40 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (5/16 °C), soboto (5/19 °C) in nedeljo (7/20 °C) bo preteŞno jasno.

ÄŒetrtek, 10. oktobra 2019â€

ĹĄtevilka 40 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Biti otrok, ki je vse Pravica pravic je pravica Ĺživeti, biti otrok, za sreÄ?o rojen ‌ (Tone PavÄ?ek)

Velenje je podjetno Velenje, 5. oktobra – ÄŒeprav gospodarstvo Ĺ aleĹĄke doline ĹĄe vedno stoji na treh najveÄ?jih podjetjih, so nova manjĹĄa podjetja njegova prihodnost. Glede na aktualno statistiko ta obetajo veliko.

Odkar Mestna obÄ?na Velenje tudi prek SAĹ A Inkubatorja intenzivno spodbuja uresniÄ?evanje poslovnih idej tistih, ki Ĺželi-

jo podjetje odpreti v obÄ?ini, je nastalo Ĺže veliko start-upov. Nekatera podjetja hitro rastejo in tudi zaposlujejo, druga se ĹĄele prebijajo na trg. Ĺ tevilna so izjemno razvojno naravnana, ponujajo inovativne reĹĄitve v informacijski tehnologiji, povezujejo se s korporacijami, svoje produkte in storitve pa tudi izvaĹžajo. Druga

Pismo predsedniku vlade Ĺ aleĹĄka dolina, 8. oktobra – Minuli torek sta Ĺžupan MOV Bojan KontiÄ? in predsednik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice dr. BlaĹž Nardin na predsednika vlade Marjana Ĺ arca naslovila odprto pismo, v katerem sta izrazila nezadovoljstvo in razoÄ?aranje, da poroĹĄtveni zakon, ki vkljuÄ?uje tretjo razvojno os in je v vladni proceduri, ne zajema celotne trase med Slovenj Gradcem in Ĺ entrupertom,ampak zgolj del med Velenjem in Slovenj Gradcem.

To je namreÄ? v nasprotju z razgovori, ki so bili opravljeni na preteklih sestankih koordinacijskega odbora in Âťnesprejemljiv je izgovor, da za del hitre ceste Velenje–Šentrupert ĹĄe ni izdelan investicijski program, ki je pogoj za sprejem drĹžavnega poroĹĄtva. Pripomba Ministrstva za finance RS o nedoloÄ?ljivosti investicije je nerazumna, saj Ä?e je trasa vrisana v prostorske naÄ?rte, je s tem tudi doloÄ?ljiva,ÂŤ sta argumentirala in nadaljevala: ÂťV Velenju

so usmerjena v obrtniĹĄke in rokodelske izdelke, specializirano trgovino in razne druge storitvene dejavnosti za konÄ?ne potroĹĄnike. Statistika kaĹže, da le redka podjetja v zagonu, ki podporo poiĹĄÄ?ejo v SAĹ A Inkubatorju, ugasnejo, kar je dokaz, da so programi inkubatorja uÄ?inkoviti. To so le nekateri poudarki, ki so bili izpostavljeni ob 4. obletnici PodjetniĹĄkega centra Standard in sobotni prireditvi Podjetno Velenje. VeÄ? na strani 3. đ&#x;”˛

tf

in Ĺ aleĹĄki dolini ne bomo dovolili, da bi bil zgrajen samo odsek iz Velenja proti severu drĹžave.ÂŤ Pojasnila sta, da bi s tem na Ĺže zdaj zelo obremenjeno Partizansko cesto prikljuÄ?ili ĹĄe tranzit iz KoroĹĄke smeri, kar bi bistveno poslabĹĄalo Ĺživljenjsko okolje in obremenilo logistiÄ?ne povezave gospodarskih subjektov.

Vztrajata pri tem, da se projekt vodi kot celota.

V nasprotnem primeru bodo v Ĺ aleĹĄki dolini primorani poseÄ?i po drastiÄ?nih ukrepih in ves promet, s katerim bi dodatno obremenili Partizansko cesto, usmeriti skozi Spodnjo đ&#x;”˛ tf Savinjsko dolino. â€

Ĺ aleĹĄki rejci povsem primerljivi z evropskimi MetleÄ?e, 5. oktobra – Ĺ˝ivinoreja predstavlja 80-odstotni deleĹž slovenskega kmetijstva, govedoreja in z njo povezane dejavnosti pa imajo pomembno mesto tudi v kmetijstvu Ĺ aleĹĄke doline. V obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki je v mleÄ?no kontrolo vkljuÄ?enih blizu 1900 Ĺživali. Na razstavi v MetleÄ?ah pri Ĺ oĹĄtanju je 19 rejcev predstavilo najboljĹĄe s svojih kmetij – 55 krav rjave in Ä?rno-bele pasme, ki v dolini in okolici prevladujeta.

Poleg priznanj v posameznih kategorijah so ocenjevalci podelili

ĹĄe dva naziva ĹĄampionka.

Po njihovem mnenju so razstavljene ÂťlepoticeÂŤ povsem primerljive z evropskimi predstavnicami teh pasem. Napredek na podroÄ?ju reje je po 10 letih,

ko so nazadnje pripravili takĹĄno razstavo ob Velenjskem jezeru, oÄ?iten. Da Ĺživinorejska razstava s spremljevalnimi prireditvami moÄ?no prispeva k promociji kmetijstva, dvigu ugleda kmetov,

opozarjanju njegovega pomena za razvoj podeĹželja in druĹžbe, je med drugim dejala tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec. VeÄ? o razstavi na strani 4. đ&#x;”˛

tp

Vse od leta 1954 Zveza prijateljev mladine Slovenije prvi teden v oktobru namenja otrokom, njihovim pravicam in osveĹĄÄ?anju javnosti o vpraĹĄanjih, povezanih z otroki. LetoĹĄnji Teden otroka se je zaÄ?el v ponedeljek, sedem dni razliÄ?nih aktivnosti po vrtcih, ĹĄolah, druĹĄtvih in zvezah prijateljev mladine pa bo povezovala tema otrokove pravice. Za poslanico, ki je v teh dneh zaokroĹžila po vsej drĹžavi, so izbrali pesem Toneta PavÄ?ka, ki izzove razmislek. Njen zaÄ?etek sem zato namerno napisala v uvodu, njen konec pa bo zakljuÄ?il moje razmiĹĄljanje v tednu, ki bi moral biti tudi povod za razmiĹĄljanje vsem, ki krojijo usodo druĹžin in otrok.

20. novembra letos, na Svetovni dan otroka, bomo zaznamovali 30 let od sprejetja OZN-ove Konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je seveda podpisala tudi moja drĹžava. V njej niso zapisane le pravice, ampak tudi dolĹžnosti otrok. In vseh, ki srbimo zanje. Ĺ˝al so mnoge ĹĄe vedno le mrtva Ä?rka na papirju, Ä?eprav lepo in dobro zvenijo. V resniÄ?nem Ĺživljenju pa tisti, ki delamo z otroki, dobro vemo, da pri nas ĹĄe marsikaj Âťne ĹĄtimaÂŤ. Niti to, da so vsi otroci enakovredni, niti to, da bi vsem moral biti zagotovljen prosti Ä?as za igro in razvedrilo, pa hobije in ĹĄolanje, lepe poÄ?itnice ‌ DrĹžave, ki so podpisale konvencijo o otrokovih pravicah, so se namreÄ? obvezale, da bodo sprejele ustrezne zakone in druge ukrepe, ki bodo vse to omogoÄ?ili. V letu 2019 je realnost drugaÄ?na. ÄŒeprav Ĺže nekaj let nismo veÄ? v gospodarski krizi in se celo hvalimo z rastjo, se tistim Âťna dnuÂŤ stanje ne izboljĹĄuje. V slovenskih druĹžinah je lani kar 45.000 tisoÄ? otrok Ĺživelo pod pragom revĹĄÄ?ine. To je skoraj 12 odstotkov vseh otrok, kar je sicer dober odstotek manj kot leto prej. Ĺ e huje je, ker so socialne razlike ĹĄe vedno velike. Tudi zato, ker se druĹžine pogosto ne znajdejo, ne poznajo vseh pravic in moĹžnosti, ki bi jim pomagale preĹživeti. PomoÄ? poiĹĄÄ?ejo ĹĄele, ko je pogosto vpliv revĹĄÄ?ine na otroke Ĺže velik, rane tudi. Najhuje je v druĹžinah, v katerih zboli eden od starĹĄev, bognedaj oba, ali pa hudo zboli otrok. Stiske so hude, tudi v naĹĄi dolini. DrĹžava pogosto nima dovolj mehanizmov, da bi jim pomagala. Zgodb o Krisih, Galih in drugih malih borcih, ki jih starĹĄi izpostavijo zato, ker drugaÄ?e ne morejo priti do denarja za zdravljenje, je ĹĄe vedno preveÄ?. Zanje bi morala poskrbeti drĹžava, ne pa dobri ljudje. ÄŒeprav Slovenci to smo, kar vedno znova dokazujemo. Dobri smo tudi, ko darujemo za poÄ?itnice otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin ob morju.

Letos je bila naĹĄa akcija PomeĹžik soncu zelo uspeĹĄna, z njeno pomoÄ?jo in pomoÄ?jo drugih sponzorjev in donatorjev smo omogoÄ?ili brezplaÄ?ne poÄ?itnice tudi ĹĄtevilnim otrokom iz Ĺ aleĹĄke doline. V grlu dobim cmok, ko mi starĹĄi povedo, da jih bomo prav mi prviÄ? peljali na morje, da ga res ĹĄe niso videli in okusili. Nikoli ne bom pozabila fantiÄ?a, ki je letos v PoreÄ?u ob prvem stiku z morjem ugotavljal: ÂťTole morje so pa fejst posolili, lahko bi ga manj.ÂŤ Vsi smo se nasmejali, a to, da je to lahko ugotovil ĹĄele pri 8 letih starosti, preprosto ni prav! Kot ni prav, da druĹžinskih poÄ?itnic ob morju otrokom ne morejo privoĹĄÄ?iti niti v druĹžinah, v katerih sta oba zaposlena, a delata za ÂťminimalcaÂŤ. Taki starĹĄi pogosto postanejo nestrpni, nezadovoljstvo prenaĹĄajo tudi na otroke. Je potem kaj Ä?udnega, da jih vse veÄ? potrebuje psiholoĹĄko pomoÄ?, celo zdravila, ker otopijo, so jezni, nemirni ali pa se psihiÄ?no zlomijo?

Moja najveÄ?ja Ĺželja ob letoĹĄnjem tednu otroka je, da bi bilo socialnih razlik manj. Da bi starĹĄi imeli veÄ? Ä?asa za svoje otroke, kar je ob vedno bolj natrpanih delovnikih velikokrat poboĹžna Ĺželja. Da bi se otroci spet znali igrati in splezati na drevo! Ĺ˝al jih je veliko, ki tega ne znajo veÄ?. Da bi otroci kdaj padli in se sami nauÄ?ili, kako morajo poskrbeti za svojo varnost, ob tem pa starĹĄi ne bi takoj grozili s toĹžbami. In da bi veÄ? otrok odraĹĄÄ?alo v ljubeÄ?ih, skrbnih, varnih domovih, v katerih ne bi poznali nasilja in lakote. Ob tem ni dovolj, da jih nahranimo. Vsi, tudi druĹžba in drĹžava, bi morali poskrbeti za njihov zdrav razvoj, za moĹžnosti, da lahko razvijajo svoje talente in potenciale, brez tega, da prosijo za humanitarno pomoÄ?. Zadnja kitica PavÄ?kove pesmi naj bo zato v razmislek ob vpraĹĄanju, kaj je danes pomembno v Ĺživljenju vsakega otroka? ÂťBiti duĹĄa v svetu brez duĹĄe, majhna svetloba sredi velike teme, ali vsaj kaplja v obdobju suĹĄe, ne biti nihÄ?e, a otrok, ki je vse.ÂŤ đ&#x;”˛ Bojana Ĺ pegel, sekretarka MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

TuristiÄ?na doĹživetja na novi spletni strani Ĺ aleĹĄka dolina – Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je objavil novo spletno stran visitsaleska.si, na kateri je predstavljena turistiÄ?na ponudba Velenja, Ĺ oĹĄtanja in TopolĹĄice. Gre za pomembno pridobitev pri promociji urbanih in podeĹželskih doĹživetij.

Ta so predstavljena v petih sklopih, ki se nanaĹĄajo na aktivni turizem, sproĹĄÄ?anje, kulinariko, zgodovino in kulturo. Na enem mestu so zbrani tudi ponudniki namestitev in paketov doĹživetij.

Obiskovalci Ĺ aleĹĄke doline, ki jih je iz leta v leto veÄ?, bodo zdaj lahko vse informacije o destinaciji dobili na enem mestu. đ&#x;”˛

tf

Za manj tvegano noÄ?no Ĺživljenje mladih Velenje, 10. oktobra – Danes ob 18. uri se bo v klubu eMCe plac zaÄ?elo strokovno predavanje na temo pasti v noÄ?nem Ĺživljenju mladih. Mladinski delavci, soorganizatorji dogodkov, Ä?lani mladinskih druĹĄtev in mladi posamezniki so namreÄ? pogosto v stiku z vrstniki in starejĹĄimi pod vplivom raznih substanc. Zato bosta dr. med., spec. druĹž. med. UrĹĄka TrebiÄ?nik in policist Sandi LevpuĹĄÄ?ek predavala o prvi pomoÄ?i ob prekomernem zauĹžitju alkohola in drugih drog ter o prepoznavanju in ukrepanju ob psihotiÄ?nem vedenju, pa tudi o zakonodaji, odgovornosti, ukrepih, kaznih in drugih posledicah. đ&#x;”˛

tf

SaĹĄa regija v luÄ?i globalnih trendov Velenje, 11. oktobra – Britansko-slovenska gospodarska zbornica vabi na ÄŒaj z razlogom – razpravo na temo razvoja Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije v luÄ?i globalnih trendov s poudarkom na zapiranje Premogovnika Velenje in razogljiÄ?enja Ĺ aleĹĄke doline. Gostje iz ZdruĹženega kraljestva bodo delili izkuĹĄnje s tamkajĹĄnjim zapiranjem rudnikov in prestrukturiranjem mest po tem. Pogovor se ob zaÄ?el ob 9. uri v vili Bianci. đ&#x;”˛

tf

Dan odprtih vrat centra Hiťa odpovedan Velenje, 10. oktobra – Danes je mednarodni dan brezdomnih.

Ob tej priloĹžnosti je tudi velenjsko DruĹĄtvo za pomoÄ? in samopomoÄ? socialno izkljuÄ?enih skupin HiĹĄa, ki upravlja center za brezdomne osebe v Velenju, napovedalo dan odprtih vrat centra in aktivnosti v srediĹĄÄ?u mesta za ozaveĹĄÄ?anje javnosti o okoliĹĄÄ?inah brezdomnih oseb in programih za pomoÄ? osebam v socialnih in duĹĄevnih stiskah. Zaradi Ĺžalovanja ob smrti stanovalca dogajanje odpovedujejo. Vseeno pa vsem, ki iĹĄÄ?ejo podporo v teĹžkih Ĺživljenjskih okoliĹĄÄ?inah, sporoÄ?ajo, da so vrata druĹĄtva vedno odprta. Informacije za stik so objavljene na spletni strani drustvohisa.velenje.si. tf

đ&#x;”˛

Urejajo pokopaliĹĄÄ?e Ĺ martno ob Paki – V teh dneh so v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zaÄ?eli obseĹžneje urejati tamkajĹĄnje pokopaliĹĄÄ?e. ObÄ?ani so namreÄ? opozarjali, da so glavne poti po pokopaliĹĄÄ?u zaradi posedanja tlakovcev in poslediÄ?no nastalih izboklin ter udrtin nevarne za hojo. Zato bodo na glavnih poteh tlakovce in po potrebi tudi robnike preloĹžili. Na vhodu s severne strani pa bodo vstop na pokopaliĹĄÄ?e povsem preuredili. Dela v vrednosti blizu 15 tisoÄ? evrov naj bi bila konÄ?ana do konca prihodnjega tedna. So pa omenjena dela ĹĄele zaÄ?etek delne preureditve pokopaliĹĄÄ?a v Ĺ martnem ob Paki, ki ga bo potrebno zaradi novih zahtevkov pri prestavitvi zbirnega mesta za odpadke nekoliko spremeniti, so ĹĄe povedali na obÄ?inski upravi. đ&#x;”˛

tp

17. pohod po mejah vaĹĄke skupnosti Ĺ martno ob Paki – V poÄ?astitev praznika ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki se Ĺže vrstijo nekatere prireditve. V ta sklop sodi tudi pohod po obronkih vaĹĄke skupnosti Mali Vrh, ki so ga izvedli minulo nedeljo.

LetoĹĄnji je bil 17. po vrsti. UdeleĹžilo se ga je blizu 80 obÄ?anov, kar je pribliĹžno toliko kot lani. ÂťGre za prijetno obliko druĹženja, za moĹžnost pogovora o Ĺželjah, potrebah krajanov, za zdruĹževanje prijetnega s koristnim,ÂŤ pravi vodstvo vaĹĄke skupnosti, ki je ob podpori nekaterih donatorjev organiziralo pohod ter pogostitev na cilju. đ&#x;”˛

tp

V znamenju Tedna otroka Velenje, 7.–13. oktobra – V Tednu otroka se tudi v Velenju vrstijo razni dogodki za otroke in starĹĄe. Danes ob 16.30 se bo v Centru za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS zaÄ?ela pogovorna delavnica na temo Kako razumeti svojega otroka. V soboto ob 10.30 pa bo GledaliĹĄÄ?e Velenje na velikem odru kulturnega doma premierno uprizorilo igrano predstavo za otroke Tina in medvedja moÄ?. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

10. oktobra 2019

ÂťNaĹĄa najveÄ?ja zmaga je, da smo zdruĹžili SlovenijoÂŤ

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

tf

Slovenski odbojkarji, ki so na evropskem prvenstvu osvojili srebro, se po sprejemu v Ljubljani obiskali tudi domaÄ?e kraje, kjer so jim domaÄ?ini pripravili sprejeme in sreÄ?anja Velenje, 4. oktobra – Srebrnega junaka evropskega prvenstva v odbojki Dejana VinÄ?ića, ki Ĺže petnajsto leto igra za reprezentanco, je sprejel tudi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. VelenjÄ?an, ki sicer Ĺživi v Novi Gorici, je s svojim izjemnim uspehom precej prispeval k promociji ĹĄporta in naĹĄega mesta. Ĺ˝upan se mu je za izjemni uspeh zahvalil in mu izroÄ?il tisoÄ? evrov vredno pogodbo za promocijo in ĹĄportni uspeh ter mu zaĹželel ĹĄe veliko ĹĄportnih uspehov. Po sproĹĄÄ?enem druĹženju se je VinÄ?ić vpisal tudi v Zlato knjigo. Katka GerĹĄak, strokovna delavka Ĺ portne zveze Velenje, mu je ob tej priloĹžnosti predala dve zlati priznanji. ÂťDosti je bilo odrekanja, trdega dela, ta generacija je Ĺže veÄ? let ista, kvalitetna, vsi igramo v vrhunskih klubih po tujini in smo eni glavnih nosilcev v najviĹĄjih ligah. NaĹĄa

naloga je to zdruĹžiti v celoto. NaĹĄ odnos do reprezentance in drĹžavnega grba je prinesel rezultat, ki se ga najprej nismo zavedali, saj smo bili takoj po tekmi precej razoÄ?arani, kajti zelo smo si Ĺželeli zlata in sploh nismo vedeli, kaj nam je uspelo. NaĹĄa najveÄ?ja zmaga je,

da smo zdruĹžili Slovenijo,ÂŤ pravi odbojkar Dejan VinÄ?ić, ki se je Ĺže vrnil na Poljsko, kjer igra za Czarni Radom.

Naj naĹĄe odbojkarje ĹĄe naprej spremljata ĹĄportno srce tudi v boju za zadnjo vstopnico na olimpijske igre v Tokiu, kar bi

bil zanje in za slovensko odbojko najveÄ?ji uspeh do zdaj. DomaÄ?i odbojkar si Ĺželi le, da fantje ostanejo zdravi, saj bodo le tako lahko znova pustili srce na igriĹĄÄ?u. Ali bo to dovolj, pa bo znano januarja 2020. đ&#x;”˛

jĹĄ

Skaza in Europa Donna skupaj za zdravo Ĺživljenje Velenje – RoĹžnati oktober je mednarodni mesec osveĹĄÄ?anja o raku dojk, proti kateremu se skupaj borijo ĹĄtevilni posamezniki in organizacije. Med njimi prednjaÄ?i Europa Donna, ki Ĺže vrsto let opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni in preventivne vloge zdravega Ĺživljenjskega sloga. V zavedanju, da je s skupnimi moÄ?mi mogoÄ?e storiti veÄ?, se jim je pri njihovem poslanstvu letos pridruĹžilo tudi podjetje Skaza, ki je izdelalo posebno seri-

jo svojega kompostnika Bokashi Organko v roĹžnati barvi. Vse do konca oktobra je v spletni trgovini www.skaza.si roza kompostnik Bokashi Organko na voljo samostojno ali v paketu Squeeze Pink s setom za pijaÄ?e iz sladkornega trsa. Del zneska od prodaje ekskluzivne serije bo Skaza podarila slovenskemu zdruĹženju Europa Donna za raziskave in pomoÄ? v boju proti raku dojk. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Kljub hladu ĹĄe precej raznega pregrevanja Vsak po svoje – Hitri vlaki – Iz Evrope v svet – Zaskrbljenost in veselje –Od Savinje do morja Vse bolj hladno je, politiÄ?no pa se vroÄ?ina oziroma pregrevanje ĹĄe ni poleglo. Enotnosti, ki se je pokazala ob uspehih naĹĄih odbojkarjev ali akciji zbiranja denarja za pomoÄ?i potrebne druĹžine za zdravljenje otroka, v naĹĄi politiki nikakor ni opaziti. Vladna stran opozarja na ÂťsoliranjeÂŤ Levice in Desusa, povezovalna poteza SD (ĹĄe) ni obrodila reĹĄitve. Kot pomoÄ?nik vladi se je ÂťprijavilaÂŤ celo SNS. Kaj se bo iz tega res izcimilo, bomo ĹĄele videli. Ob tej razdrobljenosti interesov pa ĹĄe nikakor ni priĹĄlo do drobljenja drĹžave. Tudi na kongresu obÄ?in v Rimskih Toplicah so znova opozarjali na potrebo po decentralizaciji in ustanavljanju pokrajin. NajnovejĹĄi predlog ĹĄtevilo pokrajin zmanjĹĄuje: ne bi jih bilo za nogometno enajsterico, ÂťleÂŤ deset.

Ministrica BratuĹĄkova pa napoveduje skorajĹĄnjo hitro povezavo Slovenije. Po Ĺželeznici bi iz Maribora do Ljubljane bilo moÄ? priti v poldrugi uri, torej veliko hitreje kot doslej tudi iz Celja v Ljubljano. Dobra vest za Celje, ne za VelenjÄ?ane in druge iz tega konca. Do Celja bo pot z vlakom ĹĄe vedno ÂťdolgaÂŤ, dolgo bo ta konec ĹĄe Ä?akal tudi na boljĹĄo in hitrejĹĄo cestno povezavo. Saj se ta os noÄ?e in noÄ?e zavrteti. Slabe ceste pa niso ovira za Celjske mesnine, da se ne bi spogledovale z nakupom Ptujske kleti. IzkuĹĄnje z vinom Ĺže imajo, konÄ?no pa taka pijaÄ?a tudi prija k njihovim izdelkom. ZavezujoÄ?o ponudbo so Ĺže oddali.

Za nekatere od naĹĄih je dovolj Slovenija, za druge Evropa, za ZreÄ?ane je Ĺže Evropa premajhna. Pa tokrat ne mislim na njihov ÂťsvetovniÂŤ Unior, ampak na zreĹĄko obÄ?ino. Kot je znano, je ta obÄ?ina na evropskem lepotnem tekmovanju Entente Florale o urejenosti okolja dosegala najviĹĄja mesta. Letos se je odloÄ?ila, da se spopade ĹĄe v svetovnem merilu, na svetovnem okoljskem tekmovanju Communities in Blum. In Ĺže takoj osvojila srebrno priznanje. Ne le zaradi odnosa do okolja nasploh, tudi za kakovostno bivanje in trajnostni razvoj. To je zanje tudi res ĹĄe ena spodbuda za nadaljnji vsestranski razvoj zelenega turizma.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

V ZreÄ?ah torej veselje, v Celju ĹĄe vedno zaskrbljenost. Zaradi drugega vzroka seveda. Tu veljajo ostrejĹĄi ukrepi za zaĹĄÄ?ito otrok v vrtcih, kjer so v zemljini nevarne snovi. PoroÄ?ali smo Ĺže, da so predvidene sanacije igriĹĄÄ? vseh ogroĹženih vrtcev, vendar so zdaj prejeli ĹĄe dodatne ukrepe do konÄ?ane sanacije. ObÄ?ina je z ministrstva za okolje in prostor prejela dopolnitev Âťprotokola ravnanj v povezavi z zdravjem otrok pri igri na otroĹĄkih igriĹĄÄ?ih vrtcevÂŤ, ki ga je pripravil Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje. Tako se zdaj otroci lahko igrajo le na ÂťvarnihÂŤ delih igriĹĄÄ? – na utrjenih povrĹĄinah. Ukrepali so tudi na edinem celjskem igriĹĄÄ?u, ki je bil za zunanje uporabnike odprt tudi po zakljuÄ?ku poslovnega Ä?asa vrtca (enota SonÄ?ek) ter ob sobotah, nedeljah in praznikih. Od zaÄ?etka tega meseca je za zunanje uporabnike zaprto.

V Celju pa so vendarle bili tudi veseli. Proslavili so tri desetletja prijateljstva med kneĹžjim mestom in nemĹĄkim mestom Singen. Lahko bi rekli, da gre za dve objezerski mesti: naĹĄe je ob Ĺ martinskem jezeru, nemĹĄko ob Bodenskem. Med obema mestoma poteka pestro sodelovanje, tudi med mladimi, izmenjav se je udeleĹžilo Ĺže 700 dijakov iz obeh mest. Singenski nadĹžupan in celjski Ĺžupan sta ob sreÄ?anju ob obletnici v mestnem parku tudi posadila lipo. Ob slovesu morske kopalne sezone so Celjani slavili ĹĄe en jubilej: 60-letnico Celjskega doma. Ne tistega v Celju, ampak Celjskega doma v BaĹĄki na hrvaĹĄkem otoku Krk. V teh letih je v njem letovalo Ĺže okoli 35 tisoÄ? otrok, saj tu izvajajo poletne ĹĄole v naravi vse celjske osnovne ĹĄole. Prihajajo ĹĄe mlajĹĄi iz vrtcev, moĹžno je tudi letovanje druĹžin.

Dom so v zadnjih letih povsem obnovili. V vseh teh letih se je tudi stkalo tesno prijateljsko sodelovanje med celjsko obÄ?ino in obÄ?ino BaĹĄka.

Pa ĹĄe to: nekateri Ĺ entjurÄ?ani so v dilemi. Je namera obÄ?ine, da uvede modre cone, modra odloÄ?itev ali ni. TeĹžava ni v barvi, ampak v plaÄ?ilu parkirnine. Na sreÄ?o ne bo tako na vseh modrih obmoÄ?jih.

Na nekaterih naj bi bilo parkiranje do dveh ur brezplaÄ?no, kar bi seveda oznaÄ?ili z uro. ÄŒe ne, nikakor ne bilo brezplaÄ?no, kazen bi bila kar 40 evrov.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

AKTUALNO

10. oktobra 2019

Velenjsko gospodarstvo je v dobri kondiciji V soboto so se na Titovem trgu predstavili nekateri lokalni podjetniki, trgovci in obrtniki, Mestna obÄ?ina Velenje pa je razglasila zmagovalce nateÄ?aja Naj prodajni prostor v mestnem srediĹĄÄ?u 2019 Tina Felicijan

Velenje, 5. oktobra – Mestna obÄ?ina Velenje in SAĹ A Inkubator sta na Titovem trgu ponovno organizirala prireditev Podjetno Velenje, na kateri so lahko svoje produkte in storitve na stojnicah predstavili podjetniki s sedeĹžem v Velenju. Na modni reviji pa so artikle s svojih polic predstavili trgovci in obrtniki z lokali v mestnem srediĹĄÄ?u. Prireditev sodi med aktivnosti, ki jih izvaja odbor za mestni marketing. Ta deluje od konca leta 2015 in si z raznimi spodbudami ponudnikom prizadeva za revitalizacijo in razvoj mestnega srediĹĄÄ?a.

Na modni reviji je jesensko kolekcijo predstavilo veÄ? kot 15 trgovcev oblaÄ?il in modnih dodatkov, na stojnicah pa je okrog 20 podjetij in drugih, ki delujejo

je toliko dogajanja, da podjetniki ne uspejo biti prisotni povsod.

Izkoristijo tiste priloĹžnosti, ki v nekem trenutku najveÄ? obetajo. Poleg tega ĹĄtevilna podjetja

lastnike in najemnike prodajnih prostorov v srediĹĄÄ?u mesta spodbuditi k privlaÄ?nemu urejanju izloĹžb, saj te bolj pritegnejo in privabijo veÄ? obiskovalcev. Hkrati

pri razvijanju poslovnih idej in podjetjem v zagonu nudijo podporo, predstavilo svoje storitve in produkte. Bilo jih je precej manj kot v preteklih letih, Ä?eprav ĹĄtevilke kaĹžejo, da gre lokalnim podjetnikom dobro. ÂťMislim, da

nudijo predvsem storitve, ki jih je v nasprotju s produkti teĹžje predstaviti. Med njimi so tudi zelo specialne storitve, denimo s podroÄ?ja informacijskih in drugih tehnologij, veliko pa je tudi izvoznikov, ki veÄ? komunicirajo z mednarodnim trgom kot z lokalnim,ÂŤ je pojasnila direktorica SAĹ A Inkubatorja Karla Sitar.

pa tako pripomorejo k bolj zanimivi in bogati ponudbi ter lepĹĄi podobi mesta v Ä?asu obÄ?inskega praznika. ÂťPrijavilo se je veÄ? kot deset trgovcev in komisija je ponovno imela zahtevno delo.

Ocenjevali smo po veÄ? kriterijih – urejenost izloĹžbe, pestrost ponudbe, dekoracija prodajnega prostora, predvsem pa razliko med obiÄ?ajno podobo lokala in

KakĹĄni so uÄ?inki aktivnosti v mestnem marketingu?

ÂťPrecej trgovcev sodeluje vsako leto znova, kar pomeni, da v projektih, kot je Podjetno Velenje, nateÄ?aj za urejenost prodajnih prostorov, pa marÄ?evski projekt Razvajaj se v mestu, vidijo dodano vrednost. Marsikdo nam priznava, da se aktivnosti poznajo na obisku v lokalih, sam uÄ?inek na promet pa teĹžko ocenimo,ÂŤ odgovarja SaĹĄa SevÄ?nikar.

Manj ponudnikov

Mala in srednje velika podjetja so motor razvoja, je dejal podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. ÂťTem Ĺželimo v lokalni skupnosti pomagati, da se razvijejo. Tako lahko zagotovimo gospodarsko rast tudi v prihodnje in postajamo Ä?im manj odvisni od veÄ?jih gospodarskih druĹžb. Velenje je namreÄ? mesto, ki se bo v prihodnje moralo prestrukturirati.

Pred njim je kar nekaj izzivov.ÂŤ

V kakĹĄni 'kondiciji' je velenjsko gospodarstvo?

ÂťVsi kazalci kaĹžejo, da v dobri. Odpirajo se nova podjetja, smo vedno bolj razvojni in inovativno naravnani in nimamo veÄ?jih teĹžav z brezposelnostjo. ÄŒe ne bi bilo dnevnih migracij, je v Velenju dovolj delovnih mest za vsakega delovno aktivnega prebivalca, kar je glede na visoko brezposelnost pred nekaj leti velik uspeh,ÂŤ odgovarja Peter Dermol.

Naj prodajni prostori

Odbor za mestni marketing je tudi letos v prazniÄ?nem septembru razpisal javni nateÄ?aj Naj prodajni prostor v mestnem srediĹĄÄ?u 2019, s katerim je skuĹĄal

Velenje, 3. oktobra –Po ĹĄtirih letih delovanja PodjetniĹĄkega centra Standard so v SAĹ A Inkubatorju najbolj ponosni na inkubirana podjetja in njihove uspehe, ki jih ni tako malo, pravi direktorica Karla Sitar in izjavo utemeljuje s ĹĄtevilkami: ÂťKo smo preĹĄteli nova podjetja, ki so nastala tudi s pomoÄ?jo naĹĄih programov, smo priĹĄli do ĹĄtevilke 53, ta podjetja pa tudi dobro Ĺživijo in delajo. Imamo nadpovpreÄ?no dobro statistiko, kajti na

leto nam ugasne samo eno podjetje, kar je v primerjavi z drugimi inkubatorji odliÄ?en rezultat.

TakĹĄnega povpreÄ?ja si Ĺželimo ĹĄe v prihodnje. Pa seveda tudi tega, da naĹĄa podjetja rastejo in zaposlujejo ter ostajajo v Velenju.ÂŤ Ĺ e vedno ne moremo govoriti o tem, da mala podjetja Ĺže nadomeĹĄÄ?ajo tradicionalne stebre lokalnega gospodarstva, dodaja, pravi pa, da se nova podjetja uspeĹĄno povezujejo s starimi. ÂťPonosni smo, da smo v SAĹ A Inkuba-

mesto pa je dobil nov frizerski salon na Rudarski cesti Hipnotik.

Nagrajenci so dobili priloĹžnost za oglaĹĄevanje v lokalnih medijih, z oglasi na mestnih kolesih Bicy in s plakati na obcestnih oglasnih mestih.

Bicy odslej tudi na elektriko 57 klasiÄ?nim kolesom v sistemu Bicy se pridruĹžuje 9 elektriÄ?nih – za uporabo se je potrebno registrirati v vili Bianci!

Ponosni na uspeĹĄne inkubirance PodjetniĹĄki center Standard obratuje Ĺže ĹĄtiri leta in kaĹže uspehe

novo podobo,ÂŤ je povedala vodja odbora SaĹĄa SevÄ?nikar. Po oceni komisije so se letos najbolj izkazali v okrepÄ?evalnici Nostalgija v podhodu Mastodont, kjer so v Ä?asu Pikinega festivala pritegnili obiskovalce s celostno pikasto podobo, ponudbo in postreĹžbo.

Drugo mesto je osvojil lani prvonagrajeni kozmetiÄ?ni salon Diamant na Foitovi cesti. Tretje

torju postali sogovorniki velikim podjetjem in tako odpiramo vrata manjĹĄim, ki Ĺželijo sodelovati z veÄ?jimi. Postajamo prepoznavni po tem, da povezujemo industrijske start upe s korporacijami, ker lahko iz tega vsi pridobijo. Zato se bomo v to v prihodnje ĹĄe bolj usmerili. Ĺ˝elimo se umestiti kot priznan inkubator za povezovanje industrijskih podjetij s korporacijami, kajti to je niĹĄa, ki v ĹĄirĹĄi mednarodni regiji ni pokrita.ÂŤ Za ta namen letos pripravljajo drugo konferenco Future 4.0, ki bo potekala 19. in 20. novembra v Gorenju. đ&#x;”˛

tf

Mestna obÄ?ina Velenje je nadgradila sistem izposoje mestnih koles Bicy z elektriÄ?nimi kolesi.

Dve novi postaji s ĹĄestimi stebriÄ?ki se nahajata pred OĹ Ĺ alek in pri KonjeniĹĄkem klubu Velenje, po dva nova stebriÄ?ka pa stojita pred mestno hiĹĄo ter na Gorici. Vzpostavili smo tudi novo aplikacijo za spremljanje razpoloĹžljivosti koles na postajah.

Za investicijo smo pridobili sofinanciranje iz treh evropskih razpisov. Iz sredstev razpisa Trajnostna mobilnost in turizem na kolesih, ki je v 85 odstotkih sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja, smo postavili dve novi Bicy postaji pri OĹ Ĺ alek in KonjeniĹĄkem klubu Velenje, ki sta namenjeni izkljuÄ?no elektriÄ?nim kolesom. Nova terminala za izposojo elektriÄ?nih koles in dva nova stebriÄ?ka na postajah pred mestno hiĹĄo in na Gorici ter ĹĄtiri nova elektriÄ?na kolesa smo dodali v sklopu projekta Smart Commuting, v 85 odstotkih sofinanciranega iz programa Interreg Srednja Evropa. Projekt Chestnut, ki je bil v 85 odstotkih sofinanciran iz programa Interreg Podonavje, pa je omogoÄ?il nakup ĹĄe petih elektriÄ?nih koles, postavitev nove postaje pri OĹ Antona AĹĄkerca in razvoj aplikacije za pametne telefone, ki omogoÄ?a spremljanje ĹĄtevila koles na postajah.

Nova registracija in Ä?lanarina Uporabniki sistema Bicy, ki ne Ĺželijo uporabljati elektriÄ?nih koles, lahko ĹĄe naprej uporabljajo dosedanjo kartico. Dosedanje kartice bodo veljavne do nadgradnje celotnega sistema Bicy predvidoma do konca leta 2020, ko bodo morali vsi uporabniki kartice zamenjati.

Vsi, ki Ĺželite uporabljati elektriÄ?na kolesa, pa morate obiskati Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki se nahaja v prostorih Vile Biance (Stari trg 3) in prispevati 10 evrov za delno kritje stroĹĄkov vzdrĹževanja in registracije. Hkrati boste tam prevzeli novo kartico, s katero si boste lahko izposojali elektriÄ?na in klasiÄ?na kolesa

Na praznovanju ob Ä?etrti obletnici ustanovitve PC Standard se je mentor Islam MuĹĄić pogovarjal z uspeĹĄnimi podjetniki: Davidom Mernikom, Evo Ĺ traser, Seudinom Softićem in AleĹĄem Nastranom.

ElektriÄ?na kolesa so obarvana zeleno, klasiÄ?na ostajajo rdeÄ?a. v sistemu Bicy. Kdaj so kolesa dostopna na kateri od 14 postaj (4 od teh so prilagojene za elektriÄ?na kolesa), boste lahko uporabniki preverili z aplikacijo.

Kako uporabljati elektriÄ?na kolesa?

Ko se boste registrirali kot uporabniki elektriÄ?nih Bicy koles, boste dobili kartico in PIN-kodo za prevzem koles.

Postopek izposoje: Na terminalu pritisnete gumb Izposoja in sledite navodilom na zaslonu, kartico pribliĹžate znaku na sprednji strani terminala, po pisku vpiĹĄete PIN-kodo, izberete kolo in na stojalu pritisnete gumb za izposojo kolesa. Sistem bo odklenil kljuÄ?avnico in kolo lahko izvleÄ?ete. Pred uporabo morate preveriti, ali je kolo primerno za voĹžnjo (napolnjenost zraÄ?nic, delovanje zavornega sistema, nepoĹĄkodovanost ogrodja kolesa).

Morebitne poĹĄkodbe na kolesu morate ĹĄe pred uporabo sporoÄ?iti na telefonsko ĹĄtevilko 080 19 61, kjer dobite tudi vse ostale informacije o uporabi sistema Bicy. Prav tako pa morate po uporabi sporoÄ?iti, Ä?e so na kolesu nastale kakĹĄne poĹĄkodbe. Nato kolo poravnate natanÄ?no na vodila ob stebriÄ?ku, da se prileĹže v zaklep. Ko bo terminal zapiskal, preverite, ali je kolo zaklenjeno. Na motorju na zadnjem kolesu je indikator polnosti baterije: Ä?e sveti zelena luÄ?, je baterija polna veÄ? kot 60 %, rumena med 30 in 60 %, rdeÄ?a med 15 in 30 %, rdeÄ?a utripajoÄ?a pa pomeni, da je baterija polna manj kot 15 %. Motor je ob izposoji vklopljen; Ä?e ni, se odpeljite in pri hitrosti 15 km/h se bo avtomatsko vklopil.

UĹživajte v voĹžnji!

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

10. oktobra 2019

DoseĹžki rejcev so odliÄ?ni, pogoji za njihovo delo pa ne najboljĹĄi Videno na razstavi NajboljĹĄe s kmetij Ĺ aleĹĄke doline povsem primerljivo s kravami enakih pasem kjerkoli po Evropi – Med 55 Âťkravjimi lepoticamiÂŤ podelili naziv ĹĄampionka Tatjana PodgorĹĄek

MetleÄ?e, 5. oktobra – Na prostoru pri Trgovsko-poslovnem centru Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina so Govedorejsko druĹĄtvo Ĺ aleĹĄke doline, omenjena zadruga in Kmetijski zavod Celje pripravili razstavo z naslovom NajboljĹĄe s kmetij Ĺ aleĹĄke doline. Na razstavi je sodelovalo 55 krav rjave in Ä?rno-bele pasme, pri ocenjevanju katerih sodniki niso imeli lahkega dela. ÂťAu, super, Ä?estitke rejcem,Âť je dejal eden od avstrijskih sodnikov, drugi pa so k temu dodali ĹĄe Ä?estitke organizatorjem. Ti so se resniÄ?no potrudili in poskrbeli, da ĹĄtevilnim obiskovalcem iz praktiÄ?no cele Slovenije ni bilo Ĺžal Ä?asa, ki so ga namenili tudi za ogled manjĹĄe razstave kmetijske mehanizacije in ponudbo na stojnicah.

Praznik za govedorejce Ĺ aleĹĄke doline

ÂťTo je praznik za govedorejce Ĺ aleĹĄke doline,ÂŤ je med drugim dejal GaĹĄper Napotnik, predsednik govedorejskega druĹĄtva, in nadaljeval: ÂťPo 10 letih od zadnje razstave je bil Ĺže Ä?as, da pokaĹže-

Med podeljevalci nagrad je bila tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.

â?ą

Ocenjevalci niso imeli lahkega dela.

Trenutno je v mleÄ?ni kontroli na mo svoj napredek na dejavniki kmetovanja. tem podroÄ?ju. Imamo obmoÄ?ju obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in ÂťUpam, da na naslekaj pokazati in ni jih dnjo razstavo ne bomo Ĺ martno ob Paki blizu 2000 krav malo, ki menimo, da Ä?akali 10 let, Ä?eprav je ta molznic, v govedorejsko druĹĄtvo smo s kravami enakih res velik organizacijski pa je vÄ?lanjenih 110 rejcev. pasem ĹĄaleĹĄki govedoizziv. Zmogli smo ga s rejci povsem primerljivi pomoÄ?jo sponzorjev, z s komerkoli v Evropi.ÂŤ Niso pa izkoriĹĄÄ?ajo naravne danosti trav- zagnanostjo Ä?lanov organizacijprimerljivi, meni Napotnik, v natih povrĹĄin, paĹĄnikov. Morda skega odbora. Glede na starostno pogojih za dejavnost. ÂťTepeÂŤ jih ĹĄe bolj kot kje drugje v sloven- strukturo kmetov, ki je v Ĺ aleĹĄki razdrobljenost povrĹĄin, majhne skem prostoru je to moÄ? trditi za dolini zelo ugodna, bomo nadakmetije, kar je samo dokaz veÄ?, ĹĄaleĹĄke rejce, saj celotna dolina ljevali prizadevanja po kakovostni kako dobro slovenski govedorejci sodi med obmoÄ?ja z omejenimi Ä?redi, kakovostni in varni hrani,ÂŤ

Rekli so â?ą

Nejc ArliÄ? iz Ĺ kal: ÂťPriprava Ĺživali na razstavo ni maÄ?ji kaĹĄelj: britje, sprehajanje ‌ Vse se mora poklopiti, da rejec lahko prejme priznanje. Na kmetiji se ukvarjamo s prirejo mleka, imamo 110 glav Ĺživine, od tega 60 krav, sam pa delujem ĹĄe kot veterinar.

Govedoreja je zahtevna dejavnost, potrebnega je kar veliko znanja in truda, da lahko preĹživiĹĄ. Sploh na hribovskih kmetijah, kot je naĹĄa, kjer je veliko dela z rokami, ljudi pa teĹžko dobiĹĄ za pomoÄ?. Odkupne cene mleka bi morale biti za kakĹĄen cent viĹĄje, da bi laĹžje preĹživeli, da

bi laĹžje plaÄ?ali tistega, ki bi pomagal pri opravilih. Na kmetiji stremimo za tem, da bi obdrĹžali staleĹž Ĺživali, da bi bilo med njimi Ä?im veÄ? dolgoĹživih, ker se stvari bolj izplaÄ?ajo.ÂŤ Janez AnĹželak iz Zavodenj: ÂťNihÄ?e si ne predstavlja, koliko truda, dela, tudi potrpljenja je potrebnega za to, da lahko Ĺžival sodeluje na razstavi. Zato je Ä?lovek normalno vesel, Ä?e se mu vloĹženo delo med drugim povrne tudi s kakĹĄnim priznanjem. Me pa zelo Ĺžalosti neodgovoren odnos nekaterih rejcev v Ĺ aleĹĄki dolini. Sploh tistih, ki zagotavljajo, da imajo ÂťpopolneÂŤ oziroma najboljĹĄe Ĺživali

Kmalu znano letoĹĄnje najhitreje rastoÄ?e podjetje v drĹžavi Za zdaj iz regije SaĹĄa zlati gazeli KLS Ljubno in Plastika Skaza iz Velenja – Med 100 hitro rastoÄ?imi podjetji v Savinjsko-zasavski regiji tri podjetja iz Ĺ aleĹĄke in pet iz Zgornje Savinjske doline Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒasopisna hiĹĄa Dnevnik Ĺže 18 let izbira najhitreje rastoÄ?a podjetja v ĹĄestih regijah, na zakljuÄ?ni slovesnosti v Ljubljani pa razglasi najhitreje rastoÄ?e podjetje v drĹžavi in podeli najboljĹĄim priznanja: zlato, srebrno in bronasto gazelo. Letos bo ta prireditev 22. oktobra.

Doslej je pred zakljuÄ?no razglasitvijo na prireditvah razglasila regijske zmagovalce, leto pa je nekoliko spremenila pravila izbora in pred nedavnim v ZreÄ?ah, pri lanskem regijskem zmagovalcu v Savinjsko-zasavski regiji (podjetju GKN Driveline Slovenija) razkrila le imena treh nominirancev iz omenjene regije. To so podjetja Dafra iz Ĺ˝alca, Ski&Sea iz Polzele in Linea Directa iz Zagorja ob Savi.

Savinjsko-zasavska regija, v katero sodijo tudi podjetja iz regije SaĹĄa, je po ĹĄtevilu pre-

jemnikov najviĹĄjih priznanj za hitro rastoÄ?e podjetje ĹĄe vedno najuspeĹĄnejĹĄa med ĹĄestimi regijami v drĹžavi. V letih izbora je dobila 7 zlatih, 3 srebrne in 2 bronasti odliÄ?ji. Iz regije SaĹĄa sta doslej prejela zlato gazelo KLS Ljubno (priznanje je prejelo leta 2011), leta 2014 pa Plastika Skaza iz Velenja. Omenjeno velenjsko podjetje je v letih 2015 in 2016 prejelo tudi naziv regijska gazela.

Med 100 najhitreje rastoÄ?imi tudi osem podjetij iz regije SaĹĄa

Sicer pa je med 100 najhitreje rastoÄ?imi podjetji v Savinjsko- Zasavski regiji po indeksu rasti v letih 2013–2018 na prvem mestu Tekoma MarguÄ? iz DraĹže vasi, ki razvija in izdeluje stroje predvsem za kmetijsko dejavnost. Podjetje je v omenjenem obdobju prihodke poveÄ?alo za veÄ? kot 20 %.

v hlevu. Kar nekaj jih je obljubilo, da bodo sodelovali, nato pa zaradi preiskave krvi Ĺživali prisotnost odpovedali. Kako ocenjujem poloĹžaj Ĺživinoreje v drĹžavi? Trudimo se po najboljĹĄih moÄ?eh, sijajno ne bo nikoli. Menim pa, da bi drĹžava lahko naredila veÄ? za hribovske kmetije. Te potrebujemo subvencije, in ne tiste v ravnini. Razlika je obdelovati hektar povrĹĄin v ravnini in na robu hriba, kjer niÄ? ali le kaj malega zraste. V hlevu imamo 120 krav s telicami vred, na leto oddamo nekaj veÄ? kot 500 tisoÄ? litrov mleka. Ostajamo v govedorejski dejavnosti tudi v prihodnje, saj je to tisto, kar najbolje znamo. Pri tem pa upamo, da bomo zdravi.ÂŤ

Med stoterico hitro rastoÄ?ih v omenjeni regiji je osem podjetij iz regije SaĹĄa, od tega tri iz Ĺ aleĹĄke in pet iz Zgornje Savinjske doline. Na tretjem mestu je podjetje SZM iz Velenja (po podatkih z njegove spletne strani deluje Ĺže 22 let, ponuja pa izvedbo vseh vrst elektroinĹĄtalacijskih del jakega in ĹĄibkega toka na civilnih, industrijskih in energetskih objektih), na 40. mestu je Robicomp, proizvodnja kompozitov iz Velenja, na 70. mestu pa podjetje Virnek, Ĺžagarstvo, trgovina in avtoprevozniĹĄtvo iz Ĺ oĹĄtanja.

Iz Zgornje Savinjske doline je na lestvici pet podjetij. NajviĹĄje, na 29. mestu, je ZadraĹžnik transport iz Mozirja z indeksno rastjo 246, na 67. mestu je Plesnik iz SolÄ?ave (indeks rasti 191), na 86. mestu z 180-indeksno rastjo Ĺ˝lebnik transport z ReÄ?ice ob Savinji, tri mesta za njim pa Marki transport z Ljubnega ob Savinji (indeks rasti 177). DruĹžba PodkriĹžnik z Ljubnega pa je na 96. mestu lestvice z indeksno rastjo 170 v zadnjih petih letih.

Kot ĹĄe navajajo v Ä?asopisni hiĹĄi, je letoĹĄnjih 100 gazel iz Savinjske in Zasavske regije v obdobju 2013–2018 ustvarilo 2.287 novih delovnih mest ali blizu 30 % vseh novih delovnih mest v regiji. Prodajo so hitrorastoÄ?a podjetja v tem Ä?asu poveÄ?ala za 108 odstotkov (v celotni regiji je bila veÄ?ja za 29 %), rast dodane vrednosti pa za 94 %. đ&#x;”˛

GaĹĄper Napotnik: ÂťRazstava je praznik za govedorejce Ĺ aleĹĄke doline.ÂŤ

je ĹĄe dejal GaĹĄper Napotnik.

Med gosti razstave je bila tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, ki je v nagovoru zbranim izrazila navduĹĄenje nad dogodkom in videnim na njem. ÂťMalo mi je Ĺžal, da se takĹĄne razstave zvrstijo vsakih 10 let, kajti prepriÄ?ana sem, da jih slovenski prostor potrebuje, saj z njimi pomembno dvigujemo pomembnost dejavnosti in ugled kmeta v druĹžbi. Izjemen dogodek ne samo zaradi napredka, ampak tudi zato, da sploĹĄno javnost opozorimo na pomembno vlogo slovenskih kmetov. Niso samo skrbniki zagotavljanja kakovostne in varne hrane, so tudi tisti, ki skrbijo za obdelano slovensko podeĹželje ter s tem njegov razvoj in razvoj drĹžave.ÂŤ Po besedah ministrice zavzema govedoreja v slovenskem

kmetijstvu 80-odstotni deleĹž, dve tretjini Slovenije je pokrite s travniki in paĹĄniki, zato – je zagotovila – bo tudi v prihodnje paradna kmetijska dejavnost. Dejala je ĹĄe, da se slovensko kmetijstvo nahaja v posebnem poloĹžaju, sooÄ?eno s ĹĄtevilnimi izzivi. Nanje se bo kmetijska politika odzvala z ukrepi, ki jih pripravlja za obdobje po letu 2021. Pozvala je kmete, naj pri tem sodelujejo, saj je prepriÄ?ana, da lahko skupaj naredijo ĹĄe veÄ? veliko dobrega za slovenskega kmeta, prehrano in dobro celotne slovenske druĹžbe.

Ocenjevanje in draĹžba elitnih Ĺživali

Na razstavi je sodelovalo 19 rejcev iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, med 55 kravami pa sta dve prejeli naziv ĹĄampionka, in sicer Dana med predstavnicami rjave ter Evelyn med predstavnicami Ä?rno-bele pasme.

Rejec obeh je Jakob Napotnik iz TopolĹĄice. Podelili so ĹĄe priznanja rejcem za posebne doseĹžke – za krave z veÄ? kot 100 tisoÄ? litri mleka, 10 rejcev pa je prejelo priznanje za najbolj vzdrĹžljive Ĺživali.

Za konec uradnega dela dogodka je bila ĹĄe draĹžba elitnih Ĺživali. Od treh sta novega lastnika dobili dve telici za povpreÄ?no ceno 2000 đ&#x;”˛ evrov. â€

GOSPODARSKE novice Adria Airways v steÄ?aju Adria Airways je prejĹĄnji teden na sodiĹĄÄ?a vloĹžila predlog za steÄ?aj podjetja. Agencija za civilno letalstvo je Adrii vzela operativno licenco, druĹžba pa je medtem odpovedala vse ĹĄe predvidene polete.

Delavci v teh dneh prejemajo odpovedi, drĹžava pa iĹĄÄ?e naÄ?ine za zagotovitev prevozov in morda za ustanovitev novega prevoznika.

Potrjen predlog sprememb davÄ?nih zakonov Vlada je potrdila predloge sprememb ĹĄtirih davÄ?nih zakonov, ki pomenijo sicer skromen korak v smeri davÄ?ne optimizacije. S predlaganimi ukrepi Ĺželi vlada po razbremenitvi regresa ĹĄe dodatno razbremeniti delo, vendar je ukrep preskromen, da bi z njim lahko krepili konkurenÄ?nost poslovnega okolja, ohranili stabilno gospodarsko okolje ter prispevali k vzdrĹžni gospodarski rasti. Predlogi med drugim vkljuÄ?ujejo majhno zniĹžanje davÄ?ne stopnje v drugem in tretjem dohodninskem razredu.

Gospodinjski aparati bodo laĹžje popravljivi Evropska komisija je naredila korak, ki bo gotovo prizadel proizvajalce, a navduĹĄil potroĹĄnike. Ti so se vse pogosteje sreÄ?evali s teĹžavo, da se je nek izdelek pokvaril takoj po izteku garancije. Nova direktiva evropske skupnosti nalaga proizvajalcem, da morajo biti gospodinjski aparati, kot so hladilniki, pralni stroji in pomivalni stroji, v prihodnje laĹžje popravljivi, da jih ne bo treba prezgodaj metati v smeti. Gre za okoljsko primerno zasnovo tovrstnih proizvodov, kar je v okviru prizadevanj za zmanjĹĄanje ogljiÄ?nega odtisa sprejela Evropska komisija. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

10. oktobra 2019

Poletje je bilo krasno, upajo, da bo tudi zima Na Golteh so letoĹĄnje poletje naĹĄteli kar 70 odstotkov veÄ? gostov kot prejĹĄnje sezone, seveda si direktor Ĺželi, da bi se obisk poveÄ?al tudi pozimi Mira ZakoĹĄek

Po lanski slabi zimski sezoni, ki jo je krojilo slabo vreme, je bila poletna mnogo spodbudnejĹĄa in zato seveda vliva optimizem. Ĺ tevila gostov, ki si ga Ĺželijo, pa ĹĄe niso dosegli. Na pogovor smo povabili direktorja Mitja TerÄ?eta.

Dolgo so si prejĹĄnja vodstva prizadevala, da bi na Golte privabili veÄ? gostov tudi v poletni sezoni. Letos ste zabeleĹžili rekorden obisk? ÂťVsekakor lahko pritrdim, da smo dosegli velik napredek, ĹĄtevilo gostov smo poveÄ?ali v primerjavi s prejĹĄnjo sezono kar za 70 odstotkov. Tudi ĹĄtevilo noÄ?itev v hotelu in apartmajih se je poveÄ?alo, in sicer za 30 odstotkov. Z gondolo smo preko poletja prepeljali kar 7000 gostov veÄ? kot prejĹĄnja leta. To vsekakor kaĹže, da smo na pravi poti, a ĹĄe vedno smo v primerjavi z drugimi tovrstnimi gorskimi turistiÄ?nimi centri v velikem zaostanku. Pred nami so ĹĄe leta truda in trdega dela, vlaganj, inovacij in marketinĹĄkih prijemov, da bomo pritegnili ĹĄe veÄ? gostov. Ĺ˝elimo si jih ĹĄe vsaj enkrat toliko, kot smo jih imeli letoĹĄnjo poletno sezono.ÂŤ Nekajkrat ste kar Âťpokali po ĹĄivihÂŤ? ÂťJa, res je. Ĺ e posebej velja to za 15. avgust (Marijino vnebov-

zetje), ko smo imeli na planini okoli 2.500 gostov, pa tudi prvi maj je bil dobro obiskan, naĹĄteli smo okoli 1.500 gostov. Bili smo preseneÄ?eni in imeli za to tudi nekaj organizacijskih krÄ?ev, a smo se pri tem tudi veliko nauÄ?ili, tako da vemo, kaj je treba narediti, Ä?e pride prihodnje leto v teh terminih ĹĄe veÄ? obiskovalcev, in tudi upamo, da jih bo, saj so bili letos zadovoljni.

urejene, Ä?ez vikend je odprt alpski vrt, seveda je moĹžno tudi kolesariti, prav tako ĹĄe vedno obratuje zip line. Poskrbljeno pa je seveda tudi za dobro gostinsko ponudbo. Res je tukaj na planini nekoliko hladneje kot v dolini, se

aktivnostmi pa ste ta Ä?as verjetno Ĺže v novi? ÂťSeveda. TeÄ?ejo prodajne aktivnosti, predprodaja smuÄ?arskih vozovnic je v polnem teku. Pripravljamo se na naloĹžbe, pridobi-

enotno smuÄ?arsko vozovnico, s katero bo mogoÄ?e smuÄ?ati Ä?ez vikende pri nas, med tednom pa pri njih. Z njimi pa smo se dogovorili tudi za tehniÄ?no sodelovanje, kar pomeni, da bomo imeli na voljo veÄ? sneĹžnih topov. Tako bodo lahko proge hitreje in boljĹĄe zasneĹžene. Seveda pa bo tudi Celjska koÄ?a uporabljala naĹĄe tehniÄ?ne zmogljivosti. PrepriÄ?an sem, da bo prineslo to sodelovanje ĹĄe veÄ? zadovoljstva smuÄ?arjev tako pri nas na Golteh kot na Celjski koÄ?i.ÂŤ

â?ą

15. avgusta so zabeleĹžili rekorden poletni obisk na Golteh, naĹĄteli so kar 2.500 gostov.

ÄŒaka pa nas kar nekaj dela, zgraditi je treba dodatna parkiriĹĄÄ?a, postaviti usmerjevalne table in ĹĄe kaj, da se bodo imeli ljudje pri nas lepo. Tudi razliÄ?nih dogodkov in prireditev bo ĹĄe veÄ?.ÂŤ Kako pa je v tem Ä?asu na Golteh? ÂťTo jesensko obdobje je za nas niĹžja sezona, hotel je seveda odprt in za ta Ä?as tudi dokaj dobro zaseden. Septembra smo imeli veÄ? obiskovalcev kot prejĹĄnja leta v juliju ali avgustu. MoĹžnosti za prijetno preĹživljanje prostega Ä?asa je veliko. Pohodne poti so

GOSPODARSKE novice ZakljuÄ?ujejo tudi proizvodnjo antibiotikov Na KoroĹĄkem je vroÄ?e. Potem ko so pred mesecem dni iz Leka sporoÄ?ili, da kljub novozgrajeni hali ne bodo ĹĄirili proizvodnje na Prevaljah, je prejĹĄnji teden vodstvo Leka medijem pojasnilo, da bodo tam v dveh letih zakljuÄ?ili proizvodnjo antibiotikov, lokacija pa bo dobila novo vlogo. Zaposleni, skupno jih je 320, bodo dobili moĹžnost prekvalifikacije. Vsem zaposlenim bodo po napovedih vodilnih ponudili priloĹžnost prekvalifikacije, da se usposobijo za nova delovna mesta. Vendar ne nujno na Prevaljah. DruĹžba Tab, ki je za novo halo pokazala zanimanje, je pripravljena prezaposliti 100 Lekovih delavcev. Kaj pa bo z dijaki Gimnazije Ravne, ki je na njihovo Ĺželjo v ĹĄolskem letu 2018/2019 zaÄ?ela izobraĹževati farmacevtske tehnike, tudi letos so jih vpisali sedemnajst, se ĹĄe ne ve. Na Prevaljah si seveda Ĺželijo jasnejĹĄih odgovorov, kaj bo z delavci.

Nov razvojni center Krke Z veÄ?jimi pozitivnimi koraki stopajo v Krki. Krka je prvi razvojno-kontrolni center dobila pred enajstimi leti, Ä?etrtega, ki pomeni po besedah direktorja ColariÄ?a nov razvojni mejnik, pa je odprla te dni ob 65-letnici delovanja. Krka zaposluje Ĺže preko 12.500 ljudi, od tega veÄ? kot polovico v tujini. S 55,6 milijona evrov vredno naloĹžbo, ki se razprostira v osmih etaĹžah na skupaj 18.000 kvadratnih metrih, je novomeĹĄka druĹžba skoraj podvojila dosedanje razvojno-raziskovalne in analizne zmogljivosti ter pomembno nadgradila razvojno-raziskovalno dejavnost.

Algoritem za zaznavo raka Ĺ vicarsko podjetje Roche Diagnostics je v sodelovanju s kitajskim tehnoloĹĄkim podjetjem Knowledge-vision razvilo algoritem za zaznavo raka na prsih, ki je pri diagnostiki ugnal 90 odstotkov izkuĹĄenih patologov. Uporabnost nove tehnologije je oÄ?itna. Prav uvajanje takĹĄnih doseĹžkov skuĹĄa uresniÄ?iti tudi konzorcij Haven, ki so ga ustanovili Jeff Bezos iz Amazona, Jamie Dimon, prvi moĹž J. P. Morgan Chasa, in druĹžba Berkshire Hathaway Warrena Buffeta. ÄŒeprav nobena od treh druĹžb konzorcija ne prihaja s podroÄ?ja zdravstva, je njihov skupni cilj zniĹžati stroĹĄke in izboljĹĄati uÄ?inkovitost zdravstvenih storitev.

Odstraniti bo treba sporne vsebine SodiĹĄÄ?e EU je zadalo hud udarec tudi Facebooku, saj je odloÄ?ilo, da lahko nacionalna sodiĹĄÄ?a v Evropi od tega druĹžbenega omreĹžja zahtevajo, da odstrani sporne vsebine po vsem svetu. đ&#x;”˛

mz

â?ą

Pripravljajo dokumentacijo za izgradnjo dveh novih ĹĄtirisedeĹžnic, zamenjali bodo dvosedeĹžnico Smrekovec in sidro na Starih stanih.

Mitja TerÄ?e: ÂťLetoĹĄnja poletna sezona je bila v primerjavi s prejĹĄnjimi zelo uspeĹĄna, a za zares uspeĹĄno poslovanje potrebujemo ĹĄe enkrat toliko gostov.ÂŤ

je paÄ? treba malo bolj toplo obleÄ?i. So pa zato ĹĄtevilne prednosti.

Ljudi je manj, Ĺživine tudi ni veÄ?, zato je hrib bolj odprt in idealen za tiste, ki si Ĺželijo veÄ? miru. So pa Golte tudi polne gob in zato odliÄ?ne za ljubitelje gobarjenja.ÂŤ Lanska zimska sezona ni bila dobra, saj vam vreme ni bilo naklonjeno, z mislimi in verjetno tudi

vamo gradbena dovoljenja za dve novi sedeĹžnici in seveda skrbno opravljamo tudi vzdrĹževalna in obnovitvena dela.ÂŤ Se to sezono obeta kaj novega? ÂťPredvsem je novo to, da smo uredili novih 20 apartmajev, ki jih bomo odprli na zaÄ?etku smuÄ?arske sezone. Pomembna je tudi povezava s Celjsko koÄ?o. Imamo

â?ą

Na zaÄ?etku zimske sezone odpirajo 20 novih apartmajev.

In kdaj naj bi udejanjili nove sedeĹžnice? ÂťVsekakor si jih Ĺželimo Ä?im prej. Je pa veliko ovir pri pridobivanju potrebnih dovoljenj in soglasij. Pol leta si Ĺže prizadevamo za pridobitev soglasij, pa smo zdaj dobili poduk, da moramo

Ĺ˝elijo biti med prvimi v EU s komunikacijo med napravami Mega M iz Velenja s ponudbo revolucionarnega produkta 'gledalci sami izbirajo TV program' – PredplaÄ?niĹĄka kartica MegaTel.mobi – Za vlaganja v zadnjem letu blizu milijon evrov Tatjana PodgorĹĄek

DruĹžinsko podjetje Mega M iz Velenja, ki ga vodita brata Matej in Miran MeĹža, je bilo ustanovljeno leta 2002 in je danes eno od vodilnih podjetij v sodobnih informacijskih tehnologijah: fiksnih in mobilnih reĹĄitvah, govornih in podatkovnih komunikacijah ter ostalih naprednih tehnologijah. Nabor celovitih reĹĄitev v telekomunikacijah praktiÄ?no vsako leto dopolni s kakĹĄno novostjo.

Aktualni ĹĄtirje projekti

Lastnika in direktorja podjetja s 30 zaposlenimi strokovnjaki (predvsem inĹženirji raÄ?unalniĹĄtva in informatike, tudi iz tujine) sta povedala, da so v tem trenutku aktualni ĹĄtirje projekti: zakljuÄ?ujejo blizu pol milijona evrov ÂťteĹžkoÂŤ energetsko sanacijo objekta Poslovni center MegaTel (bivĹĄa steklena direkcija Premogovnika Velenje), v katerega so preselili sedeĹž in dejavnost podjetja letos spomladi. Na streho so namestili fotovoltaiko, ogrevanje in hlajenje so uredili s toplotno Ä?rpalko, zakljuÄ?ili bodo projekt z ureditvijo elektro polnilnic v garaĹži. Druga novost je megailo.T.global. ÂťGre

Miran in Matej MeĹža: ÂťBolj kot so tehnologije napredne, veÄ?ja vlaganja so potrebna v strojno, programsko opremo in znanje.ÂŤ

za revolucionaren produkt na podroÄ?ju loT-interneta stvari. Pred nedavnim smo ga predstavili na sejmu telematike v Pragi in prejeli zelo dobre odzive. Prvi in edini v Sloveniji na trgu ponujamo paket TV najcenejĹĄi. Na osnovi tega si lahko prviÄ? v zgodovini gledalci dejansko izberejo programe, ki jih Ĺželijo. Paket ne vsebuje nobenih komercialnih programov. Kot Ä?etrto novost pa omenjam MegaTel.mobi – predplaÄ?niĹĄko kartico, ki se od vseh ostalih razlikuje po tem, da je njena veljavnost bistveno daljĹĄa in zelo uporabna za tiste, ki imajo majhno porabo, Ĺželijo pa biti vedno dosegljivi,ÂŤ je povedal Miran MeĹža.

Rast poganjajo napredne reĹĄitve

Pomemben del uspeĹĄen zgodbe podjetja Mega M je, da njegovo rast poganjajo napredne informacijske reĹĄitve. ÂťNa razvoj novih tehnologij se odzivamo kar se da hitro,ÂŤ zagotavlja Matej MeĹža in dodaja: ÂťBolj kot so tehnologije napredne, veÄ?ja vlaganja so potrebna v strojno, programsko opremo in znanje.ÂŤ Ekipa strokovnjakov v podjetju se nenehno izobraĹžuje na specializiranih domaÄ?ih in tujih predavanjih, nove tehnologije pa nato vkljuÄ?ijo v produkte podjetja. Tovrstna vlaganja ocenjujejo na pribliĹžno 500 tisoÄ? evrov na leto.

narediti ĹĄe dodatne ĹĄtudije vpliva na okolje. To zdaj tudi delamo in upamo, da bodo stvari v zvezi z gradbenimi dovoljenji tekle normalno in da bomo imeli naslednjo sezono (2020/2021) na Golteh dve novi ĹĄtirisedeĹžnici, ki bosta zamenjali obstojeÄ?o dvosedeĹžnico Smrekovec in sidro na Starih stanih.ÂŤ Kaj pa s smeri Ljubnega? ÂťTeh naÄ?rtov nimamo, saj ocenjujemo, da bomo s tem, ko bomo zamenjali sidra na Starih Stanih in potegnili ĹĄtirisedeĹžnico 100 metrov niĹžje proti Ljubnemu, pribliĹžali naĹĄe smuÄ?iĹĄÄ?e gostom iz teh smeri, saj bodo lahko dobesedno stopili iz avta na sedeĹžnico. Tako bo dobila neposredno povezavo s temi sedeĹžnicami tudi proga Lahovnica, in se ne bo veÄ? treba poganjati na hrib. NaloĹžba niĹžje proti Ljubnemu pa ekonomsko ne bi bila upraviÄ?ena.ÂŤ Kdaj boste zagnali naprave, je seveda odvisno od vremena. KakĹĄni pa so naÄ?rti? ÂťDelamo vse, da bi lahko smuÄ?iĹĄÄ?a odprli tako kot lani – Ĺže proti koncu novembra. Vse je seveda odvisno od vremena. Najbolj si Ĺželimo naravnega snega ali pa vsaj nizkih temperatur, da ga lahko sami izdelamo. Uradni zaÄ?etek sezone pa napovedujemo za 6. december.ÂŤ đ&#x;”˛

ÂťV zadnjem dobrem letu dni smo najveÄ? vlagali v sistem IP televizije, v katerem smo poskrbeli za celotno infrastrukturo signalov.

Danes snemamo na teden pribliĹžno 160 programov v razliÄ?nih kakovostih, kar pomeni, da potrebujemo v naĹĄem data centru kar precej prostora za te vsebine. Prvi operater v drĹžavi smo, ki omogoÄ?amo gledalcem ogled samo nacionalnih programov, EB programov in programe lokalnega pomena. Osnovni paket je najcenejĹĄi v drĹžavi.ÂŤ Miran in Matej MeĹža zagotavljata, da na razvojni poti ni poÄ?itka. V bliĹžnji prihodnosti Ĺželijo storitve podjetja Mega M, ki jih trĹžijo pod blagovno znamko MegaTel, v slovenskem prostoru razĹĄiriti in jo narediti ĹĄe bolj prepoznavno. ÂťVeliko stavimo tudi na produkt povezljivosti med napravami za storitve interneta stvari. Na tem podroÄ?ju je naĹĄ cilj postati eden najbolj Ĺželenih izborov v EU za komunikacijo med napravami.ÂŤ Se uspeĹĄen razvoj kaĹže tudi pri prihodkih podjetja? ÂťPrihodke letos, tako kot minula leta, poveÄ?ujemo, pridobivamo nove stranke, vendar vlaganja vplivajo na poslovne rezultate. Ti so v letoĹĄnjih devetih mesecih nekoliko slabĹĄi, a ĹĄe vedno v okviru naÄ?rtovanih. Bi si pa Ĺželeli veÄ?je prepoznavnosti naĹĄe blagovne znamke v lokalnem in tudi ĹĄirĹĄem slovenskem prostoru. NaĹĄ cilj je zato tudi, da postanemo ena prvih priloĹžnosti za tiste, ki iĹĄÄ?ejo storitev mobilne telefonije je prihodnosti, Âťsta ĹĄe dejala Miran in Matej MeĹža. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 2. oktobra V Evropskem parlamentu v Bruslju so poslanci tri ure zasliĹĄevali slovenskega kandidata Janeza LenarÄ?iÄ?a, ki je kandidiral za resor za krizno upravljanje.

Premier Marjan Ĺ arec se je na svojem profilu na Facebooku odzval na poroÄ?anje o domnevnem posredovanju pri zaposlitvi nekdanje uradnice ObÄ?ine Kamnik na Sovi. Kot je zapisal, Âťni vrĹĄil nobenih pritiskov glede zaposlitveÂŤ.

NaĹĄ kandidat je prestal zasliĹĄanje, po katerem so ga podprle vse stranke, z izjemno skrajno desniÄ?arske.

NSi je vloĹžila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o mnoĹžiÄ?nem vrednotenju nepremiÄ?nin, ki je bil sprejet leta 2017.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je ugotovilo, da je v neskladju z ustavo dejstvo, da samostojni podjetniki, ki tudi po upokojitvi nadaljujejo opravljanje dejavnosti, niso upraviÄ?eni do polne pokojnine.

Britanski premier Boris Johnson je predstavil predlog novega dogovora o brexitu in poudaril, da bo ZdruĹženo kraljestvo 31. oktobra EU zapustilo brez dogovora, Ä?e Bruselj ne bo sprejel njegovega predloga.

Veliko se je dogajalo z balistiÄ?nimi raketami: ZDA so preizkusile medcelinsko balistiÄ?no raketo minuteman III, Severna Koreja je preizkusila balistiÄ?no raketo kratkega dosega, Rusija pa je preizkusila medcelinsko balistiÄ?no raketo Topol-M.

ÄŒetrtek, 3. oktobra Postalo je jasno, da bo vodenje kohezijskega resorja po odstopu ministra Iztoka PuriÄ?a zaÄ?asno prevzela infrastrukturna ministrica Alenka BratuĹĄek.

Izvedeli smo, da se je septembra registrirana brezposelnost ĹĄe zniĹžala, tako da je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih manj kot 70 tisoÄ? ljudi.

Vlada je pripravila novelo zakona, s katero najniĹžje denarno nadomestilo za brezposelnost izenaÄ?uje z osnovnim zneskom minimalnega dohodka – namesto 350 evrov bruto na 530 evrov bruto.

NajniĹžje denarno nadomestilo za brezposelnost bo odslej izenaÄ?eno z osnovnim zneskom minimalnega dohodka.

Koalicijski partnerji so se uskladili o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter davÄ?nem sveĹžnju.

Kot smo sliĹĄali, so Janeza LenarÄ?iÄ?a v Bruslju podprle vse politiÄ?ne stranke, z izjemo skrajno desne.

SodiĹĄÄ?e EU je odloÄ?ilo, da lahko nacionalna sodiĹĄÄ?a v Evropi od Facebooka zahtevajo, da odstrani sporne vsebine po vsem svetu.

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je izjavil, da bi morali tako Ukrajina kot Kitajska preiskovati druĹžino Josepha Bidna.

ZDA so objavile seznam izdelkov, ki jih bodo zaradi evropskih subvencij evropskemu proizvajalcu letal Airbusu z 18. oktobrom ocarinili po 25-odstotni stopnji.

V Hongkongu so po tem, ko je policist ustrelil 18-letnika, ki ga je napadel s kovinsko palico, vso noÄ? potekali spopadi med protestniki in policijo.

Petek, 4. oktobra Po veÄ? kot 13-urni seji odbora za delo so poslanci potrdili predlog ministrstva za odpravo dodatka za delovno aktivnost.

To je povzroÄ?ilo napetosti med vladajoÄ?imi. Luka Mesec je vladi oÄ?ital vodenje protisocialne politike, v koalicijskih strankah so pozvali k dialogu in spoĹĄtovanju, podporo proraÄ?unu pa je napovedala SNS.

Hong Kong ĹĄe vedno pretresajo protesti.

sov z Levico, ki vladi oÄ?ita protisocialno naravnanost.

DrĹžavni zbor je ocenil, da je predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je pripravila vlada, primeren za nadaljnjo obravnavo.

Nekdanji minister za zdravje TomaĹž Gantar, ki je septembra na seji izvrĹĄnega odbora in sveta DeSUS odstopil s funkcije podpredsednika stranke, je bil kritiÄ?en do predsednika Karla Erjavca.

leznica zaprta, zaprti so bili tudi ĹĄtevilni trgovski centri in banke.

Med protesti je policist ustrelil in ranil 14-letnika, ki je vanj vrgel molotovko.

Protivladni protesti so pretresali Irak. Po uradnih podatkih je bilo v njih ubitih skoraj 100 ljudi, okoli ĹĄtiri tisoÄ? je bilo ranjenih.

Na jugu Romunije je teĹžek tovornjak trÄ?il z minibusom, pri Ä?emer je umrlo 10 ljudi, ĹĄe veÄ?

TomaĹž Gantar pravi, da je je biloranjenih. vodenje stranke DeSUS s PapeĹž FranÄ?iĹĄek je pred zaÄ?etstrani Karla Erjavca vse manj kom ĹĄkofovske sinode o AmademokratiÄ?no. zoniji, kjer bodo govorili o tamkajĹĄnjih poĹžarih in pomanjkanju ZaÄ?el se je niz razglasitev Noduhovnikov, v Vatikanu ustoliÄ?il belovih nagrajencev. Nobelovo trinajst novih kardinalov. nagrado za medicino so prejeli AmeriÄ?ana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice zaznajo kisik in se mu prilagajajo.

Na spor med vlado in njeno Britanski premier Boris Johnpartnerico Levico zaradi ukinja- son je dejal, da je Ĺžogica na strani nja dodatka za delovno aktivnost Evropske unije, saj da mora nemuse je odzval premier Ĺ arec: ÂťDe- doma razpravljati o njegovem prelamo za drĹžavo, ne pa da bomo dlogu za dogovor o izstopu iz Uninapenjali miĹĄice, kdo se bo bolj je. Bruselj je sicer Ĺže sporoÄ?il, da prikupil ljudem.ÂŤ predlog potrebuje dodatno delo.

Avstrijska policija je sporoÄ?ila, da TurĹĄki predsednik Recep se jim je predal 25-letnik, ki je pri- Tayyip Erdogan je prispel na dvoznal, da je ponoÄ?i v KitzbĂźhelu ubil dnevni obisk Srbije, ki naj bi bil v nekdanjo partnerico, njene starĹĄe, znamenju turĹĄkih vlaganj v regiji. brata in njenega novega partnerja.

V Stockholmu so potekali pogovori delegacij ZDA in Severne Koreje o severnokorejskem proSlovenski Ä?lan Evropskega ragramu jedrskega oroĹžja. Pjon- Ä?unskega sodiĹĄÄ?a, Samo Jereb, gjang je po devetih urah pogajanj je opozoril na slabo Ä?rpanje sporoÄ?il, da niso bili uspeĹĄni. evropskih sredstev Slovenije, ki IraĹĄki premier Adel Abdel Ma- je konec lanskega leta porabila hdi je napovedal socialne ukrepe, le 24,2 odstotka sredstev. s katerimi bo vlada odgovorila na zahteve protestnikov.

V ukrajinski prestolnici Kijev se je na protestih proti naÄ?rtu o podelitvi posebnega statusa pokrajinama Lugansk in Doneck V organizaciji jih je skrbelo, na vzhodu Ukrajine zbralo okrog da bi jim lahko zmanjkalo deset tisoÄ? ljudi. operativnih sredstev.

TurÄ?ija je po napovedi, da bo na severu Sirije kmalu zaÄ?ela vojaĹĄko Notranji minister BoĹĄtjan Poofenzivo, na turĹĄko-sirsko mejo klukar je na sreÄ?anju ministrov v premaknila svoje vojaĹĄke enote.

Luksemburgu poudaril, da je Slovenija zadrĹžana do malteĹĄkega dogovora o premeĹĄÄ?anju v Sredozemlju reĹĄenih prebeĹžnikov. Izrazil je tudi protest proti podaljĹĄevanju nadzora na meji z Avstrijo.

Predstavniki vlade s premierjem so se z delodajalci in sindikati doNa Kosovu so dali volivci veÄ?jo govorili, da bodo spremenili poslovmoÄ? strankam, ki so bile doslej v nik Ekonomsko-socialnega sveta opoziciji. tako, da bodo lahko na sejah obravVzporedni izidi volitev na Ko- navali tudi predloge zakonov, ki jih sovu so nakazali na izenaÄ?enje v DrĹžavni zbor vloĹži opozicija. doslej opozicijskih strank naciV Ekvadorju so potekali najonalistiÄ?no gibanje Samoopre- hujĹĄi protesti v zadnjih letih. Na delitev Albina Kurtija in Demo- tisoÄ?e staroselcev je na ulicah kratska liga Kosova Ise Mustafe. prestolnice Quito dvignilo glas Na parlamentarnih volitvah na zaradi visokih cen goriva in vlaPortugalskem je kazalo na odloÄ?- dnih varÄ?evalnih ukrepov. no zmago socialistov pod vodGeneralni sekretar ZdruĹžestvom premierja Antonia Coste. nih narodov Antonio Guterres je sporoÄ?il, da se v organizaciji spopadajo s primanjkljajem 230 milijonov dolarjev, do konca meseca pa bi jim lahko zmanjkalo sredstev iz operativnega proraNa izredni seji DrĹžavnega zbo- Ä?una. ra je premier Marjan Ĺ arec dejal, TurÄ?ija je sporoÄ?ila, da je vse prida je treba najprej razreĹĄiti koa- pravljeno za zaÄ?etek vojaĹĄke opelicijska nesoglasja, ĹĄele nato bo racije v Siriji, potem ko so ZDA sledilo reĹĄevanje skrhanih odno- z obmoÄ?ja umaknile svoje vojake.

Nedelja, 6. oktobra ZaĹĄkripalo je v sodelovanju koalicije z Levico in znotraj koalicije same.

Ĺ e dodatna trenja v koaliciji je povzroÄ?il DeSUS, ki se je zavzel za to, da bi se pokojnine prihodnje leto izredno uskladile za en odstotek Ĺže ob veÄ? kot 2,5-odstotni gospodarski rasti v letoĹĄnjem letu, in ne ĹĄele ob veÄ? kot triodstotni. V SAB so potezo oznaÄ?ili za krĹĄitev dogovora koalicije.

Na Fursu so pojasnili, da mora druĹĄtvo PalÄ?ica pomagalÄ?ica, ki je zbiralo pomoÄ? za Krisa in nima statusa humanitarne organizacije, denar nakazati drugi organizaciji, ki takĹĄen status ima. ÄŒe ta organizacija nato nakaĹže denar posamezniku, denar ni obdavÄ?en.

Precej prahu je dvignila zgodba druĹĄtva Maus, ki je zbiralo sredstva za operacijo fanta Gala. Njihova predsednica si je namreÄ? od zbranih sredstev izposodila 29 tisoÄ?akov.

V Trstu je policija aretirala dva roparja, osumljena kraje skuterja.

Eden od njiju je v postopku ubil dva policista in jih ĹĄe ĹĄtiri ranil.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je dejal, da je uradno dovolil Poljski vstop v program brezvizumskega vstopa v ZDA. V okupirani Gazi so se nadaljevali protesti proti izraelski politiki z zahtevami po pravici beguncev do vrnitve na njihove domove v danaĹĄnjem Izraelu. Izraelske sile so ubile 28-letnega Palestinca in jih ĹĄe najmanj 54 ranile.

Sobota, 5. oktobra Levica je v Ljubljani in KrĹĄkem zaÄ?ela zbirati podpise pod peticijo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Predsednik vladnega SD Dejan Ĺ˝idan je ocenil, da je prepir z vladno partnerico Levico ĹĄkodljiv in po nepotrebnem ogroĹža vladno koalicijo. Pozval je k sreÄ?anju prihodnji teden, na katerem bi zgladili nesoglasja.

Po noÄ?i kaotiÄ?nih izgredov je bila hongkonĹĄka podzemna Ĺže-

10. oktobra 2019

Torek, 8. oktobra

Ponedeljek, 7. oktobra

(Ne)Premiki “Pasport!â€? mi v obraz z Ĺžepno svetilko posveti maroĹĄki policist. Skoraj polnoÄ? je, iz Genove v Tangier smo po morju pluli tri dni in dve noÄ?i ter prispeli z zamudo zaradi straĹĄnih nalivov v Ĺ paniji. Trebuh ladje velikanke je nasiÄ?en z izpuĹĄnimi plini, zato sovoznikom posadka predlaga, da na avtomobile poÄ?akamo zunaj.

Popotovanje s kalifornijskim avto-veteranom od Berlina do Genove nam gre fino, poÄ?asi in z andohtjo; v Genovi pa nam, tik pred strmim vhodom v hotelsko garaĹžo, avto crkne; do vrha napolnjeno teĹžko mrcino trije moĹžje komaj premaknejo, nato pa Deyan ugotovi, da benciKaja AvberĹĄek nomer oÄ?itno ne deluje, da Komet – na tako fantastiÄ?no ime sliĹĄi dolgin – Ĺžre veÄ?, kot je preraÄ?unal, da nam je kratkomalo zmanjkalo bencina. Oddahnem si, vendar globoko znotraj zaÄ?utim ĹĄÄ?emenje: avto se je odloÄ?il ne premakniti se ravno tukaj in zdaj, nekakĹĄen ruker se bliĹža, neobhoden, da vidimo.

S Kalinom sediva na kamnitem zidcu pred zevajoÄ?im Ĺžrelom trajekta in opazujeva na plano vozeÄ?e se avte, naloĹžene z vsakovrstno ĹĄaro. ÄŒas mineva, nikogar od ladijskih potnikov ni veÄ? zunaj, tudi avti so nehali prihajati iz ladje. Menda avto ja ni spet zaĹĄtrajkal; Ä?lani posadke pogledujejo k nama in zmigujejo z rameni, Ĺže omenjenemu policistu postaneva sumljiva, Kalina lulat, jaz pa se pretvarjam, da sem mirna. KonÄ?no na plano prisopiha stari srebrni kombi, za njim pa, Ä?isto zadnji, ĹĄe bolj stari beli Komet. “Človeku je crknil avto, nihÄ?e niti pomislil ni, da bi mu pomagal, sem mu posodil rezervno baterijo, da je lahko speljal, mi jo bo vrnil ob izhodu iz pristaniĹĄÄ?a, gremo poiskat naĹĄ hotel, Ä?isto blizu mora biti.â€?

Odpeljemo, vsi drugi so Ĺže izginili, nobenega smerokaza za izhod.

Pripeljemo se do zapornice, kjer nas usmerijo nazaj in levo. ÄŒe pa piĹĄe, da je levo prepovedano zaviti, niÄ? hudega, tja zavijte. Zavijemo torej, stiska me v Ĺželodcu, smo sredi nekakĹĄne nikogarĹĄnje zemlje, le kam vodi ta razrukana cesta, na eni strani kupi skal, na drugi morje. Kmalu na obeh straneh ceste zagledam gruÄ?ice postavajoÄ?ih moĹĄkih, planejo na naĹĄ avto, medtem ko se pribliĹžujemo trojni koloni vozil. S takimle v oÄ?i bijoÄ?im avtomobilom se paÄ? ne hodi v Maroko, si reÄ?em, jasno, moĹĄki tolÄ?ejo po oknih in vratih ter hoÄ?ejo denar in cigarete, nekateri bolj uvidevni nam ponujajo telefonske kartice. Kalin s krokodiljimi solzami tuli na zadnjem sedeĹžu, spal bi rad. Zelo poÄ?asi se bliĹžamo mejnemu prehodu, usmerijo nas na prostor za preglede. Izpod havbe se zaÄ?ne kaditi, ĹĄe to, hitro odpri pokrov, a imate kaj za prijavit? Dve zraÄ?ni puĹĄki, kar pa bi moralo biti povsem OK, mar ne, za mojega oÄ?eta sta, rad strelja v papirne tarÄ?e ali kovinske race, za izboljĹĄanje ostrine uma in oÄ?esa, popolnoma nenevarne so, hobi paÄ? ...

Okrog avta se nabirajo nadrejeni nadrejenih, dvanajst jih je, vsa naĹĄa prtljaga je zunaj, vse naokoli obrnjeno in prebrskano. PoskuĹĄam biti pozorna, kdo od moĹĄkih je vzel naĹĄe potne liste, kdo Kometove dokumente, ne vidim ne enih in ne drugih veÄ?, vsak, ki pride na novo, ponovno zahteva dokumente, s telefoni fotografirajo avto z vseh strani, pa tisti frdamani puĹĄki, vsak ju hoÄ?e drĹžati v rokah, govorijo, da se jih gotovo da spremeniti v ubijalsko oroĹžje, toliko Ĺže razumem.

Deyan se z avtom in nekim policistom odpelje stran, na dodatne preglede, pravi. Kalin od utrujenosti neha jokati, kaĹžem mu ogromno polno noro luno, med prtljago se zaÄ?ne igrati z avtomobilÄ?ki, jaz pa izmeniÄ?no srkam domaÄ? Ä?eĹĄplov ĹĄnops in vodo. Po bolgarsko mi reÄ?e: “Mami, ne sekiraj se.â€? Oh, ti fant moj superski.

Ura je tri zjutraj, ko se odpeljemo dalje. ZraÄ?ni vpraĹĄljivki zaseĹženi, lahko jih dobite nazaj, pod pogojem, da iz istega pristaniĹĄÄ?a izplujete iz Afrike. Ni ĹĄe konec, ne. ÄŒez par sto metrov nas ustavijo Ĺžandarmi, zavarovanje za avto tu ni veljavno, ne morete naprej, saj sploh ne gremo v Maroko, samo pot smo si skrajĹĄali, na jutranjo ladjo nazaj v Evropo se bomo vkrcali. Od nekod se pojavi Ä?lovek z izposojeno baterijo in se pogovori z Ĺžandarmom; ne morem verjeti – sredi noÄ?i nas je ĹĄtiri ure Ä?akal.

Hotela ne najdemo, vrtimo se okoli pristaniĹĄÄ?a, morda sploh ne obstaja. Kalin zdaj spi, veĹĄ kaj, gremo na prvo ladjo, katerokoli, ki pluje v Ĺ panijo, pet zjutraj je, ĹĄe enkrat meja, a sta poroÄ?ena, ne, a to je vajin sin, ja, lejte, od polnoÄ?i se vrtimo po pristaniĹĄÄ?u, dobro, tale tovornjak vam bo preskeniral avto, a bo Ĺže konec, a boĹĄ kavo, ne, a nam vrnete zaseĹžena predmeta, kot dogovorjeno, ne, ni ĹĄefa, nista nam bila namenjena, slabo sreÄ?o prinaĹĄata, izplujemo. Kalin mi teĹžko spi v naroÄ?ju, jokam, ko pomislim na begunce, kolikĹĄno poniĹžanje morajo prenaĹĄati, ker tole, kar se nam je ravnokar pripetilo, ni bilo prav zares niÄ?, jokam in trdno zatiskam oÄ?i, moÄ?na bela luÄ? mi sili vanje. ÄŒez uro in pol smo v Algesirasu, dajmo se kar peljat, sem spil Ĺže kar nekaj kav, ja, samo peljimo in peljimo, kolikor daleÄ? nam bo ĹĄlo ... “Semle na stran zapeljite, prosim!â€? Ne, to ne more biti res ... “ZaÄ?asno registrsko tablico imate. Izstopili ste iz evropskega teritorija, tablica ni veÄ? veljavna. Lahko bi bili tudi prekupÄ?evalci z avtomobili, kaj pa mi vemo. ÄŒez dve uri pride moja nadrejena, poÄ?akajte tukajâ€? ...

Ustavljeni smo. Naenkrat se znajdemo v Ä?udovitem sanatoriju.

Park s starimi drevesi, cvetoÄ?imi grmi in ĹžgoleÄ?imi ptiÄ?i, kad, polna diĹĄeÄ?e pene, bele rjuhe, rakci, tortice in sladoled. Ne moremo se naÄ?uditi poplaÄ?ilu za prejĹĄnjo noÄ?. In naĹĄega popotovanja sploh ĹĄe ni konec. Ostanimo tu, vsaj za kratek Ä?as, nepremikajoÄ?i, s cvetom rumenega hibiskusa v laseh. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

MED VAMI

10. oktobra 2019

7

Za praznik KS Ĺ oĹĄtanj bo diĹĄalo po golaĹžu

NesreÄ?a mu je vzela svobodo, ne pa vztrajnosti

LetoĹĄnje praznovanje bo v soboto, 19. oktobra

DuĹĄko Supić, tetraplegik: ÂťSrÄ?no rad bi se zahvalil vsem dobrim ljudem, ki mi stojijo ob strani in zaradi katerih lahko grem januarja na operacijo in rehabilitacijo tetraroke v Ĺ vico.ÂŤ

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – 8. oktober je praznik krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj. Praznik bodo zaznamovali v soboto, 19. oktobra. Letos bo zaradi prenove Trga bratov Mravljakov osrednje prizoriĹĄÄ?e dogajanja parkiriĹĄÄ?e pred gasilskim domom v mestu.

Tam se bo odvijal tudi tradicionalni dogodek – golaĹžijada, po Ä?ebuli bo zaÄ?elo diĹĄati ob 13. uri, ko se bodo s tradicionalnega pohoda po TrĹĄki poti vrnili Ĺže tudi pohodniki. Svet krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj pohod organizira skupaj s Planinskim druĹĄtvom Ĺ oĹĄtanj. Pohodniki, ki se bodo odloÄ?ili za daljĹĄo pot, bodo na pot krenili ob 9. uri iz Tresimirjevega parka, tisti, ki se bodo odloÄ?ili za krajĹĄo, pa ob 11. uri. SreÄ?ali se bodo na Pustem gradu.

UrĹĄka Kurnik, predsednica sveta Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, se je pred praznikom ozrla v letoĹĄnje leto. Med dogodki, ki so

jih pripravili, je posebej omenila sreÄ?anje s krajani, kar v Ĺ oĹĄtanju postaja stalnica. Na sreÄ?anju so jim predstavili naÄ?rte, prisluhnili pa tudi njihovim pobudam in predlogom.

Pripravljali so delavnice za otroke, z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj pa tvorno sodelujejo pri razreĹĄevanju

UrĹĄka Kurnik: ÂťAktivno se vkljuÄ?ujemo v vse projekte, ki se dogajajo v mestu.ÂŤ

Tekmovanje v kuhanju golaĹža

Za to tekmovanje je v Ĺ oĹĄtanju vedno prijavljenih veliko ekip.

Dobile bodo prostor za kuhanje, mizo in klop, 3 kg nenarezanega mesa za golaĹž, 3 kg nenarezane Ä?ebule ter po 30 skodelic, Ĺžlic in Ĺžemelj. Za kuhanje bodo imele na voljo ĹĄtiri ure Ä?asa.

vpraĹĄanj, ki se dotikajo mesta, urejajo Tresmirjev park in upravljajo trĹžnico. ÂťTako smo se, denimo, oglasili, ko je nastala teĹžava s toploto, udeleĹžili smo se sestankov Civilne iniciative, ki se bori za vrnitev sredstev iz odĹĄkodnin oziroma za rento. To bi morali prejeti vsi prebivalci,ÂŤ pravi predsednica Kurnikova.

Iz preteklosti pa jim je ostalo nekaj neizpolnjenih naÄ?rtov in Ĺželja. ÂťEden je na primer povezava malega in velikega jezera z lesenim mostom. NeuresniÄ?ena ostaja tudi Ĺželja, da bi trĹžnica dobila streho. Pokrita trĹžnica bi omogoÄ?ila ogrevanje in laĹžje bi jo v sodelovanju z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj tudi poĹživili.ÂŤ V naÄ?rtu imajo organiziranje tematskih predavanj, v sodelovanju z druĹĄtvi, ki delujejo v Ĺ oĹĄtanju, pa pripravo razliÄ?nih dogodkov. ÂťNa primer odbojkarskega dneva na mivki v parku, dneva umetniĹĄkega ustvarjanja z akademskimi slikarji, kiparji, grafiki, predstavitve reĹĄevalcev, gasilcev, policistov ...ÂŤ Predvsem pa se bodo aktivno vkljuÄ?evali (in se Ĺže) v vse projekte, ki se ali pa se ĹĄe bodo izvajali v mestu Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Starost je v Velenju lepa Ob mednarodnem dnevu starejĹĄih je Mestna obÄ?ina Velenje priredila sprejem za starostnike in invalide Tina Felicijan

Velenje, 1. oktobra – Mestna obÄ?ina Velenje Ĺželi biti prijazna vsem generacijam. Zato je Ĺžupan Bojan KontiÄ? na sprejem povabil tudi najstarejĹĄe obÄ?anke in obÄ?ane ter invalide. Imajo namreÄ? podobne potrebe.

Projekti in naloĹžbe, ki jih obÄ?ina, zavodi in druge organizacije izvajajo v dostopnost, varstvo, preĹživljanje prostega Ä?asa in druge vidike skrbi za starejĹĄe in invalide, pa prispevajo k boljĹĄi kakovosti Ĺživljenja obojih. ÂťS tem sprejemom pokaĹžemo, da spoĹĄtujemo tako starejĹĄe kot invalide, da se zavedamo njihovega prispevka lokalni skupnosti in njihovih potreb ter da Ĺželimo ĹĄe naprej izvajati projekte, ki lajĹĄajo njihove stiske,ÂŤ je povedal podĹžupan Peter Dermol in dodal, da je Velenje na tem podroÄ?ju zgled marsikateri obÄ?ini, vseeno pa je tudi pri nas ĹĄe veliko priloĹžnosti. ÂťVedno znova dobivamo pobude, kaj ĹĄe lahko postorimo, kar je tudi najboljĹĄi naÄ?in za to, da odgovarjamo na aktualne potrebe.ÂŤ Tudi Ĺžupanov sprejem in podobna druĹženja so izvrstna priloĹžnost za izmenjavo predlogov in novic o dogajanju na tem podroÄ?ju.

S Ä?im pa Velenje potrjuje, da je starosti prijazno mesto? ÂťObÄ?ina je v srediĹĄÄ?u mesta odpravila ogromno arhitekturnih ovir. Skrbi za starejĹĄe in jim nudi pomoÄ?. Tisti, ki ne morejo skrbeti zase, imajo moĹžnost subvencionirane prehrane, brezplaÄ?nega prevoza,ÂŤ je le nekatere argumente naĹĄtela podĹžupanja Darinka Mravljak, ki ĹĄe posebej pozorno

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – VelenjÄ?anu DuĹĄku Supiću je 2. maj 2017 za vedno spremenil Ĺživljenje. Vzel mu je svobodo. Na kolesarjenju po mariborskem Pohorju je nesreÄ?no padel in si zlomil dve vratni vretenci. Danes je tetraplegik. ÂťKot tak za vsako stvar, pa naj gre za umivanje, oblaÄ?enje, hranjenje, premikanje ‌, potrebujem pomoÄ?. Vedno moram imeti koga ob sebi. PomoÄ? druĹžine je pri tem neprecenljiva. Ne vem, s kakĹĄnimi besedami bi se jim lahko za to zahvalil. Kot tudi ne vem, s kakĹĄnimi bi se lahko zahvalil vsem dobrim ljudem, ki mi stojijo ob strani, me bodrijo, ki so mi tako ali drugaÄ?e pomagali do operacije 20. januarja 2020 v Ĺ vici.ÂŤ To je bilo tisto, kar je hotel povedati najprej, ko sva klepetala na vrtu enega od velenjskih lokalov. Ĺ˝elela sva sicer v drugega, pa se je taki Ĺželji naproti postavil osem centimetrov visok robnik ... Sicer pa je DuĹĄko pohvalil skrb Mestne obÄ?ine Velenje za ljudi s kakrĹĄnokoli oviranostjo. ÂťRes je Velenje mesto po meri invalidov.ÂŤ Vsako jutro, ko odpre oÄ?i, bi lahko tarnal, bentil, se jezil, pomiloval ... Pa si tega ne dovoli. ÂťSe je pa teĹžko sprijazniti s tem, da ne moreĹĄ veÄ? vreÄ?i Ĺžoge na koĹĄ, da ne moreĹĄ na kolo, na plavanje, smuÄ?anje, na tek ‌ Da ne moreĹĄ hoditi ... Da ne moreĹĄ niÄ?esar, kar si prej poÄ?el z veseljem, predvsem pa se je teĹžko sprijazniti s tem, da tega ne moreĹĄ poÄ?eti skupaj s sinovoma.

S psiholoĹĄkega vidika zelo teĹžko.

Vsak dan se moraĹĄ vedno znova in znova motivirati, si ponavljati, da se je zgodilo, kar se je zgodilo, da Ĺživljenje teÄ?e naprej. Lahko si vzor, lahko se trudiĹĄ. Ne moreĹĄ pa se delati, kot da to ni niÄ?. DruĹžina zaradi tebe ne sme biti prikrajĹĄana v niÄ?emer. ÄŒeprav ‌ ÄŒeprav je.ÂŤ

Duťko Supić se na operacijo v Švico odpravlja z velikim optimizmom.

Trudi se. MoÄ?no se trudi. Telo za sploĹĄno poÄ?utje in laĹžje sedenje krepi vsak dan. ÂťSedenje na voziÄ?ku je napor in ni poÄ?itek, kot bi kdo mislil. Da lahko sedim, se druĹžim, moram telo pripraviti na to, kolikor se le da. Vsak dan krepim miĹĄice, na katere sicer nimam vpliva, a so oÄ?itno nekako ĹĄe ostale posredno aktivne.ÂŤ Za njim je dolga in mukotrpna rehabilitacija, ki je trajala skoraj eno leto. Nekaj dni manj. Pred njim pa tista, na katero si moÄ?no Ĺželi. Vsi iĹĄÄ?emo reĹĄitve, brskamo za tem, da najdemo tisto, kar bi lahko izboljĹĄalo kakovost Ĺživljenja. Njemu so v SoÄ?i predlagali operacijo tetraroke, ki jo v Ĺ vici in na Ĺ vedskem izvaja isti kirurg.

Z njo bo lahko z roko predmete prijemal bolj suvereno in samozavestno, dobil bo boljĹĄi oprijem. ÂťVse delamo s prsti. Umivamo si zobe, obraz, zajemamo z Ĺžlico, reĹžemo, zapenjamo zadrgo, odpiramo predale ‌ Operacija mi bo izboljĹĄala marsikatero reÄ? in

v marsiÄ?em razbremenila mojo druĹžino.ÂŤ 56-dnevni program operacije in rehabilitacije ene roke v ĹĄvicarski kliniki za paraplegike stane 96.000 ĹĄvicarskih frankov. Tja se kot eden prvih Slovencev odpravlja z velikim optimizmom. ÂťBolj kot sama operacija je pomembna rehabilitacija, roko bo treba Ä?isto na novo nauÄ?iti funkcioniranja.ÂŤ Potem sva se vrnila spet na zaÄ?etek in na vse tiste, ki so mu pomagali, ga spodbujali in ki mu stojijo ob strani. ÂťZaÄ?elo se je povsem spontano, prijatelji so organizirali manjĹĄe dogodke, nadaljevalo se je s pohodom na KoĹželj Âťza DuĹĄkotaÂŤ, sledili so ĹĄportni, rekreativni in drugi dogodki, stand-upi ‌ Vsi so imeli isti cilj, pomagati DuĹĄku. ÂťCifra, ki se je zame zbrala na DruĹĄtvu paraplegikov v Celju, bo skrbno in premiĹĄljeno porabljena za vse nadaljnje korake in rehabilitacijo. Velika velika hvala vsem.

Kar teĹžko mi je, ker se ne morem zahvaliti vsakemu posebej.ÂŤ †đ&#x;”˛

BileÄ?anci so se sreÄ?ali v Velenju

spremlja Ĺživljenje starejĹĄih obÄ?ank in obÄ?anov.

Stanovalka Doma za varstvo odraslih Velenje JoĹžica Zlodej: ÂťDobro se poÄ?utim. Prijazni so z mano, pomagajo mi, hrana je v redu. Ker je dom v klancu, pa Ĺžal ne morem sama nikamor, Ä?eprav bi rada ĹĄla. Potrebujem spremstvo. Ĺ˝elim si, da bi ĹĄe moĹž, ki je ĹĄe doma, lahko priĹĄel v dom, pa ni prostora.ÂŤ Ivan Pevec: ÂťVelenje je vsekakor starejĹĄim prijazno mesto. Zadovoljen sem s tem, kako skrbijo za to, da je starost tu lepa. Da nam je lepo, se je videlo tudi po tem, da smo se mnogi zbrali na prireditvah ob obÄ?inskem prazniku.ÂŤ đ&#x;”˛

Velenje, 5. oktobra – V soboto dopoldne so se na Titovem trgu zbrali Ä?lani DruĹĄtva BileÄ?anci Slovenija. Gre za nekaj let staro druĹĄtvo, v katerem so se povezali moĹžje, ki so vojaĹĄki rok sluĹžili v Bileći v ĹĄoli rezervnih oficirjev pehote jugoslovanske vojske. Trenutno ĹĄteje okrog 600 Ä?lanov, nenehno pa se pridruĹžujejo novi. Med njimi jih je tudi okrog 20 z obmoÄ?ja Velenja. ÂťDruĹĄtvo smo ustanovili z namenom ohranjati tradicijo in spominov na ĹĄolo, ki je bila tisti Ä?as ena bolj elitnih tako v jugoslo-

vanskem prostoru kot tudi ĹĄirĹĄe. Od drugih se je razlikovala po zelo visokih zahtevah in nivoju reda in discipline. NiÄ? ni bilo prepuĹĄÄ?eno nakljuÄ?ju, vsi smo toÄ?no vedeli, kaj poÄ?nemo in zakaj. Iz te ĹĄole so izhajali oficirji, ki so v celi Jugoslaviji veliko pomenili,ÂŤ je povedal domaÄ?in Drago PotoÄ?nik in dodal, da se ta ťola za Ĺživljenje,ÂŤ kakor je poimenoval oficirsko ĹĄolo v Bileći, vsem nekdanjim uÄ?encem ĹĄe danes pozna po redu in disciplini. đ&#x;”˛

tf

V 109 generacijah je oficirsko ťolo v Bileći obiskovalo okrog 5000 Jugoslovanov.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

10. oktobra 2019

O trajnostni mobilnosti so razmiĹĄljali Ĺže pred osmimi leti Sistem izposoje koles eden od najuspeĹĄnejĹĄih projektov Ĺ olskega centra Velenje – Vsako kolo v Velenju prepeljalo od tri do ĹĄtiri tisoÄ? uporabnikov Tatjana PodgorĹĄek

Sistem za izposojo koles Bicy je eden najuspeĹĄnejĹĄih projektov Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV).

Prvega so postavili v Velenju leta 2012, danes ta deluje Ĺže v veÄ? kot 10 slovenskih obÄ?inah: poleg mestne obÄ?ine Velenje ĹĄe v obÄ?inah Ravne, Prevalje, MeĹžica, Ĺ oĹĄtanj, KoÄ?evje, Ribnica, Ptuj, KrĹĄko, BreĹžice, Trbovlje, Kamnik. ÂťSistem ĹĄirimo, se prijavljamo na razpise ne glede na to, ali gre za povezavo med obstojeÄ?imi sistemi ali za novo ureditev izposoje koles,ÂŤ pravi Darko Lihteneker, vodja MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega centra Ĺ CV, v katerem so se lotili razvoja in izdelave projekta Ĺže v letu 2010.

Sistem Bicy plod domaÄ?ega znanja in razvoja

Ĺ˝e takrat, pravi sogovornik, so ukrepali v smeri, h kateri se je usmerjala Evropa – k trajni mobilnosti, k manj ogljiÄ?ni druĹžbi. ÂťSistem je skupina, ki jo vodi Igor Dolar, razvila do te mere, da smo se lahko pojavili na trgu in bili konkurenÄ?ni. Poiskali smo prave partnerje, v projekt pa vkljuÄ?ili znanje mladih nadobudnih dijakov in mentorjev. Menimo namreÄ?, da ĹĄola ni samo za uÄ?enje, ampak mora spodbujati tudi inovativnost, razvojno razmiĹĄljanje dijakov, ĹĄtudentov na vseh podroÄ?jih. Le tako bodo lahko ti in njihovi izdelki konkurenÄ?ni na trgu. Zato tudi vodi-

mo in podpiramo gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleťke doline. Da se je sistem izposoje koles ŠCV-ja zelo dobro prijel, dokazujejo – meni Lihteneker – podatki o njihovi uporabi. V

Velenju je vsako kolo v sedmih letih prepeljalo od tri do ĹĄtiri tisoÄ? uporabnikov.

Po besedah Igorja Dolarja je v vseh njihovih sistemih izposoje danes od 250 do 300 koles Krpan – izdelek slovenskega

Darko Lihteneker: ÂťV teh letih je v Velenju vsako kolo prepeljalo od tri do ĹĄtiri tisoÄ? uporabnikov.ÂŤ

Igor Dolar: ÂťPrednost naĹĄega sistema v primerjavi z drugimi ponudniki je ta, da smo ga razvili in izdelali sami.ÂŤ

proizvajalca. Pred dobrima dvema letoma so nekatere sisteme, predvsem v koroĹĄkih obÄ?inah, nadgradili z elektriÄ?nimi kolesi.

Trenutno je njihov najveÄ?ji sistem teh v obÄ?ini Kamnik. ÂťVse veÄ? lokalnih skupnosti se odloÄ?a samo za elektriÄ?na kolesa, mi pa z novo tehnologijo omogoÄ?amo njihovo polnjenje takrat, ko je to potrebno.ÂŤ Na vpraĹĄanje, po Ä?em se njihov sistem izposoje koles razlikuje od ponudnikov drugih tovrstnih sistemov, je Dolar odgovoril: ÂťPo funkciji se ti med sabo v bistvu ne razlikujejo, zato je izposoja za uporabnika pri vseh ponudnikih enaka.

Menim, da je naĹĄa prednost ta, da smo sistem v celoti razvili in izdelali sami kot plod domaÄ?ega znanja.ÂŤ

Sistem nenehno posodabljajo

Dolar zagotavlja, da sistem izposoje koles nenehno posodabljajo, dopolnjujejo, izboljĹĄu-

jejo. Zavzeto sledijo novostim v IKT tehnologiji. Kaj imajo konkretno v tem trenutku v rokavu? ÂťUporabniki ne bodo veÄ? potrebovali klasiÄ?ne registracije na izdajnem mestu, ampak bodo lahko s kreditno kartico jamÄ?ili pravilno uporabo sistema,ÂŤ odgovarja Dolar. Za zdaj ostajajo pri slovenskem proizvajalcu koles Krpan. Jim proizvodnja pony koles v druĹžbi Turna v Ĺ oĹĄtanju ni zanimiva? ÂťPred Ä?asom smo Ĺže bili v navezavi, vendar do konkretnejĹĄega sodelovanja ĹĄe ni priĹĄlo.

Smo pa odprti za takĹĄno obliko sodelovanja,ÂŤ odgovarja Igor Dolar.

Darko Lihteneker priznava, da je projekt izposoje pomemben dodaten vir prihodkov za Ĺ CV, Âťvendar kot javni zavod te namenjamo za nakup kakovostne opreme, da imajo naĹĄi dijaki, ĹĄtudenti, inĹženirji, razvojne skupine na voljo najsodobnejĹĄo kakovostno opremo,ÂŤ je ĹĄe povedal đ&#x;”˛ Darko Lihteneker.â€

Vrata je potrebno odpirati V Velenju prvi hekaton za socialno varstvo v drĹžavi – IzhodiĹĄÄ?a Varstveno-delovnemu centru SaĹĄa osnova za pripravo strategije nadaljnjega razvoja Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 3. oktobra – Regijski Varstveno-delovni center (VDC) SaĹĄa s sedeĹžem v Velenju je ob praznovanja 16-letnice delovanja pripravil Teden odprtih vrat in v okviru dogodkov tudi prvi hekaton za socialno varstvo v drĹžavi. Odvijal se je v prostorih vile Biance v Velenju, nanj pa so organizatorji med drugim povabili tudi varuha Ä?lovekovih pravic Petra Svetino ter Âťpredstavnike slovenskih VDC-jev, ki Ĺželijo inovirati prihodnost podroÄ?ja, vse, ki Ĺželijo prispevati svoje ideje in jih zanimajo novi naÄ?ini poteka Ĺživljenja ter dela v VDC-jih, mentorje, predstavnike nevladnih organizacij, centra za socialno delo, zdravstvenega doma iz tukajĹĄnjega okolja,ÂŤ je pojasnila v. d. direktorice VDC SaĹĄa Darja FiĹĄer. Hekaton v VDC z naslovom Prihodnost VDC SaĹĄa je oznaÄ?ila kot inovacijo pri sooÄ?anju z izzivi pri Ĺživljenju in delu VDC-ja.

Konvencija o pravicah invalidov

V uvodnem nagovoru je Peter Svetina med drugim dogodek

Rekli so â?ą

ocenil zelo pozitivno. Povezovanje, izmenjava idej, razliÄ?nih pogledov na to, kam gre skrb za odrasle osebe z motnjami v telesnem in duĹĄevnem razvoju, je primer dobre prakse. Po njegovih besedah bo potrebno tudi na ravni drĹžave razmiĹĄljati o uresniÄ?evanju konvencije o pravicah invalidov in veÄ?jem vkljuÄ?evanju uporabnikov – ljudi z motnjami v razvoju – v njihove odloÄ?itve. ÂťOni morajo biti tisti, okrog katerih se odvija dejavnostÂŤ. Prednostne naloge varuha pri delovanju VDC-jev bodo – nam je dejal – preverjanje in spodbujanje k temu, da se ti zavedajo konven-

cije o pravicah invalidov, delajo v dobro uporabnikov, se odpirajo navzven ter delajo v smeri dezinstitualizacije.

Mestna obÄ?ina Velenje je lahko zgled

Da je potrebno odpirati vrata, je menil tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol.

Lokalna skupnost jih Ĺže vrsto let odpira ranljivim skupinam s projekti in je lahko v skrbi zanje zgled marsikaterim obÄ?inam v drĹžavi. ÂťVrednote, na osnovi katerih je nastalo mesto Velenje, ki letos praznuje 60-letnico, Ĺživimo in jih v praksi tudi uresniÄ?ujemo.

Predstavnica organizatorja in gosta prvega hekatona na podroÄ?ju socialnega varstva v drĹžavi: Darja FiĹĄer, Peter Dermol in Peter Svetina

Darja FiĹĄer: ÂťHekaton je inovativna oblika iskanja reĹĄitev na nekem podroÄ?ju. Predstavniki razliÄ?nih institucij istovrstnih dejavnosti na enem mestu izmenjujejo svoje poglede in iĹĄÄ?ejo reĹĄitve.

Skupnost VDC-jev Slovenije je Ĺže pred Ä?asom definirala najbolj odprte teĹžave, ki smo jih Ĺže reĹĄevali in iskali reĹĄitve zanje oziroma ÂťhekaliÂŤ na razliÄ?nih dogodkih.ÂŤ Andrej GrebenĹĄek, eden od starĹĄev, ki je vrsto let zavzeto opozarjal na nujno pomoÄ? druĹžbe pri zagotavljanju potreb oseb z motnjami v duĹĄevnem in telesnem razvoju v tukajĹĄnjem okolju: ÂťNa tem podroÄ?ju delujem Ĺže blizu 40 let, toliko, kolikor je star tudi moj sin z motnjami v razvoju. ZaÄ?eli smo s posebno osnovno ĹĄolo,

danes se ponaĹĄamo s kar dobro razvito mreĹžo: od predĹĄolske vzgoje do osnovnoĹĄolskega izobraĹževanja otrok s posebnimi potrebami in dnevnim varstvom odraslih tovrstnih oseb. Manjka nam samo ĹĄe bivalna enota, ki jo nestrpno priÄ?akujemo. Upamo, da bo njena izgradnja stekla ĹĄe letos. Za vse to smo morali biti kar aktivni starĹĄi in stroka. Moramo pa priznati, da sta v zadnjem Ä?asu velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? in predstojnik urada za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje Dragan MartinĹĄek pokazala izjemno razumevanje in naredila velik korak k reĹĄitvi pereÄ?ega vpraĹĄanja, kam z odraslimi osebami s posebnimi potrebami, ki so ostali brez starĹĄev, sorodnikov ali ti zanje ne morejo veÄ? skrbeti.ÂŤ

UdeleĹženci so za omizji iskali reĹĄitve za izzive oziroma odprta vpraĹĄanja, povezana z Ĺživljenjem in delom v VDC-ju.

Ni vedno lahko, saj se porajajo nove potrebe, novi naÄ?ini razmiĹĄljanja, videnja in temu je potrebno slediti. NaĹĄa odgovornost, poslanstvo, naloga je skrb za tiste, ki si sami ne morejo pomagati in jim omogoÄ?iti Ä?loveka vredno Ĺživljenje.ÂŤ V preteklosti je obÄ?ina, je ĹĄe menil, veliko postorila, a je dogodek, kot je hekaton, ki se ozira v prihodnost, priloĹžnost za zaznavanje potreb, kaj bi bilo v Velenju in tudi ĹĄirĹĄe potrebno postoriti, da bi ljudje Ĺživeli ĹĄe bolj kakovostno. V pogovoru z nami je Dermol menil, da je obisk varuha Ä?lovekovih pravic kamenÄ?ek v mozaiku k temu, da v drĹžavi ostajajo pozorni do ranljivih skupin, jasno izkazujejo potrebe na tem podroÄ?ju (aktualna je tudi izgradnja bivalne enote v Velenju) in priÄ?akujejo, da jim bo drĹžava pri tem prisluhnila.

Po besedah Darje FiĹĄer je bil cilj hekatona oblikovanje izhodiĹĄÄ?, ki bodo za VDC SaĹĄa in ostale tovrstne zavode v Sloveniji osnova za pripravo strategije nadaljnjega razvoja. Oblikovali so jih z izmenjavo primerov dobrih praks in razmiĹĄljanji o izzivih na tem podroÄ?ju v prihodnje. Darja FiĹĄer nam je ob koncu hekatona dejala, da je bil njegov cilj preseĹžen. Pridobili so veliko izhodiĹĄÄ? za pripravo strategije, sliĹĄali in zapisali so si veliko primerov dobrih praks in idej, ki jih bodo lahko s pridom uporabili za VDC po meri uporabnika, kar je eden od osrednjih ciljev. đ&#x;”˛

Povezali smo se V skupnem projektu Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje ter OĹ Antona AĹĄkerca so se osnovnoĹĄolci spoznali in povezali Velenje, 4. oktobra – Na OĹ Antona AĹĄkerca smo gostili uÄ?ence in uÄ?itelje CVIU Velenje. Z drugoĹĄolci s prilagojenega izobraĹževalnega programa osnovne ĹĄole z niĹžjim izobrazbenim standardom in z otroki s posebnega programa vzgoje in izobraĹževanja smo popestrili petkovo dopoldne. Ĺ ola CVIU se je predstavila s svojo himno, kratkim video posnetkom z utrinki njihovega dela, z lutkovno predstavo in z glasbenim programom.

Namen sreÄ?anja in projekta PoveĹžimo se je bilo druĹženje, spoznavanje, sodelovanje, ustvarjanje in uĹživanje. Zgodba Zaljubljeni Ĺžabec, ki so jo uÄ?enci zaigrali z lutkami, in predvsem njeno sporoÄ?ilo, da je ljubezen brezmejna, sta nas povezali tudi po predstavi. Skupaj z gosti smo uÄ?enci in uÄ?itelji od 1. do 4. razreda poustvarjali v delavnicah, ki so jih prav za ta dan zasnovali Vernesa PaĹĄić, Klara Lipnikar, Nina Koletnik, Vesna RiĹžnik in Samo PuÄ?nik z uÄ?enci ter varuhinjo Janjo MaÄ?ek.

Dogodek morda ni neobiÄ?ajen, a je bil za vse udeleĹžence poseben, ganljiv, nepozaben, poln veselja, ponosa, navduĹĄenja in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali. Ravno zaradi teh mnogih razlogov pa zagotovo ni bil zadnji. đ&#x;”˛

Vernesa Paťić in Sabina Zvir

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

9

KULTURA

10. oktobra 2019

OznaÄ?imo dediĹĄÄ?ino Ĺ oĹĄtanja! Pikina zabava ob 30-letnici festivala S tem naslovom so v Ĺ oĹĄtanju pripravili dogodek v okviru Dnevov evropske kulturne dediĹĄÄ?ine

Festival Velenje je ob 30. obletnici zaÄ?etkov najveÄ?jega otroĹĄkega festivala v Sloveniji priredil ĹĄe sveÄ?ano sreÄ?anje ustvarjalcev Pikinega festivala

Milena KrstiÄ? - Planinc

pa kdaj kakĹĄnemu obiskovalcu tudi s ponosom predstavil naĹĄo dediĹĄÄ?ino.ÂŤ Ĺ oĹĄtanj, 3. oktobra – Z naslovom Posebej pozorni pri oznaÄ?evalnih tablah OznaÄ?imo dediĹĄÄ?ino Ĺ oĹĄtanja! so v Ä?etr- bodo na ranljive skupine. Za njih bodo tek v Muzeju usnjarstva na Slovenskem napisi tudi v Braillovi pisavi. ÂťUvedli pa v Ĺ oĹĄtanju zaznamovali vseevropski bomo tudi QR kode, ki bodo povezava projekt Dnevi evropske kulturne dedi- na spletno stran.ÂŤ ĹĄÄ?ine 2019 in nacionalni medresorski Predstavila je tudi turistiÄ?ni produkt projekt Teden kulturne dediĹĄÄ?ine, ki ÂťTuristiÄ?na pot druĹžine WoschnaggÂŤ, ki potekata med 28. septembrom in 12. ga je Ĺže pred leti ustvarila na pobudo Zaoktobrom. Ĺ oĹĄtanj je mesto, ki se v te voda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ĹĄirĹĄi javaktivnosti z razliÄ?nimi nosti pa doslej ĹĄe ni bil dogodki vkljuÄ?uje Ĺže predstavljen. ÂťProjekt nekaj zadnjih let, tov praksi ĹĄe ni zaĹživel. krat celo kot edini v V Ĺ oĹĄtanju, kot veste, Ĺ aleĹĄki dolini. poteka prenova trga Letos Dnevi evropMravljakov, v katerem ske kulturne dediĹĄÄ?ine je druĹžina Woschnagg potekajo z naslovom pustila veliko sledi. Ko DediĹĄÄ?ina, umetnost, bo prenova zakljuÄ?ena, razvedrilo. Namen ga bomo zaÄ?eli uvajatokratne teme je priti.ÂŤ kaz ĹĄtevilnih vidikov Taki, kot sta ta dva snovne in nesnovne projekta, so povezokulturne dediĹĄÄ?ine, valni. ÂťSodelovanje in posveÄ?ene umetnosti vkljuÄ?evanje lokalne in prostemu Ä?asu. skupnosti je izrednega ÂťZato sem izbrala Mateja Kumer: ÂťDediĹĄÄ?ina pomena, saj so prav lonaslov 'OznaÄ?imo de- Ĺ oĹĄtanja je vredna obÄ?udovanja kalni ljudje in ustvarjaldiĹĄÄ?ino Ĺ oĹĄtanja', ki in vsega spoĹĄtovanja.ÂŤ ci tisti, ki dajejo kraju povezuje dediĹĄÄ?ino in duĹĄo, obiskovalcem pa naĹĄo identiteto v obliki turizma in predstavitve neprecenljive zapuĹĄÄ?ine naĹĄih prednikov,ÂŤ pravi arhitektka Mateja Kumer, velika poznavalka tega podroÄ?ja, velika ljubiteljica ĹĄoĹĄtanjske kulturne dediĹĄÄ?ine, ki je javnosti predstavila dva projekta. Najprej idejni projekt oznaÄ?itve spomenikov lokalnega pomena in pomembne stavbne dediĹĄÄ?ine v mestnem jedru v obliki znaka HaaĹĄke konvencije. Zanj obstaja poseben pravilnik, ki ga morajo pri oznaÄ?itvi takih objektov upoĹĄtevati tudi vsi v Sloveniji. ÂťOznaÄ?evalne table bodo v pomoÄ? lokalnim vodnikom, da bodo znali primerno predstaviti stavbno dediĹĄÄ?ino in kulturo kraja. Projekt bo potekal v veÄ? fazah, v prvi bo to 'doĹživel' Trg bratov Mravljakov in vse tisto, kar se s prvi vtis. V Ĺ oĹĄtanju so to ObÄ?ina, Mutega trga vidi. Marsikdo – tudi Ĺ oĹĄta- zej Velenje, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke njÄ?an in Ĺ oĹĄtanjÄ?anka – ne prepozna doline in seveda Zavod za varstvo kulkakĹĄne zgodovinske stavbe v mestu ali turne dediĹĄÄ?ine.ÂŤ đ&#x;”˛ pa nanjo niti ni pozoren. Tako pa se bo lahko o njej sam izobrazil, morda

Med nagrajenci tudi Katja Gruber Velenje, Nazarje – Ob svetovnem dnevu uÄ?iteljev 5. oktobru je ĹĄolsko ministrstvo na prireditvi podelilo priznanja za vzgojo in izobraĹževanje. Med nagrajenci je tudi glasbena pedagoginja in skladateljica Katja Gruber iz Velenja.

Priznanje je dobila za izjemne doseĹžke v glasbenem ĹĄolstvu. Katja je uÄ?iteljica glasbe na osnovni ĹĄoli v Nazarjah in s tamkajĹĄnjim pevskim zborom posega po zavidanja vrednih priznanjih z razliÄ?nih

zborovskih tekmovanj. V obrazloĹžitvi za nagrado med drugim piĹĄe, da se ponaĹĄa s svojevrstnim doseĹžkom – v zborih nazarske ĹĄole namreÄ? prepeva kar polovica vseh uÄ?encev. V Velenju je zborovodkinja meĹĄanega pevskega zbora Gorenje.

Vodila je med drugim tudi meĹĄani mladinski zbor Ĺ olskega centra Velenje. Kot skladateljica je doslej izdala osem zbirk notnega gradiva. đ&#x;”˛

Tp

Iztok KovaÄ? v KnjiĹžnici Velenje Velenje, 10. oktober – Danes ob 19. uri se bo v KnjiĹžnici Velenje nadaljevala serija pogovorov Jaz in ti, drugi in mi, ki jih pripravlja dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ?.

Tokrat bo gost plesalec Iztok KovaÄ?, ki je v devetdesetih letih pojem slovenskega sodobnega plesa ponesel v evropski in svetovni kulturni prostor, najprej

solo, potem pa s svojo mednarodno plesno skupino EnKnapGroup, ki jo je po 14 letih projektnega delovanja leta 2007 profesionaliziral in tako ustvaril prvi stalni ansambel za sodobni ples pri nas. đ&#x;”˛

tf

Foto: Ksenija Mikor

Velenje, 3. oktobra – V Ä?asu priprav na 30. Pikin festival in med osrednjim festivalskim dogajanjem pravzaprav ni bilo Ä?asa za sveÄ?ano praznovanje visokega jubileja, zato je Festival Velenje minuli Ä?etrtek na sreÄ?anje povabil nekdanje in ĹĄe aktivne soustvarjalce te najveÄ?je otroĹĄke prireditve v Sloveniji. Tako se je v Velenje le za to priloĹžnost vrnila Pika NogaviÄ?ka. Navihana deklica je namreÄ? osrednji lik festivala, v njene Ä?evlje pa je do sedaj stopilo kar nekaj domaÄ?ink, ki so Piko zastopale na festivalu. Zato so tudi uradne Pike in njene pomoÄ?nice dobile vabilo na praznovanje.

Ob tej priloĹžnosti so gostje lahko obujali spomine na pretekla druĹženja s Piko.

Premierno so si ogledali retrospektivni film Pikinih trideset, ki je nastal v produkciji VTV studia. Ta namreÄ? hrani posnetke vseh 30 festivalov. PrviÄ? pa so zavrteli tudi film ÄŒestitka za Piko, ki je med letoĹĄnjim festivalom nastajal v filmski Ä?etrti. Obiskovalci so Piki voĹĄÄ?ili vse dobro, s tem pa tudi ustvarjalcem dali veliko zagona za nadaljnje delo.

Osrednji del veÄ?era pa je bil pogovor s ĹĄtirimi uradnimi Pikami – njeno aktualno interpretatorko Tajdo Podvratnik ter Ano Rotovnik, Katarino Ĺ koberne

in Petro PozniÄ?, ki so v tej vlogi bile v preteklosti. Gusar (desna roka uradne Pike je Ĺže vrsto let BoĹĄtjan Oder) je iz njih izvlekel kar nekaj zakulisnih dogodivĹĄÄ?in in najbolj iskrivih trenutkov, ko so igrale Piko NogaviÄ?ko. Brez dvoma je to zanje vedno bil izziv, so povedale, so pa tudi poÄ?aĹĄÄ?ene, da jim je bila ta pomembna naloga zaupana.

VeÄ?er se je nadaljeval ob druĹženju, ki je ponovno povezalo nekdanje Ä?lane Pikine organizacije ekipe, aktualnim pa dalo priloĹžnost za razpravo o izzivih, ki jih ĹĄe Ä?akajo. Marsikatero idejo so dobili đ&#x;”˛ tf tudi od svojih predhodnikov. â€

Murakon na obisku v Velenju Velenje, 26. septembra – Velenjska knjiĹžnica je gostila pesnice in pesnike Murakona, mednarodnega festivala sodobne poezije, ki sicer poteka v Sv. Martinu na Muri. V priloĹžnostnem programu so se predstavili Barbara Korun, Emilija KovaÄ?, Milojka B. Komprej, LajoĹĄ Bence, Albert Halasz, Vid Sagadin Ĺ˝igon in Zlatko Kraljić – glavni organizator in ustanovitelj Murakona, festivala, ki je v ĹĄestih letih delovanja postal mednarodno priznano sreÄ?anje uveljavljenih pesnikov. Leta 2017 je bil na prizoriĹĄÄ?u festivala ob labirintu ljubezni odkrit obelisk z imeni sodelujoÄ?ih pesnikov. Od vsega zaÄ?etka ga podpirajo obÄ?ina Sv. Martin na Muri in domaÄ?ini, ki druĹžino Kraljić izredno cenijo. Nekaj festivalskega vzduĹĄja in odliÄ?ne poezije je sodelujoÄ?im uspelo prenesti tudi v prostore knjiĹžnice, hkrati pa je Velenjska knjiĹžnica pustila na gostih iz tujine dober vtis.

VeÄ?er sta izbrano povezovali Andjelka KlemenÄ?iÄ? in Tatjana Vidmar, dogodek je podprla Mestna obÄ?ina Velenje.

Zlatko Kraljić, ki Ĺže desetletja Ĺživi in ustvarja v Velenju, se je rodil v okolju Mure, ki jo imenuje Âťsveta rekaÂŤ. Zlatko Kraljić je dobitnik ĹĄtevilnih domaÄ?ih in

mednarodnih literarnih nagrad in tudi nagrad za slikarstvo, veÄ?kratni zmagovalec razliÄ?nih nateÄ?ajev, izdal je sedem pesniĹĄki zbirk, nedavno pa roman Upornik. Je svojevrsten ambasador poezije, piĹĄe v slovenskem in hrvaĹĄkem jeziku, pogosto se izraĹža v kajkavĹĄÄ?ini. Na letoĹĄnjem Murakonu je posebno priznanje zaĹĄÄ?itnice Mure prejela njegova Ĺžena Bi-

Prvo sreÄ?anje droĹžomanov v Mislinji KoroĹĄka je zibelka droĹži in edina slovenska regija, kjer se je tovrstna peka, tudi na raÄ?un rĹži, ohranila do danes Mislinja, 12. oktobra – Anita Ĺ umer je mojstrica peke z droĹžmi, najstarejĹĄega naÄ?ina vzhajanega kislega testa, ki je osnova za slasten domaÄ? hlebÄ?ek kruha.

Zaljubljena v peko kruha zadnji dve leti

pripravlja delavnice DroĹžomanija. Zdaj v Mislinji pripravlja sreÄ?anje za ljubitelje peke z droĹžmi.

Pravi, da je zelo ponosna na to, da je v skupini DroĹžomanija zdaj Ĺže skoraj

serka, ustvarjalka in hkrati trdna opora njegovim drznim in uspeĹĄnim kulturnim projektom.

In ĹĄe sklepna misel v Velenju sodelujoÄ?ih pesnikov: Vse nas tako ali drugaÄ?e nosi reka, pa naj bo Mura ali Paka. đ&#x;”˛

MBK

enajst tisoÄ? Ä?lanov, nekaj jih je celo iz tujine. ÂťMe ne preseneÄ?a, saj je KoroĹĄka zibelka droĹži in edina slovenska regija, kjer se je tovrstna peka, tudi zaradi rĹži, ohranila do danes,ÂŤ pove Ĺ umerjeva.

Ponosna je na to, da v soboto, 12.oktobra, v Mislinji pripravljajo prvo sreÄ?anje vseh ljubiteljev peke z droĹžmi, na katerega prihaja tudi posebni gost Karl de Smedt iz Belgije, ki je vodja prve knjiĹžnice droĹži na svetu in bo imel strokovno predavanje o droĹžeh. Govorili bodo tudi o pravem koroĹĄkem rĹženem kruhu. Ĺ umerjeva pravi, da bo ÂťdroĹžastiÄ?noÂŤ z obilo droĹžastih dobrot. đ&#x;”˛

jĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

10. oktobra 2019

Zaplesali so najmlajĹĄi Velenjski kulturni dom je znova gostil 16. Mini festival otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga Tina Felicijan

Velenje, 5. in 6. oktobra – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Festival Velenje sta znova priredila drĹžavno sreÄ?anje otroĹĄkih plesnih skupin, ki so svoje plesne miniature v pretekli sezoni predstavile na obmoÄ?nih in regijskih revijah, drĹžavni selektor Igor Sviderski pa je nato izbral 35 najboljĹĄih. Te so minuli vikend nastopile na 16. Mini festivalu otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga. Na oder

To je to in Pika!

Bojan PavĹĄek

Kot vsako leto so se tudi tokrat na festival Pika miga uvrstili domaÄ?ini. Plesalci Plesnega studia N so predstavili koreografiji Preplet korenin in Ĺ˝elodkarji.

Doma kulture Velenje je stopilo veÄ? kot 350 od 5 do 12 let starih plesalk in plesalcev.

Predstavili so igrive in doĹživete solo plese, duete in skupinske koreografije, s tem pa prerez dela najmlajĹĄih plesnih ustvarjalcev, ki poskuĹĄajo vsakdanje Ĺživljenjske dogodke, obÄ?utja, medsebojne odnose in druge vesele ali Ĺžalostne izkuĹĄnje ob pomoÄ?i mentorjev predstaviti v plesu.

Za ples je vse veÄ? zanimanja

Na letoĹĄnjem festivalu Pika miga si je obÄ?instvo ogledalo rekordno ĹĄtevilo koreografij.

Nina Mavec Krenker iz Plesnega studia N

Na plesni prireditvi, ki zdruĹžuje mlade plesalce in njihove mentorje, sta nastopili tudi dve skupini iz Plesnega studia N. Foto: Ksenija Mikor

in tudi vodja velenjske obmoÄ?ne izpostave JSKD pravi, da iz leta v leto spremljajo naraĹĄÄ?ajoÄ?o kakovost koreografij. ÂťVedno veÄ? otrok, mladostnikov se ukvarja s plesom. Ta postaja vse bolj priljubljen.ÂŤ Veliko ĹĄtevilo otrok, ki se v Sloveniji ukvarjajo s plesom, kaĹže na to, da gre za odliÄ?no obliko ustvarjalnega preĹživljanja prostega Ä?asa. ÂťTudi v

Velenju je ples zelo razĹĄirjen. Vse plesne ĹĄole, ki tu delujejo, so zelo dobro obiskane. Lahko pa se pohvalimo tudi, da je ples v Velenju na visoki ravni, saj se naĹĄi plesalci in skupine iz plesnih ĹĄol na revijah in tekmovanjih redno uvrĹĄÄ?ajo v sam drĹžavni vrh,ÂŤ je ĹĄe povedala. đ&#x;”˛

Na velenjski oder prihaja priredba SuhodolÄ?anove pravljice o Tini Maze To soboto ob 10.30 bo GledaliĹĄÄ?e Velenje na velikem odru kulturnega doma premierno uprizorilo igrano otroĹĄko predstavo Tina in medvedja moÄ?

Tina Felicijan

Velenje, 12. oktobra – ÄŒlani Kulturnega druĹĄtva GledaliĹĄÄ?e Velenje so pod reĹžijsko taktirko Romea GrebenĹĄka in v koprodukciji Festivala Velenje za odrsko uprizoritev priredili pravljico avtorja ĹĄtevilnih mladinskih in otroĹĄkih besedil PrimoĹža SuhodolÄ?ana z naslovom Tina in medvedja moÄ?. Ta pripoveduje zgodbo o deklici, ki se navduĹĄuje za smuÄ?anje – mladi Tini Maze, ki je s svojimi izjemnimi doseĹžki v dolgoletni smuÄ?arski karieri navdihovala mladino in odrasle, otroke pa v resniÄ?ni pravljiÄ?ni

zgodbi uÄ?i vztrajnosti, potrpeĹžljivosti, delavnosti in najpomembneje: hrabri jih, naj sledijo svojim sanjam in jih tudi uresniÄ?ijo.

ÂťJunaku ni teĹžko igrati junakaÂŤ

ReĹžiser se je za sploh prvo odrsko uprizoritev zgodbe po knjiĹžni predlogi navduĹĄil med prebiranjem pravljice svojim otrokom. Že prej sem se spraĹĄeval, zakaj Slovenci iĹĄÄ?emo junake drugje, ne med svojimi rojaki. Zakaj mislimo, da so vsi drugi boljĹĄi. Premalo cenimo svoje junake in jih dajemo za zgled svojim otrokom.

Ker pravljica odliÄ?no uprizarja

â?ą

Romeo GrebenĹĄek: ÂťSanje so uresniÄ?ljive, Ä?e se za njih trudimo. Tega nas uÄ?i predstava oziroma pravljica Tina in medvedja moÄ?.ÂŤ

naĹĄo junakinjo Tino Maze, po kateri se zgledujejo mladi in stari po vsem svetu, me je nagovorila, da jo priredim za oder,ÂŤ je povedal in dodal, da bo tako generacija otrok, starih od 6 do 13 let,

ki zgodbe in doseĹžkov te izjemne slovenske ĹĄportnice ni spremljala med njeno tekmovalno kariero, zagotovo spoznala tako njo kot dragocene nauke, zajete v njeni Ĺživljenjski zgodbi.

Je igralce teĹžko pripraviti na vlogo junakinje, kakrĹĄna je Tina Maze? ReĹžiser pravi, da ne. ÂťIgralce GledaliĹĄÄ?a Velenje sem Ĺže dodobra spoznal. Zame so tudi oni junaki. In junaku ni teĹžko igrati junaka. Mislim, da vÄ?asih pozabimo, da smo vsi junaki.

In prav to nas uÄ?i ta predstava,ÂŤ je ĹĄe povedal pred premiero. V glavni vlogi bo Jana Flego, igrali bodo ĹĄe Irena Zalar, JoĹže Ĺ kolc, Nejc Ĺ korjanc, Zoja LeĹĄnik, Miha Ĺ ilc in Urban Hrastnik, komentatorski glas pa je posodil TomaĹž Hudomalj. đ&#x;”˛

Fotografija in plastika Ĺ oĹĄtanj, 2. oktobra – V Mestni knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj je od srede na ogled fotografska razstava V zrcalu jezera, avtorja DuĹĄana Dobnika iz Ĺ oĹĄtanja. Od mnogih zapisov, nastalih z njegovim fotoaparatom, je na ogled postavil podobe ptic, ki prebivajo ob DruĹžmirskem jezeru ali na njem. S sten nas v liÄ?no urejeni razstavi, ki sta jo postavila skrbna delavca knjiĹžice Marjetka Blatnik in DuĹĄan Rebec, opazujejo Ĺživahni priÄ?evalci bogate jezerske favne.

PriloĹžnostna otvoritev je bila namenjena druĹženju in predstavitvi avtorja DuĹĄana Dobnika, ki je ljubezen do fotografiranja razvil v Ä?asu, ki ga ne omejuje aktivno delo. Njegove fotografske zapise dogodkov, ljudi in narave, smo Ĺže veÄ?krat obÄ?udovali na socialnih omreĹžjih, zato je bila pobuda knjiĹžnice, da se jih nekaj pokaĹže tudi v veÄ?jem formatu, lepa in potrebna gesta. Dobnik je v pogovoru razkril, da ima po oÄ?etu, tudi ljubiteljskem fotografu, veliko starih podob Ĺ oĹĄtanja in diapozitivov, ki bi jih kazalo predstaviti ĹĄirĹĄi javnosti. Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj vabi tudi k ogledu del iz 46. male Napotnikove kiparske kolonije, ki jo je v njene prostore postavila

Pred dobrim mesecem je velenjsko srediĹĄÄ?e prepredal nadpovpreÄ?en vrveĹž otroĹĄkih bitij. MnoĹžice mlajĹĄih generacij so skupaj s Piko NogaviÄ?ko okupirale prepoznavne ikone Velenja, ki so prav zavoljo njih utripale v igrivih ritmih mladostnih energij. Tako je Titov trg svojo karirasto zaplato odstopil ĹĄirokemu spektru uliÄ?nih animacij. Izkazalo se je, da je lahko na prvi pogled predimenzionirana odprta povrĹĄina ĹĄe kako ustrezen urbani poligon za norosti v/iz mladosti. A ni ostalo le pri tej urbani toÄ?ki.

DoĹživetja v mestnem srediĹĄÄ?u so spodbujala tudi povezljivost z ustvarjalnimi delavnicami v RdeÄ?i dvorani. Tekme in treninge v njej so za teden dni nadomestili bolj navihani naÄ?ini izgube kalorij in krepitve duhovne kondicije. Celoten doĹživljajski paket je dopolnjevala ĹĄe dinamika dogodkov v ambientu otroĹĄkega igriĹĄÄ?a, ki je nase Ĺže od daleÄ? opozarjal z dokaj posreÄ?enim velikim napisom Pika na svojem hribÄ?kastem zaledju. Organizator Festival Velenje je tokrat z izbiro lokacij ubral prave strune, saj je sploĹĄni vtis Pikinega potikanja do sijaja zloĹĄÄ?ilo kar mesto samo.

Strukture mest za svojo dolgoroÄ?no privlaÄ?nost samoiniciativno krepijo atribute, ki pridejo najbolj do izraza takrat, ko se aktivnosti v njih izmikajo dnevni rutini. Arhitekturni jezik igra pri tem zelo pomembno vlogo, saj vpliva na naĹĄo percepcijo prostora ter razumevanje njegovega mestotvornega poslanstva.

Sodobno Velenje je s svojo zasnovo Ĺže v Ä?asu lastnega rojevanja burilo domiĹĄljijo marsikaterega obiskovalca in tudi domaÄ?inov samih. Lahko so bili priÄ?e pojavu modernistiÄ?nih potez, ki so poleg izjemno geometriÄ?nih objektov puĹĄÄ?ale precej razkoĹĄne zraÄ?nosti v podobi parkovnih ureditev in nedotakljivih zelenic.

V znak zaÄ?udenja so se verjetno dvigovale obrvi tudi prebivalcem, ki so bili pred tem urbanim Ä?udeĹžom veÄ?inoma vajeni zelo skromnih bivanjsko-barakarskih razmer. Od slavnostnega odprtja mestnega srediĹĄÄ?a pred ĹĄestdesetimi leti je osupljivost nad mestom, ki je na krilih rudarstva in stimuliranega udarniĹĄtva zrastlo skoraj Ä?ez noÄ?, Ĺže pojenjala. Kljub temu pa se ĹĄe dandanes Ä?uti namen vizionarskih potez iz preteklosti. Prostorska dinamika, ki jo zavoljo svoje zasnove omogoÄ?a mestno srediĹĄÄ?e, je torej ponudila odliÄ?ne pogoje za umestitev letoĹĄnjega Pikinega festivala. Celo mestoma spregledani mikro ambienti so se okitili s predznaki zanimivo, inovativno, celo adrenalinsko. Postali so vidni, prepoznavni, nepozabni ‌ naĹĄtetemu sledi ĹĄe dolga vrsta ostalih pridevnikov, ki so se v obliki pozitivnih Ä?ustvenih impulzov za vedno usidrali v otroĹĄke moĹžganÄ?ke Pik in gusarjev.

Ko je zaradi gradnje veÄ?namenskega odra ob Velenjskem jezeru padla odloÄ?itev, da bo Pika letos vandrala po mestnem srediĹĄÄ?u, je bilo tako v oÄ?eh organizatorjev kot tudi ostalih Ä?utiti dvom, ali bo teleportacija uspeĹĄna. Po priÄ?evanjih pripravljalcev festivalskih vsebin je bilo v preslikavo vzduĹĄja iz jezerskega teritorija v center mesta vloĹženo precej truda na vseh podroÄ?jih. RazliÄ?ne lokacije so za dostopnost do njih zahtevale tudi premiĹĄljeno uporabo obstojeÄ?e prometne infrastrukture. Pokazalo se je, da je Ĺže nadstandardna bliĹžina in koliÄ?ina parkiriĹĄÄ? sproĹžala zavist mnogih obiskovalcev iz veÄ?jih mest. NajmlajĹĄi so lahko bili dostavljeni na sam predpraĹžnik festivala. Kar je bilo tudi iz vidika prometne varnosti velik transportni plus.

Mesto se je z odhodom Pike ponovno vrnilo v ustaljene ritme. BogatejĹĄe za izkuĹĄnjo, ki ga krepi tako navznoter kot tudi ĹĄirĹĄe. PriÄ?e smo bili implementaciji vsebin, ki se bistveno bolje izrazijo znotraj pestre urbane strukture, kot pa v karakterno nedefinirani krajini, kamor naj bi se kmalu vrnila. Zato ima dolgoroÄ?na atraktivnost Pikinih festivalskih aktivnosti na betonskem dvoriĹĄÄ?u veÄ?namenskega odra ambientalni manko, ki ga bo tudi z dobrim programom le s teĹžavo nadomeĹĄÄ?ala. OtroĹĄke oÄ?i pravljiÄ?nega sveta paÄ? ne vidijo plosko. Stremijo k okolju, ki jim prepreden z vzponi in spusti ponuja radosti uÄ?enja, temeljeÄ?ega na Ä?utnem dojemanju in raziskovanju. TakĹĄnega so konÄ?no imeli priloĹžnost spoznati letos in upam, da jim ga bo Pika ponudila tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje. Na ogled so skoraj vsa dela, nastala na letoĹĄnji koloniji, ki ohranja spomin na velikega kiparja v lesu, naĹĄega rojaka Ivana Napotnika. đ&#x;”˛

MBK

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

10. oktobra 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Tradicionalni gobarski piknik

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Razgor pri Vojniku – Ĺ˝e veÄ? kot trideset let prirejata skupni gobarski piknik gobarsko druĹĄtvo Bisernica in DNS -AKTIV Celje. Prva leta so bila sreÄ?anja na razliÄ?nih lokacijah, zadnjih nekaj let pa na kmetiji SlemenĹĄek na Razgorju.

SreÄ?anje se zaÄ?ne zgodaj popoldne, novinarje pa priÄ?akajo gobarji in jih pogostijo z gobjo enolonÄ?nico in domaÄ?in okrepÄ?ilom.

Nato se podajo v gozd. Ob vrnitvi na kmetijo nabrane gobe dajo na razstavo. Sledi prepoznavanje gob. NajveÄ? gob je tokrat prepoznal Miran KoroĹĄec, sledila mu je Nevenka Dobljekar in DuĹĄka Lah. Ocenjevanje je potekalo pod mogoÄ?no lipo, s katere so vse dogajanje spremljali mladi pavi.

Vsi udeleĹženci sreÄ?anja so s sreÄ?anja odĹĄli s prijetnimi obÄ?utki in z zahvalo do prizadevnih lastnikov kmetije, na kateri se je letos rodil deveti otrok.

1. JAN PLESTENJAK & KVATROPIRCI IN COTO – Res je dober dan 2. TONY CETINSKI – ÄŒudu se nadam uzalud 3. Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ – Midva

đ&#x;”˛

Jan Plestenjak je zdruĹžil moÄ?i s Kvatropirci in Zdenkom CotiÄ?em, s katerimi so skupaj posneli novo skladbo z naslovom Res dober dan. Avtor besedila je Jan Plestenjak, glasbe Zdenko CotiÄ? Coto, videospot zanjo pa so posneli v Trstu. Skladba je tudi uradna skladba Odbojkarske zveze Slovenije.

Hinko JerÄ?iÄ?

GLASBENE novice

Umrl legendarni britanski bobnar Ginger Baker Po daljĹĄi bolezni je v nedeljo umrl legendarni britanski bobnar Ginger Baker. 80-letni glasbenik je veljal za enega najboljĹĄih bobnarjev na svetu, ki je s svojo divjo energijo in izvirnostjo navdihoval generacije bobnarjev.

Skupaj s pevcem in kitaristom Ericom Claptonom in basistom

Jackom Bruceom je leta 1966 ustanovil trio The Cream, ki je do razpada skupine dve leti kasneje nanizal uspeĹĄnice Sunshine Of Your Love, White Room in Crossroads. V piÄ?lih dveh letih so Cream prodali 35 milijonov albumov, podelili pa so jim tudi prvi platinasti album v zgodovini (za dvojni album Wheels of Fire). Po razpadu skupine je Baker s Claptonom in Steveom Winwoodom ustanovil zasedbo Blind Faith, ki pa je bila kratkega veka, nato pa jazz-rock skupino Ginger Baker's Air Force. Sodeloval je tudi z afriĹĄkim zvezdnikom Felo Kutijem.

najbolje prodajani album v Veliki Britaniji, v petek pa je posebna jubilejna izdaja ob 50-letnici, na kateri je tudi ĹĄe nesliĹĄani material, spet zavzela vrh lestvice.

Z 49 leti in 252 dnevi, odkar je bila nazadnje na vrhu lestvice, je ploĹĄÄ?a zabeleĹžila najveÄ?ji premor med ĹĄtevilkama ena v Veliki Britaniji. Ta rekord je slavna Ä?etverica pred tem drĹžala s ploĹĄÄ?o Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band, ki jo je revija Rolling Stone imenovala za najboljĹĄi album vseh Ä?asov. Njena jubilejna izdaja pred dvema letoma se je na vrh lestvice znova uvrstila po 49 letih in 125 dnevih.

Umrl je Ä?eĹĄki glasbenik Karel Gott

Klasika Beatlov Abbey Road po 50 letih spet na vrhu britanske lestvice KlasiÄ?ni album skupine The Beatles Abbey Road je pol stoletja po izidu spet postal ĹĄtevilka ena v Veliki Britaniji. Zadnji studijski album zasedbe s prepoznavno naslovnico, na kateri Ä?lani po zebri preÄ?kajo cesto, je izĹĄel septembra 1969. PloĹĄÄ?a je bila pred pol stoletja 17 tednov

vzhoda. V Sloveniji je poznan zaradi priljubljene risanke ÄŒebelica Maja, za katero je zapel uvodno pesem v Ä?eĹĄÄ?ini, slovaĹĄÄ?ini in nemĹĄÄ?ini; v slovenski razliÄ?ici jo je zapel Janko Ropret. V svoji ĹĄestdesetletni karieri je izdal veÄ? kot 100 albumov, prodal veÄ? kot 23 milijonov kopij samo v NemÄ?iji, skupaj pa naj bi prodal veÄ? kot 100 milijonov albumov po svetu. Med drugim je znan tudi po priredbi uspeĹĄnice Royja Orbisona Pretty Woman.

Celine Dion bo junija nastopila v zagrebĹĄki Areni Kanadska glasbenica Celine Dion se bo 5. junija v sklopu aktualne turneje, na kateri predstavlja album Courage, ustavila tudi v zagrebĹĄki Areni. Glasbenica je svetovno turnejo zaÄ?ela 18. septembra v kanadskem Quebecu, evropski del pa se zaÄ?enja 23. maja 2020 s koncertom v poljskem LodĹžu.

V sklopu turneje Courage bo Celine Dion nastopila v veÄ? kot 100 mestih po svetu. Evropski del njene turneje bo poleg ĹĄtevilnih koncertov po Veliki Britaniji vkljuÄ?eval ĹĄe nastope v Belgiji, Ĺ vici, Nizozemski, Avstriji, Franciji, Italiji, na Finskem, Ĺ vedskem in Danskem, prviÄ? pa bo diva nastopila na HrvaĹĄkem ter na Malti in Cipru. Album Courage bo sicer uradno izĹĄel 15. novembra.

Jubilejni Glastonbury razprodan v 34 minutah ÄŒeprav ĹĄe ni znano, kdo bodo nastopajoÄ?i na jubilejnem 50. festivalu Glastonbury, ki bo junija prihodnje leto, so vstopnice zanj Ĺže razgrabljene. Ĺ˝e v Ä?etrtek, ko so ĹĄli v prodajo posebni paketi, so te prodali v zgolj 27 minutah.

Za nakup preostalih vstopnic se je letos potegovalo rekordnih 2,4 milijona ljudi. Ti so se morali pred nakupom vstopnic registrirati, da so sploh lahko sodelovali v spletni prodaji, ki se je zaÄ?ela v nedeljo ob 9. uri po tamkajĹĄnjem Ä?asu. PoĹĄle so v piÄ?lih 34 minutah, a kljub temu niso podrli lanskega rekorda, ko so vstopnice prodali v 26 minutah.

Pred 10 leti so vstopnice poĹĄle ĹĄele po petih mesecih. Kdo bo na festivalu nastopal med 24. in 28 junijem prihodnje leto, ostaja skrivnost, na stavnicah pa najveÄ?krat omenjajo Taylor Swift, zasedbo Fleetwood Mac in Paula McCartneyja.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel BanovĹĄek – Kar zgodilo se je Ansambel Zadetek – Mamina pesem Ansambel Pik – Zapustil si mi spomine Ansambel Roka Ĺ˝lindre – Kaj pa vidva Modrijani – Ti me tako lepo Primorski fantje – Plavaj barÄ?ica moja Ansambel Mladi korenjaki – Korenjak Ansambel Narcis – V srcu pomlad Ansambel Upanje – Zapeljivka Igor in zlati zvoki – NaĹĄe melodije

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NEOMI Skupina Neomi je izdala novi singel in videospot Family.

S tem skupina tudi uradno napoveduje novi album, ki bo izĹĄel januarja prihodnje leto.

Neomi so leta 2011 predstavili prvi album Poglej, od akustiÄ?nega jazz-popa pa so se Ĺžanrsko zdaj prelevili v bolj precizen elektronski pop.

ADI SMOLAR Adi Smolar je marca dopolnil 60 let. Z leti se ne obremenjuje, se pa zaveda minljivosti vsega, zato se je odloÄ?il, da leto ĹĄe bolj intenzivno preĹživi v druĹžbi svojih privrĹžencev na koncertih. VeÄ?ino jih je Ĺže opravil, za vrhunec pa je izbral CvetliÄ?arno v Ljubljani, kjer bo z LeteÄ?imi potepuhi in nekaj glasbenimi gosti nastopil v Ä?etrtek, 17. oktobra.

JAN PLESTENJAK Videospot za skladbo Res je dober dan, ki jo je Jan Plestenjak posnel skupaj s Kvatropirci in Cotom, je Ĺže nekaj ur

V 81. letu starosti je minuli teden umrl Ä?eĹĄki glasbenik Karel Gott. Legendarni pevec se je zadnja leta boril z levkemijo, septembra je bil zaradi bolezni hospitaliziran. Ĺ e posebej je bil priljubljen v NemÄ?iji, kjer so ga mediji oznaÄ?ili tudi kot Sinatro

po izidu postal najbolj gledan videospot na YouTubeu v Sloveniji. Morda tudi zato ker v njem nastopa brazilska lepotica Morgana Carneiro.

HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Zasedba Hamo & Tribute 2 Love je 1. oktobra izdala nov album 4K. Gre za Ä?etrti album skupine, ki so ga ob izidu predstavili na treh razprodanih koncertih v Ljubljani.

Sledijo nastopi po slovenskih klubih, ob izidu albuma pa so objavili tudi nov videospot za skladbo Kje gori.

TANJA ŽAGAR Pesem Pleťi z mano zdaj, ki je nastala kot spomin na Tanjino plesno pomlad 2019, ko je nastopila v ťovu Zvezde pleťejo, je dobila videospot. K snemanju je poleg Igorja Mikića, ki je dodal svoj raperski vloŞek, povabila tudi plesne prijatelje, s katerimi so v ťovu Zvezde pleťejo skupaj plesali. Ti so se vabilu z veseljem odzvali.

Naš ­čas, 10. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏩

Tudi Čvek je razumel filozofski pristop »dr. stand up komika« Uroša Kuzmana, ki ga je ta v »šolanju » za življenje predstavil eliti zgornjesavinjskih podjetnikov ter drugih vrh gradu Vrbovec. Vsi so sicer cepali od smeha na učni uri moralne vzgoje, ker je venomer v nasprotju s prakso in navadami Slovencev ter tukajšnjih občanov. Še posebej, ker je bilo skoraj vse podkreplejno z matematično natančnostjo in spominom na čas Marije Terezije, po Uroševi drži pa je pokazano in dokazano doživel tudi na lastnih izkušnjah.

10. oktobra 2019

frkanje » Levo & desno «

Nepremičnine Spet smo pri vrednotenju nepremičnin. Ob tem nekateri pravijo, da so posebne vrste nepremičnin tudi tisti, ki so na raznih področjih krivi, da se nič ne premakne.

»Domotožje« Jesen je. Ste se že spomnili svojih sorodnikov na vasi?

Naša sova Ne le zato, ker so lastovice v glavnem že odletele na jug, so pri nas zadnji čas vse bolj popularne sove. Oziroma ena Sova. Morala bi biti bolj ali manj nevidna, a je zaradi različnega očitanega dogajanja vse bolj opažena.

⏫

»Potrebuješ prvo lopato?« je koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os nagovoril podžupana Petra Dermola. »Jaz ne, hvala, jo bom nesel s sabo na naslednji sestanek za hitro cesto. Mogoče jim tam samo še prva lopata manjka, da bodo lahko začeli graditi,« je odvrnil.

Nekoč in danes

⏩

Na otvoritvi javne kanalizacije v Zavodnjah je bil slavnostni govornik predsednik Sveta KS Milan Rogelšek, program pa je vodila Nataša Ročnik, nekdanja predsednica sveta. Ta se je v svojem mandatu posebej trudila za razvoj in prepoznavnost kraja, pri njenem delu so bili interesi in želje krajanov postavljeni v ospredje, čeprav je zaradi tega včasih trpelo delo na kmetiji. »Ko ga poslušam, si mislim, da je moj naslednik prav tak. Za nadaljnji razvoj Zavodenj se nam ni bati.«

Stara ljudska modrost, da levica ne ve, kaj dela desnica, v naši moderni dobi pri nas nikakor ne velja.

Pozor, pozor!

Smo v mesecu požarne varnosti. Prav bi bilo, da bi ta »praznični« mesec imeli gasilci res le prikaze svojega delovanja in vaje. Saj pri nas sicer res pogosto gori. Še več nevarno tli.

Komedije ZANIMIVOSTI

Poblazneli Ozračje bi transportni voziček lahko ohladila razstrelitev Na mednarodnem letališču Chicago O’Hare so nedavno do- asteroida živeli incident, ki bi lahko ob prepoznem posredovanju povzročil precejšnje težave. Transportni voziček, namenjen prevozu hrane in pijače na letalo, je namreč nenadoma poblaznel. Začel je

voziti vzvratno in krožiti pred letalom letalske družbe American Airlines. V trenutku, ko je bil že nevarno blizu letala, ga je z viličarjem ustavil eden od delavcev. Kot se je pokazalo kasneje, je voziček brez voznika poblaznel, ker je s sedeža na stopalko za plin padel zaboj vode. Tiskovni predstavnik letalske družbe je že sporočil, da v incidentu ni bilo poškodovanih, da pa zadevo preiskujejo. Ob tem so se delavcu zahvalili za njegov hiter odziv in sporočili še, da je imelo letalo po dogodku samo desetminutno zamudo.

Mednarodni panel za podnebne spremembe je nedavno opozoril, da rekordni izpusti toplogrednih plinov, ki so v prvi vrsti posledica uporabe fosilnih goriv, Zemljo spreminjajo v rastlinjak, v katerem človek ne bo več mogel dihati.

Hitreje kot bodo rasle temperature, hujše bodo posledice.

Ob tem se zdi pomembna ugotovitev študije raziskovalcev švedske Univerze v Lundu in čikaške-

ga muzeja Field, ki razkriva, da bi lahko bil eden od načinov za preprečevanje škodljivega segrevanja ozračja razstrelitev asteroida. S tem nenavadnim ukrepom bi namreč ustvarili ogromno prašnih delcev, ki bi blokirali sončno svetlobo, kar se je zgodilo tudi pred 470 milijoni let, ko je Zemlja zdrsnila v ledeno dobo prav zaradi eksplozije asteroida.

Raziskovalci so ob tem poudarili, da bi razstrelitev asteroida

pa povečujejo tudi funkcije za Na mobilne samodejno popravljanje napak. naprave tipkamo V povprečju so ljudje na mobilnih napravah natipkali 36 besed skoraj tako hitro na minuto. kot na tipkovnice Prvi primer psihoze Pes ljubeče skrbi za zaradi brexita Z vse pogostejšo uporabo mobilnih naprav se povečuje tudi hi- bolnega mačjega Zdravniki v Veliki Britaniji so trost, s katero uporabniki tipkajo mladiča diagnosticirali prvi primer psiho- sporočila. Nova obsežna študija najverjetneje predstavljala enega skrajnih ukrepov, če človeštvu segrevanja ozračja ne bi uspelo zaustaviti nikakor drugače.

ze zaradi brexita. Za omenjenim stanjem je zbolel 40-letnik, ki so ga na zdravljenje zaradi hitrega poslabšanja duševnega zdravja sprejeli nekaj tednov po refe-

rendumu o brexitu poleti 2016.

Duševno zdravje moškega se je hitro poslabšalo po razglasitvi rezultatov referenduma, na katerem so Britanci glasovali za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Moški je bil resno zaskrbljen zaradi brexita, imel je prisluhe ter paranoidne, napačne in bizarne iluzije. »Politični dogodki imajo pomemben vpliv na duševno zdravje ljudi, predvsem tistih, ki do dovzetni za razvoj duševnih bolezni,« je pojasnil 40-letnikov psihiater.

Kot je še povedal, je pacient po dveh tednih zdravljenja z zdravili okreval.

kaže, da se hitrost tipkanja na mobilnih napravah zadnje čase približuje hitrosti, s katero ljudje tipkajo na fizičnih tipkovnicah.

Kot pravijo raziskovalci finske

univerze Aalto, britanske univerze Cambridge in švicarskega podjetja ETH Zürich, ljudje na mobilnih napravah z zasloni na dotik tipkajo s 70-odstotno hitrostjo pisanja na fizičnih tipkovnicah. Študija temelji na podatkih tipkarskega testa, ki je beležil hitrost in natančnost 37 tisoč prostovoljcev iz 160 držav. Ugotovitve razkrivajo, da so ljudje vse manj izurjeni za uporabljanje fizičnih tipkovnic in vse bolj spretni pri pisanju na svojih mobilnih napravah. Raziskovalci povišanje hitrosti pripisujejo vse večjemu uporabljanju mobilnih naprav, hitrost tipkanja

Neka prostovoljka je na odlagališče za odpadke v bližini Slavonskega Broda, kamor lastniki tudi sicer zelo pogosto odvržejo nezaželene hišne ljubljenčke, prinesla hrano. Do nje je prišel tudi pes, ki je v gobcu nosil mačjega prijatelja – kot da bi ljudem želel povedati, da potrebuje njihovo pomoč. Izkazalo se je, da je psu in majhnemu mucku uspelo stkati pristno prijateljsko vez. Odrasli

Šoštanjčani bodo na odru v okviru abonmaja dokazali, kako močno se lahko razlikujejo različne komedije. Da niso vse smešne, nekatere nam dajo dober razlog za razmislek.

Naravno Nekaterim ljudem se zdi še vedno nekako najbolj naravno, da odpadke mečejo lepo v naravo.

Žlahtnost Ne le v celjski, tudi v zemlji marsikje drugod je veliko tudi žlahtnih kovin. A ne dovolj žlahtnih, da bi prinašale veselje; bolj grožnje.

Uničevalci Braslovčani se še niso oddahnili od »bitke« za kmetijska zemljišča zaradi načrtovane gradnje hitre ceste, že so na nogah pred izgubo kmetijskih zemljišč zaradi gradnje »megažage« in cestnih priključkov.

Lahko je onim zgodaj »ponujati« zemljišča.

Čim večkrat Šaleški likovniki so tudi letos pripravili razstavo Moje mesto, rad te imam. Ko bi le to lahko reklo čim več občanov. In v čim več naših mestih ...

pasji samec namreč za zavrženega mucka skrbi, kot da bi bil ta njegov mladič. Varuje ga, liže, grize in hrani, medtem ko mali mačji prijatelj ves čas nagonsko išče materine prsi. S fotografij, ki jih je objavila prostovoljka, je razvidno, da ima mucek okužbo oči in da nujno potrebuje veterinarsko oskrbo.

Porodi Nekateri žalostno ugotavljajo, da je v Sloveniji vse manj porodov. To velja le za rojevanje otrok. Sicer pa se, slišimo, pri nas rojeva vse več mladih podjetij. Tudi od teh se nekatera razvijajo s pomočjo inkubatorjev.

NaĹĄ Ä?as, 10. 10. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

10. oktobra 2019

BuÄ?e Âťpo dolgem in poÄ?ezÂŤ Po nekaj letih so bile osrednja nit prireditve Pozdrav jeseni buÄ?e Ĺ martno ob Paki, 5. oktobra – Nedvomno je priĹĄla v deĹželo jesen in s pisanimi barvami odela naravo. To pa je tudi Ä?as, ko Ä?lani in Ä?lanice TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki pripravijo v tamkajĹĄnji Martinovi vasi prireditev Pozdrav jeseni. LetoĹĄnja je bila ĹĄestnajsta po vrsti, hkrati pa deseta ÂťbuÄ?arijaÂŤ. Organizatorji so buÄ?e predstavili Âťpo dolgem in poÄ?ez,ÂŤ se je izrazil eden od vpetih v dogodek. Obiskovalci so se lahko seznanili z njihovo uporabo v kulinariki, kozmetiki, ljudskem zdravilstvu. Stojnica, na kateri so ĹĄmarĹĄke turistke ponujale jedi iz buÄ?, je bila dobro obiskana, ĹĄe najbolj bolj pa je obiskovalcem menda teknil sladoled z buÄ?nim oljem. Ti so se ustavljali ĹĄe pri stojnici pridelkov domaÄ?e ekoloĹĄke kmetije PotoÄ?nik – Poprask, Ĺ oli za zdravje

DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj, pri ponudniku buÄ?nega olja iz Gomilskega, pri buÄ?ni stavnici DruĹĄtva Revivas Ĺ kale in Kulturnega druĹĄtva Gorenje. Za otroke so z delavnico poskrbele vzgojiteljice tamkajĹĄnjega vrtca SonÄ?ek. Nekatere vaĹĄke skupnosti v lokalni skupnosti so poskrbele za buÄ?ne aranĹžmaje in z njimi popestrile Martinovo vas. ÂťVesela sem zelo dobrega odziva in veÄ?jega ĹĄtevila obiskovalcevm, kot jih je bilo lani. Poleg Ĺže omenjenih so za popestritev poskrbeli ĹĄe predstavniki TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek, Ĺže tradicionalno niso manjkali izdelki uÄ?encev ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole. Na roko nam je ĹĄlo tudi vreme. V pripravo in izvedbo dogodka je bilo vkljuÄ?enih veÄ? kot 50 ljudi iz vrst naĹĄega turistiÄ?nega druĹĄtva,ÂŤ je povedala njegova predsednica BoĹža Polak.

Seveda so tudi na tokratni prireditvi organizatorji podelili nagrade. Za najbolj domiselni buÄ?ni aranĹžma so vaĹĄki skupnosti ReÄ?ica ob Paki ĹĄle kar tri

Najbolj domiselni buÄ?ni aranĹžma je pripravila vaĹĄka skupnost ReÄ?ica ob Paki.

nagrade – za najteĹžjo (119 kilogramov), najveÄ?jo in najmanjĹĄo buÄ?o pa Francu Moriju iz Gavc.

Ta je povedal, da goji veÄ? kot 40 vrst buÄ?. Za semena je za svoj hobi ÂťzdevalÂŤ kar lepe denarce, vsa pa letos niso vzklila.

BuÄ?arija je bila kamenÄ?ek v mozaiku praznovanja letoĹĄnje 30-letnice druĹĄtva. Ĺ e bolj veseli pa so, Âťker smo si za ta jubilej podarilo zelo lepo darilo – novo brunarico,ÂŤ je ĹĄe dodala BoĹža Po-

lak in napovedala da bo prihodnja Pozdrav jeseni v znamenju zeliĹĄÄ?. To pa zato, ker sekcija za zdraviliĹĄÄ?a v okviru druĹĄtva praznuje 10-letnico delovanja. Morda bi kazalo razmisliti ĹĄe o tem, da bi poleg vsebine v nadaljevanju prireditve poskrbeli ĹĄe za malo zabave. ÂťNa takĹĄne stvari pridemo tudi za to, da se malo zabavamo,ÂŤ smo ujeli ob odhodu iz Martinove vasi.

gaju zaÄ?ela jesenska razstava rekorderka enake vrbuÄ?, ki je bila odprta do 6. okto- ste Zlatka in Damjabra. Razstava, kot tudi druge v ne PodgorĹĄka iz vrMozirskem gaju, je bila vredna tnarstva Zelena sreÄ?a ogleda, zanimivo pa je bilo tu- v Stogovcih pa je v gadi samo tekmovanje. ÄŒe tudi to- ju merila ÂťkomajÂŤ 178 krat 18 tekmovalcev ĹĄe ni zruĹĄi- cm. Kljub tem metrom lo drĹžavnega rekorda Janka Lo- pa je bila to lahka kavĹĄeta (doma iz okolice Trebnje- tegorija jedilnih buÄ?. ga), doseĹženega v Mozirju leta Kar 18 pridelovalcev 2016 z doslej najteĹžjo slovensko krmnih buÄ? velikank, ki so buÄ?o velikanko (697 kg stehta- tudi malce komercialne nano doslej), pa rave, je na je bil v Mozirposebnih Za najteĹžjo buÄ?o ju tokrat ugotransporna svetu velja tovljen svetovterjih, obvelikanka, ki so jo ni rekord za vezno s popredstavili v New najdaljĹĄo jemoÄ?jo viliÄ?arja, dilno buÄ?ko. buÄ?e v MozirYorku na razstavi Iz Kikinde v leta 2017. Tehtala je skem gaju odVojvodini (Redalo v pregled nekaj nad tono in publika Srbija) skupini sodelav70 kilogramov. jo je Goran Lacev Mozirskega zić pripeljal z gaja ter DruĹĄtva avtobusom (!) buÄ?o ÂťLong go- gojiteljev buÄ? velikank Ĺ tajerski uardÂŤ, za katero je komisija ugo- buÄ?mani, ki je usposobljena za tovila, da izpolnjuje vse potreb- prenos in tehtanje teh velikank. no za dolĹžinski svetovni rekord, NajteĹžjo buÄ?o (658 kg) je ledosedanji je bil le (!) 379 cm. tos vzgojil in se njo predstavil ÂťKaÄ?astaÂŤ buÄ?ka legionarka iz NovomeĹĄÄ?an UroĹĄ Fifolt. 2. meKikinde je merila v dolĹžino kar sto je na precizni tehtnici za ve395,4 cm, letoĹĄnja slovenska liko tonaĹžo zasedla buÄ?a ÂťBajsaÂŤ

Martina Jeharta iz Ĺ martnega pri Slovenj Gradcu s 631 kg, 3. mesto pa je osvojila 578 kilogramov teĹžka buÄ?a slovenskega rekorderja in gojitelja Janka LovĹĄeta iz okolice Trebnjega. Letos prviÄ? je posebna komisija izbrala tudi uradno najlepĹĄo buÄ?o velikanko Mozirskega gaja, peto uvrĹĄÄ?eni Sebastijan Kozjek iz RuĹĄ, ki je pripeljal na tehtanje in razstavo Ĺživo rumeno 569 kg buÄ?o atlantic giant, zelo pravilne rasti in z zaobljenimi podolĹžnimi rebrastimi loki. Obiskovalci so bili navduĹĄeni.

Franc Mori je s svojimi buÄ?ami pritegnil mlade obiskovalce.

BuÄ?e velikanke spet na tehtnici V Mozirskem gaju prviÄ? izmerili svetovni rekord z najdaljĹĄo buÄ?o – Tudi letos ni nihÄ?e zruĹĄil LovĹĄetovega drĹžavnega rekorda 697 kg

â?ą

Po Sloveniji se te dni vrstijo tekmovanja za najlepĹĄe, najboljĹĄe, najteĹžje, najveÄ?je in bog si ga ĹĄe vedi kakĹĄne buÄ?e ‌ Nekaj Ä?asa je veljalo, da so buÄ?e pred-

vsem hrana za praĹĄiÄ?e, potem pa so kuharji tudi Âťmestni gospodiÂŤ pokazali, da je to povsem dobra, Ä?e Ĺže ne odliÄ?na jed. Od takrat se vrstijo tudi razliÄ?na tekmovanja,

ki promovirajo buÄ?e in njihovo uporabo v kulinariki.

Z 9. drĹžavnim prvenstvom za najteĹžjo slovensko buÄ?o se je 21. septembra v Mozirskem

Kjer je dim, je tudi roĹĄtilj Velenje, 5. oktobra – Kulturno druĹĄtvo MeÄ‘imurje je tudi letos izvedlo projekt za spodbujanje in krepitev medkulturnega dialoga, v okviru katerega je v sodelovanju s predstavniki etniÄ?nih skupnosti Ĺ aleĹĄke doline pripravilo Ĺže tradicionalno kulinariÄ?no trĹžnico. V kulturnih druĹĄtvih etniÄ?nih skupnosti namreÄ? delujejo tudi sekcije za kulinariko, ki je pomemben del kulturne identitete ter eden od skupnih jezikov etniÄ?nih skupnosti in veÄ?inskega prebivalstva. Dobra hrana in pijaÄ?a, pa tudi Ĺživahna glasba in ples namreÄ? vedno uspeĹĄno poveĹžejo in tako je bilo tudi v soboto na Cankarjevi ulici, kjer je

tokrat med drugim zadiĹĄalo po Ĺžaru.

Tople, hladne, sladke, slane, zelenjavne, mesne, kuhane, peÄ?ene jedi so predstavili Ä?lani Kulturne-

đ&#x;”˛

Tp

JoĹže Miklavc

Na kulinariÄ?ni trĹžnici etniÄ?nih skupnosti so obiskovalci dobili tudi broĹĄuro Recepti velenjskih kuharic – priloĹžnostno publikacijo Mestne obÄ?ine Velenje, v kateri so zbrani recepti narodnih jedi z obmoÄ?ja Jugoslavije in jedi iz stare knjiĹžice receptov domaÄ?e kuharice.

V soboto je v srediĹĄÄ?u Velenja zadiĹĄalo po mednarodni kuhinji Tina Felicijan

đ&#x;”˛

ga druťtva Međimurje, Albanskega kulturnega druťtva Lirija, Srbskega kulturno-umetniťkega druťtva, Srbskega kulturnega druťtva dr. Mladen Stojanović, Hr-

vaĹĄkega kulturnega druĹĄtva, boĹĄnjaĹĄko kulinariko pa so tokrat predstavili gostje iz ljubljanskega DruĹĄtva bosansko-hercegovskega in

slovenskega prijateljstva Ljiljan.

Tako tudi tokrat ni manjkalo kave in rahat lokuma ter raznovrstnih pit. Pa znaÄ?ilnih hrvaĹĄkih slaĹĄÄ?ic, kot so ĹĄahovnica, oblati, Ä?upavci in druge. Obiskovalci so lahko spoznali razliÄ?ne recepte za srbske 'uĹĄtipke, projo, jelaÄ?o' in druge jedi, manjkalo pa ni niti meso z 'roĹĄtilja'. Pokusili so

lahko tradicionalno albansko jed flija. Med medĹžimurskimi jedmi pa je tudi letos bil pretepeni grah in pretepeni kalampir, pa razliÄ?ne gibanice.

Dobrote so najprej razstavili na stojnicah, nato pa so jih delili obiskovalcem in jim tudi svetovali, kako lahko doma pripravijo svoje najljubĹĄe jedi z Balkana.

OÄ?itno je bilo vse ĹĄe kako okusno, saj so zaloge hitro poĹĄle. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 10. 10. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

10. oktobra 2019

Dela jim ne zmanjka Ĺ martno ob Paki, 29. septembra – V okviru praznika ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je tamkajĹĄnji odbor invalidov pripravil v dvorani Marof tradicionalno jesensko druĹženje svojih Ä?lanov. LetoĹĄnje je bilo peto po vrsti, druĹženje z nepozabnim programom – kot ga je oznaÄ?il predsednik odbora

sti Ĺživljenja invalidnih oseb in podporni Ä?lani so pri tem zelo dobrodoĹĄli. Denar za delovanje odbora zagotavljamo sami.ÂŤ Poleg druĹženja odbor organizira razliÄ?na ĹĄportna in rekreacijska sreÄ?anja, pri tem pa sodeluje z MedobÄ?inskim druĹĄtvom invalidov Velenje ter Zvezo delovnih

Kanalizacija Mali Vrh

odbor sam. Tistim Ä?lanom, ki se znajdejo v najveÄ?ji stiski, pa poskuĹĄajo pomagati z dodelitvijo enkratne denarne pomoÄ?i.

Dela jim v prihodnje ne bo zmanjkalo, pravi Stane Majhen, saj Ä?asi niso v prid pomoÄ?i potrebnim. Ĺ e naprej bodo stremeli k temu, da bi po svojih najbolj-

Ĺ martno ob Paki – PrejĹĄnji teden je na razpisu izbrani izvajalec del Franc SoviÄ? konÄ?al naÄ?rtovana dela pri izgradnji kanalizacije v spodnjem delu vaĹĄke skupnosti Mali Vrh v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

VeÄ?ina objektov na omenjenem obmoÄ?ju je Ĺže prikljuÄ?ena na kanalizacijo, ki je bila zgrajena Ĺže pred desetletji z lastnimi sredstvi obÄ?anov, delno z javnim denarjem. Zgrajena je bila kot meĹĄan sistem, v katerega so se odvajale tako fekalne kot meteorne odplake. Zaradi starosti in stihijskega prikljuÄ?evanja sistem ni bil zatesnjen in obÄ?ani v dolini so veÄ?krat doĹživeli neprijetne vonjave.

Zato je obÄ?inska uprava pred ĹĄtirimi leti naroÄ?ila projektno dokumentacijo za ureditev odplak na tem obmoÄ?ju in jo razdelila na ĹĄtiri sektorje. ÂťKer gre za obno-

vitvene naloĹžbe, ki jih koordinira Komunalno podjetje Velenje in sodijo v skupne naÄ?rte obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline, se izvajajo postopoma,ÂŤ so pojasnili.

Tako je bil del nad tamkajĹĄnjo osnovno ĹĄolo Ĺže izveden, letos pa je priĹĄel na vrsto zahodni del nad DrobniÄ?evim ovinkom. Iz-

vajalec je v celoti obnovil fekalno in meteorno kanalizacijo ter rekonstruiral cesto na delu, kjer vĂłdi potekajo v cestiĹĄÄ?u. Na loÄ?eni sistem je sedaj prikljuÄ?enih 10 stanovanjskih objektov. Pogodbena vrednost del znaĹĄa nekaj manj kot 116 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

tp

DruĹženje jim pomeni veliko, kar so dokazali tudi z udeleĹžbo.

Stane Majhen – pa je privabilo veÄ? kot 80 Ä?lanov in Ä?lanic.

Majhen je ĹĄe povedal, da je v dejavnost odbora vkljuÄ?enih 190 invalidov iz lokalne skupnosti, veseli pa jih, da se vkljuÄ?ujejo tudi taki, ki Ĺželijo le pomagati. ÂťNaĹĄ cilj je izboljĹĄanje kakovo-

invalidov Slovenije. Vsak mesec razdelijo hrano iz projekta ViĹĄki hrane 20 Ä?lanom, 50 pa jih razveselijo ob koncu leta s prehrambnimi paketi. Od tega za 30 paketov zagotovi denar MedobÄ?insko druĹĄtvo invalidov Velenje, za preostalih 20 denar zagotovi

ĹĄim moÄ?eh pomagali invalidom v obÄ?ini do kakovostnejĹĄega Ĺživljenjua, h kateremu sodijo tudi druĹženja, razliÄ?ne oblike ĹĄportno-rekreativne dejavnosti in drugo.

Upajo, da jim bo pri tem tudi v prihodnje stala ob strani lokalna đ&#x;”˛ Tp skupnost.

Mnenja in odmevi Trajnostni razvoj Te dni je bilo na Bledu iz ust pomembnih politikov in strokovnjakov izreÄ?eno veliko besed o trajnostnem razvoju. Se bo iz njih izcimilo nekaj, kar bo vodilo k harmoniÄ?nemu razvoju na naĹĄem planetu? Ne bo! Zavest politikov in tudi druĹžbena zavest ĹĄe ni tako razvita, da bi zmogli videti prave vzroke, kdo in kaj ruĹĄi ravnovesje na naĹĄem planetu in ustvarjati harmoniÄ?en razvoj.

Vesolje od najmanjĹĄega delÄ?ka atoma do zadnje zvezde je harmoniÄ?na in trajnostna struktura. Da je tako, potrjuje dejstvo, da obstaja milijarde let in se ni spremenilo v kaos, Ä?etudi se nenehno spreminja in ĹĄiri. Le Ä?loveĹĄko Ĺživljenje in odnosi, ki jih ustvarja Ä?lovek, so vedno manj harmoniÄ?ni in skladni. Zakaj?

Vesolje je bilo ustvarjeno Âťz velikim pokomÂŤ. Ortodoksna znanost ĹĄe vedno s pospeĹĄevalnikom v Ĺ vici v neznanju iĹĄÄ?e najmanjĹĄi trdni fiziÄ?ni delec, ki naj bi tvoril materijo vesolja, in je prepriÄ?ana, da je Ĺživljenje na zemlji nastalo nakljuÄ?no v neki topli mlakuĹži sreÄ?anja najrazliÄ?nejĹĄih molekul kemiÄ?nih elementov.

Ko znanost reÄ?e, da je vesolje nastalo z Âťvelikim pokomÂŤ, ni v zmoti. Nima pa odgovora, kaj to je. Zavest vesolja ima odgovor in tudi ljudje, katerih zavest vibrira tako visoko, da se lahko ÂťpriklopijoÂŤ na njene valove in sprejemajo njena znanja, ga imajo. Vesolje je ustvarila najviĹĄja zavest s svojim neskonÄ?nim znanjem in neusahljivo energijo duha, izven Ä?asa in prostora (prostor in Ä?as so fikcije naĹĄe zavesti). Najprej je oblikovala zavest za vsako strukturo vesolja od najmanjĹĄega delca atoma do osonÄ?ja in vesolja, zavesti dala svojo izvorno energijo, ki ji je zavest dala vibracijsko strukturo, tako, kot je njen namen v naÄ?rt. Ko se je izvorna

energija ustvarjene vibracijske strukture zgostila, kot je namen zapisan, je nastalo fiziÄ?no vesolje in vse, kar ga sestavlja, vkljuÄ?no Ä?lovek. Tudi Ä?lovek ima zavest, duĹĄo in duha in daje izvorni energiji, ki jo nenehno prejema od Izvora, vibracijsko strukturo ter tako ustvarja razvoj svojega Ĺživljenja. To je proces ustvarjanja misli. To pove, da z mislimi ustvarjamo vse, kar se nam dogaja v Ĺživljenju. ÄŒlovek je edino bitje, ki mu je v namenu izvorne zavesti dano, da ustvarja misli svobodno. To pomeni, da lahko ustvarja tudi misli, ki niso v harmoniji z vibracijo Izvora. ÄŒlovek, Ä?lovekov duh, ustvarja misli iz znanja, akumuliranega v zavesti, in to tistega izvornega, kot tudi vseh misli in obÄ?utkov ustvarjenih tekom bivanja v fiziÄ?ni dimenziji, informacij, ki jih sprejema s svojimi fiziÄ?nimi Ä?utili, in tistih, ki jih sprejema iz viĹĄje zavesti (intuicija, ĹĄesti Ä?ut, tretje oko, jasnovidnost) in vesolja. ÄŒlovekova zavest je v tej stopnji razvoja polna informacij – znanj, ki jih sprejema s fiziÄ?nimi Ä?utili (ego), ki so nizkih vibracij in niso harmoniÄ?ne z znanji in vibracijo Izvora in vesolja. Zato so tudi misli neharmoniÄ?ne in je tak tudi razvoj. Razvoj vsakega Ä?loveka in njegovega organizma (staranje, bolezni in smrt), kot razvoj odnosov z vsakim in vsem v fiziÄ?nem Ĺživljenju. Kultura Ä?loveĹĄke druĹžbe (kolektivna zavest) je paÄ? ĹĄe taka, na taki stopnji razvoja, da nam od otroĹĄtva do konca bivanja vsiljujejo polno miselnih vzorcev, prepriÄ?anj, navad, dogem, mitov, strahov in podobne navlake nizkih vibracij, za katere je naĹĄ razum ega prepriÄ?an, da so dobre in edine prave, v naravnem bistvu znanja Izvora pa so slabe, neharmoniÄ?ne, ustvarjajo neharmoniÄ?ne misli in tak razvoj. ÄŒlovek ima v svoji izvorni za-

vesti znanje, da dosledno prepozna, kdaj so naĹĄe misli harmoniÄ?ne in vodijo v skladen razvoj in kdaj ne. ObÄ?utki so govorica naĹĄe duĹĄe in nam to vedno in dosledno povedo. Slabi nam povedo, da smo na napaÄ?ni poti, dobri, da smo na pravi, da ustvarjamo harmoniÄ?en razvoj.

Stres je poleg strahu, jeze, zamere najbolj intenziven slab obÄ?utek. ÄŒe pogledamo na svet, vidimo, da je vedno veÄ? stresa, slabih obÄ?utkov, vedno veÄ? bolezni, ki jih ustvarjamo s slabimi neharmoniÄ?nimi mislimi, da se segreva zemlja, uniÄ?ujejo naravni gozdovi, vedno veÄ? je naravnih katastrof, vedno veÄ? sporov in konfliktov na vseh nivojih. To nam pove le to, da nismo na poti trajnostnega razvoja, paÄ? pa pospeĹĄeno drvimo v katastrofo. ÄŒe sprejmemo dejstvo, da vse naĹĄe misli izhajajo iz naĹĄe in kolektivne zavesti, da neharmoniÄ?en razvoj ustvarja Ä?lovek, potem je iskanje poti za trajnostni razvoj, ki je bistveno veÄ? kot prenehanje ustvarjanja toplogrednih plinov in zaustavitev sekanja gozdov, v nas samih. Noben ukrep, noben zakon, nobena sankcija, tudi nobena finanÄ?na stimulacija, tega ne more ustvariti. Tudi nobena stroka in ne znanost brez spreminjanja zavesti slehernega Zemljana in s tem viĹĄja kolektivna zavest tega ne more doseÄ?i.

Zavest Ä?loveĹĄtva se na sreÄ?o v tem tisoÄ?letju zelo hitro spreminja, Ä?isti balasta in dviguje. Tudi to pisanje je del tega.

Rast zavesti, ki bo presegla zavest, ki Ä?asti boga kapitala s sinom dobiÄ?kom, gospodarsko rast, potroĹĄnjo, kopiÄ?enje materialnega bogastva, tekmovanje, zmagovanje, ĹĄopirjenje, razkazovanje zunanjega in podobna znanja v naĹĄi zavesti, je namen naĹĄega Ĺživljenja. Samo to vodi v trajnostni razvoj. đ&#x;”˛

Silvester Koprivnikar

Pri upokojencih v Velenju zelo Ĺživahno V okviru praznovanj obÄ?inskega praznika in 60. obletnice ustanovitve mesta se je DU Velenje pridruĹžilo ĹĄtevilnim prireditvam. V Ä?etrtek, 26. septembra, sta bila organizirana kar dva dogodka. V dopoldanskem Ä?asu so udeleĹženci lahko prisluhnili predavanju Braneta Legana, inĹĄtruktorja varne voĹžnje avtopoligona AMZS na Vranskem, na temo Varnost v cestnem prometu: obisk je bil odliÄ?en, tako da je bilo druĹĄtvo ĹĄe isti dan v Ljubljani na proslavi 110-letnice AMZS posebej pohvaljeno

in postavljeno za zgled ostalim druĹĄtvom. V popoldanskem Ä?asu je bilo organizirano sreÄ?anje predstavnikov DESUSA z varovanci Doma za varstvo starejĹĄih.

Za uvod je ansambel zaigral dve domaÄ?i skladbi. Sledil je otvoritveni pozdrav Franca TamĹĄeta, pa nagovor Ä?lana sveta DESUS SreÄ?ka KoroĹĄca in direktorice doma Violete PotoÄ?nik Krajnc, ki je precej kritiÄ?no spregovorila o republiĹĄkem zavlaÄ?evanju postopka prepotrebne obnove doma. PodĹžupanja Darinka Mravljak je obljubila nadaljnjo lokal-

no pomoÄ? in sodelovanje v zvezi z naÄ?rtovanimi deli. S temi mislimi so konÄ?ali uradni del, sledil je zabavni del s StarovaĹĄkimi veseljaki, prisotne obiskovalce prireditve pa je DU pogostila s sladicami in kozarÄ?kom rujnega ali sokom. Ob zakljuÄ?ku se je predsednik odbora DU Desni breg Franc TamĹĄe zahvalil vsem prisotnim za sodelovanje in obljubil, da ser v okviru praznovanj novega leta 2020 ponovno vidijo. đ&#x;”˛

Peter KavĹĄek

Veterani ĹĄe vedno dobri strelci Ĺ oĹĄtanjski veterani uspeĹĄno izvedli 7. strelsko tekmovanje za prehodni pokal obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, OZVVS Ĺ oĹĄtanj ter 4. memoriala Ivana Juvana st. Ĺ oĹĄtanj, DoliÄ? - ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj sta v sodelovanju s Strelskim druĹĄtvom DoliÄ? v okviru poÄ?astitve dneva Zveze veteranov vojne za Slovenijo, praznika ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in 28. obletnice osamosvo-

je sodelovalo 10 ekip, skupaj pa 37 tekmovalcev in tekmovalk.

Tekmovalci so streljali sede z mize s prednjim naslonom na tarÄ?o velikosti 50 x 50 cm.

NajboljĹĄi rezultat v skupni ekipni razvrstitvi je dosegla ekipa SDV Kamnik (295 krogov),

gov), drugi z 99 krogi je bil Viktor Slatinek iz OZVVS Velenje, tretji pa Zdravko Vrankar z 98 krogi iz SDV Kamnik. IstoÄ?asno je potekalo tudi tekmovanje v posamiÄ?ni konkurenci za najboljĹĄega strelca iz ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo

jitve Republike Slovenije v soboto, 28. septembra, organizirala 7. strelsko tekmovanje za pokal ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, obmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj ter Ä?etrtega memoriala Ivana Juvana st. v streljanju z malokalibrsko puĹĄko odprtega merka na razdalji 70 m. Tekmovanje je potekalo na streliĹĄÄ?u strelskega druĹĄtva DoliÄ? v Gornjem DoliÄ?u. Pokrovitelja tekmovanja sta bila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in OZVVS Ĺ oĹĄtanj. Na tekmovanju

druga (291 krog) je bila ekipa OZVVS Velenje (Viktor Slatinek, Martin Hudales in Milan Hrovat), tretja pa je bila ekipa OZVVS Zgornjesavinjsko-ZadreÄ?ke doline z 289 krogi (Ivan Rihter, Negro KoÄ?ar in TomaĹž Trogar). Ekipa domaÄ?inov OZVVS Ĺ oĹĄtanj 1 je osvojila peto mesto (Franc OĹĄtir, Robert Borovnik in Zdenko Slatnar) z 279 krogi. V posamiÄ?ni razvrstitvi je bil najboljĹĄi strelec Mirko HajĹĄek iz SDV Kamnik (100 kro-

Ĺ oĹĄtanj. NajboljĹĄi trije strelci so bili Franc OĹĄtir, ki je prejel zlato medaljo in prehodni pokal, drugo mesto je zasedel JoĹže ÄŒanÄ?, tretji pa je bil Robert Borovnik.

V Ĺženski konkurenci je prvo mesto zasedla Marija OĹĄtir, drugo mesto Stanislava GlaĹžar in tretje Metka PotoÄ?nik. Vodja tekmovanja je bil Franc OĹĄtir, predsednik OZVVS Ĺ oĹĄtanj Leon Stropnik pa je vsem udeleĹžencem zaĹželel ponovno snidenje prihodnje leto. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

NaĹĄ Ä?as, 10. 10. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

ZANIMIVO

10. oktobra 2019

Razbijanje mitov in vabilo na okroglo mizo Ĺ e vedno se dogaja, da se krivimo zaradi duĹĄevnih motenj ÂťKaj pa zaradi astme,ÂŤ vpraĹĄam gospo, ki se spoprijema z depresijo, Âťkaj pa zaradi astme, ki jo imate, se tudi poÄ?utite krivo?ÂŤ ÂťAh, seveda ne!ÂŤ se sproĹĄÄ?eno nasmehne gospa in se nato nekoliko zamisli.

Zakaj med telesne in duĹĄevne teĹžave postavljamo loÄ?nico, se spraĹĄujem, ko pa je tako teĹžko loÄ?iti, kje se zaÄ?nejo ene in konÄ?ajo druge. Telesne bolezni s seboj prinaĹĄajo duĹĄevne stiske in duĹĄevne bolezni se odraĹžajo v telesu (fizioloĹĄki odziv, hormonske spremembe, boleÄ?ine ipd.).

Ob svetovnem dnevu duĹĄevnega zdravja razmiĹĄljam, kaj vse duĹĄevna bolezen ni, Ä?eprav si je v ĹĄirĹĄi druĹžbi pridobila mnogo neprijetnih nalepk. Veste, kaj je slaba stran nalepk? Lepilo, ker se teĹžko odlepi. Ampak naj poskusim – odlepiti kakĹĄno nalepko in razrahljati nekaj napaÄ?nih prepriÄ?anj o duĹĄevnih boleznih.

DuĹĄevna bolezen ni izbira

ÄŒe velja, da si ne izberemo astme, velja tudi, da si ne izberemo depresije. Nobene bolezni ne izberemo zavestno. Ne hodimo po svetu, misleÄ?: ÂťHm, v tem Ĺživljenjskem obdobju bi mi priĹĄlo prav malo sladkorne bolezni in kakĹĄna anksiozna motnja za povrh.ÂŤ Na pojav bolezni (tudi duĹĄevne) vedno vpliva (ponesreÄ?ena) kombinacija mnogoterih dejavnikov. Seveda na nekatere lahko vplivamo, tako da delujemo preventivno v smeri krepitve svojega zdravja, vendar smo hkrati odvisni tudi od dejavnikov, ki jih ne moremo spremeniti. ÄŒeprav duĹĄevne bolezni ne izberemo, pa smo odgovorni za to, da se z njo spoprimemo. Veliko duĹĄevnih motenj se da ozdraviti ali se vsaj nauÄ?iti bolje Ĺživeti z njimi, Ä?e poiĹĄÄ?emo strokovno pomoÄ? in se je lotimo na pravi naÄ?in.

V mesecu svetovnega dneva duĹĄevnega zdravja, ki je letos posveÄ?en prepreÄ?evanju samomora, in svetovnega dneva brezdomstva bomo razbili ĹĄe kakĹĄen mit o duĹĄevnih boleznih. 17.

10. 2019 ob 13.00 ste prijazno vabljeni v vilo RoĹžle na predavanje Depresija, stres, tesnoba – ali ni to vse isto? in okroglo mizo DuĹĄevne stiske – kakĹĄne so in na katera vrata potrkati, ko nas pestijo. Pogovarjali se bomo z zanimivimi sogovorniki – strokovnjaki iz naĹĄe lokalne skupnosti, ki delujejo na podroÄ?ju duĹĄevnega zdravja. Dogodek za vas pripravljamo Center za krepitev zdravja ZD Velenje v sodelovanju z NIJZ OE Celje, DruĹĄtvo HiĹĄa in DruĹĄtvo Ĺ ent. Vljudno vabljeni!

DuĹĄevna bolezen ni iskanje pozornosti

ÂťPoglej jo, kako je jokava in brezvoljna! Gotovo samo iĹĄÄ?e pozornost.ÂŤ Ne bo drĹžalo. Seveda je povsem mogoÄ?e, da kakĹĄen lump podobno vedenje uporabi tudi v svojo korist, vendar pri duĹĄevni bolezni ne gre za lumparije. Simptomi (npr. jokavost in brezvoljnost pri depresiji) so znaki, ki kaĹžejo na pojav bolezni in pridejo v paketu skupaj z njo.

Ali skuĹĄate z vnetim grlom pri angini vzbujati pozornost? Se mi je zdelo, da ne.

sto depresivenÂŤ, Ä?eprav nima depresivne motnje, ampak je samo potrt. Depresija obsega veÄ? teĹžav kot samo Ä?ustvo potrtosti. Prav tako ni rezervirana za to, da bi z njo Ĺžalili, kot ne Ĺžalimo z atopijskim dermatitisom.

DuĹĄevna bolezen ni ĹĄibkost

VÄ?asih se v naĹĄih mislih ĹĄe porodi mit, da za duĹĄevno boleznijo zbolijo ťibkiÂŤ ljudje, vendar to ne drĹži. Zboli lahko kdorkoli – ĹĄibek ali moÄ?an, velik ali majhen, mlad ali star, zabaven ali

ĹĄevnimi motnjami velikokrat zbolijo ljudje, ki jih drugi vidijo kot ÂťmoÄ?neÂŤ, saj so sposobni veliko narediti in biti drugim v oporo, ob tem pa so pogosto premalo pozorni nase in na svoje poÄ?utje.

je s tem bolezen ozdravljena. To samo pomeni, da jo je nekoliko teĹžje videti in da nanjo ne moremo dati mavca.

DuĹĄevna bolezen ni nekaj, Ä?esar Âťse lahko otreseĹĄÂŤ, ali nekaj, kar je Âťsamo v tvoji glaviÂŤ

ÂťTudi sama sem imela obporodno depresijo. Vem, kako ti je.

NiÄ?esar ne moreĹĄ jesti,ÂŤ lahko v duhu podpore reÄ?e ena mamica drugi, pa vendar se lahko druga Ä?uti nerazumljeno, saj njena slika depresije ni enaka – pri njej je apetit ĹĄe poveÄ?an. Kot smo si med seboj razliÄ?ni ljudje, se med seboj razlikujejo tudi naÄ?ini, kako se duĹĄevne motnje izrazijo. Izjave, kot so Âťvsi anksiozni se izogibajo druĹžbi,ÂŤ ali ÂťÄ?e imaĹĄ shizofrenijo, imaĹĄ gotovo privide!ÂŤ, paÄ? ne odraĹžajo resniÄ?nega stanja.

ÂťOtresi se negativnih misli, vstani s kavÄ?a in pojdi med ljudi, pa bo!ÂŤ reÄ?e Ĺžena moĹžu, ki je zbolel za pljuÄ?nico. Ah, seveda mu ne reÄ?e tako! Zakaj ne? Ker

DuĹĄevna bolezen ni manj pomembna kot druge bolezni

DuĹĄevna bolezen ni Ĺžaljivka ali pridevnik

Ker so znaki duĹĄevnih bolezni povezani tudi z naĹĄim obiÄ?ajnim Ä?ustvovanjem (npr. Ĺžalost se pojavi tako pri depresiji kot v vsakdanjem Ĺživljenju), se veÄ?krat zgodi, da psiholoĹĄke pojme uporabimo neustrezno. SliĹĄimo lahko, da je nekdo Âťto jesen Ä?i-

dolgoÄ?asen. Izraz ťibkostÂŤ se v resnici nanaĹĄa na naĹĄa ĹĄibka podroÄ?ja, tj. stvari, ki nam ne gredo preveÄ? dobro. Moje ĹĄibko podroÄ?je je lahko angleĹĄÄ?ina (ali upiranje Ä?okoladi), ne more pa biti ĹĄibkost moja paniÄ?na motnja niti moj laringitis. Zanimivo je tudi videnje mnogih strokovnjakov, ki opaĹžajo, da za posameznimi du-

ve, da se tako ne ozdravi bolezni. Zakaj bi torej tako svetovali moĹžu, ki je utrpel posttravmatsko stresno motnjo po nesreÄ?i v jami? DuĹĄevne bolezni se ne da otresti, duĹĄevno bolezen je potrebno zdraviti. In Ä?etudi je Âťsamo v naĹĄi glaviÂŤ (to pomeni, da so fizioloĹĄke preiskave brez posebnosti), ĹĄe ne pomeni, da

Le sekaj sekaj smreÄ?ico ...

Da je med Ä?lani DruĹĄtva lastnikov gozdov (DLG) Ĺ aleĹĄke doline eden vplivnejĹĄih posestnikov gozdov v Ĺ aleĹĄki dolini Janko Mazej iz Belih Vod, je morda med obÄ?ani manj znano, kot Si bo Janko Mazej, gozdni posestnik iz Zavodenj, prihodnje leto pa, da je Ĺže vrsto let prvi moĹž z motorpriĹžagal jubilejno 10. zmago no Ĺžago znamke Husqvarna Duseti, ki Âťpije kriÂŤ ĹĄtevilnim drugim mlajĹĄim gozdnim delavcem sekaÄ?em, ki se na grama usposabljanja za nacionalostane veliko Ä?asa za dopust (kaj ÂťvlcerskihÂŤ tekmovanjih potegujejo za no poklicno kvalifikacijo (NPK) v je Ĺže to, na kmetiji?!). Tudi ĹĄport vrhunske rezultate. Mazej je zelo akti- sodelovanju s srednjo gozdarsko in je veÄ?inoma delovne narave, je pa ven podpredsednik DLG ter tudi Ä?lan lesarsko ĹĄolo v PostojniÂŤ, je sogozato hobi poseben, a prav tako poupravnega odbora Zveze druĹĄtev la- vornik Janko odstrl javnosti doslej vezan z delom v gozdu ali domaÄ?i stnikov gozdov Slovenije, v katerem za- svoje manj znano udejstvovanje. delavnici za krojenje lesa. Janka stopa interese tako stroke gozdarstva, je zastrupil Ĺže pred mnogimi leti. ĹĄe zlasti nedrĹžavnih lastnikov gozdov Ponosen gozdni Od takrat je pogosto vpet v tekmo(zasebnih posestnikov), kot tudi doma- posestnik, ki veliko da na vanja z motorno Ä?ih Ä?lanov (DLG Ĺ aleĹĄke doline). Kot tradicionalno druĹžino Ĺžago v spretnosti kmet, lastnik 142 ha gozdov in obdeloZ mnogimi predlogi je bil uspein natanÄ?nosti in valne zemlje okrog Belih Vod, je Janko ĹĄen, kljub temu pa meni, da druĹžba, gozdarskih veĹĄÄ?izelo pronicljiv sogovornik, poznavalec tudi lokalno, nima preveÄ? razumenah. To zgodbo kmetijske politike, teĹžav v gozdovih vanja za reĹĄevanje teĹžav kmetov in sta zaÄ?ela s soin na lesnem trgu, ki so Ĺže vrsto let gozdnih posestnikov. Zagrizen pri sedom Stankom v hudih teĹžavah zarateh ciljih in naloGoliÄ?nikom, oba di gozdnih ĹĄkodljivcev gah, natanÄ?en in postala kmalu zeJanko Mazej je podlubnikov, ter vplivztrajen je bil od lo uspeĹĄna in kot v to zgodbo kot va vremenskih razmer, ĹĄolanja v srednji ekipa firme DuseveÄ?kratni drĹžavni vetroloma in snegolokmetijski ĹĄoli v ti kmalu osvojila prvak vpeljal ĹĄe sina Ĺ entjurju, kjer je ma. vrh v domaÄ?em ÂťZavzemam se za utrdil znanja, prikraju in okolju Klemna pravice Ä?lanov drudobljena ob praksi ter zatem tudi Âťv Janko Mazej z vnukom Ĺ˝igom je premagal vso ĹĄtev lastnikov gozdov, na domaÄ?i zemlji prvi ligiÂŤ na ravslovensko ÂťmotorkarskoÂŤ konkurenco. za njihove in naĹĄe zakonite doseĹžke v in v gozdu. Skupaj z druĹžino uspeni Slovenije. Janokviru ekonomije in vzdrĹžnega kmeto- ĹĄno gospodari na veliki kmetijskonja in bogati lepo urejeno posestvo, kjer ko Mazej je v to vanja ter za primerljivo davÄ?no obre- -gozdarski posesti, ki jo je dedoval od pa, kot pravijo, je vedno dela Ä?ez gla- zgodbo kot veÄ?kratni menitev znotraj celovite politike tega ĹĄe ĹživeÄ?ih starĹĄev, od mame Ĺ tefanije in vo, zato je potrebno umno upravljanje, drĹžavni prvak vpeljal podroÄ?ja, kar je ena teĹžjih nalog. Ko Melhiorja Mazeja, po domaÄ?e Senovr- pa tudi nekaj sreÄ?e, da se vloĹženi trud ĹĄe sina Klemna, ki Ĺže dokaj uspeĹĄno se namreÄ? raÄ?unica ne izide, se dela v ĹĄnika v Belih Vodah. Tu se je od malega obrestuje. Pri ÂťSenovrĹĄkihÂŤ so sodob- sledi najboljĹĄim. Letos je med Pohorci naĹĄih gozdovih ĹĄkoda, od katere nima- uÄ?il modrosti in strokovnosti opravljanja no opremljeni z mehanizacijo, vzreja- v Vitanju postal ÂťholcarskiÂŤ prvak na mo niÄ? ne drĹžava ne lastniki gozdov. del, in to z velikim spoĹĄtovanjem do na- jo govedo – teleta, dojilje in pitance, ÂťHolcariji 2019ÂŤ.

Poleg tega organiziram teÄ?aje varnosti rave ter ljudi, ki so ga obdajali. Janko, pa za svoje potrebe ĹĄe vse drugo. Ko je in zdravja pri delu za upravljalce mo- eden od ĹĄtirih otrok na SenovrĹĄnikovi sezona npr. koĹĄnje, spravila sena in ota- OdliÄ?ni tekmovalci in izjemni torizirane mehanizacije, traktoriste in domaÄ?iji, si je naĹĄel druĹžico Andrejo iz ve, ko so na vrsti nujna gozdarska dela, strokovnjaki delo z veriĹžnimi motornimi Ĺžagami. Mozirja, ustvarila sta druĹžino s sinovo- pa marljivih rok redno primanjkuje. Ob V okviru DLG Ĺ aleĹĄka dolina, kjer je Izvajam pa tudi priprave in del pro- ma Rokom in Klemnom. DruĹžina ohra- delu na zemlji, v gozdu in Ĺživinoreji ne zdaj na Ä?elu predsednik Martin Med-

â?ą

DuĹĄevna bolezen ni pri vseh enaka

Je fiziÄ?no poÄ?utje pomembnejĹĄe kot psihiÄ?no? Se poÄ?utite zadovoljne in zdrave, Ä?e zdravstveni izvidi kaĹžejo na odsotnost kakrĹĄne koli bolezni, vaĹĄe duĹĄevno poÄ?utje pa je tako klavrno, da bi se najraje skrili pod odejo ali se potegnili vase? Se mi je zdelo, da ne. In kdaj boste bolje poskrbeli zase – takrat ko imate virozo ali akutno stresno reakcijo? Oboje potrebuje naĹĄo skrbno pozornost; ker ĹĄele psihiÄ?no in fiziÄ?no skupaj sestavljata Ä?loveka kot celovito bitje in ker je tako teĹžko potegniti loÄ?nico, kje se zaÄ?ne eno in konÄ?a drugo. Ne veĹĄ, Ä?e bi jo potegnil po dolgem ali poÄ?ez. đ&#x;”˛

Niki Jakol, univ. dipl. psihologinja

ved, kmetovalec in gozdni posestnik iz Zavodenj, so z delom, treningi in tekmovanji ustvarili kar nekaj skupin, ki si uspeĹĄno konkurirajo med seboj doma in na regijskih in drĹžavnih tekmovanjih.

Ker jim ob tem s strokovno skupino in s svojimi Ä?lani stojijo ob strani ĹĄe drugi Ä?lani in skupine Zavoda za gozdove OE Nazarje s krajevno enoto Ĺ oĹĄtanj ter nekateri sponzorji, je Ĺ aleĹĄka dolina v navezi s kolegi iz Zgornje Savinjske doline zares izjemna baza tekmovalcev. Tako omenjeni enoti ZGS OE Nazarje tudi letos ni bilo teĹžko sestaviti obetavne ekipe za gozdarsko tekmovanje najviĹĄjega ranga v drĹžavi. To vsako leto poteka ob sejmu Agra v Gornji Radgoni, kjer je Janko Mazej, vkljuÄ?no z letoĹĄnjim doseĹžkom, postal prvak Ĺže devetkrat, v posameznih sekaĹĄkih disciplinah pa ĹĄe nekajkrat veÄ?. Lepe doseĹžke, tudi drĹžavne naslove, so osvajali tudi drugi kolegi, Mazej pa je bil doslej ĹĄampion najveÄ?krat. Super ĹĄampion v gozdarskih veĹĄÄ?inah je skupaj s kolegi Danijem Avbrehtom iz Ĺ kalskih Cirkovc, Stankom GoliÄ?nikom iz Belih Vod, Markom JelĹĄnikom iz Gornjega Grada ter v Ĺženski skupini s Pavlo Voler in LuÄ?ko JelĹĄnik prispeval levji deleĹž ĹĄe k zmagi Zavoda za gozdove OE Nazarje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 10. 10. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

MED VAMI

10. oktobra 2019

Dokazujejo, da je starejĹĄa generacija ĹĄe kako aktivna DruĹĄtvo upokojencev Velenje vse leto aktivno na razliÄ?nih podroÄ?jih – Ĺ e veÄ? sodelovanja z lokalno skupnostjo – Konec oktobra pripravljajo ĹĄaleĹĄke dneve medgeneracijskega soĹžitja Mojca Ĺ truc

Ĺ aljivi reki, da v Âťpenziji ni cajtaÂŤ, v Velenju ĹĄe kako drĹžijo. TukajĹĄnje druĹĄtvo upokojencev ne poÄ?iva in ni poÄ?ivalo niti med poÄ?itnicami.

Redno aktivni v ĹĄportu in sociali

ÂťRedno smo aktivni ĹĄportno.

Tekmovanja teÄ?ejo po pododborih, v druĹĄtvu, med druĹĄtvi, v Ĺ aleĹĄki pokrajinski zvezi in tudi na drĹžavni ravni,ÂŤ pravi predsednik DruĹĄtva upokojencev (DU) Velenje Franc Vedenik. Kot pojasnjuje njegov kolega, podpredsednik DU Velenje Ivan Druks, Ä?lani dosegajo odliÄ?ne rezultate. ÂťLetos smo najboljĹĄe dosegli v pikadu, je pa res, da vsa tekmovanja ĹĄe niso zakljuÄ?ena,ÂŤ pravi. Minuli vikend so se VelenjÄ?ani prviÄ? lotili tudi organiza-

cije meddruĹĄtvenega ĹĄportnega tekmovanja za njihov pokal. ÂťV petek je na Konovem potekalo prvo ĹĄportno tekmovanje za pokal DU Velenje,ÂŤ je dejal Druks in poudaril, da je bilo – kot je pri njih navada – ob rezultatih najpomembnejĹĄe sproĹĄÄ?eno in prijetno druĹženje.

Vse leto so velenjski upokojenci aktivni tudi v okviru svojega socialnega programa. ÂťDel tega je delitev viĹĄka hrane, ki se nabere po trgovinah. Pridno jo zbiramo sami, pomagajo nam tudi druge organizacije. Hrano nato trikrat na teden delimo, zato res pozivam vse, ki potrebujejo pomoÄ?, da se obrnejo na nas,ÂŤ je pozval Ivan Druks. Predsednik druĹĄtva pa poleg delitve hrane na tem podroÄ?ju izpostavlja ĹĄe vseslovenski program StarejĹĄi za starejĹĄe. Že lani smo se lotili prenove programa in zdaj priĹĄli

vanje med druĹĄtvi in prenaĹĄati skupne interese na ZDUS,ÂŤ je pojasnil Vedenik. Julija so podpisali listino o sodelovanju s Pokrajinsko zvezo Posavja. Vedenik ĹĄe dodaja, da so na zadnji seji upravnega odbora ZDUS v komisije predlagali tudi kandidate iz tukajĹĄnje doline. ÂťZelo smo zadovoljni s ĹĄtirimi mesti, tako da bomo skuĹĄali biti bolj aktivni tudi znotraj ZDUS.ÂŤ

Dnevi medgeneracijskega soĹžitja Ĺže oktobra tudi v Ĺ aleĹĄki dolini do ugotovitev, s katerimi bomo seznanili vodstvo Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije (ZDUS).

Predlagamo namreÄ? izboljĹĄave, da bi lahko starejĹĄi od programa imeli Ä?im veÄ?,ÂŤ pojasnjuje Vedenik.

Kmalu zakljuÄ?ek pogovorov okrog statusa druĹĄtvenih prostorov

PrejĹĄnja vodstva DU Velenje so po, besedah sedanjega predsednika, naredila napako, ko lastniĹĄtva druĹĄtvenih prostorov ni-

Pestre, zanimive in pouÄ?ne aktivnosti

so vpisala v zemljiĹĄko knjigo. Po zakonu je bila tako kot lastnica pravno-formalno vpisana Mestna obÄ?ina Velenje (MOV), ki se je v prostorih namenila zgraditi veÄ?generacijski center. ÂťDobro leto smo se z MOV pogovarjali, kako to reĹĄiti. Zelo sem vesel, da smo dogovore pripeljali v zakljuÄ?no fazo in da smo vsi zbrali toliko modrosti, da smo to zmogli reĹĄiti,ÂŤ pravi Franc Vedenik. Kot pojasnjuje, priÄ?akuje zakljuÄ?ek pogovorov v tednu dni, z dogovorom pa bo omogoÄ?ena tako gradnja centra kot izvajanje programov druĹĄtva v teh prostorih.

V prihodnosti v DU Velenje priÄ?akujejo ĹĄe veÄ? sodelovanja z lokalno skupnostjo. ÂťSodelovanje je potrebno pri socialnih programih, prav tako pa Ĺželimo z obÄ?inami nadaljevati pogovore o sistemskem financiranju dru-

ĹĄtev. V Sloveniji je kar nekaj obÄ?in, v katerih je to Ĺže dobro urejeno. ÄŒim prej bi se radi zaÄ?eli pogovarjati tudi o projektu trajnostne oskrbe. Gre za projekt na drĹžavni ravni, za katerega se Ĺže nekaj let sprejema zakonodaja. NaĹĄa ideja je, da bi z velenjsko obÄ?ino poskusili kot pilotni projekt,ÂŤ pravi predsednik Vedenik.

DU Velenje del Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev

V DU Velenje so trenutno v postopku pridobitve statusa druĹĄtva v javnem interesu.

Ker je v veljavo stopil nov statut ZDUS, so zdaj del Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev. ÂťZnotraj nje so druĹĄtva povsem suverena, preko pokrajin skuĹĄamo predvsem koordinirati delo, skrbeti za povezo-

Maja so ĹĄaleĹĄki upokojenci uspeĹĄno sodelovali na dnevih medgeneracijskega soĹžitja v Ljubljani. ÂťNaĹĄa namera je, da prireditev organiziramo tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. Program je pripravljen, aktivnosti Ĺže teÄ?ejo,ÂŤ pravi Franc Vedenik. Po naÄ?rtu bodo izvedli ĹĄportna tekmovanja v vseh upokojenskih panogah, v soboto, 26. oktobra, bo na Cankarjevi ulici predstavitev rokodelskih delavnic, vaĹĄkih godcev, dobrot Ä?lanic ‌ V okviru teh dni bodo v vseh treh tukajĹĄnjih obÄ?inah izvedli okroglo mizo z naslovom Razvoj obÄ?ine s poudarkom na Ĺživljenju starejĹĄih, 29. oktobra pa raÄ?unajo na veÄ?jo prireditev v tukajĹĄnjem kulturnem domu. ÂťPri vseh bodo sodelovale razliÄ?ne generacije, ki jih Ĺželimo medsebojno povezati,ÂŤ ĹĄe poudarja predsednik druĹĄtva.

V DruĹĄtvu podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline si Ĺželijo veÄ? sodelovanja z drugimi druĹĄtvi in ĹĄe veÄ?je prepoznavnosti – PogreĹĄajo tudi podmladek Tatjana PodgorĹĄek

skupin Ĺže popestrile, pripravljajo pa se na zanje pomembno gostovanje v Zagrebu prihodnje leto, kjer bodo na tamkajĹĄnjem veleposlaniĹĄtvu poleg koncerta in pogostitve prikazale ĹĄe pripravo slovenskih jedi po starih receptih.

Pred 16 leti se je v tukajĹĄnjem okolju druĹĄtvenim dejavnostim pridruĹžilo DruĹĄtvo podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄka dolina. Iz potrebe, Ĺželje po druĹženju sebi enakih in po novih znanjih, potrebnih pri vsakdanjih opravilih v hiĹĄi, hlevu in njuni okolici, so pojasnjevale Ä?lanice. ÂťDanes ni bistveno drugaÄ?e,ÂŤ pravi Sonja Kuhar, ki je prevzela vodenje druĹĄtva na letoĹĄnjem obÄ?nem zboru.

Rezervirajte vaĹĄ termin Ĺže danes!

PribliĹžuje se Ä?as, ko boste pripravljali prednovoletna druĹženja s sodelavci in prijatelji.

Prijazno vas vabimo, da sreÄ?anje pripravite v eni izmed naĹĄih restavracij.

DobrodoĹĄle tudi ideje mlajĹĄih

Aktivnosti glede na Ĺželje in potrebe Ä?lanic

Delovni program za posamezno leto vedno pripravijo na osnovi potreb in Ĺželja Ä?lanic, zagotavlja. Te ĹĄe vedno Ĺželijo najpogosteje zdruĹžiti prijetno s koristnim na raznih delavnicah, predavanjih in strokovni ekskurziji. Na predavanja in delavnice obiÄ?ajno povabijo mojstre in priznane predavatelje. Poleg kuharskega teÄ?aja na turistiÄ?ni kmetiji Apat so na delavnici izdelovale roĹže iz krep papirja in druge dekorativne izdelke za velikonoÄ?ne praznike, na predavanju pa so udeleĹženke v sodelovanju s patronaĹžno sluĹžbo Zdravstvenega doma Velenje pozornost namenile medgeneracijskim odnosom. Na strokovno ekskurzijo so se odpravile na ViĹĄarje. Kondicijo so si nabirale na dveh planinskih pohodih. Vsako leto, ĹĄe naĹĄteva Kuharjeva, se udeleĹžijo sreÄ?anja kmetic celjsko-koroĹĄke regije, sodelujejo na vseslovenskem sreÄ?anju kmetov na Slomu pri Ponikvi, nekatere Ä?lanice so

PREDNOVOLETNA DRUŽENJA

Sonja Kuhar: ÂťDruĹĄtvo zdruĹžuje kmeÄ?ke Ĺženske vseh starosti, bi si pa Ĺželele v svojih vrstah ĹĄe veÄ? mladih kmetic, ki bi s svojimi idejami dopolnile izkuĹĄnje starejĹĄih.ÂŤ

sodelovale na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Po ĹĄtirih letih je imelo druĹĄtvo na letoĹĄnjem izboru za mlado kmetico svojo kandidatko. Irena VidemĹĄek je osvojila drugo mesto. S svojimi izdelki na stojnici popestrijo ĹĄe kakĹĄno prireditev v domaÄ?em okolju. Do konca leta naÄ?rtujejo izvedbo ĹĄe ene delavnice, decembra pa ogled kulturne prireditve. Ponosne so na pevski zbor in dramsko skupino, ki delujeta v okviru druĹĄtva. Marsikatero prireditev v domaÄ?em okolju, rojstnodnevno zabavo so Ä?lanice

ÂťAktivnosti so pestre, zanimive in pouÄ?ne, vsak mesec izvedemo katero ne glede na to, da imamo na voljo malo sredstev,ÂŤ dodaja Kuharjeva. Glavni vir za financiranje dejavnosti so razpisi v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, od koder so naĹĄe Ä?lanice. 105 jih je trenutno vkljuÄ?enih v druĹĄtvo. Denar je treba pametno razporediti Ä?ez celo leto, da omogoÄ?imo Ä?im veÄ? Ä?lanicam sodelovanje v aktivnostih.ÂŤ DruĹĄtvo zdruĹžuje kmeÄ?ke Ĺženske vseh starosti, bi si pa Ĺželele v svojih vrstah ĹĄe veÄ? mladih kmetic, ki bi s svojimi idejami dopolnile izkuĹĄnje starejĹĄih. ÂťDobrodoĹĄle vse, ki Ä?utijo Ĺželjo po druĹženju, ustvarjanju in vsake smo veseli. Je pa res, da se danes mlajĹĄe drugaÄ?e odzivajo. Z mlado energijo bi lahko dvignile dejavnost druĹĄtva na viĹĄjo raven.ÂŤ DobrodoĹĄlo, ĹĄe meni Sonja Kuhar, bi bilo tesnejĹĄe sodelovaje z drugimi druĹĄtvi v lokalnih skupnostih Ĺ aleĹĄke doline. Pri tem ne vidijo le priloĹžnosti za izmenjavo dobrih praks, ampak tudi moĹžnost veÄ?je prepoznavnosti v domaÄ?em ter tudi ĹĄirĹĄem okolju. đ&#x;”˛

Vila Herberstein: 03 896 1400

Hotel Paka: 03 898 0700

Restavracija Jezero: 03 586 6462

Restavracija pod Jakcem: 041 745 216, Restavracija DK: 051 344 725 OkrepÄ?evalnica Arkada: 03 586 9061

VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA WWW.GORENJEGOSTINSTVO.SI

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 10. 10. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

10. oktobra 2019

Visoka prednost za povratni dvoboj Po vodstvu preobrat in nov RokometaĹĄi Gorenja po slabĹĄem zaÄ?etku drĹžavnega prvenstva odliÄ?no zaÄ?eli mednarodno tekmovanje – V Ĺ abcu proti Metaloplastiki slavili z 32 : 24 Slovenski podprvaki, rokometaĹĄi Gorenja, so imenitno zaÄ?eli svojo mednarodno pot in upajo, da bodo na njej Ä?im dlje vztrajali.

V nedeljo zveÄ?er so v drugem krogu kvalifikacij za skupinski del pokala evropske rokometne zveze (EHF) gostovali v srbskem Ĺ abcu in si z visoko zmago na ĹĄiroko odprli vrata za napredovanje v naslednji krog. Povratna tekma bo v nedeljo (19.00).

Za Srbe je bil to Ĺže drugi dvoboj, v prvem so izloÄ?ili moĹĄtvo BeĹĄiktaĹĄa. Obe tekmi so odigrali v TurÄ?iji, ker njihova dvorana (ĹĄe) ni ustrezala zahtevam evropske zveze. Na obeh je bil rezultat neodloÄ?en (25 : 25, 24 : 24). Ker so na drugi, ki je veljala za njihovo domaÄ?o, prejeli manj zadetkov, so nadaljevali v drugem krogu.

VelenjÄ?ani so tekmo v Ĺ abcu zaÄ?eli zelo podjetno. Hitro so povedli s 3 : 0, nato pa z dobro obrambo onemogoÄ?ali domaÄ?e strelce. ÂťMislim, da smo tekmo zaÄ?eli dobro. Obramba je delovala, v napadu smo imeli naĹĄo hitro igro, ki nas je krasila lansko sezono. Mislim, da imamo ĹĄe nekaj rezerv,ÂŤ je opisal njihov uvodni nastop kralj strelcev prejĹĄnjega domaÄ?ega prvenstva Matic Verdinek. Blestel je tudi na tej tekmi in oÄ?itno se vraÄ?a v staro strelsko formo. V prvem polÄ?asu je dosegel kar devet golov od skupaj desetih. Velenjska prednost je po tem delu igre znaĹĄala Ĺže pet golov. Glede na to, da so bili domaÄ?i

za razred slabĹĄi, je bila zanje v nadaljevanju ta razlika nedosegljiva in sprijazniti so se morali s porazom z osmimi goli razlike in da bodo v nedeljo tekmo v Velenju zaÄ?eli z veliki zaostankom. Verjamemo, da bi bila ta prednost neulovljiva tudi za veliko slabĹĄega nasprotnika, a trener Zoran

pake pokrili. Med polÄ?asom smo se zmenili, da nadaljujemo s Ä?vrsto igro. Bili smo boljĹĄi tekmec skozi celotno tekmo in zasluĹženo zmagali. Ponavljam pa, da nas Ä?aka ĹĄe en polÄ?as v domaÄ?i dvorani.ÂŤ Po teh besedah lahko sklepamo ali celo trdimo, da bodo domaÄ?i roko-

Po zmagi proti Kopru so samozavestno nastopili tudi v Ĺ abcu.

JoviÄ?iÄ? vseeno opozarja: ÂťPrvi polÄ?as je za nami, Ä?aka nas ĹĄe drugi v Velenju. V tekmo smo stopili zelo motivirano. Ĺ˝e v prvem polÄ?asu je naĹĄa obramba dobro delovala. Sicer smo zgreĹĄili dve sedemmetrovki in nekaj Ä?istih priloĹžnosti, a smo z dobro obrambo lahko te na-

metaĹĄi v nedeljo, kljub visoki prednosti s prvega dvoboja, zaigrali brez podcenjevanja in navduĹĄevali tukajĹĄnje ljubitelje rokometa. Pred povratno tekmo je bil vÄ?eraj pred njimi prvi domaÄ?i derbi sezone v Celju. đ&#x;”˛ vos

Po dobrih igrah skoÄ?ili na vrh NogometaĹĄi iz Ĺ martnega ob Paki so tudi v 7. krogu razveselili svoje ljubitelje. Na gostovanju v VerĹžeju so domaÄ?e istoimensko, na lestvici predzadnje moĹĄtvo, premagali kar s 7 : 2 ter se prviÄ? v novi sezoni povzpeli na vrh prvenstvene lestvice. To je bila njihova peta zmaga po vrsti.

Do tega kroga vodilni Podvinci, ki so v gosteh igrali z Dravinjo 1 : 1, za njimi zaostajajo za toÄ?ko, tretji Odranci pa za tri. Slednji so morali

nekoliko nepriÄ?akovano na svojem igriĹĄÄ?u priznati premoÄ? Ljutomeru.

BoljĹĄi je bil z 1 : 0. Podvinci so edini brez poraza, zadnja Radgona pa je ĹĄe brez toÄ?k. Ĺ marÄ?ani so si na Murskem polju visoko zmago zagotovili Ĺže v prvem polÄ?asu, v katerem so nasprotnika povsem nadigrali in v njegovo mreĹžo vrgli petardo. Dobili so ga s 5 : 0. Po golih Davida Hrastnika, Kevina Totha (avtogol), Fatlinda Vezaja

in MatevĹža KriĹžaja je peti gol dosegel – morda veteran po letih, a ne po igri – Zoran Pavlović. V nadaljevanju so gostje zaigrali mirneje. DomaÄ?ega vratarja so premagali 'samo' ĹĄe dvakrat, in to z goloma Darka RadivojeviÄ?a in Denisa Halilovića.

V nedeljskem 8. krogu bodo varovanci Ramiza Smajlovića na svojem igriĹĄÄ?u to visoko zmago potrjevali proti sedmim SlovenskobistriÄ?anom. đ&#x;”˛ vos

TAKO so igrali Pokal EHF, 2. krog Metaloplastika Ĺ abac – Gorenje Velenje 24:32 (11:16) Metaloplastika: Jandrić, BomaĹĄtar; Pisarić 3, Dosen, ÄŒagalj 1, Ä?ukić 1, Mićić, MatiÄ?ić 7, Todorović, Petrović 1, Milić 7, Kljajić 2, Trkulja, Babić 2; Gorenje: Taletović (13 obramb), Husejnović, Panjtar, Verdinek 10 (1), Matanović 7 (5), Tajnik 4, Ĺ ol 3, Haseljić 2, KavÄ?iÄ? M. 2, KavÄ?iÄ? A. 2, Mazej 1, Bojanić 1, CelminĹĄ, MiklavÄ?iÄ?, DrobeĹž, OkleĹĄÄ?en.

Sedemmetrovke: Metaloplastika 5 (4), Gorenje 8; 6); izkljuÄ?itve: Metaloplastika 10, Gorenje 6.

Liga NLB, 5. krog Gorenje Velenje – Koper 37 : 32 (21 : 15) Gorenje: Taletović (11 obramb), Husejnović (2 obrambi), Panjtar, Verdinek 8 (1), KavÄ?iÄ? M. 6, OkleĹĄÄ?en 6, Mazej 4, KavÄ?iÄ? A. 3, CelminĹĄ 2, Tajnik 2 (2), Matanović 2, Bojanić 2, Haseljić 1, MiklavÄ?iÄ? 1, DrobeĹž, Ĺ ol.

Sedemmetrovke: Gorenje 5 3), Koper 3 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje 10 minut, Koper 6.

Drugi rezultati: Urbanscape Loka – Slovenj Gradec 31 : 36 (14 : 16), Dobova – Trimo Trebnje 32 : 35 (18:17), Krka – Jeruzalem OrmoŞ

23 : 24 (13 : 10), RK Maribor Branik – Celje, Pivovarna Laťko 23:31 (11 : 12), Izola – Riko Ribnica 25 : 28 (12 : 15).

Vrstni red: 1. Celje 10, 2. Ribnica 10, 3. Trimo 7, 4. Dobova 6, 5. Koper 5, 6. J. OrmoŞ 5, 7. Loka 4, 8. Gorenje 4, 9. Izola 3, Krka 2, 11, Slovenj Gradec 2, ¸12. Maribor 2.

1. A DRL, Ĺženske, 3. k: Krim Mercator - Velenje 35:23 (16:8) Velenje: HadĹžiÄ?, SimiÄ?, Ferenc 6, Smonkar 4, Ĺ˝ekiÄ? 3, Pikl 3, PriterĹžnik 2 Hudovernik 1, GavranoviÄ?

1, Rotovnik 1, TabakoviÄ? 1, Bele 1, Brcar, Ĺ˝agar.

Litija - Z'deĹžele 21:33 (7:17), Ĺ˝.U.R.D. Koper – Ptuj 29:24 (17:14), Zelene doline Ĺ˝alec – Krka 18:17 (8:8), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina – Izola 27:17 (14:11) Vrstni red: 1. Krim Mercator 3 tekme – 6 toÄ?k, 2. Zelene doline Ĺ˝alec 3 – 6, 3. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 3 - 6, 4. Krka 3 - 4, 5. Koper 3 - 4, 6.

Z'deĹžele 3 - 2, 7. Litija 3 - 1, 8. Izola 3 - 1, 9. Velenje 3 - 0, 10. Ptuj 3 - 0.

1. liga Telekom Slov., 13. krog Rudar Velenje - Aluminij 1:2 (1:0) Strelci: 1 : 0 Pantalon (23. avtogol), 1 : 1 PeÄ?nik (64.), 1 : 2 Kle-

paÄ? (69.).

Rudar: Stopajnik, Filipović, DĹžinić, KaĹĄnik, Hrubik, VoĹĄnjak (od 75. Lovenjak), ÄŒrnÄ?iÄ?, Kuzmanović (od 72.

Pljava), Trifković (od 38. Kobiljar), Krefl, Radić.

Aluminij: KovaÄ?ić, Ploj, Martinović, Vrbanec, Horvat, PetroviÄ?, JakĹĄić, Pantalon, MatjaĹĄiÄ?, Ĺ˝ivković (od 61. PeÄ?nik, od 90. MarinĹĄek), Krajnc (od 66. KlepaÄ?).

Drugi rezultati: DomŞale - CB 24 Tabor SeŞana 1 : 0 (1 : 0),Triglav – Olimpija 2 : 3 (1 : 0), Maribor – Mura 0 : 0, DomŞale - Tabor SeŞana 1 : 0 (1 : 0), Bravo – Celje 2 : 2 (1 : 0) Vrstni red: 1. Olimpija 27 (30 : 17), 2. Maribor 25 (27 : 12), 3. Aluminij 25 (16 : 7), 4. Mura 24 (21 : 13), 5.

Celje 21 (26 : 14), 6. Bravo 13 (18 : 25), 7. Tabor 13 (13 : 20), 8. DomĹžale 13 (17 : 26), 9. Triglav 10 (16 : 31), 10. Rudar 5 (13 : 32)

3. SNL vzhod, 7. krog VerĹžej : Ĺ martno 1928 2 : 7 (0 : 5) Strelci: 0.1 Hrastnik (15.), 0 : 2 Toth (18 – ag,), 0 : 3 Vezaj (34,.), 0 : 4 KriĹžnik (39.), 0 : 5 Pavlović (40.), 1 : 5 Fanedl (63.), 1 : 6 RadivojeviÄ?

(65.), 2 : 6 Ĺ˝vikart (69.), 2 : 7 Halilović 90. Ĺ martno: MuĹĄiÄ? (od 68. Verdev), BukĹĄek, ZavolovĹĄek (od 68. Lorger), Vezaj (od 56. RadivojeviÄ?), Melavc (od 56. Djerdji), Purnat,

KriŞnik, Pavlović, Trap, Hrastnik (od 56. Koroťec), Halilović.

Drugi rezultati: Kety EMMI Bistrica - ZreÄ?e 1 : 2 (1 : 0), Radgona - Videm pri Ptuju 1 : 4 (0 : 2) Odranci - Avto Rajh Ljutomer 0 : 1 (0 : 1), Dravinja - Podvinci 1 : 1 (1 : 0), Korotan Prevalje - Ĺ ampion 3 : 0 (3 : 0), Vrstni red: 1. Ĺ martno 16 (24 : 14), 2. Podvinci 15 (17 : 6), 3. Odranci 13 (17 : 7), 4. ZreÄ?e 13 (12 : 9), 5. Videm 12 (13 : 13), 6. Ljutomer 11 (16 : 8), 7. Bistrica 11 (14 : 10), 8.

Dravinja (tekma manj) 8 (16 : 10), 9. Ĺ ampion 7 (18 : 12), 10. Korotan 7 (12 : 12), 11. VerĹžej 3 (8 : 28), 12.

Radgona (tekma manj) 0 (2 : 40).

8. krog (13. oktobra, ob 15.30): Šmartno – Bistrica.

MedobÄ?inska Ä?lanska liga Golgeter. 6. krog Ĺ˝alec : LaĹĄko 3 : 2 (2 : 1) , Ĺ oĹĄtanj Vojnik 4 : 1 (1 : 1, Ljubno ob Savinji - Odred Kozje 2 : 0 (1 : 0), Mozirje Ĺ marje pri JelĹĄah 0 : 0 (0 : 0).

Vrstni red: 1. Krťko 5 - 13 (13 : 5), 2. Šmarje 5 - 11 (20 : 7), 3. Žalec 6 – 11 (10 : 7), 4. Mozirje 6 - 10 (11 : 8), 5. Špoťtanj (13 : 8) 5 – 9, 6. S. Vransko 6 – 7 (9 : 10), 7. Vojnik 6 – 7 (10 : 16), 8. M. Claudius 5 – 6 (12 : 14), 9. Ljubno 5 – 4 (10 : 15), 10. Kozje 6 – 4 (6 : 12), 11. Laťko 5 – 1 (7 : 19).

Rudarjev poraz

Olimpija spet na vrhu, Rudar ĹĄe vedno brez zmage in na dnu – Ne glede na izhod tekme z vodilnimi LjubljanÄ?ani bo tam ostal tudi po naslednjem krogu

Blizu 200 ljubiteljev nogometa, ki so se v razmeroma hladnem nedeljskem popoldnevu zbrali ob Rudarjevi zelenici, je najbrĹž upalo in priÄ?akovalo, da jim bo igra domaÄ?ih konÄ?no prinesla veselje na obraz. Tudi Aluminij je bil zanje pretrd oreh. Zgodil se je podoben preobrat kot v Kranju, kjer je gostovala Olimpija. Razlika je bila le v tem, da so Gorenjci vodili Ĺže z 2 : 0, a izgubili z 2 : 3. Ĺ aleÄ?ani pa so bili v prednosti 'samo' za zadetek in izgubili z 1 : 2.

Skratka, nogometni rudarji so zaÄ?eli zelo dobro. 'Ĺ umarji' so bili nevarnejĹĄi tudi v prvem polÄ?asu, toda umetniĹĄki vtis ne ĹĄteje. Da niso povedli Ĺže do odmora z zadetkom ali celo s kakĹĄnim veÄ?, je bil najbolj zasluĹžen vratar TomaĹž Stopajnik, ki je nekajkrat izjemno posredoval. Ubranil je celo Ĺžoge, ki so bile udarjene z nekaj metrov. Imel je paÄ? nos, da je vedno stal tam, kamor je Ĺžoga letela. A zapisali bomo Ĺže precej izrabljane besede – Ä?e gola ne daĹĄ, ga paÄ? dobiĹĄ. TakĹĄen je paÄ? nogomet.

In gostje so ga dobili. V 23. minuti je David Hrubik na levi strani prejel Ĺžogo s sredine in jo po nekaj korakih poslal pred gostujoÄ?ega vratarja Matijo KovaÄ?ića. Za Ĺžogo se je pognal domaÄ?i kapetan Damjan Trifković, ki je bil v sendviÄ?u med gostujoÄ?ima branilcema Ilijem Martinovićem in Renatom Pantalonom. Po njegovem udarcu je Ĺžoga zadela v glavo Pantalona in se odbila v mreĹžo. PreseneÄ?eni vratar se je pognal za njo, vendar je bil prepoÄ?asen.

Po zadetku so rudarji zaigrali podjetneje, imeli dve, tri (pol)priloĹžnosti za poviĹĄanje rezultata. Povsem blizu podvojitve vodstva je bil v 39. minuti Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, ki je po kotu AljaĹža Krefla zadel preÄ?ko. Predtem, v 37. minuti, je moral trener Nikola JaroĹĄ zaradi poĹĄkodbe zamenjati kapetana Trifkovića, priloĹžnost je dobil Rijad Kobiljar, ki je tako kot krog pred tem tekmo zaÄ?el kot rezervist. Trifković je bil

do tedaj skupaj z vratarjem najboljĹĄi v domaÄ?i vrsti. Do odhoda na odmor se rezultat ni spremenil. DomaÄ?im se je ĹĄe slabih dvajset minut v nadaljevanju nasmihala prva zmaga. Gostje pa so bili seveda odloÄ?eni, da se domov vrnejo najmanj s toÄ?ko. DomaÄ?i so pogosto pretiravali s preigravanjem. To je bilo med drugim tudi usodno, da so znova ostali praznih rok oziroma brez nadvse Ĺželene zmage, ki bi jim gotovo vrnila precejĹĄen del prepotrebnega samozaupanja. V 53. minuti je Ĺžoga, ki jo je z dobrih dvajsetih metrov streljal Matic Vrbanec, oplazila preÄ?ko. V 61. minuti je gostujoÄ?i trener Slobodan Grubar Anteja Ĺ˝ivkovića zamenjal s Tilnom PeÄ?nikom, ki se mu je Ĺže po treh minutah oddolĹžil za zaupanje. Kobiljar je izgubil dvoboj z Mariom Horvatom Lucasom, ki je Ĺžogo potisnil do Vrbanca, ta pa v prazen prostor, kamor je tekel gostujoÄ?i rezervist. DomaÄ?i branilci so bili prepoÄ?asni zanj, saj so bil daleÄ? zunaj kazenskega prostora. Mladi PeÄ?nik je pritekel iz oÄ?i v oÄ?i s Stopajnikom in ga spretno premagal.

Nato, v 66. minuti, je trener KidriÄ?anov na igriĹĄÄ?e poslal novega sveĹžega igralca Mihaela KlepaÄ?a. Tudi z drugo menjavo je zadel v polno, KlepaÄ? pa dobesedno. Tako kot pred njim PeÄ?nik je tudi sam zadel tri minute po prihodu na zelenico. Spet je domaÄ?i igralec pretiraval z zadrĹževanjem Ĺžoge, namesto da bi igral enostavneje in jo takoj podal soigralcu. Spet so se KidriÄ?ani dokopali do Ĺžoge, ki je na koncu priletela do KlepaÄ?a. ÄŒeprav sta bila pred njim dva domaÄ?a igralca, jo je s pribliĹžno dva-

najstih, trinajstih metrov poslal v vratarjev desni kot. KlepaÄ? je imel veliko priloĹžnost za tretji zadetek v 87. minuti (domaÄ?i branilci so bili spet nepazljivi), vendar mu ga je prepreÄ?ila vratnica. Zato je bil zasluĹžen tudi vratar, ki je stekel s Ä?rte in mu zmanjĹĄal kot.

A tudi rudarji niso bili brez njih v zadnjih trenutkih. Zelo si ga je Ĺželel doseÄ?i tudi Dem Pjava, ki je na igriĹĄÄ?e priĹĄel v 72. minuti (morda bi moral priloĹžnost dobiti Ĺže prej!?). V 2. minuti je njegov nevaren strel po Kobiljarjevi podaji (s teĹžavo) ubranil vratar KovaÄ?ić. Ko je ljubljanski sodnik Rade Obrenović Ĺže pogledoval na uro, je nevarno sproĹžil z razdalje, vendar ni bil dovolj natanÄ?en. Ĺ˝oga je za kakĹĄen centimeter zletela z igriĹĄÄ?a ob desni vratnici. Zmaga KidriÄ?anov je bila povsem zasluĹžena. Proti Stopajniku so sproĹžili kar trinajst Ĺžog, rudarji pa v okvir KovaÄ?ićevih vrat le dve.

Trener Nikola Jaroť: Želeli in upali smo, da bomo zmagali. Žal iz tekme v tekmo ponavljamo stare napake.

Po naĹĄem vodstvu smo po nepotrebnem igrali v napadu preveÄ? tvegano in izgubljali Ĺžoge. Po ĹĄestdesetih minutah smo padli v neko Ä?rno luknjo.

Znova se je pokazalo, da telesno ĹĄe nismo dovolj pripravljeni za vso tekmo. Upam, da bomo med prihajajoÄ?im reprezentanÄ?nim premorom Ä?im bolje odpravili napake in s tem dvignili kakovost naĹĄe igre ter izboljĹĄali tako telesno kot psihiÄ?no pripravljenost za nadaljevanje prvenstva.ÂŤ V 14. krogu (19. 10.) bodo nogometaĹĄi Rudarja gostovali v StoĹžicah. đ&#x;”˛ S. Vovk

MlajĹĄe selekcije tokrat slabĹĄe od tekmecev

Velenje – Nogometna ĹĄola NK Rudar Velenje v preteklem tednu ni nanizala rezultatov, ki jih je prikazovala v zadnjih obdobjih. PremoÄ? nasprotnikov so morale priznati selekcije U19, U17, U15A in U12B. Zmagi pa sta domov prinesli ekipi U15B in U12A. U15B je z 1 : 3 premagala ekipo Celja, medtem ko je selekcija U12A z 0 : 4 đ&#x;”˛ premagala ekipo Vranskega.

Na uvodni tekmi tokrat poraĹženi Minulo soboto sta se v prvem krogu 1. DOL za moĹĄke v Ĺ oĹĄtanju sreÄ?ali domaÄ?a ekipa Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica in ekipa iz Maribora. Ob dobro obiskani dvorani so bili s 3 : 0 (-26, -20, -19) uspeĹĄnejĹĄi gostujoÄ?i odbojkarji, ki so se veselili prve prvenstvene zmage.

Prvi niz so bolje zaÄ?eli domaÄ?i odbojkarji. Vodili so do zakljuÄ?ka niza, v katerem so jih gostje po nekaj uspeĹĄnih servisih in slabĹĄih sprejemih domaÄ?ih pri 20. toÄ?ki dohiteli ter povedli s 24 : 21. V tistem trenutku je pri domaÄ?ih na servis priĹĄel Volovlek, ki je z dvema odliÄ?nima ser-

visoma zagotovil dramatiÄ?en zakljuÄ?ek prvega niza. Bolj zbrani so bili gostje, ki so na krilih BogoĹžalca prvi niz zakljuÄ?ili z rezultatom 26 : 28.

Drugi niz so gostje zaÄ?eli udarno.

Povsem se je razigral MoĹžiÄ?, na kar domaÄ?i igralci niso naĹĄli odgovora.

Gostje so imeli v tem nizu vajeti ves Ä?as v svojih rokah.

V zadnjem nizu so MariborÄ?ani ĹĄe moÄ?neje pritisnili na plin in kmalu je bilo jasno, da bodo oni tisti, ki bodo s sreÄ?anja odnesli vse tri toÄ?ke. ÂťPriÄ?akovali smo teĹžko tekmo. V prvem nizu smo bili povsem konkurenÄ?ni, a se je nato izkazala kvaliteta

Maribora. Oni so namreÄ? skorajda nespremenjeni od prejĹĄnje sezone, mi pa smo po drugi strani povsem prevetrili ekipo in naĹĄa uigranost se ĹĄele sestavlja. Zavedamo se, kakĹĄni so naĹĄi letoĹĄnji cilji in kje je naĹĄe mesto v letoĹĄnji sezoni. Za to se bomo tudi borili. ÄŒestitke gostom, saj so prikazali boljĹĄo igro,ÂŤ je dejal trener domaÄ?inov Rade DaÄ?ović in izrazil navduĹĄenje nad ĹĄtevilnim obiskom navijaÄ?ev – med njimi je bil tudi Jan KlobuÄ?ar, naĹĄ ÂťzlatiÂŤ reprezentant. ÂťKmalu se jim oddolĹžimo!ÂŤ obljublja DaÄ?ović. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 10. 10. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

10. oktobra 2019

Pri ĹĄestinosemdesetih se je preizkusil na simulatorju

NaĹĄi junaki

JoĹže Delopst: ÂťMalo drugaÄ?e pa je le voziti, ker nisi vajen volana in noĹžne prestave.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 17. septembra – Za simulator varne voĹžnje je povsod, kjer ga postavijo in voznikom omogoÄ?ijo, da se z njim preizkusijo, veliko zanimanja. Z njim se da doĹživeti simulacijo razliÄ?nih nevarnosti v prometu, spoznati pomanjkljivosti. Ĺ e posebej zanimiv je mladim in voznikom srednjih let. Ni pa se ĹĄe zgodilo, kot so povedali v Svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje, da bi se na njem zelo Ĺželel preizkusiti 86-letni voznik. Ĺ˝eljo so mu izpolnili na dnevu brez avtomobila, ki je prejĹĄnji teden v okviru Evropskega tedna mobilnosti potekal tudi v Velenju.

JoĹže Delopst, o katerem je govora, ĹĄe vedno vozi v realnem prometu in bo, kot je povedal, to delal vsaj ĹĄe dve leti, za kolikor je dobil ÂťpodaljĹĄek.ÂŤ Voznik je Ĺže od leta 1959. ÂťVozniĹĄki izpit sem delal v Celju. Moja inĹĄtruktorja sta bila gospoda Pukmajster in Zidar. Takrat svojega avtomobi-

rabe smerokazov, upoĹĄtevanja prometnih znakov in hitrostnih omejitev. Prav tako simulator s pomoÄ?jo elektronskih cilindrov, ki omogoÄ?ajo dviganje in spuĹĄÄ?anje, predstavlja obÄ?utek voĹžnje kot v pravem avtomobilu.

KakĹĄni pa so bili obÄ?utki po voĹžnji? ÂťMalo drugaÄ?e pa je le voziti, ker nisi vajen volana in noĹžne prestave ‌, a ĹĄe pridem, Ä?e lahko,ÂŤ je bil navduĹĄen.

86-letni JoĹže Delopst si je zelo Ĺželel preizkusiti svojo voĹžnjo na simulatorju. Dobro mu je ĹĄlo.

la ĹĄe nisem imel, zato sem izpit opravljal s ÂťtopolinomÂŤ, avtomobilom v lasti znanega Ĺ oĹĄtanjÄ?ana MatjaĹža Natka. Spomnim se, da smo morali takrat v okviru izpita pokazati tudi veliko znanja iz motoroznanstva.ÂŤ Danes ugotavlja, da je v prometu vse drugaÄ?e. ÂťPredvsem je tempo veÄ?ji. Za zdaj mu ĹĄe sledim. Moja velika Ĺželja je bila, da

bi svoje znanje in spretnosti preizkusil na simulatorju. Zelo sem hvaleĹžen, da so mi to omogoÄ?ili,ÂŤ je povedal, preden je zaÄ?el voĹžnjo.

Simulator varne voĹžnje posnema vse situacije, ki se dogajajo v prometu, tako v mestu kot obmestnih cestah ali avtocestah, na semaforiziranih kriĹžiĹĄÄ?ih, kroĹžiĹĄÄ?ih, do razvrĹĄÄ?anja, upo-

Bodi viden

â?ą

Peter Praprotnik, predsednik ZĹ AM Velenje: ÂťZa svoja leta vozi zelo dobro, strpno in previdno, tako, kot je treba.ÂŤ

Njegovo voĹžnjo je ob mnoĹžici obÄ?udovalcev spremljal tudi Peter Praprotnik, predsednik ZĹ AM Velenje, in jo ocenil: ÂťZa svoja leta vozi zelo dobro, strpno in previdno, tako, kot je treba.ÂŤ đ&#x;”˛

ÄŒlani ZdruĹženja ĹĄoferjev in avtomehanikov so nakljuÄ?nim peĹĄcem na razliÄ?nih lokacijah po mestu delili odsevna telesa. Prav tako so odsevna telesa razdeljevali tudi na avtobusnih postajah Lokalca, kjer morajo potniki pot do oziroma od avtobusne postaje nadaljevati ob cesti in so zaradi slabĹĄe vidljivosti tudi bolj ogroĹženi. V akciji je bilo razdeljenih 400 kresniÄ?k in 250 odsevnih trakov. Morda bo tudi s tem dobrim delom prepreÄ?ena kakĹĄna nezgoda ali morda celo reĹĄeno kakĹĄno Ĺživljenje.

V Ä?etrtek, 3. oktobra, sta Svet za preventivo Mestne obÄ?ine Velenje in ZdruĹženje ĹĄoferjev in avtomehanikov Velenje v sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za varnost v prometu med 17. in 20. uro izvedla preventivno akcijo Bodi viden, s katero Ĺželijo tudi v Velenju izboljĹĄati varnost in vidnost peĹĄcev na izpostavljenih prehodih za peĹĄce in manj osvetljenih cestah.

đ&#x;”˛

Bojan PenĹĄek

POLICIJSKA kronika Ĺ e kar kradejo kolesa Ĺ oĹĄtanj, 1. oktobra – v zadnjem obdobju so policisti v tukajĹĄnjem okolju zabeleĹžili kar nekaj kraj koles. Na zajeten spisek so prejĹĄnji torek dodali ĹĄe dve ukradeni kolesi. Neznanec jih je odtujil na TekavÄ?evi cesti v Ĺ oĹĄtanju. Kolesi sta bili parkirani in zaklenjeni v kletnih prostorih stanovanjskega bloka.

Za pobeglim voznikom ĹĄe poizvedujejo

Svetlo sivo vozilo letnik 2014 je dolgoprstneĹž ukradel na KoĹželjskega ulici v Velenju.

Dan kasneje pa so policisti obravnavali poskus tatvine avtomobila na GoriĹĄki cesti v Velenju. Storilec je poskuĹĄal ukrasti avtomobil znamke Renault Scenik letnik 2019. Na vozilu je poĹĄkodoval sprednje steklo in ga poskuĹĄal ÂťspravitiÂŤ v pogon, kar pa mu ni uspelo.

Zasegli so mu 90 sadik konoplje

Ĺ martno ob Paki, 2. oktobra – Velenjski policisti so minulo sredo dopoldne obravnavali prometno nesreÄ?o, ki se je pripetila na relaciji Gorenje proti Velenju. V poroÄ?ilu o dogodku so zapisali, da se je nesreÄ?a zgodila pri sreÄ?evanju osebnega avtomobila z drugim vozilom, pri Ä?emer je priĹĄlo do oplazenja z ogledali. Neznani voznik je s kraja nesreÄ?e odpeljal. Za njim policisti ĹĄe poizvedujejo.

Velenje, 3, oktobra – Pred tednom dni so policisti opravili veÄ? hiĹĄnih preiskav v Celju, Ĺ˝alcu, Slovenskih Konjicah in Velenju.

Pri vseh so naĹĄli in zasegli veÄ?jo koliÄ?ino konoplje in drugih stvari, povezanih z vlomi in tatvinami.

Tako so pri 34-letnemu obÄ?anu Velenja zasegli 90 sadik konoplje, ki jo je suĹĄil v stanovanju, ter ĹĄkatlo posuĹĄenih vrĹĄiÄ?kov. Zanj bodo podali kazensko ovadbo.

Ukradel denarnico z menjalnim denarjem

Kradel v Jagru

Mozirje, 2. oktobra – Prejťnjo sredo je neznanec vlomil v gostinski lokal v Mozirju. V lokal je vlomil skozi vhodna vrata, odnesel pa je denarnico z menjalnim denarjem.

Tatvina in poskus tatvine avtomobila Velenje, 3. in 4. oktobra – Pred tednom dni je neznani storilec odtujil osebno vozilo znamke Renault Megane Grandtour, karavan izvedbe z registrsko tablico MB DL – 922.

Velenje, 3. oktobra – PrejĹĄnji Ä?etrtek ob 13. uri so se policisti mudili v trgovini Jager v Velenju, od koder so jih obvestili o kraji prehrambnega blaga v vrednosti 200 evrov.

Neznani storilec, ki so ga kasneje prepoznali ob pregledovanju videonadzora, je v nahrbtnik ÂťodloĹžilÂŤ veÄ? razliÄ?nih prehrambnih artiklov. Ko je zaznal, da so ga opazili, je nahrbtnik odvrgel in pobegnil iz trgovine.

V nahrbtniku so kasneje naĹĄli ĹĄe dele posuĹĄene rastline, za kater sumijo, da sodi med prepovedano drogo. Rastlino bodo poslali v analizo in nato ustrezno ukrepali.

PoĹžar v bivalnem vikendu Ljubno, 4. oktobra – Minuli petek je priĹĄlo do poĹžara v bivalnem vikendu v Teru na Ljubnem. Zagorelo je pri lonÄ?eni peÄ?i. Ogenj je povzroÄ?il za pribliĹžno 5000 evrov ĹĄkode.

Tuja krivda je izkljuÄ?ena.

Iz kolesarnice ukradel kolo Velenje, 4. oktobra – Prejťnji petek je neznani storilec iz kolesarnice stanovanjskega bloka na Kosovelovi ulici v Velenju ukradel kolo znamke BMX, rumene barve, vredno 150 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Prekratka varnostna razdalja Velenje, 5. oktobra – Minulo soboto malo pred 12. uro so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o, ki se je zgodila na Partizanski cesti v Velenju. Po njihovih navedbah je bila za nesreÄ?o kriva prekratka varnostna razdalja.

PovzroÄ?itelju nesreÄ?e so izdali plaÄ?ilni nalog.

Pod vplivom alkohola povzroÄ?ila nesreÄ?o Vinska Gora, 6. oktobra – PrejĹĄnjo nedeljo ob 11.30 se je zgodila prometna nesreÄ?a na vinskogorskem klancu. Tu je voznica osebnega avtomobila vozila po levi strani voziĹĄÄ?a in povzroÄ?ila prometno nesreÄ?o, v kateri je bila udeleĹžena sama. Pri tem se je laĹžje telesno poĹĄkodovala. Policisti so ĹĄe ugotovili, da je vozila pod vplivom alkohola. Zanjo bodo uvedli prekrĹĄkovni postopek.

Kdo so naĹĄi junaki? Na koga ste vi pomislili ob tem naslovu? Vsakdo med nami ima svojega junaka in junake. Kateri je vaĹĄ?

Je to morda vaĹĄ partner ali partnerka, moĹž ali Ĺžena, s katerim delite dobro in slabo. Je to vaĹĄ otrok, ki je dosegel vrhunske ĹĄportne, umetniĹĄke ali znanstvene naslove ali pa je premagal bolezen in z njo strah pred boleÄ?imi posegi, invalidnostjo ali smrtjo? Je vaĹĄ junak morda vaĹĄ sosed ali soseda, ki vam nameni prijazno in spodbudno besedo ali namesto vas opravi nakup v trgovini in vam prinese ĹživeĹž? Je to oseba ali osebe, ki jih osebno ne poznate, a so zaradi svojega oziroma svojih doseĹžkov naredili vtis na vas ter jih zaradi tega spoĹĄtujete in povzdigujete med zvezde?

PrepriÄ?an sem, da so bili v zadnjih tednih vaĹĄi junaki naĹĄi odbojkarji, ki so ne le z drugim mestom in srebrno medaljo na evropskem prvenstvu, ampak z zavzetostjo, borbenostjo, srÄ?nostjo in moÄ?nim timskim duhom pridobili naĹĄo pozornost in osvojili naĹĄa srca. Tudi mali Kris je z njihovo pomoÄ?jo (Ä?ez noÄ?) postal naĹĄ junak, vkljuÄ?no s svojima starĹĄema in vsemi podporniki, ki so zdruĹžili celo Slovenijo z Ĺželjo, da bi zbrali veÄ? kot dva milijona evrov za njegovo zdravljenje. ÄŒe so odbojkarji in mali Kris postali slovenski junaki, je ĹĄvedska najstnica Greta Thunberg postala junakinja svetovnega formata. Z mrkim pogledom na oĹĄabnega predsednika ZdruĹženih drĹžav Amerike in Ä?ustvenim nastopom na podnebnem vrhu ZdruĹženih narodov v New Yorku je zasenÄ?ila vse voditelje. Z nastopom je vsem pokazala, da ne smemo popustiti v prizadevanjih za ohranitev naravnega okolja, naĹĄega in doma prihodnjih generacij.

Zdaj je Ä?as, da vam razkrijem, koga sem imel v mislih ob naslovu kolumne. Zame so veliki junaki naĹĄi gasilci. V prvi vrsti usposobljeni fantje in dekleta, moĹžje in Ĺžene, ki so v operativnih enotah in se odzivajo na vse varnostne dogodke, ki zahtevajo intervencijo. Z njimi pa tudi vsi ostali, ki jih podpirajo in jim stojijo ob strani. Njihovo vsakodnevno posredovanje ob poĹžarih in v primerih, ko Ä?lovek potrebuje pomoÄ?, marsikdaj dojemamo samoumevno, zato je njihovo junaĹĄko delo veÄ?krat tudi prezrto.

Oktober je mesec poĹžarne varnosti in letos poteka s sloganom ÂťZa poĹžarno varnost v veÄ?stanovanjskih stavbah skrbimo vsi!ÂŤ.

Za letoĹĄnjim projektom stojijo Uprava Republike Slovenije za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje, Gasilska zveza Slovenije in Slovensko zdruĹženje za poĹžarno varnost. Z njim Ĺželijo lastnike in uporabnike stanovanj, upravnike kot pooblaĹĄÄ?ence etaĹžnih lastnikov in vse ostale, ki so odgovorni za poĹžarno in sploĹĄno varnost v veÄ?stanovanjskih stavbah, opozoriti na dosledno upoĹĄtevanje predpisov in pomen poĹžarne varnosti. Odgovornost za poĹžarno varnost ni zgolj v rokah gasilcev in vseh gasilskih organizacij. ZaÄ?ne se pri vsakem med nami in pri slehernem opravilu.

Uporaba elektriÄ?nih strojev in vnetljivih snovi, ki lahko povzroÄ?ijo iskre ali ogenj, zahtevajo upoĹĄtevanje varnostnih standardov in izvajanje zaĹĄÄ?itnih ukrepov. Toda niÄ? manj ne smemo biti previdni tudi pri bolj vsakdanjih opravilih. In ni pommbno, ali gre za uporabo diĹĄeÄ?ih palÄ?k in sveÄ? za boljĹĄi ambient v prostoru ali flambiranje glavne jedi ali sladice. Ne glede, kaj je vzrok poĹžara in kdo ga povzroÄ?i, kdo je povzroÄ?itelj in kdo je poĹĄkodovan v prometni nesreÄ?i, zakaj se je gozdni delavec poĹĄkodoval na teĹžko dostopnem mestu v gozdu, kako hude posledice nastanejo zaradi moÄ?nega vetra in udarov strel, gasilci se vedno odzovejo. NesebiÄ?no in poĹžrtvovalno, da marsikdaj ogroĹžajo svojo varnost, zdravje in Ĺživljenje. Vse to z Ĺželjo, da pomagajo, da zmanjĹĄajo posledice in reĹĄijo Ĺživljenje Ä?loveka ali Ĺživali.

Zaradi navedenega so gasilci veliki junaki. Tako kot mali Kris in Greta Thunberg, ki sta pokazala, da lahko postaneĹĄ junak ne glede na starost in koliÄ?ino denarja na raÄ?unu. NaĹĄ svet potrebuje takĹĄne ljudi. Za gaĹĄenje poĹžarov, pa tudi za priĹžiganje iskric upanja v srcih ljudi in osvetljevanje poti v prihodnost.

Zato menim, da si zasluĹžijo naĹĄo podporo in spoĹĄtovanje.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Tolkel, pljuval in mu kazal iztegnjen sredinec Velenje, 5. oktobra – Minulo soboto je policiste poklical obÄ?an in jim povedal, da mu je pred Nakupovalnim centrom v Velenju znana oseba tolkla po avtomobilu, proti njemu pljuvala in mu kazala iztegnjen sredinec. Policisti bodo ravnanje krĹĄitelja javnega reda in miru kaznovali z odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Nespodobno se je vedel Velenje, 6. oktobra – Minulo nedeljo so policisti posredovali v parku pri tukajĹĄnji glasbeni ĹĄoli. Kot jim je povedala obÄ?anka, ki jih je poklicala, je opozorila par, ki je sprehajal ĹĄtirinoĹžnega prijatelja, naj pobere iztrebke za njim. Neznani moĹĄki je stopil do nje, jo odrinil, nato pa sta sprehajalca nadaljevala pot neznano kam. Policisti za njima poizvedujejo. KrĹĄitelja bodo oglobili za nespodobno vedenje na javnem kraju.

NaĹĄ Ä?as, 10. 10. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

10. oktobra 2019

ZmanjĹĄajte si stroĹĄke

PRAVNI KOTIÄŒEK Ko se nekateri preveÄ? 'razkomotijo' in udomaÄ?ijo ...

ÄŒe ste odstotni 15 dni v mesecu, se lahko odjavite in zmanjĹĄate stroĹĄke

Svetuje: Sedina Sarajlić

Kaj lahko storite, Ä?e najemnik krĹĄi doloÄ?ila najemne pogodbe?

Seveda mu v takĹĄnem primeru lahko odpoveste najemno pogodbo, ampak previdno, saj se morate drĹžati toÄ?no doloÄ?enega postopka, ki vam zagotavlja uspeĹĄno izpraznitev vaĹĄe nepremiÄ?nine. Kot lastnik morate najprej pisno opozoriti najemnika, opomin pa mora vsebovati toÄ?no navedbo krĹĄitve (npr. neplaÄ?evanje najemnine in stroĹĄkov) in navodilo, kako naj odpravi to krĹĄitev (npr. plaÄ?ilo vseh zapadlih najemnin in stroĹĄkov) ter seveda rok, v katerem mora odpraviti krĹĄitev, ki ne sme biti krajĹĄi od 15 dni.

Dovolj je, da takĹĄen opomin posredujete enkrat. ÄŒe najemnik ne ravna v skladu z navodili, ki ste mu jih zapisali v opominu, je naslednji korak vloĹžitev “ToĹžbe na izpraznitev stanovanjaâ€?. ÄŒe se bojite, da se bo zadeva “vleklaâ€? na sodiĹĄÄ?u, naj vas potolaĹžim z dejstvom, da se takĹĄni spori na sodiĹĄÄ?u reĹĄujejo prednostno. In ko se torej vaĹĄ spor prednostno razreĹĄi in postane sodba pravnomoÄ?na, boste imeli izvrĹĄilni naslov. Na osnovi izvrĹĄilnega naslova pa boste lahko vloĹžili “Predlog za izvrĹĄboâ€?, ki v vaĹĄem primeru pomeni fiziÄ?no izselitev najemnika. ÄŒe se ne boste drĹžali zgornjega postopka, lahko hitro konÄ?ate na drugi strani sodne dvorane, ker vas lahko najemnik toĹži zaradi motenja posesti.

Ĺ aleĹĄka dolina – Kadar so stanovalci v veÄ?stanovanjskih objektih dalj Ä?asa odsotni, lahko bivanje odjavijo. To se jim bo v nekaterih primerih poznalo na poloĹžnici.

Najprej je treba povedati, da je uporabnik posamezne enote v veÄ?stanovanjskem objektu dolĹžan upravniku sporoÄ?iti podatke o ĹĄtevilu uporabnikov, kot to narekuje Pravilnik o upravljanju veÄ?stanovanjskih stavb. Za dejanskega uporabnika posameznega stanovanja se ĹĄteje oseba, ki stanovanje uporablja vsaj 15 dni v mesecu, Ä?e je posamezna enota prazna ali se uporablja obÄ?asno, manj kot 15 dni v mesecu pa se ĹĄteje, da jo uporablja en uporabnik. Za spremembe in vse aktivnosti v zvezi s spremembami ĹĄtevila oseb je treba obvestiti upravnika veÄ?stanovanjskega objekta.

Ta jih posreduje na sedeĹž Komu-

nalnega podjetja Velenje.

V veÄ?stanovanjskih objektih, kjer niso vgrajeni delilniki za vodo, se variabilni stroĹĄki komunalnih storitev vodnih dejavnosti, to so storitve vodarine, odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja komunalne odpadne vode ter okoljske dajatve za onesnaĹževanje okolja, delijo glede na ĹĄtevilo oseb. ObraÄ?un teh storitev se izvaja tako, da se popiĹĄe poraba glavnega vodomera veÄ?stanovanjskega objekta, porazdeli s skupnim ĹĄtevilom oseb veÄ?stanovanjskega objekta, pomnoĹži s ĹĄtevilom oseb, prijavljenih v posameznem stanovanju.

Uporabniki lahko spremembe ĹĄtevila oseb upravnikom javljajo sami oziroma v nekaterih veÄ?stanovanjskih objektih spremembe izvajajo predstavniki objekta ali hiĹĄniki, odvisno od dogovora etaĹžnih lastnikov objekta. đ&#x;”˛

mkp

đ&#x;”˛

Zvezde vam v teh dneh priporoÄ?ajo, da se ukvarjajte le s svojim Ĺživljenjem, druge pa pustite pri miru. Sploh tiste, ki mislijo in Ä?utijo povsem drugaÄ?e kot vi, kar dobro veste. Ne boste jih spreobrnili, zato bi lahko vaĹĄe besede povsem napaÄ?no razumeli. Veselite se raje lepih jesenskih dni, ki se bodo kmalu vrnili.

RazmiĹĄljajte o tem, kako bi jih Ä?im bolj aktivno izkoristili. Zato poskuĹĄajte v teh dneh stisniti zobe in usta. Sploh, ko vas bo imelo, da vsem okoli sebe poveste, kaj si mislite o njih. Dosegli ne bi niÄ?, zamer pa bi bilo veliko. Vikend bo zabaven, ĹĄe deĹž ga ne bo mogel pokvariti. Zdravje? Skoraj brez pripomb.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Zaradi osebne sreÄ?e boste v naslednjih dneh kar prekipevali od dobre volje in energije. Slabo obdobje bo Ä?isto zares preteklost. Ker boste ves Ä?as nasmejani in polni iskrivih misli in besed, boste dobra druĹžba. Poleg tega boste veliko med ljudmi, s katerimi boste govorili isti jezik. V sluĹžbi pa vseeno poskrbite, da bo vse teklo tako, kot je treba. Nekdo vam ves Ä?as gleda pod prste in Ä?aka na kakĹĄno napako, zato previdnost ne bo odveÄ?. A tokrat vam tudi to ne bo teĹžko. Vse vam bo ĹĄlo od rok. Zadovoljni boste tudi doma. Nekomu od vaĹĄih bliĹžnjih se bo ob uradnem pismu v teh dneh odvalil kamen iz srca. Vam pa tudi, saj vam ni bilo vseeno zanj.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Z malo potrpeĹžljivosti in sodelovanja s poslovnimi partnerji boste vse, kar vam bodo prinesli naslednji dnevi, razreĹĄili mirno. Na koncu boste vsi zadovoljni.

Jezilo pa vas bo, ker vam bo reĹĄevanje nepriÄ?akovanega zapleta vzelo veliko Ä?asa.

OÄ?itno bo to vplivalo tudi na vaĹĄe ljubezensko Ĺživljenje. Partner bo spet postal ravnoduĹĄen do vas, saj se mu zdi, da se je dovolj dolgo trudil za vaĹĄo pozornost, a mu ni uspelo. Ob koncu tega tedna boste zagotovo vedeli, da tako hudo v vajinem odnosu ĹĄe ni bilo. Ĺ˝eleli si boste, da stvari obrnete v vajin prid. Partner po navadi ne potrebuje veliko, da je zadovoljen. Tokrat ne bo ĹĄlo zlahka, a ne obupajte!

Rak 22. 6. - 22. 7.

Izkoristili boste priloĹžnost, ki je bo precej tvegana. Izkazalo se bo, da se je tveganje tokrat res izplaÄ?alo, saj boste privarÄ?evali, pa ĹĄe veliko si boste lahko privoĹĄÄ?ili.

Tokrat si tudi boste! SreÄ?ni boste, ker boste v naslednjih dneh konÄ?no imeli veÄ? Ä?asa za branje in druge konjiÄ?ke, ki vam vedno polepĹĄajo Ĺživljenje. Takrat znate biti tudi sami, kar sicer ni ravno vaĹĄa odlika. V naslednjih dneh vam ne bo preveÄ? uspevalo, da bi se druĹžili le sami s sabo, saj boste nenehno v druĹžbi. Ker bo dobra, ne bo teĹžav. Nekaj pa jih bo z zdravjem. Jesen bo Ĺžal prinesla nazaj teĹžave, ki jih Ĺže dobro poznate. Ukrepajte, saj veste, kako.

Zadnje Ä?ase se skoraj vsakodnevno dolgoÄ?asite. A za to ste krivi sami. Prijatelji vas vabijo v svojo druĹžbo, vi pa nikoli nimate Ä?asa ali, resnici na ljubo, volje.

Sploh se ne zavedate, kako polenili ste se, ĹĄe bolj zaskrbljujoÄ?e je dejstvo, da ste najraje sami s seboj. To pa ni zdravo za vaĹĄo duĹĄo. Ĺ e pri naÄ?rtovanju kratkih jesenskih poÄ?itnic, ki ste si jih ĹĄe pred Ä?asom Ĺželeli, ne boste pokazali prave volje. NaÄ?rte boste zato prestavili v prihodnost. Vzemite se v roke in spet postanite bolj aktivni. BeĹžanje v domiĹĄljijski svet vam ne bo prineslo zadovoljstva. Ĺ˝e ta teden boste to Ä?utili tudi na poÄ?utju. Ne, ne bo najboljĹĄe, pojavljali se bodo tudi glavoboli.

Hojo in kolesarjenje so v evropskem tednu mobilnosti promovirali tudi starodobni kolesarji iz Gaberk

Devica 24. 8. - 23. 9.

Tisti, ki ste v zvezi, imate svojega partnerja iskreno radi. Zadnje Ä?ase pa vas njegovo obnaĹĄanje spravlja v slabo voljo. NiÄ?, kar predlagate, mu ne diĹĄi, niÄ? se mu ne zdi dovolj razburljivo, izogiba se vaĹĄe druĹžbe. Raje kot z vami se pogovarja s prijatelji preko druĹžbenih omreĹžij. To vas bo vsak dan bolj jezilo. Ne boste veÄ? dolgo tiho, saj vse skupaj moÄ?no vpliva na vaĹĄe poÄ?utje. Tudi v sluĹžbi, ne le doma. Zaradi stresa, ki ga boste ob tem doĹživljali, bo vaĹĄ imunski sistem ĹĄe nekaj dni precej oslabljen, zato pazite nase.

Ker dobro veste, da vas rutina ubija, ne dopustite, da spet postane del vaĹĄega Ĺživljenja. PrivoĹĄÄ?ite si vse, kar si Ĺželite. Ker lahko!

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

SreÄ?ali smo se v Velenju na Titovem trgu, kjer so stopili s svojih koles, da smo lahko malo poklepetali.

radi koles, tudi zaradi oprave.

Povsod, kjer se pojavijo, so deleĹžni obÄ?udovanja, fotografiranja, aplavzov ... ÂťPo ravnih cestah se lahko furamo s starimi kolesi in zakaj se ne bi? Pri tem starost ni pomembna, pomembna je volja,

da Ä?lovek razdalje, Ä?e le gre, premaguje namesto z avtomobilom s kolesom ali peĹĄ.ÂŤ Kolesa so starodobna, kolesarji pa najbrĹž ne, jih pobaram. ÂťKje pa! PoÄ?utimo se mladi. Staro kolo in star Ä?lovek ne gresta skupaj,

Ujeli so jih na igriĹĄÄ?u Velenjski policisti in mladinski delavci ter obiskovalci kluba eMCe plac so se pomerili na prijateljski nogometni tekmi Velenje, 3. oktobra – Na pobudo Mladinskega kulturnega kluba eMCe plac so se ponovno zbrali Ä?lani reprezentance NK Kunigunda. Gre za priloĹžnostno nogometno ekipo, ustanovljeno za prijateljske tekme z ekipami raznih interesnih skupin in organizacij, s katerimi klub sodeluje.

PrviÄ? so se zbrali pred leti, ko je festival Kunigunda gostil ekipo FATS, ki jo sestavljajo slovenski glasbeniki in umetniki, pomerili pa so se tudi s predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje. Ekipo sestavljajo Ä?lani mladinskih druĹĄtev in drugih organizacij, mladi posamezniki, ki delujejo pri mladinskem delu, pa tudi mladinski delavci.

Tokrat so v duhu povezovanja in druĹženja na nogometno igriĹĄÄ?e povabili predstavnike Policijske postaje Velenje. Ekipi sta se pomerili na pomoĹžnem trav-

Oven 21. 3. - 20. 4.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Povsod so deleĹžni obÄ?udovanja

Šoťtanj – Starodobni kolesarji iz Gaberk, ki delujejo v okviru druťtva Kulturnica, so zelo pisana in zanimiva skupina. Pojavljajo se na ťtevilnih dogodkih, ťtevilne pa organizirajo tudi sami.

V okviru Evropskega tedna mobilnosti so bili ĹĄe posebej ÂťvpreĹženiÂŤ. ÂťZato, da se malo pokaĹžemo,ÂŤ je rekel Franc Ĺ teharnik, predsednik Kulturnice Gaberke.

Res so zanimivi. Ne samo za-

19

natem igriĹĄÄ?u ob velenjskem stadionu. Da s policisti ni ĹĄale, se je pokazalo kar hitro, saj so s taktiÄ?no igro Ĺže prvih minutah povedli. Mladi so sicer hud poraz prenesli ĹĄportno, zmagovalcem Ä?estitali in se jim zahvalili za igro,

sosedski odnosi pa se tako niso skrhali ampak ĹĄe bolj okrepili.

Upajo, da bodo ĹĄe naprej dobro sodelovali v skupnem prizadevanju za veÄ?jo varnost mladine. đ&#x;”˛

ĹĄv, foto: Niki Saje

staro kolo in mlad Ä?lovek pa,ÂŤ so zatrjevali v en glas.

Kaj pa varnost? ÄŒelade? ÂťK starodobnikom Ä?elade ne sodijo. Kolesarji so vÄ?asih nosili klobuke in kape na ĹĄilt, zato jih tudi mi. ÄŒe đ&#x;”˛ padeĹĄ na nos, te to zaĹĄÄ?iti.ÂŤ

KoĹžuhanje v Belih Vodah Bele Vode – ÄŒlani DruĹĄtva Vulkan so pred nekaj leti obudili staro opravilo liÄ?kanja koruze, ki se ga vsako leto z veseljem udeleĹžijo mnogi krajani. Zrelo koruzo so tudi tokrat roÄ?no potrgali in jo spravili v skedenj pri Pergovnikovih, kjer jih vedno prijazno sprejmejo. Da je to ĹĄega, ki zbliĹža veÄ? generacij, je bilo opaziti tudi tokrat. Med liÄ?karji so bile prav vse generacije. Predvsem otroci so z velikim veseljem koĹžuhali koruzo in tako spoznavali Ä?ar nekdanjega kmeÄ?kega opravila. Ob prijetnem klepetu in razposajeni otroĹĄki igri je bila koruza pospravljena, kot bi mignil. Po opravljenem delu je sledil ĹĄe zabavni program s kopico ĹĄaljivih kmeÄ?kih iger in smeha. Lepo preseneÄ?enje sta pripravila JoĹžek in Franci KlavĹž, ki sta vsak s svojo harmoniko popestrila ta jesenski dogodek. KoĹžuhanje je ena od opravil in ĹĄeg, za katero so v Belih Vodah poskrbeli, da ne bo utonila v pozabo. đ&#x;”˛

Stani Podvratnik

Veliko boste sanjarili, kar sicer ni ravno v vaĹĄi naravi. Neka oseba vam je Ĺže dlje Ä?asa vĹĄeÄ?, vendar pa se ji ne upate pribliĹžati. Imate tisoÄ? in en izgovor zato, v resnici pa gre le zato, da sami zadnje Ä?ase niste zadovoljni s sabo. Ugotavljate, da niste veÄ? tako samozavestni kot ste bili. Poleg tega vas je strah zavrnitve, Ä?eprav slutite, da do nje ne bi priĹĄlo. VaĹĄa simpatija sedaj vse skupaj jemlje kot naklonjenost in prijateljstvo, zato se tako tudi obnaĹĄa do vas. V tolaĹžbo naj vam bo, da ni brezbriĹžna. Zberite pogum. ÄŒe ga boste, bosta letoĹĄnja jesen in zima zelo razburljiva in lepa. ÄŒe ne, pa vas bo nenehno glodalo vpraĹĄanje, kako bi bilo, Ä?e bi bilo.

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

Zadnje Ä?ase na glas govorite o svojih naÄ?rtih, kar ni vaĹĄa navada. Ĺ˝al se vam bodo besede v teh dneh zataknile v grlu. Zgodilo se bo, da vam bodo ponudili prav to, kar si Ĺželite. Vi pa ob tem ne boste sreÄ?ni, saj vas bo postalo strah, kaj to pomeni za vaĹĄo finanÄ?no stanje. Tega, da nikoli veÄ? ne bo takĹĄno, kot je bilo, se namreÄ? zavedate. V naslednjih dneh bo nestrpnost vaĹĄ najhujĹĄi sovraĹžnik. Ne silite v nikogar, pustite, da se stvari odvijejo same od sebe. In upajte, da imate ĹĄe nekaj Ä?asa, preden pride do toÄ?ke preloma. Ko se boste sprijaznili, da ne morete dobiti vsega, kar si Ĺželite, bo vse laĹžje.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Zadnje Ä?ase prav iĹĄÄ?ete priloĹžnosti, ki vas pahnejo v slabo voljo. Ko bodo velike teĹžave, s katerimi ste se sooÄ?ali Ä?ez poletje in zgodnjo jesen preteklost, boste sami poskrbeli, da pridejo nove. K sreÄ?i te ne bodo hude, saj bodo vplivale le na vaĹĄe razpoloĹženje, na stanje na vaĹĄem banÄ?nem raÄ?unu pa ne. Kot kaĹže bodo v teh dneh tudi neke uradne zadeve reĹĄene v vaĹĄ prid, zato boste od ponedeljka dalje spet boljĹĄe volje.

To se bo poznalo tudi v vaĹĄem odnosu do najbliĹžjih, ki ne bo veÄ? hladen kot ĹĄpricer. Partner bo imel eno samo Ĺželjo, ki sploh ne bo velika. Izpolnite mu jo, saj boste ob tem uĹživali tudi vi.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Te dni boste, hote ali nehote, veliko razmiĹĄljali in kalkulirali. Ja, vse, kar se vam bo zdelo pomembno, bo povezano s financami. Doslej se vam pri njih nikoli ni resno zalomilo, sedaj pa se vam bo. Vse kaĹže, da vas v prihodnjih mesecih Ä?akajo velike spremembe in tudi veliki izdatki, ki si jih ne Ĺželite. Sploh, ker vam ne bodo prinesli niÄ? dobrega. Vsak dan bolj vam bo jasno, da ste predolgo Ä?akali na dobro ponudbo. ÄŒe bi sprejeli zadnjo, bi se sedaj Ĺže sladko smejali in uĹživali. Tako pa se boste morali zelo potrditi, da reĹĄite, kar imate. Ne zanesite se le nase in na svoj ĹĄesti Ä?ut. Ta tokrat ne bo dovolj. PoiĹĄÄ?ite pomoÄ? strokovnjakov.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Zadnje Ä?ase ste zaradi neprestane napetosti precej zadirÄ?ni in vidno nemirni. Zato se vas bodo ljudje zaÄ?eli izogibati. Resnici na ljubo, vi poÄ?nete isto. Skorajda ne bo Ä?loveka, ki bi vas znal spraviti v dobro voljo. A nekomu bo uspelo. In to brez truda.

Ko ga boste spoznali, vam bo vzelo sapo. Spominjal vas bo na osebo, ki vam je v Ĺživljenju zelo veliko pomenila. SreÄ?ni boste, ko boste spoznali, da ji ni podobna, ampak je veliko boljĹĄa. ÄŒe se boste sprostili in ji dopustili, da jo ĹĄe bolje spoznate, se lahko iz tega razvije veliko veÄ? kot le beĹžno prijateljstvo. Kocka Ĺživljenja je na vaĹĄi strani. Ne obotavljajte se preveÄ?, preden jo vrĹžete v prihodnost.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

PoÄ?itek vam je dobro del, zato boste spet prekipevali od energije. Poskusite jo usmeriti tudi v prihodnost, saj trenutno Ĺživite iz dneva v dan. Vseeno pa uĹživajte v tem, da se poÄ?utite odliÄ?no in da vas niÄ? ne utrudi. V prostem Ä?asu ne lenarite doma, bodite aktivni! VaĹĄe telo vam bo zelo hvaleĹžno, sploh, ker si Ĺželite na njem precej sprememb. Prav v teh dneh boste resno zaÄ?eli delati na tem, da bo do njih tudi priĹĄlo. Rezultati ne bodo vidni Ä?ez noÄ?, zato ne bodite nestrpni. V slabo voljo vas bodo spravili tudi nepredvideni izdatki. Zato boste spet zaÄ?eli varÄ?evati tam, kjer ne bi smeli. Pri sebi.

Naš čas, 10. 10. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

10. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 15.05 15.35 16.10 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.35 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 10.00 10.45

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (II.), brit. nad., 7/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom TV-izložba Jurij in Pavel, risanka Čebelice: Rdeča kokoška Studio Kriškraš, mozaična lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Odprto znanje Žanov svet, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Poti svobode, poljska nad., 4/13 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

00.15 00.50

Info kanal Napovedujemo Videotrak Izzivi srebrne generacije, izob. odd., 3/3 Dobro jutro Dober dan Nočemo belega kruha, dok. film City folk - Obrazi mest, dok. odd., 6/8 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Divjina v srcu (II.), brit. nad., 8/10 Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Severna Makedonija : Slovenija, prenos iz Skopja Ambienti Slovenska jazz scena: Kristijan Krajnčan contemporary jazz ensemble Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 31. del Sreča najde pot, 53. del Moja boš, 1. sez., 26. del Podaj mi roko, 1. sez., 51. del Podaj mi roko, 1. sez., 52. del Reka ljubezni, 1. sez., 32. del Sreča najde pot, 54. del Moja boš, 1. sez., 27. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 53. del Podaj mi roko, 1. sez., 54. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 77. del 24UR zvečer V mreži zločina, 1. sez., 5. del Motiv zločina, 4. sez., 1. del Slepa pega, 2. sez., 8. del Grimm, 5. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

11.10 14.05 15.00 16.00 16.45 17.55 18.50 19.15 20.00 22.55 23.30

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Korenčkov palček, Gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Lučka 18:30 Ustvarjalne iskrice: Jesensko okrasje 18:45 Regionalne novice 18:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Zoran Pevec, Pesnik iz province 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: ans. Opoj 21:15 Regionalne novice 21:20 Kasaške dirke - reportaža 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Zoran Pevec, Pesnik iz province 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

10. oktobra 2019

Sobota,

11. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.30 15.20 15.55 16.25 17.00 17.25 18.00 18.10 18.15 18.25 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 01.10 01.35 02.30

04.00 06.00 09.00 09.50 10.30 11.00 13.30 14.35 15.00 15.40 18.05 19.00 19.20 20.00 20.50 22.30 23.25 00.15 00.50

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 00.40 02.35 03.10

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (II.), brit. nad., 8/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, magazinska inf. odd.

TV-izložba Vojna in jaz, nemška otroška igrano-dok. ser., 5/8 Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Frfra in Cufek, risanka Dobrodošli pri Jonu, risanka Na lepše Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz, 19. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Služabnik, angleški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Mladi virtuozi: Alexander Gadjiev Slovenski magazin Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, 6. del, izob. odd.

Oto Pestner - 40 let, posnetek koncerta iz leta 2008 Divjina v srcu (II.), brit. nad., 9/10 Nur, kratki igrani film iz Slovenije Videotrak Iz pozabe (III.), brit. nad., 4/6 Ne pozabi, kopr. film Televizijski klub: Ljubim te brezpogojno Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 32. del Sreča najde pot, 54. del Moja boš, 1. sez., 27. del Podaj mi roko, 1. sez., 53. del Podaj mi roko, 1. sez., 54. del Reka ljubezni, 1. sez., 33. del Sreča najde pot, 55. del Moja boš, 1. sez., 28. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 55. del Podaj mi roko, 1. sez., 56. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 78. del 24UR zvečer Eurojackpot Dežela Jane Austen, angleški film Let domov,f belgijski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Kasaške dirke 11:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Kako nastanejo skuta, sir in maslo?

18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Jaap Robben - A narediva gozd 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Vietnam (50) 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Bomb Shell, Nejc Terček 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Jaap Robben - A narediva gozd 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

12. oktobra

06.10 07.00 07.10 07.30 07.35 07.40 07.45 08.00 08.25 08.50 09.00 09.25 09.40 09.55 10.10 10.25 10.55 11.25 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.00 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.20 21.45 23.25 00.25 00.55 01.45

04.00 06.00 06.05 07.00 09.00 11.00 11.30 13.05 15.15 16.00 17.55 18.55 20.05 21.50 22.35 01.10 02.05

07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.35 08.50 09.00 09.10 09.35 09.50 10.15 10.45 11.15 12.15 13.35 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.20 00.15 02.20

Kultura, Odmevi Juvi, aerobika za otroke Biba se giba, risana nan.

Lojzek, risanka Rija in Krokodil, risanka Mišo in Robi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Zombi Lars, norv. nad., 39. del Izzivalci, EBU dok. film: Toma, glasbeni improvizator Izzivalci, EBU dok. film: Jane in njena mavrična družina Infodrom, tednik za otroke in mlade Plesna akademija, avstralska nad. za mlade, 4/4 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 4/22 Nova dvajseta (II.), slov. nad., 4/18 Na vrtu, 7. del, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje Alpe-Donava-Jadran Ozare Ambienti Reaktivčki, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz, 20. odd.

Kaj dogaja? Z Jonasom Poročila, Šport, Vreme Ko izgubiš vse, fran. film Ali imajo živali pravice, francoska dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Spomini: Aleksandra Kornhauser Frazer, 1. del Na lepše Ita Rina: Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, dok. film Ob 80 obletnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani: C. Monteverdi: Orfej, opera Himalajski vrhovi treh Slovenk, dok. feljton Studio ena, ital. miniser., 1/2 Hribovska saga, dok. film Videotrak 24 tednov, nemški film Zvezdana: Ali je bilo dovolj?

Magnifico - Stožice 2018, koncert Videotrak Info kanal

OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Robojajčki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 8. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 9. del Čista desetka, 2. sez., 12. del Dan najlepših sanj Znan obraz ima svoj glas Naša mala klinika, 4. sez., 10. del Naša mala klinika, 4. sez., 11. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Obalna straža Trije za tango, ameriški film Zbogom Las Vegas, francoski film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Kako nastanejo skuta, sir in maslo?

09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Zverinice iz Rezije, Gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Lučka 18:30 Ustvarjalne iskrice (173): Buče in še kaj 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ferida Duraković - Književnost v hotelu 18:50 Dotiki gora: Slovenija nad Ohridom 19:10 Vrtnarski kotiček 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2697. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Valentinovo z Erosi, posnetek 2. dela koncerta 21:25 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ferida Duraković - Književnost v hotelu 21:30 Popotniške razglednice: Vietnam 22:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:00 Nočni program

13. oktobra

07.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.05 09.15 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.20 14.55 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.40 22.10 23.30 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 06.35 07.20 07.35 08.10 08.10 08.40 09.05 09.50 12.00 14.00 14.35 15.45 16.55 19.00 19.45 20.00 22.55 00.20 00.50 01.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.25 08.40 08.55 09.10 09.25 09.35 09.50 10.40 11.10 11.40 12.40 14.05 16.15 17.15 18.10 18.50 18.55 20.00 22.30 23.15 01.20 02.20

Živ žav Kravica Katka, risanka Milan, risanka Profesor Baltazar, risanka Biba se giba, risana nan.

Lojzek, risanka Mišo in Robi, risanka Timi gre, risanka Bratca, risanka Malčki, risanka Žanov svet, risanka Zmajči zmaj, risanka Reaktivčki, risanka Knjiga o džungli, risanka A veš, koliko te imam rad, risanka Vse o Rozi, risanka Mimi in Liza, risanka Muk, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Vojna in jaz, nemška otroška igrano-dokumentarna ser., 6/8 TV-izložba Prisluhnimo tišini: Mednarodni dan gluhih 2019 Ozare Obzorja duha: 80 let bohinjskih shodov Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Ljubezen je vse, kar potrebuješ, kopr. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ku'damm 59, nemška nad., 3/6 Intervju Poročila, Šport, Vreme Če pozabim tebe, Bagdad, brit. dok. film Za lahko noč: 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani, 1/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje Koda Glasbena matineja 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije Musica creativa, 2. del Orkester Slovenske filharmonije in Emmanuel Villaume Joker, kviz, 19./20. odd.

Duhec, mladinski film Ambienti Mogočne ladje: Filipini, potopis Lahka živila – ponarejevalci okusov, fran. dok. odd.

Studio ena, ital. miniser., 2/2 Videotrak Žrebanje Lota Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Slovenija : Avstrija, prenos iz Ljubljane Vikend paket Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Robojajčki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Super krila, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 10. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 11. del Čista desetka, 2. sez., 13. del Dan najlepših sanj Šiška Deluxe, slovenski film Naša mala klinika, 4. sez., 12. del Naša mala klinika, 4. sez., 13. del Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Glasba in besedilo, ameriški film Preverjeno Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Kako nastanejo skuta, sir, maslo?

09:40 2696. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2697. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 MINISTRSKI STOL: Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Jutranji pogovori 1 13:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:35 Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik 15:35 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Lučka 18:30 Ustvarjalne iskrice (172): Jesensko okrasje 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Magda Šalamon - Ogrnjena svetloba 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: ans. Opoj 21:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Magda Šalamon - Ogrnjena svetloba 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

14. oktobra

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 23.30

23.45 01.00 01.25 02.15

04.00 06.00 09.45 10.30 10.40

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Na lepše Divjina v srcu (II.), brit. nad., 9/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Panoptikum: Mesto žensk – 25 let TV-izložba S-prehodi: Slofest Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Razvedrilno izobraževalna odd.

Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pisave: Marjan Strojan, Jiři Kočica in Tina Bilban Glasbeni večer Ob 80. obletnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani - Komorne opere študentov kompozicije Akademije za glasbo v Ljubljani Stefan Milenković, Simfoniki RTV Slovenija in Anton Nanut Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

23.20 00.00 00.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Juvi, aerobika za otroke Zlatko Zakladko: Med jesenskimi goricami Obzorja duha: 80 let bohinjskih shodov Dobro jutro Dober dan Prava ideja: Jaka Hrovat, mizar Tihotapci identitete, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd.

Divjina v srcu (II.), brit. nad., 10/10 Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Videotrak Mogočne ladje: Egipt - po Nilu, potopis Poti svobode, poljska nad., 5/13 Zgodba o Bogu, am. dok. ser., 1/6 Lojze se je zbudil, tako kot ponavadi, kratki igrani film Lasje, kratki igrani film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 33. del Sreča najde pot, 55. del Moja boš, 1. sez., 28. del Podaj mi roko, 1. sez., 55. del Podaj mi roko, 1. sez., 56. del Reka ljubezni, 1. sez., 34. del Sreča najde pot, 56. del Moja boš, 1. sez., 29. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 57. del Podaj mi roko, 1. sez., 58. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 79. del 24UR zvečer V mreži zločina, 1. sez., 6. del Motiv zločina, 4. sez., 2. del Slepa pega, 2. sez., 9. del Grimm, 5. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

11.00 11.35 14.10 15.10 15.40 16.50 17.55 18.50 19.25 20.00 20.55 21.55 22.50

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2697. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 AKTUALNO: Evropski poslanci iz Slovenije o aktualnih temah 18:35 Regionalne novice 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Esad Babačič, umiranje na položnice (14) 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 ŽUPAN Z VAMI: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, ansambel Opoj 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Esad Babačič, umiranje na položnice (14) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

15. oktobra

16. oktobra

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (II.), brit. nad., 10/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje TV-izložba Potepanja - Barangolások Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Zombi Lars, nor. otroška nad., 39. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 5/22 Pred vrati pekla, špan. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Aleksandra Kornhauser Frazer, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00

11.45 14.25 15.05 15.50 17.55 18.50 19.20 20.00 20.55 21.30 22.30 22.50 23.45 00.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Pisave: Marjan Strojan, Jiři Kočica in Tina Bilban Dobro jutro Dober dan Alpe-Donava-Jadran Joker, kviz, 19./20. odd.

Divjina v srcu (III.), brit. nad., 1/8 Moja soba: Lea - pevka, res. odd.

Videotrak Sveti prostori, fran. dok. ser., 4/4 Prava ideja Morilec z jezera, fran. nad., 4/8 NaGlas!

Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

04.00 06.00 10.35 11.10 12.00 14.50 15.35 16.20 17.50 18.45 19.05 19.40 19.55

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 23.05 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 34. del Sreča najde pot, 56. del Moja boš, 1. sez., 29. del Podaj mi roko, 1. sez., 57. del Podaj mi roko, 1. sez., 58. del Reka ljubezni, 1. sez., 35. del Sreča najde pot, 57. del Moja boš, 1. sez., 30. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 59. del Podaj mi roko, 1. sez., 60. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 80. del Preverjeno 24UR zvečer Motiv zločina, 4. sez., 3. del Slepa pega, 2. sez., 10. del Grimm, 5. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.35 14.50 15.25 15.55 16.05 16.30 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 01.00 01.25 02.15

04.00 06.00 10.30 11.00

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 ŽUPAN Z VAMI: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Tone Škrjanec (15) 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2698. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Logarska peč in Strelovec (139) 21:00 Valentinovo z Erosi, posnetek 2. dela koncerta 21:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Tone Škrjanec (15) 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

16.25 16.35 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.55 01.50

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (III.), brit. nad., 1/8 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi, magazinska inf. odd.

TV-izložba Plesna akademija, avstralska nad. za mlade, 4/4 Aktivatorji, izob. ser. za otroke in mlade Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Kdo se boji slovenščine, izob. ser., 1/3 50 knjig, ki so nas napisale: Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci Knjiga o džungli, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Umrika, ind. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Kdo se boji slovenščine, izob. ser., 1/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.35 22.25 23.25 00.25 01.00

Info kanal Napovedujemo Videotrak Koda Dobro jutro Dober dan Ambienti Vikend paket Divjina v srcu (III.), brit. nad., 2/8 Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Rokomet - liga NLB: Koper : Celje P. L., 7. kolo, prenos iz Kopra Moje mnenje Wisting, kopr. nad., 2019, 1/10 Vse duše mojega telesa, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 35. del Sreča najde pot, 57. del Moja boš, 1. sez., 30. del Podaj mi roko, 1. sez., 59. del Podaj mi roko, 1. sez., 60. del Reka ljubezni, 1. sez., 36. del Sreča najde pot, 58. del Moja boš, 1. sez., 31. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 61. del Podaj mi roko, 1. sez., 62. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 81. del 24UR zvečer V mreži zločina, 1. sez., 7. del Motiv zločina, 4. sez., 4. del Slepa pega, 2. sez., 11. del Grimm, 5. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2698. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kasaške dirke 11:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 O polžu, ki je kupoval novo hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Vrtiljak 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Peter Semolič - Elegija v času starega Rima (16) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 AKTUALNO: Ob svetovnem dnevu živali 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Neisha in Kranjci, Dare Akustic 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Peter Semolič - Elegija v času starega Rima (16) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 10. 10. 2019, barve: CMYK, stran 21

da stvari premisliĹĄ. Ne gre toliko za DANIEL TATARSKY: Ĺžnost, to, da prideĹĄ do konca, kot za to, da zaÄ?neĹĄ.

Kul filozofija: polna Povzeto po zaloĹžniku, ZaloĹžba Narava. nenavadnih dejstev MITOLOGIJA V 30 za otroke vseh SEKUNDAH: 50 starosti najpomembnejĹĄih ml - Mladina / 1 - Filozofija antiÄ?nih mitov, Si zaradi filozofije Ä?isto izmozgan?

Ko boĹĄ prebral to knjigo, polno zabavnega poĹĄasti, junakov in in dejstev, se ne boĹĄ tako poÄ?util. Izvedi, ali je bil Machiavelli resniÄ?no dvoliÄ?en, zakaj je bogov

od – Odrasli / 3 - DruĹžbene vede Mitologija v 30 sekundah opisuje najpomembnejĹĄe podrobnosti najveÄ?jih antiÄ?nih mitov in pojasnjuje njihov osrednji pomen.

Knjiga razkriva izvor bogov, junakov in poĹĄasti antiÄ?ne GrÄ?ije in Rima in bralcu oriĹĄe kljuÄ?-

ÄŒetrtek, 10. oktober

Sobota, 12. oktober

8.00

7.00

10.00 13.00 16.00 16.30

18.00 18.30

19.19

ne znaÄ?ilnosti mitoloĹĄkih zgodb v pol minute, na samo dveh straneh, s tristo besedami in eno sliko. Mitologija v 30 sekundah vsebuje podrobne Ĺživljenjepise sedmih najveÄ?jih antiÄ?nih pesnikov in dramatikov in jedrnato pojasni, zakaj je vpliv mitologije veÄ?en.

Povzeto po zaloĹžniku, Teh. zaloĹžba Slovenije. đ&#x;”˛

MB

17.00 Zbirno mesto: terasa eMCe placa VeÄ?erni pohod z baklami

VELENJE

19.00

imel Pitagora problem s fiĹžolom in ali bodo roboti resniÄ?no zavzeli svet.

Preberi Kul filozofijo, ki pokriva vse od starodavnih Grkov do zombijske filozofije, in nikoli veÄ? ne boĹĄ zameĹĄal svojih Humov in svojih Spinoz. Filozofi obstajajo, odkar so ljudje prviÄ? spregovorili, tako da je veliko za preuÄ?iti, ampak vzemi si Ä?as in si daj prilo-

Avtobusna postaja Velenje ÄŒrnova - Lipnik - Obirc - Velenje (Pohodniki UNI 3 - II) KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle Center za brezdomne osebe Dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu brezdomstva KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Lego robotika, delavnica Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Kako razumeti svojega otroka?, pogovorna delavnica Klub eMCe plac NoÄ?no Ĺživljenje mladih, pogovorna delavnica Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Velenje Underground, gastronomska pustolovĹĄÄ?ina Galerija Velenje Volbenk Pajk, PriÄ?evalec modernistiÄ?nega mesta, odprtje fotografske razstave KnjiĹžnica Velenje, preddverje Jaz in ti, drugi in mi: resniÄ?nostni pogovor AleĹĄa ÄŒrniÄ?a z Iztokom KovaÄ?em

Petek, 11. oktober 7.00 9.00

Avtobusna postaja Velenje Gore - Kopitnik - Rimske Toplice (PD Velenje, sekcija GORENJE) VeÄ?generacijski center Planet generacij Mojstri uporabe pametnih telefonov, delavnica

8.00 8.00

8.00 10.30

19.00 19.30 21.00

Avtobusna postaja Velenje ZabrloĹžnica (PD Velenje, sekcija Pilates) Avtobusna postaja Velenje Ĺ mohor (lepi Ä?eveljc I) PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica s spremljevalnim programom: Okusna jesen Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem Dom kulture Velenje, velika dvorana Tina in medvedja moÄ?, premiera GledaliĹĄÄ?a Velenje RdeÄ?a dvorana RK Gorenje : Metaloplastika, pokal EHF 2. krog Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Policijski orkester, koncert Klub eMCe plac Noise Arson, koncert

Nedelja, 13. oktober 11.00 RanÄ? PodurĹĄan, Ĺ kale 2. tradicionalne srbske kmeÄ?ke igre 13.00 Lovska koÄ?a Vinska Gora Kostanjev piknik in zakljuÄ?ek ĹĄportnih iger KS Vinska Gora

Ponedeljek, 14. oktober 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Pavarotti, biografski glasbeni dokumentarec

Torek, 15. oktober 9.00

KnjiĹžnica Velenje Odprta vrata za zdravje ZD Velenje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba

Gemini Man, ZF triler, 100 minut (ZDA) ReĹžija: Ang Lee. Igrajo: Will Smith, Mary Elizabeth Winstead, Clive Owen, Benedict Wong, Ralph Brown Petek, 11. 10., ob 19.10, 3D Sobota, 12. 10., ob 21.15 Ponedeljek, 14. 10., ob 18.00

(Ranta), Matija Brodnik (Smodlak), Gaja FilaÄ? in Domen Novak, Marko Miladinović, Gojmir LeĹĄnjak Gojc, Lado BizoviÄ?ar ter starĹĄa Ana Maria Mitić in MatjaĹž JavĹĄnik Nedelja, 13. 10., ob 16.00 – otroĹĄka matineja /EVROPSKI ART KINO DAN

ALICE IN ŽUPAN

A Dog's Journey, komiÄ?na avantura, 109 minut (ZDA). ReĹžija: Gail Mancuso. Igrajo: Josh Gad, Dennis Quaid, Kathryn Prescott Petek, 11. 10., ob 17.00 Sobota, 12. 10., ob 19.10

BINTI

BOLEÄŒINA IN SLAVA

Mladinski film, 90 minut (Belgija, Nizozemska). ReŞija: Frederike Migom Igrajo: Bebel Tshiani Baloji, Mo Bakker, Joke Devynck, Baloji Petek, 11. 10., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 12. 10., ob 18.30 – mala dv.

Nedelja, 13. 10., ob 18.00 (ART KINO)

LETO OPICE Godina majmuna, politiÄ?na satira, 113 minut (Makedonija, Srbija, Slovenija, Kosovo). ReĹžija: Vladimir BlaĹževski Igrajo: Elena Trajkovska, Igor Angelov, Bereda Reshit, Marija Kohn, Peter Elliot ...

Petek, 11. 10., ob 21.10 Sobota, 12. 10., ob 17.00

KOŠARKAR NAJ BO 2 DruŞinska komedija, 85 minut (Slovenija) ReŞija: Boris Bezić. Igrajo: Klemen Kostrevc

Petek, 11. oktober 19.30 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Stand up – Brade (Perica JerkoviÄ?, GaĹĄper Bergant, BoĹĄtjan Gorenc PiĹžama)

Sobota, 12. oktober X

Okolica mesta Ĺ oĹĄtanj Pohod po TrĹĄki poti okoli Ĺ oĹĄtanja ob prazniku mesta Ĺ oĹĄtanj 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj UrĹĄka Sotler: Ĺ ri Lanka, budina solzica v Indijskem oceanu

Ĺ MARTNO OB PAKI

Sreda, 16. oktober 9.00

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Ali je naravno res zdravo?, pogovorna delavnica 16.00 Mestna obÄ?ina Velenje Temeljni postopki oĹživljanja z AED aparatom, predavanje dr. AleĹĄa Kajtne 17.00 Dom krajanov Konovo Atopijski dermatitis ter predstavitev TPO in uporabe defibrilatorja, predavanje 17.00 Vila Bianca SozvoÄ?je obÄ?utij, odprtje likovne razstave JoĹžice in Francija Klanferja 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ˝enitev, komiÄ?na opera Slovenskega komornega gledaliĹĄÄ?a, Cankarjevega doma Ljubljana in Festivala Velenje

Sobota, 12. oktober 10:00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof Menjalnica igraÄ?

Nedelja, 13. oktober 16:00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Muzikal ÂťV vasi mojega dekletaÂŤ (predprodaja vstopnic v CvetliÄ?arni Geli in uro pred priÄ?etkom v Kulturnem domu)

Ponedeljek, 14. oktober 18:30 KnjiŞnica Šmartno ob Paki Medgeneracijska pogovorna skupina Šmartnice, KnjiŞnica Šmartno ob Paki 19:00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka pisarna SD

Lunine mene

ÄŒetrtek, 10. oktober

Alice et le maire, komiÄ?na drama, 104 minute (Francija). ReĹžija: Nicolas Parise Igrajo: Fabrice Luchini, AnaĂŻs Demoustier, Nora Hamzawi, LĂŠonie Simaga ...

Petek, 11. 10., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 12. 10., ob 20.15 – mala dvor.

Nedelja, 13. 10., ob 19.00 – mala dvorana /EVROPSKI ART KINO DAN

PASJI SMISEL ŽIVLJENJA 2

Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Na kmetiji je lepo!

17.00 PreĹĄernova 9b, Velenje Atopijski dermatitis ter predstavitev TPO in uporabe defibrilatorja, predavanje 17.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje Jesenske dobrote, kuharska delavnica 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Viljem Gogala: POTopis, predstavitev knjige

Ĺ OĹ TANJ

KINO spored DVOJNIK

21

PRIREDITVE

10. oktobra 2019

13. oktober, on 23:08,

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

ADIJEVIH 60 KONCERT – ADI SMOLAR Kulturni dom Šoťtanj Petek, 18. oktober ob 20.00 uri Predprodaja vstopnic: OMV, Petrol, Eventim

polna luna (ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 13.10. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – JoĹĄko in Ä?uha puha • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb – 27.10. ob 13.00: POĹ ASTOZAVRI z

• • • •

jabolkom spora v izvedbi GledaliĹĄÄ?a BiÄ?ikleta.

Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

JESENSKA MODNA REVIJA 18. oktober, ob 17. in 18.uri 19. oktober, ob 11.uri (otroĹĄka) ter ob 17. in 18.uri

Dolor y gloria, drama, 113 minut (Ĺ panija) ReĹžija: Pedro Alomodovar. Igrajo: Antonio Banderas, Asier EtxeandĂ­a, Leonardo Sbaraglia, Nora Navas, PenĂŠlope Cruz Nedelja, 13. 10., ob 20.00 – brezplaÄ?na preds. /EVR. ART KINO

PAVAROTTI Biografski glasbeni dokumentarec, 114 minut (VB, ZDA) ReĹžija: Ron Howard Nastopajo: Luciano Pavarotti, Zubin Mehta, PlĂĄcido Domingo, JosĂŠ Carreras, Bono, Madelyn RenĂŠe, Nicoletta Mantovani, Lorenza Pavarotti, Giuliana Pavarotti, Cristina Pavarotti, princesa Diana, Nelson Mandela Ponedeljek, 14. 10., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA

Preberi veÄ? na www.optikairman.si

UTRUJENE IN BOLEÄŒE OÄŒI? ZAĹ ÄŒITI SE PRED DIGITALNIMI NAPRAVAMI!

ESOTECH, d.d. ZAPOSLUJE Odprta so naslednja delovna mesta: – kjuÄ?avniÄ?ar – monter (elektro, strojni) – varilec – mojster – projektant (elektro, strojni, gradbeni) – tehnolog projekta (elektro, strojni) – vodja projekta VeÄ? o prostih delovnih mestih na internetni strani druĹžbe https://www.esotech.si/priloznosti-za-zaposlitev/prosta-delovna-mesta ali na tel. ĹĄtevilki 03/89-94-500 oz. na sedeĹžu druĹžbe na PreloĹĄka cesta 1, Velenje

NaĹĄ Ä?as, 10. 10. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

10. oktobra 2019

Nagradna kriĹžanka Radio Velenje radio velenje com

RADIO VELENJE

ZdravniĹĄki nasveti, gostja: Ĺ pela Meden, dr. med. spec. interne medicine iz BolniĹĄnice TopolĹĄica. Tema: kroniÄ?na Ä?revesna vnetja

www.radiovelenje.com 897 50 03 ali 897 50 04

Radio Velenje vam razvedri Şivljenje •

• • •

nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih pripravljajo novinarji prisluhne mu lahko do 360.000 posluĹĄalcev na frekvencah 107,8 MHz in 88,9 MHz pokriva celotno Ĺ aleĹĄko in Savinjsko dolino ter KoroĹĄko program je obogaten z javljanji s terena, kontaktnimi oddajami, nagradnimi igrami, dobro glasbo

Radio Velenje je na tem obmoÄ?ju oral ledino, bil dolgo Ä?asa edini, vendar se mu tudi s pojavom novih radijskih postaj, izrazito komercialnih, ĹĄtevilo posluĹĄalcev ni zmanjĹĄalo, prav nasprotno vedno veÄ? jih je, ki radi prisluhnejo programu Radia Velenje.

Med drugim tudi zato, ker program radia ohranja informacijo kot pomembno trĹžno blago.

ReĹĄitev kriĹžanke s priloĹženim geslom poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťRadio VelenjeÂŤ, najkasneje do ponedeljka, 21. oktobra.

Nagrajenci bodo prejeli praktiÄ?no nagrado.

Uporabniki operacijskega sistema Android ponovno v resnih teĹžavah NajveÄ?ja teĹžava uporabnikov operacijskega sistema Android so nedvomno ĹĄkodljive programske kode, saj njihovo ĹĄtevilo naraĹĄÄ?a kot za stavo. Preko najnovejĹĄe varnostne ranljivosti lahko nepridipravi pridobijo skrbniĹĄke pravice nad napravo, do

tega pa lahko pride preko namestitve okuĹžene mobilne aplikacije ali preko obiska okuĹžene spletne strani, pri Ä?emer je izvedba slednjega napada precej bolj teĹžavna, saj je treba prej prelisiÄ?iti varnostne mehanizme mobilnega spletnega brskalnika Chrome.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

Ker gre za zelo resno varnostno ranljivost, so pri Googlu Ĺže napovedali varnostni popravek, ki naj bi bil objavljen v naslednjih dneh. Nova varnostna ranljivost dejansko ogroĹža varnost 18 mobilnih naprav, med katerimi najdemo Pixel 2 z razliÄ?icama Android 9 in 10 Preview, Huawei P20, Xiaomi Redmi 5A, Redmi Note 5 in A1, Oppo A3, Moto Z3, Oreo LG telefoni ter Samsung Galaxy S7, S8 in S9. Zaradi tega posodobitev na-

mestite takoj, ko bo ta na voljo. ÄŒe Ĺželite v prihodnje zmanjĹĄati moĹžnost tovrstni okuĹžb oziroma napadov, na vaĹĄo mobilno napravo nameĹĄÄ?ajte zgolj tisto programsko opremo, ki jo resniÄ?no potrebujete. Pri tem seveda ne smete pozabiti na namestitev protivirusne reĹĄitve in na posodabljanje operacijskega sistema ter aplikacij. Pri tem je ĹĄe posebej kljuÄ?nega pomena posodobitev mobilnega spletnega brskalnika. đ&#x;”˛

lokalne novice

ÄŒETRTEK, 10. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 11. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 12. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 13. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 14. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 15. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 16. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 30. septembra do 6. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 30. septembra do 6. oktobra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 30. septembra do 6. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. septembra do 6. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 10. 10. 2019, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

13.10.2019, od 8.00 do 8.30. Prihodnjo nedeljo (20.10.) pa bodo na voljo tudi grahaste in Ä?rne kokoĹĄi ter petelini.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

STIKI-POZNANSTVA

PODARIM

Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

PRIDELKI DOMAÄŒO SVINJSKO MAST z ocvirki, prodam. Gsm: 041 776 064.

VINSKI MOĹ T, prodam. Gsm: 070 370 398

- 11. oktobra 1856 se je v Velenju rodil velenjski Ĺžupan in drĹžavni poslanec na Dunaju Vincenc JeĹžovnik, ki velja za pobudnika ustanovitve Ĺ aleĹĄke posojilnice in velenjskega Sokolskega druĹĄtva; - 11. oktobra 1947 se je rodil slovenski literarni zgodovinar, slovakist, prevajalec in pedagog dr.

Andrej Rozman iz Velenja; - 11. oktobra 1980 so odprli Ĺ aleĹĄko magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Ĺ martnim ob Paki; - 11. oktobra 2001 je danski princ v okviru uradnega obiska Slovenije obiskal tudi velenjsko Tovarno gospodinjske opreme Gorenje; - oktobra 1984 je dolgoletni direktor velenjskega premogovnika in nekdanji velenjski Ĺžupan Nestl

Prodaja, posest, zazidljiva: VELENJE, Ĺ ALEK, 1420 m2. Ena zadnjih priloĹžnosti za nakup parcele na vrhunski lokaciji v samem mestu. Cena: 120.000 â‚Ź.

RAZNO ÄŒEBELARJEM nudim razne pripomoÄ?ke in strokovne knjige. PokliÄ?ite 031 002 129.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ZIMSKE GUME s platiĹĄÄ?i za Peugeot 207-208, 185/65/15. Cena po dogovoru. Gsm: 041 776 018.

SUHA cepljena metrska drva, prodam. Gsm: 041 577 305.

MOBILNI TELEFON LG G4 815H, v odliÄ?nem stanju, orig. embalaĹža, odliÄ?en fotoaparat, dodam spom. kartico, prodam. Gsm: O41 692 995

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: Ĺ ENBRIC, 192 m2, zgrajena l.

1985, adaptirana l. 2016, 12.602 m2 zemljiĹĄÄ?a. ER: EI v izdelavi.

Cena: 130.000 â‚Ź.

Ĺ˝IVALI TELICO, ÄŒB, brejo 8. mesecev, prodam. Gsm: 041 776 064.

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo in peteline, po ugodni ceni, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo,

Ĺ˝gank ob svoji 75-letnici postal Ä?astni obÄ?an obÄ?ine Velenje; - 13. oktobra 1888 se je v ArnaÄ?ah pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel OĹĄtir; bil je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Ä?lan Slovenske Akademije znanosti in umetnosti; Ä?lanstvu te naĹĄe najviĹĄje znanstvene ustanove se je leta 1958 odpovedal; gre za enega najboljĹĄih slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvistiÄ?nih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indoevropske jezike; - 13. oktobra 1928 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil pesnik, prevajalec in publicist Karel KlanÄ?nik s pesniĹĄkim imenom Jernej Roj ali Karlo Levin; - 13. oktobra 1979 je poleg ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne zaÄ?elo delovati avtomatsko kegljiĹĄÄ?e, ki Ĺžal ne deluje veÄ?, a je na sreÄ?o Ĺže naĹĄlo mesto v novih prostorih trgovine, ki je zrasla v Ĺ oĹĄtanju; - 14. oktobra 1910 je v Velenju umrl Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do svoje smrti lastnik Premogovnika Velenje;

od 11. 10. do 17. 10.

Prosim, Ä?e mi kdo lahko podari rabljeno starejĹĄo diatoniÄ?no harmoniko in pisalno mizo. Gsm: 030 457 282.

NEPREMIÄŒNINE POÄŒITNIĹ KI OBJEKT, brunarico 20 m2, l.1988, v PleĹĄivcu pri Velenju na gozdni, mirni lokaciji z odliÄ?nim cestnim dostopom, prodam za 22.000 â‚Ź. Gsm: 041 329 656.

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

10. oktobra 2019

Simon Blatnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 15. oktobra 1888 se je v ÄŒreĹĄnjevcu pri Slovenski Bistrici rodil Simon Blatnik; izuÄ?il se je za trgovca in se leta 1919 iz Sladkega vrha, kjer je imel trgovino, preselil v Velenje oziroma v Staro vas; v letih 1920–922 je bil izvoljen za naÄ?elnika velenjskega gasilskega druĹĄtva; bil je dolgoletni predsednik RdeÄ?ega kriĹža, katerega Ä?lan je bil od same ustanovitve, ter funkcionar velenjskega Sokola; Ĺže pred vojno je politiÄ?no deloval in bil kot Ä?lan Slovenske ljudske stranke za okraj Slovenj Gradec leta

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

•

SMRTI

•

• • •

Brodnik Leopold, roj. 1930, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 155 Kamenik Mihaela, roj. 1936, Ĺ martno ob Paki, Skorno 43 VidemĹĄek Miroslava, roj. 1927,

DEŽURSTVA

Velenje, Lipje 56 Ĺ˝rebl Pavla, roj. 1932, Ĺ oĹĄtanj, KoroĹĄka cesta 20 PiĹžorn Zora, roj. 1951, Ĺ martno ob Paki, Podgora 6 ToÄ?aj Veronika, roj. 1925, Ĺ martno ob Paki, Mali Vrh 6 SuĹĄec Valburga, roj. 1921, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta 8

•

•

1927 izvoljen za poslanca prve mariborske oblastne skupĹĄÄ?ine; osvobodilnemu gibanju se je pridruĹžil takoj po okupatorjevem prihodu; Nemci so ga zaprli Ĺže decembra 1941, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, vnoviÄ? pa so ga zaprli maja 1942 in ga 8. junija leta 1942 v Mariboru ustrelili kot talca; - priprave na prevrat so na Slovenskem pred koncem prve svetovne vojne med drugim potekale tudi z ustanavljanjem narodnih svetov; sredi avgusta leta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za slovenske deĹžele in Istro, 26. septembra pa v Mariboru Narodni svet za Ĺ tajersko, katerega predsednik je postal VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek; v Ĺ aleĹĄki dolini je bil prvi Narodni svet ustanovljen 15. oktobra 1918 v Ĺ oĹĄtanju; za njegovega predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Senica; - 17. oktobra 1929 so v Velenju slovesno predali namenu novo termoelektrarno z moÄ?jo 2000 kilovatov. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Nagrajenci nagradne kriĹžanke KriĹžnik, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne, 26. septembra 2019, so:

ZD VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 12. 10. in 13. 10. 2019, DuĹĄan NemaniÄ?, dr. dent. med.

VET. POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

•

Irena KoÄ?evar, KoroĹĄka 39, 3320 Velenje • Metka Kontrec, Vojkova cesta 6, 3320 Velenje • Polona PoĹžgane, Bele vode 39, 3325 Ĺ oĹĄtanj Nagrajenci bodo obvestila prejeli po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: MESNI BUTIK.

JESENSKA MODNA REVIJA

107,8 MHz

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in prababica

PAVLA ŽREBL

PETEK, 18.10., OB 17. IN 18. URI SOBOTA, 19.10., OB 17. IN 18. URI OTROĹ KA REVIJA, SOBOTA, 19.10., OB 11. URI TUDI LETOS EDINSTVENA DOBRODELNA AKCIJA ÂťPLETEMO Ĺ ALEÂŤ.

VEČ INFORMACIJ FB ALI WWW.CITY-CENTER.SI

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

s KoroĹĄke ceste 20, nazadnje stanujoÄ?a v Florjanu 189 Ĺ oĹĄtanj Ob izgubi naĹĄe drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob teĹžkih trenutkih stali ob strani in nudili nesebiÄ?no pomoÄ?.

Zdaj bivaĹĄ vrh viĹĄave jasne, Iskrena hvala osebju bolniĹĄnice TopolĹĄica, patronaĹžni sluĹžbi, sestri kjer ni mraku, kjer ni noÄ?i; Slavici AvberĹĄek in osebju ZD Ĺ oĹĄtanj, posebna hvala dr. Andreji tam sonce sreÄ?e ti ne ugasne, SevĹĄek – KrajĹĄek. resnice sonce ne stemni.

(Simon GregorÄ?iÄ?)

Hvala pogrebni sluĹžbi Morana, gospodu Ĺžupniku Ivanu Nepretu za opravljen obred, hvala ĹĄmarĹĄkim pevcem za odpete Ĺžalostinke in hvala za lepe besede gospodu JoĹžetu Krajncu.

Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Dan Ĺživali naj bo vsak v letu Ob svetovnem dnevu Ĺživali so ĹĄtevilna druĹĄtva po Sloveniji ozaveĹĄÄ?ala prebivalce o odgovornem lastniĹĄtvu Ĺživali in njihovi vlogi v vsakdanjem Ĺživljenju DruĹĄtva in zavetiĹĄÄ?a ob svetovnem dnevu Ĺživali, 4. oktobru, opozarjajo na precejĹĄnje ĹĄtevilo zapuĹĄÄ?enih Ĺživali, za katere si prizadevajo poskrbeti vse leto.

Ljubezen do Ĺživali je lahko brezmejna, saj pozitivno vplivajo na naĹĄe poÄ?utje, zdravje in razpoloĹženje. So Ä?uteÄ?a, neĹžna in razumevajoÄ?a bitja, ki nam vraÄ?ajo ljubezen, prav tako Ä?utijo, ljubijo, se bojijo, veselijo ali Ĺžalujejo.

Vse veÄ? Ĺživali pristane na cesti

Tudi na Mestni obÄ?ini Velenje, ki je dolĹžna poskrbeti za zapuĹĄÄ?ene Ĺživali, v zadnjem Ä?asu opaĹžajo poveÄ?ano ĹĄtevilo le-teh. Natalija PetriÄ?, ki je zadolĹžena za to podroÄ?je, pravi, da je veÄ? teĹžav z maÄ?ki, veÄ? je odvrĹženih legel, psi pa so veÄ?inoma Ä?ipirani. ÂťZavedati se je potrebno, da Ĺžival ni za teden ali mesec dni, ampak je lahko za dvajset let. TeĹžava je, da se premalo dela za ozaveĹĄÄ?enost otrok, ki imajo radi Ĺživali. StarĹĄi jih pogosto kupujejo otrokom kot nagrado za uspeh. Ko pa Ĺžival malo odraste, pristane na cesti, po moĹžnosti ĹĄe z mladiÄ?i. In tega je v naĹĄi obÄ?ini vedno veÄ?,ÂŤ pove PetriÄ?eva, ki ĹĄe izpostavi, da veÄ?ino teh Ĺživali reĹĄujejo dobri ljudje, marsikdo pa jih tudi obdrĹži. ObÄ?ina pomaga pri sterilizaciji oziroma kastraciji, Ä?e ne gre drugaÄ?e, pa jih nastanijo v zavetiĹĄÄ?e.

Pes potrebuje razumevanje in ljubezen, a tudi vzgojo

Da dan Ĺživali ni samo 4. oktober, ampak vseh 365 dni v letu, so prepriÄ?ani v KinoloĹĄkem druĹĄtvu Velenje, kjer so aktivni celo leto. Spomladi in jeseni ter po potrebi organizirajo pasje ĹĄole, saj se danes vedno veÄ? ljudi odloÄ?a za hiĹĄne ljubljenÄ?ke, nam zaupa inĹĄtruktorica in tekmovalka v disciplini rally obedience Vanja Blagus.

Najbolj priljubljen je pes, a kot vsaka stvar tudi lastniĹĄtvo psa zahteva znanje in odgovornost, ki ga lahko dobimo tako na spletu kot pri kinologih v kinoloĹĄkih druĹĄtvih. Vendar se pred naku-

V velenjskem kinoloĹĄkem druĹĄtvu se lahko pohvalijo, da imajo nekaj odliÄ?nih tekmovalcev. Izvajajo treninge za disciplino rally obedience, v kateri so prav tako uspeĹĄni.

pom ali posvojitvijo psa pozanimajmo o lastnostih psa ter pasmi, ki ustreza naĹĄemu naÄ?inu Ĺživljenja. ÂťNe glejmo toliko na lepoto kot na karakter psa,ÂŤ pravi Blagusova. In kakĹĄni lastniki oziroma skrbniki ĹĄtirinoĹžcev smo ljudje? Se zavedamo odgovornosti in tega, da pes potrebuje vzgojo?

Vanja Blagus odgovarja: ÂťPsi so vÄ?asih Ä?ustven nadomestek, kar je Ä?isto dobro, da so naĹĄi prijatelji

â?ą

Tudi izbiro pasme narekujejo modne smernice.

VÄ?asih so bili bolj priljubljeni zlati prinaĹĄalci, viĹĄavski terierji, zdaj so v modi pomeranci.

Trendi vzgoje pa narekujejo nagrajevanje in pozitivno obnaĹĄanje, pravi Vanja Blagus.

in druĹžabniki, je pa prav, da se zavedamo, kako psi razmiĹĄljajo. Mi moramo razumeti njihovo govorico. Pes bo vedno ostal pes, Ĺžival s svojimi nagoni. Vedno bolj se zavedamo, da pes potrebuje tudi pasjo ĹĄolo in odgovorne lastnike ter da zaÄ?nemo socializacijo takoj, ko pride v naĹĄ dom. ÄŒe pse posvajamo (torej odrasle pse), lahko ĹĄolamo tudi njih, ne glede na starost. Nikoli ni prepozno.ÂŤ

Zadnja leta se ĹĄtevilo psov, ki prihajajo v pasje ĹĄole, poveÄ?uje, v KinoloĹĄkem druĹĄtvu Velenje radi pomagajo tudi pri vpraĹĄanjih in dilemah pred nakupom in negi ter razstavo psa.

Prijavite neodgovorne lastnike!

V DruĹĄtvu za zaĹĄÄ?ito konj v Orlovi vasi pri Polzeli je dan Ĺživali vsak dan. DruĹĄtvo se ukvarja z

Prav je, da se zavedamo, da je z njimi in zaradi njih lahko naĹĄ svet polnejĹĄi in bogatejĹĄi. Bodite dober in poĹĄten lastnik Ĺživali, imejte jih radi, kot imajo rade one vas, ne samo en dan v letu, ampak vsak dan celo leto!

reĹĄevanjem muÄ?enih, zlorabljenih in trpinÄ?enih Ĺživali in je edino zavetiĹĄÄ?e za velike Ĺživali pri nas. Posestvo samo deluje kot rehabilitacijski center za reĹĄene Ĺživali, ki jih po rehabilitaciji oddajajo v posvojitev, tiste, ki imajo trajne posledice, pa za vedno nastanijo v druĹĄtvu kot Ĺživali s posebnimi potrebami. Trenutno imajo v oskrbi 150 Ĺživali, od tega

Odgovorno lastniĹĄtvo je naĹĄa dolĹžnost.

đ&#x;”˛

Nega novorojenih hiĹĄnih ljubljenÄ?kov ni maÄ?ji kaĹĄelj Dr. Maja ZakoĹĄek Pipan je predstavila strokovni priroÄ?nik za nego novorojenih psov in maÄ?k, ki je na Slovenskem novost in dobrodoĹĄla literatura za veterinarje in vzreditelje Tina Felicijan

Velenje, 3. oktobra – Na predveÄ?er mednarodnega dneva Ĺživali je VelenjÄ?anka Maja ZakoĹĄek Pipan, doktorica veterinarske medicine, predstavila strokovni priroÄ?nik z naslovom Nega novorojenih psov in maÄ?k. Po mnenju recenzentov, slovenskih strokovnjakov s podroÄ?ja veterine, priroÄ?nik zelo natanÄ?no, a vendar poljudno opisuje, kaj je najpomembnejĹĄe za preĹživetje mladiÄ?ev v prvih tednih Ĺživljenja – od predporodnega obdobja do razvoja ploda, ravnanja ob kotitvi in oskrbi po njej, spremljanja novorojencev in prepoznavanja teĹžav ter zdravljenja in preventive. S tem knjiga zapolnjuje podroÄ?je, Âťki doslej v tako popolni obliki pri nas ĹĄe ni bilo predsta-

vljeno,ÂŤ je zapisal dr. Marjan Kosec, ki je po besedah avtorice zasluĹžen za pomembne korake na njeni karierni poti.

Pot je bil dolga, a izpolnjujoÄ?a

Maja ZakoĹĄek Pipan ljubezen do Ĺživali goji Ĺže od malih nog.

Ko je v otroĹĄtvu dobila prvega psa, pa je zaÄ?utila, da bi rada bila veterinarka. Bila je zavzeta ĹĄtudentka, Âťpridna, prizadevna, ĹĄtudiozna,ÂŤ je na predstavitvi knjige povedal njen mentor Marjan Kosec, ki je v njej videl potencial ter ji ponudil mesto mlade raziskovalke. ÂťMed doktorskim ĹĄtudijem sem imela sreÄ?o, da sem lahko 18 mesecev ĹĄtudirala v ZDA, kjer sem spoznala profesorico Margret L. Casal, ki se je ukvarjala predvsem z nego

35 kopitarjev. ÄŒe bi jim radi pomagali, bodo veseli hrane kot tudi vsakega novega prostovoljca, saj se na zimo Ĺže pripravljajo.

Predsednica druĹĄtva Natalija Nedeljko pogosto opozarja na neprimerno ravnanje in zanemarjene Ĺživali in pravi, da se premalo ozaveĹĄÄ?a ljudi o dolĹžnostih in obveznostih. Živali so nam dane, da naĹĄa Ĺživljenja polepĹĄajo, mi pa smo se odloÄ?ili, da jih izkoriĹĄÄ?amo, lovimo, pobijamo, trpinÄ?imo in muÄ?imo. ÄŒe bi se ljudje zavedali, koliko lepe in Ä?iste ljubezni nam Ĺživali lahko nudijo, kako zelo vdane so nam, bi bilo Ĺživljenje na naĹĄem planetu veliko lepĹĄe in Ä?istejĹĄe,ÂŤ pravi. V druĹĄtvu je dan Ĺživali vsak dan. ÂťTisti, ki ste nas kdaj obiskali, veste, koliko Ä?iste energije in ljubezni je prisotne povsod okrog nas. Tukaj se v vsej hitrosti dnevnega Ĺživljenja Ä?as ustavi, obisk Ĺživali pa vas napolni z neizmerno energijo in posebno ljubeznijo,ÂŤ pravi sogovornica.

Svetovni dan Ĺživali je samo en dan v letu. Naj bo tak dan vsak vaĹĄ in njihov dan. ÄŒe ste lastnik katerekoli Ĺživali, se zavedajte, da vas potrebujejo. Odvisne so od vas. ÄŒe torej nimate namena skrbeti zanje, jih raje ne imejte.

Tudi Ä?e je vaĹĄa stiska prevelika in boste ugotovili, da ne zmorete, jih ne zavrzite, ampak jim poiĹĄÄ?ite drug primeren dom. ÄŒe opazite muÄ?enje in trpinÄ?enje neodgovornih lastnikov, to prijavite, sj je to vaĹĄa drĹžavljanska dolĹžnost in moralna obveza. ÂťNe obraÄ?ajte se stran, ne iĹĄÄ?ite izgovorov, lahko bo prepozno. Ustavite se in zazrite se kdaj v oÄ?i Ĺživali in videli boste vso milino tega sveta ali vso trpljenje, ki ga preĹživlja,ÂŤ ĹĄe nagovarja Nedeljkova.

lo smiselno pridobljeno znanje povzeti v priroÄ?niku, ki je namenjen predvsem ĹĄtudentom veterine in veterinarjem, pa tudi vzrediteljem, saj jim lahko zelo pomaga v prvih dneh Ĺživljenja mladiÄ?ev,ÂŤ je povedala in dodala, da je bila pot teĹžka, z mnogimi odrekanji, trni, jo je pa izpolnjevala.

Z najdenÄ?ki Ä?imprej k veterinarju

ÄŒe najdete maÄ?je ali pasje mladiÄ?e, jih najDr. Maja ZakoĹĄek Pipan je zaposlena na prej odpeljite k veterikliniki za reprodukcijo, pouÄ?uje ĹĄtudente, na veterinarski fakulteti pa tudi raziskuje. narju, saj so pri njih zelo pogosta parazitarna novorojencev, pediatrijo, gene- obolenja, ki se lahko tudi prenatiko in reprodukcijo. Tako sem ĹĄajo na ljudi. ÂťVeterinar jih bo se sreÄ?evala z nego novorojenih znal oskrbeti in vam dal napotĹživali in pridobila najveÄ? gradi- ke, kako in s Ä?im mladiÄ?e hraniti. va. Ko sem se vrnila v Slovenijo, Svetoval pa bo tudi o kastraciji in sem opazila, da se naĹĄi ĹĄtudenti sterilizaciji,ÂŤ je povedala sogovorveterine praktiÄ?no ne ukvarjajo nica in pojasnila, da je v Slovez nego novorojencev, ki se od niji vse veÄ? teĹžav predvsem s poodraslih predstavnikov precej tepuĹĄkimi maÄ?kami, ki se precej razlikujejo. Zato se mi je zde- razmnoĹžujejo.

Jasmina Ĺ karja

ÄŒe si otroci Ĺželijo Ĺžival ...

Pred odloÄ?itvijo za hiĹĄnega ljubljenÄ?ka se prepriÄ?ajte, da boste zanj skrbeli

ÂťImeti Ĺžival doma je velika odgovornost. Ĺ e veÄ?ja, Ä?e imamo psa. MaÄ?ke so nekoliko bolj samostojne, psi pa potrebujejo veÄ? Ä?loveĹĄke nege in pozornosti. Nemalokrat se zgodi, da nas otroci nagovorijo k nakupu Ĺživali, Ä?eprav zanjo nimamo Ä?asa, ki ga za odgovorno nego potrebujemo. Pes, denimo, vsaj trikrat na dan potrebuje sprehod – ne glede na vreme. ÄŒe bomo dlje Ä?asa odsotni, ga moramo vzeti s sabo. Pri ljudeh, ki veliko potujejo, je to lahko velik izziv. Po drugi strani pa nam Ĺživali dajo veliko zadovoljstva in energije,ÂŤ je dala v razmislek in svetovala, naj odloÄ?itev za hiĹĄnega ljubljenÄ?ka ne bo impulzivna, saj prinaĹĄa spremembe v Ĺživljenjski slog. Zato naj se vsi druĹžinski Ä?lani dobro zavedajo skupne odgovornosti, ki jo takĹĄna odloÄ?itev prinaĹĄa. đ&#x;”˛

Velikokrat so otroci tisti, ki si moÄ?no Ĺželijo psa ali maÄ?ko.

Ko so ti ĹĄe mladiÄ?ki, vsakomur zlahka prirastejo k srcu.

A vsak mladiÄ? enkrat odraste.

S tem se spremenijo potrebe Ĺživali, zanimanje zanjo pa velikokrat uplahne. Nemalo je primerov, ko se otroci naveliÄ?ajo hiĹĄnih ljubljenÄ?kov in skrb zanje prepustijo starĹĄem.

In vsi starĹĄi ne morejo sprejeti dodatne odgovornosti, ki zahteva veliko Ä?asa, zato Ĺžival zavrĹžejo ali ji v najboljĹĄem primeru poiĹĄÄ?ejo nov primeren dom. ÂťÄŒe vas otroci nagovarjajo k nakupu psa, lahko njihovo pripravljenost na novo odgovornost preverite z izzivom. Dajte jim povodec in posodo za hrano in vodo. ÄŒe bodo povodec Âťpeljali na sprehodÂŤ vsak dan trikrat na dan ne glede na vremenske razmere, druge obveznosti ali Ĺželje, Ä?e bodo vsak dan menjali vodo in poskrbeli za hrano, to pa poÄ?eli vsaj dva meseca, so pripravljeni,ÂŤ svetuje Maja ZakoĹĄek Pipan.