41 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (8/20°C), soboto (7/19°C) in nedeljo (8/19°C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 11. oktobra 2018â€

ĹĄtevilka 41 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Zastonj delovna sila Milena KrstiÄ? – Planinc

42 maratonov premaganih

9

Na jubilejni koloniji trinajst del v lesu Ĺ oĹĄtanj, 6. septembra – Na 45. Mali Napotnikovi kiparski koloniji je nastalo 13 del v lesu. ÄŒeprav tema ni bila predpisana, je veÄ?ina ekip tokrat s svojimi deli poÄ?astila 130-letnico Napotnikovega rojstva.

Do letos je na Malih Napotnikovih kolonijah sodelovalo 1.369

osnovnoĹĄolcev, 47 likovnih pedagogov in 26 gostov. Pregledna razstava bo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj na ogled do 15. oktobra, letoĹĄnji kipi in skulpture so na ogled v ĹĄoĹĄtanjski knjiĹžnici, novembra pa bodo obe zdruĹžili in prestavili v KnjiĹžnico Velenje. đ&#x;”˛

mkp

Velenjska plaĹža prva, Velenje drugo V kategoriji naravna kopaliĹĄÄ?a izbora Radio televizije Slovenija je zmagala Velenjska plaĹža. Velenje pa je v projektu Moja deĹžela – lepa in gostoljubna prejelo priznanje za 2. mesto v kategoriji veÄ?jih mest, prehitelo ga je le Celje. Ocenjevalna komisija je Velenje opisala, kot eno najlepĹĄih slovenskih mest, zgrajeno takoj po vojni. Mesto zaznamujejo grad, rudnik in novejĹĄa zgodovina.

Poudarili so, da je Velenje izredno lepo, Ä?isto in urejeno mesto, bogato s parkovnimi ureditvami in spomeniki, z lepo plaĹžo, dobro organiziranim javnim in kolesarskim prevozom, z veliko kulturnih in ĹĄportnih dogodkov v svetovnem merilu. đ&#x;”˛

mz

Velenje, 5. oktober – Ekstremni tekaÄ? Bogomir Dolenc je pretekli petek na Titovem trgu pretekel zadnjo ciljno Ä?rto v sklopu najveÄ?jega slovenskega ĹĄportno-humanitarnega projekta v tem letu, 42 maratonov v 42 dneh. Po ĹĄtevilnih slovenskih mestih je spravljal ljudi v gibanje, povezoval je ĹĄportne in druge organizacije v lokalnih skupnostih, na tekaĹĄkih dogodkih ter z drugimi donacijami pa je za Ustanovo Mali vitez zbral veÄ? kot 26 tisoÄ? evrov.

Ob zakljuÄ?ku projekta, ki ga je podprl tudi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, pa je ta sprejel tudi trikratno svetovno prvakinjo plezalko Janjo Garnbret. VeÄ? na strani đ&#x;”˛ tf 17. â€

Gasilci in pogum. To dvoje gre skupaj. ReĹĄujejo Ĺživljenja in premoĹženje. Na to so pripravljeni 24 ur na dan, vsak dan v letu, ponoÄ?i, podnevi ... Nikoli se ne zgodi, da ne bi ukrepali, da ne bi priĹĄli, pa naj gre za ogenj, povodenj, prometno nesreÄ?o ali ljubljeno maÄ?ko, ki se je zaplezala ‌ Kar se njih tiÄ?e, bomo pomoÄ? pri njih dobili. Zagotovo.

Oktober je mesec poĹžarne varnosti in v tem mesecu bodo marsikje odprli vrata gasilskih domov, da pokaĹžejo, kako so opremljeni, kaj znajo, in pripravili gasilske vaje, na katerih bodo prikazali, kako spretni in dobro izurjeni so.

Mesec poĹžarne varnosti letos izpostavlja ĹĄtevilko za klic v sili – 112. Na to ĹĄtevilko je treba poklicati, Ä?e potrebujete pomoÄ? gasilcev, nujno medicinsko pomoÄ?, druge reĹĄevalne sluĹžbe ali policijo. Mimogrede – Ä?etudi policisti stavkajo, to ne pomeni, da ne izvajajo vseh potrebnih nalog za zagotavljanje varnosti ljudi in premoĹženja.

A nazaj h gasilcem. Zastonj delovni sili. Najbolj mnoĹžiÄ?ni v sistemu zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja v Sloveniji. Prostovoljcem, ki delajo s srcem. Ne razmiĹĄljajo o finanÄ?nih nagradah, materialnih dobrinah, razmiĹĄljajo zgolj o tem, kako pomagati, da bo za vse Ä?im bolje.

MogoÄ?e je sreÄ?a prav v tem. Ker je denar Ĺže marsikaj pokvaril.

Prostovoljstva se ne da nauÄ?iti, nosiĹĄ ga v sebi ali pa ga ne nosiĹĄ, mi je nedavno tega dejal poveljnik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina.

Treba pa je prostovoljstvo gojiti, negovati, plemenititi od mladih nog.

Pridejo vÄ?asih dekleta in fantje. Zagnani, da je kaj. KakĹĄen od njih, ko vidi, koliko je dela, odrekanj ..., vÄ?asih tudi ’uvihne’. A tisti, ki ostane, raste z gasilci, prehodi pot od pionirja, mladinca, pripravnika do operativnega gasilca, ostane gasilec in umre gasilec.

Pa ĹĄe nekaj je omenil poveljnik. Petindevetdeset odstotkov gasilcev se ne ukvarja neposredno s politiko, so nevtralni. Tudi zato funkcioniramo kot funkcioniramo, mi pravi.

MogoÄ?e je sreÄ?a prav v tem? Ker je tudi politika Ĺže marsikoga pokvarila. đ&#x;”˛

online

www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj praznuje Ĺ oĹĄtanj, 8. oktobra – 8. oktober je praznik krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj. V ponedeljek so ga zaznamovali s prireditvijo, ki so jo za krajane pripravili v kulturnem domu. VeÄ? dogodkov pa se ob prazniku napoveduje v soboto, 13. oktobra: pohod po trĹĄki poti, golaĹžijada in zabava.

Pohodniki, tisti, ki bodo izbrali daljĹĄo pot, bodo po TrĹĄki poti ob 9. uri krenili iz Tresimirjevega parka, tisti, ki se bodo odloÄ?ili za krajĹĄo, pa ob 11. uri s Trga bratov Mravljakov. Ob 12. uri se bo na tem trgu zaÄ?ela golaĹžijada, ob 19. uri pa bo na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu zabava ob prazniku z Markom Vozljem in Mojstri ter ansamblom Smeh. đ&#x;”˛

mkp

PodjetniĹĄki center Standard bo praznoval Velenje, 15. oktober – V ponedeljek, 25. oktobra, se bo ob 18. uri v PodjetniĹĄkem centru Standard zaÄ?elo praznovanje ob tretji obletnici odprtja novih prostorov za mlada podjetja. Od leta 2015 je v SAĹ A Inkubatorju zraslo Ĺže 39 novih podjetij, ki so odprla 44 novih delovnih mest. SreÄ?anje ob praznovanju bo s humorjem zaÄ?inil stand up komik UroĹĄ Kuzman. đ&#x;”˛

tf

Fotografski nateÄ?aj Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je objavil fotografski nateÄ?aj z naslovom Jesen v Ĺ aleĹĄki dolini, s katerim Ĺželijo pridobiti Ä?im veÄ? fotografij iz jesenskega obdobja. Ĺ˝elijo si fotografij doĹživljajskih trenutkov z vseh podroÄ?ij turistiÄ?ne ponudbe tukajĹĄnjega okolja.

NateÄ?aj traja do 22. decembra. đ&#x;”˛

mz

Ko boste zagotovo veseli klica iz banke potrdili, lahko plaÄ?ilo ustavimo in kartico blokiramo.

Morda vas opozorimo ob nakupovanju na tveganih spletnih straneh

Tudi Ä?e zaznamo, da Ĺželite izvesti plaÄ?ilo na spletni strani, ki ima oznako visokega tveganja, vas bomo poklicali, na to opozorili ter poiskali ustrezno reĹĄitev.

Po dvigu na bankomatu, kjer je bil odkrit skimming, vas lahko obvestimo

Ko v banki zasledimo, da je bil na bankomatu izveden skimming, pokliÄ?emo imetnike plaÄ?ilnih kartic, ki so ta bankomat uporabljali. ÂťÄŒe ste dvigovali denar na sumljivem bankomatu in imamo vaĹĄe podatke, vas bomo poklicali in predlagali reĹĄitve. Tako bomo lahko pravoÄ?asno prepreÄ?ili, da bi zlikovci izpraznili vaĹĄ raÄ?un,ÂŤ nadaljuje Vozljeva.

Morda vas opozorimo na nenavadne vzorce plaÄ?evanja s kartico

Lahko vam tatovi ukradejo le podatke o kartici, kartico pa ĹĄe vedno imate. Ko zaznamo nenavadne vzorce nakupovanja s plaÄ?ilno kartico, vas bomo poklicali in preverili, ali ste sumljive nakupe res opravili vi. ÄŒe boste zlorabo

Mojca Vozelj, vodja NLB, Poslovalnice Rudarska

ÂťSvetujemo, da ob tem, ko nam sporoÄ?ite svoje podatke, razmislite tudi, kako Ĺželite, da vas obveĹĄÄ?amo, in s katerimi podatki Ĺželite, da upravljamo,ÂŤ zakljuÄ?uje sogovornica in vas vabi v NLB, Poslovalnico Rudarska v Velenju.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

11. oktobra 2018

V Ĺ martnem je bilo slovesno

LOKALNE novice

Zlikovci so vedno na preĹži. Zato je dobro, da imate na svoji strani nekoga, na katerega se lahko zanesete. ÂťZaradi naprednih varnostnih mehanizmov vÄ?asih zaznamo nevarnosti, ĹĄe preden jih obÄ?utite stranke. Takrat je pomembno, da Ä?im prej stopimo v stik z vami, to pa lahko storimo le, Ä?e imamo vaĹĄe prave podatke,ÂŤ pojasni Mojca Vozelj.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Ob prazniku KS Ĺ martno so se veselili prenovljenega kriĹžiĹĄÄ?a pod cerkvijo in treh obnovljenih cest Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 5. oktobra – V Ĺ martnem so v petek v okviru praznika krajevne skupnosti odprli prenovljeno kriĹžiĹĄÄ?e pod cerkvijo sv.

Martina in tri obnovljene ceste – GubÄ?evo, Konovsko in Ĺ marĹĄko. Ob tej priloĹžnosti so predali namenu tudi razĹĄirjen avtomobilski dostop do cerkve. Dela, ki jih je izvedlo podjetje Nivig, so zajemala rekonstrukcijo Ĺ marĹĄke ceste in prvega dela Konovske ceste.

Konovska cesta povezuje srediĹĄÄ?e mesta z veÄ? primestnimi naselji, zato je promet po njej vse bolj gost. Sprva poteka Vrednost enosmerno, v nadaljevanju v obeh smereh. naloĹžbe Zaradi enosmernega znaĹĄa prometa na Ĺ marĹĄki 305.000 cesti so morali obiskoevrov. valci cerkve sv. Martina voziti skozi naselje individualnih hiĹĄ, s Ä?imer so obremenjevali Ĺže tako preozko cesto. Z rekonstrukcijo obstojeÄ?ih kriĹžiĹĄÄ? in ceste je sedaj veÄ?ja tudi varnost vseh udeleĹžencev v prometu. Po obnovi je ĹĄirina voziĹĄÄ?a Ĺ marĹĄke ceste 5,5 metra, namesto v

â?ą

Ta predel je eden najstarejĹĄih delov mesta. Leta 1974 je bila skozenj speljana povezava s Konovim. To je bil Ä?as, ko ĹĄe ni bilo toliko avtomobilov, naselje Ĺ martno je bilo veliko manjĹĄe.

Ob podpori predstavnice mlajĹĄe generacije sta trak prerezala predsednica KS Ĺ martno Sonja ZavolovĹĄek in Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

eno smer pa voĹžnja poteka dvosmerno. Tudi Konovska cesta je ĹĄirĹĄa za 5 metrov. ÂťPohvaliti je treba Ĺžupnika Janka Rezarja iz Ĺ˝upnije Velenje – sv. Martina, da smo naĹĄli soglasje za umestitev ceste v prostor. Povsod ni tako. V mestu imamo veliko cest, ki bi jih morali razĹĄiriti in urediti, namestiti ploÄ?nike in kolesarske steze, vendar lastniki zemljiĹĄÄ?

Krajani so s svojo prisotnostjo na slovesnosti potrdili, da so ta dogodek teĹžko Ä?akali.

zemlje ne dajo,ÂŤ je rekel Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

Tudi predsednica sveta KS Ĺ martno Sonja ZavolovĹĄek ni skrivala veselja, ĹĄe bolj pa bo vesela, ko bosta konÄ?ani tudi naslednji dve fazi: ÂťUpam, da bosta narejeni v naslednjih dveh letih. Pri nadaljevanju obnove Konovske ceste se bo ploÄ?nik zakljuÄ?il pri odcepu za Dom krajevne skupnosti Konovo, GregorÄ?iÄ?eva pa dobi ploÄ?nik. Na to smo Ä?akali zelo dolgo. Z izvedbo smo zadovoljni, nekaterim sicer ni vĹĄeÄ?. A vedno je tako.ÂŤ Krajan Ĺ martnega DuĹĄan Jeriha: ÂťOd lanskega leta, ko smo si projekt s krajani, obÄ?ino in Ĺžupnijo zastavili, smo uresniÄ?ili dolgoletno Ĺželjo. Dobili smo peĹĄpot, kar smo si najbolj Ĺželeli, in ĹĄiroko cesto, osvetljeno, lepo in varno.†đ&#x;”˛

Blagoslov je opravil Ĺžupnik Janko Rezar.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Ne le sliĹĄal, upanje, da jih bo tudi usliĹĄal Kako iz 'zosa' – Ĺ˝upanski stolÄ?ki – Jabolka vabijo – 40 na 622 m – KakĹĄne maÄ?ke!

NaĹĄe zdraviliĹĄko znane Rimske Toplice so bile pred dnevi dva dni srediĹĄÄ?e Slovenije. Tu so se namreÄ? zbrale naĹĄe vrle Ĺžupanje in Ĺžupani, z njimi je bil tudi njihov nekdanji kolega, Ĺžupan Kamnika, zdaj seveda predsednik slovenske vlade. Njegov poloĹžaj nikakor ni bil lahek, saj je nedavno ĹĄe kritiziral drĹžavo zaradi njenega maÄ?ehovskega odnosa do obÄ?in, zdaj je moral besede, ki jih je nedavno ĹĄe sam izrekal, posluĹĄati iz ust ostalih Ĺžupanov. TeĹžave seveda zdaj ÂťsliĹĄiÂŤ malo drugaÄ?e, a vendar je dejal, da jim bo res tudi prisluhnil. Zahteve obÄ?in so jasne: potrebujejo veÄ? denarja. Ĺ˝upane pa je tudi malo ÂťokrcalÂŤ, da bi bila pogajanja verjetno laĹžja, Ä?e bi bile obÄ?ine ÂťenotnejĹĄeÂŤ, da ne bi imeli pri nas ZOS-a in SOS-a, zveze in skupnosti obÄ?in. Ĺ˝upani in Ĺžupanje pa so Ĺže nekaj Ä?asa v ospredju pozornosti zaradi bliĹžnjih lokalnih volitev. Mnogi, ki so se udeleĹžili sreÄ?anja, bodo za to funkcijo kandidirali znova. Tako se v marsikateri obÄ?ini, tudi na naĹĄem obmoÄ?ju, obeta kar precejĹĄnja gneÄ?a za mesto prve obÄ?inske dame ali moĹža. Liste ĹĄe niso popolne, a znova naj bi se potegovali za ta mesta aktualni Ĺžupani, ki to mesto zasedejo Ĺže veÄ? mandatov.

Tudi Branko KidriÄ? iz RogaĹĄke Slatine in Martin MikoliÄ? iz Rogatca, ki Ĺžupanujeta vse od ustanovitev njunih obÄ?in, bosta poskuĹĄala osvojiti ĹĄe sedmi mandat. Za ĹĄesti mandat pa se bo v Celju potegoval Bojan Ĺ rot. Ta je doslej kandidiral s podporo stranke SLS, letos ÂťsamostojnoÂŤ – s Celjsko Ĺžupanovo listo. Njen predsednik je Bojan Ĺ rot sam, eden od podpredsednikov pa Janko PoĹžeĹžnik, nekdanji prvi celjski SDS-sovec. Konkurenti mu bodo sedanji pooblaĹĄÄ?enec celjskega Ĺžupana Marko ZidanĹĄek (predsednik MO SLS), Sandi Sendelbah (kandidat Skupine odprto Celje) in SD-jev Branko Verdev. Vsi seveda kandidirajo, da bi zmagali, a zmagovalec bo le eden. Kdo bo? Najbolj prepriÄ?an v zmago je (do)sedanji dolgoletni Ĺžupan Ĺ rot. In Ä?e bo zmagal, naj bi ideja o mostu oziroma viseÄ?i brvi med miklavĹĄkim in grajskim hribom stvarnost postala. In bo tako povezal leve in desne Celjane – mislim tiste z levega in desnega brega Savinje. Celje pa gradi tudi mostove z nekaterimi tujimi kraji. Tako sta Âťkuharska mojstraÂŤ iz celjske ĹĄole za gostinstvo in turizem predstavila grajsko kuhinjo na festivalu gastronomije v

partnerskem mestu Gaziantep v TurÄ?iji. Mojstri druge vrste iz tega mesta pa so pred leti sodelovali pri obnovi mozaikov, ki so jih naĹĄli pri obnavljanju celjskega starega mestnega jedra. Repliko rimskega mozaika turĹĄkih mojstrov so tudi podarili Celju in je na ogled na Glavnem trgu.

Pridelovalci sadja pravijo, da je bila letos zlata letina. To se bo gotovo poznalo tudi v Podsredi. Tu se je Ĺže v soboto zaÄ?el devetnajsti Praznik kozjanskega jabolka, osrednji dogodki bodo naslednjo soboto in nedeljo. Po dveh bolj klavrnih letinah bo letos na ogled in za nakup dovolj jabolk razliÄ?nih vrst, seveda najveÄ? takih z obnovljenih visokodebelnih jablan. Veliko takih so v Kozjanskem parku reĹĄili pred propadom, vzgojili pa so Ĺže tudi veliko novih tovrstnih sadik, ki gredo dobro v prodajo. Na prireditvi bodo prikazali tudi ÂťpreĹĄanjeÂŤ in izdelovanje jabolÄ?nega soka. Sicer pa pravijo, da je v Kozjanskem parku jabolko veÄ? kot le sadeĹž. V soboto in nedeljo bo Podsreda polna stojnic z razliÄ?nimi pridelki in izdelki, sorte jabolk bodo predstavili tudi na razstavi, bogat bo kulturni in zabavni program. Ta prireditev vsako leto privabi veliko obiskovalcev iz vse Slovenije. ÂťVraÄ?ajoÂŤ se Kozjanci, ki so si domove naĹĄli drugod, srce pa jih ĹĄe vedno privablja v te kraje.

Medtem ko je naÄ?rtovanje najviĹĄjega stolpa v Sloveniji, stal naj bi v RogaĹĄki Slatini, malo zastalo, gredo aktivnosti na Rudnici v podÄ?etrĹĄki obÄ?ini naprej. Po prvotnih naÄ?rtih naj bi bil urejen Ĺže v letoĹĄnjem poletju, a bo, Ä?e bo res ĹĄlo vse po sreÄ?i (in bo ugodno vreme), konÄ?an konec leta. Bolj verjetno pa v zaÄ?etku naslednjega. Ta ne bo tako visok kot naÄ?rtovan slatinski. Meril bo namreÄ? ÂťleÂŤ 40 metrov, a na 622 metrov 'podlage'. Toliko je visok hrib Silavec, ob katerem bo stal.

Glavno imajo: denar je v proraÄ?unu predviden Ĺže deset let! Ĺ e to: O, kakĹĄne maÄ?ke! so v soboto in nedeljo vzdihovali nekateri obiskovalci celjskega Golovca. In to pred svojimi Ĺženami! In kakĹĄni maÄ?koni! jim niso ostajale dolĹžne Ĺžene. Oboji so imeli prav: na razstavi maÄ?k je bilo res veliko kosmatih lepotic in lepotcev. đ&#x;”˛

k

Promocijsko besedilo

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

AKTUALNO

11. oktobra 2018

Pripravili dobro osnovo za naslednji mandat

Židan priťel podpret Žniderjevo

Velika mera enotnosti v svetu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki ni priĹĄla sama od sebe – V iztekajoÄ?em se mandatu veliko naredili

Socialni demokrati (SD) Ĺ oĹĄtanja najavili kandidature za lokalne volitve – Za Ĺžupanjo bo kandidirala Bojana Ĺ˝nider, na volitve v obÄ?inski svet se podajajo s polno listo

Tatjana PodgorĹĄek

Svetnike ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Ä?aka do konca mandata le ĹĄe eno dejanje – slavnostna seja obÄ?inskega sveta ob prazniku lokalne skupnosti 11. novembru. Ĺ˝upan ObÄ?ine Janko KopuĹĄar je ob pogledu na minula ĹĄtiri leta delovanja obÄ?inskega sveta menil, da so na sejah svetniki prikazali veliko mero enotnosti pri obravnavi ter sprejemanju odloÄ?itev, ki so vplivale na razvoj tamkajĹĄnjega okolja. Enotnost, je menil, ni priĹĄla sama po sebi, saj so veliko pozornosti namenjali tvornemu sodelovanju vseh sve-

tniĹĄkih skupin: koalicijskih SD, DeSUS ter Liste za napredek obÄ?ine, in opozicijskih: SDS in SLS. Pred vsako sejo obÄ?inskega sveta so na koordinaciji z vodji svetniĹĄkih skupin usklajevali mnenja o toÄ?kah dnevnega reda, izreÄ?ene kritike so bile vedno dobronamerne. ÂťLahko reÄ?em, da smo si pomagali, podpirali drug drugega, z razliÄ?nimi mnenji – po moji oceni – veliko naredili skupaj, predvsem pa tisto, kar so obÄ?ani od nas najbolj priÄ?akovali. UresniÄ?ili smo glavnino projektov, ki so bili pri njih najbolj zaĹželeni. Ustvarili

smo dobro delovno klimo in uspeh je bil tu.ÂŤ Nekaj jim je ĹĄe ostalo za prihodnje. Po mnenju KopuĹĄarja se zavedajo pomena tudi neuresniÄ?enih potreb, a zagotovo obstajajo za to tehtni razlogi. Predvsem pa se mu zdi pomembno, da je obÄ?ina finanÄ?no stabilna, da uresniÄ?eni projekti sodijo med razvojne priloĹžnosti in da so pripravili dobro osnovo za naslednji mandat, ki bo – glede na naÄ?rtovane smernice – zagotovo znova uspeĹĄen. đ&#x;”˛

Nova politiÄ?na stranka NaĹĄe Velenje Predsednik JoĹže Hribar (Big Joco): ÂťUbogali bomo VelenjÄ?ane in ne ĹĄefov v Ljubljani.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

dobivali, bolj je zorela. Trenutno imamo Ĺže blizu 300 Ä?lanov.ÂŤ Med Ä?lani novoustanovljene stranke so znani VelenjÄ?ani in VelenjÄ?anke, ki pa jih pred vloĹžitvijo liste kandidatov za volitve v Svet Mestne obÄ?ine Velenje ĹĄe ni Ĺželel

obelodaniti. Sam pa bo, je potrdil, kandidiral za Ĺžupana.

Velenje, 4. oktobra – Velenje je Podroben volilni program so dobilo novo politiÄ?no stranko. prejĹĄnji teden, ko smo se pogoV register politiÄ?nih strank na varjali s predsednikom, ĹĄe pripraMinistrstvu za notranje zadeve vljali. Znanih pa je nekaj grobih je bila 1. oktobra vpisana stranka obrisov. Recimo – obÄ?anom, ki NaĹĄe Velenje. so starejĹĄi od 65 let, za Ustanoviteljem je zakonca, ki je umrl, ne uspelo zbrati veÄ? kot bi bilo treba plaÄ?evati 200 podpisanih izgrobnega mesta, ker jav polnoletnih drĹžaje zanj to precejĹĄen vljank in drĹžavljanov, znesek. ÂťProgram ki so svojo izjavo o se bo dotaknil vseh ustanovitvi overili (in generacij s ciljem overitev plaÄ?ali) pri izboljĹĄanja bivanja v notarju. naĹĄem Velenju,ÂŤ pravi.

Na ustanovnem zboÂťSmo edina stranka, ru so za predsednika registrirana v Velenju, stranke izvolili JoĹžeta vse druge, ki imajo Hribarja, v javnosti svoje predstavnike v znanega po vzdevku mestnem svetu, imajo Big Joco. ÂťIdeja o ĹĄefe v Ljubljani. Mi ustanovitvi stranke pa Ĺživimo za Velenje, ni nastala v moji glaJoĹže Hribar: Živimo v Velenju, zavzemali se bomo smo VelenjÄ?ani in vi, ampak na pobudo za VelenjÄ?ane, tudi za uvedbo registrskih tablic ubogali bomo VelenjobÄ?anov in obÄ?ank. z oznaÄ?bo VE.ÂŤ Ä?ane.ÂŤ đ&#x;”˛ VeÄ?krat, ko smo se

Že trije kandidati za Şupana

GoliÄ?nik ne bo kandidiral za Ĺžupana

Kandidaturo za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje je Ĺže pred Ä?asom napovedal trenutno aktualni Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki zakljuÄ?uje svoj drugi mandat. Kandidira s podporo stranke in obÄ?anov.

PrejĹĄnji teden je kandidaturo napovedal tudi predsednik novo oblikovane stranke NaĹĄe Velenje JoĹže Hribar, v zaÄ?etku tedna pa tudi novi predsednik tukajĹĄnje stranke SLS Mihael Letonje. V petek se na izvrĹĄilnem odboru stranke SDS ĹĄe niso imenovali svojega kandidata, prav tako se o predlogu ĹĄe niso odloÄ?ili v SMC, DeSUS pa bo podprl kandidaturo Bojana KontiÄ?a. đ&#x;”˛

mz

Ĺ oĹĄtanj — Kocka je padla. Boris GoliÄ?nik se je odloÄ?il, da se na letoĹĄnjih lokalnih volitvah ne bo potegoval za Ĺžupana Ĺ oĹĄtanja. Aktiven pa ostaja s svojo listo, Listo Borisa GoliÄ?nika, s katero se bo v tretje potegoval za mesta v obÄ?inskem svetu, kjer ima v tem mandatu v 20-Ä?lanskem svetu Ä?etrtino svetnikov.

Kot je navedel v izjavi za javnost, se je tako odloÄ?il po eni strani zato, da je zavrnil mnenja nekaterih, da je vse, kar je v preteklosti poÄ?el za dobro ljudi in skupnosti (dobrodelne in druge prireditve, aktivno delo v Civilni iniciativi Ĺ oĹĄtanj, v CI za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica, delovne akcije ‌), poÄ?el z namenom samopromocije in tudi zato, ker je pred kratkim sprejel zelo pomembno Ĺživljenjsko odloÄ?itev, ki ga bo zaposlovala v prihodnjih mesecih. đ&#x;”˛

mkp

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 3. oktobra – V sredo je v Ĺ oĹĄtanju predsednik Socialnih demokratov (SD) mag. Dejan Ĺ˝idan predstavil listo kandidatov za obÄ?inski svet in podprl kandidatko za Ĺžupanjo Bojano Ĺ˝nider. ÂťVesel sem, da sem danes tukaj, da podprem naĹĄo kandidatko za Ĺžupanjo Ĺ oĹĄtanja. Tam, kjer imamo socialni demokrati Ĺžupanje ali Ĺžupane, je Ĺživljenje obÄ?ank in obÄ?anov lepĹĄe. Skrbijo za razvoj lokalne skupnosti, pomagajo tistim, ki jim je najteĹžje, hkrati pa dvigujejo sploĹĄno blaginjo, dostopnost do kulturnih dobrin, zdravstvenih storitev, izobraĹževanja ‌,ÂŤ je v vili Mayer, kjer je predstavitev potekala, dejal predsednik stranke. ÂťZelo sem ponosen, ker se je moja prijateljica Bojana odloÄ?ila, da tvega. Danes iti na volitve, se izpostaviti, izpostaviti pri tem tudi svojo druĹžino, pomeni, da si Ä?lovek poguma. A samo s pogumnimi lahko gremo naprej.ÂŤ Bojana Ĺ˝nider, ki v tem mandatu ĹĄoĹĄtanjske socialne demokrate zastopa v svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, je povedala, da doloÄ?itev za kandidaturo ni zrasla od danes na jutri. Že pred ĹĄtirimi leti, na zadnjih

lokalnih volitvah, so me nagovarjali k temu koraku. Takrat se za kandidaturo za Ĺžupanjo nisem mogla odloÄ?iti, ker sem menila, da ĹĄe nisem dovolj pripravljena,

obÄ?inski svet. Stranka se bo, kot pravi predsednik, s svojimi listami za vstop v obÄ?inske svete potegovala v skoraj 180 slovenskih obÄ?inah. V ĹĄtevilnih se bo s

Predsednik SD mag. Dejan Ĺ˝idan na predstavitvi Bojane Ĺ˝nider, kandidatke za Ĺžupanjo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj: ÂťZelo sem ponosen, da se je moja prijateljica odloÄ?ila za ta korak.ÂŤ

da ne poznam projektov ObÄ?ine ‌ OdloÄ?ila pa sem se, da kandidiram za obÄ?insko svetnico. Bila sem izvoljena. V teh ĹĄtirih letih sem spoznala projekte, teĹžave in ljudi. Zdaj je Ä?as, da se tako pripravljena lotim novega izziva.ÂŤ Socialni demokrati Ĺ oĹĄtanja bodo vloĹžili tudi (polno) kandidatno listo za volitve v 20-Ä?lanski

svojimi kandidati potegovala tudi za Ĺžupanje in Ĺžupane. Že sedaj velja, da smo socialni demokrati v lokalnih skupnostih najmoÄ?neje zastopana stranka na levici in sredini. MoĹžnost imamo pokazati dobre rezultate in vse bomo naredili za to, da se bo socialna demokracija ĹĄirila ĹĄe naprej.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Jamska reĹĄevalna Ä?eta steber varnosti v PV

GOSPODARSKE novice V Gorenju delovna inĹĄpekcija

Pogovarjali smo se z glavnim tehniÄ?nim vodjem Premogovnika Velenje in vodjem Rudarske reĹĄevalne sluĹžbe mag. Bogdanom MakovĹĄkom Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – ZaÄ?etki organiziranega reĹĄevanja v Premogovniku Velenje po dostopnih pisnih virih segajo v leto 1893. Tega leta je 30. januarja in 20. februarja v jami eksplodiral metan. PonesreÄ?ene rudarje so na povrĹĄino prenesli drugi rudarji, saj so lahko v jamo vstopili ĹĄele, ko ni bilo veÄ? nevarnosti. ÂťZa uradni zaÄ?etek delovanja jamske reĹĄevalne Ä?ete pa ĹĄtejemo 20. julij 1907, ko so imeli takratni reĹĄevalci ob navzoÄ?nosti inĹĄpektorja prvo vajo reĹĄevanja v novih prostorih reĹĄevalne postaje. Ĺ ele takrat so imeli na voljo izolacijska dihalna aparata,ÂŤ je zaÄ?el pogovor mag.

Bogdan MakovĹĄek, glavni tehniÄ?ni vodja Premogovnika Velenje in vodja Rudarske reĹĄevalne sluĹžbe.

Povod za pogovor z njim je bilo napovedano sreÄ?anje rudarskih reĹĄevalnih enot Slovenije, ki ga bo gostil Premogovnik in rudarska reĹĄevalna vaja, ki bo del regijske vaje ’ Potres – zahodna Ĺ tajerska 2018’, 19. in 20. oktobra.

zato so povezani tudi v sistem zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja na drĹžavni ravni. 74 od 93 Ä?lanov je usposobljenih za delo z izolacijskim dihalnim aparatom. Teh trenutno – po potrebi – v PV uporabljamo 142 (67 aparatov tipa BG-4 in 75 tipa R-12). Ker bomo postopoma iz uporabe izloÄ?ili aparate R-12, smo Ĺže nabavili 55 kosov novih aparatov tipa P 30 EX. V redno uporabo jih bomo dali ĹĄe pred koncem letoĹĄnjega leta. Za reĹĄevalce organiziramo strokovna predavanja in usposabljanje s

podroÄ?ja nudenja prve pomoÄ?i, pri Ä?emer sodelujemo z zdravniki.

Preverjamo znanje nameĹĄÄ?anja reĹĄevalnih aparatov, izvajamo fiziÄ?no testiranje oziroma tako

â?ą

premogovniku konstantno zmanjĹĄuje. ÄŒe smo ĹĄe pred nekaj desetletji imeli veÄ? kot 1.000 nezgod na leto, se je to ĹĄtevilo v zadnjih letih spustilo krepko pod 100.

Rudarska reĹĄevalna sluĹžba, v okviru katere sta organizirani jamska reĹĄevalna Ä?eta in reĹĄevalna postaja, organizira in izvaja reĹĄevanje ob morebitnih nezgodah, izvaja potrebne aktivnosti na ogroĹženih obmoÄ?jih ter zagotavlja prvo pomoÄ? ponesreÄ?enim v jami.

Jamska reĹĄevalna sluĹžba torej Ĺže veÄ? kot 111 let predstavlja steber varnosti. V tem obdobju se je spreminjala, razvijala, izpopolnjevala, posodabljala, spreminjalo se je ĹĄtevilo Ä?lanov. ÂťÄŒeta je leta 1926 ĹĄtela petnajst Ä?lanov in razpolagala s sedmimi izolacijskimi dihalnimi aparati razliÄ?nih tipov. V osemdesetih Mag. Bogdan MakovĹĄek: Âť V vsakem delu jame imamo v izmeni letih prejĹĄnjega stoletja, ko je najmanj eno ekipo reĹĄevalcev, ki lahko nemudoma zaÄ?ne bila proizvodnja premoga na posredovati. Za potrebe veÄ?jega obsega pa lahko v najkrajĹĄem vrhuncu, letna proizvodnja je moĹžnem Ä?asu aktiviramo celotno rudarsko reĹĄevalno sluĹžbo.ÂŤ znaĹĄala veÄ? kot 5 milijonov ton, je bila najĹĄtevilnejĹĄa. imenovani Cooperjev test ter Leta 1984 je ĹĄtela testiranje v dimni komori, orgaÂťVarnemu delu in 272 Ä?lanov, od tega niziramo reĹĄevalne vaje v jami prepreÄ?evanju nezgod 215 aktivnih reĹĄein poĹžarnem rovu. Vsi reĹĄevalci valcev. Danes ĹĄteje imajo vajo enkrat meseÄ?no.ÂŤ posveÄ?amo zelo veliko 93 Ä?lanov.ÂŤ pozornosti. Lani smo za nakup Delo v jami poteka v specifiÄ?nih razopreme in jamskih objektov Je Ä?lanstvo prostomerah, narava je nepredvidljiva ‌ namenili blizu 19 milijonov voljno ali obveza?

Se ĹĄtevilo dogodkov, zaradi katerih je njeno posredovanje potrebno, kaj evrov, dobrih 2,5 milijona ÂťÄŒlanstvo v jamspreminja? ski reĹĄevalni Ä?eti evrov veÄ? kot leto pred tem.ÂŤ je prostovoljno. Število delovnih nezgod se v Vanjo se lahko vÄ?lani tisti, ki dela v jami dovolj dolgo in se pri delu posebej izkaĹže. Opraviti mora zdravniĹĄki pregled, psihofiziÄ?no testiranje, izobraĹževanje in biti uspeĹĄen pri Na Premogovniku se bodo v petek, 19. oktobra, sreÄ?ale rudarske preverjanju znanja.ÂŤ reĹĄevalne enote Slovenije. SreÄ?anje bosta zaznamovala strokovni posvet in rudarska reĹĄevalna vaja.

Kako so jamski reĹĄevalci usposobljeNa posvetu se bodo seznanili z novostmi v reĹĄevanju ter varnosti ni, kako jih usposabljate? in zdravja pri delu tehniÄ?nega kadra v rudarskih podjetjih. Na ÂťÄŒlani imajo ustrezno znanje, rudarski reĹĄevalni vaji 20. oktobra pa bodo preizkusili strokovno so usposobljeni za reĹĄevanje in usposobljenost reĹĄevalnih enot v sodelovanju z interventnimi delo v zaplinjenem obmoÄ?ju ter gasilskimi enotami ter silami za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ?. za zagotavljanje prve pomoÄ?i,

â?ą

Predpostavka regijske vaje bo potres in stebrni udar v jami Pesje

mestu, je podjetje Virnek iz Ĺ oĹĄtanja, na 40.

Gorenje GTI, na 56. Elpa iz Velenja, na 61. podjetje Robicomp, na 76. Plastika Skaza in na 88. mestu Gorenje Gostinstvo. Iz Zgornje Savinjske doline pa na 43. mestu ZadruĹžnik Transport Mozirje, dve mesti niĹžje podjetje Panatop Nazarje in na 72. mestu Eltrans SolÄ?ava. Pri izboru so upoĹĄtevali Ä?isti prihodek od prodaje, Ä?isti poslovni izid in indeks rasti

Gorenje, ki je v veÄ?inski lasti kitajske druĹžbe Hisense, sta obiskali delovna inĹĄpekcija, ki je preverjala delovna dovoljenja novih sodelavcev, ter policija, ki se je posvetovala o zahtevah v zvezi z zaposlovanjem tujcev. InĹĄpekcija je preverjala tudi varnost in zdravje pri delu. Na inĹĄpektoratu za delo so dejali, da postopek ĹĄe ni konÄ?an, zato ga ne komentirajo. V Gorenju, kjer je okoli 60 novih sodelavcev, veÄ?ina iz drugih Hisensejevih evropskih druĹžb, pa so navedli, da jim inĹĄpektorji ob pregledu niso izdali nobenega takojĹĄnjega ukrepa.

Gospodarstvu zaÄ?eli zastajati koraki?

Medtem ko na svetovnih trgih ĹĄe vedno traja rast, mnogi ugibajo, kdaj bo evforije konec in kako se bo pravzaprav konÄ?ala. Bolj pesimistiÄ?ni napovedujejo podoben zlom, kot smo ga Ĺže doĹživeli, veÄ?ina pa vendarle meni, da nas tako drastiÄ?ne spremembe ne bodo doletele.

Vsi pa se v glavnem strinjajo, da se zgodba poÄ?asi izteka. Bikovska gibanja na Wall Streetu trajajo Ĺže skoraj desetletje, kar je rekord v povojni zgodovini. Svetovni dolg pa med tem znaĹĄa Ĺže nezasliĹĄanih 247 bilijonov dolarjev.

Ĺ tevilni slovenski ÂťreveĹžiÂŤ z milijoni

Leta 2017 se je zgodilo 86 nezgod laĹžjega znaÄ?aja. Pred tridesetimi in veÄ? leti so morali reĹĄevalci pogosto posredovati predvsem zaradi ognja in poĹžarov, danes pa je teh posredovanj k sreÄ?i zelo malo.ÂŤ

Doma smo si od krize sicer ĹĄele komaj opomogli in sedaj mnogi intenzivno iĹĄÄ?ejo poti, kako kaj pripraviti za slabĹĄe Ä?ase. No, nekaterim je to uspelo Ĺže prej. Domneve, da imajo ĹĄtevilni Slovenci banÄ?ne raÄ?une v tujini in da so na nekaterih raÄ?unih tudi milijoni evrov, so oÄ?itno pravilne. Analiza finanÄ?ne uprave pa je celo pokazala, da so ĹĄtevilni tovrstni milijonarji pred slovenskimi davÄ?nimi organi veljali za 'reveĹže' in so celo prejemali socialno pomoÄ?.

Zaposleni, ki se vsak dan podajajo nekaj sto metrov globoko, se lahko nanjo zanesejo vsak trenutek. ÂťAbsolutno. Varnost in zdravje pri delu sta kljuÄ?na strateĹĄka cilja Premogovnika. Varnemu delu in prepreÄ?evanju nezgod vseskozi posveÄ?amo izjemno veliko pozornosti. Samo lani smo za nakup opreme in jamskih objektov namenili blizu 19 milijonov evrov, kar je za dobrih 2,5 milijona evrov veÄ? kot leto pred tem. Zavedamo se, da je naĹĄe delo, ki poteka skoraj petsto metrov globoko pod zemeljskim povrĹĄjem, specifiÄ?no in zahteva povsem drugaÄ?en pristop k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu kot drugje.

OzaveĹĄÄ?anje zaposlenih, da lahko za veÄ?jo varnost pri delu najveÄ? naredimo sami, vzpostavitev vrhunskega varnostnega sistema, izdelan NaÄ?rt obrambe in reĹĄevanja ter ĹĄtevilni drugi ukrepi so le del aktivnosti, ki jih imamo v podjetju vzpostavljene za zagotavljanje najviĹĄje moĹžne stopnje varnosti. Kljub naĹĄtetemu pa lahko pride do neljubih dogodkov in izrednih razmer. Takrat najbolj raÄ?unamo prav na dobro usposobljene jamske reĹĄevalce. V vsakem delu jame imamo v vsaki izmeni najmanj eno ekipo reĹĄevalcev, ki se ob potrebi takoj opremi v jamski bazi in nemudoma zaÄ?ne posredovati oziroma reĹĄevati. Za potrebe veÄ?jega obsega pa lahko v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu aktiviramo celotno rudarsko reĹĄevalno sluĹžbo. Zaposleni se lahko vsak trenutek zanesejo nanjo.ÂŤ

Sindikati zahtevajo viĹĄje plaÄ?e

đ&#x;”˛

Do svojih obljubljenih plaÄ? bi v Ä?asu rasti Ĺželeli razliÄ?ni sindikati.

Policisti Ĺže stavkajo, sindikat vzgoje, izobraĹževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa je za 4., 5. in 6. december napovedal tri stavkovne dni, Ä?e do takrat z vlado ne bodo dosegli dogovora o stavkovnih zahtevah. V sindikatu priÄ?akujejo, da bodo pogajanja nadaljevali na toÄ?ki, na kateri so jih konÄ?ali s prejĹĄnjo vlado.

Brezposelnost ĹĄe vedno pada Brezposelnost v Sloveniji ĹĄe vedno pada. Ĺ tevilo registriranih brezposelnih se je septembra znova zniĹžalo. Konec septembra je bilo registriranih 73.781 brezposelnih, kar je 2,8 odstotka manj kot avgusta in 8,9 odstotka manj kot septembra lani.

Veliko krĹĄitev pri turistiÄ?nem oddajanju ÄŒeprav je FinanÄ?na uprava Republike Slovenije pred koncem lanskega leta vnaprej napovedala poostren nadzor pri vseh, ki oddajajo nepremiÄ?nine v turistiÄ?ni najem, ĹĄe prej pa jim dala moĹžnost samoprijave, je krĹĄiteljev oÄ?itno ĹĄe veliko. Do konca avgusta je Furs iz ugotovljenih krĹĄitev pri sobodajalcih izrekel za skupaj 237.000 evrov glob. Poziv k prijavi dohodkov so objavili na zaÄ?etku lanskega decembra. Pridobili so namreÄ? podatke o teh dohodkih, a so zavezancem dali do konca letoĹĄnjega januarja moĹžnost, da se s samoprijavo izognejo plaÄ?ilu globe, ki lahko znaĹĄa od 400 do 30.000 evrov. Furs bo te preglede nadaljeval tudi v prihodnje.

Mercator v rokah Supernove?

Mercatorjeve trgovske centre in hipermarkete v Sloveniji bo verjetno v kratkem prevzela avstrijska druĹžba Supernova, ki Ĺže ima na Rudniku v Ljubljani v lasti nakupovalno srediĹĄÄ?e s 70 prodajalnami.

Kdo so najbogatejĹĄi?

NajnovejĹĄi podatki o ameriĹĄkih bogataĹĄih povedo, da je 400 najbogatejĹĄih AmeriÄ?anov skupaj vrednih 2900 milijard dolarjev, kar je sedem odstotkov veÄ? kot lani. NajbogatejĹĄi letos je Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona. Njegovo premoĹženje se je poveÄ?alo z lanskoletnih 78,5 na letoĹĄnjih 160 milijard dolarjev. Ustanovitelj Microsofta Bil Gates na drugem mestu zaostaja za 63 milijard dolarjev.

EU potrdila zmanjĹĄanje izpustov CO2 Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v sredo potrdil cilje za zmanjĹĄanje izpustov ogljikovega dioksida iz avtomobilov in lahkih tovornih vozil. Izpusti iz novih avtomobilov naj bi se do leta 2030 zmanjĹĄali za 40 odstotkov, proizvajalci pa bodo morali zagotoviti tudi, da bo do takrat 35 odstotkov novih avtomobilov elektriÄ?nih ali hibridov.

Med 100 najhitreje rastoÄ?imi 9 podjetij iz regije SaĹĄa Regija SaĹĄa – DruĹžba Dnevnik je tudi letos razglasila najhitreje rastoÄ?e podjetje v Savinjsko-zasavski regiji za leto 2018. To je postalo podjetje za proizvodnjo avtomobilskih transmisij in avtomobilskih delov GKN Driveline Slovenija iz ZreÄ?.

Na seznamu 100 najhitreje rastoÄ?ih podjetij v omenjeni regiji je 9 podjetij iz regije SaĹĄa, od tega 6 iz Ĺ aleĹĄke doline. NajviĹĄje, na 33.

11. oktobra 2018

v letih 2012–2017.

Savinjsko-zasavska regija ostaja regija z najveÄ? zlatimi gazelami v Sloveniji, saj so podjetja v 17 letih izbora prejela kar sedem kipcev zlate gazele (od tega po enega podjetji Plastika Skaza in KLS Ljubno). đ&#x;”˛

tp

NepremiÄ?ninski davek leta 2020 Ljubljana – Priprava novega sistema obdavÄ?itve nepremiÄ?nin se je nadaljevala tudi med menjavo vlade. Ministrstvo za finance meni, da bi lahko osnutek zakona o davku na nepremiÄ?nine v javno obravnavo poslalo konec novembra. Leta 2019 bi lahko bil zakon sprejet in hkrati izvedeno novo vrednotenje nepremiÄ?nin. Prva odmera davka je tako naÄ?rtovana v letu 2020. Ministrstvo bo predvidoma ĹĄe ta mesec v koalicijsko obravnavo poslalo delovno gradivo za novi davek. đ&#x;”˛

mz, mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

11. oktobra 2018

Kaj je res: delavcev primanjkuje ali noÄ?ejo delati za prenizke plaÄ?e?

Tako na Savinjsko-ĹĄaleĹĄki gospodarski zbornici kot na ObmoÄ?ni Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Velenje opaĹžajo, da imajo Ä?lani teĹžave z iskanjem delovne sile – NajveÄ?ji primanjkljaji so na vseh ravneh tehniĹĄkih poklicev – Sindikati opozarjajo, da razlog ni le gospodarska rast Mojca Ĺ truc

Dobro se je spominjamo; v Ä?asu gospodarske recesije smo se uÄ?ili zategovati pas, sprejemati kompromise in Ä?akati na boljĹĄe Ä?ase.

Upali smo, da kriza hitro mine.

In je minila. Toda zdi se, kot da tudi Ä?asi gospodarske rasti niso Ä?isto preprosti.

S pomanjkanjem ustreznega kadra se sreÄ?ujejo tudi v regiji SAĹ A

Ĺ tevilna podjetja v regiji SAĹ A se v zadnjem obdobju sreÄ?ujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra. ÂťTa primanjkljaj je posebej opazen v podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, tam gre praviloma tudi za ĹĄtevilÄ?no veÄ?je potrebe,ÂŤ je pojasnil direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice Franci Kotnik. Kot je dodal, se je omenjeni kadrovski deficit v zadnjih mesecih sicer umiril, kar pomeni, da ĹĄe vedno obstaja, vendar bistveno ne naraĹĄÄ?a veÄ?, saj prihajajo iz nekaterih drĹžav, ki predstavljajo pomembne izvozne trge, informacije o ohlajanju povpraĹĄevanja. ÂťSeveda pa ta ugotovitev ne velja generalno

za vse gospodarske panoge,ÂŤ je ĹĄe poudaril Kotnik.

Tudi na ObmoÄ?ni Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Velenje pravijo, da se Ä?lani sreÄ?ujejo s pomanjkanjem primernega kadra. ÂťNajpogosteje to velja pri iskanju natakarjev in kuharjev ter gradbincev in lesarjev,ÂŤ je povedala Petra Avbreht iz omenjene zbornice.

Kot pojasnjujejo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, so delodajalci od zaÄ?etka letoĹĄnjega koledarskega leta do avgusta za obmoÄ?je Uradov za delo Mozirje in Velenje sporoÄ?ili 2.280 prostih delovnih mest. ÂťNajveÄ?ji primanjkljaji na trgu delovne sile so na vseh ravneh tehniĹĄkih poklicev od IV. do VII. ravni izobrazbe, torej za poklic kovinarja, strojnika, gradbenika, elektriÄ?arja, raÄ?unalniÄ?arja. Primanjkljaj pa je tudi v poklicih zdravnika, posebnega specialista, medicinskih sester, voznikov teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev, kuharjev in natakarjev,ÂŤ je pojasnila Branka Ĺ kulj Nussdorfer, vodja Uradov za delo Velenje in Mozirje.

Da ne gre le za statistko, temveÄ? za realne potrebe, so potrdili tudi v podjetju Gorenje. ÂťZa delo v proizvodnji se posebej ob koncu

poletja zaradi vsakoletnega gibanja proizvodnje potrebe po ĹĄtevilu delavcev poveÄ?ajo, tako da v tem Ä?asu obiÄ?ajno zaposlimo od nekaj deset pa do veÄ? sto dodatnih delavcev. Do letos nam je ob poveÄ?anih potrebah po delavcih v proizvodnji uspevalo ta delovna mesta tudi zapolniti, v zadnjem obdobju pa Ĺže imamo teĹžave z odzivom s trga dela. Poleg proizvodnih delavcev potrebujemo predvsem univerzitetne diplomirane inĹženirje tehniÄ?nih smeri ter raÄ?unalniĹĄtva,ÂŤ je povedala Mateja Celin.

Kako iskati potrebno delovno silo?

Podjetja razliÄ?no reĹĄujejo kadrovske teĹžave. ÂťPonekod so zaÄ?eli naÄ?rtno delati z mladimi, kar je seveda bolj dolgoroÄ?en pristop, ponekod, kjer kadre potrebujejo nujno, pa zaposlujejo tudi tujce,ÂŤ je dejal Franci Kotnik.

Pri Zavodu RS za zaposlovanje si za zapolnitev prostih delovnih mest prizadevajo s pomoÄ?jo osnovnega in poglobljenega kariernega svetovanja. ÂťPripravljamo in usposabljamo kandidate za predstavitev pri delodajalcih, motiviramo ter sodelujemo z delodajalci pri selekciji kadra na

Ana JakopiÄ? iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

So v resnici teĹžava prenizke plaÄ?e?

mestu samem, brezposelne osebe vkljuÄ?ujemo v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja,ÂŤ je naĹĄtela Ĺ kulj Nussdorferjeva.

V podjetju Gorenje, na primer, bodo delavce za zahtevna strokovna dela iskali preko zaposlitvenih portalov, s ĹĄtipendiranjem, v izjemnih primerih pa tudi preko agencij. ÂťDelavce za proizvodnjo pa iĹĄÄ?emo sami, sodelujemo z zavodom za zaposlovanje ter z agencijo,ÂŤ je povedala Celinova in dodala, da bodo ob naÄ?rtovani gradnji nove tovarne ter vzpostavitvi proizvodnje TV aparatov Ĺže v zaÄ?etku odprli med 300 in 400 novih delovnih mest. ÂťÄŒe nam ne bo uspelo zagotoviti dovolj delavcev, je mogoÄ?a reĹĄitev tudi pridobivanje delovnih dovoljenj za delo tujcev, vendar mora to odobriti zavod za zaposlovanje,ÂŤ je ĹĄe dejala predstavnica Gorenja.

Ob tem predstavnica sindikatov poudarja, da ne bi smelo biti dovoljeno zaposlovati tujcev pod pogoji, ki so slabĹĄi kot za domaÄ?e delavce. ÂťSlednje je le naÄ?in ‚discipliniranja‘ domaÄ?ih delavcev, da bi tudi sami pristali na Ä?loveka nevredne delovne pogoje oziroma razmere, ki so podobne suĹžnjelastniĹĄkemu odnosu,ÂŤ razmiĹĄlja

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo letos julija na obmoÄ?ju Uradov za delo Velenje in Mozirje delovno aktivnih 25.067 prebivalcev. V istem obdobju je stopnja registrirane brezposelnosti znaĹĄala 7,6 % na obmoÄ?ju, ki sodi v Urad za delo Mozirje, in 9,0 % na obmoÄ?ju pod Uradom za delo Velenje.

Kljub moĹžnostim prekvalifikacij in dodatnih izobraĹževanj doloÄ?en deleĹž prebivalstva torej ostaja brez dela kljub velikemu povpraĹĄevanju delodajalcev. ÂťSindikati smo prepriÄ?ani, da je pomanjkanje delavcev predvsem posledica grozljivih razmer, ki vladajo na naĹĄem trgu dela. Delovne sile sicer res delno primanjkuje

V Premogovniku zaposlujejo Kljub teĹžavam, s katerimi se letos sooÄ?ajo v jami, je proizvodni naÄ?rt ĹĄe dosegljiv Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – LetoĹĄnji naÄ?rt proizvodnje Premogovnika Velenje znaĹĄa 3.450.000 ton, kar pri naÄ?rtovani kurilni vrednosti 11,45 GJ/t v energiji pomeni 39.500 TJ. V prvi polovici leta so se pri proizvodnji premoga sooÄ?ali s teĹžavami, ki so povzroÄ?ile delni izpad proizvodnje. VeÄ?ji del tega

Postati prva izbira med poslovnimi uporabniki

tudi zaradi gospodarske rasti, a menimo, da to ni glavni razlog.

Primanjkuje predvsem delavcev, ki bi bili pripravljeni delati za plaÄ?e, ki so minimalne oziroma pod stopnjo preĹživetja,ÂŤ je poudarila JakopiÄ?eva.

Dodajmo ĹĄe, da je ob koncu letoĹĄnjega julija na obmoÄ?ju regije SAĹ A denarno nadomestilo za brezposelnost prejemalo 772 oziroma 31,5 % brezposelnih oseb, povpreÄ?na viĹĄina bruto izplaÄ?anega denarnega nadomestila pa je znaĹĄala 719,62 evrov.

Ker se gospodarske krize v veÄ?ini res dobro spominjamo – in ti spomini niso lepi, lahko sklenemo, da se ji Ĺželimo v prihodnje gotovo izogniti. Ĺ e naprej potrebujemo rast gospodarstva. ÂťVsekakor velja ugotovitev, da je postalo pomanjkanje ustreznih kadrov ena glavnih ovir za hitrejĹĄo rast gospodarstva,ÂŤ đ&#x;”˛ pa pravi Franci Kotnik. â€

bo tudi letos tako,ÂŤ pravi glavni tehniÄ?ni vodja Premogovnika mag. Bogdan MakovĹĄek. ÂťNaÄ?rt proizvodnje je ĹĄe vedno dosegljiv.

PosveÄ?amo mu vso pozornost.

Bo pa obdobje do konca letoĹĄnjega leta zelo zahtevno, saj nas obenem Ä?akata dve demontaĹži in dve montaĹži jamskih prog.

PriÄ?akujemo, da bo oktober, kar se proizvodnje tiÄ?e, zelo dober in

Novi prostori dajejo nov zagon in moŞnost ťiritve, pravijo v podjetju Mega M iz Velenja – Vizija: krepitev trŞnega deleŞa v drŞavi in regiji Tatjana Podgorťek

Velenje, 4. oktobra – Med prepoznavnimi podjetji v ĹĄirĹĄem poslovnem okolju zagotovo sodi druĹžinsko podjetje Mega M – specializirano in vodilno podjetje na podroÄ?ju sodobnih fiksnih in mobilnih telekomunikacij, govornih in podatkovnih komunikacij, tehnologij, ki vodijo v novo obdobje medosebnega komuniciranja. Nastalo je in raste na osnovi lastnega znanja. Ĺ˝e 16 let piĹĄe zgodbo o uspehu, ki ji je na priloĹžnostni slovesnosti pred tednom dni dodalo ĹĄe odprtje novih prostorov v t. i. Stekleni direkciji v srediĹĄÄ?u Velenja. V objektu, za katerega pravijo, da je eden najbolj impozantnih in markantnih objektov v mestu, imajo kot najemniki prostore ĹĄe nekatera podjetja.

Koliko je stal odkup objekta in kakĹĄni so bili stroĹĄki obnove drugega nadstropja, v katerem ima poslovne prostore podjetja Mega M, njegova direktorja – brata Matej in Miran MeĹža – ne razkrivata. Zagotavljata pa, da sta ga kupila po trĹžni ceni in da je naloĹžba mejnik v delovanju podjetja, predvsem pa jim daje nov zagon ter jim omogoÄ?a ustrezno ĹĄirjenje ter uresniÄ?evanje naÄ?rtov in vizije.

Korak pred konkurenco

Na prireditvi sta Miran in Matej MeĹža med drugim povedala, da sta zaÄ?ela dejavnost v lastnih prostorih na Foitovi cesti v Velenju, Ä?ez nekaj let sta jo preselila v Poslovni center Standard, kjer so se sÄ?asoma znova sreÄ?ali s prostorsko stisko. Ĺ˝eleli so ostati v Velenju

tja Mega M prav v Velenju.ÂŤ Ĺ˝e v osnovnoĹĄolskih in dijaĹĄkih ter ĹĄtudentskih Ä?asih sta razmiĹĄljala inovativno. Izdelala sta elektriÄ?ni avtomobil, ki je ĹĄe vedno v voznem stanju, izvedla projekt proizvodnje elektronskih sveÄ?, ki jih takrat ĹĄe ni bilo na trgovskih policah, lotevala sta se tudi celovitejĹĄih

Poslovni center MegaTel so predali svojemu namenu: od leve proti desni: Matej MeĹža, velenjski podĹžupan Peter Dermol in Miran MeĹža

in Steklena direkcija Premogovnika Velenje je bila idealna izbira za njihovo dejavnost. ÂťÄŒeprav je bilo po koncu najinega ĹĄtudija kritiÄ?na masa inĹženirjev s podroÄ?ja elektrotehnike, telekomunikacij in raÄ?unalniĹĄtva v Ljubljani, prav tako sva imela Ĺže takrat projekte po Evropi in Aziji, sva se odloÄ?ila zaÄ?eti in nadaljevati razvoj podje-

izdelkov, kot je bil telefonski vmesnik za pocenitev telefoniranja.

Po konÄ?anem ĹĄtudiju sta zgodbo zaokroĹžila v podjetju Mega M, v katerem danes zaposlujeta 30 vrhunskih sodelavcev in sodelavk. Z inovacijami, iskanjem in razvojem tehniÄ?nih ter tehnoloĹĄkih reĹĄitev, ki omogoÄ?ajo kupcem poslovne tin finanÄ?ne uÄ?inke, se trudijo

dodajati izdelkom in storitvam viĹĄjo dodano vrednost ter ostati korak pred konkurenco. Da so druĹžbeno odgovorno podjetje, kar je potrdil tudi velenjski podĹžupan Peter Dermol, so dokazali tudi z ureditvijo razstaviĹĄÄ?a Velenjske zgodbe.

Na izzive s strokovnim znanjem

Nabora storitev (IP telefonija, mobilna telefonija, ĹĄirokopasovni dostop do interneta, napredna interaktivna TV ter raÄ?unalniĹĄtvo v oblaku) ne nameravajo ĹĄiriti, ampak slediti trendom. Na izzive v prihodnje so in bodo odgovarjali s strokovnim znanjem in sodobno infrastrukturo, z vlaganji v razvoj, raziskave ter izobraĹževanje, pravita sogovornika. Sicer pa je vizija podjetja postati prva izbira med poslovnimi uporabniki za celovite informacijske in komunikacijske reĹĄitve. Na tem podroÄ?ju Ĺželijo doseÄ?i pomemben trĹžni deleĹž v Sloveniji in ĹĄirĹĄi regiji. Nam pa sta Miran in Matej MeĹža ĹĄe dejala, da je leto 2018 dokaj razburljivo leto za podjetje, saj so se poleg osnovne dejavnosti ukvarjali ĹĄe s prodajo prejĹĄnje in nakupom omenjene nove nepremiÄ?nine ter celovito prenovo njene notranjosti. DevetmeseÄ?ni rezultati pri prodaji pa so skladni z naÄ?rti. đ&#x;”˛

Odkop. (foto: Miran BeĹĄkovnik)

obdobja so teĹžave nastajale pri da bosta taka tudi november in odkopavanju premoga zaradi december.ÂŤ poveÄ?anih deformacij odvozne 1. oktobra so zaposlili 21 novih proge na odkopu A na koti -95. sodelavcev, ĹĄe 30 jih bodo konec Trenutno pa jim leta oziroma najveÄ? nevĹĄeÄ?nosti v prvih dneh 1. oktobra so povzroÄ?a pravoÄ?aprihodnjega zaposlili 21 novih leta. Delovni sna priprava odkopa B na koti -95. Za ta koledar za sodelavcev. namen so izdelali letos ostaja Ĺže precej objektov, enak, kot je a so morali potem nekatere dele bil sprejet v zaÄ?etku leta. Ĺ˝e ometeh (in jih ĹĄe) zaradi poveÄ?anih njene teĹžave bodo premagovali deformacij pretesariti. z nadurnim delom, o Ä?emer pa ÂťNihanja v proizvodnji so v naĹĄi se bodo dogovarjali sproti. Zadejavnosti pogosta. ObiÄ?ajno se dnji delovni dan naÄ?rtujejo 21. izravnajo na letni ravni. Ta Ä?as decembra. đ&#x;”˛ izvajamo dodatne aktivnosti, da

â?ą

NaÄ?rti za leto 2019 Ĺže pripravljeni

Leta 2019 bodo morali za uresniÄ?itev naÄ?rta proizvodnje v energiji, ki znaĹĄa 40.358 TJ, pri naÄ?rtovani letni kaloriÄ?ni vrednosti 11,42 GJ na tono odkopati 3.534.000 ton premoga.

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

OD SREDE DO TORKA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 3. oktobra Potem ko je Fiskalni svet opozoril, da bi dosledno izpolnjevanje koalicijske pogodbe v prihodnjih ĹĄtirih letih pomenilo obÄ?utno poslabĹĄanje javnih financ, je Komisija DrĹžavnega zbora za finance na vlado naslovila zahtevek po izraÄ?unih.

V Rimu se je zaÄ?ela ĹĄkofovska sinoda o mladini. Zbralo se je 267 ĹĄkofov.

Dosledno izpolnjevanje koalicijske pogodbe bi pomenilo obÄ?utno poslabĹĄanje stanja javnih financ.

Avstrijska vlada je potrdila osnutek razĹĄiritve seznama prepovedanih skrajnih simbolov, na katerem bodo v prihodnje tudi ustaĹĄki simboli.

Italijanski mediji so pisali, da naj bi vlada v Rimu pri proraÄ?unskem primanjkljaju popustila pritiskom Evropske unije in predlagala niĹžji primanjkljaj.

Indonezijski otok Sulavesi je po smrtonosnem potresu in cunamiju prizadel ĹĄe izbruh ognjenika.

Ministrstvo za davke in finance v ameriĹĄki zvezni drĹžavi New York je potrdilo, da preiskuje navedbe New York Timesa, da je bil predsednik Donald Trump vpleten v izogibanje plaÄ?ila davkov, ki je vkljuÄ?evalo tudi goljufije.

Francoska policija je sporoÄ?ila, da je aretirala gangsterja Redoina Faida, ki je bil na begu po spektakularnem pobegu iz zapora poleti.

ÄŒetrtek, 4. oktobra Pretresli so nas posnetki nasilnega ravnanja z majhnimi otroki v Zavodu KengurujÄ?ki.

Sindikat vzgoje, izobraĹževanja, znanosti in kulture Slovenije je za 4., 5. in 6. december napovedal tri stavkovne dneve, Ä?e do takrat z vlado ne bodo dosegli dogovora o stavkovnih zahtevah.

Pretresli so nas posnetki ravnanja z malÄ?ki v Zavodu KengurujÄ?ki.

Nevladne organizacije s podroÄ?ja preventive v cestnem prometu pa so vlado in policijska sindikata pozvale k hitri reĹĄitvi za konÄ?anje policijske stavke.

Vlada je spremenila kadrovsko sestavo medresorske koordinacijske skupine za uveljavitev arbitraĹžne razsodbe o meji s HrvaĹĄko in na njeno Ä?elo imenovala drĹžavnega sekretarja Damirja ÄŒrnÄ?eca.

Na predlog notranjega ministra BoĹĄtjana Poklukarja je vlada razreĹĄila generalnega direktorja

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

policije Simona VeliÄ?kega in za vrĹĄilko dolĹžnosti imenovala njegovo zdajĹĄnjo namestnico Tatjano Bobnar.

FBI je senatorjem predstavil teĹžko priÄ?akovano poroÄ?ilo o kandidatu za vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha.

Nizozemski obveĹĄÄ?evalci so prepreÄ?ili ruski kibernetski napad na Organizacijo za prepoved kemiÄ?nega oroĹžja v Haagu in izgnali ĹĄtiri ruske agente.

Iz TurÄ?ije je priĹĄla vest, da je do oblasti kritiÄ?en savdski novinar DĹžamal HaĹĄodĹži vstopil v savdski konzulat v Carigradu, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.

V mestu Florence v JuĹžni Karolini je neki moĹĄki ustrelil sedem policistov, pri Ä?emer je eden umrl.

Petek, 5. oktobra Po razkritju ravnanja z malÄ?ki v Zavodu KengurujÄ?ki se je minister za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport Jernej Pikalo z videonagovorom obrnil na starĹĄe predĹĄolskih otrok in jih pozval k previdnosti pri izbiri varstva.

Ivan ÄŒrnkoviÄ? se je z drĹžavo poravnal o odĹĄkodnini v zadevi Patria.

Pakistanska vlada je najmanj 18 mednarodnim nevladnim organizacijam odredila, naj prenehajo delovati in v dveh mesecih zapustijo drĹžavo.

Francoska policija je uvedla preiskavo v zvezi z domnevnim izginotjem vodje mednarodne organizacije kriminalistiÄ?ne policije (Interpol) Mengom Hongvejem.

Svet Evrope je HrvaĹĄko pozval, naj ustavi policijsko nasilje nad prosilci za azil in drugimi prebeĹžniki.

Ponedeljek, 8. oktobra

Na Ä?elo strank SD je bil ĹĄe enkrat izvoljen Dejan Ĺ˝idan. Nekateri Ä?lani so ob tem razmiĹĄljali, da bi morala stranka bolj v levo.

nata prisegel kot vrhovni sodnik.

AmeriĹĄki drĹžavni sekretar Mike Pompeo je prispel na Japonsko in napovedal, da si bo prizadeval za novo sreÄ?anje med Donaldom Trumpom in Kim DĹžong Unom.

VeÄ? tisoÄ? protestnikov se je zbralo pri gozdu Hambach blizu nemĹĄkega mesta Aachen, kjer protestirajo proti uporabi premoga in seÄ?nji starega pragozda.

Venezuela je zaradi mnoĹžiÄ?ne izselitve prebivalcev na mejah okrepila policijski nadzor, ĹĄe posebej na meji s Kolumbijo, v katero se je pred gospodarsko in politiÄ?no krizo zateklo milijon Venezuelcev.

Nedelja, 7. oktobra

Premier Ĺ arec je novinarjem zveÄ?er razkril, da so se koalicijske partnerice tekom dne seznanile s proraÄ?unskim stanjem. Kot je pojasnil, proraÄ?un za 2019 velja in Slovenija bo tak predlog poslala v Bruselj.

Obrambni minister Karl Erjavec je potrdil, da bo za novega direktorja ObveĹĄÄ?evalno varnostne sluĹžbe predlagal Dejana MatijeviÄ?a.

Evropska komisija je bolgarske oblasti pozvala , naj Ä?im prej raziĹĄÄ?ejo umor novinarke Viktorie Marinove.

Novega brazilskega predsednika nekateri primerjajo s Trumpom.

Rezultati predsedniĹĄkih volitev iz dne prej v Braziliji so razkrili, da je zmagal skrajno desni kandidat Jair Bolsonaro, ki je dobil dobrih 46 odstotkov glasov.

V Romuniji je referendum o definiciji druĹžine, po katerem bi v ustavi druĹžino omejili na poroÄ?ene heteroseksualne pare, padel zaradi prenizke volilne udeleĹžbe.

V Ljubljani je potekala slovesnost v spomin na muÄ?enje in poboje pripadnikov narodnoosvobodilnega boja na Svetem Urhu.

V Spominskem parku Teharje pa je potekala slovesnost za DrĹžavni zbor je zavrnil predlog Ĺžrtve medvojnega in povojnega predsednika republike Boruta komunistiÄ?nega nasilja. ÂťSloveni- Pahorja za imenovanje PrimoĹža ja je ĹĄe vedno ujeta v sovraĹĄtvo, Dolenca na poloĹžaj guvernerja izkljuÄ?evalnost in razklanost,ÂŤ je Banke Slovenije. ob priloĹžnosti dejal nekdanji predNekdanji minister za javno sednik drĹžavnega zbora France upravo Boris Koprivnikar pa je Cukjati. sporoÄ?il, da je zaradi medijskeNekdanji minister ga pritiska predsedniku uprave za javno upravo Bo- BTC predal odpoved pogodbe ris Koprivnikar je o zaposlitvi. predsednika SMC Na obisku v Sloveniji je bil Mira Cerarja obve- generalni sekretar Nata Jens stil, da se je odloÄ?il Stoltenberg. V drĹžavnem zboru izstopiti iz stranke. je poslance pozval k poviĹĄanju Kot je zapisal, se obrambnega proraÄ?una. te dni ukvarja z d o k a z o v a nj e m LetoĹĄnja prejemnika Nobelove nagrade za mir svoje nedolĹžnosti in nekoruptivnega Znana sta bila prejemnika No- ravnanja, s Ä?imer se povzroÄ?a belove nagrade za mir: kongovski ĹĄkoda tudi uspeĹĄni gospodarski zdravnik Denis Mukwege in jezi- druĹžbi. dinja Nadia Murad za njun boj V severnem bolgarskem mestu Banka Slovenije ostaja brez proti nasilju nad Ĺženskami v vojni Ruse je bila umorjena 30-letna guvernerja. in oboroĹženih spopadih. preiskovalna TV-novinarka VikRuski predsednik Vladimir Pu- torija Marinova.

Svoj odstop je napovedala ametin in indijski premier Narendra V streljanju pri judovski nasel- riĹĄka veleposlanica v ZdruĹženih Modi sta podpisala sporazum bini Barkan na Zahodnem bregu narodih, Nikki Haley. Predsednik o dobavi najsodobnejĹĄih ruskih sta bila ubita dva Izraelca, ĹĄe eden Donald Trump je ob tem dejal, protiletalskih sistemov S-400. je bil ranjen. da bo administracijo zapustila Indonezijski reĹĄevalci so deset ob koncu leta. dni po uniÄ?ujoÄ?em potresu in V skladiĹĄÄ?u oroĹžja na severu cunamiju, v katerem je umrlo naj- Ukrajine je priĹĄlo do niza ekmanj 1.763 ljudi, ustavili iskanje splozij in poĹžara. Z obmoÄ?ja so morebitnih preĹživelih. Pet tisoÄ? evakuirali veÄ? kot 12 tisoÄ? ljudi.

Predsednik republike Borut Pa- ljudi je ĹĄe pogreĹĄanih. hor in minister za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport Jernej Pikalo sta na Brdu pri Kranju priredila sprejem za tiste maturantke in maturante, ki so na sploĹĄni ali poklicni maturi dosegli vse toÄ?ke.

Socialni demokrati so Dejana Židana znova izvolili za predsednika, na kongresu pa so odprli tudi razpravo o usmeritvi stranke.

Kljub obtoĹžbam o spolnem nadlegovanju in ĹĄtevilnih protestih na ulicah je kandidat ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa V Indoneziji so ustavili iskanje morebitnih preĹživelih po potresu.

Brett Kavanaugh po potrditvi se-

Sobota, 6. oktobra

11. oktobra 2018

Torek, 9. oktobra

Boj s sencami Pred dnevi sem se v nekem ljubljanskem stanovanju pogovarjal z Mladenom Dolarjem, uglednim filozofom, enem iz trojice t. i. ljubljanske Lacanove ĹĄole. Pila sva kavo, ki jo je prijazno skuhal, in se pogovarjala o govoricah. Govorice, ta Ä?rna gmota polresnic in laĹži, ki slej kot prej zmagajo nad razumom, so postale tako moÄ?ne, da odstavljajo in postavljajo predsednike vlad. Ne gre za moderni internetni fenomen, govorice so bile moÄ?ne, kot je opozoril tudi profesor, Ĺže v antiki, celotna evropska zgodovina se zaÄ?ne s procesom proti Sokratu, ki se jim na koncu, Ä?etudi je bil najbolj moder Ä?lovek, ki je takrat Jure TrampuĹĄ Ĺživel pod soncem, ni mogel ubraniti. Na koncu je bil zaradi brezboĹžnosti in zavajanja mladine obsojen na smrt, mirno je spil strup, narejen iz pikastega miĹĄjaka.

V boju s sencami je bil, kot je govorice poimenoval sam, poraĹžen.

Letos je velenjsko Gorenje prevzel kitajski Hisense. S podjetjem ima velike naÄ?rte, zgradili naj bi novo tovarno za izdelavo televizorjev, delo naj bi dobilo dodatnih sto in nekaj ljudi, poveÄ?ali naj bi proizvodnjo pralnih strojev in kuhalnih aparatov. TakĹĄne so napovedi. Pustimo pri miru njihovo resniÄ?nost, ekonomsko izvedljivost, ustavimo se za zdaj pri uliÄ?nih posledicah tega prevzema. Mesto je zaÄ?elo govoriti – mesto misli, mesto ve – pojavile so se govorice, kaj vse prihaja skupaj s Kitajci. Prva govorica je bila, da so novi lastniki omejili velikost malice. Razloga za to naj bi bila dva, najprej striktno ekonomski, drugi dejstvo, da naj bi bili delavci zaradi preobilnih malic po obrokih utrujeni in manj produktivni. Zapisano ne drĹži. Druga govorica je ĹĄe bolj smeĹĄna, v novi upravi naj bi se odloÄ?ili, da bodo zaprli polovico parkiriĹĄÄ?a, za tem naj bi se skrivala ideja, da bodo zaposleni v Gorenje po novem prihajali s kolesi, prosto po pesmi ÂťNine million bicycles in BeijingÂŤ. Govorica ni resniÄ?na, velja nasprotno, razmiĹĄlja se, da bi pri Gorenju naredili novo garaĹžno hiĹĄo. Tretja govorica je ĹĄe bolj smeĹĄna, Kitajci naj bi – v posel so vendarle vloĹžili desetine milijone evrov – z droni nadzirali, kdo od zaposlenih kadi pred delovnimi halami. Kar znova ne drĹži, res pa je, da so snemali okolico tovarne zaradi novih komunikacijskih strategij, pa tudi zaradi naÄ?rtovanja postavitve proizvodnih prostorov. Govoric je ĹĄe veÄ?, od tiste, da so Kitajci v Velenju kupili cel stanovanjski blok, pa do one, da v Gorenju po novem jedo samo riĹž.

A vse te govorico so benigne, za zdaj naÄ?eloma neĹĄkodljive, kaĹžejo na nezaupanje, na strah pred kulturnimi razlikami, pred spremembo v naÄ?inu vodenja druĹžbe. A same po sebi ne povzroÄ?ajo veÄ?je ĹĄkode, prej nasprotno – priznajmo si, ljudje imamo radi govorice, nekako nas povezujejo, nekako nas, pa Ä?etudi vemo, da niso resniÄ?ne, osmiĹĄljajo.

Popolnoma drugaÄ?na zgodba je z organiziranimi govoricam, organiziranimi zato, ker jih namenoma ĹĄirijo politiÄ?ne stranke in njihovi sateliti, ki so zadnja leta zavzeli internet, ta prostor emancipatorne demokratiÄ?nosti, ki se je prelevil v svojo nasprotje, v gnojnico laĹži, nespodobnosti in blodenj, ki bi se jih nekoÄ? sramovale ĹĄe najbolj zanikrne beznice, skrite na obrobju velikih, Ĺžalostnih mest. Pri teh stvareh ne gre za govorice, gre za organizirane laĹži, za propagando. Te govorice so povzroÄ?ile brexit, te govorice so izvolile Trumpa, te govorice rahljajo Evropsko unijo, rahljajo, kot bi dejal profesor Dolar, razsvetljensko dediĹĄÄ?ino, ki nas zavezuje k temu, da se borimo zanjo.

Le kaj je druga moĹžnost? Naj izenaÄ?imo pomen znanja in pomen mnenja?

Verjetno ne, niso krivi tisti, ki so obsodili Sokrata, niso krivi tisti, ki so svoje obtoĹžbe skonstruirali na govoricah, kriva je anonimna mnoĹžica, ki jim verjame, ki iz laĹži ustvarja alternativno resnico, ki bo na koncu izniÄ?ila tudi njo. Da prevedem to v slovensko resniÄ?nost: ni kriva politika, krivi so tisti, ki verjamejo, da je najveÄ?ja teĹžava Slovenije v peĹĄÄ?ici migrantov, ne pa v resniÄ?nih napetostih znotraj Ä?loveĹĄke druĹžbe. Te pa so, kot bi dejal Dolar, vedno rezultat razrednih bojev, na eni strani so tisti, ki imajo vedno veÄ?, na drugi oni, ki imajo vedno manj.

Ko govorimo o Evropi, ko govorimo o Sloveniji in ko konec koncev govorimo o prevzemu dolinskega podjetja, so toÄ?no to tiste stvari, na katere bi morali najprej pomisliti. Saj smo, kot je zapisal Tone PavÄ?ek, tukaj vseeno zato, da s sveta odganjamo – sence. đ&#x;”˛

Projekt pokrajin vreden poskusa Na kongresu slovenskih obÄ?in je bilo sliĹĄati pozive k ustanovitvi pokrajin. Da je projekt vredno poskusiti, je v pogovoru z Ĺžupani dejal tudi predsednik republike Borut Pahor. ÄŒeprav gre za tvegano pot, je zdaj po njegovem mnenju morda najboljĹĄi Ä?as za uresniÄ?itev tega projekta. Pahor je pojasnil, da ostaja naklonjen ustanavljanju pokrajin, ne more pa zanikati svoje odgovornosti pri zastoju in napredku tega vpraĹĄanja, saj so ga obravnavali tudi pod njegovo vlado, a obupali, ker se je bilo treba sooÄ?iti s krizo in zapletenimi odnosi s HrvaĹĄko. Po Pahorjevem mnenju je zdaj prva naloga, ki jo morata urediti drĹžava đ&#x;”˛ mkp in lokalna samouprava, dogovor o popreÄ?nini.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

POLITIKA

11. oktobra 2018

Svetniki razmiĹĄljajo o Mestni obÄ?ini Velenje Na pogovor smo povabili vodje svetniĹĄkih skupin in samostojne svetnike v svetu Mestne obÄ?ine Velenje in jim postavili nekaj vpraĹĄanj Mira ZakoĹĄek

Svetnike smo vpraĹĄali: • Kako ste zadovoljni s svojim opravljenim delom v iztekajoÄ?em se mandatu? • Na kaj ste v Mestni obÄ?ini Velenje najbolj ponosni? • Kaj pa vas najbolj moti in bi Ĺželeli spremeniti?

Velenje je napredovalo na vseh podroÄ?jih Peter Dermol, SD

• Z opravljenim delom smo zelo zadovoljni. V Svetniťki skupini SD Velenje smo skupaj z ostalimi organi stranke opravili analizo stanja za zadnja dva mandata. Ugotovili smo, da je Velenje napredo-

valo na vseh podroÄ?jih druĹžbenega Ĺživljenja. Ne glede na vedno veÄ?je ĹĄtevilo vpisanih otrok v vrtec smo zagotavljali dostopen vrtec prav vsakemu otroku, poveÄ?ali skrb za socialno varstvo obÄ?anov, dvignili kvaliteto bivanja, realizirali veÄ? kot 300 projektov, pridobili preko 30 milijonov nepovratnih sredstev, vlagali v podjetniĹĄtvo, poslediÄ?no zmanjĹĄali brezposelnost ipd. Vse to dokazuje, da smo sprejemali prave odloÄ?itve, ki so prispevale k razvoju mesta in zagotavljanju dobrih Ĺživljenjskih pogojev.ÂŤ • ÂťNajveÄ? nam pomeni, da smo poleg urejenosti mesta prepoznani kot obÄ?ina, ki zagotavlja zelo visok standard bivanja.

Pomeni, da je skrb za ljudi prioritetnega znaÄ?aja. V Velenju imamo posluh za vse skupine ljudi, od najmlajĹĄih do starostnikov, pa vse do oseb, ki imajo v Ĺživljenju doloÄ?ene omejitve.ÂŤ • Želim si, da bo ustavna presoja o gradnji hitre ceste (tretje razvojne osi) Ä?im hitreje zakljuÄ?ena ter da se bo gradnja leta 2020 zaÄ?ela. Od hitre ceste je namreÄ? odvisen nadaljnji razvoj naĹĄega mesta in doline.ÂŤ

SMC Ĺ aleĹĄka dolina smo organizirali okrogle mize na temo 3. razvojne osi, ravnanja z odpadki, Ä?rpanja evropskih sredstev, prepreÄ?evanja zasvojenosti, organizirali obiske ministric in ministrov ter jih seznanili z izzivi, s katerimi se sreÄ?ujemo v lokalnem okolju, ali pa se pohvalili s primeri dobrih praks.ÂŤ

Moti negativna nastrojenost SreÄ?ko KoroĹĄec, DeSUS

• ÂťS svojim delom smo se aktivno vkljuÄ?evali v dogajanja v obÄ?ini kot tudi v obravnavo in sprejemanje odloÄ?itev v svetu Mestne obÄ?ine Velenje in njegovih organih. Zadev nismo zaostrovali, odprte dileme smo pomagali reĹĄevati s pozitivnim staliĹĄÄ?em.ÂŤ

Breda Kolar, SMC

• Âť S svojim delom v iztekajoÄ?em mandatu smo zadovoljni. ÄŒeprav opozicija skupaj ĹĄteje le devet mestnih svetnikov, od skupno 33, smo se na seje mestnega sveta dobro pripravili, delovali smo povezano in udarno.ÂŤ • ÂťNajbolj ponosni smo, da smo uspeli vsaj nekaj pobud obÄ?anov in obÄ?ank spraviti v Ĺživljenje. Opozarjali smo na nepravilnosti pri realizaciji nekaterih projektov v obÄ?ini Velenje, na ‘domaÄ?e’ poslovno sodelovanje vodstva obÄ?ine z nekaterimi hiĹĄnimi izvajalci, zbirali podpise za razpis referenduma proti dvojnemu

Vid GlinĹĄek, samostojni svetnik

• ÂťS svojim delom v svetu MOV sem zadovoljen. Menim, da sem uspeĹĄno zastopal svoje volivke in volivce. Tako sem kot Ä?lan opozicije opozarjal

Mihael Letonje, SLS

• ÂťV celoti sem s svojim delom v iztekajoÄ?em se mandatu zadovoljen. V zaÄ?etku smo v stranki SLS sicer imeli nekaj manjĹĄih teĹžav, ki pa so se po slabem letu dni uredile in tako smo preostali del mandata

zelenih povrťin, kakovostnih zabavnih prireditev, glasbeno ťolo, zdravstveni dom itd. • V Velenju me moti ogromno ťtevilo priseljencev, ki nikjer ne delajo in dobijo drŞavljanstvo kljub pomanjkljivi izo-

brazbi, poleg tega dobijo tudi stanovanja, sicer namenjena Slovencem. Ob tem je ogroĹžena tudi naĹĄa varnost. Zelo si Ĺželim popis prebivalstva, saj ni bil narejen Ĺže veÄ? kot 15 let.ÂŤ

Velenje na skrivaj tone • ÂťKot velik domoljub me v Velenju najbolj moti to, da se v zadnjem Ä?asu v Velenje nekontrolirano priseljuje vse veÄ? tujcev, ki ne spoĹĄtujejo slovenskega jezika, naĹĄih navad in kulture, iz Velenja pa odhajajo mladi izobraĹženi VelenjÄ?ani. Da v Velenju dobijo delo samo tisti, ki so tesno povezani z Ĺžupanom in stranko SD, ter da nas Ĺžupan vse tiste, ki razmiĹĄljamo drugaÄ?e kot on, oznaÄ?uje z nestrpneĹži, faĹĄisti in ĹĄe Ä?im. Da so se komunalne storitve drastiÄ?no podraĹžile, da se pozablja na podeĹželje, da ĹĄe nimamo cestne povezave, ki je temelj za razvoj mesta in celotne regije ...ÂŤ

Žalostno je, da vsi ťe nimajo zdrave vode

tiru za dvojno ceno, zagnali civilno iniciativo proti azilnemu domu v obÄ?ini Velenje, obveĹĄÄ?ali ljudi o naĹĄem delu v mestnem svetu, tudi z letaki, ki smo jih poĹĄiljali obÄ?ankam in obÄ?anom ...ÂŤ • ÂťNajbolj nas moti, da se je vodstvo obÄ?ine odloÄ?ilo za spremembo Poslovnika. S tem se je razprava vseh mestnih svetnikov v mestnem svetu zelo omejila – le na eno vpraĹĄanje na sami seji, pobude pa so morale biti po novem podane le v pisni obliki. Menimo, da so v demokraciji zaĹželena razliÄ?na mnenja, tudi kritiÄ?na, saj le to vodi do skupnih, boljĹĄih reĹĄitev. Zato bi Ĺželeli, da se delo mestnih svetnikov ne ovira in da se dovoli, da lahko delujejo enako, kot so delovali veÄ? kot dvajset let.ÂŤ

• ÂťKot vsakega obÄ?ana tudi mene kaj moti, saj je to normalno. Ĺ˝alostno je, da ĹĄe nimajo vsi obÄ?ani neoporeÄ?ne pitne vode, kjer je to moĹžno. Ĺ˝alostno je tudi, da ljudje na podeĹželju, ki nimajo ustreznih politiÄ?nih zvez, nimajo enakega komunalnega standarda, kot je ta omogoÄ?en drugim.

Res je tega vedno manj, a se ĹĄe pojavi. Veliko let govorimo o kolesarskih stezah in ploÄ?nikih, a na podroÄ?ju, za katerega sem se veÄ? let zavzemal, ĹĄe ni niÄ? narejenega. Res pa upanje umre zadnje.ÂŤ

Infrastrukturna zaostalost nekaterih KS

Suzana KavaĹĄ, SDS

Nekontrolirano priseljevanje

• ÂťPonosni smo na vse opravljeno delo, zlasti na realizirane projekte tako z vidika gospodarstva kot socialnih aktivnosti. VeÄ?ino projektov smo uresniÄ?ili s svojimi pro-

delali dobro. Zelo sem tudi zadovoljen, ker je opozicija kljub majhnemu ťtevilu svetnikov delovala zelo dobro in usklajeno, kar v preteklosti ni bila praksa. • Da bi naťtel, na kaj vse sem v Velenju ponosen, je tokrat na voljo premalo prostora.

Kot rojen VelenjÄ?an sem najbolj ponosen na svoje VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ane, uspeĹĄne podjetnike, ĹĄportnike, kmete, kulturne delavce, upokojence, lepo urejeno mesto in ĹĄe bi lahko naĹĄteval.ÂŤ

Nezadovoljni s spremembo poslovnika

• ÂťNa njene prebivalke in prebivalce. Zelo veliko jih je vkljuÄ?enih v delo druĹĄtev, UNI 3 in drugih prostovoljnih organizacij ter na to, da Ĺživimo v urejenem, lepem, varnem mestu, ki ima ĹĄe veliko moĹžnosti, da postane Ĺživljenje v njem ĹĄe boljĹĄe.ÂŤ • Želimo si ĹĄe veÄ? sodelovanja, pogovarjanja in skupnega iskanja reĹĄitev na izzive, ki so pred nami. Ĺ˝elimo, da se osredotoÄ?amo na tisto, kar imamo vsi skupno, in ob strani pustimo vse, kar nas razdvaja.ÂŤ

Ustvarjati pogoje za dobro Ĺživljenje v mestu • ÂťÄŒeprav smo bili novinci v svetu MOV, smo se takoj zavzeto lotili dela v zvezi z ustvarjanjem in zagotavljanjem pogojev za dobro Ĺživljenje v mestu. Podprli smo izgradnjo poslovne cone Stara vas, podprli Strategijo za razvoj in trĹženje turizma, ustanovitev Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, v sodelovanju z LO

raÄ?unskimi sredstvi ali pa smo se pravoÄ?asno vkljuÄ?ili v evropske projekte in tako naĹĄi lokalni skupnosti zagotovili ĹĄe veÄ? uspeĹĄno zakljuÄ?enih naloĹžb. Ponosni smo na naĹĄe medsebojne odnose in povezanost ter pripravljenost prostovoljno pomagati tistim, ki so pomoÄ?i potrebni.ÂŤ • ÂťMoti me negativna nastrojenost nekaterih obÄ?anov in predstavnikov nekaterih strank do vsega, kar se v lokalni skupnosti dogaja. Na delovanje obÄ?inskih organov, delovanje sveta in obÄ?inske uprave nimam pripomb.ÂŤ

Franc Sever, Vsi v isto smer Sever

• ÂťOsebno nikoli nisem zadovoljen z opravljenim, ker se zavedam, da bi bilo moĹžno narediti veÄ? v okviru razpoloĹžljivih sredstev v proraÄ?unu.

Ker nimam vpliva na delitev sredstev, moram pa biti realen in pohvaliti, da se je obÄ?inska uprava trudila in tudi pridobila veliko evropskih sredstev in sredstev iz drĹžavnega pro-

raÄ?una. O vsem, kar je bilo narejeno, ste mediji poroÄ?ali.ÂŤ • ÂťPonosen sem, da kljub veÄ?nacionalni skupnosti Ĺživimo strpno in se ljudje med seboj, tudi politiÄ?no razliÄ?no misleÄ?i, pogovarjamo in kdaj pa kdaj posluĹĄamo ter mogoÄ?e kdaj tudi sliĹĄimo.ÂŤ

Matej Jenko, samostojni svetnik

na razliÄ?no problematiko, ki sem jo zaznal sam ali pa so mi jo predstavili obÄ?ani. Ĺ˝upan je za nekatere predloge naĹĄel posluh, Ĺžal pa so nekateri predlogi naleteli na gluha uĹĄesa in jih bo v prihodnje treba ĹĄe odpraviti.ÂŤ • ÂťNa vse tiste obÄ?ane, ki s svojim delovanjem vplivajo na bolj kvalitetno Ĺživljenje v naĹĄi obÄ?ini, bodisi na svojih delovnih mestih ali prostovoljno.ÂŤ • ÂťNajbolj me moti, da vsi obÄ?ani nimamo enakih pogojev za bivanje v naĹĄi obÄ?ini. Pri tem bi predvsem izpostavil infrastrukturno zaostalost nekaterih krajevnih skupnosti.

V prihodnje bi Ĺželel, da se te neenakosti odpravijo.ÂŤ

ÂťMotijo me novi priseljenciÂŤ Erika RoĹĄkar Kljun, samostojna svetnica

• ÂťV mojem mandatu sem bila proti migrantskemu centru. V drugi fazi sem se izjemno zavzela za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica, ob tem pa povedala, da zapiranje tako kakovostnih bolniĹĄnic lahko privede do stanja, ko nam bo ostala 'samo ĹĄe Bolnica Franja'. Zavzela sem se tudi za polepĹĄanje mesta s pojoÄ?imi fontanami, ki so v velikih evropskih mestih prava atrakcija in privabijo ogromne mnoĹžice tujih turistov.

Predlagala sem tudi ograjen poligon za pse na travniku pod vilo Herberstein, v kratkem pa bom ĹĄe zgraditev letnega bazena, v katerem bomo imeli kakovostno vodo, brez smradu, ki je prisoten v jezeru.ÂŤ • ÂťV Velenju sem ponosna na brezplaÄ?ni avtobus, veliko

• ÂťKot svetnik v mestnem svetu delujem konstruktivno. Dajem pobude, pohvalim dobre ideje, projekte ter dobro opravljeno delo (posameznikov in organizacij). A ves Ä?as se drĹžim naÄ?ela, da kot opozicija tudi kritiÄ?no ocenjujem stvari in obelodanim morebitne nepravilnosti ali nesmisle Ĺžupana in vladajoÄ?ih strank, ki praviloma zgolj potrjujejo pripravljeno gradivo. Zato so spremenili poslovnik in opoziciji moÄ?no omejili svobodo do besede.ÂŤ

• ÂťPonosen sem, da je mesto Ä?isto, urejeno in vzdrĹževano. Ponosen sem na upokojence, ki so mesto udarniĹĄko zgradili in ga ĹĄe vedno vzdrĹžujejo v dobri kondiciji (z obiskovanjem prireditev, prostovoljnim delom v dobrodelnih organizacijah, druĹĄtvih ‌). Ponosen sem na uspeĹĄne ljudi in skupine, ki delujejo v smer, da Velenje ne zaspi.ÂŤ • ÂťVelenju Ĺže dolgo manjka Ä?lovek, ki bi imel vizijo, ki bi znal za Velenje narediti ĹĄe kaj veÄ? kot le ohranjati videz lepega mesta. ObÄ?ani se premalo zavedajo, da Velenje Ĺže veÄ? desetletij na skrivaj tone (po politiÄ?ni, gospodarski moÄ?i in po prihodkih smo padli pod slovensko povpreÄ?je, a bili smo na 2. mestu!). Ĺ e rudarji so danes zelo slabo plaÄ?ani, a delajo v vedno teĹžjih pogojih.

Torej: Ĺželel bi narediti Velenje spet prepoznavno, ljudem pa omogoÄ?iti viĹĄje plaÄ?e in sveđ&#x;”˛ tlejĹĄo prihodnost.ÂŤ â€

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

11. oktobra 2018

Ohranjajo ĹĄtevilo ĹĄtudentov, uvajajo nove projekte Dobra zaposljivost, veÄ?ji vpis Na ViĹĄji strokovni ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje ohranjajo redne programe, za izrednega ni zanimanja – Med novimi projekti izobraĹževanje za letalske mehanike za potrebe podjetja Pipistrel Tatjana PodgorĹĄek

V ponedeljek se je zaÄ?elo novo ĹĄtudijsko leto tudi za ĹĄtudente ViĹĄje strokovne ĹĄole Ĺ olskega centra Velenje. Po besedah njenega ravnatelja UroĹĄa Sonjaka bo podobno lanskemu.

Ni zanimanja za izredni program

V novem ĹĄtudijskem letu so vpisali blizu 350 ĹĄtudentov, od tega 120 novincev. Ohranjajo vse redne programe (Mehatronika, Elektronika, Informatika, Geotehnologija in rudarstvo, Gostinstvo in turizem), za izredni program Varstvo okolja in komunala pa tudi letos ne beleĹžijo vpisa. ÂťÄŒe se prihodnje ĹĄtudijsko leto ne bo zgodilo kaj drastiÄ?nega, se bo poslovil. Tudi drugje zaznavajo upad ĹĄtudentov

za ĹĄtudij ob delu. Ker je zaposlitev vedno veÄ?, ni tolikĹĄnih potreb za prekvalifikacijo. ÂŤ NajveÄ? zanimanja je za program Informatika, preseneÄ?a nekoliko slabĹĄi vpis v primerjavi z lanskim ĹĄtudijskim letom v programu Mehatronika.

NajveÄ? ĹĄtudentov je iz tukajĹĄnjega okolja, v programu Elektronika, ki so ga promovirali tudi drugje po drĹžavi (program namreÄ? izvajata le dve ĹĄoli v drĹžavi), pa tudi iz vseh delov Slovenije, lepo ĹĄtevilo ĹĄtudentov prihaja ĹĄe iz drĹžav zahodnega Balkana.

Sogovornik je ĹĄe dejal, da so tudi tokrat poskrbeli za dobre delovne pogoje ĹĄtudentov, Ä?esar pa ne morejo trditi za financiranje. ÂťVeliko laĹžje bi pokrivali stroĹĄke, Ä?e bi bile skupine polne, kar pomeni po normativih pristojnega ministrstva na predavanjih po 90 ĹĄtudentov, Ä?eprav nam to omogo-

Na Fakulteti za energetiko veÄ? laboratorijskih vaj – NajveÄ?ja prednost velika zaposljivost diplomantov

Ä?a v posameznem programu po 45 vpisnih mest.ÂŤ

Novost novi projekti

Je pa Sonjak zadovoljen, ker bodo poleg ĹĄtudijskih programov v novem ĹĄtudijskem letu sodelovali v nekaj novih projektih. Med drugim bodo v sodelovanju s podjetjem Soliner iz Brnika izobraĹževali letalske mehanike za potrebe podjetja Pipistrel. ÂťIzvajali bomo teÄ?aj za 15 zaposlenih tega podjetja na lokaciji AjdovĹĄÄ?ina, ki bodo v naslednjih letih pridobili certifikat, ki jim bo omogoÄ?al delo pri servisiranju letal kjerkoli na svetu.ÂŤ Drugi nov projekt, v katerem sodelujejo in se je zaÄ?el v teh dneh, je razvoj novih velnes programov. Gre za mednarodni projekt, v njem pa naÄ?rtujejo tudi sodelovanje z naravnim zdravili-

Tatjana PodgorĹĄek

UroĹĄ Sonjak: ÂťÄŒe se v izrednem ĹĄtudijskem programu Varstvo okolja in komunala ne bo zgodilo kaj drastiÄ?nega, se bo poslovil.ÂŤ

ĹĄÄ?em Terme TopolĹĄica. Veliko si obetajo ĹĄe od projekta Moneta3, v okviru katerega omogoÄ?ajo zaposlenim prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo. StroĹĄke tega izobraĹževanja plaÄ?a drĹžava. đ&#x;”˛

Velenje gostilo geoloĹĄki kongres GeoloĹĄki zavod Slovenije in Slovensko geoloĹĄko druĹĄtvo sta v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in Premogovnikom Velenje organizirala 5. slovenski geoloĹĄki kongres z ugledno mednarodno udeleĹžbo Tina Felicijan

Velenje, 3.–5. oktober – Na 5.

Slovenskem geoloĹĄkem kongresu, ki je potekal v Velenju, je sodelovalo 188 udeleĹžencev iz 16 drĹžav.

Izmenjevali so svoje raziskovalne doseĹžke, pripravili ĹĄtevilne strokovne prispevke in predavanja, izvedli ekskurzije, postavili dve razstavi ter za uÄ?ence in dijake pripravili geoloĹĄke delavnice o mineralnih surovinah. Poleg tega so veliko pozornosti namenili pomenu geoznanosti za ĹĄirĹĄo druĹžbo, ki rezultate raziskovanj v okviru te vede Ä?uti pri naÄ?rtovanju sonaravne rabe mineralnih surovin, podzemnih vod in energetskih virov, umeĹĄÄ?anja infrastrukturnih projektov v prostor in ocenjevanja geoloĹĄko pogojenih nevarnosti.

Tako je bil eden od ciljev kongresa okrepiti zavedanje, da je neodvisna, zaupanja vredna in zanesljiva geoznanost odgovor na izzive sodobne druĹžbe, tako da podre zidove med znanstveniki in strokovnjaki, snovalci politik ter najĹĄirĹĄo javnostjo.

Geologija ni abstraktna znanost

Ĺ irĹĄa javnost se premalo zaveda, kakĹĄno uporabno vrednost ima geologija, Ä?eprav lahko vsakodnevno uĹživa izsledke geoloĹĄkih raziskav, pravi predsednik Slovenskega geoloĹĄkega druĹĄtva dr.

MatevĹž Novak. ÂťHidrogeologija, denimo, zagotavlja podzemne vire pitne vode, geofizika zagotavlja geotermalno energijo, ki je po mnenju geologov energija prihodnosti, inĹženirska geologija in geotehnologija zagotavljata osnove za pravilno umeĹĄÄ?enost infrastrukturnih objektov v prostor, v Velenju pa najbolj Ä?utite posledice ekonomske geologije, ki se ukvarja s pridobivanjem

UdeleĹženci 5. Slovenskega geoloĹĄkega kongresa so se med drugim spraĹĄevali, ali je Slovenija pripravljena na uporabo geoloĹĄkega znanja pri svojem razvoju. Pomemben korak k temu bi bilo oblikovanje krovnega geoloĹĄkega zakona.

mineralnih surovin,ÂŤ je naĹĄtel primere uporabe geoznanosti v vsakdanjem Ĺživljenju druĹžbe.

Osrednjo temo kongresa so na okrogli mizi podrobneje obdelali predstavniki geoznanosti in najpomembnejĹĄi uporabniki geoloĹĄkih podatkov iz javnega sektorja in gospodarstva. Opozorili so na pomen zbranih, interpretiranih in dosegljivih geoloĹĄkih podatkov za razvoj druĹžbe in na ovire, s katerimi se zaradi neurejene zakonodaje na tem podroÄ?ju sreÄ?ujejo V Galeriji na prostem bo ĹĄe do aprila na ogled fotografska razstava Geoznanost za druĹžbo, ki prikazuje tudi tri zmagovalne fotografije nateÄ?aja. Posneli so jih VelenjÄ?ani Miran BeĹĄkovnik, Jurij Kodrun in Aleksander KavÄ?nik.

Na Velenjskem gradu pa je na ogled tudi razstava Litosfera, ki jo je pripravil oddelek za geologijo NaravoslovnotehniĹĄke fakultete.

tako predstavniki geoloĹĄke stroke kot tudi uporabniki njihovih storitev. Slovenija je namreÄ? ena redkih evropskih drĹžav, ki nima krovnega geoloĹĄkega zakona.

Slovensko geoloĹĄko druĹĄtvo se precej ukvarja s konceptom zakona, ki bi bil namenjen urejanju zbiranja in podajanja informacij, pridobljenih na osnovi geoloĹĄkega raziskovanja. ÂťUgotavljamo, da so geoloĹĄke raziskave v Sloveniji tradicionalno na visoki ravni. Je pa druĹžba pozabila, da jih je vredno in potrebno sistematiÄ?no zbirati in uporabljati. Pri velikih projektih jih ustrezno uporablja, zaradi neurejenosti sistemskega zbiranja in interpretiranja podatkov pa drĹžava in drĹžavljani niso dovolj informirani in pogosto delajo napake pri svojih odloÄ?itvah,ÂŤ je povedal direktor GeoloĹĄkega zavoda Slovenije dr. MiloĹĄ Bevec in dodal, da Ĺželi geoznanost s pridobivanjem in zbiranjem podatkov pomagati prepreÄ?evati slabe odloÄ?itve tako pri gradnji infrastrukture kot pri izkoriĹĄÄ?anju in trajni rabi naravnih virov. †đ&#x;”˛

Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru s sedeĹžem v KrĹĄkem in enoto v Velenju so novo ĹĄtudijsko leto zaznamovali veÄ?ji vpis v ĹĄtudijske programe prve stopnje v primerjavi z lanskim ĹĄtudijskim letom, veÄ? tujih ĹĄtudentov ter prenovljeni programi.

Delno uspeli v namerah za veÄ? tujih ĹĄtudentov

Dekan fakultete prof. dr. Bojan Ĺ tumberger je povedal, da se trenutno v programih fakultete izobraĹžuje 180 ĹĄtudentov, od tega je veÄ? kot 70 brucev, med slednjimi pa je tudi veÄ? kot 20 tujih ĹĄtudentov. ÂťNamera o pridobivanju tujih ĹĄtudentov zaradi manjĹĄih generacij domaÄ?ih nam je delno uspela. Glede na to, da moramo vsako leto na pristojnem ministrstvu zaprositi za dodatna vpisna mesta za tujce, smo letos omogoÄ?ili vpis tujih ĹĄtudentov le na doloÄ?enih programih. ÄŒe ne bo veÄ?jih omejitev in veÄ?jega zanimanja za naĹĄe ĹĄtudijske programe v Sloveniji, bomo izpolnili vizijo fakultete o vpisu veÄ? tujcev Ĺže prihodnje ĹĄtudijsko leto.ÂŤ Je pa sogovornik k temu dodal, da za zdaj ĹĄe niso reĹĄili vseh porodnih teĹžav pri nastanitvenih zmogljivostih, ki jih morajo organizirati drugaÄ?e, kot so danes.

NajveÄ? zanimanja v ĹĄtudijskem letu 2018/19 je za univerzitetni program, v katerem so zapolnili vsa vpisna mesta, dokaj poln je tudi magistrski program druge stopnje, za prihodnje ĹĄtudijsko leto pa upajo, da bodo do 90 odstotkov zapolnili vpisna mesta ĹĄe na visokoĹĄolskem strokovnem programu.

Novost v novem ĹĄtudijskem letu na fakulteti predstavlja prenova ĹĄtudijskih programov prve in druge stopnje. Prenova pomeni – pojasnjuje sogovornik – spremembo razmerja med laboratorijskimi vajami in predavanji. ÂťV novem ĹĄtudijskem letu omogoÄ?amo ĹĄtudentom

veÄ? moĹžnosti za opravljanje laboratorijskih vaj na najsodobnejĹĄih napravah in jim s tem omogoÄ?amo pridobitev veÄ? razliÄ?nega znanja.ÂŤ Tega lahko pridobijo ĹĄe s sodelovanjem na veÄ? delavnicah, ki jih prav tako naÄ?rtujejo, ter na poletnem taboru energetike.

Za ĹĄtudijsko leto 2017/18 so financiranje reĹĄili, za tekoÄ?e in prihodnje ĹĄtudijsko leto pa upajo, da bo drĹžava plaÄ?ala stroĹĄke v ĹĄe veÄ?jem deleĹžu. V tem trenutku ta financira 76 odstotkov dejavnosti, ostala potrebna sredstva pridobijo z delom na trgu in izvajanjem evropskih projektov.

Bojan Ĺ tumberger: ÂťZ izgradnjo in ureditvijo InĹĄtituta za energetiko omogoÄ?amo ĹĄtudentom veÄ? laboratorijskih vaj in s tem moĹžnosti za pridobitev veÄ? znanja.ÂŤ

Bojan Ĺ tumberger zagotavlja, da poleg ĹĄirokega in kakovostnega znanja ĹĄtudentov s podroÄ?ja hidroenergetike, termoenergetike, jedrske, alternativne in sploĹĄne energetike njihove diplomante odlikuje odliÄ?na zaposljivost. Ta dosega veÄ? kot 90 odstotkov in veÄ? kot 90 odstotkov jih tudi dela na podroÄ?ju, za katerega so se izobraĹževali. Veliko si obetajo od prenove energetskega koncepta v Sloveniji, ki naj bi energetiko znova postavila na seznam zelo pomembnih gospodarskih dejavnosti.†đ&#x;”˛

Druga trgatev stare trte Ĺ martno ob Paki – Na ploĹĄÄ?adi pri knjiĹžnici v Ĺ martnem ob Paki je bilo pred nedavnim znova veselo. Na priloĹžnostni slovesnost, ki jo je pripravilo tamkajĹĄnje druĹĄtvo vinogradnikov v sodelovanju s ĹĄmarĹĄkimi turistiÄ?nimi zanesenjaki, so namreÄ? opravili drugo trgatev obÄ?inske trte – potomke najstarejĹĄe vinske trte na svetu modre kavÄ?ine.

Kot so ugotavljali, ta odliÄ?no uspeva. Pri tem so se spraĹĄevali, ali zaradi tega, ker raste na obÄ?inski zemlji, ali zaradi zavetja, ki ji ga nudi farna cerkev sv. Martina na eni in obÄ?inska uprava na drugi strani. Na lanski trgatvi so natrgali 9 grozdov, ki so jih obiskovalci prireditve pozobali.

Letos so natrgali 25 grozdov,

Letos je obÄ?inska trta odliÄ?no obrodila.

ĹĄe kakĹĄen dan ali dva pred trgatvijo jih je bilo devet veÄ?. Nekaj grozdov so trgaÄ?i (predsednica DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki Mojca Praprotnik, ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar in pobudnik zasaditve modre kavÄ?ine in vinski vitez Mihael Fajfar) podelili med obiskovalce prireditve, glavnino pridelka pa bodo stisnili ter grozni sok ponu-

dili otrokom v vrtcu na letoĹĄnjem medenem zajtrku. Tega soka naj bi bilo za blizu osem litrov. Prihodnje leto naj bi stisnili vse grozdje in nato napolnili prve steklenice z obÄ?inskim vinom.

Trgatev modre kavÄ?ine je le ĹĄe en dogodek v prizadevanjih za veÄ? druĹženja Ä?lanov druĹĄtva in obÄ?anov. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

KULTURA

11. oktobra 2018

9

Muzej Velenje predstavil vrsto novih publikacij Med najnovejĹĄimi strokovnimi publikacijami Muzeja Velenje sta knjiĹžici o sakralnih znamenjih v Ĺ aleĹĄki dolini ter o znaÄ?kah, znakih in priponkah, ki so izĹĄle ob pomembnih dogodkih na tem obmoÄ?ju Tina Felicijan

Muzej Velenje je bil v tem letu precej dejaven na zaloĹžniĹĄkem podroÄ?ju in je ob priloĹžnostnih razstavah izdal vrsto strokovnih publikacij, ki bodisi povzemajo razstave bodisi so povsem samostojen strokovni prispevek k poznavanju zgodovine Ĺ aleĹĄke doline.

Zanimiva poglavja lokalne zgodovine ter lokalno kulturno dediĹĄÄ?ino je odstiralo veÄ? muzejskih sodelavcev, priloĹžnostnih sodelavcev in strokovnjakov. Ĺ˝e marca so predstavili knjiĹžico z naslovom 8. marec, 8 pesmi, 8 Ĺžensk ter zloĹženko, ki je izĹĄla ob postavitvi kipa Frana Koruna KoĹželjskega. Ob razstavi o Ani LuĹĄin, ki jo je pripravila Zarja GoĹĄnik, je izĹĄla tudi publikacija z naslovom ZapuĹĄÄ?ina Ane LuĹĄin, Cankarjeve ljubezni. V sodelovanju z muzeji z Raven na KoroĹĄkem in Jesenic ter iz Idrije, Ĺ tor in Trbovelj je nastal katalog z naslovom Podobe dela rudarjev in Ĺželezarjev na Slovenskem. Junija je izĹĄla knjiga spominov Antona Ulriha Kristla, ob razstavi njegovega sina Vasje Ulriha pa tudi zloĹženka. Avgusta je muzej izdal ĹĄe katalog PedagoĹĄki programi Muzeja Velenje, za Mestno obÄ?ino Velenje pa je septembra pripravil knjiĹžico z naslovom Ceste in ulice mesta Velenje.

Pretekli Ä?etrtek pa so na Velenjskem gradu podrobneje predstavili ĹĄtiri publikacije. Dve sta izĹĄli ĹĄe pred poletjem, dve pa pred kratkim. Maja je izĹĄla knjiĹžica

1. maj, praznik dela, ki jo je muzejska sodelavka Tanja Verboten pripravila po lanski razstavi v sklopu ĹĄirĹĄega projekta, izvedenega v sodelovanju veÄ? slovenskih

muzejev, ki so raziskovali praznovanje 1. maja med slovenskimi Ĺželezarji in rudarji. KnjiĹžica povzema dogodke, povezane s praznikom dela v ĹĄaleĹĄkem okolju. Prav

â?ą

Naslednja publikacija Muzeja Velenje bo ĹĄe ta mesec izĹĄla ob odprtju Spominskega centra 1991.

Najnovejťe strokovne publikacije Muzeja Velenje so predstavili: Tanja Verboten, Mateja Medved, Stojan KneŞević in Mojca Ževart.

tako maja je dr. Risto StojanoviÄ? pripravil publikacijo z naslovom Maj 1945. VojaĹĄki dogodki, ki so zaznamovali Ĺ aleĹĄko dolino. V njej je popisal dogodke v dneh, ko je bila v TopolĹĄici podpisana delna kapitulacija nemĹĄkih oboroĹženih sil in prvih dneh svobode. Mnogi vsaj ĹĄirĹĄi javnosti ĹĄe niso bili znani, svoje delo pa bo avtor, ki se Ä?etrtkove predstavitve ni mogel udeleĹžiti, podrobneje predstavil ob kaki drugi priloĹžnosti. KnjiĹžico z naslovom Ĺ aleĹĄke znaÄ?ke. Zbirka znaÄ?k, znakov in priponk Muzeja Velenje pa je predstavila Mateja Medved, ki je publikacijo pripravila na osnovi lanskoletne razstave ob prazniku obÄ?in Velenje in Ĺ oĹĄtanj. S sodelavkami je pregledala bogato zbirko znaÄ?k, znakov in priponk,

ki jih hrani muzej, izpostavila pa tiste, ki so posebno povezane s Ĺ aleĹĄko dolino in priÄ?ajo o dogodkih, ki so v minulih desetletjih zaznamovali ta prostor. Muzejski sodelavec iz konservatorsko-restavratorske delavnice Stojan KneĹžević pa je na osnovi terenske raziskave, ki je potekala v letih od 2014 do 2017, pripravil knjigo z naslovom Sakralna znamenja Ĺ aleĹĄke doline: Vsako ima svojo zgodbo!. Bolj kot na umetnostnozgodovinske podatke se je osredotoÄ?al na priÄ?evanja o razlogih za postavitev kar 333 kapel, kriĹžev, slopnih znamenj, zidnih kapel, stenskih poslikav in reliefov v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Njihovo postavljanje je najveÄ?krat povezano z osebnimi prelomnicami v Ĺživljenju ljudi, priproĹĄnjami, pokorami ali zaobljubami. ÄŒeprav je pribliĹžno polovica zgodb Ĺže pozabljenih, pa so nekatere presunljive, druge prinaĹĄajo pozabljene zanimivosti iz lokalne zgodovine, tretje so povezane z ljudskim verovanjem. Avtor je ugotovil tudi, da so bila marsikatera sakralna znamenja oropana originalnih kipov, ki so jih najveÄ?krat izdelali ljudski podobarji.

VeÄ?ina je bila postavljena med sredino 19. in sredino 20. stoletja kot nekakĹĄen spomenik nekemu dogodku, ki je zaznamoval bodisi posameznike bodisi ĹĄirĹĄo skupnost. Marsikatero sakralno znamenje pa je zaradi izkopavanja premoga ter urbanistiÄ?nega razvoja doline izginilo. đ&#x;”˛

Umetnikovi nasledniki v Napotnikovem Pike so migale letu ustvarjali v Ĺ oĹĄtanju Na 15. festivalu otroĹĄkih plesnih skupin V petinĹĄtiridesetih letih so mladi v Mali Napotnikovi kiparski koloniji ustvarili veÄ? kot 500 malih plastik, kipov in instalacij

ĹĄaleĹĄka likovnika Franc Ravnjak in Milan Matko, deset let pa jih umetniĹĄko vodi akademski kipar Silvo KretiÄ? iz Ljubljane.

V petinĹĄtiridesetih letih je v koloniji nastalo veÄ? kot 500 malih plastik, kipov in instalacij, ki so

â?ą V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj so odprli razstavo in z njo predstavili bogato ustvarjalno pot akademskega kiparja ter njegovih mladih naslednikov.

poveduje sekretarka MedobÄ?inske Zveze prijateljev mladine Velenje Bojana Ĺ pegel.

V teh 45 letih je bilo z mladimi kiparjevimi nasledniki veliko mentorjev. Med tistimi, ki z njimi sodelujejo Ĺže veÄ? kot 30 let, sta

â?ą

V petinĹĄtiridesetih letih so mladi ustvarili veÄ? kot 500 del.

Vseh 45 let in to neprekinjeno, je organizator kolonije Zveza prijateljev mladine. ÂťZ njo je zaÄ?ela gospa Elfrida AmbroĹžiÄ?.

PriloĹžnost za zaÄ?etek je ponudilo odkritje spominske ploĹĄÄ?e na umetnikovi domaÄ?iji. Takratni ravnatelj (takratne) osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Karel KordeĹĄ, pa je z JoĹžetom Svetino, vodjem podruĹžniÄ?ne ĹĄole Zavo-

Velenje, 6. in 7. oktober – S festivalom otroĹĄkih plesnih skupin, ki je pretekli konec tedna potekal v kulturnem domu Velenje, je Pika NogaviÄ?ka zamigala ĹĄe zadnjiÄ? v tem letu. Na oder je pospremila 30 otroĹĄkih plesnih skupin iz vse Slovenije. Na obmoÄ?nih sreÄ?anjih v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti je selekcijo med

Na jubilejni koloniji je sodelovalo 10 ekip s po tremi osnovnoĹĄolci in njihovim mentorjem. PrviÄ? je sodelovala ekipa umetniĹĄke gimnazije Velenje.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 5. oktobra – V Napotnikovem letu, ki ga v Ĺ oĹĄtanju posveÄ?ajo 130-letnici rojstva akademskega kiparja, mojstra male plastike v lesu Ivana Napotnika, se je Mala Napotnikova kiparska kolonija, ki se je pred 45 leti zaÄ?ela v njegovih rojstnih Zavodnjah, vrnila v Ĺ oĹĄtanj.

Mladi umetniki so ustvarjali na Trgu svobode, v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj pa so pripravili pregledno razstavo, na kateri so predstavili bogato ustvarjalno pot akademskega kiparja in navduĹĄujoÄ?e stvaritve njegovih mladih naslednikov.

Pika miga je zaplesalo 30 skupin iz vse Slovenije, med njimi tudi dve velenjski

jih ustvarile generacije mladih.

Pregledna razstava tega obdobja je na ogled vse leto v vili RoĹžle v Velenju, kjer ima sedeĹž MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine. To je v Sloveniji tudi edina kiparska galerija z deli, ki so jih ustvarili mladi. đ&#x;”˛

Milan Matko kot mentor sodeluje Ĺže veÄ? kot trideset let. ÂťMladim kaj preĹžagam, jim kaj svetujem ...ÂŤ

dnje, spodbudil nadaljevanje. Ker so bili postavljeni dobri temelji, se niti za eno leto kolonija ni prekinila, se je pa v zadnjih letih selila po celi Ĺ aleĹĄki dolini,ÂŤ pri-

njimi napravila Mojca Kasjak, na regijskih pa je med veÄ? kot 450 koreografijami izbiral Igor Sviderski. Na drĹžavno sreÄ?anje je uvrstil tudi dve skupini Plesnega studia N, ki sta poĹželi dobri kritiki, njun nastop pa je bil v ponos koreografinji Nini Mavec Krenker. Ta bo tudi na drĹžavno sreÄ?anje mladinskih plesnih skupin Ĺ˝iva, ki bo novembra potekalo v Ljubljani, poslala dve koreografiji – eno skupinsko in eno đ&#x;”˛ tf, foto: Ksenija Mikor solistiÄ?no. â€

V Velenju gostuje Erwin KĂśstler

Benjamina ZukiÄ?a, Dima BeÄ?arevića in Avdina Bureka iz OĹ Livada Velenje je navdihnila Napotnikova MaÄ?ka na leseni krogli. KakĹĄna bo njihova?

Velenje – Te dni je gost Lirikonfestove mednarodne knjiŞevniťko-prevajalske rezidence avstrijski knjiŞevni prevajalec Erwin KÜstler.

Literarnega znanstvenika – slovenista in prevajalca slovenske knjiĹževnosti – ĹĄirĹĄa javnost pozna zlasti po prevodih Ivana Cankarja v nemĹĄÄ?ino, prevedel pa je tudi leposlovna dela drugih slovenskih avtorjev. Med bivanjem in ustvarjanjem v Velenju se je na pogovoru đ&#x;”˛ tf sreÄ?al tudi z gimnazijci.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

11. oktobra 2018

Novo razstaviĹĄÄ?e za velenjske zgodbe Steklena direkcija bo celo leto prikazovala nastajanje mesta moderne Tina Felicijan

V podjetju Mega M, ki je nedavno kupilo Stekleno direkcijo, kakor domaÄ?ini imenujejo modernistiÄ?no zgradbo na Rudarski cesti, so se odloÄ?ili, da velike steklene povrĹĄine na juĹžni fasadi izkoristijo za predstavljanje zanimivih vsebin iz preteklosti in sedanjosti Velenja. K oblikovanju podobe novega zunanjega razstaviĹĄÄ?a so povabili Muzej Velenje, ki je tako dobil ĹĄe en prostor, v katerem bo lahko predstavljal kulturno dediĹĄÄ?ino. VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani ter obiskovalci mesta pa so dobili ĹĄe eno popestritev peĹĄpoti, ob kateri bodo lahko spoznavali zgodbe Velenja.

Muzej Velenje izkoristi vsako priloĹžnost, da svoje strokovno delo v raziskovanju preteklosti Velenja in beleĹženju Ä?asa predstavi v mestnem srediĹĄÄ?u in tako doseĹže ĹĄirĹĄo javnost. ÂťRade volje pripravljamo vsebine, s katerimi pribliĹžamo kulturno dediĹĄÄ?ino in zgodbe naĹĄega mesta ljudem.

RazstaviĹĄÄ?e je po znaÄ?aju podobno Galeriji na prostem, na kakrĹĄih pogosto prirejamo razstave, pa tudi razstaviĹĄÄ?u v podhodu pri poĹĄti, kjer redno skrbimo za ak-

tualne vsebine. Te razstave sicer niso strokovno zelo poglobljene, so pa namenjene seznanjenju ljudi z zanimivostmi naťega mesta, je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart in dodala,

celo leto, so na ogled fotografije, ki prikazujejo arhitekturni in urbanistiÄ?ni razvoj mesta moderne.

Tako imenovana Steklena direkcija je bila namreÄ? v Ä?asu izgradnje izjemen primer moderne

stavo izbrali fotografije iz bogate zapuĹĄÄ?ine znamenitega velenjskega fotografa Volbenka Pajka, ki beleĹžijo nastajanje mesta. Zbirko fotografij smo v Muzej Velenje dobili prav to poletje od njegove

NataĹĄa Tajnik Stupar

Na ogledu razstaviĹĄÄ?a Velenjske zgodbe lahko izvemo tudi, da je Steklena direkcija svoje ime dobila zato, ker je sredi rastoÄ?ega mestnega srediĹĄÄ?a izstopala z veliko steklenimi povrĹĄinami, v njej pa je imel pisarno direktor takratnega Rudnika lignita Velenje.

da so razstaviĹĄÄ?e poimenovali Velenjske zgodbe, saj nameravajo tam prikazovati utrinke iz preteklosti, ki so pomembni mejniki razvoja mesta.

Na prvi razstavi, ki bo na ogled

arhitekture. ÂťSteklena direkcija je ena tistih zgradb, ki zgovorno priÄ?ajo o rasti in razvoju mesta po drugi svetovni vojni. Je ena do arhitekturnih ikon mestnega srediĹĄÄ?a. Zato smo za prvo raz-

Pred vrati nova abonmajska sezona Festivala Velenje ÂťIZBERI SVOJEGAÂŤ je moto letoĹĄnje abonmajske sezone Festivala Velenje, ki vabi, da si med pestrim naborom glasbenih, gledaliĹĄkih in filmskih poslastic izberete svoj paket, samo vaĹĄ trenutek za druĹženje z umetnostjo in kulturo. Vpis novih abonentov bo potekal do prvih predstav posameznega abonmaja oz. do zapolnitve mest. Razprodana sta Zeleni in Mini Pikin abonma, v ostalih pa vas ĹĄe Ä?aka nekaj prostih sedeĹžev.

Maksi Pikin abonma mlade gledalce med 6. in 12. letom starosti vabi v toplo druĹžbo JeĹžkove Zvezdice Zaspanke, Kosovirjev Svetlane MakaroviÄ?, Levstikovega Vidka in Petra Straha BoĹĄtjana Ĺ tormana.

Abonma Mladost je namenjen mladim zadnje triade osnovne ĹĄole in srednjeĹĄolcem ter seveda vsem mladim po srcu. Vsebuje ĹĄtiri odmevne predstave razliÄ?nih Ĺžanrov: gledaliĹĄki avtorski projekt Nika Ĺ krleca Naj gre vse v Ď€, komedijo Boksarsko srce, gledaliĹĄko avanturo Vihar v glavi ter plesno predstavo ÄŒarobna gora.

GledaliĹĄki Beli abonma ponuja najbolj aktualne gledaliĹĄke predstave najboljĹĄih slovenskih gledaliĹĄÄ? – med drugim vsem znano Ĺ˝upanovo Micko, gledaliĹĄki koncert po besedilih Gregorja StrniĹĄe Slovenska popevka, kabaret Realisti in druge mojstrovine.

Oba glasbena abonmaja, Klasika in Klub, prinaĹĄata pester izbor vrhunskih glasbenih

vdove in veselimo se, da bomo s tem gradivom v naslednjih letih pripravili ĹĄe veliko dobrih projektov,ÂŤ je ĹĄe povedala direktorica muzeja. đ&#x;”˛

izvajalcev. Ljubitelji klasike bodo lahko med drugim prisluhnili Ĺ˝enskemu pevskemu zboru Carmen manet, harfistki Tini Ĺ˝erdin in violinistki Kristini Ĺ uklar. ÂťKlubovciÂŤ se bodo letos druĹžili z Mio Ĺ˝nidariÄ?, Brino Vogelnik, Klemnom Slakonjo in drugimi izbranimi glasbeniki.

Abonma Obiski je pisan ĹĄopek najboljĹĄega na slovenskih odrih v novi sezoni, v njem med drugim najdemo pravljiÄ?no komedijo Sen kresne noÄ?i, balet Smrt v Benetkah in muzikal Titanik. Za ogled predstav tega abonmaja je organiziran avtobusni prevoz iz Velenja in Ĺ˝alca.

Festival Velenje ponuja ĹĄe abonmajsko Filmsko petko ali desetko za otroke in odrasle. Te lahko kupite vse leto, saj si filmske abonmajske predstave med aktualno domaÄ?o, evropsko in svetovno filmsko produkcijo izbirate sami. đ&#x;”˛

Konovski ĹĄtrajharji se pripravljajo na praznovanje 25-letnice delovanja Na Konovem si je pred dobrimi petindvajsetimi leti takrat novo imenovana predsednica DruĹĄtva invalidov Ĺželela ustanoviti nekaj koristnega in prijetnega. Domislila se je glasbene skupine, ki za instrumente uporablja domaÄ?e orodje. Ker so pri ustvarjanju glasbe veliko brusili, so skupino poimenovali Konovski ĹĄtrajharji, saj ĹĄtrajhati paÄ? pomeni potegniti ali brusiti. ÂťZaÄ?eli smo v naĹĄi domaÄ?i garaĹži, ki pa je bolj nizka, tako da je moral tedanji igralec na grablje vaditi zunaj, saj je bil z grabljami za garaĹžo previsok. Takrat mi je rekel, da bi mu morala samo povedati pa bi dal Ä?elado na glavo,ÂŤ se v smehu spominja idejna pobudnica in prva predsednica Konovskih ĹĄtrajharjev Justina Lah.

DEATH & TAXES (smrt in davki)

Dobre volje jim nikoli ni manjkalo, z rednimi tedenskimi vajami pa so si utrli pot do ĹĄtevilnih nastopov v domaÄ?i dolini, po vsej drĹžavi in tudi v tujini. ÂťBili smo tudi na SlovaĹĄkem, v NemÄ?iji, Avstriji in na HrvaĹĄkem,ÂŤ pripoveduje Justina Lah. Na svojih nastopih so se obiÄ?ajno predstavljali s skladbami v slovenskem jeziku, z eno pa so nastopili tudi v Idejna pobudnica Konovskih ĹĄtrajharjev si ob 25. obletnici delovanja Ĺželi, da skupina ne bi propadla.

nemĹĄÄ?ini. ÂťSpominjam se leta, ko smo imeli kar 75 nastopov, vÄ?asih tudi po tri na dan,ÂŤ je povedala Lahova in dodala, da jih je obilica priloĹžnosti za predstavitev med ljudmi iskreno osreÄ?evala.

Danes nastopajo redkeje, saj so podobne skupine pogostejĹĄe in je priloĹžnosti zato manj. A Konovski ĹĄtrajharji zato niso niÄ? manj pridni – kot nekdaj tudi danes redno vadijo vsak ponedeljek zve-

Ä?er, Ä?e jih povabijo, pa s ponosom predstavijo katero od 40 lastnih skladb iz ĹĄtirih zgoĹĄÄ?enk. ÂťDobri ĹĄtajharji potrebujejo posluh za petje in dobro voljo, mi pa to dvoje imamo,ÂŤ je ponosna Lahova.

V skupini je trenutno aktivnih devet Ä?lanov, sestava pa se je v 25 letih ustvarjanja seveda spreminjala. Življenje teÄ?e in nekateri zbolijo, drugi odidejo. Moja velika Ĺželja pa je, da Konovski ĹĄtrajharji ne bi propadli,ÂŤ je priznala njihova idejna ustanoviteljica in povedala, da bo priloĹžnost za navduĹĄenje nad to zvrstjo druĹženja in glasbe prav kmalu. V soboto, 20. oktobra, bodo namreÄ? pripravili dogodek v poÄ?astitev 25-letnice delovanja. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Kar je zagotovo neizbeĹžno, so smrt in davki.

Smrt in davke je menda prviÄ? povezal slavni literarni oÄ?e Robinzona Crusoea, pisatelj Daniel Dafoe v knjigi PolitiÄ?na zgodovina hudiÄ?a Ĺže davnega leta 1726, znani pregovor ÂťniÄ? ni gotovega, razen smrti in davkovÂŤ pa menda izhaja iz pisma predsednika ZDA Benjamina Franklina Jean-Baptist Leroyu leta 1789, Ä?eprav so frazo tako ali drugaÄ?e uporabili ĹĄe velikokrat.

Ko brskam po spletu o frazi ‘smrt in davki’, se najde marsikaj; od vraĹževernih afirmacij do wikipedije, ponudb davÄ?ne optimizacije do Ĺžalostnih zgodb o davÄ?nih dolĹžnikih.

DrĹžava je po prepriÄ?anju vsaj tretjine Slovencev neka Ä?rna luknja, kamor odteka naĹĄ teĹžko prisluĹženi denar. ‘Denar nam kradejo in mi bomo prepreÄ?ili to nadaljnje poÄ?etje,’ mi je zadnjiÄ? zaupala upokojena gospa, ki prejema kar prijazno pokojnino. ‘Kako?’ me je zanimalo, ‘Saj vendar dobivate pokojnino.’ Vedno se zgodi, da se poleg najde kdo, ki krade. To je vendar neizbeĹžno, saj je Ä?lovekova pohlepna narava nekaj znanega in Ä?isto vsakdanjega.

Poznam nekega gospoda, ki ima Ĺžal zelo bolnega otroka. Prijazna drĹžava mu omogoÄ?a vse vrste pomoÄ?i, subvencij in naÄ?inov zdravljenja, nego doma in celo izobraĹževanj za opolnomoÄ?enje starĹĄev. Krasna DrĹžava, kapo dol, ob vsem ‘suportu’, ki ga omenjeni gospod dobi. ResniÄ?no nam je lahko toplo pri srcu, ko vidiĹĄ napredek otroka in druĹžine. Gospod je nezaposlen in prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, kjer prejema socialno pomoÄ?. A vendar opravlja tudi zelo dobro plaÄ?ano obrtniĹĄko delo, ki mu meseÄ?no prinese kar jurja, dva ali tri, gradi hiĹĄo in se vsake toliko javi na Zavodu, kjer skupaj s svetovalcem ugotovita, da bi sicer neka sluĹžba bila, a ni to to, kar bi gospod rad delal. A DrĹžavi ne bi dal, ne bi se zaposlil in plaÄ?al s.p. davkov, samo vlekel, se vozil po cestah, dal otroke v ĹĄolo, hodil k zdravniku in potem ĹĄe rad imel penzijo. Ker DrĹžava je tista K****, ki nam samo krade, in vsi so ena sama velika mafija, ki si samo ‘fila’ svoje Ĺžepe.

Potem je ĹĄe drug gospod, ki tako veliko zasluĹži oz. ima dobiÄ?ka, da plaÄ?a veliko davka in sedaj naj bi ga ĹĄe veÄ?. Grozi, da bo svojo bogatijo tako kot drugi preselil v davÄ?ne oaze (eni so se Ĺže preselili). A vendar: ko je zbolel, ga je operiral najboljĹĄi slovenski zdravnik strokovnega podroÄ?ja, ki ga je izĹĄolal drĹžavni izobraĹževalni sistem v najboljĹĄi drĹžavni operacijski dvorani z najsodobnejĹĄo robotsko opremo za operacije, ki jo je kupila DrĹžava. Tudi otroci so mladi raziskovalci na drĹžavni univerzi.

V vsej svoji bogatiji in zamraÄ?enem pogledu je ĹĄel k vedeĹževalki, ki mu je vrgla orakelj, in ta mu je odgovoril: ‘VeÄ? denarja, kot boste ustvarili, veÄ? davkov boste sicer plaÄ?ali, vendar vas to naj ne ovira veÄ?, saj boste tudi vi poslediÄ?no imeli veÄ? denarja, kot ga imate zdaj. ÄŒe niste pripravljeni plaÄ?ati davkov, niste pripravljeni imeti denarja.’ Tudi orakelj ni pomagal, pohlep je pohlep. Pa ĹĄe z novim avtom se ne more veÄ? voziti, ĹĄe po avtocesti je preveÄ? lukenj (se je Ĺžalosten zazrl Ä?ez gmajno).

DrĹžava smo mi, naĹĄ razvoj in napredek. NaĹĄa kultura in gospodarstvo, izobraĹževalni in zdravstveni sistem, infrastruktura, narava in njeni viri ‌ resniÄ?no ne morem dojeti (Ä?eprave sem se navadila, da je tako), da se ljudje ne zavedajo, kaj je DrĹžava, vsi so ĹĄli skozi isti izobraĹževalni sistem, kot sta ĹĄla tudi oba moja gospoda, ki se obnaĹĄata Ä?isto enako. ÄŒe je to postala ali je Ĺže celo nekaj Ä?asa ‘narodna’ znaÄ?ilnost, potem se nam zelo slabo piĹĄe. TeĹžava je le, kako je ta DrĹžava strukturirana in kako se njena struktura zaveda svojega pomena in/ali se je struktura sploh sposobna zavedati omenjenega konteksta; kdo je kje zaradi koga in komu odgovarja. UtopistiÄ?no je ugotavljati empatiÄ?ne razseĹžnosti in zmoĹžnosti politike in resnicoljubno naravnanega udejstvovanja. Ker Ä?e mi bogatega gospoda ne bomo podprli in bo ĹĄel drugam, v davÄ?no oazo, kjer bo plaÄ?al manj davkov, bomo mi dobili manj davkov. In potem bo ĹĄe tu prvi gospod, ki tako ali tako ne bo niÄ? plaÄ?al, samo vlekel, ker ima bolnega otroka in mi vedno pomagamo bolnim, ker imamo tak sistem vrednot, se bo naĹĄa DrĹžava sesula.

Zato pa, dragi moji bralci: ‘Death & Taxes’; to je resniÄ?no neizbeĹžno, drugaÄ?e pa je s strukturo DrĹžave, sistemom vrednot. ÄŒe ta generacija ni sposobna uvideti namena, potem moramo uÄ?itelji krepko zaorati ledino, da dvignemo vrednostni sistem dobrega in vsaj malo iztrebimo pohlep, koristoljubje in laĹžno percepcijo povpreÄ?nega DrĹžavljana, ki dela na Ä?rno. Pomislite no, kam pes taco moli in koliko je pripravljen za to plaÄ?ati. Mi pa smo tiho in gledamo/vidimo, miĹže, tiĹĄÄ?imo glave v pesek.

O, kako je luĹĄtno.

In Ä?imbolj pisano jesen vam Ĺželim. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

11. oktobra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Vija vaja znova razveseljuje Ta mesec je znova obogatila program Radia Velenje otroĹĄka oddaja Vija vaja. Pripravlja jo naĹĄa zunanja sodelavka Mojca Ĺ truc.

Povedala je, da je k sodelovanju povabila vse osnovne ĹĄole v Ĺ aleĹĄki dolini, v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini ter Vrtec Velenje. ÂťNekateri so se Ĺže odzvali in se naĹĄega vabila oÄ?itno razveselili, kar nam je v veliko veselje. Zame povsem nova izkuĹĄnja je sodelovanje z vrtcem, v kateri kot novinarka obiĹĄÄ?em skupino vrtÄ?evskih otrok na terenu in radijsko oddajo posnamem v njihovi igralnici.

Nadvse zanimivo je malÄ?kom predstaviti ÂťÄ?udeĹžno ĹĄkatlico, ki si zapomni vse glasoveÂŤ, in jih opazovati. Eni so seveda pogumnejĹĄi od drugih, a ko tudi bolj plahi opazujejo, kako poteka pogovor ob mikrofonu, zadrĹžkov kmalu ni veÄ? in naposled nastane oddaja, polna razliÄ?nih otroĹĄkih glasov in razmiĹĄljanj.ÂŤ ObÄ?asno bo na terenu posnela tudi kakĹĄno oddajo v dogovoru z osnovnimi ĹĄolami – predvsem bolj oddaljenimi, ki nimajo moĹžnosti za sodelovanje ob Ĺželenem terminu in prav tako ne prevoza za uÄ?ence. A to vsekakor ne pomeni, da ne morejo sodelovati.

Tako kot minulo sezono tudi tokrat sodelujoÄ?im otrokom oziroma njihovim mentorjem svetuje, naj temo, s katero se Ĺželijo predstaviti, izberejo sami. ÂťMenim, da jim je takĹĄna priprava oddaje v veÄ?je veselje in Ä?ast ter jo radi posluĹĄajo ob premiernem predvajanju ob petkih ob 18. uri kot ob ponovitvah ob ponedeljkih ob istem Ä?asu.ÂŤ V tednih, ko bodo ĹĄolski urniki bolj polni napovedanih preizkusov, uÄ?enci in mentorji pa (ĹĄe) bolj obremenjeni, bo otroĹĄka oddaja zasnovana informativno.

V njej ne bo manjkalo aktualnih in zanimivih informacij, poveda-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

nih v njim razumljivem jeziku in z njihovimi glasovi. ÂťPosebej bi rada pohvalila naĹĄega tehnika Dragana, ki se iz tedna v teden potrudi z montaĹžo otroĹĄkih prispevkov in poskrbi, da izpadejo vsi sodelujoÄ?i kot pravi poklicni radijskih sodelavci.ÂŤ V razmislek, pravi Mojca Ĺ truc, vabilo vsem, ki se ĹĄe niso odzvali: sodelovanje v otroĹĄki oddaji Vija vaja je – po njenih izkuĹĄnjah – za uÄ?ence bogata popestritev uÄ?nega naÄ?rta, ki pomaga k veÄ?ji samozavesti in jim daje izkuĹĄnje, ki jih zgolj v knjigah ne morejo najti. đ&#x;”˛

V starosti 85 let je v bolniĹĄnici v Barceloni v soboto umrla svetovno znana ĹĄpanska sopranistka Montserrat Caballe. V 50-letni karieri je ustvarila obseĹžen repertoar opernih vlog in se uveljavila tudi kot koncertna pevka. NajĹĄirĹĄi javnosti je znana po uspeĹĄnici Barcelona, ki jo je leta 1987 na povabilo olimpijskega komiteja

ob orkestrski spremljavi posnela v duetu s frontmanom britanskih Queenov Freddiejem Mercuryjem. Leta 1992 so skladbo uporabili kot eno od dveh uradnih pesmi poletnih olimpijskih iger v tem ĹĄpanskem mestu.

Sopranistka se je Ĺže nekaj Ä?asa spopadala z zdravstvenimi teĹžavami. Pred leti se je zdravila zaradi tumorja na moĹžganih in teĹžav s srcem. V barcelonsko bolniĹĄnico Sant Pau so jo sprejeli sredi minulega meseca.

Camila Cabello z najveÄ? nominacijami za evropske glasbene nagrade MTV 21-letna kubansko-ameriĹĄka glasbenica Camila Cabello je prejela najveÄ? nominacij za evropske glasbene nagrade MTV. Nominirana je v ĹĄestih kategorijah, med drugim za najboljĹĄo pesem, video in umetnico. Pevka je Ĺže avgusta prejela dve prestiĹžni nagradi na podelitvi MTV video

nagrad, in sicer za najboljĹĄi video in za umetnico leta. Lani je nekdanja Ä?lanica dekliĹĄke skupine Fifth Harmony s podelitve evropskih glasbenih nagrad MTV odnesla nagrado za najboljĹĄo pop izvajalko. Letos ji po ĹĄtevilu nominacij sledita ameriĹĄka pevka Ariana Grande in ameriĹĄki raper Post Malone s po petimi nominacijami. S po ĹĄtirimi nominacijami se lahko pohvalita kanadski glasbenik Drake in britanska kantavtorica Dua Lipa.

Podelitev nagrad bo 4. novembra v Bilbau.

Eric Clapton bo izdal prvi album prazniÄ?nih skladb

Helena Blagne po skladbi Ti boĹĄ vedno prvi razveseljuje svoje oboĹževalce z novim singlom Kar bo, pa bo. Za skladbo je posnela tudi videospot, hkrati pa po desetih letih napoveduje svoj veliki povratek v Halo Tivoli.

Diva slovenske zabavne glasbe pripravlja tudi skladbe za nov album.

tp

GLASBENE novice

Umrla je ĹĄpanska operna pevka Montserrat Caballe

1. HELENA BLAGNE – Kar bo pa bo 2. EVA BOTO – Tvoja 3. MAMBO KINGS – Moje srce

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as sicer Happy Xmas Ĺže 24. studijski album. Za svoje delo je prejel veÄ? kot deset grammyjev. Clapton velja za enega najpomembnejĹĄih predstavnikov moderne blues glasbe, velik pa je tudi njegov vpliv na razvoj sodobne popularne glasbe.

Njegove najbolj znane skladbe so Layla, I Shot the Sheriff, Wonderful Tonight, Tears in Heaven in druge.

Triiiple se vraÄ?a na sceno Velenjski raper Triiiple se na sceno vraÄ?a z novim singlom in spotom ÄŒasovni stroj, ki ga je posnel v sodelovanju z U-Kanom, Zlatkom in Klemnom Klemnom.

V spotu so zaigrali uÄ?enci OĹ Gorica Velenje, snemali pa so ga na ljubljanskih FuĹžinah in v Trnovem, na igriĹĄÄ?u Konovo v

Velenju ter na OĹ Gorica. Izid novega albuma z naslovom Trojni je Triiiple napovedal za januar 2019, ustvarja pa ga s hip-hop skupino 3320. Triiiple je Ĺže pri trinajstih ustanovili hip-hop skupino Fire, pri petnajstih pa Ĺže izdal svoj prvenec Vsaka pade. Leta 2013 je s hip-hop skupino 3320 izdal album z naslovom 3320-AllBoom.

Po dolgih letih se vraÄ?a na sceno s svojim tretjim albumom, ki nosi naslov Trojni, na albumu pa bodo kot gostje sodelovali tudi: U-kan, Zlatko, MajorBeck, San, Klemen Klemen, Scratch, Nemir-Tadija, Mrigo, Drill, Ziebane in Kremi.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Ĺ korpijoni – Ko se ljubezen stara vĹžge Ansambel Juhej – Pojem ti oÄ?e Ansambel Zadetek – DomaÄ?ija Ansambel Nemir – Jaz ne laĹžem Skupina Gadi – Kokrat ti morm reÄ?t Modrijani – Huda ura rock naĹžiga Ansambel BlaĹža Hutevca – Ne bom si brisala solz Ansambel BorĹĄt – Kot reka svobode Ansambel Urok – Suhokranjke DruĹžina SotoĹĄek & Alfi NipiÄ? – Pridi v goste

www.radiovelenje.com

Avtomobili gredo Na sever NovogoriĹĄka skupina Avtomobili s svojimi skladbami bogati slovenski glasbeni prostor Ĺže veÄ? kot 35 let. V letoĹĄnjo jesen so stopili s skladbo Na sever, ki sicer prihaja z njihovega aktualnega albuma DaleÄ?. Skladba, ki jo zaznamuje nekoliko trĹĄi zvok v refrenu, pripoveduje o nemiru in strahu, ki nas prevzame, ko se nam zazdi, da se svet, ki nam je bil znan in domaÄ? ter smo se v njem prepoznali in dobro poÄ?utili, spreminja v nekaj hladnega in tujega. Ni veÄ? varnosti in ne miru, le upanje, da bo Ä?as tudi v

Eric Clapton bo 12. oktobra izdal svoj prvi album izbranih prazniÄ?nih skladb, naslovljen Happy Xmas. Na njem bo nova Claptonova skladba For Love On Christmas Day, sicer pa bo album vkljuÄ?eval boĹžiÄ?no-novoletne klasike, kot je Jingle Bells in nekatere manj znane prazniÄ?ne pesmi, vse v novi blues preobleki. Clapton je svojo priredbo Jingle Bells posvetil letos preminulemu DJ-ju Aviciiju, sam pa je ustvaril tudi risbo boĹžiÄ?ka, ki krasi naslovnico. Za Claptona bo tem novem svetu naĹĄel prostor za nas. Glasbo je napisal BoĹĄtjan Andrejc - Bushy , besedilo Marko Vuksanović, aranĹžma pa je delo celotne zasedbe. Avtomobili se pospeĹĄeno pripravljajo na akustiÄ?ni koncert v ljubljanski Drami SNG, ki bo 14. oktobra. Dva dni pred tem bo v Kavarni Drama predstavitev knjige besedil Marka Vuksanovića Skozi leta ..., ki govori o njegovem veÄ? kot 35-letnem delovanju.

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

MAMBO KINGS

ANDREJ Ĺ IFRER

Mambo Kings zadnja leta posluĹĄalce navduĹĄujejo tudi z avtorskimi skladbami. Po skladbah Balerina in Romeo in Julija, ki sta osvojili vrhove radijskih lestvic in zabeleĹžili zavidljivo ĹĄtevilo ogledov na Youtubu, skupina tokrat predstavlja novo romantiÄ?no skladbo Moje srce, ki je Ĺže med najbolj gledanimi slovenskimi videospoti na Youtubu.

Ob 40-letnici izida prvega albuma Andreja Ĺ ifrerja z naslovom Moj Ĺžulj bodo skladbe s te ploĹĄÄ?e predelali ĹĄtevilni znani slovenski izvajalci. Zasedba Manouche je Ĺže predelala legendarne Moje miĹĄke, med glasbeniki, ki se bodo lotili predelav, pa so tudi Siddharta, Dan D, DruĹĄtvo mrtvih pesnikov, Pero LovĹĄin, Hamo & Tribute 2 Love in drugi.

ROBERT JUKIČ

ZMELKOOW

Velenjski skladatelj in instrumentalist Robert JukiÄ? s skladbo Po domu diĹĄi napoveduje novo ploĹĄÄ?o Drevored dejanj, ki bo izĹĄla novembra.

Intimno zgodbo Ä?udovito podaja pevka TjaĹĄa FabjanÄ?iÄ?.

PrihajajoÄ?i album sicer prinaĹĄa 12 skladb, ki jih je odpelo 13 pevk in pevcev iz Slovenije in HrvaĹĄke.

OdĹĄtekani Primorci, zbrani v kolektivu Zmelkoow, so zakuhali novo skladbo. Poimenovali so jo Ljubezen in ob skladbi izdali tudi 360-stopinjski videospot. Gre za spot, posnet s 360-stopinjsko kamero. Gledalec se lahko, Ä?e je opremljen s primerno aplikacijo na telefonu ali s 3D oÄ?ali, skupaj s Ä?lani benda virtualno sprehaja po prizoriĹĄÄ?u snemanja.

lokalne novice

Naš ­čas, 11. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

Žugata si mecen Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj Franc Krevzel in predsednik Srečko Potočnik, med njima pa se nasmihata Tadej Rampre (Instalacije Krevzel) in Miran Šumečnik (dirigent Zarje) pred kulturnim domom v Šoštanju, kjer je godba pozdravljala prihajajoče na osrednjo svečanost ob občinskem prazniku. »Srečko, kaj pa tole pomeni? Kje imaš instrument? Predsednik komisije za priznanja gor ali dol, prva obveza naj ti bo tista, ki ti jo nalagam jaz …« Pa očitno ni mislil resno. Ali pa?

⏬

Predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan je v vili Mayer v Šoštanju, kamor je prišel podpret kandidate svoje stranke na lokalnih volitvah, sedel za klavir, ki ga je ugledal pred vhodom v protokolarno sobo. »Lej, lej, pa res zna udarjati po črno-belih … In s kakšnim občutkom to počne,« so se čudili prisotni. Ne pa tudi Bojana Žnider. Svojega predsednika je že kdaj prej videla in slišala (tudi) za klavirjem.

⏫

ZANIMIVOSTI

» Levo & desno «

Med svojimi Premier Marjan Šarec se je na našem terenu sestal z župani. Svojimi nekdanjimi kolegi.

Mnoge zdaj zanima, ali jih res še razume, še pozna njihove težave in razmere in ve, kako z njimi.

Za in proti Bliža se čas gripe in prehladov, zato zdravniki že priporočajo cepljenje. Zaman so izgovori, da smo, glede na dogajanje pri nas, že imuni proti vsemu. Bolezni tega ne poznajo.

Začetek Nova državna vodstvena garnitura že obiskuje teren. Po vrsti. Abecedni, ne po »pomenu«! AB (Alenka Bratušek) je bila v Šmartnem ob Paki, BB (Breda Božnik) v Velenju. AK (Andreja Katič) je tu večkrat.

Novo za novo

Nič novega

Prava hiška iz čokolade

Doktorirala bo pri nekdanjem slovenskem obrambnem ministru

Francoski slaščičar Jean-Luc Decluzeau, ki je zaradi svojih čokoladnih skulptur že sicer slaven, se je odločil za novo drzno potezo. V predmestju Pariza se na vrtovih muzeja Cité de la Céramique nahaja tradicionalna hiška iz čokolade, v kateri se bo dalo tudi prespati. Koča je velikosti 18 kvadratnih metrov, v njej pa lahko prespijo štiri osebe. Stene, okna, stoli, kamin, skodelice, ure, knjige, lestenec in ostale podrobnosti v hiši so izdelani iz čokolade, slaščičar pa ni pozabil niti na dvorišče, kjer se bohoti ribnik iz bele čokolade, ki ga krasijo čokoladne rože.

Za vse skupaj je porabil več kot poldrugo tono čokolade.

Kraljeva švedska akademija znanosti, ki podeljuje Nobelove nagrade, je letos kar dve podelila ženskima znanstvenicama. Prvo je prejela Kanadčanka Donna Strickland za odkritja v laserski fiziki, s čimer je postala šele tretja ženska v zgodovini podeljevanja Nobelove nagrade za fiziko po Marie Curie in Marii Goeppert Mayer. Druga ženska znanstvenica, ki se je vpisala v seznam letošnjih prejemnikov Nobelove nagrade, pa je ameriška znanstvenica Frances Hamilton Arnold, ki je nagrado prejela za

frkanje

Tudi tokrat, seveda, Bojan Kontič ne bo edini kandidat za velenjskega župana. Torej bo enako kot doslej. Čeprav nekateri upajo, da bo na koncu drugače. Torej tudi enako upanje kot doslej.

Globoko se je zamislil podžupan MOV Peter Dermol, ko je direktor največjega »podjetja« Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik pokazal, kje ga včasih stisne, ko vidi gospodarski napredek »svojih« podjetniških partnerjev. Dama ob njima pa je bila menda v zadregi, ali se je Franci prijel za denarnico ali pod srce. Na srečo se je takoj za tem pokazalo, kot je ugotovil Čvek, da je z zdravjem in financami tako pri Mega M ob otvoritvi Megatela kot pri sogovornikih ugodno počutje.

Med letošnjimi Nobelovci tudi dve ženski

11. oktobra 2018

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović je minuli teden predstavila temo svoje bodoče doktorske disertacije na študiju mednarodnih odnosov na zagrebški fakulteti za politične vede. Dve uri je tako pojasnjevala vsebinske in metodološke podrobnosti doktorske disertacije, ki jo bo zdaj lahko začela pisati.

Dekan zagrebške fakultete Zoran Kurelić je pojasnil, da se je Grabar - Kitarovićeva odločila za doktorsko delo na temo koncep-

približno dve leti. Hrvaška predsednica ima sicer že tri častne doktorate na univerzah v Moskvi in Budimpešti ter Banski Bystrici na Slovaškem.

Sodišče ji je prepovedalo poroko Ljubezen med bančnico in učiteljem iz Savske Arabije se je začela pred dvema letoma neprijetno zapletati. Takrat je namreč ženska pisala odvetniku, ali ji lahko pomaga s tožbo, saj ji bratje nočejo dati dovoljenja za poroko z moškim, »ki je nekoč igral instrument oud in zaradi tega ne verjamejo, da je veren«. Nekateri Savdijci namreč verjamejo, da je glasba haram

dosežke v evolucijski znanosti na področju kemije. Frances Hamilton Arnold je šele peta ženska v zgodovini, nagrajena z Nobelovo nagrado za kemijo.

Invazija južnoruskih tarantel pri Avstrijcih?

Iz Avstrije prihajajo vesti o zaskrbljenosti zaradi domnevne invazije južnoruskih tarantel, ki so jih opazili na Gradiščanskem in v predelih Spodnje Avstrije. »Omenjena tarantela je v celoti nenevarna žival, ki že vrsto let živi na avstrijskih tleh,« je pojasnil

strokovnjak za pajke Christoph Hörweg in ob tem dodal, da njena pojavnost nima nobene povezave s podnebnimi spremembami. Te tarantele živijo v rovih približno 15 do 30 centimetrov pod zemljo, jeseni pa se občasno pojavijo tudi na površju. »To se zgodi, ker je takrat zanje čas parjenja,« je dejal Hörweg. Poudaril je, da gre za velike in zelo lepe živali ter da je strah pred njimi povsem odveč. »So seveda strupeni kot vsi pajki, a za ljudi povsem nenevarni,« je še pristavil.

Ne le pred parlamentarnimi volitvami, tudi pred lokalnimi volitvami nastajajo nove stranke. Zelo sveža ideja.

Združevanje Nekateri malo začudeno sprašujejo, ali vino res deluje bolj miroljubno kot lipa? Slovesnosti ob trganju grozdja z znamenite zgodovinske vinske trte v Mariboru sta se složno udeležila predstavnika obeh Korej. Lipi miru in prijateljstva v Velenju sta predstavnika Severne in Južne Koreje posadila ločeno.

Razlika Programe ob občinskih praznikih marsikje vse pogosteje pripravljajo mladi. Razvojne programe odrasli. Prvi so veliko bolj veseli in polni upanja.

Po starem V celjskem rokometnem klubu so zamenjali velenjskega trenerja. V tekmovalnem odnosu do velenjskega kluba se ni nič spremenilo. Vse po starem.

ta, pri katerem bi mednarodna skupnost zavarovala človekove pravice prebivalcev v državah, ki izvajajo zločine nad svojimi ali tujimi prebivalci. Mentor Grabar - Kitarovićeve je profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede in nekdanji slovenski obrambni minister Anton Grizold, po ocenah pa bo treba na zaključeno disertacijo počakati

prepovedana. Sodišče je odločalo in pritrdilo družini, češ da »snubec igra glasbeni inštrument in tako z verskega stališča ni primeren za žensko«. A ženska se ni vdala.

Pritožila se je na prizivno sodišče, a tudi tam je bila neuspešna. Bančnica je poudarila, da se še vedno želi poročiti s svojim izbrancem, zato bo zdaj za pomoč prosila »najvišje oblasti«, kar v tem primeru pomeni kraljevi dvor.

Stavka Policisti spet stavkajo. Vozniki, ne nasedajte.

Konec in začetek Z jesenjo se končujejo različne očiščevalne akcije okolja.

Ko bo skopnel sneg (upajmo, da bo padel), bomo videli, kaj je novega.

NaĹĄ Ä?as, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

11. oktobra 2018

Kaj (lahko) storimo za boljĹĄe duĹĄevno zdravje?

Zdi se, da se na policah knjigarn in knjiĹžnic pojavlja vse veÄ? knjig, v katerih avtorji prek osebnih zgodb odstirajo delÄ?ek svoje duĹĄe. Razkrivajo, da so duĹĄevne stiske pravzaprav nekaj pogostega, in priÄ?ajo, da tisti, ki potrebuje strokovno pomoÄ?, nikakor ni nor ali na poti tja, kakor vÄ?asih razmiĹĄljamo stigmatizirano. Toda to v resnici niso le zgodbe in knjige. Realnih stisk je veliko in zato je vÄ?erajĹĄnji svetovni dan duĹĄevnega zdravja (10. 10.) stvar vsakega od nas. Stigme je treba odloĹžiti.

Podatki kaĹžejo na izrazito poveÄ?anje teĹžav v duĹĄevnem zdravju

DrĹžavni zbor Republike Slovenije je letoĹĄnjega marca sprejel Resolucijo o nacionalnem programu duĹĄevnega zdravja za obdobje 2018–2028. Ta v prvih poglavjih razkriva, zakaj je tako pomembno, da ne pozabimo na skrb za svoje duĹĄevno zdravje: od leta 2008 do 2015 se je namreÄ? v Sloveniji ĹĄtevilo prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duĹĄevnih in vedenjskih motenj poviĹĄalo za 26 %; odrasli so bili v tem obdobju najpogosteje obravnavani zaradi anksioznih motenj in depresije; bolniĹĄke odsotnosti zaradi duĹĄevnih in vedenjskih motenj so na tretjem mestu po pogostosti, po trajanju pa najdaljĹĄe; deleĹž odraslih, ki poroÄ?ajo, da doĹživljajo stres zaradi obremenitev na delovnem mestu, pa vztrajno naraĹĄÄ?a in je bil leta 2016 Ĺže pri 55 %.

RazliÄ?ni samoizpovedni avtorji imajo prav: resniÄ?no niso sami.

Resolucija predvideva konkretne ukrepe za izboljĹĄanje stanja

Omenjena resolucija ni samo analiza stanja, temveÄ? vsebuje tudi konkretne predloge reĹĄitev. Predvideva regionalne centre za zgodnjo obravnavo, regional-

Planinski dom na Gori Oljki, ki je v lasti Planinskega druĹĄtva Polzela, je vse bolj priljubljena destinacija za tiste, ki Ĺželijo narediti nekaj za svoje zdravje, in tudi za druge, ki se Ĺželijo za krajĹĄi Ä?as umakniti iz mestnega ali drugega vrveĹža in se nadihati sveĹžega zraka na 725 metrov nadmorske viĹĄine. Glede na zagnanost, ideje, trud najemnikov doma – Berte in AleĹĄa Urlep iz Ĺ martnega ob Paki – ne preseneÄ?a, da je bil omenjena planinska postojanka ena od kandidatov za pridobitev naziva naj planinska koÄ?a, ki sta jo letos Ä?etrtiÄ? izvedla Planinska zveza Slovenije in Siol.net.

ÂťTisto, kar me je najbolj bremenilo, je bil obÄ?utek, da so vsi vredni veÄ? od mene. Da so pomembnejĹĄi. VeÄ?ji. LepĹĄi. PametnejĹĄi. InteligentnejĹĄi. No, ne vsi. Tisti, ki so bili pomembni ĹĄirĹĄi druĹžbi. Zato sem se umestila nekam, kamor v resnici nisem spadala.ÂŤ (Iz knjige Na boljĹĄe, avtorice Damjane BakariÄ?) ne centre za duĹĄevno zdravje otrok in mladostnikov, regionalne centre za duĹĄevno zdravje odraslih vkljuÄ?no s centri za skupnostno psihiatrijo in subspecialistiÄ?ne time za obravnavo otrok in mladostnikov s kompleksnejĹĄimi motnjami in komorbidnimi stanji.

Tako kot verjetno povsod drugod, bi bilo tudi v Velenju dobrodoĹĄlo vse naĹĄteto. ÂťNujno jih potrebujemo,ÂŤ pravi kliniÄ?na psihologinja iz Zdravstvenega doma Velenje, MaĹĄa NaraloÄ?nik Sinur.

Kot pojasnjuje, en kliniÄ?ni psiholog trenutno skrbi za duĹĄevno zdravje 11.500 otrok in mladostnikov, to pa pomeni (pre)dolge Ä?akalne dobe. Pri odraslih so te ĹĄe daljĹĄe.

S Centri za duĹĄevno zdravje v Velenju bi se Ä?akalne dobe brez dvoma skrajĹĄale, saj resolucija ob odprtju tovrstnih centrov predvideva zaposlovanje dodatnih strokovnjakov. ÂťMed pridobitve spada tudi timska obravnava, ko bi veÄ? strokovnjakov skupaj celostno pristopilo k reĹĄevanju teĹžav pacienta in druĹžine ter jim nudilo takĹĄno obravnavo, kot jo potrebujejo,ÂŤ ĹĄe pravi NaraloÄ?nik Sinurjeva.

Potreba po centru za duťevno zdravje v Velenju je, a ‌

Da potreba po centru za duĹĄevno zdravje v Velenju oÄ?itno obstaja, meni direktor Zdravstvenega doma (ZD) Velenje Janko Ĺ teharnik. ÂťJavni zavodi imamo poslanstvo izvajanja pomoÄ?i prebivalstvu in Velenje v tem ne odstopa od drugih,ÂŤ pravi.

Z njim se strinja vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje

Drago MartinĹĄek. ÂťV Mestni obÄ?ini Velenje smo zainteresirani, da se naĹĄe obmoÄ?je uvrsti v nastajajoÄ?o organizirano mreĹžo Centrov za duĹĄevno zdravje in da je sedeĹž obmoÄ?nega centra v Velenju,ÂŤ je dejal.

V druĹžbah skupine Premogovnik Velenje pravijo, v zadnjih letih beleĹžijo porast teĹžav duĹĄevnega zdravja in nekaterih duĹĄevnih motenj. Skozi desetletno obdobje opaĹžajo, da se odsotnost z dela zaradi duĹĄevnih in vedenjskih motenj poviĹĄuje, zaposleni pa pogosteje iĹĄÄ?ejo pomoÄ? oziroma nasvet, kako ravnati in kam se obrniti. ÂťUstanovitev Centra za duĹĄevno zdravje v Velenju bi bila za naĹĄo regijo velika pridobitev. V prvi vrsti bi ljudem pribliĹžali storitve na podroÄ?ju zdravljenja duĹĄevnih motenj. Pripomogli bi k promociji in ohranjanju duĹĄevnega zdravja ter nenazadnje k zmanjĹĄevanju stigme, k boljĹĄemu razumevanju duĹĄevnih teĹžav ter k primarni preventi-

vi,ÂŤ je povedala Tadeja JegriĹĄnik iz Premogovnika Velenje.

Tudi strokovna delavka Centra za brezdomne osebe DruĹĄtva HiĹĄa Brigita Ĺ inigoj razmiĹĄlja podobno. ÂťZ veseljem pozdravljamo prizadevanja za programe, ki bi bili za osebe s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju koristni, kar pomeni, da so ljudem dostopni in fleksibilni. V Centru za brezdomne osebe se s tovrstno problematiko sreÄ?ujemo vsakodnevno,ÂŤ je povedala. Kot je dodala, se pri svojem delu sreÄ?uje z ljudmi, ki bi se verjetno laĹžje spoprijemali s kompleksnostjo teĹžav, Ä?e bi imeli veÄ? izbire pri iskanju pomoÄ?i in Ä?e bi bila pomoÄ? laĹžje dosegljiva. V tem smislu vidi v Velenju tako potrebo po odprtju centra za duĹĄevno zdravje kot centra za skupno psihiatrijo. Slednji namreÄ? predvideva obravnave na naslovu bivaliĹĄÄ?a pacienta.

V veliki Ĺželji po vzpostavitvi potrebnega centra v tukajĹĄnjem okolju so se strokovnjaki velenjskega zdravstvenega doma odloÄ?ili angaĹžirati. Svojo strokovno pomoÄ? so ponudili tudi na pristojnem ministrstvu. Odgovora niso dobili. Prav tako ni jasno, kdaj in po kakĹĄnem kljuÄ?u se bodo centri za duĹĄevno zdravje po drĹžavi sploh odpirali. Zaenkrat je znano le, da jih z novim koledarskim letom dobijo v Celju, KoÄ?evju in Postojni in da jih bodo skupaj do leta 2028 odprli 25.

Ko smo tudi mi na pristojno ministrstvo naslovili vpraĹĄanje o morebitni nameri po odprtju tovrstnega centra v Velenju, odgovora (ĹĄe) ni bilo.

Direktor ZD Velenje ob tem opozarja na dve kljuÄ?ni teĹžavi. ÂťPrvi je vir finan-

Od gojzarjev do kravate Planinski dom na Gori Oljki vse bolj priljubljena destinacija – Ponudbo narekujejo gostje in raÄ?unica – PriloĹžnost za poslovni turizem Planinski dom na Gori Oljki tudi med tednom ne sameva.

Nekaj za svoje duĹĄevno zdravje lahko storite tudi v okviru Centra za krepitev zdravja

Morda vas je ob vÄ?erajĹĄnjem svetovnem dnevu duĹĄevnega zdravja kdo spomnil, da notranje stiske ne bodo Ä?akale. Prav je imel - nase ne gre pozabiti, pravoÄ?asno ukrepanje pa je pri tem odloÄ?ilnega pomena. Ob veÄ?jih teĹžavah naj vas tako osebni zdravnik napoti do kliniÄ?nega psihologa in po potrebi do psihiatra, ob prvih znakih teĹžav pa se lahko obrnete na Center za krepitev zdravja, ki deluje v ZD Velenje. Tam pripravljajo uÄ?ne delavnice s podroÄ?ja duĹĄevnega zdravja, ki zajemajo tehnike sproĹĄÄ?anja, spoprijemanja s stresom, podporo pri spoprijemanju s tesnobo in podporo pri spoprijemanju z depresijo. ÂťPogosto se na nas obrnejo ljudje, ki Ĺže imajo kroniÄ?ne teĹžave in potrebujejo nadaljnjo obravnavo,ÂŤ pravi psihologinja Niki Jakol in dodaja, da je po udeleĹžbi na delavnicah ljudem obiÄ?ajno laĹžje sprejeti odloÄ?itev, da poiĹĄÄ?ejo potrebno pomoÄ?. ÂťSeveda bi si Ĺželeli, da bi pogosteje do nas prihajali tudi tisti, ki teĹžave ĹĄele zaznavajo – preventiva oziroma znanje o duĹĄevnih teĹžavah lahko namreÄ? pomembno izboljĹĄata spoprijemanje z depresijo ali pretirano tesnobo,ÂŤ pa ĹĄe spodbuja Jakolova. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

nekaj takih z nahrbtniki, v njih pa hrana in pijaÄ?a. Morda vsi ĹĄe niso sliĹĄali za naĹĄo ponudbo, drugi tako ravnajo iz drugaÄ?nih razlogov. NiÄ? ni narobe, Ä?e si poteĹĄijo lakoto in Ĺžejo iz svojega nahrbtnika. Hudo narobe pa je, da pustijo smeti v okolici doma ali na poteh, ki vodijo do njega. Te smeti moramo pobrati in odpeljati v dolino mi. Koliko smeti se nabere, je najbrĹž jasno vsakemu, Ä?e pomisli, koliko se jih nabere Ĺže v domaÄ?em gospodinjstvu. LaĹžje je vsakemu odnesti plastenko in druge odpadke v dolino kot nam odvaĹžati cele kamione.ÂŤ

V naÄ?rtu tudi poslovni turizem

Gostje ju navdajajo z energijo

Prvega novembra bo minulo tri leta, od kar sta Urlepova prevzela dom v upravljanje. Sta vedela, kaj ju Ä?aka? ÂťMalo Ĺže, vendar sva si Ĺželela. Seveda pa je bilo vmes tudi kakĹĄno preseneÄ?enje. Najbolj naju je presenetil odziv gostov. Prevladuje pozitiven, negativnega poskuĹĄamo takoj odpraviti. Gostje, ki jih sreÄ?aĹĄ v domu, so od gojzarjev do kravate. Veliko med njimi jih prihaja na kosilo, manj je planincev, veÄ? je kolesarjev. Vsakega smo veseli, v najveÄ?ji moĹžni meri se za vsakega potrudimo, se mu prilagodimo in poskrbimo, da se dobro poÄ?utijo. Za planinski dom je pomembno, da se obiskovalci poÄ?utijo domaÄ?e, da obÄ?utijo prijaznost, toplino, da so posluĹĄani in sliĹĄani. Vsakemu se posvetimo, kolikor se le da,ÂŤ pravita Urlepova. ÄŒeprav se jima ne cedita med in mleko, za zdaj svoje odloÄ?itve o prevzemu doma v upravljanje nista obĹžalovala. Tudi zato ne, ker – pravita – ju gostje navdajajo z energijo, ker jima omogoÄ?ata osebnostno rast, ker se iz njihovih izkuĹĄenj Ä?lovek lahko veliko nauÄ?i. Ĺ˝ulji in kakĹĄna obveza so sestavni del njiho-

ciranja oziroma sredstva, ki bi jih potrebovali za izvedbo, in seveda objekti, ki bi morali biti v veÄ?ini primerov na novo zgrajeni. Druga teĹžava pa so kadri, predvsem kliniÄ?ni psihologi in logopedi. Teh namreÄ? javno zdravstvo nima niti za redne programe, ki so Ĺže v izvajanju,ÂŤ razmiĹĄlja Janko Ĺ teharnik. Ob tem pa poudarja, da so se kljub ĹĄtevilnim odprtim vpraĹĄanjem v ZD Velenje aktivno lotili prizadevanje za pridobitev in delovanje centrov za duĹĄevno zdravje v Velenju.

ve gostoljubnosti. Zelo rada, dodaja Berta, si vzame Ä?as za to, da prisluhne zgodbam, ki ji jih gostje zaupajo. Zelo zanimive so, nekatere nenavadne, Ĺžalostne, te napeljejo do tega, da razmiĹĄljaĹĄ o sebi, pojasnjuje. ÂťMorda bo takrat, ko bodo konÄ?ali delo na planinskem domu, napisala katero od zelo zanimivih zgodb izza ĹĄanka.

Ponudba odziv na potrebe obiskovalcev in raÄ?unice

Urlepova menita, da sodi k ponudbi vse: od opreme, Ä?i-

stoÄ?e, skrbi za urejeno okolico doma, najpomembnejĹĄa pa je seveda ponudba. Za planinski dom na gori Oljki je – po mnenju nekaterih – ta bolj podobna kakĹĄni gostilniĹĄki v dolini. ÂťNa jedilniku so v veÄ?ji meri jedi, ki jih narekujejo gosti, nekaj jih narekuje izraÄ?un. ÄŒe hoÄ?eĹĄ preĹživeti, potem moraĹĄ vkljuÄ?iti, kar se da.

Vendarle planinski dom ne sodi med visokogorske. MoĹžen je dostop z avtomobilom, blizu so avtocesta, veÄ?ja mesta, kot so Velenje, Ĺ˝alec, Celje.

V kuhinji je glavni AleĹĄ, Berta za postreĹžbo obiskovalcev. Sicer pa je med gosti ĹĄe kar

Poleg ponudbe namenjata najemnika doma tudi prenavljanju. V teh letih sta Ĺže obnovila kopalnice, sedaj obnavljajo leĹžiĹĄÄ?a, obnovila sta veÄ?ji prostor v zgornjem nadstropju, ki ga koristno uporabljajo osnovne ĹĄole za izvajanje obĹĄolskih dejavnosti, za delavnice. ÂťZelo si Ĺželimo tudi poslovnega turizma. Dom je na toÄ?ki, ki je zanj primeren. Delo in gostje povedo, kaj moramo ĹĄe postoriti In tega je ĹĄe kar nekaj. HvaleĹžni smo za vsako dobronamerno kritiko, spodbudo, za namig. Bojimo se napak. Te se lahko hitro zgodijo, za odpravo posledic je potrebnega veliko Ä?asa in energije. Vsekakor pa ostaja naĹĄa prednostna naloga ponuditi gostom to, kar od nas priÄ?akujejo. Zavedamo se, da se bo med razliÄ?nimi moĹžnostmi na osnovi tega laĹžje odloÄ?il za pot na Goro Oljko – peĹĄ, s kolesom ali avtomobilom,ÂŤ sta sklenila Berta in AleĹĄ Urlep. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

11. oktobra 2018

Vinska Gora bo dobila nov vrtec Koncesijska pogodba za zaÄ?etek gradnje vrtca v Vinski Gori je podpisana – Gradnja se bo kmalu zaÄ?ela – Prve otroke bo vrtec sprejel v zaÄ?etku prihodnjega ĹĄolskega leta Tina Felicijan

Vinska Gora, 4. oktober – Na javni razpis Mestne obÄ?ine Velenje za izbiro zasebnega partnerja za izvedbo projekta izgradnje novega vrtca v Vinski Gori v sklopu javno-zasebnega partnerstva se je prijavilo le podjetje Esotech, ki je naroÄ?ilo tudi dobilo. To bo do konca avgusta

â?ą

Ob koncu maja je v Vrtec Velenje hodilo rekordno ťtevilo otrok – 1500.

Velenjski vrtec je med redkimi v drĹžavi, ki uspe sprejeti vpisane otroke brez daljĹĄih Ä?akalnih dob.

prihodnje leto zgradilo, financiralo in 14 let vzdrĹževalo nov vrtec, obÄ?ina pa mu bo za to plaÄ?evala nadomestilo. Po 15 letih bo obÄ?ina postala lastnica celotnega objekta, katerega izgradnja bo stala dobrih 2 milijona 800 tisoÄ? evrov. ViĹĄina nadomestila

Predsednik uprave podjetja Esotech Marko Ĺ koberne, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? in ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler so podpisali koncesijsko pogodbo za zaÄ?etek gradnje nove enote Vrtca Velenje v Vinski Gori.

za uporabo prostorov, v katero je vkljuÄ?ena izgradnja objekta in uporabnina do oktobra leta 2033, pa bo predvidoma znaĹĄala 4 milijone.

Prostorska stiska bo reĹĄena

Potrebe po zagotavljanju predĹĄolske vzgoje in varstva otrok so v Vinski Gori prerasle trenutne zmoĹžnosti. Vrtec Vinska Gora,

ki je enota Vrtca Velenje, trenutno obiskuje 65 otrok. Dva oddelka 1–3 in 2–5 let starih otrok sta nameĹĄÄ?ena v podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli, oddelek 4–6 let starih otrok pa je v domu krajanov. ÂťGlede na priseljevanje se bo rodnost v Vinski Gori zanesljivo ĹĄe poveÄ?ala,ÂŤ je odloÄ?itev za izgradnjo vrtca, ki bo lahko sprejel ĹĄest oddelkov oziroma 114 otrok, utemeljil Ĺžupan Bojan

KontiÄ?. ÂťPogodba je teĹžka 4 milijone evrov, kar je pribliĹžno toliko, kolikor vsako leto namenimo za potrebe predĹĄolske vzgoje v Velenju,ÂŤ dodaja. Razlika med ekonomsko ceno in tisto, ki jo za vrtec plaÄ?ajo starĹĄi, namreÄ? obÄ?ino na letni ravni stane okrog 5 milijonov evrov. ÂťVeselje ob podpisu pogodbe je veliko, predvsem pa je veliko zadovoljstvo, da bo prostora do-

Rekli so â?ą Bojan KontiÄ?: ÂťZadovoljen sem, da lahko pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu podpiĹĄemo s kakovostnim izvajalcem, s katerim Ĺže imamo pozitivne izkuĹĄnje. Zaupam v kakovostno izvedbo, prav tako pa v kakovostno upravljanje.ÂŤ Marko Ĺ koberne: ÂťTrenutno konkuriramo na veÄ? razpisih za javno-zasebna partnerstva prav za izgradnjo vrtcev. Praviloma smo v finalu edini ponudnik prav zaradi naĹĄih referenc, usposobljenosti in kar visoke finanÄ?ne stabilnosti.ÂŤ NataĹĄa Doler: ÂťPotrebe po novih vrtcih se ĹĄe pojavljajo, a situacije zaenkrat uspeĹĄno reĹĄujemo z uporabo prostorov v osnovnih ĹĄolah in ponekod v krajevnih domovih.ÂŤ

volj. Tako se bo nekaj prostora sprostilo tudi v mestnih vrtcih,ÂŤ pa je povedala ravnateljica NataĹĄa Doler.

Obeta se dobro sodelovanje

ObÄ?ino veseli, da je lahko v javno-zasebno partnerstvo stopila s podjetjem Esotech, saj so v preteklosti Ĺže izvedli veÄ? uspeĹĄnih projektov, referenca pa je bila tudi podoben projekt, ki ga podjetje izvaja z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, kjer so pred leti prav tako zgradili vrtec, ki uspeĹĄno obratuje.

Sodelovanje ceni tudi Esotech, pravi predsednik uprave Marko Ĺ koberne. ÂťZa izgradnjo in ka-

kovostno izvedbo se bomo zelo potrudili. Pogodba je zahtevna, rok je krajĹĄi od enega leta, zato nameravamo Ĺže v zgodnji jeseni zaÄ?eti dela ter vsaj gradbeni del dokonÄ?ati do zime.ÂŤ K zaÄ?etku projekta je veliko prispevala tudi Krajevna skupnost Vinska Gora, ki je poskrbela za sluĹžnostne pravice in odstopila zemljiĹĄÄ?e za izgradnjo igriĹĄÄ?a. ÂťVesel sem, da smo tudi mi lahko pridali kamenÄ?ek v ta mozaik. Otrok je pri nas vedno veÄ?, zato je to res velika pridobitev za kraj,ÂŤ je ĹĄe povedal predsednik krajevne skupnosti JoĹže OgrajenĹĄek.

Z nesebiÄ?no pomoÄ?jo se da veliko postoriti

Že 200 let sluŞi svojemu namenu

Ker v mavriÄ?nih jesenskih mesecih praznuje Mestna obÄ?ina Velenje, praznujejo tudi PleĹĄivÄ?ani

V minulih vikendih je bilo na obronkih Malega Vrha v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ĹĄe posebej Ĺživahno. Na griÄ?ih, posejanih z vinogradi, so prijatelji, znanci, sorodniki pomagali gospodarjem pospravljati pridelek. NiÄ? drugaÄ?e ni bilo minulo soboto pri Ĺ panÄ?evi zidanici. LetoĹĄnja trgatev je bila posebna. Bila je jubilejna. Letos namreÄ? beleĹži zidanica 200-letnico obstoja in aktualni gospodar AnĹže PodgorĹĄek Ä?as njene postavitve povezuje s ĹĄtevilom trgatev.

Omenjena zidanica je ena najstarejĹĄih in najbolje ohranjenih zidanic v Sloveniji. Ob vhodu v ÂťnebesaÂŤ (beri v klet) Ä?loveku ne morejo uiti preproste besede, zapisane v Ä?ast vinu in gospodarju hrama, njegovim trenutnim stiskam in radostim. ÂťKo zaÄ?ne mi za duĹĄo zvoniti, ne bom odpiral veÄ? ta hram,ÂŤ in na drugi strani: ÂťVince, ne morem te prej zapustit, dokler ĹĄe migati znam!ÂŤ Nad vsemi pa se vije zgodovinski napis: ÂťNikdar ne bom pozabu oÄ?eta svojega, ki me je vedno vabu, moj sin, le pijva ga.ÂŤ Ti zapisi niso posebnost zidanice. ÂťMorda bi bila to, da sem Ĺže ĹĄesta generacija, ki upravlja zidanico in se ukvarja s pridelovanjem ter predelovanjem grozdja. Zagotovo pa je posebnost hrastova preĹĄa, na kateri je letnica 1791, in ĹĄe vedno sluĹži svojemu namenu. Trudili se bomo, da bo objekt ohranil svojo prvotno obliko in da bomo delali tako, da bo tako tudi ostalo.ÂŤ

đ&#x;”˛

Ĺ panÄ?eva zidanica v Malem Vrhu v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ena najstarejĹĄih in najbolj ohranjenih v Sloveniji – Posebnost veÄ? kot 200 let stara ĹĄe delujoÄ?a hrastova preĹĄa – Letina podobna lanski

V nedeljo, 7. oktobra, so se PleĹĄivÄ?ani odloÄ?ili, da spremenijo klavrno megleno nedeljo v prelep dan, namenjen druĹženju s sosedi in sokrajani. V KS PleĹĄivec so namreÄ? praznovali krajevni praznik. Kot se vsaka krajevna skupnost po svojih najboljĹĄih moÄ?eh trudi, da bi Ä?ez leto opravila Ä?im veÄ? dobrega in koristnega za svoje krajane, se to nenehno trudi tudi svet KS PleĹĄivec s predsednico KS Nado Pirnat na Ä?elu. Po dolgih letih prizadevanj jim je tokrat uspelo urediti prvo fazo izgradnje prepotrebnega parkiriĹĄÄ?a, in to prav na obmoÄ?ju, ki so ga krajani Ĺže doslej najpogosteje uporabljali za ta namen. Vodstvo KS je sklenilo, da je nedelja tako ali tako Âťgospodov danÂŤ, ki je namenjen poÄ?itku in sproĹĄÄ?enim opravilom, zato se je tokratno dogajanje zaÄ?elo Ĺže kaj kmalu po jutranji nedeljski maĹĄi. Ko je podĹžupan MO Velenje SreÄ?ko KoroĹĄec predal namenu zaÄ?asno parkiriĹĄÄ?e, se je praznovanje ĹĄele zaÄ?elo. Na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u v bliĹžini nove pridobitve so pripravili kratek kulturni program ter razstavo starih sort jabolk. Obiskovalci so si z zanimanjem in kanÄ?kom nostalgije ogledovali stare sorte sadja, ki jih je ĹĄe moĹžno najti na tem obmoÄ?ju, ĹĄe bolj kot to pa jih je pritegnil kotiÄ?ek, kjer so krajani prispevali razliÄ?ne vrste jabolk in hruĹĄk, ki jih do tega dne ĹĄe niso znali poimenovati.

Jesen je Ä?as obilnih darov, kar so ljudje ob topli kurji obari, jedeh z Ĺžara, peÄ?enem kostanju ter seveda jabolÄ?nih sladicah z lenobnim zadovoljstvom na obrazu lahko le potrdili. Praznovanje krajevnega praznika je bilo resniÄ?no pestro, kot je bilo za krajane PleĹĄivca, ob pridnih rokah predstavnikov sveta KS, polno novih pridobitev leto, ki je za njimi. PleĹĄivÄ?ani so ob tem dokazali, da se s timskim delom in nesebiÄ?no pomoÄ?jo sosed sosedu da doseÄ?i veÄ?, zato imajo v tem duhu namen nadaljevati tudi v prihodnje, za kar jim lahko le Ä?estitamo. đ&#x;”˛

Vse manj je takih, ki bi se napili

Zidanica ne pade v oÄ?i le domaÄ?inom, nakljuÄ?nim sprehajalcem,

Ĺ panÄ?eva zidanica sluĹži svojemu namenu Ĺže 200 let.

AnĹže PodgorĹĄek sodi k ĹĄesti generaciji, ki gospodari z zidanico in se ukvarja z vinogradniĹĄtvom.

ampak tudi turistom. ObÄ?udujejo objekt, vinograde, preprosto ne morejo verjeti, da se tod ljudje ukvarjajo z vinogradniĹĄtvom. Ko pa poskusijo vino, pa prav tako ne morejo verjeti, kako dobro je. AnĹže se skupaj z druĹžino, strici in tetami trudi, da si lahko ÂťpriveĹžejo duĹĄoÂŤ z vinom, ki se ponaĹĄa tudi z zlatimi me-

daljami. ÂťVinogradniki na obmoÄ?ju Ĺ martnega ob Paki se trudimo za kakovost vina, oblikovali smo Vinsko turistiÄ?no pot in na dva kilometra dolgi poti nas kar sedem lahko pokaĹže, da naĹĄa prizadevanja niso zaman.ÂŤ Pa znajo domaÄ?ini in turisti, med katerimi so tudi tujci, ceniti kakovostno vino? Znajo, pove AnĹže,

vedno bolj. Kultura pitja je vse na viĹĄji ravni, vse manj je takih, ki prihajajo tudi na kleti odprtih vrat po martinovem zato, da bi se ga napili.

PreĹĄa je stiskala grozdje, ki so ga v brentah nosili brentaÄ?i, gospodar pa je pogledoval zdaj v brente, zdaj v reflektometer – napravo, s katero je meril prisotnost sladkorja v vinskem soku. ÂťKljub teĹžavam z mokrim poletjem kaĹže, da bo letoĹĄnja letina po koliÄ?ini in kakovosti podobna lanski.

Avgustovsko in septembrsko vreme sta grozdju dobro dela, je zdravo in sladko. Bomo videli, kako se bo moĹĄt obnaĹĄal v kleti.ÂŤ Je zahtevnejĹĄe delo v vinogradu ali v kleti? V vinogradu je potrebnega veÄ? fiziÄ?nega dela, a Ä?e ima Ä?lovek rad naravo, mu je delo sprostitev. V kleti pa je potrebno veÄ? Âťdelati z glavoÂŤ, a je zanj tudi to uĹžitek, izvemo.

V Ĺ panÄ?evem vinogradu je zasajenih 1500 trsov, pridelajo blizu 2500 litrov vina, ki ga ĹĄe precej pred poletjem zmanjka. Pridelujejo veÄ? vrst grozdja: avtohtono slovensko, a malo znano vrsto ranfol, rumeni muĹĄkat, kerner, laĹĄki rizling, sauvignon, chardonnay, od rdeÄ?ih pa modro frankinjo in zweigelt.

Za zdaj je ĹĄesti generaciji Ĺ panÄ?evih ukvarjanje z vinogradniĹĄtvom konjiÄ?ek in v bliĹžnji prihodnosti kakĹĄne ĹĄiritve ne naÄ?rtujejo. Se pa bodo, zagotavlja AnĹže, ĹĄe bolj trudili za kakovostno grozdje, ĹĄe kakovostnejĹĄe vino ter za to, da bodo turisti, zlasti tuji, prepoznavali tamkajĹĄnje zgodbe, ki jim je vredno namenjati pozornost. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

ZDRAVJE

11. oktobra 2018

Vsak dan zbolijo tri Ĺženske, na leto blizu 1300 Kljub ozaveĹĄÄ?anju o raku dojke ta ostaja najpogostejĹĄi rak pri Ĺženskah – Velenjsko druĹĄtvo za boj proti raku v novih prostorih in z novim programom – Doro si prizadevajo pripeljati v Velenje Tatjana PodgorĹĄek

Pred nedavnim se je 50-letna Mirta Pintar po operaciji dojke vrnila v domaÄ?o oskrbo. ÂťVrsto let sem bila med tistimi,ÂŤ je pripovedovala, Âťki so ob roĹžnatem mesecu zamahnile z roko Ä?eĹĄ, ĹĄe en mesec posveÄ?en neÄ?emu, in s tem z njim opravila. Pred Ä?asom pa se me je opozarjanje na pomen samopregledovanja dojk dotaknilo. VÄ?lanila sem se v velenjsko druĹĄtvo za boj proti raku,

â?ą

V Sloveniji vsak dan zbolijo tri Ĺženske, na leto blizu 1300 in pribliĹžno 10 moĹĄkih.

kjer so me nauÄ?ili samopregledovanja in danes lahko reÄ?em, da sem si s tem reĹĄila Ĺživljenje. Letos sem namreÄ? zatipala zatrdlino, nadaljnje preiskave so potrdile diagnozo rak. Zdravniki so mi tumor odstranili in mi vlili veliko upanja, ker sem priĹĄla pravoÄ?asno. Zato vsaki Ĺženski svetujem, da izkoristi moĹžnosti, ki jih ima, za to, da bolezen prepreÄ?i oziroma Ä?e Ĺže zboli, gre pravoÄ?asno k

zdravniku in si s tem zagotovi velike moĹžnosti za preĹživetje. Ni iz trte zvita trditev, da lahko najveÄ? za svoje zdravje naredimo sami,ÂŤ je povedala Mirta.

Odzivnost v tukajĹĄnjem okolju pod slovenskim povpreÄ?jem

TakĹĄnih in podobnih zgodb je v tem mesecu, imenovanem tudi roĹžnati oktober, veÄ? kot v preostalih mesecih leta. RdeÄ?a nit vseh pa je opozarjanje na pomen preventive in zgodnega odkrivanja raka dojk, ki ostaja najpogostejĹĄi rak pri Ĺženskah. V Sloveniji vsak dan zbolijo za omenjeno boleznijo tri Ĺženske, na leto blizu 1300, in pribliĹžno 10 moĹĄkih.

Med obolelimi jih ĹĄe vedno skoraj tretjina umre, kaĹžejo podatki Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, kar je pod evropskim povpreÄ?jem. Raziskave so tudi pokazale, da je razlog za tako visoke ĹĄtevilke obisk pri zdravniku, ko je bolezen Ĺže napredovala. ÂťPrav zaradi tega so akcije, ki opozarjajo na pomen zdravega Ĺživljenja, tako pomembne,ÂŤ pravi Branka Drk, predsednica DruĹĄtva za boj proti raku Velenje, in dodaja, da ima zelo velik pomen pri zgodnjem odkrivanju

Z lanske prireditve ob roĹžnatem oktobru, kjer so poleg prikaza pravilnega samopregledovanja dojk izvajali razne meritve riziÄ?nih dejavnikov tveganja za zdravje, oblike gibanja in seznanjali udeleĹžence z zdravo prehrano

raka dojk tudi drĹžavni presejalni program Dora, na katerega vabijo Ĺženske, stare od 50 do 69 let vsaki dve leti. ÂťNjegov cilj je zmanjĹĄati umrljivost Ĺžensk zaradi omenjene bolezni za od 25 do 30 odstotkov. Po opravljeni mamografiji namreÄ? pokliÄ?ejo na ponovne preiskave od 4 do 5 odstotkov Ĺžensk, odstotek pa je takih, pri katerih se odloÄ?ijo za punkcijo. Zato toliko bolj Ĺžalosti podatek, da je v naĹĄem okolju odzivnost na presejalno mamografijo slaba. Slovensko povpreÄ?je znaĹĄa 72 %, v Velenju pa je blizu 62 %. Po mojem mnenju je odziv pod priÄ?akovanji zato, ker morajo Ĺženske na pregled z mamografijo v SploĹĄno bolniĹĄnico Slovenj Gradec. Skupaj z odgovornimi v naĹĄem okolju si Ĺželimo, da bi ga lahko vsaj kakĹĄen

dan opravile v Velenju. Prve korake v to smer smo Ĺže zaÄ?eli.ÂŤ

Novi prostori, nov program

Branka Drk je ĹĄe povedala, da druĹĄtvo zavzeto izvaja preventivne akcije celo leto. Predavanja, delavnice samopregledovanja dojk so sopotniki druĹĄtvene dejavnosti Ĺže vrsto let. Veseli so, ker jih bodo lahko od prejĹĄnjega tedna izvajali v za druĹĄtvo novih prostorih ob SaĹĄa inkubatorju, Ĺ aleĹĄka cesta 2 (nekdanji Mega M). ÂťOb tej priloĹžnosti se moram zahvaliti Mestni obÄ?ini Velenje, ki nam je omogoÄ?ila nove prostore, saj smo se morali letos izseliti iz velenjskega zdravstvenega doma in smo delavnice iz-

vajali v Zlatem kotiÄ?ku v Centru Mercator, ki pa za omenjeno dejavnost niso najprimernejĹĄi. Aktivnosti izvajamo od ponedeljka do petka.ÂŤ Letos so k ustaljene-

â?ą

V DruĹĄtvu za boj proti raku si prizadevajo, da bi se veÄ? Ĺžensk odvzalo na presejalno mamografijo.

mu programu dodali ĹĄe novega z naslovom "12 nasvetov proti raku in naj ta priporoÄ?ila ne obvisijo v zraku". Izvajajo ga v sodelovanju z Zvezo druĹĄtev za

boj proti raku Slovenije, OnkoloĹĄkim inĹĄtitutom ter ministrstvom za zdravje za delavce v podjetjih.

V Velenju so jih Ĺže izvedli za zaposlene v osnovnih ĹĄolah, vrtcih, v varstveno-delovnem centru, na Premogovniku, v teh dneh jih bodo organizirali v Gorenju.

Sicer pa tudi letos ob roĹžnatem oktobru pripravljajo skupaj s Centrom za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje, Ĺ olo zdravja, Mestno obÄ?ino Velenje, Ĺ olo za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje, Ambasadorji zdravja z osnovne ĹĄole Gorica Velenje veliko prireditev na velenjski promenadi v torek, 16. oktobra. Aktivnosti bodo potekale od 10. do 12. ure. đ&#x;”˛

Mednarodni dan starejĹĄih 35('1292/(71$ '58ĂĽ(1-$ ZÄžÇŒÄžĆŒÇ€Ĺ?ĆŒÄ‚ĹŠĆšÄž ǀĂƓ ĆšÄžĆŒĹľĹ?Ĺś ÇŽÄž ĚĂŜĞĆ?ÍŠ WĆŒĹ?Ä?ĹŻĹ?ǎƾŊĞ Ć?Äž Ä“Ä‚Ć?Í• ĹŹĹ˝ Ä?Ĺ˝Ć?ƚĞ Ć‰ĆŒĹ?Ć‰ĆŒÄ‚Ç€ĹŻĹŠÄ‚ĹŻĹ? Ć‰ĆŒÄžÄšĹśĹ˝Ç€Ĺ˝ĹŻÄžĆšĹśÄ‚ ÄšĆŒĆľÇŽÄžĹśĹŠÄ‚ Ć? Ć?ŽĚĞůĂǀÄ?Ĺ? Ĺ?Ĺś Ć‰ĆŒĹ?ŊĂƚĞůŊĹ?͘ WĆŒĹ?ĹŠÄ‚ÇŒĹśĹ˝ ǀĂĆ? ǀĂÄ?Ĺ?žŽ͕ ĚĂ Ć?ĆŒÄžÄ“Ä‚ĹśĹŠÄž Ć‰ĆŒĹ?Ć‰ĆŒÄ‚Ç€Ĺ?ƚРǀ ĞŜĹ? Ĺ?ÇŒĹľÄžÄš ŜĂƓĹ?Ĺš ĆŒÄžĆ?ĆšÄ‚Ç€ĆŒÄ‚Ä?Ĺ?ĹŠÍ˜

9LOD +HUEHUVWHLQ

+RWHO 3DND

5HVWDYUDFLMD -H]HUR 5HVWDYUDFLMD SRG -DNFHP a 5HVWDYUDFLMD '. *RVWLOQLFD SUL NQDSX a 2NUHSĂżHYDOQLFD $UNDGD s ^ >/DK ^ s a ' K /^< tttÍ&#x2DC; 'KZ E: 'K^d/E^dsKÍ&#x2DC;^/

IzkuĹĄnje, preudarnost in modrost Za celotno Slovenijo novi podatki kaĹžejo, da smo se v primerjavi s prejĹĄnjimi leti nekoliko postarali. Staranje je proces, ki se mu v razvitem svetu kot tudi v Sloveniji ni mogoÄ?e izogniti. Dejstvo je, da druĹžbe v takĹĄnem starostnem sestavu, kot je bila pred leti, ne bo veÄ?. Zato je pomembno spreminjati odnos do starosti, staranja in starejĹĄih.

SploĹĄno prepriÄ?anje je, da je Ä?lovek po petdesetem letu starec, ki slabo vidi, sliĹĄi, pozablja, izgublja in teÄ?nari. Neuporaben je za vsakrĹĄno zahtevnejĹĄe opravilo, spolnost ga ne zanima veÄ? â&#x20AC;&#x201C; ali pa je preprosto ni zmoĹžen, povrhu je veÄ? Ä?asa bolan kot zdrav. TakĹĄen posameznik je breme za druĹžbo, sploh ko se upokoji, saj od njega ni nobene koristi, nastajajo le stroĹĄki. Od kod takĹĄno razmiĹĄljanje, kdo je zanj kriv ali pa je morda res upraviÄ?eno? V resnici so starostniki zelo raznolika skupina posameznikov, ki je ne moremo kar tako popredalÄ?kati. Sestavni del samopodobe slehernega Ä?loveka temelji na njegovi starosti, bodisi kronoloĹĄki bodisi subjektivni, torej kako starega se poÄ?uti. Vendar dokler ne bo druĹžba kot celota zaÄ?ela na starostnike gledati drugaÄ?e kot s stereotipi, ne bo priĹĄlo do pomembnih sprememb v razmiĹĄljanju in ravnanju s starejĹĄimi. To pa ima za posledico pomanjka-

nja in daljĹĄe obdobje staranja ni nekaj slabega, to pojmovanje moramo spremeniti v veselo priÄ?akovanje dolgega in zadovoljivega Ĺživljenja. Osnovna teza paradigme Ĺživljenjskega toka poudarja, da razvoj posameznika ni zakljuÄ?en z doseĹženo zrelostjo in vstopom v odraslost, temveÄ? da se organizem lahko spreminja in razvija vse do smrti. Za razliko od veÄ?ine drugih teorij o Ä?lovekovem razvoju, vidi pristop Ĺživljenjskega toka posameznika kot dejavne ustvarjalce svoje Ĺživljenjske poti.

Za sabo imajo dolgo S staranjem se sooÄ?amo z dodatnimi zgodovino in si zaslupotrebami in izzivi. Aktivnosti Age Ĺžijo naĹĄe brezpogojsimulatorja so narejene z namenom no spoĹĄtovanje! Zato razumeti in doĹživeti nekatere senzorne jim v trgovini pridrĹžite spremembe omejitev pri gibanju in Ä?utilih, vrata, odstopite jim seki jih lahko doĹživijo starejĹĄi. deĹž, prvi jih pozdravite, odnesite jim teĹžko nje spoĹĄtovanja, ki ga mladi Ä?u- vreÄ?ko do stanovanja. Za takĹĄna tijo do starejĹĄih. S tem si sicer majhna, vendar spoĹĄtljiva dejanja mladi nastavljajo past, saj mlajĹĄe vam bodo hvaleĹžni, vi pa se boste od sebe uÄ?ijo odnosa, ki ga bo- dobro poÄ?utili. Ĺ˝ivljenje si veÄ?inoma oblikujedo ti nekoÄ? imeli do njih. Niso pomembne samo mladost, moÄ? mo sami in samo od nas je odviin hitrost, pomembne so tudi iz- sno, ali bomo zrela leta preĹživeli kuĹĄnje, preudarnost in modrost. dejavno ali pa se bomo zavlekli VeÄ?ina starejĹĄih ljudi je po nepo- v kot in se pritoĹževali. TakĹĄna bo trebnem diskriminiranih, saj so potem namreÄ? tudi naĹĄa starost ĹĄe vedno agilni ter imajo potreb- â&#x20AC;&#x201C; in od tega bo odvisno tudi to, no voljo in energijo za koristen kako bodo na nas gledali tisti, ki prispevek k skupnosti kot celo- nam sledijo. ti. PriÄ?akovanje daljĹĄega Ĺživlje- đ&#x;&#x201D;˛ Karmen Petek, mag. zdr. nege

NaĹĄ Ä?as, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

11. oktobra 2018

Do naslednjega dvoboja Namesto mreĹže (oboji) po starem zadevali okvir vrat Pivovarji ĹĄe vedno nepremagljivi za velenjske ose RokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko ostajajo neosvojljiva trdnjava za Gorenje. Na osrednji tekmi 5. kroga drĹžavnega prvenstva so v svojem Zlatorogu zanesljivo, s 27 : 21, premagali VelenjÄ?ane. Ä&#x152;rni niz velenjskih os s pivovarji pa traja Ĺže od decembra 2013. Hkrati je bil to prvi derbi, na katerem sta moĹĄtvi vodila nova trenerja. Na velenjski klopi Zoran JoviÄ?iÄ?, ki je v prejĹĄnjem prvenstvu tretje moĹĄtvo prevzel poleti, na domaÄ?i pa TomaĹž Ocvirk, potem ko je konec prejĹĄnjega meseca zamenjal Branka

TamĹĄeta. Ta je s Celjani v petih letih osvojil pet drĹžavnih in pokalnih naslovov in ĹĄtiri superpokale, torej skupino kar ĹĄtirinajst lovorik.

Prvi polÄ?as je bil dokaj izenaÄ?en. Velenjski kapetan David MiklavÄ?iÄ? je zabil prvi gol, nato so gostje ob dobrih obrambah vratarja Emirja TaletoviÄ?a imeli ĹĄe trikrat prednost zadetka, nazadnje 5 : 6 v 9. minuti. Nato so domaÄ?i prviÄ? na tekmi povedli (7 : 6), nato v 21. minuti z dvema goloma razlike (11 : 9). Toda gostje so s poĹžrtvovalno igro

v obrambni kot uÄ?inkovitostjo v napadu v naslednjih nekaj minutah izenaÄ?ili, po prvih tridesetih minutah pa zaostajali le za zadetek (12 : 13). TakĹĄen rezultat jim je vsekakor ĹĄe dajal upanje, da bodo morda le prekinili celjski urok.

Na zaÄ?etku drugega polÄ?asa je pri domaÄ?ih z obrambami blestel AljaĹž Panjtar. Njegovi soigralci so zaigrali ĹĄe Ä?vrsteje v obrambi kot ob koncu prvega dela. VelenjÄ?ani pa premalo zbrano; skratka, enostavno niso imeli recepta, kako zaustaviti nalet pivovarjev, ki so v slabih pe-

tih minutah poviĹĄali razliko na +4 (16 : 12). Po nepriÄ?akovanem padcu njihovega ritma v udobnih minutah drugega dela so velenjske ose spet nekoliko bolj boleÄ?e zapikale in (skorajda) vzpostavile ravnoteĹžje. Dobrih deset minut pred koncem so velenjski rokometaĹĄi zaostajali le za dva zadetka. (19 : 21). To je bilo njihovo novo, resda zelo majhno upanje, da bi veÄ?nega tekmeca koÄ?no spet premagali. Toda niso imeli moÄ?i oziroma niso naĹĄli recepta za uresniÄ?itev te Ĺželje. Proti koncu tekme so vse bolj

popuĹĄÄ?ali. Do zadnjega signala z zapisnikarske mize so dosegli le dva gola, domaÄ?i ĹĄest in s tem prepreÄ?ljivo zmago.

TomaĹž Ocvirk ob nadaljevanju celjskih uspeĹĄnih iger proti VelenjÄ?anom: ÂťTo je bil derbi, zanje pa vemo, da so negotovi in nepredvidljivi. PriÄ?akovali smo teĹžko tekmo. Gorenje je za Celje vedno neugoden nasprotnik.

V prvem polÄ?asu nismo igrali povsem po naĹĄih Ĺželjah. Manjkalo nam je odloÄ?nosti, zapravljali pa smo tudi preveÄ? Ä?istih Ĺžog. Toda vedeli smo, da bodo v nadaljevanju priĹĄli naĹĄi trenutki.

V drugem polÄ?asu smo bili uÄ?inkovitejĹĄi, veliko smo rotirali in s tem ohranjali sveĹžino. Predvsem je bila odloÄ?ilna naĹĄa odliÄ?na obramba z vratarjem na Ä?elu.ÂŤ Zoran JoviÄ?iÄ&#x2021;, trener Gorenja, je po porazu ugotavljal: ÂťKljub porazu lahko ocenim, da je bilo v naĹĄi igri Ĺže veliko dobrih stvari, ĹĄe vedno pa je v njej preveÄ? nihanj. DomaÄ?i so zasluĹženo zmagali, Ä?eprav menim, da previsoko. Res pa je, da so ĹĄe vedno boljĹĄi od nas. Bolje uigrani, imajo tudi daljĹĄo klop.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Stane Vovk

TAKO so igrali Prva liga TS, 12. krog KrĹĄko - Rudar Velenje 0 : 0 Rudar: Pridigar, KaĹĄnik, TomaĹĄeviÄ&#x2021;, PuĹĄaver, Hrubik, Bolha, PuĹĄnik (od 54. Ä&#x152;rnÄ?iÄ?), Arap, RadiÄ&#x2021; (od 65. Ĺ koflek), TrifkoviÄ&#x2021;, TuÄ?iÄ&#x2021; (od 74. Vodeb). Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: DomĹžale - Mura 2:2 (1:0), Maribor - Aluminij 2:1 (1:0), Celje - Olimpija 1:3 (1:1), Triglav â&#x20AC;&#x201C; Gorica 2 : 4 (1 : 1).

Vrstni red: 1. Maribor 27, 2. Olimpija 22, 3.

Gorica 21, 4. Aluminij 17, 5. DomĹžale 15, 6.

Mura 13, 7. Celje 13, 8. Triglav 12, 9. Rudar 11, 10. KrĹĄko 9.

3. SNL â&#x20AC;&#x201C; sever, 8. krog Rezultati: Dravinja - Ĺ martno 1928 3 : 6 (1 : 4) Strelci: 1 : 0 Brglez (13.), 1 : 1 Veler (31 -

Ĺ ah Ĺ oĹĄtanj, 7. oktobra - Ĺ ahovski klub Ĺ oĹĄtanj je v poÄ?astitev praznika ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj v nedeljo priredil tradicionalni ĹĄahovski turnir. UdeleĹžilo se ga je 18 ĹĄahistov, zmagal je Gregor GorĹĄek iz Velenja. NajboljĹĄi ĹĄahist iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je bil Slobodan KneĹževiÄ? iz TopolĹĄice. đ&#x;&#x201D;˛

mkp

11 m), 1 : 2 Hrastnik 31, 1 : 3 Vezaj (34.), 1 : 4 Veler (40. â&#x20AC;&#x201C; 11 m), 2 : 4 Vidmar Brdnik (51.), 2 : 5 Hrastnik (57.), 3 : 5 Ä&#x152;akĹĄ (73, - 11 m), 3 : 6 Cinac (87.)

Drugi rezultati: Kety emmi Bistrica - ZreÄ?e 2 : 0, (1 : 0) Tehnotim Pesnica â&#x20AC;&#x201C; Ĺ ampion 2 : 1 (2 : 0), Pohorje - Mons Claudius 1 : 3 (1 : 3), Avto Grubelnik Dravograd - Videm pri Ptuju 1 : 2 (1 : 0).

Vrstni red: Videm 21, 2. Ĺ martno 19, 3.

Bistrica 16, 4. Pesnica 11, 5. Ĺ ampion (tekma manj) 10, 6. ZreÄ?e 9, 7. M. Claudius 8, 9.

Dravograd (tekma manj) 6, 10. Pohorje 2.

9. krog (14. 10., 15.30): Ĺ martno 1928 â&#x20AC;&#x201C; Dravograd.

MedobÄ?inska Ä?lanska liga â&#x20AC;&#x201C; Golgeter, 6. krog Rezultati: Fosilum Ĺ entjur â&#x20AC;&#x201C; AS System Ĺ marje pri JelĹĄah 0 : 2 (0 : 1), Ĺ˝alec - Mozirje 1 : 4 (1 : 2), Ljubno ob Savinjiâ&#x20AC;&#x201C; Odred Kozje 0 : 0, Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Vojnik 5 : 1 (4 : 1).

Vrstni red: 1. Mozirje12, 2. Kozje 10, 3. Žalec 10, 4. Šmarje 10, 5. Šentjur 7, 6. Šoťtanj 7, 7. Ljubno 6, 8. Vojnik 1.

7. krog (13. 10., 15.30): Vojnik â&#x20AC;&#x201C; Ĺ entjur, Kozje â&#x20AC;&#x201C; Ĺ oĹĄtanj, Mozirje â&#x20AC;&#x201C; Ljubno), Ĺ marje â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝alec.

Prva Liga NLB, 5. krog Celje Pivovarna LaĹĄko - Gorenje Velenje 27:21 (13:12) Celje: Pantjar 11 obramb ( 1 x 7 m), Ferlin; VujoviÄ&#x2021; 8 (2), JureÄ?iÄ?, Malus 5, Razgor 1, OvniÄ?ek 2, MarguÄ? 4, Ĺ arac, GroĹĄelj, NenadiÄ&#x2021; 1, Kodrin 2, HorĹžen, AniÄ&#x2021; 2, BeÄ&#x2021;iri 2; trener TomaĹž Ocvirk.

Gorenje: TaletoviÄ&#x2021; 10 obramb, VujoviÄ&#x2021;, Logar, Grobelnik, Mazej 1, HaseljiÄ&#x2021; 2, Tajnik 3, Ĺ peliÄ&#x2021; 1, MatanoviÄ&#x2021; 1 (1), StojniÄ&#x2021; 1, MiklavÄ?iÄ? 4, Banfro, DrobeĹž, Verdinek 3, M. KavÄ?iÄ?, A. KavÄ?iÄ? 5; trener: Zoran JoviÄ?iÄ&#x2021;.

Sedemmetrovke: Celje 3 (2); Gorenje 5 (2); izkljuÄ?itve: Celje 6 minut, Celje 6.

Drugi rezultati: Koper â&#x20AC;&#x201C; Trimo Trebnje 23 : 23 (14 : 7), Maribor Branik - Riko Ribnica 24:30 (12:13), Jeruzalem-OrmoĹž â&#x20AC;&#x201C; Urbanscape Loka 24 : 25 (15 : 9), Krka â&#x20AC;&#x201C; SviĹĄ IvanÄ?na Gorica 29 : 27 (16 : 13); Dobova â&#x20AC;&#x201C; Dol TKI Hrastnik 26 : 23 (11 : 11).

Vrstni red: 1. Ribnica 5 tekem â&#x20AC;&#x201C; 9 toÄ?k, 2.

Trimo 5 â&#x20AC;&#x201C; 7, 3. Celje 4 â&#x20AC;&#x201C; 6, 4. OrmoĹž 5 â&#x20AC;&#x201C; 6, 5, Gorenje 5 â&#x20AC;&#x201C; 6, 6. Loka 5 -6. 7. Maribor 5 â&#x20AC;&#x201C; 6, 8. Krka 5 â&#x20AC;&#x201C; 5, 9. Dol 5 â&#x20AC;&#x201C; 2, 10. SviĹĄ 5 â&#x20AC;&#x201C; 2, 11. Dobova 5 â&#x20AC;&#x201C; 2, 12. Koper 4 â&#x20AC;&#x201C; 1.

6. krog (danes, 11. 10., 19.00): Gorenje â&#x20AC;&#x201C; Maribor; 7. krog (20. 10.): Ribnica â&#x20AC;&#x201C; Gorenje.

Prva A liga - Şenske, 3. krog Mlinotest - Krim Mercator 18:33 (10:14), Zelene doline Žalec - Ptuj 31:20 (19:10), Krka - Velenje 36:26 (16:12), Ljubljana Zagorje 28:25 (13:12), Z' deŞele - ŽURD Koper 22:24 (6:12).

4. krog: Krim â&#x20AC;&#x201C; Krka 48 : 13 (23 : 4), petek, 12. 10., 19.30: Velenje â&#x20AC;&#x201C; Z'deĹžele (Celje) â&#x20AC;Ś Vrstni red: 1. Krim Mercator 4 tekme - 8 toÄ?k, 2. Krka 4 â&#x20AC;&#x201C; 5, 3. Mlinotest 3 â&#x20AC;&#x201C; 4, 4.

Zelene doline Ĺ˝alec 3 â&#x20AC;&#x201C; 4, 5. Z'deĹžele 3 â&#x20AC;&#x201C; 3, 6. Zagorje 3 â&#x20AC;&#x201C; 2, 7. Koper 3 â&#x20AC;&#x201C; 2, 8. Velenje 3 â&#x20AC;&#x201C; 2, 9. Ljubljana 3 â&#x20AC;&#x201C; 2, 10. Ptuj 3 â&#x20AC;&#x201C; 0.

KrÄ?ani in rudarji Ĺže sedmiÄ? brez zmagovalca v medsebojnih dvobojih Po sladki zmagi doma proti DomĹžalam v predprejĹĄnjem krogu so se nogometaĹĄi Rudarja v KrĹĄkem na derbiju predzadnjega in zadnjega na lestvici morali zadovoljiti s toÄ?ko. Po sladki zmagi krog pred tem proti DomĹžalam so proti zanje vedno neugodnim gostiteljem morda upali na popoln uspeh. Toda tudi toÄ?ka v gosteh, zlasti proti tekmecu, ki se prav tako Ĺželi Ä?im prej pribliĹžati vsaj sredini lestvice, je zelo pomembna. In z njo so se rudarji povsem pribliĹžali osmemu Triglavu, sedmemu Celju in ĹĄesti Muri, za katerimi zaostajajo le ĹĄe za toÄ?ko oziroma dve.

Sicer pa se tekmeca nista izneverila tradiciji. To je bil njun Ĺže sedmi neodloÄ?en rezultat, odkar so se KrÄ?ani v sezoni 2015/16 uvrstili v prvo ligo. Obenem je to bila tudi edina tekma 12. kroga, na kateri gledalci niso videli zadetka. Gostje so sicer imeli rahlo terensko premoÄ?. VeÄ? so bili pri Ĺžogi, imeli veÄ? neposrednih stre-

lov v okvir vrat (4 : 2), razmerje v kotih je bilo 8 : 2 v njihovo korist. Oboji pa so imeli tudi precej smole. Namesto mreĹže so tresli okvir vrat.

Najprej je bil v 10. minuti nenatanÄ?en Rudarjev igralec sredine David Arap, ki je po globinski podaji Josipa VasiljeviÄ&#x2021;a v domaÄ?i kazenski prostor z udarcem z glavo z Ĺžogo zadel zgornji del preÄ?ke. Devet minut zatem je domaÄ?i igralec Ante VukoĹĄiÄ&#x2021; s pribliĹžno sedmih, osmih metrov zatresel levo vratnico. V 26. minuti se je z nenatanÄ?nostjo 'izkazal' visoki napadalec gostov Milan TuÄ?iÄ&#x2021;. S slabih dvajsetih metrov je z moÄ?nim udarcem silovito udaril Ĺžogo, ki mu jo je iz Krkinega kazenskega prostora zavrnil Dominik RadiÄ&#x2021;, in zadel levo vratnico. Niz strelov v okvir vrat je v 61. minuti sklenil domaÄ?i napadalec Milan Ristovski, ki je po hitri akciji soigralcev po levi strani prejel Ĺžogo v kazenskem prostoru in prvi tako s slabih dvaj-

setih metrov oplazil preÄ?ko. Tudi preostale dobre pol ure ne eni ne drugi niso bili dovolj zbrani pred vratarjema. Nekaj strelov je bilo sicer natanÄ?no odmerjenih, vendar sta bila takrat na pravem mestu vratarja, Krkin Marko Zalokar in Rudarjev Marko Pridigar, in ta, po ocenah trenerjev teĹžak derbi, se je konÄ?al za gledalce z najmanj Ĺželenim rezultatom.

Ostal bo v spominu, da so oboji 'blesteli' po neuÄ?inkovitosti.

Rudarjev trener Marijan PuĹĄnik je po tekmi ugotavljal: Še vedno nas spremlja teĹžava, da imamo veliko lepih priloĹžnosti, vendar ne zadevamo. Dobra stvar je bila v tem, Ä?e Ĺže nismo dali zadetka, ga tudi prejeli nismo. Znova moram poudariti in pohvaliti fante, da so se trudili in si Ĺželeli. Jasno pa je, da bodo morali priloĹžnosti tudi izkoristiti. Imeli so jih tudi domaÄ?i.

Skratka, Ä?im prej moramo izboljĹĄati svojo uÄ?inkovitost.ÂŤ Pred moĹĄtvi je sedaj reprezentanÄ?ni premor, v 13. krogu (20. oktobra) bo Rudar gostoval pri Muri. đ&#x;&#x201D;˛

S. Vovk

Bo zaloga ĹĄtirih golov zadostovala?

Gorenje slavilo s 26 : 22, toda v nedeljo bodo Poljaki imeli prednost domaÄ?e dvorane RokometaĹĄi velenjskega Gorenja bodo na povratni tekmi 2. kroga kvalifikacij pokala evropske rokometne zveze v poljsko mesto Opole, ki leĹži ob reki Odri, odpotovali 'samo' s ĹĄtirimi goli prednosti.

To je bil dvoboj, v katerem gostje niso niti enkrat vodili. PrecejĹĄen del prvega polÄ?asa je bila igra bolj ali manj enakovredna.

Pri gostih je blestel njihov prvi vratar, ki je z dobrimi obrambami prepreÄ?eval, da bi se jim domaÄ?i oddaljili za veÄ? kot za zadetek ali dva. Rezultat je bil ĹĄtirikrat izenaÄ?en, nazadnje z 9 : 9.

V zadnjih minutah prvega dela pa so VelenjÄ?ani le zaigrali brez napake v obrambi in si s tremi goli po vrsti prviÄ? priigrali prednost treh golov in s takĹĄno razliko dokaj zadovoljni odĹĄli na odmor. Gostje vsekakor manj, saj so ta del tekme konÄ?ali z dvema izkljuÄ?enima igralcema.

OdloÄ?nost zadnjih minut prvega polÄ?asa so igralci Gorenja prenesli v drugega. Na hitro so pred domaÄ?imi dosegli prednost ĹĄtirih golov, po slabih ĹĄestih pa pet. Enajst minut pred koncem so po odliÄ?ni igri v obrambi tri napade po vrsti opravili z odliko in Poljakom uĹĄli za sedem (22 : 15). Gledalci so jih buÄ?no bodrili in najbrĹž priÄ?akovali ter upali na zmago z dvomestno ĹĄtevilko.

Toda njihovim igralcem je nekoliko zmanjkalo energije. Sledil je padec. Poljaki so se jim ob koncu 58. minute z delnim rezultatom 5 : 1 pribliĹžali na tri gole

razlike (20 : 23). VelenjÄ?ani so nato zabili dva gola za 25 : 20, vendar je bil nasprotnik v zadnji minuti uÄ?inkovitejĹĄi z 2 :1 in izgubil s solidnih 22 : 26.

Bo odloÄ?ilna prednost domaÄ?ega igriĹĄÄ?a?

Zoran JoviÄ?iÄ?, glavni trener Gorenja Velenja: ÂťOdliÄ?no smo igrali v obrambi, vendar smo v prvem polÄ?asu zapravili preveÄ? Ä?istih priloĹžnosti. Njihov vratar je v prvem delu zelo dobro branil. Rezultatsko gledano smo v obeh delih igre zmagali. Toda to je bil ĹĄele prvi polÄ?as. Na povratni tekmi bo zelo teĹžko. Vemo, kaj v rokometu pomembni domaÄ?e igriĹĄÄ?e. Seveda se bomo

dobro pripravili in igrali na zmago. Tako bi razmiĹĄljali tudi, Ä?e bi prvo dobili s sedmimi goli ali s ĹĄe viĹĄjo razliko.

Za domaÄ?o tekmo ĹĄe premalo agresivni

Aleks KavÄ?iÄ?, s sedmimi zadetki najboljĹĄi strelec tekme: ÂťVsak nasprotnik je vreden velikega spoĹĄtovanja, vseeno pa nismo priÄ?akovali, da bodo gostje igrali tako napadalno. Mi pa smo bili glede na to, da smo igrali na svojem terenu, premalo agresivni. Verjamem, da se nam to ne bo maĹĄÄ?evalo v gosteh in da bomo iz dveh tekem izĹĄli kot skupni zmagovalci.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

S.Vovk

NaĹĄ Ä?as, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

11. oktobra 2018

Zmogel bi ĹĄe Bogomir Dolenc je ob podpori najtesnejĹĄih sodelavcev ter ĹĄtevilnih lokalnih skupnosti po vsej Sloveniji sklenil projekt 42 maratonov v 42 dneh â&#x20AC;&#x201C; Zbiranje donacij za Ustanovo Mali vitez se bo ĹĄe nadaljevalo Tina Felicijan

Velenje, 5. oktober â&#x20AC;&#x201C; Za tem, ko so le redki verjeli, da lahko Bogomirju Dolencu uspe preteÄ?i 42 maratonov v 42 dneh, ta pravi, da bi jih lahko pretekel ĹĄe veÄ?.

Ko je premagal prvi maraton v sklopu najveÄ?jega slovenskega ĹĄportno-humanitarnega projekta v tem letu, ki je bil tudi najteĹžji, pravi, saj je ĹĄe en veÄ?er pred tekom urejal organizacijske zadeve za izvedbo celotnega projekta, je bilo vse laĹžje in laĹžje. Zadnji maraton, ki ga je zaÄ?el teÄ?i na Trojanah, je bil najlaĹžji, je povedal

pred zbranimi na Titovem trgu, ki so spremljali preÄ?kanje zadnje ciljne Ä?rte. Bistveno teĹžji od maratonov so namreÄ? bili spopadi z organizacijo, je dejal. ÂťSposoben sem preteÄ?i ĹĄe veÄ?. V tem trenutku imam v nogah vsaj sto maratonov, a bi jih lahko prekel le v drugaÄ?nih okoliĹĄÄ?inah. Ekipa ĹĄtirih oseb, ki je poleg fizioterapevta in zdravnice skrbela zame, mi je pomagala skrbeti tudi za celotno organizacijo. Tej sem poleg treningov posvetil dve leti Ĺživljenja, veliko stroĹĄkov smo pokrili sami, in za sto maratonov tega nisem sposoben izvesti. Sem jih

Rekli so â?ą

Tadeja HerÄ?ek, Bogomirjeva partnerka: ÂťPonosna sem na viteze, ki so obiskovali dogodke, na ekipo, ki je celoten projekt omogoÄ?ila, na Bogomirja, ki je dokazal, da se da in je moj junak.ÂŤ Vlasta Nussdorfer, varuhinja Ä?lovekovih pravic in ambasadorka projekta: ÂťPoleg zbranih sredstev za Ustanovo Mali vitez je zelo pomembno tudi sporoÄ?ilo: dokler si zdrav, imaĹĄ tisoÄ? Ĺželja, ko zboliĹĄ, pa eno samo. Ko zboli otrok, je to nekaj najhujĹĄega.ÂŤ Bojan KontiÄ?, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje in podpornik projekta: ÂťBogova Ĺželja, da Mestna obÄ?ina Velenje sodeluje pri tem projektu, je bila tako prisrÄ?na, da pobude nismo mogli odkloniti.

ObÄ?ina sodeluje pri mnogih podobnih projektih, ta pa izstopa zaradi samega koncepta in vloĹženega napora.ÂŤ

Ob zakljuÄ?ku projekta 42 maratonov v 42 dneh je Ĺžupan Bojan KontiÄ? sprejel tudi trenutno najboljĹĄo plezalko na svetu Janjo Garnbret in njenega trenerja Gorazda Hrena.

19-letni Janji, ki je Ĺže z zlatim odliÄ?jem v balvanskem plezanju izpolnila svoj cilj za letoĹĄnje svetovno prvenstvo, je uspelo osvojiti ĹĄe prvo mesto v olimpijski kombinaciji vseh treh disciplin ĹĄportnega plezanja. VeÄ? o njenih vtisih bomo zapisali v naslednji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa.

pa sposoben preteÄ?i,ÂŤ je povedal junak malih vitezov.

Projekt je bil namreÄ? posveÄ?en spodbujanju ljudi h gibanju, zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja, hkrati pa k solidarnosti in zbiranju denarja za Ustanovo Mali vitez. Ta pomaga ljudem, ki so v otroĹĄtvu preboleli raka. Mali vitezi so izpostavljeni precej poznim posledicam zdravljenja raka v otroĹĄtvu, te pa z leti naraĹĄÄ?ajo. Najbolj pogoste so nove pojavitve raka ter okvare srca in oĹžilja, zato je gibanje zanje ĹĄe toliko bolj pomembno. ÂťNavdihnili ste nas, da bomo ĹĄe

Bogo je sklenil en veliki projekt, a se je Ĺže zaÄ?el naslednji. Ta je bolj osebne narave in hkrati najveÄ?ji v Ĺživljenju. S partnerko Tadejo HerÄ?ek, ki mu je ves Ä?as priprav in izvedbe projekta 42 maratonov v 42 dneh stala ob strani, namreÄ? priÄ?akujeta naraĹĄÄ?aj.

A na gibanje za male viteze ob tem seveda ne bosta pozabila.

bolj moÄ?ni, da bomo izpolnjevali cilje, ĹĄli naprej in pomagali ĹĄe veÄ? pomoÄ?i potrebnim vitezom.

Veliko jih trpi psihiÄ?ne posledice bolezni, so finanÄ?no ĹĄibki in mnogi ne zmorejo stopiti v novo Ĺživljenje. Zdaj ĹĄe toliko bolj verjamemo, da zmoremo, Ä?e stopimo skupaj,ÂŤ je v imenu malih vitezov povedala predstavnica Mojca Dorn. Poleg navdiha pa bo malim vitezom pomagala tudi donacija. Za zdaj se je v sklopu projekta nabralo dobrih 26 tisoÄ? evrov. Kako bodo z zbranimi sredstvi pomagali malim vitezom, je povedala predsednica

ustanove dr. Lorna Zadravec Zaletel: ÂťPoslanstvo naĹĄe ustanove je pomagati odraslim, ki so se v otroĹĄtvu ozdravili raka, na razliÄ?ne naÄ?ine. V prvi vrsti gre za psiho-socialno rehabilitacijo, saj ima okrog tri Ä?etrtine teh oseb zaradi tegob med zdravljenjem nek Ä?ustveni primanjkljaj. Te teĹžave najlaĹžje zmanjĹĄamo tako, da jim omogoÄ?amo medsebojno druĹženje, izmenjavanje izkuĹĄenj, gradnjo globljih prijateljstev, tako pa jih oboroĹžimo za laĹžje samostojno Ĺživljenje. S ĹĄtipendijami jim pomagamo tudi doseÄ?i izobrazbo, nabaviti razne pripo-

Nordijska kombinacija

MODNA REVIJA PETEK, 19.10., OB 17. IN 18. URI SOBOTA, 20.10., OB 17. IN 18. URI OTROĹ KA REVIJA, SOBOTA, 20.10., OB 11. URI WWW.CITY-CENTER.SI

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

Rok Jelen tretji kombinatorec Italijanski Val di Fiemme je minuli vikend gostil ĹĄe drugi dve tekmi mladih smuÄ?arskih skakalcev in nordijskih kombinatorcev za toÄ?ke alpskega pokala. Zmagovalec uvodne tekme sezone v nordijski kombinaciji, VelenjÄ?an Rok Jelen, je v Italiji znova konÄ?al med deseterico.

V Italiji sta potekali tretja in Ä?etrta tekma tega poletja za alpski pokal. Zmagovalec prve tekme sezone v nemĹĄkem Winterbergu Rok Jelen je v soboto osvojil 10. mesto, v nedeljo pa je bil ĹĄe osmi in je skupno na tretjem mestu s 158 toÄ?kami. V soboto so toÄ?ke osvojili ĹĄe naslednji Ä?lani SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje: OĹžbej Jelen 14., GaĹĄper Brecl 16. mesto. V nedeljo je bil najboljĹĄi OĹžbej sedmi, Rok pa je bil mesto za njim.

Od petka do nedelje so v italijanskem Predazzu za toÄ?ke Alpskega pokala tekmovali tudi smuÄ?arski skakalci in skakalke. Ä&#x152;lan SSK Velenje AljaĹž Osterc se je uvrstil na 18. in 22. mesto.

Mlada VelenjÄ?anka Nika Vetrih, ki je prviÄ? tekmovala na tako visoki ravni tekmovanja, je skoÄ?ila na 39. in 36. mesto. Alpski pokal se bo nadaljeval sredi decembra v Beljaku. đ&#x;&#x201D;˛

Zbiranje denarja za male viteze se ĹĄe nadaljuje. Z SMS sporoÄ?ilom VITEZ ali VITEZ5 na ĹĄtevilko 1919 lahko Ustanovi Mali vitez donirate en evro ali pet evrov. moÄ?ke, lasne sisteme, proteze,ÂŤ je pojasnila in dodala, da so pomembne tudi kampanje ozaveĹĄÄ?anja o tem, da tudi otroci obolevajo za rakom. V Sloveniji Ĺživi okrog tisoÄ? odraslih oseb, ki so v otroĹĄtvu premagale to bolezen.

Bogomirja Dolenca so z voljo do Ĺživljenja navdihnile za izjemen ĹĄportno-humanitarni projekt, ki je po vsej Sloveniji v gibanje spravil na stotine ljudi. đ&#x;&#x201D;˛

Karate klub Velenje to soboto praznuje 50 let delovanja To soboto ob 18. uri bo v kulturnem domu Velenje slovesnost ob 50-letnici obstoja in neprekinjenega delovanja Karate kluba Velenje. Klub, ki ima trenutno 140 aktivnih in Ä?astnih Ä?lanov, od lani vodi MatjaĹž Cesar. Ta poudarja, da je sobotna prireditev namenjena ĹĄirĹĄi javnosti. ÂťRes vabljeni vsi, ki Ĺželite biti priÄ?a nepozabnemu karate spektaklu,ÂŤ je dejal.

V soboto bo tako mogoÄ?e spremljati nastop veteranov kluba, ob posnetkih doĹživeti preteklo delovanje kluba ter spremljati demonstracijo ĹĄportnega karateja in karateistov s posebnimi potrebami.

Trajanje prireditve je ocenjeno na uro in pol, Ä?e si vzamete Ä?as, pa tvegate le, da boste karate vzljubili â&#x20AC;&#x201C; Ä?e ga morda ĹĄe niste. đ&#x;&#x201D;˛

mĹĄ

Balinanje Balinarke DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj drĹžavne prvakinje Kranj, Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; V organizaciji DruĹĄtva upokojencev Kranj je na baliniĹĄÄ?ih na Miljah in Primskovem pri Kranju konec septembra potekalo drĹžavno prvenstvo upokojencev Slovenije v balinanju. Tekmovanja se je udeleĹžilo ĹĄtirinajst moĹĄkih in trinajst Ĺženskih ekip. Ä&#x152;lanice balinarske sekcije DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj Gabrijela SevÄ?nikar â&#x20AC;&#x201C; vodja ekipe, Fanika Hudournik, Marija Goltnik in

Elizabeta Menih so tekme odigrale brez poraza. V finalni igri so se pomerile z balinarkami iz Postojne in z rezultatom 6 : 3 osvojile prvo mesto in tako postale drĹžavne prvakinje upokojenk v balinanju.

MoĹĄka ekipa balinarjev DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj je na tem prvenstvu osvojila enajsto mesto.

Predsednik DU Ĺ oĹĄtanj Janko Zelcer in Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Darko Menih nista skoparila s pohvalami, ko sta na sprejemu odliÄ?nim balinarkam Ä?estitala za osvojen naslov drĹžavnih prvakinj.

Osmim pokalom ter veÄ? kolajnam in priznanjem, ki so jih letos osvojili ĹĄportniki DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj, se je tako pridruĹžil ĹĄe pokal drĹžavnih prvakinj v

balinanju. đ&#x;&#x201D;˛

DU Ĺ oĹĄtanj

NaĹĄ Ä?as, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, KRONIKA

11. oktobra 2018

Gasilsko usposabljanje postaja vse bolj zahtevno Aleksander OsetiÄ?, poveljnik poveljstva Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina: ÂťLjudje so lahko brez skrbi, ko bodo potrebovali pomoÄ?, jo bodo dobili.ÂŤ Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina â&#x20AC;&#x201C; Aleksander OsetiÄ? ni gospod. Je tovariĹĄ. Na to me je poveljnik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina opozoril takoj, ko sem ga nagovorila. Poveljevanje zvezi in veliko odgovornost, je nase prevzel letos spomladi.

KakĹĄen mora biti poveljnik, vodja intervencije, ga najprej vpraĹĄam. Pravi, da mora biti v prvi vrsti miren, preudaren, treznega razmiĹĄljanja. Odgovarja za vse tiste, s katerimi v intervenciji dela. Brez pravilnega pristopa, brezglavo se pri tem lahko zgodi marsikaj. Pozimi bodo pripravili usposabljanje za vodenje veÄ?jih intervencij. V takih primerih je treba imeti v ĹĄtabu vodenja veÄ? ljudi, vpeta mora biti civilna zaĹĄÄ?ita ... ÂťGasilci smo pripravljeni 24 ur na dan vse dni v letu. Nikoli se ne zgodi, da ne bi ukrepali. Ä&#x152;as izvoza imamo 5,97 minute. Ljudje so lahko brez skrbi. Ko bodo potrebovali pomoÄ?, jo bodo dobili.ÂŤ Gasilci so dobro opremljeni tudi z znanjem. IzobraĹževanje poteka v okviru Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina, ki zdruĹžuje gasilska druĹĄtva iz vseh treh obÄ?in. ÂťIzvedba teÄ?ajev na ravni zveze je laĹžja. IzobraĹžujemo se redno. Vsako leto izvedemo vsaj en teÄ?aj, Ä?e ne dva. Po navadi to delamo v spomladanskem in jesenskem Ä?asu, ko je malo veÄ? Ä?asa. Pole-

PrejĹĄnji teden se je zaÄ?el teÄ?aj gaĹĄenj poĹžarov.ÂŤ Mesec oktober je mesec, ko za sodnika gasilskih in gasilsko-ĹĄportnih tekmovalnih disciplin. se pri gasilcih dogaja veÄ? akÂťÄ&#x152;eprav je ta teÄ?aj pod okriljem tivnosti kot med letom. V tem mesecu lahko Gasilske zveze Slovenije, letos OsetiÄ? je pri gasilcih obÄ?ani ĹĄe bolj njihovo poteka pri nas, od svojega osmega Ä?utijo prisotnost. Vitudi najveÄ? prileta. Ä&#x152;lani GD javljenih je iz dijo lahko, kaVinska Gora so tudi ko se izobranaĹĄe zveze.

Proti koncu okĹžujejo, usponjegovi trije sinovi tobra bomo zain Ĺžena. Zaposlen je sabljajo, kako so opremljeni, Ä?eli teÄ?aj mza na Premogovniku. in se prepriÄ?aoperativnega Dela v jami. jo, da so dobro gasilca. Ta je pripravljeni na pri temeljnem kakrĹĄnokoli neusposabljanju najbolj obseĹžen. Traja 149 ur, sreÄ?o. Potekale bodo druĹĄtvene od tega je 50 ur prakse. TeÄ?aj je vaje, dnevi odprtih vrat. Gasilci precej zahteven, a so tudi inter- bi si Ĺželeli, da stopite kakĹĄnemu vencije iz leta v leto bolj zahtev- dogodku blizu. đ&#x;&#x201D;˛ ne. Skoraj ni veÄ? klasiÄ?nih, torej

â?ą

ÂťAleksander OsetiÄ?: TeÄ?aj za operativnega gasilca je pri temeljnem usposabljanju najbolj obseĹžen in je tudi zelo zahteven.ÂŤ

ti so dopusti, gasilci imamo tekmovanja.ÂŤ Temeljna usposabljanja pa potekajo na ravni Gasilske zveze Slovenije. ÂťTo so usposabljanja za pripravnika, operativnega gasilca, viĹĄjega gasilca, niĹžjega gasilskega Ä?astnika, gasilskega Ä?astnika. Poleg temeljnega izobraĹževanja pa potekajo tudi specialna, za sodnika gasilsko-ĹĄportnih disciplin, za mentorja mladine, tehniÄ?nega reĹĄevalca, za reĹĄevanje s helikopterjem, reĹĄevanje iz vode â&#x20AC;Ś in permanentno izobraĹževanje. To pa so predvsem vaje. Te organiziramo na ravni druĹĄtev, obÄ?inskih poveljstev, na ravni zveze in regije.ÂŤ

Oktober poudarja ĹĄtevilko za klic v sili - 112 Ĺ tevilka 112 je ĹĄtevilka za klic v sili, na katero lahko pokliÄ?ete, Ä?e potrebujete pomoÄ? gasilcev, nujno medicinsko pomoÄ?, druge reĹĄevalne sluĹžbe ali policijo.

Na ĹĄtevilko 112 lahko brezplaÄ?no pokliÄ?ete ob katerikoli uri, vse dni v letu, v katerikoli drĹžavi Evropske unije.

V Sloveniji klice na ĹĄtevilko 112 sprejemajo v trinajstih regijskih centrih za obveĹĄÄ?anje, Velenju najbliĹžja sta v Celju in Slovenj Gradcu.

Ob klicu na ĹĄtevilko 112 ostanite mirni in povejte, kdo kliÄ?e, kaj, kje in kdaj se je zgodilo, koliko je morebitnih ponesreÄ?encev, kakĹĄne so poĹĄkodbe, kakĹĄne so okoliĹĄÄ?ine na kraju nesreÄ?e in kakĹĄna pomoÄ? je potrebna. Ti podatki so kljuÄ?ni, da lahko operater pomaga in na kraj napoti potrebne ekipe.

POLICIJSKA kronika Drzna tatvina v lekarni Ĺ˝alec, 26. septembra â&#x20AC;&#x201C; V sredo popoldan so Ĺžalski policisti obravnavali drzno tatvino v lekarni. 34-letni Celjan, sicer stari znanec policije, je preskoÄ?il pult in ukradel veÄ? ĹĄkatlic pomirjeval. Policisti so ga kmalu po dogodku izsledili na avtobusni postaji v Ĺ˝alcu.

Kradejo (tudi) v Ĺ martnem Ĺ martno ob Paki, 26. septembra â&#x20AC;&#x201C; V Ĺ martnem ob Paki je storilec v sredo s skednja ob stanovanjski hiĹĄi ukradel veÄ? me-

Komunalno podjetje Velenje

trov vetrnih letev ter obrob za dimnik.

Dan za tem, v Ä?etrtek, je bilo vlomljeno v poslovne prostore na obmoÄ?ju Ĺ martnega ob Paki.

Neznanec je skozi stranska vrata vlomil v prostore skladiĹĄÄ?a in ukradel stroj za bruĹĄenje stiropora in udarno kladivo.

PovzroÄ?itev posebno hude telesne poĹĄkodbe Polzela, 1. oktobra â&#x20AC;&#x201C; Na Polzeli, v bliĹžini zdravstvenega doma, sta se v ponedeljek zjutraj zaradi odvzema prednosti pri voĹžnji sprla dva voznika. Pri tem je 67-letni voznik udaril 72-letnega

â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄ&#x152;NA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

voznika. Ta naj bi ga odrinil, pri Ä?emer je 67-letni voznik padel in se zelo hudo poĹĄkodoval.

Vlomilci se pripravljajo na zimske razmere Polzela, 1. oktobra â&#x20AC;&#x201C; Na Polzeli so v ponedeljek policisti obravnavali vlom v poslovne prostore. Storilec je ukradel veÄ? avtomobilskih pnevmatik in veÄ? akumulatorjev.

Vinjen in brez veljavnega vozniĹĄkega v nesreÄ?o Ĺ oĹĄtanj, 3. oktobra â&#x20AC;&#x201C; V sredo se je v Ĺ oĹĄtanju zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri pa k sreÄ?i ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan. NesreÄ?a se je zgodila nekaj pred 21. uro v bliĹžini avtobusne postaje v Ĺ oĹĄtanju. 39-letni voznik osebnega vozila je izsilil prednost voznici osebnega vozila, zaradi Ä?esar sta vozili trÄ?ili.

PovzroÄ?itelju nesreÄ?e je preizkus z alkotestom pokazal 1,67 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.

Policisti bodo voznika kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne voĹžnje v cestnem prometu. Ker je vozil brez veljavnega vozni-

ĹĄkega dovoljenja, so mu vozilo zasegli.

Drzna tatvina v Gotovljah Ĺ˝alec, 3. oktobra â&#x20AC;&#x201C; V Gotovljah so obravnavali drzno tatvino. Neznana mlajĹĄa Ĺženska je vstopila v odklenjeno hiĹĄo, v kateri je bila v tistem Ä?asu starejĹĄa obÄ?anka. Ĺ˝enska je prostore preiskala in ukradla denarnico z gotovino.

Kdo bo diĹĄal? Ĺ˝alec, 5. oktobra â&#x20AC;&#x201C; Iz trgovine v Ĺ˝alcu je neznanec v petek ukradel za dobrih 2.000 evrov parfumov.

Vlomi v kar tri kleti Velenje, 7. oktobra â&#x20AC;&#x201C; Policisti so v nedeljo na Kardeljevem trgu obravnavali vlome v tri kleti stanovanjskega bloka. Lastniki pogreĹĄajo dve kolesi, ribiĹĄko opremo, razliÄ?no orodje in ĹĄportne copate.

Iz vozila ukradel denarnico Velenje, 9. oktobra - Med tem, ko je voznik tovornega vozila, parkiranega na KidriÄ?evi cesti, razkladal stvari, mu je neznanec ukradel denarnico z gotovino in dokumenti.

Zaupanje in varnost V zadnji kolumni sem napisal, da varnost ni samoumevna in da ne glede, o kateri varnosti govorimo, moramo upoĹĄtevati vrsto okoliĹĄÄ?in, zakonitosti in dejstev, Ä?e Ĺželimo biti varni ali govoriti o varnosti na posameznem podroÄ?ju.

Tokrat izpostavljam zaupanje, ki vsaj na prvi pogled nima niÄ? skupnega z varnostjo.

Toda zaupanje je eden od kljuÄ?nih segmentov ne le pri (obÄ?utku) varnosti, ampak na vseh podroÄ?jih Ä?lovekovega Ĺživljenja.

V Slovarju slovenskega knjiĹžnega jezika lahko preberemo, da gre za samostalnik, ki mu lahko pripiĹĄemo vsaj pet pomenov, in sicer: 1. prepriÄ?anje, da je nekdo sposoben in voljen narediti, kar se od njega priÄ?akuje, in da z delom lahko priÄ?akuje zaupanje drugega ali drugih; 2. prepriÄ?anje, da je nekdo poĹĄten, iskren in zanesljiv, da mu drugi lahko verjamejo in zaupajo; 3. prepriÄ?anje, da je nekdo odgovoren za nekoga ali nekaj, da se lahko zanesemo nanj; 4. prepriÄ?anje o resniÄ?nosti dejstev ali izjave brez trdnih dokazov ali raziskav; 5. prepriÄ?anje, da je nekaj dobro in da bo pozitivno vplivalo na uresniÄ?itev doloÄ?enih priÄ?akovanj.

Zdaj pa poglejmo, ali lahko preverimo mojo zaÄ?etno trditev o zaupanju kot kljuÄ?nem segmentu varnosti in ali lahko potrdimo soodvisnost zaupanja in varnosti v resniÄ?nem Ĺživljenju. NaĹĄ obÄ?utek varnosti, ne glede na to, koliko se tega v resnici zavedamo, temelji prav na zaupanju v ljudi, ki skrbijo za varnost na posameznem podroÄ?ju, da so strokovno usposobljeni in kompetentni ter da imajo voljo in/ali Ĺželjo, da s svojim delom ustvarijo zaupanje pri drugih. Ne glede na naĹĄe osebno staliĹĄÄ?e o policistih in njihovem delu, ki je praviloma izoblikovano na osnovi naĹĄih dosedanjih izkuĹĄenj, bi bil brez zaupanja v policiste oziroma institucijo Policije naĹĄ obÄ?utek varnosti klavrn.

Brez prepriÄ?anja, da so usluĹžbenci policije poĹĄteni, iskreni in zanesljivi, bi vselej dvomili o njihovem delu. Od Ä?asa do Ä?asa se zgodi tudi pri nas, da kakĹĄen posamiÄ?ni dogodek zasenÄ?i odgovorno, zahtevno in nevarno delo policistov, toda generalno gledano, ne izgubimo zaupanja vanje, kar potrjujejo tudi dosedanje raziskave. UsluĹžbenci policije Ĺže leta in leta uĹživajo veliko mero zaupanja in spoĹĄtovanja. Ni presenetljivo, da odloÄ?itve in dejanja policistov v oÄ?eh javnosti ĹĄtejejo veÄ? kot v nekaterih procesnih dejanjih pred drugimi institucijami, v katerih je delo policistov pogostokrat postavljeno pod vpraĹĄaj in vsaj s kanÄ?kom dvoma. Kriminalci, ki spretno izkoriĹĄÄ?ajo pravne luknje ali plaÄ?ujejo vrhunske in drage odvetnike, da bi zavrnili sume in ustavili postopke, ne jezijo le policistov, ampak tudi veliko veÄ?ino ljudi, ki ne marajo pokvarjenosti in krivic. V takĹĄnih primerih pogostokrat izgubijo zaupanje, bodisi v policiste bodisi v sodnike ali celo drĹžavne institucije.

Zaupanje ne zadeva zgolj dela policistov, zaupati moramo tudi drugim. Zaupati moramo osebnemu banÄ?nemu svetovalcu, da ne bo zlorabil informacij; elektriÄ?arju, ki nam pride zamenjat luÄ?i; vodovodarju, da bo strokovno montiral pomivalni stroj, pa tudi delavcem Gorenja, da so gospodinjski aparat naredili kvalitetno in ne bomo imeli poplave v stanovanju. Zaupati moramo pekom, ki peÄ?ejo kruh in Ĺžemljice, mesarjem, pri katerih kupujemo meso, ter drugim proizvajalcem in prodajalcem hrane, da so upoĹĄtevali vse higienske in druge standarde. Zaupati moramo zdravnikom in medicinskemu osebju in od katerih je odvisno naĹĄe zdravje ali celo Ĺživljenje, ko zbolimo ali se poĹĄkodujemo.

Zaupati moramo voznikom avtobusa, ki prevaĹžajo potnike, pa tudi mehanikom, ki skrbijo za tehniÄ?no brezhibnost vozil. Tudi zaposlenim v vrtcih, kjer prevzamejo skrb za najmanjĹĄe otroke, pa tudi ĹĄolskemu osebju v uÄ?ilnicah in na ĹĄolskih izletih. Zaupati bi morali politikom in â&#x20AC;Ś Zaupanje v ljudi je neskonÄ?no. Ni samoumevno, je pa kljuÄ?no tako za posameznika kot druĹžbo.

Moj osebni moto je Âťvse, kar daĹĄ od sebe, se ti tako ali drugaÄ?e vrneÂŤ, zato zaupam vase in delam tako, da mi zaupajo tudi drugi. Tukaj smo namreÄ?, da skrbimo za naĹĄ svet. Z upanjem in zaupanjem.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;&#x201D;˛

Kmetija JevĹĄnik Prodaja kislega zelja

Laze 40, Ĺ entilj

041 454 902

- doma: pon â&#x20AC;&#x201C; pet: 9 â&#x20AC;&#x201C; 18, sobota: 8 â&#x20AC;&#x201C; 13 - v mesnici Dobnik v Starem Velenju

SveĹže zelje v glavah ali naribano za ozimnico.

NaĹĄ Ä?as, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

11. oktobra 2018

19

Tokrat so se posvetili ĹĄe lanu Na tradicionalni prireditvi Jesen na Grilovi domaÄ?iji so se obiskovalci seznanili tudi s tradicionalnimi postopki od sejanja lanu do trenja stebel za predelavo v blago Vinska Gora, 6. oktober â&#x20AC;&#x201C; Grilova domaÄ?ija v Lipju je ena redkih hiĹĄ, ki priÄ?ajo o prvotnih gospodarskih dejavnostih v okoliĹĄu. Stara viniÄ?arija in kasneje, ko je vinska trta na tem obmoÄ?ju propadla, manjĹĄa kmetija, je danes muzej na prostem. V njem se ob vsakem letnem Ä?asu dogaja kaj zanimivega, saj za pestre vsebine poleg Muzeja Velenje skrbi veÄ? druĹĄtev in posameznikov, ki sodelujejo pri ohranjanju raznih ĹĄeg in navad. Ĺ e posebej veliko pa jih lahko obudijo jeseni, ko obrodijo njive in sadovnjaki ter pride na vrsto spravilo pridelkov.

Letos so obiranju jabolk in grozdja, pripravi tolkca in moĹĄta, delu na zelenjavnem in zeliĹĄÄ?nem vrtu ter Ĺžetvi ajde dodali ĹĄe prikaz trenja lanenih stebel za pridobivanje vlaken, iz katerih se nato sprede nit za laneno blago. Obiskovalci so lahko sodelovali pri vseh opravilih in hkrati uĹživali v bogatih plodovih Grilove domaÄ?ije, gostitelji pa so jim ponovno postregli đ&#x;&#x201D;˛ tf z zeliĹĄÄ?no enolonÄ?nico.

slovenĹĄÄ?ine, in 8 spremljevalcev. Nagovoril jih je ravnatelj ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole Bojan Juras. Na ĹĄoli so omenjeni domovinski projekt tamkajĹĄnji uÄ?itelji zasnovali v Ĺželji po dvigu domovinske zavesti pri ĹĄolarjih. Vodja projekta, profesorica slovenĹĄÄ?ine Mojca A. Juras, je med drugim zapisala, da ji ne manjka ljubezni do domovine, ji pa znotraj uÄ?nega naÄ?rta zmanjka prostora za to ljubezen, ki bi se lahko nemoteno in sistemsko prenaĹĄala na osnovnoĹĄolce. Šola na Slovenskem ne poskrbi, da bi ĹĄolarje vzgajala v ljubezni

Dnevi, ko ste bili iz le vam znanega vzroka precej otoĹžni, bodo k sreÄ?i minili. Ĺ˝e ob koncu tega tedna boste spet zadovoljni z vsem, kar vam bo prinesel vsakdanjik. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, Ä?e bi pred nekaj meseci sprejeli neko ponudbo za posel, ki je niste dobro razumeli. Oddahnili si boste. Kar se dela tiÄ?e, vam ne bo diĹĄalo. Za jesen prav lepo topli dnevi vas bodo razvajali, pogosteje boste poiskali druĹžbo in uĹživali v klepetih z znanci in prijatelji. Tudi zdravje bo odliÄ?no. Po dolgem Ä?asu sploh ne boste govorili o svojem poÄ?utju.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

OdloÄ?ili ste se, da obrnete nov list v svojem Ĺživljenju. Novega osebnega projekta, ki ste se ga lotili optimistiÄ?no, se veselite in bojite hkrati. NiÄ? hudega, vse, kar je neznano, ni vedno lahko in nasmejano. Priznajte pa si, da vam manjka samozavesti, saj Ĺže dolgo niste bili v situaciji, kot je sedanja. Kot kaĹže, se boste Ĺže kmalu veliko bolje poÄ?utili, zato boste bistveno bolj uÄ?inkoviti. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, da se spreminjata tudi vidva. Na bolje. Zato bo vajina zveza vsak dan bolj trdna, vi pa sreÄ?ni kot Ĺže dolgo ne.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Ä&#x152;im prej se sprijaznite z dejstvom, da bo teden naporen vse do srede. Dela bo veliko, zato boste pogosto v sluĹžbi ostajali dlje kot po navadi, kopiÄ?ilo pa se vam bo tudi doma. Zato v teh dneh res ne boste niÄ? delali leĹžerno. K sreÄ?i vam tokrat ne bo teĹžko, ker se telesno dobro poÄ?utite. Poleg tega vas bo partner preseneÄ?al s tem, da bo doma marsikaj postoril namesto vas. In to brez da bi ga vi prosili zato.

OdliÄ?no se bosta razumela. Lotevali se boste tudi novih opravil in v njih naĹĄli pravo zadovoljstvo.

Previdno le z denarjem, saj ste pri financah postali lahkomiselni.

Foto: BlaĹž VerbiÄ?

Domovinski dan in nov most prijateljstva Na osnovni ĹĄoli bratov Letonja Ĺ martno ob Paki so pred nedavnim v okviru svojega inovativnega projekta Domovina zate, zame, za nas izvedli 4. domovinski dan in ob tem gostili uÄ?ence slovenskega jezika iz Splita.

Gostili so 9 uÄ?encev, ki se pod mentorstvom profesorice Vere Hrge v Splitu uÄ?ijo

Oven od 21. 3. do 20. 4.

do domovine. NaĹĄa ĹĄola pa je to dejstvo obrnila na bolje.ÂŤ Z obiskom uÄ?encev iz Splita so domovinski projekt na ĹĄmarĹĄki ĹĄoli prviÄ? razĹĄirili tudi ven iz meja Republike Slovenije. Povezali so se s slovenskim druĹĄtvom Triglav, ki v Splitu skrbi in zdruĹžuje tamkajĹĄnje zdomce. Verjamejo, da se bo zaÄ?eto sodelo-

vanje nadaljevalo in razĹĄirilo.

Ob prvem gostovanju uÄ?encev iz Splita, ki so se zelo izkazali z znanjem slovenĹĄÄ?ine, so jim na ĹĄmarĹĄki ĹĄoli pripravili pester program, pri katerem so sodelovali vsi ĹĄmarĹĄki ĹĄolarji in zaposleni. Tako so jih ĹĄmarĹĄki sonÄ?ki povabili medse pri pouku slovenĹĄÄ?ine, si ogledali izjemno predstavo ĹĄolskega muzikala PravljiÄ?ni direndaj v kulturnem domu, okuĹĄali tradicionalne slovenske jedi na kulinariÄ?nem popotovanju po Sloveniji na Gori Oljki, jezdili konje in celotno sobotno dopoldne

preplesali v folklornih delavnicah Folklornega druĹĄtva Koleda Velenje. Gostje iz Splita so bili nad doĹživetim na ĹĄoli navduĹĄeni in obljubili so, da se po novozgrajenem mostu, ki povezuje Ĺ martno ob Paki in Split, ĹĄe vrnejo. Vera Hrga, ki v Splitu Ĺže veÄ? kot 25 let pouÄ?uje otroke slovenĹĄÄ?ino, se je strinjala, da vÄ?asih pravo vrednost neprecenljivih trenutkov spoznamo ĹĄele, ko ti postanejo spomini. ÂťNaĹĄi gostje iz Splita so postali naĹĄi novi prijatelji, novi ĹĄmarĹĄki sonÄ?ki,ÂŤ so oznaÄ?ili obÄ?utke, ki so jih prevevali ob sreÄ?anju oziroma druĹženju z vrstniki, novinarji na ĹĄmarĹĄki ĹĄoli. Poleg Ĺživahnega in toplega sprejema so iz bogatega programa v svojih zapisih izpostavili ravnateljev prispevek o kulturni, eko in sonÄ?ni ĹĄoli, osmoĹĄolca Oskarja, ki je goste navduĹĄil s svojim rapom Marko skaÄ?e, sedmoĹĄolec AmbroĹž jih je razvnel s svojo harmoniko, poudarili so tudi Ä?udovite verze o domovini, ki jih na ĹĄoli Ĺže skoraj 200 let skrivata dva lumpa po imenu MiĹĄkolin Ĺ marĹĄki in Zmerjase. Solze so gostom iz Splita na oÄ?i zvabili uÄ?enci, ki so se z recitalom in pesmijo poklonili njihovemu slavnemu someĹĄÄ?anu Oliverju DragojeviÄ?u. Ob koncu programa so uÄ?encem iz Splita podarili majice s smejoÄ?im se sonÄ?kom. Da bi jim tudi oni za vedno ostali v spominu, so jih prosili, da se podpiĹĄejo v njihovo knjigo spominov. đ&#x;&#x201D;˛

Ĺ olski novinarki Ajshe Vezaj, Tia Rexhepi z mentorico Mojco A. Juras

Rak od 22 6. do 22. 7.

V teh dneh se boste sprijaznili s tem, da prihajajo meseci, ki jih nimate najraje.

Ne marate kratkih dni brez sonca in ne marate mraza, a oboje vas bo doletelo tudi letos. Zato izkoristite vsak lep jesenski dan, da boste laĹžje zdrĹžali, ko bo vreme pogosto vzrok za brezvoljne ure. Partner si Ĺželi, da postanete bolj samostojni in odloÄ?ni. Pogosto se boji, kakĹĄna bo vaĹĄa reakcija na njegove misli in Ĺželje. Dajte mu vedeti, da niste tako krhki, kot ste videti. Torek bo ta teden prelomen, po njem vas Ä?aka bolj mirno obdobje. Oddahnili si boste tudi zaradi skrbi, povezanih z zdravjem.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Zdravje vam bo v prihodnjih dneh Ä?isto nepriÄ?akovano povzroÄ?alo precejĹĄnje teĹžave. PoÄ?asi vam bo ĹĄlo na bolje, ustraĹĄili se boste pa vseeno. Poleg tega vas bo skrbelo, ker se vam bo delo kopiÄ?ilo, telo pa vam ne bo dopuĹĄÄ?alo, da ga opravite. Brez skrbi, Ĺže kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresniÄ?evali tudi druge Ĺživljenjsko pomembne stvari. Najprej pa morate poskrbeti zase. Takoj, ko boste spet nabrali moÄ?i, zaÄ?nite s polno Ĺžlico uĹživati Ĺživljenje. Delo ni vse, veÄ? naj vam pomeni Ä?as s partnerjem in druĹžino. Tako boste vsi bolj zadovoljni.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Ta teden vas bodo zvezde res razvajale. Novice, veÄ?inoma dobre, bodo v teh dneh kar deĹževale in resniÄ?no boste lahko ponosni nase in na svoje delo. TeĹžko bi si Ĺželeli kaj lepĹĄega in boljĹĄega, kot bodo dogodki naslednjih dni. Ä&#x152;as je, da se malce razvajate, saj ste Ĺže nekaj Ä?asa vso svojo energijo posveÄ?ali drugim.

Sedaj pa boste vedeli, da mora vsak za svojo sreÄ?o poskrbeti Ä?isto sam. In vi boste te dni resniÄ?no sreÄ?ni. Tudi zato, ker vas bo partner vsak dan znova prepriÄ?al, da ste zanj najboljĹĄi. On pa za vas.

Ob sreÄ?i v ljubezni vas Ä?aka sreÄ?a tudi pri denarju. Pa Ä?e boste kupili sreÄ?ko ali ne. PoÄ?utje bo solidno, Ä?isto zadovoljni pa ĹĄe ne boste.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Pred vami je ĹĄe vedno zelo dobro obdobje. Ĺ e nekaj Ä?asa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresniÄ?iti prav vse, Ä?esar se boste lotili.

Nekdo bo sicer zavisten in bo poskuĹĄal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi, ki so v tem trenutku pomembni, na vaĹĄi strani. Ĺ e dobro, da ste realni in veste, da se to, kar si vi Ĺželite, lahko zgodi, a ne Ä?ez noÄ?. Tega se boste zavedali, zato boste naÄ?rte za preostanek leta zasnovali realno. Osebne teĹžave boste reĹĄevali sproti, poslovne pa raje prepustite drugim. Trenutno je bolje, Ä?e se na tem podroÄ?ju malo umaknete. Nekomu ste namreÄ? krepko stopili na Ĺžulj.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Pri delu boste pogosto nostalgiÄ?ni, saj se vam bodo ob marsikaterem opravilu budili spomini na dogodke in ljudi, ki so v zadnjem letu odĹĄli iz vaĹĄega Ĺživljenja. NajlaĹžje boste pozabili nanje, Ä?e boste ves Ä?as v pogonu. Zato boste ponovili staro napako in si naloĹžili preveÄ? dela. Bojite se velike spremembe, ki je neizbeĹžna, zato boste tudi tako beĹžali od odloÄ?itve. A kmalu boste morali narediti ĹĄe eno res veliko spremembo v svojem Ĺživljenju. V to vas bodo prisilile finance. Ä&#x152;e bi ĹĄlo, bi Ä?as tokrat hitro zavrteli naprej, saj se te spremembe res bojite. Zato tudi odlaĹĄate z njo.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Preden se lotite nakopiÄ?enega dela, ki se ga sicer veselite, si boste privoĹĄÄ?ili kratek odklop. Potrebovali ste ga, kar boste ugotovili ĹĄele, ko boste uĹživali v prostih trenutkih. Tudi zato, ker vam bo brezdelje tako godilo, se boste odloÄ?ili, da boste v prihodnje veÄ? Ä?asa in tudi denarja vloĹžili vase. Imate veÄ? motivov, vsak dan pa tudi veÄ? motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak tudi partnerju, da znate drĹžati obljubo. To je namreÄ? njegova ĹĄibka stran. Morda ga s svojim zgledom spodbudite, da se potrudi tudi sam. To si namreÄ? zelo Ĺželite.

Kozorog od 23. 11. do 22. 12.

V zgodbi, ki jo doĹživljate v teh dneh, bodo zmagovalci tisti, ki ne bodo meĹĄali ĹĄtren in bodo vse poÄ?eli na glas in javno. Med njimi boste tudi vi, saj ste se Ĺže pred Ä?asom odloÄ?ili, da boste vsem nalili Ä?istega vina. Tudi zato, da vas ne bi kdo obdolĹžil, da spletkarite in da se borite le zase. Kar pa se naÄ?rtov, povezanih z vaĹĄo druĹžino tiÄ?e, ne Ä?akajte na boljĹĄe Ä?ase. Partnerju Ä?im prej uresniÄ?ite veliko Ĺželjo. Ne le zato, ker lahko, ampak tudi zato, ker je trenutno v krizi, zato bi mu zelo pomagali, Ä?e bo vedel, da mu trdno stojite ob strani. Zdravje? Opustili ste zdrave prehranske navade. To se vam bo hitro maĹĄÄ?evalo.

S ĹĄolo zdravja do ajde Obujamo in ohranjamo stare kmeÄ?ke ĹĄege in navade ter prenaĹĄamo kulturno dediĹĄÄ?ino svojim zanamcem Najprej smo 17. junija soĹĄolke in telovadke Ĺ ole zdravja iz Ĺ oĹĄtanja roÄ?no posejale ajdo na Eko Kmetiji PotoÄ?nik Poprask, kjer so nam prijazno odstopili del njive. Na tej kmetiji imamo zasajenih pet sadnih dreves â&#x20AC;&#x201C; po

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

PrivoĹĄÄ?ite si vse, kar si Ĺželite, tudi Ä?e boste ĹĄli preko svojih trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti. Ĺ˝e kmalu bodo namreÄ? skrbi z denarjem preteklost. To boste izvedeli prav v teh dneh. Pogled v prihodnost bo zato veliko lepĹĄi, vi pa bolj mirni in sreÄ?ni. Jezilo vas bo le, Ä?e boste imeli teĹžave v prometu, saj boste veliko na cesti. Vse ostalo boste uspeli izklopiti. SimpatiÄ?no nakljuÄ?je bo poskrbelo, da se boste v nedeljo veliko smejali. In da boste Ĺže v ponedeljek dobili novo priloĹžnost, da se izkaĹžete. Dober teden je pred vami, zato si boste Ĺželeli, da traja in traja. Bo, Ä?e boste tudi sami veÄ? naredili za to.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

eno za sleherno leto delovanja â&#x20AC;&#x201C; letos smo namreÄ? praznovale petletnico aktivnega delovanja.

Dozorelo ajdo smo 4. oktobra tudi roÄ?no poĹžele na star, tradicionalni naÄ?in. Ob zavedanju, da je ĹĄe kako pomembno za naĹĄo prihodnost in prihodnost naĹĄih

vnukov, da obdelamo vsako ped zemlje, smo se uÄ?ile od svojih soĹĄolk in dobro nam je ĹĄlo od rok.

Vmes smo zapele. Gospodarica nam je pripravila kmeÄ?ko malico. Tako kot smo bile pridne pri delu, smo bile tudi pri jelu. V zimskem Ä?asu nas Ä?aka, da po-

suĹĄeno ajdo ĹĄe omlatimo, zmeljemo in si speÄ?emo kruh ter skuhamo Ĺžgance. Ponovno se bomo sreÄ?ale in po telovadbi po principu 1000 gibov z veseljem druĹžile in zabavale. đ&#x;&#x201D;˛ Ljubica Donko in Zdenka UrĹĄnik, Foto: Ljubica Donko

OdloÄ?ili se boste za veÄ?jo spremembo, ki bo povezana tako z vaĹĄim zdravjem kot videzom. Eni jo boste lahko uresniÄ?ili Ä?ez noÄ?, pri drugih pa bo trajalo nekaj tednov, morda celo mesecev. A tokrat vam bo uspelo, saj boste imeli pravi motiv. To pa bo boljĹĄe poÄ?utje in videz, s katerim boste zadovoljni tako vi kot vaĹĄ partner. Ä&#x152;eprav vam nikoli niÄ? ne oÄ?ita, se zavedate, da ga boste osreÄ?ili. Tudi poslovno Ĺživljenje se vam bo umirilo. A le za kratek Ä?as. Konec oktobra in prva polovica novembra bosta res intenzivna, zato poskrbite, da bosta napore zdrĹžala tako telo kot duĹĄa. Odklopite se, vsaj za nekaj dni!

Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

11. oktobra

06.00 07.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 15.50 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.30 00.55 01.30 02.25

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 09.20 10.05 11.00 11.50 14.05 14.40 15.30 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.30 20.00 20.55 21.30 23.05 00.10 01.05 01.35

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom - Nagyító alatt, odd. TV Lendava Prava ideja: Kmetija Rozman, pridelovalka solate Nabriti detektivi, nemška otroška nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Mladimo prihodnost?

Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Votla krona (II.), brit. nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Zlatko Zakladko: Indijanska juha Hiške, dokumentarni film Na lepše Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Koda, izob. odd.

Televizijski klub: V vrtincu zakulisnih zgodb Dosje: Televizija Halo TV Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Firbcologi, odd. za otroke Čudovita Japonska, jap. nan.

Naravna čudesa Zemlje (I), brit. dok. ser.

Avtomobilnost Ne pozabi, koprodukcijski film Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Slovenska jazz scena: Andrej Hočevar Next septet Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 16. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 18. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 71. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 7. del Usodno vino, 4. sez., 19. del Jaz sem Luna, 3. sez., 19. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 78. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 72. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 8. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 29. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 12. del Na kraju zločina, 15. sez., 12. del Mentalist, 4. sez., 2. del Vikingi, 3. sez., 8. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Pop Corn 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 2604. VTV magazin 16.20 Videospot dneva 16.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Milan Vincetič - Golobar 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, ans. Vagabundi, Peklenski, Okajeni 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Napovedujemo 21.55 Skrbimo za zdravje, Skupaj proti raku dojk 22.55 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Milan Vincetič - Golobar 23.00 Videospot dneva 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Videostrani, obvestila

11. oktobra 2018

Sobota,

12. oktobra

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.15 16.00 16.20 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.15 01.40 02.30

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15

08.45 09.25 10.30 11.15 11.50 14.30 15.35 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.05 20.05 22.00 22.40 23.40 01.10 01.35

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.05 22.00 22.35 22.40 01.00 02.40 03.15

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 18.55 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.15 23.20 23.40

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Nabriti detektivi, nemška otr. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sladka ptica mladosti, am. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Iz popotne torbe: Pisani travniki 34. srečanje tamburašev Slovenije: KUD Oton Župančič »Viniški tamburaši« in Tamburaški orkester KUD Majšperk Bleščica, odd. o modi Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Halo TV Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Duhec, otroška nad., 2/3 Kaj pričakovati, ko pričakuješ, ameriški film Zvezdana Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Vikend paket Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 17. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 19. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 72. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 8. del Usodno vino, 4. sez., 20. del Jaz sem Luna, 3. sez., 20. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 79. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 73. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 9. del 24UR vreme 24UR Kmetija Smrtonosno orožje, 2. sez., 1. del 24UR zvečer Eurojackpot Burleska, ameriški film Božično mestece, kanadski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš Maš, Življenje otrok v Afriki Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Admiral Mamič – Morskemu valu sem pripovedoval Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Avtoštoparski rekorder Regionalne novice 3 Pop Corn Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Admiral Mamič – Morskemu valu sem pripovedoval Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

13. oktobra

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Juvi, aerobika za otroke: Ledena dežela 07.10 Telebajski, lutkovna nan.

07.30 Kljukec s strehe, ris.

07.55 Studio kriškraš, lutkovna odd.

08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.15 Armanova skrivnost, nem. mlad. nad.

09.45 Ciak Junior, kratki igrani film 09.55 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.05 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dok. ser. za mlade 10.40 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Nataša Tič Ralijan 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.35 Med odmorom, avstralska otroška nan.

15.00 Ambienti 15.35 Profil 16.10 Irska iz zraka, irsko-am. dok. odd.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Naravni parki Slovenije: Pragozd Krokar, dok. odd.

17.55 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju 18.20 Ozare 18.30 Kalimero, ris.

18.45 Čebelice: Čmrlj in piščalka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.40 Poročila, šport, vreme 22.05 Deklina zgodba (I.), am. nad.

23.10 Tri okna in obešenje, kosovsko nemški film 00.50 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.45 Info-kanal

06.30 07.00 09.10 11.30 12.00 12.50 13.35 14.10 15.15 16.25 17.30 20.15 21.50 22.50 23.50 01.15 01.45 02.55 04.40

10 domačih Najboljše jutro Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Slastna kuhinja: Kremna grahova juha s hrustljavimi kruhovimi kockami s sirom Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dok. film Na lepše 10 domačih Pluti je treba!, dok. film Darcy Oake: Na meji resničnega Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Nogomet - liga narodov, Norveška : Slovenija, 3. kolo, prenos iz Osla Tako pač je!, an.-am. film Televizijski klub Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Aleksander Mežek - Ljubljana po Londonu, koncert v Cankarjevem domu Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak Nogomet - liga narodov, Norveška : Slovenija, 3. kolo, posnetek iz Osla Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.05 08.30 08.50 09.15 09.40 10.05 11.00 12.00 13.40 16.00 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 23.40

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Super krila, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 6. del Kuharski mojster, 6. sez.

Božično mestece, kanadski film Burleska, ameriški film Slovenija ima talent Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Iz tvojega življenja, ameriški film Fantje mojega življenja, ameriški film 02.05 Zvoki noči

14. oktobra

07.00 07.20 07.30 07.40 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.00 09.15 09.25 09.35 10.05 10.15 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.55 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.40 22.30 22.55 00.15 00.35 01.10 02.05

07.00 Duhovni utrip 07.15 Naravni parki Slovenije: Pragozd Krokar, dok. odd.

07.40 Glasbena matineja: Biseri glasbene prihodnosti: Prvonagrajenci 42. tekmovanja mladih glasbenikov RS 08.40 Slastna kuhinja: Kremna grahova juha s hrustljavimi kruhovimi kockami s sirom 09.10 Koda, izob. odd.

09.55 Umor, je napisala (VI.), am. nan.

12.20 Žogarija 13.05 Obiskovalci, francoski film 14.50 Svetovni popotnik: Nizozemska 16.00 Zvezdana 16.40 Umor, je napisala (VI.), am. nan.

17.50 Sanje o prihodnosti: Medicina prihodnosti, fran. dok. ser.

18.50 Z glasbo in s plesom: Vidim te, Carmen manet 19.40 Moj klasični hit: Ivo Boscarol 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Sinji planet II, brit. dok. ser.

21.05 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.35 Umor, je napisala (VI.), am. nan.

22.30 Ambienti 23.00 Avtomobilnost 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Bučke, izmišljene novice 00.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.55 Ukane po kanadsko, razv. odd.

02.25 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.20 08.45 09.10 09.30 09.40 10.05 11.00 12.00 14.10 16.40 18.10 18.55 18.58 20.00 21.50 22.35 00.30 02.15

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 10.15 11.15 11.40 15.25 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 18.45 18.55 19.55 20.00 20.30 21.30 22.40 22.45 23.05 23.10 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, Življenje otrok v Afriki Vabimo k ogledu Žogarija (10) Popotniške razglednice, Avtoštoparski rekorder Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Mladi godci, Me tri do polnoči Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Peter Kolšek, Refošk Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2605. VTV magazin Jutranji pogovori Pihalni orkester z Davidom Matićijem, posnetek Spoznajmo jih … beremo skupaj, Peter Kolšek, Refošk Kmetijski razgledi Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. otroška nan.

Prisluhnimo tišini: 60. mednarodni dan gluhih Ozare Obzorja duha: Sinoda mladi za mlade Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Trije botri, ameriški film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Bacek Jon, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Umori na podeželju (XX.), brit. nan.

Intervju Poročila, šport, vreme Zavrženo!, am. dok. film Za lahko noč: Komorni zbor AVE: G. Mahler: Ich bin der Welt abhanden gekommen Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Zak nevihta, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 7. del Kuharski mojster, 6. sez.

Iz tvojega življenja, ameriški film Fantje mojega življenja, ameriški film Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Sužnja ljubezni, ameriški film Ljubezen med platnicami, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Življenje otrok v Afriki 09.40 2604. VTV magazin 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 2605. VTV magazin 10.35 Župan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje 11.35 Rockcajt, posnetek koncerta 12.45 Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.00 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2018 (1) 18.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Boris A. Novak, Vrtoglavica 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Mladi godci, Me tri do polnoči 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Sheby, Alja Krušič, The Plut Family 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Boris A. Novak, Vrtoglavica 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

15. oktobra

06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres?

12.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Morja – skrivnost izginule plastike, fran. dok. odd.

14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.00 Z glasbo in s plesom: Z mladimi virtuozi: Flavtistka Dorotea Senica (C. P. E. Bach, F. Doppler, L. Libermann) 16.25 Nabriti detektivi, nem. otr. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Geek kultura 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

18.10 Lili in Čarni zaliv, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Umetnost igre 23.30 Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja (R. Strauss, G. Ligeti) 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.10 08.40 10.35 11.25 14.05 15.10 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 19.30 20.00 21.00 22.05 00.10 01.10 01.35

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 0.30 1.25 2.20 2.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 11.20 11.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.10 19.15 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.40 23.40 23.45 23.50 00.10

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Bisergora: Kaj je za zmeraj Nočko: Gospa Pehtra Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš, lutkovna odd.

Vetrnica: Šah Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Buenos Aires, vodnik po mestu Morilec z jezera, fran. nad.

Vita activa - duh Hannah Arendt, izraelsko-nemška dok. odd.

Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 18. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 20. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 73. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 9. del Usodno vino, 4. sez., 21. del Jaz sem Luna, 3. sez., 21. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 80. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 74. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 10. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 31. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 7. del Na kraju zločina, 15. sez., 13. del Mentalist, 4. sez., 3. del Vikingi, 3. sez., 9. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2605. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Jutranji pogovori Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Julian Kornhauser, Urad za poezijo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna Regionalne novice Napovedujemo Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 1. del Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Julian Kornhauser, Urad za poezijo Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

16. oktobra

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.30 14.40 15.20 15.55 16.20 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 01.10 01.35 02.25

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.50 09.15 11.00 11.50 14.35 15.55 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.30 20.00 22.55 00.10 01.05 01.35 02.45 04.35

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha: Sinoda mladi za mlade Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Kino Fokus City folk - Obrazi mest, dok. odd.

Potepanja, odd. TV Lendava Firbcologi, odd. za otroke Nabriti detektivi, nem. otr. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Žvenkci: Škatlica, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Durrellovi (III.), brit. nad.

Kdo je ubil Daphne, it. dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pričevalci: Anica Čuk in Franc Tofant Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Bine: Pustolovec Žogarija Alpe-Donava-Jadran Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Kdo bi vedel, zabavni kviz Jadranje - 50. Barkolana, reportaža iz Trsta Halo TV Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Nogomet - liga narodov, Slovenija : Ciper, 4. kolo, prenos iz Ljubljane Goljufija (II.), danska nad.

Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak Nogomet - liga narodov, Slovenija : Ciper, 4. kolo, posnetek iz Ljubljane Zabavni kanal, videotrak

17. oktobra

06.00 07.00 10.05 11.00 11.30 11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.00 15.30 16.20 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.20 02.15

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.45 11.00 11.35 13.55 14.35 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 19.50 20.00 22.00 22.35 00.55 01.30 02.40 04.05

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 19. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 21. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 74. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 10. del Usodno vino, 4. sez., 22. del Jaz sem Luna, 3. sez., 22. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 81. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 75. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 11. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 32. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Na kraju zločina, 15. sez., 14. del Mentalist, 4. sez., 4. del Vikingi, 3. sez., 10. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Župan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Skrbimo za zdravje, Skupaj proti raku dojk 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe Vinska gora 2017 (2) 19.00 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Arben Idrizi, Prišel je neki čas 19.05 Videospot dneva 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2606. VTV magazin 20.30 Dotiki gora, Lisca 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Lepo je biti muzikant, domača gledališka predstava, Poletno gledališče Studenec 23.10 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Arben Idrizi, Prišel je neki čas 23.15 Videospot dneva 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.55 11.15 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 18.45 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.10 23.15 23.35

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Slastna kuhinja: Klasični ratatouille Umetnost igre Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Duhec, otroška nad.

Nabriti detektivi, nem. otr. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Žilava babnica, kopr. film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Panoptikum Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Vesela hišica: O povodnem možu 10 domačih Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Vikend paket Ambienti Halo TV Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Rokomet - liga NLB: Koper : Celje P. L., zaostala tekma 1. kola, prenos iz Kopra Bleščica, odd. o modi Victoria, nemški film Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak Rokomet - liga NLB: Koper : Celje P. L., zaostala tekma 1. kola, posnetek iz Kopra Zabavni kanal, videotrak

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 20. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 22. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 75. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 11. del Usodno vino, 4. sez., 23. del Jaz sem Luna, 3. sez., 23. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 82. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 76. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 12. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 33. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 13. del Na kraju zločina, 15. sez., 15. del Mentalist, 4. sez., 5. del Helix (Helix), 1. sez., 1. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2606. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija (11) Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Karol Chmel, Sramotni steber, Leta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, pogovor v studiu Regionalne novice 3 Pop Corn, Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Karol Chmel, Sramotni steber, Leta Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 21

ROBERT, Nadine: Peter, pokonÄ?ni maÄ?ek ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina / C â&#x20AC;&#x201C; S â&#x20AC;&#x201C; Cicibani Slikanice Zjutraj pri zajtrku Filip zasliĹĄi glasno mijavkanje, in ko odpre vrata, zagleda ĹĄkatlo, na kateri piĹĄe Peter. Ko jo odpre, se pred njega postavi maÄ?ek, ki stoji Ä?isto pokonci na zadnjih taÄ?kah. Filip si je Ĺže ves Ä?as Ĺželel maÄ?ka, zato se ga je razveselil in ga je tudi posvojil. MaÄ?ek Peter, ki je bil edinstven sto-

se v drugi polovici 19. stoletja, ko je graĹĄÄ?ake in podloĹžnike doletela zemljiĹĄka odveza, zaÄ?ne pa se tudi pomlad narodov. To je Ä?as rokovnjaÄ?ev, ko so ĹĄtevilni mladi fantje raje pobegnili v gozdove kot pa ĹĄli v vojsko, ki je trajala osem let. Postali so rokovnjaÄ?i in najraje plenili po bliĹžnjih gradovih. Knjiga ima na koncu bogato knjiĹžno in slikovno gradivo.

BUÄ&#x152;E od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 641 â&#x20AC;&#x201C; Gospodinjstvo Ali veste, da so buÄ?e botaniÄ?no gledano najveÄ?je jagode na svetu, saj jih tako kot kosmulje in ribez uvrĹĄÄ?amo med jagode in so ena od najstarejĹĄih kulturnih rastlin.

DruĹžina buÄ?evk je zelo velika, obstaja 100 razliÄ?nih rodov z veÄ? kot 850 sortami. Redkokatera vrsta zelenjave se lahko ponaĹĄa s tako pisano paleto barv, oblik in velikosti. Naj bodo majhne, velike, Ĺživo oranĹžne, zelene ali progaste, vse pa so odliÄ?na kulinariÄ?na poslastica. Z njimi pa na noÄ? Ä?arov-

jeÄ?i maÄ?ek, je bil zelo poseben. Namesto da bi lovil miĹĄi, se je raje na rolki vozil za njimi, plezati ni znal, raje se je raztegoval. Tudi maÄ?je hrane ni maral, zelo rad pa je imel ĹžveÄ?ilni gumi in celo balonÄ?ke je znal delati, pa v zraku je znal loviti Ĺžogo. Filip je tako dobil pravega prijatelja, ki je imel zanj pripravljenih ĹĄe polno preseneÄ?enj. Slikanice se bodo razveselili zaÄ?etni bralci, besedilo pa lepo dopolnjujejo Ä?udovite ilustracije.

SIVEC, Ivan: Ne pozabi najine ljubezni od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 821 â&#x20AC;&#x201C; 311.6 â&#x20AC;&#x201C; Zgodovinski roman Ivan Sivec nam je v romantiÄ?ni povesti, Ne pozabi najine ljubezni, opisal ljubezen med grofico Maksimilijano Scario in grajskim vrtnarjem Lukom Pirnatom. Maksimilijana je bila najstarejĹĄa hÄ?i tuĹĄtanjskega graĹĄÄ?aka JoĹžefa, ki so ga pravkar pokopali na pokopaliĹĄÄ?u v MoravÄ?ah. Prav njej je bilo namenjeno, da je doĹživela Âťnajglobjo ljubezenÂŤ, ki jo doĹživi le malokdo, Ä?eprav so bili, kot pravi pisatelj, Âťmed njo in njenim Ĺživljenjskim izbrancem razliÄ?ni svetovi, visoki bregovi, trhli mostovi. Ĺ˝ivela sta vsak na svojem bregu, vmes pa je tekla ĹĄiroka reka. Hotela sta zgraditi trden most, a je bil Ĺže na zaÄ?etku narejen iz trhlih desk.ÂŤ Pokojni graĹĄÄ?ak je Ĺženi Heleni zapisal celotno graĹĄÄ?ino s posestvom vred in vse dolgove, tudi neugotovljene, teh pa je bilo veÄ?, kot se jih je umirajoÄ?i spomnil. Da bi se reĹĄili iz dolgov, je mati hotela Maksimilijano, ki je bila Ĺže precej v letih, poroÄ?iti z baronom Leonardom, a ta ga po vsem, kar ji je naredil, ni hotela nikoli veÄ? videti. In tako je Maksimilijana na gradu Krumperk, ko se je ĹĄla pogajat za odlog dolga, sreÄ?ala grajskega vrtnarja Luka Pirnata, med katerima se je vnela velika ljubezen.

Povest je napisana na podlagi ĹĄtevilnih pisnih in dokumentarnih virov, dogaja pa

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

21

PRIREDITVE

11. oktobra 2018

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 10. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma/Urjenje spomina/NaĹĄ vid 10.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Koliko pohvale je za otroka ravno prav?, pogovorna delavnica 16.00 VeÄ?namenski dom v Vinski Gori 7. druĹženje upokojencev Vinska Gora 17.00 Galerija Velenje Vodstvo za otroke po razstavi AnÄ?ke GoĹĄnik Godec 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ĺ˝iveti z demenco, predavanje 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Borut Korun: Utopija in resniÄ?nost, predstavitev knjige

Petek, 12. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje DruĹžina in medosebni odnosi skozi Ä?as 13.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 prostori DĹ L, GoriĹĄka 54 GrafiÄ?na delavnica 18.00 Kino Velenje, velika dvorana Ptice jezer, njihova vrnitev, premiera dokumentarnega filma Mateja VraniÄ?a (razprodano) 21.30 Klub eMCe plac Zablujena generacija & Take off, koncert

Sobota, 13. oktober 7.00

nic odganjamo zle duhove, ko iz njih izrezujemo straĹĄljive podobe. Knjiga nam prinaĹĄa vrsto presenetljivih receptov za okusne predjedi in prigrizke, slastne juhe in solate, fine vegetarijanske glavne jedi, glavne ribje in mesne jedi in na koncu nenavadne sladice in pecivo. Ob branju in listanju knjige dobimo vrsto idej in receptov za pripravo okusnih jedi. Izbira doma na vrtu in na trĹžnici pa je tudi bogata. Izkoristimo jo!

SKUBIC, Andrej E.: Ne bi smel odpreti tistih vrat ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina / C â&#x20AC;&#x201C; Cicibani Leposlovne knjige do 9. leta TomaĹž in Liam sta najboljĹĄa prijatelja na svetu, ki zelo rada nagajata puncam v ĹĄoli.

Obmetavata jih z blatnimi bombami in zaradi tega se pri TomaĹžu na vratih pojavi Julijin oÄ?e, ki zatoĹži fanta. TomaĹžev oÄ?e je jezen in sinu pove, naj se od Liama drĹži rajĹĄi stran, ker slabo vpliva nanj. Ko pa TomaĹž za vrati ĹĄolskega straniĹĄÄ?a najde jokajoÄ?o Lijo, se stvari ĹĄe bolj zapletejo in TomaĹž se znajde ĹĄe v veÄ?ji godlji. TomaĹžu se Lija smili, zato se spoprijatelji z njo, ji riĹĄe risbice, Lija pa si za njegov lik kapitana Pajka izmisli veÄ? zgodbic. Zdaj pa postane Liam ljubosumen, ker se boji, da bo izgubil prijatelja. Na koncu ustanovijo druĹĄÄ?ino Trio Golaznikus, ki je pripravljena, da se spoprime s svetom. đ&#x;&#x201D;˛

BL

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem 9.00 Skakalnica Velenje DrĹžavno prvenstvo v smuÄ?arskih skokih 10.00 Titov trg Podjetno Velenje in razglasitev zmagovalcev nateÄ?aja NajlepĹĄe urejen prodajni lokal v mestnem srediĹĄÄ?u Velenja

18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 50 let Karate kluba Velenje 20.00 Dvorana Centra Nova ÂťZ dotikomÂŤ, koncert Mia Ĺ˝nidariÄ? kvinteta

Nedelja, 14. oktober 13.00 Lovska koÄ?a Vinska Gora Kostanjev piknik 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mladinski simfoniÄ?ni orkester Tapiola (Finska)

Ponedeljek, 15. oktober 10.00 TRC Jezero Igranje mini golfa (AZ Ljudska univerza Velenje) 11.00 AZ Ljudska univerza Velenje RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je Ĺživljenje 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Dr. Ranko RajoviÄ&#x2021;: UÄ?enje je lahko igra â&#x20AC;&#x201C; uÄ?enje po NTC sistemu, predavanje 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Igor PirkoviÄ?: Zbudi se, Slovenija, predstavitev knjige 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Ĺ˝aba, drama

Torek, 16. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi 15.00 AZ Ljudska univerza Velenje Klekljanje 16.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Trening starĹĄevstva: Sodelovanje starĹĄev z uÄ?itelji 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Eins, zwei, drei â&#x20AC;&#x201C; po nemĹĄko zdaj!

17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Mali kuharji uĹživajo v darovih jeseni, ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Emil Milan Ĺ terbenk 18.00 AZ Ljudska univerza Velenje

Zdrav duh v zdravem telesu 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Marko Lukan: Nagrada, predstavitev knjige

roki 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Sreda, 17. oktober

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Sedaj sem doma v Sloveniji 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Kiparska razstava Peter Marolt 18.30 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Ivo Mojzer: SreÄ?en je, kdor zares Ĺživi

8.00 10.00 16.30 17.00 17.00 19.19

AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Ali so maĹĄÄ?obe zdrave?, predavanje AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a niÄ? namesto vas KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Spoznajte self-coaching in nagovorite svoje podzavedno

Ĺ OĹ TANJ Ä&#x152;etrtek, 11. oktober 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Sedaj sem doma v Sloveniji 12.30 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Varni na spletu 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga

Sobota, 13. oktober Ĺ oĹĄtanj Pohod po TrĹĄki poti okoli Ĺ oĹĄtanja ob prazniku mesta Ĺ oĹĄtanj: Tresimirjev park ob 9h daljĹĄa pot in Trg bratov Mravljakov ob 11h krajĹĄa pot 12.00 Trg bratov Mravljakov GolaĹžijada 19.00 Rokometno igriĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Zabava ob Prazniku KS Ĺ oĹĄtanj Ansambel Smeh in Marko Vozelj in/z Mojstri

Torek, 16. oktober

Sreda, 17. oktober 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj Govorim slovensko

Ĺ MARTNO OB PAKI Nedelja, 14. oktober 15.30 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki NK Ĺ martno 1928 : NK Pohorje

Ponedeljek, 15. oktober 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi, KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki

X

Ponedeljek, 15. oktober 8.00

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v

V prihodnjih dneh v Velenju ĹĄtevilne prireditve

Lunine mene

16. oktobra, ob 20:02, prvi krajec

CITY CENTER Celje â&#x20AC;˘ Ä&#x152;etrtek, 11.10. BiotrĹžnica

Ĺ tevilne naloĹžbe v krajevnih skupnostih

Prireditve v poÄ?astitev praznika Mestne obÄ?ine Velenje se ĹĄe vrstijo. V mnogih krajevnih skupnostih v teh dneh predajajo namenu uspeĹĄno zakljuÄ?ene naloĹžbe.

Podjetno Velenje

V soboto bo na Titovem trgu prireditev Podjetno Velenje, na kateri se bodo predstavila podjetja (predvsem trgovine in lokali), ki delujejo v srediĹĄÄ?u mesta. Predstavitve bodo potekale vse od 9. do 12. ure. Ob 10. uri bo zbrane pozdravil Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki bo predstavil prizadevanja obÄ?ine za zagotovitev boljĹĄih pogojev za

Naprej z odliÄ?nostjo O! NOV

razvoj podjetniĹĄtva. Pripravljajo tudi modno revijo in razglasitev najlepĹĄih izloĹžb.

Festival vezilstva

V soboto, 20. in v nedeljo, 21. oktobra, bo potekal v RdeÄ?i dvorani festival vezilstva. Sodelujejo ekipe Slovenije, HrvaĹĄke, Srbije, Francije in Italije. Razstavo bodo obogatili z bogatim kulturnim programom, na koncu pa nagradili najlepĹĄe izdelke.

Nova osvetlitev velenjskega gradu

V torek, 23. oktobra, ob 19. uri bodo ob zvokih skupine The Stroj na Titovem trgu odprli novo razsvetljavo Velenjskega gradu.

â&#x20AC;˘ Petek, 12.10. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica

Otvoritev spominskega centra 1991

â&#x20AC;˘ Nedelja, 14.10. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice â&#x20AC;&#x201C; Ko pride jesen

V Ä?etrtek, 25. oktobra, bodo ob 17. uri odprli Spominski center 1991 v ĹĄotoru, ki bo postavljen na parkiriĹĄÄ?u pod Spominskim centrom 1991 (KopaliĹĄka cesta 3). Slavnostni govornik bo Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. Svoj prihod so Ĺže potrdili minister za obrambo Karl Erjavec in ministrica za pravosodje Andreja KatiÄ?. Z odprtjem bomo v Velenju poleg dneva suverenosti zaznamovali tudi 50. obletnico ustanovitve Teritorialne obrambe đ&#x;&#x201D;˛ mz Republike Slovenije.

â&#x20AC;˘ Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, â&#x20AC;˘ 28.10.2018 na osrednjem prostoru â&#x20AC;&#x201C; Zgodba o dveh kozah v izvedbi gledaliĹĄÄ?a Makarenko . â&#x20AC;˘ Jesenska modna revija, 19. in 20. oktober na osrednjem prostoru â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

KINO spored ZVEZDA JE ROJENA

VEÄ&#x152;ERNA Ĺ OLA

PLESNA TERAPIJA

A star is born, glasbena drama, muzikal, 135 minut (ZDA). ReĹžija: Bradley Cooper. Igrajo: Lady Gaga, Bradley Cooper, Sam Elliott, Dave Chappelle, Anthony Ramos Sobota, 13. 10., ob 21.00 Ponedeljek, 15. 10., ob 17.30

Night School, Komedija, 111 minut (ZDA).

ReĹžija: Malcolm D. Lee. Igrajo: Kevin Hart, Tiffany Haddish, Keith David Petek, 12. 10., ob 19.30 Sobota, 13. 10., ob 17.00

Finding Your Feet, romantiÄ?na komedija, 111 minut (VB). ReĹžija: Richard Loncraine.

Igrajo: Joanna Lumley, Timothy Spall, Imelda Staunton, Celia Imrie, David Hayman, John Sessions Nedelja, 14. 10., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; evropski art kino dan v mali dvorani, prost vstop!

NEÄ&#x152;ISTA KRI Sameblod, drama, 110 min. (NorveĹĄka, Danska Ĺ vedska). ReĹžija: Amanda Kernell Igrajo: Lene Ceceilia Sparrok, Mia Erika Sparrok Maj Doris Rimpi, Julius Fleischanderl Petek, 12. 10., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Sobota, 13. 10., ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

HIĹ A Ä&#x152;AROBNE URE

Prvi slovenski proizvajalec s certikatom ÂťPridelano/proizvedeno Brez GSOÂŤ.

Predstavili bodo tudi projekcijo, ki jo omogoÄ?a nova pridobitev.

The House with a Clock in It's Walls, komiÄ?na grozljivka 104 minute (ZDA). ReĹžija: Eli Roth, Igrajo: Jack Black, Cate Blanchett, Owen Vaccaro, RenĂŠe Elise Goldsberry, Sunny Suljic Petek, 12. 10., ob 21.30 Sobota, 13. 10., ob 19.00

PIKICA, KOKO IN DIVJI NOSOROG Cirkeline, Coco og det vilde nĂŚsehorn, sinhronizirani druĹžinski animirani film, 64 minut (Danska), 4+. ReĹžija: Jannik Hastrup Petek, 12. 10., ob 17.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvorana Sobota, 13. 10., ob 17.30 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor.

Nedelja, 14. 10., ob 16.00 â&#x20AC;&#x201C; evropski art kino dan (EAKD)

GAJIN SVET Mladinski film, 90 minut (Slovenija). ReĹžija: Peter BratuĹĄa. Igrajo: Tara MilharÄ?iÄ?, NeĹža Smolinsky, AnĹže Gorenc, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, PrimoĹž Pirnat, Jana ZupanÄ?iÄ?

Nedelja, 14. 10., ob 18.00 â&#x20AC;&#x201C; EAKD

HLADNA VOJNA Cold War, romantiÄ?na drama, 88 minut (Poljska). ReĹžija: PaweĹ&#x201A; Pawlikowski. Igrajo: Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kulesza, CĂŠdric Kahn, Jeanne Balibar Nedelja, 14. 10., ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C;EAKD

Ĺ˝ABA The Frog, drama, 78 minut (BIH, Makedonija, Srbija, HrvaĹĄka). ReĹžija: Emir JukiÄ&#x2021;. Igrajo: Emir HadĹžihafizbegoviÄ&#x2021;, Aleksandar Seksan Mirsad Tuka Ponedeljek, 15. 10. ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

11. oktobra 2018

Nagradna križanka FKPV Celje

RADIO VELENJE

www.fkpv.si Celje, Lava 7 Telefon: 03/428 55 56 Zdravniški nasveti, gost:Dean Sinožić, specialist revmatologije in specialist interne medicine, predstojnik Oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo v SB Celje.

Tema: revmatska obolenja

Študiraj na FKPV!

:) Študijski programi I., II. in III. stopnje

Komerciala Poslovna informatika Turizem Varnostni management Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 22. oktobra 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka FKPV«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

ČETRTEK, 11. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 12. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 13. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 14. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 15. oktobra

· Preverita, kako zgleda poročno slavje v Termah Zreče in na Rogli. · Najdita ideje za dekoracijo poroke · Izberita poročna prstana. · Posvetujta se s fotogra. · Preverita poročne obleke in ličenje. · Ob 14.00 ne zamudita prikaza poročnega plesa in se pogovorita z učitelji plesa za mladoporočence. · Preverita posebno poročno kulinariko.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ.

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

TOREK, 16. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Info: 03 898 17 50

Novo! OUTLET KERAMIKA!

SREDA, 17. oktobra

Gradbeni center MIX Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov.

Foto: Matej Pal photography

Vse na enem mestu!

Poročni sejem v Termah Zreče

20. & 21. oktober 2018 11.00–18.00, Večnamenska dvorana

Info: Matej Krošelj, +386 41 608 337, matej.kroselj@unitur.eu www.rogla.eu in www.terme-zrece.eu

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

HITRO IN UGODNO!

041 349 846

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

Pri plačilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

Super cena: le 11,90 evr/m2

Mix d.o.o., Ljubljana

Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 1. do 7. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 1. do 7. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 1. do 7. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. do 7. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄ&#x152;NINE GARAĹ˝O, skladiĹĄÄ?ni prostor od 30 do 150 m2, 5 km iz Velenja, varovano, oddam. Gsm: 051 395 560

23

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

11. oktobra 2018

PRIDELKI DOMAÄ&#x152;E VINO KraĹĄki teran in otroĹĄko kolo, malo rabljeno, prodam. Cena ugodna. Gsm: 070 250 817 JABOLKA, domaÄ?a, vrste carjeviÄ?, bobovec, moĹĄance, prodam. Tel. 03 588 18 46 ali Gsm: 031 547 364

od 12. 10. do 18. 10.

RAZNO

- oktobra leta 1984 je dolgoletni

JABOLÄ&#x152;NIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

SMREKOV LES, suh, debeline 50 mm in 80 mm, prodam. Gsm: 031 389 780 HLEVSKI GNOJ, uleĹžan, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s prikolico, rotacijski plug ter dva hrastova soda 100 l, prodam. Tel. 03 586 30 73

Ĺ˝IVALI TELIÄ&#x152;KA, pasme RH, star 10 dni, prodam. Gsm: 040 996 254 (po 10. uri)

Postanite naroÄ?nik

direktor velenjskega premogovnika in nekdanji velenjski Ĺžupan Nestl Ĺ˝gank ob svoji 75-letnici postal Ä?astni obÄ?an obÄ?ine Velenje; - 13. oktobra 1888 se je v ArnaÄ?ah pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel OĹĄtir; bil je profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani in Ä?lan Slovenske Akademije znanosti in umetnosti; Ä?lanstvu te naĹĄe najviĹĄje znanstvene ustanove se je leta 1958 odpovedal; gre za enega najboljĹĄih slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvistiÄ?nih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indoevropske jezike; - 13. oktobra 1961 je prenehala delovati Kmetijsko-gospodarska ĹĄola v Velenju;

- 13. oktobra 1979 je poleg ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne zaÄ?elo delovati avtomatsko kegljiĹĄÄ?e, ki Ĺžal ne deluje veÄ?, a je na sreÄ?o Ĺže naĹĄlo mesto v novih prostorih trgovine, ki je zrasla v Ĺ oĹĄtanju; - 14. oktobra 1910 je v Velenju umrl Daniel Lapp, ki je bil od leta 1885 do svoje smrti lastnik Premogovnika Velenje; - priprave na prevrat so na Slovenskem pred koncem prve svetovne vojne med drugim potekale tudi z ustanavljanjem narodnih svetov; sredi avgusta leta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za slovenske deĹžele in Istro, 26. septembra pa v Mariboru Narodni svet za Ĺ tajersko, katerega predsednik je postal VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄekM v Ĺ aleĹĄki dolini je bil prvi Narodni svet ustanovljen 15. oktobra leta 1918 v Ĺ oĹĄtanju; za njegovega predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Senica; - oktobra leta 1980 so Ĺ aleĹĄko in Zgornjo Savinjsko dolino prizadele hude poplave;

Termoelektrarna Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

- 15. oktobra 1993, ko so v TopolĹĄici odprli center za zdravljenje multipne skleroze, so v galeriji Ilirija v Ljubljani prviÄ? po smrti akademskega kiparja Ivana Napotnika odprli razstavo izbranih del iz stalne Napotnikove galerije v Ĺ oĹĄtanju, ki danes domuje v Vili Mayer v Ĺ oĹĄtanju; - 16. oktobra 1998 je na 9. festivalu lokalnih radijskih oddaj v Ljubljani Radio Velenje osvojil drugo mesto za pripravo osrednje informativne oddaje, v kategoriji radijskega intervjuja pa je novinarka Milena KrstiÄ? Planinc osvojila

tretje mesto; - 17. oktobra leta 1929 so v Velenju slovesno predali namenu novo termoelektrarno z moÄ?jo 2000 kilovatov; - v nedeljo, 18. oktobra 1959, so v Paki pri Velenju sveÄ?ano odprli novo ĹĄolo in skupaj s transformatorsko postajo tudi daljnovod med Ĺ alekom in Pako; - 18. oktobra leta 1996 so v RdeÄ?i dvorani odprli prostore TuristiÄ?no-informacijskega centra Velenje, ki je bil leta 2011 premeĹĄÄ?en v vilo Bianko v Velenju. đ&#x;&#x201D;˛

Damijan KljajiÄ?

Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, GRAĹ KOGORSKA, 150 m2, zgrajena l. 1969, 481 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi. Cena 92.000 â&#x201A;Ź

Prodaja, posest, zazidljiva: PODKRAJ PRI VELENJU, 1.002 m2, z izdelanim projektom.

Cena: 45.000 â&#x201A;Ź

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 13. 10. do 14. 10. 2018, Olivera Saveva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih â&#x20AC;˘ Prevoz pokojnika â&#x20AC;˘ Ureditev dokumentacije â&#x20AC;˘ Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

GIBANJE prebivalstva SMRTI

POROKE

VERBIÄ&#x152; ANA, roj. 1937, Velenje, Stanetova cesta 5

Ni bilo porok za objavo.

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in prababica

KATARINA Ä&#x152;ASL Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

21. 9. 1926 â&#x20AC;&#x201C; 4. 10. 2018

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.

Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

24ur/dan

ZAHVALE â&#x20AC;˘ OSMRTNICE â&#x20AC;˘ V SLOVO â&#x20AC;˘ V SPOMIN

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Upravna enota Velenje

Na voljo smo vam

Anita Bandelj, SubotiĹĄka 19, 3320 Velenje; Janja Grubelnik, KidriÄ?eva 5, 3320 Velenje; Vilma Habjan, Foitova 8, 3323 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovÄ?enje nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. Ä&#x152;estitamo!

ReĹĄitev gesla: GALEB VELENJE

Pot je prehojena â&#x20AC;Ś KonÄ?ana sta upanje in hrepenenje.

TeĹžko je dojeti, da je minila sreÄ?a z dobroto tvojega srca, in Ĺžalostno sprejeti, da se s tem vse konÄ?a.

Ostala nam bo nema boleÄ?ina, ki za lepimi spomini se bo skrila.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

DEŽURSTVA

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Nagrajenci kriĹžanke ÂťGalebÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 27. septembra 2018, so:

ZAHVALA

JOĹ˝EF REBERNAK 1942 â&#x20AC;&#x201C; 2018

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoÄ? in soÄ?utje.

Hvala za izreÄ?ena soĹžalja, darovano cvetje, sveÄ?e in ostale darove.

Zahvala tudi Ĺžupanom obÄ?in Ĺ oĹĄtanj, Velenje in Ĺ martno ob Paki, Zvezi druĹĄtev upokojencev Slovenije, Ĺ aleĹĄki pokrajinski zvezi druĹĄtev upokojencev Velenje, OO Desus Velenje, LD Velunja, g. kaplanu Ĺ˝upnije Ĺ oĹĄtanj, pevcem MePZ DU Ĺ oĹĄtanj, pevcem ansambla Podkrajski fantje, celjskim rogistom ter Pogrebnim storitvam Usar.

Ĺ˝ena Gabriela, hÄ?erki Andreja in UrĹĄka z druĹžino

NaĹĄ Ä?as, 11. 10. 2018, barve: CMYK, stran 24

Z viĹĄjimi temperaturami bodo komarji prisotni dlje, z njimi pa tudi nevarnost okuĹžbe z Virusom Zahodnega Nila V Sloveniji doslej pri ljudeh potrjene tri okuĹžbe â&#x20AC;&#x201C; Najbolj nevarno je obdobje od julija do konca septembra â&#x20AC;&#x201C; Z viĹĄjimi temperaturami bodo verjetno tudi komarji prisotni dlje Mojca Ĺ truc

V nedavno minulem letoĹĄnjem poletju smo posluĹĄali ĹĄtevilna opozorila o nevarnosti okuĹžbe z Virusom Zahodnega Nila (West Nile virus â&#x20AC;&#x201C; WNV). Ä&#x152;eprav ga na ljudi najpogosteje prenaĹĄajo komarji, pred katerimi teĹžko z gotovostjo uidemo, se ljudje veÄ?inoma nismo moÄ?no vznemirjali. Ä&#x152;eĹĄ, podobnih opozoril je bilo v zadnjih letih veliko, zgodilo pa se ni (skoraj) niÄ?.

Toda v zadnjem mesecu so tudi v Sloveniji potrdili Ĺže tri okuĹžbe z WNV pri ljudeh. Gre za primere, ko je okuĹžba sproĹžila pojav bolezenskim simptomov, zaradi katerih so morali oboleli na zdravljenje v bolniĹĄnico. To pa sicer pri omenjeni okuĹžbi ni pogost pojav.

Pri pribliĹžno 80 % ljudi okuĹžba poteka brez pojava bolezenskih znakov

Naravni rezervoar WNV so ptice, komarji se okuĹžijo ob sesanju njihove krvi. Tako okuĹženi komarji pa so seveda nevarni tako za Ĺživali kot za ljudi; za vsakogar, ki je njihova naslednja Ĺžrtev.

Kljub straĹĄljivim informacijam o smrtnih Ĺžrtvah virusa iz tujine je dejstvo, da po vbodu okuĹženega komarja veÄ?ina ljudi sploh ne zboli â&#x20AC;&#x201C; v 80 % okuĹžba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Le petina ljudi ima torej ob okuĹžbi teĹžave, te pa se kaĹžejo kot kratkotrajna vroÄ?inska bolezen s simptomi, kot so slabo poÄ?utje, glavobol, vroÄ?ina, izpuĹĄÄ?aj, boleÄ?ine po miĹĄicah in sklepih (t. i. vroÄ?ica

pravili NaÄ?rt pripravljenosti na pojav WNV V Sloveniji.

Smo lahko kdaj res povsem varni?

S hladnejĹĄimi dnevi se obiÄ?ajno umikajo tudi komarji, to pa pomeni, da moĹžnosti za okuĹžbo Ker cepiva, ki bi prepreÄ?ilo z WNV ni veÄ?. ÂťV zmernem geokuĹžbo z WNV pri ljudeh, ni, ografskem pasu so temperature je izjemnega pomena prepreÄ?e- pozimi nizke in komarjev poveÄ?ivanje pikov komarjev. Pri tem ni ni oziroma prezimijo v obliki si lahko pomagamo z noĹĄenjem jajÄ?ec,ÂŤ potrjuje tudi Eva Grilc in svetlih oblaÄ?il, ki naj pokrivajo dodaja, da je zunanja nizka temÄ?im veÄ?ji del peratura omejujoÄ? dejavnik telesa, z izoza uspevanje in ĹĄirjenje koPo vbodu gibanjem zamarjev. Toda letoĹĄnji primedrĹževanja na okuĹženega ri teĹžjih reakcij na okuĹžbo z prostem v Ä?aWNV so se pojavili konec komarja su, ko je aktivveÄ?ina ljudi avgusta in v prvi polovici nost komarjev septembra, kar nam pove, sploh ne najveÄ?ja (zjuda se obdobje aktivnosti kozboli. traj in pozno marjev z vse viĹĄjimi tempepopoldan), s raturami podaljĹĄuje. ÂťKakprepreÄ?evanjem vstopa komar- ĹĄen bi bil lahko morebiten vpliv jev v notranje prostore z uporabo globalnega segrevanja, lahko ugimreĹž proti komarjem, z odstrani- bamo,ÂŤ ĹĄe pravi Eva Grilc.

NihÄ?e si seveda ne Ĺželi negatitvijo pogojev za razmnoĹževanje komarjev in z uporabo sredstev vizma in Ä?rnih napovedi, da pa za zaĹĄÄ?ito proti komarjem. Pri nam tega res ne bo treba, se je tem GrilÄ?eva poudarja, da sred- najbrĹž smiselno ozavestiti, da so stva za zatiranje komarjev uÄ?in- okuĹženi komarji Ĺže (tudi) v nakujejo tako na komarje, ki prena- ĹĄem okolju, in storiti vse potrebĹĄajo povzroÄ?itelje bolezni, kot na no, da bi se izognili prenosu viđ&#x;&#x201D;˛ tiste, ki jih ne prenaĹĄajo. rusa.

Najbolje je okuĹžbo prepreÄ?iti

WNV â&#x20AC;&#x201C; Virus Zahodnega Nila za veÄ?ino ljudi ni nevaren, lahko pa povzroÄ?i tudi teĹžke oblike bolezni.

Zahodnega Nila). Podobno torej kot pri gripi.

Manj kot odstotek ljudi (pribliĹžno ena oseba od 150) razvije teĹžjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega ĹživÄ?nega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krÄ?i, nevroloĹĄki izpadi in motnje gibanja. ÂťZa obisk zdravnika se odloÄ?imo, Ä?e vztraja visoka temperatura ob znakih sploĹĄne prizadetosti in/ali prizadetosti centralnega ĹživÄ?nega sistema,ÂŤ je pojasnila Eva Grilc iz Nacional-

nega inĹĄtituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je ĹĄe pojasnila, so praviloma bolj prizadete starejĹĄe osebe in osebe s kroniÄ?nimi boleznimi, Âťkar pa ne pomeni, da ne more resno zboleti do tedaj zdrav Ä?lovekÂŤ. UÄ?inkovitih protivirusnih zdravil ni, zato zdravljenje poteka le simptomatsko (z dajanjem zdravil, ki lajĹĄajo simptome bolezni in podprejo obolele organske sisteme).

Tega se na NIJZ dobro zavedajo, zato so Ĺže za leto 2017 pri-

â?ą

Kritizirajo tisti, ki ne naredijo niÄ?esar Pozdrav jeseni v Martinovi vasi v Ĺ martnem ob Paki v znamenju slabega obiska â&#x20AC;&#x201C; Prihodnje leto zaÄ?etek tematskih predstavitev Tatjana PodgorĹĄek

Jezik kulinarike razumejo vsi Ĺ est kulturnih druĹĄtev, ki v Velenju predstavljajo razliÄ?ne etniÄ?ne skupnosti, je sobotno kmeÄ?ko trĹžnico popestrilo s predstavitvijo znaÄ?ilne kulinarike, glasbe in plesa Tina Felicijan

Preteklo soboto je Kulturno druĹĄtvo MedĹžimurje izvedlo projekt za spodbujanje in krepitev medkulturnega dialoga. Pritegnil je ĹĄtevilne obiskovalce sobotne mestne trĹžnice, ki so sledili prijetnim vonjavam, glasbi in dobri volji. Potekala je namreÄ? kulinariÄ?na trĹžnica, na kateri so se predstavile razliÄ?ne etniÄ?ne skupnosti, ki Ĺživijo in ustvarjajo v Velenju, a ohranjajo svojo kulturo in ĹĄege. Še sam sem prijetno preseneÄ?en nad pozitivnim odnosom in odzivom,ÂŤ je povedal pobudnik projekta, predsednik KD MedĹžimurje Matija Blagus, ki je zadovoljen, da v kulturnih druĹĄtvih delujejo tudi kulinariÄ?ne sekcije, ki skrbijo za to, da okusi po domovini ne gredo v pozabo.

Poleg medĹžimurskega kulturnega druĹĄtva, ki na vsakoletnem proĹĄÄ?eju postreĹže z languĹĄi, tokrat pa je predstavilo krepko jed pretepeni grah, je na trĹžnici so-

delovalo tudi albansko kulturno druĹĄtvo Lirija, ki je med vsemi najmlajĹĄe. Predstavilo je tradicionalno albansko jed flija, ki je pripravljena le iz moke, soli in margarine, pa tudi druge pite. Srbsko kulturno umetniĹĄko druĹĄtvo Velenje, ki deluje ĹĄele od lanskega leta, je postreglo specialitete, kot so "karaÄ&#x2018;orÄ&#x2018;eva ĹĄnicla, cicvara, prebranac, ĹĄape, ĹĄubare in seveda ĹĄljivovica". Srbsko kulturno druĹĄtvo dr. Mladen StojanoviÄ&#x2021;, ki ima precej daljĹĄo tradicijo, pa je podrobneje predstavilo jelaÄ?o, ki je pripravljena iz koruzne in pĹĄeniÄ?ne moke, jajc in skute, zapeÄ?ena pa se prelije z zmesjo jajc, smetane in sira ter znova zapeÄ?e. Postregli so tudi uĹĄtipke, pogaÄ?o, imenovano sonce, mantije z mesom, pogaÄ?o s sirom ter pogaÄ?o s ĹĄpinaÄ?o in ajvarjem. Ä&#x152;lani BoĹĄnjaĹĄkega mladinskega kulturnega druĹĄtva so pojasnili razliko med burekom in ostalimi pitami.

Burek je pita z mesom, medtem ko se pita s sirom imenuje sirni-

ca. Med drugim so postregli domaÄ?i rahat lokum, zahtevno sladico nutmo in spekli kavo â&#x20AC;&#x201C; bosanska kava se namreÄ? v nasprotju s turĹĄko pripravlja tako, da se v segreto dĹžezvo doda kava, se prepraĹži in prelije s kropom. HrvaĹĄko kulturno druĹĄtvo je predstavilo pite s sirom, suhe mesnine, ocvirke v namazu, za sladkosnede so spekli ĹĄahovnico, oblate, Ä?upavce, kifeljce, obiskovalci pa so vse to lahko poplaknili z lozo â&#x20AC;&#x201C; Ĺžganjem iz grozdni tropin. Ä&#x152;e so velenjska kulturna druĹĄtva, ki povezujejo pripadnike razliÄ?nih etniÄ?nih skupnosti, tokrat servirala hrano za Ĺželodce, pa bodo ob naslednjem skupnem projektu predstavila hrano za duĹĄo. Ob slovenskem kulturnem prazniku namreÄ? napovedujejo prireditev, na kateri bodo v veÄ? jezikih predstavili razliÄ?no poezijo. Ĺ˝elijo si ĹĄe veÄ? tematskih sreÄ?anj, pa tudi veÄ? povezovanja in izmenjave tradicij med đ&#x;&#x201D;˛ druĹĄtvi samimi.

Ĺ martno ob Paki, 6. oktobra â&#x20AC;&#x201C; Ĺ˝e tradicionalno prvo soboto v oktobru pripravi TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki v tamkajĹĄnji Martinovi vasi prireditev Pozdrav jeseni. Tudi letos je bilo tako, v goste pa so poleg domaÄ?ih druĹĄtev (Ä?ebelarskega, druĹĄtva vinogradnikov, Kulturnega druĹĄtva Gorenje, osnovne ĹĄole in vrtca, ekoloĹĄke kmetije Ĺ tancar â&#x20AC;&#x201C; Poprask iz Skornega) povabili ĹĄe DruĹĄtvo Revivas iz Ĺ kal ter Sadjarsko druĹĄtvo Franca Praprotnika iz Mozirja.

Na prireditvi so sodelujoÄ?i predstavili ajdo in pehtran ter moĹžnost njune uporabe, ĹĄego ribanja zelja in repe, izdelovanje roĹž iz krep papirja, stare sorte jabolk, ĹĄege ob snemanju klopotca, seznanili obiskovalce z Vinsko turistiÄ?no potjo, ĹĄmarĹĄke turistke so predstavile nekatere mleÄ?ne izdelke, za degustacijo pa buÄ?ni golaĹž. BuÄ?ni aranĹžmaji so bili tudi tokrat delo uÄ?encev ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole ter vrtca.

NajmlajĹĄi obiskovalci so si lahko popestrili obisk s sodelovanjem na ustvarjalni delavnici. PraktiÄ?no sredi prireditvenega prostora sta se bohotili ĹĄe dve buÄ?i

velikanki, ki ju je vzgojil Franc Mori. Ena je tehtala 180, druga 165 kilogramov, zrasli pa sta na GraĹĄki gori.

Zagotovo je bilo v predstavitev vloĹženega precej truda, zato preseneÄ?a slab obisk. Tudi kar nekaj kritik je bilo sliĹĄati: od tega, da so priÄ?akovali veÄ?, boljĹĄo kulinariÄ?no ponudbo, do tega, da je

so ocenili, da smo se vsi sodelujoÄ?i tudi tokrat potrudili v najveÄ?ji moĹžni meri. Sem sliĹĄala za pripombe, ki ste jih omenili, lahko pa reÄ?em le to, da kritizirajo tisti, ki ne naredijo niÄ?esar. VeÄ? degustacij, veÄ? zabavnega dela â&#x20AC;&#x201C; tega si druĹĄtvo ne more privoĹĄÄ?iti, ker nima denarja. Je pa tudi tako, da ko pripraviĹĄ eno jed, je povpra-

Ä&#x152;lani Kulturnega druĹĄtva Gorenje so prikazali ribanje in tlaÄ?enje zelja ter repe na star naÄ?in.

manjkal spremljevalni program, ki bi pripomogel k temu, da bi se ljudje zadrĹžali na prireditvi dalj Ä?asa in tudi kaj veÄ? ÂťzapraviliÂŤ.

Predsednica glavnega organizatorja dogodka BoĹža Polak nam je v zvezi s tem dejala: ÂťPrireditev ima stalne obiskovalce in ti

Pozornost obiskovalcev sta vzbujali buÄ?i velikanki.

ĹĄevanje po drugih, ko naslednjiÄ? pripraviĹĄ to jed, bi radi poskusili tisto, kar smo pripravili leto prej.ÂŤ Je pa Polakova priznala, da so se poÄ?asi ÂťizpeliÂŤ in da bodo za prihodnji Pozdrav jeseni pripravili tematske predstavitve. Naslednje đ&#x;&#x201D;˛ leto bodo to buÄ?e.