40 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (6/18 °C) in soboto (7/17 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no, v nedeljo (8/12 °C) deĹževno.

ÄŒetrtek, 8. oktobra 2020â€

ĹĄtevilka 40 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

RazprĹĄilniki niso sporni, problematiÄ?en je ÂťtakojÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Iz lesa ustvarili 18 skulptur 47. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo so tokrat izvedli na posameznih ĹĄolah, izkupiÄ?ek pa je kljub spremenjenim pogojem za ustvarjanje bogat

Velenje, 2. oktobra – Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje so zaradi omejitev druĹženja prilagodili tudi Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo in tako 47-letno tradicijo kiparjenja v lesu ohranili. Otroci niso ustvarjali v vili RoĹžle in SonÄ?nem parku, temveÄ? v okolici matiÄ?nih ĹĄol oziroma v uÄ?ilnicah.

Sodelovalo je 36 uÄ?encev in dijakov iz 8 osnovnih in ene srednje ĹĄole iz Ĺ aleĹĄke doline. Pri delu jih je vodilo 9 mentorjev. Ekipe osnovnih ĹĄol in oddelkov velenjske umetniĹĄke gimnazije so imele skoraj dva tedna Ä?asa, da so iz lesenih kosov izrezbarile nove podobe in sporoÄ?ila.

V petek, 2. oktobra, so dela pripeljali v vilo RoĹžle in jih razstavili na ploĹĄÄ?adi pred vilo. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali akademski kipar Silvo KretiÄ?, dolgoletni mentor kolonije Tone Skok, upokojeni uÄ?itelj likovnega pouka in predstavnica MZPM Velenje Katarina Aman, mag. likovne pedagogike, ni imela lahkega dela.

Med 18 deli mladih kiparjev so morali izbrati dela, ki bodo del stalne zbirke v galeriji Male Napotnikove kiparske kolonije v vili RoĹžle. Izbrali so 4 dela, ki so jih ustvarili uÄ?enci iz OĹ Ĺ alek (Leo ÄŒretnik in Dane Ĺ ibanc pod mentorstvom Borisa ObliĹĄarja), OĹ Gustava Ĺ iliha (Paraskeva Jauz, NeĹža OgrajenĹĄek in Metka Ĺ krubej pod mentorstvom Jume ValenÄ?ak), CVIU Velenje (Lukas Kobak, Klemen Araus in Leonit Biba pod mentorstvom Robija KlanÄ?nika) in OĹ Mihe Pintarja Toleda (Filip Jovanović pod mentorstvom Robija KlanÄ?nika).

Razstava vseh letos nastalih del bo Ĺže prihodnji teden in vse do novega leta na ogled v Mestni knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj, potem pa jo bodo preselili ĹĄe v velenjsko mestno knjiĹžnico. đ&#x;”˛

tf

Vlada je sprejela odlok o namestitvi razprĹĄilnikov za razkuĹževanje rok v veÄ?stanovanjskih stavbah. Namestitev morajo zagotoviti upravniki veÄ?stanovanjskih stavb ob vhodu vanje in ob vhodu v dvigalo, Ä?e ga veÄ?stanovanjska stavba ima.

Odlok, ki je zaÄ?el veljati vÄ?eraj, torej, 7. oktobra, za Zbornico za poslovanje z nepremiÄ?ninami pri Gospodarski zbornici Slovenije ni sporen, pravijo tam. ProblematiÄ?no pa je, da je bil sklep sprejet v petek zveÄ?er z uveljavitvijo – takoj. Upravniki pravijo, da je to neizvedljivo.

V Habitu, kot je pojasnila direktorica Poslovne enote Velenje UrĹĄka Kurnik, so Ĺže v soboto zjutraj zaÄ?eli iskati ponudnike tako razprĹĄilnikov za razkuĹževanje rok kot nosilcev zanje. Pri tem pa se jim je odprla vrsta dodatnih vpraĹĄanj.

Iz odloka izhaja, da morajo upravniki veÄ?stanovanjskih stavb razprĹĄilnike namestiti ob vhodu vanje in ĹĄe ob vhodu v dvigalo, Ä?e ga veÄ?stanovanjska stavba ima. Stavba pa ima lahko tudi veÄ? vhodov, na primer iz kleti, garaĹž ... Dvigala imajo vhode v vsakem nadstropju. Ali je potemtakem v 17-nadstropni stavbi z dvema dvigaloma treba postaviti razprĹĄilnike pred vsak vhod v dvigalo, torej 34 razprĹĄilnikov samo pred dvigali, so se v sobotnem jutru spraĹĄevali v Habitu. Poslovne enote imajo v Velenju, Celju, Kopru in Ljubljani, upravljajo veÄ? kot 1.000 stavb. To pomeni, da potrebujejo precej veÄ? razprĹĄilk, saj je vhodov v stavbe veÄ?, dvigal pa tudi. Iz Habita so preko GZS, ZdruĹženja upravnikov nepremiÄ?nin, naslovili vpraĹĄanja na Ministrstvo za okolje in prostor, vendar na takĹĄna in podobna vpraĹĄanja ĹĄe Ä?akajo konkretne odgovore pristojnih sluĹžb.

V tem Ä?asu etaĹžne lastnike intenzivno seznanjajo z novim odlokom, hkrati pa zbirajo ponudbe pri dobaviteljih. Koliko bo to stalo, ne vedo, saj je to povezano tudi z vpraĹĄanjem, koliko ÂťrazkuĹžilnikov ali nosilcevÂŤ dejansko potrebujejo. Poudarjajo pa, da bodo stroĹĄke distribucije in dostave plaÄ?ali sami, cene bodo enake, kot so jim jih posredovali dobavitelji, pri tem pa, kot pravi Kurnikova, bodo upoĹĄtevali samo ponudbe z realnimi cenami, torej tistimi, ki so veljale Ĺže pred odlokom.

StroĹĄki seveda bodo, a naj ne bi bili primerljivi s tistimi, ki so nastali zaradi razkuĹževanja povrĹĄin spomladi, ko je lastnike in stanovalce v veÄ?stanovanjskih stavbah ter upravnike stavb precej razburjala obveznost razkuĹževanja doloÄ?enih povrĹĄin dvakrat na dan.

Marsikje je ukrep prinesel tudi viĹĄje poloĹžnice. A Ä?e je ukrep uÄ?inkovit, Ä?e se z njim zmanjĹĄa tveganje ĹĄirjenja okuĹžbe z virusom sars-cov-2, cena ne sme biti problem. Kako Ĺže pravijo? Zdravje nima cene. Najprej pa bo treba razprĹĄilnike in nosilce nabaviti. đ&#x;”˛

Delavci Gorenja se za stavko niso odloÄ?ili V Gorenju se je veÄ? kot 90 odstotkov delavcev odloÄ?ilo, da se za ponedeljek, 5. oktobra, napovedane opozorilne stavke ne bodo udeleĹžili, za to te ni bilo. Vodstvo pa jim obljublja, da bodo izredni bonus v skladu s prvotnim naÄ?rtom podjetja na osnovi prihrankov v proizvodnji prejeli tudi za september, oktober in november.

TakĹĄno odloÄ?itev spoĹĄtujejo tudi v sindikatu SKEI, so se pa po besedah predsednika Ĺ˝ana Zebe odloÄ?ili, da se naprej pogajajo za Ä?im boljĹĄa plaÄ?na izhodiĹĄÄ?a v prihodnjem letu. ÂťV svojem imenu in imenu celotnega vodstva se zahvaljujem naĹĄim zaposlenim za podporo podjetju in naĹĄi skupni stabilni prihodnosti,ÂŤ je dejal predsednik Skupine Hisense Europe Alex Zhu. ÂťUpraviÄ?eno lahko reÄ?emo, da danes slavimo zmago razuma ter zmago zrelosti.

Navkljub prvotnemu nezadovoljstvu so zaposleni dokazali, da smo ista ekipa, da smo sposobni skupaj reĹĄevati tudi najteĹžje situacije in da smo odgovorni tako do podjetja kot do skupne uspeĹĄne prihodnosti. Pokazali so, da je tudi njim namesto parcialnih interesov in Pirovih zmag na prvem mestu stabilnost celotnega podjetja ter dođ&#x;”˛ mz brobit prav vseh njegovih zaposlenih.ÂŤ â€

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Peter Dermol obljublja Ĺživahen utrip v mestu

NajveÄ? bonov unovÄ?enih v Ĺ oĹĄtanju Ĺ aleĹĄka dolina – Po podatkih Fursa je bilo v obÄ?inah Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije do 15. septembra unovÄ?enih najveÄ? turistiÄ?nih bonov v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, in sicer 6.953 v skupni vrednosti veÄ? kot en milijon evrov (1.038.691,53), sledi obÄ?ina Mozirje s 3.008 unovÄ?enimi boni v vrednosti dobrih 370.00 evrov (371,365,40), na tretjem mestu pa je Velenje, kjer je bilo unovÄ?enih 1.782 bonov v vrednosti dobrih 200.000 evrov (200.130,67). đ&#x;”˛

mkp

MO posluje s preseĹžkom Na Mestni obÄ?ini Velenje so se odzvali na informacije v nekaterih medijih, da naj bi poslovali z izgubo, ki naj bi ob koncu leta znaĹĄala pet milijonov evrov. Kot so zapisali ÂťTo absolutno ne drĹži! Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže vrsto let ustvarja proraÄ?unski preseĹžek. V zakljuÄ?nem raÄ?unu proraÄ?una za leto 2019 smo ustvarili 4,9 milijona evrov preseĹžka, ki smo ga vkljuÄ?ili v proraÄ?un za leto 2020. Sprejeti proraÄ?un za leto 2020 je na koncu leta predvideval 195 tisoÄ? evrov stanja sredstev na raÄ?unih.

Trenutno smo v pripravi rebalansa proraÄ?una za leto 2020 in ocenjujemo preseĹžek v viĹĄini dobrih 2 milijona evrov. Mestna obÄ?ina Velenje vse svoje obveznosti do dobaviteljev pokriva na dan zapadlosti. Z likvidnostjo sredstev Mestna obÄ?ina Velenje zadnjih 10 let ni imela teĹžav.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

Neurji povzroÄ?ili veliko ĹĄkodo Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj sta 23. in 29. julija prizadeli neurji z moÄ?nim deĹževjem in vetrom. DeĹževje je sproĹžilo nekaj novih plazov na cestah in kmetijskih povrĹĄinah, osem objektov je poplavilo. Veter je poruĹĄil dva objekta, veliko ĹĄkode pa povzroÄ?il v gozdovih zlasti na obmoÄ?ju Skorna in Lokovice. Skupni znesek popisane ĹĄkode znaĹĄa 200.000 evrov. đ&#x;”˛

mkp

Uradno odprtje novih pridobitev Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je pred kratkim zakljuÄ?ila dve pomembnejĹĄi naloĹžbi. Uredili so PreĹĄernovo cesto in Cesto talcev. Ob PreĹĄernovi cesti so uredili tudi novo avtobusno postajaliĹĄÄ?e. Danes, 8. oktobra, bodo ob 16. uri obe cesti in novo postajaliĹĄÄ?e simboliÄ?no predali namenu. Peter Dermol, podĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje bo ob tem pri novem postajaliĹĄÄ?u na PreĹĄernovi cesti nagovoril krajane in izvajalce del. đ&#x;”˛

mz

Jablana v spomin na Bojana KontiÄ?a

đ&#x;”˛

mz

Nekatere luÄ?i slabĹĄe gorijo Ĺ oĹĄtanj – Na ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj se pogosto obraÄ?ajo obÄ?ani, ker javna razsvetljava ne deluje, kot bi morala. Na to teĹžavo pa so na zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj opozarjali tudi svetniki.

Na upravi pravijo, da napake odpravljajo sproti, da pa so ponekod, kjer je javna razsvetljava starejĹĄa in Ĺže dotrajana, napake pogostejĹĄe in bo potrebna celovita reĹĄitev. V zadnjem letu so javno razsvetljavo uredili na Cankarjevi in na javni poti v Ravnah, v TopolĹĄici pa so zamenjali 24 svetilk. đ&#x;”˛

To soboto je bilo na Cankarjevi ulici v Velenju precej Ĺživahno.

Kandidat za Ĺžupana Peter Dermol je predstavil program in najpomembnejĹĄe cilje za prihodnji dve leti. Obljubil je, da se bodo tudi v prihodnje trudili ohranjati vse dogodke ter dodajati vsebine, ki privabljajo obiskovalce.

Njihova Ĺželja je, da mestno jedro Ĺživi in diha ĹĄe naprej, saj gre za prostor, namenjen razliÄ?nim skupinam ljudi.

Pohvalil je Mestni marketing, ki znotraj obÄ?ine zelo dobro deluje. ÂťZ inovativnimi projekti, s skupnim nastopom in trĹženjem Ĺželimo povezati ponudbo mesta. Mestno srediĹĄÄ?e je prostor, namenjen najrazliÄ?nejĹĄim priloĹžnostim. V zadnjih letih je v Velenju potekalo veÄ? kot tri tisoÄ? dogodkov, velik del le-teh je bil znotraj mestnega srediĹĄÄ?a. To je prostor, ki je namenjen razliÄ?nim skupinam ljudi in razliÄ?nim druĹĄtvom,ÂŤ je dejal in obljubil, da bodo tudi v prihodnje sobote tako Ĺživahne, druĹžabne in primerne za druĹženje, klepet ob kavi, nakupovanje in zabavo. Z razliÄ?nimi projekti bodo ohranjali ĹĄtevilo dogodkov. ÂťTruditi se moramo te tudi vsebinsko obogatiti ter privabiti turiste in obiskovalce v naĹĄo obÄ?ino, jih tu tudi zadrĹžati, kajti to pomeni, da bo mestno jedro Ĺživelo in da bodo imeli nekaj od tega trgovci, gostinci in drugi

ponudniki storitev. NaĹĄa ideja je, da Ä?im veÄ? turistiÄ?nih dogodkov izpeljemo znotraj mestnega srediĹĄÄ?a v kombinaciji s Prireditvenim

odrom in prostorom. To so povezave, ki jih lahko izkoristimo,ÂŤ je poudaril kandidat za Ĺžupana MO Velenje Peter Dermol. Na

Dermol obljublja, da bo v srediĹĄÄ?u mesta v prihodnje ĹĄe Ĺživahneje.

predvolilni stojnici se je obiskovalcem pridruĹžila tudi Tanja Fajon, predsedujoÄ?a SD.

Darko KoĹželj obljublja spremembe

Na velenjski mestni trĹžnici se je predstavil tudi Ĺžupanski kandidat SDS Darko KoĹželj. Kandidat za Ĺžupana Darko KoĹželj verjame, da lahko da nov zagon Velenju s pomoÄ?jo vseh tistih, ki Ĺželijo Velenju dobro. ÄŒe bo izvoljen, se bo potrudil, da se bodo mladi in izobraĹženi vrnili v Ĺ aleĹĄko dolino, prizadeval si bo za boljĹĄo zdravstveno oskrbo, medgeneracijsko sodelovanje in gospodarski razvoj.

KoĹželj pravi, da bo postopal skladno s kmeÄ?ko logiko, da bodo delali torej tisto, kar bodo sposobni in za kar bodo zagotovili tudi potrebna finanÄ?na sredstva.

Za Ĺžupana kandidira predvsem zaradi VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov, ki Ĺže vrsto let govorijo, da so potrebne spremembe v naÄ?inu vodenja obÄ?ine. ÂťV zadnjem Ä?asu to niso samo govorice, ampak kriki na pomoÄ?. Ti kriki pomenijo, da se ljudje borijo za svojo prihodnost,ÂŤ pravi KoĹželj in dodaja, da je dovolj sposoben, da lahko kaj spremeni in pomaga.

Za glasbeno popestritev je poskrbel tudi ansambel Zeme. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Za Ĺživahen sobotni utrip so poskrbeli tudi podporniki stranke SDS.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Ĺ˝ivljenje gre dalje – vsem teĹžavam navkljub KV cilja visoko – Sodobni CE ulici – Tudi smeh pomaga – GraĹĄÄ?inska soseska

Velenje – V teh dneh enota JeĹžek Varstveno-delovnega centra SAĹ A (VDC SAĹ A) obeleĹžuje 28 let od ustanovitve. Ob robu praznovanja so v sredo, pripravili uradno odprtje nove bivalne enote v Mozirju. Gre za pridobitev, za katero si je dolgo prizadeval pokojni Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

PodĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Peter Dermol in direktorica VDC SAĹ A Darja FiĹĄer sta v torek na igriĹĄÄ?u pred delovnim centrom v spomin na njegova prizadevanja posadila jablano.

mkp

Zelenice so igriĹĄÄ?e otrok Na Mestni obÄ?ini Velenje so dobili v zadnjem obdobju veÄ? pritoĹžb nad nekaterimi lastniki psov, ki ne odstranjujejo pasjih iztrebkov za svojimi psi. Ker se na zelenicah po mestu pogosto igrajo otroci in ker Ĺželijo, da je mesto ĹĄe naprej Ä?isto in urejeno, je odgovorno ravnanje vseh lastnikov psov nujno, zato so pred dnevi na nekaterih zelenicah po mestu postavili opozorilne table, ki lastnike psov opominjajo, da je potrebno iztrebke za psi odstraniti in da morajo biti psi na povodcih. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

8. oktobra 2020

Predvolilni sreÄ?anji z volivci

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

mz

NoÄ?e in noÄ?e pojenjati! Saj veste, o kom govorim. NesreÄ?ni korona virus tudi ni izbirÄ?en: napadel je celo slovenske gore lepotico, zdaj prvo damo ZDA, in njenega moĹža, ki se nima le za ÂťprvegaÂŤ AmeriÄ?ana, ampak ĹĄe mnogo veÄ?. In to prav zdaj, ko so v ÂťNovem svetuÂŤ volitve. Pri nas se proti temu zlu bojujemo, kakor vemo in znamo, omejili ga ĹĄe nismo. Kaj ĹĄele zatrli. A saj lahko o tem veliko posluĹĄate in berete. ÄŒe pa zato veÄ? veste, je drugo vpraĹĄanje. Sicer pa gre pri nas na drĹžavni ravni precej po starem: levica ne verjame povsem to, kar dela desnica; desnica omalovaĹžuje pobude levice.

In Ä?e je vmes ĹĄe kaj ÂťnerodnostiÂŤ, so stvari, kot so. Na sreÄ?o je v teh kritiÄ?nih Ä?asih veÄ? sodelovanja vsaj med bolniĹĄnicami, tako da bi lahko rekli, Ä?e je treba, ÂťzdravijoÂŤ edruga drugo. Skupaj pa bolnike. To pa najveÄ? ĹĄteje. Pri nas nekateri za zmago ĹĄtejejo Ĺže to, da se vendarle premika pri zaÄ?etku gradenj novih elektrarn na Savi. Saj veste: treba je najti nove vire elektriÄ?ne energije zaradi zapiranja TeĹĄa. A ÂťokoljeÂŤ terja tudi vrsto ukrepov za zaĹĄÄ?ito vodnih in obvodnih Ĺživali ter seveda kaj ÂťdobregaÂŤ za okoliĹĄke obÄ?ine in ljudi. ÄŒeprav KV marsikaj ustavlja, Ĺživljenja ustaviti ne sme. In po zaslugi ukrepov in odgovornosti in prizadevnosti ljudi na razliÄ?nih mestih tudi ne more. Ponekod kujejo nove naÄ?rte, drugje odpirajo Ĺže zgrajeno. Celje je ob novem ÂťeksperimentalnemÂŤ Tehnoparku dobilo tudi evropski projekt eksperimentalne ureditve dela dveh okoliĹĄkih ulic. In to obmoÄ?je so povezali z Ĺže pred leti obnovljenim delom starega mestnega jedra. PoloĹžili so veliko novega tlaka, vgradili podzemni sistem za zbiranje odpadkov in zasadili precej novih dreves. Tudi malo eksotiÄ?nih. Seveda je to urejeno obmoÄ?je zaprto za javni promet. Mnogi v Celju pa tudi upajo, da bo dober ÂťprometÂŤ na prodajni razstavi unikatnih izdelkov varovancev Centra za varstvo in delo Golovec. Razstava bo odprta ves oktober. V Celju so tudi slavili – ĹĄest desetletij delovanja Srednje ĹĄole za gostinstvo in turizem. Ĺ˝al ravno v Ä?asu, ko sta ti dve panogi zaradi KV moÄ?no na udaru. Ĺ e deset let veÄ? v tej sezoni slavi celjsko gledaliĹĄÄ?e; tudi v teĹžkih razmerah, seveda. Sebe in obiskovalce ÂťrazvedrujejoÂŤ s kar dvema komedijama, ki so ju predstavili za zaÄ?etek sezone.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

V PodÄ?etrtku so Ĺže ÂťodpiraliÂŤ, v Rogatcu gledajo naprej! V prvem so pred dnevi tudi uradno odprli prenovljeno knjiĹžnico in se s tem tudi reĹĄili prevelike vlage, ki je povzroÄ?ala veliko teĹžav. Zato so zdaj lahko namestili tudi novo opremo. V Rogatcu se na ÂťnovostÂŤ ĹĄele pripravljajo. Na izredni seji so sprejeli naÄ?rt, da zgradijo dislocirano enoto doma za starejĹĄe; deloval naj bi v okviru Doma upokojencev Ĺ marje. V njem bo prostora za nekaj veÄ? kot 30 uporabnikov, bivali bodo v dveh gospodinjskih skupnostih. Po naÄ?rtih naj bi dom zaÄ?eli graditi prihodnje leto, konÄ?ali naj bi ga v dveh letih. Gradili bodo tudi v Ĺ entjurju. Pri tem se ozirajo proti GraĹĄÄ?inskemu hribu pri Ponikvi. Tu naÄ?rtujejo na povrĹĄini slabih dveh hektarov v prihodnjih letih zgraditi novo stanovanjsko sosesko eno- in dvostanovanjskih hiĹĄ. V Ĺ entjurju pa so se 1. oktobra tudi zaÄ?eli letoĹĄnji IpavÄ?evi kulturni dnevi. Tudi letos bodo pestri, Ä?eprav bo tudi ta prireditev ÂťtalecÂŤ korona virusa. Zato organizatorji priporoÄ?ajo rezervacije za posamezne prireditve. Ĺ˝ivahno je tudi na Polzeli, kjer so pred dnevi slavili obÄ?inski praznik. Tudi tu v KV mejah. V sodelovanju z drĹžavno direkcijo za infrastrukturo gradijo navezovalno cesto v LoÄ?ici. Potrebna je zaradi ukinitev nivojskega prehoda Ä?ez Ĺželeznico. Ena od komunikacijskih druĹžb je zaÄ?ela v kraju graditi optiÄ?no omreĹžje. Ponekod, kjer je treba urediti komunalno infrastrukturo, bo sodelovala tudi ObÄ?ina. Prav tako si tu prizadevajo za Ä?imprejĹĄnjo popolno obnovo ceste Polzela–Velenje. V Slovenskih Konjicah pa so Ä?istili. Skupaj z ekipo Petrola, ki take akcije pripravlja ob dnevu prostovoljstva, so oÄ?istili okolico Starega gradu. Skupaj z Ĺžupanom so posadili tudi sadiko avtohtone jablane.

Pa ĹĄe to: na Polzeli je nekdaj znana tovarna za izdelavo nogavic klavrno propadla, a Polzeljani pravijo, da spomin nanjo ne bo. Ne le zato, ker so tamkajĹĄnjo obrtno cono poimenovali Lastovka, naÄ?rtujejo tudi muzej nogaviÄ?arstva. Vsaj spomini bodo torej ostali.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

VOLITVE

8. oktobra 2020

Kandidati za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje To nedeljo, 11. oktobra bodo potekale nadomestne volitve za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje. Vse tri kandidate, ki se potegujejo za ta poloĹžaj, smo povabili na pogovor

Darko KoĹželj

Benjamin Strozak

Peter Dermol

Starost: 62 Rojstni kraj: Velenje BivaliĹĄÄ?e: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Stan: poroÄ?en Otroci: sin in hÄ?i Izobrazba: srednja Sedanje delo: upokojenec KonjiÄ?ki: smuÄ?anje, tenis, pohodniĹĄtvo PolitiÄ?na opredelitev: Ä?lan Gospodarsko aktivne stranke

Starost: 57 let Rojstni kraj: Celje BivaliĹĄÄ?e: Ĺ˝arova cesta 16, Velenje Stan: loÄ?en, v razmerju Otroci: 2 sinova Izobrazba: diplomirani inĹž. tehnologije polimerov Sedanje delo: direktor, samostojni podjetnik KonjiÄ?ki: starodobni avtomobili, potapljanje – potapljaÄ? reĹĄevalec PolitiÄ?na opredelitev: socialno-liberalna Dobra drĹžava

Starost: 42 let Rojstni kraj: Slovenj Gradec BivaliĹĄÄ?e: Cesta X/33, Velenje Stan: poroÄ?en Otroci: hÄ?i Izobrazba: univerzitetni diplomirani inĹženir elektrotehnike Sedanje delo: podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje KonjiÄ?ki: ĹĄport (fitnes, boks, pohodniĹĄtvo) PolitiÄ?na opredelitev: socialni demokrat

Kaj je bistvo vaĹĄega volilnega programa? ÂťVolilni program temelji na zahtevah prebivalcev Velenja, ki si Ĺže dolgo Ĺželijo spremembe pri vodenju oÄ?ine. VelenjÄ?ani Ĺželijo veÄ?jo transparentnost in obveĹĄÄ?enost pri izvajanju doloÄ?enih projektov, Ĺželijo si boljĹĄo zdravstveno oskrbo, Ĺželijo boljĹĄo cestno povezanost, Ĺželijo si boljĹĄih cest, Ĺželijo cenejĹĄe komunalne storitve. Vse to in ĹĄe mnogo veÄ? je zahtev, ki narekujejo temeljit pristop k reĹĄevanju nastalih vpraĹĄanj. Bistvo volilnega programa je, da se bom reĹĄevanja teh vpraĹĄanj lotil z vso odgovornostjo ter da bom v vseh primerih ravnal poĹĄteno in na oÄ?eh javnosti.

Dobra iztoÄ?nica pri reĹĄevanju vpraĹĄanj je misel Alberta Einsteina: ÂťProblema ne more reĹĄiti enaka miselnost, kot ga je ustvarila.ÂŤ In ravno tega se zavedajo prebivalci Ĺ aleĹĄke doline. Velenje potrebuje nov zagon, nove ideje, nove ljudi.ÂŤ

Kaj je bistvo vaĹĄega volilnega programa? ÂťBistvo volilnega programa je kreativni prepih, boljĹĄa organizacija, uÄ?inkovitejĹĄa poraba razpoloĹžljivih sredstev v dobro vseh, zato nastopam s sloganom ÂťosveĹžimo VelenjeÂŤ. Vem, da lahko z istimi sredstvi naredimo veÄ?, bolj smotrno. Sedanja politika je izpeta, utrujena, brezciljna. Zdi se, da je edini cilj obstanek na oblasti. Velenje je bilo v preteklosti izjemno mesto s ĹĄtevilnimi preseĹžki. Danes ni veÄ? tako.

Utaplja se v povpreÄ?ju, Âťdrugi ligiÂŤ, ne nazadnje tudi v nogometu.

Velenju Ĺželim povrniti poloĹžaj, ugled naprednega, atraktivnega, tehnoloĹĄkega in seveda zelenega mesta. Mesta, ki ve, kaj si Ĺželi. Mesta, na katerega bodo obÄ?ani ponosni. Ponuditi moramo nove, sodobne izobraĹževalne produkte za nove poklice, podporo lokalnim podjetjem.

Ustaviti izseljevanje mladih strokovnjakov. Ustvariti moramo dobre podjetniĹĄke pogoje, privabiti podjetja z visoko dodano vrednostjo, dobro plaÄ?ana delovna mesta. Poskrbeti za kakovost Ĺživljenja mladih, starejĹĄih in seveda tistih ÂťvmesÂŤ. Pripraviti operativno stanovanjsko politiko, omogoÄ?iti mladim druĹžinam kakovostno Ĺživljenje, delovno okolje v Velenju. Nujna je izgradnja letnega bazena, smiselna zaokroĹžitev obmoÄ?ja okoli Jezera, predvsem pa jasna, terminsko opredeljena, ustrezno financirana razvojna strategija turizma. OsveĹžiti moramo otroĹĄko igriĹĄÄ?e, da bo zanimivo za vse, od najmlajĹĄih do zgodnjih najstnikov. BoljĹĄa mora biti tudi podpora perspektivnim mladim ĹĄportnikom in klubom.ÂŤ

ÂťMoj volilni program je sestavljen iz treh podroÄ?ij, in sicer iz zdravstva, v katerem bomo skrbeli za kvalitetno zdravstveno oskrbo in dostopno zdravstvo. Vlagali bomo v organizacije, kot so gasilska druĹĄtva (nakup gasilskih vozil, kadrovska okrepitev poklicne enote, helioport), ki skrbijo oz. varujejo naĹĄe zdravje. Spodbujali bomo uporabo trajnostnih prometnih reĹĄitev.

Drugo podroÄ?je je namenjeno uspeĹĄni in napredni skupnosti, v okviru katere bomo zagotavljali podporo obstojeÄ?emu gospodarstvu in iskanju novih investitorjev, ki bodo ustvarjali delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Skrbeli bomo za naravno, kulturno dediĹĄÄ?ino in spomenike.

Pripravljamo pa Ĺže projekte za postopno prestrukturiranje Ĺ aleĹĄke doline. Za prioriteto smo si za dveletno obdobje zadali pripravo projektov za izgradnjo Poslovne cone Pesje, obnovo Stare elektrarne in gradnjo stanovanj za mlade druĹžine in starostnike.

Tretje podroÄ?je je namenjeno dobremu Ĺživljenju vsakega posameznika, s posebno skrbjo za ranljive skupine ljudi. Tudi v prihodnje bomo zagotavljali vsem otrokom dostopen vrtec, vsakdo v Velenju bo imel zagotovljen topel obrok in streho nad glavo. Pripravili bomo strokovne osnove za izgradnjo novih stanovanj, za mlade in starostnike, podpirali izobraĹževalne programe in si prizadevali za reĹĄitev prostorske stiske v CVIU. Posebno skrb bomo namenjali projektom za starejĹĄe.ÂŤ

Kako boste poskrbeli za starejĹĄe? ÂťPrvi ukrep je nadzidava doma za starejĹĄe v Velenju. Vem, da je gradbeno dovoljenje Ĺže izdano, da je drĹžava Ĺže zagotovila financiranje. Drugi ukrep je zagotovo zagotavljanje pogojev, da lahko starostniki Ä?im dlje Ä?asa ostanejo pri svojcih v svojem domaÄ?em okolju. Naslednji ukrep bo temeljil na iskanju prostorskih moĹžnosti izgradnje novih nastanitvenih kapacitet, kamor bomo povabili tudi zunanje investitorje.ÂŤ Kaj boste naredili za veÄ?ji gospodarski razcvet? ÂťSodelovalno gospodarstvo je tudi v Velenju v zadnjih letih naredilo pomemben korak tako v izobraĹževalnem smislu kot kasneje pri zaposlovanju. Beg moĹžganov iz doline bomo ustavili samo z zagotavljanjem delovnih mest z veÄ?jo dodano vrednostjo. To vidim v visokotehnoloĹĄkih podjetjih (v Velenju jih je kar nekaj) v podjetjih, ki so izvozna naravnana, vsekakor pa v praviÄ?nem in solidarnem prestrukturiranju Premogovnika. Za vse to mora obÄ?ina zagotoviti ustrezne prostorske pogoje ter ne nazadnje tudi dodatna finanÄ?na sredstva, tako iz proraÄ?una obÄ?ine, drĹžave kot Ä?rpanja Evropskih sredstev.ÂŤ Ste za uvedbo participativnega proraÄ?una? ÂťDa. Prebivalci morajo imeti moĹžnost odloÄ?anja razporejanja dela proraÄ?unskega denarja. OdloÄ?ati morajo, katere investicije so za skupnost najnujnejĹĄe in kako Ĺželijo izboljĹĄati kakovost Ĺživljenja v obÄ?ini.

Vsaka prebivalka in vsak prebivalec obÄ?ine mora imeti priloĹžnost ne le sodelovati pri odloÄ?anju o tem, kateri projekti se bodo v oĹžji lokalni skupnosti, v kateri Ĺživi, izvajali, temveÄ? tudi sam(a) predlagati projekte, ki bodo izboljĹĄevali Ĺživljenjsko okolje.ÂŤ Kako boste zadrĹžali izobraĹžene mlade v domaÄ?em mestu? ÂťMladi odhajajo za kruhom, ker so v Ljubljani plaÄ?e dva- ali trikrat veÄ?je kot v Velenju, mogoÄ?e so boljĹĄi tudi delovni pogoji. Beg moĹžganov bi zaustavil z dajanjem moĹžnosti podjetnikom, da ostanejo v Velenju. Poznam kar nekaj projektov dobrih podjetij v Velenju, ki trenutno stojijo na mestu, ker niso dobili priloĹžnosti ĹĄiritve. Bojim se, da bodo ta podjetja pobegnila, Ä?eprav zagotavljajo delovna mesta za osebe z visokoĹĄolsko izobrazbo ne le iz Velenja, ampak tudi iz ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja. Potrebne bo dosti energije, da bomo ta podjetja zadrĹžali in se bodo lahko razvijala. Potrebujemo prostorske akte, ki morajo omogoÄ?ati podjetjem pogoje za gradnjo, obÄ?ina pa mora zagotavljati tudi spodbujanje inovativnosti podjetnikov. Imamo tudi nekaj objektov, ki bi jih lahko dali v najem ali prodali. Z njimi lahko privabimo tuje investitorje, ki bodo pri nas ustvarjali nova delovna mesta.ÂŤ

Kako boste poskrbeli za starejĹĄe? ÂťZ izgradnjo novega doma za ostarele, ki bo nudil sodobno, integrirano zdravstveno in socialno oskrbo, tudi z novimi varovanimi stanovanji. Uveljavili bomo predkupno pravico za stanovanja v niĹžjih nadstropjih, imenovali posebnega obÄ?inskega pooblaĹĄÄ?enca za upokojence, ki bo enotna, strokovna, vedno dosegljiva toÄ?ka komuniciranja za starejĹĄe obÄ?ane, druĹĄtva, organizacije ‌ Kaj boste naredili za veÄ?ji gospodarski razcvet? ÂťOĹživiti je treba poslovno cono. Privabiti podjetja s sprejetjem atraktivnih pogojev poslovanja. ObÄ?ina lahko npr. odloĹži plaÄ?evanje komunalnega prispevka, nadomestila za stavbno zemljiĹĄÄ?e. OsveĹžiti infrastrukturo, bolj pritisniti na drĹžavo za izgradnjo ceste. Oblikovali bomo stanovanjsko shemo za izgradnjo ali nakup t. i. kadrovskih stanovanj. Vse skupaj bomo povezali v boljĹĄo promocijo gospodarskih potencialov mesta.ÂŤ Ste za uvedbo participativnega proraÄ?una? ÂťDA, kajti to je edini naÄ?in, da lahko obÄ?ani participirajo pri uresniÄ?evanju projektov, ki poveÄ?ujejo kakovost njihovega Ĺživljenja, bivanja.ÂŤ Kako boste zadrĹžali izobraĹžene mlade v domaÄ?em mestu? ÂťDomaÄ?i mladi strokovnjaki v Velenju ne vidijo prihodnosti, ker ni dobro plaÄ?anih delovnih mest. Treba je ustvariti pogoje za dobro plaÄ?ana delovna mesta, ki ne pomenijo niÄ?, Ä?e mladi nimajo kje stanovati. Treba je zgraditi obÄ?inska stanovanja, da bodo mladi na zaÄ?etku svoje kariere imeli dostop do stanovanj in si bodo lahko ustvarili druĹžine. Privabimo lahko tudi investitorje, podjetja, ki jim bomo dali pogoje za ustvarjanje dobro plaÄ?anih delovnih mest in bo njihov interes zaposlovati lokalne strokovnjake, zato bodo sofinancirali izgradnjo stanovanj, ki jih bomo lahko oddajali v najem po ugodni ceni. Torej, lahko obÄ?ina najame kredit in zgradi stanovanja, lahko pa gremo v javno-zasebna partnerstva, od katerih imamo vsi korist.ÂŤ

Kaj je bistvo vaĹĄega volilnega programa?

Kako boste poskrbeli za starejĹĄe? ÂťSistemsko bomo uredili financiranje druĹĄtev upokojencev, pomagali zagotavljati kvalitetne prostore za njihovo delovanje, pripravili strokovne osnove (prostorski naÄ?rte in projekte) za gradnjo novih stanovanj za starejĹĄe. Podpirali bomo idejo o krepitvi veÄ?generacijskega centra in zagotavljanju ustreznih prostorov za druĹĄtva. Glede na to, da Center za socialno delo ne bo veÄ? zagotavljal storitve PomoÄ? na domu, bomo poiskali reĹĄitev in to storitev tudi v prihodnje v Velenju ohranjali.ÂŤ

Kaj boste naredili za veÄ?ji gospodarski razcvet? ÂťPostopno bomo uredili sistemsko podporo mladim podjetjem, ki delujejo znotraj SAĹ A inkubatorja, tudi po petih letih delovanja. Oblikovali bomo projektno skupino za podporo obstojeÄ?emu gospodarstvu in privabljanju novih investitorjev znotraj SAĹ A regije. Vlagali bomo v poslovne cone, zagotavljali ĹĄtipendiranje deficitarnih poklicev in spodbujali k ĹĄe veÄ?ji povezanosti izobraĹževanja in podjetij.ÂŤ

Ste za uvedbo participativnega proraÄ?una? ÂťPodpiramo participativni proraÄ?un oz. sodelovanje javnosti pri sprejemanju odloÄ?itev, kot ga imamo danes, ko so krajevne skupnosti vkljuÄ?ene v pripravo proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje. Prav tako ima javnost moĹžnost sodelovanja pri sprejemanju obÄ?inskih aktov. V okviru obÄ?inske uprave imamo skrbnika, ki je zadolĹžen za sodelovanje in izmenjavo informacij s krajevnimi skupnostmi in mestnimi Ä?etrtmi.ÂŤ

Kako boste zadrĹžali izobraĹžene mlade v domaÄ?em mestu? ÂťZgodila se nam je centralizacija, ko se celoten kapital in delovna mesta stekajo v Ljubljano. To je velik sistemski problem, tako kot izgradnja tretje razvojne osi. SAĹ A inkubator je s podporo mladim podjetjem odigral odliÄ?no vlogo pri zaÄ?etni fazi prestrukturiranja gospodarstva.

Cilj je sistemsko urediti razvoj podjetij od zaÄ?etne podpore dalje. V poslovne cone v naĹĄem okolju pa bomo od zunaj spuĹĄÄ?ali samo tiste investitorje, ki bodo ustvarjali visoko dodano vrednost, da bodo mladi imeli kvalitetna delovna mesta in visoke plaÄ?e. Pripravili bomo tudi projekte za izgradnjo novih stanovanj, ki jih bomo s posebnim razpisom namenili posebej mladim.ÂŤ đ&#x;”˛

mz, tf

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

RGP na poti med petnajst najboljĹĄih gradbenih podjetij v Sloveniji S preoblikovanjem in vstopom novega veÄ?inskega lastnika v druĹžbo poveÄ?ali finanÄ?no stabilnost in druĹžbi omogoÄ?il nadaljnji razvoj – LetoĹĄnje leto bo po ustvarjenih prihodkih in dobiÄ?ku rekordno Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – DruĹžba RGP z novim sloganom ÂťRekonstrukcije, gradnje, proizvodnjaÂŤ nakazuje prehod iz klasiÄ?nih rudarskih gradbenih programov v gradbeno podjetje. Je del Skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE). VeÄ?inski lastnik druĹžbe so od konca lanskega leta Dravske elektrarne Maribor (DEM).

Nekaj odstotkov v druŞbi, ki je bila ustanovljena leta 2003 v sklopu celovite preobrazbe in prestrukturiranja poslovnega sistema Premogovnik Velenje, imajo v lasti druŞbe Premogovnik Velenje (PV), Termoelektrarna Šoťtanj (TEŠ) in Soťke elektrarne Nova Gorica (SENG). Glavna sprememba druŞbe pa se je zgodila Şe prej, pravi direktor Anton Žagar.

Z njim smo se prejťnji teden pogovarjali na sedeŞu podjetja v Velenju, kamor se v sluŞbo vozi iz Medvod. Pred tem je bil do pred treh let na Slovenskih Şeleznicah direktor Železniťkega gradbenega podjetja Ljubljana.

KljuÄ?no je bilo preoblikovanje v skupno infrastrukturno podjetje KljuÄ?no za RGP je bilo preoblikovanje druĹžbe v skupno infrastrukturno podjetje v Skupini HSE. Zakaj? ÂťZato, ker nam to omogoÄ?a pridobivanje poslov znotraj Skupine z direktno oddajo del. To je RGP-ju pravzaprav omogoÄ?ilo preĹživetje.

Status infrastrukturnega podjetja je omogoÄ?il vstop ostalih druĹžb v lastniĹĄko

strukturo. Ta je iz praktiÄ?no 100-odstotnega lastniĹĄtva PV preĹĄla na skoraj 90-odstotno lastniĹĄtvo DEM. S preoblikovanjem se je druĹžbi, ki je bila ustanovljena leta 2003 v sklopu celovite preobrazbe in prestrukturiranja poslovnega sistema PV, poveÄ?ala finanÄ?na stabilnost, pa tudi moĹžnosti za nadaljnji razvoj v obliki poveÄ?anega obsega izvajanja del in storitev zunaj Skupine HSE.ÂŤ

Primanjkuje gradbincev ÂťKoronaÂŤ vam torej ni prav niÄ? pokvarila naÄ?rtov? ÂťK sreÄ?i ne. Smo podjetje, kjer se veÄ?ina del izvede na terenu in le manjĹĄi del lahko doloÄ?eni zaposleni izvedejo od doma. K sreÄ?i v epidemiji nismo imeli niti enega primera okuĹžbe. Bilo pa bi zelo neprijetno, Ä?e bi se to zaÄ?elo dogajati.ÂŤ

primanjkuje gradbenikov, sploh inĹženirjev. Trudimo se jih privabiti na razliÄ?ne naÄ?ine, tudi s ĹĄtipendiranjem. GradbeniĹĄtvu, to ima prihodnost, manjka dobrega kadra. Ĺ koda, da v Ĺ aleĹĄki dolini ni veÄ? zanimanja za te poklice.ÂŤ

â?ą

Perspektiva je v podjetniĹĄtvu

Ĺ e vedno je najveÄ?ji porast novih podjetij in novih delovnih mest v lokalnem gospodarstvu zaznaven v panogah, ki so neposredno, pa tudi posredno povezane s pridelovalno dejavnostjo, pravi

Bi lahko izpostavili kakĹĄen bolj znan ali pa veÄ?ji projekt? ÂťZakljuÄ?ujemo remont ĹželezniĹĄke proge Zidani Most–Rimske Toplice, zaÄ?eli smo s projektom izgradnje 400 kilovoltnega daljnovoda Cirkovce–Pince, dolgega dobrih 80 kilometrov, ki bo imel 264 stebrov, pripravljamo se na dva remonta na Gorenjskem. Trenutno smo precej intenzivno vkljuÄ?eni v ĹželezniĹĄke projekte.ÂŤ

â?ą

Mestna obÄ?ina Velenje in SAĹ A inkubator sta minulo soboto na Titovem trgu Ĺže sedmo leto zapored organizirala prireditev Podjetno Velenje, na kateri se je predstavilo 12 lokalnih podjetnikov

Velenje, 3 oktobra – Podjetno Velenje je Ĺže tradicionalna predstavitvena trĹžnica, na kateri lahko svoje produkte in storitve ponudijo podjetniki s sedeĹžem v Velenju. Namenjena je predvsem manjĹĄim, na trgu manj vidnim, da laĹžje najdejo pot do strank. Obenem je trĹžnica odliÄ?na priloĹžnost, da lokalni prebivalci spoznajo manj izpostavljeni del domaÄ?ega gospodarstva in potipajo tudi za zaposlitvenimi priloĹžnostmi.

Delamo za DARS, Direkcijo za ceste, Slovenske Ĺželeznice, za veÄ?ja gradbena podjetja, kot sta recimo Kolektor in Pomgrad ...ÂŤ.

Pridobivanje poslov na eksternih trgih je najbrĹž precej zahtevno. Treba se je boriti s hudo in ĹĄtevilÄ?no konkurenco.

Prisotni po vsej Sloveniji ÂťJa, mogoÄ?e je v tem trenutku sreÄ?a ta, Rekli ste, da je vaĹĄe delo na terenu – kje da je v gradbeniĹĄtvu veliko naloĹžb. Pozna ste prisotni ta Ä?as? se, da je gradbeni trg v Sloveniji okreval, da so se zaÄ?eli izvaÂťV jati veliki infrastrukÄŒe bo ĹĄlo vse po sreÄ?i, bo gradbeniĹĄtvu turni projekti pri letoĹĄnje leto rekordno. – to ima gradnji cest in ĹželeZakljuÄ?ili ga bodo s znic. PriÄ?akujemo, prihodnost, da se bo tak trend skoraj 30 milijoni evrov nam manjka prihodkov in z 1,5 milijona investicij nadaljeval. dobrega kadra. ÄŒe bo tako, gradbinevri dobiÄ?ka. Ĺ koda, da ni cem ne bo zmanjkalo posla.ÂŤ veÄ? zanimanja ÂťPraktiÄ?no po vsej za te poklice.ÂŤ Sloveniji, zelo razpr- Problem so nihanja ĹĄeno. Dela izvajamo Lansko poslovno leto ste KakĹĄni pa so pogledi in naÄ?rti za naprej? tako za naroÄ?nike zelo dobro zakljuÄ?ili, grev Skupini HSE kot ÂťPostati hoÄ?emo eno najboljĹĄih petnajste po tej poti tudi letos? tudi za druge. Trenu- stih gradbenih podjetij v Sloveniji, Ä?eÂťLetoĹĄnje leto, tako za Direktor druĹžbe RGP Anton Ĺ˝agar: ÂťPomembna referenca za tno veÄ? kot 60 odstot- mur smo Ĺže zelo blizu. Ustvariti Ĺželimo zdaj kaĹže, bo rekordno. ÄŒe hidrotehniÄ?ne objekte je ekoloĹĄka sanacija - revitalizacija plitvine kov poslov izvajamo stabilno poslovanje, stabilen obseg pribo ĹĄlo vse po sreÄ?i, bomo Ĺ oĹĄtanjskega jezera in dodatno varovanje breĹžin obstojeÄ?ega na projektih, ki smo hodkov. NajveÄ?ja teĹžava v gradbeniĹĄtvu leto zakljuÄ?ili s skoraj 30 miprotipoplavnega nasipa.ÂŤ jih pridobili na trgu. so namreÄ? nihanja od velikih do minilijonov evrov prihodkov in z malnih prihodkov. Gradbena podjetja dobrim milijonom in petsto tisoÄ? evri doniso tehnoloĹĄka podjetja, ki se lahko Koliko vas je zaposlenih?

LastniĹĄka struktura: biÄ?ka. Poslovno leto 2019 je druĹžba RGP Ä?ez noÄ? spremenijo in izvajajo druge 89,9 % Dravske elektrarne Maribor zakljuÄ?ila s prihodki v viĹĄini 18 milijonov ÂťTrenutno nas je 152. V zadnjih treh lestoritve. Veliko in ĹĄe veÄ? bomo vlagali 4,0 % Premogovnik Velenje evrov in ustvarila dobiÄ?ek v viĹĄini 700 tisoÄ? tih smo na novo zaposlili 50 sodelavcev, v razvoj, opremo. Ĺ˝elimo biti res kon5,1 % Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj evrov. Vsako leto investiramo od dva do od inĹženirjev do tehnikov in delavcev kurenÄ?na in uspeĹĄna gradbena firma.ÂŤ đ&#x;”˛ 4,0 % SoĹĄke elektrarne Nova Gorica dva milijona in pol evrov v novo opremo, v gradbeni operativi. Primerne kadre ki jo potrebujemo za izvajanje projektov.ÂŤ ĹĄe vedno iĹĄÄ?emo. Na trgu dela moÄ?no

ÂťVelenje bo rastlo na malih podjetjihÂŤ Tina Felicijan

8. oktobra 2020

podĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. ÂťNa proizvodnjo nekih produktov je ĹĄe vedno vezanih pribliĹžno 60 odstotkov delovnih mest. Mala podjetja pa iĹĄÄ?ejo ideje, inovativne pristope, da v teh veÄ?jih podjetjih najdejo posel. Prav zato je toliko malih podjetij prav tako vezanih na pridelovalno dejavnost. S tem pa dobijo reference, da lahko uspeĹĄno konkurirajo na ĹĄirĹĄem trgu. Teh podjetij je vedno veÄ? in vedno bolj jih moramo spodbujati,ÂŤ je povedal, da bo Velenje v prihodnosti rastlo na malih podjetjih, zato mora biti lokalno gospodarstvo tudi v prihodnje podjetno razvojno naravnano. ÂťDanes imamo mlada podjetja, ki imajo vse moĹžnosti, da pridejo skozi prvo sito – oblikujejo svojo idejo in se postavijo na trg. Do teĹžave pride, ko

Andreja Smolej, Aja-Lina

ta podjetja prerastejo okolje, v katerem so,in potrebujejo bodisi veÄ?je prostore bodisi dodaten trg. Pri tem vpraĹĄanju pa imamo luknjo, zato je naĹĄ cilj, da podporo sistemsko uredimo. V Rudarskem domu, denimo, trenutno delujejo Ĺže dozorela podjetja. NaÄ?rtujemo, da bomo te prostore prodali tem podjetjem, s pridobljenimi sredstvi kupili nove prostore, jih dali na voljo mladim podjetjem, tako pa ustvarjali svoj vir prihodkov, ki jih bomo vlagali nazaj v podjetniĹĄtvo.ÂŤ Andreja Smolej, podjetje Aja-Lina: ÂťProizvajamo otroĹĄka igrala, didaktiÄ?ne pripomoÄ?ke, blazine, sedeĹže iz pene.

Z veseljem se udeleĹžujemo prireditve Podjetno Velenje, ker nimamo svoje maloprodajne mreĹže, zato je to priloĹžnost za predstavitev v domaÄ?em okolju.

Sicer vse naĹĄe Ĺželje in priÄ?akovanja za

Janja Strozak, spletni butik Loving Paw

podporo pri poslovanju niso izpolnjene, se pa da marsikaj dogovoriti. V preteklosti so bili zelo dobrodoĹĄli razpisi obÄ?ine za sofinanciranje naloĹžb. DobrodoĹĄla je podpora SAĹ A inkubatorja pri mreĹženju. TakĹĄnih priloĹžnosti si Ĺželimo tudi v prihodnje.ÂŤ Janja Strozak, spletni butik Loving Paw: ÂťUkvarjamo se s prodajo butiÄ?nih izdelkov za kuĹžke in muce. Mislim, da Velenje je naklonjeno podjetniĹĄtvu. Na takĹĄnih prireditvah se lahko predstavimo lokalnemu prebivalstvu. SAĹ A inkubator nam omogoÄ?a izobraĹževanja in stike z raznimi potencialnimi strankami in vlagatelji. Imamo se kam obrniti. Korona kriza naĹĄe panoge ni pretirano prizadela.

Opazili smo celo porast spletne prodaje.

Nam je pa Ĺžal za vse podjetnike, ki so zaradi razmer v pomanjkanju.ÂŤ

Sanela JeliÄ?ić, Moja mala telovadnica

Sanela JeliÄ?ić, Moja mala telovadnica: ÂťNaĹĄa posebnost je izvajanje vodene vadbe izkljuÄ?no za Ĺženske, posebno zanimivi pa so programi vadbe v noseÄ?nosti in po porodu. Mamice lahko na vadbo pripeljejo tudi otroke. Nudimo vadbo za vse starostne skupine in skupaj reĹĄujemo teĹžave, ki jih prinaĹĄajo posamezna obdobja. Med epidemijo smo vadbo izvajale na daljavo, ko so se razmere umirile, pa smo se vrnile v telovadnico. PridruĹžuje se nam vedno veÄ? Ĺžensk.ÂŤ Iztok MelanĹĄek, glasbena trgovina M4: ÂťZa uspeh v podjetniĹĄtvu je treba z inovativnimi idejami in pristopi najti svojo pot do ljudi. ÄŒe da duĹĄo v svoje podjetje, lahko vsakomur uspe. Je pa vsaka podpora dobrodoĹĄla. Vsako leto izkoristimo priloĹžnost za obisk prireditve Podjetno Velenje. Korona kriza je sicer zelo prizadela glasbenike. Delovanje bendov se je praktiÄ?no ustavilo. So se pa odprle nove niĹĄe, in sicer ljudje, ki so se Ĺže dolgo Ĺželeli nauÄ?iti igrati nek inĹĄtrument, za kar so sedaj naĹĄli Ä?as. Tako se je okrepila prodaja zaÄ?etniĹĄkega programa, precej pa tudi spletna prodaja.ÂŤ đ&#x;”˛

Iztok MelanĹĄek, glasbena trgovina M4

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

AKTUALNO

8. oktobra 2020

Saťa inkubator praznoval peto obletnico V Podjetniťkem centru Standard so pripravili praznovanje ob 5-letnici delovanja PC Standard in nove ekipe Saťa inkubatorja, ki je postal valilnica talentov, za prihodnost ťe kako pomembnih – Turizem skriva velik potencial Velenja Jasmina Škarja

V Ä?etrtek, 1. oktobra, je v PodjetniĹĄkem centru Standard potekala Ĺživahna razprava o prihodnosti mladih podjetij. Spomnili so se tudi zaÄ?etka poti SaĹĄa inkubatorja pred petimi leti, ki je v tem Ä?asu postal dom najboljĹĄih zagonskih podjetij SaĹĄa regije. S skupnimi moÄ?mi so ustvarili devetindevetdeset novih delovnih mest in enainĹĄestdeset novih podjetij, na kar so zelo ponosni. KakĹĄno je stanje mladih Startup podjetij, smo povpraĹĄali novo drĹžavno sekretarko na gospodarskem ministrstvu Ajdo Cuderman, dosedanjo direktorico Javne agencije Spirit. ÂťStartup podjetja imajo ĹĄe vedno nizko stopnjo preĹživetja, okrog odstotek tistih, ki zaÄ?no, z idejo tudi preĹživijo. Gotovo pomaga vkljuÄ?itev industrije, ki dela bolje kot druge panoge.

Tudi SaĹĄa inkubator to poÄ?ne izjemno dobro, v Velenju je doma tudi industrija (Gorenje nima meja), bo pa prihodnost prinesla tudi reÄ?i, o katerih se ĹĄe ne razmiĹĄlja. Ni vse v konÄ?nem kupcu, kozmetiki, hrani itd., precej je tudi v tehnologiji, v kateri so mlada inovativna podjetja bolj fleksibilna kot starejĹĄa, ki imajo kapital, namenjen inovacijam, mlajĹĄa morajo biti Praznovanja pete obletnice so se udeleĹžili tudi Matej Rus iz Tovarne podjemov in Iniciative Start-up Slovenija, Branko Drobnak, predsednik Poslovnih angelov Slovenije, ter Franci BratkoviÄ?, direktor Razvojnega centra Novo mesto. Dogodek je popestril komik UroĹĄ Kuzman.

fleksibilnejĹĄa, da pridejo do niĹĄnih tehnologij. DobrodoĹĄlo je, da mala podjetje poveĹžemo z veÄ?jimi in jih konkretno podpremo.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kje iskati nove priloĹžnosti in skriti potencial Velenja, je Cudermanova odgovorila, da je turizem tisto podroÄ?je, ki je precej neizkoriĹĄÄ?eno in skriva velik potencial. Prihodnost vidi tudi v plastiÄ?ni industriji, ki ponuja veliko priloĹžnosti, saj gre za reciklabilne in biorazgradljive materiale.

prestrukturirati. V zadnjih dveh letih se nismo niti zavedali, da smo se deloma Ĺže, kajti vedno veÄ? je manjĹĄih podjetij in vedno manj veÄ?jih gospodarskih druĹžb.

Kljub temu ĹĄtevilo delovnih mest v Velenju naraĹĄÄ?a, kar pomeni, da prihajajo manjĹĄa

Start-up skupnost Ä?aka svetla prihodnost

bodo mlada zagonska podjetja ĹĄe kako pomembna. ÂťTudi majhna podjetja lahko z leti postanejo velika. Ko vidimo, da najveÄ?ja tri podjetja danes ustvarjajo Ĺže veÄ? kot tri milijone evrov prometa, se zavemo, da lahko imajo tudi mala in mlada podjetja izredno dobre pogoje za razvoj podjetij in odpiranje novih delovnih mest. Lahko reÄ?em, da je to edina in prava pot.

NaĹĄa naloga je, da podpiramo Startup skupnost in v prihodnje uredimo sistemski razvoj teh podjetij, do trenutka, ko postanejo dovolj trĹžno moÄ?na, da lahko sama investirajo v svoje poslovne kapacitete,ÂŤ je prepriÄ?an Dermol, ki verjame, da se bo uspeĹĄna zgodba nadaljevala in da je to ĹĄele zaÄ?etek nove poti, ki vodi v svetlo prihodnost.

Da pred petimi leti niso vedeli, kam se podajajo, je v svojem nagovoru poudaril podĹžupan MO Velenje Peter Dermol, ki je bil eden tistih, ki so vseskozi podpirali PodV prihodnje moramo razmiĹĄljati o specializiranem industrijskem inkubatorju, ki zagonskim jetniĹĄki center Standard podjetjem ponuja vso infrastrukturo in znanje. Tako bo dolina postala ĹĄe privlaÄ?nejĹĄa za in SaĹĄa inkubator. ÂťKljub mladi potencial. PriloĹžnost pa bodo dobila podjetja, ki so naravnana proizvodno, mi jim lahko nekaterim oporekanjem omogoÄ?imo proces in ĹĄiritev na Ä?im boljĹĄi naÄ?in. smo vztrajali in bili uspeĹĄni tudi pri pridobivanju nepovratnih sred- inovativna in razvojno naravnana podjetja. O uspehu priÄ?ajo rezultati Direktorica SaĹĄa inkubatorja Karla stev. Ko pogledamo nazaj, ugotovimo, da SaĹĄa inkubator je postal valilnica talentov, je bila to velika in pomembna naloĹžba v ki bodo v prihodnosti, v Ä?asu prestrukturi- Sitar je izjemno ponosna na to, da so razvoj gospodarstva, mlade Start-up sku- ranja, ko bomo iskali nove priloĹžnosti, ĹĄe dokazali, kako lahko mala ekipa doseĹže velike premike v lokalnem in repnosti, ki bo ena od osnov za nadaljnji kako pomembni,ÂŤ je dejal Dermol. gionalnem okolju. ÂťTemu priÄ?ajo naĹĄi razvoj naĹĄega Velenja. Zavedati se moramo tudi, da predstavlja SaĹĄa inkubator Majhna podjetja so prihodnost rezultati. Podjetja v PC Standardu in PC Rudarskem domu so lani (2019) visoko dodano vrednost v obÄ?ini, ter to, Velenja da so mladi in njihove inovativne ideje v Velenje Ä?aka velik izziv prestrukturiranja skupaj ustvarila veÄ? kot enajst milijonov tem obdobju kljuÄ?ne za nadaljnji razvoj regije, ĹĄtevilne veÄ?je druĹžbe pa izgublja- Ä?istih prihodkov. V programe, ki smo naĹĄega mesta, kajti dolina se bo morala jo delovno moÄ?. V fazi prestrukturiranja jih skrbno zasnovali in izvedli, pa se je uspeĹĄno vkljuÄ?ilo veÄ? kot dvesto petdeset podjetij. ÄŒeprav se zavedamo, da so to za nekatere samo ĹĄtevilke, to za nas pomeni velik preskok. Za temi ĹĄtevilkami stojijo ljudje, podjetja in zgodbe ljudi, ki jih dobro poznamo. To je tisto, kar navdihuje in najveÄ? ĹĄteje.ÂŤ

Nadomestne volitve v maskah

V nedeljo, 11. oktobra, bodo v Velenju potekale nadomestne volitve Ĺžupana – VoliĹĄÄ?e za predÄ?asno glasovanje odprto samo ĹĄe danes Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 6. oktobra – V nedeljo, 11. oktobra, bodo na vseh obstojeÄ?ih 33 voliĹĄÄ?ih, ki so razporejena po krajevnih skupnostih in mestnih Ä?etrtih Mestne obÄ?ine Velenje, potekale nadomestne volitve Ĺžupana. PredÄ?asno glasovanje se je zaÄ?elo v torek 6. oktobra. Namenjeno je tistim volivkam in volivcem, ki se na dan sploĹĄnega glasovanja volitev ne bodo mogli udeleĹžiti. Svoj glas je na voliĹĄÄ?u za predÄ?asno glasovanje v sejni dvorani Mestne obÄ?ine moĹžno oddati ĹĄe danes, v Ä?etrtek, 8. oktobra, med 7. in 19. uro.

Na nedeljskih predÄ?asnih volitvah bodo voliĹĄÄ?a odprta od 7. do 19. ure. V petek, 9. oktobra, ob 24. uri se zaÄ?ne volilni molk, ki bo trajal do nedelje, 11. oktobra, do zaprtja voliĹĄÄ?.

Volitve bodo potekale po navodilih Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. Volivci bodo na voliĹĄÄ?a (s seboj morajo imeti obvestilo in osebni dokument) vstopali z masko na obrazu in si razkuĹžili roke. Na voliĹĄÄ?ih bo poskrbljeno za razkuĹževanje povrĹĄin in pisal.

V zvezi z nedeljskimi volitvami bo jutri, v petek, 9. oktobra, potekala tako imenovana inĹĄtruktaĹža s prevzemom volilnega gradiva za predsednike in namestnike predsednikov volilnih odborov. Vabljenih je 66 oseb. Da bo OVK lahko zadostila vsem zahtevam o varnostni razdalji in ĹĄtevilu oseb, ki so lahko navzoÄ?i na takĹĄnem zboru, bodo inĹĄtruktaĹžo izvedli v dveh skupinah s po 33 vabljenimi. Po opravljenem delu prve skupine bodo prostor prezraÄ?ili in razkuĹžili, nato pa inĹĄtruktaĹžo izvedli ĹĄe za drugi del vabljenih. OKV je za mnenje, Ä?e je tak naÄ?in ustrezen oziroma o tem, Ä?e je treba ob sploĹĄno znanih upoĹĄtevati ĹĄe kakĹĄne druge ukrepe, zaprosila za mnenje NIJZ. Kot je povedala predsednica OVK Milena BukviÄ? – DeĹžman, pa so NIJZ posebej zaprosili za mnenje o tem, ali in kako naj

V torek se je na voliĹĄÄ?u v sejni dvorani Mestne obÄ?ine Velenje zaÄ?elo tridnevno predÄ?asno glasovanje.

izvedejo glasovanje na domu, za katerega zaprosijo tisti, ki zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo osebno na voliĹĄÄ?e. Do tega torka so komisijo za glasovanje na domu zaprosili trije volivci, Ä?as za to pa so imeli ĹĄe v sredo. ÂťTako osebo morata obiskati najmanj dva Ä?lana volilnega odbora, ki volivcu izroÄ?ita glasovnico, podpisati mora zapisnik o opravljenem glasovanju, pri katerem morata biti v prostoru, v katerem volivec ob zagotovljeni tajnosti glasovanja opravi svojo dolĹžnost. Pri tem se postavlja vpraĹĄanje, kako ravnati v primeru, ko je takĹĄen volivec na primer v karanteni ali celo potrjeno okuĹžen z virusom covid. Lahko se zgodi tudi, da je okuĹžen kdo od Ä?lanov volilnega odbora, pa tega sploh ne ve. V tem primeru kljub obvezni maski lahko ogrozi bolnega in obratno,ÂŤ pojasnjuje predsednica razlog, zaradi katerega so NIJZ zaprosili za posebna navodila. đ&#x;”˛

5

Dolina mora biti privlaÄ?na za mlade

Pogled nazaj je direktorica ocenila kot Ä?as negotovosti. ÂťKo smo zaÄ?eli, smo bili tipiÄ?en Start-up, nismo vedeli, kaj nas Ä?asa. Vendar se da z ekipo, ki verjame in ima cilje, marsikaj spremeniti in uresniÄ?iti. Prvi cilj, ki smo si ga zadali, je postaviti nov steber v naĹĄem programu – Ĺ olo za vlagatelje, ker Ĺželimo okrepiti mreĹžo Poslovnih angelov, ki so nam pomagali in bili pripravljeni vloĹžiti svoj kapital v inovativne startupe in jim pomagati v zaÄ?etni fazi razvoja. Glede na to, da smo v industrijskem okolju, moramo razmiĹĄljati o specializiranem industrijskem inkubatorju, ki zagonskim podjetjem ponuja vso infrastrukturo Startup podjetja imajo ogromno moĹžnosti, ki jih ne znajo izkoristiti. Javna agencija Spirit vsako leto pelje potencialne podjetnike na izbrano lokacijo v NemÄ?ijo, Ĺ vico ..., za izbrane branĹže, do tujih investitorjev, kjer lahko dobijo nova znanja in informacije. Lansko leto smo iskali Startup podjetja s podroÄ?ja mobilnosti in digitalnih tehnologij. Bilo jih je silno malo, moĹžnosti za sofinanciranje pa so precejĹĄnje. Pomembna je Ĺže prava usmeritev.

in znanje. Tako bo dolina postala ĹĄe bolj privlaÄ?na za mlade potenciale.

Zavedati pa se je treba, da uspeh ne pride Ä?ez noÄ?, ampak je posledica kreativnosti, energije, znanja in trdega dela celotne ekipe. Tudi v Ä?asu korone se je pokazalo, da ni vse izgubljeno, saj so nekatera podjetja tudi zaposlovala,ÂŤ je optimistiÄ?no sklenila Sitarjeva, ki vabi ljudi nemirnega duha, ki imajo podjetniĹĄko Ĺžilico, da se s svojo idejo oglasijo pri njih in podajo v svet podjetniĹĄtva. ÂťNobena ideja ni neumna, pomembna je samo realizacija, kako stopiti na trg. V tem vam lahko pomagamo,ÂŤ je na dogodku, polnem prijetnih in pozitivnih Ä?ustev, sklenila direktorica SaĹĄa inkubatorja Karla Sitar. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 30. septembra Izvedeli smo, da je vlada na dopisni seji veÄ?er prej dokonÄ?no potrdila predlog petega protikoronskega zakona, ki podaljĹĄuje nekatere stare ukrepe in uvaja kar nekaj novih.

Minister za javno upravo BoĹĄtjan Koritnik je s predsedniki zdruĹženj obÄ?in podpisal dogovor o povpreÄ?nini za leti 2021 in 2022. ObÄ?ine bodo v letu 2021 prejele 628,20 evra, enak znesek je predviden tudi za leto 2022.

V Belgiji je sedem strank 16 mesecev po parlamentarnih volitvah vendarle doseglo dogovor o vladni koaliciji. Vlado, ki je prisegla ta dan, bo vodil 44-letni flamski liberalec Alexander De Croo.

V ĹĄvicarski Ĺ˝enevi so se zaradi pandemije Covida-19 odloÄ?ili, da uvedejo minimalno plaÄ?o v viĹĄini 4086 frankov oziroma 3787 evrov.

Evropska komisija se je odloÄ?ila, da sproĹži pravni postopek proti ZdruĹženemu kraljestvu, ker ni umaknilo spornih doloÄ?il naÄ?rtovanega zakona o notranjem trgu; ta namreÄ? krĹĄijo loÄ?itveni sporazum.

FinanÄ?ni minister Andrej Ĺ ircelj je povedal, da bo imel drĹžavni proraÄ?un tudi v prihodnjih dveh letih primanjkljaj, potem ko se bo zaradi posledic epidemije letos povzpel nad devet odstotkov BDP-ja.

Vlada je za obravnavo v drĹžavnem zboru pripravila predlog novele zakona o tujcih, ki bi v Ä?asu t. i. kompleksne krize med drugim omejil moĹžnost vlaganja proĹĄenj za azil ob mnoĹžiÄ?nih migracijah. ÄŒez luĹžo je potekalo prvo sooÄ?enje Donalda Trumpa in Joeja Bidna. Zaznamovalo ga je razgreto in kaotiÄ?no ozraÄ?je, v katerem nista skoparila z ostrimi kritikami in Ĺžaljivkami, medsebojnimi oÄ?itki o neprimernosti za vodenje drĹžave ter, predvsem Trump, s skakanjem v besedo.

Evropska komisija je pripravila prvo poroÄ?ilo o vladavini prava v EU in pri tem zavzela precej zadrĹžano drĹžo – izrecno ni izpostavila nobene drĹžave, poudarila pa je, da ne bo oklevala s pravnimi postopki proti Ä?lanicam, Ä?e bo to potrebno.

ÄŒetrtek, 1. oktobra ZaÄ?elo se je novo ĹĄtudijsko leto.

Zaradi Covida-19 so ga odgovorni zastavili nekoliko drugaÄ?e kot obiÄ?ajno: manj predavanj na fakulteti, veÄ? sedenja doma pred raÄ?unalniĹĄkimi zasloni in brez tradicionalnih ĹĄtudentskih zabav.

Ob mednarodnem dnevu starejĹĄih je minister Janez Cigler Kralj poudaril, da je starost neizogiben del Ĺživljenja, ter pohvalil prizadevanja Zveze upokojencev Slovenije za boljĹĄo kakovost Ĺživljenja te generacije.

DrĹžavni zbor je prejel predlog premierja Janeza JanĹĄe za razreĹĄitev ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec in sklenil, da bodo poslanci o njeni razreĹĄitvi predvidoma odloÄ?ali v ponedeljek na izredni seji.

Dolgoletna direktorica Ĺ tudijskega centra za narodno spravo Andreja ValiÄ? Zver je dva tedna po tem, ko je svet centra zaÄ?el postopek njene razreĹĄitve zaradi domnevnih nepravilnosti pri vodenju centra, odstopila s poloĹžaja.

Evropska komisija se je odloÄ?ila sproĹžiti postopek proti ZdruĹženemu kraljestvu.

Vlada je sprejela spremembe v zvez z noĹĄenjem mask v vrtcih in ĹĄolah. Te za uÄ?ence in dijake v matiÄ?nih uÄ?ilnicah ne bodo veÄ? obvezne.

Vlada je sklenila, da maske v ĹĄolah za uÄ?ence niso veÄ? obvezne.

Protivladni protestniki so se Ĺže 24. petek zapored odpravili na ljubljanske ulice in tokrat v srediĹĄÄ?e postavili razmere v zdravstvu. Pred drĹžavnim zborom je nekdanji minister DuĹĄan Keber poudaril, da je epidemija pokazala nenadomestljivost javnega zdravstva.

Predstavniki Slovencev so se v Avstriji s predsednikom Borutom Pahorjem pogovarjali o obletnici koroĹĄkega plebiscita. Pahor je sporoÄ?il, da je prevladalo mnenje, da je vendarle treba dati 10. oktobru priloĹžnost in prispevati h kulturi spominjanja na preteklih 100 let, in sicer tako, da bomo laĹžje gradili skupno prihodnost.

Iz ZDA je priĹĄla vest, da so po potrjeni okuĹžbi s korona virusom pri svetovalki ameriĹĄkega predsednika to potrdili tudi pri Donaldu Trumpu in njegovi Ĺženi Melanii. Kot so zatrdili, sta imela oba blage simptome, predsednika pa so preventivno vseeno premestili v bolniĹĄnico.

Francija, Rusija in ZDA so poroÄ?ale o tem, da naj bi bila Armenija pripravljena na mirovne pogovore, zato so omenjene drĹžave pozvale Minsk k premirju, a se AzerbajdĹžan na poziv ĹĄe ni odzval.

Po dogovoru voditeljev Ä?lanic Evropske unije o uvedbi sankcij proti odgovornim za oÄ?itane volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji je ta drĹžava sporoÄ?ila, da v odziv uvaja sankcije proti EU. KakĹĄne, ni sporoÄ?ila.

Sobota, 3. oktobra Predsednik republike Borut Pahor in ministrica za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport Simona Kustec sta na Brdu pri Kranju sprejela diamantne maturantke in maturante, ki so letos na sploĹĄni ali poklicni maturi dosegli vse moĹžne toÄ?ke.

Premier JanĹĄa je opozoril na druĹžbeno odgovornost. ÂťÄŒe v prihodnjih mesecih ne bomo odgovorni, se bomo znova znaĹĄli v takem poloĹžaju kot spomladi, ko se je zaustavilo javno Ĺživljenje, to pa privede tudi do zaustavljanja gospodarstva,ÂŤ je opozoril.

AmeriĹĄka vlada se je odloÄ?ila za spremembo reĹžima vizumov za tuje

8. oktobra 2020

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Petek, 2. oktobra Korona virus nas je prisilil zastaviti proraÄ?un precej drugaÄ?e, kot je bilo naÄ?rtovano pred tem.

novinarje, ĹĄtudente in akademike, skladno s katero bodo vizumi za novinarje po novem veljavni 240 dni.

Zdravnik ameriĹĄkega predsednika Sean Conley je sporoÄ?il, da se Donald Trump po okuĹžbi z novim virusom poÄ?uti Âťzelo dobroÂŤ, mediji pa so pojasnjevali, da Trumpa zdravijo z zdravilom remdesivir.

so zagotovili, da gre v tem primeru za udejanjanje debirokratizacije kot enega kljuÄ?nih ciljev vlade.

Premier JanĹĄa je v DrĹžavnem zboru poudaril, da prinaĹĄa predlog proraÄ?unov za prihodnji dve leti veÄ? denarja, kot je bilo naÄ?rtovano doslej, pa Ä?eprav smo v kriznem letu. ÂťDostop do virov pa je v veliki meri odvisen od naĹĄega ravnanja,ÂŤ je ĹĄe dodal.

Aleksandre Pivec je vendarle ponudila svoj odstop z mesta ministrice in sporoÄ?ila, da zapuĹĄÄ?a tudi DeSUS. Janez JanĹĄa je DrĹžavni zbor Ĺže seznanil z njenim odstopom.

Trumpovi zdravniki so zatrjevali, da se predsednik poÄ?uti dobro oz. bolje.

V NemÄ?iji so proslavili dan nemĹĄke enotnosti v spomin, ko se je na danaĹĄnji dan pred 30 leti nemĹĄki narod znova zdruĹžil v eno drĹžavo.

Sever Italije in jug Francije so zajela obseĹžna neurja z moÄ?nim juĹžnim vetrom. Poplave so zalile veÄ? krajev in skupaj s plazovi onemogoÄ?ile promet po ĹĄtevilnih cestah v Liguriji, Piemontu in Dolini Aoste.

Dva Ä?loveka sta umrla, pogreĹĄanih je bilo najmanj 25 ljudi.

Nedelja, 4. oktobra Znova se je na ulicah Minska zbrala mnoĹžica protivladnih protestnikov, ki je tokrat pozvala k izpustitvi politiÄ?nih zapornikov.

Policija je protestnike razgnala z vodnim topom, veÄ? kot 300 ljudi je bilo aretiranih.

Javnomnenjske ankete v ZDA so kazale, da je Joe Biden po okuĹžbi Donalda Trumpa z novim koronavirusom mesec dni pred predsedniĹĄkimi volitvami rahlo poveÄ?al svojo prednost.

AzerbajdĹžan je zatrdil, da so armenske sile po mestu GandĹža napadle ĹĄe industrijsko mesto MingeÄ?evir, kar je Armenija zanikala.

Medtem so se siloviti spopadi nadaljevali v Stepanakertu, glavnem mestu Gorskega Karabaha.

Aleksandra Pivec do imenovanja novega ministra za kmetijstvo opravlja le ĹĄe tekoÄ?e posle.

Zaradi okuĹžbe z novim koronavirusom so morali na Poljskem prestaviti prisego vlade. V samoizolaciji je bila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, potem ko se je udeleĹžila dogodka, na katerem je bila tudi ena okuĹžena oseba.

Torek, 6. oktobra Potem ko smo izvedeli, da so pri nas v zadnjih 24 urah potrdili 189 primerov novih okuĹžb s koronavirusom ter da so trije okuĹženi umrli, je premier JanĹĄa predstavil nove ukrepe: streĹžbo samo za sedeÄ?e za mizami, pri Ä?emer morajo biti mize bolj na redko kot doslej; zbiranje

Premier JanĹĄa je predstavil nove ukrepe za zajezitev ĹĄirjenja covida-19.

V okviru tokratnih protestov v Belorusiji je bilo aretiranih okrog 300 ljudi.

V Franciji je ĹĄe naprej rasel deleĹž pozitivnih izidov testiranj na covid-19, zato so se tamkajĹĄnje oblasti odloÄ?ile, da s torkom zaprejo bare. Na SlovaĹĄkem so potrdili rekordnih 818 novih okuĹžb v 24 urah, sosednja ÄŒeĹĄka pa se je odloÄ?ila za uvedbo izrednih razmer.

Ponedeljek, 5. oktobra Vlada je na dopisni seji sprejela predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki naj bi zagotovil dodatna sredstva za pokojnine in razbremenitev drĹžavnega proraÄ?una. Premier JanĹĄa je predlog Ĺže predstavil tudi socialnim partnerjem in zvezi upokojencev.

Predstavniki opozicije in vodje agencij so opozorili, da je vladni naÄ?rt o povezovanju nekaterih regulatornih organov v nasprotju z vsemi demokratiÄ?nimi normami in predpisi. Na gospodarskem ministrstvu

do 10 ljudi javno in zasebno, z izjemo kulturnih, ĹĄportnih prireditev ob upoĹĄtevanju ukrepov, verskih obredov in porok in omejitev ĹĄtevila oseb v zaprtih javnih prostorih (trgovinah, bankah, poĹĄtah, uradih) glede na velikost prostora.

Z mesta vrĹĄilca dolĹžnosti direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada se je odloÄ?il odiiti UroĹĄ LepoĹĄa. Kot razlog za razreĹĄitev je navedel osebne razloge.

V DrĹžavni zbor je prispel predlog predsednika vlade Janeza JanĹĄe, naj poslanci za novega kmetijskega ministra izvolijo JoĹžeta PodgorĹĄka, zdajĹĄnjega drĹžavnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu.

Predsednik republike je v DrĹžavni zbor posredoval predloga kandidatur Arjane Brezigar Masten za viceguvernerko Banke Slovenije in AnĹžeta ErbeĹžnika za ustavnega sodnika.

Italija se je odloÄ?ila za obvezno noĹĄenje mask tudi na prostem.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je po treh dneh zapustil bolniĹĄnico, kamor je bil sprejet zaradi okuĹžbe z novim koronavirusom.

Zdravniki so zatrdili, da ga lahko zdravijo v Beli hiĹĄi.

Polarizacija sveta Ko sem leta 2007 zaÄ?ela ĹĄtudirati novinarstvo, je bilo Ĺže jasno, da se medijska industrija zaradi interneta korenito spreminja. Tu in tam je rasla priljubljenost kakĹĄnemu spletnemu blogu. Nastajali so spletni portali. Jasno je bilo, da se spletna obÄ?ila zaĹžirajo v prostor, dotlej rezerviran za klasiÄ?ne publikacije. Facebook smo Ĺže uporabljali, a je bil bistveno bolj enostavna platforma, kot je danes. Niti pribliĹžno si nismo predstavljali, da bo manj kot deset let kasneje posledica druĹžabnih omreĹžij polarizacija mnenj do mere, kot jo vidimo danes.

V druĹžbi, ki si je za ureditev izbrala demokracijo in svobodo govora, je pluralizacija mnenj, omogoÄ?ena z internetom, dobrodoĹĄel korak odpiranja novih razprav in osvetlitev novih, drugaÄ?nih pogledov na svet. TeĹžava je, da so v diskurz TjaĹĄa Zajc vstopili algoritmi. Ti pri ustvarjanju javnega mnenja ne delujejo po klasiÄ?nih novinarskih naÄ?elih, kot so resnicoljubnost, preverjanje virov, natanÄ?nost, javno dobro. Algoritmi poskrbijo za to, da smo obdani z mnenji, s katerimi se Ĺže v osnovi strinjamo. S ponujanjem podobnih vsebin krepijo Ä?ustva, kot so jeza, strah.

Predvsem pa nas zapirajo v okvir naĹĄega ozkega zanimanja.

Bolj kot kadarkoli prej so zato pomembni profesionalni tradicionalni mediji, v katerih uredniĹĄtvo izpostavi teme z razliÄ?nih podroÄ?ij. TakĹĄen pristop k pripravi vsebine bralcem omogoÄ?a, da naletijo na teme, ki jih po svojem zanimanju morda ne bi naĹĄli.

DruĹžabna omreĹžja so nasprotje tega – vsak od nas je v mehurÄ?ku, obdan z interpretacijo duha Ä?asa, ki ji najbolj verjame. ÄŒe ste zavezani k znanosti, boste obdani z novicami, ki so preverjene in za katerimi stojijo preverljiva dejstva. ÄŒe ste nagnjeni k teorijam zarote, boste obdani z vse veÄ? objavami, ki se morda sliĹĄijo logiÄ?no, Ä?eprav niso nujno resniÄ?ne. Sploh z vstopom Donalda Trumpa na svetovni politiÄ?ni parket je resnica postala skoraj povsem nemoÄ?en igralec pri uravnavanju druĹžbenega reda in miru. Ni vaĹžno, kaj je res, vse je dovoljeno.

Novinarji, ki piĹĄejo o druĹžbenokritiÄ?nih temah, se lahko nemalokrat znajdejo v poloĹžaju, ko njihove besede zaÄ?nejo izgubljati moÄ?. Ko v druĹžbi neka tema kroĹži (pre)dolgo, zanimanje zanjo upade. Ko se zaÄ?ne nova vojna, ĹĄirĹĄa javnost nekaj Ä?asa intenzivno spremlja dogajanje in razpletanje. Po doloÄ?enem Ä?asu pa postajajo vsak dan podobni naslovi o isti temi Ĺže naporni in utrujajoÄ?i. Pozornost se vrne v vsakdanje Ĺživljenje in njegove tegobe, vojna pa, Ä?e ni v bliĹžnji okolici, ostaja nekje daleÄ?.

Podobno se dogaja s korona virusom – ko nas je spomladi presenetil, smo – vsaj jaz – vsakodnevno napeto spremljali vsako novico, ki je obstajala. Nastale so ĹĄtevilne nove medijske rubrike, spletne strani, podkasti. Kar naenkrat je bilo informacij ogromno. Ĺ e danes je tako. Razlika je v tem, da je bila spomladi situacija neprimerljiva s Ä?imerkoli v nedavni zgodovini. COVID-19 je bil povsem neznan virus, za katerega je bilo jasno predvsem, da je zahteval velika ĹĄtevila smrtnih Ĺžrtev, ker zdravstveni sistemi niso zdrĹžali nenadnega navala bolnikov z enakimi teĹžavami in potrebami.

Danes o virusu vemo Ĺže veÄ?, a ne smemo pozabiti, da marca in aprila ni bilo tako. Zato primerjave ali retrospektivno obsojanje, kako bi lahko bilo drugaÄ?e, ni smiselno. Danes smo v precej drugaÄ?ni situaciji, kot smo bili spomladi. Vemo, kakĹĄne zaĹĄÄ?itne ukrepe moramo upoĹĄtevati, da zmanjĹĄamo moĹžnost okuĹžbe. Radikalni ukrepi so lahko bolj lokalizirani. Na obzorju je cepivo.

Situacija je v nekaterih pogledih bistveno bolj jasna in optimistiÄ?na, kot je bila marca ali aprila.

Ob tem se poÄ?asi Ĺže kaĹžejo gospodarske posledice ukrepov za zajezitev zdravstvene krize. V druĹžbi naraĹĄÄ?a nemir, ljudje si Ĺželijo normalnosti. Zaradi pritiskov, ki jih podpihujejo tudi druĹžabna omreĹžja, prihaja do nekoordiniranosti, neodloÄ?nosti in nenehnih sprememb pri navodilih, ki prihajajo z oblasti. Pravila o preventivnih ukrepih – predvsem obveznem noĹĄenju mask, se prehitro spreminjajo, to pa moÄ?no maje zaupanje v strokovnost odloÄ?evalcev.

Vsaj nekaj nam je ĹĄe skupnega: vsi si Ĺželimo, da bi bilo te krize Ä?im prej konec. đ&#x;”˛

V Slovenj Gradcu Ĺže covid bolniĹĄnica, v TopolĹĄici se ĹĄe odloÄ?ajo Slovenj Gradec – Zaradi hitrega naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo okuĹžb z novim korona virusom in s tem polnjenja zmogljivosti je od ponedeljka, 5. oktobra, na seznamu Ĺže delujoÄ?ih covid bolniĹĄnic tudi bolniĹĄnica v Slovenj Gradcu.

Kot so povedali, bodo zagotavljali ÂťrdeÄ?o conoÂŤ z 10 oddelÄ?nimi posteljami. Ker oskrba teh bolnikov zahteva bistveno veÄ? zdravstvenega kadra, bodo zaradi tega Ĺžal, okrnjene ostale bolniĹĄniÄ?ne dejavnosti. Povedali so ĹĄe, da bodo poskuĹĄali ohraniti Ä?im veÄ?jo dostopnost za vse akutno bolne in za veÄ?ji del ambulantnih storitev, a bo kljub temu za to potrebno zaÄ?asno zapreti nekatere oddelke. Najprej bodo zaÄ?asno zaprli Oddelek za zdravstveno nego, kjer izvajajo neakutno nego in rehabilitacijo.

Med covid bolniĹĄnice pa naj bi se po predvidevanjih vkljuÄ?ila tudi BolniĹĄnica ToploĹĄica, vendar bo odloÄ?itev o tem, glede na potrebe, padla v đ&#x;”˛ tp teh dneh. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

DOGODKI

8. oktobra 2020

7

Glavni so bili nagrajenci Na sveÄ?anosti ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, 30. septembru, je bilo vse podrejeno virusu – Na slavnostni seji v kulturnem domu, na kateri so podelili priznanja, je bilo lahko le ĹĄtirideset udeleĹžencev, prejĹĄnja leta jih je bilo tudi po dvesto in veÄ?

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 30. septembra – V veliki dvorani kulturnega doma Ĺ oĹĄtanj je v sredo zveÄ?er potekala slovesnost ob obÄ?inskem prazniku, 30. septembru. Zaradi prepreÄ?evanja okuĹžb s Covidom so se je lahko udeleĹžili samo vabljeni gostje.

Na slovesnosti so osrednjo pozornost namenili prejemnikom obÄ?inskih priznanj. Podelili so tri priznanja in tri plakete, Ĺžupan Darko Menih pa je petim podelil svoja, Ĺžupanova priznanja.

Županova priznanja

Poleg obÄ?inskih priznanj je posebna priznanja podeli ĹĄe Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upanovo priznanje je prejela Justina Hudales.

VeÄ? kot 20 let se posveÄ?a skrbi za ljudi s hudimi stiskami in boleznimi, 40 let je Ä?lanica PGD Lokovica, ĹĄe vedno aktivna v tekmovalni ekipi Ä?lanic B.

Dobitniki plaket in priznanj ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Priznanje Kurnikovi, MPZ DU Ĺ oĹĄtanj in NK Ĺ oĹĄtanj

UrĹĄka Kurnik je aktivna prebivalka obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Najprej je svoj peÄ?at pustila v KS Skorno Florjan. Krajani in drugi se zagotovo ĹĄe danes spominjajo zelo obiskanih nogometnih turnirjev, ki jih je organizirala. Aktivna je bila v ĹĄtevilnih druĹĄtvih. Drugi mandat je svetnica ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in predsednica Sveta KS Ĺ oĹĄtanj, v katerem so pod njenim vodstvom dokonÄ?ali Ĺže zaÄ?ete projekte, uvedli pa kar nekaj novih, s katerimi so oĹživili kraj.

Vedno je pripravljena pomagati, prostovoljno se udejstvuje na ĹĄtevilnih podroÄ?jih.

MeĹĄani pevski zbor DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj deluje Ĺže 70 let.

V teh letih so se v njem menjevale generacije, dopolnjevale in bogatile medsebojne izkuĹĄnje, Ä?lani pa so ves Ä?as vztrajali pri ohranjanju slovenske pesmi. Posebej so razpoznavni po srÄ?nosti in skrbno izbranem repertoarju, z nastopi pa pomembno vplivajo

Rekli so â?ą

Dobitniki Ĺžupanovih priznanj.

na razvoj kulturnega utripa v Ĺ oĹĄtanju in ĹĄirĹĄe.

Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj s svojimi stotimi leti sodi med najstarejĹĄe v drĹžavi. V njem vseskozi delujejo zanesenjaki, ki jih druĹži ljubezen do tega ĹĄporta. PrenaĹĄajo jo na mlajĹĄe rodove in skrbijo, da se tudi v Ĺ oĹĄtanju igra najpomembnejĹĄa postranska stvar na svetu. V klubu je igralo nekaj odliÄ?nih nogometaĹĄev, delo z mladimi pa je tisto, Ä?emur se najbolj posveÄ?ajo. Veliko pozornosti

namenjajo vzgoji, usmerjanju v zdrav naÄ?in Ĺživljenja in kvalitetnemu preĹživljanju prostega Ä?asa.

Plaketa DruĹĄtvu podeĹželskih Ĺžena, PuÄ?ku in Tajniku

V DruĹĄtvu podeĹželskih Ĺžena Ĺ aleĹĄka dolina vesela narava in svobodomiselnost vodi veÄ? kot 100 kmeÄ?kih Ĺžena pri izvajanju aktivnosti, kot so kuharski teÄ?aji, delavnice, izobraĹževanja in strokovne ekskurzije, v okviru

druĹĄtva delujeta pevski zbor in dramska skupina. S svojim znanjem plemenitijo razliÄ?ne prireditve in ĹĄirijo dobro. Denis PuÄ?ko pri tabornikih in gasilcih vztraja

SKUPNI KANDIDAT ZA Ĺ˝UPANA MESTNE OBÄŒINE VELENJE

letoĹĄnjega leta poslali pobudo za ustavitev skupine za civilni nadzor projekta. Pobuda je bila med drugim poslana vsem sosednjim obÄ?inam, vkljuÄ?no z Mestno obÄ?ino Velenje. V TEĹ smo pripravljeni tvorno sodelovati, zato smo vodstvo skupine Ĺže povabili na uvodno sreÄ?anje. PriÄ?akujemo, da bo skupina delovala na strokovnih in argumentiranih temeljih. Veselimo se vsakrĹĄne konstruktivne razprave ter strokovno

podprtih predlogov,ÂŤ je v sporoÄ?ilu za javnost zapisala Monika OĹĄtir iz SluĹžbe za odnose z javnostjo v TEĹ .

Ob tem v TEĹ -u poudarjajo, da projekt SRF ni pomemben samo za mestno obÄ?ino Velenje, temveÄ? tudi za ostale bliĹžnje obÄ?ine.

Zato verjamejo, da bo skupina za civilni nadzor sodelovala tako s TEĹ kot tudi z drugimi sosednjimi obÄ?inami. đ&#x;”˛

mkp

V PV in HTZ uspeťno prestali zunanjo presojo Velenje, 2. oktobra – Po uspeťni delni zunanji presoji sistemov vodenja, ki je aprila zaradi epidemije v Premogovniku Velenje in HTZ potekala z oddaljene lokacije, je bila septembra izvedena obnovitvena presoja sistema kakovosti po ISO 9001, redna presoja sistema ravnanja z okoljem po

ISO 14001 in prehodna presoja sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001.

Drugi del je bil izveden na lokacijah v Premogovniku Velenje in HTZ Velenje. Zaradi prehoda na novi standard ISO 45001 je bil v tej presoji veÄ?ji poudarek na varnosti in zdravju pri delu v

proizvodnih organizacijskih enotah in enotah, ki jih prvi del presoje ni zajel. Med presojo ni bilo ugotovljenih odstopanj od zahtev standardov, so pa presojevalci podali nekaj moĹžnosti za izboljĹĄanje sistemov vodenja. đ&#x;”˛

mkp

Oglas je naroÄ?ila SDS Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana

V TEĹ pozdravljajo ustanovitev skupine za civilni nadzor nad projektom SRF Ĺ oĹĄtanj, 2. oktobra – V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj (TEĹ ) so bili iz medijev seznanjeni, da je Mestna obÄ?ina Velenje ustanovila skupino za civilni nadzor nad projektom vpeljave nadomestnega goriva SRF. Ustanovitev skupine pozdravljajo, saj se vseskozi zavzemajo za transparentno in vkljuÄ?ujoÄ?o komunikacijo z lokalnimi skupnostmi. ÂťTemu pritrjuje tudi dejstvo, da smo v TEĹ Ĺže v zaÄ?etku februarja

od svojega sedmega leta. V obeh organizacijah opravlja veliko funkcij. Med drugim je stareĹĄina DruĹĄtva tabornikov Rod Pusti grad, pri gasilcih je glavni odgovorni za mladino, s katero kot mentor gasilskih desetin dosega odliÄ?ne rezultate celo na drĹžavni ravni. Dejan Tajnik se je kot ĹĄportnik Ĺže od malih nog preskuĹĄal v razliÄ?nih disciplinah, danes pa je navduĹĄen ultra trail tekaÄ?. UdeleĹžuje se ĹĄtevilnih tekmovanj doma in v tujini, ki jih financira sam. Z vrhunskimi rezultati in pozitivno energijo odliÄ?no promovira obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj.

DuĹĄana Dobnika lahko vsak dan sreÄ?ate v mestu s fotoaparatom. Fotografije redno objavlja na socialnih omreĹžjih in razliÄ?nih medijih, in to brezplaÄ?no, ter tako prispeva k prepoznavnosti obÄ?ine. Restavrator Igor PerĹĄolja je odigral kljuÄ?no vlogo pri prenovi Slivnikovega dvorca v Zavodnjah. Po neurju leta 2019 so streho prekrili z novimi ťikliÂŤ, da bo lahko ĹĄe dolgo kljuboval zobu Ä?asa. Jan PuĹĄnik je kot solist izvedel Griegov klavirski koncert s SimfoniÄ?nim orkestrom RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji in za izvedbo prejel ĹĄtudentsko PreĹĄernovo nagrado Akademije za glasbo. Mitja KovaÄ? je avgusta letos iz bazena Term ÄŒateĹž reĹĄil deklico. Ĺ˝upanovo priznanje je prejel za nesebiÄ?no pomoÄ?, ki jo tudi sicer kaĹže kot gasilec operativec in tudi vsak dan v svojem Ĺživljenju.

Ĺ˝upan Darko Menih: ÂťLetos poteka praznovanje drugaÄ?e kot prejĹĄnja leta, ko je bilo na sveÄ?ani seji ob prazniku v dvorani tudi po dvesto in veÄ? ljudi. Tokrat so bili lahko samo nagrajenci, svetniki in uprava. Kljub temu je bilo slavnostno. Vse je potekalo tako, kot smo si zamislili, in prepriÄ?an sem, da so vsi s praznovanja odnesli prijetne vtise.ÂŤ Predsednik komisije za priznanja SreÄ?ko PotoÄ?nik: ÂťGlede na razmere je bilo letos manj predlogov za priznanja. NajbrĹž zato, ker je bilo iz znanih razlogov manj aktivnosti. Kljub temu pa je imela komisija odgovorno delo, kako med dobrimi predlogi izbrati najboljĹĄe. Mislim pa, da smo se odloÄ?ili prav in so ĹĄle nagrade v prave roke.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Ko bo korone konec, bomo vrgli maske v smeti!

MlajĹĄi otroci se korona virusa ne bojijo, upoĹĄtevajo pa predpise in navodila uÄ?iteljic – Trenutno sodelujejo v ĹĄportnih izzivih, saj ugotavljajo, da so najmlajĹĄi otroci gibalno in motoriÄ?no manj spretni Jasmina Ĺ karja

Septembrske vrnitve v ĹĄolske klopi so bili prav gotovo veseli tako starĹĄi, uÄ?itelji kot uÄ?enci, Ä?eprav strah pred okuĹžbami ostaja del naĹĄe sedanjosti. Otroci so pogreĹĄali igro in prijatelje, uÄ?itelji stik z njimi v Ĺživo, starĹĄi pa so si lahko za nekaj Ä?asa oddahnili in se vsaj malo razbremenili dodatnih obveznosti izobraĹževanja otrok od doma.

MlajĹĄi otroci so gibalno in motoriÄ?no vse manj spretni

Tudi na OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje upoĹĄtevajo higienska priporoÄ?ila, izdelali so posebna pravila za igriĹĄÄ?e in zelenico, kjer se otroci gibajo in razmigajo, igrajo s Ä?im manj dotiki in na varni razdalji, kolikor le gre. Po prihodu v razred si temeljito umijejo in razkuĹžijo roke. ÂťTo poÄ?nemo veÄ?krat dnevno, mislim, da so to reÄ?i, ki so Ä?isto vsakdanje in obiÄ?ajne,ÂŤ pove uÄ?iteljica Barbara Terglav Svara,ÂŤ ki jo veseli, da se lahko trenutno precej ukvarjajo s ĹĄportnimi izzivi, saj so v medijih zasledili, da so ĹĄportni rezultati najmlajĹĄih otrok zelo slabi. Kje tiÄ?i vzrok za gibalno nespretnost? Terglav Svarova odgovarja: ÂťGibanje je nuja za vsakogar, tudi za najmlajĹĄe. Zato sodelujemo v motivacijsko-ĹĄportnem

izzivu Dukat fit, v katerem bomo v tednu dni skupaj pretekli deset kilometrov. Vzroke lahko poiĹĄÄ?emo v slabĹĄi motivaciji in druĹžbi, ki je vedno bolj naravnana k uporabi moderne tehnologije. Svoje prispeva ĹĄe pomanjkanje Ä?asa za igro in gibanje na sveĹžem zraku.ÂŤ

korona virusa, vedo, da morajo biti tudi pri aktivnostih na prostem previdni.

Kaj je novi korona virus?

Ugotovili smo, da prvoĹĄolÄ?ki OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje precej vedo o korona virusu in hi-

Spremenili so naÄ?in dela in se prilagodili danim razmeram.

Veliko dejavnosti poteka na prostem, kjer se temeljito ogrejejo, razmigajo in prosto igrajo.

Kaj je ĹĄport?

Telesna aktivnost je del Ĺživljenja vsakega posameznika, tudi otrok, ki vedo, da je ĹĄport telovadba, tek in gibanje. PrvoĹĄolÄ?ki, ki smo jih obiskali, povedo, da v ĹĄoli radi telovadijo in z igro tudi na zraku usvajajo nova znanja, uÄ?itelji pa jih pri tem spodbujajo. Na vpraĹĄanje, katere ĹĄporte poznajo in ali kaj trenirajo, jih naĹĄtejejo cel kup: ÂťJudo, plavanje, atletika, jahanje, ples ...ÂŤ Ker pa se tudi svet najmlajĹĄih v tem Ä?asu vrti okrog

Zato moramo v ĹĄoli drĹžati razdaljo in si redno umivati roke, Ä?eprav smo vÄ?asih malo poredni, ker nismo navajeni korone. Ko je bo konec, bomo vrgli maske v smeti,ÂŤ povedo Larisa, Simona, Ema, NeĹža, Neila, Dalja, Nikolas, đ&#x;”˛ Nikola, Ines, Luka ...â€

8. oktobra 2020

Rotaract razpisuje ĹĄtipendijo Rotaract klub Velenje bo s projektom RotarkeĹĄ ĹĄtipendija pomagal izjemno nadarjenim, inovativnim ali socialno ĹĄibkejĹĄim dijakom ali ĹĄtudentom Velenje – ÄŒlani Rotaract kluba Velenje, podmladka Rotary kluba, se zavedajo, da vsi vrstniki v lokalnem okolju nimajo enakih moĹžnosti. Ĺ tevilne omejujejo socialne okoliĹĄÄ?ine, zato izvajajo razliÄ?ne aktivnosti humanitarnega znaÄ?aja, s katerimi Ĺželijo pomagati ljudem v stiski, posebno pozorni pa so na otroke in mladostnike. Tako bodo tudi letos izvedli projekt RotarkeĹĄ ĹĄtipendija, v okviru katerega bodo izbrali dijakinjo oziroma dijaka ali ĹĄtudentko oziroma ĹĄtudenta, ki bo v tem ĹĄolskem oziroma ĹĄtudijskem letu njihov ĹĄtipendist.

Objavili so razpis, na katerega se lahko prijavijo osebe iz SAĹ A regije, stare od 17 do 22 let. IĹĄÄ?ejo posameznike, ki so na svojem podroÄ?ju bodisi izjemno nadarjeni in uspeĹĄni bodisi razvijajo inovativno idejo, za uresniÄ?itev katere potrebujejo finanÄ?no podporo, ali pa prihajajo iz socialno ĹĄibkejĹĄe druĹžine. PodroÄ?ja, na katerih kandidati lahko izkazujejo svojo nadarjenost, niso omejena, saj Ĺželijo s ĹĄtipendiranjem spodbujati tako ĹĄportno udejstvovanje kot umetniĹĄko ustvarjalnost, druĹžboslovno ali naravoslovno raziskovanje ter kakrĹĄnokoli drugo prizadevanje za razvoj svojih potencialov, pri Ä?emer podpora ni nikoli odveÄ?. Ĺ tipendijo bodo dodelili kandidatki oziroma kandidatu z najbolj prepriÄ?ljivim motivacijskim pismom, dodanem k prijavnici. Rok za prijavo je 9. oktober. VeÄ? informacij in prijavni obrazec pa so objavili na svoji Facebook strani Rotaract klub Velenje. đ&#x;”˛

gienskih ukrepih. VeÄ?jih stisk za zdaj ne doĹživljajo in Ä?utijo. O virusu pa razmiĹĄljajo takole: ÂťKorona virusi so kot majhne Ĺžogice, ki letijo po zraku, vendar se jih ne bojimo, Ä?eprav vemo, da so nevarni in povzroÄ?ajo bolezen.

tf

Sprejem za velenjske zlate maturante PodĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je sprejel velenjske zlate maturante in jim Ä?estital ob izjemnem uspehu. Naziv zlati maturant si je z odliÄ?no opravljeno maturo v ĹĄolskem letu 2019/2020 prisluĹžilo

8 dijakov Ĺ olskega centra Velenje. LetoĹĄnji velenjski zlati maturanti so: AndraĹž BrunĹĄek, MatjaĹž ÄŒelan, Ĺ˝an Kreft, Lara Pustinek MioÄ?ić, Nejc PritrĹžnik, AljaĹž Ring, Nina Smrekar in NeĹža Vipavc.

Skrivnosti muzejskega depoja

Prenosni radio Minerva Radio Minerva, model Mirella 672, je bil izdelan na Dunaju v tovarni Radiola Radioapparate und Bestandteile W. Wohleber & Co. v letih 1966/67. Narejen je iz kombinacije usnja, platna in plastike. Njegove mere so 17 x 10 x 4 cm, teĹžak pa je 0,7 kg.

Podoben radio, kot ga hranijo v depoju Muzeja Velenje, najdemo tudi v virtualnem muzeju radiomuseum.org.

Pripravlja: Muzej Velenje

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

8. oktobra 2020

Kljub maskam, razdaljam, ukrepom ‌ odliÄ?no Poznopoletni festival v Ĺ martnem ob Paki utrdil sloves odliÄ?nega dogodka – Izvedba letoĹĄnjega programa prihodnje leto?

Tatjana PodgorĹĄek

virusa je bil tudi letoĹĄnji festival odliÄ?en, kar so nam pritrdili izvajalci, saj so ostali Ĺ martno ob Paki, 25. septembra – Mi- na ĹĄmarĹĄkem odru dlje, kot je bil dogonuli petek zveÄ?er je na odru pod ĹĄotorom vor in obiskovalci. Med njimi jih je bilo za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki po- precej iz ĹĄirĹĄega okolja obÄ?ine Ĺ martno tekal ĹĄe zadnji dogodek letoĹĄnjega Poob Paki. Vsi so bili zelo zadovoljznopoletnega festivala v organizaciji ni, z odzivom pa seveda tudi tamkajĹĄnjega javnega zavoda Mlaorganizatorji. Prireditve so dinski center. Kulturno-druĹžabne bile namreÄ? razprodane veÄ?ere, ki so se vrstili pet petkov Ĺže kakĹĄen mesec prej, od 28. avgusta dalje, je sklenil Vlane glede na to, ali je bil do Kreslin – poet, glasbenik, pripovstop nanje prost ali plavedovalec. Z vsem svojim ĹĄarmom Ä?ljiv. S takĹĄnim odzivom in srÄ?nostjo je moĹž s tisto Ä?rno kiso ljudje dokazali, da taro in s svojimi uspeĹĄnicami, ki so Ĺželjni kulture in so mu jih ÂťpomagaliÂŤ zapekakovostnih dogodti tudi mnogi udeleĹženci kov. Upam si trditi, dogodka, poskrbel, da bo da je tradicionalni spomin na njegov koncert Poznopoletni festigrel vse tja do pozne zime. val ĹĄe utrdil sloves odliÄ?ne prireditve Urban Hrastnik: ÂťFestival je ob koncu poletja in OdliÄ?en program, bil po odzivih nastopajoÄ?ih ob prihodu jeseni,ÂŤ odliÄ?en odziv in obiskovalcev sodeÄ? vreden je povedal Urban ÂťKljub ukrepom, matruda in naporov, ki smo ga Hrastnik, predstavskam, razdaljam za prevloĹžili organizatorji.ÂŤ nik organizatorja. preÄ?evanje ĹĄirjenja novega

Kateri dogodek je bil pika na i, bi se sogovornik teĹžko odloÄ?il, saj so bila Âťpravila igreÂŤ letos precej drugaÄ?na kot na minulih festivalih. Da so lahko sledili navodilom in ukrepom za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžbe s Covidom-19, so bila na vsaki prireditvi potrebna sediĹĄÄ?a,

pripraviti je bilo potrebno sedeĹžni red, spisek udeleĹžencev, upoĹĄtevati razdaljo. Kljub temu so za vsako prireditev zagotovili najveÄ?je ĹĄtevilo obiskovalcev, kolikor so jih glede na moĹžnosti lahko – po dobrih 130. ÂťÄŒeprav so obiskovalci nastop ÄŒukov spremljali sede, prav tako nastop Vlada Kreslina, sede so tudi ÂťvijugaliÂŤ med modrimi in rdeÄ?imi koliÄ?ki na prireditvi, namenjeni zakljuÄ?ku ĹĄportne kariere domaÄ?inke alpske smuÄ?arke

Prihodnje leto izvedba letoĹĄnjega programskega festivala?

Za Poznopoletni festival 2021 upajo, da bo potekal v normalnih razmerah – stoje in v prvi vrsti. Glede na to, da je bil program letoĹĄnjega spremenjen glede na prvotno naÄ?rtovanega pred zaÄ?etkom epidemije korona virusa, so ostali v navezi z nekaterimi predvidenimi izvajalci, Âťkar pomeni, da program letoĹĄnjega festivala nameravamo izvesti,ÂŤ je sklenil Urban Hrastnik.

Z nastopa Vlada Kreslina, ki je navduĹĄil obÄ?instvo.

Sanjati zbujeno Kino Velenje je premierno zavrtel kratko misteriozno dramo z naslovom Wake up and dream, debitantski filmski izdelek mladih lokalnih zanesenjakov Tina Felicijan

Ricky Beckinsale je uspeĹĄen in aroganten investicijski banÄ?nik, ki Ĺživi samotno Ĺživljenje v vili na obrobju mesta. Za rojstni dan ga obiĹĄÄ?e brat in mu podari priloĹžnost za Ĺživljenje spreminjajoÄ?o izkuĹĄnjo z globoko Ĺživljenjsko igro, zaradi katere se Rickyevo varno Ĺživljenje obrne na glavo, ko se mu zaÄ?nejo dogajati Ä?udne stvari in ni veÄ? sposoben razloÄ?evati med igro in realnostjo, medtem ko gledalec ne more razloÄ?iti med sanjami in budnostjo glavnega junaka. To je rdeÄ?a nit misteriozne drame z naslovom Wake up and dream (Zbudi se in sanjaj), ki jo je posnela 14-Ä?lanska ekipa mladih ljubiteljev filma pod idejnim vodstvom VelenjÄ?ana Leona PuÄ?nika. ÂťSem filmoholik in piĹĄem svoje scenarije. Film, Ä?e ima kakovosten scenarij, vzbudi vse naĹĄe Ä?ute in izzove celo paleto Ä?ustev.

Mislim, da se te nobena druga oblika umetnosti ne more dotakniti kot film, saj zdruĹžuje praktiÄ?no vse umetniĹĄke prvine,ÂŤ se

je predstavil producent in reĹžiser Leon PuÄ?nik, ki se je letos odloÄ?il, da eno svojih zamisli s pomoÄ?jo znancev tudi prenese na filmski trak. Celotna zasedba je iz Velenja. Igralski del sestavljajo mladi amaterji, ki so uĹžili zaupanje idejnega vodje, medtem ko so nekatere kljuÄ?ne vloge prevzeli izkuĹĄeni mojstri na posameznih podroÄ?jih: glavni snemalec in direktor fotografije je uveljavljeni filmski ustvarjalec Milan MariÄ?, ki je med snemanjem deloval kot nekakĹĄen tutor in je mladim olajĹĄal prve korake po zapletenem

Prizor iz filma (kamera: Milan MariÄ?)

â?ą

Neodvisno produkcijo mladih lokalnih avtorjev je s koprodukcijo Kunigunde – Regionalnega multimedijskega centra, ki je poskrbela za celotno postprodukcijo, podprl Mladinski center Velenje.

svetu filmske produkcije, montaĹžer je David Bolarić, urednik zvoka pa Rok KugoniÄ?.

V glavni vlogi se je znaĹĄel BlaĹž PlaninĹĄek, ki se je Ĺže v otroĹĄtvu

poigraval z mislijo, da bi nekoÄ? posnel reklamo. ÂťZ Leonom se poznava od nekdaj. Sva soseda, bila sva soĹĄolca, zdaj bova oba ĹĄtudirala gradbeniĹĄtvo. Ko mi je

povedal, da bi rad scenarij spravil v film in me vidi v glavni vlogi, sem z veseljem sprejel izziv, Ä?eprav sem bolj kot igralski glasbeni tip ustvarjalca. Res pa je, da lahko v obeh vlogah sporoÄ?aĹĄ svoja Ä?ustva,ÂŤ je povedal Ä?lan dveh glasbenih zasedb, ki bi se z veseljem vrnil pred kamere.

Ta neodvisna produkcija, za katero je Leon Ĺže dolgo koval zamisel, naposled pa jo je izjemno zavzeta ekipa snemala pet

Teden otroka zaznamuje 30-letnica TOM telefona Velenje, 5.–11. oktobra – V ponedeljek se je zaÄ?el Teden otroka, vseslovenska akcija, ko zveze in druĹĄtva prijateljev mladine organizirajo razliÄ?ne prostoÄ?asne in razvedrilne aktivnosti za otroke v vseh veÄ?jih krajih po Sloveniji, tudi v Velenju. Letos je tema Odgovor je pogovor, ki je hkrati tema letoĹĄnjega praznovanja 30-letnice Tom telefona, s katero se ujema tudi Teden otroka.

MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje bo zaradi epidemioloĹĄkih razmer in omejitev druĹženja izvedla prilagojen program.

Torkovo peto, vsakotedensko ustvarjalnico za otroke in starĹĄe, so povezali s svetovnim tednom vesolja, ki teÄ?e hkrati s tednom otroka.

Osrednje dogajanje pa bo to soboto. Ob 9.30 se bo zaÄ?el voden ogled SonÄ?nega parka za druĹžine. Gozdar DuĹĄan Jager bo udeleĹžencem predstavil zgodovino parka, zanimive domaÄ?e in tuje oziroma eksotiÄ?ne ter tudi zelo redke drevesne vrste v parku. Izvedeli bodo ĹĄtevilne zanimivosti, kot so najviĹĄje, najdebelejĹĄe ali najpogostejĹĄe drevo SonÄ?nega parka. Spoznali bodo tudi

Ane Drev – je bilo razpoloĹženje odliÄ?no.

Vedrih obrazov ni manjkalo tudi na nastopu stand up-ov GaĹĄperja Berganta in SaĹĄa Stareta. Ob tej priloĹžnosti se moramo zahvaliti obiskovalcem, da so razumeli in spoĹĄtovali ÂťnovaÂŤ pravila, se vedli odgovorno. Njihov odziv ter ravnanje nas navdajata z optimizmom in pogumom za pripravo festivala tudi prihodnje leto.ÂŤ Po besedah Hrastnika je tokrat ĹĄe bolj kot pretekla leta pokazalo, kako dobra naloĹžba je bil nakup prireditvenega ĹĄotora, pod katerim so potekale vse prireditve Poznopoletnega festivala.

gozdarske pripomoÄ?ke za popis dreves in se preizkusili v merjenju viĹĄine dreves in debeline debel.

Gozdar bo udeleĹžencem predstavil ĹĄe pravilno nego drevesnih vrst, popis stanja vitalnosti dreves, izvedeli bodo pa bodo tudi, kdaj postane drevo nevarno za okolico in obiskovalce parka.

Ob 11. uri pa se bo zaÄ?ela predstava Knedl: hrana = zdravilo.

Knedl je ĹĄaljiva in pouÄ?na gledaliĹĄka igra s chefom Danilom IvanuĹĄo, ki govori o pomenu zdrave prehrane in Ä?arobnosti kuhanja.

Predstava je namenjena predvsem

otrokom, brez dvoma pa bo zanimiva tudi za odrasle. Knedl je dobroduĹĄni kuhar, ki iz preprostega dejanja, kot je kuhanje, naredi take Ä?ire Ä?are, da je veselje! Poje pleĹĄe, kuha in Ä?ara. Igra se s ĹĄkratom Bobkom, premaguje velikane, potuje s hrano po telesu in na sploĹĄno poÄ?ne zanimive in hecne reÄ?i.

Zaradi prepreÄ?evanja ĹĄirjenja korona virusa pa bo udeleĹžba na aktivnostih MZPM Velenje v tednu otroka moĹžna le po predhodni prijavi po e-poĹĄti mzpm. velenje@vilarozle.si do zasedbe đ&#x;”˛ tf prostih mest.â€

đ&#x;”˛

Leon PuÄ?nik: ÂťZa uspeĹĄen film je potrebno dobro ozraÄ?je na snemanju, sicer bo izdelek duhamoren. Pravzaprav sem s celotno podobo filma zelo zadovoljen.ÂŤ BlaĹž PlaninĹĄek: ÂťMed snemanjem sem se nauÄ?il gledati film drugaÄ?e. Igra, da ni videti kot igra, zahteva veliko truda.ÂŤ †Foto Rok BaÄ?ovnik mesecev, obravnava veÄ? motivov. Življenje se premika zelo hitro. ÄŒe se vÄ?asih ne ustaviĹĄ in ne pogledaĹĄ okrog sebe, ga lahko zamudiĹĄ. Po drugi strani pa lahko hitro izgubiĹĄ nadzor nad svojim Ĺživljenjem, stik z druĹžino ali drugimi vrednotami,ÂŤ je strnil sporoÄ?ilo zgodbe, ki se ukvarja z osamljenostjo posameznika v svetu navideznega izobilja, vendar s pomanjkanjem pristnega stika in pravega smisla. ZakljuÄ?ek zgodbe pa puĹĄÄ?a prosto interpretacijo

gledalcu, ki lahko sam sklepa, kaj je junak le sanjal, ali sam uredi Ä?asovno zaporedje dogodkov.

Film je posnet v angleĹĄkem jeziku, ki ga ustvarjalci v primerjavi s slovenĹĄÄ?ino Ä?utijo kot bolj naravnega za filmsko igro, obenem pa je film posveÄ?en mednarodnemu obÄ?instvu, saj ga nameravajo poslati tudi na tuje festivale. Najprej pa ga bodo ponudili slovenskim kinematografom.†đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

8. oktobra 2020

Zvesti rock'n'rollu Na letoĹĄnjem festivalu Kunigunda sta lokalno glasbeno ustvarjalnost zastopala dva benda, ki vztrajata pri bobnih in kitarah Tina Felicijan

Pred leti je v Velenju mrgolelo bendov, ki so ustvarjali na ĹĄirokem polju instrumentalnega rocka. Vsak je poznal koga, ki je imel bend. Tistim, ki so igrali tako rekoÄ? Ĺže od nekdaj, so se nenehno pridruĹževali novi sestavi mladih fantov in tu ali tam kakĹĄnega dekleta, ki so se dobivali v garaĹžah in nato v HiĹĄi bendov preigravali kultne skladbe in kovali avtorske.

Ob vikendih so nastopali v eMCe placu, vÄ?asih v Maxu, bili pa so pomemben sestavni del festivalnih programov. Trenutno je slika lokalne glasbene ustvarjalnosti nekoliko drugaÄ?na. Manj mladih in zrelih glasbenikov ustvarja v rockerskih kolektivih, veÄ? pa je posameznih ustvarjalcev hip-hopa, jazza in elektronskih Ĺžanrov.

Zato je 23. Festival mladih kultur Kunigunda posebno pozornost posvetil dvema domaÄ?ima bendoma, ki ĹĄe gojita lokalno tradicijo bobnov in kitar.

deloval, nikoli se nismo razĹĄli, smo pa nekaj Ä?asa mirovali. Album smo posneli Ĺže pred petimi leti, vendar ga nismo dokonÄ?ali.

Niti nismo toliko pavzirali, kolikor se je vse skupaj zavleklo, saj smo bolj Âťvikend atletiÂŤ in seveda ima vsak prioritete v zasebnem Ĺživljenju. Sedaj smo se ponovno lotili snemanja ploĹĄÄ?e in bomo videli, kaj bo nastalo,ÂŤ je po koncertu v Letnem kinu dejal Ĺ oĹĄtanjÄ?an SerdinĹĄek in pokomentiral ĹĄe aktualno dogajanje na lokalni glasbeni sceni: ÂťGlasbe je ĹĄe vedno zelo veliko, mogoÄ?e pa je malo ĹĄkoda, da ni veÄ? toliko mladih, ki bi zgrabili za inĹĄtrumente. PogreĹĄam bende. Ko smo bili mi stari 15 let, smo komaj Ä?akali, da bi dobili prostor, kjer bi lahko imeli vaje. Zdaj se mi pa zdi, da smo ostali samo ĹĄe Âťstari prleciÂŤ, mladine pa ne zasledim veÄ?. VÄ?a-

obiskovalcev v celem festivalnem tednu, prviÄ? sliĹĄali novo glasbo starih znancev velenjskih (in drugih) odrov. Kitarist SiniĹĄa Hranjec, bobnar Janez Marin,

Pro Test

State of Fiction (foto: Ana TepeĹĄ)

sih so rock'n'roll, metal in podobni Ĺžanri bolj cveteli. OpaĹžam pa, da so mladi zdaj bolj zainteresirani za rap.ÂŤ

Zagnali so nov projekt

Ljubitelji rock‘n‘rolla pa so na Kunigundinem koncertu, ki je v Letni kino pripeljal najveÄ?

basist BoĹĄtjan ÄŒasl in vokalist Simon GoriĹĄek so v preteklosti delovali bodisi solistiÄ?no bodisi v bendih IN4S, Res Nullius, Wreck, Chateau in Krvava Rosa, zdaj pa so sestavili zasedbo PRO TEST. Njihove poti so se v dolgi in bogati zgodovini glasbenega ustvarjanja posameznikov Ĺže

Pika drugaÄ?e miga Namesto letoĹĄnjega mini festivala otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga bo JSKD Velenje izvedel strokovno usposabljanje za mentorje otroĹĄkih plesnih skupin Velenje, 10. oktobra – Zaradi letoĹĄnjih posebnih razmer bo 17.

Mini festival otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga, ki ga tradicionalno gosti velenjska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, ta konec tedna v Velenju potekal povsem drugaÄ?e kot prejĹĄnja leta. ÂťPrisiljeni smo v izvedbo festivala brez otrok in brez nastopov. Zato

ga bomo posvetili brezplaÄ?nemu izobraĹževanju mentoric in mentorjev otroĹĄkih plesnih skupin,ÂŤ je pojasnila vodja izpostave in obenem plesna pedagoginja Nina Mavec Krenker in dodala: ÂťNaĹĄ namen je mentorje spodbuditi k razmisleku o delu z otroki v novi realnosti in jim z ustvarjalnimi delavnicami ter debatnimi kroĹžki

V galeriji pol manj prireditev Ĺ oĹĄtanj – V obdobju od lanskega do letoĹĄnjega septembra se je v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj zvrstilo deset prireditev za javnost. To je pol manj kot lani. Kljub epidemiji pa so uspeli organizirati vse razstave, pravijo na Zavodu za kulturo Ĺ oĹĄtanj. Pomemben del njihovega programa je tudi gledaliĹĄki abonma Lepi kamen. Letos je deset let, kar ga organizirajo. Sezona 2019/2020 je tekla nemoteno do zadnje predstave. PreloĹžili so jo za nedoloÄ?en Ä?as. đ&#x;”˛

mkp

Zajezitev Bojan PavĹĄek

Ponovno so aktivni

State of Fiction, ki pod vplivom razliÄ?nih glasbenih slogov igra meĹĄanico rocka in metala, so leta 2009 ustanovili kitarist Nace SerdinĹĄek, klaviaturist Domen ÄŒas, basist MatjaĹž MoĹĄnik (kasneje ga je zamenjal Marko Confidenti), bobnar Nejc Kolar in vokalist AleĹĄ OÄ?ko, nekoliko kasneje pa sta se pridruĹžila ĹĄe kitarist TomaĹž Perme in vokalist MatjaĹž Ĺ irovnik. Za ustanovitev benda jih je motivirala Ĺželja po ustvarjanju avtorske glasbe, zato State of Fiction Ĺže od zaÄ?etka delovanja ustvarjajo svoje komade.

Pred leti so se spoprijeli tudi s snemanjem prvenca, a so projekt do lanskega leta ustavili, zdaj pa ponovno aktivno ustvarjajo. Fajn je biti zopet nazaj in igrati na odrih. Sicer nikoli nismo prav zares nehali – bend je vedno

veÄ?krat prekriĹžale, tokrat pa jih je zdruĹžila ideja po ustvarjanju dobrega in poetiÄ?nega rock‘n‘rolla s poudarkom na besedilih v slovenskem jeziku.

ponuditi ustvarjalne reĹĄitve, da bodo njihovi mladi plesalci ĹĄe naprej pikasto migali.ÂŤ V soboto se bo v Velenju zbralo veÄ? kot 60 mentoric, ki bodo

Naslednji korak po uspeĹĄnem premiernem koncertu je snemanje studijskega prvenca, ki ga naÄ?rtujejo Ĺže oktobra. Bend je namreÄ? trdno odloÄ?en, da bo z albumom in vsemi ostalimi izdelki pustil trajen in kakovosten peÄ?at. Kako pa kot izkuĹĄeni glasbeniki doĹživljajo aktualne razmere, ki jih je glasbeni industriji prinesla korona kriza? ÂťStanje bo sedaj zelo teĹžko. Ne samo za glasbenike, ampak na sploĹĄno za gospodarstvo in to je veriĹžna reakcija. Najprej gospodarstvo, potem pa vse ostalo. Torej bo zelo malo stvari ostalo za veselje oziroma nam sploh ne pustijo, da izvajamo nekakĹĄne dogodke, tako da je danaĹĄnji koncert super zadeva, da se lahko zopet malo izpojemo in povemo, da smo ĹĄe tukaj,ÂŤ je dejal GoriĹĄek, Marin pa dodal: ÂťVelika zahvala organizatorjem – za pogum, poĹžrtvovalnost ter skrb za dobro glasbo in druĹženje.ÂŤ đ&#x;”˛

delovale v dveh delovnih skupinah. Ena skupina bo imela izobraĹževanje v dvorani Centra Nova, druga pa na odru kulturnega doma. ÄŒakajo jih ĹĄtiri delavnice na temo razumevanja omejitev in dela v skladu z napotki, spodbujanje gibalne ustvarjalnosti preko razliÄ?nih medijev, delo z dotikom v Ä?asu zahtevanih fiziÄ?nih distanc ter vzpostavljanje in raziskovanje varnega prostora za ples, v debatnih kroĹžkih pa bodo oblikovali cilje za varno in ustvarđ&#x;”˛ tf jalno pouÄ?evanje plesa. â€

Nekako se ne morem znebiti obÄ?utka, da se je Ä?as, ki nam je v letoĹĄnjem letu na voljo, ujel v mehurÄ?ek s precej disfunkcionalno membrano. Opno, ki omogoÄ?a popolnoma nenadzorovane vnose vseh sort negativnih energij. Morda je pravi pristop k zajezitvi te hibe spreobrnjenje v empatiÄ?ni konstruktivni aktivizem. Tudi zato naslov tokratne kolumne izpostavlja besedo, ki je, predvsem zaradi aktualne virusne nadloge, v igri za zmagovalni tĂŞrmin leta.

A pot do trona bo ĹĄe napeta. Njegov protikandidat je namreÄ? trdovratna, nepredvidljiva, zavojevalsko nastrojena mikro tvorba, ki nam ves Ä?as nastavlja vrsto preseneÄ?enj. Predvsem takĹĄnih, ki za ohranjanje zdravega razuma druĹžbo testirajo na razliÄ?nih podroÄ?jih. Prva med njimi je z vladnimi ukrepi izraĹžena nacionalna skrb za obÄ?e zdravje drĹžavljanov. Ob uporabi protikoronskih ukrepov si generatorji ukrepov na razliÄ?ne naÄ?ine prizadevajo izboljĹĄati statistiko kljubovanja virusu. Po mnenju mnogih strokovnih srenj so projekcije ĹĄirjenja virusa in z njo povezanih zapletov dokaj predvidljive. Vendar jih pogosto zamaje nebroj politiÄ?nih, gospodarskih, druĹžbenih ali zdravstvenih dejavnikov, ki po vsem svetu povzroÄ?ajo sunkovite odklone. Javnost dojema preseneÄ?enja ĹĄe bolj potencirana tudi po zaslugi laiÄ?nih ekspertov, ki s teorijami zarot zelo uspeĹĄno meĹĄajo Ĺže tako zavozlane ĹĄtrene znanstvenih dognanj o korona virusu. Ni pa to edino podroÄ?je, na katerem nameram po zajezitvi pandemije ponagajajo nezaupanje, dezinformiranost, egoizem in pohlep, pospremljeni s strahom in zmedenostjo. ÄŒe za trenutek preusmerim pozornost na lokalni poligon, opaĹžam, da tudi iz njega ĹĄtrli marsikaj primernega za uporabo glagolnika zajezitev. Nedolgo tega, ko sem si s pticami delil prostor pod oblaki naĹĄega kotlinskega ustroja, je pogled zastal na varovalnem nasipu med najveÄ?jima ĹĄaleĹĄkima jezeroma. Z vidika zanesljivosti se njegova vidno shujĹĄana ĹĄirina ne zdi veÄ? tako stoprocentno vzdrĹžna. Ĺ˝e vrsto let vroÄ?i tematiki je ravno ptiÄ?ja perspektiva odstrla toliko bolj zaskrbljen pogled na pas zemljine, ki naj bi ubranil vse pritiske vode iz nekaj metrov viĹĄjega Velenjskega jezera. Res ne bi bilo fino, Ä?e bi se nekega premokrega dne obmoÄ?je poplavnosti Ĺ oĹĄtanja preverjalo kar v Ĺživo, najprej s prelivom in nato s popustitvijo nasipa. Ali bi ob takĹĄnem prelitju vode v mesto naplavilo tudi SRF odpadke, ki naj bi jih v svojih nedrjih dobronamerno shranjevala in soseĹžigala Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, ne vem. Bi se pa z mnoĹžiÄ?no posvojitvijo vseslovenskega nenevarnega odpadnega materiala priĹžgala rentabilna luÄ? na koncu elektrarniĹĄko-premogovnega tunela, ki bi naĹĄi domovini omogoÄ?ila zajezitev dileme, kam s 160.000.000 kilogrami odpadkov na leto. Mnenja zaupanja vrednih posameznikov in avtonomnih institucij o vplivih na okolje ob uporabi soseĹžiga nakaĹžejo, da bo prihodnost Ĺže desetletja degradiranega okolja brez prevlade zdravega razuma prestopila prag nepovratne ekoloĹĄke pogube. Ob prilagajanju na nov Ĺživljenjski slog, ki ga iz civilizacijske mase, zaÄ?injene z epidemiÄ?nimi pritiklinami, gnete sodobna druĹžba, bo treba tudi pri razvoju mestnih tkiv modificirati doloÄ?ene prostorske projekcije. Spremenjene navade razliÄ?nih generacij prebivalcev izraĹžajo potrebo po posodobitvi urbanih ambientov. TakĹĄnih, ki bodo zajezili razrast balasta ter odprli prost pretok potencialom. V kotlini ne manjka obojega.

Le da so slednji vÄ?asih ĹĄe predobro skriti in se njihovi atributi odstrejo le z veliko mero pronicljivih, vizionarsko naravnanih pristopov. Za kvaliteten razcvet urbanega habitata je smiselno opustiti naÄ?rtovanje togih struktur, ki ne zmorejo prilagoditev.

Na primer postavitve novih trgovskih centrov brez polnovredne oĹživitve obstojeÄ?ih so precej verjetno zgreĹĄen strel v potroĹĄniĹĄki vakuum. Tudi veÄ?no prisoten ustvarjalni moment, da lahko praznim zelenim povrĹĄinam vdahnemo vsebino le, Ä?e se na njih nekaj zgradi, pozida, je lahko nepovraten zasuk od zelene mestne evolucije. Pri dojemanju bistva prihodnosti bo pomembno vlogo odigrala tudi vzgoja in izobraĹževanje. Zato je nujen redizajn izobraĹževalnega sistema, ki ob pomoÄ?i kreativne in samoiniciativne pedagogike postane valilnica multifunkcijskih poklicev. TakĹĄna transformacija bi zajezila tradicionalna nestimulacijska pomnjenja vsebin, ki so uporabna le v togih in zastarelih poklicnih okoljih.

Vse bolj se utapljata tudi kultura in z njo povezana umetnost, saj v agoniji protikoronskih ukrepov hlastata samo ĹĄe za drobci eksistencialne stimulacije. Kulturi je potrebno zajeziti potop!

Ne sme zvodeneti, se zliti z apatijo, ugasniti reflektorje sanj. ÄŒe bo zapadla v hibernacijo, bo ogrevanje na delovno temperaturo dolg proces, ki mu bodo kos le najbolj vztrajni. Ob pomanjkanju kulture bo svet postal (Ĺže postaja) drugaÄ?en. Manj barvit. Manj povezan. Bolj rutiniran. Bolj napet. NeprivlaÄ?no dolgoÄ?asen.

Lahko pa strnemo vrste in zajezimo vse, kar ni fino. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

8. oktobra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Zdaj Ĺže oddajamo na Zetti Malo poÄ?asneje, kot smo upali, seveda je tudi za to kriv novi virus, smo na Radiu Velenje konÄ?no uvedli novo tehnologijo, nemĹĄko Zetto. Gre za sodobno radijsko avtomatizacijo, ki nam bo olajĹĄala delo, predvsem pa zagotovila bolj brezhibno tehniÄ?no izvedbo oddaje. ZaÄ?eli smo s tem tednom, zato se bo morda v teh dneh ĹĄe pojavila kakĹĄna napakica.

Nov sistem je naĹĄa tehniÄ?na ekipa skupaj z nemĹĄkimi strokovnjaki inĹĄtalirala in ga tudi opremila z nekaterimi programskimi novostmi, ki jih Ĺže uvajamo. Med drugim bomo naĹĄim zvestim posluĹĄalcem skuĹĄali pribliĹžati glasbeni okus.

V prihodnjih dneh pa bomo izvedli ĹĄe dodatna vsebinska in programska izobraĹževanja za naĹĄe moderatorje, ki so se tehniÄ?no Ĺže usposobili za novo tehnologijo. Seveda za to izkoriĹĄÄ?amo termine, ko ne oddajamo.

Sicer pa smo bili novinarji v zadnjih dneh dodatno zelo zaposleni s pripravami na nadomestne volitve Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje. Kampanja sicer ni bila dolga, zato pa dokaj intenzivna. Dogodkov pa je bilo veliko tudi zaradi obÄ?inskih praznovanj tako v Velenju kot Ĺ oĹĄtanju, pa tudi zaradi prihoda Pike NogaviÄ?ke, ki se je tokrat v Velenju oglasila zelo na kratko, a vseeno poskrbela za Ĺživahnost v mestu. To pa je le nekaj tem, ki so se zvrstile v naĹĄih oddajah, s katerimi smo vam ob glasbi Ĺželeli popestriti dan in vas seznaniti z dogajanjem v regiji in ĹĄirĹĄe. đ&#x;”˛

mz

1. IRENA VRÄŒKOVNIK – Tu in zdaj 2. TANJA Ĺ˝AGAR – Rada sem tvoja 3. MANCA Ĺ PIK & GADI – Tiho potiho Irena VrÄ?kovnik predstavlja svojo novo avtorsko skladbo Tu in zdaj, ki je te dni izĹĄla pri zaloĹžbi ZKP RTVSLO. Skladba govori o tem, da za ljubezen nikoli ni prepozno, da nikoli nisi prestar, predvsem pa, da se za ljubezen ne prosi, ampak se jo Ĺživi ter trosi med ljudi. Irena ob novi pesmi predstavlja tudi videospot, ki je v vecĚŒji meri animiran. (foto: Branka Timpran)

GLASBENE novice

Shawn Mendes bo svoj novi album naslovil Wonder Priljubljeni glasbenik Shawn Mendes je izdal singel Wonder, po katerem bo naslovljen tudi njegov novi album. Datum izida albuma je sicer doloÄ?en za 4. december. Glasbenik ga je razen z novo skladbo napovedal ĹĄe s postavitvijo interaktivne spletne strani ter zapisom na druĹžbenih omreĹžjih.

Wonder bo Ä?etrti album Shawna Mendesa, sledi pa predhodnim izdajam Handwritten (2015), Illuminate (2016) in Shawn Mendes (2018), za katere je prejel veÄ? na-

tako izĹĄel po en njegov album.

Za izid nove trilogije albumov se je glasbenik odloÄ?il, ker mu je novi korona virus onemogoÄ?il, da bi jubilej praznoval tam, kjer je sicer najraje – na odru pred obÄ?instvom. V zgodovino italijanske glasbe se je Renato Zero zapisal kot izjemno izviren in provokativen avtor, ki je kot eden prvih spregovoril o ĹĄtevilnih tabu temah.

nekaj letih spet vraÄ?ajo na sceno.

Na Twitterju so napovedali nov album z naslovom PWR UP, ki bo prvi po letu 2014. Datum izida albuma sicer ĹĄe ni znan, skupina pa naj bi se zbrala v zased-

Manca Ĺ pik in Gadi presenetili z duetom Tiho potiho V teh precej negotovih Ä?asih se nova sodelovanja med slovenskimi glasbeniki dogajajo redkeje, ĹĄe posebej, Ä?e gre za izvajalce iz dveh razliÄ?nih glasbenih Ĺžanrov. Pevka Manca Ĺ pik, katere strast do duetov dobro poznamo, pa znova preseneÄ?a. Njen novi, deseti duet po vrsti, je posnela s priljubljeno narodnozabavno skupino Gadi. Skladba Tiho po-

AC/DC znova skupaj, obeta se nov album ÄŒlani legendarne avstralske hard rock skupine AC/DC se po

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Braneta KlavŞarja – Telefon Ansambel Krajťek – Zaljubljena Ansambel Andreja Bajuka – Vse je res Ansambel Naveza – Hodil bom za teboj Ansambel Kerlci – DeŞnik za dva Ansambel Krjavelj – Na zdravje vseh ljudi Ansambel Roka Žlindre – V tvojem objemu se pomirim Ansambel Unikat – Ne rani srca Ansambel Vikend – Dovolj sva mlada Koroťki kvintet – Plavi encijan

zelo NA KRATKO bi, ki jo sestavljajo pevec Brian Johnson, kitarist Angus Young, bobnar Phil Rudd in basist Cliff Williams. Soustanovitelj skupine Malcolm Young je umrl leta 2017, na odru pa ga je zamenjal njegov neÄ?ak Stevie Young, ki bo

Renato Zero bo s tremi albumi obeleĹžil 70 let tiho je novo delo plodne avtorske ekipe, ki Manci stoji ob strani zadnjih pet let. Rok LunaÄ?ek je besedilo Ĺže od samega zaÄ?etka predvidel kot Ä?ustven in intimen moĹĄko-Ĺženski dialog, avtor glasbe pa je Raay, ki je tudi ManÄ?in producent. Manca in Gadi hkrati med svoje privrĹžence poĹĄiljajo tudi simpatiÄ?en videospot, ki so ga z ekipo Neo Visuals posneli na BelopeĹĄkih jezerih z okolico.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

www.radiovelenje.com

grad. V karieri je mladi glasbenik nanizal tudi ĹĄtevilne uspeĹĄnice, s katerimi je osvajal glasbene lestvice. Med aktualnejĹĄimi je Senorita, ki jo je posnel v sodelovanju s Camilo Cabello.

Provokativni italijanski kantavtor Renato Zero je minulo sredo dopolnil 70 let. Glasbenik, ki je v veÄ? kot 40-letni karieri izdal okoli 30 albumov, bo tudi novi Ĺživljenjski mejnik obeleĹžil ustvarjalno.

Do konca leta bo namreÄ? izdal tri nove albume, na katerih bodo samo novitete. Vsak mesec naj bi

kljuÄ?nih osebnosti glasbene in kulturne revolucije 60. let minulega stoletja. Pri sedemnajstih je pobegnila od doma in zaÄ?ela peti v teksaĹĄkih barih in klubih.

Kasneje se je pridruĹžila skupi-

prav tako del projekta PWR UP. Leto 2020 prinaĹĄa tudi 40. obletnico najuspeĹĄnejĹĄega albuma avstralske zasedbe Back in Black, ki je posluĹĄalcem ponudil veÄ?ni hit You Shook Me All Night Long. Album je bil prodan v veÄ? kot 50 milijonih kopij po vsem svetu.

Minilo je 50 let od smrti Janis Joplin 50 let je minilo od smrti ameriĹĄke pevke Janis Joplin, ki se je v zgodovino zapisala kot ena

ni Big Brother & The Holding Company. Leta 1967 so nastopili na festivalu Monterey Pop in oÄ?arali obÄ?instvo. Ta nastop ji je odprl pot med zvezde. Izdali so dva uspeĹĄna albuma. Leto pozneje je Janis skupino zapustila, osnovala zasedbo Kozmic Blues Band in posnela ĹĄe en studijski album. Naslednje leto je ustanovila The Full Tilt Boogie Band, s katerim je priÄ?ela snemati nov album. Medtem ko je na odru blestela, pa se je vse bolj borila z odvisnostjo od alkohola in heroina, ki ji je 4. oktobra 1970 vzel Ĺživljenje. Stara je bila komaj 27 let. Leta 1971 je izĹĄel posthumni album Pearl z njeno najveÄ?jo uspeĹĄnico, predelavo pesmi Krisa Kristoffersona Me and Bobby McGee. Med njenimi uspeĹĄnicami velja omeniti vsaj ĹĄe Piece Of My Heart, Summertime in Ball And Chain.

SAN DI EGO Skupina San Di Ego je marca, na viĹĄku karantene, izdala Ĺže tretji studijski album z naslovom Zdaj je Ä?as. Med skladbami na albumu je tudi ljubezenska balada Ti, za katero so videospot snemali v baroÄ?nem dvorcu Gutenbuchel v Ĺ oĹĄtanju pod reĹžisersko taktirko Perice Raia.

TJAĹ A & UROĹ Pevka TjaĹĄa Hrovat, ki se je spomnimo iz ĹĄova X-Factor, in njen moĹž, glasbenik UroĹĄ Steklasa, predstavljata novo pesem z naslovom Zaljubljen par. Pesem je prva od osmih ĹĄe ne sliĹĄanih, ki se bodo znaĹĄle na njunem albumu, ki bo izĹĄel 17. novembra in na katerem bo sicer trinajst skladb.

EVA BOTO Eva Boto je kljub korona krizi, ki je moÄ?no prizadela glasbenike, zelo dejavna. Med drugim je v novi, hitrejĹĄi razliÄ?ici izdala svoj hit Zavedno. Za remiks pesmi je poskrbela ekipa Keep it simple, ki je s priredbo Ĺželela ustvariti zvok, ki bo

navduĹĄil radijske posluĹĄalce, hkrati pa so Ĺželeli dodati nekaj plesnega ritma.

Mi2 Skoraj petindvajset let po nastanku skupine Mi2 smo doÄ?akali prvo istoimensko skladbo te zasedbe. Da bo imela v njenem repertoarju posebno mesto, nam priÄ?a Ĺže sam naslov, Ä?eprav pesem v nasprotju s tem, kar bi morda priÄ?akovali, ne govori o skupini, ampak gre za nostalgiÄ?no ljubezensko pripoved. Pesem napoveduje osmi studijski album skupine.

ANITA KRALJ Pevka Anita Kralj, ki je prve glasbene korake priÄ?ela z desetimi leti pod mentorstvom Edvina Fliserja in je danes poklicna glasbenica, predstavlja svojo novo avtorsko skladbo z naslovom Zahvale pesem.

Anita praznuje letos 20 let glasbenega ustvarjanja, zato je nova pesem darilo starĹĄema, ki sta v majhni deklici prepoznala talent in ji omogoÄ?ila ĹĄtudij glasbe.

Naš ­čas, 8. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

8. oktobra 2020

frkanje » Levo & desno «

Ne le kdo …

Te dni se je že začelo predčasno glasovanje za novega velenjskega župana.

Nekatere resno zanima, kdo bo novi župan. Druge bolj, kakšen bo.

Vseeno?

Nekateri Velenjčani pravijo, da jim je vseeno, kakšne barve bo Velenje po volitvah.

Samo da bo rdeče.

⏫

»Tale delavec je pa res nekaj posebnega,« je malo zavistno razmišljal vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek, ko je videl, s kakšnim navdušenjem sta ga fotografirali novinarski kolegici Rozmari Petek in Špela Kuralt. Na srečo sta to pravočasno opazili in fotografirali tudi njega.

⏪

Le kdo ne pozna vsestranskega akademskega glasbenika, donedavna tudi dirigenta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, člana Slovenskega seksteta klarinetov in profesorja na glasbeni šoli v Velenju Matjaža Emeršiča? Ni ravno orjaške postave, a je glasbena veličina, velik po osebnosti, ob veliiiiiiikem instrumentu kontrabant klarinetu pa se kar skrije ob njegovi velikosti. Kot moderator koncerta je pred kratkim navduševal v gradu Vrbovec.

⏫

Mesec september je bil zelo naporen tudi za direktorja velenjske občinske uprave mag. Iztoka Morija. Udeleževal se je številnih dogodkov in hodil tudi po gradbiščih. Zato je bil njegov avtomobilski prtljažnik tudi priročna omara. Čvek ga je takole zalotil v trenutku, ko se še ni odločil, ali gre na poslovni dogodek ali na gradbišče prireditvenega odra.

Ljubitelji čokolade so se pred kratkim razveselili odločitve švicarskega proizvajalca te sladke razvade, da v Zürichu odpre največji muzej čokolade na svetu.

V njem lahko na okoli šest tisoč kvadratnih metrih obiskovalci od blizu spoznajo postopke izdelave čokolade, tudi s pomočjo multi-

medijskih razstav. Možno je izdelati tudi svojo čokolado ali pa oblikovati unikatno embalažo za praline. Največ navdušenja do zdaj pa je požela atrakcija, ki obiskovalce pričaka takoj za vhodom – največja prostostoječa čokoladna fontana na svetu. Zasnovana je kot gigantska metlica, s katere se tekoča čokolada zliva na značilni Lindtov čokoladni bombon.

V fontani, ki je visoka okoli osem metrov, se preliva 1500 litrov stopljene čokolade, skupno pa instalacija tehta približno tri tone.

Pri 104 bo postal doktor znanosti Kolumbijec Lucio Chiquito Caicedo je že od nekdaj bistrih misli. Diplomiral je iz gradbeništva,

magistriral iz hidroenergije in ustanovil celo visoko šolo za inženirstvo. Gospod, ki ima pri častitljivih 104 letih šest otrok, 12 vnukov in šest pravnukov, pravi, da je zadnjih 30 let razmišljal, kako odkriti optimum izkoriščanja rečnih voda. Zadnja štiri leta se je ukvarjal s pisanjem doktorske dizertacije na to temo in to bo kmalu tudi zagovarjal – pravi namreč, da je odkril matematično formulo, ki daje odgovor na njegovo vprašanje. »Z oddajo disertacije je dokazal, da predstavlja poosebljenje vztrajnosti in

vodenju naravoslovnih oddaj, je do milijona sledilcev na Instagramu prišel v 4 urah in 44 minutah, kar je 32 minut hitreje od prejšnje nosilke rekorda. Attenborough se je omenjenemu spletnemu omrežju pridružil 24. septembra, z namenom, da bi opozoril, da je svet v težavah. »Celine gorijo.

Ledeniki se topijo. Koralni grebe-

ni umirajo. Seznam se nadaljuje in nadaljuje. Reševanje našega planeta je zdaj komunikacijski izziv,« je zapisal naravoslovec in napovedal, da bo Instagram uporabljal za opozarjanje na težave, s katerimi se spopada naš planet. predanosti,« so ponosni njegovi sorodniki. Doktorsko dizertacijo bo zagovarjal na univerzi v angleškem Manchestru, takoj ko bodo preklicane prepovedi potovanj zaradi pandemije.

Do milijona sledilcev v štirih urah Le kdo bi lahko bil tako popularen, da bi po odprtju Instagram računa podrl rekord v hitrosti, s katero je prišel do milijona sledilcev? Jennifer Aniston? Ashton Kutcher? Ne: David Attenborough! Britanec, najbolj znan po

V petek je ob odsotnosti hrvaškega premierja našo sosednjo državo na evropskem zasedanju zastopal kar naš premier. Škoda, da se česa podobnega ni zgodilo pred časom – da bi naš predstavnik zastopal Hrvaško pred arbitražnim sodiščem.

Nadomestitev Če bomo hoteli Teš nadomestiti, bomo morali veliko slovenskih rek »ukrotiti«.

Podaljšana sreča Slišimo hudomušne pripombe, da so si nekateri »podaljšali« srečno življenje. V času korone je namreč precej manj porok.

KV nad vrednote

ZANIMIVOSTI

Največji muzej čokolade na svetu

Prepozno

Reševalci na raketni pogon?

V Veliki Britaniji so pred kratkim izvedli testiranje, s katerim so ugotavljali, kolikšen časovni prihranek bi lahko imeli gorski reševalci pri njihovem delu v primeru uporabe raketnega pogona.

Medicinska ekipa Great North Air Ambulance je namreč ugotovila, da intervencije z reševalnim helikopterjem niso zmeraj najbolj optimalna rešitev, vožnja v hribe z reševalnimi vozili in pešačenje prav tako ne. Kot je pokazalo testiranje, so doslej uporabljene

metode morda dobile konkurenco. Če reševalec za pešpot do mesta nesreče potrebuje 25 minut, bi se lahko namreč z raketnim pogonom do ponesrečenca povzpel v 90 sekundah. Raketni pogon JetSuit omogoča letenje s hitrostjo do 120 km/h na uro, nameščen je v nahrbtniku, ki ga nosi letalec, na obeh rokah pa ima dodatno nameščeni še dve šobi, s pomočjo katerih nadzira letenje. Če leteči reševalec oceni,

rada pomagala. Toda zgodilo se je presenečenje: 35-letna Marina Udgodska, ki je zadnja štiri leta delala kot čistilka in med drugim čistila tudi prostore župana Povalikina v okrožju Kostromska oblast, je na volitvah zmagala. »Nisem si mislila, da bi kdo volil zame, niti nisem pričakovala takšne udeležbe. Ničesar nisem storila, pa so ljudje vseeno prišli in volili zame,« je dejala presenečena. Ne ona ne njen protikandidat nista vodila nikakršne volilne kampanje, ni bilo nobenih soočenj, plakatov ali letakov. Udgodska je dobila skoraj 62 odstotkov,

Vsaj ena od naših pomembnih vrednot je zadnji čas močno načeta. Za to je kriv korona virus. Ta je napadel naše zdravje – vemo pa, da je zdravje ena naših najpomembnejših vrednot.

»Vroči« mesec Zakorakali smo v oktober, mesec požarne varnosti.

Menda imata tako požarna varnost kot politika nekaj skupnega – dobro je gasiti, ko šele tli.

Po zaklad Zadnji čas je spet malo večje zanimanje za grad Šalek. Se bodo prebudili tudi »avanturisti«, ki bodo sledili govoricam o zakladu v bližnjem rovu? Drugi pravijo, da je za Velenjčane še vedno velik zaklad v premogovniških rovih.

Problem da je pohodnika potrebno odpeljati v bolnišnico, lahko še zmeraj pokliče na pomoč reševalni helikopter.

Župan prosil čistilko, naj kandidira. In je zmagala!

Nadvse zanimiva vest prihaja iz Rusije, kjer se v nekem kraju pred volitvami nihče ni želel spustiti v politično tekmo z aktualnim županom Nikolajem Loktevom.

Toda po zakonu se morata za položaj potegovati vsaj dva, zato je župan za uspešnost volitev za pomoč prosil svojo čistilko. Ta je

Ob vsem, kar se pri nas dogaja, nekateri menijo, da korona virus niti ni naš največji problem.

Zaraščenost zato je zdaj pred dilemo: medtem ko se »ji niti ne sanja«, kaj naj bi kot županja počela, »saj še nikoli v življenju ni imela opravka z dokumenti«, je zaradi velike podpore svojih sovaščanov ostala brez besed. Kljub vsemu resno razmišlja, da bi po uradnem prevzemu županskega stolčka odstopila, zaradi česar bi morali volitve ponoviti. Vaščani si želijo, da tega ne bi storila. V upokojenski stranki, kjer so navdušeni nad izvolitvijo svoje kandidatke, želijo, da bi na položaju ostala. Še več; če ne bo, ji grozijo, da bo morala plačati vse stroške ponovljenih volitev.

Pri nas je vse več zaraščenih kmetijskih površin. Pa menda ne zato, ker je vse več »polj« na strehah hiš.

Pred vrati Volitve so pred vrati. Kogar bodo volivci izbrali, da bo v naprej odpiral občinska?!

(Samo)izolacija Ne le v gradbeništvu, zadnji čas vse več govorimo o izolaciji v zdravstvu. In tako kot nekateri ob gradnjah izolacijo izvajajo sami, je vse več primerov koravirusne samoizolacije.

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2020, barve: CMYK, stran 13

Velenje, 30. september – Lokalna skupnost je zadovoljna in ponosna, da je v prvem valu epidemije novega korona virusa uspela odreagirati na stiske ter z delovanjem razliÄ?nih javnih sluĹžb in izjemno aktivnim vkljuÄ?evanjem prostovoljcev zagotavljala socialne in druge storitve za razbremenitev razliÄ?nih druĹžbenih skupin in ranljivejĹĄih posameznikov. EpidemioloĹĄke razmere pa se ponovno zaostrujejo. Zato so srÄ?ni VelenjÄ?ani in VelenjÄ?anke, za katere je Mestna obÄ?ina Velenje priredila prazniÄ?ni koncert, Ĺže v pripravljenosti, pravi podĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Peter Dermol. ÂťV ĹĄtabu civilne zaĹĄÄ?ite nenehno spremljamo informacije o okuĹžbah in vse ukrepe proti ĹĄirjenju virusa. Smo ves Ä?as pripravljeni. Imamo dovolj zaĹĄÄ?itne opreme, a bomo poskrbeli ĹĄe za dodatne zaloge.

PoskuĹĄali bomo storiti vse, kar je v naĹĄi moÄ?i, da tudi ob morebitnem drugem valu ohranimo mirno kri, razumno sprejemamo ukrepe in poskuĹĄamo obvladovati vsa tveganja.ÂŤ Pri tem tudi tokrat raÄ?unajo na sodelovanje in pomoÄ? vseh obÄ?ank in obÄ?anov, saj lahko vsakdo kaj prispeva k

â?ą

13

REPORTAŽA

8. oktobra 2020

SrÄ?no v negotove Ä?ase V sklopu praznovanja je MOV priredila tudi koncert za prostovoljce in vse angaĹžirane v Ä?asu prvega vala epidemije – Donacijo 5000 evrov sta prejela obÄ?inski odbor za pomoÄ? obÄ?anom in MZPM

obÄ?ine. Kajti bojimo se, da bo pouk kmalu vsaj delno spet tekel na daljavo. Pa tudi Ä?e ne – vsak najstnik v viĹĄjih razredih osnovne ĹĄole si zasluĹži raÄ?unalnik, ki ga potrebuje za uÄ?enje, izdelavo seminarskih nalog, tudi za zabavo, niÄ? narobe.ÂŤ Odbor za pomoÄ? obÄ?anom – stiÄ?iĹĄÄ?e humanitarnih organizacij in socialnih ustanov, ki delujejo na obmoÄ?ju obÄ?ine – ves Ä?as zbira informacije o druĹžinah in posameznikih v teĹžkih Ĺživljenjskih

â?ą

Bojana Ĺ pegel: ÂťPrirast druĹžin, ki potrebujejo pomoÄ?, je veÄ? kot 50-odstoten.ÂŤ

Peter Dermol je Bojani Ĺ pegel in Dragu Kolarju simboliÄ?no predal donacijo.

skupnemu premagovanju izzivov in komu olajĹĄa stisko.

Pomagali bodo otrokom in druĹžinam

Pred koncertom, na katerem sta nastopili dve zasedbi lokal-

ÂťPred nami so negotovi Ä?asi, zato pomagajmo, kadar je to mogoÄ?e. Ostanimo srÄ?ni in ponosni, da je Velenje mesto, ki ima srce,ÂŤ sporoÄ?ajo iz Mestne obÄ?ine Velenje.

nih glasbenikov – narodnozabavni ansambel Spev in rock'n'roll bend Varni Paljak – je podĹžupan v imenu obÄ?ine predal dva Ä?eka v vrednosti 5000 evrov za pomoÄ? socialno ĹĄibkejĹĄim. Enega je prevzel Odbor za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom MOV, drugega pa MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje.

Sekretarka MZPM Bojana Ĺ pegel se je ĹĄe ob spomladanski epidemiji bala jeseni. ÂťNa nas so

Prostovoljci in vsi, ki cenijo njihovo delo, so morali kljub Ĺživahni glasbi sedeti.

se obraÄ?ale druĹžine, ki jih dotlej nismo poznali. In ĹĄe vedno se.

Prirast druĹžin, ki potrebujejo pomoÄ?, je veÄ? kot 50-odstoten.

Trudimo se, da pomagamo prav vsem, in sicer s pomoÄ?jo republiĹĄke Zveze prijateljev mladine Slovenije, predvsem pa s pomoÄ?jo donatorjev iz naĹĄega okolja, ki letos ĹĄe bolj Ä?utijo, da naĹĄa organizacija res pomaga otrokom in druĹžinam in da gre denar v prave roke,ÂŤ je zagotovila in raz-

Ä?lenila, da so velik del pomoÄ?i razdelili v obliki hrane, veÄ? kot 50 otrok je dobilo nove torbe, polne ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in, veÄ? kot 2500 evrov so namenili nakupu delovnih zvezkov, medtem ko so jih lani kupili samo dvema druĹžinama, donacijo pa bodo namenili nakupu raÄ?unalniĹĄke opreme. ÂťKar veliko raÄ?unalnikov bomo kupili s prvo donacijo Mestne obÄ?ine Velenje, skupaj pa bomo opremili 80 otrok iz velenjske

okoliĹĄÄ?inah in jim poiĹĄÄ?e pomoÄ?, obiÄ?ajno v obliki denarne ali kake druge materialne donacije. ÂťV tem trenutku sta po naĹĄih kriterijih dodeljevanja pomoÄ?i v najveÄ?ji stiski deleĹžna dva otroka z zdravstvenimi teĹžavami, zato bomo donacijo namenili delnemu kritju zdravstvenih stroĹĄkov,ÂŤ je povedal predsednik odbora Drago Kolar in pozval vse, ki se sooÄ?ajo s krizo, naj na odbor naslovijo proĹĄnjo za pomoÄ?, da jo lahko Ä?im prej tudi dobijo. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Kako je nastalo naselje ÂťenojÄ?kiÂŤ ob Ĺ kalskem jezeru?

EnodruĹžinske hiĹĄe zgrajene za druĹžine zaposlenih na Rudniku lignita Velenje – Naselje je nastalo na moÄ?virnatem terenu, degradiranem zaradi posledic rudarjenja – Gre za tri tipe hiĹĄ, zgrajenih po podobnem naÄ?rtu Jasmina Ĺ karja

ÂťEnojÄ?kiÂŤ so naselje tridesetih hiĹĄ ob velenjskem stadionu, ki ga je gradil takratni Rudnik lignita Velenje za svoje zaposlene v letih od 1954 do 1956. Izgradnja naselja je bila rezultat vizije vodstva rudnika, v najveÄ?ji meri direktorja Nestla Ĺ˝ganka, da morajo rudarji in zaposleni na rudniku Ĺživeti v sodobnih stanovanjih in lepem urejenem okolju, hiĹĄe daleÄ? druga od druge.

HiĹĄe so bile najemna stanovanja

ÂťNa zaÄ?etku ni bilo sadnega drevja in vrtov, samo okrasno drevje, trava in gredice do hiĹĄe.

HiĹĄe so morale imeti roĹže na oknih in balkonih. Za ureditev zasaditve in vzdrĹževanje zelenic in Ĺžive meje je skrbelo vrtnarstvo, kar je ĹĄlo takrat nekaterim zelo v nos. Ljubljanski Ä?asopis je to prikazal kot potrato druĹžbenega denarja, ker je veljala miselnost, da si morajo ljudje, ko pridejo iz jame domov, odpoÄ?iti in svojih moÄ?i ne smejo tratiti za delo na zemlji ali kmetiji.

Svoj prosti Ä?as naj bi posveÄ?ali poÄ?itku, rekreaciji, kulturi in izobraĹževanju,ÂŤ se spominja avtor broĹĄure in nekdanji kadrovnik v Gorenju, zdaj Ĺže nekaj let v pokoju JoĹže Meh, ki v velenjskih enojÄ?kih Ĺživi Ĺže od zaÄ?etka, ko se je druĹžina iz bloka pri TrĹžnici leta 1956 preselila v novonastalo naselje. ÂťEnostanovanjske hiĹĄe so bile pravzaprav najemna sta-

novanja, za katere so stanovalci plaÄ?evali najemnino. Ĺ ele kasneje so se na RLV odloÄ?ili, da te hiĹĄe odprodajo. Prvi vseljeni so bili za rudnik zelo pomembni kadri, kar nekaj inĹženirjev, gospod PipuĹž, glavni inĹženir rudnika in direktor gospod Ĺ˝gank ter nekaj rudarskih druĹžin. Tukaj je zaĹživela pisana struktura prebivalcev naselja.ÂŤ

MoÄ?virnatemu obmoÄ?ju, kjer je Ĺživelo veliko Ĺžab, ĹĄe danes reÄ?emo 'Ĺžabja vas'

Naselje je nastalo na degradiranem obmoÄ?ju zaradi rudarjenja v preteklem obdobju (pod naseljem in proti parku so bili Ĺže zelo stari in opuĹĄÄ?eni rovi).

Teren je bil moÄ?virnat, zato je naselje tudi dobilo ime Şabja vasÂŤ. ZemljiĹĄÄ?a zaradi degradacije niso bila primerna za kmetijsko rabo, vodstvo premogovnika pa je ugotovilo, da ga lahko ob ustrezni pripravi izkoristijo za gradnjo. Tako se je rodila ideja, da zgradijo naselje enodruĹžinskih hiĹĄ – naselje ob parku, obmoÄ?je pa so rekultivirali in ga 'vrnili rudarjem', prebival-

cem Velenja. Zato je juĹžno od naselja nastal tudi SonÄ?ni park. ÂťIdeja, da podjetje gradi stanovanja, hiĹĄe za svoje zaposlene, seveda ni bila nova. Ĺ˝e desetletja pred tem so sodobne industrijske druĹžbe v razvitem delu Evrope gradile stanovanja za zaposlene, tudi zato, da bi zaposlene bolj navezale na podjetje, zavezale k predanemu delu in jih razbremenile dobrĹĄnega dela skrbi v zvezi s stanovanjem, zagotavljanjem normalnih pogojev za Ĺživljenje druĹžine. V glavnem so gradili veÄ?stanovanjske zgradbe in vrstne hiĹĄe,ÂŤ pove Meh. ÂťTukaj gre za tri tipe hiĹĄ, naknadno sta bili zgrajeni ĹĄe dve po podobnem naÄ?rtu. Vse hiĹĄe posameznega tipa so tudi orientirane enako. Bile so dobro opremljene, s klasiÄ?nim ogrevanjem na peÄ?, ni bilo centralnega ogrevanja, v sobah so bile peÄ?i, v kuhinji ĹĄtedilnik na trdo gorivo. V kopalnici je bila postavljena kovinska peÄ? z visokim rezervoarjem za toplo vodo in tuĹĄem, peÄ? je bilo treba zakuriti pred uporabo kopalnice. Perilo so gospodinje suĹĄile na balkonu, seveda na tistem, ki ga s ceste ni bilo videti. Prostore v hiĹĄi smo

V naselje se je leta 1957 vselilo trideset druĹžin. Ĺ estdeset starĹĄev in trije stari starĹĄi ter enainsedemdeset otrok. Po izobrazbi so bili rudarji, rudarski preddelavci, delovodje in vodje obratov, pa tudi direktor Rudnika lignita Velenje in tehniÄ?ni direktor RLV in rudarski inĹĄpektor. Stanovanje so dobili pomembni ljudje za rudnik. Dober delavec, tako po rezultatih kot po odnosu do podjetja, sodelavcev, usmeritev in vrednot, ki jih je uveljavljalo vodstvo rudnika. Danes v hiĹĄah Ĺživi sedeminsedemdeset ljudi, v povpreÄ?ju le ĹĄe 2,6 stanovalca, kar na prve podatke 4,5 na hiĹĄo kaĹže, da se je ĹĄtevilo stanovalcev oz. velikost druĹžin precej zmanjĹĄala.

ogrevali s peÄ?mi na premog. Iz veÄ?ine druĹžin je bil vsaj eden zaposlen v rudniku in smo tako dobivali Âťkoln kartoÂŤ za premog,ÂŤ naĹĄteva zavedni VelenjÄ?an JoĹže Meh, ki se spominja tudi, da je bilo v Velenju daljinsko ogrevanje zgrajeno leta 1959 (najprej za nekatere bloke v Velenju in javne stavbe), ÂťenojÄ?kiÂŤ pa so priĹĄli na vrsto leta 1971.

GaraĹž, ograj in Ĺživih mej ni bilo

Parcele hiĹĄ so bile velike petsto kvadratnih metov in veÄ?, do

tistem Ä?asu tudi minister za industrijo, izjavil, da Ä?e so ljudje tako bogati, da imajo avtomobile, naj se to vidi in naj imajo avtomobile pred hiĹĄo. Tako je tudi bilo.ÂŤ Ob cestah je bila Ĺživa meja ligustra, na parcelah med hiĹĄami pa trata in nekaj okrasnih dreves in grmovja. ÂťPo trati se ni smelo hoditi, igrati nogomet ali delati bliĹžnjico. Igrali smo se na cesti, med hiĹĄami. Med hiĹĄami ni bilo ograj, kar ni povzroÄ?alo teĹžav stanovalcem, ki so se dobro razumeli in spoĹĄtovali. Zdaj je med nekaterimi hiĹĄami ograja,

med igriĹĄÄ?i je bilo urejeno otroĹĄko igriĹĄÄ?e, v bliĹžini je bilo lepo urejeno TuristiÄ?no jezero z restavracijo in teraso za sonÄ?enje.

StarejĹĄi VelenjÄ?ani se spomnijo manjĹĄih bazenÄ?kov, urejenih z lesenimi letvami in plavaliĹĄÄ?i s ĹĄtartnimi bloki, ter Letnega kina.

V gozdu nad jezerom so stale lesene hiĹĄke, ki so bile povezane s peĹĄÄ?enimi stezami, namenjene prenoÄ?evanju turistov od drugod. Vse je bilo dobro naÄ?rtovano in urejeno. Stanovalci in VelenjÄ?ani so se veliko druĹžili, moĹžnosti je bilo veliko. Ta predel Velenja je bil pravi raj za otroke.

Zapis namenjen ljudem, ki tukaj Ĺživijo

Naselje individualnih hiĹĄ ÂťenojÄ?kiÂŤ je bilo prvo te vrste, ki je nastalo v Velenju, naslednje je bilo tisto pod cerkvijo sv. Martina, vendar so bili investitorji ljudje, ki so v hiĹĄi tudi Ĺživeli. Tretja veÄ?ja gradnja hiĹĄ je nastala na Gorici, prav tako z individualnimi investitorji.

posamezne hiĹĄe je vodila pot iz betonskih ploĹĄÄ?, iz enakih je bilo narejeno dvoriĹĄÄ?e pred hiĹĄo. Vsaka hiĹĄa je imela pred hiĹĄo tudi leseno klop. GaraĹžni prostori so ĹĄe danes zelo ozki in majhni. Zakaj? JoĹže Meh se spominja: ÂťGaraĹž skorajda ni bilo, ker takrat tudi avtomobilov ni bilo. LuÄ?o Ĺ˝gank (stanovalec enojÄ?kov) je pripovedoval, da je mentor Velenja Luka LeskovĹĄek, ki je bil v

Ĺživa meja, a ĹĄe vedno je nekaj takih, ki je nimajo. Se pa sosedi veÄ?inoma dobro razumemo med seboj.ÂŤ

BliĹžina jezera in otroĹĄkega igriĹĄÄ?a

Ĺ˝e pred izgradnjo hiĹĄ je bil leta 1955 zgrajen nogometni in atletski stadion (na obmoÄ?ju, kjer je bilo majhno jezerce), ki so ga sanirali in uredili. V gozdu

V teh ĹĄtiriinĹĄestdesetih letih se je marsikaj spremenilo in gotovo je kaj tudi vredno spomina. JoĹže Meh mi je zaupal, da je imel pri zbiranju podatkov tudi nekaj teĹžav. Nekaj starih fotografij je dobil v Muzeju Velenje, v Pokrajinskem arhivu Celje, nekaj kopij arhitekturnih risb treh tipov hiĹĄ pa pri sosedih. VeÄ?ina podatkov pa temelji na njegovem spominu.

Koliko je prvih ÂťenojÄ?karjevÂŤ? ÂťMalo, seveda, saj je naselje staro ĹĄtiriinĹĄestdeset let. Iz generacije starĹĄev Ĺživi v naselju ĹĄe ena gospa, iz generacije otrok nas je enajst. Osem je takĹĄnih, ki smo tukaj Ĺživeli ves Ä?as, trije pa so kar precej let Ĺživeli drugje, pa so se vrnili v enojÄ?ke,ÂŤ ĹĄe razloĹži JoĹže Meh in se zahvali stanovalcem, ki so pomagali pri zapisu in zbiranju informacij. BroĹĄura, ki je nastala, pa bo ostala v spomin zanamcem in tistim, ki jih zanima zgodovina naselja na obmoÄ?ju novega Velenja, ki se je zaÄ?ela v zaÄ?etku 50. let in Ĺživi ĹĄe danes. Resda drugaÄ?e, saj so tudi Ĺživljenjski pogoji, ritem, Ĺželje in cilji stanovalcev zelo razliÄ?ni. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2020, barve: CMYK, stran 14

14 Lepo je, da se zaposleni znajo tudi ÂťpohecatiÂŤ

Ivana Stropnik: Življenje v Domu je vse dni zelo pestro in aktivno, tako da skoraj nimam veliko Ä?asa. Veliko hodim na sprehode in tako tudi sama skrbim za svoje zdravje. Se pa vkljuÄ?ujem v vse domske aktivnosti, kot so telovadba, sodelujem v ÂťDomski skupini KerlciÂŤ, skrbim za diĹĄavnice v visoki gredi, ki jih z veseljem potem posuĹĄim in skuham Ä?aj. Vsak dan z veseljem nesem kavico tudi tistim, ki si je sami ne morejo skuhati zaradi slabĹĄega zdravstvenega stanja. V domu sem stkala prijetne prijateljske vezi, ki jih vsakodnevno ohranjamo z druĹženjem ob malici in kavi. Iskreno pa bi se zahvalila vsem zaposlenim, ki v domu tako lepo skrbijo za nas in nam vsak dan priÄ?arajo nasmeh na obraz, sploh v teh Ä?asih, ki so zaradi korona virusa neprijetni.

Trudijo se po svojih najboljĹĄih moÄ?eh in so zelo skrbni, da nas zaĹĄÄ?itijo pred vnosom bolezni v dom. Zaradi vsega se v domu poÄ?utim res prijetno in domaÄ?e, Ä?epav svojih sorodnikov ne vidimo vsakodnevno. Je pa tudi za obiske zelo dobro poskrbljeno in nas lahko sorodniki obiskujejo.ÂŤ Janez Golob: Življenja v Domu sem se navadil, tukaj sem zelo zadovoljen. Z veseljem se vkljuÄ?ujem v vse aktivnosti, ki jih skrbno pripravljajo zaposleni v domu. Sodelujem tudi pri ÂťDomskih KerlcihÂŤ, tako da Ä?as

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

8. oktobra 2020

Ĺ˝ivljenje v domu je lahko tudi pestro in aktivno Ob mednarodnem dnevu starejĹĄih smo na varni razdalji in po vseh priporoÄ?ilih in navodilih tudi mi namenil nekaj Ä?asa druĹženju s starostniki v Domu za varstvo odraslih Velenje in ugotovili, da jim je tudi v jeseni Ĺživljenja lahko lepo

đ&#x;”˛

Ivana Stropnik

Janez Golob

Anica RamĹĄak

Magdalena Lesjak

tukaj res hitro mine. Vsak dan se s sostanovalci dobimo na kavi, ob kateri poklepetamo in velikokrat tudi zapojemo. Trudim se, da grem Ä?im veÄ?krat tudi na sprehod tukaj blizu doma, saj zaradi virusa pazim na svoje zdravje in se izogibam mnoĹžici ljudi. Tudi s sorodniki smo najveÄ?krat v stiku kar po telefonu.

Seveda pa se z veseljem oglasijo tudi pri meni, da se vsaj za kratek Ä?as vidimo in tako poskrbi-

mo za varnost pred virusom.ÂŤ Anica RamĹĄak: ÂťVsaka sprememba je nekoliko stresna in tako je bila tudi selitev v dom zame velika sprememba. Priznam, da sem se na zaÄ?etku teĹžko navadila na to, da sem tukaj, ampak sedaj je Ĺživljenje tukaj Ä?udovito.

Zelo rada se vkljuÄ?im v aktivnosti, pridno hodim na telovadbo, najraje pa imam tiste dneve, ko naĹĄa fizioterapevtka Sara zaigra na harmoniko. Takrat smo vsi

stanovalci nasmejani in zelo dobre volje. Med sostanovalci sem spoznala zelo dobre prijatelje in priznam, da si boljĹĄe druĹžbe preprosto ne bi mogla Ĺželeti. Soseda Ivana nas vsak popoldan razvaja s kulinariÄ?nimi dobrotami, ostali pa se z veseljem udeleĹžimo tega druĹženja, saj si s takĹĄnimi druĹženji krajĹĄamo popoldneve. Ĺ˝al so sorodniki kar nekaj kilometrov oddaljeni od Velenja in se ne moremo prav pogosto videti, se

pa vsekakor sliĹĄimo po telefonu.

Novega virusa se ne bojim, saj se sama pazim, zaposleni pa so tudi zelo previdni in skrbni. Zelo lepo skrbijo za nas vsi po vrsti, od direktorice do vseh zaposlenih na oddelkih, v kuhinji, pralnici in tudi ostali nam z nasmehi polepĹĄajo vsak dan.

Magdalena Lesjak: ÂťTukaj v domu lepo skrbijo zame, povsem normalno je, da nismo vsak dan enakega razpoloĹženja, lepo pa je,

mezniki dajejo na obmoÄ?ju vseh treh obÄ?in v Ĺ aleĹĄki dolini. Kot je dejal, podpira Vedenikov projekt, da se pristopi k sistemskemu sofinanciranju dejavnosti za potrebe starejĹĄih in upokojenih ljudi, Âťki so naĹĄa skrb in so zasluĹžni za dostojno preĹživljanje aktivne starosti, saj so del naĹĄe skupnosti, ki so jo s svojim delom in modrostjo tudi ustvarjali.ÂŤ V kulturnem programu so sodelovali pevke GaberĹĄki cvet z glasbenim spremstvom Franja JuroviÄ?a, Konovski Ĺ trajharji ter ĹĄtevilni drugi kulturniki, sokrajani Ĺ kal ter Ä?lani DU Ĺ kale. Prireditev je bila uvodni del mozaika ĹĄportnih tekmovanj, rokodelskih delavnic, okroglih miz, pohoda po obronkih Vinske Gore in drugih sreKonovski ĹĄtrajharji radi priskoÄ?ijo v druĹžbo organiziranih upokojencev Ä?anj v okviru 2. DMS Ĺ aleĹ aleĹĄke doline. ĹĄke upokojenske pokrajine.

Ä?rtovanega je odpadlo zaradi pogojev NIJZ, druge so Ĺže ali jih bodo priredili vsem zahtevam prilagojene.

Pred kratkim so tako pripravili zanimivo predavanje o formiranju demografskega sklada v drĹžavi ter predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, v petek, 25. septembra, pa so Ä?lani DU Ĺ kale pripravili bogato prireditev, posveÄ?eno spominom na rudarjenje, na posledice le-tega ter obudili lik domaÄ?ina Dolfeta Lipnika z razstavo v tamkajĹĄnjem provizoriju pri gasilskem domu Ĺ kale.

Ob nagovorih predstavnika prireditelja SreÄ?ka ÄŒrepa sta spregovorila domaÄ?i predsednik DU Ĺ kale Milan Tepej ter predsednik Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze DU

Jasmina Ĺ karja

OkuĹžba tudi v Domu za varstvo Velenje

DU Ĺ kale pripravilo zanimivo prireditev Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza septembra in oktobra izvaja program Dnevov medgeneracijskega soĹžitja (DMS), ki ga organizirajo v sodelovanju s svojimi Ä?lanicami, druĹĄtvi upokojencev iz Ĺ aleĹĄke doline. Nekaj od na-

da se zaposleni znajo tudi ÂťpohecatÂŤ. Zelo rada se vkljuÄ?ujem v aktivnosti, ki jih pripravljajo v domu. Sladoledni dan, peka palaÄ?ink in drugih dogodkov nikoli ne zamudim. V prijetni druĹžbi zelo rada poklepetam, tukaj v domu nisem med najstarejĹĄimi in tako stanovalci, ki so starejĹĄi, z mano delijo kakĹĄne zanimive zgodbe. Vsi ti dogodki nam krajĹĄajo Ä?as, mi je pa kar malo teĹžko, ker tale situacija s korona virusom tako dolgo traja in s tem tudi manj obiskov naĹĄih najdraĹžjih. Razumem, da nas je potrebno zaĹĄÄ?ititi, vendar bi bila vesela, da se Ĺže vse zakljuÄ?i in se lahko spet neomejeno druĹžimo.ÂŤ

Velenje – Kljub vsej skrbi zaposlenih je bila okuĹžba s covid-19 ugotovljena tudi znotraj Doma za varstvo odraslih Velenje pri zaposleni v kuhinji. OkuĹžena oseba sicer Ĺže od torka, 29. septembra, ni bila prisotna na delovnem mestu zaradi koriĹĄÄ?enja letnega dopusta.

Zaradi varnosti je Dom za vse obiskovalce, tudi za tiste, ki imajo obiske odobrene s strani zdravnika do nadaljnjega zaprt. đ&#x;”˛

tp

Po tematski poti Ĺ krata Bisera

Velenje Franc Vedenik. Tepej se je zahvalil za pripravo vseh dokumentarno-umetniĹĄkih predstavitev ter tudi vsem nastopajoÄ?im v njih. Zahvalil se je tudi vodstvu Ĺ PZDU Velenje ter krajanom, ki so tako ali drugaÄ?e prispevali, da

je zaĹživel lik Dolfeta Lipnika, ki je Ĺ kalam in ĹĄirĹĄi dolini zapustil bogato kulturno-umetniĹĄko delo.

Franc Vedenik pa je spregovoril o pomenu delovanja Ĺ PZDU, povezanih druĹĄtev ter njihovi plemeniti dejavnosti, ki bogati Ĺživljenje v lokalni skupnosti. Poudarek je dal ĹĄtevilnim posameznikom, ki kot prostovoljci delujejo v razliÄ?nih projektih in skupinah in pomagajo pomoÄ?i potrebnim starostnikom in obolelim Ä?lanom in obÄ?anom. Vsem se je zahvalil in jih povabil, da ĹĄe naprej izvajajo to plemenito poslanstvo. Sedanji vrĹĄilec dolĹžnosti Ĺžupana MOV, podĹžupan Peter Dermol, pa je izrazil priznanje zdruĹženju upokojenskih druĹĄtev ter velikemu prispevku, ki ga druĹĄtva in posa-

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

V okviru dogodkov dnevov medgeneracijskega soĹžitja DMS, ki ga drugo leto izvaja Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev (Ĺ PZDU), so organizatorji DruĹĄtvo upokojencev Vinska Gora (DUVG) v sodelovanju s pokrajinsko zvezo ter Krajevno skupnostjo in TuristiÄ?nim druĹĄtvom Vinska Gora, minulo nedeljo pripravili rekreacijsko izobraĹževalni pohod po tematski poti Ĺ krata Bisera.

Na prireditvenem prostoru pri domu krajanov sta udeleĹžence sprejela in nagovorila organizatorica Anica Drev in predsednik pokrajinske organizacije Franc

Spet v hrib Velenjske mladinske organizacije so ponovno razpisale ťportni izziv z bogatimi nagradami Velenje, 1. oktober – 31. december – Po uspeťni poletni akciji, ko so mladi osvajali vrh KoŞlja ter polagali hitrostne rekorde in ťteli vzpone, so velenjske mladinske organizacije pod vodstvom mladinskega kulturnega kluba eMCe plac razpisale

ĹĄe jesenski del ĹĄportnega izziva eMCe plac izziv, s katerim mlade spodbujajo k aktivnemu in zdravemu preĹživljanju prostega Ä?asa.

Tokrat so pravila igre nekoliko drugaÄ?na. Hitrostno kategorijo so ukinili, dopolnili pa katego-

Vedenik ter zaĹželela prijetno druĹženje, razvedrilo in doĹživetje. TuristiÄ?no, etnografsko, naravovarstveno in zabavno tematsko pot so ustvarili zagnani turistiÄ?ni sodelavci po ideji Franca Ĺ pegla ter v soorganizaciji s krajevno skupnostjo in njeno predsednico Ano Ĺ˝erdoner ter za projekt dobili priznanja in nagrade na drĹžavni ravni. Upokojenci Ĺ PZDU pa so ob zavzetosti organizatoric – predsednice DUVG Anice Lamot ter Drevove, ponudili druĹĄtvom zanimiv nedeljski pohod iz Vinske Gore skozi Prelsko do razpotja in domaÄ?ije LamperÄ?ek, ter dalje

po Prelski do Vovkovega mlina v Lokovini, VolÄ?jega gradu ter nazaj. Ob spremenljivem vremenu se je po treh urah hoje in predstavitvah nekaj veÄ? kot 40 udeleĹžencev vrnilo na izhodiĹĄÄ?e, kjer so jih priÄ?akali Ä?lani ansambla Vingosi, ki so zabelili malce turobno vzduĹĄje v lep nedeljski popoldan. Ĺ PZDU Velenje pripravlja konec tega tedna, v soboto, ob 9. uri ĹĄe Âťrokodelsko razstavoÂŤ v kulturnem domu v Velenju, zanjo pa bo poskrbela podpredsednica Vladimira Tisnikar s sodelavci.

rijo najbolj zanimive fotografije z vrha. Ostajata dve kategoriji.

Tekmovanje za najveÄ? nabranih vzponov na KoĹželj med 1. oktobrom in 31. decembrom bo potekalo v Ĺženski in moĹĄki kategoriji. Tekmovalci v klubu eMCe plac prevzamejo kuponÄ?ek, ki ga oddajo v nabiralnik na vrhu KoĹžlja. Prvim trem dekletom in fantom, ki se bodo najveÄ?krat vzpeli, bodo razdelili praktiÄ?na darilca ter bone za ĹĄportno trgovino v vrednosti 100, 70 in 50 evrov. Razpisali pa so tudi kategorijo najbolj izvirne fotografije z vrha KoĹžlja ali katere-

gakoli drugega hriba, v kateri lahko tekmujejo posamezniki, pari ali skupine, za izbrano fotografijo, ki jo poĹĄljejo na info@ emceplac.si, pa bodo nagrajeni z bonom za ĹĄportno trgovino v vrednosti 100 evrov.

Izziv je namenjen predvsem mladim rekreativcem. PodrobnejĹĄa navodila so objavljena na Facebook dogodku eMCe jesenski izziv v hribih.

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2020, barve: CMYK, stran 15

Velenje, 1. oktobra – V Ä?etrtek so se v Velenju sestali Ä?lani in Ä?lanice Sosveta za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov MOV. Razpravljali so o aktivnostih ob prvem valu epidemije in izboljĹĄavah ter pripravljenosti institucij ob morebitnem slabĹĄanju situacije. Direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori, ki sosvetu predseduje, se je zahvalil vsem, ki so Ĺže spomladi odliÄ?no reagirali in skrbno upoĹĄtevali ĹĄtevilne preventivne ukrepe. ÂťZato je mestna obÄ?ina tudi danes ena uspeĹĄnejĹĄih obÄ?in pri prepreÄ?evanju ĹĄirjenja koronavirusne bolezni.ÂŤ V Mestni obÄ?ini Velenje so pripravili nov NaÄ?rt zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh; tako bodo ob morebitnem drugem valu pripravljeni ĹĄe bolje, je povedal sodelavec obÄ?inske uprave Andrej Rupreht. Ker je tudi vlada po prvem valu sprejela nov naÄ?rt, s katerim je nekatere pristojnosti ministrstev bolje opredelila, je bilo temu potrebno prilagoditi tudi naÄ?rt ravnanja lokalne skupnosti. Med drugim so v njem poimensko doloÄ?ili institucije, ki bodo prav tako pripravile dokumente, po katerih se bodo ravnale ob slabĹĄanju stanja. ÂťMestna obÄ?ina Velenje je v svojem naÄ?rtu zajela ĹĄirĹĄi krog institucij, ki skrbijo za normalno delovanje javnega Ĺživljenja. Vse institucije morajo tudi poskrbeti, da imajo na zalogi za en mesec zaĹĄÄ?itne opreme. ÄŒe se stanje poslabĹĄa samo v naĹĄi obÄ?ini, lahko naÄ?rt aktiviramo samo za obmoÄ?je naĹĄe obÄ?ine.ÂŤ Poudaril pa je tudi, da bodo – po dosedanjih izkuĹĄnjah – imeli ob aktivaciji naÄ?rta zelo pomembno vlogo prostovoljci in nevladne organizacije, ki Ĺže sedaj pomagajo socialno ĹĄibkejĹĄim.

Sledila je razprava s predstavniki razliÄ?nih institucij, ki so pove-

V oktobru, mesecu poĹžarne varnosti, smo na sreÄ?anje povabili poveljnika Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline Aleksandra OsetiÄ?a in se pozanimali, kako gasilci delujejo v aktualnih razmerah. ÂťOperativna pripravljenost je na visoki ravni,ÂŤ zagotavlja.

Katere aktivnosti boste izvedli v mesecu poĹžarne varnosti?

Zaradi ĹĄirjenja virusa so naĹĄe aktivnosti ĹĄe vedno omejene, poskuĹĄamo pa ravnati Ä?imbolj racionalno. Vaje bodo potekale v druĹĄtvih, saj zaradi omejitev zbiranja ne bomo izvedli skupne vaje. NaÄ?rtujemo pa dva seminarja. Zveza bo izvedla izobraĹževanje o gaĹĄenju elektriÄ?nih vozil in fotovoltaike, saj je oboje zelo aktualno in vse bolj razĹĄirjeno, PGD Velenje pa predstavitev nove generacije hidravliÄ?nega orodja. Poskusili bomo izvesti ĹĄe teÄ?aj za pripravnika in teÄ?aj za niĹžjega gasilskega Ä?astnika oziroma vodjo enote. Upamo, da se razmere ne bodo poslabĹĄale in bomo naÄ?rte lahko uresniÄ?ili.

Ali lahko omejevanje vaĹĄih aktivnosti, predvsem vaj in izobraĹževanj, zmanjĹĄa vaĹĄo pripravljenost?

Mislim, da ne. PraktiÄ?no vsa druĹĄtva so ves Ä?as operativno pripravljena. Intervencij ni niÄ? manj kot obiÄ?ajno. Narava nam tudi ne prizanaĹĄa. Mi stremimo k temu, da ostanemo zdravi, da bomo lahko pomagali, ko nas bodo ljudje potrebovali. Gasilci v Ä?asu prvega vala epidemije nismo bili

15

MED VAMI

8. oktobra 2020

Dobro pripravljeni na morebitno poslabĹĄanje epidemioloĹĄke slike Za nekatere bo ĹĄe potrebno najti reĹĄitve za poveÄ?anje koliÄ?ine zaĹĄÄ?itne opreme, a veÄ?ina institucij ima opremo pripravljeno, so ocenili v Sosvetu za izboljĹĄanje varnosti obÄ?anov Mestne obÄ?ine Velenje – ÄŒlani in Ä?lanice so razpravljali o aktivnostih v prvem valu in izboljĹĄavah dali, kako se sooÄ?ajo s trenutno situacijo in kako so pripravljeni na zaostritev razmer. Vsi so potrdili, da je Velenje dobro pripravljeno na razliÄ?ne situacije ob poslabĹĄanju razmer. Za nekatere institucije bo ĹĄe potrebno najti reĹĄitve za poveÄ?anje koliÄ?ine zaĹĄÄ?itne opreme, a veÄ?ina institucij ima opremo pripravljeno. Vsi so se tudi strinjali, da je sodelovanje z lokalno skupnostjo in posameznimi institucijami zelo dobro.

Mag. Iztok Mori (predsedujoÄ?i) ter Bojan PrelovĹĄek in Andrej Rupreht so predstavili nov NaÄ?rt zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije.

Poudarili so:

Andrej Rupreht, Uprava MO Velenje: ÂťLani je bilo med ljudmi v Velenju 700 razliÄ?nih nalezljivih bolezni, kar kaĹže na to, da so te bolezni ĹĄe kako prisotne v druĹžbi.ÂŤ Aleksandra VasiljeviÄ?, Zdravstveni dom Velenje: Že v epidemiji smo izdelali protokole, kako ravnati v primerih izbruha nalezljivih bolezni in algoritme, Ä?e pride do stika s Covid-19 pozitivno osebo pri zaposlenih, bodisi na delovnem mestu bodisi doma.ÂŤ Mag. Franja TevĹž, Upravna enota Velenje: ÂťSmo ena od dvajsetih od skupaj 57 upravnih enot v Sloveniji, v katerih se za obisk ni treba predhodno naroÄ?iti. Pred posameznim okencem je lahko prisotna le ena stranka, za kar skrbi varnostnik.ÂŤ

Predstavniki razliÄ?nih institucij so povedali, kako se sooÄ?ajo s trenutno situacijo in kako so pripravljeni na morebitno zaostritev razmer.

Janko PogorelÄ?nik, Ĺ olski center Velenje: ÂťPri nas je vsak dan prisotnih okoli 1.600 dijakov in ĹĄtudentov ter 200 zaposlenih.

Skrbelo nas je, kako bo tekel pouk, a smo za zdaj zadovoljni. Na dveh ĹĄolah smo imeli po enega okuĹženega dijaka, njuna razreda sta bila napotena v karanteno,

uÄ?itelji pa ne. Novih okuĹžb ni bilo.ÂŤ Marko PritrĹžnik, Mladinski center Velenje: ÂťProstovoljci naĹĄega Udarnika so med razglaĹĄeno epidemijo obÄ?ankam in obÄ?anom razvozili 2.143 toplih obrokov, za ranljive skupine opravili 225 nakupov in prejeli 29 klicev

osamljenih prebivalcev.ÂŤ Veronika Juvan, svetnica v obÄ?inskem svetu, zaposlena v Gorenju: ÂťPri nas so na vsakem koraku maske in razkuĹževanje. S tem ne skoparijo. VÄ?asih se nam zdi, da Ĺže malce pretiravajo, a vse za naĹĄe zdravje. Pred enim tednom je bilo okuĹženih ĹĄest zaposlenih, 21 jih je bilo v karanteni. Ob pribliĹžno 3.000 zaposlenih je to dober podatek.ÂŤ Violeta PotoÄ?nik, Dom za varstvo odraslih Velenje: ÂťDom smo na predlog Zdravstvenega doma Velenje za obiskovalce zaprli Ĺže en teden prej, preden smo od drĹžave dobili tĂĄko navodilo. S tem smo morda prepreÄ?ili najhujĹĄe, vdor virusa med stanovalce. Zelo se trudimo, da bo tako ostalo tudi v bodoÄ?e.ÂŤ Vinko Mlakar, Postaja prometne policije Celje v Velenju: ÂťVsem zaposlenim merimo temperaturo, nekaj jih dela od doma.

Dva policista imamo, ki sta bila na testu za Covid pozitivna, nekaj prometnih policistov je v karanteni.ÂŤ BoĹĄtjan Debeljak, Policijska postaja Velenje: ÂťStranke obravnavamo samo v avli. Vhodi za stranke in usluĹžbence so loÄ?eni. V Ä?asu od epidemije do danes smo obravnavali 600 krĹĄitev odlokov, kar je najveÄ? med policijskimi postajami v Sloveniji.ÂŤ

Gasilci niso iz forme Zaradi epidemioloĹĄkih razmer so aktivnosti gasilcev v prostovoljnih druĹĄtvih pod okriljem GZĹ D ĹĄe vedno omejene, vseeno pa so se kadarkoli sposobni odzvati klicu na pomoÄ?

â?ą

PGD Lokovica in PGD Pesje imata novi vozili za prevoz moĹĄtva GVM-1 Volkswagen Caravelle. PGD PaĹĄka vas je praznovalo 100-letnico in ob jubileju prevzelo novo vozilo s cisterno MAN GVC 16/25, PDG Gaberke pa 90-letnico in je ob jubileju prenovilo dvorano v gasilskem domu.

vkljuÄ?eni v tedanje aktivnosti civilne zaĹĄÄ?ite in drugih, da ne bi tvegali oslabitve operativnih enot zaradi bolezni. ÄŒe bi bilo potrebno, bi se seveda vkljuÄ?ili, verjetno v prvi vrsti z bolniÄ?arji. Sicer pa mislim, da je prav, da smo gasilci na razpolago za intervencije, ki jih ni malo in so precej zahtevne.

Aleksander OsetiÄ?

V letoĹĄnjem mesecu poĹžarne varnosti so v ospredju preventivni ukrepi za prepreÄ?evanje nastanka poĹžara v naĹĄem prostem Ä?asu – bodisi doma, preden gremo na dopustu, bodisi med potjo, v hotelu, na gorski koÄ?i, v kampu, na plovilu, na zabavi na prostem ali v stanovanju. Preden zapustimo stanovanje, morajo biti elektronske naprave ugasnjene in izklopljene. Ne polnimo elektriÄ?nih koles, skirojev, rolk, skuterjev in podobnih naprav z akumulatorji. Ne puĹĄÄ?ajmo v stanovanju ali kleti lahko vnetljivih in gorljivih snovi. Ugasni-

mo luÄ?i in sveÄ?e, zaprimo plinske jeklenke, zaprimo vrata med prostori, pozimi pa bodimo pozorni na kurilne in grelne naprave, posebno kamine, kaloriferje, elektriÄ?ne radiatorje in podobno. Med voĹžnjo ne odmetavajmo goreÄ?ih ali tleÄ?ih delcev v okolje. Razgretega vozila ne parkirajmo v visoki travi. V namestitvenih objektih preglejmo poĹžarni red in si oglejmo pot do zasilnega izhoda. Preverimo, kje so nameĹĄÄ?eni roÄ?ni javljalnik poĹžara, gasilniki in hidranti s poltogo cevjo. Pri polnjenju elektronskih naprav ne preobremenjujmo

Ali veljajo za gasilce kakĹĄni posebni napotki za delo na terenu v zvezi s prepreÄ?evanjem okuĹžbe z virusom?

Kadar je gasilec polno opremljen, sploh Ä?e ima ĹĄe dihalni aparat, je praktiÄ?no popolnoma izoliran od okolice. Sicer pa moramo ravnati strokovno in slediti vtiÄ?nic. Posebno pozorno ravnajmo s plinskimi gorilniki in elektriÄ?nimi napravami v kampu in drugod v naravi. Ves Ä?as jih imejmo pod nadzorom in se prepriÄ?ajmo, da smo jih ugasnili. Prav tako pa sveÄ?e, bakle ali odprt ogenj v naravi, ob katerem vedno imejmo vedro vode ali gasilni aparat. Po vrtni zabavi se prepriÄ?ajmo, da so vsi cigaretni ogorki ugasnjeni, in preglejmo blazine na vrtnem pohiĹĄtvu. V stanovanje pa namestimo le prazniÄ?ne okrasitve iz teĹžje gorljivih snovi. Preglejmo kable na luÄ?kah in ne preobremenjujmo vtiÄ?nic.

Valerija KidriÄ?, Center za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka, enota Velenje: ÂťSmo izvajalec pomoÄ?i na domu. Prvi val smo uspeĹĄno preĹĄli, v drugem je zbolela socialna oskrbovanka. Z njo so bili v stiku uporabniki v obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, vsi so bili preverjeni. NihÄ?e ni zbolel.ÂŤ TjaĹĄa Furman, Lekarna Velenje: ÂťV prvem valu so k nam prihajali samo zdravi, zdaj pa ugotavljamo, da ni veÄ? tako. Zgodilo se je celo, da so trije, ki so bili napoteni na testiranje za Covid, priĹĄli vpraĹĄat v lekarno, kam morajo iti.ÂŤ Bojana Ĺ pegel, MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje: ÂťV Ä?asu pouka na daljavo se je izkazalo, da veliko otrok nima doma raÄ?unalnikov. Veliko truda smo s pomoÄ?jo donatorjev namenili temu, da smo jim jih zagotovili. Razdelili smo jih 71, potrebe po njih pa so ĹĄe. Ĺ tevilo otrok, ki potrebujejo pomoÄ?, se je od marca do danes podvojilo.ÂŤ Aleksander ValiĹĄer, Center za vzgojo in usposabljanje Velenje: ÂťImeli smo izkuĹĄnjo z okuĹžbo zaposlene, tri, ki so bile z njo v stiku brez maske v razdalji manj kot en meter in v trajanju 15 minut, so bile napotene v karanteno, razred je bil poslan v mehurÄ?ek. VeÄ?ina starĹĄev se je odloÄ?ila, da bodo otroci ostali doma.ÂŤ Zdenko GoriĹĄek, Osnovna ĹĄola Antona AĹĄkerca Velenje: ÂťPotrebovali bomo ĹĄe veÄ? mask. Otroci pridejo v ĹĄolo kdaj tudi brez nje, ker so jo pozabili, ker so jo izgubili ...ÂŤ.

Simon Ĺ umah, Gasilska zveza Ĺ aleĹĄka dolina: ÂťÄŒe pride do okuĹžbe, se gasilsko druĹĄtvo izolira, za njegov rajon so pristojna druga druĹĄtva. Od marca ni druĹženj, ni tekmovanj in ne sreÄ?evanj.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

sploĹĄnim priporoÄ?ilom. Vedno namreÄ? moramo najprej zagotoviti svojo varnost. V tem Ä?asu to pomeni tudi, da se ne izpostavljamo okuĹžbi. ÄŒe zbolimo mi, ne bomo mogli pomagati drugim. Ves Ä?as moramo ravnati samozaĹĄÄ?itno, da smo v polni pripravljenosti.

Dogovor med gasilskimi druĹĄtvi naĹĄe zveze ĹĄe vedno velja, da v primeru, da katera operativna enota ne more posredovati zaradi okuĹženosti z virusom, to pokrijemo z drugo operativno enoto.

Gasilci ste znani tudi po druĹžabnih aktivnostih, s katerimi utrjujete moÄ? ekipnega duha, a ste se jim morali v veliki meri odpovedati. Med drugim veselicam, ki so tudi del prihodka druĹĄtev.

SreÄ?o imamo, da delujemo na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline, kjer lokalne skupnosti zelo dobro skrbijo za financiranje gasilstva. Vendar to glede na naĹĄe ĹĄiroko delovanje marsikdaj ni povsem dovolj in se moramo znajti tudi sami. Odsotnost veselic, tekmovanj in podobnih dogodkov se bo zagotovo poznala na proraÄ?unih druĹĄtev, a je tudi drugih aktivnosti in s tem stroĹĄkov manj, zato tega ne bomo moÄ?no obÄ?utili.

Smo pa ves Ä?as te krize od obÄ?in redno prejemali finanÄ?na sredstva za naĹĄo nemoteno delovanje, za kar se Mestni obÄ?ini Velenje, ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki iskreno zahvaljujem. Prav tako bi se rad zahvalim vsem naĹĄim obÄ?anom in obÄ?ankam za pomoÄ?, ki jo nudijo gasilcem. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

8. oktobra 2020

RokometaĹĄi Gorenja spet na parketu Za drugoligaĹĄkimi moĹĄtvi tretjina prvenstva Po dveh izpuĹĄÄ?enih krogih v torek s Trimom V petem prvenstvenem krogu lig NLB so odigrali le tri tekme in na vseh so se veselili gostje. V Novem mestu je bil Jeruzalem-OrmoĹž 28 : 27 boljĹĄi od Krke, v Mariboru Slovenj Gradec 2011 s 30 : 26 od Branika, z enakim rezultatom pa na derbiju novincev Slovan od Ljubljane.

Dvoboje med Izolo Urbanscape Loko, Riko Ribnico Koprom, Celjem Pivovarno LaĹĄko in Koprom ter med Gorenjem (v klubu so ugotovili ĹĄtiri okuĹžbe) in Dobovo so zaradi preventivnih zdravstvenih teĹžav prestavili. Velenjski rokometaĹĄi so pred tem prestavili tudi pot na tekmo v Ĺ kofjo Loko. Hkrati so bili tudi drugi preventivno v samoosami, ta teden v ponedeljek dopoldne so se po desetdnevni karanteni spet zbrali na treningu. Seveda ĹĄe ne vsi.

Igralci s potrjenim virusom bodo zaÄ?eli trenirati predvidoma naslednji teden. Trener Zoran JoviÄ?ić je ob zaÄ?etku sezone na prvo mesto, pred boje za toÄ?ke postavil zdravje: ÂťOÄ?itno nas vseskozi spremlja nesreÄ?a,ÂŤ je zaÄ?el kratek pogovor ob vrnitvi na parket velenjske RdeÄ?e dvorane in nadaljeval: ÂťPoĹĄkodoval se je Matic Verdinek, nato okuĹžbe s korona virusom, ki je v sedanjem Ä?asu paÄ? sestavni del naĹĄega Ĺživljenja. Smo prvi klub, ki se je sooÄ?il z njim. PoÄ?asi igralci prihajajo iz karantene. Danes se jih je nekaj Ĺže zbralo na treningu.

Fantov, ki so bili okuĹženi, pa razumljivo ĹĄe ni.ÂŤ

Zaradi okuĹžb ste preloĹžili dve tekmi. ÂťNiÄ? tragiÄ?nega. Zdi se, da bo paÄ? celo leto takĹĄno, nenormalno. Ob prilaganju trenutnemu stanju, z doslednim upoĹĄtevanjem navodil oziroma preventivnih ukrepov bi lahko izvedli prvenstvo v celoti. Leto je dolgo ‌ Omenili ste Verdineka, ki je gotovo eden vaĹĄih najpomembnejĹĄih igralcev. S po sedmimi goli na uvodnih tekmah aktualne sezone je bil vaĹĄ najboljĹĄi strelec in hkrati napovedal lov, da znova postane kralj strelcev lige NLB. Nato se je zgodila huda poĹĄkodba palca na levi roki, ki je terjala operativni poseg. Kako okreva? Žal je dejansko ostal brez prsta. Po poĹĄkodbi doma (odsekal si je polovico palca na levi roki) so mu ga v bolniĹĄnici skuĹĄali priĹĄiti nazaj, vendar to ni uspelo. Kar se je zgodilo, se je zgodilo ... Verjamem, da to vendarle ni niÄ? tragiÄ?nega za njegovo nadaljnje Ĺživljenje.

Gre za zlatega fanta, rokometaĹĄa, zdaj je doma. UspeĹĄno okreva.

Od prvega dne mu vsi stojimo ob

strani. Komaj Ä?akamo, da se vrne na igriĹĄÄ?e, da bi tudi v prihodnje navduĹĄeval svojo igro in goli. Da se ne bi vrnil, sploh ne dvomim.ÂŤ Boje za prvenstvene toÄ?ke boste predvidoma nadaljevali v torek v Trebnjem. Derbi? ÂťUpam, da se bomo lahko nanj v trenutnih moĹžnostih Ä?im bolje pripravili.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Matic Verdinek: “Konec meseca predvidoma zaÄ?nem trenirati z ekipo.

Upam, da se Ä?im prej vrnem na igriĹĄÄ?e. PoÄ?utim se dobro in sem brez boleÄ?in. O priÄ?akovanjih glede igre v prihodnje teĹžko govorim, glede na to, da se ĹĄe nisem sooÄ?il z Ĺžogo. Upam pa na najboljĹĄe.â€?

Janez Gams, direktor kluba: “Vsekakor je trenutna situacija za vse nas nova. Smo prvi od slovenskih prvoligaĹĄev, ki smo se sooÄ?ili s takĹĄno situacijo.

V celoti smo upoĹĄtevali navodila NIJZ (Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje).

V prvi vrsti si Ĺželimo, da okuĹženi igralci Ä?im prej okrevajo. NihÄ?e izmed teh nima resnejĹĄih zapletov. KaĹžejo pa znake manjĹĄe viroze. Tisti, ki se vraÄ?ajo na treninge v tem tednu, so zdravi.

Upamo, da bomo Ä?im prej kompletni in da nadoknadimo kar smo zamudili.â€?

OkuĹžba tudi med odbojkarji Ĺ oĹĄtanj, 25. septembra – Odbojkarski klub Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica je odpovedal prvi dve tekmi Ä?lanske ekipe v 1. B ligi drĹžavnega prvenstva z Bezovico in FuĹžinarjem. Tekmi sta prestavljeni zaradi okuĹžbe z virusom korone enega od Ä?lanov moĹĄtva. Celotna ekipa odbojkarjev je v karanteni. đ&#x;”˛

TEDEN RESTAVRACIJ 2020 Prijazno vas vabimo v Vilo Herberstein na izvrstna menija v Tednu restavracij od 9. 10. do 18. 10. 2020.

PriporoÄ?amo, da si Ä?imprej rezervirate svoj termin za nepozabno kulinariÄ?no doĹživetje. Cena menija je 19 â‚Ź.

mkp

Rudar s pomoÄ?jo domaÄ?ega igralca do Ä?etrte zmage Gostovali so v GoriĹĄkih brdih in zmagali z 1 : 0. To je bila njihova Ä?etrta zmaga v tej sezoni, domaÄ?i pa so vknjiĹžili Ĺže sedmi poraz.

Toliko jih ima tudi Drava, ki bo v soboto (ob 19.00) gostovala v Velenju. Vsekakor bodo rudarji v dvoboju s PtujÄ?ani favoriti, bodo pa morali biti pri strelih proti nasprotnikovim vratarjem bolj zbrani oziroma konkretni.

Trener Almir Sulejmanović je v primerjavi s prejĹĄnjim krogom zelo premeĹĄal ekipo, saj je kar nekaj igralcev poĹĄkodovanih. IzkuĹĄeni Matej Radan v novi sezoni ĹĄe ni stal med vratnicama. LaĹžjo poĹĄkodbo sta staknila Nejc PuĹĄnik in Klemen Mihelak, posojeni vratar iz DomĹžal. Zato je bil na nedeljski tekmi v vratih mladinec Nikola DaniÄ?ić. S svojim prvim klubom je profesionalno pogodbo podpisal julija letos, nekaj dni pred tem pa je dopolnil osemnajst let. Zaradi poĹĄkodbe pa je za letos izgubljen Leon ÄŒrnÄ?iÄ?.

K novim trem toÄ?kam je rudarjem pomagal tudi domaÄ?i igralec Nemanja Gajić. GostujoÄ?i napadalec Sandro Jovanović, ki je prviÄ? vstopil na igriĹĄÄ?e kot rezervist, je poslal predloĹžek pred vrata. Tam pa je Ĺžogo nespretno zadel domaÄ?i branilec in znaĹĄla se je za vratarjevim hrbtom.

Kljub temu je gostujoÄ?a zmaga zasluĹžena. Zlasti v prvem polÄ?asu so bili po trenerjevih besedah na razmoÄ?enem igriĹĄÄ?u boljĹĄi, zadeli so tudi okvir vrat, manjkala pa je konkretnost.

Z zmago v VipolĹžah, kjer igra tekme moĹĄtvo Brda, so svojo uvrstitev na lestvici v primerjavi s prejĹĄnjim krogom ĹĄe izboljĹĄali za eno mesto. Z devetega so se dvignili na osmo oziroma v prvo polovico lestvice.

Balinanje Sklenili letoĹĄnjo sezono Zadnji krog v letoĹĄnji sezoni se je tokrat zaÄ?el v Ĺ˝alcu, kjer so gostili ekipo BĹ DU Premogovnika iz Velenja. Gostje so si Ĺželeli le, da ne bi izgubili sreÄ?anja, ker bi tako zadrĹžali visoko uvrstitev. DomaÄ?ini pa so Ĺželeli zmago, da se uvrstijo Ä?im viĹĄe. To jim je povsem uspelo, saj so zmagali z rezultatom 8 : 2, in razliko toÄ?k 48 : 31.

IstoÄ?asno so na Polzeli gostili ekipo

Kljub vodstvu iztrĹžili samo toÄ?ko

Ĺ marĹĄki nogometaĹĄi pa so se iz Beltincev vrnili s toÄ?ko, Ä?eprav so povedli. V 53. minuti je vratarja premagal Robert ÄŒakĹĄ, slabih deset minut zatem pa so domaÄ?i izenaÄ?ili in 1 : 1 je bil tudi konÄ?ni rezultat. Podobno kot velenjski zeleno-Ä?rni so tudi ĹĄmarĹĄke vijolice za mesto izboljĹĄale poloĹžaj na lestvici. Na dvanajstem so zamenjali KrĹĄko, ki je doma izgubilo s Triglavom. V nedeljo (ob 15.30) bodo gostili drugo Krko. Ĺ e vedno so v vodstvu Radomljani s toÄ?ko prednosti pred NovomeĹĄÄ?ani in so ĹĄe edini neporaĹženi. V prvi tretjini so imeli najnevarnejĹĄi napad LendavÄ?ani, ki pa so osemnajst golov od skupno devetindvajsetih zabili samo na dveh tekmah. V sedmem krogu so v Ĺ martnem ob Paki navduĹĄili svoje navijaÄ?e z 10 : 0. V tem krogu so na domaÄ?i zelenici mreĹžo Jadrana iz Dekanov napolnili z osmimi Ĺžogami, svojo pa znova ohranili nedotaknjeno. To sta najviĹĄji zmagi v dosedanjem delu drugoligaĹĄkih dvobojev.

DU Vinska Gora. Tudi tukaj so gostje upali na uspeh, ki bi jim lahko zagotovil obstanek v ligi. Toda domaÄ?ini so jim Ĺželeli pokazati, kdo je trenutno najboljĹĄi v ligi, in se jim maĹĄÄ?evati za nepriÄ?akovan poraz v Vinski Gori v prvem delu tekmovanja. Bilo je napeto, a na koncu 7 : 3 za domaÄ?o ekipo in toÄ?kovna razlika 46 : 24. Preostalo je ĹĄe med DU Velenja in ekipo BK Celeia iz Celja. Gostje so vedeli, da se selijo v drugo ligo in da ne morejo narediti niÄ? drugega kot nuditi soliden odpor domaÄ?inom. Tako je sreÄ?anje tudi potekalo. Na koncu je bilo 6 : 4 za in razlika toÄ?k 36 : 28 za domaÄ?o ekipo.

Pokal – Rudar vÄ?eraj z RogatÄ?ani ‌

VÄ?eraj so nogometaĹĄi Rudarja z drugim krogom (v prvem so bili prosti) predvidoma zaÄ?eli pokalno tekmovanje na obmoÄ?ju MedobÄ?inske nogometne zveze Celje za sezono 2020/21.

Gostovali so v Rogatcu pri Mons Claudisu, ki tekmuje v Ä?lanski ligi na obmoÄ?ju celjske medobÄ?inske zveze. Ĺ˝e odigrana tekma: RogaĹĄka – KrĹĄko 1 : 0 (1 : 0).

Rezultati 1. koga: Savinjska Vransko – Mozirje 1 : 8 (0 : 4), Šoťtanj – Mons Claudius 2 : 4 (1 : 2), Žalec – Laťko 3 : 1 (1 : 0).

‌ 21. oktobra z Mariborom

V 2. krogu nove sezone 'Pokala Pivovarne Union' bodo nogometaĹĄi Rudarja gostili Maribor. V prvem krogu so v Martjancih s 5 : 1 izloÄ?ili ÄŒardo (Pomurska nogometna liga). Tudi v tem krogu bo o napredovanju odloÄ?ala ena tekma. đ&#x;”˛

S. Vovk

Ekipa KU Gorenja je bila to kolo prosta.

KonÄ?ni vrstni red prve lige: 1. BK Balinc Polzela 18 toÄ?k, 2. DU Velenje 14 toÄ?k, 3. KU Gorenje (11), 4.

BK Žalec (11), 5. BŠDU Premogovnik (11), 6. DU Vinska Gora (9), 7.

BK Celeia Celje (8).

Iz prve lige izpadeta zadnji dve moĹĄtvi, Ä?e se ne bo spremenilo ĹĄtevilo ekip v naslednji sezoni.

KonÄ?ni vrstni red druge lige: 1.

DU Ĺ oĹĄtanj 13 toÄ?k, 2. PDU Gorica (12), 3. BK TopolĹĄica (11), 4.

PDU KavÄ?e (10), 5. BS Vrbno Vrbica (10), 6. DU Dobrna (4). đ&#x;”˛ F. T.

TAKO so igrali 2. SNL, 10. krog Brda – Rudar Velenje 0:1 (0:0)

Rezervacije E: vilaherberstein@gorenje.com T: (03) 896 1400 W: www.vilaherberstein.si V E S E L I M O S E V. A Ĺ E G A O B I S K A Ekipa Vile Herberstein

Strelec: Gajić (91. avtogol) Rudar: DaniÄ?iÄ?, Halilović, Jovan, KaĹĄnik, Turinek, Hrovat, MatiÄ?, Beciri (od 71. Jovanović), Trifković, JoviÄ?ić (od 46. Panadić), Lovenjak, Koprivnik, (od 61. VoĹĄnjak); trener: Almir Sulejmanović.

Beltinci – Ĺ martno 198 1:1 (0:0) Strelca: 0:1 ÄŒakĹĄ (53), 1:1 Zeljković (62) Ĺ martno: Verdev, Pesjak, VerhovĹĄek, BukĹĄek, BariÄ? (od 72. Purnat), ÄŒakĹĄ (od 87.

Zabukovnik), MarinĹĄek, Danijel (od 16.

Melavc), DŞumhur (72. Trop), Hrastnik, Jauk (od 87. Muzaferović); trener: Igor Fenko.

Drugi rezultati: FuĹžinar Vzajemci – BreĹžice Treme ÄŒateĹž 3:4, (1:3), Beltinci Klima

Tratnjek – Šmartno 1928 1:1 (0:0), Nafta 1903 – Jadran Dekani 8:0 (2:0), Primorje eMundia – Roltek Dob 0:1 (0:1), Krťko – Triglav Kranj 0:2 (0:1), Krka – Vitanest Bilje 1:0 (1:0), Drava Ptuj – Kalcer Radomlje 1:4. (0:2).

Vrstni red: 1. Radomlje 27 toÄ?k (28:7), 2.

Krka 26 (29:10), 3. Roltek Dob 22 (28:15), 4. BreĹžice 22 (16:12), 5. Nafta 21 (35:10), 6. Bilje 16 (15:17), 7. FuĹžinar 14 (27:17), 8. Rudar Velenje 14 (11:13), 9. Beltinci 13 (20:21), 10. Triglav 13 (11:13), 11. Primorje 9 (7:14), 12. Ĺ martno 8 (8:28), 13. KrĹĄko 7 (10:23), 14. Drava 6 (12:24), 15. Brda 6 (4:26), 16. Jadran 5 (7:18).

Liga NLB, 5. krog Rezultati: Maribor Branik – Slovenj Gradec 2011 26:30 (10:16), Ljubljana – Grosist

Slovan 26:30 (12:16), Krka – Jeruzalem OrmoŞ 27:28 (14:16).

Vrstni red: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 4 tekme - 8 toÄ?k, 2. Jeruzalem OrmoĹž 5 - 8, 3. Trimo Trebnje 4 - 8, 4. Gorenje 3 - 6, 5.

Maribor Branik 5 - 6, 6. Slovenj Gradec 5 6, 7. Riko Ribnica 4 - 4, 8. Butan plin Izola 4 - 3, 9. Ljubljana 5 - 3, 10. Koper 4 - 2, 11.

Urbanscape Loka 3 - 2, 12. Krka 5 - 2, 13.

Grosist Slovan 5 - 2, 14. Dobova 4 – 0

Kegljanje, 2. liga, vzhod – 4. krog Šoťtanj : Konjice 2 4 : 4 (3167 : 3191)

Ĺ oĹĄtanj: HasiÄ?iÄ? – 560 (1), Jug – 505 (1), Fidej – 527 (0), SeÄ?ki – 499 (0), PintariÄ? – 521 (1), PetroviÄ? – 555 (1).

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

8. oktobra 2020 Prebivalci obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, ki tudi ob sobotah bolj zgodaj dvignejo roloje na oknih in pogledajo proti nebu, so lahko Ĺže kar nekajkrat opazili v zraku balone – razliÄ?nih velikosti in barv. Pa ne tiste, s katerimi ljudje pogosto okrasijo rojstnodnevne zabave, ampak toplozraÄ?ne, ki omogoÄ?ajo tudi 500 metrov ali ĹĄe kakĹĄen meter veÄ? od tal prelet v koĹĄari, pregled obmoÄ?ja, na katerem Ĺživijo, iz drugaÄ?ne perspektive. IzhodiĹĄÄ?na toÄ?ka za omenjene balone je bil novi balonarski center, ki deluje v okviru Kmetije Opa Resort v Velikem Vrhu.

Balonarji Ĺže v zraku, drugi malo kasneje

kaj bo, ker so za slednje pogoji zelo strogi.ÂŤ

Balonarski center v okviru Kmetije Opa Resort v Velikem Vrhu v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺže izhodiĹĄÄ?na toÄ?ka za polete do celjske kotline – Povezovanje tudi z drugimi ÂťdelilnikiÂŤ neba

Gostje iz kar nekaj slovenskih balonarskih klubov

ÂťZaradi korona krize smo balonarji manjĹĄo, bolj interno otvoritev balonarskega centra Ĺže izvedli. ObÄ?ani so nas opazili. Za zdaj letimo v zgodnjih jutranjih urah, saj nam visoke temperature vzletov v kasnejĹĄem Ä?asu niso dopuĹĄÄ?ale. Jeseni ter kasneje, seveda Ä?e bodo to dopuĹĄÄ?ale vremenske razmere, pa nameravamo poleteti tudi v spodobnejĹĄih urah,ÂŤ pravi Igor Centrih, lastnik Kmetije Opa Resort, ter doda, da poletijo iz PaĹĄke vasi proti Polzeli, Ĺ empetru v Savinjski dolini do celjske kotline. V Sloveniji je 14, 15 balonarskih klubov in iz ťmarĹĄkegaÂŤ balonarskega centra so doslej poleteli fantje iz Ĺže kar mnogih med njimi. Vsi so se lahko prepriÄ?ali, da je polet iz kraja kljub bliĹžini hribov, ki balonarstvu niso naj-

Igor Centrih. ÂťDolgoroÄ?nih naÄ?rtov je kar nekaj in tudi veliko dela.ÂŤ

Iz balonarskega centra je doslej Ĺže poletelo nekaj toplozraÄ?nih balonov.

bolj naklonjeni, varen, raznolik ter prijeten.

Zanimanje za polete z balonom je med ljudmi, po besedah sogovornika, precejĹĄnje, vendar Âťsmo lahko doslej v zraku le piloti. Za moĹžnost panoramskega poleta, ki traja pribliĹžno eno uro, moramo za prevoz ljudi pridobiti komercialno licenco za balon in za pilota. Korona virus je vse skupaj nekoliko zavrl, a se bomo poskusili na novo sezono Ä?im bolje pripraviti. Sicer pa naj povem, da je – vsaj zame – veliko lepĹĄi in varnejĹĄi polet pozimi, ker so takrat vremenske razmere bolj stabilne.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kaj

LOV NA SVETILKO SKRIVNOSTI

je Ä?ar poleta s toplozraÄ?nim balonom, je Igor Centrih odgovoril: ÂťNimam pravega odgovora.

Ne gre za adrenalin oziroma – kakor za koga, je pa dejstvo, da je opazovanje narave iz druge perspektive posebno doŞivetje.

Je drugaÄ?no, kot Ä?e vse to opazujeĹĄ iz letala.ÂŤ

2. mesto

Inovativni ustvarjalci prihodnosti

Zaigraj interaktivno igro in skupaj s Piko poiĹĄÄ?i svetilko skrivnosti!

Balonarski center Kmetije Opa Resort je zasebni center, se pa povezuje z Balonarskim klubom OPA Velenje, v tesnejĹĄi navezi je tudi z Balonarskim klubom Bizon Ĺ entjur. Po navedbah Centriha ÂťpokrivajoÂŤ celjsko kotlino od vzhoda do

zahoda. ÂťKer v zraku nismo sami, smo Ĺže navezali stike z jadralnimi padalci, ki vzletajo na Dobrovljah in lahko ob ugodnih vremenskih razmerah pristajajo na naĹĄem balonarskem centru.

O moĹžnih pristankih drugih zraÄ?nih plovil, kot so helikopterji, se pogovarjamo. Bomo videli,

Na potep do DonaÄ?ke gore Dokler ĹĄe ni stroĹžjih omejitev zaradi nadloge sodobnega sveta, ki se ji reÄ?e korona virus, se Ä?lani kroĹžkov PohodniĹĄtvo in Planinarjenje UNI 3 Velenje z upoĹĄtevanjem preventivnih ukrepov podajamo na svoja potepanja v prelepo naravo Slovenije. To nam zadnje Ä?ase omogoÄ?a tudi izredno lepo in toplo vreme, da se ĹĄe z veÄ?jim veseljem odpravimo na pot. ÄŒlani prvega kroĹžka smo imeli v planu, da obiĹĄÄ?emo DonaÄ?ko goro iz smeri Stoperc, in smo se nanjo tudi odpravili, saj ni pogosto, da se ujemata plan in dejanska smer cilja.

Odpeljali smo se proti RogaĹĄki Slatini in se iz bliĹžnjega Muzeja na prostem v Rogatcu usmerili levo proti Stoperuc. V kraju LituĹĄ smo nameravali izstopiti na planinsko pot, vendar so nas smerne table povabile nanjo Ĺže malo prej. Ker je ta verzija ponujala krajĹĄi Ä?as dostopa, smo prevzeli povabilo. Prevoznik nas je za ÂťforoÂŤ prepeljal do bliĹžnje domaÄ?ije, kamor je vodila zelo ozka cesta. Konji, ki so se pasli nad nami, so nas zvedavo ogledovali, saj takĹĄnega prizora ne vidijo pogosto. Nad njimi so na pot vabile nove smerne table, saj so pridni markacisti ta del zanimive poti oznaÄ?ili na novo. Razen na enem ovinku, kjer je zaradi podrtega drevesa na trski ostal samo ostanek markacije, nismo imeli teĹžav z oznakami in smo na poti uĹživali. Pot nas je pripeljala do prostranega, na sveĹže pokoĹĄenega travnika, na katerem je na razglednem slemenu stala lovska opazovalnica in bliĹžnja domaÄ?ija. Pod njo smo opazovali nov nasad kostanjev maronov, ki ljubijo te predele. Kmalu se je pred nami pojavil Rudijev dom, ki je pomembna

Kegljanje SPLETNI PRVAK 2020

V zraku niso sami

Ĺ˝eleli veÄ?, dobili toÄ?ko Ĺ oĹĄtanj – Otvoritveno sreÄ?anje 4. kroga sta ekipi zaÄ?eli z minuto molka za pokojnim tekmovalcem ArnuĹĄem Branetom - Pikijem, Ä?lanom kegljaĹĄkega kluba Ĺ oĹĄtanj. Nekaj besed o ĹĄportni poti pokojnika je spregovoril tudi podpredsednik kluba, ki je ob koncu dejal, da ga bodo zelo pogreĹĄali, da pa bo vedno ostal v srcih vseh Ä?lanov kluba. Ĺ˝e ko so na steze stopili tekmovalci prve igre, se je videlo, da bo sreÄ?anje izredno napeto in da

gostinska toÄ?ka na tej poti in istoÄ?asno izhodiĹĄÄ?e za pot vrh DonaÄ?ke gore. Tu se tudi zakljuÄ?i HaloĹĄka planinska pot, ki se priÄ?ne pri gradu Borl. Pred leti smo jo Planinci UNI 3 prehodili z navduĹĄenjem.

Za krajĹĄi Ä?as smo postali, se odĹžejali in se v veÄ?ini odloÄ?ili za osvojitev vrha, saj planinska pot poteka po gozdu. Ĺ˝e kar na zaÄ?etku poti nas je tabla obvestila, da se nahajamo v pragozdu DonaÄ?ka gora, ki je ostanek bukovega pragozda v Republiki Sloveniji in s tem spomenik naravne dediĹĄÄ?ine. Namenjen je znanstvenemu prouÄ?evanju gozdne vegetacije in Ĺživalstva. Je genetska banka pestrosti v naravi. V ĹĄtirih toÄ?kah nas je pouÄ?ila o pravilnosti prehoda skozi pragozd, saj je vsak poseg vanj moteÄ?! Nad njim bdi Zavod za gozdove Slovenije – Krajevna enota Haloze s Ptuja. S spoĹĄtovanjem smo se podali na pot in kmalu

bo o zmagovalcih odloÄ?al vsak luÄ?aj.

V domaÄ?em klubu so se dogovorili, da igralec na stezi napravi Ä?im manj luÄ?ajev v prazno. To jim je sicer uspelo, a kaj, ko igra v celoti ni stekla, kot so si tekmovalci zamislili. ZaÄ?etek sicer ni bil slab. DomaÄ?a tekmovalca sta ekipi priigrala obe toÄ?ki in prednost 29 kegljev. Toda drugi domaÄ?i par je Ĺžal to prednost zapravil Ĺže v nekaj luÄ?ajih. Katastrofalno igro je nadaljeval do konca, tako da so gostje priĹĄli do obeh toÄ?k in prednosti kar 61 kegljev. Breme o zmagovalcu je zopet padlo na tretji par. Oba nasprotna para sta zaÄ?ela previdno in se nekaj Ä?asa menjavala v prednosti. Prvi set je nato pripadel domaÄ?inoma,

Otvoritev gostinske ponudbe Ä?ez pribliĹžno 14 dni

Z balonarskim centrom je lastnik povezal tudi ostalo dejavnost (ali obratno), ki jo snuje na Kmetiji Opa Resort: kulinariko, gostinsko ponudbo in moĹžnost apartmajskih nastanitev. Gostinski del kmetije naj bi predvidoma odprli Ä?ez 14 dni. Pri omenjenih dejavnostih ne 'stavijo' le na balonarje, ampak ĹĄe na druge turiste iz ĹĄirĹĄega okolja ter kolesarje, saj bo blizu potekala evropska kolesarska pot. Med drugim pridobivajo denar za ureditev ĹĄe enega poslopja s ĹĄestimi leĹžiĹĄÄ?i in velnes centrom. Ukvarjajo se z idejo o ureditvi kaĹĄÄ?e, v kateri bi obiskovalcem nudili pridelke lokalnih pridelovalcev ‌ ÂťDolgoroÄ?nih naÄ?rtov je ĹĄe kar nekaj, kar pomeni ĹĄe veliko dela,ÂŤ je sklenil Igor Centrih, ki verjame, da se bodo s krajaniÂŤ ujeliÂŤ ĹĄe bolje kot na zaÄ?etku in da bodo s skupnimi moÄ?mi umestili svoje okolje na zemljevid turistiÄ?nih destinacij, ki jih je vredno obiskati. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Po hribih

priĹĄli do spominske ploĹĄÄ?e, ki je namenjena dr. Ernstu Froelichu, ki je l. 1853 ustvaril pot na DonaÄ?ko goro za zdraviliĹĄke goste iz RogaĹĄke Slatine. To je bila prva oznaÄ?ena planinska pot v Sloveniji, za katero skrbi Planinsko druĹĄtvo Sloga Rogatec. Kot takĹĄna je sestavni del Slovenske planinske poti, ki poteka od Maribora do Ankarana.

Po lepo urejeni, v ÂťkljuÄ?ihÂŤ speljani poti smo sÄ?asoma prispeli do vrha, katerega gornji del je skalnat in prepreden s ĹĄtevilnimi koreninami dreves, zato je potrebna pazljivost. NavduĹĄenje po dosegu cilja nam je omogoÄ?il dvojni uĹžitek, saj je bil to za marsikatero udeleĹženko prvenec. Po povratku v Rudijev dom smo si privoĹĄÄ?ili zasluĹženo okrepÄ?ilo in se zadovoljni vrnili proti domu. Spotoma smo doĹživeli ĹĄe en lep dogodek, ki nam je zelo polepĹĄal dan. đ&#x;”˛

ki sta razliko zniĹžala za 36 kegljev.

Drugi set sta dobila gosta in razliko ponovno poviĹĄala za 30 kegljev. O zmagovalcu sreÄ?anja ni bilo odloÄ?eno tudi po tretjem setu zadnje igre.

Tekmovalci so si razdelili set toÄ?ke, prednost gostov pa se je zniĹžala za 26 kegljev. V zadnjem setu bi domaÄ?ini za zmago potrebovali obe toÄ?ki in pokriti primanjkljaj kegljev. Na koncu so bili prekratki za 24 kegljev. Po prikazanih igrah je bila delitev toÄ?k ĹĄe najbolj praviÄ?na. Obe ekipi sta s po 3 toÄ?kami na 6. in 7. mestu. V naslednjem krogu Ĺ oĹĄtanjÄ?ani gostujejo pri predzadnjem na lestvici, Dravogradu. đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Obnovili dotrajane garderobe ob stadionu Ĺ oĹĄtanj – Ob jubileju Nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj, ta letos obeleĹžuje 100-letnico delovanja, je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zagotovila sredstva za prepotrebno obnovo starih in dotrajanih garderob na stadionu pod vilo Ĺ iroko.

Objekt ima zdaj novo streho, stavbno pohiĹĄtvo, garderobe, sanitarije, nov vhod v garderobe za gostujoÄ?e ekipe in fasado. ObÄ?ina je zagotovila tudi sredstva za menjavo reflektorjev na igriĹĄÄ?u z umetno travo in za ureditev fekalne kanalizacije. đ&#x;”˛ mkp

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

8. oktobra 2020

Bodi viden - bodi previden!

ReĹĄevalni pas

NajveÄ? nesreÄ? z udeleĹžbo peĹĄcev se zgodi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajĹĄi, vidljivost slabĹĄa, ceste pa zaradi vremenskih razmer spolzke Milena KrstiÄ? - Planinc

Ljubljana, 5. oktobra – S ciljem veÄ?je varnosti peĹĄcev, ki so ĹĄe posebej jeseni in pozimi med najbolj ranljivimi udeleĹženci v prometu, se je v ponedeljek v Sloveniji zaÄ?ela nacionalna preventivna akcija Bodi viden – bodi previden. Trajala bo do 18. oktobra. Na Agenciji za varnost prometa, ki akcijo vodi, opominjajo, da sta kresniÄ?ka ali odsevni trak po zakonu predpisana obvezna oprema peĹĄca ob slabĹĄi vidljivosti ali ponoÄ?i.

NajveÄ? nesreÄ? z udeleĹžbo peĹĄcev se zgodi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajĹĄi, vidljivost slabĹĄa, ceste pa zaradi vremenskih razmer spolzke.

Aktivna raba odsevnih teles lah-

ko peĹĄcu v temi in mraku reĹĄi Ĺživljenje, opozarja Agencija, ki bo v Ä?asu akcije po Sloveniji razdelila 9.000 odsevnih trakov. V preventivni akciji s terenskimi aktivnostmi namreÄ? sodeluje 125 obÄ?in in 10 nevladnih organizacij. Poleg preventivnih terenskih aktivnosti, ki so prilagojene epidemioloĹĄki situaciji, bo v Ä?asu nacionalne akcije potekal tudi okrepljen nadzor Policije, ki bo spremljala pravilno ravnanje voznikov in peĹĄcev. Policisti bodo v tem Ä?asu izvajali krajĹĄe poostrene nadzore tam, kjer je najveÄ?ja problematika varnosti peĹĄcev, predvsem v bliĹžini prehodov za peĹĄce. Pri tem bodo pozorni tako na spoĹĄtovanje predpisov pri voznikih motornih vozil in morebitne krĹĄitve (na primer iz-

Glavni trije vzroki za smrtne prometne nesreÄ?e v zadnjih petih letih (2015-2019) so bili:

• nepravilnosti peĹĄca, zaradi katerih je Ĺživljenje izgubilo 20 peĹĄcev, • neprilagojena voĹžnja voznikov, zaradi katere je Ĺživljenje izgubilo 18 peĹĄcev, • neupoĹĄtevanje pravil o prednosti, zaradi Ä?esar je Ĺživljenje izgubilo 16 peĹĄcev. siljevanje prednosti peĹĄcem na zaznamovanih prehodih za peĹĄce) ter na spoĹĄtovanje predpisov pri peĹĄcih (noĹĄenje odsevnih teles, pravilna stran hoje, varno preÄ?kanje voziĹĄÄ? itd.). PeĹĄce bodo tudi opozarjali na varno udeleĹžbo v cestnem prometu in jim razdelili nekaj odsevnih teles za njihovo veÄ?jo vidnost. Agencija opozarja ĹĄe na odvraÄ?anje pe-

ĹĄÄ?eve pozornosti od dogajanja v prometu zaradi uporabe mobilnih telefonov in pregledovanja druĹžbenih omreĹžij, kar pravoÄ?asnost in ustreznost reakcij peĹĄca zmanjĹĄa do 60 odstotkov. Posebna pozornost je namenjena poveÄ?anemu ĹĄtevilu e-skirojev, kolesarjem in voznikom motornih vozil. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Trikrat posredovali zaradi nasilja v druŞini Velenje, 1. oktobra – Na Policiji nasploh ugotavljajo, da nasilje v druŞini zavzema precejťen del njihovega delovanja. Odvija se od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami pa vse do tistih najhujťih. Velenjski policisti so konec prejťnjega tedna zaradi nasilja v druŞini posredovali kar trikrat.

V Ä?etrtek so kaznivo dejanje obravnavali na Kersnikovi v Velenju. Nasilnemu moĹžu so izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja.

Ker pa je z dejanji in nasiljem vplival tudi na svoje otroke, so ga osumili tudi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja.

V nedeljo, 4. oktobra popoldan, so zaradi nasilja v druĹžini dobili klic na pomoÄ? iz Prelske, od koder jih je poklical obÄ?an in povedal, da njegov brat Ĺže nekaj dni vpije in razbija po hiĹĄi. Vpitje je bilo sliĹĄati tudi po telefonu. Na klic so se nemudoma odzvali, na kraj pa je bilo poslano tudi reĹĄevalno vozilo. Med izvajanjem intervencije je obÄ?an napadel policista in ju pri tem laĹžje telesno poĹĄkodoval. Da sta ga obvladala, sta morala uporabiti prisilna sredstva, potem pa je zanj poskrbelo medicinsko osebje in ga prepeljalo na zdravljenje v psihiatriÄ?no bolniĹĄnico. Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja domaÄ?im. Obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja poskusa prepreÄ?itve uradnega dejanja in kaznivega dejanja na-

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj finanÄ?no pomaga gasilcem Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo iz letoĹĄnjega proraÄ?una za redno delovanje ĹĄtirih gasilskih druĹĄtev namenila 95.000 evrov. Poleg tega bo 20.000 evrov namenila za nakup osebne zaĹĄÄ?itne opreme, gasilcem Gaberk 39.000 evrov za nakup motorne Ĺžage in obnovo dvorane gasilskega doma, 25.000 evrov pa za vozilo, ki ga potrebujejo gasilci Lokovice. S 15.000 evri bo sofinancirala delovanje Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina. đ&#x;”˛

mkp

silja v druĹžini pa ĹĄe zbirajo.

Isto nedeljo zveÄ?er so nasilje v druĹžini obravnavali tudi v BevÄ?ah, kjer je bil do svoje zunajzakonske partnerke nasilen partner. IzreÄ?en mu je bil ukrep prepovedi pribliĹževanja, zaradi suma kaznivega dejanja nasilja v druĹžini pa bo tudi ovaden.

v SolÄ?avi. Storilec je iz prenosne blagajne ukradel menjalni denar. Ĺ kodo je lastnikom povzroÄ?il ĹĄe s poĹĄkodovanjem okna in dvojnih vrat. V noÄ?i na nedeljo, 4. oktobra, pa je bilo vlomljeno v avtomat z mesnimi izdelki v Mozirju. Storilec je ukradel za dobrih 300 evrov izdelkov, okoli 3.000 evrov ĹĄkode pa je povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem avtomata.

Ĺ tevilna poĹĄkodovanja tujih Zaspal ob stvari ukradenem kolesu Velenje, 1. oktobra – V Ä?etrtek je neznanec iz objestnosti poĹĄkodoval osebni avtomobil na obmoÄ?ju Ĺ aleka v Velenju, dan za tem, v petek, 2. oktobra, je bil tarÄ?a neznanÄ?eve objestnosti avtomobil, parkiran na PokopaliĹĄki v Velenju. Istega dne, torej v petek, pa so policisti obravnavali poĹĄkodovanje ĹĄe enega avtomobilov, in sicer v Gavcah na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

V nedeljo, 4. oktobra, so obravnavali poĹĄkodovanje tuje stvari v Ĺ oĹĄtanju, kjer je neznanec poĹĄkodoval pnevmatike na vozilih.

Vlomi v Mozirju Mozirje, 2. oktobra – V noÄ?i na petek je bilo vlomljeno v trgovino v LuÄ?ah. Storilec, ki je v trgovino vstopil skozi okno, je ukradel gotovino. V veÄ?ernih urah v petek pa so bili mozirski policisti obveĹĄÄ?eni ĹĄe o vlomu v trgovino

Velenje, 3. oktobra – V soboto v veÄ?ernih urah so obÄ?ani obvestili policiste, da na Kardeljevem trgu v Velenju ob kolesu leĹži moĹĄki. Ĺ lo je za moÄ?no pijanega drĹžavljana Poljske. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 1,05 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Kolo, ki ga je vozil, je bilo ukradeno v Velenju in ga bodo vrnili lastnici.

Po naselju 111 kilometrov na uro Velenje, 4. oktobra – V Velenju so policisti v nedeljo obravnavali voznika osebnega vozila, ki je v naselju vozil 111 kilometrov na uro. Odvzeli so mu vozniťko dovoljenje, sledil pa bo obdolŞilni predlog.

Iz POLICISTOVE beleĹžke

Pred dvema tednoma se je na primorski avtocesti med Logatcem in Vrhniko zgodila huda prometna nesreÄ?a. Zaradi manjĹĄe prometne nesreÄ?e se je voznica osebnega avta ustavljala in umikala na odstavni pas, voznik tovornjaka pa je zaradi neprilagojene hitrosti trÄ?il v njen osebni avto. Voznica osebnega avta je bila hudo poĹĄkodovana in je bila v smrtni nevarnosti, poĹĄkodovana pa sta bila tudi otroka v avtu, pri Ä?emer je eden od otrok zaradi hudih poĹĄkodb umrl na kraju nesreÄ?e. Primorska avtocesta je bila zaprta veÄ? ur.

To je kratek povzetek novice o nesreÄ?i. Novice o prometnih nesreÄ?ah so v medijih dokaj pogoste. V zadnjem desetletju ob izboljĹĄani prometni varnosti tako tragiÄ?ne nesreÄ?e sicer niso tako pogoste kot v preteklosti in to je morda razlog, da se ob tovrstnih novicah zdrznemo. Smrt otroka je nekaj najhujĹĄega, kar lahko doĹživi odrasel Ä?lovek. Tudi Ä?e le sliĹĄimo za takĹĄen dogodek in ne poznamo ne otroka in ne njegove druĹžine, ne moremo ostati brezbriĹžni in ravnoduĹĄni. TakĹĄni tragiÄ?ni dogodki so sestavni del Ä?loveĹĄkega Ĺživljenja in ob soÄ?utju do Ĺžrtve, poĹĄkodovanih in njihovih bliĹžnjih bi se morali zamisliti nad okoliĹĄÄ?inami prometne nesreÄ?e, da se kdaj sami ne bi znaĹĄli v podobni ali enaki situaciji.

Do prometne nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi neprilagojene hitrosti voznika tovornega avta. Skupaj z voznico sta se ustavljala za kolono stojeÄ?ih vozil zaradi manjĹĄe prometne nesreÄ?e. Tako lahko sklepamo, da bi voznik tovornega avta ob prilagojeni hitrosti in (predvsem!) primerni varnosti razdalji lahko pravoÄ?asno ustavil vozilo. V tem primeru ne bi nihÄ?e umrl, nihÄ?e ne bi bil poĹĄkodovan, nihÄ?e zaradi smrti in posledic poĹĄkodbe ne bi trpel, nihÄ?e ne bi Ĺžaloval za izgubo in trpljenjem zaradi travmatiÄ?nih spominov preĹživelih. Ĺ˝ivljenje 63-letnega voznika bi tudi bilo neprimerno laĹžje in lepĹĄe kot v sedanjem trenutku, ko ima na vesti Ĺživljenje otroka, poleg tega pa nad njim visi postopek na sodiĹĄÄ?u, zagroĹžena zaporna kazen in civilna toĹžba, ki ga bo spremljala do konca Ĺživljenja. Ne zgolj njega, ampak tudi njegove bliĹžnje. Vse to se je zgodilo zgolj zaradi (trenutka) nepazljivosti.

Odmevnost tragiÄ?nega dogodka je bila veÄ?ja tudi zaradi dogajanja po usodnem trku tovornega in osebnega avta. Vozniki, ki so vozili zadaj in so se ustavljali v koloni, niso upoĹĄtevali doloÄ?b 30. Ä?lena Zakona o pravilih cestnega prometa, v katerem je navedeno: ÂťV primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbliĹžje levemu robu smernega voziĹĄÄ?a, dovolj prostora za voĹžnjo intervencijskih vozil.ÂŤ Bolj enostavno zapisano, vozniki niso ustvarili reĹĄevalnega pasu, ki bi omogoÄ?il neoviran in hiter prihod reĹĄevalcev, gasilcev in policistov na kraj prometne nesreÄ?e. ReĹĄevalci so potrebovali veÄ? Ä?asa za prihod na kraj, da bi lahko poĹĄkodovanim nudili prvo pomoÄ?, kar velja tudi za policiste, gasilce in vzdrĹževalce Darsa, da so lahko opravili ogled kraja prometne nesreÄ?e ter odstranili poĹĄkodovana vozila in omogoÄ?ili sprostitev prometa.

Opozorila policistov in gasilcev skupaj s Ä?ustvenimi zapisi na spletnih straneh in v medijih kaĹžejo na potrebo po bolj doslednem spoĹĄtovanju doloÄ?b 30. Ä?lena navedenega zakona. Z ustvarjanjem reĹĄevalnega pasu dajemo moĹžnost in priloĹžnost reĹĄevalcem, da bodo hitro in uÄ?inkovito nudili prvo pomoÄ? poĹĄkodovanim in s tem poveÄ?ali moĹžnost njihovega preĹživetja. Zaradi oteĹženega prihoda na kraj nesreÄ?e in prizora, ki jih je tam priÄ?akal, so bili nekateri reĹĄevalci pretreseni in so morali poiskati psiholoĹĄko podporo. TakĹĄni dogodki pustijo posledice tudi pri najbolj izkuĹĄenih operativcih, ne glede, ali govorimo o reĹĄevalcih, gasilcih ali policistih.

Z ustvarjanjem reĹĄevalnega pasu pomagamo reĹĄevalcem, da hitreje pridejo na kraj, in obenem tistim, ki to pomoÄ? potrebujejo.

Vsi si zasluĹžijo, da jim damo priloĹžnost, kajti od tega so odvisna Ĺživljenja ljudi. Imejmo to v mislih vselej, ko zavijemo na avtocesto. Tako tudi pokaĹžemo, da smo obzirni in odgovorni vozniki. đ&#x;”˛

Adil Huselja varnostno ogledalo

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Je bil bankovec res ponarejen?

Spor med sosedoma je ĹĄel predaleÄ?

Velenje, 1. oktobra – V Ä?etrtek okoli poldneva je varnostnik iz trgovine na KidriÄ?evi seznanil policiste s sumom, da je stranka skuĹĄala unovÄ?iti ponarejen bankovec za 20 evrov. Policisti so bankovec zasegli in ga poslali v analizo. Ta bo pokazala, ali je bil res ponarejen.

Velenje, 2. oktobra – V petek okoli 11. ure dopoldne je v Paki pri Velenju moťki z osebnim avtomobilom zapeljal do sokrajana, takoj zatem ustavil in ga udaril v obraz.

Povod za dejanje je bilo nereĹĄeno vpraĹĄanje, povezano s souporabo vode, kar pa ne opraviÄ?uje naÄ?ina, s katerim ga je sosed skuĹĄal reĹĄiti. Zato so policisti krĹĄitelju napisali plaÄ?ilni nalog.

Smeti odloĹžil kar na cesto PaĹĄki Kozjak, 2. oktobra – V noÄ?i na petek je neznanec odloĹžil smeti kar na cesto na PaĹĄkem Kozjaku. Mestno redarstvo je zadevo predalo inĹĄpektoratu za okolje, ki bo povzroÄ?itelja skuĹĄalo izslediti.

KljuÄ?ev ni, kljuÄ?i so Velenje, 2. oktobra – V petek je obÄ?an prijavil policistom tatvino avtomobilskih kljuÄ?ev. Kasneje je ugotovil, da je kljuÄ?e naĹĄel, in to policistom tudi sporoÄ?il. Kljub temu pa bodo morali napisati poroÄ?ilo

na drĹžavno toĹžilstvo in organu poroÄ?ati o tem, kaj vse so sami storili v zvezi s prijavo.

identiteto ugotovili. Napisali mu bodo plaÄ?ilni nalog zaradi krĹĄitve zakona o javnem redu in miru.

Zloraba plaÄ?ilne kartice

Spal pred vrati

Velenje, 2. oktobra – VelenjÄ?anka je v petek policistom prijavila zlorabo svoje plaÄ?ilne kartice. Neznanec jo je uporabil za nakupe na spletu in jo s tem oĹĄkodoval za 160 evrov.

Prerivanje zaradi deĹžnika Velenje, 2. oktobra – V Ä?etrtek popoldan je neznanec moĹĄkega, s katerim sta se na Cankarjevi sprla zaradi deĹžnika, prijel za vrat, tako da je izgubil ravnoteĹžje in padel po stopnicah. Policisti so njegovo

Velenje, 3. oktobra – V soboto je policiste poklical obÄ?an in povedal, da na hodniku pred vrati stanovanja spi oseba.

Oskrbeli so jo reĹĄevalci, saj je bilo njeno stanje resno ogroĹženo, najverjetneje zaradi zlorabe zdravil in mamil.

Dvakrat preglasno Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 3. oktobra – V soboto zveÄ?er so policisti zaradi hrupa in preglasne glasbe posredovali na dveh krajih, najprej na PreĹĄernovi v Velenju, za tem pa na Glavnem trgu v Ĺ oĹĄtanju.

Koliko je preveÄ?/premalo/dovolj?

Od 0.5 do 1 % ljudi zboli za shizofrenijo?

Se vam zdi to veliko ali malo? Za obolelega je to VSE! Koliko je v naĹĄi druĹžbi brezdomnih oseb?

TakĹĄnih, ki nimajo ustrezne in varne strehe nad glavo, takĹĄne, ki jih lahko "Ä?rni" najemodajalci jutri postavijo na cesto, takĹĄnih, ki so na cesti? Kot je pred Ä?asom izrekel modri moĹž: "ÄŒetudi je med nami en sam brezdomec, je ta PREVEÄŒ!" In zanj se borimo - situacija brezdomstva je izjemno kompleksna in nedostojna, Ä?loveku vzame moÄ?.

Nekaj iz letoĹĄnje velenjske brezdomne statistike: starostni razpon od 22 do 66

let, 69 % ima hujĹĄe teĹžave z duĹĄevnim zdravem. Povezanost brezdomstva in psihiÄ?nih teĹžav je dokazana, ni pa vedno enostavno zakljuÄ?iti, kaj je vzrok in kaj posledica. IzkuĹĄnje kaĹžejo, da so teĹžave v duĹĄevnem zdravju pogost in pomemben dejavnik za tako skrajno obliko socialne izkljuÄ?enosti, kot je brezdomstvo.

10. oktober je svetovni dan BREZDOMSTVA, 10. okrober je svetovni dan DUĹ EVNEGA ZDRAVJA. In Ä?emu se posveÄ?ajo odloÄ?evalci? đ&#x;”˛

DruĹĄtvo HiĹĄa

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

8. oktobra 2020

19

Ne le oktober, naj bo roĹžnato celo leto!

RoĹžnati oktober je mednarodni mesec osveĹĄÄ?anja o raku dojk, ki je pri Ĺženskah na vodilnem mestu po razĹĄirjenosti tako pri nas kot po svetu. Po nekaterih ocenah bo v prihodnje za njim zbolela vsaka Ä?etrta Ĺženska. V Sloveniji je za to boleznijo v letu 2019 zbolelo 1.334 Ĺžensk in pribliĹžno stokrat manj, 15 moĹĄkih. Podatki o zdravju kaĹžejo, da je bilo letos v obÄ?ini Velenje na novo odkritih 115 primerov raka dojk (obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj 69 ter Ĺ martno ob Paki 21). Rak torej ne izbira, kljub opisani statistiki pa je treba poudariti, da je laĹžje ozdravljiv, Ä?e ga odkrijemo v zaÄ?etnih fazah, k temu pa najveÄ? prispevata prav ozaveĹĄÄ?anje in preventiva.

Osnovna znaÄ?ilnost raka dojke kot tudi drugih rakov je nenadzorovana delitev in razrast spremenjenih, rakavih celic. Rak dojke najpogosteje vznikne v izvodilih ali reĹžnjih, torej v epitelnih strukturah. NatanÄ?ni vzroki nastanka raka dojke niso znani. Vendar pa je znano, da dotikanje ali stiskanje dojk ne povzroÄ?a raka dojke. Rak dojke seveda tudi ni nalezljiv.

Raziskave so pokazale, da imajo Ĺženske z doloÄ?enimi dejavniki tveganja veÄ?jo verjetnost, da zbolijo za rakom dojke, kot tiste, ki teh dejavnikov tveganja nimajo. Koristno je poznati dejavnike tveganja. Mednje spadajo demografski dejavniki – starost, spol in zemljepisna lega; dejavniki materinstva, kamor sodijo zgodnja menarha, pozna menopavza, starost veÄ? kot 30 let ob prvem porodu, nerodnost, nizko ĹĄtevilo otrok ter opustitev dojenja; hormoni, h katerim spadata oralna kontracepcija in hormonsko nadomestno zdravljenje; alkohol, debelost, ionizirajoÄ?e sevanje, mamografska nepreglednost dojk ter dednost. Rak dojke lahko povzroÄ?i spremembe, kot so zatrdlina v dojki, spremembe v videzu dojk ali prsnih bradavic, sprememba velikosti ali oblike dojke, ugreznjene prsne bradavice, spremenjena koĹža dojk: pordela, otekla, vidne vdolbine (videz pomaranÄ?ne koĹže) ter izcedek iz prsne bradavice.

MoĹžnost za ozdravitev je velika, Ä?e je rak dojk odkrit pravoÄ?asno, ko je ĹĄe v zgodnji fazi razvoja.

Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka

dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, ko je ĹĄe netipen. KljuÄ?no vlogo pri odkrivanju raka dojk ima tudi Ĺženska sama, saj veliko zatrdlin, za katere se po opravljenih preiskavah izkaĹže, da so rakave, odkrijejo Ĺženske same s samopregledovanjem. Pregledovanje dojk naj Ĺženske zaÄ?nejo po 20. letu in ga opravljajo enkrat na mesec, najbolje 7. do 10. dan po konÄ?ani menstruaciji. V menopavzi naj si za pregledovanje izberejo vedno isti dan v mesecu.

In Ä?eprav je ÂťRoĹžnati oktoberÂŤ, priporoÄ?ilo velja tudi za moĹĄke; vsak bi si moral enkrat na mesec pregledati dojke, da bi ugotovil morebitne spremembe. ÄŒe pa boste prejeli pisno vabilo na organizirano presejanje v okviru programa DORA (DrĹžavni presejalni program za raka dojk), ki zajema Ĺženske med 50. in 69. letom, se ga vsekakor udeleĹžite (presejanje raka dojk pri moĹĄkih zaradi majhne incidence ne izvajamo). Imejte se radi – posluĹĄajte in opazujte svoje telo. đ&#x;”˛ Karmen Petek, mag. zdr. nege Center za krepitev zdravja - ZVOM

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

Od otrok zahtevamo, Ä?esar odrasli nismo sposobni Bodi priden, ne jezi se, pospravljaj za sabo, lepo se obnaĹĄaj, bodi prijazen do drugih, ne nagajaj, ne boj se, ne joÄ?i, ne bodi reva, potrudi se, ne odnehaj, bodi pri miru, ne glej samo v telefon, raÄ?unalnik ni dober zate, ne izmiĹĄljuj si, ne bodi izbirÄ?en, vse pojej, ne preklinjaj, pridi, pojdi, naredi.

Koliko priÄ?akovanj, usmeritev in ukazov. Jaz se jezim, jaz ne pospravljam vedno za sabo, bojim se, joÄ?em, tudi potrudim se ne vedno najbolje, prehitro odneham in ja, zagotovo ne pojem vsega itd. Nekaj ne zveni prav. Ob teh mislih imam obÄ?utek, da delam otrokom krivico. Zdaj sem odrasla, kdo pa bo govoril meni, kako in kaj.

Ko se moje misli stekajo na ta papir, me kar zmrazi, saj se zavem, da iz dneva v dan v tem hitrem tempu Ĺživljenja ves Ä?as priÄ?aku-

od 9. 10. do 15. 10 - 9. oktobra 1971 so na Titovem trgu odprli spomenik Onemele puĹĄke, delo kiparja Stojana BatiÄ?a in arhitekta Vladimirja MuĹĄiÄ?a; - od 9. oktobra 1989 naprej lahko vozniki tehniÄ?ne preglede za svoje jeklene konjiÄ?ke opravljamo tudi v Velenju; - 10. oktobra 1803 se je v Ĺ kalah rodil duhovnik Rafael Wegund; bil je kaplan pri sv. JanĹžu v Vinski Gori (1830–1832), kjer je ustanovil nedeljsko ĹĄolo, v kateri je pouÄ?eval mladino v branju; v Bele Vode je priĹĄel 31. decembra 1846; umrl je 3. marca 1858 v Belih Vodah; - 10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Ĺ oĹĄtanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce; - 10. oktobra 1945 je bil v Vitanju rojen prof. Andrej Kuzman iz Velenja, ki je umrl 6. marca 2018; - 10. oktobra 1981 se je Velenje do 17. julija 1990 preimenovalo v Titovo Velenje; - 10. oktobra 2003 je v enainse-

jem, usmerjam in ukazujem tudi jaz. Ko ob koncu dneva naredim inventuro dneva, se med objemi, sproĹĄÄ?enim pogovorom, smehom, razumevanjem skriva toliko tega. Zvenim kot pokvarjena ploĹĄÄ?a, si pogosto reÄ?em potiho. Torej, Ä?e sem jaz pokvarjena ploĹĄÄ?a, pomeni, da potrebujem popravilo jaz. Zavedam se, da so otroci odraz svojih starĹĄev, k temu priĹĄtejemo karakter posameznika, nato vpliv okolja. A na prvem mestu sem jaz tista, ki s svojim naÄ?inom vzgoje usmerjam svojega otroka k naÄ?inom ravnanja in odzivanja.

Kolikor zmorem, se vpraĹĄam o besedah, ki jim jih v doloÄ?enih situacijah naklonim.

Zavedati se Ĺželim, da tako, kot so se meni zarezale besede in izkuĹĄnje v spomin, enako se lahko tudi mojim otrokom. Te pa lahko pustijo globoke brazgotine ali v nasprotnem primeru spomine, ob katerih poskoÄ?i srce.

Nisem popoln starĹĄ. Pravzaprav k temu niti ne stremim. Najprej zato, ker v popolnost niti ne verjamem, in nato zato, ker si, Ä?e

demdesetem letu umrl Lojze OjsterĹĄek, ki se ga mnogi spominjate kot odliÄ?nega fotografa, ki je tako na svoj naÄ?in ohranil veliko preteklosti Ĺ aleĹĄke doline; - 11. oktobra 1856 se je v Velenju rodil velenjski Ĺžupan in drĹžavni poslanec na Dunaju Vincenc JeĹžovnik, ki velja za pobudnika ustanovitve Ĺ aleĹĄke posojilnice in velenjskega Sokolskega druĹĄtva; umrl je 20. aprila 1910 v Velenju; - 11. oktobra 1947 se je rodil

Sprostili se boste. SreÄ?a bo tudi zato ves preostanek oktobra na vaĹĄi strani.

Vikend bo lep, predvsem pa veliko bolj zabaven ,kot trenutno priÄ?akujete. Odmisliti vam bo uspelo vse teĹžave, ki so vas pestile v preteklih dneh. V naslednjem tednu vas Ä?aka prijetno preseneÄ?enje. Pripravil vam ga bo prijatelj, s katerim zadnje Ä?ase nista veliko skupaj. Prijetno bo, zato vam bo pomenilo ĹĄe veÄ?. Spoznali boste novo simpatijo. VeÄ? Ä?asa kot boste preĹživeli v njeni druĹžbi, bolj jasno bo obema, kako podobna sta si. A to ne bo dovolj, da bi si upali storiti korak dlje. Morda boste tudi zato videti vsak dan bolj mladostni, saj vam bo nova simpatija vrnila voljo do Ĺživljenja.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Pred vami so dnevi, ko ne boste imeli Ä?asa zase. TeĹža skrbi bo vplivala tudi na to, da boste teĹžko komunicirali z drugimi. Ĺ e nekaj dni boste najraje sami s seboj, sploh med delom. Proti koncu tega tedna pa boste spoznali osebo, ki bo to spremenila. Naenkrat boste zaÄ?utili, da imate opravka s sorodno duĹĄo, kar se vam Ĺže dolgo ni zgodilo. Zato se boste vsak dan bolj trudili, da se pogosto sreÄ?ata. Morda se bosta celo odloÄ?ila, da sreÄ?o poskusita v dvoje. Najprej ne bo ĹĄlo za romantiÄ?no razmerje, iz prijateljstva pa se lahko razvije tudi kaj veÄ?. A zato bo potreben Ä?as, saj ste izgubili upanje, da najdete partnerja, ki vam bo ustrezal v vseh pogledih.

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.

Nekoga boste vsak dan bolj pogreĹĄali. Ob tem se boste pogosteje kot sicer spraĹĄevali, kakĹĄen je v resnici vajin odnos – prijateljski ali gre vendarle za kaj veÄ?, kar bi lahko vodilo v ljubezen. Veliko boste razmiĹĄljali, v samoti. Ugotovili boste, da ste nekaj ljudi, ki so vam v preteklosti veliko pomagali, dali na stranski tir. In da to ni bilo dobro. V naslednjih dneh bi jih potrebovali, pa vam bo nerodno, da jih poiĹĄÄ?ete le zato, ker bi jih radi prosili za pomoÄ?. Premagajte strah, saj je ta le v vaĹĄi glavi. Veseli bodo, Ä?e spet naveĹžete stik z njimi, tudi pomagali bodo z veseljem. Pazite raje na svoje zdravje, saj vas zna presenetiti prehlad.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

bi v popolnost verjela, tega bremena ne bi Ĺželela naloĹžiti. V sodobnem naÄ?inu Ĺživljenju obstaja morda kar preveÄ? usmeritev, idej in naukov, kako vzgajati otroka. V poplavi tega se lahko hitro izgubiĹĄ in se ne znajdeĹĄ.

Zato bi marsikdo rekel, da ravnaj po zdravi kmeÄ?ki pameti. A tudi za to moraĹĄ vedeti, kaj pravzaprav pomeni. Jaz pa se vedno bolj skuĹĄam predajati notranjemu Ä?utu. Intuiciji.

Materinskemu nagonu.

Ne Ĺželim, da je moja vzgoja mimobeĹžen moment v Ĺživljenju, ki ga Ĺživim. Ĺ˝elim, da je moja vzgoja nekaj, na kar bom, ko bodo otroci odrasli in dodajali koĹĄÄ?ke razliÄ?nih izkuĹĄenj in odnosov v svoj mozaik, ponosna, saj se bodo v tem neĹžno kazali zametki Ĺživljenja, ki so ga preĹživeli v zavetju svojih starĹĄev.

Moje poplaÄ?ilo pa bo tudi mirna vest, saj se bom zavedala, da sem delovala, kot sem takrat najbolje znala in zmogla. Ĺ˝ivljenje je hitro in stresno, a hkrati prelepo. In zagotovo so koĹĄÄ?ki, ko ne priÄ?akujemo, ukazujemo in usmerjamo, ampak le zgolj smo, najboljĹĄi.

pri Velenju rodil jezikoslovec dr.

Karel OĹĄtir; bil je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Ä?lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Ä?lanstvu te naĹĄe najviĹĄje znanstvene ustanove se je leta 1958 odpovedal; gre za enega najboljĹĄih slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvistiÄ?nih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indoevropske jezike; - 14. oktobra 1910 je umrl Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do

Titovo Velenje (Fotografija: Sebastjan KurmanĹĄek.) slovakist, literarni zgodovinar, prevajalec in pedagog dr. Andrej Rozman, doma iz Velenja; - 11. oktobra 1980 so odprli Ĺ aleĹĄko magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Ĺ martnim ob Paki; - oktobra leta 1984 je dolgoletni direktor velenjskega premogovnika in nekdanji velenjski Ĺžupan Nestl Ĺ˝gank ob svoji 75-letnici postal Ä?astni obÄ?an obÄ?ine Velenje; - 13. oktobra 1888 se je v ArnaÄ?ah

Oven, 21. 3. – 20. 4.

svoje smrti lastnik Premogovnika Velenje; - 14. oktobra leta 1963 je v Zagrebu umrl Drago Chloupek (oÄ?e je bil ÄŒeh, ki je priĹĄel kot zdravnik v Ĺ oĹĄtanj, kjer se je Drago rodil 9. avgusta 1899); medicino je Chloupek ĹĄtudiral v Zagrebu, Krakovu in Gradcu; po povratku v Zagreb leta 1951 je vodil odsek na Centralnem higienskem zavodu; Drago Chloupek je znan kot filmski dokumentarist in je avtor prvega filma v produkciji Foto-

đ&#x;”˛

Renata P. Knez, Druťtvo SŽM

filmskog laboratorija Ĺ ole narodnog zdravlja dokumentarca LjetovaliĹĄte TopolĹĄÄ?ica (1927), ki je Ĺžal izgubljen; - 15. oktobra 1888 se je v ÄŒreĹĄnjevcu pri Slovenski Bistrici rodil Simon Blatnik; izuÄ?il se je za trgovca in se leta 1919 iz Sladkega Vrha, kjer je imel trgovino, preselil v Velenje oziroma v Staro vas; v letih 1920–1922 je bil izvoljen za naÄ?elnika velenjskega gasilskega druĹĄtva; bil je dolgoletni predsednik RdeÄ?ega kriĹža, katerega Ä?lan je bil od same ustanovitve, ter funkcionar velenjskega Sokola; Ĺže pred vojno je politiÄ?no deloval in bil kot Ä?lan Slovenske ljudske stranke za okraj Slovenj Gradec leta 1927 izvoljen za poslanca prve mariborske oblastne skupĹĄÄ?ine; osvobodilnemu gibanju se je pridruĹžil takoj po okupatorjevem prihodu; Nemci so ga zaprli Ĺže decembra 1941, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, vnoviÄ? pa so ga zaprli maja 1942 in ga 8. junija 1942 ustrelili kot talca v Mariboru; - v Ĺ aleĹĄki dolini je bil prvi Narodni svet ustanovljen 15. oktobra 1918 v Ĺ oĹĄtanju; za njegovega predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Senica. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

ÄŒe imate trenutno finanÄ?ne teĹžave, se ne obremenjujte preveÄ?, saj dobro veste, da gre le za prehodno obdobje. RazoÄ?arani boste zaradi sodelovanja s poslovnimi partnerji, ki se doslej ni odvijalo po vaĹĄih priÄ?akovanjih. Vendar ne obupajte, saj se bodo rezultati pokazali z zamikom. To pa naj ne bo razlog, da pristanete na vse, kar bodo ĹĄe hoteli od vas. ÄŒe si boste nakopali preveÄ? dela, bo energija kopnela prehitro, obÄ?utek utrujenosti pa ne bo minil niti, Ä?e boste poÄ?ivali. Prihodnji teden se boste znaĹĄli v spletki, ki bo polna govoric brez osnove. TeĹžko jo boste odnesli brez prask na duĹĄi. Telo vas bo ĹĄe ubogalo, vpraĹĄanje pa je, kako dolgo.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Prihajajo dnevi, ko se boste morali sooÄ?iti sami s seboj. NaÄ?in ne bo ne lep in ne prijeten. Ĺ ele ko se boste zavestno odloÄ?ili, da prekinete staro prakso, se boste lahko sprostili in prepustili toku Ĺživljenja. DokaĹžite vsem, ki dvomijo v vaĹĄe sposobnosti, da ste odgovorni in da lahko sprejemate pomembne odloÄ?itve tudi sami, brez predhodnega preverjanja. Ĺ˝eleli si boste, da bi vam vsaj partner bolj zaupal, obenem pa se boste zavedali, da zadnje Ä?ase nima pravega razloga zato. Premalo se pogovarjata. PoskuĹĄajte to spremeniti Ĺže Ä?ez vikend. Previdno z denarjem, sploh, Ä?e razmiĹĄljate o posojilu. Zberite veÄ? ponudb in se zanj odloÄ?ite le, Ä?e bi bilo res nujno.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

VaĹĄe razpoloĹženje bo ves Ä?as nihalo. ÄŒeprav si tega ĹĄe sami ne boste priznali, boste z Ĺživci precej na tleh. Najhuje bo, da zato ne boste imeli nobenega dobrega razloga. Ali pa ta ne bo tako oÄ?iten, da bi ga prepoznali. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, morda bosta odgovor naĹĄli skupaj. Predvsem pa si privoĹĄÄ?ite sprostitev, ki ĹĄe nikoli ni zatajila. Sami veste, kaj je to. Enim pomaga nakupovanje, drugim hrana, tretjim pijaÄ?a. Vam pa bo tokrat najbolj pomagalo to, da boste dobili potrditev, da niste vi krivi za napako, ki bo drago stala kar nekaj ljudi. Ljudem, ki jih ne poznate dobro, nikoli veÄ? ne zaupajte le zato, ker znajo govoriti.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

ÄŒe bi ĹĄlo v Ĺživljenju vse tako hitro, kot si Ĺželite vi, bi bilo pravljiÄ?no. Sedaj veste, da ni. O teĹžavah, ki se vam vleÄ?ejo Ĺže nekaj mesecev, boste zato razmiĹĄljali drugaÄ?e kot doslej. Spoznali boste, da pravzaprav ne gre za prave teĹžave. Te so posledica prevelikih Ĺželja in prevelikih oÄ?i. Priznali si boste, da vam v resnici materialno niÄ? ne manjka. Sedaj boste bolj cenili zdravje in Ä?as, ki ga boste lahko preĹživeli v druĹžbi vam najbolj dragocenih ljudi. Zato se vam ne bo teĹžko ponovno zapreti med stene svojega doma, Ä?e bo to zaradi korona virusa nujno za vaĹĄe zdravje. ÄŒe vam bo dolg Ä?as, vzemite v roke knjige.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

VaĹĄ banÄ?ni raÄ?un bo pretanek za vse vaĹĄe Ĺželje in potrebe, saj ste jih zadnje Ä?ase precej poveÄ?ali. Iz seznama Ĺželja jih Ä?rtajte vsaj pol. Kar se ljubezni tiÄ?e, bo ĹĄe naprej najlepĹĄe tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta. Naslednji dnevi ne bodo najbolj prijazni do vas. NiÄ? Ä?udnega, da boste beĹžali od doma.

Iskali boste izgovore, da vam le ne bo treba prenaĹĄati mrkih pogledov in tiĹĄine najbliĹžjih. ÄŒe Ĺželite, da se situacija razreĹĄi mirno, boste morali pristati na kompromis. Predvsem pa boste tokrat morali biti vi tisti, ki bo popustil. Mnogi bodo imeli tudi teĹžave s prebavili, ki se vraÄ?ajo skoraj vsako jesen.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Zdelo se vam bo, da ste v minulih dneh doĹživeli uspeh, vsekakor pa je dogodek, ki ste ga pripravili sami, spet dvignil vaĹĄo samozavest. Pohvale bodo iskrene, vi pa boste takoj dobili nove ideje, ki jih boste takoj zaÄ?eli tudi uresniÄ?evati. Od teĹžav, ki se vleÄ?ejo ĹĄe iz preteklosti, si boste Ĺžal lahko oddahnili ĹĄele, ko se bodo Ä?asi spremenili. Lahko da bo trajalo veÄ? mesecev, zato ne bodite nestrpni. Vsaj s trenutno finanÄ?no situacijo boste spet lahko zadovoljni. Tudi zato, ker boste dobili veÄ? dela kot Ä?ez poletje. Zdravje? Vse, kar se bo dogajalo, bo slabo vplivalo na vaĹĄ spanec. Poskrbite za zdravo prehrano in okrepite imunski sistem.

Kozorog, 22. 12 . – 20. 1.

Za vaĹĄe naÄ?rte tokrat ne bo vedel nihÄ?e. Da jih ne boste izdali niti partnerju, bo premiĹĄljena odloÄ?itev. Ne zadolĹžite se, Ä?as ni pravi! Dnevi v tem tednu bodo razgibani, res vam ne bo dolg Ä?as. Ĺ˝e v nedeljo vam bo jasno, da so takĹĄni z razlogom.

S teĹžavami, ki ne bodo povezane z vami osebno, se od ponedeljka dalje zavestno ne boste veÄ? obremenjevali. Tudi Ä?e vas bodo vpraĹĄali za mnenje, ga boste zadrĹžali zase. Sprostitev boste naĹĄli v naravi, ĹĄe najbolj pri jesenskih opravilih. ÄŒe boste pazili ĹĄe na prehrano in iz jedilnika Ä?rtali vse, kar vam preverjeno ĹĄkodi, se boste v svoji koĹži poÄ?utili vsak dan bolje.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

V naslednjih dneh vas Ä?aka ne le veliko dela, ampak tudi veliko zanimivih dogodkov, ki vam bodo vraÄ?ali energijo. Planeti vam napovedujejo velike premike v ljubezni. Zna se zgoditi, da boste zaÄ?eli novo razmerje ali pa se bo v obstojeÄ?em dogajalo kaj zelo dramatiÄ?nega, vendar po vaĹĄih Ĺželjah in priÄ?akovanjih. ÄŒe ste Ĺže v razmerju, poskrbite, da se s partnerjem ne bosta prepirala za vsako figo. NaÄ?rtovanje kratkega jesenskega oddiha nekje v Sloveniji bo dobro vplivalo na vajin odnos, zato to poÄ?nita skupaj. FiziÄ?no delo vam ne bo diĹĄalo, Ä?eprav se zavedate, da ga boste enkrat morali opraviti.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

NaveliÄ?ani boste ene in iste zgodbe, ki pa nikoli ne pripelje do konkretnih rezultatov. Zato boste zanje poskrbeli sami. In to tiho. Vse boste prijetno presenetili, tudi sebe. Prihodnji teden boste spoznali kar nekaj ljudi, ki bi vam lahko pomagali v poslovnem svetu. Ker ne znate biti vsiljivi, bo trajalo kar nekaj Ä?asa, preden boste novim znancem sploh pripravljeni povedati, kakĹĄno idejo imate. Podprli jo bodo, vi pa boste z njihovo pomoÄ?jo z lahkoto delali in reĹĄevali stvari, ki jih prej niste mogli. Zdravje vas v teh dneh ne bo pustilo na cedilu, Ä?eprav boste ob spremembah vremena Ä?utili stare teĹžave. Te bodo prehodne narave, ne bodo dolgo vztrajale.

Naš čas, 8. 10. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

8. oktobra

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.15 Kostarika: Vrnitev v pragozd, dok. film, 2/2 10.40 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 28/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje: Ameriške predsedniške volitve 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Genij Georgea Boola, brit. dok. odd.

14.50 Slovenski utrinki 15.15 Pod drobnogledom - Nagyító alatt 15.45 TV-izložba 16.00 Timi gre, risanka 16.10 Svetovalka Hana, risanka 16.20 Mladički, dok. ser. za otroke 16.30 Glasna hiša, kratki igrani film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Cepivo proti stresu, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Ekstremizem 18.00 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča 21.00 Sto let pozneje 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser., 3/3 00.35 Ugriznimo znanost: Cepivo proti stresu, odd. o znanosti 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.20 Napovedujemo

04.00 06.00 08.55 10.05 12.45 13.35 15.00 19.00 20.00 20.50 21.20 21.50 22.50 22.55 23.05 23.45 00.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.15 22.55 23.50 00.50 01.45 02.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.20 11.50 11.55 12.20 12.50 13.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.12 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.10 23.00 23.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Panoptikum Joker, kviz Tenis - odprto prvenstvo Francije: polfinale (Ž), prenos iz Pariza Videotrak Z Graysonom Perryjem po ZDA: Jug, brit. dok. ser., 2/3 Avtomobilnost Ambienti Poti svobode, poljska nad., 12/13 Letni časi – Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester Pokrajina pesmi, mezzosopranistka Bernarda Fink in kitarist Janez Gregorič Slovenska jazz scena: Renato Chicco Trio Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 28. del Podaj mi roko, 2. sez., 10. del Podaj mi roko, 2. sez., 11. del Ukradena preteklost, 1. sez., 97. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 58. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 67. del Šverc komerc, 1. sez., 106. del Betty v New Yorku, 1. sez., 29. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 2. sez., 12. del Podaj mi roko, 2. sez., 13. del 24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Šverc komerc, 1. sez., 107. del 24UR zvečer Strelec, 2. sez., 2. del Slab policist, 1. sez., 9. del Grimm, 6. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja BUMfest 2008 2788. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Lahko noč, otroci! Medvedek hoče obiskati Mesec Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Skandinavija, 1. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Bonton: Kaj je bonton?

Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

8. oktobra 2020

Sobota,

9. oktobra

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.15 Ugriznimo znanost: Cepivo proti stresu, odd. o znanosti 10.40 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 29/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Sto let pozneje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Zvezde velikega platna: Meryl Streep, brit. dok. ser., 9/11 14.35 Prisluhnimo tišini: Ko se zgodi invalidnost, zgodba o moči človeške volje 14.50 TV-izložba 15.05 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.40 Špasni učitelj, niz. nan., 16/24 16.05 Osvežilna fronta: Meje telesa, odd. za mladostnike 16.30 Infodrom 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Duhovni utrip 18.10 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Zvezde velikega platna: Robert Redford, brit. dok. ser., 10/11 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.10 Napovedujemo

04.00 06.00 09.50 10.45 13.30 13.55 14.50 20.00 21.15 22.50 23.40 00.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 22.30 22.35 00.15 01.55 02.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.15 23.45

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Tenis - odprto prvenstvo Francije: polfinale (M), prenos iz Pariza Neboa, španska nad., 5/8 Potovanje, angleški film Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 29. del Podaj mi roko, 2. sez., 12. del Podaj mi roko, 2. sez., 13. del Ukradena preteklost, 1. sez., 98. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 59. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 68. del Šverc komerc, 1. sez., 107. del Betty v New Yorku, 1. sez., 30. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 2. sez., 14. del Podaj mi roko, 2. sez., 15. del 24UR vreme 24UR Še ena Pepelkina zgodba, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Ljubezenska mehanika, ameriški film Vsiljivec, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja Skrbimo za zdravje: Skupaj proti raku na dojki Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš, Kaj je kamišibaj Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Ekvador Regionalne novice, inf. prog.

Soočenje kandidatov na nadomestnih volitvah za župana MO Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

10. oktobra

06.10 07.00 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.35 09.00 10.20 10.40 11.20 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.35 14.45 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.20 22.25 22.50 00.10 00.35 01.25

04.00 06.00 07.00 09.00 11.10 12.50 13.45 15.00 17.25 19.00 20.05 21.40 22.35 23.40 00.35

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.40 07.50 08.20 08.50 09.20 09.50 10.10 10.25 10.50 11.20 11.50 13.30 13.45 15.45 16.00 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 22.00 00.25 02.05

Kultura, Odmevi Čudogozd: Luna praznuje Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Knjiga o džungli, risanka Mladički, dok. ser. za otroke Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser. za otroke, 6/10 Holly Hobbie, kan. nad., 10/10 Košarkar naj bo, otroški film Infodrom Čist zares: Podjetniški pitch TV-izložba Tarča Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Kulturni vrhovi: Žeželj nad Vinico, dok. odd.

Prisluhnimo tišini: Deinstitucionalizacija Šest mojstrov v viktorijanski hiši, brit. dok. ser., 1/4 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., zadnji del, 18/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Leta in leta, brit. nad., 3/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Oroslan, slovenskočeški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Spomini: Janez Pavčič, 1.del Danes dol, jutri gor, slov. nan., 25-27/35 Avtomobilnost Bloški asi, dok. film Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (Ž), prenos iz Pariza Rokomet - liga NLB: Trimo Trebnje : Gorenje Velenje, 6. kolo, prenos iz Novega mesta Videotrak Vražja babnica, danski film Zvezdana Festival Godibodi: Rudolf Gas & The Family Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Florini zmajčki, ris.

Maša in medved, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Luna Petunija, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Viking Viki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Dirka Monkart , ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 15. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 16. del Ljubezenska mehanika, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Skodrana Suzi, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ellen: Oblikovalski izziv, 1. sez.

Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Agent Ryan, ameriški film Hiša na pečini, ameriški film Ljubezen na prvo tačko, ameriški film Zvoki noči

11. oktobra

07.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.40 08.50 09.00 09.10 09.25 09.30 09.45 09.55 10.00 10.10 10.35 10.50 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.15 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 20.45 21.35 22.05 23.30 23.45 00.20 01.15

04.00 06.00 06.30 07.25 07.40 08.15 08.45 08.45 09.45 10.20 11.10 12.30 13.30 14.20 15.00 18.30 19.00 19.50 20.00 20.55 22.30 23.55 00.50 01.20 02.20

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.45 08.15 08.45 09.15 09.45 10.05 10.20 10.45 11.15 11.45 12.15 12.30 14.10 14.25 16.45 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.25 01.50

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.20 11.50 13.20 14.10 15.10 17.30 17.55 18.00 18.08 18.10 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.55

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost: Cepivo proti stresu, odd. o znanosti Glasbena matineja Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao; S. Rahmaninov: Simfonija št. 2 Cellofest Ljubljana 2019: Nuška Drašček Rojko in Cellofest ansambel Danes dol, jutri gor, slov. nan. 2829/35 Otroci Sredozemlja: Malta Zgodbe iz kuhinje, dok. film Marija skoz' življenje, dok. feljton Ambienti Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (M), prenos iz Pariza Je res kaj možnosti, da postanemo kapitalisti?, dok. feljton Videotrak Žrebanje Lota Skrivnost ledenodobnih orjakov, nemška dok. odd.

John in Yoko, britanski dok. film Vikend paket Zvezdana Kaj dogaja?

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Florini zmajčki, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Luna Petunija, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Viking Viki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Dirka Monkart, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 17. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 18. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 19. del Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen na prvo tačko, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Hiša na pečini, ameriški film MasterChef Slovenija Popolna preobrazba doma, 10. sez.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Ugani, kdo pride na večerjo, ameriški film Zravsal sem Ernesta Hemingwaya, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, Kaj je kamišibaj 2788. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2789. VTV magazin, reg. inf. odd.

Lepote sveta: Skandinavija, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Lahko noč, otroci! Medvedek hoče obiskati Mesec Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Skrbimo za zdravje: Skupaj proti raku na dojki Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 BUMfest 2008 Nočni program

Torek,

12. oktobra

06.30 07.00 10.05 10.40 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.45 15.20 15.30 16.00 16.05 16.35 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 10.15 11.10 13.35 14.10

23.30 08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, Kaj je kamišibaj 09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Videospot dneva 11.15 Kuhinjica, izob. oddaja 11.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Kvartet pozavn GŠ Velenje 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Kako se kuha pravljica o Rdeči Kapici, gled. preds. Vrtca Velenje 18.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 18.35 Dotiki gora: Govško Brdo 18.55 Vrtnarski kotiček 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2789. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Parada humorja 2005, 2. del 22.00 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje 22.05 Popotniške razglednice: Ekvador 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

Živ žav Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Jurij in Pavel, risanka Timi gre, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Piknik s torto, risanka Bacek Jon, risanka Špasni učitelj, niz. nan., 17/24 TV-izložba Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 5/8 Ozare Obzorja duha: Mahnič in Slovenci Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Zvonarček, novozelandski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Med nami, norveška nad., 4/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Sosedje, hrvaški dok. film Antonín Dvořák: Ciganske melodije, posnetek z Ljubljanskega gradu Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek,

14.35 15.25 16.30 16.55 17.55 18.55 20.00 20.50 21.45 22.50 23.25 00.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 08.05 08.20 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.35 01.30 02.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.20 20.50 20.55 22.10 22.15 23.05 23.35

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha: Mahnič in Slovenci TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 30/35 Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Dosje: Slovenija in njene meje S-prehodi: Janko Petrovec Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Vila Mila, risanka Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser., 6/10 Reka, kratki igrani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Kulturni vrhovi: Križna gora nad Ložem, dok. odd.

Nejko, risanka Čebelice: J. in W. Grimm - Rdeča kapica, televizijska pravljica Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Opus: Dermota in Plečnik Glasbeni večer: Festival Slowind 2018: L. Lebič, U. Pompe, N. Šenk Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Deinstitucionalizacija New neighbours - Novi sosedje: Soba z razgledom, dok. odd.

Na lepše Zadnja beseda!

Prava ideja!: Virs, inženirsko podjetje Ljudje in zemlja, izob. odd.

Pozabljeni Slovenci: Branimir Tuma, dok. film Videotrak Odpotovanja: Kanada od Atlantskega do Tihega oceana, potopis, 1/13 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser., 3/3 Justin Trudeau – drugačna Amerika, francoska dok. odd.

Limonada, kratki igrani film AGRFT Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 30. del Podaj mi roko, 2. sez., 14. del Podaj mi roko, 2. sez., 15. del Ukradena preteklost, 1. sez., 99. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 60. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 69. del Močna ljubezen (More to Love), 1. sez.

Betty v New Yorku, 1. sez., 31. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 2. sez., 16. del Podaj mi roko, 2. sez., 17. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 19. del Šverc komerc, 1. sez., 108. del 24UR zvečer Whiskey Cavalier, 1. sez., 7. del Slab policist, 1. sez., 10. del Grimm, 6. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 2789. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Skandinavija, 2. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Izidi nadomestnih volitev za župana Mestne občine Velenje 2020 Spomini na svetovno dediščino Regionalne novice, inf. prog.

Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni ansambel GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

13. oktobra

06.15 07.00 10.05 10.35 10.50 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.50 15.05 15.20 15.50 16.00 16.10 16.20 16.30 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 01.05 01.30 02.25

04.00 06.00 10.30 11.30 14.15 14.40 15.30 16.45 17.55 18.50 20.00 20.55 21.30 23.00 23.25 00.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.00 80.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.30 01.25 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.35 11.05 11.10 11.35 12.05 12.55 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.15 18.20 18.45 18.50 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 23.15 23.45

14. oktobra

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Opus: Dermota in Plečnik TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 31/35 Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Šest mojstrov v viktorijanski hiši, brit. dok. ser., 1/4 TV-izložba Duhovni utrip Potepanja - Barangolások Lili in Čarni zaliv, risanka Oblakov kruhek, risanka Knjiga o džungli, risanka Ernest in Celestinca, risanka Počitnice, kratki igrani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz Sto let od koroškega plebiscita, dok. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Janez Pavčič, 2.del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.15 07.00 10.05 10.40 11.00

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Svet ni vedel, da je pristal v pesmi, dok. film Joker, kviz Pozabljeni Slovenci: Savin Sever, dok. film Videotrak Tigri – lov na prekupčevalce, britanska dok. odd.

Prava ideja!

Umori na podeželju (XX.), brit. nan., 2/6 Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak Info kanal

04.00 06.00 10.30 11.30 14.10 15.40 16.30 17.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Robocar Poli, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 31. del Podaj mi roko, 2. sez., 16. del Podaj mi roko, 2. sez., 17. del Ukradena preteklost, 1. sez., 100. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 61. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 70. del Šverc komerc, 1. sez., 108. del Betty v New Yorku, 1. sez., 32. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 2. sez., 18. del Podaj mi roko, 2. sez., 19. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 20. del Šverc komerc, 1. sez., 109. del Preverjeno 24UR zvečer Slepa pega, 3. sez., 1. del Grimm, 6. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja Izidi nadomestnih volitev za župana Mestne občine Velenje 2020 Spomini na svetovno dediščino Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Bonton: Trkanje in pozdravljanje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2790. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Rzenik Parada humorja, 2. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.40 15.15 15.25 16.00 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.40 01.35

18.50 19.50 20.00 21.00 21.55 22.55 23.55 00.50

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.05 08.20 09.25 10.20 11.20 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.25 01.20 02.00

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.30 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 32/35 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Sto let od koroškega plebiscita, dok. film Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Duhec, otroška nad., 2/3 Poročila ob petih, Šport, Vreme Posebne zgodbe: Posvojeni, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Bojan Kraut: Strojniški priročnik Pri Pajkovih, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Medtem ko vas ni bilo, angleški film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Posebne zgodbe: Posvojeni, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Le plesat me pelji 2013 Ambienti Vikend paket Pozabljeni Slovenci: Friedriger&Czeike, dok. film Videotrak Žrebanje Lota 100 let koroškega plebiscita: Koroška pesem, ti družica moja, glasbena dok. odd.

Moje mnenje Najglasnejši glas, am. nad., 1/7 Upor, dok. film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

Robocar Poli, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 32. del Podaj mi roko, 2. sez., 18. del Podaj mi roko, 2. sez., 19. del Ukradena preteklost, 1. sez., 101. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 62. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 71. del Šverc komerc, 1. sez., 109. del Betty v New Yorku, 1. sez., 33. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 2. sez., 20. del Podaj mi roko, 2. sez., 21. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 21. del Šverc komerc, 1. sez., 110. del 24UR zvečer Strelec, 2. sez., 3. del Slepa pega, 3. sez., 2. del Grimm, 6. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 2790. VTV magazin, reg. inf. odd.

Spomini na svetovno dediščino Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Ob svetovnem dnevu revmatikov Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2020, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

8. oktobra 2020

Avtorica knjige The Slovenia Lakes Manca Korelc je izjemno energiÄ?na podjetnica iz KoÄ?evja, srÄ?na raziskovalka jezer in strastna predavateljica. Po izobrazbi je magistrica poslovnih ved. Leta 2017 je vzniknil njen osebni projekt Moja jezera. OdloÄ?ila se je, da bo odkrivala slovenska jezera s kolesom ali peĹĄ, saj je po naravi zagrizena ĹĄportnica. Primarni namen projek-

VELENJE ÄŒetrtek, 8. oktobra 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja: Bralni klub za odrasle 18.00 Velenjski grad Majda Kurnik (1920–1967), odprtje stalne razstave

od – Odrasli 929 – Biografije

Leta 2007 je Radko PoliÄ? Rac prejel PreĹĄernovo nagrado za Ĺživljenjsko delo. Takrat je gledaliĹĄki reĹžiser Sebastijan Horvat o njem zapisal, da je igralec, ki igra na vse ali niÄ?, vrvohodec brez varovalne mreĹže ter fanatik, ki sebi in drugim postavlja najviĹĄje zahteve. Biografski roman Rac odstira in prepleta spomine na njegovo Ĺživljenjsko in ustvarjalno pot ter hkrati razkriva, da je enako strasten in zahteven na odru kot tudi za njim. V njem Rac z veliko strastjo pripoveduje o svojem otroĹĄtvu, ki ga je v nemirnih povojnih letih preĹživel razseljen med ÄŒrnomljem, Beogradom, Berlinom in Ljubljano.

Prav tako zelo nazorno pojasni svojo vseĹži-

Petek, 9. oktobra 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Cvetne esence: Cvetna abeceda za duĹĄo po kapljicah, predstavitev knjige Kate LaĹĄtro 19.00 Galerija Velenje Artopolis, prva spletna platforma za slovenske umetnice in umetnike, premiera video predstavitev in otvoritev portala

Sobota, 10. oktober 8.00-13.00 Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem 9.00 Titov trg

Razstava rokodelcev Nedelja, 11. oktober 10.00 Velenjski grad Z igro do ljudskih pravljic, pripovedovalska delavnica za otroke

Ponedeljek, 12. oktober 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: O neskonÄ?nosti, drama

Torek, 13. oktober 17.00 Galerija Velenje Kako naslikati zgodbo, delavnica ilustracije za odrasle po vzoru ilustracij Marjance Jemec BoĹžiÄ? (obvezne prijave) 17.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Kako se sooÄ?iti z naĹĄimi strahovi?, pogovorna delavnica 17.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda KonS: Arduinovanje - osnove, delavnica (obvezne prijave) 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba

PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.00 KnjiĹžnica Velenje Filmoljubci beremo filme 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Doba velikih migracij na Slovenskem, predstavitev knjige Alekseja Kalca, Mirjam MilharÄ?iÄ?

Hladnik in Janje Žitnik Serafin

Sreda, 14. oktober 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 17.00-19.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Hevreka!, znanstveni cirkus Zavoda Margareta Schwarzwald in Mestnega gledaliĹĄÄ?a Ptuj (za abonma Mladost in izven) 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Z nordijsko hojo do boljĹĄega zdravja, predavanje dr. Janeza Polesa

ta Moja jezera je bil spoznavanje neznanih stojeÄ?ih voda na slovenskih tleh, ki se jih ĹĄe ni dotaknil masovni turizem. Na svoji poti odkrivanja slovenskih stojeÄ?ih voda je vsako jezero skrbno dokumentirala s fotografijami in krajĹĄimi opisi. Skupaj z zemljevidom je svoja popotovanja okoli slovenskih jezer skrbno objavljala na svoji spletni strani. Knjiga z naslovom The Slovenia Lakes je najlepĹĄa in najizvirnejĹĄa oda jezerom Slovenije. Besedilo v knjigi je tako v slovenskem kot tudi v angleĹĄkem jeziku, kar ĹĄe toliko bolj kliÄ?e k obisku jezer, ne samo nas domaÄ?inov, ampak tudi tujcev, z namenom, da nas bodo poleg znanih slovenskih jezer oÄ?arala tudi manj znana, ki prav tako sijejo v svoji lepoti. Manca pravi, da jezera ne le obiskujemo, marveÄ? jih doĹživljamo. DoĹživite jih tudi vi.

Povzeto po spletu.

vljenjsko povezanost s starĹĄi in bratoma ter obudi spomine na tri zakone, iz katerih ima dva odrasla sinova. Nato ĹĄe oriĹĄe pristop k oĹživljanju vlog, zajame pojmovanje lepega in teĹžkega igralskega poklica ter iz prve roke spregovori o ĹĄtevilnih nepozabnih likih, ki jih je ustvaril na odru in platnu. Igra ni pretvarjanje, ampak hoja Ä?ez rob, tako kot Ĺživljenje, pravi Radko PoliÄ? Rac. đ&#x;”˛

Trolls World Tour, sinhronizirana animirana glasbena pustolovĹĄÄ?ina, 90 minut (ZDA) ReĹžija: Walt Dohrn Glasovi: Katarina Bordner, Klemen Bunderla, Neisha - NeĹža Buh, Gregor SkoÄ?ir, Tilen ArtaÄ?, SaĹĄa LeĹĄnjek, Alex Volasko, SrÄ‘an Milovanović, Jernej Kuntner, MatevĹž Mueller, Rok Kunaver, Ĺ˝iga BuniÄ?, UroĹĄ Buh, Nina Kaludjerović, Luka SeĹĄek, Urban Lutman in drugi Nedelja, 11. 10., ob 16.00, 3D Ponedeljek, 12. 10., ob 17.00

• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00

• Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica.

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku

Petek, 9. oktobra X

HrvaĹĄka Pohod na HrvaĹĄkem: Sisol (835 m), Plominjska gora

Torek, 13. oktober 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Potopis: UrĹĄka Sotler: Oman, arabska pravljica z dvoletnikom

ŠMARTNO OB PAKI Ponedeljek, 12. oktober 19:00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka pisarna SD

Torek, 13. oktober 18:00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka pisarna SDS

MILOST Roubaix, une lumière, kriminalna drama, 119 minut (Francija) ReŞija: Arnaud Desplechin Igrajo: Roschdy Zem, LÊa Seydoux, Sara Forestier, Antoine Reinartz Nedelja, 11. 10., ob 20.00

O NESKONÄŒNOSTI Om det oändliga, drama, 76 minut (Ĺ vedska, NorveĹĄka, NemÄ?ija) ReĹžija: Roy AnderssonIgrajo: Martin Serner, Jessica Louthander, Tatiana Delaunay, Anders HellstrĂśm, Jan Eje Ferling, Bengt Bergius, Thore Flygel

Ponedeljek, 12. 10., ob 20.00

PRVIÄŒ NARAZEN After we Collided, romantiÄ?na drama, 105 minut (ZDA) ReĹžija: Roger Kumble Igrajo: Selma Blair, Hero Fiennes-Tiffin, Josephine Langford, Dylan Sprouse, Charlie Weber, Samuel Larsen, Candice Accola, Louise Lombard, Rob Estes, Inanna Sarkis, Dylan Arnold, Pia Mia, Khadijha Red Thunder Petek, 9. 10., ob 17.00

10. oktobra, ob 2:39, zadnji krajec

CITY CENTER Celje • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

ÄŒetrtek, 8. oktobra

Lunine mene

KINO spored TROLI NA SVETOVNI TURNEJI

Ĺ OĹ TANJ

NAGRADNA IGRA DARILNI BONI V SKUPNI VREDNOSTI

15.000 â‚Ź

• Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

NOVO

KulinariÄ?no doĹživetje Sestavite svoj meni za popolno kulinariÄ?no razvajanje v Restavraciji & kavarni Vita ali v intimnem ambientu Restavracije Kamin.

brezplaÄ?na ĹĄtevilka 080 22 10 info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si

osvojiTE Desetake MED 1. IN 11. OKTOBROM

Nakup darilnih bonov Desetak tudi na www.desetak.si

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

KORELC MANCA: The POGOREVC PETRA: Rac: biografski Slovenia Lakes od – Odrasli roman o Ĺživljenju 913(497.4)(036) – Vodniki Slovenija Radka PoliÄ?a

Naš čas, 8. 10. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

8. oktobra 2020

Nagradna križanka Trgovine SAX

RADIO VELENJE

Nakupovalni center Velenje, Kidričeva 2 a Delovni čas: ponedeljek – petek: 8.00 – 20.00, sobota: 8.00 – 15.00 Telefon: 03 586 11 55 Trgovina Sax v pritličju nakupovalnega centra Velenje vas vabi, da jih obiščete, kjer boste na enem mestu našli atraktivna in modna oblačila za vse priložnosti.

Jesen je tu in modna scena prehodne sezone je lahko še kako pestra ...

Na vrsto bodo prišle ljubiteljice elegance, ženstvenosti in udobja hkrati. V Saxu vas bomo razvajali s čudovitim jesenskimi kosi v katerih se boste dobro počutile.

Vabljene v edinstveni SAX Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Sax«, najkasneje do ponedeljka 19. okrobra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ČETRTEK, 8. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 9. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 10. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 11. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

PONEDELJEK, 12. oktobra

YouTube Shorts kot odgovor na TikTok? Družbeno omrežje TikTok je priljubljeno predvsem zato, ker uporabnikom omogoča hitro in enostavno objavo kratkih videoposnetkov ter dodajanje učinkov in filtrov. To omrežje pa je še posebej priljubljeno med mlajšimi uporabniki, ki množično zapuščajo Facebook. Poleg tega vse bolj nadomešča tudi priljubljen portal YouTube, kar še posebej drži za otroke in mladostnike.

Zato pri Googlu že pripravljajo rešitve, s katero naj bi se uspešno zoperstavili storitvi TikTok. Gre za storitev YouTube Shorts, ki temelji na isti osnovi kot TikTok, kar pomeni, da bodo uporabniki s pametnimi mobilnimi telefoni ustvarjali kratke videoposnetke

in jih objavljali na portalu. Videoposnetki bodo trajali do največ 15 sekund.

Storitev seveda ne bo ponujena kot samostojna storitev, ampak bo del platforme YouTube.

Uporabnikom bo na voljo tudi posebno orodje, ki bo omogočalo združevanje večjega števila videoposnetkov, možnost snemanja z glasbo iz knjižnice, možnost urejanja hitrosti posnetih videoposnetkov in za nameček še časovnik in odštevanje za enostavno prostoročno snemanje.

Možnost predogled pa omogoča enostavno preklapljanje med različnimi videoposnetki.

Preizkušanje storitve YouTube Shorts se je že pričela na indijskem trgu, v prihodnjih mesecih pa bi bila lahko dostopna tudi nam.

DEŽURSTVA ZD VELENJE Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen. Št. je 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 10. 10. in nedeljo, 11. 10. je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 8995 483

VETERINA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 13. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 14. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 28. septembra do 4. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 28. septembra do 4. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 28. septembra do 4. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. septembra do 4. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 8. 10. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in prevoz, prodam. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, Ä?rne, grahaste in ĹĄtajerski petelini, vse cepljeno, starost 19 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 11. 10. 2020, od 8.00 do 8.30. VeÄ?je koliÄ?ine lahko tudi naroÄ?ite. Smo najcenejĹĄi na KoroĹĄkem.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE, rjave, cepljene proti 8 boleznim, prodam. Dostava: Mislinja, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Gsm: 031 751 675.

BIKCA IN TELIÄŒKO, stara 1 mesec, prodam. Gsm: 041 369 311 ali tel. 03 572 85 09 TELICO Simentalko, teĹžko veÄ? kot 400 kg, staro 15 mesecev, prodam. Gsm: 041 290 613

Branetu - Pikiju v spomin

GIBANJE prebivalstva POROKE

Pirman Duťan, Velenje, Šercerjeva cesta 2 in Mahmutagić Edina, Velenje, Cesta III 7

SMRTI Ocvirk Alojzij, roj. 1939, Velenje, Cesta III 2, KropivĹĄek Leopold, roj. 1926, Velenje, Ĺ aleĹĄka cesta 16, ArnuĹĄ Branimir, roj. 1961, Ĺ oĹĄtanj, KoroĹĄka cesta 16, Laznik Stanislav, roj. 1930, Ĺ oĹĄtanj, Ravne 63, Ocepek Cecilija, roj. 1918, Velenje, Podgorje 31B, Vodovnik Cecilija, roj. 1937, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 179

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

8. oktobra 2020

POGREBNA SLUŽBA

1961 – 2020

• Prodaja, hiĹĄa, vrstna: VELENJE, GORIĹ KA, 204,4 m2, zgrajena bo l. 2021, 377 m2 zemljiĹĄÄ?a, novogradnja v sklopu 4 hiĹĄ.

Cena: 279.000 â‚Ź.

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, GORIŠKA, 86,5 m2, zgrajeno l. 1981, 3/5 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a).

Cena: 95.000 â‚Ź.

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA Tiho je zakljuÄ?ila svojo kratko Ĺživljenjsko pot moja draga hÄ?erka

NINA - IVANA BAÄŒOVNIK iz Ĺ martnega ob Paki

1977 – 2020 Hvala dobrim ljudem za pomoÄ?. Ĺ e posebno gospodu Ĺžupniku Ivanu Napretu. Vedno si bila ljubljena. Nikoli ne boĹĄ pozabljena.

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťPicadilly objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 24. septembra 2020 so: • • •

Irena PovĹĄe, TomĹĄiÄ?eva 37, 3320 Velenje Marinka KoĹĄarkoska, KoroĹĄka 1 b, 3325 Ĺ oĹĄtanj Darja Zdovc, Kajuhova 14, 3320 Velenje

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. Geslo kriĹžanke: MINI PIKA.

Ĺ˝alostno smo sprejeli vest, da se je od nas za vedno poslovil Brane ArnuĹĄ – Piki. Pred komaj nekaj dnevi si na svojem zadnjem treningu s svojimi ĹĄalami in s vedrino razveseljeval Ä?lane kluba, ki so bili takrat s tabo na tekmovalnih stezah. NihÄ?e ni priÄ?akoval, da smo zadnjiÄ? skupaj na stezah, saj si se takrat prijavil, da greĹĄ z nami na skupne priprave na novo tekmovalno sezono. Le dan pred odhodom si nam sporoÄ?il, da zaradi bolezni tega ne zmoreĹĄ. Po vrnitvi s priprav si nas obvestil, da te ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo na tekmovalne steze.

Brane – Piki je v klub priĹĄel kot mladinec, ki je hotel postati dober ĹĄportnik. Pred tem se je poskuĹĄal v odbojki, vendar je v njegovem srcu prevladovalo kegljanje. Redno in vestno je treniral z izkuĹĄenimi sotekmovalci, vse dokler ga takratni trener ni uvrstil v prvo moĹĄtvo. Iz leta v leto je postajal vse boljĹĄi, se uvrĹĄÄ?al na regijska in drĹžavna prvenstva. Ko so ga opazili drugi klubi, so ga vabili v svoje vrste. Imel je le eno Ĺželjo, da se preizkusi v najmoÄ?nejĹĄi drĹžavni ligi. To Ĺželjo mu je klub uresniÄ?il, ko mu je dovolil oditi v Zasavje k trboveljskemu Rudarju. Seveda je to veliko pomenilo tudi matiÄ?nemu klubu, da je vzgojil tako dobrega tekmovalca. Piki pa je kmalu spoznal, da takĹĄnega tempa ne bo dolgo zdrĹžal. VoĹžnja dvakrat na teden na treninge v Trbovlje, sobota tekma, potem pa ĹĄe sluĹžba. Tempo, ki ga zdrĹžijo le redki.

To je spoznal tudi Piki, zato se je po dveh sezonah vrnil v domaÄ?e gnezdo. S svojo dobro igro je navduĹĄeval ĹĄtevilne igralce in gledalce po vseh kegljiĹĄÄ?ih, kjer je nastopal. Ĺ e vedno je bil vzor marsikateremu tekmovalcu. NavduĹĄeval je tudi z zadnjimi nastopi za svoj domaÄ?i Ĺ oĹĄtanjski klub.

Brane, ostajaĹĄ v naĹĄem spominu kot neizmerno dober in priljubljen Ä?lan, pripravljen pomagati in delati v dobro vseh. Za tabo ostajajo sledi, ki ne bodo nikoli izbrisane.

Piki, poÄ?ivaj v miru, pogreĹĄali te bomo. đ&#x;”˛

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 25 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

Globoko ĹžalujoÄ?a mama Stanislava BaÄ?ovnik

www.nascas.si

KegljaĹĄki klub Ĺ oĹĄtanj

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALA Zapustil nas je dragi moĹž in oÄ?e

ZAHVALA

BRANKO ÄŒORKO

Zapustila nas je draga mama, taĹĄÄ?a, babka, prababica, sestra in teta

24. 6. 1950 – 22. 9. 2020

Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob teĹžkih trenutkih stali ob strani in nas tolaĹžili. Zahvaljujemo se g. duhovniku Luki Mihevcu iz Ĺžupnije Sv. Le srce in duĹĄa ve, Marije v Starem Velenju, skupini Oljka, govornici ge. Magdi Stvarnik kako boli, ko tebe in pogrebni sluĹžbi Usar. veÄ? ni.

Zahvaljujemo se tudi KS KavÄ?e za darovano cvetje in sveÄ?e, sorodnikom Lukmanovim, sosedom, prijateljem in znancem iz KavÄ? in Velenja.

Velika hvala sodelavcem ESO Velenje, NLB Velenje, ODELO Prebold, Univerzi za III. Ĺživljenjsko obdobje in vsem, ki so si vzeli Ä?as in naĹĄega dragega moĹža in oÄ?eta v velikem ĹĄtevilu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.

Naj poÄ?iva v miru.

Njegova Branka in Kristjan

CECILIJA VODOVNIK 18. 11. 1937 – 1. 10. 2020

Sklenjen je krog Ĺživljenja, a ljubeÄ? spomin Ĺživi naprej.

V grobu poÄ?iva naj v miru, do snidenja spet nekoÄ?, nekje.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli soĹžalje, darovali sveÄ?e in svete maĹĄe. Hvala tudi gospodu kaplanu, govornici ge. Magdi Stvarnik, pevcem skupine Oljka, trobentaÄ?u, praporĹĄÄ?akom, Domu za varstvo odraslih Velenje, osebju BolniĹĄnice TopolĹĄica, pogrebni sluĹžbi Usar in KS Gaberke.

Hvala vam. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

ZAHVALA

V SPOMIN

Zapustila nas je draga Ĺžena, mama, babica in prababica

5. oktobra 2020 je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naĹĄ dragi moĹž, ata, dedi, pradedi, brat in stric

ROZALIJA KURET

FRANC SELIČ

1938 – 2020

Od nje smo se poslovili v sredo, 7. 10. 2020, na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju.

Hvala vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.

MoĹž Armando, sin Armando, hÄ?i Jolanda, snaha Antonella, vnukinje Sara, Eva, Maja, Nina, Tina in pravnuk Dorian

Solza, Ĺžalost, boleÄ?ina, te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer poÄ?ivaĹĄ ti.

z Jenkove 21 v Velenju

Vsem iskrena hvala za vsak podarjen cvet in sveÄ?ko v spomin.

Vsi njegovi, ki ga zelo pogreĹĄamo.

NaĹĄ ­Ä?as, 8. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Kjer zalivajo z dobro voljo VrtiÄ?karji s Kranjce so si ustvarili skupnost, ki z uĹžitkom neguje zelenjavne gredice, skrbi za urejeno okolico in druĹžabno dogajanje Tina Felicijan

Zadnjih nekaj mesecev imajo najemniki obÄ?inskih vrtiÄ?kov na Kranjci – poseki v BevÄ?ah, kjer Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže 12 let oddaja 82 4 x 8 metrov velikih vrtiÄ?kov – veliko razlogov za zadovoljstvo. Ne samo zaradi lepih pridelkov, ampak tudi zaradi vedno boljĹĄih pogojev za preĹživljanje prostega Ä?asa z vrtnarjenjem, kar jim daje zagon, da s prostovoljnim delom skrbijo za lepo okolico in skupno dobro poÄ?utje.

VeÄ? kot vrt

Za ljudi, ki Ĺživijo v mestu, je kos zemlje, ki jo lahko obdelujejo, veÄ? kot vir domaÄ?e zelenjave.

Je tudi vir sprostitve v naravi, rekreacije, druĹženja, medgeneracijskih stikov in vseĹživljenjskega uÄ?enja. ÂťTu te obdaja gozd, posluĹĄaĹĄ ptiÄ?je petje, opazujeĹĄ srne in druge Ĺživali,ÂŤ pove Ina KrleĹža, Gordana ÄŒosić pa pripomni: ÂťTo je prijeten kraj za sprostitev.ÂŤ Vrt jim omogoÄ?a vsaj delno samooLetos vremenske razmere niso bile idealne. Za ilovnato zemljo je bilo preveÄ? vode. Kljub temu so nekateri vrtiÄ?ki ĹĄe vedno polni poznopoletnih pridelkov, drugi pa so Ĺže posejani z zimskimi sortami.

VeÄ?ina vrtiÄ?karjev prideluje solato, paradiĹžnik, zelje, Ä?ebulo, Ä?esen, por, fiĹžol, nekateri pa tudi eksote, kot so razni Ä?iliji, inkovska kumara, buÄ?a legionarka ali Ä?ajota.

Ĺ martno ob Paki, 29. septembra – Letos je 30 let, odkar so zaÄ?eli v Mariboru podeljevati cepiÄ?e modre kavÄ?ine – potomke najstarejĹĄe vinske trte na svetu.

Doslej so podelili 137 potomk, ki rastejo po Sloveniji, in 91 v tujini. Potomke trte so razporejene od Melbourna do Sapora, od Pjongjanga do Latinske Amerike. Eno od njih so pred petimi leti posadili tudi na ploĹĄÄ?adi pred obÄ?insko stavbo v Ĺ martnem ob Paki. Pred tednom dni so tamkajĹĄnje druĹĄtvo vinogradnikov ter lokalna skupnost v sodelovanju s ĹĄmarĹĄkim turistiÄ?nim druĹĄtvom pripravili 4. trgatev.

skrbo, saj je pridelka dovolj, da poleti uĹživajo domaÄ?o sveĹžo zelenjavo, nekaj pa je ostane tudi za ozimnico. ÂťPoleg tega pa se tu sreÄ?ujemo ljudje s podobnimi interesi, poklepetamo in si krajĹĄamo Ä?as,ÂŤ je Nada Jurko omenila druĹžabni vidik vrtnarjenja, Ivica VidemĹĄek pa izobraĹževalni: ÂťSkrb za vrt zahteva nenehno izobraĹževanje. Ves Ä?as

â?ą

semena in sadike, pa tudi viĹĄke pridelkov,ÂŤ pove Vesna Javornik in doda, da se tudi proti ĹĄkodljivcem borijo s skupnimi moÄ?mi. ÂťLani smo imeli pravo invazijo rdeÄ?ih polĹžev. Odganjajo jih koruzni zdrob, pepel in jajÄ?ne lupine, a daleÄ? najbolj uÄ?inkovito je pobiranje. S tem, ko smo lani organizirali skupno akcijo in pobrali ogromne koliÄ?ine polĹžev,

VrtiÄ?karji imajo moĹžnost za ekoloĹĄko pridelavo hrane, saj je uporaba umetnih ĹĄkropiv na vrtovih prepovedana.

spoznavamo rastline in se uÄ?imo primernega ravnanja z njimi. Pri tem drug drugemu pomagamo, si delimo izkuĹĄnje in nasvete.ÂŤ Ljubosumja ne poznajo, pravijo sogovornice, ki rade izkoristijo vsako priloĹžnost za obisk svojih vrtiÄ?kov. Tudi tatov so se znebili, ko so letos zamenjali kljuÄ?avnico na ograji. ÂťObÄ?udujemo vse lepo urejene in rodovitne vrtove.

Eni imajo lepĹĄi paradiĹžnik, drugi Ä?udovite roĹže. Izmenjujemo si

smo uspeĹĄno omejili njihovo razmnoĹževanje in jih imamo letos zelo malo,ÂŤ je povedala in dodala nekaj namigov za boj z drugo vrtno nadlogo – voluharjem. ÂťNastavljamo jim lupine agrumov, v zemljo zabadamo bezgove vejice bezgovo prevrelko vlivamo v rove.ÂŤ Zaradi veÄ?inoma ilovnate zemlje, ki potrebuje veÄ? dognojevanja, pa se veselijo tudi skupnega kompostnika, da si bodo sami pridelali kakovosten kompost.

â?ą

Preden so letos na ograji zamenjali kljuÄ?avnico, so bili pogosto razoÄ?arani, ko so prispeli na vrt in ugotovili, da je bil nekdo 'v njihovem zelju'.

Zdaj so pridelki na varnem.

Vrtnarska opravila so v druĹžbi ĹĄe bolj prijetna.

VrtiÄ?karji zasluge za razvoj lokacije pripisujejo hiĹĄniku Mihaelu SevÄ?nikarju, ki v urejanje okolice vloĹži veliko energije. Pravijo, da kar sam najde delo. ÂťRad vidim urejen prostor. Ko sem videl objekt, ki je bil lepo urejen, a ne dokonÄ?an, sem se zavzel za to, da smo v ĹĄtirih mesecih uredili vodovod tako za zalivalno kot za pitno vodo, straniĹĄÄ?e, zajemalnik deĹževnice, pripeljali sveĹžo zemljo.

Prihodnje leto bodo na vrsti elektro instalacije in kompostniki.

Naj bo prostor Ä?imbolj izkoriĹĄÄ?en, da bodo uporabniki Ä?imbolj zadovoljni,ÂŤ je povedal in dodal, da so vrtiÄ?karji prijetna skupnost, zato jo obÄ?ina z veseljem podpira.

Skupnostni vikend

Vesna Javornik, Ina KrleĹža, Gordana ÄŒosić, Nada Jurko in Ivica VidemĹĄek so prijetna druĹžba in izvrstne gostiteljice z dobrotami s svojih vrtiÄ?kov.

V zadnjih mesecih so se vrtiÄ?karji s Kranjce razveselili veÄ? pridobitev: asfaltirane dostopne ceste, pitne vode, ki so si jo prej morali pripeljati sami, urejenih sanitarij v brunarici, ki so zamenjale kemiÄ?na straniĹĄÄ?a, prebeljenih skupnih prostorov in drugih izboljĹĄav, ki lajĹĄajo vrtnarjenje in lepĹĄajo preĹživljanje Ä?asa. ÂťProstovoljci pa smo uredili cvetliÄ?ne

Dobra letina pokazatelj dobrega dela v okolju Ĺ marĹĄka kavÄ?ina tudi letos dobro obrodila – 15 domaÄ?ih vinogradnikov darovalo za protokolarno obÄ?insko vino veÄ? kot 100 kilogramov grozdja

VeÄ? kot 100 kilogramov grozda stisnili v 90 litrov drozge

Glavna trgaÄ?a sta bila predsednica druĹĄtva vinogradnikov in hkrati skrbnica trte Mojca Praprotnik ter ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar, pomagal pa jima je Alojz JenuĹĄ – Slavek – outar in braÄ? iz MaleÄ?nika, ki je Ĺže desetletja prisoten pri vseh dogajanjih okoli najbolj znane najstarejĹĄe trte na Slovenskem na Lentu. DruĹžno so ugotavljali, da je ĹĄmarĹĄka trta tudi tokrat dobro obrodila. Nabrali so 20 grozdov, ki so tehtali slabih 6 kilogramov.

Poznavalci so zagotavljali, da je odliÄ?ne kakovosti. Prvi pridelek ĹĄmarĹĄke Ĺžametovke so pozobali udeleĹženci druĹžabnega dogodka, drugiÄ? so grozdje stisnili v sok in ga ponudili otrokom v ĹĄmar-

Glavna trgaÄ?a sta bila Ĺžupan KopuĹĄar in skrbnica trte Mojca Praprotnik, pri delu jima je pomagal outar in braÄ?

Alojz Jenuť – Slavek.

ĹĄkem vrtcu, tretjiÄ? pa so pridelek skupaj s tistim, ki so ga darovali ĹĄmarĹĄki vinogradniki, stisnili v obÄ?insko protokolarno vino.

Z njim so napolnili veÄ? kot 150 stekleniÄ?k 0,375 litra. Vse kaĹže, da bo takĹĄen tudi ÂťrezultatÂŤ le-

toĹĄnje bere. Pridelek obÄ?inske potomke stare trte so namreÄ? znova ÂťdopolniliÂŤ Ä?lani druĹĄtva vinogradnikov in ĹĄe nekateri obÄ?ani, ki imajo omenjeno trto nasajeno doma. 15 jih je bilo, darovali pa so veÄ? kot 100 kilo-

Letos so vinogradniki in nekateri obÄ?ani, ki doma gojijo modro kavÄ?ino, prispevali za obÄ?insko protokolarno vino veÄ? kot 100 kilogramov grozdja.

gramov modre kavÄ?ine. Grozdje so stisnili v 90 litrov drozge, ki se bo pod budnim oÄ?esom skrbnice trte ÂťspremenilaÂŤ v vino, s katerim bodo znova napolnili liÄ?ne steklenice, ki bodo sluĹžile kot obÄ?insko protokolarno vino.

Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar je med drugim na trgatvi na ploĹĄÄ?adi pred obÄ?insko stavbo povedal, da so liÄ?ne stekleniÄ?ke naletele na zelo dober odziv. ÂťPonosni smo na pridelek, ki je glede na leto, ÂťobarvanoÂŤ s korono, in na

grede, zdaj zasajujemo parkiriĹĄÄ?e z uĹžitnimi grmovnicami, kot so robide, ribez in josta, imamo pa ĹĄe veliko naÄ?rtov,ÂŤ je povedala Vesna Javornik, vesela, da se vrtiÄ?karji tudi vedno veÄ? druĹžijo, skupaj kaj speÄ?ejo ali skuhajo, da se ĹĄe bolj poveĹžejo. đ&#x;”˛

julijsko neurje v naĹĄem okolju dober. Na letoĹĄnjem ocenjevanju vin je prejel srebrno priznanje. Je odraz dobrega dela naĹĄih vinogradnikov, skrbnice Mojce in lokalne skupnosti. Trta ponazarja sodelovanje, povezovanje, dobro voljo, druĹženje – vse to je tisto, na kar v obÄ?ini prisegamo.

S skupnimi moÄ?mi lahko doseĹžemo veliko.ÂŤ Tako kot KopuĹĄar tudi Mojca Praprotnik meni, da na dobre letine obÄ?inske trte ugodno vpliva tudi farni zavetnik sv. Martin. ÂťTrta je vsem na oÄ?em, marsikdo, ki gre mimo, jo pogleda, opozori, Ä?e kaj ni v redu ‌ Skratka, ima stalen nadzor. LetoĹĄnja skrb zanjo ni bila prezahtevna, k sreÄ?i smo jo pravoÄ?asno zaĹĄÄ?itili s protitoÄ?no mreĹžo.ÂŤ Izrazila je zadovoljstvo, da se nihÄ?e od tistih, ki imajo doma modro kavÄ?ino, donaciji za obÄ?insko protokolarno vino ni odrekel. ÂťJe pa tako, da pri nekom uspe eno, pri drugem drugo leto.ÂŤ Praprotnikova nam je ĹĄe dejala, da je prava trgatev v vinogradih na obronkih predvsem Malega in Velikega Vrha ĹĄele v teh dneh v polnem zamahu. ÄŒe ne bi bilo julijskega neurja s toÄ?o, ki je v nekaterih vinogradih pustilo veÄ?je posledice, bi bila letoĹĄnja letina dobra. Upa, da bodo ne glede na to z njo zadovoljni, saj so v veliki meri z ukrepi prepreÄ?ili gnitje grozdja. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek