41 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (8/19 °C), soboto (8/18 °C) in nedeljo (8/20 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 12. oktobra 2017â€

ĹĄtevilka 41 | leto 64â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Pred vrati Milena KrstiÄ? – Planinc

9

ZaÄ?utili njen slikarski urok Velenje, 5. oktobra – Ob odprtju razstave 190 del akademske slikarke Majde Kurnik so se marsikomu orosile oÄ?i. Ne le zaradi del slikarke, ki velja za prvo akademsko slikarko iz Velenja, ampak tudi zaradi prav

posebne energije, ki je v prostoru vela zaradi Ä?ustev, vpletenih v zgodbo. Najbolj zasluĹžna zanjo je zagotovo kustosinja Milena Koren BoĹžiÄ?ek, ki jo je srbsko-slovenska slikarka zaÄ?arala, ĹĄe preden je

njena dela videla v Ĺživo. A brez podpore Mestne obÄ?ine Velenje in velikega posluha dedinje njenih del se Majda Kurnik ne bi vrnila domov. VeÄ? na strani 9. đ&#x;”˛

bĹĄ

Pred vrati so predsedniĹĄke volitve. Prihodnjo nedeljo bodo. Volivci bodo svoj glas kandidatki ali kandidatu lahko oddali Ĺže prej, na predÄ?asnih volitvah v torek, sredo in Ä?etrtek na predÄ?asnem glasovanju. Devet se jih podaja v boj. NajveÄ? moĹžnosti, da se prebije skozi vrata predsedniĹĄke palaÄ?e, ima menda aktualni predsednik. Tako vsaj napovedujejo ankete. VpraĹĄanje, ali mu to lahko uspe Ĺže s prvim juriĹĄem, ostaja odprto.

Stopnjuje se pritisk poklicnih gasilcev. Ker jim po veÄ?meseÄ?nih pogajanjih z vlado ni uspelo doseÄ?i sporazuma o vrednotenju svojega dela, so ĹĄli pred vrata tistih, od katerih priÄ?akujejo pomoÄ?, pred parlament in vlado. ÂťTudi gasilci smo samo ljudje. Z besedami 'hvala, reĹĄili ste mi Ĺživljenje' Ĺžal ne moremo plaÄ?ati poloĹžnic,ÂŤ je bil na shodu prejĹĄnji teden slikovit eden od njih.

TeĹžave s plaÄ?ilom poloĹžnic se utegnejo v kratkem pojaviti tudi pri odjemalcih toplotne energije v Ĺ aleĹĄki dolini. Eni so viĹĄje ĹĄtevilke na njih Ĺže opazili, mnogi pa, ker prave potrebe po toploti, razen topli vodi, ĹĄe ni bilo, te najbrĹž spregledali. Kaj bo, ko bodo vsi radiatorji odprti? Tega morda z oktobrom, za katerega se napoveduje Âťbabje poletjeÂŤ in potrebe po pretiranem odpiranju radiatorjev, ĹĄe ne bomo Ä?utili. Kaj pa potem?

Toplota je, resnici na ljubo, na vratih TEĹ , od koder prihaja, draĹžja Ĺže od pomladi. Agencija za energijo je TEĹ , ki jo dobavlja velenjski komunali, ta pa jo distribuira in zaraÄ?unava uporabnikom, odobrila 57-odsotno poviĹĄanje. Na Komunalnem podjetju od takrat prejemajo za toliko viĹĄjo poloĹžnico zanjo. Da jim je ni bilo treba razdeliti med uporabnike, so razliko uporabnikom subvencionirale, dokler so to zmogle, lokalne skupnosti. Zdaj pa tega v celoti ne zmorejo veÄ?.

Zaradi te cene Ĺžupani ĹĄe vedno loputajo z vrati na TEĹ . Pa tega tam nekako ne sliĹĄijo dobro. A bi bil Ĺže Ä?as, da bi. Marsikateremu obÄ?anu, ki Ĺže brez te poloĹžnice komaj shaja, bi prihranili skrbi in odpiranje vrat na centru za socialno delo ali kateri od dobrodelnih organizacij pri iskanju pomoÄ?i. đ&#x;”˛

Dom za starejĹĄe bodo nadgradili V Ĺ aleĹĄki dolini moÄ?no primanjkuje kapacitet v domovih za varstvo odraslih, saj bi v tem trenutno potrebovali dodatnih 160 postelj.

Za prihodnje leto je predvidena nadgradnja obstojeÄ?ega Doma za varstvo odraslih, ki je v tem trenutku povsem zaseden. V njem domuje 190 oskrbovancev. DrĹžava se je Ĺže obvezala, da bo zagotovila naloĹžbena sredstva, Mestna obÄ?ina Velenje in Dom za varstvo odraslih pa sta Ĺže prispevala sredstva za komunalni prispevek v viĹĄini skoraj 120 tisoÄ? evrov. Prav tako bo stekla tudi gradnja varovanih stanovanj, zelo dobro pa v Mestni obÄ?ini Velenje poteka tudi pomoÄ? na domu, ki jo izvaja Center za socialno delo. Letno nudijo pomoÄ? đ&#x;”˛ mz 127 uporabnikom, povpreÄ?no meseÄ?no pa 78.â€

3

Slovesno predali namenu PC Stara vas Otvoritve so vedno dobrodoĹĄle, ĹĄe posebej pa tiste, ki pomenijo uspeĹĄnejĹĄi razvoj in nova delovna mesta. Vse to velja za razĹĄirjeno poslovno cono v Stari vasi, kjer je Mestna obÄ?ina Velenje s pomoÄ?jo nepovratnih evropskih sredstev komunalno opremila zemljiĹĄÄ?a in jih investitorjem

ponudila po ugodni ceni v zameno, da bodo svoja vlaganja zakljuÄ?ili do konca prihodnjega leta in zagotovili najmanj 28 novih delovnih mest. Poslovna cona je ĹĄe toliko bolj vabljiva, ker leĹži v neposredni bliĹžini bodoÄ?e hitre ceste, na njeni drugi strani pa nastaja prav tako optimistiÄ?no

zastavljen turistiÄ?ni center Jezero. ÄŒe bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, bo podobnih otvoritev v prihodnje ĹĄe veliko. Na sliki: simboliÄ?no so center odprli podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Breda Kolar, podĹžupan SreÄ?ko KoroĹĄec in eden od investitorjev DuĹĄan đ&#x;”˛ mz Donko.â€

Gorenje bo opremilo 44 pametnih domov NajveÄ?ji nizozemski investitor v nepremiÄ?nine, Syntrus Achmea, je izbral Atag, druĹžbo Skupine Gorenje, za izvajalca, ki bo opremil 44 luksuznih pametnih stanovanj z Atagovimi pametnimi kuhinjskimi aparati Connect Life. Atag bo povezljive aparate predstavil na nizozemskem trgu konec letoĹĄnjega leta, za prihodnje leto pa v Skupini Gorenje naÄ?rtujejo predstavitev povezljivih aparatov znamke Asko na Danskem. S tem vstopajo v trĹžni segment povezljivih pametnih aparatov, izkuĹĄnjo Ataga in Aska pa bodo kasneje uporabili kot platformo za povezljive aparate za celotno Skupino.

Povezljivi aparati Atag Connect Life omogoÄ?ajo uporabniku, da prek aplikacije za pametni telefon ali tabliÄ?ni raÄ?unalnik, ki jo naloĹži s spleta, na daljavo upravlja in spremlja delovanje aparatov. †đ&#x;”˛ mz

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

12. oktobra 2017

Sprejem zlatih maturantov ObeleĹžje prijateljskih mest Velenja Velenje, 5. oktobra – V prazniÄ?nem septembru so na Titovem trgu pri vhodu v obÄ?insko zgradbo postavili obeleĹžje, na katerem so navedena prijateljska mesta Velenja. ObeleĹžje kaĹže na bogato mednarodno sodelovanje obÄ?ine, ki je zelo razprĹĄeno.

Z nekaterimi mesti je MO Velenje povezana formalno, saj so

Zlati maturanti, ravnatelji ĹĄol Ĺ CV in podĹžupan Peter Dermol.

Velenje, 26. septembra – V torek popoldne je podĹžupan MO Velenje Peter Dermol v vili Bianci sprejel velenjske zlate maturante in jim Ä?estital za odliÄ?en uspeh na maturi. Naziv zlati maturant si je z opravljeno maturo z izjemnim uspehom v ĹĄolskem letu 2016/2017 prisluĹžilo 16 dija-

kov Ĺ olskega centra Velenje. Velenjski zlati maturanti so: Lara AtelĹĄek (Ĺ ola za storitvene dejavnosti), UrĹĄa KonÄ?an (Ĺ ola za storitvene dejavnosti), Nejc DvorĹĄek (Strojna ĹĄola), Maks Meh (Strojna ĹĄola), Ĺ˝iga MeĹžnar (Strojna ĹĄola), Ajda FrankoviÄ? (Gimnazija Velenje), Meta KodriÄ? (Gi-

mnazija Velenje), Metka Pirnat (Gimnazija Velenje), Nejc PotoÄ?nik (Gimnazija Velenje), Tea SuhoverĹĄnik (Gimnazija Velenje), BlaĹž Hleb (Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola), Franc KlavĹž (Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola), Andrej KronovĹĄek (Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola), Anej LekĹĄe (Elektro in

raÄ?unalniĹĄka ĹĄola), David Mikek (Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola), Nejc SlemenĹĄek (Ĺ ola za rudarstvo in varstvo okolja). Dijakinja Ĺ ole za storitvene dejavnosti UrĹĄa KonÄ?an je na poklicni maturi dosegla vse moĹžne toÄ?ke in postala diamantna maturantka. đ&#x;”˛

ObeleĹžje prijateljskih mest stoji pri vhodu v mestno hiĹĄo.

podpisali namero ali sporazum o pobratenju obÄ?in, z drugimi pa so povezani partnersko v posameznih projektih. Pogosta so sodelovanja na kulturno-glasbenem podroÄ?ju in v okviru projektov Evropske unije. Velenje se v okviru kroĹžnega partnerstva povezuje z mesti Esslingen ob Neckarju (NemÄ?ija), PiotrkĂłw Trybunalski (Poljska), Videm (Italija) in Vienne (Francija), sodeluje pa tudi z mesti Banja Luka (Bosna in Hercegovina), ÄŒehov (Rusija), Druskininkai (Litva), Feldkirchen (Avstrija), Gazi Baba – Skopje (Makedonija), IstoÄ?no Novo Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Lukavac (Bosna in Hercegovina), Pljevlja (ÄŒrna gora), Prievidza (SlovaĹĄka), Prijedor (Bosna in Hercegovina), Qingdao (Kitajska), Sremska Mitrovica (Srbija), Ulcinj (ÄŒrna gora), Split (HrvaĹĄka), Valjevo (Srbija), Vranje (Srbija) in VrnjaÄ?ka Banja (Srbija).

Sprejem ob mednarodnem dnevu uÄ?iteljev Velenje, 5. oktobra – Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? je 5. oktobra, na mednarodni dan uÄ?iteljev, v kulturnem domu Velenje sprejel vzgojitelje, uÄ?itelje in strokovne sodelavce s podroÄ?ja izobraĹževanja v mestni obÄ?ini Velenje. V nagovoru je med drugim poudaril, da kljub temu, da je obÄ?inski proraÄ?un omejen in tako obÄ?ina ne more izvesti vseh naloĹžb, ki so potrebne ali zgolj Ĺželene, vseeno primerno vzdr-

Ĺžujejo prostore ter infrastrukturo, namenjeno izobraĹževanju. S sprejemom se je povabljencem zahvalil za trud in pomembno vlogo na poti izobraĹževanja otrok in odraslih. Poudaril je: ÂťUÄ?itelji in vzgojitelji imate pomembno vlogo pri vzgajanju otrok, saj jim pokaĹžete in privzgojite Ä?ut za odgovornost, Ä?ut za soÄ?loveka in sooblikujete otrokovo osebnost.ÂŤ Dotaknil se je tudi begunske problematike in dejstva, da

smo ljudje razliÄ?ni in da moramo razliÄ?nost sprejemati in spoĹĄtovati. Ravnateljem, uÄ?iteljem in vzgojiteljem se je zahvalil za vso energijo in prizadevnost, ki jo vlagajo v vzgojo in izobraĹževanje naĹĄega podmladka: ÂťPosebna zahvala gre za tisto veÄ? – za tisto, kar vas ne plaÄ?amo. Ravno ta nadstandard, ki boljĹĄa kakovost Ĺživljenja, je to, kar najbolj cenimo,ÂŤ je zakljuÄ?il Ĺžupan. Za sproĹĄÄ?eno ozraÄ?je na sprejemu je s svojim nastopom poskrbel slovenski đ&#x;”˛ igralec in stand up komik Tadej ToĹĄ. â€

đ&#x;”˛

ObÄ?ina podpira mlade Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo tudi letos podelila denarne nagrade za izjemne doseĹžke dijakov in ĹĄtudentov, ki so se med ĹĄolanjem najbolj izkazali. Komisija bo na osnovi vlog, ki bodo prispele na javni razpis, in na osnovi pravilnika podelila ĹĄest nagrad.

Zadnji dve leti sofinancira programe mladinskih organizacij.

Na razpis se lahko prijavijo druĹĄtva, v katerih je veÄ? kot tri Ä?etrtine Ä?lanic in Ä?lanov mlajĹĄih od 30 let.

Sponzorira pa tudi vrsto programov, namenjenih mladim Ĺ oĹĄtanjÄ?anom: Pikin festival, Likovni svet otrok, zagotavlja sredstva za obdarovanje predĹĄolskih otrok v veselem decembru ter sredstva za prevoz uÄ?encev, ki sodelujejo v projektu NauÄ?imo se smuÄ?ati. Sofinancira pa tudi plavanje po prilagojeni metodi za uÄ?ence CVIU in VDC JeĹžek, ki za to izkaĹžejo interes. đ&#x;”˛

mkp

Vse veÄ? se jih odloÄ?i za Vilo Mayer Ĺ oĹĄtanj – Vila Mayer v Ĺ oĹĄtanju, ki obiskovalcem nudi ogled ĹĄtirih stalnih zbirk kulturne dediĹĄÄ?ine, je tudi protokolarni objekt ObÄ?ine. V njej potekajo uradni Ĺžupanovi sprejemi in podpisujejo pogodbe. Obenem je uradni prostor za sklepanje zakonskih in partnerskih zvez. V lanskem letu je bilo v njej sklenjenih 27 zakonskih zvez, najveÄ? na letni ravni doslej. To ĹĄtevilo pa bo letos zagotovo ĹĄe preseĹženo. đ&#x;”˛

mkp

Za gradnjo lop in kaĹĄÄ? obstajajo pravila Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju so pripravili pravilnik o oblikovanju kmeÄ?kih lop, kaĹĄÄ? in pokritih skladiĹĄÄ? za lesna goriva. Nastal je v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄke doline, Upravno enoto Velenje in Zavodom za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine, obmoÄ?ne enote Celje. Skupna je Ĺželja, da bi gradnja sledila tradicionalnim arhitekturnim vzorcem. V odprt prostor bodo lahko Ĺ oĹĄtanjÄ?ani umeĹĄÄ?ali samo objekte s simetriÄ?no dvokapnico, pri kateri bo v osnovi uporabljen les ali kamen, PVC materiali in Ĺžive barve pa ne pridejo v poĹĄtev. Pravilniku so priloĹžili grafiÄ?ne prikaze vzorÄ?nih primerov. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mkp

Le kaj bomo spet s prostimi nedeljami Slovenci in zemlja – Veselo v Podsredi in Rogatcu – DeĹžniki za pomoÄ?

Ne vem, komu daje ta Ä?as veÄ?ina Slovencev prednost: predsedniĹĄkim volitvam ali prizadevanju nekaterih, da bi ob nedeljah in praznikih spet zaprli trgovine. Pred volitvami je po prvih sooÄ?enjih razpon ÂťpriljubljenostiÂŤ kar precejĹĄen, oÄ?itno pa se kaĹže, da ima aktualni predsednik dobro kondicijo in je v precejĹĄnji prednosti. A pokazalo se ĹĄele bo, Ä?e bo tudi na volilni dan ta tako velika, da mu ne bo treba teÄ?i ĹĄe en krog. Ĺ˝e res, da so dame na zaÄ?etku malo bolj zadrĹžane, a ker jim je v naravi nepopustljivost, se lahko zgodi ĹĄe marsikaj.

Nisem sliĹĄal, Ä?e je kandidate Ĺže kdo vpraĹĄal, kaj si mislijo o vnoviÄ?ni akciji, ki naj bi privedla do zaprtja trgovin ob sobotah in praznikih. Je pa zanimivo sliĹĄati predstavnike veÄ?ine trgovskih druĹžb, da proti temu nimajo niÄ?. Drugi se oglaĹĄajo, da bi bil to poseg v svobodo gospodarske pobude, tretji, da bodo na najslabĹĄem kupci. O prodajalkah in prodajalcih skoraj niÄ?. ÄŒeprav nekateri ÂťradiÂŤ delajo tudi ob takih dneh, da si z dodatkom vsaj malo izboljĹĄajo svoje mizerne plaÄ?e.

Magna je Ĺže zdaj dobila gradbeno dovoljenje za gradnjo lakirnice, a ĹĄe niso povsem utihnile zahteve, da je treba zavarovati kmetijske povrĹĄine. ÄŒeprav se ob tem mnoge zahtevnejĹĄe kmetijske povrĹĄine zaraĹĄÄ?ajo in imamo vse veÄ? gozda. Pa ni Ä?udno, da je tudi vse veÄ? divjadi, ki ÂťnagajaÂŤ kmetom. Na skrb za zemljo so opozorili v nedeljo tudi na vseslovenskem sreÄ?anju kmetov na bliĹžnji Ponikvi in Slomu, rojstnem kraju blaĹženega Antona Martina SlomĹĄka, zavetnika kmetov. Cveto ZupanÄ?iÄ?, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, pa je med drugim dejal, da bi tudi predsednik drĹžave moral bolj poudariti nepogreĹĄljivo vlogo kmeta. To sta na prireditvi sliĹĄali tudi kandidatki Ljudmila Novak in Romana Tomc.

Kmetijsko naravnana je bila tudi prireditev v Podsredi. Tu so zadnji konec tedna pripravili zakljuÄ?ek Praznika kozjanskega jabolka. Ta prireditev je ĹĄe ĹĄtiri leta starejĹĄa od tiste v Ponikvi, letos so jo pripravili Ĺže osemnajstiÄ?. ÂťSlavijoÂŤ predvsem stare sorte jabolk na visokodebelnih jablanah, ki so, kot je vedel tudi kmetijski minister Dejan Ĺ˝idan, ki je prireditev odprl, bolj odporne. In v drevesnici Kozjanskega parka imajo veÄ? kot sto sort starih jabolk in 50 hruĹĄk. Ĺ˝al

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

je bilo letos na Âťprazniku jabolkÂŤ tega sadeĹža zelo malo, saj sta veÄ?ino vzeli slana in suĹĄa. Proti temu pa niso odporne. Je bilo pa na stojnicah, ki vsako leto povsem zasedejo ta stari kozjanski kraj, veliko vsega drugega, tudi gob. In ob druĹženju obiskovalcev, med katerimi je vsako leto veliko Kozjancev, ki na prireditev prihajajo iz vse Slovenije, je bilo nadvse veselo.

Na drugaÄ?en naÄ?in pa je Ĺže nekaj Ä?asa ÂťveseloÂŤ malo viĹĄe na vzhodu regije, v Rogatcu. Tu so Ĺže nekaj Ä?asa spori med zaposlenimi in ravnateljem osnovne ĹĄole. Oziroma zdaj Ĺže nekaterimi nekdanjimi zaposlenimi, ki jih je odpustil ali so zaradi nesporazumov sluĹžbo zapustili sami. Predvsem ob zaÄ?etku letoĹĄnjega ĹĄolskega leta so se nekateri ÂťupaliÂŤ spregovoriti glasneje, ÂťzavreloÂŤ je tudi ob imenovanju sveta starĹĄev. Zdaj je svoje povedal ĹĄe nekdanji hiĹĄnik, ki naj bi za ravnatelja moral opravljati nekatera dela brezplaÄ?no na njegovih objektih. Nekateri pravijo, da bo ĹĄe pestro.

Celje pa je bilo v soboto v znamenju deĹžnikov. Ne zaradi slabega vremena, ampak zaradi dobrodelnega Festivala deĹžnikov. To prireditev je Ĺže tretje leto pripravil Lions klub Celje Mozaik. DeĹžnike so s poslikavo okrasili otroci celjskih in okoliĹĄkih vrtcev in ĹĄol ter tudi nekateri celjski slikarji. Denar, ki so ga dobili s prodajo, bodo namenili nakupu hladilne opreme kombija za prevoz hrane. Celjski Lions klubi so prvi v Sloveniji pred ĹĄtirimi leti zaÄ?eli zbirati hrano po trgovinah za ljudi, ki so hrane potrebni. V akciji Ĺže sodelujejo vsi najveÄ?ji trgovci in projekt se je kmalu razĹĄiril po Sloveniji.

Bo pa kneĹžje mesto ĹĄe trajno lepĹĄe. ObÄ?ina namreÄ? nadaljuje akcijo sofinanciranja obnove proÄ?elij objektov v oĹžjem srediĹĄÄ?u mesta.

Tudi letos bodo za to namenili sto tisoÄ? evrov. Prejeli so devet vlog, sofinancirali bodo ĹĄest projektov. Lani so z enakim zneskom denarno podprli ureditev ĹĄtirih uliÄ?nih fasad ter ene strehe.

Pa ĹĄe to: mladi v Slovenskih Konjicah so se lotili projekta, ki po mnenju zlobneĹžev ne sodi v ta vinorodni okoliĹĄ. Mlade bodo izobraĹževali v kulturnem uĹživanju vina. Upajo celo, da bodo k sodelovanju pritegnili tudi lokalne vinarje.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

12. oktobra 2017

V Poslovni coni Stara vas bosta gradila Eurograf in TVK Mestna obÄ?ina Velenje je sklenila komunalno ureditev Poslovne cone Stara vas, kar jih je veljalo 2,1 milijona evrov – NaloĹžbo je sofinancirala Evropa v viĹĄini skoraj milijona evrov Mira ZakoĹĄek

Velenje, 9. oktobra – Za podjetniĹĄtvo v mestni obÄ?ini Velenje je bil torek prav poseben dan.

Namenu so slovesno predali razĹĄirjeno poslovno cono Stara vas, ki so jo pred uradno otvoritvijo tudi predstavili na novinarski konferenci. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? se je ozrl nekaj let nazaj, ko je vladala v tem okolju velika brezposelnost.

ObÄ?ina sicer delovnih mest ne more ustanavljati, lahko pa jim

â?ą

lotili komunalnega opremljanja sedanje Poslovne cone Stara vas.

Poleg tega so oblikovali poseben sklad za neposredne finanÄ?ne spodbude podjetjem.

S prostorom je treba skrbno ravnati

ÂťV Velenju nimamo veliko prostora, zato moramo z njim ravnati toliko bolj skrbno in ga uporabiti za kvalitetne naloĹžbe, ki bodo prinaĹĄale viĹĄjo dodano vrednost in seveda tudi kakovostna delovna mesta,ÂŤ je poudaril

Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je bil ĹĄe posebej vesel, da sta na razpisu uspela investitorja iz doline.

Seveda pa bodo veseli tudi drugih, ĹĄe posebej na obmoÄ?ju jezer, kjer intenzivno pripravljajo prostorske podlage na osnovi Ĺže zastavljene strategije. Dve naloĹžbi (oder in prireditveni prostor) bo s pomoÄ?jo nepovratnih sredstev v viĹĄini okoli 80 odstotkov udejanjila obÄ?ina. KontiÄ? je pohvalil izvajalce (Rudis) in nadzorno skupino (Komunalno podjetje Velenje) in poudaril, da so si

razpisu. VeÄ?ino tega pa so usmerili bodoÄ?im investitorjem, ki so jim zemljiĹĄÄ?a, ki so vredna skoraj 40 evrov na kvadratni meter, prodali po 20 evrov. Gre torej za neposredno obliko pomoÄ?i.

ZemljiĹĄÄ?a so razdelili z javnim razpisom, ki je potekal od 5. maja pa do konca junija. Na njem sta bila uspeĹĄna dva investitorja, oba iz Velenja, in sicer podjetji Eurograf in TVK. Oba sta se obvezala, da bosta proizvodnjo vzpostavila do konca prihodnjega leta in z letom 2019 zaposlila

Poslovna cona Stara vas leĹži v neposredni bliĹžini bodoÄ?e hitre ceste

pomaga ÂťzaĹživetiÂŤ in tega so se lotili, kjer je le bilo mogoÄ?e. Kar trikrat so zniĹžali komunalni prispevek (nazadnje na zadnji seji obÄ?inskega sveta ravno za Poslovno cono Stara vas, kjer bodo investitorji plaÄ?ali le petino tistega, kar so obraÄ?unavali pred leti. Oblikovali so Poslovni center Rudarski dom, pa potem poslovni center Standard, oĹživili SaĹĄa inkubator, pred nekaj leti pa zaÄ?eli sistematiÄ?no odkupovati zemljiĹĄÄ?a in se pred letom tudi

RazĹĄirjena Poslovna cona Stara vas se razprostira meri 23.000 m2, od tega predstavlja komunalno-cestna infrastruktura 13.283 m2, urejeno zemljiĹĄÄ?e, primerno za umestitev novih objektov, namenjenih malim in srednjim podjetjem, pa 9.476 m2. NaloĹžba je veljala (brez DDV) 2 milijona 100 tisoÄ? evrov, iz evropskih sredstev pa so pridobili malo manj kot milijon nepovratnih evrov.

oboji pridobili dobre reference. ÄŒeprav je bil rok izjemno kratek, dela pa zahtevna, so jih v dogovorjenem Ä?asu dobro opravili.

Polovico investicije pokrila Evropa

Po besedah direktorja obÄ?inske uprave mag. Iztoka Morija je skoraj polovico naloĹžbe, ki je veljala 2,1 milijona evrov, pokrila Evropa, saj so bili uspeĹĄni na

28 novih delavcev (Eurograf 21, TVK pa 7). Z razpletom je bil zadovoljen tudi vodja projekta ÂťRazĹĄiritev Poslovne cone Stara vasÂŤ GaĹĄper Koprivnikar, ki je povedal, da so odprodali vse trenutno razpoloĹžljive parcele (tri je odkupil Eurograf, dve pa TKV), izrazil pa je upanje, da bodo nadaljnje urejanje lahko Ä?im prej nadaljevali. So pa vsi predstavniki obÄ?ine poudarili, da po

Volili bomo predsednika republike 22. oktobra bo v Sloveniji odprtih veÄ? kot 3.000 voliĹĄÄ? – PredÄ?asno glasovanje bo potekalo 17., 18. in 19. oktobra

22. oktobra bo v Sloveniji potekal 1. krog volitev, na katerih bodo volivke in volivci na veÄ? kot 3.000 voliĹĄÄ?ih volili predsednika Republike. VoliĹĄÄ?a bodo odprta od 7. do 19. ure. Druga volilna nedelja, Ä?e bo ta potrebna, ker ne bi nobeden od devetih kandidatov, ki se potegujejo za ĹĄefa drĹžave, dobil potrebne veÄ?ine, bo 12. novembra. Na volitvah pred petimi leti smo do predsednika priĹĄli po dveh krogih.

Predsednika volimo za pet let

Predsednik predstavlja drĹžavo in je vrhovni poveljnik njenih oboroĹženih sil. Volimo ga na neposrednih, sploĹĄnih in tajnih volitvah. Ima 5-letni mandat, ĹĄef drĹžave pa je ena oseba lahko dvakrat zapored.

Ker se volitve predsednika RS ne razlikujejo toliko od volitev poslancev v drĹžavni zbor (izjema so nekatere posebnosti), sta organizacija in tehnika volitev ure-

â?ą

dogovorjenem roku, in to so tudi naredili, Ä?eprav so imeli kar nekaj teĹžav s stabilnostjo tal. Zadovoljstvo je izrazil tudi direktor in lastnik Eurografa DuĹĄan Donko, ki si Ĺže nekaj let Ĺželi razĹĄiriti svo-

Z letom 2019 bo stekla dejavnost na novih lokacijah podjetij Eurograf in TVK, skupaj bosta na novo zaposlila najmanj 28 delavcev

Direktor projektov pri podjetju Rudis Dejan BaĹĄ je izrazil zadovoljstvo, da so bili izvajalci tega projekta. Ĺ˝e na zaÄ?etku so kljub kratkemu roku obljubili, da bodo dela izvedli kakovostno in v

jo dejavnost (tiskarstvo), pa na sedanji lokaciji nima moĹžnosti.

Njegovo podjetje bo prihodnje leto obeleĹžilo 40-letnico delovanja in ta naloĹžba bo tudi najlepĹĄe praznovanje. NaloĹžbo bo vsekakor izpeljal do konca prihodnjega leta in tudi zaposlil 21 novih delavcev, ki jih bo do takrat tudi usposobil za delo.

Poslovno cono so odprli z zasaditvijo drevesa, kar so naredili podĹžupanja Breda Kolar, podĹžupan SreÄ?ko KoroĹĄec in investitor DuĹĄan Donko. SreÄ?ko KoroĹĄec pa je v slavnostnem nagovoru obljubil, da bo Mestna obÄ?ina Velenje tudi v prihodnje spodbujala razvoj podđ&#x;”˛ jetniĹĄtva. â€

UroĹĄ Jazbec, Dejan BaĹĄ, Bojan KontiÄ?, mag. Iztok Mori, Tone Brodnik in GaĹĄper Koprivnikar

V Poslovno cono vloĹžili 2,1 milijona evrov

Milena KrstiÄ? – Planinc

tako ugodni ceni zemljiĹĄÄ? skoraj zagotovo ne bodo veÄ? prodajali, saj so se razmere na trgu precej spremenile. Brezposelnost je upadla, interes za naloĹžbe pa se je precej poveÄ?al.

jeni z Zakonom o volitvah v drĹžavni zbor. Za razliko od drĹžavnozborskih volitev pa je v tem primeru celotna drĹžava organizirana kot ena volilna enota.

Volivec glasuje za enega kan-

â?ą

Odprtih bo veÄ? kot 3.000 glasovalnih mest po vsej drĹžavi.

didata. Zmaga tisti, ki dobi veÄ?ino glasov volivcev. ÄŒe noben kandidat ne dobi veÄ?ine v prvem krogu, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila najveÄ? glasov.

Volilna opravila, ki ĹĄe sledijo

13. oktobra morajo upravne enote volilne imenike potrditi s podpisom in Ĺžigom ter jih predati okrajnim volilnim komisijam.

Od 17. do 19. oktobra bo na sedeĹžih okrajnih volilnih komisij potekalo predÄ?asno glasovanje.

18. oktobra morajo volivci, ki Ĺželijo glasovati na voliĹĄÄ?u, dostopnem invalidom, okrajnim volilnim komisijam sporoÄ?iti svojo

â?ą

Na glasovnici jih bo devet

PredÄ?asno glasovanje bo od 17. do 19. oktobra.

Navajamo jih tako, kot bodo navedeni na glasovnici. Vrstni red je bil doloÄ?en z Ĺžrebom 3. oktobra: 1. Suzana Lara Krause (SLS), 2. Angelca LikoviÄ? (Za otroke!), 3. Maja Makovec BrenÄ?iÄ?

(SMC), 4. Boris PopoviÄ? (Slovenija za vedno), 5. Andrej Ĺ iĹĄko (Zedinjena Slovenija), 6. Marjan Ĺ arec (Lista Marjana Ĺ arca), 7. Borut Pahor (neodvisni kandidat), 8. Ljudmila Novak (NSi), 9. Romana Tomc (SDS).

Nove priloĹžnosti za obÄ?ine ObÄ?inam se v tem Ä?asu obeta moĹžnost nekaterih zanimivih naloĹžb, ki jih bodo lahko izvedle s pomoÄ?jo evropskih sredstev. Infrastrukturno ministrstvo je pred kratkim razpisalo 20 milijonov evrov za tako imenovane ukrepe trajnostne mobilnosti v obÄ?inah – torej za tiste prometne ukrepe, ki so namenjeni izboljĹĄanju bivanja na mestnih obmoÄ?jih, recimo izboljĹĄanju zraka in zmanjĹĄanju prometnih zastojev. Ĺ˝upani imajo zdaj do marca 2018 Ä?as, da se prijavijo na razpis s svojimi projekti. Tisti, ki imajo projekte Ĺže pripravljene, bodo to lahko naredili najprej. Infrastrukturno ministrstvo bo obÄ?inam, ki bodo izbrane na razpisu, plaÄ?alo do 80 odstotkov stroĹĄkov, preostanek je breme obÄ?inskega proraÄ?una. Ĺ˝upani pa se bodo lahko pohvalili tudi z drugimi projekti, saj se obÄ?inam v prihodnjih mesecih obeta evropski denar ĹĄe za druge projekte. Tako je Mestnim obÄ?inam na voljo 139 milijonov evrov za razliÄ?ne naloĹžbe. Regijam pa bo pripadlo ĹĄe 425 milijonov evrov za regijske projekte, kar pomeni, da bodo prav tako soudeleĹžene obÄ?ine. Med veÄ?jimi projekti bodo ukrepi za odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje voda ter ĹĄe mnogi drugi. Je pa treba vse te projekte potrditi ĹĄe na drĹžavni ravni. đ&#x;”˛

namero, da bodo glasovali na takem voliĹĄÄ?u, volivci, ki bodo na dan glasovanja zunaj okraja svojega stalnega prebivaliĹĄÄ?a, pa to sporoÄ?iti okrajni volilni komisiji, na obmoÄ?ju katere so vpisani v volilni imenik. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na voliĹĄÄ?u, sporoÄ?ijo, da Ĺželijo glasovati pred volilnim odborom na svojem domu.

20. oktobra opolnoÄ?i se mora konÄ?ati javna volilna propaganda in nastopi volilni molk.

22. oktobra je dan volitev.

23. oktobra okrajna volilna komisija ugotavlja izid glasovanja po poĹĄti, ki je prispela z obmoÄ?ja Slovenije.

30. oktobra bo podana ugotovitev izida glasovanja po poĹĄti iz tujine.

Od 23. oktobra do 3. novembra bo potekal postopek ugotavljanja uradnega izida glasovanja in izida volitev in priprava ter objava poroÄ?ila ter razpis morebitnega 2. kroga glasovanja. đ&#x;”˛

mz

DrĹžavnim svetnikom se iztekla mandat Volitve v DrĹžavni svet bodo potekale en mesec po predsedniĹĄkih volitvah, 22. in 23. novembra Ljubljana – Predsednik drĹžavnega zbora dr. Milan Brglez je 8. septembra izdal Odlok o razpisu volitev v DrĹžavni svet. SploĹĄne volitve Ä?lanov DrĹžavnega sveta – predstavnikov lokalnih interesov bodo potekale 22. novembra, volitve predstavnikov delojemalcev, predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti pa 23. novembra. ÄŒlani DrĹžavnega sveta, ki so voljeni za dobo petih let, niso voljeni na osnovi sploĹĄne volilne pravice, ampak na osnovi posebne volilne pravice, ki jo za vsako interesno skupino doloÄ?a zakon. Lokalne skupnosti in interesne organizacije v volilno telo izvolijo elektorje.

Vsak obÄ?inski svet lahko doloÄ?i samo eno kandidaturo za Ä?lana DrĹžavnega sveta, predstavnika lokalnih interesov. Ĺ tevilo kandidatov, ki jih predloĹži posamezna interesna organizacija za izvolitev predstavnikov funkcionalnih interesov v drĹžavni svet, pa ni omejeno. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Prehodno obdobje bo trajalo dve leti

GOSPODARSKE novice Poslovna cona na sejmu EXPO REAL

Nova uredba za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov uvaja viĹĄje standarde Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina – Julija letos je stopila v veljavo nova uredba o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov, ki nadomeĹĄÄ?a odredbo iz leta 2001.

Ravnanje z odpadki je javna gospodarska sluĹžba, ki jo povzroÄ?iteljem in izvajalcem nalaga zakonodaja in je obvezna za vse. PovzroÄ?iteljem nalaga loÄ?eno zbiranje frakcij na izvoru, torej doma, v sluĹžbi ..., od koder gredo potem v predelavo, da iz teh surovin nastanejo novi izdelki, ki jih potrebujemo za Ĺživljenje, in se ohranjajo osnovni viri, potrebni za to (voda, nafta ...).

Uredba doloÄ?a minimalne standarde, ki bodo osnova izdelanim tehniÄ?nim pravilnikom v posameznih obÄ?inah. Vsaka obÄ?ina ima kakĹĄno svojo specifiko odvoza ali kakĹĄne posebne zahteve, zato tehniÄ?ne pravilnike pripravljajo posamiÄ?no.

Za bio razgradljive odpadke doloÄ?en minimum posode

Kljub temu da so v Ĺ aleĹĄki dolini, kjer javno gospodarsko sluĹžbo zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov izvaja PUP Saubermacher Velenje, Ĺže precej dobro sledili zahtevam tako Slovenije kot Evropske unije, bodo tudi tukaj deleĹžni sprememb na tem podroÄ?ju.

Prva sprememba se bo pokazala v velikosti zabojnikov za bio razgradljive odpadke. Po stari uredbi so uporabniki doslej lahko izbirali med 35-, 120- in 240-litrskim zabojnikom, nova doloÄ?a minimalni standard volumna rjavih zabojnikov 80 litrov.

bojnik) zagotoviti sortirno analizo teh odpadkov, s katero se ugotovi njihova sestava. Sortirno analizo in vzorÄ?enje lahko izvede pooblaĹĄÄ?ena institucija, ki izdela tudi poroÄ?ilo. Iz meĹĄanih komunalnih odpadkov bo treba izloÄ?iti 23 razliÄ?nih odpadkov. Tako se

cherju, kjer sortirne analize Ĺže izvajajo, pravijo, da je v Ä?rnih zabojnikih ĹĄe vedno polovica lepe embalaĹže. Lahko pa bi bilo drugaÄ?e. V Ĺ aleĹĄki dolini imamo veliko veÄ? zbiralnic, kot jih doloÄ?a normativ, torej zelo visok standard na tem podroÄ?ju, zato je moĹžnosti, da bi lahko loÄ?eno zbrali ĹĄe veÄ? frakcij, veliko.

Sankcije za nepravilno loÄ?evanje so globe (1.400 evrov se kaznuje pravna oseba, 400 evrov odgovorna oseba pravne osebe, 200 evrov fiziÄ?na oseba). ÄŒe drugega ne, bo morda misel na to koga spodbudila h koraku veÄ?, da bo v pravi zabojnik odloĹžil ustrezen odpadek?

Zbirnih centrov bo manj

Od 1. oktobra Zbirni center 2 v Velenju ne deluje veÄ?.

Sortirne analize bodo za koncesionarje obvezne

Druga novost se nanaĹĄa na sortirane analize, ki bodo leta 2019 za koncesionarje, ki skrbijo za zbiranje in odvoz odpadkov, obvezne. DoloÄ?eni so minimalni standardi, kolikokrat jih bo treba izvajati. V velikih obÄ?inah veÄ?krat letno, v manjĹĄih najmanj dvakrat. Izvajalec javne sluĹžbe PUP Saubermacher mora pred oddajo meĹĄanih komunalnih odpadkov (Ä?rn oziroma zelen za-

bodo recimo v PUP Saubermacherju v mestni obÄ?ini Velenje tem analizam po posebni metodi morali posvetiti sedemkrat v enem letu, jih analizirati in o tem poroÄ?ati. PrviÄ? v letu 2020 za leto 2019.

V Ä?rnih zabojnikih ĹĄe polovica lepe embalaĹže

Ĺ e ena novost, ki jo uvaja nova uredba, pa se navezuje na zbirne centre. Teh bo manj. Zbirni center Velenje 2 je 1. oktobra Ĺže zaprl vrata, v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki pa bosta namesto zbirnega centra najbrĹž organizirani zbirni postaji oziroma zbirni mesti. Nova uredba s podroÄ?ja ravnanja in odvoza odpadkov izvajalcem javne gospodarske sluĹžbe, ki to opravljajo v veÄ? obÄ?inah, dopuĹĄÄ?a, da lahko imajo za veÄ? obÄ?in en skupni zbirni center, Ä?e se tako odloÄ?ijo.

Cilj sortirnih analiz je ugotoviti rezerve, ki jih pri loÄ?enem zbiranju ĹĄe imamo. Teh pa je najbrĹž ĹĄe precej, saj v PUP Sauberma-

đ&#x;”˛

MĂźnchen, 4. oktobra – Javna agencija SPIRIT Slovenija je bila tudi letos prisotna na najveÄ?jem evropskem investicijsko-nepremiÄ?ninskem sejmu EXPO REAL 2017 v MĂźnchnu, kjer je skupaj z nosilci izbranih projektov tujim investitorjem predstavljala razliÄ?ne naloĹžbene priloĹžnosti v Sloveniji. Pod trĹžno znamko InvestSlovenia se je med drugimi predstavil tudi velenjski projekt Poslovna cona Stara vas. Cilj letoĹĄnjega nastopa na sejmu je bi med drugim tudi stopiti v stik in izvesti pogovore z developerji, predvsem v industrijske nepremiÄ?nine. đ&#x;”˛

bĹĄ

Brezposelnost ĹĄe naprej pada Rast je opazna in se pozna tudi v zaposlovanju. Konec septembra je bilo tako na zavodu za zaposlovanje registriranih 80.990 brezposelnih, kar je 3,4 odstotka manj kot avgusta in 14,9 odstotka manj kot pred letom. Gre za najniĹžje ĹĄtevilo brezposelnih po poletju 2009. Ĺ tevilo registriranih brezposelnih je v prvih devetih mesecih na letni ravni v povpreÄ?ju upadlo za 13,8 odstotka – na 90.367.

Brezposelnost se je septembra v primerjavi s predhodnim mesecem zmanjĹĄala v vseh obmoÄ?nih sluĹžbah zavoda, najbolj pa v trboveljski, kjer je bila niĹžja za 4,9 odstotka. Najmanj, za 2,2 odstotka, se je zmanjĹĄalo ĹĄtevilo brezposelnih v obmoÄ?ni sluĹžbi Nova Gorica.

Sicer pa Mednarodni denarni sklad (IMF) v najnovejĹĄem poroÄ?ilu o svetovnih gospodarskih obetih Sloveniji za letos napoveduje ĹĄtiriodstotno gospodarsko rast, kar je eno odstotno toÄ?ko veÄ?, kot v zadnji aprilski napovedi. ÄŒe bo trend takĹĄen, se bodo delodajalci spet zaÄ?eli bati za svoje delavce, saj bo nezaposlenost ĹĄe naprej padala.

Lidija JerkiÄ? predsednica ZSSS Delegati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so na svojem kongresu ta teden potrdili program dela za prihodnje obdobje in novo predsednico. To je postala Lidija JerkiÄ?, ki je kot edina kandidatka na tem mestu nasledila dolgoletnega vodjo DuĹĄana SemoliÄ?a. Napovedala je veÄ?jo usmerjenost k Ä?lanom zveze in ĹĄe bolj uÄ?inkovit boj za delavske pravice.

Obiskali bodo PoĹĄto Velenje Velenje, 14. oktobra – Ob Svetovnem dnevu poĹĄte, ki so ga zaznamovali 9. oktobra, bo Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline to soboto ob 10. uri pripravil obisk velenjske poĹĄte. V okviru tematskih vodenj za obÄ?ane bodo obiskali glavno velenjsko poĹĄto na KidriÄ?evi ulici. Obiskovalci bodo lahko spoznali, kako danes potuje klasiÄ?na poĹĄtna poĹĄiljka in veÄ? o drugih storitvah PoĹĄte Slovenije. Ker bodo udeleĹženci vstopili tudi v skrbno varovane prostore, je potrebna predhodna najava obiskovalcev. Na zavodu za turizem Ĺ D jih bodo zbirali ĹĄe danes.

Nova, a Ĺže najlepĹĄa prodajalna v centru mesta

Bodo trgovine ob nedeljah zaprte?

Nepovezani poslanec Andrej ÄŒuĹĄ je v DZ vloĹžil predlog novele zakona o trgovini, s katero predlaga uresniÄ?itev referendumske volje ljudstva in zaprtje trgovin ob nedeljah. "ÄŒas je, da parlament po 14 letih preneha zlorabljati voljo volivcev in uveljavi njegovo voljo.

Nedelje so namenjene prostemu Ä?asu, druĹžini in prijateljem," je izpostavil. V Ikei, ki poÄ?asi prihaja tudi v Ljubljano, pa so drugaÄ?nega mnenja, saj ocenjujejo, da bi bili s prepovedjo dela oĹĄkodovani predvsem kupci.

Agrokorjeva podjetja poslovala slabĹĄe

Magda LuĹžnik , Katja PokerĹžnik in Sonja KopÄ?iÄ? Felicijan: ÂťNajveÄ?je zadovoljstvo je, Ä?e se stranke k nam redno vraÄ?ajo.ÂŤ

oddelku z galanterijo. ÂťPrepriÄ?ani smo, da v naĹĄih prodajalnah vsakdo najde nekaj zase. Skrbimo, da pri promociji ÂťpeljemoÂŤ enotno zgodbo v vseh naĹĄih prodajalnah, kar velja tudi za akcije. Vsak mesec imamo znamko meseca, pri doloÄ?enih artiklih vedno ponujamo viĹĄje popuste.ÂŤ Ponujajo tako svoje blagovne znamke nahrbtnikov in torb znamke ÂťTravel&MoreÂŤ kot tudi priznane tuje blagovne znamke, za katere so slovenski distributer (Picard, Fiorelli, Rocato, Hama ‌)

Tako notranjo kot zunanjo podobo prodajalne na Cankarjevi ulici pogosto menjajo, da so tako ĹĄe bolj zanimivi za mimoidoÄ?e.

Revizija poslovanja koncerna Agrokor je pokazala, da so nekatera podjetja iz sistema leta 2015 poslovala bistveno slabĹĄe od prvotnih podatkov, lani pa so poslovanje ĹĄe poslabĹĄale. Bistvo razkritij poslovanja druĹžb Agrokorja v letu 2016 je, da so izgube skoraj povsod veÄ?je od kapitala. Trgovski del koncerna – brez Mercatorja – je v 2015 po revidiranih podatkih ustvaril nekaj veÄ? kot 1,47 milijarde kun (200 milijonov evrov) izgube, lani pa blizu 2,25 milijarde kun (300 milijonov evrov).

VeÄ? kot le papirnica in galanterija

Poslovodkinja prvonagrajene prodajalne Bags&More ter Office&More Sonja KopÄ?iÄ?

Felicijan nam pove, da so poslovalnico podjetja Acron na Cankarjevi ulici odprli letos januarja. ÂťLokal je lep, prostoren, na odliÄ?ni lokaciji, zato se je hitro prijel. Prodajalna je razdeljena na dva dela; na galanterijo, v kateri ponujamo moĹĄke in Ĺženske torbice, potovalni program in papirnico, v kateri je pester izbor artiklov za ĹĄolo, pisarniĹĄkega in darilnega programa. Lahko reÄ?em, da smo z obiskom zelo zadovoljni, res pa je tudi, da se trudimo zanj. Zato veÄ?krat preuredimo izloĹžbo, pa tudi v notranjosti nenehno spreminjamo podobo prodajnih kotiÄ?kov in polic.ÂŤ Ob rednem delu za podobo izloĹžb in trgovine poleg poslovodkinje skrbi tudi prodajalka Magda LuĹžnik. ÂťTrudiva se, da je videz prodajalne vedno aktualen. Zato smo v septembru, ko je potekalo tekmovanje, izloĹžbe odeli v pike in lik Pike NogaviÄ?ke.ÂŤ Sedaj se Ĺže ozirajo proti koncu leta, ko bodo poskrbeli, da bo ponudba daril, tudi poslovnih, ĹĄe veÄ?ja. PrazniÄ?nemu Ä?asu primerno bodo popestrili tudi izloĹžbe in notranjost prodajalne.

Slovenci veliko dopustujemo na HrvaĹĄkem

Propagandno sporoÄ?ilo

KoroĹĄko trgovsko podjetje Acron, d. o. o., ki ima sedeĹž v PameÄ?ah pri Slovenj Gradcu, ima Ĺže veÄ? kot 25-letno tradicijo na slovenskem trgu. Ne le da imajo svojo proizvodnjo in uvoz, imajo tudi veÄ? kot 70 maloprodajnih trgovin po celotni Sloveniji. Prisotni so z verigami Bags&More ter Office&More, poleg tega imajo moÄ?an oddelek veleprodaje in poslovnih daril. V Velenju so trenutno tri Acronove prodajalne, dve sta v Velenjki, najveÄ?ja, kjer zdruĹžujejo obe verigi svojih trgovin, pa na Cankarjevi ulici v srediĹĄÄ?u mesta. V kratkem Ä?asu delovanja je privabila Ĺže ĹĄtevilne kupce, ki se radi vraÄ?ajo, poleg tega pa je zmagala na nateÄ?aju MO Velenje za celovito najlepĹĄe urejen prodajni prostor v centru mesta.

Predstavnica podjetja Acron Katja PokerĹžnik nam je ob obisku prostorne, lepo urejene prodajalne na Cankarjevi ulici povedala: ÂťVeseli smo, da so vse tri naĹĄe prodajalne v Velenju dobro sprejete, sploh ta na Cankarjevi ulici, ki je bila tudi nagrajena, ĹĄe posebej, ker ni dolgo, kar je zaĹživela na tej lokaciji. Nagrade smo bili v podjetju zelo veseli, za nas je velika Ä?ast,ÂŤ poudari sogovornica. Doda, da imajo v vseh svojih prodajalnah zelo pester izbor artiklov, in to tako na oddelku papirnice, kjer najdete ĹĄtevilna darila in izdelke za ĹĄolo, kot na

12. oktobra 2017

Zelo uspeĹĄno so dosedanjo turistiÄ?no sezono sklenili Hrvati. Na HrvaĹĄkem so letos do konca septembra naĹĄteli 17 milijonov turistov, ki so ustvarili 97,2 milijona noÄ?itev. Turistov je bilo 13 odstotkov veÄ? kot pred letom, njihovih noÄ?itev pa za 12 odstotkov veÄ?. Prihodki od turizma so v polletju narasli za 11,6 odstotka.

NajveÄ? turistiÄ?nih noÄ?itev so ustvarili nemĹĄki gosti, in sicer 19,9 milijona. Sledijo Slovenci z 9,8 milijona noÄ?itvami, Avstrijci s 7,3 milijona, Poljaki s 6,3 milijona in ÄŒehi s 5,4 milijona. VeÄ? kot pet milijonov noÄ?itev so ustvarili tudi turisti iz Italije. Kot so dodali, so turisti veÄ?inoma prenoÄ?evali v zasebnih namestitvah, v katerih je bilo prijavljenih 34,2 milijona noÄ?itev. V hotelih jih je bilo 22,2 milijona, v kampih pa 18,5 milijona. V navtiÄ?ni ponudbi so imeli tri milijone noÄ?itev. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

12. oktobra 2017

Gorenje invalidom prijazno podjetje Gorenje je na Dnevih poklicne in zaposlitvene rehabilitacije prejelo nagrado za dobro prakso pri zaposlovanju invalidov ter listino Invalidom prijazno podjetje, ki jo je druĹžbi v imenu ministrstva izroÄ?ila ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti dr. Anja KopaÄ? Mrak. ÂťPrejemniki nagrade za dobro prakso na podroÄ?ju zaposlovanja invalidov so podjetja, ki so dokazala, da so invalidi ob ustrezni podpori in priloĹžnostih pomembni Ä?lani posameznega delovnega kolektiva,ÂŤ utemeljuje izbor Ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti. Z listino Invalidom prijazno podjetje je drĹžava tako simbolno podprla delodajalce, ki prispevajo k temu, da se zaposlovanje invalidov na odprtem trgu dela ne zmanjĹĄuje. ÂťInvalidi so v Gorenju enako-

5

Najbolj prizadete viĹĄje lege Dve prijavi za pozebo v intenzivnih nasadih jablan in leĹĄnikov, sedeminĹĄtirideset za suĹĄo na travinju Milena KrstiÄ? - Planinc

vredno vkljuÄ?eni v veÄ?ino delovnih in poslovnih procesov. Kljub naraĹĄÄ?anju ĹĄtevila invalidov, kar je v preteĹžni meri posledica zviĹĄevanja povpreÄ?ne starosti zaposlenih, si prizadevamo, da so vsi ustrezno zaposleni. V pomoÄ? nam je tudi naĹĄe invalidsko podjetje Gorenje I. P. C.,ÂŤ pojasnjuje Karmen PuĹĄnik, pomoÄ?nica iz-

vrĹĄnega direktorja za kadrovske in sploĹĄne zadeve, ki je v imenu Gorenja prevzela nagrado. ÂťGorenje je izrazito trĹžno naravnano, kljub temu pa se zavedamo pomena vlaganja v sodelavce, med katerimi je v Gorenju tudi 6,6 odstotka invalidov. Za nas je to vrednota in veseli nas, da smo bili takĹĄni tudi prepoznani.ÂŤ

Obenem v Gorenju na razliÄ?ne naÄ?ine ozaveĹĄÄ?ajo zaposlene, ĹĄe posebej invalide, za ohranjanje zdravja in jih motivirajo k zdravemu Ĺživljenjskemu slogu. Prav tako pa tudi o sprejemanju razliÄ?nosti in spodbujanju pomoÄ?i invalidom. đ&#x;”˛

Premogovnik zaposluje Na Premogovniku Velenje pravijo, da bodo rudarski poklici tudi v prihodnosti potrebni, zato podjetje zaposluje in izvaja aktivno ĹĄtipendijsko politiko za kadre, ki so nujni v procesu pridobivanja premoga. Za potrebe proizvodnega procesa so maja zaposlili petintrideset novih sodelavcev, oktobra pa so jih ĹĄe dvaintrideset. ÂťNa Premogovniku Velenje smo svoje sodelavce Ĺže od nekdaj skrbno izbirali in tudi v prihodnosti jih bomo, saj bomo za uresniÄ?itev jasne vizije potrebovali usposobljene, inovativne in pripadne zaposlene,ÂŤ poudarja generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. Ĺ tevilo novozaposlenih je odvisno predvsem od ĹĄtevila upokojitev zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje.

Za izvajanje praktiÄ?nega usposabljanja imajo usposobljene uÄ?itelje in inĹĄtruktorje ter vpeljan sistem mentorstva. Ponosni so, da je njihov model partnerstva med podjetjem in ĹĄolo postal eden od vzorÄ?nih modelov pri pripravi novega zakona o vajeniĹĄtvu. (foto Miran BeĹĄkovnik)

Zelo zadovoljni so s sodelovanjem s Ĺ olskim centrom Velenje, ki jim zagotavlja ustrezno usposobljen kader (tudi z opravljanjem obvezne prakse), ki ga Premogovnik tudi ĹĄtipendira. Ĺ tipendisti imajo tudi prednost pri zaposlovanju. Za novo ĹĄolsko leto so dijakom podelili 29 ĹĄtipendij. Kandidatom v programih geostrojnik rudar in geotehnik, ki so se prviÄ? vpisali v prvi letnik, pa so podelili dvoj-

no ĹĄtipendijo za vsa leta ĹĄolanja. Razpisali so tudi ĹĄtipendije za rudarstvo in strojniĹĄtvo. đ&#x;”˛

Pred odpadom reĹĄili 135 ton predmetov

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj tudi letoĹĄnje vremenske nevĹĄeÄ?nosti niso prizanaĹĄale. Najprej je po njih udarila pozeba, potem ĹĄe suĹĄa.

Aprilska pozeba je prizadela nasade, predvsem intenzivne nasade, ki so bili v fazi najviĹĄje vegetacije. V obÄ?ini imajo dva takĹĄna nasada, in sicer nasad jablan in nasad leĹĄnikov. Ĺ koda na nasadih jablan zaradi posledice pozebe je bila do 90-odstotna, ĹĄkoda na nasadih leĹĄnikov pa do 60 odstotkov letnega pridelka. ÂťDo datuma za prijavo ĹĄkode smo prejeli eno prijavo za ĹĄkodo na jablanah in eno za ĹĄkodo na leĹĄnikih,ÂŤ pravi Andrej Volk iz uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. ManjĹĄi pridelovalci niso mogli prijaviti ĹĄkod.

SuĹĄa julija in avgusta je na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj povzroÄ?ila ĹĄkodo predvsem na travinju razliÄ?nih vrst (enokosni, dvokosni, trokosni paĹĄniki, trajni paĹĄniki, travniĹĄki sadovnjaki ...). Kmetje, ki so prijavili ĹĄkodo, so jo lahko zgolj iz te postavke. Ĺ kode na ostalih kulturah (pĹĄenica, koruza) niso mogli prijaviti, ker ta ni presegla 30 odstotkov ĹĄkode na letni ravni. Pod to se ta ne prijavlja. ÂťZdaj, na jesen, ko kmetje svoje pridelke pospravljajo ali pa so jih Ĺže, ugotavljamo, da smo naredili prav. Koruza na naĹĄem obmoÄ?ju ni bila prizadeta veÄ? kot 30-odstotno.ÂŤ Do 8. septembra, ko je bil rok za oddajo prijave za ĹĄkodo po suĹĄi, so prejeli 47 prijav Ob pomanjkanju ĹĄkode, vse zahtevke pa Ĺže vnesli krme jih skrbi, sistem AJDE. kako bo Ä?ez zimo z v Najbolj prizadete so bile ob suĹĄi Ĺživalmi. v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj viĹĄje lege, strme povrĹĄine, s katerih voda hitro odteÄ?e na sonÄ?nih straneh. V ravninskih legah je bila ĹĄkoda manjĹĄa. Škoda v Belih Vodah je bila, denimo, ocenjena na 60 odstotkov, v Ĺ oĹĄtanju in MetleÄ?ah na do 45 odstotkov.ÂŤ Ĺ koda je prijavljena, zdaj je na potezi drĹžava, ki bo sprejela ustrezne ukrepe – kaj, koliko in kako bo ĹĄkoda povrnjena. Vse bo kmetovalcem, ki jih skrbi, kako bodo zimo preĹživele Ĺživali, dobrodoĹĄlo.

â?ą

đ&#x;”˛

Ljudje so vse bolj okoljsko ozaveĹĄÄ?eni – V Centru ponovne uporabe letos sprejeli in prodali Ĺže za skoraj 29 ton predmetov za dom in gospodinjstvo Bojana Ĺ pegel

Velenje, 7. septembra – V soboto dopoldne je dogajanje v Centru ponovne uporabe (CPU) Ĺživahno. Le ĹĄest dni po tem, ko je minilo dve leti, odkar je ta zaĹživel v PodjetniĹĄkem centru Standard, se tam dobimo z vodjo centra Alenko KoĹĄir. Med pogovorom streĹže stranke, saj je ta dan sama v trgovini. V Velenje so se pripeljale iz bliĹžnje in daljne okolice. ÂťDa, vsako soboto je tako, lahko reÄ?em, da imamo prav ob sobotah najveÄ? obiskovalcev od drugod. Sploh, odkar smo zelo aktivni na druĹžbenih omreĹžjih,ÂŤ nam pove.

20. decembra bo minilo pet let, odkar je Velenje dobilo Center ponovne uporabe. Prva tri leta je deloval v PodjetniĹĄkem centru Rudarski dom, kjer se je kmalu pokazalo, da ni dovolj prostora za hrambo, Ä?iĹĄÄ?enje in obnovo prejetih stvari. ÂťTu imamo prostora dovolj, saj smo se iz 60 kvadratnih metrov preselili na 260 kvadratnih metrov. Zato imamo sedaj tudi veÄ? prostora za prodajo, vse lahko lepĹĄe in pregledneje razstavimo. Poleg tega lahko sprejmemo veÄ? predmetov v naĹĄe skladiĹĄÄ?e.ÂŤ V centru dnevno tehtajo vse stvari, ki jih prodajo. Ĺ e sami so preseneÄ?eni, koliko predmetov so reĹĄili pred odlagaliĹĄÄ?em odpadkov. ÂťÄŒe zaokroĹživa, smo v slabih petih letih delovanja reĹĄili za 135 ton razliÄ?nih predmetov, od pohiĹĄtva do razliÄ?nih uporabnih predmetov za dom in gospodinjstvo. Knjig niti ne tehtamo, te po navadi kupcem podarimo brezplaÄ?no, razen tistih vrednejĹĄih,ÂŤ ĹĄe izvemo. ÄŒe smo ĹĄe bolj natanÄ?ni, so leta 2013 prodali za 20 ton predmetov,

lani dobrih 35 ton, letos do zaÄ?etka oktobra pa skoraj 29 ton. K njim kupci prihajajo celo leto, najveÄ? dopoldne in ob sobotah. Predmete pa jim obÄ?ani prav tako podarjajo celo leto, najveÄ? ob sobotah. Po mnoge se tudi peljejo sami, s kombijem na elektriÄ?ni pogon. ÂťLahko reÄ?emo, da stvari, ki pridejo k nam, reĹĄimo

Alenka KoĹĄir vsak predmet, preden dobi novega lastnika, stehta in skrbno zabeleĹži.

V soboto je prodala kar nekaj pohiĹĄtva in uporabnih predmetov za dom, kupci pa so bili iz vse Slovenije.

pred uniÄ?enjem, z obnovo in prodajo pa dobijo drugo priloĹžnost. Dnevno poslanstvo ekipe, v kateri smo sedaj ĹĄtirje zaposleni, je ozaveĹĄÄ?anje o ponovni uporabi. Pri nas velikokrat kupujejo socialno ĹĄibke druĹžine, vÄ?asih kaj tudi podarimo razliÄ?nim druĹĄtvom in organizacijam,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da so zaposleni v CPU stari med 45 in 60 let, torej sodijo v kate-

gorijo teĹžje zaposljivih, v njem pa so dobili novo priloĹžnost. Dela jim ne zmanjka; obnavljajo pohiĹĄtvo, vse predmete iz tekstila globinsko oÄ?istijo in operejo. Poleg tega pripravljajo tudi izobraĹževanja s podroÄ?ja ĹĄivanja in obnove pohiĹĄtva. ÄŒe naletijo na starine, sodelujejo tudi v Muzejem Velenje. Njihovi kustosi pridejo pogledat predOdkar je CPU v mete, Ä?e so Standardu, letno domoznandobijo, obnovijo sko zanimivi, jim jih podain prodajo 10 rijo. ÂťCPU ton predmetov Velenje sodi veÄ? kot prej. v okvir trajnostnega razvoja in ima zelena delovna mesta, o katerih se veliko govori, a jih ĹĄe ni veliko. Smo dober primer kroĹžnega gospodarstva, saj ima naĹĄe delo ekonomske, druĹžbene in okoljske uÄ?inke,ÂŤ ĹĄe doda Alenka KoĹĄir. Za konec nam pove, da tisti, ki v trgovino prihajajo od daleÄ?, pogosto povedo, kako navduĹĄeni so. Sploh, ker takih centrov v Sloveniji ĹĄe ni veliko, marsikdo pa si ga Ĺželi tudi v svojem okolju. NiÄ? Ä?udnega, da CPU pogosto obiĹĄÄ?ejo tudi malÄ?ki iz vrtcev in osnovnoĹĄolci, pa tudi dijaki, ki jim pripravijo vodene oglede. ÂťMoram reÄ?i, da smo veseli, ker so ljudje vse bolj ozaveĹĄÄ?eni. Odkar smo na novi lokaciji, letno v ponovno uporabo ÂťspravimoÂŤ kar 10 ton veÄ? predmetov kot prva tri leta delovanja. Ĺ e vedno pa se zgodi, da nas dnevno obiskujejo nove stranke, ki prej niti niso vedele, da obstajamo. Pogosto se vrnejo, tudi s predmeti, ki nam jih podarijo.ÂŤ †đ&#x;”˛

â?ą

MISLIL SEM, DA SE MENI TO NE MORE ZGODITI – drug obraz droge Ste ta stavek Ĺže kdaj kje zasledili, sliĹĄali? Najbolj pogost stavek zasvojenih z drogami. Vedno veÄ? posameznikov poseĹže po drogah. Zato smo se odloÄ?ili, da ozavestimo pomen in obseg uporabe in zlorabe drog s poudarkom na negativnih vplivih na zdravje. Obenem pa bomo predstavili tudi stanje na tem podroÄ?ju v naĹĄem okolju vkljuÄ?no s pomoÄ?jo, ki je na voljo.

K sodelovanju smo povabili dva strokovnjaka, ki problematiko lokalnega okolja dobro poznata in sta tudi predstavnika MedobÄ?inske lokalne akcijske skupine (LAS) za prepreÄ?evanje zasvojenosti z drogami: Vilma Kutnjak, ki Ĺže 20 let dela v Centru za prepreÄ?evanje in zdravljenje odvisnosti Velenje in Aleksander LevpuĹĄÄ?ek, policist na Policijski postaji Velenje.

Okrogle mize se bo udeleĹžil tudi Mitja Duh, ki nam bo predstavil svojo zgodbo, kako se je iz sveta omame vrnil nazaj v Ĺživljenje.

Okroglo mizo bo moderirala ga. Mojca Rep. V zvezi s tem nas zanima tudi vaĹĄe mnenje, zato bo naĹĄe sreÄ?anje potekalo v obliki interaktivne okrogle mize v Ä?etrtek, 19. 10. 2017, ob 18. uri, v Galeriji Velenje, Titov trg 5.

UdeleĹžba na okrogli mizi je brezplaÄ?na.

Vabijo Lokalni odbor SMC Ĺ aleĹĄke doline v sodelovanju z ObÄ?inskim odborom Ĺ oĹĄtanj in SvetniĹĄka skupina SMC Velenje.

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 4. oktobra V srediĹĄÄ?u Maribora je 54-letni moĹĄki v streljanju ubil 52-letnika.

Motiv za dejanje je bilo maĹĄÄ?evanje iz ljubosumja.

V Mariboru se je zgodil zloÄ?in zaradi maĹĄÄ?evanja iz ljubosumja. Umrl je 52-letnik.

Koalicija je veÄ? ur razmiĹĄljala, kako implementirati arbitraĹžno odloÄ?bo. OdloÄ?ili so se za enotnost pred svetovno in domaÄ?o javnostjo ter implementacijo v okviru ĹĄestmeseÄ?nega roka.

FinanÄ?no ministrstvo je ugotovilo, da rebalans proraÄ?una zaradi finanÄ?ne sanacije zdravstvenih zavodov kljub vsemu ne bo potreben. Sredstva bodo dobili s prerazporeditvami v okviru zakona o izvrĹĄevanju proraÄ?unov za letoĹĄnje in prihodnje leto.

Delegati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so za svojo novo predsednico potrdili Lidijo JerkiÄ?.

Iz svetovnih medijev je priĹĄla vest, da pol milijona pripadnikov ljudstva Rohinga v BangladeĹĄu nujno potrebuje hrano ter da je na tem obmoÄ?ju potrebnih dodatnih 100 tisoÄ? kriznih centrov.

Katalonski premier Carles Puigdemont je dejal, da je politika premierja Mariana Rajoya za Katalonijo katastrofalna, in znova pozval k mediaciji.

ÄŒetrtek, 5. oktobra Na svetovni dan uÄ?iteljev je Sindikat vzgoje, izobraĹževanja, znanosti in kulture Slovenije zahteval takojĹĄen dvig plaÄ? na raven, ki bo primerljiva s poklici z enako izobrazbo.

Na protestu za viĹĄje plaÄ?e pred vladno palaÄ?o se je zbralo nekaj veÄ? kot 500 poklicnih gasilcev.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

DeĹžela sanj

ZDA so sporoÄ?ile, da bodo od Ä?lanic Nata zahtevale napotitev okoli tisoÄ? dodatnih vojakov za boj proti talibanom v Afganistanu.

Petek, 6. oktobra Nekdanji predsednik uprave in lastnik Dela Revij Matej RaĹĄÄ?an je priznal krivdo v primeru Delo Revije in se s toĹžilstvom pogodil za ĹĄtiri leta zaporne kazni na odprtem oddelku za kaznivi dejanji zlorabe poloĹžaja in poslovne goljufije.

V Rusiji je policija aretirala veÄ? kot 200 protestnikov.

di. Nekateri so nasprotovali neodvisnosti Katalonije, drugi pozivali k politiÄ?nemu dialogu.

Na hrvaĹĄkem obrambnem ministrstvu so odprli ĹĄtiri ponudbe za nakup 12 novih borbenih letal.

Nedelja, 8. oktobra Po priznanju krivde se je Matej RaĹĄÄ?an pogodil za zaporno kazen ĹĄtirih let.

V bliĹžini LaĹĄkega se je pri padcu med plezanjem smrtno ponesreÄ?il 62-letni Franc Knez, eden najveÄ?jih slovenskih alpinistov.

Komisija DrĹžavnega zbora za nadzor javnih financ je spregovorila o sumih pranja denarja v Novi KBM ter o sumih pranja denarja v NLB. Nobelova nagrada za mir je bila dodeljena Mednarodni kampanji za jedrsko razoroĹževanje, ki jo sestavlja skupnost nevladnih organizacij iz okoli sto drĹžav.

Tropska nevihta Nate je v Kostariki, Nikaragvi in Hondurasu zahtevala najmanj 22 Ĺživljenj, okoli 20 ljudi je ostalo pogreĹĄanih.

V Avstriji je bilo dober teden dni pred parlamentarnimi volitvami vse bolj vroÄ?e. Predvolilno kampanjo so polnile predvsem afere.

V trÄ?enju vlaka in avtobusa v osrednji Rusiji je umrlo najmanj 16 ljudi.

Organizacija Zdravniki brez meja je bolgarsko, hrvaĹĄko in madĹžarsko policijo obtoĹžila nasilnega ravnanja s prebeĹžniki, da bi jim prepreÄ?ili prihod v EU.

Do streljanja je priĹĄlo na Dolenjskem. Ranjenega 45-letnika so prepeljali v bolniĹĄnico, strelca pa v pripor.

Hrvaťki premier Andrej Plenković je na dnevu odprtih vrat v saboru zatrdil, da Şeli Hrvaťka odprta vpraťanja meja s svojimi sosedami reťevati z dialogom in v duhu dobrososedskih odnosov.

Znova je bilo napeto v Ĺ paniji. Jasno je bilo, da je za neodvisnost Katalonije glasovalo 90 odstotkov volivcev, vendar pa je bila udeleĹžba le 43-odstotna. Katalonski premier Carles Puigdemont je ob tem dejal, da referendumska zakonodaja doloÄ?a, da sledi razglasitev neodvisnosti, Ä?e se je veÄ?ina izrekla ÂťzaÂŤ. Medtem se je v Barceloni veÄ? sto tisoÄ? ljudi zbralo na protestu proti neodvisnosti Katalonije.

Na ulice so priĹĄli tisti, ki neodvisnosti Katalonije nasprotujejo. Policistom so sporoÄ?ali, da niso sami.

Jemenska Nobelova nagrajenka za mir Tavakol Karman je opozorila na trpljenje milijonov ljudi v Jemnu.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je ĹĄe prilil olja na ogenj in dejal, da bo po letih neuspeĹĄnih pogovorov s Pjongjangom v odnosu do Severne Koreje Âťdelovala le ena stvarÂŤ.

Gasilci so na svoje zahteve opozorili s protestnim shodom.

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo gradbeno dovoljenje za lakirnico druĹžbe Magna Steyr v obÄ?ini HoÄ?e – Slivnica.

Ministrica za delo, druĹžno, socialne zadeve in enake moĹžnosti Anja KopaÄ? Mrak je predstavila novelo zakona o reorganizaciji centrov za socialno delo.

Kot je pojasnila, bodo drĹžavljani oktobra prihodnje leto prejeli informativni izraÄ?un enoletnih pravic.

NemÄ?ijo je zajelo hudo neurje, ki je zahtevalo sedem smrtnih Ĺžrtev. Ujma je izruvala ĹĄtevilna drevesa, odkrivala strehe in povzroÄ?ila teĹžave v prometu.

Sobota, 7. oktobra Na rojstni dan predsednika Vladimirja Putina so v nekaterih ruskih mestih potekali protesti proti predsedniku, v okviru katerih je policija aretirala veÄ? kot 200 ljudi. Med njimi je bilo tudi nekaj opozicijskih aktivistov.

Pred londonskim naravoslovnim muzejem je avtomobil zapeljal v mnoĹžico ljudi, pri Ä?emer je bilo najmanj enajst ljudi poĹĄkodovanih.

V 50 ĹĄpanskih mestih se je na shodih zbralo veÄ? deset tisoÄ? lju-

12. oktobra 2017

vedanim nagovorom regionalnega parlamenta, ki ga je napovedal predsednik katalonske vlade Carlesa Puidgemont.

SodiĹĄÄ?e v Sarajevu je obtoĹžb o vojnih zloÄ?inih oprostilo vojaĹĄkega poveljnika boĹĄnjaĹĄkih sil med vojno v Bosni in Hercegovini Naserja Orića.

Zaradi nezakonito preĹživetega Ä?asa v zaporu od drĹžave terjajo odĹĄkodnino.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je v kongres poslal prioritete svoje politike priseljevanja; med njimi tudi gradnjo zidu na meji z Mehiko, pospeĹĄitev deportacij in ostrejĹĄe pogoje za pridobitev azila v ZDA.

Torek, 10. oktobra V poroÄ?ilu IMF smo prebrali, da ta za Slovenijo za letos napoveduje ĹĄtiriodstotno gospodarsko rast.

Svet Univerzitetnega kliniÄ?nega centra Maribor je sprejel dopolnjeni sanacijski naÄ?rt, v okviru katerega Ĺželijo z varÄ?evalnimi ukrepi in pomoÄ?jo drĹžave izravnati poslovanje.

Na kmetiji nad Dravogradom je 74-letnico napadel oven. Zaradi hudih poĹĄkodb je umrla.

Svet je z nestrpnostjo Ä?akal govor katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta. Ko smo ga doÄ?akali, je ta odloĹžil uradno razglasitev neodvisnosti, da bi omogoÄ?il vzpostavitev dialoga z Madridom, a je po govoru s svojimi zavezniki podpisal deklaracijo o neodvisnosti.

Ponedeljek, 9. oktobra Mediji so izvedeli, da Janez JanĹĄa, Anton KrkoviÄ? in Ivan ÄŒrnkoviÄ? od drĹžave zaradi nezakonito preĹživetega Ä?asa v zaporu zaradi zadeve Patria terjajo skupno veÄ? kot 15 milijonov evrov odĹĄkodnine.

Na ĹželezniĹĄki postaji v Ljubljani so zaradi sumljive torbe izvedli evakuacijo prostorov. Pokazalo se je, da je ĹĄlo le za torbo z oblaÄ?ili.

Svet je bil zazrt v Katalonijo, tam pa se tega dne ni zgodilo niÄ? posebnega. Vsi so zadrĹževali dih pred za dan kasneje napo-

Deklaracijo o neodvisnosti je podpisal, njeno razglasitev pa preloĹžil.

Francoski delavci v javnem sektorju so stavkali proti naÄ?rtu reforme trga dela predsednika Emmanuela Macrona.

JuĹžnokorejski poslanec je zatrdil, da so severnokorejski raÄ?unalniĹĄki hekerji ukradli na stotine tajnih vojaĹĄkih dokumentov JuĹžne Koreje, tudi razdelane operativne naÄ?rte med morebitno vojno, ki vkljuÄ?ujejo sodelovanje z ZDA.

Le desetminutna voĹžnja je potrebna, da v Ameriki sliĹĄiĹĄ osebno ali druĹžinsko zgodovino voznika Uberja ali Lyfta, dveh konkurenÄ?nih alternativ taksijem. “V San Francisco obÄ?asno prihajam iz Los Angelesa, ker se da tu v tednu dni zasluĹžiti veÄ? kot tam. ZasluĹžim lahko tudi okoli 2000 dolarjev na teden,â€? je dejal moÄ?nejĹĄi AfroameriÄ?an, ki ima, kot je povedal med voĹžnjo, pet otrok. Za perspektivo: meseÄ?ni najem stanovanja v velikosti 50-60 kvadratnih metrov v San Franciscu stane dobrih 3000 dolarjev.

Dan pred tem me je pobral MehiÄ?an srednjih let. “Ne maram voziti ponoÄ?i, ker se poskuĹĄam izogibati pijancem. Ali so nasilni ali pa ti poTjaĹĄa Zajc bruhajo avto. Poleg tega izhajam iz druĹžine alkoholikov. Mama je delala po 16 ur na dan, bila je samohranilka za vse otroke. Ĺ est nas je. Tudi drugi veliko pijejo in jih ne obsojam. Vem, da poskuĹĄajo s tem utiĹĄati svojo boleÄ?ino. Tudi jaz sem kot otrok trpel, a sem to reĹĄeval z nogometom in ĹĄportom,â€? je med drugim delil v kratkem sreÄ?anju. ÄŒe kaj, je AmeriÄ?anom mogoÄ?e pripisati nagnjenost h klepetavosti, odprtosti, nekakĹĄni radosti do Ĺživljenja in optimizem glede moĹžnosti v Ĺživljenju.

Uber je del te zgodbe. Bil je ena prvih prebojnih inovacij, s katero se je zaÄ?ela delitvena ekonomija – zasluĹžkarstvo z deljenjem osebnega premoĹženja, ki vsakomur omogoÄ?a izboljĹĄanje finanÄ?nega poloĹžaja. Najsi bo to s ponujanjem prevozov po taksijem konkurenÄ?nih cenah ali oddajanjem stanovanja prek platforme Airbnb.

Amerika je zgodovinsko veljala za deĹželo prihodnosti in ta duh visi v zraku ĹĄe danes, sploh v San Franciscu. V deĹželi startupov ogromno mladih dela v svojih podjetjih, optimistiÄ?no upajoÄ?, da bo nekaj let intenzivnega dela podnevi in ponoÄ?i, tudi s tremi sluĹžbami, Ä?e je treba, dovolj za obogatitev. Tako deluje kapitalizem: vzbuja idejo, da z voljo in vztrajanjem lahko doseĹžeĹĄ, kar ĹželiĹĄ. Le trdo moraĹĄ delati. Hkrati subtilno sporoÄ?a tudi, da si, Ä?e propadeĹĄ, zato kriv sam. To vpliva na druĹžbeno ureditev, ureditev socialnih pomoÄ?i in poslediÄ?no velikih druĹžbenih razlik. Res pa je tudi, da je neuspeh tudi zaradi tega manj stigmatizirajoÄ? kot v Evropi. Amerika ne ljubi niÄ?esar bolj kot ideje (pro)padlega junaka, ki vstane iz pepela.

Thomas Moore v knjigi Utopija piĹĄe o sanjskem otoÄ?ku, kjer vlada socializem. DruĹžba skrbi za enakopravnost med posamezniki, zato ni denarnega trgovanja, ni bogastva, niso cenjene vojne, v katere se Utopijci spuĹĄÄ?ajo le ob morebitnem napadu. DruĹžbeni ideali in tudi religija ter priÄ?akovanje, da duĹĄa ne umre s telesom, so tisto, kar spodbuja naklonjenost takemu svetu. S tem se nekdanji komunistiÄ?ni sistemi zlahka poistovetijo. Nasprotniki takega sveta pa argumentirajo, da takĹĄna druĹžbena ureditev v resnici spodbuja lenobo in zavira napredek, ko pa s trdim delom niÄ?esar ne doseĹžeĹĄ.

DrĹži, volja in vztrajanje sta potrebna za uspeh. Vendar sta le del vseh okoliĹĄÄ?in, ki vplivajo na to, kaj je uresniÄ?ljivo in kaj ne. Ĺ e kako pomembno je, denimo, koga poznaĹĄ in kdo te podpira. V druĹžbi prevladujoÄ?ega stremljenja k stabilnim, rednim zaposlitvam o tem razmiĹĄljamo manj, poslediÄ?no se nas tudi nekatere druge druĹžbene teme dotaknejo drugaÄ?e. Sem sodi tudi pravica do oroĹžja, ki nenehno vzbuja polemike ob prepogostih strelnih napadih.

Kapitalizem krepi druĹžbeno normo samoodgovornosti od A do Ĺ˝.

Prav del tega je v oÄ?eh mnogih AmeriÄ?anov tudi pravica do oroĹžja. OmogoÄ?a samoobrambo, nadzor, samoodgovornost. Regulacija oroĹžja Ĺže dolgo ostaja nereĹĄen problem, na katerega tujci pogosto gledamo kot zgolj na vpraĹĄanje moÄ?i oroĹžarskih lobijev, Ä?eprav se v resnici za njim pomembno skriva druĹžbeno prepriÄ?anje o svobodi posameznika.

Evropejci se, vsaj do doloÄ?ene mere, vseeno lahko precej bolj zanaĹĄamo na to, da brezposelnost ĹĄe ne bo nujno pripeljala do brezdomstva, da bo druĹžba, drĹžava nekako poskrbela za nas. V Ameriki tega ni. Zato so nekatere razprave, kot je oroĹžarska, za nas precej Ä?rno-bele in v resnici nedoumljive, Ä?e nismo sooÄ?eni z okoljem, v katerem nastajajo.

Verjetno ne bo drĹžavljana, ki ne bi imel kupa pripomb nad svojo drĹžavo in krivicami, ki jih prinaĹĄa druĹžbena ureditev. Najsi gre za kapitalizem ali socializem. Ne glede na vse, je ameriĹĄki kulturi, ko jo enkrat spoznaĹĄ od blizu, treba priznati, da v sebi nosi doloÄ?en pozitivni duh. Po ambicioznosti in sanjanju o boljĹĄem svetu. Morda pa nam v gospodarstvu manjka prav to: obÄ?asna izpostavljenost razmiĹĄljanju, ki namesto k povpreÄ?nosti in zatekanju v varnost pripomore k viĹĄjim profesionalnim standardom in veÄ?ji samozavesti ob lotevanju zahtevnih projektov ... đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

ÄŒim bolj inovativen naj bo!

Na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja VĹ VO so z vpisom v ĹĄtudijsko leto 2017/2018 sicer zadovoljni, a bi si Ĺželeli ĹĄe veÄ? tistih, ki za vpis pri njih izrazijo Ĺže v prvi Ĺželji Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 4. oktobra – Novo ĹĄtudijsko leto se je zaÄ?elo tudi na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja Velenje. Na uvodnem dnevu, ki so ga pripravili za nove ĹĄtudente, so te pozvali, kot je dejal direktor doc. dr. GaĹĄper Gantar, naj bo ĹĄtudij njihova prva obveza, pri tem stremijo k preseĹžkom, naj bodo Ä?im bolj inovativni in si naberejo Ä?im veÄ? izkuĹĄenj. ÂťVesel bi bil, Ä?e bo kdo od njih Ĺže med ĹĄtudijem poskusil reĹĄiti pomemben okoljski izziv ali imel ekoloĹĄko podjetniĹĄko idejo in jo s pomoÄ?jo naĹĄih profesorjev zaÄ?el udejanjati. NiÄ? hudega, Ä?e ne bo uspela! Na napakah se uÄ?imo. V Ä?asu ĹĄtudija so te poceni, v realnem podjetniĹĄtvu pa znajo veliko stati.ÂŤ Kako zadovoljni ste z vpisom? ÂťVpisanih imamo sedemintrideset ĹĄtudentov v rednem ĹĄtudiju in dva ĹĄtudenta v izrednem ĹĄtudiju

na 1. stopnji, osem pa jih bo izredno ĹĄtudiralo na 2. stopnji. Vpis na 1. stopnjo je pribliĹžno takĹĄen, kot je bil lani, bistveno pa se je poveÄ?al vpis na 2. stopnjo. Nismo pa zadovoljni, da je bil vpis v redni ĹĄtudij na podlagi prve prijave nekoliko manjĹĄi od lanskega.

Padec je sicer malenkosten, pa vendar. Lani se je s prvo prijavo vpisalo enaindvajset ĹĄtudentov, le-

Doc. dr. GaĹĄper Gantar: ÂťNujno je poveÄ?ati razvojno-raziskovalne aktivnosti.ÂŤ

â?ą

tos devetnajst. Ta trend hoÄ?emo obrniti, k nam Ĺželimo privabiti Ä?im boljĹĄe ĹĄtudente in poveÄ?ati zanimanje za vpis. DeleĹž vpisanih ĹĄtudentov s prvo prijavo in zaposljivost diplomantov sta zame dolgoroÄ?no najpomembnejĹĄa kazalnika kakovosti ĹĄole, s katerima nikoli ne smemo biti zadovoljni.

Ideje, kako se bomo lotili teh izzivov, pa Ĺže imamo.ÂŤ So takĹĄne, kot jih imajo tam, kjer se sooÄ?ajo s premajhnim vpisom, in zadrege, da ne izgubijo koncesije, reĹĄujejo s tujimi

Kako zmanjĹĄati evroskepticizem, skuĹĄajo ugotoviti v evropskem projektu Europoli – Prvo sreÄ?anje ĹĄestih partnerjev v Velenju

Zanimivo predavanje dr. AleĹĄa BuÄ?arja RuÄ?mana je bilo uvod v razpravo o vzrokih za vse veÄ?ji evroskepticizem. UdeleĹženci so predstavili tudi dogajanje v svojih drĹžavah.

Velenje, 6. oktobra – Mladinski center (MC) Velenje je partner v projektu Europoli, v katerem sodelujejo tudi partnerji iz Italije, Ĺ panije, HrvaĹĄke, MadĹžarske, Romunije in Bolgarije. Prvo tridnevno sreÄ?anje partnerjev so konec septembra pripravili v Velenju. Ne le da so se partnerji projekta spoznavali med sabo, druĹženje so izkoristili tudi za predstavitev dela MC Velenje in veÄ?jih turistiÄ?nih zanimivosti v mestu, gostje pa so bili navduĹĄeni tudi nad mladinskim hotelom, v katerem so bivali.

Drugi dan druĹženja so v sklopu projekta v vili Bianci pripravili odprto konferenco na temo Evroskepticizem in migracije, kar je tudi glavna tema projekta. Za uvodno predavanje je poskrbel strokovnjak za migracije doc. dr. AleĹĄ BuÄ?ar RuÄ?man, ki je svoje predavanje o dojemanju, vzrokih, vplivih in ukrepih za evroskepticizem podkrepil s ĹĄtevilkami in podatki iz raziskav, ki jih je kot predavatelj in raziskovalec na mariborski univerzi veliko opravil tudi sam.

Na konferenci je vsaka od sodelu-

joÄ?ih drĹžav predstavila tudi svojo situacijo in primere dobre prakse s tega podroÄ?ja. Na vpraĹĄanje, ali so migracije in evroskepticizem dokazano povezani med seboj, nam je predavatelj odgovoril: ÂťNi nakljuÄ?je, da so vsi politiÄ?ni akterji, ki so najbolj evroskeptiÄ?ni, ki celo zagovarjajo umik njihovih drĹžav iz EU, povezani z nasprotovanjem priseljevanju. Sam vidim to kot zlorabo te teme za ozke politiÄ?ne cilje teh skupin, kar je vezano na pridobivanje njihove politiÄ?ne moÄ?i. Po podatkih Evrobarometra podatki o evroskepticizmu v Veliki Britaniji niso zelo pesimistiÄ?ni, pa imamo sedaj vseeno Brexit. Evroskepticizem je odvisen od ĹĄtevilnih posameznih momentov, zato se lahko politiÄ?no zlorabi. Ob begunskem valu se je fokus prioritet prebivalcev EU preusmeril od socialnih tem, kot so vpraĹĄanja zaposlovanja in skrbi za drĹžavne finance v dve drugi temi. Po letu 2014 sta to temi priseljevanja in terorizma, prva zaradi begunske situacije v Evropi, druga zaradi porasta teroristiÄ?nih napadov.ÂŤ Kot je pojasnil na predavanju, prav slednji

predvsem drĹžave iz EU in nek- poslitev v zahodni Evropi, a na danje Jugoslavije. Ti se lahko k delovanju ĹĄole ostane Ä?rna lisa. nam vpiĹĄejo brez ĹĄolnine. Letos Tega se ne gremo.ÂŤ So z vami kot novim direktorimamo vpisana dva taka ĹĄtudenjem VĹ VO na ĹĄolo priĹĄle kakĹĄne ta. Interes je bil precej veÄ?ji, zanovosti, spremembe? to smo izvedli izbirni postopek ÂťKratkoroÄ?no smo spremenili in izbrali smo takĹĄne, za katere raÄ?unamo, da se bodo brez teĹžav nekaj pravilnikov in statut z ĹževkljuÄ?ili v naĹĄ ĹĄtudijski proces. ljo, da bi bilo nagrajevanje naĹĄih Vemo pa, da si nekatere ĹĄole, ki sodelavcev za podroÄ?je pedagoimajo teĹžave z vpisom in noÄ?ejo ĹĄkega, ĹĄe posebej pa raziskovalizgubiti koncesije, ĹĄtevilo redno nega dela stimulativno. Dolgovpisanih ĹĄtudentov intenzivno roÄ?no pa je prva stvar, ki bi jo rad spremenil v sodelovanju s SepoveÄ?ujejo tudi na ta naÄ?in.

Drugo pa so ĹĄtudenti iz Indije, natom in dekanom ĹĄole, prenova BangladeĹĄa ... Pred zaÄ?etkom ĹĄtu- ĹĄtudijskega programa s konkredijskega leta smo praktiÄ?no vsak tnimi, bolj tehniĹĄkimi vsebinami, kot so denimo ekoteden dobili dve podizajn, osnove tehnudbi posrednikov, Ĺ tudijski ki bi Ĺželeli skleniti program je nologij, ekonomika, projektni inĹženiring pogodbo z naĹĄo ĹĄopotreben in podobno, kar bi lo in k nam pripeljati prenove. diplomantom omoĹĄtudente od tam. Za goÄ?ilo, da tehniÄ?na te ĹĄtudente bi bil ĹĄtudij plaÄ?ljiv. Ĺ˝e pri prvem prever- znanja pretvorijo v komercialni janju pa smo ugotovili, da teh- uspeh. Drugi najpomembnejĹĄi niÄ?no znanje in znanje angleĹĄke- dolgoroÄ?ni cilj pa je poveÄ?anje ga jezika kandidatov za ĹĄtudij ni razvojno-raziskovalnih aktivnoprimerno, da bi lahko sledili ĹĄtu- sti na ĹĄoli.ÂŤ Zaposlenost na ĹĄoli? Je optidijskemu procesu, zato smo sodemalna? lovanje zavrnili. TakĹĄne zgodbe ÂťNi. DeleĹž tistih, ki lahko priso kratkoroÄ?no sicer dobiÄ?konosne, saj ĹĄola lahko zaraÄ?una viso- spevajo k poveÄ?anju razvojnoke ĹĄolnine, potem pa s ťtudentiÂŤ -raziskovalnega dela, bi moral sploh nima stroĹĄkov, ker se ti iz biti veÄ?ji.ÂŤ đ&#x;”˛ Slovenije takoj odpravijo iskat za-

â?ą

Cilj – omogoÄ?iti, da znanja pretvorijo v komercialni uspeh.

Z igro Europoli nad evroskepticizem

Bojana Ĺ pegel

7

IZOBRAŽEVANJE

12. oktobra 2017

najbolj vplivajo na evroskepticizem, celo bolj kot ekonomski vidiki in sooÄ?anje z gospodarsko krizo v posameznih drĹžavah Ä?lanicah EU. Direktor MC Velenje Marko PritrĹžnik pa nam je povedal veÄ? o sodelovanju v projektu: ÂťSmo le eden od partnerjev projekta, glavni partner je iz Italije.

Raziskujemo, zakaj mladi in tudi starejĹĄi ne verjamejo v Evropsko unijo. Na podlagi naĹĄih raziskovanj, predavanj in dognanj o evroskepticizmu bomo oblikovali igro, ki se bo imenovala Europoli. Z njo se bomo skuĹĄali boriti proti evroskepticizmu, povedati, da je evropska unija tista, ki daje moĹžnosti in priloĹžnosti.ÂŤ UdeleĹženci so pokazali veliko zanimanja za velenjsko Strategijo za mlade. ÂťPo svoje je unikat, kar nas pogosto postavi v ospredje. Vidijo, kaj vse je moĹžno, kako se lahko pribliĹžajo mladim. V Velenju smo to naredili pred dvema desetletjema z ustanovitvijo Mladinskega centra,ÂŤ je ĹĄe dodal naĹĄ sogovornik.

Kmalu se bodo partnerji projekta sreÄ?ali v Ĺ paniji, nato pa bodo sledila ĹĄe ostala mesta partnerjev đ&#x;”˛ v projektu.â€

ĹĄtudenti? ÂťNe, kje pa! Pri vpisu tujih ĹĄtudentov pa je vseeno treba loÄ?iti dve zadevi. Eno je vpis ĹĄtudentov iz drĹžav, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume. To so

Rastemo ob Paki Praznovanje 40-letnice OĹ Livada – V tem ĹĄolskem letu mineva 40 let, odkar so se prviÄ? odprla ĹĄolska vrata ĹĄole, ki se je ob otvoritvi imenovala IV. osnovna ĹĄola Osrednji dogodek praznovanja z vabljenimi gosti bo v petek, 27. oktobra, ob 17. uri v kulturnem domu v Velenju. V dopoldanskem Ä?asu pa si bodo prireditev ogledali uÄ?enci.

V petek, 29. septembra, so uÄ?enci od 1. do 9. razreda na matiÄ?ni ĹĄoli in podruĹžnicah v Ĺ kalah in Cirkovcah v ĹĄtevilnih delavnicah s svojo ustvarjalnostjo poÄ?astili rojstni dan ĹĄole. UÄ?enci v vseh razredih so sestavljali prisrÄ?na voĹĄÄ?ila in izraĹžali svoje Ĺželje in misli o svoji ĹĄoli. V tehniÄ?ni delavnici je izpod rok devetoĹĄolcev nastajalo drevo kot simbol 40-letne rasti ĹĄole, ki ga bodo krasila voĹĄÄ?ila in Ĺželje uÄ?encev.

Med osmoĹĄolci je tekel pogovor o zgodovini ĹĄole, o pojmu Obzirnost, o Ä?emer so oblikovali plakat, nato pa so ustvarjali motive za majice. V sedmem razredu so poslikavali ĹĄkatlice, ogledala. Skupina ĹĄestoĹĄolcev in sedmoĹĄolcev je pod vodstvom Jume ValenÄ?ak, nekdanje uÄ?enke, poslikavala stole, ki so ĹĄe prejĹĄnji dan v Centru ponovne uporabe Ä?akali na svojo novo vlogo. Nastali so zanimivi Âťbralni stoliÂŤ, na katerih bodo bralci v razredih prebirali knjige svojim soĹĄolcem.

UÄ?ence ĹĄestih razredov je obiskala tudi nekdanja uÄ?enka, ilustratorka UrĹĄa Stropnik in pod njeno ustvarjalno roko so pred uÄ?enci zaĹživele podobe, ĹĄoli za rojstni dan pa je posvetila veliko torto, ki jo bodo uÄ?enci ĹĄe po-

barvali. Ĺ estoĹĄolci so izdelali ĹĄe maketo ĹĄole, pa konse – pesmi, sestavljene iz pojmov, vrednot, ki jih ĹĄola Ĺživi. UÄ?enci petega razreda so ob zakljuÄ?ku kulturnega dne razstavili poslikane majice in druge izdelke. Iz gospodinjske uÄ?ilnice je diĹĄalo po Ä?okoladi, saj so sedmoĹĄolci pekli mafine in nato sestavili pravo torto s sveÄ?ami. ÄŒetrtoĹĄolci so raziskovali, kako so se igrali njihovi starĹĄi, babice in dedki, nato pa na te-

S svojim sodelovanjem pri pouku sta nas Ĺže ob koncu lanskega leta zelo razveselila nekdanja sodelavca Anka Osojnik z uro pravljic ter Tone Skok, ki je s svojim mentorstvom pri uri likovne umetnosti navduĹĄeval uÄ?ence. Izdelki slikanja L(l)ivade pa so bili navduĹĄujoÄ?i. Marjan Kristan, upokojeni ĹĄportni pedagog, je izvedel uro ĹĄportne vzgoje, nekdanja uÄ?enka Katarina Kumer pa plesno delavnico.

mo Brezskrbnost likovno ustvarjali. Motivi za majice in poslikava panjskih konÄ?nic so nastajali med tretjeĹĄolci, medtem ko so drugoĹĄolci izdelovali vetrnice in sestavljanko Rastemo na Livadi.

PrvoĹĄolci so ustvarjali na besedo Aktivni , kar so odraĹžali njihovi likovni izdelki Ĺ port skozi ĹĄtiri letne Ä?ase.

V Ĺ kalah in na Livadi so plesalke urile ples, s katerim bodo nastopile na prireditvi. Na podruĹžnici v Ĺ kalah so uÄ?enci obeh podruĹžnic izdelovali likovne in literarne izdelke na temo Prizadevnost.

Ĺ e veÄ? izdelkov in dogodkov bo odraĹžalo pogled v pretekla leta zelene stavbe ĹživĹžava: Ä?asovni trak, razstava glasil Rast ob Paki in izdaja prazniÄ?ne izdaje ob osrednji prireditvi, izdelava majic z motivom, ki je nastal med uÄ?enci, mnogi literarni in likovni izdelki, predvsem pa ĹĄtevilna voĹĄÄ?ila uÄ?encev, ki sporoÄ?ajo, da imajo svojo ĹĄolo zelo radi.

Ta sporoÄ?ila in prazniÄ?noustvarjalni utrip preteklih in ĹĄe nadaljnjih dni so krasna popotnica za delo na naĹĄi L(l)ivadi vnaprej. đ&#x;”˛

Dragica Kralj

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Z matematiko na tekmovanja in v svet

12. oktobra 2017

Ĺ est krajinskih arhitektk

Tudi zaradi matematike lahko spoznavaĹĄ svet Letos poleti sta se, takrat ĹĄe dijaka 3. letnika velenjske gimnazije Nejc Zajc in Luka JevĹĄenak, udeleĹžila razliÄ?nih mednarodnih matematiÄ?nih tekmovanj in dosegla odliÄ?ne rezultate. Celo ĹĄolsko leto sta v Ljubljani obiskovala priprave za mednarodna tekmovanja. Po kriterijih, ki jih DMFA doloÄ?i za uvrstitev na razliÄ?na mednarodna tekmovanja, se je Nejc uvrstil na Mednarodno matematiÄ?no olimpijado MMO, ki je potekala julija v Braziliji, in na Srednjeevropsko matematiÄ?no olimpijado MEMO konec avgusta v Litvi. Luka se je uvrstil na Sredozemsko mladinsko matematiÄ?no tekmovanje SMMT julija v Rimu v Italiji. Iz Italije se je vrnil z bronasto medaljo, Nejc iz Brazilije pa s pohvalo in iz Litve z dvema srebrnima medaljama.

V letoĹĄnjem ĹĄolskem letu sta Nejc in Luka maturanta, pred zaÄ?etkom novih celoletnih priprav na tekmovanja pa sta odgovorila na nekaj vpraĹĄanj.

Po uspeĹĄno opravljenih kvalifikacijah (trije izbirni testi, drĹžavno tekmovanje in dovolj pravilno reĹĄenih domaÄ?ih nalog) si se uvrstil na tekmovanje.

Kaj ti je to pomenilo?

Nejc: Bil sem izjemno vesel in ponosen n a d o s eĹže k . P re d drĹžavnim tekmovanjem, ki je bilo zadnji preizkus za uvrstitev v ĹĄestÄ?lansko ekipo, Luka z bronasto sem bil sicer na petem medaljo SMMT mestu, a nisem imel 2017 velike prednosti pred sedmouvrĹĄÄ?enim. Ko sem prejel elektronsko poĹĄto z informacijo, da sem se uvrstil v ekipo, sem bil presreÄ?en. Na to sem upal, odkar sem se zaÄ?el udeleĹževati priprav v prvem letniku, in tokrat se mi je Ĺželja konÄ?no uresniÄ?ila. Zastopal sem lahko naĹĄo drĹžavo na najstarejĹĄi in najprestiĹžnejĹĄi olimpijadi iz znanj (prvo tekmovanje je bilo leta 1959 v Romuniji), za povrh vsega pa je tekmovanje potekalo v Braziliji. S tem sem postal ĹĄele drugi dijak velenjske gimnazije, ki se je uvrstil na to tekmovanje, pred mano je namreÄ? to uspelo samo Petru Lenderu v letih 2004 in 2006. S tem doseĹžkom sem se uvrstil tudi v ekipo za Srednjeevropsko olimpijado, na kateri zakljuÄ?ni letniki ne smejo sodelovati.

Kljub vsem tem dejstvom pa mi je osebno najpomembnejĹĄe dejstvo, da sem sebi dokazal, kaj vse se da doseÄ?i z resnim delom in veliko vloĹženega truda. Celo leto sem se pripravljal in uspelo mi je. Ta obÄ?utek je neprecenljiv.

Luka: Uvrstitev na Sredozemsko mladinsko matematiÄ?no tekmovanje (SMMT) me je najprej presenetila. Po smoli na prvem izbirnem testu sem Ĺže mislil, da so moji upi za uvrstitev na mednarodna tekmovanja izgubljeni. Kljub temu se nisem vdal v usodo in se vestno pripravil ĹĄe na drugi in tretji izbirni test. Ko sem ĹĄe na drĹžavnem tekmovanju osvojil 1. mesto, me je skupni zbir toÄ?k popeljal na mednarodno tekmovanje.

Kako je potekalo tekmovanje?

Nejc: V Brazilijo smo prileteli v ponedeljek zjutraj in prvi dogodek je bila otvoritvena slovesnost naslednjega dne v veÄ?ernih urah.

Tako smo se lahko najprej spoÄ?ili. Tekmovanje poteka v dveh delih. V sredo in Ä?etrtek dopoldne smo pisali preizkusa, ki so jih vsak dan sestavljale po tri naloge. ReĹĄevali smo jih vsak dan po ĹĄtiri ure in pol. Po tekmovanju smo se z mentorji pogovorili o naĹĄih reĹĄitvah, rezultate pa smo izvedeli v petek zveÄ?er, tako da smo bili lahko na zakljuÄ?ni slovesnosti mirni, saj smo Ĺže poznali svoje doseĹžke. Sam sem osvojil pohvalo (ena v celoti pravilno reĹĄena naloga), Slovenci pa smo skupaj domov odnesli dve bronasti medalji in ĹĄtiri pohvale.

Na Srednjeevropski olimpijadi konec avgusta pa zakljuÄ?na slovesnost ni niti pribliĹžno

tako mirna, saj svojih osvojenih toÄ?k in doseĹžka tekmovalci ne poznamo in smo zato med samim podeljevanjem napeti in upamo na Ä?im boljĹĄo uvrstitev. Druga razlika je ekipno tekmovanje, ki poteka drugi dan tekmovanja. Takrat vsaka ekipa dobi zase sobo ter 8 nalog in 5 ur Ä?asa, da reĹĄi Ä?im veÄ? nalog Ä?im bolj pravilno. V Litvi sem osvojil srebrno medaljo in skupno trinajsto mesto. Kot ekipa pa smo svoje znanje in sodelovanje dokazali z drugim mestom in tako domov poleg dveh srebrnih in dveh bronastih medalj z individualnega dela odnesli ĹĄe osem srebrnih medalj, saj sta jih prejela tudi naĹĄi vodji ekipe.

Luka: Sistem tekmovanja na SMMT je zelo poseben. Tekmovanja se udeleĹžijo ekipe ĹĄtirih dijakov, dve dekleti in dva fanta iz posameznih sredozemskih drĹžav. Tekmovanje poteka v veÄ? delih in tekmovalci v vsaki ekipi skupaj reĹĄujejo dane naloge. V prvem delu vsaka drĹžava dobi 14 enakih nalog, nato sledijo dvoboji. Vsaka ekipa se v prvem

ali v dvorani, kjer smo reĹĄevali naloge, sem zaÄ?util, kako neverjetnega dogodka sem se lahko udeleĹžil.

Luka: VĹĄeÄ? mi je bilo, da smo se Ä?lani ekipe hitro povezali. Skupaj nismo samo odliÄ?no tekmovali, ampak preĹživeli tudi ĹĄtiri nepozabne dni. To je bilo moje prvo mednarodno tekmovanje. UdeleĹžil sem se ga Ä?isto brez priÄ?akovanj in tako je bilo vsako doĹživetje nekaj novega.

Kdaj si bil najbolj ponosen na to, da si Ä?lan slovenske ekipe?

Nejc: V trenutku, ko smo izvedeli, da smo v Litvi osvojili ekipno srebrno medaljo. Tega nismo vedeli do zadnjega hipa, a ko je napovedovalec izrekel ÂťSlooooo‌..venija!ÂŤ (sodelovala je tudi SlovaĹĄka in njihova ekipa je na koncu zasedla ĹĄesto mesto), smo bili vsi nepopisno veseli. Dosegli smo novo najboljĹĄo uvrstitev na tem tekmovanju, ki je tokrat potekalo enajstiÄ?. Pred tekmovanjem smo imeli dober obÄ?utek, a po odpisanih nalogah smo

Ĺ estÄ?lanska slovenska ekipa in obe vodji v Litvi, Nejc je tretji z desne.

krogu pomeri z ekipo, ki jim je sosednja po toÄ?kah iz prvega dela. Torej prvi z drugimi, tretji s Ä?etrtimi in tako naprej. Sledi drugi krog dvobojev, v katerem pa so pari izĹžrebani nakljuÄ?no. Tretji krog pa je bil potreben zaradi lihega ĹĄtevila ekip; v njem sta se pomerili ekipa, ki v prvem in ekipa, ki v drugem krogu nimata para. Dvoboji ekip so potekali tako, da je najprej Ĺžreb doloÄ?il, katera ekipa iz para bo dobila zeleno, katera pa rdeÄ?o ovojnico. V vsaki ovojnici so bile tri naloge. Tista ekipa iz para, ki je zbrala veÄ? toÄ?k, je dobila ĹĄe eno dodatno toÄ?ko. V zadnjem delu pa so vse ekipe dobile isto nalogo, za katero smo imeli 10 minut Ä?asa. Tista ekipa, ki jo je prva reĹĄila pravilno, je dobila 3,5 toÄ?ke, ostale ekipe, ki so pravilno reĹĄile nalogo, pa le 1 toÄ?ko. Na koncu je z najveÄ? toÄ?kami zmagala ekipa iz Cipra, mi pa smo bili tretji, takoj za Ĺ panijo.

Kaj se je dogajalo ob tekmovanju?

Nejc: Ko ne tekmujeĹĄ, se predvsem zabavaĹĄ in druĹžiĹĄ, vzduĹĄje je veselo in ljudje so neverjetni. V Braziliji smo se kopali na peĹĄÄ?eni plaĹži, opazovali kip Kristusa in favele, obiskali Maracano, olimpijski park ‌ V Litvi pa smo si poleg Vilne ogledali tudi Kaunas, muzej kulture na prostem, dvorec Trakai in se kopali v vodnem parku z norimi tobogani. Vseskozi smo se druĹžili z vrstniki, ki so tako kot mi sami navduĹĄeni za matematiko.

Slednje je ĹĄe pomembnejĹĄe od vseh vodenih in prostih ogledov. SpoznaĹĄ ljudi, ki s tabo delijo ljubezen do vede, ki med mnogimi ni priljubljena, se z njimi pogovarjaĹĄ ali igraĹĄ razne igre. DoĹživiĹĄ marsikaj in takĹĄne stvari si nato zapomniĹĄ, najverjetneje bo kar za celo Ĺživljenje.

Luka: Dan po tekmovanju smo imeli dopoldne najprej slovesno podelitev nagrad.

Popoldne pa smo imeli vsi tekmovalci ĹĄe voden ogled Rima. Razkazali so nam Vatikan, center mesta, kolosej ‌ Poleg tega smo imeli ĹĄe dovolj prostega Ä?asa, ki smo ga izkoristili po svoje.

Kaj ti je bilo vĹĄeÄ?? Kaj te je presenetilo? Te je kaj razoÄ?aralo?

Nejc: Najbolj sem bil navduĹĄen nad pestrostjo olimpijade v Braziliji. Zavedal sem se, da se je bo udeleĹžilo veÄ? kot 600 dijakov iz veÄ? kot 100 drĹžav s 5 kontinentov, a ĹĄele ko smo se vsi zbrali na otvoritveni slovesnosti

res zaÄ?eli upati na lep doseĹžek. Na koncu nam je uspelo neverjetno in takrat sem bil izredno ponosen na doseĹžek, ki smo ga dosegli kot ekipa.

Luka: Najbolj ponosen sem na to, da smo bili celo tekmovanje v boju za najviĹĄja mesta.

Na koncu smo le za las zgreĹĄili drugo mesto.

KakĹĄni so tvoji cilji v tem ĹĄolskem letu?

Nejc: Letos Ĺželim ostati med najboljĹĄimi dijaki v Sloveniji in se prihodnje poletje zopet udeleĹžiti olimpijade, ki bo tokrat potekala v Romuniji. Upam tudi na uvrstitev na tekmovanje Romunski masters, ki poteka februarja, a se nanj uvrsti le ĹĄtiriÄ?lanska ekipa.

Nameravam vloĹžiti veliko truda in Ä?asa in upam, da se mi bo zopet poplaÄ?al.

Luka: Cilji za to ĹĄolsko leto so, da se ĹĄe bolj poglobim in pripravim na izbirne teste.

S tem upam, da mi bo uspelo priti med prvih ĹĄest dijakov, ki se uvrstijo na mednarodno matematiÄ?no olimpijado.

Kaj bi priporoÄ?il oz. svetoval tistim uÄ?encem in dijakom, ki se radi udeleĹžujejo matematiÄ?nih tekmovanj?

Nejc: Svetoval bi jim, naj se ĹĄe naprej ukvarjajo z matematiko. ÄŒe jim je pri urah matematike v ĹĄoli dolgÄ?as, naj prosijo profesorje za dodatne naloge, in Ä?e so Ĺže dijaki, naj se zaÄ?nejo udeleĹževati priprav v Ljubljani. Te so temelj za olimpijsko znanje in najboljĹĄi zaÄ?etek za to je Ĺže v prvem ali drugem letniku. TeĹžavnost teh predavanj je sicer kar precej viĹĄja, a pri matematiki je napredek pogojen tako z delom in trudom kot tudi s Ä?asom in vajami, zato svetujem, da poskusite in ne obupate. Sam se bom priprav udeleĹževal Ĺže Ä?etrto leto in v prvem letniku res nisem razumel prav veliko, a sem dobil izkuĹĄnje in z reĹĄevanjem (takrat bolj prepisovanjem s table) in posluĹĄanjem razlag se mi je znanje izboljĹĄalo in Ĺže v drugem letniku sem se uvrstil na Srednjeevropsko olimpijado.

Jaz verjamem, da te lahko z nekaj trdega dela in volje matematika pripelje tudi na drugi konec sveta. Sam sem v zadnjih letih samo zaradi nje obiskal poleg Brazilije in Litve ĹĄe Avstrijo, Italijo in Ĺ vico.

Luka: Moj nasvet bi bil, naj se Ä?im veÄ? pripravljajo na tekmovanja. Motivacija z vsakim uspehom samo raste. đ&#x;”˛

Mentorica Sonja France

Kultura, krojaÄ?ica odprtega javnega prostora Julijana Ĺ umić

Velenje je mlado mesto z bogato zgodovinsko osnovo, ki bo leta 2019 praznovalo ĹĄestdeseto obletnico podelitve mestnih pravic. Ĺ e pred drugo svetovno vojno je bilo gospodarsko in druĹžbeno precej nepomemben trg, z razvojem premogovniĹĄtva pa se je pojavila potreba po novih stanovanjih in zaÄ?ela se je gradnja novega naselja.

Okolje se je tako iz izrazito ruralnega preobrazilo v izrazito urbano in industrijsko.

Po zaslugi tedanjega vodstva Velenje ni postalo klasiÄ?na rudarska kolonija, temveÄ? je bil razvoj mesta premiĹĄljen. Nastalo je mesto z dobro urbanistiÄ?no zasnovo, ki je sledila tedanjim trendom v arhitekturi in urbanizmu. Poudarjeno je bilo bivanje v skupnosti, mestno srediĹĄÄ?e je simboliziralo in povzdignilo ljudsko oblast, trg je bil prostor politiÄ?nega in kulturnega spektakla.

Mesto je zapleten druĹžbeni pojav, ki se spreminja v Ä?asu in prostoru. Je prostor, kjer se prepletajo in si nemalokrat nasprotujejo interesi razliÄ?nih uporabnikov. Pomemben gradnik mest je odprt javni prostor, to so zelene in grajene odprte povrĹĄine, kot so parki, trgi, otroĹĄka igriĹĄÄ?a, pokopaliĹĄÄ?a ‌ Danes je v Velenju zelenih odprtih povrĹĄin manj, kot jih je bilo v preteklosti, zrasli so novi stanovanjski bloki, trgovska srediĹĄÄ?a in parkiriĹĄÄ?a. Potrebe prebivalstva se skozi leta spreminjajo in zgoĹĄÄ?evanje mestnega tkiva je do neke mere sprejemljivo, a vseeno je izredno pomembno postaviti meje, saj se kvaliteta bivanja v mestu ne sme zniĹžati.

Vloge odprtega prostora v mestu so razliÄ?ne in se prepletajo, zagotovo pa le-to izboljĹĄa kakovost Ĺživljenja in omogoÄ?a kulturni razvoj. Odprt javni prostor omogoÄ?a svobodo uporabe, ĹĄe posebej na tistih mestih, na katerih raba ni toÄ?no doloÄ?ena. Za primer poglejmo zelenico med kulturnim domom Velenje ter Ljudsko univerzo Velenje. Zelenica, posejana z drevesi, je celo poletje prizoriĹĄÄ?e mnogih kulturnih in ostalih dogodkov. Med poletjem v zgodnjih jutranjih urah upokojenci izvajajo jutranjo telovadbo, kakĹĄno uro kasneje pa travnik zaĹživi v popolnosti. V okviru Poletnih kulturnih prireditev se izvajajo Sobotne lutkarije in Torkove igrarije, dejavnosti in dogodki, namenjeni otrokom. Ti so izredno dobro obiskani in so se med prebivalci prijeli, mnogim druĹžinam je obisk Ĺže skoraj rutina. ÄŒe se iz strogega centra v tretjem tednu septembra sprehodimo na obrobje mesta, na obmoÄ?je zasutega TuristiÄ?nega jezera, vstopimo v Pikino deĹželo. Vloga tega prostora je za naĹĄe najmlajĹĄe prebivalce izjemna. Pikin festival, najveÄ?ji otroĹĄki festival v Sloveniji, se Ĺže vrsto let izvaja ob Velenjskem jezeru.

Enodnevni dogodek je zrasel v tedenski festival, ki ga vsako leto obiĹĄÄ?e veÄ? kot 100.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Iz srediĹĄÄ?a mesta so ga prav zaradi njegove razseĹžnosti premaknili na veliko odprto obmoÄ?je, kar snovalcem festivala nudi neĹĄteto moĹžnosti za razvoj.

ObmoÄ?je Pikinega festivala, drugo leto predvidoma gradbiĹĄÄ?e (gradnja novega prireditvenega prostora). Le kje bo Pika Ĺžupanovala naslednje leto?

Omenjeni travnik in obmoÄ?je jezer sta le dva od veÄ? pomembnih odprtih javnih prostorov v naĹĄem mestu, kjer se izvajajo aktivnosti, ki izboljĹĄajo kakovost Ĺživljenja. Vsak od nas ima ustaljene poti in kraje po mestu, kjer se radi zadrĹžujemo. So poti, ki jih vsakodnevno uporabljamo na poti v sluĹžbo ali ĹĄolo, navadno uberemo najkrajĹĄo in najhitrejĹĄo pot, in poti, po katerih gremo v prostem Ä?asu. Po veÄ?ini so te ob odprtih javnih povrĹĄinah.

Brez dobro zasnovanega prostora bi bila izvedba vseh omenjenih dejavnosti in dogodkov oteĹžena, manj prijetna ali pa sploh ne bi bila mogoÄ?a, zato je potrebno preudarno ohranjati ali tehtno spreminjati namembnost teh obmoÄ?ij. Kam v mestu bomo drugaÄ?e hodili na sprehode Ä?ez 30 let? đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

KULTURA

12. oktobra 2017

Majda Kurnik, dobrodoĹĄla doma!

V Galeriji Velenje odprli razstavo Slikarski urok, ki predstavlja Şivljenje in delo prve velenjske akademske slikarke – Razstavljenih kar 190 del Bojana Špegel

Velenje, 5. oktobra – V Ä?etrtek zveÄ?er so v Galeriji Velenje odprli razstavo ob 50-letnici smrti slovensko-srbske slikarke Majde Kurnik. DruĹžina Majde Kurnik je bila med vojno izseljena v Srbijo, kamor jim je sledila tudi Majda. V Beogradu je konÄ?ala likovno akademijo in ustvarjala vse do svoje prezgodnje smrti leta 1967.

Razstava s kar 190 deli osvetljuje delo umetnice, rojene v Ĺ kalah pri Velenju, ki je bila doslej bolj znana v tujini kot doma. A to se bo zagotovo spremenilo, saj ne gre le za razstavo – Galerija Velenje je s pomoÄ?jo Mestne obÄ?ine Velenje in slikarkinih dediÄ?ev pridobila tako bogato zbirko del, da naÄ?rtujejo tudi stalno postavitev na Velenjskem gradu.

Polno galerijo je na odprtju razstave Slikarski urok prva nagovorila direktorica Festivala Velenje, katerega del je tudi Galerija Velenje. Barbara Pokorny je poudarila: ÂťVesela sem, da vam lahko predstavimo dela naĹĄe sokrajanke, izjemne slovensko-srbske umetnice, ki je v Sloveniji skoraj neznana, v Srbiji, kjer je preĹživela veÄ?ji del Ĺživljenja, pa je oboĹževana. Ob tej razstavi boste mnogi zaÄ?utili, da je Majda Kurnik del nas, da je naĹĄa. Danes lahko reÄ?em: Majda Kurnik, dobrodoĹĄla doma!ÂŤ Njeni sodelavci v Galeriji, sploh kustosinja razstave Milena Koren BoĹžiÄ?ek, ki je delo slikarke obÄ?udovala in raziskovala vse od leta 1982, so si vrsto let prizadevali, da vsaj del njene zbirke pride iz Beograda v Velenje, kjer je tudi pokopana. Ĺ˝elja se jim je sedaj uresniÄ?ila. Leta 1999, ko so v velenjski Galeriji pripravili prvo razstavo njenih del, je slikarkin Ĺživljenjski partner, slikar Marklen Mosijenko, galeriji v zahvalo poklonil 149 risb in skic Majde

Postala je del naĹĄe druĹžine, bila mi je kot sestra, teta mojim otrokom. Zato sem se ob danaĹĄnjem dogodku od razburjenja in hvaleĹžnosti razjokala. Rada imam umetnost, rada imam Majdina dela, zato nisem mogla njenih del zadrĹžati zase in za svoje otroke. Ĺ˝elim, da jih spoznajo tudi drugi, in vem, da bodo v Galeriji Velenje znali uresniÄ?iti to Ĺželjo, zato ji bom po razstavi njenih del v Beogradu pokloni-

dela v Ĺživo. Najbolj jo ceni kot izvrstno risarko, zato so njene risbe, ki pripovedujejo Ĺživljenjsko zgodbo, predstavljene skupaj v zgornjem nadstropju galerije.

Nekaj jih je verjetno nastalo Ĺže v Sloveniji, preden se je preselila v Srbijo, veÄ?ina pa kasneje. Dodala je: ÂťPred mnogimi leti, ko sem se prviÄ? sreÄ?ala z deli Majde Kurnik, sprva le po katalogih, sem si takoj zaĹželela, da jih vsaj nekaj pride v Slovenijo. ÄŒeprav je trajalo dolgo, je usoda hotela, da so nas poÄ?akala. Zato s to razstavo, ki je hkrati tudi zbirka, v njen rojstni kraj prinaĹĄamo tudi nova spoznanja o njenem Ĺživljenju in delu. 90 % del, ki so na razstavi, smo pridobili prav letos.ÂŤ Z razstavo so prvo velenjsko akademsko slikarko zagotovo v Sloveniji obudili iz pozabe in prezrtosti. ÂťNjeno slogovno

Avtoportret Majde Kurnik

Kurnik. Mosijenko je lani umrl, dedinja, njegova neÄ?akinja Ana Von Schindler, ki Ĺživi v Kanadi, pa je 74 slikarkinih del prodala MO Velenje za simboliÄ?nih 12 tisoÄ? evrov. Dama v Ä?astitljivih letih je priĹĄla tudi na odprtje razstave, saj se je z njo izpolnila ena njenih Ĺživljenjskih Ĺželja. Organizatorji razstave so jo Ĺže pred otvoritvijo skupaj s Ä?lani druĹĄtva Revivas, ki je organizatorjem razstave pomagalo raziskovati Ĺživljenje Majde Kurnik, popeljali na slikarkin grob, ogledala si je tudi prostor v Ĺ oĹĄtanju, kjer naj bi nekoÄ? stala njena rojstna hiĹĄa ... Vidno ganjena nam je Ana Von Schindler povedala: ÂťDanes sem presreÄ?na. Ĺ e vedno Ä?utim globoko ljubezen do Majde. ÄŒeprav sem stara, jo ĹĄe vedno pogreĹĄam. Njena ĹĄirina duĹĄe, njena dobrota se ne moreta pozabiti.

Skupna fotografija vseh, ki so pomagali pri razstavi Majde Kurnik, ki je hkrati postala zbirka njenih del (dedinja Ana Von Schindler druga z leve).

la ĹĄe nekaj del.ÂŤ V sodelovanju z Galerijo Velenje bo tudi beograjski Muzej Zepter postavil spominsko razstavo ob 50-letnici smrti Kurnikove. Odprli jo bodo 16. novembra. Direktorica tega muzeja Ivana Simeonović ÄŒelić je na odprtju velenjske razstave obudila spomin na Majdo Kurnik. ÂťPoznati to krhko, milo svetlolaso dekle je bilo po pripovedovanju tistih, ki so jo poznali, privilegij. V svojem kratkem Ĺživljenju, doĹživela je zgolj 47 let, je bila uÄ?iteljica, izseljenka, udeleĹženka

Hodim, pleĹĄem, sem

UdeleĹženci so lahko Ĺže v uvodu prisluhnili pionirki plesne pedagogike Susan Griss iz ZDA. (Foto: TomaĹž ÄŒrne)

njem bogatijo otrokov prosti Ä?as.

Konferenca je potekala v obliki predavanj in delavnic. Namenjena so bila vzgojiteljem, osnovnim in srednjeĹĄolskim uÄ?iteljem, uÄ?iteljem plesa, profesionalnim plesalcem in koreografom, plesnim terapevtom, ĹĄtudentom umetniĹĄkih in pedagoĹĄkih fakultet, teoretikom in raziskovalcem s podroÄ?ja pedagogike, psihologije in drugim, ki jih zanima ples.

Vabilu se jih je odzvalo veÄ? kot 100 iz vse drĹžave. UdeleĹženci so se tri dni aktivno seznanjali z vsebinami plesne pedagogike in ustvarjalnega giba. Nina MeĹĄko, svetovalka za ples pri JSKD, nam je povedala, da se uÄ?inki tovrstnega izobraĹževanja ne pokaĹžejo hitro, gre za tek na dol-

le ĹĄe leĹžala, narisala cvetoÄ? travnik. Prav ta okvir je bil navdih za plesno toÄ?ko, ki jo je na odprtju razstave izvedla mlada plesalka Burja Podlesnik, koreografijo, ki se je dotaknila vseh v galeriji, pa je ustvarila Nina Mavec Krenker.

Izvrstna slikarka in risarka

Milena Koren BoĹžiÄ?ek, kustosinja razstave in ĹĄtudije o Ĺživljenju in delu Majde Kurnik, nam je povedala, da so jo slikarkina dela navduĹĄila, ĹĄe preden jih je vi-

spreminjanje ni imelo velikega razpona, saj je umrla stara komaj 47 let, a je kljub temu zapustila izjemna dela. Njen opus je po sploĹĄnem orisu slikarstva slogovno teĹžko opredeljiv in primerljiv z delom kolegov in kolegic, ki so Ĺživeli v Sloveniji, pa Ä?eprav so v veÄ?ini tudi ti ĹĄtudirali v Zagrebu in Beogradu.ÂŤ Kustosinja si tudi zato Ĺželi, da bi njeno slikarsko kakovost ob velenjski razstavi prepoznala tudi slovenska strokovna javnost. đ&#x;”˛

Na 14. Festivalu Pika miga 300 plesalcev

Mednarodna konferenca plesne pedagogike o vlogi plesa v vzgoji in izobraĹževanju – Predavali znani domaÄ?i in tuji strokovnjaki Velenje, 8. oktobra – Med 6. in 8. oktobrom je v Velenju potekala 3. Mednarodna konferenca plesne pedagogike, naslovljena Hodim, pleĹĄem, sem. Ĺ˝e tretjiÄ? je konferenca potekala v organizaciji JSKD in dveh pedagoĹĄkih fakultet, PedagoĹĄke fakultete Univerze v Ljubljani in PedagoĹĄke fakultete Univerze na Primorskem. Konferenca je potekala v okviru Mini festivala otroĹĄkih plesnih skupin Pika Miga.

Naslov so povzeli po pravkar izdani knjigi Marije Vogelnik, ki nosi v sebi bistvo sodobne plesne umetnosti, poudarja pa, da je ples globoko zakoreninjen v Ä?loveku in da je vsak gib Ĺže lahko ples. Namen konference, ki v Velenju poteka vsaki dve leti, je spodbuditi povezave med plesno umetnostjo in procesom vzgoje in izobraĹževanja ter povezati akterje v sploĹĄni vzgoji in izobraĹževanju s tistimi, ki s plesnim zna-

NOB, sremske fronte in delovnih akcij.

Bila je druĹžabna in imela je ĹĄirok krog prijateljev intelektualcev razliÄ?nih poklicev, od slikarjev do glasbenikov in oblikovalcev.ÂŤ Poudarila je, da je bilo Majdino Ĺživljenje veselje in Ĺžalost. Tudi ko je zbolela za rakom in jo je bolezen zlomila, je slikala in risala do zadnjega diha. Na razstavi so na ogled postavili tudi lesen okvir postelje, na katerega je, ko je lahko

9

gi rok. Dodala je: ÂťTelo je otrokov prvi stik s svetom, zato mu je treba zlasti v predĹĄolskem in predpubertetnem obdobju nuditi Ä?im veÄ? moĹžnosti za gibanje in izraĹžanje skozi gib. Ples je naravna metoda za uÄ?enje in osnovna oblika izraĹžanja.ÂŤ UdeleĹženci so lahko prisluhnili in aktivno delali s ĹĄtevilnimi strokovnjaki, med njimi pa je bila zagotovo zvezda pionirka plesne pedagogike Susan Griss iz New Yorka, ki je s predavanjem tudi odprla konferenco. Sledile so delavnice s plesnimi pedagogi iz Italije, Belgije, HrvaĹĄke in Slovenije, vmes pa so si udeleĹženci ogledali tudi vse tri plesne dogodke na republiĹĄki reviji Pika miga. đ&#x;”˛

bĹĄ

Med 39 plesnimi miniaturami, pina Venas iz Centra za vzgojo Velenje, 8. oktobra – V velenjskem kulturnem domu je od pet- ki so jih v obliki solo plesov, du- in izobraĹževanje. Pod koreograka do nedelje Ĺže ĹĄtirinajstiÄ? pote- etov in skupin obÄ?instvu na leto- fijo Plesne miniature z naslovom kal Mini festival otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v soorganizaciji s Festivalom Velenje. Na njem so se tudi letos na treh dogodkih predstavile najboljĹĄe koreografije otroĹĄkih plesnih skupin iz celotne Slovenije. Izbral jih je drĹžavni selektor za ples Igor Sviderski, ki ni imel lahkega dela. Koreografije, ki jih je izbral za to drĹžavno revijo, so Med 39 plesnimi miniaturami sta bili tudi dve iz Velenja. (Foto: Ksenija Mikor) res najboljĹĄe od najboljĹĄega. Samo na obmoÄ?ju ĹĄnjem festivalu Pika miga pred- ÄŒas sta se podpisali Nastja Briceljske regije si je namreÄ? ogle- stavili plesalci in plesalke, stari ĹĄnik in Vernesa PaĹĄić. Skupaj je dal veÄ? kot 300 plesnih miniatur, med 6 in 13 let, sta bili dve iz na letoĹĄnjem mini festivalu napribliĹžno toliko pa tudi po dru- Velenja. V petek se je predstavil stopilo okoli 300 mladih plesalgih regijah, ki se na drĹžavni rav- Plesni studio N z miniaturo ÄŒa- cev in plesalk. đ&#x;”˛ bĹĄ ni potem razdelijo na mladinske sovna zanka v koreografiji Nine in otroĹĄke.

Mavec Krenker, v nedeljo pa sku-

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

12. oktobra 2017

Kino Velenje po obiskanosti v drŞavnem vrhu Tudi Kino Velenje del projekta Evropski art kino dan – Sodelovanje v mreŞi slovenskih art kinematografov daje dobre rezultate Bojana Špegel

Velenje, 15. oktobra – Kino Velenje je Ä?lan Art kino mreĹže Slovenije, s tem pa tudi evropske mreĹže. Tudi zato se trudijo, da v program umeĹĄÄ?ajo veliko umetniĹĄkih, nekomercialnih filmov, tako evropskih kot svetovnih.

Razveseljivo je, da je obisk teh predstav dober, iz leta v leto boljĹĄi. Kino Velenje se bo v nedeljo pridruĹžil tudi akciji veÄ? kot 1000 evropskih kinematografov in pripravil kar 4 filmske projekcije v okviru Evropskega art kino dneva. Ta je bil iztoÄ?nica za naĹĄ pogovor s Petrom Groznikom, Ä?lanom programskega odbora Kina Velenje in upravnega odbora Art kino mreĹže Slovenije.

Art kino mreĹžo Slovenije so ustanovili leta 2010 prav v Velenju, saj je bil velenjski kino pobudnik formalizacije odnosov med slovenskimi prikazovalci kakovostnega in umetniĹĄkega filma. Po ustanovni skupĹĄÄ?ini so izvedli Ĺže nekaj skupnih akcij, najveÄ?ja pa je bila zagotovo digitalizacija kinodvoran v manjĹĄih obÄ?inskih kinih, ki niso del multikinov. ÂťV manjĹĄih kinematografih smo se takrat spopadali z vpraĹĄanjem prehoda na digitalno tehniko prikazovanja filmov, ki je za lokalne skupnosti predstavljala velik

finanÄ?ni vloĹžek. Skupaj smo se obrnili na Ministrstvo za kulturo in Slovenski filmski center in uspeĹĄno izpeljali proces digitalizacije kinematografov. S tem smo lahko zaradi veÄ?jih tehniÄ?-

Ä?ih kinih bodo fokus usmerili v kakovostni evropski film. V Velenju bomo pripravili ĹĄtiri predstave za raznoliko obÄ?instvo, od norveĹĄke sinhronizirane risanke do romatiÄ?ne komedije in slovenskega filma Rudar Hane Slak, ki je na letoĹĄnjem festivalu slovenskega filma prejel vesno za reĹžijo in je slovenski kandidat za tujejeziÄ?nega oskarja,ÂŤ poudari naĹĄ sogovornik.

Najbolj gledane so risanke

Peter Groznik: ÂťS programom filmske vzgoje Kinozaver za najmlajĹĄe smo dosegli, da so mladi zaÄ?eli veÄ? hoditi v kino.ÂŤ

nih zmoĹžnosti izboljĹĄali program in dvignili obisk. Postavili smo tudi pogoje za izvajanje dodatnih programov, kot je filmska vzgoja za vse generacije, sveĹže premiere aktualnih filmov in ĹĄe marsikaj,ÂŤ poudari Groznik. Ena od skupnih akcij bo tudi nedeljski Evropski art kino dan, ki bo letos potekal drugiÄ?. ÂťV vseh sodelujo-

Kino Velenje Ĺže vrsto let vodi po obisku. ÂťLani nam je uspelo v naĹĄe dvorane privabiti 24.570 gledalcev, ki so si skupaj ogledali 363 filmov na 787 projekcijah.

Ker smo edini kinematograf v mestu Velenje in ĹĄirĹĄi okolici, nismo izkljuÄ?no art kinematograf.

Vrtimo tudi kakovosten izbor filmov velike studijske produkcije, tudi v 3D tehniki. V strukturi naĹĄega programa predstavljajo art filmi nekaj veÄ? kot 55 % filmov. Razveseljiv podatek je, da art filmi predstavljajo 44 % naĹĄega obiska, kar kaĹže na to, da smo uspeli s kakovostnimi, zahtevnejĹĄimi filmskimi vsebinami nagovoriti ĹĄirok krog gledalcev in da je razlika med komercialnim programom in art programom minimalna.ÂŤ Dodana vrednost

ponudbe so filmske premiere slovenskih filmov, ko Kino Velenje obiĹĄÄ?ejo tudi ustvarjalci filmov.

Prva v jesenskem delu sezone je Ĺže mimo, pripravili so jo ob projekciji mladinskega filma KoĹĄarkar naj bo. ÂťTudi letos bomo ostali zvesti slovenskemu nacionalnemu filmskemu programu; lani smo pripravili kar 9 premier, ki so bile zelo dobro sprejete. V Kinu Velenje si je lani slovenske filme ogledalo 5020 gledalcev, kar nas res veseli,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Najbolj gledan film lanskega leta je bil animirani film Zapoj s 1120 gledalci, naslednji pa film Pr' Hostar z 981 gledalci. ÂťZanimivo je, da je na spisku najbolj gledanih filmov veliko risank. To pomeni, da smo s programom filmske vzgoje Kinozaver, ki ga izvajamo v vrtcih in ĹĄolah, uspeli nagovoriti naĹĄe najmlajĹĄe. Med ĹĄtirimi najbolj gledanimi filmi so kar tri risanke.ÂŤ Kot nam pove Groznik, bodo tudi v novi sezoni, ki so jo zaÄ?eli z jesenjo, v art kino mreĹži izvedli vrsto skupnih startov posameznih art filmov. S tem zagotovijo moÄ?nejĹĄo promocijo v nacionalnem prostoru. Izvedli bodo tudi vrsto akcij, kot so NoÄ? kratkih filmov, novi filmi ĹĄtudentov ljubljanske AGRFT, ki so Ĺže postađ&#x;”˛ le tradicionalne. â€

Lignit film pripravlja teren za nov celoveÄ?erec Snemanje kriminalne drame se bo zaÄ?elo Ä?ez eno leto Velenjsko kulturno druĹĄtvo Lignit film, ki je pred dvema letoma predstavilo prvi slovenski noir film z naslovom Psi brezÄ?asja, posnet po istoimenski knjiĹžni predlogi Zorana BenÄ?iÄ?a, je na razpisu Slovenskega filmskega centra pridobilo nekoliko manj kot pol milijona evrov za snemanje celoveÄ?ernega filma z delovnim naslovom Korporacija. Z

uspehom na razpisu, ki je podprl tri slovenske celoveÄ?erce, so velenjski filmarji, ki se na projekt pripravljajo Ĺže dve leti, dobili dodaten zagon.

Tudi pri tem filmu vajeti drĹži velenjska ekipa: scenarist je Zoran BenÄ?iÄ?, reĹžiser Matej Nahtigal, producent pa Tomi MatiÄ?. ÂťFilm je v fazi predpriprave. VeÄ?ina lokacij snemanja je

Ĺže izbrana, igralska zasedba je sestavljena, pridobivamo pa ĹĄe druga sredstva in sklepamo koprodukcijsko sodelovanje, tako da se bo snemanje filma zaÄ?elo oktobra prihodnje leto,ÂŤ je povedal slednji.

Gre za slovensko-hrvaĹĄko-makedonsko koprodukcijo. VeÄ?ino filma nameravajo posneti v Ljubljani, del pa tudi v Zagrebu. V

igralski zasedbi bo tudi tokrat PrimoĹž Vrhovec, ki je odigral glavno vlogo v filmu Psi brezÄ?asja. VidnejĹĄe vloge bodo odigrali ĹĄe hrvaĹĄka igralka Jelena PerÄ?in, pa Radko PoliÄ? in Niko GorĹĄiÄ?, 16-letna slovenska igralka Lejla KoraÄ? ter tudi prepoznaven hollywoodski igralec, katerega ime za zdaj ostaja skrivnost.

so pripravili bogat izbor pesmi, ki so obsegale tako narodne pesmi kot popevke, izvedene v tradicionalnem slogu te zasedbe.

Na veÄ?ernih koncertih v kultur-

nem domu v Viennu in Saint Romain en Gal je bila skupina deleĹžna stojeÄ?ih ovacij posluĹĄalcev.

Ob sreÄ?anju z Ĺžupanom mesta gostitelja pa je bilo ponovno po-

udarjeno pomembno kulturno sodelovanje med mestoma Velenje in Vienne, ki ima zelo bogato tradicijo.

tf

Rudarski oktet navduťil v Franciji Vienne – V prvih dneh septembra je tu potekal tridnevni festival EUROMUSIC 2017, na katerega so organizatorji med ťtevilnimi vokalnimi in instrumentalnimi skupinami iz Evrope povabili tudi Rudarski oktet.

Rudarski oktet, ki na kulturnopevskem podroÄ?ju ustvarja Ĺže od leta 1979 in v svojem bogatem umetniĹĄkem repertoarju goji tako stanovsko rudarsko pesem, narodno zvrst, Ä?rnske duhovne pesmi kot popevke, je zopet navduĹĄil posluĹĄalce. Za to priloĹžnost

đ&#x;”˛

Slikarkina esenca NataĹĄa Tajnik Stupar

Ko sem stala pred avtoportretom slikarke Majde Kurnik in zrla v njene skoraj solzne oÄ?i, me je objela posebna esenca. Skoraj bi lahko doloÄ?ila vonj slikarkinega ateljeja in vreme in svetlobo in dihanje in lahen prepih v ateljeju. Vonj po terpentinu je naredil solzne oÄ?i. Vlaga, ki se je zaĹžrla tako v telo kot v tkanine, naredi takĹĄen lahen siv odtenek svetlobe. Tam stoji Majda Kurnik, s svojimi Ĺželjami, cilji in prezenco bednega Ĺživljenja revnih, a ‘posveÄ?enih’, tako poudarjeno spoĹĄtovanih umetnikov, ki nosijo s sabo nekakĹĄen DNA spomin Ä?loveĹĄke druĹžbe, njenih Ä?loveĹĄkih vrednot, njih zapisov v razliÄ?nih jezikih; vizualnih, likovnih, plesnih, gledaliĹĄkih ‌ oblikah.

Cela galerija je preĹžeta z esenco Ä?asa Majde Kurnik, z njeno mislijo in razumevanjem sveta in njenega Ä?asa. DruĹžinski izvor iz pokonÄ?ne in slovensko zavedne druĹžine, ki je bila zaradi tega preganjana in tudi kasneje izseljena, verjetno vpliva na celotno Ĺživljenje mlade slikarke, ki je polna upov in zaupanja v Ĺživljenje, v darove skozi talente Ä?loveka, v likovno umetnost. Govori o privzgojenih odsevih na dogodke in resnicoljubnosti opazovanih Ĺživljenjskih situacij, ki jih slikarka zariĹĄe in popelje v prihodnost. Umetniki umrejo, njihova dela pa so veÄ?na. Ne, niso veÄ?na sama po sebi. Mi, potomci jih naredimo ‘veÄ?na’, vendar le za toliko, kolikor smo pripravljeni zanje skrbeti in jih varovati.

PoĹžar v knjiĹžnici lahko poje vse knjige, totalitarnost, diktatura in poslediÄ?no Ä?loveĹĄka neumnost slepega sledenja lahko preslikata vse slike in poruĹĄita vse spomenike. Kolikor ta veÄ?nost traja, je odvisno od nas, vzgoje naĹĄih otrok in trdoĹživosti vzgojnega vzorca, ki ga naĹĄa druĹžba nosi s sabo.

Z Lizo, mojo dijakinjo, sva se naslanjali na zid, spremljali otvoritveni dogodek in skupaj ugotovili, da avtoportret Majde Kurnik strmi v naju. Gleda tebe, Liza, ali mene? Ali gleda vse? Le redki mojstri portretov znajo naslikati portret, ki gleda vse. Mona Liza gleda vse oziroma te gleda, kamorkoli greĹĄ, in gleda kogarkoli. Slikarski urok potemtakem pade name ali nate, Liza? ÄŒe gleda mene ali tebe ali tebe ali njega? Naslov razstave zgovorno napeljuje na neizreÄ?eno, skrivnostno, magiÄ?no, animalistiÄ?no, meseno/telesno Ĺživljenjsko, zamaskirano (harlekinski klovni).

Ko se ukvarjaĹĄ z umetnostjo, postaneĹĄ drugaÄ?en, nekje globoko v tebi nekaj poÄ?i in potem Ä?ez to rano teÄ?e nek tok, ki te poganja, da ustvarjaĹĄ. Iz vsake smeti bi lahko naredil nekaj, iz vsake cigaretne ĹĄkatlice pocufal zadnje strani in nanje naslikal miniaturco ‌ kot Majda Kurnik. Tobak je zdravilo za umetnost, potem resniÄ?nost manj peÄ?e in ostri robovi vsakdana so bolj mehki.

Veliko ljudi si Ĺželi biti blizu umetnosti, potem o njej modrujejo, zapisujejo in razpravljajo, sploh o tem, kdo je pravi in kdo ne, kdo je zasluĹžen in kdo ne, kdo veÄ? ve in kdo ne.

Avoportret Majde Kurnik govori o njej. O tem, kaj ona je. To lahko zaÄ?utimo. TeĹžko zapiĹĄemo in objasnimo s strokovno terminologijo. ZaÄ?utimo s telesom in preberemo njeno sporoÄ?ilo.

In kdo je potem deleĹžen slikarskega uroka? Redki. Le tisti, ki imajo razvito sposobnost Ä?istega ‘zaÄ?utenja’ lepote ter likovnega in vizualnega jezika. Ta sposobnost je le delno priuÄ?ena in Ĺželja po njej je zato ĹĄe moÄ?nejĹĄa in za nekatere ĹĄe bolj nedosegljiva.

Star indijanski pregovor pravi, da si nas zemlja lasti. Ali Ä?e se bolje izrazim; mi smo last zemlje, ‘rodne grude’. Zato nas verjetno preplavljajo Ä?ustva ob vrnitvi – pridobitvi del v zbirko slikarke Majde Kurnik, in zato nas spreleti srh ob misli: Majda dobrodoĹĄla doma, saj dejansko domov prihaja njena esenca, ki je kot v stekleniÄ?ki opojnega parfuma shranjena v njenih slikah. Zato so slike verjetno zavzele manjkajoÄ?i delÄ?ek naĹĄe lokalne kulturne krajine.

ZasluĹžna za ta dogodek je gospa mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek, kustosinja Galerije Velenje. Majda Kurnik in njena slikarska dediĹĄÄ?ina je eden njenih Ĺživljenjskih projektov in traja Ĺže od leta 1982, ko se je kot mlada umetnostna zgodovinarka prviÄ? seznanila s slikarko in njeno umetniĹĄko zapuĹĄÄ?ino. Po dolgoletnem razvoju dogodkov in prizadevanjih vseh vpletenih je priĹĄlo do rezultata, dobesedno vpisa Majde Kurnik v t. i. razvid slovenskih likovnih umetnikov in izpostavitev umetniĹĄke zapuĹĄÄ?ine slikarke Majde Kurnik v urejeno likovno zbirko, ki bo, seveda dokler bomo hoteli, glede na prej zapisano, zapisana v veÄ?nost.

Ko sem se kot najstnica odloÄ?ala za poklic in ĹĄtudij umetnosti, sem imela obÄ?utek, da prihajam iz umetniĹĄko degradiranega obmoÄ?ja oz. okolja. ÄŒe bi poznala slikarko Majdo Kurnik in zaÄ?utila njeno esenco, skrito v njenih umetniĹĄkih delih, bi bila bolj samozavestna, vedela bi, da gradim na trdnih temeljih neke domaÄ?e strukture poznanega domaÄ?ega okolja. Mladi se veselijo interakcije z umetniĹĄkimi slikami Majde Kurnik.

In tudi jaz, ponovno. DobrodoĹĄla doma, gospa Kurnik, in vse dobro v veÄ?nosti. Vi si pa pojdite ogledat razstavo, da boste zaÄ?utili, o Ä?em sem pisala. Do takrat pa, naj vam jesen lepo obarđ&#x;”˛ va dneve. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 12. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

12. oktobra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Nov izziv, ki ji postaja domaÄ?

Mojca Ĺ truc, zunanja sodelavka tednika NaĹĄ Ä?as in Radia Velenje, je v radijskem studiu zadnji Ä?as pogosteje kot sicer. ÂťZnaĹĄla sem se pred novim izzivom, ki mi postaja poÄ?asi domaÄ?. Nisem ravno tehniÄ?ni tip, a na sreÄ?o stvar ni preveÄ? zapletena in se jo da nauÄ?iti,ÂŤ je komentirala uÄ?enje obvladovanja radijske tehnike.

Sama se doslej v vlogi moderatorke in tonskega tehnika ĹĄe ni znaĹĄla, je pa Ĺže ÂťvskoÄ?ilaÂŤ za meĹĄalno mizo Ä?isto na kratko.

NajteĹžje, pravi Mojca, je pripraviti dovolj primerne instrumentalne glasbene podlage glede na vsebino prispevkov ali se v doloÄ?enem trenutku ÂťspomnitiÂŤ prave skladbe.

Sicer pa ji novinarsko delo ni tuje. PiĹĄe za ÄŒasoris – prvi sple-

tni Ä?asopis za otroke v Sloveniji. V ekipi je pet ustvarjalcev, urednica je njena mentorica diplomske naloge. Poleg aktualnih novic, prilagojenih za otroke, v zadnjem Ä?asu namenjajo precej pozornosti vzgoji za medije. Za NaĹĄ Ä?as pripravlja zanimivosti ter pregled dogodkov tedna. Z uredniki se pogovarja o moĹžnosti priprave kakĹĄnih tematskih prispevkov. Kateri medij ji je najljubĹĄi? ÂťPotrebujem Ä?asopis in radio, a moram priznati, da mi je na radiju prijetneje. Zame je pomemben stik s posluĹĄalci. Trudim se biti pri njih tudi posluĹĄljiva.ÂŤ Pri Ä?asopisu postavlja v ospredje lokalne informacije, ki je drugje bralci ne zasledijo. Pa verodostojne morajo biti, ĹĄe poudarja, kar v zadnjem Ä?asu postaja pri neka-

terih Ä?asopisih vse prej kot pomembna vrlina.

Leto 2017 si bo zapomnila po pomembni Ĺživljenjski odloÄ?itvi.

Postala je namreÄ? samostojna

podjetnica. ZaÄ?etek je teĹžak, ugotavlja, Âťa upam, da se mi bo izĹĄlo, ker plana B namreÄ? nimam,ÂŤ je ĹĄe dejala Mojca Ĺ truc. đ&#x;”˛

Tp

1. FLIRRT – Punca v belem 2. MANOUCHE – Kavalir 3. VLADO KRESLIN – Odkar te ni Skupina Flirrt je tik pred izidom novega, tokrat dvojnega, albuma Jekyll & Hyde predstavila novo skladbo Punca v belem. Punca v belem je ljubezenska pripoved in sledi skladbam NekoÄ? sva se pa rada imela in NimaĹĄ kaj za zgubit, pri katerih se je skupini na harmoniki pridruĹžil Jure Tori. Flirrt sicer ta teden izdajajo prvi del novega dvojnega albuma Jekyll & Hyde, drugi del pa bo izĹĄel 8. februarja prihodnje leto.

GLASBENE novice

Sedmi album Pink Pink je prejĹĄnji teden svoje oboĹževalce razveselila z novim singlom. Po pesmi What About Us je tokrat predstavila pesem Beautiful Trauma, po kateri se bo imenoval tudi njen prihajajoÄ?i novi album. Glasbenica je nov singel napisala v sodelovanju z Jackom Antonoffom, ki je sodeloval tudi s kantavtorico Lorde in pevko Taylor Swift. 38-letna pevka

Leta 1993 je bil za izjemen prispevek h glasbi nagrajen z britom, leta 2005 pa je prejel grammyja za album The Great American Songbook Volume III. Leta 2012 je izdal avtobiografijo, naslovljeno preprosto Rod: Avtobiografija.

Prodal je veÄ? kot 100 milijonov izvodov svojih albumov.

ĹĄtiri nominacije pa sta si prisluĹžila angleĹĄki tekstopisec in glasbenik Ed Sheeran ter ameriĹĄki raper Kendrick Lamar. Med letoĹĄnjimi nominiranci za evropske glasbene nagrade MTV je tudi slovenska Ä?etverica iz Kisovca Koala Voice, ki se za nagrado poteguje v kategoriji MTV Best Adria Act. LetoĹĄnjo podelitev, ki bo 12. novembra v Londonu, bo povezovala priznana pop pevka Rita Ora.

Rod Stewart v Zagrebu bo sedmi studijski album z istim naslovom Beautiful Trauma izdala 13. oktobra, na njem pa bo trinajst pesmi. Med njimi bo tudi pesem Whatever You Want, ĹĄe tretja skladba, ki jo je Pink objavila tik pred izidom albuma. Razkrila je tudi 40 datumov turneje po Severni Ameriki. Ta se bo zaÄ?ela 1. marca v Phoenixu in konÄ?ala 2. junija v Los Angelesu.

Svetovno znan pevec Rod Stewart bo 2. februarja prihodnje leto nastopil v zagrebĹĄki Areni, koncert pa bo zagotovo pritegnil tudi veliko Slovencev. To bo prvi koncert britanskega glasbenika na HrvaĹĄkem v njegovi polstoletni glasbeni karieri, ki so jo zaznamovale ĹĄtevilne uspeĹĄnice. V

Taylor Swift najveÄ? nominacij za nagrade MTV Europe Znani so nominiranci za nagrade MTV Europe, najveÄ? jih je prejela Taylor Swift, ki je med drugim nominirana tudi za najboljĹĄo izvajalko, za nagrado pa se poteguje tudi njen videospot za singel Look What You Made Me Do s prihajajoÄ?ega albuma Reputation. Taylor Swift s petimi nominacijami za glasbene nagrade MTV Europe sledi 19-letni kanadski pevec Shawn Mendes,

Umrl ameriĹĄki glasbenik Tom Petty Minuli ponedeljek, 2. oktobra, je v 67. letu starosti za posledicami srÄ?nega zastoja umrl ameriĹĄki glasbenik Tom Petty. Legendarni rocker je svoje ime na svetovni glasbeni zemljevid zapisal v sedemdesetih letih minulega stoletja s skupino Tom Petty and the Heartbreakers, ki je zasluĹžna za uspeĹĄnice, kot so American Girl, Learnin' to Fly, Free Fallin', Breakdown in Listen to Her Heart.

Skupina je leta 2002 svoje mesto dobila tudi v Dvorani slavnih rock'n'rolla. Zasedba je nastopala ĹĄtiri desetletja, Petty pa je na odru zadnjiÄ? stal v ponedeljek, 25. septembra, ob zakljuÄ?ku turneje ob ĹĄtiridesetletnici njihove-

ga delovanja. Decembra je Petty napovedal, da bo to najverjetneje tudi njihova zadnja turneja, a da bodo verjetno nadaljevali igranje. Petty je ob 13 skupinskih izdal ĹĄe tri solo albume. V osemdesetih letih je sodeloval tudi v superskupini Traveling Wilburys z Bobom Dylanom, Royem Orbisonom in Jeffom Lynnom.

Radiohead in Bon Jovi med nominiranci za sprejem v Dvorano slavnih rock'n'rolla Znanih je 19 glasbenih imen, ki se potegujejo za vstop v Dvorano slavnih rock'n'rolla (Rock and Roll Hall of Fame) v Clevelandu v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Ohio.

Na seznamu sta med drugim britanski skupini Radiohead in Depeche Mode ter ameriĹĄki Bon Jovi in Rage Against the Machine. Kdo od njih bo sprejet med velikane rock'n'rola, bo znano decembra. Med nominiranci so ĹĄe Judas Priest, Kate Bush, The Cars, Dire Straits, Eurythmics, J. Geils Band, LL Cool J, MC5, The Meters, The Moody Blues, Rufus Featuring Chaka Khan, Nina Simone, Sister Rosetta Tharpe, Link Wray in The Zombies.

Pogoj za sprejem v Dvorno slavnih rock'n'rola je, da je glasbenik ali zasedba svoj prvi album izdala pred najmanj 25 leti. Lani aprila so bile v dvorano slavnih rock'n'rolla sprejete skupine Electric Light Orchestra (ELO), Journey, Pearl Jam in Yes ter raper Tupac Shakur in folk pevka Joan Baez.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

KraĹĄki kvintet – Nocoj Fantje s Praprotna – Oj spomini Prava stvar – Prava stvar DomaÄ?ini – Dobra mrha Lojtrca – Tebi, pesem Nejc Kastelic – Marjetka s Podkala Edvin, Alfi in PoskoÄ?ni muzikanti – NaĹĄa Ĺ tajerska Fantje izpod Lisce – Bodi moja PrleĹĄki kvintet – TeÄ?e, teÄ?e Ä?as Vesela dolina – Jaz verjamem

www.radiovelenje.com

BRIGITA Ĺ ULER Hvala ti za lepe dni je naslov nove skladbe Brigite Ĺ uler.

Melodijo je napisal znan hrvaĹĄki avtor Goran Topolovac, besedilo pa tudi tokrat Brigita sama. Pesem je nastala v Ä?asu njene boleÄ?e izkuĹĄnje ob izgubi oÄ?eta, zato govori o najbolj tragiÄ?nih izgubah v naĹĄem Ĺživljenju, izgubah naĹĄih bliĹžnjih.

ALYA Alya je po delovnem poletju tudi v jesen vstopila na krilih koncertnih nastopov.

Nadaljevanje leta pa ne bo zanimivo samo zaradi nastopov, s katerimi se vedno bolj pogosto predstavlja tudi na HrvaĹĄkem, ampak se Ĺže pripravlja na nove projekte, ki bodo z novim letom prinesli tudi novo Alyo.

UP N' DOWNS Skupina Up N' downs, ki prihaja iz osrÄ?ja Zgornje Savinjske doline, predstavlja nov singel z naslovom BoĹžji

50-letni karieri je 72-letni pevec izdal 29 albumov, nazadnje je leta 2015 izĹĄel album Another Country. Za zasluge v glasbi in humanitarnem delovanju je dobil viteĹĄki naziv. V Dvorano slavnih rock'n'rolla je bil sprejet zaradi doseĹžkov samostojne kariere in tudi kot Ä?lan skupine The Faces.

ateist. Skladba napoveduje njihov drugi album Vse kar sem pozabil II, ki bo izĹĄel v zaÄ?etku prihodnjega leta, zanj pa Ä?lani zasedbe, ki deluje od leta 2009, napovedujejo trĹĄi in suverenejĹĄi zvok.

VLADO KRESLIN Bluesovska in malce otoĹžna pesem Odkar te ni Vlada Kreslina je njegov najnovejĹĄi single, ki ga najdete na njegovem zadnjem albumu ÄŒe bi se midva kdaj sreÄ?ala. Skladba je ravno pravĹĄnja za jesenske dni, prav tako melanholiÄ?en pa je tudi videospot, ki je delo veÄ?krat nagrajenega reĹžierja Damjana Kozoleta.

RAG'N'BONE MAN V sklopu evropske turneje bo Slovenijo obiskal britanski glasbenik Rory Graham, bolj poznan kot Rag'n'Bone Man. 32-letni Britanec, znan predvsem po uspeĹĄnici Human, bo v ljubljanski Hali Tivoli nastopil 5. maja.

www.radiovelenje.com

ne i l n o

Naš ­čas, 12. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

12. oktobra 2017

frkanje

Šoštanjski podžupan Viki Drev (prvi z leve) in predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez sta si takole segla v roke ob snidenju v Zavodnjah. Glede na to, da tudi na tem območju rastejo gobe kot po dežju, je, tako se je Čveku vsaj dozdevalo, Brglez vprašal Dreva: »Slišim, da ste vnet gobar. Ali tudi v Šaleški dolini primanjkuje drobtin za paniranje gob tako kot menda v Zgornji Savinjski?«

» Levo & desno «

Dobro je imeti …

⏬

Davor Plamberger iz vsega, kar ga obdaja, naredi tolkalni inštrument. Potrebuje le obvezne bobnarske palice, potem pa svoje naredi domišljija in priložnost. V tolkalo je tokrat spremenil kameno škarpo na gradu. Če bi njihov skrbni hišnik videl, kaj počne, bi ga zagotovo zagrabila panika. K sreči ga ni bilo v bližini.

Včasih je bilo reklo, da ima kdo maslo na glavi, očitek.

Zdaj pomeni nekaj vrednega. Ste slišali, kako se draži maslo?!

Komu v korist?

Med letoma 2030 in 2055 je velika razlika. Slišati je, da bi nekateri kar pohiteli in šaleški energetski podjetji zaprli že leta 2030. To bi za dolino pomenila pravo katastrofo. Nič dobrega pa tudi ne bi bilo za državo. Le komu bi potem to koristilo?!

Izkušnje Ob predstavitvah kandidatk in kandidatov za predsednika je menda en kandidat na slabšem. Vse sprašujejo, kaj bi kot predsednik ali predsednica naredili, le enega pa lahko, zakaj nečesa ni naredil.

Vsak po svoje

⏫

»Če piješ Šaleški biser, vedno izgledaš sveže in mladostno,« je zatrdila predstavnica za stike z javnostjo v velenjskem Komunalnem podjetju Jasmina Šalamon. S sodelavkama je čisti dokaz za to, majčke, ki povedo, kaj dame pijejo, pa so le opomnik več, da je voda zdrava. Tudi ko se topli dnevi poslavljajo.

Dobrih 40 tisočakov Modernizacija in postala je bralne naprave za Melania slepe Claudia Sierra je danes 42-letna ženska, na videz povsem podobna Melaniji Trump. A nekdaj ni bila takšna: v otroštvu so jo sošolci zaradi oblike nosu in temnejše poti nenehno zbadali, kar je v njej pustilo nemalo duševnih ran. Ko je prestala še zdravljenje raka na prsih in je neki moški, s katerim je odšla na zmenek, dejal, da je videti starejša, kot je, se je odločila za spremembo. Vneta oboževalka zunanje podobe ameriške prve

Da bi povečali stadion, so v njem naredili luknjo

V pivovarni čistost vode nadzirajo raki V češki pivovarni Protivin so v želji, da bi za pripravo piva zagotovili čim boljšo kakovost vode, v svoje prostore namestili akvarije.

Še v temi Čeprav pri nas proizvedemo veliko električne energije, se nekaterim še vedno ni posvetilo.

Na koncu pa …

ZANIMIVOSTI

Rusi so znova dokazali, da jim iznajdljivosti ne manjka. Po opozorilu, da morajo imeti stadioni za svetovno prvenstvo v nogometu najmanj 35 tisoč sedežev, so spoznali, da morajo v akcijo. Njihov stadion v Jekaterinburgu jih je imel namreč premalo, le 27 tisoč. Ko so razmišljali, kako bi se lotili dela, pa jih je obšla izjemno iznajdljiva zamisel: namesto prenove celotnega stadiona so namreč sklenili v sedanjega izvrtati luknjo, skozi katero bodo lahko gledali tekmo. Odločili so se torej za izgradnjo zunanje tribune in tako stadion inovativno povečali.

Otroci se igrajo z igračkami; veliko odraslih se igračka z ljudmi.

Skoznje se preteka voda iz izvira, ki ga pivovarna uporablja za varjenje piva, v akvarijih pa plavajo potočni raki, opremljeni z infrardečimi senzorji, ki spremljajo njihov srčni utrip in gibanje. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da so raki izredno občutljivi na kakovost vode in da se na kakršne koli spremembe odzovejo z drugačnim srčnim ritmom. V pivovarni pridobljene podatke analizira računalniški program. »Ko program zazna spremembe pri treh rakih ali več, vemo, da gre za spremembe v kakovosti vode.

Odzovemo se lahko zelo hitro, saj imamo rezultate na voljo v treh minutah,« je povedal glavni pivovar Michal Voldrich. Raziskovalci nameravajo sistem razvijati in nadgrajevati ter za nadzor telesnega in zunanjega obnašanja rakov uporabljati posebne kamere.

Francoski izumitelj Louis Braille je leta 1825 razvil pisavo za slepe: za osnovo je vzel šest pik, iz katerih je sestavljena vsaka črka. Dunajski inovatorji so pred kratkim te pike razdelili v tri skupine po dve. »Za vsako skupino obstajajo štiri možnosti: dve piki, ena pika desno, ena pika levo ali brez pik,« je povedal vodja raziskave Wolfgang Zagler.

Te pike so nanesli na male kvadre, ki se ob premiku krožnega

nomsko najprimernejši in bodo upoštevali klimatske razmere v različnih predelih sveta.

So našli grob Miklavža?

Turški arheologi so sporočili, da so predvidoma našli grob svetega Nikolaja – svetnika iz 4. stoletja, ki ga danes poznamo kot Miklavža. Nedotaknjeno grobnico so odkrili pod cerkvijo v kraju

Šmarški izlet prijateljstva bo udeležence v soboto popeljal v Breznički Hum na Hrvaško. Med več zanimivimi »destinacijami«, ki si jih bodo ogledali, bo tudi vinska klet. Za vsak primer bo ta na koncu obiska.

Občina ne bo manjša Ob napovedih se nekateri bojijo, da se bo občina Velenje po površini zmanjšala. Slišali so namreč, da naj bi občina prodala nekaj svojega zemljišča.

Dvoletnik Po nekaterih »pretresih« je podjetniški center Standard po dveh letih že dosegel ustrezen standard.

Nova polja

dame je v devet lepotnih operacij vložila dobrih 40 tisočakov – zato, da bi bila podobna Melaniji. »To je popolna ženska,« je dejala Claudia pred operacijami in z navdušenjem komentirala zadovoljstvo nad svojo podobo po njih. »Zdaj se končno počutim lepo in sem pripravljena, da svoje čustvene težave pustim v preteklosti. Verjamem, da je Melania močna, vplivna in glamurozna ženska, ki je tudi sama prestala mnogo podobnih bojev. Vsi jo ponižujejo, a ostaja močna, in to želim, da bi ljudje videli tudi v meni,« je še dejala Claudia.

zaslona na novo sestavijo in tvorijo črke. Oblikovali so napravo, majhno, da gre v žep, z zaslonom, ki ima obliko kroga, na katerega lahko uporabnik priključi pametni telefon ali tablico. »Med branjem uporabnik kazalec namesti na notranjo stran obroča in otipa črke, ki se ob vsakem obratu kroga združijo na novo.« Z novim pomičnim zaslonom želijo raziskovalci Braillovo pisavo postaviti v današnji čas računalnikov in pametnih telefonov. A preden bo naprava prišla do uporabnikov, morajo raziskovalci izbrati še materiale, ki bodo ergo-

Demre. Gre za kraj, ki je zgrajen na ruševinah Mire, kjer naj bi sodeč po ohranjenih zapisih bival in umrl Nikolaj. »Svetišče na temeljih cerkve je v dobrem stanju.

Domnevamo, da do zdaj ni bilo poškodovano, je pa težko vstopiti vanj, saj so na tleh kamni z motivi. Te kamne bi morali vsakega posebej oluščiti in nato odstraniti,« je pojasnil direktor spomeniškega urada Antalyi Cemil Karabayram. Dodal je, da pri izkopavanjih sodeluje osem arheologov. »Oči sveta bodo uprte k nam. Trdimo, da je tu pokopan sveti Nikolaj. Smo v zadnji fazi. Če bodo rezultati potrdili naše domneve, bo turizem v mestu dobil velik zagon,« je še pristavil.

Ne le na kmetijskih zemljiščih, tudi pod zemljo je potrebno skrbeti za polja.

Tega se zavedajo v Premogovniku, ko načrtujejo kopanje premoga v prihodnjem letu. Vse sile usmerjajo v pripravo novih polj – odkopnih polj.

Za črni pridelek.

Strah Šoštanjčane je strah, da bi popustil nasip med Velenjskim in njihovim jezerom. A bodo za trdnost gotovo poskrbeli tudi Velenjčani, saj jim sicer lahko splava po vodi tudi novo načrtovano letovišče na vodi njihovega jezera.

NaĹĄ Ä?as, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 13

13

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

12. oktobra 2017

Predstavili strategijo in nov turistiÄ?ni produkt V Ĺ oĹĄtanju z novimi produkti do veÄ? turistov – Zasnovali tematsko pot druĹžine Woschnagg Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 27. septembra – V nizu prireditev, s katerimi so v Ĺ oĹĄtanju zaznamovali obÄ?inski praznik, so se posvetili tudi turizmu. Na svetovni dan turizma so predstavili Strategijo razvoja obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in v okviru te predstavitve tudi nov turistiÄ?ni produkt Pot druĹžine Woschnagg.

â?ą

Skupno bo trĹženje in blagovna znamka.

Strategijo so pripravili v druĹžbi Topol iz TopolĹĄice, pri pripravi pa sta sodelovali tako strokovna kot ĹĄirĹĄa javnost. Zasnovana je tako, da obÄ?ino usmerja v trajnostno turistiÄ?no destinacijo in postavlja temelj, ne samo razvoja turizma v obÄ?ini, ampak tudi razvoja celotne obÄ?ine.

Javnosti so predstavili strategijo, tematsko pot in spletno stran zavoda za turizem.

Izvrťna direktorica Topola Urťka Delopst pravi, da so strategijo razdelili na tri dele – na mesto Šoťtanj, Topolťico in zaledje, vse troje pa z dobro zgodbo povezali v celoto, ki ji bo skupno trŞenje in blagovna znamka.

Strategija izpostavlja objekte kulturne dediĹĄÄ?ine, znaÄ?ilnosti degradiranega obmoÄ?ja, ki ga je treba izkoristiti, zeleno okolico in velike potenciale, ki jih ima v obÄ?ini zdraviliĹĄki turizem. ÂťToliko je tega, da je bilo vse kar teĹžko povezati v celoto,ÂŤ pravi. ÂťKer je smisel turizma povezovanje, ker ta nima meja, smo se z njo navezali na ĹĄirĹĄi prostor.ÂŤ

Tudi v Ĺ oĹĄtanju letos veÄ? turistov

Ker letos od vsepovsod prihajajo poroÄ?ila o ruĹĄenju rekordov v turizmu, o poveÄ?anem obisku, smo Delopstovo vpraĹĄali, Ä?e so to zaznali tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. ÂťSmo. Sem domaÄ?inka, prihajam iz TopolĹĄice. OpaĹžam, da je bilo letos ĹĄe posebej veliko sprehajalcev, veÄ?ji je bil obisk trgovin in gostinskih lokalov, povpraĹĄevanje po preĹživljanju prostega Ä?asa v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se je poveÄ?alo. ObÄ?ina leĹži v regiji, od koder so turistom blizu najrazliÄ?nejĹĄe kakovostne turistiÄ?ne toÄ?ke, krasi jo tisto, kar je v

Sloveniji najbolj pomembno, zelena okolica in hribovit svet. To dvoje, ĹĄe posebej tujce, zelo privablja,ÂŤ pravi. Obenem pa opo-

â?ą

Tujcem sta zanimiva zelena okolica in hribovit svet.

zarja: ÂťMoramo pa biti previdni in iti v pravo smer, da ne bi zaĹĄli v prevelik masovni turizem, s katerim so bili letos ponekod Ĺže kar preobremenjeni. Zavedati se moramo, da so pri vsaki stva-

Arhitekta Mateja Kumer se s prepoznavno ĹĄoĹĄtanjsko druĹžino ukvarja Ĺže vrsto let.

ri meje oziroma da tudi turizem lahko izgubi kakovost, Ä?e ni pravilno usmerjen.ÂŤ

Tematska pot druĹžine Woschnagg

Za nov turistiÄ?ni produkt, poudarjeno ĹĄoĹĄtanjski, so dali pobudo v Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline. ÂťTa druĹžina je tista, ki je v zgodovini ustvarjala mesto. Ĺ oĹĄtanj je ponosen nanjo in se z njo identificira,ÂŤ pravi arhitektka Mateja Kumer, ki se Ĺže vrsto let ukvarja s to prepoznavno druĹži-

IzvrĹĄna direktorica druĹžbe Topol UrĹĄka Delopst: ÂťVelike potenciale ima zdraviliĹĄki turizem.ÂŤ

no. Pripravila je tri po vsebini in Ä?asu razliÄ?ne tematske poti, prepletene s kulturno in tehniÄ?no dediĹĄÄ?ino ter kulinariko. ÂťProgram je naravnan tako, da ga je moĹžno ĹĄe razvijati in podpreti z interaktivnimi dejavniki.ÂŤ Pot je arhitektka zasnovala tako, kot je dejansko potekala pot druĹžine, z vzponi in padci. ÂťZaÄ?nemo jo v Muzeju usnjarstva v mestu Ĺ oĹĄtanj in zakljuÄ?imo pri grobnici v Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem.ÂŤ đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj ni nobeno speÄ?e V KS Ĺ oĹĄtanj so praznovali mesto Tako pravi predsednica Sveta KS UrĹĄka Kurnik – Zbrani podpisi k zahtevam Civilne iniciative, zbirati jih bodo zaÄ?eli v kratkem, bodo pokazali, kako uspeĹĄni so bili v povezovanju krajanov Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V svetu Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj so za letoĹĄnje leto naÄ?rtovali kar nekaj aktivnosti, a vseh zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli speljati. ÂťZa tiste manjĹĄe smo redno skrbeli, za veÄ?je pa denarja ni bilo. Krepko se nam pozna, da odĹĄkodninska sredstva za leto 2016 ĹĄe niso izplaÄ?ana. Z denarjem, ki nam je na voljo, pa lahko skrbimo zgolj za delovanje trĹžnice in otroĹĄkega igriĹĄÄ?a v Tresmirjevem parku,ÂŤ pravi predsednica sveta KS UrĹĄka Kurnik.

odgovorno sobivanje energetske dejavnosti z lokalno skupnostjo.

Vanjo bi radi povezali Ä?im veÄ? ljudi, pa ne samo iz krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, ampak tudi iz drugih krajevnih skupnosti, da si izborimo, kar nam pripada. Prav pri tem pa se bo poka-

â?ą

Že dogovorjeno, silvestrovali bodo s s(S)tilom.

Navkljub temu so se odloÄ?ili, da praznovali bodo. Ob 8. oktobru, prazniku KS, so pripravili pohod, proslavo in zabavo, a da so vse to lahko speljali, so za plaÄ?ilo stroĹĄkov poiskali sponzorje.

Veliko so se trudili za povezovanje krajanov. ÂťNa zaÄ?etku mandata, pred tremi leti, smo si rekli, da bo naĹĄa prednostna naloga sveta prav to, povezati ljudi in njihove interese, in to nam kar dobro uspeva. Letos smo organizirali okroglo mizo in se vkljuÄ?ili v Civilno iniciativo Ĺ oĹĄtanj, ki se odloÄ?no bori za urejeno in

UrĹĄka Kurnik: ÂťSredstva, ki jih imamo, zadoĹĄÄ?ajo le za vzdrĹževanje trĹžnice in otroĹĄkega igriĹĄÄ?a.ÂŤ

zalo, koliko nam je povezovanje, za katerega smo si prizadevali, dejansko uspelo.ÂŤ Za Ĺ oĹĄtanj eni pravijo, da je speÄ?e mesto, da se v njem ne dogaja kaj dosti, Kurnikova pa je prepriÄ?ana, da ni tako. ÂťV njem se veliko dogaja. Aktivna so druĹĄtva, klubi. Res pa pogreĹĄam veÄ? đ&#x;”˛

Ĺživljenja na tako imenovanem Marijinem trgu oziroma Trgu bratov Mravljakov. Ta ob veÄ?jih dogodkih zaĹživi, sicer pa ostaja hladen. PrepriÄ?ana pa sem, da se bo z zgodbo, ki jo gradi Mateja Kumer, tudi to zaÄ?elo spreminjati. V turistiÄ?nem produktu je ta trg zelo dobro izkoristila, mi pa si Ĺželimo tudi, da bi prostori, ki so na njem danes prazni, dobili vsebino. Vizijo imamo, trudimo se, tako kot se trudi tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ Lani je KS organizirala in v lastni reĹžiji izvedla Veseli december. Zvrstilo se je veliko dogodkov, krona pa je bilo silvestrovanje na Trgu svobode. ÂťV dogodke smo zajeli vse generacije od otrok do starostnikov, v dogajanje smo vkljuÄ?ili tako trg kot trĹžnico. Letos naÄ?rtujemo nekaj podobnega. Vse pa je povezano z denarjem. Upamo, da nam bo ObÄ?ina priskoÄ?ila na pomoÄ?, oziroma upamo, da se bomo zdruĹžili in skupaj naredili nekaj za veselje. Silvestrovanje zagotovo bo. Krajevna skupnost ga je obudila po dvajsetih letih. Ker nam zelo dobro uspeva, tega ne bomo opustili. To mora biti in to tudi bo! Ĺ˝e zdaj lahko napovem, da bo na silvestrovanju igral ansambel Stil. Z njimi smo se Ĺže dogovorili.ÂŤ NaÄ?rtujejo pa tudi pohod z baklami na Pusti grad in oĹživitev trĹžnice s prazniÄ?nimi dogodki in degustacijami.

Pohod po TrĹĄki poti je tradicionalen. Na fotografiji pohodniki pri simbolu mesta, Pustem gradu.

Ĺ oĹĄtanj, 7. oktobra – 8. oktober je praznik krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj. V noÄ?i na ta dan leta 1941 so borci Ĺ tajerskega bataljona napadli mesto in ga za nekaj ur osvobodili. To je bila ena

veÄ?jih partizanskih akcij na Slovenskem in prvi napad na mesto, ta datum pa so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani izbrali za svoj krajevni praznik.

Zaznamovali so ga s tradicionalnim pohodom po TrĹĄki po-

Pevski zbor vrtca Ĺ oĹĄtanj Ob vstopu skozi steklena vrata Vrtca Ĺ oĹĄtanj boste kaj hitro zasliĹĄali Ä?udovit otroĹĄki glas. Vendar to ni le zvok igre temveÄ? velikokrat glas petja prelepih melodij otroĹĄkih pesmi, ki prihajajo iz ust naĹĄih junakov. V vrtcu se vsak dan izvajajo razliÄ?ne glasbene dejavnosti in kroĹžki, kot so folklora, igranje na otroĹĄka glasbila ter pevski zbor. Pevski zbor Vrtca Ĺ oĹĄtanj ĹĄteje 45 pevcev, starih ĹĄtiri do ĹĄest let. Tedenske vaje priÄ?nemo tako, da se preko zgodbe sprostimo, sko-

zi ples ogrejemo in v igri pripravimo glasilke na petje. Pojemo otroĹĄke pesmi slovenskih in tujih avtorjev, v njih pa spoznavamo Ä?are narave, Ĺživahnost okolja in pravi pomen prijateljstva. V slovenski ljudski pesmi radi raziskujemo kulturno dediĹĄÄ?ino, znaÄ?ilnosti drugih kultur pa v ljudskih pesmih sveta. Poleg stalne korepetitorke na klavirju Andreje Komar v goste veÄ?krat povabimo glasbenike, ki nas spremljajo ob naĹĄem petju. Skupaj z njimi zdruĹžimo moÄ?i in na oder posta-

ti ter proslavo in zabavo na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu dan pred praznikom, v soboto. đ&#x;”˛

mkp

vimo zanimive glasbene kombinacije. OtroĹĄko petje prepletemo z jazz, funky, reggae glasbo, afriĹĄko pesem s tolkali ali ljudsko pesem z malimi ritmiÄ?nimi instrumenti, na katere zaigrajo kar otroci. Seveda se vedno radi vraÄ?amo h klavirski spremljavi, ob kateri veÄ?ji poudarek dajemo prav sporoÄ?ilu pesmi. Pred vsakim nastopom je dolga pot, ki jo krojijo ljudje, s katerim zbor sodeluje, ter zmoĹžnosti, ki jih zbor ima. Ravnateljica mag. Milena Brusnjak omogoÄ?a vse pogoje za njegovo delovanje. Zbor sodeluje na ĹĄtevilnih sreÄ?anjih. đ&#x;”˛

Tina Slatinek

NaĹĄ Ä?as, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

O festivalu s preseŞki Prireditve v okviru Poznopoletnega festivala v Šmartnem ob Paki si je ogledalo blizu 1300 obiskovalcev – Prihodnje leto 20 let ustanovitve javnega zavoda Mladinski center Tatjana Podgorťek

reÄ?ene pohvale in vpraĹĄanja, Ä?e in kaj bodo pripravili za naslednji poznopoletni festival.

LetoĹĄnji jih je stal dobrih 7.400 evrov, a ĹĄe konec minulega tedna niso imeli na mizi vseh raÄ?unov.

Glavnino denarja je zagotovil

Samopregledovanje dojk podaljĹĄuje Ĺživljenje RoĹžnati oktober v znamenju ozaveĹĄÄ?anja o pomenu zdravega naÄ?ina Ĺživljenja in zgodnjega odkrivanja raka dojk – Vsako leto zboli v Sloveniji 1300 Ĺžensk

Oktober je svetovni mesec ozaveĹĄÄ?anja ĹĄirĹĄe javnosti o raku dojk in opozarja na pomen zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, zgodnjega odkrivanja in uÄ?inkovitega zdravljenja bolezni. Rak dojke je ĹĄe vedno najpogostejĹĄa oblika te bolezni pri Ĺženskah.

V Sloveniji vsako leto na novo zboli 1300 Ĺžensk in pribliĹžno 10 moĹĄkih. ÂťVsak dan zanjo izvedo tri Ĺženske, ena bo zaradi nje tudi umrla. To so ĹĄtevilke, do katerih ne moremo in ne smemo biti brezbriĹžni. Ĺ˝enske imamo pomembno vlogo v druĹžbi, ne nazadnje gre za mame, Ĺžene, hÄ?ere, tete, babice, sestre, prijateljice, sodelavke. ÄŒe Ĺželimo zmanjĹĄati umrljivost zaradi raka dojke, moramo na tem podroÄ?ju ĹĄe ogromno narediti, zato so takĹĄni meseci, v katerih se ĹĄe posebej poudarja pomen zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja bolezni, toliko pomembni,ÂŤ pravi Branka Drk, predsednica velenjskega druĹĄtva za boj proti raku.

Po besedah sogovornice rak dojke ni bolezen smrti, ampak

kroniÄ?na bolezen, ki jo znamo, zmoremo in moramo zdraviti.

Pomembno vlogo pri odkrivanju bolezni imajo Ĺženske same, kajti Ä?e pravoÄ?asno poiĹĄÄ?ejo pomoÄ?, je bolezen ozdravljiva. Ĺ˝al izkuĹĄnje kaĹžejo, pravi Drkova, da skoraj polovica Ĺžen-

sk obiĹĄÄ?e zdravnika prviÄ?, ko je bolezen Ĺže napredovala in so moĹžnosti za ozdravitev manjĹĄe. Zato je toliko bolj pomembno samopregledovanje v vseh starostnih obdobjih, po 50. letu pa vsaki dve leti ĹĄe mamografija – rentgensko slikanje dojk, saj je ta metoda najbolj zanesljiva za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb na dojki.

Stavijo na mlade

V velenjskem druĹĄtvu za boj proti raku izvajajo dejavnosti, s

Mladi se premalo vkljuÄ?ujejo v druĹžabno Ĺživljenje Na Konovem si Ĺželijo, da bi pomladili druĹĄtva in mlade veÄ?krat pozdravili na prireditvah v kraju

napovedati, kakĹĄen bo,ÂŤ dodaja Povhova. Naslednje leto bo namreÄ? minilo 20 let od ustanovitve javnega zavoda in upajo, da bo pri odmerjanju denarja zanj iz obÄ?inskega proraÄ?una lokalna skupnost bolj radodarna. Kot je

Z rock koncertom, ki sta ga pred nedavnim organizirala javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki in Klub ĹĄtudentov ĹĄmarĹĄke fare, se je iztekel splet prireditev v okviru letoĹĄnjega sicer tradicionalnega Poznopoletnega festivala. Je izpolnil priÄ?akovanja organizatorjev, predvsem pa obiskovalcev? ÂťTudi letoĹĄnji je bil uspeĹĄen v vseh dogodkih, ki smo jih pripravili. Ĺ koda le, da nam vreme ni bilo naklonjeno, saj smo morali tri prireditve prestaviti v notranjost, kar je zanesljivo vplivalo na ĹĄtevilo obiskovalcev. Kljub temu smo z obiskom zelo zadovoljni. Ĺ est prirediTudi mlada pevka Ditka in pisatelj, pesnik, dramatik Feri LainĹĄÄ?ek sta tev se je zvrstilo, naĹĄteli napolnila dvorano ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma. smo blizu 1300 obiskovalcev, kar je pribliĹžno 300 veÄ? sam javni zavod z organizacijo ĹĄe zagotovila Povhova, razmiĹĄljakot na lanskem festivalu,ÂŤ ocenju- drugih dejavnosti, nekaj se ga je jo o tem, kaj ponuja slovenski trg, je direktorica omenjenega javne- nabralo s skromno vstopnino na saj Ĺželijo dati na prireditvah moga zavoda Mirjam Povh. Ĺ e bolj treh prireditvah, nekaj so ga za- Ĺžnost predvsem slovenskim izvakot ĹĄtevilo obiskovalcev, pravi sluĹžili z gostinsko dejavnostjo, jalcem. ÂťMislim, da se bo naĹĄlo sogovornica, razveseljuje njihov omeniti pa velja ĹĄe sponzorstvo kaj takĹĄnega, kar ĹĄe ni bilo predstavljeno, odpeto, kar bo malo odziv. Ĺ˝e to, da so bili med ob- naĹĄe medijske hiĹĄe. Ä?instvom tudi obÄ?ani iz drugih ÄŒeprav se je letoĹĄnji ĹĄele izte- drugaÄ?no. Ugotavljamo, da vse okolji, pove veliko, dodatno pa kel, so v javnem zavodu Mladin- bolj pritegnejo dogodki, ki niso jih utrjujejo v prepriÄ?anju o ka- ski center Ĺ martno ob Paki z mi- povsem klasiÄ?ni. Zanesljivo pa kovostnih dogodkih tudi ĹĄtevilna slimi Ĺže pri festivalu prihodnje bomo vztrajali pri kakovosti,ÂŤ je đ&#x;”˛ elektronska sporoÄ?ila, osebno iz- leto. ÂťNe upam si obljubljati in ĹĄe dejala Mirjam Povh.

Tatjana PodgorĹĄek

12. oktobra 2017

katerimi ozaveĹĄÄ?ajo ĹĄirĹĄo javnost o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojke in zdravega naÄ?ina Ĺživljenja skozi celo leto.

Vsak mesec organizirajo eno do dve delavnici samopregledovanja dojk na modelu, predavanja, sodelujejo s preventivo v javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje, najbolj pa stavijo na mlade. ÂťZavedati se morajo zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, kaj lahko naredijo sami za svoje zdravje.ÂŤ V veliko pomoÄ? pri tem so jim ambasadorji zdravja na osnovni ĹĄoli Gorica, dijaki in dijakinje Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje, s katerimi druĹĄtvo redno sodeluje. Ta mesec bodo z roza pentljami okrasili drevo in tako opozorili na mesec boja proti raku dojk. V splet aktivnosti v oktobru pa so zapisali ĹĄe sklepno prireditev 26. oktobra. Organizirali jo bodo skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje na tukajĹĄnji promenadi, kjer bodo od 10. do 12. ure postavili stojnice in z raznimi aktivnostmi ĹĄe dodatno opozarjali mimoidoÄ?e na pomen ozaveĹĄÄ?anja o bolezni, samopregledovanja dojk in zgodnjega odkrivanja bolezni. đ&#x;”˛

LetoĹĄnje krajevno praznovanje so KonovÄ?ani sklenili na prireditvi, ki so jo popestrili domaÄ?i kulturniki.

Velenje, 7. oktobra – 20. septembra, na praznik MO Velenje, je svoj krajevni praznik zaÄ?ela praznovati tudi Krajevna skupnost Konovo. V praznovanje so se vkljuÄ?ila vsa druĹĄtva, ki so pripravila niz ĹĄportnih in druĹžabnih dogodkov. Zadnjega, slavnostni zakljuÄ?ek letos dokonÄ?anih del na Konovem s podelitvijo krajevnih priznanj, pa so pripravili v soboto zveÄ?er.

Dolgoletni predsednik KS Konovo Karli Stropnik je po telefonu (ker je Ĺžal v bolniĹĄnici) pozdravil zbrane v dvorani. Na prireditvi ga je nadomeĹĄÄ?al podpredsednik sveta KS Konovo Marko Mraz. Povedal nam je:

ÂťLetos smo res veliko pridobili, zato imamo veÄ? razlogov za danaĹĄnjo proslavo. Najbolj veseli smo, da nam je uspelo dokonÄ?ati ĹĄportni park pri domu krajanov, ki ga krajani pridno uporabljajo tako za rekreacijo kot druĹženje.

Poleg tega smo obnovili vodovod in nekaj cest.ÂŤ Letos so podelili 4 krajevna priznanja, tako krajanom kot zasluĹžnim za uspeĹĄno izpeljane infrastrukturne projekte. Prejeli so jih: PrimoĹž RoĹĄer iz Komunalnega podjetja Velenje za sodelovanje pri obnovi vodovoda, direktor PUP Janez HerodeĹž za dobro sodelovanje pri urejanju cest, Peter GerĹĄak za dolgoletno delo v KS in Konovski har-

monikarji. Tudi letos so program prireditve popestrile skupine, ki delujejo pod okriljem KUD Lipa Konovo. ÂťVse, kar zmorejo naĹĄa druĹĄtva in podsekcije, smo pokazali tudi letos. Ĺ˝elimo pa si, da bi se nam na takih dogodkih, pa tudi pri delovanju druĹĄtev, pridruĹžilo veÄ? mladih. OpaĹžamo, da se populacija tistih, ki so najbolj aktivni, stara, moderne tehnologije pa ljudi, sploh mlade, odvraÄ?ajo od druĹženja v Ĺživo. Zato bomo v prihodnje poskuĹĄali pripravljati veÄ? sreÄ?anj in dogodkov, da jih privabimo k sodelovanju. Ne nazadnje bodo oni tisti, ki bodo naĹĄe delo peljali naprej. đ&#x;”˛

bĹĄ

Lep je bil naĹĄ ĹĄolski svet 30. septembra letos smo se po 40 letih ponovno sreÄ?ali soĹĄolci in soĹĄolke generacije 1977– 1985, 8/a, celodnevne Osnovne ĹĄole Veljka VlahoviÄ?a (sedaj Livada). NaĹĄemu vabilu se je odzvala tudi takratna razredniÄ?arka gospa Zlatka KaliĹĄnik. SreÄ?anje je bilo seveda polno obuja-

Spominov na osnovnoĹĄolske dni, ki so se konÄ?ali leta 1985, je veliko. Enim so ostali v spominu bolj, drugim manj. Mnoge smo obudili tokrat, na sreÄ?anju. Poleg vseh ugodnosti, ki nam jih je nudil celodnevni pouk, smo se na ĹĄoli veselili drobnih malenkosti, proslav, raznih ekskurzij po Slo-

enaki pogoji za doseganje uspeĹĄnosti vseh uÄ?encev. Ĺ ola je poskuĹĄala zagotoviti ugodno ĹĄolsko klimo tako za uÄ?ence kot uÄ?itelje, posveÄ?ala je pozornost zdravstveni oskrbi in prehrani. Skratka, v celodnevnem ĹĄolskem programu je bilo za nas poskrbljeno bolje, kot je za danaĹĄnjo osnov-

nja spominov, pomenkov o danaĹĄnjih Ä?asih in primerjave med nekoÄ? in danes. Zapeli in zaplesali smo tudi ob zvokih glasbe iz 80. let. Lepo se je bilo spominjati, kaj smo posluĹĄali takrat in nad kakĹĄno glasbo smo bili navduĹĄeni, lepo se je bilo po mnogih letih ponovno sreÄ?ati.

Mi smo prva generacija celodnevne OĹ Veljka VlahoviÄ?a, ki smo leta 1977 razposajeni, neugnani in neukrotljivi, bolj ali manj neuki, a radovedni in polni priÄ?akovanju prestopili ta ĹĄolski prag.

veniji, zimske ĹĄole v naravi in ne nazadnje za zakljuÄ?ek ĹĄolanja ĹĄe izleta po naĹĄi lepi nekdanji Jugoslaviji in poteh Avnoja.

DanaĹĄnja mladina oziroma osnovnoĹĄolci ne vedo, da je naĹĄa generacija obiskovala celodnevno osnovno ĹĄolo, kar pomeni, da je pouk potekal dopoldan pa vse tja do popoldneva. V celodnevni osnovni ĹĄoli smo dobili uÄ?no pomoÄ?, zagotovljeno prehrano ter ustrezno preĹživljanje prostega Ä?asa. Ĺ˝elja je bila, da bi se tudi tako odpravljala druĹžbena neenakost in zagotavljali

noĹĄolsko mladino, ko je po konÄ?anem urniku marsikdaj prepuĹĄÄ?ena ulici.

Ob koncu ĹĄolanja smo trdno verjeli, da bomo nekoÄ? uspeĹĄni, zdravi, bogati in seveda sreÄ?ni odrasli ljudje, kar nam je veÄ?inoma uspelo. Smo pa okusili Ĺživljenje z veÄ? strani in zato nismo veÄ? tako razboriti in neustraĹĄni kot takrat. Ostajajo pa nam predvsem lepi spomini na Ä?as, ko smo gulili ĹĄolske klopi. đ&#x;”˛

SaĹĄa Aristovnik

NaĹĄ Ä?as, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 15

VI PIĹ ETE

15

ske reĹĄetke) so izginili ali pa so se spremenili; sedaj je zgolj le ĹĄe en blok, sicer obnovljen, a niÄ? posebnega (in spet naj mi stanovalci oprostijo), paÄ? 'kar nekaj'; in skupine ni veÄ?. ÄŒe se odmaknem od modernistiÄ?nih objektov in pogledam v mlajĹĄe obdobje, je zelo nazoren primer neusklajenega prenavljanja treh enako zasnovanih blokov ob Efenkovi oz. KidriÄ?evi: v preteklosti trije enaki stolpiÄ?i so danes tri razliÄ?ne stavbe – dve sta prenovljeni, a vsaka malce drugaÄ?e, tretja ĹĄe ni – verjetno bo ob prenovi le ĹĄe tretja razliÄ?ica '50-ih odtenkov barve in detajlov', Ä?e se seveda pristop odgovornih k temu ne bo spremenil.

Ko sem ĹĄe sodelovala v brezplaÄ?nih svetovalnicah ObÄ?ine, me je znanka v Ä?asu mojega 'deĹžurstva' priĹĄla prosit za nasvet, kako naj pobarvajo svoj blok.

Napotila sem jo na Urad za prostor, kjer naj bi ji po mojem prepriÄ?anju podali prave usmeritve.

Ko sva se po dolgem Ä?asu sreÄ?ali, je rekla: 'VeĹĄ na ObÄ?ini pravijo, da to ni v njihovi pristojnosti.' In so se stanovalci odloÄ?ili kar sami.

'Varovalka' ObÄ?ine, ki omogoÄ?a drugaÄ?ne reĹĄitve, je zelo 'namiljena povrĹĄina'. Pristojnim zagotavlja legalnost, ki pa ni nujno tudi legitimna, predvsem pa ni odgovorna in ne more biti objektivna. Zakaj pa bi ravno meni dopustila drugaÄ?no reĹĄitev, mojemu sosedu pa morda ne? Zakonodaja nikoli ne more biti prilagojena vsemogoÄ?im '50im odtenkom' Ä?loveĹĄke domiĹĄljije, je pa, Ä?e jo le spoĹĄtujemo, zagotovilo enakosti (vsi enaki pred zakonom). PrepriÄ?ana sem, da je vloga ObÄ?ine, da postavlja pogoje prenove blokov. A seveda ne za vsakega posebej, temveÄ? za celoto. Objekti se dejansko dolga leta niso ustrezno vzdrĹževali, zato je izbruh prenov logiÄ?en. Bilo bi prav, da bi ObÄ?ina poiskala naÄ?ine, kako bi skupinam blokov in seveda stanovalcem – lastnikom pomagala poiskati sredstva ter tudi zato poslediÄ?no pogojevala soÄ?asnost njihovih prenov.

Ljubitelji Tour de France vzdihujemo ob podobah Francije.

Pogled na prostor je drugaÄ?en iz zraka kot iz prostora, a je zelo 'zgovoren'. Pred leti sem imela priloĹžnost prekolesariti del Francije. Kaj me je navduĹĄilo? Celotno podeĹželje, vsi mali kraji so kljub novogradnjam ohranjali sebi lastno podobo (identiteto).

Novi objekti so se v volumnih, barvah in materialih ter osnovnih potezah prilagajali obstojeÄ?im, a zato niso bili niÄ? manj sodobni. Letos smo lahko ob navijanju za naĹĄe kolesarje tudi na svojo deĹželo gledali iz zraka.

VeÄ?inoma lepo, toda poselitev v Sloveniji je odraz Ĺžal nespornega dejstva, da lahko vsak dela skoraj kar hoÄ?e. Kadar pa ne more, zato okrivi zakonodajo, odloke ‌ in potem vĹĄeÄ?nosti Ĺželjna politika nenehno vse spreminja in prilagaja.

Zagotovo je potrebno slediti razvoju in seveda so okusi razliÄ?ni in seveda ne moremo biti vsi enaki ‌ pa vendar vsi radi neÄ?emu in nekomu pripadamo, tako na osebni ravni, kot drĹžavljani ali narod, kar dokazuje veliko navduĹĄenje vseh nas ob zmagah slovenskih koĹĄarkarjev; in zato je tudi dobro, Ä?e pripadamo svojemu mestu. 'Osamljenost' g. VrbiÄ?a je v tem kontekstu skrb vzbujajoÄ?a.

SpoĹĄtovanje lastne dediĹĄÄ?ine nikakor ni odraz 'konservatizma', paÄ? pa spoĹĄtovanja in odnosa do lastne identitete. OdloÄ?itve o podobi posameznih stavb v mestu ne morejo in ne smejo sprejemati stanovalci, pa tudi ne posamezni arhitekti, ĹĄe manj pa izvajalci. Ĺ e veÄ?, tudi odloÄ?itev o barvi moje hiĹĄe ne more biti moja, saj Ä?e ponovim, Ä?etudi je hiĹĄa moja, je hkrati vedno del mesta. To ne velja samo za stavbe, ampak tudi za odprte povrĹĄine med njimi (tudi moj vrt je del podobe mesta).

Vsako obdobje prinese dobre in slabe reĹĄitve, vsak Ä?lovek dela dobro in slabo, a to ni izgovor, da vnaprej reÄ?emo, da bo 'nekaj objektov paÄ? ostalo belo-sivih kot spomin na danaĹĄnje Ä?ase'.

12. oktobra 2017

Mnenja in odmevi Petdeset odtenkov sive – odgovor Vladu VrbiÄ?u Gospoda VrbiÄ?a oÄ?itno staliĹĄÄ?a in argumenti sogovornikov ne zanimajo. Na podlagi iz konteksta iztrganih citatov sogovornikov bije svojo bitko proti mlinom na veter oz. brezduĹĄno hladnim uradnikom, uniÄ?evalcem njegove vizije naÄ?ina vzdrĹževanja mestnih fasad. Rad bi ustanovil komisijo in v njej uveljavljal svoje ideje, saj obstojeÄ?im strokovnjakom (arhitekti na Mestni obÄ?ini Velenje, strokovnjaki na Zavodu za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine) ne verjame oz. z njihovim delom ni zadovoljen. A glej! Gospod VrbiÄ? v bistvu take komisije pravzaprav ne potrebuje, saj zastopa naÄ?elo, da je treba vsa vzdrĹževalna dela na objektih po liniji najmanjĹĄega odpora obnavljati v stanje, Âťkot je nekdaj biloÂŤ – ne glede na bistveno spremenjene razmere, ki se po ĹĄestih desetletjih obstoja zgodijo v grajenem okolju. KakĹĄnim kriterijem po spremembi torej misli komisija v svojem odloÄ?anju podleÄ?i, ne da jo bo napadel gospod VrbiÄ?? Zakaj torej komisija, Ä?e naj vse ostane tako kot so snovalci mesta pred 60+ leti zastavili?

V upravi Mestne obÄ?ine Velenje verjamemo v svoje delo in upamo, da je z njim zadovoljna tudi velika veÄ?ina prebivalk in prebivalcev mesta, ki jim je namenjeno. V zakup naĹĄega dela pa jemljemo, da vsem nikoli

ne bomo ugodili in od nadaljnje razprave s piscem do prejema tehtnejĹĄih argumentov, ki bodo segli onstran vsiljevanja estetskih pogledov na prenovo fasad, odstopamo. đ&#x;”˛

Urad za urejanje prostora MOV

VrbiÄ?evih 50 odtenkov sive, razmiĹĄljam Sledim pisanju g. VrbiÄ?a in se pustim izzvati ĹĄele odgovoru ga.

GradiĹĄnik, saj ne morem mimo besed, da 'ostaja osamljen v svojem pisanju'. Ĺ˝e nehoteno 'prisluĹĄkovanje' klepetu ob sosednji mizi v bliĹžnji kavarni razkrije, da g. VrbiÄ? ni osamljen; zdi pa se, kot da je le 'glas vpijoÄ?ega v puĹĄÄ?avi'. ÄŒe bi bila v vlogi odgovornega za prostorske razmere v svojem kraju, si ne bi upala zapisati takĹĄnih besed, saj bi se vpraĹĄala, kako to, da se nihÄ?e od 'strokovne javnosti' ni odzval.

Ali so vsi strokovnjaki otopeli in jih ne zanima, kaj se dogaja v njihovi okolici? Dvomim. Ali se privoĹĄÄ?ljivo smejijo kritiki enega izmed kolegov? Morda kakĹĄen posameznik, veÄ?ina, vsaj upam, ne.

Kaj je torej narobe?

Najprej naj pojasnim troje: prviÄ?, da se sicer ne strinjam povsem z g. VrbiÄ?em, a mu naÄ?elno pritrjujem; drugiÄ?, menim, da je prenovljena Cankarjeva 2 med vsemi Ĺže izvedenimi obnovami morda ena boljĹĄih, a se mi ĹĄe ne zdi 'ta prava' (pa vendar naj to presodijo arhitekti) in me hkrati

Teden otroka s prijatelji v Citycentru Celje – Ob pestrem dogajanju v Ä?asu ÂťTedna otroka s prijateljiÂŤ je celjski Citycenter obiskala tudi pisateljica in ilustratorka Lila Prap.

Podpisala je svoje avtorske slikanice, ki so jih podarili otrokom v nagradnem Ĺžrebanju. Sicer pa je bilo dogajanje v Citycentru Celje prvi dan posveÄ?eno praznovanju 60. rojstnega dne Muce Copatarice.

Otroci so si ogledali lutkovno predstavo Muca Copatarica, nato pa ĹĄivali copatke, risali muce na sto in en naÄ?in ter prebirali pravljice v knjiĹžnem kotiÄ?ku. V soboto so bile na obisku Ĺživali. Otroci so pobliĹže spoznali zajca Poldija, dihurja Marka in pitona Arturja, si ogledali razstavo metuljev in poslikali obraz, ustvarjali Ĺživali in se kratkoÄ?asili v knjiĹžnem kotiÄ?ku. Nedelja pa je bila rezervirana za ambasadorje nasmeha. Na obisk so namreÄ? priĹĄli vodniki terapevti, reĹĄevalni in policijski pes ter posebna gosta, veterinar in otroĹĄki zdravnik, ki sta đ&#x;”˛ odgovarjala na radovedna vpraĹĄanja mladih nadobudneĹžev.

skrbi, kako bo obnovljena Cankarjeva 1; tretjiÄ?, da vse moje razmiĹĄljanje ni namenjeno kritiki stanovalcev, nasprotno. Njihova zavzetost je vredna pohvale in je samo odraz velike odgovornosti – imeti v lasti nepremiÄ?nino je predvsem odgovornost.

Potrebno jo je vzdrĹževati. Ni namreÄ? samo bogastvo, paÄ? pa tudi stroĹĄek. Ko se skupini raznolikih ljudi razliÄ?nih socialnih statusov uspe dogovoriti in izvesti veliko investicijo, jim je potrebno izkazati spoĹĄtovanje.

Sama sem v kolumni v NaĹĄem Ä?asu dne 7. septembra 2017 problemu obnavljanja fasad namenila sicer zgolj en stavek ('Obnavljajo se ĹĄtevilne fasade; pari, trojÄ?ki, Ä?etverÄ?ki ali petorÄ?ki enakih objektov se spreminjajo po novih podobah, vsak po svoje, v svoji novi barvi in svojem novem stilu; zdi se, da brez jasnih navodil; in tako niso veÄ? pari, trojÄ?ki, Ä?etverÄ?ki ali petorÄ?ki.'), a v kontekstu zapisa o vrednotah. Zato naj sedaj zapiĹĄem konkretneje: ni problem prenavljanja fasad, morda celo tudi ni problem '50tih odtenkov sive'. Problem je v neprepoznavanju urbanistiÄ?nih kvalitet (modernistiÄ?nega dela) mesta in arhitekturnih kvalitet posameznih stavb. Ob tem je pomembno predvsem vpraĹĄanje identitete mesta. Prepoznati identiteto, vzdrĹževati identiteto, jo graditi in razvijati dalje je kljuÄ? do uspeha tako v gospodarstvu kot tudi v prostoru ter ne nazadnje tudi v turizmu, ki si ga dolina oÄ?itno v bodoÄ?e Ĺželi (turizem pa se ves Ä?as reklamira s podobami prostora). ÄŒetudi je Zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine izdal soglasje k prenovi konkretnega bloka (pa naj mi pristojni prosim ne zamerijo, saj vedo, da jih spoĹĄtujem in vedno tudi upoĹĄtevam), to ĹĄe ne pomeni, da je izvedena reĹĄitev prava.

ModernistiÄ?na zasnova Velenja je kvalitetna dediĹĄÄ?ina, ki bi jo morali prepoznati in obravnavati

kot vrednoto; je identiteta naĹĄega mesta, zato bi jo morali ohranjati (zagotavljanje prepoznavnosti). UrbanistiÄ?na zasnova med drugim temelji tudi na principu vnaĹĄanja razliÄ?no velikih skupin enakih objektov. Zato in ne z namenom konservatorskega ohranjanja preteklega obdobja, bi morali, seveda Ä?e je to naĹĄa Ĺželena (prepoznana in razumljena) identiteta, ta princip ohranjati – vsaj pri blokovni gradnji, saj nam pri individualni, Ĺžal, to nikakor ne uspeva. Od tu dalje pa se ĹĄele postavi vpraĹĄanje, ali naj bodo te skupine po prenovi verodostojna kopija nekdanje podobe ali naj bodo drugaÄ?ne ter koliko in kako drugaÄ?ne. ÄŒetudi ObÄ?ina v svojih strateĹĄkih dokumentih nima zapisanih posameznih projektnih zahtev prenov, bi lahko – saj je nosilec prostorske politike svojega obmoÄ?ja – sprejela odlok, s katerim bi legitimno in legalno tovrstne zahteve tudi jasno opredelila. Seveda strokovno in premiĹĄljeno ter v pametnem obsegu prilagodljivo, saj zagotovo 'stanovanja niso spomeniki'. Vsaka stavba namreÄ? hkrati deluje navznoter in navzven. Navznoter je intimen svet druĹžin ali poslovnih prostorov, ĹĄolskega pouka in drugega dela, navzven pa je vedno del mesta. Primer: meni ena lepĹĄih ulic v Velenju je TomĹĄiÄ?eva – ulica s svojim potekom sledi toku (sicer) regulirane reke Pake, objekti so ob njo umeĹĄÄ?eni na razliÄ?ne naÄ?ine – samostojen objekt Ĺ umija, njemu nasproti trije (Ĺžal ne veÄ?) enaki stolpiÄ?i, potem dva enaka podolgovata bloka, nasproti njiju stolpnica, en podolĹžen ‌, najlepĹĄi del je predel ob petih enakih rumenih stolpiÄ?ih in vis-a-vis njim dveh podolgovatih blokov. Pa se je tudi ta podoba nedavno spremenila. Sredinski stolpiÄ? ni veÄ? rumen. A ni problem barva, zagotovo je nov '50-i odtenek rjave' komu vĹĄeÄ?en, problem je v neÄ?em drugem: ta stolpiÄ? je danes povsem drugaÄ?en, vsi njegovi zanimivi detajli (balkonske ograje, betonska korita, beton-

đ&#x;”˛ SaĹĄa Piano, univ. dipl. ing. kr. arh.

ODDAMO V NAJEM Z UGODNO MESEÄŒNO NAJEMNINO STANOVANJSKI SKLAD RS NA NOVO ODDAJA 8 STANOVANJ V OBJEKTU NA NASLOVU CESTA TALCEV 15 V Ĺ OĹ TANJU - stanovanja so prenovljena; - povrĹĄina stanovanj od 31,90 m² do 74,50 m²; - meseÄ?na najemnina Ĺže od 109,00 â‚Ź dalje; - moĹžnost najema za doloÄ?en ali nedoloÄ?en Ä?as; - moĹžnost predhodnega ogleda.

Podrobne informacije so vam na voljo na: www.ssrs.si ssrsinfo@ssrs.si T 01 47 10 500

NaĹĄ Ä?as, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

12. oktobra 2017

Bodo nadaljevali niz brez poraza Kadetten zaustavil zmagoviti niz Gorenja V uvodni tekmi 12. kroga jutri (ob 20.20) v Velenju ĹĄtajerski derbi med drugim Mariborom in tretjim Rudarjem Po reprezentanÄ?nem premoru bodo nogometaĹĄi v prvi ligi ta konec tedna s tekmami 12. kroga nadaljevali boje za toÄ?ke.

Uvodni dvoboj bo jutri na Mestnem igriĹĄÄ?u v Velenju ob jezeru, na katerem bodo nogometaĹĄi Rudarja gostili Maribor. Za knapi in trenerjem Marijanom PuĹĄnikom je sijajen niz, ki jih je popeljal na visoko tretje mesto. ÄŒeprav je prvenstvo ĹĄele dobro zakorakalo v drugo Ä?etrtino in je do konca ĹĄe veliko tekem, je za velenjske nogometne ljubljence trenutna Rudarjeva uvrstitev navduĹĄujoÄ?a. Glede na to, da je moĹĄtvo v primerjavi s prejĹĄnjim

moÄ?no spremenjeno, predvsem pomlajeno, tega gotovo niti najveÄ?ji optimisti niso priÄ?akovali.

UpraviÄ?eno je zadovoljen z doseĹženim tudi trener Marijan PuĹĄnik, ki je med drugim po zadnji zmagi nad novincem Ankaranom Hrvatini v Dravogradu s 3 : 0 dejal: ÂťV vsako gremo samozavestno z Ĺželjo po zmagi. Nisem priÄ?akoval, da bomo po enajstih krogih tako visoko in veseli smo dosedanjega toÄ?kovnega izkupiÄ?ka.ÂŤ Hkrati je dodal: ÂťTrdno stojimo na zemlji in ne dvigujemo nosu ob trenutnem pogledu na lestvico. Ĺ portno pa je Ĺželeti in upati, da bomo Ä?im boljĹĄi oziro-

ma Ä?im viĹĄje.ÂŤ Trener pa je tudi vesel, da so se zaÄ?eli prebujati strelci, kar velja ĹĄe zlasti za Johna Maryja.

Trenutno Rudarji razmiĹĄljajo samo o ĹĄtajerskem derbiju. Trener pa opozarja: ÂťMoramo biti objektivni. Maribor je vendarle udeleĹženec lige prvakov. Maribor in Olimpija izstopata po kakovosti v slovenskem prostoruÂŤ.

Vendar ob tem ne iĹĄÄ?e opraviÄ?ila, Ä?e morda ne bodo nadaljevali uspeĹĄnega niza, a poudarja, da bodo tudi na tej tekmi skuĹĄali zmagati. đ&#x;”˛

S. Vovk

KoprÄ?ani vse bolje, RibniÄ?ane presenetili LoÄ?ani RokometaĹĄi Maribora so si po nepriÄ?akovano visokem porazu z desetimi goli razlike v 5. krogu v gosteh z Ribnico, zaradi katerega so izgubili tudi prvo mesto, tokrat dali duĹĄka nad novincem iz Ĺ martnega pri Litiji. Premagali so ga z desetimi goli razlike (36 : 26), kar je bila najviĹĄja zmaga kroga. Zmagali pa niso tako zlahka, kot bi lahko sklepa-

li po rezultatu.

Koper po dveh neodloÄ?enih rezultatih v prvih dveh krogih vse bolj igra po Ĺželjah novega trenerja in obenem slovenskega selektorja Veselina Vujovića. Proti Jeruzalemu OrmoĹžu si je priigral tretjo zmago zaporedoma in zadrĹžal toÄ?ko prednosti in vodilno mesto pred Mariborom.

V dolenjskem derbiju so bili

KrÄ?ani za tri gole boljĹĄi od Trima, ki je po tretjem porazu zdrsnil na predzadnje mesto. DobovÄ?ani in LjubljanÄ?ani so si edini razdelili toÄ?ki. Ribnica je na gostovanju v Ĺ kofji Loki doĹživela drugi poraz zaporedoma in z drugega mesta zdrsnila na peto, Trimo pa je s tretjo zmago skoÄ?il pred njo na Ä?etrto mesto.

Vljudno Vabljeni na HiĹ ni sejem & seKaĹ Ko TeKmoVanje soboTa, 14. 10. 2017, od 9. do 17. ure Latkova vas 81d, Prebold

PesTer sPremljeValni Program

vos

V Ä?etrtem krogu tega najmoÄ?nejĹĄega klubskega evropskega tekmovanja so slovenski podprvaki doĹživeli prejĹĄnji Ä?etrtek prvi poraz na gostovanju v ĹĄvicarskem mestu Schaffhasnu. Prvak te drĹžave jih premagal z 31 : 28.

Pri gostiteljih sta se zlasti odlikovala domaÄ?i reprezentant Manuel Liniger in madĹžarski Gabor Csaszar, ki sta skupaj zabila kar ĹĄestnajst golov, torej veÄ? kot polovico za svoje moĹĄtvo. Pri Gorenju pa so bili najbolj uÄ?inkoviti Jan Grebenec s ĹĄestimi, Rok OvniÄ?ek in Alem ToskiÄ? s po petimi ter kapetan Niko Medved s po ĹĄtirimi goli.

Trenerji velikokrat poudarjajo, da tekme dobivajo s trdo igro pred svojim vratarjem, ki nato omogoÄ?ijo hitre nasprotne napade. Dobra igra v obrambi in seveda dobri vratarji je bila na dosedanjih tekmah glavno oroĹžje tudi pri VelenjÄ?anih. Tega pa v Ĺ vici ni bilo. Tudi vratarja nista imela svojega dne. Skupaj sta zbrala le ĹĄest obramb. Doslej ĹĄe na nobeni tekmi niso prejeli toliko zadetkov, kar najbolj potrjuje, da njihova igra ni bila na ravni prvih treh.

Za Ĺ vicarje je bila tekma zelo pomembna. Do tega kroga so doĹživeli Ĺže dva poraza. Nova izguba toÄ?k bi jim precej zmanjĹĄala moĹžnosti, da se uvrstijo na eno od prvih dveh mest v tej skupini, kar prinaĹĄa ĹĄe dve tekmi s prvim ali drugim moĹĄtvom skupine D za uvrstitev v osmino finala. Prav zato so 'morali' zmagati za vsako ceno. To je bil najbrĹž glavni razlog, da so na trenutke igrali (pre)ostro. NeizkuĹĄena moldavska sodnika pa sta to celo dovoljevala.

Po igri v prvem polÄ?asu so velenjski igralci lahko ĹĄe upali na ugoden razplet tekme. KonÄ?al

minuti povedli s 27 : 24, je bila tekma praktiÄ?no odloÄ?ena.

Po tem krogu v skupini C ni veÄ? neporaĹženega moĹĄtva. V prvih ĹĄtirih krogih najveÄ?ji tekmec Gorenju za prvo mesto – danski Skjern – je dokaj prepriÄ?ljivo premagal ĹĄpanski Ademar in VelenjÄ?ane z enakim ĹĄtevilom toÄ?k zamenjal na prvem mestu.

Na tretje mesto so se s svojo drugo zmago povzpeli Ĺ vicarji.

V 5. krogu, v nedeljo, 15. oktobra, bodo gostovali pri norveĹĄkem Elverunu, ki je doslej izgubil s Kadettnom in v svoji dvorani s Skjernom, premagal pa Dinamo in v gosteh Ademar.

Ob toÄ?kah ostali ĹĄe brez Grebenca

VelenjÄ?ani pa niso izgubili le prvih toÄ?k, ampak bodo predvidoma za ĹĄtiri tedne ostali tudi brez levega zunanjega igralca Jana Grebenca, ki je bil s ĹĄestiJan Grebenec mi zadetki njihov najboljĹĄi strelec. Tik pred koncem se je brez zmagovalca (14 : 14). pri vodstvu domaÄ?ih z 29 : 26 Nekaj minut pred odhodom na si je hudo poĹĄkodoval gleĹženj. odmor pa so celo vodili z 12 : 10. Tako trener Ĺ˝eljko Babić sedaj Po enakovredni igri v uvodnih pogreĹĄa kar tri igralce. Prav tako minutah nadaljevanja so po do- levi zunanji igralec Vid Levc si je brih desetih minutah gostje spet poĹĄkodoval levo koleno marca uĹĄli domaÄ?im za dva gola (20 : na tekmi domaÄ?ega prvenstva v 18), a so Ĺ vicarji s tremi goli za- gosteh s Krko in ĹĄe vedno okrepored dokaj hitro preĹĄli v vod- va po kirurĹĄkem posegu. Darko stvo z 21 : 18. Dobrih deset mi- Stojnić (kroĹžni napadalec) pa je nut pred koncem tekme so ve- moral avgusta operirati ramo in lenjske ose ĹĄe kljubovale ĹĄvicar- tudi ĹĄe ne more igrati. đ&#x;”˛ vos skemu pritisku. V 49. minuti je bil rezultat zadnjiÄ? izenaÄ?en (23 : 23). Nato je splahnela njihova zbranost. Ko so domaÄ?i v 54. Ĺ˝eljko Babić: "Za nami je zahtevna tekma. V Ĺ vici je naĹĄ vratar Ferlin, ki je sicer odliÄ?en, imel slab dan. Tudi ostali fantje bi morali v obrambi zaigrati bolje. Ko smo imeli priloĹžnost, da napravimo preobrat, tega nismo izkoristili. Ostati moramo osredotoÄ?eni, saj nas kmalu na NorveĹĄkem Ä?aka nov preizkus.

V Skandinaviji bomo iskali poti do nove zmage."

Tekvondoisti se bodo pomerili V soboto v RdeÄ?i dvorani v Velenju tekvondo SLO Open – MoÄ?na mednarodna udeleĹžba – SkalÄ?ki iz Doboja s pokaloma za najboljĹĄi deklici

Za jedaÄ?o in PijaÄ?o bo PosKrbljeno suPer PoPusTi V uniForesT Prodajalni 051 647 716 prodajalna@uniforest.si uniforest.si

đ&#x;”˛

VelenjÄ?ani proti Ĺ vicarjem niso ponovili dobre igre iz prvih treh krogov lige prvakov

www.uniforest.com

ÄŒlani Taekwon-do & Kickboks kluba Skala Velenje so se v soboto, 7. oktobra, udeleĹžili mednarodnega prvenstva Doboj Open v BIH, od koder so se vrnili z lepim ĹĄtevilom odliÄ?ij za najviĹĄja mesta in s pokaloma za najboljĹĄo mlajĹĄo in najboljĹĄo starejĹĄo deklico prvenstva.

Velenjski tekvondoisti so tako v prvih tekmovanjih sezone pokazali zelo dobro pripravljenost, kar je odliÄ?na popotnica za domaÄ?e prvenstvo 3. SLO Open, ki bo v soboto, 14. oktobra, od 9.

ure dalje potekalo v RdeÄ?i dvorani v Velenju. Sodelovanje na izjemno moÄ?nem turnirju so poleg slovenske ITF tekvondo reprezentance Ĺže potrdile tudi reprezentance iz Bolgarije, ÄŒeĹĄke in GrÄ?ije ter klubi iz vrste evropskih drĹžav.

Na mednarodnem tekmovanju v Doboju so VelenjÄ?ani svoje delo odliÄ?no opravili in se domov vrnili tudi s pokaloma za najboljĹĄi deklici. NajboljĹĄa mlajĹĄa deklica je tako postala Tadeja SuĹĄec, najboljĹĄa starejĹĄa deklica pa Pia

Zoja Glavnik.

Na prva mesta so se povzpeli: Tadeja SuĹĄec (mlajĹĄe deklice, forme rumeni pas in borbe do 30 kg), Pia Zoja Glavnik (starejĹĄe deklice, forme Ä?rni pas I. dan in borbe do 40 kg), Dominik JerovĹĄek (mlajĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas) in Tamara Vogler (starejĹĄe deklice, borbe do 45 kg).

Srebrno medaljo si je priboril Patrik Kos (starejĹĄi deÄ?ki, borbe do 60 kg). đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

12. oktobra 2017

Postavljajo nove temelje Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj in KoĹĄarkarski klub Elektra bosta dolgoroÄ?no ob izostanku sponzorskega denarja vse sile usmerjala v delo z mlajĹĄimi kategorijami Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ÂťKako zelo me tole Ĺžalosti! V Ĺ oĹĄtanju imata korenine koĹĄarka, rokomet, v TopolĹĄici odbojka, dobri so bili nogometaĹĄi ... KakĹĄne tekme smo spremljali, ko so klubi tekmovali v ligaĹĄkih tekmovanjih, celo tistih najelitnejĹĄih. Ĺ e vedno imam Ĺživo pred oÄ?mi koĹĄarkarske tekme, ko so tukaj nastopali vrhunski klubi, ko je tukaj igrala Olimpija in njena predhodnica ekipa Tivoli! Po takih tekmah smo bili vzneseni ĹĄe dolgo v noÄ?. Elektra je zdaj izstopila iz lige. Ni denarja. Termoelektrarna ga ne da. Saj jih razumem. Brez cvenka v takih ligah nimaĹĄ kaj iskati. Enako je z nogometom. Dva vnuka imam, mlajĹĄi ĹĄe lahko trenira v Ĺ oĹĄtanju, ker je za Âťta maleÂŤ to ĹĄe moĹžno, drugi vnuk pa trenira v Velenju,ÂŤ pravi Valentin SoviÄ?, nakljuÄ?no izbrani sogovornik, ko sem po mestu ÂťtipalaÂŤ, kaj si ljudje mislijo o tem, kar se ĹĄoĹĄtanjskemu ĹĄportu danes dogaja.

N. N. je bila naslednja sogovornica. Imela je jasno izoblikovano staliĹĄÄ?e, ni pa Ĺželela biti imenovana: ÂťRes je Ĺžalostno, da se je Ĺ oĹĄtanju, ki je bil znan kot ĹĄportno mesto, zgodilo, kar se je. A je treba videti v tem tudi dobro, nov zaÄ?etek bolj na ljubiteljski ravni z vzgojo domaÄ?ih ĹĄportnikov in ne s kupovanjem ĹĄportnikov drugje.ÂŤ Kot ste gotovo Ĺže seznanjeni, so se v KoĹĄarkarskem klubu

Elektra odloÄ?ili, da Ä?lanska ekipa v prihajajoÄ?i sezoni z razpoloĹžljivim igralskim kadrom ne bi bila tekmovalno konkurenÄ?na ostalim sodelujoÄ?im ekipam, zato so izstopili iz tekmovanja v drugi slovenski koĹĄarkarski ligi. S finanÄ?nimi sredstvi, ki so jim na voljo in brez sponzorja, bi bilo tekmovanje v tem rangu nemogoÄ?e, Ä?eprav ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj izrazito podpira ĹĄport od

â?ą

Ĺ˝upan Darko Menih: ÂťDejstvo je, da so bili klubi v preteklosti navajeni prejemati precej sredstev, na nov naÄ?in pa so se teĹžko prilagodili.ÂŤ

najmlajĹĄih do najstarejĹĄih, od rekreacije do vrhunskega ĹĄporta.

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj deluje veliko tovrstnih druĹĄtev. Letos se jih je za sofinanciranje programov prijavilo kar 29, kar je najveÄ? doslej. V zadnjih dveh letih so sredstva, ki jih dobijo druĹĄtva na javnem razpisu, poveÄ?ali iz 75.000 na 125.000 evrov. ÂťTo smo naredili predvsem za nadaljnji obstoj klubov v kakovostnem ĹĄportu, ki so se znaĹĄli v velikih teĹžavah, predvsem KoĹĄarkarski klub Elektra in Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝al pa so se v obeh odloÄ?ili, da v prihodnje ne bodo veÄ?

nastopili s Ä?lanskimi ekipami,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih. ÂťOdloÄ?itev globoko obĹžalujemo, a jo spoĹĄtujemo.

Potem ko HSE in TEĹ nista bila veÄ? pripravljena podpirati ĹĄporta, se je v pogajanja vkljuÄ?ila tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Za ĹĄtiri najveÄ?je klube jim je uspelo zagotoviti dodatnih 70.000 evrov, polovico letos, polovico prihodnje

â?ą

Delovanje KK Elektra in njegova 70-letnica nista ogroĹžena.

leto. ÂťSeveda bi si Ĺželeli veÄ?, vendar je tudi to nekaj,ÂŤ pravi. TolaĹži pa ga, dodaja, da vodstvi obeh klubov zagotavljata, da obstoj ni ogroĹžen in bodo ĹĄe naprej delali z mladimi. Med njimi je namreÄ? ogromno zanimanja za ĹĄport. Po zgodovinskem uspehu slovenske koĹĄarke ĹĄe posebej. V Ĺ olo koĹĄar-

Kadetten Schaffhausen - Gorenje Velenje 31:28 (14:14) Gorenje Velenje: Ferlin (3 obrambe), ZaponĹĄek (3 obrambe), Cehte 2, Medved 4, Haseljić, OvniÄ?ek 5, Grebenc 6, Toskić 5, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar, Markotić 2, Verdinek, KleÄ?, Tajnik, Brumen 3, Pejović.

Skjern - Ademar Leon 33:25 (18:15), Elverum - Dinamo Bukar. 40:32 (19:15).

Vrstni red: Skjern, Gorenje 6, Kadetten, Elverum 4, Ademar, Dinamo 2.

Skupina B, 4. krog: PSG - Celje Pl 32:27 (18:14), Kielce - Flensburg 25:25 (10:10), Aalborg - MeĹĄkov Brest 20:23 (11:10),

ke, ki jo v osnovnih ĹĄolah v Ĺ oĹĄtanju, Velenju in Ĺ martnem ob Paki organizira KK Elektra za otroke od 1. do 4. razreda, je za vsaj 20 odstotkov veÄ? zanimanja, veÄ? zanimanja pa beleĹžijo tudi pri tistih, ki v Elektri Ĺže tekmujejo (U11, U13 in U15). Zato TomaĹž Herman, ĹĄportni pedagog na Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj, pravi, da se za sam obstoj KoĹĄarkarskega kluba Elektra res ni biti: ÂťNiÄ? ni narobe s tem, Ä?e klub s Ä?lansko ekipo ne bo nastopil v ligaĹĄkem tekmovanju. ÄŒe se bo z mladimi delalo dobro in bo igralcev dovolj, bo Elektra slej ko prej spet nastopila v njej. ZaÄ?ela bo paÄ? v najniĹžji, Ä?etrti ligi, potem pa bo, Ä?e bo imela dovolj kakovostnih igralcev, kar ne dvomim, naĹĄla sponzorja in napredovala viĹĄje.ÂŤ đ&#x;”˛

avtobusa sem in med drugim na tekme vozim tudi ĹĄportnike. V zadnjem obdobju je med njimi bolj malo ĹĄoĹĄtanjskih. Ĺ˝e ta podatek kaĹže na to, da ĹĄoĹĄtanjskemu ĹĄportu ĹĄkriplje.ÂŤ Valentin SoviÄ?: ÂťTo, kar se dogaja, je slabo za Ĺ oĹĄtanj kot ĹĄportno mesto, a brez denarja se ligaĹĄkih tekem ne da igrati.ÂŤ

Balinanje Tekmovanje sklenili s pokalnim turnirjem

ob 15.30) bodo vodilni Mozirjani gostovali v Kozjem in najbrĹž so Ĺže vpisali nove tri toÄ?ke oziroma Ä?etrto zmago doslej. Zelo pomemben pa bo dvoboj za oba tekmeca v Ĺ˝alcu, kjer bodo (zaÄ?etek tekme bo ob 15.30) gostovali Ĺ marÄ?ani. Glede na to, da so do konca jesenskega dela prvenstva le ĹĄe ĹĄtirje krogi, bo Ĺže delno odloÄ?al o jesenskem prvaku. V prvem krogu je bilo v Ĺ˝alcu 1 : 1, v Ä?etrtem pa so bili PaÄ?ani boljĹĄi s 4 : 1.

Vrstni red po 6. krogu: 1. Mozirje 12, 2. Šmartno 1928 11, 3. Žalec 9, 4. Kozje 0.

7. krog (14. 10, ob 15.30): Ĺ˝alec – Ĺ martno, Kozje – Mozirje. đ&#x;”˛

vos

TAKO so igrali Rokometna liga prvakov:

Vidu Vrhovniku 17. in 14. mesto med svetovno elito

Rekli so â?ą Silvester GoliÄ?nik: ÂťVoznik

Ĺ marÄ?ani le ĹĄe toÄ?ko za Mozirjani V 6. krogu lige Golgeter je vodilno Mozirje gostovalo v Ĺ˝alcu in Ĺže drugiÄ? sta se tekmeca razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom. V 3. krogu je bilo v Mozirju 2 : 2, tokrat 1 : 1.

DomaÄ?i so povedli v 21. minuti z golom Sandina Alijagića, domaÄ?i pa izenaÄ?ili v 69. minuti. Strelec je bil Mario Purnat. Veliko veÄ? zadetkov so videli ljubitelji nogometa v Ĺ martnem ob Paki. DomaÄ?i so goste s Kozjanskega odpravili s petardo (5 : 0). Po prvem polÄ?asu so vodili z 2 : 0, v nadaljevanju pa ĹĄe trikrat premagali vratarja Kozjanov. Ĺ˝e drugiÄ? v tem prvenstvu je bil Samir Agić trikratni strelec (v ĹĄportnem jeziku znani hat-trick), dva gola pa je prispeval David Hrastnik (19., 51.). V naslednjem krogu (v soboto,

Nordijska kombinacija

Elektra je v prisilni poravnavi. Njen dolg je bil veÄ? kot 200.000 evrov, v naslednjih petih letih mora poravnati 40.000 evrov starih dolgov.

Vodstvo kluba je ocenilo, da je to skupaj s tekoÄ?imi stroĹĄki prevelik zalogaj, zato letos s Ä?lansko ekipo v tekmovanju v 2. SKL v okviru KZS ne bodo nastopali.

Veszprem - Kiel 26:24 (12:15).

Vrstni red: Veszprem 8, PSG 6, Flensburg 5, MeĹĄkov 4, Kielce 3, Aalborg, Celje PL in Kiel po 2.

Liga NLB, 5. krog: Izidi: Krka - Trimo Trebnje 29:26 (17:12), Dobova LL Grosist Slovan 27:27 (14:13), Jeruzalem OrmoĹž - Koper 2013 28:31 (14:15), Maribor Branik - Herz Ĺ martno 36:26 (21:16), Urbanscape Loka - Riko Ribnica 26:23 (14:13).

Vrstni red: 1. Koper 5 tekem - 8 toÄ?k, 2. Maribor 5 – 7, 3. Krka 5 – 6, 4. Loka 5 – 6, 5. Riko Ribnica 5 – 5, 6. Jeruzalem OrmoĹž 5 – 5, 7. Slovan 5 – 4, 8. Dobova 5 – 4, 9. Trebnje 5 – 3, 10. Ĺ martno 5 – 2.

Letos je bilo dogovorjeno, da bo zakljuÄ?ni turnir zaradi pomanjkanja ĹĄtiristeznih baliniĹĄÄ? razdeljen na dva dela.

Za organizacijo turnirja za prvo ligo se je prijavil BK Polzela, za drugo BK TopolĹĄica.

V sredo se je v TopolĹĄici zbralo ĹĄest ekip. Ker ekipe iz BS Vrbno Vrbice ni bilo, so dobili moĹžnost nastopa rezervni igralci KU Gorenja (2). Poleg njih so tako nastopile ĹĄe ekipe BK TopolĹĄica, KU Gorenje (1), PDU KavÄ?e, DU Dobrna, DU Ĺ martno ob Paki.

Zelo zanimivo je bilo Ĺže takoj, saj sta se med seboj pomerili ekipi Gorenja. Prvi ekipi igra ni stekla in sledil je presenetljiv poraz z 8 : 6. Druga sreÄ?anja so se odvijala bolj ali manj po priÄ?akovanjih. V finalu sta se tako pomerila BK TopolĹĄica in Gorenje (2). Po zaÄ?etnem vodstvu Gorenja so domaÄ?i igralci prevzeli pobudo in zmagali z rezultatom 10 : 4. Zanimiva je bila tudi tekma za tretje mesto med PDU KavÄ?e in DU Dobrna. Dobrna je Ĺže vodila 6 : 0, na koncu pa je bil rezultat neodloÄ?en, tako da je o zmagovalcu odloÄ?ala igra na bliĹžanje.

VeÄ? sreÄ?e so imeli igralci KavÄ?, ki so tako zasedli tretje mesto.

KonÄ?ni vrstni red je bil: 1. BK TopolĹĄica, 2. KU Gorenje (2), 3. PDU KavÄ?e, 4. DU Dobrna, 5. KU Gorenje (1) in 6.

DU Ĺ martno ob Paki.

Dan pozneje so se pomerile ekipe prve lige BK Polzela, PDU Gorica, BĹ DU Premogovnik, DU Velenje, DU Slovenske Konjice, BD Ĺ entjur in DU Vinska Gora.

Pred zaÄ?etkom tekmovanja je bila kratka slovesnost s podelitvijo medalj prvim trem ekipam ter prehodnega pokala ekipi Polzele, ki ga je v desetih letih osvojila Ĺže Ä?etrtiÄ?.

Nato so se zaÄ?eli zanimivi boji. Ekipa Polzele je bila tudi tokrat nepremagljiva in je osvojila prvo mesto. Presenetljivo dobro je igrala ekipa Velenja, ki je tudi v prvenstvu rasla proti koncu tekmovanja. Ekipi Premogovnika tudi tokrat ni uspelo premagati ekipe iz Konjic. Ekipa Gorice, ki je ĹĄe vse do zadnjega kola vodila v ligi, pa je tokrat povsem odpovedala.

KonÄ?ni vrstni red je bil naslednji: 1. BK Polzela, 2. DU Velenje, 3. DU Slovenske Konjice, 4. BD Ĺ entjur, 5. DU Vinska Gora, 6. BĹ DU Premogovnik, 7. PDU Gorica. đ&#x;”˛ T. F.

Planica, 29. 9. – 1. 10. - Planica je prviÄ? gostila tekmi najviĹĄjega nivoja v nordijski kombinaciji v poletnem delu sezone. Na finalnem dejanju poletne FIS velike nagrade v nordijski kombinaciji se je za toÄ?ke pomerilo 56 tekmovalcev oz. najboljĹĄih nordijskih kombinatorcev na svetu, med njimi tudi ĹĄest Slovencev, od teh kar trije VelenjÄ?ani.

OdliÄ?no se je odrezal naĹĄ Vid Vrhovnik, Ä?lan SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje.

V soboto, 30. septembra, so tekmovalci najprej opravili skakalni del preizkuĹĄnje. Mladi up Vid Vrhovnik je bil s skokom dolĹžine 132,5 metra oz 53 sekundami zaostanka, GaĹĄper Brecl je bil 29., zaostajal je 2 minuti in 6 sekund, Rok Jelen pa 46. s 3 minutami in 8 sekundami zaostanka.

TekaĹĄki del preizkuĹĄnje je prinesel rezultat sezone Vidu Vrhovniku, ki je bil zelo zadovoljen, saj je s 17. mestom osvojil svoje prve toÄ?ke med svetovno elito. Brecl je konÄ?al na 42., Jelen pa na 48. mestu.

V nedeljo, 1. oktobra, so se najboljĹĄi nordijski kombinatorci na svetu pomerili na finalni preizkuĹĄnji. V skakalnem delu je bil najboljĹĄi Slovenec znova Vid Vrhovnik na 14. mestu, potem ko je s 129 metri dobil 51 sekund zaostanka. GaĹĄper Brecl je bil 40. z 2:18 minutama zaostanka,

Rok Jelen pa na 52. mestu z zaostankom 3:41.

Vrhovnikom je tokrat tekel odliÄ?no, zdrĹžal vse napore in na koncu priĹĄel do 14. mesta ter se pri 18 letih upraviÄ?eno veselil rezultata kariere. 18-letni Brecl je konÄ?al na 47. mestu, 17-letni Jelen pa je bil kot prvi dan na 52. mestu.

Drugo mesto Breclovi

Mislinja – V torek, 3. oktobra, je tu potekal Pokal Cockta v smuÄ?arskih skokih v kategorijah deÄ?ki do 15 let, dekleta do 18 let, mladinci do 18 let in 20 let.

Pri mladincih do 20 let je 4. mesto osvojil Ä?lan SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje GaĹĄper Brecl. Peti je bil VelenjÄ?an Patrik Vitez.

V kategoriji mladincev do 18 let so VelenjÄ?ani osvojili naslednje razvrstitve: 6. Jan Bombek, 14. Rok Jelen, 19. OĹžbej Jelen in 24. Denis Pikelj. Pri deklicah do 18 let je na zmagovalne stopniÄ?ke stopila VelenjÄ?anka Jerneja Brecl, in sicer na 2. mesto.

V kategoriji deÄ?ki do 15 let se je pomerilo 22 smuÄ?arskih skakalcev. Od VelenjÄ?anov je bil 13. Ĺ˝an HriberĹĄek, 15. Maj Fele Bombek in 22. OĹžbej Kotnik.

DrĹžavno prvenstvo za deÄ?ke in deklice

Velenje – V soboto, 30. septembra, je v SmuÄ?arsko skakalnem centru Velenje potekalo drĹžavno prvenstvo za deÄ?ke in deklice do 15 let ter ekipno.

Pomerilo se je 23 deÄ?kov in 11 deklic. Med deÄ?ki do 15 let so VelenjÄ?ani osvojili: 8. Tim Fele Bombek, 14. Ĺ˝an HriberĹĄek, 20.

OĹžbej Kotnik in 22. Ĺ˝iga Gajster. Pri deÄ?kih do 14 let pa je bil 7. Patrik Hladin in 40. Gal Ĺ˝ilavec. Pri deklicah je VelenjÄ?anka Kaja Toplak osvojila 10. mesto. V ekipnem delu je med trinajstimi ekipami ekipa SSK Velenje osvojila 5. mesto. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, MODROBELA KRONIKA

12. oktobra 2017

Mladih gasilcev mokrota ni motila Enkrat gasilec, vedno gasilec Vojko Bricman je ĹĄest mesecev po tistem, ko je pri gaĹĄenju gozda v Ĺ kalah nanj padlo drevo in je utrpel hude poĹĄkodbe, Ĺže v sluĹžbi in med gasilci

Na regijskem tekmovanju so svojo usposobljenost pokazali Ä?lani druĹĄtev ĹĄtirih gasilskih zvez Bojana Ĺ pegel

Velenje, 7. oktobra – Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline je v soboto dopoldne organizirala regijsko mladinsko tekmovanje Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije. Tudi letos so ga pripravili na osrednjem mestnem trgu. Na Titovem trgu so priÄ?akovali 48 desetin, priĹĄlo jih je 42. Vseeno je bilo dogajanje na trgu pestro in zanimivo tudi za opazovalce razliÄ?nih vaj, v katerih so se pomerili mladi gasilci.

To je bila hkrati zadnja letoĹĄnja gasilska vaja v dolini, da so jo

pripravili prav v soboto, pa lahko pripiĹĄemo tudi mesecu poĹžarne varnosti, ki poteka oktobra.

Tekmovalne ekipe so bile iz ĹĄtirih gasilskih zvez; poleg gostiteljice ĹĄe iz Ĺ˝alca, Prebolda in Zgornje Savinjske doline. NajboljĹĄe tri v vsaki kategoriji se bodo prihodnje leto pomerile na drĹžavnem tekmovanju. Med pionirji se je ekipa PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto uvrstila na tretje mesto (za PGD ReÄ?ica ob Savinji in DreĹĄinja vas 1). Med pionirkami je bila desetina PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto druga (za PGD Kaplja

vas in pred PGD Velika PireĹĄica). Med mladinci sta se med najboljĹĄe tri uvrstili dve desetini iz Ĺ aleĹĄke doline: PGD Lokovica je zasedla drugo mesto (za PGD DreĹĄinja vas), tudi v tej kategoriji so bili uspeĹĄni gasilci iz PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto, saj so zasedli tretje mesto. Ĺ e bolj uspeĹĄne so bile njihove mladinke, ki so v svoji kategoriji zmagale. Na drugo mesto se je uvrstila desetina PGD AndraĹž nad Polzelo, na tretje pa PGD Ĺ martno ob Paki. đ&#x;”˛

Vse vaje, v katerih so se pomerili mladi gasilci, so bile mokre. Mlajťi so vodo polivali tudi po sebi, a jih to ni motilo, mladinci pa so ťpricali po tem, ko so sestavili dolge cevi.

VeÄ?je vaje ob mesecu poĹžarne varnosti ne bo Boris Lambizer, poveljnik gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline: ÂťPrav je, da delo mladih gasilcev predstavimo VelenjÄ?anom, zato smo tako kot lani veliko regijsko tekmovanje pripravili na Titovem trgu. Sicer pa smo se letos odloÄ?ili, da

skupne veÄ?je taktiÄ?ne vaje ob mesecu poĹžarne varnosti ne bomo pripravili, vsaj takĹĄne, kot je bila tista v Penku, ki je bila res velik organizacijski zalogaj, ne. Vsa naĹĄa prostovoljna druĹĄtva pa bodo odprla svoje gasilske domove in predstavila svoje delo vsem, ki jih to zanima. Nekaj manjĹĄih vaj bodo pripravili v posameznih druĹĄtvih, ena vaja bo tudi meddruĹĄtvena, te pa bodo proti koncu oktobra.ÂŤ

Velenje, 5. oktobra – Ker se s partnerjem ni mogla pogovoriti sama, je za pomoÄ? zaprosila policiste. Partner je vinjen razgrajal, se sprl z njenim sinom in hodil naokoli pomanjkljivo obleÄ?en. Policisti so se odpeljali v KavÄ?e, se z njim pogovorili, napisali pa tudi plaÄ?ilni nalog.

Mamo spodil iz stanovanja Velenje, 5. oktobra – V Ä?etrtek zveÄ?er sta se sprla mama in sin. Sin jo je med veÄ?erjo udaril po hrbtu in spodil iz stanovanja. Policisti so napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Po pretepu ostal sam Velenje, 6. oktobra – V petek je policiste poklical VelenjÄ?an in jim povedal, da se pri mestnem stadionu pretepa veÄ? ljudi. Ko so policisti priĹĄli na kraj, je tam ostal samo ĹĄe eden, ki pa jim ni hotel povedati, kaj se je dogajalo. Ker ni bil poĹĄkodovan, so dogodek zgolj zabeleĹžili.

Konj padel v gnojno jamo Velenje, 6. oktobra – V petek je v BevÄ?ah konj padel v gnojno jamo. Iz nje so ga reĹĄili gasilci.

Pele so pesti Ĺ oĹĄtanj, 7. oktobra – V soboto sta se v Ĺ oĹĄtanju sprla znanca in prepir konÄ?ala s pestmi. Eden od njiju je nezavesten obleĹžal. Potem ko so mu najprej pomagali reĹĄevalci, so svoje delo opravili policisti, ki so jima razloĹžili, kakĹĄna kazen ju Ä?aka.

Napadel ga je pes Ĺ martno ob Paki, 8. oktobra – V nedeljo je policistom krajan iz ReÄ?ice ob Paki naznanil, da je njegovega sina napadel pes in ga poĹĄkodoval.

ÄŒelada je obvezna Policisti v zadnjem Ä?asu opaĹžajo vse veÄ? mladoletnih kolesarjev, ki ne uporabljajo Ä?elade. Ta je za kolesarje do 18. leta obvezna. Svetujejo jim, naj si Ä?elado le poveznejo na glavo, saj so poĹĄkodbe, ki nastanejo zaradi padcev, lahko usodne. V teh dneh bodo na krĹĄitelje posebej pozorni.

Vojko Bricman je prostovoljni gasilec, Ä?lan PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto. VpraĹĄam ga, kako so poOktobra, na prvi dan meseca klicni gasilci za nesebiÄ?no delo, poĹžarne varnosti, se je po hudi ki ga opravljajo, stimulirani. ÂťZ nesreÄ?i, ki se mu je zgodila pri obÄ?utkom, da si naredil nekaj gaĹĄenju poĹžara v Ĺ kalah pri Veledobrega. To je za gasilce nju, ko je nanj padlo drevo in ga najveÄ?je zadovoljstvo. hudo poĹĄkodovalo, na deZase niti ne potrebulo v Komunalno podjejemo Ä?esa posebtje Velenje vrnil Vojnega. Morda to, ko Bricman,, proda bi nas delostovoljni gasilec dajalci laĹžje puiz Ĺ oĹĄtanja. Nestili na intervenkaj dni za tem cije in bi bili za so poklicni gasilto stimulirani. ci pred slovensko Oni, ne mi. Mi vlado s protestom delamo prozahtevali izboljĹĄanje Vojko Bricman: ÂťOperativni gasilec bom, dokler bom to stovoljno in z vrednotenja njihovega lahko. NiÄ? me ne more odvrniti od tega.ÂŤ veseljem.ÂŤ dela, odloÄ?eni, da Ä?e ne Petnajst let je gasilec. ÂťPrecej bodo uspeli drugaÄ?e, bodo to do- ma Velenje, ki je priĹĄel na kraj z segli s stavko. Žalostno je, da se ekipo in mu nudil prvo pomoÄ?. pozno sem se jim pridruĹžil. NaMed okrevanjem pa so bile ze- govorili so me prijatelji in nikoli morajo izpostavljati na tak naÄ?in in nepotrebno! Vsak dan tvegajo lo pomembne spodbude, ki jih je mi ni bilo Ĺžal,ÂŤ pravi. Z druĹžisvoja Ĺživljenja, vlada pa jih igno- dobival od vsepovsod, SMS spo- no, dva otroka ima, hÄ?er in sina, rira. Stoodstotno jih podpiram. roÄ?ila, telegrami ... ÂťTudi oba Ĺžu- Ĺživijo v Florjanu. ÂťOba otroka Berem, da gre za 170.000 evrov. pana sta mi poslala telegram, ve- in tudi Ĺžena so gasilci. Gasilski Saj to je smeĹĄno! Za gasilce bi se lenjski Bojan KontiÄ? in ĹĄoĹĄtanjski dom je naĹĄ drugi dom.ÂŤ Ko je Darko Menih,ÂŤ pravi in doda, da priĹĄel iz bolniĹĄnice, je ĹĄel naprej denar moral najti,ÂŤ pravi. ÄŒe kdo, potem on zelo dobro mu je to pomenilo zelo veliko. v prvega, takoj za njim pa je Ĺže ve, kako je z ÂťizpostavljanjemÂŤ, ÂťVsako sporoÄ?ilo, vsaka dobra obiskal drugega.

PoĹĄkodbe, ki jih je utrpel pri saj bo posledice Ä?util ĹĄe nekaj misel me je dvignila. Bil sem je Ä?asa. Njegovo okrevanje tudi po vesel. Videl sem, da nisem sam, nesebiÄ?nem gasilskem delu, ga pol leta ĹĄe ni zakljuÄ?eno. ÄŒaka da imam okoli sebe prijatelje.ÂŤ niso in ne bodo odvrnile, da ne bi bil operativni gasilec ĹĄe naga ĹĄe nekaj operacij. ÂťA lahko bi prej. ÂťKakor dolgo bom paÄ? lahbilo huje,ÂŤ pravi. Ko se pogovarBricmanovim je ko,ÂŤ preprosto razloĹži. java o tem, me prosi, Ä?e se lahko, gasilski dom kot ÂťGasilci smo pravi tovariĹĄi ker doslej ĹĄe ni imel priloĹžnosti, med seboj. Pa tudi dobra druĹžjavno zahvali dvema, Petru Skadrugi dom ba. Ko delamo, delamo, ko pa zi, reĹĄevalcu in Ä?lanu premogovse zabavamo, se zabavamo. Med niĹĄkih gasilcev, ki je tistikrat tudi pomagal pri gaĹĄenju in je bil pr- Priznanje slednjega, ki ga je do- gasilci ni slabih ljudi.ÂŤ Kako preĹživlja prosti Ä?as? ÂťPovi na kraju nesreÄ?e ter poskrbel, bil ob ĹĄoĹĄtanjskem obÄ?inskem kot je rekel Bricman, da so delali prazniku, pa ga je, pravi, malo zimi grem rad na turno smuko, z njim, kot je treba, in zdravniku presenetilo, bil pa ga je zelo ve- Ä?ez leto igram nogomet. Oboje AleĹĄu Kajtni iz nujne medicin- sel. ÂťVeliko mi pomeni. VidiĹĄ, da bo treba zdaj dati malo na str đ&#x;”˛ an.ÂŤ ske pomoÄ?i Zdravstvenega do- nisi pozabljen.ÂŤ

â?ą

POLICIJSKA kronika

Iz POLICISTOVE beleĹžke Pogovorili so se

Milena KrstiÄ? – Planinc

V prometni nesreÄ?i umrla voznica Vzrok nesreÄ?e nepravilna stran in smer voĹžnje Mozirje, 7. oktobra – V soboto nekaj Ä?ez 21. uro se je na regionalni cesti zunaj naselja PrimoĹž pri Ljubnem ob Savinji zgodila huda prometna nesreÄ?a. V trÄ?enju dveh osebnih vozil je umrla 32-letna voznica, 25-letni voznik drugega osebnega avtomobila in njegova 21-letna sopotnica sta se hudo poĹĄkodovala. Vzrok prometne nesreÄ?e je bila nepravilna stran in smer voĹžnje 25-letnega voznika, ki je vozil iz smeri Ljubnega proti LuÄ?am. V desnem nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotno smerno voziĹĄÄ?e in trÄ?il v vozilo 32-letne voznice, ki je pravilno pripeljala nasproti. Voznica je na kraju prometne nesreÄ?e poĹĄkodbam podlegla.

Letos je v prometnih nesreÄ?ah na obmoÄ?ju v pritojnosti Policijske uprave Celje umrlo 15 ljudi, lani v enakem obdobju pa 16.

Lepljivi prsti Ĺ oĹĄtanj, Velenje, 5. oktobra – Tudi v zadnjem tednu ni ĹĄlo brez tatvin. V trgovini v Ĺ oĹĄtanju je v Ä?etrtek neznanec ukradel pet kilogramov kave.

Pri tem so ga posnele varnostne kamere.

V nedeljo, 8. oktobra, je neznani dolgoprstneĹž v hotelu v TopolĹĄici kradel denar. Brez njega sta

v svojih sobah ostala gostja in gost. Policisti o kaznivem dejanju pospeĹĄeno zbirajo obvestila.

Kradejo (tudi) kmetijska orodja Ĺ˝alec, 6. oktobra – V petek so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je neznanec iz odklenjenega gospodarskega poslopja v OjstriĹĄki vasi na obmoÄ?ju PP Ĺ˝alec ukradel puhalnik, motorno Ĺžago in kardansko gred kosilnice. Dan za tem so bili iz istega kraja obveĹĄÄ?eni ĹĄe o eni tatvini orodja. Storilec je iz odklenjene garaĹže ukradel dve kosilnici.

V noÄ?i na ponedeljek, 9. oktobra, pa so bili Ĺžalski policisti obveĹĄÄ?eni o tatvini v Spodnjih GorÄ?ah. Storilec je iz stanovanjske hiĹĄe ukradel prenosni raÄ?unalnik, mobilni telefon in nekaj gotovine.

LaŞna prijava Velenje, 8. oktobra – Ni pa vsaka prijavljena kraja tudi res kraja. To se je pokazalo v nedeljo.

ObÄ?an je policistom prijavil krajo avtomobila in pnevmatskega kladiva. Izkazalo pa se je, da ima avto parkiran doma, pnevmatsko kladivo pa je pri prijatelju. Policisti ga bodo prijavili za laĹžno naznanitev kaznivega dejanja.

Ukradel Ĺžensko kolo Velenje, 8. oktobra – Na TomĹĄiÄ?evi cesti v Velenju je neznanec med vikendom iz kolesarnice stanovanjskega bloka ukradel Ĺžensko kolo znamke Nakamura belo-vijoliÄ?aste barve.

Jadralec trÄ?il v drevo

Velenje, 6. oktobra – V petek so se policisti ukvarjali z medvrstniťkim nasiljem. Na eni od ťol je soťolec soťolca ugriznil v hrbet. Policisti so o tem obvestili drŞavnega toŞilca in center za socialno delo.

Mozirje, 9. oktobra – Po vzletu z gore Veliki Rogatec pri Gornjem Gradu se je v ponedeljek laĹžje poĹĄkodoval 24-letni jadralni padalec. Zaradi nenadnega sunka vetra je moral z viĹĄine petih metrov zasilno pristati. Med zasilnim pristankom je trÄ?il v drevo in utrpel poĹĄkodbe noge. S helikopterjem slovenske vojske so ga prepeljali v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje.

Vlomilec odnesel (tudi) vĹžigalnike

Po ÂťkavbojskoÂŤ nad daljnovod

Mozirje, 7. oktobra – V soboto je bilo vlomljeno v lokal v Logarski dolini. Neznanec je odnesel menjalni denar, nekaj nakita, veÄ? vĹžigalnikov in starejĹĄi radio.

Dan za tem pa je bilo vlomljeno v trgovino v Mozirju. PogreĹĄajo nekaj mobilnih telefonov.

Velenje, 9. oktobra – Policisti so v Škalskih Cirkovcah v jutranjih urah opravili ogled kaznivega dejanja zoper sploťno varnost ljudi in premoŞenja. Neznanec je s strelnim oroŞjem poťkodoval daljnovod. Oťkodovano podjetje ocenjuje ťkodo na 15.000 evrov.

SoĹĄolec ga je ugriznil

NaĹĄ Ä?as, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

12. oktobra 2017

Ne ĹĄteje le mladost, pomembne so tudi izkuĹĄnje, preudarnost in modrost Oktobra obeleĹžujemo tudi svetovni dan starostnikov, z njim Ĺželimo poudariti pomembnost spoĹĄtovanja in skrbi za starejĹĄe. SploĹĄno prepriÄ?anje je, da je Ä?lovek po petdesetem letu starec, ki slabo vidi, sliĹĄi, pozablja, izgublja in teÄ?nari.

Neuporaben je za vsakrĹĄno zahtevnejĹĄe opravilo, spolnost ga ne zanima veÄ? – ali pa je preprosto ni zmoĹžen, povrhu je veÄ? Ä?asa bolan kot zdrav. TakĹĄen posameznik je breme za druĹžbo, sploh ko se upokoji, saj od njega ni nobene koristi, nastajajo le stroĹĄki.

Od kod torej takĹĄno razmiĹĄljanje, kdo je zanj kriv in ali je upraviÄ?eno? Dejstvo je, da se svetovna populacija stara, podatki kaĹžejo, da naj bi ĹĄtevilo starejĹĄih od 65 let do leta 2040 doseglo 1,3 milijarde, kar pomeni pribliĹžno 14 odstotkov svetovne populacije. Ĺ tevilo starejĹĄih bo tako kmalu preseglo ĹĄtevilo mlajĹĄih in prviÄ? v zgodovini bo ĹĄtevilo prebivalcev, starejĹĄih od 65 let, preseglo ĹĄtevilo otrok, mlajĹĄih od pet let. Podobne so slovenske demografske napovedi. Vse torej kaĹže, da bo do leta 2050 vsak tretji prebivalec upokojenec, skoraj vsak deseti prebivalec pa bo starejĹĄi od 80 let. Prvi razlog, ki dela svet tako star, je daljĹĄanje Ĺživljenjske dobe. ÄŒe je bila pred leti priÄ?akovana Ĺživljenjska doba pribliĹžno 30 oziroma 50 let, zdaj govorimo o 70 letih in veÄ?. Drugi razlog pa je nizka rodnost. Upadanje rodnosti je povezano s spremenjenim Ĺživljenjskim slogom, za katerega sta znaÄ?ilna Ä?ezmerno troĹĄenje in malo prostega Ä?asa. Ne glede na to, ali predstave o staranju temeljijo na sploĹĄnih sociodemografskih podatkih, osebnih mnenjih ali podobi, ki jo oblikujejo javno mnenje in druĹžbeni vplivi, staranje veÄ?inoma velja za nezaĹželeno, starejĹĄi ljudje pa so manj priljubljen segment javnosti. V resnici so starostniki zelo raznolika skupina posameznikov, ki je ne moremo kar tako popredalÄ?kati. Sestavni del samopodobe slehernega Ä?loveka temelji na njegovi starosti, bodisi kronoloĹĄki bodisi subjektivni, torej kako starega se poÄ?uti. Dokler ne bo druĹžba kot celota zaÄ?ela na starostnike gledati drugaÄ?e, ne bo priĹĄlo do

od 13. 10. do 19. 10.

- 13. oktobra 1888 se je v ArnaÄ?ah pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel OĹĄtir; bil je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Ä?lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Ä?lanstvu te naĹĄe najviĹĄje znanstvene ustanove se je leta 1958 odpovedal; gre za enega najboljĹĄih slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvistiÄ?nih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indoevropske jezike; - 13. oktobra 1928 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil pesnik, prevajalec in publicist Karel KlanÄ?nik s pesniĹĄkim imenom Jernej Roj ali

pomembnih sprememb v razmiĹĄljanju in v ravnanju s starejĹĄimi.

Skupaj s sploĹĄnimi druĹžbenimi stereotipi o starejĹĄih ljudeh ima to za posledico pomanjkanje spoĹĄtovanja. S spodkopavanjem spoĹĄtovanja do starejĹĄih si mladi v resnici

nastavljajo past, saj s tem mlajĹĄe od sebe uÄ?ijo odnosa, ki ga bodo ti nekoÄ? imeli do njih. Niso pomembne samo mladost, moÄ? in hitrost, pomembne so tudi izkuĹĄnje, preudarnost in modrost. VeÄ?ina starejĹĄih ljudi je po nepotrebnem diskriminiranih, saj so ĹĄe vedno agilni ter imajo potrebno voljo in energijo za koristen prispevek k skupnosti kot celoti. PriÄ?akovanje daljĹĄega Ĺživljenja in daljĹĄe obdobje staranja ni nekaj slabega, to pojmovanje moramo spremeniti v veselo priÄ?akovanje dolgega in zadovoljivega Ĺživljenja, tako za starejĹĄe kot za mlajĹĄe.

Mladi morajo imeti priloĹžnost za uÄ?enje od starejĹĄih, starejĹĄi pa moĹžnost spoznavati mlade kot generacijo prihodnosti. Starost lahko spremljajo tudi slabĹĄa telesna pripravljenost in zdravstvene teĹžave. Ĺ˝al je vse manj ljudi pripravljenih in/ali zmoĹžnih skrbeti za obolele starĹĄe, ki potrebujejo celodnevno nego. Seveda ni prav, da jih zaradi tega obsodimo brezbriĹžnosti, malomarnosti ali pomanjkanja ljubezni do starĹĄev, je paÄ? tako, da smo prezaposleni s sluĹžbo in druĹžino, na dveh koncih hkrati pa preprosto ne moremo biti. Toda to ne pomeni, da se jim ne moremo posvetiti vsaj takrat, ko nam ostane nekaj Ä?asa.

Zapomniti si velja, da tudi nekaj majhnih, preprostih korakov dela

Karlo Levin; - 13. oktobra 1961 je prenehala delovati Kmetijsko–gospodarska ĹĄola v Velenju; - 13. oktobra 1979 je poleg ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne zaÄ?elo delovati avtomatsko kegljiĹĄÄ?e, ki Ĺžal ne deluje veÄ?, a je na sreÄ?o Ĺže naĹĄlo mesto v novih prostorih trgovine, ki je zrasla v Ĺ oĹĄtanju; - 14. oktobra 1910 je v Velenju umrl Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do svoje smrti lastnik Premogovnika Velenje; - v Ĺ aleĹĄki dolini je bil prvi Narodni svet ustanovljen 15. oktobra 1918 v Ĺ oĹĄtanju; za njegovega predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Senica; - 15. oktobra 1993, ko so v TopolĹĄici odprli center za zdravljenje multipne skleroze, so v galeriji Ilirija v Ljubljani prviÄ? po smrti akademskega kiparja Ivana Napotnika odprli razsta-

Ä?udeĹže. StarejĹĄi ljudje pogosto nimajo veÄ? toliko stika z zunanjim svetom, druĹžino in prijatelji kot nekoÄ?. Ĺ˝e kratek klic, vpraĹĄanje, kako jim gre, in to, da jim prisluhnemo, jim lahko polepĹĄa dan, ĹĄe posebej, Ä?e se redko vidimo. Obi-

ĹĄÄ?ite jih. To velja za ostarele starĹĄe in tudi druge starejĹĄe ljudi, ki jih poznate in za katere veste, da imajo radi druĹžbo, kajti sami ne morejo veÄ? toliko hoditi naokrog, kot so nekoÄ?. PreseneÄ?eni boste, kako zelo se bodo razveselili vaĹĄega obiska samo zato, ker ste se potrudili in jim pokazali, da mislite na-

nje. S starostjo se namreÄ? potreba po druĹženju poveÄ?uje, Ä?eprav velja nasprotno prepriÄ?anje. StarejĹĄi ljudje osamljenost teĹžje prenaĹĄajo kot mladi. Obravnavajte jih spoĹĄtljivo.

Ne domnevajte, da je treba s starejĹĄimi ljudmi ravnati kot z otroki, kar je Ä?isto navaden stereotip. Za sabo imajo dolgo zgodovino in si zasluĹžijo naĹĄe brezpogojno spoĹĄtovanje! Zato jim v trgovini pridrĹžite vrata, odstopite jim sedeĹž, prvi jih pozdravite, odnesite jim teĹžko vreÄ?ko do stanovanja. Za takĹĄna majhna, vendar spoĹĄtljiva dejanja vam bodo hvaleĹžni, vi pa se boste dobro poÄ?utili. Peljite jih ven. StarejĹĄi ljudje, ki slabĹĄe vidijo, morda ne vozijo veÄ? avtomobila, zato so jim nekatere lokacije manj dostopne. Razmislite tudi o drugih naÄ?inih, kako jim pomagati. Morda potrebujejo tudi zdravnika? Ĺ˝ivljenje si veÄ?inoma oblikujemo sami in samo od nas je odvisno, ali bomo zrela leta preĹživeli dejavno ali pa se bomo zavlekli v kot in se pritoĹževali. TakĹĄna bo potem namreÄ? tudi naĹĄa starost – in od tega bo odvisno tudi to, kako bodo na nas gledali tisti, ki nam sledijo. đ&#x;”˛

Karmen Petek, Zdravstveno vzgojni center Velenje

Zmagoviti jurÄ?ek

Oven od 21. 3. do 20. 4.

V letoĹĄnjo jesen ste zakorakali optimistiÄ?no. Ĺ˝al pa vam bodo Ĺže v teh dneh kar nekaj razoÄ?aranj pripravili prijatelji, ki ste jim doslej povsem zaupali. Ĺ e najhuje pa je, da ste zelo dobro varovano skrivnost v dobri veri zaupali nekomu, ki je obljubil, da bo molÄ?al in pomagal. Pa ne bo. Pripravil vam bo celo zmedo s tem, ko bo vse povedal naprej. Zgodba bo Ĺžal imela posledice. Kako jih boste reĹĄevali, bo odvisno predvsem od vas samih. Vsekakor bo najbolje, Ä?e boste Ä?im hitreje ukrepali in reĹĄili, kar se bo dalo.

Zdravje ne bo najbolj trdno, Ä?utili boste boleÄ?ine v sklepih.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

KonÄ?no se vam bo izpolnila velika Ĺželja, ki ste jo Ĺže nekaj Ä?asa tlaÄ?ili v podzavest.

Ne le, da boste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi poÄ?utili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste veÄ? Ä?akali na boljĹĄe Ä?ase in da si boste Ĺže sedaj privoĹĄÄ?ili, kar si Ĺželite, bo najboljĹĄa odloÄ?itev v zadnjem Ä?asu. Sploh, ker si boste znali vzeti prosti Ä?as tudi, Ä?e ob vas ne bo vedno tudi vaĹĄ partner. To bo najveÄ?ji korak naprej. Tudi drugi bodo opazili, da se spreminjate. Tokrat bodo pohvale, ki jih boste dobivali, iskrene. Tu in tam se vseeno ugriznite v jezik, da vam ne bo Ĺžal za izreÄ?ene besede. Sploh ljudem, ki vas ne marajo in tega tudi ne skrivajo.

DvojÄ?ka od 22. 5 do 21. 6.

Naporen teden je pred vami. Ĺ˝eleli si boste, da bi vse slabo, kar se vam dogaja zadnje dni, hitro minilo. A bo ostalo le pri Ĺželjah. Tudi zato, ker vi ne boste mogli najti razlogov za boljĹĄe poÄ?utje in dobro voljo. Veliko boste razmiĹĄljali o spremembah, ki si jih Ĺželite v Ĺživljenju. Ni jih malo in kar na veÄ? podroÄ?jih si jih Ĺželite. Globoko v sebi se zavedate, da so vse bolj Ĺželje kot pa izvedljive reĹĄitve. VpraĹĄajte se tudi, kaj je resniÄ?no krivo za nezadovoljstvo v vaĹĄem Ĺživljenju. Ob tem poiĹĄÄ?ite odgovor, kaj lahko spremenite sami, kaj pa je odvisno od drugih. Potem pa se lotite dela! Premikati se bo zaÄ?elo tudi tam, kjer ste imeli malo upanja.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

V teh dneh vas bo redko kaj spravilo v slabo voljo. Veliko naÄ?rtov imate, ki bi vam morali polepĹĄati Ĺživljenje, saj vanje vlagate veliko energije. Gre za tek na dolge proge, zato ne smete postati nestrpni. Poleg tega ste v srediĹĄÄ?e postavili le sebe in svoje Ĺželje, na partnerja pa ste kar malo pozabili. ÄŒe ne boste ukrepali, se bosta odtujila. Kljub temu da se zelo trudite zgladiti odnos, si imata vsak dan manj povedati. Po svoje partnerja razumete, saj veste, da je trenutno v zelo napetem obdobju. Po drugi strani pa v vas ne vzbuja veÄ? iskric, postaja vam tujec. ToÄ?ka preloma se bliĹža. Zgodilo se bo Ĺže ta konec tedna.

Lev od 23. 7. do 22. 8.

VaĹĄa najveÄ?ja Ĺželja v teh dneh bo, da pozabite na vse tisto, kar vas spravlja v slabo voljo. Ĺ˝al se ĹĄe nekaj dni ne boste znali sprostiti, Ä?eprav si boste to silno Ĺželeli. ZaÄ?eli se boste smiliti sami sebi in si celo oÄ?itali, da ste za vse krivi sami.

NiÄ? Ä?udnega, da se boste poÄ?utili vsak dan slabĹĄe. Kaj, ko bi si konÄ?no priznali, da ste vredni pozornosti in ljubezni? Ko si boste, boste kmalu spoznali, da morate zato, da se boste poÄ?utili bolje, veliko narediti sami, Ä?isto vse pa ni odvisno od vas. Pazite, kje hodite in s kom se druĹžite. ÄŒe boste o svojem poÄ?utju govorili preveÄ?, se vam bo to maĹĄÄ?evalo, saj ne boste prav razumljeni.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

LetoĹĄnji oktober vam bo prinesel veliko lepega, Ĺžal pa tudi nemalo skrbi. Nekdo, ki vedno vse ve najbolje in ki vse pozna, vam bo natrosil novic, ki vas ne bodo spravile v dobro voljo. RazmiĹĄljali boste, kaj delate narobe. Odgovor ne bo enostaven, sploh, ker si pred tem, kar se dogaja doma, Ĺže dolgo zatiskate oÄ?i. VeÄ? optimizma vam ne bi ĹĄkodilo. Sploh, ker si Ĺželite Ĺže kmalu zaĹživeti drugaÄ?e, bolj polno in zdravo. A za to boste morali spremeniti marsikatero navado, ki se je drĹžite Ĺže dolga leta. Ne, ne bo lahko. Bo pa nujno. Poskrbite, da si boste napolnili baterije. In da boste bolj zdravo jedli. Zdravje bo namreÄ? krhko.

LetoĹĄnja jesen je bogata z gobami, zato ni presenetljivo, da so gozdovi in travniki polni gobarjev. Najti jurÄ?ka, ne pomeni veÄ? imeti sreÄ?o. Toda najti zelo velikega med njimi, je prava redkost. Marjana MelanĹĄek iz Skorna pri Ĺ oĹĄtanju se je pohvalila z 1,4 kilograma teĹžkim jurÄ?kom in njegovim manjĹĄim bratcem, ki ju je naĹĄla v domaÄ?em gozdu v Skornem. VeÄ?ji je imel premer kar 28 centimetrov. Marjana je ob ÂťulovuÂŤ z nasmehom dejala, da bodo imeli dobro veÄ?erjo, pa ĹĄe za ozimnico bo poskrbljeno. đ&#x;”˛

19

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

Slabo obdobje je zagotovo preteklost, sedaj bo ĹĄlo vsak dan le ĹĄe na boljĹĄe. ÄŒeprav vas vsakodnevno obdajajo tudi kakĹĄne Ä?udne, ne najbolj optimistiÄ?ne misli, se res veselite preostanka letoĹĄnje jeseni. VÄ?asih sploh ne znate ceniti, kaj imate.

Streznilo vas bo spoznanje, ki vas bo ob koncu tedna razsvetlilo ob sreÄ?anju s prijateljem, ki ga Ĺže dolgo niste videli. Spoznali boste, da to, kar se vam dogaja, ni niÄ? nenavadnega.

Predvsem pa ni Ĺživljenjsko pomembno. PoÄ?utje bo ĹĄe nekaj dni nihalo, Ä?utili boste boleÄ?ine, ki se pojavijo vsake nekaj Ä?asa. Ne bodo minile, Ä?e se ne boste sami potrudili zato.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

Z jesenjo so se v vaĹĄe Ĺživljenje prikradle ĹĄtevilne obveznosti, ki jim boste letos teĹžko kos. Na zunaj boste v teh dneh ĹĄe naprej kazali zadovoljen obraz, a tisti, ki vas dobro poznajo, bodo vedeli, da nekaj ni, tako kot bi moralo biti. Govorice bodo poÄ?utje ĹĄe poslabĹĄale, da je do njih sploh priĹĄlo, pa ste krivi Ä?isto sami.

LaĹž ima vedno kratke noge, zato se ne Ä?udite, ko vas bodo postavili pred dejstvo, ki ga noÄ?ete, ne videti in ne sliĹĄati. Mirni ne boste ostati, saj se vam obetajo velike spremembe v Ĺživljenju. Od vas pa je odvisno, ali si boste nakopali ĹĄe veÄ? sovraĹžnikov, ali pa se bodo stvari zaÄ?ele umirjati. Bodite iskreni do sebe in drugih.

Jasmina Stropnik

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Dr. Karel OĹĄtir (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

vo izbranih del iz stalne Napotnikove galerije v Ĺ oĹĄtanju; - 16. oktobra 2000 so bile volitve v drĹžavni zbor Slovenije; volilni upraviÄ?enci iz mestne obÄ?ine Velenje ter obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki so v slovenski parlament neposredno izvolili JoĹžeta KavtiÄ?nika, Bojana KontiÄ?a in Milana KopuĹĄarja; - 17. oktobra 1929 so v Velenju

slovesno predali namenu novo termoelektrarno z moÄ?jo 2000 kilovatov; - v nedeljo, 18. oktobra 1959, so v Paki pri Velenju sveÄ?ano odprli novo ĹĄolo in skupaj s transformatorsko postajo tudi daljnovod med Ĺ alekom in Pako; - oktobra leta 1991 je namesto Marcela Hrastela postal direktor velenjskega Zdravstvenega zavoda JoĹže ZupanÄ?iÄ?, ki je direktoroval vse do leta 2015, ko ga je zamenjal Zdenko Kikec, ki je bil direktor Zdravstvenega zavoda le slabo leto, nato je odstopil; - 18. oktobra 1996 so v RdeÄ?i dvorani odprli prostore TuristiÄ?no informacijskega centra Velenje, ki je od leta 2011 v vili Bianki v Velenju; - 19. oktobra 1998 je Vegrad zaÄ?el gradbena dela pri izgradnji nove Ä?istilne naprave v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Ĺ˝e nekaj Ä?asa si niste Ä?isto na jasnem s svojimi Ä?ustvi. V druĹžbi nekoga, ki ga zelo pogosto sreÄ?ujete, se zelo dobro poÄ?utite. ÄŒe boste iskreni, si boste priznali, da pogosto mislite nanj. ÄŒeprav noÄ?ete, saj se bojite velikih sprememb v Ĺživljenju. ÄŒutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej si ne upa narediti nihÄ?e. Zato, ker ste tokrat vi tisti, ki bi morali narediti prvi korak. Kot kaĹže, ga ne boste, vseeno pa si pustite ĹĄe malo Ä?asa za odloÄ?itev. Ĺ˝e zato, da si ne boste kdaj oÄ?itali, da vam je nova sreÄ?a spolzela skozi prste. Zdravje? Zna se vam zgoditi, da vas ujame prvi jesenski prehlad, saj vam je odpornost padla.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Jesen Ĺže ime svoje muhe, kljub lepemu vremenu vas bodo zaÄ?eli motiti kratki dnevi. Ni reÄ?eno, da je za vaĹĄe poÄ?utje krivo le vreme in letni Ä?as. Lahko da ste preutrujeni, saj je tempo vaĹĄega Ĺživljenja spet prehud. NoÄ?ete si priznati, da Ä?esa ne zmorete, ob tem pa se vam dogaja, da za posamezno delo potrebujete veÄ? Ä?asa kot nekoÄ?. To je povsem normalno, a vas bo jezilo. Morda ne bi bilo odveÄ?, da preverite ĹĄe svoje zdravstveno stanje. Sploh, ker se bodo boleÄ?ine v sklepih stopnjevale. Tudi zato, ker boste napeti kot struna. Tokrat ne bo dovolj, da se sprostite, treba bo tudi telovaditi. Pod strokovnim nadzorom, seveda.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Veliko boste priÄ?akovali od naslednjih dni. Ĺ˝al se ne bo izĹĄlo po vaĹĄih Ĺželjah, ker bo enostavno premalo Ä?asa, da bi se vam vse, kar ste Ĺželeli postoriti ĹĄe pred prihodom jesenskih poÄ?itnic, tudi uresniÄ?ilo. Sorodniki vam ne bodo pomagali, Ä?eprav se bodo trudili. Nekdo od njih vam bo povzroÄ?il veÄ? ĹĄkode kot koristi. Previdno mu povejte, da se mu ni treba truditi, preden naredi ĹĄe veÄ? ĹĄkode. Zdravje vam bo te dni odliÄ?no sluĹžilo, teĹžave, ki so se vlekle kar nekaj tednov, bodo izzvenele. Partner bo imel veliko zaslug zato, saj se zelo trudi, da skupaj z vami spreminja ĹĄkodljive navade. Razveselite ga vsaj z majhnim darilom.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ĺ e malo, pa vas bo Ĺživljenje zaÄ?elo razvajati z dobrimi novicami. A preden se vam izpolni tista Ä?isto osebna, se pripravite ĹĄe na nekaj dramatiÄ?nih dogodkov, ki vas bodo precej zmedli. Ĺ e najbolj veseli boste novice, povezane z vaĹĄo druĹžino, ki jo lahko priÄ?akujete na zaÄ?etku novega tedna. Tudi zato, ker veste, da bo prinesla nemalo pozitivnih sprememb v Ĺživljenje vseh vas. Kar se denarja tiÄ?e, se vam ne bo izĹĄlo po Ĺželjah in naÄ?rtih. Ker pa imate v takih primerih vedno pripravljen plan B, ga boste imeli tudi tokrat. In tako se bo na koncu vseeno dobro izteklo. PoÄ?utje? Vsak dan bo boljĹĄe, tudi energije in optimizma boste imeli vsak dan veÄ?.

Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

12. oktobra

06.00 06.10 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.20 13.25 13.35 15.00 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.05 01.30 01.55 02.20 03.10

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.45 09.10 09.35 10.15 11.00 12.05 15.25 16.20 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 21.30 23.55 01.05

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.25 23.25 23.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Milenijci, izob. odd. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik Šport Vreme Učinek placeba, fran. dok.ki, odd.

Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Prava ideja Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Gimnazija Škofja Loka Zu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Češko stoletje, češka nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Zlatko Zakladko: Grajski zakladi Slovenski vodni krog: Izza kamere, dok. nan.

Na lepše Kino Fokus Slovenski magazin Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Koda, izob. odd.

Zapeljevanje pogleda: Dubravka Duba Sambolec in Tobias Putrih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Ribič Pepe Nagelj, jap. nad.

Kitajska iz zraka, dok. serija Ambienti Kraljevska afera, kopr. film Slovenska jazz scena: Jazz club Gajo sextet Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 26. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 14. del TV prodaja Gorski zdravnik, 7. sez., 4. del TV prodaja Naša mala klinika, 7. sez., 12. del Gospodarica zlata, 1. sez., 15. del Resnične ljubezni, 1. sez., 27. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 7. sez., 5. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 26. del Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 22. del Črni seznam, 3. sez., 9. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 2. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Dober večer, gospod predsednik: Boštjan Gorjup, predsednik GZS Pop Corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2514. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice Jesen življenja Videospot dneva Družina Hlebanja Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

12. oktobra 2017

Sobota,

13. oktobra

06.05 07.00 10.05 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 01.40 02.35

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.55 09.25 10.10 11.00 12.05 14.50 15.45 16.20 17.00 18.00 19.05 20.05 21.55 23.20 00.45 01.10

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 0.30 2.25 3.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.35 00.00

Kultura, odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Čudež pozornosti Profil: James Taylor-Foster Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Srečno, Baltazar, fr.-šved. film Profil: James Taylor-Foster Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Bine: Onesnaževanje Sadovnjaki, dok. odd.

Bleščica, odd. o modi Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz Nepopisan list, poljski film Kdo bi vedel, zabavni kviz Polnočni klub: Na deželi je lepo Popšop Glasbeni spoti, zabavni kanal

Nedelja,

14. oktobra

06.00 07.00 07.05 07.25 07.50 08.10 08.35 08.45 09.10 09.20 10.00 10.10 10.45 12.40 13.00 13.25 13.50 14.15 15.05 16.00 17.00 17.20 17.50 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.15 21.45 22.50 23.20 01.05 01.40 02.30

Kultura, odmevi Bukvožerček: Maček in vrag Biba se giba, ris.

Kljukec s strehe, ris.

Studio kriškraš Ribič Pepe Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi Mulčki, ris.

Male sive celice: Zaključek sezone, kviz Infodrom, tednik za mlade V svojem ritmu, dok. ser. za mlade Volitve 2017 Kaj govoriš?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Ambienti Meje svetlobe, dok. odd.

Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Omar Naber Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda: Alenka Pirman in Tomaž Furlan Taksi, kviz z Jožetom Sladko življenje z Rachel Allen Ozare Kalimero, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, satirična odd.

Pogrešani dekleti, brit. nad.

Poročila, šport, vreme Vitez, grški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

15. oktobra

07.00 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.20 08.35 08.45 08.55 09.10 09.20 09.45 10.00 10.10 10.40 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.55 20.00 21.30 22.15 22.45 23.50 00.35 01.00 01.55

06.30 07.00 08.45 09.50 10.55 11.40 12.30 12.50 14.00 15.55 16.25 17.25 18.20 19.15 19.30 20.05 21.45 22.30 23.10 23.50

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 27. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 15. del TV prodaja Gorski zdravnik, 7. sez., 5. del TV prodaja Naša mala klinika, 7. sez., 13. del Gospodarica zlata, 1. sez., 16. del Resnične ljubezni, 1. sez., 28. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 7. sez., 6. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 27. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Posredniška mama (Meddling Mom), ameriški film Srčna agentka (Matchmaker), ameriški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.30 7.45 7.55 8.45 9.10 9.25 9.50 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2513. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice:Južna Italija Regionalne novice 3 Miss universe 2017, finalna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.25 08.55 09.00 09.40

11.00 11.55 12.30 12.45 13.25 16.10 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 21.45 23.40 1.55

10.05 10.10 11.10 12.10 12.35 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 21.30 23.00 00.30 00.55

10 domačih Najboljše jutro Dober dan Hišica v preriji, am. nad.

Na lepše 10 domačih Sladkanje z Rachel Allen Čudovita Japonska, jap. nan.

Neustaljiva energija, koncert Nuše Derenda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Čarokuhinja pri atu: Prekmurje Mednarodna obzorja Hišica v preriji, am. nad.

Večer v Palladiumu (II.) Infodrom, tednik za mlade V svojem ritmu, dok. ser. za mlade Črni balon, avstr.-am. film Zvezdana Popšop 10 let Ritma mladosti: Siddharta in Big Foot Mama Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Telebajski, ris.

Robocar Poli I., ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Ninja želve, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Zdravnica malega mesta, 4. sez., 9. del Zdravnica malega mesta, 4. sez., 10. del Ana kuha TV prodaja Londonska kuhinja Rachel Khoo, angleška serija Znan obraz ima svoj glas Posredniška mama, ameriški film Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Avto karaoke Dovolj besed, ameriški film Celica smrti, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Svet kemije Ustvarjalne iskrice (213), Jesensko okrasje Napovedujemo Popotniške razglednice: Južna Italija Revija zmagovalcev festivalov narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori (2) Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Prstne igre Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2515. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja V soju luči, posnetek koncerta skupine Ave Jutranji pogovori Miss Universe 2017 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Živ žav Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris.

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Niko, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Dinotačke, ris.

Leonardo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Tabaluga, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin, ang. nan.

Sledi: dr. Franjo Rosina (1863– 1924) Ozare Obzorja duha: Misijonstvo Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Iskalci, ameriški film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, šport, vreme Vreme Modna hiša Velvet, špan. nad.

Intervju: Boris A. Novak Poročila, šport, vreme Sedem pesmi za dolgo življenje, dok. odd.

Za lahko noč: Blaž Šparovec, Simfonični orkester RTVS in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip: Čudež pozornosti 07.15 Glasbena matineja: Poletni koncert iz Schönbrunna 2017 09.05 Koda, izob. odd.

09.55 Hišica v preriji, am. nad.

11.00 Čudovita Japonska, jap. nan.

12.45 Žogarija 13.15 Steamboat Bill ml., am. f.

14.40 Zapeljevanje pogleda: Alenka Pirman in Tomaž Furlan 15.15 Bolšjak, dok. feljton 16.00 Zvezdana 16.50 Ambienti 17.25 Hišica v preriji, am. nad.

18.20 City folk: Ciudad de Mexico, dok. odd.

18.50 Z glasbo in s plesom 18.50 Zapojte z nami ob 60-letnici otroškega pevskega zbora RTVS 19.05 Petar Milić, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Izgubljena plemena človeštva, brit. dok. odd.

21.00 Avtomobilnost 21.30 Popravljena krivica, am. nad.

22.30 Bučke, sat. odd.

22.50 Vikend paket 00.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.45 7.55 8.10 8.35 8.40 9.05 9.20 9.45 10.15 10.30 11.25 12.20 12.55 13.10 13.45 14.40 16.30 16.45 18.15 18.55 18.58 20.00 22.45 23.30 2.05

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Telebajski, ris.

Mala miška Mia, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grozni Gašper, ris.

Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

Oddbods, ris.

Ninja želve, ris.

Ben 10, ris.

Ninjago mojstri Spinjitzu, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Ljubke lažnivke, 5. sez., 1. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 2. del Ana kuha TV prodaja Londonska kuhinja Rachel Khoo, angleška serija Ženska džungla, 1. sez., 4. del Ljubezenski napoj št. 9, ameriški film Avto karaoke Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Moje ime je Sam, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Svet kemije 09.40 2514. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2515. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Ob svetovnem dnevu brezdomstva 11.30 Ans. Štrk, posnetek koncerta 2. del 12.40 Dober večer, gospod predsednik: BOŠTJAN GORJUP, predsednik GZS 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (172), Jesensko okrasje 18.20 Čas za nas, tabornike!

18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

16. oktobra

05.55 06.10 07.00 10.00 10.15 10.45 11.20 12.05 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.35 00.55 01.20 01.45 02.40

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Sladko življenje z Rachel Allen 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: Agencija za umetnost Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi Z glasbo in s plesom: 8. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije Profil Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Opus Glasbeni večer: 18. Festival Slowind: Pihalni kvintet Slowind Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

01.10

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Sprehodi v naravo: Majske enokaličnice Mulčki, ris.

Vidra, dok. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd.

Polnočni klub: Na deželi je lepo Avtomobilnost Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Studio kriškraš Nagelj, jap. nad. Čez planke: 25 let nemške enotnosti Goljufija, dan. nad. Časnik, hr. nad.

Kako smo gradili moskovsko podzemno železnico, dok. odd.

Mednarodna obzorja: Boj z(a) državo Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.25 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 23.10 23.45 0.40 1.35 2.10

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 28. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 16. del TV prodaja Gorski zdravnik, 7. sez., 6. del TV prodaja Naša mala klinika, 7. sez., 14. del Gospodarica zlata, 1. sez., 17. del Resnične ljubezni, 1. sez., 29. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 7. sez., 7. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 28. del Kmetija Kmetija 24UR zvečer Črni seznam, 3. sez., 10. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 3. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.20 08.30 09.15 10.15 11.05 13.25 14.30 16.00 16.35 18.00 19.00 19.20 20.00 21.00 22.10 23.20 00.15

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.45 18.50 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2515. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop Corn Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Kdaj v dežurno ambulanto?

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd Regionalne novice V soju luči, posnetek koncerta skupine Ave Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

17. oktobra

05.45 05.50 07.00 10.00 10.05 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.40 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.35 01.00 01.25 02.15

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.15 08.40 09.15 09.35 10.00 10.50 12.15 13.20 16.00 16.40 17.10 19.10 19.20 20.00 20.55 21.30 23.50 00.45 01.45 03.35

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha: Misijonstvo Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Kino Fokus Potepanja, odd. TV Lendava Studio kriškraš Ribič Pepe Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Poldi, ris.

Niko, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Broadchurch, brit. nad.

Sirija – zadnji branik dediščine človeštva, dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pričevalci: Anica Lah, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Martina in ptičje strašilo: Obleke Bukvožerček: Maček in vrag Žogarija Spust po Muri, dok. odd.

Sladkanje z Rachel Allen Village Folk: Dunajski zelenjavni vrt, dok. ser.

Zgodovina arhitekture, dok. serija Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro City folk: Ciudad de Mexico, dok. odd. Čarokuhinja pri atu: Koroška Nogomet - pokal Slovenije: Celje : Mura, četrtfinale, prenos iz Celja Mulčki, ris.

Nagelj, jap. nad. Človeški laboratorij, dok. ser.

Prava ideja: podjetje Viar Che: prvi del - Argentinec?, kopr. f.

Večer v Palladiumu (II.) Glasbeni spoti Nogomet - pokal Slovenije: Celje : Mura, četrtfinale, posn. iz Celja Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 29. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 17. del TV prodaja Gorski zdravnik, 7. sez., 7. del TV prodaja Trdoglavci, 1. sez., 1. del Gospodarica zlata, 1. sez., 18. del Resnične ljubezni, 1. sez., 30. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 7. sez., 8. del 24UR vreme 24UR UEFA Liga prvakov: Maribor Liverpool, prenos 22.55 24UR zvečer 23.30 Črni seznam, 3. sez., 11. del 0.25 Ljubke lažnivke, 5. sez., 4. del 1.20 24UR zvečer, pon.

1.55 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.55 21.00 21.30 22.30 23.30 23.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Popotniške razglednice: Južna Italija Napovedujemo Miš maš, Čisti zobje ob zdravi prehrani Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2516. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora: Raduha iz Grohota Napovedujemo Kmetijski razgledi Vesele Štajerke 1. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

18. oktobra

05.45 07.00 10.00 10.05 11.15 11.50 12.25 13.00 13.30 14.35 15.00 15.40 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.10 01.35 02.25

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.25 08.40 08.50 09.35 10.20 11.30 14.15 15.25 17.00 18.00 18.55 19.20 19.30 19.50 20.05

Kultura, odmevi Dobro jutro Poročila Dober dan Vem!, kviz Opus Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Boris A. Novak Duhovni utrip: Čudež pozornosti Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: Zaključek sezone, kviz Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dinotačke, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Danbé: zgodba o pokončnem dekletu, fr. film Zgodba o uspehu, kratki f.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Panoptikum Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

00.55

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Studio Kriškraš Duhov ni, kratki f.

Megabiti energije, dok. odd. Živali v mestu, dok. odd.

10 domačih Hiške, dok. film Dobro jutro Dober dan Vikend paket Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Firbcologi Mulčki, ris.

Nagelj, jap. nad. Žrebanje Lota Na utrip srca: Lepe misli, tople besede, dobra dela - dirigent Zubin Mehta, nem. f.

Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Margarita s slamico, ind. f.

10 let Ritma mladosti: Siddharta in Big Foot Mama Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 30. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 18. del TV prodaja Gorski zdravnik, 7. sez., 8. del TV prodaja Trdoglavci, 1. sez., 2. del Gospodarica zlata, 1. sez., 19. del Resnične ljubezni, 1. sez., 31. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 8. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 29. del Kmetija 24UR zvečer Klub srečnih ločenk, 1. sez., 1. del Črni seznam, 3. sez., 12. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 5. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2516. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kmetijski razgledi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (215) Žogarija, Žalec Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Predsedniške volitve 2017 Regionalne novice Pop Corn Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

21.10 22.00 22.35 00.15

10.25 10.30 11.00 11.25 11.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.05 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

NaĹĄ Ä?as, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

21

Velenje 17.00 KAC, Efenkova 61b, Velenje Kuharska delavnica, kalÄ?ki in priprava ozimnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na ura: Eins, zwei, drei – po nemĹĄko zdaj!

17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Ustvarjamo z naravo 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Jernej Dirnbek: Pevci pozabljenih pesmi, literarno glasbeni veÄ?er

V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

12. oktobra 2017

PODVRATNIK, Andrej: Mali mravljinÄ?ek se prebudi in druge pesmice za otroke

VELENJE ÄŒetrtek, 12. oktober

ml - Mladina / C-Sz – Slikanice v zabojnikih SimpatiÄ?ne, igrive in radoĹžive pesmice o mavrici, porednih miĹĄkah, vranu Poldiju, straĹĄni kaÄ?i, mucah in podobnih otroĹĄkih predmetih oboĹževanja so nastale v velenjski samozaloĹžniĹĄki pesniĹĄki Âťdelav-

niciÂŤ Andreja Podvratnika. Kako nastane mavrica, kakĹĄno je noÄ?no Ĺživljenje maÄ?jega para, kaj se dogaja med muco Gelo in maÄ?kom Dolfom, kako se je konÄ?al prezgodnji beg iz gnezda malega vrana Poldija ter ĹĄe nekaj zgodbic v verzih o konjiÄ?kih, porednih miĹĄkah ipd., je v tej slikanici, ki jo je s prikupnimi ilustracijami opremila Anja Jaklin. Slikanica je primerna za prvoĹĄolÄ?ke in nekoliko starejĹĄe, tja do devetega leta.

FELICIJAN, Tina: Velenjska mladina skozi Ä?as: od delovnih akcij do lokalne mladinske strategije Do – Domoznanski oddelek / 31 – Sociologija Zbornik avtoric Tine Felicijan, Barbare Kelher in Ĺ pele Verdev se uvrĹĄÄ?a v razmeroma obseĹžen seznam spominskih knjig in knjiĹžic, ki so v zadnjih dveh desetletjih nastale v Ĺ aleĹĄki dolini in tematizirajo polpreteklo zgodovino Ĺ aleĹĄke doline. ÄŒe omenimo le dve, temu zborniku tematsko najbliĹžji deli, je to v prvi vrsti zgodovina Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba, ki je izĹĄla z naslovom Perspektiva sove, in knjiĹžica o prostovoljnih delovnih akcijah v Velenju Janje JedlovÄ?nik

z naslovom Mi gradimo nov svet in novo pomlad. V zborniku Velenjska mladina skozi Ä?as je s priÄ?evanji akterjev predstavljena institucionalna dejavnost mladih, od prvih mladinskih organizacij do danes. Predstavljena je tudi raziskava o druĹžbenem profilu mladih iz velenjske obÄ?ine v preteklem letu, skozi serijo intervjujev s skupnim naslovom Mladi o Velenju pa mladi razliÄ?nih druĹžbenih profilov opredeljujejo njihov odnos do sedanjosti.

HUGHESHALLETT, Lucy: Ĺ Ä?uka: Gabriele d’Annunzio: pesnik, zapeljivec in vojni pridigar od – Odrasli / 929 – Biografije ObseĹžna biografija skrajno protislovnega in ekstravagantnega italijanskega knjiĹževnika, trdega nacionalista, predhodnika faĹĄistov in futuristov, ki je ne le iz svojega literarnega dela, ampak tudi iz Ĺživljenja ustvaril svojevrstno umetnino. Bil je vojni hujskaÄ?, ki je s svojimi ognjevitimi govori razvnemal mnoĹžice in prispeval k vstopu Italije v prvo svetovno vojno. Leta 1919 je s skupino pristaĹĄev zasedel Reko, jo razglasil za samostojno drĹžavo in v enem letu, kolikor je vladal temu mestu, iz njega naredil socialni eksperiment, na katerega je s simpatijo gledal celo Lenin.

Z umestitvijo njegovega Ĺživljenjepisa v druĹžbeni kontekst obdobja, v katerem je Ĺživel, je knjiga Ĺ Ä?uka presegla Ĺžanr klasiÄ?ne biografije. Je namreÄ? tudi analiza druĹžbenega in druĹžabnega Ĺživljenja Italije od druge polovice 19. stoletja do konca tridesetih let 20. stoletja, s tem pa med drugim tudi pripoved o genezi faĹĄizma. đ&#x;”˛

Silvo GrmovĹĄek

Razpisan je literarni nateÄ?aj ZaÄ?asna sreÄ?a: Omame svet Literarni nateÄ?aj eMCe placa na temo drog in odvisnosti bo odprt do 8. decembra Po uspeĹĄnem likovnem nateÄ?aju je mladinski kulturni klub eMCe plac v okviru programa eMCe plac ozaveĹĄÄ?a razpisal ĹĄe literarni nateÄ?aj z naslovom ZaÄ?asna sreÄ?a: Omame svet, s katerim posameznike vabi h kritiÄ?nemu razmisleku o porastu dostopnosti in uporabe drog ter odvisnosti med mladimi skozi ustvarjalni pristop. Ĺ tiriÄ?lanska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki KnjiĹžnice Velenje, Ĺ olskega centra Velenje, druĹĄtva ÄŒitalnica Pri pesniĹĄki duĹĄi in Zavoda eMCe plac, bo do 8. decembra na elektronski naslov zacasna.sreca@gmail.com ali na poĹĄtni naslov Zavod eMCe plac, Ĺ aleĹĄka cesta 3, 3320 Velenje zbirala tako prozna kot pesniĹĄka dela, v katerih lahko avtorji tako izraĹžajo svoj pogled na temo, kot jo predstavljajo resniÄ?ne ali domiĹĄljijske zgodbe, delijo izkuĹĄnje, zagovarjajo staliĹĄÄ?a bodisi o dostopnosti, razĹĄirjenosti in/ali uporabi razliÄ?nih drog med mladimi bodisi o odvisnosti od njih ali njihovih posledicah na posameznikovo Ĺživljenje in ĹĄirĹĄo druĹžbo. PravoÄ?asno prispela dela bodo izdali v tiskani zbirki in jih v januarju 2018 razstavili v Galeriji eMCe plac. Komisija bo izbrala tri najbolj prodorna pesniĹĄka in tri prozna besedila ter avtorje nagradila. PodrobnejĹĄa pravila razpisa pa so objavljena na spletni strani emceplac.si. đ&#x;”˛

tf

10.00 Ljudska univerza Velenje Spoznajmo kraljestvo gob z JoĹžetom LekĹĄetom 13.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ustvarjalno druĹženje, ustvarjalna delavnica za odrasle 14.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starĹĄevstva: NeposluĹĄnost otrok 16.30 Zlati kotiÄ?ek v Mercator centru Velenje UmetniĹĄka dela Janeza Dolinarja, odprtje razstave 17.00 VeÄ?namenski dom Vinska Gora Sedmo sreÄ?anje Ä?lanov DruĹĄtva upokojencev Vinska Gora 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Majde Kurnik 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana Glasba zbliĹžuje, nastop uÄ?encev in dijakov 19.45 Ĺ˝upnijska cerkev sv. Martina Velenje Dobrodelni koncert ob svetovnem dnevu Hospica

Petek, 13. oktober 10.00 Ljudska univerza Velenje Nega obraza, delavnica 13.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Namizni hokej – naj se igra priÄ?ne 15.30 Asfaltiran odsek pri kmetiji KlanÄ?nik Odprtje asfaltiranega odseka ceste GraĹĄka Gora – ZavrĹĄe 18.00 Velenjska plaĹža BrezplaÄ?na vodena vadba na Velenjski plaĹži 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, orgelska dvorana Koncert ob 20-letnici orgel v Orgelski dvorani 13.10. Vila Herberstein

- 22.10. Teden restavracij v Vili Herberstein, teden restavracij bo potekal do 22. oktobra

Sobota, 14. oktober 7.00 8.00 8.00 9.00 10.30

17.00 18.00

20.00 21.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem RdeÄ?a dvorana 3. SLO Open 2017, mednarodno prvenstvo v Taekwondo-ju Ĺ portno igriĹĄÄ?e KavÄ?e Pohod po mejah KS s kostanjevim piknikom Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika praznuje rojstni dan, premiera plesne predstave Ĺ kale 67b, BabiÄ?ina hiĹĄa za duĹĄo Vodena meditacija z Majo Ratej Velenjski grad Predstavitveni veÄ?er Srbskega druĹĄtva dr. Mladen Stojanović Velenje Dvorana Centra Nova Swingatan, koncert eMCe plac OktoberfestiÄ?: The Johnny Cash Show is Coming to Town

Ponedeljek, 16. oktober

16.30 17.00 17.00

9.00

10.00 Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi, sproĹĄÄ?eno uÄ?enje italijanskega jezika 13.30 Ljudska univerza Velenje Ustvarjalnice, svinÄ?nik iz fimo mase 14.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin OMG starĹĄevstvo 16.00 Sejna dvorana Mestne obÄ?ine Velenje Izredna seja sveta Mestne obÄ?ine

Velenje, 13. oktobra – Jutri ob 18. uri bo v telovadnici osnovne ĹĄole Ĺ alek prireditev, ki so jo poimenovali Igre talentov. Skupaj z velenjskimi osnovnimi ĹĄolami jo pripravljajo v velenjskem Interakt klubu, ki je podmladek Rotary kluba Velenje. K sodelovanju so namreÄ? povabi-

Dyrene i Hakkebakkeskogen, sinhronizirani otroĹĄki animirani muzikal, 75 minut (NorveĹĄka), 4+ ReĹžija: Rasmus A. Sivertsen Slovenski glasovi: PrimoĹž Pirnat, GaĹĄper Jarni, Vesna PernarÄ?iÄ?, Daniel Malalan, Maja KunĹĄiÄ?, Iztok Luzar Petek, 13. 10., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 14. 10., ob 18.15 – mala dv.

16.00

Torek, 17. oktober

Dobrodelne Igre talentov

ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI

14.00

Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a niÄ? namesto vas pogovorne urice UMstvarjalnica Smarty party, logika, matematika in umski izzivi za radovedne osnovnoĹĄolce DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga, delavnica Ljudska univerza Velenje Odkrivanje sebe skozi ples, plesno druĹženje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Likus KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga

ÄŒetrtek, 12. oktober

Velenje, 12. oktobra – Velenjski ObmoÄ?ni odbor slovenskega druĹĄtva Hospic bo letoĹĄnji svetovni dan Hospica in paliativne oskrbe zaznamoval z dobrodelnim koncertom. Ta bo nocoj ob 19.45 v Ĺžupnijski cerkvi sv.

Martina. Nastopil bo meťani pevski zbor Župnije sv.

Martina Velenje z gosti. Solistka bo Andreja Krt. Vstopnine ni, zaĹželeni pa so prostovoljni prispevki za delovanje velenjskega odbora Hospica. Geslo letoĹĄnjega svetovnega dneva Hospica je ÂťUniverzalna zdravstvena oskrba in paliativna nega – Ne spreglejmo tistih, ki trpijo!ÂŤ. Velenjski Hospic tistim, ki trpijo zaradi hude bolezni s spremljanjem umirajoÄ?ih in pomoÄ?i pri Ĺžalovanju ob izgubi svojcev na ĹĄirĹĄem podroÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline pomaga Ĺže 20 let. Delo opravljajo strokovno usposobljeni prostovoljci.

Mother!, srhljivka, 121 minut (ZDA) ReĹžija: Darren Aronofsky Igrajo: Jennifer Lawrence, Javier Bardem, Ed Harris, Michelle Pfeiffer Petek, 13. 10., ob 20.00 Sobota, 14. 10., ob 21.00 Ponedeljek, 16. 10., ob 17.30

9.00

10.00 Ljudska univerza Velenje Zlati ÄŒopiÄ?, risanje in slikanje za odrasle z UrĹĄko Babuder 13.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin RoÄ?ni nogomet – naj se igra priÄ?ne 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Dalmatinova Biblija – 433 let pozneje, okrogla miza

Dobrodelni koncert ob dnevu Hospica

MATI!

Sreda, 18. oktober

18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Mal poloĹži dar galeriji na oltar

LEDENA BABICA BĂĄba z ledu, romantiÄ?na komiÄ?na drama, 106 minut (ÄŒeĹĄka, SlovaĹĄka, Francija) ReĹžija: Bohdan SlĂĄma Igrajo: Zuzana KronerovĂĄ, Pavel NovĂ˝, Daniel VĂ­zek, VĂĄclav NeuĹžil ...

Petek, 13. 10., ob 19.45 – mala dvor.

Sobota, 14. 10., ob 20.00 – m. dvor.

14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Aromaterapija skozi letne Ä?ase: jesen

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 14. oktober 7.00

Odhod izpred MC Ĺ martno ob Paki Tradicionalni izlet prijateljstva na HrvaĹĄko, v BrezniÄ?ki Hum

Ponedeljek, 16. oktober 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Sreda, 18. oktober

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Nedelja, 15. oktober 18.00 REKS Ravne Letni koncert Ženskega pevskega zbora Planike; gostje Oktet Zarja

Ponedeljek, 16. oktober

12. oktobra, ob 20:40, polna luna (ĹĄÄ?ip)

11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje

Šoťtanj, 12. oktobra – V Mestni galeriji Šoťtanj bodo nocoj ob 18. uri odprli razstavo izbora kipov in slik zbirke Napotnikove galerije, ki so jo naslovili Mal poloŞi dar galeriji na oltar. Kulturni program odprtja bo sooblikovala Glasbena ťola Frana Koruna KoŞeljskega Velenje, oddelek Šoťtanj. Razstavo je pripravila Barbara Drev, kustosinja Muzeja Velenje. Gre za prvega iz niza dogodkov, ki jih bodo pripravili v sklopu Napotnikovega leta 2018, s katerim bodo zaznamovali 130. obletnico rojstva kiparja Ivana Napotnika. Razstava bo na ogled do 3. novembra.

Blade Runner 2049, ZF akcijski triler, 163 minut (ZDA) ReĹžija: Denis Villeneuve Igrajo: Ryan Gosling, Harrison Ford, Ana de Armas, Sylvia Hoeks, Robin Wright, Jared Leto Petek, 13. 10., ob 22.15 Sobota, 14. 10., ob 18.00

Sreda, 18. oktober

Lunine mene

Petek, 13. oktober

ÂťMal poloĹži dar galeriji na oltarÂŤ

IZTREBLJEVALEC 2049

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

17.00 MC Ĺ martno ob Paki Obnovitvena raÄ?unalniĹĄka delavnica (VeÄ?generacijski center Planet generacij Velenje)

Ĺ OĹ TANJ

li nadarjene uÄ?ence in uÄ?enke osnovnih ĹĄol, ki se bodo predstavili z zelo razliÄ?nimi toÄ?kami, njihovemu vabilu pa so se odzvali tudi voditelj Peter Poles ter glasbenika Mrigo in Robert Goter. Prireditev ima ne le zabavni, ampak tudi humanitarni namen, zato si Ĺželijo, da talente velenjskih osnovnoĹĄolcev vidi Ä?im veÄ? ljudi. Zbrana sredstva bodo namenili za ĹĄolski sklad OĹ Ĺ alek, ki je soorganizator prireditve, in projekt ĹĄportnih poÄ?itnic za otroke iz socialno ĹĄibkih druĹžin.

Nedelja, 15. 10., ob 16.00 – evropski art kino dan, otroťka matineja

Torek, 17. oktober

đ&#x;”˛

bĹĄ

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 12.10., BiotrĹžnica • Petek, 13.10. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 15.10. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Jesenski ĹživĹžav • (v primeru inventure odpade) • Festival deĹžnikov – dobrodelna razstava, 9. – 22. oktober • 29.10.2017 ob 13. uri na osrednjem prostoru - Moja luna v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

RUDAR

DUNKIRK

Drama, 102 minuti (Slovenija, HrvaĹĄka) ReĹžija: Hanna Slak Igrajo: Leon LuÄ?ev, Marina RedĹžepović, Zala Ä?urić RibiÄ?, Tin Marn, Boris Cavazza, Nikolaj Burger, Jure Henigman ...

Petek, 13. 10., ob 18.00 Nedelja, 15. 10., ob 20.00 – evropski art kino dan

Akcijska vojna drama, 106 minut (VB, Francija, ZDA, Nizozemska) ReŞija: Christopher Nolan Igrajo: Kenneth Branagh, Cillian Murphy, Tom Hardy, Mark Rylance, Harry Styles Nedelja, 15. 10., ob 18.00 – evropski art kino dan

ZGODOVINA LJUBEZNI

NAJSREÄŒNEJĹ I DAN OLIJA MAKIJA

The History of Love, romantiÄ?na drama, 134 minut (Francija, Kanada, Romunija, ZDA) ReĹžija: Radu Mihaileanu Igrajo: Gemma Arterton, Derek Jacobi, Sophie NĂŠlisse, Elliott Gould, Torri Higginson, Alex Ozerov, Lynn Marocola, Mark Rendall, Nancy Cejari Nedelja, 15. 10., ob 19.00 – mala dvorana, evropski art kino dan

Hymyilevä mies, biografska romantiÄ?na drama, 92 minut (Finska, NemÄ?ija, Ĺ vedska) ReĹžija: Juho Kuosmanen Igrajo: Jarkko Lahti, Oona Airola, Eero Milonoff Ponedeljek, 16. 10., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

12. oktobra 2017

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

STARO ZA NOVO Prinesi star, a delujoč aparat, brez počenega ekrana, in ga unovči pri nakupu novega ob vezavi!

Ujemite akcijo znižanih!

Zdravniški nasveti, gostja: Dea Hudarin Kovačič, dipl. babica iz Zdravstveno vzgojnega centra Zdravstvenega doma Velenje. Tema: pomen dojenja

Izbrani mobiteli po izjemnih cenah.

Več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 23. 10. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

NEPREMIČNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov.

Gsm: 040 677 046.

TRISOBNO pritlično stanovanje, 89 m2, v Šoštanju, ugodno prodam ali oddam. Informacije na Gsm: 041 510 163

Mali oglasi,  898 17 50

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja in uležan hlevski gnoj prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI JAGENJČKA za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.

Gsm: 031 619 115 TELICO Simentalko težko okrog 200 kg, kupim. Ponudbe na Gsm: 070 310 319 JAGENJČKE težke od 25 do 30kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 542 798 BIKEC Frizik-holštajn star 10 dni, prodam. Gsm: 031 389 780

RAZNO HLEVSKI GNOJ uležan (listnati), prodam. Info: 041 942 898) STARINSKO stensko uro, z nihalom, nerabljeno, v orig. embalaži, prodam za 50 evr..

Gsm: O41 692 995 MEŠANA DRVA, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 070 89 57 99 ali tel. 03 5870 016

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

Dežurna

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 14. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 15. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 17. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 2. do 8. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 2. do 8. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 2. oktobra do 8. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

• Prodaja, hiša, samostojna: LIPJE, 158 m2, zgrajena l. 1987, 1.547 m2 zemljišča, ER: F (150 210 kWh/m2a), 162.000 €

PETEK, 13. oktobra

SREDA, 18. oktobra

w w w. k p - v e l e n j e . s i

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, SONČNI PARK, 69,4 m2, adaptirano l. 2009, 3/5 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 84.000 €

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 16. oktobra

ŠTEVILKA

PRIDELKI

ČETRTEK, 12. oktobra

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

12. oktobra 2017

DEŽURSTVA LEKARNA VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

VETERINARSKA POSTAJA

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih odmor za kosilo od 13.do 14. ure, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

14. 10., Robert Kralj, dr. dent. med., 15.10., Aleksandra Klanjšček, dr. dent. med.

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZD VELENJE

GIBANJE prebivalstva

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

UE Velenje

Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

POROKE

ŠTERBENK LUKA, Šmartno ob PaKI, Slatina 21A in KEKEC NINA, Braslovče, Letuš 42

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si

SMRTI

Naročniki jih objavite ceneje.

BRAČIČ STANISLAV, roj. 1940, Velenje, Janškovo selo 3, KOMPAN ROZALIJA, roj. 1924, Topolšica, Topolšica 126

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Nagrajenci križanke »Galeb«, objavljene v tedniku Naš čas dne 28. septembra 2017, so: •

Majda Ačko, Podgorje 27, 3320 Velenje; • Romana Rupnik, Kosovelova 26, 3320 Velenje; • Marija Krajnc, Koroška 31, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: TEKSTILNA HIŠA

V SPOMIN

MARIJA RUDNIK 1926 – 2017

MARIJA VRTAČNIK

Od nje smo se poslovili v najožjem družinskem krogu.

1949 – 2017

V njen spomin lahko prižgete svečo na njenem grobu ali se udeležite svete maše, ki bo v torek, 17. 10. 2017, ob 19. uri v cerkvi sv. Martina v Velenju.

Predsednici Andragoškega društva Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje

Vsi njeni

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje

ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga mama, babica in prababica

ROZALIJA KOMPAN iz Topolšice

25. 10. 1924 – 1. 10. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč, za izrečena pisna in ustna sožalja, besede slovesa, darovano cvetje in sveče.

Posebna zahvala dr. Urbancu za dolgoletno zdravljenje, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, patronažni službi Velenje, govorniku Dragu Kolarju za ganljive besede slovesa, pevcem Flamingo, odboru ZB NOV, Krajevni skupnosti Topolšica, Pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba in gospodu dekanu Pribožiču za pogrebni obred in sveto mašo.

Veliko lepega smo doživeli skupaj, veliko lepega smo ustvarili skupaj.

MARIJA VRTAČNIK predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje Velikokrat ste nam bili v navdih, velikokrat se vas bomo spominjali.

Sodelavke in sodelavci Muzeja Velenje

Žalujoči domači

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož in oče

IVAN LIPNIK

MARIJI VRTAČNIK

13. 12. 1934 – 29. 9. 2017 V slovo.

Je čas, ki da in vzame, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani spomine.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč in podporo.

Zahvala za vso pomoč pri vodenju civilne iniciative in ostalih aktivnih ukrepih za ohranitev in delovanje Bolnišnice Topolšica.

Hvala dr. Slaviču, zdravstveni ekipi Bolnišnice Celje in gospodu Janku Rezarju za opravljen obred. Žalujoča žena Zofija in sin Igor

Kolektiv Bolnišnice Topolšica

NaĹĄ Ä?as, 12. 10. 2017, barve: CMYK, stran 24

Ko ves kraj jesen pozdravlja

Ĺ martno ob Paki je minuli vikend dokazalo, da so ĹĄe kraji, v katerih vladajo domaÄ?nost, stik z naravo in medsebojna povezanost ljudi. Na prireditvi Pozdrav jeseni, ki jo je tradicionalno pripravilo TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki, so se vse popoldne zbirali obiskovalci vseh generacij. Ob prijetnem soncu so jih prijazno pozdravljali tudi nasmehi na obrazih sodelujoÄ?ih. ÂťRedno se na dogodku predstavijo druĹĄtva iz naĹĄega kraja, k sodelovanju pa vselej povabimo ĹĄe nekaj drugih. Vsako leto izberemo koga, ki tu ĹĄe ni bil, da je ponudba pestrejĹĄa,ÂŤ je povedala BoĹža Polak, predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki. To leto si je bilo mogoÄ?e ogledati predstavitev avtohtonih vrst Ĺžita in izdelkov iz njih, predstavitev avtohtonih

40 pridnih rok je koĹžuhalo, pelo in se zabavalo.

ÂťMi smo dokaz, da zmoremo skupaj narediti veÄ? kot le vsak sam zase,ÂŤ je dejala Mojca Praprotnik.

BoĹža Polak je izjemno vesela pripravljenosti domaÄ?inov za sodelovanje.

vrst sadja in naÄ?ine njegove predelave, predstavitev vrst medu, Vinske turistiÄ?ne poti Ĺ martno ob Paki, izdelavo roĹž iz krep papirja in izdelavo hladno stiskanih olj ter njihovo uporabo v zeliĹĄÄ?arstvu in kozmetiki. ÂťLetoĹĄnja novost dogodka je interaktivnost. PrviÄ? namreÄ? na licu mesta prikazujemo, kako je mogoÄ?e darove narave uporabiti,ÂŤ je dejala BoĹža Polak in pristavila, da je znanje domaÄ?e izdelave vedno bolj cenjeno. NiÄ? Ä?udnega torej, da so se ob mizah, kjer so domaÄ?ini aktivno ustvarjali, obiskovalci kar gnetli. VzduĹĄje je bilo izjemno pozitivno, obiskovalci pa so se poleg predstavljenih izdelkov in naÄ?ina njihove uporabe oÄ?itno veselili tudi drug drugega.

Na stiÄ?iĹĄÄ?u dobre volje je bil tudi Ĺžupan Janko KopuĹĄar, ki je dejal, da je vsakoletni Pozdrav jeseni uvod v tamkajĹĄnji obÄ?inski praznik. đ&#x;”˛

Dobrovoljni Mija Žerjav in JoŞica Part sta gnetli testo za rezance in kaťo.

mentor izdelal omelo. To se marsikje ĹĄe danes uporablja za pometanje kruĹĄne peÄ?i. Iz jabolk so pridelali sladek jabolÄ?nik, vendar na star naÄ?in. S kijem so jabolka zmeÄ?kali, nato pa takĹĄna stisnili v stari stiskalnici. Marsikdo je to videl prviÄ?. V delavnicah

Velenje, 5. oktobra – Pred tednom dni so v KS Ĺ alek izvedli tradicionalno koĹžuhanje koruze. Tudi tokrat so se udeleĹženci, med katerimi so bili tudi varovanci velenjskega Doma za varstvo odraslih, zbrali na domaÄ?iji GorĹĄek v Zgornjem Ĺ aleku. Pri

prevozu na domaÄ?ijo so jim pomagali tudi tamkajĹĄnji gasilci.

Gostitelj, predsednik KS Ĺ alek Rafael GorĹĄek, je poskrbel, da je okoli 40 sodelujoÄ?ih obudilo kar nekaj ĹĄeg in navad, povezanih s koĹžuhanjem koruze. Vse do veÄ?ernih ur, ko so zvezano koruzo

obesili na rante, je ob delu zvenela slovenska pesem, pridne delavce pa so okrepÄ?ali z malico.

Peter PostruĹžin je zaigral nekaj domaÄ?ih na frajtonarico, zato so nekatere zasrbele pete in so tudi zaplesali. đ&#x;”˛

Lepotice na plesnem veÄ?eru

Mojca Ĺ truc

Jesenska opravila pri Ĺ tajnerju Vinska Gora, 7. oktobra – V sonÄ?nem sobotnem popoldnevu je bilo v Vinski Gori zelo razigrano. V organizaciji DruĹĄtva podeĹželske mladine Vinska Gora so se otroci iz Vrtca Velenje, natanÄ?neje enot Vinska Gora in Ĺ entilj, seznanjali s starimi

Pri GorĹĄkovih so spet koĹžuhali

dine Vinska Gora vsako leto priredijo dogodek na temo starih kmeÄ?kih navad in jih tako ohranjajo pri Ĺživljenju. Pri tem jim pomaga Mestna obÄ?ina Velenje, k sodelovanju pa povabijo tudi razliÄ?ne organizacije. Vedno pripravijo tudi zakusko, ki jo pove-

Ob petkih potekajo v restavraciji jezero Gorenja Gostinstvo plesni veÄ?eri. Tokratni je bil ĹĄe posebej vesel in razposajen, saj so se ga udeleĹžile tudi kandidatke za letoĹĄnjo miss universe, ki

so se na veliki finale pripravljale v Hotelu Paka v Velenju.

Finale je bil v soboto v Ljubljani, na njem pa je blestela dvaindvajsetletna Emina Ekić iz Ptuja. Naziv druge spremljevalke je

pripadel devetnajstletni Celjanki Vanessi PreloĹžnik. Dolenjska pa ima novo miss fotogeniÄ?nosti, enaindvajsetletno MaruĹĄo VuÄ?ković iz Novega mesta. đ&#x;”˛

Iz loncev moÄ?no diĹĄalo po ŞupiÂŤ Ĺ portno druĹĄtvo Ravne je na prvi jesenski konec tedna pripravilo VaĹĄko olimpijado. Letos Ĺže Ä?etrto po vrsti. Gre za dogodek, ki na igriĹĄÄ?e v spodnjih Ravnah privabi vse krajane – mlade in stare, ĹĄportne navduĹĄence in tiste malo manj ĹĄportno dejavne.

To je dan, preĹžet s kulinariÄ?nimi dobrotami lokalnih mojstrov, ĹĄportnimi aktivnostmi, dobro voljo, zabavo in sproĹĄÄ?enostjo.

Na letoĹĄnjem teku okoli Raven je teklo 33 tekmovalcev, nekoliko manj kot prejĹĄnja leta, kar organizatorji pripisujejo slabi vre-

menski napovedi in muhastemu vremenu, ki pa je na koncu le zdrĹžalo. TekaÄ?e so med potjo bodrili kolesarji, na progi pa jih je Ä?akalo veÄ? postaj z okrepÄ?ilom.

Vsi tekaÄ?i so prejeli majice, najboljĹĄi v vseh kategorijah (moĹĄki, Ĺženske, otroci in veterani) pa tudi medalje in praktiÄ?ne nagrade.

Ko so najhitrejĹĄi pritekli v ciljno ravnino, je iz kotlov Ĺže diĹĄalo. Letos je na prijateljskem tekmovanju v kuhanju Âťravenske ĹžupeÂŤ sodelovalo 11 ekip, vsaka ekipa s svojim skrivnim receptom, svojimi sestavinami in po-

stopki priprave, ki jih kuharski mojstri niso Ĺželeli izdati. So pa bile vse enolonÄ?nice odliÄ?ne, kotli hitro prazni, obiskovalci pa zadovoljno siti. S peko kruha so se tudi letos izkazale ravenske mamice in babice ter pripravile slastne hlebe, peÄ?ene v domaÄ?ih kruĹĄnih peÄ?eh, nekaj pa so jih kot vedno doslej prispevali naĹĄi zvesti lokalni peki. đ&#x;”˛

Nastja Stropnik NaverĹĄnik, foto: Rok JoĹĄt

NajveÄ? zanimanja je bilo pri meÄ?kanju jabolk in stiskanju jabolÄ?nika, ki je bil po besedah mlajĹĄe obiskovalke Âťpresenetljivo okusen.ÂŤ

kmeÄ?kimi opravili. Prav zanje so Ä?lani druĹĄtva, ob pomoÄ?i zvestih mentorjev, pripravili delavnice roÄ?nih spretnosti, s katerimi so ponazorili nekaj jesenskih opravil na kmetih. V delavnicah so se otroci seznanili z liÄ?kanjem in vezanjem koruze, ki so jo zloĹžili v kozolec. Iz posuĹĄenih listov koruze, ki se po starem izroÄ?ilu imenuje ÂťkoĹžuhlinkaÂŤ, je nato

so pokazali ĹĄe izdelovanje metel iz brezovih vej, luĹĄÄ?enje in prebiranje fiĹžola, izdelavo pletarjev iz posebne trave, trebljenje buÄ?, izdelavo spominkov. Organizatorji so bili nadvse zadovoljni, saj so otroci z velikim veseljem sodelovali in hkrati doĹživljali nekaj novega, kar jim bo zagotovo ostalo ĹĄe dolgo v spominu. ÄŒlani druĹĄtva podeĹželske mla-

Ĺžejo z dogodkom; tako so letos pripravili odliÄ?en matevĹž z repo, vse skupaj pa zabelili z ocvirki.

VeÄ?er na vasi, kot so dogodek poimenovali, so sklenili ob glasbi Ä?lanov druĹĄtva ter ubranem petju, s Ä?imer so se ob tej priloĹžnosti predstavili prviÄ?. đ&#x;”˛

Klemen Umbreht

Za "Ĺžupo" so se nekateri poĹĄteno potrudili