40 2017

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (8/12 0C), moĹžen deĹž, v soboto (3/15 0C) in nedeljo (4/17 0C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 5. oktobra 2017

ĹĄtevilka 40 | leto 64

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Ob prazniku podelili priznanja

Kaj bom, ko bom velik?

Bojana Ĺ pegel

3 Ĺ oĹĄtanj, 29. septembra – UdeleĹženci osrednje slovesnosti, ki je bila na predveÄ?er praznika obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, 30. septembra, v tamkajĹĄnjem kulturnem domu, so v petek s svojo prisotnostjo dali prazniku posebno teĹžo in z njo poÄ?astili tudi letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence.

Priznanje ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so prejeli: Matej SkornĹĄek, Janez Zelcer,

Herman Pergovnik, Plaketo ObÄ?ine Mateja Kumer, Milojka BaÄ?ovnik Komprej, Viktor PotoÄ?nik. Ĺ˝upan Darko Menih je na slovesnosti podelil tudi svoja priznanja, ĹĄe prej pa strnil leto od lanskega do letoĹĄnjega praznovanja. đ&#x;”˛

mkp

Kaj bi prinesla ukinitev Premogovnika in TEĹ ?

Slovenija bi ostala brez 30 odstotkov elektrike, konÄ?na cena bi bila viĹĄja za 38 odstotkov V Sloveniji nastaja nov energetski koncern, ki naj bi bil sprejet ĹĄe letos. Po nekaterih informacijah naj bi bilo v njem predvideno, da bi leta 2030 ukinili obe energetski podjetji v Ĺ aleĹĄki dolini, torej Premogovnik in Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj. Zato sta Sindikat delavcev energetike in PodjetniĹĄki sindikat Premogovnika naroÄ?ila posebno analizo o uÄ?inkih takĹĄne odloÄ?itve. Socialnim partnerjem sta jo predstavila predstojnik Ekonom-

skega inĹĄtituta na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. France KriĹžaniÄ? in predsednik Sindikata delavcev energetike Slovenije Branko SevÄ?nikar. Predsednik Sindikata delavcev energetike Slovenije Branko SevÄ?nikar je prepriÄ?an, da bi bila takĹĄna odloÄ?itev povsem nesmiselna. "Upam, da bodo naĹĄe predloge vkljuÄ?ili v energetski koncept, ki je v pripravi. Upam, da bo prevladal razum in da do zapiranja TeĹĄa in Premogovnika ne bo priĹĄlo, saj je Slovenija velik neto izvoznik elektriÄ?ne energije," je med drugim dejal. Dr. Franc KriĹžaniÄ? pa je poudaril, da bi imelo prenehanje delovanja TeĹĄa in Premogovnika posledice za zaposlene, upnike in slovenski trg elektriÄ?ne energije. Po njegovi oceni bi nastala izguba prihodka, dodane vrednosti, delovnih mest, osnovnih sredstev, razvojnih

investicij ter javnofinanÄ?nih prihodkov, ki bi se zmanjĹĄali za 95 milijonov evrov, odhodki pa bi se poveÄ?ali za 35 milijonov evrov.

Po njegovih ocenah bi ob ukinitvi TeĹĄa in Premogovnika Velenje dodana vrednost v drĹžavi upadla za 1,1 milijarde evrov (za 3,3 odstotka bruto domaÄ?ega proizvoda). ZaÄ?asno naj bi brez dela ostalo 29.000 zaposlenih, neizkoriĹĄÄ?eno bi bilo za ĹĄest milijard evrov osnovnih sredstev, vlaganja v raziskave in razvoj pa bi upadla za 19 milijonov evrov. Za 30 odstotkov bi se zmanjĹĄala ponudba elektriÄ?ne energije v Sloveniji, konÄ?na cena elektrike glede na leto 2016 pa bi bi la viĹĄja za 38 odstotkov (do 66 odstotkov v industriji ter za 12 odstotkov do 25 odstotkov v gospodinjstvih). đ&#x;”˛

mz

Ta teden je Teden otroka. Poteka pod geslom Povabimo sonce v ĹĄole. Lahko ga razumemo tako ali drugaÄ?e. Tisti, ki vse vidijo Ä?rno, bi lahko ugotovili celo, da sonca in veselja v naĹĄih ĹĄolah ni.

A to seveda ne drĹži. Geslo namiguje na to, da je radovednost lepa Ä?ednost. In da je iskanje odgovorov na vpraĹĄanja, ki jih otroci ne zastavljajo le v rosnih letih, ampak tudi kasneje, lahko zelo zabavno. Mnoge odgovore pa dobijo prav v ĹĄoli.

V poslanici, ki jo je ob tednu otroka napisal priljubljeni mladinski pisatelj PrimoĹž SuhadolÄ?an, je med drugim zapisal ÂťZnanje je igra!ÂŤ In dodal, da se tisti, ki so radovedni, vedno veliko nauÄ?ijo. In kdor se zna uÄ?iti, ta zna Ĺže ogromno. ÂťNikar ne Ä?akajte, da znanje milo prosi, Ä?e lahko pride do vas. Sami ga poiĹĄÄ?ite.

Radovedno iskanje je najlepĹĄa igra,ÂŤ ĹĄe zapiĹĄe. Ob tem mi misli nehote (ali pa hote) takoj odtavajo k najveÄ?jemu dogodku, ki ga v Velenju posveÄ?amo tednu otroka. Pikin festival se je kot Pikin dan zaÄ?el prav zaradi njega. Ne le da festival vsa leta raste in dodaja nove vsebine, vsa leta tudi uÄ?i! Ne samo radovednosti, iskanja vpraĹĄanj in odgovorov nanje, uÄ?i kreativnosti in tudi strpnosti. Po svoje je tudi ena mala maĹĄkarada, saj konec septembra v Velenju vidimo toliko v Pike in gusarje obleÄ?enih malÄ?kov kot le ĹĄe ob pustu. Vsaj zase vem, da se na Pikinem festivalu vedno iskreno nasmejim otroĹĄki igrivosti in radoĹživosti, zato se vsako leto znova rada vraÄ?am nanj. Letos smo se ob zakljuÄ?ku festivala v druĹžbi organizatorjev pogovarjali, da nekaj ne ĹĄtima, ker niti na velenjskem portalu, kjer mrgoli nestrpnih, vÄ?asih celo Ĺžaljivih komentarjev, ki jih Ĺ aleÄ?ani stresajo pod psevdonimi, nihÄ?e ne benti Ä?ez festival. Pa smo se uĹĄteli. Ko je bil festival konÄ?an, se je zaÄ?elo. Da gre za rop otrok in njihovih starĹĄev, je zapisal tisti, ki je zaÄ?el diskusijo. Ob tem postanem Ĺžalostna, ker se mu pridruĹžijo mnogi nezadovoljneĹži in za povrhu krepko pretiravajo tudi pri cenah stvari, ki jih je na festivalu treba plaÄ?ati. Dejstvo je, da lahko Piko vsak obiĹĄÄ?e brez centa v Ĺžepu in se ima ob tem zelo lepo.

Dva evra za parkirnino je ob vsem, kar nudi, malo. Ni jih treba plaÄ?ati, Ä?e na prizoriĹĄÄ?e pridemo peĹĄ ali z Lokalcem. Kot ni treba otroka peljati na plaÄ?ljiva igrala, palaÄ?inke ‌ Lahko pa jih vodimo iz ustvarjalne delavnice v delavnico, se z njimi pogovarjamo, ustvarjamo, zabavamo pod ĹĄtevilnimi odri. Vse brezplaÄ?no.

A tega tisti, ki so stalno nezadovoljni, ne vidijo. Kot noÄ?ejo videti, kako dober festival je to. Zavidajo nam ga tudi drugi, domaÄ?ini pa ga velikokrat ne znamo ceniti.

Tik pred Tednom otroka sem v eni od velenjskih humanitarnih organizacij vpraĹĄala, ali se v Ĺ aleĹĄki dolini Ĺže kaj pozna, da se kriza umika. Ĺ˝al ne, izvem. A ĹĄe huje kot to, da mnoge druĹžine ĹĄe vedno zelo teĹžko Ĺživijo, med njimi tudi take, v katerih sta oba starĹĄa zaposlena, a delata za ÂťminimalcaÂŤ, je to, da opaĹžajo vse veÄ?jo nestrpnost med ljudmi. In ker so odrasli nestrpni, to prenaĹĄajo tudi na otroke, saj se premalo pogovarjajo z njimi. Velikokrat se nestrpnost zaÄ?ne prav v druĹžinah, kjer se kasneje tudi poglablja.

Ko se otroci vpraĹĄajo, kaj bodo, ko bodo veliki, mnogokrat vidijo napaÄ?ne vrednote. Slavo in bogastvo. Le malokdo pa vidi, da je lahko, Ä?e bo poln znanja, tudi Sonce! Krivi pa smo odrasli. đ&#x;”˛

Lesene inĹĄtalacije razprĹĄili po parku

13

Velenje, 30. septembra – Akademski kipar Silvo KretiÄ?, dolgoletni mentor letos Ĺže 44. Male Napotnikove kiparske kolonije, ki je v s soncem obsijanem koncu tedna potekala v SonÄ?nem parku, ni skoparil s pohvalami letos nastalih del. Mladim kiparjem iz vseh 10 osnovnih ĹĄol v dolini so njihovi likovni uÄ?itelji dali odliÄ?no nalogo – iz lesa so morali izdelati inĹĄtalacije, ki so s seboj nosile tudi zgodbe. Te so predstavili v soboto ob 14. uri ob zakljuÄ?ku kolonije, postavili pa so jih tudi po parku, v okolici Vile RoĹžle. đ&#x;”˛

bĹĄ

RoĹžnati oktober opozarja na rak dojk Pri zdravljenju raka dojk se pojavljajo ĹĄtevilne vrzeli, ki jih javno zdravstvo ne pokriva v celoti, so opozorili v zdruĹženju za boj proti raku dojk Europa Donna pred zaÄ?etkom roĹžnatega oktobra, svetovnega meseca ozaveĹĄÄ?anja o raku dojk. Kot so napovedali, zaÄ?enjajo projekt Roza, s katerim Ĺželijo opolnomoÄ?iti Ĺženske z izkuĹĄnjo raka dojk in rodil. V srediĹĄÄ?u letoĹĄnjega roĹžnatega oktobra bo pomen kakovosti Ĺživljenja tako za manjĹĄe tveganje za bolezen kot tudi za Ĺženske, ki so zbolele. đ&#x;”˛

Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ

Zavarovalno zastopanje, Roman KavĹĄak s.p.

Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

Tp

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Pri dobitniku grba pomisleki, za plaketo gladko

Regijsko tekmovanje mladih gasilcev Velenje, 7. oktobra – Gasilska zveza Šaleťke doline je organizator regijskega mladinskega tekmovanja Savinjsko-ťaleťke regije, ki bo potekalo v soboto od 8.30 dalje na velenjskem Titovem trgu. Pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke se bodo pomerili za uvrstitev na drŞavno tekmovanje, ki bo naslednje leto.

Na tekmovanju priÄ?akujejo 42 enot. Rezultate bodo razglasili (predvidoma) ob 12. uri. đ&#x;”˛

bĹĄ

Izlet prijateljstva v BrezniÄ?ki Hum Ĺ martno ob Paki – Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki bo v soboto, 14. oktobra, organiziral tradicionalni Izlet prijateljstva. LetoĹĄnji bo 16. po vrsti, pot pa bo udeleĹžence vodila v obÄ?ino BrezniÄ?ki Hum na HrvaĹĄkem, s katero se je obÄ?ina Ĺ martno ob Paki lani pobratila.

Ob tej priloĹžnosti si bodo udeleĹženci med drugim ogledali VaraĹždin, Muzej angelov, hiĹĄo naravne kozmetike, v BrezniÄ?kem Humu pa tamkajĹĄnjo vinsko klet. đ&#x;”˛

tp

V soboto VeÄ?er na vasi Vinska Gora, 7. oktobra – ÄŒlani DruĹĄtva podeĹželske mladine Vinska Gora vsako leto pripravijo dogodek, na katerem poveĹžejo izkuĹĄnje krajanov z razigranostjo in Ĺželjo podoĹživljanja starih ĹĄeg in navad z mlajĹĄimi. Letos bodo to soboto od 16. ure dalje na domaÄ?iji pri Ĺ tajnarju v srediĹĄÄ?u Vinske Gore prikazali stare ĹĄege, ki so marsikje le ĹĄe beĹžen spomin, ponekod pa ĹĄe Ĺživijo. Prikazali bodo stara kmeÄ?ka opravila, kot je liÄ?kanje koruze, luĹĄÄ?enje fiĹžola, izdelava pletarjev, trebljenje buÄ?, izdelava omel in podobno. Poleg teh opravil bodo prikazali tudi igre in pesmi, ki so jih nekoÄ? izvajali ob teh opravilih. Pri projektu so se Ä?lanom druĹĄtva podeĹželske mladine pridruĹžili naĹĄi najmlajĹĄi iz Vrtca Velenje, natanÄ?neje iz Vinske Gore in sosednjega Ĺ entilja. Tako bodo lahko s starimi kmeÄ?kimi opravili in spremljevalnimi ĹĄegami navduĹĄili tudi najmlajĹĄe in jim z igro predstavili, kaj vse se je vÄ?asih poÄ?elo v jesenskem Ä?asu. đ&#x;”˛

Zveza prijateljev mladine Slovenije v sodelovanju s podjetjem Alpina Ĺže drugo sezono zapored organizira dobrodelno akcijo zbiranja tople jesenske in zimske obutve za slovenske druĹžine v socialni stiski. Akcija bo v podpori ambasadorjev biatlonca Klemna Bauerja in Miss Slovenije Maje Zupan potekala v oktobru v vseh prodajalnah Alpina po Sloveniji. Alpina bo podarila tristo parov tople obutve iz prodajnega programa in jo skupaj z zbrano obutvijo ob pomoÄ?i Zveze prijateljev mladine Slovenije predala Ä?lanicam ZPMS – druĹĄtvom in zvezam iz vse Slovenije.

V dobrodelni akciji 'Podari svoj par' zbirajo rabljeno, a ĹĄe uporabno otroĹĄko, moĹĄko in Ĺžensko obutev, primerno za jesen in zimo. Obutev lahko posamezniki prinesejo v katerokoli prodajalno Alpina, najkasneje do 31. oktobra. Zveza prijateljev mladine Slovenije bo s svojimi Ä?lanicami poskrbela, da bo obutev priĹĄla v prave druĹžine in k posameznikom, ki potrebujejo pomoÄ?. bĹĄ

PogorelÄ?nik na Ä?elu Ĺ CV Velenje – V zaÄ?etku tedna je Ĺ olski center Velenje dobil novega direktorja. Ivana Kotnika, ki se je upokojil, je zamenjal Janko PogorelÄ?nik. Doslej je bil ravnatelj Strojne ĹĄole centra.

Za direktorja so ga izvolili po drugem razpisu Ä?lani sveta zavoda med ĹĄtirimi prijavljenimi kandidati. Od 23 je zanj glasovalo 15 Ä?lanov sveta zavoda.

NajveÄ?jo izobraĹževalno ustanovo v regiji SaĹĄa je Kotnik vodil 19 let. đ&#x;”˛

tp

Vse prireditve niso ustrezno prijavljene Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so imeli v zadnjem letu okoli 70 prireditev, za katere je ObÄ?ina podala soglasje, od tega je bilo za petdeset prireditev podano tudi dovoljenje za prekomerno obremenitev okolja s hrupom. OpaĹžajo pa, da kar nekaj prireditev ni ustrezno prijavljenih, zato pozivajo organizatorje, da si zanje pridobijo dovoljenja, kar jim nalaga tudi Zakon o javnih zbiranjih. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki potrdili predlog komisije za priznanja in nagrade za letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence – Elektor za volitve Ä?lana DrĹžavnega sveta Robert Crnjac Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 2. oktobra – Po skoraj treh mesecih so se seĹĄli na sejo sveta svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Devet toÄ?k dnevnega reda ni napovedovalo polemiÄ?nih razprav. Vse predloge sklepov so svetniki potrdili soglasno.

Grb obÄ?ine kolektivu ĹĄole, plaketo Glojeku in LukaÄ?evi

Med drugim so bili enotni pri potrditvi predlogov komisije za priznanja in nagrade letoĹĄnjim obÄ?inskim nagrajencem. Predsednica komisije Polona MiklavĹžina je povedala, da so na razpis prispeli ĹĄtirje predlogi, od tega dva za grb ObÄ?ine in prav toliko za plaketo ObÄ?ine.

Predloga za slednjo sta napisala PGD PaĹĄka vas, ki je predlagalo Cveta Glojeka, ter Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Ĺ martno ob Paki, ki je predlagala AvguĹĄtino LukaÄ?. Oba so Ä?lani komisije potrdili brez pomislekov. DrugaÄ?e pa je bilo pri obravnavi predlogov za grb ObÄ?ine. Potem ko so enega izloÄ?ili,

mkp

se je pri predlogu ĹĄmarĹĄkega obÄ?inskega odbora stranke SDS, ki je predlagala za dobitnika grba obÄ?ine tamkajĹĄnjo osnovno ĹĄolo bratov Letonja, porajal pomislek, ali je primerno, da predlaga za obÄ?insko priznanje javni zavod politiÄ?na stranka. Naposled so se odloÄ?ili, da za dobitnika grba ObÄ?ine kljub temu predlagajo kolektiv omenjene ĹĄole. Tako bo na slavnostni seji v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika, ki bo 10. novembra, prejel grb ObÄ?ine kolektiv ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole za uspeĹĄno delo in izjemne doseĹžke pri projektnem delu, plaketo ObÄ?ine pa za dolgoletno aktivno delo v borÄ?evski organizaciji AvguĹĄtina LukaÄ?, za dolgoletno prizadevno delo v gasilskem druĹĄtvu in v vaĹĄki skupnosti PaĹĄka vas pa Cveto Glojek.

Po skrajĹĄanem postopku so svetniki sprejeli ĹĄe spremembe in dopolnitve Odloka o priznanjih in nagradah ObÄ?ine. Te se nanaĹĄajo le na podeljevanje naziva Ä?astni obÄ?an. Doslej so ta naziv podeljevali po preteku treh let, po novem morajo od zadnjega imenovanja prete-

Ä?i najmanj ĹĄtiri leta. Pri kandidaturi pa bo potreben tudi podpis soglasja predlaganega kandidata.

Delitev denarja bolj pregledna in praviÄ?na

Povod za uvrstitev predlogov pravilnikov o sofinanciranju dejavnosti in programov druĹĄtev ter letnih programov ĹĄporta v lokalni skupnosti na dnevni red seje je bil dopis, ki ga je prejela obÄ?inska uprava. V njem so predstavniki druĹĄtev opozorili na neskladja pravilnikov. Da bi bila Ä?im bolj poenotena, pregledna in delitev denarja Ä?im bolj pravilna, so ÂťprevetriliÂŤ oba. Pri pravilniku za sofinanciranje dejavnosti in programov druĹĄtev so spremenili postopek razpisa, opredelili pristojnosti razpisne komisije in postopek pritoĹžb, pri drugem pravilniku pa so doloÄ?be prilagodili spremembam zakona o ĹĄportu ter Ä?lenom dodali, da se druĹĄtvo lahko prijavi na razpis za pridobitev sredstev sofinanciranja ĹĄele po preteku dveh let delovanja. Po mnenju ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana Janka KopuĹĄarja Ĺželijo s

spremembami obeh pravilnikov spodbuditi druĹĄtva k ohranjanju ali nadgradnji dejavnosti, ki pomembno vpliva na razpoloĹženje v lokalni skupnosti in prispeva k pestremu dogajanju v okolju.

Elektor svetnik Robert Crnjac

Svetniki so opravili volitve predstavnika v volilno telo za volitve Ä?lana DrĹžavnega sveta, niso pa obravnavali predlogov za Ä?lana DrĹžavnega sveta.

Predlogov za slednjega namreÄ? ni bilo, za elektorja pa sta prispevala dva, in sicer je svetniĹĄka skupina SD predlagala Roberta Crnjaca, svetnica Polona MiklavĹžina pa JoĹžefa Stakneta (svetnika stranke SDS). Na tajnem glasovanju so svetniki namenili Crnjacu 9, Staknetu pa 4 glasove.

Naslednja seja obÄ?inskega sveta bo predvidoma 20. novembra, na njej pa naj bi svetniki obravnavali rebalans obÄ?inskega proraÄ?una. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

bĹĄ

Dobrodelna akcija ÂťPodari svoj parÂŤ

đ&#x;”˛

5. oktobra 2017

Veseli vinotok z vinom in pivom Miro in Karl – Oktoberfest po naĹĄe – Ne obnova, novo – Staro za novo Zdaj gre poÄ?asi vse bolj zares! Kandidati za predsednika drĹžave so znani, pred velikim finalom morajo le ĹĄe opraviti ÂťtekÂŤ prepriÄ?evanja in pridobivanja naklonjenosti volivcev. Nekateri predvidevajo, da se letos ne bo vse konÄ?alo v enem krogu, ampak bo potreben resni finale dveh. Dveh moĹĄkih? Morda dveh Ĺžensk? Ali bo v velikem finalu meĹĄani par? PoÄ?akajmo, do volilne nedelje ni veÄ? daleÄ?. To pa, Ä?e bo, ne bo edini slovenski dvoboj na visoki ravni. Enemu smo Ĺže priÄ?a. Med premierjem Cerarjem in zunanjim ministrom Erjavcem. Ne zaradi kakĹĄnega novega poloĹžaja, ampak zaradi odnosov s HrvaĹĄko. Tu je ÂťupokojenecÂŤ Karl veliko odloÄ?nejĹĄi od ÂťmladeniÄ?aÂŤ Mira. KakĹĄne so lahko koristi za Slovenijo, bomo ĹĄele videli.

Po ÂťdrugotirnemÂŤ referendumu, o katerem mnogi ĹĄe vedno menijo, da ni v bistvu pomenil niÄ?, veliko pa smo zanj porabili denarja, nas morda Ä?aka ĹĄe en – s podroÄ?ja zdravstva. Tudi o njem so Ĺže ob pobudi mnenja deljena, akterji upajo, da bodo za referendum zbrali dovolj podpisov. ÄŒeprav smo stopili v oktober, ki je pri nas znan po vinu, so se tudi pri nas uveljavile oktobrske prireditve v znamenju piva. Da je v Ĺ˝alcu, srediĹĄÄ?u hmeljarstva in pivovarstva, je razumljivo, manj, da ga bodo v nedeljo pripravili tudi na Dolgi Gori. Ĺ˝alÄ?ani pa so malo pohiteli, njihov Savinjski Oktoberfest je bil namreÄ? Ĺže zadnji dan septembra. Prireditev so pri njihovi znameniti fontani piv zdruĹžili s hmeljarskim likofom. Bilo je veselo, Ä?eprav vsi hmeljarji z letoĹĄnjo letino zelenega zlata niso najbolj zadovoljni. Pridelek je paÄ? krojilo tudi vreme, Ä?eprav si prizadevajo, da bi njegove vplive z raznimi ukrepi Ä?im bolj zmanjĹĄali. A narave ĹĄe niso povsem premagali. V Ĺ marju svoje prireditve konec tedna niso poimenovali Oktoberfest, bilo pa je vseeno zelo veselo. Ob dobrih jedeh in pijaÄ?i je nastopilo 12 godb na pihala iz treh drĹžav.

Res je ĹĄele nastopila jesen, a v Ĺ marju in Slovenskih Konjicah Ĺže mislijo na poletje. Pisali smo Ĺže o njihovih teĹžavah s kopaliĹĄÄ?ema, z vpraĹĄanjem, ali obnavljati stara ali graditi nova. Zaradi tega je bilo tudi veliko vroÄ?e krvi med svetniki v obeh obÄ?inah. Zdaj je menda kocka padla. V obeh krajih naj bi gradili nova, saj bi prenova starih stala preveÄ?. V Ĺ marju upajo, da bodo ujeli vsaj ĹĄe konec priho-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

dnje kopalne sezone, v Slovenskih Konjicah so napovedi o tem ĹĄe bolj negotove.

Konec negotovosti pa je v Celju: Na okopih in Muzejskem trgu je zaÄ?ela veljati nova prometna ureditev. To seveda pomeni, da se bliĹža konec dolgotrajne obnove tega starega dela kneĹžjega mesta pred Staro grofijo in novo Mestno knjiĹžnico. To obmoÄ?je bo namenjeno le peĹĄcem, razen seveda izjem za stanovalce tega obmoÄ?ja in nekatere druge. Z obnovo, ki je obÄ?ino veljala milijon evrov, so na tem obmoÄ?ju uredili celotno gospodarsko infrastrukturo, poloĹžili nove tlake ter namestili novo urbano opremo in primerno razsvetljavo.

Nekaj gradbiĹĄÄ?a sicer ĹĄe ostaja, saj bodo na osrednjem prostoru pred Staro grofijo uredili Âťmuzej na prostemÂŤ – nekatere arheoloĹĄke najdbe bodo prikazali na mestu samem.

Z dokonÄ?anjem del je tudi olajĹĄan dostop do Mestne knjiĹžnice, je pa manjĹĄe gradbiĹĄÄ?e na drugi strani, kjer popravljajo streho otroĹĄke knjiĹžnice, ki je na nivoju zemljiĹĄÄ?a in je zamakala. Bolj kot to pa se mnogi Celjani jezijo, ker so na zahtevo projektantov in ÂťvarnostnikovÂŤ kulturne dediĹĄÄ?ine morali ostraniti otroĹĄka igrala, ki so jih otroci mnoĹžiÄ?no uporabljali. Nikakor se ne strinjajo, da bi res tako kvarila pogled na knjiĹžnico. Kot se tudi vsi ne strinjajo, da je v celjskem Mestnem parku treba poĹžagati 25 dreves divjega kostanja. A prav to se bo te dni zgodilo. Tudi po mnenju stroke so ta drevesa v tako slabem stanju, da jih ni veÄ? mogoÄ?e reĹĄiti. NajveÄ?ji kostanjev drevoreda so namreÄ? v tem parku posadili Ĺže pred 160 leti. Kot nadomestilo za ta odstranjena drevesa in nekatera druga manjkajoÄ?a bodo Ĺže naslednji mesec posadili sto novih. In to rdeÄ?ecvetnih kostanjev. V parku se bodo Ĺže kmalu lotili tudi izgradnje nove sprehajalne poti s kolesarsko povezavo.

Pa ĹĄe to: PodÄ?etrtek se ĹĄe kar vzpenja. Po ĹĄtevilnih priznanjih, ki so jih doslej za urejenost kraja in pestro turistiÄ?no ponudbo Ĺže prejeli, so zdaj osvojili ĹĄe svetovno. Uvrstili so se med sto zlatih destinacij trajnostnega turizma na svetu. Pravijo, da jih to, da se je ob njih med to elitno stoterico uvrstila ĹĄe Ljubljana, ne moti.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 3

Praznik poudarili s sveÄ?anostjo Na predveÄ?er obÄ?inskega praznika 30. septembra podelili najviĹĄja obÄ?inska priznanja Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Veliko prireditev se je v Ĺ oĹĄtanju zgodilo v prazniÄ?nem septembru, osrednja pa je bila petkova slovesnost, ki so jo na predveÄ?er praznika pripravili tamkajĹĄnjem v kulturnem domu. MeĹĄani pevski zbor Svoboda je ogrel obÄ?instvo, slavnostni govornik Ĺžupan Darko Menih pa je temeljito prevetril dogajanje v obÄ?ini od lanskega do letoĹĄnjega praznika, posebna pozornost na prireditvi pa je veljala nagrajencem.

Priznanje ObÄ?ine so prejeli Matej SkornĹĄek, Janez Zelcer in Herman Pergovnik, Plaketo

3

AKTUALNO

5. oktobra 2017

ObÄ?ine pa Mateja Kumer, Milojka BaÄ?ovnik Komprej in Viktor PotoÄ?nik.

Matej SkornĹĄek sedem pravljiÄ?nih let vodi TuristiÄ?no druĹĄtvo Skorno in tako je bilo tudi to obdobje. DruĹĄtvo se je vkljuÄ?ilo v vse sejemske in druge prireditve, Ĺ˝ive jaslice pa poneslo tudi preko obÄ?inskih meja. Kot podpredsednik sveta KS Skorno – Florjan pa si moÄ?no prizadeva za prenovo cest in druge infrastrukture v kraju. Na pobudo Janeza Zelcerja je bilo pred veÄ? kot ĹĄtiridesetimi leti v Gaberkah ustanovljeno ĹĄe danes zelo uspeĹĄno ĹĄportno druĹĄtvo, pred petnajstimi leti prireditev

Praznik Ĺžetve in kruha, lani pa je bil kot predsednik DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj na Ä?elu organizacijskega odbora odmevnega drĹžavnega prvenstva v pikadu za upokojence. Herman Pergovnik si je priznanje zasluĹžil za delovanje v ĹĄportu, gasilstvu in pri razvoja obÄ?ine nasploh. Je soustanovitelj AlpinistiÄ?nega odseka in smuÄ?arskega kluba, velike zasluge pa ima tudi, da je TopolĹĄica dobila nov dom krajanov.

Kumrova je zasluĹžna, da v dvorcu Gutenbuchel obÄ?asno zaĹživijo zgodbe, pomembne za obÄ?ino in njen druĹžbeni utrip, BaÄ?ovnik Komprejeva z medij-

skimi prispevki o dogodkih in ljudeh prispeva k prepoznavnosti in ugledu lokalne skupnosti, PotoÄ?nik je veliko postoril za razvoj Raven in Ä?ebelarstva.

Posebno, svoje priznanje, je Ĺžupan namenil (tudi) nesebiÄ?ni poĹžrtvovalnosti. Prejela sta ju Vojko Bricman in Samir Hairlahović. Prvi se je konec marca, ko je bil sicer dogovorjen, da gre pomagat prijatelju, prikljuÄ?il kolegom gasilcem pri gaĹĄenju poĹžara v Ĺ kalah pri Velenju. V tej intervenciji se je hudo poĹĄkodoval. Drugi je 1. novembra lani brez omahovanja zaplaval v ledeno mrzlo Ĺ oĹĄtanjsko jezero in iz njega reĹĄil 91-letno gospo.

Dobitniki plaket Milojka BaÄ?ovnik Komprej, Mateja Kumer in Viktor PotoÄ?nik, dobitniki priznanj Herman Pergovnik, Matej SkornĹĄek in Janez Zelcer. Ob njih predsednik komisije za priznanja SreÄ?ko PotoÄ?nik.

Osmi oktober - praznik KS Ĺ oĹĄtanj Zaznamovali ga bodo v soboto s pohodom, proslavo in zabavo Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – 8. oktober je praznik krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj. Na ta dan je nekdaj praznovala obÄ?ina Velenje. Ko so iz nje nastale tri nove, si je vsaka od njih za praznovanje izbrala drug datum, mesto Ĺ oĹĄtanj pa je 8. oktober ohranilo za svoj praznik. Praznujejo v spomin

na noÄ? na 8. oktober 1941, ko so borci Ĺ tajerskega bataljona napadli mesto in ga za nekaj ur osvobodili. To je bil prvi napad na mesto in ena prvih veÄ?jih partizanskih akcij na Slovenskem. Praznik bodo zaznamovali v soboto, 7. oktobra.

Najprej se bodo podali na pohod po TrĹĄki poti, ki je Ĺže tradicionalen. UdeleĹženci bodo lahko izbirali daljĹĄo ali krajĹĄo pot. Pohodniki, ki se bodo odloÄ?ili za prvo, ta traja ĹĄtiri do pet ur, bodo na pot krenili ob 9. uri s Tresimirjevega otroĹĄkega igriĹĄÄ?a, tisti, ki se bodo odloÄ?ili za drugo, pa ob 11. uri od Marijinega kipa na Trgu bratov Mravljakov. Obe skupi-

ni se bosta sreÄ?ali na Pustem gradu, od koder bosta skupaj krenili proti rokometnemu igriĹĄÄ?u v mesto. Za pohodnike, pohod poteka pod okriljem Planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj, bo zanje ob 13.30 pripravljena pogostitev. Pohod po TrĹĄki poti bo v vsakem vremenu.

Proslava ob prazniku krajevne skupnosti se bo pod ĹĄotorom na rokometnem igriĹĄÄ?u zaÄ?ela ob 19. uri. Pripravila jo bosta Vrtec Ĺ oĹĄtanj in Twirling klub Ĺ oĹĄtanj. Ob 20. uri pa se bo, prav tako na rokometnem igriĹĄÄ?u, zaÄ?ela zabava z ansamblom Ĺ epet in skupino đ&#x;”˛ Rock Partyzani.

Rekli so � Župan

Darko Menih: ÂťVeliko nas je, ki se zelo trudimo, da bi naĹĄe obÄ?anke in obÄ?ani Ĺživeli v Ä?im boljĹĄih pogojih. Veliko vlagamo v infrastrukturo, ohranjamo kulturno dediĹĄÄ?ino, izenaÄ?ujemo Ĺživljenjski standard podeĹželja in mesta, dosledno izpolnjujemo vse zakonske obveznosti.

Vemo, da smo lahko uspeĹĄni samo pod pogojem, Ä?e se zavedamo bogastva svoje preteklosti, moĹžnosti sedanjosti in imamo vizijo prihodnosti.ÂŤ

Ĺ˝upanovo priznanje so prejeli ĹĄe Bogomir Goltnik, Ivan Kodrun in Tim VertaÄ?nik.

Posebne Ĺžupanove pozornosti so bili deleĹžni tudi zlati matu-

Ĺ˝upan Darko Menih je na sveÄ?anosti opravil temeljito inventuro zadnjega leta.

ranti: Nik NadveĹžnik, Klara Rotnik, BlaĹž Hleb, Nejc SlemenĹĄek in Gabrijela Repas. đ&#x;”˛

Ĺ˝upan je podelil tudi svoja priznanja: Samir HairlahoviÄ?, Bogomir Goltnik, Ivan Kodrun, Tim VertaÄ?nik (manjka Vojko Bricman).

Iz seje sveta MO Velenje Spremenili naÄ?rt ravnanja s premoĹženjem Danijel Petric iz Urada za urejanje prostora Mestne obÄ?ine Velenje je predstavil predlog sprememb ravnanja z nepremiÄ?nim premoĹženjem, in sicer bodo dodatno odprodali za dobrih 190 tisoÄ?akov nepremiÄ?nin. Gre v glavnem za zemljiĹĄÄ?a, ki jih obÄ?ina ne potrebuje (Paka, Stara vas, ÄŒrnova) in jih bodo odkupili sosedje, odprodali pa bodo tudi stavbo na GoriĹĄki. Razpolaganje z nepremiÄ?nim premoĹženjem je tako ocenjeno na nekaj veÄ? kot 3,7 milijonov evrov, od tega namenjajo letos za nakupe 908 tisoÄ?akov. Na tem podroÄ?ju so v zadnjem obdo-

bju precej aktivni, precej njihovih najemnikov stanovanj se odloÄ?a za odkupe, kar jih zelo veseli, saj ta sredstva potem namenjajo za nadaljnje razreĹĄevanje stanovanjskih vpraĹĄanj.

Vse predstavljene aktivnosti so svetniki podprli.

Na nekdanjem smuÄ?iĹĄÄ?u hiĹĄe?

V osnutku so svetniki obravnavali odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega naÄ?rta Ĺ alek, s katerim je med drugim predvidena pozidava na nekdanjem smuÄ?iĹĄÄ?u v Ĺ aleku, predvidena pa je tudi izgradnja novega mostu.

Dokument so sicer potrdili, a imeli ob tem veliko vpraĹĄanj. Mihael Letonje (SLS), ki se je posvetoval s predsednikom krajevne

skupnosti Ĺ alek, je dejal, da to ni predlog krajevne skupnosti, spraĹĄeval pa se je, zakaj bi obÄ?ina sofinancirala izgradnjo mostu.

PreseneÄ?en je bil tudi nad naÄ?rtovano protihrupno ograjo, ki si jo v Pesju Ĺže zelo dolgo Ĺželijo, pa je ni mogoÄ?e sfinancirati. Podobnega mnenja je bil tudi Franc Sever, Matej Jenko (samostojni svetnik) pa je menil, da bi bilo vseeno treba ĹĄe enkrat premisliti in ta prostor ohraniti za smuÄ?iĹĄÄ?e in drugo rekreativno dejavnost.

V svetu Lekarne Majda GaberĹĄek V Svet javnega zavoda Lekarna Velenje so svetnice in svetniki imenovali Majdo GaberĹĄek (Deđ&#x;”˛ mz SUS).

Odprta vrata velenjske hiĹĄe za brezdomne Za glasbo z najveÄ?jimi hiti za vse generacije bosta skrbela

Ta petek, 6. 10. ob 20. uri, se plesnemu veÄ?eru pridruĹži ĹĄe 12 finalistk za Miss Universe z Bernardo Marovt.

REZERVIRAJTE SI SVOJE OMIZJE.

Velenje, 10. oktobra – Ob svetovnem dnevu brezdomstva bodo za ťirťo javnost 10. oktobra med 14. in 16. uro odprli vrata Centra hiťa – hiťe za brezdomne v Velenju.

Obiskovalci hiĹĄe na Cesti Simona Blatnika 21 si bodo lahko ogledali namestitvene prostore, spoznali strokovno voden program in se pogovorili z njenimi stanovalci.

Ustrezna nastanitev je osnovna Ä?lovekova potreba in pravica. UresniÄ?evanje te pravice bi zmanjĹĄalo revĹĄÄ?ino in socialno izkljuÄ?enost, vendar je v ĹĄtevilnih evropskih drĹžavah ĹĄe vedno oteĹženo. V Sloveniji 92.965 oseb te potrebe ne zmore ustrezno zadovoljevati. Po najnovejĹĄih podatkih Eurostat od 14. septembra 2017 v Sloveniji Ĺživi 4, 5 % oseb v zelo tveganih stanovanjskih razmerah. V Savinjski regiji je bila za leto 1016 ugotovljena stopnja tveganja socialne izkljuÄ?enosti 20,8 %, kar pomeni 52 tisoÄ? oseb. Na Centru za socialno delo Velenje je 63 zakonsko doloÄ?enih prebivađ&#x;”˛ bĹĄ liĹĄÄ?, kar predstavlja najniĹžje ĹĄtevilo oseb brez ustreznega bivaliĹĄÄ?a.

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

5. oktobra 2017

Zlati inovatorji Skupine Gorenje in BSH Med 38 inovacijami dvanajstim zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije – Podjetje je lahko inovativno le, Ä?e so vsi zaposleni spodbujeni k inoviranju Tatjana PodgorĹĄek

Brdo pri Kranju, 27. septembra – Ob dnevu inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije Ĺže petnajstiÄ? podelila priznanja najboljĹĄim slovenskim inovacijam.

Med 38 inovacijami jih je 12 prejelo zlato, ena posebno in 25 srebrno priznanje. V konkurenci so bile tudi tri iz regije SaĹĄa, od tega sta dve prejeli zlato priznanje, in sicer nova generacija pomivalnih strojev SmartFlex Skupine Gorenje Velenje in kuhinjski aparat OptiMUM podjetja BSH HiĹĄni aparati Nazarje. Inovacija podjetja Esotech Velenje Sistem obdelave odpadnih vod v termoelektrarni Nikola Tesla

A, Obrenovac, pa je prejela srebrno priznanje. Sicer pa je bilo na regijski ravni prijavljenih 182 inovacij s 744 inovatorji.

Na prireditvi je generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar MiliÄ? med drugim dejal, da inovativnost v drĹžavi vstopa na velika vrata. Relativne konkurenÄ?ne prednosti naĹĄe drĹžave v primerjavi z drugimi drĹžavami v EU so – po njegovem mnenju – v Ä?loveĹĄkih virih, v vlaganjih podjetij v raziskave in razvoj ter poslovnem okolju, prijaznem za inovativnost. ÂťPo indeksu svetovne kreativnosti smo osmi najbolj talentiran narod na svetu, pri tehnoloĹĄkem indeksu pa smo v prvi petini naj-

uspeĹĄnejĹĄih drĹžav.ÂŤ Kljub temu – tako MiliÄ? – ĹĄe nismo na cilju.

Mnogo malih in patentiranih inovacij

Skupina Gorenje Velenje je za svoje inovacije redno med dobitniki zlatih priznanj na nacionalni ravni. Tokrat ga je prejela za novo generacijo pomivalnih strojev SmartFlex.

Kot zagotavljajo v Skupni Gorenje, se zavedajo pomena inovativnosti pri zagotavljanju konkurenÄ?nosti, z razvojem inovativnih izdelkov pa uresniÄ?ujejo tudi strategijo globalne rasti Skupine. Ta bi v tako zreli panogi in ob moÄ?ni konkurenci teĹžko obstala, Ä?e ne bi vseskozi inovira-

li izdelkov in procesov. Pri tem inovativno razmiĹĄljanje spodbujajo tudi z lastnimi izobraĹževalnimi programi v okviru Korporativne univerze Gorenja, na kateri si udeleĹženci prizadevajo tudi za praktiÄ?ne projekte in nove procese ali poslovne ideje. Kot pojasnjujejo, je podjetje lahko inovativno le, Ä?e so vsi zaposleni spodbujeni k inoviranju. BlaĹž Nardin, izvrĹĄni pomoÄ?nik uprave, odgovoren za program pomivalnih strojev, dodaja: ÂťSkupina Gorenje sistematiÄ?no vlaga v inovacije Ĺže vrsto let. Lotevamo se jih tako pri razvoju novih izdelkov kot tudi pri razvoju inovativnih tehnologij in poslovnih procesov. Kombinacija vseh treh

Inovatorji Skupine Gorenje ‌

pa ob motiviranih zaposlenih – inovatorjih tvori uspeh vsakega podjetja. Zato v Gorenju spodbujamo inovacije na vseh ravneh naťega delovanja. Manjťih inovacij imajo ogromno, prav tako patentiranih. Pred pribliŞno 20 leti so vpeljali sistem Iskrice.

Namenjen je predvsem majhnim izboljĹĄavam, predlaga jo lahko vsak zaposleni, prvenstveno pa zaposleni v proizvodnji. Sistem ves Ä?as posodabljajo, tako da danes zaposleni lahko predloge oddajajo tudi preko intraneta.

Na leto veÄ? kot 1000 predlogov

Tudi v podjetju BSH HiĹĄni aparati Nazarje se ponaĹĄajo z bogato bero najboljĹĄe nagrajenih inovacij na nacionalni ravni. K inovativnosti spodbujajo zaposlene na vseh podroÄ?jih. ÂťV naĹĄem podjetju lahko vsak za-

posleni predloĹži idejo, inovacijo, spremembo na kateremkoli podroÄ?ju, ne le pri razvoju aparatov. To je tako imenovani Âťidea channelÂŤ. Na leto zaposleni predloĹžijo veÄ? kot 1000 predlogov in vsako izvedeno spremembo

â?ą

Inovativnost v drĹžavi vstopa na velika vrata.

nagradimo,ÂŤ pravijo v podjetju.

K razvoju procesov, izdelkov prispevajo pribliĹžno 10 odstotkov predloĹženi predlogi, nekatere nato razvijejo tudi v patentne. Teh prijavijo na leto blizu 30, kar uvrĹĄÄ?a BSH HiĹĄne aparate Nazarje v sam vrh v drĹžavi. đ&#x;”˛

‌ in podjetja BSH Hiťni aparati Nazarje

Predstavilo se je 24 podjetij Mestna obÄ?ina Velenje jim je predstavitev na osrednjem mestnem trgu omogoÄ?ila brezplaÄ?no – Podelili nagrade za najlepĹĄe urejene lokale v srediĹĄÄ?u mesta

upan MO Velenje Peter Dermol, ki je poudaril, da Âťpodjetniki potrebujejo promocijo, zato jim obÄ?ina pomaga tudi s to prireditvijo sredi mesta. V Velenju imamo dobre pogoje za razvoj podjetniĹĄtva, vesel pa sem, da so se za predstavitev odloÄ?ila tako podjetja, ki so Ĺže uveljavljena, kot tudi mlada, start-up podjetja.ÂŤ V okviru mestnega marketinga so razglasili tudi celostno najlepĹĄe

â?ą

Pestro je bilo tudi na priloĹžnostnem odru. Mnogi so obÄ?udovali spretnost in fiziÄ?no pripravljenost trenerjev in obiskovalcev velenjskega fitnes centra.

V Velenju dobri pogoje za razvoj podjetniĹĄtva

Podjetniki so se predstavljali razliÄ?no, mnogi zelo izvirno. Pripravili so razliÄ?na preseneÄ?enja in majhna darila za obiskovalce.

Velenje, 30. septembra – Mestna obÄ?ina Velenje in SAĹ A inkubator sta minulo soboto Ĺže Ä?etrto leto zapored organizirala prireditev Podjetno Velenje. Lani so prireditev pripravili skupaj s predstavitvijo ĹĄportnih klubov, letos pa so podjetniki Ĺželeli, da je pozornost namenjena le njim.

K sodelovanju so povabili podjetnike, ki imajo sedeĹž v Velenju.

24 jih je izkoristilo moĹžnost, da svoje storitve in izdelke na Titovem trgu brezplaÄ?no predstavijo javnosti.

Predstavitve so bile dobro pripravljene, mnogi so obiskovalce, ki jih sicer ob obilici sobotnih dogodkov ni bilo toliko kot prejĹĄnja leta, razveselili tudi z drobnimi darilci, ki so jih delili mednje.

Vsaka stojnica je bila drugaÄ?na,

predstavljala pa so se velika in zelo majhna podjetja. Zanimivo pa ni bilo le okoli stojnic, ampak tudi na priloĹžnostnem odru, na ploĹĄÄ?adi pred kulturnim domom, kjer je tekel zabavno-predstavitveni program, v katerem so se predstavili tudi nekateri podjetniki, sploh tisti, ki se ukvarjajo s ĹĄportno-rekreativno dejavnostjo. Zbrane je nagovoril podĹž-

urejene lokale v centru. Zmaga je pripadla podjetju Acron, ki ima na Cankarjevi ulici papirnico Office&More in galanterijo Bags&More. Nagrado sta prevzela poslovodkinja trgovine Sonja Felicijan Jovan in predstavnik podjetja Martin Lampret. Poslovodkinja nam je povedala: ÂťNagrade smo zelo veseli, saj se vse od odprtja trgovine trudimo, da je naĹĄa prodajalna res lepo urejena. IzloĹžba je tista, ki privablja kupce, zato se trudimo, da je vedno pestra in aktualna. Pogosto jo spreminjamo. V septembru smo jo uredili na temo Pike NogaviÄ?ke.ÂŤ Drugo mesto je dosegel Butik GRAZIA, tretje pa Botique Rock Box. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Dobitniki nagrad za najlepĹĄe urejene prodajne lokale v centru mesta so bili veseli tako bogatih nagrad kot pozornosti, ki so je bili deleĹžni.

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

5. oktobra 2017

Pomagali pri zagonu 27 podjetij Na sveÄ?anosti ob 2. obletnici delovanja PodjetniĹĄkega centra Standard podpisali sporazum o sodelovanju in podpori pri vzpostavitvi mreĹže FabLab Slovenije Bojana Ĺ pegel

Velenje, 27. septembra – PrejĹĄnjo sredo popoldne so v PodjetniĹĄkem centru Standard praznovali 2. obletnico delovanja. V uvodu je goste nagovoril podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki se je zahvalil direktorici SAĹ A inkubatorja (katerega del je tudi PC Standard) Karli Sitar in njeni ekipi, ki je s prizadevnostjo in veliko truda uspela doseÄ?i zastavljene cilje. Spomnil je, da so PC Standard uredili s pomoÄ?jo 1,3 milijona nepovratnih evropskih sredstev in da so bili deleĹžni tudi ĹĄtevilnih oÄ?itkov.

Obiskali so jih celo inĹĄpektorji.

A po dveh letih delovanja so vsi porodni krÄ?i mimo.

NajveÄ?ja vrednost je v znanju

To nam je potrdila tudi Karla Sitar. ÂťMislim, da se je v dveh letih veliko spremenilo. Ne le, da se je v Standardu menjalo kar nekaj podjetij, ta, ki so pri nas, dosegajo vse veÄ?je uspehe.

V dveh letih smo pomagali soustanoviti 27 novih podjetij, sokreirati pa 33 delovnih mest. Na te ĹĄtevilke smo ponosni.ÂŤ Trenutno v objektu deluje 32 podjetij in ena fiziÄ?na oseba. Doslej so prostore PC Standard zapustila 4 podjetja, saj sklepajo pogodbe za krajĹĄi Ä?as. ÂťKer smo inkubator, Ĺželimo, da Ä?im veÄ? podjetij dobi priloĹžnost za koriĹĄÄ?enje ugodnih prostorskih pogojev.

NaĹĄ inkubator je pravzaprav cel paket storitev, zato lahko uporabljajo tudi naĹĄe programe in strokovno izobraĹžene mentorje,ÂŤ je dodala sogovornica. Tre-

Peter Dermol, Karla Sitar, dr. Emilija Stojmenova Duh in mag. Ivan Kotnik so podpisali sporazum o skupnem sodelovanju in podpori pri vzpostavitvi mreĹže FabLab Slovenije.

nutno so skoraj polno zasedeni, saj se jim bodo oktobra v edini prosti pisarni pridruĹžili trije mladi fantje z novim podjetjem. Tudi coworking prostor, kjer lahko najamejo le mizo, je poln. ÂťA to naj ne odvrne tistih, ki imajo dobro podjetniĹĄko idejo. Vabim jih, da se oglasijo pri nas, saj lahko pri zagonu podjetja moÄ?no

â?ą

li Slovenije in ABC pospeĹĄevalnikom, preko katerega bodo velenjskim podjetjem skuĹĄali bolj na ĹĄiroko odpreti tudi vrata v Silicijevo dolino. Podjetjem pomagajo priti do tveganega kapitala, pa tudi pri prijavah na razpise za nepovratna sredstva. V preteklosti je za financiranje delovanja SAĹ A inkubatorja skrbel

V SAĹ A inkubatorju podjetnikom pomagajo tudi s promocijo in nepovratnimi finanÄ?nimi spodbudami.

pomagamo tudi na daljavo.ÂŤ Po mnenju Sitarjeve najveÄ?jo dodano vrednost nosijo programi SAĹ A inkubatorja. Tak je PodjetniĹĄki trampolin, ki so ga letos izvedli Ĺže drugiÄ?, daje pa dobre rezultate. Zelo dobro sodelujejo z razliÄ?nimi investitorji, vse bolj se povezujejo s Poslovnimi ange-

predvsem proraÄ?un MO Velenje.

Letos jim je uspelo pridobiti (od agencije SPIRT, ki deluje pod okriljem ministrstva za gospodarstvo) 134 tisoÄ? evrov. Od tega je 80 tisoÄ? evrov namenjenih samo za podjetja, zato si bodo lahko v prihodnje privoĹĄÄ?ili ĹĄe boljĹĄe mentorje. Sploh, ker so bili

letos uspeĹĄni tudi na razpisih za evropska sredstva, nekaj denarja pa Ĺže ustvarijo na trgu. ÂťZavedamo se, da je naĹĄa najveÄ?ja vrednost znanje, naĹĄi mentorji, ki s podjetji delajo res intenzivno.

Zato mladim podjetnikom svetujem, da se ne muÄ?ijo sami, saj lahko z nami hitreje uspejo na trgu,ÂŤ je ĹĄe zatrdila sogovornica, ki je v predstavitvi ĹĄtevilnim, ki so na sreÄ?anje priĹĄli, zaupala, da so v dveh letih v Standardu poskrbeli tudi za boljĹĄo demografsko sliko, saj so ÂťpoviliÂŤ pet deklic in tri deÄ?ke.

Postali del vseslovenske FabLab mreĹže

Dogodek v Standardu ni bil klasiÄ?na rojstnodnevna zabava.

Na njem so podpisali tudi sporazum o skupnem sodelovanju in podpori pri vzpostavitvi mreĹže FabLab Slovenije. Nosilec projekta je ljubljanska Fakulteta za

5

Rekli so â?ą Jernej Kac je Ä?lan druĹžinskega projektivnega podjetja Arhena, ki ima prostore v PC Standard. Povedal nam je: ÂťUkvarjamo se z arhitekturo in projektiranjem, primarno z nizkoenergetskimi in pasivnimi hiĹĄami ter energetskimi sanacijami. Poleg tega se ukvarjamo z novejĹĄimi tehnologijami, h katerim recimo sodi navidezna resniÄ?nost. V inkubatorju imamo pisarno dobro leto in pol. VzduĹĄje je odliÄ?no, okolje pa je zelo kreativno podporno. Veliko podpore smo dobili ravno na podroÄ?ju navidezne resniÄ?nosti, saj sem se preko SAĹ A inkubatorja povezal s podjetniĹĄkim inkubatorjem v Celju in ekipo podjetja Viar, ki je bil zmagovalec izbora za Start up podjetje leta. Z njimi smo sodelovali Ĺže pri nekaj projektih. Doslej smo izkoristili tudi nekaj izobraĹževanj, ki so jih pripravili v SAĹ A inkubatorju.ÂŤ Povedal nam je ĹĄe, da se podjetniki, ki imajo prostore v PC Standard, radi tudi drugaÄ?e druĹžijo med sabo, kar daje delovnemu okolju ĹĄe eno dodano vrednost. Sploh, ker gre za kreativne ljudi, polne idej. elektrotehniko, na kateri projekt vodi dr. Emilija Stojmenova Duh, ki je pripravila zanimivo predstavitev projekta. Med drugim je opozorila, da na njihovi fakulteti podjetja tedensko iĹĄÄ?ejo po 20 dobrih elektro inĹženirjev, fakulteta pa jih toliko ustvari letno. ÂťVse veÄ? mladih odhaja v tujino Ĺže takoj po osnovni ĹĄoli, ne le po srednji ali ĹĄtudiju. Tako izgubljamo najbolj perspektivne mlade ljudi. Veselje do tehnike je treba zaÄ?eti gojiti Ĺže zelo zgodaj, saj je po drugi strani znano, da je strukturna brezposelnost mladih z visoko izobrazbo velika, sploh med druĹžboslovci,ÂŤ je poudarila.

V okviru skupnega partnerstva bodo po podpisu sporazuma o vkljuÄ?itvi v FabLab mreĹžo podpisniki sodelovali na podroÄ?ju vzpostavitve mreĹže uÄ?nih in izdelovalnih laboratorijev v SAĹ A regiji z obstojeÄ?imi in novimi kapacitetami. S tem bodo zagotovili tehnoloĹĄko platformo za hitrejĹĄe prototipiranje, testiranje prototipov in izumov. ÂťCilj sodelovanja in podpore je nuditi Ä?im bolj uÄ?inkovito in povezano podporno okolje vsem potenci-

alnim in obstojeÄ?im podjetjem, ĹĄtudentom, dijakom, ki pri razvoju produktov potrebujejo delavnice z zahtevnejĹĄo opremo, ter mentorjem,ÂŤ je ĹĄe poudarila vodja projekta FabLab. Poleg nje so sporazum podpisali podĹžupan Peter Dermol, direktorica SAĹ A inkubatorja Karla Sitar, ki je sporazum podpisala tudi po pooblastilu predsednika Kluba podjetnikov SAĹ A regije Franja Bobinca, ter direktor Ĺ olskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik.

S skupnimi moÄ?mi bodo spodbujali gospodarski razvoj SAĹ A regije, povezovali obstojeÄ?e laboratorije, opremo, mentorje za hitrejĹĄi gospodarski preboj, nudili ustrezno okolje za izdelavo, testiranje produktov, prototipov ali izumov ter podporno okolje za mlade talente, potencialne podjetnike in obstojeÄ?a podjetja. V mreĹžo je preko obÄ?in podpisnic vkljuÄ?enih Ĺže veÄ? kot milijon prebivalcev Slovenije, FabLab pa naj bi jim prvih pet let delovanja pomagal tudi finanÄ?no. đ&#x;”˛

Po mobilni telefoniji ĹĄe IP televizija

UspeĹĄno na poti uresniÄ?itve plana

Podjetje Mega M iz Velenja ĹĄiri nabor storitev – Pomembne udeleĹženec na najveÄ?jem dogodku za mobilne operaterje v Londonu – Polletni rezultati nad planom

V Premogovniku Velenje proizvodnja kljub zahtevnim pogojem poteka po letnem naÄ?rtu.

Do 27. septembra so pridobili 2.681.830 ton premoga, kar je tudi po rebalansu 115.635 ton nad letnim delovnim naÄ?rtom.

KaloriÄ?na vrednost premoga je v prvih osmih mesecih znaĹĄala 11,73 GJ/tono in je v okviru naÄ?rtovane. Do izpolnitve letnega naÄ?rta jim v zadnjih dobrih treh mesecih manjka ĹĄe nekaj veÄ? kot 700.000 ton oz. nekaj veÄ? kot 200.000 ton meseÄ?ne proizvodnje, kar je, Ä?e ne bo nepredvidenih zastojev, izvedljivo. ÂťBistveno zahtevnejĹĄe razmere z vidika proizvodnje premoga bodo v letu 2018, ko je naÄ?rt proizvodnje nekoliko viĹĄji od letoĹĄnjega in v energiji znaĹĄa 39.029 TJ,ÂŤ je povedal vodja proizvodnega podroÄ?ja in glavni tehniÄ?ni vodja Premogovnika Velenje mag. Bogdan MakovĹĄek. ÂťTo pomeni, da bo treba zaradi niĹžje kaloriÄ?ne vrednosti, ki bo po napovedih znaĹĄala 10,59 GJ/tono, odkopati 3.686.000 ton premoga. ÄŒaka nas zelo zahtevna naloga, zato moramo Ĺže zdaj intenzivirati vsa dela pri pripravi novih odkopnih polj.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

DruĹžinsko podjetje Mega M iz Velenja, ki ga vodita brata Matej in Miran MeĹža, je vodilno na podroÄ?ju zlivanja sodobnih telekomunikacij, govornih in podatkovnih komunikacij, procesa, ki vodi v novo obdobje medosebnega komuniciranja. Lani je nabor svojih storitev dopolnilo z mobilno telefonijo, do konca leta 2017 bo k tej, naprednim reĹĄitvam raÄ?unalniĹĄtva v oblaku, IP telefoniji, dostopu do interneta dodalo ĹĄe zelo sodobno IP televizijo.

Ĺ iritev v Azijo, Latinsko Ameriko, Afriko?

Novost predvsem za kabelske ponudnike

Po besedah Mateja in Mirana MeĹža je prednost podjetja pred konkurenco inovativen pristop k projektom in najhitrejĹĄe vpeljevanje strokovnih novosti na danem podroÄ?ju. To dokazujejo Ĺže 15 let in rezultat tega je tudi zelo sodobna interaktivna IP televizija. Prvenstveno bo namenjena ponudnikom sistema

kabelskih operaterjev, kjer je ĹĄe marsikje na voljo le linearna televizija. DomaÄ?i uporabniki jo poznajo kot televizijo, pri kateri ogled oddaj za nazaj ni mogoÄ?.

Za kaj takega so potrebna precejĹĄnja vlaganja v tehnologijo, ki pa si jih mali kabelski operaterji, ki jih je po Sloveniji ĹĄe kar nekaj, ne morejo privoĹĄÄ?iti. ÂťZ naĹĄim celovitim sistemom jim bomo to omogoÄ?ili, hkrati pa bomo novo storitev ponudili tudi vsem naĹĄim poslovnim in evidentiranim uporabnikom ter z njo zaokroĹžili ponudbo naĹĄih storitev.ÂŤ

Matej in Miran MeĹža: ÂťNe beleĹžimo le 15 let obstoja, ampak tudi toliko let razvoja.ÂŤ

Sogovornike med letoĹĄnje veÄ?je uspehe ĹĄtejeta tudi sodelovanje podjetja na najveÄ?jem dogodku za mobilne operaterje na svetu v Londonu. Nanj so jih povabili organizatorji konference, saj so Mega M prepoznali kot kompetentno podjetje z izkuĹĄnjami na podroÄ?ju komercialnih in tehnoloĹĄkih reĹĄitev v mobilni telefoniji, ki je celotno platformo razvilo samo. ÂťSodelovali bomo na okrogli mizi in delili izkuĹĄnje z obstojeÄ?imi in tudi bodoÄ?imi virtualnimi mobilnimi operaterji. Sodelovanje je zagotovo priloĹžnost za tr-

Ĺženje sistemov, navezavo stiskov predvsem na obmoÄ?ju Azije, Latinske Amerike in Afrike, kjer je mobilno virtualno operaterstvo v strmem vzponu.ÂŤ Poslovne enote pa ima Mega M Ĺže v ZdruĹženih arabskih emiratih, na HrvaĹĄkem, MadĹžarskem in v Avstriji.

Polletni rezultati nad priÄ?akovanji

Matej in Milan MeĹža pravita, da so z rezultati lanske novosti v ponudbi podjetja – mobilne telefonije, ki jo podjetje trĹži v paketih z ostalimi storitvami, zadovoljni. Stranke namreÄ? prepoznavajo njihovo skrb za optimizacijo poslovnih procesov in zmanjĹĄevanje operativnih stroĹĄkov. Rezultati poslovanja v letoĹĄnjih ĹĄestih mesecih so tako nekoliko nad naÄ?rtovanimi, kar je dobro za nadaljnji razvoj podjetja, za kar namenjajo veÄ? kot Ä?etrtino prihodkov. Na vpraĹĄanje, ali je na obzorju ĹĄe kakĹĄna trĹžna niĹĄa, sta Matej in Miran MeĹža odgovorila. ÂťNabor svojih storitev Ĺželimo Ä?im bolj okrepiti oziroma utrditi na lokalnem trgu, hkrati pa delujemo tudi regionalno, saj vemo, da smo dobri, imamo pravo tehnologijo, znađ&#x;”˛ nje in prave pristope.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 27. september Senat Univerze v Ljubljani je ustavil postopek za odvzem naziva redni profesorici Karmen Erjavec.

Volilna komisija iz iraĹĄkega Kurdistana je sporoÄ?ila, da je neodvisnost na referendumu podprlo 92 odstotkov od skupaj 3,3 milijona udeleĹžencev volitev.

Evropska komisija je predlagala posodobitev schengenskega zakonika, ki bo omogoÄ?ila nadaljevanje notranjega nadzora v schengenu, Ä?e bo to potrebno zaradi varnosti.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je obiskal London in pri tem izjavil, da v pogajanjih o brexitu ĹĄe ni bil doseĹžen zadosten napredek, da bi se pogovori lahko premaknili na naslednjo stopnjo.

Rusija je uniÄ?ila svoje zadnje zaloge kemiÄ?nega oroĹžja (skupno za skoraj 40 ton).

ÄŒetrtek, 28. september DomaÄ?a drĹžavna volilna komisija je preverila deset vloĹženih kandidatur za predsedniĹĄke volitve. Potrdili so jih devet: Ljudmila Novak, Marjan Ĺ arec, Maja Makovec BrenÄ?iÄ?, Borut Pahor, Angela LikoviÄ?, Boris PopoviÄ?, Romana Tomc, Suzana Lara Krause, Andrej Ĺ iĹĄko. Zavrnjena je bila le kandidatura AleĹĄa I. CepiÄ?a.

Poslanci Levice so na vlado naslovili pisno zahtevo, da se s 1. januarjem socialna pomoÄ? s trenutnih 298 evrov dvigne na 385 evrov.

Vlada v proraÄ?unu napoveduje preseĹžek.

Vlada je potrdila predloga proraÄ?unov za prihodnji dve leti. Napovedujejo preseĹžek, in sicer v vrednosti 50 milijonov evrov.

Vlada je sporoÄ?ila, da bo v povezavi z implementacijo arbitraĹžne odloÄ?be poiskala pravne strokovnjake s podroÄ?ja Evropske unije, ki bi lahko zastopali Slovenijo v morebitnih toĹžbah proti HrvaĹĄki.

Pred drĹžavnozborskim odborom za pravosodje se je znova znaĹĄla novela zakona o kazenskem postopku. Potem ko so drĹžavni svetniki nanjo sprejeli veto, tokrat novela ni dobila potrebne veÄ?ine glasov poslancev.

Na ulice katalonskih mest so se s traktorji odpravili podporniki referenduma o neodvisnosti pokrajine. Ruski predsednik Vladimir Putin je v Ankari obiskal turĹĄkega kolega Recepa Tayyipa Erdogana in se z njim med drugim pogovarjal tudi o vojni v Siriji. Putin je dejal, da so pogoji za konec vojne izpolnjeni.

Po opozorilih, da bi lahko kmalu izbruhnil ognjenik Agung, je na indonezijskem otoku Bali svoje domove zapustilo skoraj okoli 135 tisoÄ? ljudi.

Na kongresu so se zbrali Ä?lani stranke NSi. Predvsem so se sreÄ?ali zato, da bi izrazili podporo predsednici stranke Ljudmili Novak v njeni kampanji na volitvah za predsednika republike.

V stranki SD so istega dne pripravili konferenco. Na njej so pripravljali izhodiĹĄÄ?a za vladni program 2018-2026. Razkrili so, da bodo njihovi prednostni cilji veÄ? sredstev za javno zdravstvo in sprememba dohodninske lestvice.

V odzivu na referendum o neodvisnosti iraĹĄkih Kurdov je Iran uvedel embargo na uvoz in izvoz naftnih proizvodov v iraĹĄki Kurdistan in iz njega.

AmeriĹĄki drĹžavni sekretar Rex Tillerson se je v Pekingu sreÄ?al s kitajskim predsednikom Ĺ i DĹžinpingom in zuÂťRexu Tillersonu, nanjim ministrom naĹĄemu Ä?udovitemu Vang Jijem. OsredrĹžavnemu sekretarju, dnja tema pogovosem povedal, da rov so bile razmere zapravlja Ä?as s na Korejskem polopogajanji z malim toku. raketnim moĹžem.

ZDA so z velepoPrihrani energijo, slaniĹĄtva na Kubi Rex. Naredili bomo, odpoklicale veÄ? kot kar moramo,ÂŤ je dejal polovico diplomatDonald Trump. skega osebja. Za potezo so se odloÄ?ili po tem, ko je bilo veÄ? diplomatov in Ä?lanov osebja Ĺžrtev skrivnostnih napadov na zdravje njihovega sluha.

Napadalec je z noĹžem na glavni ĹželezniĹĄki postaji v Marseillu ubil dve Ĺženski, nato pa ga je na kraju napada ustrelila francoska vojska.

V Edmontonu v Kanadi je bilo v veÄ? dogodkih, ki jih preiskujejo kot teroristiÄ?na dejanja, ranjenih pet ljudi, med njimi policist.

V Avstriji je zaÄ?ela veljati prepoved noĹĄenja burke in nikaba. ZagroĹžena kazen je 150 evrov.

Ponedeljek, 2. oktober V drĹžavnem zboru se je nadaljevala preiskava banÄ?nih zlorab. Pred komisijo sta priÄ?ala nekdanja finanÄ?na ministra UroĹĄ ÄŒufer in Janez Ĺ uĹĄterĹĄiÄ?.

Za nekaj manj kot 80 tisoÄ? ĹĄtudentov se je zaÄ?elo novo ĹĄtudijsko leto.

Izidi so pokazali, da je na referendumu z dne pred tem ZA neodvisnost Katalonije glasovalo 90 odstotkov volivcev in volivk. V Madridu so vztrajali, da se referendum nikoli ni zgodil, predsednik katalonske vlade

V streljanju v Las Vegasu je bilo ubitih vsaj 50 ljudi. Napadalec si je sodil sam.

Carles Puigdemont pa je dejal, da je izid veljaven in obvezujoÄ?, zato ga morajo uresniÄ?iti. Predstavniki Ä?lanic EU so bili v glavnem zadrĹžani, le pri Evropski komisiji so izrazili dvom o veljavnosti referenduma.

V ZDA je na festivalu countryja v Las Vegasu priĹĄlo do streljanja: napadalec je na ljudi streljal iz 32. nadstropja hotela, pri tem pa ubil 59 ljudi in jih okrog 200 ranil.

Torek, 3. oktober Med ljudi je priĹĄla informacija, da so v Gorenjski banki, Abanki in Novi KBM dan pred tem zaznali poskus hekerskega napada.

Nedelja, 1. oktober Premier Cerar se je udeleĹžil slovesnosti ob spominu na dogodke leta 1944, ko so zavezniki s tamkajĹĄnjega letaliĹĄÄ?a v italijanski Bari prepeljali reĹĄene zavezniĹĄke letalce.

V celjskem spominskem parku Teharje je potekala spominska slovesnost za Ĺžrtve medvojnega in povojnega nasilja.

V javnosti se je pojavila inforamcija, da so v treh naĹĄih bankah zaznali poskus hekerskega napada.

Petek, 29. september Predsednik republike Borut Pahor je podpisal javni poziv za zbiranje kandidatur za namestnika predsednika Komisije za prepreÄ?evanje korupcije.

Odpirala se je ĹĄe ena referendumska pobuda. Tisti, ki so Ĺželeli referendum o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, so sporoÄ?ili, da bodo podpise pod zahtevo za razpis zaÄ?eli zbirati 3. oktobra.

Na referendumu o neodvisnosti Katalonije je bilo poĹĄkodovanih veÄ? kot 800 ljudi.

Se nam obeta ĹĄe referendum o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti?

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sobota, 30. september

Posodobitev schengenskega zakonika bi omogoÄ?ila nadaljevanje notranjega nadzora.

5. oktobra 2017

V Barceloni je potekal referendum o neodvisnosti Katalonije. V svet so prihajale fotografije policijskega nasilja, v katerem je bilo ranjenih 844 ljudi.

V Londonu se je med vsakoletno konferenco konservativcev britanske premierke Therese May na ulicah Manchestra zbralo 30 tisoÄ? protestnikov, ki so izraĹžali nezadovoljstvo s premierko in opozarjali, da nasprotujejo brexitu.

SreÄ?ali so se predstavnikom sindikata poklicnih gasilcev in ministrstva za javno upravo. V sindikatu so ponovili zahtevo o dvigu za dva plaÄ?na razreda za vse gasilce in za tri plaÄ?ne razrede za dve delovni mesti v petem in ĹĄestem tarifnem razredu. Predstavniki vlade so zatrdili, da zahteve ne morejo sprejeti in tako tudi po pogajanjih strani nista uspeli zbliĹžati staliĹĄÄ?. Gasilci so za dva dni kasneje napovedali protestni shod. Ĺ˝e tega dne pa je v Barceloni protestiralo veÄ? sto tisoÄ? ljudi. Zbrali so se, da bi opozorili na krĹĄitve pravic in svoboĹĄÄ?in na nedavnem referendumu za neodvisnost Katalonije.

Francoska narodna skupĹĄÄ?ina je z veÄ?ino glasov sprejela novo protiteroristiÄ?no zakonodajo.

Svet se je ĹĄe naprej oziral v ZDA in razmiĹĄljal, kaj je upokojenega raÄ?unovodjo Stephena Paddocka napeljalo k temu, da je veÄ? kot pet minut z avtomatskim oroĹžjem streljal na 22 tisoÄ? ljudi.

Katalonija v mojem srcu Danes zveÄ?er, ko raste tale Ĺžaba, ne morem vedeti, kaj se bo zgodilo s Katalonijo. Absolutno nujno bi bilo, da se iz politiÄ?nega procesa umakne kakrĹĄnokoli nasilje in prisila, a je Ĺže na dan referenduma in po intervenciji zveznih policistov ter pesmi iz frankovskega Ä?asa jasno, kakĹĄni politiki nam vladajo. Pa ne mislim tistih iz Madrida, paÄ? one iz Ljubljane Jure TrampuĹĄ in Bruslja.

Povsem razumem, da je zgodba o razpadanju drĹžave za vladajoÄ?e elite vseh drugih drĹžav zoprna, a zoprna je bila tudi za njihove predhodnike, ki konec osemdesetih in v zaÄ?etku devetdesetih niso prepoznali, kakĹĄni procesi bodo Jugoslavijo zapeljali do vojne in kaj pomeni pravica do samoodloÄ?be. Vsi niso bili takĹĄni, nemĹĄki diplomati so imeli drugaÄ?no staliĹĄÄ?e kot pa v preteklost zazrte evropske diplomatske elite, zamaknjene v minula razmerja moÄ?i. In danes, vsaj do nedelje zveÄ?er, se politiÄ?na elita do vpraĹĄanja katalonskega referenduma obnaĹĄa enako, kot se je do idej o razdruĹžitvi Slovenije in Jugoslavije.

A tudi tokrat je vseeno nekaj pameti, nekdanji predsednik drĹžave Milan KuÄ?an je Ĺže v Ä?etrtek zveÄ?er pisal o prevladi razuma in argumentov pred govorico moÄ?i in nasilja, o miru, stabilnosti. Ta politik je Ĺže debelo desetletje v pokoju, pa premore veÄ? politiÄ?ne lucidnosti kot ostali. Pol dneva kasneje se mu je s podobno izjavo pridruĹžil predsednik drĹžavnega zbora, strokovnjak za mednarodno pravo Milan Brglez. Na dan referenduma sta se vendarle zadrĹžano oglasila ĹĄe Borut Pahor in Miro Cerar, ki je omenil zgolj zaskrbljenost. Zakaj tako medlo, je morebiti jasno, majhna Slovenija naj ne bi delovala drugaÄ?e, kot ji svetujejo velike drĹžave (med njimi tudi Ĺ panija), a toÄ?no takĹĄen pragmatizem je tisto, kar zmanjĹĄuje pomen, ugled in tudi moÄ? Slovenije v mednarodni skupnosti. Ali z drugimi besedami: modri politiki so tisti, ki vedo, kdaj se je treba oglasiti, pa Ä?etudi je to v nasprotju z ustaljenimi in priÄ?akovanimi razmerji med drĹžavami ali paÄ? razmerji v domaÄ?i javnosti. Obsodbe nasilja v Kataloniji so iz ust slovenskih in evropskih politiÄ?nih elit priĹĄle prepozno.

Moder politik ne bo razmiĹĄljal o kratkoroÄ?nih koristih, moder politik bo imel vizijo, moder politik bo imel vsaj toliko zgodovinskega spomina, da bo prepoznal podobnosti in razlike med Slovenijo in Katalonijo, med njihovo Ĺželjo po avtonomiji in slovensko plebiscitarno zgodbo. A modrost ni ravno znaÄ?ilnost slovenskega politiÄ?nega sistema.

Kot kaĹže, bo tako ostalo ĹĄe nekaj Ä?asa. Kdor se malo poglobi v ozadja nedavnega referenduma, v vso njegovo vsebinsko in strukturno grotesknost, kdor pogleda Ä?etico predsedniĹĄkih kandidatov, bo ugotovil, da nas Ĺželijo voditi ljudje, ki v veliki veÄ?ini, nekaj je izjem, a te so Ĺžrtve vere v vseobseĹžnost politiÄ?nega marketinga, nimajo pojma, kaj politika pomeni, kaj je, kot bi zapisal kolega Ali, Âťprofesionalna veĹĄÄ?ina umnega upravljanja skupnih zadevÂŤ, kaj so torej osnovna cehovska pravila v politiki.

Demokracija je civilizacijska pridobitev, skriva pa pasti. Tako kot sam, kljub temu da imam kanÄ?ek glasbenega znanja, ne morem kar pograbiti violine in zaigrati v simfoniÄ?nem orkestru, tako tudi ljudje, ki o politiki vedo toÄ?no toliko kot o nogometu, ne morejo voditi drĹžave. A znova ni problem v njih, ni problem v moĹžnosti izbire, problematiÄ?no je to, da so volivci zaslepljeni z bliĹĄÄ?em politiÄ?nega marketinga, nastopa in ugajanja. Volivci za glasovalnimi skrinjami razmiĹĄljajo podobno kot potroĹĄniki za trgovinskimi policami, izberejo, kar je najlepĹĄe, kar ponuja najveÄ?, kar je na prvi pogled najboljĹĄe. Za resen premislek jim zmanjka Ä?asa.

Svoboden politiÄ?en sistem je v krizi. Zmagujejo populisti, zmagujejo ljudje, ki obljubljajo zgolj prelome. Morda so v svojih Ĺželjah iskreni, a to ne pomeni, da so jih sposobni uresniÄ?iti.

Naj konÄ?am kot zategnjen revolucionar, reĹĄi nas lahko samo skupna ljudska fronta, hegemonija, ki ne ponuja le upanja, ampak privablja tudi sposobne posameznike, ki imajo naÄ?rt, kako upanje uresniÄ?iti. Ali pa vsaj takĹĄne posameznike, ki procese v druĹžbi poimenujejo s pravimi imeni. Nasilje je nasilje. SamoodloÄ?ba je naravna pravica vsakega naroda. Sprenevedanje evropskih politiÄ?nih elit je vredno prezira. đ&#x;”˛

Kamnolom v Podgori v drugih rokah Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki se je v zadnjem Ä?asu razĹĄirila informacija o prodaji kamnoloma v Podgori. Na obÄ?inski upravi so informacijo o novem lastniku Kamteh Gmbh, rudnine in kamnine potrdili. Od sistema Fori ga je kupilo podjetje Nivo Eko, dejavnosti v ekologiji iz Ĺ˝alca. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 7

Obetajo se spremembe Iz interventnega zakona priÄ?akujejo blizu 6 milijonov evrov in odpis dolga do ministrstva v viĹĄini slabih 2 milijonov evrov Tatjana PodgorĹĄek

Med slovenskimi bolniĹĄnicami, ki so ob polletju izkazale izgubo, je tudi SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec. Ta znaĹĄa iz tekoÄ?ega poslovanja 1,1 milijona evra.

Izvirni greh – prenizke cene storitev

ÂťÄŒe se cena zdravstvenih storitev zniĹža ob dejstvu, da je bila Ĺže pred tem nizka, drugaÄ?e biti ne more,ÂŤ pojasnjuje vrĹĄilec dolĹžnosti direktorja Janez Lavre in dodaja: ÂťZakonske spremembe so jasne, dvig plaÄ? zaposlenim je bil dogovorjen s sindikati na veÄ? ravneh, s cenami storitev iz leta 2009 pa tega denarja nismo mogli zbrati. ÄŒe se cene kmalu ne bodo dvignile za 6 do 7 odstotkov, bo izguba ob koncu leta znaĹĄala Ĺže 2,1 milijona evrov.ÂŤ Iz interventnega zakona, ki ga je sprejel drĹžavni zbor pred nedavnim, raÄ?unajo na blizu 6 milijonov evrov in 1,9 milijona evrov odpisa dolgov do ministrstva za zdravje, s Ä?imer bodo lahko poplaÄ?ili dolgove dobaviteljem, si zagotovili likvidnostna sredstva ter odpravili kumulativno izgu-

bo, vendar – poudarja Lavre – Ä?e dviga cen zdravstvenih storitev ne bo, bodo kljub temu Ä?ez dve leti tam, kjer so danes. V zvezi z interventnim zakonom pripravljajo sanacijsko ekipo in sanacijski program, ki ga morata nato potrditi ĹĄe sanacijski od-

Ponovno dvotirno vodstvo

Ta mesec bodo v bolniĹĄnici nastopili mandat novi Ä?lani sveta zavoda, ki se bodo na konstitutivni seji predvidoma seĹĄli 24. oktobra. Takrat naj bi bil znan tudi njegov novi predsednik, saj

nja – poleg poslovnega ĹĄe strokovnega direktorja. Lavretu poteÄ?e v. d.-jevstvo konec leta. ÄŒe bo ministrstvo objavilo razpis za direktorja bolniĹĄnice, se bo prijavil, sicer bo ostal zdravnik na internem oddelku bolniĹĄnice.

Nov negovalni oddelek

Lavre je ĹĄe povedal, da se v bolniĹĄnici ukvarjajo tudi s pripravo dokumentacije za nov kirurĹĄki blok. VeÄ?ino potrebnega dela so Ĺže opravili, Ä?akajo ĹĄe na strateĹĄki razvojni naÄ?rt bolniĹĄnice, ki ga bodo dopolnili in temu prilagodili nove prostore. ÂťIzgradnja novega bloka je nujna, saj smo se v Slovenj Gradcu lot zelo finanÄ?no zahtevne celovite naloĹžbe prav za-

NoÄ?emo pomilovanja, Ĺželimo le Ĺživeti normalno Ĺživljenje Ĺ martno ob Paki, 1. oktobra – S prireditvijo v dvorani Marof javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki so Ä?lani tamkajĹĄnjega odbora invalidov zaznamovali 30-letnico delovanja.

Predsednik odbora Stane Majhen je v nagovoru zbranim med drugim dejal, da so invalidi po

PriloĹžnostni kulturni program so pripravili Ä?lani druĹĄtva upokojencev iz Mirne na Dolenjskem. Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar je Ä?lanom odbora invalidov Ä?estital za jubilej in njihovo dosedanje delo v lokalni skupnosti.

Pozdravil je druĹženje z druĹĄtvi zunaj obÄ?inskih meja, saj spo-

mnenju nekaterih Ä?udna bitja, ker iĹĄÄ?ejo privilegije in koristi, kar pa ne drĹži. ÂťNoÄ?emo pomilovanja, Ĺželimo le Ĺživeti normalno Ĺživljenje. Ne zahtevamo veÄ?, kot imajo drugi, kljub invalidnosti jim hoÄ?emo biti enaki. ÄŒe ne bi bili vztrajni, 30-letnice ne bi praznovali.ÂŤ Praznovanje jubileja je po njegovem dokaz, da ni niÄ? nemogoÄ?e.

znavanje drugih okolij, kultur in navad bogati vse.

Ob koncu prireditev so podelili priznanja odbora oziroma MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄke doline Velenje, pod okrilje katerega odbor sodi. Priznanje sta prejela ustanovitelj odbora Milan Rogelj ter Alojz Gruden, ki je odbor vodil 12 let.

â?ą

SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec ob polletju z 1,1 milijona evri izgube

radi omenjenega bloka. Sanacija obstojeÄ?ega namreÄ? ni izvePoleg urgence in pediatrije bolniĹĄnica potrebuje tudi nov kirurĹĄki blok dljiva, stavba se je letos celo pogreznila za bor na ministrstvu za zdravje ter sedanji ni veÄ? Ä?lan sveta zavoda. dva centimetra. ZaÄ?etek izgrana koncu ĹĄe pristojna ministrica. Poleg Ĺže omenjenega sanacijske- dnje priÄ?akujem leta 2019.ÂŤ BoSo pa po besedah sogovornika ga programa napovedujejo tudi do pa v tretjem nadstropju bloka ponosni na dva nedavno prido- spremembe ustanovitvenega ak- ta mesec odprli negovalni oddebljena certifikata kakovosti, s ka- ta ter statuta bolniĹĄnice. Po deve- lek s 15 posteljami. Za ta namen terima jim tudi stroka pritrjuje, tih mesecih usklajevanja z mini- so na novo zaposlili pet zdravda dejavnost izvajajo v skladu s strstvom za zdravje so prav pred stvenih tehnikov, preostalo osestrokovnimi smernicami in pra- tednom dni dobili soglasje za po- bje pa prerazporedili. đ&#x;”˛ vili stroke. novno uvajanje dvotirnega vode-

KLS doniral nov aparat za magnetno stimulacijo SploĹĄna bolniĹĄnica Celje do aparata, ki ga sama zaradi pomanjkanja denarja najbrĹž ne bi kupila

Aparat za funkcionalno magnetno stimulacijo je zelo pomembna pridobitev za rehabilitacijo najteĹžjih bolnikov (drugi z leve Bogomir StraĹĄek).

tiÄ?no bolnih v enotah intenzivne terapije in tudi bolnikov v ambulantni obravnavi. Zaradi pomanjkanja denarja ga najverjetneje ne bi kupili, Ä?eprav ga potrebujejo za nadgradnjo rehabilitacije. Vsako leto bi za posodobitev opreme potrebovali okoli 20 milijonov evrov, uresniÄ?ijo jih le za 4 do 5 milijonov evrov.

Aparat za funkcionalno magnetno stimulacijo bodo v celjski bolniĹĄnici uporabljali predvsem za stimulacijo miĹĄiÄ?nih sistemov pri bolnikih v intenzivni negi. Pri

njih namreÄ? zaradi dolgotrajnega mirovanja prihaja do hitrega upada miĹĄiÄ?ne mase in moÄ?i.

Bogomir StraĹĄek, direktor podjetja KLS Ljubno, je med drugim dejal, da del druĹžbene odgovornosti dokazujejo tudi z donacijami. NajveÄ? jih namenijo za druĹĄtva in zdravstvo v Zgornji Savinjski dolini.

Podjetje KLS je v preteklih letih celjski bolniĹĄnici Ĺže darovalo donacije v vrednosti 17.500 evrov. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

đ&#x;”˛

Tp

Osvojili domaÄ?i in tuji trg SveÄ?arstvo, trgovina, galanterija Lesk je druĹžinsko podjetje, ustanovljeno leta 1991. Idejni oÄ?e in njegov ustanovitelj Marijan Pelin je zdruĹžil znanje in podjetniĹĄki talent. S svojimi kakovostnimi izdelki je podjetje hitro prodrlo na trg in si ustvarilo sloves resnega ter zanesljivega dobavitelja. Marijan Pelin pravi, da je njihovo glavno sporoÄ?ilo Âťbiti najboljĹĄiÂŤ. To jim za zdaj uspeva, saj s programom nagrobnih, okrasnih sveÄ? in sveÄ? za posebne priloĹžnosti oskrbujejo vse veÄ?je trgovske sisteme po vsej Sloveniji, pogrebne sluĹžbe in mnoge manjĹĄe kupce. Dober odziv na domaÄ?em trgu jih je spodbudil k iskanju priloĹžnosti tudi na tujih trgih, zato danes kakovostno ponudbo SveÄ?arstva Lesk prepoznavajo ĹĄe kupci v Avstriji, Italiji, Romuniji, NemÄ?iji in na

Finskem. SveÄ?e podjetja Lesk so izjemno cenjene, saj so skrbno in natanÄ?no izdelane iz najboljĹĄih parafinov, ki zgorijo do konca. Podjetje je tudi prvo razvilo pokrovÄ?ke za termo sveÄ?e iz posebne plastike, ki so primerni za veÄ?kratno uporabo.

Prostore za lastno proizvodnjo s 14 zaposlenimi ima podjetje v Slovenskih Konjicah. Izdelke prodajajo v svojih prodajalnah, in sicer na Frankolovem, v Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici in na Partizanski 10 v Velenju.

Na prodajnih policah so sveÄ?e iz nagrobnega programa, za krst in poroko, adventne sveÄ?e ter dekorativne diĹĄeÄ?e sveÄ?e.

V prihodnje Ĺželijo ostati ÂťnajboljĹĄiÂŤ in ugoditi ĹĄe tako zahtevnim Ĺželjam kupcev, ki jim izrekajo iskreno dobrodoĹĄlico.

EPP

PE Velenje pon – pet 8. – 17. sobota 8. – 12.

Celje, 29. septembra – DruĹžinsko podjetje KLS Ljubno je Oddelku za medicinsko rehabilitacijo v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje doniralo aparat za funkcionalno magnetno stimulacijo, vreden blizu 21 tisoÄ? evrov. To je bila Ĺže Ä?etrta donacija omenjenega podjetja iz Zgornje Savinjske doline bolniĹĄnici za nakup medicinske opreme.

Direktor bolniĹĄnice Marjan Ferjanc je ob tej priloĹžnosti dejal, da bodo z novim aparatom izboljĹĄali obravnavo najbolj kri-

7

ZDRAVSTVO, SOCIALA

5. oktobra 2017

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

5. oktobra 2017

Alkometer za lepĹĄi svet

Ĺ est krajinskih arhitektk

UÄ?enka Ema Jelenko z osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj narisala napravo, dijaki Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje idejo uresniÄ?ili v praksi Tatjana PodgorĹĄek

Šoťtanj, 25. septembra – Na osnovni ťoli Karla Destovnika Kajuha Šoťtanj so na priloŞnostni prireditvi predstavili inovacijo, ki je nastala v okviru projekta My machine – merilec alkohola v izdihanem zraku alkometer.

Avtorica ideje in risbe je uÄ?enka prve triade omenjene ĹĄole Ema Jelenko (njena mentorica je bila Anita Plamberger), napravo sta izdelala dijaka Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) Jan Liber in BlaĹž Uran pod mentorstvom UroĹĄa Remeniha, nosilec projekta pa je InĹĄtitut JoĹžef Ĺ tefan.

Ema je povedala, da je idejo za napravo dobila ob gledanju televizijskih poroÄ?il, v katerih so poroÄ?ali o prometni nesreÄ?i. ÂťNaslednji dan smo risali risbe v projektu My machine. Ker ne Ĺželim, da bi se to dogajalo ĹĄe naprej, sem narisala merilec alkohola v izdihanem zraku. Upam, da bom s svojo inovacijo pripomogla k lepĹĄemu svetu.ÂŤ Po besedah vodje omenjenega projekta na inĹĄtitutu Mihaele ÄŒrnko je bila Ä?lanom komisije, ki je pregledala risbe uÄ?encev, Alkometer je preprosta naprava – uporabnik po pisku pihne v senzor, ta pa mu sporoÄ?ilo, koliko alkohola je nameril v izdihanem zraku in ali oseba sme sesti za krmilo avtomobila ali ne.

Emina ideja vĹĄeÄ? zato, ker ni reĹĄevala le njene Ĺželje, potrebe. ÂťIdeje velike veÄ?ine uÄ?encev so namreÄ? roboti, ki bi jim pomagali pri pospravljanju sobe, pisanju domaÄ?e naloge in podobno.

Emina inovacija pa je sploĹĄno koristna.ÂŤ ÄŒrnkova je ĹĄe povedala, da se ideje uÄ?encev iz me-

ÄŒlani komisije so pregledali kar 240 risbic. Po zagotovilih Remeniha so najprej izloÄ?ili tiste, na katerih so bile naprave, Âťki podpirajo lenoboÂŤ, in takih je bilo blizu 80 odstotkov. Za Emino idejo so se odloÄ?ili, ker je druĹžbeno koristna in ker je bila tudi izvedljiva.

S predstavitve alkometra – Ä?etrta z leve Ema Jelenko

stnih in podeĹželskih ĹĄol med sabo razlikujejo. Pri prvih je veÄ? idej o tem, kako bi uredili zelenice, poÄ?istili pasje iztrebke in podobno. UÄ?enci s podeĹželja pa riĹĄejo stroje, katerih delovanje je zastavljeno bolj ĹĄiroko.

Za Jana Liberja, ki se je udeleĹžil predstavitve naprave, je bila ta nekaj novega, sicer pa sta se z BlaĹžem s podobnimi izzivi Ĺže sreÄ?ala pri pouku in v drugih projektih. Je inovativna? ÂťJe, ker se razlikuje od podobnih obstojeÄ?ih.ÂŤ S pomoÄ?jo mentorja sta za alkometer izdelala naÄ?rt, pridobila potrebne komponente in po dveh mesecih napravo tudi izdelala.

Projekt My machine je razpisalo mednarodno zdruĹženje s sedeĹžem v Belgiji. ÂťMed drugim spodbuja ustvarjalnost v izobraĹževanju tako, da uresniÄ?uje ideje otrok prvega starostnega obdobja oziroma prve triade osnovnih ĹĄol. Ti nariĹĄejo svoje Ä?udeĹžne stroje, dijaki in ĹĄtudenti pa jih nato izvedejo v praksi,ÂŤ je povedal ravnatelj Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Ĺ CV Velenje Simon KoneÄ?nik. Ĺ oĹĄtanjsko ĹĄolo so povabili k sodelovanju zato, ker je njihova dolgoletna partnerica pri razliÄ?nih projektih, je tudi ĹĄola z veliko uÄ?enci in med njimi se jih precej odloÄ?i za izobraĹževanje na ĹĄolah Ĺ CV.

Prizadevajo si za vpis ĹĄtudentov tudi iz tujine Na Fakulteti za energetiko v primerjavi z lani beleĹžijo manjĹĄi vpis na visokoĹĄolskem strokovnem univerzitetnem programu in veÄ?jega na magistrskem – Spremembe ĹĄtudijskih programov Tatjana PodgorĹĄek

Na Fakulteti za energetiko beleĹžijo v ĹĄtudijskem letu 2017/18 nekoliko manjĹĄi vpis kot v preteklem letu na visokoĹĄolskem strokovnem in univerzitetnem ĹĄtudijskem programu prve stopnje Energetika, na magistrskem ĹĄtudijskem programu druge stopnje pa je vpis veÄ?ji. Kot je povedal dekan fakultete Bojan Ĺ tumberger, si zaradi neugodnih demografskih trendov v Sloveniji in vedno manjĹĄih generacij prizadevajo za vpis ĹĄtudentov tudi iz tujine. Doslej so najpogosteje vpisali ĹĄtudente iz Srbije, HrvaĹĄke, Makedonije, preko ĹĄtudentskih izmenjav pa opravljajo del ĹĄtudija na fakulteti tudi ĹĄtudenti iz drugih drĹžav Evropske unije. Del tujih ĹĄtudentov po konÄ?anem ĹĄtudiju ostane in se zaposli v tukajĹĄnjem lokalnem gospodarstvu. Novosti v novem ĹĄtudijskem letu niso predvideli, so pa te predvidene v prihodnjem ĹĄtudijskem letu. Na fakulteti namreÄ? zavzeto pripravljajo spre-

Da je ĹĄola Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj inovativna, dokazuje med drugim tudi sodelovanje njenih uÄ?encev v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. Vsako leto izdelajo naloge, vsako leto so te tudi med nagrajenimi. ÂťVeseli smo bili povabila Ĺ CV, ker gre za projekt, ki

membe ĹĄtudijskih programov prve in druge stopnje. ÂťSpremembe so usmerjene predvsem v aktualizacijo obveznih in izbirnih vsebin programa ter zmanjĹĄanje ĹĄtevila predmetov. Kljub zmanjĹĄanju ĹĄtevila predmetov bistvenega zmanjĹĄanja ĹĄtevila kontaktnih ur programov ne predvidevamo.ÂŤ Poleg vsebine namenjajo precej pozornosti – zagotavlja dekan fakultete – tudi pogojem izobraĹževanja. V dislocirani enoti v Velenju za ta namen izkoristijo zmogljivosti MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra Ĺ olskega centra Velenje, nekaj imajo svoje opreme. Zelo pomembna za izvajanje ĹĄtudija je izgradnja in opremljanje InĹĄtituta za energetiko, ki predstavlja dobre pogoje za izobraĹževalno dejavnost in primerne temelje za nadaljnji razvoj raziskovalne dejavnosti. Za zagotavljanje kakovosti pedagoĹĄke in raziskovalne dejavnosti na fakulteti v prihodnje naÄ?rtujejo izgradnjo dodatne infrastrukture v KrĹĄkem in Velenju.

Na vpraĹĄanje, s Ä?im lahko fa-

kulteta opraviÄ?uje svoje delovanje, saj gre za drag ĹĄtudij, ĹĄtevilo udeleĹžencev pa najbrĹž teĹžko, Ä?e sploh, pokriva stroĹĄke izvajanja programov, je sogovornik odgovoril: ÂťDejstvo je, da bo zaradi hitrega razvoja tehnologij in procesov v Sloveniji kmalu priĹĄlo do pomanjkanja tehniÄ?nih kadrov.

Gospodarstvo se krepi, v Sloveniji se poveÄ?ujejo tuje naloĹžbe, zato je nujno, da visokoĹĄolski zavodi skupaj z gospodarstvom med mladimi promoviramo poklice, za katere Ĺže danes vemo, da so in bodo v bliĹžnji prihodnosti zelo iskani. Eden od njih je zagotovo tudi poklic energetika. NaĹĄi diplomanti pridobijo ĹĄirok nabor tehniÄ?nih znanj in so Ĺže danes zelo visoko zaposljivi, v bliĹžnji prihodnosti pa lahko priÄ?akujemo, da jih bo na trgu manj, kot jih bo gospodarstvo potrebovalo. Zato je za Ĺ aleĹĄko dolino in Slovenijo nasploh izjemno pomembno, da vlagamo v mlade kadre, ki bodo pripravljeni na izzive trajnostnega razvoja đ&#x;”˛ v energetiki.ÂŤ

povezuje osnovno in srednjo ĹĄolo in omogoÄ?a izvedbo idej uÄ?encev v praksi. Pri tovrstnih projektih lahko inovativni uÄ?enci razvijejo svoje moĹžnosti, izberejo poti nadaljnjega izobraĹževanja, utrdijo svojo izbiro poklica oziroma dobijo potrditev o pravilnosti Ĺživljenjske odloÄ?itve,ÂŤ pa nam je ob tej priloĹžnosti povedala ravnateljica osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj Majda ZaverĹĄnik Puc. Napravo so na predstavitvi nekateri preizkusili, med njimi je bil tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih.

UvoĹžene Kaja Flis

Slovenija leĹži na stiku alpske, panonske, dinarske in sredozemske regije, zato ima pester relief, tla in podnebje – idealen Ĺživljenjski prostor za 2.065.895 + 24.000 vrst Ĺživih bitij, med katerimi je 3.200 vrst (viĹĄjih) rastlin, kar je po ĹĄtevilu vrst na kvadratni kilometer najveÄ? v Evropi. SpoĹĄtovanja vredna pestrost, ki na potepu po naĹĄi deĹželi vedno znova navduĹĄi in naredi Ĺže nekajminutno potovanje zanimivo. Hribov in hribÄ?kov vajeno oko bi se kar teĹžko navadilo na neskonÄ?no ravnino, ki ni poenostavljena le v reliefu in podnebju, ampak poslediÄ?no tudi v rastlinski in Ĺživalski pestrosti.

Med delom se vsak dan sreÄ?ujem z uporabo okrasnih rastlin.

Med njimi veÄ?ina izhaja iz drugih deĹžel, a so pri nas Ĺže preizkuĹĄene, udomaÄ?ene in jih lahko tudi sami vzgojimo. Kljub temu zasaditve javnih in zasebnih povrĹĄin vse bolj preplavljajo uvoĹžene rastline. Razlog? NajniĹžja cena, kaj pa drugega! Ĺ koda je, da v deĹželi, kjer uspeva ĹĄirok nabor rastlin, pridelamo samo 5 % lastnih okrasnih sadik. Pred vstopom v Evropsko unijo smo jih namreÄ? pridelali 65 %. Prej uvoĹženih 35 % je bilo carinsko pregledanih, doloÄ?enih vrst pa sploh ni bilo moĹžno uvoziti. Danes so carinski pregledi opravljeni na meji Evropske unije in kar je ustrezno za Ĺ panijo, Poljsko, MadĹžarsko itd., je ustrezno tudi pri nas. RazliÄ?ni klimatski in talni pogoji niso kriterij in tako lahko uvozimo vse okrasne rastline znotraj meja EU oz. zunaj s potrdilom evropske sanitarne inĹĄpekcije. S to neizmerno svobodo bogatimo svoje vrtove z naborom eksotov, zmanjĹĄujemo pa kvaliteto rastlin in ogroĹžamo domaÄ?e rastlinske vrste, saj z nepremiĹĄljenim seljenjem rastlin po svetu selimo tudi bolezni.

DomaÄ?e rastline jim pogosto niso kos brez fitofarmacevtskih sredstev. Ljudje jih uporabljajo v Ĺželji po idealnem pridelku in povrĹĄinah brez plevelov, vendar pozabljajo na zdravje. Tako so navidezno Ä?iste in varne zelenice pogosto tretirane s pripravki, ki lahko med igro otrok in domaÄ?ih Ĺživali preidejo v organizem in dolgoroÄ?no povzroÄ?ajo zdravstvene teĹžave. V ĹĄirĹĄem pogledu

đ&#x;”˛

Hodim, pleĹĄem, sem Velenje, 6. oktober – Jutri ob 10.15 se bo v velenjskem Domu kulture zaÄ?ela 3. Konferenca plesne pedagogike v Sloveniji. Pripravljajo jo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, PedagoĹĄka univerza v Ljubljani in Festival Velenje. Namen konference, ki bo potekala v Ä?asu republiĹĄkega sreÄ?anja otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga do nedelje, 8. oktobra, je spodbuditi povezave med plesno umetnostjo in procesom vzgoje in izobraĹževanja ter povezati akterje na podroÄ?ju sploĹĄne vzgoje in izobraĹževanja s tistimi, ki s plesnim znanjem bogatijo otrokov prosti Ä?as. Na konferenci bodo teme predstavljene v obliki predavanj, delavnic in diskusij, predavatelji iz Slovenije in tujine pa bodo predstavili tudi primere dobrih praks. đ&#x;”˛

bĹĄ

uporaba fitofarmacevtskih sredstev vpliva na pestrost vseh Ĺživih bitij. Tako vzporedno z naraĹĄÄ?anjem Ä?loveĹĄke rodnosti zmanjĹĄujemo rodnost ostalih organizmov. To se kaĹže na populaciji Ä?ebel, ki je Ĺže utrpela mnoĹžiÄ?ne pogine. Brez Ä?ebel pa ni rastlin in brez rastlin ni naĹĄe hrane in brez naĹĄe hrane ‌ Kriterij naroÄ?nikovega izbora rastlinskih vrst je poleg najniĹžje cene tudi Ä?im bolj opazna drugaÄ?nost, s katero so vrtovi uÄ?inkovito izstopajoÄ?i v okolju. Zgodi se, da so eksoti bolj uspeĹĄni od domaÄ?ih vrst in se kakor gobe po deĹžju razĹĄirijo po manj intenzivno obdelanih povrĹĄinah. OgroĹžajo Ĺživljenje domaÄ?ih rastlinskih vrst, pogosto so alergogeni ali pa povzroÄ?ajo obÄ?utljivost na cvetni prah drugih rastlinskih vrst. Na seznamu invazivnih rastlin iz leta 2016, ki ga je pripravila fitosanitarna inĹĄpekcija EU, je med 24 tujerodnimi invazivnimi rastlinami kar 16 rastlin, ki so bile med drugim prinesene k nam predvsem zaradi hortikulturnih namenov, se pravi zgolj zaradi estetskih potreb posameznikov. Zakaj bi npr. imeli sredi rastlinsko bogate Slovenije tujerodne bonsaje? Ali razumemo njihov pomen? Bonsaji niso tako oblikovani samo zaradi estetskega vidika – v njihovi obliki se skriva veÄ?. IzraĹžajo kulturo nekega naroda in v njegovem okolju so kakor kozolec na naĹĄem podeĹželju – tja preprosto ÂťpaĹĄejoÂŤ. Verjetno si mislite, da je oblikovanje svojega okoliĹĄa stvar posameznika, vendar ali je res tako. Menim, da je stvar posameznika oblikovanje prostora za ĹĄtirimi stenami, zunaj njih pa je prostor vsaj vizualno od vseh. ÄŒe povzamem. Z nepremiĹĄljenim uvozom okrasnih rastlin vplivamo na podobo in pestrost krajine, zniĹžujemo ceno domaÄ?im proizvodom, prinaĹĄamo razliÄ?ne bolezni in tudi zmanjĹĄujemo ĹĄtevilo domaÄ?ih delovnih mest, kar je v danaĹĄnjih Ä?asih sporno. Nova delovna mesta obljubljajo zdravju sporne industrije. Zakaj ne bi raje ĹĄkodljivih delovnih mest nadomestili z delom na sveĹžem zraku in okrepili domaÄ?e vrtnarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo ter ohranjali podobo svoje krajine. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

5. oktobra 2017

Rog izobilja prenaĹĄa naravo v kamen DediĹĄÄ?ina usnjarstva na Na Velenjskem gradu odprli razstavo kamnitih skulptur– Nastala Slovenskem je bogata je ob 20-letnici kiparskih delavnic JSKD Kamen Velenje, 26. septembra – Muzej Velenje in RepubliĹĄki Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) sta skupaj pripravila odprtje razstave Rog izobilja. Ta je posveÄ?ena 20-letnici kiparskih delavnic Kamen, ki jih vsa leta vodi akademska kiparka mag.

Alenka Vidrgar. Razstavo, ki si jo lahko ogledate v atriju Velenjskega gradu in na travniku pred

liko ĹĄolarjev in drugih organiziranih skupin, so veseli, ker jim bodo lahko pokazali tudi kamnite skulpture, ki jih Ĺže dve desetletji izdelujejo ljubiteljski kiparji. Mag. Alenka Vidrgar nam je zaupala, zakaj je naslov razstave Rog izobilja, saj ta izraz poznamo predvsem iz mitologije. ÂťTema je bila izbrana, ko smo pred 10 leti pripravljali prvo razstavo

veliko teĹžji material, kamen. Prve delavnice so potekale v zaĹĄÄ?itenem Kuclerjevem kamnolomu pri Vrhniki, zadnja leta pa delajo v Mineralovem kamnolomu, kjer imajo boljĹĄe pogoje za delo, saj potrebujejo tudi elektriko za kotne brusilke. ÂťOrodje teÄ?ajnikov in njihovo razumevanje oblike je po dveh desetletjih zelo napredovalo. Mnogi se vraÄ?ajo, saj ra-

Razstavo kiparskih del v kamnu, ki so jih ustvarili ljubiteljski kiparji, so odprli pred gradom na travniku, kjer stoji glavnina del.

njim, ko preÄ?kate leseni most, so pred tem Ĺže postavili v botaniÄ?nem vrtu v Ljubljani in Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki.

Kot je na odprtju razstave povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart, je Velenjski grad kamnit, zato tudi razstava kamnitih skulptur lepo dopolnjuje pogled na njegove vedute. Z razstavo nadgrajujejo dobro sodelovanje z velenjsko izpostavo JSKD in DruĹĄtvom Ĺ aleĹĄkih likovnikov, ker pa grad obiĹĄÄ?e ve-

kamnitih skulptur. OdloÄ?ila sem se namreÄ?, da v delavnicah delamo poveÄ?ave naravnih oblik, veÄ? desetkratne poveÄ?ave naravnih oblik, kot so leĹĄniki, orehi, ĹĄkoljke in podobno. Rog izobilja res izhaja iz mitologije kot odlomljen rog, ki prinaĹĄa obilje, nosi pa ga boginja sreÄ?e Fortuna.

Ker so naĹĄe poveÄ?ave izhajale iz naravnega sveta, sem naĹĄla povezavo v tem naslovu razstave.ÂŤ Izvemo, da so najprej v kiparskih delavnicah delali velike poveÄ?ave iz gline, nato pa so se odloÄ?ili za

di delajo v kamnolomu, v hrupu in vroÄ?ini, ljubiteljski kiparji pa prihajajo iz vse Slovenije.ÂŤ Razstavo na Velenjskem gradu je kiparka zasnovala didaktiÄ?no; pri mnogih skulpturah se vidi postopek dela v kamnu, med njimi niti ni vseh najboljĹĄih del. Razstavo je odprl direktor JSKD Marko Repnik, za kulturni program pa je poskrbel tolkalist Davor Plamberger, ki je eno od skladb odigral kar na kamnitem robniku pod travnikom. đ&#x;”˛

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju 5. simpozij usnjarstva – Na trgu Svobode odprli razstavo o znanih ĹĄoĹĄtanjskih obrazih Ĺ oĹĄtanj, 25. septembra – PrejĹĄnji ponedeljek je v Muzeju usnjarstva na Slovenskem potekal Ĺže peti simpozij o dediĹĄÄ?ini usnjarstva na Slovenskem.

Po novem ga pripravljajo vsaki dve leti. Na letoĹĄnjem znanstvenem simpoziju so predavatelji iz vse drĹžave z referati predstavljali kulturno dediĹĄÄ?ino s podroÄ?ja usnjarstva in z njim povezanih panog. S prispevkoma sta se predstavila tudi sodelavca Muzeja Velenje, muzejska svetovalka Mateja Medved in kustos Jernej Hozjan. Prva je predstavila ĹĄego rudarskega skoka Ä?ez koĹžo, rudarsko ĹĄego, ki je povezana z usnjarstvom. Hozjan pa je predstavil Industrijsko gasilsko druĹĄtvo Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj, ki bi letos, Ä?e bi ĹĄe delovalo, praznovalo 100-letnico. Njegov prispevek je govoril tudi o tem, kako so usnjarne vplivale na okolje, v katerem so delovale. Ne le v Ĺ oĹĄtanju, tudi drugje so pod okriljem usnjarn delovali tudi pevski zbori in druga druĹĄtva, ki so bogatila Ĺživljenje krajev. Ĺ oĹĄtanjska enota Muzeja Velenje letos deluje Ĺže osmo leto. V naÄ?rtu imajo, da muzej usnjarstva v naslednjih letih razĹĄirijo,

Vse do pomladi si lahko na Trgu svobode ogledate razstavo znanih ĹĄoĹĄtanjskih obrazov. V Muzeju Velenje, kjer so jo pripravili, bodo pripravili tudi nadaljevanje, saj je ljudi, ki si to zasluĹžijo, v Ĺ oĹĄtanju veliko.

zato tudi s pomoÄ?jo simpozija zbirajo novo gradivo. Sploh, ker je tovrstna dediĹĄÄ?ina zelo bogata. ÂťPomembno je, da naĹĄ muzej nosi naziv Âťna SlovenskemÂŤ, kar pomeni, da je referenÄ?na ustanova za dediĹĄÄ?ino usnjarstva za celotno drĹžavo,ÂŤ je poudarila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart. Ob koncu simpozija so na Trgu svobode odprli priloĹžnostno razstavo ob prazniku ObÄ?i-

ne Ĺ oĹĄtanj. Na njej so muzealci s fotografijami in tekstom, ki so ga oblikovali s pomoÄ?jo biografskega leksikona, spomnili na nekaj znanih ĹĄoĹĄtanjskih obrazov iz bolj ali manj oddaljene preteklosti pa tudi takih, ki jih v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe lahko sreÄ?amo. Razstava, ki jo je odprl Ĺžupan Darko Menih, bo na ogled vse do pomladi. đ&#x;”˛

bĹĄ, foto: Pina Ĺ pegel

bĹĄ

Peli in igrali v Cankarjevem domu Festival za 3. Ĺživljenjsko obdobje so poĹžlahtnili tudi sodelujoÄ?i iz Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije Na 'mega prireditvi za starejĹĄe in medgeneracijsko sodelovanje v Festivalu za tretje Ĺživljenjsko obdobje', ki je trajal od 26. do 28. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, se je zvrstilo toliko prireditev, strokovnih,

ci prikazali moÄ? ustvarjalnosti, umetniĹĄke doseĹžke ter potencial, ki ga (lahko in ga) dajejo organizirani upokojeni kadri.

S prikazanim so ponovno opozorili na izjemne moĹžnosti naĹĄe ustvarjalne druĹžbe in sloven-

Prvi dan festivala na 9. veÄ?eru pesmi in plesa so se med dvanajstimi skupinami predstavile Babice izpod Gore Oljke, pevci ĹĄoĹĄtanjskih upokojencev pa na 42. reviji pevskih zborov, ki je bil na sporedu naslednji dan. Lep spre-

Predavateljem iz vse Slovenije so na simpoziju predstavili veliko zanimivih tem, povezanih z usnjarstvom.

Predstavili dve knjiĹžni izdaji Ĺ aleĹĄkih razgledov Velenje, 28. septembra – V petek zveÄ?er so v velenjski mestni knjiĹžnici predstavili dva zvezka Ĺ aleĹĄkih razgledov, ki nosita ĹĄtevilki 14. in 15. Prva je v elektronski obliki izĹĄla pred dobrimi peti-

leĹĄki dolini, objavljala pa je tudi publicistiÄ?na, strokovna in literarna besedila Ĺ aleĹĄkih avtorjev.

Kot nam je povedal Silvo GrmovĹĄek iz KnjiĹžnice Velenje, sta oba zvezka strokovno zelo zani-

Vesele babice z Zdravkom iz DU Ĺ martno ob Paki so navduĹĄile v CD v Ljubljani

ĹĄtudijskih, kulturnih in glasbenih dogodkov, da tega ni moÄ? na kratko predstaviti. Zveza druĹĄtev upokojencev ter F3Ĺ˝O sta skupaj s pokrajinskimi zvezami DU, zavodi, druĹĄtvi, drĹžavnimi in civilnimi institucijami ter ĹĄtevilnimi svobodnimi ustvarjal-

ske biti. Ĺ e zlasti je bilo prikazano sobivanje mlade in starejĹĄe generacije ter lajĹĄanje Ĺživljenja vseh odrinjenih ob rob. Festival sta med drugimi popestrila tudi Ljudske pevke PuĹĄeljc z Zdravkom ter MeĹĄani pevski zbor DU Ĺ oĹĄtanj.

jem in navduĹĄenje obiskovalcev obeh prireditev sta bila najlepĹĄa nagrada za trud obema skupinama, predstavniki Ĺ PZDU Velenje in obeh DU pa so nanje lahko le ponosni. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

KnjiĹžni izdaji 14. in 15. zvezka Ĺ aleĹĄkih razgledov so predstavili uredniki Lado Planko, Silvo GrmovĹĄek, dr. Tone Ravnikar in dr. JoĹže Hudales.

mi leti, druga prejĹĄnji teden. Ĺ aleĹĄki razgledi so temeljna domoznanska knjiĹžna zbirka, ki obuja zgodovinski spomin in prinaĹĄa vĂŠdenje ter nova spoznanja o Ĺ a-

miva. Ĺ tevilko 14. je uredil Lado Planko, ki jo je tudi predstavil. NajnovejĹĄi zvezek sta uredila zgodovinarja dr. JoĹže Hudales in dr. Tone Ravnikar. Ta pri-

naĹĄa 26 strokovnih Ä?lankov 26 avtorjev, vsebine pa so razliÄ?ne.

Urednika sta obravnavala stanje zgodovinopisja v Ĺ aleĹĄki dolini, za katero sta razkrila, kaj je Ĺže raziskano in kaj bi bilo ĹĄe treba strokovno osvetliti. Sledi ÂťpaleontoloĹĄki blokÂŤ, ki govori o izkopavanju mamuta in ostalih trobÄ?arjev v Ĺ aleĹĄki dolini. Napisali so ga akademiki iz slovenskega PaleontoloĹĄkega inĹĄtituta in SAZU. V njem so tudi vsebine s podroÄ?ij etnologije in folkloristike.

Prva ĹĄtevilka Ĺ aleĹĄkih razgledov je izĹĄla leta 1988, prvih trinajst zvezkov pa je zaloĹžil nekdanji velenjski Kulturni center Ivana Napotnika. Zadnja dva zvezka sta izĹĄla pod okriljem KnjiĹžnice Velenje, kjer ju lahko tudi dobite, izdajo knjiĹžnih izdaj pa je omogoÄ?ila MO Velenje. V knjiĹžnici so vse tiskane izdaje Ĺ aleĹĄkih razgledov digitalizirali, dostopni so na njihovi spletni strani. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

5. oktobra 2017

Ĺ˝elim lepĹĄati ta svet SreÄ?anje z VelenjÄ?anko Ajdo Valc, vse bolj uveljavljeno reĹžiserko Tatjana PodgorĹĄek

Na odru Slovenskega ljudskega gledaliĹĄÄ?a Celje je bila minuli petek premiera predstave za otroke Erazem in potepuh. Kot reĹžiserka se je pod njo podpisala VelenjÄ?anka Ajda Valcl. ÄŒeprav sodi v generacijo mlajĹĄih slovenskih reĹžiserjev, postaja vse bolj uveljavljena in s svojim delom vse pomembneje zaznamuje slovenski gledaliĹĄki prostor.

ru ni prav veliko priloĹžnosti tudi za take, ki prihajajo iz akademije. Prevladujejo paÄ? Ĺže uveljavljena imena.ÂŤ

PlaÄ?ani za to, da gledajo v steno

Ajda pravi, da je teĹžko opisati delo reĹžiserja. Med sabo se ĹĄalijo, da so plaÄ?ani za to, da gledajo v steno. Generalno bi ga lahko

dva meseca vaj z igralci. Tu pridejo na plan druge veĹĄÄ?ine, ki pripomorejo doseÄ?i Ĺželen rezultat. Zanjo sta obe plati vsakiÄ? izziv. So reĹžiserji umetniki? ÂťSmoÂŤ odgovori s pristnim ĹĄirokim nasmehom, si popravi pramen las in pojasni, da je velik del tega poklica obrt. Treba je znati veliko stvari, vsaka predstava zahteva znanje ... ÂťDelo reĹžiserja je

Za uspeh se je treba vsakiÄ? dokazovati

ÂťA mojo hÄ?er rabite,ÂŤ se je odzval na klic Ajdin oÄ?e Rajmund Valcl, ravnatelj velenjske gimnazije, kmalu za tem pa: ÂťSliĹĄita se lahko po 16. uri.ÂŤ In sva se.

Prijazen glas na drugi strani in pozdrav, kot da sva dolgo stari znanki. Po uvodnih mislih je Ajdi obraz kar malo zardel ob mojem mnenju o njeni vse veÄ?ji prepoznavnosti, usta pa so se ji beĹžno raztegnila v nasmeh. Sledilo je skromno priznanje, da je v 10 letih, odkar je konÄ?ala Akademijo za gledaliĹĄÄ?e, radio, film in televizijo v Ljubljani, naredila kar nekaj opaznih gledaliĹĄkih in radijskih projektov. Tudi priznanja je za nekatere med njimi Ĺže prejela. Deluje po vsej Sloveniji, sodeluje z mnogimi slovenskimi gledaliĹĄkimi ansambli, reĹžira pa predstave za otroke in odrasle. Z mladimi se druĹži tudi na veliko delavnicah. ÂťZa zdaj mi uspeva ostajati v tem krogu in delati precej kontinuirano, kar pomeni, da delam dobro. VsakiÄ? znova se je namreÄ? potrebno dokazovati, potrjevati, da te umetniĹĄki vodje gledaliĹĄÄ? opazijo in povabijo. Pa to ĹĄe ni dovolj. Ĺ teje tudi mnenje igralcev in gledalcev. Sicer pa v slovenskem gledaliĹĄkem prosto-

stvar nakljuÄ?ja, nekega trenutka, ki se zgodi ali pa ne.ÂŤ TeĹžko bi se odloÄ?ila, na katero od predstav, ki jih je doslej reĹžirala, je najbolj ponosna. OtroĹĄka Emil in detektiv (prejela je nagrado Zlata paliÄ?ica), je bila doslej odigrana veÄ? kot 100-krat ‌ ÂťMeni je pravzaprav vsaka pomembna in ljuba.ÂŤ Po njenih besedah je za odloÄ?itev o akademiji ÂťkrivÂŤ Marko MandiÄ?, ki je prihajal v gimnazijo in imel gledaliĹĄke delavnice. Zaznala je, da je to prostor, kjer bi Ĺželela biti, kajti take svobode kot tam ni doĹživela nikjer, Ä?eprav jo je zanimalo mnogo stvari. HvaleĹžna je starĹĄema, ki sta jo pri odloÄ?itvi za ĹĄtudij reĹžije podprla. ÄŒe bi ĹĄe enkrat izbirala ‌:ÂťBi izbrala enako!ÂŤ odgovori brez oklevanja.

Plavanje jo je nauÄ?ilo ‌

Poklic zahteva od tebe disciplino, odgovornost, delavnost ‌!, pravi mlada, a vse bolj uveljavljena reŞiserka Ajda Valcl.

razdelila – pojasni – na dva dela: na pripravljalnega med stenami doma, ko si poskuĹĄa Ä?im bolj plastiÄ?no predstavljati, kakĹĄno predstavo reĹžira, za koga, kakĹĄne uÄ?inke naj bi imela, kakĹĄna sredstva bo za to uporabila, katere ljudi poklicala. Drugi del pa je prihod v gledaliĹĄko hiĹĄo in blizu

pravzaprav Ĺživljenje, saj se mora nenehno uÄ?iti, biti buden, imeti odprte oÄ?i, da ve, kaj se dogaja v njem in okoli njega. Za pravo umetniĹĄko doĹživetje, ki se zgodi v gledalcu, je potreben x faktor, ki ga Ä?lovek nosi v sebi in ga nato deli. Je pa res dodana vrednost, preseĹžek mu reÄ?emo, tudi

Pred odhodkom na ĹĄtudij je bila Ajda uspeĹĄna plavalka. Treningi, bazen, vstajanja v zgodnjih urah ‌ Na vse ima lepe spomine, kajti odrekanja so prinesla rezultate, predvsem pa ji potrdila, da se da na doloÄ?en naÄ?in premagati tudi sebe. Zaradi te ĹĄportne izkuĹĄnje danes laĹžje ureja Ĺživljenje v okoliĹĄÄ?inah, v katerih se je znaĹĄla, kar pomeni, da se zna organizirati, biti potrpeĹžljiva, korak za korakom priti do nekega rezultata, kar je v gledaliĹĄÄ?u ena od pomembnih stvari.

Cilji, ki si jih je zastavila ‌ ÂťDa bi s Ä?im veÄ?jim veseljem delala Ä?im lepĹĄe stvari, iskreno in srÄ?no predajala ljudem sporoÄ?ila, ki so tega vredna. Skratka, da bi na neki naÄ?in lepĹĄala ta svet,ÂŤ je sklenila pogovor Anja Valc v lepi in pravilni slovenĹĄÄ?ini, ki bi ji jo đ&#x;”˛ lahko zavidal marsikdo.

Slikarski urok Majde Kurnik Odprtje razstave v Ĺ kalah pri Velenju rojene akademske slikarke ob 50-letnici njene smrti – Razstavo v Galeriji Velenje spremlja tudi bogat katalog Velenje, 5. oktobra – Nocoj ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprli razstavo ob 50-letnici smrti cenjene slovensko-srbske slikarke, katere mnoga pomembna dela so po veÄ?letnih prizadevanjih Velenja naĹĄla svoje domovanje v Galeriji Velenje. Razstava osvetljuje delo umetnice Majde Kurnik, ki je lokalna in slovenska javnost skorajda ni poznala. Razstava bo na ogled do 2. decembra.

Nastala razstava je rezultat veÄ?letnih prizadevanj, da vsaj nekaj kljuÄ?nih del akademske slikarke Majde Kurnik iz Beograda pride v Velenje, njen rojstni kraj, in se tako kar najbolj obseĹžno in izÄ?rpno osvetli njena umetniĹĄka in osebna podoba. Galerija bo z razstavo del, ki so v Slovenijo prihajala postopoma od leta 1982 do 2017, predstavila umetnico Ĺže drugiÄ?. PrviÄ? so jo predstavili s spominsko razstavo leta 1999. Takrat se je njen Ĺživljenjski partner slikar Marklen Mosijenko galeriji zahvalil s 149 podarjenimi risbami. Ob odprtju preno-

vljene Galerije Velenje leta 2015 je galerija pridobila avtoportret, letos pa je Mestna obÄ?ina Velenje odkupila ĹĄe 74 njenih slik in risb ter dokumentarnega gradiva. ÂťSlovenija premalo pozna to

izjemno slikarko in intelektualko, ki je zdruĹževala veÄ? umetniĹĄkih talentov, glasbo, igro in slikarstvo. Izbrala pa je slikarstvo.

Kurnikova je otroĹĄtvo in del mladosti preĹživela v Sloveniji. Med

2. svetovno vojno se je po izseljenstvu starĹĄev ter sestre in brata v Srbijo odloÄ?ila, da jim bo sledila, Ä?eprav je takrat Ĺže sluĹžbovala kot uÄ?iteljica na PertoÄ?i,ÂŤ pravi kustosinja razstave Milena Koren BoĹžiÄ?ek. V Galeriji Velenje sta nastala razstava in katalog, ki v ĹĄtudiji kustosinje prinaĹĄata nova dela in spoznanja o njenem Ĺživljenju in delu. Razstava je usmerjena v cilj, da se pozabljeno in prezrto umetnico spet obudi iz pozabe in prezrtosti ter se jo tudi v Sloveniji ovrednoti v pregledih modernega slikarstva.

Njeno slogovno spreminjanje ni imelo velikega razpona, saj je umrla stara komaj 47 let. Kljub temu pa je zapustila izjemna dela, ki so dobila svoj prostor med najveÄ?jimi likovnimi umetniki moderne in sodobne umetnosti in v najvidnejĹĄih muzejih in galerijah Srbije. Razstava obsega 190 del (olj, gvaĹĄev, slik na steklu, risb, skicirk) in dokumentarnega gradiva iz zapuĹĄÄ?ine. đ&#x;”˛

bĹĄ

Prihodnost preteklosti Bojan PavĹĄek

Turobnost deĹževnih dni je kot nalaĹĄÄ? za ureditev lastnih misli, saj je motivacijskih sproĹžilcev, ki nam v poletnem Ä?asu niso dali miru, precej manj. Ne zamika nas veÄ? Ä?ofotanje v jezeru ali pa sladoledanje v centru. Tudi poleĹžavanje na trati ali piknik v kratkih rokavih se Ĺže intenzivno pripravljata na veÄ?meseÄ?no brezdelje. DeĹževne kapljice, ki trenutnemu vremenu pritiÄ?ejo, so lahko voda na mlin institucijam, ki za predstavitve svojih vsebin in programov uporabljajo predvsem zaprte prostore. Prostore, kamor se dokaj redko zaide, kadar je na sporedu skuĹĄtrano sonce. Najbolj prepoznavni med njimi so hrami kulture in muzejski ambienti.

Pri slednjih si javnost ravno zaradi pridiha preteklosti mnogokrat ustvarja zastarano podobo. Podobo, ki ne povzroÄ?a veÄ?je zainteresiranosti in se celo spogleduje z dolgÄ?asom. V takĹĄno doĹživljajsko simboliko so bili v Ä?asu preteklega reĹžima odeti mnogi zgodovinski objekti kulturne dediĹĄÄ?ine ter z njimi povezane muzejske aktivnosti. Ta trend se je nadaljeval tudi po osamosvojitvi, Ä?eprav so (menda) takrat Ĺže bile dovoljene sanje. Nedolgo tega pa je zavel nov veter, saj so ob odprtosti meja k nam konÄ?no priĹĄli in se nas tudi dotaknili primeri dobrih praks iz tujine. Ti so vlogo muzejev in njihov namen postavili v sodoben format, oplemeniten s sodobnim poslanstvom, s sodobno retoriko, s sodobno vizijo.

Grafika: Bojan PavĹĄek

In Muzej Velenje pri tem ni ostal nobena izjema. Njegova izrazita in zelo opazna sprememba se kaĹže predvsem v zadnjem Ä?asu, ko premiĹĄljeno preskakuje toge okvirje nekdanje zasnove in na vsakem podroÄ?ju delovanja vzpostavlja interakcije z javnostjo oziroma z izbranimi ciljnimi skupinami. V svoje poslanstvo, ki temelji na ohranjanju dediĹĄÄ?ine, je vpeljal zanimive prostorske in vsebinske pristope. Postal je Ĺživa struktura, ki se z veliko mero strokovnosti aktivno odziva na razliÄ?ne Ĺželje in potrebe. Opazuje in dopolnjuje utrip mesta ter okolice. Pri svojem poÄ?etju dosledno sledi naÄ?elom kredibilnega ohranjanja zgodovinskih dejstev. Z naÄ?inom prikaza ĹĄiroke palete svojega delovanja simboliÄ?no podira tudi nekdaj nepremagljive grajske zidove. Program se tako z grajskega griÄ?a ter ostalih muzejskih enot obÄ?asno teleportira v mesto. Ponuja se vrsta priloĹžnosti, da njegov utrip zaznamo Ĺže na beĹžnem sprehodu po mestnem srediĹĄÄ?u. Koncept prenovljenega podhoda pri poĹĄti je dokaz, da so podzemne bliĹžnjice lahko tudi toÄ?ka informiranja, sreÄ?evanja in obenem kvalitetna promocija. Slednja spada dandanes med vitalne funkcije za ohranjanje Ĺživljenja doloÄ?enega javnega programa. In Ä?e le-ta zapolni sivino kar 34 let (1) spregledanega podhodnega potenciala, je uÄ?inek toliko bolj cenjen. Podcestna razstava je le zadnja v vrsti muzejsko-promocijskih predhodnic, ki na ustvarjalne naÄ?ine dodajajo mestu unikaten peÄ?at prikaza lokalne dediĹĄÄ?ine. In kako se na vse to odziva najlepĹĄi sosed nove velenjske skakalnice? Velenjski grad (ne Mercator center!)

- vedutna ikona doline, je postal vozliĹĄÄ?e energij. Energij, ki so si utrle pot na, v, med in za njegovo obzidje. Ĺ e posebej navduĹĄuje pogumno kombiniranje kontrastov. Od elektronskih zabav preko atrijskih objemov mladoporoÄ?encev do osveĹžitve nekdaj zatohlih sobic za atraktivna snidenja in delavnic kreativnih potencialov. Ĺ e spomini na ogled mastodonta ali izklesane grajske roĹže so se odeli v sodobne, privlaÄ?ne podobe, ki se obiskovalcem ponujajo v razliÄ?nih izpeljankah spominkov oziroma izvirnih darilc. Vsi so delo lokalnih umetnikov in obrtnikov. Lepo je, Ä?e je ustroj mesta naravnan dovolj proĹžno, da zmore zaznati in sprejeti takĹĄen naÄ?in udejstvovanja. Muzej Velenje ne samo, da bogati urbano sceno, celo postavlja nove mestotvorne smernice. Je argumentirana provokacija ter obenem vzor ostalim institucijam, ki ĹĄe iĹĄÄ?ejo naÄ?ine, kako vzpostaviti bolj uÄ?inkovito komunikacijo navzven (in tudi znotraj sebe). Je zgleden primer, ki lahko poĹĄteno premeĹĄa poloĹžaje v popularnosti slovenskih muzejskih atrakcij. Je izraz globokega spoĹĄtovanja do dediĹĄÄ?ine, ki za dolgoroÄ?ni obstoj potrebuje muzealce s srcem za preteklost in pametjo za prihodnost. đ&#x;”˛

(1) 27. junija leta 1983 so delavci Gradisa zaÄ?eli graditi podhod pod KidriÄ?evo cesto (med Namo in poĹĄto), ki so ga predali namenu 7. oktobra 1983 (NaĹĄ Ä?as, 13. oktober 1983)

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

5. oktobra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Tudi novinarji smo gobarili ‌ Med strastnimi gobarji smo tudi novinarji celjskega obmoÄ?ja, nekateri tudi dobri poznavalci gob. Eni bolj uĹživajo ob njihovem polnjenju koĹĄare, drugi, ko je Ĺže v predelani obliki pred njimi na mizi. Enkrat na leto, v jesenskem Ä?asu, se novinarji zberemo na kmetiji SlemenĹĄek v Razgorju pri Vojniku. Dnevni red dolgoletnega druĹženja je vsako leto bolj ali manj enak. 'Gobarijado' zaÄ?nemo z gobarsko enolonÄ?nico in gobjo paĹĄteto. Nato se skupaj s Ä?lani celjskega druĹĄtva Bisernica, ki tudi izberejo gobe za priloĹžnostno razstavo, ki jo postavijo pod mogoÄ?nim hrastom ob domaÄ?iji, odpravimo v gozd iskat gobjo sreÄ?o. DruĹženje nato nadaljujemo za mizo, kjer poteka 'dvoboj' med novinarji ter Ä?lani Bisernice o poznavanju gob oziroma novinarskega dela. Zmagovalci dobijo ustrezna gobja darila, enako pa tudi tisti, ki so spoznali naj-

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

veÄ? razstavljenih gob. Na druĹženju, ki je bilo konec prejĹĄnjega tedna, jih je najveÄ? 'determiniral' Miran KoroĹĄec, upokojeni novinar RTV. Tokratne gobarijade se je udeleĹžila tudi BoĹžena BombaÄ?, ki je bila dolga leta, menda celih 55 let, poslovna sekretarka Dru-

ĹĄtva novinarjev Slovenije. Miran KoroĹĄec, dolgoletni predsednik aktiva, se ji je s simboliÄ?nim darilom zahvalil za njeno skrb za novinarje. ÂťBila jeÂŤ, kot je ĹĄe zlasti dejal v imenu vseh, ÂťnaĹĄa druĹĄtvena mama, deklica za vse, veliko veÄ? kot tajnica, ki je pogosto vedela veliko veÄ? o tebi, kot ti sam.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. Ditka – NihÄ?e ne ve 2. Neisha – BeĹžim 3. Klingade – Pumped up

GLASBENE novice

Zmagovalec Evrovizije se bori za Ĺživljenje 27-letni portugalski glasbenik Salvador Sobral, ki je letos zmagal na izboru za evrovizijsko popevko, je zelo bolan. Je namreÄ? hud srÄ?ni bolnik, njegovo zdravstveno stanje pa se je v zadnjem Ä?asu moÄ?no poslabĹĄalo. Pevec, ki je Evropo prepriÄ?al z otoĹžno balado Amar Pelos Dois, je bil pred kratkim sprejet v bolniĹĄnico in na oddelku za intenzivno nego Ä?aka na primernega darovalca srca. Le presaditev srca zanj namreÄ? pomeni reĹĄitev. Novica o resnem zdravstvenem stanju portugalskega pevca je pretresla tudi evrovizijski svet, od koder je glasbenik prejel ĹĄtevilne dobre Ĺželje svojih kolegov.

Maja ZaloĹžnik posnela videospot Slovenska pevka Maja ZaloĹžnik, ki jo poznamo po zelo moÄ?nem glasu, Ĺže nekaj Ä?asa nastopa z zasedbo Moonshine iz Novega Sada. ÄŒlani skupine so basist Kosta Madjarevic, klaviaturist MiloĹĄ MarÄ?eta,

kitarist Dejan Ognjanovac in bobnar NebojĹĄa VuÄ?enoviÄ?.Njihov prvi izdelek je bila skladba You are my life, ki je zdaj dobila tudi videospot. Ljubezensko pesem je napisala Maja, ki se je pred leti med veÄ? tisoÄ? pevci iz NemÄ?ije, Avstrije in Ĺ vice kot prva Slovenka prebila med 135 najboljĹĄih kandidatov znanega televizijskega ĹĄova The Voice Of Germany. V oddaji, ki iĹĄÄ?e najveÄ?je pevske talente, se ji je uspelo prebit vse do tretjega kroga.

Nina MauroviÄ? z novim singlom osvaja London Pevka Nina MauroviÄ?, ki je v preteklem letu samostojno glasbeno pot zaÄ?ela z avtorskim tandemom Rok LunaÄ?ek in BlaĹž Hribar, predstavlja nov singl, tretjega v nizu skupnega sodelovanja. Za-

Brdnik. Po predstavitvi singla in videospota se bo Nina, nekdanja udeleĹženka resniÄ?nostnega ĹĄova Big brother, odpravila v London, saj bo skladba dobila tudi angleĹĄko razliÄ?ico Last chance, ki jo bo pevka posnela v studiu July Jones, avtorice angleĹĄkega besedila. July Jones je glasbenica slovenskih korenin, ki je soustvarjala uspeĹĄnice svetovnih glasbenikov, kot so One direction, Jessy J, Drake, Guetta, Will.i.am, in drugi. (avtor fotografije je Tibor Golob)

Dubioza Kolektiv naĹĄla navdih v skladbi Dina Dvornika

darnemu Dinu Dvorniku.

Tudi Steven Taylor z zdravstvenimi teĹžavami 69-letnega Stevena Tylorja, pevca zasedbe Aerosmith, so morali nepriÄ?akovano hospitalizirati, zato je zasedba odpovedala ĹĄtiri koncerte na njihovi Aero-Vederci Baby turneji. Tako so morali odpovedati koncerte v Braziliji, ÄŒilu, Argentini in Mehiki. Kot sporoÄ?ajo iz tabora skupine, naj ne bi ĹĄlo za zelo resne zdravstvene teĹžave njihovega pevca, a so mu zdravniki kljub vsemu prepovedali potovati. Skoraj 70-le-

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 KRAĹ KI KVINTET – Nocoj 2 FANTJE S PRAPROTNA – Oj spomini 3 LOJTRCA – Tebi, pesem 4 DOMAÄŒINI – Dobra mrha 5 EDVIN, ALFI IN POSKOÄŒNI MUZIKANTI – NaĹĄa Ĺ tajerska 6 FANTJE IZPOD LISCE – Bodi moja 7 NEJC KASTELIC – Marjetka s Podkala 8 PRAVA STVAR – Prava stvar 9 PRLEĹ KI KVINTET – TeÄ?e, teÄ?e Ä?as 10 VESELA DOLINA – Jaz verjamem

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO

Ena najboljĹĄih bosanskih glasbenih skupin Dubioza kolektiv po skladbi Himna generacije predstavlja nov singel. Skupina, ki s svojo glasbo, predvsem pa z besedili velikokrat provocira (pa tudi zabava), se je tokrat lotila posebnega projekta. Posnela je namreÄ? pesem Treba mi zraka, ki jo je nekoÄ? Ĺže snemal zdaj Ĺže pokojni hrvaĹĄki pevec Dino Dvornik, a je ni uspel dokonÄ?ati. Skupina je pesem producirala skupaj z vsestranskim glasbenikom Harisom ÄŒustovićem, ki je skladbo ustvarjal skupaj z Dvornikom. Sodelovanje je bilo za Dubi-

PERPETUUM JAZZILE Vokalni orkester Perpetuum Jazzile se z novim showom Le Spectacle vraÄ?a na veliki oder, tokrat v ljubljansko Halo Tivoli. Premierno predstavitev novega ĹĄova bo 25. novembra najprej priÄ?akalo slovensko obÄ?instvo. S ĹĄovom Le Spectacle se bo skupina marca 2018 predstavila tudi v tujini, najprej v Belgiji.

NIPKE IN TRKAJ

dnji krog je naslov singla, za katerega je posnela tudi videospot, ki so ga snemali v prostorih rudnika Trbovlje Hrastnik, v zapuĹĄÄ?enih garderobah rudarjev in v rudniĹĄkem rovu. ReĹžijo je zaupala mladi talentirani umetnici Sabini

Nipke in Trkaj osvajata slovenski glasbeni prostor z novim skupnim singlom Sam gremo. Skladba je drugaÄ?na, kot smo jih vajeni, saj se iz hip hop/reagge ritmov prelevi v eksplozijo energije, v kateri sodelujejo pihala, ki smo jih bolj vajeni v balkanskih ritmih. Za produkcijo je poskrbel Damjan Jović. ozo velik izziv, saj se skladba razlikuje od njihove prepoznavne produkcije, a je v njej ĹĄe vedno zaznati znaÄ?ilen Dubiozin slog. ÄŒlani skupine so na novo pesem ponosni, saj so se tako tudi poklonili legen-

tni Taylor je moral odleteti nazaj v ZDA. S primernim poÄ?itkom in zdravljenjem bo spet kmalu na svojih nogah, so ĹĄe dodali njegovi kolegi in se oboĹževalcem v sporoÄ?ilu zahvalili za razumevanje in podporo.

Ĺ LAJN Ĺ lajn je ime notranjskega country banda, ki si je ime

nadel po avtohtoni ribi CerkniĹĄkega jezera. Prvi single, s katerim se Ä?lani benda predstavljajo, nosi naslov Ĺ lajn na suhem, gre pa za polavtobiografsko zgodbo, v kateri povedo, kakĹĄno je Ĺživljenje ob presihajoÄ?i vodi CerkniĹĄkega jezera.

ORLEK Skladba Okna, s katero je skupina Orlek vstopila v jesensko glasbeno dogajanje in napovedala izid novega albuma, je dobila tudi videospot. V njem nastopa tudi MatjaĹž JavĹĄnik, s katerim skupina snuje tudi glasbeno-gledaliĹĄki projekt Frpruh – koncert, zaÄ?injen s humornimi zgodbami zasavskih knapov.

RADIO JAM Radio Jam je skupina, ki prihaja iz Celja in je zaÄ?ela delovati leta 2015. Skupina je oblikovala svoj glasbeni slog, ki ga imenujejo hard&roll, v teh dneh pa predstavljajo svoj prvi uradni singl z naslovom Fatalka. Skladbo najdete na njihovem prvem cd-ju z naslovom Schwitoris.

Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 12

12

5. oktobra 2017

⏪

Na Skazinem dobrodelnem teku so bili zmagovalci vsi, ki so tekli in vsi dobili medalje. Skozi cilj so pritekli z roko v roki, v paru, saj je bil smisel teka prav to – pomagati drug drugemu do cilja. Tekla sta tudi Jure Košir in Tanja Skaza in bila tudi zmagovalca – srečna, da sta osrečila druge.

Oba s posebno naklonjenostjo pomagata otrokom. In bosta še!

frkanje » Levo & desno «

Previdno Lepo je, če ta mesec, oktober, lepo po slovensko poimenujemo vinotok. Da se le ne bi po nesreči spremenil v krvotok!

⏬

»Brez nje, moje drage, ne bi bilo na dogodkih in zabavah takšnega vzdušja in ne bi bilo tako prijetno, kot je,« je dal Slobodan Mrkonjić, znan kot DJ Mrky in urednik internega glasila Premogovnika Rudar, priznanje ženi, učiteljici in izkušeni radijski voditeljici Andreji. Z roko v roki sta v soboto skupaj tekla in pritekla tudi na cilj Skazinega dobrodelnega teka Otrok otroku. Kot duet 2party sta mu dajala tempo, tako kot ga dajeta tudi na številnih drugih dogodkih in prireditvah.

⏫

Marjan Knez, predsednik Društva športnih navdušencev Šmartno ob Paki, vedno izkoristi priložnost za izmenjavo mnenj s predsednico šmarških turistov Božo Polak. Marjan Boži: »Naj ti malo zatežim. Saj veš, da smo šli Šmarčani k Šmarčanom v Šmartno pri Litiji. Spet smo spisali dobro zgodbo. Je bila tudi vaša ob obisku Ljubljane presežek?«

Načrt se je zdel brezhiben: 23-letni Japonec Ushia Sato je na parkirišču opazil parkiran av-

tomobil. Očitno je bilo, da je vozilo odklenjeno. Prilika je naredila tatu in Sato je sklenil, da bo vozilo ukradel. Ni pa vedel, da gre pravzaprav za neoznačeno policijsko vozilo. Šele ko je sedel vanj in ga poskušal vžgati, je opazil, da v avtomobilu celo sedi kar nekaj policistov. Nerodni tat je skušal zbežati, a so ga možje v modrem hitro ujeli.

Osebno izkaznico prosim!

V mestu Feldkirchen na avstrijskem Koroškem se je 32-letnica pretekli teden od-

pravila v eno od trgovin s prehrano in si nabrala košarko izdelkov. Medtem ko jih je zlagala na tekoči trak, je opazila, kako jo trgovka sumničavo opazuje.

Pričakovala je že, da jo bodo osumili tatvine, ko pa je prišla bližje, jo je blagajničarka prosila, naj pokaže osebni dokument. Izkazalo se je, da ga je zahtevala zato, ker je stranka kupila čokoladne bombone, ki vsebujejo alkohol. Iz trgovine so sporočili, da uslužbenci na blagajni vsakega, ki je videti mlajši od 21 let in kupi alkoholne pijače ali izdelke, ki vsebujejo alkohol, prosijo, da se izkaže z osebnim dokumentom.

30 tisočakov za Dončičeve športne copate

košarki nosil Luka Dončić. Izklicna cena je bila 129 evrov, morebitnim dražiteljem pa so organizatorji zaupali, da je zbrani denar namenjen trem mladim košarkarjem s težko življenjsko zgodbo.

Končna cena športnih copatov je v le nekaj dneh zrasla do 30 tisočakov in tako, na primer, presegla izkupiček dražbe za dres portugalskega nogometaša Ronalda.

voljenih znakov v tvitih. »Želimo si, da se lahko vsakdo lažje izraža na Twitterju, zato delamo nekaj novega: poskusili bomo višjo omejitev, 280 znakov,« so povedali v podjetju. Omejitev 140 znakov je sicer v veljavi vse od začetkov družbenega omrežja, torej od leta 2006.

Sodelovanje Nase in Roskosmosa

Twitter testira dvojno število dovoljenih znakov Mnogo je bilo pritiskov, da so »čivki« s 140 znaki na spletnem omrežu Twitter preveč omejeni.

Na podjetje so se obračali tudi strokovnjaki, ki so opozarjali,

V projektu Botrstvo so minuli teden prodali športne copate, ki jih je na evropskem prvenstvu v da omejitev vodi v popačenje besed in sporočil, saj ljudje izpuščajo besede, da bi lahko zadostili omejitvi.

Pretekli teden se je podjetje Twitter na očitke odzvalo. Sporočili so, da testirajo dvojno število do-

Gorenje ima pri nas resno konkurenco na področju pralne tehnike. Tudi nekatere naše banke se vse več ukvarjajo s pranjem – denarja.

Na krilih Naše vladno letalo se rado kvari. Kakršna vlada, tako letalo – bi reklo desno krilo.

Nasmeh Po Velenju so tudi v Šoštanju proslavili občinski praznik. Kljub uspehom je praznični nasmeh vseeno vse bolj grenak.

Srečno leto Prihodnje leto naj bi bilo srečno za upokojence. Pokojnine naj bi se dvignile kar dvakrat. Upokojenci predlagajo, da so volitve vsako leto!

Ženske

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Skušal ukrasti policijsko vozilo – polno policistov

Konkurenca

Ameriška vesoljska agencija Nasa in ruska vesoljska agencija Roskosmos sta nedavno sklenili dogovor o sodelovanju v Nasinem programu Deep Space Gateway. Gre za projekt, ki ga Nasa obljublja že več kot leto dni in v okviru katerega nameravajo partnerji razviti mednarodne tehnične standarde, ki bodo uporabljeni zlasti pri izgradnji vesoljske postaje na Lunini orbiti.

Vesoljska postaja naj bi delovala podobno kot Mednarodna vesoljska postaja, le da bi bila nameščena na orbi-

ti Lune in bi služila kot izhodišča za človeške polete globlje v vesolje.

Išče dokaz, da je Zemlja v resnici ravna Ameriški raper B.o.B. se je odločil, da bo zbral finančna sredstva za izstrelitev več satelitov, in sicer zato, da bi dobil morebitne dokaze o tem, da je Zemlja v resnici ravna.

28-letni raper spada med ljudi, ki verjamejo, da uslužbenci Nase varujejo skrajni konec sveta, da bi tako preprečili, da ljudje ne bi padli z roba. Prepričan je, da bi bila – če bi bila Zemlja resnično okrogla – ukrivljenost planeta prostemu očesu vidnejša. »To kampanjo začenjam, ker bi rad poslal najmanj enega, še raje pa več satelitov kar se da daleč v vesolje, da bi našel ukrivljenost.

Iščem ukrivljenost,« pravi glasbenik. Od milijona dolarjev, ki ga raper poskuša zbrati, je trenutno približno pri treh tisočakih.

Prvi pravijo: »Prav je, da je med kandidati za predsednika države tako veliko žensk, saj so ženske bolj skrbne.« Drugi pa: »Prav je, da je vsaj med kandidati za predsednika toliko žensk. Zmagal bo tako moški!«

Prepiri Celo premier in zunanji minister okoli uveljavljanja arbitražne razsodbe nimata enakih stališč. To spominja na naš priljubljeni pregovor: k(j)er se prepirata dva, Hrvaška dobiček ima.

Vsaj nekaj Velikokrat rečemo, da v slovenskem merilu gredo nekatere stvari kar mimo Saše. Vsaj za nagrade inovatorjem tega ne moremo reči. Enostavno ne gre. Tu so dokazi le preveč prepričljivi!

Primerjava Nekateri menijo, da merilo uspešnosti med rokometaši Velenja in Celja ni več uvrstitev v domači ligi, ampak tekme v mednarodnem tekmovanju. Vsaj za tolažbo to prav pride.

Nova resnica Pravijo, da nič več ne velja naše staro uveljavljeno reklo, da je les naše največje bogastvo. Za mnoge so največje bogastvo gozdov zdaj gobe in kostanj. V tujih gozdovih.

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 13

Velenje, 29. in 30. septembra – ZaÄ?elo se je pred 44 leti, ko so v rojstnem kraju kiparja Ivana Napotnika pripravili pr vo kiparsko kolonijo za osnovnoĹĄolce iz vse Ĺ aleĹĄke doline. Ĺ˝elja je bila, da kiparijo v lesu in tako ohranjajo kiparjevo tradicijo. Ohranjajo jo vse do danes, brez prekinitve, prostor pa se je v zadnjih letih kar nekajkrat menjal. LetoĹĄnji, ki je bil ob koncu minulega tedna pri vili RoĹžle, pa je po mnenju dolgoletnega mentorja kolonije, kiparja Silva KretiÄ?a, prelomni, ĹĄe boljĹĄi kot tisti iz nekaj prejĹĄnjih let. UdeleĹženci so tokrat ustvarili 14 novih kiparskih del in prostorskih postavitev, ki so sedaj delno na ogled v veÄ?namenskem prostoru vile RoĹžle.

Otrokom so instalacije blizu LetoĹĄnja Mala Napotnikova kiparska kolonija je bila drugaÄ?na – Lesene inĹĄtalacije in kipe postavili po SonÄ?nem parku

Radi so opaĹženi

Kolonijo organizira MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, v vili RoĹžle pa imajo tudi razstavo najboljĹĄih del, ki so v dobrih ĹĄtirih desetletjih nastala na njej. Gre za edino otroĹĄko kiparsko razstaviĹĄÄ?e v drĹžavi, letos pa bodo vanj dodali ĹĄe nekaj odliÄ?nih del. Sekretarka zveze Tinca KovaÄ? nam je pojasnila, zakaj se kolonija zadnja leta seli. ÂťNa prvi koloniji je sodeloval tudi znani slikar BoĹžidar Jakac, ki si je takrat zaĹželel, da kolonija Ĺživi ĹĄe dolga leta. Ponosni smo, ker so se njegove Ĺželje uresniÄ?ile. 44 generacij otrok je doslej ustvarjalo v lesu. Dolga leta je tekla v Zavodnjah, od tam smo odĹĄli tisto leto, ko so podrli podruĹžniÄ?-

Ekipa OĹ Ĺ alek je s to inĹĄtalacijo hotela poudariti, da Ä?lovek lahko ogradi Ä?loveka, ne more pa ograditi njegovih misli.

no ĹĄolo. Ko so tam zgradili nov dom krajanov, smo se tja vrnili. Likovni pedagogi in otroci so si Ĺželeli, da bi veÄ? ljudi videlo in vedelo, kaj ustvarjajo v Ä?asu kolonije, zato smo se preselili v Ĺ oĹĄtanj, kjer smo ustvarjali v okolici vile Mayer. Ko tu ni bilo veÄ? moĹžno izvesti kolonije, ker so nekdanjo ĹĄolo Bibe Roecka podrli, smo se prestavili v vilo Mojca, od tam pa v naĹĄ novi dom, vilo RoĹžle.ÂŤ Ugotovili so, da ustvarjanje v srediĹĄÄ?u mesta privabi veliko obiskovalcev, kar velja tudi za SonÄ?ni park, kjer se ustavijo mnogi sprehajalci in obÄ?uduje-

jo delo mladih kiparjev. Tako je bilo tudi letos, ko je dva dni ustvarjalo 10 ekip iz vseh osnovnih ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline, pridruĹžili pa so se jim tudi Ä?lani DruĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov. Pri delu smo jih zmotili Ĺže v petek zgodaj popoldne, ko so skulpture in male plastike Ĺže dobivale svojo konÄ?no podobo.

Ekipa OĹ Gorica se je odloÄ?ila za klasiÄ?no klesanje z dletom in kladivom. Ĺ˝uljev je bilo precej, a jih niso motili.

Akademski kipar Silvo KretiÄ?: ÂťStrokovna ocena nastalih del je: preprosto odliÄ?no.ÂŤ

Trije osnovnoĹĄolci iz OĹ Ĺ alek so se odloÄ?ili, da postavijo inĹĄtalacijo. ÂťOdloÄ?ili smo se, da z njo pokaĹžemo, kako Ä?lovek lahko ogradi Ä?loveka, ne more pa ograditi njegovih misli, ki so neskonÄ?ne. Postavili smo ga na majhni betonski ploĹĄÄ?adi, kjer lahko zremo v nebo, ki je prav tako neskonÄ?no,ÂŤ so

nam pripovedovali Bruno Ĺ onc, Miha JevĹĄenak in Nikola Mitrović. Leona Cencelj, Pia Jus in StaĹĄ GregoriÄ? iz OĹ Gorica pa so se odloÄ?ili, da se lotijo klasiÄ?nega klesanja lipovega lesa. ÂťS pomoÄ?jo kladiva in dleta bomo upodobili obraz. Imamo Ĺže kar nekaj Ĺžuljev, a vseeno uĹživamo,ÂŤ so nam povedali. Likovni pedagog Robert KlanÄ?nik na kiparsko kolonijo s svojimi uÄ?enci prihaja Ĺže 36 let. ÂťPrihajam z razliÄ?nimi ekipami, odvisno od tega, na koliko ĹĄolah uÄ?im. Letos sem tu z uÄ?enkami iz osnovne ĹĄole Miha Pintarja Toleda in

MnoĹžiÄ?no pomagali delfinÄ?kom do Pariza Na 2. dobrodelnem Skazinem teku Otrok otroku so zbrali kar 7.200 evrov – Polovico s startninami, polovico so dodali v Skazi Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 30. septembra – Ob Velenjskem jezeru je potekal 2.

Skazin dobrodelni tek Otrok otroku. Na njem so udeleĹženci zbrali izjemno lepo vsoto, 7.200 evrov. Namenili so jo skupini DelfinÄ?ki Plavalnega kluba Velenje, otrokom z downovim sindromom, da se bodo laĹžje udeleĹžili evropskega prvenstva, ki bo konec oktobra v Parizu.

Polovico zneska so zbrali otroci s startninami, teklo jih je kar 720, drugo polovico so k znesku dodali v Skazi.

Dva tisoÄ? obiskovalcev je lep sobotni dan popolnilo s plemenitostjo, obenem pa uĹžilo Ä?udovit jesenski dan. Za otroĹĄko navduĹĄenje je poskrbel ĹĄportnik in

13

REPORTAŽA

5. oktobra 2017

vzornik mladih, nekdanji smuÄ?ar in Ä?lovek dobrodelnosti Jure KoĹĄir, ki je otroke pred tekom vodil v ogrevanju in razgibavanju in s skupino otrok, starih od pet do devet let, tudi tekel. Po zakljuÄ?enih tekih ĹĄtirih skupin otrok je te in druge udeleĹžence plemeni-

â?ą

vljenih animatorjev, ki so skrbeli za razpoloĹženje in veselje.

Organizatorje je ĹĄtevilo prijavljenih otrok prijetno presenetilo, so povedali. Na prvem Skazinem teku Otrok otroku jih je teklo 420. Tek je bil vseslovenski, kar je bila ĹĄe ena zmaga teka, ki sicer nima samo enega zmago-

valca. Zmagovalci so vsi, vsak s svojo medaljo. Tek otrok, ki so morali skozi cilj priteÄ?i z roko v roki v paru, je nosil s seboj pomembno sporoÄ?ilo, da je timsko delo laĹžje, uspeĹĄnejĹĄe in hitrejĹĄe.

Zbrani denar so, kot Ĺže reÄ?eno, namenili otrokom z downovim sindromom skupine DelfinÄ?ki

Plavalnega kluba Velenje. Skupino je pred petnajstimi leti ustanovila Katarina Praznik, ki skupaj z desetimi vaditelji ves Ä?as prostovoljno pomaga otrokom, da splavajo, se rekreirajo in tekmujejo. đ&#x;”˛

Z nami v Pariz. Takole so se DelfinÄ?ki veselili donacije.

ÄŒudovit, sproĹĄÄ?en in druĹžbeno koristen druĹžinska dan

tega zabavala Manca Ĺ pik. Dekleta je skorajda niso spustila z odra, toliko podpisov in fotografij je bilo treba spisati in posneti.

Na dogodku ni manjkalo otroĹĄkih delavnic, pravljiÄ?no opra-

CVIU. Dobro je, da teme niso veÄ? predpisane, saj nam to daje veÄ? svobode, mentorji pa vseeno poskrbimo, da imajo otroci jasne usmeritve. Letos smo se posvetili instalaciji in montaĹžni plastiki, kar omogoÄ?a zelo razliÄ?ne pristope. OdloÄ?ili smo se za kombinacijo kiparskih del in instalacije, ki jih bomo premikali po SonÄ?nem parku, to pa bomo posneli in uporabili za videoposnetke, ki jih bodo uÄ?enci pripravljali sami.ÂŤ In tako je tudi bilo, a konÄ?ne izdelke smo lahko videli ĹĄele ob zakljuÄ?ku kolonije v soboto ob 14. uri, ko se je zbralo tudi veliko starĹĄev in ljubiteljev mlade ustvarjalnosti. Tokrat so mladi kiparji svoja dela razprĹĄili tudi v okolico vile RoĹžle, pri vsaki inĹĄtalaciji pa so avtorji razloĹžili, kaj so Ĺželeli z njo sporoÄ?iti svetu. Akademski kipar Silvo KretiÄ? ni skoparil s pohvalami. ÂťLetos smo dodali novo moĹžnost likovnega izraĹžanja, inĹĄtalacijo. Ta poteza je bila res prava, nastalo je nekaj odliÄ?nih del. Otroci Ĺže dolgo niso tako zavzeto delali kot letos. Delali so z uĹžitkom, nihÄ?e ni ÂťzabuĹĄavalÂŤ. Verjetno zato, ker so jim inĹĄtalacije bliĹžje, saj sledijo danaĹĄnjemu naÄ?inu Ĺživljenja.

Danes je umetnost Ä?isto drugaÄ?na kot vÄ?asih, pri mladi generaciji pa vidim ĹĄe eno vzporednico: raÄ?unalnik – pametni telefon – inĹĄtalacija. Strokovna ocena je odliÄ?na, pohvaliti pa moram tudi mentorje, ki so se res dobro pripravili na letoĹĄnjo kolonijo, saj smo se za vkljuÄ?itev prostorskih postavitev dogovorili Ĺže lani.ÂŤ đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Rekli so â?ą Tanja Skaza: ÂťTukaj je veÄ? kot sedemsto otrok, preko dva tisoÄ? ljudi, ki se zavedajo, da je v povezovanju moÄ?. Moje srce je danes polno. Hvala vsem otrokom, starĹĄem, uÄ?iteljem, navijaÄ?em in podpornikom teka.ÂŤÂŤ Jure KoĹĄir: ÂťVeliko sem sliĹĄal o Velenjskem jezeru, tukaj pa ĹĄe nisem bil. Danes sem prviÄ?, in to na tako lepi prireditvi. Takim vabilom se vedno rad odzovem, Ä?e le imam Ä?as. ÄŒestitke organizatorjem!ÂŤ Katarina Praznik: ÂťDelfinÄ?ki zelo radi tekmujejo.

S tem dobijo samopotrditev, nauÄ?ijo se zmagovati, biti poraĹženi, druĹžijo se, spoznavajo nove prijatelje. Neizmerno sreÄ?na sem danes zanje in zase. Hvala Skazi.

Otrok otroku.

Jure KoĹĄir je otroke na tek pripravil s pravilnim razgibavanjem in ĹĄportnim ogrevanjem.

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

5. oktobra 2017

700 let trĹĄkih pravic

V Zavodnjah so se veselili

V poÄ?astitev jubileja v obÄ?ini Mozirje naÄ?rtujejo ĹĄtiri veÄ?je dogodke – Novi prostori knjiĹžnice, naloĹžba, ki kulturnega ministra ne zanima

Prva etapa konÄ?ana, nove v prihodnjih letih

Tatjana PodgorĹĄek

V obÄ?ini Mozirje se je v poÄ?astitev 700-letnice pridobitve trĹĄkih pravic kraja Ĺže zvrstilo nekaj manjĹĄih prireditev, osrednje naÄ?rtujejo prihodnje leto. ÂťPrihodnje leto bo minilo 700 let od pridobitve trĹĄkih pravic, kar je bilo za takratne Ä?ase ze-

lo pomembno za razvoj kraja, zato Ĺželimo jubilej temu primerno s prireditvami in otvoritvami tudi zaznamovati. NaÄ?rtujemo ĹĄtiri veÄ?je prireditve,ÂŤ je povedal Ĺžupan ObÄ?ine Mozirje Ivan SuhoverĹĄnik.

NajveÄ?ja pridobitev novi prostori knjiĹžnice

Tako v zaÄ?etku maja prihodnje leto naÄ?rtujejo otvoritev treh pomembnih pridobitev, in sicer no-

vih prostorov TuristiÄ?no-informacijskega centra (TIC), obnovljene Ĺ mihelske ceste in novega kroĹžiĹĄÄ?a pri odcepu za Mozirski gaj. Kulturno-druĹžabno prireditev bodo pripravili na sejmiĹĄÄ?u v Mozirju. Z godbo Zgornje Savinjske doline se dogovarjajo o velikem koncertu na trgu ob dnevu drĹžavnosti, jeseni prihodnje leto naj bi v poÄ?astitev jubileja pripravili veliko kulturno-ĹĄportno prireditev v ĹĄportni dvorani v Mozirju. Pri izvedbi programa naj bi sodelovala tudi druĹĄtva v lokalni skupnosti.

Zagotovo pa bodo najveÄ?je ÂťdariloÂŤ jubileju novi prostori Osrednje knjiĹžnice Mozirje v srednjem in zgornjem delu Mercatorjeve blagovnice. ÂťGlede tega ĹĄe nismo prav daleÄ?, saj se z Mercatorjem ĹĄe dogovarjamo o odkupu, v proraÄ?unu za prihodnje leto pa predvidevamo denar za naloĹžbo, ki presega milijon evrov. Zagotoviti ga bo morala lokalna skupnost sama, saj nas minister za kulturo niti ne sprejme, kaj ĹĄele, da bi se lahko dogovorili za sofinanciranje. Pridobiti bomo morali Ä?im veÄ? donatorjev ter se z dobavitelji in izvajalci dogovoriti o plaÄ?ilu. Ĺ˝elimo si,

da bi nove prostore knjiĹžnice, ki s svojo dejavnostjo 'oskrbuje' celotno Zgornjo Savinjsko dolino, predali namenu proti koncu leta 2018. Pridobitev trĹĄkih pravic je bil pred 700 leti velik dogodek in Ĺželimo si, da bi bila ta pridobitev tudi tako pomembna.ÂŤ

Veliko postorjenega, veliko jih ĹĄe Ä?aka

Na vpraĹĄanje, kaj predstavlja ObÄ?ina Mozirje v dolini danes, pa SuhoverĹĄnik pravi: ÂťOstaja upravno srediĹĄÄ?e doline in beleĹži v zadnjih letih precejĹĄen razvoj. Ocenjujem, da smo veliko postorili v vzgoji in izobraĹževanju, infrastrukturi ne samo v srediĹĄÄ?u, ampak tudi na podeĹželju lokalne skupnosti. Seveda pa nas obilo dela ĹĄe Ä?aka.ÂŤ Pred njimi je zahtevna obnova Praprotnikove ulice, ureditev kanalizacijskega omreĹžja v Lokah, nadgradnja Ä?istilne naprave, obnova vodovodnega sistema, tudi kljub vsakoletni obnovi cestnih odsekov, zajetnega seznama vlaganj v posodobitev poti ĹĄe niso konÄ?ali. ÂťIdeje, naÄ?rte imamo, konstantno pa nam primanjkuje denarja,ÂŤ je sklenil Ivan SuhoverĹĄnik.

Gospa Branka GradiĹĄnik, prijazno in strpno ste mi odgovorili na zastavljeno (retoriÄ?no) vpraĹĄanje in zato bom tudi sam skuĹĄal biti strpen.

Najprej: Tudi to (po vsaj dveh desetletjih ukvarjanja z zaĹĄÄ?itenimi in nezaĹĄÄ?itenimi objekti) vem, da zadevni objekti niso Âťkonzervirani spomeniki, postavljeni v Ä?ast in slavo svojim tvorcemÂŤ, ampak so avtorska dela priznanih arhitektov in so dragocena zapuĹĄÄ?ina nekega obdobja, ki je seveda opaĹžena in priznana tudi v strokovnih krogih izven naĹĄe obÄ?ine. Zato se Ä?udim, da ob izkazanem spoĹĄtovanju do ljudi, ki so razvoj mesta in doline vodili, hkrati grobo posegamo v doloÄ?en del (stavbno dediĹĄÄ?ino) njihovih rezultatov. Tudi tega se zavedam, da je mesto Ĺživ organizem, tudi vem, da bo slej ko prej moral v mestu zaradi razvoja ÂťpastiÂŤ kakĹĄen objekt, ki mi ga bo Ĺžal.

V odgovoru ste potrdili mojo trditev, da MOV nima strategije glede obnove objektov, pravite: ÂťMOV ima v svojih strateĹĄkih dokumentih, predvsem v DolgoroÄ?nem prostorskem planu in iz njega izhajajoÄ?ih odlokov, strategijo razvoja zastavljeno, ti akti pa se ne ukvarjajo s strategijo 'menjav stavbnega pohiĹĄtva in adaptacij objektov' kot posebnimi projektiÂŤ. In potem kot doseĹžek (!) navedete Âťvarovalko omogoÄ?anja drugaÄ?nih reĹĄitevÂŤ, ki jih lahko dajo Âťstrokovne ekipe ali institucijeÂŤ – ki sem jih jaz v prejĹĄnjem pismu (opraviÄ?eno) oznaÄ?il kot Âťhladne uradnike, samovĹĄeÄ?ne arhitekte in diletantske varuhe

kulturne dediĹĄÄ?ineÂŤ. In nekje z neznosno lahkostjo celo piĹĄmeuhovsko zapiĹĄete: Âťnekaj objektov bo v mestu paÄ? (poudaril podpisani) ostalo belo-sivih kot spomin na danaĹĄnje Ä?aseÂŤ. Z vsem tem samo potrjujete, da imam prav – mesto nima strategije varovanja stavbne kulturne dediĹĄÄ?ine, o obnovah ÂťspomenikovÂŤ odloÄ?ajo ad hoc skupine uradnikov, varuhov dediĹĄÄ?ine in arhitektov.

Pravite, da sem v svojem pisanju ‌ povsem osamljen. DrŞi, absolutno drŞi!

Pa poskusiva razloĹžiti, zakaj se javno nihÄ?e ne postavi na mojo (?) stran.

PrviÄ? zato, ker je zelo velik del obÄ?anov obremenjen s tem, kako bo preĹživel iz meseca v mesec in se z varovanjem arhitekture, ki je seveda le manjĹĄi (zame sicer

Ĺ˝upan Darko Menih, predsednica KS NataĹĄa RoÄ?nik, podĹžupan Viki Drev in predstavnik izvajalca Marjan SlemenĹĄek.

Obnova je stala 290.000 evrov.

DrĹžava je plaÄ?ala stroĹĄke prenove same ceste, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa postavitev razsvetljave in ure-

ditev ploÄ?nika. Dela je izvajalo podjetje SlemenĹĄek. đ&#x;”˛ mkp foto: arhiv ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Voda ĹĄe ni primerna za pitje Nove analize vode Tresimirjevega studenca bodo naroÄ?ili, ko bo deĹž dodobra spral lokoviĹĄko poboÄ?je

đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Sredi letoĹĄnjega avgusta je tabla pri Tresimirjevem studencu, tik ob cesti Velenje– Ĺ oĹĄtanj, ki priÄ?a o naravni zanimivosti studenca, dobila dodatek: ÂťVoda ni pitna in jo odsvetujemo.ÂŤ PrekoraÄ?ene vrednosti doloÄ?enih parametrov v vodi, ki sicer med ljudmi velja za zdravil-

no, so v dveh analizah (eno so opravili na Komunalnem podjetju Velenje, eno v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano) pokazale, da je v sicer bistrem studencu, ki priteÄ?e po lokoviĹĄkem poboÄ?ju, priĹĄlo do fekalnega onesnaĹženja.

Predsednik TuristiÄ?no-olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj – to je

pomemben) del delovanja obÄ?ine, razumljivo, nima niti Ä?asa niti volje ukvarjati. Potem obstaja del obÄ?anov, ki itak ne razmiĹĄlja o problemih v svojem okolju. Potem so ljudje, ki sicer imajo svoje mnenje, pa menijo, da ni njihova stvar, da bi se vtikali. Potem so ljudje, ki imajo svoje mnenje, pa se ne Ä?utijo dovolj usposobljeni, da bi se prikljuÄ?ili javnemu dialogu. Potem so ljudje, ki menijo, da se nima smisla ukvarjati s tem, ker o vsem itak odloÄ?ajo Âťoni na obÄ?iniÂŤ, ker v obÄ?inskem svetu deluje glasovalni stroj ‌ In potem so ĹĄe ljudje, ki Ä?utijo, da bi imeli teĹžave, Ä?e se javno oglasijo ‌ Pa ĹĄe kakĹĄna razlaga bi se naĹĄla za to, da poleg mojega ÂťnerganjaÂŤ v javnosti ni drugih mnenj. Tudi nasprotnih oz. drugaÄ?nih(!).

Ampak verjemite mi, to, da sem povsem osamljen v javnem pojavljanju, ne pomeni, da vsi obÄ?ani podpirajo to, kar se z mestom dogaja. Ĺ e zdaleÄ? ne! Pogovarjal sem se s ĹĄtevilnimi ÂťnavadnimiÂŤ razmiĹĄljujoÄ?imi obÄ?ani, arhitekti, pomembnimi ljudmi v lokalni politiki in druĹžbenem Ĺživljenju, direktorji zavodov in ustanov, z ljudmi, ki so sicer (tako kot tudi jaz) naklonjeni obÄ?inski oblasti in ji priznavajo mnoge rezultate na mnogih drugih segmentih (tudi to, da je mesto sicer zelo lepo urejeno) – in velika veÄ?ina ima mojemu enako ali zelo podobno staliĹĄÄ?e. Seveda zaradi korektnosti niti sluÄ?ajno ne mislim delati kakrĹĄnega koli spiska, ampak bili bi zelo zelo preseneÄ?eni, kdo vse bi bil na njem.

Cesarjeva nova oblaÄ?ila?

In zakaj se ne oglasijo javno?

Verjetno ima vsak svoj razlog –

eni se noÄ?ejo javno izpostavljati, eni se bojijo zamere, eni ne bi zapravljali priloĹžnosti za morebitni zasluĹžek ‌ Vsak ima svojo pravico do besede ali molka.

In da zakljuÄ?im: ugotavljava torej, da v MOV nimamo strategije varovanja stavbne dediĹĄÄ?ine.

Iz vaĹĄega pisanja izhaja, da tega ne potrebujemo, ker je vse OK, jaz trdim, da takĹĄno strategijo, da bi se izognili nedopustnim posegom, potrebujemo.

In da ne bom samo ÂťnergalÂŤ.

Predlagam, da MOV zaÄ?ne pripravljati strateĹĄki dokument (in kasneje podatke), ki bi opredelil naĹĄ odnos do arhitekturne dediĹĄÄ?ine, dokument, v katerem bi med drugim doloÄ?ili, kateri objekti v mestu so tisti, ki jih moramo na vsak naÄ?in zaĹĄÄ?iti pred bistvenimi posegi in kateri so lahko podvrĹženi spremembam (razvrstitev v kategorije). Dokument bi

Mnenja in odmevi ÄŒrno-beli masaker II.

Ĺ oĹĄtanj, 26. septembra – V torek opoldne je bilo v Zavodnjah zelo slovesno. Krajani so se veselili 460 metrov na novo prenovljene in s ploÄ?nikom dodatno opremljene ceste skozi naselje.

V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so si za obnovo nujno potrebne drĹžavne ceste prizadevali dalj Ä?asa. Letos se je naposled zaÄ?ela in dokonÄ?ala prva etapa. Naslednje si bodo sledile v naslednjih letih.

studenec uredilo pred devetimi leti, Peter Radoja pravi, da pitje vode ĹĄe vedno odsvetujejo. ÂťKo bo deĹž dodobra spral poboÄ?je, bo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj naroÄ?ila nove analize,ÂŤ pravi. ÄŒudi pa jih, dodaja, od kod bi lahko v studenec priĹĄle fekalije. ÂťGlede na to, da od vrha hriba pa vse do izvira studenca pod njim ni nobene hiĹĄe, poboÄ?je pa je poraĹĄÄ?eno zgolj z gozdom, bi lahko do onesnaĹženja priĹĄlo zaradi kakĹĄne poginule Ĺživali,ÂŤ ugiba. đ&#x;”˛

mkp

moral doloÄ?iti osebe oz. institucije, ki bi bile odgovorne za strokovne reĹĄitve, moral bi predvideti oblikovanje posebnega fonda, ki bi spodbujal ustrezno obnovo, (prek razpisov) pomagal objektom, kjer so tudi lastniki, ki niso sposobni participirati pri obnovi (ki zaradi njih niti ni moĹžna) in odpravljal ÂťzgreĹĄeneÂŤ posege. Menim, da bi ta dokument moral nastati v sodelovanju in konsenzu z zainteresirano javnostjo. Ĺ ele tako bo tudi dobronamerno sprejet in spoĹĄtovan. In v mestu, ki ga bomo ÂťsooblikovaliÂŤ, bomo ĹĄe rajĹĄi Ĺživeli. Saj za to nam gre, kajne?

In na koncu ÂťnerganjaÂŤ: Ä?e se vam bo zazdelo, da vam pri oblikovanju dokumenta oziroma politike varovanja stavbne dediĹĄÄ?ine s svojimi izkuĹĄnjami lahko pomagam, bom to storil z velikim veseljem in odgovornostjo.

Darilni bon ob nakupu vozil staro za novo vkljuÄ?uje Ĺ KODA BON v vrednosti 500 EUR. Ĺ KODA BON velja v primeru financiranja pri Porsche Finanz Group, ter velja za standardne izvedbe opreme vozil (Active, Ambition, Style), ne velja pa za akcijske modele vozil Ĺ KODA (Easy, Family, Monte Carlo, Emotion Plus in Scoutline).

STARO ZA NOVO

DARILNI BON

2.000ďż˝ 2.000 ďż˝ OB NAKUPU VOZIL RAPID IN RAPID SPACEBACK

Darilni bon ob nakupu vozil staro za novo se ne povezuje z drugimi akcijami in/ali ugodnostmi, razen Ä?e ni drugaÄ?e navedeno. V primeru gotovinskega nakupa znaĹĄa vrednost bona ob nakupu staro za novo 1.500 EUR. Akcija darilni bon ob nakupu vozil staro za novo velja do vkljuÄ?no 30.11.2017. Darilni boni ob nakupu vozil staro za novo se ne seĹĄtevajo in jih ni mogoÄ?e zamenjati za gotovino.

đ&#x;”˛

V. VrbiÄ?

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 15

15

VI PIĹ ETE

5. oktobra 2017

Ĺ marÄ?ani na obisku pri Ĺ marÄ?anih Ĺ martno ob Paki, 23. septembra – V druĹĄtvu upokojencev Ĺ martno ob Paki smo podprli idejo o organizaciji izletov Ĺ marÄ?ani k Ĺ marÄ?anom. Cilj prvega izleta (bilo naj bi jih predvidoma devet) iz projekta je bil obisk ob-

dali farno cerkev, grad BogenĹĄperk ter cerkev fare Primskovo.

Sprejel nas je tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno pri Litiji Rajko Meserko ter pokramljal z nami in naĹĄim Ĺžupanom Jankom KopuĹĄarjem. Seveda ni manjkalo vse-

bogat, za kar se moramo zahvaliti ĹĄmarĹĄkemu druĹĄtvu upokojencev, njegovemu predsedniku Avgustu ReberĹĄaku in organizatorju Marjanu Knezu, ki je neutrudno in brezhibno vlekel vse niti izleta.

Ä?ine Ĺ martno pri Litiji.

Sprejeli so nas Ä?lani tamkajĹĄnjega druĹĄtva upokojencev s predsednikom Borisom Ĺ˝uĹžkom, ki nas je vodil od ene do druge najveÄ?je znamenitosti obÄ?ine in nam jih slikovito tudi predstavil. Tako smo si ogle-

ga, kar sodi k dobremu razpoloĹženju.

Izlet je potekal v prijetnem razpoloĹženju, udeleĹženci (bilo nas je enainpetdeset) smo se v veÄ?ernih urah vrnili v svoje okolje, polni lepih vtisov. Izlet je bil odliÄ?no organiziran in vsebinsko

Naslednji izlet iz serije izletov ŠmarÄ?ani k Ĺ marÄ?anomÂŤ bo maja prihodnje leto v Ĺ martno v GoriĹĄkih brdih, kjer bomo spoznali tamkajĹĄnje lepe kraje in se nazobali sveĹžih Ä?eĹĄenj.

Izlet v neznano je bil super DruĹĄtvo prijateljev mladine Ravne je ponovno pripravilo zanimiv dogodek, na katerem so ravenski otroci res uĹživali.

Otroci so radovedno ugibali, le kam jih bo pot vodila tokrat, kajti DruĹĄtvo prijateljev mladine Ravne je tudi letos organiziralo Izlet v neznano. V nedeljo jih je Ä?akala celodnevna zanimiva in nepozabna dogodivĹĄÄ?ina, ki so se je – Ä?etudi niso vedeli, kam odhajajo – zelo veselili.

Destinacija je ostala vse do prihoda v Ljubljano preseneÄ?enje.

Ob velikem stenskem napisu Minicity so se porajale ĹĄtevilne ideje, kaj vse se skriva v tej stavbi.

Verjetno si otroci niso predsta-

vljali, da bodo po ĹĄtirih urah, ki so minile prehitro, spoznali Ä?isto pravo mesto in vse pomembne stavbe v mestu, spoznali toliko razliÄ?nih poklicev in pridobili veliko uporabnega znanja, pri tem pa neznansko uĹživali. Minicity jih je navduĹĄil. V tematskem parku v podobi majhnega mesta, ki ga gradijo ulice, ceste, hiĹĄe in zeleni park, so otroci postali peki, banÄ?ni usluĹžbenci, gasilci, policisti, pleskarji, avtokleparji, cvetliÄ?arji, zidarji, zobozdravniki ‌ Spekli so si mafine in si naredili

slastne napolitanke, prviÄ? so dvignili denar na bankomatu in se sprehodili Ä?ez trezor, uĹživali so ob preoblaÄ?enju v pleskarje in ĹĄe bolj ob pleskanju stene, spoznavali so cestnoprometne predpise in uspeĹĄno opravili izpit za avto.

Otroci so v igri, najrazliÄ?nejĹĄih poligonih, plesu in pesmih zaÄ?utili utrip mesta in se pri tem zelo zabavali. LaÄ?ni, a nasmejani so se med potjo domov ustavili ĹĄe v McDonald'su na kosilu. đ&#x;”˛

Nastja Stropnik NaverĹĄnik

Pikado metalo 132 tekmovalcev

đ&#x;”˛

Konrad Steblovnik

Ĺ portno popoldne v Skornem

Na otvoritvi odliÄ?no obiskanega pikado turnirja invalidskih druĹĄtev sta tekmovalce iz vse Slovenije nagovorila predstavnika gostiteljev iz Konovega.

Velenje, 30. septembra – V soboto dopoldne so se v dvorani Doma krajanov Konovo zbrali Ä?lani 15 slovenskih invalidskih druĹĄtev, ki so se priĹĄli med seboj pomerit v pikadu. Turnir je ob prazniku KS Konovo pripravilo tamkajĹĄnje druĹĄtvo Invalid.

Najbolj oddaljeno druĹĄtvo je na turnir priĹĄlo iz Bohinja, skupaj pa se je pomerilo kar 132 tekmovalcev. Med moĹĄkimi ekipami so slavili domaÄ?ini, Invalid Konovo, med Ĺženskimi ekipami pa je zmagal ekipa iz Mislinje pred domaÄ?inkami iz Konove-

ga. Med posamezniki sta se od domaÄ?inov dobro odrezala Ivan Verboten, ki je zasedel 3. mesto in JoĹžica Ĺ imek, ki je bila prav tako tretja. đ&#x;”˛

bĹĄ

IZREŽI BON IN PRIDI V SALON!

RAPID

11.819

MPC z darilnim bonom: ďż˝ SPACEBACK ACTIVE Obrok ob financiranju 1 %+: 119 ďż˝*

RAPID

12.319

MPC z darilnim bonom: ďż˝ ACTIVE Obrok ob financiranju 1 %+: 123 ďż˝*

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,6−4,9 l/100 km in 94−115 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifiÄ?na emisija duĹĄikovih oksidov (NOx): 0,0212-0,0469 g/km, trdi delci: 0−0,00086 g/km, ĹĄtevilo delcev: 0,02−6,97 x 10 11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov. * IzraÄ?un meseÄ?nega obroka velja za dobo 72 mesecev v primeru sklenitve pogodbe o finanÄ?nem leasingu pri Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing Ljubljana. Za celotno dobo financiranja mora biti sklenjeno permanentno kasko zavarovanje pri Porsche Versicherungs AG, PodruĹžnica v Sloveniji. VeÄ? na www.porscheleasing.si ali www.hudobro.si. Slike so simboliÄ?ne.

SKODA.SI

Prebivalci Skorna vedno znova dokaĹžemo, da znamo zdruĹžiti prijetno s koristnim in s tem poskrbimo za zdrav duh v zdravem telesu. Tako je v nedeljo, 24. septembra, Ĺ portna sekcija TuristiÄ?nega druĹĄtva Skorno organizirala tradicionalni ĹĄportni turnir med oĹženjenimi in ledik. Turnir, na katerem sodelujejo tako Ĺženske kot moĹĄki, je tako v nedeljo minil v znamenju nogometa, odbojke in boja med dvema ognjema. Na eni strani navijaÄ?i, na drugi tekmovalci so poskrbeli, da je igriĹĄÄ?e v Skornem polno zaĹživelo.

Obe ledik ekipi sta v nogometu slavili zmago. Pri odbojki pa sta pokala ostal v rokah oĹženjenih.

Na koncu smo se v boju med dvema ognjema pomerili prav vsi prisotni. VeÄ? sreÄ?e pa so letos imeli poroÄ?eni. S svojim obiskom nas je razveselil tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ki je pozdravil vse udeleĹžence in pohvalil organizatorje in tekmovalce. Ĺ port zdruĹžuje in povezuje, kar smo letos dokazali Ĺže devetiÄ? zapored, in prepriÄ?ani smo, da se bo jubilejnega turnirja prihodnje leto udeleĹžilo ĹĄe veÄ? krajanov. đ&#x;”˛

Jasmina Stropnik

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

5. oktobra 2017

Tudi tretjiÄ? zmagali RokometaĹĄi Gorenja nadelujejo odliÄ?ne predstave v Ligi prvakov – V 3. krogu moÄ?nejĹĄi tudi od danskega podprvaka Skjerna – Drevi s Ĺ vicarji nova zmaga(?)

Slovenski podprvaki so na osrednji tekmi kroga skupine C v RdeÄ?i dvorani po buÄ?nem navijanju svojih Ĺ aleĹĄkih graĹĄÄ?akov in drugih ljubiteljev rokometa (zbralo se jih je krepko Ä?ez tisoÄ?) nasprotnika s severa Evrope premagali z 31 : 29 in se kot edini ĹĄe brez poraza utrdili na vrhu lestvice. V dreviĹĄnjem 4. krogu bodo gostovali pri ĹĄvicarskem prvaku Kadettnu. Ĺ vicarski prvak je v prvem krogu v svoji dvorani premagal Elveren, v drugem je v gosteh izgubil z Ademarjem, v tretjem pa prav tako kot gost z Dinamom.

RokometaĹĄi Gorenja so navduĹĄili z igro proti Dancem. Resda so zmagali tudi na prvih dveh dvobojih, toda zmagati v derbiju kroga je seveda posebna draĹž. Vsak, ki mu je trener dal priloĹžnost, je pokazal izjemno poĹžrtvovalnost. Vratar Klemen Ferlin pa je znova branil v reprezentanÄ?nem slogu, vpisal pa se je tudi med strelce.

Tekma je bila vseskozi napeta, kajti Danci se niso predali vse do konca. Razen na zaÄ?etku, ko so vodili 3 : 2 in 4 : 3, pa niso bili niti enkrat v vodstvu. ÄŒeprav so imeli domaÄ?i rokometaĹĄi v prvem delu kar sedemkrat prednost dveh golov, je po prvih tridesetih minutah ta znaĹĄala le enega. (15 : 14). Zato je bilo priÄ?akovati napeto nadaljevanje. V uvodnih minutah drugega polÄ?asa so omeli domaÄ?i nekajkrat prednost dveh golov, toda v 41. minuti je bila njihova prednost izniÄ?ena, saj so Danci zadeli prazna vrata (19 : 19). Oba trenerja sta namreÄ? nekajkrat vratarja zamenjala s sedmim igralcem. Nato je Alem Toskić zadel za novo domaÄ?e vodstvo, po izenaÄ?itvi je bil kapetan Niko Medved znova natanÄ?en s sedmih metrov za 21 : 20. Nato je sledila novo navduĹĄenje. Vratar Ferlin je ubranil 'zicer' oziroma neoviran strel in ostalo je 22 : 20. V 48. minuti je kapetan po novi sijani Ferlinovi obrambi in hitrem nasprotnem napadu zadel za novo vodstvo s trenmi goli raz-

like (25 : 22). Deset minut pred koncem pa je Rok OvniÄ?ek zadel za prvo vodstvo s +4 (27 : 23).

Kljub razmeroma visokemu zaostanku se gostje niso predali. V vrste domaÄ?ih so se prikradle nepriÄ?akovane napake in sedem minut pred koncem so domaÄ?i vodili le ĹĄe z golom razlike (27 : 26).

Nato je sledil boj do zadnjega diha in boj za vsako Ĺžogo. PreveÄ? goreÄ?a sta bila gostujoÄ?i in domaÄ?i kroĹžni napadalec Bjarte H. Myrhol ter Toskić in morala sta

na hlajenje. Ob koncu 58. minute po sijajnih Ferlinovih obrambah in njegovem zadetku Ä?ez celo igriĹĄÄ?e so domaÄ?i znova imeli prednost treh golov (30 : 27), ki je bila dovolj za sladko zmago.

V danaĹĄnjem Ä?etrtem krogu bo gostitelj velenjskih rokometaĹĄev ĹĄvicarski prvak Kadetten, Celjani pa bodo tri dni pozneje gostovali pri Paris Saint-Germainu.

Rekli so:

Trener Ĺ˝eljko Babić: "ResniÄ?no sem vesel te zmage. Menim, da je bila tekma fantastiÄ?na, zato bi za prikazano pohvalil tudi celotno ekipo Skjerna. NaĹĄa zmaga je tesna, a povsem zaslu-

Ĺžena. Celotno tekmo smo igrali izjemno pogumno in narekovali visok ritem igre. Zakaj igrajo dobro? Igralci so osredotoÄ?eni, izredno dobro trenirajo. Moje zasluge za sedanje igre niso velike, vse gredo igralcem. So odliÄ?na ekipa. To mi ĹĄe ne verjamejo, vendar sem prepriÄ?an, da mi bodo zaÄ?eli.ÂŤ Niko Medved: "Tekmo smo odigrali resniÄ?no dobro. Vseskozi smo se izjemno borili, zato je naĹĄa zmaga povsem zasluĹžena. A

pri tem se ne mislimo ustaviti. Ĺ˝e v Ä?etrtek nas Ä?aka nova tekma. Tudi s ĹĄvicarsko ekipo Kadetten Scaffhausen se Ĺželimo boriti enakovredno."

Rok OvniÄ?ek: ÂťZa nami je teĹžka tekma. Igrali smo do zadnjega atoma moÄ?i in se zasluĹženo veselili tretje zmage. Dodatno smo dvignili svojo samozavest in tudi v Ĺ vici Ĺželimo zmagati.

Sicer pa je pred nami ĹĄe veliko tekem do uresniÄ?itve prvega cilja, to je osvojitev enega od prvih dveh mest v skupini. Zavedamo se, da bodo vse na noĹž, toda borili se bomo, tako kot smo se danes oziroma doslej.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Selektor slovenske izbrane vrste Veselin Vujović je predstavil seznam igralcev za prihajajoÄ?i tekmi s HrvaĹĄko. Med izbranci so tudi trije igralci Gorenja, vratar Klemen Ferlin ter Niko Medved in Jan Grebenc.

KoprÄ?ani na vrhu zamenjali Maribor Do tega kroga vodilni Ĺ tajerci doĹživeli nepriÄ?akovano visok poraz z RibniÄ?ani V Ä?etrtem krogu prve moĹĄke rokometne lige so najbolj razoÄ?arali rokometaĹĄi Maribora. V Ribnico so odpotovali kot vodilna ekipa na prvenstveni lestvici, tam pa doĹživeli prvi letoĹĄnji poraz, padli na Ä?etrto mesto, gostitelji pa so se povzpeli na drugo. Bolj kot poraz Ĺ tajercev pre-

seneÄ?a razlika, s katero so izgubili. MoĹĄtvo z RibniĹĄkega polja jih je poniĹžalo kar z osmimi goli razlike (26 : 16). Zmagovalec je bil odloÄ?en Ĺže po prvih tridesetih minutah, v katerih so gostje dosegli samo pet golov, domaÄ?i pa sedem veÄ?. OÄ?itno se je v igri gostov poznalo, da prvenstvo nadaljujejo oslabljeni.

Po dveh mesecih jih je namreÄ? iznenada zapustil Luka Ĺ˝viĹžej, rekorder po ĹĄtevilu nastopov v najboljĹĄi slovenski izbrani vrsti.

OdĹĄel je v nemĹĄko prvo ligo h klubu GWD Minden. Poraz MariborÄ?anov so izkoristili KoprÄ?ani. Z zmago nad Ĺ kofjeloÄ?ani z

32 : 29 so prevzeli prvo mesto na prvenstveni razpredelnici. Za drugi par toÄ?k so se morali zelo potruditi. Deset minut pred koncem tekme je bil rezultat izenaÄ?en (25 : 25), tri minute do zadnjega sodniĹĄkega piska pa so LoÄ?ani zaostajali za gol. Po tem krogu ima moĹĄtvo z Obale toÄ?ko prednosti pred Ribnico, Mariborom in Jeruzalemom–OrmoĹžem. MoĹĄtvo iz Prlekije je na gostovanju v Ljubljani v tekmi z novincem Slovanom izgubilo z enako razliko kot MariborÄ?ani v Ribnici. To je bil njihov prvi poraz in obenem prva zmaga dođ&#x;”˛ vos maÄ?ih.

Rudarji takoj za Olimpijo in Mariborom S skupno ťesto zmago in tretjo zaporedoma v gosteh so se utrdili na 3. mestu – Bodo niz nepremaganosti nadaljevali proti Mariboru?

Za nogometaĹĄi velenjskega Rudarja je imeniten niz. Ĺ˝e ĹĄtiri kroge ne vedo za poraz. V soboto pa so tretjiÄ? zaporedoma zmagali v gosteh. Novinca Ankaran – Hrvatini, ki svoje domaÄ?e tekme igra v Dravogradu, so z golom Jakoba Novaka in dvema – Johna Maryja Uzuegbunama Honija – premagali s 3 : 0 in se utrdili na tretjem mestu. S tem nizom zmag so rudarji potrdili, da domaÄ?e igriĹĄÄ?e vendarle ni vedno prednost. Seveda pa njihovi ljubitelji priÄ?akujejo, da to mnenje ne bo veljalo v naslednjem, 12. krogu. Zaradi kvalifikacijskih tekem najboljĹĄe slovenske reprezentance z izbrano vrsto Anglije in v nedeljo v ljubljanskih StoĹžicah s Ĺ kotsko bodo prvenstvo nadaljevali prihodnji teden. VelenjÄ?ani bodo Ĺže v petek (13. oktobra ob 20.20) gostili Maribor.

Rudarji so tokrat dosegli najviĹĄjo zmago v dosedanjem prvenstvu in si izboljĹĄali razliko v danih in prejetih golih, sedaj je ta pozitivna. V enajstih krogih so prejeli prav tako toliko golov, dali pa dva veÄ?. Le vodilna Olimpija in drugi Maribor imata trenutno boljĹĄo obrambno vrsto.

Vse bolj pa postaja razpoloĹžen tudi najboljĹĄi strelec prejĹĄnjega prvenstva Mary, ki je na zadnjih treh tekmah kar trikrat zatresel

mreĹžo, resda pa doslej skupaj samo ĹĄtirikrat.

Ni priÄ?akoval

Marijan PuĹĄnik, Rudarjev trener, je po zmagi povedal: ÂťTretja zaporedna zmaga v gosteh. Poleg tega, da so fantje igrali borbeno, poĹžrtvovalno, so bili tudi zelo uÄ?inkoviti. Imeli so ĹĄe kar nekaj priloĹžnosti. Predvsem v drugem polÄ?asu bi lahko z malo veÄ? zbranosti lahko dosegli ĹĄe kakĹĄen gol. DrugaÄ?e pa sem izredno zadovoljen. Fantom Ä?estitam, trudijo se, so zelo enotni, veseli v slaÄ?ilnici in na treningu.

Zelo vesel sem te zmage.ÂŤ O trenutno tretjem mestu in uspeĹĄnem doseĹžku na 'turneji' v DomĹžalah, Kranju in Dravogradu pa je Rudarjev trener povedal: ÂťNisem priÄ?akoval tolikĹĄnega izkupiÄ?ka. Ĺ˝elja je bila osvojiti vsaj pet toÄ?k, na tiho pa smo seveda upali na to, kar se je zgodilo. ResniÄ?no vse Ä?estitke fantom.

Nisem priÄ?akoval, da bomo po enajstih krogih tako visoko. NajbrĹž tudi drugi niso verjeli, da smo sposobni to doseÄ?i. Realno je bilo priÄ?akovati, da bodo za Mariborom in Olimpijo tam DomĹžale ali Gorica. Mi smo z dobrimi igrami dokazali, da si ga za sedaj zasluĹžimo. Vsako tekmovanje je sestavljeno iz zmag, porazov in tudi

neodloÄ?enih rezultatov. Zame je bila doslej edini pravi spodrsljaj le tekma s KrĹĄkim v Velenju. Dosedanji potek prvenstva je pokazal, da lahko vsak premaga vsakogar.

Vsaka tekma je dogodek zase. V vsako gremo samozavestno z Ĺželjo po zmagi. Veseli smo dosedanjega toÄ?kovnega izkupiÄ?ka, obenem pa trdno stojimo na tleh in ne dvigujemo nosu ob tem visokem poloĹžaju na lestvici.ÂŤ Trener se zaveda, da bodo njihovi ljubitelji priÄ?akovali dobro igro tudi v naslednjem krogu, v soboto ob jezeru proti Mariboru. ÂťSeveda bomo tudi na tej tekmi skuĹĄali zmagati, a moramo biti objektivni. Maribor je vendarle udeleĹženec lige prvakov. Maribor in Olimpija izstopata po kakovosti v slovenskem prostoru. Je pa ĹĄportno priÄ?akovati, da bi ob zelo dobri igri in poĹžrtvovalnosti, ki nas vse bolj krasita, na naĹĄem igriĹĄÄ?u morda lahko presenetili favorita.ÂŤ

Naivni goli(?)

DomaÄ?i trener Vlado BadĹžim pa se je 'tolaĹžil' z naslednjimi besedami: Žal smo tako prvi kot drugi zadetek prejeli zelo naivno. Tudi mi smo imeli nekaj priloĹžnosti, ki bi jih morali realizirati vsaj nekaj. Ker nismo, so VelenjÄ?ani dobili krila in zasluĹženo đ&#x;”˛ S. Vovk zmagaliÂŤ

V Mozirju brez zadetkov

Simon Dobaj ni veÄ?

Rudarjev predsednik Pred nedavnim je pricurljala v javnost novica, da je dosedanji predsednik NK Rudar Simon Dobaj, ki je zaposlen na velenjskem premogovniku, odstopil s te dolĹžnosti. Razlog naj bi bil, da ga nihÄ?e niÄ? ne vpraĹĄa oziroma o niÄ?emer ne odloÄ?a. Te govorice smo preverili. Po telefonu smo ga poklicali in dobili zanimiv odgovor: ÂťPonovil bom, kar sem napisal v izstopni izjavi upravnemu odboru Rudarja. Kar se tiÄ?e pomoÄ?i pri iskanju glavnega financerja, so moje ideje paÄ? izÄ?rpane. Ugotovil sem, da sem premajhen akter v tej zgodbi, da nisem na takĹĄnem poloĹžaju, ko bi lahko komu potrkal na vrata in ga zaprosil za doloÄ?ene zadeve.

Ugotovil sem, da mora biti na tem mestu nekdo, ki ima z gospodarstvom veÄ? povezov in lahko pomaga pri iskanju finanÄ?nih sredstev.

Sicer smo poraÄ?un kluba krepko krepko zmanjĹĄali v primerjavi s prejĹĄnjimi leti. Vseeno pa je treba

zbrati za to sezono okoli slabega pol milijona evrov.

S trenerjem sva imela zelo poĹĄten odnos. O njem nimam slabe besede. Zame je v prvi vrsti delavec, ki me je o vsem obveĹĄÄ?al. Bil je navzoÄ? tudi na sestankih upravnega odbora. Seveda si vsak trener, tudi naĹĄ, Ĺželi doloÄ?ene igralce, toda moral se je sprijazniti, da zaradi omejenega proraÄ?una nekaterih Ĺželja paÄ? ne moremo izpolniti. Pri tem ni nikoli priĹĄlo do konflikta med nami in trenerjem. Ĺ˝elel sem – in tako je tudi bilo – delati z odprtimi kartami. O nobeni zadevi nisem sam odloÄ?al. Kaj drugi mislijo o tem, pa je njihova stvar, njihov pogled. ÄŒe se je kar koli dogajalo za hrbtom, pa ne morem komentirati.

Dogovor Ä?lanov upravnega odbora je, da podpredsednik Peter Dermol do skupĹĄÄ?ine prevzame to odgovornost, sam pa ostajam Ä?lan upravnega odbora.ÂŤ đ&#x;”˛

vos

V 5. krogu Golgeter MedobÄ?inske Ä?lanske lige Celje so se Ĺže drugiÄ? v novem prvenstvu pomerili nogometaĹĄi Mozirja in Ĺ martna 1928. Tokrat so si gostje na igriĹĄÄ?u v mozirskem ĹĄportnem parku priigrali toÄ?ko. Bilo je 0:0. S tem rezultatom se gostje niso oddolĹžili domaÄ?im za poraz z 1:2 na svojem igriĹĄÄ?u v 2. krogu. V drugi tekmi tega kroga se je Ĺ˝alec precej namuÄ?il v Kozjem, da si je priigral zmago s 3:2. DomaÄ?i Odred je po prvem polÄ?asu vodil z 2:1.

Po takĹĄnem razpletu so nogometaĹĄi Mozirja ohranili prednost treh toÄ?k pred sosedi (imajo jih 11), s katerimi se je izenaÄ?ili po toÄ?kah Ĺ˝alec (po 8), Odred pa nima ĹĄe nobene. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 17

NoÄ?ni mraz mu je pobral moÄ?i

Ana Drev lovi zdravje in normo

Rok Puvar premagal samega sebe in postavil nov Guinessov rekord v supanju – Ĺ˝elel je preveslati veÄ?

Velenje, 1. oktobra – NajboljĹĄi slovenski veslaÄ? z desko Rok Puvar, ki se je lani vpisal v Guinessovo knjigo rekordov s 24-urnim supanjem po Velenjskem jezeru, je konec tega tedna premagal samega sebe. Postavil je nov rekord. V malo manj kot 24 urah je presupal 168 kilometrov, kar pa je le 3 kilometre veÄ? kot lani. Ĺ˝elel jih je narediti nekaj deset veÄ?, zato po koncu preizkuĹĄnje, ko so ga na obali prijatelji priÄ?akali s torto, ni bil povsem zadovoljen. OdloÄ?il se je tudi, da tega rekorda ne bo veÄ? ÂťpodiralÂŤ, ima pa Ĺže nekaj idej za nove ekstremne podvige. A ne na Velenjskem jezeru. Lani je Roku nagajala prehrana, ki jo je potem zamenjal. Letos Ĺžal ni imel sreÄ?e z vremenom. ÄŒeprav je bila sobota sonÄ?na, je bil veter na jezeru precej moÄ?an, to pa mu je jemalo moÄ?. PonoÄ?i so se temperature spustile na

17

Ĺ PORT

5. oktobra 2017

vsega 4 stopinje Celzija, zato ga je moÄ?no zeblo, sploh v noge. ÂťZadovoljen sem, ker je padel nov rekord, podvig pa je bil poln dogodivĹĄÄ?in, zapletov in razpletov. Prvih 12 ur mi je ĹĄlo odliÄ?no, potem pa sem naletel na Âťsu-

â?ą

V malo manj kot 24 urah je presupal 168 kilometrov

Rok je v soboto zaÄ?el optimistiÄ?no, svoj podvig pa je ves Ä?as tudi snemal, da ga bo lahko dokazal. V nedeljo je konÄ?al kmalu po tem, ko je padel nov rekord.

parski zidÂŤ, kar je nekaj podobnega kot tekaĹĄki zid. Verjetno je do tega priĹĄlo tudi zaradi nizkih temperatur. Najhuje je bilo, ko se je zaÄ?elo daniti, ĹĄest ur sem se potem precej lovil, a na koncu sem uspeĹĄno zakljuÄ?il,ÂŤ nam je povedal Rok, ko je Ĺže bil na đ&#x;”˛ bĹĄ suhem.

VelenjÄ?ani posegli po najviĹĄjih mestih KonjeniĹĄki klub Velenje se je ta vikend znova izkazal z odliÄ?no organizacijo tekme v preskakovanju preprek za pokal Slovenije. Sodelovalo je kar 150 tekmovalcev, Ä?lani velenjskega kluba pa so posegali po najviĹĄ-

jih mestih. V finalu pokala Slovenije (skupna razvrstitev celotne sezone) je dosegla tretje mesto med mlajĹĄimi mladinci Ema MaÄ?ek LeĹžaiÄ?, med mladinci je bila Vita Sirovina Dvornik prva, SaĹĄa Malenković pa druga. Med

tekmovalci do 25 let je osvojila prvo mesto Lana Tanko, Tadej Skaza pa drugo. Robi Skaza je bil med Ä?lani drugi. đ&#x;”˛

Trenutno najboljĹĄa slovenska veleslalomistka optimistiÄ?no v novo sezono – Nastop na prvi veleslalomski tekmi pa ĹĄe pod vpraĹĄajem Tatjana PodgorĹĄek

Do zaÄ?etka nove sezone v alpskem smuÄ?anju za Ĺženske je ĹĄe slab mesec dni, novice iz tabora slovenske Ĺženske reprezentance pa niso zgolj pozitivne.

NajveÄ? skrbi nehote ÂťpovzroÄ?aÂŤ zdravje najboljĹĄe slovenske veleslalomistke po odhodu Tine Maze Ane Drev. Ta je v SĂśldnu prviÄ? nastopila Ĺže pred ĹĄestnajstimi leti. IzkuĹĄeno reprezentantko iz Ĺ martnega ob Paki je pred nedavnim v posteljo poloĹžila angina, tako da se bo reprezentanÄ?nim sotekmovalkam na novem treningu pridruĹžila z zamudo. Pred tem pa je osma veleslalomistka svetovnega pokala junija opravila ĹĄe manjĹĄi operativni poseg na kolenu in zaradi rehabilitacije izpustila velik del treningov, med drugim tudi vadbo v Argentini.

ManjĹĄi poseg in angina

Ana je povedala, da se ob koncu lanske sezone ni odloÄ?ila takoj za poseg, ker je priÄ?akovala, da bo boleÄ?ine odpravila brez tega. A so te kasneje postale tako hude, da je bila operacija neizbeĹžna. ÂťMislim, da sem s tem odpravila veliko teĹžavo, okrevanje je bolj ali manj Ĺže konÄ?ano in sem do nedavne angine Ĺže pridno trenirala. V kolenu boleÄ?in ne Ä?utim veÄ?, je pa res, da sem do zaÄ?etka avgusta delala bolj po prilagojenem programu, predvsem vaje za krepitev.ÂŤ V prvi polovici avgusta je nato opravila nekaj dni sneĹžnega treninga na ledeniku v Ĺ vici, kjer sicer ni ĹĄlo povsem brez boleÄ?in, se pa te kljub naporom niso stopnjevale. Na koncu so se celo zmanjĹĄale, kar je zanjo – dodaja – pomemben podatek. Potrjuje, da dela v pravo smer in da je njeno zdravstveno stanje dobro. Konec avgusta je zaÄ?ela trenirati normalno, ta mesec pa naÄ?rtuje intenzivne treninge na ledenikih v Avstriji in v Ĺ vici. ÂťV pripravljal-

no obdobje sem vstopila kasneje, kot sem naÄ?rtovala, velik del zamujenega bom sedaj skuĹĄala nadomestiti. ÄŒe bom nastopila na uvodni veleslalomski tekmi v SĂśldnu, pa ne bo odvisno le od mene. Menim, da bo tempo tek-

bo uspelo. Menim, da bom januarja, februarja prihodnje leto dosegla svojo vrhunsko formo. Ob tem pa moram reÄ?i, da je glede na to, kar sem prestala v zadnjem obdobju, zame zdravje najpomembnejĹĄe. Brez tega

movanj narekovalo moje koleno. Ĺ˝elim si nastopiti, a z glavo skozi zid ne bom ĹĄla, zato puĹĄÄ?am to vpraĹĄanje odprto. Zanesljivo pa se bom pripravila na naslednje po SĂśldnu.ÂŤ

ne morem tekmovati, nisem zadovoljna, in Ä?e tega ni, potem je vse skupaj ena Ĺžalost. Predvsem zdravja si Ĺželim, drugo bo ĹĄlo.ÂŤ Ana Drev je ĹĄe dejala, da je bila minula sezona zanjo specifiÄ?na. Nikoli pred njo namreÄ? ni dosegla tako konstantno dobrih rezultatov. Na vsaki tekmi se je uvrstila med 10 najboljĹĄih veleslalomistk na svetu. Je pa res – tako Drevova –, da ji je v primerjavi s sezono 2015/2016, v kateri je posegla po stopniÄ?kah, manjkala ta pika na i. ÂťTega nisem dosegla, z vsem ostalim pa sem bila zadovoljna, saj sem prikazala smuÄ?anje na visoki ravni v vseh pogojih,ÂŤ je sklenila pogovor Ana Drev.

Vozovnice za olimpijske igre ĹĄe nima

Sezona 2017/2018 bo tudi olimpijska in Ana naÄ?rtuje, da bo med lisiÄ?kami, ki bodo zastopale slovenske barve. Njena velika Ĺželja je nastopiti v PjongÄ?angu, kamor se odpravlja tudi 15-Ä?lanska slovenska navijaĹĄka skupina, a mora pred tem izpolniti olimpijsko normo. ÂťGlede na prikazano v minuli sezoni in ob dejstvu, da se poÄ?utim dovolj zdravo, priÄ?akujem, da mi

đ&#x;”˛

Ĺ ahirali v Ä?ast praznikoma Ĺ oĹĄtanj, 1. oktobra – Ĺ ahovski klub Ĺ oĹĄtanj je ob prazniku obÄ?ine in prihajajoÄ?em prazniku krajevne skupnosti v nedeljo pripravil turnir. Na njem je zmagal Rifet Ĺ ahinović iz ÄŒrne na KoroĹĄkem, ekipna zmaga pa je pripadla ĹĄahistom domaÄ?ega kluba. NajboljĹĄi domaÄ?i tekmovalec je bil Ivan KovaÄ?. đ&#x;”˛

mkp

TAKO so igrali Urban HruĹĄovar-sodnik KonjeniĹĄke zveze Slovenije, Robi Skaza (eden najuspeĹĄnejĹĄih tekmovalcev velenjskega konjeniĹĄkega kluba), Andreja KatiÄ? (ministrica za obrambo), Peter Dermol-podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje, JoĹžef Klavdij Novak (predsednik KonjeniĹĄke zveze Slovenije)

Kegljanje Popravni izpit opravili z odliko Ĺ oĹĄtanj – KegljaÄ?i Ĺ oĹĄtanja so na domaÄ?ih stezah v derbiju kroga visoko premagali vodilnega FuĹžinarja. Tokrat je domaÄ?i trener poĹĄteno premeĹĄal postavo, s tem pa zmedel gostujoÄ?ega stratega. DomaÄ?ina sta sicer sreÄ?anje zaÄ?ela zelo previdno, napravila tudi nekaj napak ter izgubila prvi set. V drugem setu pa sta zaigrala zelo dobro in z natanÄ?nimi luÄ?aji poÄ?asi poveÄ?evala vodstvo. Ko je Ĺže kazalo, da bodo domaÄ?i pove-

dli z 2 : 0, je gostom v zadnjem luÄ?aju le uspelo odĹĄÄ?ipniti toÄ?ko. Tako so po igri prvega para domaÄ?ini pri rezultatu 1 : 1 vodili za 25 kegljev.

PremoÄ? domaÄ?ih pa se je pokazala v igri drugega para. GostujoÄ?a igralca sta lahko le nemoÄ?no spremljala igro, v kateri je domaÄ?inom uspevalo vse. Tako v igri na polno kot na Ä?iĹĄÄ?enje sta tekmovalca poveÄ?evala razliko. Pred igro tretjega para so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani vodili s 3 : 1 z razliko 118 kegljev. Ĺ˝e na zaÄ?etku tretje igre je moral domaÄ?i strateg zaradi slabe igre opraviti menjavo igralca, vendar pa zaradi neogretosti tekmovalca menjava ni bila najuspeĹĄnejĹĄa. Tako so RavenÄ?ani domaÄ?im na

koncu vzeli drugo toÄ?ko in razliko zmanjĹĄali za 28 kegljev. Kljub temu ostaja dejstvo, da so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani tekmo odigrali zelo dobro, to pa potrjuje tudi podatek, da so se v moĹĄtvo kroga uvrstili kar trije njihovi igralci. S to zmago se je ekipa Ĺ oĹĄtanja s 6. povzpela na 2. mesto. Na lestvici vodi sedaj Konstruktor s 5 toÄ?kami, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani imajo toÄ?ko manj.

Sledijo Hrastnik, Korotan ‌ Zaradi tekem evropskega pokala bodo kegljaÄ?i v vseh ligah ta vikend poÄ?ivali. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se bodo v 4. krogu v Mariboru, zopet v derbiju, pomerili s Konstruktorjem. đ&#x;”˛

Velux Ehf Liga Prvakov, skupina C, 3. krog Gorenje Velenje - Skjern Handbold 31:29 (15:14)

Gorenje Velenje: Ferlin 1gol, 15 obramb, ZaponĹĄek, Cehte 1, Medved 5, Haseljić, OvniÄ?ek 3, Grebenc 1, Toskić 5, PotoÄ?nik 2, GolÄ?ar 1, Markotić 4, Verdinek 1, KleÄ?, Brumen 4, Pejović 3. Trener: Ĺ˝eljko Babić.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (4), Skjkern 0; izkljuÄ?itve: Gorenje in Skjern po 10 minut.

Drugi rezultati: Abanca Ademar Leon Elverum Handball26 : 30, Dinamo Bukareťta – Kadetten Schaffhausen 29:28.

Vrstni red: Gorenje 6 (razlika 4), Skjern 4 (14), Kadetten 2 (4), Ademar 2 (-4), Elverum (-7) 2, Dinamoo 2 (-11).

4. krog (5. oktobra – danes): Kadetten – Gorenje ‌

Skupina B, 3. krog Celje Pivovarna LaĹĄko - Kielce 31:27 (16:12), MeĹĄkov Brest - Veszprem 26:29 (12:14), Flensburg - PSG 33:29 (13:14), Kiel - Aalborg 27:26 (13:12).

Vrstni red: Veszprem 6, PSG in Flensburg po 4, Celje PL, Kielce, MeĹĄkov Brest in Kiel po 2.

Prva rokometna liga (NLB) - moťki, 4. krog: Grosist Slovan – Jeruzalem-OrmoŞ 32:24 (12:10), Trimo Trebnje - Dobova 19:22 (7:12), Koper 2013 - Urbanscape Loka 32:29 (14:13), Riko Ribnica - Maribor Branik 26:16 (12:5), Herz Šmartno - Krka 29:39 (16:21).

Vrstni red: 1. Koper 6 toÄ?k, 2. Ribnica 5, 3. Maribor 5, 4. Jeruzalem - OrmoĹž 5, 5.

Krka 4, 6. Loka 4, 7. Trebnje 3, 8. Slovan 3, 9. Dobova 3, 10. Herz Ĺ martno 2.

Prva liga Telekom Slovenije, 11. krog

Ankaran Hrvatini - Rudar Velenje 0:3 (0:1) Strelca: 0:1 Mary (28.), 0:2 Mary (51.), 0:3 Novak (69.).

Rudar: Pridigar, PiĹĄek, VukliĹĄević, TomaĹĄević, PuĹĄaver, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 46. Novak), Bolha, Antonov (od 74. Radić), Trifković,

TuÄ?ić (od 66. Vizinger), Mary. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Celje - DomĹžale 1:1 (1:1), KrĹĄko - Aluminij 2:0 (2:0), Maribor - Triglav 0:0 in Olimpija - Gorica 2:1 (1:1).

Vrstni red: 1. Olimpija 27 (23:5), 2. Maribor 25 (19:7), 3. Rudar 19 (13:11), 4. Gorica 16 (12:13), 5. KrĹĄko 15 (19:19), 6. DomĹžale 13 (20:14), 7. Celje 12 (11:14), 8. Aluminij 10 (13:18), 9. Ankaran 6 (11:27), 10. Triglav 5 (8:21).

Strelci: 1. Miljan Škrbić 9 (Krťko), 2. Matej Poplatnik (Triglav), Ricardo Alves Coelho Da Silva, Abass Issah (oba Olimpija) po 5, 3. John Mary (Rudar) in Petar Franjić (DomŞale) po 4.

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 3. krog

Ĺ oĹĄtanj : FuĹžinar 6 : 2 ( 3318 : 3228 ) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 573 (1), Kramer – 553 (0), Jug – 573 (1), PetroviÄ? – 544 (1), HasiÄ?iÄ? – 236 – PintariÄ? – 267 – 503 (0), ArnuĹĄ – 572 (1).

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

5. oktobra 2017

Bodi viden, bodi previden PeĹĄci, poskrbite za svojo varnost z odsevniki – Vozniki, zmanjĹĄajte hitrost voĹžnje v naseljih in na prehodih odstopite prednost peĹĄcem Ljubljana, Velenje, 2. oktobra – V ponedeljek se je zaÄ?ela letoĹĄnja nacionalna akcija za veÄ?jo varnost peĹĄcev Bodi viden – bodi previden, ki bo trajala do 15. oktobra.

Namen akcije je opozoriti na varnost peĹĄcev, ki sodijo med ranljivejĹĄe udeleĹžence v prometu, sploh jeseni in pozimi, ko so dnevi krajĹĄi, vozne razmere pa zahtevnejĹĄe. Nosilec nacionalne preventivne akacije za veÄ?jo varnost peĹĄcev je javna agencija RS za varnost v prometu.

Zelo je pomembno je, da peĹĄci poskrbijo za svojo vidnost z odsevniki, vozniki pa z zmanjĹĄano hitrost voĹžnje v naseljih ter jim odstopijo prednost na prehodih za peĹĄce.

Med glavnimi vzroki prometnih nesreÄ? z najhujĹĄimi poledicami za peĹĄce so neupoĹĄtevanje in odvzem prednosti, v veliki meri pa tudi nepravilnosti peĹĄca pri preÄ?kanju voziĹĄÄ?a ter neprilagojena oziroma prehitra voĹžnja voznikov. Pri starejĹĄih se pojavljajo napake zaradi slabĹĄih psihofiziÄ?-

â?ą

Lani je na slovenskih cestah umrlo 22 peĹĄcev, 134 je bilo hudo poĹĄkodovanih, letos 6, od tega kar 3 na avtocesti.

nih sposobnosti, pogosto pa tudi zaradi slabĹĄe opaznosti, saj so temneje obleÄ?eni. Za veÄ?jo vidnost in varnost peĹĄcev je torej treba opozoriti na nujno uporabo od-

sevnih teles in svetlejĹĄih oblaÄ?il ter uporabo prometnih povrĹĄin, ki so namenjene za hojo peĹĄcev.

Poleg preventivno-vzgojnih akcij bo potekal tudi okrepljen nadzor Policije in obÄ?inskih redarstev. Aktivnosti bodo potekale v 116 lokalnih skupnostih po Sloveniji, skupna koordinirana terenska akcija z opozarjanjem peĹĄcev in razdeljevanjem odsevnih trakov pa je potekala vÄ?eraj, 4. oktobra. đ&#x;”˛

mkp

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj ĹĄolarjem podarila kolo Ĺ oĹĄtanj, 2. oktobra – Ob sprejetju Celostne prometne strategije se je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zavezala, da bo spodbujala okolju prijazne naÄ?ine mobilnosti in jih promovirala tudi med otroki. Ĺ˝upan Darko Menih je tako v ponedeljek Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika - Kajuha podaril kolo. Namenjeno je petoĹĄolcem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit, da bodo lahko v ĹĄoli vadili na poligonu in preskusili tudi praktiÄ?ni del izpita. V imenu uÄ?encev in vodstva ĹĄole se je za kolo zahvalila Klementina Rednak MeĹžnar, pomoÄ?nica ravnateljice.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je kolo kupila ob Evropskem tednu mobilnosti (ETM). To pa ni bila edina aktivnost, ki sta jo ObÄ?ina in ĹĄola izvedli v tem tednu. Za 7., 8. in 9. razrede so pripravili promocijsko akcijo, kdo bo veÄ?krat okolju prijazno prispel v ĹĄolo (z avtobusom, peĹĄ, s kolesom ‌). Najbolj trajnostno naravnan razred bodo nagradili z izletom z vlakom

PetoĹĄolci se bodo lahko z njim pripravljali na kolesarski izpit.

v Ĺ˝elezniĹĄki muzej Slovenskih Ĺželeznic in Muzej iluzij v Ljubljano. Ker otroci niso bili v naprej seznanjeni, da bo najboljĹĄi razred dobil nagrado, so posebej veseli, da so v prav vseh razredih zabeleĹžili veÄ? kot 70 odstotkov prihodov na ta naÄ?in. Gotovo pa bi bili rezultati ĹĄe boljĹĄi, Ä?e septembra ne bi bilo toliko deĹžja, kot ga je bilo.

V ETM pa ObÄ?ina ni sodelovala samo s ĹĄolo. Svojo energijo so z njim lastno mobilnost prikazali otroci Vrtca, odprli so prvo od ĹĄestih elektriÄ?nih polnilnic v obÄ?ini, pripravili potopisno predavanje o Kolumbiji, druĹžinsko kolesarjenje od Ĺ oĹĄtanja do Velenjske plaĹže, kolesarili so s starodobniki, pripravili delavnico okraĹĄevanja koles in dan brez av-

tomobila. ZaÄ?eli smo ga s telovadbo Ĺ ole zdravja na Trgu svobode, kjer so lahko obiskovalci preskusili voĹžnjo z elektriÄ?nim kolesom in skirojem, dan pa so zakljuÄ?ili s koncertom skupine BQL. Trg, ki je zaprt za promet, omogoÄ?a organizacijo ĹĄtevilnih prireditev. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Brez trkov ni tedna Velenje, 27. septembra – Od srede so sobote so se na obmoÄ?ju zgodile tri prometne nesreÄ?e, poroÄ?ajo velenjski policisti.

Prva se je zgodila v sredo okoli 12. ure na regionalni cesti v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Obirc. Do prometne nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Dan za tem, v Ä?etrtek, 28. septembra, okoli 17. ure je poÄ?ilo v bliĹžini avtobusnega postajaliĹĄÄ?a v Velenju. Do trÄ?enja je priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti. Voznici in sopotnica iz obeh vozil so iskale zdravniĹĄko pomoÄ?. V soboto, 30. septembra, okoli 23. ure pa se je prometna nesreÄ?a zgodila v Vinski Gori, kjer je voznik osebnega avtomobila zapeljal z voziĹĄÄ?a. Pri tem je, tako kot sopotnica, utrpel laĹžje telesne poĹĄkodbe, zaradi voĹžnje preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a pa so mu policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

vrne. Z njim mu ne uspe navezati stika, ker se je preselil, na telefonsko ĹĄtevilko pa se ne oglaĹĄa.

Policisti ga bodo skuĹĄali izslediti z razpisom iskanja in drugimi policijskimi ukrepi ter mu avto zasegli. Seveda pa ga bodo tudi ovadili.

PovzroÄ?il ĹĄkodo Mozirje, 28. septembra – V Ä?etrtek je neznanec vlomil v stanovanjsko hiĹĄo na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje. Pri tem je povzroÄ?il veÄ?jo gmotno ĹĄkodo, iz hiĹĄe pa ni odnesel niÄ?esar.

Z vlaka prinesla sumljive reÄ?i Velenje, 28. septembra – Policisti so v Ä?etrtek na ĹželezniĹĄki postaji poÄ?akali vlak. Z razlogom.

Z njim sta se iz Žalca pripeljali osebi, ki sta imeli pri sebi predmete, ki izvirajo iz kaznivega dejanja. Med njimi sta bili tudi dve kolesi. Vse so zasegli, zdaj pa raziskujejo lastniťtvo.

Ĺ tirje vlomi v kleti Velenje, 29. septembra – V petek je bilo na obmoÄ?ju Policijske postaje Velenje vlomljeno v ĹĄtiri kleti, v tri na GoriĹĄki cesti v Velenju in eno na AĹĄkerÄ?evi cesti v Ĺ oĹĄtanju. Vlomilec je iz kleti v Velenju odtujil veÄ? kosov razliÄ?nega elektriÄ?nega orodja, iz kleti v Ĺ oĹĄtanju pa Ĺžensko kolo.

Ukradel navigacijo Velenje, 2. oktobra – V Velenju je v ponedeljek neznanec na Gorici vlomil v osebni avtomobil ťkoda. Ukradel je avtoradio in navigacijsko napravo.

S silo odtujila pico Polzela, 28. septembra – V Ä?etrtek je na Polzeli priĹĄlo do drzne tatvine. Dostavljalca pice sta na parkirnem prostoru pred Mercatorjem priÄ?akala mlajĹĄa moĹĄka. Med poskusom plaÄ?evanja s ponarejenim bankovcem pa sta mu pico s silo odtujila.

Znanec avtomobila ne vrne Zamikal ga je Velenje, 27. septembra – V sredo je oťkodovanec policistom alkohol naznanil, da je znancu posodil osebni avto, ta pa mu ga zdaj ne

Ĺ˝ogica. Neznanec je s silo telesa vlomil v notranjost lesenega objekta, odnesel pa blagajniĹĄki raÄ?unalnik in razliÄ?ne alkoholne pijaÄ?e.

Velenje, 28. septembra – V Ä?etrtek je bilo vlomljeno v bar

Nasilje kot posledica vedenjskih in psihiÄ?nih motenj V majski in junijski kolumni sem pisal o vrstniĹĄkem nasilju. Kot da bi slutil dogodek, ki se je zgodil 21. junija 2017, ko je mladoletnik na ĹželezniĹĄki postaji v RaÄ?ah pretepel 60-letnega moĹĄkega. Nekaj tednov pozneje je 60-letnik zaradi posledic poĹĄkodb umrl. Vsi tovrstni dogodki, tudi Ä?e posledice niso tako hude, presunejo Ä?loveka. Kako je mogoÄ?e, da so mladostniki tako nasilni, da se ne ustavijo niti takrat, ko Ä?lovek obleĹži in ne nudi nobenega odpora?

Zakaj so tako nasilni do sovrstnikov, pa tudi starejĹĄih? Kaj sproĹži takĹĄno nasilno ravnanje in kateri so glavni vzroki za vse bolj brutalno nasilje mladih? Lahko bi ĹĄe naĹĄteval vpraĹĄanja, a odgovorov na ta in Ĺže zastavljena vpraĹĄanja nimajo niti v pristojnih institucijah. Problematika na tem podroÄ?ju je namreÄ? veliko bolj pereÄ?a, kot se nam dozdeva na prvi pogled.

Otrok in mladostnikov s Ä?ustvenimi, vedenjskimi in psihiÄ?nimi motnjami je vse veÄ?. To ni le moje mnenje, temveÄ? mnenje odgovornih na Ministrstvu za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport. To je mnenje zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih ĹĄolah. Zaradi upoĹĄtevanja izdelanih naÄ?rtov in programov jim ne ostane veliko Ä?asa in moĹžnosti za individualno delo z otroki in mladostniki, ki zaradi vedenjskih, Ä?ustvenih ali psihiÄ?nih motenj zahtevajo veÄ? pozornosti in posebne obravnave. Poleg tega nimajo strokovnih kompetenc, da bi se lahko ustrezno lotili dela z njimi in delali s takĹĄnim otrokom ali mladostnikom, kot jih je, po besedah vzgojiteljic in ĹĄolnikov, vse veÄ? v skupinah in razredih.

Zato ne preseneÄ?a, da je v pripravi novi zakon o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki ga bo treba uskladiti ĹĄe z ostalimi zakoni in podzakonskimi akti s podroÄ?ja kazenske zakonodaje. V vzgojnih zavodih, kamor nameĹĄÄ?ajo mladoletne storilce kaznivih dejanj, ne morejo namestiti vseh otrok in mladostnikov z navedenimi motnjami ter psihiÄ?nimi in osebnostnimi teĹžavami, ker ne morejo zagotoviti uÄ?inkovite obravnave otrok in mladostnikov z zelo agresivnim vedenjem, odvisnostjo od alkohola, psihoaktivnih substanc ali prepovedanih drog. Trenutno je v devetih vzgojnih zavodih vkljuÄ?enih 450 otrok in mladostnikov, ki zahtevajo posebno obravnavo.

Strokovnjaki ugotavljajo, da ĹĄtevilo nasilnih otrok in mladostnikov vse bolj naraĹĄÄ?a, starostna meja pa se zniĹžuje. Pomanjkanje sistemske in uÄ?inkovite pomoÄ?i, strokovno usposobljenega kadra in usklajenega delovanja pristojnih institucij ne omogoÄ?a, da se druĹžba oziroma pristojne institucije uÄ?inkovito spopadejo s tem vpraĹĄanjem, ki je iz leta v leto vse bolj zahtevno. Zaposlenim v vrtcih, osnovnih in srednjih ĹĄolah ter v vzgojnih zavodih bodo morali tako ali drugaÄ?e pomagati tudi zaposleni v zdravstvu, sociali, policiji in pravosodju. Brez usklajenega dela in sinhroniziranih ukrepov, ki morajo biti tako pravoÄ?asni kot natanÄ?no usmerjeni, je odveÄ? priÄ?akovati, da se bo stanje na tem podroÄ?ju korenito spremenilo. Pomembno vlogo imajo tudi starĹĄi, ki se marsikdaj izmikajo odgovornosti in slednjo prelagajo na pleÄ?a zaposlenih v navedenih institucijah. In s tem pogostokrat najbolj ĹĄkodijo ravno otrokom.

Dejstvo je, da smo v zadnjih dveh desetletjih in pol zaslepljeni s pravicami, saj vsepovsod vidimo le svoje pravice, ne pa tudi odgovornosti in dolĹžnosti. Ob prvih zaznanih motnjah, ne glede ali so to Ä?ustvene, vedenjske, osebnostne ali psihiÄ?ne, so starĹĄi dolĹžni poiskati strokovno pomoÄ? in tako otroku pomagati, da bo prehod iz primarne druĹžine v druĹžbo Ä?im manj stresen in boleÄ?. Pozornost in energijo usmeriti v otroka in premagovanje njegovih teĹžav pri vzpostavitvi in vzdrĹževanju odnosov s sovrstniki, spoĹĄtovanjem pedagoĹĄkih delavcev ter pravil, ki veljajo tako v pedagoĹĄkem okolju kot v druĹžbi nasploh. Le z roko v roki je mogoÄ?e zagotoviti uÄ?inkovite ukrepe in s tem reĹĄevati otroke in mlade pred zapiranjem v vzgojne zavode, vse ostale pa reĹĄiti pred vse bolj brutalnim nasiljem mladih. Prav vsak namreÄ? potrebuje obÄ?utek varnosti. In sreÄ?e.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Je zaseĹžena bela snov droga?

Velenje, 28. septembra – V Ä?etrtek zveÄ?er so VelenjÄ?anki zasegli manjĹĄo koliÄ?ino neznane bele snovi. Sumijo, da gre za prepovedano drogo. Snov so poslali v analizo. ÄŒer bo sum potrjen, bodo sledili nadaljnji postopki.

Policisti so dobili tudi podatke o tem, od koga je belo snov VelenjÄ?anka dobila.

Ugriznil jo je sosedov pes Velenje, 29. septembra – V petek je v Podkraju sosedov pes ugriznil gospo, ko je ta v bliŞini vrtne ograje pobirala orehe. Pes se je povzpel na ograjo in jo ugriznil v predel hrbta.

Zasegli avto Velenje, 29. septembra – Ker je vozil brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, so policisti na Efenkovi cesti v petek okoli 15. ure vozniku zasegli osebni avtomobil. Seveda so mu izstavili tudi raÄ?un. PlaÄ?ilni nalog je Ĺže napisan, sledil mu bo obdolĹžilni predlog.

Glasna noÄ?

Velenje, 30. septembra – V noÄ?i na soboto, okoli 2. ure zjutraj, so ĹĄli policisti v Pikado klub, od koder se je ĹĄirila glasna glasba in bliĹžnjim stanovalcem prepreÄ?evala noÄ?ni mir in poÄ?itek. Najemnika lokala so kaznovali

za prekrĹĄek.

S KidriÄ?eve 12 pa je glasna glasba odmevala iz enega od stanovanj, in to vse do 4. ure zjutraj. Policisti so jo prekinili tako, da so krĹĄiteljici napisali plaÄ?ilni nalog.

Ne mati sina, sin mater Ĺ martno ob Paki, 30. septembra – V soboto okoli 13. ure so policisti prejeli klic. Sin je policistom prijavil, da ga je napadla mati in pri tem z noĹžem tudi poĹĄkodovala. Na kraju pa se je izjava vinjenega sina izkazala za drugaÄ?no. On je napadel mater, kar naj bi se zgodilo Ĺže veÄ?krat pred tem.

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

5. oktobra 2017

Gobe najbolj rastejo po deĹžju, iskati pa jih je zabavno tudi sicer

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Mnogi bodo opazili, da se umikate v osamo, kar sicer ni ravno znaÄ?ilno za vas. To, da ste zadnje Ä?ase veliko preveÄ? sami s seboj, pa ne bo Ä?isto niÄ? dobro vplivalo na vas. ÄŒe si boste Ĺželeli ali ne, tok dogodkov bo takĹĄen, da bi se najraje za nekaj Ä?asa potuhnili pred svetom in predvsem ljudmi, ki vam veliko pomenijo. Ĺ˝e nekaj Ä?asa se vam zdi, da je napoÄ?il Ä?as za spremembo. A se nekako kar ne boste mogli odloÄ?iti, da bi naredili odloÄ?ilen korak. Zato, ker vas ni strah le samote, ampak tudi prihodnosti. Ĺ˝ivljenje vÄ?asih paÄ? ni pravljica. DrĹži pa, da ni niÄ? narobe, Ä?e imate jasne Ĺželje. In vi jih boste te dni imeli res veliko.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Ne boste vedeli, kaj se pravzaprav dogaja z vami, saj izkuĹĄenj s podobnimi situacijami nimate veliko. Ĺ e sreÄ?a, saj boste precej izgubljeni in tudi razdvojeni.

Glava vam bo velela eno, srce pa Ä?isto nekaj drugega. Nehote boste sanjarili o nekom, ki se vam zdi Ä?isto nedosegljiv. Pa je res? Veliko bolj verjetno je, da to ne drĹži, saj iskrica ne bi preskoÄ?ila, Ä?e ne bi oba pokazala, da nista ravnoduĹĄna. Od tu naprej pa pot ne bo lahka. Sploh, Ä?e nihÄ?e ne bo zbral poguma za prvi korak. Potem se bo agonija vlekla ĹĄe nekaj Ä?asa, vi pa nikoli ne boste vedeli, kako bi bilo, Ä?e bi se vaĹĄe sanje uresniÄ?ile.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Gob v parku se je lotil objestneĹž.

Zdaj lahko reÄ?emo tudi uradno: letoĹĄnje septembrsko vreme je ruĹĄilo rekorde. Toliko deĹžja menda ni septembra padlo vsaj Ĺže 50 let. NiÄ? Ä?udnega torej, da smo ob vsakem rahlem zmanjĹĄanju intenzitete padavin v gozdu in ob gozdnih poteh sreÄ?evali ljudi s pletenimi koĹĄarami.

Po deĹžju paÄ? rastejo gobe.

Ob sploĹĄnem navduĹĄenju in poplavi fotografij, polnih koĹĄar Ä?udovitih jurÄ?kov na razliÄ?nih spletnih omreĹžjih, Ä?loveka zamika. In tako je zamikalo tudi mene. Padla je odloÄ?itev, da je treba iti v gobe!

Bila sem prepriÄ?ana, da ne more biti teĹžko; prijateljica mi je celo rekla, da je letos gob toliko, da se vidijo iz avtomobila. Nekaj bom pa Ĺže naĹĄla, sem bila prepriÄ?ana. Toda – ali bo uĹžitno? Spoznala sem, da potrebujem Ä?loveka, ki gobe res dobro pozna. Za pomoÄ? sem se obrnila na predsednika Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje Mateja Jenka. Prijazno se je strinjal, da mi bo pomagal, in tako sva se dogovorila, da gozd obiĹĄÄ?eva kar skupaj. Seveda sem Ĺželela biti pripravljena, a primernega pokrivala nisem naĹĄla, zavihanega noĹžka pa tudi ne. ÂťGob nikoli ne polagamo v plastiÄ?ne vreÄ?ke,ÂŤ mi je povedal Jenko. ÂťZa gobarjenje torej potrebujemo primerno obutev, pleteno koĹĄaro in manjĹĄi noĹž,ÂŤ je ĹĄe dodal in pojasnil, da ni nujno, da je noĹž zavihan ali drugaÄ?e posebej prilagojen.

PriÄ?akovala sem, da se bova odpravila v gozd, a najina prva postaja je bil park. Gobar je vedel, da tam rastejo lepe – sicer neuĹžitne – gobe, in mi jih je Ĺželel pokazati. NavduĹĄenje je usahnilo, ko sva opazila, da so objestneĹži gobe zbrcali in tako po nepotrebnem grdo posegli v naravo. ÂťRes je ĹĄkoda,ÂŤ je komentiral Jenko. V upanju, da bova imela veÄ? sreÄ?e v gozdu, sva se odpravila naprej.

Kot naroÄ?a kodeks gobarskega druĹĄtva, sva avtomobil pustila zunaj gozda. Medtem ko sem sama ĹĄele stopila na gozdna tla, je Matej Ĺže vzkliknil: ÂťPoglejte marelo! Kaj ni lepa?ÂŤ In seveda je bila. Je pa v meni takoj vzbudila prepriÄ?anje, da so nekateri ljudje paÄ? bolj nadarjeni za nabiranje gob od drugih. ÂťZa gobe si je treba vzeti Ä?as,ÂŤ je pojasnil. ÂťNekateri so dobri lovci in Ĺže na daleÄ? prepoznajo prostor, kjer lahko priÄ?akujejo rast doloÄ?enih vrst gob,ÂŤ je ĹĄe dodal in mi zatrdil, da se Ä?lovek s tem Ä?utom ne rodi, temveÄ? ga pridobi z znanjem iz literature in izkuĹĄnjami. Povedal mi je, da sebe ne bi priĹĄteval med enega najboljĹĄih. ÂťV naĹĄem

V gobarskem druĹĄtvu vedo, kako prepoznati gobo.

GOBARSKO DRUĹ TVO MARAUH VELENJE zdruĹžuje pribliĹžno 100 Ä?lanov. Delujejo dobrih 10 let, njihov prvi namen pa je izobraĹževanje za poznavanje gliv in gob ter informiranje ĹĄirĹĄe javnosti o tej veĹĄÄ?ini. Organizirajo predavanja, seminarje in razstave sveĹžih gob. Vsak prvi Ä?etrtek v mesecu se sreÄ?ujejo v KnjiĹžnici Velenje, aktivni pa so tudi na svoji Facebook strani. Ĺ˝elijo, da bi se jim pridruĹžilo veÄ? mlajĹĄih Ä?lanov. Konec oktobra tako pripravljajo izobraĹževanje za determinatorja, Ĺže ta vikend pa razstavo gob. Naloge Ä?lanov druĹĄtva so delovanje po kodeksu, udeleĹžba pri organiziranih akcijah in izobraĹževanje. ÂťNekaj je gotovo zanimivo za mlade: ogromno gob je ĹĄe neodkritih. V slovenskem jeziku imamo poimenovanih ĹĄele tri tisoÄ? gob, v svetu pa jih raste okoli 30 tisoÄ?. Kdor se Ĺželi uÄ?iti in ima gobarjenje rad, ima torej veliko moĹžnost, da bo kdaj tudi sam naĹĄel in poimenoval novo vrsto gobe,ÂŤ pravi druĹžbeno zelo aktiven predsednik druĹĄtva Matej Jenko. gobarskem druĹĄtvu imamo tri odliÄ?ne determinatorje, sam pa sem determinator pripravnik,ÂŤ je dejal. Ponosna, da vem vsaj to, kdo je determinator (raziskovanje po spletu mi je razkrilo, da gre za gobarje, ki s posebnim izpitom dokaĹžejo, da prepoznajo vsaj 240 razliÄ?nih vrst gob), sem vpraĹĄala le ĹĄe, koliko razliÄ?nih vrst gob torej prepozna determinator pripravnik. ÂťVsaj 80,ÂŤ je bil odgovor mojega gozdnega spremljevalca.

Izkazalo se je, da drĹži. Na gozdnem obmoÄ?ju najinega gibanja skoraj ni bilo kvadratnega metra, kjer ne bi rastla vsaj kakĹĄna goba, moj sogovornik pa jih je veÄ?ino z lahkoto prepoznal. Pokazal mi je Ĺžametaste gobane, bisernice, golobice, smrekove in lososove sirovke, citronaste muĹĄnice, iskal borovo glivo, mi povedal za gobo ledenko, s katero se lahko odĹžejamo, mi pokazal gobo z vonjem po moki, tisto, ki diĹĄi kot redkvica, pa ĹĄe tisto, ki po vonju spominja na janeĹž.

No, pa seveda ĹĄe mnogo drugih. ÂťBistveno je vedeti, da gobe delimo na uĹžitne, pogojno uĹžitne, mlade uĹžitne, neuĹžitne, strupene in smrtno strupene,ÂŤ je povedal Matej Jenko. Pojasnil je, da spadajo med mlade uĹžitne tiste

vrste gob, ki jih lahko uĹživamo le v zgodnejĹĄem obdobju rasti.

Pogojno uĹžitne so gobe, ki jih moramo pred zauĹžitjem termiÄ?no obdelati, uĹžitne pa so tiste, ki jih lahko jemo tudi surove. In res! Predsednik gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje je odlomil koĹĄÄ?ek gobe z imenom golobica in jo dal v usta. ÂťÄŒe golobica ne peÄ?e, je uĹžitna,ÂŤ je razloĹžil in jo dal pokusiti ĹĄe meni, ob tem pa posebej poudaril, da se vsake gobe ne sme povonjati, kaj ĹĄele poizkusiti. Ni mi bila preveÄ? vĹĄeÄ?. ÂťNa vpraĹĄanje, katera goba je najbolj dobra, lahko odgovorim le, da je to stvar okusa,ÂŤ je dejal Jenko in povedal, da sam najbolj uĹživa v kakĹĄnem golaĹžu ali juhi Âťiz 10, 15, 20 ali 30 razliÄ?nih vrst gobÂŤ.

Ko sva se pomikala naprej, je dokazal, da zna z gobami dobro ravnati. Ni jih trgal iz zemlje, temveÄ? je rahlo zasukal bet in gobo neĹžno izvlekel. Mlade gobe je pustil rasti, nabrane pa je na licu mesta oÄ?istil. ÂťMislim, da veÄ?ina zna nabirati gobe,ÂŤ je pripomnil. ÂťJe pa res, da je vÄ?asih pri nekaterih ljudeh prisoten pohlep, in to ni dobro,ÂŤ je ĹĄe dodal.

Medtem ko sva iskala vsaj kakĹĄnega jurÄ?ka in razmiĹĄljala, da je tudi v gozdu, kje sva bila, za go-

bami brskalo Ĺže veÄ? navduĹĄencev, sem se spomnila na zakonsko omejitev pri nabiranju gozdnih plodov. ÂťOmejitev je najveÄ? 2 kilograma na odraslo osebo na dan, prav tako pa se ne nabira zaĹĄÄ?itenih gob,ÂŤ je povedal Matej Jenko. Strinjal se je, da je bil letoĹĄnji september izrazita gobarska sezona. ÂťRazmere so bile idealne: ogromno vlage in ravno pravĹĄnje temperature,ÂŤ je dejal.

Spretno kot srna se je pomikal po gozdnem bregu in mi razlagal, kako lahko le nekaj metrov nadmorske viĹĄine ali pa drugaÄ?na podrast vplivajo na to, da relativno blizu poganjajo povsem drugaÄ?ne vrste gob. In ravno takrat sem zagledala gobe, ki jih nisem videla ĹĄe nikoli prej; upala sem, da so tiste, o katerih sva se Ĺže pogovarjala. Bila sem namreÄ? straĹĄansko Ĺžejna! Na gobarjevo potrditev sem se z veseljem odĹžejala z ledenkami. Bile so mi veliko bolj vĹĄeÄ? kot prejĹĄnje in Ĺže sem dobila samozavest, da skoraj ne morem zgreĹĄiti – glasno sem pomiĹĄljala, da morda v Ĺ aleĹĄki dolini sploh ni veliko strupenih gob, a me je Matej previdno popravil. ÂťZastrupitev je sicer zelo malo in upam, da bo tako tudi ostalo. To je predvsem zasluga delovanj gobarskih druĹĄtev iz preteklosti. Seveda imamo tudi v naĹĄih gozdovih strupene gobe, tudi smrtno strupeneÂŤ, je povedal in mi jih nemalo tudi pokazal.

No, tiste sva pustila v gozdu.

V koĹĄari pa sva kljub temu imela veÄ? razliÄ?nih vrst gob. Izkazalo se je, da je imel predsednik gobarskega druĹĄtva prav: v juhi so bile odliÄ?ne! Moram pa priznati, da je prav tako dobro kot nabrana bera name vplivalo gibanje na sveĹžem zraku. PriporoÄ?am vsem. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Iz GOZDARSKE INĹ PEKCIJE Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam sporoÄ?ili, da so v letoĹĄnjem letu izvedli devet nadzorov nabiranja gob, pri Ä?emer so bili izreÄ?eni ĹĄtirje opomini in ĹĄtiri opozorila. Obenem je bilo zaradi uporabe gozdnih cest v nasprotju z doloÄ?enim reĹžimom ali nedovoljene voĹžnje ali parkiranja vozila na motorni pogon v naravnem okolju zaÄ?etih ĹĄe 51 prekrĹĄkovnih postopkov. Kot pravijo, Uredba o varstvu samoniklih gliv doloÄ?a, da lahko posameznik v enem dnevu nabere najveÄ? dva kilograma gob, prepovedana je uporaba pripomoÄ?kov za nabiranje gob, ki lahko poĹĄkodujejo rastiĹĄÄ?e ali podgobje, gobe je treba grobo oÄ?istiti Ĺže na rastiĹĄÄ?u, prenaĹĄati jih je dovoljeno le v trdni in zraÄ?ni embalaĹži. Za krĹĄitve je zagroĹžena globa 208,65 evra.

Te dni bo Ä?as velikih odloÄ?itev. In ko se boste odloÄ?ili, da boste zaÄ?eli bolj skrbno planirati svoje Ĺživljenje, kar sicer res ne poÄ?nete radi, bodo naÄ?rti kar hitro padli v vodo. Zdelo se vam bo, kot da se je vse zaklelo proti vam, a boste videli slona namesto muhe. ÄŒe boste na situacijo pogledali realno, boste ugotovili, da ste imeli ĹĄe sreÄ?o. In da ste se pravzaprav v preteklosti Ĺže preveÄ?krat zanaĹĄali na to, da se bo v zadnjem trenutku Ä?isto vse dobro izteklo. Je Ĺže tako, da mi obraÄ?amo, Ĺživljenje pa obrne. Presenetilo vas bo tam, kjer v teh dneh najmanj priÄ?akujete. Razlogov za smeh in dobro voljo bo od sobote dalje vsak dan veÄ?.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

DeĹžja in zgodnje jesenskega mraza ste se letos res naveliÄ?ali, zato boste otoplitve in lepih oktobrskih dni bolj veseli kot po navadi. Pazite, koliko boste posedali na sveĹžem zraku, saj bodo veÄ?eri in jutra Ĺže hladni, vi pa se ne boste znali prilagajati.

To vas zna stati tudi zdravja. PodvrĹženi boste prehladom, pa tudi poÄ?utje ne bo prav bleĹĄÄ?eÄ?e. Ne bo krivo le vreme, a si tega ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste priznali. Ĺ˝eleli boste predvsem poskrbeti, da zaradi zadnjih dogodkov nihÄ?e od tistih, ki so vam res dragi, ne bo obÄ?util vaĹĄih dvomov.

Morda bo napaka ravno v tem. Odprite se jim. ÄŒustveno bo teden hladen, finanÄ?no pa soliden.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Zdelo se vam bo, da je najhuje za vami, zato boste spet pretiravali z aktivnostmi.

Posledice bodo hitro tu. Energije v naslednjih dneh ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo ĹĄe nekaj dni potrebovali veliko poÄ?itka. Ob koncu tedna vas Ä?aka veliko preseneÄ?enje, ki ne bo povezano z delom, ampak z osebno sreÄ?o. Ta vam bo v teh dneh pomenila veÄ? kot vse drugo. Vi Ĺže veste, kaj vas osreÄ?uje. Zato poskrbite, da bo trajalo. In da vas, kljub temu da ne boste veliko doma, tam ne bodo preveÄ? pogreĹĄali. Poslovni partner vam bo pripravil prijetno preseneÄ?enje. Ob njem boste vedeli, da ste Âťna konjuÂŤ.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

VÄ?asih vas jeza zanese, zato poveste veÄ?, kot bi bilo treba. S tem boste v naslednjih dneh nehote poskrbeli za slabo voljo v sluĹžbi, Ĺžal pa tudi doma. Ne boste mogli verjeti, kakĹĄen plaz lahko povzroÄ?i po nerodnosti izgovorjen stavek, pa Ä?eprav se boste zavedali, da ste imeli prav. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico, ki vam bo dala nov polet. Prav zaradi nje boste zaÄ?eli Ĺživljenje, sploh prosti Ä?as, veliko bolj skrbno naÄ?rtovati. Vse bolj se boste namreÄ? zavedali, kaj je v Ĺživljenju pomembno in kaj bodo vsi pozabili, pa Ä?etudi se vi trudite na vse pretege. Sobotni veÄ?er bo nekaj posebnega. Zato bo poskrbel tudi partner, ki ga skrbi za vas.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

ÄŒeprav niste odvisni od vremena in na vas ne vpliva prav moÄ?no, se boste v teh dneh precej ukvarjali z njim, saj imate lepe osebne naÄ?rte, ki bi se ĹĄe lepĹĄe iztekli, Ä?e vam bo ĹĄlo na roko tudi vreme. Ĺ˝ivljenje boste uĹživali z veliko Ĺžlico, saj vas je pred kratkim streznilo neko spoznanje, ki ste ga imeli ves Ä?as na dosegu roke, a ga niste hoteli videti. Tudi Ä?e si boste nakopali preveÄ? dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste sproti.

Imeli boste toliko energije, da boste poskuĹĄali Ĺživljenje urediti in organizirati tudi drugim. Navada je paÄ? Ĺželezna srajca, a tokrat bo bolje, Ä?e se Ä?im prej umaknete. Ĺ˝al lahko naredite veÄ? ĹĄkode kot koristi, ker ne poznate vseh dejstev.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

VaĹĄe misli ne bodo niÄ? kaj lahkotne. Razlog bo razumljiv, saj ste res v prelomnem Ĺživljenjskem obdobju. Skrbi se bodo delno izkazale za upraviÄ?ene, delno pa se boste konÄ?no pomirili. V nedeljo se boste nehali razburjati in ves Ä?as misliti le na to, kaj se lahko zgodi, Ä?e se vaĹĄi sumi izkaĹžejo za resniÄ?ne. Dobili boste potrditev, da vam partner nekaj skriva. Ĺ e naprej pa boste vztrajali pri novem naÄ?inu Ĺživljenja, ki sicer ni lahek, ugotavljate pa, da vam zelo godi. Bolje vam sledita tako telo kot duĹĄa. Ĺ˝al se vam to vidi Ĺže na daleÄ?, zato pazite, da tega ne bodo opazili tisti, ki vam ne Ĺželijo prav dobro. Da, zamerili ste se kar nekaj ljudem, a vi trenutno vidite le osebno sreÄ?o.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Vse, Ä?esar se lotite zadnje Ä?ase, se spremeni v lahko pot in uspeĹĄen cilj. ZaÄ?eli se boste bati, da je dobrega preveÄ? na kupu in da to lahko pomeni tudi to, da se zgodi kaj slabega. A boste poskuĹĄali na to kmalu pozabiti. Sploh, ker vam bo uspelo pokrpati tudi finanÄ?ne luknje, ki so zevale kar nekaj mesecev. Sedaj si boste obljubili, da boste vsak evro dvakrat obrnili, preden bo spolzel iz vaĹĄih rok. TeĹžko verjetno je, da vam bo to tudi uspelo, a vsaj poskusite lahko. Jutri zveÄ?er boste lahko veÄ? kot zadovoljni. Pokazali pa tega ne boste. Tudi zato, ker bo zraven nekdo, ki vam je v preteklosti povzroÄ?il Ĺže veliko gorja.

Tokrat mu ne boste dali povoda, da bi vam spet nagajal.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Partner bo Ĺželel narediti naÄ?rt za prihodnost, vi pa ne boste pokazali prave energije in zanimanja. To vam bo zelo zameril. Tokrat bodite moĹž beseda in vztrajajte.

SplaÄ?alo se vam bo. In to Ĺže kmalu. Sploh, ker bodo v naslednjih tednih zvezde res na vaĹĄi strani tako na poslovnem kot finanÄ?nem podroÄ?ju. Malo manj vas bodo razvajale na zdravstvenem. ÄŒutili boste posledice stresa, ki se vleÄ?e Ĺže vse predolgo. ÄŒeprav znate tudi poÄ?ivati, se boste tokrat odloÄ?ili, da boste vso energijo vloĹžili v dokonÄ?anje posla, ki je moÄ?no povezan z vaĹĄo prihodnostjo. Izkoristite noÄ?i za poÄ?itek in ne tuhtajte preveÄ?.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒeprav ste zaÄ?eli Ĺželje Ĺže tlaÄ?iti v pozabo in podzavest, se bodo stvari zaÄ?ele odvijati v vaĹĄo korist. In to prav konec tega tedna. Res je, da ste lahko zadovoljni Ĺže s tem, kar ste dosegli, a ste tip Ä?loveka, ki mu nikoli ni dovolj. To je po svoje prav.

Samozavest, ki ni vaĹĄa najmoÄ?nejĹĄa toÄ?ka, bo v naslednjih dneh kljuÄ?na, Ä?e Ĺželite, da se vam uresniÄ?ijo sanje. ÄŒeprav boste imeli veÄ? dela kot sicer, si vzemite Ä?as tudi za prijatelje, ne le za partnerja. Utrujenost ĹĄe ni znak bolezni, Ä?e vas bo preveÄ? skrbelo, pa le ukrepajte. Lahko pa poÄ?utje pripiĹĄete tudi zaÄ?etku obdobja, ki ga bo zaznamovala jesenska utrujenost. Letos bo Ĺžal precej izrazita.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Dobro veste, da ste mojster reĹĄevanja zapletenih Ĺživljenjskih teĹžav, a si ves Ä?as Ĺželite, da do njih ne bi prihajalo. Te dni se vam bo Ĺželja uresniÄ?ila. Neki problem se bo reĹĄil hitreje in bolj lahkotno, kot ste upali. Po eni strani boste zelo sreÄ?ni, po drugi pa vas bo kljuvala slaba vest. Izzivov za vaĹĄe moĹžgane bo v naslednjih dneh spet veÄ? kot dovolj, Ä?e jih boste le imeli voljo prepoznavati in se zabavati z njimi. Spet se bodo oglasile stare zdravstvene teĹžave. Priznajte, da ste veliko krivi tudi sami. Ko je hudo, si vedno obljubite, da boste naredili veÄ? za svoje poÄ?utje, ko mine, pa na obljubo pozabite. Tokrat vztrajajte, dvojno boste poplaÄ?ani.

Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

5. oktobra

6.00 6.10 7.00 8.00 8.08 11.00 11.05 11.05 11.35 12.25

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vklopi razum, zahtevaj račun!

Tedenski izbor Vem!, kviz Turbulenca: Debeli otroci, Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Med mojstri lončarji, 47/100

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Turisti, domov! Neznosno oblegani evropski biseri, pon.

14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Brez meja - Határtalan 15.50 Prava ideja: Fakulteta za tehnologijo polimerov, pon.

16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor 17.00 Poročila ob petih , šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Utrinek 18.05 Zu: Zu igra nogomet, ris., pon.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Volitve2017 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Češko stoletje: 1948 – Vso ljudsko oblast Stalinu, 4/9 0.55 Ugriznimo znanost,, pon.

1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.55 Po Sloveniji, pon.

2.20 Dnevnik, pon.

2.45 Slovenska kronika, pon.

3.00 Šport, pon.

3.10 Vreme, pon.

3.15 Info-kanal

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.15 7.40 7.50 7.55 8.15 8.40 9.05 9.35 10.00 11.25 12.15 15.30 16.15 17.00 18.00 18.55 19.20 19.35 20.00 23.10 23.50 0.30 1.40 3.30 5.25

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 21.20 23.20 23.55

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Dežnik, ris., pon.

Svet živali: Ježevka Moni, ris.

Dinko pod krinko: Dinko mehanik, ris.

Telebajski: Mi se fotografiramo, lutkovna nanizanka, pon.

Kalimero: Samička in kresničke, ris., pon.

Vila Mila: Kaj je narobe?, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Grajski zakladi Slovenski vodni krog: Kobiljski potok Med valovi Alpe-Donava-Jadran Kino Fokus Hišica v preriji (IV.): Bodi moj prijatelj, 17/22 Halo TV Dobro jutro Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja Zapeljevanje pogleda: Miha Štrukelj in Sašo Vrabič Hišica v preriji (IV.): Dediščina, 18/22 Halo TV Ribič Pepe: Kako izbrati pošteno Nagelj, japonska nadaljevanka, 32/151 Nagelj, japonska nadaljevanka, 33/151 Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Anglija : Slovenija, prenos iz Londona Nogomet - kvalifikacije za SP2018: vrhunci četrtkovih tekem Slovenska jazz scena: MareziJaz2014: Big band Hrošči, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Anglija : Slovenija, posnetek iz Londona Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Lego Nexo vitezi, risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 21. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 9. del TV prodaja Gorski zdravnik, 6. sez., 5. del TV prodaja Naša mala klinika), 7. sez., 7. del Gospodarica zlata, 1. sez., 10. del Resnične ljubezni, 1. sez., 22. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 6. sez., 6. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 21. del Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 18. del Črni seznam, 3. sez., 5. del Grimm, 3. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 120 let PGD Velenje, dokumentarni zapis Pop Corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2512. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Pikin studio (6) Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice Romano them (Romski svet) Videospot dneva Zdravje je! Rak, zaokrožena celota Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

5. oktobra 2017

Sobota,

6. oktobra

7. oktobra

6.05 6.10 7.00 8.00 8.08 11.15 11.55 12.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Tokijska nostalgija, 48/100

6.00 6.10 7.00 7.00

13.00 13.35 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00

Prvi dnevnik , šport, vreme Volitve 2017, pon.

Mostovi - Hidak Duhovni utrip: Govoriti dobro Profil Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa: Prvak oči Pujs, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Robert Bresson, gost Stojan Pelko Žepar, francoski film Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

8.15 8.40

18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.55 23.10 23.25 0.45 1.20 1.45 2.15 2.30 2.35 2.40

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.15 7.40 7.50 8.00 8.15 8.30 8.55 9.35 10.15 11.00 11.50 14.30 15.45 16.20 17.00 18.00 18.55 18.55 19.40 20.00 20.35 22.40 0.00 1.30 2.40 4.25 5.25

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 22.50 0.40 2.25 3.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Kotalke, ris., pon.

Svet živali: Krava Liska, ris.

Dinko pod krinko: Dinko kavboj, ris.

Telebajski: Alenka pleše, pon.

Kalimero: Strojček za sladoled, ris., pon.

Vila Mila: Sprosti se, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Bine: Voda, pon.

Pesem tišine, kratki dok. film, pon.

Slovenski vodni krog: Cerkvenica Bleščica, oddaja o modi Na obisku Hišica v preriji (IV.): Dediščina, 18/22 Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh Na vrtu Hišica v preriji (IV.): Tujec, 19/22 Halo TV Otroški program: Op! Male sive celice: OŠ Litija in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon.

Mulčki: Priden kuža, ris., pon.

Nogometna oddaja: kvalifikacije za SP2018 Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Avstrija : Srbija, prenos z Dunaja Polnočni klub: Devetdeseta Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Avstrija : Srbija, posnetek z Dunaja Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Divja brata Kratt, risanka Lego Nexo vitezi, risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 22. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 10. del TV prodaja Gorski zdravnik, 6. sez., 6. del TV prodaja Naša mala klinika), 7. sez., 8. del Gospodarica zlata, 1. sez., 11. del Resnične ljubezni, 1. sez., 23. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 7. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 22. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Operacija tortica, ameriški film Jeklene magnolije, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2511. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Mladen Grdović, posnetek koncerta 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.00 Videostrani, obvestila

Nedelja,

7.05 7.25 7.50

8.50 9.15 10.05 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.20 15.10 16.05 17.00 17.20 17.50 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.15 21.45 22.50 23.25 1.10 1.35 2.30

6.30 7.00 8.30 9.35 10.25 11.10 11.50 12.30 13.10 13.45 14.45 16.25 16.50 17.45 18.20 19.05 19.20 19.55 20.35 22.45 23.25 1.30 2.40 4.25 5.50

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.30 7.45 7.55 8.45 9.10 9.25 9.50 10.05 11.00 11.55 12.30 12.45 13.25 16.10 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 21.45 23.30 1.45

08.25 08.55 09.00 09.40 10.05 10.10 11.10 12.10 12.35 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 22.25 23.55 00.20

Kultura Odmevi Otroški program: Op! Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Vilijeve težave, pon.

Biba se giba: Biba in Škripavček, pon.

Kljukec s strehe: Kljukec spet leta, pon.

Studio kriškraš: Na lovu za pravo potjo Ribič Pepe: Kako premagati temo Govoreči Tom in prijatelji: Molčeči Tom, ris., pon.

Firbcologi: O disko vročici, plezanju po oknih in potujočih knjigah Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon.

Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon.

V svojem ritmu: Reggae, pon.

Bertrand Piccard – okoli sveta na sončni pogon Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Ambienti Odstrta mesta: Firence, 3/3 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Oliver Dragojević Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda: Dubravka Duba Sambolec in Tobias Putrih Taksi, kviz z Jožetom Sladko življenje z Rachel Allen: Popoldanski čaj, pon.

Ozare Kalimero: Na smrt prestrašeni, ris., pon.

Vreme Dnevnik Utrip Šport Vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, satirično inf. oddaja Pogrešani dekleti, 6/8 Poročila, šport, vreme Ime mi je Nasilje, film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Utrip, šport, vreme, pon.

Info-kanal

10 domačih, pon.

Najboljše jutro Dober dan Hišica v preriji (IV.): Tujec, 19/22 Na lepše Sladkanje z Rachel Allen: Sladice za prijateljice Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Kvintet jesenskih okusov, 44/100 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Čarobne barve jeseni, 45/100 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Kulinarični potep okrog sveta, 46/100 Pozabljeni Slovenci: Pavla Jesih Vsi moji obrazi, koncert z Darjo Švajger Čarokuhinja pri atu: Zasavje Hišica v preriji (IV.): Najdragocenejši dar, 20/22 Avtomobilnost Večer v Palladiumu (II.),1/5 Infodrom, tednik za otroke in mlade V svojem ritmu: Reggae, glasbeno-dokumentarna serija za mlade Nogomet - kvalifikacije za SP2018: vrhunci petkovih tekem Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Bolgarija : Francija, prenos iz Sofije Popšop Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, koncert, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Bolgarija : Francija, posnetek iz Sofije Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Oddbods, ris.

Telebajski, ris.

Robocar Poli I., ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Ninja želve, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Zdravnica malega mesta, 4. sez., 5. del Zdravnica malega mesta, 4. sez., 6. del Ana kuha TV prodaja Londonska kuhinja Rachel Khoo, angleška serija Znan obraz ima svoj glas Operacija tortica, ameriški film Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Avto karaoke Ljubezen pri štiridesetih, am. film Poslednja postaja, angleški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Ustvarjalne iskrice (212) Napovedujemo Popotniške razglednice: Avtoštoparski rekorder Revija zmagovalcev festivalov narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori (1) Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža: , Ans. Storžič, Ans. Potepini Videostrani, obvestila Napovedujemo Pikin studio 6 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2513. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Društvo mrtvih pesnikov, posnetek koncerta Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

8. oktobra

7.00 7.00 7.25 7.30 7.35 7.40 7.50 7.55 8.00 8.10 8.20 8.30 8.45 8.55 9.10 Z9.20 Z9.45 Z9.55 10.05 10.20 10.35 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 22.15 22.40 23.40

1.45 2.10 2.35 2.50 3.00 3.05

6.55 7.10 7.10 7.25 8.25 9.20 10.00 11.00 11.40 12.25 13.10 14.35 15.40 16.10 16.50 17.30 20.20 21.00 21.05 22.00 22.50 23.15 23.50 1.15 2.25 4.20 5.25

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.30 7.40 7.50 8.40 9.05 9.20 9.45 10.15 10.30 11.25 12.20 12.55 13.10 13.50 14.45 16.30 16.45 18.15 18.55 18.58 20.00 22.45 23.35 1.50

Živ žav Telebajski: Obiranje jagod, lutkovna nanizanka Čarli in Mimo: Čarli pospravlja, ris., pon.

Minka: Panda, ris., pon.

Penelopa: Šolski karneval, ris., pon.

Pujsek Bibi: Piknik, ris., pon.

Dinko pod krinko: Dinko kralj džungle, ris., pon.

Niko: Mojster Niko, ris., pon.

Lili in Čarni zaliv: Fej, smrdi!, pon. Čarli in Lola: Sneg obožujem in mi je všeč, ris.

Dinotačke: Kar je bilo mirno in tiho, ris.

Leonardo: Veliki skok, ris., pon.

Kalimero: Ognjemet kresnic, ris.

Zmajči zmaj: Pošast v temi, ris.

Knjiga o džungli: Safari: Ptice, pon.

Kljukec s strehe: Kljukec gre smučat, pon.

Bacek Jon: Sleparski sostanovalec Govoreči Tom in prijatelji: Veliki Ben, ris., pon.

Džamila in Aladin: Mnogolika in čarobna preproga Džamila in Aladin: Baloni v Bagdadu Prisluhnimo tišini Ozare, pon.

Obzorja duha: Teološka fakulteta Ljudje in zemlja Prvi dnevnik , šport, vreme Slovenski pozdrav, , pon.

Mogambo, ameriški film,1953 Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj: Zmajeva skala, ris.

Vreme Dnevnik Zrcalo tedna Šport Vreme Modna hiša Velvet (III.): Duhovi preteklosti, 6/15 Intervju: Vera Mejak Poročila, šport, vreme Revolucionar v talarju; Janez Evangelist Krek Za lahko noč: Ob 450-letnici rojstva Claudia Monteverdija, C. Monteverdi: Orfej, opera (Solisti, Komorni zbor in Baročni orkester Akademije za glasbo, Egon Mihajlović), pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Zrcalo tedna, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Duhovni utrip: Govoriti dobro, pon.

Glasbena matineja 31. tekmovanje slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji: KD Pihalni orkester Ljubljana-Vič,2. del,2/6, pon.

Koroška poje: Milka Hartman (1902-1997), 2. del, pon.

Koda, izobr.-svetovalna oddaja Zapeljevanje pogleda: Dubravka Duba Sambolec in Tobias Putrih Hišica v preriji (IV.): Najdragocenejši dar, 20/22 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Med mojstri lončarji, 47/100 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Tokijska nostalgija, 48/100 Žogarija Naše gostoljubje, ameriški film Čez planke: Flamska Ambienti City folk - Obrazi mest, dok. odd.

Nogomet - kvalifikacije za SP2018: vrhunci sobotnih tekem Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Slovenija : Škotska Novinarska konferenca Srečka Katanca ob koncu kvalifikacij Žrebanje Lota Popravljena krivica (III.), 5/6, pon.

Anno Domini, am. nad.,12/12, pon.

Bučke, pon.

Nogomet - kvalifikacije za SP2018: vrhunci nedeljskih tekem Vikend paket, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Slovenija : Škotska Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Oddbods, ris.

Telebajski, ris.

Robocar Poli I., ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Ninja želve, ris.

Ben 10, ris.

Ninjago mojstri Spinjitzu, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Zdravnica malega mesta, 4. sez., 7. del Zdravnica malega mesta, 4. sez., 8. del Ana kuha TV prodaja Londonska kuhinja Rachel Khoo Ženska džungla, 1. sez., 3. del Jeklene magnolije, ameriški film Avto karaoke Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Samo tu ne, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (170), Uredimo pisalno mizo 10.00 2512. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2513. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami, Branko Petre, župan Občine Vojnik 11.50 Ans. Štrk, posn. koncerta 1. del 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 120 let PGD Velenje, dok. zapis 14.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.05 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike!

18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: , Ans. Storžič, Ans. Potepini 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Manoushe, Black diamond 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Torek,

9. oktobra

5.55 6.10 7.00 8.00 10.15 10.40 11.20 12.05 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55

16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.35 0.30 0.55 1.20 1.50 2.05 2.10 2.15

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Sladko življenje z Rachel Allen: Popoldanski čaj, pon.

10 domačih Vem!, kviz NaGlas! Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Na kosilo v toplice, 49/100 Prvi dnevnik , šport, vreme Sveto in svet: Reformacija srca Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi: O disko vročici, plezanju po oknih in potujočih knjigah, pon.

Z glasbo in s plesom: 8. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije: GŠ Slovenj Gradec, Musica Alegria, Medicinska fakulteta v Ljubljani, 4/6, pon.

Profil Poročila ob petih , šport, vreme V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, pon.

Novice Govoreči Tom in prijatelji: Bacil na pohodu, ris.

Lili in Čarni zaliv: Rahli kolački, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Volitve2017 Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pisave: Milan Jesih, Peter Kolšek in Anja Golob Baletni večer: Gala baletnih zvezd ob zaključku EXPO 2015, posnetek iz Milana, pon.

Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

10. oktobra

5.45 5.50 7.00 8.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.35 15.00 15.35 15.35 16.00 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.50 23.10 1.45 2.10 2.35 3.00 3.15 3.25 3.30

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10

4.15 5.25

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Pero, ris., pon.

Svet živali: Racak David, ris.

Dinko pod krinko: Dinko slikar, ris.

Telebajski: Ema in Srečko, pon.

Kalimero: Zlati zmaj, ris., pon.

Vila Mila: Vsi potrebujemo poljubčke, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Sprehodi v naravo: Dalija - lepa tujka Mizica, pogrni se, lutkovna predstava za otroke Skrivni prijatelj, kratki igrani film, pon.

Slovenski vodni krog: Mutska Bistrica, Ilirske province, dok. film Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Devetdeseta Ljudje in zemlja Hišica v preriji (IV.): Mahal ti bom v slovo,1. del, 21/22 Halo TV Studio kriškraš: Na lovu za pravo potjo Nagelj, japonska nadaljevanka, 34/151 Nagelj, japonska nadaljevanka, 35/151 Nogometna oddaja: kvalifikacije za SP2018 Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Ukrajina : Hrvaška, prenos iz Kijeva Luther (IV.), 2/2, pon.

Ne brez nas!, film, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Ukrajina : Hrvaška, posnetek iz Kijeva Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 23. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 11. del TV prodaja Gorski zdravnik, 7. sez., 1. del TV prodaja Naša mala klinika, 7. sez., 9. del Gospodarica zlata, 1. sez., 12. del Resnične ljubezni, 1. sez., 24. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 7. sez., 2. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 23. del Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 19. del Črni seznam, 3. sez., 6. del Grimm, 3. sez., 21. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

8.00 8.15 8.50 9.05 9.30 10.40 11.45 14.30 15.50 17.00 18.00 18.55 19.15 19.30 20.00 20.35 22.40 23.45 1.20 2.30

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.35 00.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2513. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop Corn: Manoushe, Black diamond Napovedujemo Velenje, mesto rocka: Utrip, Oko Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Ob svetovnem dnevu brezdomstva Regionalne novice MISS UNIVERSE 2017 Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Obzorja duha: Teološka fakulteta Čudovita Japonska: prefektura Ivate: V svetu japonskih enolončnic nabe, 50/100 Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: dr. Boštjan M. Zupančič Kino Fokus Kanape - Kanapé Otroški program: Op! Ribič Pepe: Kako premagati temo, pon.

Studio kriškraš: Na lovu za pravo potjo, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izobr.-svetovalna oddaja Novice Poldi: Dan, ko so črke pobegnile iz knjig, ris., pon.

Niko: Prijatelj v stiski, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Broadchurch (III.), 6/8 Abu Bakr al Bagdadi – samooklicani kalif Vreme, Odmevi, kultura, šport Vreme Spomini: Jože Prepeluh, dokumentarna oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

4.00 5.25

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Pospravljanje, ris., pon.

Svet živali: Klovnska ribica Simon Dinko pod krinko: Dinko zlatosledec, ris.

Telebajski: Jana se odpravlja na pot, pon.

Kalimero: Strašljivi kip, ris., pon.

Vila Mila: Jaz sem pošast, ris., pon.

Hrček Miha: Veverica in opica, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo: Slepe miši Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Vilijeve težave, pon. Žogarija Slovenski vodni krog: Spodnja Soča Sladkanje z Rachel Allen: Sladice za prijateljice Village Folk - Ljudje podeželja: Semenska banka Zgodovina arhitekture: Gotika Hišica v preriji (IV.): Mahal ti bom v slovo, 1. del, 21/22 Halo TV Dobro jutro Dober dan City folk - Obrazi mest Čarokuhinja pri atu: Prekmurje Hišica v preriji (IV.): Mahal ti bom v slovo,2. del, 22/22 Halo TV Iz popotne torbe: Potep po Egiptu, poučna oddaja za otroke Nagelj, japonska nad., 36/151 Nagelj, japonska nad., 37/151 Nogomet - kvalifikacije za SP2018: vrhunci ponedeljkovih tekem Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Portugalska : Švica, prenos iz Lizbone Sherlock: Ostudna nevesta, posebna epizoda britanske miniserije,2015, pon.

Večer v Palladiumu (II.),2/5, pon.

Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP2018: Portugalska : Švica, posnetek iz Lizbone Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.20 2.55

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 24. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 12. del TV prodaja Gorski zdravnik, 7. sez., 2. del TV prodaja Naša mala klinika, 7. sez., 10. del Gospodarica zlata, 1. sez., 13. del Resnične ljubezni, 1. sez., 25. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 7. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 24. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 20. del Črni seznam, 3. sez., 7. del Grimm, 3. sez., 22. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Ob svetovnem dnevu brezdomstva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Popotniške razglednice: Avtoštoparski rekorder Napovedujemo Pikin studio 7 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2514. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora: Prehojene poti Napovedujemo Ans. Štrk, posnetek koncerta 2. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

7.15 7.40 7.50 7.55

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.15 7.40 7.50

Sreda,

8.00 8.10 8.15 8.45 9.10 9.35 10.00 10.45 11.50 12.40 15.00 16.10 16.45 17.00 18.00 18.55 19.15 19.30 19.55 20.35 22.40 0.20 1.15 2.20

11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.55 21.00 22.10 23.10 23.40

11. oktobra

5.45 5.50 7.00 8.00 11.15 11.50

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Pisave: Milan Jesih, Peter Kolšek in Anja Golob 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Sveže zvarjeni sake, 51/100 13.00 13.30 14.35 15.00 15.30 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 23.55 0.45 1.20 1.45 2.10 2.25 2.30 2.35

6.30 7.00 7.00 7.05 7.10

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Vera Mejak Duhovni utrip: Govoriti dobro Mostovi - Hidak Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon.

Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca Novice Dinotačke: Kar je klicalo Vida, ris., pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Pogum, etiopskoameriški film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Panoptikum Turbulenca, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon.

Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

2.30 3.30 5.25

Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Knjižnica, ris., pon.

Svet živali: Bogomolka Hela, ris.

Dinko pod krinko: Dinko reševalec, ris.

Telebajski: Hranimo kokoši, pon.

Kalimero: DoVinčijeva šifra, ris., pon.

Vila Mila: Polovični Rok, ris., pon.

Hrček Miha: Opica in ogledalo, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Studio Kriškraš: Čajanka, pon.

Kanape - Kanapé Slovenski vodni krog: Gabernica, 10 domačih Hišica v preriji (IV.): Mahal ti bom v slovo, 2. del, 22/22 Halo TV Dobro jutro Nogomet - kvalifikacije za SP2018: vrhunci torkovih tekem Vikend paket, pon.

Hišica v preriji (V.): Dokler smo skupaj,1. del, ameriška nadaljevanka,1/24 Halo TV Firbcologi: O disko vročici, plezanju po oknih in potujočih knjigah Nagelj, japonska nadaljevanka, 38/151 Žrebanje Lota Na utrip srca: Popoln glas tenorist Nicolai Gedda, nemški portretni film, pon.

Ljubezen in spolnost po japonsko, Che: drugi del - gverila, kopr. film,2008 Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, koncert, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 25. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 13. del TV prodaja Gorski zdravnik, 7. sez., 3. del TV prodaja Naša mala klinika, 7. sez., 11. del Gospodarica zlata, 1. sez., 14. del Resnične ljubezni, 1. sez., 26. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 7. sez., 4. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 25. del Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 21. del Črni seznam, 3. sez., 8. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 1. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2514. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Ans. Štrk, posnetek koncerta 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Ob svetovnem dnevu brezdomstva Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (213) Žogarija, Beltinci Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober večer, gospod predsednik: BOŠTJAN GORJUP, predsednik GZS Regionalne novice Pop Corn Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

7.15 7.40 7.50 7.55 8.00 8.25 9.10 9.50 10.40 11.45 12.40 15.05 15.40 17.00 18.00 19.00 19.25 19.50 20.00 21.00 22.05 0.25

11.40 12.00 12.25 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.05 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 21

SLAPĹ AK, SVETLANA: AntiÄ?na miturgija od – Odrasli / 2 - Verstva Knjiga AntiÄ?na miturgija antropologinje in doktorice antiÄ?nih ĹĄtudij Svetlane SlapĹĄak se je razvila iz rubrike ÂťAntiÄ?na mitologija za telebaneÂŤ, ki jo je avtorica objavljala v mariborskem Ä?asopisu VeÄ?er v obdobju 2000-2004. Z razlago okoli dvesto razliÄ?nih antiÄ?nih mitov – zgodb, mitoloĹĄkih likov in njihove recepcije je uvedla termin 'miturgija' in s tem neologizmom oznaÄ?ila nov odnos do antiÄ?ne mitologije na

zbir fragmentov. Pesnik je svoj 'Ĺživljenjepis brez dejstev' zaÄ?el pisati pri svojih dvajsetih letih, izĹĄel pa je ĹĄele leta 1982, ko je priĹĄlo na dan odkritje skrinje z veÄ? kot 30.000 rokopisi, ki jo je hranila njegova polsestra.

Eden najskrivnostnejĹĄih pesnikov je Ĺživel bogato notranje Ĺživljenje oziroma veÄ? Ĺživljenj hkrati, saj je bil razcepljen na ĹĄtevilne samosvoje osebnosti, ki jih je razkril v seriji razliÄ?nih heteronimov. Ta nemirni popotnik, sicer vedno elegantno obleÄ?eni uradnik, je po tem odkritju Ä?udovitih refleksij kar naenkrat postal mit.

BULGAKOV, MIHAIL: Morfij in druge zgodbe od – Odrasli / 821-32 – Kratka proza

PESSOA, FERNANDO: Knjiga nespokoja od – Odrasli / 929 - Biografije Mednarodna uspeťnica portugalskega pesnika Fernanda Pessoe – danes enega najpomembnejťih avtorjev 20. stoletja, je

uveljavljenim gledaliĹĄkim teoretikom Konstantinom Stanislavskim. Druga preobrazba je opustitev zdravniĹĄkega poklica v Ä?asu ruske drĹžavljanske vojne in popolna predanost literarni ustvarjalnosti. Njegove kratke zgodbe razkrivajo avtobiografske prvine, ĹĄe posebej prepriÄ?ljiva in pretresljiva je zgodba o propadu zasvojenca z morfijem, po kateri je Aleksej Balabanov leta 2008 posnel veÄ?krat nagrajeni film. Bulgakov se zasvojenosti ni reĹĄil vse do smrti (morfij si je zaÄ?el vbrizgavati zaradi strahu pred davico), kar se odraĹža kot razpoznavni znak fantastiÄ?nega pisanja njegovih fantazmagoriÄ?nih del. đ&#x;”˛

Andreja AĹžber

Ĺ martno ob Paki – V soboto, 7. oktobra, od 14. ure dalje, bo veselo v Martinovi vasi ob ĹželezniĹĄki postaji v Ĺ martnem ob Paki. Tu bo namreÄ? tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo v sodelovanju z nekaterimi druĹĄtvi ter kmetijami, ĹĄmarĹĄko osnovno ĹĄolo in vrtcem pripravilo tradicionalno prireditev Pozdrav jeseni. Ob tej priloĹžnosti bodo predstavili avtohtone vrste Ĺžita in tradicionalne izdelke iz njih, avtohtone vrste sadja in predelavo sadja ter zelenjave na tradicionalen naÄ?in, vrste medu in njegovo uporabo v kulinariki ter zeliĹĄÄ?arstvu, predstavili bodo Vinsko turistiÄ?no pot Ĺ martno ob Paki, ki so jo odprli letos spomladi ter prikazali izdelavo hladno stiskanih olj in uporabo olj ter zeliĹĄÄ? v zeliĹĄÄ?arstvu in kozmetiki. Med posameznimi toÄ?kami programa bodo potekale ĹĄaljive igre za obiskovalce, otroĹĄke delavnice, na pokuĹĄino bodo tudi nekatere tradicionalne jedi. đ&#x;”˛

• ÄŒetrtek, 5.10., BiotrĹžnica • Petek, 6.10., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 8.10., od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – ÄŒudeĹžna skleda medu • Festival deĹžnikov – dobrodelna razstava, 9. – 22. oktober • 29. 10. 2017, ob 13. uri na osre-

ÄŒetrtek, 5. oktober

8.00

9.00

9.00

13.30 14.00 18.00 18.00 19.00

Ljudska univerza Velenje Z Barsi do boljĹĄega poÄ?utja, predavanje in delavnica KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni kroĹžek za otroke in starĹĄe DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starĹĄevstva "Asertivna komunikacija v druĹžini", delavnica Dom kulture Velenje, vel. dvorana Ĺ˝upanov sprejem za uÄ?itelje in vzgojitelje KnjiĹžnica Velenje, preddverje SreÄ?anje Ä?lanov gobarskega druĹĄtva Marauh Galerija Velenje Odprtje razstave Majde Kurnik: Slikarski urok

dnjem prostoru - Moja luna v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

tp

10.00 11.00

15.00 18.00

19.00

Mestna trĹžnica Velenje: jesen na vasi Titov trg, Velenje Gasilsko regijsko tekmovanje VeÄ?namenski dom Vinska Gora Sejem jesenskih dobrot v Vinski Gori KnjiĹžnica Velenje, preddverje 5 skrivnosti vzgojenih psov z ekipo Alfakan, predavanje Dom kulture Velenje, vel. dvorana Pika miga, najboljĹĄe koreografije otroĹĄkih plesnih skupin iz Slovenije, 2. dan festivala Grilova domaÄ?ija v Lipju pri Velenju Jesen na Grilovi domaÄ?iji Velenjski grad Predstavitveni veÄ?er BoĹĄnjaĹĄkega mladinskega kulturnega druĹĄtva Velenje Fbunker Odprtje razstave: Velenje na arhivskih fotografijah in filmih

14.00 14.00

16.00 17.00 17.00 18.00

ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi, sproĹĄÄ?eno uÄ?enje italijanskega jezika DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Pozitivno starĹĄevstvo: UÄ?enje iz izkuĹĄenj, pogovorna delavnica Center HiĹĄa – zavetiĹĄÄ?e za brezdomne Velenje Svetovni dan brezdomstva – dan odprtih vrat Ljudska univerza Velenje Otroci Brainobraina se predstavijo Vila RoĹžle Torkova peta: StraĹĄilo KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku Vila Herberstein Predstavitev knjige Pogled skozi objektiv druĹžine grofov Herberstein

Sreda, 11. oktober 9.00 10.00

Zlati kotiÄ?ek v Mercator centru Delavnica izdelave nakita KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga, delavnica Ljudska univerza Velenje Odkrivanje sebe skozi ples, plesno druĹženje KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna, sejem KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Aromaterapija skozi letne Ä?ase: Jesen, delavnica

12.00 Interspar Ĺ alek Gobarska razstava, na ogled do sobote, 7. oktobra 13.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin RoÄ?ni nogomet – naj se igra priÄ?ne 18.00 Velenjska plaĹža BrezplaÄ?na vodena vadba na Velenjski plaĹži 18.00 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Odprtje razstave "Moje mesto, rad te imam" 18.00 eMCe plac OktoberfestiÄ?, kultura pitja piva ob kulturno-druĹžabnih dogodkih 18.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, najboljĹĄe koreografije otroĹĄkih plesnih skupin iz Slovenije, 1. dan festivala 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru

Nedelja, 8. oktober

Sobota, 7. oktober

Torek, 10. oktober

Petek, 6. oktober

8.00

10.00 Ljudska univerza Velenje

9.00

okviru Pike miga bo potekala tudi 3. mednarodna konferenca plesne pedagogike.

kalni ansambel sestavljajo Ä?lani Slovenskega tolkalnega projekta SToP, pianistki bosta Jerneja GrebenĹĄek in Kristina ArniÄ?, solisti pa TomaĹž KovaÄ?iÄ? – bas bariton, Dejan Maksimilijan VrbanÄ?iÄ? – tenor in Nina Dominko – sopran. Dirigentka bo Martina BatiÄ?. Uprizoritev spremlja videoprojekcija Staneta Ĺ pegla.

Vstopnice so v predprodaji na TIC-u Žalec.

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva

S Piko bo migalo 225 plesalcev

Pozdrav jeseni

CITY CENTER Celje

VELENJE

Petek, 6. oktober

UredniĹĄki izbor najboljĹĄe kratke proze enega najveÄ?jih rusko-sovjetskih pisateljev, ki ga poznamo predvsem po njegovem romanu Mojster in Margareta iz njegovega poznejĹĄega opusa, pronicljivo prikazuje dvojno preobrazbo izvrstnega zdravnika in pisatelja. V zgodnejĹĄih zgodbah - Zapiski mladega zdravnika, se Bulgakov stilsko navezuje na ÄŒehova, z Diaboliado pa sredi dvajsetih let 20. st. prevzame pomembno vlogo v novi satiri proti komunistiÄ?ni rdeÄ?i burĹžoaziji, kot dramatik pa se prekali skozi plodno sodelovanje s tedaj Ĺže svetovno temelju teorije mita Jeana-Paula Vernanta. NajpomembnejĹĄi vidik tega pristopa je svoboda, ki jo odpira mitoloĹĄki sistem grĹĄke antike, kajti mitologija deluje brez ovir in cenzur, ki sicer zaznamujejo verske sisteme. Avtorico zanima predvsem to, kako mitologija deluje na Ä?loveka v kulturi ‌ skozi pripovedovanje zgodb pronicljivo razkriva mehanizme subtilne uporabe antiÄ?ne mitologije za odpor proti krĹĄÄ?anski in malomeĹĄÄ?anski naravi ter verski zadrtosti, duhovito secira poenostavljeno uporabo antiÄ?nih zgodb v sodobni popularni kulturi, v zgodbi o Erosu pa celovito predstavi vse razseĹžnosti tega najbolj cenzuriranega antiÄ?nega lika. AntiÄ?no mitologijo v precejĹĄnji meri uporablja tudi vsak sodobni ateizem; ĹĄe posebej izrazit primer je Freudova uporaba antiÄ?nih mitov kot simbolnih instrumentov tolmaÄ?enja Ä?loveĹĄke psihe, kar avtorica kritiÄ?no ovrednoti z vidika antiÄ?ne antropologije. AntiÄ?na miturgija nikakor ni priroÄ?nik ali leksikon, lahko pa jo beremo tudi (samo) na ta naÄ?in in si tako ĹĄirimo sploĹĄno izobrazbo.

21

PRIREDITVE

5. oktobra 2017

Velenje, 6. oktobra - V Velenju se bo ta konec tedna spet plesalo. Jutri se bo namreÄ? zaÄ?el 14. mini festival otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga, ki bo v Domu kulture Velenje potekal vse do nedelje, 8. oktobra. Gre za drĹžavno sreÄ?anje najboljĹĄih otroĹĄkih plesnih stvaritev pretekle sezone, ki so bile izbrane skozi sito obmoÄ?nih in regijskih revij.

Program za Piko miga je pripravil drĹžavni strokovni spremljevalec regijskih revij Igor Sviderski.

V treh dneh se bo na odru Doma kulture Velenje zvrstilo 39 plesnih miniatur, zaplesalo pa bo 225 mladih plesalcev, ki so vkljuÄ?eni v razliÄ?ne plesne ĹĄole, skupine ali druĹĄtva po vsej Sloveniji. Mini festival skupaj pripravljajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, JSKD ObmoÄ?na izpostava Velenje, Festival Velenje in Pikin festival. V

MAME NA VEÄŒERJI Fun Mom Dinner, komedija, 81 minut (ZDA) ReĹžija: Alethea Jones Igrajo: Toni Collette, Molly Shannon, Bridget Everett, Katie Aselton Petek, 6. 10., ob 22.15 Sobota, 7. 10., ob 20.00 Nedelja, 8. 10., ob 18.00 Ponedeljek, 9. 10., ob 18.00

BORG/MCENROE Ĺ portna drama, 100 minut (Slovenija) ReĹžija: Janus Metz Pedersen Igrajo: Shia LaBeouf, Stellan Skarsgard, David Bamber, Tuva Novotny, Sverrir Gudnason

11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, najboljĹĄe koreografije otroĹĄkih plesnih skupin iz Slovenije, 3. dan festivala 13.00 Lovska koÄ?a Kostanjev piknik na Lovski koÄ?i 15.00 Grilova domaÄ?ija v Lipju pri Velenju Jesen na Grilovi domaÄ?iji

Ponedeljek, 9. oktober 11.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Neformalno druĹženje: Uporaba raÄ?unalnika, delavnica 12.00 Poslovna cona Stara vas Odprtje poslovne cone Stara vas 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Kako izbrati primerno zavarovanje, predavanje

Scenskoglasbeni spektakel Carmina Burana Ĺ˝alec, 11. oktobra – Ni veliko sredin v Sloveniji, v katerih bi lahko postregli s tako veliÄ?astnim dogodkom, kot je scensko-glasbena uprizoritev Carmina Burana. V Ĺ˝alcu postavljajo nov mejnik, saj se bo na odru Doma II. slovenskega tabora 11. oktobra ob 19.30 zdruĹžilo veÄ? kot 100 nastopajoÄ?ih, ki bodo uprizorili to znamenito delo Carla Orffa, eno najpompoznejĹĄih stvaritev v glasbenem svetu.

V izvedbi Carmine Burane bodo sodelovali pevci zbora Slovenske filharmonije, PopSeSlish, MeĹĄanega pevskega zbora Galicija in APZ Celje. Velik tol-

Petek, 6. 10., ob 20.15 Sobota, 7. 10., ob 18.00

KOĹ ARKAR NAJ BO

Mladinski film, 82 minut (Slovenija) ReĹžija: Boris PetkoviÄ?

Igrajo: Klemen Kostrevc, Ana Maria MitiÄ?, Matija Brodnik, Gaja FilaÄ?, Marko Miladinović, Lado BizoviÄ?ar, MatjaĹž JavĹĄnik Petek, 6. 10., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 7. 10., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 8. 10., ob 19.00 – m. dvor.

LEGO NINJAGO FILM The Lego Ninjago Movie, animirana akcijska komedij, 100 minut (ZDA), podnapisi ReĹžija: Charlie Bean, Paul Fisher Igrajo: Jackie Chan, Justin Theroux, Dave Franco, Olivia Munn, Fred Armisen, Mi-

16.00 16.30 17.00 17.00 19.19

Ĺ OĹ TANJ

Ĺ oĹĄtanj Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Ponedeljek, 9. oktober 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 10. oktober 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Andreja AvberĹĄek: Argentina, ÄŒile in Bolivija: 101 nepozabno doĹživetje v dih jemajoÄ?i pokrajini

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 5. oktober 19.00 Kulturni dom Gorenje Potopisno predavanje: Po poti "El Camino" – vstop prost

Sobota, 7. oktober 9.00

MC Ĺ martno ob Paki Menjalnica igraÄ?

14.00 Martinova vas Pozdrav jeseni

Ponedeljek, 9. oktober 19.00 HiĹĄa mladih SvetniĹĄka pisarna SD

Lunine mene

5.

oktobra, ob 20:40, polna luna (ĹĄÄ?ip)

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje

Pestra Jesen na Grilovi domaÄ?iji Velenje, 7. oktobra – Prva oktobrska sobota bo na Grilovi domaÄ?iji namenjena tradicionalni prireditvi Jesen na Grilovi domaÄ?iji. Muzej Velenje bo s soorganizatorji, druĹĄtvi, ustanovami in posamezniki, ki med letom pomagajo oĹživljati domaÄ?ijo, od 15. ure dalje pripravil etnoloĹĄko prireditev, na kateri bodo obiskovalci lahko spoznali in obÄ?utili preteklost. Seznanili se bodo z

chael Pena Petek, 6. 10., ob 18.00, 3D Nedelja, 8. 10., ob 16.00 – otroťka matineja

RAVING IRAN Dokumentarni film, 84 minut (Švica) ReŞija: ValÊrie Lemercier Igrajo: ValÊrie Lemercier, Denis Podalydes, Philippe Laudenbach, Xavier LemaÎtre, Patrick Timsit Petek, 6. 10., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 7. 10., ob 21.00 – mala dvor.

SLEDI V SNEGU Wind River, triler, 107 minut (VB, Kanada, ZDA) ReĹžija: Taylor Sheridan

jesenskimi opravili in ĹĄegami, pomagali pri obiranju in preĹĄanju sadja, peki kostanja, ogledali si bodo lahko razstavo gob in se okrepÄ?ali z zeliĹĄÄ?no enolonÄ?nico. Na Grilovo domaÄ?ijo vabijo tudimlade muzealce, ki jim bodo poleg sodelovanja pri razliÄ?nih opravilih povabili tudi v ustvarjalne delavnice.

Velenje na arhivskih fotografijah in filmih Velenje, 7. oktobra – V soboto ob 19. uri bodo v galeriji Fbunker odprli razstavo Velenje na arhivskih fotografijah in filmih.

Tokrat bodo v galeriji Fbunker (v podhodu pri vili Bianca) na ogled fotografije in posnetki Velenja, ki jih hranijo v Muzeju Velenje. Avtor postavitve je ÄŒrt ValenÄ?ak, avtor spremne besede pa Damijan KljajiÄ?. đ&#x;”˛

bĹĄ

Igrajo: Elizabeth Olsen, Jeremy Renner, Jon Bernthal, Martin Sensmeier, Graham Greene Sobota, 7. 10., ob 21.45 Nedelja, 8. 10., ob 20.00

RUDAR Drama, 102 minuti (Slovenija, HrvaĹĄka) ReĹžija: Hanna Slak Igrajo: Leon LuÄ?ev, Marina RedĹžepović, Zala Ä?urić RibiÄ?, Tin Marn, Boris Cavazza, Nikolaj Burger, Jure Henigman, Boris PetkoviÄ?

Ponedeljek, 9. 10., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

5. oktobra 2017

Nagradna križanka »Pizzerije Picadilly«

RADIO VELENJE

Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, ki pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, ki se skupaj z vzdušjem in prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo. Vedno presenečamo s kakšno novostjo.

Jesenske dobrote – jurčki na žaru, jurčki z jajčko, testenine z jurčki, gobova juha Privoščite si razvajanje ... V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru, kmečko ponev in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno "Picadilly lojtro" vsako sredo!

Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Picadilly«, najkasneje do ponedeljka, 16. oktobra. Izžrebali bomo tri okusne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Nagrajenci križanke »Kemična čistilnica Polak Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 21. septembra 2017, so: • Srečko Rotovnik, Lipa 51, 3320 Velenje; • Jasna Gruden, Slatina 13 a, 3327 Šmartno ob Paki; • Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: ČIŠČENJE OBLAČIL

Komunalno podjetje Velenje

• PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE

Dežurna

ŠTEVILKA Oktober - mesec osteoporoze ...

Ste vedeli, da je s preventivnimi ukrepi, kot so zdrav življenjski slog s skrbjo za uravnoteženo prehrano in redno telesno vadbo ter rednim merjenjem kostne gostote, mogoče občutno zmanjšati tveganje za osteoporozo?

Osteoporoza je „tiha bolezen“, ki ne opozarja nase in nevidno napreduje. Spremeni se sestava kosti in se zvišuje njihova krhkost, zaradi česar se lahko zlomijo že pri običajnih obremenitvah ali najmanjših poškodbah. Za osteoporozo je značilno izrazito zmanjšanje kostne mase pod 2,5 standardnega odklona od povprečja za mlade zdrave osebe. Posledice osteoporoze so lahko nižja kvaliteta življenja, osteoporotični zlomi, ki so najpogostejši v področju vretenc, kolkov, zapestij in nadlahtnic, zapleti pa lahko vodijo celo do smrti.

V Sloveniji ima osteoporozo skoraj vsaka tretja ženska, ki je starejša od 50 let, in vsak sedmi moški, ki je starejših od 60 let.

Najboljša preventiva je zdrav vseživljenjski slog z uravnoteženo prehrano, zmerno gibalno aktivnostjo, zdravim izpostavljanjem sončnim žarkom, brez kajenja in čezmernega pitja alkoholnih pijač.

Hrana naj bi vsebovala dovolj mineralov in vitaminov, predvsem kalcija in vitamina D. Zaužili naj bi zadostne količine mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave.

Priporočljivi sta zmerna hoja s pohodnimi palicami in redno izvajanje ustreznih, nesunkovitih vaj. Še posebej pri ženskah po menopavzi in pri moških vsaj po 60-tem letu starosti svetujemo redne kontrolne meritve mineralne kostne gostote, ki so potrebne za odločitev o primernem načinu zdravljenja.

Preverite posebne ugodnosti na www.terme-zrece.eu.

Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Zdravniški nasveti, gost: Jurij Šorli, dr. med., spec. int. medicine in v.d. direktor Bolnišnice Topolšica. Tema: vse o kašlju

ČETRTEK, 5. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 6. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 7. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 8. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 9. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 10. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 11. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

w w w. k p - v e l e n j e . s i

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 25. septembra do 1. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 25. septembra do 1. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 25. septembra do 1. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. septembra do 1. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

5. oktobra 2017

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA

Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

IĹ ÄŒEM SOPLESALKO, starejĹĄo, resno, za vadbo druĹžabnih plesov. Gsm: 040 306 497

NEPREMIÄŒNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiĹĄi v pritliÄ?ju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.

PRIDELKI

Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve iz vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85,

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7. 10. - 8. 10. – DaĹĄa BURĹ IÄŒ, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

od 6. 10. do 12. 10.

- 6. oktobra 1951 je bil rojen tudi primarij dr. Janez Poles, ki mu ob njegovem prazniku Ĺželimo Ä?im veÄ? zdravja, Ä?im manj skrbi in seveda veliko uspehov pri njegovem nadvse odgovornem in humanem delu; - 5. in 6. oktobra 1990 je velenjski Kulturni center Ivana Napotnika skupaj z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prviÄ? organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan; z leti je ta prireditev prerasla v najveÄ?ji otroĹĄki festival v Sloveniji; - 7. oktobra 1938 se je v TopolĹĄici rodil zdravnik, druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in ĹĄportnik dr.

Bogdan Menih, ki je bil med drugim Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja od leta 1994 do svoje smrti 18. avgusta 1999; - v nedeljo, 7. oktobra 1962, je bi-

POROKE

MARIÄŒ ROBI, Ĺ oĹĄtanj, Cesta heroja GaĹĄperja 15 in BLAZINĹ EK TINA, Ĺ oĹĄtanj, Cesta heroja GaĹĄperja 15.

TRIFKOVIĆ GORAN, Celje, MilÄ?inske-

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, SONÄŒNI PARK, 69,4 m2, adaptirano l. 2009, 3/5 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 84.000 â‚Ź

ga ulica 8 in DINIĆ IRENA, Velenje, Kersnikov cesta 13

SMRTI Smrti ni bilo za objavo.

• Prodaja, hiĹĄa, samostojna: LIPJE, 158 m2, zgrajena l. 1987, 1.547 m2 zemljiĹĄÄ?a, ER: F (150 210 kWh/m2a), 162.000 â‚Ź

www.nascas.si • www.radiovelenje.com

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

RdeÄ?a dvorana Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci Ĺ oĹĄtanja, po letu 1963 je postal tudi praznik obÄ?ine Velenje; po spremembi obÄ?inskih meja je ta dan zopet krajevni praznik mesta Ĺ oĹĄtanj; - v Velenju so dogradili in ob obÄ?inskem prazniku leta 1975 tudi odprli stavbo obÄ?inskega sodiĹĄÄ?a, ĹĄolo s prilagojenim programom ter RdeÄ?o dvorano; - 10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Ĺ oĹĄtanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce; - 10. oktobra 1945 je bil rojen Andrej Kuzman, dolgoletni ravnatelj Gimnazije Velenje, ki mu poleg ostalega Ĺželimo ĹĄe veliko

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

la ob 15. uri pred veÄ? kot 2000 gledalci sveÄ?ana otvoritev velenjskega kotalkaliĹĄÄ?a; predsednik sindikata rudniĹĄke podruĹžnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal kotalkaliĹĄÄ?e v varstvo in uporabo ĹĄportnemu druĹĄtvu Partizan – Rudar; - 7. oktobra 1972 je v Pesju zaÄ?ela obratovati nova naprava velenjskega premogovnika za izvoz premoga iz jame; - od 5. do 7. oktobra 1972 je bilo v Velenju posvetovanje slovenskih knjiĹžniÄ?arjev; - 7. oktobra 1976 so v Velenju uradno predali svojemu namenu Dom za ostarele obÄ?ane; - 7. oktobra 1977 se je rodil vrhunski jazz glasbenik Jure Pukl iz Velenja; - 7. oktobra 1983 so odprli podhod pod KidriÄ?evo cesto med danaĹĄnjo KnjiĹžnico Velenje in poĹĄto; letos so ga obnovili; - v noÄ?i na 8. oktober leta 1941 so borci 1. ĹĄtajerskega bataljona napadli mesto Ĺ oĹĄtanj; to je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih veÄ?jih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu; zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek

veliko planinskih uĹžitkov; - 10. oktobra 1981 se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje; - 11. oktobra 1856 se je v Velenju rodil velenjski Ĺžupan in drĹžavni poslanec na Dunaju Vincenc JeĹžovnik, ki velja za pobudnika ustanovitve Ĺ aleĹĄke posojilnice in velenjskega Sokolskega druĹĄtva; - 11. oktobra 1980 so odprli Ĺ aleĹĄko magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Ĺ martnim ob Paki. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 5. 10. 2017, barve: CMYK, stran 24

NajboljĹĄa vodna raketa poletela 257 metrov Velenje, 30. septembra – V soboto so se ob Velenjskem jezeru zbrali ljubitelji raketnega modelarstva. Drugo leto zapored je namreÄ? tu potekalo vseslovensko tekmovanje v vodenju vodnih raket. Sodelovalo je 12 ekip iz vseh koncev drĹžave, tudi domaÄ?ini, ekipa Ĺ olskega centra Velenje. Edino gorivo za rakete je bila voda, opazovanje tekmovalcev in poletov raket pa je bilo zagotovo zanimivo tudi za opazovalce in navijaÄ?e. VelenjÄ?an Ervin StrmÄ?nik je eden od petih organizatorjev tekmovanja, mladi raziskovalec na ljubljanski elektro fakulteti pa nam je povedal: ÂťTekmovanje je namenjeno uÄ?encem osnovnih ĹĄol in dijakom, ki jih zanima tehnika v vsakdanjem Ĺživljenju. PrviÄ? smo se zbrali in ga

organizirali bivĹĄi dijaki velenjske gimnazije, ki smo sedaj Ĺže vsi konÄ?ali ĹĄtudij v Ljubljani, od fizike do geodezije, trudimo pa se, da pri mladih vzbujamo veselje do tehnike. Vse rakete so ekipe izdelale same, lastnoroÄ?no.

Enim so pomagali starĹĄi, drugim mentorji, nekaj pa je res izvirnih.ÂŤ Tudi imena ekip so bila izvirna. Zmagala je ekipa Phoe-

S Piko teklo in migalo 118 udeleĹžencev

nix, drugo mesto je zasedla ekipa Katka, tretje pa Torpedo eins.

NajdaljĹĄi polet vodne rakete je meril 257 metrov (raketa Phoenix), kar je tudi nov rekord tekmovanja. NajveÄ?jo skupno dolĹžino je preletela raketa Katka. V treh serijah je bilo izmerjeno 746 metrov, kar v povpreÄ?ju pomeni 249 metrov. đ&#x;”˛

bĹĄ

Ĺ˝e na sobotnem startu se je zbralo veÄ? tekaÄ?ev kot lani. Z njimi je tekla tudi Pika, ki jih je prej pomagala ogreti. Po svoje, seveda.

V nedeljo je v Ĺ aleku diĹĄalo Velenje, 1. oktobra – Minulo nedeljo dopoldne je KS Ĺ alek na ploĹĄÄ?adi, kjer poteka trĹžnica (pri trgovini Mercator v srediĹĄÄ?u blokovnega naselja) izvedla prireditev Predstavitev jedi krajanov Ĺ aleka. Pripravili so jo ob obÄ?inskem prazniku. Na prireditvi so krajani predstavili razliÄ?ne zanimive jedi. ÄŒlana TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek Tadej Kortnik in Slava Medved sta skuhala okusen goveji golaĹž. ÄŒlani druĹĄtva so poskrbeli tudi za jedi z Predstavitev jedi je postala v Ĺ aleku Ĺže tradicionalna. Krajani pripravijo Ĺžara, ki sta jih pripravljala dobrote za sokrajane.

Valentin PodpeÄ?an in Dani Berzelak. Ilija Vasiljević je pri- valcem prireditve, ki jih je poz- bili Ĺžejni. Pri izvedbi prireditve pravil izvrsten pasulj, njegova Ĺže- dravil tudi predsednik krajevne so pomagali tudi gasilci PGD Ĺ ana pa okusen burek. Tina Jan je skupnosti Rafael GorĹĄek, so po- lek, ki so pripravili in pospravili s svojo skupino malih kuharjev nudili koruzne in ajdove Ĺžgance, prizoriĹĄÄ?e. pripravila ÂťsegedinarÂŤ. Obisko- seveda pa so poskrbeli, da niso

Skrbi jih nasip med jezeroma Dogajanje bi moral spremljati neodvisni strokovnjak, meni svetnik in poveljnik civilne zaĹĄÄ?ite Peter Radoja – Zahteva, da dobi Ĺžupan od Premogovnika oceno ogroĹženosti Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjski svetnik in poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Peter Radoja Ĺže dalj Ä?asa opozarja na (ne)varnost nasipa med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom. Skrbi ga, da lahko ta popusti in iz Velenjskega jezera spusti vodo v Ĺ oĹĄtanjskega, kar bi bila za mesto prava katastrofa.

Na to opozarja in o tem spraĹĄuje Ĺže dalj Ä?asa, vendar ga odgovori pristojnih ne prepriÄ?ajo.

Zato je o tem znova spraĹĄeval in terjal pojasnila na zadnji seji sveta ObÄ?ine.

ViĹĄinska razlika med obema jezeroma je okoli sedem metrov.

Nasip, ki jezeri loÄ?uje, naj bi bil trenutno na obmoÄ?ju izkopavanja premoga. Zaradi pogrezanja

Na 3. Ultra Pikinem maratonu sodelovale vse generacije – Zbrali slabih 1200 evrov

tal tja iz Termoelektrarne dovaĹžajo meĹĄanico pepela in sadre.

Struktura meĹĄanice je zaradi potrebne stabilnosti sicer doloÄ?ena, se pa Radoja boji, da je tega v tem trenutku premalo za vzdrĹževanje varnega nivoja nasipa.

Sploh, ker, kot pravi, je treba raÄ?unati tudi na morebitne nepredvidene pojave, kot je na primer potres, ki bi lahko nasipu dodatno ĹĄkodil. ÂťPred Ä?asom so vodo iz nasipa Ä?rpali z eno Ä?rpalko, zdaj jo Ĺže s tremi. Prej je bil nasip v enem nivoju, zdaj se useda na tri kaskadne nivoje. Poleg tega je poroznost vedno veÄ?ja, voda pa pronica skoraj skozi celoten nasip,ÂŤ ugotavlja.

Na Ĺžupana Darka Meniha je naslovil ne le pobudo, ampak

zahtevo, da Premogovnik Velenje ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj nedvoumno pojasni, kje in kdaj bodo dobili dodaten potrebni material za zadostno vzdrĹževanje nasipa, in pridobi oceno ogroĹženosti za primer, Ä?e pride do poruĹĄitve. Ta bi jim na ObÄ?ini sluĹžila za pripravo naÄ?rta zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja v takem primeru. ÂťZaradi nenehnih sprememb stabilnosti nasipa bi bilo smiselno, da bi nad njim bdel neodvisni strokovnjak, ki bi nenehno spremljal stanje in ObÄ?ino o tem tudi obveĹĄÄ?al,ÂŤ meni.

Z odgovorom, ki ga je Premogovnik na njegova vpraĹĄanja, povezana z nasipom, pred Ä?asom Ĺže podal ObÄ?ini, ni zadovoljen.

Pravi, da ta premalo pove o dejanskem stanju v tem trenutku. đ&#x;”˛

Velenje, 1. oktobra – Tretjega 24-urnega Pikinega ultra maratona, ki je ob Velenjskem jezeru potekal v soboto in nedeljo, se je udeleĹžilo 118 tekaÄ?ev vseh generacij. NajstarejĹĄi udeleĹženec je bil star 76 let, najmlajĹĄa pa tri leta in pol. NajveÄ? je pretekel DraĹžen PeunoviÄ? iz Polzele, kar 165 kilometrov, od domaÄ?inov pa Peter Pokleka, ki je pretekel 100 kilometrov. Povedal nam je, da je tekel vse od zaÄ?etka teka, prvih 17 ur mu je ĹĄlo super dobro, potem pa ni bil veÄ? tako hiter, a je vseeno dosegel zastavljeni cilj.

Prireditev, ki sta jo pripravila Triatlon klub Velenje in Rotary klub Velenje v sodelovanju MO Velenje, je bila dobrodelna. Zbrali so skoraj 1.200 evrov, ki jih bodo namenili velenjski MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine za ĹĄportne poÄ?itnice

Med drugimi je posebno nagrado dobila najmlajĹĄa udeleĹženka, komaj triinpolletna Ana Brglez iz Velenja.

otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin.

To je veÄ? kot lani, saj je bilo veÄ? tudi udeleĹžencev. Prireditev se je zaÄ?ela in konÄ?ala v druĹžbi na-

gajive Pike, ki je organizatorjem pomagala podeliti tudi nagrade najboljĹĄim tekaÄ?em. đ&#x;”˛

bĹĄ

PriĹĄla je Ĺže jesen na vas V nedeljo, 1. oktobra, popoldne je druĹĄtvo REVIVAS Ĺ kale pri Kelherjevem kozolcu v Ĺ kalah pripravilo tradicionalno etnoloĹĄko-zabavno prireditev Jesen na vasi. Razstavo pridelkov je dopolnila ĹĄe tematska razstava Ĺžit in orodij za spravilo Ĺžit. Pridelovalcev Ĺžit se sicer ni pojavilo veliko, zato pa so si lahko obiskovalci ogledali lepo ĹĄtevilo eksponatov, ki jih na njivah in kmetijah le ĹĄe redko uporabljajo, saj so veÄ?ino del nadomestili stroji. Videti je bilo vse od srpov do trlic in stop.

Za nazoren prikaz mlaÄ?ve, liÄ?ka-

nja koruze in spravila prosa so poskrbeli JoĹže Hudournik, Branko Ĺ pital in Ivan Krenker. V posameznih opravilih so se preskusili tudi obiskovalci. UĹživali so otroci, za katere so bile pripravljene posebne igre, na prireditvi so izbirali naj pridelke, med katerimi je treba omeniti najteĹžjo buÄ?o (55,2 kg – Janko Jan), peso (4,25 kg – Marija Tifengraber), krompir (0,87 kg – Milica PogaÄ?ar), sladek krompir (1,9 kg – Mira Hrovat) in Ä?ebulo (0,70 kg – Zvonko SedovĹĄek). Poskrbljeno je bilo tudi za pokuĹĄine

jedi iz Ĺžit in recepte za njihovo pripravo. V tradicionalni igri ugibanja, koliko semen ima buÄ?a, si je dragoceno nagrado, Ä?etrt litra domaÄ?ega buÄ?nega olja, prisluĹžila Marta Mravljak, ki je napovedala 343 semen in pravilno ĹĄtevilko zgreĹĄila le za eno zrno.

DruĹĄtvo REVIVAS Ĺ kale se bo z razstavo pridelkov in prikazom spravila prosa predstavilo ĹĄe v soboto, 8. oktobra, dopoldne na mestni trĹžnici v Velenju. Sodelovali bodo tudi lokalni ponudniki.

Prijazno vabljeni! đ&#x;”˛

Vera PogaÄ?ar

ÄŒe ni pri roki "vejtneka", se da zrnje oÄ?istiti plev tudi takole (prikaz Ivan Krenker).