41 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (6/10 °C) oblaÄ?no - moĹžen rahel deĹž, v soboto (5/11 °C) in nedeljo (4/11 °C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 15. oktobra 2020â€

ĹĄtevilka 41 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Peter Dermol, Ĺžupan Velenja

TAKO mislim

Rezultati nadomestnih Ĺžupanskih volitev ĹĄe niso dokonÄ?ni, a bistvenih odstopanj veÄ? ne more biti. PrepriÄ?ljivo je zmagal Peter Dermol, ki je prejel 64,30 odstotka glasov. Na drugo mesto se je uvrstil Darko KoĹželj, ki so mu volivci namenili 23,55 odstotka, na tretje pa Benjamin Strozak z 12,15 odstotka glasov.

UdeleĹžba je bila slaba, saj se je volitev udeleĹžilo zgolj 33,18 odstotka volilnih upraviÄ?encev.

Novoizvoljeni Ĺžupan Velenja Peter Dermol postavlja v ospredje prestrukturiranje premogovnih regij, kar bo po njegovem izjemna priloĹžnost, ĹĄe posebej za mlade inovativne ljudi, pa seveda tudi za vse posameznike, ki so pripravljeni s svojimi inovativnimi idejami, vlagati v tukajĹĄnjo skupnost. RaÄ?una seveda tudi na podporo ostalih gospodarskih subjektov, s katerimi so v zadnjih letih uspeĹĄno sodelovali. RaÄ?una tudi na sodelovanje vseh strank, saj je cilj skupen, zagotoviti ljudem v dolini dostojno Ĺživljenje.

Novoizvoljeni Ĺžupan, ki je za zdaj ĹĄe v zaÄ?asnem opravljanju funkcije, je sklical za 27. oktobra sejo sveta, na kateri bodo pregledali rezultate volitev in, Ä?e bo vse skladno z zakonodajo, sprejeli tudi ugotovitveni sklep o imenovanju Ĺžupana.

VeÄ? na 3. strani. đ&#x;”˛

Majda Kurnik spet doma

cena 1,90 â‚Ź

mz

9

Maske – prodajni hit Mira Zakoťek

ZaĹĄÄ?itne maske (ponekod pa ĹĄe druga zaĹĄÄ?itna oprema) so postale del naĹĄega vsakdanjika. Nujno jih potrebujemo, brez njih ne smemo skoraj nikamor, pa veliko jih potroĹĄimo, saj jih je treba pogosto menjavati.

Zaradi vsega navedenega so postale zaĹĄÄ?itne maske tudi odliÄ?na poslovna priloĹžnost. Kar naenkrat je ponudbe na trgu zelo veliko, ĹĄe posebej pa cveti spletna prodaja. Je pa Ĺže tudi s to zaĹĄÄ?itno opremo tako, da se cene oblikujejo skladno s ponudbo in povpraĹĄevanjem, in ker je tega zdaj ogromno, so temu primerne tudi cene, ki so zletele v nebo. To velja tako za cene mask kot rokavic in tudi drugih za zaĹĄÄ?ito pred virusom potrebnih pripomoÄ?kov. Nekatere dejavnosti so se zaradi tega in sprejetih zahtev NIJZ in vlade znaĹĄle v kar hudem finanÄ?nem poloĹžaju, saj je to zanje velik stroĹĄek. To ĹĄe zlasti velja za medicino in veterino, pa tudi mnoge druge. StroĹĄki njihov storitev (zaradi neupraviÄ?enega dvigovanja cen) seveda ĹĄe dodatno naraĹĄÄ?ajo. Izgube seveda tudi. O morali je, ko govorimo o cenah in kapitalistiÄ?ni lakomnosti, verjetno nesmiselno govoriti, ker na Ĺžalost na tem svetu ĹĄe solidarnost doloÄ?a ekonomija. Vseeno pa mislim, da bi za takĹĄne primere, kot je epidemija z virusom, in za tovrstno blago vseeno lahko postavili kakĹĄne regulative.

Prav tako pa tudi moti (pravzaprav celo ĹĄokira), ali je tisto, kar proizvajalci ponujajo, res prava zaĹĄÄ?ita, ki nas bo obvarovala pred virusom, ki nam kroji usodo zadnje mesece?! Ĺ˝al za to ni zagotovila! O tem sama Ĺže dolgo razmiĹĄljam, ko prejmem za darilo kakĹĄno posebej lepo skrojeno zaĹĄÄ?itno masko, ĹĄe bolj globoko pa sem se nad tem zamislila, ko sem prelistala prodajni katalog, v katerem prodajalec ob ponudbi zelo korektno zapiĹĄe: ÂťTa maska ne spada med osebno varovalno opremo in nima lastnosti za filtriranje virusa. Vendar pa lahko pokrivanje obraza pomaga zmanjĹĄati prenos virusa na druge osebe.ÂŤ Prav najlepĹĄe in najzanimivejĹĄe so bile v katalogu takĹĄne maske. Maske, ki jih vsakodnevno sreÄ?ujem na cesti, v lokalih, poslovnih prostorih ‌ Vidim, da oÄ?itno pogosto nosimo nekaj, kar nas sploh ne varuje. Ne morem pa se sprijazniti, da se lahko takĹĄni artikli, ki dajejo videz zaĹĄÄ?ite uporabniku in vsem, ki pridejo z njim v stik, proizvajajo in prodajajo brez vsake kontrole. To je skoraj tako, kot bi hodili brez maske. A ljudi brez maske celo kaznujemo.

Pa ĹĄe nekaj moÄ?no moti. To brezbriĹžno, neekoloĹĄko metanje zaĹĄÄ?itnih mask po poteh, zelenicah, v voziÄ?ke trgovin ‌, paÄ? povsod, kjer Âťnam padejoÂŤ. Pogled nanje ni le neprijeten, saj kaĹže naĹĄo ĹĄe vedno zelo nizko ekoloĹĄko in tudi drugaÄ?no kulturo, predvsem pa so takĹĄne onesnaĹžene in zavrĹžene maske tudi potencionalno nevarne. Virus ostane na telefonu ali banÄ?ni kartici ŞivÂŤ veÄ? kot dvajset dni, so ugotovili ameriĹĄki raziskovalci. Ob vseh naĹĄih malomarnostih, ki se kaĹžejo tudi z odvrĹženimi maskami, pa mu res ni teĹžko ubijati naĹĄih Ĺživljenj. đ&#x;”˛

Danes v Gaberkah prva lopata za tretjo razvojno os Ĺ oĹĄtanj – Danes, v Ä?etrtek, 15. oktobra, bodo v Gabrkah na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj zasadili prvo lopato za hitro cesto tretje razvojne osi. ZaÄ?enjajo pri Gaberkah, naslednje leto pa nameravajo zaÄ?eti tudi na KoroĹĄkem.

Tretja razvojna os pomeni prometno povezavo, ki bo v prihodnje potekala od severa Slovenije proti jugovzhodu, vse od meje z Avstrijo do meje s HrvaĹĄko. En odsek predstavlja nova drĹžavna cesta od prikljuÄ?ka Ĺ entrupert na avtocesti A1 do prikljuÄ?ka Slovenj Gradec jug.

ÂťZaÄ?etek gradnje hitre ceste v Ĺ oĹĄtanju pozdravljamo. ReÄ?emo lahko samo – konÄ?no! Zanjo si to okolje prizadeva Ĺže celih ĹĄestnajst let, od leta 2004, ko je bila zaÄ?rtana v drĹžavnem prostorskem naÄ?rtu. Kot Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pa smo zelo zadovoljni, da bo prikljuÄ?ek na hitro cesto v Gaberkah. Gradbincem Ĺželim dobre vremenske in delovne pogoje, da bodo lahko gradnjo zakljuÄ?ili v roku,ÂŤ pravi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih.

Menih je toliko bolj zadovoljen, tudi osebno, da se naposled le

zaÄ?enja, ker je julija leta 2017 kot predsednik sveta Ĺžupanov savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije skupaj s TomaĹžem RoĹženom, predsednikom sveta koroĹĄke regije, s Petrom GaĹĄperĹĄiÄ?em, takratnim ministrom za infrastrukturo, podpisal sporazum oziroma protokol o poteku naÄ?rtovanja in izgradnje severnega dela tretje razvojne osi. ÂťPrepriÄ?an sem, da bo s hitro cesto gospodarstvo laĹžje dihalo, Ĺživljenje ob njej pa se bo spremenilo na bolje.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

ZaÄ?enja se obnova v poĹžaru poĹĄkodovanih parkirnih mest Velenje – Avgusta je bilo zaradi poĹžara na Stantetovi ulici poĹĄkodovanih 25 pokritih parkirnih mest, od tega ĹĄest v celoti, na devetnajstih pa so vidne posledice poĹžara (saje po stropu, stenah). Obnova poĹĄkodovanih pokritih parkirnih mest se bo zaÄ?ela v teh dneh.

Mestna obÄ?ina Velenje je dva dni po poĹžaru prostore oÄ?istila, uredila in odstranila gradbene odpadke ter zaĹĄÄ?itila poĹĄkodovana pokrita parkirna mesta. OĹĄkodovanim uporabnikom se uporabnina za garaĹžna mesta v Ä?asu obnove ne zaraÄ?unava. V zameno so dobili zaÄ?asne dovolilnice za parkiranje na zunanjem parkiriĹĄÄ?u v coni C. đ&#x;”˛

mkp

Ureditev stopniĹĄÄ?a v obÄ?inski stavbi Ĺ oĹĄtanj – Upravna stavba ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je bila zgrajena leta 1954. V zaÄ?etku lanskega leta so v njej opravili prvo fazo prenove. VkljuÄ?evala je obnovo avle, sanitarij v vseh nadstropjih in vgradnjo dvigala. Prva faza je ObÄ?ino stala 435 tisoÄ? evrov.

Letos se bodo lotili druge faze, in sicer ureditvi stopniĹĄÄ?a do prvega nadstropja in ureditvi zasilnega izhoda. ObÄ?ina je Ĺže izvedla povpraĹĄevanje, najugodnejĹĄe pa je bilo podjetje Krevzel instalacije, storitve, ki je izvajalo tudi prvo fazo prenove obÄ?inske stavbe. đ&#x;”˛

mkp

KovaÄ?ić vrĹĄilec dolĹžnosti direktorja

Velenjska plaĹža je Ĺže tretjiÄ? zapored zmagala v izboru za najboljĹĄe slovensko kopaliĹĄÄ?e v kategoriji naravnih kopaliĹĄÄ?

Ekipa radijske oddaje Naj kopaliĹĄÄ?e v sodelovanju s spletnim portalom Dobro jutro in lokalnimi radijskimi postajami, med njimi je tudi Velenje, Ĺže trideset let izbira najboljĹĄa slovenska kopaliĹĄÄ?a. Ĺ˝e tretje leto zapored si je ta laskavi naslov v kategoriji naravnih kopaliĹĄÄ? prisluĹžila Velenjska plaĹža.

PodĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je ob prevzemu priznanja za 1. mesto med drugim dejal: ÂťTo priznanje upraviÄ?uje investiranje v turizem in Velenjsko plaĹžo. Je pa tudi spodbuda za nadaljnji razvoj turistiÄ?ne

dejavnosti, ki je vezana na ĹĄaleĹĄka jezera. Brez uspeĹĄne sanacije nekoÄ? zelo degradiranega okolja ta razvoj ne bi bil mogoÄ?.ÂŤ Mestna obÄ?ina Velenje je leta 2013 zaÄ?ela obnovo Ä?olnarne in urejanje plaĹže ob Velenjskem jezeru, ki v kopalni sezoni privabi okrog 100 tisoÄ? obiskovalcev. NajveÄ? obiskovalcev beleĹžijo ob vikendih.

Tako kot vsako leto so tudi letos omogoÄ?ali

đ&#x;”˛

Velenje – Zgodovina jaťkov Premogovnika Velenje je izjemno bogata, saj so jih v 145 letih delovanja do zdaj izdelali Şe dvanajst.

Izdelave prvega raziskovalnega jaĹĄka se je 11. aprila 1875 lotil Franc Mages, posestnik z Dunaja. Z vrtino v bliĹžini zdajĹĄnjega JaĹĄka Ĺ kale je namreÄ? priĹĄel do globine 101,6 metra in naletel na takratni Âťglavni slojÂŤ. Ta datum tudi obeleĹžujejo kot uradni zaÄ?etek delovanja Premogovnika Velenje.

Vsem, ki se po jaĹĄku spuĹĄÄ?ajo veÄ? kot 400 metrov globoko, sporoÄ?a, naj se zdravi in sreÄ?ni vrnejo na povrĹĄje. (foto: A. KavÄ?nik)

Premogovnikov najveÄ?ji uvozno-izvozni jaĹĄek Nove Preloge, kjer se vsak dan v jamo in iz nje prevaĹža pribliĹžno tisoÄ? rudarjev in drugih sodelavcev v osnovnem procesu pridobivanja premoga, je sredi letoĹĄnjega poletja po veÄ? kot 34 letih delovanja dobil tudi nov napis SREÄŒNO. Ta je – tako kot predhodni – nameĹĄÄ?en na vrhu stolpa. Posamezna Ä?rka je visoka 1,2 metra, znak s kladivci, ki je sestavni del napisa, pa ima premer 1,8 metra. Napis bo po novem tudi varÄ?nejĹĄi, saj so vanj vgrajene LED Ĺžarnice. đ&#x;”˛

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je v sodelovanju z Zdravstvenim domom Velenje izdelala zloĹženko z naslovom Kako do zdravnika v Velenju?, ki jo bodo ali pa so jo Ĺže prejela vsa gospodinjstva v mestni obÄ?ini.

V njej so zbrane osnovne informacije o tem, kako in s kakĹĄnimi simptomi do osebnega zdravnika, do Akutne infekcijske ambulante,

tp

JaĹĄek NOP ima nov napis SREÄŒNO

mkp

lokalne novice

brezplaÄ?no kopanje, brezplaÄ?no parkiranje, brezplaÄ?no izposojo leĹžalnikov in senÄ?nikov, dogodke, gostinsko ponudbo in druge aktivnosti. Redno izvajajo tudi monitoring jezerske vode, ki ustreza merilom za kopanje. V kopalni sezoni vsak dan zagotavljajo prisotnost reĹĄevalcev iz vode in redarje, ki skrbijo za red in varnost na plaĹži ter parkiriĹĄÄ?u. đ&#x;”˛

Mz

Kako v Velenju do zdravnika?

BroĹĄuro bodo prejela vsa gospodinjstva v mestni obÄ?ini

Celje – Po nedavni odloÄ?itvi delovnega sodiĹĄÄ?a, da je bila februarja 2018 na mesto poslovne direktorice SploĹĄne bolniĹĄnice Celje Margareta GuÄ?ek ZakoĹĄek imenovana nezakonito, so minuli petek Ä?lani sveta tretje najveÄ?je bolniĹĄnice v drĹžavi imenovali novo vodstvo. Na izredni seji so za vrĹĄilca dolĹžnosti poslovnega direktorja imenovali dr. Dragana KovaÄ?ića, predstojnika kardioloĹĄkega oddelka bolniĹĄnice.

Ta je to dolĹžnost Ĺže opravljal kot vrĹĄilec dolĹžnosti, in sicer pred imenovanjem GuÄ?ek ZakoĹĄkove. KovaÄ?iÄ? bo vodil bolniĹĄnico do enega leta oziroma do zakljuÄ?ka postopka imenovanja novega direktorja. Postopek naj bi izpeljali v najkrajĹĄem Ä?asu.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

15. oktobra 2020

Velenjska plaĹža najboljĹĄe naravno kopaliĹĄÄ?e

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

DeĹžurne ambulante in pomoÄ?i v primeru Ĺživljenjske ogroĹženosti. Navedene so tudi telefonske ĹĄtevilke, delovni Ä?asi posameznih ambulant ter oznaÄ?eni vhodi.

Zdravstveni dom Velenje posodablja tudi svojo spletno stran www.zd-velenje.si, ki bo aĹžurirana na voljo za uporabo obÄ?ankam in obÄ?anom od ponedeljka, 19. oktobra.

Po novem bo dostop do osebnega zdravnika moĹžen na ĹĄtiri naÄ?ine: preko spletnega obrazca na spletni strani www.zd-velenje.si, preko telefona na INFO ĹĄtevilki zdravstvenega doma (03 8995 541) ali osebno preko INFO toÄ?ke v zdravstvenem domu, ĹĄe vedno pa lahko pokliÄ?ete tudi ambulanto svojega osebnega zdravnika. đ&#x;”˛

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Se bo Slovenija vrnila v rdeÄ?e?

PolitiÄ?ni lok – TeĹžko ĹžviĹžgaÄ?em in kolesarjem –O novi vojaĹĄnici pa niÄ?? – Dovolj podpore proti Pri nas iz dneva v dan priÄ?akujemo ostrejĹĄe razmere. Stvari se sicer zaostrujejo tudi v politiki, a mnoge pri nas ta Ä?as vendarle bolj zanimajo zaostritve zaradi ĹĄirjenja koronavirusa. Ta je res zaskrbljujoÄ?e poskoÄ?en in nas usmerja v rdeÄ?e. Verjetno tudi zato, ker pri nas mnogim ni do tega, da bi upoĹĄtevali navodila Âťod zgorajÂŤ. Tudi v tem primeru so ÂťprepriÄ?aniÂŤ, da ne bodo pomagala. A davek, ki bi ga zaradi neposluĹĄnosti morda morali plaÄ?ati, je lahko visok.

Nove razmere pa se res vzpostavljajo tudi na politiÄ?nem podroÄ?ju, kjer na naĹĄem nebu nastaja nova zdruĹžba: KUL – Koalicija ustavnega loka, ki naj bi spodnesla sedanjo JanĹĄevo vlado. TeĹžava je morda v tem, da stranke, ki tvorijo ÂťlokÂŤ, nimajo veÄ?ine in morajo iskati ĹĄibki Ä?len sedanje koalicije. To bo pa verjetno teĹžko! A po nekaterih raziskavah sodeÄ? obÄ?ani veÄ?insko podpirajo tako novost.

Sicer se je zadnje dni (znova) izkazalo, da ni dobro javno ĹžviĹžgati in kolesariti. NaĹĄ najbolj znani ĹžviĹžgaÄ? iz dobe teĹžav z dobavo zaĹĄÄ?itne opreme je izgubil sluĹžbo. In imena vse veÄ? ÂťpetkovihÂŤ kolesarjev se je znaĹĄlo v beleĹžnicah policistov. Pravih politiÄ?nih premikov ĹĄe ni, so pa kadrovski, tudi neposredno in posredno povezani z naĹĄim obmoÄ?jem. Dosedanja direktorica celjske bolniĹĄnice GuÄ?ek ZakoĹĄkova ni veÄ? na tem mestu, ker je bila imenovana nezakonito.

Tako je odloÄ?ilo sodiĹĄÄ?e, svet zavoda je na to mesto kot v. d. za leto dni imenoval kardiologa Dragana KovaÄ?iÄ?a. Z mesta glavnega direktorja znane slovenske druĹžbe 2TDK pa je ÂťsporazumnoÂŤ odĹĄel ÂťnaĹĄÂŤ DuĹĄan Zorko, nekoÄ? vodilni v celjskem Kovintradu in dolgoletni direktor Pivovarne LaĹĄko.

V Celju ĹĄe kar postavljajo in gradijo. Tako so pred dnevi postavili Ĺže tretjo klop prijateljstva, tokrat pred osnovno ĹĄolo Frana Krajnca na Polulah, v DeÄ?kovem naselju pa Ĺže stojita dva nova stanovanjska bloka, zdaj tudi Ĺže vgrajujejo stavbno pohiĹĄtvo. TeÄ?e tudi gradnja garaĹžne hiĹĄe. Pisali smo Ĺže, da tu nastaja nova stanovanjska soseska, ki bo v veÄ?jem delu namenjena mladim in starejĹĄim, uredili bodo

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

tudi varovana stanovanja, del stanovanj pa bo namenjen osebam s posebnimi potrebami. Skoraj ĹĄest milijonov evrov sta prispevala Evropski socialni sklad in drĹžava. Mnoge v Celju pa ĹĄe vedno zanima, kdaj – in Ä?e sploh – bo Celje dobilo novo vojaĹĄnico. O selitvi iz mesta na obrobje so govorili Ĺže pred leti, zadnji Ä?as ne veÄ?. Menda niti med zadnjim obiskom obrambnega ministra Mateja Tonina, ko je v petek obiskal (tudi) celjsko vojaĹĄnico. Zaveda pa se potrebe obnove sedanjega starega objekta. Minister je v Celju obiskala tudi Izpostavo Uprave RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje, na celjskem obmoÄ?ju se je sreÄ?al tudi z meĹĄano mejno patruljo policije in vojske na mejnem prehodu Dobovec pri Rogatcu. V Rogatcu je obiskal tamkajĹĄnje gasilce in si ogledal gradbiĹĄÄ?a za prizidek h gasilskemu domu, v Ĺ marju se je sreÄ?al ĹĄe s predstavniki obmoÄ?ne gasilske zveze.

V Ĺ entjurju snujejo nov inkubator oziroma dodatek k dosedanjemu ĹĄentjurskemu podjetniĹĄkemu inkubatorju na novi lokaciji – v Gorici pri Slivnici. Za ta namen bodo preuredili nekdanji objekt podjetja Aurea. Ta je bil, kot je znano, nekoÄ? del celjske Auree, znane predvsem po izdelovanju znaÄ?k. V Gorici pa so v iskanju novih poslov izdelovali celo zloĹžljive postelje. A to je Ĺže zgodovina. ZapuĹĄÄ?eno poslopje bodo zdaj obnovili, dela bo denarno podrla tudi vladna SluĹžba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Upajo, da se bo v njem ÂťizvaliloÂŤ ĹĄe veÄ? novih malih in srednjih podjetij.

V RogaĹĄki Slatini se danes izteÄ?e rok, do katerega so lahko obÄ?ani podpisali podporo referendumu o uveljavitvi odloka prostorskega naÄ?rta oziroma, kot nekateri pravijo, o odloÄ?itvi o gradnji Kristala, rekordno visokega razglednega stolpa. Potrebno podporo so pobudniki dosegli Ĺže pred rokom; zbrali so veÄ? kot potrebno ĹĄtevilo podpisov – 5 odstotkov vseh volivcev. O razpisu referenduma mora odloÄ?iti ĹĄe obÄ?inski svet. ÄŒe referendum bo, na njem obÄ?ani ne bodo neposredno odloÄ?ali o gradnji stolpa, ampak o uveljavitvi odloka obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta, ki med drugim predvideva tudi izgradnjo stolpa Kristal.

Pa ĹĄe to: tudi laĹĄka obÄ?ina je morala dati soglasje za projekt gradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Ta obÄ?ina namreÄ? ni le ÂťsavinjskaÂŤ, kot veÄ?inoma mislijo, ampak v delu pri Zidanem Mostu tudi ÂťsavskaÂŤ. Seveda tudi oni od tega projekta kaj priÄ?akujejo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

VOLITVE

15. oktobra 2020

Peter Dermol prepriÄ?ljivo zmagal v prvem krogu Na nadomestnih Ĺžupanskih volitvah so se za poloĹžaj Ĺžupana potegovali trije kandidati: Peter Dermol (SD) s podporo DeSUS in Moje Velenje, Darko KoĹželj (GAS) s podporo SDS, NSi, SMC in SLS in Benjamin Strozak (Dobra DrĹžava) in s podporo liste Neodvisno Velenje Mira ZakoĹĄek

odstotka in do 19. ure 33,18 odstotka volilnih upraviÄ?encev.

LetoĹĄnje nadomestne lokalne volitve je vsekakor zaznamovala korona kriza, pa tudi zelo slabo vreme, kar je zagotovo vplivalo na slabo volilno udeleĹžbo.

Ta je znaĹĄala po ĹĄe neuradnih podatkih 33,18 odstotka (pred dvema letoma 42,78 odstotka). Do 11. ure se je volitev udeleĹžilo 9,1 odstotka, do 16. ure 21,54

Petru Dermolu veÄ? kot 64 odstotkov glasov Kot kaĹžejo sicer ĹĄe neuradni, a Ĺže dokaj toÄ?ni podatki, je na nedeljskih nadomestnih Ĺžupanskih volitvah zmagal dosedanji podĹžupan Peter Dermol (SD).

Prejel je 64,30 odstotka glasov. Na drugo mesto se je s 23,55 odstotka glasov uvrstil Darko KoĹželj iz Gospodarsko aktivne stranke s podporo SDS, NSi, SMC in SLS. Na tretje mesto pa se je uvrstil Benjamin Strozak, Ä?lan Dobre drĹžave in s podporo liste Neodvisno Velenje, ki je prejel 12,15 odstotka glasov.

Najbolj zadovoljni so bili razumljivo v ĹĄtabu SD, ĹĄe posebej, ker je bil Peter

Dermol izvoljen v prvem krogu. Kljub temu pa sta bila s svojim rezultatom zadovoljna tudi njegova nasprotnika, ki pa sta vseeno priÄ?akovala ĹĄe vsaj kanÄ?ek veÄ?jo podporo volivcev in morda drugi krog volitev. đ&#x;”˛

ÄŒas pred volitvami je zaznamovala tudi pritoĹžba KoĹželja in Strozaka na skupno obÄ?insko upravo SaĹĄa Velenje zaradi zagotavljanja brezplaÄ?nih plakatnih mest, pri Ä?emer naj bi oba kandidata ne imela enake moĹžnosti plakatiranja v primerjavi s Petrom Dermolom.

NajpomembnejĹĄe naÄ?rtovano prestrukturiranje S Petrom Dermolom smo se sreÄ?ali v nedeljo zveÄ?er v preddverju stavbe sodiĹĄÄ?a, kjer imajo svoje prostore tudi Socialni demokrati Velenja. Takrat ĹĄe niso bili preĹĄteti vsi glasovi, a je bilo Ĺže jasno, da bo zmagal v prvem krogu. ÂťSem zadovoljen. Seveda smo si Ĺželeli, da bi ta rezultat pokazal, da je socialna demokracija v mestni obÄ?ini Velenje ĹĄe vedno prepoznavna in da bomo lahko mestno obÄ?ino Velenje ĹĄe naprej razvijali po meri naĹĄih prebivalcev. Iskreno bi se zahvalil vsakemu, ki je dal svoj glas meni in s tem izrazil pripravljenost, da bomo v prihodnje vlagali vso energijo v naĹĄ skupni razvoj. Iskrena hvala vsakemu posebej, ĹĄe posebej pa seveda tudi tukajĹĄnjima odboroma stranke DeSUS in listi NaĹĄe Velenje, ki sta me pri kandidaturi podprli. Hvala tudi celotni moji ekipi, ki je bila ta mesec z mano in mi stala ob strani, pa seveda moji druĹžini,ÂŤ je povedal po izvolitvi.

In Ä?esa se bo najprej lotil?

ÂťSe mi zdi, da je najbolj poĹĄteno, da se najprej pogovorim z oĹžjim krogom sodelavk in sodelavcev, v krogu katerih bomo seveda skupaj zaÄ?rtali prihodnost naĹĄe obÄ?ine in seveda to, kako se lotiti stvari. Nekatere organizacijske spremembe predvidevam, ampak kot reÄ?eno – najprej se mi zdi zelo pomembno, da se z vsakim posebej odkrito pogovorim in da potem skupaj poiĹĄÄ?emo tiste optimalne poti, ki bodo zagotavljale ustrezne reĹĄitve v dobrobit razvoja mestne obÄ?ine Velenje.ÂŤ Novoizvoljeni Ĺžupan postavlja v ospredje prestrukturiranje premogovnih regij, kar bo po njegovem izjemna priloĹžnost ĹĄe posebej za mlade inovativne ljudi, pa seveda tudi za vse posameznike, ki so pripravljeni s svojimi inovativnimi idejami vlagati v tukajĹĄnjo skupnost.

RaÄ?una tudi na podporo ostalih gospodarskih subjektov, s katerimi so v zadnjih letih uspeĹĄno sodelovali. ÂťPrepriÄ?an sem, da bomo vsi v tukajĹĄnjem okolju prepoznali, da pomeni prestrukturiranje odliÄ?no priloĹžnost uspeĹĄnega nadaljnjega razvoja in da bomo storili vse, da ne

Novoizvoljeni Ĺžupan Peter Dermol z Ĺženo Neco in nekaterimi Ä?lani volilnega ĹĄtaba.

bo pretresov zaradi zapiranja premogovnika – nasprotno, da bomo v Velenju ustvarili eno zelo uspeťno zgodbo, v katero osebno verjamem, pravi Dermol.

Kampanja je bila po njegovem nekoliko nenavadna. ÂťKarkoli sem v tem mesecu naredil, je bilo narobe, nenehno so padali oÄ?itki, kot da se prireditev v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika ne bi smel udeleĹževati. Zagotovo bi bilo tudi to zelo narobe, saj bi potem ocenili, da sem nemoralen in nedostojen do lastne obÄ?ine. Vedno znova zelo odloÄ?no in s polno mero zavedanja zagotavljam, da sem pripravljen narediti vse za razvoj tukajĹĄnjega lokalnega okolja in iskati reĹĄitve,

V treh tednih do skoraj 25 odstotkov glasov Darko KoĹželj, v nedeljo zveÄ?er se je z ekipo dobil v Hotelu Paka, je z razpletom volitev zadovoljen. ÂťKot sem v zadnjih dneh veÄ?krat poudaril, sem v politiki novinec, zato dejstvo, da sem v treh tednih, kolikor je trajala moja volilna kampanja, osvojil skoraj 25 odstotkov glasov, ĹĄtejem za velik uspeh,ÂŤ pravi in dodaja, da so oblikovali odliÄ?no ekipo, s katero so v Ä?asu volilne kampanje delovali zelo homogeno, in takĹĄno delo Ĺželijo nadaljevati tudi v prihodnje. Prispodobo za svojo ekipo najde v nogometnem moĹĄtvu: ÂťIgrali smo proti Barceloni, ki ima izredno drage igralce, ki ima dobre igralce in dobrega selektorja, ne nazadnje, igrali smo na njihovem terenu in mogoÄ?e so imeli celo svojega sodnika. In prepriÄ?an sem, da so gledalci oz. ljudje, ki so gledali to tekmo z nami, ugotovili, da smo dobra ekipa in da bomo v drugem polÄ?asu naredili ĹĄe veliko boljĹĄi rezultat,ÂŤ pravi in dodaja, da bo z veseljem sodeloval z novoizvoljenim Ĺžupanom, saj je prepriÄ?an, da so njegovi projekti dobri za Velenje.

ki bodo najboljĹĄe za lokalno skupnost. Pri tem sem pripravljen sodelovati tudi z obema kandidatoma za Ĺžupana.ÂŤ Izvolitve Petra Dermola so bili veseli tudi v obÄ?inskem odboru DeSUS, ki so ga podprli. ÂťZato, ker je z Ĺže dosedanjim delom dokazal, da podpira programe za starejĹĄe in da so ti tudi v obÄ?inskih programih,ÂŤ pravi njihova predsednica Darinka Mravljak. đ&#x;”˛

Skrbi jih slaba volilna udeleĹžba

Benjamin Strozak in Matej Jenko

Alojz KovĹĄca, Darko KoĹželj, mag. Alenka Gortan in Albin VrabiÄ?

ÂťBistvo mojega programa so projekti, ki so povezani z bodoÄ?imi pokrajinami. Predvsem s tem mislim na projekte, ki so vsaj delno financirani iz drĹžavnih institucij. Ob tem bi ĹĄe posebej izpostavil objekt klasirnice, ki je neizkoriĹĄÄ?en, jaz pa bi v njem

naredil regijski center zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja, ki bi v okviru republiĹĄkega centra, ki ga Ĺže pripravljajo v Ljubljani, izvajal izobraĹževanja za reĹĄevanje na vodi, iz vode, iz globin, predorov, viĹĄin. Ta center bi omogoÄ?al zaposlovanje visokokvalificiranega kadra iz

tukajĹĄnjega okolja. Vsem prebivalcem kliÄ?em: dajmo, zdruĹžimo moÄ?i in gremo naprej, in kljub temu da nisem zmagal, dajmo nov zagon Velenju!ÂŤ đ&#x;”˛

Benjamin Strozak (Dobra drĹžava) s podporo Neodvisnih Velenja ocenjuje, da so naredili v treh tednih, kolikor je trajala njihova volilna kampanja, zelo veliko.

Kampanjo, kot so Ĺže pred volitvami veÄ?krat povedali, ocenjujejo Âťza nekorektno, predvsem zaradi izkoriĹĄÄ?anja pojavljanja Petra Dermola v javnosti. Sem pa Ĺžalosten, da se veÄ? ljudi ni odloÄ?ilo, da bi priĹĄlo na volitve in izrazilo svoje mnenje. Zgolj tretjinska volilna udeleĹžba je zelo slab signal,

ki ga sporoÄ?a velik del tukajĹĄnjih prebivalcev,ÂŤ prvi Strozak. Matej Jenko pa v imenu Dobre drĹžave znova dodaja, da ta volilni rezultat ni dober signal za Velenje, Âťki Ĺže tri desetletja stagnira, bojim pa se tudi, da milijoni, ki jih bo obÄ?ina dobila za prestrukturiranje, ne bodo porabljeni transparentno.

Vidim tudi, da bo delo opozicije v obÄ?inskem svetu ĹĄe bolj oteĹženo, saj bomo oÄ?itno izgubili ĹĄe enega Ä?lana, ki bo v zameno za podporo postal podĹžupan,ÂŤ pravi Jenko. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

Spreminjajo naĹĄo kulturo uĹživanja testenin

GOSPODARSKE novice Iz Evropskega sklada 5,2 milijarde evrov Vlada je potrdila osnutek nacionalnega naÄ?rta za okrevanje in odpornost, ki bo osnova za koriĹĄÄ?enje sredstev iz sklada Evropske unije za okrevanje po koronski krizi. Iz sklada si lahko Slovenija obeta 5,2 milijarde evrov. Slovenija lahko v Ä?asu do konca desetletja raÄ?una na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Za koriĹĄÄ?enje teh sredstev mora Slovenija tako kot ostale Ä?lanice pripraviti nacionalni naÄ?rt s konkretnimi projekti. NaÄ?rt bo po vladnih napovedih zagotovil obseĹžno finanÄ?no podporo reformam in strukturnim spremembam ter s tem povezanim naloĹžbam, s ciljem ublaĹžiti gospodarski in socialni uÄ?inek pandemije ter narediti gospodarstvo, javni sektor in druĹžbo kot celoto bolj trajnostno, odporno ter bolje pripravljeno na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod.

NavduĹĄenje nad domaÄ?im izdelovanjem testenin so izpopolnili v rastoÄ?e druĹžinsko podjetje Ĺ ili testenine, ki ima delavnico in trgovino v ĹĄkalskem gasilskem domu – Prisegajo na kakovost naravnih sestavin in ustvarjalnost Tina Felicijan

Kaj skuhate, ko nimate veliko Ä?asa, a bi radi dobro in obilno jedli? Testenine, kajne! Te pri nas veljajo za preprosto in hitro pripravljeno hrano. Vendarle pa testenine nudijo obilo gurmanskih uĹžitkov, Ä?e so iz najboljĹĄih naravnih sestavin, ravno prav kuhane in pomeĹĄane s primerno omako iz skromnih, a aromatiÄ?nih sestavin. Tako druĹžina Ĺ ilc iz KavÄ? ob posebnih priloĹžnostih namesto tradicionalnih slovenskih jedi pripravlja veÄ?hodni meni testenin, ki bi jih lahko jedli vsak dan, pravijo.

Sledijo vzoru najboljĹĄih

Da je priprava testenin umetnosti, je druĹžina Ĺ ilc spoznala v Italiji, kjer je vsak turistiÄ?ni obisk zaÄ?inila s kulinariÄ?nim raziskovanjem tradicionalne paĹĄte in bila vse bolj navduĹĄena nad vonjem, okusom in teksturo pravih domaÄ?ih testenin. ÂťNajbolj vĹĄeÄ? nam je bila povsem drugaÄ?na kultura priprave in uĹživanja testenin kot pri nas – kako lahko iz treh sestavin ustvarijo vrhunski okus,ÂŤ je opisala navduĹĄenje druĹžine UrĹĄka Ĺ ilc, ki se je nekoÄ? vpraĹĄala, zakaj prav takĹĄnih ne bi izdelovali sami.

Pred dobrimi desetimi leti so zgnetli prvo testo za domaÄ?e testenine. Bile so mokaste in lepljive, se spominjajo, saj ĹĄe niso poznali kljuÄ?nih zakonitosti priprave. Bile pa so dovolj dobre, da ideje niso opustili. ZaÄ?eli so raziskovati svet testenin, se izobraĹževati iz prve roke italijanskih poznavalcev, preizkuĹĄati recepte in Ĺžeti spodbudne besede prijateljev, ki so uĹživali v pokuĹĄinah.

Kmalu so iz Italije pripeljali prvi stroj in iz prvovrstne moke oziroma durum zdroba, ki je poleg kakovostnih jajc, pravilnega razmerja sestavin, postopka izdelave in suĹĄenja na zraku osnova za prave in dobre testenine, razvili recept, s katerim so prepriÄ?ali tudi sladokusce v rojstni deĹželi paĹĄte. Izdelke so zaÄ?eli nuditi ĹĄirĹĄemu krogu ljudi na kmeÄ?kih trĹžnicah in v butiÄ?nih trgovinah. Na roko jim je ĹĄel Ä?as, v katerem je postajala naravna lokalna hrana vse bolj priljubljena, kupci pa so ponovno zaÄ?eli ceniti domaÄ?o roÄ?no izdelavo. ÂťNajbolj ponosni smo na to, da so naĹĄe testenine postale prepoznavne po kakovosti. ÄŒeprav nismo vlagali v marketing, zaradi dobre besede od ust do ust povpraĹĄevanje ves

Razvijajo svoj znaÄ?aj

Ä?as naraĹĄÄ?a. Zalagamo kar nekaj restavracij, prodamo precej novoletnih poslovnih daril, naĹĄe testenine prodajata TuĹĄ in Mercator, celoten asortima je dostopen tudi v naĹĄi butiÄ?ni trgovini v Ĺ kalah, jedo pa jih tudi otroci v vrtcih in ĹĄolah po Ĺ aleĹĄki dolini in okolici,ÂŤ pravi Gregor Ĺ ilc, ki se je povsem posvetil druĹžinskemu poslu, sledi pa mu vsa druĹžina.

Danes obvladujejo proizvodnjo dveh ton veÄ? kot trideset razliÄ?nih vrst testenin meseÄ?no. Lani so v prostorih gasilskega doma v Ĺ kalah uredili proizvodnjo, ki jo prav zdaj izpopolnjujejo, da bodo ĹĄe poveÄ?ali asortima in kapacitete. Odprli so trgovino, ki bo kmalu tudi na spletu.

Ko so obvladali osnovne testenine, so postajali vse bolj ustvarjalni. ZaÄ?eli so uporabljati razliÄ?ne vrste moke in zmesi dodajati Ä?ili, kurkumo, ĹĄpinaÄ?o, toskanske zaÄ?imbe, kakav. Razvili so Ĺže deset razliÄ?nih okusov, ponudbi pa bodo kmalu dodali testenine s sipinim Ä?rnilom ter limono in zelenim poprom. Za zdaj izdelujejo le suhe, kmalu pa bodo proizvodnjo razĹĄirili ĹĄe na sveĹže testenine, kot so ravioli, tortelini, njoki, pa tudi razni rezanci.

PodjetniĹĄki naÄ?in razmiĹĄljanja druĹžine Ĺ ilc pa je UrĹĄko in brata MatevĹža napeljal na ĹĄe en produkt – pasje testenine. Ustvarila sta blagovno znamko LaÄ?en kot

15. oktobra 2020

Ĺ ili testenine nosijo znak kakovosti izdelkov domaÄ?e in umetnostne obrti Obrtne zbornice Slovenije – certifikat Art & Craft Slovenija.

Dobili pa so ga tudi za piĹĄkote, orehovo in pehtranovo potico ter ajdov kruh z orehi, ki so sezonska ponudba, aktualna v novoletnem Ä?asu.

Celjski sejem letos na spletu

pes, ki sta jo uspeĹĄno predstavila na letoĹĄnjem PodjetniĹĄkem trampolinu in jo bosta zdruĹžila z druĹžinskim podjetjem Ĺ ili testenine. ÂťPo duĹĄi sem umetnica in nikoli nisem razmiĹĄljala, da bom kdaj podjetnica. Danes pa

Celje – PrejĹĄnji konec tedna je v Celju potekal Mednarodni obrtno-podjetniĹĄki sejem, ki je zaradi razmer, povezanih z epidemijo Covida-19, letos prviÄ? v zgodovini potekal v spletni obliki. MOS je kar 52 let zapored predstavljal osrednjo poslovno-sejemsko prireditev Slovenije, nova situacija pa je povsem onemogoÄ?ila njegovo obiÄ?ajno dejavnost. Zato so se v podjetju odloÄ?ili, da poskusijo razstavljavcem in njihovim obiskovalcem ponuditi nov, drugaÄ?en pogled na sejemsko dogajanje. Bistvena prednost Spletnega MOS-a v primerjavi z drugimi tovrstnimi reĹĄitvami je bil stacionarni studio v Kongresnem centru Celjskega sejma, od koder so potekale predstavitve razstavljavcev in obsejemski dogodki v Ĺživo.

SteÄ?aj Polzele zakljuÄ?en prihodnje leto Estonsko podjetje Sirekar Hulgi OĂź, ki je od septembra 2018 lastnik blagovne znamke Polzela, je prejĹĄnjo sredo v Ljubljani odprlo novo trgovino Polzela. Ta je ĹĄesta po vrsti v Sloveniji, druĹžba pa namerava do prihodnjega leta prenoviti ĹĄe ĹĄtiri trgovine v Sloveniji in eno v Zagrebu, so sporoÄ?ili iz druĹžbe. DruĹžba Sirekar prodaja nogavice za Ĺženske, moĹĄke in otroke tudi na spletu, po podatkih s spletne strani pa ima poleg prodajalne v Ljubljani te ĹĄe v Novem mestu, Celju, Mariboru, Kamniku in Zagrebu.

SteÄ?aj Polzele, ki se je zaÄ?el decembra 2016, naj bi se po naÄ?rtih steÄ?ajnega upravitelja Polzele Zlatka Hohnjeca konÄ?al prihodnje leto.

â?ą

UrĹĄka Ĺ ilc: ÂťPravimo, da so naĹĄe testenine Ĺžive, ker so narejene roÄ?no po naravnem postopku brez umetnih sestavin.ÂŤ

Za vrhunske testenine potrebujemo skromne sestavine: oljÄ?no olje, Ä?esen, paradiĹžnikovo omako, baziliko, peterĹĄilj in vino.

Gregor Ĺ ilc: ÂťNaĹĄe poslanstvo je ĹĄirjenje kulture gurmanskega uĹživanja kakovostnih testenin.ÂŤ

â?ą

Italijanske gospodinje ne izdelujejo juĹĄnih rezancev kakor slovenske. A so ĹĄe boljĹĄi, Ä?e so pripravljeni iz sestavin za prave italijanske testenine. To je najbolj prodajan produkt Ĺ ili testenin.

lahko samozavestno reÄ?em, da je to moje Ĺživljenje. NaĹĄo zgodbo, v kateri vidim ogromen potencial, Ĺželim graditi dalje,ÂŤ je povedala UrĹĄka, ki trenutno obvladuje proizvodnjo in pakiranje, ter dodala, da ji ta obrt omogoÄ?a tudi umetniĹĄko izraĹžanje, saj je estetika pri pripravi hrane, pa tudi pri marketingu, ki bi se mu rada bolj posvetila, ĹĄe kako pomembna.

Idej za dopolnitev ponudbe ne primanjkuje

Harmonija testenin in omake

Ĺ pageti z bolognese omako so klasika menija vsake preproste restavracije. A vendar Italijani tankih dolgih testenin ne streĹžejo s teĹžkimi mesnimi ali zelenjavnimi omakami, saj je ne vpijejo. ÂťK doloÄ?enim vrstam testenin gredo le doloÄ?ene vrste omake. Ĺ pageti potrebujejo le olivno olje ter Ä?esen in Ä?ili ali suhe paradiĹžnike in baziliko. Fusili se bodo lepo povezali s koĹĄÄ?ki mesa ali zelenjave. Tagliatele ali ĹĄiroke rezance pa lahko pripravimo kot prilogo mesu,ÂŤ pravi in poda nekaj najosnovnejĹĄih napotkov za pravilno pripravo testenin: ÂťZa vsakih 100 gramov, kar je porcija testenin za osebo, moramo zavreti liter vode in dodati zvrhano ĹžliÄ?ko soli. Tako se testenine ne bodo sprijele. Testenine damo v vrelo vodo in jih med kuhanjem veÄ?krat pomeĹĄamo. Ne pokrivamo jih s pokrovko. Olja v vodo ne dodajamo, sicer se omaka ne bo dobro prijela testenin. Da bodo kuhane na zob, sledimo navodilom za Ä?as kuhanja na embalaĹži, lahko pa jih odcedimo Ĺže malo prej in jih dodamo omaki. PremeĹĄamo, ĹĄe pol minute pokuhamo, da se okusi poveĹžejo. In jed bo vrhunska.ÂŤ

Podjetje Ĺ ili testenine je naravnano trajnostno. Vse vrste testenin v svoji trgovini prodajajo tudi na ‚rinfuzo‘ in jih pakirajo tudi v papirnate vreÄ?ice ali kozarce.

Pravkar prenavljajo embalaĹžo, da bo iz biorazgradljive plastike.

Pripravljajo pa se tudi na izvajanje izobraĹževalnih kulinariÄ?nih delavnic izdelave in priprave testenin za razliÄ?ne skupine sladokuscev, ki bodo lahko le opazovali delo mojstrov in degustirali ali pa se sami preizkusili v umetnosti izdelave testenin, tako pa spremenili svoj pogled nanje in spoznali njihovo pravo kulturo. đ&#x;”˛

Skaza in Europa Donna skupaj za zdravje Velenje, 7. oktobra – Skaza in zdruĹženje Europa Donna Slovenija sta se v roĹžnatem oktobru Ĺže drugo leto zapored povezali z namenom ozaveĹĄÄ?anja o zdravem Ĺživljenjskem slogu ter preventivnem delovanju, ki sta kljuÄ?na v boju proti boleznim. Pri Skazi so za ta namen razvili roĹžnat Bokashi Organko, del sredstev od njegove prodaje pa bodo

namenili raziskavam in aktivnostim v boju proti raku dojk. Sodelovanje v kampanji je tokrat za Skazo ĹĄe toliko bolj pomembno in osebno, saj se je z zahrbtno boleznijo pogumno spopadla njihova sodelavka. đ&#x;”˛

mkp

Želijo, da roŞnati Bokashi Organko postane simbol zdravja in zaveznik v preventivnem delovanju.

Prenovili bodo sirarno Mlekarna Celeia to jesen zaÄ?enja prenavljati najveÄ?jo sirarno v Sloveniji, kjer dnevno proizvedejo do 15 ton sira iz najboljĹĄega mleka slovenskih kmetij. NaloĹžba, vredna veÄ? kot 2 milijona evrov, bo obsegala tehnoloĹĄko prenovo prvega sklopa proizvodnje, namenjenega sirjenju in pripravljanju sirnega zrna. Usmerjena bo v veÄ?jo avtomatizacijo in energetsko uÄ?inkovitost proizvodnje, kar jim bo v prihodnje poleg zdajĹĄnje proizvodnje poltrdih sirov viĹĄje kakovosti omogoÄ?ilo tudi razvoj novih sirnih produktov. Direktor Mlekarne Celeia Vinko But pravi, da bodo naloĹžbo, ki jo ocenjujejo na veÄ? kot 2 milijona evrov, financirali s svojimi sredstvi, kreditom in nepovratnimi sredstvi ministrstva za kmetijstvo.

Jabolka navdiha prodajalkam Predsednik Borut Pahor je v znak hvaleĹžnosti za nesebiÄ?nost in pogum ter nenadomestljiv prispevek v Ä?asu premagovanja epidemije Covida-19 repliko priznanja jabolko navdiha vroÄ?il prodajalkam in prodajalcem. Predsednica trgovinske zbornice MariÄ?a Lah je ob prevzemu priznanja ocenila, da so se prodajalci novim razmeram prilagodili z odliko.

Proplus bodo lahko prodali Evropska komisija je ameriĹĄki druĹžbi WarnerMedia odobrila prodajo srednjeevropskega dela druĹžbe CME, v katerega sodi tudi slovenski Proplus, ki med drugim oddaja program Pop TV. Kupec je, kot je znano, Ä?eĹĄka druĹžba PPF Group, ki je v lasti najbogatejĹĄega ÄŒeha Petra Kellnerja. Transakcija je vredna 1,1 milijarde evrov, konÄ?ana pa naj bi bila prihodnji teden.

NajbogatejĹĄi ĹĄe bogatejĹĄi NajbogatejĹĄi Zemljani so med pandemijo Covida-19 postali ĹĄe bogatejĹĄi, je pokazala ĹĄtudija svetovalnega podjetja PWC in ĹĄvicarske banke UBS. Bogastvo veÄ? kot 2000 milijarderjev je do konca julija zraslo na rekordnih okoli 10.200 milijard dolarjev. PrejĹĄnji rekord so milijarderji dosegli konec leta 2017, ko so imeli skupaj okoli 8900 milijard dolarjev.

Bled med desetimi destinacijami Za majhen dvig slovenske samozavesti je tokrat poskrbela zaloĹžba Lonely Planet, ki izdaja globalno priljubljene turistiÄ?ne vodnike. V drugi izdaji seznama priporoÄ?enih destinacij je Bled uvrstila med 10 destinacij, ki nudijo edinstvena in nepozabna doĹživetja. Ena od svetovno najbolj znanih turistiÄ?nih toÄ?k se je tako uvrstila v druĹžbo destinacij, kot so Petra, Uluru, Yellowstone in Angkor Wat. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

15. oktobra 2020

Bo oktober skazil sliko trga dela?

ObiÄ?ajno je zaznamovan s poveÄ?anim prilivom iskalcev prve zaposlitve v evidence brezposelnih – Iz avgusta na september se je na Uradu za delo Velenje registrirana brezposelnost zmanjĹĄala za dobrih 6 odstotkov Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Konec septembra je bilo na obmoÄ?ju Urada za delo (UD) Velenje registriranih 1.937 brezposelnih oseb, kar je za 19,6 odstotka veÄ? kot septembra 2019 (v Sloveniji za 20 odstotkov veÄ?)

V primerjavi z avgustom se je registrirana brezposelnost zniĹžala za 6,2 odstotka (v Sloveniji za 5 odstotkov). ÂťTrg dela v zadnjem obdobju kaĹže pozitiven trend, veÄ? ljudi se zaposli oziroma odjavi iz evidence brezposelnih, kot se jih vanjo prijavi. Med delodajalci se je poveÄ?alo povpraĹĄevanje po novih sodelavcih,ÂŤ ugotavlja

Branka Ĺ kulj Nussdorfer, vodja Uradov za delo Velenje in Mozirje. ÂťSamo za najveÄ?jega delodajalca v regiji, za Gorenje, smo zagotovili in tudi Ĺže zaposlili 325 brezposelnih oseb, najveÄ? iz Velenja in Celja, pa tudi iz Maribora in Ljubljane.ÂŤ

Delodajalci letos sporoÄ?ili zavodu skoraj tri tisoÄ? prostih delovnih mest

V obdobju od januarja do septembra so delodajalci za obmoÄ?je Urada za delo Velenje sporoÄ?ili ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje 2.989 prostih delovnih mest. NajveÄ?

povpraĹĄevanja je bilo po elektroinĹĄtalaterjih, tesarjih, zidarjih, varilcih, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, natakarjih, voznikih teĹžkih tovornjakov in

â?ą

Od 1. julija je na trgu dela zaznati pozitivne spremembe.

vlaÄ?ilcev, Ä?istilcih, streĹžnikih in gospodinjski pomoÄ?niki v uradih, hotelih ter drugih ustanovah, prodajalcih in upravljalcih strojev za proizvodnjo plastiÄ?nih izdelkov.

RaÄ?unovodski servisi kot multipraktiki 8. regijsko sreÄ?anje podjetnikov v znamenju ÂťobiskaÂŤ davÄ?nega inĹĄpektorja in pomanjkanja ponosa – Kriza opozorila, da je dobro, Ä?e si Ä?lan cehovskega zdruĹženja – Izmenjava dobrih praks zelo Ĺželjena Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 29. septembra – V veliki dvorani hotela Paka sta SPOT svetovanje, Savinjsko- ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica in Sekcija raÄ?unovodskih servisov pri omenjeni zbornici pripravila 8. regijsko sreÄ?anje podjetnikov. VeÄ? kot 40 udeleĹžencev je z zanimanjem prisluhnilo zelo zanimivima temama Ko vas obiĹĄÄ?e davÄ?ni inĹĄpektor: podjetniki poznate svoje pravice in dolĹžnosti? (o tem je predavala Mojca Ĺ ircelj, med drugim v obdobju 2008–2012 generalna direktorica FinanÄ?ne uprave RS); naslov predavanja podjetnice in avtorice knjiĹžnih uspeĹĄnic Petre Ĺ karja pa je bil Zakaj podjetniki v Sloveniji niso ponosni nase in zakaj bi morali biti? Svoj peÄ?at dogodku je dodal ĹĄe stand-up komik UroĹĄ Kuzman.

Dobro je biti Ä?lan cehovskega zdruĹženja

velikim pomanjkanjem samozavesti pri naĹĄih strankah. Marca, ko je nastopila kriza, smo mirili oziroma brzdali podjetnike, med katerimi so mnogi hoteli na vrat na nos zapreti poslovalnice in odpuĹĄÄ?ati delavce, naj poÄ?akajo na ukrepe vlade. PriporoÄ?ila so marsikje zalegla. Kljub krizi nekateri danes poslujejo celo bolje kot v prejĹĄnjih razmerah, nekateri pa so, Ĺžal, res morali svoje poslovalnice zapreti. Prav tako opaĹžamo, da so ob govorjenju o vnoviÄ?ni razglasitvi epidemije podjetniki bolj samozavestni.ÂŤ ÄŒe kdaj, se je – meni Petra Pleterski – v novih razmerah pokazalo, kako dobro je biti Ä?lan cehovskega zdruĹženja, takĹĄnega, kot je omenjena sekcija, Zveza raÄ?u-

Zaradi epidemije sta bili med drugim odpovedani dve delovni sreÄ?anji, na katerih obravnavajo aktualne teme, si izmenjajo izkuĹĄnje. Prav tako ne vedo, ali bodo lahko izvedli preostale naÄ?rtovane aktivnosti. Je pa Ĺže znano, da ne bodo izvedli predvidenega obiska raÄ?unovodstva v enem od podjetij Ä?lanov Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice in si ob tej priloĹžnosti izmenjali izkuĹĄnje, primere dobrih praks, Âťkar je zelo Ĺželena aktivnost.

RaÄ?unovodski servisi smo nekakĹĄni multipraktiki, saj moramo poznati veÄ? dejavnosti oziroma podroÄ?ij. RaÄ?unovodja v enem podjetju pa pozna bolj ali manj samo svojo, zato je izmenjava primerov dobrih praks med Ä?lani

Po besedah Petre Pleterski, predsednice sekcije, so oklevali, ali naj sreÄ?anje zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja Covid-19 pripravijo ali LetoĹĄnje regijsko sreÄ?anje podjetnikov je bilo prej in zaradi ukrepov nekoliko ne. OdloÄ?ili so se zanj, posebno. saj so ocenili, da tovrstnih druĹženj manjka. Poleg upo- novodij Slovenije, obrtna zborni- sekcije tako dobrodoĹĄla.ÂŤ So se ĹĄtevanja priporoÄ?il NIJZ-a je bila ca. ÂťMarca, aprila, maja so vsak pa z Mestno obÄ?ino Velenje doposebnost tokratnega ta, da so dan prihajali napotki, obvestila, govorili o ogledu novega prirediga pripravili prej kot minula leta. pojasnila, kako ravnati. Nekdo, tvenega prostora ob Velenjskem Temi zanj niso izbrali po naklju- ki ni bil tekoÄ?e seznanjen s temi jezeru in sogovornica verjame, da Ä?ju. ÂťPodjetniki morajo vedeti, spremembami, je zelo teĹžko sve- se bodo ob tej priloĹžnosti seznada nismo samo raÄ?unovodje tisti, toval svoji stranki ali v podjetju nili s kakĹĄnimi zanje uporabnimi ki moramo komunicirati z davÄ?- deloval dobro.ÂŤ informacijami. Izrazila je zadonim inĹĄpektorjem, ampak tudi voljstvo nad Ä?lani, saj na delovoni sami. Petra Ĺ karja pa nas je Korona kriza nekoliko na sreÄ?anja Ä?lanov sekcije poleg navduĹĄila s svojim motivacijskim prekriĹžala naÄ?rte predstavnikov raÄ?unovodskih serpredavanjem Ĺže lani, zato smo jo Sogovornica je ĹĄe povedala, da visov prihajajo tudi raÄ?unovodje povabili tudi tokrat. V raÄ?unovod- je korona kriza nekoliko prekriĹža- v podjetjih. đ&#x;”˛ skih servisih smo se namreÄ? ob la naÄ?rte o uresniÄ?itvi zastavljenastopu korona krize sreÄ?evali z nih letoĹĄnjih nalog tudi sekciji.

V tem Ä?asu se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 1.957 oseb, kar je za 32,3 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji za 44,5 odstotka veÄ?).

Med novo prijavljenimi je bilo: 110 iskalcev prve zaposlitve, 13 oseb, ki so delo izgubile zaradi steÄ?aja oziroma likvidacije podjetja, 461 oseb, ki so bile opredeljene kot trajno preseĹžni delavci, 944 oseb, ki se jim je izteklo delovno razmerje za doloÄ?en Ä?as.

PoveÄ?alo se je povpraĹĄevanje po zaposlitvah

V istem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 1.789 brezposelnih oseb, kar je

â?ą

Zavarovanje za primer brezposelnosti

Avgusta je 795 oziroma 38,5 odstotka brezposelnih prejelo denarno nadomestilo (v Sloveniji 29,8 odstotka).

Branka Ĺ kulj Nussdorfer: ÂťZa Gorenje smo zagotovili in so tudi Ĺže zaposlili 325 brezposelnih oseb, najveÄ? iz Velenja, Celja, pa tudi Maribora in Ljubljane.ÂŤ

za 6,6 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji 9,4 odstotka manj), med njimi 1.393 zaradi zaposlitve, kar je za 17,4

NajveÄ? povpraĹĄevanja je bilo po elektroinĹĄtalaterjih, tesarjih, zidarjih, varilcih, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, natakarjih, voznikih teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev.

VkljuÄ?eni v ukrepe APZ

V obdobju od januarja do septembra 2020 je bilo v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja vkljuÄ?enih 432 oseb, med njimi: • 201 v ukrep Usposabljanje in izobraĹževanje; • 142 v ukrep Spodbude za zaposlovanje, • 89 v Javna dela in UÄ?ne delavnice.

odstotka veÄ? kot v enakem obdobju predhodnega leta (v Sloveniji 13,3 odstotka veÄ?). ÂťV poletnem obdobju, od 1. julija naprej, je na trgu dela zaznati pozitivne spremembe, poveÄ?alo se je povpraĹĄevanje po zaposlitvah, predvsem po proizvodnih delavcih,ÂŤ pravi.

Oktober zna sliko spremeniti

VpraĹĄanje pa je, kaj se bo na trgu dela dogajalo ta mesec. ÂťOktober obiÄ?ajno zaznamuje poveÄ?an priliv iskalcev prve zaposlitve. Ocenjujemo, da se bo v evidence brezposelnih prijavilo okoli 200 mladih, pribliĹžno toliko se jih je tudi v lanskem oktobru.ÂŤ Predvsem se bodo v evidenco zavoda prijavljali mladi s suficitarnimi poklici (ekonomski tehniki, administratorji, gimnazijski maturanti, poklici druĹžboslovnih smeri), po katerih ni toliko povpraĹĄevanja. Na zavodu jim bodo pomagali poiskati zaposlitev s programi Aktivne politike zaposlovanja. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 7. oktober Svoj odziv na pobudo prvakov SD, LMĹ , Levice in SAB, da se zberejo v ÂťKoaliciji ustavnega lokaÂŤ, katere vodenje je pripravljen prevzeti ekonomist JoĹže P. Damjan, je podal predsednik vlade Janez JanĹĄa. Dejal je, da gre za norÄ?evanje tako iz slovenskega jezika kot iz ustavne ureditve naĹĄe drĹžave.

Predsednik republike Borut Pahor in predsednik Avstrije Alexander Van der Bellen sta pred slovesnostjo ob poÄ?astitvi 100. obletnice koroĹĄkega plebiscita objavila skupno izjavo. V njej sta poudarila, da se Âťspominjamo preteklosti, ki zdruĹžuje naĹĄi drĹžaviÂŤ.

Evropski poslanci so potrdili resolucijo o zaĹĄÄ?iti demokracije, pravne drĹžave in temeljnih pravic v drĹžavah Ä?lanicah Evropske unije.

Evropski poslanci so potrdili resolucijo o zaĹĄÄ?iti demokracije, pravne drĹžave in temeljnih pravic v drĹžavah Ä?lanicah Evropske unije.

Gre za novo potezo v pogajanjih v zvezi s pogojevanjem izplaÄ?evanja evropskih sredstev in spoĹĄtovanjem vladavine prava v drĹžavah Ä?lanicah.

Izvedeli smo, da Nobelovo nagrado za kemijo to leto prejmeta Francozinja Emmanuelle Charpentier in AmeriÄ?anka Jennifer Doudna, in sicer za razvoj metode za spremembo genoma crispr.

V ZDA sta se Mike Pence in Kamala Harris sooÄ?ila na edini podpredsedniĹĄki televizijski debati, ki je imela posebej veliko teĹžo.

Osrednja vpraĹĄanja so bila spoprijemanje z novim virusom, odnosi s Kitajsko, vrhovno sodiĹĄÄ?e in rasna razdeljenost.

ÄŒetrtek, 8. oktober Vlada je zaÄ?asno prekinila obravnavo zakonskega predloga, s katerim bi osem regulatorskih agencij zdruĹžili v dve.

Sprejeti so bili tudi ukrepi za zajezitev ĹĄirjenja novega virusa: od polnoÄ?i tega dne ni bilo veÄ? dovoljeno zbiranje nad 10 ljudi, na organiziranih prireditvah (ĹĄportnih, kulturnih) pa se ob dovoljenju NIJZ lahko zbere do 500 ljudi. StreĹžba je postala od tega dne omejena na mize; doloÄ?eno pa je bilo tudi, da je lahko v prostorih, kjer ponujajo storitve, ena oseba na 20 kvadratnih metrov.

Avstrijska vlada je sprejela odloÄ?itev, da bo ob 100. obletnici koroĹĄkega plebiscita koroĹĄkim Sloven-

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump se je vrnil na delo v Ovalno pisarno, pred katero je sporoÄ?il, da je bila okuĹžba z novim koronavirusom ÂťboĹžji blagoslovÂŤ, saj so ga zdravili z ÂťneverjetnimÂŤ poskusnim zdravilom, ki bo kmalu ÂťbrezplaÄ?no na voljo vsemÂŤ.

Beloruski predsednik Aleksander LukaĹĄenko je na sreÄ?anju o zdravstvenih razmerah v drĹžavi ĹĄirjenje okuĹžb z novim koronavirusom povezal s protivladnimi protesti.

cem namenila t. i. plebiscitni dar v vrednosti ĹĄtirih milijonov evrov.

Dunaj je ĹĄe napovedal, da bo tudi podvojil sredstva vsem ĹĄestim narodnim skupnostim v Avstriji.

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Mario Fafangel je sporoÄ?il, da epidemiologi vse teĹžje spremljajo aktivne primere okuĹžb, zato bodo odslej prioritetno iskali stike okuĹženih v domovih starejĹĄih, ĹĄolstvu, zdravstvu in skupnem gospodinjstvu.

slovenĹĄÄ?ini opraviÄ?il za krivice in zamude pri uresniÄ?evanju njihovih ustavnih pravic.

Vlada je na dopisni seji sprejela nov odlok o ustanovitvi in nalogah urada za demografijo. V njem je zapisano, da bo urad vodil direktor, ki je za delo urada odgovoren vladi.

Koronavirus se je ĹĄe naprej hitro ĹĄiril. O rekordih so poroÄ?ali iz HrvaĹĄke in Avstrije, na ÄŒeĹĄkem so v

Petek, 9. oktober Kolegij predsednika DrĹžavnega zbora Igorja ZorÄ?iÄ?a se je na seji dogovoril o sklicu izredne seje DrĹžavnega zbora, ki bo v Ä?etrtek.

Na njej bodo poslanci obravnavali predlog petega protikoronskega zakona, ki ga je vlada vloĹžila po nujnem postopku.

Po 3682 testiranjih na novi virus je bilo v Ä?etrtek v Sloveniji potrjenih 363 novih okuĹžb, za Covidom-19 so umrli ĹĄtirje bolniki. OkuĹžba je bila potrjena tudi pri ĹĄtirih zaposlenih v bolniĹĄnici TopolĹĄica, kjer so sicer pripravljali 100 postelj za sprejem bolnikov s Covidom-19.

Kljub dodatnim omejitvam druĹženja in napovedim notranjega ministra AleĹĄa Hojsa o stroĹžjem nadzoru so se na ljubljanskih ulicah znova zbrali protestniki. Policisti so popisali veÄ? udeleĹžencev, nekaj so jih tudi odstranili s shoda.

Mediji so poroÄ?ali, da Nobelovo nagrado za mir 2020 prejme organizacija Svetovni program za hrano, ki si prizadeva proti lakoti na svetu in opozarja, da lakota ne bi smela biti oroĹžje v vojnih raz-

Nobelovo nagrado za mir je letos prejela organizacija Svetovni program za hrano.

merah, ki so se med pandemijo novega virusa ĹĄe zaostrile.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je izrazila skrb, da bi razmere z novim virusom Âťlahko uĹĄle izpod nadzoraÂŤ. Medtem so o rekordnih okuĹžbah poroÄ?ali iz Italije, Francije, Rusije in Poljske, v Madridu pa so uvedli celo 15-dnevne izredne razmere.

Armenija in AzerbajdĹžan sta v Gorskem Karabahu ustavila ogenj ter se dogovorila, da si bosta izmenjala tudi vojne ujetnike in trupla ljudi, ki so bili ubiti v spopadu.

V ameriĹĄki zvezni drĹžavi Louisiani je orkan 2. kategorije Delta s sunki vetra s hitrostjo 155 kilometrov na uro povzroÄ?al ĹĄtevilne nevĹĄeÄ?nosti.

Na kongresu stranke SD so za novo voditeljico stranke okronali Tanjo Fajon. V tekmi za predsedniĹĄki poloĹžaj je premagala strankarskega kolega, poslanca Janija Prednika. Zanjo je glasovalo 276 delegatov, medtem ko je Prednik prejel 107 glasov.

Predsednika Slovenije in Avstrije sta na osrednji slovesnosti ob 100. obletnici koroĹĄkega plebiscita poudarila, da danes ne praznujemo preteklosti, ki deli, temveÄ? soĹžitje obeh narodov v Evropski uniji in skupno prihodnost, ki nas zdruĹžujeta. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je ob tem koroĹĄkim Slovencem tudi v

15. oktobra 2020

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sobota, 10. oktober Vlada je sprejela nove ukrepe za omejevanje ĹĄirjenja koronavirusa.

Avstrijski predsednik se je koroĹĄkim Slovencem v slovenĹĄÄ?ini opraviÄ?il za krivice in zamude pri uresniÄ?evanju njihovih ustavnih pravic.

zadnjem dnevu potrdili kar 8618 novih okuĹžb.

V Severni Koreji so priredili vojaĹĄko parado v Ä?ast 75. obletnice ustanovitve Delavske partije. Na dogodku je spregovoril Kim DĹžong Un, ki je poudaril, da se je drĹžava pripravljena upreti vsaki groĹžnji.

Beloruski predsednik Aleksander LukaĹĄenko se je seĹĄel z veÄ? zaprtimi predstavniki opozicije, med drugim tudi z nesojenim predsedniĹĄkim kandidatom Viktorjem Babarikom. Na sreÄ?anju so govorili o ustavnih reformah, ki bi konÄ?ale krizo v drĹžavi.

Nedelja, 11. oktober Jasno je bilo, da dan kasneje na zelenem seznamu epidemioloĹĄko varnih drĹžav ne bo veÄ? nobene drĹžave Ä?lanice Evropske unije oziroma schengenskega obmoÄ?ja – na seznamu so ostale le ĹĄe Avstralija, Nova Zelandija, Srbija in Urugvaj.

Tudi v domaÄ?i drĹžavi je ĹĄtevilo okuĹžb skokovito naraĹĄÄ?alo. ÄŒeprav je bilo dan prej opravljenih manj kot tri tisoÄ? (2956) testiranj, so potrdili rekordnih 411 okuĹžb z novim koronavirusom.

MehiĹĄki predsednik Andres Manuel Lopez Obrador je v pismu pozval papeĹža FranÄ?iĹĄka, naj se

naj bi ublaĹžil posledice zdravstvene krize. Opozicija je bila ob tem kritiÄ?na zlasti zaradi domnevnega ruĹĄenja javnega zdravstva.

Kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano JoĹže PodgorĹĄek je dobil zeleno luÄ? na predstavitvi pred odborom DZ za kmetijstvo. Podprlo ga je deset poslancev, proti ni bil nihÄ?e.

V. d. generalnega direktorja policije Andrej JuriÄ? je na mesto vodje Nacionalnega preiskovalnega urada imenoval Petro Grah Lazar, za katero so mediji poroÄ?ali, da je izbranka premierja JanĹĄe.

Zunanji ministri Evropske unije so se strinjali glede sankcij proti dolgoletnemu beloruskemu voditelju Aleksandru LukaĹĄenku zaradi

Kandidat za kmetijskega ministra je dobil zeleno luÄ? pristojnega odbora.

volilnih goljufij in nasilja v Belorusiji ter proti Rusiji zaradi zastrupitve politika Alekseja Navalnega.

Pred poslopjem vlade v srediĹĄÄ?u Zagreba se je zgodil incident. Napadalec je z avtomatsko puĹĄko streljal na policista, ki je straĹžil pred poslopjem vlade na Trgu svetega Marka. Policista so prepeljali v bolniĹĄnico, napadalec pa je naredil samomor.

Pravosodni odbor ameriĹĄkega senata je zaÄ?el zasliĹĄanja pred potrditvijo konservativne kandidatke za vrhovno sodnico Amy Coney Barrett.

Torek, 13. oktober Potem ko je bilo v zadnjih 24 urah pri nas potrjenih 398 novih primerov okuĹžb, se je Vlada pripravljala na sprejetje tretjega sveĹžnja ukrepov.

Predsednik vrhovnega sodiĹĄÄ?a Damijan FlorjanÄ?iÄ? je na posvetu o naÄ?elu delitve treh oblasti opozoril na vse preveÄ?krat izraĹžen neprimeren odnos izvrĹĄilne do sodne veje, premier Janez JanĹĄa pa je v odzivu med drugim poudaril, da si je ugled treba zasluĹžiti.

Ĺ e naprej so padali neslavni rekordi v ĹĄtevilu dnevno potrjenih okuĹžb s koronavirusom.

opraviÄ?i za vlogo KatoliĹĄke cerkve pri zatiranju staroselcev med ĹĄpanskim osvajanjem mehiĹĄkega ozemlja pred pribliĹžno 500 leti.

Beloruska policija je ob zaÄ?etku novih protestov proti dolgoletnemu predsedniku Aleksandru LukaĹĄenku znova ostro ukrepala proti protestnikom in ĹĄtevilne prijela.

Dan po prekinitvi ognja, v katero sta v Moskvi privolila tako Armenija kot AzerbajdĹžan in je zaÄ?ela veljati dan prej, so iz Gorskega Karabaha poroÄ?ali o eksplozijah.

V Rusiji so v zadnjem dnevu potrdili rekordnih 13.634 novih okuĹžb z novim virusom. NiÄ? bolje ni bilo drugod. V Italiji je vlada razmiĹĄljala o uvedbi novih, ostrejĹĄih ukrepov za zajezitev pandemije.

Ponedeljek, 12. oktober Parlamentarni odbor za delo, druĹžino in socialne zadeve je pretresal peti protikoronski zakon, ki

Trump je nadaljeval s predvolilno kampanjo.

Levica je v druĹžbi SAB, SD in LMĹ vloĹžila zahtevo za ustavno presojo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomoÄ?jo, po katerem samska Ĺženska ni upraviÄ?ena do oploditve z biomedicinsko pomoÄ?jo.

Ministri Evropske unije za evropske zadeve so potrdili priporoÄ?ilo za usklajevanje omejitev potovanj zaradi koronavirusa, ki pa ni zavezujoÄ?e.

Kljub mednarodnim pozivom k upoĹĄtevanju dogovora o prekinitvi ognja so se v Gorskem Karabahu nadaljevali spopadi.

Manj kot dva tedna po pozitivnem testu na okuĹžbo s koronavirusom je ameriĹĄki predsednik Donald Trump nadaljeval kampanjo pred novembrskimi volitvami.

Ose SrĹĄen v jabolko zvrta luknjo in mehko belo meso grizlja tako dolgo, dokler ne ostane le izsuĹĄen jabolÄ?ni olupek, katerega skoraj prosojno rdeÄ?kasto okroglino podpirajo povezani pecelj, peĹĄÄ?iĹĄÄ?e in muha – Ä?esar srĹĄenov, vsaj v smislu obeda, ne zanima. Kot papir tanka ovojnina, ki po hranjenju ostane, je moÄ?no fotogeniÄ?na.

Pri nas obstajata dve vrsti srĹĄenov – evropski in azijski; strup slednjega je menda tako moÄ?an, da lahko njegov pik na koĹži povzroÄ?i luknjo, kot jo povzroÄ?i strelna krogla. Strelne krogle pa niso ravno fajn. Ose in srĹĄeni imajo podoben strup, vendar drugaÄ?nega od Ä?ebel. Kar pomeni, da Ä?e smo alergiÄ?ni na osji pik, ni nujno, da smo tudi na Ä?ebeljega in obratno.

ZadnjiÄ? se Kalin na vrtu neke kavarne s stoli in mizami v obliki zamaĹĄkov za vino in ĹĄampanjec plazi po tleh ter iz peska, odpadlih listov ter koĹĄÄ?kov lubja in vej gradi vulkane. Vidim oso, Kaja AvberĹĄek ki poplesuje nad naĹĄimi kapuÄ?ini in ostankom Ä?okoladnega jeĹžka na palÄ?ki, beĹžno me oplazi zloslutna misel, ki jo, kot se z zloslutnimi mislimi navadno rokuje, na hitro potlaÄ?im. BlebeÄ?emo o tem in onem, rahlo rosi, kar nas ne moti, saj sedimo pod velikim drevesom. Kako lep je prihod jeseni, vse se umirja in obraÄ?a navznoter, rumenkasto oranĹžaste liste veter preganja po zraku in vrtinÄ?i po ploÄ?nikih, diĹĄi po grozdju in zemlji, radiatorji bodo zdaj zdaj zaÄ?eli klokotati, izsuĹĄene koĹže res ne pogreĹĄam in premraĹženih nog tudi ne, pa kaj bi to, ko je narava tako veliÄ?astna in srameĹžljiva hkrati, pa s tem ĹĄe bolj mamljiva ‌ “AAAAAAA!!! AAAAAA!!!,â€? razneĹženost ob opazovanju menjave letnega Ä?asa preseka divje tuljenje, opletanje in poskakovanje. “AAAAAA!!!,â€?

Kalin se zvija po tleh, obraz ima spaÄ?en od strahu in boleÄ?ine, skoÄ?i na noge, se tolÄ?e po telesu, vrti in zvira, Ä?isto je iz sebe; kot od demona napaden, no, ali pa od ose. SkoÄ?imo s stolov, za trenutek mi moĹžgan obstoji, vem samo, da moram palÄ?ka v boleÄ?inah najprej objeti. Nekdo se spomni ledu, prinesite led, ne, led ni v redu, prinesite ogreto skodelico za kavo, kam te je piÄ?ila, tule med prste, ne, kavna skodelica ni v redu, malo zemlje namoÄ?ite v vodo in naj to blatno kroglico stiska v pest. Tuljenje se kar nadaljuje, s kotom oÄ?esa zaznam nekaj nejevoljnih kavarniĹĄkih gostov, ki jim kriÄ?eÄ?i pamĹž vdira v nedeljsko jesenski mir, pa mi je kaj vseeno; kriÄ?eÄ?ega pamĹža boli in ĹĄe nedolgo tega (Ä?as je relativen) je bil v mojem trebuhu. Objemam ga v naroÄ?ju, govorim mu, da ta osa bosa ni piÄ?ila nalaĹĄÄ?, da se je branila, ker je mislila, da je njegova roka ogromna bagrova Ĺžlica, ki jo hoÄ?e zmeÄ?kati. PoÄ?asi se umiri, blatne roke si ne upa umiti in tudi s kolesom se nekaj Ä?asa ne upa peljati. Vse kaĹže, da na osji pik ni alergiÄ?en, to me je najbolj skrbelo; osa ga je namreÄ? piÄ?ila prviÄ?, kot mu je bila zadnjiÄ? prviÄ? odvzeta kri iz Ĺžile, in vsi ti boleÄ?i prviÄ? so ĹĄe posebej boleÄ?i, potem pa si lusko za lusko pridelujemo vedno bolj usnjeno koĹžo.

Ne spomnim se, da bi se kdaj z osami ukvarjala toliko, kot sem se letos. Vse kaĹže, da jim spreminjajoÄ?e se podnebje ustreza. VÄ?asih so obletavale sladko in lepljivo in le, kadar je bilo vroÄ?e. Aha, tudi Ä?evapÄ?iÄ?e so imele vedno rade. Zdaj pa imam obÄ?utek, da obletavajo tudi slano, kislo, grenko in suho – glede na Ä?loveĹĄki pogled za osji okus brezvezno; tudi ko je Ĺže mraz.

Kaj narediĹĄ, ko te obletava in po tebi lazi osa? Neham se premikati. Delam se, da je ni, vendar jo imam neprestano na oÄ?eh. Ko se oddalji, mi jo vÄ?asih uspe klofniti z muholovcem. “Da bodo druge videle, kaj se jim lahko zgodi,â€? sliĹĄim reÄ?i. Kako radi Ĺživalim pridajamo Ä?loveĹĄke lastnosti. Druge ne bodo niÄ? videle, druge paÄ? lazijo, letajo, srkajo, grickajo, gradijo gnezda, se razmnoĹžijo, poginejo in tako naokrog. Temperatura se bliĹža niÄ?li, ose bodo izginile – delavke poginile, matica pa poiskala varno in toplo majhno luknjo v lesu ali tleh, kjer bo spala do pomladi, ko bo osnovala novo kolonijo. Kolonijo tvorijo Ĺženske delavke in mati kraljica, ki leĹže jajÄ?eca, iz katerih se razvijejo delavke, ki gradijo in branijo gnezdo, skrbijo za svojo kraljico ter druĹžno skrbijo za svoj rod. (Troti ne sodelujejo v socialnem Ĺživljenju v koloniji. Kar nastanejo in crknejo in niÄ?.

Gotovo imajo nekakĹĄno vlogo, vsaka od narave narejena stvar jo ima.) Dobro je vedeti, da imajo ose pomembno vlogo za okolje. So plenilci in s plenjenjem nadzorujejo ĹĄtevilo ĹĄkodljivcev – listnih uĹĄi in razliÄ?nih gosenic. So tudi dragoceni opraĹĄevalci, ki prenaĹĄajo cvetni prah, ko obiskujejo cvetlice, iz katerih pijejo sladki nektar. In v resnici piÄ?ijo le, ko se Ä?utijo ogroĹžene. Ne zaradi zamere, hudobe ali maĹĄÄ?evanja. Zaradi takih vzgibov piÄ?i neka druga Ĺžival, ki ima tudi rada Ä?evapÄ?iÄ?e – Ä?loveĹĄka. đ&#x;”˛

Odziv direktorja Zdravstvenega doma Velenje Direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Ĺ teharnik se je na podlagi izjav v medijih kandidatov za Ĺžupana v Mestni obÄ?ini Velenje odloÄ?il podati naslednjo izjavo: ÂťNe razumem nekaterih Ĺžupanskih kandidatov – kako lahko ponujajo reĹĄitve v zdravstvu, niso pa naĹĄli Ä?asa, da bi se oglasili in prisluhnili resniÄ?nim potrebam in problemom.

Zdravstvo mora biti depolitizirano in v interesu obÄ?anov. Nikakor pa del politiÄ?nih razprtij! V ZD ne vstopamo s politiÄ?nim predznakom, đ&#x;”˛ mz temveÄ? s potrebo po storitvah in pomoÄ?i! Vsi enako!ÂŤ â€

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

IZOBRAŽEVANJE

15. oktobra 2020

Nad izzive prihodnosti z novim imenom Ljudska univerza Velenje se namerava z izzivi prihodnosti sooÄ?iti tudi z novim imenom: Univerza za druĹžbo – V VzorÄ?nem mestu so predstavili avtorsko sobo pobega in inovativen projekt zaposlovanja mladih

Interaktivne postavitve za ĹĄole razprodane

Preko 20.000 uÄ?encev in dijakov iz veÄ? kot 50 osnovnih in srednjih ĹĄol iz vse Slovenije je v VzorÄ?nem mestu Ĺže doĹživelo vsaj eno od petih interaktivnih uÄ?nih postavitev. Kljub covid situaciji je za ĹĄolsko leto 2020/2021 razprodano.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Na novinarski konferenci, ki so jo prejĹĄnji teden pripravili v VzorÄ?nem mestu Velenje, so javnosti predstavili najnovejĹĄo pridobitev – avtorsko sobo pobega (Escape room), imenovano Mali rumeni kombi (Little yellow wagon), inovativni projekt zaposlovanja mladih Smer: zaposlitev, podprt z norveĹĄkim finanÄ?nim mehanizmom, in ĹĄe povedali, da se namerava Ljudska univerza Velenje sooÄ?iti z izzivi prihodnosti z novim imenom – Univerza za druĹžbo.

Rekla sta â?ą

Peter Dermol, podĹžupan MO Velenje: ÂťVzorÄ?no mesto je zaĹživelo ĹĄe bolj, kot smo priÄ?akovali. Vse bolj postaja center prihodnosti, ki bo imel pomembno vlogo tudi pri prestrukturiranju premogovne regije.ÂŤ Brigita KropuĹĄek Ranzinger, direktorica LU: ÂťÄŒe je ekipa mlada, zagnana, polna idej in neobremenjena, Ä?e si upa pogledati ven iz okvirov, nastanejo zanimive ideje.ÂŤ

VzorÄ?no mesto kot razvojno-raziskovalni oddelek

VzorÄ?no mesto je v svojem bistvu in namenu razvojno-raziskovalni oddelek Ljudske univerze Velenje. Intenzivno se ukvarja tudi s povezovanjem in sodelovanjem izobraĹževalne sfere z gospodarstvom ter razvojem novih metod izobraĹževanja, usposabljanja in razvoja kompetenc za 21. stoletje. ÂťLjudska univerza Velenje si je pred desetimi leti zastavila nekaj zanimivih ciljev, med drugim, da postanemo najveÄ?ja in najbolj kakovostna organizacija za izobraĹževanje odraslih v Sloveniji.

Z ekipo nam je te cilje uspelo doseÄ?i in jih celo preseÄ?i. Danes se z novimi cilji spet nahajamo na

V VzorÄ?nem mestu so od odprtja februarja 2018 gostili:

• 27 direktorjev razvoja • 4 direktorje SRIP (kroĹžno gospodarstvo) • predsednika GZS • 18 direktorjev javnih zavodov • 43 ravnateljev • evropskega komisarja • 8 ministrov • 100 direktorjev obÄ?inskih uprav • 30 direktorjev podjetij • 15 Ĺžupanov • 50 uspeĹĄnih poslovnih Ĺžensk • predsednika vlade

Erik Kapfer, Miha Cojhter, Peter Dermol, Brigita KropuĹĄek Ranzinger.

â?ą

Soba pobega se zaÄ?ne v pisarni.

prelomnici. Z izzivi prihodnosti se nameravamo sooÄ?iti pod novim imenom Univerza za druĹžbo.

Postati Ĺželimo ÂťgamechangerjiÂŤ na podroÄ?ju razvoja pametne druĹžbe in digitalne transformacije,ÂŤ je povedala direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Ranzinger KropuĹĄek.

S takimi cilji snujejo ĹĄtevilne nove projekte, med drugim Center prihodnosti, v katerem bo delovala Akademija prekvalifikacij in novih poklicev. Fokus Ljudske univerze oziroma Univerze za druĹžbo pa bo ostal enak, pravi: vseĹživljenjsko uÄ?enje, ki je, kot pravi direktorica, edina legalna pot, da si izboljĹĄamo Ĺživljenje.

razvili inovativen program za izobraĹževanja ranljivih skupin mladih, tistih, ki niso zaposleni, niso vkljuÄ?eni v usposabljanje in niso v izobraĹževanju. Podati jim Ĺželimo nove oziroma dodatne digitalne veĹĄÄ?ine in znanja, ki jim bodo koristila pri zaposlitvi predvsem v avtomatiziranih in robotiziranih proizvodnih linijah,ÂŤ je povedal Erik Kapfer, kreativec s podroÄ?ja

VeÄ? kot 20.000 uÄ?encev in dijakov iz veÄ? kot 50 razliÄ?nih osnovnih in srednjih ĹĄol iz vse Slovenije je Ĺže doĹživelo vsaj eno od petih interaktivnih uÄ?nih postavitev.

Za ĹĄolsko leto 2020/2021 je razprodano.

vizualizacij in interaktivnih pametnih tehnologij in eden od ustanoviteljev VzorÄ?nega mesta.

Kompetence, ki jih bodo mladi z izobraĹževanjem in usposabljanjem

pridobili v relativno kratkem Ä?asu, potekalo bo ĹĄtiri mesece, jim bodo bistveno izboljĹĄale zaposlitvene moĹžnosti, delodajalcem pa dostop do deficitarnih kadrov.

NorveĹĄki inĹĄtrument je vsaki od partnerskih drĹžav omogoÄ?il, da se prilagodi svojim potrebam. ÂťGlede na potrebe industrije smo se v Sloveniji odloÄ?ili za usposabljanje in izobraĹževanje za delo v proizvodnih linijah, ki so avtomatizirane ali robotizirane.ÂŤ Celoten projekt je ovrednoten na 2,3 milijone evrov, slovenski deleĹž znaĹĄa okoli 440.000 evrov.

Soba pobega Mali rumeni kombi

NajnovejĹĄa in atraktivna pridobitev VzorÄ?nega mesta je soba pobega (Escape room), imenovana Mali rumeni kombi (Little yellow wagon). Namenjena je obiskovalcem od 12 leta starosti v skupinah od 4 do 6 obiskovalcev. ÂťNetipiÄ?ne uganke si sledijo zaporedno, kar naredi pobeg primeren tudi za zaÄ?etnike. Soba bo namenjena tudi team buildingom za podjetja ali druge kolektive, ki se Ĺželijo preizkusiti pri

Smer: zaposlitev, inovativni projekt zaposlovanja mladih

Ena takih poti je namenjena mladim s projektom Smer: zaposlitev, ki bo trajal tri leta.

Podprt je z norveĹĄkim finanÄ?nim mehanizmom. ÂťV partnerstvu ĹĄestih drĹžav iz Evrope smo

skupinskem reĹĄevanju teĹžav pod pritiskom Ä?asa,ÂŤ je razloĹžil Miha Cojhter, tudi eden od ustanoviteljev VzorÄ?nega mesta, strokovnjak za vizualne komunikacije in nove metode izobraĹževanj.

Za avtorsko sobo pobega so se odloÄ?ili Ĺže na zaÄ?etku postavitve VzorÄ?nega mesta. ÂťImeli smo kup idej, od podmornice do grad-

Kako ubeĹžijo virusu?

Escape room so opremili s kirurĹĄkimi luÄ?mi, ki v prostoru v nekaj minutah uniÄ?ijo vse viruse. Predmete, ki jih uporabijo igralci, posebej razkuĹžijo. biĹĄÄ?a. Na koncu smo se odloÄ?ili za avtomehaniÄ?no delavnico.

ZaÄ?ne se s pisarniĹĄkim, mi mu reÄ?emo povezovalni del, nadaljuje se v drugi del, ki predstavlja odzivno reakcijo in zakljuÄ?i s psiholoĹĄkim delom v avtomehaniÄ?ni delavnici. Imamo tri sobe, v katerih se igre razlikujejo tako po karakterju kot razmiĹĄljanju.ÂŤ Igralcem sledijo kamere, ko izpolnijo toÄ?no doloÄ?eno nalogo, se sproĹžijo senzorji. ÂťV vsaki situaciji imamo izhod v sili. ÄŒe pride igralec v stresno situacijo, lahko sobo v vsakem trenutku zapusti.ÂŤ Soba pobega, sestavljena iz treh povezanih prostorov na povrĹĄini pribliĹžno 100 kvadratnih metrov, jih je stala 850 evrov. Toliko so potroĹĄili za gradbeni material.

Pomagali so jim tudi sponzorji.

Vanjo pa so vloĹžili dve leti znanja, izkuĹĄenj, reĹĄitev, programiranja, sestavljanja ‌ ÄŒe bi vse to seĹĄteli, bi bilo za mali rumeni kombi treba odĹĄteti vsaj 50.000 evrov.

UPORABI APLIKACIJO EASYPARK IN PARKIRAJ PRENESI APLIKACIJO

Koronavirus vplival tudi na porabo vode in porabo toplotne energije Med epidemijo so zaradi Covida-19 v Komunalnem podjetju Velenje zasledili manjĹĄe poveÄ?anje porabljenih koliÄ?in vodarine pri uporabnikih ĹĄiroke potroĹĄnje, saj so se uporabniki zadrĹževali bolj doma. Vendar to poveÄ?anje ni vplivalo na poveÄ?ano porabo vodarine, ki bi se poznala na viĹĄjih poloĹžnicah. Po drugi strani so zasledili padec prodanih koliÄ?in vodarine pri uporabnikih industrijske potroĹĄnje, poslovnega in ostalega odjema, ĹĄol, ustanov, zavodov in vrtcev, ker so bili objekti fiziÄ?no zaprti, kar pomeni, da porabe sploh ni bilo.

Mateja Knez, vodja Prodajno komercialne sluĹžbe Komunalnega

podjetja Velenje, pove, da iz prodanih koliÄ?in vodarine ĹĄe vedno sledijo naÄ?rtovanemu poslovnem planu za letoĹĄnjo leto, torej ni poveÄ?anja prodanih koliÄ?in vodarine ob upoĹĄtevanju prodanih koliÄ?in vseh uporabnikov.

Pri storitvah toplote pa zaznavajo upad porabe toplotne energije

Podobno pa ne morejo trditi za storitve toplote, pri kateri je viden velik upad prodanih koliÄ?in v primerjavi s poslovnim naÄ?rtom tekoÄ?ega leta in prodanimi koliÄ?inami preteklega leta, kar je v veÄ?ji meri povezano z vremenskimi razmerami, ob katerih se vidi,

đ&#x;”˛

Za ĹĄole so razprodani vse do 5. junija 2021.

da so povpreÄ?ne temperature kar precej viĹĄje, kot so bile preteklo leto, drugi razlog je zaprtje lokalov in prostorov med epidemijo, kot zadnji razlog pa so varÄ?evalni ukrepi vseh uporabnikov, tako ĹĄiroke, industrijske potroĹĄnje ter uporabnikov poslovnega in ostalega odjema.

Po novem lahko parkirnino v Velenju plaÄ?ujete tudi z novo aplikacijo EasyPark

V mestni obÄ?ini Velenje je od 17. septembra omogoÄ?eno mobilno plaÄ?evanje parkirnine z SMS sporoÄ?ili in preko brezplaÄ?ne mobilne aplikacije EasyPark. Mateja

Knez razloĹži, kako uporabljati aplikacijo: ÂťZa uporabo aplikacije enega vodilnega ponudnika digitalnih parkirnih storitev v Evropi, ki je prisoten v veÄ? kot 1.900 mestih, morate aplikacijo najprej prenesti na mobilni aparat in vanjo vnesti registrsko ĹĄtevilko avtomobila ter plaÄ?ilno sredstvo. Ob vklopu funkcije lokacija mobilni aparat zazna parkiriĹĄÄ?e, na katerem ste, lahko pa ga tudi samodejno vnesete. Aplikacija je brezplaÄ?na in enostavna za uporabo, takĹĄno plaÄ?evanje pa je moĹžno na zunanjih parkiriĹĄÄ?ih modrih con, v garaĹžni hiĹĄi Zdravstveni dom, garaĹžni hiĹĄi Mercator in garaĹžni hiĹĄi Avtobusna postaja.†đ&#x;”˛ jĹĄ

Uporabno: Brez kovancev!

PrivarÄ?uj: PlaÄ?aj po porabi!

Najbolj razĹĄirjena aplikacija v Evropi!

Storitev za stranke 05 88 88 023 / easypark.si

ObmoÄ?na koda

763

Ali poĹĄlji SMS 1. PoĹĄlji OBMOÄŒNO KODO [presledek]svojo REG. TABLICO na 031 20 90 20.

Primer: 763

1h:23m, Preostali Ä?as

TABLICA AB123AB

2. Parkiranje se zaÄ?ne, ko prejmeĹĄ SMS potrdilo.

ZAÄŒNI

Park with EasyPark – Download the app

Parkiranje

Customer service +386 5 88 88 023 / easypark.si

Sosta con EasyPark – Scarica l'app Servizio clienti +386 5 88 88 023 / easypark.si

Parken Sie mit EasyPark – Laden Sie die App herunter

OSEBNI

VeÄ?

Kundendienst +386 5 88 88 023 / easypark.si

SploĹĄni pogoji so objavljeni na spletni strani, www.kp-velenje.si Cenik in urnik parkiranja je objavljen na prometni signalizaciji.

Podpora uporabnikom: +386 (3) 896 18 72 / 080 80 34

Storitev zagotavlja EasyPark v sodelovanju s podjetjem Komunalno podjetje Velenje d.o.o., KoroĹĄka cesta 37/b, 3320 Velenje.

Storitev EasyPark je plaÄ?ljiva. Cenik storitev in sploĹĄni pogoji EasyPark so objavljeni na spletni strani www.easypark.si. ÄŒe je plaÄ?ilo 0,00 EUR ni stroĹĄka transakcije. Vse cene vkljuÄ?ujejo DDV.

Sprememba ponudnika storitev parkiranja je stopila v veljavo sredi septembra in ponuja uporabnikom uÄ?inkovito reĹĄitev iskanja prostega parkirnega mesta tudi v ostalih evropskih drĹžavah.

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Znakovni jezik brez mimike obraza in govorice telesa ni jezik Pot do znanja znakovnega jezika je teĹžka – Slovenija je ĹĄestindvajseta drĹžava v svetu, ki ima priznan znakovni jezik z zakonom – Vsak pojem ima svojo kretnjo – ÄŒe nisi vztrajen in trmast, se teĹžko nauÄ?iĹĄ jezika gluhih Jasmina Ĺ karja

Mednarodni dan znakovnih jezikov praznujemo vsako leto 23. septembra po vsem svetu, skupaj z Mednarodnim tednom gluhih.

Na ta dan je bila leta 1951 ustanovljena Svetovna federacija gluhih.

TolmaÄ?i predstavljajo most med sliĹĄeÄ?im svetom in svetom gluhih, vendar je pot do tolmaÄ?a dolga in zahteva veliko razumevanja in vztrajnosti, pove direktorica VDC SaĹĄa Darja FiĹĄer, ki je ena od treh tolmaÄ?ic, ki delujejo na naĹĄem obmoÄ?ju. Pred dnevi je skupaj z ostalimi tolmaÄ?i in tolmaÄ?icami iz rok predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejela tudi Jabolko navdiha.

Za kako zahteven jezik gre? Koliko znanja in izobraĹževanja je potrebnega, da Ä?lovek osvoji komunikacijo gluhih? ÂťKar nekaj ĹĄol in izpitov sem naredila. Dva zaÄ?etna teÄ?aja slovenskega znakovnega jezika in pet nadaljevalnih, pa pripravljalno ĹĄolo in ĹĄe vedno se uÄ?im, Ä?eprav sem tolmaÄ?ica od leta 1994. Vendar je bil izpit za tolmaÄ?a najteĹžji v Ĺživljenju. Kajti mi, ki sliĹĄimo, posluĹĄamo (sliĹĄimo glas), ko pa uporabljamo slovenski znakovni jezik, gledamo kretnjo. Glede na to, da smo ljudje vajeni posluĹĄati in manj gledati, je ta preklop zelo teĹžek. ÄŒe imaĹĄ dober spomin, se kretenj hitreje nauÄ?iĹĄ. TeĹžava nastane, ko moraĹĄ odgledovati z ustnic, kar je pri naĹĄem delu najzahtevnejĹĄe, ker ima vsak gluhi kretnje na svoj

naÄ?in. Mi gledamo, opazujemo in prevajamo v govor.ÂŤ Koliko je vseh slovenskih kretenj in govoric telesa? ÂťObstaja slovnica slovenskega znakovnega jezika, ki se razlikuje od govora, pa vendar pravila in dogovorjeni znaki obstajajo.

Vseh slovenskih kretenj, takih, ki jih poznamo, je med dva tisoÄ? petsto do tri tisoÄ?. Za vsako besedo, ki jo nekdo izreÄ?e, obstaja kretnja. Veliko je odvisno tudi od iznajdljivosti posameznika, prilagajanja, kombinacije, pantomime. VÄ?asih traja kar nekaj Ä?asa, da prideĹĄ do pojma, za katerega kretnja ne obstaja.ÂŤ Ker je jezik Ĺživ, se pojavljajo vedno nove besede. Kako jih spravite v Ĺživljenje? ÂťV sodobnem Ä?asu je veliko takih besed, ki jih v slovenĹĄÄ?ini nismo imeli, kaj ĹĄele, da bi imeli kretnjo. Gre za politiÄ?ne izraze, ko ĹĄe nismo imeli politiÄ?nega Ĺžargona. Pa je nastal slovar.

Tudi korona Ä?as je prinesel nove kretnje. Ker gre za Ĺživ jezik, ves Ä?as nastajajo nove. Zato imamo izobraĹževanja, nove kretnje se primejo ali pa tudi ne, govorica predpisuje, kakĹĄen bo jezik. Se pa tudi posnamejo in poĹĄiljajo tolmaÄ?em.ÂŤ Zgodovina znakovnega jezika je gotovo dolga. Ali sega daleÄ? nazaj v preteklost? ÂťZnakovni jezik je komunikacija gluhih Ĺže iz antiÄ?nih Ä?asov, vendar se je kot sistem zaÄ?el

pojavljati v 16. in 17. stoletju.

Ko govorimo o sodobnem Ä?asu v Sloveniji, pa govorimo o letu 2002, ko je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, po katerem ima gluhi v vseh Ĺživljenjskih situacijah pravico uporabljati znakovni jezik. Pripada mu tudi pravica do tolmaÄ?a v jav-

tolmaÄ?i plaÄ?ani po tem, kolikor dela opravijo.ÂŤ Koliko je tolmaÄ?ev znakovnega jezika, kje ste najpogosteje prisotni? ÂťV Sloveniji je enainĹĄestdeset tolmaÄ?ev in tolmaÄ?ic, vendar vsi ne delajo kot tolmaÄ?i, nekateri to opravljajo kot dopolnilno dejavnost. NajveÄ? jih je v ljubljanski regiji, po obronkih smo razdeljeni na posamezna obmoÄ?ja. Na naĹĄem obmoÄ?ju smo trije tolmaÄ?i, ki pomagamo pri urejanju zadev V znak hvaleĹžnosti za prispevek v Ä?asu premagovanja epidemije je predsednik republike tolmaÄ?icam in tolmaÄ?em slovenskega znakovnega jezika vroÄ?il priznanje Jabolko navdiha.

pa je tolmaÄ?, ki je prisoten, ureja zadeve. S klicnim centrom in zakonom se je kvaliteta Ĺživljenja gluhih dvignila.ÂŤ Delo na terenu je zelo razgibano.

Po kodeksu etiÄ?nih naÄ?el ne smete posegati v sporoÄ?ila. Je to teĹžko? ÂťVÄ?asih kar, sploh Ä?e gre za nesoglasja na delovnem mestu, centrih za socialno delo, pri urejanju zadev s policijo. Sama ne posegam v sporoÄ?ila. VÄ?asih samo vpraĹĄam, ali doloÄ?eno stvar res prevedem, in Ä?e je odgovor, da, to tudi naredim. TolmaÄ?i pa smo prisotni povsod. Pa Ä?e gre bodisi za urejanje osebne izkaznice, pri zdravniku na pregledih, pri porodu, na centru za socialno delo, na sodiĹĄÄ?u. VkljuÄ?eni smo v vse Ĺživljenjske situacije. VkljuÄ?eni smo v Ĺživljenja ljudi.ÂŤ Zakaj se ljudje odloÄ?ajo za uÄ?enje znakovnega jezika? KakĹĄno je zanimanje med ljudmi? ÂťKar nekaj teÄ?ajev sem organizirala doslej in iz teh krogov ĹĄe ni izĹĄel novi tolmaÄ? oziroma tolmaÄ?ica. V veÄ?ini primerov se v teÄ?aje vkljuÄ?ujejo sliĹĄeÄ?i ljudje.

Nekateri imajo svojce, ki uporabljajo znakovni jezik in se Ĺželijo z njimi bolje sporazumeti. Vendar ni enostavno. Preklop sistema odbije ljudi. Poleg tega mislijo, da

Ne smemo se bati drugaÄ?nosti. Razlika med nami je samo ta, da nas gluhi ne sliĹĄijo. Ne zakrivajmo si obraza, glejmo v oÄ?i, odpirajmo usta, ne kadimo, ne ĹžveÄ?imo, ne kriÄ?imo in se ne paÄ?imo. Lahko kriÄ?imo do onemoglosti, pa nas ĹĄe vedno ne bodo sliĹĄali, vse pa spreminja naĹĄo mimiko obraza. Gluhi so zelo prijazni. Mi moramo samo biti pripravljeni sprejeti drugaÄ?en naÄ?in komunikacije. nih institucijah, upraviÄ?en je do uveljavitve tridesetih ur brezplaÄ?no po svoji presoji za tolmaÄ?enje. Moram reÄ?i, da je Slovenija ĹĄestindvajseta drĹžava v svetu, ki ima priznan znakovni jezik z zakonom. Tri drĹžave imamo sistem urejen tudi tako, da so

na vseh ravneh Ĺživljenja. Vsak drĹžavni organ, izvajalci javne sluĹžbe morajo zagotoviti tolmaÄ?a, kar je zakonsko doloÄ?eno. Zelo dobrodoĹĄel je tudi klicni center, ki deluje od leta 2009. Ĺ tiriindvajset ur na dan, vse dni v letu lahko gluhi poĹĄljejo sporoÄ?ilo, tam

bodo z zaÄ?etnim teÄ?ajem Ĺže lahko tolmaÄ?ili. Ko prideĹĄ na zaÄ?etni teÄ?aj, izgubiĹĄ strah pred gluhimi.

NauÄ?imo se petsto kretenj, vendar Ä?e jih ne uporabljaĹĄ, jih hitro pozabiĹĄ. Sama se ĹĄe vedno uÄ?im, Ä?eprav pri svojem delu ne potrebujem tega znanja. ÄŒe ga ne bi

15. oktobra 2020 obnavljala z delom, bi doloÄ?ene kretnje pozabila. Si pa pri uÄ?enju pomagamo tudi z video slovarjem. Znakovni jezik je edini neverbalni jezik, ki pa ga ljudje pri komunikaciji ne uporabljamo. Ne gledamo mimike obraza, ne znamo opazovati. Zato hitro spregledamo drobne znake v komunikaciji, ki so izredno pomembni za gradnjo odnosov.ÂŤ S kakĹĄnimi teĹžavami se sooÄ?ajo gluhi v Ä?asu uporabe mask? Kako jim lahko pomagamo? ÂťTo je zanje naporen Ä?as, tolmaÄ?i si z varnostno razdaljo izborimo, da nam ni potrebno nositi mask.

Poleg tega imamo vizirje, da se mimika obraza, ki je temelj znakovnega jezika, vidi. Znakovni jezik brez mimike obraza in govorice telesa ni jezik. Nekatera slovniÄ?na pravila – npr. stopnjevanje pridevnikov - so odvisna od mimike obraza. Zato je pomembno, da vidimo. Zato poziv za tiste, ki se sreÄ?ujejo in delajo z gluhimi. Ob primerni varnostni razdalji je komunikacija z gluhimi brez maske ĹĄe vedno dovoljena in dopuĹĄÄ?ena – zato, da gluhi vidi celotno mimiko obraza. Zmotno je prepriÄ?anje, da gluhi berejo z ustnic. Imajo pa veÄ?jo sposobnost.ÂŤ Zakaj ste se sami odloÄ?ili za uÄ?enje znakovnega jezika? Že vse Ĺživljenje delam z ljudmi s posebnimi potrebami. ZaÄ?ela sem z osebami z motnjami v duĹĄevnem razvoju. Od njih sem se nauÄ?ila pristnih odnosov, iskrenosti Ĺživljenja. Na zaÄ?etku mi je bilo ÂťfancyÂŤ, da malo mahajo. Spomnim se, da so se takrat ljudje ĹĄe obraÄ?ali za nami. Zdaj bolj redko. Vedela sem tudi, da mi poznavanje mimike obraza koristi v vsakdanjem Ĺživljenju, saj sem tudi uporabnike zaÄ?ela gledati drugaÄ?e. Zelo sem ponosna, da vse stvari, ki sem jih tudi sama preizkusila, delujejo. ÄŒe lahko pomagam drugim, sem zelo zadovoljna.ÂŤ đ&#x;”˛

Dnevi odprtih vrat Varstveno-delovnega centra SaĹĄa Okrnjen, a uspeĹĄen plesni seminar

V enoti JeĹžek odprli velnes sobo in posadili jablano v spomin na pokojnega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a – MO Velenje bo prispevala dva tisoÄ? evrov za nakup masaĹžnega stola V stiski je potrebno drĹžati skupaj

Jasmina Ĺ karja

PodĹžupan Peter Dermol je poudaril dobro sodelovanje lokalne skupnosti in delovnega centra. Ob ogledu prostorov pa takole strnil svoje obÄ?utke: ÂťObÄ?utki so dobri, ker imamo institucijo, ki skrbi za ranljivejĹĄe ljudi, ki dajejo energijo in Ä?as za to, da nekomu polepĹĄajo Ĺživljenje. NaĹĄa Ĺželja je, da tudi v prihodnje dobro sodelujemo in znamo prepoznati in podpreti dobre projekte in ideje. Ponosen sem, da VelenjÄ?ani znamo skrbeti drug za drugega, tudi za soÄ?loveka, saj je najpomembneje, da v stiski drĹžimo skupaj.ÂŤ

Ob dnevih odprtih vrat Varstveno-delovnega centra SaĹĄa so v enoti JeĹžek v Velenju, ki deluje Ĺže 28 let, v torek, 6. oktobra, pripravili otvoritev velnes sobe za svoje varovance. Otvoritve se je udeleĹžil tudi podĹžupan MO Velenje Peter Dermol. Obljubil je, da bo sredstva za nakup masaĹžnega stola v viĹĄini skoraj dva tisoÄ? evrov prispevala Mestna obÄ?ina Velenje, saj je nakup stola za njihove uporabnike dobrodoĹĄli del terapije.

Odnos druĹžbe do drugaÄ?nih se je spremenil

Direktorica Darja FiĹĄer je v svojem nagovoru poudarila prizadevanja pokojnega Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a za ustanovitev bivalne enote Mozirje, ki so jo odprli v teh dneh. O 28 letih delovanja enote JeĹžek pa je povedala, da jo veseli, ker opaĹža, da se je odnos druĹžbe do drugaÄ?nih spremenil, kar je velik napredek. ÂťTa napredek sledi trendom in smernicam o skrbi za osebe z motnjami v duĹĄevnem razvoju. Ob dnevu odprtih vrat vsako leto radi pokaĹžemo, kaj novega smo naredili. Za nami je Ä?udno leto. Ker nam vsebine niso bile dovoljene, smo se ukvarjali z ureditvijo prostorov. Izkoristili smo donacije ter uredili sobo za poÄ?itek, ki je namenjena naĹĄim uporabnikom in

Foto: Ksenija Mikor

Jablana v spomin na Ĺžupana

Na igriĹĄÄ?u pred Varstveno-delovnim centrom SaĹĄa zasadili jablano v spomina na pokojnega Ĺžupana.

je zanje kljuÄ?nega pomena, saj le-ti ne zmorejo tempa, ki bi ga nekdo od njih priÄ?akoval,ÂŤ je direktorica strnila obÄ?utke ob robu praznovanja in dnevih odprtih vrat. VDC SaĹĄa in Mestna obÄ?ina Velenje se za donacijo sredstev zahvaljujeta tudi druĹžini KontiÄ? in drugim donatorjem.

Na igriĹĄÄ?u pred delovnim centrom sta direktorica VDC SaĹĄa Darja FiĹĄer in podĹžupan Peter Dermol posadila tudi jablano v spomin na Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, ki je bil velik podpornik institucije. ÂťPri tem je veliko simbolike, saj si je pokojni Ĺžupan zelo prizadeval za ohranjaje narave in zelenega mesta. Veseli me, da bo jablana rastla v njegov spomin.ÂŤ V teh dneh otvarjajo tudi bivalno enoto Mozirje. K uresniÄ?itvi prizadevanj bivĹĄega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a pa si bodo prizadevali ĹĄe naprej, sta ob dnevu odprtih vrat sklenila tako podĹžupan Peter Dermol kot direktorica VDC SaĹĄa Darja FiĹĄer. đ&#x;”˛

Velenje, 10. oktobra – Minulo soboto bi moral velenjski kulturni dom gostiti tradicionalni Mini festival otroĹĄkih plesnih skupin Pika miga, ki ga je velenjska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti zaradi razmer nadomestila z brezplaÄ?nim izobraĹževanjem mentoric in mentorjev otroĹĄkih plesnih skupin. PriÄ?akovali so veÄ? kot 60 mentoric, a so morali tik pred zdajci okrniti skupino na 6 udeleĹženk in 4 predavateljice. Delavnice na temo razumevanja omejitev in dela v skladu z napotki, spodbujanje gibalne ustvarjalnosti preko razliÄ?nih medijev, delo z dotikom v Ä?asu zahtevanih fiziÄ?nih distanc ter vzpostavljanje in raziskovanje varnega prostora za ples pa so posneli in tako pripravili video skripto, ki bo v pomoÄ? plesnim pedagogom za pouÄ?evanje v korona dobi. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

KULTURA

15. oktobra 2020

9

ÄŒlovek je veÄ? kot le Ĺželodec Novo sezono resniÄ?nostnih pogovorov je gostitelj dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ? zaÄ?el s prodorno intelektualko Anjo Golob Tina Felicijan

Velenje, 6. oktober – Pogovor z Anjo Golob, Âťbrezkompromisno sveÄ?enico najbolj neuporabne med Ä?lovekovimi dejavnostmi – poezije,ÂŤ urednico v zaloĹžbi VigeVageKnjige, ki jo je ustanovila s somiĹĄljenicami, kritiÄ?arko in komentatorko, ki obÄ?asno deluje tudi kot dramaturginja in prevajalka, se je razvnel Ĺže ob uvodnem vpraĹĄanju, ki si ga veÄ?ji del druĹžbe brez pravega priÄ?akovanja zadovoljivega odgovora postavlja v velikem delu zgodovine Ä?loveĹĄke civilizacije, Anja pa ga je razreĹĄila s preprosto logiko. Zakaj bi se Ä?lovek v tem svetu, v tej druĹžbeni realnosti, ko se mora boriti z okoliĹĄÄ?inami in pojavi, ki se ne zdijo premagljivi z besedami, sploh posveÄ?al poeziji? ÂťTo vpraĹĄanje je – z vsem dolĹžnim spoĹĄtovanjem – precej odveÄ?no.

Poezija je nekaj najbolj Ä?loveku lastnega, ker je Ä?lovek po tem, da uporablja jezik, drugaÄ?en od vseh ostalih bitij in vsega neĹživega. Poezija stoji na samem izvoru tega jezika, ki dela Ä?loveka Ä?loveka.

Zato bi morala biti najbolj blizu Ä?loveĹĄkemu bitju tudi v takĹĄnih Ä?asih, ki jih Ĺživimo zdaj. V vseh Ä?asih. Ne pa najbolj oddaljena od

njega, kot se skuĹĄa zdaj prikazati. ÄŒe poezijo zreduciramo na nekaj, kar je zgolj hobi, in sebe zgolj na Ĺželodec, paÄ? ne Ĺživimo v polnosti – ne uporabljamo vseh kapacitet, ki jih imamo na razpolago.ÂŤ

â?ą

bolj na margino. Enako velja za druge velike civilizacijske pridobitve, ki so z novimi druĹžbenimi pojavi na preizkuĹĄnji. ÂťNa vsakem koraku smo sooÄ?eni z nekim krÄ?enjem, z nekim napadom na

ÂťÄŒe delaĹĄ samo za denar, da si kupiĹĄ kruh, da lahko delaĹĄ za denar – Ä?e si kot Ä?lovek pripravljen sebe reducirati na Ĺželodec, se lahko osredotoÄ?iĹĄ samo na Ĺželodec.ÂŤ

ÄŒe torej naj ostanemo ljudje, tudi tako imenovani novi resniÄ?nosti ne moremo dovoliti, da bi poezijo in pesnike potisnila ĹĄe

Ĺže pridobljene pravice, pri katerih je zelo teĹžko vztrajati, ker so ljudje tako zaposleni s skrbjo za svoje najbolj osnovne potrebe. Kar

moramo v druĹžbi nujno doseÄ?i, je prevzemanje odgovornosti od najviĹĄjih do najniĹžjih struktur. To je osnova, ki je zdaj ĹĄe toliko bolj izrazita, ko Ĺživimo v tej novi realnosti. Izjemno pomembno je, da ohranimo pravice in stojimo za njimi. Zelo pomembno je tudi, da pri sebi negujemo neko gotovost za svobodo – kar nam ljudem pripada, ker smo ljudje. Hkrati opaĹžam, da se vzpostavlja straĹĄna teĹžava pri vpraĹĄanju dialoga.

Postal je izjemno ogoljen, skop in zreduciran na neko obmetavanje z neÄ?im, kar se hitro zreducira na psovke. Mislim, da je zdaj ĹĄe toliko bolj nujno gojiti zdrav, utemeljen in odgovoren dialog,

Kako se je v veÄ?stoletni zgodovini spreminjalo obmoÄ?je danaĹĄnjega grajskega parka in kakĹĄna bo njegova podoba po prenovi, je povedal arhitekt Rok Poles

Ĺ˝e veÄ? mesecev lahko obiskujemo grajski park, ki je za nas nov, saj na njegovem mestu pomnimo Âťneugledno parkiriĹĄÄ?e,ÂŤ vendarle pa je prenovljen, saj je tam park nekoÄ? Ĺže bil. Ne pa od nekdaj.

Najprej obramba

ObmoÄ?je v zaledju Velenjskega gradu je kulturni prostor, star vsaj toliko kot grad, saj so ga preoblikovali, ko so grad zgradili.

Med grajskim griÄ?em, ki je bil gol, in drugima dvema vrhovoma v neposredni okolici gradu je bilo najprej tako imenovano brisano obmoÄ?je in velika globel, ki se je vzpenjala proti gradu. Tako je Ä?lovek tu najprej ustvaril vojaĹĄko krajino in prva faza tega prostora je bila obrambna.

Potem preskrba

Naslednjo fazo ilustrirajo Vischerjeve upodobitve gradu Velenje iz druge polovice 17. stoletja.

ObmoÄ?je danaĹĄnjega parka je ĹĄe nespremenjeno, hrib je ĹĄe gol, le poboÄ?je, ki se spuĹĄÄ?a proti mestu, kjer je vidna tudi dostopna pot, ohranjena ĹĄe danes (stopniĹĄÄ?e iz Starega Velenja), je zasajeno s sadnim drevjem.

Pri prenovi parka se je pokazalo, da je potrebna tudi rekonstrukcija opornih zidov. V procesu so del zidu odstranili in obmoÄ?je zavarovali z ograjo.

Za vojaĹĄko se je namreÄ? zaÄ?ela ruralna raba, ki sluĹži pridelavi hrane. Ob gradu so na upodobitvah razvidni objekti, ki so omenjeni tudi v prodajnih pogodbah.

Med njimi je tudi ledenica, katere temelje so odkrili pred leti.

Grad je zaÄ?el delovati kot sedeĹž gospodarstva.

Na prisojnih legah so bili vinogradi, drugod pa njive in sadno drevje.

zakaj so arheologi ob izkopavanjih tu naĹĄli le ogromne koliÄ?ine zemlje namesto Ä?repinj in drugih ostankov, ki jih je v okolici gradov obiÄ?ajno ogromno. NaĹĄli so le ostanke okrasne sklede s stebrasto nogo, ki je sluĹžila zasaditvam.

Celjski Deutsche Wacht pa je leta 1892 pisal o parku v angleĹĄkem slogu, Âťki ima mnoge mirne, hladne kotiÄ?ke za poÄ?itek in je zaradi dobrote in prijaznosti grofice vsakomur dostopen. Ker so hribi vse naokoli pokriti z iglavci, ob-

tudi nevarnih Ä?asih skuĹĄam v Velenje pripeljati ljudi, ki imajo kaj povedati – ki imajo vsebino in jo znajo tudi artikulirati.ÂŤ Novembrski pogovor bo 2. novembra, na predveÄ?er enega najpomembnejĹĄih politiÄ?nih dogodkov naĹĄega Ä?asa, spektakla predsedniĹĄkih volitev v ZDA. AleĹĄ ÄŒrniÄ? se bo pogovarjal z NataĹĄo BriĹĄki, dolgoletno dopisnico POP TV iz Washingtona, avtorico knjige o ameriĹĄkih predsedniĹĄkih volitvah, in Ĺ˝igom Vodovnikom, profesorjem politologije, ki redno sodeluje z eminentnimi misleci naĹĄega Ä?asa. 3. decembra pa pride v goste radijski moderator Jure Longyka.

V naslednjih fazah prenove okolice gradu je predviden paviljon na vrhu griÄ?a z drevoredom, kjer bodo zgostili mreĹžo sprehajalnih poti. Uredili bodo spodnji vodnjak, ki je zaradi globine in dveh metrov premera zelo impozanten. Na parterju pod parkom pa bodo uredili prireditveni prostor s sediĹĄÄ?i v naklonu na prehodu iz zgodnjega v spodnji parter. arhitekt Rok Poles, so se zgledovali po razglednici iz leta 1900 in razbirali naÄ?ela, ki so bila upoĹĄtevana ob tedanji ureditvi prostora.

Zato je danes v grajskem parku kroĹžna fontana, obdana z asimeRazglednico, po kateri so se zgledovali pri prenovi grajskega parka, je izdelal Carl Tischler iz Velenja na prelomu preteklega stoletja. Muzej Velenje jih hrani veÄ?, ena od njih pa je bila poslana leta 1899. Sicer grajski park v nekoliko drugaÄ?ni podobi (brez vodometa) prikazuje ĹĄe ena barvna razglednica (izdal jo je Josef Wutti iz Velenja) in ena Ä?rno-bela sestavljena razglednica.

Nazadnje estetika

Risba iz sredine 19. stoletja pa razkriva estetske poteze pri oblikovanju okolja, v katerem veÄ? ne kmetujejo, paÄ? pa ga krasijo. Del gradu tik pod vhodom skozi stolp na vrhu stopniĹĄÄ?a je bil zastekljen. V steklenjaku pa niso gojili paradiĹžnika, temveÄ? so ga uporabljali za prezimovanje eksotiÄ?nih rastlin, kot so agave in razne palme. V toplih mesecih so jih nato razpostavili po atriju in okolici gradu. Takrat je bilo to nadvse moderno in izraz statusa.

Na tej upodobitvi pa ĹĄe niso vidni zidovi, ki danes razmejujejo parterje za gradom. Prostora, kakrĹĄnega poznamo danes, ĹĄe ni bilo. O njem prvi poroÄ?a graĹĄki Tagespost leta 1861, ki zapiĹĄe, da so Âťv Velenju z mnogimi stotinami in stotinami voĹženj ruĹĄevin in zemlje zasuli ogromno poglobitev, jo izravnali in na njej ustvarili nov vrt, opremljen tudi s podpornimi zidovi.ÂŤ To priÄ?a, kako je nastalo danaĹĄnje obmoÄ?je, in pojasnjuje,

â?ą

Serija pogovornih veÄ?erov Jaz in ti, drugi in mi, ki jih v KnjiĹžnici Velenje vodi dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ?, se je vrnila. Bo nova resniÄ?nost v resniÄ?nostne pogovore z imenitnimi gosti vnesla nove teme? ÂťNisem prepriÄ?an, da so teme nove. Nekatere so se le straĹĄno potencirale,ÂŤ pove in osveĹži spomin: ÂťTi veÄ?eri vpeljujejo skorajda arhaiÄ?ni format Ĺživih pogovorov na razliÄ?ne teme, ki se tikajo posameznikov, skupnosti, drugih, odnosa med nami in njimi, doĹživljanja sebe in njih v nekem Ä?asu, ki je zelo oÄ?itno prelomen – mnogi stari recepti ne delujejo veÄ?, novih pa ĹĄe nismo znali izumiti in jih ne izumljamo. V teh dinamiÄ?nih,

Od obrambe do sprostitve Tina Felicijan

sicer v druĹžbi ne bodo moĹžne no- kritiĹĄke vednosti. Ko bom videla bene spremembe na bolje, te pa argumente strelic, ki iz vseh sort so ta Ä?as ĹĄe toliko bolj potrebne, poloĹžajev letijo proti kulturi, se ker so na udaru najbolj osnov- bomo lahko zaÄ?eli pogovarjati. ne Ä?loveĹĄke dobrobiti tako v ci- Dokler pa gre, oprostite izrazu, vilni druĹžbi kot zgolj za drekapartikularne.ÂŤ nje, pa ne moÂťPoezija ima Kako pa kot rem dostojno drugaÄ?no logiko samozaposlena odgovoriti. Propoglabljanja v kulturi, ki je s blem v druĹžbi je, vanjo in razpiranja da je umetnost svojimi tremi temeljnimi dejavpostala najlaĹžja – skozi metafore, nostmi – je knjitarÄ?a, namesto kar je takisto Ĺževnica, deluje da bi ljudje razulastno ontologiji v zaloĹžniĹĄtvu, meli, da ni proÄ?loveka.ÂŤ blem v nas kulustvarja noviturnikih, temveÄ? narske vsebine – trenutno najbolj na udaru bo- v vladajoÄ?i strukturi. Nismo mi ti, disi napadov bodisi ravnoduĹĄno- ki zajedamo. Enkrat se bo treba sti vladajoÄ?ih struktur, komenti- vpraĹĄati, kdo dejansko zajeda in ra ta odnos? ÂťÄŒudi me, da imajo kaj zajeda. Treba je vedeti, kje so o kulturi toliko povedati ljudje, tarÄ?e za te strelice. Kultura to ni.ÂŤ đ&#x;”˛ ki nikoli niso absolvirali nobene

Prvi avstrijski vojaĹĄki zemljevid razkriva, da se danes na grad pripeljemo po neavtentiÄ?ni poti. Prvotna pot je vodila od vile Biance pod skakalnicami in nato zavila proti griÄ?u. ÄŒlanek pa poroÄ?a tudi o napravah za Ä?rpanje in preÄ?iĹĄÄ?evanje vode iz vodnjaka, ki so bile v stavbi na hribu pod vhodnim stolpom. Na upodobitvi je vidno tudi okrasno drevje, ki ga je kasneje zamenjal drevored s kostanji.

daja sprehajalca ves Ä?as pikantno po smoli diĹĄeÄ? zrak in dela grajski park za eno najvrednejĹĄih obmoÄ?ij za bivanje in se ga da brez napora doseÄ?i po senÄ?ni vijugasti poti.ÂŤ Grofica, ki je dala narediti park, je bila Bianca Adamovich.

Prenova parka

Po drugi svetovni vojni je bil grad razvrednoten in naseljen, parka niso negovali, v njegovi okolici pa se je prosto zasajevalo sadno drevje. Prostorski akt iz leta 1992 pa je predvidel prenovo, ki se je zaÄ?ela letos. Pri zasnovi nove podobe obmoÄ?ja, katere avtor je

triÄ?no razporejenimi kroĹžnimi gredicami po vzoru angleĹĄkega svobodnega parka. Zakaj so zasadili bananovec? Ker je bila to takrat nujna oprema vsakega sodobnega parka tega tipa. Tudi drugo drevnino so izbrali v sodelovanju s celjskim zavodom za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine. Namesto puĹĄpana, ki ga moÄ?no ogroĹža ĹĄkodljivec, so zasadili tise. ÂťPark se zdi statiÄ?en, v resnici pa je kot predstava. Pod bananovcem so zvonÄ?ki, na drugi gredici telohi, potem bodo pognali krokusi, spominÄ?ice, zacvetela bo hortenzija – v vsakem letnem Ä?asu bo nekaj cvetelo, osnovno

strukturo pa dajejo zimzelene rastline,ÂŤ je zasaditev opisal Poles.

Tudi pri izbiri opreme parka so se Ĺželeli pribliĹžati zgodovinskemu duhu. Zato imajo luÄ?i steklen cilinder. Klopi so zaobljenih oblik.

Ograji, ki nadomeĹĄÄ?a prej prenizek zid, pa je dodan pas, ki ponazarja spenjanje s kovicami pri roÄ?nem kovanju. Sodobne smernice prenavljanja stavbne dediĹĄÄ?ine namreÄ? narekujejo rekonstrukcijo tistih delov, za katere obstajajo dokazi o njihovi primarni podobi.

Kar ni originalno, pa ne sme biti historizirano – ne sme potvarjati, zato se izbere likovno Ä?im bolj nevtralne reĹĄitve, je pojasnil arhitekt in ob tej priloĹžnosti pokomentiral ograjo na prenovljenem balkonu na grajskem stolpu. Zaradi njene oblike, ki ne spominja na prejĹĄnjo, temveÄ? je sodobna, so jo namreÄ? mnogi kritizirali. ÂťPrvotna funkcija tega stolpa je obrambna. Na njem ni bilo niti oken niti balkona. Ko smo ga prenavljali, smo ugotovili, da je sestavljen iz veÄ? sekundarno vzidanih kosov.

Balkonska vrata pa so obzidana z opeko, ki ni primarno gradivo stolpa, zidanega iz kamna. Najprej je imel ograjo, po obliki podobno danaĹĄnji, nato pa so mu dodali ograjo, ki so jo prenesli s posestva Herberstein. Ko smo izbirali ograjo za prenovljeni balkon, je prevladalo strokovno mnenje, naj bo inertna – naj nima likovnega izraza, ne poskuĹĄa niti posnemati stare ograje, niti naj ne bo sodobna, temveÄ? kar se da enostavna.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

15. oktobra 2020

Majda Kurnik spet doma, tokrat za vedno Ob stoletnici slikarkinega rojstva sta Galerija Velenje in Muzej Velenje na Velenjskem gradu odprla novo stalno razstavo Majda Kurnik 1920–1967 Tina Felicijan

Življenje Majde Kurnik, prve akademsko izobraĹžene slikarke ĹĄaleĹĄkega rodu, je bilo kratko, pot njene zapuĹĄÄ?ine iz Beograda, kjer je Ĺživela, domov pa dolga,“ je pripoved zaÄ?ela kustosinja Galerije Velenje mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek. Ko je leta 1982 zaÄ?ela poklicno kariero, je za svojim predhodnikom Alojzom ZavolovĹĄkom med drugim nasledila skrb za manjĹĄe ĹĄtevilo slik Majde Kurnik in dokumentarno gradivo, v katerem je bila tudi pisemska korespondenca takratnega direktorja Kulturnega centra Ivana Napotnika Marjana MarinĹĄka in kustosa Alojza ZavolovĹĄka z dolgoletnim partnerjem Majde Kurnik Marklenom Mosijenkom. Slednji si je Ĺželel, da bi tako kot njeni posmrtni ostanki (pokopana je v Podkraju) tudi njena dela priĹĄla v Slovenijo. Tej Ĺželji se je Milena Koren BoĹžiÄ?ek kot mlada umetnostna zgodovinarka in likovna kritiÄ?arka posvetila z zavedanjem pomena Majde Kurnik za lokalno kulturno zgodovino (tako, kot se je posvetila zapuĹĄÄ?ini prvega akademskega kiparja v Ĺ aleĹĄki dolini Ivana Napotnika in dosegla, da je njegova zbirka na stalen ogled). Po veÄ? desetletnih prizadevanjih je zapuĹĄÄ?ina Majde Kurnik konÄ?no v njeni rojstni dolini.

Mosijenkove dedinje, njegove neÄ?akinje Ane Von Schindler, odkupila ĹĄe 74 njenih slik in risb ter dokumentarnega gradiva, s tem pa znatno dopolnila zbirko dotlej pridobljenih del Majde Kurnik, sodelovala z beograjskim zasebnim muzejem Zepter pri postavitvi pregledne razstave ob 50-letnici smrti avtorice, ki je bila najprej na ogled v Velenju in nato ĹĄe v Beogradu. Ana Von Schindler pa je galeriji kasneje poklonila ĹĄe nekaj risb, predvsem pa slik na steklo. ÂťÄŒutia sem dolĹžnost, da postavimo zbirko na stalno razstavo,ÂŤ je ob otvoritvi povedala Koren BoĹžiÄ?kova in utemeljila: ÂťMajda Kurnik je bila do leta 1999 skorajda neznana v Sloveniji. Njena dela so bila preteĹžno v Beogradu, smatrala se je za srbsko slikarko, v Srbiji je Ĺže mnoga leta prepoznavna in njena

dela so v zbirkah mnogih muzejev in galerij.

Primerno pa je, da jo imamo za srbsko-slovensko slikarko, saj njen rod izhaja iz Ĺ aleĹĄke doline, zato je naĹĄa dolĹžnost, da jo predstavimo tudi Sloveniji in ĹĄirĹĄe. PrepriÄ?ana sem, da bo ta stalna postavitev vzbudila pozornost drugih muzejev in galerij v Sloveniji.ÂŤ

Ambientalna postavitev in digitalna predstavitev

Razstava Majda Kurnik 1920–1967 je na ogled v nadaljevanju stalne zbirke Galerije Velenje na Velenjskem gradu. Obsega enajst slik na platnu, razstavljenih v dveh sobah, dopolnjujejo pa jih muzejski predmeti, s katerimi so poustvarili meĹĄÄ?anski ambient, v kakrĹĄnem je v Beogradu Ĺživela. Slike in pohiĹĄtvo v slogu alt deutsch se lepo ujemajo, razstavljeni pred-

Postavitev zbirke Majde Kurnik je z odkupom del omogoÄ?ila Mestna obÄ?ina Velenje. V Galeriji Velenje (enoti Festivala Velenje) in Muzeju Velenje soglaĹĄajo, da je odprtje nove stalne razstave v tem Ä?asu svojevrsten privilegij in zgovorna gesta.

Bogata zbirka je zdaj trajno na ogled

Med potrpeĹžljivim Ä?akanjem, da bodo vse okoliĹĄÄ?ine naklonjene odkupu in selitvi te dediĹĄÄ?ine v Velenje, se je Galerija Velenje sreÄ?evala z Majdo Kurnik na razliÄ?ne naÄ?ine. Na prelomu tisoÄ?letja so v sodelovanju z njenim dediÄ?em Marklenom Mosijenkom nameravali postaviti pregledno razstavo njenih del, a je izvedbo onemogoÄ?ila vojna vihra na Balkanu. Namesto tega so zbrali dela, ki so jih imeli njeni sorodniki in prijatelji z razliÄ?nih koncev Slovenije, iz Beograda pa so dobili veÄ? kot sto risb, ki jih odtlej hrani galerija, in eno sliko, ki jo je odkupilo podjetje Gorenje. ÂťNi mi dalo miru, da ne bi poskuĹĄala te zgodbe pripeljati do konca,ÂŤ pravi danes Milena Koren BoĹžiÄ?ek, ki je nato leta 2017, ko je Mestna obÄ?ina Velenje od

Majda Kurnik nikoli ni bila reĹžimska slikarka. SocialistiÄ?ni realizem, po vojni moÄ?no zagozden v kulturno-umetniĹĄko Ĺživljenje, je popolnoma spregledala. Njene ambicije so bile veÄ?je. Ĺ tudijska potovanja, na katerih je iskala znanje in zglede, so

jo v ustvarjalnem smislu postavljala pred Ä?as. V njenem slikarstvu lahko obÄ?udujemo od liriÄ?nega realizma, intimizma do na koncu kozmiÄ?ne abstrakcije, ki je po oceni mag. Milene Koren BoĹžiÄ?ek posledica njene bolezni. meti, ki sicer niso njeni osebni, so pa iz Ä?asa njenega Ĺživljenja, pa ponazarjajo takraten Ĺživljenjski slog. ÂťS tem smo poustvarili njen Ĺživljenjski ambient,ÂŤ pravi Koren BoĹžiÄ?kova, kustosinja razstave.

Na treh digitalnih panojih, liÄ?no okvirjenih, da se ujemajo s celoto ambienta, lahko obiskovalci spoznajo ĹĄe stotnijo del Majde Kurnik, njeno biografijo in znaÄ?ilnosti njenega likovnega izraza v razliÄ?nih ustvarjalnih obdobjih – na vojni fronti je delovala kot risarska kronistka, v povojnem obdobju je upodabljala delovne akcije, nato intimne prizore, kavarniĹĄke motive, slikala pa je tudi v razliÄ?nih tehnikah, predvsem gvaĹĄ, slikanje na steklo in oljne slike. Razstava pa je tudi zvoÄ?no opremljena. Tako omogoÄ?a celovito spoznavanje Majde Kurnik kot vsestransko umetniĹĄko nadarjene intelektualke in bo pomembno prispevala k njeni prepoznavnosti.

Fundus Galerije Velenje presega 550 del Majde Kurnik, veÄ?inoma skic in risb, nekaj slik na steklo, vse slike na platnu pa so razstavljene na Velenjskem gradu. Sicer v zasebnih zbirkah, beograjskem narodnem muzeju in drugje ostaja ĹĄe precej njenih del.

đ&#x;”˛

KonÄ?no doma NataĹĄa Tajnik Stupar

Kar zmrazi me, ko se spomnim na Majdinih sedeminĹĄtirideset let, ko je zakljuÄ?ila svoje Ĺživljenje. To bi bilo zame Ĺže Ä?ez eno leto. Pa toliko je verjetno ĹĄe hotela naslikati, a jo je bolezen, ki je bila verjetno zelo povezana z nikotinsko odvisnostjo, Ĺžal prehitela. Umrla je po hudi bolezni, ki ji je v zadnjih letih njenega Ĺživljenja tudi onemogoÄ?ala ustvarjalnost v polnem zamahu.

Seveda, danes bom pisala o naĹĄi prvi akademsko izobraĹženi slikarki v Ĺ aleĹĄki dolini – Majdi Kurnik. Letos mineva stoletnica njenega rojstva, za ĹĄirĹĄo javnost, Ĺžal tudi strokovno, pa je Majda Kurnik ĹĄe vedno neznana umetnica iz prostora nekdanje Jugoslavije. Kako sem sama kot slikarka iz te doline, ki ni bila ravno naklonjena umetnosti, doĹživljala Majdo Kurnik kot ĹĄtudentka in kasneje, ob svoji ustvarjalnosti, hkrati pa jo pogreĹĄala, toÄ?no takĹĄno osebnost – Majdo Kurnik. Da bi mi lahko bila vzgled in kazala pot. Okolja Ĺ aleĹĄke doline ne moremo enaÄ?iti z ostalimi predeli Slovenije in mesti, ki so veliko starejĹĄa in so s sabo nosila razvoj slovenske kulture in umetnosti. Ĺ aleĹĄko dolino so preteĹžno naseljevali prebivalci, ki so se ukvarjali s kmetijstvom in kasneje z razvojem industrije ter rudarstva, knapi/rudarji in delavci, ki so jih zaposlovali industrialci. Po drugi svetovni vojni in kasneje ob izgradnji mesta so se v mlado mesto mnoĹžiÄ?no naseljevali nizko izobraĹženi delavci iz prostora nekdanje Jugoslavije. Tudi danes smo priÄ?a enakemu mnoĹžiÄ?nemu priseljevanju z upanjem v boljĹĄi preĹživetveni jutri. TeĹžko je bilo ustvarjati kulturno in intelektualno klimo, ki bi s sabo nosila (bom poimenovala kar z) “mojo intelektualno koreninoâ€?, na katero bi se lahko naslonila.

Za Majdo Kurnik sem prviÄ? sliĹĄala med ĹĄtudijem na ALUO v devetdesetih prejĹĄnjega stoletja. Vendar njenih likovnih del takrat ĹĄe nisem videla v Ĺživo, le par fotografij in reprodukcij njenega dela. Med njimi je bila tudi reprodukcija njenega likovnega dela ‘par excellence’, njenega avtoportreta, pri katerem se je upodobila med slikanjem v ateljeju, v slikarskem/ateljejskem oblaÄ?ilu in s Ä?opiÄ?em v roki. Popolnoma razumem Majdo Kurnik, da se po konÄ?anem ĹĄtudiju ni vrnila v domaÄ?e okolje, iz katerega je izhajala, saj lahko iz svoje izkuĹĄnje potrdim, da verjetno dobrih ĹĄestdeset let kasneje to okolje ni bilo kaj dosti drugaÄ?no. Majda Kurnik je tako ostala v Beogradu in tam gradila svojo umetniĹĄko kariero. Ker je bilo materialno stanje umetnikov tistega Ä?asa v Jugoslaviji borno, je tudi ona po vsej verjetnosti Ĺživela v zmerni revĹĄÄ?ini, Ä?eprav je bilo reÄ?eno, da je imela kar nekaj naroÄ?il in ponudb za umetniĹĄko udejstvovanje, med drugim tudi povabilo za docenturo za profesorico slikarstva na beograjski Likovni akademiji, do Ä?esar pa Ĺžal ni priĹĄlo zaradi njene prezgodnje smrti.

Po veÄ?desetletnem raziskovalnem delu in prizadevanjih avtorice stalne postavitve razstave v Muzeju Velenje, mag. Milene Koren BoĹžiÄ?ek, ki je od 8. 10. 2020 tudi uradno odprta, so dela Majde Kurnik konÄ?no doma. V okolju, ki je dejansko nikoli (do sedaj) ni prepoznalo za svoj pomembni del kulture in umetnosti. V okolju, s katerim dejansko ni veÄ? hotela imeti stika, okolju, ki je v turbulentnem Ä?asu po drugi svetovni vojni ĹĄe vedno â€˜ĹĄtempljalo’ ljudi, sploh pa intelektualce, ki so bili napredni in mogoÄ?e preveÄ? svetovljanski za delavsko okolje, katerega glavna likovna estetika je bila v popoldanskem portretiranju knapov in njihovega Ĺživljenja.

Ko se sprehodim po stalni postavitvi – razstavi Majde Kurnik, tako konÄ?no obÄ?utim svojo korenino, nekoga, ki je vztrajal v svoji kreativni ustvarjalnosti do konca, sicer trpkega in bridkega, mogoÄ?e celo brez obÄ?utka lastne vrednosti, a je zame korenina.

Ta postavitev je moÄ?na opora naĹĄemu okolju v nadaljnji vzgoji ustvarjalnih in svobodnih ljudi, ki bodo navkljub teĹžkim Ä?asom iskali bistvo sveta in Ä?loveĹĄtva v svoji ustvarjalnosti. Zato hvala, da je ustvarjalnost Majde Kurnik na ogled v Muzeju Velenje.

Dragi moji bralci, vas pa prijazno vabim na prekrasen jesenski sprehod do gradu, kjer si boste sedaj lahko v Muzeju Velenje ogledali stalno razstavo likovnih del naĹĄe umetnice, slikarke Majde Kurnik, ki je ĹĄele sedaj zares naĹĄa.

Pa lepo jesen Ĺželim in bodite dobro! đ&#x;”˛

Razstava v obÄ?inski avli

V Mestni galeriji zbirka izdelkov TOKO Ĺ oĹĄtanj – Od danes, Ä?etrtka 15. oktobra, je v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj na ogled zbirka izdelkov TOKO, usnjarsko galanterijske tovarne, ki je uspeĹĄno delovala v

DomĹžalah do leta 2000. Avtorica razstave je Katarina KruĹĄelj Rus. Ogled zbirke, ujete v video zapise, je moĹžen od ponedeljka do petka od 16. do 18. ure, v soboto

od 10. do 12. ure ter na socialnih omreĹžjih Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj in Muzeja Velenje. đ&#x;”˛

mkp

Ĺ oĹĄtanj – V zaÄ?etku septembra je na Glavnem trgu v Ĺ oĹĄtanju potekala likovna kolonija na temo starega trĹĄkega jedra. DomaÄ?i umetniki so ustvarjali zelo lepe slike in skulpture. Dela so na ogled v avli obÄ?inske stavbe. Ustvarjalci Valentina ÄŒoklc, Alimpije KoĹĄarkoski, Zvonko FijavĹž, Andrej Krevzl, JoĹžica Klanfer, Franc Klanfer, Dragan Arsenijević, Zdenka UrĹĄnik in JoĹžica Vidmar so svoje izdelke podarili ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

15. oktobra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Sodelujemo v projektu Naj kopaliĹĄÄ?a in Naj smuÄ?iĹĄÄ?a PosluĹĄalci Radia Velenje lahko sodelujejo v Ĺže tridesetletni akciji ekipe radijske oddaje in spletnega portala Dobro jutro, Slovenija.

Njihova ekipa na terenu preverja, kako je poleti poskrbljeno za kopalce na kopaliĹĄÄ?ih, pozimi pa za smuÄ?arje na smuÄ?iĹĄÄ?ih. Izbira najboljĹĄih pa je seveda prepuĹĄÄ?ena posluĹĄalcem, ki oddajajo svoje glasove preko spleta ali z glasovnicami, ki jih lahko dobijo v turistiÄ?nih destinacijah, ki so vkljuÄ?ene v projekt.

Seveda smo bili tudi mi zelo veseli, da se je letos ponovno na prvo mesto v kategoriji

naravnih kopaliĹĄÄ? uvrstila Velenjska plaĹža. To se je zgodilo Ĺže tretjiÄ? zapored. Priznanje za prvo mesto je prevzel Peter Dermol v funkciji Ĺžupana, ki je povedal, da so se letos ĹĄe posebej trudili, da so na Velenjski plaĹži zagotavljali varnost in prepreÄ?evali morebitne okuĹžbe s koronavirusom. Zato so bile Ĺžal odpovedane ĹĄtevilne naÄ?rtovane prireditve, pa tudi tako priljubljenih vodnih igral niso namestili. NaĹĄteli so sicer manj tujih gostov, je bilo pa zato veliko veÄ? domaÄ?ih, tako da skupno ĹĄtevilo obiskovalcev ni bilo manjĹĄe od prejĹĄnjih let.

6. oktobra je umrl legendarni rocker in kitarist Eddie Van Halen, duĹĄa ameriĹĄke rock skupine Van Halen. Kot je sporoÄ?il njegov sin, je umrl po dolgotrajnem boju z rakom. Star je bil 65 let. Eddie van Halen je bil glavni avtor skladb legendarne zasedbe Van Halen, ki jo je leta 1974 osnoval z bratom, bobnarjem Alexom Van Halenom, basistom Markom Stonom in pevcem Davidom Leejem Rothom. V bendu je bil glavni kitarist. Leta 2012 so ga bralci revije Guitar World uvrstili na lestvico stotih najveÄ?jih kitaristov vseh Ä?asov. Med najveÄ?jimi in najbolj znanimi uspeĹĄnicami skupin je zagotovo single Jump.

Sicer pa so Van Halen samo v ZDA prodali 56 milijonov albumov, ĹĄe veÄ? kot 80 milijonov pa drugod po svetu.

danes je izbrala 32 pesmi iz svojega opusa, poleg neobjavljenih tudi pesmi iz redkih in omejenih izdaj. Pevka je doslej prodala veÄ? kot 200 milijonov albumov in je tako najuspeĹĄnejĹĄa solo izvajalka, ki se je s kar 19 pesmimi, ki jih je tudi napisala, uvrstila na vrh Billboardove lestvice singlov.

Sprejeta je bila v HiĹĄo slavnih tekstopiscev ter osvajala nagrade grammy, ameriĹĄke glasbene nagrade in nagrade Billboard. Prejela je tudi nagrado World Music za najbolje prodajano umetnico tisoÄ?letja.

1. PETAR GRAŠO – Neće nas zauvik bit 2. DENIS TRAP – 100 3. Mi2 – Midva

Dermol je tudi poudaril, da je bila odloÄ?itev, da obÄ?ina vlaga v velenjsko plaĹžo, pravilna in da bodo izpopolnjevanje nadaljevali. Veliko si obetajo tudi od prireditvenega prostora z odrom, projekta, vrednega veÄ? kot 8 milijonov evrov, sklenili pa ga bodo ĹĄe letos.

Povejmo ĹĄe to, da si je prvo mesto med kopaliĹĄÄ?i priborilo celjsko letno kopaliĹĄÄ?e, veÄ? nagrad v naĹĄi bliĹžnji soseĹĄÄ?ini pa ni bilo.

Poletna akcija je s tem zakljuÄ?ena, ĹĄe malo, pa se bo zaÄ?ela zimska, ko bomo skupaj izđ&#x;”˛ mz birali naj smuÄ?iĹĄÄ?a.†Eden najuspeĹĄnejĹĄih hrvaĹĄkih glasbenikov in avtorjev po ĹĄtevilnih uspeĹĄnicah in zadnjem hitu Voli me predstavlja novo, teĹžko priÄ?akovano skladbo z naslovom Neće nas zauvik bit. Nastala je v sodelovanju z dobro uigrano ekipo, ki se je podpisala Ĺže pod ĹĄtevilne uspeĹĄnice. Kot avtorji se pod skladbo podpisujejo TonÄ?i Huljić (glasba) ter Vjekoslava Huljić in Petar GraĹĄo (besedilo).

GLASBENE novice

Umrl legendarni rocker Eddie Van Halen

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

najboljĹĄega izvajalca/ko. DruĹžbo ji v tej kategoriji delajo ĹĄe Dua Lipa, Harry Styles, Justin Bieber, Miley Cyrus in The Weeknd. Justin Bieber in korejska skupina BTS se sicer ponaĹĄajo s petimi nominacijami. Prireditev bo 8. novembra, o zmagovalcih v posameznih kategorijah pa bodo odloÄ?ali oboĹževalci, ki lahko svoj glas oddajo do 2. novembra.

Umrl ameriĹĄki kantavtor Johnny Nash Umrl je 80-letni ameriĹĄki kantavtor Johnny Nash, avtor uspeĹĄnice I Can See Clearly Now. Leta 1965 je soustanovil glasbeno zaloĹžbo JAD in bil eden prvih, ki niso bili JamajÄ?ani, a so snemali reggae glasbo. Leta 1968 je odpotoval na Jamajko, kjer so ga predstavil lokalni skupini The

uspeĹĄnice so bile ĹĄe Hold Me Tight (1968), priredba Marleyjeve pesmi Stir It Up (1971) in Tears on My Pillow (1975), ki je zasedla prvo mesto britanskih lestvic.

Po koncu 70. let je z izjemo albuma Here Again (1986) skorajda poniknil v pozabo.

SaĹĄa LeĹĄnjek v novi pesmi o nakljuÄ?ni ljubezni Po uspeĹĄnem zadnjem singlu z naslovom Kaj pa Ä?e te ne najdem veÄ? mlada glasbenica SaĹĄa LeĹĄnjek, ki jo poznamo po Ä?udovitem in neĹžnem glasu, predstavlja novo skladbo Ne reci adijo. ÂťJe preprosta pesem o nakljuÄ?ni ljubezni,ÂŤ je o novi pesmi povedala SaĹĄa LeĹĄnjek, zvezda priljubljenega muzikala Briljantina, s katerim je med letoma 2018 in 2019 imela veÄ? kot 50 nastopov

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Krajťek – Zaljubljena Ansambel Braneta KlavŞarja – Telefon Koroťki kvintet – Plavi encijan Ansambel Naveza – Hodil bom za teboj Ansambel Andreja Bajuka – Vse je res Ansambel Kerlci – DeŞnik za dva Ansambel Krjavelj – Na zdravje vseh ljudi Ansambel Unikat – Ne rani srca Ansambel Roka Žlindre – V tvojem objemu se pomirim Ansambel Vikend – Dovolj sva mlada

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MANOUCHE Electro gypsy swing kolektiv Manouche predstavlja novo skladbo z naslovom DrugaÄ?.

Ob tej priloĹžnosti so objavili tudi nov videospot, v katerem so Ĺželeli komiÄ?no s pridihom nostalgije prikazati neljubo situacijo, v kateri se je znaĹĄel glasbeni sektor. V videu nastopajo v vlogah, ki jih doslej niso bili navajeni.

RUDI BUÄŒAR Rudi BuÄ?ar je izdal svoj ĹĄesti studijski album Kambjale so Ä?ase. Album, na katerem Rudi pripoveduje in poje o odnosih, spremembah skozi Ä?as in odrazu trenutnih dni, vsebuje devet skladb, tako avtorskih kot priredb istrskih ljudskih napevov, ki so Rudiju tako blizu in ljubi.

Mariah Carey Evropske MTV objavila dvojni nagrade album ob 30-letnici Kot vsako leto bodo tudi letos kariere novembra podelili evropske naAmeriĹĄka pevka Mariah Carey je v zaÄ?etku meseca objavila dvojni album The Rarities s skrbno izbranimi uspeĹĄnicami iz svoje 30-letne kariere. Obletnico izdaje prvenca, ki ga je leta 1990 naslovila Mariah Carey, bo zaznamovala tudi s knjigo spominov The Meaning of Mariah Carey.

Za zbirko skladb od leta 1990 do

grade glasbene televizije MTV. Seveda bo prireditev potekala v skladu s trenutno situacijo zaradi pandemije Covida-19. Z najveÄ? nominacijami se letos ponaĹĄa Lady Gaga, sledita pa ji Justin Bieber in skupina BTS. Lady Gaga se bo za zmago potegovala v kar sedmih kategorijah, med drugim tudi v prestiĹžni za

ZORAN PREDIN Zoran Predin v teh Ä?udnih koronskih Ä?asih predstavlja skladbo Nekega dne ‌ Kot pravi, je pesem popevka za hude Ä?ase. Vsebuje uÄ?inkovito glasbeno dvigalo za naÄ?eto

Wailers, s katero je sodeloval tudi Bob Marley. Leta 1972 je Nash posnel uspeĹĄnico I Can See Clearly Now, s katero se je povzpel na vrh ameriĹĄke lestvice Billboard, istega leta pa je posnel tudi istoimenski album. Njegove veÄ?je

po Sloveniji, med drugim tudi v razprodani Hali Tivoli. Besedilo nove pesmi je napisala SaĹĄa sama, glasba in aranĹžma pa sta ponovno delo njenega moĹža, glasbenika in avtorja Alexa Volaska.

www.radiovelenje.com www.radiovelenje.com

moralo, z blagodejnim vplivom na naĹĄ organizem. Brez posledic premaguje drugi virusni val v fazi naĹĄe obÄ?utljive druĹžbene prevzgoje. Ĺ e posebej uÄ?inkovita je pri pobiranju puĹĄk iz koruze.

GAĹ PER RIFELJ Dolenjski glasbenik GaĹĄper Rifelj predstavlja najnovejĹĄo pesem Vse do neba. Skladba bo naĹĄla mesto tudi na njegovem prihajajoÄ?em albumu, ki bo izĹĄel spomladi. Mladi oÄ?ka pa razmiĹĄlja tudi o albumu otroĹĄkih pesmic, za katerega ga navdihuje njegov nekajmeseÄ?ni sinÄ?ek Brin.

IMPERIJ Skupina Imperij predstavlja novo pesem Ples v deŞju, ki je nasledila konec maja izdano skladbo Popotnik. Besedilo, glasba in aranŞma so skupno delo skupine, producentsko delo pa je prevzel Robi Buleťić, ki je v preteklosti sodeloval tudi z zasedbami Dan D, Elvis Jackson, Siddharta in Koala Voice..

88,9 Mhz 107,8 88,9 Mhz Mhz 107,8 Mhz

Naš ­čas, 15. 10. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

VRTILJAK

15. oktobra 2020

frkanje » Levo & desno «

Šoštanjski minister Pa smo dobili še enega res našega ministra. V enem od dnevnikov sem prebral, da je Zdravko Počivalšek minister za gospodarstvo in tešologijo. No, verjetno ga je na to mesto postavil le tiskarski škrat.

ondan na prireditvi »2. DMS 2020« v Škalah ugotovil, da so mno⏫ gi sokrajani, tudi tisti v letih in penziji, zelo zaslužni za razgibano kulturnoumetniško dejavnost in organizirano življenje upokojencev v kraju. Mednje Čvek je

sodi tudi nekaj mlajši »fifti-fifti« Velenjčan & Škalčan Zvone Kodrun, ki vse »poslika« in za sabo pušča sledi preteklosti in sedanjega časa. Nabralo se je lepo številno dokumentov obojega, zato si je nagelj od predsednika upokojencev Milana Tepeja še kako zaslužil!

⏫

⏩

Če je res, da je cink uspešen v boju s koronavirusom, se torej Celjanom ni treba bati te bolezni?! Saj imajo veliko cinkarno.

Poznavanje Po zapiranju slovenskih regij zaradi KV očitno Nemci slovenske regije dobro poznajo.

Morda celo bolje, kot jih poznamo mi sami.

Pritiski

ZANIMIVOSTI

cijo, Alzheimerjeva bolezen pa je najpogostejša oblika demence. Znanstveniki so dokazali, da se pri obeh boleznih v možganih pojavljajo in razširjajo podobni vzorci nabiranja strupenih proteinov v možganskem tkivu. Pri raziskavi so se usmerili predvsem na tisti dve možganski regiji, v katerih se dokazano pojavljajo nekateri najzgodnejši znaki Alzheimerjeve bolezni, in na dva primarna patološka indikatorja te zahrbtne bolezni. Čeprav so znanstveniki potrdili, da je spalna apneja v srednjih letih povezana z večjo verjetnostjo za razvoj Alzheimerjeve bolezni v starejših letih in da imajo oboleli z

Ponos in pregon

Brez skrbi

Maske so postale obvezen (ampak dobesedno!) modni dodatek. So kot T-shirt majice – ni pomembno, kakšne so, ampak kako jih nosiš. Prijateljice Tjaša Pelko, Urška Kljajič in Vanja Cimperc to dobro vedo. »Če že imamo vse enake maske, jih bomo pa vsaj nosile vsaka po svoje,« so pokazale nekaj različic.

Raziskovalna skupina avstralskih in islandskih znanstvenikov je s proučevanjem možganskih tkiv med obdukcijami potrdila povezavo med spalno apnejo, eno od oblik motenj spanja, z Alzheimerjevo boleznijo. Za spalno apnejo trpi okrog 940 milijonov ljudi po vsem svetu, zlasti visok delež obolelih je med starejšo popula-

Kar skuha moja žena, nima ne vonja ne okusa. Imam koronavirus?

Ni še dolgo tega, ko smo še kako slovesno in s ponosom pozdravljali naše kolesarje.

Tudi državno vodstvo je bilo ponosno nanje. Zdaj so naši kolesarji že nekaj časa v veliki nemilosti državnega vodstva.

Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart je nedavno imela tiste vrste obisk, ki ga ne moreš zavrniti, čeprav se kar sam povabi, ne moreš mu ubežati, ker te povsod dohiti, ne moreš se nanj pripraviti, ker vedno potegne za sabo kako presenečenje, pa vendar se nanj ne moreš jeziti, saj je lepo, ko pride, a tudi hitro gre in se več ne vrne, čeprav bi naposled bilo bolje, da bi ostal. Kdo je to?

Povezanost spalne apneje in Alzheimerjeve bolezni

Prosim odgovor

Korona nas še kar pritiska in stiska. Razni ukrepi tudi; ko bi le res »prijeli«.

Alzheimerjevo boleznijo večjo verjetnost za spalno apnejo kot drugi njihovi vrstniki, morajo vzroke za ti povezavi in pripadajoče biološke mehanizme še odkriti. Omenjena nova raziskava je pokazala, da so patološka stanja nabiranja strupenih proteinov v možganskih tkivih pri obeh boleznih zelo podobna.

Poslanci so se pogovarjali z lažno Tihanovsko Člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko v danskem parlamentu so se za zaprtimi vrati po avdio-video konferenci kar 40 minut pogovarjali z žensko, ki se jim je predstavila kot beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska. Ženska je trdila, da ne more vzpostaviti delovanja spletne

kamere, zato je pogovor tekel brez vklopljene kamere. Tihanovska, ki naj bi bila tudi po mnenju Evropske unije prava zmagovalka spornih volitev v Belorusiji, se je sicer do zdaj srečala in pogovarjala že z več tujimi političnimi voditelji – toda ne z danskimi parlamentarci.

Kot se je izkazalo, je šlo v tem primeru za prevaro. Preiskovalce so sledi popeljale v Rusijo. »Morda

se bo to pojavilo v kakšni satirični oddaji v kakšni ruski deželi, lahko pa je šlo za čuden poskus vohunjenja ali slabo šalo. Ne upam si reči,« je komentiral namestnik predsednika odbora Michael Aastrup Jensen.

tasmanski vragi edina naravna rešitev. V povprečju osem kilogramov težki vragi za ljudi in živino sicer načeloma niso nevarni.

Tasmanski vrag se vrača

Zrcalce, zrcalce povej – kdo najdebelejši v deželi je tej?

Pred okrog tri tisoč leti so z območja celinske Avstralije dingi, lovci in podnebne spremembe izgnali tasmanskega vraga. Pred kratkim so naravovarstveniki to živalsko vrsto (točneje: 30 živali) spustili nazaj na 500 hektarjev veliko ograjeno območje. V organizaciji Aussie Ark s kame-

Na Aljaski vsako leto priredijo Teden medvedov. Gre za serijo dogodkov, namenjenih ozaveščanju, izobraževanju o rjavem medvedu, ki živi na omenjenem območju, njegovih prehranskih navadah, vplivih okoljskih sprememb na njegovo življenje in podobno. Tradicionalno je največ

rami in sledilniki nadzorujejo njihovo obnašanje v novem okolju. Če se bo projekt pokazal za uspešnega, naj bi prihodnje leto v divjino spustili dodatne živali.

Pri tem jih bodo oskrbniki sprva hranili, nato pa jih pustili, da si hrano ulovijo sami. Najbolj naj bi jim teknili kenguruji, valabiji, vombati in oposumi, pa tudi mačke in lisice, za nadzor katerih so

pozornosti deležen njihov izbor najdebelejšega medveda. Vsako leto namreč izberejo 12 najbolj rejenih kosmatincev, jih fotografirajo in dajo možnost uporabnikom spleta, da z glasovanjem izberejo zmagovalca. Letos je šla zmagovalna lenta medvedu, ki so mu nadeli ime 747 (po letalu, seveda). »Rjavi medvedi lahko tik pred zimskim spancem tehtajo skoraj 500 kilogramov,« je pojasnila tiskovna predstavnica rangerjev v parku Katmai Naomi Doak. Čeprav ni

navedla, koliko po ocenah tehta zmagovalec, so v parku poudarili, da je bil letošnji zmagovalec že julija videti tako, kot da si bo vsak čas privoščil zimsko spanje, a je še kar nadaljeval. »Do konca septembra je bil že tako debel, da mu je trebušček med hojo skoraj že drsal po tleh,« so še dejali.

Nad težave

Ne le zaradi virusa, tudi sicer imamo pri nas veliko težav.

Menda so nekatere lahko tudi kaj hitro rešljive. Pa ni krivo to, da zdaj ne smemo stopiti skupaj. Krivo je to, da tega ne zmoremo.

Pust

Sodišče odločilo: kruh restavracij Subway presladek, da bi bil kruh

Že res, da je do naslednjega pusta še daleč, a nekatere vendarle že »dolgoročno« zanima, kako bo z njegovim »praznovanjem«, če bo še tedaj razgrajala korona. Bomo takrat na ta »praznik« morali vsi sneti maske?!

V davčnem sporu, ki ga je sprožil franšizojemalec Bookfinders, je družba trdila, da za nekatere izdelke, ki jih lahko kupci vzamejo s seboj (med njimi so čaji, kava in topli sendviči), ni treba plačati davka na dodano vrednost. Sodniški senat je pritožbo zavrnil in

Naša potrditev Tudi z malimi podjetji se dosega lepe uspehe. Če je skupna pripravljenost velika.

Preizkušanje Nekateri ne vedo ali ne verjamejo, zato preizkušajo: koliko dni ali tednov »prenese« ena zaščitna maska. Tako preizkušanje se lahko konča pri zdravniku in v bolnici.

(Ne)imunost razsodil, da kruh, ki ga prodaja Subway, vsebuje preveč sladkorja, da bi ga lahko uvrstili v kategorijo osnovnih živil, ki niso obdavčena. Ugotovili so namreč, da je v kruhu sladkorja za 10 odstotkov teže moke, kar presega določeni prag 2 odstotkov. »Zakon razlikuje med kruhom kot osnovno hrano in drugimi pekovskimi izdelki, kot so slaščice ali modna peciva,« je razložilo sodišče.

Vsi vemo, da je šport zdrav, le Covid-19 tega ne ve. Saj proti njemu niso imuni niti športniki.

Vzdih »vzornega« voznika Ko bi le tudi prometni policisti delali na daljavo. Lahko tudi od doma.

NaĹĄ Ä?as, 15. 10. 2020, barve: CMYK, stran 13

Mozirje, 7. oktobra – Varstveno-delovni center (VDC) SaĹĄa s sedeĹžem v Velenju, pod okriljem katerega delujejo dnevni centri oziroma enote JeĹžek Velenje, Vrba Mozirje ter Maksi Ĺ˝alec, je od 6. do 8. oktobra pripravil teden odprtih vrat regijskega centra. LetoĹĄnjega si bodo ĹĄe posebej zapomnili, saj so ob tej priloĹžnosti v najetem objektu na Novih Tratah v Mozirju predali namenu nove prostore dnevnega centra tamkajĹĄnje enote Vrba in bivalno enoto, ki so jo uredili nadstropje viĹĄje. Zanjo so si prizadevali veÄ? kot 10 let. Prav v omenjenih dneh je minilo tudi 17 let od zdruĹžitve omenjenih enot v regijski center.

Zgodovinski dan

ÂťV centru pravimo, da razmiĹĄljamo o velikih ciljih, uĹživamo pa v drobnih radostih. Danes ne razmiĹĄljamo, danes se veselimo in uĹživamo, saj nam je uspel veliki met. Iz Nazarij smo se preselili v ta Ä?udovit objekt, dnevni VDC Vrba, v katerem odrasle osebe z motnjami v telesnem in duĹĄevnem razvoju ustvarjajo osem ur od 1. septembra dalje, od 1. oktobra pa nekateri med njimi preostanek dneva, tedna, meseca ĹĄe v bivalni enoti. Regijski VDC je bil doslej edini tovrstni center v drĹžavi, ki slednje storitve omenjenim uporabnikom ni omogoÄ?al. Pristojen pa je

13

ZDRAVSTVO, SOCIALA

15. oktobra 2020

RazmiĹĄljamo o velikih ciljih, uĹživajmo v drobnih radostih Po 10-letnih prizadevanjih Regijski VDC SaĹĄa uredil v Mozirju tudi bivalno enoto – Cena oskrbnega dne od 42 do 53 evrov na dan – V zaÄ?etku prihodnjega leta zaÄ?etek izgradnje bivalne enote v Velenju, kasneje v Ĺ˝alcu oblikovanje stanovanjske skupnosti Rekli so â?ą

Ivan SuhoverĹĄnik, Ĺžupan ObÄ?ine Mozirje: ÂťV 18 letih mojega Ĺžupanovanja je otvoritev prostorov za dnevni center VDC Vrba in bivalno enoto eden od lepĹĄih dogodkov.

Toliko upanja je bilo povezanega s tem in res sem neizmerno vesel, da se na Novih Tratah uresniÄ?uje socialni program za ranljivo skupino ljudi. Dane so osnove za nadaljnji razvoj na tem obmoÄ?ju in verjaza potrebe omenjenih oseb iz 15 obÄ?in oziroma 3 upravnih enot: Velenje, Mozirje, Ĺ˝alec. Ne najdemo besed, s katerimi bi opisali ta dan, ki ga v javnem zavodu oznaÄ?ujemo kar za zgodovinskega,ÂŤ nam je ob otvoritvi dejala direktorica regijskega VDC SaĹĄa Darja FiĹĄer.

Bivalna enota za 24 uporabnikov

Bivalna enota se razprostira na veÄ? kot 800 kvadratnih metrih,

mem, da mu bomo sledili v dobro oseb s posebnimi potrebami, njihovih starĹĄev in tudi druĹžbe.ÂŤ Samo Rednak iz Ĺ˝alca, oÄ?e ene od uporabnic dnevnega VDC in bivalne enote: ÂťUresniÄ?ila se nam je dolgoletna Ĺželja, zato je veselje vseh nepopisno. Za nas starĹĄe dati odraslega otroka v varstvo, ni enostavno, a z Ĺženo sva stara 50+ in ne veva, kako dolgo bi lahko za najinega edinega otroka

nekaj je ĹĄe zunanjih povrĹĄin, ki jih vkljuÄ?eni uporabljajo. V njej je prostor za 24 uporabnikov, trenutno jih je 16, za nekaj mest se ĹĄe dogovarjajo. Ocenjujejo, da bodo zmogljivosti novembra polne, saj je nekaj sob enoposteljnih, Âťkar pomeni nadstandardne namestitve, s Ä?imer se ĹĄtevilo prostih mest zmanjĹĄa.ÂŤ V bivalni enoti trenutno prebivajo predvsem uporabniki iz VDC SaĹĄa, dva uporabnika sta bila pred Ä?asom varovanca enega od njiho-

ĹĄe skrbela tako, kot je potrebno. V dnevnem VDC in v bivalni enoti imava 28-letno Veroniko. Prostori so lepi in v njih se hÄ?i odliÄ?no poÄ?uti, kar je za naju z Ĺženo zelo pomembno. Ko sva jo namreÄ? hotela prvi vikend odpeljati domov, je dejala, da Ĺželi ostati s prijatelji. Odraslega otroka smo dali v varstvo ljudem, ki jim zaupamo. Ĺ˝al tega tako ne dojema in razume okolica.ÂŤ

vih dnevnih centrov, v dogovoru pa so z dvema uporabnikoma iz drugih okolij. Po zagotovilih sogovornice jim je v bivalni enoti na voljo vse, kar potrebujejo za Ĺživljenje – osnovna in socialna oskrba. Prizadevajo si, da bi jim lahko novembra nudili ĹĄe zdravstveno nego. Zaradi nove dejavnosti so za zdaj zaposlili pet novih sodelavk, veÄ?je potrebe v dnevnem varstvu pa so reĹĄili s prerazporeditvijo zaposlenih v enotah.

Na mesec od 1300 do 1600 evrov

Po navedbah Darje FiĹĄer so sobe nadstandardne. So veÄ?je, kot to doloÄ?ajo normativi in standardi, prav tako imajo vse kopalnico, kar v drugih VDC-jih ni ravno praksa. Kljub temu cene ne izstopajo iz slovenskega povpreÄ?ja.

Cena oskrbnega dne znaĹĄa od 42 do 53 evrov na dan, odvisno od tega, v kakĹĄni sobi uporabnik biva ter kakĹĄne so njegove Ĺželje in Ĺželje njegovih starĹĄev. Namestitev

v standardni sobi (dvoposteljna s souporabo kopalnice) znaĹĄa blizu 1300, v nadstandardni pa pribliĹžno 1600 evrov na mesec. V ceno je vraÄ?unana ĹĄe najemnina za objekt (nekaj Ä?ez 8000 evrov na mesec). Objekt je v lasti podjetja Interdesign group iz Ljubljane, ki ga je pred 10 leti za te namene zgradilo, takrat pa je bila dogovorjena tudi viĹĄina najemnine.

V zaÄ?etku prihodnjega leta zaÄ?etek izgradnje tudi v Velenju

Bivalno enoto v Mozirju ne nameravajo ĹĄiriti, morajo pa ĹĄe marsikaj postoriti. Pozornost bodo zaposleni namenjali odslej predvsem zagotavljanju Ä?im viĹĄje kakovosti Ĺživljenja uporabnikov, koristnemu preĹživljanju prostega Ä?asa in vikendov. Pogovarjajo pa se z Ministrstvom za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti RS o zaÄ?etku izgradnje bivalne enote v Velenju, saj si tudi tamkajĹĄnji starĹĄi odraslih oseb z motnjami v razvoju Ĺželijo imeti te Ä?im bliĹžje doma. ÂťNajverjetneje se bomo naloĹžbe lotili v zaÄ?etku prihodnjega leta, izkazali pa smo tudi Ĺže zanimanje za oblikovanje stanovanjske skupnosti v Ĺ˝alcu,ÂŤ je ĹĄe dodala Darja FiĹĄer.

Dan odprtih vrat enote Vrba in bivalne enote so sklenili z drugim hekatonom z naslovom Prihodnost varstveno-delovnih cenđ&#x;”˛ Tatjana PodgorĹĄek trov.

S pridobitvijo novih prostorov za dnevni center in bivalno enoto so dani pogoji za nadgradnjo skrbi za odrasle osebe z motnjami v razvoju, so med drugim povedali na otvoritvi. V spodnjih prostorih objekta so prostori za dnevni center. Sobe v bivalni enoti so lepe in prostorne.

BolniĹĄnica TopolĹĄica v celoti bolniĹĄnica za covid?

Zunanji izvajalec pripravlja analize in osnove o tem, kaj vse je potrebno urediti – Bolnikom s Covid-19 naj bi bilo na voljo blizu 100 postelj Na nedavnem obisku Sploťne bolniťnice Slovenj Gradec je minister za zdravstvo TomaŞ Gantar potrdil pogovore z vodstvom Bolniťnice Topolťica o tem, da bi ta postala v celoti covid bolniťnica s pribliŞno 100 posteljami.

Ministrstvo Ĺže pozvalo zunanjega izvajalca k pripravi analize in podlag

Direktor bolniĹĄnice v TopolĹĄici Jurij Ĺ orli nam je dejal, da je morebitna ureditev bolniĹĄnice za zdravljenje le bolnikov z novim koronavirusom zanj nepriÄ?akovana. ÂťÄŒe bo do tega res priĹĄlo, bo pred zaÄ?etkom zdravljenja omenjenih bolnikov treba odgovoriti na kar nekaj odprtih vpraĹĄanj. Pristojno ministrstvo je Ĺže pozvalo zunanjega izvajalca za pripravo analize in osnov, kaj vse je potrebno pripraviti. ÄŒakamo njihovo analizo.

Prve ugotovitve oziroma osnove naj bi bile znane v teh dneh in tednih. Sicer pa je v tem trenutku bolniĹĄnica polna,

v njej zdravimo veÄ? kot 100 bolnikov, delujemo tako kot do sedaj in drugih aktivnosti ne izvajamo.ÂŤ

Potrebnega dvakrat veÄ? kadra, kot ga imajo sedaj

ÄŒeprav, meni Ĺ orli, je o potrebnih kadrih danes ĹĄe prezgodaj govoriti, je Ĺže vodja strokovne skupine za intenzivno nego Marko NoÄ? povedal, da s sedanjo ekipo temu izzivu ne bodo kos. ÂťTreba bi bilo zagotoviti ustrezen kader, katerega ĹĄtevilo je neprimerno veÄ?je kot pri oskrbi obiÄ?ajnih bolnikov. Po grobih ocenah bi bilo potrebnih dvakrat toliko zdravstvenih delavcev, kot jih imamo v bolniĹĄnici v tem trenutku. BolniĹĄnica

zaposluje 250 delavcev, od tega jih je blizu 100 v zdravstveni negi. Potrebna bo dodatna oprema, odprte so finanÄ?ne in druge zadeve.ÂŤ Kaj bi morebitna preureditev v covid bolniĹĄnico pomenila za bolnike, ki so v bolniĹĄnici, ki na obravnavo bodisi ambulantno ali bolniĹĄniÄ?no ĹĄe Ä?akajo? ÂťTudi to je predmet omenjene analize, ki jo pripravlja zunanji izvajalec,ÂŤ odgovarja Ĺ orli.

O odprtih vpraĹĄanjih se je treba dogovoriti pred nameĹĄÄ?anjem bolnikov

V kolikĹĄnem Ä?asu bi lahko preoblikovali bolniĹĄnico, bo odvisno od tega, pravi sogovornik, kako obseĹžni bodo

Med bolniĹĄnicami, ki beleĹžijo okuĹžbo z novim koronavirusom med zaposlenimi, je od minulega petka tudi BolniĹĄnica TopolĹĄica. OkuĹžbo so potrdili pri 5 medicinskih sestrah, 8 zaposlenih je doma v samoizolaciji. Po besedah Jurija Ĺ orlija so se okuĹžili zunaj bolniĹĄnice, in sicer med prevozom na delo.

V BolniĹĄnici TopolĹĄica, ki je specializirana za zdravljenje pljuÄ?nih bolezni, lahko v normalnih razmerah poskrbi za nekaj veÄ? kot 100 bolnikov.

potrebni posegi v samo arhitekturo hiĹĄe. ÄŒe bodo potrebna gradbena dela, katerih vrednost bo presegla vrednosti, ki veljajo za javna naroÄ?ila, se lahko stvari krepko zavleÄ?ejo. Ob morebitnih izrednih razmerah, ob razglasitvi epidemije pa lahko pride do izvedbe hitreje. ÂťPo mojem mnenju bi lahko zadeva, da bi naĹĄa bolniĹĄnica v celoti

postala covid bolniĹĄnica, realizirala v ĹĄtirih do ĹĄestih tednih.ÂŤ Sogovornik ĹĄe meni, da se o vseh odprtih vpraĹĄanjih da dogovoriti, a dogovoriti se je treba pred zaÄ?etkom nameĹĄÄ?anja bolnikov s Covid-19. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 15. 10. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

Sodelavka Mladinskega centra Velenje, socialna delavka Ira Preininger, je Ĺže v ĹĄtudentskih letih kot prostovoljka delovala v dnevnem centru za osebe s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju. Opazila je, da varen prostor s strokovno podporo pri premagovanju raznih stisk in posledic, ki jih v osebnem in druĹžabnem Ĺživljenju pustijo razliÄ?ne duĹĄevne motnje, blagodejno vpliva na ljudi s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju, ki jih druĹžba velikokrat izloÄ?i. V dnevnem centru pa se lahko druĹžijo z ljudmi, ki jih razumejo in sprejemajo ter jim vlivajo pogum za obvladovanje svoje Ĺživljenjske situacije.

Zato je dala pobudo za ustanovitev dnevnega centra za duĹĄevno zdravje Moj klub, ki so ga v prostorih mladinskega centra na Efenkovi odprli leta 2014. Namenjen je osebam s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju in njihovim

â?ą

Moj klub trenutno obiskuje meĹĄana skupina od 27 do 65 let. SreÄ?ujejo se ljudje s podobnimi teĹžavami, zato so si lahko v oporo in pomoÄ?.

bliĹžnjim; tistim, ki se poÄ?utijo osamljene in si Ĺželijo druĹženja, je Moj Klub predstavila Ira Preininger: ÂťV danaĹĄnjem Ä?asu je porast duĹĄevnih bolezni zelo velik, ĹĄe posebej med mladimi. Osebe s ĹĄibko socialno mreĹžo po konÄ?ani hospitalizaciji navadno ĹĄe teĹžje naveĹžejo stik z drugimi in se ne vkljuÄ?ujejo v aktivnosti, ki se dogajajo v okolju, zato se vrtijo v zaÄ?aranem krogu. To pomeni, da se poslediÄ?no zaradi osamljenosti in izkljuÄ?enosti iz druĹžbe pogosteje vraÄ?ajo na zdravljenje v bolniĹĄnico. Ravno z namenom prispevanja k zmanjĹĄevanju teh dejavnikov smo zaÄ?eli izvajati organizirane dnevne aktivnosti.ÂŤ

15. oktobra 2020

Kjer je druĹžba, ki razume Obiskali smo dnevni center za duĹĄevno zdravje Moj klub, v katerem starostno raznolika skupina oseb z razliÄ?nimi Ĺživljenjskimi zgodbami premaguje osamljenost in se s podporo razbremeni duĹĄevnih stisk

â?ą

Moj klub je odprt od srede do petka med 8. in 13. uro v dvorani Mladinskega centra Velenje na Efenkovi ulici.

ÂťPri nas so dobrodoĹĄli vsi, ki potrebujejo podporo pri reĹĄevanju svoje duĹĄevne stiske, njihovi svojci in zainteresirana javnost,ÂŤ pravi vodja dnevnega centra za duĹĄevno zdravje Moj klub Ira Preininger.

Pogovori, ustvarjanje, izleti

DruĹženje v Mojem klubu se zaÄ?ne ob jutranji skodelici kave in klepetu. Pogovarjajo se, spoznavajo nove ljudi in s tem ĹĄirijo svojo socialno mreĹžo. Poleg pogovornih uric odigrajo tudi kakĹĄno druĹžabno in ĹĄportno igro, sreÄ?ujejo se z evropskimi prosto-

Pred dnevi me je ĹĄokirala obÄ?inska tabla z napisom, da so zelene povrĹĄine namenjene otrokom.

Torej Ĺživali niso dobrodoĹĄle? Ali to pomeni, da naĹĄi ĹĄtirinoĹžni prijatelji lahko hodijo samo ĹĄe po asfaltu? Seveda moramo lastniki psov pobirati njihove iztrebke, ampak ali moramo Ĺživalim odvzeli ĹĄe to, tako omejeno gibanje po naravnem bivalnem okolju.

Na naĹĄem Ä?udovitem planetu ne Ĺživimo samo ljudje. Delimo si ga z Ĺživalmi, te pa vedno bolj omejujemo v njihovem gibanju in jim krÄ?imo njihov osnovni habitat.

Sama sem vzgojila dva otroka, pa me od njihovega rojstva do odraslosti ni motila nobena Ĺžival. Nasprotno. Otroka sta uĹživala v druĹžbi Ĺživali in ob njih sta se nauÄ?ila pravilnega, humanega in soÄ?utnega odnosa do drugih Ĺživih bitij. V tem stresnem svetu so Ĺživali pravi blaĹžilec stresa, povezujejo nas. Veliko nas je, lastnikov psov in ljubiteljev Ĺživali. Pa smo od Mestne obÄ?ine Velenje popolnoma prezrti.

Oto: ÂťMoj klub mi je predstavil prijatelj. Obiskujem ga, da sem bolj osredotoÄ?en na lepĹĄe in boljĹĄe Ĺživljenje, bolj komunikativen, kreativen in produktiven. Tu se dobro poÄ?utim. DruĹžimo se, pijemo kavo, zaposlim misli – to je pomemben del moje rutine. VĹĄeÄ? mi je, da sprejemajo tudi intelektualce, ljudje so komunikativni. Kadar nisem tu, doma ustvarjam risbe v futuristiÄ?nem slogu risanja. To so posebne geometriÄ?ne risbe po naÄ?elu svete geometrije, produkt kodirne industrije. Za sproĹĄÄ?anje in osredotoÄ?anje jih riĹĄem Ĺže 20 let.ÂŤ

voljci in obnavljajo znanje tujih jezikov, praznujejo rojstne dneve in veÄ?je praznike. Za boĹžiÄ? se obdarujejo. Prirejajo glasbene in likovne delavnice, spoznavajo tehnike sproĹĄÄ?anja, izvajajo meditacijo, tibetanske vaje, zvoÄ?ne kopeli. Vsak drug teden obiĹĄÄ?ejo dnevni center zdruĹženja za duĹĄevno zdravje Ĺ ent in se vkljuÄ?ijo

Peter: ÂťMoj klub mi je predlagal oÄ?e, ki tudi ima duĹĄevne teĹžave. Sam sem ga zaÄ?el obiskovati zaradi njega, da bi se z njim veÄ? druĹžil. Moj klub mi je dal veliko podpore in mi pomagal pozabiti na druge stvari. NaĹĄel sem ljudi, ki imajo podobne teĹžave. SreÄ?al sem nekatere, ki sem jih poznal Ĺže prej, pa jih dolgo nisem videl. Obiskujem ga od samega zaÄ?etka in zdaj se Ĺže dolgo pozna-

Mnenja in odmevi Zelenice so igriĹĄÄ?e otrok, pred 45 leti pa ÂťHoditi po travi se spodobi kraviÂŤ

vrednosti, koristnosti in veljave. ÄŒe posameznik sam ne zmore, smo v podporo pri vkljuÄ?evanju v okolje in spremljevalci pri vzpostavitvi stika z institucijami, kot so center za socialno delo, zdravstvene sluĹžbe, zavod za zaposlovanje in podobne.ÂŤ Moj klub se povezuje tudi z velenjskim centrom za socialno delo, zdravstvenim domom, posebno dobro pa s Ĺ entom. Skupaj prirejajo okrogle mize, predavanja, piknike in izlete.

Pred 45 leti, ko sem prviÄ? bivala v Cambridgeu v Angliji, sem bila preseneÄ?ena, da so tam parki namenjeni za sprostitev ljudi.

Prosto so se sprehajali po prekrasnih travnih povrĹĄinah, se tam rekreirali, igrali in poÄ?ivali, pri Ä?emer so jih spremljali tudi hiĹĄni ljubljenÄ?ki. Pri nas smo se v tistem Ä?asu bali hoditi po travi, saj so nas na to opozarjale table z napisi: ÂťHoditi po travi se spodobi kraviÂŤ. Podoben primer kot v Cambridgeu sem pred leti videla v New Yorku v Central Parku. Ljudje in kuĹžki so se tam sprehajali brez omejitev.

SÄ?asoma smo spoznali, da je gibanje na prostem bolj pomembno kot skrbno negovane trate, in ljudi ne omejujemo veÄ?. Velenje je Ä?udovito mesto in res omogoÄ?a visoko kvaliteto bivanja za ljudi. Kaj pa na podroÄ?ju Ĺživali? Je Velenje ĹĄe vedno neozaveĹĄÄ?eno zaostalo mesto kot pred 45 leti? Sram me je, da Ĺživim v obÄ?ini, ki kljub toliko zelenim povrĹĄinam ne nameni par deset kvadratnih metrov za kakĹĄen pasji park, kjer bi tudi kuĹžki lahko pretegnili svoje taÄ?ke. Upam, da se bo to spremenilo. đ&#x;”˛

Martina de Costa

v skupino za samopomoÄ?. Radi se odpravijo na sprehode, ĹĄe rajĹĄi na izlete. Obiskali so Ĺže Zagreb, Gradec, Bled, Bohinj, Ljubljano, Maribor, Piran, Strunjan, PortoroĹž in druge kraje. DolgÄ?as jim zagotovo ni. Vse aktivnosti pa so namenjene osebnostni krepitvi in lajĹĄanju stisk. ÂťPonujamo varen, zaupen

mo. Tu se lahko odpreĹĄ in zaupaĹĄ, lahko se odkrito pogovorimo, najdemo skupno reĹĄitev. Ira daje dobre nasvete, zaradi nje rad pridem sem.ÂŤ Marjetka: ÂťV Moj klub so me napotile svetovalke na centru za socialno delo, da si najdem druĹžbo, da ne bom osamljena.

DruĹžba ima veliko distanco do duĹĄevnih bolnikov. Takoj ko poveĹĄ, da si bil v Voj-

Kolesarske steze in moje mnenje Ĺ˝e nekaj Ä?asa zasledujem kritike o novih kolesarskih stezah v Velenju in okrog njega in ne morem verjeti, da moramo ljudje vse, kar je dobronamernega, raztrgati in izniÄ?iti trud naÄ?rtovalcev, ki Ĺželijo le dobro.

Nisem prometni strokovnjak, nisem strankarski in nisem niti blizu naÄ?rtovalcem teh stez, sem starejĹĄi obÄ?an Velenja, ki rad kolesarim.

Izvedene kolesarske steze se mi zdijo prave, so lepo izpeljane in oznaÄ?ene. Je pa res, da so zgrajene za kolesarje – ljudi, ki spoĹĄtujejo prometne oznaÄ?be na njih, in tam, kjer niso nivojsko loÄ?ene od cestiĹĄÄ?a, zahtevajo spoĹĄtovanje predpisov voznikov motornih vozil.

Kolesarske steze na nivoju cestiĹĄÄ?a so od cestiĹĄÄ?a loÄ?ene z neprekinjeno Ä?rto, kar pomeni, da preko Ä?rte ne sme nobeno vozilo, kolesar pa tudi ne. Ob obojestranskem spoĹĄtovanju polne Ä?rte, je kolesar popolnoma varen.

Zadnje dni razburjata leĹžeÄ?i cestni oviri na cesti mimo bele dvorane, poloĹženi na obeh straneh prehoda kolesarske steze preko ceste. Idealno bi bilo, Ä?e bi bil lahko tudi tam izveden

prostor, v katerem spoĹĄtujemo posameznikovo zasebnost.

Prostor, kjer se lahko odprejo, spregovorijo tudi o svojih teĹžavah, ne da bi jih kdo obsojal ali oznaÄ?il. Tako se izboljĹĄa poÄ?utje in duĹĄevna stiska ni tako velika ali pa se posameznik z njo laĹžje spoprime in jo premaga. Ob tem se poveÄ?a obÄ?utek osebne

niku, dobiĹĄ etiketo. NimaĹĄ obÄ?utka, da bi komu lahko pripovedoval o tem, zakaj si pristal tam. NimaĹĄ obÄ?utka, da bi kdo to razumel in sprejel. To te zaznamuje. Tu, v Mojem klubu, pa te nihÄ?e ne obsoja. Prisluhnejo ti, te sprejmejo, te podprejo, mine ti Ä?as, socializiraĹĄ se. Dan zaÄ?neĹĄ v dobri druĹžbi, bolje se poÄ?utiĹĄ in veÄ? volje imaĹĄ za Ĺživljenje.ÂŤ

podhod, a oÄ?itno to ni mogoÄ?e.

LeĹžeÄ?i oviri sta morda res nekoliko previsoki, s 30 km/h, kot je znak, se ju ne da prevoziti brez poĹĄkodb vozila, a sta poloĹženi za vse tiste voznike, ki so jim normalna in varna voĹžnja ter prometni znaki zadnja skrb.

TakĹĄni pa niso samo nekateri vozniki motornih vozil, takĹĄnih je tudi nekaj kolesarjev, ki se podijo po kolesarskih stezah za doseganje hitrostnih rekordov in ťvignejoÂŤ mimo brez predhodnega opozorila; bog ne daj, da bi takrat malo skrenil iz smeri ‌ Kolesarske steze (predvsem mimo Gorenja) pa so postale prijetno sprehajaliĹĄÄ?e za sprehajanje psov. SreÄ?anje psa in kolesarja tako na tesno je nevarno, ĹĄe posebej, ker kar nekaj vodnikov nima pripetih psov in jih priÄ?nejo loviti, ko opazijo kolesarja, kar pa je najveÄ?krat prepozno.

Kljub vsemu pa je moje mnenje do kolesarskih stez v Velenju in okolici pozitivno. đ&#x;”˛

th

ÂťZaradi velike potrebe in s tem tudi pomembnosti obstoja dnevnega centra v lokalnem okolju bomo to obliko druĹženja nadaljevali tudi v prihodnje. Program bomo dopolnjevali, razvijali, prilagajali in ga spreminjali po potrebah skupine,ÂŤ je ĹĄe povedala sogovornica in vse, ki iĹĄÄ?ejo stik in potrebujejo podporo, povabila, naj brez predsodkov in strahu vstopijo v Moj klub. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Moj klub in Ĺ ent sta 10. oktober, svetovni dan duĹĄevnega zdravja, zaznamovala s pohodom okrog Ĺ kalskega jezera in tako opomnila na pomen gibanja na sveĹžem zraku za duĹĄevno zdravje.

LetoĹĄnja tema svetovnega dne spodbujanja prizadevanj za boljĹĄe duĹĄevno zdravje se je glasila DuĹĄevno zdravje za vse: veÄ?ji vloĹžek – boljĹĄa dostopnost, vsi – povsod.

Jubilej DruĹĄtva upokojencev Ĺ alek Ob jubilejni 15-letnici delovanja praznovanje obogatili s ĹĄportnimi igrami in nanje povabili sosednja druĹĄtva upokojencev Velenje – DruĹĄtvo upokojencev Ĺ alek (DUĹ ) je bilo ustanovljeno leta 2006 in njegov prvi prizadevni predsednik do leta 2018 je bil Janez Hrovat. Za njim je vodstvo prevzela Barbara Valerija Tori, ki v teĹžavnih korona mesecih uspeĹĄno nadaljuje poslanstvo druĹĄtva. DruĹĄtvo si prizadeva kar najveÄ? narediti v sociali (program StarejĹĄi za starejĹĄe), kulturi in razvedrilu ter razliÄ?nih izobraĹževanjih in predavanjih v sklopu Mestne Ä?etrti levi breg. V druĹĄtvu dajejo velik poudarek tudi ĹĄportni dejavnosti za starejĹĄe obÄ?ane in svoje Ä?lane.

107,8 MHz

Letos septembra so z omejenim druĹženjem namenili jubileju 15-letnici uspeĹĄnega delovanja.

Praznovanje so obogatili s ťportnimi igrami in nanje povabili sosednja druťtva upokojencev ter pobrateno druťtvo iz Žirovnice.

Kljub ukrepom zaradi virusa sta meddruĹĄtveno tekmovanje in kulturni del prireditve potekala v zadovoljstvo vseh prisotnih.

DruĹženje so glasbeno obarvali ĹĄe Konovski ĹĄtrajharji. Prisotne na Stantetovi, kjer ima DUĹ sedeĹž druĹĄtva in prostore za izvajanje ĹĄportnih aktivnosti, je poleg gostiteljice Torijeve pozdravil in nagovoril podĹžupan MOV Peter Dermol, ki jim je med drugim izrazil priznanje za uspeĹĄno delovanje na obmoÄ?ju MO Velenje, obenem pa obljubil, da bo v skladu s pooblastili tudi v prihodnje deloval v korist starejĹĄih. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 15. 10. 2020, barve: CMYK, stran 15

NekoÄ? je bil kino rezerviran za prve zmenkarije, romantiko, kokice in pijaÄ?o, na katerega ima starejĹĄa generacija ĹĄe vedno lepe spomine, saj je omogoÄ?al neke vrste zasebnost, udobje in bil hkrati poceni razvedrilo. DanaĹĄnja realnost je povsem drugaÄ?na. Kinematografi samevajo, obisk moÄ?no upada, kino se seli v domaÄ?e kinodvorane. Njegova usoda in prihodnost sta zelo negotovi, Ä?esar se zaveda tudi nekdanja direktorica Kina Velenje, ki smo jo povabili na pogovor ob zakljuÄ?ku njene dolgoletne ÂťfilmskeÂŤ poti.

Ko spomini na kino, filme in festivale oŞivijo Vzponi in padci Kina Velenje – Na filmskih festivalih so se sklepali posli, Velenje je bilo znano po filmskih premierah – Na promocije filmov so se igralci vedno odzvali

Cena vstopnice je bila enaka ceni piva

Obisk kinematografov po svetu upada, tudi novejĹĄi filmi in predstave ne morejo zavrteti Ä?asa nazaj, ko so se ljudje grebli za kino vstopnice in kino predstave spremljali stoje. Kino se je skozi Ä?as spreminjal in doĹživel veliko sprememb. KakĹĄnih se spominja Breznikova? ÂťV nekem obdobju je

Velenje – Raznih oblik pomoÄ?i ne potrebujejo le osebe s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju, ampak tudi njihovi bliĹžnji, ki so prav tako kot bolniki pogosto stigmatizirani in odrinjeni. Zato tudi starĹĄi, partnerji, drugi svojci ali prijatelji oseb, ki se spopadajo s shizofrenijami, depresijami, anksioznostmi, zasvojenostmi in raznimi drugimi duĹĄevnimi motnjami, iĹĄÄ?ejo podporo pri premagovanju obÄ?utkov nemoÄ?i, sramu, negotovosti ter mnogih drugih neprijetnih Ä?ustev in stresnih situacij. Po novem jo v podporni skupini za pomoÄ? svojcem oseb s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju nudita klub eMCe plac in druĹĄtvo HiĹĄa za pomoÄ? in samopomoÄ? socialno izkljuÄ?enih skupin.

Podporna skupina je skupina vrstnikov, ki imajo podobne izkuĹĄnje. Ne gre za terapevtsko skupino. Gre za to, da ljudje

pojasni Breznikova. Kateri filmi pa so nanjo pustili poseben peÄ?at? ÂťSchindlerjev seznam, pa film Klavir, v zadnjem Ä?asu Bohemian Rhapsody, ki sem si ga veÄ?krat pogledala. Od slovenskih filmov pa Petelinji zajtrk, s katerim smo leta 2007 znova pokazali, da potrebujemo kino in slovenske predstave. To je bil prelomen trenutek in dobro je steklo naprej. Izpostavila bi ĹĄe lansko Ledeno kraljestvo 1, ki si ga je ogledalo nekaj Ä?ez dva tisoÄ? obiskovalcev, kar je dobra ĹĄtevilka.ÂŤ

Prelomni trenutki kina

Filmska kultura je bila bogata vse od Kosova do Slovenije

Milena Breznik, direktorica Kina Velenje, v uvodu pojasni, kakĹĄna ĹĄtiridesetletna pot je za njo. ÂťV kino sem zahajala Ĺže v osnovni ĹĄoli, ko sem mami, takratni direktorici kina, pomagala pisati plakate, ona pa je moje zanimanje za film s pridom izkoristila. Ljubezen do filma ni usahnila niti v srednji ĹĄoli niti na fakulteti. PoslediÄ?no sem se po konÄ?ani fakulteti zaposlila v kinu kot programski vodja. Vodenje kina sem leta 1991, ko je mama odĹĄla v pokoj, prevzela od nje in ga opravljala vse do avgusta letosÂŤ, razloĹži Breznikova, ki se z veseljem spominja Ä?asov sluĹžbovanja, ko je ĹĄe obiskovala filmske sejme po Jugoslaviji, na katerih so se sklepali posli, vse od Kosova do Slovenije. ÂťSpominjam se, da so bili na zaÄ?etku filmi na kolutih, Ĺže precej iztroĹĄeni, ko smo jih lahko kupovali preteĹžno od AmeriÄ?anov. Potem pa je ĹĄlo po hierarhiÄ?ni lestvici, najprej je filme izbrala Ljubljana, mi smo izbrali, kar je ostalo. Tak je bil sistem. VeÄ?krat letno sem se udeleĹževala tudi filmskih festivalov.

Glavni je bil Puljski festival, pa v Crikvenici, Vojvodini. To so bila lepa leta druĹženj. Dopoldne smo sklepali posle za filme, popoldne pa smo se druĹžili.ÂŤ

15

MED VAMI

15. oktobra 2020

Ne samo s prihodom televizije, tudi s prihodom raÄ?unalnika, tablic so se trendi obiska kino predstav spreminjali. Âť Npr. leta 2014 smo se digitalizirali, omogoÄ?ili ogled filmov v 3D tehniki, kar je bil prelomen trenutek, pa selitev starega kina in otvoritev v

â?ą

Bila sem tudi ĹĄportnica.

Trenirala sem rokomet in tudi profesionalno bila na Japonskem, ĹĄe vedno sem ĹĄportnica po duĹĄi. Poleg ĹĄtudija in druĹžine ni bilo Ä?asa za veÄ? interesnih dejavnosti. A ljubezen do filma ostaja ves Ä?as.

bil ogled filma ritual. Leta 1986 smo imeli npr. 226.000 obiskovalcev v Velenju, kar so za naĹĄe okolje nepredstavljive ĹĄtevilke.

Takrat ni bilo art filmov, vrteli so se komercialni filmi, kot so Prodajalka vijolic, V vrtincu, Bud Spencer, Deset zapovedi. Spominjam se dolgih vrst in borb za vstopnice, nekajkrat so ljudje zaradi gneÄ?e razbili ĹĄipo v blagajni. V dvorani, ki je bila velika, so bila tudi stojiĹĄÄ?a. Cena vstopnice je bila enaka povsod in je bila zelo nizka – enaka ceni piva. To pa je pomenilo, da z njo ni bilo zasluĹžka, poplaÄ?ali smo lahko le stroĹĄke. Takrat smo imeli enajst zaposlenih in nekaj honorarnih sodelavcev ter precej predstav drugje – v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ martnem ob Paki, DoliÄ?u, BraslovÄ?ah, Ĺ empetru. Zelo smo bili navduĹĄeni in ponosni, ko smo iz enega od hollywoodskih studiev uvozili ozvoÄ?enje, ki smo ga dobili prej kot Ljubljana, prvi v Sloveniji.ÂŤ

Velik upad obiska kina

V vseh letih so se spremenili filmi, ljudje, kinodvorane in dejavnosti kina, Ä?eprav fiziÄ?ni obisk

Sprehod skozi zgodovino kina.

kina ĹĄe vedno izzove obÄ?utke nostalgije, s Ä?imer se strinja tudi Breznikova, ki se dobro spominja tako obdobij vzponov in padcev. ÂťKar Ĺžalostno je bilo, ko je zaÄ?elo ĹĄtevilo obiskovalcev padati. Leta 1990 smo imeli 47.000 obiskovalcev. Vzroki pa so video piratstvo in videokasete. Videoteke so rastle kot gobe po deĹžju, tudi v Velenju jih je bilo kar nekaj, ki so presnemavali filme in jih dajali v najem, leta 2000 z izgradnjo multiplexov je veliko ĹĄtudentov odhajajo v Ljubljano in Celje, v zadnjem Ä?asu pa ne znamo zajeziti video piratstva, Ä?eprav smo se to trudili uzakoniti. NajveÄ? gledalcev imamo sedaj na otroĹĄkih predstavah, kar je glavni vir zasluĹžka, nekaj obiskovalcev je starejĹĄih od ĹĄtirideset let. Izgubili smo tiste vmes. Je pa zanimivo, da se dviguje obisk Art kina. Ĺ˝al je priĹĄla ĹĄe korona, ki je povsem sesula sistem, dvorane so prazne zaradi obvezne uporabe mask, slabega vzduĹĄja, ni pravih naslovov, ki bi pritegnili, prestavljajo jih od marca naprej, kar se pri obisku kina najbolj pozna.ÂŤ

Filmska vzgoja mladih nekoÄ? in danes

Z vzgojo mladih bi lahko privzgojili naÄ?in dojemanja filmov in filmskih zgodb. Šole in vrtce vkljuÄ?ujemo vsa leta, dejansko smo pri tem zelo uspeĹĄni.

ZakljuÄ?nim razredom vrtcev vrtimo risanke, predstavljamo zvok, sliko, izbrane teme, gre za prikupno predstavitev kako pribliĹžati filmsko kulturo mlajĹĄim, kar bi se lahko poznalo na daljĹĄi rok. Ĺ ole pa so razliÄ?no zainteresirane, sistemskih reĹĄitev drĹžava ĹĄe nima. MogoÄ?e v bliĹžnji prihodnosti s kakĹĄnimi ĹĄolskimi predstavami in predstavitvami,ÂŤ opozori Breznikova, ki se zaveda, da bo teĹžko ponoviti zlate Ä?ase kinotek, ko so imeli veliko premier slovenskih in v starih Ä?asih jugoslovanskih filmov, in Ä?asov, ko so prihajale v Velenje tudi filmske zvezde jugoslovanskega filma. ÂťV Ä?asu samostojne Slovenije se precej trudimo in spet pospeĹĄujemo zanimanje za filme. Npr. za film Gremo mi po svoje smo imeli ĹĄolske predstave, na katere je priĹĄla celotna ekipa dopoldan, otroci so bili zado-

voljni, kar se je poznalo tudi pri obisku na rednih predstavah. Ĺ˝al pa ne uspemo zainteresirati mladine, naÄ?in Ĺživljenja in interesa je danes povsem drug.ÂŤ

Ĺ˝e od rane mladosti gleda veÄ? filmov na dan

Da so lahko v Kinu Velenje stalno zagotavljali program, da niso zaostajali za projekcijami drugje, je bil obisk filmskih festivalov nuja. Na katere ima najlepĹĄe spomine? Milena Breznik pravi: ÂťPuljski festivali so bili zame fascinantni, ob 9. uri sem Ĺže ĹĄla na kakĹĄno projekcijo, na zadnjo ĹĄe zveÄ?er v puljsko Areno. Na dan sem videla tudi po osem filmov, kar je bil balzam za mojo duĹĄo. Ĺ˝e od rane mladosti lahko gledam po veÄ? filmov na dan in ĹĄe vedno uĹživam. Ĺ˝al mi na festival v Cannesu ni uspelo priti, Ä?eprav je bila to ves Ä?as moja Ĺželja. Na festivalu v PortoroĹžu nikoli nisem manjkala, pa Festival evropskega in mediteranskega filma v Piranu sem redno obiskovala, pa Liffe. Te festivale bom ĹĄe vedno obiskovala, kajti ljubezen do filma ostaja,ÂŤ

Za razbremenitev bliĹžnjih DruĹĄtvo HiĹĄa in program eMCe plac ozaveĹĄÄ?a vabita v brezplaÄ?no podporno skupino za svojce oseb s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju s podobnimi stiskami najdejo prostor in Ä?as za pogovor o svojih Ĺživljenjskih situacijah s tistimi, ki jih lahko najbolje razumejo. ÂťPri teĹžavah v duĹĄevnem zdravju sta Ĺžal ĹĄe vedno moÄ?no prisotna stigma in sram. Ĺ˝e sami oboleli nimajo vedno in povsod veliko podpore pri zdravljenju in okrevanju. Sploh svojci pa so velikokrat prepuĹĄÄ?eni sami sebi. V svoji osamljenosti pogosto doĹživljajo hude stiske, zaradi katerih mnogi tudi sami obolevajo za raznimi blaĹžjimi oblikami duĹĄevnih teĹžav, ker lahko moÄ?no prisotni obÄ?utki krivde in podobna negativna

â?ą

Potrebujete podporo pri sooÄ?anju s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju svojih bliĹžnjih?

PokliÄ?ite 070 846 250 ali piĹĄite na brigita.sinigoj@t-2.si.

Podporna skupina za pomoÄ? svojcem oseb s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju se sreÄ?uje vsako zadnjo sredo v mesecu ob 17. uri v poslovnem centru Jaki.

Cilji podporne skupine so razbremenjevanje Ä?ustvenih stisk, izmenjava izkuĹĄenj, krepitev veĹĄÄ?in za spoprijemanje s stresnimi situacijami in psihoedukacija.

Ä?ustva zelo vplivajo na njihovo Ĺživljenje. Podporna skupina pa daje moĹžnost, da si ljudje v nekem varnem okolju z ljudmi, ki razumejo njihove okoliĹĄÄ?ine ali sami doĹživljajo kaj podobnega, delijo izkuĹĄnje, tako pa se znebijo obÄ?utka osamljenosti in dobijo neko Ä?ustveno podporo,ÂŤ je predstavila storitev psihologinja Brigita Ĺ inigoj, sicer predsednica druĹĄtva HiĹĄa, ki moderira skupino in skrbi za psihoedukacijo – Ä?lane pouÄ?i o boleznih njihovih svojcev ali o Ä?ustvih in obÄ?utkih, ki jih doĹživljajo sami.

Z razliÄ?nimi tehnikami pa jih poskuĹĄa okrepiti, da pridobijo

S trgovanjem in udarniĹĄkim delom smo v zgornjem kinu, ki smo ga od vrha do tal preuredili, veliko naredili sami.

Hotelu Paka, ko smo dobili dve lepi dvorani, to so lepi trenutki.

Tisto, Ä?esar se neradi spominjamo, pa so padci in borbe za gledalce, pa poĹžar leta 1992, ki je uniÄ?il kino in smo morali na Ä?akanje na delo, da smo zmanjĹĄali stroĹĄke. Leta 2005 smo zaradi padanja obiska in kopiÄ?enja stroĹĄkov (najemnina dvorane Gorenju Gostinstvo) morali kino zapreti, odprli smo ga leta 2007 pod okriljem obÄ?ine. Eden takih trenutkov, ki je pomagal k ponovnemu vzponu, je bil filmski maraton leta 2006 ob obÄ?inskem prazniku, ki ga je obiskalo dva tisoÄ? petsto trideset obiskovalcev, ko smo vrteli filme enaintrideset ur in trideset minut.

Takrat se je pokazalo, da v Velenju kino potrebujemo,ÂŤ strne svoje razmiĹĄljanje o dolgoletnem delu s premikajoÄ?imi podobami, ki so spreminjale kulturo, zgodovino in svet, zdaj Ĺže nekdanja direktorica Kina Velenje Milena Breznik. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

veĹĄÄ?ine, s katerimi laĹžje prenaĹĄajo te obremenitve.

Pred kratkim ustanovljena podporna skupina za pomoÄ? svojcem oseb s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju je brezplaÄ?na in odprta za vse, ne glede na okoliĹĄÄ?ine obojih. Skupina temelji na zaupnosti, spoĹĄtovanju in prilagajanju potrebam Ä?lanov. Zaradi aktualnih epidemioloĹĄkih razmer je lahko v skupino vkljuÄ?enih le ĹĄest oseb. Zato morajo zainteresirani napovedati svoj obisk. ÄŒlani se sestajajo vsako zadnjo sredo v mesecu ob 17. uri v poslovnem centru Jaki (nekdanji zavod za urbanizem) na Trgu mladosti 2, v pisarni ĹĄtevilka 24. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 15. 10. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

15. oktobra 2020

Kljub vodstvu, tudi s petimi goli – poraz VelenjÄ?anke na pragu Trimo tako kot na zadnji tekmi v prejĹĄnji sezoni tudi na prvi v novi boljĹĄi od Gorenja RokometaĹĄi Gorenja so se po slabem mesecu spet vrnili v boje za prvenstvene toÄ?ke. Vmes so tekmo v gosteh z Loko in tekmo doma z Dobovo zaradi okuĹžbe nekaterih igralcev s koronavirusom izpustili, v osrednji tekmi 6. kroga pa so v torek brez nesreÄ?no poĹĄkodovanega in odliÄ?nega Matica Verdinka gostovali pri Trimu.

Glede na to, da so bili gostje kar nekaj Ä?asa brez skupnega treninga, so bili domaÄ?i vsaj na papirju favoriti. Oboji pa so bili do tega kroga ĹĄe brez poraza.

Po zaÄ?etnem dvakratnem minimalnem zaostanku za gol (0:1, 1:2) so gostje zaigrali zelo dobro v obrambi. Ĺ˝e po dobrih desetih minutah ob zaostanku s ĹĄtirimi goli razlike (3:7) je domaÄ?i trener UroĹĄ Zorman vzel minuto odmora. Ta ni zaustavila naleta gostov, ki so dvakrat poviĹĄali prednost na

+5 (8:3, 9:4). Nato so Trebanjci zaigrali bolj zbrano in se z delnim rezultatom 5:1 pribliĹžali na –1 (9:10). Gostje so znova dvignili raven igre in pet minut pred odhodom na glavni odmor so domaÄ?i ĹĄe tretjiÄ? zaostajali za pet golov (11:16). Po dveh napakah gostov pa zniĹžali na 14:17. Vratar AljaĹž Panjtar je bil skupaj z zelo razpoloĹženima Aleksom KavÄ?iÄ?em in Domnom Tajnikom med najbolj zasluĹžnimi, da so imeli po pol ure tri zadetke prednosti.

V drugem polÄ?asu so Trebanjci zaigrali veliko bolje v obrambi kot v prvem delu in imeli manj napak. Po nekaj dobrih obrambah njihovega vratarja Urha Brana, ki je ob koncu prvega polÄ?asa zamenjal Aleksandra Tomića, so dobili krila in v 38. minuti z golom Gregorja PotoÄ?nika poravnali rezultat (18:18). VelenjÄ?ani so imeli nato

ĹĄe dvakrat prednost dveh zadetkov. V 52. minuti je bil rezultat zadnjiÄ? izenaÄ?en (26:26). Predvsem po zaslugi vratarjev se do sredine 57. minute ni spremenil. Tedaj je Gal Cirar (s ĹĄestimi goli najboljĹĄi Trimov strelec) zadel za prvo domaÄ?e vodstvo (27:26) v drugem delu in tretje sploh. Po zapravljenem napadu gostov, so domaÄ?i pribliĹžno poldrugo minuto pred koncem poviĹĄali na 28:26 in tekmo sklenili z rezultatom 29:27.

Z zmago so se domaÄ?i po toÄ?kah (oboji jih imajo po deset) izenaÄ?ili s Celjani, VelenjÄ?ani pa so s ĹĄestimi in tekmo manj od njiju ostali na Ä?etrtem mestu.

V soboto bo v velenjski RdeÄ?i dvorani dvojni rokometni spored. ÄŒlani bodo gostili (19.00) OrmoĹž, pred tem (16. 00) pa Ä?lanice vodilni Mlinotest. đ&#x;”˛

S. Vovk

Rudarju z dopadljivo igro samo toÄ?ka Proti Dravi vodili z 2 : 0, na koncu 3 : 3 Rudarjev trener Almir Sulejmanović je proti Dravi, ki je skupaj z Brdi trenutno najslabĹĄe moĹĄtvo v ligi, spet nekoliko spremenil zasedbo. Ob koncu prestopnega roka sta v klub priĹĄla kot prosta igralca s francoskim drĹžavljanstvom MiloĹĄ Jovicic (24) in N'ganon Fousseni Bamba (30).

Prvi iz Brd, drugi pa iz madĹžarskega Honveda. Vodstvo kluba z njima ni sklenilo profesionalne pogodbe. Nekaj Ä?asa bosta (ĹĄe) na preizkuĹĄnji, potem pa bo trener s pomoÄ?niki ocenil, ali lahko s svojim znanjem prispevata k boljĹĄim igram moĹĄtva. Proti PtujÄ?anom sta prviÄ? zaigrala v zeleno-Ä?rnem dresu.

Kazalo je, da si bodo priigrali peto zmago in se ĹĄe bolj utrdili v prvi polovici oziroma se pomaknili za kakĹĄno mesto navzgor po prvenstveni lestvici.

Dvoboj z nogometaĹĄi iz naĹĄega najstarejĹĄega mesta so imenitno zaÄ?eli. Po trinajstih minutah so z goloma JoviÄ?ića in Davida KaĹĄnika povedli z 2 : 0. Gotovo si je tedaj kdo od 110 navijaÄ?ev, morda kakĹĄen veÄ? ali manj, dejal, da bodo vse tri toÄ?ke ostale ob jezeru. Toda do odhoda na odmor so PtujaÄ?ni dvakrat zadeli. Strelec izenaÄ?ujoÄ?ega zadetka je bil Sven Dodlek, ki je bil pred nekaj sezonami tudi v Rudarjevem dresu. Podobno kot v prvem delu so tudi v nadaljevanju oboji igrali zelo odprto

Rekli so â?ą

in dinamiÄ?no, z veliko Ĺželjo po zmagi. (Pol)priloĹžnosti so bile na obeh straneh. Nace Koprivnik je Ĺže po petih minutah drugega dela razveselil soigralce z novim vodstvom. Gostov prvotni zaostanek za dva gola ni potrl, kaj ĹĄele prednost samo za enega.

Njihova vztrajnost je bila nagrajena v 87. minuti, ko so po

Dravin vratar Marko Klasinc pa je svojo rezervno klop navduĹĄil ĹĄest minut pozneje. IzĹĄel je kot zmagovalec, ko se je znaĹĄel iz oÄ?i v oÄ?i z Beratom Becirijem.

Kljub tretjemu neodloÄ?enemu rezultatu so zadrĹžali osmo mesto. PtujÄ?ani pa kljub sploh prvi delitvi toÄ?k prav tako niso izboljĹĄali predzadnjega mesta.

preseneÄ?enja v Celju

DomaÄ?a vratarka z odliÄ?no obrambo ĹĄtiri sekunde pred koncem gostjam prepreÄ?ila izenaÄ?enje V prvi Ĺženski rokometni ligi sta bili v petem krogu na sporedu le dve tekmi, druge so zaradi zdravstvenih razlogov prestavili. RokometaĹĄice Mlinotesta so s 25 : 24 premagale ekipo Zelene doline iz Ĺ˝alca. V savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju pa so v celjski dvorani Golovec igralke Z'deĹžele po zelo zanimivem dvoboju, v katerem sodnika (Bojan Brecelj in DuĹĄan DerĹžek, oba AjdovĹĄÄ?ina) nista imela enakega kriterija pri dosojanju prekrĹĄkov oziroma izkljuÄ?itvah, slavile prav tako z golom razlike. Zmagale so s 27 : 26.

Velenjske igralke so veÄ?ji del drugega polÄ?asa vodile. V 37. minuti so imele celo prednost treh golov (16 : 13), nato pa veÄ?krat po dva. Nazadnje dobrih sedem minut pred koncem s 24 : 22.

Nato so sledile nadvse napete in razburljive preostale minute, v katerih so bile domaÄ?inke sreÄ?nejĹĄe. Celjanke so z dvema goloma zapored izenaÄ?ile (24 : 24). Na zaÄ?etku 58. minute je

Patricija Pikl znova popeljala Ĺ aleÄ?anke v vodstvo (25 : 24), a so Celjanke s sedemmetrovko izenaÄ?ile. Dobro minuto in pol pred koncem je velenjska trenerka SneĹžana Rodić vzela minuto odmora. Takoj po njej so gostje naredile napako in dobro minuto pred koncem zadetek Jasmine PiĹĄek za vodstvo domaÄ?ih (26 : 25). Hkrati sta sodnika na zaÄ?udenje gostij izkljuÄ?ila Petro TomiÄ?, Ä?eprav se strelke skorajda ni dotaknila. Zanimivo, ko so domaÄ?e vlekle nasprotnice tudi za dres oziroma jih zaustavljale

na vse mogoÄ?e naÄ?ine, sta pozabljala na izkljuÄ?itve. Dobre pol minute pred koncem je TjaĹĄa Smonkar zadela za 26 : 26. PiĹĄkova pa (spet) za vodstvo s 27 : 26. Gostje so imele ĹĄe dovolj Ä?asa, da dobijo vrabca, Ä?e jim je Ĺže golob uĹĄel. SreÄ?a jim je obrnila hrbet. Ĺ est minut pred koncem je imela z desnega krila Nastaja Farenec prosto pot, 'zicer' za izenaÄ?enje, toda vratarka Andrea Perić je njen strel ubranila in skupaj s PiĹĄkovo postala junakinja lokalnega derbija. đ&#x;”˛

S. Vovk

Otvoritev in spominska tekma Ĺ martno ob Paki, 7. oktobra – Zaradi razmer, ki jih ÂťnarekujeÂŤ virus, je minulo sredo v Ĺ martnem ob Paki potekal dogodek, ki bi v normalnih razmerah pritegnil kar nekaj gledalcev v ĹĄportni park pri tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli – simboliÄ?na otvoritev prenovljenega igriĹĄÄ?a z umetno

podpredsednik Nogometne zveze Slovenije Stanko GlaĹžar, predstavnik Fundacije za ĹĄport Bojan BuÄ?ar, predsednik Ĺ portne zveze Velenje Bogdan Plaznik ter 12 Ĺžupanov in trije podĹžupani. ÂťMalokrat se nas zbere toliko, kar je zagotovo izraz spoĹĄtovanja do pokojnega Ĺžupana,ÂŤ je v kraj-

dacija in nogometna zveza prispevali 11 tisoÄ? 500 evrov, ostalo je primaknila lokalna skupnost.

V zadnjih nekaj letih sta se na spominski tekmi na travnatem igriĹĄÄ?u sreÄ?evali ekipi slovenskih Ĺžupanov in RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a, tokrat pa so se na igriĹĄÄ?u z umetno travo ÂťudariliÂŤ kar Ĺžupani

Ekipi slovenskih Ĺžupanov je s spominsko tekmo simboliÄ?no predala namenu prenovljeno igriĹĄÄ?e z umetno travo.

prostem strelu izenaÄ?ili. V eni ali drugi mreĹži bi se lahko znaĹĄla ĹĄe kakĹĄna Ĺžoga. Nekajkrat sta to prepreÄ?ila tudi vratarja. 18-letni Rudarjev nadarjeni mladinec Nikola DaniÄ?ić se je zlasti izkazal v 74. minuti, ko je nevarno Ĺžogo, ki je letela pod preÄ?ko, odbil v kot. Skoraj sedem let starejĹĄi

Tomislav PincetiÄ?, trener Drave: ÂťTekma je bila vsekakor zanimiva za gledalce. Videli so veliko golov. Mi bi bili seveda bolj veseli, da bi bil v naĹĄi mreĹži kakĹĄen manj. Imamo mlado ekipo, hitro smo prejeli dva poceni zadetka. Do odhoda na odmor smo izenaÄ?ili, lahko bi dali ĹĄe kaĹĄen gol, enako tudi domaÄ?i. To je obojim uspelo v drugem delu. Glede na to, da smo zaostajali Ĺže z 0 : 2, nato z 2 : 3, je neodloÄ?en rezultat, ki je naĹĄ prvi, odliÄ?en.ÂŤ Almir Sulejmanović, trener Rudarja: ÂťTo je bila odliÄ?na, odprta tekma z veliko priloĹžnosti. Ĺ˝al nismo dosegli Ĺželene zmage, Ä?eprav smo imeli priloĹžnosti.

PreveÄ? poceni smo zapravili hitro zaÄ?etno vodstvo in prednost dveh golov. Pa tudi v nadaljevanju bi morali doseÄ?i ĹĄe kakĹĄen zadetek veÄ?. Pred nami je gostovanje v Lendavi. Upam, da bomo vsaj tako uÄ?inkoviti kot proti Dravi, a boljĹĄi v obrambi.ÂŤ

Povsem na repu lestvice so ĹĄe vedno nogometaĹĄi iz GoriĹĄkih brd, ki so v tem krogu vknjiĹžili Ĺže deveti poraz.

NogometaĹĄi Radomelj, ki so doslej doĹživeli samo en poraz in imajo najboljĹĄo obrambo, ostajajo tudi po 11. krogu na vrhu tekmovanja v 2. ligi. Na derbiju kroga so gostili Nafto, nasprotnika z najboljĹĄim napadom, in zmagali s 3 : 1. Druga Krka s tekmo manj za njimi zaostaja za ĹĄtiri toÄ?ke. NovomeĹĄÄ?ani, ĹĄe edini brez poraza, bi morali v edini nedeljski tekmi (vse druge so bile dan prej) gostovati v Ĺ martnem ob Paki. Ker je bilo igriĹĄÄ?e preveÄ? razmoÄ?eno, so ta dvoboj prestavili na predvidoma 20. oktober. đ&#x;”˛

S. Vovk

travo in tradicionalna tekma v spomin na preminulega Ĺžupana Alojza PodgorĹĄka: ĹĄportnika od nog do glave in enega od pobudnikov za ustanovitev nogometne ekipe slovenskih Ĺžupanov.

Poleg PodgorĹĄkovih najoĹžjih druĹžinskih Ä?lanov so spomin nanj in na novo pridobitev med drugim poÄ?astili z obiskom tudi

ĹĄem nagovoru pred tekmo dejal Janko KopuĹĄar, ĹĄmarĹĄki Ĺžupan in prav tako Ä?lan slovenske Ĺžupanske nogometne reprezentance.

KopuĹĄar je ĹĄe povedal, da je temeljita obnova igriĹĄÄ?a z umetno travo, ki ga uporabljajo tudi uÄ?enci bliĹžnje ĹĄole in Ä?lani selekcij NK Ĺ martno 1928, stala blizu 30 tisoÄ? evrov. Od tega sta fun-

med seboj. S 4 : 1 je slavila ekipa, katere kapetan je bil gostitelj Janko KopuĹĄar. Tako kot na vseh dosedanjih tekmah tudi na letoĹĄnji ni bil pomemben rezultat, ampak ĹĄportno druĹženje in spomin na pred 8 leti preminulega Ĺžupana.

Mlade drsalke uspeĹĄne v Kranju Na tekmovanju Gorenjski trojni axel 3. oktobra v Kranju so umetnostne drsalke Drsalnega kluba Celje v mlajĹĄih kategorijah osvojile kar pet medalj. Med njimi je uspeĹĄno nastopila tudi 7-letna VelenjÄ?anka Ksenija SavanoviÄ? in v najmlajĹĄi kategoriji Chicks Girls II osvojila srebrno medaljo. ÂťV sezoni, za katero ni jasno, kako bo potekala in koliko bodo otroci lahko tekmovali, bomo stremeli k temu, da bodo Ä?im veÄ?krat svoje znanje in napredek na ledeni ploskvi pokazali tudi pred sodniki,ÂŤ je ob robu tekmovanja Gorenjski trojni axel povedala Polona ÄŒmer, predsednica DK Celje. Celjske umetnostne drsalke ta mesec Ä?aka ĹĄe nekaj tekmovalnih preizkuĹĄenj, novembra pa bo Celje Ĺže 27. leto zapored gostilo mednarodno tekmovanje za evropski kriterij Skate Celje. đ&#x;”˛

Foto: Arhiv DK Celje

đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 15. 10. 2020, barve: CMYK, stran 17

Martin MoĹĄnik Ĺže desetiÄ? drĹžavni prvak

v skvoĹĄu

Za kvalitetno igro je treba potovati in tekmovati z najboljĹĄimi na svetu – Ambicije ostajajo, turnirji so ĹĄe vedno izziv Zgodovina skvoĹĄa se je v Sloveniji zaÄ?ela s prvima igriĹĄÄ?ema na Rogli, takoj za tem z igriĹĄÄ?em v Velenju. Do danes se je ĹĄtevilo igriĹĄÄ? pri nas zelo poveÄ?alo, s tem pa tudi ĹĄtevilo privrĹžencev tega ĹĄporta, ki ĹĄe vedno vsako leto naraĹĄÄ?a. Tudi mladih perspektivnih igralcev je vedno veÄ?, le za popularizacijo tega dinamiÄ?nega ĹĄporta pri nas bi morali narediti malo veÄ?, pove VelenjÄ?an Martin MoĹĄnik, desetkratni drĹžavni prvak.

Kako se spominjate svojih ĹĄportnih zaÄ?etkov? ÂťSkvoĹĄ je bil moja prva izbira.

Trenirati sem zaÄ?el pri osmih letih v velenjskem skvoĹĄ klubu in bil od samega zaÄ?etka zelo navduĹĄen. V tem ĹĄportu vztrajam od takrat. V Velenju je bilo postavljeno eno prvih igriĹĄÄ?, takoj za Roglo. Spomnim se, da je bila pred mano v domaÄ?em kraju Ĺže precej dobra ekipa mladincev in Ä?lanov.ÂŤ Je po vseh letih motivacija ĹĄe vedno prisotna? So turnirji ĹĄe vedno izziv? ÂťOpaĹžam, da moje ambicije z leti rastejo. NajboljĹĄa leta za

igranje so med osemindvajsetim in enaintridesetim letom, saj so takrat ustvarjeni najboljĹĄi pogoji za doseganje dobrih rezultatov.

Tudi konkurenca med Ä?lani je zadnja leta precej moÄ?na; Ä?eprav so nekateri kariero konÄ?ali, prihajajo mladi in ambiciozni tekmovalci. Kot prvak sem videl precej sveta. Gre za ĹĄport, ki terja veliko potovanj, Ä?e ĹželiĹĄ trenirati z boljĹĄimi igralci, moraĹĄ potovati, tekme se igrajo povsod.

Ko sem igral za svetovno lestvico, sem videl precejĹĄen del sveta, seveda potujem ĹĄe danes.ÂŤ So pogoji za treninge pri nas dobri? ÂťSo. Sem pa nekaj Ä?asa Ĺživel tudi v Angliji, kjer sem imel dobre pogoje za trening, saj se je igra tam hitro razvijala in bila zelo priljubljena. Najhitreje se je razvijal v britanskih kolonijah, zato ni nakljuÄ?je, da imajo Velika Britanija, Avstralija, Egipt itd. ogromno dobrih igralcev.

Moram pa poudariti, da imamo tudi pri nas dobra igriĹĄÄ?a, dobre trenerje in dobre igralce. Kar nas loÄ?i od najboljĹĄih, je to, da je v tujini veÄ? dobrih top igralcev. Za

enakovredno igro pa je potrebno biti konstantno v stiku z najboljĹĄimi.ÂŤ Kaj pa ambicije? Ali lahko doseĹžete ĹĄe veÄ?, kje se vidite Ä?ez nekaj let? Že delam z mlajĹĄo generacijo, dva Ĺže dosegata dobre rezultate.

Tudi sam ostajam v tem ĹĄportu, ki je relativno varen ĹĄport, saj je poĹĄkodb relativno malo. Revija Forbes ga je celo oznaÄ?ila za najbolj zdrav ĹĄport. Trpijo predvsem hrbet in noge. ÄŒeprav gre za kontaktni ĹĄport, se nasprotnika Ä?im manj ovira na igriĹĄÄ?u.

Pravila so zelo stroga. Na sreÄ?o sem jih sam do sedaj odnesel brez veÄ?jih poĹĄkodb.ÂŤ PriloĹžnosti za igranje skvoĹĄa je zadnja leta veliko. Kaj ĹĄe lahko naredimo za popularizacijo? ÂťV tem je ĹĄe precej prostora.

Velika pridobitev pri nas je nov moderni center s ĹĄestimi igriĹĄÄ?i, ki daje nov zagon. VeÄ? pojavljanja v medijih in angaĹžiranje novih ljudi. ÄŒeprav tale Ä?as puĹĄÄ?a posledice tudi v tej ĹĄportni dejavnosti. Vsa tekmovanja so preklicana: ekipno evropsko pr-

TAKO so igrali Druga liga, 11. krog Rudar – Drava 3:3 (2:0)

Strelci: 1:0 Miloť Jovicic (3.), 2:0 David Kaťnik (13.), 1:2 Antonio Djurić (34.), 2:2 Sven Dodlek (42.), 3:2 Nace Koprivnik (50.), 3:3 Gabriele Piras (87.).

Rudar: DaniÄ?iÄ?, Jovan, KaĹĄnik, Bamba (od 51. Turinek) Lovenjak (od 77. Jovanović), Beciri, Trifković, JoviÄ?ić (od 66. VoĹĄnjak), Koprivnik (od 77. Ĺ˝urga), Halilović, Hrovat; trener: Almir Sulejmanović.

Drugi rezultati: Kalcer Radomlje – Nafta 3:1 (2:0), Bilje – KrĹĄko 0:0, Roltek Dob – FuĹžinar Vzajemci 3:2 (1:1), Jadran Dekani – Primorje 3:0 (0:0), Triglav – Brda 4:2 (2:0), BreĹžice Terme ÄŒateĹž – Beltinci 2:1 (1:1), Ĺ martno – Krka (torek, 20. 10., 15.00).

Vrstni red: 1. Radomlje 30 toÄ?k (31:8), 2. Krka (tekma manj) 26 (29:10), 3. Roltek Dob 25 (31:17), 4. BreĹžice 25 (18:13), 5. Nafta 21 (35:13), 6. Bilje 17 (15:17), 7. Triglav 16 (15:15), 8.

Rudar 15 (14:16), 9. FuĹžinar 14 (29:20), 10. Beltinci 13 (21:23),

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

15. oktobra 2020

11. Primorje 9 (7:17), 12. Jadran 8 (10:18),13. KrĹĄko 8 (10:23), 14. Ĺ martno (tekma manj) 8 (8:28), 15. Drava 7 (15:27), 16. Brda 6 (6:30).

12. krog: Nafta – Rudar (sobota, 17. 10.)

Pokal Pivovarna Union: Rudar – Maribor (torek, 20. 10., 18.00 – brez gledalcev).

Liga NLB, 6. krog Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 29:28 (14:17)

Gorenje: Panjtar 10 obramb, Taletović; Tajnik 10 (4), Pajt 4, Velić, Starc, MiklavÄ?iÄ? 2, DrobeĹž, Komar, LonÄ?ar, SokoliÄ? 2, GrmĹĄek 2, Predović, M. KavÄ?iÄ? 3, A. KavÄ?iÄ? 5; trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Trimo 3 (2), Gorenje 4 (4); izkljuÄ?itve: Trimo 4 minute, Gorenje 4.

RdeÄ?i karton: Lan GrbiÄ? (60.)

Rezultati: Koper – Grosist Slovan 31:30 (17:13), Dobova – Izola 31:26 (19:12), Jeruzalem OrmoŞ – Celje Pivovarna Laťko 30:37 (14:17), Riko Ribnica – Krka 41:30 (19:13); prestavljeno: Ur-

banscape Loka - Maribor Branik, Slovenj Gradec – Ljubljana.

Vrstni red: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 5 tekem - 10 toÄ?k, 2. Trimo Trebnje 5 - 10, 3. Jeruzalem OrmoĹž 6 - 8, 4. Gorenje 4 - 6, 5. Maribor Branik 5 - 6, 6. Riko Ribnica 5 - 6, 7. Slovenj Gradec 5 - 6, 8.

Koper 5 - 4, 9. Butan Plin Izola 5 - 3, 10. Ljubljana 5 - 3, 11. Urbanscape Loka 3 - 2, 12. Dobova 5 - 2, 13. Grosist Slovan 6 - 2, 14.

Krka 6 – 2.

Prav A DRL Ĺženske (Ä?lanice), 5. krog Z'deĹžele – Velenje 27:26 (12:12)

Celje: A. Perić, FiderĹĄek; KovaÄ?iÄ? 3 (2), L. Krajnc 6 (2), I. Perić, Jeras 1, Kaltak 7 (2), E. Krajnc ZagruĹĄovcem, PiĹĄek 4, Dobnik, Bon - Brzin 2 (1), ÄŒerenjak 1 (1), Marković 3 (1), A. Krajnc , LaziÄ?, NaverĹĄnik; trener: Milovan TomiÄ?.

Velenje: SimiÄ?, MeĹža; Smonkar 7, TomiÄ? 2, Brcar, Ferenc 7, Ĺ˝ekiÄ?, PriterĹžnik 3, Rotovnik, HadĹžiÄ?, Franc, TabakoviÄ? 1, BoriĹĄek 4,

Dobrotinťek, Brglez, Pikl; trenerka: SneŞana Rodić.

Sedemmetrovke: Z'deĹžele 11 (9), Velenje 8 (5); izkljuÄ?itve: Ĺ˝alec 10 minut, Velenje 14.

Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina – Zelene doline Ĺ˝alec 25:24 (15:12); prestavljeno: Ptuj – Koper, Zagorje – Litija, Izola – Krka; rokometaĹĄice Krim Mercatorja proste.

Lestvica: 1. AjdovĹĄÄ?ina 4 tekme - 8 toÄ?k, 2. Ĺ˝alec 5 – 8, 3. Krim 2 – 4, 4. Krka 3 – 4, 5. Velenje 3 – 4, 6. Zagorje 3 – 4, 7. Celje 4 – 4, 8. Izola 4 – 3, 9. Koper 4 – 1, 10.

Ptuj 3 – 0, 11. Litija 4 – 0.

6. krog: Velenje – Mlinotest (sobota, 17. 10., 17.00)

Kegljanje, 2. liga, vzh., 5. kr.

Dravograd : Ĺ oĹĄtanj 5 : 3 (3330 : 3239)

Ĺ oĹĄtanj: SeÄ?ki – 514 (0), Fidej – 534 (0), Jug – 563 (1), HasiÄ?iÄ? – 547 (1), PintariÄ? – 528 (0), PetroviÄ? – 553 (1).

Mlekarna Celeia v prenovo najveÄ?je sirarne v Sloveniji Mlekarna Celeia zaÄ?enja prenovo najveÄ?je sirarne v Sloveniji, v kateri dnevno proizvedejo do 15 ton sira iz najboljĹĄega mleka slovenskih kmetij. NaloĹžba, vredna veÄ? kot 2 milijona evrov, bo obsegala tehnoloĹĄko prenovo prvega sklopa proizvodnje, namenjenega sirjenju in pripravljanju sirnega zrna.

Usmerjena bo v veÄ?jo avtomatizacijo in energetsko uÄ?inkovitost proizvodnje, kar jim bo v prihodnje poleg zdajĹĄnje proizvodnje poltrdih sirov viĹĄje kakovosti omogoÄ?ilo tudi razvoj novih sirnih produktov.

NaloĹžbo v prenovo sirarne narekujejo tako trendi potroĹĄnje kot

njimi nismo imeli teĹžav, danes so tekmovalci zelo enakovredni.ÂŤ Za oÄ?eta skvoĹĄa, ki izvira iz leta 1800, velja uÄ?itelj iz Anglije. Podobno igro so igrali tudi v angleĹĄkih zaporih, kjer so si zaporniki v celicah krajĹĄali Ä?as z udarjanjem majhne trde Ĺžogice v stene celice.

Tudi najbolj razkoĹĄna ladja na svetu – Titanik, je imela dve skvoĹĄ igriĹĄÄ?i.

venstvo, ekipni turnirji, drĹžavno prvenstvo. Vse je bodisi odpovedano ali zamaknjeno na konec junija prihodnje leto. VeÄ?jih turnirjev ne bo.ÂŤ RaÄ?unate na enajsti naslov Ä?lanskega drĹžavnega prvaka? ÂťSeveda raÄ?unam, Ä?eprav prihaja mlajĹĄa konkurenca, ki je precej angaĹžirana. Se bo treba potruditi in ubraniti naslov, za kar je potrebno precej odrekanja. Treniram pet do ĹĄest dni

na Bio in Seneni sir, ki predstavljata vrh naĹĄe ponudbe, bodo lahko s tehnoloĹĄko prenovo ĹĄe odliÄ?nejĹĄi, prav tako bomo trgu lahko ponudili nove sirne produkte,ÂŤ pojasnjuje vodja razvoja v Mlekarni Celeia Aleksandra Zajc.

Promocijsko besedilo

tedensko. Za konkurenÄ?nost in igro na visoki ravni so potrebni trije stebri: dobra tehnika, fiziÄ?na pripravljenost in taktika.

Seveda sta pomembni ĹĄe zdrava prehrana in primerni pogoji za trening. Bi pa rad, odkar je nov sistem, pomagal, da pridemo kot reprezentanca in ekipa v drugo divizijo, veliko mlajĹĄih, moÄ?nih igralcev prihaja, konkurenca je tudi na evropskih prvenstvih vsako leto moÄ?nejĹĄa. Vzhodne drĹžave so zelo moÄ?ne. VÄ?asih z

Kaj pa prihodnost skvoĹĄa v Velenju? ÂťTeĹžko ocenim, ker sam Ĺže nekaj Ä?asa igram za Konex iz Ljubljane, ki ima svoj center, tako da nisem najbolj na tekoÄ?em. A Velenje ima svoj center, tradicijo, konec koncev je imel veÄ?kratno drĹžavno prvakinjo Petro Vihar.

Verjamem, da ĹĄe vedno delajo dobro.ÂŤ Komu bi priporoÄ?ali ukvarjanje s skvoĹĄem? Šport je namenjen borbenim, tistim, ki Ĺželijo pokuriti Ä?im veÄ? kalorij v zelo kratkem Ä?asu, in tistim, ki imajo malo Ä?asa. Gre za prijazen ĹĄport, ki pa, ko se ga greĹĄ zares, ni zelo poceni.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

11.500 evrov za otroke v stiski

Virtualnemu izzivu so se pridruĹžili tudi Skazini zaposleni in za pomoÄ? otrokom pretekli kar 100 kilometrov.

Velenje, 8. oktobra – V velenjskem podjetju Skaza so vsem izzivom navkljub uspeťno izvedli Şe peti Skazin dobrodelni tek Otrok otroku. Tradicionalni druŞinski dogodek je letos izjemoma potekal v virtualni obliki, s tem pa presegel ne samo lokalne, ampak tudi drŞavne okvire.

Mladi tekaÄ?i in njihovi starĹĄi so teden dni zavzeto premagovali

Kegljanje Zopet poraĹženi

priÄ?akovanja kupcev, ki si Ĺželijo vedno novih produktov: ÂťPonosni smo, da naĹĄi siri nastajajo iz izkljuÄ?no najboljĹĄega mleka slovenskih kmetij brez gensko spremenjenih organizmov. Ĺ marski rok, Edamec, Trapist, Gauda, Dolinar, Dimar, pa letos predstavlje-

Gre za zahteven individualni ĹĄport. Je kaj zanimanja med Ĺženskami? ÂťSeveda je. Tudi v Ĺženski konkurenci je ta ĹĄport skokovito napredoval. Imamo nekaj mladink v evropskem vrhu, ko pridejo v Ä?lansko konkurenco, bodo zelo konkurenÄ?ne. Tudi po nagradah na turnirjih je Ĺženski skvoĹĄ enakovreden moĹĄkemu. Gre za zahteven ĹĄport, Ä?eprav je Ĺžensk manj.ÂŤ

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki ne uspejo zdruĹžiti igre na polno z dobro igro na Ä?iĹĄÄ?enje, so bili na gostovanju ponovno poraĹženi. Tokrat so v klubu lahko zadovoljni le z rezultatom podrtih kegljev, nikakor pa z igro posameznikov, ki naj bi bili kljuÄ?ni igralci v ekipi. Res je, da imajo v klubu kadrovske teĹžave, saj jim primanjkuje nekaj kakovostnih tekmovalcev, ki bi v boju za ekipo naredili veÄ?jo konkurenco.

Ta slabost se je pokazala tudi na tokratnem gostovanju v Dravogradu. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v srediĹĄÄ?e koroĹĄkega kegljanja odpotovali v upanju, da domaÄ?inom odĹĄÄ?ipne-

kilometre in darovali s pomoÄ?jo SMS sporoÄ?il ter ob podpori Skaze in sponzorjev skupno zbrali rekordnih 11.500 evrov.

Gre za najveÄ?jo donacijo doslej, ki je Ĺže bila v celoti podarjena MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje. Ta bo sredstva namenila nakupu ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in in opreme za razvoj in izobraĹževanje otrok iz socialno

ĹĄibkejĹĄih okolij. Poleg prijavnin in darovanih sredstev s pomoÄ?jo SMS sporoÄ?il so se v dobrodelni fond stekala tudi sredstva od vsakega opravljenega nakupa v Skazini spletni trgovini, prispevki sponzorjev ter dodatna donacija v viĹĄini 2.000 evrov, ki jo je Skaza prispevala zaradi doseĹženih rezultatov.

jo kakĹĄno toÄ?ko, a domaÄ?i fantje niso bili za to. Ĺ˝e v igri prvega para so na polno povsem deklasirali gostujoÄ?a tekmovalca, ki sta na Ä?iĹĄÄ?enje uspela nekoliko zmanjĹĄati razliko. Vodstvo domaÄ?ih z 2 : 0 in prednost neulovljivih 110 kegljev gostov sicer ni vrglo s tira.

Tekmovalca drugega para sta iz luÄ?aja v luÄ?aj zmanjĹĄevala razliko, domaÄ?inom pa odvzela obe toÄ?ki.

Pri rezultatu 2 : 2 je o usodi zmagovalca zopet odloÄ?ala igra tretjega para. GostujoÄ?a tekmovalca sta zaÄ?ela zelo dobro, razlika se je hitro zmanjĹĄevala. Dobra igra Ĺ oĹĄtanjskih vijolic je bil alarm za domaÄ?ine. Hitra menjava igralca je zopet vzpostavila domaÄ?o igro na prejĹĄnjo raven. Po 120 luÄ?ajih sta si ekipi razdelili toÄ?ki in

zasluĹžena zmaga z rezultatom 5 : 3 je ostala na KoroĹĄkem. GostujoÄ?a ekipa je po veÄ? kot letu dni presegla mejo 3200 kegljev, kar je vseeno spodbuda za nadaljevanje sezone. V ekipo kroga zunaj sta se uvrstila Jug (563) in PetroviÄ?

(553). Ĺ˝e v naslednjem krogu Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ponovno gostujejo. Na kegljiĹĄÄ?u v dvorani Tabor se bodo sreÄ?ali z ekipo MiklavĹža, ki jim tudi ne gre vse po naÄ?rtih. Spomnimo se, da so prav na tem kegljiĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanjÄ?ani v 3. krogu premagali Lokomotivo, ki je trenutno boljĹĄa od MiklavĹža. Bo to kegljiĹĄÄ?e tudi tokrat tako uspeĹĄno za vijolice?

đ&#x;”˛

mkp

đ&#x;”˛

L.F

NaĹĄ Ä?as, 15. 10. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

15. oktobra 2020

Velik izziv so hitre avtobusne linije V Velenju je potekala konferenca Regijski izzivi dnevne mobilnosti – Razlogi, ki vplivajo na izbiro javnega prevoza, so ťtevilni – Obrobne regije so ťe posebej zapostavljene v kvaliteti javnega potniťkega prometa Jasmina Škarja

V sredo, 30. septembra, je v vili Bianca v Velenju potekala 3. konferenca Regijski izziv dnevne mobilnosti – hitre avtobusne linije, saj so maja 2018 obÄ?ine, zaposlovalci, javne ustanove in drugi kljuÄ?ni akterji v prometu in mobilnosti v Velenju in njegovi funkcijski regiji podpisali Zavezo o sodelovanju na podroÄ?ju trajnostne mobilnosti.

KakĹĄne ukrepe trajnostne mobilnosti sprejema Velenje? Mag. Katarina Ostruh, vodja projekta

na Mestni obÄ?ini Velenje: ÂťZelo razliÄ?ne. Od tega, da imamo na voljo brezplaÄ?ni avtobus Lokalc, do tega, da spodbujamo uporabo koles z izgradnjo kolesarske infrastrukture in izposojo koles Bicy ter skrbjo tudi za peĹĄce z izboljĹĄavo infrastrukture.

Zanimiva storitev, ki je na voljo predvsem starejťim, je Kamerat – prevoz na klic. OpaŞamo, da dnevna migracija ťe vedno temelji na osebnih avtomobilih, ker javni potniťki promet ni dostopen oziroma prilagojen voznim redom, ali pa se izkaŞe, da

od 16. marca do 11. maja ustavil izvajanje javnega linijskega, medkrajevnega in mestnega prevoza potnikov. Pri izbiri krajev, ki so jih povezali med seboj, je bil kljuÄ?en podatek ĹĄtevilo dnevnih migrantov.

Poiskati je potrebno toÄ?ke, ki so za uporabnike zanimive

V tem trenutku teĹžko ocenjujemo uÄ?inkovitost linij, ker je Ĺživljenje od 1. junija 2019 do 16. marca 2020 teklo po enih tirnicah, danes pa teÄ?e po drugih.

je osebni avto hitrejĹĄi in cenejĹĄi,ÂŤ razmiĹĄlja Ostruhova.

Javni prevoz je ena najveÄ?jih Ĺžrtev koronavirusa

Konferenca je bila namenjena pregledu hitre avtobusne linije, da preverijo, ali je bila storitev, ki

POLICIJSKA kronika

Vikend v znamenju vlomov v hiĹĄe V TopolĹĄici vlomilec odnesel veÄ?je ĹĄtevilo ur in zlatnino v vrednosti 5.000 evrov Velenje, 9. oktobra – Vikend je zaznamovalo veÄ? vlomov in poskusov vlomov v stanovanjske hiĹĄe na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje. V petek je priĹĄlo do poskusa vloma v stanovanjsko hiĹĄo v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Storilec je skuĹĄal vanjo vlomiti skozi balkonska vrata.

V soboto, 10. oktobra, okoli 21.

ure so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v stanovanjsko hiĹĄo v ReÄ?ici ob Paki. Neznani storilec je vlomil skozi okno in iz hiĹĄe odtujil manjĹĄo koliÄ?ino denarja.

V nedeljo, 11. oktobra, nekaj po 18. uri so obravnavali poskus vloma v stanovanjsko hiĹĄo v Ĺ oĹĄtanju, kjer je neznani storilec poskuĹĄal vlomiti skozi vrata na

terasi. Lastniku je povzroÄ?il materialno ĹĄkodo.

V nedeljo, 11. oktobra, so bili okoli 19. ure policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v stanovanjsko hiĹĄo v TopolĹĄici. Storilec je razbil steklo in iz hiĹĄe odtujil veÄ?je ĹĄtevilo roÄ?nih ur ter zlatnine. Z dejanjem je lastnika oĹĄkodoval za đ&#x;”˛ okoli 5.000 evrov.

Iz POLICISTOVE beleĹžke

Lepljivi prsti

Porezal smreÄ?ice

Velenje, 8. oktobra – V Ä?etrtek popoldan je neznanec v trgovini Iglu sport ukradel alpinistiÄ?no bundo, vredno 330 evrov. Istega dne so policisti v BevÄ?ah obravnavali tatvino goriva iz tovornega vozila.

Neznanec je iz vozila na parkiriĹĄÄ?u natoÄ?il 250 litrov plinskega olja.

Lastnika je oĹĄkodoval za okoli 250 evrov.

V soboto, 10. oktobra, se je v trgovini Lidl moĹĄkemu ÂťprilepilÂŤ na prste usnjen pas, pri tem pa ga je zalotil varnostnik.

V ponedeljek, 12. oktobra zveÄ?er, pa je na Vojkovi neznanec iz torbice, ki jo je imel lastnik na kolesu na hodniku stanovanjskega bloka, izmaknil 350 evrov.

Nadlegoval kupce

Velenje, 7. oktobra – V sredo je v lastniĹĄkem gozdu v Silovi neznanec poĹĄkodoval in porezal 60 smreÄ?ic. Za storilcem, ki je storil kaznivo dejanje poĹĄkodovanja tuje stvari, poizvedujejo.

Velenje, 8. oktobra – V Ä?etrtek okoli 11. ure je moĹĄki pred trgovino Lidl vsiljivo beraÄ?il in nadlegoval obiskovalce. Policisti so ga za prekrĹĄek oglobili.

Cik-cak proti Celju

Pobeglega fotografiral Velenje, 9. oktobra – V petek, 9. oktobra popoldan, je priĹĄlo do prometne nesreÄ?e s pobegom na parkirnem prostoru pred lokalom Pit Stop. Lastnik poĹĄkodovanega vozila je voznika, ki je trÄ?il v njegovo vozilo in s kraja odpeljal, videl in ga fotografiral. Zoper pobeglega voznika bo izveden ustrezen postopek.

Na prehodu trÄ?il v peĹĄko in pobegnil Velenje, 10. oktobra – V soboto zveÄ?er je voznik osebnega avtomobila na prehodu za peĹĄce pri ÂťStari NamiÂŤ na KidriÄ?evi trÄ?il v peĹĄko in po trÄ?enju odpeljal s kraja. PeĹĄka je v nesreÄ?i utrpela poĹĄkodbo kolena. Vozilo so policisti naslednji dan izsledili v Velenju, lastnika zasliĹĄali, odloÄ?bo o prekrĹĄku pa mu bodo poslali po poĹĄti.

Na poroki v Mozirju 100 gostov Mozirje, 10. oktobra – V soboto okoli 18.30 so na PU Celje prejeli anonimno obvestilo, da v enem od gostinskih lokalov na obmoÄ?ju Mozirja poteka poroka, na kateri je okoli 100 gostov.

Policisti so na kraju ugotovili krĹĄitev neupoĹĄtevanja Odloka o zaÄ?asni sploĹĄni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji. Zaradi krĹĄitve bodo zoper lastnika podali predlog Zdravstvenemu inĹĄpektoratu RS. đ&#x;”˛

mkp

Velenje, 10. septembra – V nedeljo je skrbna voznica policiste obvestila, da je v bliĹžini bencinskega servisa Petrol opazila voznika, ki vozi v smeri Celja, pri tem pa kaĹže oÄ?itne znake vinjenosti. Policija, ki je izvedla postopek, je ugotovila, da je vozil pod vplivom alkohola. Strokovni pregled z odvzemom krvi je odklonil. Zoper njega bodo podali obdolĹžilni predlog.

Otroci so se ÂťzravsaliÂŤ Velenje, 10. oktobra – V soboto proti veÄ?eru so se na igriĹĄÄ?u v Ĺ aleku ÂťzravsaliÂŤ otroci. Eden od njih je od brce v mezinec pri tem utrpel laĹžjo poĹĄkodbo. Za tem je na igriĹĄÄ?e priĹĄel eden od starĹĄev in otrokom zagrozil z maĹĄÄ?evanjem. Zoper njegovo protipravno ravnanje bodo policisti ukrepali.

Ĺ tiri krĹĄitve v lokalih Velenje, 12. oktobra – PrejĹĄnji teden so policisti izvajali poostrene aktivnosti v zvezi s spoĹĄtovanjem doloÄ?b Odloka o zaÄ?asnih ukrepih za zmanjĹĄanje tveganja okuĹžbe in ĹĄirjenja okuĹžbe z virusom SARS-CoV-2, ki se nanaĹĄa na odpiralne Ä?ase gostinskih lokalov. Policisti so krĹĄitve ugotovili v ĹĄtirih primerih. Zoper lastnike lokalov so podali predlog za uvedbo prekrĹĄka trĹžnemu inĹĄpektoratu.

je bila vpeljana pred letom dni, dobra, ali bi se jo dalo izboljĹĄati in izpopolniti. Pogoj za uvedbo hitre linije je bil, da je na relaciji vsaj tisoÄ? dnevnih migrantov, Ĺželeli pa so tudi izboljĹĄati regionalno povezanost. Povezali so tudi regije, ki nimajo dobre javne povezave javnega potniĹĄkega prevoza, in tako dodali Slovenj Gradec in Idrijo. Hitre linije so bile uvedene predvsem za potrebe zaposlenih oseb pri prevozu na delovna mesta in nazaj domov; ti lahko sedaj Ä?as med voĹžnjo veliko bolje izkoristijo, hkrati pa je tudi naĹĄe okolje bistveno razbremenjeno. O koristnosti in uvedbi hitrih avtobusnih linij med veÄ?jimi mesti in Ljubljano je na konferenci spregovoril mag. Bojan Ĺ˝lender z Ministrstva za infrastrukturo: ÂťHitre linije so ena kljuÄ?nih toÄ?k, ki smo jih na ministrstvu priÄ?eli leta 2019, da bi zaposlene privabili k uporabi javnega prevoza.

Dobre podatke imamo za dijake

in ĹĄtudente: z uvedbo subvencioniranih vozovnic leta 2012 so javni prevoz sprejeli, ĹĄtevilo potnikov med mladimi se je poveÄ?evalo, med zaposlenimi pa je ĹĄtevilo uporabnikov zelo nizko. Za vsakogar so pri javnem prevozu pomembni trije podatki; hitrost potovanja od doma do mesta, kamor potuje (tudi poti od hiĹĄe do avtobusne oziroma ĹželezniĹĄke postaje so pomembne), pomembna je pogostnost potovanj, ki so na voljo, tretje je udobje, kaj lahko javni prevoz ponudi. Cena je ĹĄele Ä?etrta toÄ?ka pri izbirah,ÂŤ naĹĄteva Ĺ˝lender, ki ne more mimo tega, da izpostavi javni prevoz kot eno najveÄ?jih Ĺžrtev koronavirusa, ki je

đ&#x;”˛

Glavni cilj projekta je poiskati nove reĹĄitve za izzive dnevne mobilnosti za bolj trajnostni razvoj mest. Regijsko celostno prometno strategijo razvijajo na obmoÄ?ju obÄ?in Velenje, Slovenj Gradec, Mislinja, Dobrna, Celje, Ĺ˝alec, Polzela, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki, Mozirje in Nazarje.

Pohod s Ä?udovitim razgledom S 1. oktobrom se je zaÄ?elo novo ĹĄolsko leto tudi za Ä?lane Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje.Planinci UNI3 smo se tokrat odpravili na pohod kar na bliĹžnjo vzpetino RadojÄ?.

Nekaj zaradi Covida-19, saj je s tem odpadla skrb za urejanje prevoza, nekaj pa tudi zaradi novih Ä?lanov, ki niso dobili razpisa in so se ob v Biltenu objavljeni 8. uri zbrali na dogovorjenem kraju.

PeĹĄ smo jo mahnili po lepi gozdni poti ob potoku proti VrtaÄ?am in dalje na TuĹĄevo. Tu je bilo Ĺže precej Ĺživahno, saj so imeli uÄ?enci ene od velenjskih osnovnih ĹĄol ĹĄportni dan. Da jih ne bi zmotili ravno pri zasluĹženi malici, smo jo mahnili dalje in se zagrizli v strmi breg. Ĺ e pred tem smo izkoristili prelepo kuliso v ozadju in se nastavili pred fotografski objektiv naĹĄe izurjene fotografinje Marije, ki pa Ĺžal tokrat ni ĹĄla z nami,

KakĹĄna je povezava s hitro linijo do prestolnice in kako prepriÄ?ati ljudi, da bodo bolj uporabljali javni prevoz? Mag. Peter Zajc z UrbanistiÄ?nega inĹĄtituta RS: ÂťMoĹžnosti javnega potniĹĄkega prometa so za naĹĄe mesto dobro povezane s Slovenj Gradcem in Celjem, obstajajo pa ĹĄe moĹžnosti izboljĹĄave. Manjkajo povezave med vikendi in z drugimi kraji.

Z vidika naroÄ?nika bi bilo treba odgovoriti, kdo je ciljna skupina.

Niso to samo ljudje, ki hodijo na delo v osrednjo slovensko regijo, najti je treba tiste, ki bi bili pripravljeni uporabljati to linijo, ker jim je voĹžnja z avtobusom blizu, ker je praktiÄ?na. Poiskati bi bilo potrebno toÄ?ke, ki so uporabnikov zanimive (npr. bolniĹĄnica).

Obrobne regije so ĹĄe posebej zapostavljene v kvaliteti javnega potniĹĄkega prometa.ÂŤ

a nas je priÄ?akala tako rekoÄ? na pragu domaÄ?ega kraja in nam zaĹželela dobrodoĹĄlico in varen korak.

Na 937 m visoki RadojÄ? smo prisopihali vsi prepoteni, a nadaljevanje poti proti RamĹĄakovemu vrhu ni bilo teĹžavno. Malo pred vrhom se nam je odprl prelep pogled na Velenjsko in Celjsko kotlino ter na vso okoliĹĄko hribovje in gorovje. Klopca, ki je prijazno vabila k poÄ?itku, je bila za vse premajhna, zato smo nadaljevali pot in se kroĹžno vrnili nazaj na TuĹĄevo. Pot nas je vodila mimo obeleĹžja, kjer je za vedno zastal korak priljubljenemu vodniku Mihu.

Listek s pesmijo Ivana Minattija Ĺ el bom, ki je pritrjen na gospodarskem poslopju bliĹžnje kmetije, je tiho obeleĹžje dogodka, ki je takrat pretresel mnoge ljubitelje planin, ki jim je bil Miha svetal vzgled.

Po hribih Ĺ EL BOM, med visoke majske trave bom ĹĄel.

Trave so lepe, trave so dobre, trave so zdrave, trave imajo svojo modrost, prastaro modrost zemlje, trave so daleÄ? od ljudi. Ĺ el bom med visoke majske trave.

Trave so pokonÄ?ne in pokonci umirajo, trave niso ljudje, med travami je vse razumljivo in preprosto kot tekanje mravelj in prizadevanje ĹžuĹželk - ĹĄe smrt, trave imajo veliko duĹĄo in mehke mehke zelene roke. Ĺ el bom in se mednje vrgel na obraz. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

NaĹĄ Ä?as, 15. 10. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

15. oktobra 2020

Ustvarjalne delavnice so dobrodoĹĄla popestritev vsakdana

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Trudili se boste, da naredite najboljĹĄi vtis. Partner ne bo navduĹĄen, pa Ä?eprav ga boste poskuĹĄali prepriÄ?ati o nasprotnem. Ne boste se zavedali, da je z mislimi pri povsem drugih stvareh kot vi. Skrbelo ga bo za enega od bliĹžnjih druĹžinskih Ä?lanov, saj se bodo okuĹžbe z novim virusom zaÄ?ele pojavljati tudi v vaĹĄi bliĹžini.

Tako prestraĹĄen bo, da vam ne bo upal povedati. Bal se bo, da bi preburno odreagirali in da ga ne bi razumeli. Tudi vam ne bo veÄ? vseeno, zato se boste zaÄ?eli samoizolirati. To vam ob niÄ? kaj prijaznem vremenu sploh ne bo teĹžko. TeĹžje vam bo sprejeti dejstvo, da boste spet veliko sami.

Na delavnici roÄ?nih del Zlatega kotiÄ?ka Velenje izdelovali nakit in druge uporabne izdelke – V Zlatem kotiÄ?ku se sreÄ?ujejo ljudje, ki se radi izobraĹžujejo, zabavajo in kaj novega nauÄ?ijo

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Jasmina Ĺ karja

Dobili boste pogum, da se lotite naloge, ki ne bo lahka. Le tega ne boste vedeli, Ä?e je Ĺže pravi Ä?as. Brez skrbi, ko bo napoÄ?il, boste to zaÄ?utili tudi vi. Dobro veste, na koga se morate obrniti, Ä?e se delo ustavi in ne boste vedeli, kako naprej.

Ne Ä?akajte, Ä?im prej poiĹĄÄ?ite pomoÄ?. V naslednji dneh vas bo najbolj strah, da boste kaj spregledali in da ne boste pravoÄ?asno konÄ?ali dela, ki vam veliko pomeni. Gre za preizkus, ki lahko moÄ?no spremeni vaĹĄo prihodnost. Sploh, Ä?e si Ĺželite napredovati. ÄŒasi temu niso najbolj naklonjeni, a nikar ne obupajte. Zavedajte se, da se morate najprej ceniti sami, potem vas bodo tudi drugi. OboroĹžite se z vitamini, da se okrepite in zaĹĄÄ?itite svoje zdravje.

Zlati kotiÄ?ek Velenje in Klub upokojencev Gorenje sta na zaÄ?etku oktobra organizirala delavnico roÄ?nih del. Tematika je bila izdelava nakita iz cd-jev. Vodila jo je Olga BraÄ?iÄ?, sodelovali pa so tudi Ä?lani Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze DU Velenje. O tem, kakĹĄne spretnosti potrebujejo ustvarjalci na delavnicah, BraÄ?iÄ?eva pove, da sta spretnost in veselje do dela najpomembnejĹĄa. ÂťMoj cilj je, da gre vsakdo iz delavnice zadovoljen in z novo pridobljenim znanjem. Sama sem ga pridobivala v Izoli, kjer smo na vsako pobudo in vpraĹĄanje dobili odgovor. NajpomembnejĹĄe pa je, da svoje znanje dajemo naprej, ljudem v domaÄ?i dolini,ÂŤ poudari BraÄ?iÄ?eva, ki so se ji na delavnici pridruĹžile tudi Ä?lanice ostalih velenjskih druĹĄtev.

Ustvarjalne delavnice, druĹženje, predavanja in tematski dogodki

Tudi Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza Ĺželi ĹĄirĹĄemu krogu prikazati nekaj svojih dejavnosti, zato se redno udeleĹžujejo razliÄ?nih rokodelskih delavnic in pripravljajo razstave svojih izdelkov. Ĺ˝e drugo leto zapored potekajo tudi Dnevi medgeneracijskega soĹžitja, v okviru katerih pripravljajo ĹĄe druge dogodke, pove Vladimira Tisnikar, podpredsednica Ĺ aleĹĄke pokrajine. ÂťLetos smo pripravili

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.

V drugi polovici oktobra vas bo razveselila nepriÄ?akovana novica, o kateri doslej niste razmiĹĄljali, saj se je zdelo, da se kaj takega vam in vaĹĄim bliĹžnjim ne more zgoditi. Povezana bo z vaĹĄim oĹžjim druĹžinskim Ä?lanom, ki je precej ranljiv, zato je razumljivo, da boste zaskrbljeni. K sreÄ?i se bo vse uredilo v nekaj dneh, dogodek pa vam bo vseeno dal misliti. To, kar boste storili, da se kaj podobnega ne zgodi tudi v vaĹĄem domu, vam bo vlilo novo energijo za prihodnje obdobje. Zavedate se, da spet ne bo lahko, a ste sedaj pripravljeni prav na vse. Partnerju ĹĄe nekaj dni ne bo do tega, da bi se druĹžil z vami, saj bo ĹĄe vedno kuhal mulo. Vam pa bo vseeno.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

ÂťIzdelujemo s srcem. Tovrstne delavnice so naĹĄe bogastvo in dediĹĄÄ?ina.ÂŤ

okroglo mizo na temo dolgotrajne oskrbe.

Vodila jo je mag. Klavdija Kobal Straus iz Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, pripravili smo kulturno umetniĹĄki veÄ?er Pod vaĹĄko lipo – na njem so se predstavljali literati, slikarji, fotografi in ljudski pevci, in pohod po uÄ?ni poti Ĺ krata Bisera. ÄŒe bo izvedljivo, bomo organizirali ĹĄe ĹĄportne igre v pikadu, kegljanju, ĹĄahu, streljanju z zraÄ?no puĹĄko, balinanju in namiznem tenisu, smo pa z mislimi Ĺže v letu 2021, ko raÄ?unamo,

da bomo lahko naredili ĹĄe veÄ?, ĹĄe bolje,ÂŤ zakljuÄ?i Tisnikarjeva na sreÄ?anju v Zlatem kotiÄ?ku v Mercator centru Velenje, kjer si lahko ogledate tudi razstavo Ĺže ustvarjenih del. Aktivnosti v kotiÄ?ku so dobrodoĹĄla popestritev, saj spodbujajo medsebojno druĹženje starejĹĄe generacije s pridihom medgeneracijskega sodelovanja, potekajo pa vsak dan med 9. in 17. uro. đ&#x;”˛

Kaj pogreĹĄam?

Ko sem premiĹĄljevala o prvi temi kolumne, so mi v ospredje priĹĄli pogovori z Ĺženskami, v katerih so spregovorile o zanje zelo teĹžki temi. Z veliko veÄ? zaÄ?etnega strahu in previdnosti, vendar iz nuje, da se osvobodijo obÄ?utka teĹže, ki ga skrivanje prinaĹĄa. O temi, kako jih materinstvo ne le osreÄ?uje, ampak tudi utruja, bega, razdvaja in hromi. Zato sem zadnje tedne pred pisanjem te kolumne nekoliko bolj 'analitiÄ?no' prisluhnila nakljuÄ?nim pogovorom med Ĺženskami.

Prevladovalo je opisovanje vsakdanjih dogodkov in obÄ?utij, ponekod tudi odkrita jeza na partnerja, ki se je Ĺže skoraj v celoti odmaknil iz vzgoje in razmiĹĄlja le o svojih potrebah, ali Ä?udenje nad prijateljico, ki ima drugaÄ?ne poglede na vzgojo oziroma odnose.

Tu in tam je bilo zaznati obÄ?asno prikrito tekmovanje med sogovornicami, ki je izhajalo predvsem iz potrebe povedati, kako vse zmorejo in kako pomembne so, saj je verjetno to tisto, kar pogreĹĄajo in zaradi Ä?esar se poÄ?utijo spregledane. V izmenjavi mnenj o najrazliÄ?nejĹĄih temah pa predvsem iskanje potrditve in razumevanja pri drugi Ĺženski. Med prej omenjenimi 'prepovedanimi obÄ?utji' pa se je najveÄ?krat pojavilo priznanje o utrujenost, naveliÄ?anosti, vse pogostejĹĄih obÄ?utkih osamljenost, Ĺželja po uresniÄ?evanju navzven in iskanju vznemirjenja.

Seveda sem najprej razmiĹĄljala v smeri, koliko in kaj zmorem izmenjati o tovrstnih obÄ?utkih v svojih Ĺženskih krogih. Na sreÄ?o sem lahko pri omenjenih temah z veÄ?ino prijateljic odkrita in obratno, kar izjemno cenim. TeĹžko bi se namreÄ? pretvarjala, da Ĺživim samo en vidik vloge in da samo tega prepoznavam in priznavam tudi pri drugih. Zagotovo je za to stopnjo odkritosti potrebno zaupanje, brez katerega bi verjetno ostajale le pri povrĹĄinskih pogovorih.

Ko sem o tem spraĹĄevala druge Ĺženske, so podale zelo razliÄ?ne odgovore. Ene o tem lahko govorijo le z doloÄ?eno prijateljico, druge z osebo, ki ni del njihovih prijateljskih krogov, tretje s partnerjem ali mamo/sestro/starejĹĄo Ĺžensko, Ä?etrte so za sogovornika izbrale 'knjige' in 'forume na spletu', pete so si za to poiskale novo Ĺžensko sredino, ĹĄeste pravijo, da se nikoli tako ne poÄ?utijo, da jih vloga mame zgolj izpolnjuje in osreÄ?uje. Kot vidite, se z istim izzivom sooÄ?amo na zelo razliÄ?ne naÄ?ine. Ena moĹžnost je ta, ki jo uporablja

Dolgo ste bili optimist. Sedaj pa boste tudi vi priznali, da so Ä?asi res Ä?udni. ZaÄ?eli se boste veseliti majhnih stvari, majhnih dogodkov. Ĺ e pred nekaj dnevi jih sploh ne bi opazili, sedaj jih boste. Ko se boste odloÄ?ili, da tudi sami pomagate nekomu, ki pomoÄ? res potrebuje, bo vaĹĄe Ĺživljenje dobilo nov smisel. Kmalu boste spoznali, da rek, da se dobro z dobrim vraÄ?a, ĹĄe kako drĹži. Najbolj sreÄ?ni boste, ko bo vaĹĄa druĹžina skupaj in ker vas zdravje ne bo pustilo na cedilu. PravoÄ?asno ste zaÄ?eli skrbeti za to, da se tako vaĹĄe telo kot um poÄ?utita dobro. Poskrbite, da bo tako tudi ostalo, in ostanite previdni, saj bo to v naslednjih dneh kljuÄ?no.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Pred vami je nekaj napornih dni. DokonÄ?ali boste predolgo nedoreÄ?eno zgodbo, ko boste pritisnili zadnjo piko, pa pravega zadovoljstva ne boste Ä?utili. Ne bo vam jasno, zakaj je tako. Morda tudi zato, ker dobro veste, da ste zaprli le eno od poglavij v svojem Ĺživljenju, ki vam ni dalo najbolj mirno spati. Sedaj boste pripravljeni na nove izzive. ÄŒeprav veÄ?jih sprememb v Ĺživljenju nimate radi, se boste vsak dan bolj zavedali, da so tu in tam nujno potrebne. Pritiski v sluĹžbi se bodo ĹĄe stopnjevali, Ä?utili boste nemir pri sebi in svojih sodelavcih. Iskali boste naÄ?in, da se umirite in na prihodnost spet zaÄ?nete gledati bolj optimistiÄ?no. PogreĹĄali boste predvsem dolge pogovore s prijatelji, a Ĺžal jih ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste videli v Ĺživo. Vsa sodobna tehnika ne more nadomestiti pristnega druĹženja, a boste zadovoljni, da imate vsaj to.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

Postanite naroÄ?nik

19

zadnja skupina Ĺžensk, in sicer potlaÄ?iti priznanje po delih sebe, ki ne gredo z roko v roki z vlogo mame in brez razumevanja ĹĄirĹĄega konteksta ustvarjajo obÄ?utke krivde in sramu. Kljub temu da to odloÄ?itev Ĺženska sprejme, ker se z njo Ĺželi zavarovati, prinaĹĄa zanjo veliko breme, saj od nje zahteva pretvarjanje, kar neizogibno vodi v notranji konflikt. Pogovori s partnerjem, ki jih omenja druga skupin Ĺžensk, lahko prispevajo k razumevanju in ĹĄirjenju pogleda, vendar izhajajo iz moĹĄkega principa delovanja. Tisto, kar nas Ĺženske globoko pretrese in rani, potrebuje najprej materinski aspekt delovanja, torej obÄ?utek varnosti, sprejetosti, podporo, nego in veliko razumevanja, ĹĄele nato lahko 'gremo v akcijo'. Zato si je pomembno zagotoviti oba aspekta. Izmenjava mnenj s starejĹĄimi Ĺženskami ali Ĺženskimi krogi je dobra izbira, kadar je hujĹĄi pretres za nami in smo v sebi dovolj zbrane, da zmoremo v nasvetih in besedah loÄ?iti svoje vsebine od vsebin drugih, ali pa kadar imamo za svojo sogovornico Ä?ujeÄ?o Ĺžensko, ki v naĹĄo stisko ne bo vnaĹĄala svojih strahov in prepriÄ?anj in nas bo zmogla krepiti v smeri, ki bo prava za nas. 'Knjige' so lahko dobri sogovorniki, Ä?e nam je blizu naÄ?in, ki terja odmik, reflektiranje in samoraziskovanje blizu, Ä?e ne, je potrebno poiskati nekaj sebi bolj lastnega. 'Spletni forumi' so sicer hitro dostopni in lahko ponudijo razliÄ?ne reĹĄitve, nas pa lahko zasujejo z informacijami v Ä?asu, ko v nas vre kaos, zato pri njih potrebujemo filter, da si prebrano zase ne prevajamo dobesedno. Perspektiva dopuĹĄÄ?anja, da opisana obÄ?utja ne morejo ogroziti naĹĄe vrednosti in vloge ter da so le deli nas, ki potrebujejo veÄ? pozornost, nam ĹĄele lahko da potrebno zaupanje, da se zaÄ?nemo odpirati in krepiti. Zato tovrstno delovanje ne more biti naĹĄa ĹĄibkost.

Osebno menim, da so obÄ?utja, ki nas vodijo do premikov, nekaj nujnega in naravnega. Ĺ e veÄ?. Opisana obÄ?utja so prisotna v vseh vlogah, ki jih v Ĺživljenju prevzemamo, le da smo v materinski vlogi zanje dovzetnejĹĄe. Ĺ e pomembneje na tem podroÄ?ju pa je spoznanje, da te v Ĺživljenju teĹžko osmiĹĄlja le ena vloga, tudi Ä?e je v doloÄ?enem obdobju Ĺživljenja bolj v ospredju. Vlogo mame in tudi druge vloge namreÄ? najbolje opravljamo, ko smo v stiku s sabo, s svojimi obÄ?utji in Ĺželjami in ko lahko zavzemamo na Ĺživljenje ĹĄirĹĄi pogled. Zato, drage bralke, ko bodo naslednjiÄ? priĹĄla na povrĹĄje katera od opisanih obÄ?utji, se spomnite, da niste slabe, prej izjemne. Do odgovorov zase zato raje pristopite z vpraĹĄanji. Za zaÄ?etek se brez obÄ?utkov krivde vpraĹĄajte: ÂťKaj tako zelo pogreĹĄam?ÂŤ đ&#x;”˛

Nives Hudej, druťtvo SŽM

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

ZnaĹĄli se boste sredi zapleta, ki ga bo povzroÄ?il vaĹĄ sorodnik. Ne obsojajte ga, Ä?eprav ga ne marate preveÄ?, mu dajte moĹžnost, da pove svojo plat zgodbe. Najprej mu resniÄ?no prisluhnite, potem pa se odloÄ?ite, kako boste reĹĄevali neugodno situacijo, ki Ĺžal vpliva tudi na vas in vaĹĄo prihodnost. Partner bo modro molÄ?al, zato ne raÄ?unajte na njegovo mnenje. Oblikovali ga boste ob koncu tedna, ko boste imeli Ä?as, da krepko razmislite. Tokrat boste res rekli bobu bob, pa Ä?etudi bo zamera. Ker ste pridno varÄ?evali, vam bo konÄ?no ostalo toliko, da boste lahko tudi sebi kupili darilo. Ne Ä?akajte na jutri, zaÄ?nite se razvajati Ĺže danes.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Prava sreÄ?a je, da boste v naslednjih dneh tako zaposleni, da vam bodo dnevi minevali kot blisk. ÄŒe ne bi bilo tako, bi se verjetno veÄ?krat ustraĹĄili, kako boste poskrbeli, da bo prihodnost za vas in vaĹĄe najbliĹžje Ä?im bolj varna. ÄŒeprav za to ne boste imeli veliko Ä?asa, ne boste ravnoduĹĄni. Ob vsem, kar se bo dogajalo okoli vas, bo tudi vas zaÄ?el zapuĹĄÄ?ati dosedanji optimizem. Imeli pa ga boste dovolj, da boste zaÄ?eli naÄ?rtovati vsaj kratek odklop od dela, med katerim si boste privoĹĄÄ?ili vse tisto, kar si Ĺže dolgo Ĺželite.

Ugotavljali boste, da vam je doma res lepo. Predvsem pa se boste tam poÄ?utili zelo varno.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Ĺ e nekaj dni bodo zvezde na vaĹĄi strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgÄ?as in da se ne boste preveÄ? obremenjevali s tem, kar se bo dogajalo okoli vas. Celo novicam v medijih se boste zaÄ?eli izogibati, saj boste ugotovili, da ne vplivajo dobro na vaĹĄe duĹĄevno zdravje. ÄŒisto v svoj balonÄ?ek pa se ne boste mogli zapreti. Komunicirali boste s tistimi, ki jih boste kmalu potrebovali, da izpeljete svoj naÄ?rt. Dobili boste namreÄ? idejo, kako izboljĹĄati svoje prihodke. Zavedate pa se, da se ne bo niÄ? spremenilo, Ä?e ne boste naredili niÄ? konkretnega. Zato le pogumno naprej, nekaj idej, ki vam rojijo po glavi, je kljub novim omejitvam v javnem Ĺživljenju Ä?isto izvedljivih.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

VaĹĄe Ĺživljenje ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo takĹĄno, kot si ga Ĺželite. Dobro je, da ste se s tem konÄ?no sprijaznili. To boste obÄ?utili tudi telesno, saj bodo zdravstvene teĹžave, s katerimi ste se spopadali kar nekaj tednov, zaÄ?ele izginjati. Vrnila se vam bo tudi dobra volja in smisel za humor. Ne bo vas veÄ? motilo, da se boste morali dnevno prilagajati spremembam v naÄ?inu dela in Ĺživljenja. Zavedali se boste, da gre za preĹživetje. Partner vam bo stal ob strani, podprl bo vsako vaĹĄo idejo. Tudi zato boste spet zelo kreativni, saj se boste zavedali, da ste ljubljeni in da imate podporo tudi pri projektih, ki ne bodo prinesli nobene finanÄ?ne nagrade.

Kozorog, 22. 12 . – 20. 1.

Ĺ˝iveli boste iz dneva v dan. Ob tem ne boste glasno govorili o svojih strahovih, ki bodo predvsem poslovne narave. Ob tem, kako bodo reagirali vsi okoli vas, vam bo kmalu jasno, da boste s svojimi odloÄ?itvami povzroÄ?ili precejĹĄen nemir. A tokrat ne boste pripravljeni na popuĹĄÄ?anje in kompromise, saj se zavedate, da gre tudi za preĹživetje. Ĺ e vedno se lahko zgodi, da bo nekdo, ki misli, da mu pripada veÄ?, kot je dobil, to tudi zahteval. K sreÄ?i boste pripravljeni. Zadevo boste reĹĄili v zadovoljstvo obeh. Partner bo imel veliko svojih teĹžav, a vas z njimi ne bo obremenjeval. Ko bosta skupaj, bosta govorila le o lepih stvareh. Zavestno.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

V teh dneh se bo najveÄ? vaĹĄih skrbi in pozornosti vrtelo okoli doma. Verjetno tudi zato, ker boste doma veÄ? kot v preteklih tednih. To vas ne bo motilo, prej boste lahko iskreno priznali, da ste sreÄ?ni, da je tako. Dobro se namreÄ? zavedate, da kmalu ne bo veÄ? tako in da prihaja turbulenten Ä?as tako za vas kot vaĹĄe najbliĹžje.

Finance boste k sreÄ?i pravoÄ?asno spravili v red, zato si boste lahko oddahnili vsaj na tem podroÄ?ju.

Sploh, ker veste, da imate dovolj prihrankov, da vam ne bo treba pristati Ä?isto na vse, kar vam bodo ponudili. Celo vaĹĄi nadrejeni bodo spoznali, da vas morajo podpreti. Sploh, ker bodo tudi sami ob tem izpadli odliÄ?no. Z vaĹĄo pomoÄ?jo, seveda.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

V naslednjih dneh boste doĹživeli veliko sprememb. VeÄ?ina bo dobrih, saj se boste zavedali, da so nujne tudi zato, da delo ne bo obstalo. ObÄ?utek odgovornosti bo imel veliko teĹžo. Vsi sicer ne bodo zadovoljni z vaĹĄimi odloÄ?itvami, a tokrat ne boste imeli slabe vesti, ko jih boste uvedli. Na trenutke bo vaĹĄe poÄ?utje slabo, kar boste pripisovali psihiÄ?ni utrujenosti. FiziÄ?no delo vas bo polnilo z energijo, zato se ga boste lotevali pogosteje kot obiÄ?ajno. Previdni boste tudi, s kom in koliko se boste druĹžili, saj se dobro zavedate, da drugi ne bodo pazili na vas. Partner bo potreboval vaĹĄo pomoÄ?. ÄŒeprav bo zadeva tvegana, mu je nikakor ne smete odreÄ?i.

Naš čas, 15. 10. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

15. oktobra

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.15 Posebne zgodbe: Posvojeni, dok. odd.

10.40 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 33/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Skrivnost ledenodobnih orjakov, nemška dok. odd.

14.40 Slovenci v Italiji: Ta prekleti konfin – Zdravko Likar, dok. odd.

15.15 Moj gost/Moja gostja Vendégem, portretna odd.

15.45 TV-izložba 16.00 Timi gre, risanka 16.10 Svetovalka Hana, risanka 16.20 Mladički: Raziskovanje, dok. ser.

16.30 Ko mama spi, kratki igrani film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Viralnost 18.05 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Sicilija med ljubeznijo in sovraštvom, ameriški dok. film 01.05 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.55 Napovedujemo

04.00 06.00 10.15 11.10 13.40 14.40 16.25 17.35 17.55 18.55 20.00 20.50 21.20 21.50 22.55 23.00 23.55 00.30 01.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.45 08.00 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.20 22.20 23.00 23.55 00.50 01.45 02.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.45 11.50 12.15 12.45 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.10 23.00 23.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Profil: Radko Polič Rac Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Joker, kviz Tudi jaz vidim, kratki dok. film Pozabljeni Slovenci: Slovenec sem in kdo je več - Viktor Murnik Videotrak Z Graysonom Perryjem po ZDA: Wisconsin, brit. dok. ser., 3/3 Avtomobilnost Ambienti Poti svobode, poljska nad., 13/13 Letni časi – Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester Mednarodni koncert baletnih zvezd Slovenska jazz scena: MareziJazz 2014: Big band Hrošči Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, risanka Robocar Poli, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Super krila, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Koronavirus: Tihi ubijalec, kitajski dok. film Betty v New Yorku, 1/33, am. nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/63, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/20-21, tur. nan.

TV prodaja Reka ljubezni, 4/72, slov. nan. Šverc komerc, 1/110, hr. nan.

Betty v New Yorku, 1/34, am. nan.

24UR popoldne Podaj mi roko, 2/22-23, tur. nan.

24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Šverc komerc, 1/111, hr. nan.

24UR zvečer Strelec, 2/4, ameriška nan.

Slepa pega, 3/3, ameriška nan.

Grimm, 6/5, ameriška nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Aktualno. Ob svetovnem dnevu revmatikov 2790. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture. Trobilni kvartet GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta. Skandinavija, 2. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture. Trobilni kvartet GŠ Velenje Bonton. Trkanje in pozdravljanje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

15. oktobra 2020

Sobota,

16. oktobra

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Ugriznimo znanost: Boj proti mikroorganizmom, odd. o znanosti 10.35 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 34/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Globus 12.30 Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Zvezde velikega platna: Robert Redford, brit. dok. ser., 10/11 14.35 TV-izložba 14.50 Prisluhnimo tišini: Deinstitucionalizacija 15.05 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.40 Špasni učitelj, niz. nan., 17/24 16.05 Čist zares, mladinska dok. ser.

16.30 Infodrom, tednik za otroke in mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Slovenski magazin 17.50 Duhovni utrip 18.05 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Zvezde velikega platna: Robin Williams, brit. dok. ser., 11/11 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.15 Napovedujemo

04.00 06.00 09.10 10.05 12.40 13.40 14.00 16.05 16.30 17.00 18.00 18.55 20.00 21.10 22.55 23.45 00.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.45 08.00 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 22.00 22.40 22.45 00.35 02.15 02.55

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Gorsko kolesarstvo: spust (Ž), prenos iz Maribora Gorsko kolesarstvo: priprave na dirko v Mariboru, reportaža Gorsko kolesarstvo: spust (M), prenos iz Maribora O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Poletni koncerti iz naših krajev Alpski kvintet Pozabljeni Slovenci: Karel Destovnik Kajuh, dok. film Videotrak Neboa, španska nad., 6/8 Jaz sem Frenk, slovenski film Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, risanka Robocar Poli, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Super krila, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Kate proti Meghan: Vojna princes?, angleška ser.

Betty v New Yorku, 1/34, am. nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/64, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/22-23, tur. nan.

TV prodaja Reka ljubezni, 4/73, slovenska nan. Šverc komerc, 1/111, hr. nan.

Betty v New Yorku, 1/35, am. nan.

24UR popoldne Podaj mi roko, 2/24-25, tur. nan.

24UR vreme 24UR Predzakonske zdrahe, am. film 24UR zvečer Eurojackpot Sinova morilka, ameriški film Pomoč za praznike, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Aktualno. Ob svetovnem dnevu revmatikov Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš maš, Obisk 31. Mini Pikinega festivala Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture. Trobilni kvartet GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice. S kolesom po Novi Zelandiji (Joži Jerman) Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture. Trobilni kvartet GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

17. oktobra

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.45 07.50 08.00 08.10 08.35 09.00 10.25 10.45 11.20 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.30 14.50 15.50 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.30 22.55 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 07.00 07.50 09.50 11.25 12.50 14.00 15.15 15.55 17.25 19.00 20.05 22.00 22.55 23.55 00.55

18. oktobra

Kultura, Odmevi Čudogozd: Lev praznuje Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Knjiga o džungli, risanka Mladički, dok. ser.

Ribič Pepe: Otroški strahovi, odd. za otroke Firbcologi: O policiji, uniformah in čokoladi, odd. za otroke Gajin svet, slov. mladinski film Infodrom, tednik za otroke in mlade Varuška nindža, niz. nad., 1/10 TV-izložba Tarča NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Alpe-Donava-Jadran Prisluhnimo tišini Šest mojstrov v viktorijanski hiši, brit. dok. ser., 2/4 Čokoladne sanje, slov. nad., 1/10 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Leta in leta, brit. nad., 4/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Zgodbe iz kostanjevih gozdov, slov. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 09.45 09.55 10.00 10.10 10.35 10.55

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Spomini: Janez Pavčič, 2. del Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Söldna Kajak-kanu - SP: slalom na divjih vodah, prenos iz Tacna Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Söldna Danes dol, jutri gor, slov. nan., 30-32/35 Avtomobilnost Kajak-kanu - SP: slalom na divjih vodah, kros, prenos iz Tacna Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Riko Ribnica, 7. kolo, prenos iz Celja Videotrak Maudie, irsko-kanadski film Zvezdana Festival Godibodi: Batista Cadillac Videotrak Info kanal

04.00 05.30 06.30 06.45 07.20

11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.10 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 20.45 21.35 22.05 23.25 23.25 23.30 23.40 00.15 01.05

07.45 08.15 09.10 09.50 11.25 12.50 14.00 15.50 16.45 19.10 19.50 20.00 21.00

06.00 07.00 07.01 07.10 07.40 07.50 08.20 08.50 09.05 09.25 09.45 10.00 10.25 11.55 13.40 13.55 15.45 16.00 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 22.05 00.00 01.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Florini zmajčki, risanka Maša in medved, risanka Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Luna Petunija, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, risanka Viking Viki, risanka Dirka Monkart, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Maggie & Bianca, 3/20-22, it. nan.

Zaročena za božič, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Hotel za pse, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ellen: Oblikovalski izziv, am. ser.

Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Predsednikova hči, ameriški film Ujetniki ljubezni, ameriški film Zaročena za božič, ameriški film Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Obisk 31. Mini Pikinega festivala 09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Videospot dneva 11.15 Kuhinjica, izob. oddaja 11.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture. Trobilni ansambel GŠ Velenje 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 18.40 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture. Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.45 Dotiki gora. Rzenik 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2791. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Gianni Rijavec. Pod lipo od none, akustični koncert 21.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture. Trobilni kvartet GŠ Velenje 21.35 Popotniške razglednice. S Kolesom po Novi Zelandiji (Joži Jerman) 22.35 2791. VTV magazin, reg. inf. odd.

23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

23.10 00.35 01.15 02.10

06.00 07.00 07.01 07.10 07.40 07.50 08.20 08.50 09.05 09.30 09.35 09.45 10.00 10.25 12.20 12.35 14.25 14.40 16.40 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 21.25 23.05 00.50 02.35

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Jurij in Pavel, risanka Timi gre, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Piknik s torto, risanka Bacek Jon, risanka Špasni učitelj, niz. nan., 18/24 TV-izložba Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 6/8 Ozare Obzorja duha: Misijon, tu in daleč Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Pesem za nov začetek, am. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Med nami, norveška nad., 5/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Sine Legibus, po poteh 1976, celovečerni dok. film Za lahko noč Gardenfound (Staša Tušar) Violinist Dan Zhu Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost: Boj proti mikroorganizmom, odd. o znanosti Glasbena matineja: R. Savin: Čajna punčka, odlomki iz baleta, posnetek Danes dol, jutri gor, slov. nan., 33-34/35 Ambienti Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Söldna Kajak-kanu - SP: slalom na divjih vodah, prenos iz Tacna Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Söldna Gorsko kolesarstvo: spust (M), prenos iz Maribora Gorsko kolesarstvo: spust (Ž), posnetek iz Maribora Nogomet - DP: Olimpija : Celje, 7. kolo, prenos iz Ljubljane Videotrak Žrebanje Lota Prazgodovinski svetovi, fran. dok. odd.

Eric Clapton – življenje v 12 taktih, brit. dok. film Vikend paket Kaj dogaja?

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Florini zmajčki, risanka Maša in medved, risanka Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Luna Petunija, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, risanka Živalice, 1/11, slovenska nan.

Viking Viki, risanka Dirka Monkart, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Maggie & Bianca, 3/23-26, it. nan.

Vaše zdravje, naša skrb Ujetniki ljubezni, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Predsednikova hči, ameriški film MasterChef Slovenija Popolna preobrazba doma, 10. sez., ameriška ser.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Ti, ti lažnivec, ameriški film Usodna zamenjava, am. film Čas za ples, ameriški film Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Obisk 31. Mini Pikinega festivala 09.40 2790. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2791. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.50 Lepote sveta. Skandinavija, 2. del 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Jutranji pogovori 1 13.20 Kuhinjica, izob. oddaja 14.10 Izidi nadomestnih volitev za župana Mestne občine Velenje 2020 14.25 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir 18.35 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture. Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.30 Aktualno. Ob svetovnem dnevu revmatikov 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.15 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture. Trobilni kvartet GŠ Velenje 21.20 Jutranji pogovori 2 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.20 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

19. oktobra

06.30 07.00 10.05 10.40 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.50 15.20 15.30 16.00 16.05 16.10 16.20 16.25 17.00 17.30 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 10.15 11.10 13.40 14.10 14.40 15.25 16.30 17.15 18.05 19.00 20.00 20.50 21.50 22.50 23.15 23.55 00.55

06.00 07.00 07.02 07.10 07.20 07.35 07.45 08.05 08.20 09.25 10.20 11.20 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.15 23.45

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha: Misijon, tu in daleč TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 35/35 Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Justin Trudeau – drugačna Amerika, fran. dok. odd.

S-prehodi: Andro Merku, imitator Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Živživalice, risanka Tinka in Žverca, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Šola za pošasti, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Kulturni vrhovi: Rožnik v Ljubljani, dok. odd.

Nejko, risanka Čebelice: Branka Jurca - Snežaki v vrtcu, televizijska pravljica Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Dan Zhu, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini New neighbours - Novi sosedje: Dobrodošli v zatočišču, dok. odd.

Na lepše Zadnja beseda!

Prava ideja!: KGS Krajnc, kmetijsko podjetje Ljudje in zemlja Muzej norosti, dok. film Nogomet - evropska liga: napoved 1. kola Odpotovanja: Jordanija, potopis, 2/13 Dediščina Evrope: Berlinski zid na velikem platnu, francoski dok. film Marihuana kot rešilna bilka, ameriška dok. odd.

Hrepenenje, kratki igrani film Lasje, kratki igrani film AGRFT Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, risanka Robocar Poli, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Super krila, risanka Vaše zdravje, naša skrb Princ Harry in Meghan: Njuna zgodba, angleški dok. film Betty v New Yorku, 1/35, am. nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/65, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/24-25, tur. nan.

TV prodaja Reka ljubezni, 4/74, slov. nan.

Močna ljubezen, 1/am. ser.

Betty v New Yorku, 1/36, am. nan.

24UR popoldne Podaj mi roko, 2/26-27, tur. nan.

24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2/22, slov. nan. Šverc komerc, 1/112, hr. nan.

24UR zvečer Whiskey Cavalier, 1/8, am. nan.

Slepa pega, 3/4, ameriška nan.

Grimm, 6/6, ameriška nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-raz. odd.

2791. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta. Skandinavija, 3. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober večer, ga. predsednica: Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije Regionalne novice, dnevno informativni program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

20. oktobra

06.15 07.00 10.05 10.40 10.55 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.50 15.05 15.25 15.55 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.35 01.00 01.55

04.00 06.00 10.30 11.30 14.15 14.40 15.30 16.40 17.55 18.55 20.00 21.00 21.30 23.05 23.30 00.25

06.00 07.00 07.02 07.10 07.20 07.35 07.45 08.00 08.15 09.20 10.15 11.10 13.00 13.15 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 18.00 18.15 18.20 18.45 18.50 19.55 20.00 20.30 20.50 21.50 21.55 22.45 23.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Umetnost igre TV-izložba Začnimo znova, slov. nan., 1/20 Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Šest mojstrov v viktorijanski hiši, brit. dok. ser., 2/4 TV-izložba Duhovni utrip Potepanja - Barangolások Lili in Čarni zaliv, risanka Oblakov kruhek, risanka Knjiga o džungli, risanka Firbcologi: O policiji, uniformah in čokoladi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz Pred vrati pekla: Honduras - vojna proti tolpam, šp. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Stanko Kušljan, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost Hiške, dok. film Joker, kviz Poklic Arne, dok. odd.

Videotrak Odraščanje v digitalni dobi, fran. dok. odd.

Prava ideja!

Umori na podeželju (XX.), brit. nan., 3/6 NaGlas!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, risanka Robocar Poli, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Super krila, risanka Vaše zdravje, naša skrb Harry in Meghan: Baby boom, angleški dok. film Betty v New Yorku, 1/36, am. nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/66, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/26-27, tur. nan.

TV prodaja Reka ljubezni, 4/75, slov. nan. Šverc komerc, 1/112, hr. nan.

Betty v New Yorku, 1/37, am. nan.

24UR popoldne Podaj mi roko, 2/28-29, tur. nan.

24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2/23, slov. nan. Šverc komerc, 1/113, hr. nan.

Preverjeno 24UR zvečer Slepa pega, 3/5, ameriška nan.

Grimm, 6/7, ameriška nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Dober večer, ga. predsednica: Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Napovedujemo Bonton: Predstavljanje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2792. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Martuljški slapovi Gianni Rijavec: Pod lipo od none, akustični koncert Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

21. oktobra

06.15 07.00 10.05 10.40 10.55 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.45 15.20 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.35 21.55 22.50 23.50 00.25 00.50 01.45

04.00 06.00 10.10 11.05 13.35

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda TV-izložba Začnimo znova, slov. nan., 2/20 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Prazgodovinski svetovi, fran. dok. odd.

Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Duhec, otroška nad., 3/3 Poročila ob petih, Šport, Vreme Posebne zgodbe: Disleksija, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Josip Vidmar: Kulturni problem slovenstva Pri Pajkovih, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Bodi svetloba, slovaški film Jutro, kratki igrani film Vreme, Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Posebne zgodbe: Disleksija, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

20.55 21.55 22.50 23.50 00.45

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro 39. mednarodni folklorni festival Beltinci: Le plesat me pelji Ambienti Vikend paket Veronika in Friderik, dok. film Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Beethoven 250: Za Elizo, Beethovnova uspešnica Moje mnenje Najglasnejši glas, am. nad., 2/7 Srečevanja, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.10 07.20 07.35 07.45 08.00 08.15 09.35 10.30 11.30 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, risanka Robocar Poli, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Super krila, risanka Vaše zdravje, naša skrb Diana, najina mati, ang. dok. film Betty v New Yorku, 1/37, am. nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/67, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/28-29, tur. nan.

TV prodaja Komisar Rex, 1/1, avstrijska nan. Šverc komerc, 1/113, hr. nan.

Betty v New Yorku, 1/38, am. nan.

24UR popoldne Podaj mi roko, 2/30-31, tur. nan.

24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2/24, slov. nan. Šverc komerc, 1/114, hr. nan.

24UR zvečer Strelec, 2/5, ameriška nan.

Slepa pega, 3/6, ameriška nan.

Grimm, 6/8, ameriška nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2792. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri patru Karlu Gržanu Regionalne novice, inf. program Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

15.20 16.05 17.45 18.50 19.50 20.00

18.35 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

NaĹĄ Ä?as, 15. 10. 2020, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

15. oktobra 2020

ÄŒe ni ideje, tudi reĹĄitve ni OUARIACHI JAMAL: Lakota

od – Odrasli 821-311.2 - DruĹžbeni romani Vir: https://www.mladinska.com/ Kontroverzni roman raziskuje naravo ljubezni, dobrotniĹĄtva in malomeĹĄÄ?anskih konvencij spolnosti ter pri tem preizkuĹĄa bralÄ?eve meje.

Aurelie Lindeboom je uspeĹĄna televizijka, ki z moĹžem Philipom in triletno hÄ?erjo Ĺživi povpreÄ?no, a Ä?isto sreÄ?no meĹĄÄ?ansko Ĺživljenje. Toda vse to se nenadoma spremeni, ko po desetih letih znova trÄ?i v

Alexandra Laszla, nekoliko ekscentriÄ?nega nekdanjega poslovneĹža, humanitarnega delavca, ki je na prelomu stoletja reĹĄeval lakoto v Afriki, svojo nekdanjo veliko ljubezen – in obsojenega pedofila. Ĺ okirana nad njegovo telesno (in duĹĄevno?) transformacijo se odloÄ?i, da bo sprejela ponudbo in napisala njegovo biografijo, pri tem pa raziskala, kdo sploh je Ä?lovek, s katerim je preĹživela nekaj najlepĹĄih dni svojega Ĺživljenja.

Sodobno, stilistiÄ?no sveĹže delo je v doloÄ?enih odlomkih nekakĹĄen pastiĹĄ nizozemske in svetovne literature, celo postmodernistiÄ?na parodija slogov, a vseskozi ostaja tudi psiholoĹĄko in socioloĹĄko prepriÄ?ljiv roman.

V dvorani Marof v Šmartnem ob Paki na tradicionalni slovenski likovni delavnici v ospredju industrijska krajina – Zaradi razmer namesto 10 le 4 dni – Javna predstavitev produkcije v Muzeju Velenje?

SPARK MURIEL: Zlata leta gospodiÄ?ne Jean Brodie

ml – Mladina P – Leposlovje od 10. do 13. leta Vir: https://www.mladinska.com/ Roman Zlata leta gospodiÄ?ne Jean Brodie (1961) je klasiÄ?no delo ĹĄkotske knjiĹževnosti, njegova naslovna junakinja pa eden najbolj nepozabnih romanesknih likov 20. stoletja.

Samosvoja, strastna in sentimentalna Jean

Brodie je uÄ?iteljica na edinburĹĄki dekliĹĄki ĹĄoli, kjer pod svoje okrilje vzame peĹĄÄ?ico izbrank v Ĺželji, da bi jih vzgojila v creme de la creme. Sredi tridesetih let preteklega stoletja jih uÄ?i o italijanskih renesanÄ?nih slikarjih, menstrualnih zagatah, ljubezenskem Ĺživljenju Emily BrontĂŤ in izjemnosti moĹža po imenu Benito Mussolini. Med svojimi uÄ?enkami uĹživa brezpogojno privrĹženost, toda ko dekleta vpelje v spletke odraslih, njihovo zvestobo postavi na preizkuĹĄnjo.

Po romanu je bil leta 1969 posnet istoimenski film, ki je legendarni angleĹĄki igralki Maggie Smith prinesel oskarja za naslovno vlogo. đ&#x;”˛

KINO spored JEZIK ENAKOPRAVNOSTI Dokumentarni film, 50 minut (SLO), projekcija s pogovorom ReĹžija: Marko Kumer MurÄ?

Scenarij: Tina GroĹĄelj Petek, 16. 10., ob 17.30

NOVI MUTANTI New Mutants. znanstvenofantastiÄ?na grozljivka, 94 minut (ZDA) ReĹžija: Josh Boone Igrajo: Anya Taylor-Joy, Maisie Williams, Alice Braga, Antonio Banderas, Charlie Heaton, Blu Hunt Petek, 16. 10., ob 20.00

MLADI AHMED Le Jeune Ahmed, drama, 90 minut (Belgija, Francija) ReĹžija: Jean-Pierre in Luc Dardenne Igrajo: Idir Ben Addi, Olivier Bonnaud, Myriem Akheddiou, Victoria Bluck, Claire Bodson, Othmane Moumen Sobota, 17. 10., ob 17.00

PRVIÄŒ NARAZEN After we Collided, romantiÄ?na drama, 105 minut (ZDA) ReĹžija: Roger Kumble Igrajo: Selma Blair, Hero Fiennes-Tiffin, Josephine Langford, Dylan Sprouse, Charlie Weber, Samuel Larsen, Candice Accola, Louise Lombard, Rob Estes, Inan-

na Sarkis, Dylan Arnold, Pia Mia, Khadijha Red Thunder Sobota, 17. 10., ob 20.00

POD BELIMI PEÄŒINAMI Hope Gap. rRomantiÄ?na drama, 100 minut (Velika Britanija) ReĹžija: William Nicholson Igrajo: Annette Bening, Bill Nighy, Josh O'Connor Nedelja, 18. 10., ob 20.00

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, od 8. do 11. oktobra – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v sodelovanju z velenjsko obmoÄ?no enoto sklada in javnim zavodom Mladinski center Ĺ martno ob Paki organiziral v ĹĄmarĹĄki dvorani Marof tradicionalno slovensko likovno delavnico. Tudi tokrat je bil mentor sedmih udeleĹženk akademski slikar DuĹĄan FiĹĄer, tema delavnice pa je bila industrijska krajina.

Monika IvanÄ?iÄ? Fajfar, producentka za podroÄ?je likovne dejavnosti pri JSKD, je povedala, da so delavnico Ĺželeli najprej organizirati v obiÄ?ajnem terminu, avgusta, a ji takratni pogoji niso bili naklonjeni. Ker niso Ĺželeli vreÄ?i puĹĄke v koruzo, so stvari prilagodili. Tako je delavnica namesto 10 trajala 4 dni, udeleĹženke (prijavilo se jih je osem, udeleĹžilo sedem) pa so pred prihodom na delavnico dobile domaÄ?o nalogo, Âťda je bilo vse skupaj res strnjeno in osredotoÄ?eno na temo. Nastale so super stvaritve. Ĺ˝al zaradi razmer ob koncu nismo pripravili razstave, se pa za javno predstavitev produkcije trudimo tako kot lani, ko smo izdelke razstavili v prostorih Muzeja Velenje,ÂŤ je pojasnila.

Pred delavnico ÂťdomaÄ?a nalogaÂŤ

Po besedah DuĹĄana FiĹĄerja je bila letoĹĄnja delavnica drugaÄ?na zato, ker je potekala v drugem Ä?asu, v omejenih pogojih, krajĹĄi

nujajo zanimive izzive v estetskem in ustvarjalnem smislu.

UdeleĹženci so zaradi krajĹĄega Ä?asa trajanja delavnice individualno raziskovali in interpretirali dana izhodiĹĄÄ?a ter iskali umetni-

ture, opazovanje njenega vpliva na okolje, razmiťljanja o teŞavi ‌ Ob pogledu na izdelke udeleŞenk likovne delavnice je bil zadovoljen, saj so pokazali, da so v ťtirih dneh druŞenja dose-

Tema tradicionalne vseslovenske likovne delavnice je bila industrijska krajina.

Ä?as, drugaÄ?na je bila tudi zaradi izbrane teme – industrijska krajina. Na njej so raziskovali specifiÄ?ne pomene in vloge industrije v smislu Ä?lovekovega preĹživetja, odvisnosti, razvoja, dobrega in negativnega vpliva na Ä?loveka in naravo ‌ ÂťUstroj industrije, njena funkcionalnost, znaÄ?ilna arhitektura ter njena umestitev v naravno in urbano okolje po-

Prazni prostori Ustanova Velenjska knjiĹžna fundacija je izdala knjigo Branka Ĺ˝liÄ?arja Prazni prostori.

Branko Ĺ˝liÄ?ar je VelenjÄ?an, rojen leta 1987 v Dubrovniku. Diplomiral je iz filozofije ter magistriral iz antropologije in kulturnih ĹĄtudij. V letu 2020 je doktorand filozofije. Kratki roman Prazni prostori je njegov knjiĹžni prvenec. Ĺ˝liÄ?arjev prvenec je eksistencialna analiza prekarnega Ĺživljenja mladega intelektualca, antijunaka Emila, ki visi v praznih filozofskih prostorih med skodelico kave z mlekom in naslednjo cigareto. Seveda bi bilo

ĹĄke forme na razliÄ?nih ravneh likovnosti, tako v formalnem kot vsebinskem smislu. Pri tem so vnaĹĄali svoje ideje, sam pa sem jim pomagal, da so jih pri likovnem snovanju v Ä?im veÄ?ji meri tudi izvedli. Pomembna je bila ideja. ÄŒe te ni, tudi reĹĄitve ni.ÂŤ DomaÄ?a naloga, ki so jo dobile udeleĹženke, je vkljuÄ?evala fotografiranje industrijske arhitek-

gli zastavljen cilj Âťkako pridemo do ideje in kako jo realiziramo.ÂŤ FiĹĄer je ĹĄe povedal, da na likovnih delavnicah poskuĹĄajo vsako leto ÂťraziskatiÂŤ nekaj novega in da niso v njeni Ĺže veÄ? kot tridesetletni tradiciji kakĹĄne teme ponavljali, kar je tudi uspeh. đ&#x;”˛

naivno in neresno od Ĺ˝liÄ?arja priÄ?akovati, da bo skozi fabulo o mladem brezposelnem doktorju filozofije podal kakĹĄen odgovor na smisel Ĺživljenja.

UpraviÄ?eno pa se Ĺže po prvih straneh zgodbe vpraĹĄamo, Ä?e bo kaj raztrgalo kopreno bledega primorskega neba in vzvalovilo ravno morsko Ä?rto na obzorju bivanja. Avtor nas namreÄ? kljub bledoliÄ?nosti Emilovega Ĺživljenja drĹži v nenehnem suspenzu glede tega, ali mu bo uspel preboj iz slepe povratne zanke brezplodne refleksije, ki ugonablja. V vsakem primeru je namreÄ? veÄ?nost zamejena s ĹĄtiriindvajsetimi urami dnevno. – (dr.

TomaĹž GruĹĄovnik) đ&#x;”˛

PADATI Falling, drama, 112 minut (Kanada, Velika Britanija) ReĹžija: Viggo Mortensen Igrajo: Lance Henriksen, Viggo Mortensen, Terry Chen, Sverrir Gudnason, Hannah Gross, Laura Linney, David Cronenberg Ponedeljek, 19. 10., ob 20.00

NAPREJ Onward, sinhronizirana animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 102 minuti (ZDA) ReĹžija: Dan Scanlon Glasovi: Miha Rodman, Rok Kunaver, Mojca Funkl, Damjana ÄŒerne, PrimoĹž Pirnat, Matic LukĹĄiÄ?, MariĹĄa JagodiÄ?, Karin Komlajnec, MaĹĄa Tiselj, Alenka TetiÄ?koviÄ?, Jernej Kuntner, Ĺ˝iga BuniÄ?, Andrei Lenart ÄŒernilogar Nedelja, 18. 10., ob 16.00

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica. • Modni teden od 19. do 24. oktober. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

VELENJE ÄŒetrtek, 15. oktobra 17.00 Galerija Velenje Zabavno vodstvo za otroke in druĹžine z Jurijem Murijem, druĹžinska urica 19.19 KnjiĹžnica Velenje ÄŒarobna Afrika, potopisno predavanje Marinke Dretnik

Petek, 16. oktobra 9.00

Spletna razstava na FB profilu in spletni strani Muzeja Velenje Erasmus dnevi 2020: SreÄ?anje vzorcev: Slovenska in litovska tekstilna tradicija, odprtje razstave 17.30 Kino Velenje, velika dvorana Jezik enakopravnosti, brezplaÄ?na projekcija dokumentarnega filma in pogovor 19.00 Galerija Velenje Artopolis, prva spletna platforma za slovenske umetnice in umetnike, premiera video predstavitev in otvoritev portala

Sobota, 17. oktober 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Super Brina, igrano-lutkovni

muzikal GledaliĹĄÄ?a Malih Velikih, za Maksi Pikin abonma 19.00 Klub eMCe plac Leli Aronia: From the Diaries of Vague thoughts, odprtje razstave 20.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Jazz Continuo, koncert, za abonma Klub

Nedelja, 18. oktober 17.00 Dvorana Centra Nova Greva pod objem gora, premiera druĹžinskega planinskega kabareta v izvedbi UroĹĄa Kuzmana in Janje Stopar

Ponedeljek, 19. oktober 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Strahovi, drama PreĹĄernovega gledaliĹĄÄ?a Kranj, za Beli abonma 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Padati, drama

Torek, 20. oktober 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 Regionalni multimedijski center konS: SonoDIY, delavnica (obvezne prijave) 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Neva TrampuĹĄ

19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Duo Accellorandom, koncert, za abonma Klasika

Sreda, 21. oktober 19.19 KnjiĹžnica Velenje, domoznanski oddelek Velenjski stolpiÄ?i, odprtje razstave Senke KarlovÄ?ec 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana BalerinanirelaB, operni projekt Petre Strahovnik (Slovensko komorno glasbeno gledaliĹĄÄ?e, Ensemble Modelo62, Cankarjev dom, Concept operapovera, Festival Velenje), ob 18.30: predkoncertni pogovor o avtizmu s Sabino KoroĹĄec ZavĹĄek

Sobota, 17. oktober X

Ĺ oĹĄtanj Pohod po TrĹĄki poti okoli Ĺ oĹĄtanja ob prazniku mesta Ĺ oĹĄtanj

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 17. oktober 9:00-12:00 ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 15. oktobra 17.00 Mestnana knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na joga 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Odprtje razstave TOKO

16. oktobra, ob 21:31,

prazna luna /mlaj)

Naš čas, 15. 10. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

15. oktobra 2020

Nagradna križanka »Hram narave«

RADIO VELENJE

Prijazno vabljeni, posvetimo se vam celostno.

HRAM NARAVE, trgovina za zdravo življenje Šmihelska cesta 2 (v upravni stavbi Mozirje)

GSM: 051/ 888 549 info@hram-narave.si NOVO! Za vse ki raje nakupujete iz naslonjača, smo odprli spletno trgovino

www.hram-narave.si Tu najdete več kot 2.000 izdelkov za krepitev zdravja in dobro počutje. Če imate raje osebni stik pa se oglasite v trgovini Hram narave v Mozirju.

V PONUDBI:

• ekološki čaji kmetije Plavica, Aelita, in ostalih čajnic; • prehrana, prehranska dopolnila (probiotiki, pegasti badelj ...), • kozmetika, • eterična olja, • knjige, • Bachova cvetna terapija, • himalajske solne lučke, • unikatni kotiček.

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 26. oktobra 2020 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Hram narave«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade (Influvin-T za krepite odpornosti in viroze, Proven probiotik za odrasle, seme pegastega badlja 500 g).

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Prihaja prvi "ekološki" telefon Podjetje Teracube je pričelo promovirati prvi ekološki telefon – Teracube 2e, ki bo imel izredno nizko ceno (84 evr) in bo narejen iz recikliranih materialov s popolnoma biorazgradljivim ohišjem. Imel bo zamenljivo litij-ionsko baterijo (4000mAh, ki bi zdržala kar dva ni), bo enostaven za popravilo, kar pomeni, da bi ga lahko popravili z domačim orodjem, rezervni deli pa bi bili po zelo razumnih cenah.

Obljubljajo tudi 4-letno garancijo.

Embalaža, ki je bo 50 % manj kot običajno, bo narejena iz recikliranega papirja in sojine barve. V pakiranje ne bodo vključili polnilca in dodatnih kablov za polnjenje, saj želijo prispevati k varovanju okolja in zmanjšanju stroška proizvodnje.

Bodo pa vključili brezplačen ovitek.

Obljubljajo tudi, da bodo za vsak nakup posadili eno drevo.

Telefon bo poganjal MediaTek Helio A25 Octa-core procesor 1.8Ghz, z 4 GB RAMa in 64 GB notranjega pomnilnika. Imel bo dve zadnji kameri (13+8MP) in bo opremljen z 6.1 inčnim HD+ IPS zaslonom (720X1560). Vgrajen bo priključek za slušalke in bo omogočal tudi razširljiv pomnilnik z microSD pomnilniško kartico in dual SIM delovanje.

Kot vsi trenutni pametni telefoni bo tudi ta omogočal odklepanje s prstnim odtisom kot tudi s prepozna-

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

vanjem obraza. Prav tako podpira bluetooth 5.0 in WiFi 5 standard.

Ne bo pa omogočal povezljivosti z omrežjem 5G.

Z droni nad koronavirus Ob izbruhu koronavirusa je bilo še posebej pestro v tehnološkem svetu. Sploh pri tistih, ki razvijajo rešitve za razkuževanje javnih površin pred nevarnim virusom.

Drone za razkuževanje večjih površin so med prvimi uspešno preizkusili na stadionu Mercedes-Benz v Atlanti v ZDA, kjer specializirane brezpilotne drone uporabljajo z namenom razkuževanja celotne površine stadiona. Droni so pri tem nadvse uspešni, saj lahko osebje z njimi prihrani 95 odstotkov časa, potrebnega za čiščenje. To namreč zajema tudi 71.000 sedežev ter steklene površine. Trenu-

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

CVETLIČNI ARANŽMAJI PO NAROČILU ALI PREDPRIPRAVLJENI VELIKA IZBIRA PO AKCIJSKI CENI Informacije in naročila: TPC Šoštanj 03/898 49 88

ANALIZA VINA IN JABOLČNIKA Opravljamo meritve skupne kisline, sladkorja, žvepla in alkohola v KT Šmartno ob torkih in četrtkih.

Anica – 041 358 823

PONUDBA NAGROBNIH SVEČ Klasične, elektro, eko, papirnate, vložki ŽE OD 0,89 €

POSODE IN SODI - UGODNO

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 16. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 17. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 18. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 19. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 20. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 21. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM - 080 54 54 Velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje, Šmartno ob Paki.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 5. do 11. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 5. do 11. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 5. do 11. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

tno uporabljajo dva drona vrste D1 (Lucid Drone Technologies), tretji pa je rezerva, če kateri od dveh odpove. Ker se je tovrstno razkuževanje pokazalo za uspešno, bodo podoben podvig najbrž kmalu uporabljali tudi drugi stadioni in stavbe, ki lahko sprejmejo večje število ljudi.

ČETRTEK, 15. oktobra

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. do 11. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 15. 10. 2020, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

15. oktobra 2020

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200

VOZILA TRAKTOR, Steyr, z boÄ?no kosilnico, l. 1966, tip 188, 28 km/h, prodam.

Gsm: 031 852 334

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

JABOLKA, carjeviÄ?, neĹĄkropljena, prodam. Gsm: 041 968 305

BEL KROMPIR, prodam.

Gsm: 031 852 334.

INOX valj za sadni mlin, prodam.

Gsm: 041 818 899 DRVA, meĹĄana metrska, v bliĹžini Velenja ugodno prodam. 45 EUR/ m3. Gsm: 041 66 88 80

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, Ä?rne, grahaste in ĹĄtajerski petelini, vse cepljeno, starost 19 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, naslednjo nedeljo, 25. 10. 2020, od 8.00 do 8.30. VeÄ?je koliÄ?ine lahko tudi naroÄ?ite. Smo najcenejĹĄi na KoroĹĄkem: 7,50 â‚Ź/kom.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE, rjave, cepljene proti 8 boleznim, prodam. Dostava: Mislinja, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno.

Gsm: 031 751 675.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organizirano neprekinjeno deĹžurstvo.

Telefon 898-1880.

V soboto, 17. 10. in nedeljo, 18. 10.

2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro 03 8995 483 - Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje

od 16. 10. do 22. 10.

- 16. oktobra 1998 je na 9. festivalu lokalnih radijskih oddaj v Ljubljani Radio Velenje osvojil drugo mesto za pripravo osrednje informativne oddaje, v kategoriji radijskega intervjuja pa je novinarka Milena KrstiÄ?

Planinc osvojila tretje mesto; - 16. oktobra 2000 so bile volitve v DrĹžavni zbor Slovenije; volilni upraviÄ?enci iz mestne obÄ?ine Velenje ter obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki so v slovenski parlament neposredno izvolili JoĹžeta KavtiÄ?nika, Bojana KontiÄ?a in Milana KopuĹĄarja; - 17. oktobra 1929 so v Velenju slovesno predali namenu novo termoelektrarno z moÄ?jo 2000 kilovatov; - v nedeljo, 18. oktobra 1959, so v Paki pri Velenju sveÄ?ano odprli novo ĹĄolo, ki je ni veÄ?, skupaj s transformatorsko postajo

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko ĹĄtevilko (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

pa tudi tudi daljnovod med Ĺ alekom in Pako; - oktobra leta 1991 je namesto Kristjana Hrastela postal direktor velenjskega Zdravstvenega zavoda dr. JoĹže ZupanÄ?iÄ?, ki je direktoroval vse do leta 2015; - 18. oktobra 1996 so v RdeÄ?i dvorani odprli prostore TuristiÄ?noinformacijskega centra Velenje; - 20. oktobra 1923 se je v Podkraju pri Velenju rodil ekonomist JoĹže NovinĹĄek, ki je bil med drugim v letih 1974–1979 generalni direktor Zveznega zavoda za planiranje SFRJ (minister za planiranje) in Ä?lan zvezne vlade; - na 10. jubilejnem festivalu nekomercialnih radijskih postaj, ki je od 20. do 22. oktobra 1999 potekal v Celju, je urednica Radia Velenje Mira ZakoĹĄek osvojila 3. mesto za komentar, novinarka Bojana Ĺ pegel pa za intervju; - 20. oktobra 2011 je na Floridi v ĹĄestinĹĄtiridesetem letu umrl nekdanji vrhunski rokometaĹĄ Iztok Puc, ki je zaÄ?el svojo rokometno pot v Ĺ aleĹĄki dolini; - 21. oktobra 1911 je na Visolah

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Manualna terapija, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 1. oktobra 2020 so:

• Prodaja, hiĹĄa, vrstna: VELENJE, GORIĹ KA, 204,4 m2, zgrajena bo l. 2021, 377 m2 zemljiĹĄÄ?a, novogradnja v sklopu 4 hiĹĄ.

Cena: 279.000 â‚Ź.

• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, GORIŠKA, 86,5 m2, zgrajeno l. 1981, 3/5 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a).

Cena: 95.000 â‚Ź.

Marinka Hribar, Lipje 33, 3320 Velenje • Ida Mravljak, Bevkova 15, 3320 Velenje • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila s praktiÄ?no nagrado prejeli po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: LIMFNA DRENAĹ˝A.

vaÄ? (prvi ravnatelj gimnazije Velenje) je na mednarodnem festivalu Ä?arodejnih umetnikov v Mariboru 21. oktobra 2011 prejel posebno priznanje za izjemne zasluge na podroÄ?ju magije in iluzionizma; - 21. oktobra leta 2008 je v Velenju umrl gospodarstvenik Friderik BlagotinĹĄek; zaposlen je bil v Elektrarni Velenje kot tehniÄ?ni vodja Elektrarne Velenje v letih od 1959 do njene zaustavitve leta 1967; - 22. oktobra 1904 je v ReÄ?ici ob Paki umrl kemik in inovator dr.

Karl Josef Bayer, ki si je leta 1896 v ReÄ?ici ob Paki kupil zemljiĹĄÄ?e, na katerem si je dal postaviti vilo, kemijski laboratorij in tovarno kemiÄ?nih proizvodov; izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinico; - 22. oktobra 1995 je na drĹžavnem prvenstvu v malem maratonu v okolici Ptuja zmagala VelenjÄ?anka Slavica PozniÄ?. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Volbeng Pajk (Foto: osebni arhiv druĹžine Pajk) pri Slovenski Bistrici v oseminsedemdesetem letu umrl ĹĄoĹĄtanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja dr. Josip VoĹĄnjak; - 21. oktobra 1915 se je v Duropolju na Kozjanskem rodil znani velenjski fotograf Volbeng Pajk, ki je v fotografski objektiv ujel in zabeleĹžil neĹĄteto podob naĹĄih krajev in ljudi; umrl je 7. januarja 2005; - 21. oktobra 1956 se je v Celju rodil pesnik in pisatelj Peter Rezman iz Ĺ oĹĄtanja; - Velenjski iluzionist Bojan Gla-

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

HITRO IN UGODNO!

041 349 846

•

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

Pri plaÄ?ilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

107,8 MHz

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

03 898 17 50

• • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

POGREBNA SLUŽBA

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih:

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ZAHVALA

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

V 71. letu starosti se je od nas poslovil naĹĄ dragi moĹž, oÄ?e, dedi in tast

FRANC HRIBERĹ EK

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

GIBANJE prebivalstva

Lahko oddate preko elektronske poĹĄte ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

UE Velenje

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

POROKE

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

SMRTI

Porok za objavo ni bilo.

Glavnik Ivana, roj. 1935, Velenje, Stanetova cesta 18

iz Gavc

Prazen dom je in dvoriĹĄÄ?e, naĹĄe oko zaman te iĹĄÄ?e, ni veÄ? tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, boleÄ?ina in samota sta pri nas zato nas pot vodi tja, kjer sredi tiĹĄine spiĹĄ, a v naĹĄih srcih ĹživiĹĄ.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaĹĄÄ?anom in prijateljem za izreÄ?eno soĹžalje, darovano cvetje in sveÄ?e, darovane svete maĹĄe in darove za cerkev.

Zahvala gospodu Ĺžupniku Ivanu Napretu za lepo opravljen pogreb, govornici Zdenki Kolenc za toplo izreÄ?ene besede slovesa, glasbeniku Robertu GoliÄ?niku za lepo odigrano in odpeto njegovo najljubĹĄo pesem in pogrebni sluĹžbi Usar. Hvala gasilcem PGD PaĹĄka vas, druĹĄtvu vinogradnikov, druĹĄtvu invalidov, druĹĄtvu upokojencev, druĹĄtvu vojnih veteranov, zdruĹženju borcev za vrednote NOB ter vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami.

Ĺ˝alujoÄ?i: Ĺžena Tini, sinova Roman in Sandi z druĹžinama

NaĹĄ ­Ä?as, 15. 10. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 24

LaĹžne prijave prebivaliĹĄÄ?a Upravna enota ima zakonsko obvezo, da osebo, ki se Ĺželi prijaviti na doloÄ?en naslov, ob izpolnjevanju vseh pogojev, prijavi – ÄŒe gre za dvom ali sum fiktivne prijave, mora takoj priÄ?eti postopek preverjanja resniÄ?nosti prijave Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – LaĹžne prijave prebivaliĹĄÄ? v Sloveniji, ki sluĹžijo kot odskoÄ?na deska za delo bodisi v Sloveniji bodisi v Evropski uniji, omogoÄ?ajo pa tudi nekatere socialne transferje, so postale po poslanskem vpraĹĄanju, ki ga je v drĹžavnem zboru prejĹĄnji mesec postavil Zmago JelinÄ?iÄ? (SNS), in potem, ko so mariborski kriminalisti priprli osebo, ki so ji druĹžinski Ä?lani pomagali, da je laĹžno prijavila veÄ? kot sto tujcev, v javnosti spet odmevne.

Na Upravni enoti (UE) Velenje smo prejĹĄnji teden preverili, kakĹĄno je stanje pri njih. Potrdili so, da imajo na obmoÄ?ju veÄ? naslovov, kjer je prijavljenih tudi veÄ?je ĹĄtevilo ljudi, da pa lahko ĹĄtevilo teh naslovov in ĹĄtevilo trenutno prijavljenih oseb posredujejo le

na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer imajo analitiÄ?ne podatke registra stalnega prebivalstva.

NajveÄ?je ĹĄtevilo stalnih prijav na enem naslovu v Velenju je 53

Iz sluĹžbe za stike z javnostjo MNZ so nam na poizvedovanje o tem odgovorili, da je bilo na dan 29. september letos na obmoÄ?ju UE Velenje 10 naslovov, na katerih ima prijavljeno stalno bivaliĹĄÄ?e veÄ? kot 20 posameznikov, najveÄ?je ĹĄtevilo stalnih prijav na enem naslovu pa je 53. 19 naslovov pa je takih, na katerih ima zaÄ?asno prebivaliĹĄÄ?e prijavljenih veÄ? kot 20 posameznikov, najveÄ?je ĹĄtevilo zaÄ?asnih prijav na enem naslovu je 178. Ob tem so posebej pojasnili, da je zaÄ?asna prijava veÄ?jega ĹĄtevila posameznikov na

Na dan 22. septembra 2020 je imelo na obmoÄ?ju UE Velenje prijavljeno zaÄ?asno prebivaliĹĄÄ?e 2.847 drĹžavljanov tretjih drĹžav (med njimi 1.723 drĹžavljanov Bosne in Hercegovine, 708 Kosova, 245 Ruske Federacije, 64 Kitajske, 56 Severne Makedonije).

Stalno prebivaliĹĄÄ?e je imel 3.001 drĹžavljan tretjih drĹžav (1.834 Bosne in Hercegovine, 754 Kosova, 166 Severne Makedonije, 166 Ruske Federacije).

Veljavnih dovoljenj za zaÄ?asno prebivanje zaradi zdruĹžitve druĹžinskih Ä?lanov tujcev, ki jih je izdala UE Velenje, je 687 (406 Bosna in Hercegovina, 231 Kosovo, 36 Srbija).

naslovih stanodajalcev, kot so nastanitveni domovi, povsem upraviÄ?ena, upraviÄ?ena pa je tudi prijava tako imenovanih zakonskih prebivaliĹĄÄ?, ki se doloÄ?ajo v postopkih ugotavljanja

â?ą

Lani je bilo na UE Velenje zaÄ?etih 246 postopkov preverjanja resniÄ?nosti, v prvih osmih mesecih letos 238. Od PP Velenje pa so prejeli Ĺže 17 pobud za preverjanje dejanskega bivanja na posameznih naslovih.

stalnih prebivaliĹĄÄ? na naslove ObÄ?in oziroma Centrov za socialno delo. ÂťMinistrstvo za notranje zadeve pa nima podatkov, kateri od naslovov, na katerih je izvedeno veÄ?je ĹĄtevilo prijav, ima naravo takĹĄnega naslova.

Podatek o prijavah v domu starejĹĄih smo kot primer izpostavili na osnovi dodatnega preverjanja tega naslova,ÂŤ je pojasnila Sabina Langus Boc.

Ob sumu postopek preverjanja resniÄ?nosti

ÂťV naĹĄi pristojnosti je izvrĹĄevanje obstojeÄ?e zakonodaje. V primerih, ko se ob prijavi prebivaliĹĄÄ?a pojavi sum o fiktivni prijavi, uvedemo postopek preverjanja resniÄ?nosti. Povod za uvedbo postopka je lahko tudi ugotovitev uradne osebe, ki ob prijavi prebivaliĹĄÄ?a ob preverjanju evidenc ugotovi veÄ?je ĹĄtevilo prijavljenih oseb na posameznem naslovu.

Zakon v teh primerih ne omogoÄ?a neposredne odklonitve prijave prebivaliĹĄÄ?a posameznika, temveÄ? nalaga upravni enoti izvedbo celotnega ugotovitvenega postopka, ki se vodi v skladu z doloÄ?bami procesnega predpisa,ÂŤ pojasnjuje naÄ?elnica UE Velenje mag. Franja TevĹž.

Lani je bilo na Upravni enoti Velenje zaÄ?etih 246 takĹĄnih postopkov, v prvih osmih mesecih tega leta pa Ĺže 238. Pri tem sodelujejo s Policijo, in Ä?e v postopku ugotovijo, da posameznik ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil, mu prijavo zavrnejo z odloÄ?bo (stalnega ali zaÄ?asnega) prebivaliĹĄÄ?a.

Medresorska komisija pripravlja ukrepe

Za reĹĄevanje problematike fiktivnih prijav prebivaliĹĄÄ? po-

S ĹĄirjenjem koronavirusa se poveÄ?uje tudi ĹĄtevilo testiranj

Velenje – OkuĹžba z novim koronavirusom je v zadnjem obdobju vse bolj prisotna tudi v tukajĹĄnjem okolju. Posledica ĹĄirjenja virusa je tudi poveÄ?ano ĹĄtevilo odvzetih brisov. Te v Zdravstvenem domu Velenje izvajajo s tako imenovanim Âťdrive-inÂŤ sistemom. ÂťPri organizaciji jemanja brisov z Âťdrive inÂŤ sistemom pacient ob jemanju brisa ne zapuĹĄÄ?a osebnega avtomobila.

Zdravstveno osebje pacientu odvzame bris v avtomobilu. S tem skrajĹĄamo Ä?as, ki je potreben za odvzem brisa, zmanjĹĄamo tveganje za dodatne okuĹžbe in zniĹžamo ĹĄtevilo uporabljenih kosov osebne varovalne opreme pri zdravstvenih delavcih,ÂŤ je povedala Tanja KontiÄ?, pomoÄ?-

nica direktorja Zdravstvenega doma Velenje.

Jemanje brisov po tem sistemu izvajajo vsak dan. Za otroke in mladostnike, ki jih na mesto

odvzema pripeljejo starĹĄi, je ta Ä?as med 7.30 in 8. uro zjutraj, za odrasle od 8. do 8.30, lahko tudi do 9. ure, Ä?e je kandidatov za odvzem brisa veÄ?.ÂŤ

Za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžbe z novim koronavirusom so pomembni enostavni ukrepi, ki jih lahko in mora v vsakdanjem Ĺživljenju upoĹĄtevati vsak: • vzdrĹžujmo medosebno razdaljo vsaj 2 metra, • uporabljajmo obrazno masko, • ne dotikajmo se oÄ?i, nosu in ust, • redno si umivajmo roke z milom in vodo, Ä?e nista dostopna, uporabljajmo za razkuĹževanje rok namensko razkuĹžilo, • izogibajmo se zaprtih prostorov, v katerih se zadrĹžuje veliko ĹĄtevilo ljudi, • poskrbimo za redno zraÄ?enje zaprtih prostorov, • izogibajmo se stikom z ljudmi, ki kaĹžejo znake nalezljive bolezni.

Pri organizaciji jemanja brisov z Âťdrive inÂŤ sistemom pacient ob jemanju brisa ne zapuĹĄÄ?a osebnega avtomobila. Kolona za odvzem brisa v ponedeljek zjutraj.

- leto 2008: 3631 - leto 2009: 2931 - leto 2010: 1936 - leto 2011: 1640 - leto 2012: 2036 - leto 2013: 2943 - leto 2014: 1922 - leto 2015: 1384 - leto 2016: 1675 - leto 2017: 1946 - leto 2018: 2090 - leto 2019: 3252 - leto 2020 (do 30. 8.

2020): 1573 Skupaj je bilo izdanih 28.959 dovoljenj.

novane fiktivne vpise v vzgojno-izobraĹževalne ustanove, zaostri pogoje za zaposlovanje tuje delovne sile v Sloveniji in pripravi predloge ukrepov za ureditev agencijskega dela. đ&#x;”˛

Upamo, da ťol ne bo potrebno zapirati Razmere na ťolah obvladljive – Na Šolskem centru Velenje trenutno v izolaciji en oddelek – Za razvoj mladih in delovanje ťole je bistveno koristneje, da smo v ťolah

VeÄ?ino pacientov na odvzem brisov za testiranje na okuĹžbo s Sars-CoV-2 napotijo osebni izbrani zdravniki, manjĹĄe ĹĄtevilo testov je samoplaÄ?niĹĄkih Milena KrstiÄ? – Planinc

sameznikov in s tem povezano zlorabo socialnih transferjev je vlada Republike Slovenije v letu 2019 ustanovila medresorsko delovno skupino, ki jo vodi MNZ, v njej pa sodelujejo predstavniki ministrstev za delo, okolje in prostor, javno upravo, finance, izobraĹževanje, notranje zadeve in policija. Delovna skupina je Ĺže pripravila prvo vmesno poroÄ?ilo s predlaganimi ukrepi in ga sredi letoĹĄnjega januarja posredovala v obravnavo vladi.

Medresorska delovna skupina pod vodstvom drĹžavnega sekretarja Franca Kanglerja naj bi se sestala v kratkem.

Njene naloge so preuÄ?itev problematike in priprava ukrepov, s katerimi se lahko prepreÄ?i prijava fiktivnih prebivaliĹĄÄ? posameznikov in njihovih otrok ter s tem povezano dodeljevanje denarnih socialnih pomoÄ?i in preostalih transferjev posameznikom in gospodinjstvom, zajezi tako ime-

Izdana dovoljenja za prebivanje in delo tujcem na UE Velenje po letih:

Ko dobijo rezultate testa, obiÄ?ajno je to proti veÄ?eru, pokliÄ?ejo samo tistega, ki je bil na testiranju pozitiven, v nobenem primeru pa z izidi testiranj ne seznanjajo delodajalcev ali kogarkoli drugega. ÄŒe dobijo rezultate do 20. ure, jih s tem, da so bili na testiranju pozitivni, seznanijo ĹĄe isti dan, v primeru, da dobijo rezultate po 21. uri, pa jih s tem seznanijo takoj zjutraj, tam nekje ob pol sedmi uri.

EpidemioloĹĄka situacija v Sloveniji se slabĹĄa in poslediÄ?no tudi ĹĄtevilo okuĹženih z novim koronavirusom v naĹĄi regiji. Razmere v ĹĄolah so obvladljive, pove direktor Ĺ olskega centra Velenje Janko PogorelÄ?nik, ki ga veseli, da pretiranih teĹžav na ĹĄolah Ĺ olske-

potekajo Ĺže nekaj Ä?asa. ÂťUÄ?itelje smo za delo na daljavo pripravljali Ĺže pred zaÄ?etkom pouka, v teh dneh naÄ?rtujemo dodatna usposabljanja, Ä?eprav menimo, da smo se na spomladanski del zelo dobro odzvali, vendar smo lahko ĹĄe boljĹĄi. Vsekakor upamo,

ga centra nimajo. Od 1. septembra do danes so zabeleĹžili ĹĄtiri okuĹžbe, ki so se Ĺže iztekle, trenutno imajo v karanteni en oddelek, dva dijaka in uÄ?itelja, ki je bil v stiku z dijakoma med poukom. ÂťGeneralno bi pohvalil dijake in uÄ?itelje za dosledno upoĹĄtevanje ukrepov, saj veliko prispevajo k temu, da nimamo veÄ? okuĹžb,ÂŤ razloĹži direktor, ki hkrati ĹĄe izpostavi, da tudi priprave na pouk in usposabljanja na daljavo

da ĹĄol ne bo treba zapirati. Za razvoj mladih in delovanje ĹĄole je bistveno koristneje, da smo v ĹĄolah, se bomo pa znali prilagoditi,ÂŤ zakljuÄ?i direktor Janko PogorelÄ?nik. Na Ĺ olskem centru Velenje ĹĄe naprej prosijo tudi za sodelovanje in dosledno upoĹĄtevanje navodil, saj bodo le tako pomagali k zmanjĹĄanju ĹĄtevila okuĹžb in prepreÄ?ili morebitno zapiranje ĹĄol, Ä?esar si ne Ĺželijo.

â?ą

Ob pojavu znakov akutne okuĹžbe dihal se osamimo in pokliÄ?imo osebnega izbranega zdravnika za nadaljnja navodila.

VeÄ?ino pacientov na odvzem brisov za testiranje na okuĹžbo s Sars-CoV-2 napotijo osebni izbrani zdravniki, manjĹĄe ĹĄtevilo testov (ljudje jih v nekaterih primerih potrebujejo kot dokaz trenutne odsotnosti okuĹžbe) pa je samoplaÄ?niĹĄkih. Zanj se vse delovne dni v tednu lahko naroÄ?ite na telefonski ĹĄtevilki 03 899 55 98. Cena testiranja je 94 evrov. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja, foto: freepik