40 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (6/17°C), soboto (7/19°C) in nedeljo (11/20°C) bo delno oblaÄ?no.

V soboto moĹžen rahel deĹž.

ÄŒetrtek, 4. oktobra 2018â€

ĹĄtevilka 40 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Pika je pomahala v slovo

cena 1,90 â‚Ź

Kolo se obrestuje

Velenje, 29. september – Pika NogaviÄ?ka je za en teden vse obrnila na glavo. Tudi sebe. Na noge se ni postavila niti, ko je Ĺže bil Ä?as za odhod. Mnogi se ĹĄe vedno ozirajo in upajo, da jo bodo kje zagledali. A kaĹže, da se do prihodnjega septembra, ko bo priređ&#x;”˛ tf dila Ĺže 30. Pikin festival, ne bo veÄ? prikazala. â€

Foto: Jurij VoduĹĄek

Tina Felicijan

9

Podelili priznanja Ĺ oĹĄtanj – Minulo nedeljo je praznovala obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Ob prazniku so v petek, 28. septembra, v tamkajĹĄnjem Kulturnem domu pripravili prisrÄ?no slovesnost s podelitvijo priznanj in plaket. Ĺ˝upan Ĺ oĹĄtanja, Darko Menih, je v nagovoru zbranim nanizal minule doseĹžke obÄ?ine, slovesnost pa so s kulturnim programom popestrili madi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani.

7

đ&#x;”˛

KulinariÄ?no doĹživetje v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenska turistiÄ?na organizacija je objavila razpis za 5-zvezdiÄ?na doĹživetja, ki jih bodo trĹžili pod znamko kakovosti Slovenia Unique Experience. Gre za turistiÄ?no visokokakovostna doĹživetja, z moÄ?no izraĹženo izkustveno noto z izredno dodelanim pristopom in storitvijo.

V Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline so bili skupaj z Gorenjem Gostinstvo in Premogov-

nikom na to Ĺže pripravljeni in ponujajo KulinariÄ?no doĹživetje v Muzeju premogovniĹĄtva, 160 metrov pod zemljo.

Vrhunsko kulinariÄ?no atrakcijo bodo oblikovali po naÄ?elih turistiÄ?nih doĹživetij in edinstvene ter avtentiÄ?ne zgodbe, ki bo v destinacijo pripeljala nove obiskovalce ter poveÄ?ala njeno prepoznavnost kot destinacijo, ki jo je vredno

obiskati in doĹživeti. Produkt bodo dokonÄ?no oblikovali do konca letoĹĄnjega leta.

Pripravljajo pa ĹĄe dva prav tako pet zvezdiÄ?na projekta, in sicer doĹživetje socializma v Velenju, v Ĺ oĹĄtanju pa v sodelovanju s Termami TopolĹĄica doĹživetje usnjarstva in lonÄ?arstva. đ&#x;”˛

mz

ZakljuÄ?ek projekta 42/42 in sprejem Janje Garnbret Mestna obÄ?ina Velenje bo jutri, 5. oktobra, pripravila na Titovem trgu v Velenju zakljuÄ?ek projekta 42/42, v katerem sodeluje 42 slovenskih obÄ?in, ki podpirajo tekaÄ?a Bogomirja Dolenca pri njegovem podvigu. Glavni podpornik projekta je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki bo poleg Bogomirja Dolenca ob tej priloĹžnosti sprejel tudi naĹĄo najboljĹĄo ĹĄportno plezalko Janjo Garnbret, trikratno svetovno prvakinjo in dvakratno ĹĄportnico leta mestne obÄ?ine Velenje.

Cilj projekta 42/42 je zbiranje denarnih sredstev za ustanovo Mali vitez in za njene

male viteze. Projekt poteka pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Borutom Pahorjem in ambasadorstvom Vlaste Nussdorfer, varuhinje Ä?lovekovih pravic. Ĺ portno-dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh se je zaÄ?el 25. avgusta v Velenju in se bo zakljuÄ?il 5. oktobra z veliko prireditvijo v Velenju. To je najveÄ?ji tovrsten projekt v letoĹĄnjem letu v Sloveniji. Zadnji maraton bo tekaÄ? Bogomir Dolenc odtekel s ĹĄtartom na Trojanah, zakljuÄ?il pa ga bo na Titovem trgu v Velenju, predvidoma med 19. in 20. uro, kjer ga bosta slavnostno sprejela Ĺžupan Bojan KontiÄ?

in ambasadorka projekta Vlasta Nussdorfer.

ZakljuÄ?ni dogodek se bo na Titovem trgu zaÄ?el ob 16. uri z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, plesnimi nastopi, urejanjem priÄ?esk in poslikavami obraza. TekaÄ?a Bogomirja Dolenca bodo obiskovalci lahko spremljali na zadnjem maratonu projekta 42/42 na video projekciji na platnu ob odru vse do samega prihoda na Titov trg.

VeÄ?erni program bodo popestrili pevci in glasbene skupine – Ditka, ansambel Stil, Sam Samo, Kokr Joe Band, KLT by Whiteman in đ&#x;”˛ Frenk Nova. â€

ÄŒe se po Velenju ĹĄe niste zapeljali s kolesom, morda res ne veste, da je mesto kot nalaĹĄÄ? za kolesarjenje. Ne le zato, ker je tako majhno, da je tako ali tako vse bolj ali manj na razdalji sprehoda, ki bi si ga za zdravje moral vsakdo privoĹĄÄ?iti vsak dan. Velenje je kolesarjem prijazno tudi zaradi svojih ravnin. Na klance bi se lahko izgovarjali le prebivalci Ĺ martnega in Konovega, morda tudi Gorice in BevÄ?, Ä?eprav jim je teren vsaj v eno smer potovanja naklonjen bolj kot veÄ?ini meĹĄÄ?anov, ki morajo od ene do druge toÄ?ke nenehno poganjati pedale. Mesto ima veÄ?inoma urejene kolesarske steze. Razen na nekaterih odsekih, ki pa so res tako zdelani, da bi za varno voĹžnjo po njih potrebovali gorska kolesa, je voĹžnja po njih prav prijetna, pa ĹĄe dokaj hitra. ObÄ?ina napoveduje, da bodo tudi ti odseki v prihodnosti bolj urejeni, nekaj kolesarskih povezav pa bodo ĹĄe dogradili. ÄŒe smo zelo zahtevni kolesarji, nas ponekod lahko zmotijo previsoki robniki, pregloboki kanali za odvodnjavanje ali pa klanÄ?ine, ki za spuste in vzpone niso najbolj primerne, a se tem oviram v veÄ?ini primerov ni teĹžko izogniti. Tu in tam primanjkuje praktiÄ?nih parkiriĹĄÄ? za kolesa, sicer pa je prednosti kolesarjenja po mestu (po mojih izkuĹĄnjah) vsaj v primerjavi z voĹžnjo z avtomobilom od semaforja do semaforja bistveno veÄ?. ÄŒe Ĺživite v srediĹĄÄ?u mesta, lahko za voĹžnjo z avtomobilom od garaĹže do parkiriĹĄÄ?a pri Gorenju, denimo, ali obratno v Ä?asu prometne konice porabite tudi pol ure. S kolesom se lahko izognete kolonam in semaforjem ter porabite le dobrih deset minut. PribliĹžno toliko Ä?asa vam vzame tudi kolesarjenje do Velenjskega ali Ĺ kalskega jezera, pa do nakupovalnih centrov, Ä?eprav je kolesarjenje do Velenjke precej manj prijetno in manj varno, saj od policijske postaje do kroĹžnega kriĹžiĹĄÄ?a ni kolesarske steze. Kar nekaj Ä?asa nam kolesarjenje prihrani tudi zato, ker kolo vzamemo iz kolesarnice in se z njim pripeljemo praktiÄ?no do vhoda ĹĄole, pisarne, trgovine ali paÄ? tja, kamor smo namenjeni. Do avtomobila pa se moramo, Ä?e nimamo garaĹže, najprej sprehoditi, pozimi ĹĄe ostrgati led, ga odkidati, nato najti parkiriĹĄÄ?e in se ponovno sprehoditi. Res je, da nas avto zaĹĄÄ?iti pred ostrim mrazom in deĹžjem, omogoÄ?a nam laĹžji prevoz nakupljenih reÄ?i, a tudi za to se da kolo primerno opremiti. Po drugi strani pa – preden se avtomobil pozimi ogreje, se s kolesom pripeljemo na katerokoli destinacijo v mestu in se ogrejemo sami, poleti pa si prihranimo vroÄ?inski ĹĄok, Ä?e namesto v pregret avto sedemo na kolo.

Kolo ni le bistveno cenejĹĄe ob nakupu, je tudi bistveno cenejĹĄe za vzdrĹževanje. Ne le zato, ker ne kuri goriva, ampak tudi zato, ker zanj potrebujemo le par neprimerno cenejĹĄih gum, ni ga treba zavarovati (Ä?eprav evropski poslanci Ĺže razmiĹĄljajo, da bi obvezna zavarovanja uvedli za vsa vozila, ki uporabljajo elektriÄ?ne motorje, torej tudi za elektriÄ?na kolesa), registrirati, ni mu treba kupiti parkirnega abonmaja, cenejĹĄi je servis ‌ Vsi, ki promovirajo trajnostno mobilnost, pa poleg prihrankov Ä?asa in denarja v prid kolesarjenju ĹĄtejejo tudi blagodejno gibanje in zmanjĹĄevanje izpustov toplogrednih plinov, s tem pa ohranjanje Ä?istega zraka v mestih, ki je (tega se ne moremo zavedati, Ä?e kdaj v Ĺživljenju nismo vdihnili zraka v kakem velemestu) pravi privilegij.

Glede na vse prednosti kolesarjenja mislim, da je avtomobil v Velenju razvada, ki si jo vse preveÄ? ljudi vse prepogosto privoĹĄÄ?i.

Njegova prednost – obilica udobja – je, sodeÄ? po prednostih, ki jih ima kolo ali kako drugo prevozno sredstvo na kalorije, vsaj po mojem mnenju precenjena. đ&#x;”˛

O pravosodju z ministrico 5 Andrejo KatiÄ?

Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ

Zavarovalno zastopanje, Roman KavĹĄak s.p.

Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

4. oktobra 2018

Za zaÄ?etek ogled dobrih praks

LOKALNE novice

DrĹžavna sekretarka na ministrstvu za delo Breda BoĹžnik v Velenju

Otvoritev sodobnega centra Mega Tel Velenje – Danes ob 14-tih bo priloĹžnostna slovesnost, na kateri bo podjetje Mega Tel iz Velenja predalo svojemu namenu prostore sodobnega centra, ki so jih uredili v nekdanji tako imenovani stekleni direkciji Premogovnika. Podjetje, ki sta ga leta 2002 ustanovila brata Matej in Milan MeĹža sodi med vodilne ponudnike sodobnih reĹĄitev v informatiki ter telekomunikacijah. Na izzive prihodnosti odgovarja s strokovnim znanjem in sodobno infrastrukturo, pohvali pa se lahko s poslovnimi enotami v EU, Aziji in v domaÄ?em Velenju. Zaposluje veÄ? kot 20 visoko đ&#x;”˛ mz strokovno usposobljenih delavcev. â€

Zdravniki priporoÄ?ajo cepljenje V Sloveniji so ta teden zaÄ?eli cepiti proti sezonski gripi. ÄŒeprav cepljenje priporoÄ?ajo vsem, pa je to posebej priporoÄ?ljivo obÄ?utljivejĹĄim skupinam, kot so starejĹĄi od 65 let, noseÄ?nicam in majhnim otrokom, so sporoÄ?ili z Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje (NIJZ). PrejĹĄnjo sezono se je pri nas sicer cepilo okrog 84.000 ljudi, kar je nekaj veÄ? kot predprejĹĄnjo sezono, ko se je cepilo manj kot 70.000 ljudi. Ĺ e vseeno pa je to precej manj kot pred pribliĹžno desetimi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev. Cena cepljenja proti gripi znaĹĄa 14 evrov, za noseÄ?nice, kroniÄ?ne bolnike in starejĹĄe od 65 let pa đ&#x;”˛ mz cepljenje stane sedem evrov. â€

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 27. septembra – Nova drĹžavna sekretarka na ministrstvu za delo, druĹžino in socialne zadeve Breda BoĹžnik je enega svojih prvih obiskov na terenu namenila Velenju. Ogledala in spoznala je dva primerna dobrih praks. Obiskala je VeÄ?generacijski center Planet generacij, ki deluje v okviru Ljudske univerze Velenje, in DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija.

DrĹžavna sekretarka je delala na razliÄ?nih podroÄ?jih socialnega varstva in z uporabniki razliÄ?nih ranljivih skupin. Dobro pa pozna tudi Velenje, zato ni nakljuÄ?je, da mu je namenila enega svojih prvih obiskov na terenu. Pred imenovanjem za drĹžavno sekretarko je bila BoĹžnikova direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, pred tem

Dr. Selma FilipanÄ?iÄ? - Jenko, direktorica NOVUS-a, podĹžupanja Breda Kolar, Drago MartinĹĄek z Urada za druĹžbene dejavnosti, drĹžavna sekretarka Breda BoĹžnik in direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita KropuĹĄek – Ranzinger.

pa v javnem zavodu Socio Celje najprej strokovna delavka, nato tudi strokovna vodja programa, tako da ji je to podroÄ?je blizu.

Blizu pa ji je tudi Velenje. ÂťJe

mesto, kjer se veliko dogaja. To vem, ker Ĺživim v bliĹžini in zelo rada pridem sem. NavduĹĄena sem nad primeri dobrih praks, s katerimi so me seznanili. To je

nekaj, kar nujno potrebujemo.

Pri tem imajo vso podporo tudi đ&#x;”˛ na ministrstvu.ÂŤ â€

Harmonija jih ĹĄteje Ĺže veÄ? kot deset Velenje – Center za druĹžine Harmonija, ki deluje v okviru DruĹĄtva NOVUS, deluje Ĺže veÄ? kot deset let. Vanj so v teh letih vkljuÄ?ili 15.000 udeleĹžencev, letos veÄ? kot 3.500 udeleĹžencev v 7.900 aktivnih ur programov, ki jih izvajajo. Ciljne skupine so raznolike, najveÄ? je otrok, zelo veliko starĹĄev, pa tudi babic, ki prihajajo v Harmonijo z vnuki in vnukinjami. Veliko pohval jim namenjajo starejĹĄi, tisti, ki prihajajo k njim pridobivat spretnosti za delo z đ&#x;”˛ mkp raÄ?unalnikom in po znanje za zdrav naÄ?in Ĺživljenja. â€

Hilda TovĹĄak na prostosti Nekdanja direktorica Vegrada Hilda TovĹĄak je bila prejĹĄnji teden tudi uradno pogojno izpuĹĄÄ?ena iz zapora. Komisija ministrstva za pravosodje ji je namreÄ? pogojni izpust potrdila po dobrih petih letih prestane kazni. TovĹĄakova, ki je bila v veÄ? zadevah obsojena na enotno osemletno zaporno kazen, je sicer Ĺže nekaj Ä?asa kazen prestaja doma, v milejĹĄem reĹžimu. TovĹĄakova je sicer poravnala vse obveznosti, tudi finanÄ?ne, v zvezi z dosojenimi đ&#x;”˛ mz kaznimi pa je pred njo ĹĄe nekaj obtoĹžb.â€

PrviÄ? bo potekal Osteotlon

STANE LUKĹ E s. p.

Na GradiĹĄÄ?u 12, 3330 Mozirje

Razpis za delovno mesto (iĹĄÄ?emo eno osebo, m)

ORODJAR, OBDELOVALEC KOVIN Opis del in nalog: Izdelava manjĹĄih priprav, vzdrĹževanje orodij Izobrazba: niĹžja ali srednja poklicna, smer strojniĹĄtvo in obdelava kovin Trajanje in vrsta zaposlitve: za nedoloÄ?en Ä?as, polni delovni Ä?as Poskusno delo: 3 mesece Dodatna znanja, kompetence, pogoji za zasedbo: Voz. izpit kat. B NaÄ?in prijave kandidatov: kandidati naj poĹĄljejo vlogo po poĹĄti na sedeĹž podjetja ali na elektronski naslov: stane.lukse@lukse.si. V vlogi navesti naveden kontakt (telefon ali elektronski naslov).

Kandidati bodo obveĹĄÄ?eni na podan kontakt glede termina za razgovor.

Rok oddaje prijave: 30. 10. 2018

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

V vili Bianci je v ponedeljek potekal regijski dogodek, ki so ga organizatorji poimenovali Šola za ĹžupaneÂŤ. Zbralo se je okrog 30 predstavnikov lokalnih skupnosti, nevladnih in drugih organizacij ter tudi nekateri kandidati za Ĺžupane. Kot je povedala organizatorica dogodka Selma FilipanÄ?iÄ? Jenko, so skuĹĄali s ĹĄolo za Ĺžupane pred jesenskimi lokalnimi volitvami poudariti pomen veÄ?je osredotoÄ?enosti đ&#x;”˛ na programsko delo za prihodnje Ĺžupanske mandate.â€

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Bo volk sit in koza ostala cela Med vinom in pivom – Med RogaĹĄko Slatino in PodÄ?etrtkom – Sprehod pod kroĹĄnjami

Velenje, 9. oktober – Ob svetovnem dnevu osteoporoze in v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika bo DruĹĄtvo bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline v sodelovanju z veÄ? partnerji priredilo 1. Osteotlon.

V torek, 9. oktobra, bodo med 15. in 19. uro v vili Bianci potekale razliÄ?ne aktivnosti ozaveĹĄÄ?anja o vzrokih za nastanek in reĹĄitvah za zdravljenje osteoporoze. Najprej bo na sporedu degustacija mleÄ?nih izdelkov z visoko vsebnostjo kalcija, nato bo po predavanju o ustrezni prehrani potekala vodena vadba za zdrave kosti, nazadnje pa ĹĄe prikaz koordinacije gubanja, moÄ?i in duha.†đ&#x;”˛ tf

ukĹĄe

Ĺ ola za Ĺžupane

Pravijo, da se nasprotja pogosto privlaÄ?ijo in nekateri upajo, da bo tako tudi pri nas. Da bosta koalicija (tudi z levico) in gospodarstvo le priĹĄli bolj skupaj in bo tako bolje za mnoge ljudi in podjetnike. Saj veste, zdaj je bilo kar nekaj vroÄ?e krvi, tudi napovedi, da bodo nekateri poslovneĹži spakirali kufre in odĹĄli na tuje. Malo za ĹĄalo: nekateri bi se tam poÄ?utili morda kar domaÄ?e, saj na tujem iĹĄÄ?e delo veliko naĹĄih ljudi. Seveda upamo, da se bodo stvari res toliko poravnale, da bodo poslovneĹži ostali doma in da bodo doma tudi ustvarjali ĹĄe veÄ? kakovostnih delovnih mest in naĹĄim ljudem dela ne bo treba iskati po svetu.

Sicer pa smo vstopili v mesec, ki je mnogim Slovencem ĹĄe kako pisan na koĹžo. Vinotok! Kako se to sliĹĄi slovensko! Vino oziroma vsaj moĹĄt sicer Ĺže nekaj Ä?asa teÄ?e v sode, pravo vino pa bo sveti Martin ÂťnaredilÂŤ ĹĄele naslednji mesec. Zato zdaj nekateri ĹĄe prisegajo na pivo.

Predvsem v Ĺ˝alcu, prestolnici zelenega zlata, ki ĹĄe vedno velja za pomembno sestavino piva, so to v soboto ĹĄe posebno poÄ?astili. Ob zdaj Ĺže svetovno znani pivski fontani so pripravili uradni hmeljarski likof; vendar to ni bila osrednja sobotna prireditev, ampak del Ĺžalskega oziroma savinjskega ÂťoktoberfestaÂŤ. Veselo je bilo dolgo v noÄ?, Ä?eprav letoĹĄnja letina ni bila ravno taka, da bi vsi hmeljarji vriskali od veselja. Pri nekaterih sortah je bila podpovpreÄ?na, drugod povpreÄ?na. Kakovost pa dobra. Za pivo se seveda ni bati. Kot se ni bilo treba bati za korajĹžneĹže, ki so si upali naskoÄ?iti najviĹĄjo stavbo v Savinjski dolini.

Ob tej Ĺžalski prireditvi so namreÄ? pripravili tudi prvi tek na Hmezad.

Tek po stopnicah te 15 nadstropne stavbe.

S te najviĹĄje stavbe v Savinjski dolini, visoka je 55 metrov, se ljudje ĹĄe ne morejo spuĹĄÄ?ati po toboganu, kar kot atrakcijo nekateri resno napovedujejo. Se pa bodo lahko po toboganu turisti kmalu spuĹĄÄ?ali s 35 metrov visokega stolpa na zreĹĄkem Pohorju. Tu naj bi kmalu zaÄ?eli urejati posebno turistiÄ?no atrakcijo – Pot med kroĹĄnjami dreves.

Zdaj, ko so podpisali potrebne ÂťpapirjeÂŤ, naj bi bilo vse pripravljeno do te mere, da naj bi kmalu zaÄ?eli prva dela. In Ä?e bo ĹĄlo vse po sreÄ?i, naj bi se pod kroĹĄnjami pohorskih dreves sprehajali Ĺže prihodnje leto.

ObÄ?ina ZreÄ?e in druĹžba Unitur bosta pri tem projektu sodelovala s

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

poljsko-nemĹĄkim partnerjem. SprehajaliĹĄÄ?e bo dolgo skoraj 600 metrov, potekalo bo v viĹĄini do 20 metrov, na koncu bo 35 metrov visok stolp in ob njem tobogan, po katerem se bodo ÂťsprehajalciÂŤ spustili na tla. V samih ZreÄ?ah pa se veselijo nove gazele. Njihova tovarna GKN Driveline Slovenija, ki je Ĺže skoraj dve desetletji del angleĹĄke multinacionalke, je zrasla iz Uniorjevega obrata homokinetiÄ?nih zglobov. Nekdaj je bila glavna dobaviteljica nekdanje Zastave, zdaj oskrbuje s pomembnimi deli za avtomobile mnoge najvidnejĹĄe svetovne proizvajalce avtomobilov. V akciji druĹžbe Dnevnik za Slovensko gazelo je ta zreĹĄka druĹžba postala Savinjsko-zasavska gazela in se uvrstila v finale. Med nominiranci je bila tudi Veterinarska postaja Ĺ marje pri JelĹĄah. Ta je lani v primerjavi z letom poprej dosegla kar 45-odstotno rast prihodkov, podobno rast priÄ?akujejo tudi letos.

Ljubitelji kolesarstva pa lahko Ĺže nekaj Ä?asa premagujejo pot med RogaĹĄko Slatino in PodÄ?etrtkom na izposojenih kolesih. Stekel je namreÄ? avtomatiziran sistem samopostreĹžne izposoje koles teh dveh obÄ?in. V vsaki obÄ?ini so tri take postaje z elektriÄ?nimi in navadnimi kolesi. Uporabniki pa lahko kolesa pustijo na kateri koli postaji. Pot med obema krajema je ĹĄe posebej zanimiva, saj poteka kolesarska steza dobrĹĄen del ob Vonarskem jezeru. Ĺ e bolj bo, ko bo to jezero znova oĹživelo.

V Celju pa nimajo sreÄ?e z maÄ?ko; ne z navadno, s turĹĄko. Hotel s tem imenom, ki stoji sredi mesta s pogledom na obÄ?ino, Ĺže desetletje sameva. Tudi zadnja prodaja ni bila uspeĹĄna.

Pa ĹĄe to: Kors je prevzel svetovno znano modno hiĹĄo Versace! To je resniÄ?na vest, ki se zdi nekaterim skorajda neverjetna. Pa je. Seveda ne gre za nekoÄ? naĹĄe znano podjetje Kors iz RogaĹĄke Slatine, ki je v Ä?asu svojih zlatih let izdelovalo kakovostne in modne izdelke, ampak za ameriĹĄkega izdelovalca ÂťopremeÂŤ za Ĺženske. Slatinski Kors je, Ĺžal, Ĺže pred leti klavrno propadel. Kot ĹĄe mnogo drugih naĹĄih uveljavljenih blagovnih znamk z raznih podroÄ?ij. Tudi tak je paÄ? bil naĹĄ razvoj.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

4. oktobra 2018

Pomembne pridobitve za majhen kraj velikih zanimivosti ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki bogatejĹĄa za tri infrastrukturne objekte – Glavnino denarja zagotovila drĹžava – Ministrica BratuĹĄkova: 3. razvojna os skupen izziv Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 29. septembra – Pod ĹĄotorom na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki so s priloĹžnostno slovesnostjo simboliÄ?no zaznamovali zakljuÄ?ek treh infrastrukturnih projektov, in sicer sanacijo mostu Ä?ez reko Pako v ReÄ?ici ob Paki, ureditev nivojskega prehoda Ä?ez ĹželezniĹĄko progo v PaĹĄki vasi ter preplastitev odseka ceste Skorno– Gorenje. Vrednost del je presegla 1,4 milijona evrov, od tega je blizu

300 tisoÄ? evrov primaknila ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, od 15 do 20 tisoÄ? evrov ObÄ?ina BraslovÄ?e, ostalo drĹžava.

V pripravi ĹĄe trije projekti

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je ob tej priloĹžnosti dejal, da gre za zelo pomembne pridobitve, ki si jih majhen kraj velikih zanimivosti ter tukajĹĄnji obÄ?ani zasluĹžijo. Priznal je, da si tako velikih vlaganj obÄ?inski proraÄ?un sam ne bi mogel privoĹĄÄ?iti.

ZaÄ?etek nekaterih od teh naloĹžb segajo Ĺže v leto 2010, vse pa so zgradili z namenom zagotoviti veÄ?jo varnost vseh udeleĹžencev v prometu, ĹĄe najbolj pa najbolj ranljivih skupin – otrok. ÂťDa smo to dosegli, je bilo potrebnih veliko usklajevanj, tvorno sodelovanje vseh, pa tudi potrpeĹžljivost obÄ?anov ter uporabnikov infrastrukture, saj smo imeli letoĹĄnjo pomlad v lokalni skupnosti kar tri gradbiĹĄÄ?a. Zato je naĹĄe zadovoljstvo danes ĹĄe toliko veÄ?je. Iskrena hvala

uresniÄ?ili v naslednjih dveh letih: posodobitev drĹžavne ceste skozi ReÄ?ico ob Paki, odsek ceste od ĹželezniĹĄkega prehoda v Ĺ martnem ob Paki do nekdanjega podjetja Vina ter zapiranje nevarnega nezavarovanega ĹželezniĹĄkega prehoda proti Slatinam, kjer bo treba zgraditi obvozno cesto. Želim si in prepriÄ?an sem, da bom imel priloĹžnost nagovoriti vas, obÄ?ani, tudi takrat, ko bomo predajali namenu tudi te projekte,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko KopuĹĄar.

SimboliÄ?no so otvoritveni trak prerezali (od leve proti desni): Janko KopuĹĄar, ministrica Alenka BratuĹĄek ter Damir Topolko, direktor Direkcije RS za infrastrukturo.

Da so pridobitve pomembne, so dokazali tudi obÄ?ani z udeleĹžbo na slovesnosti.

Ministrica Alenka BratuĹĄek je prisluhnila tudi predstavnikom civilne iniciative, ki so ji ob tej priloĹžnosti izroÄ?ili pismo ter koĹĄaro z domaÄ?imi dobrotami. BratuĹĄkova jim je zagotovila, da bo pismo prebrala in jim prisluhnila.

vsem, ki ste pomagali pri izvedbi projektov.ÂŤ KopuĹĄar je ĹĄe dejal, da ObÄ?ina s tem sodelovanja z ministrstvom za infrastrukturo ĹĄe ni konÄ?ala. Pripravljajo namreÄ? ĹĄe tri projekte, ki naj bi jih

Tretja razvojna os izziv za vse

Slovesnosti se je udeleĹžila tudi podpredsednica vlade RS in ministrica za infrastrukturo mag. Alenka BratuĹĄek. Delila je

mnenje s KopuĹĄarjem, da gre za pomembne pridobitve za okolje in potrdila, da so v pripravi ĹĄe trije. ÂťImamo pa na tem obmoÄ?ju skupen velik izziv – to je projekt tretja razvojna os. Zavedam se

SDS Velenje ĹĄe naprej vodi Suzana KavaĹĄ

Tri doline, tri doĹživetja v enem dnevu Edinstven turistiÄ?ni projekt, ki povezuje hmeljarstvo, socialistiÄ?ni Ä?udeĹž in koroĹĄko flosarijo – Povezovanje, sodelovanje in novi gostje Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ˝alec, 27. septembra – Ob svetovnem dnevu turizma so v Ĺ˝alcu predstavili novost letoĹĄnje turistiÄ?ne sezone – projekt DoĹživetje treh dolin. Gre za skupen turistiÄ?ni produkt Savinjske, Ĺ aleĹĄke in KoroĹĄke doline, ki vabi turiste, da v enem dnevu obiĹĄÄ?ejo Ĺ˝alec, Velenje in Zgornjo Dravsko dolino.

V turizmu ni mej

Ĺ˝alski Ĺžupan Janko Kos je ob tej priloĹžnosti med drugim dejal, da so v letu evropske kulturne dediĹĄÄ?ine in v letu, ko je povezovanje ĹĄe pomembnejĹĄe kot leto prej, v skupnem turistiÄ?nem projektu zdruĹžili doĹživetja, ki bogatijo slovensko turistiÄ?no ponudbo in so edinstvena v tem prostoru. V ospredje postavljajo 5-zvezdiÄ?na doĹživetja vsakega podroÄ?ja z namenom, da turisti v enem dnevu doĹživijo tri doline zelo zanimivo in nepozabno. ÂťV turizmu je potrebno sodelovanje, povezovanje.

Tu ni mej. Imamo ljudi, ki znajo pripovedovati zgodbe, jih povezati v pentljo, zato prihajajo k nam tudi tuji turisti. V prihodnje jih priÄ?akujemo ĹĄe veÄ?.ÂŤ Po njegovem mnenju se lahko kraji, ki do-

StoÄ?ili 70 tisoÄ? litrov piva

slej niso bili tako turistiÄ?no izpostavljeni, imajo pa unikatne zgodbe, postavijo ob bok turistiÄ?no bolj prepoznavnim in uveljavljenim krajem, ker so drugaÄ?ni, posebni, Ä?e si seveda upajo in znajo. V Ĺ˝alcu so si upali z unikatno zgodbo o hmeljarstvu in jo s fontano piv nadgradili. Danes so vpisani na svetovnem turistiÄ?nem zemljevidu in dobro jim gre. ÄŒe so pred zaÄ?etkom obratovanja

Na fontani piv so doslej predstavili 33 piv iz 25 slovenskih pivovarn, ki pivo varijo s savinjskim hmeljem. V 14 mesecih (fontana je v zimskih mesecih zaprta) so prodali 138 tisoÄ? vrÄ?kov, obiskalo pa jo je Ĺže 400 tisoÄ? ljudi. Doslej so stoÄ?ili nekaj veÄ? kot 70 tisoÄ? litrov piva.

fontane Ĺželeli prodati 6000 vrÄ?kov v eni sezoni, jih sedaj prodajo v enem mesecu najmanj 6200. V 14 mesecih obratovanja fontane so prodali 138 tisoÄ? vrÄ?kov, obiskalo jo je pribliĹžno 400 tisoÄ? ljudi, stoÄ?ili pa so veÄ? kot 70 tisoÄ? litrov 33 vrst piva od 25 slovenskih pivovarjev.

ZaÄ?ne se v Ĺ˝alcu, nadaljuje v Velenju, konÄ?a na Muti

IzhodiĹĄÄ?na toÄ?ka turistiÄ?nega projekta DoĹživetja teh dolin se zaÄ?ne v Ĺ˝alcu, ki postaja vse bolj srediĹĄÄ?e kulturnega in kulinariÄ?nega turizma, ki temelji na hmeljarski dediĹĄÄ?ini. Ta je tudi rdeÄ?a nit njihove turistiÄ?ne ponudbe. VkljuÄ?uje obisk Eko muzeja Hmeljarstva in pivovarstva Slovenje, hmeljarsko

ovir, ki nas v zvezi s tem projektom Ä?akajo, sama od njih ne beĹžim in verjamem, da bomo z Ĺžupani obÄ?in Ĺ martno ob Paki, BraslovÄ?e in Polzela na to temo veÄ?krat sedeli zato, da reĹĄimo teĹžave na najboljĹĄi naÄ?in za vse.ÂŤ Kot nam je dejala BratuĹĄkova, je tretja razvojna os tako pomemben projekt drĹžavnega pomena, da ga bo ne glede na odloÄ?itev ustavnega sodiĹĄÄ?a treba nadaljevati. ÂťSeveda bomo poÄ?akali na odloÄ?itev in se potem odloÄ?ali, kako dalje. Tudi Ä?e bo to menilo, da je vse v redu, pogovor z lokalnimi skupnostmi in ljudmi iz teh okolij nikakor ne bo izostal.ÂŤ Za prijetno razpoloĹženje so z nastopom poskrbeli otroci tamkajĹĄnjega zasebnega vrtca Bambi, uÄ?enci velenjske glasbene ĹĄole, pa tudi Ivan Napret, ki je pridobitve đ&#x;”˛ blagoslovil. â€

zgodbo Ĺžalskega pivovarja Simona Kukca, ÂťoÄ?eta laĹĄkega pivaÂŤ, ter svetovno poznano Fontano piv Zelenega zlata.

Izlet se nadaljuje proti najmlajĹĄemu slovenskemu mestu Velenju, kjer obiskovalce skozi ta socialistiÄ?ni Ä?udeĹž, kot so mu nekoÄ? rekli, popelje pionirka z rdeÄ?o rutico in kotalkami. Ta pri vodenju skozi srediĹĄÄ?e mesta do restavracije Jezero, kjer izletnike Ä?aka prava socialistiÄ?na malica, obuja spomine na otroĹĄtvo in Ĺživljenje v Ä?asu tovariĹĄtva na nostalgiÄ?en in zabaven interaktivni naÄ?in. Sledi ĹĄe ogled Velenjskega jezera in Velenjske plaĹže.

Na KoroĹĄkem, konkretneje na Muti, pa popotnike s harmoniko v rokah in nasmehom na ustih priÄ?akajo splavarji.

Kot je bilo vÄ?asih v navadi, goste postreĹžejo s ĹĄilcem Ĺžganja, rĹženim kruhom in soljo. Splavarski humorist Miha ĹĄaljivo ponazori, kako so splavarili nekoÄ?, flosarske frajlice pa na splavarski rajĹži pogostijo goste s krepko malico. Na vsaki rajĹži flosarji v svoj ceh sprejmejo tudi novopeÄ?enega flosarja, ki ga pred tem flosarski Ĺžupnik oÄ?isti grehov.

Enodnevno turistiÄ?no doĹživetje Treh dolin bo izletnike stalo 38 evrov. đ&#x;”˛

PrejĹĄnjo sredo je potekala volilna konferenca SDS Velenje, na kateri so ponovno potrdili za predsednico Suzano KavaĹĄ, organe stranke pa so pomladili. Konstitutivno sejo bodo imeli jutri, v petek, 5. oktobra, na njej pa bodo oblikovali tudi predlog za kandidata za Ĺžupana. đ&#x;”˛

mz

V Velenju nova stranka Velenje, 1. oktobra – Z odloÄ?bo notranjega ministrstva je bila v petek v Velenju ustanovljena nova politiÄ?na stranka NaĹĄe Velenje.

Na ustanovnem zboru so za predsednika stranke izvolili JoĹžeta Hribarja (Big Joco), ki bo tudi strankin kandidat za velenjskega Ĺžupana na letoĹĄnjih lokalnih volitvah, slogan za volitve pa bo SveĹže ideje za NaĹĄe Velenje ter PoĹĄteno Velenje.

Stranka bo kandidirala tudi za mesta v velenjskem mestnem svetu, nastala pa je na pobudo obÄ?anov, ki si Ĺželijo spremembe v Velenju in sveĹžih idej, so sporoÄ?ili iz stranke.

V strankinem programu je med drugim zapisano, da se bodo zavzemali za obnovitev stolpa Ĺ aleĹĄkega gradu in ureditev razglednega stolpa na vrhu gradu, obnovitev in zagon smuÄ?iĹĄÄ?a Ĺ alek z odkupom potrebnega zemljiĹĄÄ?a, izgradnjo otroĹĄkega letnega bazena ter uvedbo registrskih tablic z oznaÄ?bo VE, namesto RdeÄ?e dvorane bi zgradili novo ĹĄportno dvorano in nov stadion, namesto azilnega doma, bi stanovanja namenili velenjskim druĹžinam ... đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

TeÄ?emo vedno na dolge proge

GOSPODARSKE novice Gospodarska rast bo niĹžja

MenedĹžer leta 2018 BoĹĄtjan Gorjup: ÂťDober rezultat je naravna posledica dobre kulture in takih medsebojnih odnosov v podjetjuÂŤ Tatjana PodgorĹĄek

PortoroŞ, 27. septembra – Kot smo Şe zabeleŞili, je pred tednom dni na menedŞerskem kongresu v PortoroŞu direktor druŞbe BSH Hiťni aparati Nazarje Boťtjan Gorjup prejel prestiŞni naslov Manager leta 2018.

srediĹĄÄ?a prodajne regije BSH Adriatic East ter utrdila svojo kljuÄ?no vlogo v skupini BSH. Ugled druĹžbe znotraj skupine je bil pomemben tudi pri izbiri Nazarij kot sedeĹža kompetenÄ?nega

je ogovoril na vpraĹĄanje, ali je bila podelitev tokratnega naziva preseneÄ?enje glede na to, da je pred ĹĄestimi leti Ĺže prejel naziv Mladi manager leta. In kam naziv uvrĹĄÄ?a? ÂťZa vsakega menedĹžerja

dober pogled v organizacijo dela, svoje sodelavce, da znajo poslovne priloĹžnosti izkoristiti. ÂťTemu bo treba slediti v Ĺživljenju tudi v prihodnje.ÂŤ Gorjup nam je ĹĄe dejal, da letos

PreseĹžki, rekordi

V obrazloĹžitvi za nagrado med drugim piĹĄe, da BSH HiĹĄni aparati Nazarje kot najveÄ?ja evropska tovarna za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane, tehnoloĹĄko zahtevnih termiÄ?nih aparatov za pripravo napitkov ter eno od 10 najveÄ?jih izvozno usmerjenih druĹžb v Sloveniji pod njegovim vodstvom dosega izjemne gospodarske rezultate. Preteklo leto sta zaznamovala vsaj dva rekorda: 340 milijonov evrov prihodkov in 8,1 milijona enot, od tega so jih veÄ? kot 97 odstotkov izvozili v evropske drĹžave. ÄŒista donosnost kapitala je v preteklem letu znaĹĄala slabih 33 odstotkov, kar je kar 2,5-krat viĹĄje od povpreÄ?ja panoge, Ä?ista donosnost sredstev pa je bila z 11,60 odstotka v primerjavi s panogo viĹĄja za 5,8 odstotne toÄ?ke. Znotraj ene najveÄ?jih panog je Gorjupu uspelo za 80 odstotkov zviĹĄati tudi skupne prihodke na zaposlenega (na 325 tisoÄ? evrov) in z 62 tisoÄ? 806 evri doseÄ?i za 45 odstotkov viĹĄjo dodano vrednost na zaposlenega. BSH Nazarje je bilo Ĺže v preteklosti najveÄ?ji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini, leta 2017 pa je ĹĄtevilo zaposlenih ĹĄe poveÄ?alo za desetino.

Prav tako je druĹžba pod Gorjupovim vodstvom dobila status

4. oktobra 2018

Spomladi je Umar Sloveniji za letos napovedal 5,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,8-odstotno. Kot predvideva sedaj, bo letoĹĄnja rast opazno niĹžja. Mednarodne trgovinske vojne namreÄ? za zdaj prinaĹĄajo relativno majhen negativni uÄ?inek na slovensko gospodarstvo, a predstavljajo zelo resno tveganje, zato vrĹĄilec dolĹžnosti direktorja Umarja BoĹĄtjan Vasle Sloveniji za letos po novem napoveduje le 4,4-odstotno realno rast BDP, prej, kot smo dejali, 5,1-odstotno rast. Napoved za 2019 je zniĹžal s 3,8 na 3,7 odstotka, za 2020 pa zviĹĄal s 3,2 na 3,4 odstotka. Kljub zniĹžani oceni bo Slovenija po teh napovedih v naslednjih letih dosegala praktiÄ?no dvakrat viĹĄjo gospodarsko rast od evrskega obmoÄ?ja. „To pomeni, da se bo nadaljeval proces dohitevanja razvitejĹĄih drĹžav,“ je spomnil Vasle.

Vlada imenovala pogajalsko skupino Vlada je odloÄ?ena, da takoj ugrizne v kislo jabolko sooÄ?anja s sindikati, zato je Ĺže imenovala pogajalsko skupino za dialog s sindikati javnega sektorja. Vodil jo bo Peter PogaÄ?ar z ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti. Skupina se bo seĹĄla v prihodnjih dneh in pripravila izhodiĹĄÄ?a, v 14 dneh pa raÄ?unajo na zaÄ?etek resnih pogajanj, je povedal minister za javno upravo Rudi Medved. Sindikati so z izborom pogajalca zadovoljni.

Juncker naj spoĹĄtuje arbitraĹžo BoĹĄtjan Gorjup se je naziva veselil skupaj z nekaterimi sodelavci.

razvojnega centra ter srediĹĄÄ?e oddelka za raziskave in razvoj aparatov za pripravo hrane, kar pomeni, da je nazarska druĹžba odgovorna za razvoj vseh tovrstnih izdelkov v celotni skupini.

Na omenjeni lokaciji v povpreÄ?ju razvijejo pet novih izdelkov na leto, za njihov razvoj pa vsako leto namenijo 20 milijonov evrov.

Poklic in poslanstvo

ÂťNaziv je vsekakor preseneÄ?enje, po drugi strani pa v BSH-ju Nazarje teÄ?emo vedno na dolge proge ter poskuĹĄamo dosegati stabilno strukturo izdelkov, procesov in ljudi, ki prav tako na dolgi rok uspeĹĄno delajo,ÂŤ

je pomembna osebna rast kot voditelja, to, da razume ljudi, s katerimi dela, jih zna opolnomoÄ?iti, sestaviti pravo ekipo. To je zame pomembnejĹĄe kot dnevno spremljanje odmikov od plana in doseganje ciljev. Menim, da Ä?e kot menedĹžment znamo vzpostaviti dobro kulturo, dobre odnose, je dober poslovni rezultat naravna posledica tega.ÂŤ Pri tem, kam bo usmeril svoje nadaljnje aktivnosti, Gorjup ugotavlja, da je zanj oÄ?itno menedĹžment poklic in hkrati neke vrste poslanstvo, ki mu je treba nameniti vso Ĺživljenjsko energijo, iskati poslovne priloĹžnosti za svoje podjetje ter vedno imeti

v druĹžbi BSH HiĹĄni aparati Nazarje ne priÄ?akujejo tako dobrih poslovnih rezultatov, kot so jih dosegli lani. VÄ?asih se obrnejo razmere na trgu, drugiÄ? kakĹĄnemu kupcu ne morejo izpolniti Ĺželja. ÂťNe stremimo vedno k poveÄ?anju prihodkov, ampak k temu, da bomo vedno bolj odliÄ?ni. Naravno je, da se ĹĄtevilke vÄ?asih spremenijo. Potreben je pogled na srednji rok in biti zavezan k izpolnitvi zadanih ciljev pri novih izdelkih. Ti nas bodo peljali tudi naprej,ÂŤ je sklenil BoĹĄtjan Gorjup. đ&#x;”˛

Ĺ tirje naĹĄi bruseljski poslanci – Igor Ĺ oltes (Zeleni), Franc BogoviÄ?

(SLS), Tanja Fajon (SD) in Ivo Vajgl (DeSUS) – so predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja v pismu pozvali, naj od Hrvaťke zahteva spoťtovanje arbitraŞe. Razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaťko mora biti implementirana, so opozorili. V vednost so poziv poslali tudi vsem evropskim komisarkam in komisarjem.

Med dobitniki priznanj Gorenje in BSH Gospodarska zbornica Slovenije je v okviru dneva inovativnosti podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih ter javnih raziskovalnih zavodih. Podelila je 10 zlatih, 1 posebno priznanje, 28 srebrnih ter 3 posebna priznanja za potencialno inovacijo kroĹžnega gospodarstva. Pod 197 inovacij, uvrĹĄÄ?enih v nacionalni izbor, se je podpisalo 772 inovatorjev.

Med prejemniki zlatega priznanja je bilo tudi Gorenje z novo generacijo premijskih pralnih in suĹĄilnih strojev ASKO Pro Home Laundry. Srebrni priznanji pa sta prejeli tudi inovaciji Samostojni popolnoma avtomatski kavni aparat TE 300 (BSH HiĹĄni aparati Nazarje) ter Nova generacija samostojnih ĹĄtedilnikov FS16 Gorenja.

Sicer pa je Gorenje te dni tudi na slovenskem trgu predstavilo novo generacijo pralnih in suĹĄilnih strojev WaveActive. Gre za linijo, ki je letos Ĺže navduĹĄila Ĺžirijo oblikovalskega tekmovanja Red Dot, saj so ocenili, da dobro razume potrebe in navade sodobnih potroĹĄnikov.

Cena nafte se pribliĹžuje 100 dolarjem

Kuhinjski kompostnik za domaÄ?e kroĹžno gospodarjenje

Cene nafte so potem, ko sta Savdska Arabija in Rusija zavrnili klice Donalda Trumpa po poveÄ?anju proizvodnje sedaj pri 82 dolarjih za sod, dosegle najviĹĄje nivoje v zadnjih ĹĄtirih letih, to pa je verjetno Ĺže znak, da se nafta poÄ?asi pribliĹžuje krizni ĹĄtevilki 100 dolarjev na sod, kar mnogi povezujejo z nastankom prejĹĄnje gospodarske krize.

Popolnoma prenovljen, funkcionalno izboljĹĄan in dizajnersko dovrĹĄen Skazin Bokashi Organko 2 Ĺže na trgu

ÄŒas je torej, da zaÄ?nete previdneje najemati kredite. Obdobje poceni denarja se oÄ?itno konÄ?uje. Fed dviguje obrestne mere, Hongkong mu sledi, Evropa ĹĄe trenutno Ä?aka. Toda svetovna gospodarska rast se je upoÄ?asnila, obrestne mere so zaÄ?ele naraĹĄÄ?ati, prav tako zadolĹženost.

Navaditi se bo treba na zelo nizke ali negativne donose delniĹĄkih trgov, trpel naj bi tudi trg kriptovalut. Poceni denar je napolnil Ĺžepe.

Fed je obrestno mero kar sedem let pustil niÄ?elno.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 19. septembra – V podjetju Skaza so v sredo domaÄ?im in tujim poslovnim partnerjem, novinarjem in blogerjem predstavili njihov nov, funkcionalno in oblikovalsko dovrĹĄen kuhinjski kompostnik Bokashi Organko 2.

Ta je od srede tudi Ĺže na prodajnih policah v Sloveniji in tujini. Ĺ˝e prva razliÄ?ica kuhinjskega kompostnika Bokashi Organka je postala uspeĹĄnica podjetja Skaza, in to takoj, ko so ga leta 2011 predstavili javnosti. Doma in v svetu so ga doslej prodali 200.000 kosov in ĹĄe danes je najbolj prodajan izdelek blagovne znamke Skaza.

Izvirni kompostnik ostaja v prodajnem programu Skaze ĹĄe naprej.

Jasna Potisek, direktorica marketinga v Skazi: ÂťBokashi Organko 2 je popolnoma prenovljen, funkcionalno izboljĹĄan in dizajnersko dovrĹĄen, je njegova nova razliÄ?ica. Ima laĹžje odpiranje

Njegovo mesto je na kuhinjskem pultu.

pokrova, nekoliko manjĹĄo prostornino. Prirejen je za sodobne druĹžine. Njegovo mesto uporabe postaja vidno na kuhinjskem pultu, saj predstavlja dodano vrednost sodobnim kuhinjam.ÂŤ

â?ą

Izvirni Bokashi Organko ostaja v prodajnem programu Skaze ĹĄe naprej.

Bokashi Organko predstavlja prvi korak do kroĹžnega gospodarjenja in trajnostnega ravnanja pri uporabnikih doma. BioloĹĄki odpadki gospodinjstva postanejo vir za nov Ĺživljenjski krog. S pomoÄ?jo posebnega naravnega posipa odpadki v njem ne zgnijejo, ampak fermentirajo. Tako dobi uporabnik izvrstno osnovo za domaÄ?i kompost, s fermentacijsko tekoÄ?ino pa gnojilo za

Obdobje poceni denarja se oÄ?itno konÄ?uje

Tudi Candy Kitajcem

notranje in zunanje cvetje ter vrtnine in Ä?istilo za domaÄ?e odtoÄ?ne cevi. ÂťPrihranke zaradi uporabe Bokashi Organka v domaÄ?ih gospodinjstvih beleĹžijo

tudi komunalna podjetja, ki se jim za okoli petino, lahko celo Ä?etrtino zmanjĹĄa volumen pobranih bioloĹĄkih odpadkov na druĹžino,ÂŤ đ&#x;”˛ je povedala Potiskova.â€

WEBSI – Spletna trgovina Skaza najboljĹĄa Sredi septembra, v senci velikih priprav na mednarodno predstavitev kuhinjskega kompostnika Bokashi Organka 2, so v podjetju Skaza prejeli pomembno nacionalno priznanje. Na festivalu slovenskega digitalnega komuniciranja WEBSI je bila spletna trgovina Skaza uvrĹĄÄ?ena na prvo mesto v kategoriji spletne trgovine in tako prejela naslov najboljĹĄe spletne trgovine v Sloveniji za leto 2018.

Kitajski tehnoloĹĄki velikan Haier, ki se je potegoval tudi za nakup Gorenja, je napovedal nakup italijanskega proizvajalca bele tehnike Candy, za katerega naj bi odĹĄtel 475 milijonov evrov. S tem Ĺželi poveÄ?ati svoj trĹžni deleĹž v Evropi, poroÄ?a francoska tiskovna agencija AFP. Dogovor vkljuÄ?uje tudi nakup blagovne znamke Hoover, ki jo je Candy kupil leta 1995 in je najbolj znana po sesalnikih. Hisense je za Gorenje odĹĄtel precej manj, 293 milijonov evrov, Ä?eprav je Gorenje po prometu nekaj veÄ?je, a trenutno prinaĹĄa tudi precej manjĹĄe dobiÄ?ke.

Haier je sicer najveÄ?ji kitajski proizvajalec bele tehnike in elektronike in je dolgo veljal za favorita za nakup Gorenja. V postopku zviĹĄevanja ponudb je veÄ?, 12 evrov za delnico, ponudil Hisense. Obe podjetji sta sicer v drĹžavni lasti. Kot je videti, sta obe zgodbi na Kitajskem potekali usklajeno in pribliĹžno istoÄ?asno.

Malo za raziskovalno dejavnost Slovenija za raziskovalno-razvojno dejavnost namenja razmeroma malo denarja. Lani je namenila 170,5 milijona evrov proraÄ?unskih sredstev, kar je sicer 7,8 milijona evrov oz. 4,8 odstotka veÄ? kot predlani. PribliĹžno polovica teh sredstev je bila namenjena sploĹĄnemu napredku znanja. DeleĹž drĹžavnih proraÄ?unskih sredstev pa je v BDP-ju lani v primerjavi z letom prej ostal nespremenjen, in sicer je đ&#x;”˛ mz dosegel le 0,40 odstotka slovenskega BDP.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

INTERVJU

4. oktobra 2018

ÂťPrebivalci Ĺ aleĹĄke doline smo najbolj zainteresirani za hitri epilog zgodbe TEĹ 6ÂŤ Na pogovor smo povabili ministrico za pravosodje, VelenjÄ?anko Andrejo KatiÄ?

Mira ZakoĹĄek

ÄŒestitke ob izvolitvi! Po enem ministrovanju ste sedaj prevzeli drugega. Ob prejĹĄnjem ste bili od opozicije deleĹžni kar precej kritik.

Vam je ta resor bolj pisan na koĹžo, glede na to, da ste pravnica?

Obe ministrstvi imata izjemno zahtevno delovno podroÄ?je in veljata za tako imenovana drĹžavotvorna resorja. Pravniki smo gotovo med bolj univerzalnimi poklici, moja poklicna kariera je bila Ĺže doslej moÄ?no povezana z vladavino prava. Ta se namreÄ? ne odvija zgolj na sodiĹĄÄ?ih, temveÄ? tudi na ministrstvih, ne nazadnje tudi na upravnih enotah, kjer ljudje uveljavljajo svoje pravice.

Pravosodje je gotovo pred velikimi izzivi, vladna koalicija jih je zaznala in z ekipo smo se Ĺže lotili dela.

Prevzeli ste enega najbolj zahtevnih vladnih resorjev. DrĹžavljani od vas priÄ?akujemo konÄ?no vzpostavitev bolj pravne drĹžave, kot smo jo imeli doslej. Smo preveÄ? optimistiÄ?ni?

PriÄ?akovati bolj praviÄ?no drĹžavo in druĹžbo ni zgolj naiven optimizem, temveÄ? je nujen popotnik potrebnih sprememb na tem podroÄ?ju. DrĹžavljanke in drĹžavljani imamo pravico zahtevati praviÄ?nejĹĄo drĹžavo. Ministrstvo za pravosodje je pomemben del zagotavljanja pogojev za delo pravosodja, ni pa konÄ?ni odloÄ?evalec. Soditi namesto sodnikov ne moremo, preganjati namesto toĹžilcev tudi ne. Odgovornosti se zavedam, koalicijska pogodba je na tem podroÄ?ju jasna in vsebuje veliko vsebinsko konkretnih obljub. Obljube bomo drĹžali.

Bodo odpravljeni sodni zaostanki? Nam navadnim uporabnikom storitev se recimo zdi nedopustno, da se sodnik tik pred prvo obravnavo odloÄ?i, da v neki zadevi ni pristojen. To deluje povsem neresno. Seveda pa je ĹĄe kopica podobnih primerov.

InstanÄ?no sojenje je gotovo ena od veÄ?jih civilizacijskih pridobitev kot kontrolni mehanizem varovanja posameznikovih pravic. Vendar pa je krog nenehnega vraÄ?anja zadev na prvo stopnjo potrebno zamejiti. V pravdnem postopku je bilo na zakonski ravni to Ĺže narejeno, v kazenskem ĹĄe ne. Zato je predlog novele

Zakona o kazenskem postopku ena od mojih absolutnih prioritet.

iti, da pridemo do ustavno vzdrĹžne reĹĄitve, pa bo znana v prihodnjih mesecih.

Kako gledate na to, da znamo zelo hitro in uÄ?inkovito, in pogosto tudi pretirano kaznovati tako imenovane Âťkurje tatoveÂŤ, na drugi strani pa se Âťvelike ribeÂŤ sprehajajo na prostosti?

ObÄ?utek, podprt seveda z medijsko odmevnimi primeri, da je uspeh v postopku moÄ?no odvisen od finanÄ?nih in sicerĹĄnjih zmogljivosti posameznika, zelo moÄ?no in usodno najeda zaupanje ljudi v pravno drĹžavo. Posebej na kazenskem podroÄ?ju. Napovedujem zakonske spremembe kazenske procesne zakonodaje, v katerih je predvidena tudi krepitev pravice do zagovornika posebej za socialno ĹĄibkejĹĄe posameznike. Predlagali bomo tudi moÄ?nejĹĄo zaĹĄÄ?ito interesov Ĺžrtve v kazenskem postopku.

Pa na to, da za najviĹĄje funkcije v drĹžavi kandidirajo pravnomoÄ?no obtoĹženi?

Kandidiranje na funkcije pod bremenom pravnomoÄ?nih obtoĹžnic je v prvi vrsti, Ĺžal, stvar osebne politiÄ?ne kulture.

Enako velja za glasovanje za takĹĄnega kandidata. ÄŒe se osredotoÄ?im na pravosodje, konkretno kandidate za sodnike ali toĹžilce, je takĹĄna situacija Ĺže z zakonom urejena oziroma prepovedana.

Na eni strani govorimo veliko o pregonu gospodarskega in banÄ?nega kriminala, na drugi pa je videti, kot da si pred to nalogo namerno zatiskamo oÄ?i. Kako pa komentirate umik toĹžb s podroÄ?ja nezakonito pridobljenega premoĹženja?

Umik toĹžb je logiÄ?na posledica odloÄ?itve Ustavnega sodiĹĄÄ?a, ki jo je potrebno spoĹĄtovati. ToĹžilstvo se je sicer zaradi tega znaĹĄlo tudi v finanÄ?ni stiski in v tem bomo skuĹĄali skupaj poiskati posluh za dodatna sredstva. Na ministrstvu Ĺže analiziramo moĹžnosti zakonskih sprememb instituta odvzema premoĹženja nezakonitega izvora v okviru civilnega postopka pred sodiĹĄÄ?em, razmiĹĄljamo tudi o reĹĄitvah znotraj kazenskega postopka, odloÄ?itev o tem, v katero smer

Nekateri menijo, da je bilo pravosodje veÄ?krat zlorabljeno za politiÄ?ne namene. Je to le priroÄ?na floskula ali je v tem vendarle tudi pomembna resnica?

Govor o zlorabah pravosodja v politiÄ?ne namene je vse preveÄ? pogosto dimna zavesa, ki zakriva prave teĹžave v pravosodju – teĹžave uÄ?inkovitosti in kvalitete dela, generacijskega prepada med kadri. Gre za vpraĹĄanja, za katerimi trpijo tudi drugi druĹžbeni podsistemi, na katere je potrebno odgovoriti s premiĹĄljenimi ukrepi.

Nisem pristaĹĄ tovrstnih

Ta ukrep je omenjen v kontekstu boja proti davÄ?nim zatajitvam in sivi ekonomiji, na pravosodje se veĹže v manjĹĄem obsegu, saj so pristojnosti v pravosodju jasno razmejene, sicer bi imeli resno teĹžavo z vidika naÄ?ela delitve oblasti.

Gotovo pa lahko ravno pri boju z banÄ?no kriminaliteto storimo korak dlje, organom odkrivanja in pregona omogoÄ?imo laĹžji dostop do banÄ?nih podatkov brez dilem o tem, kako varovati banÄ?no ali kakĹĄno drugo tajnost. V normativnem programu imamo tudi prenovo protikorupcijske zakonodaje, ki prinaĹĄa precej bolj jasno opredelitev postopkov, ki jih vodi Komisija za prepreÄ?evanje korupcije, vkljuÄ?no s pravicami oseb, ki se znajdejo pod njenim drobnogledom.

Se bodo torej enkrat nehala tudi sojenja v nerazumnem roku, s Ä?imer so krĹĄene Ä?lovekove pravice posameznikov?

Slovenija je v zadnjih letih storila izjemen napredek na tem podroÄ?ju, ne nazadnje smo bili decembra 2016 na Svetu Evrope pohvaljeni, da ne veljamo veÄ? za drĹžavo, ki ima s tem sistemske teĹžave.

VpraĹĄanje sojenja v nerazumnem roku je hrbtna plat vpraĹĄanja uÄ?inkovitosti, sta usodno in pomembno povezana.

Zaostankov gotovo nikoli ne bomo uspeli povsem odpraviti, lahko pa zagotovimo normativne in organizacijske pogoje za sodstvo, da se uspeĹĄneje spopada s pripadom zadev. Del tega so tudi premiĹĄljene spremembe zakonodaje, ki sodstvu ne nalagajo novih, nerazumnih pristojnosti in zadolĹžitev. V svojem mandatu nameravam preveriti podporo za uveljavitev enovitega prvostopenjskega sodnika, ki bi mu sledila tudi optimizacija sodne mreĹže. Ta je namreÄ? zakonsko predpisana in je po mojem osebnem prepriÄ?anju Ĺže preĹživeta.

pavĹĄalnih obtoĹžb, posebej ne, ko se od nosilcev javnih funkcij uporabljajo za opraviÄ?evanje kakĹĄnih lastnih pravnih zdrsov in napak.

Lahko torej priÄ?akujemo hitrejĹĄi razplet razsodb na sodiĹĄÄ?u? ÄŒe bodo normativnim spremembam sledili tudi ukrepi sodne uprave, ki so v rokah predsednikov sodiĹĄÄ?, gotovo.

Zagotoviti orodja je eno, dejansko jih uporabiti, pa je povsem nekaj drugega.

V koalicijsko pogodbo ste zapisali, da boste uÄ?inkovitost in kvaliteto dela pravosodja poveÄ?ali z natanÄ?nejĹĄo razdelitvijo pristojnosti. Kaj to konkretno pomeni?

Kaj pa mislite o vzpostavitvi tako imenovane finanÄ?ne policije? ÄŒetudi finanÄ?na policija ni v pristojnosti pravosodnega ministrstva, lahko osebno povem, da sem zagovornica moÄ?ne FinanÄ?ne uprave Republike Slovenije. Iz

Ĺ e korak bliĹžje k skupni drĹžavi

preteklih, predvsem tujih izkuĹĄenj vemo, da so bili davÄ?ni organi vÄ?asih korak pred organi odkrivanja in pregona pri spopadanju s finanÄ?nimi malverzacijami in premoĹženjem sumljivega izvora.

Tudi sodstvo gotovo ni imuno za korupcijo.

Se vam zdi, da je notranji nadzor postavljen dovolj uÄ?inkovito, in Ä?e ne, kaj boste storili, da bo kakovostnejĹĄi (da doslej marsikaj ni bilo tako, kot je treba, navsezadnje priÄ?ajo zaloĹženi spisi iz omar ali pa zaloĹženih 4000 oporok ‌)?

Mislim, da je bil z lanskoletnim prenosom pristojnosti za vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike na Sodni svet, ki ni cehovski organ, narejen pomemben korak v smislu nepristranosti nadzora.

DoloÄ?ene, sicer bolj predlagalne pristojnosti, pa ima tudi ministrstvo za pravosodje s pristojno sluĹžbo za nadzor organizacije poslovanja sodiĹĄÄ?, ki jo mora po zakonu voditi dodeljeni sodnik. Prizadevala si bom, da bo sluĹžba kadrovsko in strokovno dovolj opremljena, da bo lahko izvajalo pomembno poslanstvo, pomembna tema v tem mandatu pa bo gotovo tudi razprava o naÄ?inu imenovanja sodnikov in o preizkusnem mandatu.

KakĹĄno pa je vaĹĄe staliĹĄÄ?e o obtoĹžbah, povezanih z blokom ĹĄest, ki se na sodiĹĄÄ?u vleÄ?ejo Ĺže sedmo leto? Mnogi ob tem namreÄ? pomenljivo poudarjajo, da boste ĹĄÄ?itili t. i. Ĺ aleĹĄki lobi.

Tisti, ki izrekajo takĹĄne oÄ?itke, gotovo ne Ĺželijo zares Ĺživeti v drĹžavi, v kateri bi lahko ministrica za pravosodje vsebinsko vplivala na delovanje sodiĹĄÄ?. PrepriÄ?ana sem, da v takĹĄni drĹžavi ne Ĺživimo. Kar se tiÄ?e zgodbe okrog TeĹĄ 6, pa sem Ĺže veÄ?krat javno poudarila, da smo ravno prebivalci Ĺ aleĹĄke doline najbolj zainteresirani za hiter epilog te zgodbe.

NaĹĄe Ĺživljenje v drĹžavi je moÄ?no normirano, vsi ugotavljamo, da preveÄ?. Imamo mnoĹžico zakonov in podzakonskih aktov. Se bo vlada lotila tudi te naloge?

V preteklosti so bili zlasti v okviru resorja za javno upravo na tem podroÄ?ju Ĺže postavljeni cilji zmanjĹĄati ĹĄtevilo normativnih aktov v okviru naÄ?ela Âťone in – one outÂŤ. Zame osebno je bolj kot ĹĄtevilÄ?nost pomembna kvaliteta, preglednost in nomotehniÄ?na jasnost zakonodaje, ki ne dopuĹĄÄ?a dvoma, kaj so posameznikove pravice. In seveda tudi dolĹžnosti. đ&#x;”˛

S saditve lipe miru in prijateljstva v nastajajoÄ?em parku miru na Konovem

V nastajajoÄ?em parku miru in prijateljstva na Konovem predstavnika Severne in JuĹžne Koreje loÄ?eno zasadila lipo miru in prijateljstva Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 1. oktobra – V okviru projekta NoMoreWars sta v zaÄ?etku tedna v nastajajoÄ?em parku miru in prijateljstva na Konovem v mestni obÄ?ini Velenje predstavnika Severne in JuĹžne Koreje loÄ?eno posadila lipi miru in prijateljstva. PriloĹžnostno prireditev je pripravilo PoÄ?itniĹĄko druĹĄtvo KaĹžipot Velenje v sodelovanju z ZdruĹženjem slovensko-korejskega prijateljstva.

Ob tej priloĹžnosti nam je Igor JuriĹĄiÄ?, predsednik ZdruĹženja slovensko-korejskega prijateljstva, ki skrbi za povezovanje Slovenije z omenjenima drĹžavama, dejal, da je njihov osnovni namen pomaga-

ti, spodbujati aktivnosti, ki vodijo k miru na korejskem polotoku.

Dogodek na Konovem pomeni nadaljevanje njegovega lanskega potovanja v Seul in v Pjongjang, ko je tja osebno odnesel cepiÄ? najstarejĹĄe vinske trte na svetu iz Maribora. Danes trta odliÄ?no uspeva. PrviÄ? v zgodovini sta se trgatve na mariborskem Lentu minulo nedeljo udeleĹžila predstavnika Severne in JuĹžne Koreje. ÂťKo sem lani razĹĄiril vest, da bom odnesel potomko modre kavÄ?ine v Seul in Pjongjang, so mi dejali, da sem nor, da so to nemogoÄ?e sanje. Letos smo bili v omenjenih mestih in sodelovali na prireditvi.

NemogoÄ?e je zame samo zaÄ?etek mogoÄ?ega.ÂŤ

Zakaj nista zasadila potomke najstarejĹĄe trte na svetu v Velenju, ampak lipi miru in prijateljstva?

Ko bosta lipi cveteli, bodo njuni cvetovi sestavni del Ä?aja iz vseh drĹžav, ki se zavzemajo za mir, je pojasnil JuriĹĄiÄ?. ÂťPomen lip je torej enak kot stiskanje grozdja modre kavÄ?ine, zasajene na meji obeh Korej.ÂŤ Na vpraĹĄanje, zakaj pa sta predstavnika Severne in JuĹžne Koreje zasadili lipi miru v Velenju na loÄ?enih dogodkih in ne skupaj, pa je Igor JuriĹĄiÄ? odgovoril: Âť Zaradi odnosov, ki se dogajajo na korejskem polotoku in vodijo v pravo smer. Na eni in na drugi stani se bojijo, da bi nadaljevanje procesa zbliĹževanja s Ä?imerkoli ali kakorkoli lahko

ogrozili. Predstavnika nista v Sloveniji zato, da bi izvajala zadeve, ampak zaradi prijateljstva, skupnih stvari, ki jih veĹžejo. Bilo bi zelo neprimerno, Ä?e bi morebiti kdo te zadeve zlorabil, kar se je v zgodovini Ĺže dogajalo. Malenkosti, manjĹĄe, kot je saditev lipe miru in prijateljstva na skupnem dogodku, so Ĺže lahko za nekaj Ä?asa zamaknile stvari. Proces zbliĹževanja oboji negujejo, kot bomo mi lipi miru, pazijo na vsak korak, da ne bi karkoli ogrozilo veÄ?ne Ĺželje 80 milijonov Korejcev o skupni drĹžavi.ÂŤ Zadovoljstvo ob dogodku sta izrazila tudi predstavnika Koreje ter podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Breda Kolar. Ta je med

drugim dejala, da v Velenju domuje solidarnost, strpnost, sprejemanje in sodelovanje. V mestu so naĹĄli svoj dom ĹĄtevilni pripadniki razliÄ?nih narodnosti in verskih prepriÄ?anj. Zahvalila se je vsem za prispevek k ohranjanju miru,

spodbujanju dialoga, sodelovanja in prijateljstva. Izrazila je Ĺželjo, naj se ĹĄiri to pozitivno sporoÄ?ilo od Ä?loveka do Ä?loveka, od mesta do mesta, do drĹžave do drĹžave. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

OD SREDE DO TORKA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 26. septembra Medije je ĹĄe zanimalo staliĹĄÄ?e Levice o sodelovanju z manjĹĄinko koalicijo. Luka Mesec je o tem dejal: ÂťSodelovanje z manjĹĄinsko vlado nam je vsekakor v interesu, smo pa seveda protestirali ob imenovanju Damirja ÄŒrnÄ?eca.ÂŤ Poslanci so na izredni seji drĹžavnega zbora razpravljali o predlogih ukrepov za gospodarstvo, ki so bili zapisani v koalicijski pogodbi vlade. RazĹĄli so se brez sklepov.

Predsednik Borut Pahor je v govoru na zaÄ?etku 73. zasedanja Generalne skupĹĄÄ?ine ZN v New Yorku izrazil trdno podporo Slovenije veÄ?stranskim procesom, vladavini prava in Ä?lovekovim pravicam.

S potovanja po baltskih drĹžavah se je vrnil papeĹž FranÄ?iĹĄek, ki je zatrdil, da si Cerkev zelo prizadeva zajeziti duhovniĹĄke spolne zlorabe mladih, a dodal, da zloÄ?inov preteklosti ne gre presojati z merili sedanjosti.

NemĹĄka kanclerka Angela Mer-

sklada, in sicer v naslednjih treh letih 48,83 milijarde evrov.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je Kitajsko obtoĹžil vmeĹĄavanja v ameriĹĄke novembrske kongresne volitve. Peking je njegove besede najostreje zavrnil.

Petek, 28. septembra Na ministrstvu za notranje zadeve so poudarili, da je avstrijski nadzor na meji s Slovenijo neupraviÄ?en in nesorazmeren.

Po obtoĹžbah o posilstvu treh Ĺžensk je pravosodni odbor ameriĹĄkega senata z 11 glasovi za in 10 proti podprl kandidata za vrhovnega sodnika ZDA Bretta Kavanugha.

kel je doĹživela pretres znotraj lastne stranke – CDU in CSU namreÄ? za voditelja poslanske skupine nista potrdila njenega kandidata.

Spodnji dom ruskega parlamenta je potrdil predlog pokojninske reforme, ki je izzval ĹĄtevilne proteste.

ÄŒetrtek, 27. septembra Premier Marjan Ĺ arec je v nagovoru gospodarstvenikom poudaril, da novi vladi nikakor ni vseeno za gospodarstvo.

Vlada je razreĹĄila aktualnega direktorja Slovenske obveĹĄÄ?evalno-varnostne agencije Zorana KlemenÄ?iÄ?a in na njegovo mesto imenovala Rajka Kozmelja.

Mesto Palu na indonezijskem otoku Sulavesi sta prizadela potres z magnitudo 7,5, nato pa ĹĄe moÄ?an cunami.

AmeriĹĄka komisija za trg vrednostnih papirjev je prvega moĹža Tesle Elona Muska obtoĹžila prevare.

Na obisku v NemÄ?iji je bil turĹĄki predsednik Recep Tajip Ergogan.

NemĹĄka kanclerka je ob priloĹžnosti poudarila, da med drĹžavama ĹĄe vedno obstajajo temeljne razlike.

Italijanska vlada je potrdila proraÄ?unski naÄ?rt za prihodnje leto, ki vsebuje obÄ?uten porast zadolĹževanja drĹžave.

zaradi selitve veleposlaniĹĄtva v Jeruzalem. Ĺ panska manjĹĄinska socialistiÄ?na vlada je po vrsti obtoĹžb korupcije razkrila seznam milijonarjev med ministri.

Dva dni pred obletnico referenduma o neodvisnosti Katalonije so v Barceloni izbruhnili spopadi med katalonsko policijo in protestniki.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je presenetil in po potrditvi senatnega odbora Bretta Kavanaugha za vrhovnega sodnika ZDA FBI-ju nepriÄ?akovano odredil preiskavo spolnih obtoĹžb zoper Kavanaugha.

Iz Indonezije so priĹĄle vesti, da sta potres in cunami vzela najmanj 384 Ĺživljenj.

Vlada je sprejela nekaj pomembnih odloÄ?itev.

Vlada je sklenila ĹĄe, da bo pogajalsko skupino za pogajanja s sindikati javnega sektorja vodil Peter PogaÄ?ar.

Nizozemska policija je v mestu Arnhem aretirala sedem moĹĄkih, osumljenih naÄ?rtovanja veÄ?jega teroristiÄ?nega napada na pomembnem javnem dogodku.

Izvedeli smo, da bo Argentina prejela najviĹĄje posojilo v zgodovini Mednarodnega denarnega

Nedelja, 30. septembra V Rimu se je veÄ? deset tisoÄ? ljudi udeleĹžilo shoda proti italijanski vladi, ki ga je organizirala opozicijska leva Demokratska stranka.

VeÄ? deset tisoÄ? Ĺžensk je zavzelo ulice brazilskih mest, kjer so izrazile nasprotovanje skrajno desnemu predsedniĹĄkemu kandidatu Jairu Bolsonaru.

Sobota, 29. septembra Slovenska ljudska stranka je izvolila novo vodstvo – na mesto predsednika se je zavihtel nekdanji predsednik Marjan Podobnik.

Predsednik Borut Pahor je v Centru za diplomacijo v Washingtonu gostil slovesnost ob 20. obletnici delovanja Ustanove za krepitev Ä?lovekove varnosti, ki jo je izpostavil kot eno od treh glavnih pobud Slovenije v mednarodni skupnosti, ki ji omogoÄ?a prodor v svet.

Palestina je na MeddrĹžavno sodiĹĄÄ?e vloĹžila toĹžbo proti ZDA

Novi diskurz Policisti so odmrznili stavko.

Policisti so odmrznili stavko, ki se je zaÄ?ela 12. februarja, a so jo zaradi odstopa prejĹĄnjega premierja skrÄ?ili na minimum do oblikovanja nove vlade. Marjan Ĺ arec jim je ob tem dejal, da vlada ni pozabila nanje, a da potrebuje veÄ? Ä?asa.

MeddrĹžavno sodiĹĄÄ?e v Haagu je razsodilo, da se ÄŒile ni dolĹžan pogajati z Bolivijo o omogoÄ?anju Âťsuverenega dostopaÂŤ do morja, ki ga je Bolivija izgubila v vojni leta 1884.

V Kataloniji so ob obletnici referenduma o neodvisnosti te ĹĄpanske pokrajine protestniki, ki zagovarjajo neodvisnost, zaprli veÄ? veÄ?jih cest.

MoÄ?an tajfun Trami, ki je konec tedna pustoĹĄil po juĹžnih japonskih otokih, je dosegel glavno mesto Tokio.

Po dogovoru z Mehiko so ZDA tudi s Kanado dosegle dogovor o reformi severnoameriťkega prostotrgovinskega sporazuma, ki se bo po novem imenoval Sporazum ZDA–Mehika–Kanada.

Torek, 2. oktobra Nekdanja ministrica za notranje zadeve Vesna GyÜrkÜs Žnidar je izstopila iz stranke SMC in med razlogi navedla predvsem nestrinjanje z vodstvom stranke glede migracijske in varnostne politike.

Minister za notranje zadeve BoĹĄtjan Poklukar je sporoÄ?il, da bo zaradi nekompatibilnosti predlagal razreĹĄitev Simona VeliÄ?kega z mesta generalnega direktorja policije.

Premier Ĺ arec je govoril zbranim slovenskim Ĺžupanom. Dejal je, da vlada ni njihov sovraĹžnik, ampak partner.

V Sloveniji so vse glasnejĹĄi ÂťkrikiÂŤ podjetnikov. Najprej dvojka Boscarol – AkrapoviÄ?, nato Klub slovenskih podjetnikov – sprejel jih je sam predsednik drĹžave, ĹĄe preden je nova vlada sploh sedla v sedlo. Sledili smo mediji – redke so bile primerjave z drugimi evropskimi drĹžavami, Ä?e pa Ĺže, ĹĄe vedno niso uspele, ne uspejo ÂťpreglasitiÂŤ kriÄ?oÄ?ih. Kako to?

Sprva se je premiĹĄljeno lotilo loÄ?evanja med gospodarstvom in javnim sektorjem, Ä?eĹĄ da prvi jamÄ?i uspeh, drugi pa stroĹĄek – negativno se je ovrednotilo vse, ki smo del njega. Namesto da bi se takrat v javnem prostoru zaÄ?eli pogovarjati o vzrokih, smo se raje o posledicah – in s tem ĹĄe dodatno razslojili obe polji. Ki pa sta, kot je na povsem osveĹžitven naÄ?in (bil je namreÄ? zelo miren, spoĹĄtljiv in bister) razhudenim Ä?laĹ pela KoĹžar nom opozicije pojasnila 18-letna poslanka, komplementarna.

Da, v javnem sektorju je potrebna reforma; ni nas malo, ki si Ĺželimo ustvarjalno, uÄ?inkovito in nezbirokratizirano delovno okolje, zaÄ?enĹĄi z javno upravo.

Da, tudi v gospodarstvu je potrebna reforma, predvsem v glavah tistih, ki se oglaĹĄajo pri predsedniku drĹžave.

In da, tudi v politiÄ?nem vrhu je potrebna ta, miselna reforma; NEKATERI podjetniki namreÄ? ne predstavljajo VSEH. Junijsko priporoÄ?ilo OECD-ja glede nujne davÄ?ne reforme posebej izpostavlja razbremenitev prispevkov za socialno varnost, saj predstavljajo kar 40 odstotkov vsega, povpreÄ?je v OECD pa je 26. V katero smer bomo torej ĹĄli? Ĺ e v manjĹĄo obremenitev premoĹžnejĹĄih? Tudi naĹĄa drĹžava seveda mora imeti svoj odstotek, a poveÄ?uje se odstotek delovnih, pa kljub temu nezmoĹžnih dostojnega Ĺživljenja, in poveÄ?uje se odstotek visokoizobraĹženih, pa kljub temu brezposelnih. Ti sloji ne uĹživajo ugodnosti s strani drĹžave – kot jo omenjeni podjetniki, ne glede na zadnje ÂťkrikeÂŤ.

Javni diskurz se je zaÄ?el zaostrovati in posluĹĄamo, beremo o venezuelskem modelu, ĹĄe veÄ?, straĹĄijo nas pred njim?! Ĺ e pred leti se je z neoliberalistiÄ?nimi staliĹĄÄ?i operiralo poredko, ÂťuporÂŤ dvojke pa je sproĹžil plaz in vÄ?asih imam kot gledalka ali bralka obÄ?utek, da je socialna drĹžava Âťnenehno na zagovoruÂŤ. Namesto na mestu druge strani. Morda podjetnika ni teĹžko razumeti, zakaj ne Ĺželi razumeti, da naj plaÄ?uje veÄ?, Ä?e veÄ? ustvari(jo!). Je pa teĹžko razumeti drĹžavljana.

Majhna drĹžava ima po pravilu visoke davke. Zato je ĹĄe toliko bolj pomembna odloÄ?itev, kaj in koliko bomo obdavÄ?ili.

PlaÄ?evati davke v lastni drĹžavi je ob davÄ?nih oazah postalo hvalevredno dejanje (!).

PlaÄ?evati veÄ?, Ä?e lahko, pa pomeni razumeti koncept solidarnosti.

Gre za ponotranjeno in ne navidezno empatijo, saj tak drĹžavljan, prav zato, ker ima veÄ?, Ĺželi prispevati ĹĄe veÄ?. Ker lahko. Ker razume, da marsikdo tega, kar on lahko, ne more storiti. In ker razume, da s tem pomaga tudi tistim, ki si sami ne morejo, ne znajo, ali jim ni omogoÄ?eno.

Ker Ĺživi(mo) v skupnosti.

Kako lepo bi nam lahko bilo v tej dvomilijonski drŞavici – vendarle, po poletni sagi o partizanih in domobrancih sledi jesensko-zimska o podjetnikih in javnih usluŞbencih.

Kako lepo bi nam lahko bilo, Ä?e bi malo manjkrat Âťpadli naÂŤ politiÄ?ne finte.

Zaradi prenizke udeleĹžbe referendum v Makedoniji ni uspel.

Ĺ e naprej smo zrli proti Indoneziji. RazseĹžnosti potresa in cunamija na otoku Sulavesi so razkrile nekaj uniÄ?ujoÄ?ih posledic, v katerih je umrlo najmanj 832 ljudi.

Makedonska drĹžavna volilna komisija je sporoÄ?ila, da se je referenduma o spremembi imena v Republika Severna Makedonija udeleĹžilo le slabih 35 odstotkov volilnih upraviÄ?encev, s Ä?imer ta ni uspel.

Ponedeljek, 1. oktobra Potem ko je senatni odbor Kavanaugha potrdil za vrhovnega sodnika, je Trump odredil preiskavo obtoĹžb o posilstvu.

4. oktobra 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Indonezijski otok je prizadel potres, za njim pa ĹĄe cunami.

Se je priÄ?el konec njenega politiÄ?nega uspeha?

Ob dnevu starejĹĄih je premier Marjan Ĺ arec nagovoril zbrane ob odprtju 18. festivala za tretje Ĺživljenjsko obdobje.

Za ĹĄtudente se je zaÄ?elo novo ĹĄtudijsko leto.

đ&#x;”˛

Kaj bi bilo potrebno za izboljĹĄanje delovanja naĹĄega zdravstvenega sistema?

Zdravstveni minister Fakin pa je zbral direktorje bolniĹĄnic. Skupaj so razmiĹĄljali, kako izboljĹĄati delovanje zdravstvenega sistema.

V Italiji so aretirali Ĺžupana kraja Riace, Domenica Lucana, ki je sprejel priseljence, da bi oĹživil svoj izumirajoÄ?i kraj. Osumljen je pomoÄ?i pri nezakonitem priseljevanju.

Melania Trump se je prviÄ? odpravila na samostojno pot v tujino. Obiskati namerava ĹĄtiri afriĹĄke drĹžave.

Otvoritev razstave Romane RezoniÄ?nik Bele Vode – Zadnjo septembrsko nedeljo je DruĹĄtvo Vulkan Bele Vode povabilo v prostore nekdanje OĹ Bele Vode na otvoritev razstave likovnih del domaÄ?e umetnice Romane RezoniÄ?nik. Zbralo se je veliko ljubiteljev umetnosti, od najmlajĹĄih do najstarejĹĄih. Predsednica DruĹĄtva Vulkan, Marjeta Mazej in Romanina sestra Nina, sta spregovorili o razstavi in njeni ustvarjalki. Otvoritev razstave, ki jo je odprl Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, pa so ĹĄe dodatno obogatile glasbene toÄ?ke domaÄ?ih kulturnikov. Razstava si je moĹžno ogledati đ&#x;”˛ v nedeljo od 11. do 15. ure. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

PRAZNOVANJE

4. oktobra 2018

Glavni so bili nagrajenci Ĺ oĹĄtanjÄ?ani in Ĺ oĹĄtanjÄ?anke so v petek z osrednjo sveÄ?anostjo zaznamovali letoĹĄnji obÄ?inski praznik, 30. september Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 28. septembra – Praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, 30. september, so s sveÄ?anostjo zaznamovali v petek zveÄ?er v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju. Dvorana je bila nabito polna. Za prisrÄ?en program so poskrbeli v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj, Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha in Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna – KoĹželjskega Velenje, oddelek Ĺ oĹĄtanj.

Zbrane je nagovoril Ĺžupan Darko Menih. ÂťZa nami je spet leto ĹĄtevilnih izzivov, nepriÄ?akovanih zapletov, a tudi lepih in uspeĹĄnih trenutkov. Veliko dela smo vloĹžili v ureditev infrastrukture, kar lahko opazite na vsakem koraku. Ta Ä?as obnavljamo in dozidujemo glasbeno ĹĄolo, v izgradnji sta dvigali v obÄ?inski stavbi, zaÄ?enjamo postavljati avtomatske zapornice in blaĹžilce med tiri na obeh ĹželezniĹĄkih prehodih v mestu, poskusno smo uvedli brezplaÄ?ni Ĺ oĹĄtanjski bus ...ÂŤ je med drugim dejal in poudaril, da so naÄ?rte, ki so si jih zadali, izpolnili tudi na vseh drugih podroÄ?jih Ĺživljenja in dela v obÄ?ini, za kar so zasluĹžni ĹĄtevilni. ÂťPremalo je dejanj, ki jih ljudje napravijo za sploĹĄno dobro, zato je vaĹĄ prispevek, spoĹĄtovani obÄ?inski nagrajenci, naĹĄi skupnosti ĹĄe toliko bolj dragocen,ÂŤ pa se je obrnil k letoĹĄnjim nagrajencem – ti so bili glavni –, jim Ä?estital in podelil priznanja.

Glavni so bili nagrajenci

Petra AnĹželaka so za prejemnika priznanja predlagali MeĹĄani pevski zbor Svoboda Ĺ oĹĄtanj, Lista Viktorja Dreva in Krajevna skupnost Zavodnje za njegovo vestno in poĹžrtvovalno opravljanje naloge predsednika pevskega zbora in njegovo prizadevno delo

so dobili prava zdravila,ÂŤ se je poĹĄalil. Bojana Rotovnika je za dobitnika priznanja predlagalo Planinsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj. Zelo uspeĹĄno je dva mandata vodil Planinsko zveze Slovenije, s svojim strokovnim delom na podroÄ?ju ĹĄporta v obÄ?ini pa je nepogreĹĄljiv Ĺže od leta 1992. ÂťVsi tisti, ki v

Dobitniki priznanj in plaket.

svojem prostem Ä?asu delujemo prostovoljno, smo veseli, da je naĹĄe delo opaĹženo. Deloval sem tako na lokalni kot drĹžavni ravni.

Danes sem zelo ponosen.ÂŤ

Plakete za Marjana Kotnika, Petro LipiÄ?nik in druĹžino TerbovĹĄek

Dobitniki Ĺžupanovih priznanj.

v krajevni skupnosti. ÂťPrijetno preseneÄ?enje, potrditev prave smeri mojega sodelovanja in delovanja, predvsem pa spodbuda za naprej,ÂŤ je dejal in dodal, da je priznanja res vesel. Petra Lazarja, priznanega zdravnika in humanista, ki je pripravljen ljudem pomagati v vseh stiskah, so za priznanje predlagali v SDS, ObÄ?inskem odboru Ĺ oĹĄtanj. ÂťV veliko Ä?ast in ponos mi je, da so me izbrali. Ljudem ĹĄe vedno, Ä?eprav uradno ne delam veÄ? kot zdravnik, pomagam, svetujem ‌ Ä?e drugega ne, jim potrdim, Ä?e

Za prisrÄ?en kulturni program so poskrbeli Vrtec, Osnovna ĹĄola Karla Destovnika – Kajuha in uÄ?enci Glasbene ĹĄole Frana Koruna – KoĹželjskega, oddelek Ĺ oĹĄtanj. Na sliki folklorna skupina Vrtca Ĺ oĹĄtanj.

đ&#x;”˛

Tina Felicijan

REKEL JE â?ą Bojan Kon-

tiÄ?: ÂťRezerv za turistiÄ?ni razvoj Velenja je zanesljivo ĹĄe veliko.ÂŤ

pa nam nekaj namestitvenih kapacitet in zakljuÄ?enih veÄ?dnevnih programov. Za resni turizem so namreÄ? potrebni stacionarni, ne le enodnevni gostje iz okolice, ki prihajajo na kratko bivanje. Da bi bolje izkoristili turistiÄ?ni potencial, bi morali bolj povezati Ĺže obstojeÄ?e programe razliÄ?nih ponudnikov s prednostmi, kot so lepa narava, edinstvena zgodovina mesta in druge prednosti.ÂŤ Da bi lahko ĹĄe bolj izkoristili tudi ĹĄaleĹĄka jezera, ki so kljub bliĹžini zelo razliÄ?na in nudijo drugaÄ?na doĹživetja, pa meni najemnik ribiĹĄkega doma ob Ĺ kalskem jezeru Jernej Ĺ porin.

â?ą TuristiÄ?ne delavce sta z glasbo razvajala brata Miha in Jure Smirnov OĹĄtir. Prvi je v preteklem letu v Londonu magistriral iz klavirja, dobil prvo nagrado na Ealing festivalu, na tekmovanju John Halford pa je dobil posebno nagrado. Drugi je na londonski kraljevi akademiji z odliko diplomiral iz violine. Z nastopom v Velenju pa sta odprla novo koncertno sezono, v kateri se tudi doma obeta ĹĄe nekaj nastopov.

â?ą

V minulem tednu je Ĺžupan Bojan KontiÄ? pripravil tudi sprejema za zlate maturante in prvoĹĄolce.

in druga prizoriĹĄÄ?a. Velenje ima kaj pokazati, prepriÄ?an pa sem, da veliko ĹĄe skriva,ÂŤ je povedal Ĺžupan, prepriÄ?an tudi, da Velenje ima turistiÄ?ni potencial in je turizem pomemben dejavnik gospodarskih

Prejeli so jih: Anja Mazej, ljudske pevke GaberĹĄki cvet, Ĺ ola zdravja – skupina Ĺ oĹĄtanj, Darko GorĹĄek, Igor Rezman, Tadej Mazej in Kristina KovaÄ?.

Petim zlatim maturantom z obmoÄ?ja obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so namenili posebno pozornost: Katarini Grazer in Jani Kotnik (sploĹĄna matura) ter Maji Dobnik, Mihi Slatnarju in Amadeji SoviÄ? (poklicna matura).

V teh dneh so se z Ĺžupanom druĹžili velenjski zlati maturanti, prvoĹĄolci, starejĹĄi obÄ?ani, ob svetovnem dnevu turizma pa turistiÄ?ni delavci – Stanje v turizmu je vse bolj obetavno, rezerv pa je ĹĄe veliko, ugotavljajo

sti za oblikovanje lastne blagovne znamke v turizmu. Velenjsko jezero, denimo, je bilo pred nekaj desetletji sicer lepo na pogled, a povsem brez Ĺživljenja. Danes je Ä?isto, voda je primerna za kopanje, jezero z okolico pa je tako habitat za razliÄ?ne Ĺživalske in rastlinske vrste kot priljubljena rekreacijska toÄ?ka, ki privablja veliko ĹĄtevilo ljudi. Dobro je tudi, da je v Velenju vsa leta rastla ponudba kulturnih, ĹĄportnih in drugih prireditev, imamo veÄ? vsebinsko zelo zanimivih muzejev, ĹĄtevilna razstaviĹĄÄ?a, odre

Županova priznanja

Zlati maturanti

Ĺ˝upan med drugimi sprejel turistiÄ?ne delavce

S sprejemi razliÄ?nih interesnih, starostnih, strokovnih in drugih skupin ljudi, ki jih Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? prireja vsako leto, se poskuĹĄa v imenu vseh obÄ?ank in obÄ?anov zahvaliti tistim, ki s svojim delom druĹžbi prinaĹĄajo dodano vrednost, ali pa tistim, ki si zasluĹžijo posebno pohvalo ali spodbudo. Tudi letos je Ĺže opravil nekaj sprejemov. Med drugim je ob svetovnem dnevu turizma sprejel predstavnike razliÄ?nih organizacij in podjetij, ki pomembno prispevajo k turistiÄ?ni prepoznavnosti Velenja in tudi Ĺ aleĹĄke doline. V nagovoru je opozoril na fenomen Ĺ aleĹĄke doline, ki je bila zaradi hude degradacije okolja in ekoloĹĄkih obremenitev ĹĄe pred nekaj desetletji odpisana, danes pa je na turistiÄ?nem zemljevidu Slovenije vse bolj svetla toÄ?ka. ÂťZ ekoloĹĄko sanacijo degradiranega prostora in onesnaĹženega okolja smo ustvarili nove priloĹžno-

Plaketo so prejeli Marjan Kotnik (predlagatelj KS Ravne) za svoje aktivno in predano delo na ĹĄtevilnih podroÄ?jih v kraju, Petra LipiÄ?nik (predlagatelj Lista Borisa GoliÄ?nika) za pripravo ĹĄtevilnih

odliÄ?no obiskanih prireditev v TopolĹĄici in njeno opazno delo kot predsednice krajevne skupnosti v kraju, druĹžina TerbovĹĄek (predlagatelj SDS ObÄ?inski odbor Ĺ oĹĄtanj) pa, ker je z veliko mero posluha del svojega zemljiĹĄÄ?a v Ĺ entvidu pri Zavodnjah, kjer Ĺživijo in opravljajo kmetijsko dejavnost, odstopila za postavitev spominskega objekta Karlu Destovniku – Kajuhu.

aktivnosti v dolini.

Kako pa na napredek v turistiÄ?nem razvoju mesta gledajo tisti, ki ga krojijo? ÄŒlan strokovnega sveta ĹĄaleĹĄkega zavoda za turizem Vasja ÄŒretnik ocenjuje, da je turizem v Velenju na pravi poti. ÂťVelenje po turistiÄ?ni ponudbi izstopa z velikim ĹĄtevilom prireditev. To je zagotovo eden od trendov slovenskega in svetovnega turizma, ki mu Velenje uspeĹĄno sledi. Danes niso dovolj le lepa narava, kakovostni hoteli, pestra kulinarika, ampak veliko ĹĄtejejo doĹživetja. Manjka

Obiskovalci v Velenju v povpreÄ?ju ostanejo slabe tri dni, kar je spodbudno, saj tu oÄ?itno najdejo dovolj zanimivosti, da se jim zdi vredno ostati.

ÂťPrednost naĹĄe lokacije je neposredna bliĹžina jezera in odmaknjenost od mestnega vrveĹža, saj dostop z avtomobilom ni moĹžen. Je pa vsaka sezona precej odvisna od vremena. Letos je bila kar uspeĹĄna, razen julija, ko je precej deĹževalo.

Jeseni se bomo druĹžili na kostanjevem pikniku, tudi za glasbo bomo poskrbeli,ÂŤ je povedal in dodal, da je Ĺ kalsko jezero v primerjavi z Velenjskim manj skomercializirano, narava pride bolj do izraza, pa ĹĄe ĹĄoĹĄtanjski dimniki se ne vidijo. †đ&#x;”˛

Sprejemi za prvoĹĄolce, zlate maturante, starejĹĄe, uÄ?itelje Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je v torek v kulturnem domu Velenje ob mednarodnem dnevu starejĹĄih sprejel starejĹĄe obÄ?anke in obÄ?ane mestne obÄ?ine Velenje. Ĺ˝e leta 2009 je Mestna obÄ?ina Velenje zaÄ?ela projekt ÂťVelenje, starosti prijazno mestoÂŤ, katerega cilj je izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja starejĹĄih obÄ?anov naĹĄe obÄ?ine.

Leta 2013 so sprejeli tudi Strategijo za starosti prijazne usmeritve in aktivnosti in se zavezali, da bodo izvedli ĹĄtevilne ukrepe, ki jih tudi uspeĹĄno udejanjajo.

Nocoj ob 18. uri pa bo Ĺžupan v velenjskem domu kulture sprejel uÄ?itelje, vzgojitelje in pedagoĹĄke delavce. 5. oktobra je namreÄ? mednarodni dan uÄ?iteljev in Ĺžupan se Ĺželi s sprejemom in kulturnim programom, v katerem bo nastopila Manca Izmajlova, zahvaliti za vse, kar uÄ?itelji in vzgojitelji vlagajo v vzgojo in izobraĹževanje naĹĄega podmladka. Ĺ˝upan je v minulem tednu Ĺže pripravil tudi sprejema za zlate maturante in prvoĹĄolce. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

Izpolnila se ji je otroĹĄka Ĺželja

Otroci so jo sprejeli in uĹživali

V Ä?evlje Pike NogaviÄ?ke je na letoĹĄnjem festivalu stopila Tajda Podvratnik in se v vlogi deklice, ki si upa vse, odliÄ?no znaĹĄla Tina Felicijan

Pikin festival vsakih nekaj let dobi novo dekle, ki prevzame najpomembnejťo vlogo izvedbe festivala – vlogo glavne Pike.

Za tem, ko se je Ana Rotovnik poslovila od pisanih nogavic in kitk, je glavna Pika postala Tajda Podvratnik, ki je izkuĹĄnje nabirala kot Pikina pomoÄ?nica.

Ko je pred dvema letoma priĹĄla na prvo avdicijo, si do zadnjega ni upala pred komisijo, to pa je nato prepriÄ?ala s svojim poznavanjem zgodb o Piki NogaviÄ?ki. ÂťKo sem bila sprejeta na Pikino akademijo, sem bila navduĹĄena.

Spoznala sem ĹĄtiri super dekleta, ki so danes moje dobre prijateljice. Vse skupaj je bila Ä?udovita izkuĹĄnja,ÂŤ je zaÄ?ela pripovedovati 19-letna ĹĄtudentka predĹĄolske vzgoje iz Vinske Gore.

Izziv je sprejela

Ko je letos postala glavna Pika, je dobila velik izziv, Ä?eprav jo je akademija dobro pripravila nanj. ÂťNa odru se dobro poÄ?utim in sem znala biti

Tajda Podvratnik: ÂťPika NogaviÄ?ka je pozitiven lik, v katerem se lahko najde vsak Ä?lovek.ÂŤ

spontana. Pika NogaviÄ?ka je tako pozitiven lik, da mi je pisan na koĹžo,ÂŤ je povedala in dodala, da izkuĹĄenj z odrsko igro sicer nima, je pa veÄ?krat povezovala kakĹĄno prireditev. ÂťUgotovila sem, da mi

â?ą

Klub eMCe plac je ĹĄe zvest svojemu poslanstvu – Mladi sodelujejo na vseh podroÄ?jih delovanja – Lotili so se izobraĹževalnega projekta eMCe plac ozaveĹĄÄ?a

Mladinski kulturni klub eMCe plac je praznoval 20-letnico delovanja. Gre za zbiraliĹĄÄ?e mladih, v katerem lahko obiskovalci aktivno sodelujejo na vseh podroÄ?jih delovanja kluba. Oblikujejo program, vodijo odnose z javnostjo, oblikujejo tiskovine, se ukvarjajo z avdio ali luÄ?no tehniko, delajo tudi v gostinstvu, sociali in izobraĹževanju. Še se drĹžimo koncepta dela mladih za mlade, ki usmerjajo delovanje kluba in tako dobivajo razliÄ?no znanje,ÂŤ je povedal direktor Janko Urbanc, zadovoljen, da jim k oblikovanju programa ĹĄe vedno uspeva pritegniti mlade. Mnogi tja zaidejo na druĹženje v prostem Ä?asu, nato pa ugotovijo, da lahko krojijo dogajanje. ÂťZadovoljni smo, da v klubu delujejo ĹĄtevilna interesna druĹĄtva, ki sooblikujejo koncertni, galerijski, izobraĹževalni program. Za to je potrebna dobra komunikacija z mladimi. Treba je prisluhniti njihovim Ĺželjam, jim dati moĹžnost za aktivno sodelovanje, zaupati odgovornosti, jih povezovati, vkljuÄ?evati,ÂŤ razlaga Urbanc in dodaja, da je to primarno poslanstvo kulturnega kluba.

Programska pestrost

V program skuĹĄajo vsak mesec vkljuÄ?iti Ä?im ĹĄirĹĄi spekter kulturnih vsebin, pravi programska vodja kluba eMCe plac MaruĹĄa SkorniĹĄek. Vsak mesec zamenjajo razstavo v Galeriji eMCe plac, ki je za marsikaterega mladega umetnika odskoÄ?na deska in prva priloĹžnost za samostojno razstavo. Na koncertnem podroÄ?ju si prizadevajo za Ĺžanrsko raznolikost, glasbene veÄ?ere pa krojijo tudi razna druĹĄtva. Trudijo se predstavljati tudi gledaliĹĄko in drugo uprizoritveno umetnost.

Prirejajo pa tudi zabavna druĹženja v okviru tarok lige, turnirja v roÄ?nem nogometu, jam sessionov,

veÄ?erov z namiznimi igrami in podobnimi vsebinami. ÄŒeprav je glavno vodilo programska pestrost, imajo tudi nekaj stalnic, kot so koncertni cikel Sound Arson, serije dogodkov z razliÄ?nimi Ĺžanri elektronske glasbe, hip hop in metal dogodki.

OzaveĹĄÄ?ajo

Konec leta 2016 so mladi in mladinski delavci zaÄ?eli opaĹžati poveÄ?ano uporabo drog med

ravnanja,ÂŤ naĹĄteva vodja projekta Ĺ pela Verdev. Izvedli so Ĺže likovni in literarni nateÄ?aj na temo zasvojenosti in odvisnosti, izdelali domiselne nalepke in majice, odprli zavihek na spletni strani s koristnimi informacijami, izbrali ambasadorje projekta, izvedli so Ĺže predavanje medicinske sestre iz metadonske ambulante in policista, naÄ?rtujejo pa ĹĄe serijo okroglih miz, ĹĄportni dan in nadgradnjo medijske kampanje. ÂťV

Foto Tilyen Mucik

mladimi. Zato so v eMCe placu zasnovali program eMCe plac ozaveĹĄÄ?a, ki ga sofinancirata ministrstvo za zdravje in Mestna obÄ?ina Velenje. ÂťKer mladih ne Ĺželimo stigmatizirati, jih napadati, obsojati, jim dati obÄ?utek, da pri nas niso zaĹželeni, smo se kreativno lotili ozaveĹĄÄ?anja tudi ĹĄirĹĄe. Poudarjamo zdrav naÄ?in Ĺživljenja, koristno preĹživljanje prostega Ä?asa, odgovorno sprejemanje pomembnih odloÄ?itev, zavedanje posledic nespametnega

Napovedujejo nov Lignit

sklopu projekta se nam je uspelo povezati tako s Ĺ olskim centrom kot Zdravstvenim domom, Centrom za socialno delo, KnjiĹžnico, Policijo in drugimi institucijami, kar je velika pridobitev. NajpomembnejĹĄe pa je, da mladih s temi novimi aktivnostmi nismo odgnali, temveÄ? smo jih motivirali za razmiĹĄljanje o temah, ki jih odpiramo. Mislim, da nam ĹĄe vedno zaupajo,ÂŤ pravi Ĺ pela, ki si Ĺželi, da bi bili mladi odgovorni najprej do sebe, s tem pa tudi

Ĺ˝e v preteklosti so velenjske mladinske organizacije izdale tri glasbene kompilacije Lignit, ki predstavljajo pestrost velenjske glasbene scene. Zadnji je izĹĄel leta 2014, letos pa so v koordinaciji eMCe placa zaÄ?eli zbirati material za Lignit, na katerem se bodo predstavile le metal zasedbe, ki jih je v Velenju zelo veliko.

Delo z otoki jo od nekdaj veseli. Animirala jih je Ĺže na rojstnodnevnih zabavah, v sklopu vinskogorske mladinske skupine zanje prireja razne aktivnosti, s pomoÄ?jo Pike NogaviÄ?ke pa je spoznala, da so zelo pametni, da je treba dobro premisliti, preden jim kaj poveĹĄ. ÂťTudi Ä?e so stari samo ĹĄtiri leta, poznajo Ĺže tako velike besede in imajo tako velike

spreminjanje sebe v razliÄ?ne vloge leĹži in bi se kdaj rada lotila tudi kake bolj resne.ÂŤ Ji je kakĹĄna Pikina lastnost, ki jo je morala odigrati, delala teĹžave? ÂťPikina lastnost je, da si vse upa. Vse, Je bilo v Pikinih Ä?evljih tako, kar je treba narediti, ona zna in je pri kot si je predstavljala? Še tem samozavestna. nekoliko bolj naporno. Ampak Za Tajdo pa to ne zdaj vem, kaj priÄ?akovati, tako drĹži najbolj. Zato da me za drugo leto sploh ne je to bil poseben skrbi.ÂŤ izziv, ki sem ga premagala na Pikini akademiji, dodatnih izobraĹževanjih in leto- misli, da te res znajo presenetiti.ÂŤ ĹĄnjem krstu v vlogi glavne Pike.

Dobila je obÄ?utek, da so na Zdelo se mi je, da sem postala festivalu nadvse uĹživali. ÂťTema je Ä?isto drugaÄ?na, kot sem bila pred bila odliÄ?no predstavljena. Scena enim letom,ÂŤ pravi in dodaja, da je bila izjemno dodelana. Inforje bolj samozavestna, nauÄ?ila se macij o Ĺživalih je bilo ogromno. je iznajdljivo obraÄ?ati besede, Ĺ e posebno dobre so se mi zdele improvizirati in dajati vtis, da res izkustvene delavnice,ÂŤ je pokovse zna in vse zmore. mentirala Tajda, ki poleg vsebine

Klub, ki ga usmerjajo mladi Tina Felicijan

4. oktobra 2018

do prostora in druĹžbe, v kateri preĹživljajo prosti Ä?as.

Trudili se bodo za vzdrĹževanje nivoja

V preteklem letu so v klubu eMCe plac Poskrbeli za nekaj tehniÄ?nih posodobitev. Galerija je dobila ĹĄine, s tem pa so razĹĄirili moĹžnosti za postavljanje razliÄ?nih razstav in instalacij. Kot vsako leto so tudi preteklo skupaj z mladimi urejali okolico. Klub je dobil Ob 22-letnici mladinskega kulturnega kluba eMCe plac so mladi najbolj ponosni na to, da klub ves ta Ä?as neprekinjeno deluje. Veliko podobnih klubov po Sloveniji namreÄ? ima velike teĹžave z delovanjem, pravi direktor Janko Urbanc. ÂťV Velenju pa nam ĹĄe kar gre, predvsem zaradi podpore lokalnih druĹĄtev, ki soustvarjajo program, vseh mladinskih organizacij in ne nazadnje Mestne obÄ?ine Velenje.ÂŤ nov grafit, ki ga je ustvarila EVS prostovoljka Gemma, udeleĹženci mednarodnega prostovoljskega delovnega tabora pa so osveĹžili fasado in teraso kluba. ÂťVsak tak klub ves Ä?as potrebuje obnavljanje, da lahko nemoteno deluje,ÂŤ pojasnjuje in dodaja, da enako velja za njegovo podobo v sodobnih medijih komuniciranja, zato so letos postavili novo, sodobnejĹĄo spletno stran.

Prvi cilj za prihodnost pa je, da klub obdrĹži finanÄ?no, tehniÄ?no, kadrovsko, programsko stabilnost. Drugi pa, da v njem mladi ostanejo in ga ĹĄe naprej usmerjajo. ÂťÄŒe bodo mladi nehali zahajati v eMCe plac, bo ta izgubil svojo bit,ÂŤ ĹĄe pove Janko Urbanc. Prav zato bo klub vedno đ&#x;”˛ na njihovi strani. â€

festivala ceni tudi priloĹžnosti za spoznavanje novih ljudi, ki jih je na festivalu ogromno.

Pika je priĹĄla in ĹĄla

Tajda Podvratnik pravi, da je kljub naporu, ki ga med Pikinim festivalom zagotovo ne manjka, bil lepĹĄi trenutek, ko je Pika priĹĄla, kot pa, ko se je poslovila. ÂťKo je Pika prviÄ? stopila na oder, so jo vsi otroci gledali s takim Ĺžarom, bili so tako veseli ... Ko se je poslavljala, pa smo vsi bili malo Ĺžalostni. Letos sem ĹĄe bila nekoliko negotova pred prvim nastopom in marsiÄ?esa nisem doĹživela tako intenzivno. Zato bom drugo leto bolj pozorna prav na prve trenutke sreÄ?anja z otroki in se bolj vĹživela vanje,ÂŤ je odloÄ?ena Tajda, ki je v letoĹĄnji novi vlogi izpolnila svoje otroĹĄke sanje. ÂťKo sem kot deklica obiskovala Pikin festival, sem si nadvse Ĺželela, da bi enkrat bila Pika NogaviÄ?ka.

No, vse se lahko uresniÄ?i, Ä?e k Ĺželjam dodaĹĄ ĹĄÄ?epec sebe in poĹženeĹĄ kolesje,ÂŤ je ĹĄe povedala. đ&#x;”˛

Abonma Lepi kamen ponuja pet komedij in eno opero Vas zanima, kakĹĄna je fantazijska, kakĹĄna predvolilna in kakĹĄna vsemogoÄ?na?

Milena KrstiÄ? – Planinc

opero, za katere je na sploĹĄno znaÄ?ilno, da so nastajale ob posebno slovesnih priloĹžnostih. 23. januarja je v programu abonmaja Lepi kamen predvolilna komedija Norci v izvedbi KoroĹĄkega deĹželnega teatra. Predstava bi bila

Ĺ oĹĄtanj, 24. septembra – V Zavodu za kulturo Ĺ oĹĄtanj so zaÄ?eli vpisovati abonmaje Lepi kamen za sezono 2018/2019.

Vpis bo trajal do 6. oktobra. Tudi letos so v program uvrstili ĹĄest predstav. Skrbno so jih izbrali in Vpis poteka v pri tem upoĹĄtevali Ĺželje dosedamestni galeriji njih abonentov. Ti pa se nadvse Ĺ oĹĄtanj od 16. do radi smejejo. Poleg opere so v abonma zajeli pet komedij, od 18. ure, v soboto bo fantazijske preko predvolilne do od 10. do 12. ure. vsemogoÄ?ne.

Vse predstave bodo na sredo.

Prva predstava – komedija Na sicer bolj aktualna v predvolilnem kmetih – v izvedbi KUD Zarja Ä?asu, a glede na temo je taka Celje bo na sporedu Ĺže ta mesec, pravzaprav vedno. 20. februarja 24. oktobra. V komediji s pestro si bodo abonenti ogledali Iskreno izbiro karakternih likov, med ka- spoved, dogajanje med Ĺžupnikom terimi ima vsak svojo zanimivo Bonifacijem in njegovo gospozgodbo, avtor Vinko Moedern- dinjo Marijo. Komedija je bila dorfer duhovito pokaĹže politiÄ?- uvrĹĄÄ?ena na drĹžavno Linhartovo no korupcijo in aktualne teĹžave sreÄ?anje odraslih gledaliĹĄÄ?nih skumalih krajev. 21. novembra si pin 2018. Za zakljuÄ?ek prihajajobodo abonenti Ä?e abonmajske lahko ogledali sezone pa so v fantazijsko koZavodu za kulPoleg opere so v medijo ÄŒakalturo Ĺ oĹĄtanj v abonma zajeli pet nica. Glavna spored uvrstili komedij, od fantazijske igralca Janez ĹĄe eno Ĺžlahtno preko predvolilne do HoÄ?evar Rifle ĹĄtorijo v gledavsemogoÄ?ne. in Lado BizoliĹĄki predstavi viÄ?ar se v njej Pr’ Holzer, znajdeta na GledaliĹĄÄ?a Tokoncu tunela neta ÄŒufarja v Ä?akalnici za onstranstvo, kjer Jesenice. Gre za resniÄ?nostni ni veÄ? medijev, vlog, zvezdniĹĄkega ĹĄov gorske druĹžine, ki ga bodo prahu ‌ 14. decembra prihaja vr- ĹĄe posebej lepo doĹživeli tisti, ki hunska predstava, prva slovenska so obkroĹženi z betonom in oneopera Belin v izvedbi Glasbene snaĹženim zrakom. đ&#x;”˛ ĹĄole ViÄ? – Rudnik. Predstava bo kot nalaĹĄÄ? za Ä?as prihajajoÄ?ih prazniÄ?nih dni. Gre za baroÄ?no

â?ą

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

4. oktobra 2018

Brati, brati, brati!

ÂťKar mene navduĹĄuje pri tej junakinji, je ta veÄ?na otroĹĄkost, ki je neuniÄ?ljiva, iznajdljiva, se ne da potolÄ?i, gre zmeraj naprej.

Obenem pa neizmerna etiÄ?nost v njenih dejanjih, zaĹĄÄ?itniĹĄtvo do vsega, kar je ĹĄibko, kar potrebuje pomoÄ?, ljubezen do Ĺživali, rastlin, narave, in to njeno komiÄ?no kaznovanje vseh tistih, ki to

Pika NogaviÄ?ka je gostila Ä?astno pokroviteljico 29.

Pikinega festivala Bino Ĺ tampe Ĺ˝mavc, ki je postala nova ambasadorka Pikine veÄ?ne otroĹĄkosti Tina Felicijan

Organizatorji Pikinega festivala med prepoznavnimi Slovenkami vsako leto izberejo novo Ä?astno pokroviteljico, da jim pomaga ĹĄiriti Pikina sporoÄ?ila in opravljati njeno poslanstvo. Letos je Pikina ambasadorka postala slovenska pisateljica, pesnica, prevajalka, dramatiÄ?arka in reĹžiserka Bina Ĺ tampe Ĺ˝mavc. Rodila se je v Celju, kjer tudi ustvarja. Ĺ tudirala je primerjalno knjiĹževnost, vendar ne zato, da bi postala pisateljica. Njena prva kariera je namreÄ? bila glasbena in glasba je zanjo ĹĄe vedno najviĹĄja med umetnostmi. Kot gimnazijka je pela ĹĄansone in je bila solistka v pevskem zboru, Ä?eprav je Ĺže takrat bila Âťliterarni prvoligaĹĄÂŤ.

Tako za pesniĹĄke zbirke kot za pravljice, radijske igre in reĹžijo je prejela veÄ? nagrad. Med njimi sta tudi mednarodni Janusz Korczak (VarĹĄava, 2000) in Parole senza frontiere (Trento, 2003). Bila je nominiranka za Veronikino nagrado, Jenkovo, Grumovo, dobila pa je dve desetnici in veÄ?ernico ter nedavno tudi zlatnik poezije.

VeÄ?na in neuniÄ?ljiva otroĹĄkost

ÄŒastna pokroviteljica je Pikin festival obiskala v sredo, 26. septembra, in si z zanimanjem ogledala Pikino deĹželo, ki sicer ni takĹĄna, kot si jo je predstavljala ob prebiranju knjig, je pa ÂťdrugaÄ?na, osupljivo velika in polna preseneÄ?enj,ÂŤ je povedala. Pika NogaviÄ?ka je ena njenih najljub-

ĹĄih junakinj otroĹĄke literature. ÂťÄŒudovita je za vse Ä?ase in vse generacije.

Imava kar nekaj skupnega – malce navihanosti, nagajivosti, nepredvidljivosti, ne pokoravava se ustaljenim normam, pa vendarle ne poÄ?neva niÄ? narobe, saj je vedno prav, kar je storjeno s srcem in dobrim namenom,ÂŤ je dejala strastna bralka, ki je prvi stik s knjigami navezala v zgodnjem otroĹĄtvu, ko je Ĺže po malem pisala, Ä?eprav temu

Foto: Rok BaÄ?ovnik

ni posveÄ?ala nobene posebne pozornosti. ÂťMeni je bilo pisanje nekaj obiÄ?ajnega – kot dihanje.ÂŤ Na zgodbe o Piki NogaviÄ?ki gleda kot na leposlovno literaturo z umetniĹĄko teĹžo, ki je veÄ?na.

Bina Ĺ tampe Ĺ˝mavc nikoli ne razmiĹĄlja, za koga bo pisala. ÂťUstvarjalni proces mora biti za vse enak, se pravi pisati je treba dobro literaturo ne glede na to, ali je za otroke ali za odrasle. Edino merilo zame je vedno odliÄ?nost.ÂŤ

etiÄ?nost razdirajo. Seveda pa je to narejeno na Ä?udovit naÄ?in, ki ni vsiljiv in ni deklarativen, kar me ĹĄe posebej moti pri slovenski literaturi za otroke, v kateri se razbijajo tako imenovani tabuji.

9 Ne vem, kaj s tem mislijo, saj so vsi tabuji Ĺže zdavnaj razbiti in to je teĹžava tega sveta. Gre za to, da literatura ne sme biti deklarativna. Biti mora tako dobra, da se iz zgodbe same razberejo vsa sporoÄ?ila, ki so nad zgodbo.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kako otrokom vzgojiti v ljubezen do literature, branja in pisanja, je mojstrica besed odgovorila podobno kot Einstein: ÂťBrati, brati, brati!ÂŤ Na vpraĹĄanje, kako se je poÄ?utila ob podelitvi zlatnika poezije, pa: ÂťMeĹĄano in zmeĹĄano, niti najmanj evforiÄ?no, nekako ambivalentno. Ĺ e zmeraj mi je najpomembneje, da lahko kaj dobrega napiĹĄem in da to dobro pride do bralcev,ÂŤ je povedala in dodala misel iz ene svojih pesnitev, v kateri se je lotila nagrade zlatih hruĹĄk, ki jih ne prenaĹĄa, ker delajo ĹĄkodo mladinski literaturi.

Pravi: ÂťNebo ljubi zvezd lesketanja, / a pesniku nimb pesem sama.ÂŤ đ&#x;”˛

Pika bo jubilejni festival priredila v mestu Ob sobotnem zakljuÄ?ku 29. Pikinega festivala, ki je potekal z geslom Kraljestvo Ĺživali, je Pika napovedala, da bo jubilejni festival potekal v srediĹĄÄ?u Velenja, kjer se je pred tremi desetletji tudi zaÄ?el Tina Felicijan

Tako Pika NogaviÄ?ka kot vsi njeni prijatelji so se preteklo soboto po sedmih dneh rajanja v kraljestvu Ĺživali poslovili od Pikine deĹžele. Ko se bodo naslednjiÄ? sreÄ?ali ob Velenjskem jezeru, bo deĹžela svojeglave junakinje otrok in odraslih precej drugaÄ?na. Mestna obÄ?ina Velenje bo namreÄ? prihodnje leto tam gradila velik prireditveni prostor, ki bo namenjen tudi Pikinemu festivalu. Zato bo jubilejni festival, ki vsako leto pritegne obiskovalce od blizu in daleÄ?, potekal v srediĹĄÄ?u mesta.

pomoÄ?jo katerih so obiskovalci lahko pogledali skozi oÄ?i Ĺživali ali pa stopili v njihove ĹĄape, taÄ?ke ali kremplje. Mnogi so prviÄ? v Ĺživo videli kenguruja, poboĹžali dlako zveri, ki Ĺživijo na obmoÄ?ju Slovenije, jezdili konja in opazovali

dobili marsikatero novo izkuĹĄnjo in nahranili otroke v sebi.

Jubilejni festival Ĺže kujejo

Pri izvedbi letoĹĄnjega Pikinega festivala, ki ga v koordinaciji Fe-

nih dogodkov. Direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny je z izvedbo zadovoljna. ÂťObisk na Pikin dan bi zagotovo bil ĹĄe boljĹĄi, Ä?e sobota ne bi bila ĹĄolski delovni dan. Vseeno so bili na zadnji dan festivala vsi kotiÄ?ki Pikine deĹžele

Delavnice, predstave, doĹživetja

LetoĹĄnji Pikin festival je zaznamovalo sonÄ?no, a hladno vreme. Zato so obiskovalce toliko bolj nagovarjale ĹĄtevilne aktivnosti, ki so potekale na prostem in jih spodb uj a l e h gibanju.

Prav tako obiskane so bile delavnice, ki so z zanimivimi temami iz kopenskega, vodnega in zraÄ?nega Ĺživalskega kraljestva pritegnile tudi velike ustvarjalce. Tako najmlajĹĄi kot tudi starejĹĄi so se ustavljali ob inovativno izdelanih scenskih elementih, opazovali znanstvene poskuse in na ĹĄtevilne druge naÄ?ine spoznavali podrobnosti iz sveta Ĺživali. Pravi hit so bila bivaliĹĄÄ?a Ĺživali v nadnaravnih velikostih, pa tudi pripomoÄ?ki, s

Takole ponosno so se postavili pred objektiv organizatorji Pikinega festivala skupaj s kapetanko Barbaro Pokorny (druga z desne v zgornji vrsti), ki je iz ozadja ves Ä?as krmarila barko.

stivala Velenje prirejajo ĹĄe posebej polni, izjemen obisk ĹĄtevilni velenjski za- pa smo zabeleĹžili med tednom vodi, druĹĄtva ob popoldnevih. Ocenjujemo, in druge or- da smo tehtno izbrali vsebine ganizacije, in jih otrokom kakovostno predje vsak dan stavili nekoliko drugaÄ?e, kot to Foto: Jurij VoduĹĄek sodelovalo poÄ?nejo ĹĄolski kurikulumi,ÂŤ je okrog 300 povedala in dodala, da se Ĺže letos ĹĄe mnoge druge Ĺživali. Vsak dan ljudi, ki je pomagalo izvesti veÄ? pripravljajo na prihodnje leto, ko so si lahko ogledovali lutkovne, kot sto delavnic in drugih dnev- bodo organizirali 30. Pikin festiigrane, plesne, glasbene in druge predstave ter v UmetniĹĄki ulici raziskovali prvine likovne, gleREKEL JE â?ą Bojan KontiÄ?, Ĺžupan MOV: ÂťNaslednje leto daliĹĄke, filmske, glasbene, lutkovbo v mestu precej gneÄ?e, saj bo prostor za izvedbo jubilejnega ne, plesne ali knjiĹžne umetnosti.

Pikinega festivala precej manjĹĄi kot ob Velenjskem jezeru, kjer Raziskovali so vilo ÄŒira-ÄŒara bomo gradili oder s prireditvenim prostorom. Bomo pa lahko in gusarsko ladjo, se sreÄ?evali z kasneje v veliko boljĹĄih pogojih izvajali tako Pikin festival kot Ĺživimi lutkami, Pikinima policadruge prireditve. Po svoje je prav, da Pika pride v mestno sredijema in drugimi zabavnimi liki. ĹĄÄ?e, saj bomo prihodnje leto praznovali 60 let.ÂŤ Ob vsem tem so, Ä?e so le Ĺželeli,

val. Ker Mestna obÄ?ina Velenje naÄ?rtuje, da bo ob Velenjskem jezeru gradila velik prireditveni prostor, Ĺže razmiĹĄljajo, da bodo festival zaÄ?asno selili v mesto. ÂťZato Ĺže imamo delovni naslov prihodnjega festivala – Pika se po mestu potika. Nekaj programskih idej se nam je Ĺže porodilo, med letoĹĄnjim festivalom pa smo spletli tudi nekaj novih mednarodnih povezav. Verjamem, da bo festival tudi prihodnje leto, ko bo potekal tam, kjer se je pred tremi desetletji tudi zaÄ?el, prav tako zabaven,

privlaÄ?en, predvsem pa znova drugaÄ?en od dosedanjih.ÂŤ Na Festivalu Velenje po Pikinem festivalu ne bodo dolgo poÄ?ivali. Ĺ˝e ta teden so zaÄ?eli vpisovati nove abonente, ki lahko izbirajo med 14 glasbenimi, gledaliĹĄkimi, lutkovnimi, filmskimi in kombiniranimi abonmaji, pripravljajo pa se tudi na ÄŒarobno promenado, ki bo znova popestrila prazniÄ?ni december. V prihodnjih mesecih napovedujejo ĹĄe nekaj premiernih uprizoritev odrskih projektov v đ&#x;”˛ svoji produkciji. â€

DruĹžina Hribar je Pikin festival obiskala iz Zagorja ob Savi. ÄŒeprav so jim vĹĄeÄ? tako ustvarjalne delavnice kot odrsko dogajanje, so se bolj osredotoÄ?ili na Ĺživali, jezero in Piko. ÂťLara je dopolnila dve leti in zdelo se nam je, da bi festival Ĺže bil zanimiv zanjo. LuĹĄtno je. Veliko je zanimivosti, veliko razliÄ?nih stvari.

VĹĄeÄ? so nam Ĺživali. Videli smo kenguruje in konje,ÂŤ pravijo in napovedujejo, da se bodo ĹĄe vraÄ?ali.

Tina SirĹĄe Landekar, Velenje: ÂťPikin festival Ĺže dolgo obiskujem. V ĹĄtudentskih Ä?asih sem tudi delala na festivalu, zdaj pa prihajam predvsem zaradi otrok. Festival je izpolnil moja priÄ?akovanja, najveÄ?ji vtis pa je name naredila scena. Posebno vĹĄeÄ? so mi bile Ĺživali, izdelane v naravni velikosti. Ĺ e se bomo vraÄ?ali.ÂŤ Suzana ÄŒerne, Kaja in Ana Bole s Ptuja so Ĺže veÄ?krat obiskale festival, ki jim je bil vedno vĹĄeÄ?, zato so priĹĄle tudi letos. Kajo so najbolj navduĹĄili konji, ki jih je lahko jezdila.

PogreĹĄale niso niÄ?esar. ÂťVidela sem, kakĹĄna stopala imajo razliÄ?ne Ĺživali. PrviÄ? v Ĺživljenju sem videla kenguruja. VĹĄeÄ? so mi bile male kozice in zajÄ?ki,ÂŤ je povedala Kaja in zatrdila, da se bo v Pikino deĹželo vraÄ?ala tudi, ko bo Ĺže odrasla.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

4. oktobra 2018

PreListani obrazi IzĹĄle ĹĄtiri knjige intervjujev Milojke B. Komprej – V letih od 1997 do 2014 so bili objavljeni v Listu Ĺ oĹĄtanj Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 25. septembra – V torek je Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj pripravil predstavitev zbornika intervjujev PreListani obrazi, ki jih je za List Ĺ oĹĄtanj v letih od 1997 do 2014 opravila in v njem objavila Milojka BaÄ?ovnik Komprej, strokovna sodelavka Zavoda za kulturo, voditeljica prireditev, prozaistka, pesnica.

â?ą

V ĹĄtirih zbornikih so objavljeni 104 intervjuji z 90 intervjuvanci. Med tistimi, ki so dali veÄ? intervjujev vodita Darko Menih pri moĹĄkih in Sonja BeriĹĄa pri Ĺženskah.

Na predstavitvi je spraĹĄevala Tatjana Vidmar, odgovarjala Milojka B. Komprej.

so v glavnem Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, Ä?e pa niso, so z njim zagotovo kako povezani. MogoÄ?e jih je povezal

samo kak dogodek.

Da je literatka, se v intervjujih pozna. Pri intervjuvancih je

Intervjuji so objavljeni v ĹĄtirih knjigah. ÂťV knjigah listamo obraze, spoznavamo Ä?as, v katerem so nastajali. NiÄ?esar nismo spreminjali, Ä?eprav smo se poigravali s to zamislijo. Pustili smo takĹĄne, kot so bili objavljeni. Njihova razmiĹĄljanja danes predstavljajo pomemben kronoloĹĄki zapis doloÄ?enega obdobja novonastale obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, utripa na najrazliÄ?nejĹĄih podroÄ?jih delovanja Ĺživljenja,ÂŤ pravi. Intervjuvanci

vedno iskala besede, ki so jim lastne, ki izstopajo ali pa je podajanje drugaÄ?no, posebno.

Stavke je nizala, kot so se nizali med pogovorom. Zato jih je tudi snemala. Najmanj jih je, kot je povedala, nastalo v njeni pisarni.

VeÄ?ina jih je bila opravljenih pri njih, v njihovem okolju. ÂťTudi na robu njive sem sedela z nekom,ÂŤ se nasmehne.

So na pogovor pristali vsi, ki jih je povabila? ÂťVeliko jih je najprej reklo – ’pa zakaj jaz, kje ste mene naĹĄli, saj nimam Ä?esa povedati ‌ Potem pa se je vedno pokazalo, da to ne drĹži. Samo ena oseba je odklonila intervju. Iz skromnosti, ki je bila nepotrebna.ÂŤ Zelo vesela je bila, da so se predstavitve udeleĹžili ĹĄtevilni od njih. Soavtorji knjige jih imenuje.

Dogodek sta sooblikovala mlada glasbena ustvarjalca Lara KrneĹža in Til ÄŒeh. đ&#x;”˛

Vsakega intervjuvanca je Ä?akal izvod.

Mala Napotnikova kolonija se Mladi plesalci bodo migali v Pikinem mestu v Napotnikovem letu vraÄ?a v Ĺ oĹĄtanj V njej so generacije osnovnoĹĄolcev v dosedanjih ĹĄtiriinĹĄtiridesetih letih ustvarile veÄ? kot 500 del Milena KrstiÄ? - Planinc

Na festivalu otroĹĄkih plesnih skupin bosta nastopili tudi dve iz Plesnega studia N. Koreografiji za miniaturi Ĺ kartulje in Dekle je vodo zajemalo je sestavila Nina Mavec Krenker. Foto: Ksenija Mikor

Velenje, 6. in 7. oktobra – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s Festivalom Velenje prireja Ĺže 15. Mini festival otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga. Predstavilo se bo okrog 250 mladih plesalk in plesalcev, starih od 5 do 13 let, ki so v sodelovanju z mentorji pripravili 31 koreografij. Dvodnevna plesna prireditev bo v Domu kulture Velenje potekala 6. in 7. oktobra od 11. ure dalje. đ&#x;”˛

tf

prijateljev mladine Velenje v sodelovanju z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj. KoloĹ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju letos z nija bo potekala na Trgu svobode vrsto dogodkov obeleĹžujejo 130. in v njegovi okolici, ne glede na obletnico rojstva akademskega morebitne vremenske nevĹĄeÄ?nokiparja Ivana Napotnika, moj- sti. Ĺ oĹĄtanjÄ?anke in Ĺ oĹĄtanjÄ?ani stra male plastike v lesu in enega bodo lahko kiparje opazovali pri pomembnejĹĄih kiparjev v slo- njihovem ustvarjanju. Ustvarjati venskem umetniĹĄkem prostoru bodo zaÄ?eli ob 9. uri. prve polovice 20.

Ob 12. uri bodo stoletja. Eden vev Mestni galeriji LetoĹĄnja je Ä?jih dogodkov bo Ĺ oĹĄtanj odprli jubilejna, decembrska slavrazstavo, s katero petinĹĄtirideseta. bodo predstavili nostna akademija o Napotniku, ko bogato ustvarjalbodo uradno predstavili tudi pu- no pot akademskega kiparja in blikacijo, ki jo bo izdala ObÄ?ina njegovih mladih naslednikov. Ĺ oĹĄtanj.

Pripravili so jo v sodelovanju z V letu, ko se spominjamo oble- Muzejem Velenje in Zavodom tnice njegovega rojstva, se v Ĺ o- za kulturo Ĺ oĹĄtanj. ZakljuÄ?ek ĹĄtanj vraÄ?a Mala Napotnikova kolonije z ogledom letos nastalih kiparska kolonija. LetoĹĄnja je montaĹžnih plastik in kipov bo v jubilejna, petinĹĄtirideseta. ZaÄ?ela soboto, 6. oktobra, ob 14. uri na se bo jutri, v petek, 5. oktobra. Trgu svobode. đ&#x;”˛ Pripravlja jo MedobÄ?inska zveza

â?ą

Pika, da te kap!

Bojan PavĹĄek

Velenje se Ĺže vrsto let poÄ?uti zelo domaÄ?e na zemljevidu slovenskih festivalov. Razlog tiÄ?i v pestrem naboru festivalskih dogodkov, ki nas ne peljejo Ĺžejne Ä?ez vodo. Programske vsebine so naravnane tako, da lahko poteĹĄijo apetite razliÄ?nih generacij oz. kulturnih struj. Velik odstotek festivalske privlaÄ?nosti je namenjen mladim oz. mladim po srcu. Kakopak! S svojimi preseĹžki energije in iskrene neobremenjenosti so idealno gorivo trajnostne kulturne maĹĄinerije. UteleĹĄajo gibanje, ki sluĹži kot dokaz, da paralelni svetovi, v katerih se cedita ustvarjalni med in mleko, obstajajo. V katerih se prijetno prepleta z uporabnim.

V katerih je zelo priporoÄ?ljivo verjeti v sanje. Med mnoĹžico festivalov, ki prevevajo naĹĄo dolino, pa zagotovo posebno mesto zaseda Pikin festival. Ko sta naĹĄo druĹžino popestrila potomca, sta s seboj prinesla tudi privilegije, ki nam omogoÄ?ajo, da z razlogom vsako leto obiĹĄÄ?emo to hudomuĹĄno objezersko naselbino. Celo veÄ?krat na teden, celo veÄ?krat na dan. RazliÄ?na tematska obmoÄ?ja, pestra paleta odrskega dogajanja, delavnice o tem in onem, nasitne Ä?alapinke in nenasiten lunapark so le nekateri od magnetov, ki pritegnejo, Ä?e smo le dovolj dovzetni zanje. Ker je festival v mnogih statistiÄ?nih pogledih Ĺže krepko preskoÄ?il obronke doline, so tudi prizadevanja organizatorjev in priÄ?akovanja obiskovalcev temu primerna. Ne gre veÄ? le za obujanje in vzdrĹževanje zgodbe, ki jo je pred mnogimi leti zaÄ?el tlakovati Marjan MarinĹĄek. Iz institucije po navdihu je zrasel v institucijo, ki navdihuje. TakĹĄno poslanstvo je mogoÄ?e le z razvojno naravnanim konceptom, ki omogoÄ?a, da se z vsebino literarnega prvenca Astrid Lindgren premiĹĄljeno eksperimentira.

Ni za spregledati, da je celotna postavitev “Pikine deĹželeâ€? zaradi obilice programskih sklopov postala prostorski zalogaj, ki bi ob podpori arhitekturne stroke zagotovo pridobil ambientalen ritem vedutni orientiranosti in inovativnosti uporabljenih gradnikov.

Tisto, kar po mnogih letih obiskov (in enkrat tudi sodelovanja) vedno znova pogreĹĄam, je prisotnost festivalske intervencije, ki bi ti ‘gate odtrgala‘, te ‚vrgla na rit‘. Tako otroke kot starĹĄe. Tako mlade kot stare. Na tem mestu bom potegnil nekaj paralel s festivalom Burning Man (GoreÄ?i moĹĄki), ki se odvija v Ameriki, natanÄ?neje v puĹĄÄ?avi Black Rock in sta ga leta 1986 zasnovala entuziasta Larry Harvey in Jerry James z namenom obelodaniti poletni solsticij.

Oba festivala druĹži kar nekaj skupnih imenovalcev. ZaÄ?ela sta se zelo skromno in zrasla preko prvotnih priÄ?akovanj. Oba dajeta poudarek ustvarjalnosti in se odvijata ob koncu poletja. Imata svoj stalni festivalski prostor in vsako leto drugaÄ?no nosilno temo, ki jo doloÄ?i organizator festivala. Pohvalita se lahko z dolgoletno tradicijo in obiskanostjo veÄ? kot 50.000-glave mnoĹžice. Ampak Burning Man ima ĹĄe nekaj. V sebi nosi pravi ekshibicijski magnet.

Nepozabne atrakcije v obliki lesenih skulptur izjemnih dimenzij, katerih podoba in sporoÄ?ilnost sta tesno povezani s temo festivala. Gre za Ä?udovite primerke, ki so nenasitna paĹĄa za vsa Ä?utila. Nastajajo kot rezultat umetniĹĄkih konceptov povabljenih avtorjev, pri Ä?emer aktivno sodelujejo tudi obiskovalci festivala.

To namreÄ? doloÄ?a eden od festivalskih postulatov, ki izhaja iz temeljev socializacije – Ĺželje in potrebe po skupinskem delu. Vsi sodelujejo in gledalcev ni! Po tradiciji te veliÄ?astne skulpture na sobotni dan festivala spremenijo v velike ognjene zublje, ki v Ä?asu zaĹžiga prav tako jemljejo dih.

Pikin festival se je vrsto let kalil, rasel, dopolnjeval, a obenem tudi rutiniral. MogoÄ?e je napoÄ?il Ä?as, da prevzame karakter prireditve, ki postreĹže s tako moÄ?no provokacijsko iztoÄ?nico, da bi se prav zaradi nje vraÄ?ali mladi (in tudi starejĹĄi), ki imajo obÄ?utek, da so “klasiÄ?noâ€? Piko v svojih glavah Ĺže prerasli. VkljuÄ?itev javnih zavodov preko lokalnega programa kulture je zagotovo odliÄ?na popotnica za stabilen korak na poti do formuliranja Pikinih festivalskih fascinacij. Za njihove materializacije pa bi bilo treba bodoÄ?e koncepte morda tudi obrniti na glavo. Tako kot to v svojem Ĺživljenju venomer poÄ?ne Pika. SpoÄ?etje orjaĹĄkih mehaniziranih marionet, domiĹĄljijskih igral za velikane, landart galerij iz ptiÄ?je perspektive, superdimenzioniranih vetrnih skulptur ‌ ni misija nemogoÄ?e. Morda bo snovalcem pri tem v pomoÄ? nepisan, a zelo spoĹĄtovan slogan festivala Burning Man, ki se je kmalu po porodnih krÄ?ih iz “Zakaj?â€? spremenil v “Zakaj pa ne!â€? đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

4. oktobra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Tudi novinarji ‘zalezovali’ gobe Gobe, gobe gobe!!! je ÂťprileteloÂŤ po elektronski poĹĄti. Se vidimo! je pisalo pod vabilom aktiva novinarjev Celjske regije na gobarsko dogodivĹĄÄ?ino, katerega Ä?lani smo tudi novinarji iz naĹĄe radijske in Ä?asopisne hiĹĄe.

Aktiv ga organizira v sodelovanju z Gobarskim druĹĄtvom Bisernica Celje.

Gre za tradicionalno aktivnost aktiva novinarjev, saj poteka Ĺže veÄ? kot 40 let. Tudi tokrat je bil start in cilj gobjega piknika TuristiÄ?na kmetija Ĺ˝urej v Javorju nad Slivnico. NaĹĄo medijsko hiĹĄo je zastopal upokojeni odgovorni urednik, a ĹĄe vedno naĹĄ predvsem ĹĄportni sodelavec Stane Vovk. ÂťReÄ?em lahko, da vam je vsem lahko Ĺžal, ker se niste odzvali vabilu in niste priĹĄli v Ä?udovito okolje,ÂŤ nas je oĹĄvrknil tiste, ki smo tokrat bolj iskali

zapeÄ?ek kot kanÄ?ek lepe narave. ÂťVedno nam tu postreĹžejo z odliÄ?no gobjo juho, ki jo pripravijo po svojem receptu, ĹĄe bolj pa smo navduĹĄeni nad gobjo paĹĄteto.ÂŤ Kaj pa gobe, ki jih je letos veliko? S koĹĄaro v gozd se je novinarjev menda podalo bolj malo, prav veliko gobanov tudi niso naĹĄli, ostalih vrst gob pa. Predsednica aktiva DuĹĄka Lah upa, da bo na prihodnjem gobarskem pikniku udeleĹžba precej boljĹĄa, kot je bila letos, in da si bomo novinarji vzeli Ä?as za druĹženje.

Gobarski piknik je le ena od aktivnosti aktiva. Letos je Ĺže organiziral izlet, obÄ?asno tematska predavanja, izdal satiriÄ?ni Ä?asopis Pipec, Ĺžal pa letos ni bilo ĹĄportnega druĹženja – keđ&#x;”˛ Tp gljanja.â€

1. SLAVKO IVANÄŒIĆ – NekoÄ?

2. DITKA – SreÄ?anje 3. ALEX VOLASKO – ÄŒe pomlad nikoli veÄ? ne pride Primorski pevec Slavko IvanÄ?ić po desetih letih predstavlja nov studijski album. Po letu 2008, ko je izĹĄel njegov album Preberi me, je minuli teden predstavil svoj Ä?etrti album z naslovom Med valovi in oblaki. Izid albuma je pospremila skladba NekoÄ?, ki jo je napisal Rok LunaÄ?ek.

Gobarskega piknika ni brez gobarske razstave (foto: Stane Vovk)

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

Nov album, nova skladba, novo Ĺživljenje Slavko IvanÄ?ić, primorska legenda slovenske zabavne glasbe, se po letih premora vraÄ?a z novim albumom, ki nosi pomenljiv naslov Med valovi in oblaki. Gre za njegov Ä?etrti studijski album, ki je nasledil prejĹĄnjega Preberi me iz leta 2008. Album je dobil naslov po istoimenski skladbi, s katero se je Slavko lani predstavil na festivalu Dnevi slovenske zabavne glasbe. Izid albuma sicer spremlja nova skladba z naslovom NekoÄ?,

pod katero se podpisuje eden najbolj iskanih avtorjev pri nas Rok LunaÄ?ek, za aranĹžma skladbe pa so poskrbeli Mitja BobiÄ?, Jan Baruca in Marko Hrvatin. Za skladbo NekoÄ? je so posneli tudi videospot, ki je nastal v Strunjanu v MeseÄ?evem zalivu, v Slavkovem domaÄ?em okolju, kot se je izrazil sam. Po hudi prometni nesreÄ?i, v kateri je bil udeleĹžen leta 2015, je Slavko na novi poti, nove pesmi pa so gotovo utrip njegovega Ĺživljenja in Ä?asa. Zato tudi novi studijski album, ki povzema njegovo Ĺživljenje po Ĺživljenju.

Koncert Eda Sheerana v Celovcu razprodan v piÄ?lih treh minutah Koncert britanskega pop glasbenika Eda Sheerana v Celovcu prihodnje leto je bil razprodan v vsega treh minutah. Sheeran bo sicer na celovĹĄkem stadionu nastopil 28. junija prihodnje

leto, organizatorji pa so po hitri razprodaji koncerta sporoÄ?ili, da se je glasbenik odloÄ?il, da bo dan kasneje na stadionu nstopil ĹĄe enkrat. Organizatorji sicer skuĹĄajo omejiti preprodajo vstopnic na Ä?rnem trgu s personalizacijo vstopnic, na katerih bosta morala biti izpisana ime in priimek kupca. Poleg tega je bilo prek

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

podelitev precej neprijetna, saj je moÄ?na nasprotnica Donalda Trumpa. 72-letna glasbenica, ki je bila del drugega dela filma Mamma Mia! Spet zaÄ?enja se, se je 21. septembra podala na svetovno turnejo, ki se bo konÄ?ala maja prihodnje leto.

Film o Petru LovĹĄinu Za Petrom LovĹĄinom je 40 let glasbene kariere. Izdal je pet albumov s Pankrti, tri s Sokoli in deset samostojnih. Zadnji, ObmoÄ?je medveda, je del ĹĄirĹĄe-

njegovih najpomembnejĹĄih, z video zapisom pa so ga hoteli ĹĄe posebej obeleĹžiti. Film je reĹžiral Jani Sever.

Poslovil se je francoski ĹĄansonjer Charles Aznavour V 95. letu starosti je v ponedeljek umrl francoski ĹĄansonjer in igralec Charles Aznavour. V svoji karieri je prodal veÄ? kot 100 milijonov ploĹĄÄ?, podpisuje se tudi pod veÄ? kot tisoÄ? skladb. Nastopil je v veÄ? kot 60 filmih, prijel pa se ga je tudi vzdevek francoski Frank

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Juhej – Pojem ti oÄ?e Ansambel Nemir – Jaz ne laĹžem Skupina Gadi – Kokrat ti morm reÄ?t Ansambel BlaĹža Hutevca – Ne bom si brisala solz Ansambel BorĹĄt – Kot reka svobode Ansambel Ĺ korpijoni – Ko se ljubezen stara vĹžge Ansambel Urok – Suhokranjke Ansambel Zadetek – DomaÄ?ija DruĹžina SotoĹĄek & Alfi NipiÄ? – Pridi v goste Modrijani – Huda ura rock naĹžiga

www.radiovelenje.com

spleta na en uporabniĹĄki raÄ?un mogoÄ?e kupiti le ĹĄtiri vstopnice.

Kljub temu so se na internetu Ĺže pojavile ponudbe za preprodajo vstopnic za koncert 28. junija.

Cene dosegajo tudi do 300 evrov za posamezno vstopnico.

www.radiovelenje.com

Cher prejela Kennedyjevo nagrado

EVA BOTO

AmeriĹĄka pevka in igralka Cher bo prejela prestiĹžno Kennedyjevo nagrado, ki jo podeljujejo posameznikom za prispevek k ameriĹĄki kulturi. Nagrado podeljujejo od leta 1978, letos pa so med nagrajenci ĹĄe Reba McEntire, Philip Glass, Wayne Shorter in zasedba muzikala Hamilton.

Nagrajencem se bodo z nagradami poklonili 2. decembra v Washingtonu. Dobitnica grammyja, emmyja in oskarja Cher, ki je ravno pred kratkim izdala album priredb Dancing Queen, s katerim se je poklonila legendarni zasedbi Abba, je razkrila, da si je nagrade Ĺželela Ĺže dolgo, a priznala, da si je je Ĺželela predvsem v Ä?asu, ko je bil na predsedniĹĄkem stolÄ?ku Barack Obama. Ker jo je dobila v Ä?asu Trumpove administracije, se zaveda, da bo

ga projekta, v katerem je glasbenik zdruĹžil ne le jubilejni studijski izdelek, ampak ĹĄe lanski veliki koncert ob 40-letnici in dokumentarec, ki so ga premierno prikazali minuli teden. Film Pero LovĹĄin Ti lahko pripoveduje zgodbo o LovĹĄinu kot prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope, o njegovem ustvarjanju glasbene in tudi neglasbene slovenske zgodovine.

Od uporniĹĄkega anarhizma v 70. letih minulega stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongresnem trgu v Ljubljani, prek evropskega nogometnega prvenstva leta 2010 v Amsterdamu do danaĹĄnjih dni. Kot je pojasnil LovĹĄin, je bil povod za film jubilejni deseti samostojni studijski album, ki se mu zdi eden

Eva Boto predstavlja svojo prvo avtorsko skladbo Tvoja, ki je nastala v sodelovanju z vedno bolj uspeĹĄnim Ĺ˝anom SerÄ?iÄ?em. Pesem je osebna, saj je Eva v zgodbo vnesla teĹžko izkuĹĄnjo prijateljice.

Posnela je tudi video, tako skladba kot spot pa nosita enako sporoÄ?ilo, in sicer, da si vsak zasluĹži biti spoĹĄtovan, predvsem pa sreÄ?en.

NIPKE

Sinatra. Ena njegovih najveÄ?jih uspeĹĄnic, ki jo je pel v francoskem, angleĹĄkem, italijanskem, ĹĄpanskem, nemĹĄkem in ruskem jeziku, je skladba She. Pesem je v 70. letih minulega stoletja dolgo zasedala prvo mesto vodilnih evropskih glasbenih lestvic. Leta 1978 je Aznavour nastopil tudi v Ljubljani. Za svoje delo je prejel ĹĄtevilne nagrade in priznanja.

Leta 1997 je prejel francosko legijo Ä?asti, avgusta lani pa je dobil tudi svojo zvezdo na hollywoodskem ploÄ?niku slavnih.

Slovenski hip-hop izvajalec Nipke je z druĹĄtvom SOS telefon zdruĹžil moÄ?i v kampanji proti spolnemu nasilju. Posnel je skladbo z naslovom Ina, ki govori o tem, kako 19-letna ĹĄtudentka postane Ĺžrtev spolnega nasilja. Nipke upa, da bosta pesem in videospot, ki so ga ob tem posneli, pripomogla k zmanjĹĄanju le-tega.

ISAAC PALMA Isaac Palma, ki ga je Slovenija spoznala v ĹĄovu Slovenija ima talent, predstavlja novo pesem z naslovom Dve besedi. Glasbo zanjo je skupaj

88,9 Mhz 107,8 Mhz z argentinskim producentom Nicolasom Niveyro napisal sam, sam pa je reĹžiral tudi zgodbo videospota. Besedilo je napisal Rok LunaÄ?ek.

MARK ZEBRA Mladi ĹĄtajerski pevec Mark Zebra predstavlja novi singel Fenomenalna. Njegov Ä?etrti singel je nastal v sodelovanju s producentom KreĹĄimirjem Tomcem in tekstopiscem Rokom LunaÄ?kom. V sodelovanju z mladim reĹžiserjem Rokom Maverjem je nastal tudi videospot, ki so ga posneli v Trstu, Mark pa v njem nastopa v vlogi dostavljalca pic.

LEONART DaleÄ? stran je naslov novega singla skupine Leonart, ki si ga posneli skupaj s pevko Bilbi. Medtem ko sta bila zadnja dva singla Divji ritem in Pot do zvezd bolj udarna in glasna, se tokrat Leonart ponovno vraÄ?ajo k svoji dobro znani Ä?ustveno obarvani melodiki. Videspot, ki so ga snemali v ĹĄtajerskih gozdovih, je posnel Toni Konrad.

Naš ­čas, 4. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

frkanje

Se je na Našem času v zgornjih jutranjih urah zgodil roparski napad? Ste se tudi vi ustrašili, ko ste videli to sliko, da novinarjev ne bo na terenu? Naj vas Čvek potolaži. Nič hudega se ne dogaja njegovim sodelavcem. Le pridno se izobražujejo in sproščajo, da bodo tudi v prihodnje kos nalogam v vse bolj spremenjenih razmerah.

» Levo & desno «

Buče Tudi na razstavi in tehtanju buč v Mozirskem gaju smo se lahko prepričali, da so težke buče običajno velike. Pri ljudeh to ni nujno.

Menjava

⏬

»A je res lepo živeti v Šoštanju?« sta Vilmo Fece po predstavitvi ’Prelistanih obrazov’ pobarala Vlasta in Emil Šterbenk. Tak je bil namreč naslov intervjuja, ki ga je, ko je bila v Šoštanju še zelooo aktivna, dala za List. »Če ne bi bilo, ne bi vztrajala že … ups,« jima je odgovorila.

Vilmi Fece, ki je tudi častna občanka Šoštanja, se je po predstavitvi zelo mudilo domov. Naslednji dan je imela nekaj pomembnega, ‘okroglega’, na kar se je bilo treba pripraviti, tako, kot se pripravi na vse, kar počne.

Ponosna na svojo lepo hčer Laro – oče Vojko Krneža in mama mag.

Judita Čas Krneža. Bodoča pravnica želi postati odvetnica. Zagotovo ji bo uspelo, saj je ambiciozna, vztrajna, ustvarjalna, pozitivna, vedno pripravljena na nove izzive in priložnosti. Bila je med petnajst finalistkami, ki so se na začetku septembra potegovale za naslov Miss Slovenije. Osrečuje jo glasba. Prejšnji teden je zapela domačemu občinstvu tudi na enem od dogodkov ob prazniku Občine Šoštanj in požela veliko simpatij.

Neti Moffitt, ki živi v bližini avstralskega mesta Brisbane, je nedavno za svojega dveletnega sina na rezine razrezala običajno pomarančo. V nekaj urah so se te rezine iz oranžne čudežno obarvale v vijolično barvo.

Kot pravi Neti, pomaranča zato ni spremenila okusa, je pa bilo obarvanje zanimivo za znanstvenike. Ti so z laboratorijskimi testi razkrili, da je sprememba barve posledica zapletene kemične reakcije med antociani, naravnimi pigmenti v pomaranči, ter delci iz železa in drugih kovin na rezilu noža, ki ga je mati nabrusila nedolgo pred razrezom. Vijolično obarvana mesta so tako v primerjavi z drugimi deli pomaranče vsebovala povišano koncentracijo kovin, kljub temu pa je bila pomaranča povsem užitna.

V Indiji prešuštvo ni več kaznivo dejanje Indijsko vrhovno sodišče je pred nekaj dnevi odločilo, da prešuštvo ni več kaznivo dejanje, saj je zakon, ki je to določal, neustaven in diskriminatoren do žensk. Zakon,

vožnjo kateregakoli vozila (tudi kolesa) so mobilni telefoni prepovedani.« Nizozemska ministrica za promet Cora van Nieuwenhuizen je ob tem povedala, da je uporaba mobilnega telefona na kolesu prav toliko nevarna kot med vožnjo avtomobila. »Ko ste

Vroče seje Na zadnjih sejah v sedanjem mandatu se sestajajo tudi občinski sveti. Mnoge od teh so zelo burne. Izzvenijo že kot prava predvolilna »opravila«.

Nič bolje?

Za koga?

Ne le po večjih, tudi po manjših krajih je vse več polnilnic za električne avtomobile. Za to se pač najde denar. Večina ljudi pa si kljub subvencijam električnih avtomobilov ne more privoščiti. Tako lahko subvencijsko pomoč izkoristijo le taki, ki pač imajo denar.

ZANIMIVOSTI ki je bil star 158 let, je namreč določal, da je vsak moški, ki je spal s poročeno žensko brez dovoljenja njenega moža, zagrešil kaznivo dejanje prešuštva. Predvideval je petletno zaporno kazen, ženske pa v okviru tega zakona niso mogle vložiti tožbe niti niso mogle biti odgovorne za ta zločin.

Vrhovno sodišče je v sodbi zapisalo, da je zakon ženskam odrekal dostojanstvo in individualno izbiro ter jih obravna-

Ko so Velenjčani spustili iz rok trenerja Branka Tamšeta, se jim je ta maščeval z zmagami z novim celjskim klubom. Mnoge zanima, kje bo pristal zdaj, da se bo s klubom maščeval Celjanom.

Priča smo novi organiziranosti centrov za socialno delo.

Pravijo, da bo več sprememb v sistemu in za zaposlene, kot pa za uporabnike. Vsi se ne morejo odločiti, ali je to, da za uporabnike naj ne bi bilo sprememb, zanje bolje ali slabše.

⏫

Rezilo noža obarvalo pomarančo

4. oktobra 2018

nikov za dve leti umaknilo slanino in pražene lignje, v svoj življenjskih stil pa se trudijo vključiti tudi več fizične aktivnosti. »V 21. stoletju ljudje radi pozabimo na dejstvo, da se človeškemu telesu ležanje na kavču ne zdi naravno.

Najbolj mu ugaja hoja,« je dejal

Facebook ne skrbi za duševno zdravje zaposlenih?

Nekdanja uslužbenka Facebooka Selena Scola je na družabno omrežje naslovila tožbo, v kateri trdi, da podjetje ne skrbi za duševno zdravje zaposlenih, ki dnevno moderirajo vsebine, objavljene na omrežju. Kot pravi Scola, so namreč zaposleni med svojim delom priča nazornim objavam, ki med drugim vsebujejo tudi prizore nasilja, spolnih zlorab, mučenja in umorov. Moderatorji

Pogon za razvoj Kljub nekaterim kritikam vseeno menda velja, da imajo v Šoštanju razvoj na električni pogon. Oziroma na onesnaževanje zaradi proizvodnje električne energije. Bolje to kot nič.

Davki Zadnji čas so zelo aktualne napovedi nekaterih članov strank, da bi veljalo malo zvišati davke. Mnogi gospodarstveniki se s tem nikakor ne strinjajo. Trdijo nasprotno, da jih davki že doslej preveč davijo. Kupce tudi.

Povezava

val kot lastnino moških. Zapisalo je še, da je prešuštvo, ki je sicer utemeljen razlog za ločitev, zasebna zadeva.

na cesti, morate nanjo usmeriti vso svojo pozornost in ne pošiljati kratkih sporočil ali početi drugih stvari na telefonu,« je poudarila.

Nizozemci bodo prepovedali uporabo telefona na kolesu

Prebivalci vasi želijo do začetka leta 2020 shujšati za 100 tisoč kilogramov

Nizozemska vlada je pred kratkim predstavila predlog zakona, s katerim bodo prepovedali uporabo mobilnega telefona na kolesu.

Zakon naj bi začel veljati julija prihodnje leto, pravi pa: »Med

V Španiji so si prebivalci vasi Narón zadali izziv, da do začetka leta 2020 z aktivno telovadbo in zdravo prehrano skupaj izgubijo 100 tisoč kilogramov. Več tisoč prebivalcev je tako s svojih jedil-

63-letni družinski zdravnik Carlos Pineiro, ki sodeluje pri organizaciji projekta. Meščanom so podporo izkazali tudi nekateri mestni veljaki; župan Marian Ferreiro se je pred večtisočglavo množico celo stehtal, tudi sam pa se skuša udeleževati skupinskih športnih aktivnosti. Izzivu so se prilagodile tudi lokalne restavracije; kar 18 jih na svojih jedilnikih ponuja bolj zdrave jedi.

vsebin seveda poskrbijo, da te vsebine ne pridejo do širše javnosti, sami pa so jim vendarle izpostavljeni. Predstavniki Facebooka so v preteklosti trdili, da imajo vsi uslužbenci, ki dnevno pregledujejo vsebine na tem družbenem omrežju, dostop do ustrezne pomoči za ohranjanje duševnega zdravja. Selena Scola trdi, da ni tako. Po njenih besedah Facebook ne upošteva svoje dolžnosti, da bi uslužbencem zagotovil varno delovno mesto. Namesto tega naj bi ustvarjal krožni sistem zunanjih izvajalcev, ki so po videnem na delovnem mestu nepopravljivo travmatizirani.

Pa smo le dobili novo povezavo med Koroško, Šaleško in Savinjsko dolino. Nastal je nov skupni turistični program. Če ne gre s hitro cesto, je šlo dokaj hitro vsaj s turizmom.

Kožuhanje V tem jesenskem času je še vedno precej prikazov kožuhanja, to je ličkanja koruze na star način. Tudi oblast nas še vedno kožuha kar po starem.

Odstranje­ vanje Vse več je še vedno opozoril, da moramo odstranjevati invazivne tujerodne rastline.

Nekateri pravijo, da bi morali »odstranjevati« tudi škodljive invazivne »domorodne« politike.

NaĹĄ Ä?as, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 13

Vsako poletje v Velenju opazimo veÄ? kolesarjev. Mnogi prebivalci namreÄ? vedo, da lahko z enega konca mesta na drugega pridejo v nekaj minutah, pri tem pa prihranijo, zmanjĹĄajo svoj vpliv na okolje in naredijo nekaj za svoje zdravje. Tisti, ki v sluĹžbo in po opravkih redno kolesarijo, vedo, da je Velenje kolesarjem vse boj prijazno mesto.

Vedo pa tudi, da se mestna kolesarska kultura ĹĄele razvija. V primerjavi z mesti, kjer je kolesarjenje poleg javnega potniĹĄkega prometa Ĺže dobro uveljavljena alternativa avtomobilom, velenjski kolesarji ĹĄe niso povsem enakovredno uveljavljeni udeleĹženci mestnega prometa. Vozniki avtomobilov so nanje marsikdaj premalo pozorni, peĹĄci zahajajo na kolesarske steze ali na sprehajalno-kolesarskih poteh nepredvidljivo spreminjajo smer hoje, ponekod manjkajo parkiriĹĄÄ?a za kolesa, drugod so kolesarjem nevarni robniki in razne poĹĄkodbe na voznih povrĹĄinah.

Velenjski policisti so v letoĹĄnjem letu zabeleĹžili okrog 20 prometnih nesreÄ?, v katerih so bili udeleĹženi kolesarji. Dva kolesarja sta se hudo poĹĄkodovala, veÄ? kot deset oseb je utrpelo laĹžje poĹĄkodbe, ostali pa so jo odnesli brez poĹĄkodb.

Po drugi strani pa kolesarji v peĹĄ conah ĹĄvigajo med peĹĄci, slabo predvidevajo situacije, ne vozijo izpravnih koles ali ne upoĹĄtevajo osnovnih cestnoprometnih predpisov. Preverili smo, katera so temeljna pravila varnega kolesarjenja po mestu in okolici, kakĹĄno je stanje na velenjskih kolesarskih stezah in kakĹĄni so naÄ?rti za razvoj mestne kolesarske kulture.

Varnost na prvem mestu

Za varno udeleĹžbo v prometu mora biti kolo osvetljeno tako, da je dobro vidno. Ker so kolesarji v prometu zelo tihi, so tudi manj opazni, zato dodatna previdnost ni odveÄ?, pravi pomoÄ?nik komandirja policijske postaje Velenje Marko HriberĹĄek. ÂťKolo mora na sprednji strani imeti luÄ?, ki oddaja bel snop svetlobe, na zadnji pa rdeÄ?o luÄ?. Neustrezno osvetljeno kolo se mora umakniti iz prometa, voznika pa lahko kaznujemo z globo v viĹĄini 40 evrov,ÂŤ pove in doda, da lahko k vidnosti v prometu prispevamo tudi s svetlejĹĄimi ali odsevnimi oblaÄ?ili.

Poudarja, da je uporaba Ä?elade za vse mladoletnike obvezna,

13

REPORTAŽA

4. oktobra 2018

S kolesom po mestu Katera so temeljna pravila varnega kolesarjenja po mestu in okolici? – Je Velenje kolesarjem prijazno mesto? – So kolesarji prijazni mestu in prebivalcem?

ovirajo le vdolbine, izbokline ali razpoke na vozni povrĹĄini, ampak tudi visoki robniki. Vse peĹĄ in kolesarske povrĹĄine ob omenjenih prometnih Ĺžilah se bodo v celoti obnovile v sklopu njune rekonstrukcije, napovedujejo na Mestni obÄ?ini Velenje. Sicer je obÄ?ina ureditev kolesarskih povezav razdelila v tri sklope, posamezno pa jih prijavlja na razliÄ?ne razpise. ÂťPri prijavi na razpis Ministrstva za infrastrukturo smo bili Ĺže uspeĹĄni in pridobili sredstva. Druga dva sklopa prijavljamo na razpise v sklopu Celostnih teritorialnih naloĹžb, raz-

â?ą

V sistemu Bicy je trenutno 77 koles na 16 postajah.

V Velenju je 57 koles in 11 postaj, v Ĺ oĹĄtanju pa 20 koles in 5 postaj.

Poleti so parkirna mesta za kolesa polna.

KaĹže, da tudi v sluĹžbo na ObÄ?ino vse veÄ? ljudi kolesari.

Kolesarska kultura se izboljĹĄuje, infrastruktura tudi

toplo pa jo priporoÄ?a tudi odraslim, saj bistveno ublaĹži udarec ob morebitnem padcu.

Po predpisih in po pameti

Kolesarji praviloma uporabljajo kolesarske steze. Kjer jih ni, morajo voziti ob desnem robu ceste. Tudi po kolesarskih stezah morajo voziti v smeri prometa.

VoĹžnja po kolesarskih stezah v nasprotno smer je pogost prekrĹĄek, pravi HriberĹĄek in dodaja, da kolesarje na prekrĹĄek obiÄ?ajno najprej opozorijo, sicer pa jih kaznujejo z globo 40 evrov.

Vozijo se lahko tudi v conah za peĹĄce, a morajo biti tam posebno previdni. ÂťGibati se morajo s hitrostjo, ki je enaka hoji peĹĄcev, torej pribliĹžno 5 km/h, prav tako pa morajo posebno skrbeti za varnost drugih udeleĹžencev v cestnem prometu.ÂŤ Kolesar se mora pred preÄ?kanjem ceste ustaviti in prepriÄ?ati, da je prehod varen. Na prehodih, kjer so oznaÄ?ene kolesarske steze, se lahko zapelje Ä?ez cesto.

Kjer kolesarskih stez ni, pa mora cesti preÄ?kati peĹĄ ob kolesu.

Po ploÄ?nikih, ki so oznaÄ?eni kot peĹĄpot in kolesarska steza hkrati, kolesar lahko vozi, tudi Ä?e kolesarska steza ni vrisana. ÄŒe oznake ob ploÄ?niku ali na njem uporabo dovoljujejo le peĹĄcem, pa mora kolesar voziti ob robu ceste.

Policisti poleti poostreno nadzorujejo udeleĹžbo kolesarjev v cestnem prometu, veÄ?krat tudi s posameznimi akcijami, ko nadzorujejo nekatere bolj kritiÄ?-

Ponekod so robniki na kolesarskih stezah veÄ?ja ovira kot bi si mislili.

â?ą

Tudi na kolo je potrebno s trezno glavo.

Prekomerno alkoholizirani kolesarji so kaznovani enako kot vozniki motornih koles.

ne odseke. Ti so navadno tudi najbolj obremenjeni. ÂťObmoÄ?je TRC Jezero, Titov trg, Cankarjeva ulica in druga obmoÄ?ja, kjer je kolesarjev najveÄ?,ÂŤ pojasnjuje policist in opozarja tudi na peĹĄpot ob Paki, kjer so peĹĄci velikokrat nejevoljni, ko se morajo umikati kolesarjem ali pa ti zdrvijo mimo, kolesarji pa tam velikokrat naletijo na peĹĄce, ki zasedejo celotno ĹĄirino poti ali na njej nepredvidljivo spreminjajo smer hoje, zato je prehitevanje teĹžje. ÂťZato morajo biti kolesarji ĹĄe posebno previdni, voziti morajo poÄ?asneje in prednost odstopiti ĹĄibkejĹĄim udeleĹžencem v prometu.ÂŤ

Rekli so â?ą

S kolesom iz mesta?

Vse glavne prometne vpadnice v Velenje so izjemno obremenjene z motornim prometom. Nobena pa nima kolesarske steze.

Zato je kolesarjenje po regionalni cesti bodisi v smeri Celja bodisi v smeri KoroĹĄke ĹĄe posebej nevarno. Marko HriberĹĄek kolesarjem svetuje, naj na prometnih cestah, Ä?e Ĺže morajo voziti po njih, zasedejo svoj meter od roba voziĹĄÄ?a, a se naj za njimi vozeÄ?im vozilom umaknejo, ko jih dohiti daljĹĄa kolona, da jih vozila laĹžje prehitijo. ÂťVes Ä?as morajo opazovati promet okoli sebe.

PriporoÄ?ljiva je uporaba vzvratnega ogledala za kolo,ÂŤ dodaja.

Marko HriberĹĄek: ÂťKaznujemo tiste, ki prekrĹĄek storijo veÄ?krat. Ob prvem prekrĹĄku velikokrat izreÄ?emo le opozorilo in kolesarje pouÄ?imo o pravilni voĹžnji. Pogosto opazimo stranvoĹžnjo, torej voĹžnjo v nasprotni smeri prometa, velikokrat kolesarji vozijo po cesti, Ä?eprav je ob njej kolesarska steza, najveÄ? prekrĹĄkov pa zabeleĹžimo pri otrocih, ki ne nosijo zaĹĄÄ?itnih Ä?elad, oziroma pri njihovih starĹĄih, ki morajo za to poskrbeti.ÂŤ Rahela GroĹĄić, Vanja Pasić in Suada Kuduzović pravijo: ÂťKolo je zakon!ÂŤ Redno namreÄ? kolesarijo po opravkih v mestu in pri tem uĹživajo. S kolesom laĹžje prepeljejo vreÄ?ke iz trgovine in hitreje pridejo iz enega konca na drugega. Menijo, da so kolesarske steze veÄ?inoma lepo urejene in oznaÄ?ene, jih pa na nekaterih motijo visoki robniki. ÂťTu in tam so tako visoki, da jih ne moreĹĄ prevoziti.ÂŤ Najbolj pogreĹĄajo kolesarsko stezo proti nakupovalnemu centru Velenjka. Sicer pa se kot kolesarke v Velenju poÄ?utijo varne, saj so vozniki avtomobilov vse bolj pozorni nanje. ÂťÄŒe bi veÄ? ljudi kolesarilo, bi bilo Ĺživljenje v mestu bolj prijetno,ÂŤ so ĹĄe povedale.

Za ĹĄe boljĹĄo kolesarsko kulturo, ki se po opaĹžanju policistov zadnja leta krepi, bo potrebnih ĹĄe veliko preventivnih aktivnosti, pravi Marko HriberĹĄek. ÂťRazvoj gre v pravo smer. Infrastruktura ĹĄe ni povsod primerna, se pa stanje izboljĹĄuje.ÂŤ Velenje je v preteklih letih dobilo kar nekaj novih kolesarskih stez, obstojeÄ?e pa so bolj ali manj redno vzdrĹževane. Na veÄ? odsekih pa kolesarskih stez ĹĄe ni ali pa so povezave prekinjene. Manjka povezava med TomĹĄiÄ?evo in KidriÄ?evo Vozniki mopedov, ki razvijejo hitrost do 25 km/h, ne potrebujejo vozniĹĄkega dovoljenja in morajo voziti po kolesarskih stezah ter se ravnati po pravilih, ki veljajo za kolesarje. Mopedi, ki razvijejo hitrost do 50 km/h, pa sodijo na cesto. po Jenkovi cesti, kolesarske steze zmanjka na Cesti talcev, GoriĹĄki cesti, tudi na delu Ĺ aleĹĄke ceste od bencinske Ä?rpalke proti tunelu. Ni je na PreĹĄernovi in AĹĄkerÄ?evi cesti, v Ĺ aleku do Sela, ob reki Paki, ob Partizanski cesti proti Pesju ali na odsekih cest do Velenjskega in Ĺ kalskega jezera.

Najbolj poĹĄkodovanje so kolesarske steze ob Ĺ aleĹĄki in KidriÄ?evi cesti, kjer kolesarjenja ne

pisni roki pa se ĹĄe niso zakljuÄ?ili,ÂŤ poroÄ?ajo.

Tako bodo prihodnje leto v sklopu operacije Mestno kolesarsko omreĹžje – vzhod zgradili 13 manjkajoÄ?ih kolesarskih povezav, s katerimi bodo povezali kolesarsko omreĹžje vzhodnega dela Velenja od kriĹžiĹĄÄ?a z regionalno cesto proti Slovenj Gradcu pri tovarni plastike v Ĺ aleku do mestnega stadiona Velenje oziroma MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra ob Ĺ kalskem jezeru. ÂťTako bomo povezali predele mesta z razliÄ?nimi namembnostmi, kot so proizvodnja in storitvena dejavnost ter izobraĹževanje s stanovanjskimi naselji in ĹĄportno-rekreativnimi obmoÄ?ji.ÂŤ Prometne reĹĄitve za bolj trajnostno mobilnost pa iĹĄÄ?ejo v okviru projekta Smart Commuting, v sklopu katerega so v evropskem tednu mobilnosti zaÄ?eli nove aktivnosti na podroÄ?ju priprave regijske celostne prometne strategije. V okviru drugih pilotnih ukrepov pa bodo ĹĄe izpopolnili sistem izposoje mestnih koles Bicy.

Bicy raste

V preteklem letu je izposojevalno postajo za kolesa Bicy dobil Florjan, Mestna obÄ?ina Velenje pa je dokupila enajst koles.

V bliĹžnji prihodnosti pa naÄ?rtujejo nadgradnjo sistema v sklopu dveh evropskih projektov. V sklopu projekta CHESTNUT bodo zgradili eno novo postajo in dokupili pet koles, v okviru projekta Smart Commuting pa bodo sistem Bicy dopolnili z elektriÄ?nimi kolesi. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Velenje gosti 5. Slovenski geoloĹĄki kongres Velenje, 3. oktobra – VÄ?eraj, v sredo, se je v Velenju zaÄ?el eden najveÄ?jih dogodkov s podroÄ?ja geoznanosti pri nas, 5. Slovenski geoloĹĄki kongres z veÄ? kot 200 udeleĹženci iz osemnajstih drĹžav.

Zaznamujejo ga razliÄ?na predavanja, na okrogli mizi (danes, Ä?etrtek, 4. oktobra ob 12.05 v hotelu Paka) pa bodo udeleĹženci spregovorili o tem, ali je Slovenija pripravljena na uporabo geoloĹĄkega znanja pri svojem razvoju.

Kongres izpostavlja pomen geoznanosti za ĹĄirĹĄo druĹžbo in njen razvoj in je zaradi tega zanimiv tudi za nestrokovno oziroma laiÄ?no javnost. Na zakljuÄ?ni dan kongresa, jutriĹĄnji petek, si bodo udeleĹženci ogledali jamo Premogovnika Velenje, Muzej premogovniĹĄtva, Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in obmoÄ?je sanacije ugreznin.

Organizatorji kongresa, kjer se bodo sreÄ?ali predstavniki znanstvenoraziskovalnega podroÄ?ja in uporabniki, katerih delo temelji na geoloĹĄkih znanjih oziroma so konÄ?ni uporabniki geoloĹĄkih znanj, sta GeoloĹĄki zavod Slovenije in GeoloĹĄko druĹĄtvo s partnerji. đ&#x;”˛ mkp

NaĹĄ Ä?as, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

4. oktobra 2018

Posledice vetroloma ĹĄe odpravljajo

Nekateri, predvsem vaĹĄi upokojeni stanovski kolegi, menijo, da ukrepi niso zadostni, pravilni?

Do sedaj v regiji SaĹĄa v celoti urejenih 60 odstotkov gozdov – Na terenu dokaj moÄ?an pojav letoĹĄnje druge generacije podlubnikov – Zaradi posledic klimatskih sprememb grozi smreki izumrtje Tatjana PodgorĹĄek

Kmalu bo minilo leto dni od uniÄ?ujoÄ?ega vetroloma, ki je tudi na obmoÄ?ju ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje povzroÄ?il veliko ĹĄkode.

Po prvotnem programu naj bi odpravili posledice naravne nesreÄ?e do 15. maja letos. Zaradi neugodnih vremenskih razmer spomladi so ga podaljĹĄali do septembra. KakĹĄno je stanje danes?

Ali ukrepi ĹĄe sledijo gozdarski doktrini o trajnostnem donosu?

Na ti in ĹĄe nekatera druga vpraĹĄanja smo odgovore poiskali pri Antonu Brezniku, vodji ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje. Nanje je takole odgovoril: Mimo je Ĺže mesec september.

So posledice od vetroloma v poĹĄkodovanih gozdovih v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini v celoti odpravljene? ÂťRaÄ?unali smo, da bodo posledice v niĹžinskih gozdovih, ki so zaradi podlubnikov bolj ogroĹženi, odpravljene do sredine julija,

v viĹĄinskih predelih pa do septembra, a ni tako. Zaradi teĹžav z gozdnimi prometnicami, z vremenskimi razmerami, z nekaterimi lastniki, ki niso dovolili spravila tako velikih koliÄ?in lesa preko svojega zemljiĹĄÄ?a, je posekanega blizu 80 odstotkov poĹĄkodovanega lesa. Niso pa v celoti te koliÄ?ine lesa tudi odpeljane in vsa seÄ?iĹĄÄ?a ĹĄe niso prevzeta. ÄŒe upoĹĄtevamo vse to, je saniranih blizu 60 odstotkov posledic naravne nesreÄ?e. Vsekakor bomo vztrajali in napeli vse sile, da bodo te v celoti odpravljene do prihodnje generacije podlubnikov, do aprila prihodnje leto. Na terenu namreÄ? Ĺže opaĹžamo dokaj moÄ?an pojav letoĹĄnje druge generacije podlubnikov. ÄŒez zimo bo treba odstraniti vsa obstojeÄ?a ĹžariĹĄÄ?a in tudi tista, ki se bodo ĹĄe pokazala po koncu zime.ÂŤ Koliko poĹĄkodovanega lesa je Ĺže posekanega? ÂťOd pribliĹžno 262 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov je posekanih dobrih 210 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov, drugo je treba ĹĄe narediti.ÂŤ

Anton Breznik: ÂťPredvsem politiki se ne zavedajo pomena gozdov oziroma posledic klimatskih sprememb, ki nas Ä?akajo.ÂŤ

Koliko lesa, ocenjujete, bo ostalo v gozdu in kaj to pomeni za razvoj tamkajĹĄnjih gozdov? ÂťPo ocenah ga bo ostalo predvsem na nedostopnih obmoÄ?jih blizu 30 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov.

Ker leĹžijo na viĹĄji nadmorski viĹĄini, menim, da ta koliÄ?ina ne bo povzroÄ?ala veÄ?je ĹĄkode zaradi podlubnikov. Vetrolom je naredil precej ĹĄkode tudi v naĹĄem gozdnem rezervatu na PoljĹĄaku in po

Praznovali so tudi v BevÄ?ah

BevÄ?e, 28. september – Zadnji krajevni praznik v septembru, ko je poleg Mestne obÄ?ine Velenje praznovalo veÄ? krajevnih skupnosti, so zaznamovali v BevÄ?ah. Od pretekle jeseni so krajani izvedli ĹĄtevilne aktivnosti, pri veÄ?ini pa so gonil-

na sila Ä?lani tamkajĹĄnjega prostovoljnega gasilskega druĹĄtva.

Ti so organizirali gasilsko tekmovanje, ki se ga je udeleĹžilo 12 Ĺženskih in 17 moĹĄkih ekip.

Upokojenci so izvedli ĹĄportno tekmovanje med krajani Raven pri Ĺ oĹĄtanju in BevÄ?. Kulturno-prosvetno druĹĄtvo pa druĹžabno prireditev BevĹĄka noÄ?. Ĺ tevilni krajani so se udeleĹžili ekskurzije in ĹĄportno-zabavnih druĹženj, kot so januarski pohod z baklami na TuĹĄevo, aprilska Ä?istilna akcija ali tradicionalno postavljanje mlaja. Tudi letos so obdarili novorojence v kraju, Ĺžal pa so se morali od nekaterih krajanov tudi posloviti, poroÄ?a predsednik KS BevÄ?e Bogomir

TrebiÄ?nik in dodaja, da se je ĹĄtevilo krajanov v preteklem letu poveÄ?alo. Zdaj, ko so naseljene tudi hiĹĄe v novih BevÄ?ah, jih je okrog 400. ÂťPoleg tega, da skrbimo za druĹžabni utrip kraja, pa si prizadevamo tudi za to, da bi v BevÄ?ah zgradili kanalizacijo.

Del kraja kanalizacijo Ĺže ima,

â?ą

jevne skupnosti v prihodnjem letu, trudili pa se bodo tudi za obnovo nekaterih precej dotrajanih cest. ÂťNekaj cest je Ĺže obnovljenih, uredili smo odvodnjavanje, cesta z Gorice do vrtiÄ?kov v BevÄ?ah pa bi po obljubah morala biti konÄ?ana letos.ÂŤ Prebivalci BevÄ? si ĹĄe Ĺželijo, da bi uredili kriĹžiĹĄÄ?e pri Vranovi

To soboto ob 15. uri se bo v domu krajanov zaÄ?elo sreÄ?anje starejĹĄih krajanov BevÄ?.

DruĹženje bo potekalo ob kulturnem programu.

manjka pa v zgornjih BevÄ?ah.

Z Mestno obÄ?ino Velenje se dogovarjamo o izdelavi projekta in finanÄ?nih vloĹžkih, da bi se lahko na kanalizacijo prikljuÄ?ilo ĹĄe 22 hiĹĄ iz zgornjih BevÄ? in dve iz vzhodnega dela kraja, tako bi bil pokrit skoraj celoten kraj. ÄŒe se bodo krajani strinjali s potekom trase in lastnim vloĹžkom, bi lahko projekt zaÄ?eli snovati ĹĄe letos,ÂŤ je povedal predsednik in dodal, da bo izgradnja kanalizacije prioriteta delovanja kra-

zakonu v gozdnih rezervatih tega ne smemo sanirati, ampak moramo stvari prepustiti naravnemu razvoju. Posledice vetroloma so v veliki meri odpravljene v krajevnih enotah Ĺ oĹĄtanj, Gornji Grad, v LuÄ?ah dela zakljuÄ?ujejo, najveÄ? lesa pa je ostalo na SolÄ?avskem.

Na sreÄ?o so tu gozdovi na visokih nadmorskih viĹĄinah, a bo moralo biti kljub temu vse to pospravljeno do prihodnje pomladi.ÂŤ

Pri tem so imeli bolj v mislih gozdarsko doktrino oziroma trajnostni donos gozdov. ÂťNa naĹĄem obmoÄ?ju se ves Ä?as trudimo za zagotavljanje trajnostnega donosa, ki pa ga ujme vedno zamajejo, ker je treba naenkrat posekati velike koliÄ?ine lesa.

To bo vplivalo na nadaljnje gospodarjenje z gozdovi, ker bomo morali v predelih, ki so najbolj prizadeti, kasneje zmanjĹĄati redne seÄ?nje, da bo trajnost gozdov tudi v prihodnje zagotovljena. TeĹžave bodo pri lastnikih, ki jim je vetrolom podrl praktiÄ?no ves gozd.

Dohodek iz tega bodo morali poiskati v drugih dejavnostih. Na naĹĄem obmoÄ?ju je takih malo.ÂŤ Se druĹžba zaveda, kaj je danes gozd? ÂťKo govorimo o gozdu, govorimo samo o lesu. Gozd pa ima ĹĄtevilne druge, pomembnejĹĄe funkcije. BlaĹži klimatske ekstreme, nam zagotavlja Ä?isti zrak, vodo, omogoÄ?a rekreacijo in ĹĄe nekatere druge moĹžnosti. Bolj kot vetrolomov se gozdarji bojimo

So kritike na delo gozdarjev upraviÄ?ene? ÂťMenim, da ne. Gozdarji se trudimo gospodariti z gozdovi po konceptih sonaravnosti, trajnosti in mnogonamenskosti. So se pa pogoji gospodarjenja v primerjavi z obdobjem, ko so v njih gospodarila gozdna gospodarstva ne glede na lastniĹĄtvo, precej spremenili. Vpliv gozdarjev je bil takrat bistveno veÄ?ji, kot je danes. Kljub temu ocenjujem, da je gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji kar zgledno v primerjavi z ostalimi narodi v Evropi. Ĺ e vedno prihajajo na naĹĄe obmoÄ?je ekskurzije iz tujine. ÄŒe sodimo po tem in mnenju strokovnjakov, ki nam priznavajo visoko kakovost gospodarjenja z gozdovi, potem stanje ni tako slabo, kot nam ga morda pripisuje domađ&#x;”˛ Ä?a javnost.ÂŤ

Tekmovali v pikadu in pokazali, kaj kuhajo

V preteklem letu so izvedli ĹĄtevilne aktivnosti, najbolj pa so si prizadevali za izgradnjo kanalizacije, ki bo prioriteta tudi v naslednjem letu Tina Felicijan

ÂťNe vem, kakĹĄne ukrepe bi ĹĄe lahko izvajali. PoĹĄkodovan les je treba posekati in pospraviti. Podobno so ravnali tudi v sosednji Avstriji. Je pa res, da zaradi velikih koliÄ?in ni dovolj izvajalcev.ÂŤ

klimatskih sprememb. Vetrolomi so sicer tudi posledica teh, vendar se bojimo izumrtja nekaterih drevesnih vrst. Tu bo najbolj na udaru smreka, vsaj v zaÄ?etni fazi. Gozdarji se zavedamo, kaj je gozd, tudi javnost poskuĹĄamo o njegovi pomembnosti motivirati, jo izobraziti. Koliko nam to uspeva, bo pokazal Ä?as. Menim, da smo nemoÄ?ni ne toliko pri lastnikih gozdov kot pri ostali javnosti, predvsem politiki, ker se ne zaveda pomena oziroma posledic klimatskih sprememb, ki nas Ä?akajo.ÂŤ

kapeli, kjer se lokalna cesta pridruĹži regionalni cesti Velenje– Celje. Za veÄ?jo varnost vseh udeleĹžencev v prometu si Ĺželijo levi zavijalni pas in osvetlitev, obÄ?ina pa je pobudi Ĺže ugodila in bo kmalu uredila kriĹžiĹĄÄ?e.

Dogovarjajo se ĹĄe o otroĹĄkem igriĹĄÄ?u v novem delu naselja, postavili pa bodo tudi igriĹĄÄ?e za kegljanje na vrvici. đ&#x;”˛

Ĺ alek – Ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje je KS Ĺ alek minuli petek, v gasilskem domu Ĺ alek pripravila turnir v pikadu. Igralci so se pomerili v igri 301 masters. Pomerilo se je 16 tekmovalcev, med njimi so bile 3 Ĺženske.

Po zanimivih bojih so najboljĹĄi prejeli medalje KS Ĺ alek, ki jih je podelil predsednik Rafael GorĹĄek. Za pokal KS Ĺ alek sta se na-

to pomerila zmagovalca moĹĄkega in Ĺženskega dela tekmovanja in tokrat je na preseneÄ?enje fantov pokal romal v Ĺženske roke.

Fantje prihodnje leto obljubljajo 'revanĹĄo'.

Dan kasneje, v soboto, pa so pripravili predstavitev jedi, ki jih pripravljajo krajani v KS Ĺ alek. Prireditev so organizirali na Ĺ aleĹĄki trĹžnici pred trgovino Mercator. Krajani so pripra-

vili burek, bograÄ?, pasulj, baklavo, sarmo ter restan krompir, za katerega je poskrbelo TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje. Kot ugotavlja predsednik KS Ĺ alek Rafael GorĹĄek, so bili krajani in obiskovalci navduĹĄeni nad idejo in okusnimi jedmi, prireditev pa postaja Ĺže tradicionalna in gotovo ne bo manjkala tudi prihodnje leto. đ&#x;”˛

Mnenja in odmevi Strel v lastno koleno Celjski rokometni klub je imel dva vrhunska trenerja v samostojni Sloveniji – Mira PoĹžuna in Branka TamĹĄeta, ki sta za ta klub osvojila praktiÄ?no vse lovorike. ÄŒeprav nisem kakĹĄen ekspert za rokomet, pa sem prepriÄ?an, da je Branko trenutno najboljĹĄi trener v Sloveniji, kar kaĹžejo tudi njegovi rezultati. Ne nazadnje je ustvaril neĹĄteto igralcev, ki danes igrajo v najboljĹĄih evropskih klubih. Eden najboljĹĄih koĹĄarkarskih trenerjev v Sloveniji, ki je vodil tudi jugoslovansko reprezentanco, Janez DrvariÄ? mi je nekoÄ? dejal, da smo Slovenci glede na svojo majhnost lahko zadovoljni, Ä?e dobimo dva vrhunska igralca na generacijo. Celjani pa so te vrhunske igralce, ki so bili vzgojeni v klubu, serijsko

prodajali, ekipo pa dopoljnevali iz mladinskega pogona in predvsem z igralci od drugod. Ĺ˝al pa TamĹĄe ni Ä?arovnik niti pek, da bi Ä?ez noÄ? ustvaril iz mladih igralcev ĹĄampionsko ekipo. Petrol Olimpija je za nakup mladih igralcev potroĹĄila milijon evrov, pa vseeno niso osvojili super pokala!

Da se morajo celjski rokometaĹĄi preĹživljati s prodajo igralcev, ni kriv TamĹĄe, ki jih je ustvaril, ampak predsednik, ki za tako renomiran evropski klub, kot je Celje pivovarna LaĹĄko, ni uspel najti ustreznih sponzorjev. Sicer pa bo Ä?as pokazal, kaj je Branko TamĹĄe pomenil za celjski klub. Samo upam lahko, da ne bodo doĹživeli takĹĄnega padca, kot so ga VelenjÄ?ani z njegovim odhodom. đ&#x;”˛

Franc Cerar

NaĹĄ Ä?as, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

4. oktobra 2018

Cerkev sv. Martina dobiva novo podobo Ĺ˝ivljenje v Ĺ˝upniji sv. Martina je pestro na vseh podroÄ?jih – Prenova Ĺžupnijske cerkve bo prinesla bistvene izboljĹĄave – Do cerkve po novem dvosmerni promet

naleteli na stare grobove. ÂťNajdbe so iz razliÄ?nih Ä?asovnih obdobij. Po predvidevanjih segajo tudi v 9. stoletje ali ĹĄe dlje. Lahko reÄ?emo, da je v tleh naĹĄe cerkve zgodovina tisoÄ?ih let,ÂŤ pravi Janko Rezar in dodaja, da bodo izkopavanja potekala le na obmoÄ?ju gradbenih del, ĹĄirĹĄe arheoloĹĄko raziskovanje obmoÄ?ja pa za zdaj ni predvideno. ArheoloĹĄka izkopavanja, ki potekajo v sodelovanju z zavodom za var-

Tina Felicijan

pa dve bibliÄ?ni skupini, deluje skupina JoĹžefovi moĹžje, tudi neĹ˝upnija Velenje – sv. Martin, kaj skavtov je iz naĹĄe Ĺžupnije. ena od treh v Velenju, se omenja MoÄ?na je tudi skupina animaĹže v 13. stoletju. Na njenem oze- torjev, ki pripravlja poletni oratomlju je okrog 12 tisoÄ? prebival- rij, katehistinje pomagajo pri pocev, med njimi kakih 9 tisoÄ? ka- uÄ?evanju verouka,ÂŤ je duhovnik toliÄ?anov. Rednih ÂťnedeljnikovÂŤ Janko Rezar predstavil pestro pa je veÄ? kot 800. Osrednja nalo- Ĺžupnijsko Ĺživljenje in povedal, da Ĺžupljani na ga Ĺžupnije je povseh podrovezovanje katoV Ĺžupniji si v Ä?jih aktivno liÄ?anov v obÄ?eprihodnosti sodelujejo in stvo na razliÄ?ne pomagajo, kar naÄ?ine. ÂťJedro Ĺželijo urediti ĹĄe Ĺžupnijskega Ĺžiprimerno parkiriĹĄÄ?e. je najveÄ?je bogastvo Ĺžupnivljenja je gotovo Trenutno ni dovolj je, pravi. ÂťKo nedeljska sveta parkirnih mest za spremljam maĹĄa, pri katevse obiskovalce udarniĹĄke akri verniki sodecije na civilni lujejo tudi kot nedeljske maĹĄe. ravni, opaĹžam, pevci, zboroda imamo vsaj vodje, organisti, pa bralci beril, ministranti, sode- toliko ali ĹĄe veÄ? prostovoljstva v lavci pri maĹĄi, pomembno vlogo okviru Ĺžupnije.ÂŤ pa imajo tudi kljuÄ?arji. V Ĺžupniji imamo ĹĄe Ĺ˝upnijski pastoralni Prenova cerkve sv. svet, skupino molivk, dve mla- Martina se je vendarle dinski skupini, nekaj zakonskih zaÄ?ela skupin, med katerimi dve vodim V zadnjem Ä?asu je pestro tudi sam, sicer pa niso vse Ĺžupnijske, v okolici cerkve. Pred kratkim

â?ą

PokopaliĹĄÄ?e, ki so ga sredi 19. stoletja prestavili iz okolice cerkve na griÄ? Ä?ez cesto, si Ĺželijo v prihodnosti preurediti v spominski park. Kdaj jim bo to uspelo, ĹĄe ni znano, ker Ĺžupnija, ki je lastnica zemljiĹĄÄ?a, in obÄ?ina, ki ureja prostor, ĹĄe iĹĄÄ?eta skupno reĹĄitev. UpoĹĄtevati pa bo treba tudi napotke zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine.

Duhovnik Janko Rezar: ÂťV tleh naĹĄe cerkve je zgodovina tisoÄ?ih let.ÂŤ

so uredili oporni zid pod ĹžupniĹĄÄ?em. Pravkar se zakljuÄ?uje urejanje cestnega reĹžima in razsvetljave, za kar je poskrbela obÄ?ina. RazĹĄirjena cesta s ploÄ?nikom za peĹĄce bo zdaj omogoÄ?ala dvo smerni promet do cerkve, kar bo nekoliko razbremenilo promet po veÄ?inoma enosmernih cestah v krajevni skupnosti.

Po tem, ko so pred tremi leti obnovili ĹžupniĹĄÄ?e, pa so se zdaj lotili tudi prenove cerkve, ki so jo naÄ?rtovali dve leti, ideja pa je stara Ĺže veÄ? kot desetletje. NovejĹĄi dvoranski del je bil cerkvi iz 17. stoletja (cerkev na tem mestu se omenja Ĺže v 12. stoletju) dozidan tik pred drugo svetovno vojno, leta 1968 pa so ga posodobili in mu dozidali sedanji prezbiterij. Stari del v baroÄ?nem slogu Ĺželijo ohraniti v Ä?im bolj prvotni obliki. Novi del pa Ĺželijo tudi po obliki Ä?im bolj povezati s starim, a mu vseeno dati sodoben pridih. Pridobili bodo veÄ?ji in bolj naprej pomaknjen prezbiterij z

novim daritvenim oltarjem v apsidi. Dvignjen in obokan strop bo poleg izboljĹĄanega videza prinesel veÄ? zraÄ?nosti. Na severni strani bodo cerkev za pribliĹžno ĹĄtiri metre razĹĄirili s prizidkom, ki bo poleg dodatnih 50 sedeĹžev omogoÄ?il bolj smiselno umestitev krstnega kamna v na novo oblikovan cerkveni prostor. Odpravili bodo posledice vlage, napeljali nove elektro instalacije in osvetlitev, zamenjali bodo final-

ni tlak, na novo opremili cerkev, ĹĄe posebno pa se veselijo novega umetniĹĄkega okrasja. Umetnik pater Marko Ivan Rupnik bo namreÄ? notranjost cerkve opremil z mozaiki, po katerih je znan po vsem svetu.

ArheoloĹĄka izkopavanja ĹĄe potekajo

Dela so se zaÄ?ela julija, pri odstranjevanju tlaka tako v starem kot v novem delu cerkve pa so

â?ą

V zadnjih letih se je v Ĺžupniji okrepila zborovska dejavnost, med mladimi pa se je razĹĄirilo animatorstvo.

stvo kulturne dediĹĄÄ?ine, so v zakljuÄ?ni fazi, zato v Ĺžupniji priÄ?akujejo, da bodo prenovo lahko kmalu nadaljevali. Tako je prvi obred v prenovljeni cerkvi odvisen predvsem od zakljuÄ?ka arheoloĹĄkih izkopavanj in naklonjenosti okoliĹĄÄ?in za nadaljnja gradbena dela. ÂťPo prvotnem naÄ?rtu naj bi gradbena dela zakljuÄ?ili do konca decembra, zdaj pa raÄ?unamo na podaljĹĄke,ÂŤ je ĹĄe povedal Ĺžupnik in dodal, da bo tudi na sklepe o arheoloĹĄkih najdbah in novih informacijah, ki jih prinaĹĄajo o srednjeveĹĄkem Ĺživljenju na obmoÄ?ju danaĹĄnjega Velenja, ĹĄe treba poÄ?akati. đ&#x;”˛

Promet do cerkve bo po novem dvosmeren.

Kurilna sezona se zaÄ?ne, ko to Ĺželi odjemalec Prebivalci v v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj lahko uporablja toplotno energijo 365 dni v letu – Pomembna temperatura in zraÄ?enje prostorov – Dviga cen v poslovnem planu za 2019 ne predvidevajo Tatjana PodgorĹĄek

Hladna jutra in ob veÄ?erih mrzla stanovanja so spodbudila marsikoga, da je sredi prejĹĄnjega tedna odprl ventile in poskrbel za tople radiatorje. Po podatkih vremenoslovcev je bilo prejĹĄnjo sredino jutro eno najhladnejĹĄih po letu 1977. V veÄ?ini krajev, kjer se gospodinjstva ogrevajo z daljinskim sistemom, so kurilno sezono zaÄ?eli pred tednom dni.

Kako pa je v Ĺ aleĹĄki dolini?

Toplotna energija na voljo 365 dni v letu

Ervin MiklavĹžina, vodja poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje, je povedal, da so nizke temperature v minulih dneh spodbudile etaĹžne lastnike k ogrevanju stanovanj tudi v tukajĹĄnjem okolju. Pred tednom dni so na sistem toplovodnega daljinskega ogrevanja prikljuÄ?ili blizu 25 veÄ?jih stanovanjskih objektov, v teh dneh so jih Ĺže dve tretjini. ÂťSicer pa na Komunalnem podjetju Velenje ne govorimo o zaÄ?etku kurilne

sezone kot morda v drugih okoljih, kajti odjemalci v Ĺ aleĹĄki dolini lahko uporabljajo toplotno energijo 365 dni v letu. V obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj, se namreÄ? lahko zaÄ?ne kurilna sezona takrat, ko to Ĺželi odjemalec.ÂŤ Sistem vkljuÄ?evanja v omreĹžje je Ĺže kar nekaj let znan. Lastniki enostanovanjskih objektov lahko to storijo z odpiranjem ventilov, etaĹžni lastniki v veÄ?stanovanjskih objektih pa o tem obvestijo upravljalca, ki s pisnim naroÄ?ilom o tem seznani distributerja. MoĹžnost za prijavo omogoÄ?a tudi spletni medij. ÂťObjekt oziroma naroÄ?nika lahko prikljuÄ?imo na sistem na Ĺželeno uro. Kadar pa je zahtevkov za isti Ä?as veÄ?, ko so potrebe upravljalcev objektov po vklopu veÄ?je, okrepimo naĹĄe ekipe. ÄŒas vklopa se lahko malo podaljĹĄa, vendar ne veÄ? kot za en dan.ÂŤ

Pazljivo pri varÄ?evanju z energijo

Na velenjski komunali zadnja leta zaznavajo manjĹĄo porabo toplotne energije pri odjemalcih.

vami, izvemo na terenu, se sreÄ?uje kar nekaj obÄ?anov. Z zamenjavo lesenega stavbnega pohiĹĄtva s plastiÄ?nimi okni so pozabili, da takĹĄna okna zelo tesnijo, posledica tega pa sta vlaga in slab zrak. VarÄ?evanja z energijo ljudje bistveno ne bodo zmanjĹĄali, Ä?e bodo prostore zraÄ?ili veÄ?krat na dan po nekaj minut. Zrak namreÄ? mora kroĹžiti.ÂŤ Po zagotovilih sogovornika ne varÄ?ujejo le odjemalci, ampak tudi distributerji, saj morajo slediti trendu porabe in tej prilagajati viĹĄino naroÄ?ila energije v TeĹĄu. ÂťManj distribuirane energije pomeni za podjetje manj prihodka, zato moramo poskrbeti za niĹžje stroĹĄke nabave.ÂŤ

Z remontom sistema daljinskega ogrevanja naj bi bila tudi letos dobavo toplotne energije nemotena.

Trend varÄ?evanja priÄ?akujejo tudi v novi kurilni sezoni. Vsako leto se za nekaj odstotkov zmanjĹĄa nabava toplotne energije, pojasnjuje sogovornik, tudi zaradi tega, ker je vsako leto kakĹĄen stanovanjski objekt energetsko saniran. Svoje so naredili ĹĄe pred leti uvedeni delilniki. ÂťLjudje so pri varÄ?evanju s toplotno energijo premalo pazljivi. Ustrezna tem-

peratura v prostoru je, Ä?e je termostatski ventil naravnan na ĹĄtevilko 3, kar pomeni blizu 22 stopinj Celzija. To je cona ugodja, pravimo, ki pa je za nekatere v naĹĄem mestu viĹĄja, proti 24 stopinjam. Poleg temperature je pomembno tudi zraÄ?enje. Kadar je to nepravilno, sta v prostoru oziroma objektu najpogosteje prisotna vlaga in plesen. S temi teĹža-

Komunalno podjetje Velenje

Dviga cen za zdaj ne naÄ?rtujejo

Na vpraĹĄanje, ali naÄ?rtujejo dvig cene toplotne energije, kar se je zgodilo avgusta lani (cena se je takrat dvignila zaradi 57-odstotnega poviĹĄanja prodajne cene TEĹ a), kljub temu pa komunalno podjetje individualnim odjemalcem tega poviĹĄanja ni v celoti prevalilo nanje, je Ervin MiklavĹžina odgovoril: ÂťUsklajevanja ĹĄe potekajo. V osnutku poslovnega plana za leto 2019, ki ga pripravljamo v teh dneh, dviga ne naÄ?rtujemo. Dvig je prilagojen morebitnemu dvigu cene v proizvodnji, na kar pa ne moremo vplivati.ÂŤ đ&#x;”˛

• • • • •

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

NaĹĄ Ä?as, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

4. oktobra 2018

TeĹžko prigarana zmaga RokometaĹĄi Gorenja po dramatiÄ?nih zadnjih minutah tekme prizadejali Kopru Ĺže tretji poraz ÄŒetrti prvenstveni krog v prvi ligi je najbolj zaznamovala Ribnica, ki je v svoji dvorani premagala Celje z 22 : 21. To je bila njena prva, torej zgodovinska zmaga nad 22-kratnimi drĹžavnimi prvaki. Po tem neuspehu se je vodstvo celjskega kluba sporazumno razĹĄlo s trenerjem Brankom TamĹĄetom. Po letu 2013, ko jih je prevzel, je z njimi osvojil med drugim pet drĹžavnih in pokalnih naslovov ter ĹĄtiri superpokale. Ostalo pa bo tudi zapisano, da taÄ?as njegovo moĹĄtvo ni izgubilo nobenega tako imenovanega veÄ?nega derbija z Gorenjem. Zamenjal ga je TomaĹž Ocvirk, dosedanji trener mladincev, ki je bil zadolĹžen tudi za telesno pripravo Ä?lanskega moĹĄtva.

RokometaĹĄi Gorenja so proti Kopru igrali po sistemu toplo– hladno. Na njihovo sreÄ?o je bilo toplega veÄ? in na koncu – kar je najpomembnejĹĄe – so vendarle dosegli minimalno zmago (23 : 22).

ZaÄ?etek tekme ni napovedoval, da bo trener Zoran JoviÄ?ić skupaj z igralci zadnjih petnajst minut trepetal za toÄ?ki. ZaÄ?eli so silovito, gostje pa zelo medlo. Po dobrih enajstih minutah so ose vodile Ĺže z 8 : 2. Toda KoprÄ?ani se kljub sorazmerno visokemu zaostanku niso predali. To je seveda razumljivo glede na to, da je bilo do konca ĹĄe veliko Ä?asa.

DomaÄ?e ose pa so zaÄ?ele popuĹĄÄ?ati. Njihova zbranost ni bila

V slabih treh minutah preobrat za zmago NogometaĹĄi Rudarja so na tekmi z DomĹžalami zaostajali z 0 : 1, zmagali pa z 2 : 1

veÄ? takĹĄna kot do tedaj. Sedaj so bili gostje tisti, ki so vse bolj pikali in do odhoda na odmor prednost domaÄ?ih prepolovili (14 : 11). ZmanjĹĄan zaostanek in napake VelenjÄ?anov so jih v nadaljevanju spodbudili k ĹĄe bolj zagrizeni igri. Uporno so zmanjĹĄevali zaostanek, v 38. minuti pa ga povsem izniÄ?ili (16 : 16). Ĺ e slabi dve minuti pred koncem so imeli KoprÄ?ani po dveh zadetkih po vrsti in izenaÄ?itvi na 22 : 22 v Ĺžepu prvo toÄ?ko v novi sezoni.

Negotovost glede konÄ?nega rezultata je bila na viĹĄku. V nadvse napeti zadnji minuti so domaÄ?i zadeli, gostje ne, in ose so se veselile teĹžko prigarane zmage. Je bila to dobra popotnica za vÄ?erajĹĄnji veÄ?ni derbi s Celjem?

Zoran JoviÄ?iÄ?: ÂťVemo, da nasprotniki prihajajo k nam prepriÄ?ani, da nimajo Ä?esa izgubiti,

zato se borijo do zadnje kapljice znoja. ZaÄ?eli smo zelo dobro.

Toda v naĹĄi igri so ĹĄe vedno prisotna prevelika nihanja, vÄ?asih prehitro konÄ?amo akcijo, drugiÄ? dobimo preveÄ? lahkih golov.

Koper, ki je zelo dobro uigrana ekipa, je vsekakor zaslutil, da je morda zelo blizu uspeha. NaĹĄi igralci pa so bili na veliki psiholoĹĄki preizkuĹĄnji, zavedajoÄ? se, da po sorazmerno visokem vodstvu tekme niso smeli izgubiti.

Na koncu se je vse konÄ?alo, kot smo si Ĺželeli. Pozitivno je to, da smo osvojili toÄ?ke na tekmi, ki bi jo lahko tudi izgubili. Vsekakor si moramo ĹĄe bolj prizadevati, da bo nihanja v naĹĄi igri Ä?im manj.ÂŤ VÄ?eraj so VelenjÄ?ani gostovali v Celju, v 11. krogu (11. 10.) pa bodo gostili Maribor. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Tekma med Rudarjem in DomĹžalami bi med Rudarjevimi navijaÄ?i gotovo ĹĄe isti dan, zanesljivo pa v nekaj dneh utonila v pozabo, Ä?e ne bi bilo navduĹĄujoÄ?ih zadnjih minut. V njih so gostitelji dokazali, da tudi na nogometnih zelenicah tekme vedno trajajo do zadnjega sodnikovega piska.

minutah, zaradi katerih je kakĹĄnih dvesto gledalcev gotovo povsem pozabilo na dolgoÄ?asje pred tem. V 85. minuti so se gostje na kratko reĹĄili Rudarjevega pritiska z odbijanjem Ĺžoge ven iz svojega kazenskega prostora.

DomaÄ?i branilec David Rubik je bil v sprintu z gostujoÄ?im napadalcem hitrejĹĄi, podal Ĺžogo Ä?ez

zval in izredno spretno dosegel lep zadetek, nato ĹĄe izjemen KaĹĄnikov prosti strel. Verjamem, da se bo sedaj v glavah fantov precej spremenilo in bodo igrali bolj sproĹĄÄ?eno, zavedajoÄ? se svoje kakovosti, da so sposobni igrati ĹĄe veliko bolje.ÂŤ Za Tima Vodeba je bil to premierni prvenstveni zadetek, od-

Gostje so Ĺže v 7. minuti povedli, s Ä?imer so si ob rezultatski prednosti ustvarili tudi psiholoĹĄko prednost. Agim Ibraimi je izvedel prvi kot na tekmi in z desne strani poslal Ĺžogo pred drugi vratnico, kjer je visoko skoÄ?il Adam Gnezda ÄŒerin in jo z glavo udaril proti domaÄ?im vratom.

Dario Melnjak, ki je bil dva, tri metre pred golovo Ä?rto, pa jo je prav tako z glavo pospremil v mreĹžo za 1: 0.

V nadaljevanju je bilo dogajanje na zelenici dolgoÄ?asno. Gostje so njen potek dolgo uspeĹĄno kontrolirali in varovali minimalno prednost. DomaÄ?i so imeli sicer Ĺžogo veÄ? v posesti, rahlo premoÄ?, vendar si niso priigrali nobene prave priloĹžnosti za zadetek. Edini omembe vreden je bil zaÄ?etek 24. minute, ko je rudarjem izenaÄ?enje prepreÄ?ila preÄ?ka. Z udarcem z dobrih dvajseterih metrov jo je zadel David Arap.

Nato pa preobrat v slabih treh

sredinsko Ä?rto na Rudarjevo polovico do Roberta PuĹĄaverja. Ta je okroglo usnje v visokem loku vrnil v bliĹžino bele toÄ?ke. V pravem trenutku je bil na pravem mestu Tim Vodeb. S sijajnim udarcem preko gostujoÄ?ega vratarja Dejana MiliÄ?a je zadel za izenaÄ?enje. NavduĹĄenje med navijaÄ?i na tribuni se ĹĄe ni poleglo, ko je s pribliĹžno dvajsetih metrov udaril ĹĄe David KaĹĄnik. Z mojstrskim prostim udarcem je zagotovil Rudarjem popoln preobrat. To je bila 3. zmaga VelenjÄ?anov, z njo pa so se povzpeli na predzadnje mesto. Na njem so zamenjali KrĹĄko, pri katerem bodo gostovali v jutriĹĄnjem krogu.

Trener Rudarja Marijan PuĹĄnik: ÂťÄŒestitke fantom, ker so do zadnje minute verjeli, da lahko zmagajo. Zelo so se trudili, igrali poĹžrtvovalno. Veliko je bilo teka. Na zadnjih tekmah po velikih priloĹžnostih nismo zadeli, tokrat pa se je tako rekoÄ? iz pol priloĹžnosti Vodeb sijajno od-

kar je poleti postal 'rudar'. Pred tem je bil igralec Ankarana: ÂťVesel sem, da sem dobro izkoristil priloĹžnost, ki mi jo je namenil trener. Ĺ e bolj pa, da smo zmagali. Upam, da nam bo ta dvignila samozavest. V treh zadnjih krogih smo dobili ĹĄest toÄ?k. Verjamem, da je to dobra popotnica za naprej.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

radio velenje com

107,8 MHz

TAKO so igrali Prva liga TS, 11. krog Rudar Velenje - DomĹžale 2:1 (0:1) Strelci: 0:1 Melnjak (7.) 1:1 Vodeb (85.), 2:1 KaĹĄnik (88.).

Rudar: Pridigar, Hrubik, KaĹĄnik, TomaĹĄević, PuĹĄaver, PuĹĄnik, Bolha, Arap (od 68. Kamara), Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 60. Radić), TuÄ?ić (od 77. Vodeb).

Drugi rezultati: Mura - Maribor 4:1, Olimpija - KrĹĄko 1:1 (1:0), Gorica - Celje 1:1 (1:1), Aluminij - Triglav 2:0 (2:0).

Vrstni red: 1. Maribor 24, 2. Olimpija 19, 3. Gorica 18, 4. Aluminij 17, 5. DomĹžale 14, 6. Celje 13, 7. Mura 12, 8. Triglav 12, 9. Rudar 10, 10. KrĹĄko 8.

3. SNL – sever, 7. krog (2 : 0) Ĺ martno 1928 – Tehnotim Pesnica 3 : 0 (2 : 0) Strelci: Veler 39., 42., G. Zabukovnik 91 Drugi rezultati: Mons Claudius – Dravinja 2 : 0 (1 : 0), Avro Grubelnik Dravograd – Kety emmi Bistrica 1 : 2 (1 : 1), Ĺ ampion Celje – ZreÄ?e 2 : 3 (2 : 3), Vi-

dem pri Ptuju – Pohorje 6 : 0 (1 : 0).

Vrstni red: Videm 18, 2. Ĺ martno 16, 3.

Bistrica 13, 4. Ĺ ampion 10. 5. ZreÄ?e 9, 6.

Dravinja 8, 7. Dravograd 6, 8. M. Claudius 5, 9. Pesnica 5, 10. Pohorje 2.

MNZ Celje Golgeter 5. krog Šoťtanj – Fosilum Šentjur 2 : 5 (1 : 2) Drugi rezultati: Odred Kozje – Žalec 1 : 1 (0 : 0), Mozirje – AS System Šmarje pri Jelťah 1 : 1 (1 : 1), Vojnik – Ljubno ob Savinji 0 : 0.

Vrstni red: 1. Žalec 10, 2. Mozirje 9, 3.

Kozje 9, 4. Ĺ entjur 7, 5. Ĺ marje 7, 6. Ljubno 5, 7. Ĺ oĹĄtanj 4, 8. Vojnik 1.

Liga NLB, 4. krog Gorenje - Koper 23:22 (14:11) Gorenje: Taletović 7 obramb, Vujović 6 obramb, Logar, Grobelnik, Mazej 1, Haseljić 1, Tajnik 1, Ĺ pelić 4, Matanović 6, Stojnić 1, MiklavÄ?iÄ? 1, Banfro, DrobeĹž, Verdinek 6 (3), M. KavÄ?iÄ?, A. KavÄ?iÄ? 2.

Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3), Koper 4 (3), izkljuÄ?itve Gorenje 2 minuti, Koper 6.

Drugi rezultati: Dol TKI Hrastnik - Krka 24:25 (14:14), SviĹĄ IvanÄ?na Gorica - Jeruzalem-OrmoĹž 25:29 (12:17), Trimo Trebnje - Dobova 32:29 (16:14), Riko Ribnica - Celje Pivovarna LaĹĄko Celje 22:21 (11:13).

Vrstni red: 1. Ribnica 7, 2. Trimo 6, 3.

OrmoĹž 6, 4. Gorenje 6, 5. Celje (tekma manj) 4, 6. Loka (tekma manj) 4, 7. Maribor (tekma manj) 4, 8. Krka 3, 9. Dol 2, 10. SviĹĄ 2, 11. Koper (tekma manj) 0, 12.

Dobova 0.

Kegljanje 2. liga – vzhod – 3. krog Ĺ oĹĄtanj - CerĹĄak 4 : 4 (3120 : 3159) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 529 (1), PintariÄ? – 507 (1), SeÄ?ki – 496 (1), PetroviÄ? – 517 (0), ArnuĹĄ – 529 (0), HasiÄ?iÄ? – 544 (1).

NaĹĄ Ä?as, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

4. oktobra 2018

Videm in Ĺ martno nadaljujeta mrtvi tek Karte ĹĄe ni, NogometaĹĄi Ĺ martnegaa po spodrsljaju v 2. krogu, ko so na svojem igriĹĄÄ?u izgubili s ĹĄe vedno vodilnim Vidmom, nadaljujejo dobro NajbrĹž po tihem upajo na morebiten spodrsljaj PtujÄ?anov, da bi jih zamenjali na vrhu lestvice.

V tem krogu so oboji zmagali.

Vidmu je v goste priĹĄlo Pohorje, edino ĹĄe brez zmage. Pri tem je tudi ostalo. DomaÄ?i so jim nasuli kar pol ducata Ĺžog v njihovo mreĹžo, svojo pa ohranili nedotaknjeno. S ĹĄesto zmago in porazom so ohranili prednost dveh toÄ?k pred Ĺ martnim, ki je gostilo Pesnico (3 : 0). Vse tri toÄ?ke so si tako rekoÄ? zagotovili Ĺže v zadnjih minutah prvega pol-

Tekvondo UspeĹĄno stopili v novo sezono Minuli vikend so se velenjski tekvondoisti pomerili kar na dveh mednarodnih prvenstvih.

MlajĹĄa ekipa se je udeleĹžila tekmovanja Ahac Open v Ĺ entjurju, nekoliko izkuĹĄenejĹĄi SkalÄ?ki, med njimi so nekateri tudi kandidati za mesta v reprezentanci, pa so se v okviru slovenskega tima udeleĹžili odprtega prvenstva Moravie v Ostravi na ÄŒeĹĄkem.

V Ĺ entjurju je med 215 tekmovalci iz devetih drĹžav Teo Harnik osvojil 2. mesto (mlajĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas), Timotej

Ä?asa, ko je TomaĹž Veler v treh minutah zabil dva gola. Zmago je v prvi minuti sodnikovega dodatka potrdil Gal Zabukovnik, ki je pet minut pred tem zamenjal Maria Purnata. Prvo zmago so si priigrali RogatÄ?ani, ki so z dobro igro presenetili Dravinjo in jo premagali z 2 : 0. Vsekakor je bilo najbolj napeto sreÄ?anje v Celju, kjer so gostovali ZreÄ?ani in slavili z 2 : 3. Vseh pet golov pa je bilo doseĹženih v prvem polÄ?asu. NogometaĹĄi domaÄ?ega Ĺ ampiona so po dobrih dvajse-

PodpeÄ?an (starejĹĄi deÄ?ki, forme modri pas) in Doroteja JerovĹĄek (mladinke, forme zeleni pas) pa sta si priborila 3. mesti.

Tekmovanja Moravia Open na ÄŒeĹĄkem se je tokrat udeleĹžilo preko 400 tekmovalcev iz desetih drĹžav. V soboto so na tatamije stopili mladinci in Ä?lani, nedelja pa je bila namenjena deÄ?kom in deklicam.

Prva mesta so osvojili: Filip Ĺ˝ak Glavnik (mladinci, forme Ä?rni pas I. dan in borbe -60 kg), Dominik JerovĹĄek (mlajĹĄi deÄ?ki, forme modri pas) in Lina Halilović (mlajĹĄe deklice, forme zeleni pas).

Drugi so bili: Tamara Vogler (mladinke, borbe -50 kg), Domen Zabukovnik (Ä?lani, borbe

tih minutah vodili Ĺže z 2 : 0. Gostje pa so oÄ?itno upali, da se bo uresniÄ?il rek 'Slab zaÄ?etek, dober konec'. Ĺ e do odhoda na odmor se je pribliĹžno v ĹĄestih minutah zgodil preobrat in njihova zmaga.

V sobotnem 8. krogu (ob 15.30) bodo Ĺ maraÄ?ani gostovali v Slovenskih Konjicah, VidemÄ?ani pa v RuĹĄah.

Podoben razplet je bil v Dravogradu. Tudi na tej tekmi so prvi po dobrih dvajsetih minutah povedli domaÄ?i. V 36. minuti so gostje izenaÄ?ili, popoln preobrat in s tem zmago pa so si zagotovili v 89. minuti. đ&#x;”˛

vos

-71 kg), Amar Halilović (starejĹĄi deÄ?ki, borbe -50 kg), Pia Zoja Glavnik (starejĹĄe deklice, forme Ä?rni pas I. dan), Tadeja SuĹĄec (mlajĹĄe deklice, borbe -140 cm), Erazem RozoniÄ?nik (starejĹĄi deÄ?ki, borbe +50 kg).

Na tretjo stopniÄ?ko pa so se povzpeli: Tamara Vogler (mladinke, forme rdeÄ?i pas), Tina SuĹĄec (starejĹĄe deklice, forme modri pas in borbe -38 kg), Lina Halilović (mlajĹĄe deklice, borbe -140 cm), Jaka Tajnik (mlajĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas), Pia Zoja Glavnik (starejĹĄe deklice, borbe -50 kg), Tadeja SuĹĄec (mlajĹĄe deklice, forme zeleni pas).

d E Z ^ d s Z / : : ^ E ĎŽĎŹĎ­Ď´

WĆŒĹ?ĹŠÄ‚ÇŒĹśĹ˝ ǀĂĆ? ǀĂÄ?Ĺ?žŽ Ç€ sĹ?ĹŻĹ˝ ,ÄžĆŒÄ?ÄžĆŒĆ?ƚĞĹ?Ĺś ŜĂ Ĺ?ÇŒÇ€ĆŒĆ?ƚŜĂ žĞŜĹ?ĹŠÄ‚ Ç€ dĞĚŜƾ ĆŒÄžĆ?ĆšÄ‚Ç€ĆŒÄ‚Ä?Ĺ?ĹŠ ŽĚ Ď­ĎŽÍ˜ Ď­ĎŹÍ˜ ĚŽ ĎŽĎŹÍ˜ Ď­ĎŹÍ˜ ĎŽĎŹĎ­Ď´Í˜ WĆŒĹ?Ć‰Ĺ˝ĆŒĹ˝Ä“Ä‚ĹľĹ˝Í• ĚĂ Ć?Ĺ? Ä“Ĺ?ĹľĆ‰ĆŒÄžĹŠ ĆŒÄžÇŒÄžĆŒÇ€Ĺ?ĆŒÄ‚ĆšÄž Ć?ǀŽŊ ĆšÄžĆŒĹľĹ?Ĺś njĂ ĹśÄžĆ‰Ĺ˝ÇŒÄ‚Ä?ŜŽ ŏƾůĹ?ĹśÄ‚ĆŒĹ?ēŜŽ ĚŽǎĹ?Ç€ÄžĆšĹŠÄžÍ˜

a to ne bi smela biti teĹžava ÄŒlanica slovenske alpske smuÄ?arske reprezentance Ana Drev iz Ĺ martnega ob Paki v novi sezoni cilja na ĹĄe kakĹĄno viĹĄjo uvrstitev v deseterici najboljĹĄih veleslalomistk na svetu Verjamem, da lahko ĹĄe kaj pokaĹžem

Tatjana PodgorĹĄek

Prede nedavnim so Ä?lani DruĹĄtva ĹĄportnih navduĹĄencev, Fan kluba Ane Drev iz Ĺ martnega ob Paki, pripravili sreÄ?anje Ä?lanov in simpatizerjev ta hip najboljĹĄe slovenske veleslalomistke in domaÄ?inke Ane Drev. Marjan Knez, predsednik druĹĄtva, je povedal, da Ĺželijo s sreÄ?anjem dati Ani dobro popotnico za novo sezono, ki bi znala biti njena zadnja, sami pa si Ĺželijo, da bi bila ĹĄe kakĹĄna. Zagotovil je, da jo bodo, tako kot v minulih sezonah, bodrili ob progah vsaj na treh tekmah, sploh pa na svetovnem prvenstvu v Aareju, kjer imajo prenoÄ?iĹĄÄ?e Ĺže rezervirano. Tja naj bi odpotovala ekipa osmih navijaÄ?ev, ti pa prihajajo iz razliÄ?nih delov Slovenije.

Priprave prilagodila zdravstvenemu stanju

ÂťSezona bi utegnila biti res moja zadnja, moram pa priznati, da si brez podpore navijaÄ?ev, ki traja vrsto let, nekaterih tekem

Ana Drev: ÂťS treningi sem v zaostanku za oktobrsko tekmo, zanesljivo pa ne za celotno sezono.ÂŤ

nom, zaradi katerih si je po konÄ?anju minule sezone vzela daljĹĄi odmor in zaradi katerih tudi ni potovala z ostalimi slovenskimi lisiÄ?kami na priprave v JuĹžno Ameriko. ÂťPriprave na novo sezono sem zaÄ?ela prav takrat,

đ&#x;”˛

ÄŒlani Fan kluba so na sreÄ?anju zagotovili, da bodo Ano bodrili ob progi na treh tekmah, zanesljivo tudi na svetovnem prvenstvu v Aareju.

sploh ne znam veÄ? predstavljati,ÂŤ je zagotovila 33-letna Ana Drev, ki se je pred nedavnim vrnila s treninga na ĹĄvicarskih ledenikih. Kot smo poroÄ?ali, je po lanski sezoni razmiĹĄljala o upokojitvi, a je po tehtnem enomeseÄ?nem premisleku ugotovila, da na to ĹĄe ni pripravljena, ker so ji tekme ĹĄe vedno izziv, ker v smuÄ?anju uĹživa in tudi veÄ?jih zdravstvenih teĹžav nima.

Mednje ne uvrĹĄÄ?a teĹžav s kole-

ko so dekleta odpotovala v ÄŒile.

Ocenila sem namreÄ?, da bi lahko z dolgotrajnimi treningi poveÄ?ala moĹžnosti za ponovno poĹĄkodbo. Zato sem se odloÄ?ila za krajĹĄe sklope priprav na ledenikih v Ĺ vici. Pogoji so bili zelo dobri in za zdaj poteka vse po naÄ?rtih.ÂŤ Trenirala je po navodilih glavnega reprezentanÄ?nega trenerja in tudi pod nadzorom enega od trenerjev ter serviserjev, ki sta ostala doma.

Petanka

Ä&#x17E;ĹśÄ&#x201A; ĹľÄ&#x17E;ĹśĹ?ĹŠÄ&#x201A; ĹŠÄ&#x17E; Ď­Ď´ ÎŚÍ&#x2DC; s ^ >/DK ^ s a ' K /^< Í&#x2DC; ĹŹĹ?Ć&#x2030;Ä&#x201A; sĹ?ĹŻÄ&#x17E; ,Ä&#x17E;Ć&#x152;Ä?Ä&#x17E;Ć&#x152;Ć?Ć&#x161;Ä&#x17E;Ĺ?Ĺś

ÂťpoklopileÂŤ v zadnjih dveh sezonah, bi se lahko uvrstila precej viĹĄje, tudi stopniÄ?ke niso nedosegljive. ÂťZaradi kolena sem spustila nekaj treningov poletnega smuÄ?anja, da bi se kondicijsko bolje pripravila oziroma da bom zato lahko malo manj trenirala in dobro tekmovala pozimi.ÂŤ Na stopniÄ?kah je stala dvakrat, in sicer v Mariboru in Flachavu, kjer je bila obakrat druga. đ&#x;&#x201D;˛

Kegljanje DomaÄ?im le toÄ?ka

Petankarji nadaljujejo dobre igre ZÄ&#x17E;Ç&#x152;Ä&#x17E;Ć&#x152;Ç&#x20AC;Ä&#x201A;Ä?Ĺ?ĹŠÄ&#x17E; Í&#x2014; Ç&#x20AC;Ĺ?ĹŻÄ&#x201A;Ĺ&#x161;Ä&#x17E;Ć&#x152;Ä?Ä&#x17E;Ć&#x152;Ć?Ć&#x161;Ä&#x17E;Ĺ?ĹśÎ&#x203A;Ĺ?Ĺ˝Ć&#x152;Ä&#x17E;ŜŊÄ&#x17E;Í&#x2DC;Ä?Žž dÍ&#x2014; ͞ϏϯͿ ϴϾϲ Ď­Ď°ĎŹĎŹ

Do prve tekme alpskih smuÄ?ark v novi sezoni je manj kot mesec dni, vendar Ana Drev nastopa na ledeniku Rettenbach nad SĂśldnom ne uvrĹĄÄ?a med vrhunce sezone, zaradi katerega bi tempirala formo. NajboljĹĄa Ĺželi biti konec decembra, januarja in februarja prihodnje leto. ÂťTekma za zlato lisico na Pohorju bo zadnja pred svetovnim prvenstvom v Aareju. Âť'Karte' zanj sicer ĹĄe nimam, ker je konkurenca v slovenski alpski smuÄ?arski reprezentanci vedno veÄ?ja. Sem optimistka in glede na smuÄ?anje ter uvrstitve v zadnjih sezonah menim, da teĹžav s karto ne bi smelo biti.ÂŤ Njena priÄ?akovanja? Verjame, odgovarja, da lahko ĹĄe kaj pokaĹže. V zadnjih treh sezonah se je uvrĹĄÄ?ala med 10 najboljĹĄih veleslalomistk na svetu in to mesto bi rada vsaj ohranila. Sama meni, da je uvrĹĄÄ?anje v prvo deseterico dokaz stabilne kakovosti. Ä&#x152;e bi se ji stvari vsaj malo bolj

V Ljubljani je zveza druĹĄtev petanke Slovenije organizirala drĹžavno prvenstvo v petanki za veterane. Tudi velenjsko druĹĄtvo je sodelovalo s ĹĄtirimi ekipami, ki so se borile za najviĹĄja mesta. Tokrat se je namreÄ? prizadevno delo v druĹĄtvu le poznalo, pogosti treningi pa so obrodili sadove. Ena ekipa je zasedla tretje mesto, druga ekipa peto mesto, dve ekipi pa sta si delili deveto mesto. V klubu so zelo veseli tega skupinskega uspeha, ki jim je dal voljo za treninge do naslednjih tekem v tem letu. Naslednjo soboto se bodo udeleĹžili prijateljskega tekmovanja za Memorial petankarjev DruĹĄtva Hrast iz Dobrovcev pri Mariboru.

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so ĹĄele v 3. krogu osvojili dragoceno toÄ?ko, pa Ä?eprav so bili bliĹžje tudi drugi. ZaÄ?etek je pripadal domaÄ?inoma, ki sta povedla z 2 : 0 in minimalno prednostjo 10 kegljev. Veliko se je priÄ?akovalo od drugega para, ki pa ni igral, tako kot zmore, ĹĄe veÄ?, izgubila sta prednost, za nameÄ?ek pa ĹĄe prepustila toÄ?ko gostom.

Pred igro zadnjega para so domaÄ?ini vodili s 3 : 1, prednost 29 kegljev pa je bila na strani gostov. Tretji par se je sicer zelo trudil, a so se gostje odliÄ?no upirali, na koncu sta si ekipi razdelili toÄ?ki. RazoÄ?arani domaÄ?ini so sicer osvojili pomembno toÄ?ko, ki pa jih na lestvici ni dvignila na viĹĄje mesto. Ĺ e vedno ostajajo na zadnjem, 10. mestu.

V naslednjem krogu se bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani na Prevaljah pomerili z ekipo Ĺ pedicija RCM. Ta je na lestvici s toÄ?ko veÄ? tik pred njimi. SreÄ?anje bo na sporedu 13. oktobra. Premor bodo igralci izkoristili za izboljĹĄanje forme.

đ&#x;&#x201D;˛

đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, KRONIKA

4. oktobra 2018

Od gasilca pionirja do gasilca funkcionarja Ĺ aleĹĄka dolina â&#x20AC;&#x201C; Oktober je mesec poĹžarne varnosti. Ob tej priloĹžnosti smo k pogovoru povabili predsednika Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina JoĹžeta DrobeĹža. Med gasilce je priĹĄel kot pionir, danes pa predseduje zvezi, v katero je vkljuÄ?enih veÄ? kot tri tisoÄ? gasilcev v ĹĄtirinajstih gasilskih druĹĄtvih. Niso vsi â&#x20AC;&#x2DC;operativciâ&#x20AC;&#x2122;, teh je med 600 in 700. Med Ä?lani so mladi, Ĺženske in starejĹĄi.

Z lokalnimi skupnostmi delate z roko v roki. ÂťS tem se v Ĺ aleĹĄki dolini res lahko pohvalimo. Ni povsod tako. Veliko podporo in razumevanje imamo v vseh treh obÄ?inah. Tisto, kar se dogovorimo, drĹži, za tisto, za kar prosimo, nas usliĹĄijo.ÂŤ Veliko delate z mladimi. ÂťTi so deleĹžni velike pozornosti. Zavedamo se, da gasilstvu brez podmladka grozi izumrtje. V naĹĄa druĹĄtva je vkljuÄ?enih osemsto navduĹĄenih mladih in trudimo se, da takĹĄno ĹĄtevilo ohranjamo.ÂŤ Zelo spoĹĄtljiv odnos imate tudi do starejĹĄih, do veteranov. ÂťNadgrajujemo njihovo delo.

Predsednik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina JoĹže DrobeĹž je v gasilstvu Ĺže ĹĄestdeset let Veterani so za gasilstvo nepogreĹĄljivi. Pomagajo v gasilskih domovih, kjer je treba nenehno skrbeti za to in ono, radi tekmujejo, na mlajĹĄe prenaĹĄajo svoje bogate izkuĹĄnje.ÂŤ DrĹži tisto â&#x20AC;&#x201C; enkrat gasilec, za vedno gasilec? ÂťKot pribito! V preteklosti so h gasilcem prihajali starejĹĄi, danes se otroci vÄ?lanjajo Ĺže pri petih letih, Ä?eprav se staĹž gasilca zaÄ?ne ĹĄele pri sedmih. Potem pa ostanejo celo Ĺživljenje.ÂŤ Oktober je mesec poĹžarne varnosti. Zakaj prav oktober? ÂťO tem smo velikokrat razpravljali, pa nismo priĹĄli daleÄ? â&#x20AC;Ś Tako je bilo, tako je in tako naj ostane. To je mesec, ko Ĺželimo gasilci ljudem pokazati, kaj znamo in kako smo opremljeni.ÂŤ Vrstijo se vaje, dnevi odprtih vrat gasilskih druĹĄtev â&#x20AC;Ś Prihajajo ljudje? Jih zanima? Žal na dnevih odprtih vrat bolj kot ne samevamo. Ä&#x152;eprav ljudje podpirajo gasilce. A ko jim hoÄ?emo pokazati, kaj vse ima-

mo, kaj vse znamo, nekako ne pridejo blizu.ÂŤ

Dolgo ste bili poveljnik, zdaj ste predsednik.

veliko. Ko sem bil poveljnik, mislim, da sem bil na vseh.ÂŤ

Vas pa zato za srÄ?nost in pomoÄ? velikokrat potrepljajo po ramenih. ÂťDobivamo pohvale.

To pa. Le-

ÂťNaloga predsednika mi, Ä?eprav jo opravljam Ĺže drugi mandat, ne sede najbolj. Vseskozi sem bil operativec. A priĹĄla

Vam je katera posebej ostala v spominu? ÂťZagotovo najveÄ?ja, ki sem jo vodil, poĹžar Gorenjeve Galvane.

Po vseh analizah in pregledih, ki so sledili, je bila ocenjena za zelo dobro vodeno in izvedeno.

Da ni v Gorenju zgorelo ĹĄe veÄ?, je bila zasluga skupine ĹĄtiristotih gasilcev.ÂŤ

JoĹže DrobeĹž: ÂťTeÄ?aj za operativnega gasilca je postal zelo zahteven.ÂŤ

po je, Ä?e veĹĄ, da ĹživiĹĄ z ljudmi, ki te cenijo. A bi si Ĺželeli, da nas obiĹĄÄ?ejo tudi takrat, ko nas ne potrebujejo nujno. V vseh ĹĄtirinajstih druĹĄtvih bodo prikazali kakĹĄno vajo, nekateri so jo Ĺže.

Vabim vas. Pridite.ÂŤ

so leta, postajalo je vse bolj naporno ...ÂŤ.

Imate seĹĄteto, kje napisano, pribeleĹženo, v koliko intervencijah ste sodelovali? ÂťTega pa ne vem. Bilo jih je pa

JoĹžeta Senico je na mestu direktorja PU Celje zamenjal Niko Kolar.

đ&#x;&#x201D;˛

Drzna tatvina v lekarni Ĺ˝alec, 26. septembra â&#x20AC;&#x201C; V sredo popoldan so Ĺžalski policisti obravnavali drzno tatvino v lekarni. 34-letni Celjan, sicer stari znanec policije, je preskoÄ?il pult in ukradel veÄ? ĹĄkatlic pomirjeval. Policisti so ga kmalu po dogodku izsledili na avtobusni postaji v Ĺ˝alcu.

Kradejo (tudi) v Ĺ martnem Ĺ martno ob Paki, 26. septembra â&#x20AC;&#x201C; V Ĺ martnem ob Paki je storilec v sredo s skednja ob stanovanjski hiĹĄi ukradel veÄ? metrov vetrnih letev ter obrob za dimnik. Dan za tem, v Ä?etrtek, je bilo vlomljeno v poslovne prostore na obmoÄ?ju Ĺ martnega ob Paki. Neznanec je skozi stranska vrata vlomil v prostore skladiĹĄÄ?a in ukradel stroj za bruĹĄenje stiropora in udarno kladivo.

PovzroÄ?itev posebno hude telesne poĹĄkodbe Polzela, 1. oktobra â&#x20AC;&#x201C; Na Polzeli, v bliĹžini zdravstvenega doma, sta se v ponedeljek zjutraj zaradi odvzema prednosti pri voĹžnji sprla dva voznika. Pri tem je 67-letni voznik udaril 72-letnega voznika.

Ta naj bi ga odrinil, pri Ä?emer je 67-letni voznik padel in se izredno hudo poĹĄkodoval.

Vlomilci se pripravljajo na zimske razmere Polzela, 1. oktobra â&#x20AC;&#x201C; Na Polzeli so v ponedeljek policisti obravnavali vlom v poslovne prostore. Storilec je ukradel veÄ? avtomobilskih pnevmatik in veÄ? akumulatorjev.

Vam je uniformo seĹĄil oÄ?e? ÂťPrvo, pionirsko. To je bil Ä?as, ko so si dali gasilci uniforme ĹĄivati sami. Potem so priĹĄle uniforme, ki so bile predpisane.ÂŤ Nosite jo pa s ponosom. ÂťVedno.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Za veÄ?jo varnost peĹĄcev

mestnika generalnega direktorja policije na Generalno policijsko upravo. Niko Kolar je bil doslej razporejen na razliÄ?nih nalogah, zadnjih pet let pa je uspeĹĄno vodil SluĹžbo direktorja Policijske uprave Celje.

POLICIJSKA kronika

Koliko let ste Ĺže gasilec? ÂťGasilec sem od leta 1958, torej 60 let. Da sem to postal, pa je posebna zgodba. OÄ?e je bil krojaÄ?. Tistega leta so gasilci potrebovali nove uniforme in jih naroÄ?ili pri njem. Na mero je priĹĄel tudi poveljnik, videl me je in oÄ?etu rekel: ÂťKaj pa, Ä?e bi ti tegale poba dal k nam ... In me je dal.ÂŤ

NA KRATKO

Vodenje PU Celje prevzel Niko Kolar Celje, 1. oktobra â&#x20AC;&#x201C; Od ponedeljka po pooblastilu generalnega direktorja policije Policijsko upravo Celje vodi Niko Kolar, dosedanji vodja SluĹžbe direktorja na tej upravi. JoĹže Senica, ki je PU Celje uspeĹĄno vodil dobrih ĹĄest let, odhaja na mesto na-

V gasilstvu, tako kot povsod drugje, je zelo pomembno izobraĹževanje. Vse se spreminja, hitro spreminja â&#x20AC;Ś ÂťVelik poudarek dajemo izobraĹževanju. To poteka na razliÄ?nih ravneh. VeÄ?ina specialnih izobraĹževanj se izvaja na ravni Gasilske zveze Slovenije na Igu, v SeĹžani, Pekrah â&#x20AC;Ś Ä&#x152;lani morajo za to dati svoj dopust. Nekaterim ga je teĹžko dobiti, Ä?eprav jim ga ni teĹžko dati. Prav v tem Ä?asu bosta dva teÄ?aja, eden pod okriljem GZ Ĺ aleĹĄka dolina, drugi pod okriljem GZS, teÄ?aj za gasilskega sodnika in teÄ?aj za operativnega gasilca. Opraviti je tre-

ba 150 ur. ZaÄ?eli ga bomo po 15. oktobru in â&#x20AC;&#x2DC;vlekliâ&#x20AC;&#x2122; do februarja.

Veliko je praktiÄ?nega dela, nekaj teorije. Pri praktiÄ?nem delu je obvezna stoodstotna udeleĹžba.

Gasilska izobraĹževanja postajajo vse bolj zahtevna. Take so tudi intervencije. V gradbeniĹĄtvu se pojavljajo vedno novi materiali ... Ogromno znanja in primerne opreme je potrebno, da lahko operativci uspeĹĄno in varno reĹĄujejo ljudi in premoĹženje.ÂŤ

đ&#x;&#x201D;˛

mkp

Policisti nadaljujejo marca prekinjeno stavko

Gorelo v Biomasi Nazarje - Ob 0.57 je na ZadreÄ?ki cesti v Nazarjah v lesno predelovalnem obratu Biomasa Roka Suhodolnika zagorelo v sistemu za proizvodnjo peletov. Posredovalo je 39 gasilcev z osmimi gasilskimi vozili iz PGD Nazarje, Mozirje, Gorica ob Dreti in Ĺ martno ob Dreti, ki so poĹžar omejili in pogasili.

Vzroke poĹžara sedaj raziskujejo kriminalisti, po nepreverjenih informacijah pa naj bi do vĹžiga priĹĄlo bodisi zaradi kratkega stika na elektriÄ?ni napeljavi ali samovĹžiga lesnega prahu. Ĺ koda je precejĹĄnja. đ&#x;&#x201D;˛

Zagorelo je v trietaĹžnem objektu (foto: PGD Nazarje)

Ljubljana, 1. oktobra â&#x20AC;&#x201C; V ponedeljek se je po Sloveniji zaÄ?ela nacionalna preventivna akcija za veÄ?jo varnost peĹĄcev â&#x20AC;&#x2DC;Bodi viden â&#x20AC;&#x201C; bodi previdenâ&#x20AC;&#x2122;. Potekala bo do 14. oktobra.Njen namen je opozoriti na varnost peĹĄcev, ki sodijo med ranljivejĹĄe udeleĹžence v prometu, s poudarkom na starejĹĄih, ki so najbolj ogroĹžena starostna skupina, so navedli na Javni agenciji za varnost v prometu.

Ljubljana, 1. oktobra â&#x20AC;&#x201C; Policisti od ponedeljka nadaljujejo stavko, ki so jo zaÄ?eli 12. februarja, nato pa jo sredi marca zaradi odstopa prejĹĄnje vlade zamrznili. Poudarjajo pa, da so stavko napovedali vladi in da z njo nikakor ne Ĺželijo ogroziti varnosti drĹžavljank in drĹžavljanov Slovenije. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

V Pesju uredili avtobusne nadstreĹĄke Mestna obÄ?ina Velenje je konec prejĹĄnjega tedna v Pesju postavila tri nove avtobusne nadstreĹĄke na relaciji voĹžnje Lokalca (rdeÄ?a proga). Vrednost naloĹžbe, ki zajema gradbena dela, dobavo in postavitev, znaĹĄa dobrih 26 tisoÄ? evrov. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

V Gaberkah gradijo ploÄ?nik V teh dneh so zaÄ?eli obnavljati cesto in graditi nujno potreben ploÄ?nik v Gaberkah. PloÄ?nik bodo speljali od kriĹžiĹĄÄ?a na severni obvoznici do gostilne KriĹžnik gledano v tej smeri po levi strani ceste. SoÄ?asno s ploÄ?nikom bodo prenovili ĹĄe cesto. Prestavili bodo tudi javno razsvetljavo, s sedanje desne strani ceste na stran, kjer je ploÄ?nik. V Ä?asu del so predvidene predvsem delne zapore ceste, obÄ?asno tudi popolne. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

PloĹĄÄ?a padla na delavca

HITRO IN UGODNO!

Ĺ oĹĄtanj - Ob 15.11 je na Trgu JoĹžeta Lampreta v Ĺ oĹĄtanju pri izvajanju obnovitvenih del na objektu padla betonska ploĹĄÄ?a na delavca.

Gasilci PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto in Velenje so nudili pomoÄ? NMP Velenje pri oskrbi in prenosu poĹĄkodovanega delavca do reĹĄevalnega vozila, ki so ga odpeljali v SB Celje. Po informacijah poĹĄkodbe delavca naj ne bi bile tako hude, kot je kazalo na deloviĹĄÄ?u nesreÄ?e.

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

041 349 846

Pri plaÄ?ilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

NaĹĄ Ä?as, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

4. oktobra 2018

19

Velenjski upokojenci na ekskurziji v Bosni in Hercegovini Posebej zanimivo je bilo na Kozari in v dolini Neretve

Oven od 21. 3. do 21. 4.

NaveliÄ?ani boste, le redko kaj vam bo predstavljalo izziv. Vseeno vas bo kakĹĄen dogodek v prihodnjih dneh pozitivno presenetil. Zanj bodo poskrbeli tisti, ki vas imajo iskreno radi. Dragoceni vam bodo. Imeli pa boste kar nekaj teĹžav na poslovnem podroÄ?ju, kar bo vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje. To bo povezano tudi z manjĹĄimi prihodki, kot ste jih priÄ?akovali. VaĹĄe potrebe bo treba za nekaj Ä?asa krepko omejiti, dolg spisek Ĺželja pa skrajĹĄati. Eno, tisto najveÄ?jo, pa si le uresniÄ?ite, saj imate zase ĹĄe vedno dovolj.

Od 17. do 26. septembra se je skupina veÄ? kot 40 Ä?lanov druĹĄtev Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze (Ĺ PZDU) odpravila na enotedenski dopust v terme LaktaĹĄi pri Banjaluki, kjer so prosti Ä?as izkoristili za razliÄ?ne oglede, izlete ter obisk legendarne Kozare. Ĺ e tri nadaljnje dni, ki jih je naÄ?rtovala komisija za turizem pri Ĺ PZDU, pa so izkoristili za izlete v Sarajevo na znamenito BaĹĄÄ?arĹĄijo, LjubaÄ?ko dolino in slapove Kravice v Hercegovini. Zvabilo jih je tudi MedĹžugorje ter voĹžnja ob slikoviti reki Neretvi, kjer so simboliÄ?no obirali komaj dozorevajoÄ?e mandarine v okolici kraja Opuzen. Ä&#x152;eprav je bil vsak dogodek posebno doĹživetje, pa je bil doseĹžen tudi osnovni cilj, to je uĹživanje v ponudbi in danostih naravnega zdraviliĹĄÄ?a. Za prijetno zdravilno druĹženje velja zahvala komisiji za turizem pri Ĺ PZDU ter JoĹžetu Kandolfu, ki je skrbel, da je organizacija tekla po priÄ?akovanjih. đ&#x;&#x201D;˛ JoĹže Miklavc

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Zdelo se vam bo, da sta se s partnerjem odtujila, saj si partner ne bo znal vzeti dovolj Ä?asa za vas. A zato niso kriva ohlajena Ä?ustva, ampak delo, ki ga ima v teh dneh res veliko. Ä&#x152;eprav to veste, nekako ne verjamete. S svojim nerganjem ga spravljate ob Ĺživce, saj si Ĺželi le to, da bi miren pristan naĹĄel v vaĹĄem objemu, Kmalu bosta morala oba precej spremeniti svoje Ĺživljenje, sicer bosta ĹĄe manj skupaj. Tega se zavedate in bojite hkrati. Ä&#x152;e se ne boste primerno oblaÄ?ili, vas kmalu Ä?aka prvi jesenski prehlad.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ko boste morali splavati, boste. In to brez teĹžav, Ä?eprav vas bo strah.

Prvi koraki bodo malce teĹžki, potem pa boste videli, da se da. Sedaj boste res vsem dokazali, da niste tako neĹžni in obÄ?utljivi kot se zdite.

Pomagala vam bo tudi vztrajnost, ena od lastnosti, ki vam jo mnogi zavidajo. Finance? Ponudba bo mamljiva. Skoraj preveÄ?. Dvakrat preverite, ali vse, kar vam ponujajo, drĹži. Ä&#x152;asa imate dovolj, ni se vam treba odloÄ?iti Ä?ez noÄ?. VeÄ? kot boste v naravi, bolj zdravi boste!

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Na vasi je res lepa jesen Ĺ kale â&#x20AC;&#x201C; Zadnje septembrsko nedeljsko popoldne je veliko krajanov Ĺ kal in Hrastovca ter obiskovalcev iz sosednjih krajev preĹživelo v prijetnem druĹženju ob brunarici pri gasilskem domu Ĺ kale. DruĹĄtvo REVIVAS Ĺ kale je na to lokacijo prestavilo svojo tradicionalno prireditev Jesen na vasi, obdrĹžalo pa Ĺželezni repertoar: razstavo pridelkov, izbor naj pridelkov, zabavne igre ter pokuĹĄine jesenskih dobrot.

RdeÄ?a nit letoĹĄnje prireditve je bil fiĹžol, zato so dali poseben po-

od 5. 10. do 11. 10.

- oktobra leta 1986 so dokonÄ?no asfaltirali cesto v Bele Vode; asfaltno prevleko so potegnili do kmetije in gostilne Pri Savineku, kjer je bila 11. oktobra 1986 tudi osrednja proslava ob prazniku takratne obÄ?ine Velenje; - prva oddaja Radia Velenje, na ultrakratkovalovnem podroÄ?ju na frekvenci 88,9 megaherzov, je bila kljub nedokonÄ?anemu studiu Ĺže v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno prenaĹĄali sveÄ?ano zasedanje velenjske obÄ?inske skupĹĄÄ?ine, s ploĹĄÄ?adi pred domom kulture pa osrednjo proslavo ob obÄ?inskem prazniku; Radio Velenje danes torej praznuje Ĺže svojo ĹĄtiriinĹĄtirideseto obletnico uspeĹĄnega delovanja; - promet skozi predor pod gradom Ĺ alek, na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem, je stekel 5. oktobra 1977; - oktobra leta 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na kriĹžiĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke in Ki-

udarek tem jedem in receptom za pripravo, pa tudi izmenjavi semen. Drug poudarek je bil na koruzi in njenem spravilu oziroma pripravi koruznega liÄ?ja. V orga-

driÄ?eve ceste ter na kriĹžiĹĄÄ?e proti Gorici; - 5. in 6. oktobra leta 1990 je velenjski Kulturni center Ivan Napotnik skupaj z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prviÄ? organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan; z leti je ta prireditev prerasla v najveÄ?ji otroĹĄki festival v Sloveniji; konec letoĹĄnjega septembra je tako v Velenju potekal Ĺže 29. Pikin festival; - 6. oktobra 1924 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil gledaliĹĄki ustvarjalec in literat Janez Ĺ˝mavc; - 6. oktobra 1939 se je v Celju rodil rudarski strokovnjak in ĹĄportnik Avgust Terglav iz Velenja; umrl je 17. aprila leta 1997; - 7. oktobra 1938 se je v TopolĹĄici rodil dr. Bogdan Menih, ki je med drugim bil Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja od leta 1994 do svoje smrti 18. avgusta leta 1999; - v nedeljo, 7. oktobra 1962, je bila ob 15. uri,pred veÄ? kot 2000 gledalci sveÄ?ana otvoritev velenjskega kotalkaliĹĄÄ?a; predsednik sindikata rudniĹĄke podruĹžnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal kotalkaliĹĄÄ?e v varstvo in uporabo ĹĄportnemu druĹĄtvu Partizan â&#x20AC;&#x201C; Rudar;

nizaciji druĹĄtva bodo novembra potekale tudi delavnice pletenja izdelkov iz koruznega liÄ?ja. Da je bilo ĹĄe bolj zanimivo in prijetno so poskrbeli obiskovalci, ki

- 7. oktobra 1983 so v Velenju odprli podhod pod KidriÄ?evo cesto med nekdanjo trgovino Namo in poĹĄto; - v noÄ?i na 8. oktober leta 1941 so borci 1. ĹĄtajerskega bataljona napadli mesto Ĺ oĹĄtanj; to je bil prvi partizanski napad na mesto v

Lojze OjsterĹĄek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Sloveniji in ena prvih veÄ?jih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu; o napadu na Ĺ oĹĄtanj je med drugim poroÄ?al celo nemĹĄki ĹĄef varnostne policije in varnostne sluĹžbe Reinhard Heydrich nemĹĄkemu zunanjemu ministru Joachimu von Ribbentropu; zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci Ĺ oĹĄtanja, po letu 1963 je postal tudi praznik obÄ?ine Velenje; po spre-

so prinesli nekaj jedi iz fiĹžola, za dobro voljo pa so poskrbele zabavne igre. Obiskovalci so se igrali "ĹĄpano" ali mlin, vrteli vrtavko za Ä?im veÄ? fiĹžolovih zrn in prebirali fiĹžol. Vsak obiskovalec je imel tudi letos moĹžnost ugibati, koliko semen ima buÄ?a. LetoĹĄnja jih je imela 380. ToÄ?nega ĹĄtevila ni uganil nihÄ?e, blizu pa jih je bilo kar nekaj. Seveda so bili izbrani tudi zmagovalci, ki so na prireditev prinesli najveÄ?je ali najteĹžje pridelke. Bilo je res prijetno in zabavno.

DruĹĄtvo REVIVAS Ĺ kale se bo z jesenskimi pridelki, fiĹžolom in koruzo predstavilo ĹĄe v soboto, 6. oktobra na mestni trĹžnici v Velenju (v okviru TuristiÄ?ne zveze Velenje). đ&#x;&#x201D;˛

Vera PogaÄ?ar, foto: Eva Kumer

membi obÄ?inskih meja je ta dan zopet krajevni praznik mesta Ĺ oĹĄtanj, - 10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Ĺ oĹĄtanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce; - 10. oktobra 1945 je bil v Vitanju rojen prof. Andrej Kuzman iz Velenja, ki je umrl 6. marca leta 2018; - 10. oktobra 1981 se je Velenje do 17. julija 1990 preimenovalo v Titovo Velenje; - 10. oktober 2003 je v enainsedemdesetem letu umrl Lojze OjsterĹĄek, ki se ga mnogi spominjate kot odliÄ?nega fotografa, ki je tako na svoj naÄ?in ohranil veliko preteklosti Ĺ aleĹĄke doline; - 11. oktobra 1856 se je v Velenju rodil velenjski Ĺžupan in drĹžavni poslanec na Dunaju Vincenc JeĹžovnik, ki velja za pobudnika ustanovitve Ĺ aleĹĄke posojilnice in velenjskega Sokolskega druĹĄtva; - 11. oktobra 1947 se je rodil slovenski literarni zgodovinar, slovakist, prevajalec in pedagog dr. Andrej Rozman, doma iz Velenja, rojen pa v Ĺ entilju pri Mislinji; - 11. oktobra 1980 so odprli Ĺ aleĹĄko magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Ĺ martnim ob Paki. đ&#x;&#x201D;˛

Damijan KljajiÄ?

Pripravljate se na velik korak v vaĹĄem dosedanjem Ĺživljenju. Tokrat brez naÄ?rtovanja ni ĹĄlo, a ste Ĺže zelo utrujeni od vseh dogovorov in sestankov. Zato se ga ne veselite veÄ?. To se bo spremenilo tik pred zdajci, ko bo adrenalin zaradi razburjenja in priÄ?akovanja naredil svoje. Od torka dalje boste spet uĹživali v pripravah. Znali si boste vzeti Ä?as za tistega, ki ga imate vsak dan bolj radi. Ĺ e dobro, da so Ä?ustva obojestranska. Ä&#x152;e ne bi bila, bi bili tokrat res prizadeti.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Delo, ki ga opravljate, vas Ĺže nekaj Ä?asa ne veseli veÄ?, saj so se odnosi v sluĹžbi v zadnjem Ä?asu moÄ?no skrhali. Zagotovo zato, ker se vsak boji za svoj stolÄ?ek, negotovost pa je ĹĄe vedno velika. Ne delajte veÄ? dolgoroÄ?nih naÄ?rtov, naÄ?rtujte raje vsak dan posebej. Tako boste spet bolj mirni in zadovoljni. Poleg tega vas bodo prizadeli oÄ?itki najbliĹžjih, sploh, ker boste potrebovali zaĹĄÄ?ito in tolaĹžbo, ne pa da vam naĹĄtevajo napake. Teh se predobro zavedate, le odpraviti jih ne znate. Eno boste, a zato, ker se boste ustraĹĄili za svoje zdravje.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ĺ e nekaj dni boste potrebovali veliko poÄ?itka. PoÄ?utje ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite, zato veste, da se nekaj dogaja z vaĹĄim telesom. Kaj pa vam ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo jasno. Ob koncu tedna vas doma Ä?aka veliko preseneÄ?enje. Na spremembo se sicer po tihem pripravljate Ĺže nekaj Ä?asa, vendar se bo sedaj izkazalo, da gre zares. Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vodilo k spogledovanju. To ne bo Ä?isto nedolĹžno poÄ?etje, Ä?e vam uspe, boste skoÄ?ili Ä?ez plot.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Predolgo ste Ä?akali, da bi lahko partnerja prepriÄ?ali, da tokrat mislite resno. Spremembe, ki jih naÄ?rtujete Ĺže nekaj Ä?asa, vkljuÄ?ujejo tudi njega in njegove Ĺživljenjske navade. Dobra plat medalje bo, da boste nove naÄ?rte podprli z denarjem, ki ste ga privarÄ?evali. Dovolj ga je, da bo zaÄ?etek laĹžji. Ni pa ga ĹĄe dovolj, da bi si lahko privoĹĄÄ?ili vse, kar vam bo res vĹĄeÄ?, zato bodite razumni. ZaÄ?nite naÄ?rtovati jesenske poÄ?itnice. UresniÄ?ite si Ĺželjo po potovanju, saj ni treba, da je dolgo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Lep konec tedna vas Ä?aka. Nekdo bo namesto vas storil prvi korak.

Ko bo Ĺže kazalo, da iz velikih idej in naÄ?rtov, ki jih kujete Ĺže nekaj mesecev, ne bo niÄ?, se bodo stvari konÄ?no zaÄ?ele odvijati v vaĹĄo korist.

Res je, da ste lahko zadovoljni Ĺže s tem, kar ste dosegli doslej. A ne boste, saj si vedno Ĺželite ĹĄe veÄ?. Sobota bo Ä?arobna, A ne po vaĹĄi zaslugi. Zahvalite se tistemu, ki bo poskrbel za nepozabno doĹživetje. Tudi tako, da mu vrnete lepo doĹživetje, a drugiÄ? in nekje drugje.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Zelo ste se trudili, da bi izboljĹĄali odnos z najbliĹžjimi, saj ste vedeli, da ste v veliki meri vi krivi zato, da niste bolj povezani. Sedaj se ne boste veÄ?. OdloÄ?ili se boste, da se poslovite od ljudi, ki vam jemljejo energijo. Izkazalo se bo, da ste se tokrat odloÄ?ili Ä?isto prav. Dobro veste, da se vam zna zgoditi ĹĄe marsikaj, kar lahko prekriĹža vaĹĄe naÄ?rte za prihodnost, a nekaterih ljudi v njih ne bo veÄ?. Ä&#x152;eprav si boste Ĺželeli, da bi bili ob tem ravnoduĹĄni, ne boste. Zato lahko ponovno priÄ?akujete teĹžave z Ĺželodcem ali pogostejĹĄe glavobole.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Zadnje Ä?ase ste se nehote precej dolgoÄ?asili. Dnevi so bili Ä?isto preveÄ? podobni drug drugemu, zato zadnje Ä?ase nimate niti prave volje zlesti iz postelje. To se bo v nekaj dneh spremenilo. Izzivov za vaĹĄe moĹžgane bo spet dovolj. Veseli jih boste, zato vam ne bo teĹžko, Ä?e boste morali delati veÄ? kot obiÄ?ajnih osem ur. Po eni strani boste sreÄ?ni kot Ĺže dolgo ne, po drugi pa v veliki krizi. Zakaj, ne boste povedali nikomur. Bodite pa pazljivi, kako boste ravnali, da ne boste na koncu ostali sami.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

PriloĹžnost, ki se vam bo ponudila v ponedeljek, je vredna razmisleka.

Ne zavrzite je takoj, Ä?eprav vas bo imelo, da bi storili prav to. Zelo verjetno se za ponudbo skriva odliÄ?na poslovna priloĹžnost. Veseli boste, ker bosta s partnerjem zgladila vsa nesoglasja. V naslednjih dneh bosta pozabila na vse teĹžave, ki sta jih imela Ä?ez letoĹĄnje poletje. UĹživala bosta v vsem, kar vama bo navrglo Ĺživljenje. BoleÄ?ine v sklepih bodo izzvenele, a zdravi ĹĄe ne boste. Tokrat ne bo minilo v tednu ali dveh.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Zvezde vam obljubljajo veÄ? pomoÄ?i na finanÄ?nem podroÄ?ju. Tokrat boste toÄ?no vedeli, za kaj boste porabili denar, zato le pridno varÄ?ujte.

Nagradili boste sebe in svoje najbliĹžje. Ker veste, da vas Ä?aka zelo delavna in razburljiva jesen, si poskuĹĄajte vzeti vsaj nekaj prostih dni. Ä&#x152;etudi jih boste preĹživeli doma, bo bolje, kot da ste z mislimi ves Ä?as pri delu. Partner vam bo hvaleĹžen, Ä?e boste pozabili na obveznosti in se posvetili le vama. Poskrbel bo, da se boste poÄ?utili ljubljeno in varno.

Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

4. oktobra

06.00 07.00 09.40 10.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.30 15.05 15.50 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.25 00.50 01.25 02.25

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.55 11.00 11.50 15.00 15.50 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 18.55 19.20 19.30 20.00 20.50 22.55 23.25 23.55 00.55 02.00 03.15 05.25

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vklopi razum, zahtevaj račun!

Poročila, Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Na županskem stolu Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava Prava ideja Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Mikro kroženje slovenskega piva Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Votla krona (II.): Henrik VI., brit. nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Zlatko Zakladko: Deževni čaj Med valovi Umor, je napisala (V.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Televizijski klub: Post - da ali ne Koda, izob. odd.

Halo TV Umor, je napisala (V.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Tedenski izbor Firbcologi, odd. za otroke Živalska uganka, otroška ser. Čudovita Japonska, jap. nan.

Avtomobilnost Nogomet - evropska liga: Eintracht : Lazio, 02. kolo, prenos iz Frankfurta Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Nogomet - evropska liga: vrhunci 02. kola Z NST Umor, je napisala (V.), am. nan.

Slovenska jazz scena: Jazz Ravne: Vid Jamnik kvartet z gosti Videotrak Nogomet - evropska liga: Eintracht : Lazio, 02. kolo, posnetek iz Frankfurta Videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 11. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 13. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 66. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 2. del Usodno vino, 4. sez., 14. del Jaz sem Luna, 3. sez., 14. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 73. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 67. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 24. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 10. del Na kraju zločina, 15. sez., 8. del Gotham, 1. sez., 20. del Vikingi, 3. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Župan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Pop Corn 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 2602. VTV magazin 16.20 Videospot dneva 16.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio (5) 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 21.20 Pogledi svetniške skupine Vsi v isto smer SEVER na dogajanje v MO Velenje 21.35 napovedujemo 21.40 Skrbimo za zdravje, Priprava na porod in babištvo 22.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22.45 Videospot dneva 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.10 Videostrani, obvestila

4. oktobra 2018

Sobota,

5. oktobra

06.00 07.00 10.05 11.15 12.00 12.30 13.00 13.30 15.20 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.25 01.50 02.55

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.05 09.35 11.15 11.50 14.35 15.35 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.05 20.05 21.50 22.35 23.40 01.10

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 00.25 01.00 02.45 03.20

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.35 12.00 12.20 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 18.55 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.15 23.20 23.40

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar.-zab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Kaj se je zgodilo z Baby Jane?, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Iz popotne torbe: Ovce Slovenski vodni krog: Gabernica, dok. nan.

Policijski orkester - Odmev desetletij Bleščica, odd. o modi Umor, je napisala (V.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Halo TV Umor, je napisala (V.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Duhec, otroška nad.

Oboževalka, fran. film Zvezdana Umor, je napisala (V.), am. nan.

Vikend paket Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 12. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 14. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 67. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 3. del Usodno vino, 4. sez., 15. del Jaz sem Luna, 3. sez., 15. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 74. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 68. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 4. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 25. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Pet usod, ameriški film Všečkana, slovenski film Dovolj besed, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža Pogledi svetniške skupine Vsi v isto smer SEVER na dogajanje v MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš Maš, Prva pomoč Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pogledi Svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Regionalne novice 3 Pop Corn Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

Ponedeljek,

07.00 Živ žav 07.00 Kravica Katka, ris.

07.05 Vrtni palček Primož: Novo drevo, ris.

07.20 Gozdna druščina, ris.

07.30 Profesor Baltazar, ris.

07.40 Manja, ris.

07.45 Svet živali, ris.

07.50 Oblakov kruhek, ris.

08.00 Mala kraljična, ris.

08.10 Žvenkci, ris.

08.20 Trobka in Skok, ris.

08.30 Lili in Čarni zaliv, ris.

08.35 Kalimero, ris.

08.50 Mili in Moli, ris.

09.00 Vse o Rozi, ris.

09.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

09.25 Kozmo, belgijska otroška nan.

10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Sežana 10.55 34. srečanje tamburašev Slovenije: KUD Oton Župančič »Viniški tamburaši« in Tamburaški orkester KUD Majšperk 11.25 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

14.50 Mogambo, ameriški film 16.50 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Bacek Jon, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Umori na podeželju (XX.), brit. nan.

21.40 Intervju 22.30 Poročila, šport, vreme 22.55 Vse je enkrat 1.: portret Iva Svetine, dok. film 23.50 Za lahko noč: Antonín Dvořák: Ciganske melodije (Matjaž Robavs in Andreja Kosmač), posnetek z Ljubljanskega gradu 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.45 Info-kanal

06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 NaGlas 12.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Sveto in svet: »Z vami sem kristjan, za vas pa škof!«, Sv. Avguštin 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.00 Z glasbo in s plesom: Dalibor Miklavčič (pedalni klavir), Simfoniki RTVS in En Shao (Gounod, Mozart) 16.25 Nabriti detektivi, nemška otroška nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 V svojem ritmu, glasbeno-dok. ser. za mlade 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

18.10 Lili in Čarni zaliv, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Opus: Ustvarjalni Opus Janija Goloba, portret ob 70-letnici 23.30 Glasbeni večer: 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani: Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij (Argentina), Simfoniki RTVS in Martin Fraile 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.40 Info-kanal

6. oktobra

06.00 07.00 07.10 07.30 07.55 08.20 08.40 08.50 09.15 10.05 10.20 10.50 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 15.35 16.10 17.00 17.20 17.50 18.20 18.25 18.40 18.55 19.00 20.00 21.15 21.40 22.05 23.10 01.05 01.30 02.05 03.10

Kultura, odmevi Juvi, aerobika za otroke Telebajski, lutkovna nan.

Kljukec s strehe, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Armanova skrivnost, nemška mlad. nad.

Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta: Kako potovati poceni Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Sabina Cvilak Tednik NaGlas Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Med odmorom, avstralska otroška nan.

Ambienti Profil Kitajska iz zraka, dok. ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Naravni parki Slovenije: Logarska dolina, dok. odd.

Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Ozare Kalimero, ris. Čebelice Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, izmišljene novice Poročila, šport, vreme Deklina zgodba (I.), am. nad.

Križev pot, nemški film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.30 Slovenski vodni krog: Izza kamere, dok. nan.

10.10 Umor, je napisala (V.): Počivališče, am. nan.

11.25 Umor, je napisala (V.), am. nan.

12.30 Na lepše 13.15 10 domačih 14.05 Jeklene ptice nad Idrijo, dok. film 15.00 Rokovske simfonije Davida Garretta, koncert 17.15 Umor, je napisala (V.), am. nan.

18.20 Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izob. film 19.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade 19.25 Osvežilna fronta: Kako potovati poceni 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Olimpija, 12. kolo, prenos iz Celja 22.30 Televizijski klub 23.25 Umor, je napisala (V.), am. nan.

00.30 Videotrak 01.45 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Olimpija, 12. kolo, posnetek iz Celja 03.40 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.00 08.05 08.30 08.55 09.20 09.45 09.55 10.20 11.15 12.15 14.00 16.10 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 23.25 02.00

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Zak nevihta, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 4. del Kuharski mojster, 6. sez.

Pet usod, ameriški film Jaz, ti in nadloga Dupree, ameriški film Slovenija ima talent Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Ljubezen na daljavo, ameriški film Moje ime je Sam, ameriški film Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Prva pomoč 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Pogledi Svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 10.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.10 Videostrani, obvestila 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Naj viža, ans. Vagabundi, Peklenski, Okajeni 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2018 (6) 18.40 Videospot dneva 18.45 Spoznajmo jih … beremo skupaj, 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2603. VTV magazin 20.30 Jutranji pogovori 21.30 Rockcajt, posnetek koncerta 22.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Ivan Cankar – Gospod stotnik 22.45 Dotiki gora: Golica 23.05 Videospot dneva 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Videostrani, obvestila

7. oktobra

07.00 Duhovni utrip 07.15 Naravni parki Slovenije: Logarska dolina, dok. odd.

07.40 Glasbena matineja 07.40 Tanja Činč, Simfonični orkester RTVS in En Shao 08.05 Najboljši iz Zagorja: Koncert nagrajenih otroških in mladinskih pevskih zborov 23. državnega tekmovanja v Zagorju ob Savi 2012 09.30 Koda, izob. odd.

10.05 Slastna kuhinja: Nadevana postrv z gobami 10.20 Žogarija 10.50 Tedenski izbor 10.50 Umor, je napisala (V.), am. nan.

12.45 Pot, ameriško-španski film 15.05 Svetovni popotnik: Ukrajina 16.25 Zvezdana 17.20 Umor, je napisala (V.), am. nan.

18.20 Sanje o prihodnosti: Šola prihodnosti, francoska dok. ser.

19.10 Z glasbo in s plesom: Po Koroškem, po Kranjskem ..., portret Julijana Strajnarja, glasbeno-dok. odd.

19.50 Žrebanje Lota 20.05 Sinji planet II, dok. ser.

21.05 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.35 Umor, je napisala (V.), am. nan.

22.30 Ambienti 23.00 Avtomobilnost 23.35 Bleščica, odd. o modi 00.05 Bučke, izmišljene novice 00.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.55 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 09.55 10.20 11.15 12.25 14.10 16.40 18.10 18.55 18.58 20.00 22.00 22.45 01.05 02.45

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Zak nevihta, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 5. del Kuharski mojster, 6. sez.

Umor, je spekla: Slivov puding, ameriški film Moje ime je Sam, ameriški film Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Ranč ljubezni, ameriški film Podtaknjene misli, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Prva pomoč 09.40 2602. VTV magazin 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 2603. VTV magazin 10.35 Župan z vami: Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja 11.35 Pihalni orkester z Davidom Matićijem, posnetek 12.45 Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.00 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2018 (7) 18.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj,Ivan Cankar – Daj da poljubim tvoj beli vrat 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, ans. Vagabundi, Peklenski, Okajeni 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, I.V.Y., Gaja Prestor, Shotdown 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Ivan Cankar – Daj da poljubim tvoj beli vrat 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Videostrani, obvestila

Torek,

8. oktobra

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.10 08.25 10.30 11.20 14.00 15.10 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.30 20.00 20.55 22.05 23.45 00.45 01.15

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 11.20 12.20 12.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.10 19.15 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.40 23.40 23.45 00.05 00.10

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Bisergora: Kruhova zgodba Nočko: Rajski vrt Umor, je napisala (V.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Z NST Umor, je napisala (V.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Nizozemska Morilec z jezera, fran. nad.

Psi lajajo v daljavi, kopr. dok. film Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 13. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 15. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 68. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 4. del Usodno vino, 4. sez., 16. del Jaz sem Luna, 3. sez., 16. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 75. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 69. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 5. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 26. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 6. del Na kraju zločina, 15. sez., 9. del Gotham, 1. sez., 21. del Vikingi, 3. sez., 5. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2603. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Jutranji pogovori Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Ivan Cankar – Šla si mimo mojega življenja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje Regionalne novice Napovedujemo 12. Festival mednarodnih tolkalnih skupin Bumfest 2018 Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Ivan Cankar – Šla si mimo mojega življenja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

9. oktobra

06.00 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.30 14.40 15.20 15.55 16.20 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.40 01.15 02.05

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.45 09.10 10.20 11.30 12.20 14.10 15.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.30 20.05 21.00 21.40 22.35 23.45 00.45 01.15

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Kino Fokus City folk - Obrazi mest, dok. odd.

Kanape, odd. TV Lendava Firbcologi, odd. za otroke Nabriti detektivi, nem. otroška nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Durrellovi (III.), brit. nad.

Dosje: Televizija Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pričevalci: Albina in Karl Bezjak Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, risana nan.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Bine: Pospravljanje Žogarija Slovenski magazin Umor, je napisala (V.), , am. nan.

Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Kdo bi vedel, zabavni kviz Halo TV Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Bombaž - zgodba o novodobnem suženjstvu, francoska dok. odd.

Prava ideja Akcent Goljufija (II.), danska nad.

Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak, zabavni kanal

10. oktobra

06.00 07.00 10.05 11.00 11.35 11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.00 15.30 16.20 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 00.00 00.35 01.10 02.15

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.45 09.30 11.30 12.00 13.45 14.35 15.55 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 19.50 20.00 21.00

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 23.05 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 14. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 16. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 69. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 5. del Usodno vino, 4. sez., 17. del Jaz sem Luna, 3. sez., 17. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 76. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 70. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 6. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 27. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Na kraju zločina, 15. sez., 10. del Gotham, 1. sez., 22. del Vikingi, 3. sez., 6. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Župan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Popotniške razglednice: Grintove poti 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe Vinska gora 2017 (1) 19.00 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Maja Vidmar - Najnujnejše 19.05 Videospot dneva 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2604. VTV magazin 20.30 Pogledi svetniške skupine DeSUS na dogajanje v MO Velenje 21.00 Dotiki gora, Palec, Zelenjak 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Pop Corn, Bohem, Inmate, ponovitev 22.30 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Maja Vidmar - Najnujnejše 22.35 Videospot dneva 22.40 Ribiška družina Celje 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.00 Videostrani, obvestila

21.55 22.30 00.15 00.45

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 11.00 11.25 11.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 18.45 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.10 23.15 23.35

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Slastna kuhinja: Kremna grahova juha s hrustljavimi kruhovimi kockami s sirom Opus: Ustvarjalni Opus Janija Goloba, portret ob 70-letnici Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Duhec, otroška nad.

Nabriti detektivi, nem. otroška nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Moj zmenek na slepo z življenjem, nemški film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Morja – skrivnost izginule plastike, dok. odd.

Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Vesela hišica: Indijanska prašičja princesa Kanape, odd. TV Lendava 10 domačih Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Vikend paket Ambienti Halo TV Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Na utrip srca: Popoln glas tenorist Nicolai Gedda, nemški portretni film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Številka 55, hrvaški film Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 15. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 17. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 70. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 6. del Usodno vino, 4. sez., 18. del Jaz sem Luna, 3. sez., 18. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 77. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 71. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 7. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 28. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 11. del Na kraju zločina, 15. sez., 11. del Mentalist, 4. sez., 1. del Vikingi, 3. sez., 7. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2604. VTV magazin Pogledi svetniške skupine DeSUS na dogajanje v MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija (10) Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Milan Jesih – Kdo je na vrtu travo potacal?

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno Regionalne novice 3 Pop Corn, Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Milan Jesih – Kdo je na vrtu travo potacal?

Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

4. oktobra 2018

CHARNEY, Noah: Slovenologija: Ĺživljenje v najboljĹĄi deĹželi na svetu in popotovanje po njej od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 821-94 Spomini Noah Charney je AmeriÄ?an, ki se je usidral v Sloveniji. Tu si je ustvaril druĹžino in se zaljubil v naĹĄo deĹželo. Knjiga nam na prijetno humoren naÄ?in oriĹĄe Slovenijo, ki je (vÄ?asih) ne poznamo niti tisti, ki smo rojeni v tej najboljĹĄi deĹželi na svetu.

V Sloveniji so ga prepriÄ?ali ljudje, sploh tisti posebni, deĹžela sama, hrana (ĹĄe posebej nadev za svinjske rebrce), pritegnila ga je mednarodna bitka za kranjsko klobaso, z

nje in sanjarjenje o njem, priskrbi si tudi raÄ?unalnik, kjer nato na spletu iĹĄÄ?e informacije o njem. Medtem se spoprijatelji z novim sodelavcem, raÄ?unalniÄ?arjem Raymondom. Njeno druĹžabno Ĺživljenje postane bolj Ĺživahno, rutina vsakdanjega Ĺživljenja poÄ?asi izginja in preteklost, ki jo je potlaÄ?ila globoko v svojo podzavest, jo zaÄ?ne dohitevati. S psihiatrinjo raziskuje potlaÄ?ene spomine, ki ji povsem uravnavajo sedanjost. Ob tem se poÄ?asi zaÄ?ne krhati oklep, ki ga je zgradila pred zunanjim svetom in Eleanor sÄ?asoma spoznava, da je Ä?ar Ĺživljenja predvsem v tem, da odpre svoje srce in se prepusti ljubezni.

SOUKUPOVĂ , Petra: Morje od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni romani Kratek roman Morje nam ponudi vpogled v druĹžinske odnose treh generacij. Magda in Peter sta par z dvema hÄ?erama, Baro in Dito. StarejĹĄa Bara je lepa in samozavestna ter oÄ?etova ljubljenka. Vase zaprta Dita se nikakor ni uspela zbliĹžati z oÄ?etom Ĺže zaradi svoje nesamozavesti, pa tudi zaradi tega, ker sta se starĹĄa loÄ?ila, ko je bila ĹĄe mala. Peter je v zakonu pogosto skoÄ?il Ä?ez plot, nazadnje se je ustalil v odnosu s precej mlajĹĄo Katarino. Nato v prometni nesreÄ?i umre Katarinina sestra z moĹžem ter njena starĹĄa. Od cele druĹžine ostane le

Prva drĹžavna liga vzhod 5. krog 21.00 Klub eMCe plac Baltazar in Apory Museum, klubski maraton Radia Ĺ tudent

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 4. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma/Urjenje spomina 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Urjenje spomina 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 14.00 Poslovni center Megatel Velenjske zgodbe, odprtje razstaviĹĄÄ?a 17.00 Galerija Velenje Pravljice s podstreĹĄja ob Tednu otroka 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ĺ˝iveti z demenco, predavanje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje 18.00 Velenjski grad Predstavitev najnovejĹĄih izdaj Muzeja Velenje 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ˝upanov sprejem uÄ?iteljev in vzgojiteljev 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Dostojno delo: Ne Ĺživim, da delam, ampak delam, da Ĺživim, predstavitev knjige

Nedelja, 7. oktober

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 17.00 Titov trg ZakljuÄ?ek projekta 42/42 in koncert 18.00 Vila Bianca Odprtje razstave likovnih del ĹĄtudijskega kroĹžka ÂťNa krilih ustvarjalnostiÂŤ

HONEYMAN, Gail: Eleanor Oliphant je povsem v redu od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni romani Eleanor Oliphant je mlada Ĺženska pri tridesetih, ki Ĺživi vnaprej naÄ?rtovano in zelo predvidljivo Ĺživljenje. Hodi v sluĹžbo, ob vikendih si privoĹĄÄ?i pico in vodko in Ĺživi odmaknjeno, povsem samozadostno Ĺživljenje. Na koncertu, za katerega je dobila brezplaÄ?ni karti, spozna glasbenika, ki jo prevzame in njeno Ĺživljenje dobi nov smisel. Skrbeti zaÄ?ne za svoj videz, privoĹĄÄ?i si nova oblaÄ?ila in celo brazilsko depilacijo.

Vso svojo pozornost usmeri v naÄ?rtova-

11.00

15.00 15.00

mala neÄ?akinja Adela, ki jo Katarina in Peter posvojita. Deklica se ob vsakrĹĄni zagati zateÄ?e k hrani, zato zraste v debeluĹĄno deklico. Njeno zatoÄ?iĹĄÄ?e so knjige. Ko dobi sestrico Johano, deklico popolnega videza, ki z leti postaja vedno bolj razvajena, se njena samopodoba le ĹĄe poslabĹĄa. Ĺ tiri sestre nimajo stikov, dokler se po spletu nakljuÄ?ij skupaj z oÄ?etom ne odpravijo na morje. NajstarejĹĄa Bara ima Ĺže dobrih dvajset let, sedemnajstletna Dita je globoko v puberteti, debeluĹĄna Adela neuspeĹĄno iĹĄÄ?e stik z oÄ?etom, razvajena Johana priÄ?akuje, da se bo svet vrtel okoli nje. Peter pa si Ĺželi le spoÄ?iti in prebrati nekaj izbranih knjig.

Seveda ne bo ĹĄlo brez konflikta ...

Na Dito moÄ?no vplivajo vreme in del dneva in del leta. Dita je najbolj Ĺžalostna, ko pada mrak, takrat, ko sonce ĹĄe vedno sveti, vendar ne veÄ? tako moÄ?no, in ni niti popoldne niti veÄ?er, ampak je tako, kot bi se ustavil Ä?as. đ&#x;&#x201D;˛

SL

16.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje s spremljevalnim programom Jesenska doĹživetja Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, 15. mini festival otroĹĄkih plesnih skupin Dom krajanov BevÄ?e PoÄ?astitev starejĹĄih krajanov Grilova domaÄ?ija, Lipje pri Velenju Jesen na Grilovi domaÄ?iji BaliniĹĄÄ?e Velenje v SonÄ?nem parku

16.30

10.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Z ljubeznijo, potrpljenjem in postavljanjem meja do soĹžitja v druĹžini, predavanje 15.00 AZ Ljudska univerza Velenje Klekljanje 15.00 Vila Bianca 1. osteotlon v poÄ?astitev svetovnega dneva osteoporoze in praznika MO Velenje 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Toplina lesa, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev, Efenkova 61b Kuharska delavnica 18.00 VeÄ?generacijski center Planet generacij Zdrav duh v zdravem telesu 20.30 Max klub Jure Pukl kvartet: Jesenska Max zgodba

Sreda, 10. oktober 8.00

AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Nocoj (Ä?etrtek, 4. oktobra) ob 18. uri bodo v Ĺ oĹĄtanju na Galerijskem veÄ?eru gostili baletnega plesalca, zdravnika, reĹžiserja in pedagoga dr. Henrika Neubauerja. Za svoje delo je prejel veÄ? nagrad in priznanj, leta 2009 Zlati red za zasluge Republike Slovenije.

Spisal je tudi veÄ? kot 30 knjig in veÄ? kot 500 strokovnih Ä?lankov s podroÄ?ja opere in baleta. Tega izrednega Ä?loveka in ustvarjalca so v Ĺ oĹĄtanju enkrat Ĺže gostili. Na Galerijskem veÄ?eru se bodo tokrat dotaknili njegovega literarnega ustvarjanja. V ospredju bodo Pesmi jutranjice. mkp

Novo! OUTLET KERAMIKA! Gradbeni center MIX Mix d.o.o., Ljubljana

Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52

20.00

20.30

Ĺ OĹ TANJ

Ä&#x152;etrtek, 4. oktober 17.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki DruĹženje in pogovor ÂťKuĹžki v knjiĹžniciÂŤ, KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki

Petek, 5. oktober 17.00 MC Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; dvorana Marof Zabava s Piko Fliko ob tednu otroka 17.30 Pred stavbo ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Postanek tekaÄ?ev v sklopu ĹĄportnodobrodelnega projekta 42/42 â&#x20AC;&#x201C; 42 maratonov v 42 dneh, ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki

Sobota, 6. oktober 9.00

MC Ĺ martno ob Paki Menjalnica igraÄ?, DPM Ĺ oP in MC Ĺ martno ob Paki od 14.00 naprej Martinova vas Pozdrav jeseni (vstopnine ni)

Nedelja, 7. oktober 8.30

Jasa v Malem Vrhu Pohod po obronkih Malega Vrha, ĹĄtart ob 9.00, (ĹĄtartnina 5 â&#x201A;Ź)

Petek, 5. oktober 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Napotnikova kolonija

Sobota, 6. oktober X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj (HrvaĹĄka) HR: Velika Kapela (1534 m) Kvarner 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Ponedeljek, 8. oktober 19.00 HiĹĄa mladih â&#x20AC;&#x201C; sejna soba SvetniĹĄka pisarna SD

Lunine mene

Ponedeljek, 8. oktober 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Prireditev ob Prazniku Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj

Torek, 9. oktober 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Brane TernovĹĄek: Borneo

9.

Sreda, 10. oktober

ppelle, Anthony Ramos Petek, 5. 10., ob 20.30 Sobota, 6. 10., ob 19.00 Nedelja, 7. 10., ob 20.15 Ponedeljek, 8. 10., ob 17.30

PERO LOVĹ IN: TI LAHKO Glasbeni dokumentarec, 80 minut (Slovenija) ReĹžija: Jani Sever Nastopajo: Pero LovĹĄin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Ĺ panski borci, Darja LovĹĄin, Matej LovĹĄin, Igor Vidmar, Gregor Tomc Petek, 5. 10., ob 19.00 Sobota, 6. 10., ob 20.00 - mala dvor.

Nedelja, 7. 10., ob 19.00 - mala dvor.

oktobra, ob 5:47, prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje

Mozirje â&#x20AC;&#x201C; V Mozirskem gaju je do 7. oktobra na ogled razstava buÄ?. To je predzadnja letoĹĄnja razstava mozirskega parka, ki praznuje letos 40-letnico. Zadnja letoĹĄnja razstava bo BoĹžiÄ?na đ&#x;&#x201D;˛ bajka Slovenije, ki jo bodo odprli 1. decembra.

A star is born, glasbena drama, muzikal, 135 minut (ZDA) ReĹžija: Bradley Cooper Igrajo: Lady Gaga, Bradley Cooper, Sam Elliott, Dave Cha-

Ĺ MARTNO OB PAKI

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Sedaj sem doma v Sloveniji 12.30 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Varni na spletu 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Izdelava papirnatega okvirja za slike 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Galerijski veÄ?er z dr. Henrikom Neubauerjem

Do nedelje ĹĄe vabijo buÄ?e

ZVEZDA JE ROJENA

17.00 Tresimirjev park OtroĹĄke norÄ?ije v parku

Ä&#x152;etrtek, 4. oktober

Razstava ilustracij za velike in male otroke AnÄ?ke GoĹĄnik Godec je poĹžela toliko zanimanja, da so se v Galeriji Velenje odloÄ?ili, da jo podaljĹĄajo ĹĄe za teden dni. Tako imate priloĹžnost, da si razstavo ogledate ponovno ali prviÄ? ĹĄe do sobote, 13. oktobra.

Mladinski film, 90 minut (Slovenija) ReĹžija: Peter BratuĹĄa Igrajo: Tara MilharÄ?iÄ?, NeĹža Smolinsky, AnĹže Gorenc, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, PrimoĹž Pirnat, Lotos Vincenc Ĺ parovec, NataĹĄa Barbara GraÄ?ner, Jana ZupanÄ?iÄ?, Judita Zidar, Manca Dorrer Petek, 5. 10., ob 17.00 Sobota, 6. 10., ob 17.00 Nedelja, 7. 10., ob 16.00 â&#x20AC;&#x201C; otroĹĄka matineja

Info: 03 898 17 50

17.00

Ilustracije na ogled ĹĄe do sobote

GAJIN SVET

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Super cena: le 11,90 evr/m2

Ponedeljek, 8. oktober

Nocoj v Ĺ oĹĄtanju Henrik Neubauer

đ&#x;&#x201D;˛

Na zalogi veÄ? kot 20 vrst keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic, tudi velikih formatov.

10.00

Torek, 9. oktober

Sobota, 6. oktober

veseljem se udeleĹžuje vaĹĄkih tekmovanj v Ĺžganjekuhi, zanima ga ToporiĹĄiÄ?evo odkritje izginule slovenske glagolske oblike (ducatnina) ... Skratka, postal je veÄ? kot pravi Slovenec. ProuÄ?il je tudi pivsko kulturo v Sloveniji in pred nas nesebiÄ?no razgrnil svoja dognanja o tej temi. Poleg LaĹĄkega in Uniona, je pri nas neverjetno veliko mikropivovarn. Skupaj ĹĄe z dvema prijateljema so degustirali manj znana piva in tudi izsledki te raziskave nas Ä?akajo v tej zanimivi knjigi.

Ob teh bistroumnih in humornih zapisih uĹživamo vsak trenutek in smo s strani do strani bolj ponosni, da smo prebivalci najboljĹĄe deĹžele na svetu.

11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga, 15. mini festival otroĹĄkih plesnih skupin 10.00 TRC Jezero Igranje mini golfa (AZ Ljudska univerza Velenje) 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je Ĺživljenje 18.00 Velenjski grad Familia KraljiÄ&#x2021;: Velenjske ulice, odprtje razstave 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Nenad VladiÄ&#x2021;: Od talenta do uspeha: Popotovanje velikanov, predstavitev knjige 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Hladna vojna, romantiÄ?na drama

Petek, 5. oktober

8.00

10.00

Ä?italnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle Center za brezdomne osebe, Velenje Dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu brezdomstva DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Kako okrepiti imunski sistem?, pogovorna delavnica AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a niÄ? namesto vas KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic Dom kulture Velenje, mala dvorana Profesor Kuzman mlajĹĄi, monokomedija UroĹĄa Kuzmana (razprodano) Max klub Ĺ˝an TetiÄ?koviÄ? & The New Standards Trio: Jesenska Max zgodba

â&#x20AC;˘ Ä&#x152;etrtek, 4.10. BiotrĹžnica â&#x20AC;˘ Petek, 5.10. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica â&#x20AC;˘ Nedelja, 7.10. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice â&#x20AC;&#x201C; Ptice â&#x20AC;˘ Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb. â&#x20AC;˘ 28.10.2018 na osrednjem prostoru â&#x20AC;&#x201C; Zgodba o dveh kozah v izvedbi gledaliĹĄÄ?a Makarenko . â&#x20AC;˘ Jesenska modna revija, 19. in 20. oktober na osrednjem prostoru â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

PEPERMINT: ANGEL MAĹ Ä&#x152;EVANJA Pepermint, akcijski triler, 102 minuti (ZDA) ReĹžija: Pierre Morel Igrajo: Jennifer Garner, Michael Mosley, John Gallagher Jr., Juan Pablo Raba, Richard Cabral Sobota, 6. 10., ob 21.30 Nedelja, 7. 10., ob 18.00

HLADNA VOJNA Cold War, romantiÄ?na drama, 88 minut (Poljska) ReĹžija: PaweĹ&#x201A; Pawlikowski Igrajo: Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kulesza, CĂŠdric Kahn, Jeanne Balibar Ponedeljek, 8. 10. ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

4. oktobra 2018

Nagradna križanka Radia Velenje

RADIO VELENJE

radio velenje com

Zdravniški nasveti, gostji:Urška Mlinar, mag. psihologije in Karmen Topla, mag. psihologije iz Zdravstvenega doma Velenje.

Tema: tesnoba.

www.radiovelenje.com 897 50 03 ali 897 50 04

Radio Velenje vam razvedri življenje •

• • •

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI • • •

KANDUTI KONRAD, roj. 1938, Velenje, Linhartova ulica 9 NAPOTNIK JULJANA, roj. 1933, Šoštanj, Topolšica 160 REBERNAK JOŽEF, roj. 1942, Šoštanj, Metleče 62

POROKE •

•

TOMAŽ AVBERŠEK, Belgija, Eikstraat 11/0301, BE 3000 Leuven in KADZIOLA MAJA ZOFIA, Belgija, Eikstraat 11/0301, BE 3000 Leuven KOTNIK ROBERT, Velenje, Škalske Cirkovce 27A in OGRAJENŠEK SANDRA, Šoštanj, Tekavčeva cesta 12

nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih pripravljajo novinarji prisluhne mu lahko do 360.000 poslušalcev na frekvencah 107,8 MHz in 88,9 MHz pokriva celotno Šaleško in Savinjsko dolino ter Koroško program je obogaten z javljanji s terena, kontaktnimi oddajami, nagradnimi igrami, dobro glasbo

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči.

Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo.

Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 5. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

Radio Velenje je na tem območju oral ledino, bil dolgo časa edini, vendar se mu tudi s pojavom novih radijskih postaj, izrazito komercialnih, število poslušalcev ni zmanjšalo, prav nasprotno vedno več jih je, ki radi prisluhnejo programu Radia Velenje.

Med drugim tudi zato, ker program radia ohranja informacijo kot pomembno tržno blago.

SOBOTA, 6. oktobra

Rešitev križanke s priloženim geslom pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Radio Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Nagrajenci bodo prejeli praktično nagrado.

NEDELJA, 7. oktobra

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ČETRTEK, 4. oktobra

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 6. 10. do 7. 10. 2018, Matej Strahovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 8. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 9. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 10. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 24. do 30. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 24. do 30. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 24. do 30. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. do 30. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 23

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Nagrajenci nagradne križanke »Picadilly objavljene v tedniku Naš čas, 20. septembra 2018 so: • Anton Kolar, Metleče 8, 3325 Šoštanj • Marinka Gajšak, Šalek 93, 3320 Velenje • Maruša Golavšek, Gregorčičeva 22, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Geslo križanke: JEDI IZ JURČKOV

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

mali OGLASI RAZNO

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

JABOLČNIK, domači kis, borovniče-

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro

železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si IŠČEM soplesalko, starejšo, za vadbo družabnih plesov. Gsm: 040 306 497

PRIDELKI JABOLKA, domača, neškropljena,

Prodaja, hiša, samostojna: ŠOŠTANJ, 202,7 m2, zgrajena l.

1970, 296 m2 zemljišča, EI v izdelavi. Cena: 85.000 €

ŽIVALI

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, 86,1 m2, zgrajeno l.

1982, adaptirano l. 2014, 1/4 nad., EI v izdelavi. Cena: 86.000 €

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred

nesnostjo in peteline prodaja v Šaleku, v nedeljo, 7. 10. 2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202

KUPIM pim. Tel. 03 588 18 46 ali Gsm: 031 547 364

ZAHVALA

Draga žena

JULIJANA KOVAČ 15. 2. 1946 – 29. 9. 2018

OLGA KEŠPRET 12. 12. 1937 – 26. 9. 2018

Ti več ne veš, kako boli in je hudo, ko se zmračita sonce in nebo in ko odide tja nekdo, ki ti življenje z njim polno in bogato je bilo.

Hvala ti za vse.

vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

OTROŠKO posteljico in voziček na tri kolesa, prodam. Gsm: 051 686 573 ŠTEDILNIK, tri plin - ena elektrika in pečica elektrika ter ovalno mizo z štirimi stoli prodam. Gsm: 031 496 705 DOMAČE VINO Kraški teran in otroško kolo, malo rabljeno, prodam.

Cena ugodna. Gsm: 070 250 817

SOD INOX, rabljen, 100l ali 150l, ku-

prodam. Gsm: 031 408 849 JABOLKA, domača, vrste carjevič, bobovec, mošance, prodam. Tel. 03 588 18 46 ali Gsm: 031 547 364

ZAHVALA

Hvala vsem, ki ste ji lajšali bolečine, jo spremljali ter jo pospremili na njeno zadnjo pot.

Mož Franc

Ne jočite, ne izgubljajte se v bolesti.

Povsod sem zdaj in vedno z vami.

Prisluhnite pticam, morju in gozdu…

Vse to sem zdaj jaz, zato ne jočite.

K nebeškemu Očetu, k staršem in k sestri je odšla naša žena, zlata mami, skrbna omica in prababica Julčka.

Zahvaljujemo se Komunalnemu podjetju Velenje in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

ZAHVALA

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica

Tja, kjer tišina šepeta, je odšel naš dragi oče, dedek in tast

KONRAD KANDUTI

MARIJA JAVORNIK

22. 11. 1938 – 24. 9. 2018

7. 4. 1937 – 21. 9. 2018

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

23

OBVEŠČEVALEC

4. oktobra 2018

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih slovesa.

Hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, ki je zanjo skrbelo zadnje leto.

Zahvaljujemo se Komunalnemu podjetju Velenje in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.

Odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta.

Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni…

Žalujoči vsi njeni

Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za izkazano spoštovanje in spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, sveče ter ostalo pomoč.

Posebno zahvalo izrekamo Centru starejših Zimzelen in Bolnišnici Topolšica za vso pomoč in oskrbo.

Iskrena hvala pogrebni službi Usar, Premogovniku Velenje, KS Konovo, ga. Stvarnik za poslovilne besede, pevcem skupine Eros ter dekanu g. Jožetu Pribožiču. Žalujoči vsi njegovi, ki te bomo neizmerno pogrešali

ZAHVALA V SPOMIN

Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, tast in dedi

MARJAN JELEN

JOŽEF REBERNAK

1. 11. 1951 – 20. 9. 2018

1942–2018

predsedniku Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, nič več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, ostalo je srce in ostali so sledovi pridnih rok.

Solze se ne dajo skriti, bolečino zatajiti.

Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči vsi njegovi

NaĹĄ Ä?as, 4. 10. 2018, barve: CMYK, stran 24

Po oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji urejene tudi breĹžine reke Pake v Ĺ aleku Na oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji sodelovalo okrog 200 ljudi â&#x20AC;&#x201C; Pobrali so smeti in poskrbeli za veÄ?jo pretoÄ?nost reke Pake v Ĺ aleku â&#x20AC;&#x201C; OÄ?iĹĄÄ?evalne akcije ostajajo v naÄ?rtu tudi za prihodnje Mojca Ĺ truc

Jutro minule sobote sicer ni bilo ledeno, a jesensko nizke temperature so vabile k daljĹĄemu poleĹžavanju v postelji. In Ä?eprav bi na obiÄ?ajen dela prosti dan to privabilo mnoge, se je minulo soboto Ĺže ob 8. uri zjutraj pred gasilskim domov v Ĺ aleku zbralo preko 100 ljudi, ki so priĹĄli pripravljeni na sodelovanje v oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji Mestne obÄ?ine Velenje (MOV).

Bili so primerno obuti in obleÄ?eni, kakor so pozvali organizatorji, po uvodnem sproĹĄÄ?enem klepetanju pa je bilo kar hitro jasno, da so s seboj prinesli tudi obilo dobre volje. ÂťMislim, da je bila udeleĹžba odliÄ?na,ÂŤ je dejal vodja akcije Bojan PrelovĹĄek, ki je ĹĄe povedal, da so se odzvali v glavnem zaposleni v upravi MOV, priĹĄli pa so tudi Ä?lani nekaterih politiÄ?nih strank. Že sedem let izvajamo te akcije in doslej smo uredili praktiÄ?no ves vodotok reke Pake skozi mesto. Ostal nam je del skozi Ĺ alek, od koder nas je pred dvema

Delo zdruĹžuje ljudi

Prostovoljci so pomagali pri urejanju breĹžine reke Pake v Ĺ aleku.

letoma pregnal deĹž,ÂŤ je povedal PrelovĹĄek, ki je bil odloÄ?en zastavljeno delo dokonÄ?ati. Prostovoljce je tako tokrat usmeril prav proti breĹžini reke Pake v Ĺ aleku.

Nekateri so pobirali smeti, drugi so se pripravili za odnos vej.

Na prizoriĹĄÄ?u so namreÄ? Ĺže bili pridni gasilci, ki so z motornimi Ĺžagami rezali veje in grmiÄ?evje. ÂťVrnili smo se, da uredimo ĹĄe ta del obreĹžja. Za teĹžja dela skrbijo

V hladnem sobotnem dopoldnevu je udeleĹžence prostovoljne Ä?istilne akcije celo bolj kot sonce grelo delo, ki so se ga lotili z dobro voljo.

usposobljeni sekaÄ?i, prostovoljci pa pomagajo pri umiku vej z breĹžin,ÂŤ je pojasnil PrelovĹĄek. Ä&#x152;eprav je bila zemlja nekoliko namoÄ?ena in zato tudi spolzka, se zagreti delavci niso vdali. Skrbno so opravljali delo, ki bi ga po predpisih sicer morala opraviti drĹžava. ÂťRes bi moralo za to podroÄ?je skrbeti podjetje NIVO, vendar tam nimajo zagotovljenih sredstev za ta namen, zato mi vsako leto pridobimo dovoljenje, da lahko opravimo to delo,ÂŤ je povedal Bojan PrelovĹĄek in pojasnil, da je namen MOV veÄ?ja pretoÄ?nost reke, s Ä?imer se je ob morebitnih porastih vodostaja bolj verjetno mogoÄ?e izogniti neĹželenim posledicam.

Prostovoljci so se tako v soboto dopoldne vztrajno in okretno pomikali po breĹžini in odĹžagane veje zbirali na kupe, od koder so jih kasneje pristojni odpeljali. ÂťVes material bo zmlet v biomaso,ÂŤ je pojasnil PrelovĹĄek.

Dodal je ĹĄe, da so z jesenskimi oÄ?iĹĄÄ?evalnimi akcijami v zadnjih

Bojan PrelovĹĄek je bil z udeleĹžbo in potekom akcije zadovoljen.

sedmih letih uspeĹĄno uredili vodotok reke Pake. ÂťSeveda pa tako spomladanska oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija kot jesensko urejanje breĹžin ĹĄe ostajajo v naÄ?rtih,ÂŤ je ĹĄe poudaril.

Glede na to, kar je bilo videti v soboto, bodo akcije prostovoljcem tudi v bodoÄ?e v veliko veselje â&#x20AC;&#x201C; v soboto namreÄ? niso le opravili dobrega dela; poskrbeli so tudi za neprecenljivo medsebojno povezovanje.

Ä&#x152;eprav so bili prostovoljci v soboto dopoldne zelo zaposleni in se niso radi loÄ?ili od dela, nam je nekatere med njimi vendarle uspelo povpraĹĄati, kako so se odloÄ?ili za sodelovanje in zakaj je po njihovem mnenju akcija Ä?iĹĄÄ?enja v mestu potrebna: Ĺ pela Ĺ eliga: ÂťVedoÄ?, da delamo nekaj lepega za okolje in mesto Velenje, mi zjutraj ni bilo teĹžko vstati in priti na tole delovno akcijo, ki je prav luĹĄtna tudi v smislu zdruĹževanja naĹĄe ekipe. Sodelujem Ĺže vrsto let, tako da imam kar nekaj izkuĹĄenj. Letos je treba biti na namoÄ?enih breĹžinah zaradi nevarnosti zdrsa posebej pazljiv, a sodelujoÄ?i pazimo nase in drug na drugega, tako da vse lepo teÄ?e.ÂŤ GaĹĄper Koprivnikar: ÂťZame je oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija Ĺže tradicija. Vsako leto se je vsaj enkrat udeleĹžim, da pomagam Ä?istiti breĹžine naĹĄega mesta, saj vem, kako je to potrebno in pomembno. V poplavah pred leti se je pokazalo, da je tudi naĹĄa akcija pripomogla k temu, da je bila ĹĄkoda manjĹĄa, kot bi lahko bila. Veliko dela je Ĺže bilo opravljenega, verjamem pa, da nam bo v naslednjem obdobju uspelo oÄ?istiti prav vse, kar je najbolj potrebno.ÂŤ FranÄ?iĹĄek TamĹĄe: ÂťJaz vsako leto najdem voljo za sodelovanje, in ko je napovedano udarniĹĄko delo, se z veseljem odzovem. Tukaj akcija teÄ?e organizirano, zato poprimem, kjer je paÄ? treba. Sem pa zelo vesel, da vidim tokrat tolikĹĄno udeleĹžbo â&#x20AC;&#x201C; ĹĄe nikoli doslej nisem videl toliko sodelujoÄ?ih.ÂŤ Sobotne delovne akcije se je udeleĹžila tudi Marija KovaÄ?iÄ?, ki je povedala, da pri Ä?iĹĄÄ?enju sodeluje predvsem zato, ker je Âťponosna, ko je Velenje lepo. Ä&#x152;e hoÄ?emo, da tako ostane, ga je treba tudi vzdrĹževati in urejati. Kot prostovoljka sodelujem pri raznih projektih razliÄ?nih druĹĄtev, ker menim, da je prostovoljno delo tisto, ki izboljĹĄuje kakovost Ĺživljenja vseh,ÂŤ je dejala.

Pozitivne uÄ?inke prostovoljnega dela pa je poudaril tudi SreÄ?ko KoroĹĄec: Že sedem let sodelujem v teh Ä?istilnih akcijah, ker menim, da je prav, da tudi obÄ?ani naredimo kaj za naĹĄe lepo mesto. Namesto da komentiramo, kaj vse ni urejeno, si raje sezimo v roke in ga skupaj uredimo tako, kot si Ĺželimo.ÂŤ Pa je na teh delovnih akcija tudi kaj veselja? ÂťSeveda, saj se ob delu druĹžimo. Pomembno je, da se pogovarjamo in povezujemo,ÂŤ je ĹĄe povedal in poudaril, da delo zdruĹžuje ljudi.

đ&#x;&#x201D;˛

Pripravili razstavo sadja Ĺ aleĹĄki festival piva pod streho Deset mikropivovarjev toÄ?ilo petindvajset vrst piva Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

V AndraĹžu nad Polzelo so ob poÄ?astitvi obÄ?inskega praznika minuli teden na ogled ponudili razstavo sadja. ÂťVideti je bilo mogoÄ?e 50 razliÄ?nih sort hruĹĄk in 170 razliÄ?nih vrst jabolk,ÂŤ je povedal eden od organizatorjev Slavko PiĹžorn. Kot je pojasnil, so pri pripravi razstave sicer sodelovali Ä?lani kulturnega druĹĄtva, ki so sadje prinesli od doma ali od sosedov â&#x20AC;&#x201C; vse predstavljeno sadje, razen desetih novejĹĄih sort, pa izvira iz AndraĹža. ÂťNajbolj zasluĹžna za razstavo sta nedvomno Konrad BrunĹĄek in predsednik kulturnega druĹĄtva AndraĹž Vili PiĹžorn,ÂŤ je dejal Slavko in pripomnil ĹĄe, da so ponosni, ko si razstavo dnevno ogleda preko 200 obiskovalcev.

LetoĹĄnja razstava sadja v AndraĹžu je bila sicer Ĺže tretja zapovrstjo, njen namen pa ni bil le predstavitev bogate naravne dediĹĄÄ?ine, temveÄ? tudi izobraĹževalna nota. ÂťPred pribliĹžno 130 leti je v AndraĹžu Ĺživel uÄ?itelj MiloĹĄ Levstik, ki je svojim uÄ?encem predajal znanje o vzgoji sadnega drevja in ob koncu ĹĄolanja prav vsakega nagradil s sadnim drevesom, da ga je ta lahko posadil doma,ÂŤ je povedal PiĹžorn. Dogajanje v AndraĹžu se tako ni zakljuÄ?ilo v torek, ko so jabolka pospravili â&#x20AC;&#x201C; jutri (v petek) bodo pri Jelovski lipi odprli spominsko obeleĹžje Vladimirju Levstiku, sinu omenjenega MiloĹĄa, sicer pa pesniku in prevajalcu. đ&#x;&#x201D;˛

Mojca Ĺ truc

Ĺ oĹĄtanj, 29. septembra â&#x20AC;&#x201C; Zveza turistiÄ?nih druĹĄtev Ĺ oĹĄtanj s predsednikom Ĺ˝anom Delopstom na Ä?elu je v soboto poskrbela za ĹĄe en poĹživljajoÄ? dogodek na Trgu bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju. Na njem so tokrat na svoj raÄ?un in svoj okus priĹĄli pivoljubci in pivoljubke.

Trg je sluĹžil kot odliÄ?na kulisa Ä?etrtemu Ĺ aleĹĄkemu festivalu piva. ÂťKo smo zaÄ?enjali, nas je vodila predvsem Ĺželja po oĹživitvi starega ĹĄoĹĄtanjskega jedra, zaÄ?eli smo, ker smo Ĺželeli, da se

Zveza turistiÄ?nih druĹĄtev Ĺ oĹĄtanj je festival pripravila Ä?etrtiÄ?, tudi tokrat na Trgu bratov Mravljakov.

v mestu dogaja. Obiskovalcem smo Ĺželeli omogoÄ?iti, da spoznajo okuse piv, ki jih varijo slovenski mikropivovarji. Ti si vse bolj in bolj prepriÄ?ljivo utirajo svojo pot. Zakaj jih ne bi spoznali?ÂŤ Ä&#x152;e smo ĹĄe do pred nekaj leti pri nas poznali samo velike pivovarne, se zdaj to spreminja. V mikropivovarnah, vse veÄ? jih je, varijo pivo v manjĹĄih koliÄ?inah, razliÄ?nih vrst in avtorskih odtiK pivu gre hrana. Za odliÄ?no svinjsko rulado je poskrbela ekipa bara Kavnik iz LajĹĄ. PoĹĄla je ena, dva, tri â&#x20AC;Ś, vrtela pa se je pet ur.

sov. V Ĺ oĹĄtanju so v soboto spoznavali deset slovenskih mikropivovarjev, dva iz Ĺ aleĹĄke doline, poskusiti pa je bilo moÄ? petindvajset razliÄ?nih vrst.

Letos so imeli organizatorji malce smole. Dogodek so iz sredine septembra, ko so bile temperature ljubiteljem piva ĹĄe naklonjene, premaknili za ĹĄtirinajst dni. K temu jih je prisilila vremenska napoved, ki je nekaj dni prej kazala na slabo vreme. Potem je bilo sicer drugaÄ?e, a dogodek je bil Ĺže prestavljen. Ĺ aleĹĄki festival piva bo tudi naslednje leto, obljubljajo organizađ&#x;&#x201D;˛ torji.