NČ 41/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 1

V petek bo precej jasno. V soboto bo pretežno oblačno, a bo do večera še večinoma suho, v nedeljo padavine.

številka 41

četrtek, 14. oktobra 2010

1,50 EVR

V Velenju Bojan Kontič, v Šoštanju Darko Menih V Mestni občini Velenje je bil na nedeljskih volitvah izvoljen Bojan Kontič (SD), prejel je dobrih 57 odstotkov glasov, njegov tekmec Franc Sever (SDS) pa skoraj 43

odstotkov. Vodilna ostaja v Velenju SD, ki ima 11 svetniških mest, SDS pa 10. V Šoštanju je prepričljivo zmagal dosedanji župan Darko Menih, ki

je dobil skoraj 72 odstotkov glasov, njegova stranka pa kar 9 svetniških mest. V Šmartnem ob Paki se bosta v drugem krogu pomerila Alojz Pod-

goršek (SD), (tokrat je dobil dobrih 47 odstotkov glasov ) in Frančišek Fužir (SLS), dobil je skoraj 36 odstotkov. Največ sedežev v občinskem svetu (4) je ohranila SD.

O volitvah obširno poročamo na 4,5,6 in 7. strani.

Župan Šoštanja Darko Menih je najprej nazdravil v svojen štabu. (Foto: D. Tonkli)

Bojan Kontič se veseli skupaj z dosedanjim županom Srečkom Mehom.

Denar sveta vladar Mira Zakošek

Tako mislim

Že dolgo se po kuloarjih razpravlja, pa tudi javno govori, celo piše, da so v ozadju nasprotovanj gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in kadrovskih cunamijev, ki so se že zgodili in ki so še napovedani, predvsem interesi vodstva stranke Zares z njenim predsednikom Golobičem na čelu. Z vsem naj bi bil zelo podrobno in natančno seznanjen tudi predsednik vlade Borut Pahor, letošnji častni skakalec v rudarski stan. Priložnost je imel »okusiti« neverjetno pripadnost, ki ga svojemu poklicu izkazujejo rudarji in energetiki. Priložnost je imel, da se je seznanil tudi z razvojnimi načrti, v središču katerih je blok 6 Termoelektrarne Šoštanj in z njim tudi nadaljnje izkopavanje premoga do sredine tega stoletja Pred več tisočglavo množico je ob letošnjem rudarskem prazniku šestko tudi obljubil, ker je smiselna in ker jo potrebujemo. A ta šestka, ki je največji slovenski energetski objekt, se sedaj kar naprej maje in to tako zelo, da je bilo treba »na horuk« zamenjati nadzorni svet

HSE s Francem Žerdinom na čelu, da bi tako lahko lažje »odstranili« tudi vodstvo TEŠ, ki pa je očitno nekomu trn v peti. Kar naprej namreč slišimo, da je cena previsoka, da je moč elektrarne prevelika, na drugi strani pa, da je projekt dober, le vodstvo je treba zamenjati. Kar samo po sebi se zato vsiljuje vprašanje, kako lahko slabo vodstvo pripravi dober projekt in kdo v Sloveniji je bolj poklican kot ekipa domačih strokovnjakov, da ga vodi? Pa ne, da bi vodstvo TEŠ kar slepo podpirali, vsekakor pa je smešno, da se o tem govori že več mesecev, nihče pa ne zna dokazljivo pokazati, kaj naj bi bilo narobe. Še več, ministrica Radičeva (iz stranke Zares) govori, da se na energetiko ne spozna, pa z bivšim nadzornim svetom HSE in vodstvom TEŠ praktično ne komunicira, v javnost pa hladnokrvno plasira izjave, da je projekt netransparenten, da v Velenju ni dovolj premoga … In ker ne vpraša, seveda ne ve, in ker ne ve, lahko dvomi in ker dvomi …?! Morda je kaj narobe v projektu TEŠ, očitno pa je nekaj hudo narobe v slovenski politiki. To so v začetku tedna odločno in javno povedali kar mladinci vladne stranke. Svoj glas pa so že pred tem dvignili člani Mladega foruma SD Šaleške doline ki so svojega predsednika Boruta Pahorja pozvali, da naj vendarle opravlja funkcijo, ki jo ima in naj ne dovoljuje kadrovanj za svojim hrbtom. Ni potrebno biti posebej pameten, pa veš, da je energetika pač ena zadnjih molznih krav, ki so državi ostale za polnjenje proračuna in za vse druge resnično netransparentne zgodbe. Zanimivo je, kot te dni ugotavlja ulica, da v tem resorju, tako kot slon v trgovini s porcelanom in z veliko željo po privatizaciji, opleta mala stranka Zares, ki trenutno ne bi našla niti pot v parlament.

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

14. oktobra 2010

Rožnati oktober čas za akcijo Na GZS napovedujejo le 2-odstotno gospodarsko rast

Rak dojke je ozdravljiv v visokem odstotku, če je pomoč pravočasna – Delavnice samopregledovanja

Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije je za leto 2011 manj optimistična od napovedi Umarja, saj pričakuje okoli dveodstotno rast, okoli dveodstotno inflacijo in do sedemodstotno brezposelnost. Izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politiko Alenka Avberšek pravi, da na GZS ne delijo optimizma z Umarjem, ki za prihodnje leto napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast, čeprav je vlada na tej oceni oblikovala proračun za leti 2011 in 2012. Dokaj različne napovedi kažejo na resne težave v našem gospodarstvu in državi v celoti.

Vpisanih 16 odstotkov delnic Velenje - Gorenje je zaključilo prvi krog dokapitalizacije. Vpisanih je bilo 16,4 odstotka delnic. Do 22. oktobra se lahko delničarji Gorenja udeležijo drugega kroga dokapitalizacije, vpišejo pa lahko neomejeno število delnic. V tretjem krogu bodo lahko sodelovali tudi zunanji kupci. Ocenjuje se, da bo v vseh treh krogih vpisanih vsaj 70 odstotkov delnic, kar je pogoj za uspeh dokapitalizacije.

Začasni parkirišči ob Goriški cesti Velenje, 9. oktobra – Prejšnji teden so ob Goriški cesti, takoj za odcepom k Osnovni šoli Gorica, uredili začasni parkirišči, ki ju bodo stanovalci tamkajšnjih blokov lahko uporabljali med gradnjeo Poslovno-stanovanjskega objekta Gorica. Prvi del parkirišč je v uporabi od sobote, 9. oktobra, drugega, kjer bo dovoljeno parkiranje le v nočnem času (med 22. in 7. uro), bodo odprli v teh dneh. Na njem bodo lahko stanovalci avto parkirali delno pa pločniku in delno na cestišču. V času gradnje Poslovno-stanovanjskega objekta Gorica, v katerem bodo garažna hiša, trgovsko-poslovni objekti in več kot 100 stanovanj, bo promet na Goriški cesti občasno oviran, zato brez strpnosti in dodatne previdnosti ne bo šlo.

bš

Sprejem vzgojiteljev in učiteljev ter ravnateljev Velenje, 5. oktobra – Ob mednarodnem dnevu učiteljev in Tednu otroka se je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh na tradicionalnem sprejemu vzgojiteljev in učiteljev ter ravnateljev v domu kulture zahvalil za dobro delo in jim zaželel veliko uspehov tudi v novem šolskem letu. V nagovoru je posebej omenil, naj bodo pozorni na socialno stisko otrok in njihovih družin ter naj skušajo pomagati in otroke usmerjajo na pravo pot.

Poklicne priložnosti in izzivi Velenje – Tak je naslov zaposlitvenega sejma, ki se bo danes, v četrtek, 14. oktobra, ob 9. uri začel v Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju. Družno ga pripravljajo Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Šolski center in Območna služba zavoda za zaposlovanje. Na njem bodo med drugim predstavili možnosti izobraževanja za poklice, ki jih potrebuje gospodarstvo regije, in novosti pri karierni orientaciji.

mkp

Violeta Krajnc Pavlič nova direktorica? Velenje – Na seji pred dnevi so člani sveta javnega zavoda Dom za varstvo odraslih Velenje obravnavali vloge, prispele na razpis za mesto direktorja doma. Dosedanji direktorici Julijani Grošelj je namreč poteklo vedejevstvo. Na razpis je prispelo 20 vlog, od tega je izpolnjevalo razpisne pogoje 8 kandidatov. Člani sveta so se odločili za Violeto Krajnc Pavlič iz Slovenj Gradca. Ali bo po 15. decembru tudi postala direktorica doma, bo odvisno od soglasja lokalne skupnosti in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Opravičilo in popravek Ko sem v prejšnji številki Našega časa predstavljala sekcijo računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici, sem napačno zapisala, da organizira izbor naj računovodskega servisa ta sekcija. V resnici ga zbornica računovodskih servisov na nacionalni ravni. Prav tako ne drži podatek, da je APO Vizija ’naj’računovodski servis. Na tekmovanje so se prijavili edini iz tukajšnjega okolja, rezultate pa bodo razglasili danes. Za napaki se opravičujem.

Tatjana Podgoršek

Rožna ti okto ber je sve tov ni mesec boja proti raku dojk – najpogostejšem raku pri ženskah. Ta oblika raka je visoko ozdravljiva, če je odkrit dovolj zgodaj. Zato je za zmanjševanje umrljivosti pomembno predvsem zgodnje odkrivanje bolezni, takojšnje učinkovito in vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje. Društvo za boj proti raku Velenje, pravi nje gova pred sed ni ca Branka Drk, rožnati mesec zaznamujejo z različnimi preventivnimi akcijami skozi celo leto. »Čas za akcijo je vedno, ampak v rožnatem oktobru - svetovnem mesecu v boju proti raku na dojki - je osveščanje

o pome nu preven ti ve še bolj v ospredju kot sicer. Ljudi je treba nenehno opozarjati, da morajo skrbeti za svoje zdravje. Mlada dekleta, žene, da si redno samopregledujejo dojke. Podatki o število na novo obolelih vsako leto (več kot 1100) in o umrljivosti (400) terjajo akcijo. 10 odstotkov nižje petletno preživetje žensk z omenjeno diagnozo v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami je zato, ker še vedno pridejo prepozno k zdravniku. Res je od nečesa treba umreti, vendar kako bomo živeli do smrti, je odvisno od nas.« Velenjsko društvo za boj proti raku bo pri pravi lo v rožna tem

oktobru učno delavnico samopregledovanja dojk v ponedeljek, 18. oktobr, v študijski čitalnici Knjižnice Velenje. Tu bodo udeleženke lahko obnovile ali se naučile samopregledovanja dojk in slišale, da je treba dojke pregledovati, opazovati in vsako spremembo pokazati zdravniku. Drkova je še dejala, da so ženskam, ki so v stiski zaradi bolezni ali so v dvomih, na voljo 24 ur na dan na telefonski številki 040 477 089, na spletni strani velenje.com, kjer ima društvo rubriko Strokovnjak odgovarja, za individualna svetovanja pa vsak ponedeljek od 9. do 11. ure v prostorih Ljudske univerze v Velenju.

Uspešno »Čisto moje Velenje« Z novim študijskim letom je končan tudi projekt, v katerega so to poletje v MO Velenje vključili kar 550 mladih Velenje – Prvi dan v oktobru je delo v projektu Čisto moje Velenje zaključila še zadnja skupina študentov. V njem je od konca meseca junija sodelovalo skoraj 550 dijakov in študentov. Projekt, ki ga je MO Velenje tokrat izvedla že sedmo leto, so nadgradili z novimi vse-

binami. Dijaki in študentje so v sedmih skupinah (vsaka skupina je delo opravljala 2 tedna oz. deset delovnih dni) urejali središče mesta, parke, okolico šol in vrtcev, javnih zavodov, krajevne skupnosti in mestne četrti ter pohodniške poti. Pomagali so pri urejanju gasilskih

domov, skrbeli za red na mestnem otroškem igrišču … V vsaki skupini je pet dijakov in študentov pomagalo pri aktivnostih Doma za varstvo odraslih Velenje. Sprehajali so varovance doma, se z njimi pogovarjali, igrali družabne igre, jim brali, čistili so pohiš-

Branka Drk: “Umrljivost med ženskami z rakom na dojki je prevelika zato, ker so prepozno prepoznale znake bolezni ali pa se nojevsko vedle.”

tvo in pripomočke v domu, sodelovali so v skupini za samopomoč, pomagali v kuhinji, hišniku pa so poma ga li pri ureja nju oko li ce doma. Dijaki in študentje so med šolskimi počitnicami na mestnem otroškem igrišču pomagali tudi pri izvedbi delavnic, ki jih je MZPM Velenje pripravila za najmlajše. Sodelovali pa so tudi na taborjenju v Ribnem, kjer so izvajali aktivnosti v tabor niškem programu. Zadovoljstvo je bilo dvojno – mladi so zaslužili, mesto pa je postalo lepše in prijaznejše.

bš

Majda še lahko reši Sašo Bo še Saša ali Saško – Prisegajo na preverjene kadre – Med svetniki pomešane karte – Najlepši v Celju, Celju priznanje v Ljubljani: okolju prijazna občina(?) Bomo šaleško in zgornje savinjsko območje še lahko vsaj imenovali Saša? Tega ne sprašujem zaradi tega, ker bi kdo prepovedal tako žensko poimenovanje sicer še ne rojene pokrajine, sprašujem zato, ker ne vem, če si bo tako ime še zaslužila. Potem, ko se je poslovila ljubenska županja Anka Rakun in ko je v prvem krogu v Gornjem Gradu izpadla Liljana Rihter, lahko le še Majda Podkrižnik v Nazarjah reši žensko čast na županskih mestih tega območja. Saj nekateri menijo, da ne bi bilo lepo, da bi dobili pokrajino s tako simpatičnim ženskim imenom, prav vseh deset občin pa bi vodili moški. Potem naj se pa še pokrajina namesto Saša imenuje Saško! Sicer pa se je na »dekadnih« volitvah (10. 10. 2010) potrdilo, da je oblast lažje zadržati, kot jo osvojiti. Vsaj v prvem krogu se je izkazalo, da so skoraj povsod, kjer so kandidirali dosedanji župani, ti svoje stolčke tudi zadržali. Po nekakšnem pravilu, da te že poznamo, z novimi pa lahko imamo le težave. Na našem ožjem območju je tudi le velenjskemu novemu kandidatu uspelo zmagati v prvem krogu, na našem širšem območju pa le še v Bistrici ob Sotli. Drugod bodo »tekli« še en krog. Še za en krog bo moral zbrati kondicijo tudi dosedanji šmarški župan Alojz Podgoršek. Mnogo bolj kot med župani so pomešane karte med svetniki. Tu je več strank izgubilo precej svetniških mest, druge so jih pridobile. Če je šlo za »menjave« na istem polu, stvari niso tako pretresljive, več težav naj bi imeli tam, kjer je prišlo do svetniške »neuravnoteženosti«, kot nekateri rečejo. Sicer pa skorajda povsod pravijo, da je čas za večje sodelovanje, ne za izključevanje. To naj bi veljalo tudi v Velenju, saj se novi

župan in njegov (edini) protikandidat dobro razumeta. Vsaj v izjavah takoj po volitvah sta to poudarjala. Tik pred volitvami se je zgodilo še eno pomembno dejanje, ki je Velenje znova dvignilo med zvezde. Prav v knežjem mestu so namreč na podelitvi priznanj lepo urejenim krajem mestu Velenje podelili priznanje za najbolj urejeno večje slovensko mesto. Lepotec Slovenije! Ne prvič, tisti, ki skrbijo za lepo in urejeno mesto, pravijo, da tudi ne zadnjič. Veliko laskavih priznanj so prejeli še mnogi drugi kraji našega širšega območja v različnih kategorijah. Celje, mesto, kjer so podeljevali taka priznanja, je bilo med večjimi mesti tretje. Je pa celjska občina isti dan na prireditvi v Ljubljani dobila drugačno priznanje: okolju prijazna občina 2010, in sicer v kategoriji občin z več kot 10 tisoč prebivalci. To priznanje podeljuje Društvo planet Zemlja občinam, ki so storile največ za osveščanje in varovanje okolja. V kategoriji mest od 3 do 10 tisoč prebivalcev je naziv okolju prijazna občina dobil Vojnik, in sicer za ureditev plinifikacije, ekoloških otokov, nizkoenergijskega vrtca. Celje pa za centralno čistilno napravo, ureditev Regijskega centra za ravnanje z odpadki ter toplarno. Seveda so v Celju tudi taki, ki menijo, da si njihova občina takega priznanja ne zasluži, saj da ima do narave še vedno preveč mačehovski odnos. Če pa bi ga moral kdo dobiti za osveščanje, bi ga morala kakšna civilna iniciativa, saj so te zadnji čas znova bolj aktivne in opozarjajo na nepravilnosti pri varovanju okolja in odpravljanju posledic. Pa saj poznate tisto, da krogla nikoli ne zadene pravega in da medalj ne pripnejo vedno na prave prsi. Sicer pa nas lepo pobarvano listje opozarja, da je nastopila jesen. Volitve so ta čas ogrele manj, kot so nekateri pričakovali, bolj nas je stavka javnih delavcev, na srečo pa ne napovedana stavka energetikov. Te je med drugim pogrela tudi kadrovska telovadba v energetskih nadzornih svetih in napovedano nadaljevanje sekanja glav v nekaterih energetskih podjetjih. Tudi šoštanjskem Tešu. Zaskrbljenost je na našem območju toliko večja, ker se mnogi bojijo padcev. Najbolj, da bi padel tudi še ne postavljeni blok 6.

M. Zakošek NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 3

V SREDIŠČU

14. oktobra 2010

Delavci Vegrada odhajajo na zavod S stečajno upraviteljico Alenko Gril se je stavkovni odbor Vegrada s Srečkom Čaterjem na čelu dogovoril, da so delavci na čakanju doma, v teh dneh pa so jim že začeli deliti odpovedi Mira Zakošek

Kako nepopisna je stiska ljudi, ki jim pomeni stečaj rešitev, smo v Sloveniji v zadnjem času že nekajkrat doživeli, tokrat v našem neposrednem okolju. Pred tednom dni se je končala skoraj tri tedne trajajoča agonija delavcev Vegrada, ki so končno dosegli preklic »prisilne poravnave« in stečaj za Vegrad, d. d. S stečajno upraviteljico Alenko Gril pa se je stavkovni odbor, ki ga ves čas požrtvovalno vodi sindikalist Srečko Čater, dogovoril, da stavko zamrznejo, kar pomeni, da delavci ne bodo več stavkali pred upravno stavbo, ampak so »na čakanju« doma. To velja tudi za vsa hčerinska podjetja (za katera prav tako zahtevajo stečaj), razen za Vemont. V teh dneh pa so delavcem Vegrada, d. d., že začeli deliti odpovedi pogodb o zaposlitvi. Po 15-dnevnem odpovednem roku se bodo lahko prijavili med brezposelne na Zavodu za zaposlovanje in začeli uveljavljati pravice.

Stavkovni odbor se bo sestajal enkrat tedensko in stavko nadaljeval, če stečajna upraviteljica ne bi podala predloga za stečaj tudi tistih hčerinskih podjetij, ki prav tako že več mesecev niso izplačala plač. Po Čaterjevih besedah so se poglobili tudi v problematiko delavcev, ki delajo na osnovi delovnih dovoljenj. Ti imajo enako pravico do sredstev iz jamstvenega sklada, nimajo pa možnosti koriščenja finančnega dela zavarovanja za primer brezposelnosti, dokler ne bo podpisan sporazum med Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Povedal je, da je slovenska vlada hitro ukrepala in da bo to v najkrajšem času naredila tudi bosanska. Tako bodo tudi ti delavci lahko dobili nadomestila za brezposelne, za kar so tudi ves čas plačevali. Žal pa bodo težko uveljavili plačila za svoje »akumulirane« ure. Mnogi jih imajo tudi med 300 in 400. Gre za ure, ki jih opravijo v poletnem času, koristili pa so jih pozimi. Če so te ure pravilno evidentirane, jih

bodo lahko prijavili v stečajno maso. Kako bo s tem potem, pa je seveda odvisno, kako uspešno bo stečajna upraviteljica razprodala premoženje, ki je Vegradu po vsem tem, kar se je dogajalo zadnje mesece, še ostalo. Stavkajoči delavci so bili zadnje dni še toliko bolj razjarjeni, ker so čutili, da iz ozadja Vegrad še vedno »kontrolira« prejšnja direktorica Hilda Tovšak. »Res ga je in ga še vedno, če ne drugače, ponoči. To se vidi po tem, da so pretepli Sintalovega čuvaja, ki je pazil na arhiv. Izginilo je tudi veliko dokumentacije. »Hildin človek« je bil opažen, da jo je odnašal ven,« je povedal Čater, ki je dodal, da so seveda poklicali kriminaliste. Anto Gavrič je dodal, da se v teh dneh posvečajo predvsem temu, da pomagajo delavcem pri uveljavljanju njihovih pravic.

Vlada zamenjala nadzorni svet HSE

Okoli šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj se že nekaj mesecev vrti slovenska politika, klopčič zapletov pa se nikakor ne razplete. To pravzaprav sploh ni čudno, saj je očitno, da so komunikacije blokirane, da se ne verjame strokovnim analizam, da se postavljajo vedno znova ista vprašanja, odgovorom nanje pa se ne prisluhne. Tako je vlada 7. oktobra na predlog ministrice za gospodarstvo Darje Radić razrešila nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne, ki mu je predsedoval Velenjčan dr. Franc Žerdin. Radićeva, je dejala, da je razlog za zamenjavo članov nadzornega sveta HSE nezaupanje. To je vsekakor zelo presenetljivo, glede na to, da je Žerdin pred tem napisal ministrici odprto pismo, v katerem je med drugim izrazil nezadovoljstvo, ker jim do nje enostavno ne uspe priti in so njena vrata zanje zaprta. Ministrica pa v svojih izjavah »pričakuje« od novega nadzornega sveta, da bo poskrbel, da bo vlada dobila jasno sliko o investiciji bloka 6. Po zamenjavi nadzornega sveta je vlada pohitela in že imenovala nov nadzorni svet HSE. To pa je storila mimo Kadrovsko akreditacijskega sveta, ki naj bi nekako bdel nad imenovanji nadzornih svetov. V njem ni nikogar iz Šaleške doline, čeprav prihaja iz tega okolja tretjina Sloveniji potrebne energije in se ravno tukaj lahko pohvalimo s številnimi izkušenimi strokovnjaki s tega področja.

Sindikalisti po pogovoru s Pahorjem odpovedali stavko Energetiki so v ponedeljek, po srečanju z Borutom Pahorjem, odpovedali splošno stavko. Dogovorili so se, da bodo čimprej poiskali kompromisno rešitev glede stavkovnih zahtev. Zahtevajo ustavitev reorganizacije elektrodistributerjev, vzpostavitev socialnega dialoga na vseh ravneh o strategiji, organiziranosti in razvoju elektrogospodarstva ter sklenitev kolektivne pogodbe, ki bo uredila področje obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Član stavkovnega odbora in predsednik sindikata v TEŠ Branko Sevčnikar je povedal, da so stavko odpovedali tudi zato, ker so dobili neformalna zagotovila, da bodo anomalije odpravljene, kar velja tudi za Direktorat za energetiko, ki ga vodi Janez Kopač. Sevčnikar je tudi povedal, da sindikat podpira vodstvo TEŠ in ekipo, ki vodi investicijo šestega bloka, saj so prepričani, da svoje delo dobro opravlja. Zavračajo vse neargumentirane kritike.

Delavcem Vegrada so že začeli deliti odpovedi, po petnajstih dneh pa se bodo lahko prijavili na Zavodu za zaposlovanje.

Na zavodu za zaposlovanje pripravljeni Od 633 zaposlenih v Vegradu je 506 tujcev Milena Krstič – Planinc

Velenje, 8. oktobra – 633 delavcev Vegrada, ki bo po stečaju izgubilo delo, bo prišlo na zavod za zaposlovanje. Kot je povedal direktor Območne službe Robert Rajšter, pa se na zavodu pripravljajo tudi na možnost, da bo šla v stečaj še kakšna Vegradova hčerinska družba. V petek so se sestali s stečajno upraviteljico Alenko Gril, s katero so se dogovorili o podrobnostih prehoda. Z njo bodo sodelovali pri pridobitvi vseh podatkov, za informativne sestanke z delavci pa so se dogovo ri li v času 15-dnev ne ga odpovednega roka. Delavcem bodo ponudili v izpolnitev vso dokumentacijo, ki jo potrebujejo ob prijavi na zavod. Obenem bodo na informativnih sestankih, ki jih bodo organizirali po skupinah, delavci dobili vabilo z uro in lokacijo, tako da gneče ne bo. Prijava na zavod pomeni osnovo za izplačilo denarnega nadomestila, na informativnih sestankih pa

bodo delavcem posredovali tudi dokumentacijo za jamstveni sklad. 6. oktobra 2010 je bilo v Vegradu zaposlenih 474 oseb iz Bosne in Hercegovine, 21 iz Hrvaške, 5 iz Makedonije in 6 iz Srbije. »Največja težava, ko govorimo o tujcih in njihovih pravicah, so državljani BiH in Makedonije, drugi lahko brez težav koristijo denarna nadomestila pod enakimi pogoji kot domačini,« pravi Rajšter. Težava nastaja zato, ker je bil med Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Makedonijo sklenjen meddržavni sporazum, po katerem tujcem, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji, denarno nadomestilo ne pripada. Ta sporazum je bil sklenjen v času, ko ni prihajalo do tega, da delavci ne bi dobivali plač, saj te težave ni bilo,« pravi Rajšter. Od 474 oseb je samo 236 takih, ki so imeli delovna dovoljenja za nedoločen čas in imajo verjetno urejeno tudi stalno bivališče. Drugi imajo delovna dovoljenja za določen čas in zelo verjetno tudi bivališče urejeno le za določen čas. »Tudi te bomo obvestili o tem, da se imajo možnost prijaviti na zavod. Kot zagotavlja ministrstvo za delo, je v teku sprememba meddržavnega sporazuma. Takoj, ko bo ta sklenjen,

bi bilo možno tudi delavcem, ki bi imeli pri nas samo začasno bivališče, izplačati denarno nadomestilo. Za Republiko Makedonijo pa postopek spremembe še ni stekel.« Pravila, trajanje in prejemanje denarnega nadomestila, so enaka za vse delavce. Denarno nadomestilo izračunano na osnovi izplačanih ali obračunanih plač, v prvih treh mesecih prejemanja znaša 70 odstotkov plače, če jim nadomestilo pripada še naprej, pa 60 odstotkov plače. Prejemanje denarnega nadomestila je odvisno od tega, kako dolgo so pred tem delali: za zaposlitev od enega do pet let jim denar no nadomestilo pripada 3 mesece, za zaposlitev od pet do petnajst let 6 mesecev, od petnajst do petindvajset let 9 mesecev, nad petindvajset let 12 mesecev; za tiste, ki so starejši od 50 let in imajo nad 25 let delovne dobe, jim pripada 18 mesecev prejemanja nadomestila in za tiste, ki so stari nad 55 let in imajo nad 25 let delovne dobe, 24 mesecev. Jamstveni sklad jim bo pokril del neizplačanih plač. Na račun neizplačanih plač lahko delavci prejmejo do tri minimalne plače, eno minimalno plačo lahko prejmejo kot odpravnino, ki bi jo sicer morali

prejeti od podjetja, če bi šlo za redno odpoved, polovico minimalne plače pa lahko prejmejo na račun neizkoriščenega dopusta. Skupaj torej štiri minimalne plače in pol.

Mladi forum pisal Golobiču, od Pahorja pa pričakuje, da bo predsednik vlade Na zadnje poteze vlade, se je ostro odzval Mladi forum SD Šaleške doline, ki ga vodi Mitja Kontič. Napisali so pismo ministru Gregorju Golobiču, v katerem so ga poimenovali predsednik vlade, češ da kadruje v gospodarstvu in še zlasti v energetiki. Pridružil se jim je tudi Mladi forum SD na nacionalni ravni. Njegov predsednik Marko Kastelic je poudaril, da si je postavila vlada pred začetkom mandata visoke etične cilje, ki pa so klonili pod strankarskimi interesi posameznikov. Od Gregorja Golobiča pričakujejo, da vodi svoje ministrstvo, saj je na področju visokega šolstva veliko slabosti, od Boruta Pahorja, pa da vodi slovensko vlado.

Velenje uradno najlepše slovensko mesto Celje, 8. oktobra - Turistična zveza Slovenije je pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije – Direktoratom za turizem, že devetnajstič zapored pripravila tekmovanje v turizmu, urejanju in varstvu okolja Moja dežela – lepa in gostoljubna. Na zaključni prireditvi v Celju je direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič prevzela najvišje priznanje. Velenje je tudi tokrat prejelo laskavi naziv najlepše urejeni kraj v Sloveniji v kategoriji večjih mest, kamor uvrščajo mesta, ki imajo več kot 20 tisoč prebivalcev. Velenje je kot prvouvrščeno mesto prejelo še prehodno častno zastavo projekta ter pravico, da pred-

stavlja Slovenijo v podobnih mednarodnih tekmovanjih (Entente Florale, Nation in Bloom). V okviru akcije so potekala tudi panožna tekmovanja med vojašnicami, gasilskimi domovi, bencinskimi ser visi ter drugimi. Petrolov bencinski ser vis na Celjski cesti v Velenju je prejemnik posebne nagrade za urejenost. Doslej je Velenje prvo nagrado za urejenost prejelo že petkrat, in sicer leta 1995, 1999, 2001, 2007, 2009. Vsa druga leta pa je bilo uvrščeno na 2. ali 3. mesto. Prav tako je leta 1999, ko je mesto sodelovalo na evropskem tekmovanju Entente Florale, prejelo zlato priznanje.

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 4

VOLITVE

14. oktobra 2010

Bojan Kontič novi župan Velenja, SD še vodilna Bojanu Kontiču s 57,17, Francu Severju 42,83 odstotkov glasov - Vodilna ostaja SD z 11 svetniškimi mesti Velenje, 10. oktobra - V volilnem štabu SD je bilo takoj, ko so začeli prihajati prvi rezultati z volišč, živahno, saj so se tam zbrali številni člani in simpatizerji stranke in nazdravljali z novo izvoljenim županom Bojanom Kontičem. »Zmaga je bila sicer pričakovana, saj smo se potrudili, da smo občanom prikazali, kaj je bilo dobro opravljenega v preteklih letih. Sam sem vse od začetka sodeloval v ekipi Srečka Meha in z veseljem sporočam, da Srečko Meh ostaja v moji ekipi, da bomo torej nadaljevali skupaj,« je takoj, ko so sicer še delni rezultati kazali, da je zmagal, povedal Bojan

Kontič, ki pravi tudi, da bodo nadaljevali tisto, kar je bilo dobrega, in izboljšali oziroma spremenili, kar bodo ocenili, da potrebuje drugačen pristop. Izrazil je zadovoljstvo, da so volilke in volilci nagradili njihovo dosedanje delo, in se zahvalil dosedanjemu županu za vse, kar je s svojimi sodelavci opravil v štirih mandatih. Svojo zmago pa je Bojan Kontič praznoval vseeno zaskrbljen, saj so ga že v ponedeljek čakale predvsem poslanske dolžnosti, povezane z blokom VI šoštanjske termoelektrarne. “Prepričan sem, da bo blok šest ostal in da ga vse kadrovske kuhinje, ki so se dogajale tik pred lokalnimi volitvami, ne bodo ogrozile. Upam, da bodo tisti, ki kadrujejo, prišli k pameti in prenehali po moji oceni - politično kadrovati. Naredil bom vse, da razčistimo ta vprašanja in da se ta norija ustavi,” je bil oster Kontič, ki je na vprašanje, kako komentira nedeljske izjave predsednika vlade in stranke Boruta Pahorja, ki je dejal, da podpira poteze ministrice za gospo-

Tanja in Bojan Kontič ter Srečko in Viktorija Meh takoj po izvolitvi novega župana.

dar stvo Darje Radić, še dodal: »Predsednik vlade običajno podpre vse svoje ministre, pri tem pa je včasih dokaj nekritičen. Vsekakor pričakujem, da se bomo pogovorili in razrešili nesoglasja.« Kontič je razmišljal celo o interpelaci-

ji ministrice, seveda pa upa, da mu tega ne bo treba predlagati, da

bodo torej dosegli konstruktivne dogovore.

SD ostajajo v svetu Mestne občine Velenje vodilna stranka, z rezultatom pa niso povsem zadovoljni, saj so imeli doslej 12, zdaj pa 11 sedežev. »Vseskozi in tudi v tem mandatu smo z dobro ekipo zastavili dober program in tudi pokazali, kaj zna mo in zmo re mo. Še enkrat smo ponudili dobro ekipo in dober program, ki temelji na realnih možnostih. Veseli nas, da ostajamo vodilna stranka, prepričan pa sem, da bi bil rezultat še veliko boljši, če se ne bi predsednik stranke in vlade Borut Pahor po mojem mnenju nespametno odločal, ravnal in vlekel poteze, ki niso v korist niti Sloveniji, še manj pa socialni demokraciji,« je dejal nosilec liste SD Srečko Meh. Sicer pa so v SD v Velenju lahko z rezultati zadovoljni, saj so ti mnogo boljši kot povprečno v Sloveniji. Nadaljevanje na strani 5

Franc Sever je bil vesel volilnega rezultata, a ne toliko, da bi nazdravil z šampanjcem.

To so izvoljeni svetniki - verjetno pa se bodo imena še nekoliko spremenila, saj med njimi nekaj občinskih funkcionarjev.

Volilna udeležba

Velenje

Šoštanj

Šmartno

Število volilnih upravičencev

27.629

7.027

2.652

Skupaj glasovalo po imeniku

11.639

4.292

1.765

Število oddanih glasov (za župane)

11.631

4.292

1.765

280

42,13 %

61,08 %

66,55 %

Število neveljavnih glasov (za župane) Glasovalo s potrdilom (za župane) Volilna udeležba (skupaj) Rezultati volitev v mestni svet Velenje Mesto Ime liste/predlagatelja 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

SOCIALNI DEMOKRATI - SD SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA SNS SMS - STRANKA MLADIH - ZELENI EVROPE NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA

Št. glasov Odstotek glasov Št. mandatov 3.504

31,36 %

3.003

26,88 %

1.533

13,72 %

764

6,84 %

595

5,33 %

467

4,18 %

430

3,85 %

ZARES Nova politika

366

3,28 %

SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

256

2,29 %

10.

SU - SLOVENSKA UNIJA

129

1,15 %

11.

ZELENI SLOVENIJE

126

1,13 %

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 5

VOLITVE

14. oktobra 2010

SDS ima v svetu kar 10 sedežev Franc Sever je bil, ko je izvedel za rezultat »najbolj srečen Slovenec«. »Zavedam se, da bi mi bilo voditi občino Velenje veliko breme, saj bi se slej ko prej pokazale nakopičene težave, s katerimi bi se moral soočiti,« je dejal in dodal, da je takšen rezultat tudi pričakoval, in se pošalil, tako kot pogosto v pred vo lil nem času, da bi v nasprotnem primeru vsaj dva kap. »Še bolj verjetno bi jih bilo še več, ker so bile stvari v zakulisju že razdeljene. Biti sam proti vsem je več kot odličen volilni rezultat.« Zahvalil se je svojemu občinskemu odboru, ki ga je nagovoril, da je kandidiral in tako preprečil, da bi imela občina le enega županskega kandidata. Nadvse zadovoljen je z rezultati stranke, saj bodo imeli v občinskem svetu kar 10 svojih predstavnikov. Prepričan je, da je to rezultat dobrega timskega dela in tega, da so se v volilni kampanji pojavljali številni njihovi kandidati. Franc Sever je tudi prepričan, da bodo v prihodnje v občinskem svetu kon-

struktivna opozicija, še posebej, ker imajo precej podoben program. Dodaja, da so kot Unija za razvoj želeli sodelovati z županom že v prejšnjem mandatnem obdobju, sodelovali so pri vseh dobrih razvojnih odločitvah, ki so jih tudi podprli, včasih pa so nekaterim tudi nasprotovali, še posebej, ko so na primer ocenili, da bi bila uvedba RR problematična za vse občane.

DeSUS veliki zmagovalec DeSUS se je po vsej Sloveniji odrezal bolje, kot so pričakovali. To vsekakor velja tudi za Velenje, kjer bodo imeli v bodoče kar pet svetniških mest. V njihovem taboru je bilo zaradi tega v nedeljo zvečer res živahno in kar verjeti niso mogli rezultatom. Srečko Korošec, predsednik velenjskega odbora in nosilec liste, pravi, da so se začeli na volitve pripravljati že na začetku leta. Svojim članom, pa tudi vsem upokojencem in invalidom, so dopove dova li, da je nji hova

V Desusovem volilnem štabu niso skrivali veselja. Pet svetnikov niso pričakovali.

osnovna naloga skrb za vse, ki živijo na robu družbenega preživetja. Računajo, da bodo to svoje poslanstvo zdaj, ko bo v najvišjem občinskem organu več ljudi, še lažje uresničevali. Korošec se je zahvalil vsem, ki so spoznali, da pomeni njihov program še boljše Velenje. Nadvse zadovoljna je bila tudi Maj-

da Gaberšek, dosedanja podžupanja in svetnica, ki je prepričana, da so v zadnjih letih veliko postorili, seveda pa je tudi še veliko odprtega. Predvsem je treba dopolniti vse, kar dela mesto prijazno invalidom, poskrbeti za nastanitvene kapacitete v domovih za odrasle in še več narediti za prijazno otroštvo, še

posebej, ker je začela v zadnjem obdobju tudi v tem okolju nataliteta naraščati. Seveda bodo z veseljem sodelovali v koaliciji s sedanjim županom, ki so ga že pred volitvami podprli in sklenili z njim programsko sodelovanje.

5 Jožef Kavtičnik, LDS: »Seveda bi si želeli več podpore, a volilci so se tako odločili in hvala jim za zaupanje, ki ga bomo upravičili. Že pred volitvami smo se dogovorili za programsko sodelovanje. Če bomo povabljeni, bomo sodelovali in naredili vse, da bo program udejanjen v korist Velenja.« Miha el Leto nje, SNS: »Zadovoljni smo, saj imamo v sve tu dva sedeža. To je dokaz, da smo delali dobro, pravilno, da imamo dobro listo … Doslej smo programsko sodelovali s koalicijo, kako bo naprej, pa bo odločil novi župan. Dobre projekte smo pripravljeni podpreti.« Robert Bah, SMS-Zeleni: »Zahvaljujem se vsem, ki so nam zaupali. Z rezultatom smo glede na to, da nismo parlamentarna stranka, zadovoljni. Delali bomo tako kot doslej, podpirali bomo dobre projekte in kritično obravnavali vse tiste, ki ne »delajo« prihodnosti našemu mestu.

Velika zmagovalca Darko Menih in SDS

»Pridite, pridite. Zmaga ni samo moja,« je člane štaba in stranke vabil pred naš objektiv Darko Menih.

Darku Menihu glas zaupalo skoraj tri četrtine volilcev, skoraj polovico mandatov v občinskem svetu bo imela SDS, drugo polovico si deli devet list Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 10. oktobra – Nesporno sta velika zmagovalca nedeljskih lokalnih volitev v občini Šoštanj dosedanji župan (in tudi poslanec) Darko Menih in njegova SDS. V spopadu s še tremi kandidati je prejel 71,66 odstotkov glasov volilcev, medtem jo je SDS v 20-članskem svetu zasedla 9 mest. Volilna udeležba je bila 60,99 odstotna (od 7.027 volilcev, vpisanih v volilni imenik, se je volitev udeležilo 4.286 volilcev).

Rezultati volitev za župana Darko Menih (SDS) 3.054 glasov (71,66 %), Darko Lihteneker (neodvisni s podporo list) 700 gla-

sov (16,45 %), Roman Kav šak (NSi) 295 glasov (6,93 %) in Boris Plamberger (SD) 211 glasov (4,96 %), 30 glasovnic je bilo neveljavnih.

SDS pred štirimi leti 4, zdaj 9 mandatov Volitve v Šoštanju so korenito premešale karte tudi v občinskem svetu. Za vstop vanj se je potegovalo kar štirinajst list. V svet se je uspelo prebiti desetim, a sedem jih bo imelo v svetu le po enega predstavnika, dve listi po dva, ena, SDS, pa bo imela v občinskem svetu devet mest, pet več kot v minulem mandatu. Lista SDS je dobila 1.511 (36,5 %) glasov, najmanj med tistimi, ki jim je še uspelo uloviti mandat v njem, pa so volilci namenili SLS, 164 glasov (3,96 %).

Prvi prešteli v Lajšah Na sedež Občinske volile komisije, vodi jo Anica Zajc, so glasovi s posameznih volišč za volitve župana začeli prihajati dokaj hitro. V Šoštanju so volili na petnajstih voliščih, vključno z voliščem za predčasno glasovanje in voliščem, namenjenim invalidom. Prvi so rezultate sporočili iz Lajš. Prehiteli so celo Šentvid, kjer je v volilni imenik vpisanih le 33, volilo pa jih je 30. Nadaljevanje na strani 6

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 6

VOLITVE

14. oktobra 2010 Rezultati volitev v občinski svet Šoštanj Mesto Ime liste/predlagatelja

Sedež volilne komisije. Čakanje na rezultate.

V SDS štabu nepopisno veselje Najbolj nestrpno so izide spremljali v štabih županskih kandidatov, Darko Menih ga je imel v mestni galeriji, Roman Kavšak doma v Lokovici, Boris Plamberger v Ribiški koči, Darko Lihteneker na letališču Lajše. Najbolj bučno – razumljivo - je bilo v mestni galeriji, nazdravlja-

nje, objemanje ... Ko je pred galerijo zaigral Pihalni orkester Zarja, pa prav evforično. »Tudi oni so zmagali,« se je njihove uvrstitve na mednarodnem tekmovanju godb v Velenju veselil Menih. »Po pravici povem, take zmage nisem pričakoval. Verjeli ali ne, mislil sem, da bo drugi krog ...«, je bil njegov prvi komentar. In kaj je prepričalo volilce? “Nagradili so realne obljube. Na njih smo gradi-

li in delali. Imamo kaj pokazati. Za Šoštanj smo veliko naredili. Z opravljenim delom smo zanikali vse izjave konkurentov o tem, kako Šoštanj nazaduje.” Nov mandat? »Nadaljevali bomo delo. Če bo odziv v občinskem svetu pozitiven, potem bo Šoštanj v razvoju napravil nov korak naprej in Šoštanjčani bodo lahko na svojo občino še bolj ponosni.«

Župan v drugem krogu Med tremi županskimi kandidati v občini Šmartno ob Paki v drugi krog dosedanji župan Alojz Podgoršek (SD) in Frančišek Fužir (SLS) - Bolj pester občinski svet, nekateri novi obrazi Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 10. oktobra – Na lokalnih volitvah pred štirimi leti v občini Šmartno ob Paki je slavila stranka SD – socialni demokrati. V prvem krogu je namreč dobil potrebno večino njen kandidat Alojz Podgoršek, med 14 svetniškimi mesti pa je dobila 6 mandatov. Na nedeljskih lokalnih volitvah stranki volilni upravičenci, ki jih je bilo v primerjavi z volitvami pred 4 leti v volilne sezname napisanih približno 200 več, ni dobila takšne podpore. Volilna udeležba je bila pred 4 leti 76,55, minulo nedeljo 66,55 %.

Podgoršek ali Fužir Za mesto župana so kandidirali trije kandidati: poleg aktualnega Alojza Podgorška (stranka SD – Socialni demokrati) še Frančišek

Fužir ( SLS) in Jan ko Kopu šar (Nataša Zabukovnik in skupina volilcev) – oba občinska svetnika, oba sta se na lokalnih volitvah že potegovala za župana. Volilni upravičenci nobenemu od kandidatov niso dali potrebne večinske podpore, zato bo potreben drugi krog. Vanj sta se uvrstila Podgoršek in Fužir. Prvi je dobil 47,04 %, Fužir pa 35,88 % glasov. Za Janka Kopušarja je glasovalo 17,10 udeležencev volitev.

V občinskem svetu na novo DeSUS Za 14 mest v občinskem svetu se je potegovalo 78 kandidatov šestih strank in Liste za napredek občine. Med njimi je imela prvič svoje kandidate stranka DeSUS. Novi občinski svet, ki je bolj pester, kot je bil dosedanji, je nekaj

novih obrazov. Stranka SD, ki je doslej imela v njem 6 mest, jih bo po novem imela 4 (Alojz Podgoršek, Janko Avberšek, Vesna Žerjav, Rajko Pirnat. Če bo v drugem krogu za župana izvoljen Podgoršek, bo svetniško mesto zasedel Robi Crnjac). Stranka LDS ostaja pri enem svetniškem mestu (Bojan Kladnik), stranko DeSUS bo zastopal Alojz Gruden, Listo za napredek občine Janko Kopušar in Marjanca Rogelj Peršič, ki se je v svet uvrstila s preferenčnimi glasovi. Po 3 svetniška mesta imata stranki SLS (Damjan Ločič nik, Maja Ažman in Klemen Slemenšek, stranka je pridobila 1 mesto več kot na volitvah pred 4 leti) ter SDS (Jože Slemenšek, Jožef Stakne in Frančišek Berdnik. Slednji je svetniško mesto dobil s preferenčnimi glasovi). Zunaj občinskega sveta je znova ostala stranka NSi. Nadaljevanje na strani 7

Alojz Podgoršek in njegovi strankarski prijatelji pričakujejo, da bo po preštetju glasov v drugem krogu volitev več zadovoljstva kot minulo nedeljo.

SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

Št. glasov

Odstotek glasov Št. mandatov

1.512

36,47 %

Lista Viktorja Dreva

391

9,43 %

Lista Borisa Goličnika

334

8,07 %

SD - SOCIALNI DEMOKRATI

314

7,57 %

Neodvisna lista za razvoj občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče

296

7,14 %

DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE

270

6,51 %

NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA

246

5,93 %

Za Šoštanj gre!

240

5,79 %

Lista Draga Kotnika

198

4,78 %

10.

SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

164

3,96 %

11.

LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE

2,36 %

12.

Lista za večjo socialno varnost in razvoj

1,16 %

13.

ZARES - NOVA POLITIKA

0,84 %

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 7

VOLITVE

14. oktobra 2010

Rezultati volitev v občinski svet Šmartno ob Paki Mesto

Ime liste/predlagatelja

Št. glasov Odstotek glasov Št. mandatov

SD - SOCIALNI DEMOKRATI

452

26,57 %

SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

350

20,58 %

SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

338

19,87 %

LISTA ZA NAPREDEK OBČINE

205

12,05 %

LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE

143

8,41 %

DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE

114

6,70 %

NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA

5,82 %

V štabu Franca Fužirja je bilo zelo veselo.

Veselje v štabu SLS, manj vedrih obrazov pri SD Oba županska kandidata, ki sta se uvrstila v drugi krog, sta čakala na rezultate prvega kroga volitev v zidanicah. Alojz Podgoršek s strankarskimi prijatelji v svoji v Malem Vrhu, Fužir pa v zidanici strankarskega prijatelja Alojza Slemenška v Gavcah. V slednji je bila velika gneča, po preštetih glasovih nepopisno veselje, mize so se

šibile od kulinaričnih dobrot. Poleg kandidatov stranke SLS za občinski svet, Fužirjevih družinskih članov smo srečali v štabu tudi Fužirjevega in Podgorškovega tekmeca za župana Janka Kopušarja.

Čakanje na rezultate druge kroga bolj nervozno »Po tihem sem pričakoval drugi krog,« je zadovoljen dejal Franc Fužir in nadaljeval, »z rezultatom sem izredno zadovo-

ljen, zato še z več pozitivne energije vstopam v drugi krog. Mislim, da sem volilce pritegnil s svojim bolj umirjenim pristopom do politike, z obljubo, da bom delal pošteno in da bom izkoristil vse možnosti, ki jih ima občina pri pridobivanju finančnih sredstev.« Fužir je prepričan, da bo rezultat drugega kroga zelo tesen in da ga, če hoče biti zmagovalec, čaka veliko dela. Zanesljivo pa bo čakanje na rezultate drugega kroga županskih volitev precej bolj nervozno, kot je bilo minulo nedeljo.

Prepričan sem, da bodo volilci razmišljali v pravo smer V štabu Alojza Podgorška je bilo manj vedrih obrazov. »Glede na svoja kakovostna nasprotnika sem pričakoval drugi krog. Mogoče so se odpirale manjše možnosti za zmago v prvem krogu, a sem ne glede na to z volilnim izidom zadovoljen. Sploh ker je stranka zmagovalka mandatov v občinskem svetu. Mislim, da bojazni za kakšna presenečenja v drugem krogu ni, ker imam v pri-

merjavi s svojim nasprotnikom vendarle nekaj prednosti. Tako kot on sem delal pošteno, predvsem pa so to projekti. Ti, ki se že izvajajo, in tisti, ki so v pripravi. Nekatere med njimi bi lahko »zagnali« že pred volitvami, a jih bomo sedaj. Vsekakor se iskreno zahvaljujem volilcem in volilkam, ki so dali svoj glas zame. Pričakujem, da bodo to storili tudi v drugem krogu. Hkrati pa vabim na volitve 24. oktobra vse občane in občanke, da pridejo in izrazijo svojo voljo. Prepričan sem, da bodo razmišljali v pravo, pozitivno smer,« je komentiral rezultate prvega kroga volitev Alojz Podgoršek.

Velikih presenečenj ni bilo V petih občinah Zgornje Savinjske doline znani novi stari župani, v dveh drugi krog Tatjana Podgoršek

V občinah Zgornje Savinjske doline velikih presenečenj na nedeljskih županskih volitvah ni bilo. Za županski mandat se je potegovalo 20 kandidatov, od tega pet aktualnih županov. Po za zdaj še neuradnih podatkih so slednjim volilni upravičenci namenili potrebno podporo že v prvem krogu, v občinah Nazarje in Ljubno pa bodo župana izbrali v drugem krogu. V občini Mozirje so volilci izbirali med dvema županskima kandidato ma. S pre prič lji vo pod po ro (76,51-odstotno) je zmagal dosedanji župan Ivan Suhoveršnik, kan-

didat Jožefa Skornška in skupine volilcev, kandidaturo pa je podprla tudi stran ka SLS. V obči ni Nazarje se aktualni župan Ivan Purnat ni podal v peti županski mandat. Za njegovo nasledstvo so se potegovali štirje kandidati, v drugi krog županskih volitev pa sta se uvrstila Majda Podkrižnik (Irena Vačovnik in skupina volilcev ter podpora SDS) ter Matej Pečovnik (Roman Krajner in skupina volilcev). Podkrižnikova je dobila 45,77odstotno, Pečovnik pa 37,59-odstotno podporo. Med 4 županskimi kandidati so izbirali tudi v občini Rečica ob Savinji. Potrebno podporo je že v prvem krogu dobil aktualni župan Vinko Vincenc Jeraj (Andrej Flere, pri tem pa sta ga podprli stranki SLS in SD ). Zanj je glasovalo 68,50 odstotkov udeležencev volitev. V prvem krogu volitev je znan tudi župan Občine Gornji Grad. To je dosedanji župan Stanko Ogradi (SLS), ki je med štirimi županskimi kandidati dobil 56,92-odstotno podporo. Med tis-

timi, ki bodo odšli na volišča v nedeljo, 24. oktobra, bodo tudi volilci in volilke v Občini Ljubno. V prvem kro gu lokal nih voli tev namreč od treh županskih kandidatov, med katerimi ni bilo aktualne župa nje Anke Rakun, ni dobil potrebne večine nihče. V drugi krog sta se uvrstila direktor občinske uprave Franjo Naraločnik (Greta Naraločnik in skupina volilcev, podpora stranke SLS), ki je prejel 45,57 glasov, in kandidat stranke SD – Soci al ni demo kra ti Pau l Orešnik (31,97 odstotkov glasov). Volilni upravičenci v Občini Luče so izbirali med dvema županskima kandidatoma: Mirkom Zamernikom (SDS) in dosedanjim županom Cirilom Roscem (Tomaž Robnik in skupina volilcev). Zmagal je slednji, ki je prejel 73,45 odstotkov glasov. V Občini Solčava je za župansko mesto kandidiral le aktualni župan Alojz Lipnik (Martina Poličnik in skupina volilcev).

Ivan Purnat, dosedanji župan Občine Nazarje: »Moram reči, da po 16 letih županovanja zapuščam to mesto umirjen, zadovoljen predvsem zaradi tega, ker sem s pomočjo občinskega sveta in občanov uresničil cilje, ki sem si jih zadal leta 1994. Vseh namreč ni mogoče uresničiti v enem ali dveh mandatih. Pred 4 leti sem znova kandidiral zato, ker nismo odplačali obveznosti v zvezi z izgradnjo športne dvorane. Dolga nisem želel pustiti svojemu nasledniku. Poleg poplačila dolga smo naredili še nekaj. Med cilji je bil – na primer - ta, da Nazarje, ki je bilo izrazito industrijski kraj, postane turistično

zanimiva destinacija. Uspeli smo. Športna dvorana je velika pridobitev, čeprav je bila izgradnja za občino veliko breme. Morda bi lahko zgradili kakšen kilometer

asfaltne ceste več, a se nam je zdela pomembnejša omenjena dvorana, v kateri sedaj lahko prosti čas izkoriščajo vsi občani. Z ureditvijo industrijsko-poslovne cone smo poskr be li za nova delovna mesta, pa tudi na prostoru, kjer je bil Elkroj, se bo kmalu nekaj dogajalo. Kaj bom počel sedaj? Najprej se moram prilagoditi novim razmeram, odmisliti vse. Seveda bom spremljal nadaljnji razvoj, na voljo bom tudi za nasvete, sicer pa bom našel dolo če ne konjičke. Več časa za ožjo družino, za kakšno dobro knjigo in izlet. V politiki pa ne nameravam več sodelovati.«

V drugi krog Robnik in Šilak Mislinja – V občini Mislinja so se za županski stolček potegovali trije kandidati, nihče pa ni dobil večinske podpore volilcev in volilk. V drugem krogu volitev se bosta pomerila neodvisni kandidat Viktor Robnik, ki je prejel 44,69 % podpore, ter SD-jev kandidat Franc Šilak, ki so mu volilci in volilke namenili 31,37-

odstotno podporo. Kandidatka za županjo Andreja Oder iz stranke Zares je dobila 23,93 % podpore. V občinskem svetu bodo sedeli trije svetniki SD, 2 iz vrst SDS, po eden pa iz DeSUSa, Zares, SNS in SLS.

bš

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 8

LOKALNE VOLITVE

14. oktobra 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 6. oktobra Sindikati javnega sektorja so na ministrstvu za javno upravo vnovič začeli pogajanja o aneksu štiri h kolektivni pogodbi ter o dogovoru o ukrepih glede plač. Na isti dan se je predsednik Türk na srečanju s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zavzel za nujno reševanje vprašanja neizplačila plač delavcem in za aktivnejšo vlogo države.

ZDA so se Pakistanu opravičile zaradi zračnega napada, ki so ga izvedle prejšnji mesec in pri tem ubile dva pakistanska vojaka.

Petek, 8. oktobra V Celovcu so se začele slovesnosti ob 90. obletnici koroškega plebiscita. Valentin Inzko je dejal, da Koroška čez deset let »ne bo več zanana po svoji obrambni drži, pač pa po svoji uspešni, strpni, odprti, več je zič ni in stra teš ko naprej usmerjeni družbi.« Prvič po neodvisnosti Črne gore je Slovenijo obiskal črnogorski premier. Milo Djukanović in Borut Pahor sta izpostavila odlične in vzorne odnose med državama.

Madžarskem so preselili na varno, saj so na poškodovanem rezervoarju, iz katerega je pred dnevi izteklo rdeče blato, odkrili nove poškodbe.

Nedelja, 10. oktobra

Pred parlamentom so bili tokrat sindikati upokojencev. Dejali so, da ne nasedajo floskulam, da se pokojnine ne bodo znižale, saj dosedanja praksa kaže drugače. Toliko bolj vesela je bila gospodarska ministrica, ki je z nasmeš-

Kaja Avberšek

Volili smo. Člani volivnih komisij pa so ugotavljali, da je v Ljubljani župan prepričljivo ostal Zoran Janković, v Mariboru bo župan še naprej Franc Kan gler, v Celju Bojan Šrot, župani mestnih občin, izvoljeni v prvem krogu, pa so še Štihec, Kontič in Zanoškar. V približno tretjini slovenskih občin bo potreben drugi krog volitev.

Ministrica je z veseljem oznanila, da stavke v energetiki ne bo.

Izključili so ga iz stranke SLS.

Razsodišče Slovenske ljudske stranke je na predlog izvršilnega odbora odločilo, da predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska izključi iz stranke. Slišali smo, da predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno uvaja nove sankcije za delodajalce in posameznike, višje globe, nadzornikom pa širi pristojnosti. Premier Borut Pahor se je udeležil delovnega sestanka na ministrstvu za okolje in prostor, na katerem sta z ministrom Žar nićem postavila prioritete za prihodnost. Britanski premier David Cameron je na kongresu konservativne stranke napovedal ostre varčevalne ukrepe in umik vojakov iz Afganistana do leta 2015.

Četrtek, 7. oktobra Vlada in 21 sindikatov javnega sek tor ja so obli kova li bese di lo dogovora o stavkovnih zahtevah, ki pa se ne rešujejo v sklopu pogajanj o kolektivni pogodbi in o plačah javnih uslužbencev. Ustavne sodnice in sodniki so na tajnem glasovanju za novega predsednika ustavnega sodišča izvolili Ernesta Petriča, ki bo funkcijo nastopil 11. novembra. Pred medije je stopil nekdanji premier Janša, ki je okaral sedanjega voditelja države: ”Če bi bil danes na mestu Pahorja, bi odstopil v trenutku, saj si noben premier ne bi smel privoščiti, da državo pripelje v takšen položaj.” In Pahor je že odgovoril, da skuša breme krize pravično razdeliti. Strupena gošča iz tovarne aluminija v Ajki na Madžarskem je kljub prizadevanjem reševalcev pri mestu Györ na severozahodu Madžarske dosegla reko Donavo, kjer so že opazili prve mrtve ribe, hkrati pa spodbujali, da posledice ne bodo prehude. Grški javni in vladni uslužbenci so zaradi vladnih varčevalnih ukrepov napovedali novo 24-urno stavko, zaradi katere je bil med 12. in 16. uro zaprt tudi grški zračni prostor.

Prvič na uradnem obisku v Sloveniji

Okoli 60 odstotkov pripadnikov posebne policijske enote je podpisalo izstopne izjave. Na Madžarskem so nadaljevali odstranjevanje posledic najhujše ekološke nesreče v državi. V strupenem blatu so odkrili še dve trupli, kar pomeni, da je število smrtnih žrtev naraslo na sedem. Letošnji Nobelov nagrajenec za mir je postal zaprti kitajski oporečnik Liu Šjaobo. Lanski nagrajenec za mir Barack Obama pa je Peking že pozval, da ga izpusti.

Sobota, 9. oktobra V glavnem smo molčali. Nekateri pa tudi niso - na Inšpektorat za notranje zadeve je med volilnim molkom prispelo 120 prijav domnevnih kršitev volilnega molka. Tur ški pre mi er Recep Tay y ip Erdogan se je ob obisku v Berlinu s kanclerko Angelo Merkel pogovarjal o večji integraciji skoraj dva in pol milijona Turkov v Nemčiji in vstopu države v EU. Več kot pet tisoč protestnikov je preplavilo ulice Beograda, saj so od vla de zah te va li pre po ved nedeljske Parade ponosa. Istospolno usmerjenost so ob tem označili kot »vrsto bolezni« in »sramoto za Srbijo«.

V Beogradu je divjalo okoli pet tisoč nasprotnikov Parade ponosa.

Z litovskega trajekta, ki ga je na poti iz nemškega pristanišča Kiel v litovsko mesto Klaipeda zajel ogenj, so rešili več kot 200 potnikov in članov posadke. Prebivalce mesta Kolontar na

Na Madžarskem katastrofi ni bilo videti konca.

Gradovi

Volili smo. In ponekod tudi izvolili.

Analitiki so hkrati ugotavljali, da so v sestavi občinskih svetov na prvem mestu člani stranke SDS in člani občinskih list, precej pa so izgubili člani SD, še posebej pa člani LDS in ZARES. Svet je zaznamoval svetovni in evropski dan boja proti smrtni kazni, ki so ga spremljali številni pozivi k odpravi smrtne kazni po vsem svetu. Na Madžarskem so reševalci bili bitko s časom: na rezer voarju so opazili novo 25-metrsko razpoko, ki jo morajo do novega deževja ograditi z var nostnim nasipom, sicer bo ta počila. V Kirgiziji so na volitvah odločali o tem, ali bo Kirgizija postala prva država v srednji Aziji, ki bo imela parlamentarno demokracijo. Volitev se je udeležilo 55 odstotkov volilnih upravičencev, ki so odločili, da je zmagala stranka AtaŽav, v parlament pa se je prebilo pet strank.

kom na obrazu oznanila, da so s sindikatom energetike uspeli doseči dogovor, s katerim se ta odpoveduje stavki, napovedani za 12. oktober. Madžarska policija je na zaslišanje odpeljala izvršnega direktorja tovarne, iz katere se je pred dnevi razlila strupena gošča in zahtevala osem življenj.

Torek, 12. oktobra Mnogislovenski politiki so se ukvarjali z grožnjami s smrtjo, ki jih je na slavju po nedeljskih lokalnih volitvah novinarju Financ izrekel sin ljubljanskega župana Jure Janković. Strinjali so se, da obsojajo vsako nasilje v družbi, pa naj gre za verbalno ali fizično nasilje. Mladi forum SD je premierja Pahorja pozval k odgovornejšemu

Ponedeljek, 11. oktobra ZSSS je predlagala spremembo zakona o jamstvenem in preživninskem skladu, po katerem bi sklad delavcu, ki dva meseca zapored ne bi prejel plače, zagotovil nadomestilo. Bojan Kontič iz SD je dejal, da interpelacija gospodarske ministrice Radićeve trenutno ni v zraku, in zagotovil, da sam ni dal pobude za zbiranje podpisov ali pogovore o interpelaciji. Pa vendar je med njim in Golobičem tlel ogenj, in sicer zaradi pisma, ki ga je Kontičev sin napisal prvaku ZARESa. Golobič je v odzivu na kritike dejal, da so »manire stvar staršev, predšolska vzgoja pa stvar šolskega ministra Igorja Lukšića«. Kontič je odvr nil, da »minister Gregor Golobič ni ravno primerna oseba, da bi svetoval, kako naj se vzgaja sin«. Borut Pahor je dejal, da želi vlada s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti okrepiti konkurenčnost gospodarstva, in opozoril, da bo nujna javnofinančna disciplina.

Jure Janković se je novinarju opravičil.

vodenju gospodarstva, ki bo neodvisno od »parcialnih interesov Gregorja Golobiča«. Ta je odvrnil, da tako surove govorice ni videl že zadnjih 10 let. Člani Ekonomsko-socialnega sveta, ki so razpravljali o preprečevanju zlorab delavcev prek slamnatih podjetij, niso dosegli soglasja glede predloga novele zakona o delovnih razmerjih. Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je končal zaslišanje v saboru glede domnevnih nepravilnosti pri privatizaciji Ine in ob tem dejal, da položaja ni zapustil zaradi Ine, ampak zaradi Slovenije. V goratem predelu Afganistana, le 30 kilometrov od Kabula, se je zrušilo letalo tipa L-100 Hercules z devetimi člani posadke.

Kraljev grad je bil najlepši in najslajši na svetu. Velika grajska poslopja so bila zgrajena iz najboljše čokolade, sladkih bonbonov in pisanih lizik. Oblikovali so jih najimenitnejši slaščičarji dežele, arhitekti in zidarji pa so iz njih zgradili mogočno obzidje, visoke stolpe ter sladke, umetelno okrašene oboke in stebre. Kristali in živopisane barve sladkorčkov so se lesketali v soncu in bleščali daleč naokoli, kot bi bili iz zlata. Notranjost gradu je dišala od vseh dobrot, a človek se ni smel ničesar dotakniti. Gorje, da bi kaj pojedel! Le gledal je lahko in se oblizoval. V grajskih vrtovih, ki so se razprostirali daleč naokoli, so mehko trato prepredale številne cvetice. Nanje so bili privezani srebrni zvončki, ki so cingljali tako zvonko in milo, da se je vsak sprehajalec ustavil in prisluhnil nežni melodiji, ki ga je božala po ušesih. Naprej od tod je rasel najkrasnejši gozd, v katerem so sprehajalcem blago senco ponujala prelepa, košata drevesa. Gozd je segal prav do morja, ki je bilo sinje in globoko in slano, a se je lesketalo, kakor bi bilo prevlečeno s sladkorjem. Nekje pri morju, med vejami drevesnih krošenj, je prebival slavec in prelepo pel. Nihče ga ni nikoli videl, lahko je le sledil njegovemu glasu. Ko je kdo prišel blizu, je le zaprl oči in poslušal. Iz vseh dežel sveta so prihajali popotniki v prestolnico kraljestva in občudovali mesto, grad in vrt. Ko pa so zaslišali gostoleti slavca, so vsi dejali: »To je od vsega najlepše!« Miže so ure in ure postopali pod drevjem in zamaknjeno poslušali ptičje petje. Ko so se vrnili domov, so popotniki pripovedovali o tej lepoti. Bolj učeni med njimi, ki so o mestu, gradu in vrtu pisali knjige, so slavca izmed vsega postavili najvišje. O nevidnem ptičku v gozdu pri globokem morju so skladali najlepše stihe in sestavljali najbolj čudovite zgodbe. Kralj je slišal za prekrasne opise svojega gradu. Razveselili so ga, a kaplja pelina v radosti je bil ta izmuzljivi slavec. Vsi so pravili, da je od vsega najlepša stvar prav njegovo petje! »A kako vendar?! Ali je mogoče, da na svetu, celo blizu mene, obstaja nekaj, kar je lepše kot moj grad? Ves svet ve za to, le jaz ne!« je vzkliknil kralj ...* Kralj se seveda odpravi iskat skrivnostno živalico in se odloči, da svoje cukreno kraljestvo delec po delec spremeni v pojoče kraljestvo. Tako vse kraljevsko pohištvo, orožje, celo sovražnike, živali in rastline predela v čudno čudovite instrumente s čudno čudovitimi imeni. Prestol, na primer, postanejo »topotalke«, bridki jekleni meč »bordunske citre«, glava najhujšega sovražnika (ki kralju žre čokolatine iz fasade) »frizerska kalimba«, trobentica na vrtu »slamičasta oboa«. Celo krave iz kraljevskih pašnikov začnejo ubrano mukati in ustanovijo kravji zbor, ribe v grajskem ribniku pa ob nedeljah prirejajo žvižgajoče koncerte. Ko pod oknom kraljeve spalnice zapoje še princesa, v resnici »piščal za en cent«, se tudi kralj sam spremeni v glasbeni instrument, skupaj zapojeta in vso noč občudujeta pojoča čudesa novega kraljestva. Vse do svita, ko od nekod prileti slavec in žvrgoli v pozdrav novemu kralju, novi ljubezni, novi glasbi ... Tako. Gradovi v oblakih so najlepši in najslajši. Zgradimo si tako mogočne in sijoče, da nas povsem zaslepijo, da sveta izven njih sploh ne opazimo več. Ali pa smo prepričani, da so tako in tako najboljši in edini možni. Da je nekaj narobe opazimo šele, ko nas na to opozori takle drobcen slavček. Vsi vedo zanj, le jaz (ali ti dragi/a bralec/ka) ne! Tako droben je, njegova moč pa nama najin veliki grad v hipu razsuje v prah. Znajdeva se v ruševinah, au, boli! Potem pa delec po delec sestavljava od začetka in novi kosi se počasi družijo v nove celote in sprememba je vidna šele, ko jih je na kup nabranih dovoljšnja količina; kot pri valjenju snežne kepe. Kroglo izoblikujeva v roki, jo začneva valjati po snegu in sproti sploh ne opaziva, kako raste. Dokler se pred nama naenkrat ne pojavi ogromen snežak ... ali pač ... ogromen grad!

* K. Avberšek, P. Kus, B. Gorenc Pižama: Pojoči grad, priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu!, Forum Ljubljana, 2010; str. 7>

107,8 MHz GOOD VIBRATIONS

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 9

AKTUALNO

14. oktobra 2010

Bogatejši za Center športne medicine Pomembno bo obogatil ortopedske storitve v Šaleški dolini, prinaša pa tudi nova kakovostna delovna mesta Milena Krstič - Planinc

Velenje, 5. oktobra – Družba PV Invest Premogovnika Velenje je v torek popoldne na Prešernovi odprla Center športne medicine. Uporabnikom bo center nudil fizoterapijo, masaže, ortopedske preglede, ultrazvočno diagnostiko in svetovanje, v sklopu centra bo tudi športna trgovina. Pomembno bo dopolnil tovrstno oskrbo v Šaleški dolini, in to ne le športnikom,

ampak vsem prebivalcem, ki si bodo tega želeli. Prostori, v katerih je pred mnogimi leti delovala Informatika Premogovnika, kasneje SKB banka, zdaj pa Center športne medicine, so veliki 250 kvadratnih metrov. Center v Šaleško dolino prinaša nova delovna mesta. »Za začetek tri, ko bo center polno zaživel, pa jih bo osem,« pravi direktor PV Investa mag. Drago Potočnik. V štirih letih, kar PV Invest obstaja, je

ustvaril že kar nekaj prepoznavnih projektov v regiji, upajo pa, da bo tudi ta tak. »Podjetniško idejo sta prispevala Miran Jalošič in Nisvet Ahmić. Izdelala sta poslovni načrt, ugotovili smo, da se ga splača podpreti, zato smo jima dali v najem prostore.« Center je sodobno opremljen in ni namenjen le izvajanju storitev športne medicine in preventivi za preprečevanje poškodb, temveč tudi pravo čas ni dia gno sti ki in

O vsem sta se pozanimala, izvedela pa iz prve roke: mag. Drago Potočnik, dr. Milan Medved in Nisvet Ahmić.

ustreznemu zdravljenju. Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je ob otvoritvi poudaril, da je bil Premogovnik vedno podjetje z vizijo in strategijo, ne le glede svojega razvoja in uspešnega delovanja pri pridobivanju premoga, temveč tudi pri razvoju drugih dejavnosti, sodelovanju z lokalno skupnostjo ter skrbi za zdravega in zadovoljnega delavca. »Podjetje je pokrovitelj društev, podpira različne projekte v športu, kulturi, okoljevarstvu, izobraževanju. Center športne medicine je le majhen, a zelo pomemben kamenček v mozaiku sodelovanja Premogovnika z lokalno skupnostjo in svojega družbeno odgovornega delovanja.« Zgledno sodelovanje med obema je pohvalil tudi podžupan in poslanec Bojan Kontič, ki je dejal: »Zagovarjam dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev za vse ljudi. Novi Center športne medici ne je pomemb na nad grad nja ortopedskih in fizioterapevtskih storitev, ki jih je v Šaleški dolini premalo.« Center vodi fizioterapevt Nisvet Ahmić, zdravstvene storitve pa bodo nudili priznani strokovnjaki s področja ortopedije in travmatologije. »Vodilo ideje je bilo dobro počutje someščanov. Vemo, da so čakalne dobe v zdravstvu dolge, marsikdo ima akutne težave, pri katerih je potrebno hitro ukrepanje,« je povedal. Na vprašanje, če bodo iskali koncesijo, pa odgovarja, da če se bo izkazala potreba po tem, gotovo. Vse pa je seveda odvisno od tega, ali bi jo podprli v Mestni občini Velenje, kjer pa so, kot je znano, zagovorniki javnega zdravstva.

Serviserjem Gorenja srebrno priznanje Velenje, 8. oktobra - Gorenje je prejelo srebrno priznanje za inovacije pri Gospodarski zbornici Slovenije za prenovljen poslovni model servisne mreže v Sloveniji in se tako tudi letos uvrstilo med prejemnike najvišjih državnih nagrad za inovativne dosežke. Je prvo podjetje, ki je bilo nagrajeno za inovativnost organizacijskega sistema. Storitve lastnega servisa ponujajo v Gorenju že od leta 1962, lani pa so organiziranost in delovanje servisnih storitev povsem prenovili v želji, da bi servisne storitve opravili čim bolj hitro. Imajo 70 strokovno usposobljenih serviserjev po vsej Sloveniji, ki jih vodijo iz centra, vse servisne enote pa so dobro opremljene s potrebnimi rezervnimi deli. Tako so dosegli, da lahko vsaj petino popravil opravijo še isti dan. Milan Meža, direktor Gorenja Servis, pravi, da priznanje za ino-

Nazaj k naravi z močjo tehnologije Podjetje Biomasa iz Luč vodilno v pridobivanju lesne biomase v Sloveniji – Država ima programe, spodbuja, a do izvedbe trnava pot Tatjana Podgoršek

Nazarje, 9. oktobra – Podjetje Biomasa iz Luč je na območju industrijske cone v Nazarjah pripravilo dan odprtih vrat. Rok Suhodolnik, lastnik in direktor podjetja, je povedal, da so z njim želeli vzpostaviti ter ohraniti oseben stik s strankami in narediti korak dlje pri promociji, seznanjanju ljudi o prednosti izrabe lesne biomase (peleti, sekanci, polena). Po besedah Suhodolnika so zgodbo o mladem in hitro rastočem podjetju začeli pisati pred 15 leti, »... ko smo na visokoležeči kmetiji, kjer sem doma, iskali možnost ogrevanja. Rok Suhodolnik: “Zaradi Sami smo izdelali sekalnik in kot prvi pridobljenih izkušenj pri v Sloveniji vgradili kotel na lesne načrtovanju, izgradnji ter sekance avstrijskega podjetja Fröling. upravljanju tudi daljinskih Danes je naše podjetje vodilno v prisistemov ogrevanja dobivanju lesne biomase v Sloveniji. pogumno zremo k novim Postavili smo že več kot 1300 kotlov izzivom pri ogrevanju z na lesno biomaso za ogrevanje indilesno biomaso.« vidualnih hiš ter industrijskih kotlov za večje ogrevalne sisteme v domovini, v Hrvaški ter v Bosni. Poleg zastopstva izdelkov omenjenega avstrijskega podjetja izvajamo montažo in servis ogrevalnih sistemov na lesno biomaso, ukvarjamo pa se tudi z mletjem in dobavo lesnih sekancev ter prodajo ekološke energije.« V podjetju je zaposlenih od 15 do 20 delavcev (glede na sezono), pogodbeno pa sodelujejo še s podizvajalci pri montaži strojnih instalacij, pri dobavi lesnih sekancev in v prodaji. Čeprav so razmere v izrabi obnovljivih energetskih virov v Sloveniji precej drugačne kot pred desetletjem, je les – meni Suhodolnik – glede na svoje številne prednosti premalo izkoriščen. Za nameček gre ogromno lesa v tujino, kjer ga predelajo in ostanejo ostanki predelave. Če bi se domača predelava bolj podpirala, če bi gozdarji in lastniki gozdov bolje sodelovali, bi namesto industrijskega pridobivali energetski les direktno iz gozda, kar bi bila prava pot. Država ima programe, spodbuja prizadevanja na tem področju, »... a do težav prihaja pri izvedbi. Pri tem marsikaterega investitorja čaka trnova pot.« Po zagotovilih Roka Suhodolnika bosta raba obnovljivih energetskih virov in ekološki način ogrevanja tudi v prihodnje osrednja cilja podjetja. Njegov razvoj pa so usmerili v zagotavljanje vrhunske tehnologije, ki bo omogočila dolgoročno, učinkovito in varčno izkoriščanje prednosti lesa, kot so ohranjanje narave, zaviranje globalnega segrevanja ter podnebnih spremembe in tega, da je relativno poceni.

Glede zadolženosti na 118. mestu

Serviserji Gorenje Servisa vedno v pripravljenosti

vacije dokazuje visoko raven inovativnosti modela. Še bolj veseli pa so

Tripex odslej tudi v Velenju Velenje - Znana trgovska družba Tripex – Drolc iz Celja je pred kratkim odprla svojo novo enoto tudi v Velenju, in sicer v prodajnem centru Standard. S tem so občanom obogatili ponudbo pohištva, ki je bila doslej v Velenju dokaj skromna. Sicer pa je Tripex sinonim za belo tehniko in akustiko, znani pa so po dobri izbiri in zmernih cenah. Pri njih lahko kupite kuhinje, dnevne sobe, predsobe, jedilnice, spalnice, otroške sobe, sedežne garniture in svetila. Poleg omenjenega pohištva pa lahko izbirate med ponudbo pralnih, pomivalnih in sušilnih strojev, hladilnikov, zamrzovalnih omar in skrinj, štedilnikov, televizorjev, računalnikov, raznih mešalnikov, likalnikov in drugih hišnih aparatov priznanih blagovnih znamk. Za prodajne center Tripex velja, da znajo kupcem prisluhniti ter jim prijazno in strokovno svetovati. Prepričate se lahko, da je tudi v Velenju na Šaleški 2 a tako.

Jure Beričnik

seveda številnih pohval strank in rezultatov ankete, v kateri je več

kot 90 odstotkov vprašanih pohvalilo delo serviserjev.

Šmartno ob Paki – Ena od tem, ki so v zadnjem času aktualne v občini Šmartno ob Paki, je zadolženost lokalne skupnosti. Ko smo preverjali, ali držijo namigovanja ali ne, smo na osnovi podatkov na spletnih straneh zasledili občino Šmartno ob Paki na 118. mestu. Njen dolg na prebivalca naj bi znašal 137 evrov, kar je tudi v primerjavi z nekaterimi sosednjimi občinami (Mestna občina Velenje 369 evrov na prebivalca, občine Šoštanja 449, Braslovč 211 in Mozirja 567 evrov na prebivalca) malo. Na občinski upravi so nam zatrdili, da nekaj dolga izhaja od izgradnje čistilne naprave, ostale zadolžitve pa so nastale pri gradnji neprofitnih stanovanj za mlade družine, širitve potreb za osnovno šolo ... Skratka, krediti so bili porabljeni zelo načrtno in umno.

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

14. oktobra 2010

Veselje do življenja prinaša le dobro Na konferenci z naslovom Soustvarjamo univerzo tretjega življenjskega obdobja predstavili letošnji študijski program in klepetali s Hermo Groznik Velenje, 5. oktobra - Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje je prejšnji teden pripravilo konferenco Soustvarjamo Univerzo za tretje življenjsko obdobje. S konferenco je univerza v velenjskem zdravstvenem domu predstavila izobraževalni program novega šolskega leta. Gostja večera je bila gospa Herma Groznik, priznana učiteljica, tabornica, politična delavka, mama in žena. Razgovor je vodila direktorica Inštituta za razvoj človeških virov – INTEGRA Sonja Bercko. Herma Groznik je slikovito in nazorno predstavila dogodke iz svojega življenja, ki so posebej zaznamovali njeno delovno okolje. Njeni življenje je zelo poučno in zanimivo, saj je kot

Rudarji Matjaž Šalej

Herma Groznik je v pogovoru s Sonjo Bercko očarala in navdušila.

učiteljica dosegla izredne uspehe in kot upokojenka svojo strokovnost in pripadnost izobraževanju otrok dokazala z izdajo delovnega zvezka Vaje iz slovenskega jezika za 3. razred. S svojo energijo, izkušnjami, vsestranskim optimizmom ter z voljo do življenja je navdušila vse prisotne. Gostja in obiskovalci v razpravi so izpostavi-

li rdečo nit večera, da nam veselje do življenja, druženja, povezovanja ter medsebojne človeške ljubezni vsak dan prinese veliko dobrega. Delo za druge izpopolni lastno življenje, nam da energijo in nam brez velikih denarjev prinese neizmerno veselje.

Pogled na mesto z očmi fotografov in pesnika

Na 200 straneh predstavlja številne prisrčnosti mesta, kakor ga vidijo oči številnih fotografov in pesnika domačina. »Nova monografija je lahko žlahtno darilo obiskovalcem Velenja in obenem vsem domačinom, ki se morda ne zavedajo, da živijo v čudovitem

mestu. Ne nazadnje je Velenje letos že šestič proglašeno za najlepše urejeni slovenski kraj v kategoriji večjih mest;« je povedal urednik Peter Rebernik. Knjiga je na voljo v velenjskih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi pri založbi Pozoj.

bš

Luksizem Šoštanj, 7. oktobra - Tokrat se je v Mestni galeriji Šoštanj domači slikar Drago Šumnik Luka predstavil z novimi deli, ki jih je likovno ocenil umetnostni zgodovinar Matija Plevnik. “Pri Dragu Šumniku Luku ni viden zgolj napredek, temveč nova pot, ki jo slikar vztrajno razširja. Še vedno je pri njem izrazit kolorit in abstrakcija, a v njegovih potezah se odraža večja gotovost, izraznost in načrtnost. Drago Šumnik je slikar samorastnik, ki je na samostojno pot slikarstva stopil že pred leti. Končal je nekaj izobraževanj pri akademskih slikarjih Marf laku, Tomanu in Todićevi, redno se udeležuje različnih slikarskih srečanj in ex temporov. Nekajkrat je bil tudi nagrajen.” Šoštanjčanom in ostalim številnim ljubiteljem umetnosti se je predstavil na predvečer praznika mesta Šoštanj, v kulturnem dogodku pa so poleg dijakov umetniške gimnazije nastopili godbeniki Univerze za III življenjsko obdobje.

Milojka Komprej, foto: Dejan Tonkli

Za začetek zvoki jazza S koncertom jazz skupine Zračnih sil Združenih držav v Evropi se čez teden dni začenjajo letošnji abonmaji Festivala Velenje – Vpis še ni končan Velenje, 11. oktobra – Uradno razpisan rok za vpis abonmajev Festivala Velenje za sezono 2010/2011 je končan, a v tiste, pri katerih je še ostal prostor, jih bodo vpisovali še naprej. Res da ne več v sprejemni pisarni, ampak v tajništvu doma kulture. Dobra novica je, da recesija ni vplivala na vpis abonmajev, da je očitno kultura Šalečanom še vedno blizu in potrebna.

Rudarji so bili od 5. avgusta praktično izgubljeni za svojce nekje v globinah rudnika, saj nesreče v tako globokih rudnikih prepogosto pomenijo slovo od delavcev. Ti so v primeru rudnika San Jose v kraju Copiapo delali tudi več kot 700 metrov pod površino zemlje. Kar najbolj preseneča pri dejstvu ob tej nesreči, ali še bolje, sreči v nesreči, pa je visoka morala in volja rudarjev po preživetju, po njihovih čisto človeških in zdravo razumskih odzivih v izjemni situaciji. Rudarsko solidarnost, humor, pa tudi ostrost poznamo v Velenju zelo dobro. Nič koliko anekdot in celo literarna dela, pesmi, zgodbe jih opisujejo. Kljub svoji trdosti in neposrednosti so knapi v težkih razmerah še posebej pozitivni, posebni, tudi humorni, če se zdi, da situacijo obvladujejo. Vse v sozvočju pregovora: »Hudi časi, vedro čelo«. Ko se je rešitev triintrideseterice zdela mogoča in so rudarji pričeli aktivno komunicirati s površjem ter dobili prve tople obroke po ozki sondi (juho, mesne kroglice ...) ter kamere, so se spremljevalcem in novinarjem začele odstirati tiste zgodbe, ki so lahko svojstvene le s humorjem takšnih delavcev in v izjemnih situacijah.

Novo fotomonografijo Velenja sta uredila Ivo Stropnik in Peter Rebernik Velenje - Ob letošnjem občinskem prazniku je velenjska založba Pozoj izdala prisrčno »malo fotomonografijo mesta Velenje«, ki prinaša okrog dvesto izbranih fotografskih pogledov na mesto, ki jih povezuje dramska pesnitev Iva Stropnika Visoka pesem Velenju – mestu s sanjami. Lirične podnaslovitve k fotografijam in osnovni podatki o mestu so v slovenskem in angleškem jeziku. Za prevod je poskrbela Petra Hribernik. Mala monografija mesta Velenje je priročnega formata A5. Izdaja je razkošna, saj je vezava knjige trda, papir kvaliteten, tisk pa barven.

Deset tednov agonije za Čilske rudarje se zaključuje. 33 rudarjev iz rudnika bakra v puščavi Atacama je rešenih, kljub temu, da se je zdela njihova odrešitev »misija nemogoče«. Izgledalo je, da se bo še ena rudarska nesreča končala tragično. Ko so odkrili, da so 17 dni po nesreči še vedno vsi živi, je to najbolj razvito latinskoameriško državo zajel val upanja in veselja. Pravih tehničnih vzrokov za rudarsko nesrečo sicer ne poznam, so pa k temu vodili po vsej verjetnosti tudi ekonomski interesi lastnikov ter neupoštevanje zahtevanih varnostnih principov, ki so v tako globokih rudnikih močno zaželeni, saj gre za svojevrstno izzivanje narave.

»Ocene vpisov abonmajev so tik pred uradnim zaključkom dobre. Poln je abonma Klub, le še nekaj mest je v abonmaju Plesni abonma. Večje zanimanje kot lani je bilo za Beli gledališki abonma, Zeleni pa bo kmalu poln. Prostor je še v Pikinem abonmaju, kjer je odziv podoben kot pretekla leta, pa v glasbenem abonmaju Klasika, ki prav tako iz leta v leto širi svoj

krog abonentov,« nam je povedal organizator prireditev Matjaž Šalej. Dober vpis kaže tudi na to, da so letos prav v vseh abonmajih ponudili predstave in koncerte, ki so aktualni in jih ljudje želijo videti. V skoraj vseh abonmajih bo mogoče kupiti tudi posamezne vstopnice. Nova sezona pa se bo pričela s prvim od koncertov v abonmaju Klub, ki bo čez teden dni v domu kulture, zato so vstopnice za izven že v prodaji. »Skupaj z ambasado ZDA pripravljamo večerni koncert uradnega jazz banda Zračnih sil ZDA, ki deluje v Evropi. Predstavljajo jazz dediščino ZDA, ansambel pa nadaljuje raznovrstno glasbeno tradicijo od poznega obdobja majorja Glenna Millerja in njegovega orkestra in vse do obdobja swinga; imeli pa bodo tudi zanimive goste.«

bš

Med drugim so rudarji svojega vodjo poimenovali kar Dr. House, po priljubljeni TV nadaljevanki, saj jim je bil prava zaupanja vredna vez prav eden izmed njih, mož, ki je prevzel odgovornost prvega med enakimi ob usodi, ki jih je doletela globoko pod zemljo. Njihov Dr. House jim je bil psiholog, medicinski tehnik in še kaj v eni osebi, poskrbel je tudi za avtentično medijsko predstavitev vzdušja globoko pod zemljo. Najbolj me je, priznam, razvedrila izjava enega izmed rudarjev, ki je v eter ob neposrednem video javljanju iz globine jasno izrazil humorno, iskrivo, a hkrati čisto človeško (beri moško) željo. Ko so bili rudarji deležni že prave korespondence s svojimi najbližjimi, pa tudi prvih toplih obrokov in ostalih za življenje in moralo potrebnih pripomočkov (religiozne ikone, državni simboli, kakšen cigaret na dan, glasba), si je eden izmed njih zaželel celo gumijasto lutko ženske, takšno za moške potrebe. Poročevalcema medijske hiše CNN je šlo iskreno na smeh, ko so s kraja dogodka v svet pošiljali video posnetke shujšanih in zaraščenih »kameradov«. Smeh je predstavljal radost in zavedanje, da se lahko kakšna tragična stvar ob idealnih razmerah spremeni tudi v človeško vsakdanjo toplino in veselje, ki jo ponuja življenje smrtnikom vsak dan pod soncem. V času, ko boste brali te vrstice, bodo nekateri rudarji že rešeni, ali morda že vsi. Do takrat pa lahko upamo, da bo 53 cm široka kapsula v obliki valja po uspešnem preizkusu dobro delovala in bo na površje pripeljala zdrave vse rudarje iz 625 metrov globokega rudarskega podzemlja. Rudarji so obljubili svetu, da bodo skupaj napisali knjigo, ki bo predstavila in obeležila njihovo skoraj dvoinpolmesečno bivanje in životarjenje, del življenja, ki ga ni mogel zasenčiti brezup in je dokazal njihovo voljo do preživetja tudi v najtežjih razmerah. In če pomislim na domačo, lokalno realnost. Včasih se kakšna težka in zelo zapletena življenjska situacija razreši bolje kot navaden stečaj podjetja, vodenega s strani brezvestnih in pohlepnih direktorjev in menedžerjev ... Saj poznamo nekatere domače zgodbe, kajne.

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

14. oktobra 2010

Glasbene novičke

Almanah 2011 Saj ni res. Pa je! Zdi se nam, da smo komaj »pospravili« vse, kar je bilo potreb ne ga za izda jo Almanaha, pa smo znova v akciji – Almanah 2011.Tokrat bo to že 18-ič. Da se je obsežna knjiga, v kateri strnemo dogodke iztekajočega se leta, ki so opazneje vplivali na življenje v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ni treba posebej poudariti. Sami Almanahovci tega ne zmoremo, zato tudi pri tokratnem projektu vabimo k sodelovanju gospodarstvenike, predstavnike krajevnih oziroma vaških skupnosti, mestnih četrti, društev, klubov s kulturnega in športnega področja, turistične delavce, predstavnike verskih skupnosti, političnih strank in še koga. Prepričani smo, da so nekatera nji-

hova prizadevanja ter uspehi vred ni zapi sa, ta pa svoje ga »mesta« v knjigi, ki nudi prijetno branje, predvsem pa je bogat vir podatkov. Izšel bo, tako kot vedno, pred božičnimi prazniki. Že v na prej se zahva ljuje mo za

sodelovanje. Ker je projekt tudi finančno zahteven … No, saj veste, kaj sledi – prošnja, da ga tisti, ki jih bomo nagovorili, podprete s kakšnim reklamnim sporočilom. Hvala tudi vam. Veselimo se sodelovanja z vami!

Tabu končno v Velenju

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

MI2 V okviru prve samostojne koncertne turneje, ki so jo poimenovali 15 črtic, so pred njimi trije samostojni koncerti: jutri, 15. oktobra, v Celjskem domu v Celju, 22. oktobra na mariborskem Štuku in 27. oktobra v ljubljanski Cvetličarni.

LEELOOJAMAIS Še do jutri, petka, 15. oktobra, lahko na spletni povezavi http://ema.mtvadria.com/artists/leeloojamais glasujete za skupino Leeloojamais, ki se z videospotom Still I Try poteguje za MTV-jevo nagrado Best Adria Act. Slavnostna podelitev MTV Europe Music Awards bo 7. novembra v Madridu.

BILLYSI Billysi v teh dneh na radijske postaje pošiljajo novi single z naslovom Lahko je preprosto, ki se nahaja na njihovem zadnjem albumu Bite me. Besedilo je napisala Urška Majdič, glasbo in aranžma pa sta poleg Urške prispevala Sergej Pobegajlo in Matic Ajdič. Kmalu lahko pričakujemo tudi videospot.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. MANCA ŠPIK Stereo naboj 2. COLONIA Zavoli me u prolazu 3. PTIBULL - Bon Bon

Manca Špik se s skladbo Stereo naboj predstavlja v povsem novi luči. Spogleduje se z aktualno pop-dance glasbo in ta njena podoba je očitno všeč tudi vam. Stero naboj je namreč zmagovalna pesem zadnjega izbora naj pesmi v programu Radia Velenje. Skladba, ki se precej razlikuje od Mančinih dosedanjih uspešnic, je plod sodelovanja s producentom in avtorjem Martinom Štibernikom.

LESTVICA DOMAČE GLASBE

20. novembra bo v velenjski Rdeči dvorani po dolgem času spet nastopila skupina Tabu. Od njihovega zadnjega koncerta v tej velenjski dvorani mineva že skoraj deset let in od takrat se je v skupini marsikaj spremenilo. Danes so s pevko Tino Marinšek, ki je več kot odlično nadomestila za mnoge nenadomestljivo Nino, ena najboljših slovenskih pop rock zasedb. Ob Nininem odhodu je bila skupina tik pred razpadom, s prihodom nove pevke pa so le nadaljevali skupno pot, kar se je izkazalo kot odlična priložnost za nekakšen nov začetek Tabujevcev. Razprodane koncertne dvorane, album 42, ki je doživel odlične odzive pri kritikih in poslušalcih, ter izjemna energija na odru so dokaz za to, hkrati pa je to le nekaj razlogov, zakaj na koncertu ne smete manjkati. 20. novembra bodo za ogrevanje občinstva pred Tabuji nastopile skupine B.A.K.S., Dry Fish in Big Addiction, predprodaja vstopnic pa bo stekla prihodnji teden.

Gibonni v Celju Po delovnem in uspešnem poletju se Gibonni vrača na radijske valove z novim singlom Zamoli me (možda ti je ispod časti). To je še ena skladba z njegovega novega

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Naveza - Studenček 2. Stanko Petrič - Zaupal sem ti 3. Ans. Slovenija - Moj fant je muzikant 4. Petra in Rok Švab - Prava ljubezen 5. Modrijani - Ti nisi taka 6. Sredenšek sextet - Srečno pot šofer 7. Gorski cvet - Nobena druga 8. Navdih - Polka rolka frajer 9. Katrca - Spogledljivka 10. Petka - Ženin bom

… več na: www.radiovelenje.com

BEATZ & FREAKZ Približuje se osrednja slovenska elektronska prireditev jeseni Beatz & Freakz. Na zabavo vabijo Umek, Valentino Kanzyani, Kevin Saunderson, Eric Prydz, D. Ramirez. Slogan prireditve, ki bo 23. oktobra potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se glasi: Spoštuj preteklost, a glej v prihodnost.

TABU Hkrati z aktualnim singlom Poljubljena na TV postajah že lahko vidite tudi nov videospot, ki je pravzaprav živi koncertni posnetek omenjene skladbe. Spot napoveduje skorajšnji izid DVD-ja z otvoritvenega koncerta njihove turneje februarja v ljubljanskem Kinu Šiška.

albuma Toleranca in hkrati nežna balada, v kateri nastopajo odlični glasbeni gostje. Country pridih skladbi daje sodelovanje Davorja Rodika na pedal-steelu, Nikše Bratoša na mandolini ter Vlatka Stefanovskega na kitari. Videospot za skladbo je bil posnet na dveh razprodanih koncer tih aprila letos v zagrebški dvorani Cibona. Splitski glasbenik bo v okviru koncertne turneje, na kateri predstavlja aktualni album Toleranca, 22. oktobra nastopil tudi v celjski dvorani Golovec.

Vladov krasni novi svet Krasni novi svet je prva skladba s prihajajočega albuma Drevored, ki ga bo Vlado Kreslin izdal v krat-

kem. Avtorski par Kreslin/Tomassini in producent ter multiinstrumentalist Gal Gjurin so posneli raznovrstno ploščo z zanimivimi gosti, kot so pevski trio Insingizi iz Zim babweja, Seve ra Gju rin, angleški kantavtor Allan Taylor, istrski rocker Livio Morosin, Vladov oče Milan Kreslin in mnogi odlični instrumentalisti. Skladbo Krasni novi svet, ki napoveduje prihajajoči album Drevored, že lahko slišite na slovenskih radijskih postajah.

razpadu skupine je John nadaljeval samostojno kariero in med drugim ustvaril mirovniško himno Imagine. 8. decembra 1980, deset minut pred enajsto uro zvečer, ga je pred njegovim domom v New Yorku ustrelil Mark David Chapman, ki je bil zaradi uboja leto kasneje obsojen na dosmrtno ječo, pred nedavnim pa so ameriške oblasti že šestič zavrnile njegovo prošnjo za pomilostitev.

Legendarni beatle John Lennon bi minulo soboto praznoval svoj 70. rojstni dan. Ob tej obletnici so marsikje po svetu pripravili spominske dogodke, posvečene velikanu popularne glasbe. John Winston Lennon se je rodil 9. oktobra 1940 v Liverpoolu. Pri šestnajstih je ustanovil skupino Quarry Men, ki se ji je leta 1957 pridružil Paul McCartney. Leta 1960 sta s Paulom ustanovila skupino Silver Beetles, ki se je kasneje preimenovala v The Beatles, in zaznamovala 60. leta prejšnjega stoletja s prodajo prek milijarde plošč po svetu. Po

V soboto, 16. oktobra, bo v Mladinskem centru Velenje nastopila avstralska country folk rock skupina The Kill Devil Hills. Zasedbo, ki prihaja z zahodne Avstralije, sestavljajo Alex Archer (violina, klarinet, električna kitara, klaviature in vokal), Brendon Humphries (električna in akustična kitara, klaviature in vokal), Steve Gibson (bobni, tolkala in vokal), Steven Joines (električna in akustična kitara) ter Ryan Dux (bas). Skupina, ki je bila ustanovljena leta 2003, neguje mešanico country-rocka, bluesa, folka in punka, tako da njihove skladbe variirajo od žalostnih, v srce segajočih balad, do veseljaških punk poskočnic. Zasedba, ki se lahko pohvali s številnimi nagradami, je doslej izdala tri albume, zadnji pa je izšel septembra lani. Koncert, ki se bo zaradi napovedanega izpada električne energije začel že ob 19.30, organizirata Društvo Špil Velenje in Šaleški študentski klub v sodelovanju z Mestno občino Velenje. Vstopnine ni.

Avstralci v soboto v Lennonova legenda Mladinskem centru

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 12

14. oktobra 2010

se napihujejo, pa ne spravijo iz sebe nobene prijetne viže.

Srečko Meh in Anka Rakun imata nekaj skupnega: oba sta bila župana 16 let, oba se za peti županski mandat nista potegovala. Na nedavnih volitvah pa sta kljub temu nastopila. Oba kot kandidata za svetniško mesto v občinskem svetu. O čem kramljata tokrat? Čvek lahko ugiba, kaj zanimivega pravi Meh Rakunovi: »Anka, sem slišal, da si bila tudi ti uspešna. Slišal pa sem tudi, da si želiš, tako kot jaz, postati druga violina v občini - podžupanja.

Čeprav je letošnji Pikin festival že preteklost, Peter Groznik, koordinator Velenja pri pripravi projekta Evropske prestolnice kulture, z njim ni končal.

Bilo je mirno Popravni izpit V večini občin smo že izvolili župane, ponekod, pravijo, imajo kandidatke in kandidati popravni izpit. Ali ga imajo morda volilci ...

Slabše kot v mlinu

Fotografija je dokaz več, da bo nanj mislil vse leto, saj bo leto 2012 čisto prehitro tu. Peter ima, tako kot Pika, na licih čisto prave pegice. Zakaj že?

Čeprav je Marko Mandić, eden najboljših slovenskih igralcev mlajše generacije, zelo zaposlen, se v rodno Velenje rad vrača. Sploh če se v mestu kaj dogaja. Takrat lahko njegova sinova Voranc in France spoznavata tudi druge dele mesta, ne le Konovega, kjer se družina ZemljičMandić največkrat ustavi. Marko ju zna spodbuditi tako v ustvarjalnosti kot radovednosti, saj ve, da je oboje zelo pomembno.

Ne le da se je letošnjega prvega kroga volitev udeležili malo ljudi, tudi v predvolilnem času marsikje ni bilo čutiti prave zagretosti. Še volilnih plakatov se skoraj nikomur ni ljubilo trgati ali sproščati slikarskih sposobnosti na kandidatih.

Pravijo, da se v mlinu dvakrat pove. A v našem premogovniku morajo že ne vem kolikokrat ponavljati, da imajo dovolj premoga za »šestko«. Očitno v Ljubljani in nekateri drugod res slabo slišijo!

Pred volitvami smo pogosto poslušali zaveze, da morajo župani poslušati občane. A to v večini primerov očitno velja le do izvolitve kandidatov.

Očitna razlika

Sever – Jug

Boruta Meha so nadzorniki razrešili. Srečko Meh se je razrešil sam.

Velenjčani so imeli za kandidata za župana Severja, Celjani med kandidati za občinskega svetnika Juga. Prav. Saj je tudi na karti Velenje malo višje in severneje.

Ime ne pove vsega Ime res vedno ne pove vsega. To, da so kje ali da je kdo zamrznil stavko, še ne pomeni, da stvari niso več pregrete.

Še ena razlika Na mednarodnem tekmovanju godb na pihala smo lahko slišali res prijetne melodije. Za razliko od mnogih kandidatov ali že uveljavljenih politikov, ki

Prazno geslo

Zadovoljstvo Energetiki v ponedeljek niso zamrznili stavke, začasno so jo celo odpovedali. Menda jim je ministrica Darja od tega dneva bolj všeč.

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 13

REPORTAŽA

14. oktobra 2010

Šaleški godbeniki v evropskem vrhu Na 4. mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov iz 7 evropskih držav v kategoriji B najboljša šoštanjska Zarja, v kategoriji A pa Pihalni orkester Premogovnika Velenje – Mednarodna žirija navdušena nad nivojem slovenskih godb Velenje, 4. oktobra – Pet tekmovalnih koncertov v treh težavnostnih kategorijah, lep in bogat spremljevalni program na Titovem trgu, bučno veselje ob razglasitvi nagrad. Tako lahko na hitro strnemo kar štiridnevno dogajanje ob 4. Medna-

letno tradicijo, uspeh na letošnjem tekmovanju je dokaz več, da so godbeniki iz Šaleške doline, ki so tesno povezani z Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega, v samem evropskem in svetovnem vrhu, kar so priznali tudi člani med-

zaznamke. Da občutek redko prevara, je dokazal končni rezultat tekmovanja. Miran Šumečnik, ki vodi šoštanjsko godbo Zarja, je po nastopu v drugi težavnostni kategoriji B pohvalil svoje godbenike in jim čestital za odličen nastop. Tudi

svoji kategoriji, dosegla najvišje število točk, poleg zlatega priznanja pa sta si priborila še posebno pohvalo in glasbeni inštrument, ki ga je poklonil glavni organizator Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. Danijel Leskovic, svetovalec za instrumentalno glasbo pri skladu, je pohvalil Velenje kot dobrega gostitelja, pa tudi šaleško godbeništvo. »Na takih tekmovanjih vsak pričakuje najboljše, zato je ob koncu tekmovanja vedno veselje in razočaranje. A če pogledamo letošnje tekmovanje kot celoto, so imeli vsi orkestri odlične pogoje za nastop. Veseli pa smo lahko, kako močno slovenski orkestri stremijo h kvaliteti. Porast je

in priznani skladatelji in dirigenti - mag. Milivoj Šurbek , mag. Siegmund Andraschek , dr. John Stanley in dr. Leon Bly) nam je po končanem tekmovanju povedal: »Žirija res ni imela lahkega dela, saj se raven igranja pihalnih orkestrov iz leta v leto dviguje. Tudi med letošnjimi udeleženci je bilo veliko orkestrov, ki hitro napredujejo, slovenska raven pa je res visoka. Imamo odlične glasbenike in dirigente, zato ni bilo lahko odločati, kdo je za nianso boljši od drugih. Vesel sem, da je tokrat tekmovanje potekalo v Velenju in da je bila udeležba res mednarodna, saj brez primerjav tudi orkestri ne morejo napredovati. Člani žirije

V najtežji kategoriji A je zmagal Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Mag. Matjažu Emeršiču je priznanje izročil častni občan in dolgoletni vodja istega orkestra Ivan Marin.

Šoštanjska Zarja je slavila v kategoriji B. Dirigent Miran Šumečnik je bil skupaj z godbeniki presrečen, kar je pokazal tudi na odru.

opazen, kar se odraža tudi na tekmovanjih v tujini, tudi svetovnih, na katerih naši orkestri posegajo po najvišjih priznanjih in se lahko postavijo ob bok tudi profesionalnim orkestrom.«

Prvi koncert v spremljevalnem programu tekmovanja je bil v hladnem petkovem večeru koncert Alenke Godec in vojaškega Big banda.

rodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v koncertnem igranju, v katerem se je Velenje izkazalo kot odličen gostitelj. To je bil pravi festival godbeništva, ki ne le, da ima v Šaleški dolini bogato in dolgo-

narodne strokovne komisije. Med tekmovalnimi koncer ti je bila v dvorani velenjske glasbene šole stroga tišina. Koncerte so snemali, strokovna žirija pa je ves čas pregledovala partiture in beležila

mag. Matjaž Emeršič, dirigent nastopajočega Pihalnega orkestra Premogovnika (POP) Velenje v najtežji kategoriji A, je bil po tekmovalnem nastopu več kot zadovoljen. In oba orkestra sta, vsak v

OŠ Šoštanj praznuje 5. obletnico Šoštanj, 5. oktobra – 1. septembra 2005 je odprla vrata nova Osnovna šola Šoštanj. Ob peti obletnici so v šoli pripravili slovesnost, na kateri so predstavili pet let delovanja šole. V sicer pičlih petih letih so dosegli nekaj odmevnih uspehov, organizirali številna tekmovanja in pridobili tudi nekaj laskavih nazivov. V programu so se tokrat namesto učencev predstavili kar učitelji z igranimi točkami, folklornim nastopom in pevskim zborom. Slovesnost so priredili 5. oktobra, na svetovni dan učiteljev. Ravnateljica mag. Majda Zaveršnik Puc je posebej pozdravila Milana Kopušarja, ki je bil župan, ko je občina Šoštanj šolo zgradila, direktorja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj dr. Milana Medveda in dr. Uroša Rotnika, saj obe podjetji v veliki meri pomagata šoli, predstavnico Ministrstva za šolstvo in šport, med

drugim zadolženo tudi za Šoštanj - Barbaro Kresal Sterniša, in župana ter poslanca Darka Meniha. Vseh pet gostov je spretno in hudomušno odgovorilo na vprašanje ravnateljice. Župan in poslanec, tudi sam pedagog, ki je v šolstvu delal več kot triintrideset let (kot učitelj, ravnatelj in pomočnik ravnatelja), pa je med drugim dejal, da je biti učitelj v teh časih zelo naporno, da klasični trikotnik učenec – učitelj – starši postaja dandanes peterokotnik ali včasih tudi še več, saj imajo učitelji ogromno dela z administracijo, tako da je časa za osnovno učiteljsko poslanstvo vedno manj. Župan je še dejal: »Za kvalitetno delo učitelja sta pomembna prijazno okolje in dobri medsebojni odnosi. Šele ko sta izpolnjena ta dva pogoja, lahko učitelj dela tudi s srcem.«

Glasnost in moč ne prinašata več nagrad V tekmovalnem programu je sodelovalo 20 pihalnih orkestrov iz Madžarske, Avstrije, Poljske, Češke, Švice, Hrvaške in Slovenije. Predsednik žirije mag. Nikolaj Žličar (člani so bili svetovno znani

smo imeli podobna stališča. Vedeti morate, da je včasih za godbe veljalo, da se morajo slišati daleč, da igrajo koračnice. To že dolgo ni več tako; danes je to koncertno igranje z zahtevnimi skladbami, ki imajo veliko barv, vsebin in karakterjev. To pa zahteva izvrstno pripravljene glasbenike.« Zagotovo predsednik žirije ni bil v zavidljivem položaju, ker so po mnenju žirije največ pokazali prav glasbeniki iz Šaleške doline, ki so v večini znanje nabirali na velenjski glasbeni šoli. »Bil sem le eden od petih članov žirije in ravno pri oce nje vanju obeh orke strov iz Šaleške doline sem pustil kolege,

13 Mag. Matjaž Emeršič, dirigent POP Velenje: “Zagotovo smo v orkestru zelo zadovoljni, saj smo dosegli kar 96,1 točk. Predvsem pa sem zadovoljen z igranjem orkestra, ki je igral na zelo visoki umetniški ravni, za kar se vsem glasbenikom še enkrat zahvaljujem. Za nas je zlato priznanje s posebno pohvalo potrditev naših dosedanjih rezultatov in dobra popotnica za naprej. Tekmovalni program ni bil lahek, bil je zelo umetniški. Kot kaže, je bil pravi. Zagotovo pa je treba poudariti, da veljajo zahvale za naš uspeh tudi velenjski glasbeni šoli, ki tesno sodeluje z našim orkestrom, pa tudi poslušalcem, ki nas vedno podpirajo. Želim pa si tudi, da bi Festival godb pos tal tra di ci o na len velenjski festival.« Miran Šumečnik, dirigent Zarje: »Vsi v orkestru smo presrečni! Občutek je fantastičen, ves trud, ki smo ga vložili v priprave na tekmovanje, je poplačan. Tokrat smo se odločili za zelo umetniški program in izkazalo se je, da smo se odločili prav. Na koncu smo bili od vseh sedmih orkestrov v naši kategoriji najbolje ocenjeni, 95,2 točk je lep uspeh. Tekmovati doma je lahko prednost ali pa tudi ne, zagotovo pa je bilo dobro, da smo poznali tekmovalno dvorano.«

Poleg JSKD so bili organizatorji dogodka še MO Velenje, GŠ Frana Koruna Koželjskega, Zveza slovenskih godb in podjetje Birt. Župan Srečko Meh je v petek zvečer za dirigente in druge visoke goste pripravil sprejem v velenjski Galeriji, na Titovem trgu pa je v istem času nastopila Alenka Godec in vojaški Big band. Koncert je bil odličen, kot tudi sobotni nastop tria Eroica, ki je na trg privabil še več obiskovalcev kot petkov.

da so najprej povedali svoje, jaz sem se njihovemu mnenju le pridružil. Obe nagradi sta resnično zasluženi,« je še dodal predsednik žirije. Bojana Špegel

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

14. oktobra 2010

Na geodetskih upravah živahno

163-krat udarniško

Rok za popravke obvestil o vrednosti nepremičnin se izteče 25. novembra, za tiste, ki jih bodo poslali po pošti 29. novembra Mnogi so na geodetske uprave prišli že pred 4. oktobrom, a je časa za popravke še dovolj Milena Krstič – Planinc

Velenje, 7. oktobra – Od 4. oktobra lahko lastniki nepremičnin pošljejo na Geodetsko upravo svoje pritožbe ali pripombe na obvestila o poskusnem izračunu vrednosti. To je možno tudi na spletni strani in obrazcu, ki je vpet v brošuro. Čeprav je za ta del na voljo 45 dni, pa so mnogi pohiteli, nekateri pa na območne geodetske uprave s številnimi vprašanji prišli že pred 4. oktobrom, takoj ko so obvestilo prejeli. To ugotavlja tudi Rafael Bohak, vodja Območne geodetske uprave Velenje. »Nekateri obvestila do danes še niso prejeli. Kličejo ali obiskujejo nas tudi ti. Najpogostejši razlog, da obvestila nimajo, pa je, da lastniki nepremičnin na stalnem naslovu nimajo poštnega predala.« Uporabniki prihajajo v glavnem zaradi spreminjanja podatkov o

lastništvu. »S pomočjo dokumentov in v razgovoru z njimi ugotovimo, kak šne so napa ke. Veči no napak rešimo takoj«.Pripombe so različne. »Najpogostejše, da podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju, da ti niso taki, kot so jih dali popisati, marsikdo tudi spregleda, da

V Sloveniji ima 6.103.607 nepremičnin 1.186.030 lastnikov. se na obvestilu stanje podatkov iz evidenc nanaša na junij 2010. Če so med tem prejeli kakršnokoli odločbo oziroma sklep zemljiške knjige, te spremembe seveda niso upoštevane.« Nekatere lastnike, ki so svojo nepremičnino pred časom dali oceniti uradnemu cenilcu, bega, da se ta cenitev bistveno razlikuje od tis-

Premogovnik Velenje organiziral udarniško akcijo - Sodelovalo 163 zaposlenih - Odzivi pozitivni

te, ki je prišla z obvestilom o poskusnem izračunu vrednosti. »Vedeti je treba, da gre v našem primeru za množično vrednotenje nepremičnin po metodologiji, ki je prilagojena poprečni vrednosti na nekem območju. Pri cenitvi posameznih nepremičnin, ki jo opravijo cenilci, so upoštevane vse indivi du al ne last nos ti posa mez ne nepremičnine, elementi, ki določajo vrednost nepremičnine, a jih pri množičnem vrednotenju ne upoštevamo. To je recimo kakovost notranje opreme, podi, tlaki, kopalniška oprema ...«. Lastniki nepremičnin, ki se odločijo za obisk območnih geodetskih uprav, naj s seboj prinesejo ustrezne dokumente (obvestilo ali kak drug dokument). Če pa obvestila niso prejeli in se bodo zaradi tega oglasili pri njih, pa jih prosijo, da s eboj prinesejo dokazilo, da so lastniki nepremičnine.

Zakon bo neposredno vplival na prihodke občin Mestne občine nasprotujejo uvedbi davka na nepremičnine v predlagani obliki – Pri pripravi novega predloga želijo sodelovati Celje, 7. oktobra - Predstavniki mestnih občin Celje, Velenje, Maribor, Ljubljana, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Slovenj Gradec so na delovnem srečanju v Celju govorili o predlogu Zakona o davku na nepremičnine. Pogovore sta vodila celjski in velenjski župan Bojan Šrot in Srečko Meh. Predstavnikom mestnih občin se zdi predlog zakona neprimeren

in nepopoln, zato nasprotujejo uvedbi davka na nepremičnine v letu 2011 v taki obliki, kot je predlagan. Ministrstvo za finance v času priprave osnutka zakona ni izvedlo natančne analize izračunov davka na nepremičnine v primerjavi z obstoječim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tako imajo občine velike težave pri načrtovanju občinskih proračunov za leto

2011, saj dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča predstavlja enega najpomembnejših občinskih izvirnih prihodkov. Mestne občine so sklenile, da bodo ministrstvu predlagale, da postanejo slovenske občine aktiven sogovornik pri pripravi novega predloga zakona, saj ta neposredno vpliva na prihodke občin.

Vesna Glinšek

Rekli so:

Na spod nji pos ta ji nihal ke v Žekovcu je bila v soboto udarniška akcija, ki jo je na pobudo dr. Milana Medveda organiziral Premogovnik Velenje. V njej so sodelovali: člani Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje, Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje, Športnega društva PV, Harmonikarskega orkestra Barbara, Šaleškega alpinističnega odseka Velenje - postaja Celje, Gorske reševalne službe ter zaposleni v Skupini Premogovnik Velenje. Skupaj jih je pomagalo 163. Opravili so osnovna vzdrževalna dela: barvanje ograje, popravljanje stopnic, uredili so parkirišča, odvodnjavanje, posadili rože … »Povsod je znano, da je bilo celo mesto Velenje zgrajeno z udarniškimi akcijami velenjskih rudarjev. Danes so drugi časi. Zato sem še posebej vesel, da so se tej pobudi naši sodelavci množično odzvali. Mislim, da je v teh časih ponovno treba stopiti skupaj. Takrat ko je najtežje, ko je to najbolj potrebno, seveda znamo stopiti skupaj in narediti kaj dobrega,« je povedal pobudnik akcije, direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, ki je na vprašanje, ali lahko v prihodnosti pričakujemo še kakšno podobno akcijo, odgovoril: »Seveda. Po uspehu te sem prepričan, da bomo še našli priložnost za angažiranje pri kakem drugem projektu.« V novozgrajenem hotelu na Golteh bo sicer gostom na voljo 116 ležišč, ob njem pa 32 apartmajev s 160 ležišči.

Ernest Kovač, direktor smučarskega centra Golte: »Nimam besed. Danes svet hiti s polno paro naprej, zato bi človek pomislil, da so tovrstne akcije potonile med preživele. A očit no niso. Odziv je bil več kot odličen in tako množičnega res nisem pri ča koval. Po pripovedovanju organizatorjev pa se je ponujalo še več ljudi, tako da je bila številka že blizu 500, čeprav jih je tukaj 163. A v tem tre nut ku je to šte vi lo zadostno in tudi delo je bilo opravljeno odlično.« Mag. Drago Potočnik, direktor PV Invest: »Z izvedbo projekta moramo biti po eni strani zadovoljni, po drugi pa malo v skrbeh, saj se približuje zima, ki nam lah ko pona ga ja in ogrozi izvedbo. Zato se bomo z vsemi izvajalci v prihodnjih dneh sestali in skupaj poskušali izvedbo projekta vsaj za kakšen dan skrajšati. Vso pozornost bomo zato posvetili temu, da odpravimo tudi morebitne težave, ki bi nastopile prav zaradi vremena.« Bojan Lajlar, član Harmonikarskega orkestra Barbara: »Akcije, kot je današnja, so vedno dobrodošle. Tako se kolektiv združi. Po

eni strani uredimo okolico, naredimo najnujnejša dela, hkrati pa je to tudi oblika dru že nja. Mi smo kosili travo, urejali brižine, obrezovali grmovje …« Simon Dobaj, član Prostovoljne ga indu strij skega gasilskega društva Premogovnika Velenje: »Naša naloga je urediti spod nji del okolice, skupaj z odvodnjavanjem. Sicer pa je akcija vsekakor pozitivna, saj jih sko raj da ni več. Ampak dejstvo je: če se ljudje dogovorijo, se lahko marsikaj postori. Tudi prostovoljno.« Jožica Kaiserberger: »Tudi ženske smo pomagale po svojih najboljših močeh: čistile smo okna, sadi le rože, pometale, barvale … Vzdušje je zelo pozitivno in mislim, da so vsi navdušeni nad akcijo, zato bi bile podob ne akcije dobrodošle. Golte so med nami namreč priljubljene, saj smo na njih začeli smučati že kot otroci. Na Premogovniku sicer opravljam pisarniško delo, tako da mi delo, kot je danes, na svežem zraku, še kako prija.«

mkp

Junija prihodnje leto le iz enega mesta Za vse upravičence denarne socialne pomoči le ena vstopna točka, in sicer center za socialno delo – Podatki iz kar 29 baz Tatjana Podgoršek

Država se je odločila narediti več reda pri socialnih transferjih. V zvezi s tem je sprejela dva zakona, ki bosta stopila v veljavo junija prihodnje leto. Z obema naj bi zagotovila učinkovitejšo in pravično politiko dodeljevanja socialnih transferjev ter dosegla pravično dodeljevanje pravic iz javnih sredstev, poenostavitev sistema, večjo preglednost in učinkovitost ter manjšo možnost zlorab. Za dosego teh ciljev je zadolžila centre za socialno delo. Direktorica velenjskega centra mag. Zlatka Srdoč Majer je povedala, da bo poslej za upravičence do pomoči in za urejanje tovrstnih zadev na voljo le ena vstop na točka. »To bo center za socialno delo in le tu bodo upravičenci urejali ali uveljavljali zadeve v zvezi s socialnimi transferji, ki jih sedaj opravljajo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v lokalni skupnosti, šolah in vrtcih. Podatke o upravičenosti in višini

denarne pomoči bomo lahko črpali iz 29 baz, kar pomeni, da bo možnosti za zlorabo pravic zelo malo, če sploh kaj.« Kot je pojasnila Srdoč Majerjeva, zakona poleg omenjenega prinašata poenotenje meril za ugotavljanje upravičenosti, neupravičeno kopičenje socialnih pravic pa preprečujeta z enotno opredelitvijo oseb, ki se štejejo poleg vlagatelja, ko ta uveljavlja pravico do nekega socialnega transferja. Zaradi teh novosti pričakujejo na centru več sodelavcev. Po predvidevanjih naj bi »ekipo« okrepili

z delavci pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter iz lokalnih skupnosti, ki se ukvarjajo z nalogami s področja socialnih transferjev, ki bodo prešli na center. Na vprašanje, ali si država od nove ureditve socialnih transferjev obeta tudi manj upravičencev in posledično manj denarja zanje, je Srdoč Majerjeva odgovorila: »Na prvi pogled ocenjujem, da ne bo prišlo do bistvenih razlik. Praksa bo precej bolj točno odgovorila na vaše vprašanje.«

Pravice iz javnih sredstev, kot imenuje denarne transferje predlog zakona, so: denarni prejemki (otroški dodatek, denarna socialna pomoč - k tem bodo po novem sodile tudi državne pokojnine, varstveni dodatek, državna štipendija) ter subvencije in plačila (znižanje plačila za programe vrtcev, dodatna subvencija malice za učence in dijake, subvencija prevozov za dijake in študente, oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev, prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika, subvencija najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje).

Utrinek z udarniške akcije …

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

14. oktobra 2010

Odplaknili smrad in razbremenili okolje V KS Kavče so dobili novo malo čistilno napravo, ki sploh ni majhna, saj se bo nanjo lahko priključil tudi del naselja, ki doslej ni bil Velenje, 6. oktobra – Prejšnjo sredo popoldne tudi dež ni mogel skaliti veselja ob novi, največji letošnji pridobitvi za krajane KS Kavče. Namenu so namreč predali malo čistilno napravo, ki so jo postavili na mestu stare, pod športnim igriščem. Ne le da v bližini te velike ekološke pridobitve ne bo več

tilna naprava kapaciteto 500 populacijskih enot (PE). »Prejšnja čistilna naprava je bila dotrajana in premajhna. Nova ima 200 populacijskih enot več kot prejš nja, kar pomeni, da bomo lahko na to čistilno napravo priključili še del kraja, ki doslej ni bil priključen. Tudi odvodni potok Tajnova bo poslej

prava rešitev za reševanje komunalnih odplak, zato jih bodo v MO Velenje še gradili. Sploh v bolj razpršenih območjih, kjer bi bila gradnja javnega komunalnega omrežja predraga. Predsednik sveta KS Kavče Oto Brglez je tik pred iztekom svojega mandata delil srečo s krajani. Pove-

Čistilno napravo v Kavčah so namenu predali dobesedno pod dežniki. Krajani so je zelo veseli, še bolj pa bodo, ko bodo dobili v kraj novo dovozno cesto.

smrdelo, omogoča tudi razvoj kraja in nove priključitve, kar je za kraj, kjer je interes za gradnjo še vedno precejšen, velikega pomena. Zato so jo s pesmijo pospremili tudi člani moškega okteta Kavče. Kot je na priložnostni slovesnosti ob predaji namenu povedal direktor Komunalnega podjetja Velenje Marjan Jedovnicky, ima nova čis-

čist, krajani pa bodo živeli v bolj čistem okolju. Investicija je bila poplačana iz takse za obremenjevanje voda, torej iz okoljske dajatve, ki je sestavni del mestnega proračuna.« Vrednost investicije ni bila majhna, saj je mala čistilna naprava stala kar dobrih 257 evrov. Izvajalec del je bilo podjetje Nivig. Župan Srečko Meh je poudaril, da so prav majhne čistilne naprave

dal je: “To je letos poleg doma krajanov zagotovo največja pridobitev v Kavčah. Dom je bil energetsko zelo potraten, zato bo po obnovi bolj prijazen. Tudi zato, ker smo postavili oder za prireditve in obnovili notranjost. Pripadajoče zemljišče k domu je zelo majhno, zato si želimo ob njem urediti več parkirišč. Pa tudi dom bi radi malo razširili, zato bi radi odkupili del

zemljišča v bližini. Poleg tega ‘legaliziramo’ športno igrišče, ob gradnji kanalizacijskega omrežja je bilo igrišče narejeno na hitro in nelegalno. Zato je prav, da ga legaliziramo in potem dogradimo z objekti, ki jih igrišče potrebuje.«

Nova dovozna cesta ostaja največja želja Ozko grlo pa še vedno ostaja dovoz v Kavče, saj je cesta takoj po odcepu z državne ceste Velenje-Šentilj zelo ozka, dotrajana in nevarna. Zato je največja želja krajanov prav ureditev te ceste. Sploh, ker so po njej med obnovo ceste proti Šentilju zvozili veliko gradbenega materiala, uporabljali pa so jo tudi za obvoz med enoletno gradnjo. Na to je v svojem govoru opozoril tudi Oto Brglez, ki je ob tem dodal, da gre za plazovito območje, zato bo potrebno pilotiranje terena, kar bo investicijo močno podražilo. »Vedno je težava denar in tudi tukaj je tako,« je še dodal Brglez. Župan Srečko Meh pa nam je povedal: »Investicija pri razširitvi in posodobitvi dovozne ceste v Kavče res ne bo majhna. Načrte posodabljamo, novi naj bi prinesli cenejšo izvedbo, saj smo nove projekte naročili tudi zato, ker smo prve pripravili, ko je bilo v proračunu še več denarja. Mislim, da bo investicija prišla na vrsto v novem mandatu in da bo v štirih letih končana.« Bojana Špegel

Včasih je bolj pomemben obstoj stvari kot stvar sama Rudniški stolp, ki je bil zgrajen v istem času kot Eiff lov stolp v Parizu, dobiva novo podobo Če stari rek pravi, da stvari in besede odnese veter in da ostane le tisto, kar je ohranjeno in zapisano, potem to zagotovo velja tudi za rudniški stolp nad jaškom Škale v Velenju iz leta 1888. Ta je služil in še služi za prevoz zaposlenih in materiala v podzemni del jame Škale, zadnjih 11 let pa predvsem za prevoz obiskovalcev Muzeja premogovništva Slovenije.

nu tega zakona vpisan v Register kulturne dediščine. Leta 2007 je na pobudo Celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine svet Mestne občine Velenje sprejel sklep, da se objekti v okviru Starega jaška razglasijo za tehnični spomenik lokalnega pomena.

Podoba Starega jaška iz leta 1925

Z obnovo jaška v letu 2010 se želijo čim bolj približati nekdanji podobi rudniškega stolpa.

Je eden redkih tako dobro ohranjenih tehničnih spomenikov, ki še zmeraj obratuje vse od svoje postavitve pred 122 leti. Lahko smo ponosni, da smo ga uspeli ohraniti v tako dobrem stanju. Kompleks rudniškega jaška je varovan po Zakonu o varstvu kulturne dediščine ter je po 11. čle-

Ob raziskovanju slikovnega gradiva starega rudniškega jaška smo predlagali, da se stolp jaška obnovi tako, da se čim bolj približamo avtentičnosti, za kar nam je služila fotografija iz leta 1925. Predlog je uprava Premogovnika Velenje, ki muzej tudi upravlja in financira, potrdila. Najprej je bila v pomladanskem času zame-

njana streha stavbe rudniškega jaška, v septembru pa so člani Šaleškega alpinističnega odseka pričeli obnovo - konstrukcijo stolpa in strehe (čiščenje in barvanje s tremi sloji zaščite). V oktobru bomo del stolpa prekrili s prozorno oblogo iz polikarbonatnih plošč. S tem bomo znova zagotovili, da bo vidna konstrukcija, s čimer se bomo približali večji avtentičnosti stolpa. Z razvojem turističnih in športnih zmogljivosti v okolici območja Starega jaška bi stari rudniški stolp lahko postal simbol oziroma osnovna točka pogleda s severne, vzhodne in zahodne strani stolpa. Poleg obnove stolpa bo treba zagotoviti tudi obnovo in ohranitev ostalih sestavnih delov, ki so nujni za obratovanje kompleksa starega rudniškega jaška. Letos je bilo sicer v območju Muzeja premogovništva Slovenije opravljenih več obnovitvenih del, tako objektov kot strojev in naprav. Razširjen je bil Bergmandelčev salon in obnovljena najgloblje ležeča jedilnica v Sloveniji, obnovili smo jamski vlak za prevoz obiskovalcev, na novo je bil urejen dohodni pločnik do muzeja, dokončali smo tudi geološki steber kamnin Šaleške doline. Poleg tega smo delno preuredili zbirko slovenskega premogovništva in pričeli urejati galerijski prostor v Beli garderobi. Letos smo začeli uporabljati slogan »Ohranjamo premogovniško dediščino«, ker se zavedamo, kako pomembno je ohranjati in predstavljati razvoj in posebnost naše dejavnosti javnosti. Ta slogan ima svoj pomen tudi v konkretnih delih. Stojan Špegel, vodja Muzeja premogovništva Slovenije

Obnovili mrliško vežico Paški Kozjak, 7. oktobra - Pred tednom dni so tri občine mejnice spet dokazale, da dobro sodelujejo. Na vrhu Paškega Kozjaka so točno opoldne predali namenu obnovljeno mrliško vežico, kapelo, popravili pa so tudi del ograjnega zidu pokopališča. Obnovo so financirale MO Velenje, Dobrna in Mislinja. Skupna vrednost investicije je bila skoraj 47 tisoč evrov, vse tri občine pa so financirale enak delež. Izvajalec del je bil Slavko Vrhovnik, s. p. Domačini so nove pridobitve zelo veseli. bš

V Črnovi končali kanalizacijsko omrežje Velenje, 4. oktobra – Prejšnji ponedeljek popoldne so namenu predali novozgrajeno kanalizacijo ter obnovljena vodovod in cesto v naselju Črnova. MO Velenje in Komunalno podjetje Velenje sta zgradila kanalizacijo tako za potrebe obstoječega naselja, kjer je trenutno 41 objektov (od tega sedem v krajevni skupnosti Bevče, ostali v Vinski Gori) kot tudi za novo načrtovano poselitev. V sklopu gradnje kanalizacije so obnovili tudi tri ceste – odcep Simončič (v dolžini 358 metrov), javno pot Črnova 52 a – 45 (v dolžini 158 metrov) ter javno pot Krajnc (v dolžini 115 metrov). Vrednost celotne investicije je kar dobrih 406 tisoč evrov. Na gradnjo kanalizacije pa se že dolgo pripravljajo v KS Bevče, kjer so jo prve hiše dobile prav v okviru že končane izgradnje v Črnovi. Predsednica sveta KS Bevče Irena Friškovec nam je povedala: »Na izgradnjo kanalizacije se res že dolgo pripravljamo, letos pa se je projekt premaknil z mrtve točke. Priprave na izgradnjo kanalizacije v Bevčah še vedno ne potekajo s takšno hitrostjo, kot si želimo. Za spodnji del naselja so gradbena dovoljenja že pridobljena, v zgornjih Bevčah pa jih še pridobivamo. Želimo si, da bi tudi Bevče do leta 2017, ko naj bi bilo povsod poskrbljeno za odvajanje odplak, bile priključene na javno kanalizacijsko omrežje.« bš

Deliti skrb Drugo soboto v oktobru v Sloveniji obeležujemo svetovni dan hospica. Tema letošnjega je bila Deliti skrb. Območni odbor hospica Vele nje ga je zazna moval s pogovorom ‘Živeti in umirati v prijaznem okolju’ v prostorih novega wellness centra v Topolšici pred tednom dni. Slavica Avberšek, predsednica omenjenega območnega odbora, je povedala, da je osnovno poslanstvo odbora omogočiti neozdravljivo bolnim dostojanstveno in kvalitetno življenje do konca tam, kjer si želijo in kjer se počutijo varne in sprejete. Bolnikovi družini pa omogočiti podporo, da zmorejo oskrbo bolnika in lastno pot spoprijema z izgubo in žalovanja. »Že od ustanovitve dalje pred 13 leti je tako med našimi prednostnimi nalogami spregovoriti o smrti, umiranju, žalovanju v našem okolju. Nekaj več klicev na to temo imamo, tudi v naše prostore v velenjskem zdravstvenem domu v času dežurstev prihaja na pogovor več ljudi, a še vedno premalo. Kajti na terenu zaznamo stiske, zavračanje smrti kot sestavni del življenja. V zvezi s tem nas čaka še kar nekaj dela.« Korak dlje so v prizadevanjih glede spremljanja umirajočih in njihovih svojcev ter pri podpori žalujočim. Letos jim je namreč poleg ponedeljkovih individualnih svetovanj uspelo oblikovati tudi sku-

pino za žalujoče. Trudijo se vključiti otroke, ki so doživeli izgubo najbližjih, v tabor za žalujoče otroke, ki ga organizira Slovensko društvo hospic. Ves čas izvajajo zagovorništvo ter se pripravljajo na akcijo slovenskega hospica ‘Kako ne želim umreti’. Z njo naj bi vsakemu posamezniku omogočili vnaprejšnje odločanje o tem, ali želi ali ne želi oživljanja, invazivnih posegov, ko nastopi bolezen, in podobno.

Slavica Avberšek: »Na kakovost umiranja vpliva veliko faktorjev.«

Za zdaj je v območnem odboru 10 prostovoljcev, želijo si pridobiti nove. Tiste, ki čutijo, da jih to področje zanima, vabijo na dodatno izobraževanje, ki se bo začelo 11. novembra v Slovenj Gradcu. tp

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 16

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

14. oktobra 2010

Zanimivo družabno srečanje Člani medobčinskega društva gluhih in naglušnih namenjamo veliko pozornosti tudi medsebojnemu spoznavanju in druženju. Pred dnevi smo se zbrali na družabnem pikniku pri enem od članov na vrhu Dobrovelj. Z zanimanjem smo si ogledali kmetijo, s katere se je nudil tudi lep pogled na okolico - na Mozirje, Golte, okoliške hribe in celo zgornjo Savinjsko dolino. V veliki sobi za goste smo se okrepčali z golažem in doma pečenim kruhom, seveda smo vse sku-

paj zalili z dobro pijačo. Zaigrala je tudi har monika našega člana Franca Jurka. Nekaj časa smo se lepo vrteli, nato smo stopili tudi v tamkajšnjo cerkev svetega Urbana, kjer smo se za kratek čas tudi duhovno poglobili. Prvič je omenjena leta 1426 in je zavetnica vinogradnikov in sadjarjev. Je majhna in lepo urejena ter zanimivo poslikana, leži pa na nadmorski višini 661 m. Med potjo nazaj na kmetijo smo uživali v nabiranju gob. Izlet pa smo popestrili še z družabnimi igrami: izvedli smo žrebanje vseh

V Velenju bodo snemali film

članov za družabne igre. Pomerili smo se v vleki vrvi na travi, metanju žoge na koš, skakanju na razdalji z vrečo in tekom ter sukanju okrog kola. V večernih urah smo se odpravili nazaj v dolino polni lepih trenutkov in spominov. Za organizacijo srečanja in piknika pa se zahvaljujemo Marjanu, ženi Mariji ter Silviji, Anji in Moniki za odlično postrežbo. F. F.

V ponedeljek popoldne vabijo na avdicijo za statiste v komediji z delovnim naslovom Kviz – Se želite pridružiti odlični igralski ekipi? Velenje, 12. oktobra - TV Slovenija in Studio Arkadena snemata celovečerni televizijski film z delovnim naslovom Kviz v režiji Klemna Dvornika. V filmu igrajo Jonas Žnidaršič, Zvezdana Mlakar, Peter Musevski, Saša Pavček, Jure Drevenšek in drugi. Zgodba filma se med drugim odvija tudi v Velenju. Snemanje na različnih lokacijah po mestu bo potekalo med 5. in 15. novembrom 2010. In kakšna je zgodba filma? Komedija je zastavljena rahlo

nostalgično, dogaja se v Velenju v 80-ih letih prejšnjega tisočletja. Vse se začne, ko oče Novak, delavec Gorenja, za "zasluge" v tovarni, kjer dela, dobi barvni TV, istočasno pa mati in hčerka skrivaj družino prijavita na Kviz, pramater vseh kvizov, ki se dogaja na (tedaj) edini TV. Oče Novak in pubertetni sin nad sodelovanjem v kvizu nista preveč navdušena, vendar ženski princip v družini zmaga … Sledi seveda veliko komičnih zapletov. Statisti, ki jih bodo izbrali na

Iskali smo Tačka Velenje, 5. oktobra – Prejšnji teden je bil teden otroka. V Vrtcu Velenje, v enoti Lučka, so se strokovne delavke odločile, da otroke vključijo v projekt, ki jim bo približal različne medije, od radia, časopisa, televizije do interneta. Letošnja tema tedna otroka je bila namreč povezana prav z mediji in otroki.

Kar 152 udeležencev Šmartno ob Paki – Vaška skupnost Mali Vrh v občini Šmartno ob Paki, ki jo vodi Bojan Holešek, je minulo soboto organizirala tradicionalni pohod po mejah vaške skupnosti. Letošnjega se je udeležilo kar 152 pohodnikov. Najmlaj-

ši je štel 3 leta, najstarejši blizu 70. Organizator je tudi tokrat poskrbel za prijetno druženje. Vsi pohodniki so prejeli kape, za popotnico rogljiče in sendviče, tudi brez pijače niso bili, in seveda degustacije novega mošta, na cilju pa je bil

avdiciji v ponedeljek, 18. oktobra, v dvorani Centra Nova od 14. do 17. ure, bodo igrali po pol dneva (predvidoma 6 ur), delo pa je honorarno. Za lažjo odločitev naj vam zaupamo, da vam ne bo treba govoriti v kamero, največkrat se statisti pojavijo v ozadju. Več informacij pa boste dobili na avdiciji sami, še sporoča ekipa filma Kviz. bš

V sredo dopoldne smo malčkom v Lučki predstavili, kako jim lahko v tedniku Naš čas in na radiu Velenje pomagamo poiskati kužka Tačka. Skupaj z otroki smo sestavili oglas za Naš čas, Tačka pa so, vsak po svoje, opisovali tudi v radijski mikrofon. Bili so simpatični in radovedni, mi pa veseli, ker so lokalne medije spoznali na igriv, njim razumljiv način. bš

obvezno kos pečenega odojka ali čevapčičev. Udeleženci so se ob jeda či in pija či pomen kova li o lepem vremenu in volilni nedelji kar do sredine popoldneva, na pohod pa so se podali ob 9. uri. Tp

Otroci v vrtcu Lučka so narisali pogrešanega kužka Tačka in pripravili oglas za Naš čas. Iskali pa smo ga tudi na radiu Velenje. Z mikrofonom so se mnogi srečali prvič, verjetno pa ne zadnjič.

Dobrodošlica prvim letnikom na Rudarski šoli Velenje, 8. oktobra - Dijaki 3. letnikov Rudarske šole – geotehniki in okoljevarstveni tehniki – so v petek pripravili dijakom 1. letnikov nekaj preizkušenj, da bi »fazane« po dijaško sprejeli v srednješolske vrste. V sončnem dopoldnevu so se podali na pot, ki je vodila izpred Rdeče stavbe ŠCV do spomenika Rudarja v središču mesta, naslednja postaja je bila v Sončnem parku, zaključni del pa ob jezeru v Okoljevarstvenem gaju. Novinci so preizkušnje dobro prestali in tudi zaobljubili so se – geotehniki svojemu vzorniku Rudarju v duhu kameradstva, okoljevarstveni tehniki pa okolju in ponovno povedali, da planet Zemlja lahko resno računa na njih. Na koncu so se okrepčali še z vročim kostanjem.

Ko cvetje spregovori

Na pohodu so družili prijetno s koristnim.

ŠŠK Za nami je prije ten, irsko -keltsko obarvan vikend. V petek, 8. 10. 2010, je Šaleški študentski klub gos til sku pi no Hap py Ol'Mcweasel, ki so v eMCe Placu ob zvokih harmonike, banje, viole, kitar in bobnov pričarali

pravo irsko-keltsko vzdušje in naredili odličen žur. V soboto, 8. 10., smo se člani ŠŠK-ja odpravili na že tra di ci o nal ni noč ni pohod na Koželj z baklami, veliko dobre volje in udobnimi planinskimi čevlji. Ta teden je ŠŠK organiziral tudi spoznavne večere za vse študente in študentke po večjih izobraževalnih središčih po Sloveniji. V ponedeljek je bil organiziran spoznavni večer za študente na Primorskem, v torek za študente v Ljubljani, včeraj so se družili in spoznavali mariborski študentje, danes (v četrtek)

pa se spoznavni večer šaleških študentov nadaljuje v Velenju v eMCe Placu. Jutri vabljeni vsi ljubitelji taroka, da se nam pridružite na Tarok turnirju, ki bo pred eMCe Placom od 16. ure naprej. Zvečer bomo nadaljevali z glasbo in druženjem. V soboto, 16. 10., pa prirejamo z Mladinskim centrom Velenje in Društvom Špil zelo dober koncert avstralske folk rock skupine The Kill Devil Hills, ki ga ne smete zamuditi. Se vidimo! Nastja Stropnik Naveršnik

Jesensko urejanje grobov Približuje se čas, ko se bomo poklonili mrtvim. Mnogi bomo v teh dneh urejali grobove. Poleti cvetoče enoletnice se bodo umaknile dvoletnicam ali trajnicam. Rastline, ki so okrasne v listju, in tiste, ki so okrasne v cvetju, lahko posadimo v grafičnih vzorcih. Lahko pa prisluhnemo hor tikultur nim smernicam, ki trenutno narekujejo zasaditve, ki so videti na prvi pogled naključne, pozoren opazovalec pa hitro odkrije, da gre za premišljen izbor rastlin, ki so smiselno uvrščene v celotno kompozicijo. Primer zasaditve je prikazan na sliki, na kateri nosijo izbrane rastline tudi simboliko. Trpek

del življenja simbolizirajo češmini. Obdobje mladosti, ko je človek poln moči, zdravja in idej, predstavljajo cvetovi ameriškega slamnika. Na mestih je posajen bršljan, ki že od srednjega veka simbolizi-

ra večno prijateljstvo. Ostali prostor zapolnjujejo timijani, hojhere in trave. Zasaditev zaključujejo tem no rde če olis ta ni bez gi ob nagrobnem kamnu. Nataša Dolejši

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT

14. oktobra 2010

S točkama tudi iz Trebnja

novem ber, v tek mi 7. kro ga pa bodo v soboto (23. oktobra) gostovali v Ribnici.

Poraz s Krko

V pokalu EHF z Našicami Rokometaši Gorenja, slovenski podprvaki, nadaljujejo sijajen niz Rokometaši Gorenja so tudi po petem krogu še vedno edino neporaženo moštvo v prvi ligi in še naprej sami na vrhu lestvice. Gostovali so pri vedno neugodnem Trimu in ga premagali nepričakovano visoko, kar s sedmimi goli razlike (35 : 28). Tekma je bila na trenutke dokaj napeta, pa tudi preostra. Ob dobri obrambni igri so gostje hitro povedli z 2 : 0, po slabih desetih minutah igre pa je njihovo vodstvo zna ša lo že 6 : 2. Že v uvod nih minutah je moral za dve minuti na klop Nikola Manojlovič, za katerega je bilo konec tekme zaradi tret-

je izključitve že v 35. minuti. V 22. minuti jo je skupil Marko Bezjak, ki je prejel hud udarec v obraz in se ni več vrnil na igrišče. Takoj za tem sta sodnika poslala na ohladitev še Janeza Gamsa in enega od domačih igralcev. Še preden se je iztekla kazen Gamsu, pa se mu je na klopi že drugič na tekmi pridružil Manojlović. Prekinitve so se vrstile. Zaradi grobe igre je skoraj v vsakem napadu nekdo obležal na parketu. Doma či so ob dob rih obrambah Imperla (skupaj 16, od tega je zadržal dve sedemmetrovki) in nezadržnega Saša Skubeta celo povedli z 9 : 8, vseeno pa so

Nadaljevanje črnega niza Na težko gostovanje v »atomsko mesto« so se Šmarčani odpravili brez Jova Kraljeviča in Senada Jahića. Medtem ko je prvi na enem zadnjih treningov staknil neugodno poškodbo, pa je med drugim in trenerjem menda nastal »kratek stik«. Škoda, kajti za čvrsto ekipo Krškega, domači so zmagali s 3 : 0, bi bili izkušeni igralci še kako potrebni. To se je pokazalo kmalu na začetku, saj so Šmarčani le težko parirali domačim. Sicer so bili ti brez večjih priložnosti, a so imeli

terensko premoč. Medtem gostom igra nikakor ni stekla, v glavnem je žoga zamenjala lastnika že pri drugi ali tretji podaji. Potem se je zgodila še 21. minuta, ko se je sodnik na hitro odločil za najstrožjo kazen po dvoboju branilca Šmartnega ter domačega napadalca. Domači so povedli z 1 : 0. Sledilo je nekaj bolj obetavnih šmarških minut in izrazita priložnost za izenačenje Matevža Lenovška. V drugem delu podobna slika. Še naprej bleda igra gostov, kot da so imeli pretežke noge. Že v

Na vrhu brez sprememb Nogometaši Šoštanja so v 8. krogu v Rogatcu upravičili svoj sloves in zmagali s 3 : 0. Kljub temu niso zmanjšali zaostanka za Zavrčem, saj s tekmo manj za njim še vedno zaostajajo za šest točk. Vodilno moštvo lige je tudi v tem krogu nadaljevalo niz odličnih iger. Tokrat so s petico odpravili Slovenjgradčane. Mnogi spremljevalci tekmovanja v

tej ligi pa najbrž že premlevajo, kdo bo Zavrčane ustavil. Po tem, kar so doslej pokazali, pa bo to zelo težko. Šoštanjčani so nogometašem Mons Claudiusa že v 14. minuti z redko videnim zadetkom Nikole Bulajića potlačili upanje na presenečenje. Visoki gostujoči branilec je z glavo poslal žogo v prečnik, od tam se je odbila domačemu vratarju v hrbet,

Začetek košarkarskega ... Po dolgih pripravah, ki so jih začeli že sredi avgusta, bodo košarkarji Elektre Esotecha v soboto začeli nastopati v državnem prvenstvu. V prvem krogu čaka šoštanjske košarkarje gostovanje v dvorani Tabor pri ekipi Maribor Messer. »Mi v ekipi nimamo zvezdniških igralcev, imamo pa močan kolektiv in s takšno igro in pristopom bomo premagovali na papirju boljše nasprotnike,« je po eni od prijateljskih tekem dejal šoštanjski strateg Dušan Hauptman. Že v torek, 19. oktobra, bodo Šoštanjčani začeli tudi nastope v pokalnem tekmovanju, ko se bodo v svoji dvorani v Šoštanju ob 20. uri pomerili s ekipo Rogaške.

po prvem polčasu bili gostje boljši za dva gola. V 35. minuti sta sodnika še tretjič izključila Manojlovića. Bojeviti domači igralci pa so takoj za tem rezultatsko ujeli goste, saj so izenačili na 18 : 18. Kljub vsem izključitvam so gostje ostali zbrani. Ko so z delnim izidom 3 : 0 ušli domačim za štiri gole, so dokončno zlomili njihov odpor, prednost pa so do konca tekme še povišali do 35 : 28. V sredo (20. 10., ob 19.00) bodo rokometaši Gorenja v pokalni tekmi gostili Branik Maribor. Tekmo 6. kroga s Pivovarno Laško so na željo Celja nov pre loži li na 17.

ni važno, koga je žoga zadela v glavo, vendar je dobila čudno parabolo leta in končala za hrbtom presenečenega Tadeja Pusovnika. To je pomenilo končnih 3 : 0 za domače in nova težava za goste. Res upanje umira zadnje, toda tega je čedalje manj. Mogoče lahko nedelja prinese vsaj malo olajšanja, ko prihajajo v goste Belokrajnci. Šmarčani morajo enostavno strniti vrste, pozabiti na težave, ki jih pestijo, in začeti zmagovati. Toda za to morajo pokazati veliko več, kot so v Krškem.

od njega pa v mrežo. Hitro vodstvo domačih ni zbegalo, zaigrali so veliko bolje, imeli do konca prvega dela in nato tudi na začetku drugega polčasa nekaj priložnosti za izenačitev, na srečo gostov pa so bili njihovi napadalci nenatančni pri strelih proti vratarju Damirju Mušiču. Po slabih dvajsetih minutah igre v drugem delu pa so se Šoštanjčani otresli skrbi glede zmage, ko je po lepi akciji Žan Špacapan potrdil vodstvo. Spet so prevzeli pobudo in v sodnikovem

dodatku je za gladko zmago zadetek dodal še Obu, ki je prišel v igro sredi drugega polčasa. Včeraj, v sredo, 13. oktobra, so šoštanjski nogometaši na svojem štadionu gostili nogometaše Šmarja pri Jelšah v zaostali tekmi petega kroga, ki je bil zaradi hudih nalivov prestavljen. V soboto pa bodo v tekmi 9. kroga gostili (začetek tekme bo ob 15. uri) ekipo Podvince.

... in odbojkarskega prvenstva Državno prvenstvo začenjajo odbojkarji v 2. državni ligi. V prvem krogu se bodo v soboto, 16. oktobra, ob 19. uri odbojkarji Šoštanja Topolšice v svoji dvorani pomerili z ekipo Lubnika iz Škofje Loke. Šoštanjski odbojkarji so uspešno preskočili prvo oviro v pokalnem tekmovanju, ko so s 3 : 0 na gostovanju premagali ekipo LIP Poljčane, sinoči pa so se v Šoštanju v četrtem krogu tega tekmovanja pomerili s prvoligaško ekipo Krke iz Novega mesta. tr

Tako so igrali Trebnje - Gorenje 28:35 (14:16),

Dušan Hauptman

Rokometaši gorenjskega Velenja se bodo v 3. krogu pokala Evropske rokometne zveze (EHF) pomerili s hrvaško ekipo Nexe, je določil torkov žreb na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju. Tekmi s Hrvati, z ekipo iz Našic, ki jo vodi nekdanji slovenski selektor in tre ner Celja Pivovar ne Laš ko Kasim Kamenica, bosta 20. ali 21. novembra v Sloveniji ter 27. ali 28. novem bra na Hrvaš kem. "Čakata nas dve težki in negotovi tekmi, na katerih bo štel vsak gol. Našice so druga najmočnejša ekipa na Hrvaškem, z dobrimi posamezniki in trenerjem, ki odlično pozna slovenski rokomet," je o žrebu dejal Bran ko Tam še, tre ner Gorenja.

51. minuti je 25 m od svojih vrat spodrsnilo Sebastjanu Jelenu, ki je žogo tako rekoč podaril domačim, ki so tako povedli z 2 : 0. Menjave v šmarških vrstah so sicer prinesle nekaj bolj ambiciozno igro, vendar brez potrebne realizacije. Res je težko razumeti, kako težko Šmarčani zadenejo nasprotnikovo mrežo, in priložnost zamujena ne vrne se nobena. Po drugi strani pa praktično vsaka bolj nevarna situacija pred njihovimi vrati pomeni skoraj gotovo zadetek. Tako je bilo tudi v 71. minuti, ko sta na predložek iz prostega strela startala gostujoči branilec in domači napadalec. Res

1. SRL, 5 krog Gorenje: Gajić (6 obramb), Skok (5 obramb – 1x7 m), Bezjak 1, Manojlovič 1, Rutar, Cehte 5, Miklavčič 7, Musa 6, Golčar 5 (1), Gams 4, Bajram 1, Nosan 2, Šimič 3 (1). Izključitve: Gorenje: 16 minut (35. minuta, rdeči karton Nikola Manojlović –3x2), Trimo 8 minut. Rdeči kartoni: Gorenjac (22), Manojlović (3., 3X2) Sedemmetrovke: Gorenje 4 (2), Trimo 5 (3). Drugi izidi: Celje Pivovarna Laško - Šmartno Herz Factor banka 42:29 (19:15); Slovan Jeruzalem Ormož 30:31 (14:15), Krka - Loka 35:34 (17:17), Ribnica Riko hiše - Cimos Koper 28:33 (12:19), Maribor Branik : Slovenj Gradec 25:20 (15:11). Vrstni red: 1. Gorenje 10, 2. Celje PL 8, 3. Cimos Koper 8, 4. Loka 6, 5. Maribor 6, 6. Trimo 4, 7. Krka 4, 8. Jeruzalem Ormož 4, 9. Slovenj Gradec 4, 10. Slovan 2, 11, Ribnica RK 2, 12., Šmartno 2.

1. ŽNL, 6. krog ŽNK Rudar Škale - ŽNK Dornava 7:0 (4:0) Rudar Kale: Strassnig, Bric (od 80 Martinovič), Sadikaj, Blazinšek (od 75 Kač), Levačič, Murič, Sevšek, Žganec (od 68. Tič), Antolič (od 56. Wieser), Robnik (od 71. Dervič); Strelke: 1:0 Levačič 11m (3), 2:0 Žganec (26), 3:0 Robnik (28), 4:0 Žganec (40),

5:0 Murič (47), 6:0 Wieser (84), 7:0 Wieser (89). Drugi izidi: Krka - ŽNK Pomurje Beltinci 6:0, HV TOUR Slovenj Gradec - Maribor 2:0, Velesovo Kamen Jerič - ŽNK Jevnica 1:6. Vrstni red: 1. Krka 18 (36:1), 2. Rudar Škale 13 (23:6), 3. Slovenj Gradec 12 (18:9), 4. Pomurje Beltinci 10 (21:13), 5. Jevnica 8 (18:11), 6. Maribor 6 (9:16), 7. Velesovo 3 (6:35), 8. Dornava 0 (2:41).

2. SNL, 10. krog Krško - Šmartno 1928 3:0 (1:0) Strelci: 1:0 Urbanč (21, 11 m), 2:0 Mitič (51), 3:0 Drnovšek (71). Šmartno 1928: Pusovnik, Veler, Kramar, Grešovnik, Kompan, Bojović (od 72. Volk), Podbrežnik (od 57. Mahmutović), Lenošek (od 57. Vasić), Jelen, Podgoršek, Mujanovič. Trener: Stanko Božičevič Drugi izidi: Roltek Dob – Aluminij 0:2 (0:0), Bela krajina – Garmin Šenčur 6:1 (3:1), Labod Drava – Dravinja Kostroj 1:4 (0:3), Interblock - Mura (tekma bo 3. novembra). Vrstni red po 10. krogu: 1. IB Interblock (9) 20, 2. Aluminij 18, 3. Dravinja 18. 4. Bela krajina (9) 15, 5. Drava 15, 6. Šenčur 13, 7. Krško (9) 12, 8. Mura 05 (9) 11, 9 Dob 8, 10. Šmartno 1928 4. 11. krog: nedelja, 17. oktobra: Šmartno 1928 – Bela krajina.

V tretjem krogu 1. namiznoteniške lige so se igralci NTK Tempa Velenje pomerili z NTK Krko Iz Novega mesta in izgubili z 2 : 5. Skoraj vsi izidi, razen enega, so se končali s 3 : 0, a večina v korist Novomeščanov.

Miha Kljajič je izgubil proti Urošu Slatinšku in Janezu Petrovčiču, ki sta premagala tudi prvega igralca Tempa Žiga Jazbeca, prvi s 3 : 0 in drugi s 3 : 2. Jazbec je premagal Tilna Novaka in pridobil prvo točko Tempu, drugo pa je prav tako z zmago proti Novaku pridobil Patrik Rosc. Slednji pa je izgubil proti prvemu igralcu, sicer Velenjčanu Slatinšku. Ekipa Tempa je sicer igrala v okrnjeni postavi, saj je bil poškodovan drugi igralec Jure Slatinšek, kar se je po besedah trenerja Jazbeca močno poznalo in vplivalo na končni izid. V naslednjem krogu bodo gostovali pri novincu v ligi, Rakeku, kjer seveda računajo na poln izkupiček točk in zmago.

Zakaj popustijo na koncu? Kegljači Šoštanja so padli tudi na popravnem izpitu. Na kegljišču, kjer so v pretekli sezoni domovali, jih je premagala druga domača ekipa Slovenskih Konjic s 7 : 1 (3216 : 3183). Tudi tokrat so igralci Šoštanja izgubljali točke v nizih v zadnjih lučajih, kot da jim takrat pade zbranost. Igralci pa se bodo morali pošteno zamisliti, kaj je vzrok za tako slabo igro. In kaj lahko uprava pričakuje v naslednjem krogu, v katerem bodo gostili vodilni Impol iz Slovenske Bistrice. Se bodo Šoštanjčani le prebudili in za igrali tako, kot znajo? Tekma bo v soboto ob 17. uri v Šoštanju.

Pester konec tedna 'tigrov' Pretekli konec tedna so bili člani KK Tiger zelo aktivni - udeležili so se treh posameznih turnirjev. Zelo uspešni so bili člani iz mlajših kategorij, saj so domov skupno prinesli 8 medalj. Na 10. mednarodnem turnirju v hrvaaškem Daruvarju je nastopilo 470 tekmovalcev iz šestih držav: Srbije, BiH, Slovaške, Mađarske, Hrvaške in Slove nije. Velenjčlani so osvojili 3 medalje v katah in eno v bor bah. Kate posamezno: 1. Šuhra Muharemović (nasliki, ml. deklice), 3. Ajla Golać ( st. dekli ce); 3. Ado Bečić ( st. deč ki). Šport ne bor be: 3. Nina Nedić (mladinke +58 kg). 16. pokal osnovnih in srednjih šol Športne zveze Ljubljana – kate posamezno: 2. Pat ri cija Cen trih (najmlajše); 1. Aleksandra Centrih (malčice); 1. Amar Zulić (najmlajši); 1. Sid Sarač (najmlajši).

V Salzburgu brez vidnejših uvrstitev Starejši člani Zekerija in Omer Tabaković ter Domen Mihelič pa so se udeležili enega najmočnejših turnirjev v karateju, zlate lige v Salzburgu. Tekmovalo je preko 450 tekmovalcev iz 35 držav, Velenjčani pa niso dosegli vidnejših rezultatov.

ŠNL, 8. krog Mons Claudius - Šoštanj 0:3 (0:1) Strelci: 0:1 – Bulajić (14), 0:2 – Špacapan (63), 0:3 Obu (90) Šoštanj: Mušic, Bulajic, Avdic, Oblak, Softić (od 70. Obu), Spasojević, Vukančić, Hudarin (od 85. Kurnik), Linić (od 85. Starina), Vejizović (od 80. Gegić), Špacapan (od 63. Umihanić); trener: Ervin Polovšak. Drugi izidi: Zavrč - Koroške gradnje 5 : 0,

Boč Poljčane - Carrera Optyl Ormož 4 : 0, Šmarje pri Jelšah - Tehnotim Pesnica 2 : 1, Peca - Marles hiše 0 : 1, Pohorje - Zava Gerečja vas 2 : 1, Podvinci - Gic Gradnje Rogaška 4 : 2. Vrstni red po 8. krogu: 1. Zavrč 24, 2. Šoštanj (7 tekem) 18, 3. Pohorje 15, 4. Tehnotim Pesnica 15, 5. Peca 13, 6. Šmarje pri Jelšah (7) 11, 7. Boč Poljčane 11, 8. Podvinci 9, 9. Marles hiše 9, 10. gIC Gradnje Rogaška 9, 11. NK Carrera Optyl Ormož 8, Zava Gerečja vas 6, 13. Mons Claudius 6, 14. Koroške gradnje 4.

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 18

MODROB E L A KRONIKA

18 Nesreča motorista in sopotnice Vransko, 9. oktobra – V soboto okoli 17. ure se je na regionalni cesti pri Vranskem zgodila prometna nesreča, v kateri sta se poškodovala 35-letni voznik motornega kolesa in 34-letna sopotnica. Nesreča se je zgodila, ko je motorist, ki je vozil iz smeri Ločice proti Trojanam, v rahlem desnem nepreglednem ovinku silovito zavrl, ko je pred seboj zagledal traktor. Voznik in sopotnica sta padla, trčila v večji kamen ob stanovanjski hiši, po padcu pa obstala v jarku ob regionalni cesti. Sopotnica se je v nesreči huje poškodovala, voznik pa lažje.

V prometu vse preveč pijanih Celje, 19. oktobra – Policisti na območju pristojnosti Policijske uprave Celje so konec tedna pri-

držali 16 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, dvema večkratnima kršiteljema pa so zasegli vozili. 22-letni voznik, doma z območja Žalca, je bil pridržan kar dva dni zapored. V soboto mu je rezultat alkotesta pokazal 0,63, v nedeljo pa 0,69 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. V soboto je eden od voznikov, ki je vozil po regionalni cesti Vransko–Tabor, napihal 1,58 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Seveda so ga pridržali. Na Celjskem je v prometnih nesrečah od leta 2008 do danes zaradi alkoholiziranih voznikov umrlo 38 ljudi.

Varnostnika se je lotil s silo Velenje, 6. oktobra – V sredo zvečer so šli policisti v prostore Vegrada v Velenju. V kletni etaži stanovanjskega bloka na Prešernovi, kjer

je arhiv tega gradbenega podjetja, je neznanec fizično napadel in telesno poškodoval varnostnika, ker mu ta ni dovolil vstopiti v arhiv. Storilec je pred prihodom policistov s kraja pobegnil.

Iz Penka vozniki radi bežijo Šoštanj, 7. in 11. oktobra – Kar dva voznika, ki sta povzročila prometni nesreči v Penku, sta zbežala s kraja. Prvi v četrtek, ko je pri srečavanju z voznikom drugega osebnega avtomobila prišlo do oplaženja. Zaradi tega je nastala gmotna škoda na vozilu udeleženke. Po oplaženju se je voznik osebnega avtomobila znamke audi, sive bar ve, odpeljal s kraja. Za njim policisti še poizvedujejo. V ponedeljek pa je na lokalni cesti skozi Penk v Skornem prišlo do oplaženja med voznikom tovornega avtomobila in voznikom kombiniranega vozila. Slednji, vozilo

14. oktobra 2010 je bele barve, se je odpeljal naprej proti Šoštanju. Tudi za tem pobeglim voznikom policisti še poizvedujejo.

Zasegli vozilo Šoštanj, 8. oktobra – Policisti so v petek zvečer v Gaberkah ustavili voznika osebnega avtomobila iz Velenja, povratnika. Temu so zaradi predkaznovanosti vozilo zasegli. Golf, ki ga je vozil, ni bil registriran, voznik pa nima vozniškega dovoljenja.

Trčenje v Lokovici Šoštanj, 9. oktobra – V soboto zvečer je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti v Lokovici. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega vključevanja trčil v drugega voznika osebnega avtomobila. V trčenju so se oba voznika, sopotnica in dva sopotnika lažje telesno poškodovali.

V torek, 5. oktobra, popoldan je doma na Lipi pijan zunajzakonski partner razgrajal in ogrožal varnost partnerke. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve. Medtem ko se je treznil, so mu napisali plačilni nalog za dva prekrška.

motil ženo. Policisti so mu izstavili račun.

Lepljivi prsti, a nadišavljen V petek, 8. oktobra, je iz DM v Nakupovalnem centru v Velenju neznani tat odnesel več parfumov v skupni vrednosti 132 evrov.

Z glasno glasbo motil ženo

Mama jo je udarila s sušilcem za lase

V petek, 8. oktobra, popoldan je v stanovanjski hiši v ulici Janka Ulriha v Pesju mož s predvajanjem glasne glasbe

V nedeljo, 10. oktobra, je zjutraj v dežurni ambulanti iskala zdravniško pomoč 42-letna Velenjčanka. Ta se je doma spo-

resnično interes za najem, odziv pa je bil zelo slab. In zato smo ga prekinili.« Ob tem naš sogovornik doda, da bo parkiranje na občinskih parkiriščih brezplačno le začasno. »Ko bomo dokončali obnovo garaž pod Kardeljevo ploščadjo in kasneje še pod Stantetovo in bomo v tem delu mesta tudi uvedli modre cone, se bomo ponovno pogovarjali o možnosti uvedbe plačljivega parkiranja v garažni hiši pod Mercator centrom.« To bo po novem skorajda edino brezplačno parkirišče v centru mesta, vse naokoli bodo veljale modre cone. »Te so namenjene predvsem parkiranju stanovalcem in tistim, ki si ne bodo vzeli časa, da parkirajo v garažni hiši. Zato se nam to ne zdi sporno. Vseh posledic odločitve, da bo parkiranje v novi garažni hiši brezplačno, ne moremo predvideti, zato bomo počakali in ukrepali po tem, ko bomo videli, kako to deluje,« nam je na ta pomislek odgovoril Srečko Meh. bš

S hčerko pobegnila pred nasilnežem

Dva vloma v avtomobil

V nedeljo, 10. oktobra, popoldan se je v Mercatorjevo Tržnico v Velenju pred nasilnim možem zatekla 23-letna Velenjčanka. Z eno leto staro hčerko sta iz stanovanja na Jenkovi pobegnili pred nasilnim 38letnim možem. Ta je, kot se je izkazalo, že dal časa izvajal nasilje ne samo nad njima, ampak tudi nad 3-letno hčerko. Kršitelja so pridržali do 48 ur, ga zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Zoper njega pa bodo podali kazensko vovadbo na

Nova garažna hiša bo brezplačna Na MO Velenje so se odločili, da bo 350 občinskih parkirišč po odprtju Mercator Centra brezplačnih – Po dokončanju obnove garaž pod Kardeljevo in Stantetovo ploščadjo bodo odločitev še enkrat pretehtali Velenje, 8. oktobra - Mestna občina Velenje je prejšnji teden prekinila zbiranje ponudb za najem garažnih mest v novi garažni hiši Mercator Centra pri Rdeči dvorani, saj so interes za najem garažnega mesta izkazali le trije občani. Zato nas je zanimalo, kaj to pomeni, kakšen bo torej parkirni

državno tožilstvo za kaznivo dejanje nasilje v družini.

rekla s 63-letno mamo. Slednja je vzela v roke sušilec za lase in odraslo hčer z njim udarila ter lažje poškodovala. Kršiteljici so policisti izdali plačilni nalog.

V četr tek, 7. oktobra, je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran na makadamskem parkirnem prostoru pri avtobusnem postajališču na Šaleški v Velenju. Vlomilec je odnesel avtoradio s predvajalnikom. V petek, 8. oktobra, pa je bilo vlomljeno v avto, par kiran na Koželjskega ulici. Tudi iz tega avtomobila je vlomilec odnesel avtoradio s predvajalnikom.

red v novi garažni hiši, ki bo imela kar 700 parkirnih mest. Župan Srečko Meh nam je povedal: »Da smo podprli gradnjo novega nakupovalnega centra ob Rdeči dvorani, tako rekoč v središču mesta, je bil naš glavni namen, da pridobimo nova parkirišča. Vsi vemo, da jih v centru primanjkuje,

poleg tega pa računamo, da bomo z odprtjem tega centra ohranili tudi življenje v samem središču mesta. Parkirna mesta bodo v lasti MO Velenje in Mercatorja; vsak jih bo imel 350. Vsa parkirna mesta bodo sprva brezplačna. Razpis za najem parkirnih mest smo objavili, ker nas je zanimalo, kakšen je

Piše: Adil Huselja

Globalna finančno-gospodarska kriza je korenito posegla tudi v poslovanje javnega sektorja. Zaradi krčenja državnih proračunov in drugih težav, ki jih imajo aktualne vlade (skoraj) v vseh državah sveta, so državni uslužbenci izpostavljeni številnim ukrepom, med katerimi so poleg zamrznitve plač, zmanjševanja ali ukinjanja določenih bonitet, prerazporeditev na druga delovna mesta tudi (prisilni) večmesečni neplačani dopusti in odpuščanja. Zaradi tega morajo tisti, ki ostajajo v službi, opravljati več dela, saj reorganizacije ali zmanjševanje števila zaposlenih zahtevajo, da se enako delo opravi z zmanjšanim številom zaposlenih. Vlada Republike Slovenije poskuša s številnimi ukrepi zmanjšati javno porabo ter poslovanje prilagoditi varčevalnim ukrepom, ki predvidevajo enake storitve javnega sektorja z manj proračunskega denarja. Med sindikati, ki so 27. septembra 2010 začeli s stavko, je bil tudi Sindikat policistov Slovenije, ki je med stavkovne zahteve uvrstil kar nekaj zahtev, ki se nanašajo na status policistov, ki je glede na zahtevnost dela močno podcenjen. Kljub stavki so policisti skladno s 84. členom Zakona o policiji obravnavali in opravljali vse naloge, ki so se nanašale na varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja, zato nas ni bilo ničesar strah. In ne glede na to, ali ste se v tem času, ko je veliko ljudi brez službe ali prejemajo plače z zamudo ali so celo na seznamih ustanov ali humanitarnih organizacij, strinjali ali ne s stavko policistov, ki vsak mesec prejmejo plačo, je treba priznati, da je poklic policistov eden najbolj stresnih in nevarnih. Zaradi proaktivne vloge, odpiranja in približevanja policije in policistov občanom smo v zadnjih letih dobili občutek, da policisti opravljajo delo le na sejmih, dnevih odprtih vrat in seveda ob cesti z merilnikom hitrosti v roki. Žal ni tako. V tej stavki ni bilo posebej izpostavljeno, da policisti svoje delo opravljajo 24 ur na dan in 365 dni na leto, ne glede na čas in vremenske pogoje. Izpostavljeni so velikim psihofizičnim obremenitvam, njihovo delo pa je tesno povezano z nevarnostjo poklica oziroma okoliščinami, zaradi katerih so njihova življenja in varnost neredko ogrožena in izpostavljena. Ne zaradi samih policistov, ampak zaradi opravljanja nalog, povezanih z varovanjem življenj, osebne varnosti in premoženja ljudi. Varnost je dobrina in ni samoumevna stvar, ki nam pripada glede na geografsko lego ali stopnjo demokratičnosti družbe, je rezultat ustreznega in kompleksnega delovanja pristojnih institucij, med katerimi ima Policija glavno odgovornost. Policisti so v osamosvojitveni vojni odigrali zelo pomembno vlogo, v prvi polovici devetdesetih pa so bili potisnjeni z visokega piedestala v kotel spreminjajočih se družbenih vrednot, v katerih se je poklic policista izničil in skozi (demokratične) instrumente nadzora, usmerjanja in konsolidacije izgubil v množici javnih uslužbencev in državnih uradnikov - ne glede na vse posebnosti in poslanstvo poklica. In kje je pristal poklic policista danes? Najboljši odgovor na to vprašanje daje ravno vprašanje: ''Kaj bi rekli svojemu otroku, ki si želi pos ta ti poli cist? ' ' Ali bi mu povedali, da so policisti izpostavljeni posmehovanju, šikaniranju, grožnjam in napadom; da so pogostokrat skupaj s svojimi družinskimi člani izpostavljeni in ogroženi zaradi zakonitega opravljanja uradnih nalog; da ne bodo imeli veliko časa za svojo družino, ker delajo ob »petkih in svetkih« … Kadar se počutimo ogroženi, oškodovani ali nas je strah, upravičeno pričakujemo prihod in pomoč policistov. Po drugi strani pa nam je malo mar za njihov status, kako dolgo bodo delali in kako bodo pri petinpetdesetih ali šestdesetih učinkovito intervenirali in obvladali nasilneže v družinskem okolju ali huligane na športnih štadionih. Poklic policista ni več cenjen in nima tiste vrednosti, ki jo je še imel pred nekaj leti. Ker zaradi plače in pomanjkanja ustreznih bonitet za stresno in nevarno delo ni več niti atraktiven, se zanj odloča vse manj tistih, ki bi nekoč postali policisti s srcem in ki bi ta poklic opravljali kot poslanstvo. Tega pa nas je res lahko strah.

Iz policistove beležke

Policisti so ga odpeljali

Stavkajoči policisti in varnost

Pes napadel psa V pone de ljek, 11. oktob ra, dopoldne je na Cankarjevi v Vele nju pes ušel last ni ci s povodca in napadel drugega psa, ki ga je imela lastnica na povodcu. Kršiteljici so policisti izdali odločbo o prekršku.

Vredno pohvale Pohvala gre občanki, ki je v soboto, 9. oktobra zvečer, na Policijsko postajo Velenje prinesla žensko denarnico z vsebino, ki jo je našla pri nakupovalnem centru v Trebuši. Policisti so jo lastnici že vrnili.

Vse najboljše za rojstni dan!

Brezplačni vstop velja samo na dan in za osebo, ki praznuje. Obvezna je predložitev osebnega dokumenta.

PODARIMO VAM 3 urno razvajanje v Deželi savn in bazenih + gratis pijača t: 03 78 08 150 e: info@terme-dobrna.si

www.terme-dobrna.si

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 19

ZANIMIVO

14. oktobra 2010

Nagradna križanka Vzajemna Oven od 21.3.do21.4.

Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22

Postavili vam bodo ultimat, ki vas bo prizemljil. Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Za vsakim dežjem pa posije sonce in tudi vam bo že kmalu posijalo, ne le dobesedno, ampak tudi na zasebnem področju. Odrekli ste se preteklosti, da bi imeli lepšo prihodnost. Sprašujete se, ali ste ravnali prav. Pri tem ste stavili na marsikaj negotovega. Že v teh dneh pa se bo izkazalo, da ste ravnali prav. Še kako boste srečni, ko boste to ugotovili. Osrečili pa boste tudi partnerja, ki je že skoraj obupal nad vami.

Vzajemna mladi Paket z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem

Ni statusa? Ni panike?

Bik od 22.4. do 20.5.

NAJNIŽJA PREMIJA dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Letošnja jesen vam gre krepko na živce. Pa ni krivo vreme. Priznati boste morali, da se vam v danih razmerah vse ne vrti tako, kot si želite. Spoznali ste namreč, da si ne smete želeti preveč, sicer pa ste močno spremenili življenjske vrednote. Odkrit pogovor žal tokrat ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. To pa ne bo lahko, saj je navada železna srajca. Počnite to korak za korakom in glejte, da boste vsak dan še malo napredovali. Pred vami je sproščen, lep konec tedna. Dobili pa boste tudi dolgo želeno darilo.

Zdravja ne prepuščaj naključju – skleni paket Vzajemna Mladi. Se splača!

Dvojčka od 21.5. do 21.6. Pred vami je dokaj povprečen teden. Naleteli pa boste na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz vašega sorodstva. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Pa ne po vaši krivdi – vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo. Večji nakup pa raje še malo odložite, ni še pravi čas. Ko bo ves denar na vašem računu, pa bo!

Če skleneš paket Vzajemna Mladi, prejmeš: • dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje, • darilni bon za 4 mesečne premije ob sklenitvi zdravstvenega zavarovanja Vzajemna Tujina MULTITRIP, • torbico Vzajemna in • ugodnosti za zavarovance Vzajemne.

Rak od 22.6. do 22.7. Molčeči, nič kaj veseli dnevi se bodo nadaljevali. Boste končno priznali, da vas muči preveč vprašanj o življenju in njegovem smislu, da bi to lahko bilo lepo? Priznajte si, da ste v krizi. Dobro veste, da je prvi korak iz nje odkrit pogovor s partnerjem, ki pa se ga močno izogibate, ker se bojite posledic. Vsaj to pa boste naredili zase, da si boste posvetili več dragocenega časa in pozabili na zaslužek. Telo vam bo hvaležno. Sploh, če ga boste končno spet malo bolj razvajali. Včasih je dovolj že masaža, včasih vesel večer v družbi dobrih prijateljev.

Lev od 23.7. do 23.8.

Vabimo vas, da si ugodnosti podrobneje ogledate na naši spletni strani www.vzajemna.si.

Rahlo naveličano delujete. Dolgi, zgodnji in hladni večeri vam bodo zato v teh dneh prav godili. S partnerjem bosta po kar nekaj tedenskem hladnem odnosu spet veliko časa preživela skupaj. Odkrila bosta nekdanjo strast, ki je čez že skoraj umrla. Kot dva sveža zaljubljenca bosta, kar bo ugajalo obema. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh en znate pomagati. A do kaj več ne bo prišlo, preveč cenite to, kar imate trenutno doma. Poslovno se ne obeta najboljši teden. Tudi zdravje ne bo najbolj trdno, zato se vzemite v roke! Sami lahko naredite veliko več zanj.

Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a,3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 25. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade Vzajemne: spalno vrečo, hladilno torbo in majico.

Devica od 24.8. do 23.9. Poskusite si dopovedati, da to, kar drugi mislijo o vas, sploh ni pomembno. Nekdo, ki vedno vse ve najbolje in ki vse pozna, vam bo namreč ob koncu tedna natrosil novic, ki vas ne bodo spravile v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah prav. Preveč namreč poslušate partnerja, ta pa zna marsikdaj stvari videti čisto črne in jih tudi postaviti na pesimistične osnove. Več optimizma ne vam in ne vašemu partnerju ne bi škodilo. Sploh, ker si želite že kmalu zaživeti lepše, bolj srečno. Bližajo se jesenske počitnice. Če le gre, zbežite daleč od doma.

Tehtnica od24.9. do 23.10. Vsak dan bolj boste razpeti med domom in delom. Po eni strani boste srečni, ker vam dela v teh dneh res ne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste želeli, da bi lahko več lenarili. Letošnja jesen vam ne bo preveč dišala, zdi se vam namreč, kot da je leto prehitro minilo. Si boste pa končno ob koncu tega tedna znali vzeti čas tudi zase in za svoje najbližje, pa čeprav ne v takih količinah, kot si bi vi želeli. In kot si želijo vaši najbližji. Sedaj bo tudi čas, da naredite več za svoje dobro počutje. Kar se tega tiče nimate zastonj slabe vesti, kajne?

Škorpijon od 24.10. do 22.11. Vsi okoli vas bodo napeti in tečni, vi pa boste modro molčali. Ugotavljali boste, da je tako še najbolje. Zato pa si boste v prostem času privoščili vse tisto, kar si že dolgo želite. Splet okoliščin vam bo šel zelo na roke, zato boste še toliko bolj brez slabe vesti privoščili tudi majhne pregrehe. Privoščite si tudi tisto, ki si jo že dolgo želite, pa čeprav je pregrešno draga. Zadnji tedni so bili zelo naporni, zato je res skrajni čas, da se odločite za nekaj prostih dni. Če ne prej, med letošnjimi šolskimi počitnicami, krompirjevimi torej. Kaj ko bi se tokrat odločili za razvajanje v krogu družine? Koristi bi bilo več.

Strelec od 23.11. do 21.12. Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno – kot kaže, se vam zna zgoditi, da ne boste dobili, kar si želite. A le, če ne boste dovolj previdni. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico, ki ji bo žal sledila tudi slaba. Ta bo povezana z vašim ljubezenskim življenjem, zato vas zna res prizemljiti. Sploh, ker tokrat odločitev ne bo lahko in tudi kar tako, mimogrede, ne boste mogli opraviti z njo.

Kozorog od 22.12. do 20.1. Oddahnili si boste, zato boste že ob koncu tega tedna spet lažje zadihali. Končno bo prišel čas, ko boste svoje finančne luknje spravili na pravo mesto. Denar seveda ne bo padel z neba, nekdo vam bo poravnal dolgove, vi pa boste lahko svoje. Priznajte, da boste poslej lažje dihali. Znano je, da ste iznajdljivi, a tako zelo, da bi opazili eno od redkih odličnih priložnosti, ki se vam ponuja, spet ne. K sreči vas bo nanjo opozoril dober prijatelj, ki bo tudi sam imel interes, da razrešite situacijo. Počitek, ki si ga privoščite ob dolgih večerih, bo nujen. To čutite, kajne? Čez kakšen dan bi vam v njih začela goditi tudi dobra družba. Te pa ne bo, če ne boste ukrepali!

Vodnar od 21.1. do 19.2. Želeli si boste, da bi se lahko oddahnili in se posvetili ljudem in stvarem, ki jih imate resnično radi. Želja se vam v naslednjih dneh še ne bo povsem uresničila. Vmes bo prav verjetno posegla višja sila, ki bo žal kar nekaj načrtov obrnila na glavo. K sreči se bo vse že do ponedeljka izteklo tako, da ne bo nič narobe. Nikar pa ne čakajte na zadnji dan pri nekem zelo pomembnem poslu. Zgodba se namreč lahko ponovi, potem pa vam bo krepko žal. S partnerjem bosta morala razrešiti nekaj nesporazumov, kar bo obema vrnilo zaupanje v vajino zvezo in prihodnost. Ne odlašajte! Prihajajo depresivni dnevi, ki lahko vaše počutje še poslabšajo.

Ribi od 20.2. do 20.3. Za vami je več kot naporen teden. Tudi v naslednjih dneh boste le redko nasmejani in dobre volje. Vzrok boste poznali tako vi kot tisti, ki vas je v slabo voljo spravil. S tem vam je namreč porušil številne vrednote. Zato se boste težko zadrževali, da ne boste prestrogi z njim. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker boste zato sami naredili več. Da se to res obrestuje, pa boste spoznali že v naslednjih dneh, ko boste potrebovali precej energije. Pa denarja tudi.

Nove priložnostne poštne znamke Pošte Slovenije je spet razveselili zbiralce z izdajo priložnostnih znak in redno poštno znamko. V seriji Živalstvo tokrat prikazujejo štiri kače: laškega gada, smokuljo, belouško in modrasa. Te kače so v Sloveniji ogrožene in zavarovane. Znamke so natisnjene v polah po 25 znamk, modras pa v bloku z eno znamko. Serijo Umetnost nadaljujejo s slikarskim obdobjem realizma. Motiv na znamki prikazuje Pismo, sliko

iz leta 1878, delom slikarja Janeza Šubiča. V seriji Cestna vozila tokrat prikazujejo ljubljanski trolejbus. Po Ljubljani so vozili od leta 1951 do leta 1971. Znamka je natisnjena v poli 25 znamk.

Izdali bodo tudi redno poštno znamko z motivom prve Unicefove voščilnice, ki ga je narisala deklica

Zgodilo se je … od 15. do 21. oktobra - v Šoštanju je bil prvi Narodni svet ustanovljen 15. oktobra 1918, za njegovega predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Senica; - 15. oktobra 1993, ko so v Topolšici odprli center za zdravljenje multipne skleroze, so v galeriji Ilirija v Ljubljani prvič po smrti akademskega kiparja Ivana Napotnika odprli razstavo izbranih del iz stalne Napotnikove galerije v Šoštanju; - tudi v Šaleški dolini smo oktobra leta 1989 začeli uvajati evropski delovni čas, ki je bil med 7. ali 8. in 15. ali 16. uro;

- 16. oktobra 1998 je na 9. festivalu lokalnih radijskih oddaj v Ljubljani Radio Velenje osvojil drugo mesto za pripravo osrednje informativne oddaje, v kategoriji radijskega intervjuja pa je novinarka Milena Krstič Planinc osvojila tretje mesto; - v nedeljo, 18. oktobra 1959, so v Paki pri Velenju svečano odprli novo šolo in skupaj s transformatorsko postajo tudi daljnovod med Šalekom in Pako; - 19. oktobra 1995 so v Andrejevem domu na Slemenu odprli razstavo slikarja Jožeta Svetina; v kulturnem programu je

Dr. Josip Vošnjak (arhiv Muzeja Velenje)

sodeloval oktet Zavodnje in operni pevec Franc Javornik; - 19. oktobra 1998, ko je Vegrad pričel izvajati gradbena dela pri izgradnji nove čistilne naprave v Termoelektrarni Šoštanj, je Brane Oblak postal novi tre-

iz Češkoslovaške leta 1947. V zadnjem letošnjem sklopu 26. novembra bo Pošta Slovenije izdala priložnostne znamke v serijah Z žlico po Sloveniji in Arheološke najdbe ter redni znamki božič in novo leto v polah po 50 znamk, in kot je to že običajno, v zvežčičih po 12 znamk na samolepilnem papirju. Dodatne informacije o novih poštnih znamkah lahko najdete na spletni strani www.posta.si. n

ner nogometašev velenjskega Rudarja; - 20. vinotoka 1997 je mesto Velenje v ocenjevalni akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa, urejena in čista zasedlo med večjimi mesti drugo mesto; - leta 1999 je na današnji dan Ljudska univerza Velenje z izidom zbornika in s proslavo v velenjskem kulturnem domu zaznamovala 40-letnico svojega delovanja; - 21. oktobra 1911 je na Visolah pri Slovenski Bistrici umrl šoštanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja, dr. Josip Vošnjak. n Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 7. 10. 2010, barve: CMYK, stran 20

20 ČETRTEK, 14. oktobra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.10 11.35 13.30 13.25 13.50 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 17.00 17.30 18.15 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 19.40 19.55 21.25 22.00 23.05 23.30 00.05 01.10 01.45 02.10

06.30 07.00 08.00 09.00 13.10 13.40 14.10 14.40 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.25 18.50 19.20 20.00 21.40 22.35 00.20

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.50 23.10 00.05 01.05

Kultura Omevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, nan. Pod klobukom: Facebook, kmetija Kraljična na zrnu graha, pred. za otroke Sveto in svet: Glasiti Evangelij in živeti po njem Poročila, šport, vreme Moji, tvoji, najini, 2/35 Parada Poročila Mostovi Vipo - pustolovščine letečega psa: Škotska – Nesijin kilt, 13/26 Fifi in cvetličniki: Kar Željku prepusti, 13/26 Sestrska ljubezen, igrani film Enajsta šola, odd. za radovedneže Novice, slovenska kronika, šport, vreme Sinje nebo, 8/16 Odpeti pesniki Minute za jezik, ponov. Žrebanje deteljice Drago, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik Vreme Šport Pogledi Slovenije Na lepše Odmevi, kultura, šport, vreme Umetnost igre Globus Na zdravje!, ponov. Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Strasti, 4. del Globus Slovenska jazz scena Evropski magazin Pomagajmo si, tv Koper Mostovi To bo moj poklic: Izvajalec suhomontažne gradnje, 2. del Prava ideja!, poslovna oddaja Z glavo na zabavo: Panda, 2/15 Nizki računi, dobri prijatelji, 7. del Kako živijo slovenski gradovi: grad Rajhenburg, Brestanica Nasad limon, franc. film Prijateljske zdrahe, 1/6 Dnevnik Ane Frank, ang. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Na kraju zločina, nan. Kosti, nan. 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema: Prevozi šolskih otrok, pogovor 11.35 Pop corn, glasbena kontaktna oddaja 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.15 Regionalne novice 2 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Na obisku … pri Mihi Majetiču 22.25 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.55 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

TV SPORED PETEK, 15. oktobra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.20 11.45 12.10 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.25 17.00 17.20 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.55 20.30 22.00 23.05 00.20 00.35 01.50 02.20 02.45

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Bisergora: Včasih smo drugačni, 3/15 Martina in ptičje strašilo: Aljaska Sestrska ljubezen, igrani film Enajsta šola, odd. za radovedneže To bo moj poklic: Izvajalec suhomontažne gradnje, 1. del To bo moj poklic: Izvajalec suhomontažne gradnje, 2. del Umetnost igre Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: Za boljše počutje doma, izob. odd. Knjiga mene briga Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Kaj govoriš? = So vakeres? Iz popotne torbe: Kje prebivajo živali? Šola Einstein, 33/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Duhovni utrip Z glavo na zabavo: Hiša, 3/15 Pri slonovih, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Moji, tvoji, najini, 3/35 Na zdravje! Odmevi, šport, vreme Polnočni klub: Javna podoba Duhovni utrip Na zdravje!, ponov. Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 08.00 09.00 09.40 10.10 10.40 11.05 11.35 12.25 12.55 13.40 14.50 15.50 16.20 16.45 17.15 17.55 18.20 19.20 20.00 20.55 21.40 23.40 01.20 02.05

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Strasti, nad. Glasnik, tv Maribor Evropski magazin Črno beli časi Šport špas, 3/8 Sinje nebo, 8/16 Evropa pleše – Andrej Rozman Roza Mao: Kitajska pravljica, 3/4 Osmi dan Circom regional, tv Maribor Primorski mozaik Mostovi Na lepše Legende velikega in malega ekrana: Zdravko Erjavec Kako živijo slovenski gradovi: Grad Jablje Praznovanja: Mehika, 3/3 Nujni primeri, 7/10 Nepričakovan obrat, am. film En dan, švic. film Branilke zakona, 5/13 Zabavni infokanal

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.10 01.25 02.00 03.00

Tv prodaja Prepovedna ljubezen, nad. Gospodarica srca, 9. del Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih V pripravljenosti, am. film 24ur zvečer Pobeg iz Absoloma, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 11.40 Na obisku … pri Mihi Majetiču 12.40 Vabimo k ogledu 12.45 Hrana in vino, svetovalna oddaja , ponovitev 13.10 Videospot dneva 13.15 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Mislinjske doline, informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Mi znamo, izobraževalna TV nanizanka, 2. oddaja 21.25 Videospot dneva 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Mura Raba TV, informativna oddaja 00.50 Vabimo k ogledu 00.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

7. oktobra 2010 NEDELJA, 17. oktobra

SOBOTA, 16. oktobra

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Kje prebivajo živali 07.20 Križ kraž: sledi Kraljična na zrnu graha sledi Zajček Bine: Kostanj sledi Bukvožerček: Mala čarovnica Lili sledi Ribič Pepe sledi Kulturni brlog, Črtkova galerija 09.10 Tekma, nem. film 10.35 Polnočni klub: Javna podoba 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Žep, poln rži, ang. film 15.55 Sobotno popoldne sledi Uvertura 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.25 Na vrtu 17.50 Podjetniki, mi smo face, 1. del 18.00 Z Damijanom 18.25 Podjetniki, mi smo face, 2. del 18.35 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Butler Bob, kanad. film 21.35 Hri-bar 22.40 Poročila, vreme, šport 23.15 Usodna nesreča, 6/13 00.15 Slobodan Maksimović: ˝, igrani film 00.40 Dnevnik, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal

07.00 sledi sledi 09.50 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.30 14.35 14.40 15.00 15.10 15.45 15.50 16.05 16.10 16.30 17.00 17.15 18.05 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 21.40 21.50 22.05 23.00 23.30 01.00 01.20 01.50

06.30 08.00 08.30 08.40 09.15 09.50

06.30 08.10 08.40 08.50 10.10 10.30 11.00 11.30 12.50 13.40 14.35

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Pogledi Slovenije Posebna ponudba, potroš. odd. Circom regional, tv Maribor Primorski mozaik Ciciban poje in pleše, 2. del Praznovanja: Mehika, 3/3 Veronika in Friderik, dok. ser. Zgodovina slovenskega ljudstva, 1. del 15.30 Rokometni magazin lige prvakov 16.00 Lassie, am. film 17.40 Rokomet, liga prvakinj, Krim – Zvezda, prenos 20.00 Nogomet, prva liga, Maribor – Olimpija, prenos 22.15 Bleščica, oddaja o modi 22.45 Alpe, Donava, Jadran 23.15 Vrnitev v New York, am. film 00.50 Zabavni infokanal

06.30 08.00 08.15 08.25 08.50 09.00 09.15 09.40 10.05 10.25 10.30 12.30 14.15 15.20 17.10 18.55 19.00 20.00 21.00 23.10 01.35 02.35

Tv prodaja Poštar Peter, ris. ser. Mojster Miha, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Profesor Baltazar, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Altair v Zvezdolandiji, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Hevreka!, ris. ser. Hevreka!, izob. ser. Deklica z anoreksijo, dok. odd. Zalezovalec, am. film Poirot, Agatha Christie Umor na golf igrišču, ang. film Supermodel Slovenije 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Niti besede, am. film Mesto greha, am. film 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.45 Pikin VTV studio – dogajanje prvega dne, reportaža 10.25 Videospot dneva 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 11.00 Davor Radolfi in Ritmo Loco, posnetek koncerta 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.40 Videospot dneva 18.50 Otroški glasbeni videospoti 19.05 To bo moj poklic: Pečar - 1. del, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1871. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 posnetek koncerta 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Mi znamo, izobraževalna TV nanizanka, 2. oddaja 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

10.30 12.00 12.25 12.55 13.25 14.45 15.15 16.40 17.30 18.00 18.10 20.10 21.05 22.00 22.50 23.10 23.30 01.20

Živ žav Telebajski, 80/90 Pika Nogavička, 19/26 Šport špas, 4/8 Aminalija: Rešite naše močvirje, 15/40 Sledi Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Na zdravje! NLP, razvedrilna oddaja Na naši zemlji z Marjano Grčman Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Naglas! Z žlico na Ul’co, 3. del Poročila, šport, vreme NLP, razvedrilna oddaja Prvi in drugi Toni in Boni, risanka Musti, risanka Čarli in Lola, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Spet doma Žrebanje lota ARS 360 Erotika v umetnosti ali gole maje vsakdanjosti, dok. odd. Poročila, vreme, šport Kifeljc, 3/5 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Globus 22. revija Zagorje ob Savi 2010, 4/8 Letni koncert mlad. pevskega zbora RTVS, 2/2 Skrivne dogod. Toma Sawyerja in hucka Finna, am. film Z glavo na zabavo: Hiša, 3/15 Rad igram nogomet Pomagajmo si, tv Koper Turbulenca: Za boljše počutje doma Zgodovina slov. letalstva, 2. del Tea, mlad. film Zgodbe Kristine Brenkove, dok. film Slovenci po svetu: 2. konf. slov. glasbenikov iz sveta in Slovenije Državno prvenstvo v motokrosu, reportaža Rokomet, liga prvakov, Celje Piv. Laško – Kiel, prenos Reke in življenje: Amazonka, 2/6 Mala Dorritova, 5/8 Leonard Bernstein, ang. port. f. Vroči Bronx, 1/8 Glagoslovljena, ang. film Čarovnika, nem. film Zabavni infokanal

06.15 Tv prodaja 06.45 Moto GP, prenos dirke za VN Avstralije 08.15 Mojster Miha, ris. ser. 08.25 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 08.50 Profesor Baltazar, ris. ser. 09.00 Otroška kuharija, kuh. odd. 09.10 Jagodka, ris. ser. 09.35 Radovednica Bibi, ris. ser. 10.05 Bakuganski bojevniki, ris. ser. 10.30 Altair v Zvezdolandiji, ris. ser. 10.45 ŠKL 11.50 Park Yellowstone, dok. ser. 12.55 Dnevnik velike mačke, dok. ser. 14.00 Boj z rakom na dojki, am. film 15.45 Življenje ni šala, nan. 16.40 Lizzie bo popstar, am. film 18.20 Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Big Brother slavnih, v živo 22.00 Zvezde na sodišču, nan. 22.55 Boleče slovo, am. film 00.35 Skrivnost neandertalcev, dok. odd., 1/2 01.35 24ur, ponovitev 02.35 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Pikin festival 2010 – dogajanje drugega dne, reportaža 10.10 1870. VTV magazin 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Športni torek, šp. informativna oddaja Kako smo volili? 10.55 Vabimo k ogledu 11.00 Lokalne volitve 2010 11.15 1871. VTV magazin 11.40 Kultura, informativna oddaja 11.45 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 13.00 Vabimo k ogledu 13.05 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 14.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 14.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin festival 2010 – dogajanje tretjega dne, reportaža 18.40 Pop corn, glasbena oddaja 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Odprta tema: Prevozi šolskih otrok, pogovor 22.10 Na obisku … pri br. Mihu Majetiču 23.10 Vabimo k ogledu 23.15 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 18. oktobra

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.35 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 17.55 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 20.55 21.25 22.00 23.05 23.35 01.05 01.40 02.10

06.30 07.00 08.00 09.00 09.45 10.15 10.45 12.55 13.15 13.50 15.00 15.15 15.45 16.05 16.20 16.50 17.15 17.40 18.00 18.40 18.50 19.00 19.35 20.10 21.00 22.00 22.20 00.15 00.55

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 21.40 22.35 22.55 23.50 00.50 01.50

09.00 10.30 10.35 11.00 11.05 12.00 12.05 12.55 13.00 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.15 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.40 00.10 00.15 00.20

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vipo – pustolovščine letečega psa, 13/26 Fifi in cvetličniki, 13/26 Šport špas, 4/8 Na krilih pustolovščine: Led severnega tečaja, 22/25 Šola Einstein, 23/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Pogledi Slovenije, ponov. Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 18/26 Pozabljene knjjige naših babic: Najdihojca Ribič Pepe:Mumije plešejo Novice, šport, vreme Gledamo naprej O živalih in ljudeh, tv Maribor Slovenski magazin Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Sončni mlin, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Moja družina, 4/9 Osmi dan Odmevi, vreme, šport Globus Ob 200-letnici rojstva Roberta Schumanna Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Strasti, 6. del Sobotno popoldne Ugriznimo znanost: Biotska pestrost slovenskih jam 22. revija Zagorje ob Savi 2010, 4/8 Letni koncert mladin. pevskega zbora RTVS, 2/2 Kaj govoriš?=So vakeres Slovenci v Italiji Posebna ponudba, potroš. odd. ARS 360 Umetnost igre Prvi in drugi To bo moj poklic: Podjetnik, 1. del DP v speedwayu, reportaža Bratje Karamazovi, 4/12 Rožnati panter: Oblak, risanka Rožnati panter: Dieta, risanka Z Damijanom Muzikajeto: Bossa Nova, izob. ser. Tranzistor Studio city Knjiga mene briga Kraval, am. film Tranzistor Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Big Brother Slavnih Mentalist, nan. 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. Kriva pota, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

Dobro jutro, inf. oddaja Vabimo k ogledu 1871. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor Vabimo k ogledu Lokalni utrip Mislinjske doline, informativna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pikin festival 2010 – dogajanje četrtega dne, reportaža Regionalne novice 1 Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Deliti skrb, ob svetovnem dnevu Hospica Regionalne novice 2 Vabimo k ogledu KK Hopsi : KK Helios, posnetek tekme Iz oddaje Dobro jutro, pon+. Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

SREDA, 20. oktobra

TOREK, 19. oktobra

06.15 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 11.05 11.25 11.55 13.00 13.15 13.30 14.00 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.55 21.00 22.00 23.05 23.50 00.20 00.50 02.05 02.40 03.05

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kljukčeve dogodivščine, 7/12 Ribič Pepe Zgodbe iz školjke Zgodbe iz divjine, 17/20 Erotika v umetnosti ali gole maje vsakdanjosti, dok. odd. Poročila, šport, vreme ARS 360 Osmi dan Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 16/26 Zlatko Zakladko: Po dolini rečice Idrije Slovenski vodni krog: Želimeljščica Novice, šport, vreme Gledamo naprej Kosovni odvoz, dok. odd. Ugriznimo znanost: Bolečina Minute za jezik Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Parada Delavski razred, dok. meseca Odmevi, šport, vreme Izginjajoči moški, dok. odd. Prava ideja, poslov. odd. Kosovni odvoz, dok. odd. Na zdravje! Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.00 08.00 08.35 09.05 09.35 10.05 10.30

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Strasti, nad. Dober dan, Koroška Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 11.25 NLP, razvedrilna oddaja 14.30 Bleščica, odd. o modi 15.00 Sledi, tv Maribor 15.30 Studio city 16.55 Glasnik, tv Maribor 17.20 Mostovi 18.00 Reke in življenje: Amazonka, 2/6 18.50 Podjetniki, mi smo face! 19.10 Na vrtu, tv Maribor 19.40 Babilon.si 20.00 Življenje in smrt v močvirju, dok. odd. 20.55 Prava ideja!, poslov. odd. 21.25 Dediščina Evrope, 1/2 23.10 Samotarji, slovensko-češki film 01.00 Zabavni infokanal

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.05 23.00 23.20 00.15 01.15 02.15

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Preverjeno Zdravnikova vest, nan. 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. Kriva pota, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Deliti skrb, ob svetovnem dnevu Hospica 11.35 KK Hopsi : KK Helios, posnetek tekme 13.10 Vabimo k ogledu 13.15 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev 13.40 Videospot dneva 13.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin festival 2010 – dogajanje petega dne, reportaža 18.35 Vabimo k ogledu 18.40 Pravljica za lahko noč 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1872. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, šp. inf. oddaja 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 To bo moj poklic: Pečar - 2. del, izobraževalna oddaja 21.25 Lokalni utrip Mislinjske doline, informativna oddaja 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.15 10.40 11.00 11.25 12.00 13.00 13.15 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.05 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 20.05 21.45 22.05 23.15 00.30 01.20 02.35 03.15 03.40

06.30 07.00 08.00 09.00 10.00 10.30 11.00 12.35 13.30 13.50 15.50 16.05 16.35 17.00 19.00 19.20 20.00 21.40 22.40 23.10 00.05 01.10

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.05 00.00 01.00 02.00

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Obisk v akvariju, 16. del Pika Nogavička, 8/26 Zlatko Zakladko: Po dolini rečice Idrije Slovenski vodni krog: Želimeljščica Kosovni odvoz, dok. odd. Delavski razred, dok. mes. Poročila, šport, vreme Tednik Sledi, tv Maribor Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: smeti Deželica Pimpan, risanka Leni in čivka, risanka Vrtni palček Primož, ris. Dnevnik, vreme, šport Laurel Canyon, am. film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca: Smeti Na zdravje!, ponov. Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Strasti, nad. Spet doma Hri-bar Knjiga mene briga Ob 200-letnici rojstva Roberta Schumanna Babilon.si Mostovi Črno beli časi SP v gimnastiki, ženske ekipno, prenos O živalih in ljudeh, tv Maribor Rad igram nogomet Dobrodelni koncert slov. filhm. in Arboretum Volčji potok (Pink Floyd, U2, Queen, Whitesnake, Europe) Oresteja, gled. pred., 3/3 Slovenska jazz scena Šentilj – Spielfeld, dok. odd. Tamara Doneva: Kosilnica, tv film Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Živeti s sovražnikom, kanad. film 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. Kriva pota, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1872. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Vabimo k ogledu 11.30 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.55 Iz arhiva VTV 13.25 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin festival 2010 – dogajanje šestega dne, reportaža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena kontaktna oddaja 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 21

VI PIŠETE

14. oktobra 2010

Knjižne novosti Susanne Fröhlich: Najljubše reči Ženski roman, poln humorja in šaljivih prigod nas popelje v vsakdanje življenje štiridesetletnice, ki želi zadostiti kriterijem popolnos ti sodob ne žen ske. Andre a Schnidt se trudi biti idealna žena, ljubeča mami, dobra prijateljica, razumevajoča hči, potrpežljiva sestra ter povrhu vsega vodi svoje podjetje za prodajo izdelkov po intertnetu in za nameček uri še svoj spomin z učenjem glavnih mest sveta (za vsak primer, če bi ji to znanje kdaj prišlo prav …). Povsem nepričakovano se na vratih pojavi oče in vse kaže, da bo zaradi prepira z njeno mamo zasedel otroško sobo za več kot en dan. Ob izzivih vsakdana nam zgodba na koncu sporoči, da se večina stvari v življenju naredi z določenim namenom in da odkrivanje smisla v enostavnih, vsakdanjih rečeh pomaga reševati velike in majhne probleme.

Sophie Kinsella: Neugnano dekle Lara je v težavah. Podjetje, v katerega je vložila toliko denarja in truda, bo zaradi lahkomiselne prijateljice verjetno propadlo. Nikakor ne more pozabiti svojega fanta Josha, ki jo je pred kratkim zapustil. Ne more se znebiti vprašanj njenih pretirano zaskrbljenih staršev in privoščljive sestre. Pri pogrebnem obredu, na katerem se zbere ožje sorodstvo, se Lari iznenada prikaže duh pokojne pratete Sadie, ki jo nagovarja, naj ji pomaga poiskati izginulo ogrlico, kajti brez nje ne bo našla svojega miru. Spr va Lara misli, da jo bo »norost« minila, a duh v obliki drznega in zahtevnega dekleta iz dvajsetih let ji ne da miru. Lara se kljub temu, da sta si s Sadie tako zelo različni odloči, da ji bo pomagala poiskati ogrlico. Njeno življenje sedaj začne dobivati drugačne razsežnosti. Lara dodobra spozna življenje v dvajsetih, se nauči plesati čarlston, dobi nove prijatelje in razvozla neverjetno skrivnost svojega bogatega strica. Še en odličen, šaljiv in dobro napisan roman priljubljene angleške avtorice.

Poleg voščil za rojstvo, rojstni dan, god, poroko ter voščil ob državnih in drugih praznovanjih, so v knjigi zbrana tudi voščila in izreki za nekatere posebne dni: obletnica poroke, delovni uspeh, napredovanje, upokojitev, zaključek šolanja, gradnja ali selitev, okrevanje ter sožalje. Knjigi so dodane tudi misli za zapis v spominsko knjigo ter osnovna voščila v različnih jezikih. Koristen pripomoček za dneve praznovanj in obredov.

Paul Bright: Kaj je hujše od morskega psa? Vse živali oceana vedo, da je morski pes najstrašnejša riba z najbolj ostrimi zobmi in najbolj ledenim pogledom, samo koščeni jastog se ga prav nič ne boji. Ve namreč, da je s svojim oklepom pretrd zalogaj za morskega psa. Nekega dne strašni mor ski pes sreča sebi enako strašno ribo Gertrudo in se vanjo zaljubi na prvi pogled. Zateče se k jastogu in ga vpraša, kaj naj naredi, da bi ga Gertura opazila in ga vzljubila. Jastog je poln nasvetov, kako očarati nasprotni spol, a zaljubljenemu morskemu psu ne gre najbolje. Pravijo, da v tretje gre rado in jata pidžamastih pojočih morskih volkcev tako očara Gertrudo, da ... Gerturda je resnično huda in sedaj v morju družno plavata kar dva strašansko grozna morska psa. Očarljive ilustracije in zabavne rime bodo nav du ši le otro ško domišljijo.

Berta Garcia Sabatés: Zabavne basni Puste deževne jesenske dni lahko staršem in otrokom zapolni poučna knjiga, ob kateri se bodo lahko z otroki pogovarjali, se zabavali in učili. Knjiga je zbirka basni, ki so jih napisali Ezop, Feder, La Fontaine in drugi znani avtorji. Basen je kratka zgodba, v kateri nastopa žival, ki predstavlja tip človeka. Vsaka basen nosi skrito sporočilo, iz katerega naj bi se bralec naučil, kako naj se obnaša ali ravna v določeni

Vse najboljše! Velikokrat želimo ob kakšni priložnosti ali ob praznovanju izraziti posebno misel, pa ne vemo, kaj

bi povedali ali napisali … Knjiga voščil, ki je letos izšla pri založbi Mladinska knjiga, vsebuje kar štiristo različnih voščil, izrekov in citatov za različne priložnosti in slavja. Zbral in uredil jih je Andrej Gogala, ilustrirala pa Sanja Janša.

situaciji. V knjigi je ob vsaki zgodbi razlaga njenega nauka, kar je lahko iztočnica za pogovor med otrokom in staršem. Za ustvarjalne otroke pa je k vsaki basni podan predlog za družabno igro, ustvarjanje ali pa kakšna zanimivost o živali, ki nastopa v zgodbi. Otroci se bodo ob basni učili in razmišljali o njenem poučnem sporočilu, hkrati pa bodo v knjigi našli izvirne ideje za družabne igre in ustvarjanje. Pripravila: Vesna G. P.

Buče za vse vas in nas

21 Psiholog odgovarja (23)

Knjiga o pridelavi, jedeh iz buč, o njihovih zdravilnih lastnostih – Nova izziva - izdelava bučnega piva in vina - Če je meso buče grenko, zagotovo ni užitna Tatjana Podgoršek

Turistično društvo Šmartno ob Paki je v sodelovanju s tamkajšnjim javnim zavodom Mladinski center ter s finančno podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – program Leader pred nedavnim izdalo knjigo Buče za vse vas in nas. Avtorica knjige - predsednica društva Boža Polak – de dejala, da je zamisel o izdaji knjige zorela dve leti. »Konec koncev je tudi že čas, da pravočasno spravimo na papir in preprečimo, da bi šel v pozabo razvoj buč na območju Šmartnega ob Paki, jedi, ki so jih iz tega zanimivega sadeža pripravljale naše babice, in da ponovno opozorimo na zdravilne lastnosti buč.« Na približno 90 straneh pa bodo našli, je prepričana Polakova, v poglavju Buče malo drugače nekaj zase tudi tisti, ki ne sodijo ravno med ljubitelje buč. Po predvidevanjih naj bi se buče na območju spodnjega toka reke Pake pojavile že pred približno 100 leti. Po vzponih in padcih so pred 10 leti na območju Šmartnega ob Paki doživele ponoven vzpon. »Iz buč je mogoče narediti različne sladke in slane jedi, bučne napitke, bučne pralineje, sladoled, kruh

… Ob širokemu izboru, katerega del so že spo zna li ude ležen ci kuharskih tečajev, sta pred nami še dva izziva: bučno pivo in vino,

muškatna buča in buča velikanka. Kako ločiti uporabne in neuporabne buče? »Če nekdo ni prepričan, ali je užitna ali ne, naj poskusi nje-

Pozdravljeni,

Boža Polak s knjigo Buče za vse vas in nas

ki ju v svetu že poznajo.« Polakova je še povedala, da obstaja več vrst buč, v kulinariki pa so najprimernejše tri vrste: navadna,

no meso. Če je grenko, ni užitna. Med neužitne sodijo tudi okrasne buče,« je še dejala Boža Polak.

Na pomoč, moj otrok moči posteljo! Tudi če otrok pomoči posteljo le nekaj krat na mesec, potre buje pomoč. Večina pa otroci ostanejo podnevi in ponoči suhi kmalu po tretjem letu starosti. O uhajanju seča med spanjem ali primar ni nočni enurezi govorimo, kadar otrok, starejši od pet let, ponoči moči poste ljo, pod nevi pa seč odvaja normalno in je suh. Primarna noč na enu re za je veli ka in pogosta težava otrok, saj pri nas ocenjujejo, da jo ima vsak deseti petletnik ter vsak dvajseti desetletnik. Pogostejša je pri dečkih kot pri deklicah. Ima pa jo tudi vsak stoti odrasel človek. Vzroke pripisujejo nezrelemu izločanju hormona vazopresina, majhni prostornini mehurja in trdnemu spancu oziroma nezrelim živčnim mehanizmom zbujanja ob polnem mehurju. Hormon vazopresin se v večji količini izloča iz žleze hipofize ponoči in tako povzroča zgoščevanje seča, ki ga zato nastane manj. Pri otroku s primarno nočno enurezo pa je izločanje hormona enako podnevi in ponoči, zato tudi ponoči nastajajo velike količine seča, ki pa ga otrok ob trdnem spancu zaradi majhne prostornine sečnega mehurja ne more zadržati. Motnja je pogosto dedno pogojena, saj ima otrok, katerega starši so močili posteljo, enajstkrat večje tveganje, da jo bo močil tudi sam, pri enem od staršev s to težavo pa pet - do sedemkrat večjo možnost. Pomembno je, da se otrok in starši zavedajo, da je otrok s primarno nočno enurezo zdrav ter da lahko zdravnik to težavo enostavno in uspešno zdravi. Danes namreč vemo, da so duševne stiske prej posle di ca kot raz log za noč no močenje postelje. Pomembno je

Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje ali na email naslov: petra.tekavec@ deseosvetovanje.com

torej, da se z otrokom spoštljivo pogovorite in ga vzpodbudite k sodelovanju za odpravo težave. Poskrbite, da bo otrok seč odvajal redno čez dan na dve do tri ure v neprekinjenem curku, sproščeno in s popol nim izpraz njenjem mehurja. Naj si vzame dovolj časa, da odteče ves seč. Deček naj lula stoje in opazuje curek, mlajši deklici pa za bolj vzravnano sedenje ponudimo pručko pod noge, da lahko ustvari pritisk, posluša naj tudi curek. Med lulanjem naj otrok sprosti mišice medeničnega dna, tako da s trebuhom naredi velik balon. Na stranišče naj gre takoj, ko začuti, da ga tišči, zato lahko šolarjem zdravnik napiše tudi potrdilo, da lahko ob nuji zapustijo razred tudi med poukom. Vnosa dnevne koli či ne teko či ne ne omejuj te! Otrok, star manj kot deset let, naj popije liter tekočine, najprimernejša je voda, mlajši najstnik liter in pol, starejši najstnik pa dva litra tekočine. Pomembno je le, da otrok pravilno razporedi vnos tekočine čez dan, in sicer naj največji delež tekočine popije ob zajtrku in dopoldanskem času. Napačno je prepričanje, da otrok ne zajtrkuje, v šoli zaradi nedostopnosti tekočine in urnika popije premalo, nato se udeležuje popoldanskih aktivnosti in pije obilno šele zvečer. Tak režim pitja neizogibno vodi v obilno izločanje urina ponoči in posledično močenje postelje. Zvečer omejujemo tekočine le, če je čez dan popil dovolj, sicer ne, saj bi bilo s premajhno količino popite tekočine telo izsušeno, kar bi lahko vodilo v hujše zaplete, kot so mokre rjuhe. Šele ko otrok in starši osvojijo osnovne ukrepe, se zdravnik odloči za zdravljenje z zdravili. Zdravnik najprej izključi druge motnje

odvajanja seča, pri katerih so vzroki in zdravljenje povsem drugačni. Mednje štejemo predvsem motnje odvajanja seča zaradi neosvojenega normalnega vzorca lulanja, nev ro loš kih okvar, pri roje nih napak sečil, pridobljenih bolezni delovanja mehurja, okužb mehurja in vnetij spolovila. Izbira lahko med zdravili, ki vplivajo na ritem izločanja vazopresina, in zdravili, ki veča jo kapa ci te to seč ne ga mehurja, ter alarmnimi hlačkami, ki prekinejo trden spanec ob polnem mehurju. Predpisujejo jih pediatri nefrologi - strokovnjaki za sečila. Otroci zdravila dobro prenašajo in so varna, saj jih porabljajo že trideset let, stranski učinki so redki. Trajanje zdravljenja je različno, pri nekaterih otrocih zadošča že nekaj mesecev, pri drugih več let. Pri zdravljenju so lahko v veliko pomoč starši, ki naj bodo otroku v oporo. Pomagajo naj mu brez žaljivih besed ali celo telesnega kaznovanja. Nasprotno, vsak uspeh naj pohvalijo, in če je mogoče, skromno nagradijo. V pomoč pri vodenju zdravljenja in ugotavljanju učinkovitosti zdravljenja je dnevnik lulanja, ki ga otrok in zdravnik ob kontrolnih pregledih pregledata in z njim načr tujeta nadaljnje ukrepe. Ne otrok ne starši ne smejo pričakovati vseh suhih noči že v začetku. Nasmeh in hvaležnost v otrokovih očeh ob koncu zdravljenja pa bo zagotovo največ ja nagra da vsem, star šem, zdravniku, predvsem pa njemu samemu. Pomoč torej poiščite pravočasno! Karmen Petek Zakošek, mag zn.

Sem mati 3 otrok, najstarejša hči je stara 22 let, srednja 18 in sin ima 13 let. Žalosti me, ko vidim, da se ne razumejo dobro. Hčeri sta si dosti v laseh, se prepirata zaradi majhnih stvari, v bistvu pa mislim, da tekmujeta med seboj v tem, katera ima večjo moč nad drugo. Včasih pride tako daleč, da moram posredovati, drugače bi kuhali zamero druga na drugo tudi po teden dni. Najmanjšega sina ne vključujeta v družbo, kar bi si jaz želela. Nenazadnje smo družina in lahko bi bili vsi lepo povezani in se lepo razumeli. Sprašujem se, kje sem ga polomila v vzgoji. Morda sem se pre ma lo ukvarjala in pogovarjala z njimi, da so odnosi ušli izpod kontrole. Mož me miri, naj se ne obremenjujem preveč s tem, kaj se dogaja. Pravi, da je naša družina čisto normalna, da se drugje dogajajo še hujše stvari. Očitno bi se morala le prepričati, da je tako. Ali vi menite, da bi bilo potrebno ukrepati ali je bolje pustiti vse skupaj, kot je? Hva la lepa za vaš nasvet.

Odnosi v družini Strinjam se z vami, ko pravite, da bi bilo lepo, če bi se v družini vsi lepo razumeli. Nenazadnje naj bi bila družina skupnost varnosti, stabilnosti, povezanosti in sožitja. Vsaj tako si predstavljamo glede na teorijo in primere funkcionalnih družin. Teh pa ni veliko in besede vašega moža so še kako resnične. Vaši hčeri sta v obdobju odraščanja, samospoznavanja, zato so trenja med njima do neke mere običajna. Lahko se pogovorite z njima, vendar sta na pragu odraslosti in s tem odgovornosti do sebe in drugih, kar pomeni, da se bosta morali preko izkušenj slej ko prej sami naučiti, kako reševati medsebojne konflikte. Seveda jima lahko pokažete, kako se pogovar ja ti, kako iskati kompromise in kako si odpustiti. Morda jima bo pomagalo, morda pa ju bodo izuči le le življen ske izkušnje in drugi odnosi, v katere bosta prihajali. S skupnimi družinskimi aktivnostmi lahko pripomorete, da bo druženja in pogovarjanja v vaši družini več. Balzam za vse odnose pa je sproščenost in sprejemanje posameznikov takšnih, kot so. Takrat se stvari obr nejo tako, kot se morajo.

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

14. oktobra 2010

Kdaj - kje - kaj VELENJE Četrtek, 14. oktobra 9.00 – 18.00 ŠC Velenje, MIC Zaposlitveni sejem - Poklicne priložnosti in izzivi 9.00 – 14.00 ŠC Velenje, Gimnazija Dan odprtih vrat 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica - Predavanje, Osebnostna rast 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Petek, 15. oktobra 7.00 – 18.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 16.00 – 17.30 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica - Predavanje Smisel v smislu 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Bralno-debatni krožek za najstnike 21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski večer 21.00 Kavarna Nova Mitja s kitaro

Sobota, 16. oktobra 7.00 – 13.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 8.00 – 11.00 Cankarjeva ulica, Velenje Humanitarna akcija Pred trgovskim centrom TUŠ, Šoštanj - Drobtinice

Pred trgovino Mercator, Šmartno ob Paki 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Koncert The Kill Devill Hills

Nedelja, 17. oktobra 10.00 Grilova domačija, Vinska Gora Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke - Mladi muzealci na Grilovi Domačiji 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev CD-ja Greva pod objem gora

Ponedeljek, 18. oktobra 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Delavnica Ustvarjalno skozi pokrajine - sveta: Turčija

Torek, 19. oktobra 16.00 Razstavno prodajni salon Gorenje Predstavitev knjige - Adam Smith: Bogastvo narodov 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami 19.10 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Delovno srečanje - Rodoslovci

Koledar imen Petersburg – preteklost v luči sedanjosti

ŠOŠTANJ Četrtek, 7. oktobra 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure

Sobota, 16. oktobra X

Kras Izlet Kulturno umetniškega društva Ravne 15.00 Stadion Šoštanj NK Šoštanj : NK Podvinci(9. krog Štajerske nogometne lige)

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 14. oktobra 20.00 Hiša mladih Pilates

Oktober/vinotok

14. četrtek - Veselko 15. petek - Terezija 16. sobota - Jadviga, Hedvika, Gal

17. nedelja -Marjeta 18. ponedeljek - Luka 19. torek Etbin, Pavel

20. sreda - Marija, Terezija, Irena

Petek, 15. oktobra 15.00 Nova dvorana MC Šmartno ob Paki Plesno gibalne delavnice za osnovnošolske otroke

Sreda, 20. oktobra

Sobota, 16. oktobra

8.00 – 19.00 Mladinski center Velenje – Efenkova Mednarodni projekt - Delavnica izdelave električnih kitar »Z glasbo do skupne Evrope« » With music for common Europe« 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Mestna občina Velenje, sejna soba Predavanje Ateroskleroza in preprečevanje bolezni 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje Sankt

8.00 do 12.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica

Ponedeljek, 18. oktobra 16.30 Nova dvorana MC Šmartno ob Paki Plesno gibalne delavnice za predšolske otroke

Torek, 19. oktobra 18.00 Hiša mladih Joga

CHARLIE (Charlie St. Cloud) Domišljijska romantična drama, 99 minut Režija: Burr Steers Igrajo: Zac Efron, Amanda Crew, Ray Liotta, Kim Basinger, Chris Massoglia, Dave Franco, Charlie Tahan, Julia Maxwell idr. Petek, 15. 10., ob 18.00 Nedelja, 17. 10., ob 20.15 Najstnik Charlie se po usodni prometni nesreči, v kateri je izgubil mlajšega brata, nikakor ne more otresti občutkov krivde. Hkrati ga z umrlim bratom veže posebna vez, ki mu omogoča, da ga še vedno vidi, se z njim pogovarja in igra, kar Charlija povsem prevzame in oddalji od zunanjega sveta. A nekega dne spozna simpatično Tess, ki mu znova pokaže radosti resničnega življenja. Charlie se znajde v veliki čustveni dilemi med novo ljubeznijo in obljubo, ki jo je dal bratu.

BUTEC NA VEČERJI (Dinner for Schmucks) Komedija, 114 minut Režija: Jay Roach

Igrajo: Steve Carel, Paul Rudd, Stephanie Szostak, Jemaine Clement, Zach Galifianakis, Lucy Punch, Bruce Greenwood, David Walliams idr. Petek, 15.10., ob 20.30 – mala dvorana Sobota, 16. 10., ob 20.15 Nedelja, 17. 10., ob 18.00 Režiser komičnih uspešnic Njeni in Njegovi tastari na zabavno dogodivščino popelje uspešnega poslovneža Tima, ki se mora pred dolgo pričakovanim napredovanjem izkazati na šefovi tradicionalni večerji tepčkov. Tako kot drugi gostje, mora Tim s sabo pripeljati čim večjega čudaka, ki bo poskrbel za obilico norčevanja. Na srečo Timu pot dobesedno prekriža nenavadni Barry, ki je pravi bebčkasti biser. A kljub njegovi nadležnosti počasi postaneta prijatelja in Tim se mora odločiti, koliko je pripravljen tvegati za svojo kariero.

BRATA (Brothers) Drama, 105 minut Režija: Jim Sheridan Igrajo: Tobey Maguire, Jake Gyllenhaal, Natalie Portman, Sam Shepard, Bailee Madison, Taylor Geare idr. Petek, 15. 10., ob 20.00

Sobota, 16. 10., ob 18.15 Sam in njegov mlajši brat Tommy sta pravi nasprotji. Medtem ko je Sam ustaljen, srečno poročen s svojo srednješolsko ljubeznijo Grace, s katero ima tudi dve hčerki, je Tommy potepuh, ki se je pravkar vrnil iz zapora, vendar je dovolj šarmanten in bistroumen, da mu vedno uspe zapeljati svojo okolico. Starejši brat je tudi profesionalni vojak, ki se ravno odpravlja v Afganistan, od koder kmalu prispejo tragične novice, da je izgubil življenje. Njegovo vlogo doma prevzame Tommy, do katerega tudi Grace ni ravnodušna. Vendar Sam v resnici ni mrtev, temveč v ujetništvu Talibanov, od koder po številnih travmah naposled pobegne in se vrne domov v Ameriko. Tam je družinska situacija zdaj postavljena na glavo, vlogi bratov zamenjani. Napetost v novo oblikovani družini narašča iz dneva v dan …

TAHAN (Tahaan) Otroški avanturistični film, 96 minut Režija: Santosh Sivan Igrajo: Anupam Kher, Sarika, Rahul Bose, Rahul Khanna, Victor Banerjee, Purav Bhandare, idr. Sobota, 16. 10., ob 18.00- mala dvorana

VELENJE

ČETRTEK, 14. oktobra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 15. oktobra:

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 16. oktobra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 17. oktobra:

Lunine mene

14. oktobra,

prvi krajec , ob 23:27

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 18. oktobra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.a; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 19. oktobra:

KAM NA IZLET? - sobota, 16. 10.: LOKOVNIKOV GRINTAVEC – PD Velenje.

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :

RADIO

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.Na svidenje.

SREDA, 20. oktobra:

Nedelja,17. 10., ob 16.00 – otroška matineja Tahan živi skupaj z dedkom, materjo in starejšo sestro v krutem okolju indijskega Kašmirja, ki ga pretresajo revščina in vojaški spopadi, saj se za prevlado v kašmirski dolini že dolga leta borijo Indija, Pakistan in Kitajska. Vsi upajo, da se bo nekega dne domov vrnil Tahanov oče, ki je pred tremi leti izginil neznano kam. Ko dedek umre, družini zapusti tudi svoje dolgove, zato jim lokalni mogotec zapleni vse premoženje, tudi Tahanovega ljubega oslička Birbala. Tahan se trdno odloči, da bo dobil oslička nazaj. Oslička prodajo in deček se odpravi za njim čez visoke gore. Na poti divja vojna in prav v teh gorah je izginil tudi njegov oče. Kljub vsem tegobam deček vztraja …

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

V soboto Drobtinica Šaleška dolina – Območno združenje RK Velenje bo tudi letos pripravilo Drobtinico - dobrodelno akcijo, na kateri mladi člani prodajajo kruh, ki ga za ta namen darujejo pekarne. Tako kot na vseh dosedanjih bodo zbrani denar tudi tokrat namenili za zdravo prehrano socialno ogroženih šoloobveznih otrok. Akcija bo v soboto, 16. oktobra, od 8. do 11. ure. V Velenju bodo stojnico s kruhom postavili na Cankarjevi ulici, v Šoštanju bodo postavili stojnico pred trgovskim centrom TUŠ, v Šmartnem ob Paki pa pred trgovino Mercator. Na lanski Drobtinici so s prodajo darovanega kruha »zaslužili« nekaj več kot 1386 evrov, kar je zadoščalo za 554 kosil ali 1540 malic. tp

Naslednji teden, od 22. 10. do 29. 10. 2010 napovedujemo: romantično dramo JEJ, MOLI, LJUBI, akcijski kriminalni triler MAČETA, družinsko pustolovščino NENAVADNA DOGODIVŠČINA ter POČITNIŠKI KINO (Nenavadna dogodivščina, Mačke in psi: Maščevanje gospe Muce, Karate kid, Marmaduke, Odpleši svoje sanje 3)

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V V tednu od 4. okt. 2010 do 10. okt. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. okt. 2010 do 10. okt. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

CITYCENTER Celje četrtek, 14. 10. Biotržnica nedelja, 17. 10. ob 11. uri pravljične urice v Džungli-Kamaroni s parabajzovo omako od 21. do 31. 10., na ogled embalaža spletnega natečaja Spar mleko z novo preobleko 18. do 31. oktober, Razstava pajkov, kuščarjev, škorpijonov in kač 21. 10., Stand up komedija v Caffe Republik Vid Valič CITYCENTROV KARTING na vrhnjem parkirišču garažne hiše

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

04.okt

05.okt

06.okt

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

07.okt

PESJE

MOBILNASKORNO

08.okt

09.okt

10.okt

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

14. oktobra 2010

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

MLAD uspešen skromen fant se želi poročiti. Gsm: 031/860-668

NEPREMIČNINE NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica za vse z dobrimi nameni. Tel.: 03/5726-319 KDOR si iskrene ljubezni želi, pri nas jo lahko dobi. Gsm: 031/505-495, tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) PUNCE in gospe vseh starosti si želijo trajne ljubezni. Gsm: 031/836-378, tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) VDOVA išče partnerja. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) 25-LETNA punca se preseli k zvestemu moškemu. Tel.: 03/5726-319 ali 090 62 86 (1,99 evra/min) 41-LETNI očka si resne, trajne zveze želi in po prijazni, zvesti punci hrepeni. Gsm: 041/229-649

GRADBENO parcelo, 3200 m2, celo ali polovico, prodam. Tel.: 03/5871-556, gsm: 031/799-476 V CENTRU Velenja oddam v najem večje opreljemo 3-sobno stanovanje. Gsm: 041/817-061 3-SOBNO stanovanje v centru Velenja, 86 m2, lepa lega, 4. nadstropje, prodamo. Vselitev možna takoj. Gsm: 031/313-359

RAZNO ŠTIRI platišča z zimskimi gumami za ford fiesto prodam. Tel.: 03/5893-404 PLASTIČNE sode, 100 l, hladilnik z zamrzovalnikom in zamrzovalno omaro prodam. Gsm: 031/535-931 POHIŠTVO za dnevno sobo s tv aparatom prodam za simbolično ceno. Ogled možen. Gsm: 041/504-854 MLIN za sadje, nov, z motorjem ali brez, prodam. Gsm: 041/818-899, popoldan.

Nagrajenci nagradne križanke GALEB TRADE-PRODAJALNE GALEB na Kidričevi 12 v Velenju ( v stari Nami),objavljene v tedniku Naš čas, 30.9. so : 1. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov prejme: Andreja Dušanič, Goriška 40, Velenje 2. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov prejme: Viki Parfant, Šmartno ob Paki 80, Šmartno ob Paki 3. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov prejme: Roman Terče, Bele Vode 2, Šoštanj Nagrajenci dvignejo nagrade s potrdilom v prodajalni Galeb v Velenju na Kidričevi 12.

Nagrajenci nagradne križanke TRGOVINE BETTI, trgovine z metrskim blagom in vsem, kar potrebujete za šivanje, v kletni etaži Nakupovalnega centra Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 30.9. so : 1. nagrada: metrsko blago v vrednosti 15 evr. prejme: Petra Hribernik, Koroška 33, Velenje 2. nagrada: metrsko blago v vrednosti 10 evr. prejme: Polona Drofelnik, Gorenje 11, Šmartno ob Paki 3. nagrada: metrsko blago v vrednosti 10 evr. prejme: Marija Zidarn, Podkraj 64 a, Velenje Nagrajenci dvignejo nagrade s potrdilom v prodajalni BETTI v Velenju na Kidričevi 2 b v kletni etaži Nakupovalnega centra.

PRIDELKI JABOLKA (več sort) za prešanje prodam. Tel: 03/5888-648 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883 ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, prodam. Gsm: 041/942-898

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 17. 10. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel: 02/8761-202. TELETA sivca, težkega okoli 130 do 140 kg, prodam. Tel.: 03/5871-556, gsm: 031/799-476 BIKCA sivca, starega 14 dni, prodam. Gsm: 051/314-306 TELIČKO limuzin, 135 kg težko, prodam. Gsm: 031/640-369

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 16. in 17. 10. – VLASTA ŠTERBENK, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA VOZILA HONDA Jazz 1.4, modificiran, rdeče barve, prvi lastnik, veliko opreme. Cena: 8400 evr. Gsm: 041/632-374

Upravna enota Velenje Poroke: Mario Suhaj, Prešernova Cesta 32, Domžale in Sandra Paveu, Prešernova Cesta 32, Domžale; Dejan Guberinić, Kidričeva c. 49, Velenje in Jovanka Jandrić, Ul. Jo Lajoša 63, Subotica, Srbija; Jurij Milavec, Planina 184, Postojna in Katja Švarc, Ravne 162, Šoštanj; Peter Vranjek, Ložnica 17, Velenje in Nataša Črep, Arnače 6 b, Velenje; Miha Zajc, Florjan 285, Šoštanj in Alenka Kompan, Florjan 200, Šoštanj. Smrti: Anton Hribar, roj. 1936, Prešernova c. 6, Velenje; Ivan Hriberšek, roj. 1935, Gaberke 204, Šoštanj; Alojz Krajnc, roj. 1939, Ponikva 33, Šentjur pri Celju; Ana Koželj, roj. 1924, Bratovševa Ploščad 4, Ljubljana; Edvard Krk, roj. 1933, Grajska Vas 58 a, Braslovče; Branko Kišić, roj. 1950, Liptovska Ul. 20, Slov. Konjice; Franc Žohar, roj. 1920, Kersnikova Ul. 50, Celje; Jožef Bokal, roj. 1923, Zagaj 4, Bistrica ob Sotli; Alojzij Kumprej, roj. 1937, Za Ljubnico 57, Ljubno ob Savinji, Milna Lavrič, roj. 1941, Ul.

107,8 MHz GOOD VIBRATIONS

Sallaumines 4 b, Trbovlje; Ivan Rahten, roj. 1920, Levstikova c. 2, Velenje; Milan Babić, roj. 1940, Kašeljska 65, Ljubljana; Kristina Goli, roj. 1930, Ljubljanska c. 49, Velenje; Franc Špiler, roj. 1942, Graškogorska c. 39, Velenje; Andrej Spolenak, roj. 1955, Prožinska Vas 59, Štore; Marija Grudnik, roj. 1924, Hrastovec 51 a, Velenje; Marija Gobec, roj. 1938, Kozje 187, Šmarje Pri Jelšah; Martin Aubreht, roj. 1929, Nove Trate 33, Mozirje; Vid Dragišić, roj. 1952, Pod Kostanji 22, Celje; Ivan Mrzlikar, roj. 1926, Mencingerjeva Ul. 57, Ljubljana; Regina Jurše, roj. 1925, Kamniška c. 66, Vodice; Nedjib Medara, roj. 1937, Prešernova c. 2, Velenje; Frančišek Breznik, roj. 1929, Luče 44, Mozirje; Martin Šalej, roj. 1928, Ljubljanska c. 27, Celje; Milan Arsenić, roj. 1949, Sp. Kraše 26 a, Nazarje; Slavka Galič, roj. 1949, Arto 13, Studenec. David Korošec, roj. 1972, Aškerčeva c. 22, Velenje; Teodoroa Bufolin, roj. 1928, Na jami 12, Ljubljana; Marija Puhmajer, roj. 1939, Ceste 1, Rog. Slatina; Ivan Stvarnik, roj. 1940, Trnoveljska c. 81, Celje; Vincenc Črepinšek, roj. 1924, Žepina 20, Celje; Feliks Galinec, roj. 1950, Skorno pri Šoštanju 18, Šoštanj.

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Naš čas, 14. 10. 2010, barve: CMYK, stran 24

Med cvetjem, dobrotami in kulturo Tradicionalni Jesenski sejem je privabil veliko obiskovalcev – Ob nastopih pihalnih orkestrov ustvarjali, kuhali golaž in nagrajevali lepo okolje Velenje, 9. oktobra – Ko se je sobotno megleno jutro prevesilo v s soncem obsijan dan, je vrvež preplavil tudi center mesta. Na Cankarjevi ulici so stojnice napolnili starinarji, pri Centru Nova kmetovalci, na Titovem trgu

pa prodajalci cvetja, grmovnic in pridelovalci dobrot iz vseh koncev Slovenije. Ja, druženje z znanci, ki smo jih lahko dopoldne srečali na teh prizoriščih, je dogodku dodalo svojo vrednost. Tokrat že 7. sejem lepot in dobrot

je bil pospremljen s prihodom Tetke Jeseni, za kar so poskrbeli v Vrtcu Velenje, v ustvarjalnih delavnicah MZPM, ki so potekale kar ob nekaj mizah, pa je bila gneča prav tako ves čas velika. Jesenski materiali so se hitro

spreminjali v nove izdelke, malčki in njihovi starši pa so uživali. Bogat je bil tudi kulturni program; tako godba na pihala tretje univerze kot tista iz Vevč sta pod oder privabili veliko ljubiteljev glasbe. Na prireditvenem odru pa so razglasili tudi zmagovalce letošnjega tekmovanja »Velenje – mesto cvetja«. Kategorij je bilo več, večina nagrajencev pa je prišla po svoje, verjamemo da zasluženo priznanje za lepo urejene balkone, okolice hiš, kmetije …

Zmagal »Dedijev« golaž

Zmagovalni golaž sta družno skuhala Jože Pečečnik in Franc Jošt iz Turističnega društva Šentilj.

Tudi letos je v sklopu jesenskega sejma potekalo tekmovanje v kuhanju golaža, ki ga je pripravila Turistična zveza Velenje, v

naokoli in okoli 12. ure, ko je komisija vzela vzorce za ocenjevanje, so kotli hitro ostajali brez vsebine. Obiskovalci so si bili enotni, da komisija ni imela

Pečečnik in Franc Jošt iz TD Šentilj, ki sta ga poimenovala »Dedijev« golaž, saj sta njuni partnerici kuhali »Babičin golaž«. Nagrade sta bilo izjemno vesela.

Ponudba na stojnicah je bila pestra. Poleg jesenskih rož in grmovnic je bilo na njih tudi veliko jesenskih dobrot.

Zamuda pri obnovi Kardeljeve ploščadi

Tetka Jesen je svoje bogate plodove delila med male in velike obiskovalce jesenskega sejma.

Razlogov, da ob koncu prejšnjega tedna po Kardeljevi ploščadi še ni bilo mogoče normalno hoditi, je več – Ta teden končana tudi obnova garaž pod ploščadjo? Velenje, 8. oktobra – »S tem, kar smo videli, nismo bili zadovoljni,« nam je prejšnji teden po ogledu gradbišča na Kardeljevi ploščadi – opravil ga je skupaj s sodelavci in predstavniki Mestne četrti Levi breg vzhod - povedal velenjski župan Srečko Meh. Obnova, ki teče že vse od začetka poletja, zamuja. To zagotovo jezi tudi stanovalce strnjenega naselja. Rok za dokončanje pa se počasi izteka, zato je tudi nas zanimalo, kdaj bo obnova končana. »Na Kardeljevi ploščadi je relativno veliko narejenega, manjka pa še veliko drobnih stvari, ki še vedno otežujejo življenje in delo prebivalcev tega področja. Zato smo takoj naslednji dan sklicali sesta-

nek z direktorjem Smelta, vodjem gradbišča in mojimi sodelavci. Dogovorili smo se, da bodo do ponedeljka, 11. oktobra, dela končali tako daleč, da bodo ljudje lahko normalno hodili po ploščadi.« Da obnova zamuja, je več vzrokov; stavka delavcev Vegrada, ki so bili pri tej obnovi podizvajalci, je le eden od njih. Nagajalo je tudi vreme. »A vse to ne bi smelo vplivati na rok dokončanja del. V teh dneh končujejo ograje okoli ploščadi, betonirajo tudi nov most. Obložiti ga bodo morali še s hidroizolacijo in urediti klančine v dolžini 20 metrov, saj je približno 1 meter višji, kot je bil pred obnovo,« je dodal Meh. Most so obnovili prav zato, da bodo poslej gasil-

ci lahko varno prišli v naselje tudi z avto les tvijo, kar prej ni bilo mogoče. Seveda manjkajo še vsa zaključna dela na ploščadi: od postavitve novih korit, do zasaditve … Končujejo tudi dela v garažni hiši, v teh dneh naj bi spet omogočili parkiranje v njej. S tem naj bi se pritisk na okoliška parkirišča zmanjšal. »Mislim, da bo obnova, ki bo vredna kar milijon evrov, do 15. novem bra kon ča na.« In kako naprej, bo obnova tega dela Velenja s tem končana? Izvemo, da ne, saj naj bi že pripravljali načrte za obnovo garaž pod Stantetovo ploščadjo.

kuhanju pa se je pomerilo osem ekip. Pod kotli so kuharji in kuharice zakurili že zgodaj dopoldne, potem je dišalo daleč

lahkega dela, a sestavljali so jo ljudje, ki se na dobrote in kuhinjo spoznajo. Na koncu so odločili, da sta najboljši golaž skuhala Jože

Drugo mesto je zasedla ekipa Društva zeliščarjev Velenje, tretje pa ekipa podjetja Gost, d. o. o. bš

Pirnatovi od zdaj naprej do domačije po asfaltu V Škalah odprli 103 m dolgo cesto do domačije Pirnat

bš

Pirnatovi se zdaj lahko do domačije (končno) pripeljejo po asfaltu.

Most je postavljen, a izvajalce čaka še kar nekaj dela, preden bo dokončan. Med drugim morajo zaradi naklona zgraditi 20 metrov dolgo klančino za invalide in mamice z vozički.

Škale – Prejšnji četrtek je bil za Pirnatove iz Škal pomemben dan. Dolgo so namreč čakali na trenutek, ko se bodo do svoje domačije lahko peljali po urejeni, asfaltirani cesti. In zdaj se lahko. Po besedah Hermana Arliča je ta 103 m dolga cesta moralni dolg Vaške skupnosti Škale do Pirnatovih: »Te ceste smo še posebej veseli, ker je kmetija na zelo neugodni, težko dostopni legi. Zato se je moral njen lastnik ves čas vse do danes boriti za njen obstanek. V znak hva-

ležnosti je zato naša vaška skupnost skupaj z domačini financirala asfaltiranje. Naložba je stala 17 500 evrov.« V prihodnjih mesecih želijo v Škalah asfaltirati še del ceste do domačije Rednjak. »Kdaj nam bo to uspelo, je odvisno odo koncesionarja. Kljub temu računamo, da bi moral biti nov asfalt položen najkasneje spomladi,« še dodaja Arlič. v. g.