40 2022

Občina Šoštanj in mesto z bogato zgodovino

Župan nagradil najzaslužnejše občanke in občane in se ob zaključku mandata zahvalil za zaupanje zadnjih šestnajst let

Jasmina Škarja

Šoštanj, 30. september –

Na slovesnosti ob občinskem prazniku v Kulturnem domu Šoštanj je župan Darko Menih povzel zgodovino Šoštanja, kot mesta z bogato preteklostjo,

nato pa osvetlil najbolj po membne dogodke, ko je bil na čelu občine. Zahvalil se je za zaupanje zadnjih šestnajst let sodelavcem, svetnikom in društvom v občini.

Na prireditvi so podelili ob činska priznanja in nagrade

najzaslužnejšim občanom. Kulturni program so pripravi li člani MPZ Svoboda Šoštanj, Pihalnega orkestra Zarja Šoš tanj, povezovalca programa Milojka B. Komprej in An drej Volk pa sta izvedla reci tal Kajuhovih pesmi z različno

tematiko. Poseben gost na pri reditvi je bil Suad Huskić, žu pan Občine Tešanj, partnerske občine Šoštanja, ki je nagovo ril goste, se zahvalil županu za vabilo in poudaril dobro sode lovanje med občinama na več področjih.

Nadaljevanje na strani 2

Praznik KS Šoštanj

• V soboto, 8. oktobra, pohod po Trški poti in Golažijada.

• Pozno popoldne zabava z Dejanom Vunjakom na Trgu svobode.

Zagovarjanje pravic starejših ni kritiziranje

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost tudi letos ob Mednarodnem dnevu starejših znova opozarjamo in spodbujamo odločevalce k takojšnjim, ne le sistemskim, izboljšavam in spremembam, ki vplivajo na dostojno življenje starejših - tako tistih, ki bivajo doma kot onih v institucijah.

Zavračamo očitke, da samo kritiziramo, saj vsakodnevno iščemo rešitve in jih tudi posre dujemo odločevalcem. Zagovarjanje pravic starejših ni kritiziranje. V Srebrni niti si želimo ministra, ki bi delal tako, da bi bilo iz njegovih dejanj vidno, da so starejši njegova prioriteta. Še vedno menimo, da bi bilo samostojno mini strstvo za starejše dobra rešitev. V celoti pod piramo prizadevanja Sindikata upokojencev Slovenije, ki argumentirano in glasno zahteva, kar nam starejšim pripada.

Končno smo dobili delne odgovore, kaj se dogaja z neizvedljivim zakonom o dolgotrajni oskrbi, za katerega smo ves čas trdili, da je ne sprejemljiv in invaliden. Zahtevamo pripravo novega, uporabnega zakona, ki bo razumljiv, dober za uporabnike in izvajalce ter bo omo gočal starejšim možnost izbire o načinu nji hovega življenja ter tudi urejeno financiranje. Zahtevamo tudi sodelovanje med strokama: socialo in zdravstvom v dobro uporabnikov in izvajalcev.

Vsem starejšim ob njihovem mednaro dnem dnevu čestitamo in jim sporočamo, da v svojih stiskah niso sami, da smo tudi mi njihov glas, precej slišen in takšni name ravamo tudi ostati.

�� Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti

Osrednja slovesnost ob prazniku je tudi priložnost, ko župan nagradi najzaslužnejše v preteklem letu. Foto JKŠ

TAKO

mislim

Tukaj in zdaj

Ko je bila v Velenju sprejeta (pravilna, strokovna) odloči tev, da je Dom za varstvo odraslih potreben prenove, je bila sprejeta tudi (napačna? strokovna?) odločitev o tem, kako bodo to izvedli. Podrli stari dom in na isti lokaciji zgradili novega. Začela se je valiti snežna kepa. Iskanje rešitev in lokacije, kam v času no vogradnje preseliti več sto stanovalcev in zaposlenih, se je ustavilo v hotelu Vesna v Topolšici. Roko na srce, tudi potrebnem prenove. Ne nazadnje, če bi bil hotel poln, tam ne bi bilo prostora za toliko novih začasnih gostov.

Lokacija Doma za varstvo odraslih, po šteno povedano, ni najbolj primerna. Dom je bil pred skoraj petdesetimi leti postavljen na hrib, ki starejšim in tistim, ki jim pomaga jo, otežuje gibanje, še posebej z invalidskim vozičkom. V desetletjih so okoli njega zrastle stavbe in zapolnile še ti sto malo dvorišča. Kaj ni bila zdaj odlična priložnost, da postavimo dom na novi, primernejši lokaciji, da bi dobil poleg vseh potrebnih novih prostorov za delo in življenje zaposlenih in stanovalcev še dovolj prostora za park, par kirišča, senco dreves? Verjetno bi vsi lahko počakali v sta rih prostorih še leto dni …

In kepa se vali. Namestitev stanovalcev v hotelu Vesna je začasna, žal pa za nekatere dokončna. Pravijo, da se sta novalci niso želeli seliti, da jim je bilo v starem domu všeč. Vsaka sprememba je za starejšega človeka stresna, prav tako za njihove sorodnike, tudi zaposlene. Domovi za sta rejše niso hoteli v smislu stavbe. So namensko grajene stav be, ki omogočajo primerno strokovno oskrbo in nego bol nih in gibalno oviranih ljudi ter hkrati pogoje in razmere, da so ljudem, ki tam bivajo, DOM – v vseh pomenih besede. Poleg tega odločitev za prenovo, selitev ali ne, ni odločitev stanovalcev, temveč strokovna odločitev na osnovi dejstva, da je stari dom dotrajan. Čigava odločitev? Ministrstva, di rektorice, župana, lokalne skupnosti? Aha, skupnosti! Zdaj smo pri ljudeh (pa saj gre ves čas za ljudi, kajne?). Za posleni v hotelu Vesna nimajo pogojev za primerno strokov no oskrbo in nego stanovalcev. Ne ustrezajo sobe, kuhinja, jedilnica, kopalnice, skupni prostori, prostori za zdrav stveno nego … Ker je to – hotel. Zato prostori ne ustrezajo dobremu počutju stanovalcev, ki jih je selitev tudi zmedla in se le počasi navajajo na nove prostore. Nekateri se ne bodo nikoli. Selitev je otežila delo zaposlenih, ki se morajo ukvar jati z istim delom v neustreznih razmerah. Koliko časa lah ko ob tej situaciji namenijo stanovalcem? Za ljudi, za katere bi v prvi vrsti morali imeti čas, energijo, oči, ušesa in srce. Da je hrana v domu slaba, da imajo stanovalci omejeno gibanje le na drugo in tretje nadstropje hotela, da je bilo poleti v sobah vroče in se bojijo, da bo pozimi mrzlo, da so kopalnice v razsulu … so povedali nekateri sorodniki stanovalcev. Da kljub vsemu zaposleni zelo lepo skrbijo za stanovalce in jim nudijo vse potrebno, smo slišali od dru gih. Da je res, da ni res.

Župan je nagradil najzaslužnejše občane

Priznanja Občine Šoštanj za leto 2022 so prejeli: Brani mir Drev, Jože Sovič in Turi stično olepševalno društvo Šoštanj

Aktivni krajan Raven Brani mir Drev je pustil močno sled v športu kot aktiven športnik v mlajših letih. Kot trener je ogromno prispeval k razvo ju športne in delovne kulture mladih, saj je bil uspešen tre ner malega in velikega nogo meta. Bil je glavni pobudnik ustanovitve samostojnega Društva upokojencev Ravne pri Šoštanju, v katerem med drugim uspešno deluje projekt starejši za starejše. »Priznanje mi pomeni ogromno. Ponosen sem na vsa športna udejstvo vanja in delo v krajevni sku pnosti. Vesel pa tudi, ker imajo mladi športniki dobre razmere za trening.«

Od leta 1998 je Jože Sovič član Sveta KS Ravne, že 16 let tudi njegov predsednik. Sode loval je pri številnih projektih, med drugim pri nakupu ze mlje in gradnji Rekreacijsko -kulturnega središča REKS Ravne, sanaciji plazov, mo stov in cest po poplavah leta 2012, gradnji pločnika in raz svetljave iz Šoštanja do Raven, nakupu parcele za obvoznico mimo doma, posodobitvi šte vilnih cestnih odsekov. Je ak tiven član Športnega društva Ravne, Lovske družine Velu nja, veteranov vojne za Slove nijo ter član RK Ravne. Je tudi

krvodajalec – kri je daroval že 56-krat. »Če sem kdaj pono sen na Ravne in Občino Šoš tanj, sem danes. Zahvalil bi se vsem, ki so opazili moje delo in me predlagali za nagrado.« Člani Turistično olepševalne ga društva že od leta 1902 skr bijo za urejenost kraja. Po nji hovi zaslugi je Šoštanj od leta 1953 znan tudi kot karnevalsko mesto. Od leta 2006 so vključe ni v Evropsko združenje kar nevalskih mest, s čimer kraj in občino promovirajo po vsem svetu. Predsednik Peter Rado ja: »Trudimo se zgledno skrbeti za videz kraja. Najbolj smo pre poznavni po karnevalih. Prav zdaj gostimo okrog osemdeset predstavnikov karnevalskih mest in organizatorjev karne valov iz sedemnajstih držav Evrope. Trudili se bomo dobro delati še naprej, s priznanjem bomo dobili tudi nov zagon.«

Županova priznanja za leto 2022 so prejeli: Alojz Hriber šek, Ivan Komprej, Vanja Iva Kretič, Jože Melanšek, Ana Rotovnik, Leon Stropnik, Prostovoljke Veronike DEOS Centra starejših Zimzelen, Skupina Jesensko cvetje ter Zoran Kedačič, Jan Klobučar in Dejan Vinčič. Župan je nagradil tudi zlati maturantki Enejo Paradiž in Emo Kač

Plakete Občine Šoštanj

Občinske plakete za leto 2022

prejeli: Janko Jan, Pavel Skornšek in Vokalna skupi na Planike

Janka Jana iz Gaberk odliku jejo delavnost, motiviranost, vztrajnost in odlične organiza cijske sposobnosti. V PGD Ga berke je najprej postal gasilec pripravnik in operativni gasi lec, leta 2018 je bil izvoljen za poveljnika društva. Uspešno zaključuje prvi mandat pred sednika Sveta KS Gaberke. Že skoraj 20 let je član Pihalnega orkestra Zarja. Vsakokrat pri skoči na pomoč kot gasilec, prvi posredovalec, godbenik. Največ mu pomeni pomaga ti sočloveku. »Ko vidiš hvale žne ljudi, dobiš dodaten elan za naprej. Nagrada mi pomeni priznanje, da delam prav, in je motivacija za naprej.«

Pavel Skornšek je za svoj kraj Skorno sodeloval pri številnih projektih: bil je predsednik gradbenega odbora za širitev in asfaltiranje cestnih odsekov, širitev telefonskega omrežja, član gradbenega odbora za vo dovod. Je eden glavnih usta novnih članov Turističnega društva Skorno, aktiven je na

član nadzornega odbora Občine Šoštanj. »Nagrada po meni priznanje vsem, s kate rimi sodelujem. Ponosen sem, da so naše aktivnosti opazili tudi v občini. Najbolj pa na to, da sem aktiven že štirideset let. Moj življenjski moto je: »Ne že lim obstati na mestu.«

Pred enajstimi leti so se ne izkušene, a z željo po prepe vanju zbrale članice Vokalne skupine Planika. Od prvega nastopa pri lipi ob dnevu dr žavnosti so se zvrstili številni drugi na krajevnih priredi tvah. Predstavile so se na revi jah in koncertih. Danes štejejo 10 članic, njihova umetniška vodja je Špela Obšteter, šest pevk je v skupini od ustano vitve. »Priznanje nam pomeni veliko, sploh, ker smo pevke mlade mamice, ki si moramo vzeti čas za petje. Smo pol ne energije in motivirane, saj nam petje pomeni spro stitev in druženje s podobno mislečimi.«

spoštujmo se in sodelujemo

Šoštanj, 30. septembra – Župan Občine Šoštanj Darko Menih je bil vidno zadovoljen zaradi dobre udeležbe občank in obča nov ter povabljenih gosto vo na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku. Svoje občutke, spomine na pre teklost in pogled na priho dnost je delil tudi z nami.

Kako Šoštanjčani doživljate občinski praznik?

Marketing:

Sedež uredništva in uprave: Kidričeva 2a,

namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Jasmina Škarja, Tea Rednak, Lara Oprešnik, Tatjana Podgoršek. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik.

»Moram reči, da sem malo vznemirjen, ker se zavedam, da Šoštanjčani radi pra znujejo praznik občine. Ponosni smo na ta dan, vedno pripravimo dober program in pravično razdelimo nagrade občine med občane. Trudimo se, da pridejo priznanja vsako leto v prave roke. To si ljudje za služijo v zameno za vse, kar dajo za našo občino in naše življenje.«

Na kaj ste posebej ponosni?

»Šestnajst let je dolga doba, štirje man dati so bili vedno izziv, vsak je prinesel

nove izzive, obveznosti, ideje, projekte in prora čun. Mislim, da smo v vsakem mandatu dose gli tisto, kar smo si zada li. Tudi z zadnjim, ki ga zaključujemo, smo za dovoljni, na svoje delo pa ponosni. Vmes so bili tudi težki časi. Najtežje smo konstruktivno, s politiko konsenza uspe šno reševali in dobivali energijo za naprej. Veli ko se je spremenilo. Na koncu vedno zmanjka časa in denarja, pa vendar: na vse, kar se je zgodilo, smo po nosni. Spominjati se moramo tako lepih kot težkih časov in ostajati optimistični za čase, naloge in obveznosti, ki čakajo Občino Šoštanj v bodoče.«

znati prilagajati. Tako vladnim ukrepom kot prizadevanjem občine. Od tega je od visno, kako se bo znašla in kako bomo prebrodili krizo. Zavedati se moramo, da smo sposobni s skupnimi močmi te čase prebroditi. Polagam na srca občanov, da se razumno odločamo, spoštujemo, sode lujemo in med sabo razumemo.«

Kakšne občane si želite?

Darko Menih

Kakšno prihodnost ima Občina Šoštanj? »V času, ko se ves svet sooča s krizo, tako energetsko, trgovinsko, vojno v Ukrajini, kar posredno vpliva na vsako občino in tudi na nas, se zavedamo, da se je treba

»Želim, da občani sodelujejo, z nasveti in pobudami pa prihajajo do nas. Tru dimo se jim prisluhniti in težave rešiti. Mogoče kdaj kakšno stvar prezremo in nas občani opozorijo nanjo. Kolikor se da, ljudem ugodimo, kar nam daje dolo čeno energijo za naprej. Ko človek naredi nekaj in vidimo, da so ljudje večinoma zadovoljni, smo tudi mi bolj srečni in z večjim optimizmom zremo naprej v pri hodnost. Opravičujem se, če kdaj za koga nisem imel časa, če sem kdaj uporabil kako neprimerno besedo, če nisem uspel narediti, kar ste si želeli.

�� jš

so

športnem področju, prevzel je organizacijo pohodniške sku pine v krajevni skupnosti. V dveh mandatih je bil član sveta Krajevne skupnosti, en mandat tudi

Odločajmo se razumno,

Nagrajenci so sooblikovali občino

Občina podpira domača podjetja – od najmanjših do največjih

Velenje ponuja dobre pogoje za rast in razvoj gospodarstva, podjetništva in ima potencial za razvoj na različnih področjih – Za Šaleško dolino je na voljo 174 milijonov evrov iz Sklada za pravičen prehod

Velenje, 28. septembra –Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je na srečanje ob prazniku občine povabil predstavnike večjih gospo darskih družb in novih inve stitorjev, ker želi sodelovanje med gospodarstveniki, pod jetniki in obrtniki ter lokal no skupnostjo še okrepiti in nadgraditi, s ciljem ustvarja nja dobrih razmer za rast go spodarstva in ustvarjanje no vih delovnih mest. Podporo in spodbude namenja občina tako novim investitorjem kot domačim podjetjem. »V lokal ni skupnosti smo vedno pri pravljeni na dialog, prisluh niti težavam, predlogom, saj verjamemo, da lahko skupaj

najdemo marsikatero rešitev,« je prepričan župan. Župan se je predstavnikom gospodarskih družb zahvalil za soustvarjanje kakovostnih življenjskih razmer v lokal ni skupnosti. “Velenje ponuja dobre pogoje za rast in razvoj gospodarstva, podjetništva in ima potencial za razvoj na različnih področjih. Smo indu strijsko in gospodarsko zelo po membno območje v Sloveniji, ki pomembno prispeva v dr žavno blagajno. Zaradi pred videnega izstopa iz premoga je pred nami izredno zahtevno obdobje prestrukturiranja go spodarstva in preobrazbe lo kalnega okolja na vseh podro čjih. To vidimo kot priložnost

za nadaljnji razvoj mesta in družbe. Zavedamo se, da bo v prihodnje treba ustvariti več delovnih mest v manjših in srednje velikih podjetjih, saj samo dobro razvito gospo darstvo pomeni razvoj mesta na vseh področjih. Za nadalj nji razvoj gospodarstva in nor malno, učinkovito poslovanje podjetij je nujno čimprejšnje dokončanje tretje razvojne osi, ki je ključna za nadaljnji razvoj regije,« je poudaril Dermol.

Razvojni projekti so v pripravi

V novi finančni perspektivi bo Šaleška dolina zaradi pre strukturiranja regije deležna še več finančnih sredstev. Na

voljo je 174 milijonov evrov iz Sklada za pravičen prehod, od tega bo 88 milijonov evrov za razvoj gospodarstva in pod porno okolje. Območni načrt je bil iz Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko poli tiko poslan Evropski komisi ji, čakajo njegovo potrditev, prve razpise za podjetja pa pričakujejo prihodnje leto. V občinski upravi zadnji dve leti pripravljajo dokumentacijo za razvojne projekte, za katere bodo črpali sredstva iz Skla da za pravičen prehod, in si cer: širitev poslovnih con – PC Stara vas in PC Pesje; vzposta vitev industrijsko-tehnološke ga parka; prenova Stare elek trarne v Center prihodnosti in

Gostje pohvalijo prijazne in gostoljubne ljudi

Šaleška dolina je na turističnem zemljevidu vedno bolj prepoznavna – Nosilni turistični produkti so aktivni družinski oddih, festivalski in zdraviliški turizem ter podporna kulturni turizem in gastronomija

Diana Janežič

Velenje, 27. septembra – Na domačem naslovu, ki združuje turistične delavce in turistično dejavnost, na sedežu Zavoda za turizem Šaleške doline v Vili Bianci je župan MO Vele nje Peter Dermol ob svetov nem dnevu turizma pripravil sprejem za turistične delavce Šaleške doline.

»V TIC-u v Vili Bianci nastaja jo prvi koraki in spoznavanje med našimi gosti in lokalnimi turističnimi vodniki, dajemo prve informacije, kaj doživeti, obiskati, kje kaj dobrega poje sti, kje prespati. Tukaj udeja njamo slogan: Turizem smo ljudje,« je v uvodu dejala Alen ka Kikec, direktorica Zavoda za turizem, in poudarila, da je Šaleška dolina vedno bolj prepoznavna na turističnem zemljevidu.

Ljudi, ki promovirajo Ša leško dolino in na različne načine sodelujejo v njeni tu ristični podobi, pa je veliko. Delujejo tako profesionalno kot prostovoljno v Turistični

zvezi Velenje, turističnih in drugih društvih v krajevnih skupnostih, kjer pripravljajo številne dogodke, prireditve ter ponudbo pridelkov in iz delkov za lokalno prebivalstvo in obiskovalce.

Peter Dermol se jim je za hvalil za njihov prispevek k razvoju turizma ter za ener gijo, čas in vse, kar dajejo z veseljem in s srčnostjo. »Tu rizem je vse, kar naše mesto ponuja: kultura, umetnost,

Prizadevanja MO Velenje na področju turizma so prepoz nana tudi na državni ravni, saj je občina nosilka številnih nagrad za urejenost in gostoljubnost Velenja. V sklopu projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna se je letos že zaključilo spletno glasovanje. Velenje je ponovno zmagalo v kategoriji večjih mest, Mladinski hotel Velenje je osvojil 2. mesto v kategoriji mladinskih prenočišč, domačija Lam perček pa 3. mesto v kategoriji izletniških točk. Slovesna podelitev priznanj pod častnim pokroviteljstvom pred sednika Republike Slovenije bo potekala v okviru Dnevov slovenskega turizma med 14. in 16. novembrom v Laškem.

glasba, kulturna dediščina, šport, gospodarstvo … Poleg vas, ki delate v turizmu profe sionalno ali prostovoljno, smo promotorji turizma vsi prebi valci Šaleške doline. Turizem lahko v prihodnosti postane

naša pomembna gospodarska panoga, danes pa moramo iz koristiti vsako priložnost, da dopolnimo ponudbo za turi ste in ustrezno urejamo infra strukturo,« je dejal župan. ��

Leopoldina Čas, predsednica Turističnega društva Šen tilj: »Tak sprejem nam da povratno informacijo, da druž bi nekaj pomeni to, kar delamo prostovoljno. V Šentilju imamo štiri tradicionalne prireditve. Najpomembnejša je blagoslov konj 26. decembra, pripravimo pa še praznik salam, Martinov pohod in rajžanje od kleti do kleti. Pri or ganizaciji sodeluje okoli 15 ljudi, udeležba je različna. Na nekatere prireditve pride do 50 ljudi, na blagoslovu konj pa imamo navadno več kot 50 konjenikov s konji in okoli 1000 obiskovalcev.«

Marija Brložnik, Turistična zveza Velenje: »Svetovni dan turizma je praznik vseh, ki se v turizmu razdajamo, dela mo s srcem in energijo, vlagamo svoj prosti čas. Sprejem pri županu je za nas pohvala in priznanje za naše delo, je pa tudi priložnost, da izmenjamo izkušnje, komentiramo dogodke in damo ideje za nove smeri razvoja turizma.«

V SAŠA regiji imamo cilj, da do leta 2027 soustvarimo 1.000 novih delovnih mest, zgradimo 400 novih stanovanj, industrijsko-tehnološki park ter Center prihodnosti, širimo poslovne cone; izjemno priložnost za razvoj in tehnološki preboj lokalnega gospodarstva pa predstavlja zelena pre obrazba sistema daljinskega ogrevanja.

preobrazba sistema daljinske ga ogrevanja.

Velike gospodarske družbe zaposlujejo kar 80 % vseh za poslenih v občini, preostali za posleni so razpršeni po drugih dejavnostih. Te številke se bodo v naslednjih letih, desetletjih spremenile, saj je dolina na pra gu prestrukturiranja premo govnih regij, cilj pa je z novimi projekti ustvariti več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

V Mestni občini Velenje ima mo 16.306 delovnih mest (vir: SURS, november 2021). Na delo v občino prihaja 7.782 oseb iz drugih občin oz. na skoraj

vsako drugo delovno mesto v Velenju se vozi delavec iz so sednjih občin, največ iz Šošta nja, Žalca, Mislinje, Šmartnega ob Paki, Celja, Slovenj Gradca, Polzele, Mozirja, Braslovč, Do brne; iz Ljubljane okoli 150 oseb. Velenjčanov, ki delajo v Velenju, je 8.524. Po podat kih AJPES-a je v Mestni občini Velenje registriranih 2.108 go spodarskih subjektov, od tega je 793 gospodarskih družb in 1.312 samostojnih podjetnikov posameznikov ter 3 zadruge. Stopnja registrirane brezposel nosti je 8,1 %, kar je manj kot leta 2020 (10 %). ��

Publikacija Velenje za starejše

Velenje, 4. oktobra - Mestna občina Velenje je izdala publika cijo, namenjeno starejšim občankam in občanom. V njej pred stavlja, kakšne oblike pomoči za starejše ponuja občina, kako lahko starejši podajo pobude, predloge, kakšni programi so na voljo za starejše, kakšne programe izvaja Zdravstveni dom Ve lenje, kako je možno najeti oskrbovano stanovanje, navaja do move za varstvo odraslih v regiji in predstavlja postopke, kako sploh pridobiti mesto v velenjskem domu za varstvo odraslih ter tudi pojasni, kaj se z velenjskim domom dogaja trenutno … Po zadnjih statističnih podatkih je v MO Velenje več kot 7 tisoč starejših občanov, kar je skoraj 20 odstotkov vseh prebivalcev občine. Potrebujejo kakovostne programe in prilagojena sta novanja ter si morda želijo živeti v domu za varstvo odraslih, zato v občini skušajo vse to tudi zagotavljati. Do konca drugega leta bo na Žarovi cesti na voljo 12 novih oskrbovanih stano vanj, kar vsekakor ni dovolj, zato pripravljajo načrte za doda tna oskrbovana stanovanja in razmišljajo o novih možnostih. V občini je aktivnih veliko organizacij in institucij, ki se po svečajo starejšim občankam in občanom. Pri njih bodo starej ši lahko dobili novo izdano publikacijo, na voljo je tudi v avli Mestne občine Velenje, v elektronski obliki pa na spletni strani MO Velenje. ��

Odstranili bodo opešane bore na Goriški cesti

Velenje – Pet črnih borov v drevoredu ob stanovanjskem objektu Goriška 5 je po oceni arboristke v tako slabem stanju, da jih bo zaradi varnosti ljudi treba odstraniti. Na prizadetih borih so na deblih vidne izletne odprtine lesnih os, krošnje so posuše ne, rjave. Eden od borov se je pretekli konec tedna tudi porušil. Prav zaradi tega je arboristka predlagala, da se še preostalih pet prizadetih borov odstrani. Komisija za urejanje drevnine, zelenic in nasadov že preverja možnosti pomlajevanja črnih borov oziroma nadomestne zasaditve dreves v tem drevoredu. Na črnih borih v liniji nasada bodo v prihodnjih dneh opravili prevez dvovršnih krošenj z vrvmi. ��

Ljudi, ki promovirajo Šaleško dolino in na različne načine sodelujejo v njeni turistični podobi, je veliko.

Za občino po meri občanov

Velenje, 29. septembra – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol s sodelavci je predsednice in predsednike krajevnih skupnosti (KS) in mestnih četrti (MČ) povabil na ogled večjih naložb in predstavitev projektov. V Starem Velenju so si ogledali podzemno zbiralnico za ločeno zbi ranje odpadkov, prenovljen objekt Čuk in Novo pekarno. V Poslovni coni Stara vas so jim predstavili širitev poslovnih con – PC Stara vas in PC Pesje, vzpostavitev industrijsko -tehnološkega parka in prenovo Stare elektrarne v Center prihodnosti. Župan je predsednike seznanil z aktivnostmi pri preobrazbi sistema daljinskega ogrevanja, v nadalje vanju pa so si ogledali tudi Visto, kjer so jim predstavili načrtovan razvoj objezerskega območja.

Česar vi ne potrebujete, morda želi kdo drug

Velenje, 26. septembra – De stet let je minilo, odkar je bil v Velenju odprt Center ponovne uporabe. Tatjana Hojnik pro motorka CPU, ozavešča ljudi o ponovni uporabi, krožnem go spodarstvu in tem, da bi ljudje čim manj stvari zavrgli in jim dali novo priložnost.

Kot pravi, so v desetih le tih ljudje postali vedno bolj ozaveščeni o ponovni upo rabi predmetov. Stranke pri hajajo tudi iz Koroške, Zgor nje Savinjske doline, pa tudi iz kakšnega drugega sloven skega kraja. Ponosni smo, da imamo več kot 13.000 sledil cev na facebook strani, kar kaže, da našo ponudbo ljudje spremljajo.

V centru zbirajo najrazličnej še predmete, ki morajo biti še uporabni, razen oblačil in obu tve, čeprav »smo se odločili, da zdaj sprejemamo tudi jeans in usnje. Videli bomo, kako se bodo ta oblačila obnesla; pro dali smo že nekaj kavbojk,« pove Tatjana Hojnik.

Knjigo je greh vreči v smeti

Mestna občina Velenje dobro sodeluje s predsedniki in člani svetov KS in MČ, društev in ostalih organizacij. Kra jevne skupnosti in mestne četrti so pomemben del lokalne skupnosti, zato pri načrtovanju investicij v okviru finančnih zmožnosti upoštevajo pobude in želje krajank in krajanov. Kot je poudaril župan Peter Dermol, morajo biti naša sku pna prizadevanja usmerjena v dobrobit slehernega posa meznika in mora občina pri delovanju izhajati iz potreb občanov ter biti še bolj učinkovita. ��

Javni žreb plakatnih mest za lokalne volitve

Velenje – Skladno z Odredbo o določitvi plakatnih mest za brezplačno nameščanje plakatov in pogojev za prido bitev pravice do uporabe plakatnih mest v času volilne kampanje za lokalne volitve 2022 v MO Velenje, objavljene v Uradnem vestniku MO Velenje št. 19/2022, bo javni žreb lokacij plakatov potekal v sredo, 19. oktobra, ob 14. uri v sejni dvorani MO Velenje.

V času volilne kampanje bo občina zagotovila 20 ogla ševalskih mest, na katerih bodo postavljeni panoji, ki jih zagotovi MO Velenje. Organizatorji volilne kampanje so dolžni do vključno ponedeljka, 17. oktobra, v glavno pi sarno MO Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje, pisno sporo čiti namero za sodelovanje v volilni kampanji. V nameri je treba navesti ime, priimek in kontakt odgovorne osebe organizatorja volilne kampanje. ��

Neuradno že štirje kandidati za župana

Šmartno ob Paki – V super volilnem letu so marsikje tudi aktivnosti za lokalne volitve že v polnem zamahu. Pri tem občina Šmartno ob Paki ni nobena izjema.

Po informacijah naj bi se na županskih volitvah za prve ga med enakimi občani za zdaj potegovali štirje kandidati. Kandidaturo je že uradno napovedal Robert Crnjac, pred stavnik stranke SD, ki je bil v prejšnjem mandatu občinski svetnik iz vrst omenjene stranke. Na enem od družbenih omrežij že nagovarja volilce in volilke Peter Rosenstein, ki v občinskem svetu zastopa stranko SDS. Po za zdaj še neuradnih informacijah naj bi poleg njega od aktualnih občinskih svetnikov za župana kandidiral še Josip Lu kenda, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral na listi stranke SMC. V tekmo pa naj bi vstopil tudi aktualni župan Janko Kopušar

Knjige, posoda, igrače, okra sni predmeti, gospodinjski aparati, večji ali manjši kosi pohištva – vse je dobrodo šlo. Največ pa ljudje prinese jo drobnih stvari, kozarcev,

skodelic, igrač, posode, knjig. »Veseli nas, da imamo toliko knjig, kajti menim, da je greh vreči knjigo v smeti. Prav je, da najde prostor pri nas, z ve seljem jo bo bral kdo drug,« pove Tatjana, o tem, kaj ljudje pridejo iskat v trgovino, pa z nasmehom pove zanimivost, da skoraj vsakdo, ki nekaj pri nese v trgovino, nekaj iz nje tudi odnese.

Cene so simbolne, dostopne vsakemu. »Stvari očistimo, popravi mo, zlepimo, pohištvo tudi očistimo, tako je izdelek takoj

uporaben. Rade ustvarjamo, barvamo in tako kakšni omari, omarici damo tudi novo življe nje. Trenutno so popularne nočne omarice, ki smo jih pre delali v mačje hišice. S kakšno prenovo damo ljudem tudi idejo, da se sami lotijo ustvar janja in pretvarjanja predme tov v nove namembnosti.«

Trgovina je in ni velika, vse kakor je v skladišču za njo še veliko predmetov, ki čakajo na čiščenje in umeščanje na poli ce. Ljudje predmete prinašajo domala vsak dan – odprto je od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, po večje predmete

(omare, postelje …) pa pridejo tudi na dom; seveda želijo prej na fotografiji videti predmet, da vedo, v kakšnem stanju je in kako velik. »Imamo električ ni avtomobil, s katerim lahko krožimo po bližnji okolici – po Velenju, Šoštanju. Nadejamo pa se dobiti še kakšnega, da bomo lahko šli dlje, saj dobiva mo ponudbo iz širše okolice.« ��

Srečanje slovenskih mlekarjev gostila Mlekarna Celeia

Arja vas, 24. septembra – Or ganizacija tradicionalnega sre čanja slovenskih mlekarjev je bila letos zaupana sodelavkam in sodelavcem Mlekarne Celeia. Pod delovnim naslovom Spo znajte lokalne bisere so si zapo sleni v tej veji industrije v ne formalnem druženju izmenjali poglede na stanje v mlekarstvu, izzive, ki čakajo panogo, ob tem

pa spoznavali lepote Savinjske in Šaleške doline.

Dan se je začel v Mlekarni Celeia in nadaljeval v Žalcu, kjer so si udeleženci ogledali Fontano piv. Od tam jih je pot vodila na Velenjski grad, ob Velenjsko jezero in nanj in k večernemu druženju, kjer so

Viadukt v Podgorju raste

povzeli vtise in naredili načrte za prihodnje srečanje.

V Mlekarni Celeia letos pra znujejo 80 let organiziranega odkupa slovenskega mleka v okviru Mlečne ceste, ki tre nutno povezuje kmetije iz Sa vinjske, Šaleške, Koroške, šir še Celjske in Kozjanske regije.

Mlekarna Celeia je največja mlekarna v slovenski lasti, ki odkupuje in predeluje le slovensko mleko, ki je v celo ti brez gensko spremenjenih organizmov. Številni izdelki nosijo tudi certifikat Izbrana kakovost Slovenija.

Foto: Romeo Kropec

��

V Podgorju pri Slovenj Gradcu so lani avgusta stekla začetna dela na tretji razvojni osi na območju Koroške. Dela na sklopu F – Jenina obsegajo gradnjo hitre ceste, priključne ceste, viaduk tov Jenina in Visočnik, mostu Jenina in še nekatera druga dela. Trasa hitre ceste v vkopu poteka v spustu z naklonom 5,12 odstotka in preide na viadukt Visočnik. Na levi strani na za četku viadukta Visočnik je načrtovana podporna konstrukcija. Trasa v nadaljevanju poteka v globokem vkopu pod kmetijo Visočnik, zato je na levi strani predvidena oporna konstruk cija. Pred priključkom Podgorje (ta sodi v naslednji sklop G –Podgorje) hitra cesta z viaduktom Jenina preči dolino Jenine na višini povprečno 15 metrov. Pod viaduktom je predvidena regulacija potoka Jenine. Sklop F – Jenina omogoča dostop do napadnega mesta za izkop predora Vodriž s severne strani. Med njegovo gradnjo trasa sklopa Jenina služi kot transportna pot. �� Foto Jože Miklavc

V prijetno urejeni, čisti trgovini dobijo stari predmeti novo življenje in nov dom.

Foto: Milan Njenič

Premogovnik Velenje: »Kadre potrebujemo danes in jih bomo tudi po zaključku odkopavanja.«

Potrebujejo rudarje, geostrojnike rudarje, geotehnike, mehatronike operaterje, strojne mehanike, strojne tehnike, elektrikarje in elektrotehnike – Tako kot druga podjetja se soočajo s splošnim pomanjkanjem ustreznega kadra na trgu delovne sile

Velenje, 29. septembra –Prihodnost Premogovnika Ve lenje je neobhodno povezana s prestrukturiranjem Šaleške doline. Ne glede na to, ali se bo prehod v brezogljično druž bo zgodil leta 2033 ali kasneje, bodo delovna mesta, poveza na z rudarstvom, potrebna še najmanj 15 let po prenehanju odkopavanja oz. za ves čas za piralnih del. Zato so v Premo govniku Velenje kadrovsko politiko podjetja predstavili ravnateljem in svetovalnim delavcem izobraževalnih in štitucij SAŠA regije.

Aleš Logar, direktor Pre mogovnika Velenje, je dejal, da je v času, ko se soočamo z veliko energetsko krizo, Pre mogovnik Velenje skupaj s Termoelektrarno Šoštanj in krovno družbo HSE uvrščen med strateško pomembna energetska podjetja. »Ne gle de na trenutno krizo dajemo velik poudarek kadrom in se veda razmišljamo tudi o novih delovnih mestih – takih, ki jih potrebujemo v tem trenutku, in takih, ki jih bomo v tej do lini potrebovali po zaključku odkopavanja.«

Pomembno obdobje za starše in otroke pri odločanju za poklic

V Premogovniku Velenje skušajo kader privabiti z različnimi aktivnostmi – or ganizirajo dan odprtih vrat za devetošolce okoliških osnov nih šol, sodelujejo pri različ nih tehničnih delavnicah, so aktiven partner pri izvedbi informativnih dnevov, štipen distom poleg štipendij nudijo

tudi druge ugodnosti, za opra vljanje obvezne prakse imajo vzpostavljeno organizacijsko enoto Praktično izobraževa nje, odzvali so se tudi na javni poziv Mestne občine Velenje za sofinanciranje štipendij za deficitarne poklice v šolskem oz. študijskem letu 2022/2023. »Bili smo tudi eden glavnih pobudnikov za razširitev nabo ra poklicnih programov, ki se izobražujejo v vajeniški obliki,

da bi pridobili tiste kompeten ce, ki jih naše podjetje nujno potrebuje,« je dejal Logar in še, da bo Premogovnik Vele nje deloval še vsaj 20 let, saj je treba po končni letnici izvesti vsa zapiralna dela. »To obdobje je pomembno za starše, otroke, dijake, ki se odločajo za poklice, ki jih potrebujemo v Skupini Premogovnik Velenje.«

Potrebe po kadrih, zaposlo vanje in štipendijsko politiko

V jadralskem svetu plujejo uspešno

Osnovni posel je proizvodnja volanov za jadrnice – Svoje izdelke prodajajo po vsem svetu – Pozna se kriza na trgu materialov, več je špekulacij, povezanih z nabavnimi cenami in rastjo na trgu

Jasmina Škarja

Velenjsko družinsko podjetje Carbonautica kot proizvajalec kompozitnih volanov za jadr nice in motorna plovila uspe šno deluje na izjemno nišnem trgu. Sodeluje z vsemi največji mi izdelovalci jadrnic na svetu. Razvojno naravnana in močna blagovna znamka se je razvi la iz hobija ustanovitelja in di rektorja Igorja Rozmana, ki je iz ogljikovih vlaken izdeloval makete letal. Volani iz steklenih vlaken danes predstavljajo 75 odstotkov njihove prodaje. V tu jino izvozijo kar 98 odstotkov proizvodnje, v razvoj pa vlagajo do 15 odstotkov letnega prome ta. Na tekmovanju Savinjsko-za savske regije gazela, kjer so bili med nominiranci, smo od direk torja želeli izvedeti še kaj več o podjetju, ki ima svoje prostore v Velenju, na Koroški cesti 37a.

Kako se je vaša

poslovna pot začela?

»V lokalnem okolju smo pri sotni od leta 2003, do leta 2021

pod imenom Robicomp. Prei menovanje podjetja je bila že lja že od nekdaj, a zakonodajno to ni bilo izvedljivo. Proizvo dnjo smo pričeli razvijati z iz delavo vrhunskih prestižnih krmilnih koles za jadrnice iz karbonskih vlaken. V letu 2009 smo ponudbo razširili še z nav tičnimi produkti iz steklenih vlaken, z novo serijo lahkih kr milnih koles iz karbonskih vla ken za motorne jahte pa vsto pamo še na široko področje motornih plovil. Leta 2008 smo se zaradi krize, ki je zahtevala velik davek na področju presti žnih karbonskih izdelkov, od ločili, da razvijemo izdelke iz steklenih vlaken, ki bodo imeli podobne lastnosti kot karbon ski, cena pa bo dostopna širše mu krogu uporabnikov.«

Kaj počnete, kaj je vaša primarna dejavnost?

»Ukvarjamo se s proizvodnjo navtičnih izdelkov in kompo zitnih materialov. Kot že reče no, naš osnovni posel je proi zvodnja volanov za jadrnice,

prisotni smo tudi v segmentu plovil na motor. Gre za proizvo dnjo manjših volanov. Naredi mo od 3.500 do 4.000 volanov letno. Nekaj malega smo delali tudi za letalsko industrijo. Gre za kompleksne reči, ki lahko ustvarjajo dodano vrednost.«

Večino izdelkov izvozite. Na katerih trgih ste prisotni?

»Paleta naših kupcev je zelo široka. Z lastnim proi zvodom smo prisotni tako na

ameriškem kot evropskem trgu. Svoje izdelke prodajamo po vsem svetu pod blagovno znamko Carbonautica, po no vem bomo prisotni tudi na azij skem trgu, južnoafriškem, pot nas vodi tudi v Skandinavijo in na Nizozemsko. Poslovali smo tudi z Ukrajino, svojo dejavnost pa širimo še v Avstralijo.«

Koliko je v podjetju zaposlenih?

»Imamo 19 zaposlenih, večji del predstavljajo ženske. Zdi

je predstavila vodja področja Kadri in plače v Premogovni ku Velenje mag. Irena Vodopi vec: »Vsa znanja, ki jih podjetje ima in potrebuje, predstavljajo možnosti za nadaljevanje de lovne kariere tudi po prene hanju odkopavanja premoga. Če je še pred kratkim veljalo, da moramo v podjetju zmanj ševati proizvodnjo in posledič no število zaposlenih, je zdaj ravno obratno. Premogovnik Velenje in povezane družbe pospešeno razmišljajo o tem, katere so tiste dejavnosti, ki bi v prihodnosti zagotavljale de lovna mesta.«

Pester nabor potrebnih poklicev

V celotni Skupini Premogov nik Velenje imajo potrebe po rudarskih in drugih poklicih. Danes in v prihodnjih letih bodo potrebovali geostrojni ke rudarje, geotehnike, me hatronike operaterje, strojne mehanike, strojne tehnike, elektrikarje in elektrotehni ke. Za prihodnost podjetja so pomembna tudi širša znanja, kot so organiziranje dela, vo denje procesov, inovativnost, timsko delo ipd., skratka zna nja in veščine, ki pomenijo ra zvoj in napredek.

»Tako kot druga podjetja se tudi v Premogovniku soočamo

s splošnim pomanjkanjem ustreznega kadra na trgu de lovne sile. Iskanje teh dodatno otežuje dejstvo, da smo še lani od lastnika in države preje mali usmeritve, da moramo zniževati proizvodnjo in šte vilo zaposlenih. Tega trenda se zdaj, žal, ne da tako hitro obrniti, kot bi si želeli. Kljub intenzivnemu iskanju kadra v naši dolini in širše nismo dobi li, zato smo ga iskali tudi v tuji ni. Gre za delavce z izkušnjami iz premogovništva. Letos smo zaposlili več kot 30 delavcev iz Bosne in Hercegovine, do kon ca leta 2022 pa je predvidenih še 40 zaposlitev,« je še dodala mag. Irena Vodopivec.

V rudarstvu, strojništvu in elektrotehniki so leta 2021 v celotni Skupini PV zaposlili 90 novih sodelavcev. Letos nada ljujejo z novimi zaposlitvami – v Premogovniku Velenje so zaposlili 83 novih sodelav cev, od tega 7 pripravnikov.

V družbi HTZ Velenje je novo zaposlenih 33, v družbi PLP dva. V letu 2023 je za potrebe proizvodnega procesa pred videnih še okoli 200 novih zaposlitev.

se, da so bolj potrpežljive in dosledne. Poglavitno je, da so zaposleni v podjetju pripra vljeni na izzive, so ustvarjal ni, radovedni in prilagodljivi. Pomembne so predvsem roč ne spretnosti in volja do dela, v podjetju pa se priučijo vseh ostalih specifičnih del. Veči noma delajo v proizvodnji,

❱Paleta kupcev je zelo široka, saj lahko njihove izdelke srečate skoraj na vseh jadrnicah velikih svetovnih proizvajalcev plovil.

profil kadrov, ki jih zaposlu jemo, je zelo raznolik. Moram reči, da je velika zasluga, da smo bili nominirali za gaze lo Savinjsko-zasavske regije, namenjena kolektivu, ki je ho mogen, deluje celostno in brez nesoglasij.«

Omenjali ste posel z Ukrajino. Ali sta vas kriza v Ukrajini in energetska kriza prizadeli?

»Bolj se pozna kriza na trgu materialov, posledično je več špekulacij povezanih z na bavnimi cenami in rastjo na trgu. Generalno težav okrog energentov zaenkrat ne ču timo, bomo videli, kaj bo z

elektriko. Težavo povzročajo nekateri trgovci, ki izrablja jo trenutno situacijo v Evropi in svetu in poskrbijo za tržno turbulenco.«

Kakšni so vaši načrti?

»Večjih širitev na drug se gment ne načrtujemo. Priso tni bomo predvsem v jadral skem svetu. Tudi trend gre v to smer, trg je čedalje večji. Želimo si povečati proizvo dnjo, čeprav smo si izborili 95-odstotni tržni delež v tuji ni. Če imamo 2 do 3 odstotke v Sloveniji, to zadostuje. Cilj podjetja je še močneje vsto piti na trg motornih plovil, ki predstavljajo 95 odstotkov svetovne proizvodnje plovil, medtem ko jadrnice predsta vljajo le pet odstotkov, in pri dobiti od dva do tri odstotke svetovnega trga. Verjetno pa se bo na koncu zgodilo, kot se je na trgu jadrnic, kjer smo prisotni v deležu najmanj 85 odstotkov plovil. To je za nas velik korak. Kaj se bo zgodilo v motornem segmentu, ne vem, ker je tam konkurenca precej večja. Ves čas razvijamo nove oblike volanov, vsaka oblika pa prinese tudi nove izzive v proizvodnji. Obenem imamo lastni certifikatni biro in svojo orodjarno, tako da praktično skoraj vse komponente proi zvajamo sami.«

Kadrovsko politiko podjetja so predstavili ravnateljem in svetovalnim delavcem izobraževalnih inštitucij SAŠA regije. (Foto: Metka Marić)

V našem segmentu moraš biti prvi, da uspeš. Kakovost proizvodov je najpomembnejša.

Na jedilniku je videti lepo, na krožniku ne

Primerna prehrana za starejše je strokovno področje – 60 odstotkov starejših od 65 let je neprimerno prehranjenih – Zagotoviti je treba obroke z ustrezno energijsko, hranilno in senzorično vrednostjo, ki jih lahko pojedo brez težav

Ustrezna prehrana in zdrav življenjski slog starejšega od raslega sta ključnega pomena za vzdrževanje zdravja, kako vosti življenja, neodvisnosti in ugodno vplivata na poznejši razvoj oziroma potek bolezni. Starejši odrasli se med seboj močno razlikujejo po zdrav ju, počutju in fizični zmožno sti, pravijo tudi na NIJZ. Ocene stanja podhranjenosti kažejo, da je kar 60 odstotkov starejših od 65 let neprimerno prehra njenih. Zato na Ministrstvu za zdravje pozdravljajo Priporo čila za izvajanje prehranske oskrbe v domovih za starejše občane, ki so nastala v okviru izvajanja Nacionalnega pro grama o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, Dober tek, Slovenija, saj je ustrezna prehranska oskrba v domovih ključna za ohranjanje zdravja ter preprečevanje oziroma za viranje krhkosti starejših. Sta novalci v zavodih niso gostje, pač pa v domovih preživijo po memben del svojega življenja, kar terja tenkočuten pristop prehranskih služb k organiza ciji, načrtovanju in izvajanju prehranskih storitev. Izzivi so zagotovo veliki, saj se v obdo bju starosti mnogi srečujejo s

težavami pri okušanju, žveče nju, samostojnem hranjenju.

Na pritožbe je treba gledati s kritično distanco

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost, zadnja leta intenzivno opozarjajo na neprimerno in vedno slabšo zdravstveno oskrbo predvsem starejših. Zato smo predsedni co združenja Biserko Marolt Meden vprašali, koliko pritožb in pripomb v zvezi z bivanjem in oskrbo starejših prejmejo. Odgovorila je, da so vse pri tožbe subjektivne. »Nekdo je zadovoljen s prehrano, drug, ki je bil v domačem okolju va jen drugačne prehrane, pa ne. Zato je na vse pritožbe treba gledati s kritično distanco. V mnogih domovih za starejše pravijo, da imajo komisijo, ki določa jedilnike, vendar gre za subjektivne ocene in želje posameznikov, tudi glede na zdravstveno stanje,« doda Ma rolt Medenova.

Hrana pomeni tudi tolažbo starejšim

Z organizirano prehransko oskrbo je starejšim treba za gotoviti obroke z ustrezno

energijsko, hranilno in sen zorično vrednostjo, ki jih lah ko pojedo brez težav. Predse dnica Biserka Marolt Meden je zadovoljna, da bo Inštitut

za nutricionistiko napravil analizo prehrane. »V veliko domovih jedilnike sestavlja socialna delavka ali glavna medicinska sestra ... Prehrana

Dlje ko vzdržujemo živost, lažje nam bo

Januarja je bilo prebivalcev Slovenije, starih najmanj 65 let, 444.743 oz. 21 odstotkov - Čez 50 let naj bi bilo 30,3 odstotka starejšega prebivalstva

Diana Janežič

Velenje, 1. oktobra – Zače tek oktobra prinese ob medna rodnem dnevu starejših večjo pozornost temu delu populaci je – tako s prireditvami, dogod ki kot razpravami o položaju starejših v družbi, odnosu do njih in vlogi v skupnosti. Vsako leto se odvija tudi Festival za tretje življenjsko obdobje, ki je letos, med drugim in zno va, del razprav namenil tudi Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki se je sicer rodil, še vedno pa ni zaživel.

Aktualnim tematikam, ki zanimajo starejše, so bili le tos posvečeni tudi 4. Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih je organizirala Šaleška po krajinska zveza društev upo kojencev Velenje. Na okrogli mizi je o potrebah starejših go vorila Andreja Štefan Buko vič, direktorica DEOS Centra starejših Zimzelen v Topolšici, ki smo jo povabili na pogovor.

Kako so realne številke o številu vlog za sprejem v domove?

»Čakalne liste obstajajo. Na spletni strani Skupnosti social nih zavodov je moč videti zelo veliko število prošenj, prosil cev, ki čakajo na sprejem v enega od domov. Moram pa pojasniti, da se s temi številka mi tudi manipulira. Ko nekdo potrebuje namestitev, kar se lahko zgodi od danes na jutri, zaradi posledic kapi ali zloma kolka, socialne službe v bolni šnici pošljejo vlogo za name stitev za enega potencialne ga prosilca morda tudi na 90 naslovov domov. Vse te vloge štejejo torej večkrat. To je po dobno stanje kot pri čakalnih vrstah v zdravstvu.«

Kakšni so pri nas standardi v domovih za starejše?

V Sloveniji so bivalni stan dardi in standardi oskrbe in nege na zelo visokem nivo ju, tudi v primerjavi z osta limi evropskimi državami. Bivalni standard pomeni, da starejši domovi prehajajo iz večposteljnih sob v eno- in dvoposteljne sobe. Tudi si cer so se domovi v zadnjih

dvajsetih letih močno pre oblikovali iz bolnišničnega modela v koncept domov če trte generacije. To pomeni, da so oblikovane gospodinjske enote, njihov namen pa je, da bi se stanovalci počutili čim bolje, da sprejmejo novo so cialno okolje, pridobijo nove prijatelje, srečajo stare, se vključujejo – tisti, ki zmore jo - v dnevne aktivnosti. To je pri pospravljanju, dekorira nju prostorov, sušenju zelišč za čaje, peki peciva … Domovi ponujamo veliko aktivnostitudi kulturni program, skrb za fizično aktivnost, dnevno

telovadbo. Drugačen standard, ki ga imajo slovenski domovi za razliko od domov v Avstri ji, Nemčiji, Švici in še kje dru gje, je tudi ta, da sta priznana fizioterapevt in delovni tera pevt. To je zelo pomembno in dodana vrednost, kakovost za bivanje stanovalcev.«

Mnogi so prepričani, da dom ni zanje, ker si ga ne morejo »privoščiti«, ga plačati? »Pri nas je sistem socialnega varstva relativno dobro ure jen. Oseba, ki nima lastnih prihodkov ali ima zelo nizko

Na oddelek, na katerem je 25 stanovalcev, pripeljejo zajtrk, pripravljenih pa je samo 18 koščkov salame. To so izjemni primeri, ki se dogajajo. Veliko je enolične prehrane, mrzlih obrokov, ki jih ljudje ne marajo. Če bi bilo stanje idealno, bi bilo fino, če bi lahko ljudje obroke izbirali in imeli večjo možnost izbire. Pri pasirani hrani je pomembno tudi, kako se pripravi. Strokovnjaki pravijo, da se pasirana hrana pri pravlja na drugačen način kot običajna. Obstajajo delavni ce, ki jih izvajajo v domovih za starejše, na katerih osebje učijo priprave hrane. A ker je žal fluktuacija podpornega osebja velika, ker so plače nizke, je težko slediti temu, da bi bila hrana pripravljena kakovostno. Vse se bo urejalo z ureditvijo zakona o dolgotrajni oskrbi. Upati je, da ko bo zaživel v izboljšani obliki, bo tudi financiranje dolgotraj ne oskrbe v večji meri zagotovljeno iz proračuna. Danes je Slovenija med državami OECD, ki za potrebe starejših daje malo

mora biti ne samo pripravlje na po standardih, privlačna mora biti na pogled, primer na za grizenje. Hrana mnogim pomeni tolažbo. Velikokrat se dogaja, da se nepokretnim lju dem in tistim, ki imajo težave z žvečenjem, grizenjem in po žiranjem, predpiše pasirana hrana, ki ni lepa na pogled, je neprijetnega okusa in pravza prav oseba ne ve, kaj je. Res je tudi, da je lahko napisano na jedilniku videti lepo, vendar je dejansko postreženo čisto nekaj drugega.

Včasih hrana tudi ni dobro pripravljena. Največkrat gre za slabo kuhan oziroma pe čen krompir, mrzle jedi, saj so toplotne komore, s katero bi vozili hrano na oddelke,

predrage. To so izjemno po membne stvari,« našteva Ma rolt Medenova in opozori, da bo med prihajajočimi nalož bami v domove samo en imel novo kuhinjo. Nekateri dajejo pripravo hrane zunanjim iz vajalcem, kar se je na nekem konkretnem primeru izkazalo za slabo. Rešitev vidi v tem, da morajo prehranski strokovnja ki pripraviti jedilnike in sveto vati. Težava se kaže tudi v tem, da se je hrana podražila in s tem denarjem domovi težko pokrijejo stroške; z denarjem, ki je na voljo, delajo čudeže. �� jš

pokojnino, si lahko izbere ka teri koli dom v Sloveniji, kjer želi biti nastanjena. Če nima otrok, ki bi doplačali razliko od pokojnine do polne cene oskrbe, prevzame ta finančni del občina njenega stalnega bi vališča. Torej ne gre za to, da v dom ne moreš priti zaradi ne zmožnosti plačevanja oskrbe, ampak ker obstajajo zaveze pri posamezniku, v družini –v dom nikoli.

Morda je to tista stvar, da uporabniki, ki na koncu ven darle morajo priti v dom, ker doma več ne morejo biti, ker so v svoji varnosti ogroženi, potrebujejo precej časa, da dom sprejmejo, se prilagodi jo. Redki tega nikoli ne morejo sprejeti, so žalostni, razočara ni, žalujejo za časom, ki je bil nekoč, ne časom, ki je bil malo nazaj. Dobro je, da kdaj plava mo proti toku, včasih pa tudi s tokom.

Naš način življenja se spre minja. Če so pred 40, 50 leti bile večje družine, znotraj ka tere so lahko poskrbeli tudi za starejše člane, je danes to tež je. Otroci gredo, se odselijo, so sicer pripravljeni poskrbeti za svoje starše, časovno pa zaradi služb, načina življenja, tega ne zmorejo.«

Kaj lahko ljudje pričakujejo od bivanja v domu?

»Predvsem je pomembno, da se zavedamo, da je najbolj po memben medčloveški odnos v kateremkoli obdobju. Tudi v institucijah, v domovih za starejše je to pomembno, ker se vedno ukvarjamo s težko si tuacijo. Že namestitev starša v dom pomeni slovo, spremem bo v življenju, ki je stresna za celo družino, prav tako spre membe zdravstvenega stanja. Zato je zelo pomembno, da ko municiramo med sabo na vseh nivojih spoštljivo, da smo odpr ti, da se povežemo in vsi skupaj naredimo najbolje za stanoval ca. Da ga vključimo pri vseh odločitvah, kjer je to mogoče. Seveda v primerih, če je sta novalec prizadet po kapi in ne more govoriti, sprejmejo odlo čitve svojci. A veliko stanoval cev se vendarle še zmore odlo čati o sebi – in prav je, da mu prisluhnemo in to spoštujemo.

Glede tega imamo v domo vih kot nasploh v skupnostih različne izkušnje. So svojci, ki so skrbni, pozorni, ohranjajo čudovit odnos s svojimi starši in z njimi zelo dobro sodeluje mo. Redko se zgodi, da se svoj ci, potem ko pride starš v dom, v celoti odmaknejo ali prezrejo vse misli, želje staršev in želijo sami odločati, kaj je za starša dobro in kaj ne, pa je starš, zdaj že naš stanovalec, še popolno ma opolnomočen, da lahko o sebi odloča, izrazi svoje želje.« Nadaljevanje na strani 7 ⏩

DPD iz proračuna.

❱

Največja težava je pomanjkanje kadra, kar je treba reševati sistemsko. Standardi, plačni sistem in izobraževani sistem. Treba bo izobraževati nove kadre, ki bodo sposobni izvajati storitve, ki združujejo zdravstveno in socialno pomoč, kar je pomembno predvsem pri pomoči na domu.

Izvajalci storitev za starejše pogrešajo storitve socialnega servisa

Novih uporabnikov za pomoč na domu skorajda ne sprejemajo, ker se pri obstoječih povečuje potreba po pomoči – V izvajanje pomoči na domu sta vključeni dve generaciji starejših oseb

Jasmina Škarja

Izvajalci pomoči za starejše ugotavljajo, da je delež starej ših, ki potrebujejo pomoč, bi stveno večji, kot je možnosti pomoči na voljo v lokalnem okolju. Ugotavljajo, da je naj težje za starejše, ki želijo ostati v domačem bivalnem okolju. Za kakšno storitev gre, odgo varja Valerija Kidrič, univ. dipl. socialna delavka, koor dinatorka pomoči na domu Doma za varstvo odraslih Velenje: »Storitev Pomoč na domu v obliki socialne oskrbe na domu je sicer na voljo in je dobrodošla oblika pomoči starejšim, ki zaradi starosti, onemoglosti ali invalidnosti ne zmorejo samostojnega ži vljenja v domačem okolju, vendar žal ne več v obsegu, kot bi jo starejši potrebovali. Poleg pomoči starejšemu izva jalci pomoči na domu nudimo prepotrebno pomoč pri oskrbi in negi starejšega člana dru žine tudi svojcem in jih uspo sabljamo, učimo v sodelova nju s patronažno službo, kako varno pristopiti k nekomu, ki potrebuje pomoč pri opravlja nju temeljnih dnevnih opravil (pomoč pri umivanju, kopa nju, menjavi plenice, obra čanju ..., skratka laični negi bolnika v domačem okolju). Storitev pomoči na domu za jema še pomoč pri gospodinj skih opravilih (prinašanje ene ga obroka hrane ali nabava

živil in priprava enega obro ka hrane, pomivanje posode, osnovno čiščenje bivalnega in spalnega prostora vključno z odnašanjem smeti) in pomoč pri ohranjanju socialnih sti kov (vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, sorodstvom, spremljanje pri opravlja nju nujnih obveznosti).«

Pogrešajo storitve socialnega servisa

Dom za varstvo odra slih Velenje je dolgole tni izvajalec Pomoči na domu z bogatimi izku šnjami za območje Obči ne Mislinja, od 1. aprila 2021 dalje izvajajo po moč na domu še za ob čane občin Velenje, Šoš tanj in Šmartno ob Paki. Kakšna je struktura uporabnikov? »Na ob močju občin Upravne enote Velenje v zadnjem letu opažamo spreme njeno strukturo uporab nikov pomoči na domu, kar sovpada tudi z obli kami pomoči, ki jih nu dimo. V izvajanje pomoči imamo tako na območju v pristojnosti UE Velenje vključene v večji meri le delno premične in nepremič ne osebe, ki za samostojno ži vljenje v domačem bivalnem okolju potrebujejo organizi rano obliko pomoči, in sicer sodelovanje tako patronažne službe kot socialno varstvene

storitve Pomoči družini na domu, v nekaterih primerih tudi vključenost službe Centra za duševno zdravje odraslih ZD Velenje.

Ob tem na terenu vsi izva jalci storitev za starejše po grešamo storitve socialnega

okolice, temeljito čiščenje sta novanja, manjša hišna po pravila, pranje in likanje pe rila …,« pojasni Kidričeva, ki vidi težavo tudi v časovni ome jenosti storitve za starejše, saj je omejena na 4 ure na upo rabnika, kar za tiste, ki nimajo razvite socialne mreže, predstavlja nezmožnost samostojnega bivanja na domu.

Zaradi pomanjkanja kadra so čakalne vrste

Stanje na terenu je zaskrbljujoče. V izvajanje pomoči na domu sta vključeni dve generaciji starejših oseb (stare med 65 do 75 let in starejše od 85 let). Na terenu dobro sodeluje mo s patronažno službo ZD Velenje in smo v nekaterih dru žinah vključeni tako patronažna služba kot služba pomoči na domu. Žal se 1. oktobra 2022 delno ukinja nega na domu, kar je za izvajalce pomoči na domu boleča informacija. To pomeni, da uporabniki v najtežjem stanju od 1. oktobra, tiste dni, ko mi nismo prisotni, pomoči ne bodo imeli. Žal zdaj z naše strani širiti pomoč na domu na te dni ne bo mo goča, ker smo zasedeni. Poleg tega se srečujemo s pomanj kanjem kadra in visokim deležem bolniških odsotnosti.

V izvajanje pomoči na domu imamo vključenih na območju Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki trenutno 9 uporabnikov, ki potrebujejo pomoč trikrat dnevno, v MO Velenje je v iz vajanje storitve trikrat dnev no vključenih 12 uporabnikov.

Cena pomoči na domu

V Sloveniji deluje veliko društev za upokojencev in drugih organizacij, programov, kamor se lahko starejši vključijo. Zakaj govorimo o osamljenosti starejših? »Tako kot nam z leti zmanjka fizične kondicije, nam zmanj ka tudi potrebe po vključeva nju. Morda je to najtežje za po pulacijo 80+, ko ostane eden od zakoncev sam, otroci gredo po svetu in ne živijo v bližini. Temu botruje tudi to, da ima veliko teh starejših že težave pri gibanju, nimajo več voz niškega dovoljenja, vsakršno premikanje z lokacije na lo kacijo je zanje težava. Ta del starejših je prezrt, pozabljen, menim, da kot družba nismo preveč pozorni, senzibilni na te osamljene ljudi. Zato tudi pride do izolacije, osamlje nosti. Na tem področju bi se družba morala bolj aktivirati, da bi ti ljudje dobili ustrezno pomoč in socialno podporo.

Z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki je začasno v mirova nju, se bodo storitve na terenu

okrepile za tiste, ki pomoč po trebujejo. Splošno gledano pa so upokojenci res dobro orga nizirani. Imajo veliko možno sti za vključevanje v različne aktivnosti. Dlje ko vzdržujemo živost, lažje nam bo, dlje bomo kakovostno živeli.

Običajno se zgodi, da je po trebna pomoč nenadno – spre memba zdravstvenega stanja, padec … Na tem področju bi bilo treba mrežo razširiti; opa žamo, da je veliko ljudi doma in bi potrebovali večji obseg pomoči, pa je kot družba ne moremo zagotoviti iz različ nih razlogov. Smo v kadro vski krizi, težko je dobiti ka dre za opravljanje tovrstnih storitev. Zakaj? Ker je to delo slabo plačano in ker je zelo naporno. Ni stimulativno, da bi se mladi odločali za poklic negovalca, oskrbovalca. Na drugi strani država še ni raz vila dovolj skupnostnih oblik pomoči v lokalni skupnosti, ki so razvite v Evropi. EU pritiska na Slovenijo, da je treba Zakon o dolgotrajni oskrbi spraviti v realnost.« ��

servisa, oblike pomoči sta rejšim, ki bi jim še dodatno olajšale bivanje v domačem bivalnem okolju. V mislih ima mo predvsem spremstvo upo rabnika do zdravnika, prinos hrane, vzdrževanje in čiščenje

V izvajanje Pomoči na domu imajo vključenih trenutno na območju pristojnosti UE Velenje 74 uporabnikov Mestne občine Velenje, ki potre bujejo tedensko pribli žno 440 ur pomoči na domu, v Občini Šmartno ob Paki 9 uporabnikov, ki potrebujejo približno 55 ur pomoči na domu tedensko, in 38 uporab nikov Občine Šoštanj, ki tedensko potrebujejo 230 ur pomoči na domu. Kako je s čakalnimi vrstami uporabnikov pomoči na domu? »No vih uporabnikov sko raj ne sprejemamo, ker se pri obstoječih povečuje po treba po pomoči zaradi po slabšanja zdravstvenega sta nja. Nove vključujemo le ob prenehanju izvajanja pomo či pri katerem uporabniku.

Pomoč na domu izvajamo vse dni v tednu, tudi za čas praznikov od okvirno 6. ure do 21.30. Ob zdajšnji kadrovski zasedbi in pomanjkanju kadra žal beležimo čakalne vrste, že več kot eno leto ne vključuje mo uporabnikov, ki potrebu jejo pomoč pri čiščenju. Ča kalno dobo je izjemno težko opredeliti, ker je ta odvisna od več dejavnikov: oblike pomoči, ki jo uporabnik potrebuje, in predvsem od obsega in časa izvajanja pomoči na domu,« odgovori koordinatorka.

V MO Velenje in Občini Šoš tanj presegajo normativ opra vljenih ur pomoči za 2 meseca, v Občini Šmartno ob Paki pa kar za 7 mesecev. Leta 2021 so opravili povprečno mesečno 2.126 ur pomoči na domu, le tos povprečno mesečno bele žijo 2.722 ur pomoči na domu. Največje število ur pomoči na domu so opravili marca letos, kar je sploh največje število opravljenih ur pomoči na domu od začetka izvajanja te storitve, in sicer 3.209 ur po moči na domu.

Na območju v pristojnosti UE Velenje uporabniki plača jo storitev po uvrstitvi v do hodkovni razred skladno z veljavno lestvico, ki jo sprej me občinski svet. Cena stori tve na uro v MO Velenje, ki jo plača upravičenec, znaša od 1,01 € do 10,10 €. Povprečna cena storitve v MO Velenje, ki jo plača uporabnik, znaša na delovni dan 4,30 €.

Cena storitve na uro v občini Šoštanj, ki jo plača upraviče nec, znaša od 3,60 € do 10,48 €. Povprečna cena storitve v občini Šoštanj v času delovni ka tako znaša 4,38 €. Cena storitve na uro v obči ni Šmartno ob Paki, ki jo pla ča upravičenec, znaša od 3,66 € do 10,48 €. Povprečna cena storitve v občini Šmartno ob Paki v času delovnika, ki jo plača uporabnik, znaša 3,66 €.

Cena storitve na uro, ki jo plača opravičenec v občini Mi slinja, je 6,65 €. Upravičenec je oproščen plačila, kadar na Center za socialno delo poda vlogo za oprostitev plačila. Oproščeni so tudi invalidi po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. V MO Velenje je trenutno ena oseba, ki je v celoti opro ščena plačila.

Darujmo starejšim ljudem svoj čas

Med letošnjimi nagrajenci ob prazniku Občine Šoštanj so žu panovo priznanje prejele tudi Veronike, skupina prostovoljk za družabništvo stanovalcem DEOS – Centra starejših Zimze len v Topolšici. Skupina šteje 17 žensk in enega moškega. Ena od »Veronik« Jana Hoz jan se je v imenu skupine za hvalila za priznanje in ob tem poudarila potrebno in pomembno skrb celotne sku pnosti za starejše osamljene ljudi. »Starejši so v naši druž bi diskriminirani. Večkrat se moramo spomniti nanje, ker je to zelo pomemben del naše družbe, del, ki je ustvarjal in ustvaril, to kar imamo. Naši otroci, mladi premalo spoštu jejo starejše, premalo vedo, da so starejši veliko vreden del družbe s svojimi vrednotami, znanjem, tradicijo. Ohranjanje in prenašanje tradicije nas bo obdržalo kot narod.

Nanje ne smemo pozabiti, naj bo to v našem domu, v

domu za starejše ali kjerkoli. Darujmo jim svoj čas. Čas je najdragocenejše, kar jim lah ko damo. Če bi ljudje videli, kako po nekaj minutah obiska pri starejšem osamljenem člo veku njegove oči spet žarijo,

kako se pogovarja, obuja spo mine …

Ni treba, da ste člani skupi ne Veronike, da hodite v do move za starejše. Dovolj je, da potrkate na sosedova vrata, vprašate soseda, kako je, ali

kaj potrebuje, bi z vami spil kavo … Če pa takšnega sose da nimate, a čutite željo, pri pravljenost, da bi storili nekaj dobrega za sočloveka, se nam pridružite.«

Skupina prostovoljk z animatorko Ano Šimenc (tretja z leve) in direktorico centra Andrejo Štefan Bukovič (skrajno desno)

Najbolj zasedene termine pomoči beležimo v jutranjem času (med 7. in 10. uro), v večernem času pa žal zaenkrat sploh ne vidimo možnosti vključitve. Prav tako imamo zasedene vse termine med vikendi in prazniki.

Ne bojte se izzivov življenja

Uspeh na maturi je skupni uspeh dijaka, starša, delodajalca in učitelja – Naj verjamejo vase, naj jih ta uspeh nese, jim daje samozavest

Diana Janežič

Velenje, 28. septembra – Na Šolskem centru Velenje so bili konec prejšnjega šolskega leta posebej ponosni na dijake in dijakinje, ki so z doseženimi točkami na maturi dosegli na slov zlatega ali diamantnega maturanta. Štirje so osvojili vse točke in naziv diamantni maturant. To so bili Rok Ta dej Brunšek na splošni ma turi, Jan Konečnik, Loti Krk in Matej Meža pa na poklicni maturi. Še sedem dijakov je maturo opravilo z odliko in osvojilo naziv zlati maturant, in sicer Danaj Čebular, Jaka Grabner, Azra Hankić, Tadej Rebernjak in Liza Slatinšek na poklicni maturi ter Žana Kukavica in Aljaž Sovič na splošni maturi.

Zanje, za njihove starše ter direktorja in ravnatelje Šolske ga centra Velenje je župan MO Velenje Peter Dermol pripra vil sprejem v Vili Bianci.

Ob čestitkah za uspeh in spo minskem darilu jim je za po potnico dejal tudi: »V štirih letih šolanja in z uspehom na maturi ste dokazali, da ste kos izzivom, pripravljeni na odre kanja, iskati priložnosti v ži vljenju. Pogumno in odločno stopajte naprej; če storite na pako, pa se tudi iz nje lahko nekaj naučite. Vabim vas, da tudi v prihodnje soustvarjate Velenje in ste ponosni na to, od kod prihajate. Čez nekaj let bo priložnost, da boste to mesto razvijali tako, kot boste žele li in boste mislili, da je prav.«

Če imaš cilj, najdeš pot

»Uspeh dijaka je skupni uspeh dijaka, starša, delodajalca in učitelja,« je na naše vpraša nje, kaj za šolo pomenijo dijaki z najboljšimi uspehi na maturi, odgovoril ravnatelj Elektro in računalniške šole Simon Kone čnik, tudi sam ponosni oče dia mantnega dijaka Jana. »Če imaš cilj, najdeš pot. To pa so vztraj nost, trdo delo in nikoli ne po puščati. To je tudi trenutek, ko se moramo s starši temeljito pogovoriti, naj dajo učiteljem avtonomijo. Ko to zaupanje za živi, uspeh skorajda ne more izostati. Nista pa uspeh le zlato in diamant, temveč je to vsak napredek. To je tudi karakter naše šole,« je dejal, dijakom na pot pa: »Naj se veselijo svojega uspeha, naj bodo ponosni. Vsak uspeh je treba proslaviti, a ju tri je nov dan. Vsi ti dijaki so si postavili zelo visoko življenjsko

letvico, kar je dobro tudi za vse nas, ki bomo črpali sadove nji hovega dela.«

Ti dijaki so res biseri!

Tudi Gabrijela Fidler, rav nateljica Gimnazije Velenje, je poudarila, da so na šoli izje mno ponosni na tri zlate matu rante. »V preteklih dveh letih je bilo precej posledic šolanja na daljavo. Težje se je bilo pripraviti in dobiti kvalitetno znanje. Kaže, da so dijaki res biseri. Še posebej smo ponosni na diamantnega dijaka Roka Brunška, saj tega na Gimnaziji Velenje že nekaj let nismo ime li. Rok je dosegel tudi sto od stotkov točk pri matematiki in fiziki – res je odličen. Vsem že lim, da verjamejo vase, naj jih ta uspeh nese, jim daje samo zavest, naj pogumno korakajo naprej in naj se ne bojijo izzi vov v življenju,« je še dejala.

Uspeh celotne

generacije je zelo dober »Takšnih rezultatov, kot so jih ti dijaki dosegli na maturi, se ne spominjam,« pa je dejal direktor ŠCV Janko Pogorelč nik. »Na vseh štirih srednjih šolah smo imeli tako diaman tne kot zlate maturante. Bolj šega dokaza, da na vseh šolah opravljamo učno vrhunsko delo, ni. Tudi uspeh celotne generacije je zelo dober, zelo malo je tistih, ki so morali ka kšen izpit iz mature popravlja ti v jesenskem roku.« Povedal je še, da je vpis v letošnje šolsko leto soliden, v skladu z demografskimi tren di v okolju. Verjame, da bo le tošnje leto »normalno«, brez omejitev in protikoronskih ukrepov in da bodo tudi v šoli lahko zadihali s polnimi pljuči. ��

Ob tednu otroka za otroke

Ob tednu otroka obiski prvošolcev in ogledi mesta za petošolce – Velenjska občina je otrokom prijazno Unicefovo mesto in mladim prijazno mesto

Velenje, 3. oktobra – Ob tednu otroka, ki ga zaznamujemo prvi teden oktobra, je Mestna občina Velenje vsak dopoldan pripravila voden ogled po Velenju za velenjske petošolce, pr vošolcem pa so pokazali mestno hišo, županovo pisarno in predstavili simbole občine, nagovoril jih je tudi župan Peter Dermol. Ogledi bodo še danes in jutri, Muzej Velenje pa otroke in mlade do 18. leta še do nedelje vabi k brezplačnemu ogledu razstav na Velenjskem gradu, v Hiši mineralov ter v Muzeju usnjarstva na Slovenskem.

S srečanji želi občina sporočiti svoje zavedanje pomena otrok in mladih ter jih aktivno vključiti v delovanje lokalne skupnosti. S tem namenom so letos izvedli generacijski forum z mladimi in nato na področju problematike mladih uvedli vrsto ukrepov (sofinanciranje kreditov, zmanjšan komunalni prispevek, prva stanovanja v najem za mlade …), spomladi so izdali brošuro Velenje za mlade, v kateri so odgovori na številna vprašanja, ki zadevajo mlade, izobrazili so mlade moderatorje – dijake Šolske ga centra Velenje, ki že uspešno vodijo občinske dogodke. Vsako poletje omogočajo dijakom počitniško delo v projektu Čisto moje Velenje. Ob Kajuhovem letu so vsem osnovnim šolam podarili več Kajuhovih knjig in za višjo stopnjo učencev vseh šol finan cirali predstavo o Kajuhu, ki jo je izvedlo Gledališče Velenje. Z različnimi programi in projekti podpirajo mlade domače pod jetnike. Vse leto sodelujejo z vrtci, osnovnimi šolami in drugimi izobraževalnimi institucijami. Omogočajo infrastrukturo za šte vilne dejavnosti za mlade, vzdržujejo izobraževalne institucije, otroška igrišča, v načrtu je gradnja Urbanega parka …

5. oktober – svetovni dan učiteljev

Ljubljana – Letošnje obeleževanje svetovnega dneva učiteljev poteka pod geslom Preobrazba izobraževanja: samo z učitelji cami in učitelji. Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi.

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slo venije (Sviz) opozarjajo na preobremenjenost, slabo plačilo in podcenjenost učiteljskega poklica. Pomanjkanje učiteljev je vse večje, za mlade je pedagoško delo nezanimivo, zato je po mne nju glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja pomembno vprašanje, kako v učiteljski poklic privabiti čim več mladih. Po uradnih podatkih primanjkuje okoli tisoč učiteljev, neuradno je primanjkljaj dosti večji.

Na pomanjkanje kadra v šolah je v poslanici ob svetovnem dnevu opozoril tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. Kot je zagotovil, si bodo zato na ministrstvu tudi v prihodnje prizadevali zagotoviti ustrezne delovne in materialne pogoje zanje. Tako je ministrstvo junija po desetih letih znova razpisalo klasična pripravniška mesta za šolsko leto 2022/2023 s sklenjenim delovnim razmerjem.

Po podatkih statističnega urada je v lanskem šolskem letu v vrtcih 12.486 zaposlenih opravljalo vzgojiteljsko delo, v osnov nih šolah je poučevalo 22.795, v srednjih 7470 ter na terciarni ravni 5540 redno zaposlenih pedagoških delavcev.

Ta dan sicer praznujejo v več kot 100 državah po svetu. V Slo veniji praznik učiteljev obeležimo s tradicionalno podelitvijo nagrad RS na področju šolstva, ki jih podeljujejo od leta 1966. Prejemnike letošnjih nagrad bodo danes razglasili na slavno stni prireditvi v Unionski dvorani v Ljubljani. �� STA

Najboljši dijaki in njihovi učitelji – župan je dijake povabil, da tudi v prihodnje soustvarjajo Velenje in so ponosni na to, od kod prihajajo.

Potrebne bodo spremembe prvega dogodka

Poznopoletni festival v Šmartnem ob Paki pokazal, da si druženja želijo predvsem mladi – O koraku nazaj v kakovosti izvajalcev ne razmišljajo – Denar zagotovila občina

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 30. sep tembra – V organizaciji jav nega zavoda Mladinski cen ter Šmartno ob Paki se je odvil še zadnji, četrti dogodek v okviru letošnjega Poznopo letnega festivala. Je izpolnil pričakovanja tistih, ki jim je bil namenjen, in njegovega organizatorja?

Občutki mešani

»Na zanimivo vprašanje tež ko odgovorim drugače kot tako, da so bila naša pričako vanja kot organizatorjev tra dicionalnega festivala mešana. Vemo, da je covid pustil posle dice, saj ljudje raje preživljajo večere na kavčih ob gledanju televizije kot spremljajo na stop izvajalcev v živo. Željni druženja so predvsem mladi, kar je potrdil obisk na zadnjem koncertu. Ta je bil nad pričako vanji, udeleženci pa so prišli od vsepovsod, ne le iz doma čega ali bližjega okolja,« je na

zastavljeno vprašanje odgovo rila direktorica omenjenega javnega zavoda Mirjam Povh in nadaljevala: »Presenetilo nas je obisk na stand-up nasto pu. Ta je bil v minulih letih raz prodan, pa še na dan dogodka

so ljudje iskali vstopnice. Le tos je bil šotor sicer poln, niso pa zanj pošle karte tako kot minula leta. Obisk koncerta, ki ga označujemo kot malo drugačen, katerega gostja je bila skupina Manouche, je bil

znova prijetno presenečenje. Na prvem dogodku festivala, ki smo ga skrbno načrtovali in kakovostno pripravili, smo se spraševali, kaj je ljudi prepriča lo, da so ostali doma ali šli dru gam. Prisotni so ga pohvalili.«

Razmišljajo o drugačnem konceptu programa, o drugač nih izvajalcih? O koraku nazaj v zvezi s kakovostjo izvajalcev, pravi Povhova, ne razmišljajo, ker to ne bi bilo prav do re dnih obiskovalcev dogodkov festivala in ponudbe. Se pa nagibajo k spremembi otvo ritvenega dogodka. Koštilja do, ki je v tukajšnjem okolju fenomen, in je bila tudi letos uspešna za izvajalce in ude ležence, bi kazalo ohraniti, je razmišljala Povhova, napihlji va igrala so pritegnila otroke, glasbena ponudba pa: »Zara di kar treh veselic v poletnem času blizu nas se nam doslej ni zdelo smiselno, da bi povabi li narodnozabavni ansambel. Tudi na martinovo imamo to vrstno glasbeno ponudbo, mi pa želimo ponuditi širši glas beni spekter. Nismo še povsem prepričani o omenjeni spre membi, bomo pa najverjetneje krenili v to smer.«

Nekatere stvari bodo ohranili, druge spremenili

O Poznopoletnem festivalu prihodnje leto že razmišljajo,

zagotavlja Povhova. Iščejo od govore, kako zagotoviti kako vost prireditev in hkrati doseči boljšo obiskanost. Po besedah sogovornice bodo nekatere stvari ohranili in jih razvijali, pri drugih se lahko »zgodijo« konceptualne spremembe. Po leg štirih dogodkov želijo po okriljem festivala povabiti ljudi še na gledališko pred stavo kot minula leta. Letos so jo predvideli, a so člani ce mladinske gledališke sku pine domačega gledališča iz objektivnih razlogov nastop odpovedale.

Doslej se nobeden od Pozno poletnih festivalov finančno ni izšel, tudi letošnji se ni. Na srečo, poudarja Mirjam Povh, takšnega festivala v okolju ne bi mogli organizirati, če ne bi ustanoviteljica javnega zavo da – Občina – zagotovila po trebnega denarja. »Še vedno imamo srečo, da za simbolič no ceno vstopnice ponudimo kakovostno glasbo,« je sklenila Mirjam Povh.

Upam, da svoje najboljše fotografije še nisem naredil

Prejemnik grba MO Velenje Marjan Klepec, dolgoletni direktor Rdeče dvorane, je tudi fotograf – Velik del njegovih fotografij je posvečen naravi - Pogled skozi objektiv odpira svet barv, svetlobe

Tea Rednak

Velenje, 26. septembra – V Domu kulture Velenje so od prli fotografsko razstavo Ri sanje s svetlobo, fotografska dela Marjana Klepca, ki je pred odprtjem razstave v po govoru z Ivom Stropnikom predstavil tudi svojo fotomo nografijo Spogledi z naravo –Fotografski sprehodi po Šale ški, Savinjski, Koroški. Knjiga je izšla pri Ustanovi Velenj ska knjižna fundacija, v knji žni zbirki Velenjski fotopisi, v pozdrav prazničnemu septem bru Mestne občine Velenje in se tako med drugim poklanja tudi našemu mestu oziroma njegovi okolici in naravi, ki jo obdaja.

Pobeg od vsakdanjika

Morda nekaterim manj zna no dejstvo je, da se dolgoletni direktor Rdeče dvorane Mar jan Klepec, ki je za svoje delo in doprinos k našemu mestu ob občinskem prazniku prejel tudi grb Mestne občine Vele nje, ukvarja s fotografijo. Ta ga, kljub temu, da je fotoapa rat danes njegov redni spre mljevalec, ni navduševala od nekdaj.

»Moj oče se je v 8. razredu odločil, da bom fotografiral in

me poslal na foto tečaj. Mene fotografija takrat ni preveč brigala, raje sem imel žogo in podobne stvari. S fotografijo se tako nekaj let nisem več ukvarjal. V času študija sem ponovno malo fotografiral, ka sneje je to spet nekako zamrlo. Nekje leta 2000 pa me je kole ga Damijan Kljajič povabil k fotografiranju divjega petelina in to je bil nekakšen preskok,« je dejal Marjan Klepec, ki mu je fotografiranje ponudilo svojstveno zatočišče. »Fotogra fija mi je pomenila pobeg od vsakdanjika, stresa, in mi dala še nekaj drugih stvari, zaradi katerih sem bil bolj miren. Ko se začneš resno ukvarjati s fo tografijo, vidiš svet nekoliko drugače.«

Pravila so tudi zato, da jih kršimo

Prekmurec, ki se je v Velenje preselil leta 1965, nas v svoji fotomonografiji Spogledi z na ravo skozi 330 fotografij, na stalih v obdobju zadnjih 15 let, popelje na sprehod po Šaleški, Savinjski in Koroški, ne pa re cimo po njegovem domačem Prekmurju.

»To me še čaka,« pravi Kle pec, ki se bo v prihodnosti lo til še vsaj dveh fotografskih projektov. »Predvsem upam,

da svoje najboljše fotografi je še nisem naredil,« ob tem dodaja lovec narave, ki v svoj objektiv najraje ujame živalski svet. »Lovim tisto, kar je meni všeč in ob tem lahko rečem, da fotografija nastane iz srca. Poskušam se držati nekaterih pravil, čeprav so pravila tudi za to, da jih kdaj kršimo. Res pa me ob tem najbolj zanima narava, predvsem živali. V knjigi najdemo recimo foto grafije lisic in moram reči, da nekaj takšnega, kar sem doži vel pri tem, redko doživiš. Tri mlade lisičke so me sprejele za svojega, med sabo smo komu nicirali in tiste dve ali tri ure, so mi ostale za vedno. Veliko mi pomenijo tudi fotografije, ki so zahtevale ogromno tru da. Za kakšno fotografijo smo morali vstati ob enih zjutraj in na lokaciji vztrajati nekaj ur, ampak niti sekunde tega časa mi ni žal.«

Velik del njegovih fotografij je tako posvečen naravi, ob tem pa, kot pravi, mu ni tuje niti fotografiranje rož. Precej manj ljubo pa mu je fotogra firanje ljudi, tudi zato, ker se sam ne fotografira rad. »Ker je pri meni tako, razmišljam, da je tako tudi pri drugih, zato lju di s fotografiranjem ne obre menjujem preveč. Tudi, ko

smo za potrebe Rdeče dvorane potrebovali kakšne fotografije, sem angažiral druge fotografe. Fotografiranje ljudi je poseb na zvrst, ki je moraš biti vešč,« pravi Klepec, ki je v pogovoru med drugim podal tudi svoje razmišljanje o fotografski sre nji in fotografiji, ob tem pa po udaril, da je »vsaka fotografija domena tistega, ki jo posname. Njemu je verjetno najbolj všeč, ve, zakaj jo je naredil. Je odraz tistega, ki jo je naredil.«

Risanje s svetlobo

Pogovoru je sledilo odprtje razstave Risanje s svetlobo, ki dopolnjuje fotografije v foto monografiji, hkrati pa se od njih odklanja. »Gre za neka kšen antipod fotografij narave. Pogled skozi objektiv odpira svet barv, svetlobe, pestre mo tivike ter detajlov in fotograf skega eksperimenta. Risanje s svetlobo dokazuje, da avtorja še kako zanima iskanje motiva

fotografije s svetlobo drugače, ne samo skozi naravo,« je ob odprtju razstave dejal Matjaž Šalej s Festivala Velenje.

»Fotografije so nastale ‹usput›. Včasih, ko sem foto grafiral srne, te pač niso ra zumele, da bi jih rad foto grafiral, zato smo se ob tem

direktorja/direktorico MC Šmartno ob Paki.

Besedilo razpisa je dostopno na spletnih straneh MC Šmartno ob Paki (www.mcsmartnoobpaki.si), Občine Šmartno ob Paki (www.smartnoobpaki.si) in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (https://www.ess.gov.si).

poigrali z našimi aparati, na stavitvami … Včasih na spre hodu nekaj pritisneš in zadeva pač uspe,« pa je nastanek fo tografij pokomentiral Klepec.

Nad pričakovanji organizatorjev je bil zelo dobro obiskan zadnji koncert v okviru Poznopoletnega festivala (foto: arhiv Mladinski center)

Marjan Klepec je ob letošnjem občinskem prazniku prejel Grb MO Velenje.

Kajuhov gaj

Ostrica, 24. septembra – Ka juhov gaj, kotiček na robu ču dovite doline Daje na Ostrici. To je ambient sožitja narave in umetniškega ustvarjanja, posvečen našemu velikemu pesniku Karlu Destovniku Ka juhu. Lepo rezbarjene misli na lesenih panojih obujajo spomi ne na čas pohoda XIV. divizi je in vodje njene kulturniške skupine. Ta gaj ima precej stal nih obiskovalcev, obišče pa ga tudi veliko naključnih poho dnikov. Zrcalo obiskov je vpi sna knjiga, ki vsebuje veliko le pih misli, vtisov in tudi stihov. To je kraj svobodnih in so dobnih razmišljanj, dobro došlih še posebej v času, ko naš planet še kako potrebuje mir in sožitje med narodi ter

veliko znanja in prizadevanja za zdravo okolje.

Arhitekt in organizator Ka juhovega gaja, tamkajšnjega zavetja, napisnih tabel in spo minskih obeskov ob pohodih je seveda Oto Gradišnik. Ob letoš njem 18. pohodu preteklo sobo to je poskrbel še za spominsko zastavo Kajuhovega gaja.

Tokratni spominski pohod ima še poseben pomen zara di stote obletnice Kajuhovega rojstva. Za ta namen je Mojca Ževart izbrala in interpreti rala Kajuhov gimnazijski spis z naslovom Jesen v naravi ter njegov Novoletni sonet, sprego vorila pa je tudi o okoliščinah Kajuhove smrti, ki kljub temu,

da jih je na podlagi zgodovin skih virov raziskal in strokov no interpretiral priznani zgo dovinar dr. Milan Ževart, še vedno burijo duhove in netijo govorice. Naj naš velikpo pre zgodaj umrli rojak in velik do moljub počiva v miru, mi pa se ga spoštljivo spominjajmo. �� Ivanka Meža

KUD Harmonija za harmonijo družbe

Tri razstave, posvečene arhetipom ženske – Prenesti duh sodelovanja, razumevanja, ženske energije v skupnost

Šoštanj, 29. septembra – V Galeriji Vile Mayer je na ogled razstava ženskih skulptur iz gline, ki so jo ustvarile članice KUD Harmonija Šoštanj: Ljubi ca Donko, Mira Golčar, Ivana Jegovnik, Helga Novak, Juri ca Tonkli in Zdenka Uršnik Razstavo z naslovom V objemu

Čarne so odprli ob čudovitem nastopu sopranistke Polone Plaznik in pianista Jana Pu šnika, številni obiskovalci pa so druženje in pogovor po ogle du razstave nadaljevali ob pri grizkih z navdihom umetnosti, ki jih je pripravil Boris Ciglar s sodelavci.

KUD Harmonija zajema več dejavnosti; člani in članice ustvarjajo v glini, posvečajo se kulturni dediščini, velik poudarek dajejo literarnemu ustvarjanju, kreativnemu pi sanju. Del dejavnosti je tudi šport oz. rekreacija, kajti sek cija društva je Šola zdravja.

Odprti so tudi za različne po bude, kot je gozdna pedago gika – to so dogodki v gozdu, branje poezije v parku.

Sonja Bercko Eisenreich je bila pred časom predsednica KUD Harmonija, zdaj pa v društvu skrbi za kulturo, kul turno dediščino in z besedo povezuje predstavitve dejav nosti društva. Predstavila je letošnji projekt društva, posve čen trem arhetipom žensk, v sklopu katerega bodo letos tri razstave. »Prva je bila spomla di z naslovom V materinem objemu, posvečena mladi de klici Mili zgodaj spomladi, ko se šele rojeva v svet. Druga je tokratna, V objemu Čarne, po svečena odrasli ženski, tretja pa bo v decembru z naslovom Snežna, ki je v svoji razsežno sti že bližje nekim drugim di menzijam. Obstaja seveda še četrti arhetip, to je Vita, zrela ženska s svojimi potenciali na pragu menopavze.

MAGNIFICO

S temi arhetipi skušamo obu jati notranje pretakanje v žen ski, da se udejanjamo, razšir jamo, bolje razumemo druga drugo, ustvarimo sestrstvo, ne tekmovanje. Ta duh smo že lele v društvu letos prenesti v skupnost. Trenutno se na hajamo na zelo subtilni točki nerazumevanja v naši državi. Ženska energija lahko stvari povezuje, postavi na raven, kjer lahko sobivamo in dopu ščamo drug drugemu lastno resničnost.«

V KUD Harmonija prevla dujejo članice, za dva člana so hvaležni, želeli bi jih več, še pove Sonja in za spodbudo doda: »Letošnje leto smo po svetili ženski, prihodnje leto pa se želimo posvetiti moškim arhetipom.«

Jesen prinaša spremembe

Če bi jesen lahko govorila, bi nam povedala, da je prišel čas, da se obrnemo navznoter. Od 23. septembra dalje je namreč vsak dan krajši, noč pa daljša. Topli sončni dnevi odhajajo. Nadomestila jih bosta hlad in deževje. Rastline svojo življenj sko energijo vračajo na varno v korenine. Tudi številne živali se na svoje načine pripravljajo na prihaja jočo zimo. Skozi poletje nas je sonce polnilo z energijo ter nam dajalo voljo in moč. Zdaj pa nas je deževni september opomnil, da je vsega tega konec.

Če poslušamo naravo, lahko slišimo, kako nas kliče, da se umirimo in pogledamo vase. Jesen je čas sprememb, s katerimi se je vča sih težko soočiti. Vendar so nujno potrebne za vzpostavitev ravnovesja. Krajši deževni dnevi nas namreč z razlogom vzpodbudijo, da se ozremo v notranjost. Dajejo nam priložnost, da se soočimo z vsem tistim, kar smo skozi aktivni del leta dajali na stran. Vsako aktivno in polno leto potrebuje svojo refleksijo in jesen nam to ponudi.

Poleg tega se po poletnih počitnicah vse ponovno vrne v svojo rutino. Tako je lahko jesen tista ključna točka, na kate ri dobimo vpogled v smiselnost svojega delovanja. Ker smo se čez poletje malo umaknili od naše rutine bivanja, lahko ob vrnitvi vanjo veliko lažje opazimo ali nam le-ta sploh ustreza. Ali pa smo postali žaba v loncu vode, ki se je tako počasi segrevala, da morda sploh ni opazila, da se je skoraj že skuhala. Šele ko iz lonca splezamo za nekaj dni dopusta in se želimo vanjo spet vrniti, lahko opazimo, da razmere niso tako ugodne, kot so se nam prej morda zdele.

Če bi nam jesen lahko podarila nasvet, bi nam dejala, da je naša naloga, da pogledamo vase in se soočimo z vsem, kar se skriva v naši podzavesti. To pa je pogosto težko. Sploh takrat, ko dlje časa ne poslušamo svojega notranjega glasu. Kmalu se lahko začnemo počutiti izgubljeno in brez smisla. V letih takšnega načina življenja se v nas nakopiči veliko težkih občutkov, kot so zamere, jeza in žalost. Vse to se lahko kopi či tako počasi, da se sploh ne zavedamo, kaj nosimo s sabo. Dokler po letih potlačevanja stvari ne izbruhnejo. Tako se v naša življenja prikrade izgorelost, izmučenost tako na fizič ni kot tudi čustveni ravni. Ta nas kar naenkrat prisili, da si vzamemo čas zase, in nam pokaže, da bi si ga morali vzeti že mnogo prej.

S hitrim tempom življenja, idealiziranjem produktivnosti, nerealnimi družbenimi ideali v kombinaciji s pomanjkljivim znanjem razumevanja samega sebe in zmožnostjo empatije si kot družba skoraj že reproduciramo duševne bolezni. Tako sta anksioznost in depresija eni najpogostejših duševnih te žav današnjega časa.

Glede na to, da nam vsaka jesen pomaga, da začutimo svoj notranji svet, ni naključje, da je ravno oktober imenovan za mesec duševnega zdravja. Kajti ko nas narava pokliče, da pogledamo vase, in če to resnično storimo, se začne proces, ki je pogosto na videz skoraj težji, kot če bi se kot žaba vrnili v vrelo vodo. Sploh, kadar so minila leta, odkar smo si vzeli čas, da ozavestimo svoje notranje dogajanje. Skozi leta se ne razrešene stvari kopičijo in tako je ključno, da že v mladosti pričnemo notranje čiščenje, čeprav nam tempo sveta tega ne omogoča vedno. Pomembno je, da si vzamemo čas zase, tudi če bo moral svet malo počakati.

Duševno zdravje je bistvenega pomena za blagostanje posa meznika in družbe. Vseeno pa so v očeh družbe duševne bo lezni stigmatizirane veliko bolj kot druge zdravstvene težave.

Mnogo lažje bomo znancem zaupali, da smo zboleli za angino, kot pa da smo diagnosticirani z veliko depresivno motnjo.

Duševne bolezni lahko prizadanejo vse, ne glede na starost.

Tako sem vesela, da se med mladimi stigmatizacije težav, ki so povezane z duševnim zdravjem, počasi izkoreninja. Veli ko več mladih si upa spregovoriti o svojih duševnih stiskah.

Posledično si veliko več mladih poišče ustrezno pomoč, še preden bi prišlo do resne bolezni. Teža, ki jo duševna bolezen prinaša v življenje posameznika, je tako vsaj malo razbre menjena, saj že pogovor o težkih občutkih prinese olašanje.

Jesen je čas za spremembe in vesela sem, da se med mladimi pojavlja drugačen odnos do duševnega zdravja. Vedno več mladih se zaveda, kako pomembno si je vzeti čas zase, in si ne dovolijo izgubiti notranjega glasu. Od vsega sem najbolj hvaležna, ker se mladi pri premagovanju duševnih težav vedno bolj podpiramo.

Kajuhov gaj ima veliko stalnih obiskovalcev, obišče pa ga tudi precej naključnih pohodnikov.

Odprtja so se udeležile ustvarjalke (od leve): Zdenka Uršnik, Mira Golčar, Ljubica Donko in Ivana Jegovnik.

Janja Vranjek

Rdeča dvorana Velenje Petek, 14. oktober 2022

Koncert ob prazniku Mestne občine Velenje

Radijski in časopisni MOZAIK

Zapisano za zgodovino

Mira Zakošek, dolgoletna urednica radia Velenje, je bila letos dobi tnica Grba Mestne občine Velenje za dolgoletno delo na področju no vinarstva in pomemben prispevek k delovanju lokalne skupnosti. Vrsto let je soustvarjala lokalno medijsko krajino in s svojim predanim delom vtkala pomemben novinarski prispevek v Šaleški, Zgornji Savinjski in Mislinjski dolini. Skupaj s soprogom Borisom Zakoškom sta bila pomem ben člen tednika Naš čas, med drugim piše v obrazložitvi za nagrado. Njuno angažirano novinarsko delo pa ni le zapisano na papirju, bilo je tudi slišno. Mira je bila urednica radia Velenje, ki je 5. oktobra 1974 od dajal prvo oddajo. Na ultrakratkovalovnem področju na frekvenci 88,9 megaherzov so namreč kljub nedokončanemu studiu iz dvorane Doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred Domom kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku.

V vseh teh letih je bilo veliko dogodkov, ljudi in zgodb, ki jih je Mira s sodelavci beležila tudi v Almanahih, kronikah časa. Skratka, zapisano za zgodovino …

Miri je za nagrado čestitala tudi nova radijska in časopisna urednica Maja Oderlap, ki pravi, da je težko »stopiti v njene čevlje«, a je to zanjo nov in velik izziv - radio Velenje in tednik Naš čas peljati novim zma gam naproti. ��

GLASBENE novice

Življenjske spremembe pokažemo tudi navzven

Z novo skladbo je v jesen vstopil Nino Ošlak, velenjski pevec, pianist, tekstopisec, producent in učitelj glasbe, ki svoje znanje predaja tudi na mlade talente. Glasbo in bese dila piše tako zase kot za svo je glasbene kolege. V zadnjem desetletju je ustvaril številne radijske hite in se predstavil v več televizijskih oddajah. Pr vič je nase opozoril leta 2009, s svojim prvim videospotom in radijsko uspešnico, v teh dneh pa glasbene navdušence raz vaja z novo skladbo.

Po lanskoletnem singlu Ko si z mano, je pred nami predrugačen izdelek, nova pesem z naslovom Za oba, ki je nekoliko odmaknjena od preteklega glasbenega udejstvovanja. Kako bi opisali vašo novo skladbo, koga nagovarja? Res je majhen odmik od tega, kar sem prej počel. Predvsem, ker sem se prej veliko ukvar jal s klavirjem, romantiko in umirjenostjo, to pa je bolj ži vahna pesem, ki diši po po letju. Sam sem velik ljubitelj poletja in sem to pesem pri hranil za jesen, da bo tako mene kot koga izmed poslu šalcev spomnila na lepe tre nutke poletnega časa, da nas malo pogrejejo.

Tokrat se spogledujete s plesnimi, latino ritmi. S tem pokažete tudi svojo pristno energičnost?

Vedno sem bil vedno živa hen, ampak na klavirju to malo težje pokažeš … Pred leti sem že imel nekaj pesmi v bolj živahnem ritmu, zdaj sem se spet vrnil k temu. Pri snema nju spota je bilo morda zato nekoliko bolj zahtevno, ker je bilo treba tudi zaplesati. Am pak sem se potrudil po svojih najboljših močeh.

Tudi v videospotu, že vašemu sedemnajstemu, vidimo korenito spremembo. Kakšno presenečenje ste pripravili gledalcem in poslušalcem?

Bistvena razlika je vidna zelo hitro v videospotu, in si cer moj zunanji izgled. To, kar pojem, sem želel tudi pokazati. Gre za to, da v nekem trenutku v življenju se nekatere stva ri poklopijo, včasih tudi ne, včasih se stvari izidejo boljše, včasih slabše. Kadar se zgodijo življenjske spremembe, ljudje radi to hote ali nehote pokaže mo tudi navzven. Zato vidimo v videospotu konkretno spre membo. Želel sem si to, kar pojem, tudi vizualno pokaza ti, zato sem si obril pričesko. Prvič v življenju sem se postri gel tako zelo na kratko - pa še pred kamero. Pa še tatu sem si omislil na levi roki, tako, da je kar pestro za pogledati.

Ste

Res je, da učim šele nekaj let, ampak v tem času se je poka zalo že ogromno talenta. Vsak, ki pokaže ljubezen do glasbe, ima potencial, zato bi težko nekoga izpostavil. Lahko pa povem, da imajo učenci, ki so bili pred nekaj leti pri meni svoj band in ustvarjajo svojo avtorsko glasbo, k čemer sem jih vedno spodbujal. Pred krat kim so posneli tudi svoj prvi videospot in me res zelo ve seli, da so prvi rezultati dela tu. Lepo je spremljati zgod be mladih ljudi, ki jim glasba predstavlja tako pomemben del njihovih življenj.

Za vami so številni nastopi, kje pa vas bomo lahko videli v jesenskem času? Veliko bo televizijskih gosto vanj, tako da se me bo oktobra dalo videti v oddajah. Od no vembra naprej pa upam, da spet na odrih. Veselim se teh nastopov na koncu leta, ker so po navadi vedno veseli. Upam, da bodo letos še toliko bolj, ker smo tega vsi željni. Tako glas beniki kot poslušalci. ��

ČETRTEK, 6. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 7. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 8. oktobra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 9. oktobra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 10. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

zvezdo?

TOREK, 11. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 12. oktobra

6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

tudi akademsko izobraženi glasbenik, pod vašim okriljem se tako izobražujejo mladi upi, ki želijo stopiti na glasbeno pot. Ste v teh letih učenja že prepoznali kakšno ambiciozno glasbeno

gem kot o poslu. Kakšne skupne posle bi imela Tomo Čonkaš in Zdenka Uršnik, se sprašuje čvek, ki ju je ujel v živahnem po govoru v Vili Mayer v Šoštanju? Zdenka je kot upokojenka uspešno vodila UNI3 Velenje, zdaj pa res uživa v svojih hobijih in v vili razstavlja čudovite glinene kipce. Tomo se skorajda ne loči od svojega dol goletnega delovnega orodja – kamere, s katero za nas in zanamce beleži velike in drobne dogodke. Bo začela Zdenka sne mati ali Tomo oblikovati glino?

ALI VESTE? Kdo,

približno petina prebivalcev starih najmanj 65 let. Delež otrok do 14 let pa je veliko manjši, ta je 15-odstoten. Po raziskavah je bilo število otrok ve čje le v 21 občinah po Sloveniji. Vse kakor se bo delež starejših skozi leta še večal. Izračunali so, da bo imela Slovenija čez približno 50 let kar 30 odstotkov starejšega prebivalstva. Ne boste verjeli, a internet upora blja skoraj vsak dan približno polo vica starejših. Razvoj tehnologije, interneta in posledično v nekaterih storitvah skoraj obvezna uporaba

Ustvarili avtomobil brez izpustov

Nizozemski študentje so ustvarili avtomobil, ki ne pu šča ogljičnega odtisa, temveč ga celo zmanjšuje. Cilj tega ustvarjene ga avtomobila je zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida v vseh življenj skih fazah: proizvodnji, življenju av tomobila in fazi, ko avtomobil ni več uporaben. Avtomobil namreč med vožnjo srka ogljik iz okolice. Kako je avtomobil izdelan? Iz 3D-tiskane pla stike. Poganja ga litij-ionska baterija, onesnaženja za okolje pa ne povzro ča niti med izdelavo oz. proizvodnjo.

Mednarodni dan starejših

Leta 1990 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 1. okto ber za Mednarodni dan starejših, da

bi opozorila na odnos do starejših in njihov polo žaj v družbi. Tako je na ta dan po svetu in tudi v Sloveniji na menjena glavna pozornost starej šim. Kdo pravzaprav sodi v kategorijo starejši? Z iz razom “starejši” poi menujemo osebe, ki so že dopolni le 65 let oz. so stare najmanj 65 let. Poglej mo si nekaj zanimivih po datkov o starej ši populaciji.

Splošno znano dejstvo je, da je starej ših prebivalcev Slovenije vedno več. 1. januarja letos je bila

le-tega zvišuje od stotke uporabe tudi pri starejših uporabnikih. V primerjavi z lanskim letom se je delež sta rejših uporabni kov, ki uporablja jo internet vsak dan, zvišal za 12 odstotkov. Več kot tretjina prebival cev, starejših od 85 let, živi samih.

Vija vaja ven

Naslovi

V uredništvu Našega časa nas zanima, če bi tudi mi lahko dobili naslove vseh članov Kluba upo kojencev Premogovnika Velenje, da bi jim poslali prijazno pismo, naj se na ročijo na naš časopis …

Manjkajoči

Nov lokal za mirno uživanje ob skodelici kave je našla Biljana Škar ja, direktorica Razvojne agencije SAŠA, ki je vedno v poslu, vedno pri novih projektih. Čvek vam lah ko izda, da ste že zamudili, da bi tam kot ona spili ka vo. Lahko pa si kupite ka kšno čedno skodelico … v centru ponovne uporabe v Velenju.

⏫

Manjka kadra v gospo darstvu, šolstvu, kulturi, zdravstvu in še kje. Le na listah za predsednika dr žave in vodstva občin jih je dovolj. Ti verjetno ne bi šli delat v zgoraj naštete panoge …

Žogice

Nogometna zveza Slovenije je posodila žo gice za žrebanje vrstnega reda imen kandidatov za predsednika države. Naj novi predsednik ne bo tako (ne)uspešen kot zadnja leta slovenski nogomet.

Če pogledamo statistiko prejšnjih let, lahko tudi povemo, da se število sklenjenih zakonskih zvez pri starej ših skozi čas rahlo povečuje. V letu 2021 so zabeležili 135 ženinov in 57 nevest.

Mednarodni dan glasbe

Mednarodni dan starostnikov si deli dan tudi z mednarodnim dne vom glasbe. 1. oktober je izbran za praznovanje glasbe. Pobudo za pra

razvoju ter predstavljanje aktivnosti Mednarodnega glasbenega sveta. V Evropi se dan glasbe praznuje tudi 21. junija; aktivnosti usklajuje ne profitna organizacija European Music Day Association, v katero so vključe na številna mesta v 110 državah po svetu, v zadnjih letih sodeluje tudi Slovenija. Nekaj zanimivosti. Sko raj četrtina vseh prireditev v kultur nih domovih je povezanih z glasbo. V radijskih programih prevladuje predvsem glasba. Leta 2014 so slo venske radijske postaje namenile v

znovanje svetov nega dneva glas be je leta 1975 prvič dal Med narodni glasbe ni svet. Violinist Yehudi Menuhin je takrat zapisal, da je namen praznovanja tega dne spodbujanje promocije glasbene umetnosti v celotni druž bi, poudarjanje Unescovih idealov o miru, prijateljstvu in kulturnem

svojih predvajanih programih skoraj 68 odstotkov vseh ur glasbi. Glede na zvrst je z veli kim deležem pre vladovala zabavna in popularna glasba – kar 88 odstotkov.

Lara Oprešnik

Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

⏬ Prekaljena turistična delavca – vsestranski vinskogorčan Franc Špegel in barmanka Anica Oblak – sta na sprejemu za turistične delavce lahko mar sikaj svetovala precej mlajšemu Tomažu Drevu z domačije Lamperček. A tudi on ni bil le tiho. Glede na to, da bo v novembru prejel nagrado za doseže no tretje mesto med izletniškimi točkami, je to dokaz, da zna dobro de lati. Torej je šlo za izmenjavo izkušenj.

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Stara vas – Stara dva tisoč let s pogledom v prihodnost

»Stara vas velja za eno najstarejših naselij v dolini in po nekaterih hipotezah seže celo slabih dva tisoč let nazaj – do rimske dobe,« začenja dolg zapis zgodovine tega naselja, zgodovinar dr. Jože Hudales.

Krajevne skupnosti in mestne četrti imajo na spletni strani MO Velenje svoj zavihek, na njih pa se predstavljajo zelo različno – ene bolj, druge manj izčrpno in ažurno. Zavihek KS Stara vas zagotovo izstopa. Med bogatimi zapisi izvemo vse o zgodovini in sedanjosti naselja, društvih in posameznikih, ki danes bogatijo njeno življenje. Povedne so tudi fotografije. Vse pohvale ustvarjalcem in povabilo vsem, da se na to spletno stran podate.

Zagotovo ima prste vmes pri zgoraj navedenemu tudi predsednica Sveta KS Stara vas Mira Tepej, ki nas je popeljala po sedanjosti Stare vasi.

Krajevna skupnost smo ljudje

»Krajevna skupnost je bila ustanovljena 30. septembra 1978. V njej živi okoli 1100 krajanov, od tega je 154 starejših od 70 let. Mejimo na Krajevne skupnosti Škale, Šmartno, Staro Velenje, Konovo in Pesje ter Mestno četrt Desni breg. To je naselje individualnih hiš, pravih blokov nimamo, veliko pa je pomembnih podjetij, podjetnikov, storitvenih dejavnosti – med drugim Komunalno podjetje, Veplas, Firšt, Makom, Dinos, PUP, Toplovod, raste pa tudi Poslovna cona Stara vas,« je kot osebno izkaznico povedala Mira Tepej.

»Da lažje organiziramo športna tekmovanja, določimo ekipe in lokacije dogajanja, sem naselje »razdelila« na Žabjo vas – naselje severno od Sončnega parka, Staro vas – nasproti Toplovoda, in Cesto pod parkom,« razloži Tepejeva, kar samo po sebi govori o tem, kako organizirano se lotevajo tudi prostočasnih dejavnosti. Društveno in družabno življenje je namreč zelo pestro in razgibano. Za to skrbijo društva, ta pa seveda sama zase ne bi storila ničesar, če bi v njih ne delovali dejavni, družabni krajani. Pododbor DU Velenje Stara vas je sicer star le dobra tri leta, a je duša naselja – pobudo zanj je dala prav Tepejeva in šteje že več kot 100 članov. Delujeta še odbor Rdečega križa in krajevni odbor ZZB NOB.

Poleg rednih tedenskih športnih druženj in občasnih tekmovanj, srečanj s krajani drugih naselij v MO Velenje in gostovanj pri njih se leto v Stari vasi odvija v znamenju delovnih akcij – letos so uredili okolico Doma krajanov, ga dopolnili s parkiriščem, baliniščem, otroškim igriščem, kegljiščem na vrvici in nadstrešnico za srečanja. »Pri tem nam je zelo priskočila na pomoč MO Velenje, s katero odlično sodelujemo,« poudari predsednica.

Organizirajo še pohode v bližnjo okolico vsako prvo sredo v mesecu, izlete, prireditve za mlajše, golažijado, razstave, srečanje starejših krajanov,

tudi za odlične domače sladke dobrote,« je zadovoljna Tepejeva.

Mirno naselje z bučno glasbo

Da PC Stara vas raste, je predsednica KS Stara vas zadovoljna: »Prostor bo urejen, urejena bodo cestišča, nova delovna mesta bodo; menim, da je to resnično pozitivno. Poleg tega je na mestu sedanje vrtnarije PUP, ki se bo preselila, v novem prostorskem načrtu predvidena gradnja varovanih stanovanj oziroma stanovanjske soseske za več generacij. Tega se prav tako veselim, veselimo in menim, da takšna soseska sodi v naše umirjeno okolje.«

V KS Stara vas sodijo tudi objekti za šport in zabavo: mestni stadion, lokal Galaktika, Restavracija Jezero, delno tudi

park z razgledom Vista, Letni kino … Pri tem pa se oznaka »umirjeno okolje« konča. »Jasno je, da mora takšno mesto, kot je Velenje, imeti prostor za večje prireditve, koncerte, v njem se mora občasno dogajati kaj velikega. Takšni

❱Z ureditvijo PC Stara vas bo prostor urejen, urejena bodo cestišča, dobimo nova delovna mesta.

dogodki niso vsak dan, so ob vikendih. Tudi se zavedam, da se mladi morajo zabavati. A v poletnem času sta moteča Galaktika in Letni kino, predvsem v času festivala mladih kultur Kunigunda. Letos sem dala dovoljenje za trajanje do-

godka do 2. ure, a je trajal do 5. ure. Glasba je bila zelo glasna, predvsem za stanovalce Žabje vasi; mladina, ki je na teh koncertih, pa bo po mojem naglušna. Motila nas ni le preglasna glasba. Proti jutru, ko mladi odhajajo s koncerta, so glasni, razgrajajo, na poti skozi Sončni park povzročijo tudi nekaj manjše škode. To nam pa ni všeč. Posredovali smo tudi na policijo, naj nekaj storijo,« pripoveduje Mira Tepej.

Ceste, kabli in – psi Junija so se krajani v velikem številu sestali na zboru krajanov z županom Petrom Dermolom. Izpostavili so najbolj perečo problematiko, med katero izstopa »prihod« hitre ceste tretje razvojne osi. Želijo vkop ceste in umik kablovoda v Žabji vasi, kjer po besedah Tepejeve kabli visijo

Za obveščanje sedemkrat na leto izdajo

redno z obvestili opremljajo oglasne deske in raznašajo obvestila na domove. »Zelo smo povezani, radi se družimo, zapojemo, vedno sodeluje veliko krajanov in krajank, ki vedno poskrbijo

nad strehami hiš. »Kot so nam povedali, se v okviru gradnje ceste z Darsom in Elesom dogovarjajo za ureditev težave s kablovodom, kako je glede vkopa ceste, pa še nimam podatka. Naslednja težava je (ne) pokritost z optičnim omrežjem, a vemo, da MO Velenje to ureja za celotno občino.

Na sestanku so imeli krajani vprašanja tudi o razvoju Poslovne cone Stara vas, predvsem zaradi že zdaj zelo obremenjene Koroške ceste, ki bo potem, predvidevamo, še bolj.

prostoru sedanje vrtnarije v Stari vasi naj bi zrastla nova stanovanjska soseska.

Prav tako je ozko grlo tudi Cesta pod parkom, ki naj bi bila dovozna za sosesko varovanih stanovanj, a tega zdaj ne bo. Obremenjena je tudi Cesta na jezero. Stanovalce okoli Dinosa motita promet in hrup v zvezi z njihovo dejavnostjo in rečeno nam je bilo, da bodo Dinos preselili,« našteva predsednica.

Povsem drugačna pa je problematika Sončnega parka – pasji iztrebki in psi brez povodcev. Pa niso krivi psi, temveč ljudje.

❱Sončni park je zelo lep, le ljudje naj poskrbijo za pasje iztrebke in dajo pse na povodce.

Novembra bodo lokalne volitve in Mira ima še veliko načrtov. Hkrati pa vabi krajane, da se še kdo odloči za delo za skupnost. »Dela je sicer veliko, a je enostavno, prijetno, ker ljudje z veseljem sprejemajo dejavnosti, nas pohvalijo, se zahvalijo. Lepo je imeti v Svetu KS tudi mlade krajane, a vem, da so obremenjeni s službami in drugimi obveznostmi, v prostem času pa so radi z družino. Se nam pa pridružijo na dogodkih in sem jih vesela,« je zadovoljna Mira Tepej in na koncu odgovori še na obvezno vprašanje: »Zakaj je lepo živeti v Stari vasi?« Odgovor je pričakovan in povzema njeno predstavitev krajevne skupnosti: »Zato, ker so tu prijetni, domači, nekonfliktni ljudje. Vedno priskočijo na pomoč, četudi imajo doma ogromno dela. Okolje je lepo, urejeno, skratka, počutimo se kot dobri prijatelji, ki se radi družimo in veselimo.«

piknike, pogovorna srečanja … Pa seveda obeležijo vse praznike – dan žena, materinski dan, prvi maj, praznik KS 30. aprila, v spomin na napad Bračičeve brigade, praznični december …

Novice,

Mira Tepej

Žabja vas ob Sončnem parku

Na

za varčevanje

Z malimi dejanji do velikih prihrankov

Trije ključni porabniki gospodinjstva so ogrevanje prostorov, mobilnost, priprava tople sanitarne vode – Na katerih področjih svojega življenja lahko z majhnimi ukrepi prihranimo največ energije in denarja – Na Inštitutu Jožefa Stefana so pripravili prispevek, v katerem lahko preberete, kateri so ti ukrepi, kakšen prihranek nam prinesejo in koliko nas stanejo

V začetku julija me je za energetski nasvet poklical dober prijatelj iz otroških let, ki je pred kratkim kupil staro enostanovanjsko hišo v Ljubljani. Denarja za energetsko prenovo ni ostalo kaj dosti. Trenutno se ogreva z zemeljskim plinom. Prejel je že drugi opomin dimnikarja o dotrajanem plinskem kotlu, ki ga je treba nemudoma zamenjati. Razlagal sem mu, kako zelo pomembno je najprej izvesti vse ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in šele nato menjati ogrevalni sistem. Od tu naprej si najinega pogovora »o kuri ali jajcu« ni težko predstavljati.

Posebna reč, ki mi je ostala v spominu, je, da je poznal praktično vse ukrepe URE, le prave teže jim ni pripisoval. Ko smo o ukrepih bombardirani s tisoč in enim nasvetom, se namreč kaj hitro zgodi, da postanemo nekritični do njihovih učinkov ali – povedano z drugimi besedami – enako pozornost namenimo varčevanju pri uporabi telefona kot pri uporabi tople sanitarne vode. Ne zavedamo se, da pri ogrevanju sanitarne vode porabimo nekaj redov velikosti (nekaj 10-krat) več energije. Za polnjenje telefona namreč porabimo le toliko električne energije, kot če smo se pri odmerjanju vode za pripravo testenin ušteli za manj kot en deciliter.

potrebi le kak mesec. Člani družine porabijo v povprečju 70 litrov vode na osebo na dan, od tega 18 litrov vroče vode, ogrete na 55 °C. Imajo en družinski avto, ki v povprečju porabi 5,6 litra dizelskega goriva na 100 km, na njegovem števcu pa se letno odvrti 20.000 km. V družini imajo vse velike gospodinjske aparate, vsak dan kuhajo na steklokeramični plošči, imajo tudi računalnik in klimatsko napravo. Pričakovana poraba energentov v opisani družini je 26 MWh po porabnikih.

Pozornost v tem članku usmerjamo zlasti na tri ključne porabnike: ogrevanje prostorov, mobilnost in pripravo tople sanitarne vode, vendar pa bi bilo zelo narobe kar posplošiti, da so drugi porabniki zanemarljivo majhni. Vrstni red priporočil za našo tipično slovensko gospodinjstvo je tak.

1. Ogrevanje prostorov (pričakovan prihranek 15 do 20 %)

prezračevalno napravo, prostore prezračujemo z minimalno potrebno izmenjavo zraka.

2. Mobilnost (pričakovan prihranek 15 do 20 %)

Podobno kot ogrevanje prostorov je tudi uporaba osebnega avtomobila povezana z eno najintenzivnejših rab energije v tipičnem slovenskem gospodinjstvu, zato je prvi ukrep zmanjšati število nepotrebno prevoženih kilometrov. V to je usmerjena tudi danes vse bolj uveljavljena možnost dela od doma. Na tem mestu izpostavljamo tudi službene poti ali turistična potovanja z letalom, ki v tipičnem slovenskem gospodinjstvu niso upoštevana. Ta potovanja

prihrani do 0,5 L/100 km.

• Strešne nosilce odstranimo takoj, ko jih nehamo uporabljati za prevoz tovora (koles, strešnega kovčka, smuči …).

3. Ogrevanje vode (pričakovan prihranek 15 do 20 %)

Tretji tipično največji porabnik energije doma je priprava tople sanitarne vode. Da bi razumeli, kako zelo energetsko intenzivno je ogrevanje vode, naj povemo, da za pripravo 1 litra čaja porabimo približno toliko električne energije, kot bi jo potrebovali, če bi avto omenjene družine dvignili na vrh 30 m visoke stolpnice. Kdo bi si mislil: 1 liter čaja.

• Na pipe namestimo perlatorje. To so tiste mrežice na izstopu iz pipe, kamor se vodni kamen rad nabira. Nič posebnega ne počno, razen tega, da vodi primešajo zrak v homogeno zmes, zaradi česar si lahko umijemo roke in učinkovito splakujemo posodo z občutno manjšim pretokom. Pa saj to je njihov glavni namen - zmanjšati porabo (tople) vode. Porabo zmanjšamo tudi, kadar pipo zapremo, če vode ne potrebujemo, npr. med ščetkanjem zob ali kuhanjem.

• Znižamo temperaturo akumulirane tople vode v zalogovniku. Z nižjo temperaturo je učinkovitost grelne naprave za pripravo tople sanitarne vode višja, hkrati pa se zmanjšajo tudi toplotne izgube zalogovnika in celotnega sistema.

Brez muje se še čevelj ne obuje

Čisto

vsak od nas lahko

prispeva

Prav zato danes za vsakega od treh tipično največjih porabnikov energije doma izpostavljamo pet verjetno najpomembnejših malih dejanj. To so tista dejanja, lahko bi jih imenovali mali ukrepi URE, ki ne stanejo veliko, zahtevajo pa spremembe naših navad in imajo sorazmerno velik učinek. Da bi jih lahko identificirali, si moramo najprej pogledati statistiko rabe energije v slovenskih gospodinjstvih in jo ustrezno »preslikati« v svoje življenje ali drugače: če ne uporabljamo sušilnega stroja, z njim pač ne moremo prihraniti energije. Ne gre za iskanje grešnega kozla, gre za iskanje načina, kako lahko čisto vsak od nas na svoj način prispeva delež k zmanjšanju porabe energije in vzdržni prihodnosti.

In kolikšen je ta delež?

Številke si je najlažje predstavljati na tipičnem slovenskem gospodinjstvu, ki ga za potrebe tokratnega pisanja predstavlja 4-članska družina. Živijo v srednjevarčnem stanovanju, velikosti 100 m2. Ogrevajo se z zemeljskim plinom. V prostoru vzdržujejo pozimi 22 °C, poleti pa klimatsko napravo uporabljajo po

• Eden najpreprostejših in najpomembnejših ukrepov pri ogrevanju prostorov je znižanje temperature ogrevanih prostorov za 1 ali 2 °C. Seveda tega ne moremo storiti vedno in povsod, a nam takšen ukrep v osrednji Sloveniji lahko zniža rabo energije za približno 8 % za vsako stopinjo, ki jo znižamo.

• Ogrevamo le tiste prostore, ki jih uporabljamo.

• Ogrevalni sistem nastavimo na najnižjo temperaturo ogrevalnega medija, ki še ogreje prostore na nastavljeno temperaturo. Da bi to lahko dosegli, moramo uporabiti vse radiatorje ogrevalnega sistema, na katere namestimo termostatske ventile in glave z nastavljeno temperaturo prostora. S tem, ko imamo večjo površino za oddajo toplote v prostor (več radiatorjev), se namreč lahko zniža temperatura ogrevalnega medija/sistema, kar poveča izkoristek ogrevalne naprave, še posebej, če imamo kondenzacijsko plinsko peč ali toplotno črpalko. Intuitivni ukrep »varčevanja«, da v prostoru, ki ga ogrevamo, zapremo čim več radiatorjev, je napačen.

• Če imamo klimatsko napravo, preverimo, ali omogoča način ogrevanja. Naprava je namreč prav tako toplotna črpalka, ki je zelo učinkovita, kadar je temperaturna razlika med ogrevanim prostorom in okolico majhna, zato je zlasti v prehodnem (pomladnem, jesenskem) obdobju lahko zelo ugodna rešitev za (do) ogrevanje.

• Stanovanje prezračimo nekajkrat dnevno: hitro, v nekaj minutah in to »na prepih«. Če uporabljamo

je prav tako treba zmanjšati na minimalno potrebno.

• Kadar je le mogoče in smiselno, namesto osebnega avtomobila uporabljamo javni prevoz ali druge načine prevoza (kolo, pešačenje). Pomenljiv je že podatek, da okoli 50 % poti v mestih opravimo z avtom na manjših razdaljah od 5 km.

• Na avtocesti znižamo hitrost vožnje na 110 km/h oziroma tako, da je varno, skladno s predpisi in da ne oviramo prometa. To za tisti čas vožnje lahko pomeni do cca 20 % manjšo porabo goriva.

• Če res ni nujno potrebno, klimo v avtomobilu ugasnemo. Toliko bolj pomembno je to storiti pri starejših avtomobilih, saj tam vključena naprava ves čas deluje pri nazivni moči, ne glede na nastavitev temperature v potniški kabini. Ugasnjena naprava lahko

Tukaj so naslednja mala dejanja najpomembnejša:

• Redkeje se kopamo, namesto tega se prhamo z navadnim tušem. Oprhamo se hitro, brez namakanja. Skozi tuš ročko takrat dobesedno odteka 20 kW, kar je veliko več, kot so nazivne toplotne izgube velike stanovanjske hiše. Minuta prhanja v povprečju pomeni porabo 10 litrov vode in 0,3 kWh akumulirane energije. Tuš ni ravno primeren kraj za iskanje navdihov ...

• Za spiranje in splošno uporabo pazimo, da namesto tople vode uporabljamo hladno vodo.

• Odpravimo morebitno puščanje. Čeprav se dandanes opazi redkeje, pa je pol ure puščanja tople vode, ki se s kapljico na sekundo zdi zanemarljivo majhno, primerljivo s porabo električne energije za enkratno polnjenje telefona.

Od vseh naštetih malih dejanj sta namestitev termostatskih ventilov in glav na radiatorje in namestitev perlatorjev na pipe finančno najdražja. Okvirni strošek prvega je cca 30 €/ radiator, strošek drugega pa cca 1 €/ pipo. Zanimivo je, da ta dva ukrepa ne zahtevata spremembe naših navad, vsi ostali ukrepi, ki ne stanejo nič, pa od nas terjajo vsaj malo muje. Pa saj tako je v življenju – brez muje se še čevelj ne obuje.

V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE se med drugim ubadamo tudi s tem, kako se najbolj učinkovito lotiti različnih ciljnih skupin. Zavedati se moramo, da k ukrepom URE posameznika ženejo različni vzroki; med njimi so najpomembnejši finančni motivi, energetska revščina, zavest in odgovornost do podnebja in okolja. Nekaterih razpoložljivi argumenti še niso prepričali in čakajo na boljša pojasnila, še vedno pa je nerazumljivo velik del takih, ki (mislijo, da) se jih zniževanje emisij in rabe energije preprosto ne tiče in ob tem navajajo različne argumente. Njim zgornje pisanje ni bilo namenjeno, vsem ostalim pa, upamo, da v veliko korist in sprostitev ob kakšni hudomušnici. In če zaključim s prijateljem iz otroštva; odločil se je za zamenjavo ogrevalnega sistema s toplotno črpalko, ki pokrije toplotne izgube neobnovljene hiše. Čez kakšno leto ali dve bo ta naprava bistveno prevelika, da bi lahko delovala optimalno, in takrat bomo iskali najboljšo možno rešitev. A vse to prihranimo za naslednje pisanje, do takrat pa le pogumno Z MALIMI DEJANJI DO VELIKIH PRIHRANKOV.

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/ SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.

za naš videz

Kaj bomo oblekli to jesen?

Kavbojski škornji in prevelike srajce

Najprej se ustavimo pri ženski modi. Nekatere ženske rade nakupujejo in se ozirajo po modnih smernicah, spet drugim sta pomembni udobnost in eleganca. V jesenski modi je dovoljeno oboje. V velikem slogu se v ženske omare vračajo kavbojski, semiš škornji, ki zadnjih nekaj let niso bili preveč zaželeni. To jesen z njimi ne bomo mogli zgrešiti, kombinirali jih bomo lahko k najrazličnejšim modnim slogom in jih nosili tako v prostem času kot za najbolj elegantne večerne izhode. Tudi kape so zamenjali kavbojski klobuki. Piko na i country stilu, v središču katerega je jeans z visokim pasom, pa so visoki semiš škornji – seveda peščene barve. Brez prevelike srajce to modno sezono prav tako ne bo šlo. Ženske boste lahko ležerno nadele moško srajco. To je namreč trend številka ena, nosile pa

jo bomo lahko na različne načine. Kot obleko v kombinaciji s škornji z visoko peto in kratkim puloverjem poveznjenim čez njo, lahko pa z odpetimi gumbi prevzame tudi vlogo vrhnjega oblačila čez pleten puli, na primer.

Lahko se obujete tudi v udobne mokasine, ki so popolna obutev za vse stile in okuse, očarali nas bodo tudi okrašeni salonarji v čudovitih barvah, kot sta vijolična in zelena. Še vedno »in« so superge za vse priložnosti, ki so barvite, kompaktne in s poudarki na detajlih. Za hladnejše vreme pa bodo aktualni »šik gležnjarji« z robustnimi podplati, tanko petko ali bulerji s prefinjenimi dodatki, kot so bleščice, elementi verig in paščki.

Volnena krila so nazaj, pa tudi mini krila so aktualna

Vračajo se tudi dolga in težka kavbojska in volnena kri-

la, na katere smo že skoraj pozabili. To sezono jih bomo lahko opazili pri skoraj vseh ponudnikih visoke mode, kombinirati pa jih bo mogoče z visokimi petami in celo s supergami.

Imate radi mini krila in škornje? Mini krila odlično sodelujejo tako z dolgimi plašči kot krajšimi, puhastimi jaknami, pristajajo pa jim tudi visoki škornji s peto ali debelim podplatom ali bulerji.

Baretke – hit letošnje jesen

Pokrivala so gotovo hit letošnjih hladnih dni. Kape jesenskih tonov, predvsem pa baretke. Rdeča, oranžna, rjava? S kombinacijo teh barv, boste gotovo in. Kaj lahko kombiniramo? Nepogrešljive so pletenine v toplih rdečih ali rjavih odtenkih. Letos so pravila brezčasna, a minimalistična, preprosta in ob enem tudi prefinjena. Dame ne boste zgrešile, če boste uporabile klasične kose, kvalitetne plašče, z nakitom in modnimi dodatki pa nikakor ne gre pretiravati.

Hlače z visokim pasom –nepogrešljive v omari

Hlače z visokim pasom so lepe, bodisi jeans ali elegantne skrijejo kakšen kilogram preveč in imajo še eno veliko prednost – vizualno podaljšajo noge. Ne le noge, pač pa našo celotno postavo, zaradi česar jih imajo ženske še posebej rade. Dobro se kombinirajo s čevlji s peto ali platformo, odlično pa se podajo tudi v kombinaciji s teniskami, saj je v letu 2022 edino modno pravilo, da pravila ni.

Jeans je hvaležen, vsestranski material, ki si je počasi, a vztrajno utiral večno pot tudi

v poslovno modo. Zato si jih kdaj tudi za v službo že lahko privoščimo.

Moški ne pozabite na klasične kroje in udobje

Letošnji slog moških bo pariški – prevladujejo minimalizem in klasični kroji. Dobri in udobni čevlji, izbrani modni dodatki in plastenje v mrzlih dneh. Prihajajo nevtralne barve ter mešanje klasičnih kosov z bolj ležernimi.

Če je letošnja jesenska modna dama odeta v pleteno obleko, čez katero si ogrne trendi over-sized plašč in zraven obuje usnjene gležnjarje, je moški skoraj njeno popolno nasprotje. Klasična karo srajca, čez katero je ogrnjena še ena malce daljša

srajca, ki prevzame vlogo jakne, enostavno krojene hlače in obutev, ki se ne nujno barvno ujema s preostalim stajlingom, je pa udobna in praktična. Moški torej tudi to jesen, v modnem smislu prisegajo na klasiko in umirjeno eleganco, ki jo bodo popestrili še karo vzorci ter modni dodatki, ko je recimo šal.

Ne pozabimo na klasično

uro

Ure so veliko več kot le funkcionalna dodatna oprema – v večini primerov gre za eleganten nakit ali modni dodatek, ki ga lahko uskladite s katero koli oblačilno kombinacijo in ki lahko toliko pove o vas. Ne glede na to, ali se pripravljate na priložnostni večer s prijatelji ali na praznični dogodek, morate vedno poskrbeti, da se ne ujema le z obleko, temveč tudi z nakitom. Fini in preprosti detajli, kot so nakit in ročna ura, lahko vaš slog dvignejo na višjo raven.

Kaj pa barve?

»Barve, ki so izjemno aktualne, so kamel, bež in umirjena zelena. Ponavljajo se modni kosi iz umetnega usnja, gre za izjemno priljubljen material za obleke, hlače in plašče, legice. Ta material se super kombinira na tople pletenine, jopice in hit letošnje sezone pletene obleke. Aktualni so zemeljski toni. Za popestritev pa lahko uporabimo tudi močnejše tone v pariško modri, petrolej in pink barvi, katere lahko umirimo s svetlim plaščem ali daljšo bundo. Pri oblekah in krilih je top izbira plise in midi dolžina,« pravijo v butiku Sax v Nakupovalnem centru Velenje.

Jesen je torej tukaj. Ponuja nekaj za vsak okus.

Ne zatekajte se le k dolgočasni črni, ampak uživajte v mavrici, ki se kaže na prodajnih policah. Naj se odlično počuti tudi v vaši garderobni omari.

Knapi polzijo po lestvici

so se

Velenje, 2. oktobra – Drugoligaški klubi so pretekli vikend zaključili prvo tretjino prvenstva 2. slovenske nogometne lige, v kateri so se do zdaj najbolje odrezali nogometaši Krke in Aluminija. Od prve lige sta se že pošteno oddaljila nekdanja prvoligaša Triglav in Rudar, ki sta v 10. krogu preteklo nedeljo pomerila moči na stadionu Ob jezeru.

Kranjčani, ki so po devetih krogih zasedali rep lestvice, so v Šaleško dolino pripotovali z zgolj štirimi točkami. Tudi Rudarji na domači teren niso stopili z dobro popotnico. Vsega skupaj so si v letošnji sezoni priigrali le dve zmagi in zabeležili kar štiri poraze. Po tem, ko so v 5. krogu prišli do svoje prve zmage in slavili

tudi v šestem krogu, so v nadaljevanju prvenstva izgubili z Biljenci in Lendavčani, v prejšnjem krogu pa so v Ajdovščini brez zmage ostali v izdihljajih tekme. Tudi tokratna tekma na domačih tleh jim ni prinesla želenega rezultata. Čeprav so nanizali nekaj priložnosti v prvem polčasu, je ta pripadel Kranjčanom. V 33. minuti je za minimalno vodstvo gostov zadel Oliver Kregar (0 : 1). Knapi tudi v drugem delu niso zatresli nasprotnikove mreže. V 68. minuti je za povišanje vodstva gostov zadel Mark Čeh (0 : 2), ki je postavil končni izid tekme. Triglav se je z novo zmago začasno odlepil z repa lestvice, kamor je potisnil Brinje Grosuplje. Knapi pa so po petem porazu v novi sezoni

spolzeli na 13. mesto in se še dodatno oddaljili od cilja, ki so si ga zastavili pred začetkom – vrnitev med elito.

Po tretjini prvenstva se na vrhu drugoligaške lestvice nahajata Krka in Aluminij, ki sta v 10. krogu iztržila zgolj točko. Novomeščani so remizirali s Primorjem, Kidričani pa z Beltinci. Vodilnima sledi Rogaška, ki se je na gostovanju v Dekanih veselila že svoje 5. zaporedne zmage in prehitela Nafto, ki je tokrat klonila na Koroškem. V dvoboju drugoligaških novincev so nogometaši Slovenske Bistrice premagali Grosupeljčane, ki so pristali na dnu lestvice. Z zadetki pa v 10. krogu niso skoparili Krčani, ki so kar s 5 : 3 premagali Biljence.

Skazin tek: Zmagamo, ko si pomagamo

€, ki so jih donirali Medobčinski zvezi prijateljev mladine

Korošci osam odščipnili točko

Koroško-šaleški derbi brez zmagovalca – Celje in Trebnje na vrhu brez praske

Slovenj Gradec, 30. septembra – V 4. krogu lige NLB so rokometaši Gorenja Velenja gostovali v Slovenj Gradcu. Koroško-šaleški derbi je napolnil slovenjgraško dvorano in poskrbel za napeto končnico, ki pa ni prinesla zmagovalca.

Korošci so na domači parket stopili odločneje kot tekmeci iz Šaleške doline. Na krilih slovenjgraških orlov so večji del prvega polčasa držali vodstvo in osam povzročali nemalo preglavic v napadu. Prvič so za dva zadetka povedli v sedmi minuti (3 : 1), ko so gostje ostali brez Jerneja Drobeža Ta se zaradi poškodbe ni več vrnil na igrišče. V 13. minuti so domačini svoje vodstvo zvišali in si priigrali tri gole naskoka (7 : 4). Velenjski rokometaši so jih ujeli šele v 27. minuti, ko je za izenačenje (12 : 12) zadel Domen Tajnik, minuto za tem pa so si z golom Tilna Sokoliča priigrali še minimalno vodstvo (12 : 13) in se na odmor odpravili z golom naskoka.

Drugi polčas je prinesel še bolj izenačeno srečanje. Velenjčani so v 32. minuti povedli z dvema goloma prednosti, a Slovenjgradčani so držali priključek in se tudi v nadaljevanju več kot uspešno upirali gostom. V 41. minuti so domačini prvič v drugem polčasu z minimalno prednostjo povedli (18 : 17), a tudi ve-

lenjski rokometaši niso pustili večjega pobega. V 48. minuti so ponovno povedli z dvema zadetkoma naskoka in vodili vse do zadnje minute, ko je za domačine zadel Kristian Eskeričić, ki je postavil tudi

začetka, ko smo naredili veliko napak tako v obrambi kot napadu. Te napake smo potem ob koncu prvega in v začetku drugega polčasa popravili, ampak mislim, da je bilo to premalo.«

Velenje, 28. septembra – S sloganom Zmagamo, ko si pomagamo se je odvil že sedmi Skazin dobrodelni tek Otrok otroku. Na sončno dopoldne so mladi tekači iz različnih krajev Slovenije ob podpori svojih družin in številnih znanih obrazov navdušeno premagovali tekaško progo in s tem zbirali sredstva za svoje vrstnike v stiski. Družinski dogodek so zaznamovali igriv otroški smeh, sodelovanje in povezovanje. Letošnja donacija znaša 10.300 evrov in je v celoti namenjena Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje, ki jo bodo porabili za nakup šolskih in drugih potrebščin za otroke, zimskih oblačil in obutve, nakup bonov za hrano in plačilo osnovnih življenjskih položnic.

Obiskovalce je skozi nepozaben dan popeljal priljubljeni radijski voditelj Janko Simon

Klanfer, za zvrhano mero srčnosti pa je vseskozi skrbela tudi pobudnica in gostiteljica dogodka Tanja Skaza. V tandemu z Aleksandro Vasiljević, podžupanjo Mestne občine Velenje, je odprla uradni del dogodka, nato je sledilo ogrevanje s plesno skupino iz Centra gibanja Rusalka. Udeležence so z glasbenimi točkami bodrili mladi DJ-ji iz Mini DJ Akademije ter Poskočni Dejan Dogaja, za spremljevalni program pa so poskrbela številna društva iz lokalnega okolja. Vrhunec pestrega programa, ki so ga dopolnjevale ustvarjalne in športne delavnice, animacije in bogat srečelov, je pripadel predaji donacije zbranih sredstev. Sekretarka MZPM Velenje Bojana Špegel se je v družbi varovancev in njihovih družin prisrčno zahvalila vsem udeležencem,

še posebej je izpostavila tudi prizadevanja organizatorjev, da že od nekdaj prispevajo v lokalno okolje in spodbujajo srčnost ter dobrodelnost pri najmlajših.

Pobudnica in gostiteljica dogodka Tanja Skaza se je iskreno zahvalila udeležencem in vsem, ki so pripomogli k uspehu dogodka, ob tem pa dodala: »Hvaležna sem, ker sem obdana s srčnimi, srečnimi in iskrenimi ljudmi. Ko smo se pred sedmimi leti odločili za Skazin dobrodelni tek, še nisem vedela, kaj vse bomo s tekom pridobili, videli, začutili. Ko sem danes opazovala 25 prostovoljcev, naše zaposlene, kako so nasmejani in srčni brez pomisleka pomagali, je to zame vredno več kot vse drugo. Ponovno potrjujemo, da resnično zmagamo, ko si pomagamo.«

končni rezultat tekme (28 : 28) in Velenjčanom odščipnil točko.

Za velenjsko ekipo sta največkrat zadela Domen Tajnik in Tilen Sokolič, ki sta zbrala vsak po pet zadetkov. Pri domačinih je sedem zadetkov prispeval Kristian Eskeričić, šest pa Uroš Štumpfl. Za najboljšega igralca tekme je bil izbran Gašper Dobaj, ki je zbral 11 obramb.

Martin Hebar, RK Gorenje Velenje: »Za nami je zahtevna tekma, s končnim rezultatom nismo zadovoljni. Mislim, da je rezultat posledica slabega

Po porazu proti Celjanom in remiju proti Slovenj Gradcu ose zasedajo 4. mesto lestvice lige NLB. Na vrhu se s tremi točkami več nahajata Trimo Trebnje in Celje Pivovarna Laško, ki po štirih krogih ostajata brez praske in s polnim izkupičkom točk.

�� tr, foto: Jan Gregorc

V 5. krogu, 8. oktobra, se bodo rokometaši Gorenja Velenja na domačem parketu pomerili z ekipo MRK Krka.

Grudnik zmagal na GHD Podnanos

Ajdovščina, 1. in 2. septembra – v Podnanosu pri Ajdovščini je potekala zadnja letošnja dirka slovenskega državnega prvenstva v avtomobilskih gorskih hitrostnih dirkah. Dirka na tej progi je bila letos izvedena prvič, potekala pa je na prenovljeni cesti, ki teče vzporedno z avtocesto od Podnanosa do Razdrtega v dolžini 4,7 km. Na dirki je

nastopilo 90 dirkačev z 81 avtomobili, 8 formulami in enim prototipom. Matej Grudnik je s svojim Cliom E1 s štirikolesnim pogonom bil zelo hi-

TAKO so igrali

ter že na sobotnih treningih, v nedeljo po prvi tekmovalni vožnji zaostajal 0,9 sek za prvim in 0,7 za drugim ter zasedal tretje mesto. V drugi vožnji je postavil nov rekord proge za avtomobile in za 3,9 sek premagal najožja konkurenta. V skupnem seštevku časov obeh voženj je bil boljši od drugega za 3,1 sekunde.

vzhod, 1. krog

Šoštanj : Ceršak 5 : 3 (3204 : 3124)

Šoštanj: Fidej – 490 (0), Sečki – 517 (0), Hasičič – 523 (0), Šehič – 552 (1), Pintarič - 571 (1), Petrovič – 551 (1).

Mladi tekači iz različnih krajev Slovenije so ob podpori svojih družin in številnih znanih obrazov premagovali tekaško progo in s tem zbirali sredstva za svoje vrstnike v stiski.

Nogometaši Rudarja nadaljujejo serijo slabih rezultatov –Točke so jim na domačih tleh odvzeli gostje iz Kranja, ki

z novo zmago odlepili od dna

Z Gorenjem in novo, orlovsko čelado do najdaljših poletov

V Hisense Europe se zavedajo pomembnosti vlaganja v šport –Smučarski skakalke in skakalci verjamejo, da bodo tudi z novo čelado leteli dlje

Ljubljana, 29. septembra – Hisense Europe z blagovno znamko Gorenje in Smučarska zveza Slovenije sta na slavnostni prireditvi sklenila pogodbo o nadaljevanju sponzorstva, s katerim slovenske skakalce in skakalke podpirajo že več kot 30 let. Hkrati so predstavili novo podobo čelade, ki jo bodo v zimski sezoni 2022/2023 ponosno nosili skakalke in skakalci. Čelada, eden najpomembnejših kosov skakalne opreme, odraža simbol celotne panoge smučarskih skokov – orla.

Direktorica marketinga Hisense Europe Alenka Potočnik Anžič je ob podpisu pogodbe poudarila, da so v Hisense Europe zelo ponosni na dolgoletno sodelovanje Gorenja s Smučarsko zvezo Slovenije. »V Hisense Europe se zavedamo pomembnosti vlaganja v šport. Verjamemo, da s tem pripomoremo k razvoju športa in športnikov ter da jim s tako dolgoletnim sponzorstvom oz. podporo v dobrih in težkih trenutkih predstavljamo tudi oporo za brezskrbno letenje v daljave. Počutimo se kot del družine, za kar se vsem zahvaljujem. Seveda pa se ta sinhronost s športnicami in športniki kaže tudi navzven, saj verjamemo, da vsi vaši navijači prav zaradi našega dobrega sodelovanja tudi z veseljem posežejo po Gorenjevih velikih in malih gospodinjskih aparatih.«

Čelada z orli za orle Kot je na predstavitvi povedal Blaž Skodlar iz Produktnega oblikovanja Hisense Europe, so podobo čelade zasnovali z mislijo na orla. »Pogled na slovenske orle v zraku nam pokaže podobo ptiča – smuči so mogočna orlova krila, kombinezon, ki skakalcem omogoča lepo drsenje po zraku, predstavlja trup, očala seveda predstavljajo velike orlove oči. Ostane nam še glava – orel te nima zaščitene, naše skakalce in skakalci pa brez čelade seveda ne morejo.« Zato so značilne barve beloglavega orla prenesli tudi na čelado, ki je spredaj bela, nato pa se nadaljuje v podobo orlovega perja v gibanju. Prav to simbolizira hitrost, ki jo v skoku dosežejo skakalci

in skakalke – dosežejo lahko tudi čez 130 km/h. V zadnjem delu čelade, ki že predstavlja orlov vrat, se čelada obarva v turkizno barvo, simbol blagovne znamke Gorenje.

Uporabniki navdušeni nad videzom

Z veseljem so novo pridobitev pozdravili tudi najboljši skakalci in skakalke. Nika Križnar, dobitnica velikega kristalnega globusa, zlate olimpijske medalje in nosilka medalj s svetovnega prvenstva, je povedala: »Navdušena sem nad videzom čelade. Barva se lepo ujema z barvami našega zvestega sponzorja Gorenja. Seveda se bomo novega videza morali najprej navaditi. Verjamem, da bomo tudi z novo čelado leteli zelo daleč.«

Iskrica ne bo nikoli ugasnila

Svojo profesionalno športno pot je nedavno sklenila Katarina Srebotnik – Slovenska šampionka je posegla po samem vrhu in v slovenskem tenisu pustila neizbrisen pečat

Tea Rednak

Velenje, 24. septembra –Od aktivnega igranja tenisa se je 18. septembra uradno poslovila Katarina Srebotnik Velenjčanka, ki velja za najuspešnejšo slovensko teniško igralko od osamosvojitve dalje, je profesionalno športno pot sklenila s slovesnostjo na osrednjem igrišču portoroške Marine.

V tenis se je zaljubila pri sedmih letih, ko se je pridružila Šaleškemu teniškemu klubu Velenje, svojo poklicno kariero pa je začela konec devetdesetih let. Z vrsto dosežkov, ki jih je nanizala na svoji teniški poti, je zaznamovala slovenski tenis in mu zapustila neprecenljivo dediščino. Tega pa ne bi dosegla, pravi, brez vseh tistih, ki so jo na njeni športni poti vselej podpirali in ji stali ob strani. Vse od Matjaža Končana, ki jo je naučil prvih teniških udarcev, teniške igralke Tine Križan s katero je osvojila prve WTA turnirje v konkurenci dvojic, do mame, sestre in očeta ter Biljane Veselinović, ki je bila njena »druga mama, psihologinja in trenerka v eni osebi.«

Tega nima niti Roger Federer

Njen kolega v moški A reprezentanci, lani najboljši letalec na smučeh Žiga Jelar, je dodal: »Čelada ima zelo lep dizajn, res sem navdušen nad končnim izdelkom v celoti in upam, da bo čim večkrat z nami stala na zmagovalnem odru.«

Vodja panoge pri Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik je vesel, ker na novi čeladi ostaja izpostavljen logotip Gorenje, ki je dolgoletni podpornik nordijskega športa v Sloveniji: »Čelada je eden najpomembnejših elementov opreme pri smučarskih skakalcih in skakalkah. Varnost je na prvem mestu, tu pa imamo še skupek lepega dizajna in varnosti in ne dvomim, da bo vse skupaj več kot pomagalo našim tekmovalcem in tekmovalkam pri dolgih poletih in doseganju vrhunskih športnih rezultatov.« ��

V svoji štiriindvajsetletni profesionalni karieri je Katarina Srebotnik osvojila štiri turnirje serije WTA med posameznicami, 39-krat je slavila med dvojicami, od tega se je šestkrat razveselila zmag na turnirjih za Grand Slam. Med posameznicami je bila na lestvici WTA dvakrat uvrščena na 20. mesto, med dvojicami je posegla po samem vrhu. Njeno ime najdemo tudi v Guinnessovi knjigi rekordov, kjer je zapisana kot prva teniška igralka, ki je na premiernem nastopu med profesionalnimi igralkami prišla do naslova tako med posameznicami, dvojicami kot v mešanih parih.

»Biti številka ena, 20. na svetu med posameznicami, šest osvojenih Grand Slamov … To so izjemni dosežki, na katere sem ponosna in se jih bom z veseljem spominjala vse življenje. Celo v Guinnessovo knjigo rekordov sem prišla, tega recimo Roger nima, če se lahko malo pošalim.«

Vedela je, da se bliža slovo

»Zadnji uradni dvoboj sem imela leta 2020 v Parizu na Roland-Garrosu. Tam sem pri sebi že vedela, da se bliža konec. Do zadnjega nisem vrgla puške v koruzo, ker pri meni je tako, da dokler ne ugasne zadnje upanje, se ne predam. Kmalu za tem sem dobila korono, ki me je oddaljila od tre-

ningov. Tudi potem treningi niso stekli, telo je sporočilo svoje, zapestje me je začelo boleti. Že nekaj časa sem vedela, da je to to, ampak sem si morala vzeti dovolj časa, da v sebi vse to prebavim in se sprijaznim z odločitvijo. Ob tem sem morala biti pripravljena in sposobna stopiti pred javnost in to tudi sporočiti, za kar sem potrebovala skoraj dve leti. Z odločitvijo se mi ni mudilo, ker nisem želela, da bi prišlo do kakšnega obžalovanja,« pravi slovenska teniška zvezdnica, ki na slovesnosti v Portorožu ni mogla zadržati solz. »Moje slovo je bilo čustveno. Hvala Teniški zvezi Slovenije. Pripravili so mi res lepo slovesnost, s katero so mi polepšali konec kariere.«

. Vsi trije so na svet prijokali leta 1981, nato pa v naslednjih desetletjih zaznamovali teniški svet.

Njihove poti so se tako ali drugače tudi večkrat prepletle. »Res je naneslo tako, da smo se v kratkem času poslovili trije teniški igralci, nazadnje še Roger. Tudi njegovo slovo sem spremljala, nisem mogla iti spat, preden nisem pogledala do konca. Bilo je res čustveno, ker sem nekaj dni pred njim doživela nekaj podobnega, tako da vem, kaj to pomeni. Ni lahko, če imaš tenis tako rad, kot smo ga imeli mi trije,« je povedala izjemna

❱Do zadnjega nisem vrgla puške v koruzo, ker pri meni je tako, da dokler ne ugasne zadnje upanje, se ne predam.

Ob čustvenem slovesu sta slovensko šampionko poleg staršev med drugimi spremljali njena nekdanja trenerka Biljana Veselinović in najboljša slovenska teniška igralka vseh časov Mima Jaušovec. Nekaj besed so ji v video pozdravu namenile tudi legendarne Billie Jean King, Martina Navratilova in Monika Seleš, ki je bila Katarinina velika vzornica. »Zaradi nje sem garala in se trudila, da bi bila tako dobra kot ona. Saj se je videlo po moji reakciji na slovesnosti. Tam sem se zlomila, ker je povedala tako lepe besede, da nisem mogla ostati ravnodušna. Še zdaj imam malo cmoka v grlu. Tudi od ostalih legend sem dobila lepe izjave, tako da me je vse skupaj res ganilo.«

Ni lahko, če imaš tenis tako rad

Septembra – ta do ljubiteljev tenisa res ni bil prizanesljiv

Velenjčanka, ki je leta 2008 na Roland-Garrosu poskrbela za odmevno zmago proti Sereni Williams, nepozabni spomini pa jo vežejo tudi na Rogerja Federerja. »Spominjam se, da sva leta 1998 oba zmagala mladinski Wimbledon v posamični konferenci. Istega leta sva bila oba finalista na US Open, tako da naju veže nekaj skupnih rezultatov. Je pa seveda potem on v posamični konkurenci v profesionalni karieri segel do neba in nazaj, temu so lahko sledili le redki.«

Tudi vi ste posegli visoko, bili ste številka ena med dvojicami. Se zavedate, kakšen pečat ste pustili v slovenskem tenisu?

»Počasi se začenjam zavedati. Mislim, da se tudi ljudje šele zdaj začenjajo zavedati, kaj smo dosegle punce v zlati generaciji – v nekem trenutku smo bile tri igralke (Katarina Srebotnik, Maja Matevžič in

Tina Pisnik op. a.) med top 50 na lestvici WTA, kar je izjemno. Jaz sem še nekoliko podaljšala svojo kariero in šla do 20. mesta, po tem pa je žal nastala praznina. Zelo sem vesela, da se mlade igralke zdaj uveljavljajo, in upam, da bomo imeli novo zlato generacijo. Želim jim vse najboljše, navijala bom zanje, zdaj v bolj sproščenem vzdušju, brez stresa, ki je bil prisoten, ko sem še igrala.«

Kateri dogodek v vaši teniški karieri bi izpostavili? Na kaj ste najbolj ponosni?

»Karkoli bi rekla, bi zmanjšala pomen nekemu drugemu dogodku. Ponosna sem na to, da sem toliko let igrala v samem vrhu – 24 let v pro-

❱Tenis je moja ljubezen od sedmega leta dalje in s ponosom lahko rečem, da tudi danes pri 41 letih gojim enaka čustva.

fesionalni karieri, to je izjemna doba. Pa tudi na to, da sem igrala v treh različnih konkurencah. Tako med posameznicami kot v dvojicah in mešanih dvojicah sem bila uspešna, tako da sem ponosna tudi na to, da sem bila kompletna igralka.«

Kaj je bilo na vaši športni poti najtežje?

»Najtežja so bila vsa potovanja. Tenis je globalen šport, igramo ga celo leto po celem svetu. Po koncu sezone imamo dober mesec pavze, ko ni turnirjev, ampak to je res zelo malo časa, da si človek spočije. Ob tem si lahko vzameš samo en teden ali pa največ deset dni čiste pavze, potem je treba ponovno trenirati za novo sezono. Menjavali smo celine, hotele, letališča … Vsak teden pakiraš, tako da sem živela iz kovčkov. Na koncu tudi to ni bilo tako težko, ker sem ob tem vedela, zakaj to delam, in sem imela tenis res rada.«

Ostajate v teniških vodah?

»Tenis je moja ljubezen od sedmega leta dalje in s ponosom lahko rečem, da tudi danes pri 41 letih gojim enaka čustva. Ta iskrica ne bo nikoli ugasnila. Zagotovo bom ostala povezana s tenisom, ker ga imam preveč rada. Na kakšen način točno, še ne vem, puščam si vsa vrata odprta. Zdaj si bom dala malo časa, da zadiham, nato pa novim dogodivščinam naproti.«

Nika Križnar je navdušena nad novim videzom čelade. (Foto: Hisense Gorenje)

– sta se poleg Katarine Srebotnik od svoje profesionalne teniške kariere uradno poslovila tudi teniška velikana Serena Williams in Roger Federer

Sodelovanje je gonilo razvoja

Vaška skupnost Gavce – Veliki Vrh in tamkajšnje športno rekreativno društvo pripravila tradicionalno srečanje krajanov in članov – Načrtov ne manjka

Šmartno ob Paki, 2. oktobra – Vaška skupnost (VS) Gavce – Veliki Vrh in tamkajšnje športno-rekreativno društvo (ŠRD) sta minulo nedeljo pripravila tradicionalno srečanje krajanov in članov društva. Tako kot prejšnja srečanja so ga popestrili s pohodom po obronkih VS, s športno-rekreativnimi dejavnostmi in igrami za otroke. Če so bili na začetku dogodka obrazi organizatorjev zaradi slabše udeležbe »kisli«, so se jim kasneje ustnice raztegnile v nasmeh.

Ocenjujejo namreč, da se je srečanja v tamkajšnjem športno-rekreativnem centru udeležilo blizu 100 ljudi.

Predsednik odbora VS Drago Nežmah je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo zaradi sodelovanja s ŠRD. »Je utečeno, zgledno, sodelujemo na akcijah odbora in društva, zato menim, da je prav to ključ do uspeha, gonilna sila

življenja in s tem tudi razvoja v VS.« Dodal je še, da je bila letos prednostna naloga odbora nadaljevanje gradnje javnega kanalizacijskega omrežja Gavce-zahod, letošnji velik ter uspešno zaključen projekt je bila sanacija struge hudournika pri Šteflu, ki jim je ob obilnejšem dežju

ŠRD, ki šteje blizu 250 članov, je dejal, da je sodelovanje članov društva in krajanov umevno samo po sebi. Društvo je letos že organiziralo izlet na Primorsko, na občinskih akcijah so vedno prisotni, že vrsto let (tudi v času covid epidemije) zavzeto zavihajo rokave pri vzdrževanju špor-

Osmič v spomin Jožetu Ervinu Prislanu

Bele Vode, 24. septembra – Zadnjo septembrsko soboto smo se veterani in veteranke zbrali pred domom veteranov v Belih Vodah in se podali na 8. spominski pohod Jožeta Ervina Prislana pod vodstvom našega podpredsednika Romana Oblaka. Pot nas je vodila od doma veteranov po planinski poti okoli

Svetega Križa, kar je primerno za pohodnike vseh starosti. Na dveinpolurnem pohodu je bilo vzdušje pohodnikov zelo dobro. Izkoristili so ga tudi za nabiranje jesenskih plodov v gozdu. Po prijetnem pohodu smo družabno srečanje ob dobri hrani z žara izpod rok Janija Skornška, dobri kapljici in prijetnem klepetu nadalje-

vali pred domom veteranov. Srečanje sta z obiskom popestrila župan Občine Šoštanj Darko Menih s soprogo Marjano ter predsednik Krajevne skupnosti Bele Vode Alojz Hriberšek, ki sta tovrstna srečanja pozdravila. Razšli smo se z obljubo, da se naslednje leto ponovno srečamo.

�� Leon Stropnik

Planinski pohod na Križevnik

povzročal obilo težav. Poleg omenjenega skrbijo za redno vzdrževanje cest, za čiščenje strug hudourniških potokov. »Zdaj si prizadevamo še za regulacijo struge potoka od Nunčiča do njegovega izlitja v reko Pako. To bo znova dokaj zahteven projekt,« je še dejal Drago Nežmah Tomaž Rožič, predsednik

tno-rekreacijskega centra, ki so ga pred nedavnim dopolnili še z otroškimi igrali. »Naš član Bojan Voglar je idejo za igrišče prijavil na razpis v okviru občinskega participativnega proračuna in s predlogom uspel. Igrala smo že postavili, nekaj dela nas še čaka pri nadaljnjem urejanju.«

�� Tatjana Podgoršek

Dobrodelni turnir nogometnih zvezd

V Športni dvorani Mozirje bo 14. oktobra ob 18. uri potekala humanitarna, dobrodelna prireditev v malem nogometu Vsi se radi igramo. Organizator dogodka bo Ivo Milovanovič, pokroviteljstvo pa je prevzela Občina Mozirje in njen župan Ivo Suhoveršnik. Z vstopnino in iz sredstev pokroviteljev bo prireditelj zbral sredstva za pomoč gojencem VDC Saša Velenje, OE Vrba Mozirje, in sicer za nakup igral za zdravo bivanje in preživljanje prostega časa.

O načrtovanem dogodku je Ivo Suhoveršnik povedal: »Odprtje enote Vrba VDC Saša

Kegljanje

Zaslužena zmaga domačih

V srečanju drugega kroga med ekipama Šoštanj in Ceršak so se dogajale tehnične težave na kegljišču, ki so močno vplivale na igralce prvega para, da so svoje lučaje končali po skoraj dveh urah tekmovanja. Tako se je celotna tekma zavlekla za skoraj celo uro. Dolgo čakanje na nadaljevanje tekme je povsem

v Mozirju pred leti je bil zame veličasten dogodek, eden najlepših dogodkov mojega županovanja. Veliko preveč časa je bilo potrebnega za končno izvedbo in oživitev tega projekta. Tudi danes mi je ta dom za ljudi, ki si zaslužijo vso našo podporo, zelo pri srcu. Zato sem še posebej vesel, da bodo varovanci prejemniki dobrodelne donacije ob nogometnem turnirju. Hvaležen sem Ivu Milovanoviču za idejo in pobudo, ki jo bomo tudi tokrat skupaj zmogli.«

Organizator pričakuje udeležbo nekaterih znanih nogometnih imen: Bojana Pra-

šnikarja, Mirana Pavlina, Milenka Ačimovića, Boštjana Cesarja, Miša Brečka, Antona Žlogarja in morda še koga, kar je še dodaten magnet za ogled štirih tekem, na katere bodo vključeni tudi gojenci VDC-OE Vrba Mozirje. Ob glasbenem gostu Miranu Rudanu bo dobrodelni prispevek za vstopnino zares sprejemljiv, prispevali bodo tudi vsi igralci in spremljevalci spektakla.

�� Jože Miklavc

Bele Vode, 10. septembra Cilj letošnjega planinskega izleta sta bili planini Ravne in Polšak ter Križevnik. 30 pohodnikov se je dobre volje ob 6. uri zbralo pri Razpodovniku. Vremenska napoved je kazala, da nas bo tisti dan, vsaj dopoldan, morda spremljalo celo sonce. Po uri in pol vožnje smo prispeli do planine Ravne, kjer je bilo naše izhodišče. Prijazna pastirica nam je skuhala kavico. Nahrbtnike smo napolnili s pijačo in sendviči ter krenili na pot. Izlet je bil primeren za vse, tiste, ki so šli v hrib, in tiste, ki so si zaželeli lep, a ne preveč naporen

dan v naravi. Nekaj članov se je odločilo ostati pri pastirju na planini Ravne. Sprehodili so se do bližnjega križa, od koder je lep razgled na okoliške planine in občino Luče.

V vmesnem času so spekli čevapčiče za ostale pohodnike, ki so se podali proti planini Polšak. Pot je trajala eno uro in nas vodila po slikovitih poteh in lepem gozdu. Večina članov z dobro kondicijo je šla še naprej, proti Križevniku. Od pastirske koče proti vrhu nas je pot peljala skozi redek macesnov gozd, nato pa se je skozi ruševje začela bolj strmo vzpenjati. Kmalu nas je pripeljala

do vrha zelo lepo razglednega in sončnega Križevnika. Vračali smo se po isti poti. Vsi smo se kasneje spet našli na planini Ravne, kjer je že lepo dišalo po čevapčičih. Zelo so se prilegli. Pastirica nas je pogostila z okusnimi domačimi piškoti, za kar se ji, tudi za gostoljubje, prav lepo zahvaljujemo. Malo smo še posedeli, vreme se je vedno bolj kisalo, zato smo se, s polnimi želodci in malo utrujeni, počasi odpravili. Dan je bil lep in kljub vsakodnevnim nevihtam, nas dež ni namočil. Vožnja domov je bila vesela in razposajena. �� Društvo Vulkan

zmedlo igralce, ki v nadaljevanju niso igrali tako, kot znajo. Prekinitev je bolj vplivala na domača tekmovalca, ki sta prvo igro izgubila z 2 : 0 in zaostajala le za 13 kegljev. Igralca v drugem domačem paru sta sicer začela zelo natančno, osvojila le točko in povedla domačo ekipo v prednost 15 kegljev. Prednost gostov s 3 : 1 je močno vplivala na igro domačega tretjega para, ki sta bila odločena, da osvojita obe točki in tako domači ekipi priborita točki in zmago. Zelo dobra, natančna igra domačega

para v polno in še boljša na čiščenje je dokončno prinesla težko pridobljeno zmago. Slaba igra prvega para bo hitro šla v pozabo.

V naslednjem krogu čaka Šoštanjčane težko gostovanje v Dravogradu, ki so pred Šoštanjčani na tretjem mestu in vodijo le za točko. Zaradi mednarodnih klubskih tekmovanj bodo tekme na sporedu šele 15. oktobra.

Še vedno solidarni

Aktiv Rdečega križa Skupine Premogovnik Velenje je ponovno pripravil krvodajalsko akcijo, letos v Splošni bolnišnici v Izoli, kjer se tako kot še v drugih bolnišnicah dostikrat srečujejo s pomanjkanjem krvi, zato so takšne akcije še kako dobrodošle. Predsednica Aktiva Damjana Kričej je bila zadovoljna, ker je bil odziv na povabilo zelo dober, a je žal zaradi težav z zdravjem nekaj krvodajalcev zadnji hip udeležbo odpovedalo. »Vseeno smo dosegli cilj in pomagali, kot krvodajalci vedno znamo. V

našem kolektivu smo po krvodajalstvu dobro poznani. Krvodajalke in krvodajalci se redno odzovemo na vse akcije, enkrat letno obiščemo eno od bolnišnic v Sloveniji in darujemo kri. Takšna akcija in izlet sta obenem nagrada za tiste, ki so kri darovali več kot 45-krat. Obiskali smo že vse bolnišnice v Sloveniji, nekatere večkrat in takšno prakso bomo nadaljevali,« je po končani akciji dejala Kričejeva. Nagrada je tudi izjemna hvaležnost osebja v bolnišnicah. S tem krvodajalci občutijo, kako pomembna je njihova

pomoč neznanim ljudem ob boleznih ali nesrečah. V vrste krvodajalcev si v aktivu želijo vključiti še več mladih zaposlenih, saj bo tako tradicija humanosti živela naprej.

Aktiv RK Skupine Premogovnika Velenje po potrebi redno pomaga tudi krajevnim organizacijam Rdečega križa. Takšno sodelovanje rojeva prijateljstva in poznanstva, cilj vseh pa je pomagati sočloveku. ��

Drago Kolar

MODROBELA KRONIKA

Otroci na slovenskih cestah med najvarnejšimi v Evropski uniji

Najnovejše poročilo Evropskega sveta za varnost v prometu: v Sloveniji je leta 2011 umrlo šest otrok, leta 2021 trije, leta 2018 pa niti eden – Izguba otroka v prometni nesreči je tragedija, ki je ne bi smela doživeti nobena družina

Bruselj, Ljubljana, 28. september – Evropski svet za varnost v prometu (ETSC) je objavil novo poročilo Zmanjševanje števila smrtnih žrtev med otroki na evropskih cestah v obdobju 2011–2021. Poročilo uvršča Slovenijo med najvarnejše na področju prometne varnosti otrok do 14. leta in izpostavlja, da je v Sloveniji leta 2011 umrlo šest otrok, leta 2021 trije, leta 2018 pa niti eden.

Poleg Slovenije samo še na Norveškem, Švedskem, Slovaškem in v Estoniji število umrlih otrok v prometu vsako posamezno leto v zadnjih desetih letih (2011–2021) ni nikdar preseglo deset žrtev. Poročilo ETSC še navaja: »Države z dobrimi trendi na področju prometne varnosti otrok imajo tudi sicer dobro prometno varnost, s celostnimi in vključujočimi pristopi za vse udeležence.« Povprečen upad števila smrtnih žrtev med otroki (0–14 let) v prometu je v obdobju 2011–2021 v

Sloveniji krepko pod povprečjem EU, kar nas uvršča v sam vrh najboljših držav, v družbo Avstrije, Belgije in Litve. V Sloveniji znaša upad dobrih 10 odstotkov, v povprečju EU 27 pa je upad 5-odstoten.

Avtosedeži le s sistemom

ISOFIX

V zadnjih desetih letih je v prometnih nesrečah v Evropski uniji umrlo več kot 6.000 otrok, starih do 14 let.

Polovica umrlih otrok je bila potnikov v vozilu, tretjina je bila pešcev, 11 % je bilo kolesarjev. Med približno 40 priporočili nacionalnim vladam in Evropski uniji ETSC poziva k ukrepom za varne kolesarske poti in pešpoti do šol. Omejitve hitrosti na cestah v okolici vrtcev in šol bi morale biti 30 km/h.

Čeprav so podatki o pravilni uporabi otroških sedežev v avtomobilih omejeni, so študije pokazale, da je njihova nepravilna uporaba v EU še vedno

POLICIJSKA kronika

❱Projekt Pasavček: povprečna pripetost otrok med vožnjo leta 2005: 54 %. Danes: več kot 94 %.

velika težava. Od 1. septembra 2024 bodo lahko na trgu EU v prodaji samo otroški sedeži, ki ustrezajo novemu standardu UN 'R129'. Ti sedeži so po zasnovi varnejši in jih je mogoče opremiti le s sistemom ISOFIX, kar zmanjša tveganje za nepravilno namestitev. Zagotavljanje pritrdišč ISOFIX je obvezno na novih avtomobilih v EU od leta 2014. ETSC meni, da bi morali biti sedeži, ki so med vožnjo obrnjeni nazaj, obvezni, dokler je to izvedljivo oziroma po možnosti, dokler otrok ni star štiri leta, saj so varnejši od tistih, ki so obrnjeni naprej. Za otroške sedeže bi morala veljati tudi nižja stopnja DDV, še dodaja ETSC.

Zelo uspešen projekt Pasavček

Agencija za varnost v prometu na področju varnosti otrok že 18. leto izvaja projekt Pasavček, ki vsako leto podira rekorde v številu sodelujočih. Rezultati dolgoletnega projekta se kažejo tako v znanju in informiranosti otrok in staršev, prav tako smo v času izvajanja projekta izredno povečali povprečno pripetost otrok med vožnjo s 54 % leta 2005 na več kot 94 % pri zadnjem opazovanju. Še vedno pa je pripetost prenizka na kratkih razdaljah, znotraj naselij in pri nižjih hitrostih. Za otroke vseh starosti Agencija izvaja izobraževanja, delavnice in praktična usposabljanja, z namenom, da bi bili kar

najbolj pripravljeni za varno samostojno sodelovanje v prometu.

Agencija ob tem dodaja: »Otrokom je potrebno omogočiti varno aktivno mobilnost ter jih spodbujati k hoji in kolesarjenju, za kar so potrebni varna in dobro razvita infrastruktura ter skrbnost, odgovornost in zgled vseh udeležencev v prometu.«

ETSC še opozarja, da 16 evropskih držav dovoljuje otrokom vožnjo z mopedom pri 14. ali 15. letu, kljub v EU priporočeni najnižji starosti 16 let. ETSC meni, da najnižje priporočene starosti za vožnjo v EU ne bi smeli znižati za nobeno kategorijo vozil.

Aktivni upokojenci pod Paškim Kozjakom Sumljivi sadiki

Topolšica, 29. september – Policisti so občanu iz Topolšice zasegli dve sadiki, za kateri sumijo, da gre za prepovedano drogo konopljo. Po analizi bodo zanj uvedli prekrškovni postopek.

Odnesel zlatnino

Velenje, 29. september - Na Tomšičevi cesti je neznani storilec vlomil v stanovanje in odtujil večjo količino zlatnine. Lastnika je oškodoval za cca 2.000 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Prekratka varnostna razdalja

Velenje, 30. september - Zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji je v petek prišlo do nesreče v krožišču pod skakalnico. Povzročitelju so izdali plačilni nalog.

Z viličarjem trčil v peško

Velenje, 30. september - V podjetju Gorenje se je pripetila delovna nesreča, ko je viličarist pri vzvratni vožnji trčil v

peško, ki je pri tem utrpela lažje telesne poškodbe. Po zbranih obvestilih bodo zoper voznika viličarja ustrezno ukrepali.

Razgrajal na bencinskem servisu

Velenje, 30. september - V lokalu na bencinskem servisu je občan razgrajal in razbijal. Posredovati so policisti, a se kršitelj na kraju ni pomiril in je nadaljeval s kršitvijo. Pridržali so ga, zanj pa bodo uvedli tudi prekrškovni postopek.

Ukradel čelado

Velenje, 1. oktober - Neznani storilec je v garažah na Gorici odtujil čelado v vrednosti 300 evrov. Za njim poizvedujejo.

Sprli sta se natakarica in gostja

Šoštanj, 1. oktober - Malo pred polnočjo sta se v lokalu sprli natakarica in gostja. Pri tem je natakarica z gostjo fizično obračunala in vanjo vrgla steklenico. Zoper njo bodo policisti uvedli prekrškovni postopek zaradi kršitve javnega reda in

Zakona o omejevanju porabe alkohola.

Neprimerno se je vedel do zdravnice

Velenje, 2. oktober - V nedeljo malo po polnoči so policisti posredovali v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, kjer se je pacient neprimerno obnašal do zdravnice. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Znesel se je nad vrati

Velenje, 2. oktober – V nedeljo so policisti posredovali pri družinskem sporu. Mož je po celodnevnem popivanju prišel domov in razbil vhodna vrata, ki jih je žena zaklenila. Do žene ni bil nasilen. Na kraju so mu izdali plačilni nalog.

Tatvine denarja na ŠCV

Velenje, 2. oktober - V nedeljo so policisti prejeli prijave kaznivih dejanj tatvin denarja na Šolskem centru Velenje. Prijave so podali oškodovanci, policisti o storilcih poizvedujejo.

Paka, 15. septembra – V okviru 4. Dnevov medgeneracijskega sožitja Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev (ŠPZDU) so pri Društvu upokojencev Paka

zdrav način življenja. Upokojenke so bile navdušene nad prikazanimi vajami. Izrazile so željo, da nadaljujejo takšen način razgibavanja.

Izobraževalno tematiko Pro-

Kar dvakrat v nasprotno smer

V zadnjih dneh so policisti PU Celje obravnavali kar dva primera vožnje v nasprotno smer na avtocesti. Obakrat sta v napačno smer zapeljali starejši voznici. Enkrat se je to zgodilo na relaciji Vransko – Šentrupert, drugič pa med izvozoma Celje Center in Lopata. Voznikom, ki zaznajo, da so na avtocesti zapeljali na nasprotni vozni pas, policisti svetujejo, naj vozilo nemudoma umaknejo s prometnih površin, o tem takoj obvestijo policiste ali upravljavca ceste in zaprosijo za zavarovanje kraja ob obračanju vozila. Drugi vozniki, ki so obveščeni o vožnji vozila v napačno smer preko sredstev javnega obveščanja, morajo zmanjšati hitrost, po potrebi vklopiti varnostne utripalke in se umakniti na desni prometni pas smernega vozišča, nikakor pa ne smejo prehitevati vozil pred seboj. Ne pozabimo, da je vožnja v nasprotni smeri na avtocesti smrtno nevarna! ��

odzivi priznanja kasneje potrdili obiskovalci in pohvalili tovrstna srečanja. Ob tem so namreč doživeli motiviranje za gibanje starejših ter pomen aktivnosti za zdravo staranje, veliko novosti o dogajanju in potrebnem varnem vedenju v cestnem prometu pa so lahko preizkusili na simulatorju, na katerem so preizkusili svoje sposobnosti.

Dogodek »telo-vadbo« za zdrav življenjski slog je vodila mag. Petra Poznič, ki je v ZDA opravila magisterij iz kineziologije. Njen cilj je približati šport in pravilno gibanje kot

stenta na simulatorju vožnje, svoje izkušnje pa je delil tudi policist Policijske postaje Velenje. Nazorno so bili prikazani poti za pešce in promet na stezah za kolesarje na cesti, promet v križiščih, prometna signalizacija ter preventivno ukrepanje med hojo, kolesarjenjem in vožnjo. Za zelo strokovno predavanje in prikaze so bili udeleženci hvaležni, nam je po dogodkih povedala prizadevna predsednica DU Paka pri Velenju Vladimira Tisnikar ��

Jože Miklavc

SCIAPECONI IVAN: Štirideset uniform in en gumb

od – Odrasli 821-311.6 – Zgodovinski romani Vir: www.galarna.si

za otroke iz Vile Emma organizirati nov pobeg. Vendar tokrat niso sami, saj jim ob strani stoji cela vas. Presenetljiva in resnična zgodba. Žarek upanja v grozotah holokavsta in štirideset otrok, ki se jim je po več zapletih le uspelo rešiti. Ta knjiga je namenjena njim, rešenim in rešiteljem, da ne bodo nikoli pozabljeni, saj nas normalnost njihovega junaštva še danes vznemirja in izziva, da se ne prepustimo lagodnim strahovom in brezbrižnosti.

DAULL SOPHIE: Na perišču

od – Odrasli 821-312.6 – Biografski romani Vir: www.malinc.si

VELENJE

Četrtek, 6. 10.

18.00 Knjižnica Velenje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Franci Horvat: Po poteh XIV. divizije, predstavitev knjige 20.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Jure Pukl in Urška Centa: Na pragu nevidnega, koncert abonmaja Klub in izven Petek, 7. 10.

gora: kostanjev piknik, zaključek športnih iger in predstavitev knjige domačinskih imen

Ponedeljek, 10. 10.

9.00 Vinska gora Pohod po vinsko gorski poti, Dnevi medgeneracijskega sožitja 18.00 Velenjski grad Foto Ojsteršek, predstavitev monografije

18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana 50 let Paka filma Velenje, retrospektiva filmske produkcije članov KD Paka film

Torek, 11. 10.

ŠOŠTANJ

Četrtek, 6. 10.

X Muzej Usnjarstva V tednu otroka vabljeni otroci in mladi do 18. leta k brezplačnemu ogledu razstav v Muzeju (do 9. 10.)

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Četrtkova peta - Ustvarjalnica za otroke in starše s Tjašo Rezman Petek, 7. 10.

Poletje 1942. Štirideset judovskih otrok izstopi na postaji Nonantola v pokrajini Modena. Iz nacistične Nemčije so pobegnili zahvaljujoč organizaciji Reche Freier in s spremljevalci poskušajo priti v Palestino, vendar so prisiljeni nenehno spreminjati smer: najprej potujejo na Hrvaško, nato v Slovenijo, nazadnje v Italijo. V Nonantoli so nastanjeni v Vili Emma, ki je le streljaj od mesta. Med njimi je tudi Natan, ki ga še vedno preganjajo spomini na očeta, ki so ga ponoči odpeljali, ter na slovo od matere in mlajšega brata. Vendar v Vili Emma ni rumenih zvezd, ki bi si jih morali pripeti na plašče, ni getov, ni nočnih racij. Zdi se, da je to popolnoma nov svet, v katerem vsak prebivalec vasi prispeva svoj delež.

Ko pa 8. septembra 1943 v Nonantoli začnejo taboriti nacistične čete, morajo

Pisanje francoske igralke, plesalke in pisateljice Sophie Daull je v precejšnji meri avtobiografsko in povezano z ubesedovanjem izgub: nenadno preminule najstniške hčerke in umorjene matere. V romanu Na perišču, s katerim jo v slovenščini spoznamo prvič, pred nas razgrne besedno mojstrovino, kjer, kot pravi sama, »se spomin drgne ob grbast granit, kjer se jezik izpira v deročem toku, ki se peni kot milo iz črnila, kjer je fikcija belilo«. Roman je bil nagrajen z Evropsko nagrado za literaturo.

17.00 Dom krajanov Bevče Praznovanje krajevnega praznika 19.00 Galerija F-bunker Zeleni transformator: odprtje večmedijskega projekta Staneta Špegla Sobota, 8. 10. 8.00-13.00

Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.00-12.00

Ploščad pred Centrom Nova Velenje Mestna tržnica s spremljevalnim programom: Turistična društva in njihova "kuhna" 11.00 in 18.00

Dom kulture Velenje, vel. dvorana 19. mini festival otroških plesnih skupin PIKA MIGA 2022 15.00 Dom krajanov Bevče Počastitev krajanov, starejših od 70 let 22.00 eMCe plac Dancing Bear: Spooktober edition, klubski večer Nedelja, 9. 10.

11.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana 19. mini festival otroških plesnih skupin PIKA MIGA 2022 13.00 Koča na Lopatniku Srečanje krajanov KS Vinska

9.00 Dom krajanov Šentilj Šah, Dnevi medgen. sožitja 17.00 Vila Rožle

Torkova peta: Glasbenik za en dan, ustvarjalnica za otroke in starše

17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična angleščina, prijave: vesna.mihelak@vel.sik.si

18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana 50 let Paka filma Velenje, retrospektiva filmske produkcije članov KD Paka film

Sreda, 12. 10.

10.00-11.30

Zbirno mesto: AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center Povem vam zgodbo - potepanje po Velenju s turistično vodnico

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga

18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana 50 let Paka filma Velenje, retrospektiva filmske produkcije članov KD Paka film

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Komu je bil napoti Ivan Kramberger, predstavitev knjige Igorja Krišnarja

Starostnikom Aktiven dan v Zimzelenu

9.00 Muzej Usnjarstva Srečanje in posvet usnjarjev ter predstavitev publikacije Usnjarske zgodbe Sobota, 8. 10.

X Planinski tabor za odrasle: Vrhovi dalmatinskih otokov (Hrvaška)

X Pohod po Trški poti okoli Šoštanja ob prazniku mesta Šoštanj

Torek, 11. 10.

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Mateja Medved in Janja Jedlovčnik: Prva svetovna vojna skozi oči avstro-ogrskega vojaka, Šoštanjčana Henrika Mravljaka

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 6. 10.

16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke Petek, 7. 10.

17:30 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof

Teden otroka – otroška predstava Kokoška Emilija Sobota, 8. 10.

10:00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof

Teden otroka – menjalnica igrač Sreda, 12. 10.

17:00 Pri občinski stavbi 6. trgatev potomke stare vinske trte

oktobra, ob 22:55, polna luna (ščip) 9.

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• V petek 21. oktobra bomo pred glavnim vhodom podarili 1 t jabolk lokalnih pridelovalcev (v okviru predstavitve sadjarstva in kmetijstva v Sloveniji)

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Festival otroških plesnih skupin Pika miga

KINO spored

MEDIEVAL

Medieval, akcijski zgodovinski biografski film, 126 min (Češka). Režija: Petr Jakl. Igrajo: Ben Foster, Sophie Lowe, Michael Caine Petek, 7. 10., ob 17. uri, velika dvor.

MOONAGE

DAYDREAM

Moonage Daydream, biografski glasbeni dokumentarec, 140 min (ZDA, Nemčija). Režija: Brett Morgen Nastopa: David Bowie Petek, 7. 10., ob 19. uri, mala dvor.

POT V RAJ

Ticket to paradise, komedija, 104 min (ZDA). Režija: Ol Parker. Igrajo: Kaitlyn Dever, Julia Roberts, George Clooney Petek, 7. 10., ob 20. uri, velika dvor.

THOR: LJUBEZEN IN GROM

Thor: Love and Thunder, akcijsko pustolovski film, 119 min (ZDA) .Režija: Taika Waititi. Igrajo: Christian Bale, Natalie Portman, Chris Hemsworth, Matt Damon, Melissa McCarthy Sobota, 8. 10., ob 17. uri, vel. dvor.

DIVJAKI

Divjaci, akcijska komedija, 94 min (Hrvaška). Režija: Dario Lonjak. Igrajo: Alen Liverič, Branko Jankovič, Norko Perič Sobota, 8. 10., ob 19. uri, mala dvor.

ORKESTER

Komična drama, 111 min (SLO)

Režija: Matevž Luzar

Igrajo: Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Gregor Zorc, Alexander Mitterer, Marie Hofstätter, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav, Vesna Pernarčič, Ana Facchini, Mateja Pucko, Mojca Funkl

Ponedeljek, 8. 10., ob 20. uri, velika dvorana

MINIONI: GRUJEV VZPON

Minions: The Rise of Gru, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 87 min (ZDA). Režija: Brad Ableson, Kyle Balda Nedelja, 9. 10., ob 16.00, velika dvorana

VORTEKS

Vortex, drama, 135 min (Francija, Monako, Belgija). Režiser: Gaspar Noe Igrajo: Alex Lutz, Dario Argento, Françoise Lebrun Nedelja, 9. 10., ob 18. uri, mala dvorana

JAZ SEM ZLATAN

Jag är Zlatan - I Am Zlatan, športna biografska drama, 100 min (Švedska, Danska, Nizozemska). Režija: Jens Sjögren. Igrajo: Granit Rushiti, Dominic Andersson Bajraktati, Čedomir Glišović, Hĺkan Bengtsson, Linda Haziri Nedelja, 9. 10., ob 19. uri, velika dvorana

ZMAJEV JEZDEC

Dragon Rider, sinhronizirana animirana pustolovščina, 91 min (Nemčija, Belgija). Režija: Tomer Eshed Ponedeljek, 10. 10., ob 16. uri, mala dvorana

ZA VEDNO SKUPAJ

En même temps, komedija, 108 minut (Francija) Režija: Benoît Delepine, Gustave Kervern. Igrajo: Gustave Kervern, India Hair, Jonathan Cohen, Vincent Macaigne

Ponedeljek, 10. 10., ob 19. uri, velika dvorana

Vabimo Vas, da se nam v ponedeljek, 10. oktobra, ob 9.30 pridružite v DEOS, Centru starejših Zimzelen v Topolšici, kjer bo potekal dan odprtih vrat – predstavitev programa Aktiven dan za starejše. Program zajema fizično vadbo, ki jo strokovni vaditelj sestavi za vsakega udeleženca individualno. Fizični vadbi sledijo ustvarjalna delavnica, aerobika možganov oz. sprostitvena ura z aktivnostmi, ki preprečijo oziroma upočasnijo pešanje spominskih in drugih kognitivnih funkcij. Lepo vabimo vse starejše, ki želijo spoznati program, da se nam pridružijo na njegovi predstavitvi. ��

Skozi tančice ženskega pogleda

Konec nudi nov začetek

V šoli in doma so me naučili, da moram reči prosim, hvala, oprosti. Da naj bom prijazna, kulturna in poslušna. V krču proti avtoriteti sem bila vedno bolj zadržana in neekspresivna, da je ne bi bilo kaj narobe.

Želela pa bi si, da bi me nekdo naučil tudi besed, ki naj bi jih uporabila v trenutkih, ko ne veš, kaj reči, ko se znajdeš v neugodnih situacijah, kot so smrt, bolezen, izguba odnosa, takšnega ali drugačnega. Želela bi si, da bi nas učili tudi tega, da ni treba, da sploh kaj rečemo v teh situacijah, da je tudi ok, če molčimo in smo samo prisotni. Želela bi si, da bi nas naučili, da nismo tukaj za to, da dajemo nasvete (seveda so pogosto tudi ti potrebni), ampak da bi znali prepoznati, kdaj situacija potrebuje naš nasvet ali zgolj poslušalca, ki daje prostor drugemu, da sam pride do rešitve. Prvič, ko sem se sama učila komunikacije na malo drugačen način, sem bila na fakulteti. Pri predmetu Svetovanje

V soboto, 8., in v nedeljo, 9. oktobra, bo v Domu kulture Velenje potekal že 19. Mini festival otroških plesnih skupin Pika miga, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s Festivalom Velenje. Na festivalu se bodo predstavili plesalci in plesalke, stari od 5 do 12 let, ki skupaj s svojimi mentorji ustvarjajo igrive in doživete koreografije. Vstop je prost. ��

smo prejeli delovni list, na katerem so bile napisane situacije. Naša naloga pa je bila zapisati, kako bi se nanje odzvali. Seveda, sama genij poslušanja in očitno dajanja nasvetov, sem s ponosom pisala, pisala in pisala. A izkazalo se je, da pri svetovanju (seveda govorim o formalni obliki svetovanja, a se je sama rada lotevam tudi v drugih oblikah odnosov v mojem osebnem življenju) zgolj držimo ogledalo. To pomeni, da kar koli rečemo, je v bistvu odziv na povedano. Kot da postavljaš kontra vprašanja drugemu na povedano.

Primer: ta situacija je brezupna, nima smisla, da vztrajam. In odgovorim: meniš, da nima smisla, da vztrajaš? In drugi se odzove na to. Ali pa: moj partner mi ni zvest. Naš odziv: misliš, da ti parner ni zvest? In tako dalje. Težje je opisati primere, sploh ker pišem kolumno ob večernih urah, ko imajo moji otroci največ vprašanj. Tako pač je, če si mama. Ni pravega trenutka, gre bolj za lovljenje minut. Vem, da razumeš.

Zato danes, ko sem po petih letih ostala brez službe, želim slišati marsikaj drugega, kot pa: joj, kaj boš pa zdaj?! Želim si, da me drug ob moji novici vpraša, o čem razmišljaš zdaj in ko rečem, da o ničemer, in da se mi zdi, da se moram najprej spočiti, ne nadaljuje z nasveti, ki jih zdaj, ko sem v procesiranju, sploh ne potrebujem. Ne še danes. Morda naslednji teden, a naj le ti pridejo iz mene. Ker moja pot ni tvoja in tvoja predvidevanja lahko da niso enaka mojim.

Tudi meni ne uspe vedno poslušati najbolje, saj hitro, zaradi lastnih izkušenj iz mene letijo nasveti, ideje, usmeritve. A vedno, se ne glede na vse, zavedam, da druga oseba hodi svojo pot. In tudi, če je težka, četudi bi si želela to osebo "zaviti v vato", moram iz spoštovanja do njene duše, njene življenjske poti, dopustiti da izkusi, kar mora, tako kot jaz, ko se moram zdaj lotiti česa, kar mi predstavlja odpor, težo. A to moram doživeti.

Tudi, če se smilim sama sebi in si pravim, zakaj ravno jaz.

Vse je točno tako, kot mora biti. Kakorkoli že je, vse nudi možnost za rast.

�� Renata P. Knez

Lunine mene

Cercopithecus diana Telo je dolgo od 40 do 50 cm, rep pa od 50 do 75 cm. Je vitka in elegantna opica s pe stro obarvanim kožuhom. Obraz je črn in bel, brada in prsi bela, na hrbtu in zadnjih nogah pa so kostanjevo rjave lise. Prek temnega stegna se vleče bela proga. Je izvrstna plezalka, tako da večji del svojega življenja preživi v srednji in vrhnji gozdni plasti. Je tudi radovedna in glasna. Živi v tropih, ki štejejo do 30 osebkov, vodi pa jih star samec. Najaktivnejša je zgodaj zjutraj in pozno popoldne, hrani pa se z listi, sadjem, brsti in podobnim rastlinjem, pa tudi z žuželkami ter ptičjimi jajci in mladiči. Samica ima samo enega mladiča. Razširjenost: Nahaja se od Sierre Leoneja do Gane. Živi v gozdovih.

vo cesto;

- 7. oktobra 1938 se je v Topolšici rodil nekdanji župan Občine Šoštanj dr. Bogdan Menih. V Zdravstvenem domu Velenje, enota splošne ambulante v Šoštanju, se je zaposlil leta 1967, od 1970 do 1995 je bil vodja Zdravstvene postaje Šoštanj. V letih 1994-1999 je bil župan Občine Šoštanj. Umrl je 18. avgusta 1999;

- 7. oktobra 1962 je bilo pred več kot 2000 gledalci svečano odprtje velenjskega kotalkališča. Predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je prerezal trak in predal kotalkališče v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan –Rudar;

- 7. oktobra 1972 je v Pesju začela obratovati nova naprava velenjskega premogovnika za izvoz premoga iz jame; - od 5. do 7. oktobra 1972 je bilo v Velenju posvetovanje slovenskih knjižničarjev; - 7. oktobra 1977 se je rodil vrhunski jazz glasbenik Jure Pukl iz Velenja;

- 7. oktobra 1983 so v Velenju odprli podhod pod Kidriče-

- v noči na 8. oktober leta 1941 so borci Štajerskega partizanskega bataljona napadli mesto Šoštanj. To je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tistem letu. Zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci Šoštanja, po letu 1963 je postal tudi praznik Občine Velenje. Po spremembi občinskih meja je ta dan krajevni praznik mesta Šoštanj; - 8. oktobra 1966 je bila odprta zbirka Slovenskega premogovništva kot prva zbirka muzeja na Velenjskem gradu; - v Velenju so dogradili in ob občinskem prazniku leta 1975 odprli stavbo občinskega sodišča, šolo s prilagojenim programom ter Rdečo dvorano; - 8. oktobra 1978 so v Gaberkah odprli nov dom krajanov; - 9. oktobra 1971 so na Titovem trgu odprli spomenik Onemele puške, delo kiparja Stojana Batiča in arhitekta Vladimirja Mušiča; - oktobra leta 1983 smo prebivalci Šaleške doline dobili nov vodooskrbni sistem Ljubija; - 10. oktobra 1803 je bil v Škalah rojen duhovnik Rafael Wegund. Bil je kaplan pri sv. Janžu v Vinski Gori,

kjer je ustanovil nedeljsko šolo, v kateri je poučeval mladino v branju. V času, ko je bil pomožni duhovnik pri cerkvi sv. Andreja v Belih Vodah, so pričeli graditi novo cerkev sv. Križa, ki so jo posvetili leta 1862. Umrl je v Belih Vodah 3. marca 1858;

- 10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam kot talce ustrelili; - 10. oktobra 1945 je bil v Vitanju rojen prof. Andrej Kuzman iz Velenja, ki je umrl 6. marca 2018; - 10. oktobra 1981 se je Velenje do 17. julija 1990 preimenovalo v Titovo Velenje; - 10. oktobra 2003 je v enainsedemdesetem letu umrl Lojze Ojsteršek, ki se ga mnogi spominjajo kot odličnega fotografa kronista, ki je s svojim delom ohranil veliko preteklosti Šaleške doline; - 11. oktobra 1856 se je v Velenju rodil velenjski župan in državni poslanec na Dunaju Vincenc Ježovnik, ki velja za pobudnika ustanovitve Šaleške posojilnice in

velenjskega Sokolskega društva. Umrl je 20. aprila 1910 v Velenju; - 11. oktobra 1947 se je rodil slovenski literarni zgodovinar, prevajalec, pedagog in ustanovitelj Katedre za slovanske jezike na FF UL dr. Andrej Rozman iz Velenja; - 11. oktobra 1980 so odprli Šaleško magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Šmartnim ob Paki;

- oktobra 1984 je dolgoletni direktor velenjskega premogovnika in nekdanji velenjski župan Nestl Žgank ob svoji 75-letnici postal častni občan Občine Velenje; - 13. oktobra 1888 se je v Arnačah pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel Oštir. Bil je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Članstvu te naše najvišje znanstvene ustanove se je leta 1958 odpovedal. Gre za enega najboljših slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvističnih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indoevropske jezike. Damijan Kljajič

Oven 21. 3. – 20. 4.

Naslednje dni bodo zaznamovale določene spremembe, ki vam bodo na začetku povzročale precej preglavic, a se jim boste kljub vsemu znali prilagoditi. Energije vam v teh dneh ne bo primanjkovalo, boste pa zaradi določenih neprijetnosti nekoliko zmedeni in manj odločni. To naj vas ne odvrne od zastavljene poti in doseganja ciljev. Ti so dosegljivi, vendar le, če boste še naprej sledili sebi in se ne boste obremenjevali z mnenji drugih. Čeprav rezultati ne bodo vidni tako hitro, kot ste morda pričakovali, boste kmalu dojeli, da ste na pravi poti.

Bik 21. 4. – 20. 5.

Določenih obveznosti in opravkov ste iz dneva v dan bolj naveličani, a sprememb še ni na vidiku. Čeprav ste zaradi tega veliko bolj nervozni kot po navadi, vas lahko prevelika želja po spremembah izčrpa in poslabša vaše počutje. Morda bo treba nekoliko omiliti tista pričakovanja, ki niso najbolj realna, da ne boste preveč razočarani, če se stvari ne bodo obrnile v pričakovano smer. Pustite dogodkom, da stečejo v svojem ritmu, in jih ne poskušajte ves čas nadzorovati.

Dvojčka 21. 5. – 20. 6.

V naslednjih dneh boste postavljeni na mesto, na katerem se ne počutite najbolj samozavestni in odločni. Kmalu boste ugotovili, da ste kljub temu kos nalogam in izzivom, ki so pred vami. Veliko vam bo pomenila podpora vaših najbližjih, ki vas bo napolnila s pozitivno energijo in vam ponudila dodatno mero motivacije. Pazite, da si ob obilici dela ne nakopičite preveč dodatnih obveznosti naenkrat, s tem si boste namreč pokvarili ravnovesje, ki ste ga vzpostavili v preteklih mesecih. Rak 21. 6. – 22. 7.

Morda boste nekoliko bolj občutljivi in nervozni kot po navadi, a ne dopustite, da vas to vodi skozi teden. Manjšim nesporazumom raje ne posvečajte večje pozornosti in se s tem izognite nepotrebnim konfliktom. Tudi v odnosih z nadrejenimi lahko pričakujete nekaj napetosti, vendar bo razplet odvisen predvsem od vašega odziva in prilagodljivosti. Delček energije prihranite za svoje najbližje, sledi namreč obdobje, ko se lahko še posebej izkažete in jim pokažete svojo naklonjenost ter s tem še okrepite svoje odnose.

Lev 23. 7. – 22. 8.

Dobro veste, da je čas, da dokončno prekinete vezi z osebami, ki vam jemljejo energijo in v vas nenehno vzbujajo občutke manjvrednosti. Bolje bo, če se osredotočite na krepitev odnosov s tistimi, ki so vas na vaši poti vselej spodbujali. Ko boste svojo pozornost usmerili zgolj na tiste, ki vas podpirajo, boste veliko lažje razmišljali tudi o svojih načrtih in željah. Tudi na ljubezenskem področju je čas, da postavite meje in jasno izrazite dvome, ki načenjajo vaše zaupanje. Čeprav zna to na začetku prinesti nekaj zmede, boste na daljši rok občutili, da ste se končno razbremenili.

Devica 23. 8. – 22. 9.

Ne dopustite, da vam energijo kradejo dogodki, na katere ne morete vplivati. Prej ko se boste sprijaznili z njimi, bolje bo. Precej stresno zna biti tudi na službenem področju, zato je dobro, da poskrbite, da se znate in zmorete čim hitreje umiriti. Zaradi stresnega obdobja bo vaše splošno počutje iz dneva v dan nihalo. Dobre dneve izkoristite za izpolnjevanje delovnih obveznosti. V dnevih, ko se boste počutili slabše, pa se obrnite na ljudi, ki vas dobro poznajo in bodo vaše počutje tudi razumeli ter vam ponudili oporo.

Tehtnica 23. 9. – 23. 10.

Kanček previdnosti ni odveč, a če boste preveč nezaupljivi do vseh in vsega okoli vas, se boste zaprli pred novimi priložnostmi. Če želite, da nastopi sprememba, se boste morali prepustiti in stkati tudi kakšne nove vezi in poznanstva. Ne izogibajte se ljudem in ne ostajajte med štirimi stenami, saj to omejuje vašo kreativnost in slabša vaše splošno počutje. Trenutno delujete precej zadržano, kar si mnogi razlagajo po svoje. Iskrena komunikacija bo razrešila vse dvome in preprečila nepotrebne nesporazume, ki lahko vodijo tudi v večje konflikte.

Škorpijon 24. 10. – 22. 11.

Pred vami je ogromno dela, a pokazali boste veliko vztrajnosti in volje. Marsikaj se vam bo zdelo povsem novo in nepoznano, a hkrati boste točno vedeli, kaj je treba naredili in kdaj. Če vam bo partner vračal naklonjenost, se boste v odnosu sprostili, sicer pa se boste začasno odmaknili in čas namenjali predvsem sebi. Tokrat se namreč ne boste želeli prilagajati, saj boste imeli jasno vizijo o tem, kaj si želite in zahtevate. Pazite, da delo ne bo vplivalo na vaše dejavnosti v prostem času, saj bo to znatno vplivalo tudi na vaše zdravje.

Strelec

23. 11. – 21. 12.

Zaradi obilice obveznosti bo partnerstvo na stranskem tiru. Pazite, da vas ne zanese predaleč stran, saj se boste težko ponovno zbližali z partnerjem. Nakopali ste si precej dela in odgovornosti, kar vam povzroča precej skrbi in stresa. Svojih odločitev ne objokujte in ne obžalujte, saj vas to ustavlja in omejuje na vaši poti. Poskrbite za svoje počutje in si ne nalagajte dodatnih bremen, temveč se posvetite temu, kar ste si zadali. Ostanite previdni pri financah, ponovno premislite o stroških in si postavite novo mejo.

Kozorog 22. 12. – 20. 1.

Vaše misli bodo nekoliko nejasne in neurejene, zato boste precej negotovi in neodločni. Težje boste uresničevali načrte, ki ste si jih zadali, kar bo rahlo zavrlo tudi vašo motiviranost. Kljub temu še ni čas, da obupate. Obrnite se na prijatelje in poskušajte svoje misli urediti s pogovorom. Hkrati pa si vzemite tudi nekaj časa zase, da boste lahko v miru prišli do novih zaključkov, ki vas bodo znova postavili na pravo pot. Počutje bo močno vezano na vaš način razmišljanja, zato poskušajte ostati mirni in se ne predajajte negativnim mislim.

Vodnar 21. 1. – 18. 2.

Rutina, ki jo od vas zahtevajo drugi, vas vedno bolj utruja. Želja po spremembah ob tem vedno bolj narašča, a ne veste, kako bi se lotili nečesa novega in spremenili svoj vsakdanjik. Če se boste na vrat na nos podali v preveč stvari naenkrat, si lahko ustvarite nekaj zmede in pritiska. Umirite misli in duha ter dobro premislite, kaj je dosegljivo v danem trenutku in česa se lahko lotite, brez da bi si ob tem povzročili dodaten stres. S tem boste preprečili tudi nepotrebno trošenje energije, ki jo boste v naslednjih dneh še kako potrebovali.

Ribi 19. 2. – 20. 3. Če boste v naslednjih dneh sprejemali kakšno pomembnejšo odločitev, previdnost ne bo odveč. Ne zanašajte se na prazne obljube in ne nasedajte lepim besedam ljudi, ki so vas že večkrat pustili na cedilu. V prvi vrsti prisluhnite sebi, upoštevajte pa tudi mnenja tistih, za katere veste, da vam hočejo le dobro. Nekoliko bolj sproščeni boste lahko v naslednjih dneh na ljubezenskem področju, na katerem se bodo razrešili nekateri dvomi in pomisleki, ki so vas zadnje čase razjedali. To bo znova okrepilo vašo željo po bolj harmoničnem odnosu.

OBJED - travniška rastlina z modrimi cvetovi, ROKET - kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov, TEODICEJAopravičevanje božje pravičnosti glede na dopuščanje, obstajanje zla

Odprtje kotalkališča v Velenju (Arhiv Muzeja V.)

mali OGLASI DEŽURSTVA

VOZILA

GOLF Plus 1,9 TDI 66 KW Trendliene diesel, l. 2008, prvi lastnik, prodam. Gsm: 041 260 202.

RAZNO

KORUZO za silažo, prodam. Gsm: 041 905 999. ŽGANJE, več vrst, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

NESNICE, rjave,cepljene, v začetku nesnosti, prodaja v Šaleku, v nedeljo 9. 10. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582 14 01 ali Gsm 031 653 250.

KOKOŠI NESNICE - rjave, grahaste, leghorn bele, črne in štajerske. Dostava v Mislinjo, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675.

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Tel. št. 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 8. 10. 2022 in nedeljo, 9. 10. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 485 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o., Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas, na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50

suzana@nasc as.si

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 19. do 25. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije (obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana)

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2 /m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2 /m3 zraka

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)

ZAHVALA

Za vedno se je poslovil naš dragi oče, dedi in brat MILAN LEPKO 1955 – 2022

Iskrena hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sosedom za nesebično pomoč, duhovniku za opravljen obred, pevcem, govorniku in vsem vam, ki ga boste ohranili v večnem spominu. Milan, hvala ti za vse.

Vsi njegovi

ZAHVALA

Poslovila se je naša zlata mami in babi

HEDA PIVK

22. 12. 1942 – 1. 10. 2022 Cesta I /1, Velenje

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih in boste našo Hedo ohranili v lepem spominu.

Žalujoči Rosvita in Metka z družinama

GIBANJE prebivalstva

UE Velenje

POROKE

• Nuždić Denis, Velenje, Jenkova cesta 5 in Spahić Melisa, Žalec , Velenjska cesta 11

SMRTI

• Sevšek Marija, roj. 1923, Velenje, Lipa 19

• Balant Ivan, roj. 1932, Šoštanj, Ravne 102 A

• Kahrić Husejn, roj. 1985, Velenje, Cesta talcev 18A

• Lepko Emilijan, roj. 1955, Velenje, Plešivec 20

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije (obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana)

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 19. do 25. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

ZAHVALA

Zapustila nas je draga mama in babica MATILDA BUŠETINČAN

28. 2. 1946 – 29. 9. 2022 Šalek 91, Velenje

Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na zadnjo pot in jo boste ohranili v lepem spominu.

Žalujoči sin Joži in hči Erika z družino.

V SPOMIN

PETER GUTMAN

20. 8. 1982 – 5.10. 2021 Stantetova

moj sin!

Tvoj ati Sadif

Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo na tebe – se bo polnila.

Fižol na skoraj tisoč in en način

Šmartno ob Paki, 1. okto bra – Po dveh covid letih so članice in člani Turističnega društva Šmartno ob Paki zno va pripravili prireditev z na slovom Pozdrav jeseni. Tema tokratne je bil fižol. Po besedah predsednice društva Bože Polak so temo za prireditev izbrali na osno vi dolgoletne tradicije rastli ne v okolju. » V času obiranja hmelja so bile fižolove jedi, sploh »tople murke in zabe ljen fižol«, pogosteje na jedil niku. Nenazadnje je fižol zelo zdravilna rastlina. Menim, da je danes premalokrat na na šem jedilniku,« je pojasnila sogovornica. Obiskovalci so na prireditvi lahko poskusili sladke in slane fižolove jedi, ki so redkeje na naših jedilni kih: namaz iz rdečega in be lega fižola, fižolove jedi z do datki različnih začimb, potico

s fižolovim nadevom, fižolov zavitek, fižolove polpete, čla ni Športno-rekreativnega dru štva Gavce – Veliki Vrh so po stregli pasulj. »Fižol na skoraj tisoč in en način. Vsi vešči kuhanja ga lahko vključijo praktično v katerokoli jed na jedilnik. Ni

ga težko pripraviti, če le imaš idejo.« Uporabo fižola v zdra vilstvu so obiskovalcem pred stavile članice društva Šipek iz Mozirja, svojo stojnico pa je v Martinovi vasi ob šmar ški železniški progi, kjer je po tekala prireditev, imela tudi Marjana Štajner Turinek iz

Vinski letnik 2022 bo

Mozirje, 24. septembra –Čas klasične trgatve za obi čajne vrste grozdja se izte ka, že v dobrem mesecu bo brbotanje vinskega mošta pojenjalo, saj bo zavetnik vi nogradnikov sveti Martin že klical k vinski žetvi. 11. no vembra, ko praznujejo pride lovalci grozdja in vinarji, bo tako čas za spomine o leto šnji, kot pravijo kakovostno zelo dobri letini. Za Naš čas smo po spremili eno večjih tr gatev na tem delu šaleško -zgornje savinjske vinogra dniške kraji ne, ki je hkrati tudi najbolj se vernozahodna lega Podravske vinogradniške dežele. Vinogradnik Miha Fajfar s turistične kmetije Fajfar iz Slatin je trgal grozd je v svojem vinogradu v Lju biji (Kolovrat) pri Mozirju ter v Gavcah v najetem vinogra du Danila Pokleka

Miha je vinogradnik, od kar se je kot Haložan rodil »v vinogradu« Kot član Društva vinogra dnikov Šmartno ob Paki je Fajfar izjemen vinogradnik

in kle tar, saj se je že veliko krat izkazal z odličnimi in vrhunskimi vini na najzahtevnejših ocenje vanjih v Sloveniji in prejel okrog 170 zlatih medalj. Že petkrat je postal tudi gospo dar leta v okviru svojega vi nogradniškega društva, kar ga uvršča med najboljše. Da je tudi v praksi pri vrhu, pove podatek, da ob normalnih letinah pridelajo v domačih in najetih vinogradih toliko grozdja, da v svoje cisterne in sode napolnijo do 12 ti soč litrov visokokakovostnih vin. Njihovo »imidž« vino je

Zavodnja. »Sem članica dru štva Ajda in v moji semenski banki fižola je več kot 300 sort te rastline. Prepričana sem, da jih obstaja še veliko več, kot jih imam sama,« nam je po vedala. Obiskovalci so lahko preizkusili svojo srečo še v nagradnih družabnih igrah in poskusili letošnji mošt, za kar so poskrbeli člani šmarškega društva vinogradnikov. Prireditev Pozdrav jeseni je privabila v Martinovo vas precej manj obiskovalcev, kot

so jih organizatorji pričakova li, zato Boža Polak ni skrivala razočaranja. »Najbrž te prire ditve v prihodnje ne bo. Ta kšen bo moj predlog članom upravnega od bora društva. Stroški so pre visoki, učinkov pa ni. Članice se trudimo, pripravljamo jedi, trošimo čas, energijo in denar, na kon

cu pa to počnemo za peščico ljudi. Med obiskovalci so žal, tudi danes predvsem ljudje od drugod. Vsi organizatorji pripisujemo razloge za slab ši obisk posledicam covida, a v tolikšno svojo škodo pač ne moremo,« je še dejala Boža Polak. ��

Rdeča nit dogodka oreščki in lešniki

Mislinja, 25. septembra –Tradicionalna prireditev Poz drav jeseni, ki jo na kmetiji Foltan nad Mislinjo vrsto let pripravlja Turistično društvo Mislinja, je bila kljub kisle mu in deževnemu vremenu zelo dobro obiskana. Rdeča nit dogodka so bili oreščki in lešniki. Pod kozolcem je bila na ogled razstava najlepših, največjih ter najtežjih pri delkov in barvitih jesenskih

aranžmajev, pod šotorom, ki je nudil zavetje pred dežjem, pa je potekalo druženje s kul turnim programom in dejav nostmi za otroke. V sodelova nju z društvi so organizatorji poskrbeli tudi za pestro po nudbo okusnih jedi iz orešč kov in lešnikov. Na obisk so prišli člani pobratenega Turi stičnega društva Središče ob Dravi ter Zeliščarji iz Velenja.

�� Fotografije: Jože Tasič

gotovo modra frankinja iz Kolovrata ter v manjši koli čini Grajsko vino za potrebe promocije gradu Vrbovec in Občine Nazarje.

Letos bodo pridelali rekordnih 12 tisoč litrov kakovostnih vin Tik pred izdatnim deževjem so tokrat brači uspeli opra viti trgatev do teme, kar je bila zaradi grozečega celo tedenskega deževja že nuja. Zato je bilo zadovoljstvo go spodarja Miha in gospodinje Tatjane toliko večje, ko so po celodnevnem obiranju, stroj nem razpecljevanju in mletju grozdja že v temi napolnili vse kadi in uspešno zaključili osrednjo trgatev. Kot je pove dal Fajfar, je letošnji pridelek v njegovih vinogradih (ima jih tudi v rojstnem kraju Ko renjaku v Halozah) kakovo

stno nadpovprečen. »Stisnili bomo približno 12.000 litrov iz lastnih trt oz. 2.100 trsov. V najetih vinogradih bomo letos oskrbeli ter obrali do datnih 2.800 trt. Nekaj grozd ja bomo v tej sezoni tudi do kupili. V Ljubiji smo natrgali tisoč kg modre frankinje ter še pol toliko izvrstnega rume nega muškata. Ocenjujem, da bo letnik 2022 odličen.« V Ha lozah bodo počakali s trgatvi jo 800 trt dišečega traminca in laškega rizlinga do decem brske primerne ohladitve. Pozna trgatev bo odvisna od vremenskih razmer, ki vpli vajo na načrtovano kakovost predikatnega vina. ��

Jože Miklavc

Tatjana Podgoršek

Tema letošnjega Pozdrava jeseni Turističnega društva Šmartno ob Paki fižol v kulinariki, ljudskem zdravilstvu … – Zaradi slabega obiska v prihodnje prireditve najbrž ne bo

Obiskovalcev je bilo precej manj od pričakovanj organizatorjev prireditve.

Letošnjo trgatev v Kolovratu in Gavcah so opravili Fajfarjevi prijatelji.

Kljub slabemu vremenu je letošnji Pozdrav jeseni odlično uspel, druženje je trajalo pozno v popoldne.

❱Obiskovalci so lahko degustirali okusne sladke in slane fižolove jedi: namaze, potico, zavitek, polpete. Manjkal ni tudi pasulj.

Marjana Štajner Turinek je svojo stojnico obložila s kar nekaj sortami fižola.