39 2022

Bomo do 2030 res prešli na zeleno?

Kako kreativnost spremeniti v posel

Občina Šoštanj praznuje!

Šoštanj, 29. septembra - Leta 1436 je Friderik Celjski Šoštanju podelil trške pravice, s čemer se je takratni naselbini dvignila go spodarska moč, ki je pomembno zaznamovala razvoj in prihodnost kraja ob reki Paki. Od takrat je minilo veliko let in nekaj stoletij, Šo štanjčani pa so 30. september izbrali za datum občinskega praznika. Prireditve in dogodki se vrstijo že cel september in nekaj jih bo tudi v oktobru, jutri, na praznični dan, pa bo ob 18. uri svečana seja Sveta Občine Šoštanj s podelitvijo priznanj. »Vsakdo, ki je vpet v naše delo, bi si zaslužil priznanje, tako da ima komisija, ki odloča, veliko dela, da izbere najpomembnejše,« je na zadnji seji občinskega sveta poudaril župan Darko Menih

Priznanja Občine Šoštanj bodo prejeli Branimir Drev, Jože Sovič in Turistično olepševalno društvo Šoštanj Plakete občine bodo prejeli Janko Jan, Ženski pevski zbor Pla nike in Pavel Skornšek

Priznanja župana bodo prejeli Prostovoljke Veronike DEOS Cen tra starejših Zimzelen, Ana Rotovnik, skupina Jesensko cvetje, Ivan Komprej, Alojz Hriberšek, Zoran Kedačič, Jan Klobučar, Dejan Vinčič, Vanja Iva Kretič in Leon Stropnik Župan bo nagradil tudi zlato maturantko splošne mature Enejo Paradiž in zlato maturantko poklicne mature Emo Kač ��

Je hrana v Domu za varstvo odraslih Velenje res porazna?

Dom za varstvo odraslih Velenje je v prenovi. Stanovalce so zača sno premestili v Terme Topolšica, kjer naj bi počakali do ponovnega odprtja novega doma v Velenju. Na socialnem omrežju Facebook je Gregor Škoflek, sin ene izmed oskrbovalk, domu očital izjemno slabo kvaliteto hrane. Škoflek nam je povedal: »Mama je v domu de vet let. Vsak dan jo obiskujem. Ne gre za količino hrane, gre za ka kovost. Na to sem že večkrat opo zarjal. Rekli so, da bodo poskrbeli, da bodo uredili. To se je dogajalo že prej, ko so bili še v Velenju. Za deve vedno zavijajo v vato. Opo zarjam torej na kakovost (mrzlo,

toplo, vroče, preslana juha) in na enoličnost (makaroni, riž, krom pir). Za večerjo so imeli, na pri mer, pečen krompir s papriko, ki je bil hladen in na pol surov, in belo kavo. Kruha ni bilo zraven, krompir je plaval v olju. Mama ni na nobeni dieti. Gotovo bi se dalo narediti bolje, bolj raznoliko.

Mamina oskrba stane 916 €, raz liko doplačujemo (skoraj 200 €).« Za komentar smo vprašali di rektorico doma Violeto Potočnik Krajnc, ki je povedala: »V našem domu si že vrsto let prizadevamo, da bi se stanovalci počutili dobro in da bi bilo za njih dostojno po skrbljeno. Ko smo bili seznanjeni z vsebino zapisa na Facebooku, smo takoj uvedli izredni notranji strokovni nadzor, v katerega smo vključili zunanje strokovnjake, saj želimo očitke preveriti na čim bolj objektiven način. Prve ugoto vitve nadzora so ovrgle nekatera zatrjevanja v navedbah svojca. Vse podrobnosti nadzora bodo

pojasnjene po zaključku, ko bo končno poročilo predstavljeno zainteresirani javnosti.«

S pripombami svojca je bil se znanjen tudi župan MO Velenje Peter Dermol, ki se je zato se stal z direktorico DVO ter stopil v kontakt z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, namerava pa se srečati tudi s sorodniki. Poudaril je, da kot župan nima pristojnosti pose ganja v delo v domu, se pa zavze ma za čim boljše bivalne razme re stanovalcev in stanovalk. »Ne morem biti razsodnik, nastopiti želim kot mediator za dialog med vsemi ključnimi deležniki,« je de jal župan.

Več o tej tematiki in drugih vse binah, povezanih s skrbjo za sta rejše in spoštovanjem njihovega dostojanstva, bomo zapisali v pri hodnji številki Našega časa. ��

Šoštanj izkoriščen in pozabljen

Šoštanj. Mesto z bogato preteklostjo. Trške pravice je Šoštanj pridobil že leta 1436 in se skozi stoletja neprestano razvijal. Na evropski in tudi svetovni zemljevid ga je postavila Vošnja kova tovarna usnja. Hans Woschnagg, ki je bil tovarnar, trški župan in deželni poslanec, ima glavne zasluge, da je Šoštanj leta 1911 pridobil mestne pravice. Šoštanj se je razvijal na go spodarskem, kulturnem, športnem in družbenem področju.

Leta 1956, ko sta začela obratovati prvi in drugi blok Termoe lektrarne Šoštanj, pa smo začeli plačevati davek pridobivanja električne energije, napredek za Slovenijo, a prevelik davek za Šoštanj.

Pridobivalni prostor Premogovnika Velenje se je širil in se še vedno širi na našem področju. Jezero je poplavilo številne domove v Družmirju in Prelogah, prav tako mnogo hektarov rodovitnih polj, nasip med jezeroma je tiha grožnja mestu. Prebivalci še danes dnevno čutimo posledice rudarjenja v obliki tresenja tal in smradu iz prezračevalnega jaška. Istoča sno obstaja strah, da bo država na nas pozabila, ko premog ne bo več potreben, kar se je že zgodilo v drugih premogovnih regijah.

Na račun propadanja Šoštanja, ko zaradi načrtov Premogov nika za izkopavanje pod mestom Šoštanj nismo smeli vlaga ti v razvoj, se je razvilo Velenje. Ti načrti so se kasneje sicer spremenili, a škoda je bila storjena. Postopno smo izgubili zdravstveni dom, sodišče, sedež policije in ne nazadnje tudi občino. Poleg vsega tega so začela propadati še podjetja. Prav tako nam niso prizanesle niti naravne nesreče.

S ponovno ustanovitvijo Občine Šoštanj leta 1994 smo posto poma pričeli z razvojem našega mesta in občine. Ogromno smo naredili za izboljšanje infrastrukture, z večanjem poplav ne varnosti pridobivamo zemljišča, ki bodo omogočila razvoj. Vlagamo v vzgojo in izobraževanje ter spodbujamo društveno dejavnost. Ves čas skrbno negujemo premično in nepremič no dediščino in preko Muzeja usnjarstva na Slovenskem, Vile Mayer, Zavoda za kulturo Šoštanj ter ostalih ustanov skrbi mo, da bodo zanamci poznali in znali ceniti našo preteklost. Obiskovalci to opazijo in skrajni čas je, da začnemo tudi sami spoštovati svojo občino.

Zadnji dve leti sta v občini Šoštanj leti praznovanj: lani 110. obletnice mestnih pravic, letos 100. obletnice rojstva pesnika Karla Destovnika – Kajuha.

Čestitke ob občinskem prazniku Občine Šoštanj.

�� Darko Menih, prof., župan Občine Šoštanj

TAKO mislim

LOKALNE novice

Kandidature za župana

Velenje – Kandidaturo za župana MO Velenje sta pretekli teden najavila dr. Milan Medved in Jože Hribar. Milan Med ved, ki se je odločil, da bo neodvisni kandidat s podporo ob čanov, bo na lokalnih volitvah nastopal pod sloganom Čas je za spremembe, Jože Hribar, Big Joco, iz stranke Naše Velenje, tudi svetnik v Svetu MO Velenje, pa je zapisal, da je njegovo vodilo »Navaden človek za navadne ljudi«.

Sanacija strehe na rondeli gradu

Velenje, 23. septembra – Na mogočni rondeli Velenjskega gradu poteka menjava s skodlami krite strehe. Po besedah direktorice Muzeja Velenje Tanje Verboten je bila ta več kot potrebna sanacije, saj je ob deževju točila. Ker gre za precej šen finančni zalogaj, se je Muzej Velenje že dvakrat prijavil na razpis ministrstva za kulturo, a sredstev niso uspeli prido biti. Na pomoč je tako priskočila Mestna občina Velenje. »Na srečo je MO Velenje tista, ki se zaveda, da je treba v kulturno dediščino vlagati,« pove Tanja Verboten, ki ob tem poudarja, da so sanacije potrebni tudi nekateri drugi objekti. Obnova, ki bo stala približno 60.000 evrov, poteka v sodelovanju in po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje. Gre za zahteven poseg, okrogel stolp je namreč na težko dostopnem terenu, do kamor je zaradi ozke poti na zunanji strani grajskega obzidja otežen dovoz materialov za sanacijo. Omenjena dela ne bodo omejevala obiskovalcev, ti si lahko še vedno ogledajo razstave tudi v tem stolpu, še pove Tanja Verboten. ��

Otroška igrala

Šmartno ob Paki – V vaških skupnostih Gavce – Veliki Vrh in Rečica ob Paki v Občini Šmartno ob Paki imajo tamkaj šnji otroci na voljo nova igrala, starši pa priložnost za krajše srečanje s sokrajani. Nova igrala so »rezultat« aktivnosti v okviru participativnega proračuna, ki ga je lokalna skupnost oblikovala letos prvič. Vsako igrišče je stalo 6 tisoč evrov, obe je opremila družba Veplas trženje iz Velenja.

Garažna hiša buri duhove v Šoštanju

Ponavljajo razpis o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti – Višina osnutka proračuna znaša 20.525.159 evrov – Ob rojstvu otroka bodo starši v letu 2023 prejeli 400 evrov enkratne denarne pomoči

Jasmina Škarja

Šoštanj, 21. septembra – Na 24. redni seji, ki jo je vodil župan Darko Menih, so se zbrali sve tnice in svetniki Občine Šoštanj. Obravnavali so osem točk, med drugim osnutek Odloka o pro računu Občine Šoštanj za leto 2023, osnutek Odloka o spre membah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno -izobraževalnega zavoda Vrtec Šoštanj in Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, osnutek Odloka o spremembi Odloka o javnem redu in miru v Občini Šoštanj, predlog Odlo ka o podelitvi koncesije za opra vljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Obči ni Šoštanj na področju progra ma splošne oziroma družinske ambulante v Zdravstveni posta ji Šoštanj, predstavili so sklep in prejemnike priznanj Občine Šoštanj in predlog Sklepa o spre membi višine enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka v Ob čini Šoštanj za leto 2023.

V Občini Šoštanj imajo veliko prizadevnih občanov

Ni težava mesto Šoštanj. Zdrav niki bi v Šoštanj radi prišli, tudi iz Velenja. Na zadnji razpis smo prejeli prijavo, vendar si je zdravnica premislila, tako da koncesije nismo mogli podeliti.«

Načrtovani prihodki so za leto 2023 v primerjavi z letošnjimi

nekoliko višji

Irena Skornšek, višja sveto valka za finance, je predstavila osnutek proračuna za prihodnje leto, katerega višina je 20.525.159 evrov. Planirani prihodki so v primerjavi s tem letom nekoli

Šoštanj-mesto, ki v tem letu ne bo realizirano, nadaljevali bomo z obnovo občinske zgradbe, ve čji znesek namenili za ureditev odseka ceste v Šentvidu na meji z občino Črna na Koroškem, do končali ureditev pločnika ob dr žavni kolesarski poti, pričeli z gradnjo vodovoda v Belih Vo dah, gradnjo nekaterih kana lizacijskih odsekov in sanacijo plazov, načrtujemo tudi prido bitev dokumentacije za gradnjo stanovanjskega objekta v Metle čah.« Za krajevne skupnosti na črtujejo okrog 600.000 evrov, za plazove pa 200.000 evrov.

težave pripeljale do takšne od ločitve občine. Podporo in sofi nanciranje smo dobili tudi od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Tudi svetniki so podprli gra dnjo garažne hiše. Razpis smo izvedli v februarju in pokazalo se je, da je bila bistveno predra ga. V rebalansu proračuna smo zagotovili višja sredstva in takrat nihče ni imel pripomb. Mislim, da garažno hišo potrebujemo, tudi občina se je obvezala do dr žave v sklopu celostne prometne strategije, iz tega naslova je bilo kar nekaj sofinanciranj, da bo do

V Rečici ob Paki so otrokom za igro na voljo kombinirana daljša plezalna stena z mrežo, oprimki in vrvjo ter posebej previsna gugalnica, v Gavcah pa hiška s toboganom, previsna gugalnica in dve viseči gugalnici. Na občinski upravi so še povedali, da so v okviru izglasovanega participativnega proračuna kupili tudi 400 kilogramov aditivov za zorenje gnojevke Active NS. Ukrep je naletel pri kmetih na zelo dober odziv, saj so ti ugotavljali, da je preparat koristil pri rokovanju z gnojevko ter zmanjšal smrad.

Nov most čez Pako v Velikem Vrhu

Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki je že pred časom intenzivno pristopila k aktivnostim za gradnjo novega mostu čez reko Pako v vaški skupnosti Veliki Vrh. Po pojasnilu občinske uprave je bil most zaradi lesenega vozišča nenehno potreben obnov in sanacij, njegove nosilce pa so poškodovala številna ne urja. Zato je bila izdelana obširna projektna dokumentacija in pridobljena vsa potrebna soglasja, še zlasti Slovenskih železnic, v katerih varovalni pas posega načrtovani poseg. Na podlagi projekta je občina že izvedla postopek javnega razpisa za izbor izvajalca. Najugodnejša ponudba znaša dobrih 500 tisoč evrov. Vodstvo Občine Šmartno ob Paki pričakuje, da bo država sofi nancirala približno tretjino investicije, ostalo pa si bodo razdelili z Občino Šoštanj, saj po tem mostu dostopajo do svojih domov tudi prebivalci dela Lokovice. Po prejetju pravnomočnega sklepa o izboru najugodnejšega ponudnika, kar pričakujejo v teh dneh, bosta sledila podpis pogodbe in uvedba v delo. Poleg novega mo stu investicija vključuje tudi potrebna varovanja brežine reke Pake in železniške proge. Z deli naj bi izbrani izvajalec začel še v oktobru, trajala pa bodo predvidoma 180 dni. �� Tp

Župan Darko Menih je povedal, da so obravnavali proračun za naslednje leto, na naslednji seji, ki bo 26. oktobra, pa bo na vrsti drugo branje. Proračun je po memben zato, da lahko z novim letom nadaljujejo z investicijami. Župan je opozoril na spremembo Odloka o javnem redu in miru, po katerem morajo lastniki, na jemniki ali uporabniki stavbnih zemljišč, nezazidanih stavbnih zemljišč, zelenic in drugih ze lenih površin v urbanih nase ljih poskrbeti, da so ta zemljišča vzdrževana in urejena tako, da so v sezoni rasti trave pokošena najmanj enkrat mesečno. Žive meje, okrasno grmičevje in po dobne rastline morajo biti obre zane enkrat letno. To še posebej velja za mesto Šoštanj.

Direktor občinske uprave Dra go Koren je pojasnil, da so se svetniki seznanili s predlogom Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnov ni zdravstveni dejavnosti v Ob čini Šoštanj na področju progra ma splošne oziroma družinske ambulante v Zdravstveni postaji Šoštanj. »Ponavljamo razpis, za katerega upamo, da bo uspešen.

ko višji, nekatere prihodke pla nirajo na osnovi preteklih let, ne katere na osnovi cene. V sklopu transfernih prihodkov države in drugih institucij so načrtova li 150.000 evrov od ministrstva za okolje in prostor, 70.000 za vodovod v Belih Vodah (napo vedan razpis s 50-odstotnim sofi nanciranjem), od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 900.000 evrov za gradnjo prizid ka šole in 497.641 za uravnote ženje razvitosti občin. Od Eko sklada načrtujejo za gradnjo pri zidka 400.000 evrov, za izvajanje projekta Trajnostni razvoj obči ne Šoštanj z uporabo vodikovih energij pa milijon evrov. Projekt je bil načrtovan za letošnje leto, a ni bil realiziran, zato bo celoten znesek načrtovan za leto 2023.

Na odhodkovni strani je Skorn škova izpostavila nekaj investi cij za prihodnje leto. »Dokon čanje garažne hiše, pričetek energetske sanacije šole in gra dnja prizidka, sofinanciranje na kupa gasilskega vozila za PGD

• 2022 – Celje, 66 parkirnih mest, 1,15 mio eur – 17.400 eur parkirno mesto;

• 2021 – Koper, 466 parkirnih mest, 6,6 mio eur – 14.163 eur parkirno mesto (podzemna, zelo zahtevna gradnja);

• 2022 – Koper, 464 parkirnih mest, 5,5 mio eur – 11.853 eur parkirno mesto (nadzemna, tri etaže, 24 parkirnih mest za gibalno ovirane osebe, 10 za družine, 48 električnih avtomobilov ...);

• Izola – 390 parkirnih mest, 6,5 mio eur – 16.600 eur parkirno mesto (gradnjo načrtujejo v tem letu).

Spremenjena višina enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka

Ena izmed točk seje občinske ga sveta je bilo sprejetje sklepa o spremenjeni višini denarne pomoči ob rojstvu otroka. Ta se za leto 2023 spremeni, tako da po novem znaša 400 evrov. Višja svetovalka za družbene dejav nosti na Občini Šoštanj Alenka Verbič je pojasnila, da je letos de narno pomoč prejelo 40 staršev, pričakujejo pa, da se bo številka do konca leta še povečala. Lani jo je prejelo 69, leta 2020 pa 86 star šev novorojenih otrok. Dviga en kratne denarne pomoči mladim družinam ob rojstvu otrok so bili svetniki enoglasno zelo veseli.

Gradnja garažne hiše dvignila nekaj prahu

Glede nekaterih investicij (sa nacije šole in gradnje garažne hiše) so se na seji kresala mne nja. Podžupan Viki Drev je za govarjal stališče Občine. »Idejne zasnove so pokazale, da je šolo smiselno energetsko sanirati in dozidati. V idejni zasnovi je bilo predvideno 12 učilnic, zdaj so potrebe po 14 učilnicah, kaj ti število otrok in dejavnost se povečujeta na podlagi posame znih ur, kar pomeni, da potre bujejo bistveno več prostora. V šoli predstavlja težavo tudi ku hinja, otroci ne morejo istočasno malicati, tako da so nakopičene

leta 2025 zgradila garažno hišo.« Drev je spomnil tudi na to, da so na dveh trgih omejili promet.

Svetnik Boris Goličnik se je strinjal, da so osnutek proraču na podprli, ker so mnenja, da je prav, da ga v tem mandatu sprejmejo, saj se tako izognejo financiranju proračunskih po rabnikov po dvanajstinah. Novo vodstvo bo tako imelo možnost rebalansa tudi z upoštevanjem ustrezne povprečnine, ki v tem trenutku še ni znana. »Nam je pa žal odločitve vodstva obči ne, da so podpisali pogodbo za gradnjo nove garažne hiše. Mi vsekakor zagovarjamo gradnjo novih parkirišč oz. nove garažne hiše, vendar ne v tem času in ne za tako visok znesek investicije. Prav tako ne moremo razumeti, da moramo po 17 letih vlagati v obnovo in dozidavo OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, ker je bila takrat slabo zgrajena. Oce njena vrednost investicije je po besedah podžupana približno 7 milijonov evrov, kar bo na koncu v teh časih pomenilo 10 milijo nov evrov. Vsekakor je vse sku paj vredno tehtnega premisleka, ob dejstvu, da je varna, funkcio nalna ter energetsko varčna šola zagotovo tudi naša prioriteta.«

Boris Goličnik je predstavil primerjavo gradenj garažnih hiš v letih 2021 in 2022. (vir: splet):

Gražna hiša bo umeščena ob Muzej usnjarstva

Prostovoljci so dodana vrednost mesta

Včasih je dovolj finančna pomoč, velikokrat pa sta potrebni prijaznost in pomoč sočloveka – Hvala lepa in zadovoljstvo človeka sta najboljše plačilo prostovoljcem –Dobra dela so dobra v vseh časih – Vrste prostovoljcev je treba pomladiti

Diana Janežič

Velenje, 22. septembra – Ena od prireditev v sklopu prazno vanja občinskega praznika je bil tudi županov sprejem za velenj ske prostovoljce, krvodajalce, ga silce, policiste in mestne redarje ter člane društev s področja za ščite in reševanja. V sodelova nju s Športno zvezo Velenje so na Visti zanje pripravili zabavne športne igre, Prostovoljno gasil sko društvo Škale pa je prevze lo novo gasilsko vozilo za pre voz moštva in opreme z oznako GVM-1 z osnovno opremo za za varovanje mesta intervencije. Mestna občina Velenje je pro stovoljstvu prijazna občina in letos je Velenje prejelo posebno priznanje za večletno spodbu janje prostovoljstva, neomajno podporo delovanju prostovolj skih organizacij in izjemen po sluh za pomen solidarnosti v skupnosti. V občini deluje 212 organizacij prostovoljstva, ki združujejo več tisoč članov.

Župan Peter Dermol se je v svojem nagovoru vsem

povabljenim zahvalil za njihovo dejavnost in pojasnil, zakaj smo letos ob občinskem prazniku za simbol vzeli srce. »Ker so krizni časi, na katere se moramo tudi v MO Velenje ustrezno odziva ti. Za dostojno življenje prebi valcev smo v lokalni skupnosti zagotovili nekaj finančnih sred stev. To lahko doda nekaj, veliko pa je v dejanjih; včasih je dovolj stisk roke ali prijazen nasmeh, drugič pa veliko pomeni pomoč sočloveku z delom. To dodano vrednost našemu mestu dajete prostovoljci.«

»Hvala – to odtehta vsak denar!«

Jože Kožar je četrti mandat predsednik Območnega zdru ženja RK Velenje, prostovoljsko delo pa je sestavni del njegovega življenja. »Glede na čase, ki jih živimo, pomeni prostovoljstvo vedno več. Ljudje potrebujejo raznovrstno pomoč. V času ko rone so je potrebovali še več, a so imeli prostovoljci v krajev nih organizacijah RK težave, saj so bili oteženi ali onemogočeni

osebni stiki, druženje, to pa je pri našem delu osnova pomoči. A nismo počivali.

Imamo zlate prostovoljce, pa tudi MO Velenje in lokalne or ganizacije to dejavnost podpira jo, zato je milina delati na tem področju. Druga zgodba pa so

Kriza je na področju krvoda jalstva. Pred leti smo imeli na leto v občini tudi do 5.500 od vzemov krvi, zdaj jih težko do bimo 2.500. Med ljudmi vlada apatija, z mnogimi stvarmi so nezadovoljni. Predvsem pa gre za sistemsko »napako«. Včasih

ruši sistem, ki je bil res izredno dobro postavljen,« je opozoril Kožar in dodal, da je plačilo za delo prostovoljcev zahvala in zadovoljstvo človeka, ki je bil deležen pomoči. »To odtehta vsak denar!« je zatrdil.

S pomočjo sočloveku polnimo svoja srca

Koloman Lainšček se je med prostovoljce »vpisal« leta 1976, ko je prišel v rudarsko šolo v Ve lenje in postal brigadir, in to je še danes. »To je v meni, nada ljujem in širim idejo brigadir stva. Ponosen sem na MO Vele nje, ki ima posluh za brigadirje. Nekateri na državni ravni tega posluha nimajo, češ da smo iz nekih drugih časov. Dobra dela so dobra v vseh časih. V Velenju vemo, kaj pomeni dobro delo in kaj to pomeni sočloveku.«

sočloveku smo tudi mi, briga dirji, izpolnili svoje srce,« je še povedal Lainšček.

Vrste prostovoljcev je treba pomladiti

Miloš Kužner, predsednik Ki nološkega društva reševalnih psov Celje, je povedal, da je nji hova naloga iskanje pogrešanih ljudi v naravi in v ruševinah. »Naše delo je morda premalo poznano, ko pa smo v akciji, nas ljudje z veseljem sprejmejo in so hvaležni, da pomagamo. Vsi smo zadovoljni, če se iskalna akcija uspešno in srečno zaključi. Naši pomembni pomočniki v iskalnih akcijah so psi; čisto vse pasme niso primerne za to, večino psov pa se s treningom, učenjem da usposobiti za reševalne pse.«

seveda donacije, finančne po moči. Včasih so podjetja rada prispevala, zdaj na naše pro šnje ni veliko odgovorov. Sred stva dobimo iz občinskega pro računa v okviru Zakona o RK, standardna je donacija evropske hrane. Za delovanje RK mora mo polovico potrebnih sredstev sami zaslužiti, kar naredimo s tečaji in izpiti iz prve pomoči ter s krvodajalstvom.

so se krvodajalci lahko na ak cijo odzvali kadarkoli, zdaj se morajo prijaviti pri transfuzij skem zavodu, dobijo natanč no uro prihoda, ki je lahko ne ustrezna. Krvodajalci nimajo več nobene stimulacije; ne da bi zato dajali kri, a gre za odnos do ljudi, ki prostovoljno daru jejo. Država se bo zganila, ko bo krvi zmanjkalo ali je resno primanjkovalo. Škoda je, da se

Brigadirstvo je zelo širok po jem in brigadirji pomagajo lju dem na različne načine. »Pobi ramo viške hrane, pomagamo ljudem na socialnem dnu, za materinski dom v Mozirju zbi ramo pohištvo, drugo opremo, oblačila. Skupaj stopimo ob na ravnih nesrečah, pripravimo drva za kurjavo. Skratka, kjer nas potrebujejo, se organizira mo in pomagamo. Kaj je plačilo za naše delo? Hvala. Največje plačilo je nasmeh tistih, ki so od nas nekaj prejeli in so sreč ni, zadovoljni, da jim za to po moč ni treba plačati. S pomočjo

Vsaka stopinja višje pomeni večjo porabo energije

Najprimernejša temperatura v stanovanju pozimi čez dan je od 20 do 24 stopinj Celzija – Pred začetkom ogrevanja ne pozabite očistiti radiatorjev

Jasmina Škarja

Velenje, 23. septembra – Ob koncu poletja so skoraj čez noč prišli hladni dnevi in marsikdo se sprašuje, kdaj se začne kuril na sezona. Načeloma takrat, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 stopinj Celzija. Distri bucijski sistem v Šaleški dolini za razliko od ostalih sistemov v Sloveniji omogoča ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode 365 dni v letu. Posa mezni objekt se torej lahko zač ne ogrevati, kadar koli to želijo odjemalci. Rok Miklavžina s Komunalnega podjetja Velenje razloži, da morajo odjemalci v večstanovanjskih objektih željo po vklopu ogrevanja sporočiti svojemu upravljavcu, odjemal ci v enostanovanjskih objektih pa sami poskrbijo za vklop na prav ogrevalnih sistemov v svo jem objektu, kajti distribucijsko omrežje do objektov je v obrato vanju vse leto.

Distribucija

Kako zmanjšati stroške ogrevanja?

»Ker vsi vemo, da so stroški gretja v kurilni sezoni pomem ben dejavnik v proračunu vsa kega gospodinjstva in da kurilna sezona v Sloveniji v večini nižje ležečih območij traja v povpre čju od 6 do 8 mesecev, v višje le žečih, gorskih območjih pa tudi do 11 mesecev, odjemalcem sve tujemo, da preverijo kurilne na prave in njihovo delovanje. Ob stajajo podjetja, ki to opravljajo v primeru, kadar odjemalci tega ne znajo sami, vsekakor pa je priporočljiva menjava dotraja nih kurilnih naprav v kurilni cah in toplotnih podpostajah ter menjava dotrajanih ogrevalnih naprav, ki porabijo več energije, kot bi bilo treba.

Pred začetkom ogrevanja ne pozabite očistiti radiatorjev, saj se je na njih vse leto nabiral prah, ki ga ob ogrevanju topel zrak prenaša po stanovanju. Preverite tudi, ali so radiatorji odzračeni, ali morda voda ne ka plja iz kakšnega ventila, kako se

naprave odzovejo, ko povišamo želeno temperaturo ogrevanja in ali so v sobnih termostatih zamenjane baterije. Gre za eno stavne stvari, ki jih lahko odje malci naredijo sami,« odgovori Miklavžina.

Če naprave ne začnejo delova ti, je za odjemalce 24 ur na dan na voljo tudi dežurna telefonska številka Komunalnega podjetja Velenje – 03 896 12 56.

Prezračevanje objektov je dobrodošlo Če zaprtih prostorov ne zra čimo redno, to slabo vpliva na naše počutje. Pozimi je naj bolj priporočljivo, da zračimo večkrat na dan, nekaj minut. Prostor se tako prezrači, a se ne ohladi preveč, poleg tega se sveži zrak segreje hitreje in zračenje ne bo preveč vpliva lo na višino računa za ogreva nje. »Ogrevalne naprave naj

odjemalci nastavijo na sebi pri jetno temperaturo. Na žalost v večstanovanjskih objektih ni mogoče ugoditi vsem željam hkrati. Temperatura dovoda v ogrevalna telesa je enaka za cel objekt. Odjemalci se morajo po enotiti in upravniku sporočiti morebitne spremembe dovodne temperature v ogrevalnih tele sih. Pozvali smo tudi vse uprav nike, da povsod, kjer so obnovi li dele stavb (fasade, okna), to

Poudaril je, da je prostovolj stvo na vseh nivojih zelo potre bno in se v naši državi lahko res pohvalimo s to dejavnostjo. »Morda se v zadnjih letih število prostovoljcev nekoliko znižuje, a tisti, ki to enkrat postanemo, vztrajamo. Treba pa bi bilo vr ste prostovoljcev pomladiti. Za prostovoljca se v prvi vrsti ne iz obraziš, takšen se rodiš oziroma ti to privzgojijo starši s svojim zgledom in z vrednotami,« je še povedal Kužner.

sporočijo, da znižamo tempe raturo dovoda. Na takšen način bodo odjemalci nekaj prihranili in tudi počutje bo boljše,« poja sni Miklavžina. Najprimernejša temperatura v stanovanju pozi mi čez dan je od 20 do 24 stopinj Celzija. »Vsaka stopinja višje po meni seveda večjo porabo ener gije,« še pove Miklavžina.

odjemalcem zemeljskega plina tudi po 1. oktobru ne bo prekinjena, morajo pa si poiskati novega dobavitelja na trgu. Od 175 odjemalcev jih je približno polovica že zamenjala dobavitelja, ostalim pri postopku zamenjave dobavitelja na Komunalnem podjetju Velenje nudijo pomoč.

Jože Kožar Koloman Lainšček Miloš Kužner

Domača naloga občine in vsakega od nas

V Velenju smo si zadali cilj, da do leta 2030 preidemo na zeleno energijo – Vsak izmed nas mora sprejeti vse potrebne ukrepe za znižanje porabe toplotne energije

Diana Janežič

Velenje, 21. septembra – Med narodne konference o preobrazbi sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi z naslovom Pozdravljena, prihodnost!, ki je pretekli teden potekala v Velenju, so se poleg predstavnikov države udeležili tudi predstavniki Evropske unije ter drugi deležniki. Razpravljali so o načrtu ogrevanja v Šaleški dolini, ki naj bi bil razpršen in naj bi vključeval zelene vire: sonč ne toplarne, toplotne črpalke in za hladnejše mesece dodatno še uporabo biomase. Strokovnjaki so predstavljene rešitve v akcij skem načrtu ocenili kot pravo pot v procesu preobrazbe ogrevanja za skoraj 40 tisoč gospodinjstev Šaleške doline. Konferenco je MO

Velenje pripravila skupaj z druž bo ELES, Komunalnim podjetjem Velenje, zavodom KSSENA in Ob čino Šoštanj.

Ne glede na letnico izstopa iz premoga ima Velenje cilj, da do leta 2030 preidemo na zeleno energijo. V sredini novembra bo občina ustanovila energet sko pisarno, kjer bodo obča ni lahko dobili nasvete o tem, kako zmanjšati porabo energi je. Župan Mestne občine Vele nje Peter Dermol je imenoval tudi skupino za civilni nadzor nad uvozom premoga, da bi bili

občani seznanjeni z vsemi infor macijami, ki vplivajo na kako vost življenjskega okolja.

Akcijski načrt preobrazbe je dober

Projekt preobrazbe daljin skega sistema zajema tri sklo pe. Treba je sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe toplotne energije; optimizirati obstoječi sistem, da zmanjšamo izgube ter preidemo na nizkotemperatur ni režim, kar je nujno, da lahko v sistem vključujemo obnovlji ve vire toplote. Nato pa sledi še postavitev novih postrojenj proizvodnje obnovljivih virov energije ter priključitev v sis tem, ki bo stabilen, ekonomsko vzdržljiv ter prijazen do okolja.

Župan Peter Dermol: »Akcij ski načrt preobrazbe je po moji oceni dober, podpora Evropske komisije pa, glede na to da so bili na konferenci prisotni tudi pred stavniki EU institucij, velika. Po slali smo ga na pristojne držav ne in evropske institucije, da se do njega opredelijo. Ko bo načrt potrjen, bomo začeli s pripravo

ustrezne dokumentacije, ki bo osnova za črpanje evropskih sredstev. Ocenjena vrednost pro jekta danes znaša približno 130 milijonov evrov, letnega investi cijskega kapitala Mestne občine Velenje pa je okoli 15 milijonov evrov. Jasno je, da ne moramo sami financirati tako velikega projekta, zato pričakujemo po moč države in Evropske unije. Zelo pomembno je, da vsi sku paj in vsak občan opravimo do mačo nalogo. Vsak izmed nas mora v svojem domu sprejeti vse potrebne ukrepe za zniža nje porabe toplotne energije, saj je znano, da smo v Velenju pri porabi toplote najbolj potratni v Sloveniji. Zamenjati moramo 476 toplotnih postaj, da bodo primerne za obratovanje na niz ko temperaturnem režimu, ter izolacijski ovoj sistema daljin ske oskrbe. Čim več stavb mo ramo energetsko sanirati, zato že pripravljamo vse potrebno za energetsko sanacijo najbolj potratnih vrtcev in šol. Zaveda mo se, da gre za zelo zahteven proces, v katerem bomo morali

vsi skupaj sodelovati in si poma gati,« je poudaril župan.

Smo v časih norih cen električne energije

Direktor družbe ELES, sistem skega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja, mag. Aleksander Mervar je pojasnil soorganizacijo konfe rence in sopodpis sporazuma z MO Velenje o prenovi daljinske ga sistema ogrevanja. »Razlog je preprost: gre za oceno priho dnje strukture elektroenerget skih omrežij, katerih spremembe bodo diktirale aktivnosti na pod ročju zelenega prehoda. Čakajo nas razpršeni viri, razpršeni pro izvodni viri, elektro mobilnost, množična uporaba toplotnih čr palk … Mestna občina Velenje in ELES sta že leta 2021 podpisala dogovor, kjer smo opredelili svo je pristojnosti, prav s ciljem, da skuša ELES s svojim znanjem po magati pri projektih, ki niso elek troenergetski. Imamo dva fokusa, s katerima želimo pomagati pri zelenem prehodu: medsektorsko delujemo na področjih transpor ta in daljinskega ogrevanja.«

Daljinski sistemi so okoljsko zelo sprejemljivi

Gašper Škarja, direktor Komu nalnega podjetja Velenje, meni,

HTZ Velenje sodeloval pri remontu v TE Trbovlje

Velenje, 27. septembra – Na lokaciji nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, ki od začetka leta 2018 deluje pod imenom HSE Energetska družba Trbovlje, d. o. o. (v nadaljevanju HSE EDT), so ves čas ohra njali energetsko lokacijo, kar se je v zdajšnjih razmerah izkazalo za zelo koristno. V obeh ohranjenih plinskih blokih je septembra letos potekal remont, da bi bloka ob morebitnem pomanjkanju elek trike lahko znova zagnali. Pri remontu so uspešno sodelovali tudi zaposleni v hčerinski družbi Premogovnika Velenje HTZ Velenje. Zaposleni v Elektro-strojni dejavnosti družbe HTZ Velenje so skupaj z delavci HSE EDT in pod nadzorom tamkajšnjega strokov nega osebja izvedli obnovitvena dela na pomožnih napravah na objektu plinskega bloka PB1 in PB2. Menjali so dotrajane profile in pločevino na pomožnih konstrukcijah in objektih, popravili vrata za objekt generatorja, izdelali in vgradili revizijska vrata, menjali pohodne pločevine na dostopih in sanirali filtre vstopnega zraka. V podjetju HTZ Velenje zelo dobro sodelujejo s povezanimi druž bami znotraj skupine HSE. Generalna direktorica HTZ Velenje Nina Mauhler je ob tem povedala: »Tudi tokrat smo se nemudoma odzvali prošnji družbe HSE EDT in v najkrajšem možnem času zagotovili ekipo usposobljenih delavcev in tudi na tak način dokazali, da lah ko v teh kriznih časih s skupnimi močmi ter z lastnim kadrom in znanjem prispevamo svoj delež k energetski stabilnosti Slovenije.« Trboveljska plinska bloka bosta lahko po remontu zagotavlja la vsak od 25 do 30 megavatov električne energije na uro. Njuna prednost je hiter vklop v elektroomrežje, za kar potrebujejo pri bližno 10 minut.

�� Služba odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje

da je prihodnost svetla, bo pa to velik izziv. »Nanj smo pripravlje ni, vemo, kakšni so koraki in da bo to finančno zahteven projekt. Zato je nujna podpora Republike Slovenije in Evropske komisije. Vsi naši napori so usmerjeni v to, da postavimo jasne, izvedljive cilje, nato pa bomo lahko začeli z izvedbo preobrazbe daljinskega sistema ogrevanja. Naše sporo čilo na konferenci je bilo, da se zavedamo nujnosti sprememb, da smo nanje pripravljeni in da zahtevne projekte želimo izvesti skupaj v partnerstvu.«

Poučni primeri drugih držav

Zadovoljstvo z vsebinskim de lom konference je izrazila tudi

Karla Sitar, vodja Urada za go spodarski razvoj in prestruktu riranje. »Sogovorniki so podali konkretne predloge in rešitve. Zanimivo je bilo spoznavati, kako se druga evropska mesta lotevajo preobrazbe daljinskih sistemov. Prijevico v Srbiji, na primer, čaka to že prihodnje leto, ker zapirajo premogov nik, francoska mesta so aktivno pričela z uvajanjem solarnih to plarn, kar je pri nas manj pozna no, zelo pa na severu Evrope. To so nove rešitve, ki so zelo aktu alne tudi za Velenje in smo jih vključili v akcijski načrt. Videli smo načrt kombiniranja različ nih virov danskega Aalborga in slovenski primer Ljubljane.«

V ospredje vendarle prihaja učinkovita raba

energije

Zanimiv nagovor je imel na konferenci Pozdravljena, pri hodnost! minister za infrastrukturo Bojan Kumer, ki skupaj s sodelavci meni, da je bil na to zelo odgovorno funkcijo ime novan v zgodovinsko najhujših izzivih, tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju. »Pred nami so izzivi, ki so na prvi pogled težko rešljivi, vse bolj pa se kaže, da so bili v preteklih letih zanemarjeni. Težave so se kopičile, na eni strani smo si želeli čistega okolja, varčevanja, obnovljivih virov energije … Vse to je bil povod za današnjo energetsko krizo: manjko raz položljivosti proizvodnih enot. Na drugi strani imamo visoka gospodarsko rast in gospodarstvo, pa tudi gospodinjstva, malo gospodarstvo in javni sektor iz meseca v mesec porabljajo več električne energije. Srečo imamo, da smo na evropskem nivo ju zelo aktivni in smo uspeli prepričati Evropsko komisijo, da je treba varčevati res zelo resno. Na področju plina se kažejo prostovoljni rezultati zmanjševanja porabe. 26. junija smo se zavezali, da bo EU prihranil okoli 15 odstotkov na podlagi petletnega povprečja.

V ospredje vendarle prihaja učinkovita raba energije. To je bila v preteklosti parola iz leta v leto, to zimo pa bo to odločujoče. Na prostovoljni bazi moramo prihraniti na leto približno 10 do 20 odstotkov energije. Evropa nima dovolj velikih razpoložljivih proizvodnih kapacitet, na drugi strani pa nas tisti, ki je začel vojno v Ukrajini, izsiljuje z zelo dragimi energenti. Cena 1000, 1300 evrov nima nobene zveze z realnostjo.

Če so se osnovni podatki spremenili v manj kot letu dni, po tem se mora spremeniti tudi trg električne energije. Ob tem je dobro, da ima Evropa enega najbolje delujočih energetskih sistemov, ki tudi v tej krizi dobro deluje. Energetska kriza se ni začela z vojno v Ukrajini, začela se je lani spomladi, dobi la pospešek lansko jesen, februarja pa zadala končni udarec. Skeptiki zelenega prehoda še danes trdijo, da je to zgrešena smer. Moj odgovor: odkar je Evropa začela govoriti o njem, je več kot 20 odstotkov obnovljivih virov uspela implementirati in zato smo malo manj odvisni od fosilnih goriv in od agresorja. Čaka nas ena najhujših preizkušenj v zimi, a nočem nikogar strašiti. Naj to deluje kot apel, da se koraki začnejo pri sebi. Še vedno vidim, da javni potniški promet nima takšnega pomena, kot bi ga moral imeti. Navade v prometu se niso spremenile, v avtomobilih se večinoma vozi ena oseba. Največji porabnik energentov v Sloveniji je promet. Treba ga je ozeleniti. Takoj za prometom pa sta ogrevanje in hlajenje prostorov. Tukaj se MO Velenje sooča z največjim izzivom. Kot minister se zavezujem, da bom pomagal iskati najboljše rešitve, kolikor je pač v moji pristojnosti. Sestanek z županom in s predsednikom vlade obeta zelo veliko. Želimo najti dobro rešitev, jo podpreti s povratnimi in nepovratnimi viri. Rešitev so dobre, obetajoče,« je sklenil Bo jan Kumer. ��

Okroglo mizo je vodil direktor zavoda KSSENA Boštjan Krajnc, sodelovali pa so (od leve): mag. Vlasta Stojak, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, mag. Erik Potočar, Ministrstvo za infrastrukturo, dr. Šarūnas Bruzgė, Evropska investicijska banka, mag. Gašper Škarja, direktor Komunalnega podjetja Velenje, in mag. Gregor Goričar, ELES.

Spoštovane občanke in občani občine Šoštanj, vse dobro ob občinskem prazniku.

Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki

Bo začasna ustavitev proizvodnje trajala dlje kot tri mesece?

Zaradi razmer na trgu bo proizvodnja Gorenje Keramika s 1. novembrom začasno ustavljena – Delavcem so ponudili možnost začasne prerazporeditve v druge družbe Hisense Europe

Tatjana Podgoršek

Gorenje Keramika, ki je del Skupine Hisense Europe, je z 48-letnimi izkušnjami edino podjetje v Sloveniji, specializi rano za proizvodnjo keramič nih ploščic. Hkrati je eno najbolj prepoznavnih ponudnikov ome njenih izdelkov na trgih srednje in vzhodne Evrope. Po nekate rih informacijah, ki so zaokro žile v okolju, naj bi v podjetju 1. novembra ustavili proizvodnjo do konca leta, skoraj 100 zapos lenih pa naj bi prerazporedili na delovna mesta v Skupini Hi sense v Velenju. Razlog za zau stavitev naj bi bila nezmožnost poravnave visokih stroškov za plin. Informacije smo preverjali pri direktorju tovarne Robertu Kotniku

Cene izdelkov dvignili za od 25 do 45 odstotkov, potreben pa bi bil dvig za več kot 140 odstotkov

»Tako kot vsako prodajno nesezono ob koncu leta bomo tudi letos v Gorenju Keramika prilagodili proizvodne procese

negotovih razmer bodo proizvodnim delavcem ponudili možnost začasne prerazporeditve na delo za določen čas v druge družbe skupine Hisense Europe.

razmeram na trgu. To pomeni začasno zaustavitev proizvo dnje za tri mesece od 1. novem bra dalje. Velika verjetnost je, da bo zaradi nekonkurenčnih cen energentov zaustavitev v letu 2023 morala trajati tudi dlje, česar pa danes še ne morem potrditi,« je sporočil Kotnik in nadaljeval: »Letošnje razmere so posebne zaradi energetske krize in visokih cen energen tov. Teh proizvajalci iz Sloveni je ne moremo pokriti s poviša njem prodajnih cen, ker so naši konkurenti iz drugih držav iz

okolice deležni državnih subvencij v obliki cenov nih kapic na energente, ki pa jih žal vsaj za zdaj naša vlada še ni sprejela. Zaradi teh negotovih raz mer bomo proizvodnim delavcem ponudili mož nost začasne prerazpore ditve na delo za določen čas v druge družbe sku pine Hisense Europe.«

Na vprašanje, za koliko so letos že dvignili cene izdelkov in za koliko bi jih morali, da bi lahko poslovali nemoteno, je Robert

Kotnik dejal, da so od začetka leta cene prilagajali rasti cen vhodnih surovin, energentov, različnim serijam in tehnologiji proizvodnje ploščic. Do zdaj so jih dvignili za od 25 do 45 od stotkov. Za tekočo porabo in za zakupe za leto 2023 pa bi morali po trenutnih cenah energentov na prostem trgu cene samo za pokritje dodatnih stroškov ener gentov dvigniti za več kot 140 odstotkov. V tem trenutku imajo proizvodne zmogljivosti zasede ne, na zalogi pa dovolj izdelkov za zadovoljitev potreb kupcev.

Hitre spremembe niso mogoče

V minulih letih so v podjetju vložili v sisteme za manjšo pora bo energije precej denarja, zato je – po zagotovilih sogovornika –danes njihova proizvodnja zelo racionalna, primerljiva z njiho vimi konkurenti ter s standar di za proizvodnjo keramičnih ploščic. »Strošek energije je – ob upoštevanju tekočih cen plina in elektrike – v povprečju za 4- do

Cene izdelkov so zaradi cen vhodnih surovin in energentov dvignili za od 25 do 45 odstotkov, za nemoteno poslovanje pa bi jih morali za več kot 140.

7-krat večji, kot ga imajo naši konkurenti iz Evrope (Španija, Portugalska, Bolgarija, Srbija), kjer jim je s cenovno kapico pri energentih na pomoč priskočila

država. Pri konkurentih izven Evrope so stroški energije še nižji, kot sem jim omenil prej.« Obstajajo morda energetsko manj potratne tehnologije za proizvodnjo keramičnih plo ščic? Kotnik pravi, da je v povo jih priprava opcij s kombinacijo vodika in zemeljskega plina, ki jo zdaj pospešeno razvijajo pro izvajalci proizvodne tehnologije za keramično industrijo, tako pa tudi kombinacije s sončnimi elektrarnami za del elektrike. »A to niso hitro uresničljive možno sti, povezane so z velikimi vlaga nji in so časovno odmaknjene. Hitre spremembe niso mogoče.«

Bo treba proizvodne zmogljivosti iskati tudi izven Slovenije?

To, kaj jim bo prineslo priho dnje leto, je preuranjeno napo vedovati. Če bo vlada sprejela ukrep cenovne kapice na ener gente in omogočila poslovanje pod konkurenčnimi pogoji, bo Gorenje Keramika (podobno kot vsa energijsko intenzivna podjetja v Sloveniji) lahko na daljevala s poslovanjem v skla du s plani za leto 2023.Ti bodo v veliki meri prilagojeni raz meram z energenti, kar pome ni: »Če ne bo na domačem trgu konkurenčnih cen zanje, bomo prisiljeni zaradi optimizacije stroškov slednjih iskati proi zvodne zmogljivosti tudi izven Slovenije in EU, da bomo lahko konkurirali na trgu in zadržali kupce ter tržne položaje,« je še dejal Robert Kotnik.

Gorenje Keramika za najmanj tri mesece ustavlja proizvodnjo keramičnih ploščic.

»Priložnost je zelo dobra in s pridom jo bomo izkoristili.«

Konec tega meseca Kmetijska zadruga Šaleška dolina na trg tudi s superhrano: kostno juho iz ekološkega mesa – Kuha se 16 ur – Za zdaj v večji trgovski sistem, računajo še na šole in vrtce

Tatjana Podgoršek

Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina trdijo, da pišejo dobre zgodbe. Ena takih naj bi bila kostna juha iz ekološkega go vejega mesa. Direktor zadruge

Ivan Drev je razširitev lastnega programa, ki sodi v splet priza devanj ponuditi potrošnikom kakovostne končne produkte, napovedal že v začetku leta.

Jed z visoko vsebnostjo mine ralov in vitaminov je za zadrugo prvo superživilo, s katerim za zdaj stopa na slovenski trg. Po zagotovilih sogovornika bodo nov produkt ponudili potro šnikom na prodajnih policah enega večjih trgovskih sistemov v Sloveniji konec tega meseca.

16 ur po lastni recepturi

»Ker gre za nov prehranski produkt, je bilo potrebno daljše uvajalno obdobje. Kostno juho iz govejega ekološkega mesa smo testirali od letošnje pomladi da lje. Njena posebnost je to, da se kuha 16 ur po lastni recepturi in s sledljivimi izdelki s slovenskih kmetij,« je povedal Drev.

Ideja se je porodila pri opra vljanju posla oziroma pri nje govi ženi. Zadruga je namreč, pojasnjuje Drev, največji eko loški distributer govejega mesa in stranski produkt tega so kosti. Jed so testirali na ženini kmeti ji, zdaj pa prakso ‹selijo› v proi zvodnjo v urejenih prostorih za

❱Juha bo na policah v steklenem kozarcu, ovitem s papirnatim ovojem, rok uporabe pa bo 120 dni

družniškega invalidskega zavoda Darilo narave na Turnu pri Velenju. Za zdaj so v projekt vključili tri za poslene. »Juho bomo kuhali v 100-litrskem kotlu, saj na začetku ne bomo šli v ve čje količine, ampak bomo te dodajali v skladu s potrebami oziroma povpraševanjem.«

Zanimanje je precejšnje, zago tavlja. Zaznali so ga med drugim tudi na letošnjem sejmu Narava – zdravje. Poleg potrošnikov ra čunajo še na vrtce, šole in dru ge javne zavode. Prav tako jo bodo prodajali na ustaljenem kanalu, kot je spletna trgovina. »Ne bomo pa ostali le pri kostni

juhi, ampak nameravamo v na slednjih šestih mesecih ponuditi potrošnikom še ekološko haše omako.«

❱Z imenom superhrana je označeno živilo, ki naj bi bilo koristno za zdravje in dobro počutje. Kostna juha je zaradi naravnega kolagena zelo cenjena tudi v lepotnih salonih in v fitnes industriji.

Ciljajo predvsem na upokojence in mlade družine

Na vprašanje, ali so opravili tr žno raziskavo, je Drev dejal, da so jo. Odziv med uporabniki je pokazal, da si ti želijo produkt iz ekološkega govejega mesa iz dveh razlogov: med upokojenci prevladuje nostalgija, mlajšim pa za to, da bi se lotili priprave goveje juhe iz ekoloških sestavin, primanjkuje časa. Pa še omejeno sti ostalih sestavin – od peteršilja do šalotke, ki jo takšna juha po trebuje – ne gre zanemariti. Na mnenje, da na slovenskem trgu kostna juha ni novost, saj je že zaslediti nekaj ponudnikov, se je sogovornik odzval: »Nismo še za sledili, da bi kdo v Sloveniji kuhal juho iz kosti ekološkega mesa, in to 16 ur. Njena konkurenč na prednost bo tudi embalaža. Juha bo shranjena v steklenem kozarcu, ovitem s papirnatim ovojem, rok uporabe bo 120 dni.

❱V naslednjih šestih mesecih nameravajo potrošnikom ponuditi še ekološko haše omako.

S strankami, ki se bodo naveza le na naš produkt, se bomo po skušali trajnostno naravnati in embalažo uporabiti večkrat. Ver jamemo tudi, da bo v naši juhi veliko kolagena, glukozamina, hranil in mineralov, ki jih sicer danes na trgu dobimo v obliki sintetičnih prehranskih dopolnil. Mi gradimo v sožitju z naravo.« Cena? »Naš produkt bo kon kurenčen s tovrstno ponudbo doma in v svetu. Ekološki pro dukti imajo svojo noto, ceno pa bo določal trg.«

Ivan Drev je še povedal, da ne skrivajo želje po prodoru na tuji trg. Predvsem je v tem trenutku najbolj zanimiva Hrvaška – me sto Zagreb in obala. Širitev na tuji trg zahteva večje količino produkta. Imajo za to pogoje? »Delovne prostore imamo ure jene za osnovne količine in jih bomo povečevali glede na po trebe. »Priložnost je dobra in mi jo bomo s pridom izkoristili,« je sklenil Ivan Drev. ��

Geodeti skrbijo za vse meritve v prostoru

Danes si dela brez GPS-naprav ne predstavljajo več – Digitalizacija da, kaj pa informatizacija? – Geodet je poklic prihodnosti, a mladih ne zanima

Diana Janežič

Velenje, 23. septembra – Ve lenje je 22. in 23. septembra go stilo 50. Geodetski dan, ki ga je organiziralo Celjsko geodetsko društvo. Letos je bil naslov Digi talna preobrazba za trajnostne odločitve v prostoru. Predstavi li so pomembnost povezovanja katastra nepremičnin z drugimi evidencami ter priložnosti, ki se pri tem ponujajo geodeziji in ge odetom. V Galeriji Velenje so bili na ogled trenutno najboljša ge odetska oprema in programske rešitve za zajemanje podatkov. Geodeti so pripravili kakovosten program s strokovnimi vsebi nami in možnost za druženje z udeleženci z vseh koncev Slo venije in iz tujine. Srečanje je sovpadlo tudi z 200-letnico prve izmere Triglava.

Predsednika Zveze geodetov Slovenije mag. Gregorja Klemenčiča smo zato najprej vprašali, kako visok je Triglav.

»Uradno še vedno 2864 metrov. Tudi pred 200 leti je bil tako vi sok. Ob novih natančnejših me ritvah naj bi bil meter nižji, ni pa to uradno. To je naš izziv, da po 200 letih res natančno izmerimo višino naše najvišje gore.«

Kakšno pot je prehodila slovenska geodezija v več desetletjih razvoja?

»V določenih stvareh lahko potegnemo veliko vzporednic, glede na razvoj časa pa tudi ne. To je zelo tehnična stroka in se poleg informatike daleč najbolj razvija. Osnova je ista: geodeti skrbimo za vse meritve v pro storu. Včasih drugače, danes z veliko boljšimi in lažjimi tehni kami izmere in z veliko večjo natančnostjo. Skupno pa je to, da v prvi vrsti skrbimo za ure janje evidence nepremičnin.«

Kakšna je vloga geodezije v družbi?

»Danes je vsak poseg v prosto ru povezan z evidencami nepre mičnin. To pomeni, da imamo urejene parcelne meje, da vemo, kdo je lastnik, kar je pomembna povezava z zemljiško knjigo.

Geodezija da tudi podatke za vse namenske, dejanske rabe, to so vsi tisti podatki, ki jih po trebujejo planerji za umeščanje dejavnosti v prostor.«

Izzivi geodezije?

»Vse je povezano z digitalizaci jo – žal smo ta pojem posplošili na vseh nivojih. Preskočili pa smo eno fazo, to je informatiza cijo. Vse premalo smo pravilno informirani, a smo že zelo glo boko v digitalizaciji. Po nekih raziskavah se samo 30 odstotkov digitalizacij v praksi sploh zgodi. Največkrat je težava v nas, ker na to še nismo pripravljeni in si ne želimo prehitrih sprememb.

V geodeziji se digitalizacija do gaja že precej časa; če le pogle damo kataster, ki je bil včasih v

veliki meri na papirju in še da nes nekateri uporabljamo ka taster Marije Terezije, kar je po eni strani žalostno, po drugi pa nam je to izziv, kako vse te na črte na papirju počasi spraviti v digitalno obliko. In še, kako vse te evidence, ki jih geodeti vodi

Danes si dela brez GPS-naprav sploh ne predstavljamo več. To je daleč od tega, kar uporablja mo na mobilnem telefonu. Kar je tudi težava, ker v našo stroko posegajo druge stroke in tisti, ki bi radi evidence urejali. Ključ no v geodeziji je, da govorimo o natančnosti milimetrov, ne centimetrov ali metrov. Opre ma nam zagotavlja, da merimo v realnem času, tukaj in zdaj, z natančnostjo milimetra. Proi

bilo vpisa na fakulteti in ni bilo kadra, kot ga ni danes. Zakaj je temu tako, ni le stvar geodezi je, ampak stanja v družbi, ker opažamo, da delo ni več vredno ta, kot je bilo včasih. Geodetska stroka je specifična, ker smo ve dno pod drobnogledom družbe. Vse, kar se v evidencah dogaja in z vsem svojim delom geodeti po segamo v podatke, predvsem pa v lastništvo. Danes ni tako lahko biti geodet, kot se morda sliši ali

mo o prostoru in okolju, spraviti na transparenten način tako v uporabo v praksi kot pravilno interpretacijo. Težava današnje družbe je, da podatke na napa čen način interpretiramo.«

Tehnična oprema geodetov se je spremenila in se posodablja.

»Res je. Razvoj tehnologije je bil v zadnjih 20 letih zelo hiter.

zvajalcev GPS-opreme je veliko, uporabniški moduli se izboljšu jejo,

Je geodet poklic prihodnosti?

»Absolutno. Geodezija je v smislu kadrov šla skozi različne čase; bila so leta, ko praktično ni

da je merjenje na terenu veliko lažje in hitrejše in da je takšna tudi nadaljnja obdelava podatkov.«

gleda na to družba, v smislu, kaj pa je posebnega zakoličiti mejo na terenu. Geodezija je zelo kompleksen poklic, je garaški na terenu v vseh razmerah, kot stroka pa smo v družbi premalo cenjeni – a priznam, da smo za to tudi malo sami krivi.«

Oprema geodetom zagotavlja, da merijo v realnem času, tukaj in zdaj, z natančnostjo milimetra.

Gregor Klemenčič: »Z vsem, kar se v evidencah dogaja, in z vsem svojim delom geodeti posegamo v podatke, predvsem pa v lastništvo.«

Kako kreativnost spremeniti v posel?

Kreativnost je čudovita, magična zmes, ki nas privede do novih rezultatov –Slovence na poti do uspeha ustavljajo strah, premalo poguma in nevoščljivost

Jasmina Škarja

Velenje, 22. september – V prostorih SAŠA inkubatorja je ob zaključku evropskega projek ta SCALE SMEs potekala zaključ na konferenca Be CreARTive, na kateri so premierno predstavili večjezično platformo in inova tivni priročnik za ustvarjalce, ki sta plod dela in sodelovanja šestih partnerjev iz petih držav članic EU (Hrvaška, Slovenija, Severna Makedonija, Grčija, Ita lija in Španija). Projekt je name njen zagotavljanju razvoja kom petenc in znanja posameznikov in malih podjetij v kreativno -kulturnem sektorju.

Trženje lastne umetnosti ni enostavno Direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej je pojasnila, da je ce loten projekt namenjen mladim kreativcem, ki jih skozi projek tne aktivnosti želijo opolnomo čiti in jim dati znanje o tem, na kakšen način lahko svojo krea tivnost spremenijo v donosen posel. »Pri umetnikih se večkrat soočamo s težavami, da znajo

ustvarjati dobre umetnine, ki pa jih žal ne znajo prodati. Gre za to, da morajo umetniki in kreativci narediti druge vrste blagovno znamko, kot če npr. prodajajo izdelke. Kajti umet niki prodajajo sami sebe, svo jo osebno blagovno znamko. Na konferenci so udeleženci iz prve roke izvedeli, kako se tega lotiti in kaj je tisto, kar privede do uspeha,« je dejala Anžejeva. Med udeleženci je bilo precej di jakov Šolskega centra Velenje, predvsem dijakov umetniške gimnazije, tudi nekaj kreativ nih umetnikov, ki že imajo svoja podjetja ali so v takšnih podje tjih zaposleni, od fotografa do grafičnega oblikovalca, ustvar jalcev kreativnih prireditev ...

Za pot do cilja je potreben pogum

Po predstavitvi priročnika in platforme, ki jo je pripravil Jan Skok, je sledil pogovor s Tine tom Lugaričem, kreativnim di rektorjem in soustanoviteljem kreativnega studia Trampo lin, ki je v svoji več kot 17-letni

Aktivni prostovoljci ŠC Velenje

Prostovoljci Šolskega centra Velenje smo šolsko leto 2022/23 pri čeli zelo aktivno in že v septembru izpeljali mnoge dobrodelne dejavnosti. V začasnem domu v Topolšici smo obiskali stanovalce Doma za varstvo odraslih in ponovno obudili naše plesne urice, ki nas združujejo že šesto leto zapored. Že v avgustu smo pripravili zbiralno akcijo otroških oblačil za Pikin festival, na katerem smo imeli skupaj s Planetom generacij Ljudske univerze Velenje prav poseben kotiček – Pikino modno pod strešje. Obiskovalci so si lahko sami izdelali različne modne dodatke, se oblekli v najrazličnejše pravljične junake in se fotografirali ali

karieri sodeloval z največjimi oglaševalskimi agencijami ter skrbel za tržno-komunikacijske zgodbe največjih slovenskih na ročnikov, za katere je prejel šte vilne nagrade in priznanja. Povedal je tudi, kako poiskati dobre kreativne ideje. »Vedno začnemo na praznem listu pa pirja. Izkušnje, želje in radove dnost vodijo skozi čudovit pro ces kombiniranja stvari, iskanja novih globin, sodelovanja. Vse to je nevidna kreativnost, čudovi

do cilja. Ko to, kar je v tujini bolj sproščeno, presežemo, odpremo čakre za nenavadne stvari, za tisto, česar se običajno bojimo. Potrebna sta tudi vzpodbudno delovno okolje in radovednost, ki včasih naleti na prepreke. Za pot do cilja je potreben pogum.«

Kako kreativni smo Slovenci?

»Glede na to da imamo po sve tu ogromno Slovencev, ki ustvar jajo prebojne zgodbe, mislim, da

obliki zgodbe. Če ni, ostane zgolj na stopnji produkta. Zgodbe so tiste, ki se prodajajo.«

Kreativni direktor je prepričan tudi, da se zgodbe generacijsko spreminjajo. »Danes vse posta ja hipno, instant. Včasih so bile večje, epskih razsežnosti, ker so bili ljudje izpostavljeni manj dražljajem kot danes. Imeli so več časa prebrati knjigo, pogle dati film, iti v gledališče. Tisti, ki še danes to počno, si gotovo delajo veliko uslugo. Tisti, ki ne, pa si delajo ravno nasprotno. Tu

produktom ne uspe, nam bo mo rebiti z desetim. Včasih je treba preteči cel maraton do uspeha, da se poplača vse za nazaj. Tu je ta razlika med generacijami.«

Dobro fotografijo je mogoče narediti tudi s telefonom

Sledila je delavnica s prizna nim fotografom Aljošo Vide tičem, ki se ukvarja s poročno fotografijo, v katero ujame igro naravne svetlobe in spontano sti. Povedal je, kako je našel tr žno nišo in osebno znamko, ki je prepoznana izven naših meja. Ne zanima ga klasičen poročni kič, za dobro fotografijo ob po letni nevihti vztraja premočen do kosti serije fotografij, ki jih ustvari, pa napišejo unikatno zgodbo. Podal je veliko dobrih nasvetov, kakšno opremo potre bujemo in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da nastane dobra fotografija, ki pa jo je danes mo žno narediti tudi s telefonom.

pa zase in za svoje najdražje poiskali brezplačna oblačila, ki smo jih ponujali na Pikinih obešalnikih. Zelo smo veseli, da se je na ta način glas o dijaški trgovini Modno podstrešje Šole za storitvene dejavnosti ter o pomenu uporabe rabljenih oblačil še dodatno raz širil, naša dobrodelna dejavnost zbiranja in podarjanja oblačil pa je tako dobila še dodaten zagon in potrditev, da smo na pravi poti. Tudi na prireditvi Evropski teden mobilnosti smo bili prostovoljci zelo aktivni, saj smo pomagali tako pri organizaciji, kot pri izpe ljavi dogodka Dan brez avtomobila, Izstopimo iz avta in stopimo skupaj, ki je 21. 9. potekal na Rudarski cesti. Poleg naše pomoči pri različnih aktivnostih tega dne smo izpeljali tudi poseben glasbeni dogodek, na katerem so združili moči dijaki glasbeniki vseh šol Šolskega centra Velenje in pod mentorstvom Urške Šramel Vuči na ter Jožeta Volka še začinili pestro dogajanje. �� Maša Kolšek in Irena Herlah, koordinatorici prostovoljnega dela na ŠC Velenje

ta, magična zmes, ki nas privede do novih rezultatov in načinov gledanja na stvari, ki so na prvi pogled običajne. Tako prihaja do inovacij, presežnih rezultatov in novosti. To je tisto, kar poga nja tako posel kot znanje,« od govarja Lugarič in doda, da se moramo Slovenci, če se želimo tržiti, najprej otresti tistega, kar nam je najtežje. »Da se bojimo napak in tega, da ne bomo prišli

smo zelo kreativni. Ustavljajo nas strah, premalo poguma in nevoščljivost. Če bi uspeh privo ščili drug drugemu, bi tudi leteli na krilih drug drugega – višje in hitreje. To je naša Ahilova peta. Zagotovo lahko ustvarjamo vr hunske, odmevne in globalne zgodbe. Je pa res, da jih je tre ba znati prodati. Posameznik na trgu, produkt, storitev ali ideja – vse mora biti predstavljeno v

nastane težava pri mladih, da jih ob vsej poplavi možnosti, ki jih imajo, to hromi. Težko se od ločajo, osredotočajo, ustvarja jo, težko vztrajajo, ker so vajeni hipnih dražljajev, ki jim dajejo kratko zadovoljstvo. V kreativ nosti in poslu sta pomembni celotna pot in vztrajnost. Tudi v start up svetu je trud na dol ge proge ključen za uspeh. Če nam s prvim, drugim in tretjim

Sledila je delavnica portretne ga fotografiranja s telefonom, na kateri so sodelujoči prejeli por tretno fotografijo. Po končanem uradnem delu je bil čas za sku pinsko ustvarjanje in kreativni izziv. Ekipe mladih ustvarjalcev so dobile v roke svinčnik, barvo in čopič, s katerim še najbrž niso slikale – metlo in papir. Vsaka ekipa je morala naslikati motiv živali, pri tem pa ohraniti čiste roke. Najbolj kreativni in iznaj dljivi so metlo obrnili in si slika nje detajlov olajšali. Nastale so unikatne stvaritve, ki pričajo o tem, da lahko posameznik zno traj niza okoliščin vedno ponudi enkraten izraz in

rešitev. ��

najde

Kreativnosti se lahko tudi naučimo. Potrebni so različni pro cesi. Če jim sledimo, lahko razvijemo svoje kreativno razmišlja nje. Na drugi strani pa kreativnosti ne moremo izsiliti. Nekaj ima človek prirojenega, nekaj dajo tudi trdo delo in veščine, ki jih lahko izpilimo.

Glavni namen srečanja je bil opolnomočiti mlade in jim dati potrebno znanje na področju poslovne rasti.

Uspešno izvedli prve tri koronarografije

Slovenj Gradec – Iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so sporočili, da so pred te dnom dni uspešno izvedli prve tri koro narografije. Opravili so jih v sodelovanju s prof. dr. Matjažem Buncem, vrhunskim strokovnjakom na področju interventne kardiologije v Sloveniji in tudi širše. Za bol nišnico predstavljajo pomemben strokovni premik v kardiologiji, za njihove bolnike pa boljše možnosti za uspešnejše zdravlje nje bolezni na področju srca in ožilja.

Po zagotovilih prim. Cirile Slemenik Pušnik, ki je zaslužna za začetek priprav za redno obravnavo koronarnih bolnikov

v bolnišnici, ki bodo potrebovali interven cijske posege na srčnem ožilju, so posegi potekali po protokolu brez zapletov. »Raz krili so patologijo, ki nas je kar preseneti la, in bomo dvema bolnikoma pomagali do hitre razrešitve že ogrožajočih zapor na koronarkah.«

V omenjeni bolnišnici so zelo zadovoljni tudi, ker imajo za kakovostno obravnavo pacientov z boleznimi srca in ožilja na voljo zelo dober RTG-aparat – angiograf in strokovno usposobljene zaposlene za interventno kardiologijo ter drugo osebje. �� Tp

Cepljenje z novim dvovalentnim cepivom

Cepljenje proti covidu-19 še vedno velja, poleg upoštevanja vseh ostalih preventivnih ukrepov, za enostaven, varen in učinkovit na čin preprečevanja težje bolezni in njenih posledic. V Zdravstvenem domu Velenje se je proti covidu-19 že možno cepiti tudi z novim dvovalentnim cepivom, ki poleg proti vuhanski različici učinku je tudi proti različici omikron. Na cepljenje se ni treba naročiti! Cepljenje bomo izvajali vsako sredo med 8. in 11. uro v preda valnici v šolskem dispanzerju. Do cepilnega mesta najenostavneje dostopate na vhodu nasproti Šolskega centra Velenje (po stopnišču v 1. nadstropje). V Zdravstvenem domu izvajamo tudi testiranja na okužbo, in sicer od ponedeljka do sobote med 7. in 10. uro v akutni ambulanti zraven dežurne ambulante.

Dvovalentno cepivo je registrirano za uporabo pri osebah, starih 12 let ali več, ki so že prejele vsaj osnovno cepivo. Od osnovnega cepljenja ali od zadnjega poživitvenega cepljenja morajo miniti naj manj 3 meseci. Cepljenje s poživitvenim odmerkom je priporočeno predvsem skupinam z večjim tveganjem za hujši potek bolezni. To so ranljivi kronični bolniki, oskrbovanci domov za starejše občane, oskrbovanci socialno-varstvenih zavodov in vse osebe, starejše od 60 let. Še posebej je cepljenje za te ogrožene skupine priporočljivo, če je od njihovega zadnjega cepljenja minilo že več kot šest mesecev. Priporočamo, da zaradi porasta števila okužb upoštevate tudi ostale preventivne ukrepe za preprečevanje prenosa okužb: vzdr ževanje medosebne razdalje, upoštevanje higiene kihanja in ka šlja, razkuževanje rok, čim pogostejše prezračevanje prostorov in uporaba zaščitnih mask.

Uporaba zaščitnih mask je nujno potrebna v tistih okoljih, kjer obstaja večje tveganje za okužbo – prostori zdravstvenih ustanov, socialno-varstvenih zavodov in domov za starejše občane. V primeru znakov in simptomov okužbe naj okuženi ostane doma in se samotestira. Ostanite zdravi!

�� Zdravstveni dom Velenje

Optika Irman sedaj v centru Velenja

Optika Irman že skoraj 30 let nudi svojim cenjenim strankam kakovostne optične pripomočke in strokovne storitve. Matični poslovalnici v Žalcu se je kmalu pridružila poslovalnica v Velenju, nato pa še v Ljubljani. Po več kot desetletju prisotnosti v Velenju so se odločili za nov korak in odprli novo, prostorno in sodobno opremljeno poslovalnico. Velenje bo tako pridobilo prvovrstno optično izkušnjo v centru mesta.

Prvi korak odličnih očal je strokovno opravljena meritev dioptrije. Da je izbira očal udobna in priročna, lahko v Optiki Irman opravite meritev dioptrije za izdelavo novih očal, brez dolgih čakalnih vrst. Meritve dioptrije opravlja optik/optometrist

- strokovno usposobljena oseba za predpis dioptrije za izdelavo očal in korekcijo očesnih napak (kratkovidnost, daljnovidnost, ...). Ker

‘limited-edition’

izbiri najbolj

ljitem pogovoru

dioptrijskih

očalnih

lahko stranki že

pregledom svetuje primerne rešitve glede na njene težave in želje. Sodobna optična oprema ter izbrane znamke optičnih pripomočkov omogočajo, da v Optiki Irman svojim strankam zagotavljajo najvišje standarde kakovosti. Izbirate lahko med svetovno uveljavljenimi znamkami očalnih leč, očalnih okvirjev ter sončnih očal kot tudi med butičnimi

nja. Po osebnem svetovanju

lastnih optičnih

mojstrice očala izdelajo po meri ali očala ustrezno popravijo. Gre za povsem individualen pristop, med katerim se v celoti posvetijo stranki in potrebam njenega vida ter poskrbijo, da stranka odide domov z odličnimi očali.

Od 26. septembra 2022 lahko Optiko Irman obiščete v centru Velenja, saj se je njihova enota iz velenjskega zdravstvenega doma preselila na Šaleško cesto 19/a. Več informacij: gsm 051 288 019 | E-mail optika.velenje@irman.si

odlično pozna tudi lastnosti

stekel in

okvirjev,

med

kolekcijami. Strokovno usposobljena ekipa Optike Irman po teme-

stranki svetuje pri

primernega optičnega pripomočka in seveda odgovori na morebitna vpraša-

nato v

laboratorijih

Ekipa, ki je uspešno izvedla prve koronarografije v bolnišnici. (foto: arhiv bolnišnice)

Sodelovanje med generacijami lahko rodi le dobre rezultate

Ves mesec so potekali Dnevi medgeneracijskega sodelovanja – Povezovanje za dobro počutje in večjo kakovost bivanja

Eno od društev znotraj ŠPZDU je tudi Društvo upokojencev državnih in občinskih organov, v katerem je 43 članov iz vseh treh občin in deluje od leta 1999. Rokodelke Helena Zupančič, Cveta Vrabič in Ema Kukovec (od leve) so na stojnici predstavile izdelke društva – brušene v steklo, na steklo, slike na steklu …

Druženje v počastitev občinskega praznika

Odbor invalidov Šmartno ob Paki poleg druženja socialno najšibkejšim članom pomaga še z nekaterimi drugimi oblikami pomoči – Skrb vzbujajoča energetska kriza

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 25. septembra – Pod šotorom na prireditvenem prostoru za Hišo mladih v Šmar tnem ob Paki je tamkajšnji odbor invalidov, ki deluje pod okriljem Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje, pripravil tradicionalno srečanje svojih čla nov. Z njim hkrati zaznamujejo tudi praznik lokalne skupnosti. Letošnje dokaj dobro obiskano druženje so jim krajšali in pope strili člani ansambla Spev, udele

odbor. Z njim želijo predvsem do seči, da se člani vsaj za nekaj ur družijo, pozabijo na tegobe, se po veselijo in se pogovorijo. Priložnost za to imajo tudi na manjših dogod kih, kot so pohod po vinski turi stični poti v kraju ter na športnem srečanju z invalidi Zgornje Savinj ske doline. Letošnje je bilo že 28. po vrsti, izvedejo pa ga enkrat v Šmartnem ob Paki, drugič v enem od ostalih krajev v dolini. Poslanstvo odbora, ki deluje od leta 1970, je skrb za invalide in nji hovo vključenost v družbo, glavna

donira Medobčinsko društvo inva lidov Šaleške doline Velenje, za ne katere kupimo najosnovnejša živi la sami. Nas pa ob bližajoči se zimi zelo skrbi, kako jim bomo lahko pomagali premagovati energetsko krizo. V blagajno odbora se nam reč nateče zelo zelo malo denarja. Glavnino prihodkov namenimo za nakupe prehrambnih izdelkov. O socialnem položaju naših članov zgovorno priča tudi podatek, da je bil dvig članarine z 8 na 10 evrov za nekatere velik finančni zalogaj. Članarino plača skoraj 120 članov, starejši od 80 let so plačila opro ščeni,« je povedal Stane Majhen. Po njegovih besedah so članom in članicam na voljo še nekatere dru ge oblike pomoči, kot so pomoč pri

Velenje, 22. – 24. septembra – Šaleška po krajinska zveza društev upokojencev (ŠPZ DU) je pripravila 4. Dneve medgeneracijske ga sožitja, ki potekajo ves mesec. V četrtek je bila okrogla miza z aktualnimi vsebinami za upokojence, na sobotni tržnici pa so upoko jenci pripravili razstavo rokodelskih izdelkov članov posameznih društev.

Na okrogli mizi so sodelovali Marko Ver dev, pomočnik direktorice CSD Velenje, An dreja Štefan Bukovič, direktorica DEOS CS Zimzelen Topolšica, Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje, ter izvajalke pomoči na domu Doma za varstvo odraslih Velenje. O predstavljenih temah, problema tiki in rešitvah bomo poročali v prihodnji številki Našega časa.

Kot je povedal predsednik ŠPZDU Franc Vedenik, so v različne aktivnosti v sklopu Dnevov medgeneracijskega sožitja vključili vsa društva. »Vsako od njih je v tem mese cu organiziralo eno prireditev, športno, te matsko ali rokodelsko. Ko sem pred štirimi leti prevzel vodenje zveze, me je vodila mi sel, da smo upokojenci premalo prepozna ni v lokalni skupnosti. Dobro delamo, zani mive aktivnosti nas družijo, se pa premalo

promoviramo, pokažemo, kaj počnemo. Zato smo uvedli Dneve medgeneracijskega sožitja.

Drugo moje vodilo je bilo, da se upokojenci ne smemo zapirati v svoj krog, med štiri stene, temveč vzpostavljati odnose, stike z mlajšimi generacijami, da združimo naše znanje in izkušnje z znanjem in zagnanostjo mlajših.

To lahko rodi le dobre rezultate. Še tretja vez je – to je z lokalno skupnostjo in velenjski župan večkrat poudari, da smo v tem času vzpostavili dobro sodelovanje. Tako smo še bolj dejavni, ne le v Velenju, temveč tudi v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki.«

Pomenu medgeneracijskega sodelovanja je pritrdil tudi župan MO Velenje Peter Dermol med ogledom sobotne razstave na tržnici. »Različne skupine ljudi se morajo znati po vezovati na različnih področjih. Starejši težko shajajo brez pomoči mlajših moči, na drugi strani pa mlajši težje sprejemamo pomembne odločitve brez modrejših ljudi. Upam, da spo štovanje mlajših do starejših v našem mestu kažemo. Povezovanje generacij se kaže v do brem počutju in kakovosti bivanja v Velenju,« je dejal župan in za oktober napovedal izid publikacije za starejše, v kateri bodo navede ne različne oblike pomoči zanje. �� dj

žence pa sta pozdravila šmarški župan Janko Kopušar in predse dnik omenjenega medobčinskega društva Drago Kolar Stane Majhen, predsednik od bora invalidov Šmartno ob Paki in podpredsednik omenjenega med občinskega društva, nam je ob tej priložnosti povedal, da je septem brsko srečanje članov največji dru žabni dogodek, ki ga organizira

naloga pa v teh časih skrb za soci alno najšibkejše člane in članice. Takih je med 180 člani približno tretjina. »Pomagamo jim po svojih najboljših močeh: v okviru medob činskega društva z organiziranjem letovanj ali okrevanjem v Izoli, Ča teških toplicah, na Dobrni, v Roga ški Slatini. Bolne ali slabo mobilne obiščemo na domu, pomagamo jim s prehrambnimi paketi. Nekatere

S skupnimi močmi oblikujmo čudovito okolje za vse nas

Poleg predsedniških so pred vrati tudi lokalne volitve. Čeprav sem bil v preteklih letih aktivno vključen v oblikovanje in delovanje Občine Šmartno ob Paki, sem se odločil, da se bom vključil še bolj zavzeto kot doslej, in sicer kot kandidat stranke SD za župana Občine Šmartno ob Paki.

Omenjeno okolje je moj dom že več kot 50 let. Veliko mi pomeni, kar med drugim dokazujem s svojim delom na mnogih področjih. Delujem v kulturi, športu, sem prostovoljec, veteran vojne za Slovenijo ... Priskočim na pomoč vsakomur, če le morem, kadar me kdo za to poprosi. Da sem mož dejanj, potrjujejo rezultati mojih prizadevanj.

Zakaj sem se odločil za kandidaturo? Ker vidim mnogo priložnosti za nadaljnji razvoj,

napredek našega okolja. Dva mandata sem bil občinski svetnik in s svojimi pobudami sem se trudil za izboljšanje kakovosti življenja vseh prebivalcev naše lokalne skupnosti. Ker menim, da lahko prispevam še več, kandidiram za župana Občine Šmartno ob Paki.

Želim nadaljevati že sprejete projekte, poskrbeti za obnovo kulturnega doma, zagotoviti dostojno mladost in starost našim občankam in občanom. Poleg omenjenega želim poskrbeti še za spremembe in razvoj na mnogih drugih področjih, pomembnih za območje, ki se razprostira od meje z Občino Šoštanj do meje z Občinama Braslovče in Mozirje. Verjamem, da smo ljudje srce vsake skupnosti ter da lahko s skupnimi močmi poskrbimo za okolje, v

katerem se bomo počutili prijetno in zadovoljno. Čeprav sem kandidat za župana stranke SD, sem odprt za sodelovanje, pobude, ideje vseh, ki niso člani stranke ali njeni simpatizerji, so jim pa blizu moja razmišljanja in delovanje. Spoštovani občanke in občani – vabim vas, da me podprete na volitvah ter da skupaj sooblikujemo svetlo prihodnost okolja, v katerem živimo in ustvarjamo!

Robert Crnjac

nakupu medicinskega pripomoč ka, pravni nasveti in podobno, a se žal teh možnosti poslužujejo zelo malo, čeprav jih nanje spomnijo na vsakem občnem zboru.

Smernice delovanja odbora bodo prihodnje leto podobne letošnjim, »kar pomeni, da bomo z veseljem in po najboljših močeh pomagali socialno šibkejšim članom do člo veka vrednega življenja,« je še de jal Stane Majhen.

Z letošnjega srečanja pod šotorom

O socialnem položaju članov zgovorno priča podatek, da je bil dvig članarine z 8 na 10 evrov za nekatere velik finančni zalogaj.

Poslanstvo odbora, ki deluje od leta 1970, je skrb za inva lide in njihovo vključenost v družbo, glavna naloga pa v teh časih skrb za socialno najšib kejše člane in članice.

V uživanju nove svobode

Da bi našel novo izpovedno svobodo, se je Zoran Predin podal v literarno ustvarjanje – Po dveh knjigah kratkih zgodb, dnevnikov in anekdot je postregel še z romanom Mongolske pege

Velenje, 30. avgusta – Konec preteklega meseca se je v orga nizaciji Knjižnice Velenje na te rasi lokala Teater Kapija odvil glasbeno-literarni večer. V goste so povabili kantavtorja, besedi lopisca in literarnega ustvarjal ca Zorana Predina, ki je skozi pogovor z direktorjem Knjižnice Velenje Dragom Martinškom predstavil svoj romaneskni pr venec Mongolske pege. Pogovo ru je sledil kantavtorski nastop.

Vse besede tega sveta

Član legendarnega Lačnega Franza in med drugim preje mnik Ježkove nagrade se je v li terarno ustvarjanje podal, da bi poiskal novo izpovedno svobo do. In tako se je, kot pravi sam, znašel v morju besed. »Kantavtor sem že 43 let, za dnjih pet let pa se preizkušam tudi v pisateljevanju. Gre za to, da nekatere moje pesmi danes ne bi našle prostora v radijskem programu. Politična korektnost in nova morala sta spremenili odnos do besedil v zapetih pe smih. Zaprla so se mi vrata za način pripovedovanja, ki mi je zanimiv. Svojo svobodo sem po iskal v pisanju kratkih zgodb in naenkrat ugotovil, kako velika svoboda je, ko imaš na voljo vse besede tega sveta. Najprej sem pisal kolumne in življenjepise, nato pa nadaljeval s kratkimi zgodbami, ki so bile trening za pisanje prvega romana.«

Predina je za pisanje, čeprav je o tem razmišljal že dlje časa, dokončno opogumila Nobelova nagrada, podeljena kantavtorju

Bobu Dylanu. »Dobil je nagrado za literaturo kot pisec besedil za zapete pesmi, kar je nepred stavljivo. S tem je bila nam kan tavtorjem na neki način dana potrditev, da bi lahko bili naši teksti tudi poezija, literatura, ki se jo lahko prebere,« je povedal Predin, ki se je s pisanjem proze razbremenil omejitev, ki jih pri naša pisanje besedil za pesmi. »Tekst je ujetnik melodije, aran žmaja, časa. Ko pišeš besedilo za triminutno pesem, si obsojen na določeno število besed. Z njimi moraš povedati veliko, v enem refrenu, v eni kitici moraš po vedati celo zgodbo. Jaz sem se zato lotil tega morja besed, ki ga

ponuja takšno ustvarjanje, in to je nova svoboda, ki jo uživam.«

Zaljubljeni so še vedno neumni

Predin zgodbo podaja z raz ličnih časovnih perspektiv in s časovnimi preskoki ponudi vzporednice preteklega časa s sedanjim. Najprej nas popelje v čas turških vpadov, nato pa nas zapelje v polpreteklo in novejšo zgodovino. Pred bralca postavi intimne zgodbe posameznikov in ga hkrati sooči z mnogimi družbenimi problematikami, ki so bile pereče nekoč in so pereče še danes. Ob tem pa osvetli tiste plati človečnosti, ki tudi po ča sovnem preskoku niso bistveno drugačne.

»Tisto, kar sem želel poveda ti, je to, da se naša čustvovanja tudi v 500 letih niso spremenila. Pred 500 leti smo bili zaljubljeni, veseli in zavistni na enak način.

Kljub vsemu napredku člove ka v njegovem čustvovanju ni nič spremenilo. Zavistni so še vedno sovražni, zaljubljeni so še vedno neumni. Res pa je, da ne držijo več nekateri ljudski pregovori. Nas so v šoli učili, da ima laž kratke noge. Ta tr ditev je danes smešna. Nekdo, ki je usposobljen kvalitetno in vztrajno lagati, je nagrajen. In ni kriv ta, ki laže, ampak tisti, ki mu verjame.«

Vedra tragičnost

Predin svojim likom pogosto nameni precej grenko usodo, ob tem pa ohranja svoji prepo znavni hudomušnost in ironijo. »Zoran Predin nikdar, ne kot pe snik ne kot pisatelj, ni hotel biti smrtno resen. In če bi moral opi sati slog njegovega romana, bi rekel, da gre za žlahtno ironijo,« zasledimo v zapisu Gorana Voj novića na zadnji platnici knji ge, ki vsebuje nemalo tragičnih zgodb. »Pri malokomu zna biti tragičnost tako vedra, kot je pri njem,« še zapiše Vojnović. Kot pove tudi Predin sam, je do svo jih likov precej neprizanesljiv, a »črta med solzami in smehom je tanka. Pogosto me vprašajo, zakaj je toliko žalostnih usod. Če bi napisal zgodbo o nekom, ki ima v življenju srečo, roman o nekom, ki je dosegel vse, kar se da, bi knjigo verjetno odložili že na peti strani. Žalostne zgodbe so bistveno bolj zanimive, žal so nam tudi bližje, bolj izpovedne in se od njih več naučimo,« pri poveduje Predin. V romanu, ki odstira tančice preteklega časa in odseva seda nji čas, ni želel biti dolgočasen, še pravi. »Samo, da ne bom dol gočasen, je bilo moje vodilo, zato sem si zgodbo zamislil na takšen način, kot da bi gledal film. Film ski jezik sem spoznal, ko sem de lal glasbo za film in se naučil ko liko povedati, na kakšen način povedati, katere zakonitosti upo števati in podobno. Zdi se mi, da sem ohranil ritem od začetka do konca.« In prav konec, kot pravi pisatelj, razjasni in izriše marsi kaj, zato nikar ne preverjajte, kaj so Mongolske pege. »To je tako, kot da bi pogledali konec filma in se vrnili na začetek.« ��

»Telefon = slabo«

V današnjih norih časih, kjer imam(o) dostikrat občutek, da vse razpada in propada, se radi zatekamo v preteklost, ki pogo sto daje iluzijo stabilnosti. Morda niti ni bilo tako stabilno, kot se spominjamo. Je pa poznan teren, preteklost je brez alarmov in brez presenečenj, kot bi rekla glasbena skupina Radiohead. Bog (katerikoli že) ve, če je kdaj bilo karkoli zares tako dobro, kot se spominjamo, saj so vse izkušnje seveda subjektivne in odvisne od razpoloženja, v ka terem smo bili, ko smo jih izkusili. Velikokrat pa tudi starejši, ki so zagledani v preteklost, radi požugajo s prstom proti mladini, češ, »v preteklosti ni bilo pametnih telefonov, svet gre v maloro«. Pa ni tako enostavno.

Nekoč, v prvem letniku študija, ko sem se vozila iz Divače, me je na prevozi.org pobrala starejša gospa, psihologinja, s katero sva imeli nepričakovano zanimiv pogovor (nepričako vano predvsem zato, ker običajno nimam energije za pogovor z neznanci na prevozih). Potožila sem ji, da se ukinja gimna zijska revija Špric in kako se nikomur več ne da ukvarjati s čimerkoli, kar ni direktno povezano s šolskim programom. Povedala mi je, da je to po njenem mnenju odraz udobja, ki paralizira. Obdobja krize pa človeka aktivirajo. Takrat sem tudi sama nekako povezala svoje večurno brskanje po tele fonu z nekakšnim umetnim udobjem, ki mi ga dajejo razna digitalna zabavišča, socialna omrežja, video igrice ali karkoli pač že. Drsanje v nedogled po vseh socialnih omrežjih, vmes preklapljanje vsake nekaj sekund med enim in drugim ter preverjanje, če je kje kaj novega (seveda nikoli ni nič novega). Če je možno, počni več teh stvari naenkrat, da imaš čim manj svojih delov možganov prostih.

Daleč od tega, da je moja poanta »telefoni = slabo« in »knjiga = dobro«. Mislim pa, kar tudi pri sebi opažam, da nam pri manjkuje dolgčasa. Ko nam je dolgčas, ko nimamo vseh por možganov z vseh strani neprekinjeno napadenih z avdio in vizualnimi impulzi, lahko razmišljamo. Naš um si lahko spo čije. Vendar je težko, še posebej moji generaciji in mlajšim, ki smo odraščali s tem. To nam je udobno. Razmišljati preveč je težko, pogosto nas razmišljanje vodi o razmišljanje o svo ji prihodnosti, kar vodi v depresivne in anksiozne občutke. Poleg tega pa ne dobiš tistega hitrega fiksa serotonina, kot ga dobiš, ko vidiš na telefonu kakšno dobro foro. Da se na vežem na prvi del teksta, pogosto nam je mladim konstan tno spopadanje z razpadom sistema in svojo prihodnostjo preveč “heavy”, tako da se zamotimo pač na druge načine. No, najbrž tega ne počnemo samo mladi, ampak kolektivno večina ljudi po vsem svetu.

Logistične plati socialnih omrežij so zelo uporabne, a tudi če jih uporabljaš le v te namene, te le en dotik s prstom lahko vodi do neomejene zabave, kar pa je zelo mamljivo. Kaj naj, ljudje za vsemi temi aplikacijami točno vedo, kako deluje člo veška psiha, in to izkoriščajo.

Da pa ne bom končala na negativni noti, internet prinese s seboj seveda tudi pozitivne efekte. Spoznavanje somišljenikov in razširjanje obzorij sta bili zame vedno najljubši posledici interneta. Pravkar sva s prijateljico na obisku pri prijatelju v Stockholmu, ki sva ga spoznali med igranjem video igrice. Tako da vam želim en mrzel švedski pozdrav.

Hejdå!

10 let od projekta EPK

Velenje, 22. septembra – Pred desetimi leti, leta 2012, je Velenje sodelovalo v projektu EPK - Evropska prestolnica kulture. Med sodelujočimi smo bili tudi člani kiparske skupine Velika formaGambatte v sklopu Društva šaleških likovnikov Velenje. V projektu smo sodelovali z izdelavo belih mask, ki so od takrat razstavljene na steni pri Vili Bianca.

Zbrane člane ekipe, ki je takrat sodelovala v projektu, sta poz dravila vodja skupine Viktorija Meh in Marko Pritržnik, vodja urada za družbene dejavnosti. Slednji se je skupini zahvalil za so delovanje v projektu, skupaj pa smo obudili spomine na aktivnosti v tem velikem slovenskem projektu promocije kulture. Z minuto molka smo se spomnili tudi članice Mije Kemperle, ki nas je mno go prezgodaj zapustila.

�� Barbara Terglav Svara

Tea Rednak

Pred romanom Mongolske pege je Predin napisal zbirko anekdot, potopisov in dnevnikov Druga žena v haremu ter zbirko kratkih zgodb z naslovom Dno nima dna.

Tara Semečnik

Radijski in časopisni MOZAIK

Mlečna kraljica s Poredno karamelo

Prejšnji teden nas je v uredništvu obi skala aktualna mlečna kraljica Aleksan dra Matan in – na naše veselje – ni prišla praznih rok. Prinesla nam je nov mlečni desert Mlekarne Celeia, poimenovan Po redna karamela. »Vsaka mlečna kraljica dobi svoj desert, ki ga izbere po svojem okusu. Moj je z okusom slane karamele in koščki čokolade. Sicer pa so moja prilju bljena mlečna hrana Oki doki skute, tista z okusom banane pa mi je še posebej všeč,« nam je izdala.

Naloga mlečne kraljice je promocija zdra vega načina življenja in prehranjevanja. Promovira ga kot gostja radijskih postaj, pogosto pa je tudi med otroki v šolah in vrtcih, je še povedala. To pomeni, da je tudi predstavljeni desert poleg tega, da je dober, zdrav. Zakaj? »Izdelan je iz mleka brez gensko spremenjenih organizmov in narejen iz našega, slovenskega mleka,« je poudarila Aleksandra, ki je 15. Mlečna

kraljica Zelene Doline Slovenije 2022. To je postala aprila letos. Na izbor se je prijavilo 57 kandidatk, strokovna skupi na pa je Aleksandro izbrala v končnem izboru izmed sedmih kandidatk »Na izbor sem se prijavila, ker imam veliko želja, v

življenju želim marsikaj poskusiti, in ker obožujem izdelke Mlekarne Celeia. Naziv pomeni nov korak na moji življenjski poti in tudi to, da če si nekaj močno želiš, lahko to z nekaj truda dosežeš,« je po kronanju povedala mlečna kraljica. ��

GLASBENE novice

Če bomo ohranili narečja, bomo ohranili slovenski

jezik

Pogovarjali smo se s koroškim kantavtorjem Milanom Kamnikom, ki je znan po tem, da tudi v svojem glasbenem delovanju ostaja zvest svojemu okolju in koroškemu narečju.

Jeseni leta 2019 ste z velikim koncertom v Kotljah zaznamovali 45 let svojega ustvarjanja. Kako se spomnite tega koncerta?

V preteklosti sem imel ob raznih obletnicah že različne koncerte, ampak ta ob 45. oble tnici delovanja mi je posebej ostal v spomi nu, ker je bil res dovršen. Snemal ga je tudi Radio Slovenija, kar si štejem v veliko čast.

Največjo podporo oziroma zaledje imate pri svojih koroških poslušalcih. Kako bi vi opisali svoje občinstvo?

Po vseh teh letih moram reči, da sem ve dno bolj presenečen, da moje pesmi pojejo tudi mladi, celo otroci. Včasih me prav gane, ko petletni otrok stopi do mene in zapoje z mano ali pa ko pride na koncert s starši. Na koncert pa ne prihajajo samo Korošci s Ko roške, temveč tudi tisti, ki živijo izven tega območja in poskušajo ohranjati svoje nare čje. Je pa moja publika potrditev, da delam prav. V preveliki ponudbi čiste komercialne glasbe bi se najbrž preveč izgubil.

Na vašem devetem albumu z naslovom A še mam pravico so skladbe po zvočni plati nekoliko drugačne od tistih iz preteklih let. Aranžma in produkcijo sta namreč prevzela dva mlada člana vaše zasedbe, hči Mojca Kamnik in Aljaž Lipuš.

Res je. Sta pa na albumu tudi dve pesmi ameriške produkcije, Motoristična in Restan krompir. Seveda se pozna igranje na prvin ske instrumente ameriškega tradicionalnega kantrija, ki ga imam rad že od nekdaj. Dru gače moram reči, da sem ponosen na svojo hčerko, s partnerjem Aljažem Lipušem dela ta ogromno stvari zame, in to je bil naš prvi skupni projekt. V letu in pol prihaja še eden.

Rekli ste, da vas od nekdaj navdušuje kantri. Najbrž ste zato želeli posneti tudi nekaj z ameriško produkcijo?

Že od začetka, ko sem se sploh začel zanimati glasbo, sta me pritegnila tradici onalni blues in country. S svojimi teksti in glasbo me je najbolj navdušil Bob Dylan in celo življenje sem imel željo iti tja in ne kaj posneti. Tam sem potem spoznal tudi znanega producenta in mnogo vrhunskih glasbenikov.

Kako pa se ameriška produkcija razlikuje od slovenske? Kaj so tiste bistvene razlike?

Način igranja je drugačen kot pri nekih slovenskih ljudskih skladbah. Ta naš etno pridih je poseben. Pesmi, ki sem jih snemal v Ameriki, zvenijo recimo veliko bolj kantri, kot če bi jih snemal v Sloveniji.

Znani ste po tem, da ohranjate koroško narečje in v svojem narečju tudi prepevate, zato pritegnete predvsem koroško publiko.

Zaradi vsega tega rad nastopam na Ko roškem, tam, kjer me razumejo. Vedno re čem – to velja za vso Slovenijo – da mora mo ohraniti naša narečja. Če bomo ohranili narečja, bomo ohranili slovenski jezik. Jaz

svoje narečje ohranjam na svoj način in mislim, da sem se odločil prav.

Imate Korošci najlepše narečje?

Seveda rečem, da imamo eno najlepših na rečij, ampak zame so vsa slovenska narečja lepa. Če bomo to ohranjali, bomo ohranjali in še naprej ustvarjali tudi to lepoto.

V pesmih pogosto izpostavljate vsebine, s katerimi se ljudje srečujemo na vsakem koraku. Še posebej pozorni ste na svoje lokalno okolje, ob tem pa ohranjate tudi kritično držo.

ČETRTEK, 29. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 30. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 1. oktobra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 2. oktobra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 3. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

Od kantavtorja se pričakuje, da je kriti čen do okolja. A ne samo kritičen, treba je kdaj tudi kaj pohvaliti. Zdi se mi prav, da na neke stvari opozarjamo. Kar se pa politike tiče, nisem del nobene stranke, in če imam svoje mnenje, ga povem, kar me včasih tepe po hrbtu.

Aktivni pa niste samo v glasbenih vrstah. Odzvali ste se tudi na povabilo mladinske iniciative za tretjo razvojno os. Po radiu smo lahko slišali tudi priredbo vašega ‚Ibržnika‘ na tematiko koroških cest … Odzval sem se povabilu Mladinskega sveta Ravne in vedno sem za takšne stvari, ker se tudi sam zavedam, da Korošci dobivamo to cesto najmanj 20, 30 ali celo 40 let prepo zno. To gre naprej res po polžje. Vem, da se nekaj dogaja, tako da nekaj bomo že dobili, in to bo pridobitev ne le za Koroško, temveč za vso Slovenijo, zato takšne stvari vedno podpiram, kakor le lahko. ��

TOREK, 4. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 5. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Luka Dončić in njegov novi projekt Luk.Ai

tehnološkega, fizičnega ter čustvenega razvoja in napredka. Dončića so torej tehnološko oz. digitalno poustvarili, postal je meta človek, ki bo lahko na družbenem omrežju Tik tok komu niciral z navijači, igral košarko, vadil ter bo na takšen ali drugačen na čin usposo bljen za in terakcijo.

Luka je za medije po vedal, da se je za ta kšen projekt odločil, ker je navdušen nad tehnologijo, v svo jih 23 letih pa je preigral tudi veliko računalniških igric.

Kitajci razvili maske, ki zaznajo koronavirus

Košarkar ski zvezdnik

Luka Don čić, ki je med drugim tudi velik nav dušenec nad tehnologijo, se je lotil prav po sebnega projek ta. Luk.Ai je Lukova verzija umetne inteligen ce, ki vsebuje njegov alter ego. Gre za umetno inteligenco, ki je sposobna

Prav ste prebrali. Kitajski znanstve niki so razvili prav posebne maske. Gre za obrazne maske, ki zazna jo koronavirus ali pa virus gripe v zraku. Zaznajo lahko običajne respi ratorne viruse v zraku, tako v kapljicah kot aero solih. Kako je to mogoče? Ma ska naj bi bila povezana z elektronski mi napravami, ki signale, ki jih maska

⏪

pre

»Mati županja« Neca Dermol (levo) in podžupanja Aleksandra Vasiljević sta za osrednjo občinsko slovesnost ob prazniku izbrali prav posebno garderobo. Ugibate lahko, ali sta obleki namenoma ali zgolj slučajno izbrali v »občinskih« barvah. Čvek je skoraj prepričan, da namenoma, še bolj pa je prepričan, da jima odlično pristojita.

Vija vaja ven

Gobe 1

Dež je na plano potisnil gobe in v višje ležečih goz dovih je prava gneča. Se lju dje res bojijo, da pozimi ne bo kaj jesti?

Gobe 2

Poleg gob vznikajo tudi kleni Slovenci, ki bi radi bili predsedniki ali (vsaj) župani. Kar naenkrat je polno pame tnih, sposobnih in primernih kandidatov.

iskriva Andreja Petrovič kot novinarka v mikrofon postavlja vprašanja svojim intervjuvancem, na najrazličnejših prireditvah pa ga uporablja kot voditeljica in povezovalka, ki skrbi za dobro razpoloženje. Na Promenadi okusov je bila sama postavljena kar pred štiri mikrofone. Ah, pa saj to niso mikrofoni …

Pozdravljena, prihodnost

Iz časov Jugoslavije pozna mo geslo: »Za lepši jutri!« V Velenju je bila konferenca Pozdravljena, prihodnost. Bomo kdaj dočakali lepši danes?

»Čakaj, kdo da komu to majico?« je rekel predsednik DU Škale Milan Tepej (desno) Srečku Korošcu. »Ja, jaz prihajam z Občine, pa jo bom jaz dal tebi,« je ta odgovoril. In tako sta barantala za majico in upala, da ju je videl tudi Čvek.

⏪

Radiatorji

Pozabljena je poletna vroči na, čez noč je bilo treba od preti radiatorje. Medtem ko jih odvijamo, pomislimo, da bolj ko so odprti, bolj so od prte tudi naše denarnice.

zazna, v hitrem času ob delajo, nato pa posre dujejo informacije oz. opozorila, če je virus v zraku oz. prostoru za znan. Podatke o tem, ali je v prostoru zaznan virus, so elektronske na prave sposobne obdelati v roku 10 minut. Kako lahko to sporočilo prejmete? Maska je povezana z mobilnim telefonom uporabnika, ki po sporočilu prejme informacijo o virusu. Za bližajoče se obdobje mrzlih mesecev, ko zaznamo veliko več prehladov in podobnih vi rusov, bi bila takšna maska zelo kori stna. Uporaba takšnih mask bi širjenje

Trajnostni turizem za ljudi in

planet

27. septembra smo obeležili svetovni dan turizma. To je gospodarska pano ga, ki je med pandemijo koronavirusa zabeležila ogromen upad prihodka in letos znova vzpon. Je pa tudi panoga, ki se v skladu s splošnim trendom usmer ja v trajnostne oblike preživljanja pro stega časa in potovanj. Booking.com je objavil svoje Poročilo o trajnostnem potovanju za leto 2022 in sestavil seznam de stinacij po vsem svetu z najviš jim odstot kom zmo gljivosti v okvi ru pro grama

Trajnostna potovalna platforma. Na tem seznamu so med drugimi: sli kovito mestece Hoedspruit v Južni Afriki, pod veličastno goro Northern Drakensberg, obkroženo z največjim rezervatom v zasebni lasti na svetu; švedski Stockholm, mesto 14 otokov, eno najbolj okoljsko ozaveščenih mest v Evropi; Arusha v Tanzaniji pod neak tivnim vulkanom Mount Meru, znana po okoljskih pobudah, kot so sajenje dreves, prostovoljski programi za traj nostno kmetijstvo in projekt čiščenja vode; Merzouga v Maroku, državi, ki si prizadeva do leta 2050 uporabljati 100-odstotno le obnovljive vire ener gije; Puerto Iguazú v Argentini, kjer v tropskem gozdu živi več kot 1.000 različnih živalskih in rastlin skih vrst; Boracay na Fi lipinih z ogromnimi površinami čistega peska in morja za deskanje, kajtanje in snorklanje … Kam boste šli? �� lo, dj

preprečila predvsem v zaprtih prosto rih, ki so znani kot okolje z večjim tve ganjem za prenos virusov.

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

Mestna četrt Velenje – Levi breg zahod – V srcu mesta

Mestna četrt Velenje – Levi breg zahod je ena od treh mestnih četrti (MČ), ki se nahajajo v centru mesta. Skorajda bi lahko rekli, da ima ta MČ največ 63-letno zgodovino, saj so bile vse stavbe zgrajene v novi dobi Velenja.

Četrt ima štiri sosede: največjo MČ Desni breg, MČ Levi breg vzhod, KS Gorica in KS Staro Velenje. Po številu prebivalcev je tretja in šteje okoli 3.600 občank in občanov.

»Mestna četrt leži na območju levega brega reke Pake in zajema veliko pomembnih objektov in kulturnih znamenitosti. Mednje sodijo mestno središče s Titovim trgom, Domom kulture, Galerijo Velenje, občinsko stavbo in Upravno enoto, Andragoškim zavodom Ljudska univerza Velenje, Zdravstvenim domom, Knjižnico Velenje ter številne poslovne zgradbe, otroško igrišče, športni objekti in trgovski prostori. Skratka vse, kar je pomembno za mesto, leži v naši mestni četrti. Seveda poleg večstanovanjskih blokov,« predstavi mestno četrt predsednik Sveta MČ dr. Adnan Glotić

Kako to srce Velenja vpliva na življenje krajanov in delo Sveta MČ? »V nekem pogledu smo precej privilegirani. Marsikaj se nam zdi samoumevno, pri roki, prebivalci predvsem primestnih krajevnih skupnosti morajo za marsikatero dejavnost in storitev poskrbeti sami ali v realizacijo vložiti več dela in energije. Seveda pa ima bivanje v strogem centru mesta tudi minuse. Dejstvo je, da vanj prihajajo po takšnih in drugačnih opravkih vsi občani in občanke, kar pomeni velik pritisk predvsem na promet, parkiranje in posledično hrup,« je odgovoril. Starejši krajani vlečejo voz

Se krajani torej poznajo med seboj, so povezani?

»Če primerjam življenje krajanov v primestnih krajevnih skupnostih z mestnimi četrtmi, predpostavljam, da so mnogo bolj povezani, imajo več skupnih aktivnosti in se več družijo. Zdi se mi, da se v mestnih četrtih ljudje manj poznajo. Medsosedski kontakti pa so največkrat omejeni predvsem na vljudnostno odzdravljanje na hodniku. Ravno s tem namenom smo v mestni četrti organizirali dogodek »Pozdravljen, sosed!«, na katerega smo povabili vse občane iz naše mestne četrti na spoznavanje in druženje. Bilo je prijetno in zagotovo ga bomo v prihodnje še kdaj ponovili. Opažamo pa, da se predvsem mlajše generacije precej manj vključujejo v dogodke in aktivnosti. Kaj je razlog, lahko le ugibam. Kljub vsemu pa smo pri izvedbi različnih aktivnosti lahko zadovoljni z udeležbo. K temu pripomorejo društva, veliko pa tudi starejši občani. To je najbolj angažiran del popu-

lacije, ki se z veseljem udeležuje druženj, pa pri tem ne gre le za pasivno sodelovanje, temveč tudi za udeležbo na čistilnih in drugih akcijah. Kar poglejte kakšno fotografijo z naših akcij in videli boste, katera starostna struktura prevladuje,« smeje še pove Glotić.

Prostore Mestne četrti Velenje - Levi breg zahod, ki se nahajajo na Cesti Františka Foita 2, poleg mestne četrti souporabljajo tudi Društvo prijateljev mladine Levi breg Velenje in Druženje multiple skleroze Slovenije, Savinjsko-Šaleška podružnica.

Tu ima sedež več društev, med

drugim Območno združenje Rdečega križa Velenje, Društvo brigadirjev Velenje in Društvo upokojencev Velenje – pododbor Levi breg. Slednja dva skupaj s svetom mestne četrti sokreirata mnoge dejavnosti v mestni četrti.

»Veseli smo, da je Mestna občina Velenje v preteklem letu ugodila našim prošnjam po prenovi prostorov mestne četrti. Pridobili smo novo opremo – stole, mize in omare, v katerih se bohotijo pokali in nagrade za sodelovanje krajanov na številnih športnih srečanjih.«

V času epidemije so jim številne omejitve in prepovedi onemogočile izvedbo načrtovanih in tradicionalnih aktivnosti, zato so kakšno zadevo preložili za nekaj mesecev in jo skušali izpeljati v skladu s takrat veljavnimi ukrepi.

»Po zaslugi dobrega sodelovanja in vzdušja v ekipi Sveta Mestne četrti smo izpeljali kar nekaj prijetnih dogodkov. Občani so še posebej veselijo vsakoletnih predavanj in delavnic Vrt na balkonu, ki jih izvajamo že nekaj let zapored. Na predavanjih izvedo, katere rastline poleg cvetja je primerno saditi na balkonu in kako ustrezno skrbeti za njih. Na praktični delavnici pa pridobljeno znanje prenesejo v prakso in sadijo različne kombinacije rastlin primerne za rast na balkonu. Balkone in okenske police v naši mestni četrti poleg cvetja krasijo tudi zelišča in zelenjava, ki prav lepo uspevajo tudi v koritih« je povedal.

❱V mestnih četrtih se ljudje manj poznajo, pogrešajo večjo aktivnost mladih.

Ob tem je poudaril, da se izteka njegov prvi mandat predsednika Sveta Mestne četrti in da mora vsekakor pohvaliti ekipo, ki dela z njim. To so podpredsednica mag. Karmen Grabant, sekretarka Darinka Barle, člani pa Nataša Kotnik Andrej Tomovski, Edi Burič in Franc Krajnc Dr. Adnan Glotić še razloži, da v razpravo o željah in potrebah v mestni četrti aktivno vključujejo tudi predstavnike etažnih lastnikov blokov v mestni četrti. »Na letnih sestankih s predstavniki etažnih lastnikov blokov obravnavamo predloge stanovalcev. Izpostavljene predloge, ki so v naši pristojnosti, skušamo realizirati, predstavnikom pomagamo poiskati rešitve na izpostavljene izzive in jih usmerimo na ustrezne institucije. Nekaj manjših vlaganj v urbano opremo s skromnimi sredstvi postorimo iz blagajne mestne četrti. Gre predvsem za obnovo klopi pred stanovanjskimi bloki, postavitev prometnih

ogledal za boljšo preglednost in podobno. Prejeli smo kar nekaj zahval krajanov, saj te investicije izboljšajo njihovo bivalno okolje ali prometno varnost.«

Infrastruktura urejena, razen državnih cest Prednost življenja v mestni četrti, ki je srce Velenja, je zagotovo tudi urejena infrastruktura. »Večje investicije v zadnjem času so bile rekonstrukcija Prešernove ceste in ureditev parkirišča pri vrtcu Najdihojca ter vzpostavitev mestnega kolesarskega omrežja z novimi kolesarskimi površinami. Z novimi investicijami je poskrbljeno tudi za aktivno preživljanje prostega časa najmlajših občanov. Prenovljen bazenček na Pikinem igrišču bo tako omogočal zabavno vožnjo s čolnički. Obnovljen je peskovnik pri bloku na Cesti Františka Foita 4, popravljena pa je bila tudi ograja okoli otroškega igrišča na Prešernovi cesti in postavljeno novo kombinirano igralo. V prihodnje je predvidena celovita ureditev omenjenega otroškega igrišča (zamenjava dotrajanih igral, postavitev novih klopi in pitnika, zasaditev dreves),« pove Glotić.

V Mestni četrti Velenje – Levi breg zahod je v prihodnjih letih

načrtovanih kar nekaj večjih investicij – prenova mestnega središča, ki bo obsegala prenovo Cankarjeve ulice in ploščadi pred Domom kulture. Pohodne površine in urbana oprema so dotrajane, zaradi kulturno varstvene zaščite in ohranitve identitete pa bo njihova obnova zahtevna tako z arhitekturnega kot cenovnega vidika. Prav tako je v načrtu izboljšanje sedanjega sistema zbiranja odpadkov ter seveda sanacija državne Šaleške in Kidričeve ceste, kateri sta že dlje časa potrebni obnove.

sklopu prenove Kidričeve ceste pa so predvideni rekonstrukcija ceste, ureditev pločnikov, kolesarskih površin in javne razsvetljave, izvedba podvoza za kolesarje, gradnja novega mosta čez reko Pako,« našteva dr. Glotić.

Župan ima odprta vrata za vse

»Skupaj z lokalno skupnostjo državo že vrsto let opozarjamo na izredno slabo stanje dveh najbolj prometno obremenjenih cest v naši mestni četrti oz. Velenju - Kidričeve in Šaleške ceste. Njuno stanje je težava vseh prebivalcev Mestne občine Velenje in tudi voznikov v tranzitnem prometu. Protestni pozivi k nujni sanaciji so žal še vedno ostali le pri obljubah. Načrtovana rekonstrukcija in sanacija, ki je že bila potrjena in tudi planirana v preteklih državnih proračunih, se žal še ni izvedla, ker država ni zagotovila finančnih sredstev. Konec leta 2022 naj bi vendar začeli z deli. Na Šaleški cesti so predvideni rekonstrukcija ceste, ureditev pločnikov, kolesarskih površin in javne razsvetljave ter izvedba novega podhoda Mastodont. V

❱Vse, kar je pomembno za mesto, leži v MČ Velenje – Levi breg zahod.

Dr. Adnan Glotić je tudi član Sveta Mestne občine Velenje in lahko bi rekli, da morda do nekaterih uradov, uradnikov pride lažje in hitreje in tako nekatere stvari lažje uredi. Ima torej privilegij, prednost. Bi pritrdil? »Poudariti moram, in marsikdo se bo strinjal z menoj, da imajo vodje uradov in župan Peter Dermol odprta vrata za vsakogar, da vsakomur prisluhnejo. Nenazadnje smo vsi mi samo medij, prenašalci želja in potreb krajanov. Morda imam le to srečo, da porabim manj energije, ker vem, na koga se s posamezno prošnjo moram obrniti.

Predsedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti z županom Petrom Dermolom aktivno sodelujemo – na letnih sestankih pretresemo potrebe, želje, možnosti in naredimo letne načrte. Veseli smo tudi njegove podpore na številnih srečanjih in dogodkih, katere organiziramo in se jih z veseljem vsakokrat udeleži. Resnično dobro sodelujemo!«

Zakaj je lepo živeti v vaši mestni četrti, ga vprašamo za konec? »Bližina vseh ključnih institucij in storitev, ki jih potrebuješ za življenje je zagotovo velika prednost. Kljub temu, da naša mestna četrt v veliki meri obsega mestno središče, se še vedno lahko pohvalimo z velikimi zelenicami, mogočnimi drevesi in cvetličnimi gredicami. Mestno središče je kljub moderni zasnovi zeleno in nudi visoko kakovost bivanja,« sklene dr. Adnan Glotić. ��

Dr. Adnan Glotić

za naše zdravje

Gobe – užitne, neužitne, strupene

Podnebne spremembe in temperaturni ekstremi, kot so suša, vročinski ali hladni vali, ne prijajo ljudem ne živalim, ne rastlinam in ne gobam. Morda so nas prav gobe letos želele opozoriti na človekov mačehovski odnos do narave. V septembru se je podgobje le okrepilo in se odločilo, da poskrbi za svoje potomce, zato so iz zemlje pognali trosnjaki, ki jih imenujemo gobe, katerih trose (kot semena) raznašajo veter, voda in živali v bližnjo in daljno okolico. Rast gob je razveselila tudi nabiralce, saj bodo lahko pripravljali gobje jedi.

V pradavnini je človek tako kot številne živali užival glive in gobe. Logično lahko sklepamo, da si je z gobami tešil lakoto. To pa ni vse. Podobno kot z zelišči so se naši davni predniki z gobami tudi uspešno zdravili. Ko so se pred stoletji »civilizirani« raziskovalci srečevali z domorodci na novo odkritih celinah in kontinentih našega planeta, so tamkajšnji domorodci jedli gobe kot zdravilo in za večjo fizično moč. Ob ritualih so pripravke iz zelišč in gob uživali zato, da se je tudi njihov um za nekaj časa odselil iz okvirjenega realnega sveta.

Stari zapisi potrjujejo, da so Kitajci, Egipčani, Grki in Rimljani že pred tisočletji gobe zelo cenili in jih tudi umno uporabljali. V vseh teh obdobjih pa so se uživalci gob kdaj tudi zastrupili, in to v vseh slojih prebivalstva. Zapisano je, da so zaradi zastrupitve z gobami umirali faraoni, kralji, cesarji in verski veljaki.

Pojdimo raje v gobe kot po gobe

V našem okolju so v času naših pradedov in dedov posamezniki nabirali in uživali gobe, da so se z njimi nasitili. Zaradi skopega poznavanja pa so bile zastrupitve z gobami pogoste. Še danes je ohranjen rek: »Šel je po gobe.«

Človek današnje dni ne odhaja v naravo nabirat gozdnih sadežev in gob v želji, da bi si potešil lakoto, temveč zato, da se tam sprosti in z najdenimi darovi narave tudi popestri svoj jedilnik. Nabira gozdne sadeže (jagode, borovnice, maline), kostanj, zelišča in gobe.

V današnjem času imamo na razpolago obširno literaturo z vseh področij

– tudi o glivah in gobah. V Sloveniji imamo številne dobre poznavalce in determinatorje (določevalce) gob. Večina nabiralcev pa še vedno posega le po vrstah gob, ki so jih nabirali naši predniki – lisičkah in jurčkih (gobanih). Zaradi prekomernega nabiranja ali celo namernega uničevanja gob, podnebnih sprememb in onesnaženega okolja so nekatere vrste gobanov že na meji izumrtja in zato je v Sloveniji z uredbo zavarovanih 40 vrst gob, več kot sto redkih vrst gob pa je na t. im. rdečem seznamu, ki jih tudi ne nabiramo za uživanje. Te redke gobe prepoznajo le posamezni gobarji. Zato nepoznanih gob na rastišču ne uničujemo!

Gobe so začimba, ne glavna jed

Z dobrim poznavanjem in nabiranjem več vrst užitnih gob lahko gobje jedi obogatimo in popestrimo. Gobe vsebujejo veliko mineralov, vitaminov in malo maščob. V gobah so prisotne težke kovine in so tudi radioaktivne. Količina teh zdravju škodljivih snovi je odvisna od vrste gobe in okolja, kjer je goba zrasla. Primerno je, da v sezoni gobe uživamo največ dva do trikrat na teden kot dodatek jedem ali kot začimbo.

Dober gobar mora oditi v gozd primerno obut in oblečen, imeti mora zračno košaro za pobrane primerke, nož in po možnosti palico.

vanje je primerno le za nekaj vrst gob. Najbolje je, če gobe zaužijemo sveže nabrane. Izven gobje sezone je prav, da si občasno privoščimo tudi gojene gobe. Proizvajalci zatrjujejo, da umetno gojene gobe kopičijo manj radioaktivnih snovi kot tiste iz

Če je gobja bera obilna, nabiramo zmerno (največ 2 kg očiščenih gob na dan) in se držimo Uredbe o varovanju prosto živečih gliv in gob. Majhne, še ne razvite in stare primerke gob pustimo na rastišču! Nekaj gob si lahko shranimo za zimske dni – jih posušimo, vložimo v kis ali damo v zamrzovalnik. Zamrzo-

narave.

okus in tekstura gob ne ustrezata. Za vegetarijance in vegane je priporočljivo, da občasno uživajo gobe in s tem dajo telesu nujne sestavine, podobne tistim, ki jih imajo mesni izdelki.

Zmernost velja tudi pri užitnih gobah

Nabirate gobe s knjigo v roki, si jih ogledujete na spletu in potem v gozdu ugotavljate, če je goba pred vami podobna tisti na sliki? Ne bo se vedno dobro izšlo. Splošnega pravila za določanje gob ni, zato moramo po-

znati osnovne družine gob in njihove značilnosti. Pri nabiranju gob, ki jih bomo uživali, moramo biti zelo previdni. Za možnost zastrupitve ni pomembno, koliko vrst gob posameznik uživa, temveč kako dobro gobe pozna in kako pozorno vsako gobo pred pripravo pregleda. Tudi z užitnimi gobami se lahko zastrupimo, če smo nabrali stare ali če jih nismo prav shranjevali.

Gobe, ki jih strokovna literatura navaja kot užitne, lahko uživamo tudi surove in jih ni treba prekuhavati in nato vode zavreči. Če smo v zrelih letih in nimamo zdravstvenih omejitev, lahko ob jedi užitnih gob zaradi lažje prebave popijemo tudi manjšo količino alkohola. Vendar velja to le za gobe, ki so v literaturi opisane kot užitne gobe!

Večina gob, ki so pogojno užitne, so surove strupene. Če te gobe prekuhamo ali spečemo, postanejo užitne, ker pri termični obdelavi strupi v teh gobah razpadejo. Za pogojno užitne gobe moramo v sodobni literaturi preveriti omejitve. Nekatere pogojno užitne gobe namreč niso združljive z alkoholom. To so nekatere vrste gobanov, tintnic in še nekaj manj znanih gob. V strupenih in smrtno strupenih gobah s kuhanjem strupi ne razpadejo!

Teh gob nikoli ne okušamo in jih čim manj prijemamo. Smiselno pa je, da zanimive primerke gob fotografiramo in se s tem posredno izobražujemo. Znanje o glivah in gobah se tako kot pri vseh vejah znanosti spreminja in dopolnjuje. Zato za globlje poznavanje gob koristimo literaturo, ki je bila izdana po letu 2000.

Hramba

Gob ne shranjujemo v hladilniku v plastičnih vrečkah, temveč jih zavijemo v prtič ali papirnato vrečko. Na ta način bodo ostale uporabne tudi 3 dni. Gobe ob čiščenju nikoli ne namakamo v vodo, saj posrkajo vase preveč vode. Očistimo in razrežemo jih vedno tik pred uporabo. Če je le mogoče, gob ne peremo, temveč jih samo dobro očistimo s krtačko ali vlažno krpo. Če uporabljamo zamrznjene gobe, jih ne odtalimo do konca, temveč uporabimo napol zamrznjene. Gob nikoli ne pripravljamo v aluminijasti posodi, saj lahko dobijo kovinski priokus in spremenijo barvo. Gobam med kuhanjem tekočino dodajamo po potrebi.

Posameznikom

pratika

Če listje hitro odleti, vsak naj zime se boji

Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok, hrvaško listopad, prekmursko pa vsesvéšček. Staro slovensko ime je poleg vinotoka tudi kozoprsk. Šlo je za precej nespodobno poimenovanje, zato se je ime kasneje spremenilo.

Oktobra naj bi se parile

koze

Oktober so nekdaj imenovali tudi kozoprsk. Zaradi nespodobnega pomena, parjenja koz, je prevladala oblika vinotok, ki povzema naravne zakone iz rastlinske pridelave. V 15. stoletju je kozoprsk zaznamoval november, a ga je Primož Trubar sredi 16. stoletja določil za oktober. Oktober je tudi mesec mošta in vina. Večina trgatev je v tem času že zaključena, zato se grozdni sok počasi že spreminja v vino. Tudi za naravo je značilno, da je že pobarvana v pisane jesenske barve in s tem zagotovo najlepša, da jo ujamemo v objektiv. Prične se prehodno obdobje med poletjem in zimo, kar se najbolj pozna pri nepredvidljivih vremenskih temperaturah – topli popoldnevi in zelo hladne noči. To obdobje je tudi krivo za številne prehlade in viroze, ki se širijo v tem času.

Kaj napoveduje vremenska pratika?

Naši predniki so na deseti mesec v letu bili zelo pozorni na vremenske pojave. Pridno so jih beležili in z njihovo pomočjo napovedovali vreme pozimi, pa tudi letino prihodnjega leta. Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi, pravi eden izmed rekov. Če pa vinotoka mraz in burja brije, prosinca (januarja) in svečana (februarja) sonce sije. Lep in sončen oktober napoveduje hudo in dolgo zimo. Zima rada z repom bije, če dolgo toplo sonce sije in pa v oktobru burja, mraz, januarja sončen čas. Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje. Vinotoka deževanje, grudna vetrov je divjanje.

V Rimskokatoliški cerkvi je mesec posvečen rožnovenski Materi božji. V oktobru godujeta še dva pomembna svetnika, ki napovedujeta vreme: Luka, evangelist (18. oktober) in Uršula, devica in mučenka (21. oktober).

Vlažen, mrzel Luka, kmalu sneg prikuka. Kakršno vreme Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese.

Rožnati oktober, mesec boja proti raku dojk

Rožnati oktober je tudi mesec boja proti raku dojk, najpogostejšem malignem obolenju žensk v razvitem svetu. V tem mesecu po številnih državah sveta tečejo različne akcije ozaveščanja, katerih skupni namen je opozoriti na bolezen, pomen pravočasnega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja ter nenazadnje podpora vsem tistim, ki se jih je bolezen že dotaknila.

Mesec požarne varnosti

Letos je tema meseca požarne varnosti preprečevanje požara litij-ionskih baterij in poteka pod sloganom »Tudi baterije lahko zagorijo. Preprečite požar baterij.«

Litij-ionske baterije so v mobilnih telefonih, prenosnih in tabličnih računalnikih, igračah, orodju, invalidskih vozičkih, električnih skirojih, kolesih, vozilih itd., ki se uporabljajo dnevno.

Zato v mesecu požarne varnosti želijo uporabnike in prebivalce opozoriti, da te naprave lahko tudi zagorijo, jim dati napotke, kako ravnati v takem primeru, ter jih seznaniti z ukre-

pi za preprečevanje požarov na tovrstnih napravah.

Mesec požarne varnosti pripravljajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Slovensko združenje za požarno varstvo ter Združenje slovenskih poklicnih gasilcev.

premišljeno

V oktobru se ljudje pogosteje spomnijo, da je treba del prisluženega denarja tudi prihraniti, saj velja za mesec varčevanja. Po 31. oktobru, ko obeležujemo svetovni dan varčevanja, pa na varčevanje pogosto pozabijo.

Mnogi pravijo, da z denarjem ne znajo ravnati. Drugi pojasnjujejo, da nimajo nobenega posebnega odnosa do denarja. Tretjih pa denar menda sploh ne zanima. Sicer marsikdo rad pove, da bi z veseljem začel varčevati, vendar se mu dozdeva, da tega ob majhnih dohodkih ni mogoče storiti. Dobra novica je, da lahko začnemo skoraj ali čisto brez odrekanja. Varčevanje se začne z malimi koraki. Banke bodo za odpiranje varčevalnega računa od vas pričakovale nekaj deset evrov. To je razumen znesek, ki ga lahko za svojo finančno varnost sebi nameni skoraj vsakdo. Ali veste, koliko denarja vsak mesec prejmete v vašem gospodinjstvu? Mnogi ljudje ne vedo niti tega. Še manj je tistih, ki znajo na prst natančno povedati, koliko vsak mesec porabijo. Prav lahko se zgrozimo, če pomislimo, koliko reči smo v preteklem letu kupili. Pa jih res potrebujemo?

Kako oktober obeležujejo po svetu?

Oktober je tudi v drugih državah zanimiv mesec. V nemških deželah v oktobru poteka Oktoberfest – največji festival piva, ki se je precej dobro prijel tudi pri nas. Drugi ponedeljek v mesecu ponekod v Ameriki praznujejo Kolumbov dan. Na ta dan se spominjajo časa, ko je Krištof Kolumb leta 1492 našel oz. prispel v Ameriko. Iz Amerike smo prevzeli tudi Noč čarovnic (znana tudi kot Halloween), praznik, ki ga predvsem v zahodnem svetu obeležujejo v noči z 31. oktobra na 1. november. V resnici predstavlja okrajšavo za »All Hallow's Eve« oziroma »Hallow Eve« (večer vseh svetih oziroma ve- čer pred

V obdobju kapitalizma pa mnogi trgovci stranke že želijo opomniti, da do božiča ni več daleč. V marsikaterem nakupovalnem centru že pričenjajo s pripravami, sredi oktobra pa se na marsikaterem televizijskem kanalu začenjajo božični filmski maratoni. Deležni smo prvih reklam in okrasitev.

31. oktober – dan reformacije

Državni praznik in dela prost dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Leta 1517 je nemški duhovnik Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, s katerimi je zahteval prenovo Cerkve. Začelo se je versko in družbeno gibanje, katerega osrednja osebnost na Slovenskem je bil Primož Trubar. Reformatorji so med drugim zahtevali, da verniki prebirajo Sveto pismo v maternem jeziku, kar je pomembno vplivalo na razvoj številnih ljudskih jezikov, tudi slovenščine. V tem obdobju so se rodile prve slovenske knjige, največ jih je prispeval Trubar. Leta 1550 smo tako dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, Katekizem, Trubar pa mu je dodal še Abecednik. Pomembni deli sta še prevod Svetega pisma, za katerega je bil zaslužen Jurij Dalmatin, in pa Zimske urice proste, prva slovenska slovnica, pod katero se je podpisal Adam Bohorič.

Čas tehtnic in škorpijonov

Nebesni znamenji oktobra sta tehtnica (23. september – 22. oktober) in škorpijon (23. oktober – 21. november). Mineralni kamen meseca je kristal turmalin, roža meseca pa je ognjič.

Pomembni datumi v oktobru:

– mednarodni dan starejših

oktober – svetov-

dan učiteljev

oktober – mednarodni dan bele palice (osebna neodvisnost za slepe)

vsemi

za noč čarovnic je izrezovanje buč, v katere se vstavi sveča.

Mesec varčevanja – z denarjem ravnajmo

svetimi). Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu, npr. na Irskem, v Združenih državah Amerike, Kanadi, Angliji, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Nekako ustreza katoliškemu prazniku vseh svetih. V teh deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne kostume (po navadi čarovnice in pošasti) in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj

Praznik rokometa po meri Celjanov

Delitev točk v Ajdovščini

127. rokometni derbi je napolnil Rdečo dvorano – Gostov iz knežjega mesta nista zaustavila niti dva rdeča kartona

Že

Velenje, 25. septembra – Na prvi domači tekmi v letošnji sezoni Lige NLB so Velenjčani gostili večne rivale iz Celja. Tekmeca sta v 3. krog vstopila s polnim izkupičkom točk, ose so namreč v prvih dveh krogih premagale Riko Ribnico in Maribor Branik, aktualni državni prvaki pa so si priigrali zmago nad Krko in Ormožem. Varovanci Zorana Jovičića so na letošnji superpokalni tekmi ekipi iz knežjega mesta po izvajanju 7-metrovk že pokazali zobe. A svojo moč so pred kratkim pokazali tudi Celjani, v skupinskem delu lige prvakov so namreč na domačih tleh premagali veliki Kiel in vknjižili prvo evropsko zmago v sezoni. Več kot očitno so se na velenjski parket odpravili na krilih zmage nad evropskimi velikani in poskrbeli za precej manj tesno končnico, kot bi jo pričakovali na večnem derbiju.

Deset minut pred koncem prvega dela se je na parketu znova zaiskrilo. Na tleh je po grobem prekršku Matica Suholežnika ponovno obležal Tajnik. Rdeči karton je po Mlakarju tako prejel še Suholežnik. Tudi druga izključitev ni ustavila Celjanov, ki so nato vse do konca 2. polčasa držali prednost in se na odmor odpravili s tremi zadetki naskoka (13 : 16).

V drugem polčasu so celjski rokometaši dokončno pokazali svojo prevlado in si pokorili Velenjčane. S čvrsto obrambo so preprečevali njihove prodore in se hkrati brez večjih težav učinkovito prebijali do strelov. Tekmo so imeli pod popolnim nadzorom, igrali v svojem ritmu in preprečevali osam, da bi razvile svojo igro. Kmalu po začetku drugega dela so povedli s štirimi zadetki prednosti, nato pa svoje

vodstvo stopnjevali vse do 48. minute, ko so prišli do devetih golov naskoka (19 : 28).

Velenjski rokometaši so do sodnikovega žvižga uspeli nekoliko stopiti zaostanek (28 : 33), a ta je bil ob šolski igri Celjanov še vedno prevelik, da bi si lahko priigrali vsak točko. Gostje iz knežjega mesta so se s suvereno zmago maščevali za poraz na superpokalni tekmi in osam odščipnili prvi dve točki v letošnji sezoni.

Najboljši strelec pri domačih je bil Matic Verdinek, ki je prispeval osem zadetkov.

Pri Celjanih sta bila s šestimi zadetki najučinkovitejša Tadej Mazej in Aleks Vlah �� tr, foto RK Gorenje Velenje

Velenje, 24. septembra – V 9. krogu 2. slovenske nogometne lige so nogometaši Rudarja gostovali v Ajdovščini pri ekipi Primorja. Oba nasprotnika sta v sezono vstopila pod pričakovanji in se kaj kmalu znašla na sredini oziroma v drugem delu lestvice.

Z nekoliko boljšo popotnico so v dvoboj vstopili Primorci, ki so si v osmih krogih priigrali točko več, na zadnjih treh tekmah pa so ostali neporaženi. Velenjčani so po slabem začetku v 5. in 6. krogu končno prišli do zmag, a so nato zabeležili dva zaporedna poraza.

Obračun nekdanjih prvoligašev je zaznamovalo kar 10 rumenih kartonov in štirje zadetki. Mreži v prestolnici burje sta v prvem polčasu ostali nedotaknjeni, sta se pa zato toliko bolj tresli v drugem polčasu. V 60. minuti se je svojega prvega zadetka v 2. SNL razveselil Borna Proleta in Primorje popeljal v minimalno vodstvo (1 : 0). Deset minut kasneje je po uspešnem strelu z bele točke izenačil Fi-

lip Kosić (1 : 1). V 83. minuti je vodstvo Rudarjev s svojim prvim zadetkom po povratku med knape zvišal Nik Omladič (1 : 2), sinovi burje pa so v izdihljajih obračuna prišli do izenačenja. Končen izid tekme (2 : 2) je s svojim drugim golom postavil Proleta. Ekipi tako ostajata sosedi na lestvici – Primorci se z desetimi točkami nahajajo na 9. mestu, knapi pa s točko manj tik pod njimi na 10. mestu. Družbo jim z enakim številom točk delajo tudi Jadran Dekani, ki so v 9. krogu remizirali z Ilirijo, in Fužinar Vzajemci, ki so tokrat premagali Brinje.

Svoj položaj na vrhu lestvice je ponovno utrdila Krka, ki je na domačih tleh premagala Bilje. Z dvema točkama manj ji sledi Nafta, ki je slavila zmago nad zadnjeuvrščenim Triglavom.

Izbranci Simona Dvoršaka bodo v 10. krogu, v nedeljo, 2. oktobra, na stadionu Ob jezeru gostili ekipo z repa lestvice, Triglav.

TAKO so igrali

Liga NLB, 3 krog

Gorenje Velenje – Celje Pivovarna Laško 28:33 (13:16)

Gorenje: Skok, Verboten, Taletović, Tajnik 4, Pajt 2, Drobež, Kovačič, Mlivić M., Sokolič 5, Verdinek 8, Šiško 2, Grmšek 2, Slatinek Jovičič 2, Mlivić T., Predović 3, Hriberšek.

Celje: Celje Pivovarna Laško: Bojić, Gaberšek, Strmljan 2, Knez, Mazej 6, Cokan 4, Marguč 1, Antonijević, Ivanković 4, Janc, Muhović 1, Žabić 4, Mlakar 1, Vlah 6, Martinović 3, Suholežnik 1. Rdeča kartona: Mlakar (6.), Suholežnik (20.).

2. SNL, 9. krog

Primorje – Rudar Velenje 2:2 (0:0)

Strelci: 1:0 Proleta (60.), 1:1 Kosić (71., 11m), 1:2 Omladič (83.), 2:2 Proleta (93.).

Rudar: Sekulić, Verbič (od 62. Tubić), Bićanić, Kosić (od 85. Kosić), Kočar, Wirekoh (od 46. Vošnjak), Omladič. Martinović (od 46. Spudić), Karabatić, Bošković, Baruca (od 81. Majcenovič).

V prvem polčasu se je iskrilo na vse strani, burno reakcijo polne Rdeče dvorane pa je že v 5. minuti izzvalo grobo posredovanje Žige Mlakarja nad Domnom Tajnikom. Mlakar si je najprej prislužil rdeči karton, nato pa sta mu sodnika zaradi neprimerne reakcije dosodila še modrega. Izključitev enega izmed najizkušenejših celjskih igralcev ni zmedla izbrancev Alema Toskića, ki niso popuščali. Vajeti so prevzemali v svoje roke, a so jim Velenjčani nekaj časa še uspeli slediti. V 16. minuti so si gostje priigrali tri zadetke prednosti (6 : 9), domači pa so jim le dve minuti kasneje ponovno dihali za ovratnik (8 : 9).

Emir Taletović, vratar Gorenja Velenja: »Težko je karkoli reči po takšni tekmi. Že v prvem polčasu smo igrali slabo, pa smo zaostajali samo za tri. V drugem polčasu se nam je zgodil totalni mrk v obrambi, v napadu smo se mučili, da bi prišli do zadetka.

Zaslužena zmaga Celjanov, odigrali so tako, kot znajo.«

Zoran Jovičić, trener RK Gorenje Velenje: »Zelo slabo smo odigrali v obrambi, nismo mogli zaustaviti napada Celjanov, poskušali smo z različnimi kombinacijami, ampak je bilo Celje v napadu zelo močno. Prejeli smo preveč zadetkov in nikakor nismo uspeli ujeti našega ritma igre. Zaslužena zmaga Celjanov, mi pa gremo naprej.«

Alem Toskić, trener Celja Pivovarne Laško: »V obrambi smo bili na vrhunski ravni, odigrali smo tako, kot smo se dogovorili. Na začetku tekme nas je zaskrbelo, ko smo ostali brez dveh za nas izjemno pomembnih rokometašev, rotacija se je posledično zmanjšala. Ostali rokometaši so dali od sebe zadnje atome moči, zato jim iskreno čestitam!«

Drugi rezultati: Krka - Krško 29:23, Trimo Trebnje - Urbanscape Loka 30:25, LL Grosist Slovan - Riko Ribnica 31:35, Koper - Maribor Branik 25:28, Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 35:34, Dobova –Sviš Ivančna Gorica 29:26.

Lestvica: 1. Trimo Trebnje (6), 2. Celje Pivovarna Laško (6), 3. Gorenje (4), 4. Urbanscape Loka (4), 5. Jeruzalem Ormož (4), 6. Riko Ribnica (4), 7. Slovenj Gradec (2), 8. Krka (2), 9. Sviš Ivančna Gorica (2), 10. Dobova (2), 11. Maribor (2), 12. Koper (1), 13. LL Grosist Slovan (1), 14. Krško (0).

Drugi rezultati: Krka – Bilje 3:1, Nafta –Triglav 2:0, Aluminij – Kety Emmy Bistrica 3:1, Ilirija 1911 – Jadran Dekani 0:0, Rogaška – Beltinci Klima Tratnjek 3:1, Brinje Grosuplje – Fužinar Vzajemci 2:3 Lestvica: 1. Krka (22), 2. Nafta (20), 3. Aluminij (19), 4. Rogaška (18), 5. Vitanest Bilje (16), 6. Ilrija 1911 (11), 7. Beltinci Klima Tratnjek (11), 8. Kety Emmy&Impol Bistrica (11), 9. Primorje (10), 10. Rudar Velenje (9), 11. Jadran Dekani (9), 12. Fužinar Vzajemci (9), 13. Krško (8), 14. Roltek Dob (7), 15. Brinje Grosuplje (5), 16. Triglav (4)

Kegljanje, 2. liga, vzhod, 1. krog

Impol : Šoštanj 5 : 3 (3140: 3137) Šoštanj: Fidej – 527 (0), Sečki – 562 (1), Hasičič – 522 (1), Šehič – 513 (0), Pintarič – 506 (1), Petrovič – 507 (0).

Ne le po hribih, tudi ob rekah so prijetne poti Po hribih

Nekateri mislijo, da mora pravi planinec samo v hribe in da drugi pohodi ne štejejo. Pa ima Slovenija številne prelepe pohodne poti tudi ob rekah.

Planinci Univerze za tretje življenjsko obdobje smo v tem vročem poletju izkoristili prijeten hlad, ki ga navadno najdemo ob vodah, in hodili ob Dravi, Soči in Muri.

Drava in Mura sta podobni reki: leni in obilni, malce kalni in topli. Soča pa je pravo nasprotje. Polna je brzic, veselo poskakuje po kamnih in se peni po tolmunih, prelepe barve je in tudi nič kaj topla ni. »Krasna si, bistra hči planin,« je zapisal pesnik Simon Gregorčič.

Vroč septembrski četrtek je bil, ko smo izbrali pot od Mosta na Soči do Tolmina. Pot je potekala po prijetnem gozdičku malo nad to bistro in slikovito reko, po trasi poti Juliana trail.

Ves čas se nam je odpiral pogled na planine in gore v ozadju, mi pa smo zadovoljno koračili ob Soči in se napajali od njene lepote. Na prodnatem bregu smo si osvežili obraz in malo namočili noge, a ne prav za dolgo, ker nas je kaj hitro pričelo ščipati v stopala.

Povsem drugačna pa je bila pot ob Muri. Reka se leno vije po prekmurski ravnici, njena struga je široka, voda pa kalna in topla.

»Danes mirna, iskriva, v barvi neba, domačna nad zelenjem,« je napisala Marija Šedivy,

Kegljanje

Poraz z zadnjim lučajem

Po poletnem premoru se s tekmami 1. kroga začenja letošnja kegljaška ligaška sezona 2022/2023. Šoštanjčani so v 1. krogu gostovali v Slovenski Bistrici pri ekipi Impola, ki se je po nekaj letih ponovno vrnila med drugoligaše. Ekipa Šoštanja je veljala na papirju za rahlega favorita, a to so

njen verz pa je zabeležen na zidu ob Muri pri Gornji Radgoni.

Krožna pot »Gor pa dol kre Mure« je speljana po obeh bregovih Mure, med dvema mostovoma, petanjskim in radgonskim. Povezuje dve državi, Slovenijo in Avstrijo, ter štiri občine: Tišino, Radence, Gornjo Radgono in avstrijsko Bad Radkensburg. Tradicionalni pohod ob reki poteka dvakrat letno pod geslom: »Mura naj združuje, ne razdvaja.«

Pohodniki UNI 3 smo pot prehodili pretekli četrtek. Prijetno je bilo hoditi ob reki, saj je pot lepo urejena in opremljena s številnimi klopmi in rekviziti za rekreacijo. Ogledali smo

morali dokazati na tekmovalnih stezah. Prvi gostujoči par je začel zelo odločno in je hitro prešel v vodstvo. Iz lučaja v lučaj sta pridobivala keglje in imela po 120 lučajih prednost kar 84 kegljev. Kljub takšni prednosti so si tekmovalci razdelili točke. Igra drugega para je bila podobna igri prvega para. Po 60 lučajih pa se je vse obrnilo na glavo. Domačina sta podirala keglje kot za stavo, a več kot točke nista uspela doseči. Po dveh odigranih igrah je bil rezultat 2 : 2, a prednost (33 kegljev) je bila še vedno na strani gostujoče ekipe. Podoben scenarij

si tudi znameniti Železni vrelec pri Radencih, kjer je zajetje mineralne vode za hotelske kopeli in pitne kure.

Na koncu smo se ustavili še na Kapeli, kjer so uredili prijetno vinsko fontano na zelo razglednem mestu blizu vrha. Povzpeli smo se do cerkve na Kapelskem vrhu in prevzel nas je pogled na vinske gorice in vinograde, ki so se razprostirali vse okoli nas.

Lepo je včasih hoditi tudi po manj znanih in bolj ravninskih poteh. Slovenija je lepa, pa naj bodo to gore, ravnice ali gričevja.

�� Anica Pugelj

se je odvijal tudi v igri tretjega para. Razburljiv zaključek je tako pripadel domačim fantom, ki so z zadnjim lučajem za 3 keglje premagali Šoštanjčane. Kljub porazu so Šoštanjčani prikazali dobro kegljanje, pred naslednjim krogom pa morajo odpraviti drobne napake, ki so jih to pot stale zanesljive zmage. V naslednjem krogu bodo Šoštanjčani na domačih stezah gostili ekipo Čeršaka, ki je na lestvici mesto nižje od gostiteljev. �� lf

Nogometna tekma Kunigunda: Kralji ulice

Vabljeni na prijateljsko tekmo med domačini NK Kunigunda in NK Kralji ulice iz Ljubljane. Tekma bo 30. septembra, ob 14. uri na pomožnem stadionu. V primeru slabega vremena bo v Rdeči dvorani.

prvenstvo ZDUS v pikadu

uspeh. V konkurenci 15 najboljših ekip v državi je naša ženska ekipa osvojila odlično 1. mesto in postala državni prvak za leto 2022. Moška ekipa je v konkurenci 14 društev z minimalno razliko osvojila odlično 2. mesto in naslov državnih podprvakov za leto 2022. Med posameznicami je Olga Bračič osvojila 2. mesto. �� Marija Skrt

Jesen na vasi v znamenju lipe

Škale, 24. septembra – Škalsko društvo Revivas je zadnji vikend v septembru pripravilo tradicionalno prireditev Jesen na vasi. Letos je potekala v znamenju lipe, saj je Turistična zveza Slovenije leto 2022 razglasila za leto lipe. Svoje pridelke in izdelke so razstavili na sobotni tržnici v Velenju, obiskovalcem ponudili lipov čaj, lipov med in domači kruh, v nedeljo pa so različne prireditve potekale pod brunarico pri gasilskem domu v Škalah.

Kljub slabemu vremenu se je na razstavi nabralo lepo število eksponatov, ki so bili prava paša za oči. Obiskovalci so med njimi izbrali tri aranžmaje oziroma pridelke, ki so jih najbolj prepričali. Zmagala je 104 cm dolga buča Kikinda, obkrožena z manjšimi jedilnimi bučami in posebnim čilijem, ki jo je prinesla Marta Mravljak. Obiskovalce sta navdušili tudi košari z eksotičnim sadjem, ki ga gojita Boris in Zvonka Polak, tretje mesto pa si je prislužila Marica Tiefengraber z res velikim krompirjem.

Ker je bila letošnja Jesen na vasi v znamenju lip in lipovega cvetja, so obiskovalci lahko pokušali lipov čaj in med ter ugibali, koliko tehta vrečka po-

sušenega lipovega cvetja (lipene). Kot je povedala Eva Kumer, moderatorka prireditve, je bil to celoletni projekt društva, v katerega sta se vključila tudi POŠ Škale in Vrtec Jurček. Otroci so si v začetku maja ogledali največje lipe v kraju in jih izmerili, nato pa na likovnih delavnicah risali lipe in ustvarjali lipove liste iz gline. Njihovi izdelki so bili

nabirale in sušile lipovo cvetje ter pripravile vrečke za čaj, ki jih je društvo delilo na promocijskih dogodkih. Med temi je bila najobsežnejša predstavitev na sobotni mestni tržnici. Poleg razstave pridelkov, ki sta jo pripravili Klara in Ema Jan, se je na stojnicah predstavila sekcija izdelovalk rož iz krep papirja. V sklopu projekta Jesen na

–

razstavljeni na prireditvi Jesen na vasi, k tem pa so bile dodane fotografije največjih lip v Škalah. V sklopu projekta sta bili zasajeni dve lipi, ena pri šoli, druga pa pri obeležju najdišč mastodonta (slednja s časovno kapsulo in v spomin preminuli članici upravnega odbora društva Olgi Janžovnik). Marija Glinšek, vodja projekta, je dodala, da so članice društva spomladi in poleti

vasi bo društvo Revivas Škale organiziralo še eno prireditev, Popoldne pod lipo, ki bo v petek, 30. septembra, ob 18. uri pri gasilskem domu Škale. Na njej bo Katja Krk predstavila svojo prvo knjigo z naslovom Jutri. Z njo se bo pogovarjal Ivo Stropnik, z glasbenimi vložki pa bo dogodek popestril Simon Gorišek. Prijazno vabljeni v Škale! �� Vera Pogačar

41 let MČ Velenje – Levi breg vzhod

Mozirje, 24. septembra – O sobotnem dogajanju, ki je potekalo v Mozirskem gaju v sklopu velike razstave okrasnih, jedilnih in običajnih krmnih ter orjaških, več sto kilogramskih buč Atlantic Gigant, velja zapisati, da je bilo lepemu vremenu primerno. Zanimivo je tehtanje na veliki precizni tehtnici Lotrič, ki že 12 let zvesto prevzema to delo in se ga da izvesti le ob pomoči viličarja in izurjenih tehtalcev »Štajerskih bučmanov« s posebno vrvno opremo.

Darko Bele, vodja Ekološkega-hortikulturnega društva Mozirski Gaj, je bil najbolj vesel, da so imeli srečo z vremenom, zato je bil to pravi praznik za pridelovalce buč in obiskovalce parka, ki so prišli na ogled šampionskih, neverjetno lepih, raznolikih, pisanih in težkih buč. »Veseli nas, da smo kot Ekološko-hortikulturno društvo prireditelji z mednarodno licenco, ki edina omogoča nadaljevanje na tekmovanjih po Evropi. Slovenskega rekorda iz lanskega leta nismo presegli in kljub letošnji že tretji zmagi zapovrstjo Janko Lovše iz Velike Ševnice še vedno nosi rekord najtežje buče pri nas – 719 kg.« V Mozirje je tokrat 14 gojiteljev buč velikank iz več slovenskih krajev pripeljalo buče na

tehtanje in merjenje. Najbolje so se odrezali: Janko Lovše z debelo bučo, težko 533 kg, Sebastijan Kojzek iz Ruš je »zrušil« lasten rekord s 490 kg bučo velikanko in se uvrstil na 2. mesto, Joža Rink Perme iz okolice Litije pa s 465 kg težko bučo Joso na 3. mesto. Kot je dejal zmagovalec Lovše, tako postarana buča, kot je njegova letos

dno najlepša velikanka, zato je prejela posebno, izvenserijsko priznanje. Lepotna zmagovalka (miss buč Mozirski gaj 22) po kriterijih Great Pumpkin Common Wealth (GPC) je postala oranžna 285-kilogramska buča Staneta Fojkarja iz Velikega Vrha pri Litiji. Le za las so jo glasovi male množice razglasili pred konkurenčno težjo, a nekoliko izmaličeno bučo Uroša Fifolta (437 kg).

najtežja, ne bo uporabna za kaj več kot razstavo in kasneje za živalsko krmo. Ob razglasitvi za že četrtič prvaka za najtežjo bučo v Sloveniji je dejal, da je bistveno nižje teže povzročila velika poletna vročina, ki ni koristila nobeni rastlini.

Po teži na četrto mesto se je z edinstveno in edino orjaško zeleno bučo umestil Gregor Jehart iz velike družinske vrtnarije Jehart iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. Njegova buča je tehtala 401 kg, a je bila tudi neura-

»Tekmovale« so tudi lubenice. Med šestimi v konkurenci so zmagale zares izjemne »lepo poslikane« in najtežje; s 64 kg (5 kg pod slovenskim rekordom) sta zmagali Fifoltovi lubenici (druga z 62 kg je zasedla 3. mesto), 62-kilogramska lubenica Domna Zorka pa je zasedla 2. mesto. Najdaljšo bučo dolžine 148 cm je tokrat vzgojil Erik Rink Perme

V Mozirskem gaju so obiskovalci poleg zanimivega tehtanja kar 20 buč in izmere dveh dolgih buč legionark postavili več kot 30 velikih bučnih aranžmajev z izjemno lepimi bučkami in bučami. Kot magnet bodo razvrščene buče velikanke na ogled ostale do 9. oktobra. �� Jože

septembra praznovala

praznik.

namen so

16. do 22. septembra načrtovali pestro dogajanje, s katerim bi obeležili že svojo 41-letnico, a jim je nekoliko ponagajalo vreme. Praznik so tako obeležili v četrtek, 22. septembra. Na Kardeljevi ploščadi je nastopila tolkalna skupina Rhythm Factory Glasbene šole Velenje, sledil je recital Kajuhovih pesmi, nato pa so podelili priznanja za najlepše ocvetličene balkone in okolice blokov v projektu Ocvetličimo balkone. »Podelili smo 18 priznanj, in sicer vsem tistim, ki jim je komisija namenila več kot 39 točk. Nismo povedali vrstnega reda oziroma števila točk, ker so bila podeljena enotna priznanja in ker je bolj pomembno to, da sodelujemo in smo zgled drugemu, ne pa to, kdo je prvi ali kdo je zadnji,« je povedala predsednica Sveta MČ

Zofija Šuligoj

Ob prazniku so lahko obiskovalci igrali tudi za to mestno četrt značilen orjaški šah, posladkali pa so se s palačinkami, ki so jih delili mali kulinarični šefi. »Letos je bil velik poudarek na otrocih, zato smo, namesto da bi ponudili golaž, pokazali, kakšne palačinke pečejo mali kuharski šefi – s pomočjo mentorjev seveda,« je še dejala Zofija Šuligoj. Na dogodku je sodelovalo in se predstavljalo tudi Društvo prijateljev mladine mestne četrti, ki je sicer še v ustanavljanju. Starši, ki si prizadevajo za ustanovitev društva, računajo, da bodo že kmalu lahko popestrili dogajanje v tem okolišu in ponudili dodatne pestre dejavnosti za otroke. ��

9. srečanje rodbine Madlešnik

Drevo rodbine Madlešnik vztrajno širi svoje veje. Letos so se sorodniki, po daljšem premoru, srečali že devetič zapovrstjo. Družabno srečanje, ki je potekalo na športnem igrišču v Skornem, je bilo pokazatelj, da so sorodstvene vezi nekaj najlepšega. Zato jih je treba negovati in spoštovati. Zbralo se je več kot 50 sorodnikov. Najstarejša Anica je letos dopolnila 80 let, medtem ko najmlajša šteje le nekaj mesecev. Srečanje je potekalo ob sproščenem vzdušju, v duhu športa, petja in druženja. Organizatorji so letos poskrbeli tudi za razvedrilni program. Druženje na vsaki dve leti organizirajo trije bratranci skupaj, ki na zadnjem srečanju prejmejo ključ kot simbol in zavezo za organizacijo naslednjega srečanja. O prejetju

ključa navadno odloči sreča pri žrebu. Na vsakem srečanju se sorodstvo najprej zbere pri sveti maši, kjer se spomnijo vseh rajnih, saj brez zaslug pokojnih srečanj zagotovo ne bi bilo. Vsi na srečanju so bili enotnega

Miklavc

Buče velikanke bodo na razstavi do 9. oktobra.

Velenje, 22. septembra – Mestna četrt Velenje – Levi breg vzhod je 20.

mnenja, da je takih sproščenih druženj premalo. Zato so novi organizatorji že obljubili, da se bodo potrudili, da se čez dve leti ponovno srečajo.

�� Jasmina Stropnik

Več kot 60-kilogramske lubenice bi nasitile in odžejale veliko jedcev.

Gremo peš, s kolesom, z avtobusom!

Velenje, 21. septembra –Evropski teden mobilnosti se je v MO Velenje začel s septembrskimi petkovimi kolesarskimi zajtrki, najbolj pestro pa je bilo 21. septembra na za promet zaprti Rudarski cesti. Zasedli so jo otroci velenjskih vrtcev in šol, ki so izvajali različne športne dejavnosti in igre, pridružila se jim je Pika Nogavička, prostovoljci ŠCV, Beli zajček je izpeljal igro Aktivno v vrtec, čimer so želeli spodbujati starše in otroke k bolj trajnostnemu prihodu v vrtec. Kolesarji so se lahko ustavili v popravljalnici in olepševalnici koles, mladi kolesarji so svojo spretnost lahko preizkusili na kolesarskem poligonu. S sodelovanjem pri projektu Evropski teden mobilnosti vsi organizatorji opozarjajo na to, kako pomembno je spreminjanje potovalnih navad. Verjamejo namreč, da lahko vse razdalje okoli dveh, treh kilometrov premagujemo na okolju bolj prijazen način. Recimo peš, s kolesom, z mestnim avtobusom Lokalcem …

Ali smo prebivalci mesta v zadnjih nekaj letih postali bolj trajnostno mobilni? Župan Peter Dermol temu pritrjuje. “To je rezultat številnih projektov, ki smo jih v preteklosti izvajali in jih še. Največ je k temu pripomoglo 20 kilometrov obnovljenih in novih kolesarskih poti v urbanem središču, poleg tega gradimo regionalne povezave,

urejamo peš poti, posebej v smislu varnosti za otroke in ranljive skupine. Zelo pomemben pa je tudi akcijski načrt, s katerim bi ceste skozi mestno središče razbremenili tovornega prometa,” je povedal župan. Ob tem je poudaril, da je najbolj pomembno, da vse te ukrepe in ukrepe za urejanje mirujočega prometa sprejemajo občani

POLICIJSKA kronika

Iz lokala odnesel gotovino

Črnova, 21. september – Neznani storilec je ponoči skozi okno vlomil v lokal Na Hofu. Iz notranjosti je odtujil večjo vsoto gotovine. Za storilcem poizvedujejo.

Vinjeni motorist padel

Velenje, 22. september – V Šaleku je voznik kolesa z motorjem zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču. Preverili so ga tudi z alkotestom, ki je pokazal visoko nad mejo dovoljenega. Zanj bodo podali obdolžilni predlog.

Prosjačil je za denar

Velenje, 22. september – Po obvestilu občana so policisti opravili kontrolo vhoda v trgovino Lidl in tam izsledili tujca z romunskim državljanstvom, ki je pod pretvezo, da je gluhonem, prosjačil za denar. Izdali so mu plačilni nalog.

Zasegli sumljivo snov

Velenje, 22. september – Policisti so mlajši občanki zasegli alu zavitek, ki naj bi vseboval približno dva grama marihuane. Po analizi zasežene snovi bodo zanjo uvedli prekrškovni postopek.

Ukradel električni skiro

Velenje, 22. september Pred Zdravstvenim domom Velenje je neznani storilec ukradel električni skiro. Lastnika je oškodoval za okoli 300 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Kradli iz šolskih torb

Velenje, 22. september – V četrtek (in v naslednjih dneh) so policisti obravnavali več tatvin iz šolskih torb v garderobah na Šolskem centru Velenje. Z dejanjem je bilo oškodovanih več dijakov. Za storilcem poizvedujejo.

Tast grozil snahi

Velenje, 22. september – Na Gorici sta se sprla snaha in tast, ki je snahi izrekel nekaj resnih groženj, zato ga bodo ovadili.

Spletna goljufija s peleti

Velenje, 23. september – Policisti so obravnavali kaznivo dejanje spletne goljufije. Oškodovanec je po spletu v Nemčiji naročil 25 ton lesnih peletov in zanje vplačal 3.250 evrov. Naknadno so od njega zahtevali dodatno plačilo. Ker ga ni vplačal, so komunikacijo z njim prekinili.

Goljufal pri prodaji avtomobila

Velenje, 23. september –Oškodovanec je na policijski postaji naznanil kaznivo dejanje goljufije. Vozilo, last njegovega podjetja, je zaupal v uporabo osumljenemu za čas, da si uredi leasing za nakup omenjenega vozila. Osumljeni je v tem času izdelal ponarejen račun, s katerim je podjetju za prepise vozil prikazal, da je vozilo kupljeno, ter ga odjavil oziroma prepisal na svoje podjetje. Vozilo je takoj prodal naprej. Policisti so vozilo zasegli in ga vrnili oškodovancu, zoper goljufa pa bodo podali kazensko ovadbo.

Nasilen do partnerke

Velenje, 23. september – Na policijsko postajo je prišla ženska, ki se je z otrokom umaknila iz stanovanja, saj je bil njen partner do nje nasilen. Po zbranih obvestilih, tudi o preteklih dejanjih, so osumljenemu izrekli prepoved približevanja. Zanj bodo podali kazensko ovadbo.

Pridržali so jo

Velenje, 24. september – V Šaleku je prišlo do spora med partnerjema. Policisti so ugotovili, da je partnerica, ko je prišla ponoči domov, zbudila partnerja, pričela vpiti in se do njega nasilno vesti. Tudi po prihodu policistov s kršitvijo ni prenehala. Izrekli so ji opozorilo, ki ga ni upoštevala, zato so ji odredili pridržanje na Policijski postaji Velenje. Izdali so ji tudi plačilni nalog.

Niso ji pustili voziti

Črnova, 24. september – Opita hči je doma razgrajala, saj ji starši niso dovolili voziti v takšnem stanju. Izdali ji bodo plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

Izginil še en električni skiro

Velenje, 24. september – V garažah Mercatorja so občanu ukradli električni skiro v vrednosti 499 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Skupil jo je v pretepu

Velenje, 25. september – Policisti so v nedeljo zjutraj posredovali pred lokalom, kjer je prišlo do pretepa več oseb. Ena

in občanke. Pred večstanovanjskimi stavbami morajo imeti prednost parkirati stanujoči v teh blokih, obiskovalce je treba preusmerjati v garažne hiše in na druga urejena parkirišča. “S tem bo kakšna površina namenjena zelenju, sprehodu, igri in s tem bomo za vse naredili nekaj dobrega,” je še dejal župan. �� dj

Sodobni strupi in varnost

V preteklih tednih smo lahko spremljali novice o nasilnih in tragičnih dogodkih.

Za vsako tragedijo so ljudje s svojimi zgodbami in usodami. Nekatere so (bile) znane vsem, druge so poznali le določeni ljudje, spet tretje so se razkrile šele ob usodnih in tragičnih dogodkih.

Marsikdaj bližnji sosedje ali sorodniki ne morejo verjeti, da so posamezniki, ki so jih poznali kot umirjene, zadržane ali veseljake storili tako nasilna in kruta dejanja. Nekatera med njimi so bila dejanja v sosledju, ki je trajalo leta in desetletja, druga pa bila storjena v afektu – eksplozivnem izbruhu čustev, ki so pogost spremljevalec nasilnih dejanj.

Adil Huselja varnostno ogledalo

V zadnji kolumni sem izpostavil, da je pomembno poznavanje, obvladovanje in izražanje čustev. Predvsem pa, da ni dobro, da jim pustimo, da eksplodirajo ali da jih tlačimo v sebi, saj bodo nekega dne pokazala svoj obraz, bodisi v neracionalnem dejanju bodisi v bolezni. To je tudi razlog, da strupi, ki grenijo in zastrupljajo življenja posameznikom, negativno vplivajo na celotno družbo oziroma ves svet. V mislih imam žalost, zaskrbljenost, strah, jezo, ljubosumje, zavist in pohlep, ki so sestavni deli naših življenj, a lahko ob neustreznem odnosu ter brezbrižnosti pri (pre)poznavanju, obvladovanju in izražanju ustvarijo vrsto negativnih posledic.

oseba je pri tem utrpela hude telesne poškodbe. Policisti zbirajo obvestila o storilcih in jih bodo ovadili za kaznivo dejanje nasilništva in hude telesne poškodbe.

Trčil v robnik

Črnova, 25. september – Na relaciji Črnova–Studence je voznik osebnega vozila vozil s preveliko hitrostjo in preblizu desnega roba vozišča ter zaradi tega trčil v robnik. Izdali so mu plačilni nalog.

Prevrnil se je v jarek

Črnova, 25. september – Na glavni cesti v Črnovi se je voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča prevrnil v jarek. Na kraju so mu izrekli globo.

Vpil na očeta

Velenje, 25. september – Na Kardeljevem trgu sta se sprla oče in sin, ki je prišel na obisk. Posredovali so policisti, ki bodo zoper sina uvedli prekrškovni postopek.

Neznanec v hiši

Velenje, 25. september – V nedeljo zvečer je občan z Ljubljanske ceste prišel domov in v kletnih prostorih opazil neznanca, ki se je izgovoril, da je brezdomec, zapustil prostore ter odšel v neznano. Pred hišo je pustil vozilo z avstrijskimi registrskimi tablicami, za katero se je kasneje izkazalo, da je bilo ukradeno. Policisti so vozilo zasegli, za storilcem pa še poizvedujejo.

Pri tem je pomembno zavedanje, da zatajevanje in potlačitev čustev ne pomeni odličnosti in da to ni odlika. Čustvena inteli genca pomeni, da se zavedamo lastnih čustev in čustev drugih ljudi. Da jih zaznavamo, prepoznavamo, izražamo in ustrezno ravnamo tako, da z njimi ne povzročamo škode ne sebi in ne drugim. Rek Do drugih se obnašaj tako, kot želiš, da se drugi obnašajo do tebe, preprosto in jasno sporoča nauk za slehernega človeka in za človeštvo. Če bi ga upoštevali, zagotovo ne bi dovolili, da omenjeni strupi grenijo naša življenja in da so pravzaprav (skriti ali odkriti) vzroki človekovih dejanj, ki nikomur ne prinašajo nič dobrega.

Zmotno je prepričanje, da negativnih čustev ne smemo imeti oz. jih čutiti, kar velja tudi za jezo kot eno izmed pogostih čustev, ki jih doživljamo v vsakdanu. Pomembno je, da jezo izražamo tako, da drugega ne žalimo, ponižujemo ali smo do njega nasilni. Ob tem je dobro, da situacije, ko se jezimo, preučimo bolj podrobno in ugotovimo, kje so pravi vzroki in kako se odzivamo. Tako lahko jezi odvzamemo moč in s tem negativno energijo, ki jo neobvladljivo usmerjamo proti drugemu, s tem pa tudi proti sebi. Jeza je tudi pozitivna, saj nam lahko pomaga ustaviti škodljive okoliščine, lahko nam da dovolj moči in energije, da ustvarimo spremembe v življenju in da si priborimo položaj, ki nam pripada ali ga želimo doseči.

Ljudje, ki zanemarjajo to področje v življenju, se prej ali slej znajdejo v težavah. Pogostokrat imajo zdravstvene težave in se soočajo tudi z »bežanjem« v svet opojnih substanc in odvisnosti, kar se sčasoma prenese tudi v odnose z bližnjimi. Takrat se praviloma sklene krog, iz katerega se je težko rešiti. To velja tudi za prekomerno uporabo zdravil s pomirjevalnim ali poživljajočim učinkom, uživanje alkoholnih pijač in prepovedanih drog, adrenalinske športe, igre na srečo .. To je pravzaprav bežanje od težav in resničnega življenja. Vse to so znaki, da človek potrebuje pomoč. V obliki prijaznega, odkritega in iskrenega pogovora ali strokovne pomoči psihologa ali psihoterapevta.

Na ta način bi lahko preprečili škodljive posledice nasilnih dejanj ljubosumnih (bivših) partnerjev, agresivnih voznikov, prepotentnih in zagrenjenih nasilnežev, vandalov … Odgovornost za to je v naših rokah, dobesedno. Vsak med nami naj bi poskrbel zase in za bližnje. Predstavniki pristojnih institucij pa so odgovorni za to, da vzpostavijo in skrbijo za mehanizme prepoznavanja in preprečevanja škodljivih ravnanj. Le tako lahko ustvarimo odnose in s tem odprto in varno družbo, ki omogoča kvalitetno, zadovoljno in osrečujoče življenje. V krogu družine, soseske, mesta, države in sveta.

Šolanje pilotov jadralnih letal

Šaleški aeroklub Lajše www.saleskiaeroklub.si

Èestitamo za praznik obèine Šoštanj!

ŠTAUDOHAR,

Irena:

Fižolozofija od – odrasli 635 - Vrtnarstvo

Vir: dobreknjige.si

V zdajšnjem svetu, ki je hiter, prehiter, nam vrtnarjenje omogoča zelo kompleksno sprostitev. In upočasnitev. Ni lepšega kot svoje roke zakopati v zemljo in vanjo polagati semena, sadike. Potem, ko opravimo vse priprave. Sledi čakanje, kaj bo pognalo, odgnalo, zrastlo. Z vrtom so se ukvarja-

ko začutimo radost, ki se skriva v magičnih dotikih rok z zemljo. Bogatejši smo za poglede, okuse, vonje, dotike in tudi petje ptic, brenčanje žuželk. Morda je prava beseda za vrtnarska opravila in vse, kar nam nudijo, to so umiritev ob delu, spremljanje rasti, ki je ne moremo prehiteti, privajanje čakanju ob skrbi za rastline, razmišljanje o tem, katere rastline se ljubijo in katerih ne gre saditi skupaj, posvetitev. Tudi meditacija.

ALAEI, Neda: To nisva midva

ml – mladina P - Leposlovne knjige od 9. do 13. leta Vir: miszalozba.com

Skoraj leto dni je minilo od smrti mame. Sanna mora doma paziti na očeta, ki ne jé dovolj, hoče le spati in pisati, nje pa skorajda ne opazi. Tudi v šoli ni veliko bolje, saj si je njena najboljša prijateljica našla drugo zaveznico. Nato pa v razred pride Yousef, ki ji pokaže, kako skozi fotografijo svet ugledati na povsem drugačen način. Tudi on nosi večje breme, kot bi ga običajen najstnik moral, zato je Sanna morda končno našla nekoga, ki jo razume, ampak – mu lahko zaupa?

VELENJE

Četrtek, 29. 9.

18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga počitnic 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Slovenski Camino, potopisno predavanje

Petek, 30. 9.

18.00 Pod lipo pri Gasilskem domu Škale Večer pod lipo, literarni večer

19.00 Atrij Velenjskega gradu Neklasičen večer klasičnih glasbenikov, koncert dijakov Umetniške gimnazije ŠC Velenje Sobota, 1. 10. 9.00 Dom KS Konovo 8. meddruštveni turnir v pikadu 9.30 Pred OŠ Šalek

Od lipe do lipe, tradicionalni pohod KS Šalek 10.00-18.00 Pumptrack Velenje

Pumpaj Slovenija in Grbine so fine 2022, tekmovanje za slovenski pumptrack pokal 10.00 Ranč Poduršan, Škale 4. tradicionalne srbske kmečke igre

16.00 Prostori KS Paka pri Velenju Petje na vasi Nedelja, 2. 10.

15.00 Grilova domačija Jesen na Grilovi domačiji, tradicionalna prireditev

15.00 Grilova domačija Mladi muzealci: Jesen na Grilovi domačiji

Ponedeljek, 3. 10. 9.00-12.00

AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center Delavnica prostoročnega oblikovanja gline, ustvarjalna delavnica

10.00 Prešernova 9 b (za Pekarno Presta) Brezplačen prikaz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe

defibrilatorja 11.00 Velenjski grad Odprtje in strokovno vodstvo po gostujoči razstavi Zlata doba Plečnikove arhitekture

17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Županov sprejem za starostnike in invalide Torek, 4. 10. 17.00 Vila Rožle Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše: Češnjev mobile Sreda, 5. 10. 9.00-11.00

AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center Vse za tebe, a nič namesto tebe, pogovorna delavnica 9.00 Pred Domom KS Stara vas Pohod krajanov Stare vasi 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Spomini skozi čas: 1966–2022, pogovor o knjigi

Tradicionalen pozdrav jeseni - letos s fižolom

li ne samo naši predniki, babice in mame, tudi mnogi filozofi so v vrtu našli mir, tudi navdih za umetniško ustvarjanje, pisanje. Ne gre samo za to, da pridelamo hrano, na vrtu gojimo tudi svoje misli, čeprav nam dostikrat vzgoja ne gre tako, kot bi želeli. Biti eno z vrtom sicer pomeni mnoge skrbi in odrekanja. Dež, toča, škodljivci, plevel, vse ima svoj smisel. Hkrati nas to spajanje uči potrpežljivosti in razumevanja narave in nas samih. Imeti vrt pomeni, da smo si od narave izposodili košček zemlje in zanj prevzeli odgovornost do vseh živih bitij, ki nanj zahajajo. Hrana z vrta je zagotovo obogatena z vsemi izkušnjami, ki smo jih med pričakovanji na plodove našega dela pridobili. Vrt je tako naš lastni učitelj sobivanja z vso živo in neživo stvarnostjo vesolja. Ko se umirimo, ko sprejmemo vse dejavnike, ki poleg nas vplivajo na ta košček zemlje, lah-

spored

DC LIGA SUPER LJUBLJENČKOV

DC League of Super-Pets, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA)

Režija: Jared Stern

Glasovi: Predrag Lalić, Sašo Prešeren, Klemen Bunderla, Mirko Medved, Uroš Bitenc, Ota Roš, Gregor Trebušak, Barbara Vidovič, Katja Ogrin, Tina Ogrin, Jaka Vižintin, Aleksander Golja, Živa Medved Petek, 30. 9., ob 17. uri, velika dvor.

MEDIEVAL

Medieval, akcijski zgodovinski biografski film, 126 min (Češka). Režija: Petr Jakl Igrajo: Ben Foster, Sophie Lowe, Michael Caine Petek, 30. 9., ob 19. uri, mala dvor.

MOONAGE DAYDREAM

Moonage Daydream, biografski glasbeni dokumentarec, 140 min (ZDA, Nemčija)

Režija: Brett Morgen

Nastopa: David Bowie Petek, 30. 9., ob 20. uri, velika dvor.

TOP GUN: MAVERICK

Top Gun: Maverick, akcijska drama, 131 min (ZDA). Režija: Joseph Kosinski

Igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman

Sobota, 1. 10., ob 20. uri, velika dvor.

ZMAJEV JEZDEC

Dragon Rider, sinhronizirana animirana pustolovščina, 91 min (Nemčija, Belgija)

Režija: Tomer Eshed Nedelja, 1. 10., ob 16. uri, velika dvorana

PADEC

Fall, triler, 107 min (ZDA). Režija: Scott

Mann

Igrajo: Grace Caroline Currey, Virginia

Boleče realističen roman o najstnici, ki mora sama poskrbeti zase, ko njen oče ne zmore biti oče. To je zgodba o zanemarjanju, kjer pa – na srečo! – podporni sistem deluje. ��

Šmartno ob Paki – Vrle članice in člani Turističnega društva Šmartno ob Paki bodo po dveh covidnih letih znova pripravili tradicionalno prireditev Pozdrav jeseni. Kot vedno doslej je zanjo »rezervirana« prva sobota v oktobru. Letošnja bo 1. oktobra, njena rdeča nit pa fižol. Boža Polak, predsednica društva, je povedala, da bodo ob tej priložnosti obiskovalcem prireditve predstavili različne vrste fižola, njegovo uporabo v ljudskem zdravilstvu in kulinariki. Tudi različne jedi iz

fižola bo mogoče poskusiti. Manjkale ne bodo zanimive družabne igre.

Prireditev Pozdrav jeseni bo od 15. ure dalje v Martinovi vasi ob šmarški železniški progi. Če bo deževalo, bo dogajanje moč spremljati pod šotorom na prireditvenem prostoru za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki. �� tp

Skozi tančice ženskega pogleda

Besede med nami

Gardner, Jeffrey Dean Morgan Nedelja, 2. 10., ob 18. uri, mala dvor.

JAZ SEM ZLATAN

Jag är Zlatan - I Am Zlatan, športna biografska drama, 100 min (Švedska, Danska, Nizozemska). Režija: Jens Sjögren Igrajo: Granit Rushiti, Dominic Andersson Bajraktati, Čedomir Glišović, Hĺkan Bengtsson, Linda Haziri Sobota, 1. 10., ob 17. uri, velika dvor.

NASMEH

Smile, grozljivka, 115 min (ZDA) Režija: Parker Finn. Igrajo: Sosie Bacon, Jessie T. Usher, Kyle Gallner, Robin Weigert, Caitlin Stasey, Kal Penn, Rob Morgan Sobota, 1. 10., ob 19. uri, mala dvor.

PRVIČ RESNIČNO

SREČNA

After Ever Happy, romantična drama, 119 min (ZDA). Režija: Castille Landon Igrajo: Hero Fiennes Tiffin, Josephine Langford, Louise Lombard, Rob Estes, Chance Perdomo Nedelja, 2. 10., ob 19.00, velika dvor.

GAJIN SVET 2

Mladinska romantična komedija, 97 min (Slovenija). Režija: Peter Bratuša Igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar Ponedeljek, 3. 10., ob 18. uri, mala dvorana

VORTEKS

Vortex, drama, 135 min (Francija, Monako, Belgija). Režiser: Gaspar Noe Igrajo: Alex Lutz, Dario Argento, Françoise Lebrun Ponedeljek, 3. 10., ob 19. uri, velika dvorana

Prizor, ki sem ga zadnjič videla, me je ganil do solz. Sicer sem solze zadrževala do naslednjega vogala, kjer je bilo manj ljudi (bila sem sredi mesta), a ko so se vlile, so se močno.

Starš in otrok sta na kolesu. Namensko uporabljam besedo starš, saj niti malo ni pomembno, katerega spola je bil. Kar je »štrlelo« ven, je bil pogovor med njima. Otrok pade s kolesa in instinktivno takoj pogleda starša. V sebi si oddahnem, saj se otrok ni poškodoval, šlo je za manjši padec ob mili hitrosti.

Šesti čut v meni mi ni dal miru, da ne bi prilepljena na prizor opazovala dogajanja. Prav čutila sem stisko, ali se bo starš odzval ljubeče ali jezno. Starš se odzove jezno. Daj se poberi že enkrat! Dvigni kolo, no! Glej pred sebe, ne vidiš ali kaj?! Besede, ki jih izgovori, še mene prizadenejo, pa nisem ne njegov otrok ne otrok

nasploh. Kot odraslo osebo so me besede zabolele. Tako močno sem upala na nežne besede starša … Otrok prične jokati. Ob tem starš postane še bolj jezen. Nehaj jokati in poberi kolo, sem ti rekel/la!! Kasneje se vrnem k razmisleku o tem, zakaj me je ta prizor spravil v jok. Poistovetila sem se z otrokom, ki je padel s kolesa. Poistovetila sem se s pogledom, ki je iskal odziv starša, da je vse OK. Poistovetila sem se z občutkom, da otrok želi ljubečo besedo, ko stori »napako«. V bistvu jo takrat potrebuje najbolj. Vse je OK, vse se da urediti, nič kaj hudega ni, ni bila tvoja napaka, vsakemu se lahko zgodi, tukaj sem zate. To so besede, na katere sem upala, ko sem gledala velike, tople oči in pogled otroka, ki je iskal odziv svojega starša. Čutila sem vprašanje: Ali sem ok, četudi sem padel? Sem ok v tvojih očeh, dragi starš, četudi sem naredil »napako« in mi ni uspelo voziti kolesa, ne da bi padel?

Besede med nami! Kakšne so? Ali z njimi zgolj opozarjamo na slabosti, jih uporabljamo za kritiko, obtoževanje in pritoževanje? Kje so povezovalne besede, kot so

oktobra, ob 2:14, prvi krajec 3.

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

– razumem te, vse je ok, tukaj sem zate, vreden/vredna si mi, kako ti lahko pomagam, stojim ti ob strani?

Otrok stori na tisoče drobnih dobrih dejanj in gest skozi dan, opozorjen pa je z največjo mero pozornosti (jezo) na eno tisto drobno »napakico«, ki jo stori. Kako le to lahko dobro vpliva na njegovo samopodobo? Kako naj otrok čuti, da mu gre dobro v življenju, če sliši več tistega, kar mu ne uspe, kakor tisto, kar je v njem dobro? Vreden si sam po sebi, ljubi otrok. Vse ostalo so samo okoliščine, situacije in dejanja, ki se spreminjajo.

Sprašujem se, zakaj se zgodi, da se lepše pogovarjamo z znancem kakor s svojim otrokom. Verjetno zato, ker zavestno razmišljamo, kaj bomo rekli in kako bomo to izgovorili. Želimo biti videti prijazni.

Besede med nami, predvsem med nami in našimi otroki, imajo nedvomno najmočnejšo moč, ki pa je lahko rušilna ali povezovalna. Kot je izredno lepo zapisala pisateljica Alenka Rebula: »Kako naj se pogovarjam s teboj, da si bova blizu?«

Ines Vugrinec

danes največji svetovni muzejski kompleks na svetu in izobraževalno-raziskovalni in štitut, ki hrani več kot 137 milijonov pred metov, je svojo pot začel 10. avgusta 1846, ko je njegovo ustanovitev uradno potrdil ameriški kongres. Vsebuje kar 19 muzejev, 21 knjižnic, devet raziskovalnih ustanov in celo nacionalni živalski vrt. Nahaja se v ameriški zvezni državi Washington. ime je dobil po donatorju in britanskemu znan stveniku Jamesu Smithsonu (1765–1829). Če si hoče obiskovalec ogledati vse, mora prehoditi kar 19 km. Kompleks ima shranje nih neverjetnih 154 milijonov eksponatov. Letno ga obišče 30 milijonov obiskovalcev.

- zadnji dan septembra je praznik občine Šoštanj, ki ga Šoštanjčani praznujejo v spomin na najstarejšo ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trških pravic Šoštanju. Listino je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski;

- 30. septembra 1925 se je v Velenju rodil svetovno znani gozdarski strokovnjak dr. Dušan Mlinšek. Umrl je 15. decembra 2020;

- 1. oktobra 1908 se je v Celju rodil Edmund Kmecl, šolski upravitelj v Velenju. Povsem se je posvetil izobraževanju prebivalstva na velenjskem podeželju, zlasti na področju sadjarstva (dve sadjarski razstavi v Velenju). Bil je poznavalec in gojitelj stebelnih vrtnic, s katerimi je opremljal šolske vrtove, ter glavni organizator šaha v Velenju. Umrl je 12. septembra 1992 v Topolšici;

- 1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankovića obiskal predsednik

prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev;

- 1. oktobra 1986 je pričela z delom velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje; - 1. oktobra 1991 so v Šoštanju zaprli hotel Kajuhov dom; - 2. oktobra 1977 so svečano odprli nov gasilski dom v Šmartnem ob Paki; - 2. oktobra 1990 je s svojega položaja nepreklicno odstopil predsednik velenjskega izvršnega sveta Todor Dmitrović; - na letališču v Lajšah so 3. oktobra 1980 ob odprtju nove, 800 metrov dolge asfaltirane steze, pripravili velik letalski miting; - ob občinskem prazniku leta 1990 je Viktor Kojc iz Šoštanja prejel najvišje priznanje občine Velenje za življenjsko delo na področju kulture; - 3. oktobra 1859 se je v Šentilju pri Velenju rodila šolska upraviteljica in redovnica Frančiška Voh. Med letoma 1896 in 1914 je bila vrhovna predstojnica šolskih sester; - 3. oktobra 1914 se je v Žalcu rodila profesorica slovenščine, nemščine in francoščine ter solo petja Marija Zupanc iz Velenja. Umrla je 4. junija 2002; - od 3. do 5. oktobra 2001 je v Velenju potekalo 6. zborovanje Slovenskega muzejskega društva, ki ga je organiziral

Muzej Velenje, takrat še v okviru nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika; - 3. oktobra 2003 je v Velenju umrla pedagoginja Marija Žorž. Še zelo mlada se je morala z družino pred fašističnim nasiljem iz Podnanosa umakniti v Spodnjo Savinjsko dolino. Leta 2. svetovne vojne je preživela v Celjskem piskru in nacističnem koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Po končanem učiteljišču se je prvič srečala s Šaleško dolino, saj je bilo njeno prvo delovno mesto v Škalah pri Velenju, po štirih letih službovanja v Solčavi pa se je v Šaleško dolino zopet vrnila in nato v Pesju poučevala številne generacije otrok iz Pesja in okolice. 1986 se je upokojila. Rojena je bila 1. februarja 1924 v Podnanosu; - oktobra leta 1947 so v Prelogah začeli graditi nov jašek velenjskega premogovnika;

- 4. oktobra 1958 se je v Celju rodil veterinar Milan Matko. Od leta 1999 je lastnik Veterinarske bolnice Toplica, centra za zdravljenje živali v Topolšici; - prva oddaja Radia Velenje, na ultrakratkovalovnem področju na frekvenci 88,9 megaherzov, je bila kljub nedokončanemu studiu v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane Doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred Domom kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku; - promet skozi predor pod gradom Šalek, na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem, je stekel 5. oktobra 1977; - 5. in 6. oktobra 1990 je velenjski Kulturni center Ivan Napotnik skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu prvič organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan. Z leti je ta prireditev prerasla v največji otroški festival v Sloveniji; - 6. oktobra 1924 se je v Šoštanju rodil gledališki ustvarjalec in literat Janez Žmavc. Umrl je 17. marca 2019; - 6. oktobra 1939 se je v Celju rodil rudarski strokovnjak in športnik Avgust Terglav iz Velenja. Umrl je 17. aprila 1997. Damijan Kljajič

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Zaradi skrbi, ki vas obremenjujejo na vsakem koraku, ste na trenutke povsem brez volje. Čeprav vam v teh dneh ne bo do družbe, nikar ne ostajajte za štirimi stenami in se ne zapirajte pred ljudmi, saj vam lahko pomagajo prebroditi neprijetne dni in vas napolnijo z novo energijo.

Razmislite tudi o navadah, ki vas spravljajo v slabo voljo in se jih poskusite znebiti. Ni potrebno, da v hipu spremenite svoje življenje, že manjše in postopne spremembe lahko pripeljejo do pozitivnega preobrata.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Jesenski dnevi bodo končno umirili vaš ritem življenja in vam privoščili nekaj sproščenih dni. Izkoristite jih za oddih od kaosa preteklih mesecev in za počitek, ki vam bo še kako dobro del. Umiril bo vaše misli in vas razbremenil. Temu bo sledilo tudi dobro počutje. To vam bo dalo odlično podporo, da se posvetite tistemu, kar vam je pomembno. Za mnenja drugih ne boste občutljivi, kar vam bo puščalo bolj odprto pot in krepilo vašo željo, da uresničite svoje zastavljene cilje.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Pred vami je nekaj mirnih in zaspanih dni, v katerih vas obveznosti končno ne bodo več preganjale. Ta čas izkoristite čim bolj aktivno in ustvarjalno, sicer lahko zapadete v pasivnost in lenobnost, ki vas bosta zaprli med štiri stene in izrazito vplivali na vaše zdravje in splošno počutje. Sprejmite vabila prijateljev in družine, ostanite odzivni ter se ne predajajte brezdelju. Poskrbite tudi, da ne ustvarjate nepotrebnih zastojev na ljubezenskem področju, kjer že nekaj časa vlada zatišje.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Delovnim obveznostim ne bo videti konca, a vas bodo te obremenjevale manj kot v preteklih tednih. Jesensko vreme, ki mnoge pahne v obdobje utrujenosti in lenobnosti, vam bo dobro delo. Prineslo vam bo kanček umirjenosti in vam ponudilo priložnost, da si kljub obilici dela vzamete dovolj časa zase in za družino. Uspelo vam bo najti pravo ravnovesje med delom in prostim časom, kar bo blagodejno vplivalo na vaše odnose z družinskimi člani.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

V naslednjih dneh boste končno razčistili nekatere dileme, ki se vam že dlje časa motajo po glavi. Veliko lažje boste zadihali in se sprostili. Ponovno pa boste ugotovili tudi, da morate na prvo mesto večkrat postaviti sebe. Če se sami ne počutite dobro, težje pomagate tudi svojim domačim, zato je poglavitno, da najprej poskrbite za svoje počutje, šele nato pa se lotite vsega ostalega. Postavite si osebno mejo in ne dopuščajte, da vas osebni problemi ljudi okoli vas obremenjujejo do te mere, da vplivajo tudi na vaše zdravje.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Dobro veste, da znate biti preveč kritični in zahtevni do sebe. Samokritičnost ni nujno slaba stvar, a v zadnjem času ste z njo pretiravali, zato vas z vsakim dnem bolj preplavljajo misli, da niste dovolj dobri. To vam je dodobra znižalo samozavest in vas dodatno ohromilo pri izpolnjevanju vaših ciljev in želja. V naslednjih dneh boste dobili priložnost, da se lotite novega projekta bodisi na področju dela bodisi v domačem okolju. Če jo boste izkoristili, boste pridobili nekaj dodatnega zagona, ki vas bo ponovno dvignil na noge.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

V naslednjih dneh boste pod pritiskom številnih obveznosti. Če si boste znali ustrezno razporediti čas in si postaviti prioritete, boste kmalu prišli do cilja. Nekdo vam bo šel na roko, kar vam bo v dodatno pomoč pri reševanju vsega, kar je pred vami. Začetek novega tedna bo v ljubezni in družini od vas zahteval veliko mero prilagajanja. Čeprav bo sprva mučno, je vredno potrpeti, saj boste s tem preprečili nove konflikte, ki bi lahko zamajali odnose z vašimi najbližjimi.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, a sami pri sebi ne boste zadovoljni. Preveč se obremenjujete in se spuščate v razmišljanja, ki žal ne morajo obroditi veliko dobrega, temveč vas zgolj hromijo pri nadaljevanju poti. Če boste svoje misli naravnali v bolj pozitivno smer, se boste lažje razbremenili in našli rešitve za svoje probleme. Manjša skrb, povezana z vašim zdravjem, bo v naslednjih dneh odpadla, kljub temu pa še naprej skrbite za svoje počutje, ki vam ob obilici stresa ne bo naklonjeno.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

V želji po spremembah in napredovanju si boste postavili nove življenjske načrte. V ospredju bo tudi skrb za vaše telo in počutje, ki ste ju nekaj časa zanemarjali. Prvi jesenski dnevi so vam prekrižali nekatere načrte, a kljub temu poskušate pri njih vztrajati. Na srečo boste polni energije, zaradi česar bo vse skupaj veliko lažje. Malo težje pa boste vzdrževali dobre odnose s sodelavci, s katerimi ste že nekaj časa v toplo-hladnem odnosu. Osredotočite se na njihove pozitivne plati in poskušajte z mirnostjo in potrpežljivosti izboljšati vzdušje na delovnem mestu.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Vaša vnema in zagnanost bosta tokrat na močni preizkušnji, saj se bo situacija pogosto obračala v povsem nepričakovano smer, ki ji boste težko sledili. Če boste kljub preprekam vztrajni, se boste naučili prilagajati situaciji, kar se vam bo v naslednjih dneh močno obrestovalo. Tudi na ljubezenskem področju boste pluli po rahlo razburkanem morju, zaradi česar lahko postanete nestrpni. Konfliktom se boste izognili predvsem z umirjenim in preudarnim odzivom, četudi vas bo okolica napeljevala k prepirom.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

V želji, da ugodite prav vsem, si lahko nakopljete ogromno mero stresa in psihične utrujenosti, ki vodita k poslabšanju počutja in zdravstvenim težavam. Namesto, da počnete vse tisto, kar od vas zahtevajo drugi, se posvetite sebi in sledite tistemu, česar si želite sami. Ob tem si vzemite tudi dovolj časa za razmislek o tem, katere razvade in navade vam spodjedajo dobro počutje in vas odmikajo od polnejšega življenja ter s tem načenjajo tudi vaše zdravje.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Zadnje dni ste bili izpostavljeni stresnim situacijam, a z začetkom novega tedna boste lahko nekoliko upočasnili tempo in se umirili. Določene stvari se vam bodo končno razjasnile, zato boste veliko bolj jasno strmeli v prihodnost. Zaradi manjše obremenjenosti in sproščenega odnosa boste čutili manj preprek in ovir. Končno boste imeli tudi več časa za družino in prijatelje, ki vam bodo še posebej naklonjeni, zato imate izjemno priložnost, da se pokažete v najlepših barvah.

ADAMS, Bryan - kanadski rokovski pevec, DEBER - ozka dolina s strmimi pobočji, KARAČI - največje mesto v Pakistanu

Leonid Iljič Brežnjev v Velenju (Arhiv Muzeja Velenje)

NUDIM

2022

mali OGLASI

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

NESNICE, rjave,cepljene, v začetku nesnosti, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 2. 10. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582 14 01 ali 031 653 250.

KOKOŠI NESNICE - rjave, grahaste, leghorn bele, črne in štajerske. Dostava v Mislinjo, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675. )

KUPIM

PSA – nemškega ovčarja, kupim. Gsm: 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46

VOZILA

OPEL MOKKA 1.4 turbo 4WD, Cosmo oprema, bencin, letnik 2012, 93.500 prevoženih kilometrov, bele barve, prodam. Avto je bil redno servisiran in vzdrževan, servisna knjiga je potrjena. Dodatno še 4 zimske gume na platiščih in prečni strešni nosilci. Cena 10.200 €. Gsm: 041 786 134.

SILOKOMBAJN, za siliranje koruze, SILO 80B, prodam. Lepo ohranjen. Gsm: 041 554 994.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 1. 10. 2022 in nedeljo, 2. 10. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 498 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 19. do 25. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 19. do 25. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

CENTER ZA ZDRAVLJENJE ŽIVALI

Imejte voljo in porabite energijo za svoja hotenja

Nagrajenci križanke »Galeb«, objavljene dne 15. 9 2022, so: Vilma Habjan, Velenje; Zdenka

1943, Velenje, Kavče 8B

• Kotnik Valentin, roj. 1952, Šoštanj, Ravne 137

niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2 /m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. do 25. septembra (v mikro-g SO2 /m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2 /m3 zraka

Športno obarvan konec tedna

Velenje, 23. in 24. septembra – V Sloveniji smo 23. septembra obeležili Dan slovenskega špor ta, najmlajši državni praznik, ki so ga leta 2020 uvedli na pobu do Olimpijskega komiteja Slo venije. Datum je bil izbran kot eden zgodovinskih mejnikov v slovenskem športu –na ta dan leta 2000 je na olimpijskih igrah v Sydneyju prvič za zvenela slovenska himna. Veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec so namreč osvojili prvi olimpij ski zlati medalji za Slovenijo. Sicer pa se na ta dan že nekaj let začenja tudi Evropski teden športa.

Glavni cilj tako Evropskega tedna športa kot Dneva slovenskega športa je spodbuditi prebivalstvo k re dni telesni dejavnosti in ponu

diti priložnost za povezovanje, združevanje in vključevanje.

Praznik smo z različnimi in številnimi športnimi dogodki obeležili po vsej državi, tudi v Velenju so v ta namen pripravili vrsto aktivnosti in poskrbeli za športno obarvan vikend.

V petek, 23. septembra, je Športna zveza Velenje pripra

pridružili tudi rokometaši RK

Gorenje Velenje, bronasta olim pijka Gloria Kotnik in vedno razpoložena Pika Nogavička Skupaj so se razgibali, nato pa odtekli še Predsednikov tek.

»To je moj praznik, naš pra znik in želim si, da bi ga vsi državljani vzeli za svojega in se vsaj na ta dan res ukvar jali s športom, če že na kateri drugi dan ne,« je o Dnevu slo venskega športa dejala Gloria Kotnik. Njena prisotnost je več kot očitno navdušila in dodatno motivirala otroke na trgu, vse kakor pa je njena športna pot ponudila dodaten zagon tudi vsem ostalim, ki so spremljali njeno zgodbo. »Vesela sem, če je moja pot komu navdih in se

mogoče kdo, ki je na točki, da bi obupal, spomni na mojo zgod bo ter zato vztraja naprej,« je še dodala Gloria.

V domači kraj je prišla tudi Katarina Srebotnik

Tudi sobota, 24. septembra, je bila obarvana športno, to krat z dodano kulturno noto. Na Titovem trgu so se v sklopu prireditve Velenje se predstavi na stojnicah predstavili lokalni športni klubi in društva, izobra ževalne institucije in kulturne organizacije. V okviru prire ditve se je odvil tudi že tradi cionalni Tek očkov, ki se ga je tokrat udeležilo rekordnih 595 tekačev, od tega 237 očkov in 358 otrok.

Obiskovalcem na trgu so se pridružili tudi vrhunski špor tniki in športnice – rokometaši RK Gorenje Velenje, atletinja Atletskega kluba Velenje Jerneja Smonkar in iz jemna slovenska teniška igralka Katarina Srebo tnik, ki se je rav no v tem mesecu poslovila od svo je profesionalne kariere, s katero je pomembno zaznamovala te

Peter Dermol: »Treba se je zahvaliti vsem klubom, dru štvom in organizacijam, ki delujejo na področju športa v Me stni občini Velenje. V zadnjih letih smo imeli kar nekaj spre jemov ob vrhunskih dosežkih športnikov, kar priča o tem, kako zelo širok nabor športnih klubov imamo in na kako kvalitetnem nivoju delamo. Tudi v prihodnje moramo znati prepoznavati to bogastvo.«

Bogdan Plaznik: »Velenjčani in Velenjčanke, Slovenci in Slovenke smo športni narod. To dokazujemo iz dneva v dan, iz tekme v tekmo, ne samo športniki in športnice, temveč tudi navijači. Šport je zakon in dogajanje ob dnevu športa je dokaz tega. Ogromno športnih panog se predstavlja, tudi MO Vele nje daje dobro podporo športu, razume, kaj pomenita šport in zdrav način življenja. Športna zveza Velenje pa ob tem, kot vedno, vsem stoji ob strani.«

niško sfero in pustila nepoza ben pečat v slovenskem tenisu. Športnike sta sprejela župan MO Velenje Peter Dermol in predsednik Športne zveze Ve lenje Bogdan Plaznik

»Tenis je moja ljubezen vse od

sedmega leta dalje in s pono som lahko rečem, da tudi danes pri 41 letih gojim enaka čustva do tenisa. Ta iskrica ne bo nikoli

ugasnila, s tenisom bom ostala povezana, saj ga imam preveč rada. Ne vem še točno, na kak šen način, puščam si odprta vsa vrata. Zdaj imam nekaj časa, da zadiham, nato pa novim do godivščinam na proti,« je o načrtih po zaključku kari ere dejala izjemna Velenjčanka. ��

stnih nalog – slediti trendu, ki zajema ves svet in Evropo. Tudi otroke ozaveščamo, naj ugašajo luči, zapirajo vodo in se nasploh obnašajo v smeri trajnostnega razvoja.«

Šoštanj, 22. september – V

okviru Evropskega tedna mobil nosti, v katerem si z različnimi dogodki prizadevamo zmanj šati avtomobilski promet na fosilna goriva ter spodbuditi prebivalce k uporabi traj nostne mobil nosti – hoje, kolesa ali jav nega prevo za – so tudi otroci Vrtca Šoštanj izva jali različne aktivnosti, po vezane z mo bilnostjo. Več časa so preživeli na prostem in uživali v trajnostni mobilnosti. Pobuda letos še posebej opozar ja na pomen dobro povezanih skupnosti, kar je pogoj

»Strokovne

ci in kolesi, na različnih poligo nih, igri z žogami in koši, v spre tnostnem labirintu z elastiko, igri s padalom, tekom … Ob tem so se sprostili, zabavali, dobro razgibali ter spoznali pomen gibanja in telesne aktivnosti za zdravje in dobro počutje.

Ozaveščanje otrok je zelo pomembno

Jožica Malus je prepričana, da so tudi letos sledili smerni cam, ki jih na rekuje teden mobilnosti.

»Že nekaj let na ta dan pripravimo različne aktivnosti. Letos smo se odlo čile za izvajanje aktivnosti v okolici vrtca, kjer je poudarek na gibalnih dejavnostih. Mlajši otroci še ne razumejo pomena

takšnega dne, starejši, stari 4 in 5 let pa, ko se pogovarjamo, že vedo, kaj pomeni, da lahko pri dejo v vrtec peš, gredo na izlet s kolesom itd. Letos je tudi to v našem vrtcu ena izmed predno

Petra Javor nik: »Večkrat bi morali orga nizirati takšne dogodke in zapreti cesto. Otroke učimo, da je zdravo

hoditi peš, še posebej na kratke razdalje.«

Lara Acman: »Dobro je, da se mesto ustavi, da ni toliko pro meta, da otroci spoznajo okoli co na varen in zabaven na čin. Res jih je lepo opazova ti, ker tako uži vajo v gibalnih točkah.« �� jš

Tea Rednak

vila različne športne dejavno sti, v katerih so se preizkusili otroci iz velenjskih osnovnih šol. Na Titovem trgu so se jim

za bolj

kakovostno bivanje prebivalcev posameznih občin.

delavke so pripra vile deset različnih postaj na za to priložnost zaprti Cankarjevi

ulici in v športnem parku Tre simir,« pojasni Nataša Teržan Otroci so se lahko preizkusili v različnih gibalnih aktivnostih, kot so vožnja s skiroji, poganjal

Taja Kidrič (levo): »Z namenom športnega udejstvovanja se družimo, se ne prevažamo s sredstvi, ki onesnažujejo okolje, ampak se gibamo s svojimi telesi. Na različnih športnih postajah otroci zelo uživajo.«