40-2012

NaĹĄ Ä?as, 4. 10. 2012, barve: CMYK, stran 1

Zjasnilo se bo.

ĹĄtevilka 40

Ä?etrtek, 4. oktobra 2012

ÂťVelenje ne bo nikoli staroÂŤ

1,80 EVR

NiÄ? veÄ? prikrita revĹĄÄ?ina Ne, nikomur ni lahko priznati, ko nima. Niti za najosnovnejĹĄe, Ä?loveka dostojno Ĺživljenje. In zato pravzaprav ne Ä?udi, da se vsak dan bolj zdi, da v Sloveniji revĹĄÄ?ino pometamo pod preprogo. Si pred njo enostavno zatiskamo oÄ?i. RevĹĄÄ?ina ni veÄ? nekaj, kar se dogaja v deĹželah tam daleÄ?, vse bolj reĹže tudi v Ĺživljenja Slovencev.

Tako mislim

Res je, da v Ĺ aleĹĄki dolini morda posledic veÄ? let trajajoÄ?e krize ĹĄe ne obÄ?utimo tako moÄ?no kot marsikje drugje. Res je tudi, da je dolina izjemno tankoÄ?utna za socialne stiske, zato jih morda tudi ni toliko kot drugod. Pravzaprav so, a s pomoÄ?jo ĹĄtevilnih organizacij, posameznikov in ne nazadnje vseh treh obÄ?in mnogi ĹĄe niso laÄ?ni, tudi morje so letos ĹĄe videli. Ne, ne verjameĹĄ, dokler sam ne sliĹĄiĹĄ otroka, ki so mu starĹĄi po tem, ko so dobili odloÄ?bo Centra za socialno delo, da niso upraviÄ?eni do subvencije malice in kosila v ĹĄoli, prehrano odpovedali. Ker enostavno ne zmorejo ĹĄe tega stroĹĄka. In ko otroci iskreno povedo, da so sedaj v ĹĄoli laÄ?ni, da jim je zato celo slabo, in da so laÄ?ni tudi doma, ne moreĹĄ veÄ? ostati ravnoduĹĄen. Nikoli, ampak res nikoli doslej si nisem mislila, da se v mojo deĹželo vrnejo Ä?asi lakote, o katerih so mi najveÄ? povedali moji stari starĹĄi.

O revĹĄÄ?ini razmiĹĄljam v Tednu otroka. Vsako leto na svetovni dan otroka, 1. oktober, dobro preberem poslanico Zveze prijateljev mladine Slovenije. Letos je zgovorna in zelo Ĺžalostna: opominja na to, da smo zatajili kot druĹžba. SporoÄ?a, da so za revĹĄÄ?ino in bedo premnogih otrok v naĹĄi drĹžavi odgovorni vsi, ki so oropali naĹĄo drĹžavo, trgovci z novci, trgovci z blaginjo te deĹžele, ki so jo razprodali in se polastili skupno ustvarjenih dobrin. Z nespametno politiko so izpraznili mnoge blagajne, tudi obÄ?inske, v katerih je bilo doslej dovolj sredstev za otroke starĹĄev, ki niso zmogli. Sedaj jih ni veÄ? ‌ V pismu me vpraĹĄajo, ali se poÄ?utim soodgovorno, da mnogi otroci nimajo veÄ? toplega doma, hrane, nimajo za ÂťbrezplaÄ?noÂŤ ĹĄolo in obĹĄolske dejavnosti v njej ‌ Morda sem, ker ne kriÄ?im, ker ne opozarjam oblastnikov, da so ĹĄli predaleÄ?. In pri tem ne bi smela ostati sama, vsi bi morali biti manj pasivni. Bomo dovolili, da se tisti, ki odloÄ?ajo, kako bodo porabili naĹĄ davkoplaÄ?evalski denar, ĹĄe naprej igrajo z zdravjem in Ĺživljenjem otrok, za katere ĹĄe vedno tulijo, da so naĹĄa prihodnost? LaÄ?ni in poniĹžani se ĹĄe vedno skrivajo, zato pa se mi ne bi smeli veÄ?! Ja, res smo zatajili kot druĹžba. Toliko laÄ?nih, prezeblih in prestraĹĄenih otrok zagotovo ĹĄe ne bi smeli imeti, saj Sloveniji ĹĄe ne gre tako slabo. Kako dolgo bomo ĹĄe tiho? Upam, da ne dolgo!

Velenje, 1. oktobra – Tako je razmiĹĄljal pobudnik gradnje Gaudeamusa dr. Franc Ĺ˝erdin, velenjski podĹžupan, ki je objekt v ponedeljek skupaj z direktorjem Ĺ olskega centra Velenje mag. Ivanom Kotnikom tudi uradno predal v uporabo. SimboliÄ?no, s sajenjem drevesa. ÂťMesto ne bo staro zato, ker kljub temu, da se mesto in prebivalci staramo, za nami vedno prihajajo nove generacije.ÂŤ In z Gaudeamusom jim zagotavljajo boljĹĄe moĹžnosti za izobraĹževanje od srednje ĹĄole do doktorata. VeÄ? na strani 13.

Bojana Ĺ pegel

MogoÄ?na stavba v sebi skriva veÄ? vsebin, vse pa bodo dobrodoĹĄle za kakovost izobraĹževanja. Zato je bila otvoritvena slovesnost v znamenju mladosti in veselja.

bĹĄ

Po radiatorjih bo spet piskalo in ĹĄumelo

V Velenju niĹžji komunalni prispevek 3

8

JESE LMO NSKE P OÄŒITNICE POD PA

OB RDEČ E

MORJE HOTEL IM PERIAL SH AMS 5* vse vkljuÄ?e no 20. in 27.10. , 3.11

od 599 â‚Ź

RK Gorenje: Sanjski zaÄ?etek lige prvakov

16

www.palma.si

.

1. otrok 2-14 let od 329 â‚Ź, 2. otrok 2-14 let od 479 â‚Ź.

NA POTEP

Biseri Srbije, 3 dni 27.10. in 2.11.

159 â‚Ź

KLUB PALMINKO V RABCU

Hotelski kompleks Cvijeta 3*, polpenzion (min. 2 noÄ?i) 26.10. – 4.11.

od 21 â‚Ź / dan

1. otrok do 12 let na dodatnem leĹžiĹĄÄ?u BREZPLAÄŒNO.

,-*$/* $&/5&3 t $&-+& t 7&-&/+& -+6#-+"/" t ."3*#03

Naš ­čas, 4. 10. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Slovenija uvozi za milijardo evrov hrane

Za MČN doslej 17 vlog Šoštanj, 27. septembra – Občina Šoštanj investitorjem v male čistilne naprave (MČN) velikosti 50 populacijskih enot namenja po 1.000 evrov nepovratnih sredstev. Letos so za to v proračunu zagotovili 50.000 evrov, doslej pa prejeli 17 vlog.

Upravičenci do sofinanciranja so lastniki stanovanjskih stavb v občini Šoštanj na območjih zunaj aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije. n mkp

Jesenska akcija cepljenja lisic proti steklini Velenje, 27. septembra – Veterinarska uprava Republike Slovenije je v soboto, 29. septembra, začela jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini, ki jo opravljajo zaradi posrednega varovanja ljudi pred to izredno nevarno boleznijo. Akcija bo trajala predvidoma do 15. novembra. Polaganje vab bodo opravljali piloti domačih športnih društev z višine 300 metrov. Veterinarji opozarjajo, da v tem času ni dovoljeno prosto gibanje psov – izvzeti so le službeni psi. Vsak stik z vsebino vabe je po zahtevah Svetovne zdravstvene organizacije potrebno obravnavati kot ugriz stekle živali in nemudoma obiskati zdravnika. n

Najlepša in najbolj gostoljubna Obala, Velenje tretje V letošnjem že 21. tekmovanju 'Moja dežela – lepa in gostoljubna' je Velenje osvojilo tretje mesto. Zmagal je Koper, drugi pa je Maribor.

Tekmovanje prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost, ravno to pa naj bi bil pogoj za uspešen razvoj turizma.

Letošnji absolutni zmagovalec je Obala. Poleg prvega mesta med mesti je v kategoriji turističnih krajev na prvem mestu slavil Piran pred Bledom in Kobaridom. n mz

Teden dojenja malo drugače Celje, 4. oktobra - Tudi letos bodo v Splošni bolnišnici Celje obeležili mednarodni Teden dojenja, ki ga v Sloveniji praznujemo v tednu od 1. do 7. oktobra. Svetovni teden dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje, podpira pa ga tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Geslo letošnjega tedna dojenja je »Iz razumevanja preteklosti načrtujemo prihodnost«. Letos so aktivnosti, s katerimi bodo zaznamovali mednarodni teden dojenja, nekoliko spremenili. Ginekološko-porodniški oddelek celjske bolnišnice bo danes ob 11.00 uri, v prostorih Regijskega centra medgeneracijskega druženja na Kocenovi 8 v Celju, pripravil srečanje, ki se ga bodo udeležile oddelčne medicinske sestre in članice društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Na srečanje še posebej vabijo babice otrok, saj bi ga radi izkoristili za medgeneracijsko izmenjavo informacij o dojenju nekoč in danes. 5. oktobra pa bo v Laškem potekalo republiško strokovno srečanje o dojenju in laktaciji. n bš

Volilna pravila ob volitvah predsednika republike 2012 V tedniku Naš čas in na Radiu Velenje 107,8 MHz in 88,9 MHz bomo predsedniške volitve, ki bodo potekale v nedeljo, 11. 11. 2012, spremljali v skladu s svojo neodvisno usmeritvijo in profesionalnimi novinarskimi načeli.

Volilno dejavnost vseh kandidatk in kandidatov bomo spremljali skladno z uredniško politiko, ki ne daje prednosti nobeni kandidatki ali kandidatu. Spoštovali bomo načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, človekovo osebnost in dostojanstvo ter politično uravnoteženost. Pri tem bosta uredništvi o vsebini, dolžini in načinu predstavljanja odločali samostojno.

Za vse organizatorje oglaševalske kampanje veljajo enaki pogoji in cenik. Naročeni oglasi bodo jasno označeni.

Med volilno kampanjo ne bomo objavljali pisem bralcev z očitno predvolilno vsebino.

Velenje, 4. oktobra 2012 n

V Velenju je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič predstavila prvo fazo projekta Zdravo okolje za zdravje ljudi Mira Zakošek

V Vili Bianki v Velenju ekipa evropske poslanke “Požen' Evropo” uspešno deluje. V sodelovanju s poslanko ter strokovnjaki z inštituta za ekološke raziskave Erico Velenje, Visoke šole za varstvo okolja in Inštituta Jožef Štefan, Biotehniške fakultete in s kmetijskim inštitutom so pripravili projekt Zdravo okolje za zdravje ljudi, ki so ga promocijsko predstavili v Velenju.

Namen projekta je ponovna oživitev gojenja štirih tradicionalno slovenskih kultur, ki iz naše kmetijske krajine počasi izginjajo, to so ajda, jagodičevje, stročnice in česen. »Če danes ne bomo poskrbeli za večje ozaveščanje pomena teh izginjajočih kultur in prenašali takšnih sporočil od ljudi do ljudi, bomo v Sloveniji gledali hektare zemlje, ki se zaraščajo, in številne avtohtone slovenske poljščine, ki izginjajo,« meni evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič.

Pri raziskovanju možnosti ponovne načrtne vzgoje teh kultur so se osredotočili na iskanje območij predalpskega sveta, kjer imamo čisto zemljo in ugodne podnebne razmere. Cilj projekta je pridelava varne in kakovostne hrane ob hkratnem zmanjševanju obremenjevanja okolja in narave.

Mag. Mavec poudarja: »Inštitut Erico se precej ukvarja s hrano in vprašanjem prehajanja onesnažil v zemljo, zrak, vodo in posledično v hrano, ki jo zaužijemo. Kar 35 odstotkov sloven-

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič na predstavitvi projekta

Vinska Gora dobila defibrilator Velenje, 28. septembra - Vinska Gora bo s številnimi dogodki obeležila svoj krajevni praznik, saj so praznovanje začeli v začetku septembra, končali pa ga bodo 12. oktobra. Veseli so, da so v času praznovanja v kraju kupili tudi defibrilator, in to s pomočjo dobrodelne akcije,

ki jim jo je pomagal organizirati Drago Kolar.

Začetek akcije zbiranja sredstev je bil na srečanju krajanov Prelske, ki so v ta namen darovali kar 550 evrov. Sledili so številni donatorji, od gasilcev iz Bevč in Vinske Gore, do igralcev NK Rudar, Sindikata Premogovnika, aktiva

skega površja leži nad 500 metri nadmorske višine, kjer je pridelava hrane zaradi zahtevnejšega terena sicer težka, so pa tla na teh območjih običajno manj onesnažena, kar je lahko odlično izhodišče za pridelavo hrane boljše kakovosti.« Žal je danes večina obdelovalnih površin na teh območjih namenjenih pridelavi hrane za živali, medtem ko Slovenija kljub naravnim danostim uvozi kar za milijardo evrov hrane. Slednjo bi lahko v večji meri pridelali doma. Tak primer je tudi ajda, ki je v Sloveniji skoraj ne gojimo več in jo kar 80 odstotkov uvozimo.

Ajda, česen, jagodičevje in stročnice nosijo nešteto zdravilnih učinkovin, ki blagodejno vplivajo na človeka. Dr. Nataša Kopušar je gostom postregla s številnimi zanimivimi informacijami o tem, da fižol znižuje holesterol, da jagodičevje vsebuje veliko C-vitamina in da česen vpliva na kardiovaskularni sistem. Razumljivo je, da pri uvoženi hrani, ki je opustošena zaradi masovne pridelave, takšnih učinkovin ne moremo pričakovati. »Še kako pomembno je torej, da bomo naš projekt tudi nadaljevali. Pričakujemo, da bomo v decembru že imeli prve konkretne zaključke, ki jih bodo strokovnjaki tudi predstavili,« je zaključila poslanka Mazej Kukovič. n

delovnih invalidov Premogovnika, MO Velenje, kovinarstvo Sovič … Tako so zbrali skoraj tri tisoč evrov in kupili sodoben defibrilator, ki so ga že namestili v večnamenski dom v kraju.

Ko bodo večje prireditve, pa ga bodo prestavili na prizorišča srečanj in dogodkov. n bš

Sosedje so nas letos izdali Ni slaba le banka, tudi ljudje – »Pozicijonistu« priznanje, opozicijonistu grožnje – Oživljanje Kozjanskega morda – Naravna zdravilišča s padcem števila gostov iz soseščine Ko bi le bila slaba le nova banka! Tako menijo mnogi ob sedanjih razpravah, ko naj bi z ustanovitvijo tako imenovane slabe banke rešili ostale. In te naj bi z vnovičnim kreditiranjem podjetij pomagale zagnati nov razvoj našega gospodarstva. Sliši se preprosto, pa tudi mnogi strokovnjaki menijo, da vse tako enostavno le ne gre. Pa zato toliko razprav, toliko dvomov in toliko vprašanj o tej rešilni formuli. Ob tem seveda mnogi tudi opozarjajo, da pri nas le ni vsa težava le v »slabi banki«, še veliko drugega je pri nas slabega. In – kar naj bi bilo najhujše – med nami je tudi veliko slabih ljudi.

Zadnje dni so se pri nas dogajale res presenetljive stvari. Preiskovalci so udarili po združbi okoli predsednika glavne opozicijske stranke in ljubljanskega župana Zorana Jankoviča. Niso bili redki, ki so menili, da gre za neke vrste maščevanje, čeprav so v isti mah govorili, da moramo pač biti pred zakonom vsi enaki. Nekateri so tudi po domače rekli, »ko mačke ni doma, miši plešejo«, to dogajanje pa povezovali z odsotnostjo premiera in glavnega Jankovičevega političnega nasprotnika. Pa čeprav tak pregovor z vsem tem primerom niti nima najbolj posrečene zveze.

Kot posebna zanimivost pa se je zgodilo visoko mednarodno priznanje, ki ga je prav tisti čas prejel naš predsednik vlade. Tudi ob tem bo kdo rekel, kje je pri trem kaka povezava. Ampak, tisti, ki jo hočejo najti, jo najdejo.

V času, ko se pri arbitražnem sporazumu ne ve, koliko morja nam bo res pripadlo, so razveseljive novice iz šentjurske občine. Tam so se lotili oživljanja Kozjanskega morja. Tako namreč mnogi imenujejo Slivniško

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d.o.o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 evr (8,5 % DDV 0,14 evra, cena izvoda brez DDV 1,66 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

4. oktobra 2012

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

jezero, ki je nastalo z zajezitvijo Voglajne. To jezero je pred časom že kar precej živelo, saj so postavili tudi nekaj objektov, pa potem nekako propadlo. Zdaj sta se nove akcije lotila Občina Šentjur in krajevna skupnost Slivnica. Jezero ima sedem kilometrov in pol obale, je polno različnih vrst rib, v močvirnatem delu je tudi naravni rezervat s skoraj 130 vrstami ptic. Vse to kaže, da so možnosti raznovrstnega razvoja turizma in preučevanja narave.

Take oživitve naših naravnih danosti so še kako potrebne, če želimo še bolj razvijati turizem in gostom ponuditi tudi kaj novega. Letošnji podatki namreč kažejo, da smo v eni najpomembnejših turističnih panog, ki je znana tudi na našem območju, nazadovali. Zdraviliški turizem nam letos ni prinesel tistega, kar smo pričakovali. Pri obisku je največji 'izpad' gostov iz sosednjih držav. Za Italijo je nekako razumljivo, saj je v resni krizi, tudi Hrvaška, zaskrbljuje pa padec obiskovalcev iz Avstrije, ki je krizo dobro preživela. Vsega tega niso mogli nadomestiti niti gostje iz Rusije, ki jih je precej več, prednjačijo predvsem v Rogaški Slatini. Tam se zaradi tega domačini jezijo, saj so zaradi teh petičnih gostov poskočile cene v trgovinah, pa hodijo domačini po nakupih v druge kraje. V glavnem mesecu poletne sezone, avgustu, sta podatke naših zdravilišč reševala Topolšica z apartmajskim naseljem in Zreče z novimi zmogljivostmi. Tako v tem mesecu vsaj padca ni bilo.

Zaključimo pa malo bolj po domače. V Vojniku je bilo v torek prvo srečanje kmetic celjske in koroške regije. Predstavilo se je 16 društev, posebnost je bila seveda domača malica, ko članice različnih društev položila na mize res prave domače dobrote. Seveda so kmetice tudi izmenjavale izkušnje, pa ne le s področja kulinarike! Čeprav se tudi naše kmetije modernizirajo in je na njih vse več strojev, so za mnoga dela še vedno potrebne roke in umna glava. Tudi v teh modernejših časih pa marsikje še vedno tudi velja, da ženske podpirajo tri vogale hiše. Morda se vsi moški s tem ne bodo povsem strinjali, večina pa jih bo verjetno le prikimavala.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43 e­-mai­l: ­press@­nascas.si TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o.

nk

Tisk: Tiskarna SET d.d.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji.

Letno izide do 52 številk.

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

IZ SVETNIŠKIH KLOPI

4. oktobra 2012

3

V Velenju nižji komunalni prispevek Velenje ima nov odlok o komunalnem prispevku – Za državnega svetnika predlagajo dr. Milana Medveda – Vrtci bodo cenejši Mira Zakošek

Velenje, 2. oktobra – Velenjski svetniki so se zbrali na prvi letošnji jesenski seji, na kateri so dorekli kar 31 zadev. Znova so razrešili vrsto premoženjskih vprašanj. Tokrat so izvzeli iz javnega dobra parcele na Paškem Kozjaku, v Paki, Ložnici in Velenju. Opravili so nekaj kadrovskih zadev ter izvolili svojega kandidata za državnega svetnika.

Znižali so cene v vrtcih, malenkost podražili stavbna zemljišča, znižali komunalni prispevek …

čen, saj je različna tudi komunalna opremljenost. Tako na primer za vodovod znaša od 6,3 do 10,5 evra za kvadratnih meter tlorisne površine. Strošek kanalizacije se giblje med 1,69 do 11,47, za plin znaša 5,02, za daljinsko ogrevanje pa med 10,74 in 20,48 evra. Za ceste morajo bodoči graditelji prispevati od 13,26 do 20,66 evra, za javne odprte in zelene površine med 13,26 in 20,66 evra in za ravnanje z odpadki 0,48 evra na neto tlorisne površine bodočega objekta oziroma prizidka.

Nov odlok o komunalnem prispevku

Dr. Milan Medved kandidat za državnega svetnika

Nov odlok, ki so ga svetniki potrdili, prinaša v Mestni občini Velenje nižje stroške komunalnega opremljanja. Z njim so dorekli celovit program opremljanja, pa tudi podrobna merila za odmero komunalnega prispevka. Ta je seveda po posameznih področjih razli-

Vseh 31 prisotnih svetnikov je za kandidata za državnega svetnika iz Savinjsko-šaleškega območja potrdilo predsednika uprave Premogovnika dr. Milana Medveda. Izvolili pa so tudi elektorje, ki bodo v njihovem imenu 21. novembra volili državnega svetnika s tega območja.

To nalogo so zaupali Bojanu Vohu, Bojanu Škarji, Srečku Korošcu, Jožefu Kavtičniku, Tereziji Jaklič, Marjani Koren in Stanislavu Videmšku.

Vrtci cenejši za skoraj 6 odstotkov Svetniki so skladno z varčevalnim programom določili nove ekonomske cene v velenjskem vrtcu. Te so v povprečju nižje za 5,78 odstotka.

So pa povišali počitniško rezervacijo s 25 na 50 odstotkov. Cene so po besedah v. d. ravnateljice Nataše Doler primerljive z drugimi v državi. Za prvo starostno obdobje znašajo 428,70 evra, za drugo 318,32 evra, za poldnevni oddelek 257,09 evra, za razvojni oddelek pa 1.075,03 evra.

Nov izračun cen programov v Vrtcu Velenje je pripravljen na osnovi zahtev Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je stopil v veljavo 1. junija letos. Z novim zakonom se

O svoji sejnini bo vsak odločal sam Nič več kolektivnega odločanja o predlogih, da se svetniki odpovedo eni ali več sejninam v korist koga ali česa drugega

je spremenila tudi cena za drugega otroka. Vrtec za drugega otroka za starše ni več brezplačen, ampak morajo starši plačati 30 odstotkov cene programa. Preostali del krije ministrstvo.

Štipendije nadarjenim Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so potrdili spremembe Pravilnika o štipendiranju v Mestni občini Velenje, ki jih podeljujejo posebej nadarjenim študentom ter študentom razvojno prednostnih poklicnih usmeritev. Po novem bo pomemben kriterij za pridobitev štipendije tudi nadpovprečno družbeno angažiranje, ki prispeva k višji kvaliteti življenja v mestu.

V občini 16 bivalnih enot za socialno najbolj ogrožene Velenjski svetniki so dopolnili pravilnik o dodeljevanju bivalnih enot Mestne občine Velenje v najem. Imajo jih 16, na novo pa so opredelili sistem njihovega dodeljevanja osebam, ki se znajdejo v posebej težki socialni stiski. Pravilnik opredeljuje upravičence, pogoje in

merila za oddajo, postopek oddaje, trajanje najemnega razmerja, višino najemnine, razloge za prenehanje najemnega razmerja in hkratno upoštevanje prehodnih določb za že sklenjene najemne pogodbe. Pravilnik opredeljuje tudi prednostne kategorije pri dodeljevanju bivalnih enot.

Več prodaj zemljišč S Sklepom o spremembah in dopolnitvah Sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem so svetniki soglašali, da se prihodki od prodaje občinskih zemljišč letos povečajo za dobrih 70 tisoč evrov in znašajo skupaj 6.714.404 evrov, sredstva namenjena odkupu zemljišč pa so povečali za dobrih 47 tisoč evrov in znašajo 687.104 evrov.

Ksseno naj bi še naprej vodil Boštjan Krajnc Bojan Škarja, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je predstavil predlog sklepa o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško – Zavoda KSSENA, s katerim

Svet Mestne občine Velenje daje soglasje k imenovanju Boštjana Krajnca za direktorja zavoda.

V Velenju najuspešnejši na področju ločenega zbiranja odpadkov Svetniki so potrdili tudi načrt gospodarske javne službe za zbiranje in odvoz ter prevoz odpadkov v mestni občini Velenje, občini Šoštanj in občini Šmartno ob Paki v letošnjem letu. Večina nalog je seveda že opravljena, predstavnica podjetja PUP Saubermacher, Alenka Centrih pa jih je seznanila tudi z izjemno dobrimi rezultati, ki jih Velenje dosega na tem področju.

Prebivalci namreč odpadke zelo dobro ločujejo in so se uvrstili na prvo mesto v Sloveniji. Seveda pa sistem nenehno dopolnjujejo in dograjujejo. Trenutno izvajajo poskusno zbiranje plastične embalaže pri stanovanjskih hišah v nekaterih krajevni skupnostih. Nadgraditi pa nameravajo tudi zbiranje kosovnih odpadkov. n

Vila Breda kulturni spomenik Kaj takšna razglasitev pomeni, če investitor ni zmožen slediti zahtevam Zavoda za spomeniško varstvo?

Milena Krstič - Planinc

Sejninam se bodo svetniki lahko odpovedovali tudi v prihodnje, a posamično, ne kolektivno.

Šoštanj – Člani občinskih svetov kot funkcionarji prejemajo za opravljeno delo sejnino. Tu in tam se kakšni odrečejo in jo namenijo za druge namene. V Šoštanju je bilo odločanje o odpovedi sejninam doslej kolektivno, torej je veljalo za občinski svet kot celoto. Na zadnji seji pa so se svetnice in svetniki dogovorili za pravila o teh »odpovedovanjih« in s tem prekinili staro prakso.

Sklenili so, da se bo vsak član občinskega sveta o tem, ali se bo odrekel sejnini v korist koga ali česa drugega, odločal samostojno

in o tem podal tudi pisno izjavo.

Tudi če bodo predlog o odpovedi sejnine podprli vsi, bo vsak o tem podal svojo izjavo. »Vsak svetnik se bo sam odločil, ali se bo odrekel sejnini, in tudi o tem, za koliko sej občinskega sveta oziroma njegovih delovnih teles,« pravi višji svetovalec za pravne zadeve v Občini Šoštanj Bogomir Brložnik.

Razlog za sprejem takšnega sklepa so pobude, da se sejnini ali več sejninam odreče celoten občinski svet. Take so bile že tudi v tem mandatu. Zadnja je bila pobuda svetnice Vilme Fece junija letos,

ko je v polemični razpravi predlagala, da se svetniki in svetnice odrečejo petim sejninam za plačilo stroškov preimenovana Osnovne šole Šoštanj v Osnovno šolo Karla Destovnika – Kajuha. Ni bila proti preimenovanju, nasprotovala pa je, da se to dogaja v času, ko denarja primanjkuje na vseh koncih in krajih. Zaradi takega predloga je bilo med člani in članicami občinskega sveta čutiti kar nekaj nelagodja. O njenem predlogu pa niso glasovali. n mkp

Šoštanj, 25. septembra – Šoštanjski svetniki so na zadnji seji na pobudo Bolnišnice Topolšica objekt Vile Brede razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Bolnišnica želi vili, ki je bila zgrajena kot zdraviliški objekt na prehodu iz 19. v 20. stoletje, na eni strani trajno ohraniti arhitekturno vrednost, na drugi pa ji dati vsebino. »V Bolnišnici razmišljamo, da bi v vilo umestili ambulanto-rehabilitacijske dejavnosti,« je na seji povedal Janez Sevčnikar. »Kljub težki finančni situaciji je naš namen vilo obnoviti in s tem preprečiti njeno nadaljnjo propadanje, z vsebino, ki ji jo bomo dali, pa jo vključiti v aktivno uporabo.« Razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena Bolnišnici prinaša možnost kandidiranja na javnih razpisih za sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov iz evropskih skladov in resornih ministrstev.

Svetnike pa je vseeno zanimalo, kaj razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena pomeni, če investitor pri pridobivanju sred-

stev ne bo uspešen. Ni tako malo objektov iz preteklosti, ki so bili še naprej prepuščeni zobu časa, ker investitorji niso bili zmožni slediti zahtevam Zavoda za spomeniško varstvo. Če bi se to zgodilo z vilo Breda, ali je možno ta objekt izvzeti iz nabora zaščitenih objektov občine Šoštanj, jih je zanimalo.

To so vprašanja, ki so v dandanes še kako realna. Vendar pa

za Vilo Bredo, kot je na seji rekla predstavnica celjske enote zavoda Urška Kerbavec, upa, da se to ne bo zgodilo, ker se investitor zelo trudi vili povrniti nekdanji ugled. Poleg tega pa za vilo Bredo zaradi izjemne lege v prostoru, za kraj pomembne zgodovinske pričevalnosti ter umetnostnozgodovinske vrednosti, že velja varstveni režim. n

Vila je zdaj tudi kulturni spomenik lokalnega pomena.

Naš čas, 4. 10. 2012, barve: CMYK, stran 4

DOGODKI

4

4. oktobra 2012

Kar seješ, to žanješ Župan Občine Šoštanj Darko Menih se je nagrajencem občine, ki so bili na svečanosti ob prazniku glavni, zahvalil, ker so dobro sejali Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 28. septembra - Ob občinskem prazniku 30. septembru so v Šoštanju v petek na večer v kulturnem domu pripravili svečanost, na kateri so podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim. Župan Darko Menih je v nagovoru prehodil pot od lanskega do letošnjega praznovanja, mešani pevski zbor Svoboda pa je dogodku dal žlahtnost. »Kljub vsesplošni gospodarski in socialni krizi ter zmanjševanju občinskega proračuna smo v tem letu uspeli dokončati in začeti nekaj novih projektov. Če želimo občanom na podeželju zaradi velike razpršene poselitve zagotoviti vsaj približno enak standard, kot ga imajo v mestu, predstavlja to velik strošek. Gradnja in rekonstrukcija cestne infrastrukture, samo cest, peš in kolesarskih poti ima-

mo dobrih 212 kilometrov, kanalizacija in vročevod so bili tudi letos velik zalogaj za občinski proračun,« je dejal župan in naštel večje projekte: kanalizacija Spodnje in Zgornje Lokovice za skupaj 750 populacijskih enot, sofinanciranje malih čistilnih naprav, obnova kanalizacije v mestu, pod graščino in na Koroški cesti, cesta v Topolšico, Grebenšek-Petkovnik, na Pristavi, v Ravnah, v Lokovici in Belih Vodah, ureditev okolice zdravstvenega in kulturnega doma, umiritev prometa v Pohrastniku, ureditev hudournika Pusti graben in brežin potoka Globočec, plaz Pocajt in plaz Enci in še veliko manjših infrastrukturnih del.

V družbenih dejavnostih je posebej izpostavil poimenovanje osnovne šole po rojaku pesniku Karlu Destovniku Kajuhu in šolske prevoze. »Nekateri povezujejo stroške poimenovanja in prevozov otrok

in vnašajo nemir med Šoštanjčane, kar je nedopustno. Z novim šolskim letom smo žal morali ukiniti nekaj šolskih avtobusnih prevozov zaradi racionalizacije in doslednega upoštevanja zakona o osnovni šoli. Po trdih in dolgotrajnih pogajanjih s prevozniki ter po dokončanem oblikovanju šolskih urnikov, vključno z interesnimi dejavnostmi, dopolnilnim in dodatnim

Župan Darko Menih: »Človeku se povrne vse, kar reče ali naredi.«

Priznanje so prejeli Alimpije Košarkoski, Rudi Rožič in Valter Pirtovšek.

Pravo mrtvilo Po neuradnih informacijah za zdaj v občini Šmartno ob Paki za nadomestne županske volitve 4 kandidati – Kandidature do 17. oktobra Šmartno ob Paki - Čeprav bo 2708 volilnih upravičencev v občini Šmartno ob Paki na volitvah 11. novembra poleg predsednika države volilo tudi nadomestnega župana, pravega volilnega utripa v tamkajšnjem okolju ni zaznati. Nekateri se zaradi tega sprašujejo, ali stranke pripravljajo presenečenje glede kandidatov ali pa nimajo takih »adutov«, da bi z njimi že pripravljale »teren«. Zelo malo ali skoraj nič ni namreč informacij o predvolilnih aktivnostih, o snubljenju oziroma izbiri kandidatov v posameznih občinskih odborih strank. Po mnenju nekaterih je to že majhno presenečenje, saj naj bi se namreč nekateri občinski strankarski veljaki že dan po smrti dosedanjega župana Alojza Podgorška zanimali, kdaj naj bi bile volitve, drugi pa bi jih najraje imeli kar takoj.

Za zdaj se v zvezi z nadomestnimi županskimi volitvami v šmarški občini v vsakdanjih modrovanjih pojavlja najpogosteje ime Janka Kopušarja, šmarškega svetnika Liste za napredek občine Šmartno ob Paki. Zanj županske volitve ne bi bile nič novega, saj se je na slednjih že pojavljal kot kandidat za župana. Nova pa naj bi bila informacija, da naj bi ga na nadomestnih volitvah podprle tri koalicijske stranke (SD, LDS in DeSUS) ter seveda omenjena lista.

poukom, je Občina Šoštanj uspela zagotoviti dodatne odhode avtobusov po pouku.

Zaradi enotnega začetka pouka je samo ena jutranja vožnja, zato na avtobusih mimo Pohrastnika ni dovolj prostora za vse učence, vključili smo lahko učence do 4. razreda. Občina Šoštanj za delovanje vrtca in osnovne šole na letni ravni porabi več kot 2.500.000 evrov, od tega kar 500.000 za prevoze osnovnošolcev.«

Informacija bi kar utegnila držati glede na to, da ga je koalicija predlagala tudi za podžupana. Kopušar sedaj to nalogo tudi opravlja. Mimogrede - tudi preminuli Podgoršek ga je večkrat omenjal za svojega naslednika po izteku svojega županskega mandata.

Kar nekaj volilnih upravičencev meni, da je Kopušar v tem trenutku najprimernejši izbor, saj je v prvih dveh mandatih samostojne občine opravljal dela in naloge občinskega tajnika. Tako naj bi univerzitetni diplomirani ekonomist, sedaj zaposlen kot sekretar na Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje, imel izkušnje pri delovanju občinske uprave, načrtovanju in uresničevanju naložb.

Po prav tako nepreverjenih informacijah naj bi bil Kopušar sprva sprejemljiv kandidat za nadomestne županske volitev tudi pri obeh opozicijskih strankah – SDS in SLS, a naj bi si kmalu premislili. Premislili naj bi si še glede skupnega kandidata. Tako naj bi sedaj Občinski odbor stranke SDS stavil na upokojenega elektrotehnika Jožeta Slemenška, predsednika občinskega odbora in v tem mandatu tudi šmarškega svetnika, v občinskem odboru stranke SLS pa naj bi nagovarjali oba svoja perspektivna mlada politika, prav tako šmarška svetnika Klemna Slemenška in Majo Ažman. Za kandidaturo za nadomestne županske volitve naj bi se dogovorili z Ažmanovo, diplomirano geografinjo in svetovalko v poslanski skupini SLS. Pri vseh dosedanjih županskih volitvah se je pred vlaganjem kandidatur pojavljajo še ime prvega šmarškega župana Ivana Rakuna. Tudi nadomestne županske volitve niso izjema. Po Rakunovih besedah naj bi ga k ponovnemu potegovanju za županski stolček zavzeto nagovarjali posamezni volilni upravičenci. Po preverjenih informacijah se v občinskem odboru stranke SLS, katere član je, o njegovi kandidaturi niso pogovarjali.

Ugibanj, kdo bo kandidiral na nadomestnih županskih volitvah v občini Šmartno ob Paki, bo zagotovo konec 17. oktobra po 19. uri. Takrat se namreč izteče uradni rok za oddajo kandidatur.

Županova priznanja za Bogdana Železnika, Špelo Osterc, Marjana Karlovčeca (na sliki). Javno pa je župan izrekel priznanje in nagradil tudi tri zlate maturante, ki živijo na območju občine.

Plaketa za Franca Vačovnika, Franc Ravnjaka in Ljubomirja Melanška.

Spomnil je tudi na dosledno zagotavljanje socialnega varstva občank in občanov: številnim doplačujejo domsko varstvo, omogočajo pomoč na domu in družinskega pomočnika, nudijo izredno denarno socialno pomoč, tudi pomoč socialno šibkim osnovnošolcem, omogočajo stanovanjske subvencije, trikrat letno razdelijo prehrambene pakete, brezposelnim plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, občanom na različne načine pomagajo ob

elementarnih nesrečah.

Vsem letošnjim nagrajencem pa je čestital z mislijo: "'Kar seješ, to žanješ. Človeku se povrne vse, kar reče ali naredi. Kar da, to bo tudi dobil. Če daje sovraštvo, bo tudi prejel sovraštvo; če daje ljubezen, bo dobil ljubezen; če neprestano kritizira, bo tudi sam kritiziran; če laže, bodo lagali tudi njemu; če goljufa, bo ogoljufan.«

Povsem drugače

Šoštanjčani so zdaj zadovoljni.

Šoštanj – Sredi avgusta letos so začeli v Šoštanju prenavljati okolico Zdravstvene postaje in Kulturnega doma in dela do roka, 23. septembra, tudi končali. Uredili so parkirišča, dostopno cesto, javno razsvetljavo, odvodnjavanje, komunalno infrastrukturo in zasaditev.

V času del, ko je bila mimo Zdravstvene postaje popolna zapora ceste, so občanom in drugim uporabnikom obeh ustanov zagotovili obvoz in parkiranje. mkp

Najprej solata, potem uta Občina Šoštanj bo pozvala vrtičkarje ob železniški progi in ob Cankarjevi, da do spomladi ute odstranijo Šoštanj – Ob železniški postaji in na območju ob Cankarjevi ulici se je že moralo umakniti nekaj vrtov in ut, da so tam dobili prostor avtomobili. Nekaj pa jih je še tam, menda rastejo celo nove. Stojijo na zemljiščih, ki so v lasti različnih lastnikov, Župnišča, Občine, Slovenskih železnic, TEŠ. Ute - ena je celo pozidana, pa marsikoga motijo.

Zdaj so se odločili, da bodo še to jesen na zemljišču, ki je last Občine Šoštanj, namestili opozorilne table,

preko katerih bodo uporabnike vrtov in lastnike ut seznanili, da morajo objekte, ki stojijo na teh zemljiščih, odstraniti do začetka marca prihodnjega leta. Če tega ne bodo storili, bodo uvedli postopek pri inšpekcijskih službah, so napovedali. Zavedajo pa se, da bo ta težava rešena šele, ko se bodo urejanja vrtov ob Cankarjevi cesti lotili celovito, za kar pa bi bilo potrebno denar poiskati v proračunu. mkp

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

DOGODKI

4. oktobra 2012

5

Vrtec Velenje uspešno zaključil program EKO Vrtec Velenje dobil »zeleno zastavo« Velenje, 25. septembra - Vrtec Velenje je v šolskem letu 2011/12 uspešno zaključil vseh sedem korakov programa Ekošola. V preteklih dveh šolskih letih je vrtec izvedel vrsto aktivnosti v okoljski vzgoji in izobraževanju ter s tem pridobili »zeleno zastavo«, s katero bo v prihodnje tudi uradno izkazoval svojo vključenost v mednarodno priznani in uveljavljeni program, ki deluje že v 58 državah po svetu.

Slavnostna podelitev »zelene zastave« je bila v torek v veliki dvorani protokolarnega objekta na Brdu pri Kranju. Izročil jo je predsednik RS dr. Danilo Türk. Sprejema so se med drugimi udeležili podžupan Mestne občine Velenje dr.

Franc Žerdin in predstavniki Vrtca Velenje.

Slavnostni govornik, predsednik države dr. Danilo Türk, je ob tej priložnosti med drugim dejal, da mora biti skrb za zdravo okolje naloga vseh nas, saj bo le to omogočilo ustvarjalnost in dobro počutje številnim generacijam. Korak bližje k boljši kulturi gibanja so aktivnosti Ekošol in sodelujočih. »Otroci nas veliko naučijo, spreminjajo svet.

Bodite prepričani, da ko bodo otroci odrasli, bosta njihova prihodnost

Lani Eko listina, letos Eko zastava Med 53 prejemniki Zelene zastave je bil tudi Vrtec Sonček iz Šmartnega ob Paki. »Lani je vrtec pridobil Eko listino, letos smo prizadevanja nagradili z Eko zastavo in se tako pridružili 626 ustanovam v Sloveniji, ki so uresničile mednarodno metodologijo Eko šol. Čeprav otroci v vrtcu že vedo, da je treba varčevati z vodo in energijo, ločevati odpadke …, se zavedamo, da s pridobitvijo Eko zastave naše delo še ni končano. Smo pa na dobri poti, sploh če se bodo v prizadevanja za trajnostni razvoj okolja s tako vnemo vključevali vsi zaposleni v vrtcu, otroci, njihovi starši ter ne nazadnje lokalna skupnost, »pravi Bernarda Urleb, bivša eko koordinatorica v Vrtcu Sonček.

Velenjska delegacija na sprejemu na Brdu pri Kranju

in svet že boljša.« V Sloveniji program Ekošola deluje že petnajst let, vanj pa je vključenih 626 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Namenjen je spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki v vzgojno-izobraževalnem programu in z aktivnim udejstvovanjem v lokalni skupnosti in širše. Osnovno načelo delovanja programa Ekošola je, da

bodo tudi otroci, učenci in dijaki kmalu vplivali na pomembne odločitve na vseh ravneh našega življenja in jih tudi sprejemali.

Okoljska vzgoja na vseh ravneh izobraževanja

doslej že pridobili Osnovne šole Antona Aškerca, Gustava Šiliha in Šalek ter Šolski center Velenje.

Z vključitvijo Vrtca Velenje v program Ekošola so v občini Velenje zagotovili program celostne okoljske vzgoje na vseh ravneh izobraževanja. n bš<

V mestni občini Velenje so si »zeleno zastavo« in naziv Ekošola

Vrtec javno-zasebnega partnerstva Šoštanjski svetniki odobrili izvedbo postopka – Ocenjena vrednost naložbe 5 milijonov evrov – Razpis za investitorja in koncesionarja še letos

Zaradi prostorske stiske se šoštanjski malčki že danes igrajo v nekdanji osnovni šoli, ki pa jo bodo za potrebe novega vrtca porušili.

Eko zastava tudi za šmarški vrtec iz rok predsednika države dr. Danila Türka.

Šoštanj, 25. septembra – Potrditev »Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za Vrtec Šoštanj«, ki ga je izdelala družba Bau-ing iz Kotelj septembra letos, šoštanjski svetniki pa so ga potrdili na seji prejšnji torek, predstavlja zeleno luč za gradnjo vrtca v javno-zasebnem partnerstvu.

Nobenega dvoma ni, da Šoštanj nov Vrtec – na eni lokaciji - potrebuje. Vrtec danes deluje na štirih različnih lokacijah in se ubada z dotrajanimi in pomanjkljivimi površinami ter nezadostnimi zmogljivostmi za izvajanje predšolske vzgoje. Prostorska stiska je iz leta v leto večja, obstoječe lokacije pa širitev ne omogočajo. Zadrego Občina Šoštanj rešuje z odpiranjem začasnih dodatnih oddelkov, ki so razpršeni po mestu. Vrtec Šoštanj v tem šolskem letu obiskuje preko 370 otrok.

Za javno-zasebno partnerstvo bo Občina Šoštanj prispevala zemljišče (stal bi na mestu nekdanje osnovne šole Biba Roeck, ki jo bodo porušili), zasebni partner, investitor in koncesionar pa bo Vrtec zgradil in ga upravljal. Zasebnega partnerja –

zanimanje menda že obstaja – bodo izbrali na javnem razpisu. Kot je povedal Vojko Krneža, podžupan Občine, računajo, da bi razpisne postopke zaključili do decembra letos, investitor oziroma koncesionar pa bi bil izbran januarja prihodnje leto. »Gradnja bi se po tej časovnici lahko začela v maju, vrtec pa bi zaživel jeseni leta 2014.« Nov Vrtec Šoštanj bi stal 5 milijonov evrov, vire za financiranje pa bo zagotovil koncesionar, ki bo izbran na javnem razpisu. Šoštanjski svetniki so imeli, preden so se odločili, da odobrijo izvedbo postopka, o javno-zasebnem partnerstvu vrsto vprašanj za Vesno Kozlar iz Bau-ing. Tudi zato, ker so imeli v mislih primer javno-zasebnega partnerstva za vrtec na Prevaljah, kjer celjska družba CMC, ki je bila koncesionar, zaradi lastnih težav ni mogla izpolniti obveznosti in se je gradnja ustavila. Kozlarjeva je zato večkrat ponovila, kako zelo pomembno je, da bo partner, s katerim bodo v Šoštanju sklenili pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, absolutno zdravo podjetje. Če n ne bo, je bolje, da ga ni.

Z igro do dediščine

Šmihelov sejem Šoštanj, 29. septembra – V soboto je v Šoštanju na Prešernovem trgu potekal Šmihelov sejem. Občina je skupaj z društvi in razstavljalci ter nastopajočimi pripravila živahno in zabavno dopoldne. Šmihelov sejem v občini pripravljajo nekaj zadnjih let, obiskovalcev in sodelujočih pa je iz leta v leto več. n mkp Sejem bil je živ. (foto: B.Š.)

Velenje, 4. oktobra - V Tednu otroka poteka tudi akcija Z igro do dediščine, ki jo pripravlja Pedagoška sekcija Skupnosti muzejev Slovenije. V njej sodeluje kar 34 muzejev in galerij. Pridružila se jim je tudi galerija Velenje, v kateri danes ob 17. uri pripravljajo brezplačno delavnico za otroke, ki jo bo vodila akademska slikarka Urška Mazej. Likovna dela različnih tehnik, motivov in vsebin, ki se nahajajo v depojih Galerije, bodo izhodišče za pogovor o likovni dediščini in ustvarjanje v izbrani tehniki.

Poudarek bo na grafičnih tehnikah. Otroci bodo izdelali preprosto reliefno matrico in jo tudi odtisnili. n bš

Naš ­čas, 4. 10. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 6

DOMA IN PO TUJEM

6

4. oktobra 2012

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 26. septembra V Državnem zboru so potrdili novelo zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih, ki predvideva poenostavitev prenosa nepremičnega premoženja med državo in občinami.

Poslanci so podprli tudi predlog razrešitve petih nadzornikov RTV Slovenije.

Na ministrstvu za finance pa so medtem izračunali, da je primanjkljaj v državnem proračunu po prvih osmih mesecih letošnjega leta znašal 993 milijonov evrov.

Slišali smo, da je Peter S. v Nemčiji oddal svoj DNK vzorec ter da je enako storil tudi kardinal Rode. Rezultati naj bi bili znani v tednu dni.

Aretirali so avtorja zloglasnega filma.

novanja novega generalnega direktorja.

Premier Janša, ki se je še vedno mudil v ZDA, je govoril s tamkajšnjimi novinarji. Povedal jim je, da naša država ne potrebuje denarja iz evropskega mehanizma, »seveda pa so nujne strukturne reforme, ki so bile v preteklosti zanemarjene.« Državni zbor je sprejel dopolnila poslancev koalicije, vložena k predlogu zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

V Los Angelesu so aretirali avtorja spornega filma o preroku MohaZdi se, da vsa Evropa protestira. medu, Američana z egiptovskimi koreninami Nakoulo Basseleyja V Grčiji je bilo vroče. V Atenah so potekali Nakoulo. A ne zaradi filma, temveč zato, ker je protesti proti novim varčevalnim ukrepom, med kršil pogojni izpust. katerimi so izbruhnili spopadi. Policija je bila Sobota, 29. septembra prisiljena uporabiti solzivec in zvočne bombe.

Po vsej Evropi so se razvneli protesti. MnožičProtesti so potekali tudi v Madridu. Razlog: enak kot v Grčiji. In tudi tu so si policisti nadeli no so se zbrali na Poljskem, Portugalskem in v Nemčiji – povsod proti vladi, proti varčevanju čelade. in za pravico.

Četrtek, 27. septembra

Doma so v vladi opozorili, da se delež zaposlitev za določen čas iz leta v leto povečuje, medtem pa pogodbe za nedoločen čas, še zlasti za mlado generacijo, ostajajo skoraj nedosegljive.

Istega dne smo slišali, kako v Evropski komisiji zavračajo očitke, da so s predlogom enotne pogodbe o zaposlitvi Slovenijo izbrali kot poskusnega zajčka.

Avstrijska zvezna kovnica je izdala jubilejni kovanec za deset evrov, na katerem je Koroška prvič zapisana v obeh jezikih - nemškem in slovenskem. V Avstriji (posebej pri koroških svobodnjakih) se je hitro dvignil prah.

Nekaj prahu pa je dvignil tudi Ivo Sanader.

Nekdanji hrvaški premier je v svojem prvem javnem nastopu po dveh letih dejal, da je z mesta predsednika vlade odstopi zaradi mejnega spora s Slovenijo, ob tem pa zatrdil še, da je »nedolžen in to želim dokazati na hrvaškem sodišču.«

Ponedeljek, 1. septembra: Razveselili smo se novice, da bodo cene naftnih derivatov vendarle padle, je pa zato kadilce toliko bolj užalostila vest, da so zaradi dviga trošarin višje cene tobačnih izdelkov. V proračun naj bi se letos natekli štirje dodatni milijoni evrov.

Manj spodbudno je tudi Banka Slovenije ocenila, da se bo obseg bruto domačega proizvoda letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto pa bo izgubil še dodatnega 0,7 odstotka.

Na obisku pri nas se je mudil evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski. Slovence je označil za preveč pesimistične in izpostavil, da so resnične težave drugje v Evropski uniji.

Sindikat delavcev energetike Slovenije je pričel z zbiranjem 2500 podpisov pobude za zahtevo

Dan je minil v znamenju družine Janković. Že zjutraj so se namreč kriminalisti lotili hišnih preiskav, s katerimi naj bi preverili, ali so bila pri projektu Stožice storjena kazniva dejanja.

Ljubljanski župan je medijem pojasnil, da je osumljen nevestnega dela, zlorabe položaja in goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev.

Se nam znova obeta referendum?

razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o državnem holdingu.

Torek, 2. septembra: Varčevanje, varčevanje in še enkrat varčevanje.

Zorana Jankovića so prebudili kriminalisti.

Ustavno sodišče je zavrnilo predlog varuhinje človekovih pravic za zadržanje varčevalnega zakona v členu o pokojninah.

Vlada je sprejela predlog zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb in o davčnem postopku.

Pripravila je tudi podlage za poimensko objavo davčnih neplačnikov.

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je ob obstrukciji opozicije brez razprave sprejel vladni predlog zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank.

Premier Janez Janša je kot govornik nastopil na zasedanju Generalne skupščine ZN. Mednarodno skupnost je pozval, naj se pridruži prizadevanjem za svet brez genocida. Španci so še vedno besneli. V jezi proti varčevalno naravnanim proračunom so polnili ulice.

Petek, 28. septembra Še vedno se je govorilo predvsem o opravljenih preiskavah kriminalistov. Po tem, ko je celo vodja policije napovedal kazenske ovadbe, se je Zoran Janković sešel s svojimi poslanci, sodelavci na MOL-u ter ravnatelji ljubljanskih šol in vrtcev. Na vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da zaradi preiskave odloži vse svoje funkcije, je dejal: »Ne. Dokazal bom,« in poudaril, da je popolnoma miren.

Poslanci so s 50 glasovi podpore sprejeli zakon o državnem holdingu in zavrnili vsa dopolnila opozicije. Poslanska skupina PS je glasovanje obstruirala.

Generalni direktor policije Janko Goršek je predal posle svojemu namestniku Karolu Turku, ki bo policijo kot vršilec dolžnosti vodil do ime-

O varčevanju so govorili tudi na Hrvaškem. tamkajšnja vlada je napovedala, da zaradi primanjkljaja nima druge izbire, kot da proda deleža v še zadnjih dveh državnih podjetij v finančnem sektorju, Hrvaški poštni banki in zavarovalnici Croatia.

Državo, ki ji varčevanje prav tako ni tuje, pa so prizadele hude poplave: na jugu in jugovzhodu Španije je umrlo najmanj 8 ljudi, več sto ljudi so morali evakuirati.

V Vatikanu se je končal prvi del sojenja v zadevi Vatileaks, na katerem je Paolo Gabriele, nekdanji osebni strežnik papeža Benedikta XVI., obtožen kraje zaupnih dokumentov.

Ameriško taborišče za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi je zapustil še zadnji zapornik z Zahoda, Kanadčan Omar Khadr.

Premočno je odmevala novica iz nemškega inštituta za sodno medicino, kjer so ugotovili, da med DNK kardinala Rodeta in Petra Stelzerja ni podobnosti, zato so Rodeta kot možnega očeta izključili.

Glasno je bilo med zaposlenimi v javnem sektorju. Potem ko so slišali za nove reze, ki jih minister Pličanič ni želel razjasniti v številkah, so zabrusili, da se bodo »če nas bodo metali na cesto,« branili z vsemi možnimi sredstvi.

Istega dne so socialni partnerji po četrtem krogu pogajanj glede reforme trga dela sprejeli pre-

Janez Janša je prejel nagrado za inovacije v diplomaciji.

Tjaša Zajc

V ponedeljek se je začelo novo študijsko leto, ki ga je v Velenju pospremilo odprtje Gaudeamusa - večnamenskega objekta za srednje- in visokošolsko izobraževanje. Čeprav mi ta podatek ne pove veliko, pa me samo poimenovanje – Gaudeamus vrača k tistemu letu, ko nas je pesem s tem naslovom povzdignila in nas vsaj za en večer naredila najpomembnejše v mestu. Maturantski ples je bil začetek konca nekega obdobja; za njim je prišla matura in vznemirjenje pred novimi začetki, novimi potmi, študijem in poklicnim uspehom.

Matura je resna stvar. Dejansko lahko olajša ali oteži posameznikovo nadaljnjo življenjsko pot, ker je slovenski študijski sistem urejen tako (neumno ...), da so marsikje pomembne le točke, ki le malo povedo o posamezniku in njegovem smislu za določen poklic. Naš razred je bil na gimnaziji znan kot piflarski razred. Imeli smo veliko odličnjakov, nobenega testa nam v štirih letih ni bilo treba pisati dvakrat, ker bi tretjina dijakov pisala cvek. Za ta uspeh smo na koncu četrtega letnika dobili tudi dve torti od ravnatelja, česar ni bil deležen še noben razred prej.

Srednja šola je bila gora vsakodnevnih obveznosti in vendar čas, ki je bil kljub obremenjenosti zelo enostaven. Naša glavna skrb bilo učenje, imeli smo veliko možnosti za razvijanje v obšolskih dejavnostih in ugotavljanje, kje bi lahko bili uspešni. Lepo je bilo tudi zato, ker smo na svojo nadaljnjo pot gledali kratkoročno: do prvega letnika faksa. Leta po študiju so bila predaleč. Danes, po petih letih, smo skoraj tam, mnogi bolj zaskrbljeni za nadaljnji uspeh, kot smo bili na začetku faksa.

S sošolci iz gimnazije smo se nazadnje dobili v začetku tega leta in prišlo nas je relativno veliko – štirinajst. Logično smo govorili o tem, kaj kdo trenutno počne in kakšni so načrti za naprej. Po skoraj petih letih smo bili februarja že skoraj na koncu študija: nekateri so se ukvarjali z izpiti, drugi z absolventskim statusom oziroma magistrskim bolonjskim študijem. Za razliko od srednje šole ni bilo vznemirjenja nad bližajočim se koncem izobraževalnega obdobja. Izguba statusa, negotovost in neprijazen trga dela pač ne morejo biti razlogi za vzhičenje. Marsikdo je zato poudaril, kam se bo še vpisal oziroma kako si bo podaljšal status, ker še ne ve, kaj bo s sabo. Gotovosti je danes malo in dokler lahko, jo mnogi iščejo v študiju. V Sloveniji imam poleg rednega, izrednega in vzporednega študija še študij diplomantov – to je dodiplomski študij za tiste, ki so že diplomirali.

Navadno je za posamezno smer takega študija razpisanih malo mest. Za študij Laboratorijske biomedicine na ljubljanski Fakulteti za farmacijo sta bili recimo razpisani dve mesti, prijavilo se je 19 kandidatov. Devetnajst posameznikov, ki že imajo diplomo, poklic in bi po neki logiki že lahko iskali zaposlitev. Podatek da misliti, ali današnji študenti zase res ne vidijo drugih možnosti kot podaljševanje študija. Seveda nekateri v drugem poskusu študirajo kaj, za kar so prepričani, da bo bolj „uporabno“ oziroma bo s tistim lažje najti službo. Kot je pred mesecem za Mladino dejal eden takih diplomantov, ki je letos spet bruc, v drugem poskusu bolj razmišljaš tudi, kako koristen bo nek poklic, ne osredotočaš se le na to, kaj te zanima. … Nedavno sem razmišljala o zgodbah o uspehu. Večina tistih, ki so znani in nekako najbolj cenjeni, so uspešneži, ki so nastali „iz niča“. Ki niso imeli ničesar in so „se ustvarili“ ter zato tudi marsikaj pretrpeli … Delno je včasih celo lažje uspeti, če ničesar nimaš. V tem primeru tudi nimaš česa izgubiti, lažje tvegaš, hkrati pa se za stvar, ki jo počneš, (lahko) tudi bolj potrudiš. Ceniš druge stvari. In nedvomno na koncu nisi označen za nekoga, „ki mu tako ali tako nikoli ni nič manjkalo“. Jasno pa je to težka pot, ki posameznika bolj doleti, kot da bi se zanjo prostovoljno odločil.

Zanimivo bo opazovati, kje bomo s sošolci čez štiri ali deset let … n

Nedelja, 30. septembra Premier Janez Janša je v Bostonu prejel nagrado za inovacije v diplomaciji zaradi njegove vloge pri osamosvajanju Slovenije in prizadevanjih za vzpostavitev demokratične države in družbe.

Gaudeamus

»To je bila ena najbolj bolečih izkušenj v življenju,« je povedal kardinal, ki po rezultatih DNK analize ni oče Petra S.

dlog v katerem ni več koncepta enotne pogodbe o zaposlitvi.

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so potrdili, da je Hrvaška Sloveniji uradno predlagala, da se glede starih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke državi obrneta na Banko za mednarodne poravnave.

V Vatikanu se je Paolo Gabriele, obtožen kraje papeževih dokumentov in njihovega posredovanja novinarju, izrekel za nedolžnega glede očitanega dejanja, a je obžaloval, da je izdal papeževo zaupanje.

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

DOGODKI

4. oktobra 2012

7

Varčevanje z energijo je vse pomembnejše

Gospodarske novice

Gorenjevi inovatorji dvakrat zlati Brdo pri Kranju, 26. septembra – Na 10. dnevih inovativnosti, ki so v sredo potekali na Brdu pri Kranju, je Gospodarska zbornica Slovenije nagradila inovativna podjetja in javne raziskovalne zavode.

Od prijavljenih 230 inovacij, ki so nastale lani, je Gospodarska zbornica podelila 4 diplome, 6 bronastih, 28 srebrnih in 7 zlatih priznanj.

Med zlatimi nagrajenci je dve priznanji prejelo Gorenje, in sicer za pečico HomeChef in za kondenzacijski sušilnik perila energetskega razreda A. Srebrni priznanji pa sta prejela BSH Hišni aparati Nazarje za aparat za pripravo toplih napitkov Tassimo-Chassis 5 in Premogovnik Velenje za napredovalni stroj GPK-PV. n mkp

Gorenju nagrada za zgledno korporativno upravljanje multinacionalke Velenje, Ljubljana - Gorenje je v petek, 21. septembra, na mednarodnem srečanju investitorjev InvestoExpov Ljubljani prejelo nagrado za zgledno korporativno upravljanje multinacionalke. Srečanje, v okviru katerega sta potekala investitorski sejem in konferenca o izobraževanju uporabnikov finančnih storitev, je Vseslovensko združenje malih delničarjev organiziralo v sodelovanju s Svetovno federacijo investitorjev, Evropskim združenjem delničarjev in Evropsko federacijo uporabnikov finančnih storitev.

Jure Marjanovič med prejemom nagrade

Nagrado za zgledno korporativno upravljanje multinacionalke je Gorenju predal predsednik Svetovne federacije investitorjev Roger Ganser.

Sekretar uprave Gorenja Jure Marjanovič je ob prevzemu nagrade dejal: »V Gorenju se ves čas trudimo, da bi korporativno upravljanje nadgradili do najvišjih standardov. V zadnjih dveh letih smo dosegli nov napredek v korporativnem upravljanju. V nadzornem svetu imamo mednarodne strokovnjake z bogatimi izkušnjami in najboljše prakse korporativnega upravljanja iz tujine poskušamo uvesti tudi pri nas.« n

Ustanovljena mednarodna »Trajnostna informacijska mreža obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije« TIM OVE URE – Velike možnosti tudi za dijake in študente Šolskega centra Velenje, obrtnike in podjetnike Velenje, 27. septembra - Na Šol- so jo zaznamovala tudi strokov- in nepovezanost arhitekturno- tema. Želimo, da bi iz nje največ skem centru Velenje, v prostorih na predavanja, povedal, da gre -gradbenega, strojnega, elektro in pridobili podjetniki, zato je zelo Medpodjetniškega izobraževal- za timski projekt, v katerem se sorodnih področij. In ravno vse te pomembno, da je ustanovljena nega centra (MIC), je potekala bodo trudili tudi, da bodo izpol- informacije naj bi sčasoma nudil mreža TIM OVE URE. Zato jo z ustanovitvena konferenca portala nili poslanstvo kakovostnega izo- portal TIM OVE URE, ki bo zato vsem srcem podpiram. PodjetniTIM OVE URE, katere skrbniki braževanja in informiranja širše pomemben tako za gospodarstve- ki potrebujejo tak vir informacij, so Savinjsko-šaleška gospodarska javnosti o trajnostnem razvoju ter nike kot uporabnike. prav tako uporabnik, zato sem zbornica (SŠGZ), počaščena, da sem Šolski center Velebila k projektu povanje (ŠCV), podbljena kot ambasadorjetje EUTRIP in ka.« Na seminarju je Slovensko društvo predstavila tudi načrvzdrževalcev. Slote EU v energetiki do venska poslanka v leta 2020, v obrisih pa Evropskem parlatudi do leta 2050, saj mentu dr. Romana je, kot je poudarila, Jordan je s podpiravnanje z energijami som prve pristopne potrebno načrtovati na članske izjave delodolgi rok. vanje mreže tudi V imenu direktorja uradno odprla in s SŠGZ je prvo pristotem postala ambapno izjavo iz vrst orgasadorka projekta. nizatorjev podpisala Pristopne izjave pa dr. Cvetka Tinauer, so podpisali še drupredsednica zbornice, gi partnerji, ki vsi S podpisom pristopne izjave dr. Romane Jordan je ta postala ambasadorka ki je izpostavila podpodelujejo v ekologiji, projekta, portal pa je uradno zaživel. V imenu SŠGZ je izjavo podpisala predsednica ro trajnostnim projektrajnostnem razvodr. Cvetka Tinauer. tom pri sooblikovanju ju in pri obnovljigospodarske sfere. vih virih energije. učinkoviti rabie energije.

Evropska poslanka dr. Romana Poudarila je, da bo, nenazadnje, Isti dan je na MIC-u potekala Primož Praper, prokurist podje- Jordan, ki je s podpisom pristopne tudi lepša podoba stavb po obnostrokovna konferenca - začetna tja EUTRIP, ki je soustanovitelj izjave postala prva članica TIM vah velika pridobitev, ki jo bodo faza formacije mreže zainteresi- mreže, je v preteklih letih kot OVE URE, je ob podpisu pove- opazili prav vsi. n bš rane javnosti, proizvajalcev in dis- vodja projektov uspešno pridobil dala: »Učinkovita raba energije, tributerjev energije, proizvajalcev, evropska sredstva za več projek- obnovljivi viri energije in energevzdrževalne in storitvene sfere, tov energetskih sanacij. Izpostavil tika nasploh so velika evropska lokalnih energetskih agencij, orga- je, da je bil prejšnji petek objanizacij, zbornic ter posameznikov vljen javni razpis za energetske Portal www.tim-ove-ure.si je od petka pristopnim članom dostopen s področij ekologije, trajnostne- sanacije občinskih stavb, ki omoza objavo informacij širši javnosti, vsem obiskovalcem pa kot povega razvoja, OVE in URE tako iz goča 100-odstotno financiranje. zovalna spletna točka na voljo za kakovostne in ažurne informacije.

Slovenije kot tudi iz sosednjih Ob tem pa je opozoril na težave, Na portalu bo mogoče izvedeti vse o novih in učinkovitih izdelkih s in partnerskih držav iz različnih ki so jih doslej zaznali pri tovrpodročja obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije delov Evrope. stnih obnovah, od nepoznavanja (URE). Portal bo ozaveščal, izobraževal in hkrati ponujal uporabne Pobudnik mreže TOM OVE zakonodaje, javnih razpisov in nasvete.

URE Cveto Fendre (ŠC Velenje) tehničnih možnosti, nevarnost je na ustanovni konferenci, ki pa je predvsem drobljenje rešitev

Svoje zgodbe lahko najbolj prepričljivo povemo sami »Zgodbe Gorenja so tako pestre in raznovrstne, kot je pestro in raznovrstno Gorenje samo, kot so pestre njegove širine delovnih področij in so raznovrstne njegove dejavnosti. To pestrost in raznovrstnost pa v zgodbe Gorenja tkejo bihče drug kot ljudje, zaposleni.« S temi besedami je v sredo, 19. septembra, v Galeriji Velenje pričela pogovor z veterani Gorenja Ivanom Zillijem, Marijo Rečnik in Milanom Podpečanom Urška Ojsteršek. Druženja ob razstavi »Uf, Industrija!, Gorenje z vizijo« v sklopu dogajanj Evropske prestolnice kulture so se udeležili številni upokojenci, ki so skupaj z gosti obujali spomine, mlajši udeleženci Menedžerske akademije Skupine Gorenje pa so skušali ujeti kakšno izkušnjo, ki bi jim prišla prav pri njihovem delu.

Ivan Zilli se je mlademu rastočemu Gorenju pridružil leta 1960. Pet let kasneje je že delal kot pomočnik komercialnega direktorja, nato pa so njegove delovne obveznosti in zahtevnosti strmo rastle. Leta 1970 je prevzel vodenje Nabavne službe, ki jo je pravzaprav sam postavil na noge. Prehod iz obrtniškega načina dela na industrijsko je zahteval boljšo organiziranost, treba je bilo uvesti načrtovanje proizvodnje in nabave, uvedel pa je tudi sklepanje pogodb z dobavitelji. To so bili časi, ko je bilo treba službi posvetiti več od uradnega časa, prosti čas pa se je pogosto preživljal na delovnih akcijah. Upokojil se je leta 1988.

Marija Rečnik je bila štipendistka Energokemičnega kombinata Velenje, ki v resnici ni nikoli prav zaživel. Tako se je po študiju leta 1966 zaposlila v Gorenju kot univ. dipl. inž. kemijske tehnologije – prva te stroke v podjetju. Skrbela je za površinsko zaščito, delovni prostor je imela v delovodski pisarni prve hale. Kmalu so zgradili obratne laboratorije, kasneje pa še centralni laboratorij, iz katerega sta se pozneje razvila oddelek Raziskave in razvoj ter oddelek za ekologijo. Na svojem področju je uvedla organizirano uvajanje novih zaposlenih, da so lahko kakovostno in za potrebe Gorenja prilagojeno opra-

vljali svoje delo. Tako je lahko po osemnajstih letih dela brez skrbi sprejela izzive v drugem podjetju, Heliosu, kjer se je kot svetovalka uprave upokojila leta 1998.

Milan Podpečan je bil povezan z Gorenjem že, ko je delal v komerciali in financah ter zunani trgoviie v Metalki. Ker je bilo takrat težko brez izvoza priti do deviz

Vsi trije sogovorniki so orali ledino zaupanim strokam v razvijajočem se Gorenju, v časih, ko ni bilo dovolj izobraženih ljudi, ko ni bilo dovolj sredstev, ko se je bilo

za uvoz repromateriala, je Gorenje začelo odpirati predstavništva v tujini in leta 1975 je Podpečan prevzel vodenje trgovsko-proizvodnega podjetja na Dunaju. V tem času je v Avstriji nastala marketinška akcija in slogan Bewust robust, po katerem številni Avstrijci Gorenje še danes poznajo.

Od leta 1986 do 1994 je vodil družbo za naložbe Gorenje Beteiligungsgesellschaft na Dunaju. Do pred tremi leti je bil član nadzornega sveta Gorenja.

treba boriti s togo državno administracijo.

Vendar niso bili edini, v Gorenju so zmeraj delali ljudje z voljo, ustvarjalnostjo, nesebičnostjo … Milan Podpečan je pogovor zaključil z besedami: »V Gorenju je veliko znanja in izkušenj in je v teh kriznih časih treba dobro izkoristi.« n Dagmar Vrtačnik

Naš ­čas, 4. 10. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

AKTUALNO

4. oktobra 2012

Za vrednote slovenske osamosvojitve Nižje cene plina tudi v Ustanovili šaleško Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve – Vodi ga Borut Korun Milena Krstič - Planinc

Velenje, 28. septembra – Kakšnih dvajset udeležencev se je v Velenju v petek zvečer zbralo na ustanovni seji šaleškega Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), katerega predsednik je postal Borut Korun, javnosti znan iz Gibanja 23. december. »Sledili bomo ciljem, ki si jih je združenje zastavilo že na državni ravni, to je ohranitev demokracije, obujanje dogodkov slovenske osamosvojitve in širjenje teh vrednot med ljudi,« pravi Korun, ki je na ustanovnem sestanku tudi sam prispeval nekaj idej o tem, kaj bi še morale biti naloge združenja. »Gotovo je to odnos do jezika.

Angleščina se pri nas vse bolj uveljavlja v škodo slovenščine. Če slovenščina ne bo digitalizirana, če ne bomo sposobni z našimi mobilnimi telefoni, računalniki, roboti ... govoriti v slovenskem jeziku, potem bo naš jezik digitalno mrtev. Izkušnje od drugod, denimo iz Danske, nas opominjajo tudi na to, naj ne uvajamo angleščine v visoke šole. Če bomo to storili, bomo slovenskemu jeziku odrezali pot v višje, digitalne sfere in bo ostal samo jezik za domačo uporabo.«

Opozoril pa je tudi na ozemeljsko celovitost, na kar so v Gibanju 23. december že opozarjali, ko so terjali od države, da obmejna območja ne dovoli kupovati ujcem. »Znano

in zahtevajo, da se z njimi govori italijansko ...« Poudarjajo, da Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve ni vezano zgolj na tiste, ki so v osamosvojitvi aktivno

postala taka, v kakršno smo verjeli, demokratična, socialna in odprta.

Nekateri so to demokratizacijo izkoristili za to, da so si napolnili žepe in Slovenijo spravili na kolena.

Šaleški dolini

Komunalno podjetje Velenje je znižalo ceno za 25 odstotkov Velenje, Šoštanj, 1. oktobra – Odkar je na slovenski trg ponudnikov plina vstopil GEN-I s konkurenčnimi in nižjimi cenami dobave plina, so začeli slovenski ponudniki eden za drugim nižati cene.

Od ponedeljka je tudi na območju, ki ga z dobavo zemeljskega plina oskrbuje Komunalno podjetje Velenje, to pa sta občini Velenje in Šoštanj, ta cenejši, in to kar za četrtino. Namesto 0,5269 evra za kubični meter velja cena 0,3972 evra.

V Komunalnem podjetju Mateja Knez poudarja, da je za toliko nižja cena dobave zemeljskega plina, medtem ko se cene trošarin in omrežnin niso spremenile. Dodajajo, da so nižjo ceno dosegli v pogajanjih z dobaviteljem, da pa ta še ni dokončna in je pričakovati, da bo cena zemeljskega plina še nižja. n mkp

Združenje je odprto za nove člane, ki jim je mar za osamosvojitev in slovenstvo.

je, da Italijani na veliko kupujejo zemljišča in parcele na Krasu. Moji primorski prijatelji mi pravijo, da se pogosto obnašajo kot gospodarji

sodelovali, ampak je delovanje v njem odprto za vsakogar, ki mu je mar za osamosvojitev in slovenstvo. »... mar za to, da bo ta država

Upamo pa, da bodo sodni postopki Slovencem vlili nekaj samozavesti in zaupanja, da ta država vendarle funkcionira.« n

Po radiatorjih bo spet piskalo in šumelo Stroški, ki nastanejo za hidravlično uravnateženje sistema, bremenijo etažne lastnike, črpalka je strošek Energetike – Okoli 70 odstotkov Velenjčanov in Šoštanjčanov se že greje Milena Krstič - Planinc

Velenje, 1. oktobra – Kurilna sezona se še niti dobro ni začela, ko so se kritike na račun piskanja in šumenja po radiatorjih v stanovanjih večstanovanjskih objektov že začele pojavljati. Marsikomu so zvoki parali živce že lani, letos pa se jim spet ne bo mogoče izogniti.

Mirno bodo spali samo tam, kjer so poskrbeli za vgradnjo ventilov za samodejno hidravlično uravnoteženje sistema na vseh dvižnih vodih in vgradili črpalke s frekvenčno regulacijo. Takih objektov pa bi lahko v Velenju in Šoštanju prešteli na prste ene roke. Pa še vseh potrebovali ne bi.

dvižne vode v objektih vgraditi še dodatne hidravlične ventile za uravnoteženje sistema. Med delovanjem centralnega ogrevalnega sistema se začnejo termostatski ventili v prostorih pri višku dovedene toplote začasno zapirati, poveča pa se pretok na tistih ventilih, ki so še

»Balansiranje« stane od 4.000 do 8.000 evrov Hidravlična uravnoteženost se je porušila z montažo delilnikov in posledično vgradnjo termostatskih ventilov na grelna telesa v večstanovanjskih objektih. Dodaten vzrok pa je najti v preteklosti, ko je prihajalo do nestrokovne menjave grelnih teles, za kar bi morali etažni lastniki pridobiti soglasje distributerja, a se to ni dogajalo. Tudi kakšna klet, ki je bila prej brez, ali kakšen zastekljen balkon je tako dobil radiator. »Vsa strokovna literatura opozarja, da je ob vgradnji termostatskih ventilov potrebno te strokovno predhodno nastaviti in na vse

Hidravlična neuravnoteženost pomeni, da stanovalci v prvem nadstropju dobijo višek energije, stanovanja v višjih nadstropjih pa premalo energije.

Marko Meža, Habit: »Ker dokumentacija ne obstaja, je potrebno projekt narediti na novo.« Gregor Cvet, Energetika: »Rešitev je povezana s stroški.«

1. oktobra se je 70 odstotkov Velenjčanov in Šoštanjčanov že ogrevalo odprti. S tem se poveča tudi tlačni padec na radiatorjih, kar povzroči hrupnost oziroma piskanje v ventilih,« razlaga težavo vodja sektorja

distribucije toplote v PE Energetika Komunalnega podjetja Velenje Gregor Cvet.

Uravnoteženost sistema pa stane.

Etažni lastniki so komaj poravnali stroške, ki so jih imeli z vgradnjo obveznih delilnikov (niso bili majhni!), zdaj pa naj bi zato, da bi mirno spali, morali plačati še hidravlično uravnoteženje sistema v objektu, kar pa tudi ni ravno poceni (črpalka s frekvenčno regulacijo je strošek Energetike Komunalnega podjetja Velenje).

Kot pravi Marko Meža, vodja upravljanja pri Habitu, ki je tudi največje upravljavsko podjetje v

Šaleški dolini, so se za »balansiranje« doslej odločili stanovalci dveh stanovanjskih blokov v Šaleku, in sicer Šalek 81 z 32 stanovanji in Šalek 83 z 38 stanovanji, prve je to stalo 6.500 evrov, druge 7.200 evrov. Vedeti pa je treba, da za ta dva bloka ni bilo potrebno pripraviti projektov. »Za nekatere starejše večstanovanjske objekte pa je to nujno, ker projekti ne obstojajo.

Težave so zlasti s tistimi, ki jih je gradil Vegrad. Tudi zato, ker se ne da priti v njihove arhive. Zelo dobro pa sodelujemo s celjskim pokrajinskim arhivom.« Izdelava projekta stroške še podraži, stane približno

polovico toliko, kot stane potem vzpostavitev hidravlične uravnoteženosti.

Nista pa Šalek 81 in 83 zadnja »Habitova objekta« v Velenju, v katerih so se etažni lastniki odločili, da odpravijo nevšečnost. Kot

pravi Meža, bodo še letos zadeve uredili na Kardeljevem trgu 2 (za 7.500 evrov), Šercerjevi 14–16 (za 4.000 evrov), ter Kraigherjevi 6 in 8, kjer pa dokumente, projektno dokumentacijo, še iščejo, najbrž pa bo potrebna nova. n

Popravek V članku Začeli z globljenjem jaška NOP II v prejšnji številki Našega časa je bil v podnaslovu napačno zapisan izvajalec del. Ne gre za HTZ, ampak za RGP, kar je razvidno tudi iz besedila v nadaljevanju. n Uredništvo

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

LJUDJE

4. oktobra 2012

9

Velejapark praznoval tretji rojstni dan Vrata odpira dnevni center za starejše

Na zabavo je povabil rock zvezdnike Zabranjeno pušenje in nadvse popularno skupino In&Out, ki so poskrbeli za fantastično vzdušje in odličen koncert. Predvsem dekleta so navdušeno prepevala s svojimi idoli, medtem ko je preostalo občinstvo obujalo spomine ob rokerskih hitih naše in njihove mladosti.

Rojstnodnevna zabava se je začela že dopoldne: Malčki so se lahko zabavali v Velejaparkovem Otroškem svetu na otroških delavnicah. Nakupovalni center pa je obiskal tudi klovn, ki je otroke in odrasle zabaval z izdelovanjem smešnih likov z balonov.

Sprva dvakrat tedensko bodo lahko v njem starejši, težje zaposljivi in nezaposleni osamljenost »preganjali« aktivno – Lokacija začasna, upajo, da kmalu najdejo trajno rešitev Velenje, 8. oktobra – Ideja, da v mestu zaživi dnevni center, v katerem bi lahko prosti čas aktivno preživljali starejši Velenjčani in Velenjčanke, ni nova. Že nekaj let si na Mestni občini Velenje prizadevajo najti prostor za dnevni center. Ker doslej niso našli trajne rešitve, so se odločili, da vseeno začnejo. V ponedeljek bo »Center dnevnih aktivnosti za starejše občane Velenja«, kot ga uradno imenujejo, prvič odprl vrata. Vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure bo zaživel v prostorih Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje na Cesti bratov Mravljak 1, v bloku, ki ga pogovorno imenujejo tudi »upokojenski«.

Koordinatorica projekta dnevnega centra za starejše mag. Dragica Povh nam je povedala, da je bila ideja za ustanovitev centra odvisna tako od prostorov kot vsebin, ki naj bi se v njem dogajale. K temu je dodala: »Čeprav še nimamo končne prostorske rešitve za delovanje centra, smo sklenili, da je čas, da začnemo izvajati začetne aktivnosti, saj se zavedamo, da bo projekt potreboval svoj čas.

Zato bo v začetnem obdobju center deloval dvakrat tedensko po 3 ure, računamo pa, da bo rasel.

Upamo, da se bo prijel. Če bo tako, bo kmalu odprt še več dni v tednu.«

V ponedeljek informativni dan 8. oktobra bo pravzaprav informativni dan, na katerega vabijo vse, ki bi radi v projektu sodelovali kot uporabniki, pa tudi kot aktivni sodelavci. »Nabor aktivnosti, ki jih bomo izvajali v centru, bo prilagojen željam in sposobnostim obiskovalcev in se bo sproti spreminjal glede na potrebe, pa tudi želje uporabnikov. V začetnem obdobju bomo ponudili aktivnosti, kot so različne ustvarjalne delavnice, na primer izdelovanje cvetja iz papirja, izdelava čestitk in okraskov pred prazniki in druga ročna dela. V centru bomo igrali šah, karte in druge družabne igre. Organizirali bomo tudi sprehode v naravo, različne pogovore, tudi predavanja. Želimo si, da se nam pridružijo ne le upokojenci, ampak vsi, ki si želijo družbe in bolj aktivnega pre-

življanja dnevov med tednom.« Prizadevajo si, da bi povabilo za udeležbo prispelo do vseh starejših, mlajših invalidnih oseb in ostalih, ki bi lahko bili udeleženci centra na eni, in do predstavnikov vseh starostnih skupin, ki bi s svojimi idejami in pripravljenostjo na vodenje posameznih delavnic lahko prispevali k delovanju centra po drugi strani. »Center mora znati povezati različne generacije,

n bm

Ribiči so se posvetili obiskovalcem Na dnevu odprtih vrat so jih tudi pogostili z ribami iz Škalskega in Velenjskega jezera Milena Krstič - Planinc

Velenje, 29. septembra – Ribiška družina Velenje je v soboto pripravila dan odprtih vrat. Obiskovalcem so predstavljali svojo dejavnost, jih

seznanili z načrti in jih pogostili z jedmi, pripravljenimi iz rib, ki plavajo v Škalskem in Velenjskem jezeru. Obenem so pripravili tudi tekmovanje v lovu rib za pokal Ribiškega doma.

Ribe so bile po mnenju obiskovalcev dobre, velenjski ribiči pa so, kar se je tudi pokazalo, vešči njihove priprave, in to na najrazličnejše načine.

V Škalskem in Velenjskem jezeru

Koordinatorica projekta mag. Dragica Povh: »Radi bi povezali različne generacije.«

tako uporabnikov kot izvajalcev.« Obiskovalce centra bodo torej spodbudili, da bodo tudi sami aktivno sodelovali pri iskanju novih aktivnosti, ki jih bo možno izvajati v prostoru, ki je na razpolago. »V odvisnosti od strukture obiskovalcev bi lahko občasno izvajali tudi razgovore o dobri knjigi, ki jo je posameznik prebral, o dobrem filmu ali o izletu posameznika. Velik poudarek naj bi bil namreč na pogovorih, saj je eden glavnih ciljev centra skrb za večjo družbeno vključenost starejših in spodbujanje komunikacije med njimi,« je še dodala Dragica Povh.

V centru bodo v začetni fazi izvajalci aktivnosti prostovoljci, med katerimi bo tudi kar nekaj strokovnjakov. Ko se bo pojavila potreba po organizaciji dejavnosti centra še preostale dni v tednu, bo ta odprt tudi ostale dni. In sčasoma bi morda lahko v njem tudi zaposlovali, sprva verjetno s pomočjo javnih del, saj je koordinacija dela ob profesionalcih lažja. n bš

Dnevni center za starejše občane bo deloval pod okriljem projekta »Socialna vključenost starejših v MO Velenje«. V skupini delujejo predstavniki Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje, Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Centra za socialno delo Velenje, Doma za varstvo odraslih Velenje, Inštituta za razvoj človeških virov, Integra Velenje in MO Velenje. Skupina deluje v obliki prostovoljstva.

Del ekipe, ki se je v soboto trudila z obiskovalci.

Poglavitna skrb je skrb za vode in okolico jezer.

plava 23 vrst rib. Ne samo majhnih. »Največja ulovljena riba je bila 2,32 metra in 70 kilogramov težek som.

Krapi pa so ulovljivi in ni jih malo, ki so težki tudi tam okoli 20 kilogramov. Tisti ribiči, ki se ukvarjajo z ribolovom bolj za šport, takšne krape spustijo nazaj v vodo, da z njimi mogoče kdaj pozneje preizkusi srečo še kdo,« je pripovedoval predsednik Jože Šumah.

Ribiči v jezera ribe vlagajo. Letno okoli 3 tone samo v Škalsko jezero, nekaj pa tudi v Velenjsko. Ribiška družina Velenje šteje trenutno preko 140 članov. Bila so leta, ko jih je bilo več kot 160, in tudi taka, ko jih je bilo »le« kakšnih 120. Članstvo je namreč odvisno tudi od finančnih zmožnosti posameznika. V Ribiški družini pa zgledno skrbijo tudi za podmladek. Zanje so pripravljeni veliko storiti, omogočajo jim udeležbo na taborih bodisi Ribiške zveze Slovenije bodisi na ravni družine.

Poglavitna skrb ribičev je skrb za čiste vode, zdrav živelj v njih in čisto okolje. »Ribolov že dolgo ni več poglavitna naloga ribičev. Ribiči so tudi prvi, ki opazijo, da so se ribe obrnile, da je z vodo nekaj narobe, in so običajno tudi prvi »alarmator«, če pride do onesnaženja. Pride pa žal še vedno nekajkrat na leto.« n

Jože Šumah in Avgust Medved sta bila zadovoljna.

Naš ­čas, 4. 10. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 10

KULTURA

10

Drugi gledališki dan Velenje, 27. septembra – V četrtek zvečer so se v atriju Velenjskega gradu zbrali številni nekdanji in sedanji člani kulturnega društva Gledališče Velenje. Ob 50-letnici delovanja so namreč pripravili Drugi gledališki dan. V atriju so ob tej priložnosti razstavili tudi zlati grb Mestne občine Velenje, ki so ga dobili ob letošnjem občinskem prazniku.

Scenarist večera in kar 47 let član velenjskega gledališča Karl Drago Seme nam je povedal: »Zelo sem ponosen in vesel na vse naše gledališčnike, posebej na mlade, ki sledijo naši usmeritvi. Vedno je

Na drugem dogodku, posvečenem 50-letnici Gledališča Velenje, so se zbrale vse generacije gledališčnikov.

lepo, ko z glasom in gibom, kar je igralski inštrument, pripovedujemo zgodbe. Ta večer smo posvetili slovenski poeziji. Želeli smo, da na njem nastopi čim več naših članov.

Tudi zato, ker pripravljamo novo igro, v kateri bo zaigralo samo pet

igralcev.« Pripravljajo namreč originalno delo Matiček se ženi, režira pa jo igralec v celjskem ljudskem gledališču Damjan Trbovc. Premiero načrtujejo v novembru, ko bodo pripravili tudi največji dogodek ob 50-letnici društva.

Poštar Šoštanj, 29. septembra - Minulo soboto je bila v šoštanjskem kulturnem domu premiera monokomedije Poštar v produkciji Zavoda za kulturo Šoštanj ozirom AgledaŠ.

To je že drugo delo v režiji Kajetana Čopa, ki je postavljeno na oder od ustanovitve dramske skupine konec leta 2010. Osrednji lik poštarja je odlično ujel Karli Čretnik, ki je za uprizoritev postavil tekst avtorice Milojke Bačovnik Komprej v kozjanščino. Rekvizite za sceno je prispevala Pošta Slovenije, uniformo poštarja je podaril Podvratnik.

Tiskovine je oblikoval Domen Čas, avtorica teksta je hkrati tudi šepetalka.

Dramsko besedilo Poštar je nastal letos ob posebni priložnosti in bil ponujen v branje dvema dramatikoma, Petru Rezmanu in Janezu

Žmavcu, ter objavljen v literarni reviji Odsevanja. Tudi Kajetan Čop kot odličen režiser in scenograf je ocenil, da je delo primerno za oder,

samo igralca je bilo potrebno najti pravega. Ni bilo treba daleč - Karli Čretnik, dolgoletni gledališki igralec in režiser, je lik poštarja zares

Prve Pikine bralne značke podeljene

Primož Suhadolčan, ki ga mladi bralci radi berejo, je podelil prve Pikine bralne značke.

Velenje, 28. septembra – Na največjem otroškem festivalu so v knjižni četrti Pikinega mesta ob jezeru pripravili tudi podelitev prvih

Pikinih bralnih značk. Knjižnica Velenje je namreč svojim mladim bralcem v branje ponudila zabavne knjige (izbrali so dvakrat po štiri

naslove, v katerih so glavni junaki vsaj malo nagajivi), vsem, ki so jih prebrali, pa so podelili prve Pikine bralne značke. Te postajajo projekt

Četrtkov večer je bil drugačen, topel. Nekaj o zgodovini društva je zbranim povedal predsednik Matej Mraz. Potem je poezija »napolnila« večer, ki je dišal po dežju, interpretacije pa so bile srčne. n bš

odlično ujel. Javna vaja, ki je bila v juniju, je dala slutiti, da bo igra na premieri zares »stala«, in tako je tudi bilo. Zgodba je postavljena v okolje pošte, v kateri zjutraj poštar, ki je prišel nekoliko prezgodaj v službo, obuja spomine na vse, kar je doživel na pošti. Mnogo je lepih, a veliko tudi grenkih, a tudi te je poštar vzel kot nekaj, kar je pač del vsakega življenja. Ponosen na svojo službo, a hkrati v zavedanju, da kam daleč tudi ni prišel, sprejme svojo usodo.

V tekstu pravi: »Če prav pomislim, sem zapravil svoje življenje zaradi zvestobe neki službi, kar pa tako nič ne šteje! Samo obeša se mi na srce, da je kot zaprt poštn žakel, poln, pa sploh ne veš, kaj je v njem!

Monokomodijo Poštar si boste lahko v kratkem ogledali v Šentjurju. n mk, foto dejan Tonkli

EPK, saj jih bodo poslej osvajali tudi mladi bralci knjižnic v vseh šestih partnerskih mestih projekta Maribor EPK 2012.

Da je bila podelitev poseben in zabaven dogodek, sta poskrbela Primož Suhodolčan in Uroš Hrovat.

Ta edinstveni ilustratorsko-pisateljski tandem je leta zapored odnšal priznanje Moja naj knjiga, ki jo od leta 1998 podeljuje najstrožja komisija - mlade bralke in bralci; tam sta najpogosteje uvrščena na 1. mesto, včasih celo s tremi knjigami med prvih pet najbolj priljubljenih.

Mladim bralcem sta tokrat ob Primoževem pripovedovanju in Uroševem ilustriranju v živo pričarala res zabavno urico, polno smeha. Potem pa je Primož vsem, ki so osvojili Pikino bralno značko, stisnil roko in jim jo tudi podelil. Dobitnikov je bilo 36, v projektu pa je sodelovalo nekaj več kot 50 otrok, a vsi niso prišli do cilja. Morda ga osvojijo letos, saj »tekmovanje« za Pikino bralno značko že poteka. n Bš

Nagrada za Šuligoja

Nova sezona Lepega kamna bo komična

Portorož – Velenje, 29. septembra - S slovesno podelitvijo vesen, najvišjih nacionalnih priznanj v filmski umetnosti, se je v portoroškem avditoriju končal 15. Festival slovenskega filma. Slovenskega "oskarja" za najboljši celovečerni film je prejel film Hvala za Sunderland v režiji Slobodana Maksimovića. Z vesno za najboljšo režijo je strokovna žirija nagradila celovečerec Vaje v objemu Metoda Pevca. Vesno za najboljši scenarij in nagrado občinstva je prejel celovečerec Srečen za umret režiserja in scenarista Matevža Luzarja, ki je bil nagrajen še z vesnami za scenografijo, fotografijo, kostumografijo in ton. Kot najboljši študentski film pa je žirija ocenila film 'Kekec tri dni pred poroko' režiserja iz Velenja Jake Šuligoja.

Jaku za ta uspeh iskreno čestitamo.

Šoštanj – Zavod za kulturo Šoštanj bo do 16. oktobra vpisoval abonente za abonma Lepi kamen za sezono 2012/2013. Cena abonmaja je 40 evrov, abonenti pa bodo imeli priložnost v novi sezono videti šest predstav: oktobra komedijo Krpan in brdavs (zavod Kult), novembra klovnsko predstavo Moja nit je rdeča (DRGI Cankarjev dom), decembra komično opero Skopuh (Slovensko komorno glasbeno gledališče Ljubljana), januarja komedijo Matiček tiček ima (Amatersko gledališče Velenje), februarska predstava bo presenečenje Zavoda za kulturo Šoštanj Agledaš, marca pa komedijo Kdor živi, znori (Team AS TEATER). V Šoštanju so se odločili, da bo abonma nove sezono vesel, in v spored uvrstili predvsem (ali pa samo) komedije.

n bš

n mkp

4. oktobra 2012

Iz Trbovelj preko Laibacha u Vele'je Matjaž Šalej

Umetniška skupina Laibach in njihov projekt Laibachkunst je morda najbolj razpoznavna slovenska kulturna znamka, prepoznavna od Japonske do Združenih držav Amerike. V letošnjem kulturnem letu je njena pot prvič obstala tudi v Velenju. V rudarskem mestu, ki ima tako kot sama skupina Laibach korenine v prebujajoči se subkulturi.

Ta je v osemdesetih letih preplavila Slovenijo s punkom in kasneje z vzporednimi kulturnimi gibanji utapljala upadajoči socializem. Z njim je vlekla vzporednice, ki so zamajale s kulturnega vidika etablirano nacionalno kulturo. »Kultura socializma« je pri nas temeljila na poveličevanju klasičnih kulturnih dosežkov in je za povrh masovni kulturi ponujala tudi popularno kulturo s koreninami v zahodnem kulturnem svetu. Kar v premislek se nam ponuja in vsiljuje vprašanje, ali ni Laibach prišel v Velenje prepozno, v času, ko ga prepozna tudi aktualna družbena elita, pa naj bo gospodarska, politična, ekonomska … Medtem si je domač kulturni podmladek utiral svojo pot, razvojno in neodvisno, od bodisi Ljubljane, Trbovelj skozi različne oblike rocka in glasb za mlade (od Šank rocka, preko Res Nulliusov, do hip-hoperjev in raperjev), igralskih, literarnih, arhitekturnih in drugih prebliskov, do izjemnih dosežkov posameznikov. In na to domače utiranje svoje poti smo Velenjčani lahko ponosni.

Laibachkunst in Laibach sta v Velenje pripeljala s projektom »Glück auf« to, kar so s Velenjčani s svojimi godbami in svojim glasbenim uporom konec osemdesetih in skozi zadnji dve desetletji dosegli in dosegali na svoji ravni ves čas. Ko se spomnim svojega mladostniškega spremljanja alternativne glasbe, takrat še na Novem Rocku v letih 82, ko so Laibachi šokirali takratno republiško prestolnico Ljubljano, se je njihova pot samo dvigovala. Takrat mi ni bilo še čisto jasno, kaj želijo s svojimi kulturami dopovedati, slutili pa mladi alternativci vendarle smo. Ampak to je bil en njihovih osnovnih ciljev in premisa njihovega delovanja. Kultura, prežeta z nadkulturnim (ne)dialogom - monologom; s kolektivnim monologom družbi, državi in svetu. Podprta je bila s sijajnimi zgodbami in teoretično in kulturološko briljantno podprto promocijo svoje kulture. Njihova kulturna akcija je, ne samo Sloveniji, temveč tudi svetu pokazala NSK kot kulturo, nadkulturo in nenazadnje celo državo. Če bi se takrat ali danes družbenokritično in umetniško spuščal v analizo in družbeno kritiko Laibachov, bi verjetno bíl boj z mlini na veter. Kajti njihova umetnost je ravno v tem najmočnejša. Je na pragu umetnosti. Iz nje naredi zgodbo okoli kulturnega produkta, umetniškega izdelka, inštalacije, ki ves čas hkrati koketira s popularnim, visi med dojemljivostjo in nepojmljivostjo ter iz vsega skupaj ustvari močno, veliko zgodbo.

Zgodbe pa so danes temelj vsake promocije, seveda tudi kulturne, vsakega dosežka in nemalokrat puščajo osnovno estetiko ob strani.

Laibach sem spremljal kasneje, v začetku devetdesetih, ob njihovih glasbenih akcijah in popularizaciji umetniške skupine ob porajajoči se samostojni Sloveniji. Z roko v roki sta promovirala sodoben pogled na kulturo, novo državo in nadnacionalno v kulturi in svetu.

Zadnji konkretni stik z Laibachi pred odprtjem razstave v Muzeju premogovništva pa sem doživel pred nekaj leti, ko me je na velik Laibachovski dogodek, v svetišče umetnosti – Cankarjev dom, privabilo ime Richarda Wagnerja, ki so ga pred nekaj leti s projektom Volkswagner preoblekli v svojo glasbo in zaigrali dela Wagnerjeva na svoj način … Kot velikemu ljubitelju njegove glasbe, ki tudi sama nosi v sebi močan družbeni kontekst, mi je bilo zapakiranje v dodaten Laibachovski ovoj svojevrsten presedan. Čista poznoromantična Wagnerjeva estetika se je izjalovila v težko prepoznavnih, kvazi sodobnih preoblekah Wagnerjeve glasbe. Glasba je svoj učinek dosegala le zaradi sodobne svetlobne laserske kulise, svojevrstne zgodbe, novodobnega wagnerjanstva, medtem ko se je izvrstnost originalne glasbe sofisticirano izmaličila.

Laibach v Velenju, DA, v najbolj primernem prostoru za njihovo umetnost. Da, zadnji čas, ker je bilo z našega gledišča že skoraj prepozno, kajti Vele'je-kunst je medtem že dobilo svoje Pukle, Haliloviće, Lahe, Dime, Mandiće …, ki po svoje drobijo svoje umetniške bisere po svetu. Nimajo mogoče tako celovitih zgodb, imajo pa na svojih kulturnih poteh primarne estetske premise. Na ravni inštalacijske kulture se vodno mesto prav gotovo lahko v celoti primerja z inštalacijo Laibachkunsta v črni garderobi muzeja in v kopalnici. Če pa me kdo zvabi na koncert, se morda celo odzovem - zaradi prisotnosti in kontinuitete prezence. Laibachkunst je meni (in mnogim) svojo zgodbo povedal pred desetletji. In za konec: Glück auf – sreč(n)o bomo v Vele'ju še potrebovali, s kulturo predvsem v post EPK-jevskem času, v sušno recesijskem prihajajočem naslednjem letu.

Kako je z napovedovanjem suše in vremena, pa tako veste. n

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

107,8 MHz

4. oktobra 2012

11

Gl asbene novi č ke

Srečanje nekdanjih in sedanjih radijcev V soboto popoldne se je zgodilo. Kar nekaj časa načrtovano srečanje vseh, ki so kdajkoli sedeli pred mikrofonom Radia Velenje, in vseh, ki so na drugi strani stekla skrbeli, da so nas poslušalci slišali.

Pobudnika srečanja sta bila danes vsem poznan TV voditelj Andrej Hofer in podjetnica Tanja Goljar, pri organizaciji pa jima je pomagal naš radijski tehnik Dragan Berkenjačevič. Res so se potrudili.

Ker je vreme v teh dneh že malce muhasto, so srečanje pripravili v Domu krajanov Florjan, a prvi del se je zgodil kar zunaj, pred domom. Dišalo je po dobrotah z žara, spomini pa so se mešali z obu-

Rock ameriškega juga v eMCe placu

janjem spominov in vprašanji o tem, kaj se nam v življenju dogaja; pa naj gre za hitro odraščanje naših potomcev, delo … Fantje so kmalu našli kegljišče, iz avta so potegnili žoge in poskrbeli tudi za športne igre. Dekleta pa so raje klepetala, saj tudi to paše, sploh, ker smo se nekateri videli po res dolgih letih.

Ko se je družba pozno zvečer razhajala, smo si bili edini; druženja je v teh časih čisto premalo, pa tako prija. Zato se bomo skušali srečevati vsaj vsaki dve leti. Da le ne bosta prehitro minili, smo še dodali. n bš

Jutri, v petek, 5. oktobra, se v eMCe placu v Velenju spet obeta bogat večer rokenrola. V goste prihaja ameriški glasbenik John Paul Keith s svojim bendom.

Prihajajo z juga ZDA, kjer že od nekdaj gojijo odlične glasbene sloge. Prav takšnega je razvil tudi John Paul Keith, ki je pred dobrimi tremi leti izdal svoj prvenec Spills and Thrills.

Igral je v številnih zanimivih zasedbah, kot so The V-Roys, The Nevers, Ryan Adams’ Pink Hearts in Stateside, znan pa je tudi po garažno rockovskemu projektu Jima Dickinsona Snake Eyes in po sodelovanju z Jackom Oblivianom in Harlanom T. Bobom. Še pred nastopom Johna Paula Keitha bo na oder stopil slovenski duo Incurabili, ki ga sestavljata Niko Novak in Bruno Subiotto. Duo se podaja v korenine rokovske estetike, se spogleduje z glasbo ameriškega juga in predstavlja izkušnjo zaprašenega, hrapavega bluesa. Koncert se bo pričel ob 21. uri

13. novembra bo izšla zbirka največjih uspešnih prezgodaj preminule pevke Whitney Houston z naslovom I Will Always Love You – The Best Of Whitney Houston. Album napoveduje do sedaj še neobjavljena skladba I Look To You, ki je nastala v duetu z R. Kellyjem. Pesem je produciral Clive Davis, v njej pa so uporabili do sedaj še neobjavljen vokal Whitney Houston in na novo posneti vokal R. Kellyja. Album sicer vključuje 18 pesmi, med katerim bodo znane uspešnice I Will Always Love You, So Emotional, I´m Every Woman, My Love Is Your Love in druge. Poleg znanih skladb bosta na albumu še dve neobjavljeni pesmi, in sicer že omenjena I Look To You (feat. R. Kelly) ter skladba Never Give Up. Whitney Houston je v svoji glasbeni karieri prodala preko 170 milijonov albumov, singlov in DVD-jev, ponaša pa se tudi z nazivom največkrat nagrajene ženske umetnica vseh časov s kar 411 nagradami. Med njimi je tudi šest grammyjev in dva emmyja.

Že četrt stoletja na sceni Kylie Minogue predstavlja novi single s prihajajočega albuma The Abbey Road Sessions, ki izide konec letošnjega oktobra. Na albumu bodo njene največje uspešnice v novih aranžmajih, od katerih so nekateri

Plavci nazaj v osemdeseta

Brez »gasilske« slike ne gre; zbrani na srečanju nekdanjih in sedanjih velenjskih radijcev smo se za spomin postavili še pred objektiv. Spominov pa je bilo to popoldne in večer tudi sicer veliko.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE DAN D

Jesensko klubsko turnejo bodo pospremili z izidom nosilca zvoka, ki je v današnjih časih vse prej kot običajen. Na novo preoblečene pesmi so namreč izdali le na stari dobri kaseti. Izdaja kasete Tiho je omejena na 100 izvodov, v prodaji pa je samo na koncertih klubske turneje.

TIDE

Tide se tik pred izdajo svojega novega, četrtega albuma s preprostim naslovom No.4 predstavljajo z novim singlom. Tokrat je to rock balada Believe, ki napoveduje skorajšnji izid albuma, ki bo v roke njihovim privržencem prišel že konec oktobra.

TRASH CANDY

Po uspešni turneji na Portugalskem, odmevni osvojitvi naslova MTV Band leta 2012 in nominaciji za Best Adria Act na letošnji 2012 MTV EMA domača skupina te dni predstavlja novo skladbo z naslovom Remember.

SAŠA IN MIŠO

Saša Lendero in Mišo Kontrec (Langa) sta skupaj posnela skladbo Kresnice. Pesem je čutna balada, nabita s čustvi ter zvokom violin, kitar, mandolin in harmonike.

Gre za uglasbeno poezijo Ferija Lainščka, glasbo za pesem pa je napisal prav Mišo Kontrec.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

1. NINA PUŠLAR feat. STIŠKI KVARTET - Kdo še verjame 2. PSY - Gangnam Style 3. PLAVI ORKESTAR - Sedam

Bliža se dan izida novega, dolgo pričakovanega albuma Sedam skupine Plavi orkestar. Album prinaša enajst novih skladb, med njimi tudi single Amerika, Revolucija, Ti misliš da je meni lako in Sedam. Da je dolgo časa nastajajoči album resnično težko pričakovan v vseh državah v regiji, je vidno tudi po odzivih javnosti na vse štiri single. Tretji single Ti misliš da je meni lako, v katerem s Plavci sodeluje folk zvezdnica Dragana Mirković, je v dveh mesecih dosegel 2 milijona ogledov na Youtubu in tako dohitel velike hite skupine, kot so Suada, Bolje biti pijan nego star in drugi. Aktualni single Sedam nedvomno odslikava energijo in vedrino dolgo pričakovanega istoimenskega albuma. Konceptualno album spominja na Soldatski bal, prvi album skupine Plavi Orkestar iz leta 1985.

Gre za nov, moderen orkester, ki se vrača k svojim koreninam z albumom, polnim energije in melodijami, ki bodo razveselile vse njihove pristaše.

nastali v sodelovanju s celotnim orkestrom. Šestnajst korenito predelanih in preurejenih skladb predstavlja presek pevkine 25-letne kariere. Album je Kylie posnela v legendarnem londonskem studiu Abbey Road skupaj s svojo skupino in orkestrom. Na albumu bo poleg omenjenih uspešnic tudi nova skladba Flower, ki jo prikupna avstralska pevka predstavlja v teh dneh.

George Michael odpovedal turnejo

Največje uspešnice Whitney Houston

Nina Pušlar je v sodelovanju s Stiškim kvartetom na letošnjem festivalu Slovenska popevka nastopila s skladbo Kdo še verjame. Pesem je delo znanega avtorskega para, Matjaža in Urše Vlašič, in čeprav na festivalu ni prejela nobene nagrade, je postala ena najbolj zaželenih skladb z letošnje Slovenske popevke. Temu dejstvu v prid govori tudi tokratna zmaga na izboru pesemi tedna Radia Velenje.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Tapravi faloti - Odloči naj srce 2. Vihar - Prisluhni mi 3. Pajdaši - Nocoj poglej v nebo 4. Golte & Minutka - Če ti boš moja punca 5. Naveza - Sreča opteča 2 6. Mi trije in Stiški kvartet - Vesela jesen 7. Trio Špica - Ko ljubezen daš nekomu 8. Ela & Šarmerji - Moški mojih sanj 9. Katrca - Jodl recept 10. Zreška pomlad - Tebi 0

... več na www.radiovelenje.com

Britanski glasbenik George Michael je odpovedal vseh devet napovedanih koncertov po Avstraliji. Vzrok odpovedi koncertov je zdravstvene narave, in sicer naj bi pri pevcu šlo za anksioznost. Na svoji spletni strani je objavil sporočilo, v katerem se opravičuje svojim avstralskim oboževalcem.

Novembra lani je odpovedal koncert na Dunaju. Tik pred nastopom je namreč zbolel za hudo obliko pljučnice, zaradi katere je bil celo v življenjski nevarnosti. V dunajski bolnišnici je takrat ležal ves mesec.

Letos je v zahvalo dunajski bolnišnici poklonil tisoč vstopnic za koncert na Dunaju.

Naš ­čas, 4. 10. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

4. oktobra 2012

Upanje Upam, da res drži, da se od daleč bolje vidi.

Premier Janša je v ZDA zatrdil, da v Sloveniji le ni tako težko, da se ne bi mogla rešiti sama.

Na domačem terenu je zagotavljal nasprotno.

Podjetnik, svetnik, politik Franc Sever je bil med številnimi udeleženci dogajanja ob otvoritvi novega igrišča med bloki Koželjskega na Gorici v Velenju. Sever je pri prenovi tudi sam, in to kar izdatno, sodeloval, za kar ga je župan Kontič javno pohvalil. Zakaj je potem videti nekam zaskrbljen?

Bogomir Brložnik, višji svetovalec za pravne zadeve, ki je na zadnji seji šoštanjskega občinskega sveta razložil, da se svetnice in svetniki o odreku sejnini ali sejninam ne bodo več odločali kolektivno, ampak se bo o tem vsak odločil sam, gotovo razmišlja: »Me prav zanima, koliko se jih bo svoji sejnini odreklo zdaj, ko za to ne bo treba dvigniti roke ampak samo podpisati obrazec?«

Plus in minus Nad Pozitivno Slovenijo so se zgrnili mnogi negativni oblaki. Nad našo prestolnico tudi.

Mnoge zanima, ali so naravni ali le »umetni«!

Zaskrbljenost Delavce skrbi, ali bodo in kako bodo delali, upokojence, kakšne pokojnine bodo dobivali.

Vse skrbi, kako bomo živeli.

Več ima manj HTZ, hčerka Premogovnika, se ukvarja z vse več stvarmi. Zdaj je dobila tudi licenco za prevoz in varovanje denarja in drugih vrednih stvari. Vsega takega, česar je pri nas žal vse manj.

Peter Radoja iz turistično olepševalnega društva in Vojko Krneža, podžupan občine, oba tudi občinska svetnika in strankarska kolega, nista manjkala na Šmihelovem dogajanju v Šoštanju. Radoja je delal, Krneža pa (med drugim) poskušal golaž. Da turistični ni tako začinjen, kot je volilni, je ugotavljal.

Voda tako in tako Še vedno velja, da je voda vir življenja. A gotovo ne za tiste, ki jim preveč teče v grlo.

Pikina velenjska mini avantura

V Pikastem mestu Velenje je v soboto, 22. 9., mrgolelo pik in pikic vsepovsod. Ampak tiste najbolj posebne in najbolj pogumne so se zbrale ob jezeru z namenom, da se podajo na pravo Pikino mini avanturo. In še sreča, da so se zbrale, kajti nad vilo Čira Čara so se zbrali črni oblaki in slišal se je velik POK. In pri Piki Nogavički ni bilo nič več tako kot prej. Vse je bilo narobe, celo vila Čira Čara je bila pospravljena. Mali avanturisti so tako dobili pomembno in odgovorno nalogo, da pomagajo Piki postaviti njen svet spet na pravo mesto.

Na poti, ki so jo premagovali peš, na rolerjih, s kolesom in v čolnih, pa so reševali zapletene naloge. S pomočjo zemljevida so iskali kontrolne točke, ki so bile posejane okoli Velenjskega in Šoštanjskega

jezera. Male avanturiste so čakale skrivnostne poti, ki so jih premagovali z zavezanimi očmi, pa preizkus moči, pri kateri je noga morala biti hitra in udarna, svojo iznajdljivost so pokazali pri ustvarjanju unikatnega 'Fickota', spretnost pa so merili na prav posebnem poligonu, na katerem je bilo med drugim nujno zbrati pare nogavic, ki ne gredo skupaj … take Pikine torej. Svojega raziskovalnega duha so nadebudneži lahko potešili kar na vodi, ko so se podali odkrivat vodno mesto, nekaj poguma pa so potrebovali za vrvohodne podvige. Zelo zvito hitri so bili na škripcu, ki jih je kot blisk pripeljal do želenega drevesa.

Proti koncu so lahko preverili, ali je vila Čira Čara s pomočjo njihovih dobro rešenih nalog že kaj manj urejena in znova tako razmetana,

kot pri Piki pač mora biti, a so hkrati spoznali, da jih je gospod Ficko pošteno nahecal, saj so mu skoraj vsi brez vprašanj izročili težko pridobljene zlatnike. Še sreča, da so avanturisti na konce le uspeli pomagati Piki in ji vrnili vse njene ta prave značilnosti, da je lahko kasneje Fickota prijela za ušesa na način, kot zna le ona. Ob zagnanih organizatorjih, tabornikih Rodu Jezerski zmaj, ki se vsakič znova z iskrico v očeh prelevijo v otroke in poskrbijo, da ti skupaj s svojimi starši doživijo prav poseben, pustolovsko obarvan dan, se ne more zgoditi nič drugega kot to, da se na koncu sto malih oči upre vanje, z željo, da slišijo, kdaj se spet vidimo. Nedvomno so bile sanje otrok tisto noč igrive, pustolovske, skrivnostne in nepozabne. In niso bili edini. n

V nevarnosti skoraj četrt milijona ljudi

Nagrada za bodočega zeta

O hantavirusu Yosemite, ki se ga bojijo na zahodu ZDA, smo nekaj že slišali. Vemo, da ga prenašajo miši, da se je z njim doslej okuži-

Kitajski poslovnež Cecil Čao se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da je njegova hči lezbijka in da že več let živi v zvezi s partnerico. V odločitvi, da bi to spremenil, je tako nedavno objavil ponudbo: tistemu, ki mu uspe njegovo istospolno usmerjeno hčer popeljati pred oltar, ponuja kar 50 milijonov evrov. Snubci se že oglašajo, a bogataševa hči očetu ne daje prav veliko upanja. »Včasih ljudje ne morejo sprejeti resnice - ne glede na to, kako jasna je. Moj oče ima zanimivo interpretacijo mene,« je dejala Gigi Čao. Povedala je še, da je očetova ponudba ni razjezila, saj jo vidi kot njegov način izkazovanja ljubezni.

lo devet ljudi, za tri med njimi pa je bila okužba smrtna. Zdaj pa so oskrbniki naravnega parka Yosemite, od koder naj bi virus izviral, nevarnost okužbe razširili na skoraj četrt milijona ljudi – na vse, ki so od junija letos v parku preživljali počitnice. Kot so povedali, gre zgolj za preventivni ukrep, za katerega so se odločili zaradi znatnega povečanja števila miši na območju parka.

Ljudi ob tem opozarjajo, naj bodo pozorni na morebitne simptome okužbe, ki se lahko pojavijo tudi šest tednov po okužbi in vključujejo povišano temperaturo, glavobol in slabost.

Zdravila za zdravljenje okužbe ni.

Posebno udarništvo Kljub prepovedi nekateri v Velenju še vedno »prostovoljno« in po svoje urejajo zelenice ob mestnih blokih. Vsi se ne strinjajo, da je Velenje zaradi tega še vedno med najbolj urejenimi mesti v državi.

Brez strahu Rokometašem velenjskega Gorenja res ni nič sveto. V soboto so potolkli Santk Peterburg. Tudi zaradi 13 golov razlike niso nič vraževerni.

Matere in mačehe Dobro, da ni vse dedno.

Pravijo, da je HSE mačeha svojim hčeram, tudi Premogovniku Velenje. Ta pa je zgledna mati svojih hčeram.

Žiga, žaga Gornjegrajska Smreka je padla, zdaj so jo »razžagali« na več delov. In pravijo, da naj bi delala še naprej.

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 13

V SREDIŠČU

4. oktobra 2012

Srečno, Gaudeamus!

Odprtje večnamenskega objekta Gaudeamus je v teh časih več kot dobra novica – Nove vsebine, odlični pogoji za delo in izobraževanje – Od odprtju posadili drevo in nanj obesili ptičjo hišico Velenje, 1. oktobra – V ponedeljek točno ob 13. uri je zadonela maturanstka himna »Gaudeamus igitur« v izvedbi odličnega Šaleškega akademskega pevskega zbora.

Za njim so zvoke prostora med velenjsko gimnazijo in novim objektom Šolskega centra Velenje, imenovanim Gaudeamus, napolnili zvoki tolkalcev. Ti so simbolično uporabili kante, saj je v objektu med drugim dobila prostore tudi Visoka šola za okolje Velenje. Otvoritvene aktivnosti so potekale celo dopoldne, saj so na prvi študijski dan v novem šolskem letu podelili tudi prvih 19 diplom na Visoki šoli za varstvo okolja, v strokovni šolski knjižnici pa izposodili prvo knjigo.

Z odprtjem objekta so počastili tudi velenjski občinski praznik.

Objekt so po lepi slovesnosti simbolično odprli s sajenjem drevesa; lopati sta v roke prijela velenjski podžupan dr. Franc Žerdin, velik podpornik začetka gradnje, in direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik. Oba sta tudi v nagovoru številnim zbranim na otvoritvi poudarila, da je dokončanje in odprtje objekta Gaudeamus v teh kriznih časih res dobra novica, po velenjsko pa sta mu zaželela »Srečno!«.

Mogočna stavba med gimnazijo in rumeno stavbo Šolskega centra Velenje je novi dom za več dejavnosti, vse pa so pomembne tako za dijake kot študente. Direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik nam je povedal: »To so tudi zame posebni dnevi, saj jih lahko v poklicni karieri ponavadi našteješ na eno roko. Ob številnih dogodkih v preteklosti odpiramo Gaudeamus, ki pomeni krov, streho vzgojno-izobraževalnih programov v dolini. Če smo za Medpodjetni-

ški izobraževalni center rekli, da je most med izobraževanjem in delom, z Gaudeamusom dobivamo zaključek vertikale, most med izobraževalnimi programi vse do doktorata.« Vrednost Gaudeamusa je kar 4,6 milijona evrov. Mestna občina Velenje je za sofinanciranje izgradnje prispevala 2 milijona 449 tisoč evrov, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije pa je prispevalo zemljišče in opravilo ustrezne postopke za izvedbo investicije. Žal predstavnikov ministrstva na odprtje ni bilo, je pa več o pomenu stavbe za prihodnost izobraževanja v Šaleški dolini povedal velenjski podžupan dr. Franc Žerdin, ki je bil tudi velik pobudnik izgradnje objekta. Pri tem mu je ob strani sta prejšnji župan Srečko Meh, ki je gradnjo tudi podprl, številni obiskovalci pa so mu zato iskreno zaploskali. Dr. Franc Žerdin je poudaril: »Objekt je izredno pomemben tudi zato, ker je Velenje pred dobrimi petimi leti

13

Kaj vse je v Gaudeamusu?

V Gaudeamus se je preselil Regionalni medijski center Kunigunda, ki deluje pod okriljem Mladinskega centra Velenje. Urejanje prostorov še poteka, odprli jih bodo konec meseca. V kletni etaži je veliko zaklonišče in knjižnica, v prvi etaži sodobna restavracija, namenjena prehrani dijakov in študentov. V zgornjih dveh nadstropjih so predavalnice.

sprejelo odločitev, da bo razvijalo visokošolsko izobraževanje v ekologiji, energetiki in glasbi. Za vse to ima Šaleška dolina veliko možnosti in zelo dober poligon za izvajanje prakse in pridobivanje profesorjev, strokovnjakov iz prakse. Če želimo visokošolsko izobraževanje nadgrajevati, niso dovolj le predavalnice.

Potrebno je zagotoviti dovolj visok izobraževalni standard. Študentsko življenje potrebuje več kot le učenje. Zato je Gaudeamus še kako pomemben tudi za prihodnost.« Povedal je še, da verjame, da bo v mestu kmalu zaživela tudi Akademija za glasbo.

Objekt so po lepi slovesnosti simbolično odprli s sajenjem drevesa; lopati sta v roke prijela velenjski podžupan dr. Franc Žerdin, velik podpornik začetka gradnje, in direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik.

Več kot odlični pogoji za študij Na Visoki šoli za okolje Velenje so prav v ponedeljek podelili prvih 19 diplom. Dobra novica je, da jih je polovica od njih že našla delo.

Prav tako zanimanje za študij na šoli, kjer so letos vpisali prve izredne študente na drugi bolonjski stopnji, še narašča. Tudi letos niso mogli sprejeti vseh, ki so želeli študirati pri njih. V novo študijsko leto so v ponedeljek pospremili 440 študentov, ki so po besedah dekanje šole, docentke dr. Natalije Špeh, s preselitvijo v Gaudeamus dobili »sanjske pogoje za študente kot profesorje, tako za pedagoško kot raziskovalno delo. To so res pogoji, ki nam jih zavidajo tudi veliki.»

Tudi za prve diplomante Visoke šole za okolje Velenje je bil ponedeljek poseben dan. Podelili so jim diplome. (foto: Hans Avberšek)

n Bojana Špegel

Mladi gasilci na državnem prvenstvu Nesebična donacija V Veliki Pirišici v občini Žalec je bilo pred nedavnim državno tekmovanje v gasilski orientaciji za pionirje, mladince in pripravnike.

Po predtekmovanjih so se nanj uvrstile tri ekipe GZ Šaleške doline - pionirji PGD Lokovica in PGD Gaberke ter mladinci PGD Lokovica. Na tem tekmovanju mladi pokažejo, kako se orientirati v naravi, poleg

tega pa se preizkusijo v gasilskih spretnostih. Potekalo je v šestih kategorijah. Pionirji PGD Lokovica so v svoji kategoriji med dvaintridesetimi ekipami zasedli 6. mesto, pionirji PGD Gaberk 11., mladinci PGD Lokovica pa 24. n K. L.

PGD Podgorje dobilo gasilsko cisterno

Tik pred mesecem požarne varnosti, 30. septembra, smo imeli v Podgorju razlog za veselje. Naše prostovoljno gasilsko društvo je namreč od kolegov iz Topolšice dobilo sodobnejšo gasilsko cisterno, ki je nadomestila staro in že dotrajano. Slovesnosti se je poleg slovenjgraškega župana Andreja Časa udeležil tudi »glavni krivec« za veseli dogodek, župan Občine Šoštanj Darko Menih s podžupanom Vikijem Drevom.

Gasilci za svoje dobro opravljeno delo seveda potrebujemo sredstva in opremo. In veseli smo, da se je gasilsko društvo Podgorje v zadnjih petih letih okrepilo – imamo prenovljen dom, novo črpalko in gasilsko operativno ter intervencijsko vozilo.

S to cisterno bomo lahko prepeljali 5.000 litrov vode, na intervencijo pa se bo lahko s tem vozilom

odpeljalo sedem ljudi. Brez kolegov iz Topolšice nam ne bi uspelo. Z zlatimi črkami bodo s svojo nesebično pomočjo zapisani v kroniki našega gasilskega društva. S tem se je naše sodelovanje okrepilo. Čeprav je cisterna stara natančno toliko kot njen voznik Boris Fele,

jo bomo skrbno čuvali, da nam bo čim dlje služila. Prostovoljno gasilsko društvo Podgorje se ob tem zahvaljuje vsem, ki ste kakor koli pomagali pri tej naložbi. n Monika Golob

Naš ­čas, 4. 10. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 14

VI PIŠETE

14

4. oktobra 2012

Dan jezikov na gimnaziji Velenje Na pobudo Sveta Evrope iz Strasbourga že od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov Po vsej Evropi se ljudi, ki živijo v 47 državah članicah Evropske unije, spodbuja k učenju več jezikov v katerikoli starosti, v šoli ali zunaj nje. V Sloveniji spodbujamo večjezičnost v prepričanju, da predstavlja jezikovna raznolikost pomembno sredstvo za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati pomemben element bogate kulturne dediščine.

Večjezičnost je za ljudi veliko bolj značilna kot enojezičnost. Mnogo ljudi je prepričanih, da ne poznajo nobenega jezika razen svojega maternega, vendar mnogi od njih do določene mere poznajo še

kakšen jezik. In vendar so danes možnosti za učenje novega jezika večje kot kadarkoli prej. Da bi poudarili pomen učenja jezikov, praznujemo vsako leto 26. september.

Na gimnaziji Velenje smo na ta dan izvedli več dejavnosti; stene šolskih hodnikov smo polepili z zanimivimi vprašanji z različnimi temami in o značilnostih evropskih držav, katerih jezike poučujemo na šoli (angleščina, nemščina, francoščina, španščina, ruščina). Dijaki so lahko med odmori reševali vprašanja in jih oddali v skrinjico. Vprašanja so zahtevala kar obširno znanje iz umetnosti, zgodovine, geografije,

literature, etnologije in seveda jezikovna znanja.

Za druge letnike smo pripravili kviz, ki je prav tako zajemal vsebine z različnih področij. Po trije dijaki iz vsakega razreda so sestavljali tekmovalno skupino, v dvorani pa jim je lahko priskočila na pomoč podporna skupina sošolcev. Za popestritev so ostali dijaki med tekmovalnim delom lahko pokazali svoje gledališke in pevske spretnosti. Da bi dijaki lahko slišali tudi jezike, ki se redko govorijo v našem okolju, smo povabili goste iz Litve, Kitajske in Portugalske; ugibati so morali ali jezik ali pomen stavkov.

Naš »native speaker« Matt iz Anglije pa je kot prikaz socialne strukture Anglije razložil dijakom, kaj je posh English, kdo in kako govori tako, dijaki pa so morali izgovoriti stavek čim bolj avtentično »posh«.

Prireditev smo popestrili z glasbo

in projekcijami, voditelja sta z izvrstnim znanjem tujih jezikov zabavala gledalce in uspešno prikrmarila do odličnih rezultatov. Najboljši razred 2. C je ravnatelj nagradil z ogromno košaro zdravega sadja.

Učiteljice tujih jezikov smo zno-

va dobile potrditev, da imajo naši dijaki poleg izjemnih jezikovnih spretnosti tudi široka obzorja.

bo itd. itd. Ravno čakale so ga, tiste smreke …

Težko se je izogniti vtisu, da za tem tiči politična volja, ki ljudem ne zaupa in meni, da je treba politiko urejanja prostora naravnavati v nasprotju z ljudmi, ki tu živijo (ker tako ne vejo, kaj je prav in kaj ne, tudi če so pripravljeni sami delati in urejati okolje z lastnim denarjem), namesto nanje in z njimi - vse to zato, da se bomo potem čudili, ko se bodo ljudje obnašali, kot da so v tem mestu tujci in jim je zanj vseeno. Tistim, ki še imamo v spominu npr. izgradnjo Velenja, se zdi to milo rečeno smešno: Nestl Žgank

se je šolal po – kot bi danes temu rekli – skrajšanem programu, a je vedel, da je treba ljudi angažirati, usmeriti v skupno delo, v skupno korist. Mi se pa po desetinah generacij šolanih politikov, pravnikov, ekonomistov, arhitektov, biologov… obnašamo, kot da je naš cilj občinsko politiko oddaljiti od prebivalcev in kupu birokracije, ki nas že tako tepe, dodati še eno poleno.

Manjka samo še dovoljenje za vlaganje prošenj za dovoljenje …

Neprijazno, nespametno in kontraproduktivno. Črna pika.

n Darja Joger Avberšek, prof.

100-letnica Igertnikove domačije v Topolšici Zadnjo soboto v avgustu, ob 100-letnici domačije Vertačnik, se je družina odločila obuditi spomin na svoje prednike – Kompanove p. d. Igertnikove. Domače ime Igertnik sega 200 let nazaj, ko imamo podatke za prvega gospodarja Matijasa Kompana (1818). Žal so bili mnogi pisni viri uničeni, predvsem po drugi sv. vojni, tako da podatkov pred rojstvom Matijasa žal ni.

Na slovesnosti se je zbralo preko 100 sorodnikov in prijateljev.

Skupaj smo pripravili rodovnik Kompanovih ter mnoge pisne in slikovne vire, ki ponazarjajo življenje in ustvarjanje prednikov. Pisni viri so v 19. stoletju pisani v gotici in so predvsem rokopisi težko berljivi. Rodovnik je sestavljen za 6 rodov. Izpostavil bi 3. rod Anto-

na Kompana (1875–1918), enega od 4 bratov, zidarskih mojstrov, ki je tudi zgradil znamenito domačijo, katere 100-letnico praznujemo letos. Dobro poznavanje zgradbe kaže na to, da so bili mojstri do podrobnosti seznanjeni z novostmi v gradbeništvu (uporaba železobetona itd).

Po prvi in drugi sv. vojni so matere ostale same z otroki in petdeset let ni bilo možnosti za vzdrževanje in obnovo hiše. Šele po letu 1966, ko sem prevzel domačijo, smo jo začeli obnavljati in dograjevati.

Verjetno bi bil ded ponosen na opravljeno delo.

Vedno sem gojil spoštovanje do prednikov in upam, da bo to počel tudi naslednji rod. n Vili Vertačnik

'Marauhovci' spet razstavljali Po Pikinem festivalu so člani velenjskega gobarskega društva Marauh pripravili konec prejšnjega tedna zanimivo razstavo gob tudi v velenjskem Intersparu v Šaleku. Ogledalo si jo je veliko ljubiteljev gob, še bolj pa je bila zanimiva za tiste, ki bolj redko ali pa sploh ne nabirajo teh gozdnih sadežev. Oboje pa je najbolj pritegnil karželj (kraljeva mušnica), ki je ena najlepših evropskih mušnic in spada med zaščitene gobe in je užitna. Največja poznavalca gob med 'marauhovci', determinatorja Peter Silovšek in Smiljan Pesjak, sta obiskovalcev seveda z veseljem predstavila oziroma pojasnjevala značilnosti posameznih gob. n vos

Mnenja in odmevi 'Samovoljnost pri urejanju okolja bo kaznovana' Mestna občina Velenje se je – po poročanju NČ - očitno odločila pomesti s samovoljo: vsaj pri urejanju neposrednega okolja hiš ne bo več milosti niti prizanašanja. Za vsak poseg bo potrebno dovoljenje.

Vsi tisti, ki ste mislili, da lahko nekaznovano diagonalno čez Šaleško cesto zasadite drevored, namesto asfalta na Titovem trgu brez

dovoljenja nasadite bananovce, evkaliptuse in palme ali pa po mili volji izkopavate platane in močvirske ciprese križem po mestu, ste z eno samo potezo postali zgodovina, preteklost in (kvečjemu) spomin.

Trda, a pravična roka občinske uprave vas bo za uho že pri bistveno manjših posegih, tako da raje pozabite tudi obrezovanje grmovnic ali zasajanje cvetnih gredic okrog bloka, kjer živite. Oblasti je ljubše, da so neobrezane in nezasajene, kot da jih obrezuje ali sadi neposvečena roka.

Pa šalo na stran. Težava z njo je le, da oblasti ne motijo popolne neumnosti, kot je bila pred leti Dolinškova politika nadomeščanja vsega, kar se je le dalo, s smrekami, pa uničenje več grmov amurskega bezga, prave redkosti na tem koncu sveta, ki se je moral čez noč umakniti krožišču pri Rudarskem domu – kot da še nikoli nihče ni slišal za to, da se da tudi odrasel grm brez posebnih težav prestaviti z bagrom.

Sumljivo hitro pozablja tudi rokomavhanje 'strokovnih' služb, ki strižejo drevesa prav do debla, kar

stroka odločno odsvetuje ne le zaradi izgleda, pač pa predvsem zaradi slabih posledic za zdravje in varnost rastline.

V praksi dobiva takale birokratizacija včasih prav absurdne obrise. Pred leti smo zaradi smrek, ki so bile nasajene dobesedno dober meter od zgradbe stare knjižnice, vložili vlogo za njihovo odstranitev, saj so gosto nasajena drevesa dobesedno silila v hišo in pobirala še tisto malo svetlobe kletnim prostorom. Odgovor smo po večkratnih urgencah končno dobili, a šele po kakšnih dveh letih – da se naj obrnemo na tega in tega, ki da

n Lado Planko

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

4. oktobra 2012

Uspela mini otroška olimpijada: 5 šol, 5 občin Sobota, 29. septembra, je bila za učence prve triade obarvana športno. V Šoštanju na nogometnem igrišču pri Vili Široko so se zbrali učenci od 1. do 3. razreda, razredniki, ravnatelji, starši in gostje na mini otroški olimpijadi, na kateri so sodelovali učenci iz 5 osnovnih šol: OŠ Livada Velenje, OŠ Mozirje, OŠ Nazarje, OŠ Rečica ob Savinji in OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, ki je bila tudi organizatorica prireditve v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije – regijsko pisarno Velenje.

Slovesnost ob olimpijski zastavi, olimpijski bakli in himni sta s svojim obiskom obogatila tudi naša olimpijka Brigita Langerholc Žager in Bojan Jurovič, član Slovenske olimpijske akademije.

Učenci so svojo športno energijo prikazali na petih postajah. Ob lepem vremenu je bil to prav gotovo

nepozaben spektakel tako za učence, gledalce kot šolo organizatorico.

Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali, da je ta prireditev uspela, posebno še Nogometnemu klubu Šoštanj, Toniju Reharju in Katji Geršak, ki sta povezovala in usmerjala dejavnosti, Jožefu Kavtičniku, pobudniku te športne prireditve v naši regiji, ravnateljem sodelujočih šol in seveda športnemu aktivu OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj. n mag. Majda Zaveršnik Puc, ravnateljica

Tokrat zmaga neporočenim Turnir v malem nogometu med poročenimi in neporočenimi dekleti in fanti je v Skornem že nekaj časa ena od vsakoletnih prireditev domačega turističnega društva.

Tudi letos se je na igrišču v kraju znova zbralo lepo število nogometašic in nogometašev, eni poročeni,

15

drugi še ne. Tokrat so pokal prejeli neporočeni fantje, prav tako tudi dekleta, ki so nanj čakale že kar nekaj let. Namreč do sedaj so bila poročena dekleta vedno boljša. So pa letos prvič organizirali še prijateljsko tekmo med poročenimi in neporočenimi v odbojki, ki se

je končala z zmagama poročenih fantov in deklet.

Lepo vreme, veliko dobre volje, športni duh, odlični navijači - otroci, mladi in starejši - so nedeljsko popoldne napravili nadvse prijetno in prav vsi se že veselijo naslednjega turnirja. n Maša Stropnik, foto: arhiv TD Skorno

Nikina nordijska hoja v Strunjanu - Ekipa Društva za boj proti raku Velenje na 5 km Nordijska hoja, ta idealna in učinkovita vadba s palicami, je primerna za vse starostne skupine in postaja vedno e bolj priljubljena oblika rekreacije tudi med starejšimi. Pripomore k boljšemu počutju, zdravju, sprostitvi in ne nazadnje tudi k lepši zunanjosti.

Kdo pa ne želi biti fit?

Športno srečanje KS in MČ MO Velenje Zadnjo soboto v septembru je krajevna skupnost Stara vas zaživela v pravem športnem duhu. Zbrali so se ljubitelji športa iz krajevnih skupnosti in mestnih četrti MO Velenje, pridružili pa so se jim tudi predstavniki MO Velenje. Zbrane je pozdravil župan MO Velenje Bojan Kontič, ki je z metom krogle simbolično odprl igre. 13 ekip se je pomerilo v mnogoboju, ki so ga sesta-

vljali tekmovanje v balinanju, ruskem kegljanju, pikadu in prostometu, 10 ekip pa v šaljivem tekmovanju odpiranja ključavnic. Priznanja in praktične nagrade so osvojile najboljše tri ekipe v posamezni športni panogi mnogoboja, prve tri ekipe v mnogoboju (1. KS Stara vas, 2. KS Škale - Hrastovec, 3. KS Gorica) pa so prejeli n pokale in praktične nagrade.

Osnovna funkcija našega telesa je gibanje, temu so namenjeni vsi sklepi in mišice. Če bi iz kakršnegakoli razloga obmirovali za dalj časa, bi se procesi v našem telesu porušili ali celo prenehali delovati. Ker pa z leti nekatere mišice oslabijo, druge se skrajšajo, moramo s pravilno vadbo prilagoditi intenzivnost hoje.

Zato smo se vsako jutro udeleževali enourne hoje na

dan. Malo hitreje smo dihali, naš srček je povišal srčni utrip, pa tudi ogreli smo se, o zadihanosti in dodatnem znojenju ni bilo ne duha in sluha. Po okoliških poteh smo spoznavali strunjanski krajinski park, Fieso, Piran, Izolo, Portorož.

In tako pripravljene so se najbolj zagrizene članice udeležile tudi 7. Nikine nordijske hoje v Strunjanu v soboto, 22. 9. Pohod je potekal po najlepše naseljenih delih Strunjana (5 km). Na Beli Križ, Mesečev zaliv ... okoli morske lagune in okoli Štjuža … in v prijetnem ozračju ter ob zmernem gibanju z nizko intenzivnostjo hkrati spoznavale enega najlepših delov slovenskega Primorja ter spotoma opazovale, kako preplavljajo gozd tople jesenske barve. n

Članice Društva za boj proti raku so se s hojo odločile ne samo za vzdrževanje, temveč tudi dvig ravni svojih telesnih sposobnosti in si tako zagotoviti kvalitetnejše in polnejše življenje.

S to željo so prišle na cilj.

Naš ­čas, 4. 10. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

ŠPORT IN REKREACIJA

Dobra popotnica za nadaljevanje Rokometaši Gorenja po vrhunski igri visoko premagali ruski Sankt Peterburg v uvodnem krogu elitne lige prvakov Velenje, 30. septembra - Rokometaši Gorenja so letošnjo ligo prvakov začeli sanjsko. Sankt Peterburg, ruskega podprvaka, so premagali kar s 35 : 22.

Rusi bodo gotovo še dolgo sanjali Velenjčane. Najbrž niti največji pesimisti med njimi niso pričakovali, da bo ruska rokometna šola doživela takšen polom v velenjski Rdeči dvorani. Najbrž tudi v velenjskem taboru ni bilo tako velikega optimista, ki bi si upal napovedati, da bodo aktualni državni prvaki zmagali z dvoštevilčno razliko in da bodo v uvodni evropski tekmi za razred boljši od nasprotnika.

Domači so začeli silovito in z dvema gola odličnega kapetana Marka Bezjaka po slabih dveh minutah vodili z 2 : 0. Vendar niso nadaljevali v takšnem ritmu. Gostje so zaigrali veliko bolje v obrambi in po dobrih desetih minutah prvič, a tudi zadnjič, povedli. V nadaljevanju so bili Velenjčani enostavno prehitri zanje. Do odmora so si priigrali že šest golov prednosti. Ko si je po dobrih desetih minutah v nadaljevanju Gorenje prvič priigralo deset golov prednosti, gotovo ni bilo v dvorani nikogar več, ki bi se bal za njihov končni uspeh. Gotovo pa je veliko tistih, ki so verjeli v še višjo zmago, čeprav je domači trener dajal vse več priložnosti tudi tistim igralcem, ki manj igrajo. Pred koncem so domači dvakrat ušli gostom

prvič zadel in povedel svoje moštvo po dveh gostujočih in tudi edinih izenačitvah (2 : 2, 3 : 3) v novo vodstvo (4 : 3), je v dvorani močno zahrumelo. Še veliko dlje pa je hrumelo seveda po zadnjem pisku nemških sodnikov, ki sta še zlasti ob koncu prvega polčasa požela simpatije gledalcev. Po gostujočem napadu sta žogo, ki je zletela z igrišča, zmotno prisodila gostom, čeprav se je je vratar Ivan Gajić dotaknil. Domači se s tem niso strinjali. Eden od sodnikov je storil to, kar redko vidimo v naših dvoranah. Odšel je da Gorenjevega vratarja, ki mu je potrdil, da je bil dotik.

Verjel mu je in sodnik je svojo odločitev spremenil. za 14 golov (33 : 19, 34 : 20), na koncu pa zmagali s trinajstimi razlike.

Ruski trener, nekdanji rokometni svetovni as Dimitrij Torgovanov, se je po tako visokem porazu tolažil s tem, da si bo njegovo moštvo nabiralo v tem največjem klubskem tekmovanju na stari celini izkušnje. Gorenju pa je napovedal uvrstitev v drugi del, torej v osmino finala. Zanimiva je bila tudi ocena njihovega prvega vratarja Aliakseia

Kishoua: »Naša igra je bila slaba.

Nismo našli pravega protiorožja za igro Gorenja. Gorenje je dejansko igralo tako, kot smo si želeli mi.« Za zmago so bili seveda zaslužni vsi, strelsko pa so najbolj izstopali Marko Bezjak z devetimi goli, Klemen Cehte s sedmimi in Fahrudin Melič s petimi. Nadvse vesel pa je bil tudi Niko Medved, ki je bil med tistimi domačimi igralci, ki je prvič zaigral v tem elitnem evropskem tekmovanju. Ko je v 8. minuti

Najpomembnejše so točke V lokalnem derbiju tesna zmaga Rudarjev proti Celjanom – Se bodo v nedeljo (ob 15.00) oddolžili Aluminiju za dva poraza?

Velenje, 29. septembra - V šaleško-savinjskem derbiju so gledalci videli le en gol, na veliko veselje domačih v mreži gostov.

Gostje so bili boljši večji del prvega polčasa. Prav v obdobju njihove premoči pa Leon Črnčič popeljal domačih do pomembnih treh točk. To se je zgodilo v 39.

kljub samo enemu zadetku je bil ta lokalni obračun zelo zanimiv, z veliko priložnosti za zadetek Toda oboji so bili zelo nespretni pred nasprotnikovim vratarjem. Nekajkrat sta bila kriva tudi okvirja vrat, da ni žoga večkrat zletela v eno ali drugo mrežo. Na celjski strani je sreča obrnila hrbet Blažu Vrhov-

izkopali vse tri točke. Na velenjski strani pa so imeli smolo v obliki vratnice oziroma prečke Aleš Jeseničnik, Matej Podlogar in Christijan Bubalović v drugem polčasu.

V nadaljevanju so bili rudarji veliko boljši. Celo v zadnjih trenutkih tekme je bil njihov najboljši strelec Elvis Bratanovič sam pred vratar-

Rekli so: Branko Tamše je imel s svojimi igralci le tri dni časa (po sredini tekmi z Ormožem) za piprave na uvodno evropsko tekmo. »Če bo treba, bom nasprotnikovo igro analiziral tudi ponoči«, je dejal na novinarski konferenci. Očitno je tako tudi bilo, saj so njihovo igro poznali do kosti. Po tekmi je povedal: »Igralci so maksimalno upoštevali navodila, ki so jih dobili. Zato tudi takšna razlika. Resda smo bili na začetku

Se mu bodo v soboto oddolžili?

Aleš Čeh poudarja: »Pred tekmo smo bili v zelo slabem položaju, na predzadnjem mestu. Posledica tega je bila, da igralci niso bili dovolj sproščeni. Ni jim bilo lahko, ker jim je stalno visi meč nad glavo, ker pač želimo čim prej napredovati po lestvici navzgor. Toda po zadetku so se sprostili, zaigrali zelo dobro in upam, da bo te sproščenosti v bodoče čim več. V tem trenutku pa je najpomembneje, da nabiramo točke. S takšnim namenom bomo odpotovali tudi v Kidričevo, čeprav vemo, da nas čaka težka tekma, saj so nogometaši Aluminija na svojem igrišču vse prej kot lahek nasprotnik.«

Zaskrbljujoča je učinkovitost

S tekme z Olimpijo

miniti. V nadaljevanju so bili rudarji veliko boljši, vendar niso zmogli povišati vodstva. Kljub temu so bili zadovoljni s svojo tretjo (drugo pod vodstvom Aleša Čeha) zmago, morajo pa biti tudi navijači. V trenutku, ko želijo napredovati v prvo polovico lestvice, so najpomembnejše točke, ne glede na to, ali so dosežene z najmanjšo možno ali pa prepričljivo zmago. Skratka,

cu ob koncu prvega polčasa in že po Rudarjevem vodstvu, ob koncu tekme pa je okvir vrat s sprostim udarcem zadel komaj 18-letnic Nejc Plesec, ki je bil kljub mladosti najboljši v vrsti gostov. Pri tem mu je z odlično obrambo 'pomagal' Rudarjev vratar Matjaž Rozman, ki je dvignil žogo ravno toliko, da je udarila v prečko. In seveda je bil s tem najbolj zaslužen, da so rudarji

jem Celja, vendar je žogo poslal mimo okvirja vrat.

V naslednjem krogu bodo nogometaši Rudarja gostovali v Kidričevem pri Aluminiju, ki jih je v poletno-jesenskem času že dvakrat premagal. Najprej jih je izločil iz slovenskega pokalnega tekmovanja, še bolj boleč poraz pa jim je prizadejal v prvenstveni tekmi 4. kroga, saj jih je premagal v Velenju.

Marijan Pušnik, trener Celja: »Čestitam Rudarju za zasluženo zmago. Zadeli so, mi nismo. V prvem polčasu smo po boljši igri zaradi velike napake naše obrambne vrste prejeli zadetek. Nismo si zaslužili, da smo po štirih, petih zelo lepih priložnostih po prvem polčasu zaostajali. V drugem pa smo igrali veliko slabše. Največji krivec sem sam in prevzemam vso krivdo nase. Menjavi nista izboljšali naše igre, ampak sta jo celo poslabšali. Moral bi dati priložnost še mlajšim, tako sem jo že na začetku.

Sicer pa sem ponosen na fante. Vsaj šestdeset minut srečanja so pokazali dobro igro. Žal to ni bilo dovolj, niso zadeli niti v najbolj enostavnih priložnostih. Je zaskrbljujoče? Ne, igra je dobra, zaskrbljujoča je naša (ne)učinkovitost«. n S. Vovk

4. oktobra 2012

Iz Celja s polnim izkupičkom

malce živčni. To je bila pač prva tekma. Nekateri so prvič zaigrali v takšni ligi. Toda ko smo se otresli začetnega pritiska, smo zaigrali, kot smo želeli. Če igramo v obrambi tako, kot smo igrali danes, potem smo težko zaustavljivi, steče tudi napad in vse je lažje. To je vsekakor dober uvod v sezono, mamo dve točki in se mirno pripravljamo na naslednjo tekmo. Naši Šaleški graščaki so skupaj z drugimi ljubitelji rokometa pripravili pravo ozračje, seveda pa bi si želel še več gledalcev. Potrdili smo, da igramo lep rokomet, zanimiv za gledalce, zato v tem trenutku vabim druge, ki morda še razmišljajo, ali bi šli na tekmo ali ne, naj pridejo v našo dvorano, ne bo jim žal. Pri tem ne mislim samo na velenjske ljubitelje Gorenja, ampak tudi druge.« Zanj in za igralce je bila takoj po zmagi končana 'operacija Sankt Peterburg'. Takoj po njej se je začela operacija Pivovarna Laško, saj so sinoči v prvenstveni tekmi gostovali v Celju, danes pa se je zanje začela operacija Metalurg. Drugi krog lige prvakov bo na sporedu že v soboto, gostovali pa bodo v Skopju pri makedonskem prvaku, kamor se je pred dnevi iz mariborskega Branika preselil nekdanji slovenski reprezentant Renato Vugrinec.

Marko Bezjak: »Danes smo resnično pokazali zelo dobro igro.

Po slabih petnajstih minutah, ko je bil izid še zadnjič izenačen, smo začeli igrati vrhunsko obrambo, razigrali smo se v napadu in z všečno igro razveselili vse, ki so se zbrali v dvorani.To je dobra popotnica in spodbuda za nadaljevanje. Verjamem, da si bomo nabrali veliko točk, saj je naša želja uvrstitev v drugi del tekmovanja.«

Tekma, kot se za sosedski derbi spodobi, enakovredna igra na obeh straneh, borbenost in timski duh. Majhna nervoza domačih rokometašic v uvodnih minutah, ki so jo Velenjčanke takoj izkoristile in v 6. minuti srečanja povedle s 5 : 2. Celjanke so takoj odgovorile z delnim izidom 3 : 0 in pokazale, da se kljub nekoliko okrnjeni zasedbi v letošnji sezoni ne bodo pustile, še posebej ne na domačem terenu. Tako smo v 1. polčasu spremljali izredno izenačen dvoboj, pred iztekom prvih 30 minut pa so Velenjčanke ponovno stisnile zobe in odšle na odmor z minimalno prednostjo 2 zadetkov (13 : 11).

V 2. polčasu so velenjske rokometašice še bolj pritisnile na ''plin'' in narekovale ritem ter povečevale svojo prednost, kljub temu pa se Celjanke niso predale, ampak so poskušale slediti svojim nasprotnicam, Velenjčanke pa so pokazale svoj pravi obraz in niso dovolile domačinkam, da se jim približajo.

Na koncu tako zaslužena zmaga velenjskih rokometašic z 31 : 26.

V pokalnem tekmovanju so se velenjske rokometašice v pokalnem uvrstile v osmino finala, saj so prejšnji četrtek v gosteh premagale ekipo Kranja s 34 : 14. V soboto, 13. 10., bodo v 4. prvenstvenem krogu v Rdeči dvorani gostile Piran.

n S. Vovk

n

Le točka z Belokrajnčani

Ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki so pričakovali, da bodo njihovi nogometaši proti Beli krajini zanesljivo osvojili nove tri točke ter se preselili v prvi del lestvice. Upanje je bilo upravičeno, še zlasti, ker so krog pred tem na gostovanju v Novem mestu nepričakovano prizadejali prvi poraz še vedno vodilni Krki. Tokrat jim je športna sreča obrnila hrbet. Če bi štele priložnosti, bi morali s kar precejšnjo razliko. A se to ni zgodilo, saj so bili preveč nespretni in neiznajdljivi pred gostujočim vratarjem. Razlog za to je bil gotovo tudi v dejstvu, da so Črnomaljci zelo hitro, že v 11. minuti, izkoristili nepazljivost obrambnih igralcev in povedli. Seveda je to bil svojevrsten stres za Šmarčane, ki so potrebovali veliko časa, da so se 'pobrali', vmes pa zapravljali tudi takšne priložnosti, iz katerih je bilo težje zgrešiti kot zadeti. V 77. minuti pa je Denis Čirić po natančni podaji kapetana Mateja Kolenca le poskrbel vsaj za polovičen preobrat. Za popolnega imel je imel nekaj minut pred koncem imenitno priložnost Tadej Vidmar, vendar tokrat ni bil tako spreten kot teden dni prej v Novem mestu.

V naslednjem krogu bodo gostovali v Dramljah. n

To pa je bil derbi

Osrednja tekma 6. prvenstvenega kroga štajerske lige je bila v Pesnici, kjer je gostoval vodilni Šoštanj. Tamkajšnji ljubitelji nogometa so videli, kar se redko dogaja na naših nogometnih zelenicah. Moštvo Josipa Vugrinca je bilo odločeno, da se domov vrne z vsemi tremi točkami oziroma da tudi po tem krogu ostane še edino brez poraza; to bi mu zagotovil tudi neodločen izid. Že takoj na začetku so z napadalno igro dali vedeti gostiteljem, po kaj so prišli. Že v 18. minuti so z golom Tilena Celcerja povedli z 1:0, po dobrih desetih minutah v drugem polčasu je Lovro Grušovnik povišal podvojil vodstvo in Šoštanjčani so bili gotovo že povsem prepričani, d a se bodo domov vrnil s popolnim uspehom. V razburljivih zadnjih minutah tekme pa je bil v glavni vlogi sodnik. Štiri minute pred koncem rednega dela je izključil Šoštanjčana Halila Hodžića. Domači so že po dveh minutah igre v nadaljevanju izkoristili številčno prednost in znižali na 1:2. V 90. minuti je bilo konec tekme za domačega igralca Matica Ravnjaka in za gostujočega vratarja Nemanja Jozića. Nato novi šok, predvsem za goste, saj je sodnik tekmo podaljšal kar za pet minut. Tega so se seveda najbolj razveselili Pesničani, saj so dobili dodatno priložnost, da rešijo vsaj točko.

V 95. minuti je sodnik z igrišča poslal še strelca prvega domačega gola Stefana Kolariča, nato so domači izenačili, takoj za tem pa je sodnik odpiskal konec tekme. O vsem kar vse je na tekmi dogajalo v zadnjih desetih, petih minutah je gostujoči trener Vugrinec dejal kratko: »Kaj takšnega še nisem doživel, odkar sem se pri 14 letih vzljubil nogomet.« In v kroniki o tej tekmi bo ostalo zapisano,da so gledalci videli štiri zadetke, 4 rdeče kartone in 9 rumenih. O sojenju pa ima seveda vsak svojo razlago.

'Zdesetkani' Šoštanjčani bodo v soboto (16.00) doma gostili Marles hiše. n vos

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

4. oktobra 2012

Elektri 9. Natkov memorial Prvi resen preskus pred novo sezono, ki se bo pričela 20. oktobra, so košarkarji Elektre dobro opravili.

Zmagali so na turnirju, ki ga v Šoštanju organizirajo v spomin na začetnika košarke v dolini Matjaža Natka.

Na že devetem memorialnem turnirju so poleg domače Elektre nastopile še tri slovenske prvoligaške ekipe: Tajfun iz Šentjurja, Hopsi s Polzele in Rogaška Crystal.

V prvem polfinalu v petek je Tajfun ugnal Rogaško Crystal z 80 : 67, v drugem polfinalu pa sta

se v lokalnem obračunu pomerila domača Elektra in polzelski Hopsi.

Tekma je bila polna preobratov. Ob vodstvu gostiteljev za 11 ob polčasu je že kazalo na njihovo prepričljivo zmago, vendar so v nadaljevanju polzelski košarkarji uspeli prevzeti pobudo, celo povedli, ob koncu pa so Šoštanjčani preko razpoloženih Zagorca in Podvršnika zasluženo slavili s 67 : 62. V finale sta se tako uvrstila lanskoletna finalista tega

turnirja.

V srečanju za tretje mesto je Rogaška Crystal predvsem po odlični igri v drugem polčasu premagala Hopse s 74 : 55.

Finalna tekma je bila izenačena le do 6. minute, nato so pobudo prevzeli domačini, za katere zaradi poškodbe ni igral Bajramlič, ki je odlično zaigral v polfinalu proti Hopsom. Pobudo so v nadaljevanju prevzeli gostitelji in si z delnim izidom 16 : 0 priigrali že prednost 15 točk. Z dobro obrambo so silili goste k napakam. V drugem delu so gostje zaigrali bolje, uspeli so se približati, malo pred koncem srečanja so celo povedli, vendar jim to ni zadostovalo za končni

uspeh. Šoštanjčani so se z zmago z istim izidom kot v polfinalu proti Hopsom – 67 : 62 uspeli oddolžiti Šentjurju za lanski poraz. V finalni tekmi so odlično zaigrali Julevič, Zagorc in Podvršnik.

Končni vrstni red turnirja: 1. Elektra Šoštanj, 2. Tajfun Šentjur, 3.

Rogaška Crystal, 4. Hopsi Polzela.

Pri Elektri je na turnirju odlično zaigral Podvršnik, dobro so se znašli tudi ostali novinci v ekipi, za najboljšega igralca turnirja pa so izbrali domačega kapetana Mensuda Juleviča, najboljši strelec je bil igralec Rogaške Crystala Milivoje Mijović.

Do začetka prvenstva imajo šoštanjski košarkarji v načrtu še kar nekaj pripravljalnih tekem, že sinoči so igrali s Heliosom, ta vikend pa se bodo udeležili turnirja na Polzeli. n Tjaša Rehar, foto: Sini

17

AK Velenje nagrada EAZ Evropska atletska zveza (EAZ) je pretekli četrtek objavila dobitnike nagrad Evropske atletske zveze za inovacije v športu za leto 2012. Bienalno nagrado Evropska atletska zveza podeljuje že od leta 2000. Žirija, ki ji predseduje članica predsedstva Evropske atletske zveze Dr. Sylvia Barlag (sestavlja jo še pet uglednih članov s področja znanosti in športa iz vse Evrope), podeljuje nagrado v petih kategorijah: odprta kategorija, trenerstvo, tehnologija, promocija in trajnostni razvoj za izjemne dosežke in prispevek k razvoju navedenih področij v atletiki.

Za trajnostni razvoj je nagrada letos pripadla Atletskemu klubu (AK) Velenje za projekt z naslovom »Uvajanje in izvajanje projekta trajnostnega razvoja v Atletskem klubu Velenje«, ki jo je za Atletski klub Velenje pripravil Luka Steiner. Predsednica žirije dr. Sylvia Barlag je povedala, da je bila zaradi števila prijav in kakovosti prijavljenih projektov letošnja odločitev še posebej zahtevna.

Čaka Boštjana Buča enoletna prepoved nastopanja?

Slovenska antidopinška organizacija je 25. septembra obvestila Atletsko zvezo Slovenije, da je na podlagi sklepa senata nacionalne protidopinške disciplinske komisije (NAK) Boštjanu Buču, članu Atletskega kluba Velenje in tekaču na 3000 m z ovirami, za eno leto prepovedala nastopanje, zaradi treh kontrol, ki jih Slovenska antidopinška organizacija domnevno ni mogla opraviti med svojim programom.

Iz kluba so sporočili, »da so v zvezi s tem zavezani k spoštovanju športnih pravil in protidopinških predpisov. Podrobnosti glede zaslišanja bo senat NAK podal v obrazložitvi, ki jo bo pripravil v prihodnjih dneh, ko bo atlet imel tudi možnost pritožne na sklep senata.

Ko bo odločitev dokončna, bo klub na podlagi internih pravilnikov sprejel ustrezno odločitev.«

Jadranska atletska srečanja

Atletski klub ASK iz Splita (Hrvaška) je organiziral za mlade atlete tekmovanje z imenom Jadranska atletska srečanja. To je bilo prvo takšno tekmovanje, ki bo v prihodnje povezovalo mlade iz vseh držav z izhodom na Jadran. Tako so atletsko obarvani konec tedna v Dalmaciji poleg udeležencev iz Hrvaške, Bosne in Črne gore s svojimi uspehi zaznamovale tudi atletinje in atleti iz Velenja, ki so zastopali barve Slovenije.

Velenjski atleti in atletinje so postali zmagovalci prvega srečanja, za kar so prejeli tudi skupinski pokal, dosegli pa so naslednje posamične uvrstitve: 100 m: 2. Alen Subašič, 3. Anja Lebar Špilak; 300 m: 2. Tim Vučina, 1. Neja Cirar; 600 m: 1. Teodor Majcenovič, 1. Zala Potočnik; skok v daljino: 1. Dino Subašič, 4. Sara

Boleč prvi domači poraz Šoštanjčani so doživeli prvi domači poraz v novi sezoni. Gostje iz Hrastnika so bili boljši le za 26 kegljev, kar jim je prineslo novi dve točki (3 : 5). Srečanje je bilo napeto vse do zadnjega lučaja. Ko je že vse kazalo, da si bosta ekipi razdelili točki, so domačini napravili nekaj slabih lučajev in zmaga je odšla z gosti. Tudi tokrat je domači trener dal priložnost mladima igralcema, ki sta prikazalo dobro igro ter tako upravičila zaupanje domačega stratega. V soboto se bodo na kegljišču Golovec v Celju pomerili s trenutno zadnjeuvrščeno Pivovarno Laško. Po treh krogih so z dvema točkama na 6. mestu, vodilni na lestvici pa sta ekipi Rudnika in Konstruktorja s 6 točkami.

Zmaga na Balkanskem ekipnem prvenstvu Pretekli vikend je bilo v Konex centru v Ljubljani 3. balkansko ekipno prvenstvo v skvošu. Velenjčan Martin Mošnik je uspešno zastopal slovensko reprezentanco kot prvopostavljeni igralec v ekipi, ki so jo sicer sestavljali še Gutman, Langus ter Kavaš. Slovenska moška reprezentanca je v konkurenci 9 ekip najprej premagala Makedonijo, nato Hrvaško, v finalu pa še Bolgarijo, vse brez izgubljenega niza.

Mednarodni pokal občine Duplek

Kovačevič; skok v višino: 2. Alen Subašič, 2. Petja Herlah; met vortexa: 2. Matija Tratnik, 2. Nika Berlinger; suvanje krogle: 3. Andraž Trupej, 2. Barbara Kladnik; štafeta

Tako so igrali 1. NLB Leasing liga, 4. krog Rokomet: Gorenje – Ormož 41:31 (21:16)

Gorenje: Gajič 13 (1) obramb, Taletovič (4 obrambe) ; Medved 5, Bezjak 3, Pucelj 1, Dolenec 8, Cehte 4, Miklavčič 4, Gaber 2, Golčar, Dobelšek 2, Gams, Bajram, Nosan, Dujmovič 4. Trener: Branko Tamše.

7 m: Gorenje 3/3, Ormož 9/7; izključitve: Gorenje 10, Ormož 10 minut.

Drugi izidi: Krka - Celje PL 24:26 (11:14), zaostala tekma 1. kroga Krško - Cimos Koper 26:41(15:19), Cimos Koper - Sevnica 40:23 (19:11), Trimo Trebnje - Istrabenz Plini Izola 31:19 (15:9), Krško - Maribor Branik 23:35 (15:18), Ribnica Riko hiše - SVIŠ Pekarna Grosuplje 31:21 (10:12).

Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 4 tekme - 8 točk, 2. Cimos Koper 4 – 7, 3. Celje Pivovarna Laško 4 – 7, 4. Trimo Trebnje 4 – 6, 5.

Ribnica Riko hiše 4 – 5, 6. Maribor Branik 4 – 4, 7. Krka 4 – 3, 8. Istrabenz Plini Izola 4 – 2, 9. SVIŠ Pekarna Grosuplje 4 – 2, 10.

Sevnica 4 – 2, 11. Krško 4 – 1, 12. Jeruzalem Ormož 4 – 0.

Liga prvakov, skupina C - 1. krog Gorenje Velenje - Sankt Petersburg 35:22 (16:10)

Gorenje Velenje: Gajić 12 obramb, Taletović 3 odbrambe, Melić 5 (1), Medved 3, Bezjak 9, Pucelj 1, Dolenec 3 (1), Cehte 7, Miklavčič 2, Gaber 1, Golčar 1, Dobelšek 1, Gams 1, Bajram, Nosan, Dujmovič 1.

Trener: Branko Tamše.

Drugi izidi skupine C. Kielce - Bjerringbro-Silkeborg 35:26 (17:12), Chambery - Metalurg 30:33 (13:15) Skupina B: Sävehof - Constanta 35:31 (19:17), Veszprem - Celje PL 32:22 (16:11), Atletico Madrid - Kiel 27:32 (15:17).

4 x 100 m – 2. pionirji, 3. pionirke.

V prihodnjem letu bo organizator srečanja Atletski klub Mornar iz Bara (Črne gora), kjer se bodo letošnjim udeležencem pridružili še

1. A DRL- ženske, 3. k.

Celje celjske mesnine Veplas Velenje 26:31 (11:13)

Veplas Velenje: Zec (20 obramb), Vajdl 2, Naglič 5, Nakić 1, Hrnčič 4 (1), Fatkić 9 (7), Čečkova 3, Sivka 7, Oblak -, Mičić -, Majerič -, Tomić -, Simić, Pajić.

Trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Celje 3 (4), Velenje 8 (8).

Izključitve: Celje 6 minut, Velenje 6 minut.

1. SNL, 11. krog Olimpija : Rudar 2:1 (2:1)

Strelci: 1:0 Nikezić (24. -11 m), 1:1 Rošer (32.), 2:1 Omladič (42.).

Olimpija: Đafić, Jović, Fink, Delamea Mlinar, Zarifović, Božič, Lovrečič, Zorc (od 65.

Baskera), Omladič, Vicente (od 45. Šporar), Nikezić.

Trener: Andrej Razdrh Rudar: Rozman, Jeseničnik (od 69. Bakarič), Berko, Stakić, Jahić, Rotman, Radujko, Bratanović, Črnčič (od 57. Bizjak), Rošer (od 82.

Firer), Podlogar.

atleti in atletinje iz Italije (Pescara) in Albanije. Tako bodo resnično zastopane vse države, ki imajo košček Jadranskega morja.

V soboto, 29. oktobra, je bil v športni dvorani škofijske gimnazije v Mariboru 12. mednarodni judo pokal občine Duplek. Izredno kvalitetna udeležba tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Srbije, Hrvaške, Italije in Slovenije je zagotovila preko 300 tekmovalcev.

V tej močni konkurenci so se zelo dobro odrezali tekmovalci velenjskega judo kluba.

Prvo mesto v svoji starostni kategoriji je osvojila Veronika Mohorič, 2.

Tilen Vodeb. Še štiri tretja mesta so osvojili Maja Reher, Tea Laznik, Urban Tepej in Nik Lemež.

n

Trener: Aleš Čeh Rumeni kartoni: Fink, Omladič; Rošer, Jahić, Berko.

Rdeč karton: Fink (90.).

1. SNL, 12. krog Rudar – Celje 1:0 (1:0)

Strelec: 1:0 Leon Črnčič (39) Rudar: Rozman, Jeseničnik, Berko, Bubalović, Jahić, Rotman, Radujko, Bratanović, Črnčič, Rošer, Podlogar.

Trener: Aleš Čeh.

2. SNL, 9. krog Šmartno 1928 - Bela krajina 1:1 (0:1)

Strelca: 1:1 Čirić (77) Šmartno: Šmartno: Pusovnik, Ristovski, Vidmajer, Hankić, Dragosavac, Koder, Kolenc, Lenošek (od 58. L. Bizjak), Tisaj, Kolar (od 68. Čirić), Zamernik. Trener: Oskar Drobne.

Drugi izidi: Zavrč -Šampion 2:1 (2:0), Kalcer Radomlje - Krka 1:1 (0:0), Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur 3:1 (0:1), Krško - Roltek

Dob 0:1 (0:0).

Vrstni red: 1. Krka (23:4) 20, 2. Zavrč (18:11) 19, 3. Roltek Dob (19:7) 17, 4.

Garmin Šenčur (17:14) 16 , 5. Šampion (11:11) 13, 6. Šmartno 1928 (12:14) 13, 7. Bela krajina (8:18) 9, 8. Kalcer Radomlje (12:18) 7, 9. Krško (12:18) 6, 10. Dravinja Kostroj (11:28) 5.

Polfinale pokala MNZ Celje Krško - Šmartno 1928 3 : 5 (2:0) po enajstsmetrovkah

ŠNL, 6. krog Tehnotim – Pesnica 2:2 (0:1)

Strelci: 0:1 Celcer (18), 0:2 Grušovnik (57), 1:2 Kolarič (88), 2:2 Muršiš (95). Šoštanj: Šoštanj: Jozić, Rebernik (od 50. Šlutej), Rednak, Koca, Kraljevič (od 79.

Hodžić), Bulajić (od 76. Podlesnik), Grušovnik, Babić (od 71. Šmon), Rajković (od 64. Gegić),Spasojevič, Celcer. Trener: Josip

Vugrinec.

Rdeči kartoni – Pesnica: Ravnjak (90), Kolarič (95); Šoštanj: Hodžić (86), Jozić (90).

Drugi izidi: Marles hiše - Lenart 1:0, Paloma - Slovenj Gradec 0:2, Žalec - Kovinar Tezno 2:1, Fosilum Šentjur - Radlje 3:1, Peca – Pohorje 5:1.

Vrstni red: 1. Šoštanj 14 (14:5), 2. Peca 13 (12:5), 3. Pohorje 12 (14:11), 4. Fosilum Šentjur 10 (13:7), 5. Tehnotim Pesnica 10 (12:6), Radlje 9 (10:9), 7. Žalec 9 (9:14), 8.

Marles hiše 9 (8:13), 9. Slovenj Gradec 7 (11:15), 10. Lenart 4 (9:10), 11. Paloma 4 (8:14), 12. Kovinar Tezno 1 (7:18).

Kegljanje, 2 liga – vzhod 3. krog Šoštanj - Rudnik 3:5 (3116 : 3142 )

Šoštanj: Fidej 534 (1), Sečki 527 (0), Pintarič 512 (0), Novak 238 – , Mandelc 269 – , 507 (1), Hasičič – 519 (1), Petrovič – 517 (0).

Naš ­čas, 4. 10. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

4. oktobra 2012

Dober odziv uporabnikov mestnih koles Orožje, razum in čustva V preteklih dveh tednih smo lahko poslušali ali brali novice o grožnjah s pištolo, streljanju znotraj družine in strelskemu pohodu. To ne bi bilo nič nenavadnega, če se vse skupaj ne bi dogajalo pri nas – v Sloveniji. Odzivi laične in strokovne javnosti so različni, kar zopet ni presenetljivo. Dramatiziranje posameznih dogodkov, ki so vendarle ustvarili krvav »tristih« na eni strani ter pomirjanje drugih, da se strah ne bi razrasel v epidemijo strelskih obračunov ali da morda ne bi sprožil organizirane akcije za uveljavitev strožjih pogojev dodeljevanja in nadzora nad imetniki orožja.

Velenje, 28. september - V tednu dni po odprtju se je v sistem avtomatizirane izposoje mestnih koles (sistem BICY) v Turistično informacijskem centru Velenje vključilo že 124 oseb. Toliko je bilo do petka takih, ki so dvignili identifikacijske kartice, s pomočjo katerih lahko sedaj brezplačno uporabljajo 25 mestnih koles. Ta si zaenkrat lah-

ko izposodijo na petih postajah; na Avtobusnem postajališču Velenje, pred občinsko zgradbo, pri Vili Bianki pred Mladinskim hotelom in pred stavbo C Šolskega centra Velenje. Projekt BICY izvaja Mestna občina (MO) Velenje v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje. Poskusno obdobje bo končano januarja 2013.

Pobeg s krožišča

Ostali so brez denarnic

Velenje, 25. septembra – V torek popoldan je neznani voznik motornega kolesa črno-bele barve zaradi nepravilnega premika v krožišču pod skakalnicami oplazil voznico osebnega avtomobila in po trčenju odpeljal naprej proti Celju. Za povzročiteljem policisti še poizvedujejo.

V gimnazijo skozi okno Velenje, 25. septembra – V torek okoli poldneva so policisti obravnavali tatvino v gimnaziji. Storilec je prišel v učilnico skozi odprto okno in odnesel LCD monitor.

Vlom v avtomobila Paška vas, 27. septembra - V Paški vasi je bilo vlomljeno v dva avtomobila. Iz enega je vlomilec odnesel denarnico, iz drugega moško torbico.

Poleg koles tudi zimske gume Velenje, 27. septembra – Vlomilec v klet stanovanjskega bloka na Stantetovi si je moral vzeti kar nekaj časa, da je iz kleti spravil toliko »robe«, kot je je. Vzel je moško in žensko gorsko kolo, obe znamki Balance, otroško kolo znamke Lombardo, roza-bele barve, in štiri zimske pnevmatike s platišči.

Velenje, Šoštanj, 28. septembra - V petek, 28. septembra, je brez denarnice z vsebino ostala nakupovalka v trgovini TUŠ v Šoštanju.

Denarnico je odložila pri blagajni, to pa je izkoristil neznani tat.

Istega dne ponoči so brez denarnic ostale štiri ženske v lokalih na Šaleški cesti v Velenju. Prva v lokalu Packa. Policisti so denarnico z dokumenti našli v bližini, a brez denarja. Dve tatvini sta se zgodili na terasi eMCe placa, kjer je storilec iz torbice ukradel denarnico in mobilni telefon. Oškodovanka je denarnico našla naslednji dan, a prazno. V drugem primeru je iz torbice prav tako izginila denarnica. Še ena kraja denarnice iz ženske torbice pa se je to noč zgodila v lokalu Max. Denarnico z vsebino pogreša tudi moški, ki je bil to o noč v istem lokalu. Še ena kraja denarnice se je v soboto, 29. septembra, zgodila v Veleja parku. Tudi po njo je tat segel v torbico.

Padel z motorjem Velenje, 28. septembra – V petek je na Kidričevi cesti v bližini Mercatorjeve Tržnice iz neznanega vzroka padel voznik motornega kolesa. Pri padcu je utrpel hude telesne poškodbe. Policisti so za motorno kolo odredili izredni tehnični pregled.

Celotna vrednost projekta, v katerem sodeluje 11 partnerjev z območja Evropske unije, je dobra 2 milijona evrov. Vrednost projekta za MO znaša dobrih 181 tisoč evrov. Občina ta delež sofinancira v višini petnajstih odstotkov, kar znaša dobrih 27 tisoč evrov.

Vrednost pilotne investicije oz. sistema avtomatizirane izposoje

koles je 59.280,00 evrov, od tega prispeva MO Velenje 15 %, torej 8.892,00 evrov, dobrih 50 tisoč evrov pa sofinancira projekt BICY (program Srednja Evropa, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj). bš

Kolesar v peško Velenje, 26. septembra – V sredo popoldan so v dežurni ambulanti zdravstvenega doma zaradi bolečin nudili zdravniško pomoč lažje poškodovani peški. Okoli 15.10 se je poškodovala na asfaltiranem dvorišču pred stanovanjskim blokom na Rudarski 2.

Ko je prihajala iz trgovine NKD, je vanjo trčil otrok s kolesom, pri čemer sta oba padla. Fant se je še z dvema sovrstnikoma s kolesom odpeljal naprej proti stavbi Upravne enote.

Policisti zaradi razjasnitev okoliščin prosijo morebitne očividce in starše fantov, da se oglasijo na Policijski postaji Velenje ali pokličejo na telefonsko št. 03 898 61 00.

S ceste in naprej Velenje, 29. septembra – V soboto popoldan je na glavni cesti v Paki pri Velenju voznik kombiniranega vozila zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste, pri tem pa podrl prometni znak. Nato je zapeljal nazaj na cesto in vožnjo nadaljeval proti Hudi luknji. Policisti, ki so pregledali odsek ceste, po kateri je peljal, so na stranski cesti pred Hudo luknjo našli poškodovano vozilo, vendar brez voznika. Ta se je naslednji dan javil na Policijski postaji. Izdali mu bodo plačilni nalog za dva prekrška.

Pobegnil, potem pa še napihal Velenje, 30. septembra – V nedeljo ponoči je prišlo na Šaleški cesti do oplaženja dveh osebnih avtomobilov. Eden od voznikov je s kraja

odpeljal, a so se policisti z njim srečali že pri Rdeči dvorani. Preizkus z elektronskim alkotestom je pokazal več kot 0,52 mg alkohola v izdihanem zraku. Čaka ga obdolžilni predlog na sodišču, oddelku za prekrške, plačilni nalog za pobeg pa je že dobil.

Ukradel jamske loke Žalec, 1. oktobra – V Podvinu pri Žalcu je neznanec ukradel železne jamske loke, ki so bili postavljeni ob cesti, nameravali pa so jih uporabiti za posodobitev cestnih jaškov. Lastnik ocenjuje škodo na 3.000 evrov.

Kolesi dobili noge Polzela, 1. oktobra – V Parižljah je neznanec vlomil v klet stanovanjske hiše in odpeljal dve gorski kolesi, moško in žensko, vredni okoli 1.500 evrov.

Velenje, 25. septembra – V torek popoldan je v stanovanjskem bloku na Cesti Simona Blatnika 33-letni bivši partner namerno poškodoval vrata na stanovanju bivše partnerke, potem pa ji grozil.

Policisti so ga pridržali, ga zaslišali in mu izrekli prepoved približevanja. Čaka pa ga tudi kazenska ovadba za nasilje v družini.

Ker je razgrajal, so ga pridržali Velenje, 26. septembra – V sredo popoldan je na terasi lokala Zate na Kidričevi

cesti kršitelj, sicer povratnik, razgrajal in se nedostojno vedel. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve in mu izdali plačilni nalog za več prekrškov.

Glasno je bilo Velenje, 29. septembra – V soboto ponoči so policisti dvakrat posredovali zaradi glasne glasbe, najprej v Škalah, potem pa v lokalu Max na Šaleški cesti. Zaradi predvajanja glasne glasbe iz avtomobila pa so v ponedeljek, 1. oktobra, posredovali tudi na igrišču v Lokovici.

Obležala sta Velenje, 29. septembra – V soboto

zjutraj je pred stanovanjskim blokom na Goriški cesti obležal pijan moški.

Policisti so mu napisali plačilni nalog.

Dopoldan, istega dne, pa je pijan moški obležal tudi na pločniku Kopališke ceste. Tudi temu so napisali plačilni nalog.

Učenka in učenec sta si skočila v lase Šmartno ob Paki, 1. oktobra – V ponedeljek dopoldan sta se v OŠ Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki sprla učenka devetega razreda in učenec šestega razreda. V prepiru je med njima je prišlo do fizičnega obračunavanja. Mladoletno učenko bodo policisti predlagali v

Skupna točka vseh treh dogodkov je bilo orožje v rokah. Skupna značilnost je bilo tudi dejstvo, da so pri vseh treh moških prevladovala čustva nad razumom. In kadar je tako, ni pomembno, kakšno »politiko« ima država do orožja in njegovih imetnikov, kakšna pooblastila imajo policisti in ali lastniki orožja posedujejo orožje legalno ali ilegalno. Kadar čustva prevzamejo vajeti, se življenje spremeni. Razsodnost in logične, razumske poteze ne pridejo do izraza in so potisnjene v ozadje. Biološka osnova čustvovanja je zapleten proces, v katerem nastopajo hormoni (sistem žlez z notranjim izločanjem) in osrednje živčevje. Pri vseh pozitivnih in negativnih čustvih je pomembna jakost, globina in trajnost. Na doživljanje in izražanje čustev pa poleg individualnih (s tem tudi unikatnih) značilnosti vpliva tudi socialno okolje, v katerem posameznik živi in v katerem imajo glavno vlogo starši, ki so pri vseh nas prvi čustveni učitelji. Zato so »ozadja« pri vseh treh storilcih različna.

Princip čustvenega vzburjenja današnjega človeka je enak kot pri naših prvotnih prednikih. Ravno ta princip je omogočil, da se je človek skozi tisočletja prilagajal, boril za preživetje in se povzpel na vrh piramide živega sveta. Toda danes živimo drugačno življenje kot predniki v divjih in prostranih goščavah sveta. Soočamo se z drugačnimi viri ogrožanja, ki od nas zahtevajo tudi ustrezne odzive, ki jih pogostokrat ne zmoremo stlačiti v osnovno delitev »3F«: fight (borba), flight (pobeg) in freeze (zmrznitev).

Omenjeni dogodki na tragičen način potrjujejo, da čustva v naših življenjih igrajo veliko bolj pomembno vlogo, kot si mislimo. In če se ozremo na današnje družbene razmere, lahko vidimo, da tehnološki razvoj, »razčlovečenost« družbe in dajanje prednosti stvarem brez socialne, človeške … note dajejo ljudem sporočilo in občutek, da so (s svojimi situacijami in težavami) ostali sami, tam nekje na robu te družbe. Vse težje najdejo tudi sogovornika, ki jih je pripravljen poslušati in jim pomagati. Pregovor, ki ga lahko najdemo v številnih tradicijah in deželah - ''Boj se človeka, ki nima ničesar izgubiti'' - danes postaja vse bolj aktualen. Zato bi prav vsi (posamezniki in institucije) morali takšne tragične dogodke razumeti kot opozorilo in klic na pomoč. Da se čustveno opismenimo in da se zavedamo, da je čedalje več tistih, ki (skorajda) nimajo več česa izgubiti. n Adil Huselja

Policijska pisarna po novem

Šoštanj, 1. oktobra – S ponedeljkom so v Policijski pisarni Šoštanj uvedli nov delovni čas. Pisarna bo ob ponedeljkih odprta od 10. do 12. ure, ob sredah pa od 14. do 17. ure.

Iz policijske beležke Razbil vrata in grozil bivši

Čeprav v enem primeru po zaslugi policistov ni bilo smrtnih žrtev, so tovrstni dogodki tragični in boleči. Tragični za ustreljene in tiste, ki so tokrat imeli srečo in so preživeli. Grozljivi za priče in tiste, ki so slišali strele ter krike groze in bolečine. Boleči za družinske člane imetnikov orožja, ki so jih dejanja »ožigosala« do konca življenja. In nenazadnje strašljivi za ljudi v krajih, kjer so se dogodki zgodili, in tudi širše, saj normalen človek ob takšnih dogodkih ne more ostati ravnodušen.

n mkp

postopek oddelku za prekrške, za oba učenca pa posredovali obvestilo centru za socialno delo.

En pijan pridržan Policisti so zaradi vožnje pod vplivom alkohola v zadnjem tednu pridržali enega voznika in sicer v ponedeljek.

Vredno pohvale Pohvaliti velja občana, ki je v soboto, 29. septembra zvečer, policistom izročil kontaktni ključ vozila znamke Ranault, ki ga je našel na Prešernovi cesti v Velenju. Lastnik ga lahko prevzame na tukajšnji Policijski postaji.

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 19

UTRIP

4. oktobra 2012

Nagradna križanka Radia Velenje

19

Oven 21. 3. - 20. 4. Čas teče zelo hitro in zato ni smiselno, da nenehno čakate na spodbudo, da se sploh odločite za kakšen korak v življenju. Neodločni ste že pri malenkostih, kaj šele pri večjih projektih. Če bi se manj zanašali na druge, bi bilo povsem drugače.

Tako pa boste tokrat veliko več morali narediti sami, brez čakanja na čudež. Neka oseba vam je že dlje časa všeč, vendar pa se ji ne upate približati. Tveganje se včasih izplača, tako ali tako pa nimate kaj izgubiti. Zato skujte uresničljiv načrt, da jo sploh opozorite nase. Le najbližji bodo opazili, da vas še vedno skrbi glede določenih stvari iz preteklosti. Raje obrnite novi list in se osredotočite na prihodnost. Brez obžalovanja!

Bik 21. 4. - 20. 5.

Radio.velenje@siol.net 897 50 03 ali 897 50 04

Radio Velenje vam razvedri življenje • • • •

• •

na frekvencah 107,8 MHz in 88,9 MHz pokriva celotno Šaleško, Savinjsko dolino ter Koroško prisluhne mu lahko do 360.000 poslušalcev nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih na terenu pripravljajo novinarji kontaktne oddaje javljanja s terena

Radio Velenje je na tem območju oral ledino, bil dolgo časa edini, vendar se mu tudi s pojavom novih radijskih postaj, izrazito komercialnih, število poslušalcev ni zmanjšalo, tudi zato, ker ohranja v programu informacijo kot pomembno tržno blago.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Radio Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Nagrajenci bodo prejeli tri majčke radia Velenje.

Zgodilo se je … od 5. do 11. oktobra - prva oddaja Radia Velenje na ultrakratkovalovnem področju na frekvenci 88,9 megaherzov je bila kljub nedokončanem studiu, že v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred domom kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku; - oktobra leta 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na križišče Šaleške in Kidričeve ceste ter na križišče proti Gorici; - 5. in 6. oktobra 1990 je velenjski Kulturni center Ivana Napotnika skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prvič

organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan; z leti je ta prireditev prerasla v največji otroški festival v Sloveniji; v drugi polovici letošnjega septembra je tako v Velenju potekal že 23. Pikin festival; - v nedeljo, 7. oktobra 1962, je bila ob 15. uri pred več kot 2000 gledalci svečana otvoritev velenjskega kotalkališča; predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal kotalkališče v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan – Rudar; - 7. oktobra 1976 so v Velenju uradno predali svojemu namenu dom za ostarele občane;

Pred vami je nekaj stresnih in napetih dni, potem pa se boste resnično lahko sprostili. Še prej se boste morali odločiti glede nekega opravka, ki vam sicer ni preveč všeč, a gre za nekaj precej nujnega. O zadevi raje ne razmišljajte preveč, saj boste situacijo le poslabšali. Raje ravnajte intuitivno, saj vas šesti čut redko zapusti. Rezultat bo presenetljivo dober. Glede zdravja se spomnite, da vas vsako pretiravanje precej drago stane, zato bodite zmerni tako pri hrani kot pri športnih aktivnostih. Sploh pri slednjih pazite, da ne boste komu hoteli pokazati preveč. Če si boste privoščili kakšen prost dan, ga nikar ne preživite doma. Potrebujete odklop!

Dvojčka 21. 5. - 21. 6.

Vzemite si več časa za premislek o tem, kako boste zasnovali svojo prihodnost.

Nikar je ne poskušajte odmisliti, ker je tiščanje glave v pesek najslabše, za kar se lahko odločite. Pri delu vas moti vse več stvari in tudi ljudi, s katerimi delite večji del dneva. Ne po svoji želji, seveda. Dovolj imate hinavščine in neprijaznosti. Še več, to vas počasi spravlja v obup. Tudi delo samo vas ne veseli preveč in čeprav je tveganje precej veliko, vas sprememba delovnega mesta lahko osreči bolj kot si sploh lahko predstavljate. A najprej pretipajte nove možnosti, dobro preverite, kako resne so in šele potem naredite korenit rez.

Rak 22. 6. - 22. 7. Žal niti lepo jesensko vreme ne bo pomagalo, da bi dvignili svoje razpoloženje vsaj na točko, da bi se že zjutraj veselili novega dne. Dobro premislite, če se vam še splača vztrajati v odnosu, ki je tudi kriv za vaše trenutno počutje. Sploh, ker so vaša čustva že lep čas ohlajena, to kar vaju s partnerjem veže pa ni ljubezen, ampak navada in prijateljstvo. Saj sami veste, da zadnje čase ni vse tako kot bi moralo biti. Tudi partnerjevi nameni v ljubezni niso preveč resni, saj še vedno postavlja na prvo mesto svoje zasebne zadeve. In v tem je tudi odgovor, zakaj ste se ohladili. Povejte mu, da vam mora posvetiti več časa, morda še lahko rešite, kar imata.

Lev 23. 7. - 23. 8.

V ljubezni obljubljajte le tisto, česar se boste potem res držali. Partner ima namreč do vas velika pričakovanja, in čeprav ga ljubite z vsem srcem, si boste hoteli vzeti nekaj časa le zase in za prijatelje. Zaradi stresa in spremenljivega vremena bo vaš imunski sistem precej oslabljen, zato poskrbite, da boste zaužili dovolj vitaminov in svežega zraka. Čas je, da premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili.

Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti slabovoljni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Sreča bo v naslednjih dneh na vaši strani, tudi finančne težave se bodo končale.

S tem pa boste dobili voljo, da se lotite dela, ki ga odlagate že vse od spomladi.

Vaši izgovori so vse bolj medli, zato jim ne nasedajo več. Bolje bo, da kar molčite, razen, če boste vprašani. Pa še takrat skrbno izbirajte besede, da se ne boste ujeli v lastno zanko. Zaradi osebne sreče boste ob koncu tega tedna kar prekipevali od dobre volje in energije. Ker ste zadnje čase tako pozitivni, se bo veliko ljudi hotelo družiti z vami. Čeprav vam bodo pohajkovanja s prijatelji prijala, ne pozabite na družino. Ta vam bodo namreč zamerila, če ji ne boste posvetili več prostega časa.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Otvoritev kotalkališča (Arhiv Muzeja Velenje)

- 7. oktobra 1983 so v Velenju odprli podhod pod Kidričevo cesto med velenjsko knjižnico in pošto; - v noči na 8. oktober 1941 so borci 1. štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj; to je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu; zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci Šoštanja, po letu 1963 je postal tudi praznik občine Velenje; po spremembi občinskih meja je ta dan zopet

krajevni praznik mesta Šoštanj; - v Velenju so dogradili in ob občinskem prazniku leta 1975 tudi odprli stavbo občinskega sodišča, šolo s prilagojenim programom ter Rdečo dvorano; - 9. oktobra 1964 je bil v mali dvorani doma kulture odprt Pionirski klub; - 10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce; - 10. oktobra 1981 se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje.

Pripravlja: Damijan Kljajič

Čeprav boste po svoje srečni, da se v vašem zasebnem življenju končno vse vrti tako kot ste si želeli, ne boste mirni. Strah vas bo, da pot ne bo tako lahka kot trenutno kaže. Dobro namreč veste, da se lahko zalomi tam, kjer najmanj pričakujete. Tokrat se bo vse vrtelo tako čudno, da vam tudi vaš šesti čut ne bo pomagal. Zato bo še najbolje, če se ne obremenjujete in skušate pozabiti.

Nenazadnje so pred vami sproščeni dnevi, ki pa ne bodo prav dolgo trajali. Zato uživajte, kolikor se le da, saj veste, da bo letošnja jesen še zelo naporna. Zdravje bo solidno, poskrbite, da tako tudi ostane.

Škorpijon 24. 10. - 22. 11.

Z ljubljeno osebo se boste zapletli v precej resen prepir, vendar pa lahko vse dobro razrešite, če boste ravnali mirno in premišljeno. Ukvarjajte se le s svojimi zadevami in pustite pri miru drugače misleče. Čeprav imate ponavadi prav, vam bo tokrat vaša trma le škodovala. Čaka vas prijetno presenečenje na delovnem mestu. To vam bo dalo misliti, saj boste ob tem spoznali tudi, kdo je res iskren do vas in kdo vam meče polena pod noge. Naj vam bo to v poduk. Poskušajte odpustiti, nikar pa ne pozabite. Vikend bo točno tak kot si ga želite. Spali boste mirno, vstajali spočiti.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Po navadi ste najbolj srečni takrat, ko se že vse ve vnaprej. Glede bližnje prihodnosti ne delajte prenagljenih načrtov, saj se morate še vedno posvetovati z vašimi bližnjimi. Če boste vse sami organizirali, pri tem pa le molčali, zna namreč priti do prepirov. Ti pa bodo predvsem posledica tega, da se premalo pogovarjate, zato vse skupaj izpade, kot da kaj skrivate. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja boste situacijo razrešili mirno in na koncu bodo vsi zadovoljni. Na poslovnem področju se vam odpira nova, zelo uspešna pot. Ne bo vam žal, da ste rekli da. Spoznali boste namreč kopico zanimivih ljudi.

Kozorog 22.12. - 20. 1.

Partner bo zahteval od vas, da mu zaupate. To vas bo sicer precej vznemirjalo, saj ne boste točno vedeli, kaj se dogaja. Vendar pa se bo vse dobro izteklo, če ji boste le pustili malo dihati. Naj vas lepo jesensko vreme ne zavede preveč.

Zadnje čase se sploh ne znate prilagajati, zato boste zdravstveno precej občutljivi. Še slabše bo, če ne boste začeli bolj temeljito in sistematično skrbeti za svoje zdravje. Dobro se zavedate, kje delate napake. Vzemite se v roke in naredite temu konec. Čas je ravno pravi, saj vas ob vašem počutju postaja tudi malce strah.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Zadnje čase kar prekipevate od dobre volje, po drugi strani pa se vseeno dolgočasite. Poskusite energijo, ki jo imate te dni še čisto dovolj za vse, preusmeriti v delo. Pa ne le tisto v službi, tudi tisto, ki bo prispevalo k vaši sreči in sreči vašega partnerja. Načrti, ki jih oblikujeta prav v teh dneh, niso lahko izvedljivi. A ker oba vesta, kaj si želita in želita si isto, pot ne bo tako težka. Če se ustavi, pa ne čakajte. Imate dovolj iskrenih prijateljev in sorodnikov, ki vam bodo nesebično pomagali. A le, če jih boste zato prosili. V nedeljo novica, ki vam ne bo pustila spati. Vzemite jo resno.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Imate občutek, da sploh ne morete več doseči popolne sreče. Morda ste trenutno preprosto premalo sproščeni, ali pa v resnici sploh ne veste, kaj si v življenju še želite. Lahko, da je to tudi posledica preutrujenosti, saj zadnje čase delate preveč.

In to predvsem stvari, ki jih ne delate najraje. Čas si boste morali razporejati drugače, bolj pazljivo. Dan je dovolj dolg, da si lahko brez slabe vesti privoščite tudi kakšno urico le za vas. Če boste ves čas skrbeli le za druge, vam bo zdravje kmalu pokazalo, da se nimate dovolj radi. Z denarjem previdno, ne bo ga več toliko kot ga je bilo doslej.

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

Petek,

Sobota,

Nedelja,

4. oktobra

5. oktobra

6. oktobra

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Pravljice iz lutkarjevega vozička 10.35 Male sive celice, kviz 11.20 Sanje v skrinjici, dok. film 11.35 Kako sem videl svet izpod mize: Politika, 5/10 12.00 Poročila 12.05 Črno beli časi 12.20 Prava ideja!, posl. odd.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov.

14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Krtji sestrici, ris.

15.55 Olivija, ris.

16.05 Studio Kriškraš, lutke 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Evrovizijski tv laboratorij 17.35 Ukročena trmoglavka, pilotna odd.

18.10 Divji veper, pilotna odd.

18.35 Prihaja Nodi, ris.

18.45 Pim in Pom, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet 00.30 Dnevnik, pon.

00.55 Slovenska kronika 01.10 Vreme, ponovitev 01.15 Šport, ponovitev 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Martin in ptičje strašilo: Opora 10.20 Bisergora: Bibamica izgubi hiško, lutke 10.35 Profesor pustolovec, pouč. odd.

10.50 Aslihan – tv zvezda, dok. film 11.10 Kul Sam in ljubka Suzi, igrani film 11.25 V dotiku z vodo, 2/26 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet: 50 let II. vatikanskega koncila 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Kaj govoriš?=So vakeres, romska odd.

15.55 Marči Hlaček, ris. nan.

16.20 2012, leto nič, 12/12 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Evrovizijski tv laboratorij 17.25 Kiparjenje na Forma Vivi, pilotna odd.

17.45 Aktivatorji, pilotna odd.

18.00 Za devetimi gorami, pilotna odd.

18.10 Žužek Bužek, pilotna odd.

18.35 Tinček, ris.

18.40 Franček, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje!

22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.30 Dnevnik, ponov.

01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.15 Radovedni Taček 07.30 Iz popotne torbe: Dirke 07.50 Bine: Vlak 08.10 Zlati prah, pravljica 08.15 Svinjski pastir, lutke 08.50 Studio Kriškraš: Vse je enkrat prvič 09.35 Biba se giba, ris.

09.55 Male sive celice, tv kviz 10.40 Sanje v skrinjici, dok. film 10.55 Polna hiša živali, 8/13 11.35 Loti in skrivnost mesečevega kamna, film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik, ponov.

14.25 Slovenski magazin 15.00 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu 15.55 Kuhinja kot ustno izročilo, dok. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Bosna in Hercegovina 18.20 Ljudje podeželja, dok. ser.

18.35 Ozare 18.40 Olivija, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija, družinski kviz 21.30 Hindenburg, nem. film 23.20 Poročila, šport, vreme 23.55 Maribor 2012 epk 00.10 Oglaševalci (II.), 2/13 01.00 Kuhinja kot ustno izročilo, dok. odd.

01.50 Ozare, ponov.

02.00 Dnevnik, ponov.

02.20 Utrip, ponov.

02.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.15 Infokanal

06.55 Pokec, ris.

07.05 Kanopki, ris.

07.10 Aleks v žival. kralj., ris.

07.15 Teo, ris.

07.20 Metka in Zverinko Zver, ris.

07.30 Žanov svet, ris.

07.40 Ava, Rika, Teo, ris.

07.45 Svetovalka Hana, ris.

07.55 Prihaja Nodi, ris.

08.05 Ozi Bu, ris.

08.15 Olivija , ris.

08.25 Pri Slonovih, ris.

08.35 Okec, ris.

08.45 Bali, ris.

09.00 Toni in Boni, ris.

09.05 Gozdna druščina, ris.

09.15 Pujsa Pepa, ris.

09.20 Šampion Jon, ris.

09.30 Dedek v mojem žepu, 55/66 09.40 Dedek v mojem žepu, 56/66 09.55 Nedeljska maša, prenos iz župnije Zadobrova 10.55 Izvir(n)i 11.20 Ozare 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na zdravje!

15.20 Ne vidimo ovir, dok. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Enkrat še zapoj, 2. del 18.40 Prihaja Nodi, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tito, zadnje priče oporoke, 1/13 21.05 Intervju 21.55 Skrivnosti glasbe, 1/5 22.25 Ljudje podeželja, dok. ser.

22.35 Poročila, šport, vreme 23.00 Ars 360 23.15 Gandža VII., 7/13 23.40 Gandža VII., 8/13 00.10 Slovenski magazin 00.35 Enkrat še zapoj, 2. del 01.50 Dnevnik, ponov.

02.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.10 Infokanal

06.55 Formula 1, velika nagrada Japonske, kvalif., prenos 08.40 Skozi čas 09.05 Pogledi Slovenije 10.40 Slovenski utrinki 11.05 Univerza 11.35 Osmi dan 12.05 Dnevi poezije in vina Ptuj 2012 12.35 Jubilejni festival narečnih popevk, 1. del 14.25 Jubilejni festival narečnih popevk, 2. del 15.50 Zvesti prijatelji, mlad. film 17.30 Migaj raje z nami!, ponov.

18.00 Formula 1, velika nagrada Japonske, kvalif.

19.10 Športni izziv 20.00 Leonard Cohen: Live in London 21.30 Bleščica 22.00 Na lepše 22.25 Brane Rončel izza odra, ponov.

00.20 Zabavni infokanal.

07.30 Skozi čas 07.55 Formula 1, velika nagrada Japonske, prenos 09.50 Žogarija 10.20 Globus 10.55 Istra skozi čas 11.30 Slovenski magazin 12.00 Glasbena matineja, 1/3 12.30 Pegasus (Grčija/Slovenija) 13.50 Enigma Stephen Turoff 14.40 Portret Martina Kojca 15.30 Nogomet, EL, Lazio : Maribor 17.20 Formula 1, velika nagrada Japonske 19.15 Slovenci po svetu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Orkester slov. filharmonije 20.45 Solo za dva stola, tv ples 20.50 Turbofolk pod Triglavom, dok. feljton 21.15 Doktrina šoka, dok. odd.

22.35 Sigmundove sanje, tv igra agrft 23.05 Zabavni infokanal

07.00 Otroški program sledi Bali, ris.

07.10 Nenavadne zgodbice, ris.

07.15 Ava, Riko, Teo, ris.

07.25 Žanov svet, ris.

07.35 Biba se giba, ris. nan.

07.55 Vlakci, ris.

08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 11.00 Dobro jutro 13.35 Evrovizijski tv laboratorij 13.40 Omembe vredno, pilotna odd.

14.10 Virus tv, pilotna odd.

14.50 Jubilejni festival narečnih popevk, 2. del 16.15 Muzikajeto 16.45 Mostovi 17.20 Evropski magazin, tv Maribor 17.35 Univerza 18.00 Ars 360 18.15 Žrebanje deteljice 18.30 Nogomet, EL, Lazio : Maribor, prenos iz Rima 21.15 ZDA proti Johnu Lennonu, dok. film 22.50 Sodobna družina (I.), 22/24 23.10 Sinovi anarhije (II.), 8/13 23.50 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Radovedni Jaka, ris. ser.

07.05 Filip, ris. ser.

07.10 Žabec in prijatelji, ris. ser.

07.20 Hobonavti, ris. ser.

07.35 Mia in jaz, otr. ser.

08.00 Peklenske mačke, nan.

08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad.

10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad.

11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad.

13.00 24 ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan.

14.35 Peklenske mačke, nan.

15.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 15.35 Brezno ljubezni, nad.

16.35 Zakon brez ljubezni, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad.

17.45 Moč usode, nad.

18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Castle, nan.

21.55 24ur zvečer 22.25 Na terpaiji, nan.

23.00 Kralji bega, nan.

23.55 Razočarane gospodinje, nan.

00.45 Na robu znanosti, nan.

01.40 Čista hiša, res. ser.

02.40 24ur, pon.

03.35 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Aktualno, Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, pogovor 11.35 Pop corn, glasbena oddaja Gostje: skupina Liquf 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan: energija iz vesolja 1820 Pikin VTV studio (6) 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, - Prleški kvintet, ans.

Minutka 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Brez panike 21.55 Videospot dneva 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

07.00 Bali, ris.

07.10 Nenavadne zgodbice, ris.

07.15 Ava, Riko, Teo, ris.

07.25 Žanov svet, ris.

07.35 Biba se giba, ris.

07.55 Vlakci, ris.

08.05 Otroški infokanal 10.30 Dobro jutro 12.50 Evrovizijski tv laboratorij 12.55 Ukročena trmoglavka, pilotna odd.

13.30 Divji Veper, pilotna odd.

14.00 Državni udar v Argentini, dok. film 14.55 Navdihnjeni z ljubezen, dok. odd.

15.25 Osmi dan 15.55 Istra skozi čas, 1/6 16.30 Žogarija 17.00 Nogomet, EL, povzetki 17.30 Mostovi 18.00 Črno beli časi 18.20 Alpe, Donava, Jadran 18.45 Knjiga mene briga 19.10 Rezija – ta rožina dolina, dok. film 20.00 Pri Amiših, dok. odd.

20.50 Platforma, ponov.

21.20 Restavracija Raw (III.), 2/6 22.20 Hladnokrvnež, am. film 23.45 Blef, kanad. film 01.20 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Radovedni Jaka, ris. ser.

07.05 Filip, ris. ser.

07.10 Mojster Miha, ris. ser.

07.20 Jaka na Luni, ris. ser.

07.30 Mia in jaz, otr. ser.

08.00 Peklenska mačka, nan.

08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad.

10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad.

11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad.

13.00 24 ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan.

14.35 Peklenske mačke, nan.

15.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 15.35 Brezno ljubezni, nad.

16.35 Zakon brez ljubezni, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad.

17.45 Moč usode, nad.

18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Sanjsko dekle, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Sanjsko dekle, nad. filma 23.00 Eurojackpot 23.05 Sanjsko dekle, nad. filma 23.25 Na terapiji, nan.

00.00 Lady Godiva, ang. film 01.50 24ur, pon.

02.50 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža - Prleški kvintet, ans.

Minutka 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš: Kaj je puberteta?

18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in Obsotelja, ponovitev 20.50 Regionalne novice 3 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 00.00 Prodajno TV okno 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

06.30 Tv prodaja 07.00 Baba, ris. ser.

07.05 Mumu, ris. ser.

07.10 Dani in Dadi, ris. ser.

07.15 Waybuloo, ris. ser.

07.35 Veseli avtobuski, ris. ser.

07.40 Kopalčki, risanka 07.55 Baba, ris. ser.

08.00 Moj mali poni, ris. ser.

08.25 PopPixie, ris. ser.

08.40 Lalaloopsy, ris. ser.

08.45 Neobičajna šola, ris. ser.

08.50 Pingvini v vesolju, ris. ser.

09.15 Monsuno, ris. ser.

09.40 Miki Miška, izob. ser.

10.10 Grda račka, nan.

11.05 Castle, nan.

12.00 Opremljevalci za milijon dolarjev, res. ser.

12.55 Kuharski mojster: Sladice, res. ser.

13.55 Guvernerjeva žena, am. film 15.35 Izmišljeni, am. film 17.45 Doma v Afriki, dok. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Vse o Stevu, am. film 22.50 V zraku, am. film 00.55 Krokodil, am. film 02.40 24ur, ponov.

03.40 Nočna panorama

09.00 Miš maš: Kaj je puberteta?

09.45 Žogarija: Lendava, otroška športna oddaja 10.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.35 Ujemi sanje, glasbena oddaja 12.10 Videospot dneva 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan 18.15 Ustvarjalne iskrice (29) 18.35 Vabimo k ogledu 18.40 Mura Raba TV 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2054 VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Videospot dneva 20.30 43. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije PTUJ 2012 22.30 Jutranji pogovori 00.00 Prodajno TV okno 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

7. oktobra

07.00 Baba, ris. ser.

07.05 Mumu, ris. ser.

07.10 Dani in Dadi, ris. ser.

07.15 Waybuloo, ris. ser.

07.35 Veseli avtobuski, ris. ser.

07.40 Kopalčki, ris. ser.

07.55 Baba, ris. ser.

08.00 Moj mali poni, ris. ser.

08.25 PopPixie, ris. ser.

08.30 PopPixie, ris. ser.

08.45 Neobičajna šola, ris. ser.

08.50 Hobonavti, ris. ser.

09.05 Monsuno, ris. ser.

09.30 Miki Miška, izob. ser.

09.55 Grda račka, nan.

10.50 Castle, nan.

11.45 Opremljevalci za milijon dolarjev, res. ser.

12.45 Opremljamo za najemnike, dok. ser.

13.15 Kuharski mojster, res. ser.

14.15 Nevarno spogledovanje, kanad. film 16.00 Zvit in prebrisan, nan.

16.55 Mala črna knjižica, am. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Smoking, am. film 22.50 Modigliani, am. film 01.15 Vse se spreminja, dok. film 02.20 24ur, ponov.

03.20 Nočna panoram

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: Kaj je puberteta 09.40 Žogarija: Zagreb, otroška športna oddaja 10.05 Oglasi 10.10 2053. VTV magazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 Športni torek, športna informativna oddaja 10.50 2054. VTV magazin 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela, pogovor 12.15 Naj viža, - Prleški kvintet, ans.

Minutka 13.30 Kuhinjica, tedenski izbor 14.25 Prodajno TV okno 14.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Ustvarjalne iskrice: obešanka za vrata (28) 18.25 Čas za nas, tabornike 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Pop corn, ponovitev - Gostje: skupina Liquf 20.15 Jutranji pogovori 21.45 Eurodiet - Nova metoda hujšanja v Sloveniji, izobraževalna oddaja 22.45 Vabimo k ogledu 23.50 Kultura na dlani: Evropska prestolnica kulture 2012, informativna oddaja 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

4. oktobra 2012 Sreda,

8. oktobra

9. oktobra

10. oktobra

06.10 Ars 360 06.20 Utrip 06.35 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Mihec in Maja, otr. nan.

10.20 Iz popotne torbe: Dirke 10.40 Radovedni Taček 10.50 Sejalci svetlobe: Lovilec senc 11.10 Dedek v mojem žepu: Čarobni Božič, 55/66 11.25 Dedek v mojem žepu: Res poseben pujs, 56/66 11.35 Sprehodi v naravo, poučna odd.

12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: S kolesom po svetu 14.40 Maribor 2012, epk 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Bali, ris.

15.55 Žametek, ris.

16.10 Bacek Jon, ris.

16.15 Ali me poznaš, nan.

16.25 Ribič Pepe 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Evrovizijski tv laboratorij 17.25 Tišina, pilotna odd.

18.00 Goveji bratje, pilotna odd.

18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Umetni raj 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena: Jazzon Live 2012, 2/2 00.45 Dnevnik 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Studio kriškraš 10.50 Ali me poznaš, nan.

11.00 Ribič Pepe 11.25 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 12.20 Umetni raj 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Aleks v vodi, ris.

15.50 Metka in Zverinko Zver, ris.

16.00 Toni in Boni, ris.

16.05 Teo, ris.

16.10 Bine, ris.

16.30 Nenavadne in prismuknjene živali, dok. ser.

16.35 Poletje, dok. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Evrovizijski tv laboratorij 17.25 Dan v življenju, pilotna odd.

18.00 Res ali kaj, pilotna odd.

18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito 21.00 Državni udar v Argentini, dok. film 21.35 V prostranstvu pampe, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Smrtonosni trk, dok. odd.

00.35 Dnevnik, vreme, šport, pon.

01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Bine: Denar 10.30 Zlati prah, pravljica 10.35 Pravljice iz mavrice 10.55 Risanka 11.00 Zlatko Zakladko 11.20 Reem je sama, igrani film 11.35 Podstrešje, 6/10 12.00 Poročila 12.05 Nacisti v Argentini, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Roli Poli Oli, ris.

15.50 Policaj Črt, ris.

16.00 Male sive celice, pon.

17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Evrovizijski tv laboratorij 17.25 Bojna napoved, pilotna odd.

17.55 Nogomet je umetnost, pilotna odd.

18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Lepa hvala, prosim še, am. film 21.40 Vsak dan ni vsak dan, igrani film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Prava ideja, poslov. odd.

23.35 Glasbeni večer: Koncert ob 80-letnici Antona Nanuta 00.30 Dnevnik, ponov.

00.55 Slovenska kronika 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal

07.00 Bali, ris.

07.10 Nenavadne zgodbice, ris.

07.15 Ava, Riko, Teo, ris.

07.25 Biba se giba, ris.

07.45 Vlakci, ris.

07.55 Otroški infokanal 08.40 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro 12.50 Evrovizijski tv laboratorij 12.55 Kiparjenje na Forma Vivi, pilotna odd.

13.15 Aktivatorji, pilotna odd.

13.30 Za devetimi gorami, pilotna odd.

13.35 Žužek Bužek, pilotna odd.

14.00 Na lepše 14.25 Kuhinja kot ustno izročilo, dok. odd.

15.20 Intervju 16.10 Kaj govoriš?=So vakeres, romska odd.

16.25 Dober dan, Koroška 17.00 Pri amiših, dok. odd.

17.50 Prava ideja!, poslov. odd.

18.20 To bo moj poklic, 5/30 18.55 Po poteh slovenske opere, 1/8 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Orkester La spira 21.30 Morente, dok. film 22.55 Past za vrane, 3/4 00.30 Zabavni infokanal

07.00 Bali, ris.

07.10 Nenavadne zgodbice, ris.

07.15 Ava, Riko,Teo, ris.

07.25 Biba se giba, ris. nan.

07.45 Vlakci, ris.

07.55 Otroški infokanal 08.40 Zabavni infokanal 11.50 Dobro jutro 14.25 Evrovizijski tv laboratorij 14.30 Tišina, pilotna odd.

15.05 Goveji bratje, pilotna odd.

15.40 Moja Slovenija, družinski kviz 17.00 Turbofolk pod Triglavom, dok. feljton 17.30 Skrivnosti glasbe, 1/5 17.55 Mostovi 18.30 Glasnik, tv Maribor 18.55 Dokum. oddaja 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Skrivnost Edwina Drooda, 1/2 20.55 Muzikajeto, glas. odd.

21.20 Tihe duše, ruski film 22.35 Brane Rončel izza odra 00.10 Zabavni infokanal

06.25 Tv prodaja 06.55 Medvedek Benjamin, ris.

07.10 Mojster Miha, ris.

07.20 Jaka na Luni, ris. ser.

07.30 Ben 10, ris. ser.

08.00 Peklenske mačke, nan.

08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad.

10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad.

11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad.

13.00 24ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan.

14.35 Peklenske mačke, nan.

15.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 15.35 Brezno ljubezni, nad.

16.35 Zakon brez ljubezni, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad.

17.45 Moč usode, nad.

18.50 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa, v živo 22.00 24ur zvečer 22.30 Na terapiji, nan.

23.05 Maščevanje, nan.

00.00 Razočarane gospodinje, nan.

00.55 Na robu znanosti, nan.

01.50 Čista hiša, res. ser.

02.45 24ur, ponov.

03.45 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 43. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije PTUJ 2012 13.25 Videospot dneva 13.30 Prodajno TV okno 13.45 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Strokovnjak svetuje 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in Obsotelja 20.45 Regionalne novice 3 20.50 Oglasi 20.55 Videospot dneva 21.00 Župan z vami: Franjo Golob, župan Občine Vuzenica, pogovor 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

06.25 Tv prodaja 06.55 Medvedek Benjamin, ris.

07.10 Žabec in prijatelji, ris. ser.

07.20 Lupdidu, ris.

07.30 Ben 10, ris.

08.00 Peklenske mačke, nan.

08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad.

10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad.

11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad.

13.00 24ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan.

14.35 Peklenske mačke, nan.

15.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 15.35 Brezno ljubezni, nad.

16.35 Zakon brez ljubezni, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad.

17.45 Moč usode, nad.

18.50 Misli zdravo 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zdravnikova vesti, nan.

22.00 24ur zvečer 22.30 Na terapiji, 2. del 23.05 Precej legalno, nan.

00.00 Razočarane gospodinje, nan.

00.50 Na robu znanosti, nan.

01.50 Čista hiša, nan.

02.45 24ur, ponov.

03.45 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Župan z vami: Franjo Golob, župan Občine Vuzenica, pogovor 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin VTV studio 7 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2055. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Dotiki Gora: Nanos 21.00 Živeti sanje: Majda Golubovič, kontaktna oddaja o vedeževanju 22.15 Vabimo k ogledu 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

07.00 Bali, ris.

07.10 Nenavadna zgodbica, ris.

07.15 Ava, Riko, Teo, ris.

07.25 Biba se giba, ris. nan.

07.45 Vlakci, ris.

07.55 Otroški infokanal 08.40 Zabavni infokanal 11.20 Dobro jutro 13.55 Evrovizijski tv laboratorij 14.00 Dan v življenju, pilotna odd.

14.35 Res ali kaj, pilotna odd.

15.10 Čez planke: Bosna in Hercegovina 16.10 O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.40 Na vrtu, tv Maribor 17.05 Črno beli časi 17.25 Mostovi 17.55 Glasnik 18.20 Evropski magazin 18.35 Maribor 2012, epk 18.55 Dokumentarna oddaja 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Bleščica, odd. o modi 21.05 La vie en rose, večer šansonov 23.05 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Radovedni Jaka, ris.

07.05 Lov na piškotke, ris. ser.

07.10 Žabec in prijatelji, ris. ser.

07.20 Jaka na Luni, ris. ser.

07.30 Ben 10, ris.

08.00 Peklenske mačke, nan.

08.50 Misli zdravo 08.55 Tv prodaja 09.10 Zakon brez ljubezni, nad.

10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad.

11.30 Tv prodaja 12.00 Moč usode, nad.

13.00 24 ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan.

14.35 Peklenske mačke, nan.

15.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 15.35 Brezno ljubezni, nad.

16.35 Zakon brez ljubezni, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad.

17.45 Moč usode, nad.

18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Čista desetka, nan.

22.00 24ur zvečer 22.30 Na terapiji, nan.

23.05 Na kraju zločina, nan.

00.00 Razočarane gospodinje, nan.

00.55 Na robu znanosti, nan.

01.50 Čista hiša, res. ser.

02.45 24ur, pon.

03.45 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2055. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna informativna oddaja 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Prodajno TV okno 11.55 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (30) 18.20 Žogarija, otroška športna odd.

18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: Obnova Bolnišnice Topolšica 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena oddaja Alya 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 21

PRIREDITVE

4. oktobra 2012

Knjižne novosti Huseinović, Kašmir: Poljski mišek in mestni mišek Alojz je bil vaški mišek. Gojil je zelenjavo, užival mirno življenje in bil preprosto - srečen. Nekega dne ga je njegov sorodnik Alfonz, ki živi v velikem čudovitem mestu,

povabil na obisk. Lojze je bil nad vabilom navdušen, saj svojega sorodnika ni videl že celih deset let. Z ladjo se odpravi na razburljivo pot … Le kaj se zgodi, če se srečata sorodnika iz tako različnih svetov? In kje bi raje živeli vi, če bi lahko izbirali - v mestu z Alfonzom ali na vasi po Lojzetovo?

Košmrlj, Mojca: Eko družabne igre

cih, priročniku pa sta dodani tudi tabeli za pomoč pri setvi in kombiniranju vrtnin. Avtorica poudarja naravno zaščito rastlin in ravnanje v skladu z naravo, če želimo pridelati res zdrave vrtnine.

Costello, Jane: Moj samski prijatelj Lucy Tyler se bliža tridesetim, a ima za sabo kup propadlih ljubezenskih zvez in neposrečenih zmenkov. Henry, preprost in za okolico že od nekdaj malce čudaški fant, je Lucyjin sostanovalec in najboljši prijatelj že iz osnovne šole. Po večeru, ko si potožita svoje probleme, se rodi »Projekt Henry«, ki zgodbo obrne na glavo. Henry postane končno ne samo viden, ampak tako privlačen za nasprotni spol, da skorajda nima več časa za preživljanje večerov s svojo staro prijateljico. Kako je mogoče, da Lucy ni niti malo navdušena nad svojim uspelim projektom? Branje za romantike.

Bon, Emma: Milfa Tisti, ki ne veste, kdo oz. kaj se skriva v naslovu romana, boste to izvedeli v lahkotni in erotično začinjeni zgodbi, v kateri je strnjeno življenje poslovne ženske in mame Asje leto dni pred štiridesetico. Asja krmari običajno in

Priročnik o ustvarjanju didaktičnih iger iz odpadnih materialov je namenjen vsem, ki nam ni vseeno, kaj se zgodi z odpadki po uporabi, predvsem pa tistim, ki prosti čas preživljate z otroki ob igranju družabnih igric in ustvarjanju. Igre so predstavljene s postopkom izdelave, sestavnih delov in pravil za igranje. Vsaka igra ima določen namen oz. cilj in tako so tudi razvrščene v priročniku. Otroci si z igranjem le-teh pridobivajo določeno znanje, sposobnosti in spretnosti, hkrati pa kvalitetno preživljajo svoj prosti čas.

Pušenjak, Miša: Vodnik po vrtu Priljubljena strokovnjakinja za zelenjadnice nam ponuja enostaven, spiralno vezan vodnik, ki ga lahko vzamemo tudi s sabo na vrt.

V njem nam na hitro oriše glavne zakonitosti, ki jih moramo upoštevati, ko se odločimo, da bomo imeli lastni vrt in doma pridelano zelenjavo. Predstavi nam vsako skupino zelenjadnic s poudarkom varovanja rastlin in zatiranja škodljivcev. Na hitro nam opiše tudi glavna opravila na vrtu po mese-

Režiser v galeriji Šoštanj, 26. septembra - Andrej Mlakar, slovenski scenarist in režiser, je gostoval v Šoštanju. Pravzaprav si ga Šoštanjčani malo svojijo, saj je del življenja bival tudi tu, na naslovu svoje mame Nežke Mlakar, učiteljice, pisateljice in režiserke. Mogoče je dober zgled vodil Mlakarja v ustvarjalne vode, saj je po uspešnem zaključku na AGRFT nadaljeval študij v Muenchnu. Kot asistent režije je sodeloval pri mnogih filmih in delal z režiserji, kot so Gale, Klopčič, Pretnar in drugi.

Sam je najprej režiral tri kratke filme, med njimi Pogine naj pes, njegov kratek film Ljudje iz gline je bil prikazan na mednarodnih filmskih festivalih.

Za prvi celovečeren film Christophoros je dobil Grand prix na filmskem festivalu v Strasbourgu. Gledalcem se je vtisnil v spomin po celovečernem

VELENJE

Četrtek, 4. oktobra 11.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev progama usposabljanja socialni oskrbovalec na domu (NPK) 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 16.00 Mladinski center Velenje Turnir v namiznem tenisu s Ferhatom 17.00 Ljudska univerza Velenje (zbirno mesto) Hipokratov pohod za zadravje 17.00 Galerija Velenje Z igro do dediščine – ustvarjamo z akademsko slikarko Urško Mazej 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Čiščenje telesa od znotraj 20.00 Kino Velenje Velenjska filmska premiera Šanghaj 19.19

21.00

Knjižnica Velenje Predavanje Ekološka naselja eMCe plac R'nR' koncert: John Paul Keith & Band (USA) + Incurabili

Sobota, 6. oktobra

n Pripravila: Vesna Gaber Podhovnik

8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica s spremljevalnim programom 8.00 Športna dvorana Šolskega centra Velenje Državno prvenstvo gluhih v futsalu 20.00 eMCe plac (zbirno mesto) Tradicionalni pohod na Koželj 21.00 eMCe plac Klubski večer 21.00 Max club Koncert Big Addiction

Nedelja, 7. oktobra 10.00 Vila Bianca Brezplačen ogled Vile Biance v okviru projekta Odprte hiše Slovenije 10.00 Kavčnikova domačija, Zavodnje Z igro do dediščine ob Tednu otroka – Da bodo ptičke tudi pozimi veselo žvrgolele

18.00 in 20.00 Dom kulture Velenje Tašča.com 3

Ponedeljek, 8. okt.

16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče – Črna komedija Alpe

Torek, 9. oktobra 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku

Sreda, 10. oktobra 10.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev brezplačnih izobraževanj v Središču za samostojno učenje 10.00 Galerija Velenje Igriva arhitektura – otroška delavnica Naše mesto 10.00 – 13.00 in 15.00 – 19.00 Knjižnica Velenje Predstavitev društva Hospic Velenje 16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo – filmski večer z Nejcem 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 19.00 Knjižnica Velenje Predavanje Živeti do konca

ŠOŠTANJI

Četrtek, 4. oktobra 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic

Sobota, 6. oktobra 16.00 Stadion Šoštanj NK Šoštanj : NK Marles hiše (7. krog Štajerske nogometne lige)

Nedelja, 7. oktobra 8.00

10.00

Ribiška koča Pohod po Trški poti okoli Šoštanja Športna dvorana Šoštanj Elektra : MB Messer (3. krog 1.

SKL za starejše pionirje U14) 18.00 Športna dvorana Šoštanj

Koledar imen Oktober/vinotok

4. Četrtek - Franc 5. Petek - Marcel (Cita)

6. Sobota Bruno, Vera

7. Nedelja - Marko, Justina, Sergej

8. Ponedeljek Brigita, Simeon, Benedikt

9. Torek Abraham

10. Sreda -

Kdaj - kje - kaj

Petek, 5. oktobra

nekoliko dolgočasno življenje med službo in družino, ki ga tu in tam popestri z občasnim ljubimcem ali pripomočkom, skritim v predalu med spodnjicami. Afera, v katero se zaplete z mlajšim poslovnim partnerjem, ji spremeni pogled na svet in odloči se, da bo na pragu štiridesetih zaživela po svoji meri. »Navsezadnje, zakaj naj bi bil moški pri štiridesetih na konju, ženska pa na psu?«

filmu Halgato, njegov Mokuš iz leta 2003 pa je povzročil kar nekaj trenj znotraj in zunaj filmskega sveta.

Tako, kot je zanimivo njegovo delo, je Andrej Mlakar zanimiv kot oseba in izreden pripovedovalec. S Kajetanom Čopom, tudi režiserjem, sta razkrila marsikatero zanimivost iz sveta filma, predvsem o tehniki, snemanju, delu včasih in sedaj in o stanju v slovenski filmski industriji, za katero sta ugotovila, da je vedno v

krizi. Še vedno so mu najljubši filmi Kekec, Vesna in drugi, prisega na klasiko, občuduje Fellinija in režiserje, ki ustvarjajo filme, ki bodo »stali«.

Mlakar je iskreno spregovoril o svoji mami Nežki Mlakar in v večeru predstavil njeno knjigo Znamke pripovedujejo, ki jo je izdal po njeni smrti s pomočjo Slovenskih zavarovalnic.

Nežka Mlakar je bila partizanka in ta duh je ohranjala vse življenje, ne glede na to, da jo je to ves čas preizkušalo. Iskreno je priznal, da mu je veliko pomagala skozi življenje, zato ohranja njen spomin s svojim uspešnim delom.

Obisk Andreja Mlakarja v Šoštanju je sodil v sklop občinskih praznovanj, a tudi v prihodnje bomo Mlakarja v Šoštanju še srečevali. Na Zavodu za kulturo so se zavezali, da bodo organizirali predstavitve njegovih filmov v kulturnem domu Šoštanj. n Milojka Bačovnik Komprej, Foto Dejan Tonkli

21

Elektra : Zlatorog Laško A (2. krog 1. SKL za mladince U18)

Ponedeljek, 8. okt.

X

Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje

Danijel

Lunine mene

Sreda, 10. oktobra 8.00 - 13.00 Gostišče Pod klancem v Ravnah Krvodajalska akcija 12.00 - 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Učenje desetprstnega tipkanja

ŠMARTNO OB PAKI

8. oktobra, ob 9.33, zadnji krajec

Petek, 5. oktobra

16.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica – predšolska skupina 16.45 do 17.45 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica – mlajša šolska skupina 17.45 do 18.45 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica – starejša šolska skupina

CITY CENTER Celje • četrtek, 4. 10., od 14.0019.00, Biotržnica • do nedelje, 7. 10., Največja otroška soba na 200 m2 • nedelja, 7.10., 11.00 pravljične urice v Džungli • vabljeni na karting

Sobota, 6. oktobra 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 14.30 Martinova vas Bučarija

Ponedeljek, 8. okt.

16.45 do 17.45 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica – starejša šolska skupina 17.45 do 18.45 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica – mlajša šolska skupina 19.00 Dvorana Marof Pilates

Torek, 9. oktobra 18.00 Dvorana Marof Joga

Sreda, 10. Oktobra 18.00 Dvorana Marof Predavanje v okviru dnevov boja proti raku

KINO VELENJE • SPORED

Bučarija 2012 Šmartno ob Paki - Prihajajoči dnevi z jutranjo meglo in prvo jesensko sapo že naznanjajo prihod jeseni. To pa je tudi čas Bučarije - tradicionalne prireditve, ki jo pripravlja Turistično društvo Šmartno ob Paki. Letošnja bo v soboto, 6. oktobra, od 14.30 ure dalje v Martinovi vasi ob železniški progi v Šmartnem ob Paki.

Po zagotovilih predsednice društva Bože Polak si bodo lahko obiskovalci ogledali letošnji pridelek buč, se pomerili v različnih družabnih igrah, povezanih z bučami, izbirali najlepšo bučo, spremljali izbor največje, najtežje in najdaljše buče ter se posladkali s številnimi sladkimi in slanimi dobrotami iz buč. Poskrbeli bodo tudi za najmlajše obiskovalce.

Organizator se je odločil,da bo tudi tokrat povabil k popestritvi prireditve vaške skupnosti, društva in občane v lokalni skupnosti. Ti naj bi za prireditev, ki je prepoznavna v širšem slovenskem prostoru, izdelali razne aranžmaje iz buč ali drugih jesenskih plodov ter ji tako dali svojstven pečat. n

ŠANGHAJ

KUHARSKI MOJSTER

V Velenju v otvoritvenem slovenskem vikendu!

Romantična drama, 124 minut. Režija in scenarij: Marko Naberšnik Igrajo: Visar Vishka, Asli Bayram, Senad Bašić, Bojan Emeršič, Jasna Diklić, Marjuta Slamič, Saša Petrović, Vlado Novak, Ivo Ban, Emir Hadžihafizbegović, Haris Burina, Voja Brajović, idr.

(Comme un Chef) Komedija, 84 minut. Režija: Daniel Cohen. Igrajo: Jean Reno, Michaël Youn, Raphaëlle Agogué, Julien Boisselier, Salomé Stéve, idr.

Četrtek, 4. 10., ob 20.00 – velenjska premiera Petek, 5. 10., ob 18.00 in ob 20.30 Sobota, 6. 10., ob 18.00 in ob 20.30 Nedelja, 7. 10., ob 20.00 Ponedeljek, 8. 10., ob 17.30

Petek, 5. 10., ob 20.00 – mala dvorana Sobota, 6. 10., ob 19.00 – mala dvorana Nedelja, 7. 10., ob 18.00

PUPIJEVA DOGODIVŠČINA (SeeFood)- sinhroniziran Animirana komedija, 78 minut. Režija: Aun Hoe Goh. Slovenski glasovi:Maj

Jušič Piber, Iztok Lužar, Robert Vrtovšek, Nadja Jarc, Aleksander Golja, Gašper Jarni, idr.

Petek, 5. 10., ob 18.20 – mala dvorana Nedelja, 7. 10., ob 16.00 - otroška matineja

ALPE (Alpeis) Črna komedija, 93 minut, režija: Jorgos Lanthimos. Igrajo: Aggeliki Papoulia, Aris Servetalis, Johnny Vekris, Ariane LabedV, idr.

Ponedeljek, 8. 10., ob 20.00 – filmsko gledališče Imenujejo se Alpe. Njihov vodja je Mont Blanc. Skrivnostno skupino sestavljajo

še medicinska sestra, mlada gimnastičarka in njen nepopustljivi trener. Podjetje, v katerem vladata strog red in disciplina, ponuja svoje usluge svojcem in prijateljem nedavno preminulih. Da bi jim pomagali preboleti izgubo, začasno prevzamejo vlogo ljubljenega pokojnika.

Postanejo lahko ljubka hčerka, ljubeča žena ali stari prijatelj – z vsemi posebnostmi vred. A delo ni brez nevarnosti.

Naslednji vikend, od 12.10. do 15.10. napovedujemo:

družinski animirani film LOTTI IN SKRIVNOST MESEČEVEGA KAMNA, romantično melodramo LARINA IZBIRA: IZGUBLJENI PRINC, akcijski triler V ISKANJU PRAVICE, ter v ponedeljek, 15. 10., v filmskem gledališču dokumentarec SAMOTNOST PRAŠTEVIL.

Naš čas, 4. 10. 2012, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

4. oktobra 2012

NLB Finančni nasvet

RADIO VELENJE ČETRTEK, 4. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Plačaj najprej sebi

PETEK, 5. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Vabimo vas, da se udeležite finančne delavnice z naslovom »Plačaj najprej sebi!«, ki bo v NLB Poslovalnici Rudarska, na Rudarski 3, v Velenju.

SOBOTA, 6. oktobra www.nlb.si/depozit

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

01 477 20 00

NEDELJA, 7. oktobra

Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 20. septembra, so:

Euromarkt d.o.o., Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana

1. nagrado: menjava pnevmatik : VLADO KOMAR, Novo naselje 1, 3342 GORNJI GRAD 2. nagrado:majica in kapa: TOMAŽ KUMER, Vinska Gora 60,3320 VELENJE 3. nagrado: majica: ELA VENINŠEK, Luče 10 a, 3334 LUČE Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo!

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 20. septembra 2012, so:

• Miša Glišič, Goriška 44, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Željan Sančanin, Stantetova 13, 3320 Velenje (avtopolnilec); • Avgust Špilak, Tomšičeva 35, 3320 Velenje (torbica za GSM).

• Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrad priporočeno po pošti. Čestitamo!

• Rešitev gesla: SONY ERICSSON

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice OTROKOM PODARJAMO NAJVEČJO OTROŠKO SOBO

Od 29. 9. do 7. 10. 2012 www.city-center.si

898 17 50

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 8. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 9. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 10. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 24. septembra 2012 do 30. septembra 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. septembra 2012 do 30. septembra 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 4. 10. 2012, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 23

OBVEŠČEVALEC

4. oktobra 2012

23

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

mali OGLASI NEPREMIČNINE

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

ODDAM stanovanje, 40 m2, v okolici Šoštanja. Gsm: 031 619 115

RAZNO NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SAM z otrokom je ostal in bi rad spoznal zvesto punco, ki bi živela z njima.

Gsm: 031 807 376 53-LETNI simpatičen pravnik, mladosten, vitalen, želi spoznati žensko, urejeno, staro do njegovih let. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 SIMPATIČNA 27-letna ženska, zaposlena, si želi spoznati prijatelja starega do 45 let. Ag. Alan, gsm: 041 248 647

SEDEŽNO garnituro prodam. Tel.: 03 5865 019 CISTERNO za kurilno olje, 2.000 l, prodam. Gsm: 031 805 549 CENTRALNO peč, 20.000 kW, rabljeno 3 sezone, z dodatno opremo, prodam. Gsm: 041 863 141 ENO sezono rabljene zimske gume, snowprox 205/65-15, prodam. Gsm: 030 935 640

KUPIM JABOLKA za prešanje, stare sorte, kupim. Gsm: 041 708 513

PRIDELKI VINSKI mošt in neškropljena jabolka za ozimnico prodam. Tel.: 03 5860 035 ZAMRZNJENE ali vložene gobe jurčke prodam. Gsm: 031 252 913 ZELJE za kisanje, ribano ali v glavah prodam. Tel.: 03 5890 384, gsm: 031

748 937 BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 5886-267, gsm: 041 577 305 SUHA mešana drva prodam. Možnost dostave. Gsm: 031 606 147 CEPLJENA mešana drva prodam.

Gsm: 031 651 917 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

ŽIVALI TELIČKO angos, mesnate pasme, težko 130 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 PRAŠIČE, težke od 50 do 60 kg, prodam. Gsm: 031 606 147 TELIČKO belgijsko plavo in telička sivorjavega, stara 10 dni, prodam.

Tel.: 03 5893 578 BREJO kravo limuzin, tretje tele, prodam. Gsm: 031 774 520

VOZILO FIAT PUNTO Grande, letnik 2007, 64.000 km, modre barve, zelo lepo ohranjen. Klima, pot. računalnik, prodam za 5300 evr.

Gsm: 041 692 995

Upravna enota Velenje POROKE • 3-sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, 4. nad., 76 m2, zgrajeno 1982.

Cena 80.000 evr.

• hišo na Efenkovi v Velenju, 140 m2, adaptirano 1985, 557 m2 zemljišča.

Cena 195.000 evr.

• poslovni prostor v Velenju na dobri lokaciji, 96 m2, P/4, zgraj.1978.

Cena 100.000 evr.

• 2-sobno stanovanje na Goriški, Velenje, 5. nad., 62 m2, zgrajeno 1978.

Cena 59.000 evr.

6. – 7. 10., Sašo Hribar, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Veterinarska postaja v Šoštanju Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Urban Jemec, Davča 25 b, Železniki in Tina Čebul, Prešernov trg 4, Šoštanj; Jovan Paripović, Srbija, Beograd, Trščanska 22, in Sonja Jovanović, Tomšičeva cesta 25, Velenje; Anton Vrzelak in Brigita Lambizar, Andraž nad Polzelo 43, Polzela.

SMRTI

Šoštanj, Ravne 25; Danica Kolar, roj.

1926, Celje, Gosposka ulica 1; Angela Kamšak, roj. 1942, Velenje, Prelska 41; Ivan Ocepek, roj. 1934, Velenje, Arnače 7; Franc Drev, roj. 1944, Velenje, Goriška cesta 59; Marija Ropič, roj.1936, Gornji Grad, Bočna,Otok 27; Janez Samec, roj.1932, Radeče, Zagrad 15; Ivan Kovač, roj. 1951, Polzela, 207 b, Polzela; Rozalija Tratnik, roj. 1930, Celje, Miličinskega ulica 13.

Stanislava Potočnik, roj. 1958,

• Prodamo novogradnjo RAZGLED OB PAKI, Velenje, v sedmih etažah, začetek gradnje 2012, vseljivo septembra 2013, velikosti stanovanj od 38 do 119 m2.

Cena od 56.000 do 188.000 evr.

ZAHVALA

Nakupovalni center Velenje je moderno zgrajen, lepo urejen in klimatiziran objekt, ki je bil zgrajen leta 1997.

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka

Kletna etaža, pritličje in 1. nadstropje nakupovalnega centra so povezani s tekočimi stopnicami, z dvigalom in z navadnimi stopnicami. Dostop v nakupovalni center je možen iz kletne etaže in iz pritličja.

IVANA OCEPKA

Objekt ima dve parkirišči, in sicer je eno locirano v kletni etaži drugo pa pred nakupovalnim centrom.

Prodajalec: dm drogerie markt d.o.o., Litostrojska cesta 48, Ljubljana Telefon: 01 513 28 800 Elektronska pošta: info@dm-drogeriemarkt.si

ZOBOZDRAVNIKI

GIBANJE PREBIVALSTVA

PONUDBA ZA PRODAJO POSLOVNEGA PROSTORA NAKUPOVALNI CENTER VELENJE, KIDRIČEVA 2B, VELENJE

Predmet prodaje je poslovni prostor v pritličju nakupovalnega centra v izmeri 270,00 m2 s pripadajočo kletjo v izmeri 50,00 m2. Cena za poslovni prostor v izmeri 270,00 m2 znaša 1.200,00 EUR/m2. Cena za poslovni prostor v izmeri 50,00 m2 znaša 800,00 EUR/m2.

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

9. 11. 1934 -24. 9. 2012

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala PGD Šentilj, g. Grošlju, dr. med., društvu Hospic ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Žena Cecilija, hčeri Blažka in Jožica ter sinova Janez in Robi z družinami

ZAHVALA

JOŽE ČEPIN

ZAHVALA

13. 3. 1934 - 23. 9. 2012

Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj - med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.

(Tone Kuntner)

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsak čuteč stisk roke, tople in sočutne objeme, za vsako iskreno besedo v tolažbo, cvetje in sveče. Hvala, ker ste nam kakor koli nudili pomoč, žrtvovali svoj čas ter našega ljubega ateja Jožeta v tako velikem številu pospremili do preranega groba. Posebej se zahvaljujemo g. Grošlju, dr. med., za dolgoletno skrb in zdravljenje, častni straži in rudarski godbi Premogovnika Velenje, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, Pogrebno pokopališki službi Komunalnega podjetja Velenje in g. Dragu Kolarju za poslovilne besede.

Hvala, ker ste ga imeli radi.

Žalujoči: Žena Marija, hčerki Marina in Lili z Gorazdom, vnuki Katja z Andrejem, Drejc z Marino, Rok s Suzano, Žiga ter pravnuka Aljaž in Žiga

Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice

SLAVKE POTOČNIK roj. KAVČNIK iz Raven 25

11. 11. 1958 – 22. 9. 2012 Besed, ki bi zmogle kar koli spremeniti, ni! Tudi ne dejanj!

So pa besede, ki blažijo, in dejanja, ki pomagajo!

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sestram patronažne službe Velenje, gospodu msgr. Jožetu Pribožiču, govornikoma g. Srečku Potočniku in ge. Marjani Kotnik za govor, pevskemu zboru Ravne ter Pogrebni službi Morana.

Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.

Vsi njeni

Naš ­čas, 4. 10. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 24

Uspešna »Jesen na Grilovi domačiji« Čez teden so jesenska opravila spoznavali mladi, v soboto vse generacije – Ob delu še zabava in kmečke dobrote – Kljub slabši letini so vsi lahko spoznali jesenska opravila na kmetiji Vinska Gora, 29. septembra – Turistično društvo (TD Vinska Gora) je tudi letos v sodelovanju z drugimi društvi, članicami Turistične zveze Velenje, pripravilo dvodnevno prireditev Jesen na Grilovi domačiji. »Letošnja letina je bila sicer skromnejša, a za prikaz jesenskih opravil zadostna,« pravi predsednica TD Vinska Gora Mateja Učakar, ki je vesela, da je bil tudi letos obisk prireditve dober. Že med tednom je domačijo obiskalo kar nekaj skupin mladih. Člani Mladinskega TIC Vinska

Gora so jim pripravili ustvarjalne delavnice na temo jesenskih opravil, člani Društva zeliščarjev Velenje so jim pokazali zeliščni vrt in jim postregli z okusnim čajem, ki ga iz pridelkov na vrtu pripravljajo sami.

V soboto popoldne se je na domačiji zbralo okoli sto obiskovalcev z vseh vetrov. Vključili so se v različna jesenska opravila na kmetiji. Eni so trgali grozdje in stiskali mošt, drugi so skupaj z zeliščarji pobirali jabolka, tretji pa pod mentorstvom Turističnega društva Šentilj ličkali koruzo. Mla-

di in starejši so skupaj s člani M TIC luščili fižol. Po opravljenem delu so se vsi poveselili; za veliko smeha in dobre volje so poskrbeli nastopajoči: Goriška dekleta, harmonikar in nadarjena mlada glasbenica Tjaša Lešnik, članica M TIC Vinska Gora. Seveda so organizatorji poskrbeli tudi za kmečke dobrote, ki so po opravljenem delu še kako teknile. Druženje pa se je potegnilo do večernih ur.

Turistično društvo Vinska Gora in Večnamenski dom v kraju praznujeta 25 let delovanja. V petek, 12. oktobra, bodo jubilej bogato yaynamovali.

Ob 17. uri pripravljajo slavnostno sejo turističnega društva, ob 19. uri pa se bo v dvorani večnamenskega doma začel praznični koncert. Številni nastopajoči, ki so ponesli ime Vinske Gore po vsej Sloveniji, bodo zagotovo pričarali lep in slavnosten večer.

n Grozdje so potem prebrali in stisnili.

Po delu so poskrbeli za kulturni program, kmečko malico in prijetno druženje.

Trgatev v »občinskem« vinogradu, kjer gojijo tudi staro sorto p'ček, je bila hitro opravljena.

V les vklesana mladostna ustvarjalnost V soboto se je pri vili Mayer končala že 39. Mala Napotnikova kiparska kolonija – Udeleženci ustvarili prave umetnine, tokrat največ z dletom in kladivom – Skulpture bodo dobile stalno razstavišče Šoštanj, 28. septembra – Prve jesenske dni že 39 let zaznamuje dvodnevna kiparska kolonija, posvečena spominu na Ivana Napotnika. Dolga leta so osnovnošolci kipe in male plastike ustvarjali prav v kiparjevi rojstni vasi v Zavodnjah nad Šoštanjem. Ko so tamkajšnjo podružnično šolo zaprli, prav tako dom krajanov ob njem, pa so se preselili v Šoštanj. Tudi letos so ekipe – v vsaki so bili trije učenci in njihov likovni pedagog – ustvarjale pri vili Mayer, ob zaključku pa so v soboto ob 14. uri letos nastale umetnine postavili v njen vrt in tako pričarali prav posebno formo vivo. »Letos je bila udeležba odlična – poleg prav vseh osnovnih šol iz Šaleške doline smo gostili ekipi osnovnih šol Prebold in Braslovče, pridružili pa so se nam tudi Šaleški likovniki. Vreme nam je šlo na roko, tako so lahko udeleženci ustvarjali na prostem. Tema je bila tudi letos prosta, smo pa že z izbiro materiala želeli, da nastane več izklesanih del, torej tistih, ki jih mladi ustvarijo z dleti

Praznovali bodo srebrn jubilej

dal nam je: »Prejšnja leta je bilo več deščic, ki so jih mladi kiparji uporabili za sestavljanje malih plastik.

Letos jih je pričakal lipov les. Ta je mehak in primeren za oblikovanje z dleti in kladivi in tega je bilo letos res več kot prejšnja leta, zato je bil pristop do oblikovanja drugačen.

Marsikatera ekipa je verjetno mora-

naloge, skupaj z mentorjem Vidom smo risali skice, iskali ideje. Na koncu smo s pomočjo dlet in kladiv oblikovali osamljeno žensko, ki ima roko čez glavo in gleda v daljavo.

Delo je bilo zelo zanimivo, nihče od nas ni imel izkušenj z oblikovanjem lesa. Zato smo toliko bolj zadovoljni s svojim izdelkom.« Urša Sevčnikar iz OŠ Šalek je bila prav tako zadovoljna z Mavričnim drevesom, ki ga je izdelala skupaj z vrstnicama. »Dela je bilo precej, saj smo kip delno sestavljali iz majhnih koščkov, danes pa smo svoje drevo še pobarvale. Časa ni bilo prav veliko, vseeno pa smo vsi zadovoljni z izdelkom, tudi naš likovni pedagog. Žal mi je, da pri pouku v šoli nima-

V slabih dveh dneh so mladi spet ustvarili prave umetnine v lesu. Postavljene v lep park vile Mayer so kar vabile k ogledu.

in kladivi. Manj pa smo pripravili raznih deščic. Res nam je uspelo, saj so tudi letos nastale skulpture,

Dopolnitev in opravičilo V 39. številki Našega časa je bil v članku Župan sprejel zlate maturante po nerodnosti izpuščen eden od njih - Jure Ledinek z Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje.

Spodrsljaj popravljamo in se zanj opravičujemo. n Uredništvo Našega časa

ki presenečajo z izvirnostjo in tudi izvedbo,« nam je povedala Tinca Kovač z Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, organizatorice dogodka. Povedala nam je, da še vedno obstajajo ideje, da bi kolonijo selili po Šaleški dolini, kaj lahko pa se zgodi, da se bo že prihodnje leto vrnila v Zavodnje.

Z letos nastalimi deli pa je bila več kot zadovoljna. In da bodo, kot kaže, dobili prostor za stalno razstavo doslej nastalih mladinskih

del. Dogivarjajo se, da bi jo uredili v nekdanjem Rudnik Pubu.

Vse barve in oblike lesa Dobro je letošnjo kiparsko kolonijo ocenil tudi mentor, kipar Milan Kretič iz Ljubljane. Po njegovih besedah se letošnja kolonija ni bistveno razlikovala od prejšnji, morda le po izbiri materiala. Pove-

Urška Sevčnikar s sošolko pred mavričnim drevesom.

la spremeniti načrtovano strategijo, nastala pa so zelo kvalitetna dela, morda celo bolj kot prejšnja leta, sploh če vemo, da so jih ustvarili osnovnošolci.« Letos so jih ustvarili 14 in vsi so res vredni ogleda.

Aco Mijatovič iz OŠ Livada je v času, ko smo obiskali kolonijo, ravno postavljal kip, ki so ga oblikovali trije fantje. »Resno smo se lotili

mo večkrat možnosti ustvarjati v lesu. Zato je zame ta izkušnja zelo pomembna,« nam je povedala mlada kiparka. Da jim je uspelo, pa so jim potrdili tudi starši in prijatelji, ki so prišli na zaključek kolonije.

Marsikdo bi z veseljem katerega od kipov odnesel kar domov. n Bojana Špegel