40 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (9/16 0C) oblaÄ?no, v soboto (9/14 0C) in nedeljo (10/12 0C) deĹževno.

ÄŒetrtek, 8. oktobra 2015â€

ĹĄtevilka 40 | leto 62â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Praznik povezali z jubilejem

cena 1,80 â‚Ź

Žogica je pri lesarjih Tatjana Podgorťek

Ĺ oĹĄtanj, 30. septembra – Praznik obÄ?ine 30. september so v Ĺ oĹĄtanju praznovali z osrednjo slovesnostjo in sveÄ?ano sejo sveta ponosni, ker letos mineva tudi dvajset let, odkar je Ĺ oĹĄtanj

ponovno samostojna obÄ?ina. Kako se je obÄ?ina v dveh desetletjih spreminjala in kako je razmiĹĄljala, je v filmu prikazal Jani đ&#x;”˛ mkp Napotnik. VeÄ? na tretji strani. â€

Ob 40-letnici nova podoba in vsebine Velenje, 30. septembra – LetoĹĄnji obÄ?inski praznik si bodo ljubitelji kulture zapomnili tudi po odprtju prenovljene Galerije Velenje, ki letos praznuje 40-letnico, po novem pa je regijska. Lepa stavba ob Titovem trgu, ki jo je zasnoval domaÄ?i arhitekt Adi Miklavc, tudi po prenovi vizualno ni bistveno drugaÄ?na, je pa sodobnejĹĄa in energetsko varÄ?nejĹĄa. V sredo zveÄ?er so v njej ob mnoĹžiÄ?nem obisku odprli razstavo Vizualna umetnost v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini 1975–2015, na kateri se predstavlja 65 umetnikov iz regije. VeÄ? na strani 9. đ&#x;”˛

Na letoĹĄnji vseslovenski 8. lesarski konferenci v domu kulture v Nazarjah bi glede na teĹžave lesarjev priÄ?akovali precej veÄ?jo prisotnost obrtnikov, ki se ukvarjajo z lesno dejavnostjo. Ĺ˝e lanska udeleĹžba je bila skromna, letoĹĄnja je bila ĹĄe bolj, kar preseneÄ?a, saj bi lahko udeleĹženci iz prve roke sliĹĄali o aktivnostih in ciljih delovanja letos ustanovljenega Direktorata za lesarstvo v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zanj so si prizadevali Ĺže od leta 2008 in je – smo sliĹĄali – tudi plod razprav, staliĹĄÄ? in opozoril takĹĄnih dogodkov, kakrĹĄna je tudi lesarska konferenca. Prav tako bi lahko sliĹĄali, da je v finanÄ?ni perspektivi do leta 2020 namenjenih za panogo 50 milijonov evrov, in pridobili informacije, kako bi jih lahko dobili. Morda bi se jim utrnila dobra ideja ob predstavitvi dobre prakse, kako so nekateri preĹživeli krizo in kaj naÄ?rtujejo za to, da bi se povzpeli ĹĄe viĹĄje. ÄŒe je verjeti sliĹĄanim podatkom, se Ä?asi za lesarsko industrijo spodbudno izboljĹĄujejo.

DrĹžava z nekaterimi ukrepi resda popravlja napake iz preteklosti, nisem pa povsem prepriÄ?ana, da je za poloĹžaj lesnopredelovalne industrije v najveÄ?ji meri kriva samo ona. Stroka je Ĺže na minulih konferencah poudarjala pomen sodelovanja, povezovanja, izmenjave primerov dobrih praks, priprave dobrih razvojnih programov, iz katerih bo razvidno, kaj, kdo in kako. Povezovanje, sodelovanje pa ne sodita ravno med vrline ne med sosedi, ĹĄe manj med konkurenti, pa Ä?eprav si vsi Ĺželijo boljĹĄih Ä?asov. Da postavljanje plotov in prepriÄ?anje, da se vsi na vse spoznajo, ne vodi nikamor, obÄ?utijo tako posamezniki kot druĹžba.

Spoznanje, da je danes bolj kot vÄ?eraj in predvÄ?erajĹĄnjim Ĺžogica na strani lesarjev samih, je bilo veÄ? kot oÄ?itno. Pritrditi je treba direktorju podjetja Lip Bled Alojzu Burji, ki je dejal: ÂťNekatere prednosti pred konkurenco slovenska lesnopredelovalna industrija ima, a jih bo teĹžko ÂťunovÄ?itiÂŤ brez zavedanja, da je treba zdruĹžiti moÄ?i, ideje.

Lesarija ni enostavna industrija, a domaÄ?o nalogo moramo narediti sami. ÄŒe hoÄ?emo dobro sebi in drĹžavi, je treba predelati doma veÄ? lesa. Na poti navzgor bo treba zavihati rokave.ÂŤ đ&#x;”˛

bĹĄ

Gorenje v Londonu Konec septembra je v Londonu potekal poslovni sejem 100 % Design, ki na enem mestu zdruĹžuje oblikovalske reĹĄitve za dom in notranje prostore ter preseĹžke industrijskega oblikovanja s celega sveta.

Gorenje se je predstavilo skupno med devetimi slovenskimi razstavljalci, vsi pa so predstavili izdelke, ki so plod dela slovenskih oblikovalcev.

Opazna in uspeĹĄna skupinska predstavitev pod okriljem SPIRIT Slovenija in znakom Slovenia Design pomeni tudi prvi korak h krepitvi prepo-

znavnosti slovenskega oblikovanja. Gorenje se je predstavilo z inovativnimi uporabniĹĄkimi reĹĄitvami in tehnologijami: peÄ?ico z zaslonom na dotik, samostojnim hladilnikom in energijsko varÄ?no indukcijsko ploĹĄÄ?o.

Sejem 100 % Design slovi kot najveÄ?ji dogodek in dogodek z najdaljĹĄo tradicijo v sodobnem oblikovanju v ZdruĹženem kraljestvu. Letos je potekal na novem prizoriĹĄÄ?u v Ä?udoviti palaÄ?i Olympia.

Poudarek daje kakovosti, inovativnosti in trajnosti oblikovalskih reĹĄitev v povezavi z arhitekturo in druĹžbo in ima zato med profesionalci s tega đ&#x;”˛ podroÄ?ja velik vpliv. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

8. oktobra 2015

Potrdili obÄ?inske nagrajence Odpirajo podjetniĹĄki center Ĺ oĹĄtanj – Po tistem, ko so se lani septembra otroci in zaposleni preselili v nov ĹĄoĹĄtanjski vrtec, so ostali prazni ĹĄtirje oddelki starega. ObÄ?ina izpraznjene prostore namenja novim vsebinam.

Del Brine (v Mravljakovi hiĹĄi) so preuredili v podjetniĹĄki inkubator. SveÄ?ano ga bodo odprli danes, v Ä?etrtek, 8. oktobra, ob 16. uri. đ&#x;”˛

mkp

Sprejem za delavce v izobraĹževanju Velenje – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je v ponedeljek, 5. oktobra, v Domu kulture Velenje sprejel vzgojitelje, uÄ?itelje in strokovne sodelavce s podroÄ?ja izobraĹževanja v mestni obÄ?ini Velenje. S tradicionalnim sprejemom ob mednarodnem dnevu uÄ?iteljev, se je zaposlenim v vzgoji in izobraĹževanju tudi tako zahvalil za njihovo prizadevnost ter jim zaĹželel veliko uspeha v novem ĹĄolskem letu.

Na sprejemu se je z multimedijsko dvojeziÄ?no gledaliĹĄko predstavo Sprehodi se v mojih Ä?evljih (ProĹĄetaj u mojim cipelima) predstavilo BoĹĄnjaĹĄko mladinsko kulturno druĹĄtvo.

Ĺ martno ob Paki, 5. oktobra – Malokdaj se je doslej zgodilo, da bi svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki brez razprave sprejeli predlog tamkajĹĄnje komisije za priznanja in nagrade obÄ?inskim nagrajencem. Na ponedeljkovi seji se je.

Predsednica komisije Polona MiklavĹžina (SDS) je povedala, da so prispeli na razpis ĹĄtirje predlogi, od tega dva za grb in dva za plaketo ObÄ?ine. Soglasno so se odloÄ?ili, da bo na letoĹĄnji slavnostni seji ob obÄ?inskem prazniku 11. novembra grb ObÄ?ine prejel FranÄ?iĹĄek Berdnik (predlagal ga je obÄ?inski odbor SDS Ĺ martno ob Paki). Prejel ga bo za dolgoletno prizadevno delo pri razvoju kraja in aktivno delo v druĹĄtvih. Dobitnika plakete ObÄ?ine pa bosta Marjan Knez

Na prvi seji po poletnih poÄ?itnicah so med drugim obravnavali tudi rebalans letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una.

(predlagal ga je ĹĄmarĹĄki SD) ter Franc TajnĹĄek (predlagatelj DruĹĄtvo upokojencev Ĺ martno ob Paki). Knez bo prejel plaketo za viden prispevek k razvoju in pro-

mociji lokalne skupnosti in aktivno delo v turistiÄ?nem druĹĄtvu, TajnĹĄek pa za dolgoletno delo v druĹĄtvu upokojencev. Komisija je predlagala, da predlog za

drugega prejemnika grba ObÄ?ine obravnavajo drugo leto med kandidati za podelitev najviĹĄjih obÄ?inskih priznanj. đ&#x;”˛

Tp

đ&#x;”˛

ZaÄ?eli cepiti proti gripi Celje – V ambulanti obmoÄ?ne enote Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje Celje so v zaÄ?etku tedna zaÄ?eli cepiti proti gripi. Cepijo brez predhodnega naroÄ?anja od 8. do 12. ure, za cepljenje zunaj delovnega Ä?asa pa se je treba naroÄ?iti. Cepljenje stane za kroniÄ?ne bolnike, noseÄ?nice in starejĹĄe od 65 let 7, za ostale 12 evrov.

V lanski sezoni se je proti gripi cepilo v celjski regiji veÄ? kot 11 tisoÄ? ljudi. Dve tretjini cepljenih je bilo kroniÄ?nih bolnikov.

V velenjskem javnem zavodu Zdravstveni dom so povedali, da so cepivo Ĺže dobili, cepljenje pa bodo v zdravstvenih postajah v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki zaÄ?eli po 12. oktobru. đ&#x;”˛

tp

Vsaj ĹĄest stanovanj ĹĄe letos Ĺ oĹĄtanj – Na letoĹĄnji razpis za najem neprofitnih stanovanj so v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj prejeli 70 vlog, kar je najveÄ? v zadnjih letih.

RaÄ?unajo, da bodo ĹĄestim, najveÄ? pa osmim prosilcem, lahko neprofitna obÄ?inska stanovanja dodelili do konca leta. Ĺ est jih urejajo v izpraznjenih prostorih nekdanjega vrtca na Kajuhovi. đ&#x;”˛

mkp

Kri za mariborsko bolniĹĄnico Ravne pri Ĺ oĹĄtanju – ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje bo v sodelovanju s Krajevno organizacijo RK Ravne pri Ĺ oĹĄtanju pripravilo jutri (v petek) krvodajalsko akcijo za potrebe mariborske bolniĹĄnice. Potekala bo v prostorih GostiĹĄÄ?a pod klancem v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Vpisna mesta bodo odprta od 8. do 12. ure.

Letos je obmoÄ?no zdruĹženje pripravilo Ĺže 9 krvodajalskih akcij, odziv pa je nekoliko, a ne bistveno manjĹĄi v primerjavi z odzivom v enakem lanskem obdobju. Do konca leta so na programu ĹĄe ĹĄtiri akcije. NajveÄ?ja bo v drugi polovici prihodnjega meseca za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana. đ&#x;”˛

tp

Pogodbena poĹĄta velika pridobitev Ĺ oĹĄtanj – Za TopolĹĄico, krajane in obiskovalce, je pogodbena poĹĄta, ki jo je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj januarja letos odprla v prostorih turistiÄ?ne pisarne, velika pridobitev. Pakete in denar lahko poĹĄiljajo in dvigujejo v domaÄ?em kraju in doma opravijo veÄ?ino poĹĄtnih storitev, za katere bi sicer morali v Ĺ oĹĄtanj. Bolj obiskana – prav zaradi poĹĄte – pa je tudi turistiÄ?na pisarna. đ&#x;”˛

mkp

Dimnikarska sluĹžba Ĺ martno ob Paki – Kurilna sezona se je praktiÄ?no Ĺže zaÄ?ela, obÄ?ani obÄ?ine Ĺ martno ob Paki pa toĹžijo zaradi teĹžav z dimnikarsko sluĹžbo. Ne vedo namreÄ?, na koga naj se obrnejo za pripravo kurilnih naprav na novo sezono, prav tako nihÄ?e ne izvaja rednih pregledov. Na obÄ?inski upravi so povedali, da je bila prejĹĄnjemu koncesionarju koncesija odvzeta in je lokalna skupnost v tem trenutku edina v Sloveniji, ki za opravljanje dimnikarske sluĹžbe nima doloÄ?enega drugega koncesionarja. Koncesijo podeljuje vlada RS. Zagotovili so ĹĄe, da pristojno ministrstvo Ĺže dalj Ä?asa opozarja na teĹžavo. Po zadnjih informacijah uradnikov na ministrstvu za okolje in prostor naj bi omenjeno koncesijo za obÄ?ino podelili v naslednjih dveh tednih. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

Simpozij o usnjarstvu

Janezu JanĹĄi Ä?astni doktorat

Ĺ oĹĄtanj – V Muzeju usnjarstva na Slovenskem, enoti Muzeja Velenje, je konec septembra potekal simpozij o kulturni dediĹĄÄ?ini s podroÄ?ja usnjarstva. Strokovno sreÄ?anje z naslovom Usnjarstvo na Slovenskem so tokrat v Ĺ oĹĄtanju pripravili Ĺže Ä?etrtiÄ?. Znanstveni prispevki, ki so jih referenti predstavili na celodnevnem zborovanju, bodo objavljeni tudi v zborniku, ki bo izĹĄel ĹĄe pred koncem tega leta. Dvanajst avtorjev, med njimi sta bila tudi kustosa Muzeja usnjarstva na Slovenskem, je predstavilo zanimive prispevke, ki potrjujejo dejstvo, da je bila usnjarska dejavnost v slovenskem prostoru ĹĄe do nedavna zelo razĹĄirjena in pomembna gospodarska panoga, ki pa je za zdaj ĹĄe dokaj neraziskana. Tako je prispevek ĹĄoĹĄtanjskih simpozijev k novim spoznanjem o slovenski dediĹĄÄ?ini đ&#x;”˛ Jernej Hozjan toliko pomembnejĹĄi. â€

PriĹĄtina, 6. oktobra - Predsedniku SDS Janezu JanĹĄi je Universum College iz PriĹĄtine podelil Ä?astni doktorat. Na podelitvi v PriĹĄtini je kosovski minister za izobraĹževanje Arsim Bajrami poudaril pomen JanĹĄe za proces demokratizacije v Sloveniji in na celotnem obmoÄ?ju nekdanje Jugoslavije, so zapisali na spletni strani SDS. đ&#x;”˛

Med dobrim in slabim boja ni konca Banka slaba, plaÄ?e dobre – In vendar smo pomembni – Ukradeni otroci in teharske Ĺžrtve – Pahor med VojniÄ?ani – Danes BC, nikdar veÄ?

Bojem ali sooÄ?enjem med dobrim in zlim oziroma slabim ni videti konca. Ponekod se kaĹže v obliki vojn, drugje v obliki izkoriĹĄÄ?anja ali vrtoglavih in siromaĹĄnih plaÄ?ah. Na vrtoglave plaÄ?e opozarjajo mnogi tudi pri nas, zadnji Ä?as je najbolj aktualno vpraĹĄanje, kako so lahko tako vrtoglavo poskoÄ?ile v vrhu slabe banke. Ob tem nekateri pravijo, da proti temu pravega pravnega oroĹžja nimamo oziroma da je vse transparentno, drugi kljub temu zagotavljajo, da bodo Âťpadale glaveÂŤ. Ne le ena! Bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo, saj je Ĺže v manjĹĄih podobnih sporih pri nas (pre)pogosto tako, da ÂťgreĹĄnikiÂŤ na sodiĹĄÄ?ih zmagajo. In je treba plaÄ?ati ĹĄe veÄ?. Tisti pri nas, ki so na minimalcu, pa Ä?akajo, ali bodo poslanci v dovolj velikem ĹĄtevilu dvignili roke za dvig njihovih plaÄ?. Vsi niso za to, nekateri sploh ne!

Dobro in slabo se bori tudi v sedanji begunski krizi, ki ji niti pribliĹžno ĹĄe ni videti konca. NesreÄ?neĹži, ki so na slabem, so vendarle vsaj v veÄ?ini primerov deleĹžni dobrote. Tudi pri nas, ko je bilo treba, in bo tudi v prihodnje, Ä?e bo treba. Dobrote dobrodelnih organizacij in posameznikov, ki prepoznavajo njihove tegobe. V Celju pa se je pokazalo, da begunci nekatere motijo. Niso sicer izkazali naÄ?elnega odklona do njih, le precej

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

starĹĄev osnovne ĹĄole, ki je najbliĹžja nastanitvenemu centru, kjer so begunce Ĺže imeli, meni, da taka bliĹžina ni dobra za mlade ĹĄolarje. Elementarni strah za otroke paÄ?. Delno so jim pristojni prisluhnili. Ta lokacija sicer ostaja, bodo pa vseeno begunce, Ä?e bo potrebno, najprej namestili v nekaj drugih naÄ?rtovanih centrov v okolici Celja, sem v Vodnikovo ulico v samem srediĹĄÄ?u Celja pa ĹĄele, Ä?e bodo res hude potrebe.

Zadnje dni smo – malo pozno sicer – izvedeli, da naĹĄa deĹželica ĹĄe zdaleÄ? ni tako nepomembna, kot nekateri mislijo. AmeriÄ?ani so namreÄ? prisluĹĄkovali tudi nam. Kaj so sliĹĄali, ne vemo. ZlobneĹži bi rekli, da Ä?esa pametnega gotovo ne.

Ne o dobrem, skoraj le o slabem so zadnje dni govorili na dveh prireditvah v Celju.

PrejĹĄnji teden ob sreÄ?anju ukradenih otrok, v nedeljo na spominski slovesnosti za Ĺžrtve medvojnega in povojnega nasilja v spominskem parku Teharje. PreĹživeli ĹĄe ĹživeÄ?i ukradeni otroci, ki so jih okupatorji pred 73 leti odpeljali Âťna prevzgojoÂŤ v NemÄ?ijo, so znova obudili spomine na trpljenje, ki so ga doĹživeli, pa tudi opozorili na ĹĄe neplaÄ?ane odĹĄkodnine. Na grozote medvojnega in povojnega nasilja, ki ga je zagreĹĄila Âťdruga

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

stranÂŤ, pa so opozorili na spominski slovesnosti na Teharjah. V tamkajĹĄnje delovno vojaĹĄko taboriĹĄÄ?e so povojne oblasti pripeljale okoli pet tisoÄ? domobrancev in civilistov ter jih veÄ?ino kasneje usmrtili. Celjski ĹĄkof Stanislav LipovĹĄek je ob maĹĄi, ki jo je daroval, opozoril, da bi po Ĺže storjenih zloÄ?inih zagreĹĄili ĹĄe enega, Ä?e bi na te Ĺžrtve pozabili. Poudaril je ĹĄe, da je za trajen in resniÄ?en mir in prihodnost slovenskega naroda nujno potrebna sprava s preteklostjo.

Pa ĹĄe malo k veselejĹĄemu delu tedna. V Vojniku so slavili obÄ?inski praznik, Ä?astni gost prireditve je bil sam predsednik drĹžave Borut Pahor. Morda je tudi zato bilo na prireditvi navzoÄ?ih veliko Ĺžupanov okoliĹĄkih obÄ?in. Drugi pravijo, da so se ÂťpriĹĄli poklonitÂŤ nekdanjemu dolgoletnemu vojniĹĄkemu Ĺžupanu Benu Podergajsu, ki je prejel visoko vojniĹĄko obÄ?insko priznanje – zlati vojniĹĄki grb. V Vojniku je bil tudi konjiĹĄki Ĺžupan Miran GorinĹĄek, ki naj bi se mu konec leta odvalil precejĹĄen kamen od srca. ObÄ?ina bo namreÄ? poplaÄ?ala lizing za gimnazijo, tako bodo tudi laĹžje naÄ?rtovali teĹžko priÄ?akovano temeljito prenovo vrtca na Prevratu. Za ta okoli tri milijone evrov vreden projekt bi lahko namenili tudi skoraj 300 tisoÄ?akov, ki jih je obÄ?ina dobila od davka na loterijski dobitek enega od sreÄ?nih KonjiÄ?anov.

Vendar so se svetniki na zadnji seji odloÄ?ili, da bodo z Âť loterijskim dobitkomÂŤ olajĹĄali nakup zemljiĹĄÄ?a za ureditev poslovne cone v Tepanju.

Pa ĹĄe to: konec tedna so mnogi v kneĹžjem mestu (morda tudi v okolici) vzkliknili: danes Banka Celje, nikdar veÄ?! Niti zdruĹžena v Abanko naj ne bi bila dolgo (naĹĄa). Kmalu bo evropska ali kar svetovna. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

8. oktobra 2015

Praznik povezali z jubilejem Ĺ˝upan Darko Menih: ÂťDvajset let je dolga doba, a ĹĄe vedno prekratka, da bi lahko nadomestili vse, kar nam je bilo odvzeto in za kar smo bili prikrajĹĄani.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

Dvema desetletjema obÄ?ine je svoj nagovor posvetil tudi Ĺžupan Darko Menih. Spomnil je, da je bil Ĺ oĹĄtanj pred tem na pragu potopa. ÂťÄŒeprav je dvajset let dolga doba, je ĹĄe vedno prekratka, da bi lahko nadomestili vse, kar nam je bilo odvzeto ali za kar smo bili prikrajĹĄani,ÂŤ je dejal. ÂťGospodarska kriza v zadnjih letih pa je moÄ?no oklestila tudi obÄ?inski proraÄ?un. Vodstvo TEĹ zniĹžuje odĹĄkodnino in se obnaĹĄa, kot da njihovi objekti ne stojijo v naĹĄem mestu. Zaradi izigravanja in laĹžnih obljub s figo v Ĺžepu vodilnih HSE ima letoĹĄnje slavje zato grenak priokus.ÂŤ Vseeno pa ima Ĺ oĹĄtanj kaj pokazati. V dveh desetletjih jim je v ponovno samostojno obÄ?ino uspelo vrniti vse pomembnejĹĄe institucije, velik napredek so dosegli v infrastrukturi, ĹĄportu, izobraĹževanju, kulturi ... Podoba Ĺ oĹĄtanja se je temeljito spremenila. ÂťTudi ljudje so se zaÄ?eli spreminjati, postajati bolj samozavestni, bolj povezani, kar naka-

zuje trdno odloÄ?enost, da v razvoju vztrajamo naprej.ÂŤ

OĹĄlovniku priznanje 'Ä?astni obÄ?an'

Ob obÄ?inskem prazniku podelijo priznanja najzasluĹžnejĹĄim.

Posmrtno so letos naziv Ä?astni obÄ?an namenili Ninu OĹĄlovniku.

VeÄ? kot tri desetletja je bil organizator veÄ?ine ĹĄportnih dogodkov v obÄ?ini, nosilec rekreativ-

nega dogajanja, skrbnik ĹĄportnih objektov ... Zelo dejaven je bil tudi v krajevni skupnosti Ĺ oĹĄtanj, obÄ?ini in tudi na ravni drĹžave. O tem priÄ?ajo polne kartonske ĹĄkatle priznanj, zahval in pohval, ki jih je pustil za sabo.

Priznanja Lambizerju, Krevzlu in Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina

Boris Lambizer je bil osem let na Ä?elu krajevne skupnosti Lokovica. V tem Ä?asu so utrdili ĹĄtevilne ceste, uredili lastniĹĄtvo in prenovili dom krajanov. Skoraj ĹĄtiri desetletja se njegovo Ĺživljenje prepleta z delom v gasilski organizaciji, ĹĄestnajst let je bil

Za dolino sprejemljiva pogodba o neprekinjeni dobavi toplotne energije za normalno ceno – Teť je v osnovi elektrarna, ne toplarna – Cena odvisna od virov za proizvodnjo toplote

Razprave Jenko ni odprl na to temo, ampak je bolj postavljal v ospredje iskanje vzrokov, zakaj je priĹĄlo do enostranske prekinitve pogodbe o neprekinjeni dobavi toplotne energije in ali so posledice odraz teĹžav izgradnje bloka 6. Pri tem smo sliĹĄali vrsto ta-

letih so zaposlenost poveÄ?ali za 30 odstotkov. Z razvojem predelave so razvili dve lastni blagovni znamki. Lani so se uvrstili med ĹĄtiri najbolj inovativne evropske zadruge v kategoriji predelovalcev hrane.

Plaketo so prejeli Mirko Verhovnik za dolgoletno ustvarjalno delo v Kulturnici Gaberke, Kulturno-ĹĄportno druĹĄtvo Vulkan Bele Vode za aktivnosti v ĹĄportu, obujanju ĹĄeg in navad, in Ivan Stvarnik za tvorno delo v druĹĄtvu upokojencev, krajevni skupnosti Ravne in drugih druĹĄtvih.

Prejemniki najviĹĄjih obÄ?inskih priznanj s predsednikom komisije za priznanja SreÄ?kom PotoÄ?nikom

Ali moramo kupiti drva?

ObtoŞevanja, pojasnjevanja ‌

Dejan OĹĄlovnik, sin Ä?astnega obÄ?ana: ÂťÄŒe bi bil danes oÄ?e tukaj, bi bil neizmerno sreÄ?en, da je njegovo delo dobilo priznanje.

Celo Ĺživljenje je posvetil obÄ?ini in ĹĄportu v njej.ÂŤ Franc Krevzel: ÂťV podjetju podpiramo lokalno dogajanje in pomagamo ljudem. Lepo je iti drug drugemu naproti.ÂŤ Boris Lambizer: ÂťTako priznanje je velika obveznost za delo v prihodnje, a se tega ne bojim in ne branim.ÂŤ Ivo Drev: ÂťPriznanje doma ima posebno teĹžo. Smo dobitniki nagrad na evropski in drĹžavni ravni, a domaÄ?a nagrada je najslajĹĄa.ÂŤ

Tri plakete

Ĺ˝upan je svoja priznanja podelil Ratku StevanÄ?eviću, Valentinu AtelĹĄeku, Anji Drev, TjaĹĄi Lenko in zlatima maturantkama Manji KopuĹĄar in Anji Hudej.

Velenje, 30. septembra – ÄŒlani sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin na Mestni obÄ?ini Velenje so se seĹĄli na seji v sejni dvorani mestne hiĹĄe. Osrednja toÄ?ka seje je bila Âťseznanitev z vzroki in teĹžavami ter potrebnimi ukrepi za zagotovitev neprekinjene preskrbe s toplotno energijo za daljinsko ogrevanje mesta Velenje z okolicoÂŤ.

Njegov predsednik Matej Jenko je pojasnil, da je sklical sejo in nanjo povabil zadnje ĹĄtiri direktorje TeĹĄa ter direktorja Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) BlaĹža KoĹĄoroka zato, da bi dobili jasne odgovore na vpraĹĄanje, kako se bodo tukajĹĄnja gospodinjstva ogrevala letoĹĄnjo zimo in kako se bodo v prihodnje. Pomembno pri tem naj bi bilo tudi, Âť... da se vsi prebivalci zavedamo, v kakĹĄnem poloĹžaju smo glede ogrevanja in kaj nas ĹĄe Ä?aka.ÂŤ

Rekli so â?ą

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina je prejemnica priznanja v letu, ko beleĹži 60-letnico obstoja. Zaposluje 62 delavcev, v zadnjih dveh

Posebna Ĺžupanova priznanja

Tatjana PodgorĹĄek

3

PODJETNIĹ TVO

kĹĄnih in drugaÄ?nih obtoĹževanj in pojasnjevanj. Po mnenju bivĹĄega direktorja TeĹĄa Simona Tota je glavni krivec za zaplet nespoĹĄtovanje vseh dokumentov, ki bi dopuĹĄÄ?ali nemoteno proizvodnjo

nem bloku ĹĄe ni bilo.ÂŤ Blok 5, s katerim bi namreÄ? ob morebitnem izpadu bloka 6 zagotavljali nemoteno oskrbo z energijo, bo brez ustrezne predelave po 1. januarju 2016 okoljsko sporen.

Slavnostni govornik Şupan Darko Menih: Šoťtanj je bil Şe na pragu potopa.

poveljnik gasilskega poveljstva in od samega zaÄ?etka nepogreĹĄljiv Ä?lan civilne zaĹĄÄ?ite v obÄ?ini.

Franc Krevzel vodi uspeĹĄno ĹĄoĹĄtanjsko podjetje Krevzel instalacije. Podjetje je ponos Ĺ oĹĄtanju. FinanÄ?no in tudi drugaÄ?e pomaga ljudem, ki so pomoÄ?i potrebni. Z velikim zanosom kot funkcionar deluje v Pihalnem orkestru Zarja Ĺ oĹĄtanj, ki dosega velike uspehe tudi v mednarodnem merilu.

sta stekla pravoÄ?asno zato, ker so zavezani pogojem javnih razpisov in ker na dveh niso dobili ustreznih izvajalcev. Po mnenju nekdanjega direktorja TeĹĄa in sedanjega direktorja Komunalnega podjetja Velenje UroĹĄa Rotnika ga tudi ne bodo dobili, Ä?e zahtevajo za opravljeno delo 3 do 5 milijonov evrov, sami pa vedo, da takĹĄna dela stanejo 8 milijonov evrov. Ob tem je Eberlinc razkril ĹĄe pomisleke, ali so vlaganja v nadgradnjo bloka 5 za lastnika smiselna. ÂťV osnovi smo elektrarna in ne toplarna.

đ&#x;”˛

Dosedanji Ä?astni obÄ?ani Naziv Ä?astni obÄ?an so doslej prejeli: JoĹže PriboĹžiÄ? (leta 1996), MatjaĹž Natek (1997), Bogdan Menih in Anka Jazbec (1999), Viktor Kojc (2000), Jaroslav VrtaÄ?nik (2001), prim. Janez Poles (2004), dr. Cvetka Tinauer (2008), dr. UroĹĄ Rotnik in JoĹže Svetina (2009), dr. Milan Medved (2010), Anton Zvone ÄŒebul (2011), mag. Vilma Fece (2014).

sprejemljiva sklenitev pogodbe o neprekinjeni dobavi toplotne energije za normalno ceno. Rotnik pa je pozval vodstvo TeĹĄa in HSE, naj Ĺže enkrat jasno pove, koliko znaĹĄa njihova stroĹĄkovna cena, za katero jih prosijo Ĺže tri mesece. Hkrati je izpostavil, da so bili za to, ker se TeĹĄ ni drĹžal dogovora in do srede septembra ni poslal pogodbe, prisiljeni poiskati pomoÄ? sodiĹĄÄ?a, kar jih je na HSE – po besedah BlaĹža KoĹĄoroka – presenetilo. Na sklep sodiĹĄÄ?a so se pritoĹžili. ÂťDanes je bilo kar nekaj sprenevedanja.

Na seji sveta ni bilo sliĹĄati spodbudnih informacij o zagotovitvi nemotene oskrbe s toplotno energijo.

elektriÄ?ne in toplotne energije. ÂťIzguba ni dobra popotnica za TeĹĄ, razen Ä?e se namerava prodati,ÂŤ je dodal Tot. Peter Dermol (tudi bivĹĄi direktor TeĹĄa – se je seje udeleĹžil tudi kot podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje) je med drugim dejal: ÂťÄŒe govorimo o toplotni oskrbi, naj povem, da je bilo v vseh strateĹĄkih dokumentih TeĹĄa naÄ?rtovano skupno obratovanje blokov 5 in 6. Ko me je gospod KoĹĄorok odslovil, so postopki za vlaganja v blok 5 stekli, danes pa naj gospodje povedo, zakaj remonta na omenje-

Predelave pa ni mogoÄ?e izvesti do poletja prihodnje leto, tudi Ä?e bi podpisali pogodbo za remont danes, smo sliĹĄali. Ogrevanje bo tako odvisno le od nemotenega delovanja bloka 6.

Po obrazloĹžitvi sedanjega direktorja TeĹĄa MatjaĹža Eberlinca remont in predelava bloka 5 ni-

Za elektriko prejmemo na leto 200 milijonov evrov, za toploto 3,5 milijona. Mi ne izvajamo javne gospodarske sluĹžbe, zato smo izpostavljeni vsem vplivom trga,ÂŤ pa se je Eberlinc odzval na Rotnikovo izvajanje, da je za komunalo, njene lastnike in gospodinjstva ter gospodarstvo doline

BlaĹž KoĹĄorok o tem, ali ima HSE morebiti v srednjeroÄ?nem ali dolgoroÄ?nem planu prodajo TeĹĄa? ÂťO tem nismo razmiĹĄljali. V naÄ?rtih ni privatizacije oziroma prodaje TeĹĄa niti Premogovnika Velenje.ÂŤ

Dejstvo je, da vsaka stvar stane, potrebnega denarja za vlaganja pa ni moÄ? zagotoviti,ÂŤ je dejal KoĹĄorok.

Nemotena oskrba, draĹžje ogrevanje

UroĹĄ Rotnik je na seji veÄ?krat izrazil upanje, da bodo priĹĄli do za vse sprejemljive reĹĄitve, kajti ÂťÄ?e bo zmagala neumnost, bomo v dolini morali postaviti nov energetski objekt, za kar pa bi potrebovali od 10 do 12 let.ÂŤ Da bi pogajanja kmalu dosegla cilje, iz povedanega predstavnikov

HSE ni bilo razbrati. KonÄ?na cena bo namreÄ? odvisna od virov za proizvodnjo toplotne energije. ÄŒe bodo to plinske turbine, bo cena viĹĄja, drugaÄ?na bo, Ä?e bo to kurilno olje. KonÄ?na lahko doseĹže celo trikratno sedanje.

NajenostavnejĹĄo reĹĄitev za zagotovitev nemotene oskrbe prinaĹĄa le moĹžnost pridobitve izjeme za blok 4, vendar bo treba spremeniti okoljevarstveno dovoljenje, da bi lahko ta obratoval tudi prihodnje leto. ÂťTakĹĄna reĹĄitev ni dolgoroÄ?na, prav tako pa je povezana s stroĹĄki. Treba se je obnaĹĄati ekonomsko, kar pomeni, Ä?e boste Ĺželeli imeti zagotovilo o nemoteni oskrbi s toploto, draĹžje bo ogrevanje, ker bo prihajalo iz razliÄ?nih virov in naprav,ÂŤ je ponazoril TomaĹž Ĺ tokl iz HSE. Je tema o ogrevanju priĹĄla po nakljuÄ?ju pred zimo? ÂťOb vsem sliĹĄanem sem zelo zaskrbljen. MoÄ?no me zanima, ali moram kupiti drva? Se je vpraĹĄal obÄ?inski svetnik Anton DeCosta in pozval k iskanju ustreznih reĹĄitev za obÄ?ane in dolino, ki je v preteklosti ogromno Ĺžrtvovala. Franc Kos, Ä?lan sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, pa se je vpraĹĄal, ali je tema ogrevanja po nakljuÄ?ju priĹĄla pred zimo, Âťker tako kot laÄ?ni naredi vse za skorjo kruha, bomo mi za toploto privolili v vsako ceno ali pa si bomo morali kupiti ťporheteÂŤ.

Nemoteno ogrevanje gospodinjstev v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj je ne glede na morebitno zbliĹžanje staliĹĄÄ? v tem Ä?asu ĹĄe dokaj odprto ne le za to zimo. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

ERICo ĹĄiri nabor in trĹžiĹĄÄ?e V Ĺ aleĹĄki dolini so po konÄ?ani sanaciji vse manj prisotni – Po njihovih presojah vplivov na okolje je med investitorji tako v Sloveniji kot zunaj nje vse veÄ? zanimanja Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – ERICo, InĹĄtitut za ekoloĹĄke raziskave Velenje, je v Ĺ aleĹĄki dolini prisoten Ĺže veÄ? kot Ä?etrt stoletja. Temelje mu je postavila skupina ĹĄestih mladih raziskovalcev v takratnem REK-u, Rudarsko elektro-energetskem kombinatu, pet let prej. Temeljno jim je (bilo) raziskovanje Ĺ aleĹĄke doline, ekologije v njej, vplivov rudarjenja in proizvodnje elektrike na zrak, vode in ljudi in saniranje Ĺ aleĹĄke doline.

ERICo se tudi danes ukvarja z okoljskimi raziskavami, le da z njimi po konÄ?ani sanaciji ni veÄ? toliko prisoten, kot je bil, pravi direktor mag. Marko Mavec. Ĺ aleĹĄka dolina je po konÄ?anem sanacijskem programu danes povsem drugaÄ?na, kot je bila. Bistveno manj je emisij Ĺžveplovega dioksida, emisije dimnih plinov so prepolovljene, poraba vode je manjĹĄa, sodobna termoelektrarna z manj premoga pa proizvaja relativno Ä?isto elektriko.

Poleg energetike in industrije tudi komunalna podjetja

To pa pomeni tudi manj dela za ERICo za TEĹ in PV. ÂťNekatere monitoringe ĹĄe izvajamo, a v bistveno manjĹĄem obsegu, kot smo jih,ÂŤ pravi direktor. V Ĺ aleĹĄki dolini aktivno sodelujejo pri

projektu Velenjska jezera, trĹžiĹĄÄ?e in programe pa ĹĄirijo drugje. ÂťLetos delamo pri kar nekaj veÄ?jih in odmevnih projektih v Sloveniji. NajveÄ?ji in najbolj zahteven je

Na Kosovu z mednarodnim konzorcijem izvajajo presojo vplivov na okolje za izgradnjo nove TE na Kosovu. ÂťVeÄ?ji projekt, ki ga v naÄ?rtova-

oloĹĄko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta in digestata so razĹĄirili akreditacijo preizkusnih metod ĹĄe na vzorÄ?enje komposta in pregnitega blata.

Njihovi naroÄ?niki so obÄ?ine, za katere izvajajo demografske ĹĄtudije, programe varstva okolja. Za obÄ?ini Velenje in Gorica konÄ?ujejo veÄ?letna projekta obveĹĄÄ?anja in osveĹĄÄ?anja javnosti o izgradnji sistemov za odvajanje odpadnih vod.

Dejavni pri raziskavah

ÄŒeprav je denarja za raziskave v Sloveniji iz leta v leto manj, so s skupino raziskovalcev zelo dejavni tudi pri raziskavah. Zlasti

â?ą

Avgusta jim je bonitetna hiĹĄa Bisnode oceno iz AA poviĹĄala v AAA, kar kaĹže visoko poslovno in finanÄ?no stabilnost. S tako boniteto se v Sloveniji od 161.000 podjetij ponaĹĄata le slaba dva odstotka.

8. oktobra 2015 za podroÄ?je divjadi ter biodiverzitete in ekosistemov, vezanih na ravnanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami. V zvezi s slednjim za ministrstvo za okolje izvajajo tudi osveĹĄÄ?anje. Podobne raziskave – monitoring vplivov avtocestnih in cestnih povezav na Ĺživalstvo in rastlinstvo in iskanje nadomestnih habitatov izvajajo za DARS. ÂťLetos smo se pridruĹžili podpori pobude ÄŒebelarske zveze Slovenije za razglasitev svetovnega dneva Ä?ebel. Kot inĹĄtitut za okoljske raziskave se ĹĄe kako zavedamo, da brez Ä?ebel ni Ä?loveĹĄtva. Te skrbijo za to, da se rastline razmnoĹžujejo. Brez njih ne bi bilo pridelka.ÂŤ đ&#x;”˛

Vsaka noviteta ne 'gre skozi' Mala komunalna Ä?istilna naprava, vgrajena v greznico, dokazano dobro deluje, a je zakonodaja ne predvideva Mag. Marko Mavec: ÂťV laboratoriju smo zaÄ?eli izvajati nove meritve na podroÄ?ju preskuĹĄanja vod.ÂŤ

presoja vplivov na okolje v zvezi z izgradnjo odlagaliĹĄÄ?a nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v KrĹĄkem, na lokaciji Vrbina, kjer smo partnerji HSE Investa.ÂŤ V energetiki v Sloveniji izvajajo pregled vplivov na okolje pri izgradnji hidroelektrarne BreĹžice in delovanje obstojeÄ?ih elektrarn na Savi ter kakovost akumulacij hidroelektrarn na Dravi, ki jih upravljajo Dravske elektrarne.

nih naloĹžbah v infrastrukturne objekte izvajamo v Sloveniji, pa je Luka Koper, ki pripravlja novi pomol s povezavo za plinske in tekoÄ?e tovore.ÂŤ Njihovi stalni odjemalci pa so, poleg energetike in industrije, tudi komunalna podjetja, za katere izvajajo storitve, povezane z odpadki, vplivi deponij in Ä?istilnih naprav na okolje. V skladu z zahtevami Uredbe o predelavi bi-

Tisti, ki Ĺživijo v lastni hiĹĄi in niso prikljuÄ?eni na kanalizacijsko omreĹžje, bodo morali investirati v lastno malo komunalno Ä?istilno napravo. To bo kar nekaj stalo, pa ĹĄe prostor, kam jo postaviti, bo marsikje problem.

V ERICu so malo komunalno Ä?istilno napravo jeseni lani vgradili v greznico druĹžinske hiĹĄe. Ugotavljajo, da dokazano dobro deluje. S kisikom spodbuja rast bakterij neposredno v greznici, kopanje in gradnja nista potrebna. Pred vgradnjo je dovolj greznico oÄ?istiti in preveriti vodotesnost.

VzorÄ?enje preÄ?iĹĄÄ?ene odpadne vode so na iztoku opravili marca letos. Iz analize je razvidno, da kakovost preÄ?iĹĄÄ?ene vode ustreza zahtevam iz

Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih Ä?istilnih naprav. Izmerjena vrednost KPKd je znaĹĄala manj kot 30 mg o2/l (dovoljena vrednost 150 mg o2/l), BPK5 pa manj kot 9 mg o2/l (dovoljena vrednost 30 mg 02/l). Ĺ˝al pa slovenskemu trgu tega trenutno ne morejo ponuditi. Zakonodaja predvideva tipske Ä?istilne naprave, Ä?eprav je ta polovico cenejĹĄa in zanjo niso potrebna nobena gradbena dela. Trenutno bijejo bitko z upravnimi organi na vseh ravneh, da bi dovolili (tudi) takĹĄno vgradnjo, in srÄ?no upajo v dobro investitorjev malih komunalnih Ä?istilnih naprav, da jo izbojujejo. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

8. oktobra 2015

5

GOSPODARSTVO

Velenje je podjetno Nova lokacija, nove zgodbe Na podjetniĹĄki trĹžnici se je predstavilo ĹĄe veÄ? podjetnikov kot lani – Letos so svoje produkte lahko tudi prodajali

V Standardu odprli nove prostore Centra ponovne uporabe Velenje – Kupci prihajajo iz vse Slovenije – Ponudba in dostopnost od zdaj ĹĄe veÄ?ja Bojana Ĺ pegel

Tina Felicijan

'Podjetno Velenje' je bila Ĺže druga predstavitev lokalnih podjetij, ki jo organizirata Mestna obÄ?ina Velenje in SAĹ A Inkubator, da predstavita obÄ?anom podjetja, ki so aktivna v Velenju. Ukvarjajo se predvsem s trgovino in gostinstvom ali nudijo storitve drugim podjetjem. ÂťVelikokrat opazimo, da sploh ne vemo, katera

Velenje, 1. oktobra – Pred tednom dni, toÄ?no opoldne, se je na novi lokaciji velenjskega Centra ponovne uporabe (CPU) zbralo veliko ljudi. Po treh letih v podjetniĹĄkem centru Rudarski dom se je CPU preselil v center mesta, v PodjetniĹĄki center Standard. Da je ĹĄe bolj dostopen, ima lepo trgovinico, ki ponuja cenovno ugodne izdelke za dom in gospodinjstvo, tudi svoj vhod. In veÄ? kot zanimive izloĹžbe. Ob odprtju prostorov so vsakemu obiskovalcu podarili knjigo, kar nekaj pa jih je Ĺže takoj po odprtju naĹĄlo tudi zanimive izdelke za nakup. ÂťZ novimi prostori smo pridobili veliko veÄ?jo trgovino in delavnico, zato smo veseli, ker lahko ponudimo veliko veÄ?.

Upamo, da bo trgovina tudi bolj dostopna, saj je v centru mesta. CPU deluje pod okriljem MO Velenje Ĺže tretje leto, v tem Ä?asu smo podarili in prodali okoli 63 ton. ZabeleĹžili smo veÄ? kot 8200 nakupov,ÂŤ nam je razloĹžila vodja CPU

Alenka KoĹĄir. Povedala je, da imajo kupce iz vse Slovenije, ki najdejo zanimive predmete preko njihove Facebookove strani.

loĹžnost. PrejĹĄnja trgovinica in delavnica sta postali premajhni, tudi lokacija je bila malo odroÄ?na. Sedaj bo ponudba veliko veÄ?ja, upamo, da tudi povpraĹĄevanje.

Ponudba je ĹĄe PrepriÄ?an sem, da bodo veÄ?ja trgovinico sedaj opaziV novi trgovini so prli tudi nakljuÄ?ni obiskovi dan razstavili 2253 valci. Vedno veÄ? je ljudi, izdelkov, od igraÄ? do ki cenijo izdelke, ki imaknjig in pohiĹĄtva. ÂťTo jo svojo zgodovino.ÂŤ je 2253 zgodb. Vsi, ki V CPU lahko prebibodo pri nas kupovali, valci Ĺ aleĹĄke doline odbodo predmetom dali Alenka KoĹĄir: ÂťZ novo lokacijo dajo stvari iz gospodinjsmo ĹĄe bliĹžje ljudem, tudi novo zgodbo in drugo stev, ki bi sicer konÄ?ali ponudba je veÄ?ja.ÂŤ priloĹžnost,ÂŤ je ĹĄe dodana smetiĹĄÄ?u. Ponje prila KoĹĄirjeva. Med prvimi kupci je bil dejo tudi na dom. V CPU jih oÄ?istijo in tudi velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki inovativno obnovijo, prodajajo pa jih nam je povedal: ÂťVesel sem, ker je CPU po simboliÄ?nih cenah. Trgovina CPU projekt, ki ima Ĺže kar nekaj posnemoval- je po novem odprta od ponedeljka do cev v slovenskem prostoru. ZaĹživel je petka od 8. do 18. ure, ob sobotah pa veliko bolje, kot smo sprva mislili, zato od 8. do 12. ure. đ&#x;”˛ smo se odloÄ?ili, da mu damo novo pri-

Velenjski podjetniki so ponujali hrano, oblaÄ?ila, inĹĄtrumente, tudi igraÄ?e, pet pa jih je svoje produkte tudi prodajalo.

in kakĹĄna podjetja imamo v naĹĄem okolju, kakĹĄne vse storitve in produkte ponujajo,ÂŤ pravi direktorica SAĹ A Inkubatorja Karla Sitar. ÂťZato je takĹĄna aktivnost za promocijo in ozaveĹĄÄ?anje 'kupujmo lokalno, kupujmo velenjsko', dobrodoĹĄla.ÂŤ Prav pride predvsem mladim podjetjem. Med ĹĄestindvajsetimi, ki so se v soboto predstavila na Titovem trgu, je bila tudi spletna trgovina Vlakec.si, ki prodaja kakovostne lesene igraÄ?e za otroke razliÄ?nih starosti. Odprta je ĹĄele slabo leto, a so za zdaj zadovoljni z izkupiÄ?kom, pa tudi povpraĹĄevanja je vedno veÄ?, pravi PrimoĹž VrabiÄ?. ÂťIgraÄ?e, ki so lesene, so v vzponu, saj imamo plastike Ĺže vsi dovolj. Lesene igraÄ?e obujajo spomine starĹĄev, ki so se ĹĄe igrali z njimi. OpaĹžamo, da iz spominov kupijo igraÄ?e za svoje otroke ali vnuke.ÂŤ TrĹžnica Podjetno Velenje je zanje dobrodoĹĄla promocija. ÂťGlede na to, da smo mlado podjetje, nam ta dogodek omogoÄ?a stik s kupci in predstavitev, kar je pomembna priloĹžnost, saj je teĹžko pridobiti sredstva za promocijo podjetja, ki zaÄ?enja iz niÄ?,ÂŤ je ĹĄe dodal mladi podjetnik.

Na odprtju novih prostorov CPU so si obiskovalci najprej ogledovali zanimivo obnovljene predmete, marsikdo pa je Ĺže prvi dan opravil tudi nakup.

đ&#x;”˛

Po sedmih letih suhih Ä?as za debele krave?

Vseslovenska konferenca lesarjev v Nazarjah z veÄ? optimizma za lesnopredelovalno industrijo – Veliki obeti od novoustanovljenega Direktorata za lesarstvo Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 29. septembra – Za 8. razvojno konferenco lesarjev Slovenije v Nazarjah velja poudariti, da je bila zaradi pozitivnih trendov v lesnopredelovalni industriji Slovenije bolj optimistiÄ?na kot doslej, Ĺžal pa med najslabĹĄe obiskanimi. Velika priÄ?akovanja vseh so do letos ustanovljenega Direktorata za lesarstvo v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, spregledati pa ni bilo mogoÄ?e tudi samokritiÄ?nosti, da morajo podjetniki in podjetja v branĹži pri priÄ?akovanju pomoÄ?i od drĹžave veÄ? narediti sami.

ZdruĹžiti moÄ?i, znanje in energijo

Ĺ˝e na minulih sedmih konferencah je stroka opozarjala, da je za izboljĹĄanje razmer v lesnopredelovalni industriji med drugim potrebno veÄ? sodelovanja, povezovanja med deleĹžniki v branĹži.

JoĹže PrikerĹžnik, v. d. generalne-

UdeleĹženci lesarske konference so med drugim menili, da je skupaj z novoustanovljenim direktoratom in s sodelovanjem med udeleĹženimi mogoÄ?e doseÄ?i zastavljene izzive in ustvariti pogoje za rast lesne industrije.

ga direktorja Direktorata za lesarstvo, je pri predstavitvi aktivnosti direktorata na to opozoril tudi tokrat: ÂťÄŒe se bomo povezali in sodelovali zbornice, pod-

jetja, podjetniki, ustanove, bomo od tega vsi imeli veÄ?. Za dejavnost bo v finanÄ?ni perspektivi do leta 2020 na voljo veÄ? denarja kot doslej, 50 milijonov evrov.ÂŤ

Na naĹĄe vpraĹĄanje, ali meni, da je priĹĄlo do ustanovitve direktorata prepozno, je PrikerĹžnik odgovoril: ÂťBilo bi dobro, Ä?e bi bil ustanovljen prejÂŤ.

Ustavitev padanja ťtevila zaposlenih ‌

Predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije Igor Milavec in Alojz Burja sta pri predstavitvi trendov in izzivov v lesnopredelovalni dejavnosti ter teĹžavah, s katerimi se ta sreÄ?uje, pokazala zmerni optimizem. Po besedah Milavca vse kaĹže, da je po sedmih letih suhih napoÄ?il v dejavnosti Ä?as debelih krav. ÂťV zadnjem letu se je padanje ĹĄtevila zaposlenih ustavilo, dobiÄ?ek se je iz 4 milijonov v enem letu poveÄ?al na skoraj 30 milijonov evrov, dvignila se je dodana vrednost na zaposlenega.ÂŤ Te trende je po njegovem mnenju treba ĹĄe pospeĹĄiti, okrepiti razvoj v podjetjih. Pri tem priÄ?akujejo precejĹĄnjo sinergijo z Direktoratom za lesarstvo, kajti poleg poguma, volje zahteva trĹžni sistem ĹĄe podporo stroke. Po prepriÄ?anju Alojza Burje sodi med veÄ?je teĹžave slovenske lesnopredelovalne industrije trg. DomaÄ? je premajhen, brez tujega, na katerem pa mora biti podjetje boljĹĄe od domaÄ?ega ponudnika, pa ni mogoÄ?e preĹživeti in se razvijati. ÂťPoleg

obilja lesa sta naĹĄi prednosti zaposleni in izkuĹĄnje. Treba pa bo vlagati v nove tovarne, razvijati nove programe. Z ustanovitvijo direktorata se stvari izboljĹĄujejo. KakĹĄen pa bo preboj, bo odvisno bolj od lesarjev, ne toliko od drĹžave.ÂŤ Kot je ĹĄe dejal, drĹžava lesarjem ne more pomagati, Ä?e ti nimajo ustreznih projektov.

UdeleĹženci 8. razvojne konference so med drugim iz prve roke sliĹĄali ĹĄe informacije o moĹžnostih financiranja projektov na podroÄ?ju predelave in obdelave lesa v okviru Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita KropuĹĄek Ranzinger pa je na osnovi izvedenih projektov zavoda pritrdilno odgovorila na vpraĹĄanje, ali je les izziv za vse Slovence.

Poleg ugotovitve, da gredo trendi v pravo smer, da so rezultati spodbudnejĹĄi, a z njimi ĹĄe ne morejo biti zadovoljni, bodo na naslove pristojnih v drĹžavi naslovili ĹĄe nekatera druga staliĹĄÄ?a. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Rusija je sporoÄ?ila, da je uniÄ?ila veÄ? ciljev IS.

Rusija je sporoÄ?ila, da je proti borcem Islamske drĹžave v Siriji izvedla prvi zraÄ?ni napad in uniÄ?ila veÄ? njihovih ciljev.

ÄŒetrtek, 1. oktobra Izvedeli smo, da naj bi ameriĹĄka obveĹĄÄ?evalna agencija NSA s pomoÄ?jo nemĹĄke obveĹĄÄ?evalne sluĹžbe BND in Deutsche Telekoma med letoma 2005 in 2008 prisluĹĄkovala tudi telefonskim pogovorom Slovencev.

Za okoli 90 tisoÄ? ĹĄtudentk in ĹĄtudentov se je zaÄ?elo novo ĹĄtu-

KGZS je napovedala shode kmetov.

17. oktobra zaradi nezadovoljstva z razmerami v kmetovanju v veÄ?jih mestih po drĹžavi organizirala shode slovenskih kmetov.

Da imamo Slovenci nekaj teĹžav z iskanjem skupnega dobrega, so kazala tudi pogajanja med predstavniki zdruĹženj obÄ?in in ministrstva za finance, ki niso obrodila sadov – ta tudi tokrat niso obrodila sadov, saj je vladna stran vztrajala pri svojih izhodiĹĄÄ?ih, posebej pri najbolj spornih povpreÄ?ninah.

Minister Erjavec je sporoÄ?il, da bo zaradi prisluĹĄkovanja povabil na pogovor veleposlanika ZDA. Premier Miro Cerar se je medtem mudil v ZDA. Tega dne se je sreÄ?al z Ban Ki Munom, s katerim sta govorila predvsem o vpraĹĄanjih, povezanih z Zahodnim Balkanom v okviru begunske in migrantske krize.

V zraÄ?nem obstreljevanju blizu venezuelske meje je bil ubit eden najbolj iskanih kolumbijskih prekupÄ?evalcev z mamili.

Nad Bahami se je razbesnel silovit orkan z vetrovi s hitrostjo 215 kilometrov na uro.

Sobota, 3. oktobra V Murski Soboti je potekalo drĹžavno preverjanje ekip prve pomoÄ?i.

Zveza Nato je zaÄ?ela najveÄ?je vojaĹĄke vaje po letu 2002, na katerih sodeluje 36 tisoÄ? vojakov iz veÄ? kot 30 drĹžav, tako Ä?lanic Nata kot partnerskih drĹžav.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je ob 25. obletnici zdruĹžitve NemÄ?ij mednarodno skupnost pozvala, naj stopi skupaj in najde reĹĄitev za begunsko krizo, podobno kot sta Vzhodna in Zahodna NemÄ?ija to storili leta 1990.

Nedelja, 4. oktobra Evropska unija in TurÄ?ija sta se naÄ?eloma dogovorili o akcijskem naÄ?rtu za zajezitev prebeĹžniĹĄkega vala v Evropo: TurÄ?ija naj bi sodelovala pri patruljah v vzhodnem Egejskem morju, na njenem ozemlju pa naj bi postavili veÄ? novih taboriĹĄÄ? za prebeĹžnike.

V Franciji so se ukvarjali s posledicami poplav, ki jih je povzroÄ?ilo moÄ?no deĹževje veÄ?er pred tem. Na Azurni obali je umrlo 17 ljudi, ĹĄtirje so ostali pogreĹĄani.

Portugalci so volili v parlament.

Rezultati so razkrili zmago do sedaj vladajoÄ?e desnosredinske koalicije, ki pa je izgubila veÄ?ino.

Poznavalci pravijo, da korenitih vsebinskih sprememb v pogledu na druĹžino od sinode ni priÄ?akovati.

V Rimu se je zaÄ?ela ĹĄkofovska sinoda o druĹžini. ÂťImamo paradoks globaliziranega sveta s ĹĄtevilnimi luksuznimi stanovanji, a z vse manj topline doma in v druĹžini. Veliko svobode, a malo avtonomije,ÂŤ je ob tem dejal papeĹž FranÄ?iĹĄek.

Ponedeljek, 5. oktobra Je ameriĹĄka agencija NSA prisluĹĄkovala tudi Slovencem?

dijsko leto.

Na kolidĹžu v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Oregon pa dan ni bil prav niÄ? optimistiÄ?en: eden od ĹĄtudentov se je odpravil na strelski pohod, v katerem je bilo ubitih najmanj 13 ljudi, 20 pa ranjenih.

Polovica Ä?lanic Evropske unije se je Ĺže odloÄ?ila za geografsko izkljuÄ?itev svojega ozemlja iz pridelave gensko spremenjenih rastlin, s Ä?imer so biotehnoloĹĄki industriji zadali velik udarec.

NemĹĄki parlament je na predlog vlade kanclerke Angele Merkel razpravljal o zaostritvi azilne zakonodaje.

SodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da lahko kip ostane.

Vrhovno sodiĹĄÄ?e je zavrnilo zahtevek svojcev pokojnega predsednika Janeza DrnovĹĄka, s Ä?imer zagorski obÄ?ini ni treba odstraniti njegovega kipa in iz naziva mestnega parka Ä?rtati njegovega imena.

V NemÄ?iji je zaÄ?el veti prestraĹĄen duh: tamkajĹĄnje oblasti so izraÄ?unale, da bodo do konca letoĹĄnjega leta v drĹžavo sprejeli 1,5 milijona prebeĹžnikov in ne 800 tisoÄ? tisoÄ?, kot so bile prvotne ocene. In oblasti so bile v skrbeh, da tolikĹĄnemu pritisku ne bodo kos.

Petek, 2. oktobra Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je napovedala, da bo

8. oktobra 2015

Mojca Ĺ truc

Sreda, 30. septembra Javnost se je ukvarjala z neuradnimi informacijami, da so na ustavnem sodiĹĄÄ?u dovolili referendum o pravicah istospolnih parov. Ustavno sodiĹĄÄ?e je istega dne sporoÄ?ilo, da odloÄ?itve ĹĄe niso sprejeli.

Pred sedeĹžem ZdruĹženih narodov v New Yorku je prviÄ? zaplapolala zastava Palestine. Palestinski predsednik Mahmud Abas pa je najavil, da se Palestinci mirovnega dogovora z Izraelom ne bodo veÄ? drĹžali.

V Bruslju so se ukvarjali s prebeĹžniĹĄko krizo. ÄŒlanice Evropske unije so izraÄ?unale, da bodo po predlogu komisije samo letos za reĹĄevanje krize s prebeĹžniki namenile 800 milijonov evrov, naslednje leto dvakrat toliko.

IS je razstrelila znameniti slavolok zmage v Palmiri.

AmeriĹĄki predsednik Barack Obama je za zvezno drĹžavo JuĹžna Karolina po moÄ?nem deĹževju, ko je zaradi nalivov umrlo sedem ljudi, razglasil izredne razmere.

Islamska drĹžava je razstrelila znameniti slavolok zmage v starodavni Palmiri, ki so jo dĹžihadisti zasedli Ĺže maja letos.

Nato je Rusijo pozval k ustavitvi zraÄ?nih napadov Âťna sirsko opozicijo in civilisteÂŤ le nekaj dni po zaÄ?etku vojaĹĄke akcije.

Torek, 6. oktobra Vlada je soglasno sprejela odloÄ?itev, da pri predsedniku upravnega odbora slabe banke Larsu Nybergu obstajajo razlogi za razreĹĄitev in hkrati odpoklicala tu-

Vlada se je odloÄ?ila za menjave v vrhu Slabe banke.

di glavnega izvrĹĄnega direktorja TorbjĂśrna Manssona.

Odzivi v opoziciji so bili v glavnem previdni, le v ZL so poudarili, da mora oditi celotno vodstvo.

Agencija za varstvo konkurence je odloÄ?ila, da nizozemski Heineken lahko prevzame Pivovarno LaĹĄko.

Islamska drĹžava je izvedla napad na zaÄ?asni sedeĹž jemenske vlade v Adnu.

V ZDA so govorili o visokih zneskih. Zaradi izliva nafte v MehiĹĄkem zalivu leta 2010 so z britansko naftno druĹžbo BP sklenili najveÄ?jo sodno poravnavo v zgodovini.

Vonj po mestu Ni pogosto, da se v Velenju snema film. Ĺ e bolj neobiÄ?ajno pa je, da ta film ne govori o Velenju ali pa govori ravno o tem mestu, hkrati pa seveda tudi o vsakem drugem kafkovskem mestu neona, o prepletu dobrega in zla, o ljudeh, ki Ĺželijo preĹživeti, le da si eni izberejo dobro, drugi slabo pot, eni so nenasitni, drugi se delajo, da niso. ÂťKrvavimo in ne vemo, da nam puĹĄÄ?ajo kri,ÂŤ pravijo ti in oni liki filma Psi brezÄ?asja, posnetem po knjigi Zorana BenÄ?iÄ?a, katerega prva nefestivalska projekcija je tako malo na tiho minila prejĹĄnji torek v velenjskem kinu, nekaj pa jih je bilo tudi potem.

Zgodba, o njej samo malo, je seveda tipiÄ?no urbano stripovska, ki bi se lahko ali pa se dogaja v vsakem mestu, ne nujno naĹĄem in hkrati ravno v njem. Kar je v filmu velenjskega, ni velenjsko, zapuĹĄÄ?ena stanovanja, dekadenta Jure TrampuĹĄ elita, nasilni prekupÄ?evalci, brutalni liki brez zgodovine in prihodnosti, gluha, razpadajoÄ?a in v temni deĹž skrita podzemna parkiriĹĄÄ?a, kamor se raje ne hodi, ker se tam zbira tisto, Ä?esar podnevi ni. V Ä?rno-sivi zgodbi mesta, kamor se je vrnil nekdo, ki je iz njega zbeĹžal, zdaj pa bi rad razreĹĄil umor svojega brata, je skritih nekaj referenc na ljudi z ulic, ki so jih nekateri poznali od blizu, drugi pa so jih s strahom, brez obÄ?udovanja opazovali od daleÄ?, a te so palimpsestno zakrite, preplastene, univerzalne in brezÄ?asne. Film o zloÄ?inu ne iĹĄÄ?e uravnilovke, paÄ? pa govori o tem, kaj vse se dogaja spodaj, pod plastjo beĹžeÄ?ega vsakdana, vkljuÄ?no s pokvarjenimi policisti, nenasitnimi politiki, Ĺžrtvami, ki bi rade preĹživele. Nekatere najdejo na koncu tudi nekaj sreÄ?e. ÄŒe kaj dviguje film od popokornovske produkcije, ki jo v Ĺžile srkamo vsak televizijski veÄ?er posebej, je to pogled kamere, gledalca, ostri rezi in njihovi odtenki teme, ki zgodbo ulice, patologije nekega mesta, govorijo, kot teÄ?e sama, kot sama potuje naprej po bazarju prekletih. Izvor dobrega in zla Ĺždi v vsakem od nas, Ä?e si sam na ulici, Ĺživljenje ni enostavno.

Ampak to je film, pripovedovanje zgodbe, kot je zgodba tudi knjiga ali pesem, kot je lahko zgodba tudi kaj drugega. Filmi ne nastanejo na hitro in pisati o Psih brezÄ?asja pomeni tudi pisati o nastanku filma. Kljub temu da je v film na Festivalu slovenskega filma dobil nagrado filmskih kritikov, ga drĹžava nekoÄ? ni Ĺželela financirati, izborno izbrana komisija je njegov scenarij zavrgla, za postprodukcijo ni bilo denarja, vse, kar je film dobil od drĹžave, od drĹžavnih institucij, je bila neobiÄ?ajna pomoÄ? Viba filma: ne z denarjem, paÄ? z luÄ?mi, kamero in drugim materialom. Velenje je bilo, in tukaj vsa pohvala Mladinskemu centru in drugim, ki so mu pomagali, bolj dareĹžljivo. Pomagalo je filmski ekipi, stopilo v koprodukcijo in kljub tudi v Velenju zelo glasnim ciniÄ?nim glasovom projekt speljalo do konca. Res je, vse skupaj je bilo tvegano, snemanje je bil gverilski posel – pri Ä?emer, to naj bo popolnoma jasno, gverilska produkcija nikakor ni vplivala na visoke standarde filmske podobe in pripovedi – a je – tudi zato – uspel. Kdor presoja konÄ?ni rezultat, paÄ? mora vedeti, da za njim niso stali tisoÄ?i evrov, ki jih podeljujejo komisije Slovenskega filmskega centra, paÄ? pa je nastal predvsem zaradi ljudi, ki so verjeli vanj, ki paÄ? verjamejo v vsakogar od nas.

In takĹĄno, toÄ?no takĹĄno je vÄ?asih tudi Velenje. đ&#x;”˛

Ambasadorki izmenjali sobi redna gostja. Kako malo je treba, TopolĹĄica – Med 14. in 24. sepda Ä?as hitreje mineva, da so ljudje tembrom se je zgodila nova izmezaposleni in se Ä?utijo koristne, ko njava stanovalk med dvema doopravijo delo, ki ga zmorejo. Zlamovoma starejĹĄih v Sloveniji pregali smo brisaÄ?e, nekateri so ĹĄivali ko programa LinkedAge. Znani voĹĄÄ?ilnice, pletli, gospoda sta tolkla popotnici JoĹžica KuÄ?era iz Cenorehe. UĹživala sem.ÂŤ tra starejĹĄih Zimzelen v TopolĹĄiTudi JoĹžica se je iz Lucije vrnila ci in Helena Kenda iz Doma staz lepimi spomini. NavduĹĄila sta jo rejĹĄih v Luciji, ki sta se za takĹĄne dom in prijaznost osebja. Imela je poÄ?itnice odloÄ?ili Ĺže veÄ?krat, sta sreÄ?o z vremenom, ki ji je tudi v tokrat izmenjali svoji sobi. septembru omogoÄ?ilo, da je uĹžila Helena, Gorenjka po rodu in podarove obmorskega kraja. roÄ?ena Primorka, se je tokrat odŽe prvi dan sem v domu naĹĄla pravila spoznavat Ĺ tajersko. Topolprijatelje, s katerimi smo dopoldne ĹĄica jo je navduĹĄila in kot nekdanja pili kavo in klepetali. Potem se je vneta planinka jo je prehodila po vsak dan zame nadaljeval v Portodolgem in poÄ?ez. S ĹĄe dvema novima sostanovalkama se je sprehodi- Helena Kenda v Mozirskem gaju roĹžu, na plaĹži in v morju, ki je bilo la skozi Mozirski gaj, hÄ?erki Neva prijetno toplo. Tudi na kosilo niin Irena, ki sta se mami z bivanjem v TopolĹĄici pri- sem priĹĄla vedno nazaj v dom. En dan sem se odpedruĹžili zadnje tri dni izmenjave, pa sta jo odpeljali ljala na ogled Kobilarne Lipica,ÂŤ je naĹĄtevala JoĹžica.

Tako se je sklenila ĹĄe ena uspeĹĄna izmenjava staĹĄe v Ĺ oĹĄtanj in Logarsko dolino. ÂťOdhajam z najlepĹĄimi obÄ?utki in zelo zadovolj- novalcev. Gospe JoĹžica in Helena sta z dobrimi izna,ÂŤ je dejala ob slovesu. ÂťV Zimzelenu je zelo lepo, kuĹĄnjami in lepimi spomini ambasadorki te oblike domaÄ?e, toplo, prijetno. Osebje je delovno, prija- potovanj upokojencev, da se za izmenjavo odloÄ?i zno. NavduĹĄena sem bila nad programom delovne ĹĄe kdo. đ&#x;”˛ D. JaneĹžiÄ? terapije, na kateri sem bila vsako jutro po telovadbi

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

8. oktobra 2015

7

AKTUALNO

Dokazujejo, da zmorejo veÄ?

V Regijskem varstveno-delovnem centru SaĹĄa Velenje prepriÄ?ani, da naredijo bistveno veÄ?, kot zahteva temeljni standard – Ponosni na unikatne izdelke – Ĺ e brez bivalne enote Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 1. oktobra – Pod okriljem Regijskega varstveno-delovnega centra (VDC) Saťa s sedeŞem v Velenju delujejo tri organizacijske enote: Maksi Žalec, Vrba Nazarje in JeŞek Velenje. Vse so v drugi polovici prejťnjega tedna pripravile dan odprtih vrat.

Uporabniki storitev v VDC-ju zmorejo veliko, Ä?e so ‌

Darija Lesnjak, direktorica regijskega VDC-ja, je pojasnila, da so 1. oktobra pred 12 leti zaÄ?eli izvajati to dejavnost in vsako leto v teh dneh pripravijo dan odprtih vrat. Tako Ĺželijo pokazati ĹĄirĹĄi javnosti, starĹĄem njihovih varovancev, kaj delajo, kako ustvarjalne so osebe z motnjami v duĹĄevnem in telesnem razvoju, Ä?e so dobro vodene, motivirane, Ä?e se v okolju dobro poÄ?utijo. ÂťNa svojo dejavnost, opravljeno

delo smo zelo ponosni. PrepriÄ?ani smo, da naredimo bistveno veÄ? kot zahteva standard. Vsako leto se pokaĹže, da tako mislijo tudi obiskovalci.ÂŤ Po njenih besedah njihovi varovanci zmorejo veliko. Ĺ˝e njihovi unikatni izdelki v celoti zavraÄ?ajo posploĹĄeno oceno, da so intelektualne sposobnosti odraslih oseb z motnjami v razvoju tako nizke, da tudi pri opravljanju praktiÄ?nega dela ne zmorejo veliko. Ĺ˝al podobno menijo tudi v mnogih podjetjih, zato teĹžko sklepajo kooperacijske pogodbe.

Za tiste, ki jih zaupajo, pa opravljajo laĹžja kooperacijska dela.

Eno takih je Vivapen iz Celja.

TeĹžave veÄ?je, kot so priÄ?akovali

Ĺ e vedno je velika teĹžava tudi ureditev bivalne enote, s katero bi zagotovili odraslim osebam z motnjami v razvoju 24-urno institucionalno varstvo. Eno obliko

Darija Lesnjak: ÂťZa ureditev bivalne enote se bomo pogovarjali z razliÄ?nimi Ĺžupani. Ĺ e vedno smo optimisti in verjamemo, da nam bo v bliĹžnji prihodnosti to le uspelo.ÂŤ

stanovanjske skupnosti bi lahko morda dobili, vendar se njihovi varovanci ne vkljuÄ?ujejo, ker jih kar nekaj med njimi sodi med

zahtevnejĹĄe uporabnike. ÂťTudi po veÄ? kot desetih letih prizadevanj zagotavljanja 24-urnega varstva nismo reĹĄili, teĹžava pa je veÄ?ja, kot smo priÄ?akovali. Menili smo, da bi lahko v lokalnem okolju naĹĄli sogovornika, s katerim bi lahko razvijali omenjeno dejavnost, a smo za zdaj upali zaman.ÂŤ Po zagotovilih sogovornice so v vsaki obÄ?ini iskali moĹžnost za ureditev bivalne enote. Prva se je pokazala v mozirski, drugo destinacijo so naĹĄli v Nazarjah, kjer investitor po 3 letih dogovorov ĹĄe ni pridobil uporabnega dovoljenja za zaÄ?etek gradnje. Glede na pogovore v tem trenutku tudi v Velenju ni moĹžnosti za razvoj institucionalnega 24-urnega varstva. ÂťNaj ob tem povem, da je regijski VDC SaĹĄa le izvajalec dejavnosti in nima pristojnosti odloÄ?anja, kje bo stala bivalna enota, kdo jo bo gradil. DrĹžava je tista, ki financira dejavnost iz

Na dnevu odprtih vrat so varovanci VDC JeĹžek Velenje pokazali svojo bogato ustvarjalnost.

proraÄ?una, lokalna skupnost pa bi – po naĹĄem mnenju – morala razumeti, da so uporabniki naĹĄih storitev njeni obÄ?ani. Zato ocenjujemo, da je ta enako odgovorna za razvoj dejavnosti kot drĹžava.ÂŤ Darija Lesnjak je ĹĄe povedala, da njihov projekt bivalne enote predvideva 24-urno institucionalno varstvo za 12 uporabnikov

z moĹžnostjo ĹĄiritve za 24 uporabnikov, kar je standard za take enote. Verjame, da bi v relativno kratkem Ä?asu lahko zapolnili vse zmogljivosti. V povpreÄ?ju so taki projekti v Sloveniji ocenjeni na 1,5 milijona evrov, po njihovih izraÄ?unih bi ga lahko v Velenju izvedli za poloviÄ?en znesek. đ&#x;”˛

V petih letih Ĺže tisoÄ? robotskih operacij

Preverjanje fiktivne prijave bivaliĹĄÄ?

V celjski bolniťnici edini v Sloveniji opravljajo operacije z asistenco robota – DraŞja operacija ni stroťek, ampak vloŞek v zdravje

Ni dovolj, da policija ugotovi, ali nekdo na naslovu bivaliĹĄÄ?a biva ali ne, zadoĹĄÄ?eno mora biti vsem upravnim postopkom, zato to traja malo dlje

Tatjana PodgorĹĄek

V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje so kot prvi v drĹžavi pred 5 leti kupili robotski sistem Da Vinci, zanj odĹĄteli 1,7 milijona evrov in v tem Ä?asu z njim opravili Ĺže veÄ? kot 1000 odstranitev raka prostate.

Poleg tega so opravili ĹĄe nekaj posegov na ledvicah, seÄ?evodu in mehurju, od lani dalje z njim izvajajo tudi operativno zdravljenje raka debelega Ä?revesa in danke.

VeÄ? kot polovica bolnikov ĹĄe vedno delovno aktivnih

Sandi Poteko, predstojnik uroloĹĄkega oddelka in prvi zdravnik v timu za operacije z robotom, je povedal, da si ni nikoli mislil, da bodo po petih letih ĹĄe vedno edina slovenska bolniĹĄnica, v kateri opravljajo operacije z asistenco robota. IzkuĹĄenj in dela imajo dovolj. PrepriÄ?an je, da bodo robotsko kirurgijo v bolniĹĄnici tudi v prihodnje uspeĹĄno razvijali.

Z rezultati robotskih operacij so zadovoljni. Velikih zapletov niso imeli, robot jim med posegi ni odpovedal in ni poĹĄkodoval bolnikov ali koga iz operacijske ekipe. ÄŒakalne dobe za robotske operacije ne presegajo treh mesecev. ÂťRobotske operacije so draĹžje od klasiÄ?nih, vendar bi druĹžba tudi na osnovi rezultatov petletnega dela z robotom morala spoznati, da to ni stroĹĄek, ampak vloĹžek v zdravje, ki se na koncu povrne.

VeÄ? kot polovica bolnikov je namreÄ? ĹĄe vedno delovno aktivnih, Ĺživijo kot pred posegom.ÂŤ Po besedah direktorja bolniĹĄnice Marjana Ferjanca so z odloÄ?itvijo o uvedbi robotsko asistirane

kirurgije Ĺželeli slediti svetovnim trendom in razvojnim prizadevanjem v medicinski tehnologiji.

Ocenili so, da je to normalna razvojna pot na nekam podroÄ?ju. ÂťPo kasnejĹĄih reakcijah v slovenskem prostoru pa smo videli, da gre za neko revolucionarno spremembo, ki je ĹĄe danes marsikdo ni prebolel. Vendar smo uspeli.ÂŤ

ToĹžba zavarovalnice

V celjski bolniĹĄnici ne skrivajo dolgoroÄ?ne Ĺželje po razĹĄiritvi robotske dejavnosti ĹĄe v ginekologijo. To je povezano z dodatnim denarjem, ki pa ni na voljo. Ĺ˝e v tem trenutku zdravstvena zavarovalnica ne krije v celoti stroĹĄkov operacij ledvic in raka na debelem Ä?revesu, ampak razliko pokri-

navala pacientom 1500 evrov doplaÄ?ila za poseg, saj je omenjeni zavod kril le stroĹĄke operacij po klasiÄ?ni metodi. Pacienti so kasneje na zdravstveni zavarovalnici zahtevali povrnitev teh stroĹĄkov.

ZZZS je bolniĹĄnici za vsako doplaÄ?ilo zaraÄ?unal pogodbeno kazen v viĹĄini 1200 evrov. Ker je bolniĹĄnica ni plaÄ?ala, je zavod za vsak primer vloĹžil toĹžbo na okrajno sodiĹĄÄ?e. V vseh 42 primerih, ki so Ĺže bili obravnavani, je to toĹžbeni zahtevek zavrnilo, njihove sodbe je potrdilo tudi viĹĄje sodiĹĄÄ?e. Za preostale primere pa je ZZZS vloĹžil skupno toĹžbo, ker bo imel tako moĹžnost revizije na Vrhovnem sodiĹĄÄ?u.

Kot so ĹĄe pojasnili v bolniĹĄnici, je od leta 2013 operacija prosta-

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 29. septembra – V zaÄ?etku leta so na Upravni enoti Velenje zaznali, da je na nekaterih naslovih stanovanjskih hiĹĄ in stanovanj na tem obmoÄ?ju prijavljenih tudi sto in veÄ? ljudi, tujcev. Posumili so, da gre za fiktivne prijave bivaliĹĄÄ?, povezane s socialnimi transferji, saj nikakor ni moĹžno, da bi v eni stanovanjski enoti – v dvosobnem stanovanju, denimo – lahko bivalo po ĹĄtirideset ljudi. Povezali so se s Policijsko postajo in Centrom za socialno delo, odloÄ?eni, da pridejo dogajanju do dna.

NaÄ?elnik Fidel Krupić je sredi februarja, ko smo o tem pisali v NaĹĄem Ä?asu, jasno nakazal, kaj bi lahko bilo v ozadju takĹĄnim koncentracijam tujcev na enem naslovu. ÂťTujec, ki ima pri nas dovoljenje za bivanje, je nekje zaposlen. Po navadi mu tisti, ki ga zaposli, uredi bivaliĹĄÄ?e. Pogodbo o delu ima sklenjeno s slovenskim podjetjem, delovno mesto v Sloveniji, bivaliĹĄÄ?e v Sloveniji, iz slovenskega centra za social-

Fidel Krupić: ÂťZa drĹžavni proraÄ?un smo nekaj Ĺže naredili.ÂŤ

no delo dobi za druĹžino, ki naj bi bila v Sloveniji, otroĹĄke dodatke, za Ĺženo, Ä?e je brezposelna in se ne more preĹživljati, socialno pomoÄ? ... V resnici pa veliko teh tujcev tukaj sploh ni.ÂŤ Napovedal je, da bodo na Upravni enoti za tujce, ki so dejansko samo fiktivno prijavljeni, zaÄ?eli postopek razveljavitve dovoljenja za bivanje, na Centru za socialno delo postopek ukinitve socialne pomoÄ?i oziroma otro-

Enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev V celjski bolniĹĄnici so prvo operacijo z robotom opravili maja 2010, v svetu pa maja 2000. Robot Da Vinci deluje zelo zanesljivo.

va sama bolniĹĄnica. Za zdaj tudi ni znan razplet toĹžbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je vloĹžila skupinsko toĹžbo proti bolniĹĄnici v viĹĄini 152 tisoÄ? evrov. V zaÄ?etnem obdobju je namreÄ? bolniĹĄnica dobro leto za operacije z robotom zaraÄ?u-

te za naĹĄe drĹžavljane brezplaÄ?na, od junija 2013 pa je bolniĹĄnici za robotsko asistirane operacije rakave prostate priznan doloÄ?en znesek k ceni, namenjen za pokrivanje dodatnih stroĹĄkov robotske tehnologije. đ&#x;”˛

Od 1. septembra je za tujce iz tretjih drĹžav uvedeno enotno dovoljenje za prebivanje in delo v Sloveniji. Tujci, ki bodo priĹĄli v Slovenijo z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, ne bodo veÄ? potrebovali dveh razliÄ?nih dovoljenj. Enotno delovno dovoljenje bo zdruĹžilo in nadomestilo dovoljenje za prebivanje, ki so ga doslej izdajale upravne enote, in delovno dovoljenje, ki so ga izdajali na zavodu za zaposlovanje.

Enotno delovno dovoljenje bodo izdajale upravne enote, na zavodu za zaposlovanje pa bodo k dovoljenju izdali soglasje. S tem bo prosilcem za dovoljenje omogoÄ?en enostavnejĹĄi postopek.

ĹĄkega dodatka, Policijska postaja pa se bo lahko lotila postopkov podajanja kazenskih ovadb.

Kako daleÄ? so pri ÂťrazÄ?iĹĄÄ?evanjuÂŤ dobre pol leta po tistem, ko so se tega lotili? ÂťTi postopki so dolgotrajni. Ni dovolj, da policija ugotovi, ali nekdo na naslovu, kjer ima prijavljeno bivaliĹĄÄ?e, biva ali ne, ampak je treba dati stranki po Zakonu o upravnem postopku tudi moĹžnost, da se o tem izjasni, poda izjavo. O tem jo je treba obvestiti, vabilo pa vroÄ?iti osebno,ÂŤ pravi Krupić.

Nekaj postopkov so Ĺže izpeljali, nekaj ÂťnaslovovÂŤ Ĺže pospravili in najbrĹž tudi z odloÄ?enostjo, da zadevi pridejo do dna, na nekaterih naslovih sproĹžili, da so se ÂťstanovalciÂŤ odjavili sami ali so jih odjavili lastniki takih hiĹĄ in stanovanj. Mimogrede – ti so lahko na raÄ?un fiktivnih prijav tudi nekaj zasluĹžili oziroma kar precej. ÂťVes Ä?as smo v tesni navezi s policisti, dobivamo se in usklajujemo delo. Prav v tem tednu se znova sreÄ?amo na operativnem sestanku o tej temi in se bomo dogovorili o prihodnjih aktivnostih.ÂŤ Ĺ˝e doslej pa so dosegli, da je tega manj. ÂťDoloÄ?enim niti na misel ne pride, da bi se kaj takega ĹĄe ĹĄli. Red se vzpostavlja, ker pa je to zapleteno podroÄ?je, ne gre Ä?ez noÄ?, ampak bo ĹĄe trajalo nekaj Ä?asa. RaÄ?unamo, da bi lahko do konca prve polovice naslednjega leta imeli to urejeno.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Rasli skupaj Mladinski sektor z ministrom za javno upravo – Izmenjavali znanje, izkuťnje in dobre prakse – Predstavitev na trŞnici Kk? Tk! Tina Felicijan

Velenje, 2. oktober – ÄŒetrti regijski dogodek mladinskega sektorja Slovenije je bil namenjen mladinskim organizacijam in vsem, ki v savinjski statistiÄ?ni regiji delajo z mladimi, da so lahko drug drugemu predstavili dobre prakse mladinskega organiziranja, dela in politike. V prvem delu so se predstavil Mladinski center Dravinjske doline iz Slovenskih Konjic, samostojni zavod eMCe plac iz Velenja ter lokalna mladinska politika v Mestni obÄ?ini Velenje, Mladinski center Celje pa je predstavil evropsko toÄ?ko za mlade Infopentlja ter evropski mladinski projekt. ÂťTako so lahko tudi ostale obÄ?ine in mladinske organizacije videle moĹžnosti lokalne mladinske politike,ÂŤ pravi regijska koordinatorka in predsednica Mladinskega sveta Velenje Barbara Kelher. Nato so se udeleĹženci sreÄ?ali z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem, direktorjem Urada RS za mladino Petrom Debeljakom in podĹžupanjo MOV Bredo Kolar ter spregovorili o brezposelnosti mladih in povezovanju z gospodarstvom v savinjski regiji, Âťkajti brezposelnost mladih je visoka, financiranje mladinskega sektorja in sodelovanje z lokalno samoupravo pa potrebno,ÂŤ poudarja Kelherjeva in dodaja, da so tako mladi priĹĄli v stik z odloÄ?evalci ne le na lokalni, ampak tudi nacionalni ravni.

Vlada ustvarja nova delovna mesta

Minister je med obiskom ocenil, da je delovanje mladinskega sektorja v mestni obÄ?ini Velenje

zgledno in obÄ?ini primerno. ÂťVedno znova sem preseneÄ?en nad ĹĄtevilnimi primeri dobrih praks, ki jih vidimo na naĹĄih regijskih obiskih. Pa vendar, kar iĹĄÄ?emo na sistemski ravni, je, da ne bi veÄ? govorili o primerih dobrih praks, ampak da bi govorili o

sploĹĄni praksi. Torej vedno znova iĹĄÄ?emo naÄ?ine, kako iz primerov dobrih praks zgraditi dober sistem. In zato so taka sreÄ?anja izjemno koristna.ÂŤ Na pogovoru s predstavniki mladinskega sektorja je poudaril, da je vlada Ĺže ustvarila 16 tisoÄ? novih delovnih mest. ÂťPredvsem krepimo tiste ukrepe, ki pospeĹĄujejo mehanizme zaposlovanja mladih. IĹĄÄ?emo nova delovna mesta na novih podroÄ?jih,

poskuĹĄamo to drĹžavo narediti atraktivno tudi za investitorje in menimo, da je to glavno prizadevanje, ki bo najbolj pomagalo tako mladim kot vsem – veÄ? novih kakovostnih zaposlitev.ÂŤ

VkljuÄ?evanje v oblikovanje politik

Vlada pri pripravi dokumentov o mladinskih politikah Ĺželi kompetentne sogovornike iz mladinskega sektorja, zato s programi, tudi finanÄ?no podporo, Ĺželi opolnomoÄ?iti in dobiti tudi med mladimi strokovne sogovornike, ki bodo sposobni sodelovati v najzahtevnejĹĄih reĹĄitvah. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa pravi, da Şe to, da

sem danes tukaj, dokazuje, da iĹĄÄ?emo ta dialog.ÂŤ Mladim svetuje, naj predlagajo reĹĄitve, ki so realne, izvedljive in dolgoroÄ?na investicija, iskati pa morajo ljudi, ki imajo moÄ? in so jim njihove ideje blizu, zato priporoÄ?a tudi, naj se mladi ukvarjajo s politiko in preko politiÄ?nega sodelovanja poveÄ?ajo svoj vpliv. ÂťTo pomeni, da sodelujejo na ravni politiÄ?nega odloÄ?anja – na lokalni ravni preko obÄ?inskih svetov, ne nazadnje so lahko tudi strankarsko aktivni. Politika je hudo pomembna zadeva in ima veliko teĹžavo ravno zato, ker smo sploĹĄno javnost odmaknili od politiÄ?nega odloÄ?anja in ga prepustili đ&#x;”˛ ozkemu krogu.ÂŤâ€

Regijska koordinatorka in predsednica Mladinskega sveta Velenje Barbara Kelher, minister za javno upravo Boris Koprivnikar in direktor Urada RS za mladino Peter Debeljak so si takole ogledali ĹĄe predstavitev velenjskih mladinskih organizacij na trĹžnici KK? TK! Foto: AnĹže KovaÄ?

Na pogovoru so predstavniki mladinskega sektorja opozarjali, da je kljub upoĹĄtevanju ministrovih priporoÄ?il njihov glas pogosto presliĹĄan. Minister pa odgovarja, da je v takih primerih teĹžava obiÄ?ajno dvojna: ÂťAli predlog ni uporaben, sogovornik ni kompetenten ali pa ne najde pravega naÄ?ina ali osebe, kako in komu to povedati. Na obeh straneh je treba iskati reĹĄitev.ÂŤ

8. oktobra 2015

Nevladni sektor potrebuje veÄ? podpore Tako pravijo v regijskem StiÄ?iĹĄÄ?u nevladnih organizacij savinjske regije – Zato so ustanovili sklad in inkubator NVO Velenje, 30. septembra – Velenjski inĹĄtitut IPAK je od leta 2009 do 2015 izvajal projekt StiÄ?iĹĄÄ?e nevladnih organizacij Savinjske regije.

V StiÄ?iĹĄÄ?e je po besedah vodje dr. Stanka Blatnika vkljuÄ?enih veÄ? od 400 nevladnih organizacij, med njimi je ĹĄe vedno najveÄ? druĹĄtev.

StiÄ?iĹĄÄ?e podpira Ä?lanice s svetovanjem, izobraĹževanjem, pomaga jim pri iskanju finanÄ?nih sredstev in promociji. Poleg tega skrbi za strateĹĄki razvoj nevladnih organizacij.

Na novinarski konferenci, ki so jo tokrat pripravili v prostorih velenjske gospodarske zbornice, je dr. Stanko Blatnik predstavil delo stiÄ?iĹĄÄ?a v zadnjih dveh letih. ÂťV tem Ä?asu smo se najveÄ? ukvarjali s strateĹĄkim razvojem nevladnega sektorja. Pomagali smo nevladnim organizacijam pri pisanju prijav za pridobitev nepovratnih finanÄ?nih sredstev, ob tem pa smo ĹĄe veÄ? delali za krepitev sektorja. Pripravili smo dokumente za ustanovitev regionalnega sklada za razvoj nevladnih organizacij v Savinjski regiji. Sklad bo podpiDr. Stanko Blatnik: ÂťV ĹĄestih ral ustanovitev in delovanje nevlaletih delovanja stiÄ?iĹĄÄ?a NVO dnih organizacij v regiji. Obiskali smo druĹĄtvom, zasebnim smo veÄ? kot 20 Ĺžupanov, v veÄ?ini zavodom in drugim nevladnim pa so naĹĄo idejo podprli. IĹĄÄ?emo organizacijam pomagali na veÄ? podroÄ?jih.ÂŤ ĹĄe pravo obliko sklada, ki bo omogoÄ?al hitrejĹĄi razvoj socialnega podjetniĹĄtva in da bo med nevladnimi organizacijami veÄ? zasebnih zavodov.ÂŤ Poleg tega so ustanovili inkubator nevladnih organizacij, v katerem organizacije dobijo prostor, infrastrukturno opremo, svetovanje, izobraĹževanje in pomoÄ? pri iskanju finanÄ?nih sredstev, potrebnih za njihovo delovanje. Da bi se tem ĹĄe bolj pribliĹžali, so organizirali veÄ? posvetov, med drugim posvet Âťtrikotnik znanjaÂŤ, o veÄ?ji povezanosti znanosti, izobraĹževanja in gospodarstva. ÂťNa posvetu smo se dogovorili, da bomo oblikovali fokus skupine za posamezna podroÄ?ja,ÂŤ doda sogovornik. V sodelovanju z Zvezo druĹĄtev upokojencev in Univerzo za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje so Ĺže oblikovali skupino seniorjev svetovalcev. Ti bodo svetovali novim in mladim podjetjem na razliÄ?nih podroÄ?jih. ÂťS tem bomo pospeĹĄili gospodarski razvoj, zaposlovanje in omogoÄ?ili, da se ohranjata znanje in socialno omreĹžje starejĹĄih, ter poveÄ?ali kakovost Ĺživljenja đ&#x;”˛ bĹĄ starejĹĄih oseb,ÂŤ je ĹĄe poudaril dr. Blatnik. â€

ÂťNekaj ti moram povedatÂŤ To je tema Tedna otroka, ki poteka od 5. do 11. oktobra – VeÄ? dogodkov v Velenju

BreĹžine Pake so zdaj oÄ?iĹĄÄ?ene Za poplavno varnost so poskrbeli v prostovoljski akciji in oÄ?istili breĹžini Pake in TrebuĹĄnice, Sopote ĹĄe ne Tina Felicijan

Preteklo soboto je Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže Ä?etrtiÄ? organizirala Ä?iĹĄÄ?enje obvodnih povrĹĄin Pake in TrebuĹĄnice. UdeleĹžilo se ga je 270 prostovoljcev, zaposlenih v obÄ?inski upravi in Komunalnem podjetju. Pomagali so Ä?lani prostovoljnih gasilskih druĹĄtev, strank SD, Desus in SMC, pa regijski brigadirji, podjetja SoviÄ?, Sadika, ESO in nekaj kmetov, ki so posodili tudi mehanizacijo. V preteklih akcijah so oÄ?istili breĹžine Pake od Supernove do Ĺ aleka, tokrat pa od gasilskega doma PGD Ĺ alek do avtopralnice Ĺ˝ivic, razlaga vodja akcije Bojan PrelovĹĄek.

Akcije se je udeleĹžilo celo Komunalno pod-

jetje, razen deĹžurnih sluĹžb, saj je potekala na obvezno delovno soboto. ÂťJe neke vrste prostovoljna akcija in je zelo koristna zaradi preteklih poplav. Tako je namen najprej praktiÄ?en in deloven, druĹžabni pa ĹĄe pride,ÂŤ je sredi dela povedal delovodja poslovne enote energetika MatjaĹž Imperl. ÂťV preteklih letih se pobreĹžje reke Pake ni Ä?istilo. Mislim, da je za to dogovorno vodno gospodarstvo, a je vpraĹĄanje, kako je s finanÄ?nimi sredstvi.

Zato se je Mestna obÄ?ina Velenje odloÄ?ila, da bo proti morebitnim nevarnostim poplav ukrepala sama in oÄ?istila obvodne povrĹĄine Pake.ÂŤ TehniÄ?ni vodja poslovne enote vodovod kanalizacija Marjan Kotnik pa je dodal, da je kljub deĹžju ob zaÄ?etku akcije ĹĄlo vse

Marjan Kotnik in MatjaĹž Imperl

po naÄ?rtih in so uspeĹĄno ter brez poĹĄkodb oÄ?istili obmoÄ?je. đ&#x;”˛

Velenje, 5. oktobra – Prvi teden v mesecu oktobru je vedno namenjen otrokom. Zveza prijateljev mladine Slovenije je tudi letos izdala poslanico. To je simpatiÄ?na pesem pesnika in igralca Andreja Rozmana Roze z naslovom ÂťNekaj ti moram povedatÂŤ. Njeno sporoÄ?ilo je, da vsak otrok potrebuje zaupnika, nekoga, ki mu lahko zaupa in pove vse, kar se mu dogaja. V Velenju in Ĺ oĹĄtanju je MZPM Velenje tednu otroka namenila Torkovo peto, tokrat jesensko obarvano. V Muzeju Velenje, kjer namenjajo poseben poudarek kulturni vzgoji in drugim oblikam dela z otroki in mladimi, so pripravili veÄ? dogodkov. Vsi se bodo zgodili v okviru projekta Z igro do dediĹĄÄ?ine, ki ga pripravlja Skupnosti muzejev Slovenije. Otroci imajo v tem tednu prost vstop v vse enote Muzeja Velenje, danes, v soboto in nedeljo pa bodo zanje pripravili tudi brezplaÄ?ne prireditve in delavnice. Danes ob 17. uri bodo na Velenjskem gradu odprli razstavo z naslovom Iz albuma vojnih spominov – propagandne razglednice z motivi otrok iz obdobja 1. svetovne vojne. Odprtju razstave bo sledila delavnica, v sklopu katere bodo obiskovalci ĹĄe sami ustvarili propagandne razglednice, a to bodo razglednice, ki bodo nosile sporoÄ?ilo miru. Z njimi bodo dopolnili muzejsko razstavo ter jih poslali prijateljem, znancem ali znanim in vplivnim ljudem. Poleg tega vabijo na ogled razstave Iztoka BonÄ?ine ÂťOtroci svetaÂŤ, v sodelovanju z veÄ? druĹĄtvi pa v soboto od 10. ure dalje na Grilovi domaÄ?iji v Lipju pri Velenju pripravljajo prireditev Jesen na Grilovi domaÄ?iji. Dogodke ob tednu otroka bodo v Muzeju Velenje zakljuÄ?ili v nedeljo, 11. oktobra, ko ob 10. uri vabijo otroke in druĹžine na Velenjski grad na delavnico ÂťKaj nam sporoÄ?ajo stari kamni?ÂŤ.

Teden otroka bodo zaznamovali tudi v Galeriji Velenje. Ob 16. uri vabijo na brezplaÄ?no otroĹĄko delavnico akvarela za otroke od 6 do đ&#x;”˛ bĹĄ 10 let. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

8. oktobra 2015

KULTURA

9

Galerija Velenje prenavlja tudi vsebine MnoĹžiÄ?no obiskano odprtje prenovljene velenjske Galerije – Povezava med industrijo in umetnostjo bo ĹĄe veÄ?je Bojana Ĺ pegel

Velenje, 30. septembra – V sredo zveÄ?er, ko je vrata po devetih mesecih obnove ponovno odprla Galerija Velenje, se je prostor hitro polnil. Pol ure pred zaÄ?etkom uradnega dogodka so o pomembni pridobitvi spregovorili na novinarski konferenci, na kateri je velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? poudaril, da prenova stavbe brez prenove vsebine ni dovolj.

In da se s prenovo galerije zakljuÄ?uje nekajletni cikel obnov objektov, namenjenih kulturi. ÂťVerjetno smo to stavbo obnovili zadnji Ä?as, saj se bojim, da bo denarja v prihodnjih letih veliko manj,ÂŤ je povedal ob tem. Poudaril je, da bodo v obÄ?inah v prihodnje teĹžko uresniÄ?evali Ĺželje, ki jih imajo kulturni zavodi. Ĺ˝upan je bil tudi tisti, ki je uradno odprl prenovljeno stavbo. ÂťTu se zgodba Ĺžupana konÄ?a, od tu naprej so na potezi tisti, ki so zadolĹženi za vsebino, ki jo bodo morali znati ponuditi ne le naĹĄim obÄ?anom in obÄ?ankam, ampak tudi ĹĄirĹĄe. Ĺ˝elim si, da ta galerija postane bla-

govna znamka. Sedaj se naporno delo zaÄ?enja za tiste, ki skrbijo za program v njej,ÂŤ je poudaril ob tem. Kot tudi, da bo tudi zato, da bodo kulturne vsebine v velenjskih zavodih takĹĄne, kot si jih mesto zasluĹži, skuĹĄal prepriÄ?ati mestne svetnike, da vse zdruĹžijo pod eno streho.

Obnova tekla brez zapletov

Tudi vodja urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek, ki je ves Ä?as bdel nad prenovo objekta, je poudaril, da sama prenova v infrastrukturo ne bi bila dovolj. ÂťImeli bi le lepĹĄo stavbo v samem centru mesta, kar je premalo. Zato smo ob prenovi naÄ?rtovali tudi nadgradnjo vsebine. PrepriÄ?an sem, da je Velenje s tem objektom in novimi vsebinami, ki se bodo razvijale skozi Ä?as, dobilo moĹžnosti za ĹĄe veÄ? duĹĄe v mestu.ÂŤ Poudaril je, da so imeli sreÄ?o z izvajalci del (glavni je bil VG5, d. o. o.), saj so se ti drĹžali vseh rokov, drĹžale so tudi vse pogodbe. ÂťNiti enega aneksa k pogodbi nismo podpi-

Stane Ĺ pegel je za odprtje prenovljene galerije komponiral tri avtorska glasbena dela. Z unikatno fotonsko kitaro je glasbene note v Ĺživo transformiral v avdio-vizualni perfomance ÂťReKreativne industrijeÂŤ. V njem so se analogni in sintetiÄ?ni zvoki prepletali s podobami robotiziranih likovnih kreatorjev in izbranih umetniĹĄkih del, ki so bila v preteklih 40 letih razstavljena v Galeriji Velenje.

Obisk je bil res velik, tak, kot si ga v galeriji Ĺželijo tudi v prihodnje.

dobrih 549 tisoÄ? evrov. ObÄ?ina je za obnovo stavbe in novo opremo primaknila 436 tisoÄ? evrov.

VeÄ? pozornosti novim medijem

Galerijo je odprl Ĺžupan Bojan KontiÄ?, prvo razstavo v njej pa predsednik uprave Gorenje Franjo Bobinac.

sali, Ä?esar sem najbolj vesel. Ponavadi, ko gre za sanacije, lahko priÄ?akujemo, da se zgodi kaj nepriÄ?akovanega. Tu se ni, za kar se zahvaljujem projektantu Gregorju GojeviÄ?u in nadzoru, ki ga je opravil Projektivni biro Velenje.ÂŤ Za novo podobo okolice galerije je poskrbela krajinska arhitektka SaĹĄa Piano, notranjost pa na prvi pogled niti ni tako drugaÄ?na kot

prej. Zagotovo pa stavba pozimi ne bo veÄ? mrzla, poleti pa vroÄ?a, poleg tega je dobila dvigalo in invalidom prijazen vhod. Vrednost investicije je 1.381.977 evrov. Za izvedbo prenove so prejeli evropska in drĹžavna sredstva. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je projekt sofinanciralo v viĹĄini skoraj 946 tisoÄ? evrov (od tega je evropskih sredstev

Tega, da bodo s prenovljeno stavbo in novimi tehniÄ?nimi zmoĹžnostmi v Galeriji Velenje poslej delo nadgradili tudi vsebinsko, se po besedah direktorice Stanislave PangerĹĄiÄ? dobro zavedajo. Sploh, ker je galerija postala regijska, njen cilj pa je, da postane center kreativnih industrij in hkrati servis vsem umetnikom, ki delujejo na obmoÄ?ju 10 obÄ?in v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini.

StiÄ?iĹĄÄ?e kreativnega vrenja

Prva razstava v prenovljeni galeriji je res posebna. Poimenovali so jo Vizualna umetnost v Ĺ aleĹĄki dolini od 1975 do 2015.

Kustosinja razstave mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek pravi, da je bila ideja odliÄ?na. Želimo si, da galerija postane dom umetnikov

Psi brezÄ?asja so film za danaĹĄnji Ä?as V Velenju razprodani dve predpremieri filma, ki je bil posnet v Velenju – ReĹžiser Matej Nahtigal odkrito o svojem prvencu in naÄ?rtih za prihodnost Bojana Ĺ pegel

Velenje, 29. septembra – PrejĹĄnji torek je bila dvorana velenjskega kina kar dvakrat razprodana. Na obeh projekcijah filma Psi brezÄ?asja, ki je nastal po knjiĹžnem prvencu VelenjÄ?ana Zorana BenÄ?iÄ?a, je bila zraven tudi ekipa ustvarjalcev. Oder je bil, ko so jih ob koncu filma povabili nanj, res poln. Razen glavnih igralcev so bili vsi, ki so pomagali ustvariti film, VelenjÄ?ani. In lahko reÄ?emo, da je film nastajal tako kot mesto Velenje – udarniĹĄko, z veliko entuziazma in energije. Nastal je film, ki soÄ?asno z iskanjem morilca razkriva plasti delovanja druĹžbe.

ReĹžiser Matej Nahtigal je bil na odru redkobeseden. Spomnil se je trenutka, ko je na domaÄ?em straniĹĄÄ?u bral Zoranovo knjigo in ugotovil, da jo je treba ÂťspremenitiÂŤ v film. Kako je priĹĄlo do njunega sodelovanja, ste v pogovoru z Zoranom Ĺže lahko brali, tokrat pa nam je svojo plat zgodbe razkril ĹĄe mladi, komaj 28-letni reĹžiser. Najprej pa moje skromno mnenje; film je ze-

lo gledljiv, dialogi teÄ?ejo, kot da ne gre za slovenski film. OdliÄ?ni sta kamera in montaĹža, v filmu je veliko malih trikov, ki zahtevajo, da mu res slediĹĄ. ÄŒeprav kraj, kjer se odvija kriminalka, ni doloÄ?en – tudi v knjigi ne – mi je bilo toplo, ko sem gledala posnetke domaÄ?ega Velenja, pokopaliĹĄÄ?a, lokalov in stavb v mestu in okolici. Izjemno me je navduĹĄila tudi igralska ekipa, sploh glavni igralec PrimoĹž Vrhovec.

Matej, ki je v Sarajevu konÄ?al ĹĄtudij fotografije, je od vseh umetnosti vedno gojil najveÄ?jo afiniteto do filma. Ko se je odloÄ?il za ĹĄtudij fotografije, je Ĺže vedel, da bo posnel ta film. ÄŒeprav je v Sarajevu Ĺže imel sluĹžbo pri uglednem tedniku, se je v Slovenijo vrnil ravno zaradi filma Psi brezÄ?asja. ÂťKnjigo sem prebral kmalu po izidu in na dveh tretjinah sem ugotovil, da je napisana zelo filmsko. ÄŒuti se, da je na avtorja vplival tudi film, sam pa sem takoj videl, kako bi se ta zgodba lahko odvrtela. Ko sva se prviÄ? sreÄ?ala, sva se pogovarjala ves dan in vso noÄ?. Ugotovila sva, da v najinih glavah gledava isti film

Matej Nahtigal se je na odru velenjskega kina ĹĄe enkrat zahvalil vsem, ki so mu pomagali ustvariti zelo gledljiv film, ki je Ĺže navduĹĄil filmske kritike. Pa tudi VelenjÄ?ane.

in da ga lahko narediva skupaj.

Verjela sva, da imava dobro zgodbo, iz katere sva skupaj naredila dober scenarij,ÂŤ mi dan po velenjski predpremieri pripoveduje Matej. Filma zagotovo ne bi bilo brez ĹĄtevilnih posameznikov, ki so pomagali pri uresniÄ?itvi ideje. ÂťJa, dober izraz je, da smo se dela lotili udarniĹĄko. Nisem mogel verjeti, da je naenkrat toliko ljudi verjelo v ta projekt. Vanj so vloĹžili veÄ?, kot sem kdajkoli priÄ?akoval.

To je super. Po moje je to res moĹžno le v Velenju.ÂŤ Matej pravi, da so zato, ker so se snemanja lotili praktiÄ?no brez denarja, morali ĹĄtevilne scene natlaÄ?iti v le 27 snemalnih dni. ÂťÄŒe bi trajalo dlje, bi stalo preveÄ?.

Vsak dan smo maksimalno izkoristili. ÄŒe bi imel veÄ? Ä?asa, bi posnel ĹĄe veÄ?.ÂŤ Prav to, kakĹĄen bi bil film, ki je Ĺže navduĹĄil slovenske

filmske kritike, Ä?e bi zanj imeli veÄ? denarja, se je verjetno vpraĹĄal marsikdo, ki ga je Ĺže videl.

Odzivi obÄ?instva so super

Igralce za film so poiskali z avdicijo. ÂťKo smo jo objavili, smo kmalu zaÄ?eli dobivati mejle zainteresiranih za vloge. Ko je priĹĄel mejl glavnega igralca PrimoĹža Vrhovca, sem Ĺže ob pogledu na njegovo ÂťfacoÂŤ vedel, da je pravi.

Upal sem, da me na avdiciji ne bo razoÄ?aral. Ni me. Iz teme ga je med najinim dialogom izzval tudi Zoran in na njegovo provokacijo je odliÄ?no odreagiral.

Sploh se ni zmedel. Oba sva vedela, da je pravi. Film sloni na njegovi igri, v 90-minutnem filmu je 80 minut njegovih.ÂŤ Matej je prepriÄ?an, da je dobro, da je PrimoĹž igro ĹĄtudiral v Beogra-

du, kot tudi, da je v filmu dokazal, da je eden najboljĹĄih igralcev svoje generacije, Ä?e ne kar najboljĹĄi. PrepriÄ?an je tudi, da toliko dobrih sodelavcev, kot jih je dobil v domaÄ?em mestu, ne bi naĹĄel nikjer drugje. Posebej izpostavi UrĹĄko Mazej, ki je skrbela za scenografijo. ÂťBila je vrhunska, pokazala je veÄ?, kot je kdorkoli priÄ?akoval. Zelo zadovoljen sem tudi z glasbo, ki je res pomembna v tem filmu. Ne le zaradi filma samega, tudi zato, ker je bil zraven Zoran. Tudi njegova priÄ?akovanja so bila velika. Mislim, da se je mladi PrimoĹž Benko zelo izkazal; z Zoranom sta v ĹĄtevilnih neprespanih noÄ?eh naredila unikatno zmes rock'n'rola in atmosferske glasbe.ÂŤ Matej pravi, da je z zaÄ?etkom montaĹže filma zaÄ?el reĹžirati na novo. ÂťBilo je hkrati naporno in

iz regije, zato smo razstavo zasnovali s povabilom umetnikom.

Odziv je bil velik, svoja dela nam je poslalo kar 53 vizualnih umetnikov. K temu smo dodali ĹĄe 12 tistih, ki jih ni veÄ? med nami, so ji pa v 40-letnem delu galerije dali podstat.ÂŤ Na razstavi so na ogled dela 65 umetnikov, zvrsti so zelo razliÄ?ne. S postavitvijo pa lepo zadiha z novim prostorom. Razstavo, ki bo na ogled do 5. decembra, je uradno odprl Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, ki je poudaril, da mu je to dejanje v veliko Ä?ast. ÂťGorenje je veliko mednarodno slovensko podjetje s sedeĹžem v Velenju, na kar smo ponosni. Zato ni nakljuÄ?je, da je prav v tej galeriji zraslo eno prvih javno-zasebnih partnerstev med MO Velenje in Gorenjem. Upam, da bo ta prostor postal stiÄ?iĹĄÄ?e kreativnega vrenja, ustvarjanja razliÄ?nih ljudi. Kulturo preprosto potrebujemo, saj se iz nje napađ&#x;”˛ jamo,ÂŤ je poudaril. â€

noro kreativno. Z Zoranom sva zelo pilila montaĹžo, vsak trenutek v filmu je tam zato, ker tam mora biti. Zadnji tedni so bili peklenski, spal sem le po uro in pol na dan.ÂŤ Ko je bil film konÄ?an, je bil Ä?as, da ga pokaĹžejo obÄ?instvu. ÂťKo se je film odvrtel na festivalu v PortoroĹžu, sem ĹĄel domov spat. Bilo mi je Ä?isto vseeno, kako bo sprejet, saj nas nihÄ?e iz slovenskega filmskega sveta ni podprl, kveÄ?jemu so nam hoteli ĹĄkodovati. Vesel pa sem bil, da so bili odzivi publike super. Nagrada filmskih kritikov je bila zame veliko preseneÄ?enje,ÂŤ prizna Matej. Na velenjski predpremieri se je poÄ?util podobno kot v PortoroĹžu. ÂťVesel sem bil, ko sem videl, da so VelenjÄ?ani dojeli, za kako velik projekt je ĹĄlo.ÂŤ Mnogi so mu priznali, da so ponosni, ker je film ÂťnaĹĄÂŤ, velenjski. Sedaj si ustvarjalci Ĺželijo, da bi Psi brezÄ?asja ÂťlajaliÂŤ ĹĄe na kakĹĄnem mednarodnem filmskem festivalu, zato film ĹĄe ne bo v redni distribuciji po kinematografih. Ĺ˝al so veliko letoĹĄnjih veÄ?jih festivalov Ĺže zamudili, a nekaj jih bo ĹĄe. OdloÄ?itev bo padla v nekaj dneh, zato dela s tem filmom za ustvarjalce ĹĄe ni konec. Matej je za konec dodal: ÂťFilm je to, kar bom poÄ?el tudi v prihodnje.

Skupaj z Zoranom Ĺže ustvarjava nov scenarij, upam, da bo kmalu konÄ?an in da bo kmalu stekla nova zgodba.ÂŤ Morda bo tokrat celo dobila podporo slovenskega filmskega sklada. ÄŒe ne, se bodo fantje Ĺže znaĹĄli. Da znajo in zmođ&#x;”˛ rejo, so Ĺže dokazali. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

Med Ä?rkami in barvami Velenje, 1. oktobra – V beli garderobi Muzeja PremogovniĹĄtva Velenje je od Ä?etrtka dalje na ogled razstava Snovalci podob. Gre za razstavo treh ĹĄaleĹĄkih avtorjev, Zlatka Kraljića, Andrej Krevzla in Stojana Ĺ pegla. Podnaslov PesniĹĄko popotovanje med Ä?rkami in barvami zaokroĹžuje zasnova razstave, v kateri se avtorji predstavljajo v obeh svojih polih, likovnem in literarnem.

Likovni kritik Matija Plevnik je o projektu med drugim zapisal: ÂťKljub skupnemu nastopu ustvarjalcev je projekt izrecno heterogeno naravnan – troje popolnoma drugaÄ?nih likovnih in literarnih pristopov ter programskih izhodiĹĄÄ?. Poudariti velja, da gre za izoblikovane in Ĺživljenjsko preizkuĹĄene avtorje, ki v svojem ustvarjalnem kredu vsak po svoje suvereno predstavljajo svoja dva

avtorska pola. Vsa razstavljena likovna dela (in tudi literarna) so plod avtorjevih najnovejĹĄih produkcij, nastalih letos.

Platna dopolnjujejo literarna dela, natisnjena in obeťena poleg slik. Kraljić in Špegel sta se iz-

razila v poeziji, Krevzel v prozi.

Vsi trije avtorji so Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov in Literarnega druĹĄtva Hotenja, nosilcev projekta, ki so ga poleg sklada za kulturne dejavnosti podprli na Mestni obÄ?ini Velenje. Dela je

zbrala in uredila Tatjana Vidmar iz zveze kulturnih druĹĄtev Velenje, ki je tudi uredila katalog.

Na odprtju je sodelovala vokalno-instrumentalna zasedba BlaĹžev Ĺžegen, nekaj besed o pomenu avtorjev in projekta za ĹĄaleĹĄki prostor je povedala Milojka B. Komprej, ki je tudi odprla razstavo. đ&#x;”˛

MBK, foto Dejan Tonkli

Antologija Hotenja 25 MatjaĹž Ĺ alej

ÂťPlesneÂŤ zgodbe neke hiĹĄe V ciklu pogovorov ob 55-letnici Doma kulture gostji mama in hÄ?i Dragica Mavec in Nina Mavec Krenker – Ĺ tevilne generacije Ĺ aleÄ?anov seznanili s sodobnim plesom Velenje, 2. oktobra – V petek sta v ciklu pogovorov Zgodbe neke hiĹĄe svoje zgodbe pripovedovali mati in hÄ?i Dragica Mavec in Nina Mavec Krenker. Obe sta v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄtevilne rodove navduĹĄili in spodbujali za sodobni ples. V nizu fotografij so obiskovalci veÄ?era lahko spoznali plesno pot obeh pripovedovalk.

Zanimivo je, da je druĹžina Mavec z velenjskim domom kulture, ki bo konec novembra star 55 let, povezana Ĺže veÄ? kot 45 let. Ninin dedek Maks Mavec je

8. oktobra 2015

Nini (desno) je bil ples poloĹžen v zibelko, saj je prve korake naredila pri mami Dragici, s katero ĹĄe vedno sodelujeta. (foto: Ksenija Mikor)

bil raÄ?unovodja v glasbeni ĹĄoli, ko je ta ĹĄe imela prostore se v tej stavbi, bil pa je tudi znan gledaliĹĄÄ?nik. Dragica Mavec je zaÄ?ela plesati v domaÄ?em Zagorju, njena prva dobra vila je bila Meri Jarc. Na vzgojiteljsko ĹĄolo se je vpisala zato, ker so edino na njej pouÄ?evali izrazni ples. Njena mentorica je bila Marta Pavlin Brina, znana Kajuhova soborka v 14. diviziji. V Ä?asu ĹĄtudija v Ljubljani je sodelovala pri nekaterih predstavah v Mestnem in Mladinskem gledaliĹĄÄ?u. Vso delovno

dobo je pouÄ?evala sodobni ples v velenjski glasbeni ĹĄoli. Zanimivi so bili njeni spomini na vsakoletno sodelovanje v sprevodu dedka Mraza in ĹĄtevilne nastope tako na odru kot zunaj, na ulici.

Nina je svojo plesno pot zaÄ?ela pri mami. Ĺ e preden je shodila, je z njo Ĺže hodila na plesne vaje, ker zanjo doma niso imeli varstva. Po srednji raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli je najprej vpisala novinarstvo na FDV, a je ugotovila, da to ni zanjo. OdloÄ?ila se je za ĹĄtudij plesa v tujini. Leta 1992 je diplomirala

Ludvik JerÄ?iÄ?: ÂťMuto in Gornji Grad povezujeta cerkvi – rotunda in katedralaÂŤ.

ÂťKovaÄ?ijaÂŤ v Gornjem Gradu Kulturno druĹĄtvo Gornji Grad je 25. septembra v galeriji Ĺ tekl odprlo razstavo KovaÄ?ija. Bogato zbirko kovaĹĄkih izdelkov je postavil na ogled Ludvik JerÄ?iÄ? z Mute.

Rojen je leta 1938 na Muti v delavski druĹžini kot drugi od ĹĄestero otrok. OÄ?e je bil kovaÄ?, mati gospodinja. V Tovarni Muta se je izuÄ?il kovinarskega poklica in si pridobil bogate izkuĹĄnje posebej v kljuÄ?avniÄ?arstvu, kovaĹĄtvu in livarstvu. Ob delu je

konÄ?al tehniĹĄko fakulteto in diplomiral ĹĄe iz ekonomije. Delovne izkuĹĄnje je pridobival tudi na Japonskem in v Nigeriji.

Oblikovanje kovin, posebej prostoroÄ?no kovanje, ga je vseskozi privlaÄ?evalo, zato so ÂťNajbrĹž najveÄ?je priznanje umetniĹĄka dela, ki jih obÄ?instvo sprejme za svoje. Vsa druĹžina je ponosna na njegova dela, ki krasijo obÄ?ino Muta na razliÄ?nih lokacijahÂŤ, je poudarila vodja galerije Ĺ tekl Nika Kolenc, predsednica KD Gornji Grad Tanja BezovĹĄek pa je izrazila zadovoljstvo ob tako uspeĹĄno pripravljeni razstavi. Pripravili so tudi krajĹĄi glasbeni nastop in projekcijo filma o avtorjevih delih. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

v belgijskem Bruggu, potem se je malo potepala po svetu in tako v veÄ?jih ansamblih nabirala plesno znanje. Ko se je vrnila domov, je ustanovila Plesni studio N, na njeno pobudo je zaÄ?el delovati tudi Plesni teater Velenje, ki Ĺživi Ĺže 20 let. Veliko je nastopala kot plesalka, tudi v veÄ?jih slovenskih produkcijah. Kot koreografinja je na oder postavila ĹĄtevilne plesne predstave, svoje plesno znanje pa je prenesla na veliko generacij. To ĹĄe vedno poÄ?ne, s đ&#x;”˛ kopico idej in energije. â€

Prizidek bo veÄ?ji od sedanjega objekta Ĺ oĹĄtanj – Glasbeno ĹĄolo v Ĺ oĹĄtanju obiskuje veÄ? kot 200 uÄ?encev, pihalni orkester Zarja ima sto Ä?lanov, MeĹĄani pevski zbor Svoboda svojih prostorov sploh nima.

Zato so se v Ĺ oĹĄtanju odloÄ?ili, da prostorsko stisko reĹĄijo z razĹĄiritvijo sedanje glasbene ĹĄole.

Letos Ĺželijo pridobiti projektno dokumentacijo, v prvi polovici prihodnjega leta gradbeno dovoljenje, proti koncu leta pa bi zaÄ?eli dozidavo obstojeÄ?ega objekta.

V ÂťdodanemÂŤ objektu bo trinajst uÄ?ilnic za individualni pouk, dve skupinski uÄ?ilnici in manjĹĄa dvorana za interne nastope glasbene ĹĄole, velika godbena dvorana in pevska soba. đ&#x;”˛

mkp

Nekako tiho, prehitro je ĹĄel mimo nas izid in predstavitev Hotenj 25 – Ĺ aleĹĄkega literarnega Almanaha. V poplavi dogodkov s priokusom pomembnosti v norem septembru so Hotenja izĹĄla skromno, skoraj neopazno, doĹživela predstavitev v okviru Lirikonfesta in zabeleĹžila ĹĄe kakĹĄen odmev, bolj obroben kot ne. Pa vendar so tokratna Hotenja prelomna. Pomembna zagotovo iz dveh vidikov. Manj pomembnejĹĄi je, da praznuje nekakĹĄen jubilej. 35 let izdajanja te publikacije in 25. ĹĄtevilka sicer nista maÄ?ji kaĹĄelj. Toda bistveno pomembnejĹĄi je koncept tokratne ĹĄtevilke.

Hotenja 25 so svojevrstna antologija dosedanjih literarnih zvezkov. ZaÄ?ela so se kot nekakĹĄna knjiĹževna revija in se preobrazila v knjiĹževni almanah istoimenskega Ĺ aleĹĄkega literarnega druĹĄtva – Hotenja. ÄŒeprav so bila ÂťpostavljenaÂŤ z domaÄ?o ustvarjalno pobudo, so bila vedno odprta navzven. V njej so objavljali literati iz vse Slovenije in tudi kakĹĄen zunaj nje se je naĹĄel, v prevodu (ali brez). Objavljala so literaturo avtorjev drugih, pri nas ĹživeÄ?ih narodnosti in le kako bi bilo v Velenju drugaÄ?e, mnogi med njimi so aktivni ĹĄe danes. Zgodi se, da kaĹĄno leto Hotenja niso letna publikacija, ampak to je bolj izjemno. Hotenja so tudi prva tovrstna regionalna literarna periodika v Sloveniji, kar jim daje svojevrstno teĹžo. Ĺ e pomembneje pa je, da ves Ä?as svojega delovanja izkazujejo tudi kvaliteto pesniĹĄkega, proznega, dramskega, prevajalskega in ĹĄe kakĹĄnega ustvarjanja pri nas.

Tokratna Hotenja so antoloĹĄka. Dobesedno in ne samo pregovorno. Literatu, publicistu in hotenjevcu Zoranu Pevcu, ki mu je literatura kot bibliotekarju delo in hkrati osebna ustvarjalna nuja, je bilo zaupano, da s svojim pogledom, ki je hkrati pogled od zunaj, ter kot dolgoletnemu hotenjevcu, ki premore pogled od znotraj, za jubilej pripravi svoj antoloĹĄki izbor dosedanjih izdanj. Prebil se je skozi vse ĹĄtevilke, napravil selekcijo in izbral (ter ĹĄe veÄ? opustil) z avtorskim pogledom odmevnejĹĄe objavljene literarne stvaritve naĹĄih literatov. Petinpetdeset jih je izbral.

Hotenja 25 so morda res izpustila kakĹĄno ime, tudi domaÄ?e, a so vsa imena in njihova dela pretehtano izbrana. Izkazujejo kvaliteto in hkrati pripadnost literarnemu krogu. Prevladuje, kot je to v navadi pri tovrstni literarni publicistiki, seveda poezija.

Izbor je opravljen in izbran skrbno, avtorji so zastopani dovolj enakovredno. Seveda je vsako antoloĹĄko delo na trenutke tudi lahko subjektivno, a ravno v tem je Ä?ar antologij. S tem dobimo izÄ?iĹĄÄ?en, na trenutke zelo oster vpogled v domaÄ?e literarno dogajanje. In v tem je glavni Ä?ar tokratnih Hotenj. Za bralca, ki se prviÄ? sreÄ?uje z naĹĄimi literarnimi snovalci, je izjemen in kvaliteten vpogled in hkrati prerez domaÄ?ega literarnega ustvarjanja.

Tistega, ki je zavezano kakovosti in ima Ĺželjo po literarni kritiki, selekciji in ki bralcu priÄ?ara 35 let poezije in proze v naĹĄem prostoru. Kar pa je najpomembneje in ne nazadnje bistveno pri vsakem prebiranju resne literature, pa je dejstvo, da Hotenja 25 ĹĄe kako lahko takoj posvojimo, jih vzamemo zase v vsej svoji ĹĄirini in hkrati ozkosti. To lahko storimo kljub pestrosti Ĺžanrov, stilske raznorodnosti le-teh navznotraj, logiÄ?nega in samoumevnega kvalitativnega nihanja (kljub skrbnemu izboru) in ĹĄe Ä?esa.

Vsebujejo enostavno tisto kvaliteto pisanega, ki je posamezne dosedanje ĹĄtevilke niso premogle. ZaokroĹžujejo literarni prerez avtorjev, ki jih lahko dnevno sreÄ?ujemo, morda celo na domaÄ?ih ulicah. In ne nazadnje zato, ker kot vsaka dobra literatura ustvarjajo most, ki je nekakĹĄna trdna, a ozka brv, ki intimno v samosti povezuje bralca in pisca. Trdnost te vezi je z drugo besedo hotenjski, estetski in spoznavni motiv (vzgib) zaradi katerega vsi posegamo po leposlovju in besedah, zapisanih tako ali drugaÄ?e. Besedah, ki nam razveseljujejo izbrane trenutke ali kar vsakdanjik – predvsem zase, a vÄ?asih tudi za druge. ÂťAntoloĹĄkaÂŤ Hotenja so v svojem literarnem namenu in literarnem spoznanju prelomna bolj, kot se nam zdi, in zavezujejo đ&#x;”˛ v prihodnje k ĹĄe veÄ?ji kakovosti (za)pisanega. â€

Pijini urbani vzorci Velenje, 8. oktobra – Od odprtja male dvorane doma kulture je preddverje krasila razstava Roberta KlanÄ?nika. Nocoj ob 19. uri, bodo v njem odprli novo razstavo, ki jo je ustvarila VelenjÄ?anka Pia RihtariÄ?. Akademska oblikovalka jo je naslovila Urbani vzorci. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

8. oktobra 2015

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

ZdravniĹĄki nasveti Ĺ˝e veÄ? kot dve desetletji so sestavni del Ä?etrtkovih popoldanskih sreÄ?anj s posluĹĄalci Radia Velenje zdravniĹĄki nasveti. Rubrika je na sporedu ob 17. uri. V njej poskuĹĄamo s pomoÄ?jo sogovornikov, strokovnjakov Ä?im bolj razumljivo redstaviti bolezni, za katere je dovolj le ÂťdomaÄ?a lekarnaÂŤ ali pa je nujna pot k osebnemu zdravniku oziroma v specialistiÄ?ne zdravstvene ustanove. Hkrati Ĺželimo opo-

zoriti na pomen skrbi za svoje zdravje ter kako ukrepati, da bi bilo takĹĄnih in drugaÄ?nih nevĹĄeÄ?nosti z njim Ä?im manj. ÄŒe je le mogoÄ?e, gostimo naĹĄe goste v studiu radia. NaĹĄemu povabilu so se prijazno odzvali prav vsi, na katere smo se obrnili: javni zavod Zdravstveni dom Velenje, BolniĹĄnica TopolĹĄica in SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec in Celje ter nekateri zasebniki. V minulih odda-

ja ste lahko Ĺže spoznali delovanje nujne medicinske pomoÄ?i v Zdravstvenem domu Velenje, se seznanili, za katere bolezni zdravijo v BolniĹĄnici TopolĹĄica, kakĹĄna je bolezen kosti – osteoporoza, kdaj govorimo o revmatoloĹĄkih obolenjih in kako jih lahko zdravimo. Gostili smo tudi predsednika velenjskega druĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev, ki trdi, da za vsako bolezen ÂťroĹĄca raseÂŤ. Danes (v Ä?etrtek) bo gostja

1. JAN PLESTENJAK Stara dobra 2. 6 PACK ÄŒUKUR - Prave tipke 3. LOS VENTILOS Punca v studiu Radia Velenje Iwona Ewa Kosi, specialistka nevrologije, spregovorila pa bo o teĹžavah moĹžganske kapi. Oddaja bo potekala v Ĺživo, zato vabljeni k sodelovanju. đ&#x;”˛

tp

GLASBENE novice ljubezenske skladbe, so se novogoriĹĄki rokerji v marsikaterih oÄ?eh predstavili drugaÄ?e. ÄŒe so v zaÄ?etku tega tisoÄ?letja s skladbami, kot je Mićo Muriqui ide u Holywood, pravilno napovedovali razkroj ameriĹĄkih idealov, s Hasanom iz azila pa opozarjali na danes znova opazen zaniÄ?ujoÄ? odnos druĹžbe do beguncev, se zdi, da jih zdaj preveva nostalgija. NeizbeĹžna nostalgija v Ä?asu, ki ga zaznamujejo plehke popevke, razvrednotenje poetiÄ?nosti in sploĹĄna puhlost vsakdana. ZakloniĹĄÄ?e prepeva so za skladbo JoĹĄ uvek pomislim na tebe posneli tudi videospot, ki ga je reĹžiral Hieronim Vilar.

Ave odhajajo v JuĹžno Ameriko Velenjska skupina Ave se deset let po uspeĹĄni turneji po Avstraliji odpravlja na veliko turnejo po JuĹžni Ameriki. Na gostovanje so se nameravali odpraviti v isti zasedbi kot pred desetimi leti (skupina Ave, Helena Blagne, ki pa je tik pred zdajci zaradi bolezni turnejo odpovedala, harmonikar Robert Goter in humorist Vinko Ĺ imek).

V sklopu turneje, ki bo potekala do 3. novembra, bodo obiskali Argentino, Urugvaj, Brazilijo, ÄŒile in Paragvaj. Program turneje je sestavljen iz 11 veÄ?jih nastopov oz. koncertov, obeta pa se tudi vrsta manjĹĄih nastopov v okviru druĹženja s Slovenci v JuĹžni Ameriki.

Prvi koncert bodo imeli v predelu Buenos Airesa San Justo. V sklopu turneje bodo ob veÄ? koncertih v argentinski prestolnici nastopili ĹĄe v Montevideu, Sao Paulu, Mendozi, mestu Bariloche in Parani.

Turnejo so poimenovali Hvala ti, Argentina, tak pa je tudi naslov njihove nove skladbe, ki ima tudi ĹĄpansko razliÄ?ico. Isti naslov bo imel tudi album, ki bo izĹĄel te dni.

Andrej Ĺ ifrer posnel duet s Tino MarinĹĄek Prekaljeni kantavtor Andrej Ĺ ifrer in nekdanja pevka skupine Tabu Tina MarinĹĄek sta posnela novo skladbo. OÄ?itno je bilo sodelovanje s Tabuji leta 2012, ko so posneli Ĺ ifrerjevo skladbo Romanje, dobro in uspeĹĄno, tako da sta se oba glasbenika hitro dogovorila za ĹĄe en skupen projekt.

Posnela sta skladbo Taki ljudje, v kateri blesti Tinin glas povsem neobiÄ?ajno. Je neĹžen, ko je treba, in grob, ko pesem to od nje zahteva. Pri nastanku pesmi, ki jo

11

107,8 MHz

je seveda napisal Andrej Ĺ ifrer, so sodelovala imenitna glasbena imena: Jani Hace, Robi Pikl, AndraĹž Mazi in Davor KlariÄ?, za produkcijo pa je bil odgovoren Ĺ˝are Pak. Skladbo bosta Andrej in Tina prviÄ? v Ĺživo predstavila na koncertu Andrej Ĺ ifrer in prijatelji – Srce in razum, ki bo 5. novembra v ljubljanskem Cankarevem domu. Poleg Andreja Ĺ ifrerja bodo tam ĹĄe Tina MarinĹĄek, Klemen Bunderla, Modrijani, Miha Ĺ alehar in Ajda IvĹĄek.

Nina PuĹĄlar praznovala desetletnico delovanja

Nina PuĹĄlar je 10-letnico glasbene kariere praznovala s koncertom v KriĹžankah. Ob okroglem jubileju je izdala tudi novi album, Ĺže peti po vrsti, ki ga je poimenovala Malo drugaÄ?e. Na njem je zbranih dvanajst Nininih pesmi, ki so dobile novo preobleko in nove aranĹžmaje pod taktirko irskega producenta Philipa Beagleyja. Na ploĹĄÄ?i je tudi Ä?isto nov duet.

Na koncertu v KriĹžankah je Dolenjka obiskovalce popeljala skozi 10-letno obdobje svoje glasbene kariere, ki se je zaÄ?ela leta 2005, ko je kot 16-letnica zmagala v oddaji Bitka talentov. Dogodek so popestrili ĹĄtevilni gostje, ki so v minulem desetletju tako ali drugaÄ?e sodelovali z Nino.

Med njimi so bili avtor in producent Martin Ĺ tibernik, godalni kvartet Arcus, Ä?lan tria Eroika MatjaĹž Robavs, raper Zlatko in drugi.

Big Foot Mama razgibala StoĹžice Big Foot Mama je na krilih obÄ?instva minuli petek v polnih ljubljanskih StoĹžicah uprizorila koncert, kakrĹĄen se lahko zgodi le enkrat na 25 let. ÄŒe se ozremo po 25 letih njihovega delovanja, so bile StoĹžice logiÄ?na izbira po razprodanih KriĹžankah in Hali Tivoli. V glavni vlogi so bili to-

V zaÄ?etku septembra je Jan Plestenjak napovedal izid svojega novega, Ĺže trinajstega studijskega albuma, ki mu je dal naslov Dvigni krila. Ena od skladb na njem bo tudi aktualna Stara dobra, za katero je Ĺže posnet tudi videospot z Nadiyo Bychkovo v glavni vlogi.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Gadi - Vzemi si trenutek zame Veseli Dolenjci - NeskonÄ?ni veÄ?eri Mladika - PunÄ?ka za igrice Ansambel Jug - Princ na belem konju Ĺ tirje kovaÄ?i - Konje smo kovali Trio Ĺ ubic - Objemi me Vasovalci - Spomini Podkrajski fantje - Zemlja moja, mati moja Robert Goter - Na ĹĄpici Skupina Ĺ pica - Imela sva sanje

www.radiovelenje.com

ANJA RUPEL Anja Rupel po dolgem Ä?asu predstavlja novo skladbo NajljubĹĄa napaka. Gre za disko-funk skladbo, ki jo je napisal uigrani tandem Anja Rupel (besedilo) in AleĹĄ Klinar (glasba). Anja pripravlja tudi album najveÄ?jih hitov, ki bo vseboval tako njene uspeĹĄne solistiÄ?ne skladbe kot tudi nekaj skladb skupine Videosex, v kateri je nekoÄ? delovala.

PARNI VALJAK

ZakloniĹĄÄ?e prepeva predstavlja novo skladbo ZakloniĹĄÄ?e prepeva predstavlja novo skladbo JoĹĄ uvek pomislim na tebe, peti single s ploĹĄÄ?e Samo da proÄ‘e demokratija. S to ploĹĄÄ?o, na kateri prevladujejo krat obiskovalci. Bilo jih je kar osem tisoÄ?. Na nogah so bili od zaÄ?etka do konca nepozabnega koncerta in pri vsaki pesmi so sodelovali, kot da je zadnja, pri tem pa niso prav niÄ? prizanaĹĄali svojim glasilkam. VeÄ?er so popestrili skrbno izbrani gostje, ki so se skupini pridruĹžili na odru: Irena Preda, Peter LovĹĄin z Vitezi obloĹžene mize, Neisha, GuĹĄti, Davor KlariÄ?, Matej MrĹĄnik, SlaviĹĄa Stojanović, Martin JaneĹžiÄ? – Buco, Tomi MegliÄ?, Mi2, Fantje s Praprotna ‌ in drugi.

PribliĹžuje se nastop legendarne skupine Parni valjak v velenjski RdeÄ?i dvorani.

Po uspeĹĄnem koncertu v polnih ljubljanskih KriĹžankah zagrebĹĄka zasedba nadaljuje praznovanje 40-letnice svojega delovanja z nastopi po Sloveniji. Po dolgih letih bodo ponovno nastopili tudi v Velenju, in sicer v soboto, 16. oktobra.

MARAAYA Duet Maraaya predstavlja novo pesem Living again, ki sledi uspeĹĄnici Here for you,

s katero je Slovenijo predstavljal na letoĹĄnjem Evrosongu.

Pesem bo izĹĄla tudi v Italiji, kjer je njen izid Ĺže potrjen za prvo polovico oktobra, Ĺže v nedeljo zveÄ?er pa bo duo na svoji Facebook strani predstavil tudi videospot.

MINI EMA 2015 Po dveh predizborih, na katerih sta slavili Alenka VozliÄ? – Leni in Lina Kuduzović, se je v zadnji oddaji Vikend paket zgodil ĹĄe finalni izbor Mini EMA 2015. Gledalci in gledalke so s telefonskim glasovanjem odloÄ?ili, da na letoĹĄnje tekmovanje za Pesem Evrovizije za otroke odpotuje 12-letna Lina Kuduzović.

SPEV Ansambel Spev bo tudi letos pripravil koncert Po Slakovi poti 2015. Koncert bo 20. novembra v velenjski RdeÄ?i dvorani, na njem pa bodo poleg Speva nastopili ĹĄe Modrijani, Navihanke, Veseli svatje, Gadi, Novi spomini, Nemir, Unikat, PoskoÄ?ni muzikatnje, Smeh in Franci PodbreĹžnik SolÄ?avski.

Naš ­čas, 8. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

8. oktobra 2015

frkanje » Levo & desno «

Manj dela V bolnišnicah imajo letos manj dela. Gobe ne rastejo najbolje.

Dilema Nekateri Šoštanjčani so v dilemi. Ali je bolje, da občinski praznik slavijo v spomin na (nekdanje) Celjane, ki so jim podelili trške pravice, ali v spomin na čas, ko so prišli izpod Velenjčanov. Odgovor je lahko enostaven: prvo je trajno.

⏫

Reharjeva, oče Toni in hči Tjaša. Oče za medije pokriva šoštanjsko dogajanje in šport, vodi prireditve in komentira tekme. Hči je kot predstavnica za stike z javnostjo Občine Šoštanj zadolžena, da javnost pozna dogajanje v njej in skrbi za podobo in ugled lokalne skupnosti v javnosti. Tako se večkrat na kakšnih dogodkih srečata. Če na njih oče potrebuje še kak podatek, ga dobi iz prve roke, pa še v družini vse ostane. Tudi kakšna napaka, ki se lahko prikrade v tekst. Na tej sliki je že videti tako. Ni pa rečeno, da je res tako.

⏫

Kustosinja prve razstave v prenovljeni velenjski galeriji Milena Koren Božiček je bila presrečna, ker so le dan pred otvoritvijo prejeli avtoportret slikarke Majde Kurnik, ki je bila rojena v Škalah, večino življenja pa preživela v Beogradu. Sliko so spustili iz zgornje etaže, ko je bila na tleh, pa so mnogi ugotavljali, da sta si kustosinja, ki o Kurnikovi ve zelo veliko, saj je že leta 1999 pripravila njeno spominsko razstavo, in slikarka kar malo podobni. Se tako zdi tudi vam?

Matic Mežnar (predsednik Krajevne skupnosti Skorno Florjan), Simon Koren (predsednik Mladinskega društva Topolšica) in Janja Burkelc (Krajevna skupnost Šoštanj) so takoj po končanem občinskem praznovanju v Šoštanju staknili glave in začeli planirati družabne dogodke. Janja jim je prišepnila: »Župan komaj čaka, da dobi nove prošnje za donacije.« V Šoštanju bo torej še veselo.

⏪

sojajo, češ da je vsega kriva ona, ker se je z njim sploh poročila, drugi pa jo zagovarjajo, saj da je ločitev edina prava rešitev, ker se težave z višino človeka ne da rešiti s potrpežljivostjo.

Brki in brade na ogled Most za junake Ločuje se, Minuli teden so na Kitajskem ker je mož odprli več kot 300 metrov dolg prenizek stekleni most, ki visi na višini V Savdski Arabiji je doma nekaj več kot 20 let stara ženska, ki se je v začetku letošnjega poletja poročila in sedem mesecev živi kot poročena žena. Minuli mesec pa je vložila prošnjo za ločitev, in sicer zato, ker ne more več prenašati posmeha družbe, ker je višja od svojega moža. Vodja svetovalnega urada v Al Khatifu šejk Mohamed Al Džirani je dejal, da je to najbolj nenavaden primer, s katerim se je ukvarjal v svoji karieri. Nič presenetljivega torej ni, da omenjeno damo nekateri ob-

Slaba banka dobro potrjuje - tudi v slabem dobro se plačuje! To se sicer rima, nikakor pa ne štima.

Standard in Pristop V Velenju so dobili Standard, v Šoštanju dobivajo danes Pristop. V obeh primerih gre za podjetniška centra. In oboji zagotavljajo, da so zadeli v polno.

Na konju?

Naša sicer znamenita Lipica je dober dokaz, da tudi tisti, ki so na konju, niso vedno na konju.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

180 metrov. Izkustva prvih so konkretna: tudi najpogumnejši so se s težavo prebili do konca.

Kot so povedali, je namreč pogled v globino strašljiv, zato preizkušnje ne priporočajo tistim, ki imajo težave s srcem. Most, ki je postavljen v velikem kanjonu Zhangjiaje, si torej upravičeno zasluži ime Most za junake, ki so mu ga izbrali. A čeprav most skorajda vsakemu adrenalinskemu navdušencu dodobra pospeši srčni utrip, njegovi stvaritelji pravijo, da je popolnoma varen.

Vsaka od steklenih plošč, iz katerih je sestavljen, je namreč debela 24 milimetrov in je kar 25-krat močnejša od navadnega stekla. »Ne bo se premikal, tudi če skačete po njem,« je dejal eden od delavcev.

Slabo in dobro

Vasico v bližini Salzburga so nedavno preplavili bradači in brkači z vseh koncev sveta, ki so na ogled postavili svoje okrasje na obrazu. Svetovnega prvenstva se je udeležilo več kot 350 moških iz 20 držav, strokovna komisija pa je delila nagrade za najbolj nenavadne, najbolj izvirne ter najdaljše brade oz. brke. Pet lovorik, med drugim za naravne brke in najbolj modno brado, so pobrali Nemci, gostitelji Avstrijci so zmagali v štirih kategorijah, Madžar je ubranil naslov iz leta 2013 v kategoriji »brki po madžarsko«, Britanec je zmagal z brki po vzoru slikarja Salvadorja Dalija, Francoz pa v kategoriji »delna brada v imperialističnem slogu«. Najuspešnejši so bili Američani, ki so zmagali v šestih od skupno 18 kategorij.

Kdor ima denar, lahko ima ljubljenčka za vedno Za vse tiste, ki se težko poslavljajo od živalskih prijateljev, je južnokorejski inštitut Sooam Biotech našel rešitev: za 90 tisoč evrov vam namreč ustvarijo popolnega klona vašega ljubljenčka. V svojem oglasu so zapisali, da vsem žalujočim zaradi smrti štirinožnega prijatelja ponujajo »izdelavo« njegovega popolnega genetskega klona ter da za ponovno rojstvo psa potrebujejo le dve stvari: njegovo tkivo (zaradi celic, ki vsebujejo DNK) in približno sto tisoč ameriških dolarjev (slabih 90 tisoč evrov). Na spletni

strani inštituta je uspešnost procesa dokumentirana z nekaj deset primeri psov, ki so kljub temu, da so kloni, zdravi in praktično neločljivo podobni psom, ki so nastali po naravni poti. Vse, ki se nameravajo odločiti za obuditev poginulega ljubljenčka, pa opozarjajo, da kloniran pes sicer podeduje 100 odstotkov genov, ne pa tudi osebnosti svojega predhodnika.

Pametni telefoni in preveč dela povečujejo stres Nobelov nagrajenec za medicino Thomas Südhof je opozoril na dva vsakodnevna spremljevalca, ki v največji meri povečujeta stopnjo stresa pri človeku: pametni telefon in preveč dela. »Ne preseneča me, da tako veliko ljudi trpi zaradi izgorelosti, ko pogledam, kako ljudje dandanes

Dobro vedeti?

Ob vseh različnih dnevih smo »proslavili« tudi svetovni dan pravice vedeti.

Včasih bi bilo kar dobro, če česa ne bi vedeli.

Brez kilometrine Ob akcijah »kupuj slovensko« se v različnih manjših okoljih vse bolj naglašajo akcije »kupuj lokalno«. Kupci pa se morajo žal vse pogosteje odločati za akcije »kupuj cenejše«.

Hotel in koča živijo,« je povedal 59-letni biokemik in pojasnil, da so po njegovem v veliki meri za stanje krivi pametni telefoni. »Nikoli več nismo nedosegljivi, nikoli nismo iz službe. Preko elektronske pošte smo praktično vsako minuto v stiku s svojim delom. Na dolgi rok to ne more biti dobro,« je še poudaril in dodal, da lahko takšen način dela vodi do kroničnega stresa, ki spremeni možgane in ljudi. In rešitev? Südhof pravi, da je ne pozna, svetuje pa načrtne odklope oz. premore od pametne tehnologije.

Kot kaže, bomo dobili še posebno savinjsko-šaleško navezo. Na visoki ravni. Med smučarskima centroma Golte in Celjska koča. Ob muhastih zima in drugih težavah je pač vsak poskus rešitve dober. Velja za obe strani.

Praznik luči V Šoštanju so pripravili praznik luči. V opomin za nazaj. Morda tudi za naprej.

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

8. oktobra 2015

ÄŒeprav ima s Ä?im, se ne hvali rada Katarina ÄŒas postala Pikina ambasadorka – Iskreno in ĹĄaljivo o sebi in svoji karieri – Prvih osem mesecev Ĺživljenja preĹživela v Velenju Velenje, 22. septembra – Pikin festival ima vsako leto Ä?astno pokroviteljico, ki v Ä?asu festivala uradno postane Pikina ambasadorka. Letos je to igralka in televizijska voditeljica Katarina ÄŒas, ki ji je kot prvi Slovenki uspelo priti na velika hollywoodska platna, velike sledi pa s svojim delom riĹĄe tudi doma. O svoji karieri je po obisku Pikinega prizoriĹĄÄ?a ob Velenjskem jezeru v torek zveÄ?er spregovorila na posebnem veÄ?eru v mali dvorani doma kulture. Bila je iskrena in zabavna sogovornica. Sploh, ker sicer rada Ä?uva svojo zasebnost in Âťima teĹžave s hvalisanjemÂŤ. Pravi, da jo je sram, celo fotografijo z Al Pacinom, ki je nastala na rdeÄ?i preprogi ob premieri filma Danny Collins, v katerem igra njegovo zaroÄ?enko Sofie, je s teĹžavo objavila na Instagramu. Ob tem je zanimivo, da njeno filmsko Ĺživljenje zanima mnoge; slovenski uporabniki iskalnika Google.si so lani pogosteje kot njeno ime iskali le ĹĄe imeni Luke Meseca in Violete Bulc.

Katarina ÄŒas v intervjujih ne skriva, da ima Ĺ tajerske korenine, verjetno pa marsikdo ne ve, da so te Ä?isto velenjske. Tako oÄ?e kot mama sta VelenjÄ?ana. Katarina je prvih osem mesecev Ĺži-

je sicer edina Evropejka, ki je priťla v drugi krog avdicije in med 10 finalistk – je pa prav zaradi nje dobila vlogo v neodvisnem irskem filmu Policist, ki je bil zelo uspeťen. Vlogo je dobila brez agenta, sedaj ga seveda ima.

Svetlolaska z modrimi oÄ?mi, obleÄ?ena le v modre kopalke vljenja preĹžiin polepljena s ĹĄopi dolarvela v Velenju, skih bankovcev – scekjer ima ĹĄe vedno na iz filma Volk z babico in kar nekaj tet in striWall Streeta, ki ga cev, zato se vraÄ?a, kolikor ji je reĹžiral slodopuĹĄÄ?a Ä?as. Tega pa nima viti Mar tin veliko, saj je izjemno aktivScorsese, na tako na gledaliĹĄkih odrih v katerem kot v filmskem svetu, vodi pa je v glavni tudi glasbeno oddajo Aritmija vlogi nastopil in ĹĄtevilne prireditve. V zadnjih niÄ? manj slotreh letih je njena filmska kariera viti Leonarnaravnost sanjska, kar v veliki medo DiCaprio, ri pripisuje sreÄ?i in svoji sproĹĄÄ?eje marsikomu nosti v stiku s tujimi filmarji. Pred ostala v dokamere je prviÄ? stopila pri 12 brem spominu. Povedaletih, ko je posnela reklamo za la je, kako igralki iz majhne Cockto, leto kasneje je Ĺže igrala Slovenije uspe dobiti vlogo, za v mladinskem filmu Peklenski katero se je potegovalo veÄ? kot 1000 mladenk, film pa je dobil naÄ?rt. Televizijsko prepoznavna Pika NogaviÄ?ka in njena letoĹĄnja ambasadorka Katarina kar 5 nominacij za oskarja. ÄŒeje postala leta 1997 z glasbeno ÄŒas sta postali pravi prijateljici. Pika ji je poleg naziva prav je bila njena vloga majhoddajo Atlantis. Zanimivo je, podarila tudi Ficka, ki si ga je ta vedno Ĺželela. na, filmski kritiki menijo, da je da nikoli ni delala sprejemnih bila ena kljuÄ?nih. ReĹžiserja je nju kratkega filma Kekec tri dni pred izpitov na Akademiji za film in gledaliĹĄÄ?e, je pa diplomirala iz filma, poroko Velenjskega reĹžiserja Jake Ĺ uli- opisala kot izjemno dostopnega in prenatanÄ?neje iz trĹženja filmov, a na eko- goja, ki je dobil tudi vesno za najboljĹĄi prostega, kar je po njenem lastnost res nomski fakulteti. Kasneje ji je bilo Ĺžal, ĹĄtudentski film, na kar je bila prav po- velikih ljudi. Na njeno pobudo je celo da nima igralske izobrazbe, kljub temu nosna. Prodor v tujino se je zaÄ?el z avdi- spremenil njeno vlogo in postala je Ĺ vipa je igrala v veÄ? filmih kot ĹĄtevilne ĹĄo- cijo za Malickovo Drevo Ĺživljenja (Tree carka s slovenskimi koreninami, v filmu lane igralke. Spregovorila je o snema- of Life), v katerem vloge ni dobila – bila pa se zato pojavi celo slovenska zasta-

va. Vlogo je dobila na podlagi videoposnetka, ki ga je posnela kar doma. Sledila je ĹĄe veÄ?ja vloga, a v manj slavnem filmu. Marca letos je namreÄ? premiero doĹživel njen drugi hollywoodski film, komiÄ?na drama Danny Collins, v katerem zaigra ob Al Pacinu. Prvo avdicijo zanj je opravila preko skypa, na avdiciji v Los Angelesu pa je Ĺže slutila, da jo bo dobila. Al Pacino je improviziral in se ni drĹžal scenarija, izziv pa je sprejela samozavestno. Ko sta konÄ?ala, je reĹžiserju povedal: ÂťDobra je!ÂŤ In nekaj dni kasneje je bila vloga uradno njena ‌ Vloge v tujih filmih se ĹĄe vrstijo, spomladi je v Beogradu posnela triler The Rift, ki ĹĄe ni konÄ?an, je pa ob snemanju spoznala, da je igralski poklic nevaren, saj si je zlomila nogo ... Da, vÄ?asih se tudi njej zdi, da sanja. Prizemljena ostaja zato, ker je taka Ĺže po naravi, veliko pa ji pomeni tudi njen zlati prinaĹĄalec, ki jo vedno pomiri.

Po tem, ko je Katarina s pomoÄ?jo Pike NogaviÄ?ke in Draga MartinĹĄka iz MO Velenje Ĺže postala Pikina ambasadorka, je obljubila, da bo ĹĄirila glas o festivalu, ki ga je obiskala prviÄ?. Vesela je bila, ker je konÄ?no dobila svojega Ficka, sploh, ker je knjiga o Piki bila in je ena njenih najljubĹĄih knjig. ÂťS Piko sva postali prijateljici, zato se zagotovo ĹĄe vrnem,ÂŤ je povedala ob koncu veÄ?era, ki so ga obiskali tudi ĹĄtevilni mladi VelenjÄ?ani, ki so se tudi fotografirali z njo. đ&#x;”˛

bĹĄ

Velenjsko jezero je kot kopalna voda v zelo dobrem stanju ÄŒe ne bi bilo tako, bi se ob mnoĹžici kopalcev letos pri kom gotovo pojavila kakĹĄna zdravstvena teĹžava Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Urejena Velenjska plaĹža je letos privabila veÄ? kot 50 tisoÄ? obiskovalcev! V dolgem vroÄ?em poletju so uĹživali in se hladili v Velenjskem jezeru. Dogajanje je spominjalo na zlate Ä?ase Ĺ kalskega jezera, ki se jih marsikdo od starejĹĄih ĹĄe spominja, ko so ob njem prirejali tombole, urejena kopaliĹĄÄ?a v njem so bila sinonim za velenjska poletja, v restavraciji pa se je plesalo ...

Spominja se jih tudi mag. Marko Mavec, direktor InĹĄtituta za

â?ą

Pravilnik o kopalnih vodah predpisuje merjenje ustreznosti vode ĹĄtirikrat letno. ERICo ustreznost vode Velenjskega jezera izmeri desetkrat v kopalni sezoni.

okoljske raziskave ERICo. InĹĄtitut od leta 2013 na obmoÄ?ju Ä?olnarne Velenjskega jezera v poletnih mesecih izvaja redne analize vode. ÂťKot VelenjÄ?an sem ponosno opazoval ljudi, ki so prihajali in uĹživali v tistem, kar je pravzaprav nastalo iz rudarske ĹĄkode.ÂŤ KakĹĄna je kakovost vode Velenjskega jezera? Tu in tam je

po katerem drĹžava umeĹĄÄ?a vode kot kopalne vode in izvaja monitoring ter skrb nad njimi. ÂťDovoljena vrednost sulfata za kopalne vode znaĹĄa 150 miligramov na liter vode. V Velenjskem jezeru so izmerjene vrednosti med 200 in 300 mg/l. Pri tem naj kot zanimivost povem, da je za pitno vodo dovoljena vrednost 250 mg/l. Vodo, v kateri se ne bi smeli kopati, torej lahko pijemo. Ali Donat, ki ga imamo za odliÄ?no zdravilno vodo. V njej je 2.000 mg/l sulfata. Termalne vode se z vsebnostjo sulfata hvalijo, ljudje se zaradi tega, ker so bogate z njim, v njih kopajo.ÂŤ Mejna vrednost molibdena, do-

voljena za kopalne vode, znaĹĄa 200 mikrogramov na liter vode. ÂťMi ga izmerimo med 60 in 70.

Po pravilniku za kopalne vode pa popreÄ?je ne sme presegati 24,

â?ą

Vodo, v kateri se ne bi smeli kopati, lahko pijemo.

kar pa mi nekoliko presegamo.ÂŤ Molibden je element, ki ga telo potrebuje in zanj v pitni vodi ni doloÄ?ene mejne vrednosti. Po priporoÄ?ilih Svetovne zdravstvene organizacije ga potrebuje od 100 do 300 mikrogramov dnev-

no. Torej bi morali popiti od 1,5 do 5 litrov vode, da bi telo dobilo tisto, kar potrebuje. ÂťMorda smo pri nas s pravilniki o naravnih kopalnih vodah malo posebni, zelo ostri. ÄŒe bi ĹĄli po teh kriterijih testirat bazene, ti ne bi bili niti blizu ustreznosti. Skratka, vsa tri leta kar izvajamo redne analize, ugotavljamo, da je voda v Velenjskem jezeru zdrava, neoporeÄ?na, dobra za kopanje. ÄŒe ne bi bilo tako, bi se ob mnoĹžici kopalcev letos pri kom pojavila kakĹĄna zdravstvena teĹžava, povezana z vodo, a se ni.ÂŤ đ&#x;”˛

Razstava za oÄ?i in duĹĄo Od petka do ponedeljka v AndraĹžu nad Polzelo na ogled veÄ? kot 150 vrst starega sadja, kulinariÄ?nih specialitet, pijaÄ? iz sadja ‌ Mag. Marko Mavec: ÂťBrez skrbi. Ta voda je zdrava, neoporeÄ?na, dobra za kopanje.ÂŤ

kak skeptik podvomil o njej, Ä?eĹĄ da je bilo vanj nekdaj odloĹženega veliko pepela .... ÂťZ gotovostjo in na osnovi analiz lahko zatrdim, da je vsak strah odveÄ?.

Pepel je Ĺže zdavnaj kalciniral na dnu. Prekrile so ga druge usedline.ÂŤ Velenjsko jezero je kot kopalna voda v zelo dobrem stanju, pravi. MikrobioloĹĄki parametri koliformne bakterije fekalnega izvora v vseh letih, kar spremljajo

kakovost vode, niso nikoli presegle vrednosti 200 bakterij na 100 ml vode. ÂťObiÄ?ajno so se gibale okoli 10. Mejna vrednost za dobro stanje je 1.000, za odliÄ?no 500. Torej je voda Velenjskega jezera mikrobioloĹĄko v odliÄ?nem stanju.ÂŤ Strogo po pravilniku o kopalnih vodah (naravnih kopalnih vodah in ne bazenih) le sulfat in molibden nekoliko preseĹžeta vrednosti, ki jih doloÄ?a pravilnik,

ÄŒlani Kulturnega druĹĄtva AndraĹž na Polzelo so znani po vsej Sloveniji in v zamejstvu predvsem po tradicionalni prireditvi Peli so jih mati moja. Slovijo tudi kot dobri in marljivi organizatorji drugih kulturnih in druĹžabnih dogodkov v kraju in obÄ?ini Polzela. V letoĹĄnjem delovnem programu pa so na pobudo Konrada BrunĹĄka k tradicionalnim aktivnostim dodali novo, in sicer sadjarsko razstavo. To bodo odprli v tamkajĹĄnjem domu krajanov jutri (v petek), ob 17. uri, odprta pa bo do ponedeljka od 9. do 17. ure.

Organizatorji obljubljajo Âťrazstavo za oÄ?i in duĹĄoÂŤ. Obiskovalci bodo lahko videli veÄ? to 150 vrst starega sadja, nekaj novih vrst, orodje, s ka-

terim so sadje pridelovali in predelovali, kulinariÄ?ne specialitete in pijaÄ?e iz sadja. S svojimi likovnimi deli jo bodo popestrili domaÄ?i in polzelski likovniki in otroci andraĹĄke podruĹžniÄ?ne ĹĄole.

Na prireditvi priÄ?akujejo tudi nekatere ugledne goste: predsednika DrĹžavnega sveta Mitja Brvarja, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka PoÄ?ivalĹĄka, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Cvetka ZupanÄ?iÄ?a in ZadruĹžne zveze Slovenije Petra Vriska, obmoÄ?ne in lokalne strokovnjake za kmetijstvo in mnoge druge. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

8. oktobra 2015

Zlata poroka Angele in Franca Jurko Pred petdesetimi leti sta na skupno Ĺživljenjsko pot stopila rosno mlada Angela KonÄ?nik in njen izbranec Franc Jurko. Njuna pot ni bila lahka, saj je Franc prevzel kmetijo, ki pa jo je bilo treba obnoviti in posodobiti, mlada Angela pa ni bila s kmetije, in Ä?eprav je bila vajena trdega dela, je bil to zanjo velik napor.

Vse napore sta premagala s svojo dobro voljo in trdno ljubeznijo, ki sta jo pred nedavnim znova potrdila z zlato poroko. V tem Ä?asu se jima je rodilo pet otrok: Renata, Magda, Franjo, Mirko in Tanja, a ker jima usoda ni prizanaĹĄala, jima je vzela najstarejĹĄo hÄ?er.

Ob trdem delu in pomoÄ?i odraĹĄÄ?ajoÄ?ih otrok sta postavila nov dom in novo gospodarsko poslopje. PoÄ?asi so otroci od-

hajali in na kmetiji je ostal Franjo, ki je sedaj gospodar. Otroci so ju obdarili s petimi vnuki in pravnukinjo in na pot prihaja ĹĄe en pravnuk, ki jima bo ĹĄe polepĹĄal njune

dni. V domaÄ?i cerkvi sv. OĹžbolta in Marije SneĹžne v Cirkovcah se je odvijala sveÄ?ana poroka, s prijatelji in domaÄ?imi pa sta se poveselila v đ&#x;”˛ bliĹžnjem gostiĹĄÄ?u.

KoĹžuhanje na kmetiji MadleĹĄnik PrejĹĄnji petek je TuristiÄ?no druĹĄtvo Skorno v sodelovanju s kmetijo MadleĹĄnik ponovno obudilo star obiÄ?aj koĹžuhanja koruze. VeÄ? kot 30 zbranih vaĹĄÄ?anov je ob delu in prijetnem klepetu liÄ?kalo koruzne storĹže. TuristiÄ?no druĹĄtvo je pripravilo tudi tekmovanje o najveÄ?jem, najdaljĹĄem, najzanimivejĹĄem in najlepĹĄe aranĹžiranem jesenskem pridelku. VaĹĄÄ?ani so prinesli veÄ? kot 40 pridelkov in prav vsak je bil nekaj posebnega. S tajnim glaso-

vanjem smo izbrali tiste najboljĹĄe in jih nagradili z majhno pozornostjo.

KoĹžuhanja sta se udeleĹžila predsednik KS Skorno – Florjan Matic MeĹžnar in Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ki je zmagovalcem

razdelil tudi priznanja. Ob zasluĹženi malici domaÄ?ih dobrot in prijetnih zvokih harmonike pa je veselje po opravljenem delu odmevalo ĹĄe dolgo v noÄ?. đ&#x;”˛

ter uresniÄ?evanju solidarnosti med generacijami.ÂŤ Predstavniki Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev (SreÄ?ko KoroĹĄec, Darinka Barle, ÄŒrt UrbaĹĄek) so sodelovali na okroglih mizah in mednarodni konferenci na aktualne teme, povezane s starejĹĄimi: Medgeneracijski centri – druĹĄtva upokojencev s ciljem po-

leĹĄke zveze ĹĄe na dveh prireditvah v okviru festivala: na 7. veÄ?eru pesmi in plesa so nastopili KavĹĄki fantje, na sreÄ?anju pevskih zborov pa zbor DruĹĄtva upokojencev in MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Velenje. Oba sta si vstopnico za sodelovanje na festivalu pridobila na letoĹĄnji reviji pevskih zborov zveze. Po mnenju zborovodkinje

prej. Njeni predstavniki so zavzeto sodelovali na 15. Festivalu za tretje Ĺživljenjsko obdobje 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Steblovnik je povedal, da dogodka nikakor ne bi izpustili, saj gre za edinstveno prireditev za starejĹĄe v Sloveniji in je najveÄ?ja tovrstna prireditev v Evropi. Ustvarja prostor povezovanja, izmenjave idej in ustvarjanja, omogoÄ?a delovanje med generacijami, civilno druĹžbo, prostovoljnimi organizacijami ‌ ÂťOdpira vrata medgeneracijskemu soĹžitju, ustvarjalnosti in izmenjavi idej ter s tem pripomore k izboljĹĄanju kakovosti Ĺživljenja starejĹĄih

vezovanja generacij, Nove storitve za starejĹĄe z uporabo IKT v Sloveniji, Inovativni poslovni model delovanja dnevnih centrov aktivnosti po principih zadruĹžniĹĄtva, VseĹživljenjsko izobraĹževanje za Ĺživljenje in ustvarjanje starejĹĄih v druĹžbi prihodnosti, Evropski programi za starejĹĄe osebe. Tudi zakljuÄ?na slikarska razstava del, nastalih na letoĹĄnji 17. slikarski koloniji pod okriljem Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije, ni minila brez predstavnikov ĹĄaleĹĄke zveze. Mentor kolonije je bil namreÄ? VelenjÄ?an Oskar Sovinc. Vsekakor pa velja odmeven nastop predstavnikov ĹĄa-

Manje GoĹĄnik Vovk je uspeĹĄen nastop zbora odraz predanega in srÄ?nega dela. Zbor je sodeloval Ĺže tretjiÄ? in tudi tokrat dokazal, da se da v tretjem Ĺživljenjskem obdobju peti dobro, kakovostno, obÄ?uteno in doĹživeto. Tone Ĺ merc, vodja KavĹĄkih pevcev, je izrazil ponos, ker so na festivalu nastopili drugiÄ? in poĹželi velik aplavz, kar jim vliva voljo za nadaljnje delo skupine. O dogodku zveza obĹĄirneje poroÄ?a na svoji novo oblikovani spletni strani. đ&#x;”˛

Tp

Ekodan namenili gozdu

ĹĄo in tudi od kod mestu ime ÂťBela LjubljanaÂŤ. Posebej nas je oÄ?aral ÂťÄŒasovni strojÂŤ, skozi katerega potujeĹĄ po Ljubljanskem gradu in je edinstven v Evropi. Namesto vodiÄ?a te skozi Ä?asovni stroj vodijo igralci, obleÄ?eni v srednjeveĹĄke kostume. Ĺ˝e Ä?ez teden dni, 19. septembra, pa smo se podali na humanitarno misijo, saj smo skupaj s Ä?lani druĹĄtva invalidov iz ÄŒrne na KoroĹĄkem odĹĄli v OreĹĄje na Dolenjskem, kjer smo na kmetiji Borisa Pavlina pomagali pri trgatvi grozdja in se tako tudi rekreirali pri opravljanju

dobrega dela. V soboto, 26. septembra, pa smo s stojnico in kuhanjem golaĹža sodelovali na Šmihelovem sejmuÂŤ v Ĺ oĹĄtanju, katerega Ä?as je sovpadal s prireditvami, namenjenimi praznovanju praznika obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

NaĹĄ tradicionalni Âťpraznik krompirjaÂŤ bomo s krompirjevimi jedmi izvedli na Slemenu 10. oktobra od 19. ure dalje. Poleg krompirjevih jedi bo poudarek na zanimivih jesenskih pridelkih, ki jih prinesemo in razstavimo ter tudi nagradimo. đ&#x;”˛

th

Zmagale na ĹĄolskem prvenstvu V sredo, 30. septembra, je v Ankaranu potekalo finalno tekmovanje v odbojki na mivki za uÄ?enke osnovnih ĹĄol v Sloveniji. Med ĹĄtirimi osnovnimi ĹĄolami, ki so si priborile nastop na finalnem tekmovanju, so bile tudi uÄ?enke OĹ Karla Destovnika Kajuha. Na poti do finala so suvereno osvojile naslov podroÄ?nih prvakinj, kar jim je prineslo nastop v polfinalu drĹžavnega prvenstva.

Z dobrimi igrami so v polfinalu premagale vse ekipe in se uvrstile na zakljuÄ?ni turnir ĹĄtirih najboljĹĄih ekip osnovnih ĹĄol Slovenije. Z odliÄ?no igro in veliko poĹžrtvovalnostjo so najprej premagale igralke OĹ Ankarana, nato OĹ Grosuplje in na koncu ĹĄe OĹ Kamnik. Slavje se je lahko zaÄ?elo. To je prvi drĹžavni naslov odbojkaric naĹĄe ĹĄole, ki pa je oÄ?itno priĹĄel ravno ob pravem Ä?asu,

Ljubljana, 29. september do 1. oktober – PoroÄ?ali smo Ĺže, da je dr. Konrad Steblovnik nepreklicno odstopil z mesta predsednika Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev (mimogrede – omenjeno dolĹžnost bo opravljal do skupĹĄÄ?ine pokrajinske zveze marca prihodnje leto). Kljub temu delo organizacije nemoteno teÄ?e na-

Jasmina Stropnik

V Ĺ entvidu ne mirujemo ÄŒlani turistiÄ?norazvojnega druĹĄtva Raztok Ĺ entvid smo si v Ä?asu, ko so izleti v tujino ÂťIn in OhÂŤ, izbrali za strokovno ekskurzijo ogled naĹĄega glavnega mesta, kjer smo se mudili v soboto, 12. septembra. ÄŒeprav mislimo, da Ljubljano poznamo, smo ugotovili, da veliko premalo. Tako smo podrobneje spoznali Kongresni trg, KriĹžanke, Narodno univerzitetno knjiĹžnico (NUK), ÄŒevljarski in Mesarski most, gostinski lokal ÂťDruga violinaÂŤ (v njem delajo samo mladi z downovim sindromom), mestno hi-

Festival – prostor za sodelovanje med generacijami

saj naĹĄa ĹĄola letos praznuje deseto obletnico delovanja.

Ekipa: Brina Stropnik, Lara Lesjak, Ela Medved, Ana Ĺ˝igon, Neli GorĹĄek đ&#x;”˛

Mentor: Boris Plamberger, prof.

Na naĹĄi sonÄ?ni in kulturni ĹĄoli smo ponosni tudi na to, da smo ekoĹĄola, za kar smo zasluĹžni vsi uÄ?enci in zaposleni. Trudimo se zmanjĹĄati koliÄ?ino odpadkov, poskuĹĄamo prispevati k odstranitvi divjih odlagaliĹĄÄ?, skrbimo za uÄ?inkovito rabo naravnih virov, izboljĹĄanje naĹĄega bivalnega okolja, krepitev medsebojnih odnosov, vzgojo o zdravem naÄ?inu Ĺživljenja ‌, letos pa je ĹĄe posebej v naĹĄih mislih gozd. Temu smo namenili nedavni ekodan.

Gozd je pomemben ekosistem. Zato smo se odloÄ?ili, da dan, ki je v celoti posveÄ?en dejavnostim ekoĹĄole, namenimo ravno spoznavanju in raziskovanju tega ekosistema. Vodja ekoĹĄole, uÄ?iteljica Andreja Ĺ kruba, je povedala, da nam je dan lepo uspel. Tudi naĹĄ ravnatelj Bojan Juras je zelo ponosen, da smo aktivni Ä?lani v veliki druĹžini slovenskih ekoĹĄol: ÂťOdkar smo ekoĹĄola, se vsak zaposleni in vsak uÄ?enec trudi, da bi Ä?im bolje opravili vsak svoje dolĹžnosti in da bi s tem pripomogli k boljĹĄemu naÄ?inu Ĺživljenja. Ekodan izvajamo Ĺže 10. leto.

Je eden najbolj napornih, a tudi lepih dni v ĹĄolskem letu, saj potekajo ĹĄtevilne delavnice na terenu, uÄ?enci pa spoznajo veliko novega malo drugaÄ?e.ÂŤ Delo na ekodnevu je potekalo v razliÄ?nih delavnicah; uÄ?enci od 1. do 5. razreda so se odpravili v

gozd, kjer so sreÄ?ali gozdne ĹĄkrate in vile, preuÄ?evali glive in gobe, opazovali ostale rastline in Ĺživali v gozdu, prepoznavali ĹĄume in zvoke ter s tipanjem zvokov s Ä?utili zaÄ?utili gozd. Ĺ estoĹĄolci so se posvetili rastlinam in gobam v gozdu,

star papir. Da bo vse ostalo tudi zapisano, pa smo skrbeli mladi ĹĄolski novinarji pod mentorstvom uÄ?iteljice Mojce A. Juras. Ker moramo tudi na ekodnevu napolniti svoje Ĺželodce, smo intervjuvali ĹĄe naĹĄega kuharja.

uÄ?enci sedmega razreda so se odpravili na ogled muzeja lesarstva in gozdarstva, na gozdno uÄ?no pot nad gradom Vrbovec v obÄ?ini Nazarje ter na ogled podjetja KranÄ?iÄ?, ki se ukvarja s proizvodnjo in predelavo lesa. OsmoĹĄolci smo se sreÄ?ali z Ĺživalmi v gozdu, pri Ä?emer nas je vodil lovec JoĹžef Drev, devetoĹĄolci pa so se v gozdu druĹžili z gozdarjem Marjanom DenĹĄo. In ker smo sonÄ?na ĹĄola, smo v okviru ekodneva v sonÄ?ne barve s travnikom cvetlic odeli tudi hiĹĄko za ĹĄolo, v kateri vse leto hranimo

V tem dnevu smo se uÄ?enci veliko nauÄ?ili, spoznali smo, kako pomembna je skrb za okolje in kako pomemben je gozd, ki v sebi skriva veliko razliÄ?nih, predvsem pa pestrih rastlinskih in Ĺživalskih vrst. đ&#x;”˛ Mlade novinarke OĹ bratov Letonja Ĺ martno ob Paki: Tanja GlasenÄ?nik, Lara Kompan, Ĺ pela Komar, Kaja KrajĹĄek.

Mentorica – uÄ?iteljica Mojca A. Juras

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

8. oktobra 2015

Lahko bodo 'ĹĄportali' V Tresimirjevem ĹĄportnem parku za vsakogar nekaj, tako za starejĹĄe kot za mlade Ĺ portni park je velika pridobitev tako za mlade kot starejĹĄe.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 30. septembra – Da so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani teĹžko Ä?akali na Tresmirjev ĹĄportni park, ki je zrasel ob istoimenskem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, so pokazali s svojo prisotnostjo na sredini otvoritvi.

PriĹĄli so mnoĹžiÄ?no, od najmlajĹĄih do najstarejĹĄih. Skupno jim je bilo veselje.

ma. Tukaj se bodo lahko uvajali v ta svet, tukaj bomo pridobivali nove bodoÄ?e plezalce. Tudi dobre.ÂŤ RazloĹžila je tudi, da so plezalni balvani skala, na kateri so zdaj umetno postavljeni ÂťgrifiÂŤ. V naravi pa je to le ogromna skala, po kateri se pleza.

pili prostor, da smo lahko trenirali, a to ni isto ... Stanujem blizu, na Cankarjevi. Zagotovo bom velikokrat tukaj.ÂŤ In takih navduĹĄencev je bilo ĹĄe veliko. Eni so preverjali igriĹĄÄ?e za uliÄ?no koĹĄarko, drugi igri-

secu. Toliko so mu dali na voljo.

Direktor Luka Petrak: ÂťRes je Ä?udeĹž, da nam je uspelo.ÂŤ Ves Ä?as je ťportalaÂŤ celotna Nivigova ekipa desetih ljudi, obÄ?asno pa so jim pomagali kooperanti s ĹĄe desetimi. Zdaj lahko

Poudarjeno bo druĹženje 8. oktober je praznik mesta Ĺ oĹĄtanj Milena KrstiÄ? – Planinc

En krog so naredili skupaj: Ĺžupan Darko Menih, podĹžupan Viki Drev in direktor Niviga Luka Petrak.

Ida Pejovnik: ÂťKo bi vi vedeli, kako smo veseli!ÂŤ UrĹĄka Petek: ÂťTu se bodo lahko kalili otroci, bodoÄ?i alpinisti.ÂŤ

UrĹĄka Petek iz Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka Velenje se ni mogla loÄ?iti od plezalnih balvan. ÂťVelika pridobitev so za otroke, ki se podajajo v svet alpiniz-

Tudi predstavnica starejĹĄe generacije Ida Pejovnik iz DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj je bila navduĹĄena: ÂťKo bi vi vedeli, kako smo vsi veseli! Kar nekaj Ä?asa smo bili brez kegljiĹĄÄ?a, ker so nam ga podrli. Gasilci so nam ĹĄli na roke, nam zaÄ?asno odsto-

ĹĄÄ?e za odbojko na mivki, tretji baliniĹĄÄ?e ... Ĺ˝upan in podĹžupan Darko Menih in Viki Drev pa ste preverila tudi videz in kakovost izvedbe pomoĹžnih ĹĄportnih objektov, tudi klopi. Ĺ tevilne pohvale so bile naslovljene na izvajalca del, ĹĄoĹĄtanjsko podjetje Nivig, ki je uspelo Tresimirjev ĹĄportni park postaviti v rekordnem Ä?asu, v enem me-

'ĹĄportajo' Ĺ oĹĄtanjÄ?ani.

Vrednost naloĹžbe je blizu 345.000 evrov. Dobrih 200.000 evrov plaÄ?a obÄ?inski proraÄ?un, 45.000 evrov ministrstvo za gospodarski razvoj, 85.000 evrov pa fundacija za ĹĄport. đ&#x;”˛

PodeĹželje popestrilo dogajanje v mestu Jesenski sejem uspel v jesenskem vremenu – Kmetovalci in obrtniki s podeĹželja so se predstavili– Namesto golaĹža razliÄ?ne enolonÄ?nice Tina Felicijan

ÄŒeprav nekoliko manjĹĄi kot prejĹĄnja leta je Jesenski sejem v soboto dopoldne preselil jesen s podeĹželja v srediĹĄÄ?e mesta. ÂťSejem smo pred leti, ko ĹĄe ni bilo kmeÄ?ke trĹžnice in rednih sejemskih aktivnosti, postavili predvsem zato, da bi nekako predstavili podeĹželje v mestu. Povabili smo vse s podeĹželja, da predstavijo svoje izdelke, pridelke, kar jesenski Ä?as ponuja. Tako je z leti v mestu zrasla ponudba,ÂŤ pripoveduje direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny, ki je vesela vkljuÄ?evanja ne le lokalnih pridelovalcev, ampak tudi javnih zavodov in drugih ustvarjalcev.

VeÄ? kot 40 razstavljalcev je predstavilo izdelke domaÄ?e rokodelske in umetniĹĄke obrti, jesenske plodove in domaÄ?e dobrote, vinogradniĹĄke, Ä?ebelarske, sadjarske in vrtnarske pridelke.

Razstavili so razliÄ?ne sorte jabolk, grozdja in poljĹĄÄ?in, Osnova ĹĄola Mihe Pintarja Toleda je predstavila vloĹženo zelenjavo,

Univerza za III. Şivljenjsko obdobje je postavila razstavo, nastopala pa sta Ansambel Žarek in upokojenski pevski zbor pod vodstvom Metke Smirnov.

Tolkec, tolcek ali bunkovec

TuristiÄ?na zveza Velenje je namesto golaĹžijade povabila h kuhanju enolonÄ?nic in pripravljanju sezonskih jedi.

Vrtec Velenje je postavil Tetko Jesen, MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je izvajala

ustvarjalne delavnice, Muzej Velenje je predstavil nekaj eksponatov, aktualnih v jesenskem Ä?asu,

Na Jesenskem sejmu je sodelovalo tudi DruĹĄtvo Revivas iz Ĺ kal, ki je med drugim predstavljalo razliÄ?na jesenska opravila. ÂťJablano je treba najprej posaditi, cepiti, obrezovati in tako naprej, da lahko potem v jeseni obereĹĄ lep sadeĹž. Pa Ä?im manj ĹĄpricati – kar zraste, naj zraste, tako je bolj zdravo. Tudi Ä?e je malo pikasto ali Ä?rvivo, je za pojesti. ÄŒe jĂŠ notri Ä?rv, je tudi zame dobro,ÂŤ je v smehu povedala predsednica Vera PogaÄ?ar in pokazala ĹĄe razstavo jabolk, vsestranskega in zdravega sadja, iz katerega jeseni izdeluje sok, kompot, suhe krhlje in ĹĄe marsikaj okusnega za ozimnico. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – 8. oktober je praznik krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, mesta Ĺ oĹĄtanj. To je dan, ki je bil nekdaj, do delitve na tri obÄ?ine v Ĺ aleĹĄki dolini, praznik obÄ?ine Velenje. Vsaka od njih si je kasneje za svoj praznik izbrala drug datum, krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj pa je ohranila 8. oktober.

Datum je povezan z znamenitim napadom borcev Ĺ tajerskega bataljona na mesto Ĺ oĹĄtanj leta 1941, ko so mesto za nekaj ur osvobodili. To je bila tudi prva veÄ?jih partizanskih akcij na Slovenskem, ki je odmevala celo v vrhovih tedanjih nemĹĄkih oblastnikov.

Praznik krajevne skupnosti bodo v Ĺ oĹĄtanju zaznamovali jutri in v soboto, 9. in 10. oktobra, s poudarjenim druĹženjem.

V petek zveÄ?er pripravljajo na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu zabavo s Kingstoni, Skor Bandom in skupino JoĹĄke v'n.

V soboto bodo pripravili tradicionalni pohod po TrĹĄki poti. ÂťS tem nadaljujemo tradicijo, ki so jo vpeljali v prejĹĄnjem sestavu sveta Krajevne skupnosti. Edina sprememba je ta, da bo moĹžna daljĹĄa in krajĹĄa pot. Za krajĹĄo

UrĹĄka Kurnik: ÂťPraznik bomo zaznamovali z zabavo in pohodom.ÂŤ

bosta potrebni dve uri, za daljĹĄo od ĹĄtiri do pet,ÂŤ pravi predsednica sveta KS UrĹĄka Kurnik. Obe poti bodo zakljuÄ?ili pred gasilskim domom v Ĺ oĹĄtanju s pogostitvijo.

Sicer pa si bodo letoĹĄnje leto in letoĹĄnji praznik v Ĺ oĹĄtanju zapomnili po tem, da poteka v znamenju gradnje pokrite trĹžnice. Mesto je nanjo Ä?akalo in se pripravljalo precej let. ÂťPonosni smo, da bomo lahko decembra odprli prvo trĹžnico v mestu.

Pa ĹĄe pokrita bo,ÂŤ je zadovoljna đ&#x;”˛ Kurnikova.

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

8. oktobra 2015

Rudarji niso ponovili igre s prve tekme Gledalci prikrajĹĄani za nogometne uĹžitke – DomaÄ?ega vratarja dvakrat reĹĄil okvir vrat V 13. prvenstvenem krogu v prvi nogometni ligi so se kar trije dvoboji konÄ?ali brez zmagovalca. Na dveh so ljubitelji nogometa videli kar devet golov, na preostalih treh le skromne ĹĄtiri.

TakĹĄen razplet sta dobro izkoristila Olimpija in Maribor. LjubljanÄ?ani, ki so novincu KrĹĄkemu nasuli kar pet Ĺžog v mreĹžo, svojo pa ohranili nedotaknjeno, so pred ĹĄe vedno drugo Gorico poveÄ?ali prednost na ĹĄtiri toÄ?ke.

Imajo jih 29. Maribor (Koper je premagal s 4 : 0) pa je zaradi boljĹĄe razlike v danih in preje-

nih igralcev. Zaradi kartonov so manjkali brata Mario, Stjepan BabiÄ? in Damjan TrifkoviÄ?, Ivan KnezoviÄ? pa ni mogel igrati zaradi poĹĄkodbe. Toda trener zaradi tega ni bil zaskrbljen. Bolj ga je skrbelo, kot je dejal po tekmi: ÂťMi imamo dolgo klop. Danes ni bil problem v naĹĄi kvaliteti, ampak v neuigranosti.ÂŤ ÄŒeprav so gostje tudi v sedmi tekmi zapored ostali neporaĹženi, bi bil trener Luka Elsner veliko bolj vesel, Ä?e bi odnesli iz Velenja vse tri toÄ?ke in se s tem oddolĹžili rudarjem za poraz v prvi tek-

Bolezen krojila sestavo ekipe Dva derbija, dva poraza Rudark in padec na Ä?etrto mesto – V nedeljo gostovanje pri odliÄ?ni Olimpiji

Odstopi v ZavrÄ?u

Redko se v naĹĄem nogometu zgodi, da trener odstopi po uspeĹĄnih predstavah.

Pa se je zgodilo, in to po tekmi v Novem mestu med domaÄ?o Krko in ZavrÄ?em, ki se je konÄ?ala 1 : 1. Trener HaloĹžanov Slavko MatiÄ? je bil oÄ?itno nezadovoljen z neodloÄ?enim rezultatom ali pa je bilo morda temu vzrok kaj drugega (Luka Koper); sporoÄ?il je, da zapuĹĄÄ?a trenerski stolÄ?ek. To je storil tudi njegov pomoÄ?nik Milan Obradović. NogometaĹĄi ZavrÄ?a so z njima ustvarili sijajen niz. V sedmih tekmah so petkrat zmagali in dvakrat igrali neodloÄ?eno.

Pred tem je stolÄ?ek ĹĄportnega direktorja zapustil prav tako Srb DuĹĄan Petković.

ZavrÄ? bo sedaj vodil avstrijec Peter Pacult.

minutah. Zelo razburljivo pa je bilo v izdihljajih tekme oziroma v sodnikovem dodatku. Najprej so domaÄ?i ostali brez izkljuÄ?enega Alena Jogana. Kljub igralcu manj pa so z golom Matije Ĺ karabota izenaÄ?ili in tako prepreÄ?ili gostom, da bi dosegli drugo zmago.

V tem mesecu kar trikrat z Mariborom

tih golih na tretjem mestu zamenjal DomĹžale, ki so sedaj Ä?etrte.

Oboji imajo po 22 toÄ?k. Prav toliko jih je doslej zbral tudi ZavrÄ?.

Na vrhu drugega dela lestvice so nogometaĹĄi Rudarja, ki niso ponovili dobre igre iz 4. kroga, ko so istega tekmeca na njegovem igriĹĄÄ?u premagali z 2 : 0.

Z rezultatsko za gledalce najbolj dolgoÄ?asnim razpletom ob jezeru je bil bolj zadovoljen domaÄ?i trener Jernej Javornik, saj so bili gostje v nadaljevanju boljĹĄi in bliĹžje zadetku. Njihov kapetan Nejc Skubic je sredi drugega polÄ?asa celo zadel vratnico. Pred koncem je imel Rudarjev vratar Matej Radan, ki se je izkazal z nekaj zelo dobrimi obrambami, ĹĄe enkrat sreÄ?o. Pri izbijanju Ĺžoge je njegovo preÄ?ko zadel tudi soigralec AnĹže PiĹĄek.

Rudarjev trener je moral moĹĄtvo sestaviti kar brez ĹĄtirih stal-

mi, skratka, ni bil zadovoljen. ÂťS toÄ?ko nismo povsem zadovoljni in moramo obĹžalovati, da nismo vzeli vseh treh. Po igri v drugem polÄ?asu smo si jih zasluĹžili.

Skratka, domov odhajamo z meĹĄanimi obÄ?utki: nismo izgubili, hkrati pa je to naĹĄa tretja tekma zapored z osvojitvijo samo ene toÄ?ke; to je pa premalo za tempo, ki ga imajo ostale ekipe. PaÄ? tiste, ki kandidirajo za najviĹĄja mesta.ÂŤ Da so morali biti domaÄ?i zadovoljni s toÄ?ko, gostje pa ne, potrjuje tudi statistika. Rudarji so v okvir vrat sproĹžili dve Ĺžogi, gostje pet, razmerje Ĺžog, ki so letele mimo vrat, pa je bilo 7 : 2 v korist gostov. Tudi kotov so DomĹžalÄ?ani izvedli veÄ? – 9 : 4.

UmetniĹĄki vtis paÄ? ne ĹĄteje, ampak le zadetki. Teh pa Ĺžal ni bilo.

Na dnu lestvice so ĹĄe vedno aktualni podprvaki Celjani. V novi Gorici so povedli Ĺže po nekaj

Zaradi kvalifikacijskih tekem, jutriĹĄnje v StoĹžicah z Litvo in ponedeljkove v gosteh s San Marinom za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Franciji, bodo v prvi ligi prvenstvo nadaljevali ĹĄele prihodnji konec tedna. NogometaĹĄi Rudarja bodo v 14. krogu gostovali pri novincu v ligi KrĹĄkem. Po trenerjevih besedah jim bo odmor zelo koristil: ÂťNajprej se bomo dobro odpoÄ?ili po napornem ritmu, potem pa se bomo zavzeto pripravljali na niz petih tekem v oktobru.ÂŤ V tem mesecu se bodo rudarji kar trikrat udarili z Mariborom.

Po prvenstveni tekmi s KrĹĄkim jih bodo gostili v prvi Ä?etrtfinalni pokalni tekmi (21. 10.), nato se bodo v 15. prvenstvenem krogu (24. 10.) pomerili ob jezeru s Koprom; 28. 10. bo povratna pokalna tekma v Ljudskem vrtu, tri dni zatem, 31. 10., pa se bodo v 16. krogu ĹĄe enkrat vrnili v Ljudski vrt. đ&#x;”˛

S. Vovk

MaliÄ?eviÄ? tudi uradno trener Elektre KoĹĄarkarji Elektre bodo 17. oktobra zaÄ?eli prvenstvo. Pod vodstvom DuĹĄka MaliÄ?eviÄ?a redno vadijo Ĺže od zaÄ?etka avgusta, MaliÄ?eviÄ? pa je sredi prejĹĄnjega tedna tudi uradno postal trener ĹĄoĹĄtanjskih prvoligaĹĄev.

MaliÄ?eviÄ? je Ĺ oĹĄtanjÄ?an (sedaj Ĺživi v Velenju), ki je Ĺže od malih nog igral koĹĄarko pri Elektri, v zadnjih letih pa se je posvetil trenerskemu delu. IzkuĹĄnje si je nabiral pri mlajĹĄih selekcijah kluba.

Lani je s kadetsko ekipo osvojil tretje mesto v drĹžavi. V klubu so se odloÄ?ili, da letos dajo prilo-

Ĺžnost predvsem domaÄ?im koĹĄarkarjem in tudi vodstvu.

Upravi odbor je imenoval tudi novega ĹĄportnega direktorja, to funkcijo je prevzel Borut Cerar, ĹĄe en domaÄ?in, ki je pred nekaj leti uspeĹĄno vodil prvo ekipo Elektre.

Jutri in v soboto Natkov memorial

Tik pred zaÄ?etkom prvenstva v Ĺ oĹĄtanju Ĺže vrsto let pripravljajo Natkov memorial. Na njem bodo nastopile dve drugo- in dve prvoligaĹĄki ekipi, in sicer: ECE

Celje, Slovenske Konjice, Hopsi Polzela in domaÄ?a Elektra. đ&#x;”˛

Razpored tekem: Petek 17.30 Hopsi Polzela – ECE Celje 20.00 Elektra – Slovenske Konjice Sobota 17.30 tekma za 3. mesto 20.00 tekma za 1. mesto 12. Natkov memorial bo zadnja preizkuĹĄnja za ĹĄoĹĄtanjske koĹĄarkarje pred zaÄ?etkom prvenstva.

NogometaĹĄice Rudarja –Škal so doĹživele Ĺže drugi poraz v novi sezoni. V prejĹĄnjem krogu so bile na svojem igriĹĄÄ?u od njih boljĹĄe Radomljanke, v nedeljskem 6. krogu pa aktualne prvakinje – ekipa Teleing Pomurja. Tekma je bila na glavnem igriĹĄÄ?u, saj na pomoĹžnem menjujejo umetno travo. BeltinÄ?anke so zmagale s 3 : 0. Razplet pa bi bil morda drugaÄ?en, Ä?e ‌ DomaÄ?i trener DuĹĄan UrĹĄnik je imel zaradi obolenj oziroma poĹĄkodb precej teĹžav s sestavo ekipe. ÄŒeprav so imele gostje vseskozi rahlo premoÄ?, so rudarke s preudarno igro uspeĹĄno zaustavljale njihove napade in prepreÄ?evale morebitno njihovo vodstvo.

Obenem so seveda tudi same iskale svoje priloĹžnosti za vodstvo, predvsem v hitrih nasprotnih napadih. TakĹĄna taktiÄ?na zamisel bi domaÄ?emu trenerju skorajda uspela. Toda v piÄ?lih dveh minutah je sreÄ?a kar dvakrat tesno objela gostujoÄ?e nogometaĹĄice.

Po petnajstih minutah igre v drugem polÄ?asu so se rudarke izvrstno otresle napada nasprotnic, njihova najboljĹĄa igralka ter strelka Lara PraĹĄnikar je z Ĺžogo silovito krenila v napad in uĹĄla gostujoÄ?im branilkam. DomaÄ?i ljubitelji, gotovo pa tudi peĹĄÄ?ica zelo glasnih navijaÄ?ev iz Beltincev, so najbrĹž Ĺže videli Ĺžogo v mreĹži. Toda gostujoÄ?a vratarka je s skrajnim naporom preusmerila Ĺžogo v kot. V naslednji minuti so se gotovo nekateri spomnili nenapisanega uliÄ?nega pravila, Ä?e ne daĹĄ, dobiĹĄ. In to se je uresniÄ?ilo. Gostje so po domaÄ?em kotu hitro izvedle napadalno akcijo in zadele. To je domaÄ?im vsekakor omajalo samozavest, saj se je Ĺže v naslednji minuti njihova mreĹža ĹĄe drugiÄ? zatresla, dobrih deset

minut pred koncem pa ĹĄe tretjiÄ?.

Po porazu v prejĹĄnjem krogu v Radomljah so rudarke na lestvici zdrknile na tretje mesto, po tem drugem pa na Ä?etrto mesto. Radomljanke, ki so v drugem der-

prepuĹĄÄ?a nakljuÄ?ju. Ker so tekmo v Novem mestu s Krko (zmagale so z 9 : 1) igrale Ĺže opoldne, si je skupaj z igralkami ogledal predstavo v Velenju. Sicer pa je vodstvo novonastale Olimpije v svoje vrste pritegnilo nekaj odliÄ?nih igralk. Tako je njihova Ä?lanica tudi Moira Murić, ki je bila pred tem nekaj sezon 'rudarka'.

V Novem mestu je kar dvakrat zadela. Njihova je tudi srbska re-

TeŞko bo, a ‌

DuĹĄan UrĹĄnik, trener domaÄ?ih: ÂťVsaka Ä?ast dekletom, da so odigrale to, kar so. Imeli smo velike teĹžave s sestavljanjem ekipe zaradi bolezni. Tudi sreÄ?a ni bila na naĹĄi strani. Pred nami je spet zahtevno gostovanje, Olimpija je neznanka in igra vse bolje. TeĹžko bo, a seveda ne gremo v Ljubljano z belo zastavo. Ĺ˝elimo dobiti vse tri toÄ?ke in se Ä?im prej vrniti vsaj na drugo mesto. Upam, da te dni ne bo teĹžav z obolenji. Verjamem, da bomo igrali tako dobro, kot smo do nesreÄ?nega prvega zadetka s Pomurkami.ÂŤ

biju na gostovanju v Mariboru zmagale z 2 : 0, so ostale na drugem mestu, na tretjem pa so novinke v ligi, igralke Olimpije, pri katerih bodo Ĺ kalÄ?anke gostovale v nedeljskem 7. krogu. Tekma bo na Kodeljevem, zaÄ?etek bo ob 11. uri. Pomurke bodo gostile MariborÄ?anke, igralke Radomelj pa nogometaĹĄice Velesova.

LjubljanÄ?anke na tribuni

prezentantka Jelena ÄŒubrilo, ki je proti Krki prav tako dosegla dva gola. Tudi reprezentanÄ?no vratarka Lucija Muri, sicer DravograjÄ?anka, ki je nekaj zadnjih sezon igrala v Italiji in Avstriji, pred tem pa je nosila tudi dres Pomurk, se je preselila k njim.

Zadnja okrepitev je Ivona Pejić, ki je priťla iz zagrebťkega Dinama. Da, kot pravi trener rudark: TeŞko bo!

Ljubljanski trener Milan Petrović oÄ?itno pred to tekmo niÄ? ne

đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 13. krog Rudar - DomĹžale 0:0 Rudar: Radan, KaĹĄnik, PiĹĄek, Krcić, PraĹĄnikar (od 46. Grgić), Bolha, Grbić (od 67. ÄŒrnÄ?iÄ?), Tolimir, Ihbeisheh (od 56. Jahić), DĹžinić, Ĺ˝itko.

Trener: Jernej Javornik.

Rumena kartona: Ĺ˝itko, ÄŒrnÄ?iÄ?.

Drugi rezultati: Gorica – Celje 1:1 (0:1), Maribor – Luka Koper 4:0 (1:0), Krka – ZavrÄ? 1:1 (1:0), Olimpija – KrĹĄko 5:0 (2:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 29 (36:8), 2. Gorica 25 (24:21), 3. Maribor 22 (23:14), 4. DomĹžale 22 (19:10), 5. ZavrÄ? 22 (15:12), 6. Rudar 14 (13:16), 7. Krka 14 (11:19), 8. Koper 12 (17:23), 9. KrĹĄko 9 (6:25), 10. Celje 8 (8:24).

14. krog (17. 10. ob 20.00): Krťko – Rudar.

SŽNL, 6. krog Rudar Škale - Teleing P. Beltinci 0:3 (0:0) Strelki: Biljana Brajdić (62), Tjaťa Tibaut (63, 79).

Rudar Ĺ .: Zilić, Gomboc, Lukek, Mirtić, SevĹĄek, MirtiÄ? (od 70. Bric), Jevtić, Prapotnik (od 64. Janković), Duronjić, Malinić, Ĺ oronda, PraĹĄnikar. Trener: DuĹĄan UrĹĄnik Drugi rezultati: Krka - Ĺ˝NK Olimpija 1:9 (0:6), Velesovo - Krim 5:2 (2:1), AjdovĹĄÄ?ina - Ankaran Hrvatini 2:2 (1:0), Maribor - Moje-lece.si Radomlje 0:2 (0:2).

Vrstni red: 1. Pomurje 18 (71:1), 2. Radomlje 16 (19:3), 3. Olimpija

13 (24:13), 4. R. Ĺ kale 12 (25:5), 5. Velesovo 10 (14:13), 6. Maribor 9 (11:6), 7. Ankaran H. 6 (7:11), 8. Krim 1 (3:26), 9. AjdovĹĄÄ?ina 1 (2:50), 10. Krka 0 (4:52).

7. krog (11. 10. ob 11.00) Olimpija – Rudar Š.

3. SNL – sever, 7. krog

– 11 toÄ?k (11:1), 2. Ĺ oĹĄtanj 5 - 10 (16:3), 3. ZreÄ?e 5 - 9 (10:2), 4. Ĺ˝alec 5 - 8 (9:3), 5. Mozirje 6 – 7 (9:8), 6.

Kozje 5 – 7 (4:10), 7. Šentjur 6 - 6 (6:16), 8. Štore 5 -5 (9:10), 9. Vojnik 6 - 3 (3:24).

7. krog (10. 10. ob 15.30): Ĺ oĹĄtanj – Ĺ˝alec, RogaĹĄka – Kozje, Ĺ tore –ZreÄ?e, Vojnik – Ĺ entjur, Mozirje prosto.

Šmartno 1928 – FuŞinar NoŞi Ravne 0:2 (0:0)

1. NLB Leasing liga, 5. krog

Strelca: Niko Podvinski (77), MatevŞ Vrhovnik (88); Maribor B – Dravinja 1:1 (0:1), S. Rojko Dobrovce – BreŞice 1919 0:2 (0:1), Mons Claudius – Šmarje pri Jelťah 2:4 (0:2), Koroťka Dravograd – Videm 2:3 (0:2), AjDAS Lenart – Radlje 5:0 (2:0), Šampion – Podvinci Betonarna Kuhar 1:0 (0:0).

Vrstni red: 1. BreĹžice 17 (18:2), 2. Ĺ ampion 16 (17:7), 3. Maribor B (tekma manj) 14 (21:9), 4. Videm (tekma manj) 14 (18:9), 5. FuĹžinar 13 (13:11), 6. Ĺ marje 12 (19:17), 7.

M. Claudius 10 (11:14), 8. Lenart 9 (15:2), 9. Ĺ martno 8 (9:16), 10. Dravinja 6 (5:12),11. Radlje 6 (5:13), 12.

Dravograd 5 (7:12), 12. 13. Podvinci 3 (3:16, 14. Dobrovce 3 (10:14).

8. krog (10. 10., ob 15.30): Dravinja – Šmartno 1928.

Liga Golgeter - MNZ Celje, 6. krog Rezultati: Odred Kozje - Vojnik 2:0 (0:0), Fosilum Ĺ entjur - Mozirje 3:0 (1:0), ZreÄ?e - Ĺ oĹĄtanj 0:0 (0:0), Ĺ˝alec - NK RogaĹĄka 0:0 (0:0).

Vrstni red: 1. RogaĹĄka 5 tekem

Gorenje Velenje Maribor Branik 31:27 (20:15) Gorenje: B. Burić (7 obramb), Ferlin (14 obramb); BojoviÄ?, Cehte 3, Medved 4, S. Burić 4, OvniÄ?ek 2, Szyba, Skube 7, GolÄ?ar 1, Ĺ oĹĄtariÄ?

6, KleÄ?, Gams, Ratajec 2, Nosan 1, Bećiri 1. Trener: Goran Cvijić. Sedemmetrovke: Gorenje 2 (2), Maribor 4 (5); izkljuÄ?itve: Gorenje 4 minut, Maribor 8 minut.

Drugi rezultati: Sevnica - Celje Pivovarna LaĹĄko 11:38 (6:17), Slovan - Urbanscape Loka 26:27 (13:15), Istrabenz Plini Izola - Dobova 25:25 (14:13), Krka - Trimo Trebnje 28:26 (12:13), Jeruzalem OrmoĹž - Koper 2013 27:26 (14:11), Riko Ribnica - Slovenj Gradec 2011 39:27 (20:9).

Vrstni red: 1. Celje 5 tekem - 10 toÄ?k, 2. Velenje 5 – 10, 3. Koper 2013 5 – 8, 4. Jeruzalem OrmoĹž 5 – 8, 5. Ribnica 5 – 6, 6. Loka 5 – 5, 7.

Krka 5 – 5, 8. Trebnje 5 – 4, 9. Maribor 5 – 3, 10. Dobova 5 – 3, 11.

Izola 5 – 3, 12. Sevnica 5 – 2, 13.

Slovan 5 - 1 (-1), 14. Slovenj Gradec 2011 5 – 1.

7. krog (17. 10., 19.00): Gorenje – Trimo.

Prva liga - Ĺženske, 3. krOG Velenje - Krim Mercator 29:32 (18:16) Velenje: MiÄ?ić 5, TomiÄ? 1, AtelĹĄek, AlekiÄ?, Feldin 6, Ferenc 3, TabakoviÄ?, Melavc 4, NakiÄ? 1, I. Amon. 9, Smonkar, Kamenik, E. Amon, SimiÄ?. Trenerka: SneĹžana Rodić.

Drugi rezultati: Jadran Bluemarine Hrpelje - BreĹžice 29:25, Zagorje - Zelene doline Ĺ˝alec 32:22 (16:9), Ljubljana - Branik 32:31, Krka Celje Celjske mesnine 28:28, Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Ĺ˝.U.R.D. Koper 26:22 (11:9).

Vrstni red: 1. Zagorje 3 tekme - 5 toÄ?k, 2. Krim 3 – 5, 3. AjdovĹĄÄ?ina 3 – 4, 4. Ljubljana 2 – 4, 5. Celje 2 – 3, 6. Krka 3 – 3, 7. Velenje 2 – 2, 8. Branik 2 – 2, 9. Jadran 3 – 2, 10. Ĺ˝alec 3 – 2, 11. Koper 3 – 0,12.

BreŞice 3 – 0.

Kegljanje 2. liga – vzhod 4. krog CerĹĄak: Ĺ oĹĄtanj 6:2 (3373 : 3115) Ĺ oĹĄtanj: KriĹžovnik – 97 – Klauzner – 403 – 500 (0), PetroviÄ? – 535 (1), Jug – 495 (0), Fidej – 559 (1), HasiÄ?iÄ? -510 (0), SeÄ?ki – 516 (0).

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

8. oktobra 2015

PreseneÄ?enja, Ĺžal ni bilo

Poraz odnesel trenerja

RokometaĹĄice Velenja z aktualnimi prvakinjami Krimovkami izgubile 'samo' s tremi goli razlike

RokometaĹĄi Gorenja v petem krogu zanesljivo premagali Maribor – VÄ?eraj gostovali v Celju

RokometaĹĄice Velenja so ĹĄele v 3. krogu zaigrale prviÄ? v domaÄ?i dvorani. Gostile so veliko ekipo Krima Mercatorja, ki je zmagala z 32 : 29. Njihovo uvodno tekmo z igralkami mariborskega Branika je namreÄ? vodstvo tekmovanja preloĹžilo na vÄ?eraj, v drugem krogu pa so gostovale v BreĹžicah in zmagale s 36 : 21. BreĹžiÄ?anke so bile njihove nasprotnice tudi v osmini finala pokalnega tekmovanja. Tudi na tej tekmi so bile VelenjÄ?anke veliko boljĹĄe in so slavile z dvoĹĄtevilÄ?no razliko – 24 : 13. V uvodnih minutah so bile Krimovke, 21-kratne drĹžavne prvakinje, nekoliko boljĹĄe in gotovo prepriÄ?ane, da bodo zmagale

brez velikega napora. Toda mlade igralke Velenja se niso ustraĹĄile njihovega zaÄ?etnega vodstva, ampak so zaÄ?ele igrati zelo odloÄ?no in brez spoĹĄtovanja veliko bolj izkuĹĄenih gostij. Z nadvse poĹžrtvovalno in srÄ?no igro so kmalu povsem prevzele pobudo in v 20. minuti je bilo na semaforju neverjetnih 13 : 9, nekaj minut zatem pa Ĺže 15 : 10 v njihovo korist. Neverjetno, a resniÄ?no. Ĺ˝al pa niso mogle nadaljevati v tako silovitem ritmu in Krimovke so, 'da vrag ne bi odnesel ĹĄale', do odhoda na odmor veÄ? kot prepolovile domaÄ?o prednost. Zaostajale so le ĹĄe za dva gola (16 : 18).

Tudi v prve minute nadaljeva-

nja so Krimove krenile na vso moÄ?. DomaÄ?e pa so v Ĺželji po senzaciji oÄ?itno pregorele. Gostjam so dolgo kljubovale. V 42. minuti je ob rezultatu 23 : 23 ĹĄe vedno diĹĄalo po senzaciji, a je bila prednost gostij tudi v njihovi daljĹĄi klopi. Pet minut pred koncem so imele prednost ĹĄtirih golov (31 : 27), v preostalih minutah pa mladim domaÄ?inkam kljub prizadevanju ni uspel podvig.

V 4. krogu (17. oktobra) bodo gostovale v Kopru. ÄŒe bodo igrale tako motivirano, kot so proti Krimovkam, potem lahko upraviÄ?eno upajo na nove toÄ?ke. đ&#x;”˛

S. Vovk

Ĺ marÄ?ani za mesto navzdol NogometaĹĄi Ĺ martna 1928 so v 7. krogu 3. slovenske lige - sever gostili ravenski FuĹžinar. Gostje so zmagali z 2 : 0 in ostali na petem mestu, domaÄ?i pa so s tem porazom enega izgubili. Sedaj so osmi. Nazadovalo, z drugega na tretje mesto, je tudi B-moĹĄtvo Maribora, saj je z Dravinjo igralo pred svojimi gledalci na precejĹĄnje preseneÄ?enje le 1 :

1. Vendar morajo MariborÄ?ani odigrati ĹĄe zaostalo tekmo s trenutno Ä?etrtim Vidmom. Oboji imajo po ĹĄtirinajst toÄ?k. To moĹĄtvo iz okolice Ptuja je v Dravogradu zmagalo s 3 : 2.

Po sedmem krogu so ĹĄe vedno v vodstvu BreĹžiÄ?ani. V dosedanjih sedmih krogih so si priigrali sedemnajst toÄ?k in so enako kot Maribor ter Videm ĹĄe brez pora-

za. Z dvema toÄ?kama zaostanka je drugi celjski Ĺ ampion, ki je bil z 1 : 0 boljĹĄi od predzadnjih Podvincev. Na zadnjem mestu pa ostajajo ĹĄe vedno Dobrovci. Tako Podvinci kot Dobrovci so ĹĄestkrat izgubili in le po enkrat zmagali. Le eno zmago ima tudi predpredzadnji Dravograd, vendar je dvakrat igral tudi neodloÄ?eno. đ&#x;”˛

mesto, saj tudi na dvoboju v Ĺ˝alcu med istoimenskim domaÄ?im moĹĄtvom in vodilnimi RogaÄ?ani ni bilo golov. Enako bi se zgodilo, Ä?e bi vse tri toÄ?ke ostale v ZreÄ?ah. NajviĹĄjo zmago kroga je s 3 : 0 nad Mozirjem dosegel Ĺ entjur in s predzadnjega mesta napredoval na predpredzadnje, sedmo mesto. ZgronjesavinjÄ?ani so ostali na petem mestu, a se je

Nordijska kombinacija Vid in GaĹĄper do stopniÄ?k Pokljuka, 3. oktobra – V soboto se je nadaljevalo tekmovanja za pokal Cockta v nordijski kombinaciji za mladince do 18 let. Mesec dni prej, 2. septembra, so kombinatorci opravili v Kranju prvi del svoje discipline (skok) in po mesecu Ä?akanja izvedli ĹĄe tekaĹĄki del tekmovanja na Pokljuki. Tekli so na 10 kilometrov.

Vid Vrhovnik je pritekel v cilj prvi, sledil mu je GaĹĄper Brecl.

Rok drĹžavni prvak V Planici pa je tudi v soboto potekalo drĹžavno prvenstvo na HS 80 za mladince do 16 let, mladinke do 20 let, ekipno drĹžavno za mladince do 16 let in nordijska kombinacija prav tako za mladince do 16 let.

V kategoriji mladincev do 16 let je nastopilo 55 tekmovalcev iz razliÄ?nih slovenskih klubov. Od naĹĄih fantov se je na planiĹĄki skakalnici najbolje znaĹĄel Jan Bombek, ki je osvojil 8. mesto, sledil mu je Rok Jelen

na 9. mestu, 23. je bil Denis Pikelj, 34. pa OĹžbej Jelen. Pri mladinkah do 20 let se je v konkurenci 12 deklet Jerneja Brecl uvrstila na odliÄ?no 4. mesto.

Ekipa SSK Velenje je v postavi Jan Bombek, Jerneja Brecl, Rok Jelen in Denis Pikelj osvojila 3. mesto. Tekmovalo je 11 ekip.

V nordijski kombinaciji pri mladincih do 16 let se je naslova drĹžavnega prvaka veselil Rok Jelen. Na 5. mesto je pritekel Jan Bombek, 6. je bil OĹžbej Jelen, 15. mesto pa je osvojil Denis Pikelj. Tek je potekal na Pokljuki. V NK je tekmovalo 16 tekmovalcev.

Jan In Jerneja drĹžavna prvaka V nedeljo, 27. septembra, je v Kranju potekalo drĹžavno prvenstvo za deÄ?ke in deklice do 15 let v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji.

V kategoriji deklice do 15 let v smuÄ?arskih skokih je tekmovalo 13 deklic. Jerneja Brecl je osvojila 3. mesto. Pri deÄ?kih do 15 let pa je nasto-

boj med Gorenjem in Branikom je imel v preteklosti velikokrat znaÄ?ilnost derbija. Spomnimo, lani so v prvi tekmi v polfinalu konÄ?nice MariborÄ?ani v Velenju celo zmagali. Novo sezono pa so gostje zaÄ?eli zelo slabo, z dvema porazoma. OÄ?itno pa poÄ?asi le

prebolevajo krizo. Proti Gorenju so zaigrali Ĺže veliko bolje, vendar ĹĄe ne dovolj, da bi ogrozili zmago gostiteljev. Enakovredni so jim bili le nekaj uvodnih minut oziroma do rezultata 3 : 3. V nadaljevanju pa rezultat ni bil nobenkrat izenaÄ?en in domaÄ?i so imeli vseskozi prednost, najveÄ?jo v 39. minuti, ko so gostem pobegnili za sedem golov (35 : 18). Po tem

novembra, ko je zamenjal takratnega trenerja Marka Ĺ ibilo, ki je klub vodil ĹĄtiri leta in pol. Namesto Borisa Denića je na trenersko klop sedel Slavko Ivezić nekdanji slovenski selektor (SP 2005 in EP 2006) ter veÄ?kratni trener in ĹĄportni direktor Celja Pivovarne LaĹĄko. đ&#x;”˛

S. Vovk

vos

PleĹĄe zmagal na triatlonu

Na vrhu brez sprememb V 5. krogu tako imenovane lige Golgeter MedobÄ?inske nogometne zveze Celje so se med sabo pomerila vodilna ĹĄtiri moĹĄtva in vsako se je moralo zadovoljiti zgolj s toÄ?ko.

Osrednja tekma je bila v ZreÄ?ah med istoimenskim domaÄ?im moĹĄtvom in drugim Ĺ oĹĄtanjem.

Rezultat 0 : 0. Z morebitno zmago bi se gostje povzpeli na prvo

V celjskem Zlatorogu je bil sinoÄ?i na sporedu prvi letoĹĄnji derbi med glavnima kandidatoma za drĹžavni naslov, Celjem Pivovarno LaĹĄko in Gorenjem. V 7. krogu (17. 10.) pa bodo VelenjÄ?ani gostili Trimo.

Do vÄ?eraj so bili neporaĹženi le ĹĄe Celjani in VelenjÄ?ani. Oboji so v 5. krogu slavili z dvoĹĄtevilÄ?no razliko. Aktualni prvaki so v Sevnici zmagali z 38 : 11, podprvaki pa v svoji dvorani premagali Maribor sz 31 : 27. Novinec Koper je na gostovanju v OrmoĹžu prviÄ? v tem prvenstvu moral priznati premoÄ? nasprotnika. DomaÄ?i so bili boljĹĄi s 27 : 26, torej za gol. Kljub porazu so rokometaĹĄi z Obale ostali na tretjem mestu. Katero moĹĄtvo, Celjani ali VelenjÄ?ani, je ĹĄe doĹživelo prvi poraz ali pa sta se veÄ?na tekmeca vÄ?eraj razĹĄla z neodloÄ?enim izidom, iz tega zapisa ne morete zvedeti, ker je bil tednik natiskan Ĺže pred zaÄ?etkom tako imenovanega veÄ?nega derbija. Dvo-

visokem vodstvu so rokometaĹĄi Gorenja zaigrali nekoliko preveÄ? sproĹĄÄ?eno in gostje so se jim dvakrat pribliĹžali na tri gole zaostanka, a veÄ? niso zmogli.

Novi poraz in le tri toÄ?ke od moĹžnih deset sta bila kaplja Ä?ez rob, da so se v Mariboru odloÄ?ili za – kot so zapisali na svoji spletni strani – sporazumno prekinitev sodelovanja s trenerjem Borisom DeniÄ?em. Nekdanji selektor slovenske reprezentance je moĹĄtvo prevzel lanskega

z njimi po toÄ?kah izenaÄ?ilo sedaj ĹĄesto Kozje. Za prvih pet oziroma ĹĄest krogov je bilo znaÄ?ilno, da si moĹĄtva od prvega do predzadnjega zadnjega mesta sledijo le s toÄ?ko razlike. Le zadnji Vojnik s tekmo veÄ? za Kovinarjem, ki je bil v tem krogu prost, za njim zaostaja za dve toÄ?ki. đ&#x;”˛

vos

Barcelona, 4. oktobra – Slovenski triatlonec David PleĹĄe je na tekmovanju ironman v Barceloni priĹĄel do premierne zmage. VelenjÄ?an je s Ä?asom 8:02:21 ure postavil ĹĄe rekord proge. Drugo mesto je osvojil Ukrajinec Anton Blohin, tretjega Nemec Per Bittner.

Balinanje Gorenju spodrsnilo

pilo 28 tekmovalcev. Jan Bombek je zasedel 5. mesto.

V nordijski kombinaciji je nastopilo kar 38 tekmovalcev, od tega 5 deklic. Oba naĹĄa predstavnika, Jan Bombek in Jerneja Brecl, sta se razveselila naslova drĹžavnega prvaka.

Vrhovnik 3., Samec 37.

V petek, 25., in soboto, 26. septembra, je v nemĹĄkem Hinterzartnu potekala tekma za Alpski pokal v smuÄ?arskih skokih. SSK Velenje je zastopal MatevĹž Samec. Na petkovi tekmi je osvojil 37., na sobotni pa 40. mesto.

V nedeljo, 27. septembra, je prav tako v Hinterzartnu potekal Alpski pokal za nordijske kombinatorce.

VelenjÄ?an Vid Vrhovnik je osvojil 3. mesto. Organizatorju in tekmovalcem je precej nevĹĄeÄ?nosti povzroÄ?alo vreme. Ker je pihal premoÄ?an veter, so obveljali skoki iz petkove poizkusne serije. Vid Vrhovnik je skoÄ?il na 7. mesto, v teku na 5 km pa je vztrajno napredoval do odliÄ?nega 3. mesta. GaĹĄper Brecl je bil po skoku na 20. mestu. V cilj je pritekel kot 32. đ&#x;”˛

V petem kolu razigravanja v balinarski ligi za mesta od ena do ĹĄtiri je bila v sredo na baliniĹĄÄ?u v Velenju odigrana tekma med Gorenjem in Polzelo. SreÄ?anje je bilo za domaÄ?o ekipo zelo pomembno, kar se je poznalo v njeni nesproĹĄÄ?eni igri. Zato je sledil neizogiben poraz z rezultatom 2 : 6 za Polzelo.

Naslednji dan je bila tekma v Gorici pri Slivnici proti gostujoÄ?i ekipi Premogovnika iz Velenja. Ker so domaÄ?ini vedeli, da jim noben rezultat ne more vzeti prvega mesta, se je tekma odvrtela bolj prijateljsko, 4 :

Kegljanje

Iz CerĹĄaka praznih rok Tudi to pot so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ostali praznih rok, Ä?eprav je po igri drugega para kazalo na osvojitev toÄ?ke. Ĺ˝e pred odhodom na gostovanje so kar trije igralci zaradi bolezni in poĹĄkodb odpovedali svojo udeleĹžbo.

Tako je moral trener Ĺ oĹĄtanjÄ?anov

PleĹĄe se je do zdaj najbolj pribliĹžal zmagi julija 2014 v Ĺ vici, ko je bil drugi. Istega leta je bil tretji v Avstriji.

Slovenski tekmovalec je 3,8 km dolg plavalni del konÄ?al na 15. mestu, po 180 km kolesarjenja se je prebil do osmega mesta, v teka-

ĹĄkem delu, dolgem 42,2 km, pa je zaÄ?el lov za tekmeci, na 27 km je za Blohinom zaostajal ĹĄe dve minuti in 15 sekund, po 32,1 km pa je imel pred Ukrajincem Ĺže ĹĄtiri sekunde prednosti. Na koncu je Blohina premagal za tri minute in 30 sekund.

4. Tudi toÄ?kovna razlika je bila temu primerna (30 : 30).

Vrstni red: 1. Gorica pri Slivnici, 9 toÄ?k, 2. Polzela, 6, 3. Premogovnik, 4, 4. Gorenje, 1.

V skupini od petega do osmega mesta je tokrat v Slovenskih Konjicah domaÄ?in zelo suvereno, kar z 8 : 0 premagal goste iz TopolĹĄice. Tudi toÄ?kovno je bila razlika obÄ?utna (43 : 18) za domaÄ?e. Tekma med KavÄ?ami in gosti iz Ĺ entjurja se je konÄ?ala brez zmagovalca 4 : 4.

Vrstni red: 1. Ĺ entjur, 7 toÄ?k, 2.

KavÄ?e, 5, 3. Slovenske Konjice, 4, 4. TopolĹĄica, 4.

V tretji skupini za mesta od devet do dvanajst je bilo zelo razburljivo v Preboldu, kjer so se domaÄ?ini precej

muÄ?ili za zmago proti Vinski Gori 6 : 2. ToÄ?kovna razlika je bila minimalna (35 : 37) za goste. Na tekmi med Gorico in Dobrno pa so domaÄ?i zmagali brez teĹžav 6 : 2.

Vrstni red: 1. Prebold, 8 toÄ?k, 2.

Gorica, 6, 3. Dobrna, 4, 4. Vinska Gora, 4.

V Ä?etrti skupina za mesta od trinajst do petnajst je bilo le sreÄ?anje med Slovensko Bistrico in Ĺ martnim ob Paki. DomaÄ?ini so z okrnjeno ekipo komaj iztrĹžili toÄ?ko 4 : 4. Ekipa Vrbice iz Vrbnega je bila to kolo prosta.

Vrstni red: 1. Vrbno Vrbica, 4 toÄ?ke, 2. Ĺ martno ob Paki, 3, 3. Slovenska Bistrica, 3. đ&#x;”˛ T. F.

s seboj odpeljati Ä?lane druge ekipe.

DomaÄ?i so zaÄ?eli sreÄ?anje izredno dobro, njihovi meti so bili natanÄ?ni tako na polno kot na Ä?iĹĄÄ?enje. Razlika je hitro naraĹĄÄ?ala in po igri prvega para so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pri rezultatu 1 : 1 zaostajali Ĺže za 67 kegljev.

Razlika je naraĹĄÄ?ala tudi v drugi igri, Ä?eprav so si tekmovalci razdelili toÄ?ki. Pri rezultatu 2 : 2 je zopet odloÄ?ala igra tretjega para, v katerem sta bila za odtenek boljĹĄa domaÄ?a tekmovalca, in CerĹĄak je tako slavil Ĺže

tretjo domaÄ?o zmago. Ekipa Ĺ oĹĄtanja je trenutno na 8. mestu z 2 toÄ?kama. Vodita Korotan in CerĹĄak s po 8 toÄ?kami. Popravni izpit bodo imeli Ĺ oĹĄtanjÄ?ani Ĺže v soboto, ko jim v goste prihaja trenutno zadnjeuvrĹĄÄ?ena ekipa Hrastnika. DomaÄ?i upajo, da se ne bo zgodil scenarij, ko so izgubili s takrat zadnjeuvrĹĄÄ?eno De Vesto. SreÄ?anje bo v soboto z zaÄ?etkom ob 14. uri. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

8. oktobra 2015

Akcija za veÄ?jo varnost peĹĄcev Jeseni in pozimi se zgodi najveÄ? prometnih nesreÄ? z udeleĹžbo peĹĄcev Od 1. do 18. oktobra v Sloveniji poteka drugi del akcije za veÄ?jo varnost peĹĄcev. Ti so zlasti v jesenskih in zimskih mesecih najbolj ogroĹženi. Dnevi postajajo vse krajĹĄi, noÄ?i vse daljĹĄe, vidnost peĹĄcev v cestnem prometu pa se slabĹĄa.

V Ä?asu akcije bodo policisti s preventivnimi aktivnostmi seznanjali udeleĹžence v prometu o pomenu varnosti, peĹĄce tudi o tem, kako naj poskrbijo, da bodo vidni (uporabljajo naj svetlejĹĄa oblaÄ?ila in odsevna telesa). Preverjali pa bodo tudi, kako peĹĄci

Kriv je bil traktorist

ske hiĹĄe vkljuÄ?eval v promet na regionalno cesto. V tistem trenutku je z njegove leve strani, iz smeri centra Ĺ oĹĄtanja, pravilno pripeljal 48-letni voznik motornega kolesa. Voznik osebnega vozila je izsilil prednost motoristu, ki kljub zaviranju ni uspel prepreÄ?iti trÄ?enja. Voznik motornega kolesa se je v prometni nesreÄ?i huje poĹĄkodoval.

Velenje, 29. septembra – V torek ob 15. uri so na Ĺ aleĹĄki cesti policisti obravnavali prometno nesreÄ?o z udeleĹžbo treh vozil.

Do nje je priĹĄlo zaradi prekratke varnostne razdalje voznika traktorja. Policisti so ga kaznovali.

Ostal brez avtomobila Velenje, 29. septembra – PrejĹĄnji torek zveÄ?er so velenjski policisti v Paki pri Velenju ustavili voznika, ki ni imel veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja. Avtomobil so mu zasegli.

Lahkomiselni mladoletnik ostal brez motorja Velenje, 30. septembra – PrejĹĄnjo sredo popoldan so policisti skupaj z redarji MO Velenje na Vodnikovi cesti ustavili mladoletnika, ki je vozil kolo z motorjem. To je poÄ?el brez vozniĹĄkega dovoljenja, brez varnostne Ä?elade, njegovo kolo z motorjem ni bilo registrirano. Za povrhu je mladoletnik vozil po povrĹĄini, ki ni namenjena voĹžnji z motorjem.

MladeniÄ? je ostal brez njega, saj so mu ga policisti zasegli.

Motorist huje poĹĄkodovan Ĺ oĹĄtanj, 4. oktobra – V nedeljo ob 17.57 so bili policisti obveĹĄÄ?eni o prometni nesreÄ?i z udeleĹžbo motorista. Zgodila se je na KoroĹĄki cesti, zakrivil pa jo je 77- letni voznik osebnega avtomobila, ko se je z dovozne ceste stanovanj-

Pobegnil z rdeÄ?im avtom PaĹĄka vas, 5. oktobra – V ponedeljek zjutraj se je v naselju PaĹĄka vas zgodila prometna nesreÄ?a s pobegom. Policisti so ugotovili, da je do nje priĹĄlo zaradi nepravilne strani in smeri voĹžnje neznanega voznika rdeÄ?ega avtomobila. Ta je odpeljal v smeri proti Velenju. ÄŒe bodo policisti neznanega voznika izsledili, bodo ustrezno ukrepali.

Naťli staro minometno granato Paťka vas, 29. septembra – V torek popoldne so velenjske policiste poklicali iz Paťke vasi in jim povedali, da so pri izkopu kanalizacije naťli staro minometno granato iz obdobja med 2. svetovno vojno. Posredovala sta pripadnika drŞavne enote za varstvo pred NUS Zahodnoťtajerske regije in nevarno najdbo odstranila.

Policija poudarja, da se v primeru najdb eksplozivnih teles teh nikoli ne smemo dotikati, o najdbi pa je nujno poklicati policijo na ĹĄtevilko 112. Najditelj naj kraj do prihoda pristojnih stro-

EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSK TERITORIJALNA SURADNJA EUROPSKA

ZmanjĹĄevanje koliÄ?in nastajajoÄ?ih odpadkov, ponovna uporaba, recikliranje ...

... to je ta pravo

za naravo.

Projekt

“V mojem dvoriĹĄÄ?u - In My Back Yardâ€?

nadgrajuje center ponovne uporabe in poziva k recikliranju vseh izdelkov in materialov.

Partnerji pri projektu: ObÄ?ina Velika Gorica, Mestna obÄ?ina Velenje, VG ÄŒistoća, d. o. o., Ĺ olski center Velenje

in vozniki upoĹĄtevajo cestnoprometna pravila.

Glavna cilja akcije sta zmanjĹĄanje ĹĄtevila prometnih nesreÄ?, v katerih so udeleĹženi peĹĄci, in zmanjĹĄanje teĹže posledic teh prometnih nesreÄ? ter poveÄ?anje uporabe odsevnih teles pri peĹĄcih, ki so izpostavljeni zmanjĹĄani vidljivosti in tako tudi veÄ?jim tveganjem za prometne nesreÄ?e. đ&#x;”˛

kovnjakov zavaruje, poskrbi pa naj tudi, da nihÄ?e od nepooblaĹĄÄ?enih ne bo v bliĹžini eksplozivnih teles.

Vlom v kontejner Paka pri Velenju, 30. septembra – PrejĹĄnjo sredo popoldan so velenjski policisti obravnavali vlom v gradbeni kontejner. Neznanec je v njem izbral veÄ? vrst orodja, ki je izginilo skupaj z njim.

Kolesa ni veÄ?

Velenje, 30. septembra – Na Foitovi cesti so policisti obravnavali krajo kolesa znamke Lombardo. Lastnik je oťkodovan za 300 evrov.

UspeĹĄna hiĹĄna preiskava Velenje, Maribor, 2. oktobra – Velenjski policisti so v petek na obmoÄ?ju Maribora opravili hiĹĄno preiskavo zaradi suma prodaje prepovedanih drog. Sum je bil upraviÄ?en, saj so zasegli veÄ?jo koliÄ?ino prepovedanih drog.

Lastnik bo moral veÄ? pojasniti na sodiĹĄÄ?u, saj so Ĺže spisali kazensko ovadbo.

Nekaj plaÄ?al, nekaj ne Velenje, 3. oktobra – V soboto popoldan so policisti na bencinskem servisu OMV na Partizanski cesti obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Ugotovili so, da je obÄ?an najprej napolnil rezervoar svojega avtomobila, nato pa je v trgovini bencinskega servisa izbral ĹĄe nekaj artiklov. Prodajalki je plaÄ?al samo te, goriva pa ne.

Policisti se bodo sedaj pogovo-

mkp

rili z njim, zadevo pa bodo odstopili v obravnavo na sodiĹĄÄ?u.

Lastniki na dopustu, vlomilci na delu Velenje, 5. oktobra – V ponedeljek dopoldan so velenjski policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hiĹĄo na GregorÄ?iÄ?evi ulici.

Ugotovili so, da je neznanec v hiĹĄo vstopil skozi vrata na terasi hiĹĄe. Pregledal je celotno notranjost hiĹĄe, policisti pa za zdaj ĹĄe ne vedo, ali je kaj od najdenega odnesel s seboj, saj so lastniki hiĹĄe na dopustu.

Plen odvrgla v grmovje Velenje, 5. oktobra – V ponedeljek okoli 15. ure so velenjske policiste obvestili, da dva neznanca vlamljata v avtomobil, parkiran v bliĹžini okrepÄ?evalnice Mladost.

Pred prihodom policistov sta nepridiprava zbeĹžala, orodje, ki sta ga vzela iz avtomobila, pa sta odvrgla v bliĹžnje grmovje. Policisti so ga Ĺže vrnili lastniku, vlomilca pa ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Vlomilce zalotil lastnik Velenje, 5. oktober – V ponedeljek popoldne so policisti obravnavali ĹĄe en vlom v stanovanjsko hiĹĄo, tokrat na obmoÄ?ju Laz. Storilcev je bilo veÄ?, a so zbeĹžali. Zaradi dobrega opisa storilcev, ki jih je pri neÄ?ednem poslu opazil lastnik hiĹĄe, so jih policisti kmalu izsledili. Bili so tuji drĹžavljani, trenutno pa so v policijskem pridrĹžanju. Policisti preiskujejo, Ä?e so kaj podobnega storili ĹĄe kje drugje.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Ljubitelja viskija so posneli

in okoli 500 evrov menjalnega denarja.

Ĺ oĹĄtanj, 29. septembra – Odgovorna oseba ĹĄoĹĄtanjske trgovine TUĹ je policistom izroÄ?ila pisno prijavo o tatvini dveh steklenic viskija. PriloĹžila je tudi zgoĹĄÄ?enko s posnetkom dejanja oz. tatvine.

Policisti bodo sedaj poskuĹĄali ugotoviti identiteto nepridiprava, ki ima oÄ?itno rad viski.

Velenje, 30. septembra – V sredo dopoldne je policijska patrulja obravnavala krajo Ä?okoladic v trgovini Spar. Sladkosneda je pri neÄ?ednem dejanju zalotil varnostnik.

Zalotil ga je varnostnik Velenje, 29. septembra – V trgovini Spar je varnostnik zalotil kupca, ki je imel predolge prste. Kaj je hotel odnesti iz trgovine brez plaÄ?ila, policisti niso razkrili.

NoÄ?ni obisk brez povabila Velenje, 30. septembra – V sredo zjutraj je lastnik lokala VIP cafe ugotovil, da so ga ponoÄ?i obiskali nepovabljeni gostje.

Iz lokala je izginilo veÄ? cigaretnih ĹĄkatel

Zalotili sladkosneda

Znanec ji grozi Velenje, 1. oktobra – V petek dopoldan je na velenjsko Policijsko postajo priĹĄla obÄ?anka, ki je prijavila znanca, ki jo zasleduje in grozi. Policisti bodo z njim opravili razgovor in poskrbeli, da se njegovo poÄ?etje kaznuje in preneha.

Razbijal po stanovanju Velenje, 1. oktobra – V petek ob 13.50 so bili policisti obveĹĄÄ?eni o krĹĄitvi javnega reda in miru na Selu. Tam je po stanovanju razbijal sin, ki je s tem ogroĹžal varnost starĹĄev. Policisti so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

PrepreÄ?imo nasilje v druĹžini AngaĹžiranje zdravstvenega osebja pri odkrivanju in prepreÄ?evanju nasilja v druĹžini Posledice nasilja v druĹžini niso le modrice in fiziÄ?ne poĹĄkodbe, posledice so veliko hujĹĄe, saj presegajo druĹžinske okvirje in ustvarjajo vrsto negativnih vplivov tako na Ĺžrtvah kot druĹžinah in njihovi okolici. Problematika nasilja v druĹžini je zelo kompleksna ravno zaradi dogajanja v druĹžini, temeljni in obenem najbolj obÄ?utljivi celici v druĹžbi. Drugi raAdil Huselja zlog pa je specifiÄ?nost odnosov med povzroÄ?itelji nasilja in Ĺžrtvami – druĹžinskimi Ä?lani. Nasilje v druĹžini je pojav oziroma proble- varnostno ogledalo matika, ki ni samo varnostna in socialno-ekonomska, ampak tudi zdravstvena, vzgojna, pa tudi ĹĄirĹĄe gledano moralna in etiÄ?na, ki ima vpliv na celotno druĹžbo. Izrazito negativen!

Z nasiljem v druĹžini se ukvarjajo pristojne institucije, med katerimi je v ospredju policija. Policisti se z nasiljem v druĹžini sreÄ?ujejo vsakodnevno in policija je navadno prva, ki jo pokliÄ?ejo k posredovanju. Prvi prihod policistov na kraj je kljuÄ?nega pomena, saj je od njega in prvih ukrepov odvisno, ali bodo uporabljene vse zakonske moĹžnosti za zaĹĄÄ?ito Ĺžrtve ter zaÄ?etek aktivnosti za dokonÄ?no prepreÄ?itev nadaljnjega izvajanja nasilja. Sicer pa policijsko delo pri obravnavi nasilja v druĹžini poteka v dveh smereh, in sicer: 1. temeljna komponenta, ki vkljuÄ?uje obravnavo povzroÄ?itelja nasilja (intervencija, zasliĹĄanje, odvzem prostosti, uradna prijava); 2. podporna komponenta, ki vkljuÄ?uje skrb za Ĺžrtev (zaĹĄÄ?ita pred povzroÄ?iteljem in ostali ukrepi).

Temeljno vlogo pri obravnavi in prepreÄ?evanju nasilja v druĹžini imajo tudi usluĹžbenci centrov za socialno delo, ki jim Zakon o prepreÄ?evanju nasilja v druĹžini doloÄ?a pristojnosti in obveznosti. Sicer navedeni zakon nalaga obveznosti tudi ostalim institucijam, saj je le medinstitucionalno (so)delovanje tudi zagotovilo, da se bo ta druĹžbeni problem izkoreninil oziroma zmanjĹĄal, da ne bomo veÄ? brali Ä?lankov o smrtnih poĹĄkodbah ali dolgoletnem trpljenju Ĺžrtev med domaÄ?imi stenami.

V septembru je bil javnosti predstavljen projekt POND – Prepoznava in obravnava Ĺžrtev nasilja v druĹžini v okviru zdravstvene dejavnosti; z njim nosilci tega mednarodnega projekta Ĺželijo: uveljaviti doloÄ?be temeljnega zakona v zdravstveni dejavnosti; seznaniti zdravstveno osebje s strokovnimi smernicami pri prepreÄ?evanju nasilja v druĹžini v okviru zdravstvene dejavnosti; poveÄ?ati kompetence zdravstvenega osebja za prepoznavanje in obravnavo Ĺžrtev nasilja v druĹžini in za delo z ranljivimi skupinami; vzpostaviti medinstitucionalno obravnavo Ĺžrtev in povzroÄ?iteljev nasilja v druĹžini, ki bo primerljiva tudi z mednarodnimi praksami na tem podroÄ?ju. ÂťVidenjeÂŤ problema skozi oÄ?i zdravnice druĹžinske medicine je predstavila dr. Nena KopÄ?avar GuÄ?ek, ki je izpostavila: ÂťKljub temu, da je globalna pogostnost nasilja pribliĹžno 30 %, zdravniki prepoznamo le vsako 20. Ĺžrtev. Po podatkih EU je med Ĺžrtvami nasilja v druĹžini 4 % do 53 % Ĺžensk in 1 do 7 % moĹĄkih. Raziskave kaĹžejo, da so posamezniki, Ĺžrtve nasilja, pripravljeni zaupati svojemu zdravniku, Ä?e jih o tem povpraĹĄa.

O izpostavljenosti nasilju spontano poroÄ?a le 1 od 10 Ĺžrtev.ÂŤ Okolje druĹžinske medicine je ocenila kot primerno ne zgolj za odkrivanje in obravnavo nasilja v druĹžini, ampak tudi za preventivno delovanje z zagotavljanjem podpore in ozaveĹĄÄ?anja Ĺžrtev.

Na nujnost usklajenega (so)delovanja na sistemski ravni pa tudi obravnav individualnih primerov so opozorili tudi iz nevladnih organizacij, saj so ugotovili, da se za osebo, ki je doĹživljala ali izvajala nasilje, najbolje izteÄ?e ob usklajenem delovanju vseh vkljuÄ?enih institucij, saj vsaka lahko doda kamen v mozaiku na poti k razreĹĄevanju neprijetnih okoliĹĄÄ?in nasilja v druĹžini.

O samem projektu in problematiki lahko na spletni strani http://www.prepoznajnasilje.si/ najdete vrsto koristnih in uporabnih informacij. S ĹĄirjenjem informacij odstiramo tanÄ?ice skrivnosti Ĺžalostnih druĹžinskih zgodb, ki jih je navkljub dobro zastavljenim sistemskim ukrepom ĹĄe vedno preveÄ?. đ&#x;”˛

Najdeni predmeti V torek je obÄ?an na postajo prinesel kljuÄ?e in USB kljuÄ?ek.

NaĹĄel jih je v bliĹžini osnovne ĹĄole Gorica.

V soboto pa je obÄ?an na policijo prinesel denarnico, ki pa so jo policisti Ĺže vrnili lastnici. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

8. oktobra 2015

19

Med podjetnimi na Efenkovi Stavbo na Efenkovi ulici v Velenju obiskujejo tako otroci kot dijaki, ĹĄtudenti in odrasli, domaÄ?ini in popotniki, javni zavodi, druĹĄtva in podjetniki. Razdeljena je namreÄ? na veÄ? sklopov, v vsakem pa se najde mesto za opravljanje razliÄ?nih dejavnosti.

Prenovljeni del stavbe upravlja Mladinski center Velenje, ki ima pisarne, seminarske prostore ter srediĹĄÄ?e mladih in otrok v po-

ÂťRokÂŤ

vezovalnem delu med tremi stolpiÄ?i. Tam je tudi Mladinski hotel Velenje, del njegovih prostorov pa sega v stolpiÄ? A, kjer je Ĺ tudentsko-dijaĹĄki dom.

V stolpiÄ?ih B in C je 89 prostorov – 9 stanovanj ter 80 poslovnih prostorov in nekaj skladiĹĄÄ?, ki se nahajajo v pritliÄ?ju, kjer je tudi lokal, a trenutno ne obratuje. Pisarne razliÄ?nih velikosti najemajo podjetniki, ki se

ukvarjajo z najrazliÄ?nejĹĄimi dejavnostmi – od prodaje do inĹženiringa, raÄ?unovodstva, grafiÄ?nega oblikovanja. Nekaj prostorov je urejenih v ambulante, ateljeje, studie, predavalnice, nekaj pa v druĹžabne prostore za razliÄ?ne interesne skupine.

Predstavljamo nekaj ponudbe poslovnega centra:

Kemièna èistilnica in pralnica

Ljubezen je tista, ki vam bo lepĹĄala naslednje dni. Toliko lepĹĄe vam bo, ker je priĹĄla nepriÄ?akovano. Zato boste uĹžili vsak trenutek v druĹžbi partnerja, ko ne boste z njim, pa boste ves Ä?as mislili nanj. Nekateri vam bodo zavidali, drugi odkrito privoĹĄÄ?ili. NajslabĹĄe bo, Ä?e boste zaÄ?eli dvomiti vase. Brez skrbi bodite, partner v vas vidi veÄ? kot vi, zato se ne spraĹĄujte, zakaj je izbral prav vas. V teh dneh se tudi ne vtikajte v tuje zadeve. Sami dobro veste, kako je, Ä?e ĹželiĹĄ nekaj obdrĹžati zase, pa vsi Ĺželijo, da jim poveĹĄ, zakaj se obnaĹĄaĹĄ drugaÄ?e kot sicer. Ne pozabite na rojstni dan ali neki drug osebni praznik bliĹžnje osebe! ÄŒe boste, vam bo zelo zamerila.

Efenkova 61, Velenje, tel.: 897 01 80, GSM: 041/ 631 908 Delovni èas: ponedeljek - èetrtek: 8. - 11. in 15. - 18.

Petek: 8. -11 in 14. - 17. Sobota: zaprto.

ĹĄalek 74/a 3320 velenje

Prevajanje, lektoriranje poslovno komercialne storitve

www.prevodi-translation.si

Efenkova 61, Velenje, 03 897 57 73, asterix.prevodi@amis.net

fistora

www.linnet.si d.o.o.

Boniteta odliÄ?nosti

Efenkova 61, 3320 Velenje, telefon: 03/ 777 1020

RaÄ?unovodske in knjigovodske storitve

RaÄ?unalniĹĄki inĹženiring Bogdan Kristan, s.p.

Efenkova cesta 61, Velenje T 05 90 21 333 E info@linnet.si

Varna raba interneta OmreĹžja, ĹžiÄ?na in wiď€ Odprtokodni ď€ rewall Servis in vzdrĹževanje

Skupina oaza d.o.o.

Business hostel Efenova 61, Velenje Breda Reich s.p.

Efenkova 61, Velenje T: 03 897 44 73 M: 041- 389- 554 F: 03 897 44 74, MEDOBĂˆINSKO DRUĹ TVO GLUHIH IN NAGLUĹ NIH VELENJE

od 9. 10. do 15. 10.

- 9. oktobra 1964 je bil v mali dvorani doma kulture odprt Pionirski klub; - 9. oktobra 1971 so na Titovem trgu odkrili spomenik Onemele puĹĄke, delo kiparja Stojana BatiÄ?a in arhitekta Vladimirja MuĹĄiÄ?a; - oktobra leta 1983 smo prebivalci Ĺ aleĹĄke doline dobili nov vodooskrbni sistem Ljubija; - 9. oktobra 1984 so odprli prizidek avtobusne postaje v Velenju; - od 9. oktobra 1989 naprej lahko vozniki tehniÄ?ne preglede za svoje jeklene konjiÄ?ke opravljamo tudi v Velenju;

E: mdng@telemach.net W: www.mdgnvelenje.si

- 10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Ĺ oĹĄtanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce; - ob obÄ?inskem prazniku leta 1976 je izĹĄla prva monografija o Velenju; - 10. oktobra 1981 se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje; - oktobra leta 1986 so dokonÄ?no asfaltirali cesto v Bele Vode; asfaltno prevleko so potegnili do kmetije in gostilne Pri Savineku, kjer je bila 11. oktobra leta 1986 tudi osrednja proslava ob prazniku takratne obÄ?ine Velenje; - od 11. do 22. oktobra 1976 je bila v RdeÄ?i dvorani prva razstava vseh izdelkov Sestavljene organizacije zdruĹženega dela Gorenje; - 11. oktobra 1980 so odprli Ĺ aleĹĄko magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Ĺ martnim ob Paki; - oktobra leta 1984 je dolgoletni

Rak od 22. junija do 22. julija

Imeli boste veliko obveznosti, kar bo dobro. Ljubezenskim teĹžavam namreÄ? ĹĄe vedno ne bo videti konca, zato se ne boste imeli Ä?asa ukvarjati le z njimi.

Vendar pa ni vse tako mraÄ?no, kot je videti na prvi pogled. Tudi vi se boste morali spremeniti, Ä?e Ĺželite, da se bo zveza obdrĹžala. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napaÄ?no usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi Ä?ustveno krizo, teĹžav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. TeĹžav z denarjem in zdravjem ne boste veÄ? imeli, kar je veliko. Ne. Ne boste si oddahnili, saj vam bo to v teh dneh premalo.

Lev od 23. julija do 23. avgusta

Ne spuĹĄÄ?ajte se v prepire, Ä?eprav imate vÄ?asih drugaÄ?en pogled na svet kot vaĹĄi prijatelji. Na Ä?ustvenem podroÄ?ju se vam v soboto obeta zelo zanimiv dogodek, Ä?e ga boste le znali izkoristiti. Neka oseba bo namreÄ? vrgla oÄ?i prav na vas. Od vaĹĄe samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale v prihodnjih dneh.

ZaÄ?etek dolgotrajne zveze ni izkljuÄ?en, Ä?e boste vi tako Ĺželeli. Nasprotna stran je Ĺže odloÄ?ena, da vas Ĺželi bolje spoznati, vi pa boste verjetno ĹĄe malce nihali. Sploh, ker jo poznate Ĺže dolgo, a jo zadnje Ä?ase vidite povsem drugaÄ?e kot ste jo. Ko boste tehtali sedanje Ĺživljenje, ki mu prav niÄ? ne manjka, in to, kar se vam lahko zgodi v prihodnosti, ki je negotova, upoĹĄtevajte tudi glavo in ne le srce.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Nemirni boste, a boste to ĹĄe uspeĹĄno skrivali pred drugimi. V vas pa bo vrelo.

Najbolj strah vas bo, kako boste pokrpali finanÄ?ne luknje, ki sicer niso od vÄ?eraj, a so zadnje Ä?ase ĹĄe veÄ?je, kot so bile. Zato sicer niste krivi le vi, saj ste v Ĺželji, da bi pomagali sorodniku, ĹĄli preko svojih zmoĹžnosti. Sedaj pa bo treba vse poplaÄ?ati.

Morali se boste vzeti v orke, saj ĹĄe vedno preveÄ? zapravljate za nesmiselne stvari. Tudi v sluĹžbi zna priti do problemov, ki pa se bodo hitro razreĹĄili brez veÄ?jih posledic, Ä?e boste pametno reagirali. Zdravje vam ne bo delalo teĹžav, sploh, ker se zanj zelo trudite tudi sami. Ljubezen? NiÄ? novega. Imate jo na dosegu roke, a je ne znate iztegniti in zagrabiti.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra

Efenkova cesta 61, Velenje T: 05 903 56 00 • T: 05 903 56 01 • F: 05 903 56 02

• izvedba gradbeno obrtniťkih del • gradbeni inŞeniring • sanacija objektov

Bik od 21. aprila do 21. maja

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija

kemièno èiťèenje oblaèil :: pranje :: likanje :: ťivanje

d.o.o.

ÄŒeprav na prvo mesto vedno najprej postavite sebe, bodo vaĹĄe odloÄ?itve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili moÄ?an vtis, saj boste popravili tudi svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveÄ?, saj se vam zna zgoditi, da boste ob koncu meseca oktobra ostali Ä?isto brez denarja. Sicer ne bo prviÄ?, a tokrat se znajo zaradi tega spremeniti celo vaĹĄe Ĺželje po kratkih krompirjevih poÄ?itnicah.

Vzemite se v roke tudi kar se Ĺživljenjskih navad tiÄ?e. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam Ĺže naÄ?enjajo zdravje. Ne prelagajte na jutri, ker nimate veÄ? Ä?asa.

Prekipevali boste od energije, pa ĹĄe sami ne boste vedeli, od kod se vam jemlje.

Silna Ä?ustva, ki vas bodo prevzela ob koncu tega tedna, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika priÄ?akovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakĹĄne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste naprej. ÄŒetudi stisnjenih zob. Pri tem ne sanjarite, ampak tudi sami kaj naredite, da bo prihodnost takĹĄna, kot si jo Ĺželite.

FIN-KOM d.o.o.

Kontor

Oven od 21. marca do 20. aprila

NoÄ?itve za posameznike in skupine do 10 oseb, po Ĺželji z zajtrkom ali brez.

Rezervacije

041 686 156

direktor velenjskeKarlo Levin; ga premogovnika in - 13. oktobra 1961 je nekdanji velenjski prenehala delovati Ĺžupan Nestl Ĺ˝gank Kmetijsko–gospodarob svoji 75-letnici ska ĹĄola v Velenju; postal Ä?astni obÄ?an - priprave na prevrat so obÄ?ine Velenje; na Slovenskem pred - 13. oktobra 1888 se koncem 1. svetovne je v ArnaÄ?ah pri VeDr. Karel OĹĄtir vojne med drugim polenju rodil jezikoslo(Foto Arhiv tekale tudi z ustanavljavec dr. Karel OĹĄtir; Muzeja Velenje) njem narodnih svetov; bil je profesor na Fisredi avgusta leta 1918 lozofski fakulteti v Ljubljani in je bil v Ljubljani ustanovljen NaÄ?lan Slovenske akademije znanorodni svet za slovenske deĹžele in sti in umetnosti; Ä?lanstvu te naIstro, 26. septembra pa v MariĹĄe najviĹĄje znanstvene ustanove boru Narodni svet za Ĺ tajersko, se je leta 1958 odpovedal; gre za katerega predsednik je postal enega najboljĹĄih slovenskih jeziVelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek; koslovcev, saj je tudi v mednarov Ĺ aleĹĄki dolini je bil prvi Narodnih lingvistiÄ?nih krogih veljal dni svet ustanovljen 15. oktobra za priznanega strokovnjaka, zlaleta 1918 v Ĺ oĹĄtanju; za njegovesti za indoevropske jezike; ga predsednika je bil izbran od- 13. oktobra 1928 se je v Ĺ oĹĄtavetnik dr. Fran Mayer, za tajnika nju rodil pesnik, prevajalec in pa trgovec Ivan Senica. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ? publicist Karel KlanÄ?nik s pesniĹĄkim imenom Jernej Roj ali

Dnevi bodo pestri, kot Ĺže dolgo ne. ZnaĹĄli se boste v srediĹĄÄ?u pozornosti, kar vam bo zelo prijalo. V druĹžbi boste zgovorni, zato vam zaÄ?etek prihodnjega tedna predstavlja pravi Ä?as za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti je, da greste ven in se zabavate. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih teĹžav, saj boste konÄ?no dobili plaÄ?ano vse, kar se je nabralo v preteklosti. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar Ĺže nekaj Ä?asa naÄ?rtujete. Paziti se morate le prehlada ali viroze, ki vas lahko za nekaj dni spravi v posteljo. Topla oblaÄ?ila ne bodo dovolj, pazite, s kom se druĹžite in kaj jeste. ÄŒe bi bili telesno bolj aktivni, bi bila zaĹĄÄ?ita ĹĄe boljĹĄa.

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22. novembra

Ĺ˝ivÄ?ni boste, kar bo vplivalo tudi na vaĹĄe ljubezensko Ĺživljenje, zato si vzemite Ä?as za relaksacijo in uĹživanje v objemu ljubljene osebe. V naslednjem tednu se boste nekoliko umirili in posvetili druĹžini, kar bo vaĹĄe bliĹžnje zelo razveselilo, saj jim je vaĹĄe obnaĹĄanje v zadnjih dveh tednih povzroÄ?alo precej skrbi. Ko boste mirnejĹĄi, boste naenkrat vse okoli sebe videli veliko bolj prijetno. In bolj pozorni in prijetni boste naenkrat tudi sami. ÄŒe vam druĹžba, ki je svoj obisk napovedala, v naslednjih dneh ne diĹĄi, ĹĄe imate Ä?as, da si premislite. Pri tem vsekakor upoĹĄtevajte tudi partnerja in njegove Ĺželje. ÄŒe si jo Ĺželi on, mu ustrezite. In pazite, da ne boste Ĺže z obrazom pokazali, da bi bili raje sami.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Lepi dnevi so pred vami, saj ste konÄ?no doÄ?akali Ä?as, ko se boste lahko veÄ? posveÄ?ali sebi in delu, ki vas res veseli. Brez vsakih pritiskov boste vsaj teden dni.

Tudi ljubezen boste zajemali z veliko Ĺžlico in prepriÄ?ani boste, da bo vaĹĄa sreÄ?a trajala veÄ?no, ne da bi za to storili kaj posebnega. Pazite, da se partner vaĹĄega obnaĹĄanja ne naveliÄ?a. Pripravite mu preseneÄ?enje, saj bo zelo vesel, Ä?e bosta poÄ?ela nekaj novega. ÄŒeprav vam ugaja, da se vsak dan odvija enako, vaĹĄega partnerja to zelo moti. Pa Ä?eprav se obnaĹĄa povsem drugaÄ?e. PoskuĹĄajta skozi pogovor priti do spremembe v vajinem naÄ?inu Ĺživljenja. ÄŒe bosta razbila vsaj delÄ?ek rutine, sta na pori do zmage.

Kozorog od 23. decembra do 20. januarja

Z jesenjo se vse zaÄ?ne vrteti bolj poÄ?asi, le vi ste ĹĄe vedno na isti hitrosti, kot ste bili Ä?ez poletje. ÄŒas je, da se malo ustavite, Ä?eprav morda tega ĹĄe ne obÄ?utite fiziÄ?no. KakĹĄen dan posvetite poÄ?itku in gledanju televizije, saj Ĺživite preveÄ? stresno in napeto. Ker presliĹĄite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo prijatelji, vam bo zdravje v naslednjih dneh nekoliko ponagajalo. Slabo poÄ?utje bo tokrat le opomin, saj kaj hujĹĄega ne bo. ÄŒe ste samski, se vam ob koncu tedna obeta avantura, ki je zlepa ne boste pozabili, Ä?eprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v niÄ? resnejĹĄega. Bo pa veÄ? kot prijetna. VaĹĄe misli bodo ĹĄe naprej pri nekom, ki je trenutno za vas nedosegljiv.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

Vezani boste obÄ?utili veliko potrebo po svobodi, zato vam partnerske obveznosti ne bodo prav niÄ? diĹĄale. Sami pri sebi morate razÄ?istiti, Ä?e je vaĹĄ partner res oseba, s katero se Ĺželite postarati. Za nasvet ne spraĹĄujte prijateljev, saj morate sami ugotoviti, kje tiÄ?i problem. Vzemite si, kakĹĄen dan samo zase in temeljito premislite o svojem trenutnem poÄ?utju in Ä?ustvih. ÄŒe bo en dan premalo, ne ukrepajte takoj, ampak ĹĄe malo preizkuĹĄajte, kako bi bilo, Ä?e naredite temeljito spremembo v svojem Ĺživljenju. Seveda je Ä?isto normalno, da se je bojite, saj takĹĄne stvari niso prijetne. Tisti, ki ste sami, pa boste preĹživeli miren teden, brez vznemirjanj. Le delo vam ne bo najbolj diĹĄalo. To se bo poznalo tudi pri uÄ?inkovitosti.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

ÄŒeprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste v tem tednu teĹžko opravljali naloge, ki vam jih bodo postavljali tisti, ki vam reĹžejo kruh. Navzven se ne bo poznalo, a v notranjosti boste bili pravi boj sami s seboj, saj niste navajeni na tako velike kompromise. Pazite na svoje zdravje, vaĹĄ imunski sistem je ĹĄibek.

PrivoĹĄÄ?ite si tudi Ä?as za lenarjenje, poskuĹĄajte biti Ä?im veÄ? v naravi, ki bo v teh dneh tudi vremensko prijazna. ÄŒeprav ste nenehno med ljudmi, ste premalo s tistimi, ki jih imate iskreno radi. Poskrbite, da se to spremeni, saj vas po svoje Ĺže grize slaba vest. Tisto, kar ste se namenili narediti le zase, pa naj ĹĄe malo poÄ?aka. Ni ĹĄe pravi Ä?as.

Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

8. oktobra

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.50 15.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Dar ali spretnost?

Blisk: Medijska zarota, 4/15 Dnevnik, vreme, šport Dosje: Kam so vse tovarne šle?

Slovenci v Italiji Poročila Pod drobnogledom, tv Lendava Penelopa, ris.

Firbcologi: O zlatem kipcu, alpakah in opeklinah 16.25 Profil: Uroš Lipušček 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Ugriznimo znanost: Elektroporacija 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Rasizem v klepetalnici 00.35 Profil: Uroš Lipušček 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov.

02.15 Info-kanal

06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program OP sledi Lajko, ris.

07.05 Nuki in prijatelji, ris.

07.10 Čarli in Lola, ris, 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.25 Edo in Medo, ris.

07.35 Kajetan in Plavi lisjak, ris.

07.40 Mucika, ris.

07.50 Tork, ris.

08.00 Zakaj? Zato!, ris.

08.05 Mala kraljična, ris.

08.15 Zgodbe iz školjke: Koločikubend 09.15 Točka, glasb. odd.

10.45 Z vrta na mizo 11.10 Halo TV 12.15 Dobro jutro 15.20 Čas za Manco Košir 16.10 Kino Fokus 16.20 Slovenski magazin 17.00 Halo TV 18.00 Vonj dežja na Balkanu, 13/14 19.00 Penelopa, ris.

19.05 Male sive celice, kviz 19.45 Infodrom 20.00 Nogomet Fifa magazin – Pot v Rusijo, 1. del 20.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Portugalska – Danska, prenos 22.35 Športni izziv 23.20 Avtomobilnost 23.50 Točka, glasb. odd.

00.35 Halo TV 01.35 Nogomet Fifa magazin – Pot v Rusijo, posn.

02.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Portugalska – Danska, posn.

04.00 Športni izziv, ponov.

04.50 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.20 07.50 08.05 08.20 09.50 10.05 11.00 11.15 12.10 12.25 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 19.00 20.00 21.30 22.30 23.30 00.00 00.55 01.45 02.35 03.05

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.05 13.10 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Plamen v očeh, nan.

Tv prodaja Sanjska ženska, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Plamen v očeh, nan.

24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Epilog 24ur zvečer Delče s popolnim spominom, nan.

Gasilci v Chicagu, nan.

Beli ovratnik, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik Pop Corn, Katrinas Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Mladi za Veleje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža. Ans. Žargon, ans.

Pogled Regionalne novice 3 Skrbimo za zdravje: pljučna obolenja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

8. oktobra 2015

Sobota,

9. oktobra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.55 01.15 02.10

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.55 08.00 08.05 08.15 08.40 09.55 10.40 11.05 12.05 14.25 14.50 15.20 16.25 18.35 19.00 19.10 19.15 19.20 19.35 20.15 23.00 23.25 00.30 01.20 03.40 04.10 06.00

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Elektroporacija Blisk, 5/15 Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Poročila Mostovi Hidak Mala kraljična, ris.

Najboljša prijatelja, 6/7 Osmi dan Poročila, vreme, šport Razred zase: Kdo je kriv?

Novice Infodrom Oblakov kruhek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, glasb. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Tristana, ital. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Kajetan in Plavi lisjak, ris.

Mucika, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Mala kraljična, ris.

Zgodba iz školjke: Domači Piran Točka, glasb. odd.

Naj muzika igra: Elda Viler Na obisku Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh, svet. odd.

Na vrtu, svet. odd.

Dober dan Odbojka, ep, Slovenija – Belorusija, prenos iz Varne Firbcologi: O zlatem kipcu Mala kraljična, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Muk, ris.

Infodrom Nogomet, kvalif. za EP 2016: Vrhunci kola preteklega dne Nogomet, kvalif. za EP 2016, Slovenija – Litva, prenos iz Ljubljane Nogomet, kvalif. za EP 2016: Vrhunci dneva Polnočni klub: Lep je ta dan Točka, glasb. odd.

Odbojka, ep, Slovenija – Belorusija, posn.

Nogomet, kvalif. za EP 2016: Vrhunci kola preteklega dne, ponov.

Nogomet, kvalif. za EP 2016: Slovenija – Litva, posn.

Nogomet, kvalif. za EP 2016: Vrhunci dneva, ponov.

06.00 07.00 07.20 08.05 08.20 09.10 09.50 10.05 11.00 11.15 12.10 12.25 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 20.00 21.30 22.30 23.00 23.05 01.20

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Tv prodaja Plamen v očeh, nan.

Plamen v očeh, nan.

Tv prodaja Epilog Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Plamen v očeh, nan.

24ur, vreme Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

24ur zvečer Eurojackpot Naključni junak, am. film Napovedovalka zločinov, am. film 02.55 Beli ovratnik, nan.

03.45 24ur zvečer 04.15 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.50 13.20 13.35 13.40 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.45 23.50

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Skrbimo za zdravje: pljučna obolenja Ans. Žargon, ans. Pogled Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke – 5. del narodnozabavnega koncerta Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

10. oktobra

06.10 07.00 07.20 07.45 08.10 08.30 08.50 09.15 10.00 10.15 10.25 11.05 12.00 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 15.55 17.00 17.20 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.30 23.00 01.00 01.20 02.15

07.00 09.00 10.35 11.55 13.00 13.55 15.10 15.40 16.20 17.30 19.25 21.30 22.15 23.05 23.40 00.40 04.10 06.00

06.00 07.00 07.15 07.25 07.55 08.05 08.15 08.30 08.40 09.10 09.35 10.00 10.30 10.45 11.00 12.50 13.05 14.45 17.10 18.55 18.58 20.00 22.00 23.00 01.00 03.05

08.40 08.55 09.00 09.40 09.55 10.00 11.00 11.25 11.40 11.45 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 21.20 22.20 23.50 23.55

Odmevi Zgodbe iz školjke: Velikani Pika Nogavička, ris. nan.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Studio Kriškraš: Plezanje Ribič Pepe Firbcologi: O vročem poletju Male sive celice, kviz Presenečenje, igrani film Infodrom Razred zase: Kdo je kriv?

Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film Tednik Dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Vodnikrog: Spodnje Krke Resnica o telesni vadbi Paliativna oskrba Dnevnik, vreme, šport Posebna ponudba, svet. odd.

Z vrta na mizo Ozare Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Vse je mogoče Pogrešani sin, 2/8 Poročila, vreme, šport Ne!, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Najboljše jutro Dober dan Polnočni klub: Lep je ta dan Na lepše Športni izziv Formula 1, VN Rusije, kvalif., prenos iz Sočija Avtomobilnost 10 domačih 80 let Slavka Avsenika Neuklonljive, dok. odd.

Odbojka, ep, Slovenija – Poljska, prenos iz Varne Zvezdana Presenečenja, 3. del Bleščica, odd. o modi Aritmija Formula 1, VN Rusije, ponov.

Odbojka, ep, Slovenija – Poljska, posne. Žogarija

24ur, ponov.

Kaja, ris.

Florjan, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Mia in jaz, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Ninja želve, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Božične želje, am. film Tv prodaja Slovenija ima talent, ponov.

Gigli, am. film Medeni teden za enega, am. film 24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa TOP 4 s Tjašo Kokalj Nova v družini, am. film Krog 2, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Videospot dneva Miš maš Ustvarjalne iskrice 129 Napovedujemo Popotniške razglednice: Jordanija Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Mladi za Veleje Dotiki gora: Anapurna Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2330. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (1) Aktualno: Urgentni center in poslovanje SB Celje Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila

11. oktobra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.55 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 08.55 09.05 09.10 09.25 09.45 09.50 10.15 10.50 11.20 11.25 12.00 13.25 14.50 16.35 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.35 21.25 22.55 23.25 01.00 01.25 02.20

06.45 07.00 07.30 08.00 09.00 09.45 10.15 10.40 11.10 11.35 12.05 12.50 13.15 13.55 15.55 17.50 19.50 20.00 20.50 22.20 23.35 00.50 02.50 04.30

06.00 07.00 07.15 07.25 07.55 08.05 08.15 08.30 08.40 09.05 09.30 09.55 10.40 10.55 12.40 12.55 13.50 15.40 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 21.40 00.00 02.20

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Kioka, ris.

Muk, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Muk, ris. Čarli in Lola, ris.

Nabriti detektivi: Spletno nasilje, 6/26 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Slovenski pozdrav, zabav. odd.

Kopačeva hči, franc. film Ljudje podeželja: Robi&Alex, dok. ser.

Poročila, vreme, šport Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 5/18 Intervju: Dr. Martin Premk Skladje: Nov pogled na svet, dok. odd.

Poročila, šport, vreme Otroci Sarajeva, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Duhovni utrip City folk: Ljubljana Ob 80-letnici Mirka Ramovša 40. državno srečanje pevskih zborov Društva upokojencev, 1/2 Posebna ponudba Blisk: Senzacija Blisk: Bliskovito Blisk: Motivator Blisk: Medijska zarota Blisk: Kleptomanija Zvezdana Žogarija Nogomet, kvalif. za EP 2016: Vrhunci kola preteklega dne Odbojka, ep, Slovenija – Belgija, prenos iz Varne Rokomet, kvalif. za EP 2016 (Ž): Slovenija – Črna Gora, prenos iz Ljubljane Nogomet, kvalif. za EP 2016: Srbija – Portugalska, prenos Žrebanje Lota Afrika: Savana, 2/5 Nujni primeri: Krivda, 1/3 Vse je mogoče, ponov.

Vikend paket, ponov.

Odbojka, ep, Slovenija – Belgija, posn.

Rokomet, kvalif. za EP 2016 (Ž), Slovenija – Črna Gora, posn.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Kaja, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Mia in jaz, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Medeni teden za enega, am. film Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Prepovedana skrivnost, am. film Družinski vikend, am. film Zdravo, Tereza!

Polona ga žge 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Kraljev govor, am. film Bobni zmage, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2329. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 2330. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik 11.50 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke – 5. del narodnozabavnega koncerta 13.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Prodajno TV okno 14.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (128), Minioni 18.20 Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.50 Pop Corn, Katrinas 19.50 Vabimo k ogledu 19.55 Naj viža. Ans. Žargon, ans.

Pogled 21.10 Skrbimo za zdravje: pljučna obolenja 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

12. oktobra

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.25 10.50 11.20 12.05 12.20 13.00 13.30 14.45 15.00 15.10 15.45 15.55 16.20 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.25 00.50 01.45

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.45 09.40 11.15 12.30 14.55 16.05 17.00 18.00 18.55 19.05 19.10 19.15 19.30 19.45 20.15 23.00 23.20 01.00 01.45 02.45 05.30

06.00 07.00 07.25 07.40 07.55 08.10 09.45 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.30 22.30 23.00 23.55 00.45 01.20 02.05 02.35

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.00 11.05 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 18.30 18.35 18.55 19.00 19.55 20.00 21.00 21.05 21.55 23.25 23.30

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz NaGlas!

Blisk: Šejk, 6/15 Dnevnik, vreme, šport Panoptikum: Rasizem v klepetalnici Ljudje podeželja: Robi&Alex Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Studio Kriškraš: Plezanje Obleka, igrani film Duhovni utrip Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Nuki in prijatelji, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Opus Glasbeni večer: Dalibor Miklavčič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Kajetan in Plavi lisjak, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Zgodbe iz školjke: Klobuki Žogarija Točka, glasb. odd.

Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Lep je ta dan Ljudje in zemlja, svet. odd.

Halo TV Vonj dežja na Balkanu, 14/14 Mala kraljična, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Muk, ris.

Presenečenje, igrani film Infodrom Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne Nogomet, kvalif. za EP 2016, San Marino – Slovenija, prenos iz Serravalle Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci dneva Zaporničarji, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Zabavni kanal

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Fish in Chips, ris.

Tv prodaja Plamen v očeh, nan.

Tv prodaja Sanjska ženska, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Plamen v očeh, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

24ur zvečer Dekle s popolnim spominom, nan.

Gasilci v Chicagu, nan.

Kaliforniciranje, am. nan.

Beli ovratnik, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2330. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Besede miru: Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Dober večer, gospod predsednik, gost JANEZ JANŠA, predsednik SDS Regionalne novice 3 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (1) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

13. oktobra

14. oktobra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45 12.20 13.00 13.30 14.20 14.40 15.00 15.10 15.45 16.00 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 00.50 01.20 01.40 02.30

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha: Nadškof Jeglič Blisk: Resnica boli, 7/15 Poročila, vreme, šport Studio city Kaj govoriš?=So vakeres?

Evropski magazin Poročila Potepanja, Tv Lendava Viki Vijak, ponov.

Ribič Pepe Profil Poročila, vreme, šport Vodni krog: Srednje Save Novice Infodrom Muk, ris.

Kioka, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Zadnji tango v Halifaxu (III.), 2/6 Izsledi me, če moreš, dok. odd.

Odmevi, šport, vreme Pričevalci: Stane Muster Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 19.30 20.05 21.35 22.00 23.05

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.45 10.10

Otroški kanal Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Kajetan in Plavi lisjak, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Zgodbe iz školjke: Velikani Točka, glasb. odd. Čez planke: Križarjenje po Bližnjem vzhodu Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav, glasb. odd.

Dober dan Halo TV Pokličite babico, 1/10 Mala kraljična, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Muk, ris.

Studio kriškraš: Plezanje Infodrom Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska oddaja Nogomet, kvalif. za EP 2016, Italija – Norveška, prenos iz Rima Aritmični koncert – Nula Kelvina Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Fish in Chips, ris.

Tv prodaja Plamen v očeh, nan.

Tv prodaja Sanjska ženska, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Plamen v očeh, nan.

Plamen v očeh, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Preverjeno 24ur zvečer Dekle s popolnim spominom, nan.

Gasilci v Chicagu, nan.

Kaliforniciranje, nan.

Beli ovratnik, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

06.00 07.00 07.25 07.40 07.55 08.10 09.00 09.45 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 19.00 20.00 21.30 22.30 23.00

11.05 12.05 14.45 16.05 17.00 18.00 18.50 19.00 19.05 19.10 19.35 19.50 20.35 22.25 23.25 00.10 00.55 01.55 04.25

06.00 07.00 07.25 07.40 07.55 08.10 09.45 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.30 22.30 23.00 23.55 00.45 01.20 02.05 02.35

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.00 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 20.55 21.15 21.45 23.15 23.20

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Dober večer, gospod predsednik, gost JANEZ JANŠA, predsednik SDS Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Pikin studio 7 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2331. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Predstavljamo vam: Begunci med nami Dotiki gora: Krim – Iški Vintgar Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

00.40 01.05 01.25 02.25

08.30 08.40 09.55 11.00 12.05 14.45 16.05 17.00 18.00 18.55 19.05 19.10 19.15 19.35 19.50 20.00 20.30 21.20 22.05 22.40 23.45 00.30 01.30 04.05

23.55 00.45 01.20 02.05 02.35

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.25 11.45 12.00 12.15 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Opus Blisk: Sovražni prevzem, 8/15 Poročila, vreme, šport Intervju: Dr. Martin Premk Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Infodrom Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenska kronika V senci borovcev, franc. film Kino Fokus Odmevi, vreme, šport Sabotaža – Hitlerjeva atomska bomba, 2/3 Profil, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Kajetan in Plavi lisjak, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Mala kraljična, ris.

Zgodbe iz školjke: Šilo za ognilo, butec in navihanec Zgodbe iz školjke: Afrika Točka, glasb. odd.

10 domačih Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Pokličite babico, 2/10 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Ribič Pepe: Kje so marsovci?

Infodrom Žrebanje Lota City folk: Mexico City Čas za Manco Košir Ob 80-letnici etnokoreologa Mirka Ramovža Bleščica, odd. o modi Aritmični koncert – Nula Kelvina Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Zabavni kanal

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Fish in Chips, ris.

Tv prodaja Plamen v očeh, nan.

Plamen v očeh, nan.

Tv prodaja Sanjska ženska, am. nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Preverjeno, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Plamen v očeh, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

24ur zvečer Dekle s popolnim spominom, nan.

Gasilci v Chicagu, nan.

Kaliforniciranje, nan.

Beli ovratnik, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2331. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Predstavljamo vam: Begunci med nami Dotiki gora: Krim – Iški Vintgar Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (130) Žogarija Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice 3 Pop Corn, Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2015, barve: CMYK, stran 21

BURTON, Jessie: Miniaturistka od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Mlada Nella Oortman je osemnajstletno dekle, ki izhaja iz revne podeĹželske druĹžine. Mati ji poiĹĄÄ?e snubca, bogatega devetintridesetletnega trgovca Johannesa Brandta iz Amsterdama. Na jesenski dan leta 1686 osemnajstletna Nella Oortman potrka na vrata imenitne hiĹĄe v najbogatejĹĄi amsterdamski Ä?etrti. Namesto moĹža

Ĺživljenje popolnoma spremeni, ko se vselita v stanovanje Ĺživahnih, zaljubljenih in zabave Ĺželjnih ĹĄtudentov. Ĺ˝e naslednji dan imata vsak svojo sobo, selitev pa zanju in za sostanovalce pomeni veliko spremembo, saj si nihÄ?e od njih ne predstavlja, kaj pomeni Ĺživljenje z zaostalim fantom. Ko se oÄ?e odloÄ?i, da bi bilo za Klebra bolje, da gre Simpl spet v Malicroix, sostanovalci in prijatelji Klebru ponudijo pomoÄ?, da bi brata lahko ĹĄe naprej ostala skupaj. Knjiga je prejela znak za kakovost otroĹĄkih in mladinskih knjig ZLATA HRUĹ KA.

VIEGAS, Marneta: Relax kids = Otroci, sprostite se! ÄŒarobna skrinjica: 52 domiĹĄljijskih meditacij za otroke (od petega leta naprej) ml – Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta

jo sprejme njegova osorna sestra Marin.

Johannes pride ĹĄele kasneje in ji pokloni nenavadno poroÄ?no darilo: miniaturno hiĹĄo, ki je posnetek prave, a Nella bi raje videla, da bi si utrgal Ä?as zanjo. Da bi pregnala dolgÄ?as in se izognila moĹževi zoprni sestri, je Nella zaÄ?ela hiĹĄico opremljati s pohiĹĄtvom in lutkami, ki jih je naroÄ?ala pri mestnem obrtniku. Miniature so izraĹžale neverjetne podobnosti z ljudmi in dogodki, zato je Ĺželela spoznati skrivnostnega umetnika, ki je zgodbe v hiĹĄi poznal celo bolj kot njeni stanovalci in jih napovedal, ĹĄe preden so se zares zgodile.

PHELAN, Thomas: Ĺ tejem do tri: uÄ?inkovita vzgoja otrok od 2. do 12. leta od – Odrasli / 37 – Vzgoja.

IzobraĹževanje Mnogi starĹĄi nimajo niti volje niti veselja za preuÄ?evanje novih vzgojnih pristopov in prav takim je namenjen priroÄ?nik, ki opisuje preproste metode za oblikovanje vedenja otrok, starih od 2 do 12 let. Avtor knjige je kliniÄ?ni psiholog dr. Phelan, ki je priznan strokovnjak na podroÄ?ju vzgoje otrok in motenj pozornosti. Avtor humorno, prodorno in izkuĹĄeno opredeli tri glavne naloge starĹĄevstva: obvladovanje neprimernega vedenja, spodbujanje primernega vedenja in krepitev odnosov. Ko boste prebrali knjigo, lahko priÄ?akujete mirnejĹĄe druĹžinsko Ĺživljenje, mnogo manj prerekanja in jeze. ÄŒutili boste, da imate stvari pod nadzorom. Poznati je treba le nekaj temeljnih in kljuÄ?nih naÄ?el.

MURAIL, MarieAude: Simpl ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Življenje 22 letnega Simpla in njegovega 17 letnega brata Klebra je vse prej kot simpl. Simpl je 22-letni fant, ki je zaradi umske zaostalosti na razvojni stopnji triletnika. Njegova edina skrb je gospod Zajko.

Zanj skrbi njegov brat Kleber, 17-letni gimnazijec, ki sanja povpreÄ?ne sanje najstnikov, vendar pa je njegovo Ĺživljenje daleÄ? od povpreÄ?nega. Ker noÄ?e, da bi bil njegov brat zaprt v psihiatriÄ?ni bolniĹĄnici Malicroix se odloÄ?i, da bo sam skrbel zanj, saj se je oÄ?e po mamini smrti znova poroÄ?il in nima Ä?asa za svoja sinova. Ko Kleber najde oglas, da ĹĄtirje ĹĄtudentje iĹĄÄ?ejo dva sostanovalca, se s Simplom in njegovim pliĹĄastim zajcem Zajkom odpravita na ogled.

Kljub Simplovemu nenavadnemu obnaĹĄanju sklenejo dogovor. Klebru in Simplu se

21

PRIREDITVE

8. oktobra 2015

VELENJE ÄŒetrtek, 8. oktober

9.00

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralna Ä?ajanka 16.00 Galerija Velenje Z igro do dediĹĄÄ?ine – otroĹĄka delavnica akvarela 17.00 Velenjski grad Odprtje razstave Iz albuma vojnih spominov – propagandne razglednice z motivi otrok iz obdobja 1. svetovne vojne in delavnica ob Tednu otroka 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Preddverje male dvorane Doma kulture Velenje Odprtje razstave Pie RihtariÄ? Urbani vzorci 19.19 KnjiĹžnica Velenje Potopisno predavanje Ane Seher Tri deĹžele Brazilije, na koncu pa ĹĄe capoeira

9.00

Petek, 9. oktober 7.00 13.00

DanaĹĄnji otroci zlahka odrastejo brez vedenja o tem, kako se sprostiti, kako se osredotoÄ?iti in kako uporabljati svoje polne ustvarjalne sposobnosti. ZaskrbljujoÄ?a je ugotovitev, da otroci raje vzpostavljajo globljo Ä?ustveno vez z raÄ?unalniki, kot s svojimi starĹĄi. Kako se lahko izognemo temu? Kako naj pomagamo otrokom nauÄ?iti se sproĹĄÄ?anja uma in telesa?

18.00 19.00 21.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Bohor Interspar Ĺ alek Razstava gob KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike Dom kulture Velenje, mala dvorana Monokomedija v boĹĄnjaĹĄkem jeziku Provincijalac u gradu eMCe plac Nevemnevemnevem in Haiku Garden, klubski maraton Radia Ĺ tudent

Sobota, 10. oktober 6.00

7.00 8.00 8.00 8.00 8.00 9.00

V svojem delu Marneta pouÄ?uje otroke, kako naj umirijo svoj um in osredotoÄ?ijo svojo pozornost brez zunanjih spodbud.

PiĹĄe in vodi otroke prek vizualizacij tako, da so jih kmalu pripravljeni sami izvesti.

Koristi od meditacij imajo tako otroci, starĹĄi kot tudi ĹĄola. Otroci zaspijo bolj umirjeni in imajo manj noÄ?nih mor. StarĹĄi lahko razvijejo moÄ?no vez s svojimi otroki, saj preĹživljajo skupen Ä?as z njimi. V ĹĄoli se otroci laĹže zberejo, osredotoÄ?ijo na svoje delo, saj meditacija izboljĹĄujejo koncentracijo in pozornost.

ROZMAN, Andrej: Predpravljice in pripovedke ml – Mladina / L – Ljudsko slovstvo Ob 60. rojstnem dnevu Andreja Rozmana Roze so izĹĄle Predpravljice in pripovedke, ki prinaĹĄajo poleg kratkih humornih prigod povodnega moĹža, gospoda Ĺ ilÄ?ka, ki je bil prepriÄ?an, da je najpametnejĹĄi Ä?lovek na svetu in zaÄ?aranega Ĺžabca tudi zmajske dogodivĹĄÄ?ine, medvedka, ki si Ĺželi nauÄ?iti kolesariti in ĹĄe in ĹĄe. Knjiga je obogatena z ilustracijami letoĹĄnjega Levstikovega nagrajenca Zvonka ÄŒoha. Andrej Rozman Roza je tisti avtor, ki vztrajno uri naĹĄe moĹžgane z besednimi igrami in se tudi v teh zgodbah igra s slovniÄ?nimi pravili. Zato je na platnicah napisano: “Pozor! Pisanje nedoloÄ?nikov brez i lahko resno ĹĄkoduje ĹĄolski oceni.â€? Andrej Rozman Roza (1955) je eden najizvirnejĹĄih, najbolj vsestranskih ter najboljĹĄih sodobnih ustvarjalcev za otroke in odrasle pri nas. đ&#x;”˛

AS

Zbirno mesto: pred Centrom Supernova – Lidl Enodnevni izlet Oglej – GradeĹž ÄŒedad Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: StrahinjĹĄÄ?ica Odhod z avtobusne postaje Velenje SreÄ?anje vodnikov SMDO Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: KlemenÄ?a jama PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem Trg na Kersnikovi ul. 2 (nasproti

10.00

10.00 10.00 11.00

21.00

stare TrĹžnice) 4. MeÄ‘imursko proĹĄÄ?eje v Veleju KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna Interspar Ĺ alek Razstava gob Zbirno mesto: pred Galerijo Velenje Prenovjena Galerija se na ogled postavi, tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane Grilova domaÄ?ija EtnoloĹĄka prireditev Jesen na Grilovi domaÄ?iji Stari trg 26, nad HiĹĄo mineralov Potepanje po Velenju, ustvarjalna delavnica na prostem Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, 12. mini festival otroĹĄkih plesnih skupin (1. del) eMCe plac Sound Arson 5.5 – Aerial Ruin + predskupina

17.00 KAC, Efenkova 61 Kuharska delavnica – Sadne torte 19.19 KnjiĹžnica Velenje Planinsko druĹĄtvo Velenje se predstavi – Marko PogaÄ?nik

Sreda, 14. oktober 7.00 10.00 13.00 17.00 17.30 19.19

Nedelja, 11. oktober 6.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: FuĹžinske planine 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Mala gora 9.00 Pred veÄ?namenskim domom v Vinski Gori Sejem jesenskih dobrot 10.00 Velenjski grad Kaj nam sporoÄ?ajo stari kamni, dogodek ob Tednu otroka 11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, 12. mini festival otroĹĄkih plesnih skupin (2. del) 14.00 Lovska koÄ?a na Lopatniku nad Vinsko Goro Kostanjev piknik

Ponedeljek, 12. oktober 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Teden orkestrov 17.00 KnjiĹžnica Velenje OtroĹĄka ustvarjalna delavnica Jesenski venÄ?ek 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: pustolovska komedija Sprehod po gozdu

Torek, 13. oktober 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Tojzlov vrh – Sv. Urban KnjiĹžnica Velenje MoÄ? branja, bralni klub za odrasle Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic Ljudska univerza Velenje Predstavitev jezikovnih teÄ?ajev v ĹĄol. l. 2015 / 2016 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Sonje AuberĹĄek OriĹĄe – energije narave

Ĺ OĹ TANJ Petek, 9. oktober X

8.30

Rokometno igriĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Zabava za vse generacije (praznik KS Ĺ oĹĄtanj) skupina Kingston in Skorband Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pirografska delavnica skupaj z gostom Tinijem

Sobota, 10. oktober X

Ĺ oĹĄtanj Pohod po TrĹĄki poti (Praznik KS Ĺ oĹĄtanj)

Ponedeljek, 12. oktober 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Sreda, 14. oktober 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Microsoft Word 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 8. oktober

Vpis abonmajev Lepi kamen

Velenje, 10. in 11. oktobra – V soboto in nedeljo bo v veliki dvorani velenjskega doma kulture potekal 12. mini festival otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga. Na njem se bodo predstavile najboljĹĄe slovenske plesne skupine, ki sta jih na obmoÄ?nih in regijskih sreÄ?anjih izbrali selektorici Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Andreja KopaÄ? in Nina MeĹĄko. Tako v soboto kot nedeljo bodo predstave ob 11. uri, vstop pa je prost.

Na odru bo stalo kar 208 malih plesalcev in plesalk, ki bodo skupaj izvedli 30 plesnih miniatur. Med njimi bodo tri, ki so nastale v velenjskem Plesnem studiu N. Oba dneva bodo ob 14.15 pripravili ĹĄe okroglo mizo za mentorje. V tem Ä?asu bodo mali plesalci lahko ustvarjali v Pikinih delavnicah.

Šoťtanj – Zavod za kulturo Šoťtanj bo do 16. oktobra, vpisoval abonente v abonma Lepi kamen. V sezoni 2015/2016 si bodo abonenti ogledali ťest predstav, prva bo Şe 21. oktobra v kulturnem domu, in sicer Stand up Tadej Toť.

IDILA (Slovenija) Grozljivka, 83 minut ReĹžija: TomaĹž GorkiÄ?

Igrajo: Nina IvaniĹĄin, Lotos Vincenc Ĺ parovec, Jurij DrevenĹĄek, Nika Rozman, Sebastian Cavazza, Manca Ogorevc, Damjana ÄŒerne idr.

Sreda, 7. 10., ob 20.00 – velenjska premiera s filmsko ekipo Petek, 9. 10., ob 20.00 Sobota, 10. 10., ob 19.45 Ponedeljek, 12. 10., ob 18.00

ZMAJÄŒEK KOKOS Der kleine Drache Kokosnuss (NemÄ?ija) DruĹžinski animirani film, sinhroniziran v

bĹĄ

đ&#x;”˛

mkp

Gostijo mlade ÂťznanstvenikeÂŤ Celje, 6. oktobra – V tednu otroka, vse do nedelje, 11. oktobra, stoji v celjskem Citycentru pravi laboratorij, ki so ga poimenovali Âťlaboratorij otroĹĄke vedoĹželjnostiÂŤ. Da je znanost lahko tudi zabavna, bodo otroci spoznali skozi ĹĄtevilne zanimive eksperimente v druĹžbi pravih znanstvenikov. Vsi udeleĹženci bodo prejeli diplomo, spominsko majico in darilo. Namenjen je otrokom od 4. do 14. leta starosti, uÄ?ne delavnice, obogatene z mnogimi eksperimenti pa so priprađ&#x;”˛ vili v sodelovanju z znanimi strokovnjaki.

slovenĹĄÄ?ino, 83 minut ReĹžija: Hubert Weiland, Nina Wels Glasovi: Tina Ogrin, Aleksander Golja, Mirko Medved, Peter Urbanc, Maja KunĹĄiÄ? idr.

Petek, 9. 10., ob 18.00 Sobota, 10. 10., ob 18.00 Nedelja, 11. 10., ob 16.00 – otroťka matineja

MARSOVEC The Martian (ZDA) Akcijska znanstveno-fantastiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Ridley Scott Igrajo: Kate Mara, Jessica Chastain, Kristen Wiig, Matt Damon, Sean Bean, Se-

bastian Stan, Donald Glover idr.

Sobota, 10. 10., ob 21.20 – 3D Nedelja, 11. 10., ob 18.00

PLEME Plemya (Ukrajina) Kriminalna drama, 132 minut ReĹžija: Miroslav SlaboĹĄpicki Igrajo: Grigori Fesenko, Jana Novikova, Roza Babi, Aleksander DsiadeviÄ?, Aleksander OsadÄ?i idr.

Petek, 9. 10., ob 18.30 – m. dvorana Sobota, 10. 10., ob 20.15 – m. dvor.

Nedelja, 11. 10., ob 19.00 – m. dvor.

VOLÄŒJI TOTEM Wolf Totem (Kitajska, Francija)

Petek, 9. oktober 17.45 Marof Plesna ĹĄola Superstar

Sobota, 10. oktober 9.00

Marof Menjalnica in konsignacijska prodaja igraÄ? ter otroĹĄke opreme, ustvarjalna delavnica; DPM Ĺ martno ob Paki in MC Ĺ martno ob Paki 16.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Prireditev ob 40. obletnici DruĹĄtva upokojencev

Ponedeljek, 12. oktober 18.00 Marof Zumba Big Stars; Plesna ĹĄola Mdance 18.00 HiĹĄa mladih SvetniĹĄka pisarna SD 19.00 HiĹĄa mladih Poslanska pisarna SD 19.00 HiĹĄa mladih SvetniĹĄka pisarna skupine Liste za napredek obÄ?ine 20.00 Kulturni dom Gorenje Zumba; MDance

Torek, 13. oktober 14.15 Hiťa mladih – sejna soba Glasbena ťola GVIDO – kitara 15.30 Marof Zumba Lil Stars; Plesna ťola Mdance 18.00 Marof Joga

Sreda, 14. oktober 16.00 HiĹĄa mladih - Dile Plesna ĹĄola Spin 16.00 HiĹĄa mladih – sejna soba Glasbena ĹĄola GVIDO – violina 19.00 Marof ZvoÄ?na kopel z gongi

Lunine mene

13. oktobra, ob 2.05 -prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje

DvanajstiÄ? ÂťPika migaÂŤ

đ&#x;”˛

18.00 Marof Vodena vadba Koronarnega kluba

• ÄŒetrtek, 8.10., BiotrĹžnica • Petek, 9.10., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 11.10., 11.00, PravljiÄ?ne urice, Mali lunin vran • do 11.10., vsak dan ob 10.00 in 17.00 Laboratorij otroĹĄke vedoĹželjnosti, zabavne in pouÄ?ne delavnice z dr. Pipeto • NOVO! Bralni kotiÄ?ek za najmlajĹĄe v DĹžungli. • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Pustolovski film, 121 minut ReĹžija: Jean-Jacques Annaud, John Collee Igrajo: Shaofeng Feng, Shawn Dou, Ankhnyam Ragghaa, Yin Zhusheng, Basen Zhabu idr.

Nedelja, 11. 10., ob 20.30

SPREHOD PO GOZDU A Walk in the Woods (ZDA) Pustolovska komedija, 104 minute ReĹžija: Ken Kwapis Igrajo: Nick Offerman, Kristen Schaal, Robert Redford, Emma Thompson, Nick Nolte, Mary Steenburgen idr.

Ponedeljek, 12. 10., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

8. oktobra 2015

Nagradna križanka Avtoservis Tratnik

RADIO VELENJE

Avtoservis Tratnik, d. o. o.

Ločica ob Savinji Ob Savinji 9, 3313 Polzela Tel.: 03/ 700 11 90 GSM: 051 652 337 info@avtotratnik.si www.prodajalec.peugeot.si/tratnik Del. čas: 8.00 - 17.00, sobota: 8.00 - 12.00 Vljudno Vas vabimo, da obiščete naše prodajno-servisne prostore, kjer vam bomo prijazno ponudili naše storitve: • • • • • • •

Pooblašečeni prodajalec in serviser za vozila PEUGEOT Ugoden nakup vozil po sitemu STARO ZA NOVO Ugodno FINANCIRANJE - vse uredimo na našem prodajnem mestu Menjava in hramba PNEVMATIK (AKCIJA – torbe za pnevmatike 20 €) Priprava VOZILA NA ZIMO (AKCIJE pokrovov koles -40%) OBROČNO PLAČEVANJE z DINERS kartico za gume, platišča in zavorne diske Včlanitev v klub »MOJ PEUGEOT«, koristno uporabnikom tudi starejših vozil (popust do 35%)

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 19. oktobra 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Avtoservis Tratnik«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.

ČETRTEK, 8. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 9. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 10. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 11. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 12. oktobra

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Kmetija Jevšnik Prodaja kislega zelja

GSM: 041/ 621 227 Tel.: 03/ 891 10 60 • E-mail: taxi.spilak@gmail.com

mali OGLASI

Laze 40, Šentilj

041 454 902

- doma: pon – pet: 9 – 18, sobota: 8 – 13 - na tržnici Velenje ob sobotah od 8 -12 - v mesnici Dobnik v Starem Velenju

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Prodajajo tudi sveže zelje v glavah ali naribano.

RAZREZ TER ROBLJENJE PLOŠČ Cesta na Žago 21, Šempeter TEL.: 03 703 28 30 FAX: 03 703 28 33

TERASNE DESKE LEPLJEN LES

Domaèe naravno sušene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil.

Na voljo vsako soboto dopoldan na kmeèki tržnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini Domaèe dobrote in Malinca

Šili testenine

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Gregor Šilc s.p., Velenje

Do 8 številk zastonj!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 13. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 14. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od od 28. septembra do 4. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. septembra do 4. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Naš čas, 8. 10. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

8. oktobra 2015

mali OGLASI NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE HIŠO oddam v najem takoj za daljše obdobje. Gsm: 031 747 520 GOSTINSKI lokal, 170 m2, na dobri lokaciji, možna prehrana (gril, pekarna, pice), Šalek, pri krožišču Skalca oddam v najem za 800,00 evrov mesečno.

Gsm: 041 714 488 NA LEPI sončni legi na Sladki gori je naprodaj belo mešano grozdje. Cena po dogovoru. Tel: 03 582 44 10 in gsm: 031 359 214.

HIŠO potrebne obnove z gospodarskim poslopjem v Stari vasi na Koroški 24

prodamo. Leži na parceli, kjer je mogoče zgraditi eno ali dve novi hiši. Cena po dogovoru. Gsm: 031 873 029

PRIDELKI KOCKE, silažne bale, krompir desire in domače žganje prodam. Gsm: 051 388 874 BUKOVA drva prodam. Narežem in scepim po dogovoru. Pripeljem tudi na dom. Gsm: 070 733 630 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 11. 10., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 DVA bikca, stara 10 dni, prodamo. Gsm: 041 358 852 TELIČKA, sivo rjavega, težkega 60 kg, prodam. Tel.: 03 5893 578 VISOKO brejo telico ali mlado kravo kupim. Gsm: 031 852 334 TELICE, čb, breje od 3 do 8 mesecev, ugodno prodam. Gsm: 031 650 937

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 10. in 11. 10. – Daša Buršič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

Nagrajenci nagradne križanke VZAJEMNA, objavljene v tedniku Naš čas, 24. septembra., so:

RAZNO ZIMSKE pnevmatike brez platišč, dim.

185/55-R15, prodam. Gsm: 070 206 265 BOBNASTO kosilnico sip 135 prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 031 774 520 ŽAR na plin, gostinski, z jeklenko, prodam za 400,00 evrov. Gsm: 041 714 488 PLESNO dvorano ali prostor za rojstnodnevne zabave za otroke oddam v najem. Klima, ogledala, garderobe, wc, tuš, ozvočenje. Gsm: 041 714 488

• 2-sobno novo stanovanje, v novi soseski na Goriški, 74,5 m2, zgrajeno 2015, 1/4. nad. ER B(25-35 kWh/m2a) cena 99.000 evr.

VOZILO OPEL corsa 1.4, l. 2004, 155.000 km, 3 vrata, srebrne barve, klima, el. paket, ugodno prodam. Gsm: 041 374 109 CITROEN C5, 109 ks, dizel, karavan, l.

2004, 200.000 km, dobro ohranjen, kupljen v Sloveniji, prodam za 2.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488 AVTO z visokimi sedeži (srednji razred) kupim. Gsm: 031 852 334 FORD Focus 1.6 Trend, let. 2009, 103.000 km, lepo ohranjen, prodam za 6200 evr. Gsm. 041 517 248

1. nagrada: majica Vzajemne: JASNA ARČAN, Slatina v Rožni dolini 14, Šmartno v Rožni dolini 2. nagrada: termometer: MAJDA ŠPEH, Dobrava 65, Zreče 3. nagrada: vrečka za copate: ARIA VERDAN, Prešernova 22 d, Velenje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo na Vzajemni, Trg mladosti 6 v Velenju, kjer bodo prejeli nagrade.( tel. 898 76 20).

• 3-sobno stanovanje v Šoštanju, Vodnikova, 65 m 2, na mirni lokaciji, takoj vseljivo, pokrito parkirišče, zgrajeno 2008, 1/2. nad. ER B (25-35 kWh/m2a) Cena 84.900 evr.

TV Naš čas

TV kanal Naš čas

Mi ustvarimo sliko!

24 ur na dan

• •

365 dni na leto v analogni in digitalni shemi

•

vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih

GIBANJE prebivalstva

info: 898 17 50

• 1,5 sobno opremljeno stanovanje v Šaleku v Velenju, 55 m2, adaptirano 2006, 4/4 nad.

ER E (105-150 kWh/m2a) Cena 58.000 evr.

UEVelenje

POROKE

Pašalić Kemal, Velenje, Kidričeva cesta 15, in Makević Manja, Srbija, Šabac, dr. Andre Jovanovića 1; Meh Zoran , Mislinja, Završe 80, in Hribernik Mojca, Šoštanj, Ravne 134.

SMRTI Hostnik Jožef, roj. 1934, Žalec, Podkraj 3; Volk Jožef, roj. 1929, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 46a; Pušnik Marija, roj. 1931, Prebold, Kaplja vas 36; Podbregar Alojzija, roj. 1935, Tabor, Ojstriška vas 43; Lukač Franc, roj. 1949, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 99; Šuligoj Glušič Štefanija, roj. 1932, Velenje, Bračičeva cesta 5.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

NIŽJI STROŠKI

ODOBRITVE

ZAHVALA

ZAHVALA

Dotrpel je naš dragi oče, tast in dedi

FRANC FERDINAND OCEPEK

JOŽE VOLK

iz Podgorja 3 a

Rečica ob Paki 46 a, Šmartno ob Paki

14. 5. 1941 – 1. 10. 2015 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, Skromno in pošteno ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in si živel, v življenju le denar. Hvala doktorju Grošlju za dolgoletno zdravljenje, patronažnima skrbi in delo si imel. sestrama Viti in Tatjani. Hvala tudi godbi Premogovnika Velenje, Vse življenje boriti častni straži, govorniku, pevcem, gospodu duhovniku, izvajalcu si se znal, a v jesenskem žalostinke in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. dnevu za vedno si zaspal.

Posebna zahvala velja družini Deberšek – Polak za vso pomoč.

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč, daleč je …

Žalujoči hčerka Tatjana z Damijanom in vnuk Tim

31. 3. 1929 – 27. 9. 2015 Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcih srečnih dni spomine.

(Dante)

Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 24

Cedile so se sline Promenada okusov razdraĹžila brbonÄ?ice – KroĹžnike so razprodali – Bo kulinariÄ?na trĹžnica spet spomladi?

Tina Felicijan

KulinariÄ?na trĹžnica ni sveĹža ideja, saj so ljudje po celem svetu Ĺže v davnini jedli na ulicah, se pa zadnja leta ponovno obuja tudi v drĹžavah, kjer so hrano s stojnic umaknili v restavracije. V Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, zdaj pa tudi v Velenju se trudijo, da bi kulinarika ponovno zaĹživela na ulicah. Tako

Ĺ aleĹĄkim ĹĄtudentskim klubom, dijaki Ĺ olskega centra Velenje in gostinci. ÂťPripravili so 1500 porcij, nekateri so jih prodali v slabih dveh urah, kar je bilo za nas, organizatorje ter za ponudnike absolutno preseneÄ?enje.

Mislim, da je to za nas velik korak naprej.ÂŤ Zato Ĺželijo Promenado okusov ĹĄe postaviti, morda Ĺže spomladi, ko bodo lahko ponudili sveĹžo sezonsko hrano.

Andrej Kuhar: ÂťKo sem ĹĄel v Velenje, so mi v Ljubljani rekli: kaj boĹĄ ĹĄel v rudarsko mesto, saj ti ne bodo cenili tvoje hrane.

Nasprotno. Po nekaj mesecih smo imeli vse veÄ? gostov. Ljudje hoÄ?ejo nekaj drugega, hoÄ?ejo lahko, zdravo hrano. Tudi tradicionalna kuhinja se reformira. Prej ali slej se bo ponudba zaÄ?ela spreminjati, bodo ljudje zaÄ?eli razmiĹĄljati, da je tudi v gostinstvu treba zdravo, lahko kuhati. NiÄ? ni narobe s paniranim zrezkom, a treba ga je pripraviti v sveĹžem olju, ne pa tam, kjer sta se prej cvrla riba in pomfrit. Vsak se bo moral malo bolj potruditi za svojega gosta.ÂŤ je v soboto na velenjski promenadi 12 lokalnih gostincev predstavilo veÄ? kot 40 razliÄ?nih jedi, ki so jih pripravili nekoliko drugaÄ?e in na 'viĹĄji ravni', pravi pobudnik Promenade okusov Ĺ˝iga KoÄ?evar, ki je dogodek organiziral v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje, Festivalom Velenje, Mladinskim centrom Velenje in TuristiÄ?no zvezo Velenje, pa

SenzoriÄ?no gledaliĹĄÄ?e

V kulinariÄ?nem senzoriÄ?nem gledaliĹĄÄ?u so nastopili trije nadobudni, domaÄ?i kuharski mojstri – VelenjÄ?anka Katja ÄŒernjak, Ĺ oĹĄtanjÄ?anka TjaĹĄa Koren in Celjan Tilen Stropnik. ÄŒeprav so gostje nekoliko dlje posedeli v priÄ?akovanju okusov, so si Ä?as krajĹĄali z opazovanjem potez kuharskih mojstrov, ki so na prostem pri-

pravljali specialitete. ÂťKo se kuha zunaj z neko tujo tehniko, je vedno malo problematiÄ?no. Se lahko zgodi, da en meni dlje Ä?asa pripravljamo,ÂŤ je pojasnil Ä?astni gost Promenade okusov Andrej Kuhar z Vile Herberstein, Âťedini Slovenec, ki je v svoji karieri v NemÄ?iji pridelal kar ĹĄest zaporednih Michelinovih zvezdic, ter edini slovenski kuhar z mojstrskim izpitom, narejenim v NemÄ?iji,ÂŤ ga je predstavil Ĺ˝iga KoÄ?evar. Kuharski mojster pravi, da se mu ideja kulinariÄ?ne trĹžnice Ĺže od zaÄ?etka zdi dobra in Ĺže vrsto let sodeluje na Lentu, zato se je z veseljem odzval vabilu. ÂťVsaka stvar je nov izziv. Zame je enako pomembno kuhanje za neko prominenco in za ljudi danes.

Vsi so gostje, za katere se moraĹĄ posebej potruditi. Slabo bi bilo, Ä?e bi nekaj spackali in rekli: za njih je pa to dovolj dobro'.ÂŤ Ustvarjal je v Ä?rni barvi, simbo-

liÄ?ni za rudarsko mesto. Pripravil je Ä?rno palaÄ?inko, v katero je zavil lososa. Dodal je ananas z malo Ä?ilija za harmonijo. Glavna jed je bil piĹĄÄ?anec, polnjen z jurÄ?ki v veÄ?jih kosih, ter ajdova kaĹĄa z jetri in gomoljasto zelenjavo v omaki. Za sladico pa je postregel jesensko kostanjevo torto.

Izziv za gostince

Za Promenado okusov so velenjski gostinci pripravili drugaÄ?ne jedi, kot se navadno znajdejo na njihovih menijih. Meni je bil izziv tudi za Restavracijo Jezero, kjer so strnili glave in sestavili kroĹžnik, ki je bil vizualno privlaÄ?en in je vseboval komponente rudarske prehrane, pripravljene na moderen naÄ?in. ÂťMeni smo poimenovali knapovska koĹĄta.

Kranjsko klobaso smo skuhali in jo spekli v testu, na belo polento z zeliĹĄÄ?i smo dali suho slivo, zavito v slanino in pokuhano

v rdeÄ?em vinu, dodali smo popeÄ?en kruhek z rdeÄ?o peso ter kaviarjem, ki simbolizira premog, Ligijev koktajl pa je sestavljen iz vaniljevega likerja, kavice ter smetane,ÂŤ je kroĹžnik opisal vod-

ja restavracije AleĹĄ JevĹĄnik. ÂťZa enkrat nismo razmiĹĄljali, da bi bil na rednem meniju,ÂŤ pravi, a mogoÄ?e bo njih in druge gostince ravno kulinariÄ?na trĹžnica spodđ&#x;”˛ budila k ĹĄirjenju ponudbe.

Zadovoljstvo za okuĹĄevalce

Z nosom za vonjem je med ĹĄtevilnimi obiskovalci Promenade okusov ĹĄla tudi Cvetka JakliÄ?, ki je po hitrem ogledu za glavno jed izbrala prav knapovsko koĹĄto, Âťker izhajamo iz knapovkse familije in smo ĹĄe vedno solidarni,ÂŤ je smeje povedala. ÂťV prvi vrsti me je pritegnila organizacija, ki jo res od srca pozdravljam in upam, da se bo ĹĄe kdaj ponovila. Tudi lokacija se nam zdi primerna. Ponudba je res pestra in malo drugaÄ?na, izvirnosti in kreativnosti je veliko. Nam je malo zmanjkalo Ä?asa, ko smo izbirali oziroma se je trĹžnica odprla malo prezgodaj. Sistem s kuponi je sicer malo neroden. Vsekakor pa upam, da se bo trĹžnica kakĹĄno soboto ĹĄe ponovila, ko je ljudi ĹĄe veÄ?, Ä?eprav je Ĺže danes gneÄ?a.

Da bo zaĹživela in bomo veÄ?krat deleĹžni take ponudbe ter da so lokali danes dobili kakĹĄen nov izziv,ÂŤ je zadovoljno povedala.

Slovenija naj poroÄ?na destinacija Milano – Zgodovina ukvarjanja s cvetjem na cvetliÄ?arskem in na vrtnarskem podroÄ?ju sega v podjetju PUP Velenje daleÄ? nazaj v dvajseto stoletje. Zadnja leta predvsem cvetliÄ?arsko dejavnost in dejavnost oblikovanja

jam Maje Ĺ tamol Droljc. Za izdelavo poroÄ?nih kreacij je bilo potrebno veÄ? kot 40 ur filigranskega dela, pri tem pa je sodelovala tudi cvetliÄ?arska mojstrica in vrhunska cvetliÄ?arka Mateja IrĹĄiÄ?ÂŤ, pravi Simon Ogrizek,

notranjega in zunanjega prostora prepoznavamo pod njihovo blagovno znamko Floria. To so v okviru projekta ÂťSlovenija naj poroÄ?na destinacijaÂŤ uspeĹĄno predstavili tudi v Slovenskem paviljonu ÂťEXPO Milano 2015ÂŤ. ÂťPoroÄ?ni dekorji, ki sem jih oblikoval za to priloĹžnost, so nosili veliko mero kreativnosti in so se do potankosti prilegali kreaci-

vodja poslovne enote Vrt PUP Velenje. ÂťNa doseĹžen uspeh ob predstavitvi smo veÄ? kot ponosni, s tem pa tudi dokazujemo, da so velika mera strokovnosti, potrpeĹžljivost, kreativni zanos ter trdna volja kljuÄ? do pozitivnih rezultatov,ÂŤ ĹĄe dodaja.

Prireditev so popestrili Ä?lani sekcije ljubiteljev starodobnih koles DruĹĄtva ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki. ÄŒlani vaĹĄke skupnosti Mali Vrh in Ä?ebelarskega druĹĄtva so prikazali pripravo butar in drv za zimo. ÂťGospodaÂŤ se je ustavila pri stojnici z ozimnico s kmetije Poprask – PotoÄ?nik.

BuÄ?e ostajajo rdeÄ?a nit Ĺ martno ob Paki, 3. oktobra – Prva sobota v oktobru je v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺže 12 let ÂťrezerviranaÂŤ za buÄ?e. Prvo desetletje je prireditev v Martinovi vasi ob tamkajĹĄnji ĹželezniĹĄki postaji glavni organizator prireditve – TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki – naslovil z BuÄ?arijo, pa BuÄ?e za vse nas in vas, zadnji dve leti pa poteka z naslovom BuÄ?ni pozdrav jeseni.

Tako kot se je razĹĄiril seznam soorganizatorjev, se je razĹĄiril tudi program. ÂťV minulih 10 letih smo se na temo buÄ? izpeli, zato smo lani obiskovalce prireditve opozorili ĹĄe na preostale jesenske pridelke in jim pokazali ĹĄe nekatera druga jesenska opravila. V turistiÄ?nem druĹĄtvu Ĺželimo ohranjati dediĹĄÄ?ino naĹĄih

dedkov in babic in jo prenesti na mlajĹĄe rodove,ÂŤ je takrat razloĹžila odloÄ?itev predsednica ĹĄmarĹĄkih turistiÄ?nih zanesenjakov BoĹža Polak.

Letos je bilo buÄ? za vzorec, opravil, znaÄ?ilnih za jesenski Ä?as, pa kar nekaj. Med drugim so Ä?lani Kulturnega druĹĄtva Gorenje prikazali suĹĄenje in spravilo lesa, ekoloĹĄka kmetija Poprask – PotoÄ?nik je skupaj s Ä?lani DruĹĄtva ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki prikazala, kako so vÄ?asih oskrbovali meĹĄÄ?ane z ozimnico, Ä?lani ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva Ä?ebelarjev in vaĹĄke skupnosti Mali Vrh so prikazali pripravo drv in butaric, kako se Ä?ebelar pripravlja na zimo, ĹĄmarĹĄke turistke cufanje perja in pripravo neveste za balo, ĹĄmarĹĄki kultur-

niki pa ĹĄego Ĺžetve in mlaÄ?ve. Za lepo okraĹĄeno stojnico z izdelki in za druĹžabne igre na razliÄ?ne teme so poskrbeli uÄ?enci tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole, vzgojiteljice vrtca pa so pripravile otroĹĄke delavnice. Obiskovalci, med katerimi je bil tudi avtobus turistov iz Lienza, so bili nad prikazanim zadovoljni, prav tako organizatorji. Pecivo, ki so ga spekle gospodinje, je takoj poĹĄlo, prikazi in stojnice so vzbudili zanimanje. So pa nekateri med obiskovalci pogreĹĄali veÄ? buÄ?nih izdelkov, buÄ?nih aranĹžmajev, ki so jih pred leti pripravile vaĹĄke skupnosti v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, veÄ? buÄ?nih ‌ ÂťLetina buÄ? je vedno slabĹĄa. Nekaj jedi iz buÄ? smo ponudili, za razstavo oziroma aranĹžmaje in ĹĄe kaj drugega

iz buÄ? pa bi morali buÄ?e kupiti.

Upamo, da bo prihodnje leto letina za to ugodnejĹĄa, sicer pa ta jesenski sadeĹž ostaja rdeÄ?a nit prireditveÂŤ, je dejala BoĹža Polak.

Po razglasitvi naj jesenskega pridelka se je veÄ?ina obiskovalcev razĹĄla. Ĺ koda, so ocenjevali tisti, ki so izkoristili lepo vreme in nadaljevali druĹženje na prireditvenem prostoru. Tudi pomodrovali so, da bi bilo dogodek z zelo dobro vsebino ÂťzastavitiÂŤ ĹĄe bolj podjetno, dodati ĹĄe kaj za pod zob. Ne bi bilo tudi slabo, Ä?e bi po koncu uradnega dela kdo od mladih navduĹĄenih frajtonarjev poskrbel ĹĄe za kakĹĄno domaÄ?o. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛