NČ 40/2010

Page 1

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 1

Precej jasno bo, zjutraj in dopoldne po nižinah megla ali nizka oblačnost..

številka 40

četrtek, 7. oktobra 2010

1,50 EVR

Razrešili Boruta Meha

mz

Milena Krstič - Planinc

Se mi zdi, da so tokrat pred lokalnimi volitvami povsod skuhali manj golaža, kot so ga kuhali včasih. Še pred štirimi leti ali pa prej. Ni mesa? Ni tistih, ki bi rezali čebulo? Ni tistih, ki bi kuhali? V mestni občini Velenje se za župana potegujeta le dva, v Šoštanju štirje, v Šmartnem ob Paki trije. List za občinske svete je več. Največ v Šoštanju, kar trinajst list se poteguje za 20 mest v občinskem svetu. Polovico predstavljajo liste, ki so jih sestavili občani. Posebnost. V Velenju se za vstop v 33članski svet poteguje enajst list, v glavnem strankarskih, v Šmartnem ob Paki sedem za 14 mest v svetu. V prednosti, kar se volilnih kampanj tiče, so bili vedno in so tudi tokrat, aktualni župani. Odpirajo in režejo, odpirajo in režejo ... Pa slikajo se pri tem, če je kaj velikega za prerezati, pa tudi snemajo. Čisto vseeno, če je že gotovo ali pa morda ne bo nikoli. Pa kaj? Saj tudi marsikaj od tistega, kar obljubljajo, ne bo nikoli.

Tako mislim

Ljubljana, 5. oktobra Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je na izredni seji sprejel sklep o odpoklicu generalnega direktorja Boruta Meha. S položaja je bil razrešen skladno z dolo či li pogod be o zapos lit vi, in sicer iz nekrivdnih razlogov, so po seji nadzornikov, ki jim pred se du je Franc Žerdin, sporočili iz HSE. S 6. oktobrom so za v. d. generalnega direktorja HSE imenovali direktorja Drav skih elek trarn Maribor Vilijema Pozeba, in sicer za obdobje največ enega leta. V tem času mora izves ti vse potrebne postopke za ime nova nje nove ga generalnega direktorja družbe.

Golaža je letos manj

12

Mladi kiparji domišljiji dali krila

V nedeljo lokalne volitve 2010

Kar poslušajte. Danes in jutri do polnoči bo tega še veliko. Ker tisto najboljše običajno hranijo za konec, za zadnje nagovore.

Opozarjanje nase? Konvencionalno, da bolj ne bi moglo biti. Le malokje kaj izvirnega, drugačnega. Plakati na javnih mestih z bolj ali manj posrečenimi fotografijami kandidatov in letaki ter brošure z bolj ali manj dolgoveznimi programi v poštnih nabiralnikih, ki v marsikaterem stanovanjskem bloku končajo potem pod njim. Tu in tam priložen še kak priboljšek. Nekaj druženj, močno ozvočenje, kakšno znano ime, ki za to priložnost navadno z zamudo pripotuje iz Ljubljane – saj veste, cesta slaba, kandidatov pa veliko - in darilca: pisala, kresničke, čokolade, bomboni, krpice za čiščenje očal, majice, kape, obeski za ključe ... Vse že videno. Le golaža ... tega je pa letos res manj.

Stavka v energetiki V torek, 12. oktobra, bo stavkalo več kot 12.000 delavcev zaposlenih v energetiki Slovenije

Predčasno glasovanje samo še danes

Mira Zakošek Milena Krstič – Planinc

V Slove niji bo v nede ljo, 10. oktobra, potekalo splošno glasovanje na lokalnih volitvah 2010. Od osamosvojite naprej petih. Na dosedanjih je bila volilna udeležba okoli 60-odstotna. Volilke in volilci bodo volili župane, člane občinskih svetov ter četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Predčasno glasovanje se je začelo v sredo in poteka še danes, 7. oktobra, na sedežih občinskih volil-

Predčasno glasovanje se je začelo v torek, danes se zaključi.

nih komisij. Zanj se lahko odloči vsak, ki v nedeljo ne bo mogel na voliš če, s seboj naj ima oseb ni dokument. V Mestni občini Velenje je volišče za predčasno glasova-

8. oktober, praznik mesta Šoštanj Šoštanj – Na 8. oktober, dan, ki je bil nekdaj, ko so bile tri današnje šaleške občine še ena, je Velenje praznovalo občinski praznik. Kasneje so si vse tri nove občine za praznovanje izbrale nove datume, mesto Šoštanj pa je 8. oktober ohranilo za krajevni praznik. Praznik bodo zaznamovali s proslavo, ki jo bodo v Kulturnem domu Šoštanj pripravili jutri, v petek, 8. oktobra. Začela se bo ob 19. uri.

mkp

nje danes odprto od 8. do 15. ure, v Šoštanju in Šmartnem ob Paki od 9. do 17. ure. Volilna kampanja je dovoljena še jutri, v petek, 8. oktobra, do polnoči. Potem nastopi volilni molk, ki traja vse do zaprtja volišč v nedeljo do 19. ure. Danes, 7. oktobra, je tudi zadnji dan, ko lahko tisti, ki zaradi bolezni v nedeljo ne bi mogli na volišče, vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu, obenem pa

zadnji dan, ko lahko tisti volilci, ki želijo glasovati na posebnem volišču, namenjenem invalidom, to sporočijo občinski volilni komisiji. V Velenju bodo na tem posebnem volišču omogočili glasovanje z elektronsko volilno napravo s pomočjo zvoka, ki slepim, slabovidnim ter ostalim invalidom omogoča povsem enostavno glasovanje.

Velenje, Ljubljana, 5. oktobra - Potem ko so energetiki septembra odmrznili splošno stavko, jo je stavkovni odbor zdaj napovedal za 12. oktober. To pa zato, ker je po besedah predsednika sindikata delavcev energetike Franca Dolerja dialog odpovedal. Zahtevajo ustavitev reorganizacije elektrodistributerjev in s tem preprečitev privatizacije, vzpostavitev socialnega dialoga na vseh ravneh o strategiji, organiziranosti in razvoju elektrogospodarstva, zamenjavo generalnega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača ter sklenitev kolektivne pogodbe, ki bo uredila področje obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Franc Doler upa, da bo zdaj vendarle stekel dialog, ki je povsem zastal in da jim bo prisluhnila tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić, ki je bila po njihovem mnenju zavedena. Stavko bodo začeli z nekoliko zmanjšano proizvodnjo, ta pa se lahko, če do dialoga ne bo prišlo, prevesi tudi v popolno mrk. Stavki se pridružujeta tudi oba energetska kolektiva v Šaleški dolini. Po besedah predsednika sindikata v TEŠ Branka Sevčnikarja je v tem kolektivu razpoloženje še toliko bolj zaostreno, saj se nenehno odpirajo vprašanja glede šestega bloka, odgovori na zastavljena vprašanja pa ostajajo prezrti.

mz

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

7. oktobra 2010

Okoljsko odgovornost je treba zavarovati! Nagradni akciji končani Velenje - V tednu mobilnosti od 16. do 23. septembra sta na brezplačnem avtobusu mestnega prometa Lokalcu potekali dve nagradni akciji. Iskali so najboljšega voznika avtobusa in potnika, ki se je v tednu mobilnosti največkrat peljal z Lokalcem. Med vozniki so uporabniki brezplačnega mestnega potniškega prometa v Velenju izbrali Milana Drena, drugo mesto je zasedla voznica Alenka Mežnar, tretje pa voznik Lokalca Anel Suljič.Vsi trije bodo dobili finančno nagrado podjetja Izletnik Celje. Potniki, ki so se v tednu mobilnosti največkrat peljali z Lokalcem, so Štefan Riga, Jožica Vrečko in Nada Popovič. Lepe nagrade (v dvoje bodo potovali v Piran in nazaj) jim po prav tako podaril Izletnik Celje, dvignejo pa jih lahko v uradu župana na MO Velenje.

bš

Pomoč socialno šibkim učencem Šoštanj – Občina Šoštanj bo letos iz občinskega proračuna 12.000 evrov namenila za pomoč socialno šibkim učencem, kar je trikrat več kot pretekla leta. Osnovni šoli Šoštanj namenjajo 11.200 evrov, Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, ki ga tudi obiskujejo šoštanjski otroci, pa 800 evrov. Denar učencem razdelita šoli po svoji presoji.

V okoljski zakonodaji številne novosti – Slovenija še ni sprejela ukrepov za spodbujanje instrumentov finančnega jamstva za zavarovanje okoljske odgovornosti Mira Zakošek

Velenje, 28. septembra - Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem je v sodelovanju s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico pripravilo jubilejno, deseto konferenco, ki so jo poimenovali Okoljska odgovornost, in jo tudi v celoti namenili temam s področja varstva okolja. Predstavniki tukajšnjih podjetij in občin ter mnogi slovenski strokovnjaki s tega področja so razpravljali in prikazovali svoje primere dobre prakse. Preko video kon-

ference se jim je »pridružil« tudi evropski komisar dr. Janez Potočnik. Približati so si želeli evropsko in slovensko zakonodajo, ki ureja odgovornost podjetij, ki zaradi svoje dejavnosti povzročajo nevarnosti ali pa celo okoljske škode. Predsednica društva za kakovost mag. Vilma Fece je opozorila, da Slovenija še vedno ni sprejela nobenega ukrepa, s katerim bi spodbujala razvoj instrumentov finančnega jamstva. Še posebej so se na konferenci posvetili vprašanju zavarovanja okoljske odgovornosti. Tu je namreč še ogromno nejasnosti.

Večina strokovnjakov s tega področja zagovarja avstrijski model, ki pa v celoti še ni sprejet. Z njim naj bi dosegli, da bi morali gospodarski subjekti svojo odgovornost do okolja obvezno zavarovati. To je ob zavedanju vsega, kar smo v zadnjih letih naredili z okoljem, nujno. Odgovornost vseh je treba zaostriti, pri tem pa vseeno preprečiti prevelike finančne obremenitve, ki bi jih podjetja, če za to ne bi bila zavarovana, lahko utrpela ob nesrečah. Odprli so še številna druga vprašanja s področja bodoče okoljske zakonodaje, s katero bo Savinjsko-

ša leš ka gospo dar ska zbor ni ca seznanila tudi menedžerje, za katere bo pripravila tematski posvet. Seveda pa v tukajšnjem okolju ni vse tako črno, kot je videti na prvi pogled. To so povedali številni strokovnjaki, ki so predstavili, kako se lotevajo okoljskih vprašanj. Zelo spodbudni so tudi uspehi pri ozave šča nju mla dih, vse od vrt ca naprej. V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine, vrtci, šolami in drugimi izvajalci jih zelo uspešno koordinira Erico.

mkp

Brezžični internet tudi ob jezeru Velenje, 4. oktober – V MO Velenje so se po dobrih odzivih na brezplačno internetno omrežje v središču mesta odločili, da brezplačen dostop do interneta razširijo tudi na turistično območje ob Velenjskem jezeru. Brezplačen internetni signal tako zdaj pokriva tudi breg Velenjskega jezera, okolico čolnarne, prireditveni prostor ob jezeru ter del naselja Pesje. MO Velenje se aktivno vključuje v razvoj brezžičnih omrežij. S petimi wi-fi točkami v centru mesta so z brezplačno brezžično internetno povezavo pokrili celotno območje mestnega središča, poskrbeli pa so tudi za območja, kjer dostop do širokopasovnega omrežja ni mogoč. Vzpostavili so tudi E-točki na Paškem Kozjaku in v Cirkovcah. Pravijo, da bodo nadaljevali z zagotavljanjem sodobne informacijske infrastrukture. Vsem uporabnikom želijo prijetno uporabo interneta. Ob težavah in vprašanjih se lahko obrnete tudi na wifi@velenje.si.

Odlični čebelarji regije Saša Semič, od 28. septembra do 3. oktobra - Na svetovnem ocenjevanju medu v Semiču oziroma v Dolenjskih Toplicah so sodelovali tudi čebelarji regije Saša in potrdili, da pridelujejo zelo kakovosten med. V okviru 3. foruma APIMEDICE je namreč Anton Kumer iz Luč dosegel v kategoriji smrekovega medu zlato medaljo in drugo mesto v tej kategoriji na svetu. Franc Podrižnik iz Kokarij je prejel 1 zlato in 2 srebrni medalji, Marko Purnat iz Mozirja 2 srebrni, Ivan Čopar, prav tako iz Mozirja, pa bronasto medaljo. Pri ocenjevanju medenih pijač sta Anica in Franc Čanč iz Šoštanja prejela zlato in 3 srebrne medalje.

tp

Usposabljali so se Gornja Radgona - Člani OZSČ (Območno združenje slovenskih častnikov) Velenje so obiskali sejem Sodobna obramba. Na njem so svojo dejavnost in tehniko predstavile enote Slovenske vojske, policije in enote za zaščito in reševanje. Častniki iz Velenja, so bili tudi posebni gostje 20. MOTB iz Celja. Ogledali so si posebej zanje pripravljeno demonstracijo reševanja zajetih talcev. S posebnim veseljem so jih med drugim sprejeli tudi na prostoru ob helikopterju Gazela, ki je med osamosvojitveno vojno s posadko preletel na stran TO.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Okoljsko konferenco so zaključili z okroglo mizo, na kateri so skušali odgovoriti na vprašanje, kolikšen strošek je okoljska odgovornost.

Na voljo 125 štipendij Celjska regija - V tem šolskem letu je v Regijski shemi savinjske regije za štipendije namenjenih 727 tisoč evrov, na voljo pa je 125 štipendij. Polovico potrebnega denarja bo prispeval Evropski socialni sklad, drugo polovico pa delodajalci, ki pred tem podajo potrebo po delavcih. Dijaki in študenti morajo vloge oddati naj-

kasneje do 9. oktobra. Razpis temelji na partnerstvu med delodajalci in nosilcem regijske štipendijske sheme ter državo. Tako želijo omenjeni motivirati mlade za vpis v programe za pridobitev tistih poklicev, po katerih delodajalci v regiji povprašujejo in omogočajo večjo zaposljivost glede na potrebe gospodarstva in trga dela v savinjski regiji. Delodajalci so največ zanimanja pokazali za terciar ne programe

izobraževanja, saj je za študente v univerzitetnih ali visokošolskih programih na voljo skupno 87 štipendij. Za srednješolsko izobraževanje izstopajo štipendije za tradicionalno deficitarne poklice, kot so smeri livarstvo, oblikovalec kovin, v gostinstvu pa programi za gastronoma - hotelirja, tehnika in turističnega tehnika.

tp

Kandidati tečejo zadnji krog Zdaj zdaj bo vse znano – Če že ne lepo, mnogi živijo v lepem – Slovenci lepotci in lepotice v Celju, evropski v Rogaški Slatini – V Velenju načrti, v Šmarju že luknje – Še ne obračun na Čreti Le še danes in jutri lahko kandidati kakšno rečejo, le ta dva dneva lahko javno še mi kaj rečemo o kandidatih za župane in občinske svetnike. Obeh spolov. Potem si bomo lahko o njih do nedeljskega večera le kaj mislili. In v nedeljo to izrazili tudi z zaokroževanjem. Spet se bo izkazalo, da imamo svinčnike v rokah mi, s tem pa imamo v rokah »našo usodo«. A kaj, ko bodo le nekateri resnično izbirali tiste, za katere menijo, da bi lahko največ pomagali, da nam bi res lahko šlo malo bolje ali da bi stvari vsaj malo bolj normalno uredili. Spet se namreč bojim, da bo pri večini slepo prevladala strankarska miselnost. In bodo glasovali za tiste, ki so najbolj strankarsko primerni. Tiste, za katere so jih prepričali, da so najboljši po strankarskih ocenah. Ne glede na to, za katero stranko gre. To se je pokazalo že v predvolilnih pripravah, na raznih shodih in srečanjih, ko se je še enkrat izkazalo, koliko resnic je v resnici pri nas. Saj je vsak opozarjal na svojo. Če je na vseh teh manifestacijah kdo opozarjal na to, da mnogim pri nas ne gre dobro, da jim življenje ni lepo, so za to krivili druge. Eni da za to niso poskrbeli, ko smo bili na višku razvoja, drugi da ne znajo, ko je treba delati preudarno in reševati krizo. A če že mnogim pri nas ni lepo, mnogi vsaj živijo v lepem. To kažejo tako rezultati domačih akcij urejanja okolja, to kaže tudi udeležba naših krajev na tovrstnih evropskih lepotnih tekmovanjih. Prav jutri bodo v Celju slovesno proglasili rezultate letošnjega tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna. Na njem so se odlično odrezali tudi kraji z našega območja. Med večjimi mesti je bilo Velenje prvo, Celje tretje, med manjšimi je bilo Mozirje drugo, Šentjur

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

tretji. Med zdraviliškimi kraji je zasedel Podčetrtek prvo mesto, Zreče tretje, med izletniškimi je bilo Olimje drugo. Mozirje ima tudi najlepše trško jedro, Bistrica ob Sotli najlepšo urejeno staro šolo. Posebno spletno glasovanje pa je pokazalo, da je najbolje urejeno mesto Velenje, najlepši zdraviliški kraj Podčetrtek. Nekaj lepih uvrstitev so dosegle tudi turistične kmetije, bencinski servisi in mladinska prenočišča s Celjskega. Zasluga naših lepo urejenih manjših in večjih krajev v evropskem tekmovanju o urejenosti Entente Florane pa je tudi, da bo prihodnje sklepno dejanje tega tekmovanja pri nas, v Rogaški Slatini. Še eno visoko priznanje je pristalo na našem območju. Zdravka Počivalška, direktorja Term Olimia, so proglasili za menedžerja leta. Počivalška se nekateri spominjajo kot sanatorja kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah, tam je vodil tudi Kmetijsko zadrugo, pomembno vlogo je odigral tudi kot direktor Mlekarne Celeia. Kot prvi mož nekdanjih Atomskih toplic, ki so jih kasneje preimenovali v Terme Olimia, pa je s to družbo doživel pravi razvoj. Tudi s prevzemom Tuheljskih toplic na Hrvaškem. Zdaj pa se z vlado Srbije pogovarjajo o vlaganju ob jezeru Palić. Pa še malo o športu. Med tem ko se v Velenju pripravljajo na gradnjo novega športnega centra ob jezeru, so ob »jezercih« in graščini Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah že dokončali center za golf. Tega je tu že pred več kot dvema desetletjema načrtovalo tedanje Zdravilišče Rogaška, a projekta ni nikoli uresničilo. To pa je zdaj uspelo šmarskemu golf klubu. Da bitk raznih vrst še ni konec, pa kaže primer s proslave v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov na Čreti v Savinjski dolini. Franc Sušnik, vranski župan, namreč opozarja, da je na tej proslavi slavnostni govornik Ivan Kristan obračunal z opozicijo. Ne le to, pravi, da je tudi napadel Katoliško cerkev. Organizatorje proslave je zato pozval, naj bodo v prihodnje previdni pri izbiri slavnostnih govornikov, da ohranijo zgodovinski pomen, dober namen in pozitivno sporočilo vsakoletne proslave in srečanja na Čreti.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 3

V SREDIŠČU

7. oktobra 2010

3

Že tretji teden stavke Vegradovih delavcev V četrtek je vodstvo Vegrada predlagalo stečaj za matično družbo, sindikati pa terjajo stečaj tudi za hčerinska podjetja Delavci vse bolj lačni, saj povsod ni javne kuhinje – Vegrad dolžan povprečno po 2.000 evrov Mira Zakošek Foto: Stane Vovk

Velenje - Stavka Vegradovih delavcev se nadaljuje že tretji teden. Zadnje dni v senci stavke javnih uslužbencev. Za Vegradovce kot da ni nikomur mar. Že tretji teden skušajo dopovedati slovenski javnosti, v kako brezizhodnem položaju so, da živijo že dolgo pod robom vsakršnega praga preživetja, saj že od lanskega novembra ne prejemajo rednih plač in drugih nadomestil. Ko pride človek mednje, se zdi, da jim je ostal le Srečko Čater, predstavnik svobodnih sindikatov, ki vztraja z njimi in jim pomaga, da ne »pometajo« z njimi še bolj, kot to počno. Seveda pa so tu še občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so ustanovile odbor za pomoč občankam in občanom, ta pa gasi največje požare, med katere sodi tudi lakota. V četrtek prejšnji teden so se stras-

ti pred Vegradovo upravno stavbo močno razvnele. Delavcem je začelo pojenjati potrpljenje, mednje so prišli tudi tisti, ki delajo na drugih

koncih Slovenije in so doslej stavkali tam. Ti lakoto in bedo čutijo še bolj, saj tam ni javne kuhinje, kjer bi poskrbeli zanje.

V četrtek popoldne je že kazalo, da bodo lahko stavko prekinili. Direktor Boris Medved je sporočil, da umika prisilno poravnavo, saj Vegrad ni sposoben poravnati svojih rednih obveznosti, s tem pa naj bi se začel stečajni postopek. A žal le za matično podjetje, kar pomeni delno rešitev le za 633 zaposlenih, za okoli 400 zaposlenih v hčerinskih podjetij, kjer prav

tako niso prejemali plač, pa bi se agonija nadaljevala. Sindikat je pomagal delavcem pri pisanju zahtevkov, ki jih morajo podati, ob tem pa ugotavljal, da je Vegrad povprečno dolžan vsakomur od njih okoli 2 tisoč evrov. Dogovorili so se, da so v petek in ta ponedeljek ostali doma, med tem pa so se sindikalisti posvetovali s pravniki. Žal ni bilo druge možnosti, kot da

stavko v torek nadaljujejo, z njo pa še naprej zahtevajo izplačila vseh neporavnanih obveznosti. Sekretar sindikata gradbenih delavcev Slovenije Oskar Komac meni, da so tudi hčerinska podjetja Vegrada zrela za stečaj. Zato zahtevajo, da stečaje predlagajo vodstva posameznih podjetij, saj bi postopek predlaganja stečaja prek sindikata potekal predolgo in bi agonijo delavcev še podaljšal. Prav tako ostaja odpr to tudi vprašanje obveznosti do delavcev, ki so v Vegradu zaposleni na podlagi delovnih dovoljenj, saj se lahko ob njihovem prenehanju veljavnosti za vse prisluženo obrišejo pod nosom! Ob vsem tem je nera zum lji vo tudi to, da celjsko sodišče do tega torka še vedno ni objavilo stečajnega postopka. Delavci pa so v torek v podjetje poklicali kriminaliste, saj so odkrili, da je iz podjetja izginila dokumentacija, nekaj so jo tudi zasegli.

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 4

4

PRAZNIK

7. oktobra 2010

Šestka spet predmet političnih razprtij? Nadzorni svet HSE, ki ga vodi dr. Franc Žerdin, se je ostro odzval na zadnje reakcije ministrice za gospodarstvo Darje Radić – Glede na to, da jih še ni sprejela, ji svoja mnenja sporočajo v odprtem pismu Mira Zakošek

Velenje - V nad zor nem sve tu HSE, ki ga vodi dr. Franc Žerdin, pa tudi v vodstvih obeh energetskih kolektivov v Šaleški dolini so bili prejšnji teden zelo presenečeni, ko je ministrica za gospodarstvo Darja Radić predlagala razrešitev nadzornikov HSE. Vlada o tem sicer ni odločala, ker je bila seja prekinjena, je pa vprašanje, kako bo s tem na današnji seji. Zaradi vsega omenjenega, pa tudi zaradi številnih odprtih vprašanj je naslovil Franc Žerdin na ministrico odprto pismo. V njem zago-

tavlja, da so nadzorniki HSE “vsesko zi anga ži ra no in odgovor no opravljali svoje delo”. Prav tako so tudi projekt šestega bloka intenzivno spremljali in na ministrstvo tudi poslali več dokumentov, študij, poročil, ekspertiz, sklepov … Vse to so ji želeli tudi osebno pojasniti, a so ves čas »trkali na zaprta vrata«. Večkrat so jo po besedah Žerdina zaprosili za nujno srečanje (nazadnje 8. septembra), pa je pogovor odklonila ali pa se na pobudo ni odzvala. Prav zato ministrici zdaj z odprtim pismom sporočajo, da ne drži trdi tev, da nad zor ni svet noče

ustrezno predstaviti projekta šestega bloka TEŠ. »Ne vem, če ste seznanjeni s tem, da smo na ministrstvo na to temo poslali več deset dokumentov, ki obsegajo skupaj več kot 1.000 strani. Upravičeno sklepamo, da vaši sodelavci gradiva ne berejo in vas o projektu objektivno ne seznanjajo, saj od njih dobivamo vedno znova enaka vprašanja; nenehno znova moramo dokazovati že večkrat dokazane resnice, na primer o zalogah premoga, razmestitvi odkopnih pol, stroških predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje, stroških zaustavitve projekta, premestitve plin-

skih turbin …« pravi med drugim Žerdin in dodaja, da je izzvenelo sporočilo Radićeve na zadnji novinarski konferenci, kot da ni objektivno seznanjena z vsebino in potekom tega pomembnega energetskega objekta. Ta projekt nadzorniki HSE vseskozi intenzivno spremljajo. Prav na vsaki seji je to obvezna točka dnevnega reda. Prav tako pa so ustanovili odbor za aktivni nadzor investicije, ki o svojih ugotovitvah poroča na vsaki seji nadzornega sveta. »Prav zato nas motijo vedno znova nova in z ničemer argumentirana sumničenja v Direktoratu za energijo o pravilnosti

vode nja projek ta ter popa če ni podatki o projektu, ki jih Direktorat posreduje ministrici in vladi. In to navkljub dokumentom nadzornega sveta ter poslovodstva HSE s podpisi odgovornih oseb, ki jih posedujete,« so zapisali nadzorniki v pismu, ki so ga zaključili z naslednjimi besedami: »Projekt izgradnje nadomestnega bloka 6 v Ter moelektrar ni Šoštanj je tako pomemben za Slovenijo in njeno oskr bo z elek trič no ener gijo v naslednjih letih, da ne vzdrži površnih, nestrokovnih kritik in razprav ter političnih manipulacij. Z vso odgovornostjo izjavljamo, da dela

Premoga dovolj Iz Premogovnika Velenje so glede na znova izpostavljena vprašanja o zalogah premoga ponovno zagotovili, da je tega do konca življenjske dobe bloka 6 dovolj. O tem imajo izdelane strokovne analize, ki so jih posredovali tudi vladi in ministrstvu za gospodarstvo. na projektu potekajo pregledno, da je to dober projekt, ki ga znajo doma či stro kov nja ki tudi zelo dobro voditi. Predlagamo vam, da nam kot odgovornim nadzornikom v HSE čim prej prisluhnete. Navsezadnje sta to s predsednikom vlade na vladni novinarski konferenci v začetku avgusta tudi obljubila. Na sestanek še vedno čakamo.« K odpr temu pismo so priložili seznam vseh dokumentov, ki so jih posredovali vladi in ministrstvu.

Mesto in podeželje morata sodelovati Takšno je bilo osrednje sporočilo slovesnosti, ki so jo ob občinskem prazniku, 30. septembru, pripravili v Šoštanju Milena Krstič – Planinc foto: Dejan Tonkli

Šoštanj, 30. septembra – 30. september je praznik Občine Šoštanj. Zaznamovali so ga s številnimi prireditvami, nekatere pa potegnili tudi v oktober. Osrednji dogodek je bila četrtkova svečana seja sveta Občine Šoštanj, na kateri so bili v ospredju nagrajenci. Župan Šoš ta nja in posla nec državnega zbora Darko Menih je v slavnostnem nagovoru posebej poudaril, da so v občini družno, tako svet kot uprava, delali hitro, uspešno in prijazno do ljudi. Rezultat takega dela so številne pridobitve in višja kakovost življenja prebivalcev občine. Nekatere je posebej izpostavil, izpostavil pa je tudi projekte, ki so pripravljeni in čakajo na udejanjanje v prihajajočem obdobju. Med njimi recimo šoštanjska obvoznica s predorom pod Pustim gradom in železniški nadhodi. Za nekatere projekte so že pridobili tudi gradbena dovoljenja, drugi so v fazi pridobivanja. »Predvsem pa se je treba zavedati, da morata mesto in podeželje sodelovati. Eden brez drugega ne moreta,« je rekel. Gotovo je Šoštanj ena redkih slovenskih občin, če ne edina, ki veliko sredstev namenja domovom krajanov. »Te ljudje potrebujejo, tam se družijo, prijateljujejo ... Dokler imajo ljudje voljo, vztrajnost in željo po druženju, po tem, da za svoj kraj kaj storijo, je to samo dobro in to je treba podpirati.« Sicer pa je povedal še, da so v Občini Šoštanj izdali posebno brošuro, v kateri so predstavljeni vsi projekti in dogodki, zajeti pa tudi vsi podatki, koliko je kaj stalo, koliko let bo treba kakšno naložbo odplačevati, koliko kreditov je bilo za kaj najetih.

veseli, pa je, da Šoštanj ni samo mesto, iz katerega so ljudje izseljujejo, ampak da vse bolj postaja mesto novih projektov, novih zaposlitvenih in bivanjskih možnosti. Če

je Premogovnik pri tem lahko vsaj malo pomagal, je to za nas največja nagrada. Projekti, ki so v občini Šoštanj nastali v zadnjih letih, so razlog za veselje.« Vesel pa je bil

30. septembra leta 1436 je Friderik Celjski Šoštanju podelil trške pravice.

tudi tega, da so predlagatelji naziva častni občan - svet Krajevne skupnosti Ravne ter svetniški skupini Viktorja Dreva in SDS Šoštanj - pri tem prepoznali prispevek Premo gov ni ka ozi ro ma nje ga kot direktorja. »V mnogih primerih se je osebno zavzel in izpostavil svoj ugled za razvoj občine Šoštanj, ohranitev in odpiranje novih delovnih mest, kakovosti življenja v kulturi in športu, pri podpori izgradnje bloka 6 in nenazadnje preprosti in človeški skrbi za posameznike in okolje,« so zapisali predlagatelji.

Priznanji Dragu Korenu in Dušanu Krivcu Šopek za častnega občana dr. Milana Medveda iz rok predsednika komisije za priznanja Romana Kavška.

Dr. Milan Medved je denarno nagrado podaril DPM Šoštanj za letovanje otrok socialno šibkih družin, Drago Koren jo je namenil šoštanjski Karitas.

Drago Koren, poslanec prejšnjega mandata državnega zbora, sedanji podžupan Občine Šoštanj, je prejel priznanje za svoje poslansko delo, pri katerem je tvorno deloval v prid Šaleške doline. Težko je omeniti eno samo področje, a z njegovo pomočjo je Šoštanju uspelo prepričati državo, da je »dala« denar za šoštanjsko telovadnico. Prva pa je njegova pripravljenostza pogovarjanje z ljudmi. Za priznanje ga je

predlagala skupina krajanov Šoštanja. Dušan Krivec iz Topolšice je priznanje prejel za svoje neutrudno delo v kraju, v kulturi, turizmu, krajevni skupnosti, sodeloval pri gradbenih odborih za izdelavo toplovoda in kanalizacije ter vedno aktivno sodeloval pri pripravah prireditev in proslav, ki so se odvijale v kraju. Njegovega truda niso spregledali v Turističnem društvu in Krajevni skupnosti Topolšica.

Plakete za MePZ DU Šoštanj, Pavla Župevca in Franca Korena Mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj (zborovodkinja Alenka Mlinšek, predsednik Rudi Vrčkovnik) deluje že šest desetletij. Nastopajo povsod, kamor jih povabijo. Danes jih v zboru prepeva sedemintrideset. Za dobitnika

Slavnostni govornik je bil župan in poslanec Darko Menih.

plakete so zbor predlagali v Občinskemu odboru DeSUS Šoštanj. Pavel Župevc, za dobitnika ga je pred la gal Zvonko Koželjnik, je dejavno vključen v neštete dejavnosti v Gaberkah. S svojim delom je veliko prispeval h kakovosti življenja krajanov, pa tudi razvoju in ugledu kraja. Delovanje Franca Korena ni ostalo neopaženo v Kulturnici Gaberke. Vključen je v številna društva v kraju, v katerih se lahko na njegovo pomoč vedno zanesejo, zelo pa cenijo tudi to, da je že vrsto let redni krvodajalec.

Županovo priznanje in »nekaj evrov« za zlate šoštanjske maturante: Petri Plantak, Jani Obšteter in Maticu Hudourniku.

Častni občan dr. Milan Medved Je direktor Premogovnika Velenje, ki je poskrbel, da se je sodelovanje z občino bistveno izboljšalo, sledi trajnostnemu razvoju, je zagovornik skupinskega dela, v katerem se lahko izkažejo posamezniki. »To, kar mene v Šoštanju najbolj

Dobitniki priznanj in plaket: Pavel Župevc, Franc Koren, Alenka Mlinšek, Rudi Vrčkovnik, Drago Koren in Dušan Krivec.

NaĹĄ Ä?as, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

7. oktobra 2010

5

Premajhna podpora tehnoloĹĄkemu razvoju Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica uspeĹĄno povezuje tukajĹĄnje gospodarstvo Mira ZakoĹĄek

Gospo dar stve ni ki savinj sko -ĹĄaleĹĄkega obmoÄ?ja so nezadovoljni z zmanjĹĄevanjem drĹžavnih sred-

Dr. Cvetka Tinauver podpredsednica GZS Predsednica Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbor nice je postala tudi podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije, pristojna pa bo predvsem za podroÄ?je regionalnega razvoja.

stev za podporo tehnoloĹĄkemu razvoju. To so zelo odloÄ?no povedali na zadnji seji upravnega odbora tukajĹĄnje gospodarske zbor nice direktorju Javne agencije za tehnoloĹĄki razvoj dr. Francu Giterju. Ta jim je predstavil dejavnost te agencije, ki opravlja strokovne, razvojne in izvrĹĄilne naloge pri pospeĹĄevanju tehnoloĹĄkega razvoja in inovativnosti. Ĺ˝al koliÄ?ina sredstev, ki jih imajo na razpolago, pada. Tako so imeli ĹĄe lani na voljo 160 milijonov evrov, letos le 21 milijonov, prihodnje leto pa jih bo ĹĄe nekoliko manj. Seveda pa bodo tudi v tem obdobju izplaÄ?ila veliko veÄ?ja, gibala se bodo okoli 100 milijonov, saj sofinancirajo ĹĄtevilne veÄ?letne projekte. Trenutno sofinancirajo kar 400 projektov predvsem s podroÄ?ja informacijske tehnologije, proizvodne tehnologije ter zelenih in biotehnologij. Zelo zanimiv je gotovo razpis, ki ga je agencija objavila konec prejĹĄnjega tedna. Gre za 140 ĹĄtipendij za podi-

140 ĹĄtipendij za podiplomski ĹĄtudij ĹĄtudentom iz podjetij

plomskih ĹĄtudij ĹĄtudentom iz podjetij. Agencija se tudi sama prijavlja na evropske razpise in tako zagotavlja dodatna sredstva za tehnoloĹĄki razvoj, poleg tega pa razvija tudi dodatne dejavnosti predvsem za podporo podjetjem pri uresniÄ?evanju njihovega tehnoloĹĄ-

Gospodarska kriza je seveda vplivala tudi na delovanje tukajĹĄnje gospodarske zbornice, pravzaprav se je njena vloga po besedah direktorja Francija Kotnika ĹĄe poglobila. Na sreÄ?o so se gospodarske razmere v tem okolju - z izjemo Vegrada - Ĺže ustalile, ĹĄe posebej so rezultati spodbudni v razvojno usmerjenih podjetjih. Kar za vse pa ĹĄe naprej velja, da se otepajo z likvid-

Mlad Mladost dost in modrost mo odrost Ĺ oĹĄtanj za ObÄ?ino O Ĺ o oĹĄtan nj

oťtanj. L judje smo Ša z a Naťa ponudb o d g o v or n o s t . âH QDSUHM VH ERP âH QDSUHM VH H ERP ]DY]HPDO ]D D GREUR ]DY]HPDO ]D GREUR âRãWDQMD LQ Q âRãWDQMD LQ QMHJRYH QMHJRYH SUHELYDOFH

Ď­Í˜ :Ä‚ŜŏŽ Ä‚Ä?Ĺ?ĆŒĹŹĹ˝Ç€ĹśĹ?ĹŹ Ď­Í˜ :Ä‚ŜŏŽ Ä‚Ä?Ĺ?ĆŒĹŹĹ˝Ç€ĹśĹ?ĹŹ ͞͞ƾƉŽŏŽŊĞŜĞÄ?Íż ƾƉŽŏŽŊĞŜĞÄ?Íż

ĎŽÍ˜ &ĆŒÄ‚ĹśÄ? ĆŒÄ‚ŜŏŽ ^ĞǀēŜĹ?ĹŹÄ‚ĆŒ ĎŽÍ˜ &ĆŒÄ‚ĹśÄ? ĆŒÄ‚ŜŏŽ ^ĞǀēŜĹ?ĹŹÄ‚ĆŒ ͞ƾƉŽŏŽŊĞŜĞÄ?Íż ͞ƾƉŽŏŽŊĞŜĞÄ?Íż

ϲ͘ dĂƚŊĂŜĂ 'ĹŻĹ˝Ä?Ä‚Ä“ĹśĹ?ĹŹ ϲ͘ dĂƚŊĂŜĂ 'ĹŻĹ˝Ä?Ä‚Ä“ĹśĹ?ĹŹ ÍžĆšĆŒĹ?ŽǀŏĂͿ ÍžĆšĆŒĹ?ŽǀŏĂͿ

3ULVOXKQLPR VL LQ 3ULVOXKQLPR VL LQ SRPDJDMPR GUXJ SRPDJDMPR GUXJ GUXJHPX =GUXĂĽHQL GUXJHPX =G GUXĂĽHQL VPR PRĂžQHM MĂŁL VPR PRĂžQHMĂŁL

ĎľÍ˜ /ǀĂŜŏÄ‚ WÄžĆšĆŒĹ˝Ç€Ĺ?Ä“ ĎľÍ˜ /ǀĂŜŏÄ‚ WÄžĆšĆŒĹ˝Ç€Ĺ?Ä“ ͞͞Ç€Ĺ?Ć“ĹŠÄ‚ ÄŽÇŒĹ?Ĺ˝ĆšÄžĆŒÄ‚Ć‰ÄžÇ€ĆšĹŹÄ‚Íż Ç€Ĺ?Ć“ĹŠÄ‚ ÄŽÇŒĹ?Ĺ˝ĆšÄžĆŒÄ‚Ć‰ÄžÇ€ĆšĹŹÄ‚Íż

6SR]QDQMH 6SR]QDQMH GD VPR QD S SUDYL SRWL GD VPR QD SUDYL SRWL MH GR]RUHOR

Ď­ĎŻÍ˜ 'ĆŒÄžĹ?Ĺ˝ĆŒ ZƾƉŜĹ?ĹŹ Ď­ĎŻÍ˜ 'ĆŒÄžĹ?Ĺ˝ĆŒ ZƾƉŜĹ?ĹŹ ͞͞Ć?Ä‚ĹśĹ?ĆšÄ‚ĆŒĹśĹ? Ĺ?ŜǎĞŜĹ?ĆŒÍż Ć?Ä‚ĹśĹ?ĆšÄ‚ĆŒĹśĹ? Ĺ?ŜǎĞŜĹ?ĆŒÍż

1DPHVWR XOLFFH GDMPR 1DPHVWR XOLFH GDMPR PODGLP PODGLP SURV SURVVWRU ]D VWRU ]D PODGLP SURVWRU ]D ]DEDYR LQ SU UHĂĽLYOMDQMH ]DEDYR LQ SUHĂĽLYOMDQMH SURVWHJD ĂžDV VD SURVWHJD ĂžDVD

Ď­ĎłÍ˜ Ĺ˝ĆŒĹ?Ć? <Ĺ˝ÄšĆŒƾŜ Ď­ĎłÍ˜ Ĺ˝ĆŒĹ?Ć? <Ĺ˝ÄšĆŒƾŜ ͞͞ÄžĹŻÄžĹŹĆšĆŒĹ˝ĆšÄžĹšĹśĹ?ĹŹ Ͳ ÄžĹśÄžĆŒĹ?ÄžĆ&#x;ĹŹÍż ÄžĹŻÄžĹŹĆšĆŒĹ˝ĆšÄžĹšĹśĹ?ĹŹ Ͳ ÄžĹśÄžĆŒĹ?ÄžĆ&#x;ĹŹÍż

ĎŻÍ˜ ^ŜĞǎĂŜĂ 'ĆŒĆľÄ?ĞƓĹ?Ä‘ sÄžĆŒĹŻĹ?Ä“ ĎŻÍ˜ ^ŜĞǎĂŜĂ 'ĆŒĆľÄ?ĞƓĹ?Ä‘ sÄžĆŒĹŻĹ?Ä“ ͞ĚĹ?ƉůŽžĹ?ĆŒÄ‚ĹśĹ? ĆľĆ‰ĆŒÄ‚Ç€ĹśĹ? Ĺ˝ĆŒĹ?Ä‚ĹśĹ?ÇŒÄ‚ĆšĹ˝ĆŒÍż ͞ĚĹ?ƉůŽžĹ?ĆŒÄ‚ĹśĹ? ĆľĆ‰ĆŒÄ‚Ç€ĹśĹ? Ĺ˝ĆŒĹ?Ä‚ĹśĹ?ÇŒÄ‚ĆšĹ˝ĆŒÍż

.R YHUMDPHWH .R YHUMD DPHWH Y OMXGL Y OMXGL ODKNR WL QDUHGLMR ODKNR WL QDUHGLMR QHPRJRĂžH QHPRJR RĂžH

=PRUHPR NHHU =PRUHPR NHU KRĂžHPR = PODGRVWMR KRĂžHPR = P PODGRVWMR LQ PRGURVWMR ERPR LQ PRGURVWMR R ERPR ĂŁH QDSUHM XVWYDUMDOL ĂŁH QDSUHM XV VWYDUMDOL GREUH LGHMH LQ SURMHNWH GREUH LGHMH L LQ SURMHNWH =D EROMĂŁL MXWUL ] YHĂž =D EROMĂŁL MXWU UL ] YHĂž VROLGDUQRVWL OLG WL

ĎąÍ˜ :ĆľĆŒÄž <Ĺ˝ÄšĆŒƾŜ ĎąÍ˜ :ĆľĆŒÄž <Ĺ˝ÄšĆŒƾŜ ͞͞ŏŽžƾŜÄ‚ĹŻĹśĹ? Ĺ?ŜǎĞŜĹ?ĆŒÍż ŏŽžƾŜÄ‚ĹŻĹśĹ? Ĺ?ŜǎĞŜĹ?ĆŒÍż

1LÞÞ QL WDNR PRÞQR 1LÞ QL WDNR PRÞQR NR NRW VDQMH NDNR W VDQMH NDNR XVWYDUMDWL SULKRGQRVW XV WYDUMDWL SULKRGQRVW 9 9LFWRU +XJR

9L L 9LFWRU +XJR

2EĂžDQL SRWUHEXMHPR 2EĂžDQL SRWUHEXMHPR QQDSUHGHN ] PDOR EHVHG DSUHGHN ] PDOR EHVHG YYHOLNR OMXEH]QL LQ YHOLNL HOLNR OMXEH]QL LQ YHOLNL P HUL SUDYLĂžQRVWL 7R ODKNR PHUL SUDYLĂžQRVWL 7R ODKNR LL]SROQLMR VDPR VRFLDOQL ]SROQLMR VDPR VRFLDOQL GGHPRNUDWL =DY]HPDP HPRNUDWL =DY]HPDP VVH ]D VRĂžORYHND V H ]D VRĂžORYHND V SSRJOHGRP Y SULKRGQRVW ] RJOHGRP Y SULKRGQRVW ] PLVOLMR GD QH EL ELOR QH P LVOLMR GD QH EL ELOR QH PRMHJD QH WYRMHJD P RMHJD QH WYRMHJD

6SRĂŁWXM 6SRĂŁWXMPR LQ QHJXMPR MPR LQ QHJXMPR WUDGLFLMR R QDURGQR WUDGLFLMR QDURGQR RVYRERGLOQHJD ERMD RVYRER GLOQHJD ERMD

Ď­ĎŹÍ˜ sŽŊŏŽ ZĞǎĞŜ Ď­ĎŹÍ˜ sŽŊŏŽ ZĞǎĞŜ ͞ĂǀƚŽžÄžĹšÄ‚ĹśĹ?ĹŹÍż ͞ĂǀƚŽžÄžĹšÄ‚ĹśĹ?ĹŹÍż

1H Y SUHWHNORVW 1H H Y SUHWHNORVW R]ULPR VH Y R] ]ULPR VH Y SULKRGQRVW SUL LKRGQRVW 3RNDĂĽLPR GD 3R RNDĂĽLPR GD MH PRJRĂžH GD MH PRJRĂžH GD ]PRUHPR LQ ]QDPR ]P PRUHPR LQ ]QDPR ELWL XVSHĂŁQL ELW WL WL XVSHĂŁQL ĂŁ L

ĎłÍ˜ ĆŒÄ‚ŜŏŽ sÄ‚ĹŻĹ?Ä“ ĎłÍ˜ ĆŒÄ‚ŜŏŽ sÄ‚ĹŻĹ?Ä“ ÍžĆ?ĆšĆŒŽŊŜĹ? ƚĞŚŜĹ?ĹŹÍż ÍžĆ?ĆšĆŒŽŊŜĹ? ƚĞŚŜĹ?ĹŹÍż

Ď­Ď°Í˜ /ǀĂŜ WÄžĆšĆŒĹ˝Ç€Ĺ?Ä“ Ď­Ď°Í˜ /ǀĂŜ WÄžĆšĆŒĹ˝Ç€Ĺ?Ä“ ÍžĆ?ƉĞÄ?Ĺ?Ä‚ĹŻĹ?Ć?Ćš ŊĂǀŜĞ ĆľĆ‰ĆŒÄ‚Ç€ÄžÍż ÍžĆ?ƉĞÄ?Ĺ?Ä‚ĹŻĹ?Ć?Ćš ŊĂǀŜĞ ĆľĆ‰ĆŒÄ‚Ç€ÄžÍż

0RUGD P 0RUGD PDOR QDLYQR PDOR QDLYQR SD SD YHQG YHQGGDU UHVQLĂžQR GDU UHVQLĂžQR SD YHQGDU UHVQLĂžQR XSDP G GD VH ERGR XSDP GD VH ERGR WH NL GDQHV YUHGQRWH NL GDQHV YUHGQRW VYHWX ĂĽH MXWUL YODGDMR VYHWX ĂĽH MXWUL YODGDMR VSUHPH HQLOH R]LURPD VSUHPHQLOH R]LURPD GD ERGRR RVWDOH OH GD ERGR RVWDOH OH WLVWH ÂŤW WD SUDYH WLVWH ÂŤWD SUDYH

Ď­Ď´Í˜ EĂƚĂƓĂ dŽƉůĹ?ƓĞŏ Ď­Ď´Í˜ EĂƚĂƓĂ dŽƉůĹ?ƓĞŏ ͞ĚĹ?ƉůŽžĹ?ĆŒÄ‚ĹśÄ‚ ƉŽůĹ?ĆšŽůŽĹ?Ĺ?ŜŊÄ‚Íż ͞ĚĹ?ƉůŽžĹ?ĆŒÄ‚ĹśÄ‚ ƉŽůĹ?ĆšŽůŽĹ?Ĺ?ŜŊÄ‚Íż

Ď°Í˜ Ĺ˝ĆŒĹ?Ć? WĹŻÄ‚ĹľÄ?ÄžĆŒĹ?ÄžĆŒ Ď°Í˜ Ĺ˝ĆŒĹ?Ć? WĹŻÄ‚ĹľÄ?ÄžĆŒĹ?ÄžĆŒ ÍžĆ‰ĆŒŽĨÄžĆ?Ĺ˝ĆŒ Ć“Ć‰Ĺ˝ĆŒĆšĹśÄž ǀnjĹ?ŽŊĞͿ ÍžĆ‰ĆŒŽĨÄžĆ?Ĺ˝ĆŒ Ć“Ć‰Ĺ˝ĆŒĆšĹśÄž ǀnjĹ?ŽŊĞͿ

,PHMPR ,PHMPR UDGL âRãWDQM

Ď´Í˜ sĹ?ŜŏŽ DÄ‚ĆŒĆ&#x;ŜŽÇ€Ĺ?Ä‘ Ď´Í˜ sĹ?ŜŏŽ DÄ‚ĆŒĆ&#x;ŜŽÇ€Ĺ?Ä‘ ÍžĹ?ĆŒÄ‚ÄšÄ?ĞŜĹ? ƚĞŚŜĹ?ĹŹÍż ÍžĹ?ĆŒÄ‚ÄšÄ?ĞŜĹ? ƚĞŚŜĹ?ĹŹÍż

0O 0ODGL VNXSDM ]D ODGL VNXSDM ]D ER ROMãL âRãWDQM EROMãL âRãWDQM

Ď­Ď­Í˜ dŽžĹ?Ć?ĹŻÄ‚Ç€ >ƾŏÄ‚Ä“Ĺ?Ä‘ Ď­Ď­Í˜ dŽžĹ?Ć?ĹŻÄ‚Ç€ >ƾŏÄ‚Ä“Ĺ?Ä‘ ÍžÄžĹŻÄžĹŹĆšĆŒĹ?ĹŹÄ‚ĆŒ ÄžĹŻÄžĹŹĆšĆŒŽŜĹ?ĹŹÍż ÍžÄžĹŻÄžĹŹĆšĆŒĹ?ĹŹÄ‚ĆŒ ÄžĹŻÄžĹŹĆšĆŒŽŜĹ?ĹŹÍż

3R NUDMĂŁ 3R NUDMĂŁL SUHNLQLWYL ĂŁL SUHNLQLWYL VPR QD D SUDYL SRWL VPR QD SUDYL SRWL

1H REOMXEOMDPR YHOLNR YVR HQHUJLMR LQ ]QDQMD YVR HQHUJLMR LQ ]QDQMD SD ERPR XVPHULOL Y WR NDU REOMXEOMDPR NDU REOMXEOMDPR 9 VNXSQR GREUR YVHK REÞDQN LQ REÞDQRY REÞDQN LQ REÞDQRY REÞLQH âRãWDQM

3UL 3ULMDWHOML VR NRW ULMDWHOML VR NRW ED DORQL ĂžH MLK EDORQL ĂžH MLK L]SXVWLĂŁ WYHJDĂŁ GD L]S SXVWLĂŁ WYHJDĂŁ GD MLK L]JXELĂŁ MLK L]JXELĂŁ

Ď­ĎąÍ˜ sĂůĞŜĆ&#x;ŜĂ :ĆľĆŒĹŠĹ˝Ç€ÄžÄ? Ď­ĎąÍ˜ sĂůĞŜĆ&#x;ŜĂ :ĆľĆŒĹŠĹ˝Ç€ÄžÄ? ͞ƉŽĆ?ůŽǀŽĚŊĂͿ ͞ƉŽĆ?ůŽǀŽĚŊĂͿ

3RPDJDM 3R RPDJDM LQ LQ ERGL SRĂŁWHQ ERGL SRĂŁWHQ LQ ERGL SRĂŁWHQ

Ď­ĎľÍ˜ Ç€ŽŜŏŽ Ĺ˝Ä?ĹśĹ?ĹŹ Ď­ĎľÍ˜ Ç€ŽŜŏŽ Ĺ˝Ä?ĹśĹ?ĹŹ ÍžĹ?ŜǎĞŜĹ?ĆŒ Ć?ĆšĆŒŽŊŜĹ?ƓƚǀĂͿ ÍžĹ?ŜǎĞŜĹ?ĆŒ Ć?ĆšĆŒŽŊŜĹ?ƓƚǀĂͿ

5DĂžXQDMWH QD QDV

Ď­ĎŽÍ˜ ^Ä‚Ć“Ä‚ WÄžĆšĆŒĹ˝Ç€Ĺ?Ä“ Ď­ĎŽÍ˜ ^Ä‚Ć“Ä‚ WÄžĆšĆŒĹ˝Ç€Ĺ?Ä“ ͞ƓƚƾĚĞŜƚŏĂͿ ͞ƓƚƾĚĞŜƚŏĂͿ

3RGSLUDP YUHGQRWH 12% MD LQ ĂĽHOLP GD VH RKUDQMDMR WHU SUHQDĂŁDMR PHG PODGLQR GD MLK RKUDQMD QDSUHM

ϭϲ͘ /ǀĂŜ dŽƉůĹ?ƓĞŏ ϭϲ͘ /ǀĂŜ dŽƉůĹ?ƓĞŏ ÍžĆ‰ĆŒÄ‚Ç€ĹśĹ?ĹŹÍż ÍžĆ‰ĆŒÄ‚Ç€ĹśĹ?ĹŹÍż

0ODGL 0ODGL ]D QRYH ]D QRYH SRGYLJH

ĎŽĎŹÍ˜ Ä‚žŊÄ‚Ĺś ÄžĆŒĹŻĹ˝ÇŽĹśĹ?ĹŹ ĎŽĎŹÍ˜ Ä‚žŊÄ‚Ĺś ÄžĆŒĹŻĹ˝ÇŽĹśĹ?ĹŹ ÍžĹ?Ĺ?žŜÄ‚ÇŒĹ?ĹŠĆ?ĹŹĹ? ĹľÄ‚ĆšĆľĆŒÄ‚ĹśĆšÍż ÍžĹ?Ĺ?žŜÄ‚ÇŒĹ?ĹŠĆ?ĹŹĹ? ĹľÄ‚ĆšĆľĆŒÄ‚ĹśĆšÍż

nostnimi teĹžavami. Med veÄ?je uspehe letoĹĄnjega leta ĹĄteje Kotnik razvojno konferenco o lesarstvu. Z njo so uspeĹĄno opozorili na prezrte moĹžnosti v tej dejavnosti, ki so ogromne, saj je dve tretjini Slovenije poraĹĄÄ?ene z gozdovi. Razveseljiv je podatek, da bo v sklopu razpisa za gospodarska srediĹĄÄ?a ministrstvo za gospodarstvo namenilo kar 185 milijonov evrov za podroÄ?je lesarstva. TukajĹĄnja gospodarska zbornica pa bo povezala in pomagala podjetjem pri kandidiranju za ta sredstva. Aktivno se je zbornica vkljuÄ?ila tudi v spremembe zakonodaje, ĹĄe pose bej pokoj nin ske, in to pri delovnih invalidih. Trenutni predlogi namreÄ? v veliki meri ukinjajo

Tri leta Savinjsko-ĹĄaleĹĄke zbornice Tri leta je minilo, kar je postala tukajĹĄnja gospodarska zbornica samostojna. In ob tej obletnici so se zbrali v ZdraviliĹĄÄ?u TopolĹĄica, kjer je bila tudi ustanovna skupĹĄÄ?ina, na kateri jih je takrat direktorica Lidija FijavĹž seznanila z razvojnimi naÄ?rti. Tokrat jim jih je tudi predstavila, popeljala jih je po novem wellnes centru. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da je bilo njihovo delo uspeĹĄno, saj so bili dobra podpora gospodarstvu.

Se kriza umirja? Mira ZakoĹĄek

ke ga raz voja. ÄŒla ni upravnega odbora se z zmanjĹĄevanjem drĹžavnih sredstev za podporo razvojnih projektov gospodarstvu nikakor ne morejo strinjati, poleg tega pa menijo, da drĹžava pri tem nima jasne strategije. Obsodili so tudi to, da so bili dosedanji razpisi objavljani veliko kasneje, kot je bilo sprva predvideno, prijave pa so mnogo preveÄ? komplicirane in preveÄ? zbirokratizirane.

Franci Kotnik: ÂťZa razvoj lesarstva je predvidenih 185 milijonov razvojnih sredstev.ÂŤ

ĹĄtevilne bonitete, ki jih imajo invalidska podjetja (HTZ Premogovnika Velenje, IPC Gorenje ...), ki na

tukajĹĄnjem obmoÄ?ju zaposlujejo 3800 delavcev, ostala pa bi brez 70 odstotkov sedanjih bonitet, s tem pa konkurenÄ?nosti na trgu ne bi veÄ? mogla ohranjati in ĹĄtevilni invalidi bi pristali na Zavodu za zaposlovanje, torej breme drĹžave. Savinj sko-ĹĄa leĹĄka gospo dar ska zbor nica je proti takĹĄnim spremembam in to so pripravljalcem gradiv tudi jasno povedali. Franci Kotnik je izrazil zadovoljstvo tudi, ker je uspelo 31 obÄ?in savinjske regije oblikovati skupno razvojno agencijo, v kateri bodo oblikovalti razvojne prioritete, za katere bodo skuĹĄali pridobiti tudi drĹžavna nepovratna sredstva. Oblikovali bodo delovne skupine za posamezna podroÄ?ja in jih tako skuĹĄali bolj uskladiti in enotno nastopiti do drĹžave.

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 6

6

DOMA IN NA TUJEM

7. oktobra 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 29. septembra Generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli je programskemu svetu za direktorja Radia predlagal Miho Lamprehta, za direktorja Televizije pa Patrika Grebla. Sodniki so napovedali, da bodo intervencijski zakon, s katerim želi vlada zamrzniti plače funkcionarjem, izpod bija li na ustav nem sodišču.

odprave plačnih nesorazmerij. ZDA so se opravičile, ker so v 40. letih prejšnjega stoletja v medicinskih poskusih s sifilisom namerno okužile zapornike in vojake v Gvatemali. Osama bin Laden je v novem zvočnem posnetku kritiziral ravna nje paki stan skih oblas ti ob nedavnih poplavah in pozval k boju proti podnebnim spremembam. Dan po helikopterskem napadu Nata na pakistansko vojsko so na jugu Pakistana zažgali 27 cistern, ki so prevažale gorivo za Natove sile v Afganistanu.

slovesnost ob 20. obletnici združitve Nemčije. Predsednik Christian Wulff je čestital »vsem, ki so se borili za svobodo«, in s tem povedal, da nemška družba sprejema tudi muslimane.

Četrtek, 30. septembra Dosedanji predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je posle predal svojemu nasledniku Goranu Klemenčiču in njegovemu namestniku Roku Praprotniku.

Evropejci so protestirali.

V Ekvadorju so vladale izredne razmere.

Policijski upor v Ekvadorju je dobil nove razsežnosti, potem ko so policisti preprečili predsedniku Rafaelu Correa, da bi zapustil bolnišnico. Correo je nato z napadom na policiste rešila vojska.

Med Evropejci se je širilo nezadovoljstvo. Številni so svoje nasprotovanje ostrim varčevalnim ukrepom pokazali na ulicah evropskih mest. Zaradi morebitnih terorističnih napadov so ZDA izdale opozorilo Američanom, ki potujejo po Evropi. Britanci pa so posebej opozo ri li na tero ris tič ne grož nje v Nemčiji in Franciji.

prejel britanski fiziolog Robert Edwards za svoje pionirsko delo na področju umetne oploditve. V napadu domnevnega ameriškega brezpilotnega letala na mošejo na severozahodu Pakistana je umrlo osem upornikov z nemškim potnim listom.

Torek, 5. oktobra Doma so še vedno stavkali. Vla-

Sobota, 2. oktobra V javnomnenjski anketi so ugotavljali, da kar 62,7 odstotka vprašanih ne podpira vlade in da bi, če bi bile volitve to nedeljo, zmagal SDS. Pred sed nik repub li ke Dani lo Türk in njegov hrvaški kolega Ivo Josipović sta odprla nov most čez reko Sotlo, ki bo povezal slovenski Rogatec in hrvaški Hum na Sutli. Gospodarska škoda zaradi stavke je bila vsak dan večja. Največ težav so imeli avtoprevozniki in logistična podjetja, predvsem zaraMadžarsko je doletela velika ekološka katastrofa

Mesto predsednika protikorupcijske komisije je zasedel Goran Klemenčič.

Stavka je bila v središču domačeega dogajanja. Sindikalisti so trdili, da od pogajanj z vlado pričakujejo kompromisno rešitev, pogajanja pa so trajala več ur in se zavlekla dolgo v noč. Oobe strani pa sta vztrajali pri svojih stališčih. Irska se je znašla pred težko preizkušnjo, saj bo za dokapitalizacijo ene od bank potrebovala več kot 30 milijard evrov. In mnogi analitiki so komentirali, da je država na podobni poti kot Grčija. Pri aretiranem nekdanjem direktorju hrvaške carine Mladenu Barišiću so preiskovalci odkrili 343 tisoč evrov gotovine. Rastlinska uš je napadla makova polja v Afganistanu, zaradi česar se je kar za polovico zmanjšala proizvodnja opija. Razmere v Ekvadorju so se po protestih zaradi znižanja prihodkov vojakov in policistov dramatično zaostrile. V nemirih je bil ranjen predsednik Rafael Correa.

Petek, 1. oktobra Stavkajoči sindikati javnega sektorja so sporočili, da stavke za zdaj ne bodo zaostrovali, z vlado pa se bodo še naprej pogajali o vseh zahtevah - izjema je le tretja četrtina

Največje težave zaradi stavke so imeli avtoprevozniki.

di zamud pri pripravi dokumentov in dobavi blaga. Pale stin ci so spo ro či li, da ne bodo nadaljevali mirovnih pogovorov z Izraelom, dokler ta ne ustavi sporne gradnje judovskih naselbin na zasedenih ozemljih. Kitajski premier Ven Džibao je med obiskom v Grčiji ponu dil pomoč pri premagovanju finančne krize, v kateri se je znašla članica EU, in napovedal, da bo Kitajska kupila grške državne obveznice.

Nedelja, 3. oktobra V spo min na žrt ve povoj nih pobojev je Nova slovenska zaveza v Spominskem parku Teharje pripravila tradicionalno spominsko slovesnost. V imenu zaveze je zbrane nagovoril Drobnič, spominsko mašo pa je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. V Bremnu je potekala osrednja

Kdo je štrajkbreher? Jure Trampuš

Sodniki so napovedali boj.

Stavka dela javnega sektorja se je zaostrila. Sindikalisti so napovedali zaostrovanje v policiji, zdravstvu in upravnih enotah, cariniki pa so dejali, da bodo stavko zaostrili v notranjosti države. Tudi v Španiji je potekala stavka, in sicer celodnevna splošna stavka. V prometu je zjutraj nastal velik kaos, na policah v kioskih pa ni bilo časopisov, saj so že v torek stavkali zaposleni pri glavnih španskih časnikih. Desnosredinski vladi italijanskega premierja Silvia Berlusconija je spodnji dom parlamenta po pričakovanjih izglasoval zaupnico.

Nizozemski politik Geert Wilders, ki mu sodijo zaradi obtožb spodbujanja rasnega sovraštva, je sodnike obtožil pristranskosti in zahteval njihovo zamenjavo. Nobelovo nagrado za medicino je

Ponedeljek, 4. oktobra Po več kot osmih urah pogajanj med vlado in 21 sindikati javnega sektorja so bili po besedah sindikatov zelo blizu sporazumu, a se je zapletalo, ker je vlada vztrajala pri odpovedi kolektivne in branžnih pogodb. Odstavljeni župan Moskve Jurij Lužkov je začel ustanavljati politično gibanje, s katerim želi »uvesti demokratična načela« v Rusiji.

Dobitnik Nobelove nagrade za medicino

da je v Pahorjevi navzočnosti sindikatom v podpis ponudila nov aneks, ki ureja plačna nesorazmerja, v zameno pa naj bi za podpis ohra ni la kolek ti ve pogod be in umaknila tožbo za izpodbijanje 50. člena. A sindikati so razmišljali o zaostritvi stavke. Stavkali so tudi delavci Vegrada, očitno bolj obupani od tistih v javnem sektorju. Sodišče namreč še vedno ni objavilo stečaja za Vegradovo matično družbo, zato delavci niso več vedeli, pri čem so. Kata stro fa se je dogo di la na Madžarskem. V tovarni aluminija Ajkai Tomfoldgyar v Ajki, ki je samo 160 kilometrov oddaljena od Budimpešte, se je v okolje razlilo do 700 tisoč kubičnih metrov rdečega blata. Prizadetih je bilo okoli sedem tisoč prebivalcev in sedem bližnjih vasi. Reševalci so se sicer trudili, da bi močan tok blata zajezili, a so zaradi utopitve ali kemičnih opeklin že umrli štirje ljudje, 120 je bilo ranjenih. Za Faisala Šazada, ki naj bi letos na Times Squaru poskušal izvesti teroristični napad, je newyorško sodišče odločilo, da je kriv. Obsodili so ga na dosmrtno ječo brez možnosti predčasnega izpusta.

Ko je pred časom pokojni predsednik Drnovšek vodil kampanjo za pomoč Darfurju, brez prave možnosti uspeha, nediplomatsko, a vseeno iskreno, so se v podalpski deželi razširile zle misli, češ kaj predsednik Slovencev pomaga tem culukafrom, namesto da bi pomagal nam, tistim, ki smo ga volili. Drnovškova akcija je bila neuspešna, potem je odšel na svojo pot, a priokus zlobe in domačijskega egoizma, ki ne vidi dlje od domačega praga in domače cerkvice, sta ostala. Ne za vse, nekateri so podpirali pokojnega predsednika in še vedno radi dajejo bližnjim ali daljnim. Navadno so to tisti, ki nimajo, ki vedo, kaj pomeni biti brez. Ne pomagajo, da bi si pomirili slabo vest. Kot na primer Soros ali pa Gates, ki sta si nagrabila milijarde, sedaj pa velikodušno delita milijone. Čisto podobno je z zahodno pomočjo Afganistanu, deželi, ki jo je Zahod najprej razrušil, razgradil njene državne in socialne strukture, sedaj pa jih poskuša po svojem receptu postaviti nazaj. Denarno pomoč Afganistancem v veliki meri poberejo zahodne korporacije, ki gradijo tisto, kar so njihovi vojaki prej razrušili … A nazaj k solidarnosti. Slovenjgraška in tudi velenjska občina sta ob propadu Preventa in Vegrada reagirali dobro. Po svojih močeh sta poskušali pomagati odpuščenim delavcem, morda prepozno, za koga premalo, a vseeno sta nekaj storili. Drugače je z državo. Če je pri Preventu našla začasno rešitev, v ozadju katere so interesi kapitala, pa pri Vegradu (za zdaj) molči. Predsednik vlade, ki zase pravi, da je socialdemokrat, Velenja ni obiskal, ni stopil pred delavce in ni poslal kakšnega odposlanca, da bi poskušal igrati vlogo mediatorja. V Muro sta odšla skupaj z Matejem Lahovnikom, v Vegradu pa ne ni bilo nobenega, četudi je podjetje posredno v lasti države. Sklep, da je pravi razlog v tem, da v ogoljufani delavci nosijo tuje priimke, je morda preveč splošen, zloben, a ljudje, ki dnevno romajo pred upravno stavbo, to čutijo tudi na takšen način. Vlada do sedaj ni pokazala ničesar, da bi jih prepričala o nasprotnem. Obstaja še en razlog za oglušujoči molk države. Za propad Vegrada ni kriva le nesposobna uprava, ki je razmišljala o lastnini in dobičku, pač pa tudi država s svojim sistemom, ki tako razmišljanja spodbuja. Nek delavec je tako dejal, da je za propad Vegrada najprej kriva država in politika, najprej Ljubljana in šele potem Velenje in Hilda. Imel je popolnoma prav. Hilda je rezultat teh razmerji, je rezultat sistema izkoriščanja, vendar še zdaleč ne njegova žrtev. Nasprotno, bila je del tega sistema, vedela je, kako deluje, in ga znala dobro uporabljati. Vsaj do nedavnega … A Hilda ni edina. Kaj je pravzaprav pomembno v družbi, v kateri živimo? Je pomembna družbena odgovornost podjetji, soodvisnost z okoljem, iz katerega prihaja, socialna orientiranost, ali pa je pomembnejši dobiček, kapital, moč, vpliv, bogastvo. Koga cenimo? Tistega, ki ima veliko hišo in dober avto, ali tistega, ki zna pomagati drugim. Kaj bolj zavidamo sosedom? Novo fasado ali kup prijateljev? S stališča solidarnosti je popolnoma jasno, zakaj je protest javnih uslužbencev, pa četudi upravičen, pravno-formalno legitimen, iz oči Vegradovega delavca nekaj absurdnega. Ne trdim, da javni uslužbenci ne smejo protestirati, prav je, da od države zahtevajo, da uresniči svoje obljube, vendar nihče od stavkajočih v javni upravi ni nekaj mesecev brez plač. Niti mu je niso zmanjšali. Namesto skupnega boja proti sistemu, v katerem izkoriščanje ni deviacija, pač gonilo samopotrjujočega se kapitalističnega sistema, se lahko na koncu eni delavci obrnejo proti drugim. Lahko poči, pride do kaosa, lahko se zgodi Grčija in država dobi argumente, da izvede ukrepe, ki si jih je zadala. Nikjer nisem zasledil, da so se sindikati stavkajočih javnih delavcev pripravljeni deloma odpovedati obljubljenim povišicam, če bodo dobili od države zagotovilo, da bodo ta sredstva namenjena socialnim prispevkom. Solidarnost bi lahko imela kohezivno moč, združila bi lahko ene in druge, da bi skupaj močneje in glasneje državi povedali, kaj je prav. Za zdaj se to ni zgodilo. In zato sem štrajkbreher, pa ne tisti, ki služi državi in oblasti, ki uboga navodila, predpise in zakone … Ne, stavka javnih uslužbencev v tem času vladi daje še več moči, da si naredi svet po svoji podobi. Če prav pomislim, so štrajkbreherji ravno tisti, ki v želji po večji pravičnosti pozabljajo na pravičnost drugih.

RADIO GOOD VIBRATIONS VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

7. oktobra 2010

Dotik svetlobe in barv v vaši kuhinji

7

Naj računovodski servis APO Vizija Sekcija računovodskih servisov skrbi predvsem za izobraževanje Mira Zakošek

Pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici že deset let uspešno deluje sekcija računovodskih servisov, ki jo vodi Olga Umbreht. Imajo 30 članov, njihovo glavno poslanstvo pa je izobraževanje in izmenjava

Barve svoje kuhinje lahko spreminjate – na voljo je sedem barvnih odtenkov.

V Gorenju po sodelovanju s slovitim italijanskim oblikovalskim studiem Pininfarino in prodornim francoskim oblikovalcem Ora-Itom tokrat prisegajo na talent in drznost Karima Rashida, neizpodbitnega kralja barv, ki rožnato barvo definira kot novo črno. Karim Rashid, svetovna zvezda industrijskega oblikovanja, je z Gorenjem oblikoval kolekcijo aparatov, ki predstavlja minimalistično fuzijo funkcionalnosti, interaktivnosti in čistosti. Osrednji dekorativni element kolekcije predstavlja inovativna vertikalna svetlobna LED linija vzdolž nape in vrat pečice, ki ji je s pomočjo inovativne tehnologije MoodLite, razvite v Gorenju, z enim samim dotikom mogoče spremeniti bar vo v enega od sedmih izbranih barvnih odtenkov. Gorenje je tako prvo v panogi gospodinjskih aparatov, ki je ponudilo rešitev, s katero lahko uporabnik sam spreminja barvo zunanjosti pečice ali kuhinjske nape.

Gorenje je objavilo razpis v sodelovanju z galerijo Velenje in Bienalom industrijskega natečaja za oblikovanje pametnih kuhinjskih dodatkov, navdihnjenih s trendom Simplicity. Natečaj je odprt do 10. oktobra 2010. Ocenjevalna komisija bo objavila rezultate v 30 dneh od zaključka natečaja. Natečajne rešitve bodo javno predstavljene v Galeriji Velenje v novembru in decembru 2010.

Dobitnica letošnje nagrade »naj računovodski« servis Janja Praznik (levo) ob njej Branka Atman - članica upravnega odbora sekcije računovodskih servisov Slovenije, in Vanja Varl Mertelj z računovodskega servisa APO Vizija

izku šenj. Pri prav lja jo šte vil na izobra ževa nja za svoje čla ne v domačem okolju, kar je velika prednost, saj so cenejša,s tem pa jim pri hra nijo še veli ko časa, ki je pogosto najbolj dragocen. Dobro sodelujejo tudi s tukajšnjo izposta-

Veliko dela za majhne učinke Za dijake malica ni več obvezna – Merilo za doplačilo postavilo ministrstvo, osnova za izračun je višina otroškega dodatka – Od 1877 dijakov na Šolskem centru Velenje brez participacije 417 dijakov

V novem šolskem letu prehrana za vse dijake na slovenskih srednjih šolah ni več zastonj. Ministrstvo za šolstvo in šport je namreč nekaj denarja od srednješolcev namenilo za malice osnovnošolcev, posledica tega pa je doplačilo k malici za nekatere dijake.

čilu. Sedaj prosimo občinsko blagajno, da bi lahko položnice za prehrano starši dijakov ali dijaki plačevali tam.« Za tiste, ki morajo prispevati za obrok hrane 0,41 evra na dan, znaša participacija 9 evrov na mesec, za dijake z doplačilom 0,82 evra pa

Dijaki se morajo prijaviti in tudi odjaviti Po mnenju Ivana Kotnika, direktorja Šolskega centra Velenje, sprememba zakona glede prehrane dijakov prinaša veliko dela za majhne učinke. Ker malica oziroma topel obrok ni več obvezen, se morajo dijaki zanj prijaviti in tudi odjaviti. To lahko storijo od danes na jutri, dobavitelji pa morajo zagotoviti ustrezne obroke in dovolj obrokov na dan. Nadalje so težave pri pobiranju prispevka dijakov. »Na ministrstvu so nam še pred nedavnim zagotavljali, da bodo pripravili analizo in evidenco in da bomo na šolah dijake samo obvestili, kdo mora doplačati za obrok malice in koliko. To se ni zgodilo. Računali smo, da se nam bo z elektronsko podporo, ki jo premoremo na šolah, in z dijaškimi izkaznicami uspelo izogniti položnicam. Žal so starši nasprotovali. Tiskanje položnic pomeni dodatne stroške, prav tako provizija, da ne omenjam nereda pri pla-

Vsakemu prijavljenemu dijaku za šolsko malico pripada splošna subvencija, ki znaša dve tretjini cene malice. Dodatno subvencijo pa lahko dobijo dijaki, ki zanjo zaprosijo in izpolnjujejo kriterije. V tem trenutku stane malica 2,42 evra. Od tega znaša splošna subvencija 1,6 evra, možna dodatna pa 0,82 ali 0,41 evra. blizu 18 evrov na mesec, odvisno od števila dni pouka. Položnice naj bi izdali 3-krat v šolskem letu, za mesec september pa pobirajo gotovino.

Višina participacije odvisna od višine otroškega dodatka Malica za dijake ni več brezplačna. Tistim, ki se zanjo odločijo, pa pripada splošna subvencija v višini dveh tretjin cene obroka.

Od 1877 dijakov na šolah Šolskega centra Velenje v tem trenutku malica 1556 dijakov. Med njimi je 417 takih, ki so brez participacije. Po zagotovilih Kotnika jih nekaj ne je na šolah, ker so na praktičnem usposabljanju, za blizu 100 dijakov, ki se za malico še niso odločili, pa bodo v naslednjih dneh na individualnih obravnavah poskušali izvedeti, zakaj ne vzamejo od ministrstva po 400 evrov, ki so jim namenjeni.

za več kot 120 podjetij oziroma obrtnikov. Uvedli so najsodobnejšo informacijsko tehnologijo, ki jim omogoča, da bodo računovodski servis združili na enem mestu. V zadnjih letih so namreč svoje enote odpirali v različnih slovenskih krajih, tako da so bili blizu svojim

Oblikovanje pametnih kuhinjskih dodatkov

Tatjana Podgoršek

vo davčne uprave. Njihove strokovnjake pogosto vabijo medse in skušajo vsa odprta vprašanja z njimi razčistiti, še preden pripravljajo računovodska poročila. Povezujejo se tudi na državni ravni. Že nekaj let organizirajo izbor naj računovodskega servisa. Letos si je med

Merila za doplačilo je postavilo ministrstvo, sklep o upravičenosti pa mora izdati pristojna šola. Osnova za izračun je višina otroškega dodatka. Dijak mora ob prijavi za malico navesti, ali prosi za participacijo in kakšno. Vse prijave bodo na ministrstvu preverili in o morebitnih zlorabah pristojno šolo tudi obvestili. Sicer pa dijakom na šolah šolskega centra zagotavljajo malico trije dobavi te lji – Gost, Gore nje in osnovna šola Gustava Šiliha. Dijakom so na voljo štiri odjemna mesta: poleg jedilnice na centru in na omenjeni osnovni šoli še na Medpodjetniškem izobraževalnem centru, v rezervi pa je restavracija DK.

velikimi ser visi ta laskavi naslov zaslužila APO Vizija iz Šoštanja. Gre za enega najstarejših računovodskih ser visov. Vodi ga Janja Praznik, in to vse od leta 1988. Kot pravi sama, so odlično organizirani. Osem strokovnjakov skrbi

strankam, zdaj pa to ni več potrebno. Zato bodo v prihodnjih dneh svoj ser vis preselili na lokacijo v Velenju, kjer bodo lahko z najsodobnejšo tehnologijo obvladovali svoje naročnike po vsej Sloveniji.

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 8

LOKALNE VOLITVE

8

7. oktobra 2010

Boris Goličnik s svojo listo

Omizje s poslanko SDS Alenko Jeraj

Pozitivno energijo vnesti v občinski svet Šoštanj, 28. oktobra - Lista Borisa Goličnika za volitve članov občinskega sveta Šoštanj je v torek zvečer v kulturnem domu pripravila predstavitveno-družabni večer. Bil je bolj družaben kot predstavitveni. Nosi-

lec liste Boris Goličnik namreč ugotavlja, da kandidate z njegove liste ljudje poznajo, ker so se s svojim delom že dokazali in želijo tako delovati tudi v prihodnje. »Povezani v skupnost, ki ni obremenjena s

politično usmerjenostjo, v kateri naj vse dobre pobude in predlogi najdejo pravo mesto,« pravi. Med prepevanjem Speva, Irene Vrčkovnik, Aleksandre Cavnik ..., je zapel tudi sam. Pred polno dvorano svoji mami, ki je dva dni prej praznovala 60. rojstni dan. Cilj? »Pozitivno energijo, ki jo lista premore, vnesti v občinski svet. Ne več, ne manj,« pravi Goličnik.

mkp

Poslanka in predsednica ženskega formuma SDS Alenka Jeraj skupaj s kandidati SDS Velenja za svet MO Velenje in županskim kandidatom Francem Severjem

SDS predlaga za župana Velenja Franca Severja s svojo listo, z njim pa obljubljajo spremembe Velenje, 29. septembra – Območni odbor SDS Velenje je gostil poslanko ter predsednico ženskega odbora SDS Alenko Jeraj. Pogovor so organizirale predstavnice Ženskega odbora SDS Velenje, ki ga vodi Tatjana Strgar. Jerajeva je pohvalila listo kandidatk in kandidatov za mestni svet, saj je na njej kar 13 žensk. Po mnenju Jerajeve je Slovenija postala ujetnica preživetih miselnih vzorcev, ki temeljijo na prerazdeljevanju in iluziji o enakosti med ljudmi. V času krize vlada ni sposobna potrebnih korakov, ampak ukrepa zgolj gasilsko in se mnogo preveč ukvarja sama s sabo. Dolg države so grozljivo povečuje in vse kaže, da bo Slovenija v krizi še, ko jo bodo drugi že prebrodili. To velja še toliko bolj, ker so v

delovanje države preveč vpleteni osebni interesi posameznikov. Jerajeva je skupaj z županskim kandidatom Francem Severjem govorila tudi o lokalnih temah. Pohvalila je osnovno izhodišče programa, ki predvideva spremembe, saj je po mnenju obeh dolgoletna vladavina ene stranke s priveski pustila preveč usedlin, ki jih je potrebno odpraviti. Ljudem je treba zagotoviti učinkovito prijazno upravo. V razpravi so sodelovali številni prisotni. Avgust Tanšek je razpravljal o potrebi po ohranitvi gradu Turn in drugih pomembnih objektov v Šaleš-

ki dolini, ki pa so bili mačehovsko obravnavani v preteklem obdobju. Ivana Verzolaka je zanimalo mnenje o združljivosti funkcij župana in poslanca, ki je v Velenju še posebej izraženo s kandidaturo vodje poslanske skupine SD Bojana Kontiča. Sonjo Kolšek je zanimalo, kako lahko v DZ porabijo v času krize toliko denarja za luksuzne stvari. Mnogi pa so opozorili na razprtije v zvezi z blokom TEŠ 6 in 3. razvojne osi, saj ne razumejo tako mačehovske obravnave teh za tukajšnje okolje najpomembnejših vprašanj v vladajoči koaliciji. S. V.

Jerajeva tudi Šoštanju V torek je bila v Šoštanju okrogla miza na temo Družina na prvem mestu med vrednotami v slovenski družini. Sogovornika sta bila Alenka Jeraj, poslanka in članica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide in župan občine Šoštanj ter poslanec Darko Menih. V pogovoru sta v marsikaterem segmentu izhajala iz lastnih izkušenj, saj imata oba družino, otroke in tudi že vnuke. Poleg tega sta nanizala nekaj odgovorov na vprašanja iz stroke. Med drugim je Jerajeva povedala da se je sporni družinski zakonik znova vrnil v parlamentarno obravnavo, da se ženske počasi enakovredno vključujejo v politične sfere in da je nujno da družina ohranja vrednote, ki so temelj za delo znotraj in zunaj nje.

M.K.

Lista Borisa Goličnika je za prijazno občino.

Slovenska unija podpira Bojana Kontiča Na lokalnih volitvah bo v mestni občini Velenje s svojo listo sodelovala tudi Slovenska unija. Nosilec njihove liste je Bogdan Kompari, na njej pa so še Franc Dolar, Polonca Zlodej, Melita Koren, Slavko Škof lek, Nada Škof lek, Romana Drolc, Mirko Watzak, Rasema Mukanović, Marica Kavgić in Andrej Koren. Za župana podpirajo Bojana Kontiča. V svojem programu dajejo popolno podporo gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in ohranjanju delovnih mest ter krepitvi energetske moči tega okolja. Zavzemajo se za gradnjo tretje razvojne osi in obnovo obstoječe infrastrukture. Komunalno infra-

strukturo želijo posodobiti z novimi okolju prijaznimi rešitvami, ki bodo pripomogle k nižanju stroškov komunalnih storitev in večji ekološki ozaveščenosti prebivalcev. Zavzemajo se tudi za vzpodbujanje podjetništva in ustvarjanje delovnih mest, za medgeneracijsko povezovanje in skrb za sočloveka ter zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva za prebivalce občine in dodajanje ter širjenje zdravstvenih storitev. Nasilju in drogam napovedujejo »stop«. Izobraževanje, šport, kulturo in turizem pa želijo še izpopolniti in tako izkoristiti priložnosti, ki jih ima ta dolina.

mz

Neodvisni N eodvisni kandidat kaandidat za `upa `upana ana Ob~ine [o{ [o{tanj {tanj

Dark kko kke Darko o Lih Liht Lihteneker enek eer tenek LIHTI za župana L MI VEMO KAJ HO^EMO IN ZMOREMO.

3 www.lihti.si

1

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 9

AKTUALNO

7. oktobra 2010

Bodo invalidska podjetja vračala status?

Politika mora prisluhniti ljudem

Tako je zatrdila predsednica Zakonodaja, ki je v pripravi, drastično posega LDS in notranja ministrica v delovanje invalidskih podjetij – Jemlje jim Katarina Kresal ob svojem 70 odstotkov državne pomoči – Kako bodo obisku v Velenju ohranjala in ustvarjala pogoje za zaposlovanje invalidov? Milena Krstič - Planinc

Po novem letu naj bi pri zaposlovanju invalidov začela veljati spremenjena zakonodaja. Prizadela, če bo sprejeta v taki obliki, kot je predlagana, bo zlasti invalidska podjetja. Ta so v Sloveniji deležna posebne državne pomoči. Z zakonom določene prispevke obračunavajo in jih odvajajo na poseben račun, a se kot odstopla sredstva vračajo v podjetje oziroma jih v podjetju zadržijo, dolžni pa so jih uporabiti za namene, določene s posebnim zakonom. Primarni cilj invalidskih podjetij namreč ni ustvarjanje dobička, pač pa ustvarjanje in ohranjanje zaposlitev, zato jim pri tem država tudi finančno pomaga. »Popravki invalidske zakonodaje, zlasti Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, so nujni zaradi evropskih direktiv, ki zahtevajo bolj omejeno uporabo državne pomoči podjetjem, vključno z invalidskimi. Hkrati ugotavljamo, da ta podjetja, ki po veljavni zakonodaji odstople prispevke nakazujejo na poseben račun, teh ne porabljajo v celoti, ker za namen, za katerega naj bi jih uporabljali, očitno niso našla pravih možnosti. Raču-

Dr. Ivan Svetlik: »Popravki so nujni zaradi evropskih direktiv.«

namo, da bodo spremembe, ki jih predlagamo, kljub manjšim pomočem glede na to, da te že sedaj ostajajo, še vedno dovolj velike, da bodo podjetja lahko naprej poslovala,« pravi dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve. Spremembe Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalido jemljejo invalidskim podjetjem 70 odstotkov sedanjih odstoplih sredstev, s tem pa radikalno posegajo v ekonomski položaj invalidskih podjetij, ker zara di dras tič ne ga zmanjševanja bonitet pri plačevanju prispevkov za obvezno zavarovanje ta ne bi bila več konkurenčna ostalim, ocenjujejo. V največjem slovenskem invalidskem podjetju HTZ, ki je bilo primarno ustanovljeno zato, da se v njem produktivno zaposlijo predvsem delovni invalidi Premogovnika Velenje in je tudi njegovo hčerinsko podjetje, danes pa se v njem zaposlujejo tudi invalidi od drugod, izkoristijo tudi največji delež državne pomoči. Na letni ravni gre za blizu 8 milijonov evrov. V njem je skoraj tisoč zaposlenih,

od tega 412 invalidov. Vodja splošno kadrovskega področja Janko Lukner pravi: »HTZ je v preteklih letih vlagal sredstva, do katerih je bil kot invalidsko podjetje upravičen, v razvoj programov, novih izdelkov, novih trgov. Sledili smo cilju, da bi na dolgi rok uspeli zadržati toliko zaposlenih, kot jih imamo danes.« V dveh letih, kar se zakonodaja pripravljala, so skušali vplivati na to, da bi bila ta čim bolj prijazna tudi do invalidskih podjetij, zato so bili toliko bolj presenečeni, ko je vlada v juniju objavila prvi osnutek zakona, po katerem bi za HTZ že za leto 2011 pomenilo zmanjšanje državne pomoči za skoraj sedem desetin. »Posledice bi bile takšne, da bi HTZ moral vrniti status invalidskega podjetja, se pravi, da bi zaposloval manj invalidov, kot jih zaposlujemo zdaj. Tak ukrep pa bi pomenil tudi velike težave pri poslovanju podjetja.« Seveda smo Luknerja vprašali tudi, ali podjetju sredstva ostajajo, kot je namignil minister. »Ne, kje pa. V HTZ smo vsa sredstva v preteklih letih koristili po določilih zakona in jih tudi porabljali. To, kar ostaja v bilancah, ostaja za pokrivanje amortizacije v naslednjih letih.«

Velenje, 2. oktobra – »Vsi aktivni, vsi na boljšem« je slogan, s katerim stranka LDS nagovarja volilce pred lokalnimi volitvami. Velenjske člane LDS, ki kandidirajo za vstop v mestni svet, je v soboto dopoldne na Cankarjevi ulici, kjer so pri-

pravili javno predstavitev programa stranke, obiskala tudi predsednica stranke Katarina Kresal. »To so naši dolgoletni podporniki, ki veliko delajo. Vesela sem, da so v svoje vrste pritegnili tudi nekaj novih ljudi,« nam je povedala. Nagovorila je zbrane občane in občanke ter jim v nekaj stavkih predstavila program, ki je aktualen tudi v Šaleški dolini; zavzela se je za čimprejšnjo izvedbo tretje razvojne osi in podprla projekt izgradnje bloka 6 v TEŠ. Na vprašanje, ali predvolilni slogan velja tudi za Šaleško dolino, nam je odgovorila. »Moralo bi veljati za vsako dolino in mesto v Sloveniji. Namen politike je, da odkrije, kaj pesti ljudi, in jim olajša njihova življenja - od čis-

to majhnih, življenjskih stvari, kot so dovozi za invalide, do velikih, kot so ceste in mostovi.« Ob tem smo ministrico za notranje zadeve vprašali, ali lahko v Sloveniji pričakujemo, da bo kdo stopil na prste tajkunom in preveril, od kod jim premoženje. Povedala nam je: ”Na dveh ministrstvih, ki jih vodi LDS – notranjem in pravosodnem – se s temi vprašanji ukvarjamo zelo aktivno. Ta četr tek bo velika strokovna konferenca, na kateri bodo sodelovali številni strokovnjaki s pravnega področja; začrtali bomo smernice priprave nove zakonodaje, saj je to področje, ki ga je resnično treba urediti.«

bš

Predsednica LDS med strankarskimi kolegi. »Velenjska ekipa je zelo dobra, zato jo z veseljem podpiram,« je zatrdila.

Janko Lukner: »Sprejem take zakonodaje pomeni ukinitev marsikaterega invalidskega podjetja v Sloveniji.«

Tudi druga invalidska podjetja v Sloveniji ocenjujejo, da bi sprejem take zakonodaje pomenil ukinitev invalidskih podjetij. Dodajajo, da je stimulacija, ki jo dobivajo invalidska podjetja za zaposlovanje invalidov, povsem enaka bonusom, ki jih dobivajo običajna podjetja, ki zaposlujejo dva, tri ali pet odstotkov invalidov. »Invalidska podjetja zaposlujemo 40 in več odstotkov invalidov in jasno je, da so pogoji takšne organizacije povsem drugačni, kot so pogoji organizacije v običajnih podjetjih,« pravijo v HTZ. Invalidska podjetja so s pomisleki, mnenji, pripombami zasula ministrstvo, kjer ta zakon nastaja. »V Združenju invalidskih podjetij Slovenije smo intenzivno prikazovali realno stanje in skušali vplivati na to, da zakona v predlagani oblike ne bi bila sprejeta.« Po zadnjih informacijah (iz prejšnjega tedna) se pripravlja kompromis, ki bi še bil sprejemljiv za invalidska podjetja. Do neplačevanja prispevkov bi bila upravičena invalidska podjetja, ki zaposlujejo več kot 50 odstotkov invalidov.

9

Dostojanstveno k počitku Bele Vode, 2. oktober - V Belih Vodah so ob tamkajšnji cerkvi sv. Andreja minulo soboto predali namenu novo zgrajeno mrliško vežico skupaj s parkiriščem. Na mrliški vežici je dobila svoj prostor tudi spominska plošča padlim v NOB. Gradnjo je financirala Občina Šoštanj, ki je s tem ustregla dolgoeltni želji pa tudi potrebam kraja. Ne glede na to, da bo vežica najbrž malo uporabljena, je to vendarle prostor, kjer se pokojnik dostojanstveno poslovi s tega sveta. Blagoslov vežice in parkirišča je opravil dekan Jože Pribožič, zbrane sta nagovorila predsednica KS Bele Vode Anica Pudgar in šoštanjski župan in poslanec Darko Menih.

Milojka Komprej, foto Dejan Tonkli

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

AKTUALNO

7. oktobra 2010

Pod Pustim gradom Dediščina Karla Destovnika – Kajuha na ogled

Nov dom krajanov tudi v Zavodnjah Občina Šoštanj veliko pozornosti namenja izgradnji domov krajanov. Nazadnje so nov dom dobili v Ravnah, v Topolšici pa ga gradijo. V petek, 1. oktobra, so temeljni kamen za nov dom postavili tudi v Zavodnjah. Stal bo na mestu, kjer danes še stoji nekdanja podružnična šola, to bodo pa porušili. Temeljni kamen sta »postavila« župan Darko Menih in predsednik sveta

V preddverju Kajuhovega doma v Šoštanju so uredili stalno zbirko, ki govori o Karlu Destovniku – Kajuhu, pesniku, narodnem heroju in rojaku. Spominska soba je bila nekdaj urejena na Kajuhovi šoli. Po rušenju so gradivo, ni ga bilo malo, shranili in arhivirali in zdaj v sodelovanju z družino Mešič postavili na ogled v Kajuhov dom. Razstavo je postavil Damijan Kljajič, direktor Muzeja Velenje. krajevne skupnosti Franc Brglez.

Terezija Drev praznovala 102. rojstni dan V petek, 1. oktobra, je 102. rojstni dan praznovala Terezija Drev iz Lokovice. Čestitkam ob jubileju so se pridružili tudi predstavniki občine in krajevne skupnosti. Najstarejša občanka Šoštanja ima tri otroke in sedem vnukov, vse življenje pa živi v Lokovici.

Iz občine Šmartno ob Paki Popoplavna dejavnost Na zahtevo občinske uprave so se prejšnji teden v lokalni skupnosti mudili predstavniki Agencije RS za okolje ter podjetja NIVO Celje (koncesijski upravljalec vodotokov). Ogledali so si stanje reke Pake in Hudega potoka po nedavnem velikem deževju. Ugotovili so, da je predvsem Hudi potok glede na vse ukrepe, ki so jih izvedli letos, dobro »funkcioniral«. Potrebno pa bo očistiti zadrževalnike ter popraviti izliv. Pri brvi v Rečici ob Paki so zaznali večji odnos brežine in spodkopan nosilni steber brvi. Zadevo so evidentirali ter predali v nadaljnji postopek. Kdaj bodo posledice odpravili, pa zaenkrat še ni znano.

Kaj s prostori stare pošte? Kar nekaj časa je že minilo od selitve pošte v nove prostore. Kot smo izvedeli, so bili izpraznjeni prostori stare pošte že na javni dražbi, vendar zaenkrat ni bilo zainteresiranega kupca. Ker pa želita lokalna skupnost in javni zavod Zdravstveni dom Velenje pridobiti te prostore za širjenje dejavnosti zdravstva v občini Šmartno ob Paki, se o najemu, kasneje pa o možnem odkupu dogovarjata s Pošto Slovenije.

V letošnjih proračunih nimata ne javni zavod in ne občina za ta namen predvidenih sredstev, bosta pa – po zagotovilih predstavnikov - strnila vrste in poskušala zadevo uresničiti prihodnje leto. Do takrat pa računata na ustrezen dogovor s Pošto Slovenije.

Za večjo varnost Minuli teden so si predstavniki Direkcije RS za državne ceste ogledali glavno cesto Letuš–Gorenje. Posebno pozornost so namenili predvsem stvarem, ki so povezane s študijo varnih poti v šolo, in z nekaterimi predlogi za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu, ki so jih podale vaške skupnosti Paška vas, Rečica ob Paki in Gorenje. S predstavniki lokalne skupnosti so se dogovorili, da naj bi občina izdelala ustrezen dokument o določenih novih prehodih za pešce. Za te seveda veljajo posebni pogoji. Tako naj bi ga uredili v Paški vasi pri tamkajšnjem gasilskem domu, v Gorenju v bližini križišča, v Rečici ob Paki pa so to možnost zavrnili. Ogledali so si še most v Rečici ob Paki, za katerega naj bi sanacijske aktivnosti že potekale.

tp

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 11

AKTUALNO

7. oktobra 2010

Nepremičnine poskusno ocenili jo pa jo tudi na vseh geodetskih upravah, kjer vam jo bodo dali, če jo potrebujete. “Obvestila o poskusnem izračunu bi morali do petka prejeti že vsi last ni ki. Če v teh dneh take ga obvestila niste prejeli, se oglasite na geodetski upravi. Lahko na katerikoli, pri tem ne igra vloge to, kje imate nepremičnine. Najbolj priročno pa seveda je, da se oglasite v najbližji geodetski upravi v kraju bivanja,« svetuje vodja Območne geodetske uprave Velenje Rafael Bohak.

Ugotovili smo napako Milena Krstič - Planinc

Vsi lastniki nepremičnin naj bi do 4. oktobra že prejeli obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti njihovih nepremičnin. Lastniki bodo lahko v 45 dneh na izračunano vrednost podali svoje pripombe. Obvestilu o poskusnem izračunu vrednosti je priložena kuverta s plačano poštnino, v kateri bodo lahko poslali svoje pripombe. Že prej so z Geodetske uprave RS prejeli obsežno brošuro s 40 stranmi napotkov o tem, kako brati in razumeti vrednotenje nepremičnine, nasveti, kako posredovati pripombo na vrednotenje, kako zahtevati popravke, kako posredovati pripombe na tiste podatke, ki niso podatki geodetske uprave ... Brošuro bo v teh dneh najbrž marsikdo iskal. Prišla je precej prej kot obvestilo o poskusnem izračunu. Morda jo je kdo založil, morda zavrgel. Poiščete jo lahko na spletni strani www.obvescanje.si, ima-

Po zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin, v katerem je določena metodologija, so določeni modeli za posamezne nepremičnine. Nepremičnina je lahko samo parcela, če na parceli stoji stavba, je nepremičnina sestavljena iz parcele in stavbe. Vrednost nepremičnine je izračunana in obvestilo izpisano za celotno nepremičnino skupaj. Kako ravnati, če ugotovimo napake, če se ne strinjamo z oceno? Bohak svetuje, da vsak najprej pregleda brošuro in preveri lastništvo nepremičnine in to, ali so v obvestilu navedene nepremičnine dejansko njegove. »Šele potem naj se lastnik loti preverjanja podatkov o nepremičnini, jih preveri in se odloči, ali bo podal pripombo na vrednost nepremičnine ali ne.«

Obvestila nismo dobili Se bo pa zgodilo, da kdo obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine ne bo dobil.

»Podatke za obvestilo smo povzeli iz evidenc geodetske uprave, iz zemljiškega katastra, iz katastra stavb in jih pove za li v regis ter nepremičnin. Prav tako smo za določitev vrednosti nepremičnin pridobili podatke iz drugih evidenc. Če je nepremičnina evidentirana v katastru stavb oziroma v zemljiškem katastru, potem je lastnik moral dobiti podatke o svojih nepremičninah. Če pa nepremičnine, v prvi vrsti gre za stanovanja, še nima vpisane v zemljiški knjigi, pa podatki v obvestilu izhajajo iz popisa nepremičnin.«

Podatke želimo spremeniti

lokalov, pisarn ...,« najprej pojasnjuje Bohak. Kako so ocenjena denimo stanovanja v Velenju? »Vrednostnih ravni za vsako vrsto nepremičnin je 20. Stanovanja v Velenju so uvrščena v 7. vrednostno raven, pri čemer raven 1 pomeni najnižjo vrednostno raven, raven 20 pa najvišjo.«

Nova vrednost najmanj vsaka štiri leta Koliko časa bo veljala tako določena vrednost nepremičnin in kako je ta vrednost nastala? »Geodetska uprava je spremljala trg nepremič-

Zemljiški kataster in kataster stavb sta javni evidenci GURS je odprla portal www.gu.gov.si, povezava pa je možna tudi preko spletnega naslova www.obvescanje.si, na katerem je možno pogledati podatke o vseh nepremičninah (preko naslova ali preko identifikacijske oznake nepremičnine, se pravi parcelne številke ali številke stavbe in številke stanovanja). nin zadnjih pet let in o tem pripravljala polletna poročila, ki so služila kot osnova za določitev modelov in območij, in to bomo izvajali tudi v bodoče. Ko bodo pripombe obdelane in popravki upoštevani, bodo tako vred nos ti nepre mič nin dokončne do naslednjega vrednotenja. Nova vrednost nepremičnin se bo pripisala, če se bo vrednost spremenila za več kot 10 odstotkov oziroma najmanj vsaka štiri leta.«

Osnova za davek Čemu bodo izračunane vrednosti nepremičnin služile? »Vrednost potrebujemo lastniki, kadar nepremičnino prodajamo, glede na to, da bodo podatki javni, pa tudi, če jo kupujemo. Na nepremičnine jemljemo hipotekarne kredite, cenitev pa bo tudi osnova za davek na nepremičnine.«

Vprašanj bo v prihodnjih dneh gotovo veliko. Najbrž pa tudi pripomb. Lastniki jih lahko podajo v 45 dneh, od 4. oktobra naprej. Gotovo se bodo ljudje odločali za vpogled in spreminjanje podatkov, kar omogoča (tudi) splet. Brošuri so pripeti tudi obrazci, s pomočjo kate rih je mogo če spre me ni ti podatke. Podatke, ki so napačni v zvezi z lastništvom, pa lahko urejajo na geodetskih upravah.

Stanovanja v Velenju v 7. vrednostni ravni Vrednost nepremičnin se v Sloveniji razlikuje po vrednostnih conah. »Ima mo raz lič ne vrs te nepremičnin in za vsako vrsto svoj model. Teh modelov je enaindvajset. Tako imamo ločen model za vrednotenje kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč, stanovanj, hiš,

Spoštovane volilke in cenjeni volilci,

sem Roman Kavšak, kandidat za župana Občine Šoštanj s podporo Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Liste za večjo socialno varnost in razvoj. Rodil sem se leta 1970 v Slovenj Gradcu. Odraščal sem skupaj s sestro. Oče je umrl, ko sem imel pet let. Mama je stežka, pa vendarle lepo poskrbela za naju. Po končani srednji šoli v Velenju sem se zaposlil v Veplasu, kjer sem delal dve leti in pol. Po nadaljnjem izobraževanju sem se zaposlil na zavarovalnici Adriatic Slovenica kot zavarovalni zastopnik. Pred tremi leti sem se odločil za samostojno pot in ustanovil samostojno podjetje, Zavarovanja Kavšak. Z ženo Andrejo imava sedem otrok. Živimo v Lokovici, kjer smo si zgradili svoj dom. Družina mi pomeni največ, kar imam. V prostem času se najraje ukvarjam s športom. Menim, da je po petnajstih letih aktivnega političnega dela v občini Šoštanj in po pridobljenih političnih izkušnjah čas, da se dokažem tudi kot župan občine Šoštanj. Naš program je narejen po želji in posluhu krajank in krajanov občine Šoštanj in sicer: Občina Šoštanj - kraj za zaposlitev in podjetništvo - brezplačno daljinsko ogrevanje, zadržati domače strokovnjake za razvoj občine Šoštanj, ki problematiko dobro poznajo, ne pa da nam uhajajo in prodajajo znanje izven občine Šoštanj, narediti delitveno bilanco s komunalnim podjetjem Velenje in pristopiti k ustanovitvi lastnega komunalnega podjetja, poskrbeti za domače podjetnike in jim pomagati pri njihovem razvoju - Naš pogled na človeka - brezplačna osnovna šola, ustanovitev štipendijskega sklada za tiste poklice, ki jih za prihodnost občine Šoštanj primanjkuje, podporo vrhunskim športom in športnim društvom v občini Šoštanj, finančno skrb za nemoteno delovanje MePZ Svoboda Šoštanj in PO Zarja Šoštanj ter druga kulturna društva, sprejemanje pozitivnih predlogov od krajanov občine Šoštanj in njihovo uresničevanje, podporo solidarnosti in humanitarnim akcijam, turizem - Kmetijstvo - pomagati kmetom pri uresničevanju njihovih ciljev - Energetska politika ustanovitev lastne elektro distribucije - Družina - ustvarjati želimo takšne razmere, da bodo družine lažje prihajale do stanovanj, npr. z zmanjšanjem najemnin, znižanje stroškov za komunalni prispevek za gradnjo, kar bi znižalo ceno za individualno gradnjo - Otroci, mladina in starejši - urediti igrala za najmlajše, poiskati prostor za druženje mladih, resno pristopiti k izgradnji vrtca, pomoč starejšim na domu

Vabim vas, da se udeležite volitev in obkrožite kandidata za župana občine Šoštanj Romana Kavšaka št. 1 in kandidatno listo NSi za v svet občine Šoštanj št. 2. Naročnik: NSi

Obvestila o poskusnem izračunu nepremičnin naj bi bila že poslana vsem lastnikom – Pojavlja se vrsta vprašanj – Mnoge odgovore je prinesla brošura, a jo je marsikdo najbrž zavrgel

11

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 12

12

OBJAVA

7. oktobra 2010

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 13

DOGODKI

7. oktobra 2010

13

Monografija o naravi in ljudeh Predsednik države Danilo Türk postavil Mozirski gaj kot zgled, kaj lahko naredimo v Sloveniji iz svojega okolja - Monografija o Mozirskem gaju trajni spomin vsem, ki bodo želeli vedeti kaj več o parku cvetja Tatjana Podgoršek

Mozirje, 3. oktobra – Mozirski gaj, ki ga bo poleg zelenic in lepih cvetličnih gredic do konca tega tedna krasilo še blizu 2 toni najrazličnejših buč, je minulo nedeljo dopoldan obiskal predsednik Republike Slovenije Danilo Türk. Ob tej priložnosti so člani Ekološko-hortikulturnega društva Mozirski gaj predstavili Monografijo parka cvetja, posvečeno njegovi 30-letnici. Župan Občine Mozirje Ivo Suhoveršnik je med drugim dejal, da se trudijo za lepo in gostoljubno okolje. Rezultati prizadevanj so vidni, saj je občina Mozirje prav pred dnevi prejela kar tri priznanja: srebrno v tekmovanju Entente florale ( do zla te ga pri zna nja mu je zmanjkala le točka) ter v tradicionalni akciji Turistične zveze Slovenije – Moja dežela lepa in gosto-

ljubna drugo mesto v kategoriji manjših mest ter prvo mesto v kategoriji trških jeder. Po mnenju predsednika države Danila Türka je Mozirski gaj kot celota »lep primer kultiviranja našega bivanja. V Sloveniji napredujemo, vprašanje pa je, če dovolj in če povsod. Če kdo potrebuje kakšen navdih, naj pride v Mozirski gaj. Tu se je z veliko znanja in s sodelovanjem različnih dejavnikov (lokalne skupnosti, društva, podjetij) veliko naredilo. Mozirski gaj je lep primer, kaj lahko v Sloveniji naredimo iz svojega okolja. Zato park cvetja lahko uvrstimo med simbole izboljšanja bivanja na Slovenskem. Je nekaj posebnega in je nacionalnega pomena.« Kot je še dejal Türk, mozirski park cvetja ne bi bil to, kar je, če ne bi imel domiselnih vsebin in sporočilnih vrednosti razstav. Buče so zanimiva

Predsednik države med ogledom Mozirskega gaja, v katerem je na ogled tudi razstava buč. »Želim si, da bi se zbralo čim več brihtnih buč in končalo stavko v javnem sektorju,« je komentiral sporočilno vrednost omenjene razstave.

rastlina, »v teh časih pa moramo predvsem vedeti, da potrebujemo brihtne buče. Želel bi si, da bi se takih zbralo čim več in bi končale stavko v javnem sektorju.« Monografija Mozirski gaj je – po besedah predsednika Ekološko-hor tikultur nega društva Darka Beleta – monografija o naravi in ljudeh, ki živijo z njo in za njo. »Razvoj gaja v 30 letih – od zapu-

ščene trške gmajne do turističnega bisera, ki ga je obiskalo več kot 1,5 milijona obiskovalcev - si zasluži predstavitev v pisni obliki. Na 120 straneh smo predstavili njegov razvoj od začetka do današnjih dni, vzpone in padce, ljudi, ki so zaslužni za to, da je Mozirski gaj to, kar je. Knjiga je trajni spomin vsem, ki bodo želeli vedeti kaj več o gaju. Pomeni nam zelo zelo veliko.«

Mladi kiparji domišljiji dali krila Šoštanj se je izkazal kot odličen gostitelj mladih kiparjev, ki so v petek in soboto ustvarjali na že 37. Mali Napotnikovi kiparski koloniji – Njihova dela so ta teden že na ogled v avli Občine Šoštanj Šoštanj, 2. oktobra - Ob koncu minulega tedna je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravila že 37. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Ker so šolo v Zavodnjah, kjer so mladi kiparji gostovali vsa leta obstoja kolonije, porušili, so letos kolonijo pripravili v Mayerjevi vili v Šoštanju in ob njej. Novo okolje jih je prevzelo, čeprav mentorji in organizatorji razmišljajo, da bi kolonijo poslej pripravili vsako leto na drugi lokaciji. Tik pred sobotnim zaključkom kolonije so mladi kiparji iz vseh šol v velenjski občini, ki so se jim pridružili vrstniki iz osnovnih šol Braslovče in Prebold, postavili razstavo. Pridružila sta se jim tudi Šaleška likovnika Franc Ravnjak in Milan Matko. Tudi letos pa je strokovno kot mentor nad delom mladih kiparjev skrbel prof. Silvo Kretič iz Ljubljane. Tinca Kovač nam je tik pred zaključno slovesnostjo, na kateri nas je z balkona vile nagovoril sam Ivan Napotnik, ki ga je odlično upodobil učenec OŠ Šoštanj, povedala: “Želeli smo ustvarjati v parku ob vili, a nas je dež kar hitro pregnal v bivšo osnovno šolo,

kjer nam je bilo lepo. Nastalo je okoli 16 lepih del, ki so vredna ogleda. Razstavo malih plastik in skulptur si lahko vsi ogledajo v avli Občine Šoš tanj, saj so dokaz, kako ustvarjalni so naši otroci.« Ana Marija Potrč iz OŠ Miha Pintarja Toleda je bila nad izkušnjo dvodnevnega druženja in ustvarja-

nja v lesu navdušena. »Naša ekipa je bila mešana; poleg mene sta bila v njej še dva fanta. Delali smo iz lesa, ki ga je naš mentor Robi Klančnik dobil v enem od podjetij. Nismo se posebej pripravljali na to, kaj bomo iz njega ustvarili. Mentor je želel, da uporabimo svojo domišljijo, in res smo se ji prepustili. Izde-

lali smo tigra, muco, konja in človeka. Ker v šoli ne delamo z lesom, je bila to zame odlična izkušnja, poleg tega sem spoznala nekaj novih prijateljic.« Manj zgovoren je bil Uroš Meh iz OŠ Šalek, ki nam je zaupal, da se tudi njihova trojka kiparjev ni posebej pripravljala na kiparsko kolo-

Posebno pozornost so v monografiji namenili tulipanom, kar ne preseneča. Z njimi se je namreč Mozirski gaj » začel«. Uprav ljal ci so ponosni, da so Nizozemci razvili posebno sorto tulipana, ki raste le v Mozirskem gaju. Poleg predstavnika podjetja, ki je sponzoriralo izid monografije, se je slovesnosti udeležil tudi češki veleposlanik v Sloveniji dr. Petr

Voznica. Skupaj s predsednikom uprave del niš ke druž be Vipap Videm Krško Kettnerjem Oldrichom sta opravila drugi krst knjige po češko v Sloveniji. Dogajanje pa sta popestrila še pevka Majda in Marjan Petan, ki sta se spoznala prav ob otvoritvi Mozirskega gaja pred 30 leti.

nijo. »Nekatere ekipe so sem prišle z že izdelanim načr tom, kaj bodo izde la li, nas pa je vodi la domišljija. Iz odpadnih deščic smo izde la li veli ke ga nogo me ta ša, pomagal nam je naš učitelj Boris Obli šar. Zabav no je bilo tako sestavljanje skulpture kot barvanje. Res pa je, da imam rad umetnost in da tudi v šoli najraje rišem, zato sem še toliko bolj užival.« Likovni pedagog Robert Klančnik kot mentor s svojimi učenci na to kiparsko kolonijo hodi že vrs-

to let, zato sem ga najprej vprašala, kako je novo okolje vplivalo na njihovo delo: »Pozitivno. Po spletu okoliščin smo se letos selili v Šoštanj, kar vsi ocenjujemo za dobro. Na strokovnem posvetu, ki ga imamo v času kolonije, smo mentorji ugotavljali, da ne bi bilo slabo, če bi lokacijo spreminjali; da bi gostovali tudi v Velenju ali pa se selili v kakšen kraj, od koder so gostujoče ekipe. Vse to z namenom promocije otroške likovne ustvarjalnosti. Morda se bomo vrnili v Zavodnje, ko bodo tam zgradili večnamenski dom. Sicer pa je ta kolonija izziv tako za mentorje kot učence. Pri kiparstvu poznamo le dva pristopa: klesanje ali odvzemanje materiala ali pa montaže, sestavljanke materiala. To, kar učenci doživijo tukaj, je dopolnilo k znanju kiparstva. Drži pa, da zadnja leta manj odvzemamo in več sestavljamo. Današ nje gene ra cije mar si kaj počnejo » na klik«, zato jim je sestavljanje bliže kot dleta in kladiva. A to še zdaleč ne pomeni, da so stvaritve manj kvalitetne.« bš

Tinca Kovač

Ana Marija Potrč

Robi Klančnik

Uroš Meh

Male in velike, vsebinsko in barvno zelo različne skulpture in kipi iz lesa, so tudi letos dokaz več, kako ustvarjalni so osnovnošolci, če le dobijo priložnost.

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 14

14

KULTURA

7. oktobra 2010

Zvoki godbe v mestu in dvoranah Na 4. Mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v koncertnem igranju IMC Slovenija kar 21 udeležencev – Bogat spremljevalni program na Titovem trgu Velenje, 4. oktobra – Slovensko godbeništvo je po kvaliteti v samem svetovnem vrhu, vanj pa segajo tudi godbe iz Šaleške doline. In tudi zato bo od danes do nedelje Velenje prizorišče velikega mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem igranju. Letos je prijavljenih 21 godb, kar pomeni, da se bo samo v tekmovalnem programu na odru zvrstilo okrog

Žirijo, ki bo ocenjevala nastope pihalnih orkestrov, sestavljajo mednarodno priznani strokovnjaki: predsednik mag. Nikolaj Žličar, člani pa mag. Milivoj Šurbek (Slovenija), mag. Siegmund Andraschek (Avstrija), dr. John Stanley (ZDA) in dr. Leon Bly (Nemčija).

1400 pihalcev. Bogat pa bo tudi spremljevalni program pod velikim šotorom na Titovem trgu, ki bo ne le atraktiven, ampak za vse obiskovalce tudi brezplačen. »Tekmovalni pihalni orkestri prihajajo iz Madžarske, Avstrije, Poljske, Češke, Švice, Hrvaške in Slove nije. Tek mova nje se zač ne z nocojšnjim otvoritvenim koncertom Pihalnega orkestra Slovenske policije v velenjskem domu kulture. To je hkrati tudi prvi koncert v abonmaju Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki je eden od podpornikov tega velikega tekmovanja. Potem sledijo trije tekmovalni dnevi; koncerti bodo v veliki dvo ra ni glas be ne šole Frana Koruna Koželjskega tako dopold-

ne kot popoldne. Vsak orkester igra eno ogrevalno skladbo in tri tekmovalne, zato bo programa veliko. Orkestri pa tekmujejo v treh zahtevnostnih stopnjah,« nam je povedala Nina Mavec Krenker iz JSKD Velenje, saj je javni sklad glavni organizator tega velikega glasbenega tekmovanja. In ker je tekmovanje veliko, je tudi soorganizatorjev veli ko. To so: MO Vele nje, GŠ Frana Koruna Koželjskega, Zveza slovenskih godb in podjetje Birt. V Velenju upajo, da bo obisk prireditev dober; tradicionalne vstopnine ne bo, obiskovalci pa si bodo lahko kupili prenosljivo programsko knjižico, s katero bo možen vstop na vse dogodke, povezane s tekmovanjem. Ob tem moramo

Bogat spremljevalni program V velikem šotoru na Titovem trgu bo v času tekmovanja pihalnih orkestrov center družabnega dogajanja za vse udeležence tekmovanja, pa tudi za vse Šalečane. »Pripravili smo kar nekaj vrhun skih glas be nih dogodkov, ki bodo od četrtka do nedelje potekali tako čez dan kot zvečer. Naj omenim le četrtkov koncert Danija Gregorca ob 18. uri, temu bo ob 20.30 sledil koncert odličnega vojaškega Big banda s pevko Alenko Godec. V soboto ob 19.30 pa vse vabimo na koncert skupine Eroika,« nam je povedala Sabina Plaznik iz podjetja Birt, ki pripravlja spremljevalni program. V nedeljo ob 18.15 se bo na tem prizorišču pričela tudi sklepna prireditev s podelitvijo nagrad.

Nataša Tajnik Stupar

vedeti, da gre tudi za pomemben turistično promocijski dogodek za Šaleško dolino in širše; člani orkestrov bodo bivali po vsej Šaleški dolini in tudi v bližnji okolici. bš

Ostajajo zvesti tradiciji in partizanski pesmi S koncertom in razstavo praznovali nikoli prekinjeno 90-letno delovanje Moškega pevskega zbora Kajuh, ki velja za najstarejši pevski zbor v Šaleški dolini Velenje, 2. oktobra - V soboto zvečer so z odprtjem razstave ob 90– letnici Moškega pevskega zbora Kajuh v velenjski Knjižnici začeli praznovanje tega pomembnega jubileja tako za pevce kot za Velenje. Njihovo delo so zabeležili tudi v katalogu, ki so ga pripravili pred slavnostnim koncertom, na katerem so se pevci Kajuha predstavili v dvorani Centra Nova. Pester program so dopolnili njihovi glasbeni gostje, skupina Virštajn iz Šmartnega ob Paki. Dolgoletno zgodovino zbora, ki nikoli ni prenehal peti, je pohvalil tudi župan Srečko Meh, potem pa so Kajuhovci v prostorih Knjižnice zapeli dve pesmi in tako odprli razstavo, ki je zanimiva tako za nekdanje člane kot tiste, ki jih zgo-

“Kajuhovci” so najprej zapeli v Knjižnici, kjer so odprli razstavo, ki prikazuje bogato zgodovino tega moškega pevskega zbora.

dovina zanima. Zborovodja Andrej Fišer nam je povedal: »Moški pevski zbor Kajuh je najstarejši pevski zbor v Šaleški dolini. Zelo smo ponosni, da se je zbor ohranil do danes in da še vedno ohranja tradicijo zborovskega moškega petja, ki žal počasi izumi ra. Zato smo toli ko bolj ponosni, da nadaljujemo pred devetimi desetletji začeto pot.« Zbor se je v začetnih letih imenoval le Kulturno društvo, zgodovinski dogodki med drugo svetovno vojno pa so prispevali k temu, da si je zbor nadel ime po Karlu

Destovniku Kajuhu. »Tisti, ki so zboru dali ime po tem velikem pesniku, so naredili dobro delo,« je dodal naš sogovornik. Prvi zborovodja je bil Fran Korun Koželjski, ki je dolgo vodil zbor, vmes je bilo veliko zborovodij, od leta 2003 pa zbor vodi Andrej Fišer, ki v tem še vedno najde veliko izzivov, zato upa, da ga bo vodil še dolgo. Moški pevski zbor Kajuh ima danes le 15 članov, v zlatih časih jih je bilo tudi 50 in več. »V zadnjem času smo se pomladili, želimo pa si, da bi se zbor številčno še povečal. Trenutno delujemo na meji, ki

Kip Marije Rožnovenske s spominsko ploščo

Figura v postmedijskem času

še pomeni zbor. Smo res eni redkih, ki še gojimo par tizanske in domoljubne pesmi. Celo iz Ljubljane nas kličejo, da jim zapojemo, zato ta zvrst glasbe verjetno res izginja. Nam pa je pomembno, zato jo bomo gojili še naprej,« nam je zatrdil Andrej Fišer in dodal, da imajo fantje in možje vaje vsak ponedeljek in četrtek po dve uri in tako bo tudi ostalo. Postali so prava družina, kar se je zagotovo čutilo tudi v programu jubilejnega koncerta, na katerega so se resnično dobro pripravili.

bš

Šoštanj, 3. oktobra – Ob 20. obletnici ponovne postavitve kipa Marije Rožnovenske na Trg bratov Mravljakov je Krajevna skupnost Šoštanj svečano odkrila spominsko ploščo. Zbrani so prisluhnili cerkvenemu pevskemu zboru župnije Šoštanj ter pozdravnim besedam predstavnika krajevne skupnosti Šoštanj, ki je predstavil priprave na leto 2011, ko bo Šoštanj praznoval stoto obletnico pridobitve mestnih pravic. Zgodovinar Miran Aplinc je opisal zgodovino trga, ki se je nekoč imenoval Glavni trg, ter kipa Marije Rožnovenske, ki sta ga v 80. letih 19. stoletja dala postaviti zakonca Woschnagg, nato pa je bil leta 1952 odstranjen. Svečano odkritje spominske plošče so izvedli naddekan Jože Pribožič, župan Darko Menih in predstavnik krajevne skupnosti Šoštanj Bojan Rotovnik. Sledil je blagoslov spominske plošče in skupinska fotografija prisotnih. Foto: Dejan Tonkli

V petek 17. septembra se je v galeriji ArsIn zgodila otvoritev razstave Figura v postmedijskem času z avtorji: Ana Sluga, Miha Štrukelj, Arjan Pregl, Bogoslav Kalaš in Mladen Stropnik. Zanimivo se mi zdi, da razstava v našem lokalnem prostoru skoraj ni bila opažena, je pa informacija o njej že kakšen mesec prej krožila od ust do ust med velenjskimi ljubitelji in konzumenti likovne umetnosti. Po besedah Sama Rančigaja iz galerije ArsIn so se za samo tematiko in avtorje odločili ravno zaradi situacije v sodobnem slikarstvu, ki je v današnjem času zagotovo več kot konfuzna. Splošno pomanjkanje »štafelajnega« slikarstva se kaže tudi z omenjenim izborom slik in avtorjev, ki jih je galeriji ArsIn za razstavo Figura v postmedijskem času pomagal izbrati irwinovec Roman Uranjek. Čas medijev in njihovega glamuroznega razmaha se je začel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in absolutno vplival tudi na razvoj in pot slikarstva danes. Podobe, ki nas obkrožajo in s katerimi smo vsakodnevno bombardirani, so v teh treh desetletjih postale neizmerno močna konkurenca statičnim galerijskim podobam slikarskih dveh dimenzij. Vse, kar je, od podobe tetrapaka mleka zjutraj do reklam na jumbotih, utripajočega spleta in televizije, je agresivno vplivalo na naše dojemanje vizualnega in tako posledično tudi na umetnost. Novi mediji in agresiven čas le-teh je konstruktivno vplival na tehnološke razsežnosti likovne umetnosti, saj je bil omogočen izredno hiter prenos informacij med umetniki, nova orodja pa so skrajšala in odprla nove poti v tehnološkem kontekstu nastajanja umetnin. Sama pot nastanka umetnine ni več zavita v mističen mit umetnika kot maga, vrača in posebneža, ki s svojim neizmernim talentom postavlja ločnice med mogočim in nemogočim. Fascinacija bodočega gledalca umetnine je nujna in absolutno ni več važno, kako priti do nje, temveč kakšna je njena dejanska uresničitev. Če fascinacije ni, uspeha v umetnosti ni. Kako naj drugače sploh dobimo bodočega gledalca, ga iztrgamo medijski gonji vsakdana in ga za trenutek ukrademo, da vidi, prebere in začuti našo umetnost. Posluževanje vseh mogočih trikov in »goljufij« je dovoljeno in zaželjeno, in več jih je, boljše je. Štafelajno slikarstvo za sabo potegne tudi dejansko bivanjeprebivanje pred, za, ob, pod, pri štafelaju (beri---slikarskem stojalu), ki je posledica nekega reševanja čisto slikarskih vprašanj, ki (so) zahtevajo (-li) čas, včasih leta ali desetletja do prihoda konstruktivne rešitve nekega vizualnega problema. Izdelava slikarskih šablon, uporaba vseh projekcijskih pripomočkov za prenose realnih podob na dvodimnenzionalno površino slikarskega platna omogoča zelo hitro nastajanje samega umetniškega dela, a napovedovati prihodnjo naravno selekcijo kvalitete je verjetno sizifovo delo, saj jo bomo mi in naši zanamci videli čez kakšnih 50 let. Figura v slikarstvu je od nekdaj zasedala skoraj prestolno pozicijo med vsemi različnimi izpeljankami motivov. Kajti najtežje je bilo narisati ali naslikati človeka tako surovo, brez vseh projekcijskih pripomočkov in povečevalnih naprav za prenašanje risbe na različne dvodimnenzionalne površine. Izdelati človeško podobo po meri realnega je bilo kot spogledovanje z božjim, pač dar, ki ni bil dan vsakomur. Za rezultat je bil potreben talent in trening. Podoba mogočne človeške figure v kontekstu likovne umetnosti je danes postala neka razvodenela senca vsakdanjosti, v kateri postane mali človek le odsev sebe, sam, v razpadajočem »pikslastem« svetu tonskih vrednosti, ki jih umetnik s projektorjem preslika na svoje platno. Ali zna še kdo danes narisati človeka? Tako čisto enostavno, surovo, z roko. In za nameček v podobo ujeti še malo njegove duše. Menda je danes postmedijski čas, kaj bo jutri, bomo videli. Če bo svet spet postal vrednota, se bo tudi umetnost pobrala. Mogoče bodo potem podobe človeških figur postale manj »pikslaste«, bolj mesene in bodo mogoče tudi bolj polne naših duš, ki smo jih verjetno nekje vmes izgubili. Razstavo toplo priporočam za ogled, saj je za naš lokalni prostor in njegov vizualni domet malo drugačna od tistih, ki smo jih vajeni. Je pozitivna prevetritev, ki z drugačnim pogledom vleče vzporednice z večjimi središči in njihovimi trenutnimi razstavljalci po galerijah.

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 15

107,8 MHz

7. oktobra 2010

15

Glasbene novičke So najlepše pesmi že napisane drugič

To smo mi - Mulci

Mulci

V začetku lanskega šolskega leta smo nadebudni bivši osnovnošolci Tevž, Nejc, Vid in Grega sedli v srednješolske klopi in se na pobudo profesorice za slovenščino »šli radio«. Najprej smo delali le kratke prispevke, ankete in te stvari. Počasi smo se vživeli v vlogo radijcev in ne preseneča, da smo hoteli več! Odšli smo do glavne urednice Radia Velenje Mire Zakošek in ji predlagali svojo oddajo. Bila je takoj za. Potrebno je bilo le še sestaviti strukturo oddaje in Elektro in računalniška šola Šolskega centra Velenje je na Radiu Velenje dobila prvo oddajo. Kmalu je prišlo vmes nekaj nepričakovanega. Ostali smo brez enega člana, ki ga je po nekaterih aktivnostih nadomestil Klemen - človek, ki je v oddajo prinesel polno novosti, dobre volje in še kaj. Kmalu po sprejemu novega člana je iz ekipe odšel Nejc, za

njim še Vid. Kriza boste rekli, a niti ni bilo tako težko, čeprav sva v ekipi ostala samo še Tevž in Klemen, ki sva oddajo pripravljala čez počitnice. Začelo se je novo šolsko leto, s tem pa tudi nova sezona oddaje Mulci. Naj vam še predstavimo strukturo oddaje in novosti, s katerimi vas bomo »zalili« v novi sezoni. Jedro oddaje tvorijo rubrike: Vroča tema, Sveže pečeno, Glasbena svežina ter NMS – Najboljši Med Sošolci, to je vic. Naslovi so zgovorni in ne potrebujejo dodatnega komentarja. Želimo privabiti še več poslušalcev, jih povabiti k sodelovanju oziroma k oblikovanju oddaje. Ker jih želimo za to nagraditi, moramo najti tudi sponzorje. Vabimo na radijski klepet. Mladi iz našega ljubega »Veleja«, povejte nam, vam, vsem skupaj glasno, kaj vas teži in kaj vam je všeč … Kdor pa nima glasu (beri: poguma), da bi povedal neposredno v eter, nam lahko zaupa preko e-maila.

Tevž Šart

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

NIET Od skupine Niet se je avgusta poslovil basist Aleš Češnovar. Zamenjal ga je 33-letni Janez Brezigar, ki je bil del skupine že v času vrnitve pred dvema letoma. Obenem stopa Niet v jesen z novim singlom Ti in jaz in noč in večnost, že četrtim z zadnjega albuma Trinajst.

ALYA

Kot kaže, si kmalu lahko obetamo nadaljevanje enega najbolje prodajanih domačih albumov. Ustvarjalna ekipa albuma So najlepše pesmi že napisane, na čelu z Alenko Godec in producentom Janijem Hacetom, v novomeškem studiu RSL namreč že pripravlja nove predelave starih uspešnic slovenske pop glasbe. Uspeh albuma So najlepše pesmi že napisane iz leta 2008, ki že 88 tednov vztraja na lestvici, je ekipo očitno spodbudil k ideji o pripravi nadaljevanja tega albuma – še ene zbirke uspešnic iz bogate zaklad-

Siddharta z naravo nice slovenske popularne glasbe. Kdaj bo album izšel, še ni znano, da bodo dnevi čakanja krajši, pa v kratkem na radijske postaje prihaja novi single Življenje je lepo, uspešnice, ki jo je pred mnogimi leti napisal Tomaž Domicelj.

Mesto za vse ljudi

Pevka Manca Špik je pred kratkim praznovala svoj trideseti rojstni dan in trenutek izkoristila tudi zato, da se je prisotnim predstavila v novi luči. Z novo pesmijo Stereo naboj se Manca namreč resno spo gle duje z aktu al no pop -dance glasbo. Pesem, ki se pro-

Poljubljena je najnovejši single skupine Tabu. Skladba prihaja z njihovega aktualnega albuma z naslovom 42, ki je hkrati tudi prvi album, ki so ga posneli z novo pevko Tino. Tekstopisec Izi je pesem v osnovi namenil za poročno darilo svoji ženi, kljub temu pa skladba nosi globljo simboliko novega začetka, samozavesti in predanosti skupini, ki je bila po odhodu prve pevke Nine že skoraj pred razpadom.

Single Tu in zdaj, ki ga Alya te dni predstavlja na radijskih postajah po Sloveniji, je dobil tudi pripadajoči videospot. Tako kot pesem je bil posnet v dveh različicah, slovenski in angleški. Alya se je tokrat odločila za sodelovanje z ekipo Outdoggy, snemanje pa je potekalo štiri dni na različnih lokacijah po Sloveniji in na Hrvaškem.

VLADO KRESLIN

STANISLAV Stane Špegel alias Stanislav alias HouseMouse je 200-letnico Chopnovega rojstva obeležil z albumom Chopen ReModeled s priredbami osmih Chopinovih mojstrovin, ki jih nadgrajujejo tudi video filmi. Te bo prvič prikazal 3. decembra v velenjskem kulturnem domu, že to soboto (9. oktobra) pa bo Stane nekaj remiksov izvedel na koncertu s skupino Laibach v Celjskem domu v Celju.

dukcijsko precej razlikuje od Mančinih dosedanjih uspešnic, je plod novega sodelovanja s priznanim producentom in avtorjem Martinom Štibernikom. Ustvarjalnemu dvojcu se je pridružil tudi tekstopisec Amon, sicer Mančin dolgoletni prijatelj in avtor tekstov njenih prvih pesmi. Pevka, ki jo po novem na koncertih spremljajo fantje iz Skupine Victory, se že pripravlja na snemanje novega videospota, medtem pa na radijskih valovih že lahko poslušate njen Stereo naboj.

Zaklonišče spet po slovensko Novogoriški rokerji Zaklonišče prepeva ostajajo zvesti svoji tradiciji družbeno kritičnega delovanja. Potem ko so pred desetimi leti razburkali doma-

Mesto za vse ljudi je naslov nove skladbe raperja 6pack Čukurja. Pravi, da si težko predstavlja idealno mesto v Sloveniji, je pa vsekakor v novi skladbi prostor za domišljijo vseh poslušalcev. Vi pa ste tisti, ki si zamislite popolno sli-

Popularni slovenski avtor in glasbeni izvajalec Zoran Predin na radijske postaje pošilja svoj novi single z naslovom Če se nasmehneš. Gre za igrivo skladbo, ki govori o pozitivni energiji, ki jo v sebi skriva vsak nasmeh.

Krasni novi svet je prva skladba s prihajajočega albuma Drevored. Avtorski par Kreslin/Tomassini in producent ter multiinstrumentalist Gal Gjurin so posneli ploščo z zanimivimi gosti, kot so pevski trio Insingizi iz Zimbabwea, Severa Gjurin, angleški kantavtor Allan Taylor, istrski rocker Livio Morosin, Vladov oče Milan Kreslin in mnogi odlični instrumentalisti.

Skupina Siddharta je objavila že šesti single s svojega aktualnega albuma Saga, ki je nastal v ZDA, v enem od losangeleških studiev pod vodstvom producenta Rossa Robinsona. Naslov novega singla je Narava, skladba pa bo obenem tudi del glasbene podlage gorniškega filma Sfinga, ki nastaja pod vodstvom scenarista in organizacijskega vodje projekta Gregorja Kresala.

Stereo naboj Mance Špik

1. TABU - Poljubljena 2. TIDE - Tvoja stvar 3. NICKELBACK - This Afternoon

ZORAN PREDIN

ko mesta, v katerem živite. Pesem, ki je nastala med poletnim počitkom, prinaša svežo produkcijo Saše Lušića in ponovno bolj družbeno kritično besedilo Čukuzija. V refrenu zapoje njegov prijatelj in avtor Simon Vadnjal (ex Superlizo), ki dodaja rahlo rokerski filing, kakršnega je bilo opaziti že na zadnjem Čukurjevem albumu GangstaDillaPlay a Go ri la. Sin gl napove duje sezono koncertov in novih komadov 6pack Čukurja, ki v tem letu pripravlja še veliko presenečenj.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ansambel Toplar - Deček s tamburo 2. Cvet - Odpriva dnevu sončno stran 3. Polka punce - S teboj ali brez tebe 4. Ans. Ceglar - Svojega sina ne dam 5. Prleški kvintet - Kriza 6. Jodel express - Oktobra se že veselim 7. Igor in zlati zvoki - Slovenček 8. Zupan - Iz Nasovč v Lahovče 9. Skupina Bum - Rad bi z njo šel skozi jesen 10. Ans. Jerneja Kolarja - Dim je, ognja pa ni

… več na: www.radiovelenje.com

če loge s skladbo Glasajte za nas, ki so jo v času predvolilne kampanje za parlamentarne volitve na nacionalni televiziji celo cenzurirali, so te dni na radijske postaje poslali skladbo Kapital-anal, d. o. o. (podnaslov: Ne grem več na volitve). V skladbi se duhovito in sproščeno poigravajo s trenutno slovensko politično realnostjo, v kateri igra glavno vlogo kapital. Skladba je drugi single skupine v slovenskem jeziku (pred tem so v slovenščini posneli skladbo Nebesa pod Triglavom), posebna pa je tudi v glasbenem smislu, saj so Zaklonišče prepeva tokrat rokerskim kitarskim riffom dodali moderen new wave pridih z elektronskimi elementi osemdesetih.

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 16

7. oktobra 2010

16

bodo prišli do penzije. Nekatere celo bolj kot to, kako bodo prišli do dela. Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer (prva z desne) gospodarski ministrici Darji Radić: »Ne vem, zakaj vaš sosed (župan občine Nazarje Ivan Purnat) in za njim Franci Kotnik (direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice) gledata v zrak. Tam zagotovo ne piše, da sem napredovala. Glede na to, da sem postala podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije, me zanima, ali so vam vzvezi z dogajanjem v energetiki bliže stališča vaših strankarskih šefov ali poročila nadzornega sveta Teša?«

Grad ne bo več pust Visoka napetost Ne le v Šaleški dolini, morda je zdaj še višja napetost v Ljubljani. Streslo pa naj bi vodilne Holdinga Slovenske elektrarne in Teša. Upajmo, da ne tako močno, da bi porušilo tudi blok 6.

Konec iluzij

Alenka Avberšek in njen oče Friderik Camlek imata skupno ljubezen, ki je dokaz več, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Oba imata rada zborovsko petje in slovensko pesem nasploh. Gospod Camlek ni želel zamuditi jubilejnega koncerta svojih Kajuhovcev, pri katerih je pel dolgo vrsto let, nanj pa ga je pospremila Alenka. In zagotovo sta oba uživala.

IIzobraževanje zobraževanje in iz izobrazba o azba sta obr ttemelj emelj vsake vsake družbe. družbe. V njej se pridobljeno rrazvijajo azvijajo mladi, kkii pr idobljeno uveljavijo. znanje nadgrajujejo nadgrajujejo in ga g uv eljavijo. Ustvarjajo svoj U stvarjajo sv oj lasten lasten kapital. kapital a . V Zar Zares es podpir podpiramo: amo o: - nadgradnjo nadgradnjo obst bstoječih ečih h obstoječih visokošolsk ih programov prog gram mov v visokošolskih drugost ope penjski bolonjski b njski bolon drugostopenjski pr program, ogram, m, -ustanovitev -ustano vi ev akademije vit akkademijee za glasbo -kakovostne osnovnošolske -k kako k vostne osno o vnošo šolske l k in i srednješolske sr ednješolske dnješolsk programe, program me, --družabno družabno žabno in ustvarjalno ustvarjalno življenje preživljanje tter err kkakovostno akovostno o pr eživlljanje prostega vseh pr rostega časa č vseh šolajočih šolajočih se generacij. ge gener acij.j

KCNQI MW WNVWT 2D 2 D &&KCNQI MWNVWT

Kulturna K ulltur lt na različnost različ lič ičnostt nas dela d l močnejše očnejše in pogumnej pog še. pogumnejše.

V Zar Zares re es podpir podpiramo amo o --enakomerno enakom merno zastopanost zastopanostt vseh vseh glasbenih ih zzvrsti, vrsti, -filmsko ustvarjalno ustvarja arjalno kkulturo, ulturo, -k -kulturni ulturni menedžment menedžmen žment za z ljubit ljubiteljsko eljsko in profesionalno proffeesionalno kkulturo ulturo vseh vseh generacij. generacij.

Po pameti Začel se je žlahtni slovenski mesec vinotok. Vino le naj teče, a ne preveč po grlu, bolj po pameti.

Nič kriva Uboga drevesa. Nič niso kriva, pa so »križana«. Vanje zabijajo žeblje, da čim bolje pritrdijo kandidate. Da ne bi padli že pred volitvami.

Med delom in penzijo Mnoge pri nas še vedno zanima, kdaj in kako

je gotovo gotovo takšna, takšna da v njej veljajo veljajo zakoni za z vvse, se, njene temeljne temeljne spoštovanje. institucijee pa uživajo uživajo aj spošt ovanje. Je občinaa z močno čno in avtonomno avtonomno javno zagotavlja dostopne ja vno upravo, uprravo, kkii zagota tavlja dost opne storitve st oritve vsem vsem občanom. m

Po zadnji časovnici o gradnji hitre ceste na našem območju optimisti na levi menijo, da bo lopato za začetek gradnje zasadil Janša. Če bi res zmagal na volitvah, bi lahko izpolnil obljubo, ki je ni uresničil že leta 2008.

Potem spet po starem … Le še do petka bo iz Ljubljane in drugih strankarskih centrov tekla reka pomembnežev v provinco. Potem spet le po kapljicah.

Zgodba o štirih šttirih D-jih D-jih in petem petem D-ju D-jju je zgodba o kreativnosti, kreativn nosti, inovativnosti, ino vativnosti, medk medkulturnem ulturnem dialogu dialogu,, učinko učinkovitosti, vitosti, očar očarljivosti ljivosti in o vvseh seh nas, nas, ambasadorjih amb basadorjih Velenja. Velenja. Vsak Vsak nosi nossi svojo svojo pozitivno pozitivno zgodbo v sebi in svoja svoja dejanja dejan nja želimo želimo še bolj utrditi, utrditi, diti zato zaato vas vas vabimo, vabimo, da se udel ležite udeležite vvolitev olitev in obkrožite obkrožite Zares. Zares. Hvala. Hvala. Maja Hostnik Predsednica Zares Velenje

temeelji na pošt temelji p pošteni eni ig igri ri za vse vse s akterje, okoljski vzdržnosti akt er , erje okoljski vzdržno osti odgovornih podjetnih pod h in družbeno d od odgo vorrnih posamez zniko kov in naš naaš ciljj je posameznikov ustvarjanje dodane vrednosti. ust varjan nje vvečje ečje dodan dane vr edn dnosti.

FQUVQLPQ z FQUVQLPQ zKXNLGPLG zKKX XNLGPLG 8GNGPLêCPM KP8GNGPLêCPQX 8 GNGPLê G êCPM KP8 8GNGP G PLêCPQX

Janša z lopato

Mii smo prih M prihodnost hodnost

D Dodana vrednost vrednost nost

zares zar r es 5D D

Žensko čast Saše je dolga leta reševala ljubenska Anka. Korak naprej bi bil, če bi jo v prihodnje Majda in Liljana.

2010 – 2014 2 za Velenjčanke Velenjčaanke in Velenjčane Velenjčaane

V Zar Zares es podpiramo: podpiramo: -učinkovito, -učinko viit i o, racionalno racionalno tter er pregledno občine, pr egledn no o delovanje d delovanje občine e, -sodelovanje -so -sodelo vanje a e s civilno družbo in gospodarstvom, gos ospodaarstvom, v -učinkovitost -uči č k viitost činko st vvseh seh h javnih javnih h zavodov. zavodo od v.

V Zar Zares re es se zavzemamo zavzemamo za: -povezovanje -po vezovanjee gospodarstva gospodarstva in institucij cijj znanja, zn --gospodarsko gospo arsko infrastrukturo gospoda infrastruktur ast o, -povečanje izletniškega turizma -po večan nje izletni etniškega tur izma in podeželja Mestni rrazvoj azvoj p odeželja v M estni občini Velenje, V elenje elenje, -izkoristek zgodovinskih -izkor istek e naravnih, naravnih, zgodo vinskih in kkulturnih ulturrnih danosti mesta Velenje Velenje njegove in njego ove okolice. okolice.

Kdo namesto Anke

zares z zar res s

&QDTC QDêKPC C QDêKPC 3D D &QDT

4D 4D

Za mnoge kandidatke in kandidate za županje in župane ter občinske svetnice in svetnike bo v nedeljo konec iluzij.

www.zares.si w ww.zares.si

&TWzDC \PCPLC PCPLC 1D &TWzDC \P

Čakajoč gospoda Abrahama, bi lahko naslovili take posnetek. Andrej Glušič iz Vinske Gore, nekdaj policaj, šofer tovornjaka, danes vozi »hiapa«, je vse bolj nestrpen. Bo le dočakal konec tedna, ko je ta častiti gospod najavil prihod in pohod po Vinski Gori? Seveda ga bo. Na to je le čakal celih petdeset let.

Krajevna skupnost Šoštanj želi oživiti Pusti grad. Čeprav tako ne bo več tako pust, bodo ime menda zadržali.

AMB AMBASADORJI BASADOR RJI V VELENJA ELENJA zares zar e - samo 4D es D

zagot ta av vljajo 5-ti D zagotavljajo

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 17

REPORTAŽA

7. oktobra 2010

Športni park Velenje bo povečal mesto

Kaj pa športni park med šolama?

Avtorji 18 projektov za ureditev Športnega parka Jezero so bili vse do izbire najboljših anonimni – V Velenju veseli, da je zmagal projekt studia Enota iz Ljubljane, ki ga vodi Velenjčan Dean Lah Velenje, 28. septembra – Prejšnji teden smo vam že izdali, da je v dvorani doma kulture Velenje potekala predstavitev javnega arhitekturno urbanističnega natečaja ''Športni park Velenje'' ter podelitev nagrad in priznanj udeležencem natečaja. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je podelil več priznanj, med njimi tudi za zmagovalno idejo, ki vam jo bomo danes podrobneje predstavili. Drugo nagrado je župan podelil Mx-si architectural studiu iz Barcelone, zmagovalno rešitev pa je skupaj z Milanom Tomcem in drugimi sodelavci iz Enote, d. o. o., oblikoval Velenjčan Dean Lah, ki jo je podrobneje predstavil tudi številnim v dvorani. Hkrati so v preddverju doma kulture odprli razstavo vseh 18 na natečaj prispelih rešitev, ki si jih lahko ogledate še ta teden v času prireditev. Župan Srečko Meh je prepričan: »Zaradi številnih uspehov in dosežkov velenjskih športnic in športnikov je Velenje postalo prepoznavno tudi kot športno mesto. Več let že zori ideja o kompleksni prenovi športno-rekreacijske cone ob Velenjskem jezeru, ki bi omogočila sledenje sodobnim zahtevam vrhunskega športa. Mestna občina Velenje je tako skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije aprila letos objavila natečaj za arhitekturne in urbanistične rešitve za Športni park Velenje (za nogometni stadion, dvorano in atletsko dvorano), pri čemer gre za celovito ureditev območja ob mestnem stadionu. Zmagovalna rešitev je dobra, prepričan sem, da jo bomo tudi uspešno uresničili. V letu 2011 bi radi pridobili podrobne projekte za gradbeno dovoljenje,

v letu 2012 zagotovili finančna sredstva in v letu 2013 začeli gradnjo.« Ob tem smo izvedeli, da je projekt ocenjen na kar 50 milijonov evrov in da pri izgradnji računajo na finančno pomoč EU in države.

Športni park vedno na očeh javnosti Arhitekt Dean Lah nam je na vprašanje, kakšen izziv je bil pro-

natečaj zahteva veliko dela, zato so ekipe praviloma večje, več glav pa prepozna tudi več težav in več rešitev.« Območje športnega parka Jezero je za Velenje zelo pomembno območje, saj naj bi po izgradnji povezalo Škalsko jezero z mestnim parkom. »Projekt smo zasnovali tako, da smo obdržali vse obstoječe poti na tem delu mesta, naredili pa smo nova vozlišča znotraj

zgradili atletski stadion s 4 tisoč sedeži, nogometni stadion s 4 tisoč sedeži in zaprto dvorano s prav toliko sedeži, ob njih pa še pripravljalna igrišča. »Vse to smo povezali še z nekaterimi skupnimi programi za trženje, gostinstvo in drugo, kar privablja obiskovalce. Objekti so zasnovani z zahtevami matičnih evropskih organizacij, torej so predvideni tudi VIP in kongresni prostori ter prostori za upravo športnega parka,« je dodal Dean Lah.

Drsališče? Ni nemogoče. Na naše vprašanje, ali bo mogoče v novem športnem parku urediti tudi drsališče, ki ga mesto nima, nam je Lah odgovoril: »V projektni dokumentaciji to sicer ni bilo

vo še mogoče umestiti tudi drsališče, kar bi bilo precej zahtevno.« Poudaril je še, da je njihov projekt močno zlit z naravo. »Poskušali smo nerazdružljivo povezati športne objekte s terenom. Še bolj se bo to opazilo, ko bodo objekti zgrajeni in obiskovani. Prehodi iz notranjosti v zunanjost so zvezni, kar pomeni, da smo z eno nogo notri, z drugo zunaj.«

Projekt z dodano vrednostjo Sicer pa je bil nad zmagovalnim projektom navdušen tudi predsednik ocenjevalne komisije Boštjan Vuga, mednarodno priznan arhitekt, ki je tudi soavtor Stožic. “Pozitivno presenečenje je bil že velik odziv na natečaj za arhitekturne in

Arhitekt Dean Lah prejema prvo nagrado za projekt, ki je nastal v njegovi Enoti, d. o. o. Nad arhitekturno rešitvijo, ki jo je izdelalo kar 9 strokovnjakov, so bili navdušeni tudi prisotni na javni predstavitvi.

jektiranje športnega parka Velenje zanj ob dejstvu, da je Velenjčan, ki živi in ustvarja v Ljubljani, mesto pa vseeno dobro pozna, odgovoril: »Celi ekipi je bil ta projekt izziv, meni pa še posebej. Naloga je bila zanimiva, saj gre za projekt v domačem okolju. Z njim pa si bolj intimno povezan ne glede na to, od kod deluješ. V našem biroju Enota, d. o. o., je projekt pripravljalo 9 strokovnjakov, konzultirali pa smo še strokovnjake z drugih področij, s katerimi tudi sicer sodelujemo. Tak

območja. Naš načrt zagotavlja, da športni park ne bo le mreža poti okoli objektov, ampak da bodo ti vključeni v celotno zasnovo. Športni objekti tako ne bodo dostopni pogledom obiskovalcev parka le v času dogodkov na njih, ampak prav vsak dan, tudi v času, ko na igrišču ne bo tekem. Tako bodo lahko rekreativci in obiskovalci vedno opazovali dogajanje na igriščih, tudi med treningi, pripravami …« Projektna naloga je že predpisala, da naj bi ob Škalskem jezeru

Prvonagrajena idejna rešitev treh novih športnih objektov, ki bodo povezani s sprehajalnimi potmi in tako tudi med dogodki na igriščih odprti obiskovalcem.

predvideno, a projekti zaenkrat zajemajo le 10 odstotkov končnih načrtov. To, da se dajo tribune premikati, prostori večati in manjšati, je že zajeto v projektu. Je pa vanj zagoto-

Rada skače, kuha in peče Nina Kokot, uspešna atletinja, tekmuje v skoku v daljino, je študentka ameriške univerze Kansas State University. Za svoj študij je izbrala kineziologijo, vedo o gibanju in fiziologiji vseh telesnih sistemov med gibanjem. Sicer Velenjčanka počasi svoj študij čez lužo zaključuje. Živi pa z atletiko in za njo. Prav ta jo je namreč popeljala na študij v tako oddaljene kraje. Kakšno je življenje na drugi strani oceana? Kakšen je študij? Pogreša prijatelje in družino? Se bo v Slovenijo kdaj vrnila? Odgovore na ta vporašanja, pa še na katera druga, najdete v tem intervjuju.

Nina, atletika te pravzaprav spremlja že vse življenje. Seveda kot vsak drug šport, zahteva svoj čas, odrekanja in napor. Si kdaj obžalovala čas, ki si ji ga namenila? »Nikoli. Atletika je bila zame vedno najpomembnejša. Dala mi je veliko lepega, nešteto življenjskih lekcij in delovnih navad. Konec koncev me je ponesla po vsem svetu in nenazadnje tudi na študij v Ameriko, daleč stran od družine, ljubezni, prijateljev, domačega okolja in “varnega gnezda”. Veliko stvarem sem se odrekla, a nobeni s težkim srcem. Vse v upanju in želji, da se mi bo skozi atletiko vse to povrnilo.«

krajinske rešitve Športnega parka Velenje. Predvsem zato, ker je natečaj potekal v poletnih mesecih, med počitnicami. To je bil zahteven, velik in kompleksen natečaj, saj gre za

Drži rek »atletika je kraljica športov«? »Za mene definitivno. Na splošno pa mislim, da je vsak šport zase pomemben in zahteven, verjetno pa se je atletike ta vzdevek prijel, ker res združuje vrsto različnih disciplin: od teka, skokov, metov ... «

naslednjo sezono, ki se bo začela januarja. Čaka me torej štiri mesece res težkega dela. Potem pa akcija!. Rada bi uspešno zastopala svojo univerzo, z normami za evropska in svetovna prvenstva pa se ne obremenjujem. Kljub temu je v meni posebna želja: nov osebni rekord, ki bi

Na katerih stadionih najraje tekmuješ? Doma, v Velenju. To je in bo zame vedno poseben stadion in na tekmovanju vedno posebni občutki. Tukaj sem začela in se s pomočjo družine Šalamon tudi uspešno uveljavila na atletski sceni. Še vedno se spominjam dne, ko sem na občinskem prvenstvu v 5. razredu skočila preko petih metrov. Pred skokom mi je Tanja Šalamon za 5 metrov obljubila 5 kepic sladoleda. V hecu. Pa sem skočila.

Pred časom so te pestile poškodbe. Kakšno je tvoje zdravstveno stanje danes? »Zdravje ... Zadnja tri leta res nisem imela sreče, saj so se mi poškodbe ves čas ponavljale. A trenutno sem dobro. Začela sem tudi že s pripravami na

me ponesel na večja tekmovanja. Zdajšnji še vedno ostaja 6.40 m iz leta 2007. Do kam si želim skočiti? Daleč. In ne samo to. Želim si konstantno dolge skoke. Rada si postavljam visoke cilje, a nikoli nerealne.«

Na Velenje me res vežejo lepi spomini. Tudi moja ekipa in vrstniki, s katerimi smo trenirali skupaj, moj “dream team”, ima veliko zaslug za to, da sem tako vzljubila atletiko. Tudi zaradi njih sem se vsak dan tako zelo rada vračala na stadion

17

Ob predstavitvi projektov za Športni park Velenje smo župana Srečka Meha vprašali, kaj se dogaja s športnim parkom, ki naj bi ga zgradili sredi mesta, na trav ni ku med dve ma osnovnima šolama. Sploh, ker smo že videli bogato zastavljene projek te zanj. » Na tem območju je relativno malo prostora. Čakamo, da zgradimo Gaudeamus, ki naj bi ga začeli graditi letos, končali pa v letu 2011. Ko ga bomo kon ča li, bomo naredili nove transportne poti in parkirišča. In potem se bomo morali odločiti, kaj narediti na travniku med šolama. Odločili smo se, da športne objekte selimo ob jezera, tu pa bi lahko uredili novo otroško igrišče. Naš predlog bo verjetno, da ta prostor očuvamo kot zelenico in temeljito premislimo, kaj, če sploh kaj, umestiti vanj.« pomemben projekt za mesto. To se vidi tudi v vseh 18 elaboratih, ki so prispeli na natečaj. Pohvalim lahko vse, še posebej pa tiste, ki so dobili nagrade. Glavni namen natečajne komisije je bil dati nagrado elaboratu, ki bo športni park zasnoval v širši luči. Tako prvo- kot drugonagrajeni projekt sledita temu, da soustvarjata mestni prostor, ki je hkrati zelen in urban, ob njem pa so tudi športni objekti z dodatnim programom, ki bo privabljal obiskovalce.” Na vprašanje, koliko mu je pri ocenjevanju projektov pomagalo to, da je soavtor športnega parka Stožice, je Vuga odgovoril: »Znanje, ki sem jih pridobil pri načrtovanju Stožic, je vgrajeno v moj software, zato sem ga s pridom uporabljal pri pregledovanju velenjskih elaboratov. Ob takem projektu spoznaš, kaj vse mora biti pri športnem objektu zagotovljeno, zato lahko neobremenjeno gledaš, kje je rešitev kvalitetna.« Bojana Špegel

in vztrajno trenirala.« Kako si se navadila na življenje čez lužo? »Težko. Tu je popolnoma drug svet, drugačna kultura, drugačni ljudje ... Ni se lahko poenotiti z njihovo miselnostjo in zaživeti na njihov način. Ne pravim, da je po vsej Ameriki tako, ampak za Kansas lahko povem, da se nikakor ne more primerjati s katerokoli evropsko državo. Zato so vsi moji bližnji prijatelji Evropejci. Še sreča, da ostaja skype, saj sem tako dnevno na vezi z mojo družino in fantom. To me rešuje. No, mogoče zdaj res zveni, kot da je življenje tu popolnoma grozno. Ni vse tako črno, veliko je tudi pozitivnih stvari. Recimo odličen šolski sitem in pogoji za trening. Slovenija se s tem res ne more primerjati.« Te dni si v Ameriki. Do konca študija ti ne manjka več veliko. Se boš vrnila v Slovenijo? »Konec meseca avgusta sem se zopet vrnila v Ameriko na študij. Do diplome imam še devet mesecev, tako da me čaka zahtevno, pa tudi zelo zanimivo leto na faksu. V mesecu maju naslednje leto bom študij zaključila in se definitivno vrnila domov.« Kaj Nina počne,kadar ni na atletskih stezah? Največ mi pomenijo moji najdražji, zato večino prostega časa preživim na skypu. Sicer pa v roke rada vzamem tudi kakšno dobro knjigo, pogledam zanimiv film in se družim s prijatelji. No, pa kuham in pečem tudi rada. Predvsem za druge.« Vesna Glinšek, foto: S. Vovk

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 18

VI PIŠETE

18

Večer prijateljstva Velenje-Sarajevo-Valjevo Odpreti vrata neznancu. Ga povabiti v svoj dom. Živeti z njim. Vstopiti v dom neznanca. Živeti z njim. Spoznati prijatelja. Vstopiti v njegov dom. Živeti z njim. OŠ Gorica že mnogo let briše meje in plete prijateljske vezi onkraj slovenske kokoške. Sprejemati drugačnost, jo razumeti je vrednota, ki bogati vse. Na levem in desnem bregu. Saj smo vsi del arboretuma vrste homo sapiens, ki s svojo raznovrstnostjo in eksotiko navdušuje. Mavrični odtenki, vse anomalije nas stigmatizirajo z enkratnostjo. Zato moramo iskati, se povezovati in se podati v neznano. Ker nas povsod čakajo. Prijatelji. V četrtek, 23. septembra, se je v glasbeni šoli Velenje zgodil medkulturni večer prijateljstva. V sodelovanju z OŠ Gustava Šiliha, našimi prijatelji iz Sarajeva in tokrat prvič v Velenju s prijatelji iz srbskega Valjeva smo pripravili kulturni vrtiljak. Dramski studio OŠ Sestre Ilić Valjevo se je predstavil z recitacijo, zavrtelo se je kolo, Šmentane muhe z Gustavke pa so zaplesale, se lovile in izštevale ob zvokih harmonike. Naši stari znanci iz OŠ Safvet beg Bašagić so se predstavili s pesmijo in brhko gimnastičarko. Naš kos multikulturne pogače sta zamesila voditeljski par Ivona in Anže, ki sta prireditev spretno krmarila po mednarodnih vodah, glas z Gorice pa so v dvorano ponesli še pevci OPZ, vpeti v humorno točko goriških učencev. S pesmijo o mestu sanj so večer pospremili v noč MPZ Glasbene šole Velenje. In kot je zapisala Alenka Rebula: Človeško ožilje je pretanjeno tkivo. Le v povezanosti ostaja nahranjeno. Pripeti na pravi razdalji ga oživljamo z dotiki. Ko tkivo zavalovi v srečanju, vsako bitje vzdrhti na svoj način in zapusti enkraten odtis. Ne smemo se odtrgati, če hočemo ostati enkratni. V čuječem prebivanju v sebi, v skupnem dihanju se vsaka čipka kleklja drugače. Ločeni ne moremo sanjati. Vesna Penec, prof., OŠ Gorica

Irsko-keltska glasba, nočni pohod na Koželj … Za nami je pester in dinamičen vikend, zanimivo pa je bilo tudi predvčerajšnjim, ko smo se člani ŠŠK -ja udeležili tudi Škisove tržnice, ki je letos premierno potekala v Mariboru. Naš klub se je predstavil tradicionalno – s kna pov sko mali co in pivom. Predstavnika naše stojnice sta bila oblečena v knapovsko uniformo s svetilko na glavi. Rde ča nit pri re dit ve je bila "Delamo, torej smo ...!", zato

smo se predstavili s »fotozgodbo« prenove novih prostorov ŠŠK-ja, ki smo jo udar niško izvedli člani kluba. Ves čas se je na odru odvijal zabavni program s plesnimi in glasbenimi točkami. V večer nih urah so oder zasedle glasbene skupine Division, Memento Mori, Vlado Kreslin z Malimi bogovi, Edo Maajka z bendom, Siti Hlapci in Emkej z bendom. Za vse ljubitelje elektronske glasbe so poskrbeli DJ-ji. Tudi bližajoči se konec tedna bo športno in kulturno obarvan. Ljubitelje irsko-keltske glasbe vabimo jutri, v petek, ob 21. uzri v eMCe Plac na koncert rock skupine Happy Ol Mcweasel. Vstopnica za koncert stane 5 , za člane ŠŠK pa 3 evre. V soboto (9. 10.) pa vas vabimo, da se nam pridružite na noč nem poho du na Koželj. Dobili se bomo ob 20. uri pred eMCe Placu.

7. oktobra 2010

Učenci iz Srbije obiskali velenjsko Gustavko Za nami je nepozabno druženje z učenci Osnovne šole sester Ilijić iz Valjeva. Petindvajset učencev je pri učencih Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje preživelo tri dneve, ki so nas povezali za vedno. Prijatelji iz Srbije so nam zaupali, da je bil obisk tudi zanje nepozabna izkušnja, in vsi komaj čakamo, da se spet srečamo. Prepričani smo, da se bodo prijateljstva med nami ohranila, kot pravijo naši Valjevčani: »To je šele začetek prijateljstva.« Učenci, ki smo jih imeli priložnost gostiti, smo dneve pred prihodom razmišljali le o tem, kakšni bodo in ali nas bodo sprejeli. Končno je v torek na dvorišče naše šole pripeljal njihov avtobus. Polni pričakovanj smo jim mahali z našega stopnišča. Ko so stopili iz avtobusa, jih je gospa ravnateljica Liljana Lihteneker prijazno pozdravila in jim zaželela prisrčno dobrodošlico ter jim segla v roke. Sledili smo ji vsi in stiskali roke kar vsem po vrsti ter jih prijazno pozdravljali med nami. Vzdušje je bilo čudovito, lahko bi

rekli, da je kar dišalo po dobri volji in novih prijateljstvih. Najprej smo bili vsi malo zadržani in radovedni, vendar smo se po kratkem času bolje spoznali in se skupaj smejali. Spoznali smo, da so Valjevčani zelo prijazni in odprti. Ko si je vsak

so si jih ogledali. Z navdušenjem smo jih poslušali, kako hvalijo naše lepo Vele nje. Potem smo jih pospremili do kulturnega doma, kjer smo si ob 19. uri ogledali njihovo predstavo Talićni Tom, ki so jo odlično zaigrali. Po koncu pred-

gost izbral svojega gostitelja, smo se odpravili domov. Naslednje jutro so se Valjevčani odpravili na ogled galerije, muzeja na gradu in muzeja premogovništva. Ko so se vrnili, so nam pripovedovali o vseh zanimivostih, ki

stave smo se učenci skupaj odpravili po mestu. Bilo nam je všeč, kako družabni so Valjevčani in koliko lepega smo si imeli povedati. Že po kratkem času smo se pogovarjali, kot da bi se poznali že vrsto let. Tretji dan smo se odpravili

Srečanje Jakopovih bratrancev Od Kotižnikovih iz Plešivca smo dobili prijazno vabilo na šesto srečanje Jakopovih bratrancev, ki izhajamo iz korenin Jakopovega očeta Ferdinanda, rojenega leta 1894, in mame Marije, rojene 1894. Iz teh

korenin se je razraslo mogočno drevo sinov, hčera, vnukov, vnukinj, pravnukov, pravnukinj. Na srečanju se nas je zbralo preko sto ljudi. Vsako srečanje je biser zase: raz-

veseljuje nas in osrečuje. Obujali smo spomine, mlajše generacije so se spoznavale med seboj, v rodovniško drevo smo vnašali imena najmlajših, v zadnjih dveh letih rojenih otrok.

na Pikin festival. Naši gostje so bili navdušeni nad njim. Nato smo se sprehodili ob jezeru in si ogledali stadion, kjer je prav takrat potekala šolska olimpijada. Zvečer smo sodelovali na Večeru prijateljstva v glasbeni šoli, kjer smo spoznali še učence iz Sarajeva. Še zadnji večer smo preživeli z našimi novimi prijatelji. Bili smo veseli, da smo skupaj, pa tudi malo žalostni, saj smo vedeli, da se naslednji dan že vračajo domov v Srbijo. Zadnje jutro smo gostom izročili darilca za spomin. Morali smo se posloviti. Sprva smo ponosno še zadrževali solze, ko pa smo se začeli objemati v slovo, jih nismo več skrivali. Zadnji trenutki pred odhodom so bili žalostni za vse nas. Še zadnjič smo jih objeli in jim pomahali v slovo, nato so se odpeljali. V joku smo se objemali, tolažili drug drugega in se s solznimi očmi odpravili k pouku, bogatejši za izkušnjo, ki se je bomo spominjali vse življenje. Že po kratkem času smo se pogovarjali, kot da bi se poznali že vrsto let. Vanja Jovanović in Anđelika Školnik, 9. b

Sonce nas je prijazno ogrevalo, mize so se šibile pod težo dobrih jedi, domači godci pa so igrali in prepevali, da se je slišal odmev nežnih akordov preko travnikov in gozdov Kotižnikove domačije. Bilo je lepo. Čez dve leti se spet srečamo. Martin Pustatičnik

Nastja Stropnik Naveršnik

Vsaka stvar je enkrat prvič

Zahvala Iskreno se zahvaljujeva svetniku Občine Šmartno ob Paki Darku Pokleki za pobudo in ostalim šmarškim svetnikom ter predsednici Nadzornega odbora omenjene občine, da so se odpovedali sejnini in jo namenili za nakup električnega vozička za našo Ano. Hvala tudi županu Alojzu Podgoršku, ki je sledil dobrim namenom svetnikov. Ana je sedaj z električnim vozičkom, ki je stal 3020 evrov, precej bolj mobilna in samostojna. Prispevek šmarških svetnikov in župana v višini 900 evrov ji je zagotovo dodatna spodbuda k lažjemu premagovanju vsakdanjih ovir. Za pozornost in lepo gesto še enkrat iskrena hvala. Vsem želiva še naprej uspešnega dela Igor in Mojca Rogl

Tako smo tudi mi, ki imamo korenine »Pr'Blašč« v Paški vasi, prebili led in se odločili, da se srečamo. In res, v soboto, 18. 9., smo prišli skupaj. Čeprav se srečanja na žalost niso

mogli udeležiti vsi, bilo nas je krepko čez »sto«, smo se zbrali v kar lepem številu. Da gre rod naprej, potrjujejo tudi to, da imamo komaj teden dni staro dojenčico, pa še pričakujemo. Čestitamo! Povabili

smo tudi znanega »muzikanterja« Janča, ki pa je med nas prinesel še več vedrine in veselja. Srečanje pa smo sklenili v ponedeljek zjutraj s sveto mašo za naše rajne in se jim tako malo oddolžili za vse, kar so

storili za nas. Upamo in želimo si, da se to še kdaj ponovi. Zahvaljujemo se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Paška vas, da so nam odstopili svoje prostore za našo »fešto«. Želimo jim, da imajo več dela zgoraj kot spodaj. Mihaela Hodžar

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 19

VI PIŠETE

7. oktobra 2010

V projektu ‘Greva pod objem gora’ izstopa velenjska nota Izšla je zgoščenka mladinskih planinskih pesmi – Projekt, v katerem je sodelovalo veliko znanih velenjskih glasbenikov – Pesmi prinašajo tudi vzgojno-izobraževalne vsebine

»Pri Planinski zvezi Slovenije smo pred nekaj leti začutili, da nam mladinskih planinskih pesmi zelo zelo primanjkuje. Imamo sicer veliko pesmi o gorah, popevk … Takih pesmi, ki so malo ponarodele in jih pojemo na različnih taborih. A te pesmi niso niti mladinske niti prave planinske, ampak opevajo gore. Prav zato smo tudi začeli ta projekt – da bi zapolnili prostor mladinskih pesmi,« pripoveduje Uroš Kuzman, glavna gonilna sila, kar se tiče avtorskega področja projekta, in predsednik mladinske komisije pri Planinski zvezi Slove-

Uroš Kuzman

Andrej Hočevar

nije. Sicer že izkušen glasbenik, sodeloval je z različnimi glasbenimi zasedbami, je prvi dve pesmi z zgoščenke napisal že leta 2007. Tako se je začelo, nadaljevalo pa še s kopico velenjskih glasbenikov: Andrejem Hočevarjem, ki je poskrbel za snemanja in aranžmaje, člani Šaleškega študentskega okteta, pevci mladinskega pevskega zbora, akademskega pevskega zbora, Danico Pirečnik … »Pravzaprav je to zelo velenjski projekt, v katerem je sodelovalo res veliko ljubiteljev glasbe in planin. Zato vseh niti ne morem omeniti,« še razloži Uroš, o tematiki pesmi pa pove: »Kot avtor pesmi sem se predvsem tru-

Dijaki na sedežih poslancev V petek 24. septembra, smo srednješolci iz enaindvajsetih evropskih držav zasedli mesta poslancev v evropskem parlamentu. Dijaki 4. A velenjske gimnazije smo si vstopnico zagotovili z zmago na simulacijah parlamenta EU. Slednje je spomladi organiziral klub evropskih študentov univerze v Ljubljani in so bile prvo tovrstno tekmovanje v Evropi. Večina ostalih držav je udeležence izbrala po učnem uspehu; torej najboljši dijaki najboljše šole v državi. V spremstvu prof. Tanje Golob in Sandre Dostal smo na pot krenili že dan prej. Tako smo lahko četrtkov večer izkoristili za ogled mesta.

Naslednje jutro nas je čakal obisk evropskega parlamenta. Stavba se ponaša z moderno arhitekturo in je zasnovana v obliki kroga z velikim notranjim dvoriščem. Notranjost je prostorna in brez dodeljenih spremljevalcev bi se zlahka izgubili v blodnjaku hodnikov, mostov in dvoran.

V dopoldanskem delu smo prisluhnili organizatorjem dogodka, ki so nas seznanili z delom poslancev kot tudi s tehnično podporo, ki jim to omogoča. Parlament potrebuje celo armado uradnikov in prevajalcev, da lahko vseh 736 poslancev izraža svoje mnenje v kateremkoli od 23

Poskrbimo za zdravje prostate V drugi polovici življenja ima veliko moških težave z odvajanjem seča. Glavni krivec za to je prostata, majhna žleza, ki leži tik pod sečnim mehurjem in kot prstan objema sečnico, po kateri iz mehurja odteka seč. Po obliki in velikosti je podobna plodu divjega kostanja, je gladka, elastična in na otip neboleča. Njena glavna funkcija je izločanje semenske tekočine. Ob rojstvu tehta le nekaj gramov. V puberteti prične intenzivno rasti, v petem desetletju pa pride do vnovičnega zagona rasti. Na povečanje prostate vplivajo hormoni, življenjske navade (prehrana, kajenje, alkohol, pomanjkljiva telesna dejavnost, debelost, presnovne bolezni) in starost. Zaradi povečane prostate trpi kar polovica moških v starosti od 50 do 60 let, kasneje pa se delež samo še povečuje. Prvi znaki obolenja so pogosto mokrenje preko dneva in noči. Curek je slaboten in večkrat prekinjen. V spodnjem delu trebuha je pristoten občutek pritiska ter občutek ne povsem izpraznjenega mehurja. Slabo praznjenje mehurja, spremembe stene in zastoj seča povzročajo nastanek kamnov in pogosta vnetje. Zdravljenje manj zahtevnih težav s povečano prostato zdravijo družinski zdravniki. Če na prostati otipamo trši vložek, če so težave z mokrenjem zelo hude, če je prostatični spe-

cifični antigenia (PSA) povišan nad 3 ng/ml, če z ultrazvočno preiskavo ugotovimo hujši zastoj seča v mehurju in ledvicah ali če ima bolnik krvav seč, ga mora pregledati in zdraviti urolog. Bolniku bo odredil dodatne preiskave: cistoskopijo, urodinamske meritve, merjenje pretoka urina in ob sumu na rakasto razrast še ultrazvok prostate z biopsijo (skozi široko črevesa). Benigno povečanje prostate (BHP) je odraz staranja. Adenoma v rasti ne moremo zavreti, ampak ga lahko z zdravili le zmanjšamo. Bolnike z blagimi težavami opazujemo in redno kontroliramo. Priporočamo jim splošne preventivne ukrepe: telesno aktivnost, redno spolno življenje, uživanje sadja, zelenjave, manj mesa, več oreščkov, semen in polnozrnatih živil. V telo je potrebno vnesti tudi dovolj vitamina C, E, betakarotena, selena in cinka. Svetujejo še uživanje čaja iz koprive in vrbovca, sok brusnice, bučna semena, paradižnik in črni poper. Ob polnem mehurju se bodo izogibali fizičnih naporov. Pri zmernih težavah je potrebno zdravljenje z zdravili. Za vrsto zdravila se bo urolog odločil, ko bo z ultrazvokom izmeril prostato. Vsa zdravila le blažijo simptome in zmanjšujejo možnost nastanka zapore urina. Med manj agresivne metode zdravljenja sodijo mikrovalovno pregrevanje

prostate skozi sečno cev, visokofrekvenčno ultrazvočno zdravljenje in tkivni laser. Z minimalno invazivnimi metodami urolog uniči del tkiva, ki povzroča težave, s čimer je zdravljenje večinoma končano. Pri hudih težavah mokrenja, ki se ne izboljšajo z jemanjem zdravil, bo potrebno operativno zdravljenje. Najpogostejša je transuretralna resekcija prostate (TURP), pri kateri s posebnimi inštrumenti skozi sečno cev odstranijo delce odvečnega prostatičnega tkiva in tako sprostimo sečnico. Kronični prostatitis je ena od najpogostejših moških bolezni. Posledica so bolečine v križu ter pešanje spolne moči in plodnosti. Kar v 30 odstotkih sta povzročitelja klamidija in gardnerella. Vnetje prostate lahko sproži tudi gonoreja, zadnja leta pa so pogost povzročitelj vnetja glivice. Prostatitis je lahko posledica nerednih spolnih odnosov. Sperma in izloček prostate se ne izločata, zato prostata nabrekne, kar povzroči zastoj krvi, kopičenje mikrobov v prostati in slabšo proizvodnjo spolnih hormonov. Delavci, ki delajo na prostem in so izpostavljeni nizkim temperaturam, so prav tako ogroženi. Pred podhladitvijo se prostata zavaruje s kopičenjem tople krvi. Zastoj krvi pa lahko sprožijo tudi mikrovibracije, katerim so pogosto izpostavljeni pokli-

uradnih jezikov. Simultano prevajanje smo preizkusili tudi sami, saj je dogodek potekal v petih uradnih jezikih (angleščini, francoščini, nemščini, italijanščini in španščini). Po kosilu smo se razdelili v skupine in se posvetili različnim aktualnim temam, od energetike do revščine.

ci vozniki. V vodih prostate nastaja pesek, kar tudi zmanjša odtok prostatične tekočine. Prostatitis se pogosto razvije tudi zaradi vnetja ledvic ali mehurja. Tretji razlog obolenja prostate je hormonske narave. Ta najpogosteje prizadene starejše moške. Pri zdravljenju uporabljamo antibiotike, antiseptične čaje, poskrbeti pa moramo tudi za redno izločanje prostatične tekočine. Ugodno deluje masaža prostate, sicer pa moramo poskrbeti za redno telesno aktivnost, ustrezno prehrano ter redno spolno aktivnost. V Sloveniji ugotovimo raka prostate pri več kot 700 moških letno. Med dejavnike tveganja za nastanek raka na prostati sodijo dednost, starost, rasa in prehrana. Rak prostate je redko obolenje pri moških, mlajših od 50 let. S starostjo se možnost za nastanek raka prostate veča. Uživanje velikih količin maščob živalskega izvora poveča možnost za razvoj raka na prostati. Tveganje za razvoj raka prostate pomembno zmanjša uživanje nemastne hrane z veliko sadja in zelenjave, redna telesna aktivnost in vzdrževanje normalne telesne teže. Uživanje večjih količin paradižnika, ki vsebuje likopene, zmanjšuje verjetnost nastanka obolenja. Podoben učinek imajo tudi vitamin E, selen in zeleni čaj. Bolezen je dolgo prikrita in ne povzroča težav. Ko se razraste, povzroča bolečine in motnje v odtoku seča. Pogosto prerašča v okolne

dil, da bi poskrbel za področja, ki v planinstvu manjkajo. Zato so na zgoščenki skladbe, ki se bodo pele ob ognju, skladbe za najmlajše, seveda pa so tu tudi pesmi vzgojnoizobraževalnega značaja. Te nam sporočajo, kako se je treba v gorah obnašati in kako dojemati gorski svet. Tudi ta nota se mi zdi poleg vsebinske in starostno prilagojene izredno pomembna.« Zgoščenka je že bila predstavljena v planinskih krogih, njeni ustvarjalci pa upajo, da bo ob naslednjih predstavitvah odziv prav tako pozitiven, saj so po njihovih besedah vanjo vložili veliko pozitivne energije.

Rezultate smo predstavili ostalim v obliki poročila. Imeti govor v tujem jeziku pred 500 ljudmi je vsekakor izziv. Slušatelji so lahko nato postavljali vprašanja ali izrazili pomisleke v zvezi s kakšnim sklepom. Sledilo je glasovanje o predlogih. Seveda smo uporabili elektronski sistem. Celoten program je popestrilo tekmovanje narodnostno mešanih četvork, ki so se pomerile v splošni razgledanosti in znanju tujih jezikov. V finalu smo lahko navijali še za sošolca Blaža Sobočana, v zmagovalni skupini med profesorji pa je bila tudi naša razredničarka Tanja Golob. Pred odhodom je eden od organizatorjev jasno povedal, kakšna izkušnja je za nami: »To je bila za vas enkratna priložnost. Na teh stolih smejo sedeti dvoji: evropski poslanci in danes vi.« Naslednje jutro smo krenili proti domu in si spotoma ogledali še tipično alzaško mestece mestece Obernai. T. G.

Zdravnik svetuje

Vesna Glinšek

organe in zaseva v kosti. Zdravljenje je odvisno od stadija bolezni. Najpogosteje je operativno z morebitnim dodatnim obsevanjem in hormonskimi zdravili. Vsako rakasto obolenje je v zgodnji fazi lahko ozdravljivo. Težave, ki jih ima bolnik zaradi BHP ali rakasto spremenjene prostate, pa so enake in jih brez dodatnih kliničnih preiskav ni 31moč razlikovati. Bistvo zdravljenja BHP je v izboljšanju kakovosti življenja. Moški z zelo izraženimi simptomi BHP imajo hude težave zaradi pogostega mokrenja in nenehnega tekanja na stranišče. Morebitne težave ne bodo prešle same. Z leti se bodo le še stopnjevale. Preventivni pregled je pomemben predvsem zaradi zgodnjega odkrivanja raka prostate, saj je bolezen v začetni fazi ozdravljiva. Živite torej zdravo, bodite redno telesno in spolno aktivni. Če jih imate 50 ali več, pa ne odlašajte s preventivnim pregledom prostate. Janez Poles

19 Psiholog odgovarja (23) Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje ali na email naslov: petra.tekavec@deseosvetov anje.com

Sem moški srednjih let, 45, in bi potreboval pomoč glede mojega ljubosumja do žene. Poročena sva 15 let in imam jo zelo rad. Vem, da ima tudi ona mene, a to mi ne pomaga, ko me popade ljubosumje. Razdraži me, ko jo slišim ko se pogovarja s kolegi iz skužbe, ko je prijazna do drugih moških recimo prodajalcev, natakarjev...Velikokrat se zadržim in ne rečem nič, saj vem, da nimam objektivnih razlogov, da bi ji kaj očital. Včasih pa izbruhnem v jezi in potem žena z mano ne govori po par dni. Moje ljubosumje pa se ne nanaša samo do moških, ampak tudi do njenega poslovnega uspeha. Zasluži več kot jaz in ona s tem nima težav. V meni pa se nabira jeza in zamera, da je uspešnejša od mene. Morda je eno z drugim povezano, zato ne vem kako se izvleči iz tega problema. Hvaležen bi bil za kakršenkoli nasvet.

Ljubosumje Dragi gospod, Ljubosumje razjeda človeka in lahko preraste v obsesijo, kjer je podoba realnosti popačena. Vi se svoje težave zavedate in veste, da vaše ljubosumje ni objektivno oz. nimate razloga za to, da ne bi zaupali vaši ženi. Čutite, da vas ljubi, vam to pokaže z dejanji, torej je problem v vas. Nezaupanje do žene izhaja iz strahu, da bi jo izgubili in iz vaše slabe samopodobe. Če mislite, da bi vam jo lahko speljal kak drug moški, ne verjamete vase in v to, da ste kot moški dovolj vredni, da bi vas ljubila in z vami ostala. Zakaj se tako nizko cenite ne vem, so pa to vrata skozi katera morate stopiti, da boste razumeli sebe in pomanjkanje samozavesti. To potrjuje tudi vaš drug vir ljubosumja, to je ženin uspeh. Partnerstvo ni tekma, prav tako ne življenje. Ne bo vam pomagalo, da se primerjate z drugimi, ker vedno lahko najdete kaj v čemer so drugi boljši. Kaj sloh pomeni biti boljši, uspešnejši? To je relativno in mislim, da pravo zadovoljstvo in sreča izhaja iz tega, da sebe sprejmete, se spoznate in poskušate uresničiti svoje potenciale. Vsi smo unikatna bitja in primerjava je brez smisla, hkrati sebi še dodatno znižujete samopodobo in uničujete vajin odnos. Uživajte v vajini ljubezni in jo cenite dokler obstaja.

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 20

20

PRILOGA EVRO

7. oktobra 2010

Varčujte z jasnim ciljem Osebna finančna prihodnost je odvisna od posameznika. Varčevanje vam pomaga pri uresničitvi vaših želja. Za varčevanje pa morate upoštevati kar nekaj pravil. Najprej si določite ustrezen varčevalni cilj. Cilji so lahko različni, nekateri varčujejo za kakšno dobrino, stanovanje ali avto, sanjsko potovanje, nekateri za starost, za študij otrok … Varčevanje prilagodite življenjski situaciji. Odločite se, koliko želite privarčevati in v kakšnem času, in si določite mesečni varčevalni znesek. Pestra ponudba naložbenih možnosti je za varčevalce dobrodošla. Za tiste, ki nimajo zaupanja v svoje znanje na tem področju, so danes na voljo storitve finančnega, davčnega, investicijskega, zavarovalniškega in še kakšnega svetovanja. Za dostojno življenje, ki pomeni zdravje, izobraževanje in primerno pokojnino, je najprej potrebno zaslužiti dovolj denarja. Možnosti, kako zaslužiti, je veliko in redni dohodek je lahko le del. Predvsem v kriznih časih je potrebna razpršitev naložb tako po panogah kot po regijah in tudi po naložbah. Pa srečno roko pri izbiri vam želimo.

NLB: Posebna ponudba kreditov za odpravo posledic nedavnih poplav in plazov NLB se je odzvala na potrebe strank, ki jih je prizadela nedavna vodna ujma, in pripravila posebno ponudbo osebnih in stanovanjskih kreditov za odpravo posledic poplav in plazov. Posebna ponudba z ugodnejšo obrestno mero in za polovico nižjimi stroški odobritve kredita je v vseh poslovalnicah NLB na voljo že od 1. oktobra dalje. Vse stranke NLB, ki so v nedavnih poplavah utrpele škodo, lahko najamejo NLB Osebni kredit za odpravo posledic poplav in plazov z možno dobo odplačevanje od enega do petih let, znesek kredita pa lahko znaša do 10.000 evrov. Obrestna mera je zelo ugodna, nižja tako od tiste v redni kot tudi akcijski ponudbi, stroški odobritve pa so za polovico nižji. Za večje posege odpravljanja škode na stanovanjskih objektih, ki so praviloma povezani tudi z večjimi stroški, so na voljo NLB Stanovanjski krediti za odpravo posledic poplav in plazov. Odplačilna doba je daljša - do 10 let, tudi zaprošeni zneski kredita se

lahko gibajo tja do 25.000 evrov. Tudi za te kredite je obrestna mera zelo ugodna, polovico nižji so stroški odobritve, možen je tudi 12-mesečni moratorij na odplačilo glavnice ali na odplačilo glavnice in obresti. Ponudba je na voljo tudi vsem zainteresiranim, ki še niso stranke NLB, pa bi želeli v njej odpreti račun. Več informacij je vsem zainteresiranim na voljo v NLB Kontaktnem centru na telefonski številki 080 15 85, na spletni strani banke http://www.nlb.si/krediti in seveda v vseh NLB Poslovalnicah. Hkrati želimo vse, ki bi prizadetim v neurjih radi pomagali prek vseslovenskih akcij Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas, spomniti, da so tovrstna nakazila oproščena plačila provizije – in to ne glede na izbrani način nakazila (prek bančnega okenca, NLB Klika, NLB Proklika ali NLB Teledoma…). Vsi, ki bi želeli za prizadete v neurjih prispevati gotovino, le-to lahko oddajo v nabiralnike prostovoljnih prispevkov v vseh enotah NLB.

Življenje je nepredvidljivo. Postavlja nas pred vedno nova križišèa in nam na izbiro ponuja številne smeri. Toda prava pot je le tista, ki je varna. Za svojo varnost in bogatejšo prihodnost pa boste najbolje poskrbeli z življenjskim zavarovanjem ZM PRIZMA. ZM PRIZMA Klasièno življenjsko zavarovanje je vaša naložba. Je zavarovanje in varèevanje hkrati. S tem zavarovanjem boste sebi in svojim najdražjim zagotovili socialno in finanèno varnost ter zavarovali najveèjo dragocenost – svoje življenje. Zavarovanje ZM PRIZMA Klasièno življenjsko zavarovanje ni vezano na vzajemne sklade, zato zavarovanec ne prevzema naložbenega tveganja. Pri tej obliki zavarovanja Zavarovalnica Maribor vsako leto razdeli med svoje zavarovance del dobièka od poslovanja in s tem viša vrednost polic življenjskih zavarovanj.

ZM PRIZMA Klasièno življenjsko zavarovanje vam nudi: l varnost najbližjih v primeru smrti, l izplaèilo zavarovalne vsote v primeru nezgode l izplaèilo zavarovalne vsote v primeru hujših bolezni, l izplaèilo zavarovalne vsote v primeru nezgodne smrti v prometni nesreèi, l zaèasno kritje pred zaèetkom zavarovanja, l nagrado za vsakega novorojenega otroka, l možnost mirovanja plaèevanja premij, l zahtevate lahko izplaèilo predujma v višini do 80 % odkupne vrednosti pri èemer zavarovanje ostane v veljavi ob izteku zavarovanja pa vam lahko l zavarovalno vsoto s pripisanim dobièkom izplaèamo v enkratnem znesku ali v obliki rente. Vas zanima veè? www.zav-mb.si/individualna-zavarovanja/zivljenje/

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

NLB Družinski varčevalni paket

Varčevanje po vašem okusu! Sestavite čisto svoj recept za varčevanje, sestavine po okusu vaše družine pa poiščite v NLB Družinskem varčevalnem paketu. Znotraj njega lahko izbirate med različnimi vrstami dolgoročnega postopnega varčevanja in širokim naborom ostalih storitev NLB, deležni pa boste tudi dodatnih ugodnosti. Za več informacij obiščite najbližjo NLB Poslovalnico, spletno stran www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket ali pokličite na 01 477 20 00.

www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket

BONUS DEPOZIT ZA DVOJNO VARNOST DRUŽINE. xxxxIzkoristite depozit z atraktivno obrestno mero, odslej v ekskluzivni kombinaciji z brezplačnim zavarovanjem*. Zavarovalna vsota je odvisna od višine in dobe vezave vaših prihrankov, le-te pa lahko vežete za obdobje 6, 12 ali 24 mesecev. Ob prenosu poslovanja na UniCredit Bank pa vas čaka še dodatna nagrada: 0,25-odstotni pribitek na obrestno mero depozita. Preverite tudi druge varčevalne in naložbene priložnosti. S prihranki in zavarovanjem skrbite za svoje najbližje. www.unicreditbank.si/bonus-depozit *Banka bo za dobo vezave depozita deponenta zavarovala za primer nezgodne smrti pri zavarovalnici Generali d.d. Ponudba velja za depozite v zneskih med 10.000 in 100.000 evri. Veljavne fiksne letne obrestne mere so objavljene v poslovnih enotah banke in na spletni strani banke. Posebna ponudba je na voljo do 31. decembra 2010 oziroma do porabe sredstev.

01 477 20 00

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRILOGA EVRO

7. oktobra 2010

21

Vaše premoženje - naša skrb! V letošnjem letu mineva šestnajst let mojega samostojnega podjetništva na finančnem področju. V tem času sem pridobila ustrezne licence za delo, končala prvo stopnjo Premoženjske akademije. Ker sama uživam v poklicu, ki ga opravljam, z veseljem usposabljam tudi nove svetovalce. Tako danes v okviru mojega mentorstva dela več kot 30 uspešnih samostojnih podjetnikov. V letošnjem letu sem odprla tretjo lastno svetovalno pisarno, eno v Slovenj Gradcu, drugo v Velenju ter tretjo v Mariboru, kjer z ostalimi premoženjskimi svetovalci delim nasvete različnim generacijam. Tistim, ki imajo manjše zmožnosti, pa tudi tistim, ki so v preteklosti ustvarili večje premoženje, danes pa ga želijo zaščititi, oziroma pravilno naložiti.

Komu so naši nasveti namenjeni? - tistim, ki imajo delnice, pa bi želeli nasvet ali so še zanimive; - tistim, ki imate življenjska zavarovanja, pa ne veste, ali so za vas ustrezna; - tistim, ki bi želeli najeti posojilo in bi ob tem želeli naš nasvet; - tistim, ki želite mesečno varčevati, pa bi želeli pošten nasvet, katera ponudba bi bila prava za vas; - vsem, ki imate večje enkratne zneske, pa bi želeli nasvet, kako bi ravnali mi v vašem primeru.

Kje lahko ustvarjamo premoženje? Na banki, s pomočjo vzajemnih skladov, delnic, plemenitih kovin, nepremičnin, s pomočjo zavarovalnih ponudb, z nakupom umetnin, obveznic … Mi kot svetovalci vse te naložbe priporočamo. V enem obdobju je ena naložba boljša, v drugem

je druga. Vsaka naložba ima slabosti in prednosti. Mi jih strankam natančno opišemo in jih opozorimo na vse rizike, ki jih sami morda ne bi videli.

Od česa je odvisen naš nasvet vlagatelju: - od starosti vlagatelja, od njegovih želja, od osebnega dohodka, od morebitnih kreditov, od nepreskrbljenih družinskih članov, ki so odvisni od njegovega dohodka, od že sklenjenih ponudb ter od finančnega profila posameznika. Ni vsaka naložba primerna za vsakega, zato včasih nekaterim naložbe tudi odsvetujemo. Imamo različne pogodbene partnerje, tako za zavarovanja kot tudi za varčevanja v vzajemnih skladih, delnicah ter plemenitih kovinah. Edina stalnica v življenju posameznika so spremembe. Največkrat nanje nimamo nobenega vpliva, lahko pa zelo veliko naredimo zase, če imamo prave informacije ob pravem času. Ne odlašajte, pridobite si vsaj informacije!

Bodoni d.o.o. trgovina, proizvodnja, storitve

Stari trg 26 3320 Velenje Tel.:03/897-49-80 GSM:041/728-017

Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.

Delovni cas: pon - pet 8h-17h sobota 8h-12h

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 22

IZOBRAŽEVANJE

22 TUJI JEZIKI Dan Datum PO 18. 10. 2010 SR 20. 10. 2010 SR 20. 10. 2010 SR 20. 10. 2010 PO 18. 10. 2010 TO 19. 10. 2010 TO 20. 10. 2010 PE 22. 10. 2010 TO 19. 10. 2010 SR 20. 10. 2010 TO 19. 10. 2010 SR 20. 10. 2010 SR 20. 10. 2010

Ura 16.00 8.00 10.00 11.30 16.00 15.30 17.30 8.00 15.30 10.00 10.00 13.00 14.00

RAČUNALNIŠTVO Dan Datum TO 19. 11. 2010 ČE 21. 10. 2010 PE 22. 10. 2010 TO 19. 10. 2010

Ura 17.15 17.00 9.00 11.00

TO

19. 10. 2010

Krožek ANGLEŠKI JEZIK - ZAČETNI ANGLEŠKI JEZIK I. ANGLEŠKI JEZIK II. ANGLEŠKI JEZIK III. ANGLEŠKI JEZIK I. ANGLEŠKI JEZIK II. POGOVORNA ANGLEŠČINA NEMŠČINA- GOVORNA KOMUNIKACIJA NEMŠČINA ZA VSE PRILOŽNOSTI POGOVORNA NEMŠČINA ITALIJANSKI JEZIK ZAČETNI ŠPANSKI JEZIK - NADALJEVALNI ŠPANSKI JEZIK - ZAČETNI

Krožek RAČUNALNIŠTVO RAČUNALNIŠTVO - ZAČETNI RAČUNALNIŠTVO DIGITALNA FOTOGRAFIJA ZA SENIORJE IZPOPOLNJEVALNI 15.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA ZA SENIORJE ZAČETNI

GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA Dan Datum Ura Krožek PO 18. 10. 2010 9.30 SLOVENIJA, TE POZNAM?* ČE 21. 10. 2010 16.00 UMETNOSTNA ZGODOVINA *prvi in tretji ponedeljek v mesecu SKRBIMO ZASE Dan Datum TO 19. 10. 2010 TO 19. 10. 2010 TO 19. 10. 2010 ČE 21. 10. 2010 SR 20. 10. 2010

Ura 10.00 11.00 8.00 9.00 11.00

7. oktobra 2010

Mentor Fanika Sagmeister Fanika Sagmeister Fanika Sagmeister Fanika Sagmeister Magda Žist Magda Žist Magda Žist Marija Klemenšek Manca Potočnik Vincenc Šmajs Neva Trampuš Isaura Alor Perez Isaura Alor Perez

Prostor OŠ Livada UNI UNI UNI OŠ MPT OŠ MPT OŠ MPT Glasbena šola Gimnazija Velenje LU Velenje MZPM OŠ Šalek OŠ Šalek

Mentor Bojan Mejovšek Dinka Benić Sanja Salmič-Hojan Boris Šalej

Prostor OŠ MPT OŠ Gorica LU Velenje UNI

Boris Šalej

ŠCV

Mentor Branka Mestnik Nataša Meh Peer

Prostor UNI Galerija Velenje

Krožek KOMUNIKACIJA, OSEBNOSTNA RAST BRALNO DEBATNI KROŽEK DRAMSKI KROŽEK BEREMO IN KUHAMO S SRCEM NOVINARSTVO

Mentor Sonja Bercko Sonja Bercko Karli Čretnik Nada Salobir Mira Zakošek

Prostor INTEGRA INTEGRA KS Levi breg-Foitova UNI Sedež uredništva Naš čas

LIKOVNO USTVARJANJE Dan Datum Ura TO 19. 10. 2010 18.00 TO 19. 10. 2010 18.00 ČE 21. 10. 2010 15.00 TO 19. 10. 2010 8.30 SR 20. 10.2010 8.30 ČE 21. 10. 2010 14.00

Krožek KALIGRAFIJA KIPARSTVO LIKOVNI KROŽEK USTVARJALNE DELAVNICE USTVARJALNE DELAVNICE USTVARJALNE DELAVNICE

Mentor Marija Krajnc Robert Klančnik Danica Arzenšek Darja Huš Darja Huš Darja Huš

Prostor CVIU OŠ MPT OŠ Gorica Občina Šoštanj MZPM DU Mozirje

GLASBENO USTVARJANJE Dan Datum Ura PO 18. 10. 2010 14.00 PO 18. 10. 2010 15.30 PO 18. 10. 2010 10.00 TO 19. 10. 2010 15.00 SR 20. 10. 2010 16.00 ČE 21 .10. 2010 16.00 PE 15. 10. 2010 8.00 PE 15. 10. 2010 9.30

Krožek ELEKTRIČNE KLAVIATURE I. ELEKTRIČNE KLAVIATURE II. GODBA NA PIHALA CITRE KITARA FRAJTONARICA ZAIGRAJ PETJE V SKUPINAH PETJE V SKUPINAH

Mentor Frenk Kadliček Frenk Kadliček Rok Šincek Marjan Marinšek Franjo Jurovič Jože Šumah Tadeja Cigale Tadeja Cigale

Prostor UNI UNI Glasbena šola OŠ Livada OŠ Livada CVIU UNI UNI

HORTIKULTURA Dan Datum ČE 21. 10. 2010 PE 22. 10. 2010 TO 19. 10. 2010

Ura 16.00 10.00 9.00

Krožek SADJARSTVO ZELENJAVNI VRT - GARTLC USTVARJANJE S CVETJEM IN DODATKI

Mentor Andreja Dermol Vera Bandalo Urška Slivnik

Prostor UNI UNI DVO Velenje

ROČNA DELA Dan Datum PO 18. 10. 2010 PO 18. 10. 2010 TO 19. 10. 2010 TO 19. 10. 2010 SR 20. 10. 2010 PO 18. 10. 2010 PO 18. 10. 2010 PO 18. 10. 2010 SR 20. 10. 2010 SR 20. 10. 2010

Ura 8.00 10.00 17.00 15.00 15.00 16.30 8.00 10.00 16.00 14.00

Krožek KLEKLJANJE I. KLEKLJANJE II. KLEKLJANJE III. KLEKLJANJE IV. KLEKLJANJE - ZAČETNI KLEKLJANJE V. KLEKLJANJE I. KLEKLJANJE II. SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I. SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II.

Mentor Tilka Kompare Tilka Kompare Tilka Kompare Tilka Kompare Tilka Kompare Erika Pajk Erika Pajk Erika Pajk Jožica Grobelnik Jožica Grobelnik

Prostor UNI UNI UNI UNI UNI OŠ Livada DU Mozirje DU Mozirje UNI UNI

REKREACIJA Dan Datum TO 19. 10. 2010 TO 19. 10. 2010 PO 20. 9. 2010 SR 15. 9. 2010 SR 15. 9. 2010 SR 15. 9. 2010 PE 23. 10. 2009 TO 19. 10. 2010 SR 20. 10. 2010 SR 20. 10. 2010 SR 20. 10. 2010 PO 18. 10. 2010 ČE 21. 10. 2010 ČE 28. 10. 2010 SR 20. 10. 2010

Ura 16.30 17.30 19.00 16.00 17.00 18.00 8.30 17.30 17.00 18.00 19.00 11.00 8.00 8.00 18.00

Krožek OHRANJANJE GIBČNOSTI I. OHRANJANJE GIBČNOSTI II. OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV. OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I. OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II. OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III. PLEŠIMO SALSO PLESNI KROŽEK I. PLESNI KROŽEK II. QI GONG I. QI GONG II. PLAVANJE POHODNIŠTVO PLANINARJENJE FOLKLORNI PLES

Mentor Irena Menih Irena Menih Alma Delič Alma Delič Alma Delič Alma Delič Alojz Fidej Alojz Fidej Alojz Fidej Adil Huselja Adil Huselja Jure Primožič Marija Kuzman Marija Lesjak Rok Vovk, Katja Rizmal

Prostor OŠ Gorica OŠ Gorica OŠ Šalek OŠ Livada OŠ Livada OŠ Livada STEP STEP STEP ŠC Velenje ŠC Velenje Bazen Velenje Gasilski dom Rdeča dvorana OŠ Gorica

URNIK ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 ANDRAGOŠKO DRUŠTVO UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Naslov: Efenkova cesta 61, Velenje Telefon: 03/587-20-50, : info@uni-tri-velenje-drustvo.si, www.uni-tri-velenje-drustvo.si Uradne ure: torek, sreda: 8.00 – 12.00

Univerza, ki poleg znanja širi krog prijateljev Prihodnji teden se začne 24. študijsko leto na velenjski Univerzi za tretje življenjsko obdobje – Tudi letos povečali ponudbo krožkov, še več bo druženja, okroglih miz, izletov … Velenje, 5. oktobra – 15. oktobra bodo na velenjski Zavedamo se namreč, da potrebujemo tako mentalno tretji univerzi začeli novo študijsko leto. Nanj so se pri- kot fizično zdravje.« Zagotovo rast univerze ne bi bila tako velika, če ne pravljali čez poletje in kot vsako leto poskrbeli, da bodo lahko svojim študentom v njem ponudili še več kot bi njihove dejavnosti podpirali tako v občinah, kjer lani. Podrobnosti nam je razkrila predsednica Andra- delujejo, kot tudi v šolah in podjetjih, kjer potekajo goškega društva Univerza za tretje življenjsko obdob- krožki, prostore pa jim nudijo brezplačno. »Vsem smo zelo hvaležni. Upokojenci smo je Velenje Marija Vrtačnik. Unizelo različno finančno močni, verza že nekaj let ne deluje več le zato je pomembno, da so naše v Velenju, vse več krožkov odpičlanarine čim nižje. In to nam rajo tudi v Šoštanju in Mozirju. »uspeva tudi zato, ker imamo Naše poslanstvo je, da širimo posluh v lokalnem okolju.« dejavnost, zato je prav, da se širimo tudi teritorialno. Tudi med našimi študenti že dolgo niso več le upokojenci, pridružujejo se nam tudi brezposelni vseh starosti, tudi zelo mladi,« k temu doda VrtačniInteres za letošnji vpis je precejkova. šen. Mnogi od že vpisanih se Gremo k podrobnostim. Na odločijo, da vsako leto k že izbravprašanje, kaj bo prineslo novo nim krožkom dodajo še kakšneštudijsko leto, dobimo odgovor: »ga. »Naše poslanstvo ni le izobraV naš urnik smo letos umestili 67 ževanje, ampak tudi druženje, študijskih krožkov, ki jih vodi 42 izmenjavanje izkušenj in mnenj. mentorjev, ki so preverjeni in odličMarija Vrtačnik: »Veselimo se Pomembno je, da si naši člani ni. Večina jih je z nami že dolga vsakega novega študenta.« ustvarijo novo socialno sredino, leta. Dokaz je tudi to, da je naša ki mnogim nadomesti praznino dejavnost v zadnjih letih dobila več priznanj za dobro ob upokojitvi ali izgubi službe. To nam daje povezovaldelo tudi v družbi. Letos smo dodali 10 novih krož- no noto, ki krepi pripadnost univerzi. Lani smo sodekov: začenjamo začetno izobraževanje iz italijanščine lovali na kar 47 prireditvah kot organizatorji ali partin španščine, dodajamo novinarstvo, na kar smo izred- nerji v projektu, kar je tudi pomembno za naše štuno ponosni. To je edini tovrsten krožek v tem okolju, dente, saj jim je to potrdilo, da so aktivni in pomembna katerem bodo lahko tisti, ki želijo pisati, pridobili ni. To je za naše člane tudi priznanje.« novo znanje. Vodila ga bo Mira Zakošek, kar je velika Pa ne le, da svoje znanje člani tretje univerze radi pridobitev med našimi mentorji. Začenjamo tudi z pokažejo javnosti, v zadnjih letih vse bolj opozarjajo začetnim fotografskim krožkom in folkloro, česar se tudi na dogajanje v družbi; opozarjajo ne le na težave, veselijo naši seniorji. Ponujamo tudi začetni klekljar- ki pestijo starejše, ampak tudi na tiste, ki jih doživljajo ski krožek - v tej dejavnosti imamo že 7 krožkov, a bolj ranljive skupine prebivalstva. »Ko pripravljamo zanimanje še raste. Ponujamo pa tudi začetni računal- okrogle mize, literarne večere, se potrudimo, da so naši niški krožek,« nam je v uvodu povedala naša sogovor- gostje ljudje, ki so v življenju veliko doživeli in imajo nica. pozitiven pogled na življenje. Zato smo na prvi tovrsten Izvedeli smo še, da so med upokojenci, ki so v veči- večer minuli torek povabili Hermo Groznik, že kmalu ni študentje na tretji univerzi, najbolj popularni jezikov- pa pripravljamo konferenco o invalidih in njihovih težani tečaji. »Naši študenti se zavedajo, kako pomembno vah v mestu, kjer bodo pogledali dobre prakse v tujini je znanje tujih jezikov, sploh odkar smo v Evropi. Zelo in jih primerjali s stanjem pri nas,« doda Vrtačnikova. priljubljene so slovenske ljudske vezenine in drugi krožIn kako se lahko tudi vi včlanite v tretjo univerzo? ki iz ročnih spretnosti; tudi razstave, ki jih pripravlja- Poti sta dve. Dobro poglejte urnik krožkov; včlanite mo na to temo, so odlično sprejete. Na tretjem mestu se lahko tako, da enostavno pridete na krožek. Lahko pa so krožki, ki nam pomagajo ohranjati zdravje in pa pokličete tudi na sedež Univerze za tretje življenjgibčnost. Planinarjenje, telovadba, nordijska hoja in sko obdobje Velenje na Efenkovi 61 in se vpišete. drugi krožki teh dejavnosti imajo veliko študentov. bš

Lani sodelovali na 47 prireditvah

UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61, Velenje (Stolpič B), OŠ GORICA: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje, OŠ ŠALEK: Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje, OŠ LIVADA: Osnovna šola Livada, Efenkova 60, Velenje, ŠC Velenje: Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje (telovadnica), OŠ MPT: Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje, GLASBENA ŠOLA: Glasbena šola Fran Korun Koželjski, Jenkova cesta 4, Velenje, GIMNAZIJA Velenje: Učilnica Šolskega centra, Trg mladosti 3, Velenje, CVIU: Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, Kidričeva cesta 19, Velenje, LU Velenje: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, VelenjeMZPM: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Cesta Boris Kraigherja 5, Velenje (Vila Mojca), GALERIJA VELENJE: Galerija Velenje, Titov trg 5, Velenje, INTEGRA: Efenkova cesta 61, Velenje (Stolpič B, 4. nadstropje), KS Levi breg - Foitova: Krajevna skupnost Levi

breg, Foitova 2, Velenje, NAŠ ČAS: Kidričeva 2a, Velenje, OBČINA ŠOŠTANJ: Sejna soba Občine Šoštanj, DU MOZIRJE: Društvo upokojencev Mozirje, Praprotnikova ulica , Mozirje, DVO Velenje: Dom za varstvo odraslih Velenje, Kidričeva cesta 23, Velenje, STEP: Plesna šola » Step« Velenje, Prešernova 22 Velenje, BAZEN Velenje: Bazen Velenje, Kopališka cesta 2, Velenje (zbor pred bazenom), GASILSKI dom: Gasilski dom, Žarova 2, Velenje, RDEČA dvorana: Rdeča dvorana, Šaleška cesta 3, Velenje Prijave v krožke ter prijave novih članov sprejema animator na srečanjih krožka. Prijavite se lahko tudi na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61, Velenje (dijaški dom, stolpič B), in sicer vsak torek in vsako sredo od 8.00 -12.00. Novo v študijskem letu 2010/2011 - OZNAČENO V LILA BARVI.

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 23

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

7. oktobra 2010

23

Velenje je res športno mesto Na Titovem trgu se je v soboto predstavilo kar 19 velenjskih športnih klubov in društev – Izjemno uspel tudi tretji tek očkov Velenje, 2. oktobra - »Letos nam je pri organizaciji predstavitve velenjskih športnih klubov in društev kar dvakrat ponagajalo

vreme, tretjič pa je uspelo,« nam je v soboto dopoldne, ko se je vrvež na Titovem trgu že umirjal, povedala strokovna sodelavka

Katja Geršak iz Športne zveze Velenje. Dogajanje je bilo ta dan pestro v celem središču mesta, a Titov trg je bil ta dan rezerviran

Na startu teka očkov je bilo tudi veliko njihovih malčkov. Pogled nanje je bil res prikupen.

Športni klubi in društva so se potrudili in svojo dejavnost predstavili zelo atraktivno.

»Neveste ne damo kar tako« V soboto dopoldan (2. oktobra) je v Ravnah pri Šoštanju donelo hupanje avtomobilov, saj se je tega dne poročila krajanka Katja Švarc.

Na poti vesele druščine od nevestine hiše proti uradnemu in cerkve ne mu obre du poro ke jih je čakalo presenečenje. Ravenski mla-

riti na veliko zastavljenih vprašanj, pri čemer so mu pomagali priča, svatje in muzikantje. S pravilnimi odgovori jih je ženin prepričal, da

za vse, ki imajo radi šport. »Predstavilo se je 19 športnih klubov in društev; eni so svojo športno dejavnost predstavili bolj, drugi manj izvirno. Veseli pa nas, da je bil obisk zelo lep. Klubi in društva so lahko ne le pokazali, s čim se ukvarjajo, ampak tudi predstavili svoje vsebine. V svoje vrste so tako zagotovo privabili tudi nove člane,« nam je še povedala Geršakova. In res je bilo tako. Večina predstavitev dejavnosti klubov in društev je bila atraktivna tudi za obiskovalce.

Prikupen tek očkov in malčkov Tek očkov so v Velenju v soboto dopoldne v okviru predstavitve športnih klubov organizirali že tretjič. Udeležba je pokazala, da gre v tretje res rado. »Prvič smo tek očkov organizirali leta 2006 v okviru iste predstavitve. Lani smo ga pripravili samostojno v okviru tedna mobilnosti, letos pa zopet v okviru te prireditve, tokrat skupaj z MO Velenje in Uradom za enake

možnosti,« nam je povedala Katja Geršak. Teka se je udeležilo okoli 60 očkov in 90 otrok; eni so bili še v vozičkih, drugi »štuporamo«, tretji so tekli z očki. In pogled nanje je bil prav veličasten. Znak za start kroga okoli trga jim je dal župan Srečko Meh, ki je pred tem pozdravil vse športnike in udeležence teka in poudaril, da je Velenje športno mesto in da bo zagotovo takšno ostalo tudi v prihodnje. bš

Hrti na razstavi v Beli dvorani Velenje, 1. oktobra – Velenje je v času Evropske razstave psov, ki je konec tedna potekala v Celju, gostilo Specialno razstavo hrtov. Največje tovrstno srečanje v Evropi, 17. specialno razstavo hrtov, je v petek, 1. oktobra, ob Velenjskem jezeru pripravil Slovenski klub za hrte. Ob odprtju razstave je ude-

ležence iz 23 evropskih držav, ki so predstavljali kar 16 različnih pasem hrtov, nagovoril tudi velenjski župan Srečko Meh. Na razstavi v Beli dvorani so hrte ocenjevali kinološki sodniki svetovnega ugleda iz Velike Britanije, Nemčije, Por tugalske, Grčije in Nizozemske. Pogled na hrte, tudi

zelo redkih pasem, in njihove ljubeče lastnike je bil več kot zanimiv. Med drugim smo lahko v Velenju videli tudi največjega psa na svetu, saj je bil na razstavi tudi irski volčji hrt. Siv skuštran kosmatinec je navdušil občinstvo in sodnike. bš

Ljubitelji psov so v petek lahko v Beli dvorani videli kar 16 različnih pasem hrtov, tudi zelo redkih, ki jih v Sloveniji še ni.

Ravenski fantje so za to novico izvedeli nekaj tednov pred poroko in se odločili, da »ravenske rožce« ne prepustijo kar tako iz svojih rok. Odločili so se, da bo moral ženin dokazati, da je iz »pravega testa«, moral se bo zelo potruditi in se jim prikupiti, da ga bodo sprejeli medse, za svojo izvoljenko pa bo moral plačati drago odkupnino.

dinci so jima postavili šrango tik pred dovozom na glavno cesto oziroma pri »Ločenu« v spodnjih Ravnah. Ob zvokih harmonike in kontrabasa so pripravili to staro slovensko šego, s katero so se želeli prepričati, da si je njihovo dekle izbralo pravega fanta in se bo poročilo v dober zakon. Ženin Jure Milavec je moral odgovo-

Cvetača Pravijo, da je cvetača zelenjava za hladnejši del leta, z veliko vitamina C, veliko mineralov, majhno hranilno vrednostjo, ena najlažje prebavljivih vrst zelenjave, a tudi menda tudi kar težka za vzgojo ... Vse to gotovo ve tudi naša bralka Štefka Koželjnik iz Šaleka, ki je pred dnevi imela kaj pobirati na svojem vrtu. Ta, ki jo je prinesla pokazat v uredništvo, je bila težka skoraj 3 kg (natančno 2,75 kg). Pridelala pa jo je brez pomoči umetnih gnojil, je zadovoljna povedala. foto: vos

je pravi mož za Katjo, ravenske fante pa, da bo njihova krajanka v dobrih rokah. Ženin in njegova priča sta prežagala šrango, nato pa so jima Ravenčani dovolili, da nadaljujeta poroko, in jima zaželeli srečen ter uspešen zakon. Nastja Stropnik Naveršnik

Po mejah Belih Vod Ob prazniku občine Šoštanj smo Kulturno-športno društvo Vulkan in Svet krajevne skupnosti Bele Vode v soboto, 2. oktobra, organizirali pohod po mejah Belih Vod. Ker pa je površina Belih Vod zelo velika, smo pohod razdelili na tri dele. Prvo tretjino pohoda smo

izpeljali letos ob osmih zjutraj s startom na igrišču. Pot nas je popeljala proti Acmanu, Srebotniku, Prešarju, Punčuhu, Kovaču, izviru Ljubije, Honecu, Savineku in nazaj na igrišče, kjer smo ob 12.30 sklenili prijetno druženje krajanov z dobro kap-

ljico in golažem. Obenem smo proslavili tudi postavitev novih igral za otroke in s tem dokazali, da nam ni vseeno za naš podmladek. Z mislimi smo že na pohodu naslednje leto, kjer bomo osvojili drugo tretjino obrobja Belih Vod. Stanko Podvratnik

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 24

24

ŠPORT

7. oktobra 2010

Gorenje sámo na vrhu

Oddahnili so si

Velenjski rokometaši v prvih štirih krogih brez spodrsljaja –

Velenjski nogometaši v stresnih zadnjih minutah do pomembnih točk - Nazadnje so zmagali v tretjem krogu V 12. prvenstvenem krogu v prvi nogometni ligi so najbolj stresno tekmo doživljali ljubitelji nogometa v Velenju, kjer so domači nogometaši šele v zadnjih minutah tekme premagali nogometaše Celja. Zmagali so s 3 : 2. S tem so se jim oddolžili za boleč poraz z 1 : 5 v 3. krogu v celjskem Zlatorogu. Resda so slavili 'samo' z golom razlike, toda ta zmaga je ravno tako pomembna, kajti novega spodrsljaja si gotovo niso smeli več dovoliti. Če bi se ta zgodil, bi bilo dogajanje v klubu te

dni najbrž prav tako razburljivo, kot so bile sobotne zadnje minute. Zato so tudi razumljive besede trenerja Bojana Prašnikarja po tekmi: »Sedaj se bomo lahko v miru pripravljali za nadaljevanje prvenstva.« Vsekakor pa povsem brezskrbni gotovo ne bodo. Trenutno so na 6. mestu , imajo pa le tri točke (13) več kot zadnja Olimpija (10), enako prednost imajo tudi pred predzadnji Celjani, ki pa imajo tekmo manj. Začetek lokalnega derbija ni napovedoval za rudarje ugodnega razpleta. Celjani so že v 11. minuti povedli z 1 : 0, in to po drugem udarcu proti domačim vratom.

1. SNL liga, 12. krog Rudar – CM Celje 3:2 (2:1) Strelci: 0:1 Bezjak (11), 1:1 Trifkovič (32), 2:1 Dedič (71), 2:2 Čadikovski (89), 3:2 Mešić (90) Rudar: Savić, Jeseničnik, Dedič, Novaković, Cipot, Metelka (od 63. Mešić), Tolimir, Alem Mujakovič, Trifković (od 86. Jelečevič), Roj (od 79. Bratanović), Djermanović. Trener: Bojan Prašnikar. Drugi izidi: Hit Gorica - Maribor 0:2 (0:1), Rudar Velenje - CM Celje 3:2 (1:1), Domžale - Primorje 4:1 (1:0), Nafta Olimpija 2:3 (2:1), Gorenjska - Luka Koper 0:0. Vrstni red po 12. krogu: 1. Maribor (11 tekem) 27 točk, 2. Domžale (11) 25, 3. Nafta (12) 22, 4. Hit Gorica (12)15, 5. Luka Koper (11) (13), 6. Rudar (12) 13, 7. Primorje (11) 12, 8. CM Celje (11) (10), 9. Olimpija (12) 10, 10. Triglav (11) 10.

2. SNL. 9. krog IB Interblock - Šmartno 1928 2:1 (1:1) Strelci: 0:1 Veler (31.), 1:1 Centrih (41), 2:1 Rapnik (90). Šmartno 1928: Pusovnik, Jahič (od 87. Volk), Kramar, Grešovnik, Kompan, Bojovič, Podbrežnik (od 64. Mahmutović), Veler (od 60. Lenošek), Jelen (od 87.

Nepokriti Roman Bezjak je po podaji Dragana Čadikovskega s približno 19 m poslal žogo ob desni vratnici v mrežo vratarja Bobana Saviča, ki se je pognal za njo, a je ni ujel. Po približno dvajsetih minutah so rudarji izenačili z golom Damjana Trifkovića, najboljšega igralca derbija, ki je mojstrsko izvedel prosti udarec z več kot 20 m. Do konca prvega dela se izid kljub prizadevanju obojih ni spremenil. Se je pa to zgodilo na veliko navdušenje domačih. Minuto pred

koncem rednega dela tekme je sledila najlepša akcija Celjanov. Marijo Mujčič je podal žogo v kazenski prostor, tam jo je Simon Klun zavrnil s peto v bližino kazenske točke, kjer je bil sam Čadikovski. Savić je stekel proti njemu, a izenačitve ni mogel preprečiti. Razočarani domači gledalci so začeli zapuščati igrišče, a so se hitro ustavili in 'padli' v gromozansko navdušenje. Domači so si najbrž dejali, dokler tekma traja, živi tudi upanje. V prvem napadu po prejetju zadetka se je »zgodilo to, kar se je,« kot je dejal po tekmi Damijan Romih, ki je začasno v vlogi prvega celjskega trenerja. Dejan Djermanović je s

Plesnik). Podgoršek, Mujanovič Trener: Stanko Božičevič. Drugi izidi: Dravinja Kostroj - Roltek Dob 1:2 (1:2), Krško - Garmin Šenčur 2:0 (0:0), Labod Drava - Mura 05 3:1 (0:2), Bela Krajina - Aluminij 0:0 (0:0). Vrstni red: po 9. krogu: 1. IB Interblock 20, 2. Aluminij 15, 3. Labod Drava 15, 4. Dravinja Kostroj 5, 5. Garmin Šenčur13, 6. Bela Krajina (8 tekem) 12, 7. Mura 05 (11), 8. Krško (8) 9, 9. Roltek Dob (8), 10. Šmartno 1928 4

ŠNL, 7. krog Šoštanj: Pohorje 3:1 (1:0) Strelci 1:0 - Špacapan(29'), 2:1 - Bulajić (89), 3:1 - Vejizović (91) Šoštanj: Mušic, Bulajić, Avdić, Kurnik, Mežnar (od 70. Vukančić), Spasojević, Vejizović, Hudarin, Linić (od 72. Kladnik), Obu, Špacapan (od 63. Starina). Trener: Ervin Polovšak. Vrstni red: 1. Zavrč (7 tekem)| 21, 2. Šoštanj (6) 15, 3. Peca (7) 13, 4. Pohorje (7) 12, 5. Tehnotim Pesnica (6) 12, 6. NK GIC Gradnje Rogaška (7) 9 …

1. ŽNL, 4. krog ŽNK Maribor - ŽNK Rudar Škale 0:7 (0:4) ŽNK Rudar Škale: Strassnig, Sevšek (od 85. Kač), Zagajšek, Antolič, Murič, Žganec (od 86. Tič), Dervič (od 46

preigravanjem po levi strani prišel z žogo povsem blizu črte kota, sledila je visoko podaja pred vrata, kjer je v veliki gneči najvišje skočil Mirza Mešić in jo s štirih, petih metrov z glavo zabil v spodnji levi Mujčinovićev kot. Jeza je z obrazov navijačev v hipu izginila, stresni trenutki so bili pozabljeni in še nekaj časa so ostali na tribuni in komentirali dramatične in stresne zadnje trenutke tega zelo športnega srečanja, v katerem je odločni sodnik pokazal le dva rumena kartona, po enega na vsaki strani.

Zaradi nastopa reprezantance bo v prvi ligi štirinajstdnevni odmor. vos

Rekli so: Trener Rudarja Bojan Prašnikar: »Tekma je bila za nas izjemnega pomena. Znova smo potrdili, da smo mojstri kompliciranja. To je tudi gotovo glavni razlog, da tako dolgo nismo zmagali. Igralci so pokazali strašno željo za zmagi. Toda na začetku se ni razpletlo po naših željah. So pa nato pokazali velik značaj in iz zaostanka prišli v prednost oziroma do zmage.«

Blazinšek), Bric (od 80. Martinovič), Sadikaj, Levačič, Založnik (od 67. Wieser); Strelke: 0:1 Levačič 11m (10), 0:2 Murič (20), 0:3 Žganec (21), 0:4 Žganec (44), 0:5 Antolič (63), 0:6 Murič (80), 0:7 Wieser (81); Drugi izidi: ŽNK HV TOUR Slovenj Gradec – Jevnica 2:1 (0:1), Dornava ŽNK Krka 1:15 (0:7), Pomurje Beltinci Velesovo Kamen Jerič 11:1 (6:1). Vrstni red: 1. Krka 15 točk (30:0), 2. Pomurje Beltinci 10 (110:7), 3, Rudar Škale 13 (16:9), 4, Slovenj Gradec 9 (16:9), 5. Maribor 6 (9:14), 6. Jevnica 5 (12:10), 7. Velesovo Kamen Jerič 3 (5:30), 8. Dornava 0 (2:34).

1. SRL – moški, 4. krog Gorenje: Gajić 14 obramb, Skok 4 obrambe ( 2x-7 m), Manojlović 6, Rutar 3, Cehte 1, Miklavčič 3, Nusa 4, Štefanič 1, Golčar 2, Gams, Bajram 1, Nosan 1, Šimič 4. Trener: Branko Tamše. Izključitve: Gorenje 12 minut, Maribor 8; sedemmetrovke: Gorenje 5 (3), Maribor 4 (2). Drugi izidi: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše 27:25 (19:10), Šmartno Herz Factor banka - Trimo Trebnje 28:33 (13:19), Slovenj Gradec - Krka 28:37 (16:15), Loka – Slovan 41:27 (19:13), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško

Za ljubitelje rokometašev velenjskega Gorenja je pogled na prvenstveno lestvico po 4. krogu navdušujoč. Velenjčani so z največjim možnim številom točk na samem vrhu, pred drugim Celjem in tretjimi Koprčani, ki imata vsaj po en poraz. Koprčanom je nepričakovano spodrsnilo v 3. krogu v Trebnjem

Prvih petnajst minut so jim bili oslabljeni gostje enakovreden nasprotnik in nekajkrat celo povedli za zadetek. »Na to tekmo smo prišli razbremenjeni. Vedeli smo, da nimamo kaj izgubiti. Na začetku smo dali vse od sebe. 15, 20 minut smo se dobro držali, potem se je razživel vratar Ivan Gajić, kar nam je spodrezalo krila.

črte je bil uspešen Željko Musa, na krilu Rok Šimič, z obrabami sta se izkazala Ivan Gajić in Matevž Skok Slednji predvsem z dvema ubranjeni sedemmetrovkama, dve je ubranil tudi gostujoči Aljoša Čudič. Do odmora so si domači rokometaši zagotovili prednost štirih golov, ki so jo do konca še nekoliko povečali.

(jutri bodo v tem kraju gostovali Velenjčani), a so točki vrnili prav tako nepričakovano v tem krogu. V svoji dvorani so bili v prvem letošnjem pravem derbiju za gol boljši od evropskih Celjanov. Novi par točk so si slovenski podprvaki, rokometaši Gorenja, priigrali proti ekipi Maribora, ki so jo v Rdeči dvorani premagali z 29 : 23. Z igro niso blesteli. Igrali so pač toliko, kot je bilo potrebno.

Dober je bil tudi naš vratar, ki je zaslužen, da nismo preveč izgubili. Proti ekipi, kot je Gorenje, je takšen izid za nas zelo lep,« je o tekmi povedal gostujoči igralec Rok Ivančič. Igralci Gorenja, ki so preizkušali postavitev 6-0, so po začetnem 'naletu' gostov zaigrali zelo dobro v obrambi. Predvsem se je razigral Nikola Manojlović, ki je dosegel nekaj lepih zadetkov zapored. S

Branko Tamše, Gorenjev trener, je bil zadovoljen z zmago, z igro pa še ne: »Pričakoval sem, da bodo gostje začeli zelo motivirano. Na trenutke sem bil zadovoljen z našo obrambo 6-0. Je pa še precej pomankljivosti v naši igri, ki jih še moramo odpraviti, ko bodo prišle še težje tekme oziroma nasprotniki, ki ne bodo igrali po načelu – nimamo kaj izgubiti ...« vos

Še eno žalostno šmarško popoldne Gostovanje pri vodeči in prvo favorizirani ekipi v 2. SNL res mogoče ni dajalo večjega upanja na uspeh. A so že prve minute srečanja pokazale, da so gostje dokaj pripravljeni in zanesljivi. Takoj na začetku so izvedli lepo akcijo, žal pa Dejan Podbrežnik iz oči v oči ni zaključil res lepe priložnosti. Še naprej so pametno ustavljali ambiciozne domačine in poizkušali pripravljati obetavnejše akcije. Škoda, da je v že tako deficitarni vezni vrsti bil v izrazito slabi dnevni formi Sebastjan Jelen. Domači, nevarni v kombinacijski igri, si precej časa niso pripravili izrazitejših možnosti, zato pa je »počilo« za hrbtom njihovega vratarja, saj je Tomaž Veler povedel Šmarčane v vodstvo. Čeprav je Tilen Kompan dobro vodil obrambo pred vrati Tomaža Pusovnika, pa

36:35 (19:18). Vrstni red po 4. krogu: Gorenje 4 tekme 8, 2. Celje Pivovarna Laško 6, 3. Loka 6, 4. Cimos Koper 6, 5. Maribor Branik 4, 6. Trimo Trebnje 4, 7. Slovenj Gradec 4, 8. Krka 2, 9. Slovan 2, 10. Jeruzalem Ormož 2, 11. Ribnica Riko hiše2 ,12. Šmartno Herz Factor banka 2.

1. A ŽRL (1. Liga z'dežele) – 3. krog ŽRK Krka - ŽRK Veplas

to ni bilo dovolj in Interblock je štiri minute pred koncem polčasa dokaj nepričakovano izenačil na 1 : 1. Verjetno bi bilo vse drugače, če bi bil nekaj minut prej Podbrežnik bolj zbran, saj je bil ponovno sam pred domačim vratarjem, spet brez zaključka. V drugem delu so bili domači za odtenek več pri žogi, a so Šmarčani dobro kontrolirali igro. Sicer je bil dokaj hitro zamenjan v zadnjih srečanjih zelo solidni Sead Jahić, kar je malo zmedlo gostujočo vrsto, vendar so se ti še vedno popolnoma enakovredno kosali z vodilno ekipo in jih tudi poizkušali presenetiti. Toda spet so prišle usodne zadnje minute, ko Šmarčani kot po pravilu klonejo. Izjeme ni bilo in domači so v zadnji minuti povedli z 2 : 1. Sicer srečanja še ni bilo konec, v

Velenje 31:20 (16:8) Veplas: Novaković (4 obrambe), Vajdl 1, Naglič 3, Nakić -, Hrnčič 1, Halilović 5, Čater -, Hofinger 2, Fatkić 8(4), Perše -, Kumer -, Simić, Sešel (8 obramb). Trenerka: Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Krka 7 (10), Veplas Velenje 4 (5). Izključitve: Krka 6, Veplas Velenje 10 minut. Vrstni red po 3. krogu: 1. Krim Mercator 6, 2. Zagorje GEN-I 5, 3. Olimpija 5, 4. Mercator Tenzor Ptuj 4, 5. Krka 2, 6.

silovitem pritisku so Šmarčani zadeli še prečko domačih vrat, žal pa je žogo nad njimi iz kakšnih 23 m porinil Darko Bojevič. Kaj reči? Gotovo so si gostje zaslužili najmanj točko, a jim je zato zopet zmanjkalo športne sreče. Stari šmarški »kibici« pravijo, da situacija spominja na tisto iz sezone 1973/74, ko je NK Šmartno prvič nastopil v 1. SNL. Takrat so slovensko javnost presenečali z odličnimi predstavami, tako rekoč so »umirali« v igri. In v 8. ali 9. srečanjih so do zadnjih minut bodisi držali rezultat ali vodili, a na koncu ostali brez ene ali takrat še obeh točk. Seštevek na koncu jim je pokazal, da bi za obstanek zadostovali le dve … Upamo, da se ta scenarij ne bo ponovil v tej sezoni. AP

Piran Vrtovi Istre 2, 7. Mlinotest Ajdovščina 2, 8. Veplas Velenje 2, 9. Celje Celjske mesnine 0, 10. Casino Izola 0, 11. Žalec 0. Kegljanje, 2 liga vzhod, 3. krog Šoštanj -Slovenj Gradec 1 : 7 ( 3263 : 3277 ) Šoštanj: Križovnik – 540 (0), Sečki – 541 (0), Šehič – 520 (0), Petrovič – 542-(0), Arnuš – 532 (0), Fidej- 588 (1);

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 25

ŠPORT

7. oktobra 2010

Sladke zadnje minute Nogometaši Šoštanja so tudi v 7. krogu štajerske lige potrdili, da so njihove ambicije v letošnjem prvenstvu upravičeno zelo visoke, najvišje. Želijo namreč v tretjo ligo. V tem, krogu so gostili Pohorje iz Ruše in ga z zadetki Žana Špacapana, Nikola Bulajiča in Edvina Vejizoviča premagali s 3:1. Za nove tri točke pa so se morali zelo potruditi. Dokaj hitro, že v po ure srečanja so povedli. Po dobrih dosedanjih nastopih (izjema je bila ker teka m z Zavrčem) so se domači nogometaši očitno že nekoliko prevzeli in misli, da bodo tudi proti moštvu iz Ruš zlahka prišli do novih treh točk. Zaigrali so preveč lagodno, kar se jim je maščevalo in po dvajsetih minutah igre je bil izid izenačen. V 89. minuti pa so vendarle dokončno zlomili odpor gostov z drugim zadetkom, že v sodnikovem dodatku pa so nato zmago še potrdili. Šoštanjčani so trenutno s 15-točkami in tekmo manj drugi, v vodstvu pa je s šestimi in tekmo več Zavrč, ki bo njihov glavni konkurent za napredovanje v višjo ligo. Zavr ča ni so doslej vseh 7 -krat zmagali, Šoštanjčani pa so sklonjenih glav zapuščali igrišče enkrat, in to v 3. krogu, ko jih je na njihovi zelenici premagal prav Zavrč.

Upa, da se bodo spremembe obrnile njej v prid

Prvi poraz

Alpska smučarka Ana Drev zamenjala trenerja in vso smučarsko opremo – Na zadnjih treningih ujela formo ob koncu lanske sezone – Med cilji finale svetovnega pokala Tatjana Podgoršek

25-letna članica slovenske alpske smučarske reprezentance Ana Drev iz Šmartnega ob Paki je lansko smučarsko sezono končala bolje, kot je kazalo na začetku. Ponaša se z naslovom državne prvakinje v slalomu, v veleslalomu je bila druga, med uspehe pa šteje tudi 19. mesto na olimpijskih igrah prav tako v veleslalomu. 23. oktobra jo čaka prvi nastop v letošnji sezoni, in sicer na avstrijskem ledeniku Soelden. O pripravah na novo sezono in njenih pričakovanjih smo ji zastavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovorila:

šeni, a imajo veliko volje in so zelo zagnani. To, ocenjujem, bi bila možnost za boljše uspehe oziroma uvrstitve.« Delate, trenirate več kot ste običajno? »Delamo veliko. Tudi prejšnja leta smo delale veliko. Ker poleti nismo imele daljšega odmora, imam občutek, da že lep čas treniramo s polno paro. Smo pridni na terenu in s treningov prihajam utrujena. Priprave so naporne. Upam, da se mi bodo obrestovale, da se bodo spremembe obrnile meni v prid.« Je zdravstvenih težav konec? »V pripravljalnem obdobju s tem nimam težav, zato treniram še z večjim motivom. Želim si, da bi bilo

Peti krog v prvi ženski ligi je znova pokazal, da je med ekipami velika kakovostna razlika. Vodilna Krka je kar s 15 : 1 premagala zadnjo Dornavo, ekipo s Ptujskega polja, za katero je bil to že peti poraz. Igralke Pomurja Beltinci so z 11: 1 veselile zmage nad igralkami Velesova iz občine Cerklje na Gorenjskem. Strelsko se je izka za la tudi velenj sko -škalska zasedba. S kolektivno igro so napolnile gol domačih igralk (7 : 0) in zanesljivo domov prinesle tri točke. Tekma je bila paša za oči predvsem za gostujoče občinstvo, ki je uživalo v predstavi svojih igralk. Že v deseti minuti je domačo mrežo načela Anja Levačič, ki je zanesljivo zadela z enajstih metrov po roki doma če igral ke v kazenskem prostoru. Do konca prvega dela so v domačo mrežo poslale še tri žoge, v drugem delu pa jih dodale še tri. V nedeljo (10. otkotbra, ob 15. uri) bodo igralke Rudarja Škal doma gostile Dornavo, najslabšo ekipo v ligi. Ana Kos

KAM NA IZLET? - petek, 8. 10.: SVEČINSKA PLANINSKA POT – Klub upok. Gorenje; - sobota, 9. 10.: VREMŠČICA – SLAVNIK – Sekc. Premogovnik in ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE – PD Vinska Gora.

V drugem krogu 1. Slovenske namiznoteniške lige je NTK Tempo Velenje gostoval v Mariboru pri večkratnih državnih prvakih. Ekipa FINEJE Maribor je tudi letos ostala v enaki zasedbi kot prejšnjo sezono, s katero ponovno cilja povsem na vrh. Tudi ta tekma je dokaz, da v Mariboru mislijo resno in se bodo zadovoljili le z naslovom državnega prvaka, saj Velenjčanom niso prepustili niti ene same zmage. Komac Gregor, Zafošnik Gregor in Plohl Zvonko so v prvih treh dvobojih premagali Patrika Rosca, Miho Kljajiča in Jureta Slatinška s 3 : 0 in niso pustili prav nobenih presenečenj. V četrti tekmi je sicer Roscu uspelo dobiti dva niza proti Matevžu Črepnjaku, a je na koncu slednji vseeno slavil s 3 : 2. V zadnjem dvoboju pa nekoč tudi državni prvak Komac ni prepustil Kljajiču niti niza in zmagal s 3 : 0. '' Poraz z Mariborčani smo sicer nekako pričakovali, čeprav smo jim želeli odščipniti vsaj kakšno zmago, a poraz s 5 : 0 ni veliko razočaranje, saj je ekipa FINEJE bolj izkušena in zelo dobra. Ta poraz bomo poskušali čim prej pozabiti in se osredotočiti na sobotno tekmo, ki jo bomo ponovno imeli doma proti Krki iz Novega mesta,ob 17.00 na OŠ Gustava Šiliha,'' Je po tekmi dejal trener in prvi igralec Žiga Jazbec.

Derbi tretjega kroga - gostom Šoštanjčanom ne gre in ne gre. Igra jim ne steče, tako kot so si zadali pred srečanjem . Tokrat so v derbiju tretjega kroga na domačem kegljišču visoko izgubili. Razpoloženi Slovenjegradčane so jih premagali s 7:1. Rezultat ne pove veliko, saj so domači igralci pomembne niz točke izgubljajo v zadnjih treh ali štirih lučajih. Gostje so z minimalno razliko treh kegljev povedli z 2:0. Domači drugi par je imel priložnost rezultat izenačili na 2:2, vendar sta igralca napravila preveč napak. Namesto 2:2 je bilo na semaforju že 4:0 za goste. Pred tretjim domačim parom je bila težka naloga. Za morebitno osvojitev točke , bi morala premagati svoja nasprotnika, za kar 54 kegljev. Ko je že kazalo na »čudež«, je domači igralec napravil nepotrebni napaki , ter gostom prepustil točko, kar je pomenilo nov poraz na domačem kegljišču. Že naslednjo soboto bodo Šoštanjčani imeli popravni izpit na kegljišču v Slovenskih Konjicah. Tam se bodo pomerili z drugo domačo ekipo, ki je na lestvici pred Šoštanjem.

Hrgota znova na stopničkah

vos

Nastreljale so se

25

Ana Drev: “Hudo je, ker tistega, kar dosegam na treningih, zaradi spleta okoliščin velikokrat ne pokažem tudi na tekmah.”

Jesen se je šele začela, zate pa je sezona 2010/2011 … »Uh, priprave so v drugi polovici. Na sezono se pripravljamo že od julija. Treniramo s polno paro. Letos je program priprav malo drugačen. Daljši odmor je bil tokrat zaradi razmer na Smučarski zvezi Slovenije takoj ob koncu minule sezone. Prva tekma je tako rekoč že pred vrati, zato smo na treningih že končali piljenje tehnike in namenjamo pozornost ostalim elementom.« Kaj so pokazale dosedanje priprave? »Na začetku sem imela kar nekaj težav. Zamenjala sem namreč celotno smučarsko opremo, kar je bila zame velika spremembe in sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se prilagodila novim materialom. Na zadnjih treningih pa sem že ujela formo ob koncu lanske sezone. Ujela sem ritem, kar je bil eden od mojih ciljev v pripravah. Povsem zamenjala se je tudi trenerska ekipa. Novi trenerji so mladi, ne tako izku-

Šteharski vrh Prijeten nedeljski dan, ki je že »dišal« po jeseni, si je naša druščina izbrala za krajši izlet, ki se nam je bogato obrestoval. Iz Velenja smo se usmerili proti Koroški in tik pred Dravogradom po prečenju železniške proge iz krožnega križišča zavili proti Ravnam. V Dobrovi oz. Podklancu smo zavili desno proti cerkvici Sv. Križa. Tu smo izstopili iz avta in se pripravili na pohod, ob nas pa so se »praž nje« oble če ni krist ja ni odpravljali k maši. Pravi »kontrast« - vsak svojemu cilju nasproti. Sprva po cesti smo kmalu prispeli do sta ro dav ne razd voje ne Urkove lipe. Iz dotrajane table, ki sporoča, da je to naravna vrednota, smo delno lahko prebrali zanimivosti o njej. Ob dvi go va nju jut ra njih meglic po bližnjih hribih nas je pozdravljalo sonce in nam obeta-

tako celo sezono.« V katerih disciplinah boš tekmovala? »Moja prva disciplina ostaja veleslalom. Se pa zelo trudim, da bi se čim bolj približala tudi slalomu. Poskušam nekaj malega tudi super veleslalom, a trenutno vidim več možnosti v slalomu kot drugi moji disciplini.« Kakšne cilje si si zadala za novo sezono? »Glede na to, da sem lani napredovala na fis lestvici in bom imela sedaj boljše startne številke (okrog 40), so moj prvi cilj uvrstitve med trideseterico, ob koncu sezone pa tudi finale svetovnega pokala, torej biti med najboljšimi 25.« Si morda razmišljala o samostojnih pripravah, tako kot Tina Maze? »Za to nimam finančnih pogojev, ker veliko stanejo.«

lo lep dan. Kmalu smo se razgledovali v dolino na Dravograd z vijugajočo se Dravo in na Otiški vrh, nad vsem pa se je boči lo Pohorje. Proti severozahodu smo zrli na avstrijsko stran in spotoma pobrali kakšen sadež, saj so prav zdaj drevesa z njimi bogato obdarjena. Idilo narave so lepšale črede krav, ki so se ležerno pasle ali poležavale na toplem soncu. Spotoma smo si zapomnili nahajališče dežnikaric, ki smo jim obljubili, da jih nazaj grede poberemo … Kmalu smo uživali ob pogledu na jug, kjer se je nad Rav na mi boči lo pogorje Plešivca z nam vsem znano Uršljo goro. Pogled, ki se ga nikoli ne naveličaš, kar domačini prav dobro vedo. Posedeli smo vrh pašnika na robu gozda, kjer se rade zadržujejo tudi krave, o čemer so pričala oguljena debla dreves. Čakal nas je strmejši vzpon sko-

Smučarsko skakalni klub Velenje je minuli konec tedna spet dosegel vrhunske rezultate tako na mednarodni kot domači sceni. Na tekmi celinskega pokala v Wisli na Poljskem je Robert Hrgota z osvojitvijo 3. in 10. mesta potrdil dobro delo v pripravljalnem obdobju in napovedal oster boj na tekmah svetovnega pokala. Kombinatorec Marjan Jelenko je bil na tekmi alpskega pokala v nemškem Obertsdorfu 7. Dečki do 14 let so tekmovali na pokalnem in državnem prvenstvu (DP). V Kranju je Matevž Samec na sobotni tekmi zasedel 5. mesto, v nedeljo na novi 60 m skakalnici v Žireh pa 2. V Glenci pri Žirovnici so na DP tekmovali dečki in deklice do 11 let: 2. Sven Zagomilšek, 3. Ožbej Jelen 3, 7. Rok Jelen, 18. Denis Pikel. Na ekipni tekmi so bili drugi. Jerneja Brecl se je izkazala s 3. mestom. Mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vabijo v klub. Vaje bodo lahko začeli z alpskimi smučmi. Več o klubu www: velenjeskijump.si .

Marjan Hudej še naprej predsednik Na redni volilini skupščini Atletskega kluba Velenje so za predsednika znova zahvalili mag. Marjana Hudeja. Med drugim je poudaril, da bo klub nadaljeval tradicionalno dobro delo s selekcijami in ostal med najboljšimi klubi v državi. Naznanil je pomembne projekte, ki jih bo klub pripravljal v prihodnosti: organizacijo edinega atletskega mitinga s statusom evropske zveze v Sloveniji ter organizacijo Evropskega prvenstva v krosu, ki ga bo Velenje kot edino mesto v Evropi do sedaj že drugič gostilo 12. 12. 2011.

Šah Šoštanj, 2. oktobra – Na odprtem šahovskem turnirju, ki je v soboto potekalo v Šoštanju, je med 34 šahisti slavil Jernej Mazej iz Šoštanja pred Gregorjem Gorškom in Robertom Podlipnikom iz Velenja. Ekipno je zmagal Šahovski klub Velenje pred ekipo upokojencev Velenje in Šahovskim klubom Šoštanj.

zi gozd do Šteharskega vrha (1018 m), kjer je sredi gozda prijeten prostor za počitek. Z razgledom sicer ni obdarjen, pa se vseeno prileže. Tu je prvi žig od enaintridesetih na Koroški planinski poti, ki se prične v Ravnah na Koroškem. Vračali smo se krožno po lagodnejši poti, ki so jo bogato krasili mod ri cve to vi sveč ni ka. Nad domačijo Bazovnik smo spet uživali v prekrasnih razgledih in se mimo znanke, starodavne lipe, podali do lepe cerkvice Sv. Križa. Žiga druge kontrolne točke tu žal že od jeseni ni oz. je uničen, je pa zato spet prekrasen razgled na Dravograd in okolico. Vožnjo domov nam je polepšala peterica gamsov, ki se je pasla na jasi tik pred Hudo luknjo. Seveda smo jih »ujeli« v foto objektiv in s posnetkom lepo zaključili svojo zgodbo. Marija Lesjak

Razgledna cerkvica sv. Križa nad Dravogradom. (Foto: Tomaž Kumer)

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 26

26

KRONIKA

7. oktobra 2010

Vlomilci kradejo nafto

Koliko za osvetljen prehod za pešce?

Velenje, 4. oktobra – V ponedeljek so neznanci iz kombiniranega vozila v Velenju iztočili in odnesli 300 litrov nafte.

Velenje, 4. oktobra - Konec avgusta, tik pred začetkom novega šolskega leta, je MO Velenje ob prehodu za pešce čez Rudarsko cesto med Hotelom Paka in Upravno enoto Velenje ter ob prehodu čez Cesto talcev vgradila sistema SignalFlash. Gre za sistem talnih svetlobnih lučk, ki še dodatno opozarja voznike, da se približujejo prehodu za pešce. S tem se poveča pozornost voznikov, posledično pa je tako zagotovljena tudi večja varnost pešcev in kolesarjev. Ker se je v javnosti pojavilo kar nekaj govoric, koli-

Izpulil ji je kuverto z evri Žalec, 4. oktobra – Mlajši moški je v Žalcu izvedel drzno tatvino. Okoli pol devetih dopoldne je občanki v ulici Heroja Staneta iz rok izpulil kuverto s 550 evri in pobegnil.

ko je stala osvetlitev teh dneh prehodov, smo to preverili na MO Velenje. Vrednost investicije vgradnje dveh sistemov za dodatno svetlobno označitev prehodov za pešce je 10.708,20 evrov, saj en sistem stane 5.354,10 evrov. Na sistem lahko inštalirajo še senzor, ki aktivno spremlja prehode pešcev. Ko senzor zazna pešca pred prehodom, se lučke prižgejo, ko pa pešec cesto prečka, se luči ugasnejo. Za osvetlitev prav teh dveh prehodov za pešce so se odločili na osnovi analize števila prečkanj ces-

te. Prehoda, ki so ju osvetlili, sta med največkrat prečkanimi v Velenju in tudi na zelo obremenjenih lokacijah z vozili. Želeli so zagotoviti še dodatno varnost pešcev, sploh, ker so se na njih že dogajale prometne nesreče, v katerih so bili pešci poškodovani. »V Velenju je še nekaj takšnih prehodov, ki bi si jih v prihodnje želeli opremiti s podobnim svetlobnim sistemom, vendar zaenkrat tega v proračunu še nismo načrtovali,« še pravijo na MO Velenje. bš

Bodo varili? Velenje, 4. oktobra – V Velenju so neznanci z gradbenega objekta ukradli devet jeklenk z varilnimi plini in lastniku povzročili za okoli 1.300 evrov škode.

Zaradi stavke v javnem sektorju, stavka poteka tudi na Policijski postaji Velenje, je modro-bela kronika okrnjena. Sporočil o dogajanju za medije velenjski policisti ne pripravljajo.

Pešci jeseni posebej ranljivi Celje – V zadnjih štirih letih je na Celjskem v prometnih nesrečah umrlo 13 pešcev, v prvih devetih mesecih letos dva. Pešci sodijo med najbolj ogrožene udeležence v cestnem prometu, velikokrat k nesrečam pripomorejo sami zaradi hoje po nepravilni strani vozišča, nepravilnega prečkanja ceste, neupoštevanja svetlobnih prometnih znakov ... Pred nami so mrzla jesenska jutra in večeri, ki jim pogosto botrujta megla in dež, kar vpliva na varnost v cestnem prometu, saj zmanjšujeta sposobnost voznikov na zaznavanje pešcev. Na Policijski upravi Celje pešcem v nočnem času pri hoji zunaj naselja ali v neosvetljenem delu naselja svetujejo dosledno uporabo svetlobnih teles, hojo po pravilni strani vozišča (levi rob v smeri hoje), uporabo površin, ki je namenjena pešcem, ter prečkanje vozišča na označenih prehodih za pešce.

Vrtičkarji navdušeni nad novo hišico Vode in elektrike v njej še ni, a bo – Dobri pogoji za vrtnarjenje že zagotovljeni Vele nje, 1. oktobra - V petek popoldne so v prvem mestnem urejenem vrtičkarskem naselju na meji med Gorico in Bevčami predali namenu novo večnamensko hišico. 81 najemnikov vrtov se je je zelo razveselilo, kar je pokazal tudi lep obisk dogodka, ki ga je popestril še harmonikar. Župan Srečko Meh

jim je ob tem obljubil, da se bodo na občini še naprej trudili, da bodo imeli dobre pogoje za obdelovanje vrtičkov in da je prav, da so dobili svoj kos zemlje na območju, kjer jih nihče ne bo preganjal. Predstojnica urada za finance Amra Kadrič, ki je bedela nad izvedbo investicije, pa je ob tem povedala: »Vese-

li smo, da smo uspeli uresničiti še eno obljubo najemnikom naših vrtičkov. Vse še ni končano; sem moramo pripeljati še vodo in elektriko, poskrbeli pa smo za zbiranje deževnice, ki bo namenjena zalivanju vrtov.« Občina je za prikupno brunarico odštela okoli 60 tisoč evrov. bš

Hiška je v petek še dišala po svežem premazu, vrtičkarji pa so je bili zelo veseli.

4. Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju v Glasbeni šoli Velenje 7. - 10. oktober 2010 Pester spremljevalni program na Titovem trgu: ha`Ydfa gjc]klja r eYògj]lcYea petek, 8.10. ob 18h

Evergreen show z Danijem Gregorcem petek, 8.10. ob 20.30h

Big Band Slovenske vojske z Alenko Godec sobota, 9.10. ob 19.30h

koncert EROIKA VSTOPNINE NI

o^ą gZ3 ppp'bf\&leho^gbcZ'lb

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 27

UTRIP

7. oktobra 2010

Nagradna križanka

27 Cesta talcev 28 tel.: 03/ 898 26 00 1. FIAT – ALFA ROMEO – RENAULT SPECIALIST • Pooblaščeni prodajalec in serviser FIAT in ALFA ROMEO • Najdaljša tradicija servisiranja in popravil vozil Renault v šaleško koroški regiji

Oven 21.3.-20.4. Napeti boste kot struna. Z ljubljeno osebo se boste zapletli v resen prepir, vendar pa lahko vse dobro razrešite, če boste ravnali mirno in premišljeno. Ukvarjajte se le s svojimi zadevami in pustite pri miru drugače misleče. Čeprav imate velikokrat prav, vam bo tokrat vaša trma le škodovala. Čaka vas prijetno presenečenje na delovnem mestu, ki ga, resnici na ljubo, ne boste pričakovali. Če se boste izkazali, pa lahko pričakujete tudi nagrado. Če bo tako, se boste počutili več kot dobro. To se bo odražalo tudi v odnosih s prijatelji in družino. Boljši bodo kot ponavadi, odlični pa nikakor ne.

Bik 21.4.-20.5. Ne smilite se sami sebi. Venomer imate občutek, da ne morete doseči popolne sreče. Morda ste trenutno preprosto premalo sproščeni. Zvezde vam svetujejo, da izkoristite še zadnje dneve pred pozno jesenjo in si čim večkrat privoščite izlet v naravo. Če imate možnost, si torej vzemite kakšen dan samo za lenarjenje, saj se vam zna zgoditi, da boste zaradi napetosti in neprestanega dela še zboleli. Dobro veste, da dolgo ne boste zdržali, če si ne boste napolnili baterij. Kar se denarja tiče, pa ne boste mogli biti zadovoljni. Dolžniki bodo to še ostali, vaš račun pa bo vedno bolj tanek. A pomanjkanja še ne bo.

2. EUROSERVIS - BOLJE, HITREJE, CENEJE • deli direktno od proizvajalcev • naša strokovna in cenovno ugodna vgradnja

Dvojčka 21.5.-21.6. Navadno ste najbolj srečni takrat, ko je vse dogovorjeno vnaprej. Glede domačih zadev zato raje ne delajte prenagljenih načrtov, saj veste, da se morate še prej posvetovati z vašimi bližnjimi. Sicer vam znajo zameriti ali pa povsem narobe razumeti. Če boste vse organizirali sami, ni dvakrat za reči, da bo ogenj v strehi. Prepirov pa si v teh dneh najmanj želite, saj se vam zadnje čase dogajajo stvari, ki vas ne morejo spraviti v dobro voljo. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja pa lahko situacijo razrešite mirno in na koncu bodo vsi zadovoljni. Ko boste dobro premislili, tudi vi. Pa čeprav ne boste dosegli želenega.

Rak 22.6.-22.7. Odločiti se morate glede nekega opravka, ki vam sicer ni preveč všeč, vendar veste, da gre za nekaj neodložljivega. O zadevi nikar ne razmišljajte preveč, saj boste situacijo le poslabšali. Raje ravnajte intuitivno in rezultat bo presenetljivo dober. Sploh, če se boste tega lotili še pred iztekom prihodnjega tedna, saj vam bodo v tem času zvezde neverjetno naklonjene. Glede zdravja se spomnite, da vas vsako pretiravanje ponavadi precej drago stane, zato bodite zmerni tako pri hrani kot pri športnih aktivnostih. Če se vas bo začel lotevati prehlad, pa ne rinite z glavo skozi zid – vzemite si čas za počitek. Če bo hudo, le ostanite doma.

3. RABLJENI AVTOMOBILI Z GARANCIJO - Odkup in prodaja

Lev 23.7.-23.8. Premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Molk si je zelo verjetno čisto narobe razlagala, zato ukrepajte. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti precej brez energije in volje. Postali boste celo zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in enkrat za spremembo pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v tem mesecu namreč na vaši strani in tudi finančne težave se bodo končale. A ne prej, kot v začetku oktobra. To vas ne bo motilo, saj ste pričakovali, da ne bo prav kmalu. A že kmalu si boste lahko privoščili tisto, kar si že dolgo želite.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka podjetja AVTO DOM in«, najkasneje do ponedeljka 18. oktobra. Nagrade: popust pri servisnih storitvah v vrednosti 30, 20 in 10 evrov. Vrednost nagrade vnovčite na sedežu podjetja AVTO DOM in Velenje.

Devica 24.8.-23.9. Zgodilo se bo, česar niste pričakovali. Ljubljena oseba bo zahtevala od vas, da ji zaupate. To vas bo sicer precej vznemirjalo, saj ne boste točno vedeli, kaj se dogaja. Nezaupanja je bilo v preteklih tednih na obeh straneh zelo veliko. Vse se bo dobro izteklo, če ji boste le pustili malo dihati. Če boste preveč nepopustljivi, pa lahko pride do nerazrešljivega spora. Samskim se obeta avantura, ki jo še zlepa ne boste pozabili, možno pa je tudi, da se razvije v dolgotrajno razmerje. Zvezde pravijo, da bo burno tudi na delovnem področju, kjer bodo bolj kot to, da bo treba delat, boleli odnosi med sodelavci. Nekateri v svoji majhnosti pač niso sposobni priznati, da kdo kaj naredi bolje kot oni.

Tehtnica 24.9.-23.10. Zadnje čase kar prekipevate od energije, vendar pa se vseeno dolgočasite. Poskusite jo preusmeriti v kaj bolj konstruktivnega, kot sta kariera ali pa novi konjički, za katere mogoče še sploh ne veste, kako vam prijajo in vas obenem sproščajo. Videli boste, da se ne splača obremenjevati s preteklimi težavami. Čeprav si boste to zelo težko priznali, vam to, da ste postali precej občutljivi, zelo škodi. Tako pri zdravju kot pri financah vam ta mesec kaže izjemno dobro. Pa tudi pri delu boste deležni številnih pohval. Kaj bi sploh še hoteli od življenja? Ironija je, da se boste kljub vsemu najbolje počutili v krogu svoje družine.

Škorpijon 24.10-22.11. Vzemite si čas za premislek. Odločite se, če se vam splača vztrajati, saj sami veste, da zadnje čase ni vse tako kot bi moralo biti. Partnerjevi nameni v ljubezni niso preveč resni, saj še vedno postavlja na prvo mesto službo in prijatelje. Povejte mu, da vam mora posvetiti več časa, sicer se zna zgoditi, da bo prišlo do hudih prepirov ali celo do konca zveze. Pričakujte klic starega prijatelja, ki bo potreboval vaš nasvet. Ker se redko oglasi, ga vzemite resno, da si ne boste pozneje kaj očitali. Zdravje vam bo v teh zgodnjih jesenskih dneh dobro služilo tudi zato, ker boste veliko vlagali vanj. Morda bi bilo dobro paziti kaj jeste, predvsem pa, kaj pijete. Potrudite se in prečistite telo.

Strelec 23.11.-21.12. Čas teče zelo hitro in zato nima smisla, da nenehno čakate na spodbudo. Neka oseba vam je namreč že dlje časa všeč, vendar pa se ji ne upate približati. Tveganje se včasih izplača, tako ali tako pa nimate kaj izgubiti. Obrnite nov list in se osredotočite na prihodnost. Nobenega smisla nima premlevati, kar se je že zgodilo. Iz zgodbe potegnite nauk, ki naj vam bo vodilo za prihodnost. Predvsem pa se zavedajte, da ljudi, ki komaj čakajo, da vam spodleti, ne potrebujete v svoji družbi. Pa četudi v njihovi bližini, hočete ali nočete, preživite zelo veliko časa. Pomembno je, da se počutite močni in tako vas tudi zdravje ne bo pustilo na cedilu. Že jutri si privoščite zabavo, ker jo nujno potrebujete.

Kozorog 22.12.-20.1. Bodite pazljivi! V ljubezni obljubljajte le tisto, česar se boste res držali. Partner ima namreč do vas velika pričakovanja, in čeprav ga ljubite z vsem srcem, si boste hoteli vzeti nekaj časa le zase in za prijatelje. Tokrat bo to težko sprejel in razumel, saj vas potrebuje kot že dolgo ne. Zaradi stresa in spremenljivega vremena, sploh hladnih juter in večerov, začinjenih z dežjem, bo vaš imunski sistem precej oslabljen, zato poskrbite, da boste zaužili dovolj vitaminov in svežega zraka. V nasprotnem primeru vas namreč čakajo težave z zdravjem. Ker ste pri delu dokazali, da ste res odlični, pričakujte novo mamljivo in izzivalno ponudbo.

Vodnar 21.1.-20.2. Zaradi osebne sreče kar prekipevate od dobre volje in energije. Ker ste zadnje čase tako pozitivni, se bo veliko ljudi hotelo družiti z vami. Čeprav vam bodo pohajkovanja s prijatelji res godila, ne pozabite na delo in družino. O nekaterih preteklih težavah boste razmišljali drugače kot prej. Oči so vam odprle škodoželjne in ljubosumne reakcije s strani tistih, ki ste jim zaupali in jih imeli celo radi. V zadoščenje vam bo, da ste po odzivih tistih, ki vedo, kakšno delo je za vami, lahko res zadovoljni. In da boste poslej znali ločiti zrno od plevela. Izkoristite proste dni za izlete in druženje s partnerjem ter družino. To vas bo najbolj osrečilo.

Ribi 21.2.-20.3. Vzemite si več časa za premislek o tem, ali vam to, kar delate, še nudi zadovoljstvo, predvsem pa, ali se še spoštujete. V službi vas motijo vedno tisti, ki se do vas obnašajo neprijazno, ob tem pa delajo bistveno manj kot vi. To vas že nekaj časa spravlja v obup, v teh dneh pa vam zna prekipeti. Tveganje je precej veliko, vas pa sprememba delovnega mesta lahko osreči bolj kot si sploh lahko predstavljate. Zato premagajte strah in naredite korak naprej. Spoznali boste, da so bila nekatera pričakovanja zgrešena. Čeprav pozno, se zavedajte, da nikoli ni prepozno. Tudi zato ne, ker boste v naslednjih tednih še zelo uspešni prav na delovnem področju. Kar se ljubezni tiče, pa nič novega. In tudi želeli si ne boste.

Zgodilo se je ... od 8. do 14. oktobra - v noči na 8. oktober leta 1941 so borci 1. štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj. To je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu. Glas o tem napadu je odmeval po vsej okupirani Štajerski in po celotni Sloveniji, segel pa je še mnogo dlje in je imel precejšen pomen, dvigoval pa je tudi že nekoliko omajano narodno zavest. O napadu na Šoštanj je med drugim poročal celo nemški šef varnostne policije in varnostne službe Reinhard Heydrich nemškemu zunanjemu ministru Joachimu von Ribbentropu. Zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci Šoštanja, po letu 1963 je postal tudi praznik

občine Velenje. Po spremembi občinskih meja je ta dan zopet krajevni praznik mesta Šoštanj; - 8. oktobra 1971 so v Velenju odprli nov otroški vrtec in knjižnico z galerijo, v kateri so prvič predstavili Foitovo afriško zbirko, ki je danes postavljena v muzeju na Velenjskem gradu, dokončano pa je bilo tudi poslopje Ljubljanske banke; - oktobra leta 1983 smo prebivalci Šaleške doline dobili nov vodooskrbni sistem Ljubija; - 10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce; - 10. oktobra 1981 se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje; - oktobra leta 1986 so dokončno asfaltirali cesto v Bele

Fotografija: otvoritev šaleške magistrale (arhiv Muzeja Velenje)

Vode; asfaltno prevleko so potegnili do kmetije in gostilne Pri Savineku, kjer je bila 11. oktobra leta 1986 tudi osrednja proslava ob prazniku takratne občine Velenje; - 11. oktobra 1980 so odprli Šaleško magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Šmartnim ob Paki; - 13. oktobra 1888 se je v Arnačah pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel Oštir; bil je

profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti; članstvu te naše najvišje znanstvene ustanove se je leta 1958 odpovedal. Gre za enega najboljših slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvističnih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indoevropske jezike. Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 28

28

TV SPORED

ČETRTEK, 7. oktobra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 11.00 11.35 13.00 13.25 13.50 15.00 15.10 15.45 15.55 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.15 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 19.40 19.55 21.25 21.50 22.00 23.05 23.30 00.05 01.15 01.50 02.15

06.30 07.00 08.00 09.00 11.20 12.45 13.15 14.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.25 18.50 19.20 20.00 20.55 22.25 23.25 01.00

Kultura Omevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Male sive celice, kviz Odprava zelenega zmaja, 6/6 Omizje Poročila, šport, vreme Moji, tvoji, najini, 1/35 Parada Poročila Mostovi Vipo - pustolovščine letečega psa: London – krokarji londonskega towra, 12/26 Fifi in cvetličniki: Vijolična zabava, 12/26 Goreči Angeli, dok. film Enajsta šola, odd. za radovedneže Novice, slovenska kronika, šport, vreme Gledamo naprej Sinje nebo, 7/16 Odpeti pesniki Žrebanje deteljice Drago, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik Vreme Šport Pogledi Slovenije Na lepše Minute za jezik Odmevi, kultura, šport, vreme Opus Globus Na zdravje!, ponov. Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Globus Slovenska jazz scena: traja brizani project, 1/2 Lokalne volitve 2010 Evropski magazin Kraji in običaji, tv Koper Mostovi To bo moj poklic: izdelovalec modnih oblačil, 2. del Prava ideja!, poslovna oddaja Z glavo na zabavo: Neisha, 1/15 Kriza identitete, 6. del Kako živijo slovenski gradovi: grad Gewerkenegg Idrija Lokalne volitve 2010 Družina je čudovita stvar, nem. film Lahko noč, dragi, 3/3 Komisar in morje, 6/6 Zabavni infokanal

7. oktobra 2010

PETEK, 8. oktobra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.30 10.40 10.55 11.20 11.45 12.10 12.40 13.00 13.15 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.55 20.25 22.00 23.05 00.20 00.35 01.50

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Bisergora: Včasih smo drugačni, 3/15 Martina in ptičje strašilo: Kitajska Goreči angeli, dok. film Enajsta šola, odd. za radovedneže To bo moj poklic: izdelovalec modnih oblačil, 1. del To bo moj poklic: izdelovalec modnih oblačil, 2. del Opus Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: Ko si ob službo, svet. odd. Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Prihaja Nodi, ris. Iz popotne torbe: Kaj znam Šola Einstein, 32/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Z glavo na zabavo: Panda, 2/15 Larina zvezdica, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Moji, tvoji, najini, 2/35 Lokalne volitve 2010 Odmevi, šport, vreme Polnočni klub: Nepremičninska past Duhovni utrip Na zdravje!, ponov. Infokanal

06.30 07.00 08.00 08.40 09.10 09.35 10.05 10.20 11.05 11.35 13.30 14.30 15.00 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.25 19.20 20.00 23.00 00.35 01.55 02.40

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Glasnik Evropski magazin Črno beli časi Sinje nebo, 7/16 Šport špas, 2/8 Uspešnice slovenskega okteta Mao: Kitajska pravljica, 2/4 Osmi dan Lokalne volitve 2010 Circom regional, tv Maribor Minute za …, tv Koper Mostovi Migaj raje z nami!, odd. za razg. življe. Na lepše Zlata šestdeseta – nostalgija z Edvinom Fliserjem Kako živijo slovenski gradovi: Velenje Nogomet, kvalif. za EP 2012, Slovenija – Ferski otoki, prenos Dead heat, kanad. film Trešet, hrvaški film Branilke zakona, 4/13 Zabavni infokanal

SOBOTA, 9. oktobra

07.00 07.20 sledi sledi sledi sledi sledi 09.00 10.35 11.55 13.00 13.15 14.15 15.55 sledi 16.15 16.35 16.40 17.00 17.15 17.20 sledi 17.25 17.50 18.00 18.25 18.35 18.55 19.00 19.55 20.05 21.40 22.45 23.20 00.15 00.30 00.55

Zgodbe iz školjke: Kaj znam Križ kraž: Rdeča kapica, pravljica Zajček Bine: Hribi Bukvožerček: Uročeni Horrendo Ribič Pepe Kulturni brlog, Črtkova galerija Grški botrček, grški film Polnočni klub: Nepremičninska past, Tednik Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Moriti je lahko, ang. film Sobotno popoldne Uvertura Zdravje Usoda Nasvet Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu Podjetniki, mi smo face, 1. del Z Damijanom Podjetniki, mi smo face, 2. del Prihaja Nodi, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Napačna izbira, kanad. film Hri-bar Poročila, vreme, šport Usodna nesreča, 5/13 Agape, kratki film Dnevnik, ponov. Infokanal

06.30 07.20 07.50 08.00 08.30 09.00 10.20 11.10

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Circom regional, tv Maribor Minute za …, tv Koper Pogledi Slovenije Posebna ponudba, potroš. odd. Ciciban poje in pleše, tv Maribor 12.40 Princesa nevesta, am. film 14.15 Koncert ob 30-letnici okteta Deseti brat 16.10 Rokomet, liga prvakov, Barcelona – Celje Piv. Laško, prenos 17.45 Marija in Andrej, dok. odd. 18.35 Folkart 2010, tv Maribor 20.00 Nogomet, prva liga, Domžale – Maribor, prenos 22.15 Bleščica, oddaja o modi 22.45 Slovenski magazin 23.10 Osebnost leta, am. film 01.05 Zabavni infokanal

NEDELJA, 10. oktobra

07.00 sledi sledi 09.45 10.20 10.45 11.15 11.20 12.00 13.00 13.10 14.30 14.35 14.40 14.55 15.05 15.45 15.50 16.05 16.10 16.25 17.00 17.15 18.05 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 21.55 22.05 22.25 22.55 23.45 01.10 01.45 02.15

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.10 00.05 01.05

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Lokalne volitve 2010, v živo 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Lokalne volitve 2010: Soočenje kandidatov za župana MO Celje 11.45 Vabimo k ogledu 11.50 Lokalne volitve 2010: ZARES Velenje 12.20 Hrana in vino, svet. oddaja 12.45 Pozdrav pomladi 2010, 1. del 13.40 Videospot dneva 13.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomladi 2010, 2. del 18.55 Regionalne novice 1 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.30 Lokalne volitve 2010: Darko Lihteneker, kandidat za župana Občine Šoštanj 19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalne volitev 2010: Soočenje kandidatov za župana MO Slovenj Gradec 21.10 Regionalne novice 2 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Lokalne volitev 2010: Darko Menih, kandidat za župana Občine Šoštanj 21.50 Popotniške razglednice, potopisna oddaja - Japonska 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

Tv prodaja Prepovedna ljubezen, nad. Gospodarica srca, 9. del Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Državna varnost, am. film 24ur zvečer Klub golih pesti, am. film Šest modelov, nan. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Lokalne volitev 2010: Soočenje kandidatov za župana MO Slovenj Gradec 11.45 Popotniške razglednice, potopisna oddaja - Japonska 12.30 Vabimo k ogledu 12.35 Hrana in vino, svetovalna oddaja , ponovitev 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalne volitve 2010: Soočenje kandidatov za župana Občine Žalec 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Lokalne volitve 2010: Bojan Kontič, kandidat za župana MO Velenje 21.40 Mi znamo, izobraževalna TV nanizanka 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Venček narodnozabavnih 00.50 Vabimo k ogledu 00.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

06.25 Tv prodaja 06.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN Japonske 08.05 Mojster Miha, ris. ser. 08.20 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 08.45 Profesor Baltazar, ris. ser. 08.55 Otroška kuharija 09.05 Jagodka, ris. ser. 09.30 Bakuganski bojevniki, ris. ser. 09.55 Dežela pred časom, ris. ser. 10.20 Hevreka!, izob. ser. 10.35 Preverjeno, ponov. 11.40 Bitka z narkolepsijo, dok. odd. 12.45 Pot v pogubo, am. film 14.25 Poirot, Agatha Christie 15.30 Umori na podeželju, ang. film 17.20 Supermodel Slovenije 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Big Brother slavnih 21.00 Romanca ob jezeru, am. film 22.50 Vroče noči, am. film 01.40 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.45 Znamo zmoremo : Uporaba plezalne vrvi 10.15 Videospot dneva 10.20 Vabimo k ogledu 10.25 Alica v čudežni deželi, risani film 11.15 Videospot dneva 11.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Janko in Metka, lutkovna igrica 18.30 Otroške pesmi (Vrtec Velenje, enota Tinkara) 18.50 Videospot dneva 18.50 To bo moj poklic: Pek – 2. del, izobraževalna oddaja 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.15 Izza zavese: Aleksander Mežek in sir Cliff Richard 21.30 Festival Okarina: Natalie Mcmaster, glasbena oddaja 22.20 Vabimo k ogledu 22.25 D.J. BOBO, posnetek koncerta 23.25 Iz arhiva VTV: Anina četvorka in pantomima Možiček 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

06.45 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 11.00 11.25 11.55 13.00 13.15 15.00 15.15 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 17.55 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 20.55 21.25 22.00 23.05 23.35 00.05 00.40 01.10

19.00 19.20 20.10 21.00 22.00 22.20 23.50 00.30

07.15 Tv prodaja 07.45 Formula 1, prenos dirke za VN Japonske 09.50 Moto GP, prenos dirke za VN Malezije 11.15 ŠKL 12.20 Formula 1, posnetek dirke za VN Japonske 14.25 Najlepši avtomobili, dok. ser. 14.35 Shaq, pomeriva se!, resnič. ser. 15.30 Življenje ni šala, nan. 16.25 Kot oče in sin, am. film 18.15 Ljubezen skozi želodec, kuha. odd. 18.50 24ur – Lokalne volitve 2010 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Big Brother slavnih, v živo 22.00 Lokalne volitve 2010 22.45 Zvezde na sodišču, nan. 23.40 Daleč od nje, am. film 01.45 Vzpon denarja, dok. ser. 02.45 24ur, ponovitev 03.45 Nočna panorama

06.45 07.15 08.10 09.05 09.20 10.20 10.50 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 21.35 22.30 22.50 23.45 00.45

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Big Brother Slavnih Mentalist, nan. 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 risani film 10.40 Izza zavese: Aleksander Mežek in sir Cliff 11.55 Novice tega tedna, informativna oddaja 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 13.10 Davor Radolfi in Ritmo Loco, posnetek koncerta 14.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 D.J. BOBO, posnetek koncerta 19.00 Iz arhiva VTV: Anina četvorka in pantomima Možiček 19.40 Pikin Miš maš, ponovitev 20.20 Popotniške razglednice: Ekvador in Galapagos 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Naj viža, ponovitev 22.35 Skrbimo za zdravje: Ortopedija 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videostrani, obvestila

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 11.30 Davor Radolfi in Ritmo Loco, posnetek koncerta 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Naselbinska kultura na Krasu 13.20 Videospot dneva 13.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin festival 2010 – dogajanje prvega dne, reportaža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kako smo volili? 20.15 Posnetek tekme 21.45 Regionalne novice 2 21.50 Vabimo k ogledu 21.55 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.25 Mi znamo, izobraževalna TV nanizanka, 1. del 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

09.00 10.00 11.25 11.50 12.20 13.10 14.50 16.55 18.30 18.55 19.25 20.00 20.50 21.45 23.45 01.10 02.45

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Globus 22. revija Zagorje ob Savi 2010, 3/8 Letni koncert otroš. pevskega zbora RTVS, 1. odd. Agi in Ema, srbski film Z glavo na zabavo: Panda, 2/15 Kraji in običaji, tv Koper Turbulenca: Ko si ob službo Ellis v deželi blišča, nizoz. film Nocoj pa oh nocoj, koncert Prifarskih muzikantov Rokomet, liga prvakinj, Podravka Vegeta – Krim, prenos Planet šport, športna odd. Migaj raje z nami!, odd. za razg. življe. Kostarika, dok. odd. Reke in življenje, 1/6 Mala Dorritova, 4/8 Ob 90-letnici rojstva slikarja Karla Pečka Arturo Toscanini o sebi, kanad. film Statisti, ang. film Glagoslovljena, ang. film Zabavni infokanal

06.30 07.00 08.00 09.00 10.30 11.00 13.10

Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vipo – pustolovščine letečega psa, 12/26 Fiti in cvetličniki: Vijolična zabava, 12/26 Šport špas, 3/8 Na krilih pustolovščine: Izumrle civilizacije, 21/25 Šola Einstein, 22/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Pogledi Slovenije, ponov. Poročila Tianina preizkušnja, igrani film Pika Nogavička, 17/26 Pozabljene knjjige naših babic: Trdoglav in Marjetica Ribič Pepe Novice, šport, vreme Gledamo naprej O živalih in ljudeh, tv Maribor Alpe, Donava, Jadran Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Sončni mlin, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Moja družina, 3/9 Osmi dan Odmevi, vreme, šport Globus Glasbeni večer, moški komorni zbor iz Bolgarije Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne Ugriznimo znanost: Prihodnost oblačenja 22. revija Zagorje ob Savi 2010, 3/8 Letni koncert otroškega pevskega zbora RTVS: Slovenske ljudske pesmi in otroške igre Slovenski utrinki Posebna ponudba, potroš. odd. ARS 360 Opus Prvi in drugi To bo moj poklic: izvajalec suhomontažne gradnje, 1. del Jadranje – Barkolana, reportaža Bratje Karamazovi, 3/12 Rožnati panter: napeta zgodba, risanka Rožnati panter: trobenta, risanka Z Damijanom Muzikajeto: Romska Tranzistor Studio city Knjiga mene briga Dober fant, nem. film Tranzistor Zabavni infokanal

07.15 07.20 07.50 08.00 08.30

22.35 06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.35 22.55 01.30 02.05

Živ žav Telebajski, 79/90 Pika Nogavička, 18/26 Šport špas, 3/8 Aminalija: Adijo, 14/40 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Noč modrijanov, tv Maribor NLP, razvedrilna oddaja Na naši zemlji z Marjano Grčman Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Naglas! Z žlico na Ul’co, 2. del Poročila, šport, vreme NLP, razvedrilna oddaja Prvi in drugi Toni in Boni, risanka Musti, risanka Čarli in Lola, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Kako smo volili Žrebanje lota ARS 360 Poročila, vreme, šport Večerni gost: Mateja Ravnik, univ. dipl. arheologinja Kifeljc, 2/5 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

PONEDELJEK, 11. oktobra

13.30 14.00 15.00 15.30 15.50 16.10 16.40 17.00 17.25 18.00 18.40 18.50

SREDA, 13. oktobra

TOREK, 12. oktobra

06.15 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.50 11.15 11.30 12.00

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kljukčeve dogodivščine, 6/12 Ribič Pepe Zgodbe iz školjke Zgodbe iz divjine, 16/20 Večerni gost: Mateja Ravnik, univ. dipl. arheologinja Poročila, šport, vreme ARS 360 Osmi dan Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 15/26 Zlatko Zakladko: mošt, kostanj in gibanica Slovenski vodni krog: Glinščica Novice, šport, vreme Gledamo naprej Maščobe, dok. odd. Ugriznimo znanost: Biotska pestrost slovenskih jam Minute za jezik Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Parada Dosje Odmevi, šport, vreme Dežela bakterij, dok. odd. Maščobe, dok. odd. Na zdravje!, ponov. Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.15 10.40

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 11.05 NLP, razvedrilna oddaja 14.10 Bleščica, odd. o modi 14.40 Prisluhnimo tišini 15.10 Studio city 16.35 Glasnik, tv Maribor 17.00 Mostovi 17.35 Reke in življenje: Jangce, 1/6 18.30 Podjetniki, mi smo face! 18.50 Na vrtu, tv Maribor 19.20 Kako živijo slovenski gradovi: Dvorec Murska Sobota, dok. ser. 20.00 Nogomet, kvalif. za EP 2012, Estonija – Slovenija, prenos 22.45 Mrtva kraljica, franc. biog. film 00.30 Malomarnost, am. film 02.05 Zabavni infokanal

06.30 07.00 08.00 09.00 12.10 12.40 13.40 14.00

13.00 13.15 13.30 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.55 21.00 22.00 23.05 00.00 00.30 01.40 02.15 02.40

06.30 07.00 08.00 09.20 09.50 10.15

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.05 23.00 23.20 00.15 01.15

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Preverjeno Zdravnikova vest, nan. 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 10.30 10.35 10.55 12.25 12.30

Dobro jutro, inf. oddaja Vabimo k ogledu Kako smo volili? Posnetek tekme Vabimo k ogledu Pikin festival 2010 – dogajanje prvega dne Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pikin festival 2010 – dogajanje drugega dne, reportaža Vabimo k ogledu Pravljica za lahko noč Hrana in vino, svetovalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1870. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Aktualno : Lokalne volitve 2010 Športni torek, športna informativna oddaja Vabimo k ogledu To bo moj poklic: Pečar - 1. del, izobraževalna oddaja Popotniške razglednice: Neverjetna Indija, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

13.10 13.35 13.40 17.55 18.00 18.35 18.40 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.25 20.30 20.45 21.00 21.05 21.30 22.25 23.55 00.00 00.05

11.00 11.25 11.55 13.00 13.15 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.30 18.35 18.40 19.00 20.05 21.55 22.05 23.15 00.30 01.20 02.30 03.10 03.35

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Obisk v akvariju, 15. del Pika Nogavička, 7/26 Zlatko Zakladko: Mošt, kostanj in gibanica Slovenski vodni krog: Glinščica Maščobe, dok. odd. Dosje Poročila, šport, vreme Tednik Prisluhnimo tišini Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Pod klobukom: facebook, kmetija Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: za boljše počutje doma, izob. odd. Deželica Pimpan, risanka Leni in čivka, risanka Vrtni palček Primož, ris. Dnevnik, vreme, šport Ločitev po Finsko, finski film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Sveto in svet: Glasiti evangelij in živeti po njem Turbulenca: Za obljše počutje doma Na zdravje!, ponov. Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

21.30 22.00 23.20 00.00 01.35

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Hri-bar Knjiga mene briga Glasbeni večer, moški komorni zbor iz Bolgarije Črno beli časi Slovenci po svetu Mostovi Modrost oblakov, nem. film Evropa včeraj, danes, jutri, dok. odd. O živalih in ljudeh, tv Maribor Kako živijo slovenski gradovi: Dvorec Zaprice, Kamnik Jose Carreras in simf. rtv Slovenija, posnetek koncerta s stadiona Stožice Kralji ulice, dok. feljton Oresteja, gled. pred., 2/3 Slovenska jazz scena Obiralka češenj, nem. film Zabavni infokanal

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.10 00.05 01.05

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Glavni v hiši, am. film 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

15.10 15.30 16.00 16.30 18.10 19.00 19.20 20.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1870. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Aktualno : Lokalne volitve 2010 11.20 Športni torek, športna informativna oddaja 11.35 Vabimo k ogledu 11.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja 12.05 Iz arhiva VTV 13.30 Videospot dneva 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin festival 2010 – dogajanje tretjega dne, reportaža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Odprta tema: Prevozi šolskih otrok, pogovor 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena kontaktna oddaja 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 29

PRIREDITVE

7. oktobra 2010

Kdaj - kje - kaj

Knjižne novosti Toni Morrison: Najbolj modre oči Knjiga, ki vas ne bo pustila ravnodušnih. Kako le, saj je avtorica skozi svoje zgodbe prikazala kruto resnico o življenju revnih črncev. Knjiga brez olepševanja že v začetku da vedeti, kaj približno lahko pričakujemo. Drugi stavek v knjigi se namreč glasi: "Takrat sva mislili, da ognjiči ne rastejo zato, ker bo Pecola dobila otroka s svojim očetom."11letna Pecola je revna črnska deklica,

kot nekakšen vojni plen, nasilno prisvajali ob vsaki priložnosti. Prvoosebna izpoved anonimne ženske je napisana v obliki dnevniških zapisov med aprilom in junijem 1945. Na realen, krut način odstira tančico skrivnosti, ki je bila dolgo tabu in zaradi česar si knjige dolgo nihče ni upal izdati. Izpiljen literarni stil daje slutiti, da del svojega življenja z nami deli intelektualka, ki ji ni preostalo drugega, kot da si je, kljub grozi, med oficirji našla začasnega "zaščitnika" in se predajala le njemu, dokler ni odšel drugam, nato našla drugega itn.

Stephanie Stansbie: Kaj slišiš, mali mišek? Le kako naj mali mišek mirno zaspi, če kar naprej sliši čudne, grozljive in nenavadne zvoke. Prepričan je, da je v njegovi sobi duhec. Pravzaprav je najbrž nekje v hiši, saj se čudni glasovi pojavljajo tudi na hod-

ki je prepričana, da so temna polt, rjave oči in skodrani lasje razlog za njeno bedno in nesrečno življenje. Zato si bolj kot vse na svetu želi modrih oči. Pecola ne sovraži očeta, ni jezna na mamo, ki ji ne verjame, ne joče za svojim mrtvorojenim otrokom. Želi si le modrih oči.

Jo Wiltshire: Grem na kahlico "Sreča je kot lulanje v hlačke. Vsak lahko opazi, da si se polulal, ti sam pa občutiš toploto." S takšnimi in podobnimi hudomušnimi mislimi avtorica začenja vsako poglavje v knjigi. Priročnik se prav zaradi tega razlikuje od številnih drugih s podobno tematiko. Poleg kratkih in učinkovitih napotkov ponuja konkretne primere za navajanje na kahlico in to za oba spola. Avtorica navaja mnogo različnih pristopov navajanja na kahlico in stranišče, upošteva različne načine družinskega življenja in dejstvo, da se otroci osebnostno razlikujejo.

Anonima: Ženska v Berlinu Dogaja se ob koncu druge svetovne vojne, ko so Rusi zavzeli Berlin, ki je bil v tem času, po padcu nacizma, praktično brez moških, če ne štejemo starcev in dečkov. Vse polno pa je bilo žensk, ki so si jih Rusi,

niku, pa v kuhinji … Prisrčna zgodbica za lahko noč, s katero bodo otroci odkrivali nočne zvoke, ki jih odrasli morda niti ne zaznamo več, otroke pa lahko včasih prav pošteno prestrašijo. V slikanici je na vsaki strani majhen gumbek, ki ob pritisku sproži različne zanimive zvoke.

Oriol Ripoll: Izdelajmo si igrače Zanimiva in malce drugačna knjiga, ki otroke spodbudi k ustvarjalnemu izdelovanju igrač. Lahko je odlična zamisel za praznovanje otroškega rojstnega dne ali za družinsko zabavo, kjer vsi najprej sodelujejo pri izdelavi igrače oz. igre, nato pa se vsi prav pošteno zabavajo z igro. Prav vse igre so zanimive na svoj način, predstavljajo različne kulture in zahtevajo malce kreativnosti in seveda material za izdelavo. Primerne so za sončne in deževne dni, saj se lahko priredijo za igro v prostoru ali na prostem. Pripravila: Metka Pivk Srdič

Zaključek na Titovem trgu Velenje - Zaključek akcije Velenje – mesto cvetja 2010 se bliža koncu. V okviru jesenskega sejma, ki bo v soboto, 9. oktobra dopoldne na Titovem trgu, bodo ob 11. uri sodelujočim podelili priznanja, najboljšim pa nagrade. V letošnji akciji si je strokovna komisija, sestavljali so jo predstavniki velenjskega turističnega društva in PUP-a, ogledala 52 prijavljenih lokacij.

29

VELENJE Četrtek, 7. oktober 13.00 Dom za varstvo odraslih Bralne urice za starejše 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje Voden ogled razstave z Urško Stropnik Šonc za radovedne in ustvarjalne otroke 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje - Camino – potovanje v notranji mir 19.30 Dom kulture Velenje 4. mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju Koncer ta Orkestra slovenske policije 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Petek, 8. oktober

9.00

10.00

10.00 15.30

16.00

19.30

15.30 – 17.30 Titov trg, prireditveni šotor Promenadni koncert godbe Vrh nad Laškim z mažoretno skupino 16.00 – 17.30 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 17.00 Glasbena šola, velika dvorana 1. tekmovalni koncert 4. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov 18.00 Titov trg, prireditveni šotor Koncert - Dani Gregorc – Evergreen show 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Biti zaljubljen vs. Love u 19.00 Glasbena šola, velika dvorana 2. tekmovalni koncert 4. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov 20.30 Titov trg, prireditveni šotor Koncert - Big bend slovenske vojske in Alenka Godec 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Koncert - Skupina Happy OI

21.00

3. tekmovalni koncert - 4. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov Titov trg, prireditveni šotor Promenadni koncert - Godbe veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Titov trg, prireditveni šotor Promenadni koncert Papirniškega pihalnega orkestra Vevče in ansambel ljubljanskih mažoretk Galerija Arsin Lukijeve ustvarjalne delavnice za naše najmlajše Glasbena šola, velika dvorana 4. tekmovalni koncert 4. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov Titov trg, prireditveni šotor Promenadni koncer ti pihalnih orkestrov – udeležencev 4. mednarodnega tekmovanja »Slovenija 2010« Titov trg, prireditveni šotor Koncert Skupina Eroika Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Koledar imen

7. četrtek - Marko,

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje, pravljična soba Pravljično-igralna urica 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Branje je žur

Sergej

8. petek - Brigita, Simeon 9. sobota - Abraham 10. nedelja - Daniel,

ŠOŠTANJ

Frančišek

Četrtek, 7. oktober

11. ponedeljek - Milan 12. torek -

11.00 in 16.00 Termoelektrarna Šoštanj Dan odprtih vrat TEŠ 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure 18.00 Kulturni dom Šoštanj Podelitev priznanj športne zveze Šoštanj za leto 2009 19.00 Mestna galerija Šoštanj Razstava - Drago Šumnik Luka

Nedelja, 10. oktober

Nedelja, 10. oktober

9.00 Glasbena šola, velika dvorana 5. tekmovalni koncert 4. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov 12.00 – 13.00 Titov trg, prireditveni šotor Koncert Tolkalna skupina ŠUS 14.00 Titov trg, prireditveni šotor Promenadni koncer ti pihalnih orkestrov – udeležencev 4. mednarodnega tekmovanja »Slovenija 2010« 14.30 Glasbena šola, velika dvorana 6. tekmovalni dan 4. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov 18.00 Glasbena šola, velika dvorana Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad 4. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov

X

Maksimiljan

13. sreda - Edvard Lunine mene

Družmirsko jezero Prehodni pokal v lovu rib s plovcem

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 7. oktobra 16.00 Center Šmartnega ob Paki (v primeru slabega vremena prireditveni prostor pod kozolcem ob Hiši mladih) Glasbeno kulturni dogodek in druženje; lista SD in kandidat za župana Alojz Podgoršek 20.00 Hiša mladih Pilates

Petek, 8. oktobra 18.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Predstavitev kandidata za župana Franca Fužirja in liste SLS, glasbeno kulturni večer

Sobota, 9. oktober

Torek, 12. oktober

8.00 – 13.00 Titov trg 7. Jesenski sejem - Sejem lepot in dobrot 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 8.00 – 13.00 Cankarjeva ulica in pred sodiščem Bolšji sejem 9.00 Titov trg, prireditveni šotor

13.00 Razstavišče Gorenje – Upravna stavba Organizirano vodenje po razstavi Nine Koželj 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v nemškem Jeziku 17.00 OŠ Gustava Šiliha Odprtje obnovljenega igrišča in dvigala OŠ Gustava Šiliha Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica

Lenartov sejem

Živeti in umreti v prijaznem okolju

Rečica ob Savinji – Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji bodo na dan letošnjih lokalnih volitev poskrbeli za sejemski utrip, podoben kot v času zgornjesavinjskih sejmov med obema vojnama. Pripravili bodo tradicionalni Lenartov sejem. Pod trškimi kostanji sredi trga bo zadišalo po jesenskih dobrotah, na "štantih" bodo različne rokodelske izdelke ponujali obrtniki iz cele Slovenije, sejemsko prizorišče pa bodo obogatili liki, ki še dandanes živijo v pripovedih ljudi: Pičkurin, trška policaja, Curkova Liza, slepec, mične trške gospodične, številna kmečka družina, šuhpucerji ... ter seveda ciganski Pavle in njegova Urška. Turistično društvo prireja to narodopisno prireditev v spomin na 425-letnico prvih sejmov na Rečici in podelitev trških pravic. Začeli bodo ob 9. uri, dvigovanje trške zastave pa ponovili še ob 14. uri.

Oktober/vinotok

Predavanje - Magnetna terapija

Sreda, 13. oktober

Sobota, 9. oktobra 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica

Torek, 12. oktobra 18.00 Hiša mladih Joga

7. oktobra, ob 20:44 , prazna luna (mlaj)

CITYCENTER Celje četrtek, 7. 10. Biotržnica nedelja, 10. 10., ob 11. uri pravljične urice v Džungli-Moj prijatelj zmaj 1. do 10. oktober Razstava buč s kulinaričnim doživetjem (pred trgovino Big Bang) 8. oktober ob 18. uri VELIKA MODNA REVIJA s predstavitvijo vseh blagovnih znamk iz City centra ter bogata nagradna revija za udeležence modne revije. Vozili se boste s ŠKODO YETI! 18. do 31. oktober Razstava pajkov,kuščarjev, škorpijonov in kač CITYCENTROV KARTING na vrhnjem parkirišču garažne hiše

Topolšica - Druga sobota v oktobru je namenjena svetovnemu dnevu Hospica. Kratko sporočilo letošnjega je Deliti skrbi. Območni odbor Hospica Velenje bo ta dan zaznamoval s pogovorom na temo Živeti in umreti v prijaznem okolju. Pogovor bo v prostorih novega wellness centra Zala v Topolšici v četrtek, 7. oktobra, začeli pa ga bodo ob 17. uri. Na njem bodo sodelovali Andreja Peternelj, koordinatorka paliativnega pilotnega projekta pri ministrstvu za zdravstvoe, predsednica Območnega odbora Hospica Velenje Slavica Avberšek, Andreja Štefan Bukovič, direktorica Centra starejših Zimzelen Topolšica, in Damjan Justinek, direktor Bolnišnice Topolšica. Udeleženci pogovora bodo predstavili možnosti, kje in kako dobijo svojci hudo bolnih in bolniki z neozdravljivo boleznijo primerno tolažbo in pomoč. tp

tp

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA

NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET (Resident Evil: Afterlife) ZF triler, grozljivka, 97 minut . Režija: Paul W.S. Anderson. Igrajo: Milla Jovovich, Ali Larter, Wentworth Miller, Sienna Guillory, Shawn Roberts, Spencer Locke, Kim Coates idr.

Petek, 8. 10., ob 20.00 Sobota, 9. 10., ob 20.15 Nedelja, 10. 10., ob 18.00 Režiser temačnih akcij Mortal Kombat, Alien proti Predatorju in Dirka smrti nadaljuje zgodbo o temačni bližnji prihodnosti, ko svet po izbruhu skrivnostnega virusa preplavijo zombiji. Neustrašna bojevnica Alice nadaljuje svojo pot iskanja preživelih in brezupnega boja z dvolično organizacijo Umbrella, ki skuša s srhljivimi poskusi ustva-

riti popolnega vojaka. S pomočjo upornikov se Alice odpravi v Los Angeles, ki je preplavljen s krvoločnimi zombiji, edini način preživetja pa je neusmiljen boj na življenje in smrt.

MALA SELIVKA (Pavee Lackeen:The Travelle Girl) Igrano-dokumentarni, 88 minut. Režija: Perry Ogden. Igrajo: Winnie Maughan, Rose Maughan, Rosie Maughan,

Paddy Maughan, Michael Collins, Helen Joyce idr. Petek, 8. 10., ob 18.00 Nedelja, 10. 10., ob 16.00 otroška matineja S podporo Ministrstva za kulturo!

Igrajo: Tommy Lee Jones, John Goodman, Peter Sarsgaard, Kelly Macdonald, Mary Steenburgen idr. Sobota, 9. 10., ob 18.00 Nedelja, 10. 10., ob 20.00

NAELEKTRENA MEGLICA

Naslednji vikend, od 15. 10. do 17. 10. 2010 napovedujemo:

(In the Electric Mist) Kriminalka, triler, 117 minut Režija Bertrand Tavernier

romantično dramo CHARLIE, komedijo BUTEC BA VEČERJI, otroški film TAHAN

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 30

OBVEŠČEVALEC

30

7. oktobra 2010

bljeni na

Va

rjah h v Naza 1 1 b o 0 1 E– 9. 10. 20 DNE IGR v soboto EK VELIKE NaAGkRoteA l na poleiknatoplote ski coni

v industrij

Č n ZAKLJUglavna nagradG S3 + hranil FRÖLIN

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 27. sep. 2010 do 3. okt. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. sep. 2010 do 3. okt. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 7. oktobra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 8. oktobra:

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 9. oktobra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 10. oktobra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 11. oktobra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

70

60

50

TOREK, 12. oktobra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

40

30

20

10

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

27.sep

Nagrajenci križanke "Mobtel", objavljene v tedniku Naš čas dne 23.9.2010, so: - Peter Horvat, Mali vrh 51, Šmartno ob Paki (mobilni telefon); - Davorin Ojsteršek, C. Borisa Kraigherja 3, Velenje (avtopolnilec); - Avgust Špilak, Tomšičeva 35, Velenje (torbica za GSM). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL ŠALEK

kance lesne se lnika za FRÖLING itev seka in pelete Predstav 00 KS sekance a, 10 ijača len v na po z močjo hrana+p itev kotlo lne igre, w.biomasa.si Predstav GOLTE, tekmova na ww jte el lja sprem Ansamb obvestila Aktualna

28.sep

29.sep

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

30.sep

PESJE

MOBILNASKORNO

01.okt

02.okt

03.okt

SREDA, 13. oktobra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 31

OBVEŠČEVALEC

7. oktobra 2010

mali OGLASI NEPREMIČNINE DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

IŠČEM SOPLESALKO za plesni tečaj iščem. Gsm: 041/325-723

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica za vse z dobrimi nameni. Tel.: 03/5726-319 KDOR si iskrene ljubezni želi, pri nas jo lahko dobi. Gsm: 031/505-495, tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) PUNCE in gospe vseh starosti si želijo trajne ljubezni. Gsm: 031/836-378, tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) VDOVA išče partnerja. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) 25-LETNA punca se preseli k zvestemu moškemu. Tel.: 03/5726-319 ali 090 62 86 (1,99 evra/min) 41-LETNI očka si resne, trajne zveze želi in po prijazni, zvesti punci hrepeni. Gsm: 041/229-649 MLAD uspešen skromen fant se želi poročiti. Gsm: 031/860-668

3-SOBNO stanovanje v centru Velenja, 86 m2, lepa lega, 4. nadstropje, prodamo. Vselitev možna takoj. Gsm: 031/313-359 HIŠO v centru mesta Šoštanj ugodno prodamo. V njej je več sob in sanitarij. Cena po dogovoru. Tel.: 03/7100-423, gsm: 051/624-066 DVE zazidljivi parceli v Dobrni prodam. Gsm: 041/763-358

ROČNO nabran bel krompir prodam za ozimnico. Gsm: 031/266-194 BEL in rumen jedilni krompir prodam za ozimnico. Gsm: 041/727-843 GROZDJE, 200 do 300 kg, neškropljeno, črno, prodamo. Tel.: 03/5869889

31

DEŽURSTVA teličko limuzin prodam. Gsm: 031/726558 TELIČKO limuzin, 130 kg težko, prodam. Gsm: 031/640-369 OVCE ugodno prodam. Gsm: 031/534695

ŽIVALI DVA bikca sivca, stara 14 dni, prodamo. Tel.: 03/8974-353 BIKCA simentalca in črnobelega ter

VOZILA GOLF II, l. 1991, sive barve, 5 vrat, prodam. Gsm: 040/202-181

Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 9. in 10. 10. – MIRNA FRANJKOVIČ, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, ZDVelenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

RAZNO DNEVNO sobo, predsobo in garderobno omaro prodam. Gsm: 041/423-040 INVALIDSKI skuter, baterijski, 4 kolesa, do 160 kg in 25 km dometa, kot nov, ugodno prodam. Tel.: 041/517900 RABLJEN računalnik s tiskalnikom ugodno prodam. Gsm: 040/576-218

PRIDELKI BUKOVA cepljena drva prodam. Gsm: 041/632-581 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883 ULEŽAN listnat hlevski gnoj prodam. Gsm: 041/942-898

ZAHVALA ZAHVALA

Tiho, skoraj neopazno in mnogo prezgodaj se je od nas poslovil ljubi mož, ati in dedi

Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija

ŽELJKO ROZENFELD iz Šaleka 90, Velenje

ALBINA ZEGA 20. 5. 1929 – 27. 9. 2010 se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo sosedi Lojzki, govorniku, pevcem, trobentaču policijskega orkestra in praporščakom.

24. 1. 1949 – 30. 9. 2010 Med nami ljubljen bil si iz vsega srca – ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč v težkih trenutkih, darovano prekrasno cvetje in sveče ter izrečeno ustno in pisno sožalje. Prav tako iskrena hvala Pogrebni službi Usar, kvartetu Odmev iz Slovenske Bistrice, duhovniku, govorniku g. Jevšniku in trobentaču za odigrano »Tišino«. Žalujoči: njegovi najdražji

Žalujoči: družina Zega

ZAHVALA ZAHVALA

V 63. letu nas je zapustil dragi mož in oče

FRANCI OSOJNIK Nepričakovano je sklenil svojo življenjsko pot

kmetijski tehnik

27. 10. 1946 – 23. 9. 2010

MARJAN ROŽIČ z Brega pri Polzeli Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.

13. 9. 1931 – 2. 10. 2010 Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in z nami sočustvovali. Hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Marija, sin Zoran z družino

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega očeta in moža se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in Topla pesem življenja je vsem, ki ste nam bili v dneh njegove težke bolezni v oporo. Iskrena hvala minila. zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, še posebej g. Hlavežni smo za čas Kikcu, dr. med., g. Natku, dr. med., in g. Vujasinoviću, dr. med. Hvala tudi z dobrosrčnim človekom. osebju Bolnišnice Topolšica in Zdravstvenega doma Velenje. Za trud in prijaznost se posebej zahvaljujemo ge. Katarini Lahovnik, dr. med., g,. Pavlu Grošlju, dr. med., in ge. Majdi Kočar, dr. med., ter sestram in negovalkam Doma za varstvo odraslih Velenje. Glavna sestra Vera Felicijan in vse sestre Doma za varstvo odraslih Velenje so v mesecu bivanja našega atka in moža pokazale visoko strokovnost, požrtvovalnost in sočutje, za kar smo jim neizmirno hvaležne. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala!

Njegove Anka, Nadja, Darja

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 32

Pester turistični vikend Veselo in delavno na Grilovi domačiji, kjer so pobrali pridelke in jih ponudili tudi obiskovalcem – Po enolončnicah dišalo tudi v atriju Centra Nova, kjer so predstavili jesenska kmečka opravila Vele nje, 1. oktob ra – Minuli konec tedna so člani Turistične zveze Velenje, ki združuje 13 društev iz Velenja in Šmartnega ob Paki, pripravili kar pet prireditev. Vse so posvetili svetovnemu dnevu turizma. V petek so člani Mladinskega TIC-a iz Vinske Gore vodili preko 100 osnovnošolcev iz Vinske Gore in Velenja po Grilovi domačiji. Osnovnošolcem so prikazali jesenska opravila na domačiji in jih seznanili z zanimivim Eko muzejem na prostem. Člani društva zeliščarjev Velenje so mlade obiskovalce počastili z zeliščnim čajem, člani TD Vinska Gora pa s palačinkami škrata Bisera. V soboto dopoldan sta bili v atriju centra Nova dve prireditvi. Na Kmečki tržnici so člani TD Vinska Gora prikazali jesenska opravila. Obiskovalci so lahko ličkali in luščili koruzo, luščili fižol in ustvarjali razne izdelke iz ličkovine. Hkrati je potekala prireditev »Dobrodošli v našem mestu«. Člani turističnih društev so kuhali enolončnice, značilne za posamezna društva. Društvo zeliščarjev Velenje je

prvič predstavilo Grilov lonec. Za dobro voljo so poskrbele ljudske muzikantke iz Cirkovc na Dravskem polju. Popoldne pa so člani TD Vinska Gora v sodelovanju z TD Šentilj in Društvom zeliščarjev Velenje pripravili »Jesen na Grilovi domačiji«. Številni obiskovalci so najprej prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so sodelovale članice dramske skupine iz KS Gorica in ljudski godec Stanko Cvikl. Po programu so prisotni

Rekorden obisk 7. bučarije – Novost: bučne jedi, ki so jih pripravljale gospodinje na območju Šmartnega ob Paki, ter knjiga Buče za vse vas in nas

Šmartno ob Paki, 2. oktobra – Turistično društvo Šmartno ob Paki je v Martinovi vasi ob železniški progi v središču kraja pripravilo 7. Bučarijo. Nanjo so se člani in članice društva skrbno pripravljali in uspeh je bil tu. Letošnjo si je ogledalo največ obiskovalcev

nem vremenu. Kljub temu dobrot iz buč ni manjkalo. Obiskovalci so se lahko posladkali z bučnim sladoledom, s palačinkami z bučno marmelado, bučnimi pralineji, bučno mesno enolončnico, bučnimi pitami, tortami, tiramisuji, pico ter še z veliko drugimi sladkimi in slanimi bučnimi jedmi, ki so jih pripravile članice društva in številne

Za najmlajše so bile zanimive delavnice.

doslej, prišli pa iz cele Slovenije in celo iz tujine. Osrednja tema letošnje Bučarije je bila predstavitev knjige Buče za vse vas in nas in prvič predstavljene tradicionalne bučne jedi, ki so jih nekoč kuhale gospodinje na območju spodnjega toka reke Pake. Predsednica šmarškega turistične ga druš tva Boža Polak je na predstavitvi letošnjega pridelka buč dejala, da je eden slabših, razloge za to pa je treba iskati v ekstremno visokih temperaturah v času, ko bi morale buče najbolj intenzivno cveteti in nastavljati plodove, ter kasneje v dolgotrajnem dežev-

bš

Izjemen je bil tudi obisk sobotne prireditve Jesen na Grilovi domačiji. Po trgatvi in spravilu sadja so obiskovalci uživali v kulturnem programu, pa tudi dobrotah s kmetije.

Predsednik Turistične zveze Velenje Franc Špegel, ki je aktivno sodeloval tudi pri izvedbi prireditev, je povedal: »Z izvedbo in obiski na prireditvah sem zelo zadovoljen. Prepričan sem, da smo v zadnjih letih društva - člani zveze - s svojimi prireditvami in dejavnostmi popestrili družabno življenje v Velenju«.

Buče, buče, buče Tatjana Podgoršek

sodelovali pri trganju in prešanju groz dja, obi ra nju in pobi ra nju jabolk ter ličkanju koruze. Seznanili so se lahko tudi z dejavnostmi na Grilovi domačiji. Po opravljenem delu so se lahko okrepčali s številnimi dobrotami, ki so jih zanje pripravili člani turističnih društev. Žejo so lahko potešili s kozarcem sveže stisnjenega mošta in jabolčnika, pridelanega na Grilovi domačiji.

šmarške gospodinje. Prav tako so organizatorji za obiskovalce pripravili različne družabne igre, povezane z bučami, lahko so se polepšali v kozmetičnem studio Bučka. Manjkal ni izbor za naj bučo 2010. Letos je nagradi za največjo (obseg 195 cm) in najtežjo (68 kg) bučo prejel Franc Mori iz Gavc, nagrado za najdaljšo bučo (148 cm) pa Nada Svetec iz Malega Vrha. Nagrado za najlepšo bučo pa je - po mnenju obiskovalcev – vzgojil Ivan Merzlak iz Skornega. Bučarija ne bi bila tako zanimiva in vabljiva brez bučnih aranžmajev učencev od 1. do 5. razreda šmarške osnovne šole, za najmlajše obiskovalce pa je tukajšnji vrtec pripravil delavnice, v katerih so otroci skupaj s svojimi starši pripravljali najrazličnejše izdelke iz buč. Za vedrejše razpoloženje so poskrbele Vesele babice. »Z veseljem ugotavljamo, da se v prireditev vključuje vedno več občanov Šmartnega ob Paki in da Bučarijo obišče vsako leto več ljudi. To je rezultat zelo dobre promocije, ki jo Turistično društvo Šmartno ob Paki izvaja celo leto, in dobre organizacije prireditve. Še posebej nas veseli, da se je v prireditev zelo intenzivno vključil turistični podmladek OŠ,« je dejala Boža Polak in obljubila, da se bodo organizatorji potrudili ter prihodnje leto znova poskrbeli za bučno veselje.

Pozornost so pritegnile jedi, ki so jih nekoč iz buč pripravljale gospodinje z območja Šmartnega ob Paki.

Grilovo domačijo je v petek obiskalo več kot 100 mladih, ki so jim predstavili jesenska opravila na domačiji.

Letošnjo Bučarijo si je ogledalo največ ljudi doslej.

Bogat jesenski sejem lepot in dobrot V soboto Titov trg in Cankarjeva ulica v znamenju 7. jesenskega sejma - Spet izbor nenavadnih jesenskih pridelkov, tekmovanje v kuhanju golaža, molži krave, obisk tetke Jeseni, bogat spremljevalni program za vse generacije Velenje, 9. oktobra – To soboto bo med 8. in 13. uro na velenjskem Titovem trgu, delno pa tudi na Cankarjevi ulici, potekal med obiskovalci vedno dobro sprejet Jesenski sejem, ki ga že sedmič skupaj s številnimi soorganizatorji pripravlja Festival Velenje. Sejem lepot in dobrot bo tudi tokrat namenjen predstavitvi in prodaji dobrot s podeželja, jesenskega cvetja, izdelkov domače obrti ter pripomočkov za vrtnarstvo, cvetličarstvo ter kmetovanje. Organizatorji na sejmu pričakujejo več kot 40 razstavljalcev iz vse Slovenije. Bogat bo tudi

kulturni program, na prireditvenem odru pa bodo razglasili tudi zmagovalce letošnjega tekmovanja »Velenje – mesto cvetja« ter zmagovalca natečaja za izbor izvirnih turističnih spominkov. Na trgu bo zanimivo tudi za otroke - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ter Vrtec Velenje namreč pripravljata otroške ustvarjalne delavnice. Zagotovo bo eden prijetnejših sobotnih dogodkov obisk Tetke Jeseni, člani Društva šaleških likovnikov pa bodo izvedli likovne delavnice. Organizatorji so poskrbeli še za vrsto drugih spremljevalnih dejavnosti. Tudi letos bo potekalo tek-

mova nje naj bolj nenavad nih jesenskih pridelkov, ki so zrasli na poljih in njivah – izdelke bodo med 9. in 11. uro zbirali na posebej označeni stojnici, ob 12. uri pa razglasili tudi zmagovalce tega tekmovanja. V sklopu jesenskega sejma bo letos potekalo tudi tekmovanje v kuhanju golaža, ki ga prireja Turistična zveza Velenje, v kuhanju pa se bo pomerilo sedem ekip. Kot novost pa bo letos potekalo še tekmovanje v molži krave – preizkusili se bodo lahko obiskovalci sejma. bš

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.