41 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (7/19 °C), soboto (8/19 °C) in nedeljo (9/20 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 17. oktobra 2019â€

ĹĄtevilka 41 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

O prihodnosti je treba razmiĹĄljati danes

cena 1,90 â‚Ź

Za starejĹĄe vedno zmanjka denarja Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 11. oktobra – Predstavniki stebrov gospodarstva SAĹ A regije in lokalnih skupnosti so se tokrat sestali z britanskimi gosti, ki so predstavili dobre prakse na podroÄ?ju zapiranja rudnikov in prestrukturiranja premogovniĹĄkih regij. SreÄ?anje je bilo koristno, pravijo, o naÄ?rtih za prihodnost ĹĄaleĹĄkega gospodarstva pa od zadnjega posveta nismo sliĹĄali niÄ? novega. Na strani 3.

Pred vrati nova ogrevalna sezona

Dan

4

reformacije spomina na mrtve

ObÄ?inska proslava ob

dnevu reformacije ÄŒetrtek, 24. oktobra,

ob 19. uri v prostorih KnjiĹžnice Velenje Slavnostni govornik na proslavi bo direktor KnjiĹžnice Velenje Vlado VrbiÄ?. Program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Gorica.

Slovesnost ob

Šoťtanj bo praznik zaznamoval v soboto Šoťtanj – Osrednje dogajanje ob prazniku krajevne skupnosti Šoťtanj, 8. oktobru, bo v mestu potekalo v soboto, 19. oktobra.

Dan bodo zaÄ?eli s tradicionalnim pohodom po trĹĄki poti. Tisti pohodniki, ki se bodo odloÄ?ili za daljĹĄo pot, se bodo zbrali ob 9. uri v Tresimirjevem parku, tisti, ki se bodo odloÄ?ili za krajĹĄo, pa ob 11. uri v bliĹžini Trga bratov Mravljakov. Pohodniki se bodo sreÄ?ali na Pustem gradu, pot pa skupaj zakljuÄ?ili pred gasilskim domom v mestu, kjer se bodo okrepÄ?ali in kjer bo popoldne minevalo z zabavnim programom in zdaj Ĺže tudi tradicionalno Ĺ oĹĄtanjsko golaĹžijado. đ&#x;”˛

dnevu spomina na mrtve

mkp

Ĺ tevilne analize demografskega gibanja Ĺže veÄ? let izkazujejo, da se naĹĄa druĹžba stara. Slovenija sodi med najhitreje starajoÄ?e se drĹžave v Evropi. Ne glede na dejstva se veÄ? kot oÄ?itno politika in s tem vodstvo v drĹžavi na vsa opozorila, da se je treba lotiti reĹĄevanja vpraĹĄanj, povezanih s pribliĹžno starejĹĄo populacijo, Ĺže vrsto let poĹžviĹžgata. ObÄ?utek je, da se stanja ĹĄe najbolj zavedamo mediji in seveda tisti, ki te storitve nujno potrebujejo.

Pokojnine morajo zagotavljati dostojno Ĺživljenje upokojenk in upokojencev, drĹžava si mora prizadevati zagotoviti denar za to raven ÂťodhodkovÂŤ – to je le eden od ukrepov, ki jih vse vlade po vrsti napovedujejo v koalicijskih sporazumih, stranke v predvolilnih aktivnostih. Kljub ÂťmoraÂŤ pa je rezultat teh ÂťprizadevanjÂŤ doslej vedno enak. Za populacijo starejĹĄih vedno zmanjka denarja. Pri branju ugotovitev RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a Ä?lovek ostane kar brez besed. Za 90 odstotkov starejĹĄih se sploh ne ve, v kakĹĄnih razmerah bivajo in kako je zanje poskrbljeno, ker jih sistem po upokojitvi kar nekako izgubi. Ve pa se, da drĹžava Ĺže celih 14 let ni zgradila nobenega doma za starejĹĄe, zato ni Ä?udno, da jih kar 7.000 v stiski Ä?aka na sprejem. 640 evrov povpreÄ?ne pokojnine, ki jo prejema veÄ? kot polovica vseh upokojencev, veÄ?ini ne zadoĹĄÄ?a za poplaÄ?ilo pomoÄ?i na domu, za institucionalno oskrbo. Do tega so med drugim privedle nepremiĹĄljene poteze politike v preteklosti. Stopnja tveganja revĹĄÄ?ine je med starejĹĄimi najviĹĄja med vsem prebivalstvom. Stopnja delovne aktivnosti v skupini nad 55 let je v Sloveniji najniĹžja v Evropi, ker se jih mnogi delodajalci branijo in jih ne pojmujejo kot dodani kapital, ki bi lahko druĹžbi prispeval izkuĹĄnje ter modrost, ampak kot starce, ki jih je povozil Ä?as. ÂťKar nekako strah me je upokojitve, ker ne vem, kako bomo ob tako nizki pokojnini preĹživeli, v delovnem okolju, kjer sta pomembna mladost in kapital, pa tudi Ä?e bi Ĺželela, ne morem ostati dlje, ker sem iztroĹĄena, ker mi dajo jasno vedeti, da jim bom po izpolnitvi pogojev za upokojitev odveÄ?,ÂŤ mi je pred nedavnim dejala znanka.

StarejĹĄi, najĹĄtevilÄ?nejĹĄi del populacije, ki je tej druĹžbi Ĺže prispeval in jo soustvarjal, je danes prezrt. Pojmujejo jih kot socialni in zdravstveni problem. Vizije, kako dostojno poskrbeti za starejĹĄe, nima tudi aktualna vlada. Znajo pa zase poskrbeti poslanci, ki so tudi predstavniki starejĹĄih pri odloÄ?anju o njihovem Ĺživljenju v zrelejĹĄih letih. Zase hoÄ?ejo privilegije in ugodnosti, ki jim jih je odvzel ZUJF. To, da je ta na rob ali Ĺže Ä?ez rob potisnil tudi veliko starejĹĄih in da ti ĹĄe vedno obÄ?utijo posledice varÄ?evanja na pokojninah, zanje ni pomembno. ÂťDokler sami ne bodo postavljeni pred neizogibno, paÄ? nimajo Ĺželje, da bi stopili v tuje Ä?evlje,ÂŤ je bil komentar skupine starejĹĄih, v kateri so razpravljali o svojem poloĹžaju in nemoÄ?i v druĹžbi. đ&#x;”˛

ÄŒetrtek, 24. oktobra,

ob 18. uri pri spomeniku Onemele puĹĄke na Titovem trgu Slavnostna govornica bo podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Darinka Mravljak.

Program na slovesnosti pripravljajo uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca.

Prijazno vabljeni na oba dogodka!

Razkrivajo Pajkove fotografije

VELENJE

let

Ĺ˝upan, Svet in Uprava Mestne obÄ?ine Velenje

Velenje – V Galeriji Velenje je na ogled izbor fotografij Volbenka Pajka, ki prikazujejo predvsem srediĹĄÄ?e Velenja, mesta moderne. Obenem bodo njegove fotografije izjemne zgodovinske in tudi umetniĹĄke vrednosti na ogled na veÄ? drugih razstaviĹĄÄ?ih. Med drugim bodo danes ob 17. uri odprli novo razstavo ob poti na Velenjski grad. VeÄ? na 9.

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Bokashi Organko 2 najveÄ?ji oblikovalski doseĹžek leta

V ponedeljek je zaÄ?el Bazen Velenje normalno obratovati, energetska posodobitev in obnova pa je bila zakljuÄ?ena 1. oktobra

Velenje – Skazin inovativni kuhinjski kompostnik Bokashi Organko 2 je na letoťnjem Mesecu oblikovanja nadaljeval nizanje uspehov. V svojo bogato zbirko priznanj, med katerimi je tudi globalna nagrada Red Dot, je dodal prestiŞno nacionalno nagrado za oblikovalski doseŞek leta 2019.

Strokovno Ĺžirijo je navduĹĄil z izvirnim in preprostim naÄ?inom ravnanja z gospodinjskimi odpadki in oÄ?aral z minimalistiÄ?no obliko ter trajnostnim odnosom do okolja, saj je izdelan iz recikliranih materialov. Skazin izvrĹĄni direktor Robert AgniÄ? je ob podelitvi nagrade dejal: ÂťPriznanje je plod truda celotnega podjetja in vseh zaposlenih ter potrditev prave usmeritve razvoja lastne blagovne znamke.ÂŤ Z Meseca oblikovanja pa je odnesel ĹĄe eno ugledno nagrado, priznanje Big SEE Product Design Awards, za katero je prepriÄ?al z ustvarjalno moÄ?jo, strastjo in poslovno odliÄ?nostjo. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

Mestna obÄ?ina Velenje je konec preteklega tedna s pridobitvijo uporabnega dovoljenja uspeĹĄno sklenila ĹĄe eno veliko naloĹžbo – energetsko sanacijo in razĹĄiritev pokritega bazena, ki od ponedeljka, 14. oktobra, tudi Ĺže redno obratuje. Dela so veljala 1.071.033,40 evra.

Energetsko sanacijo Bazena Velenje so izvedli v javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Resalta, d. o. o., DruĹžba za upravljanje energetskih storitev iz Ljubljane.

Koncesijsko obdobje se zakljuÄ?i leta 2034.

Za obnovo so pridobili 373.824

Rekli so â?ą

Šaleťka dolina – Ob svetovnem dnevu hrane bo tudi letos potekala po Sloveniji tradicionalna humanitarna akcija Drobtinica.

V njej s prodajo darovanega kruha pekarn, drugimi prehrambnimi izdelki in prostovoljnimi prispevki ljudi zbirajo pomoÄ? za socialno ogroĹžene otroke.

V Ĺ aleĹĄki dolini bo akcija potekala v soboto, 19. oktobra, od 8. do 11. ure. Akcijo bodo tretjiÄ? zapored organizirali le mladi Ä?lani RdeÄ?ega kriĹža v Ĺ oĹĄtanju in v Ĺ martnem ob Paki, ne pa tudi v Velenju. V Ĺ oĹĄtanju bodo postavili stojnico pred trgovskim centrom Pilon, v Ĺ martnem ob Paki pa pred trgovskim centrom Mercator. Zbrano denarno pomoÄ? bodo namenili socialno ogroĹženim otrokom iz okolij, kjer bo akcija potekala. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tp

Velenje, 22. oktobra – V torek, ob svetovnem dnevu osteoporoze, bo druĹĄtvo SonÄ?nica priredilo 2. Osteotlon. Dogajanje, namenjeno povezovanju in informiranju bolnikov z osteoporozo ter preventivi za ĹĄirĹĄo javnost, se bo zaÄ?elo ob 10. uri pri ribiĹĄkem domu ob Ĺ kalskem jezeru, kjer se bo zaÄ?ela nordijska hoja okoli jezera. Nato se ob 16. uri seli v vilo Bianco na predavanje MiĹĄice medeniÄ?nega dna. Ob 17. uri bodo fizioterapevtke izvedle vodeno vadbo. Ob 18. uri pa bo sledila degustacija mleÄ?nih izdelkov Kmetije Napotnik iz TopolĹĄice.

Vse veÄ? odpadkov V Sloveniji je v letu 2018 nastalo skoraj 8,4 milijona ton odpadkov, od tega jebilo kar 59 % gradbenih odpadkov. Komunalnih odpadkov je bilo 1.025.000 ton (ali 12 % od vseh v Sloveniji nastalih odpadkov), od tega jih je bilo 71 % zbranih loÄ?eno.

Prebivalec Slovenije je v letu 2018 v povpreÄ?ju proizvedel 495 kg komunalnih odpadkov, 17 kg veÄ? kot leo poprej. đ&#x;”˛

www.nascas.si

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

đ&#x;”˛

uspeĹĄno uredili tudi vso strojnico, ki je bila pravzaprav Ĺže prvi pogoj, da smo sploh lahko usposobili delovanje zimskega bazena za naprej. Obenem smo zaÄ?eli projekt razĹĄiritve zimskega bazena, ki bo omogoÄ?il ob tekmah obisk gledalcev, kar doslej ni bilo mogoÄ?e. Temeljito smo obnovili in razĹĄirili tudi fitnes, ki bo s svojo ponudbo zagotovo postal eden najboljĹĄih fitnesov daleÄ? naokrog. Dela smo zakljuÄ?ili v roku in poÄ?rpali nepovratna sredstva. S ponedeljkom pa teÄ?e tudi koncesijska pogodba za 15-letno obdobje.ÂŤ

Marko PrimoĹžiÄ?, predsednik Plavalnega kluba Velenje: ÂťZelo smo veseli odprtja prenovljenega bazena. Za nas pomeni to zanesljivost delovanja v boljĹĄih pogojih, saj je kakovost vode boljĹĄa, veÄ? je gibalnega prostora v bazenu, veÄ?ji je fitnes, kar pomeni veÄ? moĹžnosti za suhe treninge, pozimi nam ne bo veÄ? pihalo in nas zeblo, in ne nazadnje smo veseli novih, sodobnih ĹĄportnih blokov, s katerih bomo skakali novim doseĹžkom naproti. Res komaj Ä?akamo, da lahko spet zaÄ?nemo ustaljeno in naÄ?rtno delo.ÂŤ

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

V torek 2. Osteotlon

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

udeleĹžbe kohezijske politike).

V sklopu energetske sanacije so vgradili centralni nadzorni

tp

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je pred nedavnim objavila javni razpis za dodelitev nagrad za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov iz omenjene lokalne skupnosti za leto 2019. Namen tovrstnega nagrajevanja ĹĄtudentov je poveÄ?evanje vloge znanja kot druĹžbene vrednote, priznanje najuspeĹĄnejĹĄim posameznikom ter krepitev motivacije za nadaljnje uspeĹĄno ĹĄolanje.

Podelili bodo najveÄ? ĹĄest nagrad kandidatom z najviĹĄjim ĹĄtevilom doseĹženih toÄ?k, od tega ĹĄtudentom, vpisanim v 1. letnik ĹĄtudija, najveÄ? dve oziroma najveÄ? eno tretjino od podeljenih nagrad. ViĹĄina nagrade za ĹĄtudente 1. letnika znaĹĄa 100 odstotkov, za ĹĄtudente viĹĄjih letnikov pa 110 odstotkov minimalne plaÄ?e v Republiki Sloveniji, ki je javno objavljena v mesecu pred javnim razpisom. Zadnji dan za oddajo vloge je 30. oktober.

VELENJE

evrov nepovratnih sredstev (od tega 85 % iz sredstev Kohezijskega sklada in 15 % slovenske

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol: ÂťVesel sem, da smo uspeĹĄno zakljuÄ?ili energetsko sanacijo bazena in s tem poskrbeli tudi za vso infrastrukturo, ki je bila resniÄ?no Ĺže v slabem stanju. Tako smo zagotovili vsem plavalkam in plavalcem in ostalim obiskovalcem resniÄ?no dobre pogoje za vadbo in rekreacijo. Ponosni smo tudi na veÄ?ji in posodobljen fitnes.ÂŤ Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek: ÂťEnergetska sanacija Bazena Velenje je uspeĹĄno zakljuÄ?ena, z njo smo

Razpis za nagrade za izjemne doseĹžke ĹĄtudentov

online

Prenovljena zunanjost

sistem, uredili toplotno zaĹĄÄ?ito zunanjih sten, strehe, stropa, talno ogrevanje v prostorih plavalnega bazena, razsvetljavo, prezraÄ?evalni sistem, hidro in termo izolacijo v prostorih plavalnega bazena, zamenjali energetsko neuÄ?inkovito stavbno pohiĹĄtvo, montirali nove strojnice za pripravo bazenske vode v malem in velikem bazenu, prenovili pripravo tople sanitarne vode, vgradili UF sistem za pripravo bazenske vode, zamenjali talno in stensko keramiko v prostorih velikega bazena, dogradili prostor za fitnes in uredili nove garderobe za obiskovalce fitnesa.

mkp

Drobtinica

SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje

17. oktobra 2019

Bazen je posodobljen in veÄ?ji

LOKALNE novice

NAĹ E

Z veseljem nad zaskrbljenost Lahko dobiti, teĹžko vrniti – Praznik z malo jabolki – Podpora brez denarja – Spomin na Emo in Almo – Z boĹžiÄ?nim pivom do boĹžiÄ?a?

Ob tem, ko Ĺže nekaj Ä?asa posluĹĄamo, da je reĹĄitev za Slovenijo decentralizacija, nekateri ĹĄe vedno reĹĄitve iĹĄÄ?ejo v srediĹĄÄ?u, v Ljubljani. Tako so se tu pred dnevi zbrali nekdanji in sedanji politiki z raznih strani, da bi reĹĄili Slovenijo. A ob tem vendar tudi obljubili, da se bodo v prihodnje zbirali tudi po ostalih slovenskih krajih. Da nam bi vendarle bilo bolje. Iz strahu, da nam ne bo bolje, pa se vrh bankirjev zavzema za spremembe pri kreditiranju. Z mnenjem: lahko je najeti, a ob morebitni krizi bodo teĹžave z vraÄ?anjem. Krizo, ki se menda Ĺže plazi, nekateri Ĺže resno napovedujejo. Zadnji Ä?as smo veliko posluĹĄali tudi o vse veÄ?jih teĹžavah starostnikov in s starostniki. Malo olajĹĄanja pa je priĹĄlo med slovenske dobavitelje ÂťnaĹĄemuÂŤ Mercatorju, saj naj bi naĹĄ gospodarski minister iz ust odloÄ?ujoÄ?ih dobil ÂťustreznaÂŤ zagotovila. ÄŒeprav je bilo zadnji Ä?as tudi na naĹĄem oĹžjem obmoÄ?ju veÄ? razliÄ?nih prireditev, je bila za mnoge osrednja Praznik kozjanskega jabolka.

Tudi letos se je izkazalo, da se ob njem Kozjanci, ki so raztreseni po vsej drĹžavi, zavedo svojih korenin. In pri tem sploh ni tako pomembno, ali je res osrednji ÂťlikÂŤ praznika jabolko ali ne. LetoĹĄnja letina ni bila najboljĹĄa, zato tudi ponudba jabolk ne, a zato je bilo dosti vsega drugega. SliĹĄati je bilo poudarke o pomenu lokalno pridelane hrane in tudi o naravovarstvenem pomenu delovanja Kozjanskega parka in prireditve. V dveh dneh se je zbralo v Podsredi res veliko obiskovalcev. Organizatorji pa jih niso razoÄ?arali. Ob samem prazniku so tudi odprli prenovljeno Grajsko pot od trga Podsreda mimo Levstikovega mlina do gradu Podsreda. Na njej je 14 toÄ?k, na katerih so predstavljene rastline in Ĺživali tega obmoÄ?ja. Uredili so tudi grajski ribnik. V PodÄ?etrtku pa so prav tiste dni odprli tudi Emino (po sv. Emi) tematsko pot, speljana je seveda proti Sveti Emi. Pot pomeni novo popestritev za domaÄ?ine in turiste. Tudi sodelujoÄ?ih pri projektu je bilo razen obÄ?ine PodÄ?etrtek ĹĄe veÄ?. Svoj del so prispevala turistiÄ?na druĹĄtva, ĹĄole in Ljudska univerza RogaĹĄka Slatina.

Veselo, a tudi skrb vzbujajoÄ?e pa je bilo v nedeljo v Slomu pri Ponikvi. Tu so se na tradicionalnem vseslovenskem sreÄ?anju zbrali kmetje, tokrat Ĺže ĹĄestnajstiÄ?. Vodilo tokratnega sreÄ?anja je bila SlomĹĄko-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

va misel ÂťNi dobro delo, Ä?e ni veseloÂŤ. A kmetje so opozarjali tudi na velike teĹžave, ki jih imajo pri delu. Kljub prazniÄ?nemu vzduĹĄju v pogovorih seveda ni manjkalo kritik na raÄ?un ÂťoblastiÂŤ, sliĹĄati je bilo tudi aktualne pogovore o dogajanju v Prekmurju, kjer so priÄ?a nerazumnemu dejanju neznanca ali neznancev na koruznih poljih.

Tu zaradi nastavljenega Ĺželezja pokajo kombajni. ÄŒisto veselo tudi ni bilo ob koncu tedna v Ĺ entjurju, ko so gostili ministra za izobraĹževanje Jerneja Pikala. Potreb po ĹĄolah imajo veliko, Ĺželeli so tudi kakĹĄno zagotovilo, da bo drĹžava prispevala denar za gradnjo nove ĹĄportne dvorane pri osnovni ĹĄoli HruĹĄevec. Ĺ˝al ga niso dobili. Minister je sicer dejal, da projekt podpira, a ministrstvo denarja zanj nima. ObÄ?ina pa si sama take naloĹžbe ne more privoĹĄÄ?iti, saj bi se v tem primeru morali odpovedati vsem drugim projektom. Svetniki obÄ?ine so maja lani Âťsicer s stisnjenimi zobmiÂŤ potrdili naloĹžbo. Ĺ portna dvorana bi bila hkrati telovadnica OĹ HruĹĄevec, uporabljali pa bi jo lahko tudi za druge namene. Sedanja telovadnica je Ĺže dotrajana, in Ä?e ne bodo dobili nove, jo bodo morali vsaj temeljito obnoviti.

V Celju pa so se konec prejĹĄnjega tedna spomnili 130-letnice rojstva pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Kmalu bo tudi stoletnica, ko se je podala na pot okoli sveta. HiĹĄe, v kateri se je Alma rodila (nasproti sedanje obÄ?ine), ni veÄ?, je pa tam spominska ploĹĄÄ?a. Umrla je leta 1950 in je pokopana na Svetini nad Ĺ torami. V njen spomin na Svetini Ĺže nekaj let pripravljajo Almine dneve, letoĹĄnji so se s potopisnimi predavanji (tokrat v StraĹži pri Kompolah) zaÄ?eli prejĹĄnji Ä?etrtek. V nedeljo pa so na Svetini pripravili ĹĄe bolj druĹžabno prireditev.

Pa ĹĄe to: v Ĺžalski Fontani piv Zeleno zlato bodo letoĹĄnjo sezono malo potegnili. Pivo bodo toÄ?ili vse do 2. novembra, ko bodo na posebni prireditvi tudi podelili priznanja hmeljarjem. Po mnenju nekaterih bi lahko sezono potegnili kar do boĹžiÄ?a. Na eni od toÄ?ilnih pip namreÄ? toÄ?ijo pivo iz Mariborske pivovarne – boĹžiÄ?no pivo.

S prijetnim okusom medu.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

17. oktobra 2019

3

Britanski vzori za ĹĄaleĹĄko prihodnost ÄŒaj z razlogom so spili predstavniki ĹĄaleĹĄkega gospodarstva in lokalnih skupnosti ter britanski gostje, ki so delili svoje izkuĹĄnje in dobre prakse na podroÄ?ju preusmerjanja gospodarstva iz rudarske industrije v uÄ?inkovite alternative Tina Felicijan

Velenje, 11. oktobra – Novi svetovni trgovinski odnosi in okoljski trendi zahtevajo spremembe tudi v lokalnih gospodarstvih.

Ker veÄ?ji del savinjsko-ĹĄaleĹĄkega gospodarstva temelji na energetiki, bodo najveÄ?je spremembe potrebne prav na tem podroÄ?ju – prenehanje izkopavanja premoga tako zaradi ekonomskih kot okoljskih posledic ter nadomeĹĄÄ?anje tega energenta v termoelektrarni z drugimi viri.

Skozi podobno tranzicijo, ki se tej regiji obeta v prihodnjih letih, so ĹĄla ĹĄtevilna mesta v ZdruĹženem kraljestvu, kjer so sploh v 80. in 90. letih prejĹĄnjega stoletja mnoĹžiÄ?no zapirali rudnike in premogovnike. SooÄ?ili so se s katastrofalnimi izgubami delovnih mest, mnoĹžiÄ?nim izseljevanjem ter ĹĄirĹĄimi posledicami za lokalno gospodarstvo, a so s premiĹĄljenimi ukrepi uspeli ozdraviti degradirano okolje in vanj vnesti nove vsebine, spodbuditi podjetniĹĄtvo in nastajanje novih industrijskih obratov, razvijati turizem in druge panoge, ustvariti nova delovna mesta, tako pa rehabilitirati lokalno druĹžbo. Da bi delili svoje izkuĹĄnje in pomagali pri procesih v SAĹ A regiji, so Britansko-slovenska gospodarska zbornica in partnerji minuli petek priredili ÄŒaj z razlogom – sreÄ?anje gospodarstvenikov, predstavnikov lokalne skupnosti in drĹžave na temo razvoja Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije v luÄ?i globalnih trendov. Ĺ tirje britanski gostje so predstavili primere dobrih praks iz ZdruĹženega kraljestva,

opozorili na pasti zapiranja premogovnikov in ponudili nekaj tehnoloĹĄkih reĹĄitev, poudarili pa, da je za uspeĹĄno tranzicijo pomembno dobro naÄ?rtovanje procesa ter prepoznavanje in razvijanje adutov.

Prevladuje optimizem

Ludvik Golob, ki v teh dneh zapuĹĄÄ?a mesto direktorja Premogovnika, med prednostnimi nalo-

regije in s tem njena prihodnost,ÂŤ je povedal in znova poudaril, da nujno potrebujemo zakon o zapiranju premogovnika. Pa tudi jasne loÄ?nice med denarjem, namenjenim prestrukturiranju premogovnika na eni strani in za regije na drugi. ÂťPoslovanje in zapiranje premogovnika (in termoelektrarne) je eno, vlaganje v nova delovna mesta in poslovne priloĹžnosti pa drugo.ÂŤ Kako pa

gami na novem delovnem mestu pa bo izvedba tranzicije, je po pogovoru povedal, da so predstavljene britanske prakse dale dobrodoĹĄle napotke, ki jih bodo zagotovo uporabili v svojih naÄ?rtih.

Ampak: ÂťNajprej moramo mi narediti domaÄ?o nalogo. DrĹžava mora sprejeti dva dokumenta: energetski koncept Slovenije in energetski podnebni naÄ?rt, v katerih bo opredeljena vloga naĹĄe

si predstavlja prihodnost? ÂťPo zaprtju premogovnika in uspeĹĄni tranziciji si predstavljam lepo dolino, ki bo ponosna na svojo tradicijo in zgodovino, da je bila eden od stebrov slovenske energetike, da je za to plaÄ?ala velik davek, ampak znala izkoristiti priloĹžnosti, ki jih imamo na voljo danes. Predstavljam si okolje, naravnano na zdrav naÄ?in Ĺživljenja, ki bo mladim dal z delovnimi mesti z dodano vrednostjo moĹžnost bivanja in ustvarjanja v dolini, namesto da bodo morali priloĹžnosti iskati drugje.ÂŤ Termoelektrarna, ki je odvisna od velenjskega premoga, se mora pripraviti na izzive razogljiÄ?enja, hkrati pa Ä?im bolj podaljĹĄati svojo Ĺživljenjsko dobo. Po doseda-

Referenduma o zelenici na Kersnikovi ne bo Za referendum zmanjkalo dobrih 550 podpisov

Velenje – Civilni iniciativi Obranimo zeleno mesto v dovoljenih 35 dneh, do 5. oktobra, ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o sploĹĄnem aktu Mestne obÄ?ine Velenje (dela Sklepa o naÄ?rtu ravnanja z nepremiÄ?nim premoĹženjem Mestne obÄ?ine Velenje).

ObÄ?inski svet bi referendum moral razpisati, Ä?e bi to s podpisi terjalo 1.355 volivk in volivcev Mestne obÄ?ine Velenje.

Pobudniki pa so za razpis referenduma zbrali dobrih 550 podpisov premalo. ÂťKljub temu pa ĹĄe nismo rekli zadnje besede, za

Poudaril je, da je Ĺže zdaj Ä?as za naÄ?rtovanje prihodnosti po koncu izkopavanja premoga, nato pa se lotiti prestrukturiranja.

Razvijati je potrebno Ä?loveĹĄki kapital

Matej SkoÄ?ir je med drugim povedal, da spremembe globalnih tokov investicij Ä?utimo tudi

O prihodnosti gospodarstva regije so razpravljali vodja sektorja za internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Matej SkoÄ?ir, direktor Programa hladilno-zamrzovalnih aparatov v Skupini Gorenje dr. BlaĹž Nardin, direktor Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Mitja TaĹĄler, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, direktor Plastike Skaza Bart Stegeman in direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob.

Direktor obÄ?inske uprave Ĺ oĹĄtanj Drago Koren je opozoril na dnevno spreminjanje in ugrezanje terena nad aktualnim pridobivalnim obmoÄ?jem premogovnika. Kdo bo skrbel za sanacijo, ko premogovnika ne bo veÄ?? Kdo bo povrnil ĹĄkodo? Opozoril je, da je mesto od leta 2016, ko je bil prekinjen odĹĄkodninski sporazum, brez odĹĄkodnine, za katero menijo, da jo zasluĹžijo.

Milena KrstiÄ? - Planinc

njih odloÄ?itvah naj bi blok 5 obratoval do leta 2030, blok 6 pa do 2054. ÂťSe pa zavedamo, da bo to verjetno prej,ÂŤ je dejal direktor Mitja TaĹĄler. ÂťNaĹĄ razvoj temelji na iskanju alternativ premogu.

To so predvsem sekundarna goriva, kot je gorivo iz predelanih nenevarnih odpadkov, pridobivanje vodika, proizvajanje sintetiÄ?nih plinov, ki jih lahko bodisi izkoristimo sami bodisi jih daje-

Gostje okrogle mize se strinjajo, da se je potrebno odkrito in Ä?im veÄ? pogovarjati o prihodnosti, ki prinaĹĄa veliko izzivov in je ĹĄe negotova, ampak svetla. Zanjo pa niso odgovorni le lokalni akterji, ampak tudi drĹžava. Tranzicija mora biti praviÄ?na in mora ustvarjati nove priloĹžnosti.

â?ą

nepozidavo zelenice si bomo pri- Kersnikovi ulici. Mestna obÄ?ina zadevali ĹĄe naprej,ÂŤ je povedal Velenje bi namreÄ? zamenjala zepredstavnik civilne mljiĹĄÄ?e z zasebnim Razpis iniciative Andrej investitorjem in Vrbec. Obenem se referenduma mu na tej zelenici je zahvalil vsem, ki s tem omogoÄ?ila je podprlo so prispevali svoj gradnjo dveh stano782 volivk vanjskih stolpiÄ?ev. podpis, in vsem, in volivcev. ki so pomagali pri Mimogrede – tako kampanji. gradnjo predvideva Civilna iniciativa bi z referen- tudi Ĺže sprejet ureditveni naÄ?rt iz dumom Ĺželela prepreÄ?iti name- leta 1993. đ&#x;”˛ ravano pozidavo zelenice ob

lokalne novice

mo v omreĹžje, zajemanje ogljika po vzoru dobrih praks v svetu, plinsko-parne elektrarne. Ĺ e vedno pa vse temelji na premogu.ÂŤ

pri nas. Vedno veÄ? je prevzemov podjetij in zdruĹžitev. Investitorji se za slovenska podjetja zanimajo zaradi usposobljene in kako-

PodĹžupan MOV Peter Dermol: ÂťRazprava je pokazala predvsem, da ĹĄe vedno ne vemo, kdaj se bo premogovnik zaprl, da ĹĄe ni zakona o tem. PriÄ?akujemo od drĹžave in premogovnika, da Ä?im prej seznanijo zaposlene in lokalno skupnost, kdaj se bo kaj dogajalo.

Tako bomo laĹžje naÄ?rtovali aktivnosti pridobivanja sredstev, potrebnih za prestrukturiranje. VloĹžili jih bomo v podjetniĹĄtvo, izobraĹževanje, zdravstvo, ne nazadnje pa v razvoj turizma.ÂŤ vostne delovne sile. To konkurenÄ?no prednost ima tudi SAĹ A regija, zato mora na tem graditi. ÂťKompetentne kadre je potrebno zadrĹžati v regiji in jih poskuĹĄati vkljuÄ?iti v nove priloĹžnosti na podroÄ?ju zagonskih podjetij ali obstojeÄ?ih domaÄ?ih investitorjev, uspeĹĄnih druĹžinskih podjetij ali multinacionalk, ki nudijo priloĹžnosti za razvoj Ä?loveĹĄkih virov,ÂŤ je dejal in poudaril, da je razlogov za optimistiÄ?ni pogled na prihodnost dovolj. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Ogrevalna sezona pred vrati

GOSPODARSKE novice Gospodarstvo se ohlaja

V prvi tretjini tega meseca se je ogrevala Ĺže veÄ?ina odjemalcev, prikljuÄ?enih na sistem daljinskega ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline – Lani poraba toplote niĹžja za 8,7 odstotka v primerjavi z letom 2017 – StroĹĄki ogrevanja od 360 do blizu 700 evrov na sezono Tatjana PodgorĹĄek

Na Komunalnem podjetju kot izvajalcu storitve oskrbe s toplotno energijo v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj Ĺže nekaj let ne govorijo veÄ? o kurilni, ampak o ogrevalni sezoni, saj – pojasnjujejo – distribucijski sistem toplote v Ĺ aleĹĄki dolini omogoÄ?a ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode 365 dni v letu. Ne glede na to gospodinjstva bolj odprejo ventile na radiatorjih ob veÄ?erih s prihodom niĹžjih temperatur. Se je obseĹžnejĹĄa ogrevalna sezona na sistemu daljinskega ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline Ĺže zaÄ?ela? ÂťPrvo naroÄ?ilo za vklop ogrevanja objekta smo prejeli Ĺže 6. septembra, do 22. septembra smo jih izvedli 26, dan kasneje, ko je povpreÄ?na dnevna temperatura predhodno v ĹĄtirih zaporednih dneh padla iz 21 na 12 stopinj Celzija, pa smo v enem dnevu vklopili 38 objektov. Prav tako sta bila za naroÄ?ila izstopajoÄ?a 1. in 3. oktober, ko smo vklopili na sistem daljinskega ogrevanja povpreÄ?no 40 objektov na dan.

V primerjavi z lanskim letom so bile zunanje povpreÄ?ne temperature letoĹĄnjega septembra precej podobne lanskim, v prvi

tretjini tega meseca pa nekoliko niĹžje kot lani, zato ima veÄ?ina odjemalcev Ĺže tople domove,ÂŤ je dejal tehniÄ?ni vodja poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje Gregor Cvet.

Kaj vse pa ste postorili, da bo ogrevalna sezona potekala brez posebnosti, brez prekinitev? ÂťV poletnih mesecih smo izvedli remontna dela in odpravili vse kritiÄ?ne toÄ?ke na sistemu, ki bi lahko v prihajajoÄ?i sezoni povzroÄ?ale prekinitve obratovanja.

Prav tako pa celo leto izvajamo tudi dnevne redne revizije toplotnih naprav in omreĹžja.ÂŤ Ĺ˝e nekaj let beleĹžite manjĹĄo porabo toplotne energije. Ste jo tudi v minuli ogrevalni sezoni? ÂťTrend padanja prodaje toplotne energije ni veÄ? tako izrazit kot pred leti, saj so odjemalci v veÄ?ini primerov z investiranjem v energetske prenove svojih domov Ĺže dosegli prihranke. Se pa to seveda pozna pri manjĹĄi prodaji toplotne energije. S toploto varÄ?uje tudi industrija oziroma je nakup le-te prilagodila proizvodnji. Lani je bilo prodanih 242.355 MWh toplote, v letu 2017 pa 265.545 MWh, torej 8,7 % manj.ÂŤ

Rekli so â?ą Mag. GaĹĄper Ĺ karja, direktor Komunalnega podjetja Velenje, o ceni ogrevanja in emisijskih kuponih: ÂťCene ogrevanja na Komunalnem podjetju Velenje ne nameravamo dvigovati, Ĺžal pa nimamo vpliva na prodajno ceno TEĹ -a, za katero pa prav tako upamo, da se ne bo dvignila. Glede emisijskih kuponov pa ĹĄe vedno iĹĄÄ?emo moĹžnosti, da bi bilo daljinsko ogrevanje oproĹĄÄ?eno plaÄ?evanja le-teh oziroma da bi se sredstva, ki se iz tega zbirajo v podnebnem skladu, vraÄ?ala v obnovo sistema daljinskega ogrevanja Ĺ aleĹĄke doline.ÂŤ

Gregor Cvet: ÂťV Ĺ aleĹĄki dolini odjemalci ne izraĹžajo Ĺželje po zamenjavi vira ogrevanja, saj je cena konkurenÄ?na in tudi stroĹĄki vzdrĹževanja internih toplotnih postaj so najniĹžji v primerjavi z ostalimi viri ogrevanja.ÂŤ

VarÄ?ujete – zagotavljate – tudi izvajalci storitve. ÂťOdkar imamo vpeljan daljinski sistem nadzora, ki omogoÄ?a njegovo optimalno termiÄ?no in hidravliÄ?no obratovanje, se ukvarjamo z ekonomiko obratovanja. Z rednim in investicijskim vzdrĹževanjem obnavljamo po programu vroÄ?evodne veje, pri katerih med drugim z obnovitvami izolacije cevovodov ustvarjamo zniĹževanje toplotnih izgub in velike prihranke pri transportu energije. Pri porabi elektriÄ?ne energije smo z vgradnjo varÄ?nih Ä?rpalnih agregatov, preureditvijo Ä?rpaliĹĄÄ?, avtomatizacijo obratovanja skoraj prepolovili porabo elektriÄ?ne energije za obratovanje celotnega distribucijskega sistema.ÂŤ

Zelo aktualen je prehod gospodinjstev na alternativne vire ogrevanja.

So se pojavile teĹžnje po njih tudi v tukajĹĄnjih gospodinjstvih? ÂťKot distributer toplote spremljamo dogajanja in primere praks glede drugih virov ogrevanja. Na osnovi mnenj ugotavljamo, da so ljudje pri odloÄ?anju za menjavo vira toplote zelo previdni. Ni namreÄ? pomembna le cena samega nakupa, ampak tudi veÄ?letni stroĹĄki vzdrĹževanja naprav, ki znajo biti nepredvidljivi in vÄ?asih tudi presenetljivo visoki. V Ĺ aleĹĄki dolini ni obÄ?utiti trenda, Ĺželje odjemalcev po zamenjavi vira, saj je cena konkurenÄ?na in tudi stroĹĄki vzdrĹževanja internih toplotnih postaj, ki jih imajo odjemalci, so najniĹžji v primerjavi z ostalimi viri ogrevanja.ÂŤ Koliko v povpreÄ?ju stane ogrevalna sezona posamezno gospodinjstvo oziroma kakĹĄna je poraba toplote na kvadratni meter? ÂťCena toplote za znaÄ?ilnega gospodinjskega odjemalca v 2,5 sobnem stanovanju (69 kvadratnih metrov) znaĹĄa 360 evrov na leto, za odjemalca v enostanovanjski hiĹĄi (110 kvadratnih metrov pa blizu 700 evrov. SpecifiÄ?na poraba toplote v veÄ?stanovanjskem objektu (69 kvadratnih metrov) je 0,090, v enostanovanjskem objektu (110 kvadratnih metrov) pa 0,1000 MWh kvadratnih metrov na leto. Glede na analizo cen distribucijskih sistemov toplote v letu 2018, ki jo je pripravila Agencija za energijo, je cena toplote v Ĺ aleĹĄki dolini najniĹžja med vsemi distributerji v Republiki Sloveniji.ÂŤ đ&#x;”˛

Relativno povpreÄ?nim temperaturam v obdobju oktober 2018 – januar 2019 sta sledila nadpovpreÄ?no topla februar in marec ter nadpovpreÄ?no mrzla april in maj, ki sta tudi glavna ÂťkrivcaÂŤ za podaljĹĄanje ogrevalne sezone vse do zaÄ?etka junija. PovpreÄ?na meseÄ?na temperatura zraka v maju je bila namreÄ? veÄ? kot 5 stopinj Celzija niĹžja kot v prejĹĄnjem letu.

Zaradi nizkih temperatur v zadnjih mesecih je bila poslediÄ?no potreba po ogrevanju prostorov veÄ?ja. Zanimivo je tudi, da je bila

Tatjana PodgorĹĄek

Na zaÄ?etku tega meseca so v podjetju BSH Nazarje zaÄ?eli izgradnjo 2600 kvadratnih metrov velikega novega agilnega razvojnega centra. Vrednost naloĹžbe je 3 milijone evrov. OdloÄ?itev zanjo

NAĹ E

VELENJE

potrjuje odliÄ?no dosedanje delo ter napoveduje usmerjenost na lokaciji v prihodnje. ÂťGlavni razlog zanjo je pomanjkanje prostora pri razvoju izdelkov. Lokacija v Nazarjah je namreÄ? Ĺže veÄ? kot 25 let kompetenÄ?ni center za razvoj aparatov za pripravo hrane. Usmeritev podjetja na tem podroÄ?ju so izdelki viĹĄjega cenovnega razreda, za kar pa obstojeÄ?i prostori ne zadostujejo veÄ?,ÂŤ je pojasnil Matija Petrin, direktor druĹžbe BSH Nazarje.

Razvojni center gradijo v treh fazah. V prvi, ki bo predvidoma konÄ?ana februarja prihodnje leto, predvidevajo izgradnjo kovinske konstrukcije vkljuÄ?no s fasado, streho ter stavbnim pohiĹĄtvom. Dobrih ĹĄest mesecev kasneje naj bi bila konÄ?ana druga faza (grobe inĹĄtalacije, tlaki ter glavne predelne stene), tretja, ki vkljuÄ?uje fina inĹĄtalacijsko-montaĹžna dela, ureditev socialnih prostorov, notranje pohiĹĄtvo ter zakljuÄ?ne talne obloge, pa po predvidevanjih decembra 2020.

V enem od najsodobnejĹĄih razvojnih srediĹĄÄ? v BSH-ju bo poleg razvojnega oddelka ĹĄe oddelek konstrukcije, laboratorij in testna kuhinja, v kateri bodo

Volili bodo novo vodstvo zbornice Velenje – ÄŒlani skupĹĄÄ?ine ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje so na nedavni skupĹĄÄ?ini sprejeli sklep o objavi razpisa volitev v organe zbornice za mandatno obdobje 2020–2025.

Po terminskem planu naj bi izvedli volilne zbore med 22. in 24. oktobrom, predvidoma 7. novembra naj bi razreĹĄili sedanje in predstavili kandidate za nove Ä?lane skupĹĄÄ?ine obmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice. Nova imena vodilnih zbornice naj bi bila znana do 15. novembra.

V za zbornico turbulentnem letu 2017 je njeno vodenje zaÄ?asno prevzel Branko Meh, ki je hkrati tudi predsednik Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije. Mandat bi moral zakljuÄ?iti Ĺže lani, a se je ta krepko podaljĹĄal v letoĹĄnje leto. đ&#x;”˛

tp

KoroĹĄko gospodarstvo potrebuje delavce Gospodarstvo na KoroĹĄkem se Ĺže dlje Ä?asa sooÄ?a s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Razlogov je veÄ?, med njimi so starajoÄ?e se prebivalstvo, odliv mladih in dnevne delovne migracije. Prehajanja zaposlenih je veliko, ugotavljajo v podjetjih. Nove delavce vseskozi iĹĄÄ?ejo v Tab MeĹžica, Livarni Vuzenica, v druĹžbi Adient ...

Delavce iĹĄÄ?ejo tudi v tujini in tako imajo na KoroĹĄkem trenutno med zaposlenimi od 25 do 30 odstotkov tujcev.

Nobelova nagrada za ekonomijo Stockholm – Nobelovo nagrado za ekonomijo za letos bodo prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer za raziskave na podroÄ?ju boja proti revĹĄÄ?ini, je objavila Kraljeva ĹĄvedska akademija znanosti. Duflova je najmlajĹĄa oseba in ĹĄele druga Ĺženska prejemnica v 50-letni zgodovini podeljevanja te nagrade.

Trojica si je nagrado prisluĹžila za svoj „eksperimentalni pristop k boju proti globalni revĹĄÄ?ini“.

Ljubljana – Bonitetna hiĹĄa Standard & Poor‘s je minuli teden druĹžbi Petrol potrdila dolgoroÄ?no bonitetno oceno BBB- in kratkoroÄ?no oceno A-3, hkrati pa ohranila tudi stabilne obete.

potreba po ogrevanju prostorov v mesecih april in maj le nekoliko manjĹĄa kot v mesecih februar in marec ter bistveno veÄ?ja kot prejĹĄnja leta. Komunalno podjetje Velenje je tako maja 2019 zabeleĹžilo le 6 % manjĹĄo nabavo toplote na proizvodnem viru kot aprila, ter najveÄ?jo v zadnjih 14 letih.

Enak trend so zaznali tudi pri distribuciji zemeljskega plina, za katerega je bila maja zabeleĹžena najveÄ?ja meseÄ?na distribuirana koliÄ?ina v zadnjih 10 letih.

Za hrano 1400 evrov letno Ljubljana – PovpreÄ?en Slovenec je lani za prehrano porabil 152 kilogramov sadja, 126 kilogramov Ĺžit, 117 kilogramov zelenjave, 93 kilogramov mesa, 67 kilogramov krompirja, 34 kilogramov belega sladkorja, 11 kilogramov jajc in kilogram medu. Za hrano potroĹĄnik v povpreÄ?ju nameni pribliĹžno 1.400 evrov letno, od tega okoli 350 evrov v gostinskih obratih.

S proizvodnjo Ĺživil se je lani v Sloveniji ukvarjalo 2.360 podjetij, s prodajo pa so ustvarila 2,1 milijarde evrov prihodkov in 499 milijonov evrov dodane vrednosti. NajveÄ?jo dodano vrednost so ustvarila podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov.

Ob 50-letnici nov razvojni center V podjetju BSH Nazarje zaÄ?eli izgradnjo 3 milijone evrov vredne naloĹžbe – BoljĹĄi delovni pogoji za 140 inĹženirjev

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v najnovejĹĄem poroÄ?ilu o svetovnih gospodarskih obetih napoved letoĹĄnje slovenske gospodarske rasti obÄ?utno zniĹžal s 3,4 na 2,9 odstotka. Na tej ravni naj bi ostala tudi v letu 2020. IMF ob tem Sloveniji za letos napoveduje 1,8-odstotno, za prihodnje leto pa 1,9-odstotno inflacijo. Stopnja brezposelnosti, merjena po anketni metodi, naj bi se kljub upoÄ?asnitvi rasti letos ĹĄe zniĹžala. Z lanskega 5,1 odstotka naj bi tako letos upadla na 4,5 odstotka, kjer naj bi ostala tudi v 2020.

UpoÄ?asnitev rasti v mednarodnem okolju in poslediÄ?no tudi pri nas, je v veliki meri posledica naraĹĄÄ?anja trgovinskih napetosti, ĹĄe posebej trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA. Da se naĹĄe gospodarstvo ohlaja, vse bolj opaĹžajo tudi potroĹĄniki.

Tako so se Ĺže zaostrili pogoji pri kreditiranju, z novimi ukrepi drĹžave pa se zdi, da se tudi nad slovenskim trgom nepremiÄ?nin zgrinjajo temni oblaki.

Petrol z dobro boniteto

Iz statistike minule kurilne sezone Po podatkih Komunalnega podjetja Velenje je bila prejĹĄnja ogrevalna sezona ena od daljĹĄih v zadnjih 20 letih. V povpreÄ?ju so se namreÄ? veÄ?stanovanjski objekti v Ĺ aleĹĄki dolini ogrevali okoli 245 dni, vse od zadnjega tedna septembra 2018 do prvih dni letoĹĄnjega junija, ko so prejeli najveÄ? naroÄ?il za vklop oziroma izklop ogrevanja.

V primerjavi s preteklim letom je veÄ?ina veÄ?stanovanjskih objektov naroÄ?ila izklop ogrevanja skoraj mesec dni kasneje.

17. oktobra 2019

Vsak mesec 2,6 kg oglasne poĹĄte

preizkuĹĄali in optimirali nove izdelke.

V novem centru bo svoje delo opravljalo 140 inĹženirjev – razvojnikov aparatov za pripravo hrane. ÂťNe govorimo o novih delovnih mestih, ampak o boljĹĄih delovnih pogojih za zaposlene inĹženirje. Ti bodo v novem razvojnem centru bistveno boljĹĄi, kot jih imajo inĹženirji danes. To bodo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.ÂŤ Predaja nove pridobitve svojemu namenu bo sklepno dejanje praznovanja 50-letnice BSH-ja v Nazarjah prihodnje leto. đ&#x;”˛

Ljubljana – PovpreÄ?no gospodinjstvo v poĹĄtni nabiralnik prejme 2,6 kilograma nenaslovljene oglasne poĹĄte oz. reklam na mesec ali 32 kilogramov na leto. Vsa gospodinjstva na leto skupaj prejmejo za 20.000 ton takih poĹĄiljk, je pokazala raziskava Ekologov brez meja, ki potroĹĄnikom svetujejo, naj se odpovedo prejemanju reklam in storijo nekaj dobrega za okolje.

Wizzair z Brnika v Bruselj tudi pozimi Ljubljana/Brnik – MadĹžarski nizkocenovni letalski prevoznik Wizzair, ki je sprva za to zimsko sezono Ĺže napovedal ukinitev letov iz Ljubljane v Bruselj, bo na tej relaciji vendarle letel tudi to zimo. Leti na bruseljsko letaliĹĄÄ?e Charleroi bodo od 19. decembra ob torkih, Ä?etrtkih in sobotah.

Po steÄ?aju Adrie Airways, ki je dnevno letela v belgijsko prestolnico, je vrnitev na Brnik in povezavo z Brusljem napovedal tudi Brussels Airlines, ki je del Lufthansine skupine. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

17. oktobra 2019

5

TEĹ se pripravlja na nizkoogljiÄ?no druĹžbo Od zaÄ?etka septembra vodita druĹžbo Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne, generalni direktor dr. Viktor VraÄ?ar in direktor Mitja TaĹĄler – V pripravi ĹĄtevilni projekti za ohranitev te energetske lokacije Mira ZakoĹĄek

Dr. Viktor VraÄ?ar je diplomirani inĹženir elektrotehnike in doktor znanosti s podroÄ?ja poslovodenja. Ima skoraj 25 let delovnih izkuĹĄenj predvsem na podroÄ?ju vodenja razliÄ?nih proizvodnih in storitvenih podjetij ter dela v multinacionalkah. Maja letos se je prikljuÄ?il poslovodstvu HSE (ta ima zdaj triÄ?lansko poslovodstvo), ki ga relativno dobro pozna, saj je bil pred tem tri leta Ä?lan nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta za prestrukturiranje, trĹženje in investicije. Po prevzemu funkcije generalnega direktorja v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj ostaja v poslovodstvu HSE, v katerem je pristojen za sektor proizvodnje, sluĹžbo za razvoj in investicije, sluĹžbo za energetske politike in EU zadeve ter sisteme vodenja kakovosti.

soseĹžig alternativnega goriva iz predelanih, okolju nenevarnih odpadkov, proizvodnjo elektriÄ?ne energije iz biomase ter proizvodnjo vodika za potrebe lokalnega prometa. Pri nekaterih od teh projektov raÄ?unajo tudi vsaj na del nepovratnih subvencijskih sredstev.

Mitja TaĹĄler pa je kot direktor TEĹ odgovoren za operativno vodenje druĹžbe. Je domaÄ?in z bogatimi izkuĹĄnjami v energetiki. Dobro pozna tehnologije v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, prav tako tudi procese obratovanja in vzdrĹževanja, kar je kljuÄ?no za vsakodnevno delovanje elektrarne.

rabe alternativnih sekundarnih goriv.

Trenutno prouÄ?ujejo vplive na okolje in si podobne uspeĹĄne projekte ogledujejo v drugih drĹžavah, kjer Ĺže imajo dobre izkuĹĄnje. Objavljen je razpis za izbiro izvajalca za izdelavo presoje vplivov na okolje. Vse, kar so doslej ugotovili, kaĹže na to, da je to dober projekt in da bo takĹĄen soseĹžig omogoÄ?il manjĹĄe vplive na okolje. Bodo pa, tako zagotavljata oba sogovornika, ko bo projekt tako daleÄ?, povsem odprto komunicirali z vsemi udeleĹženimi in obravnavali vse vidike tega projekta.

â?ą

Razvijajo mnoge nove tehnologije, ki bodo Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj pribliĹžali nizko ogljiÄ?nim zahtevam: fotovoltaiko, uplinjanja biomase in alternativna goriva za proizvodnjo sinteznega plina kot uporabnega energenta.

Slovenijo, saj uÄ?inkovito reĹĄuje pomemben del odpadkov, ki jih lahko predelajo v takĹĄno uporabno gradivo.ÂŤ Vse preveÄ? pozabljamo na celovit pogled na ravnanje z odpadki: puĹĄÄ?amo jih leĹžati, pri Ä?emer se sproĹĄÄ?a metan, ki je toplogredni plin, potem jih predelujemo in vozimo daleÄ? stran v tujino, s Ä?imer se zopet obremenjuje promet in poveÄ?ujejo izpusti, na koncu pa jih po enakem postopku, kot bi jih lahko mi v Ĺ oĹĄtanju, toplotno izrabijo, dodaja TaĹĄler.

In zakaj dvoÄ?lanska uprava?

ÂťPrimarni namen moje tovrstne soÄ?asne vloge je zagotovitev prenosa ciljev in strategij ter zagotovitev uÄ?inkovitega korporativnega upravljanja v skupini HSE. V vlogi vodstva druĹžbe TEĹ sem tako pristojen predvsem za strateĹĄki vidik. NaÄ?rtujemo zasnovo in izvedbo veÄ? projektov, ki so za nadaljnji obstoj oziroma razvoj te energetske lokacije nujno potrebni,ÂŤ pravi Viktor VraÄ?ar. Gre za razvoj mnogih novih tehnologij, ki bodo to termoenergetsko podjetje pribliĹžali nizkoogljiÄ?nim zahtevam. Imajo ideje, povezane s fotovoltaiko, s katero bodo zagotavljali dodatne koliÄ?ine elektriÄ?ne energije (Ä?e ne drugega, za lastne potrebe ali za potrebe proizvodnje vodika), in ideje o pilotnih razvojnih projektih uplinjanja biomase in alternativnih goriv za proizvodnjo sinteznega plina kot uporabnega energenta.

Trenutno ĹĄe pomembnejĹĄi pa je projekt zajemanja izpustov ogljikovega dioksida, s Ä?imer Ĺželijo poskusiti zmanjĹĄati ĹĄtevilo potrebnih emisijskih kuponov, ki zelo bremenijo poslovanje TEĹ . Le-ti se namreÄ? vse bolj draĹžijo in v tem trenutku Ĺže skoraj presegajo vrednost osnovne surovine, tj. nakupa lignita. PriÄ?akovane ekonomike poslovanja in uspeĹĄnega razdolĹževanja brez tega ne bodo mogli doseÄ?i. VraÄ?ar omenja tudi druge projekte, o katerih smo sliĹĄali Ĺže veÄ?, predvsem

sedanjih ugotovitvah pomeni v povpreÄ?ju za veÄ? kot polovico manj izpustov CO2 v primerjavi s sedanjim lignitom. Zanimiv pa je celostni pomen tega projekta, tako za Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj kot celotno

Blok 6 je zanesljiv

Tako pravi Mitja TaĹĄler tudi po zadnji zaustavitvi ĹĄestega bloka TEĹ , ki so jo predÄ?asno izvedli zaradi teĹžav v silosu peDr. Viktor VraÄ?ar Mitja TaĹĄler pela. ÂťBlok 6 smo normalno koordinirali in ga zaustavili nekoliko prej, kot smo prEnergetska lokacija ima ÂťV zvezi s soseĹžigom alternativnega votno naÄ?rtovali, da smo tako prepreÄ?ili prihodnost goriva, pridobljenega iz predelanih iz- morebitno ĹĄkodo. Ustavitev smo sicer naOba direktorja TEĹ sta prepriÄ?ana, branih odpadkov – tako imenovanega Ä?rtovali zaradi Ä?iĹĄÄ?enja grelnikov zraka, da ima energetska lokacija prihodnost, SRF goriva, je treba poudariti, da gre za vzporedno pa so se pojavile teĹžave v siloseveda pa bo potrebno za to izvesti do- preverjeno reĹĄitev tako v tehniÄ?nem kot su pepela zaradi strjevanja, zato smo modatne aktivnosti, ki jih ĹĄe prouÄ?ujejo. okoljevarstvenem oziru, ki jo Ĺže upora- rali blok 6 predÄ?asno zaustaviti in silos Med drugim je ena od idej oÄ?istiti. Pri tem smo odtudi ta, da bi blok 5 po konpravili ĹĄe nekatere druge Z zajemanjem izpustov ogljikovega dioksida cu obratovanja nadomestili pomanjkljivosti, veÄ?ina pa Ĺželijo zmanjĹĄati ĹĄtevilo potrebnih emisijskih s plinsko parno enoto, ki ĹĄe vedno sodi v sklop kuponov, ki postajajo vse draĹžji in trenutno Ĺže jih bo imela manjĹĄe okoljske zahtev, ki jih imamo do skoraj presegajo vrednost nakupa premoga. izpuste in bo tudi mnogo dobavitelja opreme ozibolj fleksibilna pri svojem roma izvajalca delÂŤ. delovanju, kar je pomembno za prilago- blja vrsta termoelektrarn po svetu. Ĺ e dljivost trĹžnim potrebam in tudi zagota- posebej imajo na tem podroÄ?ju veliko So nekoliko pod planom vljanje sistemskih storitev za slovenski izkuĹĄenj v NemÄ?iji in Italiji. DoloÄ?ene Proizvodnjo elektriÄ?ne energije v Terenergetski sistem. To je sicer ĹĄele pred- referenÄ?ne objekte so si naĹĄi tehnolo- moelektrarni Ĺ oĹĄtanj prilagajajo potremet ĹĄtudij in je v veliki meri odvisno gi ogledali in tudi pripravili predloge, bam slovenskega energetskega sistema, od celovite strategije skupine HSE, ki kako jih vnesti v slovensko okolje,ÂŤ pravi ki so v veliki meri odvisne od stanja vkljuÄ?uje tudi Premogovnik Velenje. Viktor VraÄ?ar, ki dodaja, da alternativno hidrologije in proizvodnje v jedrski Veliko dlje pa so Ĺže s projektom soupo- gorivo, ki ga za soseĹžig naÄ?rtuje TEĹ , po elektrarni KrĹĄko. Trenutno so letos ne-

â?ą

koliko pod naÄ?rtovano proizvodno koliÄ?ino, ki je do konca septembra znaĹĄala 2.668.820.206 kWh, se bodo pa do konca leta ob predvidevanju nemotene proizvodnje planu verjetno zelo pribliĹžali.

Kuponi za toplotno energijo?

Ĺ˝e nekaj Ä?asa poroÄ?amo o nezadovoljstvu tukajĹĄnjih lokalnih skupnosti zaradi poviĹĄanja cen toplotne energije zaradi naraĹĄÄ?ajoÄ?ih cen emisijskih kuponov. Tudi oba direktorja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Viktor VraÄ?ar in Mitja TaĹĄler menita, da to ni praviÄ?no. Zato so skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje na Ministrstvo za okolje Ĺže podali pobudo za spremembo 126. Ä?lena ZVO-1 v smislu, da se za del proizvodnje TEĹ za toplotno energijo omogoÄ?ijo brezplaÄ?ni emisijski kuponi. Za preteklo obdobje, ki se je izteklo lani, so imeli odobreno doloÄ?eno koliÄ?ino brezplaÄ?nih kuponov, ki pa so jo zdaj Ĺže izkoristili, ker je bila poraba toplotne energije viĹĄja od predvidene. ÂťTakĹĄno pobudo v celoti podpiramo, saj je daljinsko ogrevanje okoljsko mnogo manj obremenjujoÄ?e kot ĹĄtevilna individualna kuriĹĄÄ?a,ÂŤ dodajata.

Projekt ÂťvodikÂŤ s polno paro

Med projekti, ki se jih lotevajo v TEĹ , je Ĺže zelo razdelan projekt razĹĄiritve proizvodnje vodika, ki ga sicer v manjĹĄi koliÄ?ini Ĺže uporabljajo za hlajenje generatorja in postavitev polnilnice za mestne avtobuse na vodik. Sogovornika zagotavljata, da po tehniÄ?ni plati vse poteka po naÄ?rtih in da ga udejanjajo skupaj z obÄ?inama Velenje in Ĺ oĹĄtanj, ki sta Ĺže uspeli pridobiti nepovratna sredstva za nakup avtobusov. Upata, da bo moĹžno zagotoviti financiranje in izvedbo na lokaciji TEĹ .

Storili bodo vse, kar bo v njuni moÄ?i, da bo projekt, kot je zastavljen, izveden do konca prihodnjega leta.

Direktorja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj torej zagotavljata, da verjameta v svetlo prihodnost energetske lokacije v Ĺ oĹĄtanju. Se pa zelo dobro zavedata nujnosti pravoÄ?asne transformacije in prehoda v nizkoogljiÄ?no druĹžbo. In Ä?e je sprva kazalo (kar nekateri ekologi ĹĄe vedno mislijo), da bodo takĹĄne objekte, kot so termoelektrarne, dobesedno Ä?rtali s seznama objektov za proizvodnjo elektriÄ?ne energije, postaja vse bolj jasno, da bodo ĹĄe kako potrebne v Ä?asu, ko bo veter nehal pihati, ko bodo oblaki zakrili sonce, ko hidrologija ne bo ustrezna.

Seveda pa drĹži, da bo treba ĹĄe marsikaj đ&#x;”˛ prilagoditi novim zahtevam.â€

Poslovanje je treba prilagoditi trĹžnim razmeram V mlekarni Celeia naj bi odpustili od 35 do 40 delavcev – Namesto izgradnje nove sirarne posodobitev obstojeÄ?ih zmogljivosti – Racionalizacija naj ne bi vplivala na koliÄ?ino ali odkupno ceno mleka Tatjana PodgorĹĄek

Kot strela z jasnega se je v minulih dneh razĹĄirila informacija, da se v mlekarni Celeia iz Arje vasi, katere 100-odstotne lastnice so od lani nekatere kmetijske zadruge in s tem posredno tudi kmetje, ki mlekarni preko njih oddajajo mleko, dogajajo veÄ?je spremembe.

Vinko But, ki je julija letos na mestu direktorja najveÄ?je mlekarne v slovenski lasti zamenjal Marjana Jakoba, naj bi zaposlene na zboru delavcev seznanil z ukrepi, ki so vnesli kar nekaj nemira.

OdpuĹĄÄ?anja in ÂťprepihÂŤ pri proizvodnji sirov?

V mlekarni so lani govorili o pomanjkanju delovne sile, po informacijah naj bi sedaj pripravljali seznam preseŞnih delavcev. Takih naj bi bilo od 35 do 40,

veÄ?inoma naj bi bili med njimi zaposleni za doloÄ?en Ä?as. Najbolj na udaru pa naj bi bila proizvodnja sirov. ÄŒeprav je ta lani znova pridelala izgubo, ki so jo v podjetju v preteklih letih pokrivali s precej bolj donosno proizvodnjo jogurtov, so imeli zanjo pogumne, veÄ? milijonov evrov vredne naÄ?rte. ÄŒe je prejĹĄnje vodstvo govorilo in veliko stavilo na izgradnjo nove sirarne, ki bi omogoÄ?ila odkup vseh ponujenih koliÄ?in mleka od zadrug, proizvodnjo klasiÄ?nih in tudi specialnih oziroma posebnih sirov, naj bi novo vodstvo tovrstne naÄ?rte ovrglo in se lotilo obnove obstojeÄ?ih zmogljivosti. V mlekarni so med drugim med razlogi za novo sirarno navajali, da jo potrebujejo tudi zato, ker je podjetje ostalo edini veÄ?ji proizvajalec sirov. Prav tako se edino njeni siri v drĹžavi ponaĹĄajo s certifikatom oziroma oznako viĹĄja

kakovost, kar pomeni, da ne vsebujejo konzervansov ali drugih dodatkov in da so narejeni izkljuÄ?no iz mleka in siriĹĄÄ?a.

Lani so v sire predelali 47,4 milijona litrov mleka ali nekaj manj kot 48 odstotkov vsega odkupljenega mleka.

Prilagajanje trĹžnim razmeram v zadnjih letih ni bilo optimalno

Glede na to, da so kmetje iz Ĺ aleĹĄke doline drugi najveÄ?ji dobavitelji mleka in da je tukajĹĄnja kmetijska zadruga druga veÄ?ja solastnica podjetja, so seveda odloÄ?itve vodstva mlekarne zanje zelo pomembne. Zato smo tudi mi poiskali nekaj odgovorov. Med drugim nas je zanimalo, zakaj je potrebno odpuĹĄÄ?anje? Se je prodaja izdelkov za toliko zniĹžala ali so toliko slabĹĄi poslovni rezultati? Kaj pomeni sprememba naÄ?rtov v zvezi s sirar-

no za napovedan odkup ĹĄe veÄ?jih, pravzaprav vseh koliÄ?in mleka od trenutno aktualnih 100 milijonov litrov, kolikor jih mlekarna odkupi sedaj? Kaj sprememba naÄ?rta pomeni za kmete dobavitelje?

Bodo te vplivale morda na odkupno ceno mleka? ÄŒe, v kakĹĄni viĹĄini?

Vodja strateĹĄkega marketinga in razvoja v mlekarni TomaĹž Arh je v odgovoru nanje med drugim zapisal: ÂťPoslovanje Mlekarne Celeia pri prilagajanju na trĹžne razmere v zadnjih letih ni bilo najbolj optimalno, zato so aktivnosti, ki jih izvajamo sedaj, odraz tega. Znotraj aktivnosti se ukvarjamo z veÄ? podroÄ?ji in iĹĄÄ?emo takĹĄne odloÄ?itve za izboljĹĄanje poslovanja, da bodo tudi pozitivno vplivale na razvoj naĹĄe mlekarne v naslednjih letih. NaĹĄ strateĹĄki cilj je rast v porabi visoko kvalitetnega slovenskega mleka preko poveÄ?anja proizvodnje ob-

stojeÄ?ih izdelkov in polizdelkov, ki imajo dolgoletno tradicijo in ugled, ter jim dodati paleto izdelkov z viĹĄjo dodano vrednostjo.ÂŤ Kot ĹĄe navaja, so skrbno pripravili podrobne analize in ugotovili, da je prilagoditev proizvodnje sirov nujna za stabilno poslovno sliko podjetja.

Zaradi tega bodo obstojeÄ?e tovrstne proizvodne zmogljivosti posodobili, vendar z nekoliko drugaÄ?no vsebino in z drugaÄ?nim ciljem, kot je bilo to prej predvideno, vse s ciljem, da zagotovijo, in v prihodnosti tudi poveÄ?ajo odkup slovenskega mleka. ÂťAnaliza je tudi pokazala, da je zaposlovanje, ki se je nanaĹĄalo na vse oddelke v podjetju, v preteklih letih zelo vplivalo na zmanjĹĄanje produktivnosti podjetja in poslediÄ?no na naĹĄo konkurenÄ?nost na trgu. Zaradi tega je tudi na tem podroÄ?ju v vseh oddelkih potrebna racionalizacija, ki pa vsekakor ne bo negativno vplivala na koliÄ?ino ali ceno odkupljenega mleka,ÂŤ je ĹĄe pisalo v odgovoru. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 9. oktobra Oddahnili smo si, ko smo izvedeli, da bo zagato druĹĄtva PalÄ?ica pomagalÄ?ica, ki bi moralo finanÄ?ni upravi odvesti dobrĹĄen del denarja, zbranega za zdravljenje deÄ?ka Krisa, pomagala reĹĄiti Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Premier Marjan Ĺ arec je v Ljubljani gostil belgijskega kolega Charlesa Michela, s katerim sta o moĹžnosti za dogovor o brexitu razmiĹĄljala optimistiÄ?no.

Zeleno luÄ? je prejel predlog zakona o poslancih, ki med drugim odpravlja pogoj ĹĄestmeseÄ?nega opravljanja poslanske funkcije za pridobitev pravice do nadomestila plaÄ?e. Ĺ e so se zaostrili protesti v Ekvadorju, ki jih je teden prej sproĹžila velika podraĹžitev goriva.

Protestniki so vdrli v poslopje parlamenta, od koder jih je policija pregnala s solzivcem.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, glavni evropski pogajalec Michel Barnier in predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli so poudarili, da tudi zadnji britanski predlog izstopnega sporazuma iz Evropske unije ni primeren.

TurÄ?ija je napadla Sirijo.

TurĹĄka vojska je po nekaj dneh priprav in kopiÄ?enja sil sproĹžila operacijo oziroma vdor na severovzhod Sirije, kjer Ĺželi ob turĹĄko-sirski meji vzpostaviti pribliĹžno 30 kilometrov ĹĄiroko Âťvarnostno obmoÄ?jeÂŤ.

ÄŒetrtek, 10. oktobra Vlada je potrdila poroĹĄtvena zakona za projekta drugi tir in tretja razvojna os. Kot je pojasnila ministrica Alenka BratuĹĄek, je poroĹĄtvo za drugi tir omejeno na 417 milijonov, za tretjo razvojno os pa je najveÄ?ja viĹĄina poroĹĄtva omejena na 360 milijonov.

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

pomeni, da se bodo pokojnine usklajevale, tudi Ä?e bo gospodarska rast le 2,5-odstotna.

Na ljubljanskem PreĹĄernovem trgu se je zbrala mnoĹžica protestnikov, ki so z geslom ReĹĄimo Slovenijo v nagovorih, s transparenti in vzkliki pozvali k enaki obravnavi vseh ter k praviÄ?ni in poĹĄteni drĹžavi.

TurĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan je Evropi zagrozil, da ji bodo poslali milijone beguncev, Ä?e bo turĹĄki vdor v Sirijo oznaÄ?evala za invazijo.

FinanÄ?ni ministri 27 Ä?lanic Evropske unije so v Luksemburgu po enajsturnih pogajanjih dosegli dogovor o evrskem proraÄ?unu, ki dopuĹĄÄ?a moĹžnost financiranja z zunanjimi viri. Dogovora o naÄ?inu izvedbe ĹĄe ni bilo.

Romunski parlament je izglasoval nezaupnico vladi premierke Viorice Dancile.

Petek, 11. oktobra ÄŒlani odbora drĹžavnega zbora za finance so RaÄ?unskemu sodiĹĄÄ?u predlagali, naj opravi revizijo prodajnega postopka in prodajne pogodbe Adrie Airways nemĹĄkemu finanÄ?nemu skladu 4K in jo v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu posreduje drĹžavnemu zboru.

Parlamentarni odbori za zdravstvo, obrambo, kulturo in EU so obravnavali drĹžavna proraÄ?una za prihodnji dve leti. Posebej dinamiÄ?na je bila razprava na odboru za obrambo, v kateri s proraÄ?unom ni bila zadovoljna naÄ?elnica generalĹĄtaba Slovenske vojske Alenka Ermenc.

Medtem ko je TurÄ?ija tretji dan izvajala vojaĹĄko operacijo zoper Kurde na severovzhodu Sirije, je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg Ankaro pozval k ÂťzadrĹžanostiÂŤ ter dejal, da od Ä?lanic Nata priÄ?akuje, da bodo TurÄ?ijo ĹĄe naprej podpirale.

LetoĹĄnji dobitnik Nobelove nagrade za mir je postal etiopski

LetoĹĄnji dobitnik Nobelove nagrade za mir.

Sobota, 12. oktobra

Ponedeljek, 14. oktobra

Civilna iniciativa za sobivanje je organizirala protest proti odstrelu medvedov in volkov.

Opozorili so, da lovci hranijo medvede, Ĺživalim dajejo umeten obÄ?utek obilja ter da se te zato razmnoĹžujejo bolj, kot bi se sicer, poviĹĄano ĹĄtevilo pa, da je izgovor za lov.

Slovenska obveĹĄÄ?evalno-varnostna agencija je zoper znane in neznane storilce vloĹžila kazensko ovadbo zaradi suma storitve veÄ? kaznivih dejanj nezakonite izdaje tajnih podatkov.

SOVA je potrdila naznanitev kaznivih dejanj zaradi izdaje tajnih podatkov.

Po dveh dneh pogajanj sta Kitajska in ZDA dosegli napredek.

Po dvodnevnih trgovinskih pogajanjih med ZDA in Kitajsko sta strani dosegli napredek. ZDA so tako sporoÄ?ile, da prihodnji teden ne bodo poviĹĄale carin, Kitajska pa bo uvozila za od 40 do 50 milijard dolarjev ameriĹĄkih kmetijskih izdelkov.

Na Haitiju so se nadaljevali mnoĹžiÄ?ni protesti zoper predsednika Jovenela MoĂŻseja.

Velik del Japonske je zajel tajfun Hagibis z moÄ?nimi vetrovi in padavinami. Oblasti so odredile evakuacijo 7,3 milijona ljudi.

Na severovzhodu Sirije se je nadaljevala turĹĄka ofenziva zoper tamkajĹĄnje Kurde. TurĹĄke sile so zatrdile, da so zavzele pomembne strateĹĄke kraje ob meji, vendar so kurdske sile to zanikale. Kot smo izvedeli, je bilo od zaÄ?etka napada ubitih veÄ? deset civilistov.

Nedelja, 13. oktobra Na Poljskem so vzporedne volitve kazale na ponovno prepriÄ?ljivo zmago in osvojitev absolutne veÄ?ine konservativne stranke PraviÄ?nost in mir.

Na jugu ameriĹĄke zvezne drĹžave Kalifornija so divjali poĹžari, v katerih je bilo uniÄ?enih veÄ? poslopij in domov. Umrlo je veÄ? ljudi, evakuiranih jih je bilo veÄ? deset tisoÄ?.

TurĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan je zatrdil, da groĹžnje s sankcijami in embargom na prodajo oroĹžja ne bodo ustavile turĹĄke ofenzive proti kurdskim silam na severu Sirije.

ZdruĹženi narodi so sporoÄ?ili, da se bodo sestali s predstavniki ekvadorske vlade in staroselskih skupin, da bi konÄ?ali nasilne proteste.

Vlada je potrdila poroĹĄtvena zakona za projekta drugi tir in tretja razvojna os.

Koalicija je uskladila zahtevo DeSUS-a in sprejela njihov amandma o izredni uskladitvi pokojnin za prihodnje leto, kar

NAĹ E

VELENJE

SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje

premier Abij Ahmed – zaradi prizadevanj za mir in mednarodno sodelovanje in ťe posebej zaradi pobude za reťitev mejnega spora s sosednjo Eritrejo.

V nakupovalnem srediĹĄÄ?u v Manchestru je moĹĄki zabodel veÄ? ljudi, pri Ä?emer jih je pet ranil.

17. oktobra 2019

MoÄ?an tajfun je Japonski povzroÄ?il ogromno ĹĄkode.

Iz Japonske so poroÄ?ali, da je v divjanju tajfuna Hagibis umrlo najmanj 33 ljudi, 175 je bilo ranjenih, 19 ljudi je ostalo pogreĹĄanih. Zaradi moÄ?nega deĹževja so ĹĄtevilne reke prestopile bregove, brez elektriÄ?ne energije je ostalo okoli pol milijona ljudi.

Izvedeli smo, da bo namesto Braneta Kralja predsednik LMĹ Marjan Ĺ arec za novega generalnega sekretarja stranke imenoval TomaĹža Simetingerja. Ĺ pansko vrhovno sodiĹĄÄ?e je izreklo sodbe nekdanjim katalonskim voditeljem zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Ĺ panije. Pri tem je najviĹĄjo kazen, 13 let zapora, dobil nekdanji podpredsednik katalonske vlade Oriol Junqueras.

Sirski Kurdi so sporoÄ?ili, da so s sirsko vlado dosegli dogovor o napotitvi vladne vojske na severno mejo, da bi tako skupaj skuĹĄali ustaviti turĹĄko ofenzivo proti njim.

Presenetila nas je vest iz MadĹžarske, kjer je vladajoÄ?a konservativna stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana na lokalnih volitvah doĹživela veÄ? udarcev – najveÄ?jega ji je zadal opozicijski kandidat Gergely KarĂĄcsony, ki je postal novi Ĺžupan BudimpeĹĄte.

Torek, 15. oktobra Odmevala je vest, da si je znotraj Univerze v Ljubljani okrog 200 profesorjev v zadnjih treh letih razdelilo skoraj 12 milijonov evrov.

Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveĹĄÄ?evalnih in varnostnih sluĹžb Matej Tonin je

Rektor je javno objavil vse plaÄ?e zaposlenih na Univerzi v Ljubljani.

izrazil prepriÄ?anje, da je informacija o zaposlitvi znanke premierja Marjana Ĺ arca na Sovi priĹĄla iz agencije. Njegova komisija je zato vlado pozvala, naj ji omogoÄ?i izvedbo nadzora na Sovi.

Policisti so na izrednem potniĹĄkem vlaku v Dobovi odkrili potovalno torbo z nekaj veÄ? kot 13 kilogrami heroina.

Po obsodbi nekdanjih katalonskih voditeljev so v tej ĹĄpanski pokrajini izbruhnili mnoĹžiÄ?ni protesti, pri Ä?emer je bilo ranjenih najmanj 75 ljudi.

Rusija je sporoÄ?ila, da je sirska vojska prevzela nadzor nad mestom ManbidĹž in okoliĹĄkimi kraji, potem ko so sirski Kurdi dosegli dogovor z Damaskom o napotitvi vladnih sil na severno mejo, da bi skuĹĄali ustaviti turĹĄko ofenzivo.

Iz NemÄ?ije nas je obĹĄla vest o grozljivem trpljenju psov in opic v nemĹĄkem farmakoloĹĄkem in toksikoloĹĄkem laboratoriju.

ReĹĄi(mo) se!

Ko sem tisto sredo ob pol sedmih zveÄ?er gledala predstavitev naĹĄega kandidata za evropskega komisarja, me je po nekaj minutah obĹĄla misel: Janez LenarÄ?iÄ? deluje, kot da ne bi bil iz slovenskega politiÄ?nega miljeja. Profesionalno, poznavalsko, uglajeno, z distanco. In ni bilo druge misli, nobenega novega imena, ki bi ĹĄvignil v spomin. LenarÄ?iÄ?ev nastop je ĹĄola politike za vse trenutno sedeÄ?e na GregorÄ?iÄ?evi in Ĺ ubiÄ?evi. Amen.

In medtem ko brezskrbno jadram po odprtem Sredozemlju, doma nekdo reĹĄuje Slovenijo?!

Kaj sem zamudila?! Kangler, JanĹĄa, Primc in Podobnik, zdruĹženi v boju in molitvi?

V kratkem zaÄ?nemo obeleĹževati 30. obletnico Ĺ pela KoĹžar nastajanja samostojne drĹžave. V tem Ä?asu smo zafurali zdravstvo, vojsko, promet. Ne gre pri infrastrukturi, ne pri socialni oskrbi in stanovanjski politiki, ne gre pri diplomaciji. 30 let bo bolj klavrna retrospektiva evropske drĹžave, ki je ob vstopu veliko veÄ? obetala, kot dosegla. Se ĹĄe spomnite, kako neprijeten je bil obÄ?utek, ko nas je ÂťpremagalaÂŤ ÄŒeĹĄka, ko nismo postali druga Ĺ vica. Da, pot je bila, priznajmo si. A raje se je zaÄ?ela balkanska gostija in s(m)o: Âť... zajebali vse, kar se je zajebati dalo ...ÂŤ. Amen.

Obletnica bi morala biti tudi dokonÄ?en obraÄ?un s psevdozgodovinskimi, ideoloĹĄkimi pristopi k naĹĄi preteklosti. ZaÄ?nimo govoriti na ves glas, kdo je Ĺželel popolni vojaĹĄki spopad, kdo vse stoji za trgovino z oroĹžjem in Depalo vasjo. RazÄ?istimo s tem in reĹĄeni bomo. Amen.

Slovenska druĹžbeno – druĹžabna scena je deĹžela rjavih salonarjev, prenapihnjenega ega in ustnic, wannabe bontona, predvsem pa intelektualnega bulĹĄita. Ko iz hlapca ÂťzrasteÂŤ jara gospoda, zveni in zveni v glavi. A tako je Ĺže od Cankarja, in PreĹĄerna, in Trubarja. Slednjega smo celo pregnali iz domovine; naĹĄega velikega oÄ?eta naroda in jezika, ha?! Tamle so vrata, spokaj in da mi nikoli veÄ? ne pridigaĹĄ! KakĹĄen zaÄ?etek nekega naroda ... Katoliki so Trubarjevo kulturno-civilizacijsko vrednost ÂťsprejeliÂŤ ĹĄele v 19. stoletju. Amen.

Prihodnje leto se bo v razmiku ĹĄestih aprilskih dni spomnilo na 150 let rojstva Vladimirja IliÄ?a Lenina in 75 let usmrtitve Benita Mussolinija. In v Evropi je spet negotovo. Ne veÄ? le zaradi vzpona skrajnodesniÄ?arskih strank in gibanj, grozi turĹĄki predsednik.

Grozi z begunci! Ki jih Ĺže Ä?etrto leto zadrĹžujejo v sodobnih koncentracijskih taboriĹĄÄ?ih. Spustil jih bom v Evropo, Ĺžuga. Mar je pozabil, da govori o ljudeh, mar je pozabila teta Evropa?!!

Pravzaprav so evropski komisarji simbol politiÄ?nega prestiĹža.

Ko je na primer neka francoska poslanka kandidata LenarÄ?iÄ?a vpraĹĄala glede licemernega dobavljanja humanitarne pomoÄ?i na obmoÄ?ja, ki jim prav iz Evrope dobavljajo oroĹžje, je lahko le dejal: Dobava, prodaja oroĹžja je stvar nacionalnih drĹžav.

Se sploh poÄ?utim Evropejko? Mnenje zadnjih nekaj let spreminjam; prezirljivost do Bruslja je podĹžgala grĹĄka kriza in britanski referendum o izstopu se mi je zdel nekdaj precej neĹĄkodljiv. A zdaj, ko vem, do Ä?esa je privedlo, oziroma ĹĄe vedno ne vem ...

Brexit je ĹĄolski primer, kako se neke drĹžave ne reĹĄi.

Torej, reĹĄimo Slovenijo? Kako? Z reformami, ki bi jih doslej lahko izvedle vse dosedanje vlade, z novo vlado? Hahaha.

ReĹĄi se, kdor se more. Dokler ne raz-reĹĄimo sobivanja, dragi reĹĄitelji in stojeÄ?i na PreĹĄercu. Samo odnos do skupnosti nas lahko reĹĄi, ne odnos do politike. Amen. ÂťKdo je tebe, Praslovan, plavati uÄ?iiiiiiiiiiiil ...ÂŤ. đ&#x;”˛

Vrata odpira Lidlov logistiÄ?ni center Lidl Slovenija je v preteklem letu zaÄ?el gradnjo novega logistiÄ?nega centra v industrijski coni Arnovski gozd. Objekt predstavlja enega najveÄ?jih sodobnih logistiÄ?nih centrov v Sloveniji, obenem pa je eden prvih modularnih Lidlovih logistiÄ?nih centrov na svetu, ki bo logistiÄ?ne poti bistveno skrajĹĄal in prilagodil trenutnim potrebam.

V Lidlu Slovenija poudarjajo, da ima objekt velik pomen za njihov razvoj in tudi za Slovenijo. OmogoÄ?il bo enostavnejĹĄe logistiÄ?ne procese, krajĹĄe poti in nova delovna mesta. Hkrati pa bo v celoti deloval okolju prijazno. Namenu ga bodo predali v sredo, 23. oktobra, ob 10. uri. đ&#x;”˛

mz

SrednjeveĹĄki tabor na Ĺ aleĹĄkem gradu Mestna obÄ?ina Velenje vabi v petek, 18. oktobra, ob 17. uri na Ĺ aleĹĄki grad na srednjeveĹĄki tabor in piknik. Predstavili bodo tudi đ&#x;”˛ projekt prenove, ki ga sofinancira evropska skupnost.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MED VAMI

17. oktobra 2019

Dom krajanov jih bo ĹĄe bolj povezal Krajani Skornega v Krajevni skupnosti Skorno - Florjan upali in tudi doÄ?akali nov dom krajanov – Zavedajo se vloge in pomena druĹĄtev Tatjana PodgorĹĄek

Skorno, 4. oktobra – V Skornem pri Ĺ oĹĄtanju je bila priloĹžnostna slovesnost, na kateri so predali svojemu namenu nov dom krajanov. NaloĹžba v izgradnjo veÄ?namenskega objekta je stala dobrih 233 tisoÄ? evrov, zagotovila pa jih je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v lanskem in letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu. Hkrati z izgradnjo doma, v katerem so manjĹĄa dvorana, kuhinja, sanitarije, prostori za shranjevanje rekvizitov in druĹĄtveni prostori, so uredili ĹĄe okolico, legalizirali obstojeÄ?e objekte in za vse pridobili uporabno dovoljenje.

bolj povezal v dobrem duhu in prijateljstvu,ÂŤ je ob predaji pridobitve svojemu namenu dejal predsednik Krajevne skupnosti (KS) Skorno - Florjan Matej SkornĹĄek. V kraju Skorno Ĺživi 357 krajanov, od tega jih je 200

vkljuÄ?enih v dejavnost tamkajĹĄnjega turistiÄ?nega druĹĄtva, v okviru katerega delujeta dve sekciji: meĹĄani pevski zbor in ĹĄportna sekcija.

V kratki zgodovini dogajanja v Skornem smo sliĹĄali, da se je

Ĺživljenje v kraju praktiÄ?no ustavilo, ko so leta 1997 ostali brez ĹĄportnega igriĹĄÄ?a, ki so ga zgradili sami v sodelovanju s takratno KS. Nedeljski dnevi, ki so bili obiÄ?ajno namenjeni druĹženju, klepetu, aktivnostim za zdrav-

UresniÄ?ila se jim je dolgoletna Ĺželja

ÂťDanaĹĄnji dan bo v zgodovini kraja zapisan z velikimi zaÄ?etnicami. Upali smo in tudi doÄ?akali dan, ko se lahko veselimo otvoritve novega doma krajanov.

UresniÄ?ila se nam je dolgoletna Ĺželja. Dom nas bo zagotovo ĹĄe

Z udeleĹžbo na otvoritvi doma so krajani pokazali, koliko jim pridobitev pomeni.

Kostanj je bil okusen, razpoloĹženje pa odliÄ?no Med tistimi, ki se veselijo jeseni in jo komaj doÄ?akajo, tudi zaradi sladkih in slastnih kostanjev, so tudi Ä?lani obmoÄ?ne organizacije SD Velenje, ki so minulo soboto Ĺže tradicionalno pripravili kostanjev piknik na Cankarjevi ulici.

V centru mesta je zadiĹĄalo po sveĹže peÄ?enem, ki je ĹĄel v slast mnogih mimoidoÄ?ih. Tudi ministrici za pravosodje in predsednici SD Velenje Andreji KatiÄ? je teknil. Povedala je, da je lepo

videti, prijetno razpoloĹžene obÄ?ane. Tako je bilo pravzaprav ves september, ko je obÄ?ina praznovala, in tako je bilo pravzaprav vse leto, ko so se pripravljali na praznovanje 60-letnice Velenja. ÂťPomembno se mi zdi, da smo znali pritegniti ljudi, da so prireditve dobro obiskane, da mesto Ĺživi, Ä?esar pred dvajsetimi, tridesetimi leti ni bilo, Ä?eprav so bile

tudi takrat dobre prireditve,ÂŤ je povedala KatiÄ?eva. Skupni rezultat je venÄ?ek prireditev, ki se bodo zakljuÄ?ile s tradicionalnim novoletnim praznovanjem in skokom v novo leto. PodĹžupan in predsednik obmoÄ?ne organizacije SD SaĹĄa Peter Dermol je vesel, da se ljudje v Velenju radi druĹžijo, ne glede na to, od kod prihajajo in katere verske skupnosti so.

ÂťSmo prijatelji in imamo medsebojno spoĹĄtovanje, ohranjamo vrednote, ki smo jih podedovali od naĹĄih prednikov, to nas zdruĹžuje. Tako je laĹžje premagovati vse ovire. V Velenju jih dobro premagujemo in Ĺželim si, da tako ostane,ÂŤ je razmiĹĄljal podĹžupan Dermol. đ&#x;”˛

jĹĄ

Sestavni del dogodka je bilo rezanje traku.

je in telo, so postali prazni, za kulturne in druĹžabne prireditve, ki so jih prirejali, so morali poiskati nove prostore in lokacije.

Veliko kotiÄ?kov v Skornem so poskuĹĄali preoblikovati v druĹžabni prostor. Tako so se druĹžili v MoÄ?ovskem pruhu, PireÄ?nikovi rupi, na izletniĹĄki kmetiji PireÄ?nik, pod MadleĹĄkim kozolcem, pri sv. Antonu in ĹĄe kje. Ĺ˝elja po enem skupnem prostoru je postajala vsako leto veÄ?ja. Da se jim je uresniÄ?ila, gre zahvala lokalni skupnosti KS Skorno – Florjan in krajanom, ki so s prostovoljnim delom in tudi prispevki poskrbeli, da bodo poslej druĹženja ĹĄe lepĹĄa in prijetnejĹĄa.

Zadovoljstvo ob pridobitvi je izrazil tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Dar-

ko Menih. ÂťUresniÄ?ujemo obljubo, da bomo domove krajanov zgradili v vseh KS. Zavedamo se namreÄ? vloge, ki jo imajo druĹĄtva v okolju in kako pomembni so prostori za njihovo delovanje.

Le ĹĄe KS Ĺ entvid nima doma krajanov.ÂŤ Krajane Skornega je pozval, naj uĹživajo v novih prostorih, se druĹžijo in izkoristijo dane moĹžnosti. Ob tej priloĹžnosti je poskrbel ĹĄe za preseneÄ?enje – krajanom je namreÄ? podaril defibrilator.

Za kulturno noto so na dogodku poskrbeli domaÄ?i pevci, blagoslovitveni obred pa je opravil dekan JoĹže PriboĹžiÄ?. đ&#x;”˛

Jurij Šorli potrjen soglasno Svet Bolniťnice Topolťica med dvema kandidatoma za direktorja soglasno podprl dosedanjega vrťilca dolŞnosti – Razpis za strokovnega direktorja bodo ponovili – Dodatnih ukrepov ne bo Tatjana Podgorťek

Andreja KatiÄ? z voditeljico dogodka Karmen Grabant: Âť3000 dogodkov na leto dokazuje, da se ljudje radi druĹžijo. Tudi tradicionalni piknik je dobro obiskan, ponosni smo, da imamo vrsto tradicionalnih prireditev vse leto in ne samo v Ä?asu volitev. Veseli smo, da ljudje pristopijo, kaj povedo, pripomnijo, kar je prav. Veseli smo tudi pobud, ki jih tudi uresniÄ?imo, kar je korak k naĹĄi boljĹĄi skupni prihodnosti,ÂŤ je poudarila ministrica KatiÄ?eva.

NavduĹĄeni so bili tudi najmlajĹĄi, ki radi ustvarjajo.

Osnutek novega stanovanjskega zakona v javno obravnavo Ministrstvo za okolje in prostor je ta teden dalo v 45-dnevno javno obravnavo osnutek novega stanovanjskega zakona, ki bo po navedbah ministrstva prinesel ukrepe za reĹĄevanje stanovanjske problematike. Med drugim naj bi omogoÄ?il veÄ? javnih najemnih stanovanj, nakup stanovanja tudi prekarcem in uÄ?inkovitejĹĄe upravljanje veÄ?stanovanjskih stavb.

StroĹĄkovna najemnina bo viĹĄja, kot je sedaj neprofitna, se pa za uporabnike ne bo spremenilo niÄ?, saj bo razliko pokril stanovanjski

dodatek, vendar pa bodo upraviÄ?enost do takĹĄnega najema preverjali vsako leto. Stanovanjski sklad RS bo ustanovil javno najemniĹĄko sluĹžbo, ki bo najemala stanovanja na trgu in jih oddajala kot javna. Lastniki bodo lahko prejeli znesek stroĹĄkovne najemnine. Zakon prinaĹĄa tudi drĹžavne garancije za posojila za mlade in mlade druĹžine, ki sedaj ne morejo priti do posojila za nakup stanovanja. LaĹžja bo dostopnost do stanovanj za najranljivejĹĄe skupine. Predviden je dvig omejitve za zadolĹževanje obÄ?inskih stanovanjskih skladov

za gradnjo stanovanj. Zakon postavlja tudi pogoje za stanovanjske zadruge. Novosti so predvidene tudi glede upravljanja veÄ?stanovanjskih stavb. Med drugim bo mandat upravnika omejen na pet, lastniki se bodo glede upravnika odloÄ?ali s 50-odstotno veÄ?ino. Tudi sicer so predvidene spremembe pri soglasjih - kjer je sedaj zahtevano 100-odstotno soglasje, bo po novem 75-odstotno, kjer je sedaj 75-odstotno, pa bo po novem 50-odstotno soglasje. StroĹĄki se ne bodo veÄ? delili po ĹĄtevilu uporabnikov stanovanja, ampak glede na povrĹĄino stanovanj.

Zaradi ĹĄtevilnih interesnih skupin se obeta gotovo burna javna razprava. đ&#x;”˛

TopolĹĄica, 10. oktobra – Svet BolniĹĄnice TopolĹĄica je na seji pred tednom dni priÄ?akovano za direktorja bolniĹĄnice za ĹĄtiri leta imenoval dosedanjega v. d. direktorja bolniĹĄnice Jurija Ĺ orlija, dr. med., specialista interne medicine. PriÄ?akovano zato, ker bolniĹĄnica po daljĹĄem Ä?asu znova posluje uravnoteĹženo in beleĹži opaznejĹĄi strokovni razvoj.

Soglasje k imenovanju mora podati ĹĄe minister za zdravje. Na razpis za mesto strokovnega direktorja bolniĹĄnice (kot ene od zahtev sanacije) se ni prijavil nihÄ?e, zato bodo razpis ponovili. Po mnenju Ĺ orlija bi bil lahko eden od razlogov zato, ker ni bilo znano, kdo bo vodil bolniĹĄnico v prihodnje.

Na razpis za mesto direktorja BolniĹĄnice TopolĹĄica sta prispeli dve popolni vlogi. Oba prijavljena kandidata sta se predstavila Ä?lanom sveta bolniĹĄnice, ta pa je nato soglasno podprl Ĺ orlija. Omenjeni je kot v. d. direktorja vodil bolniĹĄnico Ĺže od julija leta 2016. Svojo kandidaturo je napovedal, saj (kot je dejal) si Ĺželi nadaljevati razvoj bolniĹĄnice v smeri vodilne pulmoloĹĄke ustanove v vzhodni Sloveniji.

Prav tako so njegove teĹžnje, da bolniĹĄnica sluĹži bolnikom, nadaljuje tehnoloĹĄki razvoj in informatizacijo, strokovni razvoj in da posluje uravnoteĹženo. Namerava izvesti kakĹĄne ukrepe? ÂťDodatnih ne, ker sem Ĺže doslej vodil bolniĹĄnico, kot da bi imel polna pooblastila, saj ji lahko samo tako zagotoviĹĄ nadaljnjo prihodnost. Bo pa v polnem mandatu ena od prednostnih nalog izdelava strategije za obdobje 2020–2025 in ĹĄe boljĹĄa umestitev bolniĹĄnice v slovenskem zdravstvenem sistemu.ÂŤ Ĺ orli je ob tem pozitivno ocenil ukrep Vlade RS oziroma ministrstva za zdravje, saj je junija poravnalo obveznosti BolniĹĄnice TopolĹĄica v viĹĄini 2,7 milijona evrov s ciljem zagotavljanja dolgoroÄ?nega stabilnega poslovanja in nemotenega izvajanja dejavnosti javnega zdravstvenega zavoda. BolniĹĄnica TopolĹĄica trenutno posluje uravnoteĹženo, skrajĹĄujejo Ä?akalne dobe za bolnike pljuÄ?nega raka. Zaradi tega so, pravi Ĺ orli, tudi druge ustanove v Sloveniji, ki opravljajo tovrstno diagnostiko, zaÄ?ele pospeĹĄeno preusmerjati bolnike v TopolĹĄico. ÂťTo jemljem kot najveÄ?ji doseĹžek kolektiva z 240 zaposlenimi.ÂŤ V bolniĹĄnico na leto sprejmejo pribliĹžno 4000 ljudi in opravijo đ&#x;”˛ dobrih 21.000 ambulantnih pregledov.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

17. oktobra 2019

ÄŒe hoÄ?eĹĄ druge vneti, moraĹĄ sam goreti Zborovodkinja, skladateljica, svetovalka ‌ Katja Gruber iz Velenja ponosna na to, da v zborih prepeva polovica vseh uÄ?encev Osnovne ĹĄole Nazarje – Kar uÄ?enci vidijo, da je njej vĹĄeÄ?, postane tudi njim Tatjana PodgorĹĄek

So ljudje in so ljudje, ki jih zaradi svojih dejanj in vrlin ni moĹžno spregledati ĹĄe v taki mnoĹžici izstopajoÄ?ih. Med slednje zagotovo sodi letoĹĄnja dobitnica najviĹĄje drĹžavne nagrade ministrstva za ĹĄolstvo, ki jih to podeljuje ob svetovnem dnevu uÄ?iteljev – Katja Gruber iz Velenja. Nagrado je zborovodkinja, glasbena pedagoginja in skladateljica prejela za izjemne doseĹžkev glasbenem ustvarjanju.

V svoji skoraj tridesetletni karieri je diplomantka Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani uspeĹĄno pouÄ?evala in vodila zbore v razliÄ?nih izobraĹževalnih ustanovah, najdlje na Osnovni ĹĄoli Nazarje, kjer je ĹĄe danes.

HvaleĹžna za to, da lahko dela to, kar zna in zmore

ÂťPreseneÄ?ena, hvaleĹžna in poÄ?aĹĄÄ?ena sem, da so moji nadrejeni zaznali, da to, kar poÄ?nem, ni povezano le z osnovno ĹĄolo, ampak da delujem na ĹĄirĹĄem glasbenem podroÄ?ju. HvaleĹžna sem, da mi je omogoÄ?eno delati to, kar znam, in zmorem,ÂŤ je bila skromna ob Ä?estitki za priznanje in ob izraĹženem mnenju, da je nagrada priĹĄla v prave roke, s Ä?imer soglaĹĄajo vsi, ki jo poznajo.

Takoj je ĹĄe pristavila: ÂťV osnovni ĹĄoli je veliko uÄ?iteljev, katerih delo se ne vidi tako kot moje, ker moram velikokrat nastopiti na odru. Sicer pa so dokaz mojega dobrega dela ĹĄtevilo uÄ?encev, ki sodeluje pri petju, in ĹĄtevilna

Katja Gruber: ÂťZdi se mi, da Ĺže od prvega tekmovanja pred veÄ? kot 10 leti od nas priÄ?akujejo, da bomo pripravljeni na nastope in na dobre rezultate.ÂŤ

priznanja z drĹžavnih in mednarodnih zborovskih tekmovanj.

Za doseganje takĹĄnih uspehov pa je treba veliko zavzetosti, saj ti pogosto padeta volja in energija, ker zaradi zunanjih dejavnikov ne moreĹĄ priti do cilja po zaÄ?rtani poti. Vendar menim, da uÄ?enci potrebujejo tudi kultur-

no udejstvovanje, sproĹĄÄ?anje pri predmetu, kakrĹĄna je glasbena umetnost.ÂŤ Da ima prijetna in simpatiÄ?na uÄ?iteljica toliko zborovskih obÄ?udovalcev, s katerimi dosega na drĹžavnih in mednarodnih tekmovanjih zavidanja vredna priznanja, sploh ne preseneÄ?a.

Toplina, ki jo izĹžareva, kar vabi Ä?loveka, da ji sledi. ÂťÄŒe hoÄ?eĹĄ druge vneti, moraĹĄ sam goreti, je rekel SlomĹĄek. Zaljubljena sem v petje, zborovsko glasbo, in ko uÄ?encem na svoj solopevski naÄ?in pokaĹžem, kako naj zapojejo, jim je to zelo vabljivo. Ker rada dobro delam, sledijo mojim idejam. Je pa potrebno biti programsko zanimiv. Dve tretjini Ä?asa namenjam izboru kakovostnih pesmic, ki jih za svoje zbore komponiram tudi sama, jih prirejam. Ko uÄ?enci vidijo, da mi je nekaj vĹĄeÄ?, postane vĹĄeÄ? tudi njim.ÂŤ Veliko je tega, na kar je lahko ponosna, sama je najbolj na to, da ves Ä?as vztraja pri zborovski glasbi, Ä?eprav je zamenjala kar nekaj sluĹžb: pouÄ?evala je srednjeĹĄolce, uÄ?ence v glasbeni ĹĄoli, kot pevka je dve leti pela v poklicnem zboru v Ljubljani, zadnjih 17 let je naĹĄla svoje mesto na nazarski osnovni ĹĄoli. Najraje – pravi – se pohvali s tem, da je za zborovsko dejavnost navduĹĄila kar polovico uÄ?encev na omenjeni ĹĄoli.

Vztrajnost je lepa Ä?ednost

Ĺ˝e od majhnega je Ĺželela postati ÂťtrĹĄicaÂŤ. Kot 7-letni dekliÄ? je ĹĄla v velenjsko glasbeno ĹĄolo, kjer so jo izkljuÄ?ili z obrazloĹžitvijo, da nima dobrega posluha, da niÄ?esar ne razume, ne zna.

30 let ĹĄole pod Lubelo Kronika o Ĺživljenju in delu na podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli v Ĺ kalah priÄ?a o bogati ustvarjalnosti, ki se je ne bi sramovale veÄ?je matiÄ?ne ĹĄole – Ĺ˝elijo si bolj polnih uÄ?ilnic Tatjana PodgorĹĄek

Med ĹĄtevilnimi letoĹĄnjimi jubilanti v mestni obÄ?ini Velenje je tudi ĹĄola pod Lubelo, kot pravijo podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli Ĺ kale.

Konec septembra pred 30 leti je sedanja uÄ?ilna zidana odprla vrata za vse vedoĹželjne uÄ?ence tamkajĹĄnjega okolja, sicer pa ima osnovnoĹĄolstvo v kraju daljĹĄo tradicijo.

Denar so ÂťnabiraliÂŤ sproti

V 30 letih je na ĹĄtirirazredni podruĹžnici pouk obiskovalo 414 uÄ?encev, pouÄ?evalo jih je 27, predvsem uÄ?iteljic. Iz najstarejĹĄe generacije po staĹžu danes pouÄ?ujeta na ĹĄoli ĹĄe dve. Med njima Eva Kumer, vodja podruĹžnice. ÂťV zajetni ĹĄolski kroniki najdemo veliko zanimivosti. Zanimiv je bil Ĺže zaÄ?etek izgradnje sedanje ĹĄole. Lotili so se je brez denarja.

Po besedah predsednika gradbenega odbora Hermana ArliÄ?a so ga ÂťnabiraliÂŤ sproti. Sedem let je podruĹžnica sodila pod okrilje matiÄ?ne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda, po spremembi ĹĄolskega okoliĹĄa pred veÄ? kot 20 leti pa pod osnovno ĹĄolo Livada Velenje. Ob prebiranju Ĺživljenja in dela na ĹĄoli prav tako ni mogoÄ?e spregledati bogate ustvarjalnosti, ĹĄtevilnih uspeĹĄnih projektov, tekmovanj, raznih sreÄ?anj, oblik medgeneracijskega sodelovanja, sodelovanja s krajem. Vsega tega se ne bi sramovale niti veliko veÄ?je matiÄ?ne ĹĄole. To nas bogati ĹĄe danes.ÂŤ

imajo jutranje varstvo, podaljĹĄano bivanje do 16. ure, skoraj vsi v ĹĄoli kosijo, med ĹĄtevilnimi dejavnostmi lahko izberejo tisto, ki jo Ĺželijo. ÂťDogaja se vse enako kot na mestnih ĹĄolah, naĹĄi uÄ?enci niso za niÄ? prikrajĹĄani. Na voljo jim je vsa sodobna uÄ?na tehnologija.

Kljub temu da izvajamo kombiniran pouk, uÄ?enci pri prehodu v 5. razred matiÄ?ne ĹĄole nimajo nikakrĹĄnih teĹžav.ÂŤ

moramo ĹĄe preveÄ?krat nastopiti na prireditvah, proslavah, a nam kraj to vraÄ?a. Kar velikokrat povabim starĹĄe, stare starĹĄe kate-

â?ą

StarĹĄi vozijo otroke kar v Velenje

V tem ĹĄolskem letu obiskuje pouk na ĹĄoli 38 otrok, od tega je osem prvoĹĄolÄ?kov

Prednosti ĹĄole

Kumrova je prepriÄ?ana, da ima podruĹžnica tudi nekatere prednosti pred veÄ?jimi ĹĄolami. Med najveÄ?jimi je Ĺže okolje, v katerem stoji. Sredi narave, v bliĹžini gozda poteka marsikatera ura ĹĄporta in druga dejavnost, za uÄ?enje v naravi izkoriĹĄÄ?ajo klopce ob lipi pri gasilski brunarici, prav tako zelenico ob njej. ÂťOdliÄ?no sodelujemo z druĹĄtvi v kraju, vÄ?asih

letu obiskuje pouk na podruĹžnici 38 uÄ?encev, od tega 8 prvoĹĄolcev. ÂťPo veÄ? letih imam znova samostojen 4. razred, v njem pa 11 otrok. Zaradi manjĹĄega ĹĄtevila uÄ?encev se lahko vsakemu posebej posvetimo. Kot prednost vidimo ĹĄe, da se ti uÄ?ijo eden od drugega, osvajajo socialne veĹĄÄ?ine, ki so zelo pomembne v odrasli Ĺživljenjski dobi.ÂŤ

Eva Kumer: ÂťÄŒe bi bila znova mlada in bi me vpraĹĄali, kaj bi bila, bi brez pomisleka rekla: uÄ?iteljica na podruĹžnici Ĺ kale.ÂŤ

rega od uÄ?encev, kadar se uÄ?imo kakĹĄnih z njimi povezanih vsebin.ÂŤ Druga prednost so po ĹĄtevilu uÄ?encev manjĹĄi razredi.

V uÄ?ilnicah je bilo pred leti tudi po 21 uÄ?encev, tudi takĹĄne s po tremi so Ĺže imeli. V tem ĹĄolskem

PodruĹžnica v prihodnje? ÂťÄŒe povem po pravici, si Ĺželimo veÄ? uÄ?encev, da bi bilo Ä?im manj kombinacije. VÄ?asih smo zaposleni kar malo razoÄ?arani, ker veliko starĹĄev vozi otroke kar v Velenje, namesto da bi jih pustili prva ĹĄtiri leta na ĹĄoli v domaÄ?em kraju. OdveÄ? je strah, da se morebiti ne uÄ?ijo in tudi ne nauÄ?ijo vsega tega, kar se v matiÄ?ni ĹĄoli.

Sicer pa si Ĺželimo, da bi otroke ĹĄe naprej vzgajali in izobraĹževali tako, da bodo dobro pripravljeni na izzive, ki jih Ä?akajo na nadaljnji Ĺživljenjski poti,ÂŤ je ĹĄe dejala Eva Kumer.

đ&#x;”˛

Tudi odpadki so lahko lepi Velenje, 7. oktobra – PrejĹĄnji teden so v vili RoĹžle zakljuÄ?ili prvi del ekoloĹĄko obarvanega izobraĹževalnega projekta za osnovnoĹĄolce Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki ga Ĺže od leta 1996 skupaj pripravljajo MZPM Velenje, ERICo Eurofins, Center ponovne uporabe Velenje ter

centra Velenje, kjer so v manjĹĄih skupinah reĹĄevali tudi razliÄ?ne teoretiÄ?ne naloge. Tema letoĹĄnjega projekta, ki je bil Ĺže 22. po vrsti, je ÂťTudi odpadki so lahko lepiÂŤ. UdeleĹženci imajo sedaj do 21. februarja Ä?as, da iz odpadnih materialov izdelajo nakit, ogledala, ĹĄatulje, obeĹĄala za nakit in po-

đ&#x;”˛

Dogaja se vse enako kot na mestnih ĹĄolah

Po zagotovilih sogovornice je drugi dom za uÄ?ence in zaposlene pod skupno streho zelo prijeten.

Tako kot sama tudi druge uÄ?iteljice povedo, da ne bi menjale mesta. Otroci se druĹžijo ĹĄtiri leta, se med sabo poznajo, organizirano

ÂťRazlog je bil povsem drug.

Enostavno nisem hotela pihniti v flavto, v katero je pihal prej uÄ?itelj. Ker sem bila vztrajna, kar je lepa Ä?ednost, me je moja glasbena vnema dve leti kasneje pripeljala nazaj na glasbeno ĹĄolo h klavirju. Pianistka nisem bila nikoli dobra, sem se pa v ĹĄoli kot klop drĹžala uÄ?iteljice za zbor, v bloku sem zbirala otroke in z njimi za starĹĄe, za vsake praznike pripravljala proslave, prireditve.ÂŤ Velikih naÄ?rtov za prihodnost nima. Pot, po kateri stopa, je Ĺže danes naporna, meni. Morala bi pravzaprav pri teh letih razmiĹĄljati o tem, kaj dati na stran. A za zdaj ji to ĹĄe ni uspelo. Se pa trudi, da stvari sprejema manj stresno, da najde Ä?as za sprehode v naravi. Vesela je, ker se po 15 letih in nato po petih letih odmora znova druĹži s pevci meĹĄanega zbora Gorenje Velenje. Ĺ˝eli ostati uspeĹĄna zborovodkinja ĹĄolskih zborov, svetovalka, predavateljica ‌ PrejĹĄnji petek je k svoji knjiĹžni zbirki zborovskih skladb dodala novo zbirko Moje uÄ?ne pesmi. V njej so pesmi, ki jih otroci pojejo pri pouku, hkrati pa se uÄ?ijo tem, ki jih obravnavajo pri pouku. Katja puĹĄÄ?a za sabo sledi, ki jih ni moÄ? izbrisati. Ĺ e dokaz veÄ?, da je priznanje ministrstva priĹĄlo v prave roke.

V treh desetletjih se je tu ĹĄolalo 414 uÄ?encev, pouÄ?evalo jih je 27 uÄ?iteljev in uÄ?iteljic.

V Ä?asu, ko je zavest o pomembnosti recikliranja vedno bolj prisotna tudi med mladimi, je projekt Odpadek naj ne bo samo odpadek vsako leto znova zanimiv za udeleĹžence. Reciklirali bodo tudi sami, saj bodo v drugi fazi projekta izdelovali iz odpadkov lepe predmete.

PUP Saubermacher. Projekt je vedno sestavljen iz treh delov: za uÄ?ence pripravijo predavanje in terenske oglede, ob zakljuÄ?ku pa z uporabnimi izdelki iz odpadnih materialov sodelujejo tudi mladi udeleĹženci projekta.

V letoĹĄnji projekt je bilo vkljuÄ?enih kar 455 uÄ?encev in uÄ?enk 6. ali 7. razredov vseh osnovnih ĹĄol Ĺ aleĹĄke doline. V prvem delu projekta so uÄ?enci obiskali in spoznali Center ponovne uporabe Velenje, v vili RoĹžle so prisluhnili predavanju, nato pa so se sprehodili ĹĄe do Zbirnega

dobne uporabne predmete. Ob zakljuÄ?ku projekta, ki bo aprila 2020 ob svetovnem dnevu Zemlje, bodo izbrali in nagradili najboljĹĄe izdelke, avtorji pa bodo nagrajeni z enodnevnim izletom. đ&#x;”˛

NAĹ E

VELENJE

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

17. oktobra 2019

ZapuĹĄÄ?ina priÄ?evalca modernistiÄ?nega mesta Ob 60-letnici Velenja Galerija Velenje in Muzej Velenje v skupnem projektu predstavljata fotografsko delo Volbenka Pajka z izjemno dokumentarno in umetniĹĄko vrednostjo Tina Felicijan

V Galeriji Velenje se je odprla razstava fotografij znamenitega velenjskega fotografa Volbenka Pajka – priÄ?evalca modernistiÄ?nega mesta, kakor ga je poimenovala kustosinja razstave mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek in tako tudi naslovila razstavo. Vsestransko izvrsten fotograf je ena kljuÄ?nih osebnosti Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline za ohranitev vizualnih spominov, je med drugim zapisala. V svoj objektiv je na tisoÄ?ih posnetkih ujel tudi Velenje in ga s svojim izostrenim oÄ?esom in tehniÄ?no dovrĹĄenostjo fotografije vrhunsko zabeleĹžil v zgodovinski spomin. Kot poklicni fotograf je bil predan ateljejski portretni, industrijski, dokumentarni in oglaĹĄevalski fotografiji, pri vseh Ĺžanrih pa je stremel k umetniĹĄkosti in jo z mojstrskimi osvetlitvami, perspektivami in kompozicijami tudi dosegel. Bil je eden prvih slovenskih fotografov, ki je bil ĹĄolan v tujini in je posegel po barvni fotografiji. Poleg umetniĹĄke Ĺžilice je imel tudi podjetniĹĄko in je znal poiskati trg za svoje fotografsko ustvarjanje. ÂťJe fotograf, ki ĹĄe danes preseneÄ?a s svojo kakovostjo. Bil je ĹĄolan,

imel pa je tudi naravni talent.

Videl in obÄ?util je materialnost, res je znal uporabljati fotoaparat, predvsem pa je bil mojster senÄ?enja. Imel je izjemen estetski Ä?ut,ÂŤ je kustosinja poudarila le nekatere njegove kvalitete, s katerimi je svojemu studiu Foto Pajk Velenje ustvaril sloves daleÄ? naokrog.

Fotograf z duĹĄo in telesom

Pajk je bil najprej portretni fotograf. Potem je zaÄ?el beleĹžiti nove, urbane poteze lokalne-

ga okolja, ki ga je zaznamovala modernistiÄ?na (krajinska) arhitektura. Dokumentiral je tudi razliÄ?ne faze obratovanja velenjskega premogovnika in tovarne Gorenje. ÂťZelo dobro se je vpel v ta prostor in celostno predstavljal Velenje,ÂŤ je dejala kustosinja in obudila prijetne spomine na fotografiranje skulptur Ivana Napotnika v Pajkovem ateljeju za monografijo o njegovi kiparski zapuĹĄÄ?ini. ÂťVsak kip je postavljal, osvetljeval in fotografiral iz razliÄ?nih zornih kotov tako dolgo,

dokler ni bil povsem zadovoljen.

Nastale so res vrhunske fotografije.ÂŤ Sicer pa je Pajk na priÄ?ujoÄ?i razstavi predstavljen predvsem kot priÄ?evalec izgradnje Velenja s fokusom na mestno srediĹĄÄ?e iz razliÄ?nih perspektiv. Prikazane so tudi tiste vedute, ki jih danes ni veÄ?. Življenje in delo fotografa je Ĺže samo po sebi zelo dinamiÄ?no.

Levo sedi Pajkova hÄ?i Marjetka Heric, desno pa sporoga Majda Pajk.

Glasov je bilo premalo Minuli Ä?etrtek je dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ? v KnjiĹžnici Velenje gostil slovenskega umetnika sodobnega plesa Iztoka KovaÄ?a Tina Felicijan

Velenje, 10. oktober – V prvi polovici leta se je v KnjiĹžnici Velenje zaÄ?ela serija pogovorov Jaz in ti, drugi in mi, ki jih pripravlja dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ?. Izbira pronicljive sogovornike in z njimi odpira aktualne teme tako z njihovih podroÄ?ij delovanja kot iz ĹĄirokega spektra tem, ki burijo duhove naĹĄega Ä?asa. Nazadnje, na prvem pogovoru v drugem delu serije, je bil gost plesalec Iztok KovaÄ?, ki je v devetdesetih letih pojem slovenskega sodobnega plesa ponesel v evropski in svetovni kulturni prostor, s profesionalizacijo svoje mednarodne plesne skupine EnKnapGroup pa je ustvaril prvi stalni ansambel za sodobni ples pri nas.

Tako je beseda veÄ?inoma tekla o prelomnicah na njegovi ustvarjalni poti ter razmerah v sodobnem plesu in kulturno-umetniĹĄkem delovanju nasploh v Sloveniji in svetu. Do sodobnega plesa ima sploĹĄna javnost precej predsodkov, sam pojem pa ima v nekaterih okoliĹĄÄ?inah negativno konotacijo. ÂťKer se je skozi Ä?as tako razvijal, da je vÄ?asih naĹĄel tudi kakĹĄne slepe ulice in vÄ?asih zaĹĄel. Zato tudi iĹĄÄ?emo celo nove izraze za to, kar v tem trenutku poÄ?nemo na podroÄ?ju sodobnega plesa,ÂŤ je povedal Iztok KovaÄ?.

V ozadju pogovora so se vrteli plesni filmi produkcije EnKnapGroup, posneti tudi v objektih rudarske dediĹĄÄ?ine Trbovelj. Odkar so knapovĹĄÄ?ino v Trbovljah ukinili, pa so tudi plesalci opustili to ikonografijo, je povedal gost in na vpraĹĄanje, kakĹĄen je bil vsebinski pomen snemanja plesnih filmov v knapovskih prostorih, odgovoril: ÂťVedno je bil ples tisti, ki je najprej nastal in je nato sreÄ?al lokacijo. Lokacija pa mu je dala vsebino. ÄŒe smo ples izumljali v nekem laboratoriju, kot je studio, in ga potem navadno uprizarjali na gledaliĹĄkih deskah po svetu, je po mojem mnenju zares dobil veljavo, ko ga

je izbrala lokacija. Se pravi so naĹĄi gibi dobili pravo veljavo ĹĄele v tistem pristnem okolju, ne na odrih.ÂŤ Z naslednjim pogovorom v seriji Jaz in ti, drugi in mi se ta tudi zakljuÄ?uje. Na samem zaÄ?etku je namreÄ? gostitelj napovedal, da bo pogovore prirejal, dokler bodo VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani Âťglasovali z nogami,ÂŤ torej v veÄ?jem ĹĄtevilu prihajali posluĹĄat. Kako so torej glasovali? ÂťSrameĹžljivo in heterogeno,ÂŤ

Velenju prisoten apetit za tovrstne dogodke.

Moj vtis je, da zaenkrat ne v dovolj veliki meri,ÂŤ je pokomentiral in dodal, da so bili izvedeni pogovori navdihujoÄ?i in so odpirali razliÄ?ne dileme sodobnega Ä?asa.

Zadnji ÂťresniÄ?nostni pogovorÂŤ bo na sporedu novembra. Tema bo aktualna: sreÄ?evanje zahodne kulture z islamom. Smo namreÄ? tik pred tem, da se po pol stoletja prizadevanj za osrednji islamski verski in kulturni objekt

Zahteva veliko koncentracije, pozornosti in natanÄ?nosti. Zato je bilo vÄ?asih tudi stresno,ÂŤ je povedala soproga Majda Pajk, kako je bilo Ĺživeti in delati z Volbenkom Pajkom. Je Velenje fotografiral iz lastne umetniĹĄke potrebe ali zato, da bi dokumentiral spreminjanje prostora? ÂťKer je bil tako vsestranski, mislim, da je to poÄ?el hkrati. Bil je ljubitelj lepega, pa tudi perfekcionist. Hotel je, da je fotografija tako umetniĹĄka kot tehniÄ?no dovrĹĄena, hkrati pa pripoveduje o Ä?asu, prostoru, ki ga prikazuje. Iskal je motive, ki so kaj povedali. Iskal je pozicije, iz katerih je dobil zamiĹĄljene perspektive. Bil je mojster svetlobe.

Ta namreÄ? predstavi podobo v vsej njeni avtentiÄ?nosti in lepoti. Volbenk je velikokrat po ure in ure Ä?akal na pravi kot sonÄ?nih Ĺžarkov, da je bil posnetek popoln,ÂŤ odgovarja. Pomni, da

V Galeriji Velenje so razstavo v dogovoru z Majdo Pajk, Volbenkovo soprogo in sodelavko, naÄ?rtovali Ĺže vrsto let, naposled pa so jo pripravili iz zajetnega nabora materialne zapuĹĄÄ?ine (fotografij, negativov, fotografskih predmetov), ki jih je Muzej Velenje lani prevzel od Pajkove vdove. je fotoaparat imel skoraj vedno pri sebi in na svet je gledal kakor skozi objektiv. Povsod je videl navdihujoÄ?e motive in Ä?isto zares bil vsestranski fotograf. ÂťZame je njegovo delo res enkratno, ker vem, koliko truda in srÄ?nosti je vloĹžil v svoje delo. Res je bil fotograf z duĹĄo in telesom,ÂŤ je sklenila.

ÂťNas najbliĹžje je vedno znova osvojil s svojim delom. Za fotografiranje smo se morali sfrizirati, lepo obleÄ?i, nositi prave barve in neskonÄ?no je trajalo, da je posnel fotografijo, ki pa je res bila popolna. Svojemu delu je dal vso svojo moÄ?, znanje, ljubezen.

Bil je vrhunski fotograf, ampak premalo poznan, ker je bil tako skromen,ÂŤ se oÄ?eta spominja najstarejĹĄa hÄ?i Marjetka Heric.

IzĹĄel je katalog ob razstavi Afrika treh muzejev Velenje, 9. oktober – V spomin na prve stike slovenskega prebivalstva s kulturno dediĹĄÄ?ino AfriÄ?anov so se ob 200. obletnici rojstva misijonarja in raziskovalca dr. Ignacija Knobleharja, ki je leta 1850 v Ljubljani pripravil prvo javno razstavo afriĹĄkih predmetov na Slovenskem, povezali trije slovenski muzeji, ki hranijo predmete z razliÄ?nih koncev afriĹĄkega kontinenta in jim namenjajo prostor na stalnih razstavah: Slovenski etnografski muzej, KoroĹĄki Razstava Afrika treh pokrajinski muzej in muzejev bo na Velenjskem Muzej Velenje. Ti lahgradu na ogled do 24. ko ĹĄirĹĄi javnosti z razstavami in razliÄ?nimi novembra, prihodnje leto muzejskimi programi pa se seli v Ljubljano v predstavljajo bogato Slovenski etnografski muzej. kulturno dediĹĄÄ?ino afriĹĄkih kultur – od predmetov iz faraonskega Egipta do sodobnih stvaritev afriĹĄkih umetnikov. Medinstitucionalna razstava Afrika treh muzejev je trenutno na ogled na Velenjskem gradu, minulo sredo pa so kustosi prav tam predstavili pravkar izdan katalog k razstavi. Tako so tudi v knjiĹžni obliki povzete izbrane vsebine in predmeti iz zbirke dr. Franca Tretjaka iz KoroĹĄkega pokrajinskega muzeja, zbirke FrantiĹĄka Foita iz Muzeja Velenje in pregleda afriĹĄkih zbirk od 19. stoletja dalje iz Slovenskega etnografskega muzeja. Poleg razstave tudi katalog pomembno prispeva k prepoznavnosti zbirk predmetov s ÄŒrne celine v slovenskih muzejih, s tem pa tako k zbliĹževanju razliÄ?nih kultur kot k tesnejĹĄemu sodelovanju predstavnikov strokovne javnosti na tem podroÄ?ju.

â?ą

đ&#x;”˛

AleĹĄ ÄŒrniÄ? in Iztok KovaÄ?

odgovarja AleĹĄ ÄŒrniÄ?. ÂťNa prvem veÄ?eru, ko smo gostili zvezdniĹĄkega Marcela Ĺ tefanÄ?iÄ?a, so glasovali izjemno uspeĹĄno, potem pa ne veÄ?. S KnjiĹžnico Velenje imamo konsenz, da morajo biti ti veÄ?eri primerno obiskani, da imajo smisel. Vendarle gre za eminentne osebnosti, ki imajo izjemno intenzivna in polna Ĺživljenja, pa tudi moj Ä?as nekaj velja.

Za to, da z nami sedi deset ljudi, preprosto nimamo volje. Vendarle smo priÄ?akovali vsaj petkrat toliko obiskovalcev. Pa jih Ĺžal ni. Ta serija je bil neke vrste eksperiment, ali je v

odpre prva moĹĄeja na Slovenskem. ÂťTo bo velik test za slovensko druĹžbo, tudi za islamsko skupnost v Sloveniji. Zato bomo v Velenju tik pred odprtjem gostili muftija – vodjo druge najveÄ?je verske skupnosti v Sloveniji dr.

NedĹžada Grabusa. PriÄ?akujem, da bo pogovor izzvenel na razliÄ?ne naÄ?ine, ne nazadnje tudi zato, ker je islamska kultura od samega zaÄ?etka pomemben del lokalne kulture, pa tudi danes je tu razmeroma vitalna islamska skupnost,ÂŤ je napovedal za zdaj sklepno deđ&#x;”˛ janje v seriji Jaz in ti, drugi in mi. â€

đ&#x;”˛

tf

Od fotografije do slike Ob aktualni razstavi Volbenka Pajka bo v Galeriji Velenje potekala slikarska delavnica, na kateri bo fotografija izhodiĹĄÄ?e za likovno delo.

Na delavnici se boste nauÄ?ili, kako neposredno prenesti, poveÄ?ati ali pomanjĹĄati izbrano fotografijo ter iz nje ustvariti likovno delo.

Delavnica, brezplaÄ?na in primerna za odrasle, bo potekala v Ä?etrtek, 17. oktobra, ob 17.30 v Galeriji Velenje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

17. oktobra 2019

SneĹžna strmina na odru GledaliĹĄÄ?e Velenje je uspeĹĄno uprizorilo premiero igrane predstave za otroke Tina in medvedja moÄ? in tako trem Ĺživim predstavam iz preteklih sezon dodalo ĹĄe eno – BliĹža se ĹĄe letoĹĄnja premiera predstave za odraslo obÄ?instvo Tina Felicijan

Velenje, 12. oktober – Prva letoĹĄnja premiera GledaliĹĄÄ?a Velenje in hkrati prva odrska uprizoritev pravljice PrimoĹža SuhodolÄ?ana Tina in medvedja moÄ? v obliki igrane predstave za otroke je navduĹĄila polno dvorano otrok in starĹĄev. V Velenju je otroĹĄko obÄ?instvo tudi sicer Ĺže kar praviloma zelo ĹĄtevilno. Tokrat pa je premiera pritegnila ĹĄe veÄ? druĹžin, saj predstava, prirejena po zgodbi enega najbolj priljubljenih otroĹĄkih in mladinskih literatov na Slovenskem, predaja Ĺživljenjske modrosti ene najbolj uspeĹĄnih, prepoznavnih in priljubljenih slovenskih ĹĄportnic Tine Maze. ÂťZgodba namreÄ? opogumlja. Mlade spodbuja k sanjarjenju, hkrati pa jih uÄ?i, da ne smejo ostati samo pri sanjah, saj so te uresniÄ?ljive, Ä?e se zanje trudimo,ÂŤ je sporoÄ?ilo povzel re- logaj in odgovornost kot drama Ĺžiser Romeo GrebenĹĄek, ki je dal za odrasle. Ti bodo ustvarjalce redko neposredno kritizirali.

Otroci pa do tega nimajo zadrĹžkov. Poleg tega je od izkuĹĄenj, ki Kako se je glavna igralka jih v gledaliĹĄÄ?u dobivajo v tem Jana Flego vĹživela v lik ene obdobju, odvisno, ali bodo gledanajveÄ?jih junakinj sodobneliĹĄÄ?e obiskovali tudi kot odrasli,ÂŤ ga Ä?asa? ÂťZagotovo so bili izrazmiĹĄlja reĹžiser. zivi. Prebrala sem biografijo Tine Maze, da sem jo bolje spoznala. VĹživela pa sem se v deklico s sanjami in vizijo – Tino Maze v otroĹĄkih letih na pragu ĹĄportnih uspehov.

Upam, da je otrokom sporoÄ?ilo priĹĄlo do srca: potrebna sta pogum in vztrajnost, da doseĹžemo, kar si Ĺželimo.ÂŤ pobudo za uprizoritev. Ta je bila precejĹĄen izziv, je povedal, saj so morali na odru prikazati jesenski, zimski in pomladni dogajalni Ä?as ter veÄ? lokacij, ne nazadnje tudi smuÄ?iĹĄÄ?e. V sodelovanju z izvrstnimi ustvarjalci na podroÄ?ju kostumografije, scenografije, koreografije, glasbe in vseh drugih nepogreĹĄljivih sestavnih delov gledaliĹĄkega uprizarjanja so nastale zanimive in uÄ?inkovite reĹĄitve, za katere je bila ekipa veÄ? kot dvajsetih sodelavcev nagrajena z glasnim aplavzom najbolj zahtevnega obÄ?instva. ÂťOtroĹĄka predstava je mnogokrat veÄ?ji za-

‘May you live in interesting times’ NataĹĄa Tajnik Stupar

Živih predstav imajo kot profesionalni teater

ÂťTrenutno GledaliĹĄÄ?e Velenje dela sto na uro,ÂŤ karikira Romeo GrebenĹĄek in pojasnjuje, da so Ä?lani v zadnjih letih ustvarili produkcijo, primerljivo s kakĹĄnim manjĹĄim profesionalnim teatrom, saj trenutno uprizarja dve drami (Tramvaj PoĹželenje

Zakaj PrimoĹž SuhodolÄ?an veliko svojih zgodb obarva s ĹĄportnim duhom? Šport je kot Ĺživljenje – so vzponi, padci, porazi, uspehi, veselje, Ĺžalost. Na svet moramo gledati pozitivno, vztrajati in verjeti v svoje sanje.ÂŤ Kako pa je doĹživel prvo odrsko uprizoritev pravljice Tina in medvedja moÄ?? ÂťNa trenutke s solzo v oÄ?eh. Ampak tisto sreÄ?e in veselja.ÂŤ

ÂťNajbolj vĹĄeÄ? mi je bilo, ko je sneĹžilo. Pa ko se Tina ni ustraĹĄila fantov, ki so ji nagajali. Pomagal ji je medved in jih prestraĹĄil. SmeĹĄno je bilo,ÂŤ je povedala 9-letna Maja. 7-letni Nik pa: ÂťMedved in lisica sta bila zelo prijazna. Najbolj vĹĄeÄ? mi je bilo, ko sta navijala za Tino in je zmagala.ÂŤ in Divjad) dve otroĹĄki predstavi (KokoĹĄka Emilija in Tina in medvedja moÄ?), konec novembra pa se obeta nova celoveÄ?erna predstava, v kateri bo imel osrednjo vlogo dolgoletni Ä?lan Karli ÄŒretnik, ki se s tem poslavlja od veÄ?jih gledaliĹĄkih projektov, bo pa ĹĄe aktiven na odrskih deskah in predvsem v zakulisju. ÂťS Ä?lani velenjskega gledaliĹĄÄ?a odliÄ?no sodelujemo in zelo sem zadovoljen z dinamiko dela ter naĹĄimi rezultati. Na gostovanjih vedno doĹživimo lep odziv obÄ?instva, kar nas zelo veseli in nam daje zagon,ÂŤ je ĹĄe dejal sogovornik in dodal: ÂťImamo sanje in jih polagoma Ĺže uresniÄ?ujemo. ÄŒe bomo dobili podporo, ĹĄe tisti veter pod krila, bomo lahko visoko vzleteli.ÂŤ đ&#x;”˛

Tanja Skaza predstavila svojo prvo knjigo ÂťKot mine vsak trenutek Ĺživljenja, tako minejo tudi teĹžki trenutki, ki ti bodo priĹĄli na pot. Ne ustraĹĄi se samote. Ne ustraĹĄi se, ko ne podpirajo tvoje ideje. Ne ustraĹĄi se, ko te preĹžamejo dvomi in skrbi. Si moÄ?na. Vztrajaj! Ni enostavno, je pa vredno,ÂŤ je zapisala uspeĹĄna poslovna Ĺženska, direktorica, evropska podjetnica leta in motivatorka Tanja Skaza v svoji prvi knjigi Spremembe vredna. V svojem Ĺživljenju je dokazala, da lahko uspe vsak, ki ima voljo in Ĺželjo. PrviÄ? pa razkriva odkrito, brez dlake na jeziku, kakĹĄna je bila njena pot, in spodbudi prav vsakega in vsako, da se vse da.

Tanja Skaza je uspeĹĄna menedĹžerka, ki je ime podjetja Skaza ponesla v svet in v Ä?asu njenega vodenja potrojila ĹĄtevilo zaposlenih.

Podjetje danes spada v skupino 100 najbolj navduĹĄujoÄ?ih podjetij v Evropi in je prejelo Ĺže ĹĄtevilne nagrade, med drugim priznanje Zlata gazela 2014, Managerkam prijazno podjetje, leta 2015 pa prestiĹžno nagrado Ustvarjalci stoletja, ki jih podeljuje Mednarodni ekonomski forum (EMF) Perspektive s sedeĹžem v Dubrovniku. S knjigo Spremembe vredna postavlja v ospredje njeno vlogo kot prenaĹĄalke izkuĹĄenj, znanj in motivatorke.

Zaveda se, da je timsko delo tisto, pri katerem se prispevek posameznika vidi v mnogokratniku ekipe. Skoraj 20-letne vodstvene izkuĹĄnje z izjemno Ĺžensko energijo in ambicioznimi cilji prenaĹĄa na menedĹžerke in podjetnice, ki Ĺželijo uspeti. đ&#x;”˛

‘May you live in ineteresting times’ je naslov letoĹĄnje 58. edicije beneĹĄkega bienala, mednarodne umetniĹĄke razstave, ki poteka v Benetkah, natanÄ?neje v Giardinih, Arsenalu in razliÄ?nih lokacijah po mestu. Kustos letoĹĄnjega umetniĹĄkega jagodnega izbora je gospod Ralph Rugoff. Bienale si lahko ogledate le ĹĄe do zaÄ?etka novembra, zato tisti, ki ste zainteresirani, resniÄ?no pohitite.

LetoĹĄnja vizualno-likovna razstava predstavlja umetnike, ki preizpraĹĄujejo obstojeÄ?e navade razmiĹĄljanja in branje le-tega skozi objekte, podobe, geste in razliÄ?ne situacije. UmetniĹĄka dela izbranih umetnikov naj bi zrasla na t. i. praksi zdruĹževanja veÄ?perspektivnega razmiĹĄljanja o svetu in preigravanja z njegovim osmiĹĄljevanjem v novih, razumnih kontekstih. Umetniki ob ogledovanju njihovih umetnin od nas tiho zahtevajo oz. vzbujajo ponovni premislek o pomenih vsesploĹĄno znanih dejstev s predlogom in kontekstualizacijo novih, drugaÄ?nih alternativnih perspektiv vseobÄ?ega bivanja in druĹžbeno angaĹžiranega konteksta ureditve le-tega. Predstavljeno je zelo veliko dobre umetnosti v drĹžavnih paviljonih (le-teh ni kuriral omenjeni kurator, temveÄ? posamezne drĹžave) ter v skupnih prostorih, kjer je, kot sem Ĺže zapisala, rdeÄ?a nit razstave zapis sodobnosti skozi intelektualna Ä?loveĹĄka oÄ?ala, prikaz trenutnega stanja v naĹĄi druĹžbi. Kot slovenski predstavnik se letos predstavlja multimedijski umetnih Marko Peljhan s svojim projektom ‘Here we go again’, s komisarko Zdenko Badovinac in kustosom Igorjem Ĺ panjolom v produkciji Moderne galerije in Zavoda Projekt Atol. Peljhan predstavlja novo delo iz serije Resolucija. Gre za dvajsetletni ciklus njegovih del, s katerimi podaja konkretne in izvedljive reĹĄitve za doloÄ?ena druĹžbena vpraĹĄanja. Postavitev je sestavljena iz avtonomnega plovila System 317, ki je hkrati kolonizacijsko, apokaliptiÄ?no in piratsko orodje. Gre za utopiÄ?no preigravanje razliÄ?nih scenarijev v imaginarnih napovedih hitro propadajoÄ?ih planetarnih razmer. Slovenska postavitev v Ä?asu mojega ogleda Bienala Ĺžal ni delovala in je bila zavita v temo.

Verjetno so pregorele Ĺžarnice ali kaj podobnega. Zelo zanimive so bile predstavitve afriĹĄkih umetnikov, ki s sabo prinaĹĄajo nov veter v smislu likovne podobe in prikaza sodobnega afriĹĄkega vsakdana, vpliva klimatskih in druĹžbenih sprememb na okolje in Ä?loveka. Skratka, Ä?e si ĹĄe malo zaĹželite podaljĹĄati indijansko poletje, potem je ogled Bienala in obisk Benetk prava izbira za popestritev krompirjevih poÄ?itnic.

Da pa ne bom v tej kolumni Ä?isto globalna, bi kontekst in naslov letoĹĄnje edicije Bienala lahko prenesla tudi na naĹĄe lokalno okolje. In bi rekla, ‘O, yes, ‌’May we live in interesting times’‌, v katerem Ĺžalostno z zamaĹĄki in sms donacijami zbiramo denar za hudo bolne, na drugi strani praznujemo s turbofolk muziko za zelo velik denar (mogoÄ?e lahko naslednjiÄ? povabimo kakĹĄnega kitajskega umetnika, recimo Ai Weiwei-ja :) ). Delamo selfije pred plastiÄ?nimi roĹžami, na drugi strani utrjujemo nasip in se bojimo zalitja (pa saj to je v drugi obÄ?ini), opiramo delovna mesta z visokim ogljiÄ?nim odtisom, na drugi strani naĹĄi otroci protestirajo proti klimatskim spremembam, v katere (mi) sploh ne verjamemo.

Govorimo o pomenu slovenske kulture v naĹĄem lokalnem okolju, na drugi strani je na naĹĄi ulici skoraj ni veÄ?. Borimo se proti korupciji in podpiramo ilegalne oderuĹĄke posojilodajalce. Kot da se borimo proti drogam med ‘mladimi lokalnimi intelektualci’ in naĹĄo mladino nasploh, pa se to sedaj ‘dogaja’ le na hribÄ?ku malo viĹĄje (tak je dogovor). Namesto risanja akta na Titovem trgu bi si mladinci lahko ogledali ravno BeneĹĄki Bienale, da ne bi bilo treba preizpraĹĄevati pomena in odnosa golote skozi umetniĹĄke prakse, kar je bilo v konkretnem primeru zanimivo pred dvesto leti. Veliko aktualnih lokalnih teĹžav je treba namesto golega akta pripeljati na osrednji trg. Koliko zlatih maturantov se bo po konÄ?anem ĹĄolanju vrnilo v mesto? Bodo tudi njih Ä?akale sluĹžbe in moĹžnost v tem mestu priloĹžnosti? SliĹĄim za nov slogan naĹĄega prelepega mesta; Velenje, mesto sanj ‌ Velenje, zbudi se!

Pred tabo so pomembni izzivi, ki presegajo trenutne lokalne diskusije. In res, Ĺživimo v zanimivem Ä?asu. Kot pravijo v Benetkah; ‘May we live in interesting times.’ đ&#x;”˛

NAĹ E

vsak dan

VELENJE

SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

17. oktobra 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Pozornost je lepa Ä?ednost Pozornost je lepa Ä?ednost, pravijo. Mednje sodi tudi pozornosti ob rojstnem dnevu. To Ä?ednost v naĹĄi medijski hiĹĄi vztrajno gojimo. TeĹžko, da bi koga od sodelavcev pri tem izpustili. Za to trenutno skrbi naĹĄa raÄ?unovodkinja in ĹĄe malo tajnica Suzana Brglez GorĹĄek. Skrbno tudi vodi seznam rojstnih dni naĹĄih stalnih in obÄ?asnih zunanjih sodelavcev pa naĹĄih upokojcev ... Na seznamu jih je veÄ? kot 70.

Izvirne so tudi Ä?estitke, delo naĹĄih oblikovalcev Janje KoĹĄuta in TomaĹža GerĹĄaka. Suzana je povedala, da poĹĄlje na mesec pribliĹžno 5 voĹĄÄ?ilnic. Sicer pa je seznam prejemnikov najobseĹžnejĹĄi za meseca junij in marec, najkrajĹĄi pa za januar, september in november. NaĹĄa skromna pozornost je pogosto tudi bogato nagrajena. Dobro se paÄ? ĹĄe z boljĹĄim vraÄ?a. Pred kratkim nas je tako obiskala nekdanja raÄ?unovodkinja Marina Povalej. Brez ĹĄtrudlja seveda ni ĹĄlo.

Pred nedavnim pa nam je pozornost vrnila tudi sodelavka Tina Felicijan. LetoĹĄnje leto je bilo namreÄ? zanjo okroglo (leta se ji sicer ĹĄe ne vidijo) in se je seveda izkazala konkretno. ÂťNi meje za dobre ideje,ÂŤ pravi, kar je potrdila tudi z ureditvijo Âťmiza ponujaÂŤ. Tako kot mi sami tudi Tina najbrĹž dobro ve, da ljudje velikokrat kupujemo in jemo z oÄ?mi. Tokrat se je oboje ÂťpoklopiloÂŤ. đ&#x;”˛

Tina Felicijan: ÂťNi meje za dobre ideje.ÂŤ

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. MANCA ŠPIK – Serenada 2. BQL – Šampioni 3. GREŠNI KOZLI – Ti bom narisal

Manca Ĺ pik je izdala novo skladbo z naslovom Serenada.

Pod glasbo skladbe, ki prinaĹĄa izrazit mediteranski melos, se je podpisal AleĹĄ Vovk Raay, za besedilo pa je poskrbel Rok LunaÄ?ek. Skladba bo zagotovo na repertoarju skladb na njeni koncertni turneji, ki se bo zaÄ?ela februarja prihodnje leto.

GLASBENE novice

Legendarna Diana Ross bo nastopila na festivalu Glastonbury Legendarna glasbenica Diana Ross bo prihodnje leto nastopila na festivalu Glastonbury. Organizatorji so jo najavili kot prvo potrjeno nastopajoÄ?o na tem priljubljenem britanskem festivalu na prostem. Nastopila bo 28. junija,

Tony Cetinski spot posnel pod vodo

Isaacom Palmo in Erosi. Prav s slednjimi pa napoveduje prihajajoÄ?o turnejo po slovenskih odrih, ki se bo zaÄ?ela februarja prihodnje leto.

Flirrt predstavljajo novo razliÄ?ico pesmi Tvoj idiot na zadnji festivalski dan. Diana Ross se trenutno mudi na turneji po ZDA ob svojem 75. rojstnem dnevu, v Veliki Britaniji pa bo ponovno nastopila prviÄ? po letu 2008. Diana Ross se je v 60. letih minulega stoletja proslavila kot Ä?lanica skupine The Supremes, nato pa je v 80. letih kraljevala na disco sceni z uspeĹĄnicami kot je Upside Down. Z izjemo Diane Ross nastopajoÄ?i na prihodnji izdaji Glastonburyja ĹĄe niso znani, kroĹžijo pa govorice, da naj bi bili med velikimi imeni tudi Paul McCartney, Fleetwood Mac in Taylor Swift.

Manca Ĺ pik s Serenado Po veÄ? kot letu dni od zadnje samostojne pesmi se Manca Ĺ pik vraÄ?a z novim hitom. Nova skladba nosi naslov Serenada.

Pod glasbo, ki prinaĹĄa izrazit mediteranski melos, se je podpisal AleĹĄ Vovk Raay, za besedilo pa je poskrbel Rok LunaÄ?ek. Dvodnevno snemanje videospota je potekalo v GoriĹĄkih brdih in sosednji Italiji. V zadnjem letu je Manca osvajala glasbene lestvice zgolj v duetih. UspeĹĄnice je nanizala z Dejanom Vunjakom,

Zasedba Flirrt, ki deluje Ĺže 23 let, predstavlja novo razliÄ?ico skladbe Tvoj idiot.

Pesem se v svoji originalni verziji nahaja na zadnjem, dvojnem albumu skupine

z naslovom Jekyll & Hyde, a v povsem drugaÄ?ni razliÄ?ici, kot so jo predstavili sedaj, ko so jo modernizirali in predstavili z animiranim posnetkom. Pesem, ki govori o zakompliciranem odnosu, je napisal pevec skupine Rok LunaÄ?ek. Flirrti radi eksperimentirajo. Tako nameravajo svoje koncerte nadgraditi z nekaterimi akustiÄ?nimi izvedbami svojih skladb. OdloÄ?ili so se, da bodo svoje skladbe slekli do njihove najbolj naravne oblike, kar je sicer popolno nasprotje tega, kar so storili s skladbo Tvoj idiot.

HrvaĹĄki glasbeni zvezdnik Tony Cetinski, zelo priljubljen tudi v Sloveniji, ne miruje. Tokrat se je s svojo ekipo odpravil celo v morske globine. V globinah istrskega arhipelaga in rodnega Rovinja je posnel nekaj kadrov za najnovejĹĄi videospot za skladbo ÄŒudu se nadam s svojega aktualnega albuma Kao u snu. Na snemanju je Tony, ki se tudi sicer ukvarja s potapljanjem, uresni-

Ä?il svojo veliko Ĺželjo – posneti spot pod morsko gladino. Igranje klavirja deset metrov pod vodo vsekakor ni nekaj, kar je moÄ? videti vsak dan. Snemanje je bilo naporno, Tony je vse opravil v obleki in brez potapljaĹĄke opreme, za njegovo vzdrĹžljivost pa so mu Ä?estitali tudi profesionalni potapljaÄ?i. Za konec je bila ekipa nagrajena ĹĄe z obiskom delfinov, ki so s svojo razigranostjo nagradili celotno ekipo.

Krila ptice zadnji singel Jureta Lesarja Jure Lesar je pred slabim letom izdal svoj prvi avtorski album Zemljin sin.

Dopadljive skladbe Mestno kolo, DrugaÄ?en, OÄ?i oÄ?eta, Zemljin sin so pesmi z zgodbami, ki so jih posluĹĄalci in obiskovalci njegovih koncertov vzeli za svoje. Zadnji singel z aktualnega albuma, Krila ptice, nosi podobno zgodbo.

Zgodbo o Ĺženski. Pesem govori o usodi, ki pripelje dva skupaj.

Govori o harmoniji in tem, da smo si usojeni. Tudi videospot, ki so ga posneli na Obali, nosi zelo Ĺženstveno, erotiÄ?no zgodbo.

V njem so nastopile tri mlade Ĺženske, ki so Juretu najbliĹžje – Juretova sestra, njegova srÄ?na izbranka in njegova najboljĹĄa prijateljica Zala Ä?urić Ribić.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel BanovĹĄek – Kar zgodilo se je Ansambel Zadetek – Mamina pesem Ansambel Roka Ĺ˝lindre – Kaj pa vidva Ansambel Pik – Zapustil si mi spomine Ansambel Upanje – Zapeljivka Modrijani – Ti me tako lepo Ansambel Mladi korenjaki – Korenjak Ansambel Narcis – V srcu pomlad Igor in zlati zvoki – NaĹĄe melodije Primorski fantje – Plavaj barÄ?ica moja

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO KARRA Glasbenica Tinkara Nared, ki ustvarja z umetniĹĄkim imenom Karra, je dobro leto po uspeĹĄnem izidu debitantskega singla Ne laĹži predstavlja novo izpovedno pesem Spet in spet, ki jo je napisala skupaj z Ĺ˝anom SerÄ?iÄ?em, slednji se podpisuje tudi pod glasbo in aranĹžma.

BRIGITA Ĺ ULER Brigita Ĺ uler predstavlja novo pesem Ostani tu, ki jo je posnela s Ä?lani zasedbe StiĹĄki kvartet. Ljubiteljica balad je na klavirju spesnila melodijo, za katero je besedilo napisala Ivana Vatovec. Videospot so posneli v LavriÄ?evi koÄ?i, deloma pa tudi v bolgarski Kaliakri.

MEF IN NOB Greva na postajo je nov single z albuma Ma ne Ĺže spet ..., primorskega glasbenika Mefa, ki je izĹĄel sredi tega poletja. Opisuje slovo dveh mladostnih zaljubljencev ali pa zgolj prijateljev po konÄ?ani

srednji ĹĄoli in ob odhodu na ĹĄtudij oziroma delo, ki je vÄ?asih pomenil tudi slovo od mladosti, od vsega, kar nas je povezovalo v otroĹĄtvu in letih odraĹĄÄ?anja.

BOMB SHELL Skupina Bomb Shell predstavlja novo skladbo z aktualnega albuma Ob petih. Naslov skladbe je Tu in zdaj, besedilo zanjo pa je napisala pevka skupine Petra Zore, ki ob nedeljah s preobrazbami navduĹĄuje v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Videospot je bil posnet v naĹĄi prestolnici, v njem pa igra tudi nadebudna igralka in profesionalna plesalka Katja Ĺ kofic.

KSENIJA Ksenija, mlada vokalistka, ki je nase opozorila s skladbama Ne pusti me Ä?akati in Ne vem, Ä?e veĹĄ, tokrat predstavlja Afriko. Nova skladba je odklon od njenega dosedanjega ustvarjanja, a Ksenija je z njo Ĺželela prikazati svojo vsestranskost in se poskusiti tudi v bolj energiÄ?nih, plesnih vodah.

Naš ­čas, 17. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏩

17. oktobra 2019

frkanje

Drago Tamše iz Paške vasi (prvi z leve) je dolgoletni predsednik Kulturnega društva Gorenje, član gledališke skupine znotraj društva, upokojenec, za katerega pravijo, da sodi v skupino tistih, ki pozdravljajo z »nimam cajta«. Namreč tudi če nima dela, si ga najde. Na nedavni prireditvi v Šmartnem ob Paki je svojima sokrajanoma, ki sta skupaj z njim prikazovala šego trebljenja buč, bolj v šali kot zares dejal: »Buč ne gojim, ker sem sam ena buča.«

» Levo & desno «

Nekaj več

⏬

Ne da bi vedeli, smo ponekod lahko v tem poletju jedli tudi čevapčiče z nekaj več. Tudi v eni od trgovin na našem območju so prodajali mleto »požveplano« meso. Nekateri tega sploh niso zaznali. So navajeni.

Skrbnik gasilskega doma, poklicni voznik 'kamiondžija' in avtobusni turistični šofer Marjan Ledinek, tudi zapečen gasilec, ki je v svoji gasilski karieri prevažal tudi vodo v cisterni, se je v Bratislavi na strokovni ekskurziji spustil na nivo delavca tamkajšnje komunale, ki je prilezel iz kanalizacije. Menda je dejal v bron vlitemu kameratu, da je itak bolje, da išče delo tebe kot ti delo. Tovariši gasilci so Marjana pregovorili, da je bolje biti v Veleju »komunalc« kot na Slovaškem klošar … pa se je skuliran vrnil med nas.

Protesti Zagovorniki divjih zveri pri nas so se na protestu spet spravili nad zajca, no, nad ministra Zajca. A le zakaj so protestirali v Ljubljani in ne v gozdu, kjer živijo medvedi, risi in volkovi?!

Priljubljenost Tudi zadnja raziskava javnega mnenja je pokazala, da je med vsemi strankami najbolj priljubljena – ne vem.

»Dvoboj« Zaradi »privilegijev«, ki si jih želijo izglasovati poslanci, so najbolj razjarjeni upokojenci.

Ker da bi s privilegiji druge še močneje privili. Zato bi poslance najraje nekam poslali.

Na sever

⏩

»No, a ste videli? Marsikaterega mlajšega nesem,« se je zadovoljno nasmihal 86-letni Jože Delopst iz Šoštanja po tistem, ko se je preizkusil na simulatorju varne vožnje. »Mejdun, da bi tole kar držalo,« pa si misli predsednik Zveze šoferjev in avtomehanikov Velenje Peter Praprotnik. Čisto brez napake pa le ni bilo. Gospod se je zaradi fotografiranja za Čvek, k sreči ne v realnem prometu, namreč ustavil kar sredi ceste.

Končno je vlada le potrdila poroštvo za gradnjo hitre ceste 3. razvojne osi. A le za del med Velenjem in Slovenj Gradcem.

Za naše okolje torej še vedno velja, da bomo prej lažje prišli v Avstrijo, ne pa (še) v Ljubljano.

Moč noči Naj še tako razsvetljujemo ulice in delamo nadzor v lokalih, star pregovor vedno prepogosto velja – noč ima svojo moč.

ZANIMIVOSTI

Tekmovanje za naziv najbolj zavaljenega rjavega medveda V aljaškem nacionalnem parku Katmai National Park so v minulem tednu končali izbor najbolj zavaljenega medveda. Tekmovanje, ki se ga (seveda nevede) udeležijo v parku živeči rjavi medvedi, vsako leto pritegne precej pozornosti. Zaposleni so tako

tudi letos objavili fotografije medvedov, kakršni so bili ob začetku poletja in kakšni septembra, občinstvo pa je z glasovanjem odločalo, katera zver se je na prihajajočo zimo pripravila najbolje. V finalu sta se znašla Holly, samica, ki je leta 2015 posvojila zapuščenega mladiča, kar je v medvedjem svetu izjemno redko, in Lefty, ki je poleg velikih količin sala znan tudi po tem, da je njegov levi uhelj manjši od desnega. Po skrbno preštetih glasovih so organizatorji sporočili, da je zmagala Holly, in pri tem poudarili, da izbor najdebelejšega medveda nikakor ni zasmehovanje ali norčevanje iz debelosti. »Velike količine telesne maščobe so pri rjavih medvedih

znak izvrstnega zdravja in večje možnosti za preživetje zime,« so pojasnili.

Mladička koale ima rada objeme

Ukradli so štiri pitone in kuščarja

V Australian Reptile Park, priljubljenem avstralskem parku za plazilce, so pred kratkim pozdravili novo članico – malo koalo Elso. »Samica Irene in mala Elsa sta v odlični oskrbi in kmalu bosta znova združeni,« so sporočili iz živalskega vrta in pojasnili, da je skrb za razvoj mladička trenutno prevzela skrbnica Hayley. V

Nepridipravi so nekemu Američanu ukradli potovalno torbo, zaradi česar se je njen lastnik zelo prestrašil. Gre namreč za Briana Gundyja, ki se ukvarja z rejo in prodajo plazilcev, je pa tudi lastnik trgovine z malimi živalmi.

Prejšnji teden je v knjižnici Martin Luther King v mestu San Jose v okviru rednega izobraževanja obiskovalcem predstavljal svoj poklic in svoje ljubljenčke. Ko je bila predstavitev končana, je svoje štiri pitone in starega kuščarja pospravil v potovalno torbo, nato

videoposnetku, ki ga je mogoče najti na spletu, je v ospredju Elsa med hranjenjem in objemanjem s svojo nadomestno mamo. Hayley pravi, da je skrb za majhno koalo kot skrb za novorojenčka, in dodaja, da je tega že vajena, ker je tudi sama mama trem otrokom.

Ime za majhno koalo je izbrala kar Hayleyjina štiriletna hči, ki je navdušena nad ledeno princeso Elso iz fantazijskega filma Ledeno kraljestvo (Frozen).

pa odnesel prenosni terarij do avtomobila. Ko se je vrnil in hotel v avto naložiti še torbo, te ni bilo nikjer več. Takoj je poklical policiste, ki najprej niso razumeli, zakaj takšna panika, ko pa jim je pojasnil, kaj je bilo v torbi, so hitro začeli iskalno akcijo. Nepridipravov sicer niso našli, so pa v bližnjem smetnjaku odkrili dve kači. Kaj se je zgodilo z drugima Nasina vesoljska sonda Juno je dvema in kuščarjem, zaenkrat na površju Jupitra nedavno posneni znano. la ogromno črno pego. Osuplji-

Črna pega na Jupitru ni črna luknja

ve fotografije površja največjega znanega planeta v našem osončju so prav zaradi velike črne pege, ki prekriva zajeten del Jupitrove površine, izjemne. Fotografije je Juno posnela na razdalji osem tisoč kilometrov od Jupitrove vrhnje plasti oblakov. Pega, ki je videti kot nekakšna črna luknja, pa v resnici ni neznansko črno brezno, temveč gre za popolnoma vsakdanji pojav v zvezdnih sistemih – sončev mrk. Sončevo svetlobo je namreč ravno med preletom

sonde blokirala Jupitrova luna Io. Ker je površina Jupitra kar 120krat večja od površine Zemlje, površina Io pa le malce večja od naše Lune, mrk ne prekrije večine osvetljene površine planeta, kot se to zgodi v primeru Zemlje, pač pa je ta iz vesolja videti kot okrogla črna pega na planetovem površju.

Po Oktoberfestu Minuli teden se je zaključil letošnji Oktoberfest v Münchnu, ki

je trajal 16 dni. Po informacijah organizatorja je prizorišče letos skupno obiskalo 6,3 milijona gostov, kar je enako kot leto prej, na osnovi dvigov gotovine na bankomatih na prireditvenem prostoru pa so ugotovili, da je bilo največ tujih obiskovalcev iz ZDA, Velike Britanije, Francije, Avstrije, Nizozemske, Švice, Italije, Avstralije, Švedske in Danske. Ponudniki hrane so letos poročali, da so si kupci pogosteje želeli bio hrane, regionalnih izdelkov in vegetarijanskih jedi. Kot lani so tudi letos obiskovalci pojedli 124 volov in 29 telet. Pazljivi redarji so t. i. lovcem na spominke pri izhodu iz šotorov odvzeli 96.912 pivskih vrčev (lani 101.000). So pa bili obiskovalci kot vsako leto doslej precej pozabljivi in raztreseni.

V pisarni za izgubljene stvari so varno spravili 780 osebnih dokumentov, 690 kosov oblačil, 660 denarnic, 465 bančnih kartic, 420 mobilnih telefonov, 300 ključev, 155 očal, 130 torbic, nahrbtnikov in vrečk, 115 dežnikov, 55 kosov nakita in osem fotoaparatov. Med bolj nenavadnimi izgubljenimi predmeti so bili še ena proteza, otroški voziček, komplet kart Uno, cedilo, poročni prstan ter originalno zapakirana knjiga Dali - slikarska dela.

Potrebna je vila V Velenju si je ob klasičnih kolesih zdaj v sistemu Bicy moč izposoditi tudi električna. In to s pomočjo vile. No – registrirati se morajo v vili Bianci.

Realnost Slovenija ni več tako nekako nekje v zraku. Bolj prizemljena je. AA je (pro)padla.

O bučah in …

Dobra tetka jesen se počasi poslavlja in z njo jesenske dobrote. Celo zanimanje za buče je že malo pojenjalo. No, za različne naše bučmane še nikakor ne.

Prepovedi Sodišča zaradi različnih vzrokov kar pogosto izrekajo ukrep prepovedi približevanja. Ne bi bilo slabo, če bi take ukrepe izrekali tudi voznikom motornih vozil. Nekateri se od zadaj preveč približajo - in POK.

Ozračje Še kar slišimo zahteve: ker onesnažujeta ozračje, je treba Teš in Premogovnik takoj zapreti.

A pozabljajo, da dolina samo od zraka ne more živeti.

NAŠE

VELENJE

NaĹĄ Ä?as, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

17. oktobra 2019

Irena VidemĹĄek. Ponosna, da je kmetica.

Na nedavnem vseslovenskem tekmovanju za mlado kmetico leta je osvojila odliÄ?no drugo mesto – Dejavnost domaÄ?e kmetije v Zavodnjah so pred Ä?asom razĹĄirili tudi na predelavo mleka – Irena pravi, da je kmetovanje del nje in da je tako res lepo Ĺživeti V Zavodnjah nad Ĺ oĹĄtanjem leĹži kmetija, ki jo je leta 2010 prevzela mlada gospodarica Irena VidemĹĄek. Skupaj z moĹžem vse odtlej dihata za kmetijstvo, rada imata naravo, Ĺživali. ÂťTo je del mene,ÂŤ pravi Irena, ki poudarja, da je imela Ä?ut za gospodarjenje v naravi Ĺže od malih nog. ÂťKo je na vrtÄ?evskih uricah vzgojiteljica spraĹĄevala, kaj bomo, ko odrastemo, so drugi omenjali zdravnike, odvetnike, uÄ?itelje – jaz pa sem rekla, da bom birt,ÂŤ se spominja smeje.

Po konÄ?ani osnovni ĹĄoli se je Irena vpisala na srednjo kmetijsko ĹĄolo v Ĺ entjurju. ÂťZa fakulteto pa se nisem odloÄ?ila, saj sem zaÄ?ela sluĹžbovati v kmetijski trgovini. Tam sem delala 15 let,ÂŤ pripoveduje in dodaja, da zdaj Ĺže dve leti kraljuje doma z moĹžem in druĹžino.

Odkar je prevzela gospodarjenje, so na domaÄ?i kmetiji zgradili nov hlev, posodobili strojno opremo, Irena pa je

po dodatnem izobraĹževanju registrirala dopolnilno dejavnost za predelavo mleka, tako da zdaj pri njih nastajajo tudi siri, skute in jogurti. Skrbijo za 60 glav Ĺživine, od tega je 30 krav molznic. Pri tem preseneÄ?ajo s prakso, ki je veÄ?ini tuja: v Zavodnjah so se namreÄ? zdruĹžile tri kmetije oziroma trije mladi prevzemniki kmetij, ki veÄ?ja dela opravljajo skupaj. ÂťTo je velik prispevek za kmetijo,ÂŤ je prepriÄ?ana VidemĹĄkova.

Vsak dan, tudi ob vikendih in praznikih, vstane ob ĹĄestih. Najprej jo Ä?aka molĹža, nato delo v sirarni. ÂťImam sreÄ?o, da smo na kmetiji skupaj z mojimi starĹĄi. Moja mama namreÄ? zelo rada kuha in tega veselja ji gotovo ne bom vzela,ÂŤ pove Irena. Poleg skrbi za tri ĹĄoloobvezne otroke jo tudi popoldne Ä?aka delo za kmetijo, zveÄ?er pa spet redno delo v hlevu.

Njeno pridnost in zavzetost so opazili

Na letoĹĄnjem vseslovenskem tekmovanju za naziv naj kmetica je Irena osvojila drugo mesto.

tudi v DruĹĄtvu kmeÄ?kih Ĺžena Ĺ aleĹĄke doline, kjer so VidemĹĄkovo spodbujali, naj se prijavi na tekmovanje za naziv naj kmetice. ÂťPrepriÄ?evale so me Ĺže nekaj let, a je bilo prej teĹžje, ker sem hodila v sluĹžbo in imela majhne otroke. No, zdaj pa nisem veÄ? v sluĹžbi in sem se vendarle odloÄ?ila za sodelovanje. Pa mi ni Ĺžal,ÂŤ poudarja Irena, ki je nadvse zadovoljna s konÄ?no osvojenim drugim mestom.

Tekmovanje, na katero se lahko prijavijo dekleta s kmetij, ki so stara manj kot 40 let, je to leto potekalo v Slovenj Gradcu. Pomerilo se je sedem kandidatk, ki so bile najprej izzvane v preverjanju znanja s treh strokovnih tem (letos zeliĹĄÄ?ni vrt, reja ovc in koz ter jagodiÄ?evje) ter preverjanja slikovnega znanja (letos strupene rastline). NajboljĹĄe tri so se v finalu pomerile v treh praktiÄ?nih igrah. ÂťImela sem veliko na-

vijaÄ?ev, ki se jim ĹĄe enkrat zahvaljujem, da so to zgodbo delili z mano. Res je bilo super!ÂŤ pravi Irena VidemĹĄek.

Kot se spominja, je bilo treba v finalu tekmovanja sestaviti leseno pruÄ?ko, okrasiti in razvaljati lectovo srce ter v doloÄ?enem Ä?asu oluĹĄÄ?iti Ä?im veÄ? koruze. ÂťZ drugim mestom sem izredno zadovoljna. Celo bolj, kot bi bila s prvim; zmagovalka ima namreÄ? v letu, ki prihaja, precej obveznosti. Vem, da bi jih teĹžko uskladila s svojim ritmom Ĺživljenja, zato sem zadovoljna, da nisem zmagala. Pravzaprav je drugo mesto zame najboljĹĄa zmaga,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja VidemĹĄkova. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Prvi litri za protokolarno vino Trganje grozdja najstarejĹĄe vinske trte na svetu – modre kavÄ?ine v Ĺ martnem ob Paki, je eden od druĹžabnih dogodkov v organizaciji tamkajĹĄnjega druĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki, 9. oktobra – Minulo sredo se je zgodila tretja trgatev, pridelek pa sta obrala ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar in predsednica omenjenega druĹĄtva Mojca Praprotnik.

Potomko trte so posadili leta 2015, letos so obrali grozdja za dobre tri kilograme. ÂťDruĹĄtvo vinogradnikov je pozvalo svoje Ä?lane, ki imajo prav tako potomke modre kavÄ?ine, naj darujejo nekaj grozdja. Ti so se odzvali, nabralo se ga je kar nekaj in po besedah Mojce, ki je skrbnica trte, bo tudi vina nekaj. Tega bo donegovala, ga ustekleniÄ?ila in bo sluĹžilo kot protokolarno darilo lokalne skupnosti. Ostaja ĹĄe nekaj odprtih vpraĹĄanj glede imena vina, nalepke in stekleni-

ce, a bo vse ob pravem Ä?asu,ÂŤ la pretirano velika, nam je poje zagotovil KopuĹĄar. Lani so iz vedala Mojca Praprotnik. Kar grozdja stisnili sok in ga podarili se tiÄ?e bolezni, je bilo tokrat lemalÄ?kom v tamkajĹĄnjem vrtcu. to prizanesljivejĹĄe v primerjaKopuĹĄar je ĹĄe dejal, da so vino- ni s preteklim. ÂťSkrb pa seveda gradniki pomembni promotor- je. Biti moraĹĄ pozoren na boleji obÄ?ine. Vizni in druge nenogradniĹĄtvo vĹĄeÄ?nosti. A ker LetoĹĄnjo letino se je v tamkajimamo doma grozdja ocenjujejo vinograd, ni teĹĄnjem okolju v zadnjih 20, 30 Ĺžav. Ko izvajaza zelo dobro. letih izjemno mo dela v njem, razvilo, vinosproti poskrbigradniki dosegajo na tekmova- mo ĹĄe za potomko.ÂŤ Z letoĹĄnjo njih pohvale in ĹĄtevilna prizna- bero je zadovoljna. Je sicer nenja. VinogradniĹĄtvo in ponudba kaj manjĹĄa kot lani zaradi miostalega, kar sodi k vinu, je za- moidoÄ?ih ĹĄkorcev in tudi trta gotovo ena od razvojnih prilo- si je morala nekoliko odpoÄ?iti, Ĺžnosti lokalne skupnosti, ki sta- saj je lani rekordno obrodila. Levi na razvoj turizma. ga na ploĹĄÄ?adi pred tamkajĹĄnjo Skrb za potomko letos ni bi- knjiĹžnico ji ustreza, oÄ?itno jo

â?ą

dobro Ä?uvata zavetnik sv. Martin in obÄ?ina, ĹĄe meni. Praprotnikova je zagotovila, da nihÄ?e od 15 vinogradnikov, ki imajo doma potomko modre kavÄ?ine, ni odklonil ideje o podarjenih koliÄ?inah grozdja. Iz njega so stisnili blizu 50 litrov vina.

Sicer pa je po njenih ocenah letoĹĄnja letina grozdja zelo dobra, nekateri vinogradniki so se pohvalili z nadpovpreÄ?nimi koliÄ?inami. đ&#x;”˛

tp

Pridelek potomke najstarejĹĄe vinske trte na svetu sta pospravila Mojca Praprotnik in Janko KopuĹĄar.

Vpliv vremena kljub ĹĄotoru velik LetoĹĄnje prireditve v okviru Poznopoletnega festivala v Ĺ martnem ob Paki naj bi si ogledalo najveÄ? obiskovalcev v zadnjih ĹĄestih letih – Pohvale za izbor izvajalcev in raznolikost programa Tatjana PodgorĹĄek

V javnem zavodu Mladinski center Ĺ martno ob Paki so potegnili Ä?rto pod ĹĄest dogodkov Poznopoletnega festivala, s katerim so pomahali v slovo poletju z zabavo za vse generacije in glasbene okuse. Odvijal se je od 30. avgusta do 27. septembra, praviloma ob petkih.

Mirjam Povrh, direktorica zavoda, pravi, da so generalno lahko zadovoljni, da so povabili dobre izvajalce. Tudi odzivi so bili zelo dobri, prejeli so precej ustnih in pisnih pohval za izbor nastopajoÄ?ih in raznolikost programa. ÂťÄŒloveku veliko pomeni mnenje nekoga, ki dokaj redno prihaja na naĹĄe prireditve in ti po odhodu z enega od koncertov reÄ?e,

da smo spet noro dobro naredili. Znova se je pokazalo, Ä?e izbereĹĄ izvajalce, ki nekaj pomenijo, to pritegne ljudi. Se pa, Ĺžal, odraĹža tudi na drugi, finanÄ?ni strani. LetoĹĄnji festival je bil draĹžji od lanskega, stal je blizu 11 tisoÄ? evrov.ÂŤ Prireditve na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo mladih so se letos odvijale pod ĹĄotorom, kar je sicer fajn, meni sogovornica, ker organizatorjev ne skrbi, Ä?e bo med prireditvijo

â?ą

Prireditev si je ogledalo najveÄ? ljudi do sedaj.

Najbolj obiskana je bila prva prireditev, na kateri je nastopila tudi glasbena skupina Kingston.

deĹževalo. Je pa slabost ĹĄotora ta, da potrebuje zahtevno ozvoÄ?enje. ÂťPoleg tega se je izkazalo, da nizke temperature, ne glede na streho nad glavo, v veliki meri krojijo obisk na prireditvi.

OdliÄ?en je bil prvi dogodek (ĹĄmarĹĄka plaĹža, roĹĄtiljada, nastop plesnih skupin in skupine Kingston), najveÄ?ja osmoljenka nizkih temperatur pa je bila kavbojska veselica. Ljudem se pri 3

stopnjah Celzija ni dalo zapustiti domov.ÂŤ Vseh ĹĄest prireditev si je po navedbah Povhove ogledalo od 1.200 do 1.300 ljudi, kar je najveÄ? v zadnjih ĹĄestih letih. Vse veÄ? obiskovalcev med udeleĹženci je od drugod, vse veÄ? jih je zaÄ?udenih nad simboliÄ?no ceno vstopnic. Te je bilo treba kupiti sicer le za tri prireditve, na ostalih treh je bil vstop prost. Sogovornica ne skriva, da so priÄ?akovali boljĹĄi obisk, a ima hkrati tudi odgovor na to: ÂťV naĹĄi bliĹžnji in daljni okolici je prav v tem Ä?asu potekalo mnogo prireditev.ÂŤ V letih, odkar poteka festival, so se njegovi organizatorji marsikaj nauÄ?ili, ĹĄe vedno pa teĹžko ÂťzadenejoÂŤ, kaj bo v danem trenutku ljudem najbolj vĹĄeÄ?.

Z mislimi so Ĺže pri Poznopoletnem festivalu prihodnje leto.

Snujejo pribliĹžno enako zasnovo: ostajajo pri kakovosti in raznovrstnosti prireditev. Temu primerno bodo izbrali tudi izvajalce, zagotavlja Mirjam Povh. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

17. oktobra 2019

Lepo darilo za tri desetletja delovanja

Raziskovalni tabor za nadarjene uÄ?ence

TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki predalo namenu novo druĹĄtveno brunarico v Martinovi vasi – Glavnino denarja so zagotovili sami Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 5. oktobra – TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki, ki je s svojo dejavnostjo prepoznavno v ĹĄirĹĄem okolju, letos praznuje 30 let delovanja. Za jubilej so si Ä?lani ÂťdaliÂŤ najlepĹĄe darilo. Tako je menila predsednica druĹĄtva BoĹža Polak ob predaji

lo pribliĹžno 2000 ur. ÂťTeĹžko breme smo spravili s svojih pleÄ?. Tretji mandat sem predsednica ĹĄmarĹĄkega turistiÄ?nega druĹĄtva in lahko reÄ?em, da je to najveÄ?ja druĹĄtvena pridobitev. Postavili smo trdne temelje ne samo za naĹĄo, ampak tudi prihodnje generacije, ki se bodo ukvarjale s turizmom.ÂŤ Po be-

â?ą

V petek, 11. oktobra, je 18 uÄ?encev OĹ Mihe Pintarja Toleda skupaj z mentorji odĹĄlo na raziskovalni tabor v PleĹĄivec. Tam jih je najprej pozdravila vodja podru-

Ĺživljenje Ivana Cankarja. ZveÄ?er so ob tabornem ognju pekli penice in jabolka ter se druĹžili ob petju in plesu. Po kratki noÄ?i je sledil odliÄ?en zajtrk, nato pa jih

klobuk iz naravnih materialov. Ĺ e pred kosilom pa so zaÄ?eli z izdelovanjem ekoloĹĄkih plakatov, povezanih z vodo.

Ko so starĹĄi ob treh priĹĄli po

ĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole PleĹĄivec Romana PuĹĄnik, nato pa so se ÂťspoznaliÂŤ z Ano LuĹĄin, Cankarjevo mladostno ljubeznijo. Mojca Ĺ˝evart, direktorica Muzeja Velenje, jim je predstavila njeno Ĺživljenje, predvsem pa zadnja leta Ĺživljenja, ki jih je preĹživela v PleĹĄivcu. Pokazala jim je tudi razstavo o Ani LuĹĄin na stopniĹĄÄ?u ĹĄole.

Na pokopaliĹĄÄ?u so poiskali in si ogledali njen grob. Ko so se vrnili, so s pomoÄ?jo igre spoznavali

je obiskal Martin PustatiÄ?nik, pisatelj in pesnik, upokojeni uÄ?itelj.

V PleĹĄivcu je obiskoval osnovno ĹĄolo, ĹĄtiri leta pa je tam tudi uÄ?il.

Pripovedoval je o svojem otroĹĄtvu in potoku Sopota, ki teÄ?e v PleĹĄivcu. Tja so uÄ?enci po orientaciji tudi krenili. V dopoldanskem Ä?asu sta tako gozd in potok postala njihova uÄ?ilnica. UÄ?enci so merili temperaturo vode, ph, hitrost toka vode, doloÄ?ali rastline ob potoku ‌ V skupinah so izdelali

njih, so jim z navduĹĄenjem zaigrali Cankarjevo Ä?rtico Pehar suhih hruĹĄk ter s pomoÄ?jo projekcije predstavili, kako so preĹživeli tabor v PleĹĄivcu. UÄ?enje v naravi je bila za uÄ?ence posebna pozitivna izkuĹĄnja. Tudi mentorji so z veseljem opazovali uÄ?ence, ki so z nasmehom na obrazu raziskovali naravo in doĹživljali kulturno dediĹĄÄ?ino ter kulturo iz neposredne izkuĹĄnje.

vljenje je v obÄ?ini zelo pestro in nemalokrat se zgodi, da so prireditveni prostori zasedeni. Prav tako pa ne bi ĹĄe enkrat rada doĹživela martinovanja, ko smo zaradi deĹžja morali stati za toÄ?ilnim pultom v gumijastih ĹĄkornjih, voda pa nam je segala skoraj do kolen,ÂŤ nam je ĹĄe dejala BoĹža Polak.

Nova brunarica bo omogoÄ?ala bistveno boljĹĄe pogoje za izvajanje dejavnosti druĹĄtva.

nove brunarice svojemu namenu.

Uredili so jo v Martinovi vasi ob ĹĄmarĹĄki ĹželezniĹĄki postaji.

Po grobih ocenah je postavitev objekta stala blizu 30 tisoÄ? evrov.

Glavnino denarja je zagotovilo samo druĹĄtvo s projekti, ki so jih vodili v minulih letih, ter drugimi dejavnostmi, nekaj so prispevali donatorji, ob strani jim je stala tudi lokalna skupnost. Ta je pomagala pri ureditvi najemnega razmerja za prostor, krila je stroĹĄke arhitekta, ki je izdelal celotno podobo Martinove vasi, kako naj bi bila ta videti v prihodnje. Potrebno delo so opravili Ä?lani s prostovoljnim delom. Tega je bi-

ÂťPostavili smo trdne temelje ne samo za naĹĄo, ampak tudi prihodnje generacije, ki se bodo ukvarjale s turizmom.ÂŤ

sedah Polakove so z brunarico dani bistveno boljĹĄi pogoji za izvajanje dejavnosti kot pretekla leta. Izvajali jih bodo v kateremkoli letnem Ä?asu. Tu bodo lahko organizirali delavnice, razliÄ?ne tematske veÄ?ere. ÂťDruĹĄtveno Ĺži-

ÂťVse se zgodi z razlogom,ÂŤ je ob tej priloĹžnosti menil ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Pohvalil je dejavnost druĹĄtva in menil, da se je ustanovitev le-tega pred 30 leti pokazala za dobro potezo. DruĹĄtvo s svojo dejavnostjo precej prispeva k promociji lokalne skupnosti, je povezovalni Ä?len med ostalimi druĹĄtvi in druĹĄtvi v turizmu, vaĹĄkih skupnostih ter zunaj obÄ?inskih meja. ÂťVerjamem, da je z novo brunarico trud poplaÄ?an.ÂŤ PriloĹžnostni kulturni program so pripravili ljudski pevci Prijatelji. đ&#x;”˛

Ves Ä?as se razvijajo V poletnem Ä?asu in zgodnji jeseni so v krajevni skupnosti Konovo izvedli veÄ? zanimivih aktivnosti, povezanih z obÄ?inskim in krajevnim praznikom Tina Felicijan

Konovo – Ob obÄ?inskem in hkrati krajevnem prazniku so se veselili tudi na Konovem. DruĹĄtvo Invalid Konovo je izvedlo meddruĹĄtveno ĹĄportno tekmovanje, na katerem se je druĹžilo veÄ? kot 150 Ä?lanov slovenskih upokojenskih in invalidskih druĹĄtev.

DruĹĄtvo upokojencev Konovo je priredilo kegljaĹĄki turnir za pokal KS Konovo, za katerega se je potegovalo veÄ? kot 50 udeleĹžencev.

Nazadnje je upokojensko druĹĄtvo izvedlo ĹĄe meddruĹĄtveno ĹĄportno tekmovanje za Ä?lane vseh velenj-

NAĹ E

VELENJE

SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje

skih druĹĄtev upokojencev. Predstavniki osmih druĹĄtev so se pomerili v kegljanju, pikadu in metu obroÄ?kov na klin. Kot veleva tradicija, so se sreÄ?ali tudi s predstavniki borÄ?evske organizacije iz Ribnice na Pohorju. Dogajanje

â?ą

Na Konovski ulici so sprejeli kar nekaj novih krajanov.

v kraju pa so s kulturnim programom ob kmeÄ?kem sejmu popestrili tudi v Tednu ljubiteljske kulture. V kraju je Ĺže dolgo aktivna krajevna organizacija RdeÄ?ega kriĹža Konovo, ki je tudi letos skrbela za brezplaÄ?ne preventivne meritve holesterola, krvnega tlaka in sladkorja. Krajani pa so se lahko druĹžili tudi na izletih.

Koruzo koĹžuhali tudi v Ĺ aleku Ĺ alek, 7. oktobra – V KS Ĺ alek so v jesen vstopili s tradicionalnim koĹžuhanjem na domaÄ?iji GorĹĄek Pri Rafu v zgornjem Ĺ aleku. Letos so imeli rekorden obisk, pridruĹžilo se je veÄ? kot petdeset koĹžuhaÄ?ev. S pomoÄ?jo PGD Ĺ alek so varno poskrbeli za prevoz ljudi na dogodek in nazaj v dolino.

PridruĹžili so se jim Ĺ ola zdravja Ĺ alek, krajani in krajanke iz Ĺ aleka, Starega Velenja in BevÄ? ter varovanci Doma za varstvo odraslih s spremstvom. Posebej njim gre letos zahvala, da so velik kup koruze ÂťzliÄ?kaliÂŤ zelo hitro. KoĹžuhanje so popestrili s pesmijo in starimi ĹĄegami in navadami.

DruĹženje, ki ohranja slovensko dediĹĄÄ?ino in prikazuje stare ĹĄege tudi mlajĹĄim v skupnosti, se je konÄ?alo z malico in okrepÄ?ilom. đ&#x;”˛

Sicer so v zadnjem letu na Konovem izvajali predvsem vzdrĹževalna dela in urejali okolico.

VeÄ?jih naloĹžb predvsem v komunalnem opremljanju in urejanju letos ni bilo, jih pa naÄ?rtujejo za prihodnja leta. Domu krajanov, v katerem so lani dobili nove sanitarne prostore in preuredili igriĹĄÄ?e, so poiskali novo oskrbnico. ÂťKar nekaj skrbi so nam povzroÄ?ale poplave, predvsem v Ĺ enbricu pri PirÄ?evi hiĹĄi. SproĹžili smo delovno akcijo, na kateri so nam pomagali gasilci iz PGD Ĺ alek,ÂŤ je povedal predsednik Karl Stropnik in napovedal ĹĄe preostalo dogajanje letos: harmonikarski koncert, koncert pevske sekcije druĹĄtva Invalid in priprave na izvedbo programa ob letoĹĄnjih polnoÄ?nicah. đ&#x;”˛

Dejan Jan

đ&#x;”˛

Irena PolajĹžer

NaĹĄ Ä?as, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

17. oktobra 2019

Ĺ˝enska energija je ĹĄirina, moĹĄka pa smer Manekenka Bernarda Marovt pripravlja akademijo za Ĺženske Donnakademy – teÄ?aj, ki vam pomaga do samozavesti, energije in notranje lepote Jasmina Ĺ karja

Preteklo sredo je imela v Hotelu Paka v Velenju najuspeĹĄnejĹĄa slovenska manekenka vseh Ä?asov Bernarda Marovt predstavitev DONNAAKADEMY, ki je pred leti Ĺže zaĹživela v Italiji in jo zdaj uspeĹĄno prenaĹĄa tudi v Slovenijo. S skupino strokovnjakov bo na teÄ?aju, ki ga posveÄ?a Ĺženskam, omogoÄ?ala odkriti notranjo lepoto, jo poudariti, pridobiti samozavest, spoznati skrivnosti karizme, najti lasten modni slog, izboljĹĄati Ĺženskost in razviti osebnostno moÄ?. ÂťPerfekcija ne obstaja, vsakdo ima pomanjkljivosti, ki jih je treba odkriti, ne skriti,ÂŤ pravi Bernarda Marovt, ki ĹĄe dodaja, da se premalo zavedamo, kako pomemben je zdrav naÄ?in Ĺživljenja. PrepriÄ?ana je ĹĄe, da vsaka Ĺženska lahko postane protagonistka svoje lepote, atraktivnosti in Ĺženskega magnetizma.

Na predstavitvi so svoje znanje, izkuĹĄnje delile in predstavile program ter delavnice terapevtka Margareta Ana Bole, vizaĹžistka Ksenija PehliÄ? - SimonÄ?iÄ?, nutricionistka Lidija Ĺ korja, stilistka Ä?evljev Ingrid Logar in fotografa Peter Hmelak ter Laura JuvanÄ?iÄ?.

Ĺ˝enska se ne zaveda notranje moÄ?i in energije

Margareta Ana Bole je obiskovalkam razloĹžila, da je Ĺženska energija ĹĄirina, moĹĄka pa smer, in da z uravnoteĹženjem gradimo lastno osebnost in pridemo do celostnega bitja. Ženske posveÄ?amo dovolj pozornosti sebi, vendar samo na zunaj. Zunanja lepota je pomembna (videz, frizura, make up), podzavestni del pa zanemarjamo, pa je bistvena stvar,ÂŤ je povedala fizioterapevtka. Energije se je treba zavedati, obstajajo orodja, da se iz jin

ÂťLepoteÂŤ se da nauÄ?iti z razvojem osebnostne moÄ?i, pravi Bernarda Marovt, rojena ZgornjesavinjÄ?anka.

fiziÄ?nega nivoja premaknemo iz okorelih vzorcev in razmiĹĄljamo drugaÄ?e, pravi Margareta Ana Bole, fizioterapevtka.

Temelj lepote je zdravje

Nutricionistka Lidija Ĺ korja je delila nasvete o vitaminih, ki so za Ĺžensko lepoto zelo pomembni. ÂťNekaj nanesemo na obraz, obujemo visoke pete, temelj pa je zdravje, da si zgradimo imunski sistem. ÄŒe govorimo o vitaminih, ki gradijo naĹĄ imunski sistem, je najpomembnejĹĄi vitamin

V Mislinji so pekli kruh na star pozabljen naÄ?in KoroĹĄka je zibelka droĹži, Anita Ĺ umer pa mojstrica peke z droĹžmi, najstarejĹĄega vzhajanega kislega testa, ki je osnova za slasten domaÄ? hlebÄ?ek kruha Jasmina Ĺ karja

Mislinja, 12. oktobra – Na prvem sreÄ?anju so se zbrali ljubitelji peke z droĹžmi. Govorili so tudi o pravem koroĹĄkem rĹženem kruhu, saj se je tradicija na KoroĹĄkem ohranila ravno zaradi kruha, ki je najveÄ? vreden v tradicionalni kmeÄ?ki prehrani ĹĄe danes, je povedala etnologinja iz KoroĹĄkega pokrajinskega muzeja Brigita RajĹĄter. ÂťLahko je rĹžen, lahko pa tudi meĹĄanica druge moke. Ta kruh je nekoÄ? kmetu zagotavljal preĹživetje. Zato je rĹžen kruh temelj domaÄ?e prehrane in hrana v naĹĄi kulturi ter boĹžji dar,ÂŤ je razloĹžila RajĹĄterjeva. In kaj so droĹži? ÂťModeren izraz, ki ga po tradiciji razumemo kot zaÄ?etek kvasa, ki obstaja, odkar se peÄ?e kruh, to je del kruha. S takim kvasom, kislim testom, ki ima kulturni naboj, se povezujejo generacije, se povezuje Ĺžive z mrtvimi. Ljudje si ponekod ĹĄe vedno ne predstavljajo, da bi jedli kruh brez povezave. Zato je tako Ä?aĹĄÄ?en.ÂŤ KoroĹĄica Anita Ĺ umer je na najveÄ?jem kulinariÄ?nem dogodku zdruĹžila in navduĹĄila staro in mlaKo je v jesenskem Ä?asu moĹĄt dozorel in so pri vretju ostale od sadjevca droĹži, so te droĹži gospodinje zamesile z moko. To je zaÄ?etek fermentiranega testa, ki so ga dodajale v moko. En del so vedno pustile. Kvas (kislo testo), ki se je ohranil iz peke v peko, pove Brigita RajĹĄter

ĹĄeno razloĹži Ĺ umerjeva, ki je svojo knjigo DroĹžomanija letos julija predstavila tudi na Kitajskem in postala spletna senzacija (ima deset tisoÄ? sledilcev). Knjiga je dobila nagrado za najboljĹĄo knjigo o kruhu.

Tudi obiskovalci so bili navduĹĄeni. Anici iz LeĹĄ je bil dogodek krasen, sploh ker se zanima za naravno peko. Mladi obiskovalki Luciji iz Mislinje je kruh dober, saj ima rada domaÄ?e izdelke brez kvasa.

Ker ga ĹĄe ni poskusila, je priĹĄla poskusit domaÄ?e dobrote.

Kruh imam rada, peÄ?em ga dvakrat Anita Ĺ umer z eno od razstavljalk: ÂťZ droĹžmi do trikrat tedensko. lahko pripravljate vse, kar se pripravlja s pekovskim kvasom. Le nekaj veÄ? je Majhne hlebÄ?ke.

DroĹžaste dobronaÄ?rtovanja in organizacije. ZaÄ?etnikom te je predstavil tudi priporoÄ?a peko s pĹĄeniÄ?no belo moko.ÂŤ poseben gost Karl do, s starim naÄ?inom peke kruha, de Smedt iz Belgije, ki je vodja ki je zaradi dolge fermentacije prve knjiĹžnice droĹži na svetu. laĹžje prebavljiv, ne napenja in je Predali so tudi droĹžastega RuobstojnejĹĄi, okusnejĹĄi. Pravi, da je dla, prikazali kraĹĄenje kruha in pri peki lahko problem pomanjka- se iz virtualnega preselili v realnje znanja, strah peke z naravnim ni svet ter se podruĹžili ob kruhu kvasom, ki je lahko Ä?udovito ume- in pestrem programu ter stojniĹĄÄ?ena v naĹĄ vsakdan. ÂťMoja ljube- cah. Veseli in navduĹĄeni, da so zen do te umetnosti se je rodila iz v Mislinjo pritegnili toliko ljudi ljubezni do moĹža zaradi bolezni. iz vse Slovenije, Ĺže pripravljajo Spomnila sem se na droĹži in se nove okusne, diĹĄeÄ?e in hrustljave zaÄ?ela uÄ?iti. Tudi na lastnih na- zgodbe iz domaÄ?e zakladnice za pakah. No, poleg vsebine je kruh naslednje leto. đ&#x;”˛ dobil tudi obliko in tako sem se posvetila ĹĄe okraĹĄevanju,ÂŤ navdu-

C. ÄŒe govorimo o tistih, ki gradijo sistem navznotraj pa A, E, D. Sogovornica za lep videz priporoÄ?a zdravo in uravnoteĹženo hrano. ÂťStaro slovensko kuhinjo, kuhajmo domaÄ?e, nabirajmo iz domaÄ?ega okolja. Ni vse v hitri prehrani, tudi maĹĄÄ?obe so pomemben del vsakdana, seveda, Ä?e jih zmerno uĹživamo. Zdrave so rastlinskega izvora, Ĺživalskega so pa dobre, saj hrani dajejo okus,ÂŤ je ĹĄe dodala Ĺ korja.

Nikar eksperimentirati s teĹžkimi make upi, izpostaviti, kar je lepo

Ĺ˝enske bi lahko bolj posegale po skriti lepoti, manj je veÄ?, pa je povedala priznana vizaĹžistka Ksenija PehliÄ? – SimonÄ?iÄ?. ÂťTriki, prikrivanje polti, ten da pravo lepoto, podlage, korektorji. Poudarek na oÄ?i ali usta. Namen make-upa je pomemben,ÂŤ je na kratko strnila PehliÄ? - SimonÄ?i-

Ä?eva. Pomembna je nega obraza, ni dovolj samo voda in milo, tudi Ä?istilni izdelek na tip koĹže tonik, s katerim ten koĹže izenaÄ?imo in potegnemo na plano. Tako se ohranja koĹža, sveĹžina, pH. ObÄ?instvo je nasmejala z mislijo priznane Elizabeth Arden, da ni grde Ĺženske, da obstajajo samo lene Ĺženske. V dolgoletnem delovnem obdobju vizaĹžistka opaĹža, da to ĹĄe kako drĹži.

Obiskovalka Stanka je povedala, da je neprecenljiv obÄ?utek, ko Ĺženska duĹĄa podpre drugo Ĺžensko duĹĄo. Biti svobodna, moÄ?na, odprta, hvaleĹžna, radostna, vse to nam daje moĹžnost, da se sprejemamo in odloÄ?amo zase.

Vesela, da je bila zraven in da je Bernarda Ä?lovek, ki radodarno podarja sebe, svoje znanje in izkuĹĄnje. Natalija pa je povedala, da se po ekskluzivnem teÄ?aju za Ĺženske kar ni mogla navduĹĄiti nad vsem sliĹĄanim in prikaza-

nim. ÂťNauÄ?ila sem se postaviti pred kamero, nauÄ?ila sem se pravilno hoditi, se naliÄ?iti ter spoznala, kako pomembna je notranja in zunanja lepota.ÂŤ Bernarda Marovt pa je vse skupaj zaÄ?inila z obilo pozitivne energije, ljubeznijo in praktiÄ?nimi nasveti, kako narediti dobro fotografijo, izbrati prave Ä?evlje in dan zakljuÄ?iti z opojnimi mehurÄ?ki izbrane penine in sladkimi pregrehami.

Najpomembneje je, da dan zaÄ?enjamo in zakljuÄ?imo z ljubeznijo. Do sebe, kajti Ä?e imamo radi sebe, si damo, kar Ä?utimo in mislimo, potem smo na pravi poti in je naĹĄ dan lahko popoln.

Le tako smo lahko zadovoljni in sreÄ?ni, kar zaÄ?uti tudi okolica.

TeÄ?aja, ki bo potekal od 15. do 19. novembra v Ljubljani, se lahko udeleĹžijo vse Ĺženske, ki Ĺželijo svojo lepoto potegniti na plan.

TEDEN RESTAVRACIJ JESEN 2019 Prijazno vas vabimo v Vilo Herberstein na izvrstna menija v Tednu restavracij 11. 10. - 19. 10. 2019 PriporoÄ?amo, da si Ä?imprej rezervirate svoj termin za nepozabno kulinariÄ?no doĹživetje.

Rezervacije E: vilaherberstein@gorenje.com T: (03) 896 1400 www.vilaherberstein.si Cena menija je 19 â‚Ź.

VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA Ekipa Vile Herberstein

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

17. oktobra 2019

Po priÄ?akovanju v tretjem krogu RokometaĹĄi Gorenja tudi na povratni tekmi boljĹĄi od Metaloplastike (32:29) – Torkov Ĺžreb jim je za naslednjega nasprotnika izbral ekipo Metalurg iz Skopja Izbranci Zorana JoviÄ?ića so imeli s prve tekme (32 : 24) veliko zalogo osmih golov, zato tokrat v RdeÄ?i dvorani niso blesteli kot pred tednom dni v Ĺ abcu. A kot je dejal kapetan David MiklavÄ?iÄ?, Âťnobeni zmagi se ne gleda v zobe, res pa je, da s samo igro ĹĄe nismo stoodstotno zadovoljni.ÂŤ Za njimi je bila boleÄ?a sreda.

NavduĹĄujoÄ?i predstavi v Srbiji je sledilo veliko razoÄ?aranje v 6. krogu domaÄ?ega prvenstva v celjski dvorani Zlatorog. Branitelji naslova, igralci Pivovarne LaĹĄko, so bili od njih boljĹĄi v vseh elementih rokometne igre ter slavili z dvanajstimi goli razlike. Na ta najhujĹĄi poraz v medsebojnih sreÄ?anjih so morali hitro pozabiti, saj je bilo priÄ?akovati, da Ĺ abÄ?ani kljub velikemu rezultatskemu zaostanku ne bodo stekli na parket velenjske RdeÄ?e dvorane z belo zastavo. Gotovo pa nihÄ?e v dvorani ni dvomil o uvrstitvi domaÄ?ih v tretji krog. Predvidevanja, da bodo gostje Ĺželeli Ä?im draĹžje prodati svojo koĹžo, so se uresniÄ?ila. DomaÄ?i povratnega dvoboja niso zaÄ?eli dovolj samozavestno in sproĹĄÄ?eno. Razigrali so se ĹĄele globoko v drugem pol-

V soboto, 19. okrobra, ob 19. uri, se bo Gorenje v RdeÄ?i dvorani pomerilo z ekipo Jeruzalem OrmoĹž.

Ä?asu. Tudi tokrat je bilo v njihovi igri (ĹĄe) preveÄ? nihanja.

Nasprotnik je dosegel prvi gol.

Potem pa so se domaÄ?e 'ose' le znebile pritiska ali treme, kot je uvodne minute opisal Vlado Matanović. V Gorenjevem dresu ĹĄe ni blestel kot v nedeljo zveÄ?er. Z enajstimi goli je bil tudi najboljĹĄi strelec dvoboja. OÄ?itno mu je k sijajni igri dalo krila tudi povabilo hrvaĹĄkega selektorja Di-

na ÄŒervarja na reprezentanÄ?ne priprave. Prav po njegovih dveh zadetkih zaporedoma so po dobrih dvajsetih minutah povedli s ĹĄtirimi goli razlike (13 : 9), a nato popustili ter ob odhodu na odmor presenetljivo zaostajali le za gol (15 : 16). Kljub priÄ?akovanju, da bodo Ĺže takoj na zaÄ?etku drugega dela zaigrali nadvse zavzeto v obrambi in nato skuĹĄali s hitrimi nasprotnimi napadi

zlomiti nasprotnikov odpor, se to ni zgodilo. Ĺ abÄ?ani so celo povedli za dva gola (17 : 15). Vse do rezultata 22 : 22 je bila nato igra izenaÄ?ena. Ĺ e pravi Ä?as pa so domaÄ?i le spoznali, da ne smejo z morebitnim porazom pokvariti dobrega vtisa s tekme v Srbiji. Sledile so njihove odloÄ?ne minute, med katerimi je nasprotnik spoznal, da je slovenski podprvak paÄ? boljĹĄi od njega.

Tatjana PodgorĹĄek

koncu pa je tako, kot je, za nazaj ne moremo niÄ? spremeniti.ÂŤ

Od 12. do 30. septembra je vladala v Sloveniji prava odbojkarska evforija. Zanjo so poskrbeli Ä?lani slovenske odbojkarske reprezentance, ki so z osvojitvijo drugega mesta v oÄ?eh slovenske javnosti zmagovalci evropskega prvenstva. Pa Ä?eprav je bil na parketu kratek Ä?as, je del te uspeĹĄne odbojkarske zgodbe tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?an Jan KlobuÄ?ar, lani v evropski ligi tudi kapetan slovenske reprezentance.

NAĹ E

VELENJE

Tujina je nekaj, kar si Ĺželi vsak igralec

Jan KlobuÄ?ar: ÂťVrednost letoĹĄnje srebne medalje je velika tudi zato, ker je povezala celo Slovenijo.ÂŤ

da smo povezali Slovenijo. Kaj takega se lahko zgodi pri nas le v ĹĄportu in zato sem ĹĄe toliko bolj vesel, da sem bil del tega,ÂŤ je strnil vtise Jan KlobuÄ?ar. Pojasnil je ĹĄe, da je bil res kratek Ä?as na igriĹĄÄ?u zato, ker je po sili razmer zamenjal vlogo v reprezentanci.

V osnovi je sprejemalec – napadalec, na evropskem prvenstvu pa je bil prosti igralec oziroma libero. Na vpraĹĄanje, ali bi bili zlati, Ä?e bi finale igrali v StoĹžicah (kot so menili mnogi), pa je dejal: ÂťTu je veliko Ä?ejev. Na krilih navijaÄ?ev smo v StoĹžicah premagali v tem trenutku dve najboljĹĄi evropski ekipi in glede na emocije, dodatno energijo, menim, bi ĹĄla tekma v drugo smer. Ali bi to pomenilo tudi zmago, pa teĹžko reÄ?em. Nagibam se bolj k ja. Na

Svojo odbojkarsko pot je Jan zaÄ?el v Ĺ oĹĄtanju, igral za Fram, ACH Volley, njegova prva postaja v tujini je bil nemĹĄki klub, kjer je igral dve sezoni, prav toliko tudi na Poljskem, lani je odĹĄel k italijanskemu klubu, kjer je – med drugim – s svojim prihodom razveselil tamkajĹĄnje navijaÄ?ice. Revija Vanity Fair ga je namreÄ? pred tem uvrstila med 30 najbolj seksi odbojkarjev v Evropi. Vsaka sezona, je povedal Jan, je bila nekaj posebnega in lahko zatrdi, da je njegova kariera dokaj dobra. Je kruh v tujini manj trpek kot domaÄ?? Z osebnega staliĹĄÄ?a je doma nekoliko laĹžje, odgovarja, ker si v coni nekega udobja. Kot igralec in po finalni plati pa je tujina nekaj, kar si Ĺželi vsak ĹĄportnik. ÂťV tujini so lige, v katerih se igra boljĹĄa odbojka kot doma. Seveda pa je tujina tudi neizprosna.ÂŤ Trenutno je KlobuÄ?ar brez kluba, a se zna to v kratkem marsikaj spremeniti, pravi. Je v postopku pogajanj oziroma iskanja novega delodajalca. Je ponudb veÄ?? ÂťJe, treba se je le odloÄ?iti.

DomaÄ?ih je veliko, mislim pa, da se bo kmalu naĹĄla tudi tuja, s katero bom zadovoljen tudi sam. V tem trenutku je ÂťtrgÂŤ v Ä?akanju, a se stvari poÄ?asi Ĺže odvijajo.ÂŤ Slovenska moĹĄka odbojkarska reprezentanca prav veliko poÄ?itka do naslednjih tekem ne bo imela.

Januarja se namreÄ? zaÄ?enja kvali-

Resda tokrat ne za razred kot teden poprej. Ko so se rezultatsko vse bolj oddaljevali, je trener dal priloĹžnost za igro tudi neizkuĹĄenim igralcem. V 54. minuti je za najviĹĄjo prednost ĹĄestih golov (32 : 26) oziroma petnajstih, Ä?e upoĹĄtevamo rezultat prve tekme, zadel Timotej GrmĹĄek. Ta igralec je pred dvema letoma priĹĄel v Velenje iz KrĹĄkega. To je bil njegov prvi gol v Ä?lanski zasedbi in po njem soigralci ter gledalci niso varÄ?evali moÄ?i. Nato so se (spet) ustavili in gostje so s 3 : 0 prepolovili razliko.

Velenjski trener o Ĺžrebu:

ÂťGre za ekipo, ki ima za sabo Ĺže neko rokometno zgodovino, leta nazaj so krojili tudi sam rokometni vrh. Mislim, da je nasprotnik po meri in ob naĹĄi dobri predstavi tudi premagljiv.ÂŤ Prva tekma bo 16. ali 17. novembra v Sloveniji, povratna pa teden dni pozneje v Severni Makedoniji. V skupinskem delu bo igralo 16 ekip, zaÄ?el pa se bo 8. februarja. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Vrhovnik drĹžavni prvak

Jan KlobuÄ?ar z drugo srebrno medaljo z EP v odbojki – Trenutno ĹĄe brez kluba, a s kar nekaj ponudbami tudi tujih klubov – NihÄ?e nima zagotovljenega mesta v reprezentanci

Je sedaj, ko so vtisi na svojih mestih, pogled na uspeh drugaÄ?en kot po zakljuÄ?ku finalne tekme, ki se ni izĹĄla po naÄ?rtih? ÂťIzgubiti finale ni lahko. Igralci hoÄ?emo le najboljĹĄe, hoÄ?emo zmagati, zato so bili prvi obÄ?utki Ĺžalostni. Ko pa smo priĹĄli nazaj in videli, da je cela Slovenija vesela srebrne kolajne, je grenkoba precej manjĹĄa. Zame je osvojena srebrna kolajna na evropskem prvenstvu druga z enakim sijajem, vendar je – tako kot za ostale igralce – nekaj posebnega. TakĹĄne evforije v StoĹžicah, tolikĹĄne podpore navijaÄ?ev tudi v Parizu doslej ĹĄe nismo doĹživeli. To je poseben obÄ?utek. Ĺ e posebna pa je vrednost kolajne ta,

Zoran JoviÄ?iÄ?, trener: ÂťGlavno delo smo opravili v prvi tekmi, seveda pa smo Ĺželeli tudi na povratni pokazati Ä?im boljĹĄo igro. Ni bila rutinska zmaga, morali smo se kar precej potruditi. Ker smo levji deleĹž k napredovanju napravili Ĺže v Ĺ abcu, sem tokrat lahko rotiral vse igralce. Gremo naprej. Upam, da ĹĄe kakega igralca dobimo do sobote, ko bomo gostili (ob 19.00) Jeruzalem-OrmoĹž, mislim na vrnitev poĹĄkodovanih Vida Levca, AljaĹža Pajntarja, Petra Ĺ iĹĄka ‌). Skratka, Ĺželim si, da bi bili vsi zdravi in da bom konÄ?no imel na voljo vse igralce. V soboto priÄ?akujem zanesljivo zmago. Novega spodrsljaja oziroma poraza si ne smemo dovoliti. Vsaj v naĹĄi dvorani ne.ÂŤ BoleÄ? poraza s Celjem je pozabljen? ÂťBolj ali manj. Nekatere stvari s tega dvoboja gotovo ostajajo v podzavesti, kar ni slabo, da spoznaĹĄ, kje si. VÄ?asih je celo bolje, da izgubiĹĄ z veliko razliko, pa vidiĹĄ svoje napake, kot pa da izgubiĹĄ za gol, a misliĹĄ, da si blizu. V Ĺživljenju je vse za nekaj dobro in tudi iz tega dvoboja je treba potegniti najboljĹĄe ter se kaj nauÄ?iti.ÂŤ

To je poseben obÄ?utek

Po sili razmer zamenjal vlogo

Vse je za nekaj dobro

fikacijski turnir za nastop na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu, kjer se bo pomerila z NemÄ?ijo, ÄŒeĹĄko in Belgijo. Bo v ekipi? NihÄ?e nima zagotovljenega mesta v reprezentanci, odgovarja. Nabor dobrih igralcev, sploh na njegovem mestu, je velik. V ekipi bo tisti, ki bo boljĹĄi. ÂťBodo pa kvalifikacije ĹĄe eno evropsko prvenstvo in na olimpijske igre se uvrsti le prvi. To bo zelo teĹžak turnir. Upamo na najboljĹĄe,ÂŤ je ĹĄe dejal Jan đ&#x;”˛ KlobuÄ?ar.

Planica, 12. oktobra – Na drĹžavnem prvenstvu v nordijski kombinaciji v Planici je v Ä?lanski konkurenci priÄ?akovano zmagal Vid Vrhovnik. Novi Ä?lan ljubenskega BTC je slavil pred nekdanjima klubskima kolegoma OĹžbejem Jelenom in Rokom Jelenom (oba SSK Velenje). Prvi je zaostal 53 sekund, druđ&#x;”˛ gi pa minuto in sekundo.

Zmagali proti Celjanom Nogometna ĹĄola NK Rudar Velenje je v prejĹĄnjem tednu odigrala 4 prvenstvene tekme selekcij, pri katerih Ĺže beleĹžijo rezultate. Selekcija U13 je imela 2 tekmi. Zmagala je proti ekipi iz Celja, izgubila pa proti sovrstnikom iz KrĹĄkega. Zmago so si priborili tudi fantje ekipe U15B, ki so igrali proti Mozirju. PremoÄ? Olimpiji pa so morali priznati mladinci. đ&#x;”˛

TAKO so igrali Pokal EHF, 2. krog kvalifikacij – povratna tekma Gorenje Velenje - Metaloplastika 32:29 (15:16) (Prva tekma Metaloplastika – Gorenje 24:32) Gorenje: Taletović 11 obramb, Husejnović 1 obramba; Mazej 1, Haseljić 1, Tajnik, Matanović 11 (3), Ĺ ol 1, MiklavÄ?iÄ?, DrobeĹž, Verdinek 7 (2), GrmĹĄek 1, M. KavÄ?iÄ? 2, A. KavÄ?iÄ? 3, OkleĹĄÄ?en 4, Bojanić 1. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

6. krog Lige NLB Celje Pivovarna LaĹĄko - Gorenje Velenje 33:21 (15:10) Celje: VujoviÄ?, Ferlin 15 obramb; Cvetko 2, Razgor 2/1, MarguÄ? 8/2, Ĺ arac 5, GroĹĄelj 2, Poteko, Ĺ˝abiÄ?, Silva 2, Kodrin 2, HorĹžen 4, Grebenc 3, Makuc, Leban 2, Novak 1. Trener: TomaĹž Ocvirk.

Gorenje: HusejnoviÄ? 1 obramba, Taletović 6 obramb; Mazej 1, Haseljić, Tajnik 2/2, Matanović 3, Ĺ ol, MiklavÄ?iÄ? 5, DrobeĹž, Verdinek 2, GrmĹĄek, Ĺ iĹĄko, KavÄ?iÄ? M. 4, KavÄ?iÄ? A. 3, OkleĹĄÄ?en 1, Bojanić; trener: Zoran JoviÄ?ić.

IzkljuÄ?itve: Celje 6 minut, Gorenje 4 minute; sedemmetrovke: Celje 3 (3), Gorenje 4 (2).

Drugi rezultati: Slovenj Gradec – Krka 23:31 (10:13), Butan plin Izola – Dobova 27:30 (15:13), Trimo Trebnje – Urbanscape Loka 28:23 (14:13), Riko Ribnica – Koper 31:27

(18:10), Jeruzalem OrmoŞ – Maribor Brani (30. oktobra).

Vrstni red: 1. Celje 12, 2. Ribnica 12, 3. Trebnje 9, 7. Gorenje 4.

Sedemmetrovke: Gorenje 5 (4), Metaloplastika 5 (4); izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut.

1. A DRL - Ĺženske, 4. krog Rezultati: Izola - Ĺ˝.U.R.D. Koper 21:24 (9:13), Krka Mlinotest - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 24:27 (8:15), Litija - Zelene doline Ĺ˝alec 18:28 (5:15), Z'deĹžele - Velenje 26:20 (11:10), Ptuj - Krim Mercator 12:41 (7:19).

Vrstni red: 1. Krim Mercator 8, 2. Žalec 8, 3.

AjdovĹĄÄ?ina 8, 4. Koper 6, 5. Krka 4, 6. Z'deĹžele 2, 7. Izola 1, 8. Litija 1, 9. Velenje 0, 10. Ptuj 0.

3. SNL vzhod, 8. krog Ĺ martno 1928 - Bistrica 5:3 (2:1) Strelci: Strelci: HaliloviÄ? (21.), Hrastnik (36.), Pavlović (47.), Trop (45 – 11 m), Purnat (87.); Jelenko (35.), KovaÄ?ić (78.), KoroĹĄec (80.) Ĺ martno: MuĹĄiÄ?, BukĹĄek, Trop (od 75. Justin), Vezaj (od 86. KoroĹĄec), Fatlind, Melavc, Purnat, KriĹžnik, Pavlović (od 75. RadivojeviÄ?), Zabukovnik (od 65. Bric), Hrastnik, Halilović.

Drugi rezultati: Avto Rajh Ljutomer - Dravinja 2 : 8 (0:4), ZreÄ?e – Radgona 2:0 (2:0), Ĺ ampion – Podvinci 3:2 (1:1), Korotan Prevalje – VerĹžej 4:0, Videm pri Ptuju – Odranci 2:3 (1:0).

Vrstni red: 1. Ĺ martno 19 (29:17), 2. Odranci 16 (20:9), 3. ZreÄ?e 16 (14:9), 4. Podvinci 15 (19:9), 5. Videm 12 (15:16), 6. Dravinja (tekma manj) 11 (24:12), 7. Ljutomer 11 (18:16), 8. Bistrica 11 (17:5), 9. Ĺ ampion 10 (21:14), 10. Korotan 10 (16:12), 11. VerĹžej 3 (8:32), 12.

Radgona (tekma manj) 0 (2:42).

MedobÄ?inska Ä?lanska liga – Golgeter 7. krog Rezultati: Mons Claudius - Mozirje 0:2 (0:2), Odred Kozje - Ĺ oĹĄtanj 2:4 (2:3), Ĺ marje pri JelĹĄah - Ĺ˝alec 3:2 (2:1), Savinjska Vransko – Ljubno ob Savinji 0:1 (0:0).

Vrstni red: 1. Šmarje 6 - 14 (23:9), P. Krťko 5 -13 (13:5), 3. Mozirje 7 – 13 (13:8), 4. Šoťtanj 6 - 12 (17:10), 5. Žalec 7 - 11 (12:10), 6. S. Vransko 7 – 7 (9:11), 7. Ljubno ob Savinji 6 – 7 (11:15), 8. Vojnik 6 – 7 (10:16), 9. M. Claudius 6 – 6 (12:16), 10. Kozje 7 – 4 (8:16), 11. Laťko 5 – 1 (7:19).

Kegljanje , 2. liga, vzh., 4. kr. Ĺ oĹĄtanj : Ĺ pedicija RCM 4 : 4 (3241 : 3208) Ĺ oĹĄtanj: Jug - 545 (0), SeÄ?ki - 498 (0), Fidej - 530 (0), HasiÄ?iÄ? - 594 (1), ArnuĹĄ - 535 (0), PetroviÄ? - 539 (1).

NaĹĄ Ä?as, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 17

SkalÄ?ki uspeĹĄno zakorakali v novo sezono

v Ĺ entjurju, kjer so bili odliÄ?ni, Lina Halilović pa si je priborila tudi naslov najboljĹĄe mlajĹĄe deklice prvenstva. Prvo mesto je osvojila tudi Tadeja SuĹĄec.

Nekoliko izkuĹĄenejĹĄa ekipa tekmovalcev se je med 28. in 29. septembrom kot del tima Slovenija udeleĹžila tekmovanja Moravia Open na ÄŒeĹĄkem.

Zlate medalje so osvojili: Pia Zoja Glavnik (mlajĹĄe mladinke, forme I. dan in borbe do 50 kg), Filip Ĺ˝ak Glavnik (starejĹĄi mladinci, borbe do 69 kg) in Amar HaliloviÄ? (starejĹĄi deÄ?ki, borbe do 55 kg).

Minulo soboto pa so VelenjÄ?ani, ponovno kot del tima Slovenija, preĹživeli v MadĹžarskem Jaszberenyu, kjer so ponovno suvereno nastopili in kot tim Slovenija osvojili pokal za drugo najboljĹĄo ekipo prvenstva.

NajviĹĄje stopniÄ?ke sta se razveselila: Thai Lihteneker KoĹĄtomaj (deÄ?ki forme zeleni pas in borbe do 30 kg) in Amar HaliloviÄ? (starejĹĄi deÄ?ki, borbe do 55 kg in forme rdeÄ?i pas). đ&#x;”˛

Memorial JoĹžeta Ervina Prislana Velenje, 12. oktobra – ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Velenje je v soboto na streliĹĄÄ?u v DoliÄ?u organiziralo tradicionalni, tokrat Ĺže XVII. Memorial JoĹžeta Ervina Prislana, strelsko tekmovanje z malokalibrsko puĹĄko, soÄ?asno pa tudi posamezno tekmovanje za Ä?lane OZVVS Velenje in OZSÄŒ Velenje. Tekmovanja se je udeleĹžilo 10 ekip iz skoraj vse Slovenije. Ekipno je zmagala ekipa OZVVS Celje, OZVVS Velenje je zasedla drugo mesto, med posamezniki pa je zmagal Cveto Ĺ˝gajner, posamezno za pokal OZVVS Velenje in OZSÄŒ Velenje pa Viktor Slatinek. Tekmovanje je potekalo ob prijetnem druĹženju, podelili so medalje in pokale in si obljubili, da se sreÄ?ajo na tekmovanju tudi prihodnje leto. Po tekmovanju so se spominu na JoĹžeta Ervina Prislana poklonili tudi ob njegovem grobu. đ&#x;”˛

Kegljanje ZasluĹženo do prve toÄ?ke Po prikazani igri bi si Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zasluĹžili tudi drugo toÄ?ko, vendar je bila sreÄ?a tokrat na strani gostov. Tekma se sicer ni zaÄ?ela po Ĺželjah domaÄ?ih igralcev, saj prva dvojica ni odigrala tako dobro, kot bi lahko, gostujoÄ?a tekmovalca pa sta zato iz luÄ?aja v luÄ?aj poveÄ?evala razliko. Po prvi igri so domaÄ?ini zaostajali z 0 : 2, prednost 72 kegljev pa je bila na strani KoroĹĄcev. Preobrat je sledil v drugi igri, ko je na steze stopil trenutno najboljĹĄi domaÄ?i par. NatanÄ?na igra v polno in ĹĄe boljĹĄa na Ä?iĹĄÄ?enje je razliko v kegljih povsem izniÄ?ila, ĹĄe veÄ?, domaÄ?e sta povedla za 23 kegljev, a nesreÄ?no izgubila toÄ?ko. O zmagovalcu je zopet odloÄ?ala igra tretjega para. Vse do zadnjega seta sta bila domaÄ?ina

Za praznik na pohod

PovĹĄe in Hudej odliÄ?na na mednarodnem tekmovanju

Za Ä?lani TKD & KB kluba Skala so Ĺže prvi nastopi na tekmovanjih doma v tujini v novem tekmovalnem letu Kot del tekvon-do tima Slovenije so se udeleĹžili tekmovanj na ÄŒeĹĄkem in MadĹžarskem, samostojno pa so nastopili tudi na mednarodnem odprtem prvenstvu v Ĺ entjurju.

SkalÄ?ki kickbokserji pa se v tem Ä?asu intenzivno pripravljajo na Ä?lansko svetovno prvenstvo v Wako kickboksingu, ki bo med 19. in 27. oktobrom potekalo v Sarajevu. Mesta v Ä?lanski reprezentanci so si tokrat zagotovili trije VelenjÄ?ani. Dean VukanÄ?iÄ? in Luka Krel sta se na najveÄ?jih tekmovanjih v kickboksu v preteklem letu Ĺže pomerila in tudi posegla v sam evropski in svetovni vrh: Dean VukanÄ?iÄ? je aktualni svetovni mladinski prvak v light kontaktu, Luka Krel pa je na Ä?lanskem evropskem prvenstvu osvojil 3. mesto. PrviÄ? si je mesto v kickboks reprezentanci zagotovila tudi StaĹĄa Lipnik, ki ji bodo na njenem krstnem nastopu zagotovo koristile bogate izkuĹĄnje, ki si jih je pridobila v mnogo letih nastopanja v tekvon-do reprezentanci.

V soboto, 28. septembra, so se najmlajĹĄi tekmovalci pomerili na tekmovanju Ahac Open

17

Ĺ PORT

17. oktobra 2019

SreÄ?ko RamĹĄak

v prednosti. Le dva luÄ?aja pred koncem pa se je zaÄ?ela prava drama za toÄ?ko. DomaÄ?i igralec bi moral v zadnjem luÄ?aju podreti vezavo dveh kegljev, kar bi mu prineslo toÄ?ko. GostujoÄ?i igralec pa je imel dva luÄ?aja pred koncem lepo priloĹžnost podreti ĹĄtiri keglje, vendar je napravil napako, izbil je samo enega. Za osvojitev toÄ?ke je moral v zadnjem luÄ?aju poruĹĄiti zahtevno postavitev treh kegljev, kar mu je tudi uspelo in je za kegelj premagal svojega nasprotnika. KoroĹĄci so se tako veselili osvojene toÄ?ke, domaÄ?i pa so nemo strmeli v semafor, kjer je pisalo, da se je sreÄ?anje konÄ?alo s 4 : 4. Tokrat so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani igrali zelo dobro, napravili le 24 luÄ?ajev v prazno, a vendar izgubili pomembno toÄ?ko, ki bi jih oddaljila od zadnjega mesta.

To priloĹžnost bodo imeli Ĺže v naslednjem krogu, ko se bodo v Radljah pomerili z domaÄ?o ekipo Pergola hiĹĄe. đ&#x;”˛

SoÄ?i, 10. in 11. oktobra – Vseruska zveza invalidov – VOI, Zveza za ĹĄport invalidov Rusije in Invalidski fond Enotna drĹžava, so bili organizatorji 5. mednarodnega tekmovanja s ĹĄportnimi voziÄ?ki za invalide Rezept-Sport Wheelchair Halfmarathon. Potekalo je na slovitem dirkaliĹĄÄ?u formule 1, na avtodromu v olimpijskem SoÄ?iju. Tekmovanja se je udeleĹžilo 33 tekmovalcev iz Rusije, Francije, Italije, Armenije, Kazahstana in Slovenije. Tekma je sluĹžila kot izbirna za ruske Âťzbornaje komandeÂŤ za poletne paraolimpijske igre Tokio 2020, zato so na njej nastopili najboljĹĄi ruski tekmovalci, ki se z voĹžnjo na 21 kilometrov ukvarjajo poklicno.

Med tekmovalci sta bila dva Slovenca – AleĹĄ PovĹĄe iz Ĺ martnega ob Paki in Janez Hudej iz Velenja, oba Ä?lana DruĹĄtva paraplegikov JZ Ĺ tajerske. PovĹĄe je v kategoriji T33/T34/T52 zasedel tretje mesto in je postal prvi ter edini tujec, ki je prejel pokal tega prestiĹžnega tekmovanja. Hudej – ĹĄtirikratni udeleĹženec paraolimpijskih iger in evropski prvak v atletiki – pa je v absolutni kategoriji dosegel odliÄ?no 12. mesto. Povabilo na to tekmovanje je za Slovence preseĹžek, so ĹĄe med drugim zapisali v sporoÄ?ilu za javnost v omenjenem druĹĄtvu. đ&#x;”˛

Bele Vode, 12. oktobra – Krajani Belih Vod so se v poÄ?astitev praznika obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj podali na pohod po delu obronkov kraja. Kar trideset se jih je odloÄ?ilo zdruĹžiti prijetno s koristnim, med njimi tudi ĹĄtiri in pol leta stara Ana Marija. Pohod so organizirali Ä?lani tamkajĹĄnjega druĹĄtva Vulkan.

Na pot so krenili izpred lovske koÄ?e v kraju. Tu so si napolnili nahrbtnike, vsak pohodnik je prejel tudi nogavice z napisom druĹĄtva. Ĺ iroka makadamska cesta jih je naprej vodila do gozdne poti, po kateri so se spustili proti Ĺ˝lebniku, kjer so pripravili okrepÄ?ilni postanek. Od tu smo se podali proti StudenĹĄku in prispeli do lese-

ne hiĹĄke, podobne tisti v pravljici o Janku in Metki. VikendaĹĄ Ivan je poskrbel, da si bodo krajĹĄi poÄ?itek, poleg lepega razgleda, zapomnili ĹĄe po slastnem preseneÄ?enju. Z veseljem bi kar ostali, a pred njimi je bil ĹĄe lep kos poti. Po ozki gozdni poti so se spustili proti lovski koÄ?i v KloĹĄah, se nato povzpeli ĹĄe Ä?ez NapaÄ?ko planino proti igriĹĄÄ?u, kjer je bil cilj pohoda in kjer jih je Ä?akala pogostitev (golaĹž in sveĹž kruh).

Zanj je poskrbela krajevna skupnost Bele Vode. GolaĹž pa je letos pripravila Vera HriberĹĄek. Na klepetu so ugotavljali, da so prehodili 14 kilometrov in preĹživeli Ä?udovit sonÄ?en dan v prijetni druĹžbi.

Belo-modra pravljica

ÂťKrasna si, bistra hÄ?i planinÂŤ je zapisal pesnik Simon GregorÄ?iÄ?. To lepoto so lahko obÄ?udovali otroci, ki so v najbolj vroÄ?ih dneh avgusta preĹživljali poÄ?itnice v ÄŒezsoÄ?i.

Bivanje pod platneno streho, kopanje v bistri SoÄ?i, pohodi po prelepi SoĹĄki poti mimo slapov, brzic in korit, vzponi na bliĹžnje vrhove, polne spominov na 1. svetovno vojno, ĹĄtevilna na novo stkana prijateljstva, vse to je pri mladih, starih od 7 do 15 let, pustilo neizbrisen peÄ?at.

Tabor vsako leto organizira Savinjski meddruĹĄtveni odbor PZS, vedno v drugem kraju. V izmeni od 17. do 24. avgusta so ob SoÄ?i taborili otroci iz ReÄ?ice ob Savinji, Ĺ oĹĄtanja in Velenja. Beli prodniki in modra SoÄ?a so se za vedno vtisnili v srca mladih planincev in te lepote se bodo ĹĄe dolgo spominjali kot belo-modre pravljice.

Malo starejĹĄi planinci pa so doĹživeli svojo belo-modro pravljico v dolini Triglavskih jezer.Dvodnevnega pohoda se je udeleĹžilo 23 pohodnikov. Modrina jezer in belina s soncem obsijanih vrhov in meliĹĄÄ? je ustvarila nepopisno lep obÄ?utek. Skupina malce hitrejĹĄih planincev je prehodila pot od Planine pri jezeru, mimo Dednega polja in po poti Za Kopico do Zasavske koÄ?e na Prehodavcih. Potem jih je Ä?akal ĹĄe najlepĹĄi del poti – po Dolini Sedmerih jezer do planinske koÄ?e, kjer smo prenoÄ?ili. Druga skupina pohodnikov pa je do koÄ?e pri Triglavskih jezerih krenila po mal-

S. Podvratnik

tp

Planinska poletna potepanja LetoĹĄnje poletje je s svojimi visokimi temperaturami marsikomu povzroÄ?alo precejĹĄnje teĹžave.

VroÄ?ina, nevihte, moÄ?ni nalivi ‌ niÄ? kaj prijetno ni bilo. Planinci pa se ob takih ekstremnih situacijah najraje umaknemo v varno zavetje narave.

đ&#x;”˛

ce laĹžji poti, Ä?ez Prode. Po poÄ?itku so se planinci, osvobojeni teĹžkih nahrbtnikov, podali ĹĄe do najlepĹĄega jezera, ki mu zaradi posebne oblike pravijo Jezero v ledvicah.

Naslednje jutro smo se vraÄ?ali preko planin OvÄ?arija in ViĹĄevnik do Planine pri jezeru. PreseneÄ?eni smo ugotavljali, da je veÄ?ina obiskovalcev naĹĄih gora tujcev. Zelo veliko je mladih, verjetno gre za skupine ĹĄtudentov, precej pa je tudi druĹžin.

Lepemu vremenu, prijaznemu osebju na koÄ?ah in prijetni druĹž-

tudi skupino pohodnikov, ki je Ĺželela viĹĄje. Osvojili so nekaj dvatisoÄ?akov (Rysy, Slavkovsky ĹĄtit, Velka SviĹĄtovka) in so tudi sicer delali nekoliko daljĹĄe in teĹžje ture. Tako eni kot drugi skupini se je vtisnila v srce prelepa zelenosiva pokrajina s ĹĄtevilnimi jezeri in prijaznimi ljudmi.

Modro-kristalna pravljica

Lastovski arhipelag je poln prelepih skritih obal, razglednih griÄ?kov, plodnih kraĹĄkih polj in dolin, kamnitih cerkva in ka-

Modro-kristalna pravljica – Lastovo

bi gre zahvala za Ä?udovit pohod.

Vsekakor pa dajejo piko na i lepote naĹĄe gorske pokrajine.

Zeleno-siva pravljica

Malce drugaÄ?no pravljico pa smo doĹživeli planinci, ki smo od 4. do 10 avgusta planinarili po Tatrah. Kamnina, ki sestavlja Tatre, je granitna siva, porasla z zelenimi zaplatami trave in grmiÄ?evja. Verjetno je zato tudi voda v jezerih prej zelena kot modra.

Obiskali smo ĹĄtevilne doline, hodili po lepo izdelanih potkah, speljanih veÄ?inoma ob potokih, da je bilo ves Ä?as prijetno sveĹže in kljub visokim temperaturam ni bilo nikomur prevroÄ?e. Skoraj v vsaki dolini so Ä?udovita gorska jezera, ĹĄtevilne koÄ?e ob poti pa dobro oskrbovane. Imeli pa smo

pelic, kopenskih in podvodnih jam, zato je bil leta 2006 razglaĹĄen za naravni park. Posebnost Lastovskega otoÄ?ja so kamnite cerkvice in edinstveni dimniki – fumari, ki jih je mogoÄ?e videti na starih kamnitih hiĹĄah tamkajĹĄnjih prebivalcev in so zaradi unikatnosti prepoznavni znak tega otoÄ?ja. Otok je obkroĹžen s Ä?udovito modrino toplega in Ä?istega morja, vonj po smilju in drugih zeliĹĄÄ?ih prijetno razvaja naĹĄe Ä?ute, tiĹĄina in mir pa ustvarjata poseben obÄ?utek spokojnosti. Zlasti lepo je ponoÄ?i, ko je nebo prepleteno s ĹĄtevilnimi kristalnimi zvezdami. Lastovo je namreÄ? eno od svetlobno najmanj onesnaĹženih obmoÄ?ij na svetu.

Vso to lepoto smo imeli moĹžnost videti planinci PD Velenje.

Po hribih Predajali smo se toplim sonÄ?nim Ĺžarkom, se kopali v Ä?istem morju, spoznavali kulturne in krajinske posebnosti otoÄ?ja, raziskovali skrite plaĹže in kotiÄ?ke ter planinarili po planinskih poteh, ki so lepo oznaÄ?ene z lesenimi tablami. Osvojili smo kar nekaj vrhov. NajviĹĄji je Hum, Sozanj pa je zanimiv zaradi svoje lege in lepote, zato je na njem kontrolni Ĺžig HrvaĹĄke planinske poti. Ogledali smo si RaÄ?o jamo, ki je zaĹĄÄ?iten geomorfoloĹĄki spomenik in arheoloĹĄko najdiĹĄÄ?e, saj so v njej naĹĄli sledi Ĺživljenja iz prazgodovine. Otok Lastovo je bil po 2. svetovni vojni zaprt za tujce, saj so oblasti na njem uredile vojaĹĄko pomorsko bazo. O tem priÄ?ajo ĹĄtevilni rovi, bunkerji, vojaĹĄki objekti, ki jih je naÄ?el zob Ä?asa, pristaniĹĄÄ?a za podmornice, zapuĹĄÄ?ene vile nekdanjih oficirjev ‌ Mimo teh nemih priÄ? naĹĄe nedavne zgodovine so speljane ĹĄtevilne planinske poti, ki dajejo slutiti, da je bilo Ĺživljenje na tem otoku zaprto za javnost, se pa zdaj prebuja kot TrnuljÄ?ica po dolgem spanju.

Spoznavali smo Ĺživljenje ljudi, zlasti v najveÄ?jih naseljih, kot so Ubli s trajektno luko, Pasadur z edinim hotelom na otoku, Skrivena Luka s Ä?udovitim svetilnikom in seveda Lastovo kot najveÄ?ji kraj, kjer smo imeli pokuĹĄino vina in drugih domaÄ?ih dobrot.

Povzpeli smo se na kneĹžev dvor, se udeleĹžili prireditve ob prazniku obÄ?ine Lastovo, ki je na praznik sv. Kuzme in Damijana, ki sta zaĹĄÄ?itnika Lastova.

Vreme je bilo sonÄ?no, kljub koncu septembra ĹĄe vedno dovolj toplo za kopanje.

Lastovo je za zdaj ĹĄe res neokrnjen biser Jadrana, zato se je vredno odpraviti na poÄ?itnice na ta Ä?udoviti otok. Planinci PD Velenje smo se imeli lepo. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

NaĹĄ Ä?as, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

17. oktobra 2019

Velenjski gasilci v Bratislavi

POLICIJSKA kronika Eno kolo ukradeno, eno najdeno Velenje, 8. oktobra – V torek je bilo na Kosovelovi ulici v Velenju ukradeno ĹĄe eno kolo. Tokrat je ĹĄlo za Ĺžensko kolo znamke Kilimanjaro, temno rdeÄ?e barve. Kolo je bilo pred stanovanjskim blokom s kljuÄ?avnico pritrjeno na starejĹĄe kolo, ki pa ga storilec ni ukradel.

Policisti pa so v nedeljo, 13. oktobra, zveÄ?er na TomĹĄiÄ?evi v Velenju zasegli kolo BMX, za katerega ÂťuporabnikÂŤ ni znal pojasniti izvora oziroma lastniĹĄtva. Kolo je imelo zbruĹĄene serijske ĹĄtevilke.

Glede na veliko ĹĄtevilo ukradenih koles v zadnjem Ä?asu bodo policisti opravili razgovor s predhodnim lastnikom ukradenega kolesa in mu ga, Ä?e ga bo prepoznal, tudi vrnili.

Ukradel 600 litrov goriva Ĺ oĹĄtanj, 10. oktobra – V Ä?etrtek so velenjski policisti ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru obravnavali tatvino 600 litrov goriva iz veÄ? delovnih strojev. Storilec je velenjsko druĹžbo RGP oĹĄkodoval za okoli 450 evrov.

Prerezane pnevmatike Velenje, 10. oktobra – Neznanec je v Ä?etrtek v Velenju na parkirani prikolici prerezal dve pnevmatiki. Lastnika je oĹĄkodoval za okoli 100 evrov. Ĺ e eno poĹĄkodovanje tuje stvari pa so policisti obravnavali dan za tem, v petek, 11. oktobra, na parkirnem prostoru pri Lidlu. Storilec je pnevmatike prerezal na kombiniranem vozilu.

TrÄ?ila v drevo Velenje, 11. oktobra – V petek zveÄ?er je v deĹžurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje zdravniĹĄko pomoÄ? iskala voznica osebnega avtomobila, ki je v nesreÄ?i utrpela hujĹĄo telesno poĹĄkodbo. V naselju Hrastovec je zaradi neprilagojene hitrosti trÄ?ila v drevo.

Popoldne pa je priĹĄlo do nesreÄ?e z gmotno ĹĄkodo zaradi neprimerne varnostne razdalje na relaciji ÄŒrnova–Velenje. TrÄ?ila sta voznika osebnih avtomobilov. PovzroÄ?itelja nesreÄ?e so zaradi prekrĹĄka kaznovali.

KoÄ?ijaĹž zapeljal v Savinjo Mozirje, 12. oktobra – V Lokah pori Mozirju se je v soboto dopoldne zgodila nenavadna nesreÄ?a. KoÄ?ijaĹž je zapeljal v reko Savinjo in se prevrnil. PonesreÄ?encu so prvi priskoÄ?ili na pomoÄ? oÄ?ividci in o nezgodi obvestili reĹĄevalce in gasilce. KoÄ?ijo so potegnili iz reke, konja predali pristojnim sluĹžbam, poĹĄkodovanega koÄ?ijaĹža pa so s helikopterjem prepeljali v univerzitetni kliniÄ?ni center.

Dve kraji Velenje, 14. oktobra – V ponedeljek je neznanec iz odklenjene sobe v hiĹĄi za brezdomce ukradel prenosni raÄ?unalnik, mobilni telefon in denarnico z dokumenti. Lastnik je oĹĄkodovan za okoli 500 evrov.

Istega dne popoldan pa je v dm drogerie markt v Velenju neznanka ukradla za 190 evrov parfumov.

Strokovni nadzor v ĹĄolah voĹžnje Agencija za varnost prometa je ta tedenv sodelovanju s Policijo, FinanÄ?no upravo RS, InĹĄpektoratom RS za delo in InĹĄpektoratom RS za infrastrukturo zaÄ?ela skupno akcijo okrepljenega strokovnega nadzora v ĹĄolah voĹžnje. Ugotovitve dosedanjih nadzorov Agencije namreÄ? izkazujejo nepravilnosti pri izvajanju programov usposabljanja kandidatov za voznike, prirejanje evidenc in krĹĄitve pri vodenju predpisanih evidenc. Namen okrepljenih skupnih strokovnih nadzorov je doseÄ?i boljĹĄe delovanje ĹĄol voĹžnje, kar prispeva k veÄ?ji prometni varnosti.

Letna strokovna ekskurzija PGD Velenje tokrat na SlovaĹĄko – Velenjski gasilci obiskali Bratislavske ÂťhasiÄ?eÂŤ Od sobote do poznih nedeljskih ur so Ä?lani PGD Velenje obiskali slovaĹĄko prestolnico Bratislavo, kjer so si poleg turistiÄ?nih in zgodovinskih znamenitosti ogledali tamkajĹĄnjo (eno od treh) poklicnih gasilsko-reĹĄevalnih enot mestne gasilske zveze.

Bratislavski gasilci (hasiÄ?i) so jih sprejeli predvsem kot svoje gasilske kolege in jim prikazali tehniko ter v partnerskih strokovnih pogovorih predstavili razmere gasilstva in reĹĄevanja, ki deluje na SlovaĹĄkem neposredno pod okriljem ministrstva za obrambo. Ob velikih plovnih rekah in rokavih Donave in Morave je znaÄ?ilnost njihovega dela moÄ?no usmerjena v reĹĄevanje iz vode, opremljeni pa so tudi z razteznimi lestvami za gaĹĄenje in reĹĄevanje iz visokih zgradb. ÄŒeprav je mesto Ĺže zelo izgubilo pridih mesta za nekdanjo Ĺželezno zaveso, tega vseeno ĹĄe ni moĹžno spregledati. Tudi na gasilskem podroÄ?ju se slovaĹĄki gasilci lahko ĹĄe kaj nauÄ?ijo od nas, predvsem pa bi nam verjetno zavidali naĹĄe gasilsko-reĹĄevalne specialnosti in tehniÄ?no gasilsko opremo. V tem

smo daleÄ? v vrhu Evrope prav Slovenci in VelenjÄ?ani.

Zelo navduĹĄil pa je naĹĄe gasilce zgodovinsko-turistiÄ?ni del ogledov Bratislave. Ogledali so si razgledni stolp UFO, doĹživeli reÄ?no plovbo po Donavi, obiskali gradova Devin in Bratislava, tra-

dicionalno pivovarno z najveÄ?jo pivsko restavracijo ter najstarejĹĄi Slovak pub oziroma Bar Tislava v Podonavju. Ob ogledih mestnih znamenitosti so primerjali tudi podobnost in izvor mnogih izrazov v slovanskih jezikih.

Skoraj 80 VelenjÄ?anov je Bra-

TeĹžave ali nerazumevanje?

V Ĺ oĹĄtanju so v polnem zamahu dela pri preureditvi Trga bratov Mravljakov, zaradi Ä?esar imajo nekateri tamkajĹĄnji stanovalci teĹžave Sredi minulega tedna nas je poklicala obÄ?anka Javornikova in se bolj kot zaradi hrupa hudovala nad vodstvom lokalne skupnosti zaradi parkiranja. ÂťMoĹž teĹžko hodi, voziÄ?ek je sedaj zanj praktiÄ?no neuporaben, dostopa do objekta, v katerem stanujeva, pa zanj ni. Ĺ˝e veÄ?krat sem bila pri vodstvu obÄ?ine, jih seznanila s teĹžavo, a so se mi samo posmehovali, se iz mene norÄ?evali in me odpravili z izgovorom, da je paÄ? sedaj na trgu gradbiĹĄÄ?e.

Ko sem zapustila parkiran avtomobil na parkiriĹĄÄ?u za obÄ?insko upravo za Ä?as, da sem odnesla moĹža v objekt, sem ob prihodu

nazaj naĹĄla listek redarjev in pripisano globo. Katastrofa,ÂŤ si je dala duĹĄka.

Po odgovor v zvezi s teĹžavo obÄ?anke smo se obrnili na ĹĄoĹĄtanjskega podĹžupana Vikija Dreva.

Ta je odloÄ?no zavrnil, da bi koga zasmehovali, se iz njega norÄ?evali. ÂťVsako pripombo, teĹžavo upoĹĄtevamo in jo poskuĹĄamo reĹĄiti po najboljĹĄih moÄ?eh. V zvezi s primerom pa tole: ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v zadnjih letih veliko pozornosti namenja trajnostni mobilnosti. V povezavi s tem izvaja ĹĄtevilne ukrepe z namenom izboljĹĄati kakovost bivanja v samem Ĺ oĹĄtanju. Trenutno poteka

prenova Trga bratov Mravljakov, na katerem so bila v preteklosti urejena parkiriĹĄÄ?a, sedaj teh ni zaradi prenove in jih ne bo niti v prihodnje. V projekt prenove je obÄ?ina ves Ä?as vkljuÄ?evala tako prebivalce trga kot tudi vse druge obÄ?ane.

V neposredni bliĹžina trga je upravna stavba ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Za njo je z zapornico ograjenih 6 parkirnih mest za potrebe obÄ?inske uprave. Na zaÄ?etku prenove je obÄ?anka priĹĄla na obÄ?insko upravo in izrazila potrebo po parkirnem mestu, ker ima moĹža invalida. Ĺ˝al v neposredni bliĹžini v starem mestnem jedru to ni

tislava navduĹĄila, so pa spoznali rek, da Ä?e potujeĹĄ na Dunaj (in ĹĄe nekaj viĹĄje) pusti kulinariÄ?no razvajeni trebuh zunaj. Vendar to ni pokvarilo druĹženja dveh generacij naĹĄih mestnih gasilcev, saj jih je to potovanje le ĹĄe bolj povezalo. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

veÄ? mogoÄ?e. Kot vsi drugi lahko parkira na parkiriĹĄÄ?ih, ki so urejena pri Muzeju usnjarstva na Slovenskem (150 m oddaljenih od trga). Gospo smo tudi seznanili, da lahko kadarkoli parkira za obÄ?ino, vendar le za Ä?as, da invalidna oseba pride v avto, torej za krajĹĄi Ä?as in ne za veÄ? ur oziroma ves dan, kot je gospa poÄ?ela. Pred zaÄ?etkom prenove trga je namreÄ? gospa invalidsko parkiriĹĄÄ?e na trgu uporabljala kot zasebno parkiriĹĄÄ?e.ÂŤ Viki Drev je ĹĄe dodal, da v mestnih jedrih parkiranje neposredno ob vhodih v bloke, stanovanjske hiĹĄe enostavno ni moĹžno. Tako je tudi v Ĺ oĹĄtanju.

TakĹĄno ureditev so pred nekaj leti uvedli Ĺže na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju. Sprva so bili ljudje skeptiÄ?ni, kmalu pa vsi zadovoljni zaradi lepĹĄe in kakovostnejĹĄe ureditve. đ&#x;”˛

tp

đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Vpil je po mestu Ĺ oĹĄtanj, 11. oktobra – V petek zveÄ?er je na javnem kraju v Ĺ oĹĄtanju obÄ?an krĹĄil javni red in mir. Vpil je, med vpitjem pa odrinil Ĺ oĹĄtanjÄ?anko. Policisti so njegovo ravnanje kaznovali s plaÄ?ilnim nalogom.

Lastnik bivanja tujcev ni prijavil Velenje, 13. oktobra – V nedeljo ponoÄ?i je imela policijska patrulja v postopku drĹžavljana Srbije, ki sta priĹĄla v Slovenijo na ĹĄtudij. V Ä?asu urejanja statusa tujca sta se nastanila v gostinskem objektu na obmoÄ?ju Velenja, a lastnik njunega

NAĹ E

VELENJE

SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje

bivanja ni prijavil. Zaradi tega bodo zoper lastnika gostiĹĄÄ?a uvedli postopek o prekrĹĄku.

Gostja udarila natakarico Velenje, 13. oktobra – V nedeljo zgodaj zjutraj so policisti posredovali v lokalu na obmoÄ?ju Velenja, ker je gostja brez razloga udarila natakarico. V postopku so krĹĄiteljici zasegli zavitek z neznano zeleno rastlino. Obstaja sum, da je ĹĄlo za prepovedano drogo marihuano. Policisti bodo sproĹžili prekrĹĄkovni postopek.

Bel prah poslali v analizo Velenje, 15. oktobra – V noÄ?i na torek so policisti moĹĄkemu v centru mesta zasegli PVC vreÄ?ko z neznanim belim prahom. Ker so sumili, da gre za prepovedno drogo, so zavitek zasegli. Vsebino so poslali v analizo. ÄŒe bo rezultat pozitiven, bodo ustrezno ukrepali.

V Ĺ kalah gradijo kanalizacijo Kolesarske Velenje – Predvidoma konec tega tedna bo Mestna obÄ?ina Velenje zakljuÄ?ila izgradnjo prve faze meteorne kanalizacije v Ĺ kalah. Vrednost pogodbenih del znaĹĄa 78.451 evrov. Zgradili so kanalizacijo odpadnih padavinskih voda (306 metrov), zadrĹževalnik

odpadnih padavinskih voda (32 metrov), prikljuÄ?ek peskolovov in poĹžiralnikov (30 metrov), obcestne jarke (150 metrov), asfaltne mulde (100 metrov). Zamenjali pa so tudi 55 metrov vodovodnih cevi. đ&#x;”˛

Mz

spretnosti preizkusili na poligonu Mislinja, 7. oktobra – Osnovna ĹĄola Mislinja je kot ambasador programa Varno na kolesu pripravila dogodek, na katerem so uÄ?enci preizkusili svoje kolesarske spretnosti na poligonu. V duhu spodbujanja aktivne in varne udeleĹžbe najmlajĹĄih v promet so izvedli kolesarski poligon, naÄ?rtujejo pa tudi kolesarski obisk OĹ Ĺ martno, kamor bodo ĹĄirili sporoÄ?ilo o pomenu varnosti v prometu in trajnostne mobilnosti. Na ĹĄoli so povedali, da so se uÄ?enci 4. in 5. razreda na njem preizkuĹĄali v spretnostnih veĹĄÄ?inah. Ugotavljajo namreÄ?, da imajo uÄ?enci pri opravljanju kolesarskih izpitov veliko teĹžav z obvladovanjem kolesa in da imajo vsako leto manj motoriÄ?nih spretnosti. Ĺ˝elijo si, da bi uÄ?enci pridobivali motoriÄ?ne spretnosti in tako laĹžje opravljali kolesarski izpit. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

17. oktobra 2019

Spoznajte svojega notarja

PRAVNI KOTIÄŒEK Kako se razdeli premoĹženje ob prenehanju zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti?

Svetuje: Sedina Sarajlić

Evropskemu tednu civilnega prava se letos ponovno pridruĹžujejo slovenski notarke in notarji, ki 25. oktobra od 9. do 14. ure vabijo na pogovor in svetovanje

PremoĹženje se najprej razdeli na skupno in posebno.

Skupno premoĹženje je vse, kar sta zakonca skupaj pridelala v Ä?asu trajanja zakonske zveze, torej kar sta prispevala s plaÄ?ami, v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok.

Posebno premoĹženje je to, kar ima vsak pred sklenitvijo zakonske zveze, in vse kar zakonec osebno dobi med trajanjem zakonske zveze: darila, dediĹĄÄ?ina, zapuĹĄÄ?ina, preĹživnina, invalidnina ipd.

Najprej se vsakemu zakoncu izroÄ?i njegovo posebno premoĹženje; od tega, kar ostane, se najprej odĹĄtejejo dolgovi in na koncu se ostanek razdeli 50 : 50.

Ja, vse to velja tudi za prenehanje zunajzakonske skupnosti (Ĺživljenja na koruzi).

Ljubljana, Velenje – Notarke in notarji bodo v svojih notarskih pisarnah obiskovalcem na voljo za predstavitev in pogovor o svojem delu in koristih, ki jih na vseh podroÄ?jih pravne varnosti prinaĹĄajo svojim strankam. Glede na to, da je letos stopil v veljavo nov DruĹžinski zakonik, vam bodo notarji lahko osebno podali odgovore tudi na vaĹĄa vpraĹĄanja, ki se nanaĹĄajo na vrsto novosti pri urejanju premoĹženjskopravnih razmerij med zakonci, zunajzakonskimi partnerji in partnerji sklenjene

in nesklenjene partnerske zveze.

Z notarji se boste lahko tako pogovorili o obliki predporoÄ?nih pogodb, o sklepanju sporazumov o delitvi skupnega premoĹženja in o moĹžnostih sklenitve sporazumne razveze zakonske zveze, Ä?e zakonca ali partnerja nimata skupnih otrok, o sklepanju sporazuma o preĹživnini za zakonca ali partnerja in polnoletnega otroka in o drugih novostih DruĹžinskega zakonika. Vabljeni v eno od 92 notarskih pisarn v Sloveniji. đ&#x;”˛

Notarska zbornica Slovenije

đ&#x;”˛

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Poskusite si dopovedati, da to, kar drugi mislijo o vas, res ni pomembno.

Nekdo, ki vedno vse ve in poleg tega trdi, da pozna vse, ki so v tokratni zadevi pomembni, vam bo namreÄ? ob koncu tedna popolnoma pokvaril dan. To, kar vam bo povedal, vam bo zvenelo kot znanstvena fantastika, vseeno pa vas bo moÄ?no vznemirilo. VeÄ? optimizma ne bi ĹĄkodilo, saj pravzaprav nimata razloga za pesimizem, ki Ĺžal Ĺže nekaj Ä?asa prevladuje tudi v vaĹĄih naÄ?rtih za prihodnost. Vanje, Ä?e se le da, vkljuÄ?ite vsaj kratek jesenski oddih. Lahko je tudi blizu doma, ni vam treba kam daleÄ?, da se spet napolnita z energijo. Zdravje bo solidno.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Vsi okoli vas bodo napeti in teÄ?ni, vi pa boste Ä?isto sproĹĄÄ?eni in zelo sreÄ?ni.

Ugotavljali boste, da trenutno res uĹživate. V prostem Ä?asu si boste privoĹĄÄ?ili vse tisto, kar si Ĺže dolgo Ĺželite. Splet okoliĹĄÄ?in vam bo ĹĄel zelo na roke, zato si boste ĹĄe toliko bolj brez slabe vesti privoĹĄÄ?ili tudi majhne pregrehe. Nadaljujte s pozitivnim razmiĹĄljanjem in ravnanjem. Rezultati bodo priĹĄli hitreje kot ste si sploh lahko mislili.

Z njimi pa ne bo manjkalo zavisti, sploh med sodelavci. Pazite se tistega, ki se izdaja za vaĹĄega dobrega prijatelja. Njegovi naÄ?rti niso dobrohotni, kar Ĺže slutite, kajne? Postavite mu ogledalo!

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

KonÄ?no bo priĹĄel Ä?as, ko boste spet lahko poÄ?eli stvari, v katerih uĹživate in ne tistih, ki vam prinaĹĄajo le zasluĹžek, zadovoljstva pa bolj malo. PoÄ?itek, ki si ga mirne vesti lahko privoĹĄÄ?ite ob vse bolj dolgih veÄ?erih, bo nujen. To Ä?utite tudi sami. Dobra druĹžba bo prav tako dobrodoĹĄla, zato boste veseli, ker vas bo v naslednjih dneh razveselila veÄ?krat. NajveÄ?krat nepriÄ?akovano. NiÄ? ne boste imeli proti, saj se boste ob obujanju spominov zelo zabavali. Tisti, ki ste se odloÄ?ili za veÄ?jo naloĹžbo v dom, pa ne boste tako dobre volje. Mojstri se ne bodo drĹžali obljub, vi pa boste zelo nestrpni. NauÄ?ite se biti bolj potrpeĹžljivi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Kulturni dan ob jubileju Nova podruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola Ĺ entilj v mesecu oktobru praznuje 50 let Nova podruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola Ĺ entilj v mesecu oktobru praznuje 50 let. Potem ko so se leta 1969 uÄ?enci in uÄ?itelji preselili iz stare ĹĄole (ki ĹĄe stoji v neposredni bliĹžini ob ĹĄentiljski cerkvi), se je za ta kraj z naselji ArnaÄ?e, Laze, Silova in LoĹžnica zaÄ?elo novo obdobje v lepih, svetlih in sodobno opremljenih uÄ?ilnicah.

Ob vselitvi so si morali uÄ?enci prviÄ? obuti copate, od takrat pa so dobili vsak dan toplo ĹĄolsko malico ter se veselili elektriÄ?nega zvonca, ki je razmejil uÄ?ne ure, zaÄ?etek in konec vsakodnevnega pouka, so pripovedovali gostje, najbolj doĹživeto Alenka Felicijan, v druĹžbi s soĹĄolko Zdenko Ĺ korjanec ter uÄ?encem te ĹĄole Robertom Goterjem. NavzoÄ?i pa sta bili tudi dve uÄ?iteljici, Marija Miklavc, ki je pouÄ?evala na tej ĹĄoli ob Olgi TajnĹĄek ter Majdi in Stanetu Ĺ uku, ki je bil v tistem Ä?asu vodja podruĹžniÄ?ne ĹĄole Gustava Ĺ iliha v Ĺ entilju. Prava legenda ĹĄole, ki je bila zadnje desetletje tudi vodja podruĹžnice Milena Verboten in se je prav v tem letu upokojila po 40 letih uÄ?itelj-

19

bili za pogostitev hrenovko, Ĺžemljico in koĹĄÄ?ek Ä?okoladne torte. Robi Goter, ki je 4 leta gulil te ĹĄolske klopi pa je radovednim sedanjim uÄ?encem pokazal, kako se je kot nerodneĹž uÄ?il igrati na harmoniko in mu sprva ni in ni ĹĄlo, ĹĄele mnogo pozneje pa je

Vikend bo lep in prav pomirjujoÄ?, prve dni naslednjega tedna pa se bo nad vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami Ĺžal sami ne boste kos. Nikar ne jemljite zadeve preveÄ? neresno – kot kaĹže, se vam zna zgoditi, da ne boste dobili, kar si Ĺže dolgo moÄ?no Ĺželite. A to se bo zgodilo le, Ä?e ne boste dovolj previdni.

Previdnost velja tudi pri odnosu s partnerjem. Sploh, ker boste zaÄ?eli dvomiti o njem po tem, ko bodo do vas priĹĄle precej Ä?udne govorice. ÄŒetudi si boste dopovedovali, da gre le za govorice, ne boste veÄ? mirni. SliĹĄano vam ne bo vĹĄeÄ?, tudi prizadeti znate biti. Pogovor bi pomagal, a partnerja takoj postavite pred dejstva.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ĺ˝eleli si boste nekaj mirnih dni in veliko prijaznih ljudi, ki ne bodo hoteli niÄ? od vas, ampak se bodo z vami druĹžili le zato, ker to iskreno radi poÄ?nejo. Ĺ˝elje se vam Ĺžal ne bodo uresniÄ?ile. Vsaj do sredine prihodnjega tedna ne kaĹže, da bi ĹĄlo na bolje. Nikar pa ne Ä?akajte na zadnji dan pri nekem zelo pomembnem pravnem poslu. Zgodba se namreÄ? lahko zelo zaplete, zato se ne zanaĹĄajte na to, da imate Ä?as. ZaÄ?nite takoj, saj prihajajo depresivni jesenski dnevi, ki lahko vaĹĄe poÄ?utje in voljo ĹĄe poslabĹĄajo. Partner vam bo z drobnimi pozornostmi pokazal, kaj mu pomenite. Vam se bodo zdele velike. Znali mu boste vrniti.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

POĹ Ĺ entilj pri Velenju Alenka Felicijan in uÄ?enka ob zastavi PO z uÄ?iteljico Mileno Verboten

ske sluĹžbe le na tej ĹĄoli, pa se je poÄ?utila v druĹžbi z uÄ?enci dokaj domaÄ?e in radostno. ÂťV okviru praznovanja okrogle obletnice smo na ĹĄoli v ArnaÄ?ah (prejĹĄnjo sredo, 9. oktobra) pripravili kulturni dan, na katerega smo povabili nekatere nekdanje uÄ?itelje in uÄ?ence naĹĄe ĹĄoleÂŤ, nam je po dogodku povedala uÄ?iteljica in vodja podruĹžnice Darja EmerĹĄiÄ?.

ÂťSreÄ?anje je bilo zelo prijetno, sproĹĄÄ?eno in uÄ?enci so z navduĹĄenjem prisluhnili dogodivĹĄÄ?inam, ki so se jih spomnili naĹĄi gostje. S pripovedovanjem so ustvarili prijetno vzduĹĄje in nas popeljali v preteklost kraja ter zaÄ?etke ĹĄole v Ĺ entiljuÂŤ. Nekdanji uÄ?enci so se spominjali, da je bil najlepĹĄi dan v novi ĹĄoli sprejem v pionirsko organizacijo, ko so do-

Letos je na ĹĄoli 64 uÄ?encev od 1. do 5. razreda. 5. razred je letos sploh prviÄ? v vseh letih ĹĄole v Ĺ entilju, uÄ?enci se nato prestavijo na centralno ĹĄolo Gustava Ĺ iliha. PouÄ?ujejo jih 4 uÄ?iteljice, 3. in 4. razred sta v kombinaciji. postal svetovni prvak z igranjem na diatoniÄ?no harmoniko.

Osrednji slovesni dogodek ob 50-letnici nove POĹ v Ĺ entilju bo 7. novembra v tamkajĹĄnjem Domu krajanov, skupaj z razstavo in kulturnim programom ob 200 (!) letnici ĹĄole v Ĺ entilju. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Proti svoji volji boste v naslednjih dneh le redko nasmejani in dobre volje.

Vzrok boste poznali tako vi kot tisti, ki vas bo spravil v slabo voljo. S tem vam je namreÄ? poruĹĄil ĹĄtevilne vrednote. SreÄ?ni pa boste, ker se boste telesno poÄ?utili vsak dan bolje. Prvi udarec jeseni je, ob lepem vremenu, minil. Tudi zato, ker ste sami naredili veÄ? za svoje telo in duĹĄo. Da se to res obrestuje, pa boste spoznali Ĺže v naslednjih dneh, ko boste potrebovali precej energije, da boste usklajevali sluĹžbene in domaÄ?e obveznosti.

Slednjih bo veÄ? pri tistih, ki se boste odloÄ?ili, da ĹĄe pred zimo osveĹžite dom. Denarja ĹĄe nimate dovolj, a ga boste imeli. Zato le pogumno naprej, saj vas bo nova podoba doma veÄ? kot osreÄ?ila.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

LetoĹĄnja jesen vam gre krepko na Ĺživce. Pa ne zaradi vremena, saj ste z njim zelo zadovoljni. Priznati pa boste morali, da se vam zadnje Ä?ase vse ne vrti tako, kot si Ĺželite. Spoznali ste namreÄ?, da si ne smete Ĺželeti preveÄ?. Ste na pragu odloÄ?itve, da moÄ?no spremenite Ĺživljenjske vrednote. A ĹĄe sami ne veste, kako naj se tega lotite, saj za vas ĹĄe kako drĹži, da je navada Ĺželezna srajca. Odkrit pogovor Ĺžal tokrat ne bo reĹĄil teĹžav, treba bo zaÄ?eti tudi dela, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite.

PoÄ?nite to korak za korakom in glejte, da boste vsak dan ĹĄe malo napredovali.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Upali ste, da se ĹĄe ne bo zgodilo. Zaman. Postavili vam bodo ultimat, ki vas bo zelo prizadel. Tudi, Ä?e boste vedeli, da je odloÄ?itev, kako naprej prava, vas bo stala veliko Ĺživcev in tudi denarja. Odrekli ste se preteklosti, da bi imeli lepĹĄo prihodnost, zato si sedaj Ĺželite hitre rezultate. Tokrat ne bo ĹĄlo hitro. Ob tem se vsak dan bolj spraĹĄujete, ali ste v preteklosti ravnali prav, ko ste mislili le na svojo sreÄ?o. Stavili ste na marsikaj negotovega. Ĺ˝al ste potegnili krajĹĄi konec in krepko lekcijo Ĺživljenja. A vas kmalu ne bo motilo, da se je izteklo kot se je, saj znate biti tudi sami. Z zdravjem ne boste imeli teĹžav.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

od 18. 10. do 24. 10.

- v nedeljo, 18. oktobra 1959, so v Paki pri Velenju sveÄ?ano odprli novo ĹĄolo in skupaj s transformatorsko postajo tudi daljnovod med Ĺ alekom in Pako; ĹĄola v kraju Paka Ĺže dolgo ne obstaja veÄ?; - 18. oktobra 1996 so v RdeÄ?i dvorani odprli prostore TuristiÄ?no informacijskega centra Velenje, ki torej v naĹĄi dolini uspeĹĄno deluje Ĺže triindvajset let; - 20. oktobra 1923 se je v Podkraju pri Velenju rodil ekonomist JoĹže NovinĹĄek, ki je bil med drugim v letih 1974–1979 generalni direktor Zveznega zavoda za planiranje SFRJ (minister za planiranje) in Ä?lan zvezne vlade;

- 20. oktobra 2011 je na Floridi v ĹĄestinĹĄtiridesetem letu umrl nekdanji vrhunski rokometaĹĄ Iztok Puc, ki je zaÄ?el svojo rokometno pot v Ĺ aleĹĄki dolini; ob 60. obletnici Rokometne zveze Slovenije je bil razglaĹĄen za najboljĹĄega slovenskega levega zunanjega igralca; leta 2016 je bil sprejet v Hram slovenskih ĹĄportnih junakov; - 21. oktobra 1911 je na Visolah pri Slovenski Bistrici v oseminsedemdesetem letu umrl ĹĄoĹĄtanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja dr. Josip VoĹĄnjak; - 21. oktobra 1915 se je v Duropolju na Kozjanskem rodil znani velenjski fotograf Volbeng Pajk, ki je v fotografski objektiv ujel in zabeleĹžil neĹĄteto podob naĹĄih krajev in ljudi; umrl je 7. januarja 2005; - 21. oktobra 1956 se je v Celju rodil pesnik in pisatelj Peter Rezman iz Ĺ oĹĄtanja; - Velenjski iluzionist Bojan Gla-

Iztok Puc (Foto Arhiv Muzeja Velenje) vaÄ? (nekdanji prvi ravnatelj gimnazije Velenje) je na mednarodnem festivalu Ä?arodejnih umetnikov v Mariboru 21. oktobra 2011 prejel posebno priznanje za izjemne zasluge na podroÄ?ju magije in iluzionizma; - 22. oktobra 1904 je v ReÄ?ici ob Paki umrl kemik in inovator dr. Karl Josef Bayer, ki si je leta 1896 v ReÄ?ici ob Paki kupil zemljiĹĄÄ?e, na katerem si je dal postaviti vilo, kemijski laborato-

rij in tovarno kemiÄ?nih proizvodov; za proizvodnjo aluminija je izumil pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica; - 23. oktobra 1932 se je v Ĺ˝upanji na HrvaĹĄkem rodil literat, prevajalec in projektant Josip BaÄ?ić Savski, ki od leta 1975 deluje v Ĺ aleĹĄki dolini; - 23. oktobra 1943 je bil rojen rokometni trener Miro PoĹžun iz Velenja, ki je umrl 21. avgusta leta 2018; - 23. oktobra 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo veÄ? kot 5000 rib, je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi DruĹžmirje; - 23. oktobra 1999 so v velenjski krajevni skupnosti Ĺ martno odprli prenovljeno GraĹĄkogorsko cesto. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

NiÄ? kaj veseli, dolgoÄ?asni dnevi, se bodo nadaljevali. Priznajte si, da ste v krizi.

MuÄ?i vas preveÄ? vpraĹĄanj o Ĺživljenju in njegovem smislu, da bi to lahko bilo dobro za vaĹĄe poÄ?utje in psiho. Dobro veste, da je prvi korak iz krize odkrit pogovor s partnerjem, ki pa se ga moÄ?no izogibate, ker se bojite posledic.

Zato boste posvetili veÄ? dragocenega Ä?asa sebi in ob tem celo pozabili na zasluĹžek. Denar vam v naslednjih dneh ne bo pomenil niÄ?, saj bodo vaĹĄe misli Ä?isto drugje. Poslovno ponudbo pa vseeno skrbno preuÄ?ite. Naj vas ne zavede, da zveni lepo. Vrag se tudi tokrat skriva v podrobnostih.

BoleÄ?ine v sklepih bodo znak prenapetosti.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Rahlo naveliÄ?ano delujete. Tako se tudi poÄ?utite, zato tega ne morete skriti niti pred tistimi, ki vas ne poznajo dobro. Dolgi, zgodnji in hladni veÄ?eri vam bodo zato v teh dneh prav godili, saj se vam ne bo dalo poÄ?eti kaj posebnega, razburljivega. S partnerjem bosta spet veliko Ä?asa preĹživela skupaj. Odkrila bosta, da sta rada v druĹžbi drug drugega, a tu in tam vama vseeno postane dolg Ä?as. Zato bosta iskala tudi veÄ?jo druĹžbo. To bo kot balzam za vaĹĄe poÄ?utje, sploh, ker boste na vsakem sreÄ?anju s prijatelji izvedeli kaj novega, kar boste skuĹĄali unovÄ?iti v poslovnem svetu. A v njem v teh dneh ĹĄe ne bo lepih novic, Ä?eprav slutite, da se vendarle obeta sprememba v smer, ki si jo Ĺželite.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Pred vami je dokaj povpreÄ?en oktobrski teden. Naleteli boste na manjĹĄo teĹžavo, ki bo povezana z nekom iz vaĹĄega sorodstva. Ob njej ne boste mogli ostati mirni, saj se delno tiÄ?e tudi vaĹĄe prihodnosti. S partnerjem bosta zdruĹžila moÄ?i in pomagala po svojih zmoĹžnostih. Na finanÄ?nem podroÄ?ju ste zadnje Ä?ase bolj zadovoljni, kot ste bili, zato boste lahko, Ä?e bo treba, segli tudi v denarnico. VeÄ?ji nakup lahko mirno ĹĄe malo odloĹžite, saj tudi sami Ä?utite, da ĹĄe ni pravi Ä?as zanj. Razmere na trgu se spreminjajo in trenutno niso v vaĹĄo korist. Ker se vam nikamor ne mudi, spremenite naÄ?rte.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Vsak dan bolj boste razpeti med domom in sluĹžbo, ki vam bo spet jemala preveÄ? Ä?asa in energije. Po eni strani boste sreÄ?ni, ker vam bo ĹĄlo vse dobro od rok, po drugi pa si boste Ĺželeli, da bi lahko veÄ? lenarili. Ob koncu tega tedna, ki bo ĹĄe s soncem obsijan, si boste konÄ?no znali vzeti Ä?as tudi zase, pa Ä?eprav ne v takĹĄnih koliÄ?inah, kot bi si Ĺželeli. A bo dovolj, da si naberete moÄ?i za vse, kar vas Ä?aka v prihodnjih dneh. ÄŒas je, da naredite veÄ? za svoje dobro poÄ?utje. FinanÄ?no stanje vam dopuĹĄÄ?a, da si privoĹĄÄ?ite vse, kar si Ĺželite. Sploh, ker vaĹĄe Ĺželje niso velike. Ena, najveÄ?ja, pa se vam v teh dneh ne bo uresniÄ?ila.

Naš čas, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

17. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 15.05 15.35 16.10 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.15 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.35 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 10.30 11.00 11.40 14.20 15.15 16.15 17.00 18.00 18.55 19.30 20.05 21.05 21.35 22.10 22.30 22.35 23.45 00.15

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (III.), brit. nad., 2/8 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji: Vklop; o književnosti in filmu z Nejcem Gazvodo Moj gost/Moja gostja, portretna odd.

TV-izložba Čebelice: Čarovničin dvorec Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Kaj je v našem prahu?, odd. o znanosti Na kratko: Interpasivnost Žanov svet, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Poti svobode, poljska nad., 5/13 Ugriznimo znanost: Kaj je v našem prahu?, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kdo se boji slovenščine, izob.ser., 1/3 Dobro jutro Dober dan Golica, zgodba o skladbi, dok. film City folk - Obrazi mest, dok. odd., 7/8 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Divjina v srcu (III.), britanska nad., 3/8 Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Zanimive snovi sodobnega sveta, britanska dok. odd.

Avtomobilnost Ambienti J. in O. Bubeniček: Doktor Živago, dueta J. S. Bach – M. Šparemblek: Magnificat, tv balet Slovenska jazz scena: Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama v Ljubljani Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 36. del Sreča najde pot, 58. del Moja boš, 1. sez., 31. del Podaj mi roko, 1. sez., 61. del Podaj mi roko, 1. sez., 62. del Reka ljubezni, 1. sez., 37. del Sreča najde pot, 59. del Moja boš, 1. sez., 32. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 63. del Podaj mi roko, 1. sez., 64. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 82. del 24UR zvečer V mreži zločina, 1. sez., 8. del Motiv zločina, 4. sez., 5. del Slepa pega, 2. sez., 12. del Grimm, 5. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

17. oktobra 2019

Sobota,

18. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.30 15.20 15.50 16.25 17.00 17.25 18.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.55 01.20 02.15

04.00 06.00 09.30 10.15 11.00 13.30 14.35 15.00 15.30 15.50 18.05 19.00 19.25 20.00 20.55 22.55 23.55 00.40 01.10

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 00.35 02.30 03.05

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (III.), brit. nad., 3/8 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, magazinska inf. odd.

TV-izložba Vojna in jaz, nemška otroška igrano-dokumentarna ser., 6/8 Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, risanka Na lepše Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz: 21. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Voajer, angleški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpe-Donava-Jadran Dobro jutro Dober dan Prisluhnimo tišini: Mednarodni dan gluhih 2019 O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu: V grajskem parku, 7. del, izob. odd.

Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert Divjina v srcu (III.), brit. nad., 4/8 Bankovec, kratki igrani film iz Slovenije Videotrak Iz pozabe (III.), brit. nad., 5/6 Prišel bo dan, danski film Televizijski klub Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 37. del Sreča najde pot, 59. del Moja boš, 1. sez., 32. del Podaj mi roko, 1. sez., 63. del Podaj mi roko, 1. sez., 64. del Reka ljubezni, 1. sez., 38. del Sreča najde pot, 60. del Moja boš, 1. sez., 33. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 65. del Podaj mi roko, 1. sez., 66. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 83. del 24UR zvečer Eurojackpot Princ in jaz 4, ameriški film Kje sta Morganova?, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

19. oktobra

06.10 07.00 07.05 07.30 07.35 07.40 07.45 08.00 08.25 08.45 09.00 09.20 10.10 10.25 11.00 11.25 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.00 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 22.05 23.55 00.55 01.20 02.15

04.00 06.00 06.05 07.00 09.00 10.55 12.00 12.45 13.15 14.45 15.50 16.30 19.00 20.05 21.50 22.35 00.00 01.25 02.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.10 08.35 09.00 09.10 09.20 09.45 10.00 10.25 10.55 11.25 12.20 13.45 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.10

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 AKTUALNO: Ob svetovnem dnevu živali 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka: Kaj prinaša srečo?

18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Andrej Medved (17) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: ans. Gadi 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Andrej Medved (17) 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

NAŠE

VELENJE

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Zasebni muzej Tonija Štrigla 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Milan Dekleva - Vermeerjev smeh (18) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Baltske države 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Neisha in Kranjci, Dare Akustic 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Milan Dekleva - Vermeerjev smeh (18) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

0.40 0.25

20. oktobra

Kultura, Odmevi Juvi, aerobika za otroke: Oblaki Biba se giba, risana nan.

Lojzek., risanka Rija in Krokodil, risanka Mišo in Robi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: Zaključek sezone, kviz Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Ugriznimo znanost: Kaj je v našem prahu?, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 5/22 Nova dvajseta (II.), slov. nad., 5/18 Na vrtu: V grajskem parku, 8. del, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Slovenski magazin Ozare Ambienti Reaktivčki, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz: 22. odd.

Kaj dogaja? Z Jonasom Poročila, Šport, Vreme Dobri časi, ameriški film Kitajski van Goghi, kopr. dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

07.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.40 08.55 09.05 09.15 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Spomini: Aleksandra Kornhauser Frazer, 2. del Skodelica kave, dok. film Na lepše Rast: 67. gala koncert AFS France Marolt Koncert za Milano 2019 En, dva, tri – Na lepi modri Donavi, avstrijski dok. film Avtomobilnost Nogomet - DP: Olimpija : Rudar, 14. kolo, prenos iz Ljubljane Videotrak Maggie ima načrt, ameriški film Zvezdana: Brez besed Kino Šiška 10, dok. film Koncert: Pankrti - 40 let Videotrak Info kanal

04.00 06.00 06.10 06.55 07.10 07.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Luna Petunija, ris.

Robojajčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous – Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 13. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 14. del Trdoglavci, 1. sez., 1. del Dan najlepših sanj Znan obraz ima svoj glas Naša mala klinika, 4. sez., 14. del Naša mala klinika, 4. sez., 15. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Prelomnica Svetega Andreja, ameriški film Petdeset odtenkov sive, ameriški film Skoraj heroji, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Zasebni muzej Tonija Štrigla 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka: Kaj prinaša srečo 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Iztok Osojnik - Viktoria Dance 1 (20) 18:45 Dotiki gora: Logarska peč in Strelovec (139) 19:10 Vrtnarski kotiček 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2699. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Večer glasbe Lojzeta Slaka - 1. del 21:55 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Iztok Osojnik - Viktoria Dance 1 (20) 22:00 Popotniške razglednice: Baltske države 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.25 14.40 15.15 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.45 22.10 23.15 23.15 23.40 00.20 00.45 01.35

08.15 08.45 09.30 11.50 12.15 14.05 15.20 15.45 16.25 17.30 18.55 19.50 20.00 20.50 22.40 00.05 00.45 01.25 02.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.10 08.20 08.45 09.00 09.15 09.30 09.45 10.10 10.35 11.05 11.35 12.30 13.55 16.15 17.15 18.10 18.50 18.55 20.00 22.30 23.15 01.00 02.00

Živ žav Kravica Katka, risanka Milan, risanka Profesor Baltazar, risanka Biba se giba, risana nan.

Lojzek, risanka Mišo in Robi, risanka Timi gre, risanka Bratca, risanka Malčki, risanka Žanov svet, risanka Zmajči zmaj, risanka Reaktivčki, risanka Knjiga o džungli, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, risanka Mimi in Liza, risanka Muk, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vojna in jaz, nemška otroška igrano-dok. ser., 7/8 TV-izložba Med valovi Ozare Obzorja duha: Krščeni in poslani Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

TV-izložba Na lepše Čas sprememb, italijanski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ku'damm 59, nemška nad., 4/6 Intervju Poročila, Šport, Vreme LP film Laibach, dok. film Za lahko noč Diptih 1929, avstralski balet 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani, 2/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda 21. revija pevskih zborov društev invalidov ZDIS, 1/3 Mozartine: Simfonični orkester RTV Slovenija in Alpaslan Ertüngealp 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, Tamburjaši Joker, kviz: 21./22. odd. Žogarija Rdeča raketa, mladinski film Mogočne ladje: Egipt - po Nilu, potopis Vojna, fotografija, spomin, dokumentarni feljton Ambienti Nadia Comaneci - telovadka in diktator, fr.-rom. dok. odd.

Tolpa s Sivkinega griča, angleškoameriški film Videotrak Žrebanje Lota Res čuden kamen, brit.-am. dok. ser., 1/10 Janis - otožna deklica, ameriški dokumentarni film Vikend paket Zvezdana: Brez besed Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Luna Petunija, ris.

Robojajčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Super krila, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 15. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 16. del Trdoglavci, 1. sez., 2. del Dan najlepših sanj Cvetje v jeseni, slovenski film Naša mala klinika, 4. sez., 16. del Naša mala klinika, 4. sez., 17. del Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Vsiljivec, ameriški film Preverjeno Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Zasebni muzej Toneta Štrigla 09:40 2698. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2699. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 ŽUPAN Z VAMI: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Jutranji pogovori 1 13:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:35 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Zverinice iz Rezije, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Lučka 18:30 Ustvarjalne iskrice (173): Buče in še kaj 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ciril Cesar - Pot v svetlobo (21) 18:50 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: ans. Gadi 21:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ciril Cesar - Pot v svetlobo (21) 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

21. oktobra

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.35 15.00 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 23.30

23.50 01.10 01.35 02.30

04.00 06.00 09.45 10.30 10.40 11.00 11.50 14.25 15.30

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Na lepše Divjina v srcu (III.), brit. nad., 4/8 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet: Dobrote ni nikoli preveč TV-izložba S-prehodi Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre Glasbeni večer Ob 80. obletnici ustanovitve Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani - Komorne opere študentov kompozicije Festival Imago Sloveniae: Vasilij Meljnikov in Milko Lazar (Rusija/ Slovenija) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

00.30 01.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Juvi, aerobika za otroke: Oblaki Zlatko Zakladko: Stota Obzorja duha: Krščeni in poslani Dobro jutro Dober dan Prava ideja: Alma Kochavy, Odprta kuhna Za Prekmurje gre!, dok. odd.

Ljudje in zemlja, izob. odd.

Divjina v srcu (III.), brit. nad., 5/8 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

Dobrodelna prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije, prenos iz Portoroža Poti svobode, poljska nad., 6/13 Zgodba o Bogu, ameriška dok. ser., 2/6 Platonov, priredba gledališke predstave SNG Drama, 1/2 Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tika taka, ris.

Kaja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 38. del Sreča najde pot, 60. del Moja boš, 1. sez., 33. del Podaj mi roko, 1. sez., 65. del Podaj mi roko, 1. sez., 66. del Reka ljubezni, 1. sez., 39. del Sreča najde pot, 61. del Moja boš, 1. sez., 34. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 67. del Podaj mi roko, 1. sez., 68. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 84. del 24UR zvečer V mreži zločina, 1. sez., 9. del Motiv zločina, 4. sez., 6. del Slepa pega, 2. sez., 13. del Grimm, 5. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

16.05 17.15 18.05 19.00 20.00 21.00 22.10 23.10

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2699. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kasaške dirke, reportaža 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Peter Kolšek, Refošk 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 AKTUALNO: Rožnati oktober ozaveščanje o raku dojk 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, ansambel Gadi 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Peter Kolšek, Refošk 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

22. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30 16.00 16.10 16.25 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 00.55 01.20 02.15

04.00 06.00 09.00 09.50 10.35 11.05 14.00 14.45 15.10 16.00 18.00 18.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (III.), brit. nad., 5/8 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Potepanja - Barangolások Profesor Baltazar, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 6/22 Pred vrati pekla: Lima - na drugi strani zidu, španska dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Aleksandra Kornhauser Frazer, 3. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

20.55 21.30 22.35 22.55 23.45 00.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Žogarija Umetnost igre Dobro jutro Dober dan Slovenski magazin Avtomobilnost Joker, kviz: 21./22. odd.

Divjina v srcu (III.), brit. nad., 6/8 Vojna in jaz: Justus, nemška otroška igrano-dok. ser., 7/8 Videotrak Izumi, ki so spremenili svet, brit. dok. ser., 1/6 Prava ideja Morilec z jezera, fran. nad., 5/8 Kaj govoriš? = So vakeres?

Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.10 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 23.05 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tika taka, ris.

Super krila, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 39. del Sreča najde pot, 61. del Moja boš, 1. sez., 34. del Podaj mi roko, 1. sez., 67. del Podaj mi roko, 1. sez., 68. del Reka ljubezni, 1. sez., 40. del Sreča najde pot, 62. del Moja boš, 1. sez., 35. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 69. del Podaj mi roko, 1. sez., 70. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 85. del Preverjeno 24UR zvečer Motiv zločina, 4. sez., 7. del Slepa pega, 2. sez., 14. del Grimm, 5. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

19.20 20.00

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 AKTUALNO: Rožnati oktober ozaveščanje o raku dojk 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Boris A. Novak, Vrtoglavica 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2700. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Ajdovsko skalicina pot po vrhovih Bohorja 21:00 Večer glasbe Lojzeta Slaka - 1. del 22:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Boris A. Novak, Vrtoglavica 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:35 Nočni program

23. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.45 01.40

04.00 06.00 10.45 11.15 12.05 14.55 15.45 16.30 17.55 18.50 19.15 19.50 20.05

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (III.), brit. nad., 6/8 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju TV-izložba Osmi dan Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Male sive celice: Zaključek sezone, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme Kdo se boji slovenščine, izob. ser., 2/3 50 knjig, ki so nas napisale: Miki Muster: Zvitorepec Knjiga o džungli, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Amanda, fran. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Kdo se boji slovenščine, izob. ser., 2/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.30 22.25 23.25 00.25 01.00

Info kanal Napovedujemo Videotrak Koda Dobro jutro Dober dan Ambienti Vikend paket Divjina v srcu (III.), brit. nad., 7/8 Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Mstislav Rostropovič - neupogljivi lok, fran. glasbeni dok. film Moje mnenje Wisting, kopr. nad., 2/10 Čudež pri Kobaridu, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tika taka, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 40. del Sreča najde pot, 62. del Moja boš, 1. sez., 35. del Podaj mi roko, 1. sez., 69. del Podaj mi roko, 1. sez., 70. del Reka ljubezni, 1. sez., 41. del Sreča najde pot, 63. del Moja boš, 1. sez., 36. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 71. del Podaj mi roko, 1. sez., 72. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 86. del 24UR zvečer V mreži zločina, 1. sez., 10. del Motiv zločina, 4. sez., 8. del Slepa pega, 2. sez., 15. del Grimm, 5. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2700. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kasaške dirke 11:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 7: Murska Sobota 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Julian Kornhauser - Urad za poezijo 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Marijani Kolenko 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Gušti 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Julian Kornhauser - Urad za poezijo 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 21

BATTOCLETTI, Cristina: HudiÄ?evo ogrinjalo

Od – odrasli / 821-311.2 druĹž. roman ÂťKo je hudiÄ? zgradil most, je nosil Ä?rn povrĹĄnik, ki mu je segal do tal." Cristina Battocletti je italijanska pisateljica, novinarka in urednica, ki je svoje prvo delo napisala skupaj z Borisom Pahorjem – gre za avtobiografijo slovenskega pisatelja z naslovom NikogarĹĄnji sin. Sledil mu je roman HudiÄ?evo ogrinjalo, ki ga napa-

TUCHOLSKY, Kurt: Grad Gripsholm: poletna zgodba

VELENJE

Ĺ mohor (Lepi Ä?eveljc -II) Dom kulture Velenje, mala dvorana Lalanit alias Velika repa, predstava GledaliĹĄÄ?a Lalanit Galerija Velenje Poletni spomini, ustvarjalna Galerijska sobotnica za otroke in odrasle Klub eMCe plac (Re)use: Ne kupuj, izmenjuj!, sejem Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne z Glasbeno ĹĄolo Velenje RdeÄ?a dvorana RK Gorenje Velenje : Jeruzalem OrmoĹž, rokometna tekma 7. kroga Lige NLB Dvorana Centra Nova Teo Collori in Momento Cigano, koncert

9.30

ÄŒetrtek, 17. oktober 8.00

Od – odrasli / 821-311.2 – druĹžbeni roman Grad Gripsholm je prvo v slovenĹĄÄ?ino prevedeno delo nemĹĄkega pisatelja Kurta Tucholskyja. Zgodba je postavljena nekam na zaÄ?etek tridesetih let prejĹĄnjega stoletja, ko je v zraku Ĺže Ä?utiti, da se pripravlja nekaj velikega na politiÄ?nem parketu. V uvodu knjige zaloĹžnik piĹĄe pisatelju, da si ljudje poleg politike in aktualnega dogajanja Ĺželijo brati ĹĄe kaj drugega, ljubezensko zgodbo na primer. Pisatelj mu odgovori, da je z eno nogo Ĺže na vlaku in da med dopustom nikakor ne namerava delati, temveÄ? da bi se rad konÄ?no poĹĄteno spoÄ?il in gledal drevesa. No, ampak tu je vseeno ta

13.00 14.00

16.00 16.00 17.00 17.00 17.30 19.19

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Grad Ĺ˝ovnek - LetuĹĄ Planinci UNI 3 - I Vila RoĹžle Depresija, stres, tesnoba – ali ni to vse isto?, okrogla miza Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Vzgoja otrok v sodobne svetu, pogovorna delavnica Vila Bianca Trajnice in Ä?ebele, predavanje Mojce Rehar KlanÄ?iÄ?

KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Lego robotika, delavnica Pri Vili Bianca Odprtje nove razstave ob poti na Velenjski grad Vila Bianca Velenje, mesto cvetja, zakljuÄ?na prireditev Galerija Velenje Od fotografije do slike, slikarska delavnica za odrasle KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Gringo tripi, potopisno predavanje

Petek, 18. oktober 8.00 17.00

jajo avtoriÄ?ine hribovske korenine in je umeĹĄÄ?en v ÄŒedad, staro furlansko mesto, ki leĹži tik ob slovensko-italijanski meji.

Furlani so z domaÄ?o zemljo, gospostvom gora, globeli in rek neloÄ?ljivo povezani. ÄŒarobna in otoĹžna pokrajina je vtisnjena v njihove duĹĄe in telesa, ki so se stoletja odrekala oblasti in jeÄ?ala pod Âťpodplatom ĹĄkornjaÂŤ. Ko premine njen prijatelj in se Irma Saldutti vrne s ĹĄtudija v Bologni, se zdi, da njen domaÄ? kraj prekriva koprena diaboliÄ?nega. Ĺ e vedno se spopada z boleÄ?o dediĹĄÄ?ino druge svetovne vojne, drĹži pa se ga tudi nekaj nadnaravnega, poganskega. ZloveĹĄÄ?o atmosfero dopolnjujejo nepojasnjene smrti, ki plaĹĄijo prebivalce Ä?arobne pokrajine, hudiÄ?ev most, ki je povezan z njimi in Irmin otroĹĄki dom - stara druĹžinska vila, za katero se zdi, da je ujeta v preteklosti. Kot da Ä?aka prihod njene matere in s tem obuja spomine na nikoli odgovorjena vpraĹĄanja, ki jih je odtujenemu oÄ?etu zastavljala Ĺže kot majhna deklica. Njena zgodba je iskanje odgovorov, osvobajanje vezi, ki jo priklepajo minulemu in poskus sprave s preteklostjo.

21

PRIREDITVE

17. oktobra 2019

19.00

19.00 21.00

ljubezenska zgodba. Z Lydio, ki jo kliÄ?e princesa, se vkrcata na vlak za Ĺ vedsko, tam se naselita v prizidek gradu Gripsholm in zaÄ?ne se nekaj brezskrbnih tednov poÄ?itnic. Najprej ju za en teden obiĹĄÄ?e njegov prijatelj Karlchen, nato pa njena prijateljica Billie. V zraku sta brezskrbno poletje in ljubezen, na mizah sta dobra hrana in vino. Prijatelji leĹžijo na travniku in bingljajo z duĹĄo, kot zapiĹĄe pisatelj. Tucholskyjevo pisanje je sveĹže in prav niÄ? zastarelo, Ä?eprav je od izida knjige minilo Ĺže 90 let. Poletno idilo sicer nekega dne med sprehodom zmoti jokajoÄ?a deklica iz zavoda za otroke gospe Adriani, ampak prijatelji reĹĄijo tudi to.

Povzeto po Dobreknjige.si đ&#x;”˛

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem KnjiĹžnica Velenje Cool knjiga Dom kulture Velenje, velika dvorana 20 let Slovenskega tolkalnega projekta (SToP), koncert Krstnikov dom v Vinski Gori Ko spomini oĹživijo ‌, koncert vokalne skupine Fortuna Klub eMCe pla Universe presents: Planet Mercury W/Hefty, koncert

Sobota, 19. oktober 6.00 7.00 8.00 8.00

Avtobusna postaja Velenje Grohat - Raduha - KoÄ?a na Loki PD Velenje - Premogovnik PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Avtobusna postaja Velenje

11.00

15.00 17.00 19.00

20.00

Nedelja, 20. oktober 7.00

Avtobusna postaja Velenje 100 UrĹĄk na UrĹĄljo goro (PD Velenje) 13.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹženje, delavnica 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir

Ponedeljek, 21. oktober 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek OtroĹĄka ustvarjalna delavnica 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: DeĹževen dan v New Yorku, romantiÄ?na komedija

Torek, 22. oktober 10.00 RibiĹĄka koÄ?a 2. osteotlon, nordijska hoja 16.00 Vila Bianca 2. osteotlon, MiĹĄice medeniÄ?nega dna, predavanje in predstavitev vadbe 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.30 SonÄ?ni park pred Vilo RoĹžle BuÄ?e, buÄ?e ‌!. Tradicionalna delavnica izrezovanja in rezljanja buÄ?

17.30 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SrÄ?na koherenca – kljuÄ? do zdravja in uspeha, predavanje Adila Huselja 18.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Volbenka Pajka

18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: gost JoĹže Veber 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Pogovor z dr. Petrom ÄŒeferinom: Nespodobni odvetnik 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana APZ Tone TomĹĄiÄ? Univerze v Ljubljani, koncert

v druĹĄtveni pisarni na sedeĹžu PD vsak Ä?etrtek med 20. in 21. uro, Planinsko druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki

Ponedeljek, 21. oktober

Sreda, 23. oktober 6.00

Avtobusna postaja Velenje Nanos (PD Velenje - Potepanje ob sredah) 9.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS (Ne)varno hujĹĄanje, pogovorna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba/ predverje Ura pravljic/ZeliĹĄÄ?arna 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Poklon skupini Queen, koncert Orkestra Slovenske vojske in Omarja Naberja

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 18. oktober 17:30 HiĹĄa mladih – sejna soba SreÄ?anje Doterra – zakaj, kako in kdaj uporabiti eteriÄ?na olja Doterra, Mateja potoÄ?nik (031 365 367)

Sobota, 19. oktober 7:30

Supermarket Mercator Ĺ martno ob Paki Vseslovenska akcija Drobtinica (prodajakruha) 9:00 ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 12:00 Pod kozolcem – MC Ĺ martno ob Paki Moto martinovanje, MK Packenstein 19:00 MC Ĺ martno ob Paki Potopisno predavanje Wild West Tour (motoristiÄ?na dogodivĹĄÄ?ina po Divjem zahodu), MK Packenstein

Nedelja, 20. oktober X

Zbirno mesto v Martinovi vasi UrĹĄlja gora (1699 m) – 100 UrĹĄk na UrĹĄljo goro, veÄ? informacij dobite

đ&#x;”˛

VRNITEV V DEĹ˝ELO ZOMBIJEV Zombieland: Double Tap, akcijska komiÄ?na grozljivka, 93 minut (ZDA) ReĹžija: Ruben Fleischer Igrajo: Emma Stone, Abigail Breslin, Rosario Dawson, Zoey Deutch, Woody Harrelson, Bill Murray, Jesse Eisenberg, Dan Aykroyd Petek, 18. 10., ob 20.30 Sobota, 19. 10., ob 19.00 Nedelja, 20. 10., ob 18.00

OROSLAN KomiÄ?na drama, 72 minut (Slovenija, ÄŒeĹĄka)

Velenje – V vili RoĹžle bodo v torek, 22. oktobra, ob 17.30 pripravili tradicionalno delavnico ÂťBuÄ?e, buÄ?e ‌, posveÄ?eno izrezovanju in kraĹĄenju buÄ? po metodi naĹĄih babic in dedkov.

Ko bo padel mrak, bodo v njih priĹžgali sveÄ?ke in pripravili razstavo nastalih umetnin, hkrati pa iz SonÄ?nega parka pregnali vse zle duhove. Pripravili bodo tudi ustvarjalne delavnice, v katerih bodo najmlajĹĄi izdelovali Ä?arovniĹĄke sveÄ?nike in ĹĄe kaj, poskrbeli bodo za Ä?arobno gostijo s prigrizki in Ä?arobnimi napitki, ples Ä?arovnic, poslikavo obrazov ‌ Za buÄ?e bo poskrbela MZPM Velenje, udeleĹženci pa naj s seboj prinesejo noĹž za izrezovanje buÄ? in veliko domiĹĄljije. BuÄ?e bodo udeleĹženci delavnice lahko odnesli domov in tako z njimi okrasili domove v dnevih pred 1. novembrom.

MALI JETI Abominable, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 97 minut (ZDA) ReĹžija: Tim Johnson, Todd Wilderman Slovenski glasovi: Zala Ä?urić RibiÄ?, Luka Markus Ĺ tajer, Gal Ĺ˝ilavec, Alenka TetiÄ?koviÄ?, Pavel Ravnohrib, Ĺ˝iga BuniÄ?, Nina SkrbinĹĄek, Aja Kobe Petek, 18. 10., ob 17.00

ÄŒetrtek, 17. oktober 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Petek, 18. oktober 18.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Adi Smolar

Sobota, 19. oktober 18.00 Terme TopolĹĄica 18. pokal mesta Ĺ oĹĄtanj v Bridgeu

Nedelja, 20. oktober X

Italija Planinska tura: Pot stoletnice in Trbiťka – Krniťka ťpica (2368 m), Italija

Sreda, 23. oktober 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Predstava za vsako priloĹžnost Lado BizoviÄ?ar in Jure Godler

Lunine mene

21. oktobra, ob 14:39, zadnji krajec

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 20.10. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Vesela Ĺžolna pekovka • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb – 27.10. ob 13.00: POĹ ASTOZAVRI z jabolkom spora v izvedbi GledaliĹĄÄ?a BiÄ?ikleta. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

đ&#x;”˛

mkp

ReŞija: MatjaŞ Ivaniťin Igrajo: Margit Gyecsek, Dejan Spasić, Milivoj Miki Roť Petek, 18. 10., ob 19.00 Sobota, 19. 10., ob 20.00- mala dvor.

Nedelja, 20. 10., ob 19.00- mala dvor.

Ĺ OĹ TANJ

CITY CENTER Celje

Na katera vrata Tradicionalno potrkati, Ä?e vas pestijo izrezovanje buÄ? in duĹĄevne stiske? preganjanje zlih duhov Velenje – Ob svetovnem dnevu duĹĄevnega zdravja in svetovnem dnevu brezdomstva bo Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje v sodelovanju z Nacionalnim inĹĄtitutom za javno zdravje OE Celje, DruĹĄtvom HiĹĄa in DruĹĄtvom Ĺ ent danes, v Ä?etrtek, 17. oktobra, pripravil okroglo mizo z naslovom DuĹĄevne stiske – kakĹĄne so in na katera vrata potrkati, ko nas pestijo.

Dogodek bodo ob 13. uri zaÄ?eli v vili RoĹžle (v prostorih MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje v SonÄ?nem parku). Sestavljen bo iz dveh delov, prvi bo predavanje psihologinj iz Centra za krepitev zdravja o depresiji, stresu in tesnobi, drugi del pa predstavitev razliÄ?nih oblik pomoÄ?i oziroma organizacij, ki se ukvarjajo z osebami v duĹĄevnih stiskah.

14:00 HiĹĄa mladih – sejna soba BrezplaÄ?na uÄ?na pomoÄ? – angleĹĄÄ?ina za otroke, Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A: ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ 19:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi, KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki

Sobota, 19. 10., ob 17.00 Nedelja, 20. 10., ob 16.00, 3D – otroťka matineja

PAVAROTTI Biografski glasbeni dokumentarec, 114 minut (VB, ZDA) ReĹžija: Ron Howard Nastopajo: Luciano Pavarotti, Zubin Mehta, PlĂĄcido Domingo, JosĂŠ Carreras, Bono, Madelyn RenĂŠe, Nicoletta Mantovani, Lorenza Pavarotti, Giuliana Pavarotti, Cristina Pavarotti, princesa Diana, Nelson Mandela Sobota, 19. 10., ob 21.00 Nedelja, 20. 10., ob 20.00

DEĹ˝EVEN DAN V NEW YORKU A Rainy day in New York, romantiÄ?na komedija, 92 minut (ZDA) ReĹžija: Woody Allen Igrajo: TimothĂŠe Chalamet, Elle Fanning, Selena Gomez, Jude Law, Diego Luna, Liev Schreiber, Rebecca Hall Ponedeljek, 21. 10., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

17. oktobra 2019

Nagradna križanka Mobtel KUPON za BREZPLAČEN OVITEK ob nakupu mobitela Velja v vseh prodajalnah MOBTEL po Sloveniji.

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: Jasna Humar, dr. med. z Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: rak dojk

Novo! Samo pri Telekomu Slovenije RAZDELITE DO 140 GB SVOJIM BLIŽNJIM* S paketom Naj C v akcijski ponudbi že od 19,99 € na mesec lahko razdelite kar 140 GB. * več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 28. 10. 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade.

Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

NAŠE

VELENJE

Svetniška skupina Naše Velenje

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 19. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 20. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 22. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

področju plačilnih sistemov, se ti počasi od te zamisli umikajo.

Prvo podjetje, ki se je umaknilo iz te »igre«, je podjetje Paypal. Čeprav bo to še vedno sodelovalo z organizacijo Libra Association z namenom preučitve mo-

žnosti sodelovanja v prihodnje, preko plačilnega sistema Paypal ne bo mogoče kupovati ali nakazati zneskov, ki bodo neposredno povezani z digitalni valuto Facebook Libra.

Nad Facebookovo digitalno kriptovaluto Libra niso preveč navdušeni niti pri ponudnikih plačilnih storitev Visa in Mastercard. Ta podjetja namreč trenutno preučujejo, ali bodo še naprej sodelovala pri projektu, ki ima iz dneva v dan več sovražnikov. Novi kriptovaluti pa trenutno zdaleč najbolj nasprotujeta ameriška vlada in Evropska unija, saj sta že napovedali preiskavo, ali bi uvedba tovrstne volute z več kot dvema milijonoma uporabnikov lahko ogrozila obstoječi finančni sistem.

PETEK, 18. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 23. oktobra

lokalne novice

mi, kot sta Messenger in WhatsApp, in bo seveda delovala tudi znotraj družbenega omrežja.

Digitalna valuta podjetja Facebook bo pričakovano vezana na ameriški dolar, pri čemer naj bi omogočala lažje digitalno plačevanje. Primerna bo predvsem za tiste, ki sicer poslujejo z bankami, a iz takšnih ali drugačnih razlogov nimajo kreditne ali debetne kartice. Čeprav so Facebookovi digitalni kriptovaluti sprva podporo zagotovili vsi večji igralci na

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 21. oktobra

Paypal obrnil hrbet Facebookovi kriptovaluti Libra Podjetje Facebook že dalj časa računa na to, da bi uporabnikom ponudilo lastno kriptovaluto, ki se bo imenovala Libra, in lastno digitalno denarnico, imenovano Calibre. Nova kriptovaluta bo neposredno povezana z aplikacija-

ČETRTEK, 17. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 7. do 13. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 7. do 13. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 7. do 13. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. do 13. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si SOPLESALKO srednjih let ali starejĹĄo, vitko, iĹĄÄ?em. Gsm: 040 306 497

NEPREMIÄŒNINE POÄŒITNIĹ KI OBJEKT, brunarico 20 m2, l.1988, v PleĹĄivcu pri Velenju na gozdni, mirni lokaciji z odliÄ?nim cestnim dostopom, prodam za 22.000 â‚Ź. Gsm: 041 329 656.

KMETIJO v velikosti od 5 do 8 ha z novim gradbenim dovoljenjem, na sonÄ?ni legi, prodam.

Gsm: 031 499 169.

KUPIM stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200.

LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7x4x2.8 m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih industrijskih predmetov, oddam v najem po

dogovoru. Lokacija: Velenje.

Gsm: 041 70 65 65.

RAZNO KOCKE sena, navaden plug za motokultivator, domaÄ?i ocvirki, vino in Ĺžganje, prodam. Gsm: 051 388 874. ÄŒEBELARJEM nudim razne pripomoÄ?ke in strokovne knjige. PokliÄ?ite 031 002 129.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ZIMSKE GUME z platiĹĄÄ?i za Peugeot 207-208, 185/65/15. Cena po dogovoru. Gsm: 041 776 018.

ZIMSKE GUME 235/45 R17, Michelin PA4, 7 mm, prodam.

Gsm: O41 692 995 SUHA cepljena metrska drva, prodam. Gsm: 041 577 305.

PRALNI STROJ , skoraj nov, Elektrolux, 8 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 323 931.

PROSIM, Ä?e mi kdo lahko podari rabljeno starejĹĄo diatoniÄ?no harmoniko in pisalno mizo. Gsm: 030 457 282.

KOVINSKO OGRODJE z lesenimi policami, primerno za shrambo ali garaĹžo, prodam. Gsm: 051 626 788.

MOBILNI TELEFON LG G4 815H, v odliÄ?nem stanju, orig. embalaĹža, odliÄ?en fotoaparat, dodam spom.

kartico, prodam. Gsm: O41 692 995 CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121 SUP, napihljiv, Starboard, Astro Whooper 10, rabljen dvakrat. Poleg tudi nahrbtnik za kolesa, tlaÄ?ilka in set za popravilo. Gsm: 041 632 374 STROPNI LUÄŒI, dva kosa, moderen retro izgled, rabljeni le 6 mesecev, grla E27, prodam za 30 â‚Ź.

Gsm: O41 692 995

PRIDELKI DOMAÄŒO SVINJSKO MAST z ocvirki, prodam. Gsm: 041 776 064.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE •

SMRTI • • •

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, grahaste, Ä?rne, cepljene, tik pred nesnostjo in peteline ĹĄtajerje, po ugodni ceni, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 20.10.2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

KOKIĆ BENJAMIN, BraslovÄ?e, Orla vas 6 in HANKIĆ ADELISA, Velenje, Jenkova cesta 9 SELIÄŒ FRANC, roj. 1944, Velenje, Jenkova cesta 21 GREGORIÄŒ LJUBICA, roj. 1953, Velenje, KoĹželjskega ulica 3 BRAÄŒIĆ ALOJZ, roj. 1943, Velenje, Jenkova cesta 15

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Ĺ portni park Jezero, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 3. oktobra 2019 so: •

Bernarda RoĹĄkar, Ĺ enbriĹĄka 31, 3320 Velenje • Marko MileĹĄiÄ? Ĺ erdoner, Ul. Lovra Kuharja 2 a, 3320 Velenje • Martina KropuĹĄek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prejem nagrade prejeli po poĹĄti.

ReĹĄitev kriĹžanke: AKTIVNA JESEN.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 19. 10. in 20. 10. 2019, Olivera Saveva, dr. dent. med.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Dame in gospodje, Radio Velenje.

PeÄ?

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, KS Ĺ MARTNO, 215 m2, zgrajena l. 1958, adaptirana l.

2004, 675 m2 zemljiĹĄÄ?a. ER: EI v izdelavi. Cena: 220.000 â‚Ź.

107,8 MHz

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

24ur/dan

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZAHVALA Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da nas je zapustil ljubi moĹž, oÄ?e, dedi, pradedi, brat in stric

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

FRANC SELIČ

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

2. 1. 1944 – 5. 10. 2019

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

stanujoÄ? na Jenkovi 21 Velenje

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

Dragi Prijatelj, tisto, tako ljubo mi, ĹĄe vÄ?eraj najino kavo, bom v preostanku svojih dni pil sam. Ponosen, hvaleĹžen in sreÄ?en sem, da sem te imel priloĹžnost tako dobro spoznati. Vem, da sem se ti vsakiÄ? znal zahvaliti za vse, kar si mi odstrl in pribliĹžal, in za vse, kar si me nauÄ?il. Vidim in vem, da nas zares ni malo tistih, ki smo ti vedno znova, vsak po svoje izkazovali naklonjenost in hvaleĹžnost za vse, kar si poÄ?enjal na tvojih poteh spoznavanja, razumevanja in lepĹĄanja tega sveta. Sveta, ki bi zame in mnoge med nami brez tebe bil bistveno manj zanimivo in Ĺžlahtno prizoriĹĄÄ?e dogajanja naĹĄega Ĺživljenja. Seveda nikamor nisi ĹĄel in si tu: z vsako lucidno mislijo, vsako zelo ali manj smeĹĄno prigodo, vsakim tvojim iskrenim smehom in vsakim prehojenim korakom si zaznamoval neskonÄ?ne poti: raje po Naravi bliĹžnje kot daljne okolice. In seveda s tvojim izjemno bogatim opusom. Uf, kolikim si pomagal vse te raznotere zgodbe privesti do prave podobe. Tvoje pronicljivo oko za lepoto, tvoj prijazni obÄ?utek za pravico in tvoj tako zelo razseĹžni razum so vtkani v nepregledno ĹĄtevilo naslovnic, strani, vrstic, podob in izdelkov, ki bodo vedno ohranjali in Ä?uteÄ?im prenaĹĄali tudi tvoj lucidni um in tvojo plemenito duĹĄo.

Saj veĹĄ, da te dni znova piĹĄem vrstice kronologije tistega almanaha, ki si mu davno dal strukturo in podobo. Tvoja grafika z njegove prve naslovnice je eden od mnogih tvojih na videz preprostih preseĹžkov. Teh vsakoletnih jesenskih vedno krajĹĄih dni, v katerih opazujemo preostale bleĹĄÄ?eÄ?e liste v kroĹĄnjah, si v nadejanju in priÄ?akovanju zime in nove pomladi ne znam predstavljati brez potrpeĹžljivega nizanja lepot drobnih zgodb iztekajoÄ?ega se leta. Tudi ob beleĹženju prigod lokalne skupnosti zelo jasno vidim, koliko svetlob si svojim bliĹžnjim in temu tako ljubemu ti okolju odstrl in nanizal v vseh teh letih. Obljubim ti, sicer steĹžka, da ne bom preveÄ? Ĺžalosten, ko bo tam preko hribov in jezer zapihal naslednji pravilni veter in ko bo sonce vnoviÄ? pravilno vzĹĄlo ali zaĹĄlo.

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

Na voljo smo vam

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Peter RihtariÄ? - Pec

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: LEVEC, CENTER, 144.3 m2, zgrajena l. 1828, 1.328 m2 zemljiĹĄÄ?a. ER: EI v izdelavi.

Cena: 100.000 â‚Ź.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih:

V spomin

đ&#x;”˛

VETERINARSKA POSTAJA

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

• • •

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

17. oktobra 2019

Z globoko hvaleĹžnostjo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teĹžkih trenutkih stali ob strani, izrazili besede soĹžalja in tolaĹžbe, darovali cvetje, sveÄ?e, pomoÄ? in sv. maĹĄe, ter sosedom, znancem in prijateljem. Posebej se zahvaljujemo med. osebju bolniĹĄnice TopolĹĄica in zdravnici dr. Ajdi Urbas za njihovo visoko strokovnost in neizmerno humanost v Ä?asu njihove oskrbe zanj.

Zahvala Premogovniku Velenje, godbi, Ä?astni straĹži, izvajalcu TiĹĄine in Lovskemu druĹĄtvu Handil iz Dobja pri Planini za Ä?astno slovo, govorniku Dragu Kolarju za Ä?utne besede slovesa in neÄ?aku Leopoldu Tovorniku z Ĺženo Ireno za vso pomoÄ? in podporo.

Zahvala g. Ĺžupniku Janku Rezarju za opravljen cerkveni obred, tankoÄ?utnim pevcem skupine Oljka in pogrebni sluĹžbi Komunalnega podjetja Velenje za soÄ?utno opravljeno storitev ob slovesu.

Ni res, da je odťel – nikoli ne bo.

Ujet v naĹĄa srca, z najlepĹĄimi spomini, bo vsak naĹĄ korak spremljal v tiĹĄini.

Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaĹĄ Ä?as, 17. 10. 2019, barve: CMYK, stran 24

Odsek ceste Velenje–Šentrupert ĹĄe brez poroĹĄtva Vlada je Ĺže doloÄ?ila besedilo poroĹĄtvenega zakona za odsek ceste od Velenja do Slovenj Gradca, za odsek od Velenja do Ĺ entruperta pa naj bi ga, ko bo sprejet investicijski program – V Velenju si ne znajo predstavljati, kako bo potekal promet skozi mesto, Ä?e bo odsek hitre ceste Slovenj Gradec- Velenje zgrajen prej kot povezava do Ĺ entruperta Mira ZakoĹĄek

Ljubljana, 9. oktobra – Vlada je doloÄ?ila besedilo za predlog zakona o poroĹĄtvu Republike Slovenije za obveznosti druĹžbe 2TDK iz kreditov in dolĹžniĹĄkih vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje izgradnje drugega tira ĹželezniĹĄke proge DivaÄ?a–Koper. V zakonu so prav tako opredeljene obveznosti druĹžbe DARS iz kreditov in dolĹžniĹĄkih vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje izgradnje dela 3. razvojne osi. DruĹžbi DARS za financiranje izgradnje dveh odsekov na 3. razvojni osi sever (Velenje–Slovenj Gradec) in izgradnje odseka na 3. razvojni osi jug (Novo mesto vzhod–Osredek) v skupni vrednosti do 360 milijonov evrov. Sku-

pna viĹĄina poroĹĄtva po tem zakonu je 777 milijonov evrov.

Ministrica z infrastrukturo Alenka BratuĹĄek pa je v izjavi za javnost poudarila, da se bo zavzemala tudi za vse odseke 3. razvojne osi, ki ĹĄe niso del Zakona o poroĹĄtvu: ÂťKar se tiÄ?e 3. razvojne osi je v zakon, ki gre v drĹžavni zbor, vkljuÄ?en del 3. razvojne osi, to so odseki, ki imajo potrjen investicijski program, to je na severnem delu odsek od Velenja do Slovenj Gradca in na juĹžnem delu odsek Novo mesto vzhod do Osredka.

Tudi v prihodnje pa bom dala vse od sebe, da se bodo infrastruktur-

â?ą

ni projekti, ĹĄe posebej veliki infrastrukturni projekti, gradili in izvajali pospeĹĄeno. To velja tudi za odseke 3. razvojne osi, ki v ta zakon ĹĄe niso vkljuÄ?eni. Kar pomeni, da bo v nadaljevanju, ko bodo potrjeni investicijski programi za odseke 3. razvojne osi, ki ĹĄe manjkajo, ta zakon spremenjen oziroma dopolnjen.ÂŤ Na vladno odloÄ?itev so se odzvali v koroĹĄki Mladinski iniciativi za 3. razvojno os – ocenili so, da je kljuÄ?en korak drĹžave do prve lopate na severnem kraku tretje razvojne osi. Zato je odbor, ki je za 17. oktober v Ljubljani pri-

Vse kaĹže, da hitra cesta na celotnem odseku med Velenjem in Ĺ entrupertom ne bo zgrajena soÄ?asno – Bo torej ves promet iz KoroĹĄke, usmerjen preko Velenja proti Arji vasi?

Nasip med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom vse oĹžji NepravoÄ?asni zaÄ?etek gradnje hitre ceste vnaĹĄa v to okolje mnogo nezadovoljstva, pa tudi nemira, saj gospodarstvo Ĺže dolgo opozarja na nemogoÄ?o prometno logistiko, ki postaja z leti Ĺže pravi obup.

Pa ne le to. Vse bolj glasno se postavlja tudi vpraĹĄanje, kjer bosta dobila energetska kolektiva Premogovnik in Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, material za utrjevanje nasipa med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom. NaÄ?rtovali so namreÄ?, da bodo tu odlagali material, ki bo ostajal na gradbiĹĄÄ?ih hitre ceste med Ĺ entrupertom in Slovenj Gradcem. Tega pa, kot kaĹže ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo.

Kaj to pomeni za Ĺ oĹĄtanj, pa je vpraĹĄanje, ki ga bo oÄ?itno treba nemudoma dati na dnevni red. pravljal protest pred stavbo vlade, namero o protestnem shodu zamrznil do odloÄ?itve v DZ. S potrditvijo predloga je zadovoljen tudi predsednik odbora za spremljanje izgradnje severnega dela tretje razvojne osi, prevaljski Ĺžupan Matic TasiÄ?. Zdaj namreÄ? za Dars ni veÄ? zadrĹžkov, da ne bi nadaljeval postopkov za izbiro izvajalca del na lokaciji Gaberke, kjer so postopki za zaÄ?etek gradnje na odseku Velenje–Slovenj Gradec najdlje.

Je pa TasiÄ? poudaril, da se bo-

do za ostale odseke naÄ?rtovane hitre ceste na KoroĹĄko borili naprej. NaÄ?rti namreÄ? predvidevajo, da se v prihodnosti tretja razvojna os zgradi ĹĄe naprej od Slovenj Gradca proti Dravogradu in nato prek Raven na KoroĹĄkem in Prevalj vse do meje z Avstrijo pri Holmcu.

OdloÄ?itev vlade so pozdravili tudi v Velenju, saj je to ĹĄe en korak v smeri, da se gradnja Ä?im prej zaÄ?ne. ÂťRes pa je, da v Velenju in v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji ostaja grenak priokus, ker zakon

â?ą

Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? in predsednik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice BlaĹž Nardin sta razoÄ?arana saj so odloÄ?itve vlade v nasprotju z dogovori.

o poroĹĄtvu ne zajema tudi trase iz Velenja do Ĺ entruperta, in da je razlog za to le nesprejet in neizdelan investicijski program,ÂŤ pravi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol.

Na to sta v odprtem pismu predsedniku vlade Marjanu Ĺ arcu prejĹĄnji teden opozorila tudi velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? in predsednik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice BlaĹž Nardin.

O tem smo Ĺže poroÄ?ali. Izrazila sta razoÄ?aranje in navedla, da je to v nasprotju z razgovori, ki so bili opravljeni na preteklih sestankih koordinacijskega odbora. đ&#x;”˛

PoĹžarna varnost je skupna odgovornost LetoĹĄnji oktober, mesec poĹžarne varnosti, je posveÄ?en ozaveĹĄÄ?anju o poĹžarni varnosti v veÄ?stanovanjskih stavbah – V Ĺ aleĹĄki dolini je na visoki ravni Tina Felicijan

Ker je v veÄ?stanovanjskih objektih veÄ? uporabnikov, je tudi veÄ? dejavnikov tveganja za poĹžare. Ti ogroĹžajo veÄ? ljudi in tudi veÄ? premoĹženja, saj lahko zajamejo celotno stavbo in se razĹĄirijo tudi na druge. Zato morajo za poĹžarno varnost skrbeti vsi uporabniki veÄ?stanovanjske stavbe in okolice, kar je tudi slogan letoĹĄnjega oktobra.

sno. Pa bi se morale, saj se iz njih lahko marsikaj nauÄ?imo za primer, ko gre zares,ÂŤ opozarja poveljnik PGD Velenje Bojan Brcar. ÂťPri rednih pregledih veÄ?stanovanjskih stavb skupaj s pooblaĹĄÄ?enimi predstavniki lastnikov pogosto opaĹžamo brezbriĹžnost lastnikov oziroma uporab-

Kaj najbolj ogroĹža poĹžarno varnost?

SveÄ?a na prepihu ali v bliĹžini gorljivih snovi, cigaretni ogorek, ki pade mimo pepelnika, pregreto olje na ĹĄtedilniku, priĹžgane grelne naprave ‌ Pozabljivost ali malomarnost sta najpogostejĹĄa vzroka za poĹžare v stanovanjih.

PoĹžarno varnost v veÄ?stano-

Veliko vlogo imajo upravniki

V veÄ?stanovanjski stavbi so za poĹžarno varnost odgovorni lastniki oziroma uporabniki, ki morajo ravnati preventivno.

Pomembne naloge imajo tudi upravniki. Zagotoviti morajo namestitev in redno pregledovanje gasilnih aparatov in hidrantnih omreĹžij, poĹžarnih vrat in lopute, 'ĹĄprinkler sistema', oznaÄ?itev in prehodnost evakuacijskih poti, izdelavo poĹžarnih redov in namestitev izvleÄ?ka poĹžarnega reda, izdelavo poĹžarnih naÄ?rtov in njihovo izroÄ?itev gasilcem za vse stavbe, ki imajo veÄ? kot sto stanovalcev ali imajo viĹĄjo stopnjo ogroĹženosti, enkrat letno pa morajo izvesti praktiÄ?no usposabljanje za izvajanje evakuacije iz stavbe pred poĹžarom.

Gasilci lahko pomagajo pri preventivnih akcijah, kot so poskusne evakuacije ali svetovanja o opremi. ÂťOpaĹžamo, da se poskusne evakuacije ne jemljejo dovolj re-

NAĹ E

VELENJE

Bojan Brcar

Vojko Bricman

nikov stanovanj,ÂŤ je sporoÄ?il Borut Zager s Habita, ki upravlja veliko veÄ?stanovanjskih stavb v lokalnem okolju. ÂťNajpogostejĹĄe teĹžave pri zagotavljanju poĹžarne varnosti so zasedenost ali zaloĹženost skupnih prostorov in evakuacijskih poti v stavbi in zunaj nje, nedostopnost intervencijskih poti, odmetavanje cigaretnih ogorkov v skupnih prostorih stavbe, namerno proĹženje gasilnih aparatov oziroma kraja opreme iz hidrantnih omaric in podobno. Ljudje v skupnih prostorih in kleteh pogosto odlagajo nevarne snovi – kosovne odpadke, plinske jeklenke, motorje, elektriÄ?na kolesa avtomobilske gume.ÂŤ

vanjskih stavbah po novem ogroĹžajo tudi elektriÄ?na vozila, ki se polnijo v kleteh. Zaradi nepredvidenih zapletov pri tem je Ĺže zagorelo v Ljubljani.

Na poĹžarno varnost stavbe vpliva tudi njena starost in kondicija elektriÄ?nih in drugih napeljav. ÂťStarejĹĄa ko je stavba, veÄ? je moĹžnosti, da bo priĹĄlo do iskrenja, kratkega stika, okvare kurilnih naprav, maĹĄenje dimnikov,ÂŤ opozarja poveljnik PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto Vojko Bricman. ÂťV veÄ?ini poĹžarov, ki so se zgodili v veÄ?stanovanjskih stavbah, je zagorelo zaradi malomarnosti, imeli pa smo tudi primere, ko so ljudje zaradi najrazliÄ?nejĹĄih teĹžav namerno zaĹžgali oziroma uniÄ?i-

li svojo lastnino, zaradi tega pa je nastala ĹĄkoda tudi na skupnih delih in v stanovanjih oziroma kleteh ostalih etaĹžnih lastnikov,ÂŤ pa je zapisal Zager.

in dimovodne naprave. Hodniki in drugi skupni prostori naj bodo prehodni za primer evakuacije.

Ne parkirajte na intervencijskih poteh in pred hidranti.

Kako ravnati preventivno?

Kaj pa, ko zagori?

Predmete, ki lahko povzroÄ?ijo poĹžar, shranjujte zunaj dosega otrok, pa tudi hiĹĄnih ljubljenÄ?kov. Pred slednjimi zaĹĄÄ?itite tudi vodnike, da jih ne morejo gristi.

Izklapljajte elektronske naprave.

Kadar jih ne uporabljate. Pri polnjenju naprav ne preobremenjujte vtiÄ?nic in vodnikov ter redno menjujte poĹĄkodovane vodnike, vtiÄ?nice in stikala. Doma ne kopiÄ?ite baterij, akumulatorjev, ra-

Ä?unalniĹĄke opreme, gospodinjskih in podobnih naprav. Plinskih jeklenk ne shranjujte v vroÄ?ih prostorih ali spalnici. Tudi v stanovanje namestite gasilne aparate in alarmne naprave. V skupnih prostorih, kot je klet, pa ne kopiÄ?ite papirja, pohiĹĄtva, smeti, barv lakov, goriva, jeklenk in drugih lahko gorljivih materialov. Ne posegajte v elektriÄ?ne napeljave

Zadnji veÄ?ji poĹžar v veÄ?stanovanjskem bloku je bil na Jenkovi ulici (na sliki). GaĹĄenje poĹžarov v viĹĄjih nadstropjih je za gasilce poseben izziv. ÂťNaĹĄa gasilska lestev je visoka 37 metrov, kar ne zadoĹĄÄ?a za vse objekte v mestu, ki jih je precej,ÂŤ pravi Brcar.

ZaÄ?etni poĹžar lahko pogasite sami z gasilnim aparatom. Sicer takoj pokliÄ?ite 112, Ä?e je le mogoÄ?e o poĹžaru obvestite druge stanovalce in bodite pozorni na

gluhe, slepe in gibalno ovirane.

Po stopnicah se umaknite iz stavbe in zapirajte vrata za sabo, da omejite dotok kisika. Pojdite na zbirno mesto in se nikoli ne vraÄ?ajte v goreÄ?o stavbo. ÄŒe ne morete iz stavbe, se umaknite v od poĹžara najbolj oddaljen prostor, se zaprite in pod vrata zatlaÄ?ite po moĹžnosti mokro blago ter skozi okno opozorite nase.

Lokalno stanje je dobro

Gasilska poveljnika potrjujeta, da se stanje v ozaveĹĄÄ?enosti in izvajanju preventivnih ukrepov tako med upravniki kot stanovalci v Velenju in Ĺ oĹĄtanju izboljĹĄuje in dobro skrbijo za poĹžarno varnost.

V zadnjem obdobju veÄ?jih poĹžarov ni bilo, Ä?eprav je v Velenju kar nekaj objektov najviĹĄje stopnje poĹžarne ogroĹženosti, ki se oceni glede na ĹĄtevilo stanovalcev in oddaljenost od gasilskega doma. ÂťV teh objektih vsakoletno izvajamo

â?ą

Ne zaparkirajte intervencijskih poti in hidrantov! Gasilci pri rednih pregledih prevoznosti intervencijskih poti in dostopnosti hidrantov v Velenju in Ĺ oĹĄtanju opaĹžajo, da se je stanje v primerjavi s preteklim desetletjem izboljĹĄalo, k Ä?emur je pripomogla izgradnja novih parkirnih povrĹĄin, sklepajo.

vaje, pri katerih sodelujemo tudi gasilci. Pozivamo, da je preventive Ä?im veÄ?,ÂŤ pravi Brcar, Bricman pa nadaljuje, da je rezerv na tem podroÄ?ju vedno veliko. ÂťNajveÄ? lahko naredijo stanovalci sami – da so pozorni na ustrezno namestitev in brezhibnost gasilnih aparatov, hidrantov, sistemov za odkrivanje in javljanje poĹžara, varnostno razsvetljavo, oznaÄ?bo in prehodnost evakuacijskih poti. Za to sicer morajo skrbeti upravniki, a jih stanovalci o pomanjkljivostih lahko opozorijo.ÂŤ đ&#x;”˛