina Felicijan

je velik priložnostni gledališki ansambel otvoril dvorano. Med Velenje, 3. oktobra – Dolgole- mejnike lokalnega gledališkega tni igralec in režiser Gledališča ustvarjanja je uvrstil predstavo Velenje Karl Čretnik se je po mo- Nebeški odred, s katero so Venodrami Zadnje lune, s katero lenjčani prvič sodelovali na drje napovedal svoje slovo vsaj od žavnem srečanju gledaliških večjih gledaliških vlog, vrnil na oder. Gledališka muza ga je tokrat nagovorila k projektu, s katerim se je poklonil bližajočemu se jubileju – 60-letnici Gledališča Velenje. Čas epidemije je izkoristil za pregled obilice arhivskega gradiva o lokalnem gledališkem ustvarjanju. »Zdelo se mi je prav, da bi obletnico ustanovitve Mladinskega odra, ki je predhodnik današnjega Gledališča Velenje, obeležil tako, da bi zbral to gradivo in ga predstavil v neki dramski obliki,« je predstavil idejo. Pripravil je monoigro Talija velenjska – ljubezen moja, v kateri je s sliko in besedo ter z močno osebno noto povzel pregled predstav od leta 1962 do danes. skupin. S predstavo Sekira so Zgodovinsko pripoved o delova- se udeležili mednarodnega srenju Gledališča Velenje je namreč čanja gledališčnikov v poljskih dopolnil z obujanjem lastnih spo- Katovicah in poželi velik uspeh. minov in občutkov, ki jih neguje Za predstavo Evgen je v želji po še danes. »Vse se je začelo z izgra- pomladitvi gledališča angažiral dnjo doma kulture,« je pokazal gimnazijce, med katerimi je bil fotografije predstave Hlapec Jer- tudi danes uspešen igralec Marnej in njegova pravica, s katero ko Mandić.

Vtisov in podob, zanimivih prigod in anekdot poln prvi del predstave se v drugem nadaljuje s prizori iz osmih predstav, ki jih odigra z Nejcem Škorjancem. Karl Čretnik je namreč odigral kar 41 vlog in režiral 20 pred-

Zadnje lune in Mišo frajer, Janko hajer. Obenem pa je zajel produkcijo Gledališča Velenje, ki kaže njegov razvoj. »V primerjavi z dokumentarnim projektom, ki smo ga izvedli ob 55-letnici gledališča in v filmu predstavili njegovo ce-

Karl Čretnik je obudil tudi glavni lik iz komedije Poštar.

stav, med katerimi je bila prva drama Grozdna jagoda v soncu. Iz obilnega nabora je izluščil tiste, ki so se ga najbolj dotaknile: Hlapec Jernej in njegova pravica (pri tej predstavi še ni sodeloval), Romeo in Julija, Hamlet, Poštar, Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša, Učinek kobilice,

lotno delovanje in produkcijo, je monoigra Talija velenjska – ljubezen moja moj oseben pogled na gledališče skozi izbor predstav in vlog, ki sem jih najbolj čutil. Z njo želim pokazati, da je velenjsko gledališče res moja ljubezen.« 🔲

Pred dnevi je mlada skandinavska aktivistka Greta Thunberg na podnebnem srečanju mladih okoljevarstvenikov v Milanu ponovno okarala kokon politične elite, ki na tovrstnih druženjih “za starejše” rešuje naš planet. Polni motivacijskih besedičenj, vizionarskih prebliskov in populističnih rokovanj pred bliskavicami medijev skušajo utrditi zaupanje javnosti v to, kar počnejo. Okoljsko angažirano švedsko dekle, ki ima tudi avtistično motnjo, pa jim nastavlja ogledalo. Je glasnik njihove refleksije, le da se ne zrcali tako, kot bi vplivneži pričakovali. Jasen govor, oplemeniten z zavidljivo dozo uporniškega poguma, vsakič znova izpostavi dejstvo, da nam je strašansko težko preiti od besed k dejanjem. Naj navedem samo nekaj njenih stavkov, s katerimi zavrača obstoječo podnebno retoriko svetovnih voditeljev. “Ne obstaja planet B bla, bla, bla … Zgradili bomo še boljši bla, bla, bla … Zelena ekonomija bla, bla, bla … Klimatsko nevtralni bla, bla, bla … Brez emisij do leta 2050 bla, bla, bla … Naša upanja in sanje se utapljajo v vaših praznih besedah ter obljubah. Seveda je potreben konstruktivni dialog, ampak vi ste trideset let porabili za bla, bla, bla … In kam nas je to pripeljalo? …” Zvenelo je kot precej črnogleda projekcija globalne komunikacije. In to prav taiste komunikacije, ki bi morala strniti vrste ključnih odločevalcev na področjih, kjer se da povleči opazne poteze za skupno dobro. Morebiti pa lahko črnogledost tu pa tam vseeno le kategoriziramo kot plan B. Na moje veliko veselje smo že v lokalnem mikro okolju prav v tej smeri deležni žarkov upanja. Eden močnejših je v času festivala Kunigunda razsvetlil prisojno lego škalskega objezerskega pasu. Na njem je akademska slikarka Alja Krofl skupaj s povabljenimi umetniki ustvarila živo skulpturo. Mamo naravo. Bolj primernega imena umetniškemu artefaktu, ki na prvobiten način komunicira s svojim naravnim okoljem, ne bi mogla nadeti. Posebnega energijskega božanja so deležni vsi mimoidoči, predvsem pa tisti, ki jim korak ob skulpturi nezavedno zastane. Želijo stopiti bližje. Se dotakniti premišljenega prepleta avtohtonih vrst šibja in trav, ki suvereno kljubujejo tako časovni kot vremenski komponenti. Vstop v notranjost/maternico ležeče matere je pa tako ali tako svojevrstno doživetje. Signal, ki ga s to krajinsko implementacijo Alja pošilja med nas, je izjemno močan. Njen lanski predhodnik, krščen za “Varuha krajine”, je bil smiseln konceptualni zametek, vendar žal z omejenim dometom. Na svet je namreč privekal v še ne čisto pravem času. Tokrat je lokalna atmosfera drugačna. Mama narava je z vso svojo toplino in s skromnostjo vstopila v sceno, katere kuliso trenutno tvorijo osnutki, koncepti, predlogi … prestrukturiranja Šaleške doline. Velik angažma političnih in gospodarskih struktur je jasen pokazatelj, da gre tokrat zares. Napovedane preobrazbe bodo radikalne in mnogi premiki zagotovo težki. Prav zato ima Mama narava v kontekstu celotne zgodbe še toliko večjo težo. Je simbolna protiutež umetnim energetskim strukturam, ki svoje videnje reindustrializacije gradijo na predvsem ohranjanju lastnega obstoja. Pri načrtovanju šaleške prihodnosti je zaenkrat zelo malo manevrskega prostora namenjenega resnični naravi. Sanacija degradirane krajine, ki jo je moč zaslediti v alinejah vizionarskih osnutkov, se sicer navaja s precej ozaveščenim tonom, a brez sodelovanja verodostojnih strokovnjakov s področij krajinske arhitekture bo to misija, osredotočena le na zadovoljitve različnim nenaravnim interesom. To pa vsi vemo, kam vodi. Potencial, ki ga objezerska mama izžareva, vsebuje vse elemente zemeljske veličine. Predstavlja jasen nagovor trajnostnega razvoja, objezerskih okolij in tudi širše. Sobivanje, sonaravnost, avtohtonost, celostnost so le nekatera izhodišča, ki pa za svojo uspešno rast in dolgoročni razvoj zahtevajo konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov – gnetilcev usode naših območij. V naravi ni prostora za kakršnokoli plastiko, za preobilico betona, še bitumen, ki se druži s peskom, je precej neprimerna zmes. V naravi tudi ni prostora za umetne tvorbe, ki gradijo svojo prepoznavnost na izstopanju in nekompatibilnosti z okolico. V naravi ni prostora za togi individualizem, asinhrono ekscentričnost, vsiljeno superiornost. Njena privlačnost se napaja iz jasno izražene skrbi in volje za njeno ohranitev. Projekti, kot je Mama narava, so precej večji, kot si mislimo. Meja njihove ustvarjalnosti in sobivanja z nami pa je samo nebo. Zato držim pesti, da kmalu prerastejo sami sebe in postanejo vpliven in spoštovanja vreden sopotnik pri graditvi pravičnega prehoda v boljši jutri. Alja Krofl, iskrena hvala za energijo, ki jo nesebično žarčiš v naše okolje. 🔲

lokalne novice

Naš čas, 7. 10. 2021 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

7. oktobra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Boste kavo ali čaj?

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. INA BAŠ – Še vedno ljubim te 2. LEA SIRK – Zgodba za dva 3. GORAN KARAN – Baš me briga

Poleg prijaznega pozdrava je naša Rajka Lesnik, ko je še delala med nami, takoj obvezno tudi vprašala: »Boste kavo ali čaj?« To je bilo tako prisrčno, da se ji ni bilo mogoče upreti. No, zdaj je že nekaj časa upokojena, zato si moramo kavo ali čaj kuhati sami in tudi pospraviti za sabo. In ju seveda pogrešamo – Rajko in kavo.

Rajka, ki je bila že prej navdušena ljubiteljica rož in svojega vrta, ki sta si ga z možem uredila v Topolšici ob hiši, pa se je zdaj povsem predala tem dejavnostim. Pa seveda tudi svojim trem vnukom, ki so pogosti gostje njenega doma. Zaradi zdravstvenih razmer smo se uradno od Rajke poslovili šele pred nekaj

Še vedno ljubim te je nova čutna skladba Ine Baš, ki govori o upanju. Besedilo in glasba sta delo Roka Lunačka, pod aranžma in produkcijo pa se podpisuje Aleš Zibelnik, s katerim Ina sodeluje že od samega začetka svoje glasbene poti. Videospot, ki ga je posnel Rok Breznik, so na njeno željo snemali izključno po Sloveniji, in to na kar treh različnih lokacijah – na Soči, na Golici in v botaničnem vrtu Pivola v Mariboru.

dnevi. Seveda je na naše druženje prinesla fotografije svojih rož, lepo urejenega vrta in vnukov. Pa tudi veliko dobre volje. Se vidi, da ji življenje brez delovnih skrbi še kako godi. »Rajka, naj vam bo lepo tudi v prihodnje,« vam kličemo nekdanji sodelavci. 🔲

GLASBENE novice Skupina Queen odprla trgovino v Londonu Britanske rock legende Queen so pet desetletij nastopanja obeležile z odprtjem pop-up trgovine na londonski ulici Carnaby Street. Trgovina, ki so jo poimenovali Queen The Greatest, obiskovalce popelje v zgodnje dni nastal v sodelovanju s podjetjem Sony Music Entertainment, režirala pa ga bo režiserka Irene Taylor.

Kevin Koradin predstavlja nov singel

leta 1971 ustanovljene skupine. V več tematsko urejenih prostorih je predstavljena kariera skupine do leta 2010, vključno z njenimi legendarnimi koncerti in turnejami v 80. letih minulega stoletja. Trgovina na ulici Carnaby Street, le nekaj korakov oddaljena od trgovine še ene legendarne britanske skupine Rolling Stones, bo odprta tri mesece. V njej so naprodaj različni spominki, med drugim Rubikova kocka, ki jo krasijo obrazi članov skupine, posebna izdaja igre Monopoly ter kitare s podpisom Briana Mayja.

R. Kelly spoznan za krivega spolnih zlorab Newyorška porota je glasbenega zvezdnika R. Kellyja, znanega po uspešnici I Believe I Can Fly, spoznala za krivega vseh devetih točk obtožnice, ki ga je med drugim bremenila kriminalnega združevanja, spolnega izkoriščanja mladoletnic in trgovine z ljudmi. 54-letnemu R. Kellyju grozi več deset let zapora, kazen pa mu

bodo izrekli 4. maja. Na sojenju so priče oziroma žrtve opisale, kako jih je R. Kelly sadistično in perverzno spolno izkoriščal, novice o tem pa so prihajale na dan več let. Kelly je v zaporu že vse od leta 2019, ko so ga aretirali, newyorško sojenje pa je le eno v vrsti. Preganjajo ga tudi v Illinoisu in Minnesoti, kjer mu bodo prav tako sodili.

Celine Dion napoveduje biografski dokumentarni film 53-letna kanadska pevka Celine Dion je napovedala dokumentarni film, ki bo pripovedoval o njeni karieri in odkrival tudi številne podrobnosti iz njenega zasebnega življenja. Pri njegovem nastanku bo tudi sama aktivno sodelovala, tako da bo imel film tudi osebno noto. Poleg tega bo zajel utrinke z njenih nastopov na svetovnih turnejah in obdobja stalnih angažmajev v Las Vegasu. Biografski dokumentarec bo

Avtor, kantavtor in producent Kevin Koradin predstavlja novo melanholično rock skladbo z naslovom Vse kot prej. Z njo nadaljuje pot nazaj v bolj rokerske vode, ki jo je napovedal že s prejšnjim singlom Nekoč. Nova pesem je nastala povsem spontano in skoraj

malce nepričakovano. Ravno v času snemanja skladb za raz različne projekte je namreč dobil inspiracijo, prijel v roke kita kitaro, spesnil celotno skladbo in jo v istem dnevu tudi posnel. Skladba je do dobila tudi videospot, za katerega je poskrbel Kevinov dolgoletni nizozemski partner Clifford Goilo, s katerim skupaj ustvarjata že več kot desetletje.

V Mariboru izbrali najbolj frišno slovensko skladbo Regionalni RTV center Maribor je izvedel projekt Frišno/ Fresh, s katerim se je želel pokloniti novi slovenski glasbi. Glasbeni uredništvi Radia Maribor in Radia Si sta izbrali deset slovenskih skladb zadnjega leta, ki so na poslušalce naredile najboljši vtis. Na spletnih straneh obeh radiev je nato do 26. septembra potekalo glasovanje za najbolj priljubljeno skladbo. Na zaključni prireditvi, ki je potekala v petek, 1. oktobra, v Veliki dvorani SNG Maribor, je bilo moč premierno slišati izbrane skladbe v priredbah Big banda RTV Slovenija. Nagradi sta prejeli skupini Alo!Stari in Joker Out. Prvi za najboljšo izvedbo z big bandom (Vse bi dal), drugi pa za najboljšo skladbo zadnjega leta (Umazane misli). Naj skladbo so s spletnim glasovanjem izglasovali poslušalci, naj izvedbo pa je izbrala radijska žirija.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Ansambel Dar – Enkrat mine vse Ansambel Slovenski zvoki – Klopca ljubezni Ansambel Golte – Pravi Slovenec Ansambel Tomaža Rota – V življenju štejejo trenutki Ansambel Gašperja Kavška – Kaj mi daš Ansambel Roka Žlindre – V tvojem objemu se pomirim Ansambel Vihar – Od petka do nedelje Špas kvintet – Centimeter al pa dva Ansambel Opoj – Gasilska noč Petovia kvintet – Valček za dedka

www.radiovelenje.com

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan zelo NA KRATKO NIPKE Raper Nipke predstavlja tretji singel s prihajajočega albuma. Naslov skladbe je Spet je cajt da. Že na prvem albumu se nahaja pesem z naslovom Cajt da, ki je sedaj dobila nadaljevanje. K nastanku skladbe so pripomogli tudi Drill, Ghet in Ezra, ki jih je Nipke povabil k sodelovanju.

KATALENA Skupina Katalena predstavlja drugi singel z albuma Kužne pesmi, ki je izšel junija. Gre za skladbo Kamenkost. Besedilo je napisal Boštjan Narat, glasbo pa Polona Janežič. Katalena letos obeležuje dvajseto obletnico delovanja, ki jo je proslavila z izidom novega albuma ter več kot dvajsetimi koncerti po Sloveniji.

BALLADERO Balladero po skladbah Najina in Potujem, tokrat v navezi z bratrancem Davidom Halbom, ki se pod imenom YamYam po dolgoletnem

delovanju v skupinah Werefox in Lollobrigida podaja v pop glasbene vode, ponuja pesem in videospot Poletim. Balladero je za skladbo prispeval besedilo, vokale in del aranžmaja na električnem klavirju.

TORUL Domači elektro indi bend Torul je bil po lanski desetletnici, ki so jo obeležili z dvojnim albumom Teniversia, precej delaven. Pred nami je zdaj nov singel Resonate, oktobra in novembra jih čaka vrsta koncertov po Nemčiji, govori pa se tudi o novem albumu.

GAME OVER To soboto, 9. oktobra, bo v ljubljanskem klubu Cirkus prvič po več kot osmih letih spet nastopila skupina Game Over v originalni postavi. Mark, Dennis in Steffanio se tako že ogrevajo za praznovanje 20-letnice ustanovitve skupine in napovedujejo novo glasbo.

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

⏪

7. oktobra 2021

frkanje

Člana ansambla Fantje z Graške Gore Ivan Stergar in Jože Rožanc sta v pogovoru pred nastopom na Graški Gori ugotavljala, da očitno tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, še lep čas ne bo sprejemljivo in izvedljivo. »To smo spoznali vsi. Ne samo pihalci in trobilci. Tudi ostali instrumentalisti, nežni glasovi pevcev in plesalci,« je ujel del pogovora naš Čvek na letošnjem festivalu Graška Gora po poje in igra.

» Levo & desno «

Oh, to ljudstvo!

Janezu Janši se zgodovina vsaj delno ponavlja. Spet se mu dogaja ljudstvo. Le da tokrat z njim ni na isti strani.

DeSUS se konsolidira

DeSUS se že mesece skuša konsolidirati. Za zdaj skuša konsolidirati vsaj datume sestankov.

Avantura v Sloveniji

Slovenija postaja želena destinacija za avantur željne turiste. Lahko se udeležijo tedenskih protestov in si pobliže ogledajo in doživijo robocope, vodni top in solzivec.

⏩

Dve stvari ima naša dolgoletna zvesta bralka Zdenka Hriberšek najraje, četrtkove dopoldneve, ko ji družbo dela nova številka našega tednika, in pa Hrastovec, kjer si z možem na njegovi domačiji gradita novo hišo. V Velenju ji je sicer lepo, a je mladost preživljala na Razbornikovi domačiji v Cirkovcah in ima podeželje v krvi. Hrastovec pa je ravno na pol poti med Cirkovcami, kjer je preživljala otroška in mladostniška leta, in Velenjem. Zato rada poprime za delo, da bi bila hiša čim prej dograjena. Ko čas dopušča, pa prelista tudi Naš čas.

Nekaj se plazi po žepu

⏫

»To ni umetniški performans, le še en delovni dan,« sta sodelavki Galerije Velenje Nina Cvirn in Mia Miljković pojasnili Čveku, ki ju je nekaj časa opazoval pri delu in ju nagradil z aplavzom, ko sta odložili pleskarsko orodje. »Pa sem mislil, da spet ne razumem sodobne umetnosti,« si je oddahnil Čvek.

Ste opazili, da si lahko privoščite vse manj. Ni čudno. Samo avtomobili so se v zadnjih dvajsetih letih podražili za 63 odstotkov. Po žepih pa se že plazi energetska draginja. Kaj nas šele čaka, ko zapremo Teš in Premogovnik?

ZANIMIVOSTI

Zdravilo za Alzheimerjevo bolezen

dali rezultate brez primere in da bi NVG-291 veljali za revolucionarno zdravilo, „tudi če bomo med poskusi na ljudeh dosegli le polovico tega učinka“. Da bi doZnanstveniki verjamejo, da bi kazali, da je varen za ljudi, NVGlahko novo revolucionarno zdra- 291 zdaj dajejo zdravim prostovilo, ki omogoča okrevanje živč- voljcem, od prihodnjega leta pa nih celic, „spremenilo“ zdravlje- ga nameravajo preizkusiti pri bolnje Alzheimerjeve bolezni. Za nikih z Alzheimerjevo boleznijo, razliko od sedanjih zdravil za nevrološko stanje zdravilo s kodnim imenom NVG-291 deluje tako, da odstrani naravno oviro v telesu, ki preprečuje obnovo živčnih celic. Paul Brennan, izvršni direktor kanadskega biotehnološkega poškodbo hrbtenjače in multiplo podjetja NervGen, je dejal, da sklerozo. Če bo zdravilo opravilo zdravilo ne ponuja le možnosti stroga testiranja, Brennan meni, za odpravo škode, ki jo povzroča da bi bilo lahko na voljo javnosti Alzheimerjeva bolezen, ampak v petih letih. tudi daje upanje ljudem, ki jih je paralizirala poškodba hrbtenjače. „To imenujemo popravilo in ločuje nas od skoraj vsega, kar obstaja na področju raziskav centralnega živčnega sistema,“ je dejal. - Vsakdo, ko pogleda Zvezdni par V Sge, ki je trenevrodegenerativne bolezni, pa nutno komaj viden na nočnem naj gre za Alzheimerjevo bole- nebu, bo po mnenju astronozen, ALS (amiotrofično lateralno mov že v naslednjih letih postal sklerozo) ali multiplo sklerozo, mnogo bolj opazen. Strokovnjaki poskuša ustaviti napredovanje na državni univerzi v Louisiani bolezni. Mi poskušamo popra- menijo, da je temu paru nameviti škodo - sklene Brennan. Di- njeno, da postaneta najsvetlejša rektor podjetja NervGen je dejal, zvezda v galaksiji Rimska cesta, da so testi na miših in podganah ki bo svetlejša celo od Siriusa.

V tem stoletju nova najsvetlejša zvezda na nebu

Ko bosta zvezda in njen pritlikavi spremljevalec postopoma postala eno, bo njuna združitev prava eksplozija. „To se bo zgodilo okoli leta 2083. Takrat se bo večja zvezda katastrofalno povečala in razsula svojo maso na belega pritlikavca, pri čemer bo nastal velik plamen,“ pravi astronomski fizik Bradley Schaefer z LSU. „V zadnjih dneh te smrtne spirale bo zvezda zažarela tako močno, da bo videti kot Sirius, po možnosti celo kot Venera.“ Zadnjič smo nekaj takšnega lahko opazovali pred več kot stoletjem. Zvezdni sistem V Sge pa se od te pretekle eksplozije močno razlikuje. Astronomi tudi pravijo, da bo dogodek ob razpadu zvezd V Sge najbolj ekstremen, kar smo jih videli doslej, približno stokrat svetlejši od vseh drugih znanih primerov. To naj bi bilo tako, zaradi velikosti spremljevalne zvezde, ki je skoraj 4-krat večja od lačnega belega pritlikavca, ki jo na koncu požre. „V vseh drugih znanih primerih je beli pritlikavec bolj masiven od običajne zvezde, ki kroži okoli njega, zato je V Sge popolnoma edinstven,“

pravi Schaefer. Zvezdi se bosta združili nekje med letoma 2067 in 2099, kar pomeni, da bodo nekateri od nas to dejansko lahko videli na lastne oči. Zvezda bo kakšen mesec najsvetlejša na nebu.

Rusija gostila prvo kraljevsko poroko od boljševiške revolucije Rusija je 1. oktobra gostila prvo kraljevsko poroko, odkar je boljševiška revolucija leta 1917

strmoglavila monarhijo Romanovih. Na razkošno poroko velikega vojvode Georga Mihailoviča Romanova in njegove italijanske zaročenke Rebecce Virginie Bettarini v Sankt Peterburgu so dopotovali aristokrati iz celotne Evrope. Poroka je potekala v stolnici svetega Izaka v nekdanji cesarski prestolnici Sankt Peterburgu. Pravoslavnega krščanskega obreda se je udeležilo na stotine tujih gostov, vključno s člani kraljevih družin iz 20 držav. Med udeleženci so bili zadnji bolgarski kralj Simeon II., zadnji kralj Egipta in Sudana Fuad II., princesa Lea iz Belgije ... Na seznamu gostov, ki je obsegal okoli 1500 imen, so bili tudi drugi pomembni povabljenci, kot sta ruski monarhist in milijarder Konstantin Malofejev in tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova. Mlade družice so nosile nevestino vlečko, na kateri je bil v zlatu vezen grb ruskega carstva.

Nevesta je nosila tudi diamantno tiaro, ki jo je izdelal vrhunski draguljar Chaumet. Slovesnost je vključevala izmenjavo poročnih prstanov znamke Faberge. Po slovesnosti je bilo več kot 500 gostov povabljenih na poročno večerjo v mestnem etnografskem muzeju. Zadnja poroka dediča Romanovih v Rusiji je bila sicer poroka zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in Aleksandre pred 127 leti. Vojvoda Romanov je pred slovesnostjo dejal, da sta se z izbranko za poroko v Sankt Peterburgu odločila, ker je bilo to prvo mesto v državi, kamor se je družina vrnila v zgodnjih devetdesetih letih. Dodal je, da je zato mesto njegovi družini še posebej pri srcu. Romanov je večino svojega življenja preživel v Franciji. Diplomiral je na Oxfordu in delal v Evropskem parlamentu in v ruskem rudarskem podjetju Norilsk Nickel. Par se je pred tremi leti preselil v Rusijo in se najprej naselil v predmestju Moskve, nato pa se preselil v središče mesta ob Kremlju. Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina je novinarjem povedal, da Kremelj vsem mladoporočencem vedno želi srečo, vendar pa predsednik paru ne namerava posebej čestitati.

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 13

Lipje, 3. oktobra – Prireditev Jesen na Grilovi domačiji velenjski muzealci pripravljajo že vrsto let. Lani je prireditev žal odpadla, zato pa je bila letošnja toliko bolj pestra, številčna in še kulinarično obarvana! Srečanja na Grilovi domačiji Muzej Velenje pripravlja ob vsakem letnem času, še posebej barvito pa je bilo ravno v nedeljo, ko je pod Gonžarjevo pečjo potekalo jesensko srečanje. Sodelovala so številna društva, ki so prikazala, kako so se včasih pripravljali na zimo, predvsem, kako so se v prehrani uporabljali nenavadni predmeti oz. stvari, ki so jih našli v naravi. Spoznali smo manj običajne jedi ter njihovo pripravo. Včasih so živeli z velikim spoštovanjem do vsakega pšeničnega zrna in vseh izdelkov, ki so jih prinesli z njiv. Ničesar niso zavrgli. Ob tej misli se lahko za trenutek ustavimo in pogledamo na svoje navade in odnos do hrane.

Jesenski odtenki pestrosti na Grilovi domačiji Tradicionalna prireditev Jesen na Grilovi domačiji letos kulinarično obarvana

Ribali so zelje

Zelje so včasih ribali čisto pri vsaki hiši. Gospa Poldka iz Turističnega društva Šentilj je povedala, kaj vse je bilo potrebno za pripravo kislega zelja. »Najprej bomo našo Olgo prosili, da si umije noge, ker bo zelje tlačila. Punce že pripravljajo zeljne glave, pripravljen imamo čeber in pa nože. Zelje sicer vsebuje ogromno vitamina C.« Jože iz Turističnega društva Šentilj je najprej naribal zelje s posebnimi noži, ki so bili včasih zelo dragi in so morali na njih zelo paziti. Nože so mazali z oljem, da so počakali do naslednjega leta. Olga je nato tlačila zelje v čebru.

Pokušala sta se marmelada in med

Marija Kuzman je povedala, da v njenem otroštvu niso kuhali džema, ampak marmelado. »Spomnim se, da je bila na mizi vedno češpljeva marmelada,«

Mozirje, 17. septembra – V Mozirskem parku cvetja je potekalo tekmovalno druženje uspešnih slovenskih floristov, dijakov in študentov s slovenskih šolskih centrov, ki šolajo vrtnarske ter kadre s področja hortikulture in vizualne umetnosti. Večinoma dijakinje in študentke so se potegovale za uvrstitev za udeležbo na evropsko floristično tekmovanje Euro SKILLS. Izdelovalci cvetličnih kreacij pa so se v skupnem seštevku treh potegovali za pokal Mozirski tulipan 21. Devetnajst dijakinj in le nekaj fantov si je prizadevalo doseči vozovnice med 10 najboljših v Sloveniji, le eden pa bo po izboru v prihodnjem letu kot predstavnik Slovenije sodeloval na evropskem tekmovanju Euro SKILLS 23 v Sankt Peterburgu. 22 tekmovalcev pa se je tokrat pomerilo za prestižni pokal parka cvetja Mozirski tulipan.

gospodarjenje Ajda Štajerska je povedala, da biodinamično vrtnarjenje pomeni, da prepustimo naravnim silam, da ustvarijo sonaravnost med rastlinami, ki jih gojimo zase, in ostalimi rastlinami ter živalskim svetom. V naravi ustvarjamo sonaravnost s pomočjo kozmike, planetov… Hrast je ena izmed zelo zdravilnih in pomembnih rastlin. Predstavlja skupino temeljnih rastlin v biodinamiki.

Okušali knajp, korenčkov štrudelj

Glasba je bila povezovalni člen

Celotna prireditev je bila glasbeno obogatena. Ne samo, da so obiskovalci lahko prisluhnili Lovru na harmoniki, virtuozu Žanu na kitari in Ponosnim štrajharjem, dan so si popestrili tudi sami, s skupnim petjem. Prepevali so pesem 'Prav luštno je res na deželi', s katero so nalezli prav vse obiskovalce. Prireditev je povezovala Ivica Vanovšek.

REPORTAŽA

7. oktobra 2021

Pekli so kostanj.

je povedala Marija iz Andragoškega društva Univerze za tretjo življenjsko obdobje Velenje. Pripovedovala je, da so češplje najprej očistili, oprali, jih razkoščičili in zmleli, nato pa skuhali marmelado s sladkorjem. Sedaj kuhajo bolj džeme. Letos na Grilovi domačiji ni bilo češpljev, zato jih je kupila in iz njih skuhala džem. Prinesla ga je s seboj, da so ga obiskovalci lahko poskusili. Marjan Moravec iz Čebelarskega društva Fran Mlinšek Velenje je povedal, da ima svoj čebelnjak v Kavčah, oskrbuje pa tudi čebelnjak pod Grilovo domačijo. Pripovedoval je o tem, da so letošnje leto čebele utrpele močno lakoto od začetka marca

Olga je tlačila zelje, kot so to počeli v starih časih.

do polovice junija. Situacija se je nato malo popravila. Marjan predvideva, da bodo čebele težko preživele, zato morajo čebelarji poskrbeti za zimsko zalogo. Čebele se namreč že avgusta začnejo krmiti za zimo. Čebelarji se posvetujejo s stroko, da bi čim bolje prezimili čebele, da bi drugo leto spet opraševale.

Poslušali poezijo, gobarske nasvete

Ana Anita Lekše iz Andragoškega društva Univerze za tretjo življenjsko obdobje Velenje je lansko leto izdala prvo knjigo poezije Bilo je, je in bo. Letos, ko se je včlanila na Univerzo za tretje

Olga, Turistično društvo Šentilj: »Na kislo zelje so se vedno dali sol, poper in pa kumina. Te začimbe so poskrbele, da je zelje vedno imelo dober okus. Včasih so dali nanj tudi kutino ali kakšno drugo sadje.« Marija Kuzman, Andragoško društvo Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje: »Zadnja leta džem kuham v pečici. To je najbolj enostavno, ker nič ne šprica okoli. Iz otroških let se spomnim, ko sem kot otrok mešala češpljevo marmelado na štedilniku na drva. Ves čas je špricalo, morala sem skrbeti, da se ni nič prismodilo. Danes

Sodelovalo je veliko društev.

življenjsko obdobje, pa je junija izdala novo knjigo z naslovom Zorenje. Iz obeh svojih knjig je prebrala nekaj čudovitih pesmi, med drugim tudi pesmi Smrad in Ko si na dnu. V naslednjem mesecu napoveduje objavo nove poezije. Jože Lekše iz Gobarskega društva Marauh Velenje pravi, da moramo biti ljudje v sožitju z naravo. Ni potrebe, da uničimo tudi neužitne gobe, če v gozdu ne najdemo užitnih. Jože Lekše pripoveduje, da je človek jedel gobe že v pradavnini. Delno zaradi lakote, delno pa tudi zaradi zdravja in drugih potreb. »Danes se še vedno zgodi kakšna zastrupitev z gobami, pa imamo toliko literature na internetu. Pomem-

kuham v pečici, je veliko bolj enostavno.« Marjan Moravec, Čebelarsko društvo Fran Mlinšek Velenje: »Glede čebel lahko nekaj zatrdim. Kolikor sem zasledil na Čebelarski zvezi Slovenije, je letos največja čebelarska katastrofa, odkar se vodijo zapiski v Sloveniji. To pomeni od prvega učitelja čebelarstva naprej, Antona Janše.« Jože Lekše, Gobarsko društvo Marauh Velenje: »Mi ne gremo v gobe, da bi se nasitili, pač pa zato, da se sprostimo, razgibamo. Če pa kaj naberemo, je pa tudi to dobrodošlo.«

bno je, da gobo dobro pregledamo. Moramo biti previdni in pozorni, tako se ne bomo nikoli zastrupili,« pravi Jože.

Zgodbe o pečenih golobih in polhih, zdravilni učinki hrasta

Muzejski arhivi pričajo, da so nekoč za praznične dni pripravljali polnjene golobe in vrane. Malo nenavadno danes, nekaj vsakdanjega nekoč. Prav tako so si za različne obroke pripravljali tudi polhe. Jedli si jih že Rimljani. Polhi so bili pripravljeni na različne načine. Pripravili so jih pohane, popečene, v obari, po ogljarsko … Katarina Modrijan iz Društva za biološko-dinamično

Rajmund Valcl, Andragoško društvo Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje: »Jaz sem imel kolega iz Kočevja in sem približno osem let hodil na polharijo. Polhe se lovi na ta način, da greš nastavit pasti v bukov gozd, ko pade mrak. Polhe smo pripravili na različne načine. Meso je sladko, moram reči, da tudi zelo okusno.« Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje: »Lansko leto ni bilo Jeseni na Grilovi domačiji, lepo je, da letos je. Vidi se, da ljudje takšne dogodke in druženja resnično potrebujejo.«

V Mozirskem gaju so ustvarjali floristi Tekmovanje za EUROSKILLS ter pokal Mozirski tulipan dajeta dodano vrednost Tradicionalni gostitelj privlačnega tekmovalnega srečanja Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj je kljub deževnemu vremenu poskrbel za regularne pogoje izdelovanja, Obrtna zbornica Slovenije (OZS) sekcija vrtnarjev in cvetličarjev v sodelovanju s Centrom za poklicno izobraževanje Republike Slovenije pa za strokovno izvedbo ter materialno plat utečenega dogodka, kjer se predstavljata kakovost in znanje vseh najboljših dijakov v Sloveniji. V ekipi strokovnjakov je tudi tokrat sodeloval predsednik mednarodne floristične organizacije Florint Simon Ogrizek, ki je med dru-

Velenjčanka Katja Vačovnik se je veselila uvrstitve med prve tri na izbirnem tekmovanju za EUROSKILLS 2023.

gim povedal: »Po letu premora zaradi covida-19 strokovna raven kreacij dijakov in študentov cvetličarskih šol nekoliko peša, a je bilo to zaradi pouka na daljavo pričakovati. V cvetličarstvu je praktično usposabljanje možno opraviti le pri konkretnem delu s cvetjem. Kljub vsemu so bili izdelki, narejeni v dežju, lepi, barviti in odličen zaključek cvetličarske sezone.« Za lovoriko Mozirski tulipan se je potegovalo največ tekmovalcev, med njimi tudi Velenjčanka Katja Vačovnik, ki se je s 3. mestom v skupni razvrstitvi (druga je bila v izdelovanju šopka iz roke) tudi tokrat izkazala.

Drago Lovrec je predstavil različne vrste kav, ki jih je pripravil tudi za pokušino. Ekološka pražarna Lovro je edina ekološka pražarna v Sloveniji. Drago pravi, da za praženje uporablja 60, 65 let star stroj za praženje, ki ga ne zamenja za nobenega moderniziranega. »S tem sem se začel ukvarjati, ko sem se upokojil. Pomembna sta zdrava narava in zdravo življenje, zato smo tudi mi ekološki,« pripoveduje Drago Lovrec. Če je v starih časih zmanjkalo kruha, so se kar hitro znašli. Če je bil kakšen krompir, kakšno jajce v kokošnjaku pa malenkost moke, so iz teh sestavin naredili krompirjeve palačinke. Krompir so olupili, na drobno naribali, posolili, dali zraven jajco, malo moke in na ognju spekli palačinke. To je bila zelo okusna večerja. Ko jim je manjkalo jabolk, so kot nadomestek uporabili korenček ter naredili korenčkov štrudelj. Mira iz Turističnega društva Šentilj je pripovedovala o teh receptih, prinesla pa je tudi izjemno okusen korenčkov štrudelj, ki ga v nekaj sekundah ni bilo več.

Izdelovali so zanimive stvari ter jedli zeliščarski golaž

Člani Turističnega društva Vinska Gora so poskrbeli za jesensko delavnico, na kateri so lahko otroci in pa tudi odrasli izdelali zanimive stvari. Zeliščarsko društvo Velenje je pripravilo zeliščarsko enolončnico, na ogled pa je bil tudi njihov ogromen vrt zelišč, ki ga urejajo že vrsto let. Pekli so tudi kostanj, nabirali in prešali grozdje. Čudovita spremljava nedeljskega dogodka sta bila predvsem sončno vreme ter pozitivna energija obiskovalcev in članov društev. 🔲

Ob podelitvi priznanj in pokalov s šopki rožic je spregovoril predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh. Poudaril je, da Zbornica že vrsto let podpira to dejavnost, tekmovanje in najboljše ambasadorje naše dežele in lepe narave. Izrazil je priznanje izobraževalnim centrom, šolam in naklonjenim vrtnarskim družbam ter obrtnikom te stroke. Zahvalil se je Centru poklicnega izobraževanja Slovenije in izrekel zahvalo vsem šolskim mentorjem, sodelavcem OZS, slovenskim vrtnarjem in domačinom, ki v tem privlačnem tekmovanju sodelujejo. Meh je čestital zmagovalcem ter odličnim vsem drugim, ki bodo že kmalu postali sodelavci na področju vrtnarstva, cvetličarstva in vizualne umetnosti. 🔲

Jože Miklavc

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 14

14 Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev je ena od trinajstih pokrajinskih zvez v Sloveniji, ki se združujejo v Zvezo društev upokojencev Slovenije. Z okoli 5.500 člani je najmanjša pokrajinska zveza v Sloveniji. Ima enajst društev in klub upokojencev Gorenje, kljub majhnosti pa se zelo dobro vključujejo v Zvezo društev upokojencev Slovenije, saj so zelo aktivni tudi na državni ravni. Pred tremi leti, ko je na čelo pokrajinske zveze stopil Franc Vedenik, ki je tudi predsednik Društva upokojencev Velenje, so se dela lotili zelo resno in aktivno. Zelo dobro sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostnimi v Šaleški dolini. V teh treh letih so veliko naredili predvsem na promociji zveze in posameznih društev, saj so edina pokrajinska zveza v Sloveniji, ki ima vedno več članov. Kot pravi predsednik Vedenik, pa je njihova paradna disciplina šport, to je tisto, kar jih najbolj združuje, predvsem ko gre za druženje in rekreacijo. V začetku septembra je Društvo upokojencev Velenje otvorilo prenovljene prostore na Kidričevi cesti pri Zdravstvenem domu Velenje, katerih lastništvo ste z MO Velenje dokončno uredili. Kaj ste s prostovoljnim delom postorili in obnovili? »Zelo smo bili veseli, ko smo prostore končno dobili v last in uredili lastništvo. Nekaj denarja smo v teh treh letih privarčevali, zato smo zamenjali elektro in vodovodne inštalacije, zamenjali vso opremo, ki je bila zelo dotrajana, prepleskali smo stene in zamenjali streho. Sedaj ko smo prostore prenovili, jih moramo odpreti, da bodo čim bolj dostopni našim članom, in jim dati vsebine.« Čemu bodo torej namenjeni ti prostori, kakšne vsebine načrtujete? »Sedaj najprej pripravljamo hišni red, ki ga bomo vzpostavili. Potem pa načrtujemo dnevni

Velenje, 27. septembra – V mestni četrti s 4000 prebivalci so praznovali praktično ves mesec. Nabor 16 dogodkov je vsakemu prebivalcu ponudil kaj zanimivega, osvetlil zgodovino razvoja MČ Levi breg – vzhod in prikazal njeno kulturno pestrost, ki je v ponos celemu mestu. Za doprinos k slogi, v kateri živijo, so se na svečani seji Sveta mestne četrti, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom župana Mestne občine Velenje Petra Dermola, zahvalili praktično vsem, ki so doslej pomagali uresničevati programe in aktivnosti – tako prebivalcem za njihove prispevke k vitalnosti mestne četrti kot gospodarstvenikom, javnim zavodom, društvom, ustvarjalcem in drugim, ki podpirajo in spremljajo delovanje Sveta in življenje v mestni četrti. Podelili so 25 zahval, 12 reliefov in 20 plaket. Plakete so dobili enoti Vrtca Velenje Lučka in Enci benci, OŠ Livada, KO Združenja borcev NOB LB Vzhod Velenje, Društvo diabetikov Velenje, KO Rdečega križa MČV LB vzhod in Društvo upokojencev Šalek za sodelovanje pri organizaciji in izvedbi dogodkov v mestni četrti. Podelili so jih

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

7. oktobra 2021

Edini v Sloveniji z vedno številčnejšim članstvom Na Radiu Velenje se začenja nova sezona oddaj za upokojence, prvi gost oddaje pa je bil predsednik Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Franc Vedenik. center aktivnosti, ki jih nekje po Sloveniji že imajo. To pomeni, da bi se vsak dan po programu v tem centru nekaj dogajalo. Oblikovali smo strokovni svet, ki bo skrbel in pripravljal različne vsebine. Med drugim predvidevamo različna predavanja in izobraževanja. Enkrat na mesec bomo imeli različne zdravstvene vsebine, kjer bodo na voljo različne

sti. Društvo upokojencev Velenje je prestavilo novo družabno igro »Štrbunk«. To je igra, ki jo je ena naša skupina prinesla iz Amerike in mi želimo to igro čim bolj promovirati med upokojenci. Sledila je okrogla miza na temo pacientovih pravic, na kateri je zastopnica pacientovih pravic predstavila aktualno zakonodajo. Ves čas, vseh 14 dni, pa potekajo tudi različna športna tekmovanja. Načrtovali smo, da bomo te dneve zaključili z revijo pevskih zborov, a zaradi epidemije pevski sestavi niso mogli delovati, zato upamo, da bomo vendarle lahko v pozno jesenskem času pripravili tudi to.«

❱

»Izvajamo projekt delitev viškov hrane, v okviru katerega trikrat na teden hrano dobimo iz različnih trgovskih centrov in jo potem razdelimo našim članom«

zdravstvene meritve in testiranja, obiskali nas bodo zdravnik in drugi različni strokovnjaki, s katerimi se bodo lahko člani posvetovali. V popoldanskem času pa predvsem druženje, šport, rekreacija, šahovski turnirji in literarni večeri. Dogajanje bo res pestro.« Prostore ste pred kratkim odstopili tudi za hitro testiranje na novi koronavirus, kar kaže tudi na dobro sodelovanje in povezovanje z lokalno skupnostjo? »Vizija trenutnega vodstva je, da v teh prostorih vzpostavimo center za vse upokojence, ne samo za naše člane, zato želimo te prostore nameniti tudi za vse potrebe lokalne skupnosti. Tako smo te prostore odstopili za hitro testiranje. Se pa sedaj pogo-

Franc Vedenik

varjamo z Zdravstvenim domom Velenje, da bi nekaj dni na teden prostore odstopili tudi za cepljenje. Mi smo zelo odprti za sodelovanje z lokalno skupnostjo, saj nam lokalna skupnost veliko pomaga s finančnimi sredstvi in želimo to tudi vrniti lokalni skupnosti. Želimo delovati širše, saj menim, da se upokojenci ne smemo zapirati v svoje kroge, ampak čim bolj odpirati navzven in povezovati z drugimi generacijami in institucijami v Šaleški dolini. Zato ponujamo roko vsem, ki so pripravljeni na sodelovanje, nekaj takšnih sodelovanj pa smo že vzpostavili.« Pred kratkim ste v okviru Šaleške pokrajinske zveze upokojencev Velenje izvedli 3. Dneve medgeneracijskega sožitja. Lani jih zaradi epidemije niste mogli izvesti v celoti, letos pa so bili ponovno v polnem obsegu.

»To je osrednja prireditev Šaleške pokrajinske zveze upokojencev, saj naj bi s tem naša društva čim bolj promovirala svoje aktivnosti. Prvo leto nam je ta prireditev zelo dobro uspela, lansko leto pa je žal zaradi epidemije nismo mogli izvesti v celoti. Letos smo ponovno izpeljali vse, kar smo si zadali, in pripravili kar nekaj odmevnih dogodkov. Najprej je v Vinski Gori potekal literarni večer, na katerem so se predstavili naši literati in mlade glasbene skupine in res je bil odličen večer, predvsem za dušo. Potem smo v avli MO Velenje odprli razstavo rokodelskih del naših članov, kjer se je predstavilo kar nekaj naših članov. Osrednji dogodek smo pripravili na sobotno dopoldne, ko je potekala rokodelska tržnica in so se predstavila vsa društva pokrajinske zveze in še nekatera druga društva iz lokalne skupno-

❱

»Vizija trenutnega vodstva je, da v teh prostorih vzpostavimo center za vse upokojence, ne samo za naše člane«

Zelo aktivni pa ste upokojenci tudi na področju prostovoljstva. Kako in kje? »Naš cilj je, da upokojence čim bolj uvajamo v družabno življenje in prostovoljstvo je zagotovo eden od načinov. Izvajamo tudi kar nekaj prostovoljnega dela na področju socialnih programov, eden takih je projekt Starejši za starejše, ki se izvaja v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije. V tem projektu deluje okrog 45 naših prostovoljcev iz 8 naših društev. Namen je, da se ugotovi, v kakšnem stanju živijo staro-

Ob jubileju podelili zahvale, reliefe in plakete Praznovanje 40-letnice Mestne četrti Levi breg – vzhod so sklenili s svečano sejo, na kateri so izpostavili zaslužne prebivalce in druge podpornike njenega razvoja

Prejemniki plaket Mestne četrti Levi breg – vzhod, ki je septembra obeležila 40-letnico.

Zbrane je na svečani seji nagovorila podžupanja MOV Aleksandra Vasiljević in napovedala, da bo občina v teh dneh obnovila tlak na Kardeljevi ploščadi. Izpostavila pa je večji izziv, ki jih čaka v prihodnosti – okrog tri milijone vredno obnovo garaž v blokovskem naselju. Prihodnje leto bodo začeli pridobivati projektno dokumentacijo.

Do konca leta si v MČ Levi breg – vzhod želijo izvesti še prižig luči na Kardeljevi ploščadi, ko bodo ponovno povabili prebivalce, da s sosedi delijo pecivo in tople napitke ter z druženjem vstopijo v praznični čas. Napovedujejo novo številko glasila Info Mozaik, v prihodnje pa med drugim nameravajo obnoviti delo z mladimi.

stniki nad 69 let, ki so potrebni pomoči. Moram reči, da mi ta projekt zelo dobro izvajamo in smo nudili kar nekaj pomoči, v okviru naših prostovoljcev v društvih, preko patronažne službe Zdravstvenega doma Velenje ali pa v sodelovanju s skupino Udarnik, ki deluje v okviru Mladinskega centra Velenje. Mi v programu Starejši za starejše pokrivamo 3000 občanov nad 69 let, ki pa niso vsi naši člani. Izvajamo pa tudi projekt delitev viškov hrane, v okviru katerega trikrat na teden hrano dobimo iz različnih trgovskih centrov in jo potem razdelimo našim članom. Lansko leto smo razdelili 32 ton hrane. Pri tem sodelujemo tudi z banko hrane, ki nam v okviru nekaterih akcij občasno donira hrano in druge potrebščine. V te projekte je vloženega kar nekaj prostovoljnega dela naših članov.« Kakšne načrte pa imate še do konca letošnjega leta? »Društvo upokojencev Velenje se je letos prijavilo na razpis MO Velenje, ki je z odlokom sprejela, da zagotovi sistemski vir financiranja društev upokojencev. Tako smo se prijavili na ta razpis z našim letnim programom in vse aktivnosti bomo izvajali po tem programu. Prijavili smo šest področij, za katera verjamemo, da bo med njimi vsakdo lahko našel nekaj zase.« Na Radiu Velenje smo začeli tudi s prenovljeno oddajo za vse upokojence, ki jo bomo izvajali skupaj s Šaleško pokrajinsko zvezo društev upokojencev. Kakšna bo oddaja in kdaj ji bodo lahko poslušalci prisluhnili? »To je oddaja, namenjena vsem upokojencem, v kateri bomo predstavljali vsa naša društva, vse aktivnosti, ki se bodo dogajale v okviru Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev. Zato vas vabim, da ji prisluhnete vsak četrtek ob 9. uri na Radiu Velenje.« 🔲

Urška Kljajič

tudi Bojanu Prelovšku za uspešno komunikacijo med MOV in MČV – LBV, Cvetki Koželj za dolgoletno predsedovanje DPM Edvarda Kardelja Velenje, Janezu Hrovatu za 40-letno aktivno sooblikovanje življenja v mestni četrti, najstarejši prebivalki mestne četrti Anici Šuligoj za ustanovitev DPM Edvarda Kardelja in udejstvovanje v lokalnem okolju, Slavku Hudarinu za vodenje in izvajanje številnih aktualnih projektov, vključno s praznovanjem mestne četrti ter 40-letnim aktivnim delovanjem, dosedanjim predsednikom skupnosti stanovanjskega naselja Zdenku Altu, Iztoku Hudomalju, Marku Baumanu, Jožetu Hudeju, Barbari Tori, Boštjanu Pelku in Zofiji Šuligoj, Almi Javornik za sodelovanje pri razstavi v Galeriji na prostem, dokumentarnem filmu in brošuri o mestni četrti Mesto na robu mesta ter županu Petru Dermolu za pokroviteljstvo praznovanja 40-letnice MČ Velenje – Levi breg vzhod. 🔲

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

7. oktobra 2021

Weissovo umetniško vesolje

Nova podoba knjižnice

Med več kot 6000 'knofi' eden prav poseben

V Šmartnem ob Paki prenovili notranjo in zunanjo podobo tamkajšnje knjižnice, bralcem na voljo tudi knjigobežnica

Umetniške zgodbe, ki jih ustvarjata ozračju v njunem domu nastajala no- se je domislil, da so gumbki in gumbi Rado Weiss iz Okonine in narava, ki va umetelna zgodba. Ko je nekega dne planeti, zvezde, v barvnih prehodih pa mu jih obilo ponuja med rastjo ali kot pred tem Rado našel na tleh delavnice nameščene cele galaksije. Ustvaril je veostanke debel, grč in vejevja, so zdaj že dva gumba, ga je zgrabilo, da je postal solje, lepo grafično kompozicijo, ki ji ni priznane mojstrovine. Okrog 2000 jih zbiratelj le-teh. V manj kot v 2 letih je s enake. Na osnovi skic in s sodelovanjem je ustvaril v zadnjih letih ter razstavitvi pomočjo njegovih bližnjih ter poslov- žene je sčasoma nastala globinska slika (bolj skladiščenju) namenil več soban nih partnerjev (ostrenje obdelovalnih fantazijskega vesolja. Po nekaj več kot v domači novi poslovno-stanovanjski orodij iz kovine) zbral že več kot 6000 treh tednih, tudi nočnih urah dela, je na zgradbi. Čeprav je Rado svoj čas iz Spo- različnih primerkov. In ko se je tolikšno svoje mesto postavil 3699 različnih gumdnjih Kraš ob reki Dreti zaživel skupaj število kopičilo v posebnih posodah, ga bov. Najstarejši vgrajeni je dokazano iz z izbranko Katko v vasi Okonina, ko so je zatečeno stanje prisililo k praktični re- 14. stoletja. Ta je postal Sonce. Smiselodkupili staro kmečko hino sestavljeno na šico, bil poklicni kovinar dveh podlagah, in podjetnik, se je zaradi ki sta se ujemali v svojega daru v zadnjem krožnicah, je Wedesetletju poglobil v 'leiss končno umeseni' svet podob in dotnino postavil na mišljije. Kot pravi sam, ogled na domamu narava ponuja večino čem dvorišču. umetniških del, sam pa v Kaj bo storil s na videz običajnih štorih, preostalimi zbraostankih dreves, v rastni nimi 'knofi', pred strukturi letnic in parennedavnim ni izdal, hima s preprostim rotia je menil, da moranjem kovinskega rezila ra počakati, da se le-tem doda uporabno mu 'posveti'. »Še vrednost. S svojo praktičvedno čutim, da nostjo in včasih z estet- Rado in Katja Weiss sta v ljubezni našla tudi sodelovanje v ustvarjalni umetnosti. sem povezan z sko fantazmo šele med naravo, lesom, odobdelavo dokončkrivanjem novih oblik in občudovanjem no vdihne podonarave, ki je prvi zaresni mojster in umebe, vredne umetnik. Tej žlahtnini želim dodati le toliko, tnine, ki so primerne da dobi primerno tržno vrednost. Poza okras različnih ambientov. tem sicer težko dam od sebe te izdelOdkar je Radovan s svojim ke, ki jih po svoje čutim kot del sebe. lesno-oblikovalskim hobijem No, za tole gumbno umetnost pa še presenetil javnost, je že sodeloval ne vem, kam se bo »vesolje« premana nekaterih skupinskih, pripravil pa knilo. Slišati je, da drvi vsak planet, tudi že nekaj samostojnih razstav. Še šitvi. Da ki ga ne prilepiš na podlago, s svenajbolj pa se je veselil svojega prispev- bi pestrost tlobno hitrostjo od nekega središča ka na razstavah v Cankarjevem domu oblikovanja v nam nerazumljivo neskončnost«, v Ljubljani, na dogodku Čar lesa. Na- obrtniško izdelanih je zasanjan v fantazijo in podoživljanje zadnje je sodeloval tudi v Nazarjah, na gumbov lahko pokazal še svojega dela, a že skoraj šepetaje zaglepodobni predstavitvi lesenih kreacij. Sta komu, je bilo to treba smiselno rešiti. dan mimo vsega materialnega, zaključil pa Katja in njen zanimivi partner Rado Praktičen, kot je, je pripravil posebne pojasnjevanje nekončane zgodbe. 🔲 Jože Miklavc Weiss pred nedavnim presenetila z obli- podlage, na katere je z izvirno tehniko kovanjem v novi tehniki. Od lanskega nalepil, namestil vso to množico različdo letošnjega leta je v zamrlem javnem nih gumbov. Že ob pripravi podlog pa

Raziskave potrjujejo, da navzočnost živali in skrb zanjo pozitivno vplivata na večino ljudi. Spremenijo se fiziološki odzivi, ki se pojavijo v stresnih situacijah, prisotnost psa pa zmanjšuje tudi krvni tlak in srčni utrip. Pes je lahko v pomoč tudi pri zdravstveni negi in zelo dobro vpliva tudi na psihično ugodje in dobre medsebojne odnose. Zato postaja v svetu stalna praksa, da posebej izurjeni terapevtski psi s svojimi vodniki redno obiskujejo različne ustanove: bolnišnice, vrtce, šole, univerze, knjižnice … Skupina vzgojno-izobraževalnih delavcev, ki so hkrati vodniki terapevtskih psov, je v sodelovanju s strokovnjaki Zavoda RS za šolstvo oblikovala prvi koncept Vključevanja šolskega psa v vzgojno-izobraževalni proces. Cilji projekta so vzpostavljanje pozitivne klime v pedagoškem procesu s pomočjo psa, izboljšanje motivacije učencev ob prisotnosti psa za učno delo v skupini ali individualno in to, da se učencem omogoči stik s terapevtskim psom in tako z različnimi aktivnostmi zmanjša stres in krepi samozavest. Katere lastnosti mora imeti terapevtski pes? »Za dobrega terapevtskega psa je potrebno, da je dobro vzgojen, pasma pa ni pomembna. Pes je namreč žival, ki je dokazano najprimernejša za terapijo, prav

Šmartno ob Paki, 1. oktobra – Minuli konec tedna je knjižnica v Šmartnem ob Paki (sodi pod okrilje Knjižnice Velenje) številnim obiskovalcem postavila na ogled svojo prenovljeno zunanjo in notranjo podobo. Projekt, ki sta ga Občina Šmartno ob Paki in Knjižnica Velenje prijavili na razpis Las-a SAŠA regije, je vreden nekaj manj kot 30 tisoč evrov z DDV-jem, od tega bo 85 % denarja primaknil Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja iz Programa razvoja podeželja v Republiki Sloveniji za obdobje od 2014– 2020, ostalo bo pokrila lokalna skupnost. S prenovo oziroma posodobitvijo je knjižnica pridobila nova okna in nov izhod na teraso, posodobljen je njen zunanji in notranji videz, obiskovalcem je na voljo tudi knjigobežnica. Začetek njenega obratovanja so minuli petek zaznamovali z etnološko literarnim večerom z naslovom Modrovanje ob stari trti. Avtor in režiser dogodka je bil Jože Krajnc, igrano zgodbo o žlahtnih obrazih trte in vina pa so uprizorili Emil Šterbenk, Timotej Kreft, Oskar Hudolin in Jože Krajnc. Literarni delež sta prispevali Janja Grubelnik in Sonja Juvan, članici literarne sekcije šmarškega kulturnega društva. Modrovalci so odstrli zanimive utrinke iz zgodovine gojenja vinske trte in pridelave vina po svetu, v Sloveniji in na območju

Šmartna ob Paki, o trgatvi in martinovanju, o običajih, povezanih s tem, o povezavi vina s hrano, z zdravjem, s poezijo, z ljubeznijo in še z marsičem. Dragan Martinšek, direktor Knjižnice Velenje, je povedal, da gre pravzaprav za prvo fazo posodobitve, v nadaljevanju bodo v ospredju tako imenovane mehke vsebine, kamor sodi projekt Čebela bere med (skupen projekt omenjenega Las-a in knjižnice). V juliju so tako v knjižnici že postavili otroški čebelarski kotiček, namenjen igri otrok, prav tako so se otroci iz vrtca že srečali s čebelarji, izšla je posebna slikanica. Cilj vseh aktivnosti je poudarjanje pomena čebel in prizadevanj za njihovo ohranitev. Iz poročila Knjižnice Velenje za leto 2020 je razvidno, da je v knjižnici Šmartno ob Paki zbirka 16.359 enot s 15.227 naslovi, od tega je 15.316 enot knjižnega ter dobrih 1000 enot neknjižnega gradiva. Otrokom in mladini je namenjenih slabih 8000, odraslim pa 422 enot več. Lani je knjižnica pridobila 377 enot gradiva, glavnino knjižnega. Bralci so si v knjižnici v Šmartnem ob Paki v letu 2020 na dom izposodili več kot 11.700 enot, od tega dobrih 10 tisoč knjižnega gradiva. Prevladovali so odrasli bralci. Knjižnico je lani obiskalo 545 članov.

Dober terapevtski pes mora biti dobro vzgojen, pasma pa ni pomembna – Terapevtski psi so dobrodošla pomoč pri rehabilitaciji in izboljšanju počutja in zdravja otrok, mladostnikov, starostnikov ter oseb s posebnimi potrebami

V neposrednem stiku s psom so le tisti učenci, ki to želijo. Mreža Šolski pes združuje vzgojno-izobraževalne ustanove, ki v svoje delo redno vključujejo delovanje šolskega psa. Delo je

Tatjana Podgoršek

Začetek delovanja knjigobežnice so zaznamovali z Modrovanjem ob stari trti

Ljudje premalo poznajo pozitivne učinke terapevtskih psov

zaradi svoje navezanosti na človeka, saj nenehno z njim išče stik in način, kako bi mu ustregel. Pes že sam po sebi tečnari, da bi bil del človeka,« v uvodu pove vodnica labradorke Lave Mojca Zagožen, ki poučuje v 1. razredu na Osnovni šoli Gorica. Učence njihove šole sta obiskovali že med usposabljanjem za terapevtski par v okviru Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, ki je na področju dejavnosti terapij s pomočjo psov največje društvo v Sloveniji, ustanovljeno pa je bilo leta 2007. Zagožnova nadaljuje, da se je septembra 2021 njihova osnovna šola vključila v projekt Mreža šolski pes, in od takrat je Lava tudi šolski pes na OŠ Gorica.

🔲

Cilji društva Tačke pomagačke je pomoč pri rehabilitaciji in izboljšanje počutja in zdravja otrok, mladostnikov, starostnikov ter oseb s posebnimi potrebami. Društvu Tačke pomagačke sta Republika Slovenija in Ministrstvo za zdravje priznala status humanitarne organizacije in status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva.

Mojca Zagožen: »S psičko Lavo se rade volje odzoveva, kadar naju povabijo na obisk najrazličnejše ustanove.«

sistematično, načrtovano, dokumentirano in evalvirano. Delo je prva leta potekalo tudi v okviru Inovacijskih projektov Zavoda RS za šolstvo in je zasnovano v skladu s konceptom odprtega učnega okolja. Mreža formalno deluje od januarja 2017. Kaj to pomeni? »To pomeni, da enkrat tedensko obiskujeva prvošolce, na povabilo pa občasno tudi ostale učence šole. Lava med svojim obiskom poskrbi za pozitivno vzdušje v razredu, aktivno sodeluje in motivira učence pri različnih dejavnostih, tudi pri učenju. Pes je med dejavnostmi pod stalnim nadzorom. V neposrednem stiku s psom so le tisti učenci, ki to želijo,« nadaljuje in predstavi štiriletno čokoladno labradorko Lavo – ki je tudi aktiven terapevtski pes v društvu Tačke pomagačke – kot umirjeno in ubogljivo psičko, vajeno stikov z različnimi ljudmi. Kakšne lastnosti mora imeti terapevtski pes?

»Psička Lava ima poleg usposabljanja za terapevtskega psa opravljen mednarodno veljavni izpit za psa spremljevalca (BBH). Podobno je dobrodošlo tudi za ostale terapevtske štirinožce,« našteva Zagožnova, ki je prepričana, da ljudje premalo poznajo pozitivne učinke terapevtskih psov. Do sedaj sta opravili obiske v vrtcu Zakladnica Montessori v Ljubljani, vrtcu Andersen v Ljubljani, na OŠ Gorica v Velenju, v Glasbeni šoli Domžale, v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani, na poletnem športnem taboru Športne zveze Velenje in na taboru Rodu jezerskega zmaja v Ribnem pri Bledu. »Rade volje se odzoveva, kadar naju povabijo na obisk najrazličnejše ustanove.« Kako na obisk povabiti terapevtskega psa? Tisti, ki želijo povabiti terapevtskega psa na obisk, se lahko povežejo z društvom terapevtskih psov in s prostovoljci, ki v društvu delajo. Nadaljevanje je odvisno od dogovora in usklajevanja pričakovanj. Če gre za otroke, je treba pri načrtovanju upoštevati starost otrok, pričakovanje, število otrok, ki bo sodelovalo, velikost prostora, čas trajanja, pogostost obiskov itd. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

7. oktobra 2021

Prvaki so se v prvem delu mučili z novincem

Triglav previsok za Rudarje

Rokometaši Gorenja so odpor novinca Sviša strli šele v drugem polčasu

Dvoboj med še pred dvema sezonama prvoligaškima moštvoma je bil zanimiv, z veliko pol- pa tudi nekaj 'smrtnimi' priložnosti, vendar so bili strelci (razen enkrat) nenatančni. Tekma je bila odprta z obeh strani, saj so oboji želeli zmagati.

čili. Do 80. minute so opravili kar štiri. Priložnost je znova dobil tudi Til Bračun, ki je zamenjal le nekaj mesecev mlajšega Urha Gabra Majcenoviča. Otroka Rudarjeve nogometne šole sta bila z osemnajstimi leti najmlajša igralca sploh na tem dvoboju.

Največ golov je padlo na Stadionu Matije Gubca v Krškem, kjer je Rogaška slavila s 4 : 3. To je bila šesta zmaga prav tako novinke v ligi. Z 19 točkami je na četrtem mestu. Za tretjim Dobom, ki je doma igral 1 : 1 s Fužinarjem, zaostajajo le za toč-

V prvem delu so bili domači podjetnejši, večji del drugega gostje, v zadnjih minutah pa so domači povsem zagospodarili na igrišču in prisilili goste v branjenje. Želenega, vsaj izenačujočega zadetka, jim ni uspelo doseči. Gostje so dobro zaustavljali njihove preteče akcije. Po njih bi bil morda najbolj pravična delitev točk, toda štejejo pač goli in na žalost je blizu dvesto Rudarjevih navijačev seveda imelo pokvarjen preostanek sobotnega dne. Edini zadetek so videli po petdesetih minutah igre, ko je gostujoči napadalec Mark Čeh nekoliko na levi strani pred šestnajstmetrskim prostorom spretno obšel tri domače igralce in s silovitim udarcem neubranljivo zabil žogo v zgornji levi kot vratarja Karla Žigerja. Po prejetem zadetku so Rudarjevi trenerji skušali z menjavami osvežiti moštvo, da bi vsaj izena-

Kljub osvežitvi so gostje ohranili svojo mrežo nedotaknjeno, a hkrati imeli tudi priložnosti za drugi zadetek. Najbliže podvojitvi vodstva je bil v 83. minuti Čeh, strelec edinega gola na tem dvoboju. Spretno je obšel tri domače igralce in močno streljal s slabih dvajsetih metrov. Gol mu je preprečila leva vratnica. Z 10. krogom so drugoligaška moštva sklenila tretjino prvenstva. Na prvem mestu so po zmagi v Velenju spet Kranjčani s tremi točkami prednosti pred Gorico, ki pa ima tekmo manj. Njen dvoboj z Jadranom v Dekanih je bil zaradi bolezni nekaterih nogometašev prekinjen. V primerjavi s prejšnjim krogom so Velenjčani izgubili eno mesto. S petnajstimi točkami so sedmi. Na šestem jih je zamenjala Nafta z zmago nad novinko Ilirijo. Ima enako bero točk, a veliko boljšo razliko v golih.

ko. Korošci so z enakim številom točk, kot jih imajo Slatinčani, peti. Na Ptuju pa so se sploh prve zmage v tem prvenstvu veselili Brežičani, Dekančani pa so še edini brez nje. Kaj sta povedala trenerja? Boštjan Miklič: »To je bila težka tekma. V prvem polčasu nismo bili pravi. Med odmorom smo se dogovorili, kako nadaljevati. Igralci so se fantastično odzvali in zasluženo zmagali. Na koncu smo se bili prisiljeni braniti. Manjkali so nam trije standardni igralci, kar se je poznalo proti koncu, ko je Rudar pritiskal. Na koncu smo imeli več sreče, tudi malo več znanja. Čestitke fantom!« Matko Novak: »Čestitam Triglavu za dobro tekmo, je zelo dobra ekipa. Dobro smo se spopadli z njimi in bili po priložnostih morda celo boljši ... Nismo zabili, nasprotnik je. To je nogomet.«

Slovenski prvaki so se po četrtem krogu in po drugi zmagi že prebili v prvo polovico lestvice. V Stični, kjer igra Sviš predsetvene tekme, so zmagali z 28 : 21. Osvojitev točk je bila pričakovana. Najbrž pa nihče ni pričakoval, ali pa zelo redki, da bodo po prvem polčasu zaostajali za zadetek. Gostitelji so imeli rezultatsko prednost z 12 : 11. Dvoboj proti uglednemu nasprotniku so začeli zelo ambiciozno in mu po slabe četrt ure zabili že šest golov, prejeli pa le dva. Da vrag ne bi odnesel šale, so gostje le začeli igrati, kot se spodobi za prvaka. Sledil je popoln preobrat in njihovo prvo in edino vodstvo v tem delu igre (11 : 10). V preostalih trenutkih tekme so bili Sviševci znova uspešnejši in odšli na veliki odmor z golom prednosti. Takoj na začetku drugega dela so povedli z dvema goloma razlike, nato so Velenjčani odločno začeli dokazovati, da so kakovostnejše moštvo in po dobrih desetih minutah tega dela igre vodili z 19 : 16. Toda novinec je še upal na morebitno presenečenje. S srčno igro je z njimi držal korak še nekaj minut. V 37. minuti je bil rezultat zadnjič izenačen (15 : 15), nato pa je bilo njihovega upanja na ugoden razplet konec. Do konca so dosegli le šest golov, gostje pa trinajst in kljub bledi igri v prvem delu zasluženo razmeroma visoko slavili. Ibra-

him Haseljić je bil s šestimi goli njihov najučinkovitejši strelec, pri Svišu pa Marko Marojević s sedmimi. Po četrtem krogu v najmočnejši slovenski moški rokometni ligi so še vedno neporaženi podprvaki

Trebanjci, Celjani in Ribničani. Rokometaši iz mesta suhe robe in lončarstva so bili na osrednji tekmi kroga na Kodeljevem v Ljubljani za gol boljši od Slovana in mu prizadejali prvi poraz. Na trenerski klopi Dolenjcev je spet Damjan Škaper. Ribničani so v prejšnji sezoni osvojili (pre)skromno šesto mesto, s čimer vodstvo kluba ni bilo zadovoljno. Zato se je zahvalilo za sodelovanje Ljubljančanu Gregorju Cvijiču. Ta je novembra lani na vročem trenerskem stolčku zamenjal prav Škaperja, ki je ostal njegov pomočnik. Cvijić je bil pred nekaj sezonami dobrih sedem mesecev tudi trener Gorenja.

V dvoboju zapravljenih priložnosti Gorenjci slavili z 1 : 0

Po treh porazih si je v dvoboju z Ljubljano prvo zmago priigral v pretekli sezoni peti Koper, prav tako tudi novinec Šmartno, ki je nekoliko nepričakovano premagal Slovenj Gradec, kar je drugi poraz Korošcev. Kako so prvaki igrali s Svišem, je najbolj nazorno opisal Emil Taletović, ki je bil zelo zaslužen za prepričljivo zmago: »Zavedali

smo se, kam prihajamo, in vedeli, da bomo, če ne bomo maksimalni, imeli težave. Tako se je tudi začelo. Do prvega zadetka smo prišli v osmi minuti, tekmeci pa so zadetke dosegali kot po tekočem traku. Vse jim je šlo, nam pa nič. Mučili smo se skozi celotno tekmo, da smo prišli do tega rezultata. Sedem golov razlike ni realnih. Igralci Sviša so na koncu malo padli, mi smo dvignili naš ritem igre in kljub nekaterim ponavljajočim se napakam zadevali. Veseli smo, da smo izvlekli celo kožo.« 🔲

S. Vovk

Tudi z Novomeščankami poraz

Povedli, a na koncu 'samo' točka

Po obolelosti velenjske 'punce' še nimajo dovolj moči V tako imenovani modri skupini v prvi ženski rokometni ligi so ekipe odigrale 4. prvenstveni krog. Velenjske rokometašice so prvič v novi sezoni zaigrale v domači dvorani, vendar prednosti gostiteljstva niso izkoristile. Igralke Krke so bile zanje premočne in so zmagale z 32 : 30. To je bila šele njihova druga tekma. Zaradi bolezni nekaterih igralk je vodstvo tekmovanja njihova dvoboja prvega in drugega kroga z Žalčankami oziroma Zagorjankami preložilo, v tretjem pa so gostovale v Litiji. Domačinke so bile zelo navdahnjene za igro in zmagale s šestimi goli razlike. V svojem drugem nastopu so igrale veliko bolje, a še ne dovolj za prve točke. Dobrih dvajset minut je bila igra enakovredna. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, vendar za več kot za dva gola nobena ni povedla. V 24. minuti so domača dekleta vodila z 12 : 11, nato pa popustila. Sledil je Krkin strelski niz s 4 : 0, rezultatski preobrat in vodstvo s 15 : 12. Prednost treh golov so obranile tudi do odhoda na veliki odmor (17 : 14). V nekaj minutah v nadaljeva-

nju so Velenjčanke z veliko željo po zmagi s tremi goli zaporedoma izničile prednost nasprotnic (17 : 17). Oboje so nato igrale zelo požrtvovalno in se izmenjavale v vodstvu. Toda za več kot za zadetek nobena ni ušla. V 41. minuti je bil rezultat zadnjič izenačen (21 : 21), nato pa je izbrankam Snežane Rodić začela pohajati sapa. Dolenjke so jim ušle za tri gole (24 : 21), tri minute pred koncem povedle s +4 (31 : 27) in domača dekleta so se morala sprijazniti z izgubo točk.

Vsekakor pa je bila njihova igra zelo spodbudna za nadaljevanje. Za zdaj pa so skupaj z Izolčankami in Zagorjankami (oboje po tri odigrane tekme) še brez točk. S po sedmimi goli sta bili njihovi najboljši strelki Nastja Ferenc in Adrijana Černivec, pri gostjah pa Erin Novak z devetimi in Tjaša Smonkar, ki je po koncu prejšnje sezone odšla iz Velenja v Novo mesto, ter Petra Kramar s po sedmimi. 🔲

S. Vovk

Na tekmi 8. kroga tretje nogometne lige – vzhod so nogometaši Šmartna 1928 v Šmarju pri Jelšah igrali neodločeno, rezultat je bil 1 : 1. Po dobre pol ure so z golom Davida Hrastnika povedli, domači pa izenačili po petih minutah igre v drugem polčasu. Z devetimi točkami so prav tako deveti. Toliko točk imajo tudi osmi Podvinci, deset tokratni njihovi gostitelji in enajst Zavrčani. Še vedno je v vodstvu kot edina neporažena Bistrica, drugi Dravograd za njo zaostaja za tri točke, tretje Cirkulane, precejšnje presenečenje prvih osmih krogov, pa za sedem. Vodilno moštvo je doslej sedemkrat zmagalo ter le enkrat, in to v 6. krogu prav v Šmartnem ob Paki, igralo neodločeno. V sobotnem 9. krogu bodo Šmarčani gostovali v Dobrovcah, v občini Šmiklavž na Dravskem polju. 🔲

vos

🔲

S. Vovk

TAKO so igrali Liga NLB, 4. krog

2. SNL, 10. krog

Sviš Ivančna Gorica - Gorenje Velenje 21:28 (12:11)

Rudar Velenje - Triglav 0:1 (0:0)

Gorenje: Panjtar (6 obramb), Taletović (12 obramb), Haseljić 6, Tajnik 2 (1:1), Velić, Pajt 3 (2:1), Starc, Miklavčič 3, Drobež 1, Sokolič 3 (1:0), Verdinek 3 (1:0), Šiško 3, Grmšek 1, Predović, Kavčič 3, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić. Sedemmetrovke: Sviš 7 (5), Gorenje 5 (2); izključitve: Sviš 12 minut, Gorenje 4; rdeči karton: Branko Predović (24.) Drugi rezultati: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 25:37 (12:18), Maribor Branik - Trimo Trebnje 25:31 (12:18), Urbanscape Loka - Dobova 28:20 (14:8), Grosist Slovan - Riko Ribnica 24:25 (10:15), Koper - Ljubljana 32:24 (19:11), Herz Šmartno - Slovenj Gradec. Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 4 tekme - 8 točk, 2. Riko Ribnica 4 – 8, 3. Trimo Trebnje 4 – 8, 4. Urbanscape Loka 4 – 6, 5. LL Grosist Slovan 4 – 6, 6. Gorenje Velenje 4 – 4, 7. Slovenj Gradec 2011 4 – 4, 8. Ljubljana 4 – 4, 9. Koper 4 – 2, 10. Maribor Branik 4 – 2, 11. Dobova 4 – 2, 12. Sviš Ivančna Gorica 4 – 0, 13. Jeruzalem Ormož 4 – 0, 14. Herz Šmartno 3 – 0. 5. krog: Gorenje – Maribor (jutri, 8. 10., ob 18.00)

1. ŽRL, modra skupina, 4.krog Velenje - Krka 30:32 (14:17)

Velenje: Simić (4 obrambe), Hadžić (3 obrambe), Pritržnik, Tomič 2, Brglez, Jeras 1, Ferenc 7 (5:4), Žekič 2, Kaltak 5, Černivec 7, Oder 2 (2), Tabakovič 2, Dobrotinšek, Pikl 2, Štante; trenerka: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Velenje 7 (6), Krka 5 (4); izključitve: Velenje 8 minut, Krka 6. Modra skupina: Litija - Mlinotest Ajdovščina 22:24 (10:11), Z'dežele - Krim Mercator 22:38 (7:18), Ptuj Zagorje 31:28 (14:14), Zelene doline Žalec - Trgo ABC Izola 21:18 (12:11). Vrstni red: 1. Krim Mercator 4 tekme - 8 točk, 2. Mlinotest Ajdovščina 4 - 7, 3. Krka Novo mesto 4 - 6, 4. Z'dežele 4 - 5, 5. Litija 4 – 4, 6. Zelene doline Žalec 3 - 2, 7. Ptuj 3 - 2, 8. Velenje 2 – 0, 9. Trgo ABC Izola 3 – 0, 10. Zagorje 3 – 0. Zelena skupina, 3. krog: Olimpija - Vrhnika 32:28 (15:15), Koper - Sava Kranj 25:21 (11:12), Zvezda Logatec - Branik Maribor 20:23 (11:12). Vrstni red: 1. Koper 3 tekme - 6 točk, 2. Olimpija 2 – 4, 3. Branik 2 – 2, 4. Vrhnika 3 – 2, 5. Sava Kranj 3 – 1, 6. Logatec 3 – 1. 5. krog: Mlinotest - Velenje

Strelec Mark Čeh (50.) Rudar: Žiger, Jukić, Batistić (od 81. Štrakl), Verbič, Spudić, Rudonja, Tubić (od 81. Am. Vošnjak), Hrovat, Majcenovič (od 79. Bračun), Jovanović (60. Koprivnik), Saramago; trener: Milan Petrović. Drugi rezultati: Nafta 1903 - Ilirija 1911 2:1 (2:0), Roltek Dob - Fužinar Vzajemci 1:1 (0:0), Drava Ptuj - Brežice T. Čatež 2:4 (1:1), Primorje - Vitanest Bilje 2:2 (0:1), Krško - Rogaška 3:4 (1:2), Beltinci Klima Tratnjek – Krka 1:1 (0:1); preloženo: Jadran Dekani – Gorica. Vrstni red po 9. krogu: 1. Triglav 25 (19:6), 2. Gorica (tekma manj) 22 (18:6), 3. Dob 20 (22:14), 4. Rogaška 19 (16:12), 5. Fužinar 19 (16:13), 6. Nafta 15 (26:16), 7. Rudar 15 (17:16), 8. Primorje 14 (18:13), 9. Bilje 12 (19:19), 10. Krka 11 (16:15), 11. Beltinci 11 (11:15), 12. Krško 9 (15:24), 13. Drava 7 (17:35), 14. Ilirija 6 (10:17), 15. Brežice 6 (10:25), 16. Jadran (tekma manj) 5 (8:12). 11. krog: Bilje – Rudar

3. SNL - vzhod, 8. krog Šmarje pri Jelšah - Šmartno 1928 1:1

Drugi rezultati: Zavrč - Korotan Prevalje 2:1, Dravinja - Videm pri Ptuju 1:1, Podvinci – Cirkulane 1:3, Koroška Dravograd - Dobrovce 5:0, Zreče - Šampion 0:3, Posavje Krško - Kety Emmi Bistrica 3:7. Vrstni red: 1. Bistrica 22 (24:6), 2. Dravograd 19 (21:8), 3. Cirkulane 15 (16:10), 4. Šampion 15 (17:14), 5. Dravinja 14, 6. Videm 12, 7. Korotan 10, 8. Podvinci 9 (14:13), 9. Šmartno 9 (14:14), 10. Šmarje 9 (7:9), 11. Zavrč 9 (9:14), 12. Posavje 5 (12:25), 13. Dobrovce 3 (11:22), 14. Zreče 3 (7:20). 9. krog: Dobrovce – Šmartno 1928

MČL Golgeter – MNZ Celje, 5. k Laško – Mozirje 0:2 (0:1), Šoštanj – Žalec 0:1 ((0:1), Vojnik – Ljubno ob Savinji 1:1 (1:0). Vrstni red: 1. Mozirje 5 tekem 15 točk (9:2), 2. Žalec 5 - 11 (14:6), 3. Šentjur 3 – 7 (8:2), 4. Mons Claudius 4 – 5 (6:6), 5. Vojnik 5 – 4 (4:7), 6. Ljubno 5 - 4 (6:12), 7. Šoštanj 4 - 3, (3:5), 8. Laško 5 - 1. (3:13).

Kegljanje, 2. liga, vzh., 4. k. Dravograd : Šoštanj 7 : 1 (3462 : 3225)

Šoštanj: Jug – 518 (0), Sečki – 505 (0), Pintarič – 522 (0), Šehič – 536 (0), Hasičič – 547 (0), Petrovič – 597 (1).

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 17

Grudnik prvi v idiličnem Skradinu

Slovenski prvaki začnejo z Magdeburgom

Z zmago v skupini 5 se je v Skradinu za Mateja Grudnika zaključila letošnja dirkaška sezona – Lepo sončno vreme ob morju je bilo kot nalašč za finalno dirko

V Gorenju obljubljajo, da v Velenju nikomur ne bo lahko Prejšnji teden so na sedežu Evropske rokometne zveze v avstrijskem glavnem mestu Dunaju izžrebali pare skupinskega dela EHF Lige Evropa. Slovenski prvaki, rokometaši Gorenja, bodo igrali v skupini C, kjer so še nemški Magdeburg (zanj igra tudi nekdanji igralec Gorenja Marko Bezjak), švedski Sävehof, francoski PAUC, španski Logrono La Rioja in hrvaški Nexe Našice, moštvo nekdanjega trenerja Gorenja, Velenjčana Branka Tamšeta, ki je pred začetkom aktualne sezone k sebi privabil Miho Kavčiča, ki je v prejšnji sezoni še nosil Gorenjev črno-rumeni dres. Tekmovanje v drugem najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini bodo začeli v torek, 19. oktobra, Velenjčani pa bodo na uvodni tekmi gostili Magdeburg, aktualnega prvaka lige. V prvem delu bo 24 klubov razdeljenih v štiri skupine. Po štiri najboljša moštva iz vseh skupin se bodo nato uvrstila v izločilne boje. Osmini finala in četrtfinalu bodo sledili boji na izpadanje, najboljši štirje pa bodo nastopili na sklepnem turnirju. Trener Zoran Jovičić o novem

Kegljanje Želeli presenetiti, doživeli katastrofo Šoštanjčani so pred odhodom v Dravograd sklenili, da bodo presenetili drugouvrščene domače tekmovalce. Že na ogrevanju se je pokazalo, da bodo do te želje prišli s težavo. Domači fantje so z natančnimi lučaji v polno in na čiščenje deklasirali gostujočo ekipo. Že igra prvega para je pokazala, kdo je gospodar na tem kegljišču, ki je bilo

Janez Gams

Zoran Jovičić

mednarodnem nastopu: »Zadovoljni smo, da igramo v tako elitnem tekmovanju. Z dobro igro v lanski sezoni smo si to prigarali. Menim, da smo največji 'outsider' v celotnem tekmovanju. Igranje v Ligi Evropa bomo maksimalno izkoristili, saj bo s tem ekipa nabirala izkušnje. Če bomo ostali vsi zdravi, nobeni ekipi ne bo lahko v Velenju.« Direktor Janez Gams pa na klubski spletni strani med drugim poudarja: »Tekmovanje v

skupinskem delu EHF EL je za našo ekipo v prvi vrsti nagrada za dosežene rezultate v pretekli sezoni, poleg tega pa možnost dodatnega napredka in razvoja, ki bi ga radi unovčili v prihodnosti. Kljub temu pa verjamem, da se lahko enakovredno kosamo z večino ekip iz naše skupine. Na tekmovanju bomo ponosno zastopali barve Slovenije, generalnega pokrovitelja Gorenja in mesta Velenje.«

izvrstno pripravljeno za tekmovanje. Domačini so hitro povedli z 2 : 0, s prednostjo kar 156 kegljev. Ta rezultat je praktično že pomenil poraz gostujoče ekipe. Tudi v igri drugega para se je pokazalo, da domačini do pikice poznajo svoje kegljišče. Svojo prednost so povečali na 271 kegljev. Tudi pri rezultatu 4 : 0 se Šoštanjčani niso predali. V tretji par so postavili svoj najmočnejši par, ki pa s prikazano igro ni blestel. Svetla točka pri Šoštanjčanih je bil tekmovalec Petrovič, ki je za magično 600-tico zaostal le za 3 keglje, osvojil točko in nekoliko ublažil težek poraz. Se-

🔲

S. Vovk

daj imajo tekmovalci kar mesec dni časa, da se po tem porazu poberejo. Zaradi klubskega evropskega in svetovnega prvenstva ter prijateljskega srečanja imajo v vseh ligah premor. V naslednjem, 5. krogu, Šoštanjčani na domačih stezah pričakujejo Mariborčane. Ekipa Lokomotive je na lestvici s 4 točkami na 5. mestu, Šoštanjčani na 8. mestu zaostajajo 3 točke. Vodita Dravograd in Brežice s po 8 točkami. Srečanje z Lokomotivo bo na sporedu 6. novembra ob 14.30, na kegljišču v Šoštanju. 🔲 TF

Pohod na Konečko planino V soboto, 25. septembra, ob prazniku Občine Šoštanj, je Društvo Vulkan organiziralo tradicionalni pohod po obrobju Belih Vod. Zbudili smo se v lepo sončno jutro. Ni bilo težko vstati iz tople postelje, saj se nam je obetal krasen jesenski dan. Kar 17 članov se nas je zbralo ob izviru Ljubije z namenom, da se povzpnemo na Konečko planino. Po kratkem jutranjem pozdravu smo počasi napolnili nahrbtnike z »gorivom« in se po soteski Ljubijski graben začeli vzpenjati proti Leskovšku. V Zaloki nas je Leskovškova Nina pričakala z okrepčilom, za kar se ji prav lepo zahvaljujemo. Malo smo postali, pokramljali, nato pa smo pot še nekaj časa nadaljevali po cesti. Kasneje je zavila v gozd, kjer smo po gozdni vlaki krenili proti Konečki planini. Vseskozi

ŠPORT

7. oktobra 2021

smo pot tudi označevali z belimi puščicami. Prečkati smo morali še eno strmino, nato pa smo po gozdu kar hitro dosegli Konečko planino. Nekaterim so zakrulili

želodčki, zato smo posedeli in iz nahrbtnikov privlekli malico in pijačo. Vreme je bilo res čudovito. Ob jedi smo lahko opazovali vse okoliške hribe in doline. Bele Vode, Sveti Križ, Lepo Njivo, Topolšico, Lom, Smrekovec, Komen, Uršljo goro, Kozjak ter ostale hribe. Pravi balzam za du-

šo. Ko smo se najedli in spočili, je bil čas za vrnitev. Tokrat smo se vračali po cesti proti Šmihelu ter lokalnih poteh in stezah do Konečnika. Od tam pa smo se

vrnili na izhodišče izleta, izvir Ljubije. Nekateri smo bili bolj, drugi manj utrujeni, vsi pa smo bili veseli, da smo naredili nekaj koristnega zase. S prijetnimi občutki in z zadovoljstvom smo se razšli, z željo, da se kmalu zopet vidimo. 🔲

S. P.

Skradin, 27. septembra – 1. Bongo Hill Climb Monsters je bila gorska hitrostna dirka, posvečena madžarskemu dirkaču, ki je preminil v lanskem letu. Na dirki so nastopili zgolj najhitrejši dirkalniki višjih kategorij, kar je dalo prireditvi še toliko večji čar. Čeprav je bila dirka organizirana pod okriljem FIA, ni štela za nobeno prvenstvo, a je bil tekmovalni duh kljub temu prisoten v veliki meri. Matej je trening vožnje začel z mero previdnosti, saj je bil to zanj prvi nastop na tej progi, a je že proti koncu sobotnega dela prikazal odlično vožnjo. Na

nedeljskem tekmovanju je tempo še stopnjeval in tako osvojil zmago v skupini 5 (vozila z dvokolesnim pogonom) ter 3. mesto med vsemi dirkalnimi avtomobili. »Prekrasna dirka s startom na

mostu nad morjem ter progo, ki se vije ob pobočju pokrajine, ki ponuja prekrasen pogled na morje. Gostoljubje organizatorja in vaščanov pa še dodatno poskrbi, da se ti prireditev vtisne v spomin. S to dirko smo zaključili letošnjo dirkaško sezono, v kateri smo osvojili tri zmage in eno drugo mesto. Sedaj pa smo misli že preusmerili na aktivnosti, kot so pregled avtomobila, izvedba določenih revizij ter tudi izboljšanje avtomobila za naslednjo sezono,« je po dirki povedal Matej. 🔲

Izvrsten uspeh tenisača Paola Angelija Velenje, 27. septembra – Zadnji teden v septembru je bil na turnirjih Tennis Europe za Slovenijo eden najuspešnejših v zadnjem obdobju. Kar sedem slovenskih predstavnikov je zaigralo v finalu, trije pa se lahko pohvalijo z novo lovoriko v svoji vitrini.

Velenjčan Paolo Angeli je v petek skupaj z Žigo Šeškom osvojil naslov prvaka v dvojicah. Najboljša sta bila na Tennis Europe U14 turnirju 1. kategorije na Češkem. Oba tekmovalca sta skozi celoten teden nastopala zelo prepričljivo – do naslova sta se namreč prebila brez izgubljenega

niza. Paolo Angeli je v soboto zabeležil tudi zmago v polfinalu med posamezniki, v nedeljskem finalu pa mu je zmaga za las ušla. Zmagal je 1. nosilec turnirja, Srb Ognjen Milić. 🔲

Strelci društva invalidov uspešni na državnem prvenstvu Naslov državnega prvaka v parastrelstvu je šel ponovno v Velenje, prav tako pa ekipno tretje mesto Ljubljana, 18. septembra – V Medobčinskem društvu invalidov Velenje gojijo razne športe, med katerimi so posebno priljubljeni kegljanje, balinanje, ribištvo, pikado in streljanje. Lani je strelsko sekcijo od Franja Žučka prevzel Aleksander Jovanović. V njej trenutno delujejo le trije strelci, vsi bolniki z multiplo sklerozo, zato tekmujejo v kategoriji SH2, v kateri si pri streljanju s serijsko ali standardno puško lahko pomagajo s strelskim stojalom. Letos so izvedli področno tekmovanje v Strelskem društvu Mrož, redno pa tudi gostujejo na drugih tekmovanjih. Sredi meseca so se vsi trije strelci udeležili letošnjega državnega prvenstva v parastrelstvu z zračnim orožjem. Kot že več let zapored, je naslov državnega prvaka v streljanju s serijsko puško osvojil Aleksander Jovanović. Jerneja Koželjnik se je uvrstila na 5. mesto, Robi Ostrovršnik pa je zasedel 13. mesto. Na ekipnem tekmovanju so osvojili 3. mesto. Strelci iz društva invalidov trenirajo na strelišču Strelskega društva Mrož, ki žal ni dostopno invalidom na vozičkih, zato si člani MDI Velenje želijo, da bi nekako uredili dostop in tako obiskovanje strelišča omogočili vsem. Do nedavnega jih je imel

Uspešni parastrelci Robi Ostrovršnik, Jerneja Koželjnik in Aleksander Jovanović.

v uku Franjo Žučko, ki je bil tudi mednarodni sodnik. Zdaj je skrb za sekcijo prevzel Aleksander Jovanović, ki je streljal že kot pionir in takrat dosegel mesto republiškega podprvaka, s tem športom pa se je začel ponovno ukvarjati pred petimi leti. Na predlanskem tekmovanju je s 392 zadetimi krogi (od 400) postavil celo državni rekord. »Kdor ima voljo, je pozitiven, da nekaj nase, se ukvarja s športom in živi z naravo, nekako uspeva bolezen nadzorovati in ohranjati spretnosti,« odgovori na vprašanje, kako lahko pri težki bolezni, ki močno

vpliva na gibanje, uspešno tekmuje v streljanju. »To je bolezen, pri kateri se ne smeš smiliti sam sebi. Treba je pač delati zase – ne smeš se zapustiti, ampak se moraš boriti,« po vzoru mame Doroteje Kunst, ki je kljub multipli sklerozi ostala zavzeta športnica in je tudi osvojila naslov naj športnice invalidke v Mestni občini Velenje, spodbuja vse, naj se zavzamejo zase. Vrata strelske in drugih športnih sekcij v društvu invalidov so odprta. 🔲

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 18

PLANINE VABIJO

7. oktobra 2021

Letno srečanje varuhov gorske narave in gorskih stražarjev Vabilu Komisije za varstvo gorske narave (KVGN) pod okriljem Planinske zveze Slovenije smo se skupaj z gorskimi stražarji (GS) z veseljem odzvali. Lansko leto nam je koronavirus prekrižal marsikateri načrt, kar je še posebej onemogočilo izobraževanje novih kadrov. Zato se nas je letos zbralo podvojeno število na zbirnem mestu pri Starem malnu, med hriboma Špikelj in Jelovec na obrobju Vrhnike. Pred kočo njihovega Turističnega društva »Blagajana« smo najprej prisluhnili pozdravnima govoroma načelnika MDO PD Notranjska Mira Mlinarja in načelnika KVGN Marijana Denše. Slednji je k besedi povabil znanstvenega svetnika iz SAZU prof. dr. Francija Gabrovška, ki nam je ob skici slikovito razložil »predvideno« delovanje izvira potoka Bele, ki je naravni spomenik in kraška znamenitost. Ta se na Vrhniki izliva v Malo Ljubljanico, domišljijo pa je buril že Valvasorju pred več kot tri sto leti. Bruhalnik ali zaganjalka, poimenovan Lintvern, občasno bruha vodo v določenih presledkih, vmes pa izvir delno ali povsem presahne.

Njegovo delovanje je odvisno od več dejavnikov, njegov sistem pa je še vedno skrivnost. Območje Vrhnike velja za stičišče treh različnih pokrajin – Ljubljanskega barja, predalpskega in kraškega sveta. Ves kompleks od Cerkniškega jezera do Ljubljanskega barja je podzemni svetovni fenomen. Ob suhi strugi Belega potoka smo se nato odpravili v strmino proti njegovemu izviru. Le-ta je zaprt s kovinskimi vrati, katerih krilo po potrebi odpro. Izmenično smo si prizorišče ogledali ob prikazu video posnetka dejanskega poteka izbruha, ki si ga ta trenutek nismo želeli… Polni zanimivih vtisov smo vzpon nadaljevali v smeri vrha Planine nad Vrhniko, kjer nas je pozdravila s soncem obsijana nova planinska koča tamkajšnjega društva. Poleg nje se je nad megleno dolino razgledoval lesen, vsem znan razgledni stolp. Poleg koče, lepotice med njimi, sta skupaj z njim z vidika prostovoljstva, vztrajnosti in sodelovanja zanesenjakov, vzor vsem nam. Sprva smo šli mimo obeh zgradb, saj nas je spodaj v gozdu na poševni ravnini čakalo še eno

Znova in vedno navdušeni Nekdo je nekoč in nekje zapisal: »Žal mi je vseh tistih, ki gledajo in ne vidijo, in žal mi je tudi vseh tistih, ki poslušajo in ne slišijo.« Vodniki PD Velenje, Kara, Tomi in Muri (ekipa KTM) smo se zelo trudili, da so si vsi udeleženci letošnjega popotovanja po Pelješcu lahko ogledali njegove lepote in hkrati slišali veliko zgodb iz sedanjosti in zgodovine tega, kar nekako sramežljivega, a hkrati izjemno bogatega polotoka. S

rta Lovište, je dolg 77 km. Pelješac je zelo hribovit, z velikim številom kraških polj pretežno apnenčaste strukture. Znan je po vinogradništvu in proizvodnji enega najboljših hrvaških vin – dingača. Ravno v času našega bivanja je bila »bera«. Najbolj eminenten za planince je Sv. Ilija ali, kot mu pravijo domačini, Zmijino brdo, masiv, ki se po polotoku razteza od severovzhodne do jugozahodne obale v dolžini 6,5 km in širini 2,5

Del zadovoljnih novih varuhov gorske narave iz generacije 2020/2021 z vodstvom izobraževanja in s predsednikom PD Vrhnika (čepi spredaj desno).

čudo narave – Ferranova buža. Na tem področju se je zapadel sneg »čudno obnašal«, na kar je nekdo opozoril človeka s priimkom Ferran. Ta je s pomočniki prebil površino tal in odprl se je svet v podzemlje, katerega naš razlagalec (poleg ostalih jamarjev) pridno raziskuje, saj je neverjetno zanimiv in skrivnosten! Odprtina je seveda zaščitena s

Po hribih prepoved ogleda vojaškega repetitorja, ki je na tem območju. Zadnji dan pa smo v Potomijah obiskali Podrum Matuško, klet in predelovalnico kvalitetnega vina, in se podali skozi 400 m dolg tunel Dingač, ki so ga pod hribom izkopali domačini za dostopnost do vinogradov in polj. Izziv za večino, kot smo povedali že v uvodu, je bil osvojiti vrh Sv. Ilije, ki je označen z lesenim križem in s kamnito ploščo. Nanj smo se povzpeli iz centra

kovinsko rešetko v tleh, ker bi se morebiten zdrs ne končal brez neljubih posledic. V buži se na koncu skalne police skriva petdeset metrov dolg slap, ki je najgloblji podzemni slap v Sloveniji s stalno vodo. V njej so odkrili štirinajst živalskih vrst, med njimi tudi človeško ribico. Šele zdaj je bil čas za povratek do koče, kjer smo se po že-

lji povzpeli na stolp, použili zaslužen topel obrok in pijačo ter se medsebojno družili, saj smo bili iz vseh koncev Slovenije. Ob takšnih priložnostih imamo možnost utrjevati prijateljstva, stkana s pomočjo narave. Sledila je podelitev zasluženih diplom okrog petdesetim novim VGN, ki so bili s pridobljenim znanjem zelo zadovoljni, čeprav

km. Doseči vrh na višini 961 m je bil največji izziv našega planinarjenja, a zadali smo si tudi bolj dosegljive cilje. Vse z namenom, da čim bolj spoznamo ne samo mesto Orebić, kjer smo bili nameščeni, ampak tudi okolico. Tako smo se v dnevih našega bivanja najprej ogreli z ogledom frančiškanskega samostana s cerkvijo »Gospe od Andjela« in panoramsko potjo nad Orebićem. Sledila sta vrh Ljute in obisk plaže Kučište, nikakor pa nismo smeli izpustiti obiska mesta Ston in tamkajšnjih solin ter izjemnega obzidja iz 14. stoletja. Kot rečeno, je Pelješac znan po pridelavi odličnega vina (čeprav, kot vemo, planinci prisegamo na vodo), zato je bilo nekaj naših poti namenjenih tudi temu. Povzpeli smo se do vinorodne vasice Kuna in dalje do 713 m visokega hriba Rota. Čudovit razgled na Neretvanski kanal je odtehtal

Orebića. Pogled v modrino pod njim je nepozaben in vreden vsake kapljice znoja. Na jugu se vidi Mljet, očesu in srcu se ponujajo Lastovo, Korčula, na severu Hvar, Brač in Biokovo ter na zahodu Vis. Pogled z vrha na mesta in vasi, potke in poti, položene kot na dlani, je ravno dovolj oster, a hkrati tako zabrisan, da potrjuje resničnost besed, ki jih je leta 1898 zapisal Petar Kunišić: »In res na tej višini se ti zdi, da si višji, višji od vseh tistih tam doli na svetu, da te ne dosežejo vsi zemeljski palčki. Niti jih ne vidiš, ne čutiš v tej samoti blizu neba. Za vselej bi hotel ostati in se ne vrniti k tem mravljicam v dolini.« No, ampak mi smo se srečno vrnili z vseh izletov in tudi domov, polni dobrega okusa po še. Drugo leto. 🔲

Kara

🔲

Marija Lesjak

Koroška kuharija Kulinarična sekcija Kluba Korošcev je v Podkraju pri Velenju izvedla 29. Koroško kuharijo. Gostiteljica Zlatka Lampret-Kompan je z bratom Dragom Kompanom zbrala in uredila nekaj receptov svoje mame Marije Kompan iz Javorja. Po teh receptih so kuhali stare koroške jedi, ki so jih nekoč pripravljali in jedli na Koroškem. Nekatere jedi so že pozabljene, druge se še vedno pripravljajo po domačijah. Nad vso pripravo in izvedbo je bdela vodja sekcije, Doroteja Omahen. Ob lepo aranžirani mizi so jedi še bolj teknile. Udeleženci so vse recepte osvojili, ponosni so nazadnje prerezali še koroški rženi kruh z drožmi, ki so se ga učili peči pod

Pohorje

celino ga bo poleg znanih poti, kot obljubljajo, že v naslednjem letu povezal novo zgrajeni most. Od 18. do 25. septembra je PD Velenje že devetič s pomočjo turistične agencije Relax organiziralo akcijo Planinarjenje po otokih. V bogatem, smelo začrtanem programu, smo si v teh letih ogledali Vis (trikrat), Lastovo (dvakrat), Korčulo, Brač in Hvar. Vključno z letošnjim Pelješcem smo obiskane destinacije prehodili (no, malo tudi prevozili) po dolgem in počez. Kar navadili smo se, da si septembra vzamemo čas zase in za prijatelje. Včasih se nas je na teh aktivnih počitnicah zbralo tudi do 130, letos je naša ekspedicija štela 83 udeležencev. Kot vemo, je Pelješac po velikosti drugi največji hrvaški polotok, s 348 km2 in z obalnim pasom, dolgim 200 km. Od dela, kjer se stika s kopnim, pa do

jim je bilo podano na virtualen način. Tudi to ima »dobro« stran, zato bodo z njim tudi v bodoče nadaljevali, saj je cenejše in poteka brez nevarnosti okužbe z virusom. Na koncu smo prisluhnili še besedam predsednikov PD Podpeč – Preserje in domačega PD, saj imata veliko bogatih izkušenj in odličnih rezultatov na področjih društvenega delovanja. Po želji smo si ob razlagi predsednika domačega PD Tomaža Stržinarja ogledali še notranjost vzorno urejene in prijazno opremljene planinske koče. Z informacijo, da bo po njenem vzorcu na Paškem Kozjaku postavljen nov planinski dom, sem si notranjost z veseljem ogledala. Nisem bila razočarana, šaleškim snovalcem pa želim vsaj pol toliko energije kot so je oz. jo imajo tukajšnji planinci, medsebojnega sodelovanja in uspešne postavitve novega doma. Po besedah sedanjega predsednika PD Vrhnika so od sebe dali vse, kar je možno in še več, saj se to vidi in čuti na vsakem koraku! Čestitke in vsa pohvala – ter enako uspešno – Velenjčanom!

Pred časom sva šla s prijateljem Panetom na Pohorje nabirat marauhe. Tako že od nekdaj pravijo gobanom stari Velenjčani in okoličani. Takrat še ni vladala takšna gobarska mrzlica, kot gobarje bega dandanes. Ko se zasliši glas, da rastejo, preplavijo pohorske gozdove in vznemirjajo divjad. V Mislinjskem grabnu sva ob vznožju parkirala in jo mahnila kar po brezpotju navzgor. Šele na ustrezni višini so naju razveselili prvi primerki. Močno zadihana sva se jih lotevala, sem in tja, gor in dol naju je zanašalo med drevjem. V začetku sva trgala vse po vrsti, na koncu samo mlade lepotce. Ko je bila malha polna, sva se malo odpočila in jo mahnila domov. Prišla sva na stezo, za katero je kazalo, da naju bo vodila k avtomobilu, a sva zgrešila pravo smer. Dolgo sva ji sledila, zavijala je desno in levo, se spuščala in vzpenjala, ko srečava domačina, ki jih je imel skoraj poln koš. Vprašava, če greva prav. Razprl je roke in dejal, da hodiva proti Osilnici. Natanko nama je povedal, kod morava, in po dobri uri in pol sva si oddahnila, ko sva zagledala najinega konjička, ki naju je z bogato bero srečno pripeljal domov.

vodstvom Draga Kompana. Ljubeznivost in domačnost gostiteljev je pripomogla k temu, da so vsi zadovoljni ob veselem razpoloženju in petju zaključili zanimiv dogodek. 🔲

Foto: Doroteja Omahen

Naslednjo sezono sem jo sam mahnil po marauhe. Parkiral sem na istem mestu in jo ubral navkreber, veliko prehodil in stikal, a gob nikjer. Globoko zadihan sem se sprijaznil, da to pot pač nič ne bo, saj sem bil preveč neučakan, prezgoden. Zaman sem iskal, kjer so se lani bogato ponujale, in kočno sedel na prhli štor sredi z mahom obložene majhne jase. Vladala je popolna tišina, čutil sem le utrip svojega srca, pa še ta se je nehal oglašati. Nenadoma zaslišim rahlo lomastenje, ki se vse bolj stopnjuje in približuje. Pomislim na medveda, ki sem in tja zaide tudi v pohorski les, in se začnem ozirati na katero drevo bi splezal … ko se začne lomastenje oddaljevati in na kraju utihne. Spet se predam tišini in uživam v spokojnosti. Takrat pa se mi zazdi, da se je za mano nekaj premaknilo. Ozrem se in zagledam pravega marauha, ki se ukleščen s koreninicami prebija na plano. Koreninice so se globoko zarezale v klobuk in zvile bet. Trajalo je nekaj časa, da sem reveža osvobodil spon in ga spravil na svetlo. Bilo ga je veliko in če bi ga ne doletela zla usoda, bi bil mogočen predstavnik svojega rodu. Tako pa sem prinesel domov težkega invalida in se mi je nemalo zasmilil, ker je končal na jedilniku. 🔲

Bojan Glavač

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 19

Alergije povzročajo velike težave Vse več je tistih, ki so utrpeli kakšno alergijsko reakcijo – Tudi piki žužkokrilcev, koncentracije cvetnega prahu različnih rastlin, še posebej v severovzhodni Sloveniji, povzročajo ljudem težave - O tegobah z alerijami smo se pogovarjali specialistko interne medicine iz Bolnišnice Topolšica Andrejo Pečnik Alergije so res neprijetna nadloga, česar se zavedajo posebej tisti bolj dovzetni in preobčutljivi na vetrocvetne rastline, ki zrak napolnijo s svojim pelodom. V poznopoletnem času mnogim nagajajo zeli oziroma pleveli. V zadnjih letih je precej prisotna tudi ambrozija. A to je le del nadlog. Nekateri so alergični na različne pike žuželk, na pršice …. Da je vsaka alergijska bolezen poglavje zase, nam razlaga Andreja Pečnik, dr. med., specialistka interne medicine Bolnišnice Topolšica.

je pa so jih napotili k alergologu. Mogoče je nekaj več tistih, ki so utrpeli alergijsko reakcijo po piku kožekrilca, vendar moramo tudi te obravnavati v skladu z navodili ZZZS glede na stopnjo nujnosti, označeno na napotnici,« odgovarja specialistka interne medicine na vprašanje, kakšno je stanje v

slu 'inhalatornih alergenov' je bil v obdobju od konca julija pa do konca oktobra vsekakor prisoten cvetni prah ambrozije (v našem lokalnem okolju se najde predvsem na neočiščenih gmajnah), prisoten je bil tudi pelod drugih plevelov, predvsem pelin, od trav pa vsaj do konca septembra cve-

Besedo alergija uporabljamo predvsem v smislu preobčutljivega odzivanja. Naš imunski sistem včasih pretirava in se nepričakovano upre nekaterim živilom, cvetnemu prahu, zdravilom, sestavinam tkanin, dlaki domačih živali. Poznamo že več kot 20 000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. V vseh letnih časih v ambulanto prihajajo bolniki, ki so zaradi akutne simptomatike že bili nekje obravnavani, kasneje pa so napoteni k alergologu.

potrebujejo zdravila za alergijski nahod (najbolje lokalno protivnetno nosno pršilo in antihistaminik in kapljice za oči, če so le te prizadete). Seveda svetujem, da se izogibajo hoji in kolesarjenju po terenu, kjer je prisotnost takšnih pelodov bolj opazna,« poudari Pečnikova.

Težave povzročajo tudi piki kožekrilcev

S kakšnimi težavami se zaradi alergij soočajo pacienti?

»Vsaka alergija ima svoje simptome in znake, tako da posploševati, ko govorimo o tem, kako alergija izgleda, ne moremo. V alergološki ambulanti Bolnišnice Topolšica v poletnem obdobju nimamo kaj bistveno drugačnih obiskov kot v ostalih letnih časih, ker v ambulanto prihajajo bolniki, ki so zaradi akutne simptomatike že bili nekje obravnavani, kasne-

Alergen je snov, ki vstopi v telo, aktivira imunski sistem in povzroči nastajanje specifičnih protiteles. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu in očeh razdraži, boli nas glava, imamo drisko, v najhujšem primeru lahko pride do krčev v sapnicah in nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Najpogostejši alergen, ki je v več kot 90 odstotkih povzročitelj celoletnega alergijskega rinitisa, je pršica hišnega prahu.

lokalnem okolju in ali zadnja leta opažajo bistvena odstopanja.«

Prisotnost ambrozije v lokalnem okolju

V letošnjem poletnem času je bila prisotna predvsem visoka koncentracija cvetnega prahu ambrozije. Na Inštitutu za varovanje zdravja pravijo, da še posebej v severovzhodni Sloveniji in Krško-Brežiški kotlini. Koliko je je bilo v našem lokalnem okolju? »V smi-

ti še trpotec,« našteva Andreja Pečnik, specialistka interne medicine. »Ti pelodi povzročajo preobčutljivim ljudem enake težave kot ostali 'spomladanski' pelodi – predvsem znake nahoda s kihanjem, vodenim izcedkom, zamašen nos, lahko tudi vnetje oči in bolnikom z alergijsko astmo za te alergene poslabšanje astme (seveda predvsem takrat, ko na terapijo ne hodijo redno). Bolniki z znaki alergijskega nahoda

Katere težave, ki povzročajo alergijo, so še bolj izrazite? »Navadno (posebej še poleti) se pojavi srbeč izpuščaj po predelih, izpostavljenih sončenju, včasih tudi v obliki vodenih mehurčkov. Tem bolnikom seveda odsvetujemo sončenje in svetujemo uporabo zaščitne kreme z višjim faktorjem, za ublažitev srbenja pa tudi zdravilo – antihistaminik. Prav je, da pri delu na prostem nosijo lahka zračna oblačila z dolgimi rokavi in zaščito za glavo. Problem od pomladi pa do pozne jeseni pa lahko povzročajo tudi piki kožekrilcev (ose, čebele, sršeni). Ljudje, ki so kdaj že utrpeli reakcijo višje stopnje po takem piku (dušenje, otekanje grla, hripavost ali izgubo zavesti s padcem krvnega tlaka), morajo o tem takoj obvestiti osebnega zdravnika, ker morajo dobiti zdravila v 'setu za samopomoč', vključno z avtoinjektorjem adrenalina, in se , če se strinjajo, napotijo tudi na imunoterapijo. Tudi če je reakcija nižje stopnje, kot npr. koprivovka, je prav, da to čim prej povedo osebnemu zdravniku,« še opomni Andreja Pečnik iz Bolnišnice Topolšica. 🔲

Jasmina Škarja

POLICIJSKA kronika Pobegnil s kraja nesreče Velenje, 30. septembra – Okoli 12. ure so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom, ki se je pripetila na parkirišču Jenkove 9. Neznani storilec je trčil v avtomobil in s kraja pobegnil. Za voznikom poizvedujejo.

Ničesar ni odnesel Velenje, 30. septembra – Okoli 13.30 je občan z Goriške ceste policiste obvestil, da se je vrnil domov in opazil, da mu je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo skozi vhodna vrata. Razmetal je notranjost stanovanja, vendar ni ničesar odnesel. Za storilcem poizvedujejo.

Zlorabil Mastercard Velenje, 30. septembra – Malo pred 12. uro je prišel na Policijsko postajo občan, ki je prijavil, da mu je neznani storilec pri nakupu s spletne strani na internetu iz njegove bančne kartice Mastercard odtujil 350 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Podrl kolesarja Velenje, 1. oktobra – Okoli 14.30 so policisti obravnavali pro-

KRONIKA

7. oktobra 2021

metno nesrečo, ki se je pripetila na Tomšičevi ulici. Ugotovljeno je bilo, da sta bila v prometni nesreči udeležena kolesar in voznik osebnega avtomobila. Prometno nesrečo je povzročil voznik osebnega avtomobila, ki so mu policisti izdali plačilni nalog.

Ob 1.000 evrov zlatnine Velenje, 1. oktobra – Zvečer so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo na Aškerčevi cesti, kjer je storilec iz notranjosti odtujil zlatnino v vrednosti

1.000 eur. Za storilcem poizvedujejo.

Zbila peško Velenje, 1. oktobra – Voznica osebnega vozila je izsilila prednost peški in trčila vanjo. Peška se je v trčenju lažje poškodovala.

»Divjal« po Cesti Simona Blatnika Velenje, 1. oktobra – Občani so policiste okoli 19. ure obvestili, da naj bi na Cesti Simona Blatnika divjal voznik, zato so tam opravili kontrolo prometa.

Iz POLICISTOVE beležke Alkohol mu je meglil razum Velenje, 2. oktobra – Malo pred 19. uro je žena prijavila moža, ki jo je pod vplivom alkohola psihično mučil in bil nasilen do nje. Po zbranih obvestilih je bil kršitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja, zanj pa bodo podali kazensko ovadbo.

Nasilen bivši partner Velenje, 3. oktobra – Občanka je prijavila, da je na njen naslov prišel bivši partner, ki je imel stik z otroki. Ob vstopu v stanovanje ji je začel groziti, nato jo je prijel za vrat, jo davil in brcnil. Po dejanju

je zapustil stanovanje. Izrečen mu je bil ukrep prepovedi približevanja, sledi pa kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilja v družini.

Telesno jo je poškodoval Velenje, 4. oktobra – V Vinski Gori so policisti obravnavali kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe. Izvajalec dela na naslovu je sporočil, da imajo pri opravljanju del težave z enim izmed stanovalcev. Kasneje jih je obvestil še omenjeni občan in naznanil, da sta ga napadla dva delavca, pri čemer naj bi ga eden udaril. Zbrali bodo dejstva o dogodku in ustrezno ukrepali.

Ustavili so voznika, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, zato so mu vozilo zasegli. Ukrepali pa so tudi zoper starše otroka, ki je vozil s kolesom z motorjem.

Podjetju ukradel električne vodnike Velenje, 2. oktobra – Policisti so obravnavali kaznivo dejanje tatvine električnih vodnikov na podjetju Dinos. Neznanega storilca so delavci Dinosa opazili oz. zalotili pri poskusu tatvine, vendar jim je uspel pobegniti.

Tovornjak vozil brez izpita Velenje, 4. oktobra – V ponedeljek zjutraj so obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Voznik tovornega vozila je trčil v žično ograjo pri stanovanjski hiši in s kraja odpeljal. Z operativnim delom so voznika tovornega vozila izsledili. V postopku je bilo ugotovljeno, da nima vozniškega dovoljenja za vožnjo tovornega vozila. Zanj bo podan obdolžilni predlog. Prav tako bo uveden prekrškovni postopek zoper podjetje, ki mu je omogočilo vožnjo tovornega vozila.

Previdnost je mati modrosti Čeprav je ta stari slovenski pregovor nastal v povsem drugih okoliščinah in pogojih, še vedno odseva globoko modrost in nauk, ki naj bi ga spoznali iz teh štirih besed. Z upoštevanjem si lahko prihranimo marsikatero nevšečnost v življenju, ne glede na to, ali govorimo o prostočasnih aktivnostih, delu, odnosih ali finančnem poslovanju. Čeprav smo ljudje razumska bitja, včasih težko razumemo odločitve in dejanja posameznikov, saj včasih (od)reagiramo vse prej kot logično in razumsko. V prejšnji kolumni z naslovom Mamljive ponudbe so tvegane ponudbe sem opozoril na povečano število goljufivih ponudb na finančnem in investicijskem področju. V današnjem času je delo tovrstnih kvaziposlovnežev in kvazistrokovnjakov bistveno olajšano, saj jim tehnologija oziroma splet omogoča, da delujejo po celem svetu, in Slovenija ni izjema. Problematika je dokaj pereča in nanjo opozarjajo tudi policisti in kriminalisti, ki izpostavljajo predvsem mamljive ponudbe o dobrem in (pre)lahkem zaslužku. Glavni značilnosti tovrstnih ponudb sta: 1. preprost in lahek način zaslužka, to je brez trdega dela in napora (zaslužek iz fotelja ali postelje, še vstati nam ni treba); 2. visoki dobički in donosnost glede na vložek in v primerjavi z ostalimi ponudniki na trgu (daleč od resničnih institucij in konkurence). Kako prepoznati goljufive ponudbe in kdaj bi se morali zamisliti in vprašati, ali gre za resnično ponudbo in ali je sploh mogoče, da nam v današnjem času nekdo ponuja tako lahek in bajen zaslužek? Če mamljive ponudbe predhodno ne preverimo ter o njej ne premislimo dovolj racionalno, se ujamemo v past. Vplačana denarna sredstva v višini več (deset ali sto) tisoč evrov v goljufive oziroma lažne finančne in druge naložbene produkte praviloma izpuhtijo. Doslej ugotovljeni načini tovrstnih dejanj so naslednji: • z oglasi na družbenih medijih, ki ponujajo priložnost hitrega, lahkega in dobičkonosnega zaslužka, pa naj govorijo o naložbah v delnice, zlato, virtualne valute ali druge finančne produkte in poslovne priložnosti; • z vzpostavitvijo stikov (izdajanje za nekdanjega sošolca, znanca, daljnega sorodnika, dobrotnika, osebe, ki potrebuje pomoč …) na družbenih omrežij ali naključno izbiro s pomočjo omrežij ali preko telefona, ponujajo poslovanje ali zgolj poslovno priložnost; • izdajanje za predstavnike uglednih podjetij ali celo izmišljenih podjetij, ki imajo lažno spletno stran, kjer je mogoče videti le odlične poslovne rezultate in poslovno odličnost, ki obstajajo zgolj v virtualnem svetu; • izdajanje za predstavnike različnih podjetij ali institucij ter namestitev programa za oddaljen dostop do računalnika, kar goljufom omogoča popoln prevzem in nadzor nad vsebino in gesli; • z oddaljenim dostopom na lažni investicijski platformi v imenu oškodovanca (žrtve) odpirajo trgovalne račune in denarnice za virtualne valute; • lažnim predstavnikom podjetij in institucij oškodovanci zaupajo gesla bančnega računa na spletni banki, podatke o plačilnih karticah in druge bančne podatke, ki jih goljufi izkoristijo za »izpraznitev« bančnega računa in prenakazila na bančne račune v tujini; • drugi načini, kajti domišljija in iznajdljivost kriminalcev ne poznata meja. Tako policisti kot ostali strokovnjaki svetujejo, da finančna sredstva raje vlagamo v finančne produkte licenciranih in uveljavljenih ponudnikov, ki so na trgu prisotni dlje časa oziroma so se pri poslovanju izkazali za zanesljive. Preden investiramo denar, še zlasti večje količine, to predhodno preverimo pri uradnih institucijah ali uveljavljenih ponudnikih na trgu, ki poznajo dogajanje, poznajo resne in odgovorne pa tudi špekulativne ponudnike. In če se zgodi, da kljub previdnosti postanemo žrtev goljufov, moramo to čim prej prijaviti policiji. Iluzorno je pričakovati nekaj, kar že na prvi pogled ne je videti resnično. Zato je previdnost še vedno mati modrosti, ne glede o katerem področju človeškega življenja govorimo.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

107,8 MHz

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

7. oktobra

06.20 07.00 10.00 10.10 10.50 11.20 12.00 13.00 13.35 14.45 15.10 16.00 16.05 16.15 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.10 01.35 02.00 02.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Uporabimo les, 2. del, izob. odd. Moji, tvoji, najini (II.), druž. nad. Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (II.), brit. nad. Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyito alatt Mulčki, risanka Gudrun, vikinška kraljična, otroška ser. Bacek Jon, risani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, Z vetrom okoli sveta, odd. o znanosti Na kratko, Morala V Goščavi, lutkovna nan. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope, češka nad. Ugriznimo znanost, Z vetrom okoli sveta, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.25 Dobro jutro 14.05 LP film Buldožer - Pljuni istini u oči, dok. film 15.15 Panoptikum 16.20 V petek zvečer 17.45 Strast do letenja, dok. film 18.50 Rokomet (Ž): pokal EHF Norveška : Slovenija, prenos iz Bekkestue 20.30 Butan diktatura sreče, francoska dok. odd. 21.30 Avtomobilnost 22.00 Ambienti 22.30 Samo1planet, Katalena in Slovenski mladinski orkester 23.10 J. in O. Bubeniček: Doktor Živago, (solisti Baleta SNG opera in balet Ljubljana) 23.30 Slovenska jazz scena: 18. Mostarski festival bluesa in rocka, dok. odd. 01.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 08.05 08.20 09.25 10.30 11.40 12.40 13.40 13.55 15.00 16.05 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.45 00.30 01.25 02.20 02.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.05 11.10 11.35 12.05 12.55 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.50 22.15 22.20 23.10 23.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Podaj mi roko, 1. sez., 17. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 18. del Vedno tvoja, 3. sez., 85. del Vedno tvoja, 3. sez., 86. del Sanjski moški, 17. sez. Usodno vino, 2. sez., 38. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 28. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 87. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 29. del Kmetija 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. Policijska družina, 9. sez., 12. del Slepa pega, 5. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Kasaške dirke Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Kresniček, otroška spevoigra Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Izbrano iz arhiva: Informativni program 14 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

7. oktobra 2021

Sobota,

8. oktobra

06.20 07.00 10.00 10.10 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 14.40 15.15 15.50 16.00 16.15 16.40 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.55 01.20 02.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Ugriznimo znanost, Z vetrom okoli sveta, odd. o znanosti Moji, tvoji, najini (II.), druž. nad. Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nad. Prisluhnimo tišini, Paraolimpijada, izob. odd. Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Ezopovo gledališče, risanka Mili in Moli, risanka Kapucar, belg. mladinska nad. Infodrom, tednik za otroke in mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Roke nad mestom, italijansko-francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.45 Dobro jutro 13.25 Circom Regional, Gor in dol po Balkanu, kopr. dok. odd. 14.10 Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 2. del 15.35 O živalih in ljudeh, izob. odd. 16.00 Na vrtu, izob. odd. 16.45 Feri, dok. film 17.50 Dosje, Javne televizije v primežu politike 20.05 Prevzgojni tabor, fran. dok. odd. 21.05 Anon, koprodukcijski film 22.50 Zadnja beseda! 23.40 Drugi so molčali, kopr. dok. film 02.20 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 08.05 08.20 09.25 10.30 11.50 12.45 13.45 14.00 15.05 16.10 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.45 01.05 03.15 03.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.30 11.05 11.30 12.00 12.50 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.55 21.00 22.00 22.05 22.10 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Podaj mi roko, 1. sez., 19. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 20. del Vedno tvoja, 3. sez., 87. del Vedno tvoja, 3. sez., 88. del Sanjski moški, 17. sez. Usodno vino, 2. sez., 39. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 29. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 89. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 30. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez. Še en srečen dan, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Robo TV 14 Aktualno: z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš Maš, otroška oddaja Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Indija Regionalne novice, inf. program Pod lipo od none, koncert Giannija Rijavca Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

9. oktobra

06.10 07.00 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.45 08.00 08.10 08.35 08.55 09.00 09.05 09.20 10.00 10.30 10.45 11.10 11.20 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.00 16.00 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.20 22.45 00.25 00.50 01.45

04.00 07.00 08.00 10.45 11.40 12.50 14.00 15.30 16.20 17.50 20.05 21.45 22.40 01.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.35 08.40 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.10 09.15 09.45 10.15 10.45 11.15 13.15 13.30 15.20 15.35 17.20 18.20 18.50 18.55 20.00 21.05 21.40 23.35 02.00

08.30 08.55 09.00 09.40 11.10 11.35 15.30 16.00 17.35 17.55 18.00 18.30 18.35 18.55 19.05 19.55 20.00 20.30 21.55 22.00

Kultura, Odmevi Čudogozd: Palčki in velikani Slastni prigrizki, risanka Žanov svet, risanka Slastni prigrizki, risanka Pujsa Pepa, risanka Šola za pošasti, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Studio Kriškraš, Spoznaj Ano Vafljevi srčki, norv. otroška nad. Mulčki, risanka Šampion Jon, risanka Izzivalci, EBU dok. film Sobotni krompir Katy, angleška otroška miniser. Infodrom, tednik za otroke in mlade Kapucar, belg. mladinska nad. Mulčki, risanka TV-izložba Tarča NaGlas! Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV-izložba Podjetno naprej, Milan Kuster, prezračevanje prostorov Človeška žival, nemška dok. ser. Naš vsakdanji kruhek (I.), sl. nan. Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda! Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Za vsako ceno, irska nad. Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Z kot Zachariah, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Sonja Vrščaj Moji, tvoji, najini (II.), druž. nad. Svet stav, dok. odd. En godec nam gode, koncert ansambla, Lojzeta Slaka, 2. del Kaj smo počeli na počitnicah, britanski film Avtomobilnost Festival Vurberk 2021, 1. del Boj za slovensko severno mejo, dok. film Juliet, gola, ameriški film Zvezdana, Moj prijatelj Jure Društvo mrtvih pesni30v, koncert Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris. Maša in medved, ris. Kindi Kids: Navihane malčice, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. Kravica Liska, ris. Dinomesto, ris. Tri mucke, ris. Monsiji, ris. Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris. 5KA, 1. sez., 21. del Lepši svet, ris. 5KA, 2. sez., 2. del Domače živalice, 1. sez., 7. del 5KA, 3. sez., 56. del Vsevedi, 1. sez., 7. del 5KA, 7. sez., 7. del Princeske v čarovniški šoli, ris. 5KA, 6. sez., 58. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 14. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 15. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 16. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 17. del Prezrti zmagovalec, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Počitniški par, ameriški film Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Še enkrat 17, ameriški film Daj naprej, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Kresniček, otroška spevoigra Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Dotiki gora: Po poteh Vinske Gore Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2880. VTV magazin, reg. inf. odd. MI2, posnetek koncerta, 1. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Pop corn, zabavnoglasbena oddaja 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Nočni program

10. oktobra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.40 08.50 09.00 09.05 09.10 09.20 09.30 09.45 09.55 10.05 10.10 10.25 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.45 15.10 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 20.00 21.40 22.30 22.55 00.35 00.45 01.10 02.05

04.00 07.00 07.15 07.45 08.10 09.10 09.45 11.10 11.35 12.20 13.30 14.15 15.30 16.50 17.20 19.50 20.05 21.05 22.00 23.05 00.35 01.25 02.55

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.35 08.40 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.15 09.20 09.45 10.15 10.45 11.15 11.45 12.00 13.00 14.00 14.30 15.00 15.15 17.10 18.05 18.50 18.53 18.55 20.00 21.30 22.20 00.20 02.05

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 17.30 17.55 18.00 18.10 18.30 18.35 19.00 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.00 23.30

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Piknik s torto, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Kepice, Na koš!, risanka Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan. Kalimero, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Šola za pošasti, risanka Slastne medvedje zgodbe, ris. Slastni medvedji recepti, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Bela in Sebastijan, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan. Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd. Young Village Folk Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Gurmanski klub, kopr. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Umori na podeželju (XXII.), britanska nad. Intervju Poročila, Šport, Vreme Ustvarjalka vladarjev, danskoameriški dok. film Operne arije, baritonist Slavko Savinšek Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost, Z vetrom okoli sveta, odd. o znanosti 14. revija pevskih zborov Društev invalidov, posnetek Pleši, poj, oder je tvoj, Folklorna skupina Emona Moji, tvoji, najini (II.), druž. nad. Ribič Pepe, odd. za otroke Žogarija Odpotovanja, Maroko, potopis Ambienti Kriptoutopija bitcoin in prihodnost interneta, dok. odd. Festival Vurberk 2021, 2. del Katar 2022, Fifina mag. odd. Rokomet (Ž): pokal EHF - Slovenija : Norveška, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Popoln planet, kopr. dok. ser. Sam pred vsemi, dok. film o standup komediji v Sloveniji Krvava dežela, britanska nad. Vikend paket Zvezdana, Moj prijatelj Jure Kaj dogaja? Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris. Maša in medved, ris. Kindi Kids: Navihane malčice, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Robocar Poli: Varno v prometu (y), ris. Kravica Liska, ris. Dinomesto, ris. Tri mucke, ris. Monsiji, ris. Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris. 5KA, 1. sez., 45. del Lepši svet, ris. 5KA, 2. sez., 12. del Domače živalice, 1. sez., 8. del 5KA, 3. sez., 36. del Vsevedi, 1. sez., 8. del 5KA, 8. sez., 19. del Princeske v čarovniški šoli, ris. 5KA, 4. sez., 1. del Mia in jaz, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 18. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 19. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 20. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 21. del Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza! Vaše zdravje, naša skrb Še enkrat 17, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. Štartaj, Slovenija! 24UR vreme Štartaj, Slovenija! 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija! Romanca v Seattlu, ameriški film Na lovu za zakladom, ameriški film Pavza

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš 2879. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2880. VTV magazin, reg. inf. odd. Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Robo TV 10 Bi se gnetli na tej metli, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Jutranji pogovori 2 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

11. oktobra

06.30 07.00 10.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 14.40 15.30 16.00 16.00 16.15 16.20 17.00 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30

00.45 01.15 02.10

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Poročila Obzorja duha Moji, tvoji, najini (II.), druž. nad. Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nad. S-prehodi, Narečja v Istri Dober dan, Koroška Simon, risanka Mucika, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Studio Kriškraš, Spoznaj Ano Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Simon, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Podoba podobe Glasbeni večer: H. Purcell: Dido in Enej, opera - Vokalna akademija Ljubljana, VAL Camerata, solisti in Stojan Kuret Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.30 Dobro jutro 13.10 Prisluhnimo tišini: S slušnim aparatom slišim vse!, izob. odd. 13.40 Na lepše 14.10 Imeti svoj glas: 100 let Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dok. film 15.20 Zadnja beseda! 16.20 Ljudje in zemlja, izob. odd. 17.10 Young Village Folk 17.50 Košarka - liga ABA, Cedevita Olimpija : FMP, prenos iz Ljubljane 20.00 Odpotovanja, Libija, potopis 20.50 Dediščina Evrope, češka nad. 22.40 Podjetno naprej 23.10 Zgodovina ruske hrane, ruska dok. ser. 23.45 Anja ganja, kr. igrani film AGRFT 01.10 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 08.10 08.25 09.30 10.35 11.50 12.45 13.45 14.00 15.10 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.00 23.25 00.20 01.15 01.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.50 18.00 18.05 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.55 21.00 22.00 22.05 22.10 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Govoreči Tom: Superjunaki, ris. Podaj mi roko, 1. sez., 21. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 22. del Vedno tvoja, 3. sez., 89. del Vedno tvoja, 3. sez., 90. del Sanjski moški, 17. sez. Ena na ena, ponovitev TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 30. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 91. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 31. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 1. sez., 9. del V dvoje, 1. sez., 10. del Policijska družina, 9. sez., 13. del Slepa pega, 5. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2880. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Naravni in kulturni biseri doline reke Soče, 1. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Poslanska pisarna: Janja Sluga, nepovezana poslanka Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

12. oktobra

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.40 15.15 15.45 16.00 16.25 16.30 17.00 17.25 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.05 22.00 22.05 23.10 00.40 01.05 02.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Podoba podobe Moji, tvoji, najini (II.), druž. nad. Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (II.), brit. nad. Duhovni utrip Kanape - Kanape, odd. za mlade Tib in Tamtam, risanka Špasni učitelj II., niz. nan. Mulčki, risanka Izzivalci, EBU dok. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Volk je, volk je!, danska nad. Kdo je Angela Merkel, fr. dok. odd. Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini, Ivan Bevk, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 10.45 13.30 14.10 14.45 15.50 16.40 17.55 20.00 21.00 22.05 22.25

Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Vojne igre, dok. odd. Kaj dogaja? Joker, kviz Muzej norosti, dok. film Žuželke na krožniku, fr. dok. odd. Leta in leta, britanska nad. NaGlas! Libanon - država kot talka, nemška dok. odd. 00.25 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 08.25 08.40 09.45 10.50 12.00 12.55 13.55 14.10 15.15 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.00

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.35 12.05 12.55 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 21.00 21.20 22.45 22.50 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Govoreči Tom: Superjunaki, ris. Tri mucke, ris. Podaj mi roko, 1. sez., 23. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 24. del Vedno tvoja, 3. sez., 91. del Vedno tvoja, 3. sez., 92. del Sanjski moški, 17. sez. Usodno vino, 2. sez., 42. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 31. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 93. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 32. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 14. del Slepa pega, 5. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Poslanska pisarna: Janja Sluga, nepovezana poslanka Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Informativni program 15 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2881. VTV magazin, reg. inf. odd. Pogledi svetniške skupine SD na aktualno dogajanje v MO Velenje Dotiki gora: Lubnik pri Škofji Loki MI2, posnetek koncerta, 1. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

13. oktobra

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.35 14.40 15.15 15.30 16.00 16.20 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.40 01.35

04.00 10.30 11.00 13.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Koda Zakleta bajta, druž. nad. Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (III.), brit. nad. Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Mulčki, risanka Katy, angleška otroška miniser. Poročila ob petih, Šport, Vreme Varuhi narave, 2. del, dok. odd. 50 knjig, ki so nas napisale, Gregor Strniša: Vesolje Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Rosina poroka, španski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Varuhi narave, 2. del, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

20.50 21.45 22.45 00.45

Info kanal Kanape - Kanape, odd. za mlade Dobro jutro B. Ipavec: Teharski plemiči, lirična opera v treh dejanjih Ambienti Vikend paket Mako, dok. portret Žrebanje Lota Na utrip srca: Philharmonix, berlinsko-dunajski glasbeni klub, dok. odd. Moje mnenje Prevara (V.), ameriška nad. Ukradeno otroštvo, dok. film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.35 08.50 09.55 10.55 12.05 12.55 13.55 14.10 15.15 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Govoreči Tom: Superjunaki, ris. Tri mucke (Kid-E-Cats), ris. Podaj mi roko, 1. sez., 25. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 26. del Vedno tvoja, 3. sez., 93. del Vedno tvoja, 3. sez., 94. del Sanjski moški, 17. sez. Usodno vino, 2. sez., 43. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 32. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 95. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 33. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 1. del Policijska družina, 9. sez., 15. del Slepa pega, 5. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2881. VTV magazin, reg. inf. odd. Pogledi svetniške skupine SD na aktualno dogajanje v MO Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 11 Krava na Mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasb. oddaja Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

15.15 16.10 17.50 19.50 20.00

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.15 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.30

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

7. oktobra 2021

VELENJE Četrtek, 7. 10. 18.00 Škalsko jezero, nasproti golf igrišča Škalsko jezero in zgodbe potopljene vasi (Degustacija lokalnih zgodb) 19.00 Galerija Velenje Zgodba hiše kultnega betona, odprtje razstave ob 50-letnici stavbe galerije 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Brane Piano: O časopisu, pivu in vesolju nasploh, predstavitev knjige 20.30 Max klub Gabrič/Kampl/Leonardi Trio, koncert (Max klub Jazz festival)

Petek, 8. 10. 14.00-16.00 Hospic, OO Velenje, Šaleška 2d Dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu hospic in paliativne oskrbe 19.00 Galerija F-bunker Goran Petrašević, odprtje fotografske razstave

Sobota, 9. 10. 8.00

programom turističnih društev Cankarjeva ulica Bolšji sejem 12.00 in 18.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, 18. mini festival otroških plesnih skupin 8.00

Ploščad pred Centrom Nova Mestna tržnica s spremljevalnim

Nedelja, 10. 10. 11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, 18. mini festival otroških plesnih skupin

Ponedeljek, 11. 10.

Petek, 8. 10.

Škocjanski zatok Naravovarstveni izlet v Škocjanski zatok

Torek, 12. 10.

Sreda, 13. 10.

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače? Prislan; Hmelj v Šaleški dolini nekoč in danes, filmska projekcija TD Šalek

20.30 Športna dvorana Šoštanj Odbojka 1B. DOL – moški Šoštanj Topolšica :SIP Šempeter (3. krog)

Sreda, 13. 10.

Sanremo, drama, 85 min (Slovenija) Režiser: Miroslav Mandić Igrajo: Boris Cavazza, Jurij Drevenšek, Lara Komar, Sandi Pavlin, Silva Čušin Petek, 8. 10., ob 19.00

DIVJA SLOVENIJA Divja Slovenija, dokumentarni film, 83 min (Slovenija) Režiser: Matej Vranič Sobota, 9. 10., ob 17.00

NI ČAS ZA SMRT, 3D No Time To Die, akcijski film, 163 min (Velika Britanija, ZDA) Režiser: Cary Joji Fukunaga Igrajo: Daniel Craig, Ana de Armas, Léa Seydoux, Rami

Lunine mene

13. oktobra ob 5:25,

Četrtek, 7. 10.

prvi krajec

16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke

CITY CENTER Celje Malek, Ralph Fiennes, Naomie Harris Sobota, 9. 10., ob 20.00

NEOBRZDANI SPIRIT Spirit Untamed, sinhronizirana animirana komična avantura, 87 min (ZDA) Režija: Ennio Torresan, Elaine Bogan Igrajo: Isabela Merced, Julianne Moore, Jake Gyllenhaal, Marsai Martin, Mckenna Grace, Walton Goggins, Andre Braugher, Eiza González Nedelja, 10. 10., ob 16. uri

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, od ponedeljka do sobote med 8.00 in 13:00 uro ter 14.00 in 20.00 uro • Hišni sejem bele tehnike do 15. oktobra • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

LUCIO DALLA IN NJEGOVA PESEM ITALIJE Per Lucio, dokumentarni film, 79 min (Italija) Režija: Pietro Marcello Ponedeljek, 11. 10., ob 19. uri

vsak dan

Skozi tančice ženskega pogleda

Razlike so dobre Si predstavljaš, da od jutri naprej vsi govorimo isti jezik, isto narečje. Da uporabljamo enake stavke, tudi čustva izražamo popolnoma enako. Vsi želimo enake stvari, odhajamo na iste kraje. Jemo enako hrano, vsi vse počnemo ob istih urah. Se ti ne zdi to kar malo zastrašujoče? In predvsem dolgočasno, sploh, ker bi v ta svet prišli iz izkušnje, kjer so razlike vseprisotne na vseh področjih življenja. Le da nas tokrat te znajo zelo motiti, jih nismo sposobni sprejemati ali se jim prilagajati. Kaj šele, da bi jih spoznali za popolno dopolnitev samega sebe. Zagotovo ste že slišali par, ki je rekel: »Tako sva si različna.« In naš odgovor na to bi bil: »A res, škoda, pa tako lepa sta skupaj.« Seveda lahko gre za razlike, ki ne dopuščajo skupne rasti ali so v odnosu

radio velenje com

107,8 MHz

celo ogrožajoče. A govorimo o razlikah, kot so na primer, da je on tako glasen, rad je v središču pozornosti, jaz pa sem bolj negotova in se rada skrivam v ozadju ... jaz imam rada, da je stanovanje vedno sterilno in vse na svojem mestu, on pa pušča vse za sabo, sploh mu ni mar. Jaz sem tako sproščena glede financ, on pa je tako strikten, natančen, nič si ne smeva privoščiti. V konfliktnih situacijah zmore ohraniti mirno kri, jaz pa imam v glavi pravi vihar, postanem živčna, najraje bi eksplodirala. Do otrok zmorem biti sočutna, partner pa tega ne zmore. Zelo je zahteven. Izpostavljam samo nekaj izmed morebitnih situacij iz življenja, razmišljanj oziroma občutij, ki so lahko prisotna. Ni pa nujno, seveda. Lahko pa se pojavljajo mnoga druga. Če vidimo razliko kot ogrožajočo, kot slabost, prej ali slej to tudi postane. Lahko pa jo spoznamo za čudovito dopolnitev sebe. Negotovost je lahko v družbi nekaj, česar si ne želim, nekaj, kar mi prinaša stres, pa bi si želela, da bi zmogla v takšnih situacijah biti bolj pogumna. Zakaj ne bi prijela par-

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Lep konec tedna vas čaka. Glede na vreme, ki je že jesensko, si boste lahko rekli, da za vsakim dežjem posije sonce. Nekdo bo namesto vas storil prvi korak in finančne zadeve se bodo končno začele odvijati v vaš prid. Zadovoljni boste, začeli boste delati načrte, kaj boste naredili z denarjem. Med drugim si želite kar nekaj sprememb v domu. Začeli boste iskati, kar si želite. V nakupih boste uživali. Tudi nekomu od vaših bližnjih se bo ob uradnem pismu, ki ga bo prejel v začetku prihodnjega tedna, odprl nov svet. Podprli ga boste na poti vanj, ne le moralno, ampak tudi finančno. Občutek bo več kot dober.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Svoje misli in počutje poskušajte umiriti, saj ste zadnje dni precej napeti. Če vas jutri čaka pomemben dogodek, ste lahko mirni. Vse bo teklo kot po maslu, pohvale, ki jih boste dobili za svoje delo, pa bodo tokrat iskrene. Spoznali boste nekaj novih ljudi. Všeč vam bodo, eden še posebno. A žal si ne boste upali pokazati, kaj čutite, saj se boste zavedali, da je oddan. Naj vas to ne ustavi, saj sta lahko le prijatelja. Delajte na sebi in svoji samozavesti, saj ste jo v preteklem letu izgubili tudi zato, ker ste preveč doma. Začnite se družiti tudi s tistimi, s katerimi ste izgubili stik. Pobudo dajte vi, saj ste sami krivi, da ste se odtujili.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Fizično vam ne bo manjkalo prav nič, torej lahko rečemo, da boste zdravi. A to vam ne bo dovolj. Nenehno boste nergali in iskali razloge za slabo voljo. Še vaši najbližji ne bodo razumeli, kaj se dogaja z vami. Žal boste morali do nedelje sprejeti tudi nekaj težkih odločitev, povezanih s prihodnostjo. Pri tem boste zelo previdni, saj se podajate v neznano. Vedeli boste, da vam nobena od ponujenih rešitev ni všeč. Zato boste izbrali tisto, ki bo pomenila manjše zlo. Od ponedeljka dalje vas čaka veliko dela, tako v službi kot doma. Vsak večer boste čutili utrujenost, a bo ta bolj fizična kot psihična. Zato veste, da boste zmogli.

ŠMARTNO OB PAKI

KINO spored SANREMO

17:00 Knjižnica Šmartno ob Paki Kramljanje pod staro trto: pogovorna skupina Šmartnice

18.00 Kulturni dom Šoštanj Predstavitev knjige Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj

Sobota, 9. 10.

17.00 Galerija Velenje Zgodba hiše kultnega betona, vodstvo po razstavi 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga

9:00–13:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Otroški sobotni živžav (menjalnica igrač, joga za otroke, delavnica »MI in narava«)

ŠOŠTANJ

Ponedeljek, 11. 10. Spletni dogodek VDC SAŠA Dobrodelna dražba izdelkov, zaposlenih v VDC SAŠA

Sobota, 9. 10.

19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Vesna, muzikal OŠ Mihe Pintarja Toleda in Festivala Velenje

tnerja pod roko, se je oprijela v situacijah, ko sem šibka, pa si želim, da bi bila odločna, močna. Zakaj ne bi dovolila, da me moč njegovega telesa povzdigne, mi pomaga pri učenju, da lahko brezskrbno stojim pred ljudmi in sem ob tem sproščena. Moja šibka točka je povezana s situacijami, ko bi bilo dobro nekaj reči, povedati, kaj si mislim, pa raje molčim. Dolgo časa sem mislila, da je partner moja ovira pri tem. Da me ne želi poslušati, da me ne razume, da me takoj zablokira, ko zmorem mogoče izustiti eno besedo. A danes vem, da mi ne meče polen pod noge. Polena pred mano zlaga tako, da se pretvorijo v stopničke, po katerih lahko stopam počasi, a zanesljivo do boljše samopodobe, do boljše samovrednosti, do poguma in zavedanja, da nekaj lahko. Spodbujam te, da v razlikah, ki jih vidiš, čutiš, živiš, poskušaš odkriti, ali ti morda predstavljajo pot ali dejansko oviro. Ali lahko v razlikah spoznaš, da gre za nujno potreben košček sestavljanke, ki si ga tako dolgo iskala in potrebovala? 🔲

Renata P. Knez (Društvo SŽM )

Rak, 22. 6. – 22. 7.

S prihodom jeseni se vam po tem, ko se boste vrnili domov, ne bo več dalo, da bi hodili ven. Prepričevali se boste, da vam je najlepše doma, poleg tega se boste lotili opravil, ki so čakala na slabo vreme. V resnici pa se vam bo dogajalo, da boste vse bolj pogrešali sproščene klepete ob kavici in družabne dogodke, ki se jih sicer zelo radi udeležujete. Sedaj pa ste se odvadili, zato se boste morali potruditi, da spet obudite nekdanjo strast. Nič ne bo narobe, če se to jesen odločite za izobraževanje ali pa se udeležite spletnega tečaja, ki vas že dolgo časa mika. Če se boste osredotočili na pridobivanje novih znanj, bodo dnevi spet kratki.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Prišel je čas, ko si boste morali naliti čistega vina in se nehati slepiti. Tisti, ki s trenutnim ljubezenskim razmerjem niste zadovoljni, boste spoznali, da se vaš partner žal ne bo spremenil. Če ga imate še vedno radi, se sprijaznite s tem. Prilagodite se njegovemu načinu življenja, morda bo to pomagalo, da spet najdeta pot drug do drugega. Predvsem pa skušajte partnerja sprejeti takšnega, kot je. Nehajte ga poskušati spreminjati, saj mu gre to neskončno na živce. Očita vam, da se preveč obešate nanj. Ima prav? Če ima, čim prej poiščite aktivnosti, ki vas bodo zaposlile v prostem času, saj je priložnosti spet več, kot jih je bilo.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

V ospredje vaših misli bo ponovno stopilo poslovno področje, na katerem že nekaj časa stagnirate. Ker se nič nikamor ne premakne, postajate nestrpni. Poleg tega si želite več iskric in adrenalina, saj se vam zdi, kot da so si vaši dnevi vse bolj podobni. Tega pa nikoli niste marali, zato si boste življenje postavili na novo. V svojih željah boste zelo ambiciozni. Za doseganje ciljev se boste morali potruditi, a se tega ne bojite. Tokrat se boste morali dokazati z dejanji. Prvo priložnost boste imeli že prihodnji teden, zato čez vikend nikar ne lenarite. Dobro se pripravite na nove izzive, da vas ne preseneti kaj banalnega. Predvsem pa pazite na zdravje, občutljivo bo.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Izgubili ste upanje, da se bo v vašem življenju v kratkem kaj korenito spremenilo. A se bo. Dobro delo se vam bo končno obrestovalo. Zavedajte se, da ste dolgo čakali, zato sedaj nikar ne hitite. Edino, kar lahko pospeši dogajanje, je zdravje. Vam ga ne bo manjkalo, se bo pa z zdravstvenimi težavami boril nekdo od vaših bližnjih. Zato spet ne boste mirni, predvsem pa boste težko gledali, kako trpi. Zato se boste odločili za pomoč, ki pa ne bo običajna podpora. Potrudili se boste in poiskali vse možne poti do hitrejšega okrevanja. Pri tem vam stroški ne bodo pomembni, saj vam v dani situaciji denar ne bo pomenil skoraj nič.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Zvezde vam svetujejo, da se ne spuščate v nepremišljene investicije. Sploh, ker zadnje čase veliko razmišljate o življenjskih spremembah, pri tem pa ste rahlo zaletavi. Ne vztrajajte le pri vodilu, da se umaknete iz okolja, ki vam ne odgovarja več. Če tega razmišljanja ne boste spremenili, vas v prihodnosti čaka veliko ovir, ki jih boste morali odpraviti. S pravimi jesenskimi dnevi se bodo žal vrnile tudi stare zdravstvene težave. Do njih bo prišlo tudi zato, ker boste precej napeti. Zato večkrat pojdite od doma in poskrbite, da se boste družili z ljudmi, ki vam bodo navdih in ne breme.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Stres vedno načne vaše zdravje, zato se mu poskušajte na dolgi rok izogniti. Če želite to uresničiti, pa morate izboljšati odnose s partnerjem. Sploh se ne zavedate, da ste tudi vi tisti, ki ga s svojim početjem potiskate v kot. Čeprav je zelo prilagodljiv na vse, kar si zamislite, ne more pristati. Vi pa potem kuhate mulo. Prosti čas boste preživljali doma, a bi ga raje kje drugje. Finance? Čeprav ste močno zmanjšali potrebe, vaši prihranki kopnijo. Tega se boste zavedali, žal pa novi posli niso odvisni le od vas. Morda je čas, da začnete razmišljati o novi poslovni poti. Nekaj idej imate. Razvijte jih v posel, saj sploh niso slabe.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

V preteklih tednih ste morali sprejeti veliko pomembnih odločitev. Vse niso bile dobre, najslabše pa je bilo, da niste bili povsem iskreni. Zato ste pri nekaterih, ki so vam doslej zaupali, izgubili zaupanje. Učite se iz napak, predvsem pa jih ne ponavljajte. Mirna komunikacija bo vaše najboljše orožje, zato premišljeno reagirajte, ko boste prihodnji teden spet sedli za pogajalsko mizo. Vse, kar se je dogajalo v preteklosti, se vam je že telesno maščevalo. Zdravje bo iz dneva v dan boljše, a dobro še ne bo. Dokončno se bo vrnilo, ko se boste rešili bremen preteklosti. Ena skrb pa bo povsem odpadla. Ta bo s finančnega področja.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

S pozitivnim razmišljanjem, obnašanjem in potrpežljivostjo se bodo dogodki, ki vas čakajo v naslednjih dneh, odvili tako, kot si želite. Postali boste bolj samozavestni, predvsem pa si boste krepko oddahnili, saj se bo vse odvilo po najboljšem možnem scenariju. Kljub temu boste v naslednjih dneh še precej nemirni in občutljivi, kot ste običajno. Malo bo kriv tudi partner, saj se ne bo želel opredeliti, vas pa bo to zelo begalo. Postalo vas bo strah, da se vam izmika in da je začel prihodnost načrtovati brez vas. K sreči ne bo tako, želi vas le presenetiti, kar pa mu bo težko uspelo. Njegova skrivnost ne bo več dolgo skrivnost za vas, a mu tega ne boste povedali.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Verjemite v najboljši razplet precej zapletene življenjske situacije in ne pustite, da vam težave pridejo do živega. Naučite se, da vsega ne morete nadzorovati, zato je najbolje, da se prepustite toku dogodkov. Poskusite biti bolj pozitivni, saj zadnje čase že vnaprej vidite samo slabo, kar ni dobro ne za vas in ne za odnose z bližnjimi. Osredotočite se na delo, saj bo to za vas prav terapevtsko. Sploh ko se bodo pokazali rezultati. Nekomu boste zelo pomagali in s tem obema spremenili pogled na svet. Občutek bo dober, žal pa ga ne boste imeli s kom deliti. Partner bo še naprej živel mimo vas, kar vas bo vse bolj motilo. Presekajte gordijski vozel!

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

7. oktobra 2021

Nagradna križanka »Galeb« Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o. Tekstilna hiša Velenje

24 ur

Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23

www.galeb.si

Nudimo Vam: kopalke perilo nogavice pižame bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov. Galeb * Triumph * Lisca * Snelly Prijazno vabljeni!

ČETRTEK, 7. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Aktualna minuta; 8.30 Poročila 9.00 Oddaja za upokojence; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 8. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 18. oktobra 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

KNJIŽNI kotiček VIDMAR-ČERU, DAVID: Kajuh v drugih jezikih

Posamični prevodi sledijo slovenskemu originalu. Monografija je dragocena tudi zaradi fotografij osmih naslovnic prevodov Kajuhovih del v tujih jezikih in fotografij rokopisov ter štirinajstih fotografij eminentnih prevajalcev s kratko predstavitvijo.

Avtor v obsežni monografiji Kajuh v drugih jezikih najprej z zgodovinsko natančnostjo predstavi zeitgeist življenjske in ustvarjalne poti pesnika Karla Destovnika Kajuha. V nadaljevanju pretanjeno izriše idejne in lite-

FERENC, ACO: Beg z lastovkami

Do – Domoznanstvo 821. 163.6-1 – Slovensko pesništvo

Do – Domoznanstvo 821.163.6 – Slovenski romani

Beg z lastovkami je brutalno iskren roman o odraščanju, stremljenjih in pobalinskih podvigih druščine prijateljev na pragu sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Šaleški dolini. Doga-

rarne tokove, ki so vplivali na Kajuhov umetniški izraz, in osvetli psihološki aspekt njegove lirike. Kratkemu opisu publicistične zgodovine Kajuhovih zbirk sledi podroben pregled prevajanja Kajuhovega opusa, ki se je začelo že v prvih letih po koncu druge svetovne vojne, posamična Kajuhova dela pa so se prevajala že prej. Kajuh je bil preveden v triindvajset jezikov. Knjiga je zbirka posamičnih prevodov z navedbo prevajalca, pesmi pa si sledijo po kronološkem vrstnem redu nastanka in so razdeljene na pred- in medvojne.

tako vroča, kot so jima jo zakuhali drugi, začrta konec romana in tudi obdobje odraščanja glavnih protagonistov. Roman pretanjeno razkriva šaleške značilnosti »zeitgeista« uporniške kontrakulture, ki jo je prav v tistem obdobju sijajno prikazal kultni Hopperjev film Goli v sedlu (Easy Rider) in je vsekakor ne gre zreducirati zgolj na miroljubno hipijevstvo. Nekoč Titovi cicibani z ruticami so zdaj uporniki z razlogom, kajti svoj dom s strogimi in čustveno hladnimi starši doživljajo kot življenje v kasarni. Upirajo se avtoritetam nasploh in prepuščeni samim sebi razbijajo monotonijo socialističnega vsakdana. Živijo samo za danes, za jutri jim ni mar, prav tako tudi ne za komunistično partijo, samoupravljanje in zmagovite bitke partizanov. Pravico do dolgih las in minikril razumejo kot temeljno pravico do samoizražanja. V svobodni ljubezni si krojijo svoja pravila in se bolj ali manj držijo etičnega kodeksa, ki velja med prijatelji. Svoj vsakdan si popestrijo tudi z malimi krajami – še

posebej imenitne so kraje tranzistorjev znamk Grundig in Blaupunkt, ki so bili sicer dražji od koles, za uresničevanje svojih ciljev in želja pa se znajo izkazati tudi pri težkem fizičnem delu. Dinamika pripovedi je izdatno začinjena tudi s pretepi; štiri klape iz Trenja (med njimi tudi gimnazijci), Štanja in Hapan so komaj čakale na priložnost, da si dajo duška. Docela iskreno je prikazan tudi zapleten odnos druščine do priseljencev, ki ni temeljil na nacionalizmu, temveč na nejevolji, ker so imeli kratkolasi Bosanci prednost pri zaposlovanju. Glavni protagonist Žac politike ne mara in ji ne verjame, kljub temu pa paradoksno izrazi svoje stališče v ganljivo naivni idealizaciji zahodnih držav »gnilega kapitalizma«. Knjižni prvenec Beg z lastovkami Aca Ferenca ni le sočen zapis neke mladosti, temveč je nadvse dragoceno pričevanje markantnega šaleškega pripadnika generacije upornikov z razlogom. 🔲

Andreja Ažber

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

jalni prostor sta mesti Štanj in Trenje ter naselje Hapane, dinamiko dogajanja pa nato pospešita še potep glavnega protagonista Žaca in njegove druščine na morje ter kratek pobeg Žaca in Mirča pred roko pravice v Francijo. Vrnitev v Štanj, kjer se juha seveda ne poje

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

SOBOTA, 9. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 10. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 11. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 12. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (naš gost bo Simon Ogrizek, predsednik svetovnega cvetličarskega združenja); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 13. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI

zirje, Ljubno…Kmetija Šraj, 031 751 675.

RAZNO ČUDEŽNA ŠKATLA, ki bistri možgane. Je najnovejša miselna igra na svetu. Imenuje se »SLEPI ZAJČEK NA ŠAHOVSKEM POLJU«, je konkurenčna igra šahu, igra jo lahko vsak. Odganja demenco in vrača dober spomin. Je lahko tudi lepo darilo, prodam. Gsm: 041 396 424.

ŽGANJE, več vrst, kocke sena in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874. HLEVSKI GNOJ, uležan in silažne bale, prodam. Gsm: 041 942 898. (Nč-39,40,41,42)

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 22 tednov in peteline, prodaja v Šaleku, v nedelj 10. 10. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. JARKICE – mlade kokoši pred nesnostjo, prodamo. Leghorn bele, rdeče, črne brezove, zelenojajčne bele in jerebičaste. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mo-

PODARIM TELEVIZIJO, staro 2. leti podarim starejši osebi ali otroku. Gsm: 031 776 606.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

OBVEŠČEVALEC

7. oktobra 2021

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 9. 10. 2021 in nedeljo, 10. 10. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 56 43. Zdravstvena postaja Šmartno ob Paki 80, 3327 Šmartno ob Paki Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

od 8. 10. do 14. 10. - v noči na 8. oktober 1941 so borci Štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj. To je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu. Glas o tem napadu je odmeval po vsej okupirani Štajerski in po celotni Sloveniji, segel je tudi še mnogo dlje in imel precejšen pomen, dvigoval pa je tudi že nekoliko omajano narodno zavest. O napadu na Šoštanj je med drugim poročal celo nemški šef varnostne policije in varnostne službe Reinhard Heydrich nemškemu zunanjemu ministru Joachimu von Ribbentropu. Zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci Šoštanja, po letu 1963 je postal tudi praznik občine Velenje. Po spremembi občinskih meja je ta dan zopet krajevni praznik mesta Šoštanj; - 8. oktobra 1966 je bila kot prva zbirka muzeja na Velenjskem gradu odprta zbirka Slovenskega premogovništva;

- v Velenju so dogradili in ob občinskem prazniku leta 1975 tudi odprli stavbo občinskega sodišča, šolo s prilagojenim programom in Rdečo dvorano; - 8. oktobra 1978 so v Gaberkah odprli nov dom krajanov; - oktobra leta 1983 smo prebivalci Šaleške doline dobili nov vodooskrbni sistem Ljubija; - 10. oktobra 1803 je bil v Škalah rojen duhovnik Rafael Wegund. Bil je kaplan pri sv. Janžu v Vinski Gori, kjer je ustanovil nedeljsko šolo, v kateri je mladino poučeval v branju. V času, ko je bil pomožni duhovnik pri cerkvi sv. Andreja v Belih Vodah, so pričeli graditi novo cerkev sv. Križa, ki so jo posvetili leta 1862. Umrl je v Belih Vodah 3. marca 1858; - 10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam kot talce ustrelili; - 10. oktobra 1945 je bil v Vitanju rojen prof. Andrej Kuzman iz Velenja, ki je umrl 6. marca 2018; - 10. oktobra 1981 se je Velenje do 17. julija 1990 preimenovalo v Titovo Velenje; - 10. oktobra 2003 je v enainsedemdesetem letu umrl Lojze Ojsteršek, ki se ga mnogi spominjate kot odličnega fotografa, ki je tako na svoj način ohranil veliko preteklosti Šaleške doline;

Šoštanj v letih 2. svetovne vojne (Zbirka razglednic Šoštanj Muzej Velenje) - 11. oktobra 1856 se je v Velenju rodil velenjski župan in državni poslanec na Dunaju Vincenc Ježovnik, ki velja za pobudnika ustanovitve Šaleške posojilnice in velenjskega Sokolskega društva; - 11. oktobra 1947 se je rodil slovenski literarni zgodovinar, prevajalec in pedagog dr. Andrej Rozman, doma iz Velenja; - 11. oktobra 1980 so odprli Šaleško magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Šmartnim ob Paki; - 13. oktobra 1888 se je v Arnačah pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel Oštir. Bil je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Članstvu te naše najvišje znanstvene ustanove se je leta 1958 odpovedal. Gre za enega najboljših slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvističnih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indoevropske jezike;

- 13. oktobra 1979 je poleg šoštanjske termoelektrarne začelo delovati avtomatsko kegljišče, ki žal ne deluje več, a je na srečo že našlo mesto v novih prostorih trgovine, ki je zrastla v Šoštanju; - 14. oktobra 1910 je v Velenju umrl Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do svoje smrti lastnik Premogovnika Velenje; - 14. oktobra 1963 je v Zagrebu umrl Drago Chloupek (oče je bil Čeh, ki je prišel kot zdravnik v Šoštanj, kjer se je Drago rodil 9. avgusta 1899). Medicino je Chloupek študiral v Zagrebu, Krakovu in Gradcu. Po povratku v Zagreb leta 1951 je vodil odsek na Centralnem higienskem zavodu. Drago Chloupek je avtor prvega filma v produkciji Fotofilmskog laboratorija Šole narodnog zdravlja dokumentarca Ljetovalište Topolščica (1927), ki je žal izgubljen. 🔲 Damijan Kljajič

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 27. septembra do 3. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

V tednu od 27. septembra do 3. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. septembra do 3. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 27. septembra do 3. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

ca Pohorskega bataljona 6 in KANDUTI SARA, Velenje, Ulica Pohorskega bataljona 6

POROKE •

•

ŽRT MURADIN, Velenje, Šalek 70A in KOŽAR SAFETA, Avstrija, Celovec, Adolf -Kolping- Gasse 18/217 STEINER MARTIN , Velenje, Uli-

SMRTI •

PODPEČAN ŠTEFANIJA, roj. 1933, Velenje, Kavče 15B

Nagrajenci nagradne križanke Velma, objavljene v tedniku Naš čas, 23. septembra 2021, so:

Do 8 številk zastonj!

Olga Filipčič, Ravne 42 a, 3325 Šoštanj, Stanka Maleš, Tomšičeva 10, 3320 Velenje, Majda Tašner, Stantetova 17, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o prejemu nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: TRGOVINA S TEKSTILOM.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

ZAHVALA

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric in svak

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ALOJZ PETRIČ iz Florjana Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.

20. 6. 1952 – 29. 9. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali, darovali, nas v težkih trenutkih bodrili, ga pospremili na njegovi zadnji poti in tistim, ki ga bodo ohranili v lepem spominu. Hvala dr. Zamernikovi, bolnišnici Celje in g. župniku za opravljen obred. Vsi njegovi

Naš čas, 7. 10. 2021, barve: CMYK, stran 24

Zgodba Eifflovega stolpa, ki obiskovalce vedno znova navduši Najverjetneje je bila replika Eifflovega stolpa pod dvorcem Gutenbuchel postavljena kot častni pozdrav in dobrodošlica teti iz Pariza, ki je prišla na obisk v Šoštanj Dvorec Gutenbuchel s čudovitim parkom skriva bogato zgodovino in posebne zgodbe, ki mesto Šoštanj postavljajo na piedestal umetnosti in zgodovine. Nekatere izmed teh še nikoli niso bile povedane oziroma zapisane, kar je skozi raziskovanje odkrila tudi arhitektka in interpretatorka kulturne dediščine Mateja Kumer. Tudi delo dunajskega cesarskega in kraljevega ključavničarja Ignaza Gridla, ki je konstruiral rastlinjak na vrtu dvorca. V zgodovino zapisanega smo dobili tudi graškega »hišnega« slikarja družine Woschnagg Paula Schmidtbauerja. Na načrte prenove dvorca, ki so jih prav tako naročili Woschnaggi, pa se je podpisal dunajski arhitekt Alfred Keller. Še vedno pa išče sled, ki je vzela Meštrovićev kip – Pieta, izdelan v marmorju. »Biser teh zgodb je zagotovo pomanjšan model Eifflovega stolpa na parterni terasi parka dvorca v Ravnah pri Šoštanju. Zgodba vedno navduši obiskovalce dvorca, saj jim je popolnoma neznana,« pove v uvodu. Kako daleč nazaj v zgodovino sega zgodba Eifflovega stolpa? »Zgodbo Eifflovega stolpa je pred leti raziskoval šoštanjski strokovnjak in zgodovinar dr. Miran Aplinc, ki je odkril veliko novih in pomembnih dejstev, ki jih tudi sama, z vsem spoštovanjem do avtorja, povzemam po njem. Eifflov stolp v Parizu je bil postavljen leta 1889. V takratnem času je bil stolp izjemen inženirski dosežek, ki je navdihnil cel svet in danes velja za simbol takratne industrijske dobe. Najverjetneje je bila replika Eifflovega stolpa pod dvorcem Gutenbuchel postavljena v času lastnika Gustava Ederja, ki je imel dvorec v lasti med letoma 1898 in 1902. Znano je tudi, da naj bi ga lastnik dal postaviti kot častni pozdrav in dobrodošlico teti iz Pariza, ki je prišla na obisk v Šoštanj.«

Šoštanjski Eifflov stolp je bil najverjetneje porušen zaradi dotrajanosti

Stolp je stal na štirih stebrih fontane na spodnji, parterni terasi parka pod dvorcem. Fontana in stebri so ohranjeni še danes. Petnajst metrov visok stolp je bil železne izvedbe. Kumrova postreže še z nekaterimi podatki: »Zadnja fotografija, ki jo je odkrila Andreja Jurkovnik, avtorica razstave na temo dvorca Gutenbuchel, ki je potekala v letu 2020 v Knjižnici Velenje, pripoveduje še več Richard Moe (kritik in zagovornik ohranjanja zgodovine): »Morda so bili časi, ko se je pri ohranjanju tu in tam rešilo kakšno staro zgradbo, a tisti časi so minili. Ohranjanje je namenjeno reševanju skupnosti in vrednot, ki jih le-te poosebljajo.« novih dejstev. Na fotografiji je razvidno, da je stolp imel posebno zasaditev oziroma zazelenitev med ogrodjem stolpa v spodnjem delu, ob fontani pa je bil krasen nasad cvetja. Če si to fotografijo predstavljamo v barvah, si lahko razpored barv cvetja celo zamislimo v barvi francoske zastave. Leta 1925 posest in dvorec odkupi družina Woschnagg. Lastnika, Franz in Marianne Woschnagg, sta dvorec temeljito prenovila po načrtih dunajskega arhitektka Alfreda Kellerja. Nekaj 'lepotnih' posegov prenove je bilo narejenih tudi v parku dvorca. Šoštanjski Eifflov stolp pa je bil v tem času najver-

jetneje že zelo dotrajan zaradi izpostavljenosti vremenu, zato so ga verjetno ob prenovi tudi porušili.«

Se še lahko vrnejo časi, ko je bilo mesto Šoštanj znano po razvitosti, tako kulturni kot družabni, zanosu in tem, da so ga nekoč obiskovali mnogi vplivneži?

»Časi, kot so bili, se zagotovo ne bodo več vrnili. To nam vsakodnevno dokazujeta družba in politika, ki zgubljata vrednote. Zagotovo pa si upam trditi in vem, da bi Šoštanj lahko bil bogato mesto, polno življenja, vendar le ob pogoju, ko bi imela občina Šoštanj vzpostavljene svoje lastne enote upravljanja na področju družbenih programov. Dokler bo potekalo upravljanje z našo lastno identiteto v sosednji občini, žal ni upanja. Prepričana sem, da Šoštanj premore izjemno dobre in uspešne kadre, ki pa žal doma nimajo/nimamo priložnosti za razvoj strokovnih ambicij. Šoštanj potrebuje tisto 'nekaj več', potrebuje kreativno miselno prakso, ki mu bo vrnila prave in smiselne vsebine, namenjene ljudem,« pove Mateja Kumer, ki verjame, da se utrip nekdanjega časa lahko v Šoštanju znova prebudi. »Tudi prihodnost dvorca bo čudovita. Ampak le tedaj, ko se bodo odgovorni zavedali in spoštovali lastno zgodovino. Pred leti je zemljišče, na katerem je nekoč stal impozantni stolp, prešlo preko menjalne pogodbe Premogovnika Velenje v zasebno last. Kljub opozarjanju na posledice takšne menjave zemljišča se v naši okolici nihče od odgovornih

Širša javnost je vzela dvorec Gutenbuchel za svojega, in prav je tako. Imajo ga enostavno radi, ker se tam dobro počutijo ob zavedanju zgodovinskega značaja, ki ga stavba in okolica izražata. Replika Eifflovega stolpa je stala pod dvorcem Gutenbuchel.

ni niti malo zganil. Posest dvorca s 'porezanimi' deli zemljišč je popolnoma razvrednotena. Nujno je treba urediti lastniško strukturo in jo povezati v skupno celoto. Pri tem bom vztrajala, saj bomo le tako lahko rešili in vzpostavili primerne vsebine, ki bodo trajnostno naravnane in namenjene širši javnosti. Ne skrbi me ignoranca in izmikajoča tišina odgovornih. Skrbi me dejstvo, da imajo dvorec izjemno radi obiskovalci in lokalni ljudje, a so žal danes za njih vrata dvorca zaprta,« še zaključi brez dlake na jeziku Kumrova. 🔲

Jasmina Škarja

Travnik cvetočih ameriških oldtajmerjev Orgle niso le podpora mašnemu obredu

Lastniki ameriških starodobnikov tudi v Velenju – V okviru Dnevov grmenja so se zbrali ljubitelji starih avtomobilov in ameriške starodobnike razstavili na travniku pri Velenjski plaži Lara Oprešnik

Velenje – Ljudje se radi spominjamo starih časov, prejšnjih obdobij v zgodovini, kulture in mode. Nekaj je na starih stvareh, nekaj, kar ljudi pritegne. Tako je tudi z avtomobili oldtajmerji. Ljudi pritegnejo, ker nosijo za sabo mnogo zgodb, morda celo delček duše, bi verjetno rekli ljubitelji starih avtomobilov. Na Velenjski plaži sem spoznala prijetne ljudi, ki so na sončno soboto sproščeno klepetali, se smejali, pili pivo, jedli hamburgerje in se naslanjali na ameriške oldtajmerje raznovrstnih barv, velikosti, oblik in znamk. Danes so takšni avtomobili prava redkost. Vau, sem si rekla, takih avtomobilov ne vidiš vsak dan, moram iti pogledat. Gre za izključno ameriške avtomobile, katerih lastniki so ljudje, ki so se v okviru Dnevov grmenja ustavili tudi na Velenjski plaži, da bi si te starodobnike lahko ogledal tudi kakšen Velenjčan. In res je bilo tako, ljudje so jih z zanimanjem opazovali, tudi preizkusili. Povedali

so mi, da takšno turo organizirajo dvakrat do trikrat na leto. Ljubitelji starih ameriških avtomobilov se v okviru združenja Days of thunder (Dnevi grmenja), ki je namenjeno ljubiteljem ameriških avtomobilov,

Mijo Žunič: »Lep dan smo danes izkoristili, zaključili ga bomo v Kampu Menina. Lansko leto smo bili tudi na Velenjski plaži, res je super tukaj! Nekajkrat na leto se podružimo, ekipa Ameriških vozil Nazarje organizira cruise za lastnike ameriških avtomobilov. Fajn se mamo!« Kruno Šegovič: »Ljubitelji se povežemo in potem potujemo v teh avtomobilih, kar je poseben občutek. Z oldtajmerjem se ne voziš vsak dan, to je za posebne priložnosti.«

na dan dogodka zberejo, določijo par destinacij potovanja in se na koncu na določeni lokaciji podružijo in prespijo. Za sobotni dogodek so si izbrali končni cilj Kamp Menina, kjer so se odločili prenočiti. Ljubitelji so povedali, da te avtomobile vozijo le priložnostno, ob posebnih dogodkih, za vsakodnevno uporabo pa imajo novodobnike. Ljubitelji tudi pravijo, da gre za poseben občutek, ko te avtomobile voziš, gre za njihovo strast. Ko sem se usedla v oldtajmerja znamke mustang, je bil občutek res poseben. Pomisliš, kakšne zgodbe nosijo takšni avtomobili. Kdo ve. Ljubiteljem iskrena hvala za njihovo prijaznost, upam, da se še kdaj ustavijo v Velenju.

❱

🔲

Status starodobnega vozila lahko pridobi vozilo, ki je starejše od 30 let, dobro ohranjeno v originalnem stanju ali dobro in pravilno restavrirano ter se ne uporablja vsak dan ali za pridobitne dejavnosti.

Šmartno ob Paki, 1. oktobra – V cerkvi sv. Martina v Šmartnem ob Paki je bil minuli petek zanimiv koncert, s katerim so zaznamovali 10 let blagoslovitve cerkvenih orgel. Umetniški vodja dogodka je bil prof. Dalibor Miklavčič, ki se je s Tino Zajec (1. violina), Vivijano Rogina (2. violina) in Leonom Pokeržnikom (trobenta) povezal v orgelski kvartet. Dokaz za to, da je zanimanje za orgelsko glasbo v tamkajšnjem okolju živo in da so ljudje željni kulturnega dogajanja, je bila polna cerkev. Izvajalci programa,

»Z jubilejnim koncertom smo spomnili, da orgle niso le podpora mašnemu obredu, ampak da so širše uporaben inštrument za razvijanje kulturne zavesti kraja. Sčasoma večina orgel postane kulturni spomenik, vendar če ob njih ni ljudi, ki bi prepevali, igrali nanje, se glasbeno izpopolnjevali in ustvarjali, so to mrtvi kulturni spomeniki,« je povedala Andreja Šmerc, šmarška organistka, ki v šmarški cerkvi največkrat igra na kraljico instrumentov. Šmarške orgle niso mrtev kulturni spomenik, še dodaja, za kar največkrat poskrbijo krajevni organisti. Poleg že omenjene Šmerčeve še

Orgle so zelo uporaben inštrument za razvijanje kulturne zavesti kraja

orgelski kvartet, so udeležence popeljali v svet glasbenega baroka in romantike z deli Telemanna, Albinonija, Mozarta, slišali pa so tudi prvo orgelsko improvizacijo posebej za šmarške orgle. Z besednim uvodom v skladbe je Miklavčič poslušalcem še dodatno približal izvajano glasbo. Zaradi video prenosa s kora na platno pri oltarju je bil dogodek tudi vizualno doživetje, mnogi pa so orgelsko igro prvič videli v živo. Poslušalci so izvajalce na koncu koncerta nagradili s stoječimi ovacijami. Kot so še povedali udeleženci, je bil koncert pravi balzam za dušo v teh koronskih časih.

Andrej Fišer in Pavle Fužir. Prvič so na orgle v šmarški cerkvi zaigrali na večer pred njihovim blagoslovom decembra pred desetimi leti, preizkusili pa so to mojstrovino tudi že drugi orglavci, ki so sodelovali v Slovenskem orgelskem ciklusu, ki ga prireja Slovensko orgelsko društvo. Prvih šest let so krajevni organisti sami pripravljali še koncerte ob svetih treh kraljih. Šmerčeva je tudi povedala, da so piščali šmarških deset let starih orgel postavljene v obnovljeno leseno omaro proizvajalca Naraksa, ki je stara več kot 100 let in s tem zavarovana kot kulturna dediščina. 🔲