40 2021

Naš ­čas, 14. 10. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (2/12 °C) sončno, v soboto (2/14 °C) delno oblačno, možen dež, v nedeljo (5/13 °C) delno oblačno.

Četrtek, 14. oktobra 2021

številka 40 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Kaj pa, če nimam za prevoz in hrano?

Velenjska plaža že četrtič najboljše naravno kopališče

Radio Si, Radio Maribor, Radio Koper in številne lokalne radijske postaje, med njimi tudi Radio Velenje, smo tudi to poletje sodelovali v akciji izbora najboljših slovenskih kopališč. Ekipa radijske oddaje Naj kopališče je v sodelovanju s spletnim portalom Dobro jutro, Slovenija je že 31. leto zapored

Mira Zakošek

preverjala, kako je poskrbljeno za dobro počutje in zabavo kopalcev. Poslušalci radijskih postaj in seveda obiskovalci kopališč pa so bili tisti, ki so glasovali in tudi izbrali najboljše.

Rezultate so razglasili v torek, 12. oktobra, opoldne. V kategoriji naravnih kopališč je prvo mesto že četrtič zapored osvojila

Velenjska plaža. Nagrado je prevzela podžupanja Aleksandra Vasiljević, ki je povedala, da takšna priznanja upravičujejo vsa prizadevanja in vlaganja v razvoj turizma ob šaleških jezerih. »Še naprej se bomo trudili in vlagali vse naše napore za nadaljnji razvoj te desti🔲 nacije.«

Od turističnih bonov smo si v Sloveniji veliko obetali, a doživeli manj od pričakovanj. Precej jih je lanske, katerih veljavnost je podaljšana do konca letošnjega leta sicer izkoristilo (dva in pol meseca pred koncem veljavnosti je teh izkoriščenih 75 odstotkov).

Nekateri so si privoščili tudi kakšen pregrešno drag hotel, ki so si ga drugače ogledovali le od zunaj, marsikateri pa so jih velikodušno podarili otrokom ali vnukom.

Seveda je bilo veliko tudi takšnih, ki so si na ta način omogočili nepozabne počitnice, torej tako kot je bilo ob izdaji predvideno.

Bili pa so tudi drugi, ki so jih prodali. Kljub temu so na ministrstvu za gospodarstvo zadovoljni, zadovoljni pa so tudi nekateri gostinci, predvsem tisti iz bolj zanimivih turističnih destinacij.

Slabše, kot lanski, so izkoriščeni letošnji boni, ki imajo sicer širšo uporabno vrednost, saj jih lahko razen v turizmu, izkoristimo tudi v športu in kulturi, z njimi pa lahko kupujemo tudi učbenike in delovne zvezke. Teh bonov je doslej izkoriščenih le slaba polovica. Največ so jih imetniki izkoristili za gostinske storitve (40 odstotkov), turistične storitve (38 odstotkov), v kulturi (15 odstotkov – pretežno za nakup učbenikov in delovnih zvezkov) ter za šport (7 odstotkov). Konec septembra je bilo tako v Sloveniji skupaj neizkoriščenih za okoli 270 milijonov turističnih bonov (lanskih in letošnjih). Zelo težko je verjeti, da bi jih imetnikom uspelo izkoristiti v naslednjih slabih treh mesecih, kolikor še znaša njihova veljavnost.

In v čem je problem, da ne bi zapravili »denarja«, ki nam ga nekdo podari? Po moje v socialni sliki, ki je v Sloveniji vse prej kot rožnata in se na žalost še slabša. Res je sicer, da je vse več Slovencev, ki si počitnice lahko privoščijo in da nas je ob vseh bonih letos statistično več kot polovica letovala na Hrvaškem, pa seveda kdo še kje drugje. A dejstvo je, da je tudi številka tistih, ki na dopust (pa tudi na koriščenje bonov) ne morejo pomisliti, saj nimajo niti toliko, da bi se do želene destinacije (mnoge so tudi izkoristile priložnost in navile cene) lahko pripeljali in si tam privoščili še kaj za pod zob, zelo velika.

Po podatkih lanskega leta je pod pragom revščine živel vsak osmi Slovenec (12,4 odstotka – 254 tisoč ljudi ali kar 11 tisoč več kot leto poprej), pa še kar precej jih je, ki so le malenkost višje. Priznamo, ali ne z boni so na svoj račun prišli predvsem tisti, ki si počitnice že itak lahko privoščijo. Drugi pa pogosto ne zmorejo niti toliko, da bi jih celo v krogu rodbine komu podarili, če jih že sami ne morejo izkoristiti.

Država se bo sicer pohvalila, da je kljub vsem težavam rešila turizem, bila pa bi uspešna, če bi rešila predvsem revščino. 🔲

Podjetniki za SAŠA 5.0 Podjetniški klub Saša regije se vključuje v prizadevanja, ki bodo postavila Savinjsko-šaleško regijo na zemljevid najuspešnejših. Temu cilju je bil namenjen tudi zadnji dogodek, ki so ga pripravili v Mozirskem gaju. Poimenovali so ga SAŠA 5.0 - povezovanje podjetij za dvig konkurenčnosti gospodarstva v regiji.

Medse so povabili vodilnega razvojnika družbe Volkswagen Michaela Josta, ki je predstavil načrte njihovega prestrukturiranja, v katero bodo vložili v prihodnjih letih kar 60 milijard evrov, gre pa predvsem za prehod na električne avtomobile, tako osebne kot tovorne. Poglobil se je tudi v tukajšnje okolje in izrazil prepričanje, da imajo vodilna podjetja v tukajšnji regiji s prestrukturiranjem premogovnih regij, odlično odskočno desko za še uspešnejši razvoj in dvig konkurenčnosti.

To so v nadaljevanju s svojimi razvojnimi razmišljanji potrdili dr.

Rober Agrič (Skaza), Eva Štraser (Evergreen), Mitja Tašler (TEŠ) Jure Podkrižnik (Podkrižnik), Matej Meža (Mega M) in Janko Pogorelčnik (ŠCV). 🔲

mz

Naš ­čas, 14. 10. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Krajevna skupnost Šoštanj praznuje

LOKALNE novice

Vsako leto ob prazniku pripravijo nekaj dogodkov – Lani zaradi epidemije teh ni bilo, nadoknadili bodo letos

Za brezdomne osebe v Velenju dobro poskrbljeno Velenje – 10. oktober je mednarodni dan brezdomcev, ki je letos potekal pod geslom Ostajamo Tukaj. Ob tej priložnosti je velenjski župan Peter Dermol obiskal brezdomce v Velenju in se prepričal, da je zadnje dobro poskrbljeno. Srečanja se je udeležila tudi predsednica Društva Hiša – društvo za pomoč

in samopomoč socialno izključenih skupin Brigita Šinigoj, ki v Velenju izvaja ta socialno varstveni program. Center za brezdomne osebe v Velenju je na cesti Simona Blatnika, kjer je trenutno nameščenih deset brezdomnih oseb. Zanje zagotavlja občina iz proračuna 93 tisoč evrov (stroški namestitve, prehrana in osebna pomoč brezdomim).

Sejem numizmatike in filatelije Velenje – Prihodnjo soboto, 23. oktobra, bo dvorani Centra Nova v središču Velenja od 8.30 do 12.30 potekalo 11. srečanje Numifil. Sejem zbiralcev denarja, znamk in razglednic (NUMI-zmatika, FIL-atelija) sodi med tradicionalno sejemsko ponudbo Velenja. 🔲

mz

GOLAŽIJADA KS Šoštanj

Parkirišče pred PGD Šoštanj - mesto

Krajevna skupnost Šoštanj je prepoznavna po zgodovini in znamenitostih, ki si jih je možno ogledati. Prepoznavni so tudi po organizaciji dogodkov, ki so oživili mesto Šoštanj in njihovo krajevno skupnost. Predsednica Urša Kurnik pove, da je bila njihova naloga na začetku mandata vrniti mestu življenje, združiti ljudi in jim povrniti dobro voljo. Za njimi je ogromno prostovoljnega dela in časa, ki so ga v zadnjih letih darovali za mesto. Zato si močno želijo, da se njihova zastavljena

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

zgodba nadaljuje v prihodnje. »Ponavadi smo le opazovali sosednje krajevne skupnosti, kako jim uspeva in kako njihova društva oživljajo kraje znova in znova.

Nasmehi, druženja, vse to imajo. In vprašali smo se, zakaj tega ne bi mogli imeti tudi v mestu.

Izziv je bil sprejet, uresničevali smo ga tudi v teh čudnih časih,« pove Kurnikova, ki je prepričana, da bodo z aktivnostmi, ki jih pripravljajo ob prazniku, povezali različne generacije, saj so pripravili pester nabor dogodkov. »Res

❱

Organizirali bodo pohod, golažijado in zabavo z ansamblom Modrijani ter tako obeležili praznik Krajevne skupnosti Šoštanj.

smo še vedno v času, ko nas na vsakem koraku spremlja koronavirus, pa vendarle, glejmo pozitivno in skušajmo normalizirati

Šoštanj se je dotaknil spomina Šoštanj – Kot vemo, so 8. oktobra 1941 partizanske enote izvedle napad na okupirani Šoštanj, kar je odmevalo v nemških krogih vse tja do Berlina. Šlo je za najobsežnejšo akcijo v Šaleški dolini vse do leta 1944. Žal je na napad nemška oblast odgovorila na grozovit način. Iz mariborskih zaporov je bilo dva dni kasneje v Šoštanj pripeljanih 10 nedolžnih, mladih ljudi, ki so jih pod šoštanjskim gradom ustrelili. Nekateri se še spomnijo

14H

Aktivnosti bodo potekale skladno z veljavnimi priporočili NIJZ in izpolnjevanjem pogojev PCT.

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

14. oktobra 2021

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

mladih fantov, eden izmed njih je baje pred streljanjem klical mamo in prosil, naj ga pustijo živeti.

Spomenik žrtvam, ki stoji na Cesti talcev v Šoštanju, je zdaj redko obiskan. Občina Šoštanj pa je v sodelovanju z združenjem borcev letos ob 80. obletnici napada izvedla krajšo slovesnost, na kateri so se spomnili predvsem nedolžnih žrtev. Predsednica ZB za vrednote NOB Velenje Andreja Katič je skupaj z direktorjem občinske uprave Dragom

Korenom v znak spoštovanja položila venec. Med drugim je povedala, da so nam zgodovinski dogodki v poduk, da ne bi nikoli več smeli dopustiti, da bi človek položil roko na sočloveka. »Moramo se spomniti, da je zaradi neenakega položaja človeka v družbi v preteklosti prihajalo do vojn in da se to dogaja tudi sedaj, v sodobni družbi. Nihče ni več vreden kot drugi in boriti se moramo za ohranjanje resnice in zgodovinskih dejstev.«

naša življenja. V mestu bomo 16. oktobra poskrbeli, da se bomo pogovarjali še o čem drugem, ne samo o slabih stvareh. Poskrbeli bomo, da bodo dogodki potekali v skladu s trenutno veljavnimi NIJZ priporočili, da ne bomo po nepotrebnem ogrožali nas samih.

Predvsem pa bomo poskrbeli za dobro voljo ter prijetne in tople nasmehe ljudi. Vredno je. To je naš motiv, naša želja, in to nas vleče naprej.« 🔲

jš

Njenim besedam se je pridružil Drago Koren, ki je poudaril, da je Šaleška dolina dala za NOB veliko, ob tem pa povabil k večerni predstavitvi knjige Pine Špegel Spominska obeležja NOB v Šoštanju in k nadaljnjemu spoštovanju spomina na težke čase, ko so ljudje, ki so verjeli v svobodo in narod, zanju dali svoja življenja.

Slovesnost sta zaokrožila recitacija predsednice KO ZB Šoštanj Vanice Petrovič in tihi poklon spominu na padle. 🔲

Milojka B. Komprej Foto MBK

Velenje mladim prijazna občina Ljubljana, 7. oktobra – Mestna občina Velenje je letos ponovno prejela certifikat Mladim prijazna občina z veljavnostjo do leta 2024. Predsednik republike Borut Pahor, ki je podelil certifikate, se je predstavnikom občin zahvalil za požrtvovalnost in trud, ki ga vlagajo, da mladi občani živijo bolje. Mestna občina Velenje je nosilec certifikata Mladim prijazna občina že od samega začetka programa. Leta 2012 ga je prejela kot ena prvih občin v Sloveniji.

Od takrat ga uspešno ohranja vse do danes.

V zadnjem obdobju

Certificiranje mladim prijaznih lokalnih skupnosti poteka v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. V imenu MO Velenje ga je sprejela podžupanja Aleksandra Vasiljević.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

so izvedli številne projekte, ki pomembno vplivajo na še boljšo kakovost življenja; mladim so za 50 odstotkov znižali komunalni prispevek, sprejet je pravilnik o dodeljevanju najemnih stanovanj v najem mladim (razpis bo objavljen v začetku naslednjega leta), več sredstev namenjajo za sledenje ciljem lokalnega programa razvoja delovanja mladih, mlade aktivno vključujejo v razvojne projekte, znesek enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka pa so povišali za 100 odstotkov in po novem znaša 300 evrov. 🔲

mz

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 14. 10. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

OB PRAZNIKU

14. oktobra 2021

3

Kaj vse dodatno iz letošnjega proračuna Svetnice in svetniki so na zadnji seji z rebalansom proračuna potrdili za milijon 752 tisoč evrov večjo porabo – 34 odstotkov letošnjega proračuna namenjenega naložbam Mira Zakošek

Kot smo že poročali, so na zadnji seji s potrditvijo rebalansa proračuna občinski svetniki omogočili večjo porabo, in to kar za milijon 752 tisoč evrov. Velik del teh sredstev bo namenjen naložbam. Tudi sicer so nekoliko prerazporedili načrtovane projekte.

Za 843 tisoč evrov več prihodkov in 1,752 milijona več izdatkov

Z rebalansom proračuna so predvideli za 843 tisoč evrov več prihodkov in za 1,752 milijona evrov več izdatkov. To si lahko privoščijo zaradi sredstev, ki so jih v letošnji proračun prenesli iz preteklega leta. Tudi za letos načrtujejo presežek proračunskih sredstev, in sicer naj bi imeli na dan 31. 12. na žiro računu okoli 1,7 milijona evrov.

Prihodki višji predvsem zaradi prodaje poslovnih prostorov

Načrtovani prihodki so višji predvsem zaradi prodaje poslovnih prostorov v Poslovni

coni Rudarski dom. Za 762 tisoč evrov sta jih kupila lastnika podjetij, ki sta prav tam začela svojo dejavnost in sta zelo uspešna.

Največ dodatnega denarja za Staro Velenje

Največ načrtovanih odhodkov, kar 390 tisoč evrov, je predvide-

❱

Za financiranje projektov v letu bodo prejeli 3,71 milijona evrov sredstev iz državnega proračuna, proračuna EU in drugih evropskih institucij ter od javnih skladov in donacij.

nih za dodatno ureditev Starega Velenja. Z njimi bodo sanirali cesto (in celotno komunalno infrastrukturo) od Vile Biance do Kreativnega centra Čuk. Tu

bodo uredili tudi dodatna parkirišča (na območju hiše, ki so jo kupili in porušili) in podzemne zbiralnice. Gre za prvo tovrstno rešitev zbiranja odpadkov v Mestni občini Velenje.

133 tisoč evrov več sredstev, ki jih bodo namenili nepredvidenim težavam zaradi puščanja streh na telovadnici OŠ Gorica in severnem delu strehe OŠ Gustava Šiliha.

Za pločnik v Šentilju 260 tisoč evrov

Več za doplačila Vrtcu

Za ureditev pločnika v Šentilju namenjajo 260 tisoč evrov. Rekonstruirali bodo lokalno cesto v središču kraja, uredili pločnik, javno razsvetljavo in avtobusno postajališče.

155 tisoč za dvigala in energetsko sanacijo

Na osnovi novega zakona, ki omogoča investicije v stanovanjskih objektih, so se v nekaterih blokih že dogovorili za vgradnjo dvigal in energetsko sanacijo. Za tiste, kjer ima lastniška stanovanja tudi Mestna občina Velenje, so zato v proračunu zagotovili 155 evrov za njihovo udeležbo.

Obnovili bodo strehi dveh šol

Za vzdrževanje objektov osnovnih šol so z rebalansom namenili

V Šaleški dolini se je popoldne mogoče cepiti samo ob sredah med 15. in 17. uro. Prejšnjo sredo je bila zato kljub močnemu dežju precejšnja gneča. Mnogi so menili, da bi bilo prav, če bi bil na voljo še kakšen popoldanski termin.

želenih in nas uvrščajo med zadnje v Evropi.

V tukajšnjem okolju beležimo nekoliko boljše rezultate, a tudi ti so daleč od želenih. Od šaleških občin je najuspešnejša Šmartno ob Paki. Imajo 57,6 polno in 62,5 odstotka prvič cepljenih. V občini Šoštanj je polno cepljenih 53,6 odstotka, prvič pa 58,2 odstotka. V občini Velenje pa je s

Posvetovalna skupina za cepljenje je sklenila, da se tretji poživitveni odmerek poleg oskrbovancem domov za starejše in posebej ranljivim kroničnim bolnikom priporoči vsem osebam, starejšim od 65 let. Člani posvetovalne skupine priporočajo, da se za cepljenje proti covidu uporabljajo mRNK cepiva. Vektorska cepiva se bodo zdaj uporabljala le v primeru kontraindikacije za cepljenje z mRNK cepivi ali na izrecno željo posameznika. Za mlajše od 30 let se priporoča uporaba cepiva Pfizer.

❱

prvim odmerkom cepljenih 55,5 odstotka občanov, z vsemi pa 51,4 odstotka.

V Zdravstvenem domu Velenje je cepilni center odprt ob ponedeljkih in torkih med 8. in 12. uro, ko cepijo s cepivom proizvajalca Pfizer. Ob sredah cepijo prav tako s cepivom Pfizer, in sicer med 8. in 10. uro v Zdravstvenem domu Šmartno ob Paki, med 11. in 13. uro v Šoštanju in med 15. in 17. uro v Velenju. To je tudi edini popoldanski termin.

Ob četrtkih cepijo v Zdravstvenem domu Velenje med 8. in 11. uro s cepivom Pfizer, med 11. in 12. uro pa s cepivom proizvajalca Moderna. Ob petkih med 10. in 12. uro se je mogoče cepiti z AstraZeneco. 🔲

mz

Dodatno so zagotovili sredstva tudi za druge projekte, in sicer za sanacijo mostu v Lokah, plazu v Plešivcu, za projektno dokumentacijo za nadgradnjo doma

❱

Za podporni zid pod cerkvijo sv. Marije dobrih 100 tisoč evrov

– 934 tisoč evrov, parkirišče Velenjska plaža – 627 tisoč evrov, investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj – 565 tisoč evrov, garaže Gorica – 530 tisoč evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na

Potreb je seveda še veliko več, zato jih skušajo na Mestni občini Velenje v okviru rednih srečanj s predstavniki različnih skupin čimprej prepoznati in jih tudi realizirati v čim krajšem možnem času.

za varstvo odraslih, projektno dokumentacijo za urejanje kanalizacije v Bevčah, umetno travo na malem nogometnem igrišču ob mestnem stadionu, za vzdrževanje otroških igrišč in nakupe igral …

Za izvedbo naložb je načrtovana zadolžitev v višini treh milijonov evrov. Odplačila dolga so načrtovana v višini 2,629 milijona evrov.

Ob prenovi Starega Velenja je bilo treba nujno sanirati podporni zid pod cerkvijo sv. Marije, saj je bil močno dotrajan in nevaren, kazil pa bi tudi podobo obnovljenega trga.

Virus se še vedno širi

Epidemiološko stanje v Sloveniji se umirja, a pritisk na bolnišnično zdravljenje ne pojenja, zato strokovnjaki še vedno priporočajo cepljenje, ki naj bi nam edino omogočilo prehod v normalno življenje. V začetku tega tedna je bilo v Sloveniji 49 odstotkov polno cepljenih in 54 odstotkov takšnih, ki so prejeli prve odmerke. To so podatki, ki so daleč od

Zaradi večjega števila vpisanih otrok v Vrtec Velenje (v prvi polovici leta so oblikovali tri nove skupine, z novim šolskim letom pa vpisali dodatnih 20 otrok) in dviga stroškov je bilo potrebno povišanje sredstev za razliko med ekonomsko ceno in tisto, ki jo pokrijejo starši. Z rebalansom so zato zagotovili dodatnih 124 tisoč evrov.

Še številne druge manjše naložbe

34 odstotkov proračuna za naložbe

34 odstotkov letošnjega proračuna Občina Velenje namenja za naložbe.

Naložbe po programu mehanizma Celostne teritorialne naložbe bodo znašale 4,361 milijona evrov, obnove cest po programu koncesije – milijon evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na področju oskrbe s toplotno energijo – 971 tisoč evrov, odkupi zemljišč

področju oskrbe z vodo – 501 tisoč evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na področju odvajanja odpadnih voda – 421 tisoč evrov, ureditev Starega Velenja – 390 tisoč evrov, vzdrževanje in naložbe v CČN Šaleške doline – 379 tisoč evrov, vzdrževanje objektov osnovnih šol – 325 tisoč evrov, prometna ureditev v KS Šmartno – 271 tisoč evrov, pločnik v KS Šentilj - 260 tisoč evrov, ureditev igrišč za OŠ MPT in CVIU – 240 tisoč evrov, elementar - odprava posledic plazov v tekočem letu – 205 tisoč evrov, nakup gasilskih vozil – 200 tisoč evrov in vodovod Črnova – 200 tisoč evrov. 🔲

Naš ­čas, 14. 10. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Vodilo sta močna vizija in pogum

GOSPODARSKE novice Evropo trese energetska kriza

Na pogovor smo povabili lastnika in direktorja podjetja PGH Tomaža Pevca – Poskrbijo za adaptacije, prenove in rekonstrukcije objektov – V podjetju odlični delavci, ki imajo veliko izkušenj in znanj Lara Oprešnik

PGH, d. o. o., je mlado podjetje, v katerem delujejo strokovnjaki, ki so svoje znanje skozi leta pridobivali v drugih podjetjih. V njem delajo strokovnjaki s področja gradnje ter toplotne izolacije fasade in streh. Njihovo podjetje izvaja vse vrste adaptacij, prenov in rekonstrukcij. Z direktorjem Tomažem Pevcem smo se pogovarjali o aktualni problematiki v gospodarstvu, o začetkih podjetja in težavah.

Ste lastnik novega, mladega podjetja PGH, d. o. o. Kaj je bil povod za nastanek? »Pred tem sem bil zaposlen v zelo velikem podjetju v Ljubljani.

Bil sem direktor komerciale, vodil sem približno 120 ljudi. Stres je naredil svoje, odnosi so se skrhali, prišlo je do različnih pogledov na delo. Zato sem se odločil, da bom šel zase in naredil svoje podjetje. Iz zelo varne opcije sem šel v prepad, v neznano.

Leta 2017 sem začel razmišljati o ustanovitvi nečesa svojega, leta 2018 pa sem ustanovil podjetje.

Glede na to da sem veliko povezav ustvaril že v prejšnjem podjetju, smo kar hitro zrasli in dobili dovolj dela. Delamo praktično po vsej Sloveniji.« Koliko vas je sedaj in za kaj ste specializirani? »Poleg mene je zaposlenih osemnajst ljudi, redno pa sodelujemo tudi s podizvajalcem, ki ima šest ljudi.

Naša dejavnost ne zajema samo izdelave fasad, temveč tudi prenovo starejših objektov. Ljudje bodisi kupijo starejše hiše bodisi se odločijo za prenovo, mi pa prevzamemo kompletno sanacijo na ključ (elektrika, voda, keramika, suha montaža ...). Naši zaposleni imajo raznovrstna znanja, odlično lahko opravijo več različnih del. To so dolgoletni mojstri, ki vrhunsko opravljajo

svoje delo. Lahko jim zaupam.

Kar rečem, bodo naredili, držijo se dogovorov.« Kaj pa je poleg omejenega še vaša prednost? »Večino del izvajamo na večstanovanjskih objektih. Jaz sem po izobrazbi programer, napisal sem program za upravljanje stanovanj. Bil sem tudi upravnik, kar pomeni, da dobro poznam problematiko na tem področju.

Vem, kakšni zapleti se lahko pojavijo pri vzdrževanju blokov,

❱

»Če imaš vizijo in verjameš vase, da boš uspel to narediti, potem ti je pot odprta. Če pa dvomiš in nisi siguren že na začetku, pa mislim, da vsaj v tem času ni primeren trenutek, da greš svojo pot.«

tudi komunikacija s stanovalci mi ni tuja. Za razliko od nekaterih manjših podjetij lahko mi prevzamemo velik blok, ga znamo

narediti, kar smo pokazali že z nekaj projekti. Smo pa kot podjetje še vseeno dovolj majhni, da smo zelo fleksibilni in se znamo prilagoditi. Zato bi rekel, da je naša prednost fleksibilnost in pa komunikacija, ki lažje poteka kot morda pri kom drugem.« Kakšne so težave novoustanovljenih podjetij, s čim ste se spopadali vi? »Najtežje je dobiti trg. Če nisi poznan, če se o tebi ne govori, ne boš dobil dela, posla. Tisti, ki so

Tomaž Pevec

že na trgu, imajo veliko dela, jih ves čas kličejo. Ko pa se kot novinec pojaviš na trgu in če nikogar ne poznaš, boš težko kaj naredil.

Tu vidim največji problem. Potem je treba navezati stike tudi z dobavitelji, se dogovoriti za dobre cene. Trenutno so cene in dobavljivost materiala velika težava. Cene gredo namreč kar v nebo. Težko je, če imaš pogodbo že podpisano, cene pa se zatem zvišajo. Če nimaš dobrih stikov z dobavitelji, pogoriš. Zato so zelo pomembna različna usklajevanja, dogovarjanja za ceno, to pa je moje delo.« Kaj bi svetovali mladim podjetnikom, ljudem, ki se odločajo za samostojno pot?

»Pomemben je pogum. Vizija in pogum. Če imaš vizijo in verjameš vase, da boš uspel to narediti, potem ti je pot odprta. Če pa dvomiš in nisi siguren že na začetku, pa mislim, da vsaj v tem času ni primeren trenutek, da greš svojo pot. Pomembna je tudi vztrajnost, še posebej na začetku se zmeraj kaj zalomi. Ne gre vse po planu. Pomembni so tudi ljudje. Več ko imaš ljudi, bolj te vleče naprej. Več dela ko imaš, več ljudi potrebuješ, in obratno.

Problemov pa sicer nikoli ne zmanjka. Če imaš močno vizijo, te samo vleče naprej, težko se kar ustaviš.« Ali je koronakriza vplivala na vaše delo? Kako se spopadate z njo? »Podjetje je začelo delati leta 2018. Leta 2019 smo delali resnično na polno. Ko se je začela korona, smo ravno prevzeli izvedbo bloka na Čopovi v Celju.

Takrat so mi rekli, da moramo ustaviti dela. Pa sem se potem zelo boril, da smo lahko nadaljevali. Ob stran nam je stopil tudi upravnik, ki je pomagal, da je tudi inšpekcija ugotovila, da ne ogrožamo nikogar. V tistem času je bilo težko priti do materiala, ker so bile trgovine zaprte.

A tako kot sem že prej omenil, vizija je bila močna, želja pa tudi.

Tisto prvotno krizo smo zvozili, potem pa se je situacija malo popravila. Trenutno so velika ovira cene materialov, pa testiranje za tiste, ki niso cepljeni. Veliko je nelogičnosti. Na primer, nekateri živijo skupaj v istem stanovanju, se vozijo z istim avtom skupaj v službo, delati pa ne smejo skupaj. Na delovnih mestih se pojavljajo težko rešljive težave, ki se jih nihče ne zaveda. Nekateri zapovedujejo ukrepe, ne vedo pa, kako to poteka v praksi. Nekdo, ki ne pozna gospodarstva, težko ustrezno odloča o tem.« 🔲

Predstavili testni poligon baterijskega sistema Velenje, 6. oktobra – Ob Šolskem centru Velenje je podjetje Elektro Celje predstavilo prvi baterijski sistem slovenskega proizvajalca, integriranega v njihovo distribucijsko omrežje. Gre za modularni električni hranilnik Amber, ki je zasnovan na najnovejši baterijski tehnologiji. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je bil vesel testnega poligona, postavljenega v regiji, ki je 90 let in več dajala električno energijo slovenskemu energetskemu sistemu in več kot 140 let prispevala premog za energetsko samooskrbo Slovenije. »V Šaleški dolini smo pred novimi izzivi, med njimi je zagotovo največji poiskati nadomestni vir toplote za daljinski sistem ogrevanja. Želimo biti inovativni, drugačni in želimo vpeljati nove tehnologije in tudi današnji projekt je dober temelj za nove uspešne zgodbe.

Komunalno podjetje Velenje je v

Zima se bliža, Evropo pa je že pošteno stresla energetska kriza, ki pa je verjetno le uvod v tisto, kar nas ob spremenjenih globalnih usmeritvah čaka v prihodnjem obdobju, ko naj bi s prehodom na manj obremenjujoče vire energije reševali svojo prihodnost. Ob tem obstaja resna nevarnost, da bodo visoke cene energije mnoge družine pahnile v energetsko revščino.

Koronakriza nas veliko stane Slovenija se že začenja pripravljati na obdobje po koronakrizi. Ob tem sešteva minuse in pluse, ki so se nabrali v času protikoronskih ukrepov. Primanjkljaj v državnem proračunu je bil po začasnih podatkih v prvih devetih mesecih 2,453 milijarde evrov, kot pravi vlada, predvsem zaradi koronskih ukrepov. Fiskalni svet pa ob tem poudarja, da je neposredni obseg teh ukrepov v devetih mesecih 2,311 milijarde evrov, kar je okoli trikrat toliko, kot je bilo za vse leto 2021 predvideno s spremembo proračuna oktobra lani.

Proračunski primanjkljaj naj bi se zniževal Kot predvideva vlada, se bo proračunski primanjkljaj počasi zniževal – z ocenjenih 7,9 odstotka BDP v letu 2021 na 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in na 2,7 odstotka BDP v letu 2023. Zniževal se bo tudi dolg države, namreč z letošnjih 78,5 odstotka BDP na 77,5 odstotka BDP v letu 2022 ter na 76 odstotkov BDP v letu 2023. Leta 2024 naj bi se nato znižal pod 75 odstotkov, je dejal minister Šircelj.

Priporočil Greco nismo izpolnili Greco, ki spremlja skladnost držav s protikorupcijskimi standardi organizacije, je Sloveniji poslal opozorilo, da ni zadovoljivo izpolnila ali obravnavala nobenega od 15 priporočil iz ocenjevalnega poročila iz leta 2018, ki je obravnavalo preprečevanje korupcije in spodbujanje integritete v državni upravi in organih odkrivanja in pregona. Slovenija je delno izpolnila le eno priporočilo, je Greco navedel v poročilu.

Da to še kako drži, pa na različnih področjih dnevno občutimo sami.

Namesto socialne pomoči raje zaposlitev Ob vse manjši brezposelnosti in omejenem priseljevanju ne preseneča, da se je vlada odločila za zaostritev nekaterih pogojev na trgu dela.

Ministrstvo za delo je tako na vlado poslalo osnutek novele zakona o urejanju trga dela, katere cilj je spodbuditi posameznike, da se namesto za socialno pomoč odločijo za zaposlitev. Osnutek predvideva, da se iskalcem zaposlitve ponudi tudi delovno mesto z do dve stopnji nižjo izobrazbo, uvaja pa še ukrepe proti tistim, ki zaposlitev iščejo fiktivno.

Sloveniji 30 milijonov evrov posojila Evropska investicijska banka bo slovenskemu regionalnemu razvojnemu skladu zagotovila posojilo v višini 30 milijonov evrov. S tem bo prispevala k vzpostavitvi nove kreditne linije, namenjene pospešitvi okrevanja malih in srednje velikih podjetij, podjetij z večjo tržno vrednostjo in občin po epidemiji covida-19.

Skrb vzbujajoče stanje v kmetijstvu Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je opozorila na skrb vzbujajoče ekonomsko stanje v kmetijstvu. Glede na njihove analize so se od pomladi do septembra močno podražili inputi, med drugim semena za 39 odstotkov, gnojila za 24 odstotkov, fitofarmacevtska sredstva za 22 odstotkov in krmila za 38 odstotkov. Po oceni zbornice bi bilo treba za 380 milijonov evrov povečati sredstva za razpise v programskem obdobju 2023–2027.

Vlada podpira traso hitre ceste proti Avstriji

teh dneh objavilo poziv promotorjem, saj želimo postaviti visokonapetostni energetski kotel za samooskrbo s toplotno energijo,« je poudaril župan in povabil vse prisotne k sodelovanju in iskanju inovativnih rešitev.

Predsednik uprave Elektra Celje mag. Boris Kupec je povedal, da so ponosni, ker je sistem v celoti plod domačega znanja in je zasnovan na najnovejši tehnologiji baterij, sistema za upravljanje, pretvornikov ter naprednih krmilnih sistemov. 🔲

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič in mag. Boris Kupec, predsednik Uprave Elektro Celje ob TP Gimnazija Velenje.

14. oktobra 2021

mz

radio velenje com

Vlada se strinja s predlogom najustreznejše rešitve poteka trase državne ceste od Otiškega Vrha do meje z Avstrijo v Holmcu, kjer je na odseku od Otiškega Vrha do Raven na Koroškem predvidena kot štiripasovna, na odseku od Raven na Koroškem do Prevalj pa kot dvopasovna cesta. Od Prevalj do meje z Avstrijo se rekonstruira obstoječa državna cesta Holmec–Poljana.

Med 50 najboljšimi Hiša Franko Prejšnji teden so slovesno razglasili 50 najboljših restavracij na svetu.

Med njimi je tudi Hiša Franko pod vodstvom slovenske kuharske mojstrice Ane Roš, ki je v primerjavi s prejšnjo lestvico pridobila 17 mest in se uvrstila na 21. mesto med najboljšimi. Za najboljšo restavracijo na svetu za leto 2021 so razglasili dansko kultno restavracijo Noma.

Likvidacija Adienta skladno z načrti Slovenjgraški obrat ameriške multinacionalke Adient nadaljuje maja začeti postopek likvidacije, ki poteka skladno z načrtom. V podjetju trenutno dela še slaba polovica od 430 zaposlenih. Do konca letošnjega leta bo odpoved dobila večina delavcev, nato pa bodo preostale delavce odpustili februarja in zadnjih 18 maja prihodnje leto. Nekateri delavci so po neuradnih informacijah delo dobili v podjetjih na Koroškem in v Šaleški dolini, nekaj pa jih je na delo odšlo v Avstrijo. 🔲

mz

Naš ­čas, 14. 10. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Učinkovitost in produktivnost pospešujejo z velikimi koraki

Pri časniku Finance pojasnjujejo, da z vsakoletnim izborom Tovarne leta, najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji, dajejo vodilnim ljudem v slovenskih tovarnah priznanje za njihov trud in prispevek k napredku in blaginji Slovenije. Hkrati predstavljajo dobre prakse v slovenskih tovarnah na področjih digitalizacije proizvodnje, tehnološke naprednosti, energetske učinkovitosti, skrbi za varstvo okolja in skrbi za zaposlene ter doseganja dolgoročne vzdržnosti in dobičkonosnosti.

Naziv Tovarna leta 2020 tovarni BSH Hišni aparati Nazarje med drugim prinesel večjo prepoznavnost – Lanski poslovni rezultati rekordni, letošnji še boljši Tatjana Podgoršek

Nazarje, 6. oktobra – Časnik Finance je četrtič pripravil izbor v okviru projekta Tovarna leta.

Na letošnji izziv se je prijavilo osem podjetij (iz regije SAŠA le podjetje Podkrižnik Nazarje), v ožji izbor pa je posebni strokovni odbor uvrstil tri. Tovarna leta 2021 je postalo podjetje ETI Elektroelement iz Izlak. Izbor najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji za leto 2021 so prvič dopolnili še z izborom najboljše inženirsko-razvojne ekipe. Ima jo Elan. Prireditev, na kateri so podelili laskavi priznanji, je bila sredi minulega tedna v dvorani Doma kulture v Nazarjah, gostitelj sklepnega dejanja projekta pa je bilo podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, ki je naziv Tovarna leta prejelo lani.

Nadejajo se rekordnega leta 2021

Matija Petrin, direktor družbe, odgovoren za področje tehnike v BSH Hišni aparati Nazarje, nam

5

GOSPODARSTVO

14. oktobra 2021

Letos blizu 10 milijonov izdelkov

je ob tej priložnosti povedal, da je podelitev naziva Tovarna leta 2020 zanje potrditev oziroma priznanje, da delajo dobro in da so na pravi poti. Poleg tega je »prinesel« večjo prepoznavnost pod-

❱

Lani so v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje proizvedli 7,6 milijona izdelkov, letos jih bodo blizu 10 milijonov.

jetja v regiji in širše v Sloveniji, najbrž pa je pripomogel tudi k temu, da so lani lažje pridobili za delo v proizvodnji več kot 250 novih sodelavcev. Na vprašanje, s čim so prepričali člane strokovne komisije in prejeli naziv Tovarna leta 2020, pa je Petrin odgovoril: »Osnova za to so dobri poslovni rezultati. Ti kažejo, da imamo v proizvodnih procesih implementirane prave

S sklepnega dejanja projekta Tovarna leta 2021 v Nazarjah, ki se ga je poleg predstavnikov nominirancev in menedžerjev nekaterih podjetij med drugim udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Andrej Čuš.

najsodobnejše rešitve na osnovi industrije 4.0, ki nam pomagajo optimizirati proizvodni proces, da vsako leto povečujemo produktivnost ter učinkovitost s kar

se da velikimi koraki. Prav tako niso spregledali še drugih naših prednosti, kot sta fleksibilnost in usmeritev do končnega kupca.

Naše rešitve namreč omogočajo

izvedbo masovnih naročil pa tudi naročil za enega kupca.« Lani je podjetje zabeležilo rekordne rezultate. Prihodki so znašali blizu 400 milijonov evrov.

Po zagotovilih Petrina tudi letos nadaljujejo uspešno zgodbo, ki so jo začeli pred desetimi leti. Če bi se na razpis za naziv Tovarna leta 2021 znova prijavili, bi člane komisije zagotovo prepričali še z večjo fleksibilnostjo in s tem s še boljšimi poslovnimi rezultati. Nadejajo se rekordnega leta 2021.

Proizvedli bodo namreč za več kot 30 % izdelkov več kot lani.

Lani so jih 7,6 milijona, letos jih bodo blizu 10 milijonov. Na katere izdelke so najbolj ponosni? »Na vse: od ročnega, paličnega mešalnika, kuhinjskih aparatov, ki sodijo v najsodobnejšo kuhinjo, do naprednega kuhinjskega aparata Cookit, aparatov za pripravo toplih napitkov, kavnih aparatov, kjer dosegamo dvoštevilčno rast in kjer v prihodnje pričakujemo največjo rast v podjetju,« je še dejal Matija Petrin. 🔲

Brezposelnost se zmanjšuje tudi v lokalnem okolju V evidencah brezposelnih oseb izstopajo ženske, starejši od 50 let, invalidi, brezposelni z nedokončano in dokončano osnovno šolo in brezposelne osebe, ki imajo visokošolsko izobrazbo prve stopnje Jasmina Škarja

Brezposelnost v Sloveniji se osmi mesec zapored zmanjšuje.

Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec septembra registriranih 66.122 brezposelnih, kar je 4,6 odstotka manj kot avgusta in 21,1 odstotka manj kot septembra lani. Septembra se je na zavodu na novo prijavilo 4.616 brezposelnih oseb, kar je 20,3 odstotka več kot avgusta in 29,1 odstotka manj kot septembra lani, je objavljeno na spletni strani zavoda.

Brezposelnost se je septembra na mesečni ravni zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, v Velenju za 5,4 odstotke.

Registrirana brezposelnost

Ali se rast zaposlovanja odraža tudi v lokalnem okolju in koliko je registriranih brezposelnih, smo povprašali Branko Škulj Nussdorfer, vodjo Urada za delo Velenje in Mozirje. »Konec septembra 2021 je bilo registriranih 3.733 brezposelnih oseb, kar je za 1.192

V juliju 2021 je bilo na območju Območne službe Velenje (Upravne enote: Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Velenje) 51.688 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 2.349 oseb oz. 4,8 odstotke več kot julija 2020 (v Sloveniji za 2,2 % več). (Vir: SURS)

oseb manj kot septembra 2020.

V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost znižala za 214 oseb oz.

5,4 odstotke. Na Uradu za delo Velenje je v evidencah brezposelnih oseb v septembru 2021 prijavljenih 1.548 brezposelnih oseb ali 20,1 odstotkov manj kot v septembru 2021 oz. 4,3 odstotke manj kot v avgustu 2021. Med novo prijavljenimi v letu 2021 je bilo 50 iskalcev prve zaposlitve, 617 oseb zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 145 presežnih delavcev in 17 oseb zaradi stečaja podjetja,« pove Nussdorferjeva, ki oceni, da se brezposelnost še vedno zmanjšuje, saj je več odliva v zaposlitve kot priliva v brezposelnost. V oktobru in v zimskih mesecih pa se trg dela spremeni, saj se v oktobru prijavijo v

evidenco brezposelnih oseb iskalci prve zaposlitve, v zimskih mesecih pa sezonski delavci iz gradbeništva in prenehanja za določen čas, pa tudi povpraševanje po novih delavcih se v tem času umiri.

Zaposlovanje se trenutno umirja na področju predelovalnih dejavnosti

V devetih mesecih leta 2021 so iz evidenc brezposelnih oseb na Uradu za delo Velenje zaposlili 1.197 oz. 14,1 odstotkov manj oseb kot v enakem obdobju 2020.

Zaposlovanje se je v zadnjem mesecu umirilo, predvsem na področju predelovalnih dejavnosti.

V evidencah brezposelnih oseb izstopajo brezposelne ženske, brezposelni starejši od 50 let,

Naložba v izobraževanje Velenje – Pred Skupino Premogovnik Velenje so veliki izzivi, tako na področju osnovne dejavnosti pridobivanja premoga kot na področju nadaljnjega razvoja povezanih družb ter trženja programov in storitev. »Sposobni in motivirani kadri so ključni element pri realizaciji zastavljenih načrtov, zato spodbujamo karierni razvoj in učinkovit nastop na trgu dela, s sistematičnim izobraževanjem pa zaposlenim omogočamo pridobivanje novih znanj za strokovni in osebnostni razvoj. V družbah Premogovnik Velenje in HTZ Velenje smo maja 2021 začeli s projektom SPIN – Spodbujanje zaposlovanja in mobilnost

delovne sile,« pravijo in dodajajo, da so določili ciljne skupine zaposlenih in želena znanja, ki jih ti zaposleni potrebujejo za kakovostno opravljanje dela, ter pripravili program usposabljanj. V prvo skupino so vključili 61 zaposlenih na vodstvenih in vodilnih mestih, ki so z usposabljanji začeli maja letos. V prvem delu projekta so s to skupino izvedli uvodno delavnico in z vsakim posameznikom v sodelovanju s podjetjem Invel izvedli individualni karierni načrt. Z analizo kariernih načrtov so oblikovali nabor vseh izobraževanj za posameznega udeleženca. Namen tega projekta je med drugim dati vodilnim delavcem

smernice in napotke za čim uspešnejše delo v procesu vodenja in organizacije dela, zato so maja začeli z izvajanjem delavnic, ki vključujejo raznolike teme s področja vodenja, komuniciranja, timskega dela, organizacije in bontona. V tem času smo izvedli 10 delavnic. »Cilj projekta je dvig kompetenc in dodatnih znanj pri zaposlenih ter spodbujanje njihovega kariernega razvoja za ohranitev zaposlitve in učinkovit nastop na trgu dela,« je povedala mag. Irena Vodopivec, vodja področja Kadri in plače v Premogovniku Velenje. 🔲

mz

brezposelni invalidi, brezposelni z nedokončano in dokončano osnovno šolo in brezposelne osebe, ki imajo visokošolsko izobrazbo prve stopnje. Branka Škulj Nussdorfer pove, da brezposelnim osebam pomagajo in nudijo osnovno karierno in poglobljeno svetovanje, napotitve k zdravniku svetovalcu, rehabilitacijsko zaposlitveno svetovanje, napotitev na prosta delovna mesta, v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja, vključevanje v program Socialna aktivacija. Pripravljajo informativne seminarje in kratke modularne delavnice za uspešen nastop na trgu dela. Kontaktni center pa izvaja Pripravo na zaposlitveni razgovor.

Kakšne so zaposlitvene možnosti?

»V obdobju od januarja do septembra 2021 so delodajalci Območni službi Velenje sporočili 7.426 prostih delovnih mest, Uradu za delo Velenje pa v enakem obdobju 3.118 prostih delovnih mest ali 4,3 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Med temi je bilo največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih,

sestavljavcih električne in elektronske opreme, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih, pa sodelavcih v uradih, hotelih in drugih ustanovah ter voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, upravljavcih strojev za proizvodnjo plastičnih izdelkov, natakarjih, varilcih, strugarjih, zidarjih, varnostnikih, prodajalcih, skladiščnikih in uradnikih za nabavo in prodajo, vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok.«

Vključevanje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja

S pomočjo ukrepov Aktivne politike zaposlovanja se blaži neravnovesje na trgu delovne sile, brezposelnim pa dovaja manjkajoča znanja in veščine, potrebna za uspešen nastop na trgu dela. »V obdobju od januarja do septembra 2021 je bilo v Območni službi Velenje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja vključenih 1.038 oseb, na Uradu za delo Velenje pa je bilo v programe Aktivne politike zaposlovanja vključenih 427 brezposelnih oseb.« 🔲

Na območju Urada za delo Velenje je bilo 19.574 delovno aktivnih oziroma 9 odstotkov več kot v juliju 2020. Stopnja registrirane brezposelnosti je julija 2021 znašala 6,7 odstotka. V primerjavi z julijem 2020 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 3 odstotne točke. Na Uradu za delo Velenje je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 7,5 odstotka oz. je bila za 2,8 odstotne točke nižja kot v juliju 2020.

lokalne novice

Naš ­čas, 14. 10. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 6. oktobra Voditelji članic EU in držav Zahodnega Balkana so na srečanju, ki ga je gostil slovenski premier Janez Janša, potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvenemu procesu, a bistvenih premikov za države regije ni bilo.

Premier Janša je na novinarski konferenci po vrhu zavrnil očitek, da Slovenija z vladnim nefinanciranjem STA in nespoštovanjem medijske svobode postavlja slab zgled kandidatkam za članstvo v EU. Opozicija zahteva sklic izredne seje DZ glede razmer v državi.

Meni, da tako ne gre več in da so predčasne volitve nujne.

Več evropskih medijev je objavilo prispevke o nezakonitih postopkih in nasilju policistov do migrantov na Hrvaškem in v Grčiji. V Zagrebu so po objavi posnetkov napovedali preiskavo.

Slovenija je na novem epidemiološkem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) zopet označena s temno rdečo barvo.

Poljsko ustavno sodišče je presodilo, da so nekatere določitve in sodne odločitve EU v nasprotju s poljsko ustavo, s čimer je pod vprašaj postavilo načelo primarnosti prava EU. V Bruslju so napovedali uporabo vseh sredstev za ohranitev primata prava EU. Dobitnik Nobelove nagrade za literaturo je na Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah. Švedska akademija mu jo je podelila za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami.

Petek, 8. oktobra

Fiskalni svet je opozoril, da so predvidene ravni izdatkov državnega proračuna in celotnih javnih financ v letu 2021 previsoke in do določene mere nerealistične.

Vrhovno sodišče je presodilo, da izrekanje prekrškovnih sankcij Voditelji članic EU so potrdili evropsko zaradi opustitve nošeperspektivo regije in zavezanost nja zaščitnih mask v širitvenemu procesu. zaprtih javnih prostorih ni imelo zakonske V Avstriji so potekale preiskave podlage. na sedežu Ljudske stranke (ÖVP) V NSi so se pripravljeni pogoin tudi v uradu kanclerja Sebasti- varjati o predčasnih volitvah pod ana Kurza. Preiskovalce naj bi pogojem, da vlada dokonča predzanimali podatki in dokumenti sedovanje Svetu EU in sprejme v povezavi z objavljanjem član- proračuna za prihodnji leti. kov in anket v medijih skupine Österreich. Kurz je očitke o korupciji zavrnil, a pojavila so se ugibanja o morebitnem padcu njegove vlade.

Na torkovih protestih v Ljubljani so policisti trem osebam odvzeli prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja, še 22 pa Umrl je pesnik, pisatelj in esejist so jih pridržali v času trajanja Jože Snoj. shoda.

Tri okoljevarstvene organizacije so zaradi izdaje energetskega dovoljenja za drugi blok nuklearPredsednik vlade Janez Janša ke v Krškem vložile tožbo proti in finančni minister Andrej Šir- ministrstvoma za infrastrukturo celj sta v DZ predstavila predlog ter okolje in prostor. državnih proračunov za prihodnji Nobelova nagrada za mir gre dve leti. Janša je dejal, da sta pro- letos v roke novinarjema Marii računa optimistična in razvojno Ressa s Filipinov in Dmitriju naravnana. Poslanci opozicijskih Muratovu iz Rusije „za njuna LMŠ, SD, Levice in SAB pa so prizadevanja za branjenje svose odločili za obstrukcijo seje, saj bode izražanja, kar je prvi pogoj ocenjujejo, da temu ni tako. demokracije in trajnega miru“, je sporočil Nobelov odbor.

V 88. letu starosti je v četrtek umrl pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj.

Četrtek, 7. oktobra

Sobota, 9. oktobra Dobitnik Nobelove nagrade za literaturo je na Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah.

Zaradi zadnjih protestov v Ljubljani so na domu predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića in na sedežu stranke potekale hišne preiskave.

Vlada kljub drugačni sodbi upravnega sodišča sporoča, da ne sprejema imenovanje delegiranih tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja, se s predlogom za njuno imenovanje ne bo seznanila in ga ne bo posredovala Evropskemu javnemu tožilstvu.

Delegati stranke SAB so na kongresu potrdili program z naslovom Prihodnost Slovenije. Po besedah predsednice SAB Alenke Bratušek so s tem povedali, kakšne so vrednote stranke. Hkrati so SAB na papirju opredelili kot levosredinsko socialno-liberalno stranko.

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec in predsednik republike Borut Pahor sta gostila slavnostni sprejem za diamantne maturantke in maturante, ki so na maturi 2021 dosegli vse možne točke. Vsem sta čestitala za izjemen šolski uspeh.

Minister za delo Janez Cigler Kralj glede višine minimalne

14. oktobra 2021

plače napoveduje pogovore. Sindikati so namreč pozvali k njenemu zvišanju za 10,36 odstotka, kar so delodajalci označili za provokacijo.

V Avstriji je ta teden izbruhnila vladna kriza, potem ko so v sredo v uradu kanclerja Sebastiana Kurza opravili preiskavo zaradi suma korupcije. Kancler je pod pritiskom kritik sporočil, da odstopa s kanclerskega položaja.

Kancler Sebastian Kurz je zaradi protikorupcijske preiskave odstopil s položaja.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v nagovoru ob 110. obletnici revolucije, ki je zrušila zadnjo kitajsko dinastijo, poudaril, da je treba izvesti „ponovno združitev“ s Tajvanom. To bi po njegovih besedah morali doseči mirno.

Ponedeljek, 11. oktobra Minister za zdravje Janez Poklukar je vsem starejšim od 65 let svetoval, naj se ob pozitivnem PCR-testu z osebnim zdravnikom posvetujejo o morebitni napotitvi v dnevno bolnišnico na infuzijo zdravila regeneron.

Odbor DZ za kulturo je na zahtevo SDS in SMC razpravljal o lastništvu medijev v Sloveniji in koncentraciji medijskega prostora.

Sejo so obstruirali člani odbora iz vrst LMŠ, SD, SAB in Levica, ostali so se osredotočili na lastništvo Martina Odlazka v medijih.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila avgusta v Sloveniji za 1,1 odstotka višja kot julija. Na letni ravni je bila rast 8,4-odstotna.

V Beogradu poteka vrh ob 60. obletnici prve konference Gibanja neuvrščenih, ki se ga udeležujejo predstavniki več deset držav in mednarodnih organizacij, med njimi iz Slovenije državni sekretar Stanislav Raščan.

Nedelja, 10. oktobra Minister za zdravje Janez Poklukar je po petkovem zapletu s sprejemom otroka z opeklinami opravil razV Beogradu poteka vrh ob 60. obletnici govor z vodstvom celjprve konference Gibanja neuvrščenih. ske bolnišnice, kjer so ga seznanili, da že poteka notraNa položaj avstrijskega kanclernji nadzor dogodka. ja je po odstopu Sebastiana KurNa avstrijskem Koroškem so se za zaprisegel dosedanji zunanji spomnili plebiscita 10. oktobra minister Alexander Schallenberg.

1920, na katerem so se prebivalci Nemška vlada je pozvala Hrvajužnega dela ozemlja odločili za ško k hitri in celoviti razjasnitvi napripadnost Avstriji. silnega vračanja migrantov v BiH. Ponikva pri Šentjurju, rojstni kraj zavetnika slovenskih kmetov, kmetijstva in kmetijskega slovstva Antona Martina Slomška, Svet DeSUS je na seji podprl je danes gostila 18. vseslovensko dokument, s katerim odrekasrečanje kmetov. jo vsakršno nadaljnjo podporo Ob evropskem in svetovnem vladi, je v izjavi za medije dejal dnevu boja proti smrtni kazni je predsednik DeSUS Ljubo Jasnič.

Slovenija države, ki jo še izvajajo, Hkrati vlado, ki so jo sicer zapupozvala k njeni popolni ukinitvi. stili že decembra lani, pozivajo, Na Poljskem je po vsej državi naj nemudoma odstopi in razpiše na tisoče ljudi protestiralo pro- predčasne volitve, ti »Polexitu«, nedavni odločitvi Opozicijske LMŠ, SD, Levica ustavnega sodišča, ki je postavilo in SAB so napovedale vložitev pod vprašaj primarnost prava EU interpelacije zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. V osnutku interpelacije Hojsu med drugim očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, policijsko nasilje, politizacijo in militarizacijo policije ter odgovornost za protiustavno omejevanje človekovih pravic.

Osebna diskreditacija sodnikov, ki jo izvajajo najvišji predstavniki Umrl je Ljubo Bavcon, drugih vej oblasti zaradi nestrieden najvidnejših pravnih strokovnjakov druge polovice njanja z odločitvijo sodišča, je 20. stoletja. nesprejemljiva, je sporočilo vrhovno sodišče. nad nacionalnim pravom in se V poljskem uradnem listu je bila zavzelo za obstanek države v EU. danes objavljena četrtkova odločiTajvan ne bo popustil pritisku tev ustavnega sodišča, da so nekatePekinga in bo zagovarjal svoj de- ra določila in sodne odločitve EU v mokratični način življenja, je de- nasprotju s poljsko ustavo. S tem je jala tajvanska predsednica Tsai razsodba postala pravno veljavna.

Ing-wen, s čimer je zavrnila poSkupina desetih držav članic ziv kitajskega voditelja Xi Jinpin- EU, med njimi Slovenija, je v piga po ponovni združitvi otoka s smu Evropski komisiji pozvala Kitajsko. k priznanju jedrske energije kot V starosti 97 let je umrl Ljubo nizkoogljičnega načina pridobiBavcon, eden najvidnejših prav- vanja energije. nih strokovnjakov druge poloviNajvečja slovenska energetska ce 20. stoletja in zaslužni profe- družba Petrol bo s 1. decembrom sor Pravne fakultete ljubljanske občutno zvišala cene elektrike in univerze. zemeljskega plina.

Torek, 12. oktobra

Vrenje Verjetno ni malo trenutkov v zgodovini, ko so si ljudje rekli: živimo v čudnih, napetih časih. Pandemija, ki se je začela s strahom pred neznanim virusom, se je v Sloveniji dodobra sprevrgla v družbeni nemir. Protesti se v Ljubljani dogajajo ne le ob petkih, od uvedbe pravila PCT so se večkrat zgodili tudi druge dni v tednu, vsakič s stopnjevanjem odziva policije. Že lep čas ne delam v medijih, a me vsakič znova pretrese, ko vidim, v kakšnem položaju so novinarski kolegi: ne glede na pritiske Evropske unije slovenska vlada ne popušča pri odrekanju financiranja STA. Mediji od pojava interneta že leta izgubljajo ugled, zaradi Tjaša Zajc družabnih omrežij pa se razkroj zaupanja le še poglablja. Ko lahko kdorkoli reče karkoli brez posledic, obeti ne morejo biti dobri. Ko so zavajanja in podpihovanje nemira podprti še z algoritmi, se ne znajdemo le v fazi razkroja medijev, temveč družbe.

Facebook kot podjetje že dolgo ne uživa visokega spoštovanja v družbi, kar ne pomeni, da ljudje platforme za povezovanje z drugimi ne uporabljajo. Navad se je težko znebiti, sploh ko so te povezane z našo povezanostjo z znanci in s prijatelji.

Septembra je završalo, ko je nekdanja zaposlena na Facebooku opozorila, da podjetje svoje kratkoročne korporativne cilje postavlja pred družbeno dobro. Kot je dejala Frances Haugen (nekdanja zaposlena na Facebooku), naj bi Facebook namenoma zakrival interne raziskave, ki so pokazale, da imajo zaradi družabnih omrežij mladostniki slabo samopodobo.

Notranji dokumenti naj bi razkrili, da je Facebook na platformi puščal sovražna sporočila uporabnikov, da bi se slednji vračali na platformo.

Osebno Facebooka že kar nekaj časa skoraj ne uporabljam več.

Nimam ga na pametnem telefonu, občasno na računalniku preverim, ali imam kje kakšno sporočilo. Izbrisati ga nočem, ker imam tam vseeno lepo število kontaktov. Predvsem sem ga nehala uporabljati, ker se mi je prevečkrat zdelo, da pozornost dobijo pretežno tisti, ki kritizirajo, velikokrat pretirano. Lažje je v ljudeh vzbujati jezo kot energijo usmerjati v dobre namene.

Regulatorji so že lep čas pred velikim izzivom: kako spodbujati javni dialog – kar Facebook vsekakor omogoča – ne da bi spodbujali tudi razdvajanje, ki je širša posledica Facebooka. Tudi odločevalcem na Facebooku ni lahko: nastal je v državi, kjer prvi člen ustave zapoveduje svobodo govora. Kako torej nekoga omejiš pri izražanju, ne da bi nate naleteli očitki pretirane, potencialno politično motivirane kuracije?

Večino časa spremljam inovacije na področju digitalnega zdravja, in tu se inovatorji, sploh na ravni umetne inteligence, velikokrat pritožujejo, da je v Evropi zelo težko delati. Tako zaradi kompleksnosti in različnosti zdravstvenih sistemov kot tudi širše stroge regulacije uporabe in varovanja podatkov, ki je zelo omejujoča. Z družbeno-kritičnega vidika se mi je to vedno zdelo dobro: čeprav Evropa ni v vrhu razvoja umetne inteligence, je vseeno prostor, kjer še imamo občutek, da regulatorji opravljajo svoje delo.

Nemogoče je, da potrošniki vedo vse in se zanašajo samo na lastno ozaveščenost. Sem mnenja, da se moramo zanašati tudi na regulatorje. Tudi v primeru Facebooka na evropski ravni zato še obstaja upanje, da bodo regulatorji uvedli strožji nadzor nad tehnološkimi platformami in njihovimi načini delovanja.

To je bilo eno ključnih sporočil, ki ga je tudi Evropi predala ga.

Haugen. 🔲

Srečanje bolnikov s Parkinsonovo boleznijo Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča degenerativna bolezen možganov, katere vzroka ne poznamo. Glavna značilnost te bolezni je pomanjkanje dopamina v možganih, kar povzroči tresenje, upočasnjenost gibov, oteženo hojo s padci v poznih fazah bolezni, tih, slabše razumljiv govor, depresivno razpoloženje, bolečine ter težave s koncentracijo in spominom.

Dobro je, da se bolniki povezujejo, delijo svoje izkušnje in nasvete ter s skupnimi močmi premagujejo ovire Parksinsonove bolezni.

Takšna povezovanja organiziramo tudi v Velenju.

V mesecu novembru bo organizirano srečanje, ki se bo začelo v Domu za varstvo odraslih Velenje. Srečanje je namenjeno bolnikom s Parkinsonovo boleznijo. Na dogodku bo predavala glavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani Lidija Ocepek, ki je specializirana parkinsonska sestra. Dogodka se lahko udeležijo vsi, ki bi želeli izvedeti kaj več o Parkinsonovi bolezni. Natančna ura in datum dogodka bosta kmalu objavljena. 🔲

Lara Oprešnik

Naš ­čas, 14. 10. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MED VAMI

14. oktobra 2021

Takega projekta v občini še ni bilo

Ostajajo tu-kaj

V občini Šmartno ob Paki začenjajo izgradnjo prizidka k centralnemu javnemu vrtcu Sonček – Septembra prihodnje leto naj bi bili malčki že v novih prostorih, sledi energetska sanacija obstoječega objekta

10. oktober je svetovni dan brezdomstva, ki ga je letos zaznamovalo geslo Ostajamo tu-kaj

Tatjana Podgoršek

Društvo vseslovenske zveze izvajalcev na področju brezdomstva in socialno ranljivih skupin Društvo Brezdomni – do ključa je ob svetovnem dnevu brezdomstva opozorilo, da je brezdomstvo bilo, ostaja in bo sestavni del naše družbe, v sodobnih razmerah pa je še posebej izrazito. Tudi zato je dan ozaveščanja o brezdomstvu potekal pod geslom Ostajamo tu-kaj.

Šmartno ob Paki, 6. oktobra – V novi sejni sobi sveta Občine Šmartno ob Paki je šmarški župan Janko Kopušar podpisal pogodbo z Mihom Brlanom, izvršnim direktorjem družbe VG5, gradnja, inženiring in svetovanje, iz Ljubljane, ki je bila med šestimi konkurenčnimi ponudbami na javnem razpisu izbrana kot najugodnejši ponudnik za izgradnjo prizidka k tamkajšnjemu centralnemu javnemu vrtcu Sonček. Vrednost investicije je dobrih 1,5 milijona evrov, z DDV-jem pa več kot 1,8 milijona evrov. Hkrati je Kopušar podpisal tudi pogodbo s podjetnikom Juretom Atelškom, izbranim izvajalcem za gradbeni nadzor. Na 770 kvadratnih metrih prizidka k vrtcu bo prostor za tri oddelke s pripadajočimi pomožnimi prostori, večnamenski prostor s športnimi površinami, skladiščni prostori in prostori za osebje.

Podpis pogodbe prelomen dogodek

Kopušar je ob tej priložnosti povedal, da je potreba po razširitvi prostora za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje v tamkajšnjem javnem vrtcu Sonček stara že več kot 10 let. Prostorsko stisko so v lokalni skupnosti reševali predvsem s kratkoročnimi rešitvami, in sicer s postavitvijo bivalnega kontejnerja ter selitvijo dveh ali treh oddelkov vrtca v šmarško osnovno šolo. »Ob tem smo se

S podpisom pogodbe med izbrano družbo in glavnim investitorjem – občino – je prižgana zelena luč za začetek že dolgo načrtovane izgradnje prizidka k javnemu vrtcu.

ves čas zavedali, da moramo našim malčkom zagotoviti pogoje, ki si jih zaslužijo. Končno so večletna prizadevanja obrodila sadove. Nastopil je čas, ko začasne rešitve nadomestimo s trajno, zato lahko podpis pogodbe za izgradnjo prizidka označimo kot prelomen dogodek. Prelomen tudi zaradi tega, ker takega projekta v občini doslej še nismo imeli. Leta 2013 smo sicer izvajali kohezijski projekt izgradnje vodovodnega omrežja, vendar so pri tem sodelovali še občini Velenje in Šoštanj ter Komunalno podjetje Velenje, pogodbo za izgradnjo prizidka k vrtcu pa podpisujemo sami.« Za rešitev prostorske stiske so kolebali med dvema variantama: postavitev novega vrtca v bližini šmarške osnovne šole ali

izgradnja prizidka k centralnemu vrtcu. Odločili so se za slednjo, saj so ocenili, da je realnejša in bolj ekonomična.

Glavnino denarja za 1,8 milijona vredno izgradnjo prizidka in ureditev njegove okolice bo zagotovila občina iz proračuna in z najetjem kredita, slabih 800 tisoč evrov je pridobila na razpisu pristojnega ministrstva oziroma države. K omenjenemu znesku je treba prišteti še stroške nakupa opreme.

Izgradnji sledi energetska sanacija obstoječega objekta

Z izgradnjo prizidka, ki bo zagotovil kakovostnejše pogoje za varstvo in vzgojo otrok ter delovnih pogojev za zaposlene, aktivnosti v zvezi z vrtcem še ne bo konec.

Novi izzivi porajajo nove potrebe V času covida-19 je dostop do zdravnika vseslovenski problem – V Zdravstvenem domu Velenje se zavedajo, da starejši pacienti niso vešči komunikacije po spletu Jasmina Škarja

Čas epidemije nam je prinesel tudi to, da mnogi pacienti zelo težko pridejo do zdravniških storitev, nasvetov o bolezni in ravnanju ob težavah z njo. Zlasti starejši občani imajo več težav, saj nekateri spletnega naročanja in novo obliko komuniciranja po spletu težje sprejemajo in ju ne obvladajo. Tega se zavedajo tudi v Zdravstvenem domu Velenje, zato vam v rednem delovnem času lahko spletni obrazec izpolnijo tudi njihovi sodelavci na info točki. Dipl. med. sestra Aleksandra Vasiljević pravi, da se v zdravstvenem domu zavedajo, da novi izzivi porajajo nove potrebe. »Zato smo lani oktobra postavili novo platformo, na kateri lahko pacienti brez stresa dostopajo do svojega osebnega zdravnika.

Drži, da je v času covida-19 dostop do zdravnika vseslovenski problem. Težava je dostopnost osebnega zdravnika in zdravstvenih storitev. Pa vendar se ves čas trudimo približati pacientom, ker razumemo stisko in se zavedamo, kako pomembno je, da ljudje pridejo do svojih zdravnikov.

Koraki, ki vodijo sam postopek oddaje obrazca na spletni platformi, so namenjeni naročanju pacientov na različne zdravstvene storitve. Čeprav so enostavni, se hkrati zavedamo, da zlasti starejši pacienti niso vešči tovrstne komunikacije.« Vzpostavili pa so še info točko, kjer lahko skupaj z zdravstvenim osebjem pacienti oddajo obrazec in naročilo za zdravnika, kontrol-

❱

Spletni obrazec za naročanje pri splošnem zdravniku vam lahko pomagajo izpolniti tudi na info točki Zdravstvenega doma Velenje.

ne napotitve, zdravila itd. »Slabše gibljivi in manj pokretni še vedno lahko pokličejo na info telefon 03 8995 541 ali direktno v ordinacijo osebnega zdravnika. Po zavarovalniških pravilih imamo omogočeno telefonsko dostopnost dve uri dopoldan in dve uri popoldan

znotraj ordinacijskega časa. Trudimo se odgovoriti na vse klice, če se le da. Ob obilici dela, poplavi elektronske pošte, asistenci zdravniku in fizičnim obiskom pacientov pa marsikdaj ne utegnemo dvigniti slušalke,« še razloži Vasiljevićeva, ki se zaveda, da so časi težki in dostop do zdravnika otežen. V teh dneh so odprli V dopoldanskem času so splošni zdravniki dosegljivi po telefonu med 8. in 10. uro, popoldan pa med 14. in 16. uro. So pa v teh dneh vzpostavili tudi spletno platformo, na kateri lahko pacienti tudi med vikendom oddajajo spletne obrazce za naročanje pri osebnem zdravniku. tudi spletno platformo, kjer lahko spletne obrazce pacienti oddajajo tudi med vikendom. Vsako elektronsko pošto pregledajo in nanjo odgovorijo. Elektronska naročila so pregledana v rednem delovnem času ambulant. 🔲

V nadaljevanju namreč načrtujejo energetsko sanacijo obstoječega objekta. Tudi pri tem računajo na znaten delež sofinanciranja eko sklada. Na naše vprašanje, kdaj naj bi bila predvidena dela povsem končana, je Janko Kopušar odgovoril: »Po pogodbi je za izgradnjo prizidka predvidenih 9 mesecev, energetsko sanacijo pa bomo prilagajali. Ocenjujem, da sta dve leti skrajni rok za dokončno izvedbo obeh projektov.« Kot je še dejal, upa, da bodo kos vsem težavam, ki se bodo pri tem pojavile.

Bojan Juras, ravnatelj osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki (pod okriljem katere deluje javni vrtec), je podpis pogodbe o začetku izgradnje prizidka označil za velik dosežek. »Našim malčkom se obetajo mnogo boljši pogoji, v osnovni šoli pa prav tako že težko čakamo na učilnice, ki jih sedaj koristi za svoje potrebe vrtec. Pričakujemo, da bodo 1. septembra prihodnje leto vsi otroci na enem mestu v centralnem vrtcu.« V javni vrtec je v tem trenutku vpisanih 120 otrok, nekaj jih še pričakujejo.

Po besedah Miha Brlana deluje družba VG5 dobrih 15 let.

Doslej so izvedli že več kot 400 projektov, od tega so zgradili vsaj 20 vrtcev po celi državi, zato jim referenc in izkušenj na tem po🔲 dročju ne manjka.

»Z geslom želimo poudariti, da vsi brezdomni programi, njihovi uporabniki in nasploh celoten brezdomni milje v slovenski družbi že drugo leto zapored bijemo posebno težke bitke, ko nekako skladno z našimi močmi in danostmi, ki so na voljo, osmišljamo tako vsakdan kot tudi mesec za mesecem te »koronske« krize. A vseeno vsi skupaj smo in ostajamo del naše družbe! Čeprav se o nas ne sliši kaj dosti, smo in upoštevajoč programska izhodišča v veliki meri ostajamo nenehno na razpolago ter osmišljamo, ustvarjamo (pogoje za) dom, kar je v teh časih težka, včasih malček utopična »domača naloga«.

A vztrajamo zaradi vseh tistih 3188 uporabnikov, ki jih je celotna vseslovenska brezdomna mreža znotraj svojih programov obravnavala v prvem polletju tekočega leta,« so sporočili člani mreže, med katerimi je tudi velenjsko Društvo hiša za pomoč in samopomoč socialno izključenih skupin. 🔲

tf

lokalne novice

Naš ­čas, 14. 10. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MLADI

Želja po skejt parku se uresničuje Pred več kot desetletjem vznikli in vztrajni pobudi mladih za izgradnjo večjega skejt parka sta se pridružili ideji za izgradnjo igrišč za ulično košarko in plezalnega centra Tina Felicijan

Leta 2006 so velenjski skejterji – pripadniki subkulture, ki se je pri nas razmahnila predvsem v 90. letih prejšnjega stoletja – in drugi, ki se ukvarjajo z urbanimi športi, na nekdanjem parkirišču pred Rdečo dvorano dobili zasilni skejt park. Dotlej so za akrobacije na koleščkih uporabljali razno urbano opremo na mestnih ulicah in trgih, kar je pustilo nemalo sledi in marsikoga jezilo. Nekaj osnovnih ramp pa jim kmalu ni več zadostovalo. Pobuda za izgradnjo pravega skejt parka je postajala vse glasnejša.

Zapisana je v vseh treh mladinskih strategijah. Skejterji in drugi ljubitelji urbanih športov na koleščkih so se povezali v Društvo urbanih športov Duša in začeli izvajati projekte za spodbujanje in širjenje subkulture tudi med otroki in mlajšo mladino. Začeli so aktivno sodelovati z Mestno občino Velenje pri načrtovanju projekta in prinašati predloge.

Zadnja leta so bili vse bolj kritični, ker se je investicija nenehno prelagala. Temo so obravnavali tudi na Generacijskem forumu in s predstavniki zainteresirane javnosti sklenili, da že pripravljene načrte ponovno pregledajo in jih prilagodijo tako, da bodo vključevali tudi površine za druge urbane športe, ki so priljubljeni, a še nimajo ustrezne infrastrukture.

Zdaj, ko je občina napovedala izgradnjo urbanega parka, ki bo v prvi fazi prinesla skejt park in igrišči za ulično košarko, pa so znova optimistični.

Urbani park bo zajemal tri športe

košarko, pomožni objekt za skejterje in košarkarje, pa tudi balvanski kompleks,« napoveduje, da bodo v urbanem parku, ko bo ta dokončan, v naslednjih letih združeni trije športi, ki trenutno nimajo optimalne infrastrukture.

Direktor ŠRZ Rdeča dvorana Dimitrij Amon je povedal, da je občina doslej vložila že dve gradbeni dovoljenji za izgradnjo skejt parka. Prvotni ideji pa so se vedno priključevale tudi druge športne in doživljajske vsebine. »Doslej smo že zgradili pump track stezo. Zdaj pa smo tik pred tem, da končno realiziramo prvotno idejo o skejt parku, ki je znova dopolnjena. Načrtujemo namreč

Načrte pripravljajo v sodelovanju z uporabniki

Skejterji so opozarjali tudi, da mora biti skejt park za optimalno uporabnost in dolgo življenjsko

❱

S skoraj dva tisoč kvadratnimi metri uporabnih površin bo novi velenjski skejt park največji v Sloveniji.

Na tem območju se bodo predvidoma spomladi začela gradbena dela za izgradnjo urbanega parka.

Z razvojem ideje o urbanem parku se je začelo tudi precej ambiciozno načrtovanje plezalnega centra, za katerega Rdeča dvorana trenutno pripravlja analizo tržnega potenciala, saj ocenjena vrednost investicije trenutno presega finančne zmogljivosti občine. Pripravljavci in lokalna skupnost so se skupaj odločili, da zaenkrat opustijo idejo o izgradnji zunanje plezalne stene in se osredotočijo na izgradnjo balvanske dvorane, ki je osnova za treninge, ponuja individualno vadbo in omogoča plezanje vse dni v letu.

Kdaj bodo skejtali?

Letos ima Mestna občina Velenje s proračunom in z rebalansom zagotovljenih dovolj sredstev za pripravo gradbene dokumentacije. Vlogo za gradbeno dovoljenje nameravajo vložiti do konca leta in ga pridobiti do pomladi. »Predvidevamo, da bomo do konca jeseni prihodnje leto zgradili prvo fazo urbanega parka, ki bo zajemala skejt park, dve igrišči za

❱

ulično košarko in pomožni objekt za uporabnike teh površin. Obenem bomo pripravili podlago za drugo fazo projekta – izgradnjo balvanskega kompleksa,« napoveduje Amon in dodaja, da je občina v proračunu, predvidenem za prihodnje leto, rezervirala okrog milijon in pol evrov za prvo fazo izgradnje urbanega parka, ki je v celoti ocenjen na več kot dva 🔲 milijona evrov.

V sklopu urbanega parka, ki bo nekoliko posegel v območje otroškega igrišča, bodo zgradili objekt s sanitarijami za obiskovalce obeh lokacij, načrtujejo pa tudi gostinski lokal.

❱

urbani park, ki bo nastal naslednje leto na lokaciji nekdanjega letnega bazena, kasneje pa ga bomo nadgradili. V času načrtovanja skejt parka so se namreč začele pojavljati želje in pobude s področja drugih urbanih športov, kot je ulična košarka. Zaradi izgradnje novega avtobusnega postajališča na lokaciji nekdanjih igrišč ob bazenu je bila namreč odrinjena iz mestnega središča.

Zato so v načrtih poleg dva tisoč kvadratnih metrov skejtrskih površin dve igrišči za ulično

Tako kot z drugo športno infrastrukturo v mestu bo z urbanim parkom upravljal zavod Rdeča dvorana s pomočjo društva Duša. dobo pravilno zasnovan. Želijo si namreč, da bi velenjski skejt park prinesel nove možnosti za udejstvovanje ne le lokalnim pripadnikom subkulture, temveč tudi obiskovalcem iz drugih slovenskih krajev, saj skejtrskih objektov

Velenjski gimnazijci na Siciliji Prvo mednarodno srečanje oziroma aktivnost učenja, poučevanja, usposabljanja v projektu CEMLO (Connect, enjoy mountains & learning outdors), ki je sofinancirana v programu Erasmus+, se je po skoraj dveletnem covid premoru končno zgodilo v živo. Srečanje je potekalo med 27. septembrom in 1. oktobrom na Eolskem otočju v Italiji. Projekt CEMLO je namenjen temu, da dijaki z različnimi medpredmetnimi aktivnostmi v naravi osvajajo dodatna znanja iz geografije, zgodovine in biologije.

Udeležili so se ga predstavniki partnerskih gimnazij iz Liparov v Italiji, Koprivnice na Hrvaškem, Eitminiškesa v Litvi ter štirje dijaki in trije mentorji z Gimnazije Velenje. Predstavniki gimnazije iz Nazilija v Turčiji se srečanja zaradi upoštevanja ukrepov za preprečevanje prenosa virusa v Italiji niso udeležili.

V skladu z delovnim naslovom srečanja Raziskovanje naših gora, skala za skalo so udeleženci srečanja dodobra spoznali geografske in geološke značilnosti vulkanskega otočja, ki je uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine. Obiskali so oba aktivna vulkanska otoka, Vulcano in Stromboli – oba sta dala ime posebnima tipoma vulkanskih izbruhov. Med pohodom po otoku Vulcano so si ogledali aktivni

manjka povsod. Velenje pa z novim skejt parkom lahko postane privlačna destinacija za rekreativne obiske in tudi tekmovalne dogodke in pomembno žarišče

14. oktobra 2021

krater, vulkanske «bombe s krušno skorjo», se izogibali po gnilih jajcih smrdečih solfatar in fumarol ter blatnih izvirov. Na nočni vožnji z ladjico so si ogledali atraktivne periodične izbruhe Strombolija. V času projektnega srečanja so se dijaki seznanili z lokalnim načinom življenja na Siciliji, z ogledi farme kaper in vinograda pa spoznali, da vulkan-

podnebje, ki omogoča kopanje v morju še daleč v jesen.

Pomemben del projekta predstavlja tudi povezovanje – dijaki so med seboj spletli precej stikov z dijaki drugih držav, celo iz Nemčije in Španije, saj je hkrati potekalo še srečanje v okviru drugega mednarodnega projekta Food Connecting People. 🔲

Miran Papež

razvoja subkulture. »Zdaj smo najbližje izvedbi projekta – tako uskladitvi načrtov kot izgradnji.

Ko smo začeli snovati novi urbani park, smo k sodelovanju povabili društvo Duša, si skupaj ogledali več primerov dobrih praks v Sloveniji – v Novi Gorici, Kopru in Mariboru. Na njihovo pobudo smo se sestali z več arhitekti, ki so pripravljali načrte za tovrstne objekte. Naposled smo na željo članov društva k projektiranju povabili Christopherja Khana, s katerim se sestajajo in dogovarjajo, kakšne arhitekturne elemente bo skejt park vseboval.«

Na Generacijskem forumu so se v razpravo o načrtovanju skejt parka vključili tudi predstavniki ljubiteljev drugih urbanih športov in pozdravili idejo o prostoru, v katerem bi sobivale ulične subkulture. Zagovarjali so pobudo, da se skejt parku namesto BMX proge, ki jo je na zadovoljstvo njenega pobudnika Duška Supića nekako nadomestila pump track steza, doda površina za ulično košarko. Po 11 turnirjih, ki so potekali na raznih igriščih po mestu, pa tudi na Titovem trgu, namreč ugotavljajo, da še vedno nimajo ustreznega in varnega terena za igro ulične košarke, je dejal ustvarjalec na področju hip hop kulture Mrigo. »Bodimo prvi primer združevanja kultur uličnih športov v Sloveniji in ustvarimo pogoje za poživitev ulične košarke, ki je tudi olimpijski šport, zato si zasluži sodobno igrišče.« Da je urbani park priložnost za Velenje, se strinja Klemen Arlič: »Če se združimo, lahko zasnujemo najboljši park za takšno obliko rekreacije v Sloveniji. Takšna športna atrakcija bo pritegnila še več ljudi od drugod in krepila prepoznavnost Velenja,« ocenjuje mestni svetnik in predsednik komisije MOV za mladinska vprašanja, ki je v preteklosti veliko časa posvetil urbanim športom.

Zasedene vse študentske postelje V velenjskem študentsko-dijaškem domu letos biva 81 študentov, 14 jih na posteljo še čaka Tina Felicijan

stroški. Ker je študentski dom del javnega zavoda in ne spada pod ljubljanske ali mariborske študentske domove, ne ustreza pogojem za uveljavljanje subvencioniranega bivanja.

Potem ko se je v začetku novega šolskega leta v dijaški del ŠTU-DIJ doma vselilo 31 dijakov, ki obiskujejo programe Šolskega centra Velenje, se je prvi teden oktobra zapolnil tudi študentski del. Povpra- Bivanje le s PCT pogojem ševanje po študentskih posteljah ponovno presega Že v lanskem študijskem letu so začeli veljati pokapacitete, ki sicer zaradi epidemije niso upadle, sebni pogoji za bivanje v ŠTU-DIJ domu, prilagojeni saj so varno bivanje lahko zagotovili s pravilnikom. zajezitvi epidemije. Pravilnik je narekoval obvezno Doslej niso zabeležili okužbe, poroča vodja Metka razkuževanje ob vstopu in nošenje mask, zmanjšal je Rupreht, sodelavka Mladinskega število študentov v sobah in omejil centra Velenje, ki upravlja študentstike med njimi tako, da so se lahko Letos sta v okviru ski del ŠTU-DIJ doma, medtem ko družili le študenti, ki bivajo v istih mednarodnega nad dijaškim bdi ŠCV. sobah oziroma apartmajih, podajal programa Erasmus je navodila za ravnanje v primeru Sprejeli so 81 študentov. Na prena študij v Velenje znakov okužbe. Letos so se ukrepi hodu med študijskima letoma se je sprostilo le 16 mest. »Trenutno prišli dve študentki še poostrili, uvedli so tudi PCT poje generacijska sestava naših staiz Španije, ki bivata goj, ki ga sodelavci MCV preverjajo novalcev takšna, da večina še ni naključno enkrat tedensko. Kar nev ŠTU-DIJ domu. doštudirala, zato se jih je izselilo kaj stanovalcev je cepljenih, ostali zelo malo. Med tistimi, ki smo jih pa, da lahko obiskujejo predavanja lahko sprejeli letos, se jih je kar nekaj prijavilo že in bivajo v domu, izvajajo brezplačno samotestiranje. lani in so celo leto čakali na posteljo,« pojasnjuje Rezultate beležijo, evidenco pa morajo imeti ob sebi.

Metka Rupreht in dodaja, da je med novimi stanoDo bivanja v ŠTU-DIJ domu so upravičeni štuvalci 9 slovenskih študentov in 7 tujih. Na čakalnem dentje, vpisani v programe, ki se izvajajo v Velenju. seznamu ostaja 5 slovenskih in 9 tujih študentov. Na razpis vsako leto prispe več vlog, kot je prostih Običajno se skozi študijsko leto na račun prepisov mest. Višje na prednostno listo se uvrstijo tisti, ki med študijskimi progami pa tudi zaposlitev pred imajo stalno prebivališče bolj oddaljeno od mesta zaključkom študija sprosti do pet postelj. študija. Točke prinese učni uspeh v preteklem letu.

V ŠTU-DIJ domu Velenje tudi letos prevladujejo Prednost imajo tudi tisti, ki ponovno zaprosijo za tuji študenti. V skladu s predpisanimi kvotami je bivanje in še vedno čakajo na posteljo. Prostora letos 20 slovenskih. Vsi bivajo v dvoposteljnih so- vsako leto zmanjka že za tiste, ki se redno vpisujebah in si po štirje delijo kuhinjo in kopalnico. Ceno jo. Še manj možnosti za takojšen sprejem pa imajo so obdržali – 122 evrov mesečno z vključenimi tisti, ki se vpisujejo v kasnejših rokih.

❱

ska dejavnost omogoča nastanek zelo rodovitne zemlje, ki nudi dobre pogoje za kmetijske dejavnosti. Seveda so vsi udeleženci mednarodnega srečanja tudi izkoristili ugodno sredozemsko

vsak dan

Naš ­čas, 14. 10. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Ob jubileju odprli vrata šole Osnovna šola Gorica je 40-letnico praznovala v Tednu otroka – Povezala je učence, starše, šolske delavce in druge, ki so se na dnevih odprtih vrat podali na raziskovanje preteklosti šole in njenega sodobnega utripa Tina Felicijan

8. oktobra je minilo natanko 40 let od uradne otvoritve Osnovne šole bratov Mravljakov, ki je po številu učencev kmalu postala največja osnovna šola v velenjski občini, po 13 letih delovanja pa se je leta 1994 preimenovala v OŠ Gorica. Ker je datum sovpadal s Tednom otroka, so praznične aktivnosti, ki so se začele že na prvi šolski dan, ko so vsi učenci in zaposleni na šoli napisali voščilo šoli in ga zgibali v srček, izvajali ves teden. V središču pa so bili dnevi odprtih vrat, ko so učenci vsako popoldne sprejemali obiskovalce na vodenih ogledih šole. »Ker ukrepi za zajezitev epidemije preprečujejo prireditve za večje število ljudi in se hitro spreminjajo, smo namesto nekega programa za prireditev pripravili vodene oglede šole v manjših skupinah. Usposobili smo učence za vodnike in pripovedovalce zgodb o življenju na šoli,« je ravnateljica Barbara Trebižan povedala, da so odprli vrata vseh učilnic, kabinetov, knjižnice, telovadnice in drugih prostorov, pokazali pa so tudi najnovejšo pridobitev – učilnico na prostem. »Čeprav imamo zelo dobre prostorske pogoje za delo, šola je zgrajena v zelenem, od prometa odmaknjenem okolju, je to bila naša dolgoletna želja. Med poletnimi počitnicami smo kljub težavam pri iskanju izvajalcev in visokih cenah storitev uspeli urediti prostor s tribunami, ki bo namenjen tako poku kot manjšim prireditvam. Sprejme okrog 50 obiskovalcev. S pridom ga bodo uporabljali taborniki in razni šolski krožki. Čaka pa nas še nabava klopi in miz, kar bo precejšen finančni zalogaj, a bomo zmogli,« je optimistična ravnateljica.

Obudili spomine in predstavili sodobni utrip

Na ogled šole nas je popeljal sedmošolec Vid, ki nas je najprej pospremil v klet, kjer je 450

9

IZOBRAŽEVANJE

14. oktobra 2021

vrat nedvomno zapomnili, saj so jih trije navihani škrati večkrat prestregli na ogledu šole. Leta 1997 so fantje postali državni prvaki v nogometu. Trikrat zapored so bili državni prvaki v mini rokometu in osvojili pokal RK Gorenje. Učenci OŠ Gorica so bili tudi mnogi uspešni športniki, med njimi Bernard Vajdić, Glorija Kotnik, Robert Hrgota in Jerneja Brecl.

Vzgoja za prihodnost

V odgovor na vprašanje o delovanju šole v prihodnosti je ravnateljica predstavila prednostne naloge, ki so si jih zadali glede na potrebe sodobnega časa. Tako so se že pred leti začeli ukvarjati

❱ Praznovanje 40-letnice OŠ Gorica poteka pod sloganom Del te zgodbe sem tudi jaz. Voščilo vsakega učenca in šolskega delavca je del velikega srca, ki krasi jedilnico šole.

Letos je na OŠ Gorica 26 oddelkov, v katerih je 535 učencev. Na šoli je zaposlenih 56 strokovnih delavcev in 14 tehniških delavcev.

»Mislim, da je prednost šole naše razmišljanje en korak vnaprej, kar se je pokazalo predvsem v času epidemije. Iščemo možnosti, da so ukrepi življenjski. Ustvarjamo aktivnosti, ki jih kljub omejitvam lahko izpeljemo in so za otroke pomembne. S tem namreč krepimo radoživost, gradimo pripadnost šoli, predvsem pa ohranjamo neko normalnost. Dnevi odprtih vrat so nastali prav iz kljubovanja tem razmeram in vsem so ogromno dali,« razmišlja ravnateljica Barbara Trebižan.

❱

Barbara Trebižan: »Imamo lepo vzdrževano šolo in odlične pogoje za delo, tako zaposleni kot učenci.«

garderobnih omaric – za vsakega učenca od 3. do 9. razreda ena.

Nato pa nas je vodil po šolskih hodnikih od učilnice do učilnice, kjer so nas čakali učenci in nam predstavili zgodovino šole, razvoj dejavnosti in uspehe učencev na posameznih področjih.

Nanizali so celo vrsto zanimivih informacij. Šolski prag je prvo leto prestopilo 618 učencev. Rekordno število učencev so vpisali v šolskem letu 1988/89, ko je OŠ

Gorica obiskovalo 955 otrok. To je šolsko leto, ko je prvo ravnateljico šole Miro Videčnik nadomestil Ivan Planinc, ki je šolo vodil 32 let, pred dvema letoma pa jo je predal Barbari Trebižan. V šolskem letu 2009 je bil na novo ustanovljen šolski sklad v želji pomagati otrokom iz socialno šibkejših družin. Leto kasneje so na prvi dobrodelni prireditvi Vem, da danes bo srečen dan v večnamenski dvorani v Vinski Gori zbrali do danes rekordnih deset tisoč evrov. Šola že 23 let nosi naziv zdrava šola. Ponosna je tudi na naziv kulturna šola. Otroški pevski zbor OŠ Gorica se pod mentorstvom zborovodkinje Mihaele Verdnik uveljavlja kot najboljši zbor v celotni Šaleški dolini in se uvršča med 7 najboljših

Na dnevih odprtih vrat si je OŠ Gorica ogledalo več kot 200 obiskovalcev.

otroških zborov v Sloveniji. Na državnem natečaju Likovni svet otrok so od leta 2013, ko so prejeli zlato priznanje, do danes prejeli še pet srebrnih priznanj in se s tem uvrščali v sam vrh likovne ustvarjalnosti slovenskih osnovnih šol. Doslej so izdelali že 50 raziskovalnih nalog. Od leta 1998 so osvojili 103 zlata priznanja na raznih tekmovanjih. Sodelujejo tudi na literarnih natečajih, med nekdanjimi učenci pa je tudi kar nekaj avtorjev knjižnih del. V gledališkem krožku je od leta 2008 več predstav, pa tudi lik goriškega škrata, ki je postal ikona šole, kar so si obiskovalci dni odprtih

s spodbujanjem spoštljive medsebojne komunikacije. »Opazili smo, da smo na tem področju šibki. Čeprav imamo toliko načinov sporazumevanja, komunikacija šepa. Vendar že zaznavamo učinke aktivnosti predvsem na področju vljudnosti v odnosih učencev do odraslih in vrstnikov, v odzivih na stiske,« pove in nadaljuje, da na šoli vztrajno spodbujajo ničelno toleranco do nasilja. »Oblike nasilja se spreminjajo, nasilje se vpleta tudi v digitalne medije. Na tem področju poskušamo ozaveščati, opolnomočiti učence, kako nasilje prepoznati in se mu izogniti.«

Že drugo leto zapored razredne ure izvajajo vsak teden med poukom, in sicer v razredih od 6. do 9. na isti dan. »Torej se učenci te starostne skupine v svojih razredih na isti dan pogovarjajo o isti temi in izvajajo razne aktivnosti, kar da temi večji poudarek in učence spodbudi, da pogovore nadaljujejo tudi med sabo. Tako se bolj učinkovito spopadamo z izzivi, ki nas spremljajo.« Letos pa so med prednostne naloge dodali tudi krepitev motoričnih sposobnosti učencev. »Ugotovili smo, da je v času epidemije nastal še večji razkorak med učenci, ki imajo doma zelo spodbudno okolje za gibalno aktivnost, in tistimi, ki so zelo neaktivni. Povprečni rezultati na športno vzgojnem kartonu sicer ne odstopajo od preteklih let, smo pa ugotovili, da so se razlike med posamezniki zelo povečale. Razmišljamo, kaj lahko na tem področju naredimo v šoli. Želimo sprožiti miselnost, da je šport zabava. Iskali bomo gibalne aktivnosti, ki bodo otroke navduševale, da bo gibanje del igre, del prostega časa, ne nujno trdega dela in napornega treninga,« razmišlja ravnateljica.

S temi vsebinami krepijo vzgojno plat šole in učence opremljajo z veščinami za življenje v prihodnosti. »Na bivanje z vrstniki, komunikacijo z odraslimi, uradnimi osebami – nenazadnje je v življenju vse lažje s pravim pristopom, z izbiro besed. Te veščine so pri vzpostavljanju dobrih medsebojnih odnosov in doseganju raznih ciljev zelo pomembne,« je povedala Barbara Trebižan in dodala, da tudi na področju doseganja učnih ciljev zrejo v prihodnost. »Razmišljamo o aktivnih oblikah poučevanja in učenja. Da učenci ne le poslušajo, berejo, gledajo zaslone, ampak delajo z materialom, razvijajo višje miselne procese. To je izziv predvsem za učitelje. Otroci se spreminjajo in morali bomo z nekimi drugimi pristopi do njih, če jih želimo oblikovati v osebe, ki bodo znale reševati probleme, sprejeti neuspehe, biti vztrajne, upati si delati napake, imeti realna pričakovanja.« 🔲

Nov turistični produkt za oživitev trškega jedra Projekt Doživite cvetoče Mozirje s čebelico Gajo namenjen posameznikom, družinam in skupinam – Spoznavanje trga, ljudi in zgodovine s pomočjo tablice z aplikacijo Tatjana Podgoršek

Mozirje 8. oktobra – TIC Mozirje je v sodelovanju z Razvojno agencijo SAŠA, s podjetjem Art Rebel 9 ter strokovnima sodelavcema Katarino Fužir in Matijo Blagovičem na priložnostnem dogodku predstavil nov turistični produkt Mozirja – Doživite cvetoče Mozirje s čebelico Gajo.

Gre za digitalno tablično aplikacijo, ki uporabnikom na zanimiv ter animiran način (skozi zgodbe, pisane za stenami trških stavb) predstavi trško jedro Mozirja,

bogat zgodovinskih utrip trga in tržanov.

Jasmina Roter Jager, vodja TIC Mozirje, je na uradni predstavitvi novega produkta med drugim dejala, da se ji je ideja zanj porodila v pogovoru z županom Občine Mozirje Ivanom Suhoveršnikom: »Ko sem prevzela vodenje TIC-a, je župan izrazil željo, da bi vsaj vsak tretji obiskovalec Mozirskega gaja obiskal tudi trg, da bi ta znova zaživel. Ideja mi je odzvanjala v glavi vse do ene od koordinacij s predstavniki Razvojne agencije SAŠA, kjer sem izvedela, da je

v novi programski shemi možno pridobiti denar za digitalizacijo.

Sama stremim k doživetjem, interpretaciji, k interaktivnim, zanimivim oblikam podajanja vsebine in predstavitve znamenitosti. Takšen je tudi sodoben turist, ki želi pri ogledu zanimivosti in znamenitosti sodelovati, rad ima zgodbe, čustva, doživetja. To mu omogoča naš novi turistični produkt. Koristno ga lahko uporabijo posamezniki, družine, izletniški turisti in stacionarni gostje.« Začetek digitalne poti skozi Mozirje je pri stavbi TIC-a ob

Z uradne predstavitve novega turističnega projekta

avtobusni postaji, kjer si lahko uporabniki izposodijo tablico z aplikacijo. S pomočjo animiranega lika čebelice Gaje jih pot vodi od TIC-a na trg, vse do muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani. To si lahko ogledajo fizično, če bo zaprta, pa digitalno s pomočjo 3D predstavitve na tablici. Ko rešijo še geslo, jih čaka nagrada – vstopnica za ogled Mozirskega gaja.

Po besedah Biljane Škarja, direktorice Razvojne agencije SAŠA, je

digitalna predstavitev kulturne dediščine ena od aktivnosti agencije kot vodilne destinacije Zgornje Savinjske doline. Denar zanjo in za razvoj novih produktov je agencija pridobila na javnem razpisu za dvig kompetenc vodilnih turističnih destinacij in razvoj turistične ponudbe v vodilnih turističnih destinacijah v letih 2020 in 2021 ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, projekt pa je delno financirala še EU iz Evropskega

sklada za regionalni razvoj. V tem sklopu je bila poleg starotrškega jedra digitalizirana tudi katedrala v Gornjem Gradu. Vrednost projekta je 350 tisoč evrov z DDV-jem, vrednost sofinanciranja pa znaša 258 tisoč evrov, od tega je za digitalizacijo odmerjenih blizu 45 tisoč evrov. Sicer pa gre za dvoletni projekt, ki so ga začeli leta 2019, a je zaradi epidemije covida-19 podaljšan do konca junija prihodnje leto. 🔲

Naš ­čas, 14. 10. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Pester plesni vikend V Velenju sta potekala 4. mednarodna konferenca plesne pedagogike in 18. mini festival otroških plesnih skupin Tina Felicijan

Velenje, 8. –10. oktobra – Velenje je eno do slovenskih središč sodobnega plesa, zato tu med drugim vsako leto poteka mini festival otroških plesnih skupin Pika miga, vsako tretje leto pa mednarodna konferenca plesne pedagogike. Slednja je lani, ko je prišla na vrsto, odpadla zaradi epidemije. Zato je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, njegove velenjske izpostave Festivala Velenje in ljubljanske pedagoške fakultete potekala minuli konec tedna in sovpadla s festivalom Pika miga.

4. mednarodna konferenca plesne pedagogike je potekala pod naslovom Učinki plesa. Prvi dan so se vrstila spletna predavanja, ki so jih poleg slovenskih strokovnjakov pripravili tudi gostje iz ZDA, Avstralije in s Finske. Naslednji dan so predavanja in delavnice potekala v živo. »Vsi, ki se ukvarjamo s plesom, poznamo pozitivne učinke plesa na fizičnem, psihičnem, socialnem in kognitivnem področju razvoja posameznika. Še vedno pa se sprašujemo, kako ples sistematično in strokovno razvijati ter prilagajati sodobnemu času in novim generacijam otrok,« je vodja velenjske izpostave JSKD Nina Mavec Krenker izpostavila aktualno vprašanje, na katerega odgovor so iskali na letošnji konferenci plesne pedagogike. »Ukvarjali smo se z novimi strokovnimi spoznanji, razvijali nove ideje in spodbude za čim večje učinke plesa,

saj je osnovni namen konference spodbuditi povezave med plesno umetnostjo in procesom vzgoje in izobraževanja ter povezati akterje na področju splošne vzgoje in izobraževanja s tistimi, ki s plesnim znanjem bogatijo otrokov prosti čas. Udeleženci pa smo spoznali tudi novo knjigo Namig za gib.

odru velenjskega kulturnega doma. Nastopile so otroške plesne skupine, ki so v pretekli sezoni skupaj z mentoricami ustvarile presežke na področju plesne ustvarjalnosti. Namreč, najprej se predstavijo na območnih revijah, običajno tudi na regijskih, ki so jih letos preskočili, zato si je se-

Vsega skupaj 209 od 5 do 12 let starih plesalk in plesalcev ter mentorjev je uprizorilo 23 plesnih miniatur. »Mentoricam je ne glede na epidemijo uspelo motivirati mlade plesalce za delo in na oder postaviti čudovite plesne miniature,« je pokomentirala Nina Mavec Krenker in dodala: »Plesne miniature zelo dobro odražajo odlično delo naših plesnih pedagoginj, vendar to še zdaleč ne pokaže vseh pozitivnih učinkov takšnega dela.

Znanstvene raziskave, o katerih smo govorili na mednarodni konferenci plesne pedagogike, namreč kažejo še obilo drugih pozitivnih

Tik tak; teče in nič ne reče Nataša Tajnik Stupar

Foto: Ksenija Mikor

Predvsem je priročnik za plesne pedagoge, drugim učiteljem pa predlaga, kako lahko ples vključijo v vzgojne in izobraževalne procese.« V soboto in nedeljo se je konferenci pridružil še 18. mini festival otroških plesnih skupin Pika miga, ki je potekal na velikem

lektorica Mojca Kasjak ogledala video posnetke koreografij, prijavljenih na območnem nivoju.

Pripravila je program treh nekoliko krajših predstav, na katerih so bile zastopane plesne skupine iz vseh koncev Slovenije, med njimi pa tokrat ni bilo predšolskih skupin.

učinkov na fizični oziroma psihomotorični razvoj otroka kot tudi na kognitivni, čustveni in socialni razvoj. Ti učinki niso razvidni na odru, se pa odražajo v razvoju otroka in njegovem življenju danes in v prihodnosti,« je sklenila v duhu konference. 🔲

Podobe melanholije, samote in razkroja V fotografskofilmski galeriji F-bunker v podhodu pri Vili Bianca izbor motivno raznolikih del predstavlja velenjski fotograf Goran Petrašević Velenje, 8. oktobra – V več kot 15-letnem obdobju ljubiteljskega fotografskega ustvarjanja je Goran Petrašević zbral zajeten nabor fotografij, ki so nastajale v različnih okoliščinah – tako na dogodkih, ki jih je dokumentiral, kot na sprehodih po domačem mestu, umikih v naravo in raziskovanjih samotnih prostorov. Posebno privlačijo ga prav slednji. Dopuščajo mu namreč posnetke krajine ali ambienta, v katerih zazna razne plasti estetike in predvsem umirjenega razpoloženja.

Na razstavi v F-bunkerju predstavlja izbor fotografij s skupnim imenovalcem estetike melanholije, samote in razkroja. V skrbno odmerjenih izsekih urbanih krajin išče predvsem odsotnost življenja v sicer obljudenih in živahnih prostorih v osami in mirovanju. Odpira različne zorne kote na mestne ulice in druge kotičke, zavite v mrak ali vlago. V prizorih

14. oktobra 2021

redko nastopajo subjekti, kvečjemu oddaljene silhuete na poteh vsakdanjika, ki melanholični atmosferi dodajajo socialni pridih.

S fotoaparatom veliko zahaja tudi v naravo, v kateri prepoznava različne geografske poteze, ki ustvarjajo zanimive kompozicije pa tudi motnje v krajini, ki vabijo

❱

Galerija F-bunker je odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 19. do 21. ure, ob sredah in sobotah pa od 9. do 11. ure.

v poglabljanje na simbolno raven zaznanega. Med raziskovanjem predvsem zapuščenih gradov in drugih objektov, v katerih je zastal čas, beleži razkroj zapuščenega ambienta, v katerem najde sledi lepote in življenja kljub njuni

Videz tipnega se seli v Šoštanj Šoštanj, 14. oktobra – Potem ko se je 13 članov Društva šaleških likovnikov v razstavišču Vile Bianca v Velenju predstavilo na območni likovni razstavi na temo 8. državne tematske razstave 2022 z naslovom Videz tipnega,

ki jo je razpisal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, bodo sodelavci velenjske območne izpostave JSKD in Zavoda za kulturo Šoštanj danes (v četrtek) ob 18. uri v Mestni galeriji Šoštanj odprli regijsko razstavo likovnih

odsotnosti. Med drugim prikazuje fotografije propadajočih Medijskih toplic, Šrajbarskega turna oziroma gradu Leskovec pri Krškem in opuščenega sovjetskega mesta 🔲 tf na Madžarskem.

del 23 izbranih avtorjev, ki so se pri ustvarjanju ukvarjali s pomenom teksture, fakture, šrafure in rastra. V spremljevalnem kulturnem programu bo nastopil šoštanjski oddelek tolkalne skupine Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pod mentorstvom Davorja Plambergerja. 🔲

tf

Greta Thunberg je pogumno nastavila ogledalo voditeljem in odločevalcem, saj smo njegov odsev zaznali tudi drugi – le ‘bla bla bla’; velike prazne besede, ki obljubljajo, a vendar po času, ki je že za nami, dokazujejo, da je bilo, kar se tiče okoljske problematike, narejeno malo ali nič.

Z očetom sva se vračala z gobarjenja in presenečena opazovala, da se je začelo buldožirat tudi v gozdovih na robu doline.

Menda bo tudi tam zalila voda.

Znani so časovni okviri zaprtja premogovnika in posledično tudi spremenjenega delovanja elektrarne. Žalosti nas (ne le mene), da politika ni sposobna sodelovanja, saj smo vendarle vsi prebivalci Šaleške doline v istem čolnu in se problematika tiče nas vseh, ne le ‘rdečih, črnih, vijoličnih ali zelenih’. Šoštanj in Velenje nista na različnih bregovih, svetlobo in priložnost lahko vidimo le skupaj.

Vsi skupaj smo povezani, zato ne pristajamo na nesodelovanje politike obeh občin. Nihče noče takšne politike in odločevalcev, ki, namesto da bi razmišljali o ljudeh in njihovih usodah, razmišljajo o kapitalu in se ukvarjajo z možnimi rešitvami, ki jih bo, povsem drugačne, na koncu potegnila stroka in ne politika. Upam, da vas bodo začeli zanimati ljudje, mi, prebivalci, ki smo vas dolga leta (očitno v slepi veri) obkroževali na volitvah in vam zaupali, da boste tudi vi svoje delo opravili tako kot mi, strokovno in objektivno. Tu ni prostora za osebne načrte, zadržke, osebne prioritete in vam na kožo predvidene in pisane mogoče ter nemogoče izzide.

Ali boste dovolili, da se bo Velenju in Šoštanju zgodila socialna bomba, da bodo na ulici zavladali kriminal in droge, ker ste takrat (sedaj), ko je (bilo) treba, popustili ali se niste zbrali z vso svojo pozornostjo, da bi lahko našli novo, perspektivno dejavnost, ki bi lahko ponudila nova delovna mesta in novo perspektivo naše Doline? Ali bo glavna dejavnost turizem v okoljsko degradiranem in onesnaženem območju jezer? Ali bo glavna dejavnost povezava s Hisense Gorenjem? Ali bo nova usmeritev farmacevtska industrija?

Ali bo Velenje le poceni prenočevalnica za tuje delavce, nov šaleški izkoriščevalski ‘biznis’? Kaj bo? Kje so načrti? Kje so usmeritve?

Ali bomo tudi mi poslušali le ‘bla bla’, mogoče nezavedajoč? To niso le možni poizkusi, sedaj gre zares, sedaj je tisti čas, ko je treba ukrepati, se zbrati in najti dobre rešitve za našo prihodnost. Če si kupiš nov fotoaparat, še ne postaneš odličen fotograf. Če s spleta potegneš računalniški program za oblikovanje, še ne pomeni, da si oblikovalec. V novem slengu mladih so takšna ravnanja označena z ‘wannabe’ oz. bi si želel/a, da bi bil, a vendar ni (nisi). Takšni ljudje ne morejo odločati o prihodnosti vseh nas. Ni dovolj fotografiranje ob vsaki pasji procesiji, to je žal ljudskost le navzen, tista prava pa je, ko ti je resnično mar za ljudi in tega ne počneš le za samopromocijo in politično prepozavnost, temveč resnično iščeš pametne rešitve in konstruktivne ideje ter odločitve za našo negotovo prihodnost. Žalosti me nagovor zlatim maturantom; da se naj čim večkrat vračajo v Velenje. Namesto da bi razmišljali o tem, kako se bodo ustvarila delovna mesta za naše zlate gimnazijske maturante, da se jim ne bo treba vračati, temveč da bodo po končanem študiju tudi ostali v Šaleški dolini kot intelektualno vodilni kader. Imam občutek, da bi to lahko še vedno bil problem, saj bi potencialno mogoče s svojo sposobnostjo lahko preveč spremenili ležerno utečene poti delovanja lokalnega sistema in njegovih deležnikov.

Vse te niti, o katerih pišem, se prepletajo v prihodnost, a prihodnost, kot da bi bila zadnja peta, nebodigatreba. Bo že. Saj se vedno nekako dobro izzide, bo že kako. Saj se ljudje sami znajdejo, mi pa bomo prijazni in retorično obrnili ploščo na drugo stran.

Težko je v tem času najti ljudi, ki bi se s politiko začeli ukvarjati zaradi resnično poštenih in zdravih namenov. Nihče noče v politiko, razen kot smo bili priča v zadnjih tednih, ‘preveč izstopajoči‘ posamezniki, ki se na drugih področjih mogoče ne zmorejo ali znajo uveljaviti.

Tišina razmišljujoče civilne družbe je kar zastrašujoča. Želim si, da bi zmogli toliko intelektualne moči, da bi za našo Šaleško dolino po spremembi njene gospodarske usmeritve našli nove poti preživetja naših družin in ljudi. Da bi lahko predvideli dobre rešitve in se zanje tudi pametno odločili. Da pa ne bi bili kot prej omenjeni slamnati fotograf in ‘wannabe’ oblikovalec, vidim potrebo po začrtanju poti prihodnosti skozi izobraževanje tistega kadra, ki bo med nosilci gospodarskih, družbenih in kulturnih dejavnosti doline.

Menda rastejo jurčki. Cel Facebook je poln fotografij teh žlahtnih gobanov. Je pa res le menda. Ker v gozdu ni bilo nič, nikjer nič. In družabna omrežja FB so tokrat ustvarila utopična gobarska nebesa. Previdnost pri gradnji algoritmov ne bo odveč, saj se kaj hitro zgodi utopija tudi kje drugje. Pa lepo jesen vam želim, 🔲 dragi bralci Alternatorja.

Naš ­čas, 14. 10. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

14. oktobra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Aktivni na različnih področjih

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Nova oddaja Radia Velenje – Gostili predsednico Društva upokojencev Paka pri Velenju Vladimiro Tisnikar in predsednika Društva upokojencev Škale Milana Tepeja Velenje (Paka, Škale) – Do leta 2015 je Društvo upokojencev Paka pri Velenju delovalo kot pododbor pri Društvu upokojencev Velenje. Ves čas je tlela želja, da bi se osamosvojili in ustanovili svoje društvo, januarja leta 2015 pa so ga tudi dobili. Z ustanovitvijo društva se jim je povečalo članstvo, ki sedaj šteje 130 članov. Že leta 2014 so se priključili projektu Starejši za starejše, v okviru katerega so še danes zelo aktivni. V tem času so ustanovili mešani pevski zbor, ki je imel oktobra 2017 svoj prvi nastop na komemoraciji pri Kurirčkovem grobu v Paki pri Velenju. Leta 2018 so Šaleško pokrajinsko zvezo društev upokojencev zastopali na 18. Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. V dveh letih so imeli kar 24 nastopov. Imajo tudi športno sekcijo, ki jo vodi Alojz Harnik, igrajo pikado, šah in kegljajo s kroglo na vrvici.

Metka Bogataj vodi sekcijo pohodništva, v okviru katere se enkrat na mesec odpravijo na različne pohode in izlete. Od leta 2015 deluje zelo aktivna rokodelska sekcija, v kateri izdelujejo tudi rože iz krep papirja

in druge različne rokodelske izdelke, ki jih večkrat tudi razstavljajo. Leta 2020 so si v okviru Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev prislužili priznanje za najbolj aktivno društvo.

Radio Velenje vabi vse upokojence, da podajo svoj predlog za novo ime oddaje na Radiu Velenje. Izbrani predlog bo tudi nagrajen.

Društvo upokojencev Škale šteje kar okoli 320 članov in kot samostojno društvo obstaja že 23 let. V okviru društva deluje kar pet pododborov: Škale, Podlubela, Hrastovec, Cirkovce in Plešivec. Milan Tisnikar je vodenje društva prevzel pred štirimi leti in si kot cilj zadal, da delo v društvu organizira tako, da lahko vsak posameznik na svojem področju prispeva svoj maksimum, tako pa vsi skupaj zagotovijo najboljše za

svoje člane. Njihove aktivnosti so usmerjeno predvsem v povezovanje in druženje. Zelo so dejavni na področju športa in rekreacije, kjer se družijo ob pikadu, kegljanju s kroglo na vrvici, novi igri štrbunk, ki so jo v Škalah poimenovali škalska luknja, v zimskem času pa streljajo z zračno puško ter igrajo namizni tenis in šah. Vsako leto organizirajo tudi pet strokovno vodenih pohodov ter pripravljajo kulturne programe, na katere povabijo goste iz vse Slovenije. Med drugim so gostili patra Gržana, sedaj pa načrtujejo kulturni večer s Tonetom Partljičem. Pred leti so se pridružili tudi programu Starejši za starejše, pri katerem aktivno sodelujejo še danes. Tradicionalno pa vsako leto pripravijo še martinovanje.

Oba predsednika sta poudarila, da sta za upokojence zelo pomembna druženje in povezovanje, zato bodo zelo veseli, če se jim pridružijo novi člani, saj je pri njih dobrodošel vsak. 🔲

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Evrovizija 2022 bo v Torinu Torino bo od 10. do 14. maja gostil 66. tekmovanje za pesem Evrovizije. Spomnimo, Italija si je pravico do organizacije Eurosonga 2022 priborila z zmago skupine Maneskin na letošnjem evrovizijskem tekmovanju. RTV Slovenija pa je že objavila vabilo za so-

Adele se vrača s težko pričakovanim novim singlom Britanska pop zvezda Adele je napovedala novi singel z naslovom Easy On Me, ki bo naznanil njen četrti album po šestletnem predahu. Pevka je na Twitterju delila kratek videoposnetek z uvodnimi takti skladbe in potrdila, da bo pesem izšla 15. oktobra. Kratek odlomek spominja na čustvene klavirske balade, po katerih je zvezdnica najbolj znana, posnetek pa se ustavi, še preden zaslišimo njen glas. Pevka je že v objavi na Instagramu leta 2019

Splitski glasbenik Goran Karan se je na letošnjem Splitskem festivalu predstavil s skladbo Baš me briga. Pesem z značilnim mediteranskim melosom je napisal sam, aranžma pa je zaupal prekaljenemu Nikši Bratošu.

Sam se je lotil še nečesa – prvič se je namreč preizkusil tudi v vlogi režiserja videospota, vse kadre zanj pa so posneli na znani splitski plaži Bačvice.

Urška Kljajič

GLASBENE novice

delovanje na izboru slovenskega predstavnika na 66. tekmovanju za pesem Evrovizije. Prijaviti se je treba do 22. novembra. Izbor bo potekal v dveh delih – 24 novincev se bo naprej pomerilo na Emi Freš, štirje zmagovalci pa se bodo s 16 uveljavljenimi glasbeniki udeležili izbora Ema 2022.

1. GORAN KARAN – Baš me briga 2. KATARINA MALA - Greva na kavico 3. FOLKROLA – Ko srce zaskeli

Ansambel Gašperja Kavška – Kaj mi daš Ansambel Dar – Enkrat mine vse Ansambel Opoj – Gasilska noč Ansambel Slovenski zvoki – Klopca ljubezni Ansambel Tomaža Rota – V življenju štejejo trenutki Ansambel Golte – Pravi Slovenec Ansambel Roka Žlindre – V tvojem objemu se pomirim Ansambel Vihar – Od petka do nedelje Petovia kvintet – Valček za dedka Špas kvintet – Centimeter al pa dva

www.radiovelenje.com namignila, da bo njen četrti album nosil naslov 30. Adele ni izdala albuma vse od leta 2015, ko je izšel njen zadnji z naslovom 25, vendar je že pred časom potrdila, da pripravlja novo ploščo.

Jan Plestenjak napovedal datum izida novega albuma Jan Plestenjak je s čutno balado V naju še verjamem, ki jo je zapel v duetu z Marjetko Vovk, napovedal tudi prihod novega albuma. Zdaj pa je na družbenem omrežju Facebook tudi razkril, da bo album izšel 20. oktobra in da bo dostopen na brezplačni aplikaciji, kar pomeni, da bo dostopen vsem ljubiteljem njegove glasbe. To bo sicer že njegova 15. studijska plošča, njegov zadnji album z naslovom Za vedno je izšel leta 2018.

New Kids on the Block ponovno na odrih Nekoč izjemno priljubljena fantovska skupina New Kids on the Block se ponovno vrača na odre.

Zasedba se namreč znova odpravlja na turnejo, ki se bo pričela maja prihodnje leto, poimenovali pa so jo MixTape Tour 2022.

Podobno turnejo so uspešno izpeljali že pred dvema letoma, tokrat pa se jim bodo na odrih pridružila tudi nekatera znana glasbena imena iz 80-ih, in sicer skupini Salt-N-Pepa in En Vogue ter pevec Rick, Astley.

New Kids on the Block so bili popularni v 80. in prvi polovici 90. let, znani pa so bili po številnih uspešnicah, kot so Hangin’ Tough, Step By Step, The Right Stuff in druge. Leta 1994 je skupina razpadla, ponovno pa so se fantje združili leta 2008 in od takrat zelo veliko nastopajo.

Katarina Mala vabi na kavo Po uspešni vrnitvi s skladbo Grem sam naprej priljubljena pevka Katarina Mala zdaj zapeljivo in nagajivo vabi k poslušanju nove hudomušne pesmi in k ogledu novega spremljevalnega videospota. Greva na kavico je lahkotna, plesna skladba, v celoti zvesta stilu Katarine Male, nalezljiv refren in plesni ritmi pa spet grozijo, da ju že po enem poslušanju nikakor ne bomo spravili iz ušes. Pesem je ustvarila že dobro utečena avtorska ekipa: Marko Gregorič, Katarina Mala in Krešimir Tomec, pred kamerami pa je večna mladenka prvič sodelovala s produkcijo Neo Visuals.

18-članska ekipa je gradivo za videospot posnela na dveh lokacijah v Ljubljani. Katarina Mala je skladbo premierno predstavila na prireditvi Fatalni moški 2021.

zelo NA KRATKO TATJANA MIHELJ Tatjana Mihelj te dni predstavlja videospot za zmagovalno skladbo festivala MMS Ples v dežju. Primorska glasbenica je ob zmagi prejela tudi denarno nagrado za snemanje svojega prvega videospota, ki jo je prispevalo Turistično združenje Portorož. Video je nastal v produkciji ekipe Videco, posnet pa je bil v Piranu, Portorožu in Ljubljani.

GEDORE Primorsko zasedbo Gedore sestavljajo člani, ki v njej delujejo že od srednješolskih let. Glasbeno kilometrino so člani pridobivali predvsem na zabavah po Primorski, najbolj pa so nase opozorili z nastopom na letošnjem MMS-u. V teh dneh predstavljajo že peti singel z naslovom Za vsako ceno.

ORLEK Orleki imajo novega kitarista. Poleti se jim je namreč pridružil Samo Poredoš in s tem okrepil kitarsko sekcijo v bendu. Samo je sicer sin bolj znanega frontmana

Orlekov Vlada Poredoša. Ta teden bodo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu predvajali tudi dokumentarni film Orlek: Knap'n'roll avtorice Maje Pavlin.

YOUNITE Younite je projekt dveh mladih glasbenikov – Ize Leskovšek in Jakoba Zlatinška.

Prihajata iz Mozirja. Iza igra violino, Jakob klaviature, širši javnosti pa sta se prvič predstavila leta 2018, ko sta izdala prvenec z naslovom Junija.

Leta 2019 sta se na Emi Freš prebila do finala.

Tokrat se predstavljata z novim singlom Pričakovanja.

VLADO KRESLIN V svojem novem singlu, ki je »koronska«, trša verzija skladbe Life is today, Vlado Kreslin poje v treh jezikih. V prekmurskem, s katerim je odraščal, v slovenskem, ki ga je osvojil v osnovni šoli, in angleškem, ki mu je odprl pot v beli svet.

Poje o tem, da se moramo zavedati vsakega trenutka in dneva, ki ga živimo samo zdaj in se nikdar več ne povrne.

Naš ­čas, 14. 10. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

14. oktobra 2021

frkanje » Levo & desno «

Moč in razum

Pri nas vse bolj vlada moč. Je zato razum tako tiho?

Drago bivanje

⏫

Kot s 3RO, katere izgradnjo od vsega začetka tudi proti Koroški močno podpira tudi ekipa MO Velenje, so zdaj prijatelji iz Mislinjske doline v prednosti tudi po zabavni oddaji V petek zvečer na TV SLO1. V glavah močna ekipa Robert Goter, Pika Nogavička in »dohtar multipraktik matematike« Uroš Kuzman so pred gledalci Slovenije zažugali Korošcem, da jih bodo vsaj v tej oddaji premagali. Župana MO SLGR Tilen Klugler in MO Velenje Peter Dermol se pri tem nista želela poenotiti. Na koncu je »čebelji trot«, judoist Vinko Prevolšek (v sodelovanju s čedno medijsko zvezdico Dunjo Vrhovnik in Lucianom Pergerjem iz družine Perger) docela popikal velenjsko zasedbo. Zmaga je šla gladko v Slovenj Gradec. Koliko vpliva je pri tem imel tv-arbiter Miha Brajnik, ni nihče preverjal s počasnim posnetkom. Zaradi izpada velenjske ekipe pa ni bilo hude krvi, le preverjen pregovor Skromnost je lepa čednost se je znova potrdil!

Naše razkošje bivanja postaja vse dražje. Zemlja je namreč začela izstavljati račune. No, najprej so jih monopolisti.

⏬

Šaleški glasbenik Gorazd Planko ne skriva svoje rockerske duše niti takrat, ko namesto črne majice obleče belo srajco in namesto kitare »nažiga« tamburico. Tako se odlično ujame tudi s Tamburaško skupino Klinčeci in jo izziva, da poleg tradicionalnih viž igra tudi popularne skladbe.

⏫

V vse številčnejšem Klubu podjetnikov Saša regije je podjetnic žal le za vzorec, so pa zato toliko bolj opazne, želijo pa si, da bi se jim pridružilo še več članic. »Saj ne govorimo samo o gospodarskih temah, tudi družimo in zabavamo se, tako, da le pridite,« so naredile reklamo za članstvo Urša Menih Dokl. Eva Štraser in Mateja Tisnikar.

Bo DeSUS sestopil vlado?

DeSUS je sestopil. Bo še pred protesti tudi vlada? Ne se hecat. Tole bo še mal trajalo.

Evropa je mižala

Hrvati pretepajo migrante na meji. Evropa pa se sedaj spreneveda, da ne ve.

Funkcionalno zmedeni Slovenci smo menda slabše funkcionalno pismeni. Še veste, kje nositi maske in kje ne?

Ne? No, potem smo v tej zmešnjavi postali še nepismeni.

ZANIMIVOSTI

Kalifornija prepoveduje ločevanje igrač po spolu na policah trgovin Sacramento – Guverner Kalifornije Gavin Newsom je podpisal zakon o t. i. spolno nevtralnih oddelkih oziroma policah za igrače v velikih trgovinah. To med drugim pomeni, da roza igrače

za deklice ne bodo več ločene od modrih igrač za fantke. Zakon bo sicer začel veljati z letom 2024.

Zakon so potrdili demokrati na pobudo zagovornikov pravic homoseksualcev, biseksualcev, transeksualcev in drugih, ki so trdili, da ločevanje igrač po spolu sili otroke, da se podredijo spolnim stereotipom.

Zakon je podprla tudi Zveza potrošnikov Kalifornije, proti pa so bili republikanci in konservativne skupine, za katere je to nov primer vladnega pretiravanja.

Večje trgovine bodo morale prodajati igrače in izdelke za

otroško nego v spolno nevtralnih oddelkih. Še vedno pa bodo lahko prodajali različne igrače za fantke in deklice, le ločene ne bodo smele biti. Kazen za kršitev bo najprej 250 dolarjev, potem pa po 500 dolarjev za vsako nadaljnjo kršitev.

Demokratski zvezni kongresnik Evan Low je pri tem dejal, da morajo prenehati stigmatizirati to, kar je sprejemljivo za določen spol, in pustiti otrokom, da so otroci.

Leta 2020 brez kreditov ali nakupov na obroke skoraj dve tretjini gospodinjstev Vsaj en kredit ali nakup na obroke je lani odplačevalo 36 odstotkov gospodinjstev. Izdatki gospodinjstev za nakup hrane in brezalkoholnih pijač, porabljenih doma, so v običajnem mesecu znašali povprečno 306 evrov. Statistični urad ugotavlja tudi, da bi

samo s prihranki na enaki ravni največ dva meseca lahko živelo 56 odstotkov gospodinjstev.

Nestanovanjske stroške, kot so računi za telefon, internet, televizijo, vrtec, šolsko prehrano, zdravstveno zavarovanje in šolnine, je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem leta 2020 vsaj enkrat z zamudo poravnalo šest odstotkov gospodinjstev, brez zamude 93 odstotkov, odstotek gospodinjstev pa takih stroškov ni imel.

Brez kreditov ali nakupov na obroke je bilo v Sloveniji 64 odstotkov gospodinjstev, vsaj en kredit ali nakup na obroke pa je odplačevalo 36 odstotkov gospodinjstev, pri čemer niso bili upoštevani hipotekarni krediti za stanovanje, v katerem so živeli.

V gospodinjstvih, ki so plačevala kredite ali nakupe na obroke, jih je 26 odstotkov odplačevalo en kredit/obrok, osem odstotkov dva, trije odstotki gospodinjstev pa tri ali več.

Med tistimi, ki so odplačevala vsaj en kredit ali obrok, je največ gospodinjstev, 52 odstotkov,

odplačevalo kredit/lizing za nakup avtomobila ali drugega prevoznega sredstva. Z vidika tipov gospodinjstev je bilo takih največ med gospodinjstvi vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki - 65 odstotkov.

Med gospodinjstvi, ki so bila zadolžena, jih je največ, 69 odstotkov, imelo najet vsaj en kredit pri banki, hranilnici ali drugi finančni instituciji, pri čemer pa so ljudje lahko zadolženi pri več različnih posojilodajalcih.

Povprečni mesečni znesek, ki so ga morala zadolžena gospodinjstva odplačevati za vsaj en kredit/obrok, je znašal 260 evrov.

Gospodinjstva so za hrano in brezalkoholno pijačo, porabljeno doma, v običajnem mesecu porabila povprečno 306 evrov.

Enočlanska gospodinjstva so za te dobrine porabila povprečno 208 evrov mesečno, dvočlanska 313 evrov, tričlanska 342 evrov, štiričlanska 379 evrov, gospodinjstva z najmanj petimi člani pa 404 evre.

Na statističnem uradu so izračunali tudi, da je v običajnem mesecu gospodinjstvo za hrano in pijačo zunaj doma zapravilo povprečno 88 evrov, za javni prevoz devet evrov, za zasebni prevoz pa 225 evrov.

Malo manj kot polovica gospodinjstev, 49 odstotkov, je lani ob svojem finančnem stanju ocenila, da ravno shajajo – preživijo, ne da bi kaj privarčevali, ne da bi živeli od prihrankov in ne da bi si morali izposojati denar. Nadalje je 45 odstotkov gospodinjstev v običajnem mesecu nekaj

privarčevalo, trije odstotki gospodinjstev so živeli od prihrankov, ravno toliko gospodinjstev pa si je moralo denar za preživetje izposojati.

Sedemnajst odstotkov gospodinjstev je lani dejalo, da nima nobenih prihrankov. Med tistimi, ki so imela prihranke (83 odstotkov), jih je 56 odstotkov ocenilo, da bi samo s prihranki, brez kakršnihkoli dohodkov, lahko živela na enaki življenjski ravni kot doslej največ dva meseca. Nekaj manj kot petina gospodinjstev (19 odstotkov) bi lahko samo iz prihrankov preživelo med tremi in petimi meseci, 13 odstotkov med pol leta in 11 meseci, prav tako 13 odstotkov pa najmanj eno leto.

ali spremembo barve kože. Raziskovalci, ki so rezultate objavili v British Journal of Dermatology, so preučevali 50 ljudi s covid prsti in 13 s podobnimi kožnimi spremembami, ki so se pojavile pred pandemijo. Ugotovili so, da telo ustvari imunski odziv z visoko vsebnostjo določenih protiteles, ki pomotoma ciljajo in se odzivajo ne le na virus, ampak tudi napadajo človekove celice in tkiva. Ugotovili so tudi prekrivanje z interferonom tipa I, ključnim proteinom v protivirusnem odzivu. Zdi se, da imajo poleg imunskega sistema ključno vlogo pri razvoju covidnih prstov in kožnih sprememb tudi celice, ki obdajajo krvne žile, ki oskr-

Kaj so »covidni prsti«?

Objavljena je študija o kožnih spremembah, ki lahko trajajo mesece.

Vnetna sprememba z rdečico na rokah in nogah, ki spominja na kožo, izpostavljeno mrazu, imenovana „covid finger“, je eden najpogostejših znakov okužbe s koronavirusom. Nove raziskave so pokazale, da so spremembe na koži, znane kot „covidni prsti“, stranski učinek boja imunskega sistema proti virusu. Stanje lahko včasih traja več mesecev in spominja na kožo, izpostavljeno mrazu. Običajno se razvije v enem do štirih tednih po okužbi in se lahko kaže z otekanjem prstov

bujejo prizadeta območja. Vodja študije dr. Charles Cassius je dejal, da je raziskava omogočila globlje razumevanje stanja kože. »Epidemiologija in klinične značilnosti teh kožnih sprememb so bile obsežno preučene in objavljene, vendar je o patofiziologiji teh sprememb malo znanega,« je dejal. »Naša študija pa ponuja nova spoznanja.«

Naš čas, 14. 10. 2021, barve: CMYK, stran 13

Kaj vam pomeni to, da vas imajo mnogi za človeka, ki je oral ledino na področju ekološkega prebujanja v lokalnem okolju? »Malo samovšečno bi rekel, da je trajalo več kot trideset let, da je prišlo do spoznanja, da smo takrat počeli prave stvari, ki so koristile dolini in ljudem. A nič zato, tudi trideset let kasneje ni prepozno, čeprav takega priznanja nisem pričakoval. Priznanja mi niso nikoli veliko pomenila, a to mi, saj sem Šoštanjčan, ki se je kot otrok s staršema iz Kostanjevice na Krki preselil v Šoštanj, kjer sem preživel čudovito mladost in očitno tukaj tudi pustil nekakšno sled.« Kje v smislu varovanja okolja vidite priložnosti za občino Šoštanj in kako do ekološko pridobljene energije? Ali je jedrska energija naša prihodnost, so to vetrne elektrarne, tudi električna vozila, vozila na vodik? »O tem imam svoje mnenje, ki ga ne skrivam. Prihodnost Šoštanja je v znanju, odločnosti in trmi pri doseganju jasno zastavljenih ciljev, kar so ljudje že dokazali, npr. pri nameravanem sosežigu odpadkov, ki so ga enotno zavrnili. Zdaj visi nad Šoštanjem oblak, ki se mu reče predčasno zaprtje TEŠ-a. Govorijo o letnici 2033, kar je skregano z zdravim razumom. Edina letnica, ki šteje in s katero smo zavezani Bruslju, je letnica 2050. Kot vidimo, se posamezne države članice EU same odločajo o tem, kdaj bodo prenehale uporabljati premog kot glavni energent za proizvodnjo električne energije. Današnje napovedi 'razogličenja' Slovenije pomenijo, da bomo zdr-

Častni občan Občine Šoštanj Vane Gošnik Prihodnost Šoštanja je v znanju, odločnosti in trmi pri doseganju jasno zastavljenih ciljev – Za Šaleško dolino zapiranje Premogovnika Velenje pomeni socialni zlom, saj nimamo nadomestnih projektov, ki bi jih do leta 2033 uresničili tako, da bi prezaposlili ljudi veli v energetsko revščino. Veter in sonce bosta tudi v prihodnje k proizvodnji električne energije prispevala zanemarljiv delež. Torej nam preostaneta dve možnosti: ali zgraditi nov blok jedrske elektrarne ali pa ohraniti proizvodnjo elektrike v Šoštanju. V eni najbolj modernih evropskih elektrarn, kar šesti blok TEŠ-a vsekakor je.« Ste neke vrste varuh okolja v lokalnem okolju. Tudi nekdanji predsednik Zelenih Slovenije.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je v Šaleški dolini pojavilo Šaleško ekološko gibanje, je bilo v času socialističnega samoupravljanja to na robu dovoljenega. Kako gledate na tiste čase? »Takrat svojega početja nismo usmerjali proti režimu. Naš namen je bil na kulturnem in okoljevarstvenem področju spreminjati stvari na bolje. Naš cilj je bil bistveno zmanjšanje obremenjevanja okolja za vsa živa bitja, ljudi, živali in rastline. Tega smo se lotili tako, da smo začeli dosledno upoštevati zakone. Oblastem smo nastavljali ogledala.

Pri tem se nismo imeli za heroje. Pri zagovarjanju načrtov, predlogov in zahtev smo sčasoma našli sogovornike celo pri tedanji oblasti in onesnaževalcih. Tudi v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj. Skupaj smo se dogovorili o vrsti ustreznih rešitev, četudi je bilo to sprva videti nemogoče. Ena takšnih rešitev je bila npr. vzpostavitev zaprtega krogotoka transporta pepela iz TEŠ-a v velenjsko jezero, kar je omogočilo njegovo oživljanje.

Ali pa odžvepljevanje TEŠ-a, kar je bil največji problem, ki smo ga ob premagovanju konfliktov sčasoma tudi dostojno rešili. Ustavili smo tudi raziskovalna dela za pripravo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz JE Krško v Velunjskem grabnu.

Prav to prizadevanje je privedlo do okoljskega vrhunca v tistem času, do protestnega ekološkega shoda leta 1987 na Titovem trgu v Velenju, na katerem se je zbralo med 10 in 15 tisoč ljudi iz Šaleške doline, Slovenije in tudi tujine. Na shodu so ljudje

učinkovito in odmevno izrekli odločni 'ne' odlagališču radioaktivnih odpadkov in zahtevali popolno ekološko sanacijo Šaleške doline. Prav tako je takratni Rudnik lignita Velenje kljub že sprejeti odločitvi o odpiranju jame Šoštanj odstopil od namere, s tem pa so se po dolgih desetletjih omogočile novogradnje in sanacija obstoječih objektov ter infrastrukture na območju šoštanjskega trikotnika (severni del Šoštanja, Metleče, Topolšica).«

ko bo naša dolina zaradi onesnaženja terjala nov davek? »V Šaleški dolini smo na okoljevarstvenem področju dosegli ogromno. A zaslug ne gre pripisati le takrat aktivnim okoljevarstvenikom, temveč tudi tistim (onesnaževalcem), ki so znali prisluhniti razumnim zahtevam. Emisije SO2 so bistveno manjše kot takrat, ko so umirali gozdovi na območju Zavodnja, bistveno manjše so emisije NOx, prašnih delcev, hrup … TEŠ 6,

Foto: reporter.si

Župan Občine Šoštanj Darko Menih je letošnji naziv Častni občan Občine Šoštanj podelil Vanetu Gošniku za njegov prispevek k ekološki sanaciji Šoštanja ter za ekološko prebujanje na lokalni in državni ravni. Oboje je pri njem prepleteno in povezano v neločljivo celoto, njegovo delo pa je v lokalni skupnosti in državi Sloveniji pustilo globoke in trajne sledi. Na našem območju je bilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja to edino takšno politično gibanje, ki je imelo v svojem vsebinskem jedru skrb za zdravo in prijazno okolje za rastline, živali in ljudi. Danes se zdi to ob inflaciji skupin civilne družbe samoumevno, a v času socialističnega samoupravljanja je bilo to na robu dovoljenega in hkrati zametek alternativnih družbenopolitičnih gibanj tudi v Šaleški dolini. Ob tej priložnosti smo mu čestitali tudi mi in ga povabili na pogovor.

13

POGOVOR

14. oktobra 2021

Spodbudili ste celo vrsto ekološko ozaveščevalnih akcij. Kako gledate na tiste, ki se na pot borbe za čisto okolje podajajo v sedanjih časih? »Tisti, ki smo se reševanja okoljskih težav lotevali resno, brez političnih in finančnih koristi in ambicij, smo zelo razočarani, da ne rečem jezni. Danes je v Sloveniji množica nevladnih okoljskih organizacij, ki se imenujejo nevladne, napajajo pa se s proračunskim vladnim denarjem. Te organizacije česa konkretnega nimajo pokazati. Pravih okoljevarstvenikov je zelo malo, v večini pa je to postala tržna niša za brezdelneže in bleferje, ki so svojo priložnost našli v pisarniškem reševanju okoljskih težav in izobešanju transparentov.« Zahtevali ste popolno sanacijo Šaleške doline. Se zahteva uresničuje ali smo znova na poti,

ki je zgrajen po BAT tehnologiji, z najboljšo razpoložljivo tehniko, je ena najsodobnejših elektrarn v Evropi. Velika večina nemških premogovnih elektrarn se lahko za njim skrije. Omenil sem že očiščenje jezerske vode (uran, radon 222) in preprečitev izgradnje odlagališča jedrskih odpadkov. A teh rezultatov naših takratnih prizadevanj je še veliko več. Zato je še toliko manj doumljivo, da želijo danes Šaleško dolino ponovno spremeniti v nekakšno zaostalo, od boga pozabljeno okoljsko kolonijo.

Ideja o kurjenju odpadkov SRF ali komunalnega blata kot nadomestnega alternativnega goriva kaže prav v to smer. Prav tako razmišljanje, da bi namesto TEŠ 6 zgradili plinsko parno elektrarno. Mimogrede, plin se je v zadnjem obdobju podražil za tristo odstotkov, kar pomeni, da bi Slovenija postala energetsko odvi-

sna od tujine (predvsem Rusije).

Tudi odločitev, da bo nova trasa hitre ceste tretje razvojne osi tekla skozi središče Šaleške doline, pomeni, da se bodo tovornjaki iz Romunije, Madžarske, Bolgarije, Uzbekistana, Ukrajine … valili skozi središče Šaleške doline z vsemi posledicami in emisijami škodljivih snovi (hrupom, prahom). Ne vem, če se ljudje, zagreti za to traso, zavedajo, kaj lahko pričakuje dolina. A izredno pomembna je tudi letnica 2033, ko naj bi zaprli TEŠ in Premogovnik Velenje. Nihče tega od Slovenije ne zahteva, obenem pa je finančno in po fizikalnih zakonih za Slovenijo neizvedljiva. Da o energetski samooskrbi Slovenije z električno energijo (termoelektrarna in premogovnik prispevata približno trideset odstotkov) ne govorimo. Do leta 2033 ni mogoče zgraditi novega bloka jedrske elektrarne ali lagati, da bi to lahko nadomestili s proizvodnjo električne energije s soncem in vetrom. Položaj, v katerem bi se po takšnem scenariju znašla Slovenija, bi bil naravnost samomorilski. Za Šaleško dolino pa bi to pomenilo tudi socialni zlom. Resnih projektov, ki bi do leta 2033 nadomestili TEŠ, PV in vse odvisne poslovne partnerje (kooperante) namreč ni.

Z brezglavim predčasnim in prehitrim zapiranjem pa bi izgubili tudi nakopičeno znanje zaposlenih v TEŠ in premogovniku. Premogovnik je npr. eden svetovno najučinkovitejših globokokopnih premogovnikov, ogromno znanja pa je tudi v Termoelektrarni Šoštanj. Izguba socialne vzdržnosti pa bi prinesla tudi vse ostale neslutene posledice, od izseljevanja ljudi (primer Detroit v ZDA) do zapiranja šol, lokalov, trgovin in ostalih storitvenih dejavnosti. To se bo skoraj zagotovo zgodilo, če bi občini Šoštanj in Velenje ter vsa Slovenija pristali na neumnost, da se oba energetska objekta zaustavita oz. likvidirata leta 2033.« Kje vidite rešitev za Šaleško dolino? »Takšno prestrukturiranje je zahtevno, saj gre za popoln preobrat. Edina rešitev je upoštevanje

letnice 2050, ki jo za uporabo premoga trenutno (še) zahteva EU. Slovenija in Šaleška dolina bi torej morali odločno vztrajati pri tej letnici. Začeti moramo postopoma in v tridesetih letih ustvariti novo industrijo, nove obrate in dejavnosti, ki bodo omogočili nadaljevanje dostojnega življenja ljudi. Uresničitev napovedi, da bi leta 2033 ustavili TEŠ in PV, je praktično napoved revolucije v slovenski energetiki in Šaleški dolini. Ker je najbolj izpostavljen zagovornik zapiranja sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, bi moral svoje mesto nemudoma odstopiti komu drugemu. Šele takrat bi se lahko pričeli razumni pogovori. Kot je razumen npr. generalni direktor ELESA g. Aleksander Mervar, ki svoje mnenje dokaj redno podaja v intervjujih in s katerim se tudi sam zelo strinjam.« Vas za kakšno mnenje v povezavi z ekološko sanacijo Šaleške doline povprašajo tisti, ki so zdaj na položajih? »Če imate v mislih velenjsko in šoštanjsko občino, potem je moj odgovor ne. Drugače je v Holdingu Slovenskih elektrarn, kjer sem zaposlen na področju obremenjevanja okolja pri proizvodnji električne energije.

Ukvarjam se z idejami, načrti in s programi. A ne le za Šaleško dolino, ampak za energetsko vzdržnost in čim večjo samooskrbnost Slovenije. Odločevalci vztrajno in očitno namerno pozabljajo, da Slovenija razen velenjskega lignita nima drugega primarnega energetskega vira.

Imamo sicer vodo (Savo, Dravo in Sočo), a so ti viri odvisni od pretokov voda in za to ne morejo zagotavljati ustrezne sekundarne regulacije slovenskega elektroenergetskega omrežja. Prav tako se ne moremo zanašati na stabilno proizvodnjo iz obnovljivih virov, torej sonca in vetra, ki je tako in tako zanemarljiva. Slovenija ima le en vir primarne energije, ki zagotavlja stabilno oskrbo države z električno energijo. To sta Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj.

Lahko bi ju sicer nadomestili z ruskim ali alžirskim plinom, a bi nas to potisnilo v energetsko in cenovno odvisnost. Druge možnosti kot ohraniti proizvodnjo primarnega energenta, torej velenjskega lignita in obratovanja TEŠ, Slovenija preprosto nima.

Najmanj do leta 2050. 🔲

Jasmina Škarja

Vlak prijateljstva jih je popeljal v Kočevje V splet aktivnosti ob praznovanju 130-letnice savinjske proge in 20-letnice izletov z vlakom prijateljstva se je vključilo tudi Društvo upokojencev Šmartno ob Paki.

Jubileja je zaznamovalo, kot se zanju spodobi – z izletom z vlakom.

Cilj 69 udeležencev izleta iz občine Šmartno ob Paki ter sosednjega Letuša je bilo tokrat Kočevje, pot do tja pa jih je po nekaj prestopih vodila po obnovljeni železniški progi. Ob tej priložnosti jim je na sprejemu kočevski podžupan Gregor Košir predstavil lokalno skupnost kot po površini največjo občino v Sloveniji, povedal pa je tudi o njenih prizadevanjih v okviru zelene turistične destinacije. Gosti-

telji – člani Društva upokojencev Kočevje – pa so jih popeljali na ogled tamkajšnjih znamenitosti in zanimivosti. Teh ne manjka, saj med turisti velja, da je obisk tega kraja izlet v naravo in zgodovino.Ob slovesu so jim gostitelji obljubili, da jim bodo obisk vrnili. Tudi možnost navezave stikov obstaja, so še dejali.

Na poti domov so udeleženci izleta z vlakom prijateljstva ugotavljali, da je bilo sicer treba zgodaj vstati, a se je splačalo, saj so imeli »kaj početi in videti«. Pa še epidemiološke ukrepe so dobro prestali. 🔲

tp Med drugim so si ogledali Šeškov dom (nekdanji Sokolski dom), kjer je od 1. do 3. oktobra leta 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda.

Naš čas, 14. 10. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Očitno je, da bodo varnostni ukrepi proti covidu-19 še dolgo veljali. Med te spada tudi nošenje mask. Zaradi tega so gluhi v najslabšem položaju, saj ne razumejo osebe, ki nosi masko in je ne želi umakniti, da bi lahko videli obraz oziroma ustnice, s katerih gluhi razbirajo besede. O tem so ob letošnjem mednarodnem dnevu gluhih, ki je potekal konec meseca septembra pod sloganom Praznovanje uspešnih gluhih skupnosti, precej govorili, saj se spopadajo z različnimi govorno-socialnimi ovirami, zaradi česar so dostikrat izolirani v slišečem okolju. »To je problem, ki ga slišeči ne razumejo,« razloži gluha članica Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje Jana Maier, ki želi s temi besedami prispevati svoj delež k borbi za pravice gluhih z željo, da bi jih ljudje razumeli. V nadaljevanju navede nekaj primerov, kaj se gluhim je in se bo, kot kaže, dogajalo še nekaj časa, dokler ljudje ne bodo vedeli, zakaj naj masko umaknejo, če jih gluhi za to prosijo. Tudi v Uradnem listu Republike Slovenije je zapisano, da se pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhonemimi in naglušnimi osebami, ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza lahko začasno opusti, če je mogoče zagotoviti medosebno razdaljo več kot dva metra, uporabo vizirja ali če komunikacija s temi osebami poteka za stekleno pregrado.

»Prodajalka je vreščala, naj dam masko gor.«

»Šel sem v manjšo trgovino, nameraval sem nekaj vprašati in kupiti. Dal

Industrija na območju Šaleške doline je mnoge spravila do kruha, a nekatere za ceno zdravja. »Ko sem jaz v začetku 80. let prejšnjega stoletja dobil oceno o invalidnosti, so takratnemu Rudniku lignita Velenje rekli kar tovarna delovnih invalidov,« je Drago Kolar, novi predsednik Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje, osvetlil ozadje ustanovitve društva v podporo delavcem s statusom invalida, ki danes deluje že dobrih 50 let in mu dela ne zmanjkuje, čeprav število delovnih invalidov na srečo upada. Sestavljajo ga odbori invalidov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, aktiv delovnih invalidov Skupine Premogovnik Velenje ter novoustanovljeni aktiv invalidov. Društvo šteje okrog 1600 članov – tako polnopravnih s statusom delovnih invalidov kot pridruženih.

MDI ŠD Velenje predvsem nudi informacije o statusu delovnega invalida, spremlja in interpretira zakonodajo ter odločevalcem predlaga ukrepe za lajšanje življenja delovnih invalidov. Skrbi za povezovanje in druženje invalidov ter za njihovo vključevanje v delovno

Gluhi se v času koronavirusa zaradi mask težko sporazumevajo V Uradnem listu Republike Slovenije je zapisano, da se pri neposredni komunikaciji z gluhimi osebami uporaba zaščitnih mask lahko začasno opusti, če je mogoče zagotoviti medosebno razdaljo več kot dva metra sem masko dol in lepo prosil prodajalko, če lahko tudi ona da masko dol, ker sem gluh in moram za razumevanje videti ustnice. Z eno roko je držala svojo masko, z drugo pa mahala proti meni in nisem nič razumel. Pokazati sem ji hotel odlok vlade in potrdilo, da sem cepljen, pa je samo mahala proti meni. Naj poudarim, da je med nama bila steklena pregrada. Vstopila je oseba, ki je vse to videla, jaz pa sem se obrnil in odšel. Ta oseba me pozna in mi je pozneje povedala, da je prodajalka vreščala, naj dam masko gor.«

»Sprevodnik na vlaku ni razumel, kaj mu želim z izpisom iz Uradnega lista sporočiti.«

»Bila sem na vlaku, in ko je prišel sprevodnik, sem mu kazala karto. Nekaj mi je govoril. Prosila sem ga, če lahko da masko dol, ker sem gluha. Zgodilo se ni nič. Po mimiki njegovega obraza sem videla, da je jezen. Pokazala sem mu izpis Uradnega lista. Verjemite, da je prebral, a očitno ni razumel, ker je še naprej govoril z masko na obrazu.«

Ob dogodku, o katerem ste objavili v vašem časopisu, moram vaše bralce obvestiti o dogajanju, ki je pripeljalo do izstopa naše članice iz velenjskega občinskega sveta.

Kot je bralcem Našega časa gotovo znano, je pred poldrugim letom za hudo boleznijo umrl dotedanji predsednik MO SLS

ker sem gluha in razbiram z ustnic.

Nejevoljno je zavila z očmi in precej težko odstranila masko ter mi govorila. Kasneje sem izvedela, da je bila zdravnica. Zanima me, ali v primeru, če k njej pride invalid na vozičku, tudi tako zavije z očmi. Jasno, temu invalidu lahko govori z masko.«

»Sedela sem in skoraj jokala, ker nisem nič razumela.«

»Z osebnim zdravnikom se lepo sporazumevam sama. Masko vedno sname in lepo govori z mano. Ker sem morala opraviti določene preglede, sem bila naročena pri specialistu. Tja sem šla s slišečim možem, ki pa je moral počakati v čakalnici.

Jana Maier Prepričana sem bila, da se bom lahko sama pogovorila z zdravnikom. A »Prosila sem zdravstveno žal sem se uštela, saj ni hotel odstraniti delavko, da sname masko, ker maske. Kljub temu da sem ga dvakrat sem gluha.« lepo prosila. Govoril mi je in govoril, ra»Prišla sem do zdravstvenega doma, zumela nisem nič, ker razbiram z ustnic. ker sem imela termin. Vhodna vrata so Verjetno je mislil, da bom razumela, če bila zaprta, ker prost vstop ni bil dovo- bo bolj na glas govoril, saj sama dobro ljen. Čakala sem kratek čas, ko je prišla govorim. Oglušela sem mlada in govor zdravstvena delavka. Z masko je nekaj je ostal. Sedela sem in skoraj jokala, ker govorila. Prosila sem jo, naj jo sname, nisem nič razumela. Nato me je pospre-

mil do čakalnice in moža vprašal, če sem res gluha. Ko je potrdil, je zdravnik rekel, da izvide dobim po pošti in naj jih preberem. Kako mislite, da sem se počutila? Diskriminirano.«

Želijo si, da bi jih slišeči bolje razumeli

To so zgodbe gluhih, ki jih je zbrala Jana Maier. Še veliko več jih je in so se dogajale po različnih krajih v Sloveniji. »Naš namen je, da bi nas slišeči bolje razumeli. Verjemite, da vsi gluhi razbiramo z ustnic. Potrebujemo samo miren, razločen govor, ne glasnega govorjenja.

Med nami je veliko takih, ki so sluh izgubili sčasoma in ti še vedno dobro govorijo. Kljub temu pa razbirajo z ustnic.

Razočarani smo nad zdravstvenim osebjem, tako v zdravstvenih domovih kot lekarnah. Prepričani smo, da so prejeli odlok vlade, a je verjetno žal obležal nekje v predalu,« je prepričana Maierjeva, ki je navedla primere ljudi, ki jim branje z ustnic in opazovanje mimike obraza predstavljata osnovno komunikacijo. Dodaja še, da je gluha gospa, ki je opisala dogodek na vlaku, napisala pritožbo Združenju tolmačev Slovenije v Ljubljano. Le ti so obvestili upravo Slovenskih železnic. Prejela je odgovor, da bodo uslužbence na železnici obvestili o ravnanju v podobnih situacijah v bodoče, njej pa so se opravičili. »To je nekaj zgodb in lahko bi jih še naštevala, a je preveč vsega. Dogajale so se in se še vedno.« Kot kaže, jim ne preostane nič drugega kot to, da s sabo nosijo kopijo odloka vlade in majhen blok s svinčnikom, da bodo lahko napisali, kar želijo povedati.

Skrbijo za boljše življenje invalidov Na septembrskem volilnem zboru članov MDI ŠD Velenje je zaupanje za vodenje društva dobil Drago Kolar

❱

okolje in širšo družbo. Izvaja razne športne, kulturne in izobraževalne aktivnosti. Nudi možnost ugodnega letovanja v počitniških kapacitetah Zveze delovnih invalidov Slovenije. Med prioritetnimi nalogami novega vodstva društva je krepitev športne sekcije, ki je tradicionalni sestavni del programa MDI ŠD Velenje, z novimi, mladimi člani. Tudi sicer želijo pomladiti društvo, zato so ustanovili aktiv invalidov z nalogo iskanja in vključevanja mlajših invalidov. »Izredno pomembno

Rekli so ❱

Predsednik MDI ŠD Velenje Drago Kolar: »Invalid ni le oseba na vozičku ali brez roke. Invalidnost ima različne oblike in prizadene tudi mlajše. Pomagati moramo vsem.«

Mnenja in odmevi Brigita Tretjak zapustila vrste SLS

14. oktobra 2021

Velenje Mihael Letonje. Slovenska ljudska stranka v Velenju je ostala brez predsednika, vendar ne brez vodstva, saj bi morala predsednika nadomeščati oba podpredsednika in seveda tudi občinska svetnica Brigita Tretjak in prevzeti vodenje Odbora v svoje roke. V resnici pa se v stranki skoraj nič ni dogajalo.

Res je, da je stanje, ki je nastalo v Sloveniji zaradi epidemije covida-19, že samo po sebi pripe-

Drago Kolar

Pisarna MDI Šaleške doline Velenje je na Kersnikovi 13 v Velenju.

Uradne ure imajo ob ponedeljkih med 16. in 17. uro ter ob četrtkih med 9. in 10. uro.

Predsednik je dosegljiv na telefonski številki 041 634 833.

je, da najdemo invalide, jim predstavimo naše delovanje, kaj vse nudimo, kako so lahko aktivni, da jim ponudimo pomoč,« poudarja Kolar. Nadaljevali bodo dobro prakso dveh velikih socialnih projektov – Viški hrane in posredovanje dobrin iz Banke hrane. »Prevzel sem tudi naloge, ki so

nujno potrebne, da bosta delovanje in poslovanje društva lažja in bolj transparentna. Zdaj bomo vsa sredstva zbirali na enotnem transakcijskem računu. Poenotili smo letno članarino v društvu, ki letos znaša osem evrov. Odbori in aktiv bodo še naprej sami razpolagali z zbranim denarjem, bodo

ljalo do ohromitve združevanja in političnega dogajanja, kar pa ne more biti izgovor za popolno nedelavnost.

Sam sem kot član SLS in predsednik Narodne zveze pri SLS, sicer pa brez kake funkcije v velenjskem odboru, čakal, da bi se kaj zgodilo. Navezal sem stike tudi s Tretjakovo in s podpredsednikoma. Kot posameznik sem vložil predlog za poimenovanje ene od velenjskih ulic po Jožefu Kranjcu, velikem Škalčanu, ki se je rodil natanko pred 200 leti (odgovora o tem, ali je bil moj

predlog izglasovan, do danes nisem dobil). Kot posameznik sem v imenu SLS organiziral sodelovanje s SDS pri nadomestnih županskih volitvah.

Po dolgem čakanju sva se s predsednikom stranke Marjanom Podobnikom dogovorila, da bom poživitev delovanja SLS vzel v svoje roke. S pomočjo dveh članov stranke Hermana Arliča in Marka Jeraja sem organiziral zbor članov stranke, ki se je zgodil dan po tem, ko ste v vašem cenjenem časopisu objavili izstop Tretjakove. Pisno smo

pa odslej morali prispevati svoj delež za delovanje društva, da bomo krili obratovalne stroške.

Prenoviti moramo tudi statut,« je novi predsednik naštel nekaj administrativnih sprememb.

Veseli ga, da je obenem predsednik Sveta za invalide v Mestni občini Velenje, v katerega so vključeni tudi predstavniki drugih lokalnih organizacij, ki nudijo humanitarno pomoč. »Iščemo rešitve za ovire, ki invalidu onemogočajo normalno življenje.

Zahvaljujoč socialni naravnanosti naše lokalne skupnosti lahko težave, ki jih zaznamo, zelo hitro rešimo,« se nadeja, da bo s povezovanjem organizacij še bolj učinkovito iskal pomoč invalidom, saj je tudi podpredsednik Območnega združenja Rdečega križa Velenje in predsednik Odbora za pomoč občankam in občanom v Mestni občini Velenje.

povabili prav vse člane, tudi oba podpredsednika in seveda Tretjakovo. To gospo sem obvestil tudi telefonično, v pogovoru pa mi je povedala svojo namero za izstop.

Poskušal sem jo pregovoriti, da tega ne bi storila, vendar je očitno bila že odločena. Seveda se je lažje postaviti pod tujo streho kot pa popraviti svojo, ki jo je porušila nesreča.

Velenjski člani stranke so na sestanku potrdili mojo funkcijo v. d. predsednika občinskega odbora. Predsednica glavnega odbora SLS Darja Jamnik nas

🔲

Jasmina Škarja

Invalidov je manj

Po spominu sogovornika je bilo v 80. letih v velenjskem premogovniku okrog 1200 delovnih invalidov. Zdaj se število giba okrog 300, še vedno pa je aktiv delovnih invalidov Skupine Premogovnik Velenje največji v državi. Manj invalidov je tudi v drugih podjetjih. »Organizacija dela v industriji je veliko boljša.

A še vedno prihaja do poškodb, nezgod, bolezni, katerih posledica je invalidnost. To je naš vsakdan, zato delovne invalidnosti ne bomo izkoreninili. Prav zato moramo še naprej iskati vedno nove načine, da poskrbimo za lažje življenje invalidov,« je odločen Drago Kolar. 🔲

Tina Felicijan

Šaleško društvo invalidov je eno od 69 društev, včlanjenih v Zvezo delovnih invalidov Slovenije, ki združuje okrog 50 tisoč članov.

Izvajajo osem psiho-socialnih programov, ki jih financira Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij.

je seznanila s pripravami na volitve naslednjo pomlad. Kot je znano, bo SLS na volitvah v državni zbor sodelovala v gibanju Povežimo Slovenijo.

Izbrali in potrdili smo tudi skupino članov, ki bo sedaj delovala kot občinski izvršilni odbor.

SLS v Velenju torej spet živi in deluje, Brigiti Tretjak pa seveda želimo uspešno delovanje na novi politični poti. 🔲 Borut Korun, v. d. predsednika MO SLS Velenje

Naš čas, 14. 10. 2021, barve: CMYK, stran 15

Živahno druženje pododborov Društva upokojencev Velenje

Kulturno življenje bo počasi spet zaživelo

Krajani vseh devetih podoborov so se predstavili z različnimi aktivnostmi – Zavedajo se, da so zelo pomembne za generacijo v tretjem življenjskem obdobju Krajevna skupnost Stara vas in njihov pododbor Društva upokojencev sta 8. oktobra organizirala prireditev Večer na vasi, na kateri so se predstavili tudi ostali pododbori Društva upokojencev Velenje, ki ga sestavlja devet pododborov. Predlagatelj srečanja, predsednik Društva upokojencev Franc Vedenik, je pozdravil prireditev in organizatorje. »Tokrat tu nisem zgolj po uradni dolžnosti, temveč bom nastopil skupaj s člani pododbora KS Podkraj. Predstavili se bomo z doma narejenimi instrumenti iz buč, sam se bom preizkusil na trobenti,« nam je nasmejano dejal in se hitel pripravljati na svoj glasbeni nastop.

Zdrav duh v zdravem telesu skozi vse življenje

Predsednik pododbora DU KS Stara vas Danijel Berzelak je med

Vrli Rečičani v Zgornji Savinjski dolini se tudi v tem, modernem času trudijo, da bi zanamcem predali kulturno izročilo v knjigi, sliki, kamnu in lesu, predvsem pa zgodbe, ki so se skozi stoletja ohranile vse do danes.

Med te sodi tudi pridobitev trških pravic, ki jih je kraju podelil ljubljanski škof Ivan Tavčar v letu 1585, s tem pa tudi prebudil občasno sezonsko sejmarjenje, ki je na trg prineslo tudi druženje ljudi in nekaterim prepotrebne zaslužke. V spomin na obdobje med vojnama tamkajšnje turistično društvo v sodelovanju z Občino Rečica ob Savinji ter domačimi kulturniki prireja enkrat letno prav poseben dogodek. Četrt stoletja Lenartovega sejma, ki je ohranjal prvine klasične ponudbe domačih poljskih in kulinaričnih pridelkov, orodij za potrebe dela na kmetijah, v gozdu in domovih, oblačila, umetnostne ročne izdelke, krošnjarsko robo, kovane predmete ter jesenske pridelke sadja in kostanja.

Vedno je dišalo po moštu, ki so ga iznajdljivi prireditelji priskrbeli za dobro vzdušje. Pomembno je, da so sčasoma poleg Lenarto-

Po dobrem letu in pol epidemične realnosti se kulturno življenje počasi spet prebuja. Posamezne pevske in glasbene skupine so ponovno zaživele ob izpolnjevanju pogojev PCT, delujejo pa še v okrnjenem obsegu. Upokojenci tako že načrtujejo "revijo" pevskih zborov DU Velenje. Ta prireditev naj bi bila že 3. novembra v dvorani GD Škale, če bo seveda dovolj prijavljenih.

Trenutno je prav zaradi omejitev vprašljiv nadaljnji obstoj MPZ Kajuh. V KS Stara vas je bilo že organizirano in realizirano srečanje pododborov DU Velenje, in sicer v petek, 8. oktobra.

S svojimi točkami, pevskimi, glasbenimi in recitatorskimi, so srečanje popestrile skupine kar sedmih pododborov od devetih obstoječih. Bilo je veselo in zabavno. Tudi na tem srečanju so nastopajoči kakor tudi ostali gostje morali izpolnjevati PCT pogoje. Vsi prisotni so bili ob zaključku deležni pogostitve, za žejne pa je bilo tudi poskrbljeno. Po uradnem delu so navzoči pevci in harmonikarji poskrbeli še za razvedrilo. 🔲

To je bilo letos prvo srečanje pododborov Društva upokojencev v takšnem obsegu. Ker je pododbor Društva upokojencev KS Stara vas najmlajši, so srečanje, ki je potekalo pod šotorom, organizirali v njihovi krajevni skupnosti. Hrane, pijače, zabave in dobre družbe ni manjkalo.

aktivnostmi njihovega pododbora izpostavil dobrodelnost in razdeljevanje hrane. »Zelo aktivni smo v športu, enkrat mesečno organiziramo pohode, da ostajamo tako duševno kot fizično usposobljeni za delo, saj se zavedamo, kako pomemben je zdrav duh v zdravem

telesu. Veseli smo, da so na tokratni prireditvi krajani vseh devetih pododborov, ki se predstavljajo z različnimi aktivnostmi, od glasbe do recitacije. Različne aktivnosti so namreč zelo pomembne za generacijo v tretjem življenjskem obdobju. Združujemo vse sile, da

Danijel Berzelak

ostanemo zdravi. Zadovoljni smo tudi, ker so nas krajani dobro sprejeli. Če nas je bilo na začetku leta 2019 okrog petdeset, se lahko danes pohvalimo s številko devetdeset.« Predsednica Krajevne skupnosti Stara vas Mira Tepej je poudarila, da so v njihovi krajevni skupnosti srečanje organizirali na željo predsednika DU Velenje, saj so najmlajši pododbor, ki pa se trudi izpeljati čim več aktivnosti.

Četrt stoletja sejmarjenja Ivanu Tavčarju v čast Tradicija in pristno izročilo privabila mnoge obiskovalce – Sejem je pač bil živ

Bile so jih same oči.

vih likov ciganskega para Urške in Pavla, cukrove Lize, prodajalca drobnarij pičkurina, šuhpucerja, slepca, šošterja, koroške lectarke in medičarke, bečelarja Joškota in pogostokrat lajnarja s Kranjskega dodajali še nove. Nikoli se ni prav dobro vedelo, kdo

je nepovabljeni zmikavt, kateremu zlepa ni ušla kajha (zapor).

V starodavni oblačilni kulturi se vedno predstavijo tudi kmečke družine, trška gospoda in predstavniki oblasti v likih župana ter občinskih policajev. Nikoli niso manjkali mlinar iz Brinečevega

Zeliščarke Šopek iz Mozirja ne manjkajo na nobenem sejmu.

kmečkega mlina z dolgoletno tradicijo, izdelovalci košev z lučkih hribov, celo sedlarji s konjsko vprego. Posebno patino je v začetku dodal pokojni publicist Aleksander Videčnik, ki je skrbno obnovil nekaj pristnih besed in poimenovanj, stil iz tistih caj-

tov, ko je vse še počasi potekalo in bilo dolgega veka. Nepozabna bo ostala skrbna organizatorica sejma Vida Orlovič, ki je imela srčene … tam nekje, ter nepogrešljivi Nazarčan iz Spodnje Rečice Marjan Šinkar. Ta je vsakič privlekel s kakšnega podstrešja

Otroški živžav Mladinskega centra Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki – Že vrsto let v javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki ob Tednu otroka organiziramo menjalnico igrač, ki je vedno dobro obiskana. Lani je zaradi znanih ukrepov sicer nismo izvedli, smo se je pa zato veselili letošnje leto, in jo še nadgradili.

Trud je bil poplačan, saj se je dogodka udeležilo več kot 30 otrok.

V spremljevalni program smo vključili vse bolj popularno jogo za otroke ter poučno delavnico »Mi in narava«. Celoten dogodek, ki je letos potekal v okviru Tednov vseživljenjskega

15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

14. oktobra 2021

učenja 2021 in kot zaključek tedna otroka, pa smo poimenovali Otroški sobotni živžav.

Zanimivo je bilo opazovati otroke, ki so do potankosti pregledovali nabor igrač in se premišljeno odločali, katero bodo vzeli s sabo. Spet drugi so igračo zgolj s pogledom izbrali že skorajda na vratih. Veseli nas dejstvo, da se otroci zavedajo načela kolikor prineseš – toliko odneseš. Seveda ne smemo pozabiti omeniti tistih, ki so prinesli veliko več igrač, kot so jih nato odnesli. Vse bomo skrbno spravili in predali naprej tistim, ki jih ne morejo imeti. Posebno

Letošnjo menjalnico igrač so nadgradili z jogo za otroke.

smo bili veseli odličnega odziva otrok nad novostma – jogo in delavnico. Slednjo sta v okvi-

ru operacije Mi smo SVETloba izvedli sodelavki z Zavoda Savinja. Pripravili sta razgiba-

no didaktično družabno igro, skozi katero otroci spoznavajo pojem podnebnih sprememb

P.K.

V krajevni skupnosti pa tudi drugače potekajo številne akcije. »V mesecu oktobru pripravljamo še predstavitev knjige Enojčki našega krajana Jožeta Meha, potem pa bo že kmalu čas za novoletne aktivnosti, prižig luči in prihod dedka Mraza. Zagotovo se bomo do konca leta še nekajkrat srečali in družili s krajani.« 🔲

jš

kmečka orodja, priprave, brusil nože ali se prerival v sejemski gneči s starim biciklom »triumfom«. Veliko faušnih pogledov je bil deležen, če ja na štango naložil kakšno brhko deklino ali celo oženjeno ženščino. Kaj bodo pa ljudje rekli?! Tokratna, že 25. prireditev pri Tavčarjevem dvorcu (ki še kar čaka na boljše cajte in kakšnega petičnega gospodarja za obnovo in ohranitev stavbne dediščine), je pokazala, da je volje za izvirno obujanje tradicije in spominjanje tudi med mladimi dovolj. Uradna županja Ana Nuša Rebernik je zastražena s trškima policajema z zadovoljstvom objavila, da podpira tovrstne dejavnosti in marljive sokrajane, ki spoštujejo tradicijo in ohranjajo pristno izročilo njihove lepe občine in Rečice.

Tokrat pa je bila zadovoljna tudi občinska »medgen« Urška Selišnik, ki nikoli ne ve, kje se je glava drži, ko počasi komandira in se ji nič ne mudi.

Resno pa: »Sejem bil je živ in prav je tistemu, ki doma je v nedeljo gnil!« 🔲

Jože Miklavc

in pristope za varovanje okolja. Jogo za otroke je izvedla domačinka Mojca Drofelnik, ki jo je predstavila kot igrivo, sproščeno in zabavno vodeno vadbo, ki otrokom omogoča, da spoznajo preproste tehnike sproščanja in se preko različnih iger in pravljic naučijo osnovnih jogijskih položajev. Na vadbi so z zanimanjem prisostvovali tudi nekateri starši.

Po uspešno izpeljanem dogodku v mladinskem centru z navdušenjem pogledujemo proti koncu meseca, ko bosta v času krompirjevih počitnic v naši hiši ponovno otroški smeh in živžav. 🔲

Amadeja Koren

Naš čas, 14. 10. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

14. oktobra 2021

Vse bližje vrhu

Bodo kos odličnim Nemcem?

Državni prvaki v soboto gostujejo pri novincu Herzu, v torek v Rdeči dvorani prvi evropski dvoboj v novi sezoni Velenjski rokometaši začenjajo v torek mednarodni ples v skupinskem delu Lige Evropa. Kot državni prvaki so se vanj uvrstili neposredno. V prvi tekmi bodo gostili Magdeburg. Njihova skupina C je zelo atraktivna, za mnoge tudi najmočnejša. Poleg njih in Nemcev bodo v njej nastopali še švedski Sävehof, francoski PAUC, španski Logrono La Rioja in hrvaške Nexe Našice.

Izbranci trenerja Zorana Jovičića so v 5. krogu domačega prvenstva s šestnajstimi goli razlike premagali Maribor, v soboto pa bodo gostovali pri novincu, moštvu Herz Šmartno. To bo njihova zadnja preizkušnja pred dvobojem z Magdeburgom. Po visoki zmagi v štajerskem derbiju, ki to sploh ni bil, saj so bili Velenjčani premočni za izbrance trenerja Luke Žvižeja, smo se pogovarjali z najboljšim strelcem domačih Maticem Verdinkom.

Sta poraza s Trimom v prvem krogu in Loko v drugem medtem že pozabljena? »Seveda še nista povsem. Na teh tekmah smo naredili preveč napak, ker pač še nismo bili v taki formi kot na koncu prejšnje sezone, ki nam je prinesla naslov državnega prvaka.

Našo igro vse bolj nadgrajujemo in upam, da bomo čim prej dosegli raven lanske. Sta nam pa bila poraza v veliko opozorilo, da pač mora biti takih napak, kot smo jih delali proti podprvaku in zlasti proti Škofjeločanom, čim manj. Sicer pa Loka s tekme na tekmo potrjuje, da je zelo dobro pripravljena. Nenazadnje je doslej doživela le en poraz, Trimo pa je še brez njega.« Tudi vi po uvodnem stresu igrate vse bolje, da ne rečem celo odlično. Zmagujete, in to visoko. Od Maribora ste bili boljši kar za šestnajst golov. Lahka tekma? »Na začetku ni izgledala lahka. Ko smo začeli igrati našo igro in sta nam stekla napad ter obramba, smo se odlepili ter na koncu visoko slavili. To je samo ena tekma, pred nami je še veliko takšnih in želim si, da vse odigramo na takšni kakovostni ravni, kot smo to dobrih petinštirideset minut. Upam, da se ne bomo opustili. Ne smemo se!« Tudi vi prihajate v formo izpred nekaj sezon, ko ste bili kralj strelcev lige? »Lahko bi odgovoril z ja ali ne.

Ni odvisno samo od mene, ampak od priložnosti, koliko žog dobim, kako igramo v obrambi, napadu. Skratka, od vseh ... ni pomembno, kdo zadeva, po-

membno je, da zmagujemo. Če bo tako naprej, kapo dol!« Pred vami je gostovanje v Šmartnem pri Litiji, pri novincu v ligi, ki je le enkrat zmagal, štirikrat zapuščal igrišče sklonjenih glav. Na papirju po kakovosti veliko slabši nasprotnik od vas, gotovo pa bo zelo motiviran; tako kot je bil v 4. krogu, ko je premagal Slovenj Gradec. Ko gre za neenakovreden dvoboj, vedno ponavljamo – nimam česa izgubiti. »Ni lahkega nasprotnika. Ne glede na to, ali je pred nami ekipa z dna lestvice ali vrha, se moramo nanjo maksimalno pripraviti.«

To gostovanje bo že generalka za prvi evropski nastop v novi sezoni. V torek boste v prvem krogu skupinskega dela evropske lige v skupini C, ki je gotovo najmočnejša izmed štirih, gostili aktualnega prvaka, nemški Magdeburg? »Mislim, da bo res. Dodatno bo pokazala, kako smo pripravljeni, kaj moramo še izpiliti, da bi bili kos tudi tako močnemu nasprotniku, kot je Magdeburg.

Potrudili se bomo, iz sebe moramo iztisniti kar največ in biti maksimalni že od prve minute. V torek bomo mi zelo motivirani.« Kaj torej pričakujete? »Upam na najboljše.« 🔲

Rokometaši Gorenja s prednostjo šestnajstih golov potopili Mariborčane Po dveh uvodnih porazih prvaki vse bolj navdušujejo s svojo igro in se z zadnjega mesta vzpenjajo vse više k vrhu. V njih gotovo vsaj potihoma tli želja po ubranitvi naslova. Po petem krogu že dihajo za ovratnik trenutno vodilnemu aktualnemu podprvaku Trimu ter drugim Celjanom. Oboji so vseh pet dosedanjih tekem dobili, do tega kroga še neporaženi Slovan pa je v gosteh proti pivovarjem klonil kar z enajstimi goli razlike.

Po prvem polčasu je zaostajal le za gol. Trebanjci in Celjani so ob Velenjčanih vsekakor (vsaj na papirju) glavni favoriti za nov naslov. Po trenutnem razporedu moramo k njim dodati še tretjo Ribnico in četrte Škofjeločane.

Ti moštvi sta se v tem krogu udarili med sabo, na presenečenje pa so v gosteh z golom razlike gostje premagali favorizirano Ribnico; to je bil prvi poraz moštva z Ribniškega polja, samo enkrat so izgubili tudi Ločani. Spomnimo, v 2. krogu so bil za gol boljši tudi od rokometašev Gorenja. Prvo zmago si je priigral tudi novinec Sviš, ki je v derbiju osupnil z dobro igro Dobovo in odšel domov z obema točkama.

Drugi novinec Šmartno je klonil v Trebnjem z razliko štirinajstih golov, najvišjo zmago s +16 pa so dosegli Velenjčani, ki po porazu v uvodnih dveh krogih s Trimom in streznitvenem z Dobovo visoko zmagujejo. Resda je to bil nasprotnik, ki objektivno nima

možnosti za sam vrh. Njegova kakovost pač ni taka, kot jo imajo prvaki, Trimo in Celje (takšen je bil končni vrstni red v prejšnji sezoni). A favoriti se zavedajo, da moštva morebitne slabše kakovosti ne smejo podcenjevati, ker pač ne igrajo pod pritiskom.

Prav zato so Velenjčani proti Mariboru zaigrali nadvse odgovorno. »Pristop, želja, volja so bili pravi,« je poudaril trener Zoran Jovičič. »Razen v uvodnih minutah, dokler nismo našli svoje igre,« je dodal Matic Verdinek.

Z desetimi goli je bil najboljši strelec tega štajerskega derbija, ki pa je bil daleč od tega. Gostje so dosegli prvi gol in nato še enkrat imeli minimalno najmanjšo možno prednost, v 10. minuti pa

Šmarčani do novih točk

Z igralcem manj do šeste zmage

Dobrovci, 9. oktobra – Na sobotni nogometni tekmi so se izkazali tudi igralci ekipe Šmartno 1928. V Dobrovcih v občini Miklavž na Dravskem polju so domačine premagali z rezultatom 1 : 3. Prvi so zadeli Šmarčani.

V 33. minuti se je izkazal Tim Turinek.

Drugi polčas so bolj podjetno začeli domači igralci in v 66. minuti izenačili.

Marcel Blaj je Šmarčane čez tri minute spet popeljal v vodstvo, Simon Zupančič pa je v izdihljajih tekme dodal še tretji gol.

Stane Vovk

🔲

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

je bil rezultat nazadnje izenačen (7:7). V prve četrt ure neenakovrednega dvoboja je v domači vrsti strelsko blestel Verdinek, pri gostih pa mladi Celjan Mitja Janc. Po zadnjem izenačenju so Velenjčani ujeli svoj ritem in s čvrsto obrambo in hitrimi (proti)napadi ter po delnem nizu med 13. in 16. minuto s 6:0 so v 19. minuti povedli s 15:8. Po golu gostov so v novem silovitem ritmu domači dosegli štiri gole zaporedoma in pet minut pred koncem povedli z 19:9. Prednost desetih golov (20:10) so imeli tudi ob odhodu na odmor, s čimer je bil dvoboj praktično, upamo si trditi, tudi teoretično odločen.

Tolikšne prednosti niti veliko boljše moštvo, kot je bil tokrat

Maribor, bi težko nadoknadilo.

Tudi v drugem polčasu so bili domači popolni gospodarji. Tine Sokolič, ki je bil stoodstoten pri izvajanju sedemmetrovk (4:4), je dve minuti pred koncem popeljal moštvo k najvišji prednosti sedemnajstih golov (37:20), zmagali pa so z razliko enega manj.

Po nadvse skromni predstavi svojih igralcev je njihov trener Luka Žvižej razočarano ugotavljal: »Padli smo na celi črti. Tudi začetek ni bil tak, kot smo si zadali. V napadu smo takrat prihajali do zadetkov, v obrambi pa ni bilo tistega, za kar smo se dogovorili. Normalno, ko enkrat padeš v mlin, se vse te zadeve samo še potencirajo. Iz tega je potem težko priti. Ni lahko. Normalno, da boli. Ni pa rezultat tisto, kar najbolj boli. Boli odnos in pa primanjkljaj borbe. Ne glede na to, če določene stvari ne gredo od rok, se to da nadoknaditi z željo in pravim odnosom. Tega pa danes ni bilo in zato tudi takšen 🔲 S. Vovk rezultat.”

Velenjski nogometaši so si na gostovanju v Biljah priigrali tretjo zmago v gosteh Domači poraz z vodilnim Triglavom v prejšnjem krogu ni omajal njihove samozavesti. Nasprotno, podžgal jih je k odločenosti, da v 11. prvenstvenem krogu na gostovanju na Primorskem ob reki Vipavi nadoknadijo izgubljene točke z Gorenjci.

Po prvem polčasu sta mreži obeh vratarjev ostali nedotaknjeni, kar je bila vsekakor voda na mlin Rudarjev, da se domov vrnejo vsaj neporaženi. Pred odhodom v slačilnico po prvem polčasu se je zgodilo, kar so si najmanj želeli. Že nekaj prej je moral vanjo oziroma med gledalce Juraj Spudić, ki je julija prišel k Rudarju iz hrvaške Velike Gorice, kjer je v tretji ligi igral za NK Kurilovec. Njegovo na trenutke preveč zagrizeno igranje je murskosoboški sodnik Darjan Kovačič z rumenim opominom kaznoval že v 18. minuti, nato še enkrat v 42.

Vsekakor so se igralci s trenerji med odmorom uspešno dogovorili, kako osvojiti vsaj točko.

Kljub igralcu manj pa so si želeli vse tri. Bodo pač preostali garali tudi zanj. Prvi korak k temu je bil zadetek Vita Batistića v 69. minuti. Vedoč, da minimalna

S 4 : 0 je slavil v Krškem; to je bil njegov že deveti komplet treh točk, ki mu zagotavlja trenutno prepričljivo vodstvo s šestimi točkami prednosti pred Gorico, ki je kljub dvema tekmama manj še vedno druga. Za majhno presenečenje so poskrbeli Beltinčani, ki so v gosteh premagali presenečenje desetih krogov, novinko Rogaško. Kljub porazu je ta še vedno na visokem petem mestu.

Fužinar je z najvišjo zmago kroga, s petardo (5 : 0) domov odpravil Ptujčane. Z njo se je povzpel na tretje mesto, na njem je bil pred tem krogom Dob. Moštvo iz domžalske občine je gostovalo v Ljubljani, kjer se je zgodilo morda celo največje presenečenje kroga.

Novinka Ilirija jih je premagaTino Jukić, prvi prvenstveni gol la z 1 : 0 in na lestvici napredovala s prejšnjega štirinajstega prednost pogosto še ne zagota- na dvanajsto mesto. Sicer pa je vlja želenega, so jo želeli podvo- na zadnjih štirih mestih velika jiti. V 86. minuti so si dokončno gneča. Šestnajsti Jadran ločijo z lahko oddahnili, saj je Tino Ju- dvema neodigranima tekmama kić potrdil tri točke, s katerimi so od Ilirije in trinajstega Krškega se spet dvignili na šesto mesto; le štiri točke. Vmes so s sedmimi to pa je bila tudi njihova šesta Ptujčani in šestimi Brežičani. Pozmaga doslej. Zanimivo, noben savčani bodo v naslednjem kronjihov dvoboj se doslej ni končal gu gostovali v Velenju. 🔲 S. Vovk z delitvijo točk.

Na vrhu lestvice je po nepopolnem 11. krogu še vedno Triglav.

Naš čas, 14. 10. 2021, barve: CMYK, stran 17

Letošnje poletje je bilo prelomno za kapetana slovenske rokometne reprezentance Velenjčana Vida Kavtičnika, ki je junija odigral svojo zadnjo rokometno tekmo. Dolgoletni slovenski rokometni reprezentant, dvakratni udeleženec olimpijskih iger in dvakratni zmagovalec Lige prvakov (za Montpellier in THW Kiel) je po enaindvajsetih letih igranja sklenil bogato športno pot. Enega največjih slovenskih rokometašev smo povabili na pogovor.

Letos ste zaključili svojo tekmovalno pot. Rečemo lahko, da sodite med boljše rokometaše svojega časa. Je bila odločitev, da končate kariero, težka? »Že pred nekaj časa sem se spraševal, kako naprej, koliko časa še želim ostati profesionalni športnik. Potem je prišel covid-19, vendar si nisem želel končati kariere na sredi sezone in v času epidemije, zato sem se odločil še za eno leto igranja. Bilo pa je precej turbulentno. Prazne dvorane in odpovedane tekme so dodatno negativno vplivale na mojo motivacijo. Zato mislim, da je bila odločitev, da sklenem kariero športnika prava, in se je zgodila v pravem trenutku. Tukaj in zdaj je čas za nove izzive.« Sodite med najboljše slovenske rokometaše. Koliko je bilo odrekanja, sreče, žalosti, veselja, pričakovanj? »Nikoli nisem svoje službe oziroma igranja rokometa jemal tako, kot da se moram zaradi njega čemu odrekati. Rokomet imam preprosto rad. Rad sem potoval, treniral in bil v družbi soigralcev v ekipi. Ta odrekanja so del moje zgodbe. Če želiš igrati vrhunski rokomet, potem moraš vse to sprejeti. Jaz sem se veselil

Tukaj in zdaj je čas za nove izzive Od Gorenja in Kiela do Montpelliera, Aixa in Nimesa, kjer je letos Vid Kavtičnik poleti zaključil svojo profesionalno športno pot – Ljudje so tisti, ki so kljub številnim lovorikam in uspehom najvišje na lestvici vseh njegovih zgodb vseh situacij, tako lepih kot manj lepih. Vse sem vzel kot del življenja in del športa. Kadar so prišla razočaranja, kadar je šlo kaj narobe, je bilo treba narediti analizo, kako biti boljši. Zavedam se, da smo z vztrajnostjo in s trdim delom kot ekipa dosegali dobre rezultate. Včasih smo jih tudi

Gorenje Velenje – Maribor Branik 38:22 (21:11)

Gorenje: Panjtar 7 obramb, Taletović 10 obramb; Haseljić 5, Tajnik 1, Pajt 4, Velić 1, Starc, Miklavčič, Drobež, Sokolič 5 (4:4), Verdinek 10, Šiško 4, Grmšek 2, Predović 3, Kavčič 3, Ravnikar; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (4); Maribor 5 (4); izključitve: Gorenje: 8 minut, Maribor 4.

Drugi rezultati: Trimo Trebnje – Herz Šmartno 37:23 (17:12), Celje Pivovarna Laško – LL Grosist Slovan 40:29 (18:17), Ljubljana – Jeruzalem Ormož 26:27 (11:13), Riko Ribnica – Urbanscape Loka 27:28 (14:17), Slovenj Gradec 2011 – Koper 24:24 (9:9), Dobova – Sviš Ivančna Gorica 24:25 (11:11).

Vrstni red: 1. Trimo Trebnje 5 tekem - 10 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 5 - 10, 3.

Riko Ribnica 5 - 8, 4. Urbanscape Loka 5 - 8, 5. Gorenje Velenje 5 - 6, 6. LL Grosist Slovan 5 - 6, 7. Slovenj Gradec 2011 5 - 5, 8. Ljubljana 5 - 4, 9. Koper 5 - 3, 10. Sviš Ivančna Gorica 5 - 2, 11. Jeruzalem Ormož 5 - 2, 12. Maribor Branik 5 - 2, 13. Dobova 5 - 2, 14. Herz Šmartno 5 - 2.

2. slovenska nogometna liga, 11. krog

Vitanest Bilje - Rudar Velenje 0:2 (0:0)

Strelca: Vito Batistić (69.), Tino Jukić (86.)

Rudar: Žiger, Jukić (od 80. Batistić), Tubić (od 80. Musa), Saramago (od 72. Am. Vošnjak), Spudić, Kočar (od 72. Barič), Jovan, Hrovat, Jovanović (od 60. Majcenovič), Rudonja, Batistić; trener: Milan Petrović.

Drugi rezultati: Triglav - Krško 4:0 (2:0), Rogaška - Beltinci K. Tratnjek 0:1 (0:0), Brežice T. Čatež - Primorje 0:1 (0:0), Fužinar Vzajemci - Drava Ptuj 50, Ilirija 1911 - Roltek Dob 1:0 (1:0); Preloženo: Gorica -

največjem klubu. Želel sem igrati z rokometnimi legendami, ki so bile veliko boljše od mene. Zaradi tega sem tudi sam napredoval in se veselil številnih lovorik. Kasneje se je moja športna kariera selila v Francijo, kjer sem ostal dvanajst let. Otrokom bi svetoval, da poskusijo veliko stvari in poiščejo svoje talente, nato pa jih s trdim delom in z vztrajnostjo dodelajo. Le tako se pride do doseganja dobrih rezultatov.«

❱

Otrokom bi svetoval, da poskusijo veliko stvari in poiščejo svoje talente, nato pa jih s trdim delom in z vztrajnostjo dodelajo.

presegli, in takrat so celo slabi trenutki zbledeli. V tem trenutku se spominjam samo lepih trenutkov, a sprejemam tudi težke, ki so del mojega življenja. Moram priznati, da je tudi iz tega obdobja nastalo veliko anekdot.« Začeli ste kot šestnajstletnik v velenjskem Gorenju, po dvanajstih letih igranja v Franciji pa ste nazadnje nosili dres Nimesa. Zagotovo je bil velik motivator vaš oče, profesor športne vzgoje, Jožef Kavtičnik. Kako težko je bilo, ko ste se zelo mladi podali v svet? »Vedno je težko, noben uspeh ne nastane čez noč in zlahka.

Srečo sem imel, da sem hitro

TAKO so igrali 5. krog lige NLB

17

ŠPORT

14. oktobra 2021

Nafta 1903, Krka - Jadran Dekani Vrstni red: 1. Triglav 28 (23:6), 2. Gorica (dve tekmi manj) 22 (18:6), 3. 5. Fužinar 19 (21:13) 22, 4. Dob 20 (22:15), 5. Rogaška 19 (16:13), 6. Rudar 18 (19:16), 7.

Primorje 17 (19:13), 8. Nafta 15 (26:16), 7. Nafta Bilje 12 (19:21), 9. Beltinci 14 (12:15), 10. Bilje 12 (19:21), 11. Krka 11 (16:15), 12. Ilirija 9 (11:17), 13. Krško 9 (15:28), 14. Drava 7 (17:49), 15. Brežice 6 (10:26), 16. Jadran (dve tekmi manj) 5 (8:12).

Željan sem novih izzivov in razvijanja ostalih talentov. Računam, da se bom preusmeril v poslovne vode in bom v prihodnje lahko pomagal tudi športnikom, športnim zvezam in klubom. Želim ostati povezan s športom.

spoznal svoje talente in do trinajstega leta preizkusil vse športe, le nogometa ne. Izbral sem šport, ki mi je najbolj odgovarjal – rokomet. Moja kariera se je hitro razvijala. Srečo sem imel, da sem igral v dobrem domačem klubu, ki mi je dal začetno priložnost. Kasneje, ko sem začutil,

da sem to zgodbo prerasel, sem dobil tudi nekaj priložnosti iz tujine. Na začetku sem za svoj prvi klub izbral THW Kiel, ki je sodil v enega najmočnejših evropskih klubov v Nemčiji, kjer sem ostal štiri leta. Bil sem željan dokazovanja. Želel sem poskusiti in preizkušati svoje meje, igrati v

Doživeli ste številne uspehe, tako na klubski kot tudi na reprezentančni ravni. Za katere lovorike bi lahko rekli, da so češnja na vrhu torte? »Veliko jih je bilo. Športno gledano bi izpostavil dve Ligi prvakov, svetovno in evropsko prvenstvo, kjer smo bili tretji in drugi, pa olimpijske igre. Če pa celotno pogledam svojo športno pot, bi najvišje na razpredelnico postavil ljudi. Spoznal sem veliko dobrih in zanimivih ljudi, ki so mi stali ob strani in me spodbujali, ko je bilo to najbolj potrebno.

Veliko imam tudi prijateljev, ki mi jih je prinesel rokomet, in mislim, da je to največja vrednost moje športne kariere.« Kako je videti vaš vsakdan po rokometni pravljici? Ali ostajate v športu? Videli smo vas kajtati in loviti valove v Egiptu. »Trenutno sem v coni, ki mi ni poznana. Podajam se na neraziskana področja, iščem svoje

priložnosti in se odločam, kako naprej. Željan sem dela, motiviran za ponovne uspehe na drugem področju. Rad bi pomagal in ostal v športu, ki je zaznamoval velik del mojega življenja.

Odprt sem za vse. Res se veliko ukvarjam s športom, tudi kajtanjem, saj prej tega nisem smel, ker gre za ekstremni šport. Zdaj lahko počnem stvari, ki me resnično veselijo. Igram tenis, golf, kajtam, pozimi bom smučal in razvijal ostale talente. Računam, da se bom preusmeril v poslovne vode in bom v prihodnje lahko pomagal tudi športnikom, športnim zvezam in klubom. To si resnično želim.« Bo vaša prihodnost vezana na Francijo ali se vračate v Slovenijo? »Trenutno živim v Sloveniji. Veliko sem na poti, tudi na relaciji Francija–Slovenija. Delno živim tudi v Montpellieru, kjer živijo moji otroci. Trenutno je moje življenje razpeto med dve državi, mogoče pride na vrsto še tretja.

Kdo ve. Odvisno tudi od vrste projektov, ki se jih bom lotil. Vse nabrane izkušnje bom prenesel v ta del svojega življenja. Sem odprta oseba, vajena potovanj, saj sem do sedaj veliko potoval in s tem nimam prav nobenih težav.« 🔲

Jasmina Škarja

Dvakratni udeleženec olimpijskih iger in dolgoletni pomembni član slovenske izbrane vrste je v dvajsetih letih igranja za slovensko izbrano vrsto odigral sto sedemindevetdeset tekem in dosegel petsto triinštirideset zadetkov, kar ga uvršča med najboljše slovenske rokometaše vseh časov.

Velenjski plavalci z Downovim sindromom na evropskih igrah Ferara – Od srede do nedelje so v italijanskem mestu Ferara potekale 1. odprte evropske igre za osebe z Downovim sindromom. Športniki in športnice so se pomerili v osmih športnih disciplinah. Kot plavalna ekipa so velenjski plavalci zasedli 10. mesto. Tekmovali so Alen Šošter, Luka Temnikar, Urban

Goltnik in Dejan Cvijić. Z njimi je potovala trenerka Katarina Praznik. Zelo so se veselili bronaste medalje Alena Šošterja v kategoriji seniorjev na 200 metrov mešano ter 5. mesta v štafeti 4x100 metrov prosto. Dosegli so tudi dve finalni uvrstitvi, in sicer 7. oz. 8. mesto Luke Temnikarja in Alena Šošterja ter

nekaj višjih uvrstitev med prvih 15. Tekmovali so z udeleženci iz 15-ih držav (Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Francija, Španija, Italija, Romunija, Češka, Poljska, Portugalska, Turčija, Združeno kraljestvo, Rusija, Združene države Amerike in Slovenija). 🔲

lo

3. SNL - vzhod, 9. krog

Dobrovce - Šmartno 1928 1:3 (0:1) Strelci: 0:1 Tim Turinek (33.), 1:1 Elvino Podbrežnik (66.), 1:2 Marcel Blaj (69.), 1:3 Simon Zupančič (90+2). Šmartno 1928: Verdev, K. Hrastnik, Turinek, Vezaj, Kokić (od 60. Kopušar), Blaj (od 85. Zupančič), Danijel, Martinovič, Funtek, D. Hrastnik (od 69. Pasti), Jakob (od 60. Cvek Vrhovnik); trener: Igor Fenko.

Drugi rezultati: Kety Emmi Bistrica – Zavrč 6:0, Šmarje pri Jelšah – Zreče 1:0, Korotan Prevalje - Dravinja 1:0, Videm pri Ptuju - Podvinci 2:3, Cirkulane - Koroška Dravograd 2:1, Šampion - Posavje Krško 2:3.

Vrstni red: 1. Bistrica 25 (30:6), 2. Dravograd 19 (22:10), 3. Cirkulane 18 (18:11), 4. Šampion 18 (20:14), 5. Dravinja 14 (15:8), 6. Korotan 13 (13:7), 7. Podvinci 12 (17:15), 8. Šmartno 12 (17:15), 9. Videm 12 (12:13), 10. Šmarje 9 (8:9), 11. Zavrč 9 (9:20), 12. Posavje 5 (12:28), 13. Dobrovce 3 (12:25), 14. Zreče 3 (7:21).

MČL Golgeter, MNZ Celje, 6. k.

Laško – Šentjur 1:0, Ljubno ob Savinji – Mons Claudius 0:1, Šoštanj – Vojnik 3:0.

Vrstni red: 1. Mozirje 5 tekem 15 točk (9:2), 2. Žalec 5 – 11 (14:6), 3. M. Claudius 6 – 11, 4. Šentjur 5 – 7, 5. Šoštanj 5 – 6, 6. Vojnik 6 – 4 (4:10), 7. Ljubno 6 – 4 (6:13), 8. Laško 6 – 4 (4:13).

100 Uršk na Uršljo goro Katoliški praznik svete Uršule že več kot pol stoletja obujajo na »Urški« gori Po prvem pohodu planink z lepim slovenskim imenom Urška na Uršljo goro v letu 2018, ko sta na idejo bolj za šalo staknila brihtni glavici planinski vodnik Marjan Karlovčec Kara in dolgoletna oskrbnica priljubljenega planinskega doma na Plešivcu Sonja Podbregar, se je ideja prijela za še naslednji podvig. Po prvem shodu nekaj čez 30 Uršk je leta 2019 obiskalo vrh Uršlje gore nekaj več kot 60 planink te-

ga lepega imena. Tretje srečanje je epidemija covida-19 preprečila, letos pa ga nameravajo z vso resnostjo in s potrebnimi ukrepi spet izpeljati. Kot sta povedala oba zanesenjaka, bo srečanje spontano, s sveto mašo v čast prazniku sv. Uršule. Pohodi z mašo na Uršlji gori so potekali prav na praznik, ko je godovala svetnica Uršula, menda že od nekdaj. Tokrat računajo ob dobrem vremenu na še boljšo

107,8 MHz

Ob prvem srečanju 35 Uršk, tokrat morda že želeni cilj 100?!

udeležbo, kar pa po planinsko pomeni, da smo vsak zase in vsi skupaj odgovorni za varnost in prijetno gorsko srečanje na 1678 m visoki koroški gori. Urške z morebitnimi spremljevalci se bodo sešle ob normalnih vremenskih razmerah (to soboto) 16. oktobra dopoldne. Vzpele se bodo z vseh možnih smeri, Šale-

ške in Mislinjske doline, Raven, Prevalj in Črne, Ljubnega, Mozirja, Šmartnega ob Paki ter po malem iz vse Slovenije. Shod bo ob 11. uri, v cerkvi sv. Uršule bo ob 12. uri potekala sveta maša, oskrbnica planinskega doma pa bo vsem podarila športno majico z napisom 100 Uršk na Uršlji. 🔲

Jože Miklavc

Naš čas, 14. 10. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

ŠPORT, REKREACIJA

14. oktobra 2021

Spogledovanje s perfekcionizmom Pia Cesar je mlada karateistka, ki posega po zavidljivih rezultatih – Adrenalin in zagon ji dajejo evropska in svetovna tekmovanja Lara Oprešnik

Pia je nasmejana, zelo odprta punca, ki pri svojih rosnih 19ih letih o življenju in vrednotah razmišlja zelo zrelo. Je izjemno vedoželjno dekle, ki kljub temu da je karate njen način življenja in mu posveča večino ur v dnevu, razvija tudi ostale talente in zanimanja ter se zaveda pomena celostnega razvoja.

Pot do zmagovanja

»S karatejem sta se ukvarjala že moja sestra in oče, zato sem treninge obiskovala tudi jaz.

Moji začetki so bili prava muka, velikokrat sem se na treningih jokala. Kasneje mi je bil velika motivacija oče, ki je ostal v karateju zaradi mene. Sem zelo tekmovalna, zato mi je bil vedno izziv, ko sem se primerjala z njim. Dobro se mi je zdelo, ko sem polagala pas dan pred njim in sem ga dražila, da sem pas položila prej kot on. Zaradi njega mi šport ni postal obveza, temveč je bil motivacija, da sem bila vsak dan boljša. Pri trinajstih sem bila povabljena v reprezentanco, to je bil tudi čas, ko sem začela tekmovati.

Po najvišjih mestih sem začela posegati precej pozno, če se primerjam z vrstniki. Leta 2016 bi naj šla na evropsko prvenstvo, pa me reprezentančni trener ni izbral, ker nisem bila dovolj dobra in nisem dovolj trenirala.

Ta dogodek, ki me je sicer zelo ujezil, mi je dal dodatno motivacijo. Odločila sem se, da bom začela bolj resno trenirati. To se mi je v naslednjem letu obrestovalo. Posegla sem po prvih mestih, odprlo se mi je. V svoji kategoriji, pri kadetinjah, praktično nisem imela konkurence,

zato sem leta 2017 šla na prvo svetovno prvenstvo, kjer sem dosegla 16. mesto,« pravi Pia. To je bil začetek njene strmo vzpenjajoče se kariere.

O karateju

Pia je povedala, da se karate deli na kate in borbe. »Borbe niso dejanska fizična borba. Poanta je, da nadzoruješ svoje telo in sposobnost, da čim hitreje in čim bolj kontrolirano izvedeš udarec. Lahko je kontakt, vendar ne sme biti npr. nokavta. Kate so posebna kategorija. Tradicionalni karate ima res ogromno kat. Za tekmovanja se naučiš določene kate, ki jih boš tam izvedel. Naučiti se jih moraš kar najbolje, precizno ... Biti moraš

Kaj ji je dal karate?

»Če ne bi imela karateja, danes ne bi bila tu, kjer sem. Karate mi je dal ljudi, ki ime obdajajo, dal mi je spoštovanje do sebe in do drugih. V življenju se vsakodnevno srečaš z mnogimi ljudmi in vsak izmed njih je drugačen.

Karate te nauči odnosov, mirnega sprejemanja odločitev, da pomisliš, preden kaj rečeš. Karateja se najprej naučiš kot veščine. Potem postopno spoznavaš disciplino, urejenost, lepo vedenje, spoštovanje do drugih, do trenerja. Karate ti da močno vzgojo, te usmeri, marsikaj me je naučil v življenju. To je moj način življenja. Če pokarateiste skozi »Ljudje bodo vedno gledamo zgodovino, jih odlikujegovorili o tebi, pa ta notranja umirjenost in če boš uspešen ali lepo vedenje,« pravi Pia.

❱

»Iskanje perfekcionizma pri izvajanju kat je pogosto zelo psihično naporno.

Dovolj moraš biti trmast in hkrati dovolj discipliniran.

Pomembna je samokritičnost, vendar v določenih mejah.«

čim bolj stabilen, čim močnejši, čim hitrejši. Na tekmovanjih je prisotna komisija, ki ocenjuje, kakšni so bili stavi (to so drže), tehnika, postavitev nog in še mnogo drugih stvari. Gre za perfekcionizem. Treningi so lahko zelo naporni. To je šport, ki zahteva tudi močno psihološko pripravo. Biti moraš z glavo na treningu, drugače lahko gre ta v nič,« razlaga Pia.

❱

Po hribih

in evrazijsko litosfersko ploščo.

Na mestu, kjer se plošči stikata, najdemo pestro kamninsko zgradbo z edinstveno živo naravo. Prst je tu kisla, zato uspevajo na tem območju rastline, ki jih na drugih, apnenčastih območjih Kamniško-Savinjskih Alp ne najdemo. Tu gre predvsem za borovnice in brusnice, ki so hrana mnogim gozdnim kuram, ki jih še najdemo na tem območju, so pa tudi tarča mnogih nabiralcev. Območje sodi pod zavarovana območja narave.

Smrekovško pogorje je okoli 10 km dolg gorski greben, kjer je geološka meja med apnenčastim grebenom Raduhe in z magmatskimi kamninami bogatim Smrekovcem, sega pa vse do Kala na Golteh, kjer so tla zopet apnenčasta. Najvišji vrhovi pogorja so Veliki Travnik, imenovan tudi Turnovka, Komen oz. Kamen, Krnes in Smrekovec, po katerem je celotno pogorje tudi poimenovano. Na jugovzhodnem pobočju Smrekovca je planinski dom, vmesna postojanka slovenske planinske poti, na široki trati, jugozahodno od vrha Turnovke, pa stoji nekdanje Antejevo zavetišče, sedanja Koča na Travniku,

neuspešen. Take stvari ti ne smejo priti do živega.

Zaupati moraš vase, vedeti, da si naredil največ.«

V vrhunskem športu so tudi slabi dnevi

jaz, zato sem si izbrala likovno smer, ker zelo rada tudi rišem.

Lahko bi šla na športno gimnazijo, pa sem se raje odločila tako.« Pia je zdaj pri 19-ih letih študentka 2. letnika fizioterapije.

Zanjo se je odločila, ko je skozi lastne poškodbe spoznavala zanimivosti fizioterapije. »Verje-

Pia razlaga, da so včasih tudi težji dnevi, ko se trening ne opravi, kot bi si morda želela. »Ko si starejši, zahteva vrhunski šport veliko odrekanj, zato se moraš pogosto odpovedati kakšni zabavi itd. Drugače sem trenutno tako zelo v tem športu, da veliko raje treniram, kot da bi šla na kakšno žurko. »Ko pride slab dan, moraš pogledati nazaj na svoje dosežke in vsa tekmovanja ter se zavedati, da se ne splača

ki jo upravlja Planinsko društvo Ljubno.

Prijetna koča je oskrbovana le ob koncih tedna, takrat jo zaradi domačnosti, prijaznosti dežurnih oskrbnikov in tudi zaradi dobre

kovca zavedajo, da je to dom redkih gozdnih kur, ki v tem letnem času gnezdijo in bi jih vsak »vdor« na območje njihovega dvorjenja in parjenja zmotil in jih mogoče za vedno pregnal s tega kraja.

Prav z namenom, da bi zavarovali območje pred invazijo nabi-

najlepših poti iz soteske potoka Žep, mimo idiličnega slapu, se povzpeli na Golopstove done in nato po markirani poti do koče na Travniku. Na pohodu so opozorili na nekatere nepravilnosti: ob poteh je bilo veliko preveč parkiranih avtomobilov, na področju Travnika pa veliko

domače hrane obišče veliko pohodnikov. V poletnem času je veliko nabiralcev raznih gozdnih sadežev in zelišč, jeseni po širšem območju Smrekovca stikajo za gobami ljubitelji gob, pozimi pa prihajajo turni smučarji in pohodniki, ki jih tudi debela snežna odeja ne ovira.

Le spomladi je manj obiskovalcev, ker se pravi ljubitelji Smre-

ralcev, ki se ne zavedajo, da smo v gorski pokrajini le gostje in da moramo spoštovati gozdni bonton, se vsako leto na območju Smrekovškega pogorja srečajo varuhi gorske narave planinskih društev SMDO. Letos je ta pohod potekal konec julija. Pohodniki so se odpravili na Travnik po eni izmed

preveč nabiralcev, ki niso upoštevali pravil in so si pri nabiranju borovnic pomagali z grabljicami.

Vsi poznamo pravilo, da se lahko nabereta le do 2 kilograma gozdnih plodov, a koši, košare in vedra so pričali, da se vsi tega ne držijo. Opozorila so tu in tam zadostovala, vsaj nerodno je bilo marsikomu. Opazili smo

Rada odkriva in se uči novih stvari

Zelo zanimivo je, da si je Pia za srednjo šolo izbrala umetniško gimnazijo v Velenju, in sicer likovno smer. Pravi, da si je želela ob športu neko protiutež, ki bi razvijala še njeno drugo plat. »Šport sem že imela, to sem bila

Pogorje, ki ga je izbruhalo morje Vsi smo že slišali zgodbe o tem, da je Smrekovec ugasli ognjenik. Kot otrok sem vedno s strahom gledala proti s smrekami obraščeni gori in zdelo se mi je, da bo iz golega, s travo preraščenega vrha zdaj zdaj bruhnila lava.

Resnica pa je nekje vmes. Smrekovec ni ugasli vulkan, le kamnina je vulkanskega nastanka.

Magmatske kamnine Smrekovškega pogorja, kjer prevladujeta andezitni tuf iz vulkanskih izbruhov in predornina andezit (ime je dobila po Andih), so posledica vulkanizma v obdobju zemeljske zgodovine pred 28 do 22 milijoni let. Vulkani so takrat bruhali pod površino morja, lava se je izlivala po morskem dnu in vdirala v vulkanske razpoke, proti površju pa so prodirale andezitne in dacitne magme.

Severno od Smrekovškega pogorja poteka periadriatska prelomna cona ali Periadriatski šiv, kot ga imenujejo strokovnjaki, in predstavlja stik med jadransko

tno sem šla fizioterapevtom že na živce, ko sem na fizioterapijah veliko spraševala. Misel in občutek, da bi lahko pomagala športnikom pri poškodbah, mi je postala všeč.« Zanima jo veliko stvari. Pravi, da jo veseli odkrivanje novih stvari. »Karate je moj način življenja, vendar poskrbim, da zaradi njega ne trpijo druge stvari.« Prosti čas preživljam s svojim fantom, prijatelji, zelo rada tudi potujem in odkrivam nove kraje. Včasih si vzamem čas za slikanje ali pa za jahanje v KK Velenje,« pripoveduje Pia.

vsega pustiti zaradi enega slabega dneva. Kot sem že povedala, je zelo pomembna disciplina, ne samo fizična, tudi disciplina v glavi.« Pia pripoveduje, da vsaka profesionalna stvar, pa naj bo to šport ali glasba, prinese tudi kakšne slabe trenutke, kakšen slab dan.

Želje za prihodnost

»Sedaj sem stara 19 let, dve leti bom še v kategoriji U21. V tej kategoriji želim še nekaj narediti.

Naslednje leto imam evropsko in svetovno prvenstvo. Z res dobrim rezultatom želim sebi pa tudi drugim dokazati, da lahko

❱

»Karate me je izoblikoval kot človeka. Karate mi je dal to, da vse stvari in pa tudi ljudi v življenju sprejemam bolj mirno. Da ti določene manire, vrednote.«

sežem visoko. Pa tudi vsem, ki so govorili, da ne zmorem. Državna tekmovanja mi ne predstavljajo več izziva, športnik v svojem razvoju vedno posega po večjem. Tukaj ni meje. Adrenalin mi dajejo evropska in svetovna tekmovanja, ki so mi izziv.« 🔲

Leta 2019 je na Evropskem prvenstvu na Danskem dosegla 11. mesto, letošnje leto pa na Evropskem prvenstvu na Finskem 9. mesto. Evropskih prvenstev se udeležijo resnično najboljši karateisti.

Letošnje leto je Pia že četrto leto zapored tudi državna prvakinja.

tudi številne kolesarje, ki so se vozili po planinskih poteh in s tem ogrožali pohodnike, predvsem pa uničevali planinske poti in motili živali. Verjetno bi bilo dobro, če bi na tem območju postavili opozorilne table ali pa gorsko stražo, ki bi opozarjala ljudi na nepravilno obnašanje.

Kočo na Travniku pa smo zadnji dan meseca septembra obiskali tudi planinci Univerze za tretje življenjsko obdobje. Pot smo začeli pri lovski koči na Robnikovi planini, nato pa smo se po markirani poti povzpeli na Mali Travnik, kjer se nam je odprl prelep razgled na Raduho, Rogatec, Lepenatko, Menino, Dleskovško planoto in na doline pod nami. V planinski koči smo se okrepčali, nato pa smo jo mahnili še na Turnovko, kjer je razgledni stolp nudil še lepše poglede na koroško in savinjsko stran. Nekateri so stikali še za zadnjimi borovnicami in brusnicami, le gobe bi iskali zaman, ker jih letos pač ni. A kaj bi to, važno je, da smo preživeli lep dan v prijetni družbi prijateljev, se naužili lepot neokrnjene narave in se nadihali svežega gorskega zraka. 🔲

Anka Pugelj

Naš čas, 14. 10. 2021, barve: CMYK, stran 19

Motocikli znamke Ducati po več kot šestdesetih državah po svetu izpolnjujejo največje sanje najbolj gorečih navdušencev.

Povezuje jih posebna vez, ki se odraža v druženju v klubu Desmo Owners Club. Člani so na nek način poseben klan. Družijo in srečujejo se ob dirkališčih, na različnih dogodkih, srečanjih World Ducati Week ter na uradni spletni strani, ki jo letno obišče več kot dvanajst milijonov ljubiteljev Ducatija.

V klubu so dobrodošli vsi ljubitelji znamke Ducati

Velenjčan Aleš Puklič ni samo ljubitelj te motociklistične znamke, ampak tudi tekmovalec Ducati Cup-a in predsednik Ducati kluba Slovenija, ki združuje številne ljubitelje. Je tudi lastnik gostinskega lokala, v katerem se srečujejo navdušenci nad športnimi motocikli in tisti, ki prisegajo na bencinske hlape in hrumeče motorje. Sam jih ima v lasti kar šest – enega ima na ogled celo v domači dnevni sobi. Pove nam, da je bil Ducati klub Slovenija ustanovljen leta 2004 in danes združuje med dvesto petdeset in štiristo članov. »Odvisno tudi od aktivnosti tistega leta,« nadaljuje Puklič, ki je pravi navdušenec motorja s karakterjem (kot mu pravijo njegovi privrženci), kar dokazuje s tem, da v klubu organizirajo mesečna srečanja, skupinske vožnje, vožnje po dirkališču, skupne večerje in izlete. »Vse poteka v duhu Ducatija. V našem klubu so dobrodošli vsi ljubitelji Ducatijev, ne glede na znamko motorja, ki ga vozijo. Tudi ni treba biti motorist, le zaprisežen navijač in simpatizer te znamke. Članstvo resda potrjujejo Italijani, saj Ducati s ponosom zastopa

19

KRONIKA

14. oktobra 2021

Združuje jih nalezljiva strast do motociklizma Navdušenih motoristov je tudi v lokalnem okolju precej – Letošnja sezona še ni končana, so pa zadnji dve leti malo hendikepirani – Nekateri imajo starodobnike parkirane celo v pisarnah in domačih dnevnih sobah

❱

Seznam doseženih zmag z rdečimi motocikli je dokaz vrednosti njihove filozofije.

Na svetovnih prvenstvih Superbike je Ducati osvojil največ naslovov prvaka.

Tisto, da je Ducati pokvarljiv, že dolgo ne drži več. Danes je to eden najboljših motorjev.

ki je v svoj prenovljeni lokal Carlos Caffe na ogled postavil celo darilo svojega očeta, starodobnik Tomos Colibri, letnik 1971. »Tudi vse ostalo je v stilu te znamke motorjev, zanje je prilagojeno tudi parkirišče. Ob nedeljah gledamo prenose Moto GP in vse ostalo, kar se dogaja v svetu motociklizma, na steni pa visi kar nekaj slik s podpisi slavnih dirkačev. Sam sem velik navijač britanskega dirkača Scotta Reddinga. Na steni je tudi nekaj njegovih slik pa nekaj mojih diplom in priznanj s tekmovanj,« pripoveduje navdušeno in čustveno Puklič.

Kako aktivne so motoristke?

V začetku meseca septembra so člani kluba v dirkaškem stilu odbrzeli na izlet v Paklenico.

italijansko industrijo in njihov stil, vendar potrdimo vsakega člana, ki se nam želi pridružiti,« nadaljuje Puklič.

zapeljemo v dobro zgodbo, še posebej, ker gre za nenavadno ljubezen. Ljubezen do bencinskih hlapov, ljubezen do motorja ter ljubezen do italijanske motociklistične znamke. Gre za ljudi, ki imajo svoje garaže in stanovanja opremljena v rdeči barvi. Nekateri imajo starodobnike parkirane celo v pisarnah in domačih dnevnih sobah,« opisuje Aleš Puklič,

Navijači imajo stanovanja in garaže opremljena v rdeči barvi

Tudi v Sloveniji organizirajo kar nekaj dogodkov, aktivnosti in izletov. Kakšna pa je letošnja sezona za ljubitelje motociklizma? »Letošnja sezona je še vedno aktivna, smo pa zadnji dve leti malo hendikepirani. Vseeno smo izpeljali Ducati prvenstvo. Ko govorimo o izletih, je to neka druga zgodba, ki nas popelje vse od Prekmurja, Primorske, Gorenjske do Dolomitov itd. Vse organiziramo in

❱

Zanimivo je, da tudi Tomos motorji znova postajajo popularni. Tako v lokalnem okolju kot širše v Sloveniji.

»V zadnjem času vedno bolj.

Sam opažam, da so se mnoge odločile, da jim ni več dovolj zanimivo, da bi sedele zadaj kot kopilotke. Tega je vedno več. Še posebej zadnja dva motorja, scrambler in monster, so zelo vzljubile, saj je vožnja z njima prijetna in tudi prestižna. Ponosen sem predvsem na to, da smo kot navdušeni navijači večji od Madžarov in Avstrijcev.

Italijani kar ne morejo verjeti, da ima Slovenija takšne navijače. V Misanu se npr. na srečanju zbere tudi med sto in sto petdeset tisoč navdušenih motoristov. Kot zanimivost naj povem, da imamo v klubu tudi člana, ki je star triinosemdeset let, pa se še vedno z motorjem odpelje na izlet po Jadranki do Paklenice, tako da leta niso ovira,« še zaključi v pozitivnem vzdušju predsednik Ducati kluba Slovenija Aleš Puklič, ki računa in pričakuje, da bodo ob koncu leta lahko organizirali še občni zbor, še eno jesensko vožnjo in izlet ter meseca januarja sejem v Veroni, kjer si bodo lahko ogledali tudi tovarno in muzej. 🔲

Jasmina Škarja

POLICIJSKA kronika Voznik na prehodu za pešce oplazil otroka Velenje, 7. oktobra – V četrtek popoldne so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Neznani voznik osebnega avtomobila je oplazil otroka na prehodu za pešce v križišču Prešernove in Jenkove ceste v Velenju. Neznani voznik osebnega avtomobila črne barve in karavan izvedbe se na kraju nesreče ni ustavil. Otrok je v nesreči utrpel poškodbo noge. Za pobeglim voznikom policisti poizvedujejo in hkrati prosijo morebitne očividce prometne nesreče, da o kakršnihkoli informacijah obvestijo Policijsko postajo Velenje.

V Cirkovcah dva vloma Velenje, 8. oktobra – V petek sta se v Cirkovcah zgodila dva vloma.

Neznani storilec je skozi vrata vlomil v stanovanjsko hišo, poskušal pa je vlomiti tudi v večji železni sef, kar mu ni uspelo. Istega dne je bilo vlomljeno tudi v leseno brunarico Krajevne skupnosti Cirkovce, kjer je storilec povzročil za 500 evrov materialne škode. Za pobeglim poizvedujejo.

Trčil je v obcestni drog Velenje, 9. oktobra – V soboto po 16. uri se je na vrhu Vinskogorskega klanca pripetila prometna nesre-

ča. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom zapeljal z vozišča in trčil v obcestni drog javne razsvetljave. V prometni nesreči ni utrpel telesnih poškodb. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Zalezoval jo je znanec Velenje, 11. oktobra – Občanka je obvestila policiste, da jo nadleguje neznanec. Zaradi zalezovanja, ki traja že dlje časa, se je počutila prestrašeno. Policisti zbirajo obvestila, na osnovi katerih bodo podali kazensko ovadbo.

Ukradel mobilni telefon Velenje, 11. oktobra – Policisti so obravnavali tatvino mobilnega telefona. Oškodovanec je nič hudega sluteč poslušal glasbo pred stanovanjskim blokom, njegov znanec, ki je pripeljal mimo, pa je pograbil telefon in ga odtujil. Zoper storilca bodo podali kazensko ovadbo.

Prerezal dve pnevmatiki Velenje, 11. oktobra – Neznani storilec je na parkirnem prostoru na Žarovi cesti prerezal pnevmatiki na osebnem vozilu. Lastnici je povzročil za okoli 150 evrov škode. Za vandalom poizvedujejo.

Policisti zasegli konopljo

Hoja po železniških tirih se je končala s smrtjo Velenje – Po železniških tirih Šoštanj–Velenje, v bližini Velenja, je malo pred 21. uro hodil občan. Potniški vlak, ki je pripeljal, nesreče ni mogel preprečiti. Trčenje je bilo tako silovito, da je občan poškodbam na kraju dogodka podlegel.

Gasilci PGD Velenje so pregledali vlak, nudili pomoč potnikom pri varnem izstopu in jih pospremili do železniške postaje, razsvetljevali kraj dogodka in nudili pomoč ostalim pristojnim službam. 🔲

Iz POLICISTOVE beležke Z ostrim predmetom porisal avtobus Velenje, 7. oktobra – Ponoči je nekdo z ostrim predmetom porisal avtobus podjetja Nomago. Policisti so po ogledu kraja ugotovili, da je prišlo do materialne škode v višini 500 evrov.

Nadležen znanec Velenje, 8. oktobra – V petek popoldne je občan policiste obvestil, da ga znanec po telefonu neprestano nadleguje. Policisti so sprejeli zapisnik o izjavi priče, zoper njega pa bodo ukrepali po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

Brcal v stanovanjska vrata Velenje, 10. oktobra – Občan z Gorice je po informacijah sosede policiste obvestil o brcanju žoge v njegova stanovanjska vrata. Na kraju sta bila ugotovljena zvito kukalo in poškodba kljuke na vratih. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo.

Udaril jo je znanec Velenje, 11. oktobra – V ponedeljek zjutraj je občanka obvestila policiste, da jo je udaril znanec. Policisti so v centru mesta opravili razgovor z oškodovanko, zoper kršitelja pa bodo ukrepali.

Dravograd, 7. oktobra - Dravograjski policisti so konec prejšnjega meseca na območju Dravograda zaznali nasad konoplje.

Na podlagi zbranih obvestil in pridobljene odredbe preiskovalnega sodnika, so pri 44-letnemu moškemu z območja Dravograda, opravili hišno preiskavo.

Na podstrešju stanovanjske hiše so našli prostor prirejen za gojenje konoplje in dobrih 11 kg posušene konoplje. Na bližnjem vrtu in v rastlinjaku so našli še 90 sadik konoplje, visokih okoli 2 m.

Osumljenemu 44-letniku so sadike konoplje in posušeno ko-

nopljo zasegli. Prav tako so mu zasegli luči, zračni filter, napravo za vzdrževanje vlage ter druge pripomočke, ki jih je uporabljal pri gojenju konoplje.

Po zbranih obvestilih bodo osumljenega 44-letnika kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi stvarmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, za kar mu grozi zaporna kazen od enega do desetih let. 🔲

107,8 MHz

Naš čas, 14. 10. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. oktobra

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.25 12.00 13.00 13.35 14.40 15.10 16.00 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.25 01.50 02.20 03.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Varuhi narave, dok. odd.

Zakleta bajta, družinska nad.

Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nad.

Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja Vendegem, portretna odd.

Mulčki, risanka Krompir, razv. odd. za mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko, Svoboda V Goščavi, lutkovna nan.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme EkstraVisor: Slovenija dveh hitrosti Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope, češka nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

22.00 22.30 23.00 23.20 00.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 08.20 08.35 09.40 10.45 11.55 12.55 13.55 14.10 15.15 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 01.55

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:50 10:55 11:20 11:50 12:40 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 21:50 22:15 22:20 23:10 23:30

Info kanal Dobro jutro Kraški kamnolomi, dok. film V petek zvečer Profil, Dušan Jelinčič Stric Geza gre v Zaturce, dok. f.

V globine, avstralska dok. odd.

Moja dežela lepa in gostoljubna, pristna doživetja najbolj urejenih slovenskih krajev Avtomobilnost Ambienti Voznica, slovenska balada, avtorski projekt Lojzke Žerdin Slovenska jazz scena: 18.

Mostarski fest. bluesa in rocka Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Tri mucke (Kid-E-Cats), ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 27. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 28. del Vedno tvoja, 3. sez., 95. del Vedno tvoja, 3. sez., 96. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 44. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 33. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 97. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 34. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 2. del Policijska družina, 9. sez., 16. del Gotham, 5. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Naravni in kulturni biseri doline reke Soče, 1. del Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Spoznajmo jih … Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih … Beremo skupaj IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 15 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sobota,

15. oktobra

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.25 12.00 13.00 13.35 14.40 15.15 15.50 16.00 16.15 16.40 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.00 01.30 02.25

04.00 11.30 14.10 15.15 17.00 18.00 20.00 21.00

14. oktobra 2021

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zakleta bajta, družinska nad.

Vem!, kviz Dosje, V žrelu kapitala Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nad.

Prisluhnimo tišini, S slušnim aparatom slišim vse!, izob. odd.

Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Ezopovo gledališče, risanka Mili in Moli (I.), risanka Kapucar, belg. mladinska nad.

Infodrom, tednik za otroke in mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip Bacek Jon (IV.), risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Stvor, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

16. oktobra

06.10 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 07.50 08.00 08.25 08.45 09.10 09.50 10.25 10.40 10.50 11.35 12.40 13.00 13.25 14.05 15.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.20 22.45 00.20 00.45

04.00 11.00 13.40 14.20 14.45 16.00 17.55 20.05 22.05 23.50 01.40

Info kanal Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Circom Regional, Do trstičja, koprodukcijska dok. odd.

Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji Besede onkraj vidnega, dok. film Soba, koprodukcijski film Sistemska napaka, nem. dok. f.

Zadnja beseda!

Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 08.25 08.40 09.40 10.45 11.55 12.55 13.55 14.10 15.15 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50 22.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Tri mucke, ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 29. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 30. del Vedno tvoja, 3. sez., 97. del Vedno tvoja, 3. sez., 98. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 43. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 34. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 99. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 35. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Ljubezen na drsalkah 2, ameriški film 00.50 Devet življenj božiča, ameriški film 02.35 24UR zvečer, ponovitev 03.05 Pavza!

01.40

04.00 07.00 09.00 10.15 11.10 12.20 13.10 14.10 17.00 20.05 21.40 22.40 00.55

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.35 08.40 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.10 09.15 09.45 10.15 10.45

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:30 11:25 11:50 12:20 13:10 15:30 16:00 16:05 17:05 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 20:55 21:00 22:00 22:05 22:10 23:00 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja ROBO TV 15 Alfi in Slovenci v Ameriki, o turneji po ZDA in Kanadi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Spoznajmo jih … Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Tajska, 2011 Regionalne novice, dnevno informativni program Festival slovenske domoljubne pesmi, Šmarješke toplice 2021 Spoznajmo jih … Beremo skupaj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

11.15 13.05 13.20 15.15 15.30 17.20 18.20 18.50 18.55 20.00 21.10 21.40 23.55 02.20

8:30 8:55 9:00 9:40 11:10 11:45 12:15 15:30 16:00 17:35 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:30 21:55 22:00 23:00 23:30

Kultura, Odmevi Čudogozd: Dojenčka Žanov svet, risanka Pujsa Pepa (VI.), risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Zmedi gre v Zakajzato (I.), ris.

Studio Kriškraš, Spoznaj Ludvika, lutkovna odd. za otroke Z kot Zofka, odd. za predšolske otroke Firbcologi, odd. za otroke Krompir, razv. odd. za mlade Katy, ang. otroška miniserija Infodrom, tednik za otroke in mlade Kapucar, belg. mladinska nad.

Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Moja dežela lepa in gostoljubna, pristna doživetja najbolj urejenih slovenskih krajev Kaj govoriš? So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Podjetno naprej, Evegreen, krožno gospodarstvo Popoln planet, kopr. dok. serija Naš vsakdanji kruhek, slov. nan.

Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Kuhar Štef, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Za vsako ceno, irska nad.

Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: V senci drevesa, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Ivan Bevk, 1. del Moji, tvoji, najini (II.), druž. nad.

400 let iskanja, dok. portret goslarja Vilima Demšarja Avtomobilnost Kakor krogla po Evropi, zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja, dok. film Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi Judo, SP, prenos iz Pariza Luna, francoski film Zvezdana, Bodi dama!

Orlek 30 let - živel rokenrol, 1. del, koncert Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kravica Liska, ris.

Dinomesto, ris.

Tri mucke, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris.

5KA, 1. sez., 4. del Lepši svet, ris.

5KA, 2. sez., 27. del Domače živalice, 1. sez., 9. del 5KA, 3. sez., 2. del Vsevedi, 1. sez., 9. del 5KA, 5. sez., 58. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

5KA, 9. sez., 57. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 22. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 23. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 24. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 25. del Ko bi le ..., ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen na drsalkah 2, ameriški film Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Dovolj mi je, ameriški film Starševstvo, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozbavnih Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Spoznajmo jih … Beremo skupaj Dotiki gora: Lubnik pri Škofji Loki Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2882. VTV magazin, regionalna informativna oddaja MI2, posnetek koncerta, 2. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

17. oktobra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.10 08.20 08.35 08.40 08.55 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.45 10.00 10.05 10.15 10.25 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.45 15.10 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 20.00 21.40 22.30 22.55 00.10 00.20 00.45 01.40

04.00 07.00 07.15 07.45 08.10 09.35 10.00 10.55 11.15 13.00 13.30 15.55 17.00 19.45 19.55 20.50 22.40 23.50 01.15 02.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.35 08.40 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.10 09.15 09.45 10.15 10.45 11.15 11.45 12.00 13.00 14.00 14.30 14.55 15.10 17.10 18.05 18.50 18.55 20.00 21.55 22.40 00.25 02.15

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:20 13:50 17:30 17:55 18:00 18:10 18:35 18:40 19:15 19:55 20:00 21:00 21.05 22:35 23:00 23:30

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi (III.), risanka, 3. sezona Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Piknik s torto, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa (IV.), risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan.

Kalimero, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Slastne medvedje zgodbe, ris.

Slastni medvedji recepti, risanka Reaktivčki (I.), risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Mimi in Liza, risanka Bela in Sebastijan, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon (V.), risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan.

Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd.

Young Village Folk, Andrea, Sicilijanec z vizijo Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Yaovo potovanje, francoski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Umori na podeželju (XXII.), Društvo zašitih, britanska nad.

Intervju Poročila, Šport, Vreme Opravičilo za modernost, dok. f.

Za lahko noč: Vsi so venci vejli Janez Dovč in Boštjan Gombač Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Sem. 70 let Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc 34. srečanje tamburašev Slovenije, Metliška tamburaška skupina Ivan Navratil in Vipavski tamburaši Odpotovanja, Libija, potopis Ribič Pepe: Kako je Pepe zbežal od doma, odd. za otroke Zakleta bajta, družinska nad. Žogarija Pojdi z mano, slov. mlad. triler Žuželke na krožniku, fr. dok. odd.

Judo, SP, prenos iz Pariza Žrebanje Lota Popoln planet, kopr. dok. serija Košarka - liga ABA, Crvena Zvezda : Cedevita Olimpija, prenos iz Beograda Krvava dežela, britanska nad.

Vikend paket Kaj dogaja?

Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kravica Liska, ris.

Dinomesto, ris.

Tri mucke, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris.

5KA, 1. sez., 22. del Lepši svet, ris.

5KA, 2. sez., 50. del Domače živalice, 1. sez., 10. del 5KA, 3. sez., 16. del Vsevedi, 1. sez., 10. del 5KA, 6. sez., 19. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

5KA, 8. sez., 180. del Mia in jaz, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 26. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 1. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 2. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 3. del Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza! - recepti Vaše zdravje, naša skrb V senci slave, italijanski film Popolna preobrazba doma, 8. sez. Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Očka po sili, ameriški film Ko bi le ... ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2881. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2882. VTV magazin, regionalna informativna oddaja AKTUALNO Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 11 Krava na Mesecu, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Beremo skupaj Jutranji pogovori 2 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

18. oktobra

06.30 07.00 10.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35

19. oktobra

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Poročila Obzorja duha Princ na belem konju, druž. nad.

Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nad.

S-prehodi Dober dan, Koroška Simon, risanka Studio Kriškraš, Spoznaj Ludvika, lutkovna odd. za otroke Z kot Zofka, odd. za predšolske otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Simon, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Festival slovenskega filma Glasbeni večer: Mozartine Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.20 07.00 10.00 10.05 10.40 11.20 11.55 13.00 13.35

04.00 10.45 13.30 14.10 14.45 15.50 16.40 17.50 20.00

23.40 01.05

Info kanal Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Lačni upora, dok. film Na lepše Zadnja beseda!

Ljudje in zemlja, izob. odd.

Young Village Folk, Andrea, Sicilijanec z vizijo Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film Odpotovanja, Brazilija, potopis Dediščina Evrope, češka nad.

Podjetno naprej Zgodovina ruske hrane, ruska dok. serija Agape, kratki igrani film AGRFT Info kanal

06.00 07.00 07.50 08.05 09.10 10.15 11.25 12.20 13.25 13.40 14.50 16.00 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.15 23.45 00.40 01.35 02.05

24UR, ponovitev Podaj mi roko, 1. sez., 31. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 32. del Vedno tvoja, 3. sez., 99. del Vedno tvoja, 3. sez., 100. del Sanjski moški, 17. sez.

Ena na ena TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 35. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 101. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 36. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 2. sez., 1. del V dvoje, 2. sez., 2. del Policijska družina, 9. sez., 17. del Gotham, 5. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

14.40 15.30 16.00 16.05 16.30 17.00 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.50 01.15 02.10

04.00 10.40 13.20 13.50 14.45 15.30 16.40 17.25 17.50 20.00 20.50 22.35 23.10

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2882. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:50 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Naravni in kulturni biseri doline reke Soče, 2. del 18:40 Spoznajmo jih …

18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Dober večer, g. predsednik: Ljubo Jasnič, predsednik DeSUS 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:05 Spoznajmo jih …

22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

Sreda,

14.40 15.10 15.45 16.00 16.25 17.00 17.25 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 23.10 00.45 01.15 02.10

20.45 21.55 22.20 00.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 08.15 08.30 09.35 10.45 12.00 12.55 13.55 14.10 15.15 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.00

20. oktobra

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Festival slovenskega filma Princ na belem konju, druž. nad.

Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nad.

Duhovni utrip Potepanja - Barangolasok Tib in Tamtam, risanka Špasni učitelj II., niz. nan.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Volk je, volk je!, danska nad.

Bleščice iz otroških rok, francoska dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini, Ivan Bevk, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.25 11.55 13.00 13.35

Info kanal Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost Troje svetih, dok. film Kaj dogaja?

Joker, kviz Vse duše mojega telesa, dok. f.

Največja družina na svetu, kanadska dok. odd.

Leta in leta, britanska nad.

Kaj govoriš? So vakeres?

Pred vrati pekla: Kolumbija zlomljeni otroci, šp. dok. odd.

Info kanal

04.00 Info kanal 11.10 Dobro jutro 13.50 Slovenija moja dežela: Letni koncert KED Folk Slovenija 15.20 Ambienti 16.10 Vikend paket 17.50 Vmesni čas, dok. film 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Na utrip srca: Potreba po plesu, Sidi Larbi Cherkaoui, nizozemski dok. plesni film 21.10 Moje mnenje 22.00 Prevara (V.), ameriška nad.

23.15 Alejandra, dok. portret 01.25 Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 33. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 34. del Vedno tvoja, 3. sez., 101. del Vedno tvoja, 3. sez., 102. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 44. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 36. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 103. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 37. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 18. del Gotham, 5. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Dober večer, g. predsednik: Ljubo Jasnič, predsednik DeSUS 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:05 Iz oddaje Dobro jutro 12:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 16 18:50 Spoznajmo jih …

18:55 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2883. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Soteska Pekel 20:50 MI2, posnetek koncerta, 2. del 22:15 Spoznajmo jih …

22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

14.40 15.15 15.30 16.00 16.15 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.30 00.55 01.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 08.20 08.35 09.40 10.45 11.55 12.55 13.50 14.05 15.10 16.10 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 01.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Koda Princ na belem konju, druž. nad.

Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nad.

Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Mulčki, risanka Katy, ang. otroška miniserija Poročila ob petih, Šport, Vreme Tipično slovensko: Zavist ali zakaj naj sosedu krava crkne, izob. odd.

50 knjig, ki so nas napisale, Vladimir Bartol: Alamut Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Nikoli ne jočem, poljsko-irski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Tipično slovensko, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 35. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 36. del Vedno tvoja, 3. sez., 103. del Vedno tvoja, 3. sez., 104. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 45. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 37. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 105. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 38. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 3. del Policijska družina, 9. sez., 19. del Gotham, 5. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2883. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:45 Iz oddaje Dobro jutro 12:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 12 18:20 Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:45 Spoznajmo jih …

18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, zabavnoglasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih …

22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

Naš čas, 14. 10. 2021, barve: CMYK, stran 21

UTRIP

14. oktobra 2021

Paliativna oskrba priznava življenje in umiranje za naravna procesa

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Želja po spremembah v življenju se bo močno izrazila tudi v vašem vsakdanjiku. Več boste začeli delati na sebi, saj si boste priznali, da ste skrb za svoje psihično in fizično zdravje v zadnjem času kar precej zanemarili. Aktivneje boste začeli preživljati prosti čas, poskrbeli pa boste tudi za večjo zmernost pri nezdravih navadah. Nekateri se boste odpravljali na dolge sprehode in se naužili čim več svežega zraka, drugi pa se boste zagrizeno posvetili kakšnemu športu ali treningu. Opazne bodo tudi spremembe v osebnem stilu. Zastarelo garderobo boste zamenjali z novimi modnimi oblačili, morda se boste odločili tudi za novo frizuro.

Človekovo dostojanstvo je treba ohraniti do konca – Poleg vseh fizičnih potreb je treba skrbeti tudi za psihično počutje in ostale potrebe Velenje – Letošnji dan odprtih vrat društva Hospic, ki so ga v Velenju organizirali 8. oktobra, je bil namenjen obeleženju svetovnega dne hospic in paliativni oskrbi in je potekal pod sloganom Ne spreglejmo nikogar: pravičnost pri dostopu do paliativne oskrbe. Strokovna sodelavka območnega odbora Hospic Velenje Tadeja Gotar je predstavila namen dogodka: »Svojim uporabnikom nudimo celostno oskrbo v obliki programa spremljanja umirajočih in njihovih svojcev, ki temelji na tem, da je treba človekovo dostojanstvo ohraniti do samega konca. Poleg vseh fizičnih potreb je treba skrbeti tudi za njihovo psihično počutje in ostale, tudi duhovne potrebe.

Velik del tega spremljanja predstavlja zagovorništvo posamezni-

21

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Nekoliko se boste sprostili, s tem pa boste upočasnili tudi svoj življenjski tempo.

Zadovoljni boste z delom, ki ste ga opravili v preteklih mesecih, pa tudi z izkupičkom, ki vam ga je trdo delo prineslo. Sedaj boste končno lahko mirno zadihali in se posvetili stvarem, ki vas sproščajo in veselijo. Ne boste več zagrizeno iskali novih izzivov, ampak si boste raje vzeli več časa za počitek. Uživali boste ob branju knjig, hobijih, za katere v preteklem obdobju niste našli časa, in druženju s prijatelji. Neko bežno prijateljstvo bo preraslo v izredno zaupen odnos, v katerem boste imeli vlogo učenca ali pa svetovalca.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Prostovoljci v hišo prinašajo pisane dimenzije življenja.

in omogočanje, da tudi na koncu živijo, tako kot si želijo sami,« razloži Gotarjeva, ki ne more mimo posebnih časov epidemije, ki so bili tudi zanje drugačni. »Precej smo se ukvarjali s pravico do poslovitve. Ne opažamo, da bi bili ljudje kaj bolj zadržani do naših storitev. Se pa stiske odražajo predvsem med svojci pri poslovitvi od svojih bližnjih. Veliko je primerov dobrih in slabih praks zaradi obstoječih ukrepov, ki so si jih različne organizacije razlagale po svoje.«

Osebe, ki se odločijo pomagati, morajo biti predvsem sočutne, srčne in tople. Poznati morajo pravo mero bližine, da vedo, kje je posameznikova cona udobja, nato pa morajo te meje znati upoštevati. Dobrodošla so znanja iz zdravstvene nege, socialne oskrbe in elementi iz paliativne oskrbe. Člane območnega odbora Hospic lahko obiščete v Mercator centru Velenje 15. in 29. oktobra v dopoldanskem času, ko bodo predstavili delovanje in programe društva ter vas seznanili tudi z različnimi oblikami pomoči, ki jih nudijo. ka. Zagovarjamo spoštovanje potreb, dostojanstvo in pravico do samoodločanja. Pomembno je, da jim lajšamo bolečine, da se odločajo glede zdravljenja in jih

zdravi strokovno osebje. Upravičeni so do iskrenih odgovorov ter da lahko svobodno izpovedo svoj nemir. Spremljanje pomeni tudi sprejemanje njihovega ritma

Bodi in ostani zdrava!

Oktober je lep mesec, vse se obda s pisanimi jesenskimi barvami, še vedno nas, kadar ni dežja, razvaja toplo sonce, dnevi so kot nalašč za izlete in sprehode v naravo, morda pa tudi za utrjevanje zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja bolezni in odgovornosti do svojega zdravja.

Vsako leto obeležujemo rožnati oktober – mednarodni mesec osveščanja o raku dojk, ki je podobno kot v večini razvitih držav tudi v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Letošnji poteka pod sloganom “Bodi in ostani zdrava!”

Rak dojk pa ni izključno bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je v letu 2018 za rakom dojk zbolelo 1.527 oseb, od tega 1.516 žensk in 11 moških, umrlo pa 473 žensk in 5 moških.

Strah pred koronavirusom naj ne vpliva na odločitev, ali boste obiskali zdravnika ali ne. Zavedati se moramo, da je rak dojk dobro ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Za zgodnje odkrivanje raka dojk je pomembno, da se ženske odzovejo na vabila državnega

presejalnega programa DORA, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk in na katerega vsaki dve leti povabijo vse slovenske ženske med 50. in 69. letom. Redno mesečno samopregledovanje dojk, ki vzame 10 minut časa, prav tako pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojk.

Vsaka ženska (pa tudi moški) bi morala že v mladosti začeti s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Do menopavze naj bo to reden pregled vsak deseti dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu. Pri samopregledovanju dojk je treba skrbno pregledati in pretipati obe dojki in

🔲

biti pozoren na zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, uvlečenosti bradavice, izcedku iz nje ali na zatrdline.

Za svoje zdravje lahko tudi sicer veliko naredimo že s preprostimi odločitvami za zdrav življenjski slog. Zato se odločite prav in ostanite zdravi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bi namreč lahko z zdravim načinom življenja preprečili 30–50 odstotkov primerov vseh rakov. Z redno telesno dejavnostjo, zdravo in uravnoteženo prehrano, vzdrževanjem telesne teže in s pozitivno naravnanostjo lahko veliko prispevamo k svojemu zdravju.

Ob rožnatem oktobru vas 20. oktobra Društvo za boj proti raku Velenje vabi na dan odprtih vrat, in sicer med 9. in 11. ter med 16. in 18. uro. Na modelu dojk vas bodo zdravstveni delavci naučili pravilnega načina samopregledovanja dojk.

Bodite bolj pozorni na svoje telo in morebitne spremembe, odzovite se vabilom presejalnih programov in obiščite zdravnika, ki bo presodil, ali so spremembe nevarne ali ne. In ne pozabite, 10 minut na mesec vam lahko reši življenje. 🔲

Društvo za boj proti raku Velenje

Skozi tančice ženskega pogleda

Morje v meni Sprašujem se, kako to, da sem ob morju drugačna. Vonj morske soli, veter v laseh, zvok valov, jasno nebo, milina toplih žarkov … Me morje spremeni ali pa zaradi njegove blagodejnosti postanem bližja sebi?

Bolj mirna, manj miselno obremenjena, bolj čustvena ... Sem to prava jaz? Če sem, kdo sem potem, kadar nisem ob morju?

Spoznavati začnem, da me tempo in obveznosti vsakdana predrugačijo. Izostrim storilnost, poteptam pa senzibilnost. Korak se mi pospeši, kakor tudi srčni utrip. Ne ustavi me sapa vetra, saj je niti ne opazim. Redko se zazrem v nebo in mu naklonim občudovanje. Moj voh zaznava samo, kar je tik pred menoj. Tako ozko in kratkoročno.

Ne vzamem si časa, da bi kakor ob morju poglobila dih in zajela sapo s sprejemanjem širine in veličastnosti življenja. Moja hvaležnost se okrni – šele ko jo doživljam ob morju, uvidim, kako mnogo globlje jo zmorem dojemati.

jš

Prikrade se mi žalost, saj ne želim izgubiti morja v sebi, kadar ga nimam ob sebi.

Prelepo mi je, da bi se odrekla občutkom, ki mi jih daje. Si zmorem pričarati vzdušje morskih trenutkov, tudi kadar so ti le spomini? Da! To je moč, ki jo imam v sebi.

Ni mi treba čakati, da bom spet ob morju, saj nosim prvenstveno morje v sebi. Ni treba, da čutim žalost, saj me nosi hvaležnost.

Moja drža je odvisna od mene. Moje doživljanje je v moči mene. In ko pridejo manj prijetni trenutki, globoko zajamem dih ter počasi izdihnem hvaležnost do življenja.

Morju pa v mislih pomežiknem in mu prišepnem: »Ko se spet srečava ...« 🔲

Ines Vugrinec (Društvo SŽM)

Mikala vas bo družba ljudi, s katerimi se lahko veliko pogovarjate, jih spoštujete in se lahko od njih tudi veliko naučite. Marsikdaj se bo za sklenitvijo novih prijateljstev skrivala vaša želja po novih znanjih in poslovnem napredku. Vse to bo pozitivno vplivalo na vašo motivacijo in sprejemanje sveta. Prizadevali si boste tudi, da popravite rahlo načet odnos s partnerjem. Spoznali boste, kako pomembno je prijateljstvo v partnerstvu in kako močno sta oba s partnerjem pogrešala poglobljene pogovore. V tem smislu boste morda na novo opredelili tudi pomen družine. Potrudili se boste, da bo družinsko življenje polno harmonije.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Pred vami so nove priložnosti, tako na poklicnem kot tudi na zasebnem področju.

Rezultati vašega truda pa bodo odvisni predvsem od vaše vztrajnosti in samozavesti. Polni boste želja in ambicij, vendar boste morali za uspeh tudi pošteno garati. Spopasti se boste morali s svojimi strahovi in z napakami iz preteklosti ter se marsičesa naučiti. Nekatere izkušnje ne bodo prijetne in stvari ne bodo potekale tako hitro, kot si boste želeli. Glavno je, da ne boste obupali in se predali negativnim čustvom. Naučiti se boste morali potrpežljivosti, se včasih ustaviti in premisliti, kako in kaj, potem pa vztrajno in z veliko volje nadaljevati.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Na čustvenem področju se vam obeta izredno srečno in vznemirljivo obdobje. S partnerjem se bosta še bolj povezala in se skupaj podala novim izzivom naproti.

Morda se bosta včlanila v kakšen izobraževalni tečaj ali delavnico, kjer se bosta skupaj učila novih znanj. Ali pa si bosta privoščila daljše potovanje, o katerem že dolgo sanjarita, vendar ga še nista uspela izpeljati. Skupna udejstvovanja vaju bodo še bolj zbližala, obenem pa veliko naučila tudi o vajinem odnosu in odnosu do drugih ljudi. Morda boste na svoje veliko presenečenje spoznali, da je vajino partnerstvo vzor tudi vašim prijateljem in znancem.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Počutili se boste dovolj močni, da uresničite vse, kar ste si zadali. Tudi tisti, ki sicer niste pretirano ambiciozni, boste sedaj spoznali, da je v resnici drugače. Ugotovili boste, da vam uspeh in denarne nagrade veliko pomenijo. Zopet se boste lotili dokončati projekte, ki vam jih v preteklem obdobju ni uspelo izpeljati. Ali pa se boste lotili novih. Idej vam ne bo zmanjkalo. Če imate monotono službo, si boste zaželeli dinamične spremembe, ki bi vam prinesla več vsakdanjega vznemirjenja in večji zaslužek. Vendar ne pozabite, da vznemirjenje pomeni tudi stres, zato boste morali pokazati več predanosti in odločnosti.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Če ste v partnerstvu, ki vas že nekaj časa ne zadovoljuje, boste sedaj pripravljeni narediti vse, da to spremenite. Sami pri sebi veste, da ste za nastalo situacijo veliko krivi vi in ne vaš partner. Spoznali boste eno izmed najpomembnejših pravil, ki velja v odnosih: namesto da poskušate spremeniti drugega, raje poskušajte spremeniti sebe. Začnite z malimi spremembami. Potrudite se biti bolj strpni, razumevajoči in pripravljeni sklepati kompromise. Tudi ljubljena oseba se bo hitro začela prilagajati novostim.

Vztrajajte pri skupnem preživljanju prostega časa in pogovorih, ki bodo osvežili vajina čustva in medsebojno spoštovanje.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Vaš dolgoletni trud se bo končno pokazal tudi na finančnem področju. Popolnoma se boste predali delu in zato preživljali veliko časa za zaprtimi vrati. Izkoristili boste vsako priložnost, da naredite vtis na ljudi, ki vam lahko pomagajo napredovati. Veseli boste dodatnega zaslužka in novih priložnosti, ki se vam odpirajo na kariernem področju. Ko boste uresničili svoj cilj, se boste lažje sprostili in začeli bolj uživati v družbi partnerja in prijateljev. Odločili se boste tudi za večji nakup, ki si ga prej niste mogli privoščiti. Kljub dodatnemu denarnemu prilivu pazite pri pretiranem zapravljanju in poskrbite, da boste nekaj denarja tudi privarčevali.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Želite si sprememb, vendar se globoko v sebi bojite, da jim ne boste kos. Ne mislite preveč na to, kaj bo, ampak se raje osredotočite na vsak dan posebej. Svoje želje in ambicije zaupajte partnerju, družinskemu članu ali dobremu prijatelju. Ko boste bogatejši za mnenje in spodbudo drugih, se boste lažje otresli strahov, ki vam ne dajo spati. Morda vas bo nekdo hotel prepričati o nasprotnem od tistega, kar si želite. Če veste, kaj hočete, in verjamete, da imate prav, se raje oddaljite od osebe, ki iz lastnih sebičnih namenov poskuša negativno vplivati na vaše življenje. Pomembno je, da ostanete zvesti sami sebi in zaupate svojim instinktom.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Samski boste iskali nove avanture in priložnosti na ljubezenskem področju. Na vse pretege se boste trudili, da potencialne ljubimce omrežite s svojimi čari. Vendar pa ob tem ne boste čutili notranjega zadovoljstva, v bistvu vas bo celotna situacija samo izčrpavala. Nočete si priznati, da v sebi čutite, da je čas za spremembo in resen partnerski odnos. Do tega pa ne boste prišli z neprestanim flirtanjem, ampak predvsem s potrpežljivostjo ter z izražanjem svojih čustev in občutij. Morda boste spoznali osebo, ki vam bo zares zelo všeč.

To vas bo tudi prestrašilo, saj se boste zavedali, da si z njo ne želite samo bežne avanture. Če se bosta zares ujela, naj vas ne bo strah pravega partnerskega odnosa.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Če še študirate, boste lahko v naslednjih mesecih odlično napredovali in stkali pomembne vezi z ljudmi, ki vam lahko pomagajo na vaši karierni poti. Pričakujte veliko sodelovanj, konstruktivnih debat in druženj s profesorji in kolegi, s katerimi se boste izvrstno razumeli. Veliko bo skupinskega dela, če se boste zares potrudili, pa boste lahko prevzeli tudi glavno vlogo. Ne čudite se, če boste zaradi svojih sposobnosti dobili zelo mamljivo ponudbo, ki je ne smete zavrniti. Vendar pa boste napredovali le, če boste pripravljeni poslušati tudi drugo stran in boste opustili željo po tem, da bi bilo vedno po vaše. To velja tudi za že zaposlene.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Pričakujte dinamično in tudi precej naporno obdobje, sploh če ste si zadali več kratkoročnih ciljev naenkrat. Marsikdaj boste na telesu začutili posledice stresa in pomanjkanja spanca, zato si ne pozabite vzeti časa zase in za obilen počitek.

Vaša zagnanost in vnema za delo pa se bosta tudi obrestovali. Dodatni finančni prilivi vas bodo po eni strani osrečili, po drugi pa precej obremenili z novimi odgovornostmi. Možno je, da boste na delovnem mestu napredovali, s tem pa si boste nakopali tudi nova bremena. Vse to ste si sicer želeli, vseeno pa boste potrebovali kar nekaj časa, da se nanja navadite. Partner vas bo pri tem močno podprl.

Naš čas, 14. 10. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

14. oktobra 2021

Nagradna križanka Osmica

24 ur

Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si

ZA VAS - PRENOVLJENA IN POSODOBLJENA OSMICA! Omogočamo dostavo naročenega blaga na dom. Naročila sprejemamo do 12. ure. Pokličite: 051 306 988. pon. – sob.: 7. – 19.

V Osmici

KMALU VELIKA NOVOST! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

IZJEMNO UGODNE CENE!

Ne spreglejte!

• Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …)

• Plinske jeklenke

Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 25. oktobra 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

ČETRTEK, 14. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz 9.00 Oddaja o upokojencih; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (govorili bomo o tem, kako vpliva epidemija na otroke in mladostnike, z nami bo mag. Mašo Naraločnik Sinur, univ. dipl. psih, spec. klinične psihologije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 15. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 16. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Zaključek akcije "Izbiramo najlepše slovensko kopališče"; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 17. oktobra

VELENJE

za Maksi in Mega Pikin abonma ter izven

Četrtek, 14. 10.

Nedelja, 17. 10.

19.00 Velenjski grad Odstiranja, plesna predstava skupine Flame&co z gostjami, plesalkami sodobnega plesa 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Kostarika, potopisno predavanje Mateja Koširja 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ljubezen gre skozi želodec, komedija Smejmo se, za Zeleni abonma in izven

10.00 zbirno mesto: Pri cerkvi v Cirkovcah Mladi muzealci: Po poteh spominov – Spominska točka Izak v Cirkovcah

Petek, 15. 10.

10.00-12.00 Mercator center Velenje Sočutna info točka Slovenska društva Hospic – OO Velenje 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Simon Krajnčan Fojkar, kitara, koncert 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Božena Tanšek Boža; Dnevu naproti, predstavitev knjige

Sobota, 16. 10.

10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Super Brina, igrana predstava Gledališča Malih Velikih Ljubljana,

POSLEDNJI DVOBOJ The Last Duel, zgodovinska drama, 152 min (ZDA), Režija: Ridley Scott Igrajo: Jodie Comer, Matt Damon, Adam Driver, Ben Affleck, Harriet Walter Petek, 15. 10., ob 19. uri

VOLKOVI Los Lobos, družinska drama, 95 min (Mehika, ZDA), Režija: Samuel Kishi Leopo Igrajo: Martha Reyes Arias, Maximiliano

Ponedeljek, 18. 10.

10.00 Spletne platforme Muzeja Velenje Muzejski odmevi: Dober tek!, kulinarična dediščina 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Vsak glas šteje, komedija SLG Celje, za Beli abonma in izven

Torek, 19. 10.

16.00 Podhod Pesje Škale, ki jih ni več, odprtje razstave Muzeja Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače?: Košan, filmska projekcija TD Šalek

Sreda, 20. 10.

17.00 Galerija Velenje Zgodba galerijske hiše, družinska urica, prijave: info@galerijavelenje.si 17.00 Velenjski grad Javno vodstvo po razstavi Foto Pajk 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Jernej Dirnbek: Trump, predstavitev knjige

ŠOŠTANJ

Lunine mene

Četrtek, 14. 10.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga

Sobota, 16. 10.

9.00

Šoštanj (zbor: Tresimirjev park) Pohod po Trški poti okoli Šoštanja ob prazniku mesta Šoštanj 14.00 Parkirišče PGD Šoštanj Mesto Golažijada 19.00 Rokometno igrišče Šoštanj Zabava z Modrijani

Torek, 19. 10.

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Barbara Kelher: Gruzija – pozabljena kavkaška dežela

Sreda, 20. 10.

19.00 Kulturni dom Šoštanj Ne sprehajaj se vendar čisto gola (AGL Velenje)

ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 16. 10.

9.00–12.00 Parkirišče pri Mercator centru Kmečka tržnica 17.00 MC Šmartno ob Paki – Marof Potopisno predavaje Maroko (MK Packenstein)

PONEDELJEK, 18. oktobra

20. oktobra, ob 16.57, polna luna (ščip)

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Hitro testiranje na Covid-19, na parkirišču pri Gala Caffe, od ponedeljka do sobote med 8.00 in 13:00 uro ter 14.00 in 20.00 uro • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Nájar Márquez, Leonardo Nájar Márquez, Cici Lau, Johnson T. Lau Sobota, 16. 10., ob 17. uri

Hailey Kilgore, Tate Donovan, Heather Headley, Skye Dakota Turner, Mary J. Blige Sobota, 16. 10., ob 20. uri

ne, Peter Dinklage, Kat Dennings, Cloris Leachman, Clark Duke Nedelja, 17. 10., ob 16. uri

RESPECT

KRUDOVI 2: NOVA DOBA, 3D

PANJ

Respect, biografski muzikal, 145 min (ZDA) Režija: Liesl Tommy Igrajo: Jennifer Hudson, Forest Whitaker, Marlon Wayans, Audra McDonald, Marc Maron, Tituss Burgess, Saycon Sengbloh,

The Croods 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 96 min (ZDA) Režija: Joel Crawford Igrajo: Leslie Mann, Nicolas Cage, Ryan Reynolds, Catherine Keener, Emma Sto-

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

Zgjoi, drama, 84 min (Kosovo) Režija: Blerta Basholli Igrajo: Yllka Gashi, Çun Lajçi, Aurita Agushi, Kumrije Hoxha Ponedeljek, 18. 10., ob 19. uri

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca (pripravlja Mitja Čretnik) 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 19. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 20. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje – naša gostja bo Alenka Kikec z Zavoda za turizem Šaleške doline; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Nagrajenci nagradne križanke Križnik, objavljene v tedniku Naš čas dne, 30. septembra 2021, so: Ivica Fras, Lokovica 144 F, 3325 Šoštanj, Jožica Stropnik, Ljubija 58, 3330 Mozirje, Metka Kontrec, Vojkova 6, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila prejeli po pošti. Čestitamo!

Rešitev križanke: KRIŽNIKOVI ČEVAPČIČI.

Naš čas, 14. 10. 2021, barve: CMYK, stran 23

JANEZ BLEIWEIS, Novice in modernizacija slovenske družbe, uredili Marija Stanonik in Ingrid Slavec Gradišnik

od 15. 10. do 21. 10.

od – Odrasli | 929 – Biografije Tri leta po simpoziju Janez Bleiweis in modernizacija slovenske družbe, ki so ga pripravili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljanska Filozofska fakulteta in Inštitut za narodopisje pri SAZU, je pod istim naslovom izšel zbornik. Na simpoziju in v zborniku je na novo osvetljeno in ovrednoteno Bleiweisovo

žaj, da jih je sram, čeprav je sram izraz splošno človeške izpostavljenosti. Delo je odličen prispevek k razreševanju filozofskih , teoloških in socioloških dilem sodobne družbe in tako smerokaz temeljnim znanstvenim razpravam na teh podorčjih in v celotni humanistiki (iz recenzije prof. dr. Janeza Juhanta).

FRANCE ŠTIGLIC: filmska zapuščina od – odrasli | 791 – Filmi

delovanje z vidika sodobnega zgodovinopisja, novinarstva, jezikoslovja in še nekaterih drugih sodobnih znanstvenih ved. Tako je urednik Kmetijskih in rokodelskih novic kot ena najbolj izpostavljenih osebnosti v 19. stoletju obravnavan v okviru številnih zaslug, med drugim tudi za napredek slovenskega gospodarstva, ne pa zgolj skozi prizmo njegovega odnosa do Franceta Prešerna.

Zbornik razprav in katalog razstave je poklon enemu najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenskega filma. Namen zbornika je bil nov vpogled v tiste vidike njegove ustvarjalnosti, ki so v sodobni filmski misli pustili najgloblji pečat. S prispevki v zborniku sodeluje-

Monografija je prvi primer v Sloveniji širše obravnave problematike sramu, povezane z vprašanjem pravičnosti in nasilja v okviru širšega izročila humanističnih ved. Gre za obravnavo ključnih problemov žensk, nasilja, sramu in njihovega pomena v sodobni filozofsko-etični misli. Ženske so bile v filozofskem in ostalem izročilu že vnaprej postavljene v polo-

Rezman iz Šoštanja; - 21. oktobra 1989 je bila v Zavodnju ustanovljena stranka Zelenih Velenja. Predsednik stranke je postal Vane Gošnik; - Velenjski iluzionist Bojan Glavač (prvi ravnatelj gimnazije Velenje) je na mednarodnem festivalu čarodejnih umetnikov v Mariboru 21. oktobra 2011 prejel posebno priznanje za izjemne zasluge na področju magije in iluzionizma; - 21. oktobra 2008 je v Velenju umrl gospodarstvenik Friderik Blagotinšek. V Elektrarni Velenje je bil v letih od 1959 do njene zaustavitve leta 1967 zaposlen kot tehnični vodja. Leta 1970 je bil premeščen v Termoelektrarno Šoštanj. Rojen je bil 6. februarja 1914 v Št. Vidu nad Zavodnjami. 🔲 Damijan Kljajič

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu 4. do 10. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu 4. do 10. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 4. do 10. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

jo nekatera najvidnejša imena slovenske filmske teorije in publicistike, ki so hkrati avtorji in avtorice različnih generacij. Njihove razprave se posvečajo nekaterim bistvenim elementom Štigličevih posameznih del (povzeto po http:// www.kinoteka .si/si463/839/France_stiglic_ filmska_zapuscina.aspx). 🔲

RAZNO

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ČUDEŽNA ŠKATLA, ki bistri možgane.

Je najnovejša miselna igra na svetu. Imenuje se »SLEPI ZAJČEK NA ŠAHOVSKEM POLJU«, je konkurenčna igra šahu, igra jo lahko vsak. Odganja demenco in vrača dober spomin. Je lahko tudi lepo darilo, prodam. Gsm: 041 396 424.

PRIDELKI ŽGANJE, več vrst, kocke sena in škropilnico na kolesih, prodam.

Gsm: 051 388 874.

HLEVSKI GNOJ, uležan in silažne bale, prodam. Gsm: 041 942 898.

DEŽURSTVA ZD VELENJE Tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. . Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

ŽIVALI TELIČKO Simentalko, težko 180 kg, prodam. Gsm: 041 983 424.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 21 tednov in peteline Štajerje, prodaja v Šaleku, v nedeljo 17. 10. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič.

Večje količine lahko tudi naročite.

Cena 8 € /kom. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

JARKICE – mlade kokoši pred nesnostjo, prodamo. Leghorn bele, rdeče, črne brezove, zelenojajčne bele in jerebičaste. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno…Kmetija Šraj, 031 751 675.

POLOVICO KRAVE, prodam.

Gsm: 041 462 931

direktor Zveznega zavoda za planiranje SFRJ (minister za planiranje) in član zvezne vlade. Umrl je 15. novembra 2017 v Ljubljani; - 20. oktobra 2011 je na Floridi v šestinštiridesetem letu umrl nekdanji vrhunski rokometaš Iztok Puc, ki je svojo rokometno pot začel v Šaleški dolini; - 21. oktobra 1911 je na Visolah pri Slovenski Bistrici v oseminsedemdesetem letu umrl šoštanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja dr. Josip Vošnjak; - 21. oktobra 1915 se je v Duropolju na Kozjanskem rodil znan velenjski fotograf Volbeng Pajk, ki je skozi fotografski objektiv ujel in zabeležil nešteto podob naših krajev in ljudi. Umrl je 7. januarja 2005; - 21. oktobra 1956 se je v Celju rodil pesnik in pisatelj Peter

KONCENTRACIJE PM10

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh 4. do 10. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

NUDIM

IŠČEM SOPLESALKO za tečaj plesa.

Gsm: 040 306 497.

Termoelektrarna Velenje (Arhiv Muzej Velenje)

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

mali OGLASI

STIKI-POZNANSTVA

- 15. oktobra 1888 se je v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici rodil Simon Blatnik. Izučil se je za trgovca in se leta 1919 iz Sladkega Vrha, kjer je imel trgovino, preselil v Velenje oziroma v Staro vas. V letih 1920 1922 je bil izvoljen za načelnika velenjskega gasilskega društva. Bil je dolgoletni predsednik Rdečega križa, katerega član je bil od same ustanovitve, ter funkcionar velenjskega Sokola. Že pred vojno je politično deloval in bil kot član Slovenske ljudske stranke za okraj Slovenj Gradec leta 1927 izvoljen za poslanca prve mariborske oblastne skupščine.

Osvobodilnemu gibanju se je pridružil takoj po okupatorjevem prihodu. Podpiral je prve borce in se udeleževal ilegalnih sestankov. Nemci so ga zaprli že decembra 1941, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov

izpustili, vnovič pa so ga zaprli maja 1942 in ga 8. junija 1942 v Mariboru ustrelili kot talca; - v Šaleški dolini je bil prvi Narodni svet ustanovljen 15. oktobra 1918 v Šoštanju; za njegovega predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Senica; - 15. oktobra 1993, ko so v Topolšici odprli center za zdravljenje multiple skleroze, so v galeriji Ilirija v Ljubljani prvič po smrti akademskega kiparja Ivana Napotnika odprli razstavo izbranih del iz stalne Napotnikove galerije v Šoštanju, ki danes domuje v Vili Mayer v Šoštanju; - 17. oktobra 1929 so v Velenju slovesno predali namenu novo termoelektrarno z močjo 2000 kilovatov; - v nedeljo, 18. oktobra 1959, so v Paki pri Velenju svečano odprli novo šolo in skupaj s transformatorsko postajo tudi daljnovod med Šalekom in Pako; - 18. oktobra 1996 so v Rdeči dvorani odprli prostore Turistično informacijskega centra Velenje; - 20. oktobra 1923 se je v Podkraju pri Velenju rodil ekonomist Jože Novinšek, ki je bil med drugim v letih 1974–1979 generalni

Skupna občinska uprava SAŠA regije

PRAVIČNOST, sram nasilje in feminino, zbrali in uredili Nadja Furlan idr. od – odrasli | 1 – Filozofija

23

OBVEŠČEVALEC

14. oktobra 2021

V SPOMIN

ZOBOZDRAVNIKI

GIBANJE preb.

UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Črešnik Rudolf, roj. 1942, Šoštanj, Metleče 50

V soboto, 16. 10. in nedeljo, 17. 10.

2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 642 v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko. Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

5. oktobra sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedi, pradedi, brat in stric

FRANC SELIČ z Jenkove 21, Velenje Kogar imaš rad, nikoli ne umre.

Le daleč, daleč je ...

Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v spomin.

Iskrena hvala.

Vsi njegovi

Naš ­čas, 14. 10. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Pripovedujejo zgodbe hiše kultnega betona Ob polstoletnem jubileju kultne stavbe arhitekta Adija Miklavca predstavili sklop spominskih, dokumentarnih in preglednih razstav, ki pripovedujejo zgodbo arhitekture in vsebin te hiše od leta 1971 do danes Tina Felicijan Foto: Ksenija Mikor

Razstava Od galerijskega kotička do Galerije je na ogled v pritličju Galerije Velenje, kjer so tudi vsebine spremljevalnega pedagoškega programa Galerija od A do Ž v izvedbi sodelavke Nine Cvirn. V drugem nadstropju je razstava Barve Afrike. V Galeriji na prostem so na ogled podobe betonske hiše in pregledna razstava izbranih zgodb iz nje od njene otvoritve do danes.

Pregledna razstava izbora publikacij in plakatov Galerije Velenje med letoma 1971 in 2021 je na ogled v Knjižnici Velenje.

V Podhodu pošta pa je 50. obletnici prihoda zakoncev Foit in prve razstave afriške umetnosti v Velenju posvečena razstava z naslovom »Afrika je bila čudovito življenjsko doživetje – tega se ne da izbrisati; to ostane v človeku«

Velenje, 7. oktobra – Hiša kultnega betona na naslovu Titov trg 5 je bila zgrajena za kulturo.

V njej sta od odprtja leta 1971 (do leta 2005) delovala knjižnica in razstavni prostor galerije.

Po selitvi Knjižnice Velenje v Center Nova je Galerija Velenje s polnimi pljuči zadihala pod streho izjemne zgradbe arhitekta in urbanista Adija Miklavca, ki letos praznuje 50 let. Z evalvacijo arhitekture in dogajanja v tej zgradbi so se v prazničnem letu povezali sodelavci javnih zavodov, ki so v njej v preteklosti soustvarjali raznoliko ponudbo kulturnih dobrin. Festival Velenje in njegova programska enota Galerija Velenje, Muzej Velenje in Knjižnica Velenje so v sklopu projekta Zgodba hiše kultnega betona na štirih prizoriščih postavili pet razstav, ki predstavljajo zgodbo arhitekture in vsebin te hiše od leta 1971 do leta 2021.

Ovrednotili arhitekturo in produkcijo galerije

Galerija kot nosilec projekta je v pritličju hiše kultnega betona pripravila razstavo Od galerijskega kotička do Galerije. Z njo kustosinja mag. Milena Koren Božiček predstavlja zgodbo arhitekture galerije in njenega avtorja (Od načrtovanja in gradnje do prenove). »Številni arhitekti in akademiki so o njej že govorili kot o izjemnem primeru brutalistične arhitekture.

Tudi v Galeriji Velenje se tega dobro zavedamo, zato smo jo tudi

Po presoji kustosinje mag. Milene Koren Božiček, muzejske svetnice, pod strokovnim vodstvom katere je »galerijski kotiček« prerasel v referenčno, po muzejskih standardih opremljeno in uveljavljeno galerijo, ki s svojo bogato zbirko pomembno dopolnjuje likovni patrimonij Slovenije, iz produkcije Galerije izstopajo projekti, posvečeni dvema izjemnima šaleškima avtorjema in njuni zapuščini – prvemu akademsko izobraženemu kiparju Šaleške doline Ivanu Napotniku in prvi akademski slikarki Majdi Kurnik. »Ves čas smo bili usmerjeni v promocijo mladih ustvarjalcev, lokalnih avtorjev, potencial pa vidim tudi v usmeritvi galerije v predstavljanje presežkov na področju industrijskega oblikovanja. Mislim, da bi to bilo koristno za celoten slovenski prostor.«

skega muzeja – Tanja Verboten, vropskih kultur, v katerem je goBlaž Verbič in dr. Marko Frelih stovala dislocirana enota Sloven– pripravili razstavo Barve Afri- skega etnografskega muzeja, ki ke. V njenem središču so javnosti je predstavljala predvsem zbirke prvič predstaazijske in afrivljene fotograške kulturne Na razstavi je slika fije s Foitovega dediščine. Dr. Jožefa Tominca 23-letnega poBoris Kuhar, ki potovanja od je v Afriki spo– prvo delo za Alžirije do Keznal Foita, je galerijsko zbirko nije. V Muzeju njegovo zbirko Slovenska sodobna afriških del naVelenje so jih umetnost, ki je do več tisoč našli meraval predšele pred nekaj staviti v Goridanes že skoraj leti in jih zdaj čanah. Vendar stokrat povečana, digitalizirajo pa tudi najnovejše je nato uredil, in interpretirada se je Foitodelo v zbirki – jo. Za to razva zbirka selila skulptura Matica stavo izbrane v Velenje, ki je fotografije so močno potreVelerja. tudi obarvali, v bovalo kulturprihodnosti pa ne vsebine,« je lahko pričakujemo še več pred- sodelavec Slovenskega etnografstavitev novega gradiva. skega muzeja Blaž Verbič po»V času gibanja neuvrščenih so vedal, kako je afriška umetnost se okrepile povezave Jugoslavije prišla v Velenje. 🔲 z Afriko. To je vodilo do tega, da se je v Goričanah blizu Medvod pri Ljubljani odprl Muzej nee-

❱

po prenovi v letu 2015 želeli in uspeli spoštljivo ohraniti v vseh najpomembnejših elementih,« je povedala in utemeljila: »Arhitektura te hiše je posebna, intimna in hkrati reprezentančna. Nastala je v drugi polovici 20. stoletja, v času arhitekture surovega betona, poimenovanega brutalizem (beseda izhaja iz francoskega izraza béton brut), ki je šokiral javnost, a napovedal novo obdobje v arhitekturi. Razkriva stične robove uporabljenih materialov za vlivanje, vzorce lesa in grče lesenih opažev, ki so po odstra-

njevanju pomožnih materialov ostali neometani in vidni. Pot k prepoznavanju njene izvirnosti in časovnega odziva na razmere časa kot tudi zanimanje za brutalizem v zadnjem času spet narašča.« V drugem delu razstave pa je povzeta zgodba o življenju hiše v preteklih petdesetih letih (to hišo so zaznamovali posamezniki in vodje z vsebinami od leta 1971 do leta 2021).

Predstavili Foita v barvah V spomin na prve galerijske vsebine ob odprtju te zgradbe

so ostale fotografije in časopisne objave o razstavah prvih del, odkupljenih za galerijsko zbirko Slovenska sodobna umetnost, in odmevno razstavo češkega kiparja, fotografa, popotnika in raziskovalca Františka Foita o Afriki. Danes bogata zbirka Slovenska sodobna umetnost in na stalni razstavi predstavljena izjemna zbirka afriške umetnosti, ki jo je ustvaril František Foit, sta na ogled v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu. Za to priložnost pa so sodelavci Muzeja Velenje in Slovenskega etnograf-

Razstavili več kot 180 gob Podnebne spremembe in temperaturni ekstremi, kot so suša, hladni ali vročinski vali, ne prijajo ne ljudem ne živalim, ne rastlinam in ne gobam – Morda so nas gobe letos želele opozoriti na človekov mačehovski odnos do narave?

V teh dneh se je podgobje le okrepilo in se odločilo, da poskrbi za svoje potomce, zato so iz zemlje pognali trosnjaki, ki jih imenujemo gobe, katerih trose (kot semena) raznašajo veter, voda in divje živali v bližnjo in daljno okolico.

V petek, 8., in v soboto, 9. oktobra, smo člani Gobarskega društva Marauh postavili že tradicionalno razstavo gob v Intersparu v Šaleku v Velenju; to je bila letos že druga velika razstava, prva je bila na Pikinem festivalu. Pred razstavo smo se kljub neugodnemu vremenu podali v gozdove, parke in na travnike v okolici Velenja.

Marauhov (gobanov) in lisičk je bilo le za vzorec, nabrali pa smo številne zanimive vrste užitnih, neužitnih, pogojno užitnih, strupenih in tudi smrtno strupenih vrst gob, kar je bil naš osnovni namen. Na razstavne mize smo postavili več kot 180 vrst

gob, jih determinirali (določili) in opremili z napisi. Številni obiskovalci so si razstavo z zanimanjem ogledovali. Ugotavljamo, da med obiskovalci razstav poznavanje gob počasi raste, številni pa pri določanju gob, kljub današnji bogati literaturi, še vedno vztrajajo pri izročilu dedkov in babic, ki že vrsto let ne veljajo več. Žal tudi kultura in spoštovanje pravil nabiranja veljata le za manjšino obiskovalcev gozda.

Na razstavah si ob razlagah o gobah gobarji z obiskovalci izmenjujemo izkušnje, ki so obojestransko poučne in tudi zanimive.

Vse, ki ljubite naravo in imate željo bolje spoznati samonikle darove narave, društvo vabi, da se nam pridružite. Društveni sestanek imamo vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri v Knjižnici Velenje. 🔲

Jože Lekše, foto: S. Vovk

Pri Fajfarju so natrgali najboljši letnik po več kot 10 letih Šmartno ob Paki – Tudi večkrat nagrajeni (več kot 150 zlatih medalj) vinogradnik in kletar Mihael Fajfar je nestrpno pričakoval letošnjo letino.

Njegova vinograda v najbolj severozahodnem delu podravske vinorodne dežele, kamor sodi Kolovrat (del Ljubije pri Mozirju) in najeti vinograd v Slatini, sta se ob nedavni trgatvi minulo nedeljo izjemno izkazala.

Miha je dejal, da so poleg izjemne kakovosti grozdja v njegovem vinogradu v Halozah, tudi vinogradi modre frankinje, rumenega muškata in žametovke na bližnjih domačih lokacijah dobesedno sanjski. Tako po količini, še bolj po kakovosti in sladkorni stopnji, se torej obeta izjemen pridelek vinskega letnika 21. Nedeljska trgatev na obeh legah se je iztekla v hladnem, a na srečo ne ob napovedanem deževju. Tako so obrali v Ljubiji skoraj 1.300 kilogramov grozdja z bogato obloženih trt, v Slatini pa še več sto, skupaj skoraj 2000.

Uspešnega kletarja zdaj čaka še veliko dela v domači kleti na turistični kmetiji Fajfar v Slatinah, saj se po mnenju poznavalcev pravo delo vinogradnika in enologa tu šele začne.

Miha Fajfar z ženo Tatjano, ki ima pekarno z dolgoletno tradicijo, sta obdobje korona krize preživela brez pretiranega upada prodaje, saj so odjemalci tradicionalni kupci, ki računajo na kakovost pridelkov. Svoje doda-

Miha Fajfar je odličen vinogradnik in kletar

jo reference, številne zlate medalje in petkratni naziv kletar leta pri domačem Društvu vinogradnikov Šmartno ob Paki. Fajfar je na svoja vina večkrat lahko pripel tudi naziv šampion leta.

Kot pravi sam, je poleg samoizobraževanja in dolgoletnih izkušenj veliko pridobil v izobraževalnih delavnicah za vinogradnike v domačem društvu, ki ob 25-letih delovanja žanjejo uspehe z vse bolj izkušenimi člani 🔲

Jože Miklavc