41 2021

Naš čas, 21. 10. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (8/12 °C) možne nevihte, v soboto (2/12 °C) delno oblačno, v nedeljo (1/12 °C) pretežno sončno.

Četrtek, 21. oktobra 2021

številka 41 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Revščina je bolezen, ki ljudem jemlje življenjsko moč Jasmina Škarja

Pohod, golaž in Modrijani razgibali mesto Šoštanj, 16. oktobra – V soboto je bilo v Šoštanju spet zelo živahno. V sklopu prireditev ob 110-letnici mesta Šoštanj in ob prazniku krajevne skupnosti Šoštanj sta se tokrat zvrstili kar dve večji prireditvi. Začelo se je z jutranjim pohodom po Trški poti, ki se ga je udeležilo okrog sto pohodnikov.

V prijaznem, sicer nekoliko hladnem, jutru so zagrizli v bližnje obronke. Pridružili so se jim tudi mnogi mladi, nad čimer so bili še posebej navdušeni. Večini še bolj zanimiv dogodek pa je bila golažijada, ki se je odvila pred gasilskim domom. Nastopilo je dvajset ekip, vonji pa so razvajali brbončice obiskovalcev. Golaž so delili brezplačno, kar je obiskovalce še dodatno navdušilo. Dan se je zaključil z zabavo z Modrijani.

Več na strani 28. 🔲

Jesen je za nekatere najbolj magičen čas leta, saj zrak preplavita vonj pečenega kostanja in duh po zagotovo enem najbolj prepoznavnih simbolov jeseni – bučah, ki so zvezde jesenskih receptov.

Obstaja pa še druga plat jeseni. Gre za čas spokojnosti in melanholije, ki je povezana tudi s krajšimi dnevi, vpliva pa tudi na naše razpoloženje. Da ne gre za najbolj magičen čas leta, povedo tisti, ki živijo na robu naše družbe in so pogosto spregledani. A imajo svoj dan. To so brezdomne osebe, ki daleč stran od jesenskega veselja razmišljajo o tem, kako preživeti zimo. Žal pa dandanes revščina niso le brezdomci. Revni so tudi tisti, ki živijo pod pragom tveganja revščine, teh je bilo v letu 2020 približno 11.000 več kot leto poprej. Med njimi je veliko takih, ki jih je sram priznati, da so se znašli v brezizhodni situaciji. Tudi zaradi izključenosti iz družbe, čeprav (še) niso pristali na socialnem dnu ali zbirališču za brezdomne osebe. Epidemija je stisko še dodatno poglobila, saj ogroža duševno zdravje ljudi. Tudi med starejšimi, kar opažajo tisti, ki bolne, osamljene, zaprte med štiri stene tudi obiskujejo. Ne le v materialnem smislu, tudi v duhovnem in duševnem razvoju ter povezanosti in sodelovanju z družinskimi člani. Gre za širok problem družbe, ki mora napraviti načrt, kako se lotiti reševanja te problematike. Ne smemo se slepiti, da tega ni med nami. Ob tem, ko govorimo o revščini, govorimo tudi o njenem vplivu na zdravje, saj v veliki meri vpliva na vse vidike življenja.

Tudi na primerno oskrbo starejših. Vse več je takih, ki si zaradi pomanjkanja ne morejo privoščiti storitve pomoči na domu oziroma drugih storitev, ki bi jim zaradi težav in stisk, povezanih s starostjo, z boleznijo ali invalidnostjo, lažje pomagale skozi jesen življenja. Manj je socialnih stikov, ekonomske razmere so spremenjene zaradi zastoja gospodarstva. Revščina je bolezen, ki ljudem jemlje življenjsko moč, jih razčloveči in ustvarja občutek nebogljenosti in izgube nadzora. Tudi v našem lokalnem okolju je prisotna. Starejši so dostikrat spregledani, tudi od svojcev, ki nekako ne zmorejo, ne znajo ali ne najdejo zanje volje ali časa.

Spet drugi nimajo nikogar. Socialne oskrbovalke, ki nudijo vsakodnevno pomoč, so deležne ganljivih zgodb, ki včasih parajo srce. O njih kdaj drugič. Nekateri ljudje nimajo dovolj denarja niti za osnovno preživetje, kaj šele, da bi si kupili zdravila, dietno prehrano, oblačila in druge pripomočke. O dopustu ne razmišljajo, še manj o tem, da bi prosjačili za denar, pomoč ali druženje.

Takšni so še posebej ranljivi. Dostikrat jih ne prepoznamo. Spomnimo se nanje, v prazničnem času, ki je pred nami in za katerega radi rečemo, da je najlepši čas leta. Tudi v našem mestu bodo zagorele praznične luči, na stojnicah si bomo privoščili zakuhančka in mnogo ostalih dobrot, iz zvočnikov bo slišati glasbo, veselje in trušč. Izložbe bodo vabile s popusti. Prišli bodo dobri možje. Pomislimo na osamljenje, obupane in (kot se jim zdi) nepomembne, nezaželene v vsej noriji pomanjkanja časa. Pomoči potrebni za pomoč zelo redko zaprosijo ali pa to storijo takrat, ko je že prepozno. Stisko skušajo skriti, saj jo občutijo kot ponižanje osebnega dostojanstva. A Slovenci smo solidarni, ko je to potrebno, kar se je v mnogih akcijah že pokazalo. Govorimo na glas in pomagajmo, dokler še lahko, tistim, ki govorijo vedno tiše, v prepričanju, da bo že nekako šlo. Pa čeprav v skromnem domu, hladni sobi brez ogrevanja, v nedostojnih razmerah, bolj lačni kot siti, bolj umazani kot umiti. Rekli boste, kako naj jih opazimo?

Postanimo čuteča in empatična bitja ter prepoznajmo človeško stisko in krik na pomoč. Obrazi teh ljudi so žalostni, izmučeni in brezizrazni. Verjeti pa moramo tudi v socialno državo ter službe, ki morajo videti in pomagati, še posebej v težkih časih, ko je mnogim zelo težko zaslužiti vsakdanji kruh. 🔲

lokalne novice

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

21. oktobra 2021

Kostanjev praznik na Cankarjevi ulici

LOKALNE novice

Najemnike oprostili najemnine Velenje – Kot smo že poročali, je skušala Mestna občina Velenje v času krize pomagati podjetnikom, ki so imeli dalj časa zaprte lokale ali pa so obratovali z delno zmogljivostjo. Med drugim z odpisom najemnin za lokale, ki so v občinski lasti. Ugodili so prošnjam 14 najemnikov in 7 podjetnikov, 14 najemnikom in 7 podnajemnikom pa so odpisali najemnine v skupini višini 23.485 evrov.

Omogočili nakup avtokampa Velenje – S sklepom o spremembah in dopolnitvah Sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Velenje za leto 2021 so svetnice in svetniki potrdili sredstva, namenjena za nakup nepremičnega premoženja. Za letošnje leto so za to namenili 2.245.252,00 evra. V načrt so vključili nepremičnine, ki ob Velenjski plaži in v naravi predstavljajo Avtokamp Jezero, za občino strateško razvojno vrednost. Zanj bodo namenili 650.480 evrov (33 evrov za kvadratni meter, vključno z obema objektoma). Na ta način si bodo zagotovili možnost vplivanja na razvoj turizma. Župan Peter Dermol računa, da bodo svetnikom lahko vso dokumentacijo v potrditev predložili že na naslednji seji. Do takrat morajo prodajo uskladiti s Premogovnikom Velenje. Večina svetnikov je ta nakup podprla, proti pa sta bila Matej Jenko, Dobra Država, ki je ocenil, da občina nima turistične strategije, in Jože Hribar, Naše Velenje, ki je menil, da občina za Velenjsko plažo namenja preveč denarja.

Treba se je izogniti situacijam, v katerih bi ranljive skupine ljudi izrabljali za nabiranje političnih točk – Socialni demokrati bodo v svojem programu predlagali tudi dvig minimalne plače in postopni prehod na 32-urni delovnik Jasmina Škarja

vsako leto bogato obdari. Zato je prav, da delček tega skušamo Jesensko živahno druženje ob deliti tudi z občankami in občapečenem kostanju je popestrilo ni,« pove župan. sobotno dopoldne 16. oktobra na Cankarjevi ulici v Velenju, kjer Bo letošnja jesen že je že tradicionalno potekal kosta- vroča? njev piknik, ki je privabil števil»Vsekakor. Tudi pomlad in pone Velenjčane in Velenjčanke. Z letje sta bila zelo pestra. V prinjimi je poklepetal in se družil hodnje lahko pričakujemo, da se tudi župan MO Velenje in pred- bo vroče politično razpoloženje sednik Območne organizacije SD stopnjevalo. Zdi se mi (kar sem SAŠA Peter Dermol. Prisotne pa občutil tudi sam znotraj MO Ve-

demokratov velika. Osebno pričakujem, da se v prihodnjih tednih in mesecih odprejo številne razprave. V svojem programu bomo med drugim predlagali dvig minimalne plače in postopni prehod na 32-urni delovnik, saj se nam zdi, da si ljudje zaslužijo več kot to, da delajo za mizerno plačilo. Naši predlogi bodo konkretni in finančno podprti. Prepričani smo, da obstaja alternativna rešitev, kajti če imamo dovolj finanč-

ki jo izvajamo v MO Velenje, bo usmerjena v dobrobit vseh generacij.«

Cena ogrevanja precej višja tudi v naši občini

Že nekaj časa je znano, da se bodo cene toplotne energije za končne uporabnike v Šaleški dolini za odjemalce v sistemu daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini ob že predvideni in upoštevani subvenciji lokalnih skupnosti za

Zapora ceste do Doma ribičev Šoštanj – Na območju Cankarjeve ceste v Šoštanju trenutno poteka gradnja nove toplotne postaje. Zgradili bodo nov cevovod, ki bo potekal v cestnem telesu. Zaradi del je od tega ponedeljka zaprta cesta, ki vodi do Doma ribičev. Popolna zapora je predvidena do 8. novembra. V tem času bo dostop do Doma ribičev omogočen pešcem, vožnja z avtomobili pa ne bo mogoča.

Javni razpis za nagrade študentom Šoštanj – Do konca meseca je v Šoštanju odprt razpis za dodelitev nagrad za izjemne dosežke in uspehe študentov. Prijave zbirajo do 29. oktobra do 12. ure.

Urejajo amfiteater Rečica ob Savinji – V središču Rečice ob Savinji je stekla ureditev amfiteatra, ki bo med obnovljenim krožiščem in tamkajšnjo cerkvijo zaokrožil dokončno podobo starega trškega jedra in povezal trg s cerkvijo, kot je to bilo v preteklosti. Dela bodo predvidoma končana sredi prihodnjega leta. Vrednost naložbe znaša nekaj več kot 90.000 evrov, od tega delež sofinanciranja znaša 60.400 evrov. Rečiški amfiteater bo po oceni občine s sejmi, z izobraževanji in s prireditvami pospeševal razvoj prehranske preskrbe, lesne predelave in turizma, torej vsebin, ki so v strategiji lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino Zgornje Savinjske in Šaleške doline prepoznane kot glavni razvojni potencial.

V aktivnosti, izvedene v okviru naložbe, bodo vključili tudi ranljive skupine iz vseh desetih občin Savinjsko-šaleške regije.

V Škalah obnavljajo športno igrišče

Velenje – V Škalah v teh dneh poteka obnova dotrajanega večnamenskega športnega igrišča. V sklopu del bodo preplastili asfaltirano površino, obnovili tribuno za občinstvo in namestili nove sedeže. Zamenjali bodo tudi zunanjo ograjo, obnovili meteorno kanalizacijo in odtoke na igrišču, posodobili razsvetljavo z zamenjavo svetil in drogov ter dodali določeno športno opremo.

Dela bodo zaključena v začetku novembra.

Obnova večnamenskega igrišča bo stala 96.300 evrov, od tega prispeva Fundacija za šport 22.336 evrov, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije pa 22.916 evrov. 🔲

mz

Tradicionalni kostanjev piknik na Cankarjevi ulici je bil dobro obiskan. Ljudje radi pristopijo, kaj povedo, potarnajo ali pripomnijo ter se posladkajo s pečenim kostanjem in kozarcem mošta.

so med drugim nagovorili tudi predsednica SD Velenje Andreja Katič, Anton Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti, Tjaša Oderlap, predsednica Mladega foruma SD Velenje in direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja.

Prav je, da na simbolen način obeležimo jesenski čas

V centru mesta je zadišalo po sveže pečenem kostanju, ki je šel v slast mnogim mimoidočim, tudi županu, ki se je strinjal, da si občani Velenja resnično ne znamo predstavljati jesenskega časa brez kostanjevega piknika, ki ga vsako leto organizirajo člani Občinske organizacije SD Velenje. »Vsak letni čas posebej je lahko privlačen in zanimiv za ljudi.

Prav je, da Socialni demokrati, ki igramo vodilno politično vlogo v Mestni občini Velenje, tudi na simbolen način obeležimo jesenski čas, obdan z darovi narave, ki nas v najrazličnejših barvah

lenje), da se moramo izogniti situacijam, v katerih bi ranljive skupine ljudi izrabljali za nabiranje političnih točk. Tega si resnično ne želim. Vse ostalo je stvar politike. Mislim, da imamo veliko odprtih, družbeno zelo pomembnih vprašanj. Zavedamo se, da so družbena nesoglasja vedno večja, kar se kaže tudi skozi proteste, različne objave na socialnih omrežjih, zato se mi zdi prav, da poskušamo tisti, ki bomo s svojimi kandidati šli na volišče, jasno povedati, kakšno Slovenijo si želimo, kaj pričakujemo od družbe in kaj moramo družbi dati. Mislim, da je odgovornost Socialnih

Peter Dermol: »Zdi se mi pomembno, da dajemo večji poudarek tudi na mlade, kajti zanje je treba ustvariti pogoje za dostojno življenje. Čez nekaj let nam bodo s svojim delom in družbeno angažiranostjo lahko povrnili vse to in obogatili naše življenje, zaradi česar bodo tudi starejše osebe lažje živele in imele občutek, da v družbi več pomenijo. Zdi se mi prav, da se medgeneracijsko povezujemo in poskušamo za vse generacije postoriti kar največ, kar je v naši moči.«

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

gospodinjstva zvišale od 30 do 35 odstotkov. O podražitvi in možnih rešitvah ter pomoči v zimski sezoni socialno ogroženim je spregovoril direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja, ki se zaveda, da gre pri tako velikem povišanju cen za odločitve, ki bodo vplivale na življenja vseh, predvsem pa na socialno najbolj ogrožene. »Zato pozivamo vse, ki se bodo znašli v stiski, da nas poiščejo in se z nami pogovorijo. Potrudili se bomo in skupaj poiskali možnost, kako rešiti problem stroškov ogrevanja za ljudi, ki se bodo znašli v stiski. Ne nazadnje tudi MO Velenje ponuja številne mehanizme za pomoč socialno ogroženim, tako da poiščite pomoč, če se znajdete v stiski. Trudili sem bomo, da cen ne bi poviševali s svojimi projekti, ki jih nameravamo v prihodnje izvesti. Tako bo posledično cena spet nižja in sprejemljiva za vse uporabnike,« je prepričan direktor Komunalnega podjetja Velenje. 🔲

Prenovljeno športno igrišče pri šolah MPT in CVIU

Velenje – Na prenovljenem športnem igrišču med osnovnima šolama Mihe Pintarja Toleda in Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje je izvajalec del, podjetje Tegar, zaključil dela. Celotno obnovljeno, posodobljeno in povečano igrišče sestavljata dve športni igrišči v velikosti 20 x 36 metrov in 15 x 24 metrov oz. v skupni velikosti 2.616 m2. Igrišče zaključuje tekaška steza s tartanom. Prenovljeno športno igrišče, ki ga je projektiral arhitekt Gregor Gojevič, so namenu predali včeraj. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

nih sredstev za vse projekte in investicije, da se zadolžujemo za vsako področje posebej, ne znamo pa poiskati sredstev, da zagotovimo dostojnejše življenje, je z družbo nekaj hudo narobe.

Tukaj vidim naš največji doprinos, ki ga moramo realizirati in dati ljudem,« je poudaril župan Peter Dermol, ki je še povedal, da bodo kljub temu, da se bodo za glasove volivcev borile tudi ostale politične stranke, s srčnostjo, z odločnostjo in dobrim programom skušali prepričati volivce, ne glede na generacijo in družbeni sloj. »Pomemben bo vsak posameznik. Tudi politika,

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

mz

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 21. 10. 2021 barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

21. oktobra 2021

Velenjska delegacija v Švici na ogledu Ljubljenec ljudskih src tehnologije za monosežig V zadnjih dneh je mesto prejelo tri velika priznanja – Velenjska

plaža je bila že četrtič najlepša po izboru poslušalcev radijskih postaj, v akciji Turistične zveze je bilo Velenje drugo, v spletnem glasovanju prvo, je pa tudi nosilec priznanja ljubljenec ljudskih src

V Šaleški dolini želijo preučiti sistemske rešitve za nov vir toplotne energije, najprej pa spoznati izvedljivost sosežiga komunalnega blata in njegovega vpliva na okolje – Šele potem bodo sprejemali nadaljnje odločitve Mira Zakošek

Velenje, 15. oktober – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol si je s sodelavci iz občinske uprave, Komunalnega podjetja Velenje in Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in

Koroško v sklopu enodnevnega obiska ogledal podjetje Erzo v Švici, ki je lastnik tehnologije in proizvajalec opreme za monosežig biološkega blata. V Mestni občini Velenje skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje že nekaj časa preučujejo sistemske rešitve

Delegacija Velenja med predstavitvijo monosežiga

Slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natančno, da čuješ glasove: Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, Toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!

(Kajuh) Osrednja spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve bo pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu v ponedeljek, 25. 10. ob 17. uri. Zbrane bo nagovorila predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreja Katič.

Združenje borcev za vrednote NOB Velenje bo skupaj s krajevnimi organizacijami pripravilo prireditev v spomin na vse žrtve fašizma ter padle borce in borke v NOB na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Spominske slovesnosti bodo potekale tudi pri spominskih obeležjih: • četrtek, 21. 10. ob 15.30 v Starem Velenju; • četrtek, 21. 10. ob 16.30 pri spominski plošči v zdraviliškem parku v Topolšici; • petek, 22. 10. ob 11.00 pri spomeniku padlih borcev v NOB na Trgu Svobode v Šoštanju; • petek, 22. 10. ob 11.00 pri spominski plošči pri Domu krajanov v Šentilju; • petek, 22. 10. ob 16.00 pri spominski plošči padlim borcem pri Domu krajanov v Kavčah; • petek, 22. 10. ob 16.30 pri spomeniku padlih borcev pri osnovni šoli v Škalah; • petek, 22. 10. ob 17.00 pri spomeniku padlih borcev na pokopališču v Plešivcu; • četrtek, 28. 10. ob 11.00 pri spomeniku padlega kurirja Blagotinška v Paki; • petek, 29. 10. ob 11.00 pri osrednjem spomeniku padlih borcev v Vinski Gori; • petek, 29. 10. ob 16.00 pri spomeniku padlih partizanov pri Domu krajanov v Pesju; • soboto, 30. 10. ob 16.30 pri spomeniku padlih borcev NOB v spodnjih Ravnah pri Poštajnerju; • nedelja, 31. 10. ob 10.00 pri spominski plošči žrtvam fašizma iz Skorna pri Lovskem domu v Skornem; • ponedeljek, 1. 11. ob 8.00 pri centralnem spomeniku žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki.

Predstavniki združenja in krajevnih organizacij bodo prižgali svečke in položili cvetje tudi pri ostalih spominskih obeležjih ter spomenikih padlim borcem in Karlu Destovniku - Kajuhu na osrednjem pokopališču Podkraj Velenje.

Poklonili se bomo tudi spominu na dolgoletnega predsednika Združenja borcev za vrednote NOB in župana Bojana Kontiča. 🔲

ZB NOB Velenje

za nov vir toplotne energije za sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Med drugim želijo preučiti tudi potencialno izvedljivost monosežiga in njegov vpliv na okolje, kar bo podlaga za sprejemanje nadaljnjih odločitev v procesu prehoda v brezogljično družbo.

Predstavniki podjetja Erzo so velenjski delegaciji kot primer dobre prakse predstavili napravo za monosežig biološkega blata po patentirani tehnologiji EuPhoRe. Produkt monosežiga v postopku termične izrabe blata je s fosforjem bogat pepel, ki ga je mogoče neposredno uporabiti kot gnojilo.

Fosfor je eden od temeljnih elementov, potrebnih za obstoj življenja, in je kot takšen nenadomestljiv. V naravi so zaloge fosforja omejene. Eden izmed glavnih virov fosforja, ki se ga da reciklirati, je odvečno biološko blato, ki nastaja v procesu čiščenja komunalnih odpadnih vod.

V začetku oktobra so na Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije oddali Projektno nalogo za študijo izvedljivosti postavitve objekta za monosežig blata iz komunalnih čistilnih naprav v Mestni občini Velenje. Priprava in izvedba projektov termične obdelave blata iz komunalnih čistilnih naprav bo sofinancirana s sredstvi Podnebnega sklada, kamor se iz Šaleške doline že zdaj stekajo znatna sredstva. Ker je termična obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav obvezna lokalna javna gospodarska služba, bodo investitorji občine, ki bodo izvedle tudi vse aktivnosti priprave in postavitve naprav. 🔲

Mira Zakošek

Kot smo že poročali, so na Dnevih slovenskega turizma sklenili tudi letošnje jubilejno, že 30. tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna, na kateri so najbolj urejeni in gostoljubni slovenski kraji prejeli priznanje Turistične zveze Slovenije. Zelena nit tekmovanja je trajnostna naravnanost. Letos so akciji dodali dve novosti, in sicer Doživite pristni stik ter oddih ob ali na vodi.

Najbolj odmevno nagrado – kristalni Triglav za osebnost leta 2021 je letos prejel košarkarski as Luka Dončić. Nagrado si je prislužil s tem, da je ključno prispeval h globalnemu povečanju prepoznavnosti Slovenije kot dežele odličnih športnikov.

Med drugim so bile podeljene tudi nagrade za najbolj urejena mesta. Med večjimi mesti je bilo Velenje tokrat drugo. Prvi je bil Koper, tretje pa Celje. Med srednjimi mesti je bil drugi Slovenj Gradec, prva je bila Nova Gorica, tretja pa Postojna. Med manjšimi mesti so prvo mesto osvojile Radlje ob Dravi, med turističnimi kraji si je prvo mesto izborila

Radovljica, med izletniškimi kraji pa Črna na Koroškem. Slovenj Gradec je dobil še eno priznanje, in sicer je bil tretji po urejenosti trškega jedra. Naj tematska pot pa je postala Pot po Logarski dolini.

Na spletnem glasovanju Velenje prvo

Poleg strokovne komisije so izbor najlepših krajev s spletnim glasovanjem opravili tudi prebivalci Slovenije. Tu je prvo mesto med večjimi mesti osvojilo Velenje, med izletniškimi kraji pa Črna na Koroškem. Velenje je tudi nosilec posebnega priznanja »ljubljenec ljudskih src«.

Kaj je pohvalila strokovna komisija v Velenju?

Strokovna komisija je v Velenju pohvalila izjemno gostoljubnost,

najnovejšo pridobitev Visto – park z razgledom in posamezne projekte, kot so Kamerat, Bicikl bus, sistem izposoje koles in e-koles Bicy, kolesarski zajtrk, ki so ga izvedli v okviru ETM, in urejenost kolesarskih poti. Pohvalili so tudi velenjski turistični biser – Velenjsko plažo z najnovejšimi pridobitvami (kopališče za najmlajše, prilagojen ležalnik – plovilo za gibalno ovirane osebe) in dobro ponudbo lokalnih turističnih izdelkov, ki so na voljo za obiskovalce na TICu v Vili Bianci. Izpostavili so tudi veliko število prireditev na letni ravni in protokolarno darilo Šaleško pivsko čašo, repliko pivske čaše iz žgane gline, ki je bila najdena med arheološkimi izkopavanji na gradu Šalek in izvira iz 15. stoletja. Spominek izdeluje Lončarstvo Bahor.

Velenje doslej devetkrat prvo

Velenje je doslej že devetkrat (1995, 1999, 2001, 2007, 2009, 2010, 2015, 2019, 2020) prejelo prvo nagrado za urejenost, v letih 2011, 2013, 2014 in 2018 je osvojilo drugo mesto, tretje mesto pa v letih 2012 in 2017.

🔲

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

Populacija NEET ± program za mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo

GOSPODARSKE novice Cene so ponorele

Si mlad in ne najdeš zaposlitve? Je tvoj problem pomanjkanje znanja na določenem področju, ki je pogoj za zaposlitev? – Program Smer: Zaposlitev ti lahko pri tem pomaga Kdo se lahko v projekt vključi? Kakšne Velenje, 14. oktobra – Program možnosti nudi program?

Lara Oprešnik

Smer: Zaposlitev je projekt norveškega mehanizma. Gre za skupek izobraževalnih modulov, ki bi mladim med 19. in 29. letom izboljšal možnosti zaposlitve. V vzorčnem mestu je projekt predstavila Mihaela Orozel, vodja projektov Ljudske univerze Velenje.

V projektu oz. v izobraževalnem programu lahko sodelujejo mladi med 19. in 29. letom starosti, ki se trenutno ne šolajo oz. so brezposelni. Izobraževalni program je brezplačen. Mlade

kot pogoj pri zaposlitvi. Izbirajo lahko med moduli: osnovno programiranje, processing, kreativno računalništvo (Word, Excel, MS Office …), angleščina, slovenščina, mehke veščine ter psihološka pomoč in iskanje zaposlitve.

Mentorji ter organizatorji programa se lahko prilagodijo željam

21. oktobra 2021

»V okviru programa je na voljo tudi psihološka pomoč v obliki brezplačnih pogovorov s psihologinjo. Program je namreč namenjen tudi ranljivim skupinam, osebam, ki so se v življenju soočile s kakršnokoli stisko ali oviro, zaradi katere imajo do trga zaposlitev malo težji dostop.«

Cene nekaterih osnovnih surovin letijo v nebo. Rekordno višanje cen energentov na globalni ravni bo ob prebivalstvu prizadelo tudi gospodarstvo, kar še posebej velja za energetsko intenzivno industrijo, ki je v Sloveniji, še posebej pa v Šaleški dolini, še vedno močno prisotna. Naraščajoče cene so začele poganjati inflacijo. V ZDA je bila ta v septembru že 5,4-odstotna.

Pri nas se dražijo goriva, ogrevanje, hrana, oblačila, gradnja, avtomobili in tako naprej. Meso se bo na trgovskih policah kmalu občutno podražilo, saj so se podražile vse surovine za proizvodnjo mesa.

Sprememba podnebnega sklada?

V GZS kot najpomembnejši kratkoročni ukrep vlade v času rasti cen energentov vidijo v spremembi porabe sredstev iz podnebnega sklada. Zato pozivajo vlado, da nemudoma sprejme uredbo za povračilo posrednih stroškov emisij, predlaga pa tudi oblikovanje posebne sheme za pomoč najbolj prizadetim podjetjem.

Za kakšen projekt gre?

Vlada sicer miri, da za zdaj ni potrebe po ukrepanju in da bi moTo je mednarodni projekt, pri rale cene energentov pri nas zdržati vsaj do prihodnjega leta. Toda katerem sodeluje kar 6 evropskih »Programi se prilagajajo vsakemu Levica zaradi rasti cen energentov vseeno predlaga nadzor nad enerdržav. Pobuda je nastala kot odposamezniku. Vsi moduli so na getskim sektorjem. govor na skrb vzbujajočo evroprazpolago vsem, izberete si sevesko statistiko v letu 2018, iz kada tiste, ki zanimajo vas,« razlaga tere izhaja, da je v 28 državah Mihaela Orozel. Vsi predavatelji članicah EU brezposelnih oziprojekta zagovarjajo neformalni Mednarodni denarni sklad (IMF) je za Slovenijo krepko zvišal naroma se ne izobražuje ali uspopristop, so zelo prilagodljivi in poved letošnje gospodarske rasti. Za letos je napoved dvignil za 2,4 sablja kar 15 milijonov mladih v fleksibilni. odstotne točke, na 6,3 odstotka. Za prihodnje leto pa je ocenil, da starosti med 20 in 34 let. V Italiji bo ta 4,6-odstotna. IMF Sloveniji za letos napoveduje 1,4-odstotno in Grčiji, državah z najvišjo stoCilj projekta stopnjo inflacije, prihodnje leto pa 1,8-odstotno. pnjo brezposelnosti med mladiProjekt želi sprostiti potencial Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa ugotami, je izven trga dela kar četrtimladih NEET iz ranljivih skupin vlja, da nekateri gospodarski kazalniki v Sloveniji v poletnih mesecih Mihaela Orozel: »Če oseba nima lastnega na mladih. Brezposelnost mladih in povečati njihovo zaposljivost, že nakazujejo umirjanje gospodarske rasti. računalnika, ga Ljudska univerza Velenje predstavlja izziv celotni Evropi. s pomočjo zagotavljanja prograMladim je posledično onemogoposodi za čas izvajanja projekta. Program naj bi mov IT usposabljanja glede na čeno polno sodelovanje v družspecifične tržne potrebe v Bolpotekal približno 5 mesecev.« bi, njihove možnosti za poklicno gariji, Litvi, Italiji, Sloveniji in na Kljub trenutno ugodnim kazalcem pa fiskalni svet opozarja, da so prihodnost pa so manjše. Projekt Portugalskem. Projekt namerava predvidene ravni izdatkov državnega proračuna in celotnih javnih Direction Employment (Smer za- spodbuja k pridobitvi novih znanj prijavitelja ter mu pomagajo pri tudi preizkusiti model izobraže- financ v letu 2021 previsoke in do določene mere nerealistične. Obposlitev) je financiran iz Islan- ter posledično k povečanju mo- dosegi njegovega cilja. Izobraže- vanja v različnih kontekstih in z čutno višanje izdatkov pa bo zastavilo podlago za neustrezno strukdije, Lihtenštajna in z Norveške žnosti za zaposlitev v konkurenč- vanja potekajo v Vzorčnem me- različnimi ciljnimi skupinami, ka- turno poslabšanje položaja javnih financ tudi v prihodnje. preko The EEA and Norway nih panogah. Na podlagi raziskav stu ter na Ljudski univerzi Vele- terih zapostavljenost zaradi preMinistrstvo za finance mu je odgovorilo, da bi prehiter umik fiskalGrants Fund for Youth Emplo- so v programu oblikovali 8 vrst nje. Možnost je tudi vključevanje sečne diskriminacije zelo otežuje nih spodbud lahko otežil okrevanje. yment (EGP in sklada Norway izobraževalnih modulov, ki jih preko spleta, ker se vsako preda- njihov vstop na trg dela. 🔲 Grants za zaposlovanje mladih). mladi najpogosteje potrebujejo vanje snema in kasneje shrani.

Sloveniji še višja rast

❱

Fiskalni svet opozarja

Trgovcem padel promet

Anketa Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je pokazala, da zaradi pogoja PCT več kot polovica trgovcev beleži upad prometa za od 20 do 50 odstotkov, 60 odstotkov trgovcev pa ocenjuje, da jim trenutni ukrepi omejujejo poslovanje. Nekateri razmišljajo o zaprtju trgovin oz. odpuščanju, OZS pa opozarja na neenakopraven položaj neživilskih trgovin.

Premogovnik ima zelo aktivne krvodajalce

Turistična panoga okreva počasi

Velenje – Knapovski stan je bil vedno sinonim za solidarnost. To so na Premogovniku Velenje vedno gojili in v času koronakrize še poglobili. Aktiv Rdečega križa Skupine Premogovnik Velenje je tako v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Velenje kljub epidemiji koronaviriusa izpolnil program dela tako v letošnjem kot tudi v lanskem letu. Zelo uspešni so bili tudi pri izvajanju izrednih krvodajalskih akcij. V Aktiv je včlanjenih 662 zaposlenih Skupine Premogovnika Velenje.

Največ pozornosti so namenjali odvzemu krvi. Vse krvodajalske akcije so v lanskem letu potekale

Kri darovali več kot 100-krat

V Aktivu Rdečega križa Skupine Premogovnik Velenje so tudi krvodajalci, ki so kri darovali že več kot 100-krat. To so: Zvonko Jeraj (111-krat), Aleksander Oder (108-krat), Marjan Fujs (103krat) in Tomislav Vrstovšek (101-krat). po načrtovanem terminskem planu. Aktivnih krvodajalcev, ki darujejo kri enkrat ali večkrat letno, je v Skupini Premogovnik Velenje trenutno 480. V letu 2020 je bilo odvzemov krvi 950, kar je nekoliko manj kot v letu 2019, ko jih je bilo 1168. Tudi v letu 2021 krvodajalske akcije potekajo po načrtu, ki je bil sprejet

na Zavodu RS za transfuzijsko medicino Ljubljana.

Letošnjo izredno krvodajalsko akcijo so krvodajalci Aktiva Rdečega križa Skupine Premogovnik Velenje izvedli prejšnji mesec v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. »Zaradi velikega pomanjkanja krvi je bilo v Skupini Premogovnik Velenje letos že 741

Na Premogovniku so bili delavci vedno predani krvodajalci.

odvzemov, kar kaže, da smo v naši Skupini vedno pripravljeni pomagati,« s ponosom in hvaležnostjo pove predsednica premogovniškega Aktiva Damjana Kričej. »Še vedno se kaže velika humanost krvodajalcev, saj kri podarjamo osebam, ki jih ne poznamo, in s tem rešujemo na stotine življenj. Ta plemenita dejanja naj bodo vzor mladim in vsem, ki se do zdaj še niso vključili v naše izjemno humane akcije.« 🔲

Na Dnevih slovenskega turizma je gospodarski minister Zdravko Počivalšek izrazil upanje, da so turistični delavci v času epidemije izkoristili državno pomoč in čas izkoristili za prestrukturiranje ponudbe. Predsednik turistično gostinske zbornice Andrej Prebil pa je ocenil, da polnega okrevanja panoge ne gre pričakovati pred letom 2024. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je ob tem odgovorne pozvala, naj panoga namesto rasti števila turistov, prenočitev in denarja razmišlja o rasti kakovosti ponudbe in kulture.

Število karantenskih odločb se je povečalo Obrtna zbornica Slovenije ugotavlja, da se je število karantenskih odločb v zadnjem času zlasti zaradi poslabšanja epidemioloških razmer bistveno povečalo. Povečale pa so se tudi stiske samozaposlenih, saj jim v času odrejene karantene ali karantene otrok ne pripada nikakršno nadomestilo. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zato na vlado naslovili prošnjo, da se ta krivica nemudoma popravi.

V Revozu 350 odpovedi V novomeškem Revozu, kjer je proizvodnja zaradi pomanjkanja elektronskih delov, ki jih vgrajujejo v avtomobilske modele, letos stala že nekaj več kot 70 dni, so ob slabi dve petini letos predvidene proizvodnje. Ob sedanjih težavah so se odločili za prehod proizvodnje z dveh na poldrugo izmeno. S tem ukrepom pa naj bi bilo ob delo kar 350 zaposlenih.

Tudi v slovenjgraškem AFC odpuščajo Podobno je tudi v slovenjgraškem podjetju Dani AFC. Tu so že spomladi letos odpustili več kot 50 zaposlenih, zdaj pa so napovedali nadaljnja odpuščanja. V prihodnjih tednih naj bi delo izgubilo še okoli 100 od trenutno 304 zaposlenih. Nepredvidljive razmere in V okviru Dneva inovativnosti je Gospodar- nagrajene s srebrnim priznanjem. Na tukaj- električnih vozil (Mega M). Dan inovativnosti zastoji v avtomobilski industriji povzročajo težave tudi drugim proska zbornica Slovenije 19. leto zapored pode- šnji, regijski podelitvi, so bile vse tri zlate. To v organizaciji GZS kot nacionalna partnerja izvajalcev avtomobilskih delov v Sloveniji. 🔲 mz lila nacionalna priznanja najbolj inovativnim so univerzalni kuhinjski aparat Bosch Cookit podpirata Ministrstvo za gospodarski razvoj podjetjem in inovatorjem. Podeljenih je bilo (BSH Hišni aparati), nova generacija samo- in tehnologijo RS in Javna agencija SPIRIT 9 zlatih, 31 srebrnih in eno posebno prizna- stojnih hladilno zamrzovalnih aparatov širine Slovenija, kot promocijski partner pa Sloven🔲 mz nje. Vse tri inovacije iz SAŠA regije so bile 600 (Gorenje) in pametno domače polnjenje ski podjetniški sklad.

Inovacije iz SAŠA regije na državnem nivoju srebrne

Naš čas, 21. 10. 2021 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

21. oktobra 2021

Gospodarstvo se srečuje s pomanjkanjem kadrov, pred vrati je prestrukturiranje Na pogovor smo povabili mag. Francija Kotnika, dosedanjega direktorja Savinjskošaleške gospodarske zbornice Mira Zakošek

Mag. Franci Kotnik je opravljal naloge direktorja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice od julija 2007, torej več kot 14 let. V vodstvu zbornice so se dogovorili, da predčasno zaključi tretji mandat, ki bi mu sicer potekel novembra prihodnje leto, saj se za SŠGZ začenja novo obdobje, povezano s prestrukturiranjem premogovne regije SAŠA. Povabili smo ga na pogovor.

Zagotovo se v teh dneh ozirate na svoje začetke v tukajšnji gospodarski zbornici? »Štirinajstletno obdobje je bilo vsekakor zelo dinamično, začetki pa so bili povsem drugačni od današnje situacije. Takrat je bilo odprto vprašanje, ali bo Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica sploh ‹preživela›, kajti leto prej je bil sprejet zakon, ki je uvedel prostovoljno članstvo v gospodarskih zbornicah, kar je povzročilo številne izstope. Zavladala je negotovost. S takratno prav tako novo predsednico dr. Floro Cvetko Tinauer sva se lotila stabilizacije, kar nama je, ob podpori upravnega odbora in največjih

gospodarskih družb v regiji, tudi uspelo. Aktivnosti so se potem odvijale tako hitro, da je kar naenkrat minilo teh štirinajst let, čeprav smo bili na začetku dogovorjeni, da direktorstvo sprejmem začasno.«

❱

Pred štirinajstimi leti je bil zaradi uvedbe prostovoljnega članstva obstoj Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice pod vprašajem.

»Izzivi in naloge SŠGZ so danes drugačni kot pred slabim desetletjem in pol. Smo na začetku novega obdobja. Naše gospodarstvo se trenutno srečuje s težavami zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, pred nami pa

❱

trenutku podjetniških izzivov ne manjka, najprej pa je treba korektno opraviti primopredajo funkcije z novim direktorjem zbornice, ki prevzema vodenje s prvim novembrom. Prepričan sem, da ga bodo člani in sodelavci ter sode-

Zbornica se je angažirala tudi pri promociji cepljenja, ki je še kako pomembno za čim bolj nemoten delovni proces.

Inovatorji so bili torej aktivni tudi v teh zahtevnih časih? »Letošnja bera inovacij je solidna – ne rekordna in tudi ne slaba. Tisto, kar je pohvale vredno, je kakovost inovacij, ki so bile prijavljene na razpis. Od 14 prijavljenih inovacijskih projektov, pri katerih je sodelovalo 138 inovatorjev, jih je 6 prejelo zlata priznanja. Trije najbolje ocenjeni so napredovali na nacionalni nivo in vsi trije prejeli srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije.«

Približno toliko časa je minilo tudi od prvih resnih aktivnosti za izgradnjo tretje razvojne osi, ki jo tukajšnje gospodarstvo še kako potrebuje? »Res je in zelo sem vesel, da se to, čeprav veliko kasneje, kot smo upali, zdaj vendarle uresničuje.«

Mag. Franci Kotnik: »Osvojili smo delo na daljavo, marsikaj velja ohraniti, a še vedno prisegam na dogodke v živo.«

je prestrukturiranje premogovnih regij in celotnega gospodarstva.

Od tega, kako uspešni bomo pri tem, je odvisno, kako svetla bo naša prihodnost.«

Poslovni modeli dveh Velenjčank in Šoštanjčanke med 100 najboljšimi modeli podjetnic začetnic

❱

Letošnja bera inovacij je solidna – ne rekordna in tudi ne slaba.

Izzivov je tudi v sedanjem obdobju zelo veliko, začenja se prestrukturiranje.

V krogu najboljših podjetnic

razlog, da nekaterih načrtovanih dogodkov nismo izpeljali v živo, nekateri pa so tudi odpadli. Več je bilo aktivnosti na spletu, tudi letos neprestano spremljamo vladne ukrepe, spremembe in predpise ter o novostih sproti obveščamo naše člane. Angažirali smo se tudi pri promociji cepljenja, saj direktorji poudarjajo, kako pomembno je to za normalno funkcioniranje podjetij. Zgodaj jeseni smo lahko nekaj dogodkov izvedli tudi v živo, med drugim regijsko srečanje podjetnikov in podelitev priznanj najuspešnejšim inovatorjem.«

In kakšni so vaši osebni izzivi zdaj, ko zapuščate mesto direktorja? »Za boljše razumevanje naj povem, da sem bil ves ta čas zaposlen v svojem podjetju in da sem funkcijo direktorja zbornice opravljal pogodbeno. V tem

lavke v zborničnem sistemu sprejeli odprtih rok in da bo zbornica pod njegovim vodstvom uspešno izpeljala zastavljene naloge v prihodnjem obdobju. Potrebno bo 100-odstotno ali morda še bolj intenzivno angažiranje.« Kakšno pa je letošnje leto za gospodarsko zbornico SAŠA regije? »Precej podobno lanskemu, saj smo se v prvem polletju soočali s številnimi omejitvami. Te so bile

Verjetno ste se tudi vi, podobno kot podjetja, veliko naučili na področju dela na daljavo? »Seveda, a še vedno prisegamo na dogodke v živo. Na daljavo smo uspešno izvedli številna izobraževanja in tudi sestanke. Na ta način poteka tudi večina svetovanj v sklopu projekta SPOT. Naša zbornica je partner v konzorciju, ki izvaja omenjeni projekt na nivoju Savinjske statistične regije, brezplačna svetovanja pa so na voljo tako tistim, ki so

že podjetniki, kot tudi tistim, ki o podjetniški poti šele razmišljajo. Veliko je bilo usklajevanj na temo formiranja centra za pravični prehod v naši regiji, katerega vodilni partner bo Razvojna agencija SAŠA, SŠGZ pa bo pokrivala področje gospodarstva. Številna podjetja v naši regiji že imajo pripravljene razvojne projekte in sprašujejo, kdaj bodo na voljo sredstva za sofinanciranje.« Teh projektov, kar je razveseljivo, ni malo? »Ko smo evidentirali razvojne projekte, smo bili pozitivno presenečeni, kako ambiciozna so naša podjetja, še posebej tista s področja predelovalne industrije, ki so tudi največji delodajalci v regiji. Po prihodkih in po številu zaposlenih ta podjetja predstavljajo več kot 60-odstotni delež regijskega gospodarstva, ustvarijo pa 90 odstotkov vsega izvoza v regiji SAŠA. Podjetja, kot rečeno, imajo ambiciozne načrte, za njihovo uresničitev pa potrebujejo nekaj dodatnega denarja, ki bo na voljo zlasti iz evropskih virov. Mi v regiji moramo podjetjem zagotoviti konkurenčno poslovno okolje in potrebno infrastrukturo.« Katere najpomembnejše naloge čakajo zbornico do konca leta 2021? »V nekoliko drugačni obliki kot v preteklih letih nameravamo organizirati dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva, ki je namenjen promociji predvsem tehničnih poklicev. V teh dneh potekajo vsebinske priprave na Vrh slovenskega gospodarstva, ki bo novembra, nadaljujemo z evidentiranjem investicijskih projektov gospodarskih družb, ki so nižjih vrednosti, in spremljamo postopek sprejemanja nacionalne strategije izhoda iz premoga, ki bo podlaga za operativno pripravo na začetek prestrukturiranja.« 🔲

V POČASTITEV 110. OBLETNICE MESTA

VAS VABIMO NA:

nedelja, 24. 10. 2021, ob 16. uri Ljubljana – SPIRIT Slovenija je razglasil najboljše poslovne modele podjetnic začetnic 2020/2021. Med izbranimi in nagrajenimi sta dve samostojni podjetnici začetnici iz Velenja.

To sta Sara Bunjevčević, Studio Nova Perspektiva, kjer nastajajo inovativne poslovne zgodbe in kjer ponujajo celostne butične storitve za manjša podjetja, ki vključuje zasnovo strategij blagovnih znamk, vizualne identitete, načrtovanje in postavitev spletnih strani, podporo in svetovanje, ter Bojana Jug, Izotim, kjer pri ustvarjanju kombinirajo les z lepimi, izbranimi besedami.

V spletni trgovini Izotim lahko naročite personalizirane, butične,

Koncert MePZ Svoboda Šoštanj in PO Zarja Šoštanj

unikatne lesene tablice za najrazličnejše priložnosti. So darilo in dekor z vašo zgodbo.

Iz Občine Šoštanj pa je bila izbrana Lidija Celcer, Brineli.

V njihovi spletni trgovini lahko kupite ekološka trajnostna oblačila, narejena za odrasle in otroke. Oblačila so primerna za vse, ki ste radi v naravi, radi potujete in radi preživljate čas z družino.

Vse tri podjetnice začetnice so enotnega mnenja, da je bilo sodelovanje na tem natečaju čudovita izkušnja, saj so pridobile veliko znanja, stkala pa so se tudi nova prijateljstva. Pogumno stopajo v svet samostojnega podjetništva.

nedelja, 31. 10. 2021, ob 16. uri

Skozi 110 let mesta Šoštanj z Ireno Vrčkovnik in KUD Ravne Rokometno igrišče Šoštanj pod šotorom Za udeležence prireditev je obvezno izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

🔲 jumbo_110 let.indd 9

15/10/2021 14:47:37

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

21. oktobra 2021

Osnova dobra, kakovost vina odvisna od dela kletarja Na 5. trgatvi modre kavčine v Šmartnem ob Paki grozdja za blizu 70 litrov protokolarnega vina – Trgatev privablja vse več ljudi – Priložnost za pokušino letošnjega letnika od 6. novembra do 4. decembra Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 11. oktobra – Občina Šmartno ob Paki je leta 2015 prejela cepič najstarejše vinske trte na svetu – modre kavčine z mariborskega Lenta, skupaj s člani domačega društva vinogradnikov (skrbnikom trte) pa ga je zasadila na ploščadi pred občinsko upravo in knjižnico. Prejšnji ponedeljek sta lastnica in skrbnik pripravila peto trgatev potomke. »Dobro je obrodila,« sta ugotavljala trgača – šmarški župan Janko Kopušar in predsednica Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki ter skrbnica trte Mojca Praprotnik – in dodala: »Trta je stara šele šest let, potrgala pa sva 25 grozdov, težkih 11,5 kilograma.« Ker je količina za predelavo grozdja v protokolarno vino občine preskromna, so vinogradniki tudi letos pozvali člane,

Tudi letos sta pridelek občinske trte pobrala Mojca Praprotnik in Janko Kopušar.

naj donirajo svoj pridelek modre kavčine. Odzvali so se v lepem številu in prinesli približno 90 kilogramov grozdja. Skupaj s pridelkom občinske trte ga je Mojca Praprotnik že stisnila, blizu 70 litrov vina pa naj bi zadoščalo

za približno 100 buteljk protokolarnega vina, ki ga občina nameni prejemnikom ob posebnih priložnostih. Za lanski letnik je prejelo vino na ocenjevanju srebrno medaljo, za letošnji letnik si želijo zlato.

Člani društva so letos za protokolarno vino občine namenili blizu 90 kilogramov modre kavčine.

Trgatev stare trte privablja vsako leto več ljudi. »Bila sem zelo presenečena, ko smo trgači prišli iz Martinove vasi, kjer smo prvič potrgali pridelek tudi tam posajene modre kavčine, na ovinek pri cerkvi in uvidela, koliko ljudi je prišlo, saj smo od udeležencev

HSE poslej tudi na maloprodajnem trgu električne energije Z nakupom 51-odstotnega deleža podjetja ECE na Holdingu napovedujejo sodobne ter konkurenčne energetske produkte in storitve – ECE cen električne energije letos ne bo dvignil

zahtevali izpolnjevanje pogojev PCT. Še bolj sem bila radostna, ko sem med udeleženci opazila predstavnika Ojstriške gospode iz Tabora. To nedvomno kaže, da se je prireditev prijela in da se dober glas o njej širi tudi izven občinskih meja,« je dejala Praprotnikova.

Kopušar se je zahvalil vinogradnikom za trud, za njihov prispevek k protokolarnemu vinu. »Po stari šegi se ob takem dogodku nareže tudi potica. Te letos nimamo, a bomo v prihodnje poskrbeli tudi za to,« je obljubil zbranim.

Mojca Praprotnik nam je še povedala, da so člani društva večino pridelka v svojih vinogradih pobrali in da v kleteh že nastaja mlado vino. Grozdja je bilo sicer manj kot lansko leto, a je bilo to zelo kakovostno. Se lahko nadejamo še kakovostnejšega vina kot predhodno leto? »Osnova za to je

dobra, sedaj pa bo vse odvisno od zavzetega dela kletarja. Če bomo opravili delo tako, kot je treba, bo tako. Naj ob tem povem, da tako primerne jeseni za dozorevanje grozdja, kot je bila letos, nismo imeli zadnja tri, štiri leta, sladkorna stopnja pa je taka, da se lahko samo smejemo.« S trgatvijo občinske trte letošnjih aktivnosti šmarškega društva vinogradnikov še ni konec.

6. novembra pripravljajo v sodelovanju s Turističnim društvom Šmartno ob Paki gospodarjev krst vina v kleteh, teden dni kasneje martinovanje v Martinovi vasi, nato pa tri vikende zapored kleti odprtih vrat. »V našem kraju bo tudi po naši zaslugi veselo vse od 6. novembra do 4. decembra,« je sklenila Mojca Praprotnik. 🔲

Tatjana Podgoršek

Šempeter v Savinjski dolini, 14. oktobra – Holding Slovenskih elektrarn (HSE), največji slovenski proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, je pred tednom dni tudi uradno vstopil na maloprodajni trg električne energije. To mu je omogočil nakup 37,9-odstotnega deleža Elektra Celje in 13,1-odstotnega deleža podjetja Elektro Gorenjske v družbi ECE. Z nakupom 51-odstotnega deleža si v HSE obetajo predvsem dolgoročne pozitivne učinke, z združenim znanjem obeh podjetij pa naj bi slovenski končni odjemalci pridobili novega partnerja pri zagotavljanju sodobnih in konkurenčnih energetskih produktov ter storitev, so povedali ob podpisu pogodbe o prodaji oziroma nakupu omenjenih deležev pred tednom dni direktorji omenjenih podjetij. Direktor podjetja ECE Sebastjan Roudi je ob tej priložnosti še dejal, da letos cen električne energije za končne uporabnike ne bodo dvignili.

Pridobivanje poslov tudi za neproizvajalce električne energije

Po besedah generalnega direktorja HSE dr. Viktorja Vračarja z družbo ECE že leta gradijo partnerski odnos, zato je vstop podjetja v Skupino HSE le še formalnost. Dolgoročno si iz te povezave obetajo sinergije, ki pri tem obstajajo in katerih končni cilj so zanesljiva preskrba, cenovno ugodna dobava električne energije in drugih energentov,

Za napako na bloku 6 odgovoren General Electric?

S podpisa pogodbe (od leve proti desni): Ivan Šmon, Boris Kupec, dr. Viktor Vračar in Sebastjan Roudi.

nove ter boljše storitve in seveda zadovoljen kupec. »Sinergije vidimo tudi pri tem, da bodo lahko posle pridobila še druga podjetja v okviru HSE, kot so, denimo, gradbeno podjetje RGP, projektantska družba HSE Invest in HTZ kot ponudnik sončnih elektrarn in ne le kot proizvajalec električne energije.« Po njegovih besedah bodo z ECE v Holdingu lahko najbolj konkurenčni, ker imajo vse od proizvodnje do končne porabe in ker imajo v verigi vrsto razpršenih virov: hidroelektrarne, gradijo sončne elektrarne, načrtujejo umeščanje vetrnih. »TEŠ zagotavlja približno tretjino proizvodnje domače električne energije, operativno dobro deluje že vrsto let, velika težava pa so emisijski kuponi.«

Združevanje energije dobra naložba

Šmona je združevanja energije zanje dobra naložba. »Postopki so tekli štiri leta. Tudi mi pričakujemo sinergijske učinke na področju izgradnje obnovljivih virov energije, njene učinkovite rabe in prehoda na področje zelene transformacije energije kot celote,« je dodal Kupec. Povedal je še, da se poraba električne energije povečuje za 2 % na leto. Lani je sicer padla, a zaradi epidemije poraba ni primerljiva z drugimi leti. Med drugim je opozoril na problem energetske osiromašenosti dela uporabnikov. »S tem se za zdaj še ne srečujemo, se pa na to pripravljamo tako, da uvajamo avtomatizacijo in digitalizacijo omrežja. S tem bomo našim odjemalcem omogočili, da postanejo aktivni uporabniki in začnejo z energijo ravnati skrbno.

Ne načrtujejo dviga cen

Po zagotovilih direktorja upra- za končne uporabnike ve Elektra Celje Borisa Kupca Podjetje ECE ima več kot 15-odin Elektra Gorenjske dr. Ivana stotni delež na trgu električne

energije v Sloveniji, s podpisom pogodbe »pa smo pridobili zanesljivega partnerja, katerega kapitalsko ozadje bo pomagalo pri dostopu do stabilnih, zanesljivih virov energije, pri ponudbi večjih, kompleksnejših in finančno zahtevnejših projektov, ki jih do sedaj nismo izvajali,« je dejal Sebastjan Roudi in nadaljeval: »Prav tako pričakujemo, da bomo znotraj HSE-ja lahko zmanjšali tveganja, ki jih prevzemamo zdaj pri dolgoročnem nakupu in prodaji energentov. Prav zaradi slednjega letos zagotovo ne bomo dvignili cen za končne uporabnike. Če te prihodnje leto ne bodo padle, bomo sprejeli odločitev. V tem trenutku je še ni treba. Ne želimo pa si, da bi visoke cene na veleprodajnih trgih vztrajale še celo prihodnje leto, kajti potem lahko leta 2023 pričakujemo precejšnje spremembe.« 🔲

V petek, 15. oktobra, so morali v Šoštanju zaradi napake na turbini ustaviti blok 6 Mira Zakošek

Šoštanj, 15. oktober - Med letošnjim načrtovanim velikim remontom bloka 6, ki je potekal med 7. majem in 29. julijem, je bil predviden veliki servisni poseg na turbini in generatorju bloka 6. Ta dela je izvajal dobavitelj opreme GE, ki je tudi pooblaščeni vzdrževalec. »Po zaključku remonta in ponovnem zagonu (29. julija) so bili kot običajno preverjeni parametri delovanja, pri čemer je bilo pri turbini zaznati določena odstopanja parametrov. V reševanje odkrite neskladnosti je bil takoj vključen tudi GE, ki je za ta dela pristojen.

Iskanje napake je sprva potekalo med obratovanjem bloka 6, vendar neuspešno. V preteklem tednu pa se je napaka povečala, in sicer do te mere, da je bilo treba blok 6 preventivno zaustaviti z namenom preprečitve nastajanja škode na opremi,« pravijo v TEŠ.

V tem trenutku še niso našli vzroka za nastale težave, sum je na netesnosti labirintnih tesnil turbine. Osebje TEŠ skupaj z osebjem GE in zunanjimi strokovnjaki na lokaciji sodeluje pri diagnosticiranju težave. Pristojen oz. pooblaščen za odpravo te napake je GE kot dobavitelj in izvajalec del na tem delu tehnološke opreme. Če se bo potrdil ta vzrok napake, bodo po zaključku del in ponovnem zagonu bloka 6 preučili možnosti odškodninske terjatve do GE za povrnitev nastalih stroškov. »Ob tem velja omeniti, da gre v primeru tovrstnih nepredvidenih zaustavitev bloka 6 za oportunitetni izpad prihodkov in s tem povezanega dobička, sploh ob upoštevanju trenutnih cen na veleprodajnem trgu električne energije,« pravi generalni direktor TEŠ dr. Viktor Vračar. 🔲

Naš čas, 21. 10. 2021 barve: CMYK, stran 7

7

MED VAMI

21. oktobra 2021

Začenja se cepljenje proti sezonski gripi

Obisk evropskih poslancev

V Zdravstvenem domu Velenje so v ponedeljek, 18. oktobra, začeli cepiti proti gripi – Cepljenje je brezplačno za vse prebivalce z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem Velenje – V ponedeljek, 18. oktobra, so v Zdrav- okužbo prenesejo na druge osebe. Še posebej to stvenem domu Velenje v okviru kampanje Zavihaj- velja za zdravstvene delavce in druge delavce v nujmo rokave! Cepimo se, pričeli cepiti proti gripi. Ce- nih službah, ki so pomembni za delovanje različnih pljenje priporočajo vsem prebivalcem, ki želijo sebe dejavnosti. »Cepljenje je najučinkovitejša zaščita in svoje bližnje zaščititi proti gripi, s cepivom, pred boleznijo, še zlasti ki je dolgo časa v veljaskupinam z večjim tvegavi, je varno, postopek Cepljenje pa še posebej njem za težak potek bopriporočajo kroničnim bolnikom, pa običajen,« še poudalezni. Za vse prebivalce z ri Vasiljevićeva. Cepljestarejšim osebam, majhnim urejenim obveznim zdranje poteka v prostorih otrokom od šestega meseca vstvenim zavarovanjem Zdravstvenega doma bo cepljenje proti gripi Velenje v ponedeljek od do drugega leta starosti in tudi letos brezplačno nosečnicam ter vsem osebam, ki 8. do 12. ure in od 14. do in ga bodo izvajali brez so pri svojem delu izpostavljene 17. ure ter v torek in srepredhodnega naročanja. do od 8. do 12. ure, na nevarnostim okužbe Aleksandra Vasiljević iz isti lokaciji, kjer poteka Zdravstvenega doma Vecepljenje proti covidu-19. lenje pove, da imajo ceV prostorih Zdravstvene piva dovolj, cepljenje pa še posebej priporočajo postaje Šoštanj bo cepljenje potekalo v torek od 11. kroničnim bolnikom, starejšim osebam, majhnim do 12. ure, v prostorih Zdravstvene postaje Šmarotrokom od šestega meseca do drugega leta starosti tno ob Paki pa v sredo od 14. do 15. ure. 🔲 jš in nosečnicam ter vsem osebam, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnostim okužbe ali lahko

❱

Zaključek akcije Velenje, mesto cvetja Velenje, 21. oktobra – Danes (v četrtek) ob 17. uri bo Turistično društvo Velenje v sodelovanju s soorganizatorji akcije Velenje, mesto cvetja na zaključni prireditvi razglasilo najlepše ocvetličene in ozelenjene lokacije v občini ter v razstavišču Vile Bianca odprlo razstavo likovnih del otrok velenjskih vrtcev in šol na temo Roža, ki bodo na

ogled do 10. novembra. Komisija si je letos ogledala 57 lokacij – 27 balkonov in teras, 6 kmetij, 18 okolic individualnih stanovanjskih objektov in 6 zasaditev v kategoriji ostalo. Najlepše urejene in ocvetličene lokacije bodo na današnji podelitvi v Vili Bianca prejele nagrade, vsi sodelujoči pa 🔲 tf priznanje.

Krožišče končano, hudovanja šoferjev ni več Mozirje – Za vsakodnevne uporabnike regionalne ceste Velenje– Šoštanj–Nazarje ter tiste, ki se vozijo na relaciji iz Zgornje Savinjske doline v smeri Celja ter obratno, se je iztekel pogodbeni rok gradbenih del na gradbišču

večjih zastojev zaradi korektnosti gradbincev zares ni bilo čutiti.

Osrednji izvajalec del podjetje Tegar iz Velike Pirešice s partnerji je dela opravil solidno.

Klasično trikrako krožno urejeno križišče z dodanim ploč-

ureditve struge, gradnje novega mostu pod cesto ter končne ureditve je nekaj nad 484 tisoč evrov (z DDV) državnih sredstev. Krožišče kot urbanistično zanimiv objekt je tudi dostojen vstop v dolino sedmih občin (ne le mo-

Varno in krajinsko urejeno krožišče bo predvsem v funkciji hitrega odvijanja prometa.

velikega in pomembnega krožišča v Soteski (v Ljubiji). Zastoji ob gradnji, ki je trajala nekaj čez pogodbeni rok (2. oktober) so predvsem »utrujali« delavce v industrijskih središčih Velenje, Šoštanj in Nazarje, prav tako pa tudi delovne migrante, povezane s celjsko kotlino in z navezavo na avtocesto. Motnje s semaforskim urejanjem so bile tudi za turiste, a

nikom in s stezo za kolesarje je tako pregledno, varno in estetsko urejeno. Objekt je razsvetljen z javno razsvetljavo, struga Škrubovega potoka, ki je povzročala ob nalivih poplavitve zasebnih zemljišč, pa bo zdaj z novim velikim betonskim propustom pod cestiščem gotovo odpravila to težavo, saj je bil upoštevan kriterij stoletnih voda. Vrednost del

zirsko) Zgornje Savinjske doline.

Sredi krožišča bo stala lipa, okrog nje pa so postavljeni grbi vseh občin v pozdrav in dobrodošlico pričakovano vse številnejšim turistom. Cesta bo po prevzemu že konec tega tedna tudi uradno predana v uporabo. 🔲

Jože Miklavc

Lokalni odbor Levice Velenje – Mozirje gostilo predstavnike skupine Levica v Evropskem parlamentu Urška Kljajič

Predstavniki lokalnega odbora Levice Velenje – Mozirje so gostili evropske poslance skupine Levice in Zelenih, skupaj s spremljevalno delegacijo iz Evropskega parlamenta. Obisk je potekal v okviru študijskih dni, ki sta jih poslanska skupina Levica v Evropskem parlamentu – The

Kot je povedal svetnik Levice v svetu MO Velenje Matjaž Pečovnik, je ta obisk zanje zelo pomemben in so zelo veseli, da so si za ogled izbrali prav Velenje kot mesto rudarjev, ki je nastalo z udarniškim delom v bivši skupni državi Jugoslaviji. »Jaz mislim, da karkoli bi jim v Velenju pokazali, bi bilo zanje zanimivo.

Najprej so se ustavili na Velenj-

članica lokalnega odbora Levica Velenje – Mozirje. Med delegacijo in poslanci je bil tudi evropski poslanec Levice Marc Botenga iz Belgije, ki pred obiskom Velenja o mestu ni vedel prav veliko, razen tega, da je to mesto z močno industrijsko tradicijo na čelu s premogovništvom. In to, kar je videl v Velenju, mu je bilo zelo všeč. »Moram reči, da sem

Left/GUE/NGL in stranka Levica pripravili od 12. do 14. oktobra. Namenjeni so bili obravnavi trenutnega stanja v Evropi in načrtovanju alternativ, ki jih zahtevajo ljudje in naš planet.

Delegacija evropskih poslancev je na obisku skupaj z zavezniki iz civilne družbe razpravljala o tem, kako ponovno vzpostaviti dostojanstveno in solidarno Evropo, s posebnim poudarkom na spopadanju z neoliberalizmom, reševanju planeta in razkrivanju posledic nehumane migracijske politike EU. V sredo, 13. oktobra, pa je delegacija obiskala tudi Velenje, kjer so jih na Titovem trgu pozdravili predstavniki lokalnega odbora Levica Velenje – Mozirje.

skem gradu, kjer je dobra razgledna točka, nato so se odpravili na Titov trg in si ogledali spomenik Josipa Broza – Tita, na koncu pa so se ustavili še na Velenjskem jezeru in pri Premogovniku Velenje. Mislim, da smo se pokazali v najboljši luči, da v lokalnem odboru Levica Velenje – Mozirje delujemo dobro, složno in protikapitalistično,« je še poudaril Matjaž Pečovnik. »Obisk delegacije evropskih poslancev in poslank različnih levih, zelenih in progresivnih strank in osebja predstavlja priložnost za poglobitev stikov in okrepitev sodelovanja z našo sestrsko organizacijo na evropski ravni,« pa je pojasnila Tjaša Podpečan,

nad Velenjem navdušen. Titov trg je zelo moderen, z zanimivimi artističnimi zgradbami. Mislim, da moramo nameniti kar nekaj evropskih sredstev za to, da se bodo tovrstne regije lahko prestrukturirale in razvijale še naprej,« je o Velenju in njegovi prihodnosti povedal evropski poslanec skupine Levica Marc Botenga in dodal, da je zanj zanimiv tudi kip Tita: »Tito je izjemno zanimiva zgodovinska osebnost, saj je znan predvsem po svojevrstnem socializmu in dobri mednarodni politiki, zato je zame zelo zanimivo, da vidim tudi kakšen njegov kip.« 🔲

Zmaga v finalu EU Code Week Velenjski gimnazijci maturantje Aljaž Vetrih, Lan Vrčkovnik, Aljaž Sovič in Jernej Šadl so dosegli izjemen uspeh z osvojitvijo 1. mesta in naziva evropskega prvaka EU Code Week Hackathon.

Dijaki so tekmovali pod ekipnim imenom Strassium. Tekmovanje je del projekta Europe Code Week, ki ima namen spodbijati zanimanje za programiranje oziroma reševanja problemov s pomočjo informacijske tehnologije.

Preko 50 ekip iz šestih evropskih držav je najprej na državnem nivoju dobilo izzivi reševanja različnih problemov današnjega sveta (zavržena hrana, dezinformacije in lažne novice, iskanje služb za mlade, onesnaževanje okolja…). Njihova naloga je bila, da postavijo koncept rešitve, izdelajo programsko orodje (aplikacijo) in svojo idejo nadzorno predstavijo. Naloga je zahtevala multidisciplinarni pristop, kjer so morali tekmovalci pokazati znanje programiranja, izdelavo multimedijskih prikazov in veščino prezentacije.

Ekipa Strassium je bila izbrana kot najboljša slovenska ekipa in

se uvrstila v finalni evropski del tekmovanja. Ideja naših dijakov je bila, kako uspeti nadzirati in nato zmanšati količino zavržene hrane pri posameznikih in podjetjih s pomočjo inovativne aplikacije. Le ta analizira porabo hrane v shrambi, uporabnika pred potekom roka uporabe opozori in mu priporoča številne recepte, s katerimi lahko to hrano porabi in ne zavrže. Za hitrejše in učinkovitejše vnašanje hrane v sistem aplikacija omogoča direktno skeniranje trgovinskega računa in takojšen vnos kupljenih izdelkov.

Za podjetja so k temu dodali tudi

povezano spletno stran, da lahko do funkcij sistema dostopajo tudi preko računalnikov in ne le s telefonov.

Za finalni del so se na pobudo mentorja mag. Ivana Jovana povezali s podjetjema Gorenje Gostinjstvo in Hisense Gorenje in ju vključili v svojo rešitev zmanjšanja problema zavržene hrane.

Dijaki upajo, da bodo lahko nadaljevali razvoj aplikacije do nivoja praktične uporabe. 🔲 Mag. Ivan Jovan, Gimnazija Velenje, Šolski center Velenje

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 13. oktobra Svet mora do konca desetletja potrojiti vlaganja v obnovljive vire energije, če se želi učinkovito boriti proti podnebnim spremembam in ohraniti nadzor nad nestabilnim trgom energentov, v najnovejšem poročilu ugotavlja Mednarodna agencije za energijo (IEA).

Misija Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev bo do petka v Sloveniji preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji.

Evropski poslanci se bodo srečali z nacionalnimi oblastmi, s civilno družbo in z mediji.

Državnotožilski svet (DTS) je v sporočilu za javnost znova zavrnil stališče vlade, da prvi postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev ni bil zakonit in da ga ni mogoče obuditi.

Združenje za dostojno starost Srebrna nit meni, da bi morali vzpostaviti pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Evropska agencija za zdravila (Ema) je sporočila, da je začela postopek pregleda novega zdravila švedsko-britanskega proizvajalca AstraZeneca z imenom evusheld, ki je namenjeno preprečevanju covida-19 pri odraslih.

V sredinem napadu v norveškem mestu Kongsberg je moški z lokom ubil pet ljudi, še dva sta bila ranjena, je sporočila policija.

Petek, 15. oktobra Nekdanji predsednik hrvaške vlade in HDZ Ivo Sanader je obsojen na sedem let zapora.

Nasprotniki omejevalnih ukrepov, ki jih je vlada sprejela za omejitev širjenja covida-19, so tudi ta teden izražali svoje nasprotovanje s protestom v središču Ljubljane.

V Revozu so se odločili za prehod proizvodnje z dveh na poldrugo izmeno. S tem bo ob delo približno 350 zaposlenih.

Evropska komisija je razgrnila nabor ukrepov za spoprijemanje z visokimi cenami energije.

Na Kosovu so se razmere znova zaostrile. Kosovska policija je na več krajih izvedla preiskave.

Hrvaško vrhovno sodišče je objavilo pravnomočno sodbo v največjem korupcijskem primeru na Hrvaškem, ki je bolj znan kot afera Fimi-media. Vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika hrvaške vlade in HDZ Iva Sanaderja obsodilo na sedem let zapora, HDZ pa bo morala plačati 3,5 milijona kun (467.000 evrov).

Četrtek, 14. oktobra Vlada se je na seji seznanila z informacijo o problematiki visoke rasti cen energentov na svetovnih trgih. Levica je zaradi rasti cen energentov predlagala nadzor nad domačim energetskim sektorjem.

Misija Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev je nadaljevala obisk v Sloveniji. Njen obisk pa je zavrnil predsednik vlade Janez Janša. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli ga je ob tem pozval, naj preneha napadati evropske poslance.

Predsednik DZ Igor Zorčič je na Dnevih pravnikov ocenil, da smo priča razgradnji pravnega sistema, ki si ga vlada podreja za dosego strankarskopolitičnih ciljev.

(Ema) je začela postopek pregleda novega zdravila za preprečevanje covida-19 z imenom evusheld.

Stiske ljudi, ki jih je epidemija še povečala, opažajo tako v nekaterih nevladnih organizacijah kot pri varuhu človekovih pravic.

epidemijo covida-19 ni bil pravočasen, še posebej ne v državah, kjer mora vlada za ukrepanje dobiti dovoljenje parlamenta.

Ustavno sodišče je z delno odločbo ugotovilo, da je v neskladju z ustavo ureditev, po kateri lahko minister za izobraževanje sam odredi izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

Lakota je lani prizadela kar 811 milijonov ljudi.

Letošnji svetovni dan hrane je potekal pod geslom Naša dejanja so naša prihodnost – Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. Lakota je lani po svetu prizadela 811 milijonov ljudi, čeprav proizvedemo dovolj hrane za vse, je ob svetovnem dnevu hrane opozoril generalni direktor Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo Qu Dongyu.

Kitajska naj bi avgusta preizkusila novo vesoljsko plovilo s hiperzvočno raketo, na katero je mogoče namestiti jedrsko konico, poroča britanski časnik Financial Times.

Delegacijo odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), ki je bila v Sloveniji na misiji ugotavljanja dejstev, skrbi ton javne razprave, pozivajo pa tudi k takojšnji obnovi financiranja STA in imenovanju evropskih delegiranih tožilcev.

Podpredsednik vlade in predsednik NSi Matej Tonin je četrtkov tvit premierja Janeza Janše o evropskih poslancih označil za neprimernega in nepotrebnega.

Opozicija pa jih je ocenila kot nePo ocenah inštituta NIJZ je tresprejemljive, sramotne, škodljive, nutno v državi 12.258 primerov uničujoče za mednarodni ugled aktivnih okužb z novim koronaviSlovenije. rusom. Kazalci kažejo na nadaljnji trend širjenja virusa.

Potrošniki v državah višegrajske četverice in v Sloveniji od začetka pandemije covida-19 pogosteje uporabljajo brezgotovinske oblike plačevanja. Tako je v raziskavi dejala polovica sodelujočih.

Elektronsko plačevanje je najbolj priljubljeno v Sloveniji, kjer bi se velika večina trgovcev tudi Odgovorna urednica informativnega programa zavezala k obveznosti ponujanja Televizije Slovenija Manica brezgotovinskih plačil.

Nedelja, 17. oktobra

Janežič Ambrožič je odstopila s položaja.

Pet reprezentativnih sindikalnih central je pozvalo k sklicu seje odbora DZ za delo, na kateri bi razpravljali o odsotnosti socialnega dialoga.

Odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Manica Janežič Ambrožič je odstopila s položaja. Za ta korak se je odločila, ker se ne strinja s spremembami programsko-produkcijskega načrta za informativni program TVS za prihodnje leto.

V napadu na šiitsko mošejo v afganistanskem Kandaharju je umrlo najmanj 41 ljudi.

21. oktobra 2021

V Olimpiji so spet prižgali olimpijski ogenj.

Predsednika Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Zoran Milanović sta sodelovala pri odkritju spomenikov hrvaškega politika in književnika Ljudevita Gaja v Ljubljani in slovenskega pesnika Franceta Prešerna v Zagrebu.

Nadzorni svet STA je na današnji seji Igorja Kadunca imenoval za novega direktorja STA. Danes so v antični Olimpiji prižgali olimpijski ogenj, ki bo odpotoval na prizorišče naslednjih zimskih olimpijskih iger v kitajski Peking. Zaradi koronske pandemije so to storili le pred peščico povabljenih.

Torek, 19. oktobra V gospodarstvu so se z ostrim nasprotovanjem odzvali na ponedeljkove besede premierja Janeza Janše, da bi zaradi slabe epidemiološke slike lahko ponovno prišlo do zapiranja javnega življenja in gospodarstva.

IJS pa v novi napovedi opozarja, da epidemija hitro narašča. Po kriterijih ECDC smo v temno rdeči fazi.

Zoper pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča je uvedena sodna preiskava zaradi kaznivih dejanj davčne zatajitve, ponarejanja ali uničenja poslovnih listin.

Minister vse očitke zanika in pravi, da so podpisi ponarejeni.

Brezgotovinsko plačevanje postaja vedno bolj priljubljeno.

Norveška policija je sporočila, da je pet žrtev napada iz mesta Kongsberg prejšnji teden umrlo zaradi „ostrega predmeta“, ki ga je uporabil osumljeni napadalec, in ne zaradi loka in puščic.

Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva miri pred večjo zaskrbljenostjo zaradi inflacije. Kot je pojasnila na zasedanju predstavnikov centralnih bank skupine G30 v Washingtonu, imajo v naprednih gospodarstvih ustrezna Poslanske skupine SDS, NSi, orodja za spopadanje z inflacijo.

SMC in SNS ter poslanca manjšin zahtevajo sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali predlog novele zakona o javnem naročanju.

Obeležujemo mednarodni dan Začenja se cepljenje proti griboja proti revščini. Ob tem se vr- pi, ki bo tudi v letošnji sezoni stijo številni pozivi k ustreznim brezplačno za vse z urejenim ukrepom, da bi bilo revščine obveznim zdravstvenim zavaromanj. Po podatkih statističnega vanjem. Na Nacionalnem inštiurada je stopnja tveganja revščine tutu za javno zdravje cepljenje v Sloveniji lani znašala 12,4 od- priporočajo vsem prebivalcem. stotka, kar je 0,4 odstotne točke Premier Janez Janša je na danaveč kot leto prej. Tveganju soci- šnji mednarodni spletni konferenalne izključenosti je bilo lani iz- ci z naslovom Vlade po okrevapostavljenih 15 odstotkov prebi- nju – na prihodnost pripravljeni valcev oz. vsak sedmi prebivalec. javni sektor ocenil, da odziv na

Sobota, 16. oktobra

Ponedeljek, 18. oktobra

Epidemija v Sloveniji hitro narašča. Trenutno je kužen približno vsak 110. prebivalec.

Stranka SAB je vodstvu stranke evropskih liberalcev Alde poslala dopis, v katerem predlaga začetek postopkov za izključitev stranke SMC. Za ukrepanje so se odločili po vseh dogodkih v zadnjem letu in pol, vključno z dogajanjem, povezanim s STA in evropskimi delegiranimi tožilci.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyenje dejala, da odločitev poljskega ustavnega sodišča o primarnosti prava EU postavlja pod vprašaj temelje EU in da bo komisija ukrepala. Češki predsednik Miloš Zeman ni več sposoben opravljati svojih dolžnosti, so sporočili iz praške vojaške bolnišnice, kjer 77-letnega Zemana zdravijo zaradi težav z jetri. S tem pa so se politične razmere v državi zapletle, saj predsednik države podeljuje mandat za sestavo nove vlade.

Dami Flopi Dami Flopi je zajček. Ime mu je Dami, piše pa se Flopi. V resnici ni zajček, temveč je morski prašiček. V resnici ne živi v morju niti nima nobene zveze s prašiči. V resnici Španci morskim prašičkom rečejo “indijanski zajčki”. Toliko resnic in vse so resnične.

Dami je morski prašiček kodraste sorte, malo temno siv in malo bel. Pravilneje bi bilo reči “prekomorski”, saj je na slovensko govoreče ozemlje s pomočjo mornarjev priplul preko morja. Tega je že davno in morja so se medtem že ničkolikokrat premešala. Lahko bi mu rekli tudi “zamorski”, pa spet ne bi bilo prav, ker bi marsikatera umna glava pomislila na Kaja Avberšek nekoga, ki prihaja iz Afrike. Zakaj pa prašiček? Vprašanje vtipkam v mrežo. Saj ne rije, saj ne kruli, saj nima zafrknjenega repka, saj nima parkeljcev, saj ne jé krompirja in repe niti pomij, saj se ne valja v blatu, saj nič od tega. Saj je veliko bolj podoben zajčku. Zato, ker kar naprej jé kot prašički in je zaobljen kot prašički. Tako mi odgovori mreža – kar nekaj, si mislim – odgovor me niti malo ne prepriča. Angleži morskim prašičkom rečejo “gvinejski prašiči” – da, Angleži niso preveč nagnjeni k pomanjševalnicam. Gvinejski pa ne zato, ker bi jih v Anglijo uvozili iz katerekoli že Gvineje, temveč zato, ker jih je bilo na trgu moč kupiti za eno gvinejo, ki pa je, kot vemo, stara angleška valuta.

Dami Flopija smo za petnajst evrov kupili v sosednjem mestu. Po vsej verjetnosti se je rodil nekje na Gran Canarii. Njegovi predniki prihajajo iz Južne Amerike, kjer še dandanes živijo v divjini in grizljajo divje trave in cvetlice. Njih pa grizljajo tamkajšnji prebivalci – pečeni na žaru so prava poslastica, pravijo, nekaj med pečeno račko in zajčkom, pravijo, meso se ti kar stopi v ustih, medtem ko je kožica prijetno hrustljava, pravijo, jaz nič od tega zares ne vem, samo naprej povem.

Dami Flopija ne bomo pojedli. Dami Flopija hranimo in cartamo ter mu čistimo drekce. Od vsega najraje ima po nostalgiji dišeče seno. V visokem steklenem kozarcu zanj hranimo mešanico suhih semen, oreščkov, koruze, leče, graha, žita, rožičev ter skompresiranih rjavih, fluo oranžnih in fluo zelenih briketov neznanega izvora; najbrž gre za nekakšno vitaminsko-mineralno zadevo.

Zelo rad ima svežo špinačo, blitvo, radič, kumare in peteršilj. Slednjega pofreza kot freza. Malo manj rad ima korenček, papriko in jabolka. Nikakor mu ne smemo ponuditi avokada, manga ali papaje. Vodo pije iz narobe obrnjene steklenice s seskom.

Dami Flopi je morda star tri mesece. Menda bi mu kmalu morali postriči krempeljce. Na sprednjih tačicah, ki so črne, ima štiri – krajše. Na zadnjih tačicah, ki so roza, ima tri – daljše. Živi v hišici, postlani z žagovino. V hišici ima garažo iz vezane plošče, kamor se rad skrije. Garaža je nekdaj služila Kalinovim avtomobilčkom. Lulat in kakat hodi bolj kot ne v en kot, vendar mini storžčaste kakce v trenutkih zadovoljnega norenja in vrtečega se poskakovanja razmeče na vse strani. Damijeva hišica stoji nasproti hladilnika. Kadar ga odprem, začne navdušeno cviliti, saj ve, kaj se nahaja v prosojnem predalu spodaj. Kadar kdorkoli izmed nas jé, tudi on jé. Kadar me zasliši, se prikaže iz svoje garaže in me pokliče. Sem njegova ne zares, pa vendar – mamica.

Vzamem ga iz kletke, hoče mi zbežati. Roza ušesca ima čisto gola, venomer potresavajo, skozi tanko kožico prosevajo žilice.

Njegovi majhni okrogli očesci sta kot črna biserčka, pod nekaterimi koti se zdita svetlo modri. Srčece mu utripa hitro, skrijem ga v gnezdo iz dlani, božam ga po vrtinčastem kožuščku. Umiri se, zaprede, nežno škriplje in cvilka, skloni glavico, pogrickuje in z drobnim hrapavim jezičkom lizlja moje prste. Topel je, pomiri me, gane me, dušička mala – kako majceno je življenje.

Mislim, torej sem, pravi moder mož. Ne, pravi Dami Flopi. Živim, torej sem. Zdaj pa si že zapomni. 🔲

Kanalizacija v Rečici ob Paki Šmartno ob Paki – V teh dneh bodo končana dela v okviru obnove komunalne infrastrukture na relaciji bar C1–brv preko reke Pake v Rečici ob Paki.

Na tem območju je obstoječo mešano javno kanalizacijsko omrežje zamenjala ločena fekalna in meteorna kanalizacija, položili so cevi za bodočo obnovo električnega in telekomunikacijskega omrežja ter obnovili cestišče. Hkrati so zamenjali del vodovodnih cevi, ki so bile na tem območju še iz azbestno cementnega materiala. Dela je izvajal samostojni podjetnik Franc Sovič, nadzor nad izvedenimi deli pa Komunalno podjetje Velenje, ki je tudi upravljavec fekalnega in vodovodnega omrežja. Pogodbena vrednost izvedenih del znaša 63 tisoč evrov.

Vaška skupnost Rečica ob Paki je med strnjenimi naselji v lokalni skupnosti najslabše »pokrita« z javnim kanalizacijskim omrežjem, zato na občinski upravi načrtujejo nadaljevanje obnove omrežja za naslednje leto na SV delu vasi Rečica ob Paki, ob regionalni cesti od kmetije Rakun proti reki Paki. Sicer pa je v občini Šmartno ob Paki doslej na javno kanalizacijsko omrežje priključenih 1490 oseb. 🔲

tp

Naš čas, 21. 10. 2021 barve: CMYK, stran 9

9

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

21. oktobra 2021

Ohraniti moramo človeškost in čut za druge Svetovni dan brezdomnih smo obeležili 10. oktobra – Ljudi pod pragom revščine 11.000 več kot v prejšnjem letu – Le želeti si moramo in razumeti, kako pomembna je v družbi vloga vsakega izmed nas Jasmina Škarja

Članice in člani Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja SD Velenje so tudi letos zelo aktivni. Zaradi nastalih razmer in posledic epidemije so imeli manj večjih srečanj z občankami in občani, so pa bili kot posamezniki aktivni vsak na svojem socialnem področju. Še posebej v tem času, ko so brezdomne osebe, ki so in ostajajo del naše družbe, še posebej izpostavljene.

Pred dnevi so jih v okviru nudenja pomoči ranljivim in socialno izključenim osebam tudi obiskali.

Ali je revščina v naši dolini in med našimi občani prisotna?

»Prepričana sem, da je, vendar se zaradi stisk in strahu pred izključenostjo iz družbe osebe, ki potrebujejo pomoč, ne želijo izpostaviti. Zato v tem trenutku prosim družine, posameznike, poiščite pomoč, ne ostajajte sami, ne zapirajte se vase, povejte prijateljem, znancem, da ste v stiski. Obrnite se na naš strokovni svet, kjer bo vaša stiska ostala anonimna, pomagali vam bomo po svojih močeh. Mi smo tisti, ki moramo ohraniti svojo človeškost in čut za druge. Kot Izguba službe je s sabo družba se moramo tudi naučiti sprejemati drugačnost, prinesla vedno večjo jo spoštovati in tudi ceniti stisko, vse dokler ni kot del življenja. Pomagati bilo preveč računov ljudem, ki pomoč potrebuin premalo denarja za jejo, in biti človek do ljudi. plačevanje.

Zavedati se moramo, da si žal revščina in socialna izključenost slej ko prej podabrazbo, na neustrezne bivanjske ta roko. Življenje je včasih polno razmere, zagotovo povzroča tudi ovir, ki se znajo nalagati ena na izločenost in izključenost otrok iz drugo, dokler ne predstavljajo družbe. V letu 2021 pod pragom zidu, ki se lahko zdi previsok, netveganja revščine živi vsak osmi omajen ali preprosto močnejši od prebivalec Slovenije. Po podat- naše volje, zato bodimo dobri do kih iz raziskovanja Statističnega ljudi in delajmo dobro za ljudi,« urada Republike Slovenije za leto zaključi srčno predsednica stro2020 je bila stopnja tveganja re- kovnega sveta Janja Rednjak, ki vščine v Sloveniji 12,4-odstotna. stavi na odprtost srca in zavedaTo pomeni, da je z dohodkom, nje, kolikšna je vrednost lepih obnižjim od praga tveganja revšči- čutkov, ko nam je resnično mar ne, živelo približno 254.000 za druge. 🔲 prebivalcev Slovenije, približno 11.000 več kot v prejšnjem letu, kar je zastrašujoč podatek,« svari Rednjakova.

❱

Tudi druženja v drugačnih časih so pomembna

Janja Rednjak, predsednica strokovnega sveta, mestna svetnica in prostovoljka, poudari, da ne glede na razmere skozi vse leto mnogi člani pomagajo občankam in občanom pri tedenskih nakupih in vzdrževanju socialnih stikov. »Tisoče je načinov, ki prikličejo nasmeh na obraz, le želeti si moramo in razumeti, kako pomembna je vloga vsakega izmed nas. Zato smo v mesecu juniju s Forumom starejših SD Velenje pripravili dogodek Skupaj v aktiven in zdrav dan. Skupaj s starejšimi občankami in občani smo izvajali telesne vadbe, delili

tem času še posebej sprašujemo. »V Sloveniji obstaja veliko humanitarnih društev in drugih organizacij. V eni izmed teh – projekt Donirana hrana – sodelujemo tudi člani Strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja SD Velenje, ki s srčnostjo posameznikov na takšen način pomagamo reševati najhujše stiske in zadovoljevati najnujnejše življenjske potrebe – potrebe po hrani.

A žal je napočil čas, ko to ni več dovolj. Zavedati se moramo, da revščina danes zaobjema veliko več kot le lakoto. Vpliva na izo-

Pomagati moramo ljudem, ki pomoč potrebujejo, in biti človek do ljudi. Zavedati se moramo, da si žal revščina in socialna izključenost slej ko prej podata roko.

nasvete o tem, kako koristna je vadba pri starejših in kako pomembna so druženja v malo drugačnih časih, kot smo jih bili vajeni pred epidemijo. Najmanj enkrat letno obiščemo tudi Center za brezdomne v Velenju, ki deluje v okviru nudenja pomoči ranljivim in socialno izključenim osebam. Žal je korona pustila velik pečat tudi na naših srečanjih, naša druženja so bolj okrnjena, a kljub temu smo se preteklo leto

in letos uspeli srečati. Zavedati se moramo, da brezdomne osebe so in ostajajo del naše družbe! So ranljiva skupina, ki nosi v sebi posebne atribute in zakonitosti ceste, ulice, družbe … tako kot pravijo v Društvu hiša. Naša srečanja so namenjena druženju v želji, da ne občutijo stigmatizacije današnje družbe,« razmišlja Rednjakova, ki tudi sama ugotavlja, da so si zgodbe, zaradi katerih so prišli v dano situacijo, v

veliki večini podobne. »Izguba službe je s sabo prinesla vedno večjo stisko, vse dokler ni bilo preveč računov in premalo denarja za plačevanje.«

Revščina danes zaobjema veliko več kot le lakoto

Žal je v današnji družbi vedno več primerov izgube služb, vedno več socialnih stisk, še posebej pri družinah. Kako pomagati, se v

Gradnja nove Mozirske koče se je začela

Občina postavila novo spominsko obeležje

Trudijo se, da bi nova koča čim prej zaživela – Tudi nova koča bo grajena v alpskem stilu, z občutkom domačnosti – V gorah še vedno odmeva dobrodelnost

❱

Jasmina Škarja

Na Upravni enoti Mozirje je bila konec avgusta vložena prijava gradnje nove Mozirske koče, s tem pa je bilo vse nared, da se gradnja koče dejansko lahko začne. Želja Planinskega društva Mozirje je, da bi do nove koče čim prej prišli, njihov cilj pa, da jo odprejo jeseni prihodnje leto, zato tudi v jesenskem času ne mirujejo. Z začetkom gradnje se je malo zavleklo, ker je bilo treba poskrbeti za varnost in zavarovati krušljivo steno z mrežami.

Nova Mozirska koča bo prava planinska koča

Roman Čretnik iz Planinskega društva Mozirje z Mozirsko kočo upravlja. Pove, da se trudijo, da bi nova koča čim prej zaživela. »Pred začetkom gradnje smo morali zadostiti vsem predpisom in varnostnim zahtevam. So pa na naše veliko veselje 6. oktobra gradbinci že uredili podložni beton. Gradnja bo potekala, kolikor dolgo bo to dopuščalo vreme,« razloži Čretnik, ki poudari, da bodo pri gradnji nove koče uporabljeni sodobnejši gradbeni pristopi. »Stara koča je bila dograjevana, zato je imela poseben videz. Tudi nova bo grajena v alpskem stilu, z

Na pomožni koči bodo veseli vsakega obiska. Tudi ves izkupiček od prodanih spominkov bo namenjen za izgradnjo Mozirske koče. Do sedaj so zbrali skoraj 100.000 evrov prostovoljnih prispevkov.

občutkom domačnosti, moramo pa se prilagajati vsem varnostnim predpisom, predvsem s požarnega vidika. Bo pa to prava planinska koča.«

Še vedno zbirajo donacije

Sklad za zbiranje sredstev se je poleti napolnil. Zavarovalnica je zaključila odškodninski postopek in se odločila izplačati polni znesek zavarovalne vsote, 400.000 evrov. Uspešni so bili tudi na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, odobrili so jim 300.000 evrov proračunskih

sredstev, ki bodo zagotovljena, ko bo gradnja zaključena, kar je pogoj, da dobijo ta del denarja povrnjen. »Vsekakor bomo potrebovali premostitvena sredstva, a smo hvaležni, ker je in še vedno v gorah odmeva dobrodelnost. Še vedno smo aktivni, priključujejo se nam tudi druge organizacije.

Ravno v tem času smo od Zveze likovnih društev Slovenije prejeli enainpetdeset likovnih del, namenjenih prodaji, izkupiček pa bo namenjen za obnovo koče. Vsega skupaj smo s pomočjo akcij, donatorjev in posameznih podjetij zbrali že skoraj 100.000 evrov, s

»Naš cilj je, da jeseni prihodnje leto kočo odpremo za obiskovalce. Čeprav smo načrtovali, da bo koča pod streho do konca letošnjega leta, to realno ni možno. Bomo pa spomladi, čim bo vreme dopuščalo, nadaljevali dela.

Prepričan sem, da nam še vedno lahko uspe.«

čimer smo zelo zadovoljni. Posebno spodbudo pa nam je namenilo tudi nazarsko podjetje BSH, ki je za gradnjo nove koče namenilo 15.000 evrov. V želji, da bi k donacijam spodbudili še ostala podjetja, so dodali še posebno obljubo. Za vsako donacijo kateregakoli podjetja, ki bo višja od 500 evrov, bodo zraven dali še 500 evrov,« še pove Roman Čretnik in povabi v hribe ter obiskovalce opozori, naj se zaradi lastne varnosti v primeru izvajanja gradbenih del izogibajo gradbišču. 🔲

Šoštanj – V teh dneh na nekdanji domačiji Leskošek ob cesti Šoštanj–Lajše Občina Šoštanj na pobudo Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Krajevne organizacije Topolšica ureja okolico novo postavljenega spominskega obeležja, posvečenega trem talcem družine Leskošek, ki so bili ustreljeni leta 1942 v Celju. 🔲

Teden dobrodelnosti rdečega križa Ta ponedeljek se je začel teden dobrodelnosti, ki ga Rdeči križ Slovenije pripravlja v sodelovanju s Televizijo Slovenija. Tokrat bo denar namenjen zmanjšanju socialne izključenosti mladoletnih otrok in upokojencev. Po podatkih Statističnega urada RS je bil v Sloveniji v lanskem letu tveganju socialne izključenosti izpostavljen vsak osmi prebivalec. Med tednom dobrodelnosti lahko posamezniki in podjetja s poslanim SMS sporočilom na številko 1919, bodisi z besedo SKUPAJ in besedo SKUPAJ5 prispevajo eden ali pet evrov. Številke za darovanje so odprte ves teden. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, Telemacha in T2. 🔲

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Otroci so naša prihodnost Njihovemu razvoju je treba posvetiti več pozornosti – Ne samo kognitivnemu, tudi gibalnemu razvoju – Potekata sočasno in vzporedno ter vplivata eden na drugega Lara Oprešnik

Gibanje je otrokova biološka potreba. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da so otroci in mladostniki vsak dan telesno aktivni od 60 do 90 minut. Vendar pogosto ni tako.

Sodoben potrošniško naravnan način življenja ter zabavne elektronske in komunikacijske pridobitve so povzročile pri mladih porazen gibalni primanjkljaj. Otroci presedijo večino svojega časa v virtualnem svetu pred računalniki, računalniškimi tablicami in drugimi »čudesi« sodobnega sveta. Posledice so očitne in se kažejo na mnogo področjih.

Raziskave kažejo, da imamo v Sloveniji vse več otrok s povečano telesno težo, zato so otroci v primerjavi z otroki izpred desetletja vse manj telesno sposobni, zlasti na področju vzdržljivosti.

Gibalna učinkovitost slovenskih otrok se vztrajno znižuje, povečuje se delež gibalno manj sposobnih otrok, njihovo število se je v zadnjih dvajsetih letih podvojilo. Splošna gibalna učinkovitost je pri otrocih še močneje upadla v času epidemije koronavirusa.

Rezultati so kar malo zastrašujoči, po epidemiji namreč tako beležijo najnižji odstotek gibalno visoko učinkovitih otrok v vsej zgodovini Slovenije. O gibalnih sposobnostih nekoč in danes ter o vplivu koronakrize na gibalne sposobnosti sta spregovorila velenjski rokometni trener v Rokometnem klubu Gorenje Velenje Miha Dobnik ter atletinja in trenerka v Atletskem klubu Velenje Jerneja Smonkar. Mnenja sta podala na podlagi večletnih izkušenj.

Miha Dobnik je samostojni trener mlajših dečkov A v Rokometnem klubu Gorenje Velenje. Šport mu je bil položen v zibelko, njegov oče je bil namreč

rokometni trener in je tako večino svojega otroštva preživel kar v Rdeči dvorani. Pri 16-ih letih se je pridružil članski ekipi Rokometnega kluba Gorenje Velenje, kasneje je igral še pri dveh prvoligaših, pri norveškem prvoligašu in kasneje v Avstriji. Svojo kariero je moral predhodno zaključiti zaradi poškodbe, čemur je sledilo veliko razočaranje. A se njegova

21. oktobra 2021

da otrok skoraj ne vidiš več na ulici, v parku ... gibalne sposobnosti smo nekoč razvijali z lovljenjem, s plezanjem po drevesih, z igranjem nogometa na travnikih, kopali smo se na jezeru in še bi lahko našteval. S samim treningom je postopek razvijanja gibalnih sposobnosti nekoliko daljši, zato je priporočljivo, da otroci tudi v prostem času naredijo ne-

veliko časa posvečamo individualizaciji otrok. Zaradi stvari, ki sem jih prej omenil, je velikokrat treba iti korak ali dva nazaj, zato se rezultati večine otrok pokažejo nekoliko kasneje. Vsi pričakujejo rezultate takoj, ampak razvoj sposobnosti je dolgotrajen proces.

Zato je potrebnih veliko odrekanja in potrpljenja.«

danes niso na takšnem nivoju, kot so bili pred prekinitivijo treningov v dvorani. Upam, da nas ne bodo več zapirali, ker se je izredno težko vedno znova vračati na začetek. Gradiš, gradiš in se vse podre. Ponavljanje istega postane otrokom zelo dolgočasno, kar posledično pomeni, da izgubijo voljo do treninga in se vrnejo na udoben kavč. Tega pa si nihče ne želi. Otroke je treba nenehno spodbujati h gibanju, ker se gibalna učinkovitost povezuje z zdravjem in s šolsko uspešnostjo.

Posledice upada gibalne učinkovitosti otrok se bodo poznale tudi na drugih področjih njihovega življenja.«

katerih starši so sami gibalno zelo aktivni. Menim, da imajo starši pri gibanju svojih otrok zelo pomembno vlogo. Sama sem odraščala v športni družini in sta starša ljubezen do športa prenesla tudi name. Vsekakor je bil velik dejavnik pri upadu gibalnosti otrok neobiskovanje šol (potekalo je šolanje na daljavo), omejeno je bilo gibanje na prostem ter možnost izvajanja športnih vadb. Posledično je bilo še več sedenja za računalnikom, kar pa je že s sodobnim načinom življenja (vedno več zabavno-komunikacijske in drugih tehnoloških pridobitev), 'strup' za telesno dejavnost mladih.« Ali ste opazili kakšne spremembe tudi pri mladih atletih, ki jih trenirate? »Seveda se je upad gibalnosti poznal tudi pri mladih atletih, ampak v manjši meri. Sama sem v tem obdobju poskusila svojo skupino motivirati z različnimi načrti in vajami. Dvakrat tedensko smo se dobili in migali tudi na Zoomu. Zelo sem bila vesela, ko sem dobivala njihove fotografije in posnetke, kako pridno izvajajo treninge doma in v naravi.«

Miha Dobnik

športna pot s tem ni zaključila.

Po klicu Jaka Hrasta je postal pomočnik trenerja, pred kratkim pa je končal usposabljanje in si pridobil naziv višji trener rokometa. Sedaj je že četrto sezono samostojni trener, trenutno pa se z dečki letnik 2009 intenzivno pripravlja na državno prvenstvo.

Na podlagi večletnih izkušenj je podal svoje mnenje o gibalnih sposobnostih otrok.

Kakšna so opažanja v zvezi z gibalnimi spretnostmi otrok danes in nekoč? »Gibalne sposobnosti otrok so se spremenile v primerjavi z otroki pred nekaj leti. Otroci, ki ostanejo v športu dlje časa, pridejo do nekega zavidljivega nivoja gibalnih sposobnosti. Razlika med današnjo mladino in mladino iz pred nekaj let je v tem,

kaj za boljšo gibljivost. Ker je v zadnjem času na voljo ogromno različnih dejavnosti, starši pa želijo otrokom nuditi čim več, se izpusti tudi kakšen trening. Vsi pa vemo, da je zamujen trening težko nadomestiti. Velik del krivde za slabše gibalne sposobnosti gre tudi video igram, telefonom, računalnikom, električnim skirojem ... tempo življenja je hiter, starši so veliko časa v službi, zato ne morejo imeti otroka ves čas pod kontrolo. V našem klubu

Jerneja Smonkar

Ali je korona zavrla gibalne sposobnosti otrok? »Ko so dvorane ponovno odprli, se je večina otrok na treninge vrnila z nekoliko več podkožne maščobe. Največ težav je bilo z vzdržljivostjo. Otroci so vajeni družbe, zato se večina ni odločila za individualne treninge. Nekaj smo nato poizkušali preko Teamsov, vendar to ni bilo niti malo podobno treningom, ki so jih vajeni v dvorani. Nekateri še

Jerneja Smonkar: »Sodobni način življenja (zabavno-komunikacijske in druge tehnološke pridobitve) je 'strup' za telesno dejavnost mladih.« Miha Dobnik: »Otroke je treba nenehno spodbujati h gibanju, ker se gibalna učinkovitost povezuje z zdravjem in s šolsko uspešnostjo. Posledice upada gibalne učinkovitosti otrok se bodo poznale tudi na drugih področjih njihovega življenja.«

Za nami je odlična sezona

tematski vrtovi. V okviru omenjene nagradne igre pa smo izvedeli, da je najljubši kotiček Mozirskega gaja za obiskovalce Začarana vas. »Seveda pa tolikšen obisk Mozirski gaj lani obiskalo dobrih 30 tisoč obiskovalcev – Gaj zaprt ni samoumeven,« dodaja sogodo 27. novembra oziroma do otvoritve Božične bajke vornica, »ampak se je zanj treba vsakokrat truditi.« Upravljavci Tatjana Podgoršek parka se trudijo predvsem z novostmi. »Te so tiste, ki privabijo Minuli ponedeljek je Mozirski v naš park cvetja ljudi, ki so si ga gaj začasno zaprl vrata letošnje morda pred časom že ogledali, pa sezone. Znova jih bo odprl predjih zanima, s čim smo ga polepvidoma 27. novembra, ko bo v šali.« Med letošnjimi novostmi parku zasvetilo 1,7 milijona lučk je omenila prenovo lokomotive v okviru Božične bajke. pred vhodom v park, muzej na Maja Horvat, predstavnica parprostem je dobil novo stiskalnico ka cvetja in muzeja na prostem sadja, ki jo je Mozirskemu gaju ob reki Savinji, je povedala, da podarila družina Žager. Na velibodo čas do takrat izkoristili tudi kih jajcih v neposredni bližini Zaza pripravo gredic na novo sezočarane vasi so lahko obiskovalci opazili začetke zgodbe o zmaju no. »Sicer pa je za nami odlična sezona. Gaj je namreč obiskalo Lintverju, ki prežema mitologijo dobrih 30 tisoč obiskovalcev, kar Zgornje Savinjske doline. Novo je toliko kot pred koronskimi Mozirski gaj bo svoja vrata predvidoma znova odprl z Božično otroško igrišče je bogatejše za časi. Prevladovali so domači go- bajko, na kateri bo zagorelo 1,7 milijona luči. Utrinek z lanskega vse vodnjak s pitno vodo. Park so stje.« Največ so jih zabeležili bolj obiskanega dogodka. (foto: Mozirski gaj) dopolnili tudi z novimi lesenimi v času prvomajskih prazniskulpturami Jerneja Verbuča iz kov, ko park ozaljšajo cvetovi mi- aktivnosti so letošnjo sezono v igro za kolo Pony, pri kateri so Šmartna v Rožni dolini. 🔲 lijon tulipanov ter velika poletna gaju obogatili še tradicionalna je- sodelovali s podjetjem Turna iz razstava eksotičnih živali in cve- senska razstava buč, tekmovanje Šoštanja. Na vprašanje, kaj obitja. Vsako je, zagotavlja sogovor- za najtežjo bučo ter tekmovanje skovalce v gaju najbolj privlači, nica, obiskalo od 8 do 10 tisoč mladih cvetličarjev in vrtnarjev. je Horvatova odgovorila: »Meniobiskovalcev. Poleg omenjenih Sezono so sklenili z nagradno mo, da celoten gaj, predvsem pa

Jerneja Smonkar je aktivna slovenska atletinja, ki ima za sabo že vrsto izkušenj ter uspehov. Letos se je udeležila evropskega dvoranskega atletskega prvenstva, na katerem je postavila svoj osebni rekord. Je tudi diplomantka Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Od leta 2013 se ukvarja s športnim treniranjem mladih športnikov; atletov, nogometašev ter ostalih športnikov.

O vplivu korona epidemije »Lahko rečem, da je bil v lanskem letu, po obdobju razglašene epidemije, ko so bile zaprte šole in športne vadbe niso delovale, ko sta bila prepovedana druženje ter uporaba igrišč, viden upad gibalnih sposobnosti. Opazila sem, da se je to najbolj poznalo pri vzdržljivosti in koordinaciji celotnega telesa. Lahko pa rečem, da je bil upad manjši pri otrocih,

Kaj bi svetovali staršem in pa mladostnikom, da gibalne sposobnosti ne bodo upadale? »Vsem bi svetovala, da je šport lahko prijetno in koristno preživljanje prostega časa. Pomembno je, da starši otroku z lastnim zgledom vcepijo ljubezen do športnih dejavnosti.

Na začetku je čisto dovolj, da se z otrokom odpravimo na sprehod in na otroška igrišča, kjer bo otrok s plezanjem, z 'guganjem', s skakanjem in z vožnjo po toboganu uril osnovne gibalne spretnosti.

Na tak način bo otrok z veseljem in z nasmehom na obrazu pridobival veliko dragocenih izkušenj.

Na podlagi teh izkušenj se bo sam lažje odločil o izbiri športa, ki mu je najbolj pri srcu, ali pa vsaj vzljubil gibanje in šport kot način življenja in vrednoto, ki ga bo spremljala vse življenje.«

Obnova kanalizacijskega kolektorja Velenje – Komunalno podjetje Velenje obnavlja magistralni kolektor Velenje – CČN Šoštanj pri Gorenju. Magistralni kolektor omogoča odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz širšega območja Velenja na Centralno čistilno napravo Šaleške doline v Šoštanju.

Obnovili bodo temensko in bočno močno poškodovano kanalizacijo iz betonskih cevi v dolžini 365 m in vgradili terakan cevi ter tako dosegli vodotesnost kanalizacije in neovirano odvajanje odpadne vode na CČN Šaleške doline. Trasa obnove mešane kanalizacije – kolektorja poteka delno na zelenici in delno na utrjenih površinah makadamske poti ob reki Paki.

Izvajalec del je Nivig, vrednost del pa znaša 139.000 evrov. 🔲

🔲

Naš čas, 21. 10. 2021 barve: CMYK, stran 11

So kar solidna firma Na OŠ Mihe Pintarja Toleda 60-letnico praznujejo z muzikalom Vesna, ki je na premieri požel stoječe ovacije Tina Felicijan

Lani je minilo 60 let od izgradnje prve (sodobne) osnovne šole v Mestni občini Velenje – OŠ Mihe Pintarja Toleda. Temeljni kamen za osnovno šolo s paviljonskimi učilnicami, ki se odpirajo v zelene atrije, so položili 31. avgusta leta 1953. Novembra leta 1955 so zgradili prve štiri učilnice, dela pa so se nadaljevala vse do šolskega leta 1961/1962, čeprav so svečano otvoritev priredili že 25. maja leta 1960.

Lanskega jubileja zaradi epidemije niso obeležili, kot so si želeli. Zato se praznovanje nadaljuje letos. Kljub neugodnim razmeram »se ne damo,« pravijo.

Zadali so si ambiciozen projekt, ki je bogato obrodil. Učitelji in učenci ter povabljeni gostje so v koprodukciji s Festivalom Velenje na oder Doma kulture Velenje postavili celovečerni muzikal Vesna – osnovnošolsko priredbo brezčasne klasike slovenske kinematografije, ki je kot muzikal leta 2018 doživela preporod pod taktirko režiserja Vojka Anzeljca, avtorja glasbe Matjaža Vlašiča in producenta Gorazda Slaka. »Muzikal Vesna je naš osrednji projekt ob 60-letnici šole. Z njim kažemo, da na šolah ne izvajamo le obveznega izobraževalnega programa, temveč delamo tudi na celostni rasti otrok z razvijanjem ustvarjalnosti. Že v preteklosti smo ustvarili nekaj glasbeno-plesnih predstav.

Mentorji so željni delati na tem področju, prav tako pa učenci,« je povedal ravnatelj Sebastjan

11

KULTURA

21. oktobra 2021

Kukovec in besedo predal vodji projekta, učiteljici razrednega pouka Petri Teržan. »Da se ne bi ponavljali s klasičnimi prireditvami ob obletnicah, smo se odločili, da ustvarimo muzikal, saj smo se s tem že dolgo spogledovali. Veseli nas tovrstno ustvarjalno delo z učenci. Ravno v tistem času je bil popularen muzikal Vesna, ki nas je navdušil. Producent Gorazd Slak nam

priložnost početi nekaj, kar jih veseli in se mogoče kasneje v življenju lažje odločijo, kaj bi radi počeli.« Večina učencev, ki nastopajo, se tudi glasbeno izobražuje. Plesalcev je manj, zato so sestavili bolj preproste koreografije. Učitelji pa so se spoprijeli tako z režijo kot s kostumografijo in scenografijo. »Čeprav smo amaterji, smo se projekta lotili na profesionalen način, zato

❱

»Občutki po prvih uspešnih izvedbah muzikala Vesna, neštetih pozitivnih odzivih, komentarjih in pohvalah so neprecenljivi in večni. Ne vem, če se dejansko zavedamo, kakšno zapuščino puščamo sebi in okolju. Vtkana bo v večnost najlepših spominov na šolsko obdobje in pustila pečat na osebnostno rast vsakega izmed nas. Vsi smo postali del tima, ki ga čutimo in cenimo in z vsem bitjem smo postali del projekta, ki je veliko več kot samo projekt,« je po premieri dejal ravnatelj OŠ Mihe Pintarja Toleda Sebastjan Kukovec.

❱

Nastopa okrog trideset učenk in učencev, ki so ustvarjali pod mentorstvom desetih sodelavcev šole. V podporo projektu pa je skupaj stopil celoten kolektiv in v pozitivnem vzdušju je zaživela vsa šola.

Zgodba o nedolžni razigranosti, ljubezenskih prigodah in mladostniških izzivih, s katerimi se soočajo šolarji tik pred NPZ-ji, je obiskovalce zapeljala v večer glasbe, plesa in mladostniške norosti.

Premiero je obiskalo tudi deset ustvarjalcev muzikala Vesna, po katerem je nastala priredba v izvedbi OŠ Mihe Pintarja Toleda: Flora Ema Lotrič, Saša Lešnjek, Boštjan Korošec, Žan Kos, Slaviša Jovanovič, Marjan Bunič, Dani Žorž, Klara Koprivec, Klemen Kuhar in Gorazd Slak.

je rade volje ponudil scenarij in podporo,« je predstavila idejo in dodala, da je pri vsem najbolj pomembno to, »da otroci dobijo

smo tudi povabili nekaj zunanjih sodelavcev, v tehnično podporo pa nam je Festival Velenje,« je še povedal ravnatelj.

Odkar so začeli načrtovati projekt, so nekateri učenci že prerasli v srednješolce. Nekaj se jih odločilo, da se vrnejo med osnovnošolce in z njimi praznujejo obletnico šole.

Med njimi je glavni igralec, ki je uprizoril junaka Sama, Tjaš Esih, ki danes obiskuje 2. letnik gimnazije v Celju. Nastopal je že v amaterskem gledališču Zarja v Celju in se ukvarja s stand up komedijo. Obiskuje tudi

glasbeno šolo, zato je bil njegov največji izziv ples, je povedal. »Ujel se sem v vlogi Sama. Nima nekega karikiranega značaja, zato se lahko vsakdo vživi vanj. Kot devetošolec pred pripravami na nacionalne preizkuse znanja doživi ljubezen na prvi pogled,« pravi in doda, da so bile vaje zelo zabavne, sploh intenzivne priprave v Fiesi v začetku septembra, na katerih se je ekipa tesno povezala. »Smo solidna firma,« pove s

Samovimi besedami. Vesno pa je odigrala gostja v ekipi (nekdanjih) učencev Lara Bračun, Tjaševa sošolka, ki se je odzvala njegovemu vabilu. »Pet let sem plesala, tri leta sem se učila solopetja in sem samouk kitare. Prej nisem nastopala v nobenem muzikalu, zato sem res srečna, da sem stopila preko svojih meja. Imela sem priložnost sodelovati s super ekipo in spletla sem kar nekaj prijateljstev.« Kako se je znašla v vlogi Vesne? »Fajn je bilo stopiti v to vlogo, saj sem Vesni zelo podobna – tudi jaz sem zelo čustvena, a znam biti tudi odločna.« Učenci plešejo in pojejo ob v živo odigrani glasbi, kar je velika dodana vrednost za sodelujoče v projektu in atrakcija za občinstvo, saj bogati izkušnjo obojih, meni izkušen glasbenik Tomaž Pačnik (idejni vodja zasedbe Jazoo, ki je sodeloval z Vladom Kreslinom, s Šank Rock, z Jadranko Juras, Ladom Leskovarjem, Alyo in drugimi), ki se je že preizkusil tudi kot koproducent muzikalov, zato so ga mentorji projekta povabili k sodelovanju. »Glasba za muzikal Vesna je v izvirniku napisana za več inštrumentov, mi pa smo jo priredili za kvartet in rockersko obarvali. Bas igra ravnatelj Sebastjan Kukovec, bobne učitelj razrednega pouka Vid Verdev, povabili pa smo še zelo perspektivnega mladega kitarista Matevža Špegla Štaherja.

Izkupiček od prodaje vstopnic za ogled muzikala bodo namenili šolskemu skladu, iz katerega črpajo denar za pomoč socialno šibkejšim učencem in popestritev vzgojno-izobraževalnih vsebin. V začetku novembra pa bodo jubileju v čast odprli še razstavo v podhodu Pošta, na kateri bodo s slikovnim gradivom povzeli 60-letno dogajanje na OŠ MPT in tudi zgodovino šolstva na Šaleškem. 🔲

Lov na svetilko skrivnosti

Vidno in tipno

Zavod za turizem Šaleške doline je za aplikacijo Lov na svetilko skrivnosti osvojil drugo mesto, v projektu sodeluje tudi Muzej premogovništva Slovenije – Aplikacijo najdete v spletni trgovini Google Play Mira Zakošek

Šoštanj, 14. oktobra – Za tipno je bistven dotik, za izkustvo umetniških del pa je bistven vid.

Ustvarjalci so se v tokratni preizkušnji poigravali z odnosom med vizualnim in tipnim, skozi svoja dela preizpraševali meje med enim in drugim ter si s tem želeli nagovoriti nas, gledalce, je ob odprtju regijske razstave Videz tipnega v Mestni galeriji Šoštanj povedala selektorica razstave Teja Jeraj.

Videz tipnega je skupinska razstava ustvarjalcev celjske regije JSKD, ki so ustvarjali na letos razpisano temo. V Mestni galeriji

je razstavljenih 23 del, ravno toliko jih je v priložnostnem katalogu, ki ga je izdala velenjska izpostava za kulturne dejavnosti in uredila Tatjana Vidmar. Nina Mavec Krenker, vodja izpostave, je na odprtju čestitala vsem ustvarjalcem in poudarila izvirnost ustvarjenih del. Likovniki so se izrazili v različnih tehnikah in materialih ter dokazali svojo umetniško širino. Nekatera dela kar kličejo po dotiku, pri drugih pa je dovolj že oko, ki razpozna idejo tipnega. Dela so nastajala v glavnem v domačih ateljejih s pomočjo smernic, ki so jih dobili

skupaj s predlagano temo. Med izbranimi avtorji, ki so prejeli tudi skladove plakete, jih je več kot polovica članov društva Šaleških likovnikov Velenje.

Na odprtju je sodelovala tolkalna skupina GŠ FKK Velenje pod mentorstvom Davorja Plambergerja. V imenu gostitelja je zbrane nagovoril Kajetan Čop, ki je izrazil veselje nad sodelovanjem in odlično razstavo, ki bo v galeriji na ogled do 6. novembra.

Milojka B. Komprej Foto Dušan Dobnik

🔲

Muzej premogovništva Slovenije je postal del mobilne aplikacije »Lov na svetilko skrivnosti«, katere razvoj je omogočil Zavod za turizem Šaleške doline v sodelovanju z Lanara Consultingom, YouTree in drugimi partnerji.

Interaktivna igra omogoča vpogled v svet skrivnostnega Velenja, tudi v premogovniški muzej, ki se predstavlja kot adrenalinska, gastronomska in družinska destinacija, tudi nekoliko skrivnostna.

Mobilna aplikacija »Lov na svetilko skrivnosti« je namenjena družinam z otroki, zato pri premagovanju kar 18 izzivov pri odkrivanju skrivnostnega Velenja pomaga znana junakinja Pika Nogavička.

Dvourna dogodivščina vodi skozi zanimive lokacije mesta, kjer

se odklepajo starodavni izzivi, ki razkrijejo lokacijo Svetilke skrivnosti, med drugim tudi v Muzeju premogovništva Slovenije. Na

Mobilna aplikacija »Lov na svetilko skrivnosti« je na voljo v spletni trgovini Google Play in App Store pod Trippstory Velenje.

vsaki točki je na voljo zanimiva zgodba in galerija slik z navodili ter nasveti za rešitev izziva. Edinstveni podzemni muzej za rešitev bonus izziva »Pomen starinskega simbola« pri ogledu nudi 10-odstotni popust.

Naložbo sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. 🔲

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

21. oktobra 2021

Z jazzom skozi letne čase Po poletnem Mozzajik summer festivalu in avgustovski Kreativni jazz kliniki oder prevzema Max klub jazz festival, ki bo potekal vse do zime Velenje, 16. septembra – 25. novembra – Letos praktično neprekinjena serija jazzovskega dogajanja se uspešno nadaljuje z Max klub jazz festivalom, ki ponovno poteka pod programskim vodstvom velenjskega saksofonista Jureta Pukla. Pod okriljem Max kluba, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, in v sodelovanju z drugimi akterji v lokalni skupnosti uspešno vodi zgodbo, ki odmeva daleč naokrog.

Njeni začetki sežejo v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je glasbeni entuziast Marko Kolšek v svojem klubu začel prirejati odmevne jazz koncerte mednarodno uveljavljenih avtorjev, tik pred novim tisočletjem pa je zaživel Max klub jazz festival, ki je po nekaj izvedbah za deset let obmiroval in se obudil leta 2012. Zdaj poteka vsako jesen, do danes pa sta ga obogatila (običajno februarska) Kreativna jazz klinika in poletni Mozzajik summer festival. Tesno povezani programski sklopi tvorijo eno najbolj uspešnih jazzovskih zgodb na Slovenskem, kar Max klubu priznavajo številni gostje, med njimi tako najbolj uveljavljeni in mednarodno prepoznavni slovenski ustvarjalci na področju jazza kot tujci.

Slednji letos niso zastopani v enaki meri kot običajno.

Svoboda poti Matjaž Šalej

❱

Foto: Claudio Sabolčec

ki jih vodijo slovenski jazz virtuozi. V čast jubileju Max kluba so že izvedli koncert Ota Pesnerja in Max Jazz Club All Stars, pa tudi koncerte Jazz Rarities Lab, Jureta Pukla in Leonardi Tria, katerega kitarist Igor Leonardi je izrekel velik poklon klubu, programu in Predvsem zaradi nepredvidlji- lokalni jazzovski sceni nasploh, vih razmer za potovanje je Jure ki da ji ni para niti v prestolnici.

Pukl sestavil program desetih Sledi še šest koncertov. Danes koncertov bendov in projektov, (v četrtek, 21. oktobra), bo na

Koncerti Max klub jazz festivala so na sporedu ob četrtkih ob 20.30 v Max klubu.

sporedu Cene Resnik Ombak Trio. 28. oktobra bo nastopila Zvezdana Novakovič ZveN z Roya Saxsophone Quartetom in Ninom Mureškičem. 4. novembra bo na vrsti Milan Stanisavljević Quartet, 18. novembra koncert ACTS! Ane Čop in Thillo seevers, nazadnje pa bosta 25. novembra skupni projekt predstavila Zlatko Kaučič in Jure Pukl. 🔲

tf

V Paki Petje v jeseni Velenje, 1. oktobra – Prizadevna ekipa Društva upokojencev Paka (DUP) s predsednico Vladimiro Tisnikar na čelu je za svoje člane in krajane pripravila prijetno, lahkotno in veselo glasbeno-pevsko prireditev v večnamenskem krajevnem domu v KS Paka.

V lepo aranžirani dvorani, ki jo je opremila članica DUP Betka Bogataj, so se poleg gostov na moč zabavali tudi vsi udeleženi in izvajalci programa Prepevanje ljudskih pesmi. Ob vezni besedi Jožice Kumer so nastopili otroci DPM Paka, skupina pevk Lastovke, Konovski Štrajharji, Kvartet srce, Vesele babice z Zdravkom, MePZ DU Paka pri Velenju ter ob začetku in na koncu dinamični Vingosi iz Vinske Gore.

Vzdušje v dvorani je bilo prijetno, udeleženci so uživali v izvedenih, skrbno izbranih pesmih in spremljajoči glasbi. Petje v jeseni se tudi po pogostitvi še ni poleglo, spontano so nadaljevali z ljudskimi pesmimi. Na prostem je potekala promocija cepljenja v sodelovanju z ZDUS Velenje in s prispevkom NIJZ s svetovalko, izkušeno medicinsko sestro.

Zadovoljstvo so izrazili tudi gostje, župan občine Mislinja Bojan Borovnik, predsednica KS Paka Alenka Resman, predstavnice Šaleške pokrajinske zveze DU Cvetka Vrabič in Anica Drev ter podpredsednica Vladimira Tisnikar.

Le ta je navdušena dejala, da je bilo čutiti, kako ljudje potrebujejo

Hej, partizan!

Velenje – V nedeljo, 10. oktobra, Partizanski pevski zbor z orkestrom pod taktirko Iztoka Kocena izvedel koncert Hej, partizan!. Na koncertu bo v osrednjem delu zazvenela istoimenska kantata Radovana Gobca, ki je bila nazadnje izvedena pred

približno 50 leti. V približno 40 minut dolgi kantati, nastali leta 1944, se prepletajo motivi več partizanskih pesmi. Kot solista se bosta predstavila tenorist Gregor Ravnik in baritonist Marko Erzar.

Poslušalci bodo poleg kantate prisluhnili dvema samospevoma

druženje in kulturno sprostitev po tako dolgem premoru. V dvorani je vzhičeno odmevala slovenska beseda in slovenska ljudska pesem ter pristna glasba naših, večinoma upokojenih, glasbeno navdihnjenih ljudi. »Prejeli smo tudi več odzivov in priznanj, ki nas spodbujajo k prihodnjim

podobnim prireditvam, ki lepšajo dneve tako delovnim kot upokojenim občanom. Vsem sodelujočim sem res hvaležna za prostovoljne nastope in veliko vloženega truda naših članov,« je še dodala.

Rada Simonitija, za katera je besedilo napisal Karl Destovnik Kajuh. »Samo en cvet« bo zapel tenorist Gregor Ravnik, »Bosa pojdiva, dekle, obsorej« pa baritonist Marko Erzar. Sledil bo venček ruskih napevov »Moskovski večeri« v priredbi Scotta Richardsa ter pesem Karla Destovnika Kajuha »Stara žalostna«, za katero je glasbo ob 75. obletnici

Partizanskega pevskega zbora napisal Iztok Kocen, na odru pa se bo zboru in orkestru ponovno pridružil tenorist Gregor Ravnik.

Nastop bo sklenila Simonitijeva »Vstajenje Primorske«.

Koncer Partizanskega pevskega zbora z orkestrom se bo v Domu kulture Velenje začel ob 19. uri.

🔲

Jože Miklavc

🔲

Nedavno sem se vrnil s krajše turistične poti v tujini. Takšne, ki je zahtevala vse, kar zahteva sodobno, malo kompleksnejše potovanje v času covida. In bilo je seveda odlično. Povezano je bilo seveda z merili osebnih zanimanj, ki jih ima vsak popotnik.

In na takšen stari način, pred epidemijo.

Največje turško mesto je bilo seveda pravi poligon spoznavanja tega, kako se prebivalci obnašajo in soočajo s pandemijo v velikih mestih, potnike pa smo se spoznavali z ukrepi na daljši tovrstni poti. Kako se življenje vrača v mestih, na destinacijah, v prostorih in dejavnostih, na katere je epidemija močno vplivala (pa saj je po svoje povsod), kjer je pred izbruhom pomenila pomembno tržno dejavnost (turistika in kultura). Soočenje z ukrepi pri letalskih prevoznikih je precej enostavno. Zelo se jih držijo in so dosledni. Na dober in pravilen način. Pred letom dni recimo nismo videli letala na nebu, danes se prevozniki vračajo na stare poti, v stare tire. In kot se spodobi za eno najboljših letalskih družb na svetu, so pravila jasna. Kakovost ostaja takšna kot pred tem, za nameček ti poklonijo le še kakšno dodatno zaščitno masko. Včasih si pač dobil morda le osvežilne robčke ali pa nogavičke na dolgem letu, čepke za ušesa …

Seveda me je zanimalo tudi to, kakšen režim bo imela v boju s korono neevropska država, ki ima tudi veliko »balkanskih manir«, pa seveda avtoritarnega predsednika in še kakšno oznako.

In če so že prvi znaki discipline na letališčih nakazovali, kako stvari morajo izgledati s preverjanjem potrdil za pot in z dodatnimi obrazci države, v katero vstopaš, je bilo tudi na končni destinacij vse nekako po pričakovanjih. Stvari z disciplino v zaprtih prostorih so podobne kot pri nas, preverjanja primerljiva, podobna pa je tudi raven ostale logistike, kar samo dokazuje, da tovrstna kultura ubira podobna pota pri organizaciji in uveljavljanju ukrepov. Seveda je z našega vidika vse skupaj bolj sproščeno.

Kaj vse se lahko v Carigradu vidi in doživi, ne kaže podrobneje opisovati. Znano je. Pomembno je pač to, da se tiha islamizacija države dogaja tudi v tej veliki državi, ki je z eno nogo v Evropi in z drugo v Aziji, vse to pa se močno pozna tudi na turistični in kulturni dejavnosti, predvsem v odnosu do nekdanjih bizantinskih krščanskih spomenikov in gradnji novih verskih objektov. »Erdoganova« največja maloazijska (državna) džamija, ki dominira nad azijskim delom mesta, je svojevrsten dokaz za to, da se nekoč Atatürkova sekularna država islamizira, umika in podreja trendom, ki veljajo v marsikateri islamski državi na Bližnjem vzhodu. Tudi to oddaljuje Turčijo od tako želene Evrope, v kateri je z Istanbulom z eno nogo že domača.

Pa vendar je najpomembnejše spoznanje tovrstne poti in izkustva povezanega precej jasno. Epidemija je povsod, povsod so ljudje bolj ali manj dobro organizirani v borbi proti temu in so bolj ali manj (samo)disciplinirani. Kot povsod je tudi v vsaki nacionalni skupnosti tako, da delček ljudi bolj ali manj verjame v nekakšno teorijo zarote ali pa imajo kašen oseben razlog za drugačno odzivanje, imajo o cepljenju drugačno mnenje kot večina ostalih. A vendar se mi zdi v tem zapisu pomembno poudariti predvsem to, da je tovrstna pot lahko tudi več kot normalna. S tisto nujno, človeško radovednostjo in komponento spoznavnega notranjega vzgiba, ki lahko omogoča, da se tudi v takšnem obdobju življenja odklopiš, sprostiš za ustaljene občutke popotništva (in potepanja), ki si jih imel pred tem. Dodatni moment pa je tudi ta, da je po daljši odsotnosti tovrstne aktivnosti ta želja še močnejša, vtisi zato morda ob večjem pričakovanju intenzivnejši, predvsem pa slediš temu v kulturno popotniški luči. Želja po spoznavanju novega, po odklopu iz dela življenjske realnosti kliče naprej in nam slika ta svet lepši, odprt, vsem enak.

Ja, še bomo potovali. Vsak na svoj način in vsak malo drugače, tako kot nekoč. A pri tem sta v teh časih najpomembnejši svoboda poti, ki je v tem času svojevrstno uokvirjena, in lepota vrnitve, ki je eden najpomembnejših delov potovanj – vrnitev domov v realnost. Le nekaj je drugače. Če si v simbolnem smislu lahko prišel pred korono do vsakega svojega znanca, je zdaj drugače. Kajti korona je, tako kot ugotavljajo mnogi, tudi pri nekaterih prijateljstvih postavila nevidno oviro v glavi. 🔲

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš čas, 21. 10. 2021 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

21. oktobra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Pripravljamo že 29. almanah V uredništvih Našega časa in Radia Velenje smo že začeli pripravljati letošnji, že devetindvajseti Almanaha občin Velenja, Šoštanj in Šmartno ob Paki. To obsežno »knjigo«, ki jo piše izjemno veliko avtorjev, že dobro poznate. Vanjo skušamo ujeti resnično vse, kar se je v tukajšnjem okolju dogajalo v celotni Šaleški dolini od začetka lanskega decembra pa do konca novembra.

Na več kot tristo naslovov smo poslali vprašalnike, za katere vse lepo prosimo, da jih čimprej izpolnite in vrnete v naše uredništvo. Najbolje po povratni elektronski pošti. Vprašalnike pa lahko (še posebej, če jih slučajno niste prejeli), izpolnite tudi na naši spletni strani nascas.si.

Almanah bo izšel v prvi polovici decembra in upamo, da bo tudi tokrat popestril

ALMANAH OBÈIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI

2022

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

praznični čas in bo vaš dober spremljevalec tudi v prihodnjem letu.

Ekipa, ki ga pripravlja, je v glavnem nespremenjena, imamo pa tudi nekaj novih sodelavcev. Na prvo mesto vsekakor postavljamo vse vas, ki nam boste izpolnili vprašalnike, še posebej pa tiste, ki boste za almanah tudi poglobljeno razmišljali v uvodnikih in »mojih letih«. Gradivo zbirajo Milena Krstič Planinc, Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Urška Kljajič in Lara Oprešnik. Uredili ga bodo uredniki Mira Zakošek, Barbara Pokorny, Peter Groznik, Aleš Ojsteršek in Tatjana Vidmar. Glavni urednik je Boris Zakošek. 🔲

mz

GLASBENE novice Coldplay se bodo podali na okolju prijazno svetovno turnejo

zaslovel v začetku 80. let s tretjim albumom Cuts Like a Knife, ki mu je leta 1984 sledila še uspešnejša plošča Reckless.

Kar dva tedna je bila številka ena na ameriški Billboardovi lestvici, šest pesmi pa se je uvrstilo med 15 najboljših singlov. Na njem so uspešnice, kot so Run to You, Heaven, Summer of 69 in It's Only Love (v duetu s Tino Turner).

Skupina Coldplay se bo po štirih letih odsotnosti z odrov marca nanje vrnila na okolju prijazen način. Člani zasedbe bodo namreč po pisanju britanskega BBC

Za otroke gre

Umrl je Jože Skubic, pevec skupine Slapovi V 55. letu je po težki bolezni minuli petek umrl eden najbolj prepoznavnih slovenskih narodnozabavnih pevcev Jože Skubic.

S skupino Slapovi je v 90. letih minulega stoletja ustvaril številne uspešnice, med katerimi je gotovo najbolj znana Ne reci nikdar.

Skupina je blestela na festivalskih odrih, na katerih je osvojila več kot 20 festivalskih zmag in drugih

priznanj, njen prvi album Ne reci nikdar - festivalski uspehi 19921994 pa je postal najbolje prodajani narodnozabavni album po letu 1991. Po številu srebrnih, zlatih in diamantnih plošč Slapove v zgodovini presegata le ansambla Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka. Skupina se je sicer leta 2007 odločila, da prekine svojo ustvarjalno pot.

Bryan Adams februarja v Stožicah Kanadski glasbenik Bryan Adams se bo v okviru evropske turneje ob izdaji 15. studijskega albuma So Happy It Hurts, ki bo izšel marca, ustavil tudi v Sloveniji. Po treh letih od koncerta, na katerem je predstavljal kompilacijski album Ultimate, bo 9. februarja znova nastopil v dvorani Stožice. Bryan Adams velja za enega najbolj prepoznavnih in prodajanih kanadskih glasbenikov vseh časov. Je avtor številnih rock uspešnic in dobitnik vrste glasbenih nagrad, med drugim tudi več grammyjev, v svoji karieri pa je prodal več kot 65 milijonov plošč. Glasbenik, ki bo novembra dopolnil 62 let, je

Pink je najbolj predvajana izvajalka 21. stoletja v Združenem kraljestvu Ameriška glasbenica Pink glede na lestvico podjetja za izdajanje glasbenih licenc PPL velja za najbolj predvajano izvajalko 21. stoletja v Združenem kraljestvu. Do petega mesta ji sledijo Madonna, Katy Perry, Rihanna in Lady Gaga. Vse izvajalke prihajajo iz ZDA, najvišje uvrščena britanska glasbenica pa je Adele na šestem mestu. Lestvica je nastala na podlagi podatkov o uporabi glasbe in predvajanju, ki so jih posredovale britanske radijske postaje in televizijski kanali. 42-letna Pink

Amanda Lipuš se je z glasbo začela ukvarjati s petnajstimi leti, ko sta s sestrično Klavdijo začeli nastopali kot duet pod imenom Lastovke (Die Schwalben) v Avstriji in v Nemčiji. Sledil je daljši glasbeni premor, v katerem se je posvetila svoji družini, pred dvema letoma pa se je vrnila v pevske vode. Zelo pogreša odre in publiko, saj ima okoli sebe rada preproste, iskrene in pozitivne ljudi. Upa, da se bodo čim prej vrnili stari časi in da bo lahko ponovno začela uživati na odrih.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

je od izida prvenca Can›t Take Me Home leta 2000 ustvarila številne uspešnice, kot so You Make Me Sick, Just Give Me A Reason, Try, What About Us, Sober in Walk Me Home.

nastopili na odru, katerega osvetljava bo delno proizvedena z električno energijo, proizvedeno na podlagi gibanja obiskovalcev koncerta po posebnem, kinetičnem avditoriju. Ko se bodo premikali, plesali, skakali, bodo hkrati sodelovali pri proizvajanju energije za dogodek. Na koncertih bodo poleg tega uporabljali tudi električno energijo iz baterij, ki jih poganjajo ventilatorji, sončna energija, reciklirano kuhinjsko olje iz lokalnih restavracij in električno omrežje iz 100-odstotno obnovljivih virov, kjer bodo ti na voljo. Skupina bo prav tako za vsako prodano vstopnico posadila drevo.

1. AMANDA – Prijatelji 2. ENRIQUE IGLESIAS – Pendejo 3. NATALIJA CERAR – Omamljeno srce

Raperska veterana Mrigo in Mirko Grozny v pesmi in videospotu Zaotrokegre, ki jo je v posebno remix verzijo preoblekel producent GhetHeat, nastopita brezkompromisno proti nepoštenim in dvoličnim elitam, ki grabijo le zase in za svoje bližnje, preostali del ljudstva pa puščajo na robu obupa. Zagotovo ne gre za nov pojav, je pa v pandemičnih razmerah in vsesplošni politični ter družbeni krizi na dan priplavalo vse, kar so dolga leta na silo poskušali tiščati pod površje.

Raperja se tako v videospotu soočita z brezobličnim morilcem, ki ju želi likvidirati zaradi izrečenih besed in izraženih stališč.

Tik preden se izvrši njuna smrtna obsodba pa se zgodi preobrat ...

Videospot za skladbo, ki se v originalni izvedbi nahaja na Mirkovem albumu MorilneVeščine, je delo Steezy Cheeba produkcije, za mix in mastering skladbe pa je poskrbel Mihajlo Milić (Sajkoslav).

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Gašperja Kavška – Kaj mi daš Ansambel Dar – Enkrat mine vse Ansambel Opoj – Gasilska noč Ansambel Slovenski zvoki – Klopca ljubezni Ansambel Tomaža Rota – V življenju štejejo trenutki Ansambel Golte – Pravi Slovenec Petovia kvintet – Valček za dedka Ansambel Roka Žlindre – V tvojem objemu se pomirim Ansambel Vihar – Od petka do nedelje Špas kvintet – Centimeter al pa dva

www.radiovelenje.com

107,8 Mhz 24 ur na dan zelo NA KRATKO EVA PAULI Vsestranska umetnica ter vedno opaznejša pevka in avtorica Eva Pavli je letos predstavila že dva singla. S producentom Hyujem sta pričarala hit Mižim, v duetu z Emkejem pa je nastala poletna romanca Juno. Sreči pa je naslov Evinega EP-ja, ki poleg omenjenih singlov prinaša še tri nove pesmi in je že na voljo na digitalnih platformah.

ALEKSANDER NOVAK Obalni kantavtor Aleksander Novak predstavlja novo skladbo Trenutek je vroč. Skladba je nastala v času njegovega življenja v Ljubljani, ko pa se je preselil na Gorenjsko, jo je po dvajsetih letih ponovno začutil in jo s pomočjo Bora Zuljana, ki se podpisuje pod aranžma, mastering in produkcijo, spet oživil. Na poti z Gorenjske do Obale je nastal tudi poseben videospot.

PIA KATARINA Pia Katarina, simpatična 19-letnica iz Velenja, se z glasbo srečuje že od malih nog, a resneje se z njo ukvarja šele od leta 2018, ko so s prijatelji

ustvarili bend Dopplerjev efekt, s katerim sodeluje še danes. V teh dneh premierno predstavlja videospot za svojo avtorsko pesem Žal mi je, s katero je zmagala na letošnjem tekmovanju Slovenska nota v Hrastniku.

IMPERIJ Glasbena skupina Imperij v svojem sedmem letu ustvarjanja napoveduje svoj tretji studijski album Tisoče svetov, ki bo izšel 22. oktobra. Na albumu, ki je nastajal pred in med pandemijo, je 11 skladb.

Promocijo albuma bodo pospremili s tretjim singlom in videospotom za skladbo Proti soncu.

JOKER OUT Izšel je težko pričakovan prvenec skupine Joker Out Umazane misli. Album je od ponedeljka že na voljo na digitalnih platformah, zdaj pa tudi že v fizični obliki.

Dobitniki zlate piščali za glasbene izvajalce leta in zmagovalci v izboru naj skladbe leta v projektu Frišno na novem albumu ponujajo deset skladb.

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

VRTILJAK

⏪

Nežka Grobelnik, na sliki na sredini (mama Vilme Fece nekdanje direktorice ekologije v Gorenju in še vedno zaprisežene ekologinje – na sliki desno) je ena najbolj pripadnih udeleženk pohoda okoli Šoštanja. Za to je navdušila tudi hčerko Vilmo in prijateljico Cilko Brusnjak. Ko je Vilma še delala, so bili njeni znanci prepričani, da bo težko shajala brez dela. Kako pa danes odgovori na vprašanje, kaj počne? »Uživam!« No, to je videti tudi na sliki. Naj ostane tako!

⏬

Toni Rehar, fizkulturnik in pogost voditelj različnih dogodkov v tukajšnjem okolju, med drugim tudi golažijade v Šoštanju, ni mogel brez nasvetov, ki jih je delil kolegu, sicer novinarju na Radiu Slovenija in mojstru priprave golaža Juretu Čoklu. Komaj je čakal, da bo mikrofon spet njegov, Jureta pa to niti ni motilo, si je vsaj lahko v miru privoščil porcijo odličnega golaža, na katerega zelo rad prihaja.

21. oktobra 2021

frkanje » Levo & desno «

Svet drvi Elektrika se draži, plin se draži, premog uničuje naše življenje. Pa ja, atomski energiji dajmo nalepko zelena, evtanazirajmo se.

Meso se draži in ceni Proizvajalci in mesarji napovedujejo višje cene mesa.

Nič hudega, trgovci nam iz tedna v teden v prospektih obljubljajo velika znižanja.

Morda bodo sedaj še večja.

Pravica in resnica Danes imajo vsi svojo pravico in svojo resnico. Lepo mar ne. Še posebej, če ne veš, da množico resnic vodi neresnica in množico pravic krivica.

Nesreča ne pride sama Elektrika se draži. A kaj, ko nesreča nikoli ne pride sama.

Teš šest spet stoji.

Oh, ta fuš Kakšna je še razlika med kapitalizmom in socializmom?

V socializmu so popoldan fušali delavci, v kapitalizmu pa zdravniki.

⏫

Ljudje na podeželju ponosno delijo domače dobrote in radi slišijo pohvale. »Dajva, narediva obilne porcije, da naju ne bodo obirali,« reče predsednica Turističnega društva Šentilj Poldka Čas aktivni članici Cilki Sitar, ki se hitro znajde: »V najboljših kuhinjah strežejo najmanjše porcije, pa nihče ne upa povedati, da je ostal lačen. Če mislijo obirati, pa kar naj – jim bova še narezali.«

Uresničeni cilji Človeku brez želja so vsi cilji izpolnjeni.

ZANIMIVOSTI

Prvi film, posnet v vesolju

Nova spoznanja o uporabi tobaka

V kazahstanski stepi so po 12 dneh na Mednarodni vesoljski postaji pristali ruski režiser Julijo Peresild, igralka Klima Šipenka ter kozmonavt Oleg Novicki.

Režiser in igralka sta kot prva v zgodovini snemala celovečerni film v vesolju.

Najnovejše ugotovitve o uporabi tobaka kažejo, da so ljudje to rastlino uporabljali že pred približno 12.300 leti, približno 9.000 let prej, kot so mislili doslej. To dokazuje odkritje ožganih listov divjega tobaka, ki so jih arheologi v zvezni državi Utah odkrili na prazgodovinskem najdišču. Tam so našli tabor, v katerem so v prazgodovini živeli nomadski lovci in nabiralci. Poimenovali so ga Wishbone. Listi tobaka so bili skupaj s kamnitimi orodji in z račjimi kostmi po obroku zavrženi na avtohtonem ognjišču.

Ostanki kažejo, da so ljudje, ki so živeli v regiji, imeli že takrat navado žvečiti suh tobak, so zaključili ameriški znanstveniki. Doslej prvi dokazi o uporabi tobaka izvirajo iz ostankov nikotina, ki so jih našli v kadilski cevi, stari približno 3.300 let, ki so jo odkrili v severni Alabami. Znanstveniki menijo, da so Indijanci kadili tobak že veliko prej, vendar dokazov za to trditev Če si želite, da bi bila pica, ki še niso našli. Raziskovalci menijo vam je ostala, ponovno topla in hrustljava, potem ste se verjetno s tem že večkrat trudili. Najpogosteje se vam zdi, da bo za to najprimernejša

Pristanek je v živo prenašala ruska vesoljska agencija Roscosmos, posnela pa ga je tudi filmska ekipa in bo del filma. »Posadka se dobro počuti!« so tvitnili ob pristanku.

Film z delovnim naslovom Izziv bo prikazal zgodbo zdravnice, ki se na ISS odpravi, da bi rešila življenje obolelega astronavta.

Nemška tiskovna agencija DPA je dodala, da je filmski projekt tudi dokumentarec vesoljske industrije in astronavtskega poklica.

Gre za prvi tovrstni projekt, Rusija pa je z njim prehitela ZDA, ki naj bi prav tako nameravale posneti film v vesolju. Letos sicer Rusi obeležujejo 60 let, odkar je Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje.

tudi, da so izčrpani nomadski lovci in nabiralci žvečili tobak in ga kadili zaradi spodbudnih lastnosti nikotina. Odkritje pa ob tem opozarja na dejstvo, da so bili ljudje tudi takrat precej nagnjeni k odvisnosti od nikotina.

Tobačna semena ‹Nicotiana attenuata›, najdena v Wishbonu, pripadajo divji vrsti puščavskega tobaka, znani kot ‹Nicotiana attenuata›, ki še vedno raste na tem območju. »Ta vrsta tobaka ni bila nikoli gojena, vendar jo prebivalci uporabljajo še danes. Zavržene liste tobaka so našli tudi na drugih domorodnih mestih na tem območju, žvečenje tobaka pa je še danes pogosto,« ugotavljajo znanstveniki. Gojenje tobaka se je po sedaj znanih podatkih začelo precej kasneje. Ne vemo natančno kdaj, vendar je znano, da je v zadnjih 5000 letih v Ameriki prišlo do velikega razcveta v kmetijstvu.

Tobak so začeli gojiti hkrati z drugimi rastlinami. Nekateri znanstveniki menijo, da je bil tobak verjetno prva gojena rastlina, ki so jo uporabili v Severni Ameriki, vendar v družbeno-kulturne in ne v prehranske namene.

Kot sveže pečena

mikrovalovna pečica. Vendar največkrat ne gre. Morda pa vam bo vašo željo izpolnil naslednji recept, ki je postal hit na družbenih omrežjih.

Tara, kuharica iz New Jerseyja, ki redno deli video posnetke hrane, nasvete in zvijače, pravi, da se morate, če želite, da bi bila vaša pica skoraj tako okusna kot sveže pečena, izogibati mikrovalovk. Meni, da je najboljši način za pogrevanje pice pravzaprav kuhanje v ponvi, z dodatkom vode. V vročo ponev date rezino pice, okoli nje nalijete malo tople vode in posodo s stekleno pokrovko pokrijete. Na štedilniku jo hitro pogrejete, da voda skoraj povsem povre. Ne traja dolgo, da je pica spet videti popolna.

V Izraelu odkrili antično vinarno V izraelskem mestu Javne, ki se nahaja okoli 30 kilometrov od Tel Aviva, so izkopali „tovarno“ vina. Kar 1500 let stara vinarna je velika kot sodobno igrišče za nogomet, kamnite strukture pa so tako dobro ohranjene, da si je zlahka predstavljati proces pridelave vina.

Najdba iz antičnih časov je razkrila skrivnosti, kako so vinogradniki oziroma trgovci z vinom v Jeruzalemu ugodili povpraševanju po zelo kakovostnem belem vinu. Poleg ploščadi, kjer je počivalo grozdje, so se ohranile tudi stiskalnice. Pet vinskih preš, ki so postavljene druga poleg druge, kaže, da je obstajal industrijski način pridelave.

Obrat naj bi na leto proizvedel okoli dva milijona litrov vina, na območju nekdanje vinarne pa so odkrili tudi več deset vinskih vrčev, v katerih so pijačo zbirali in hranili. Ozke in visoke posode naj bi hranile tudi do 25 litrov vina.

To naj bi bili tako imenovani vrči

gaza, ki nosijo tako ime po bližnjem pristanišču, od koder so jih potem poslali v tujino. Tovrstne posode so sicer našli tudi po Evropi – dokaz, da je bilo povpraševanje po vinu zelo veliko.

Vino je bilo namreč v antičnih časih zelo pogosta pijača, stregli so ga tudi otrokom. Velikokrat naj bi ga uporabljali kot nadomestek za vodo, ki ni bila vedno varna za uživanje. Vino so v vodo tudi dodajali – za izboljšanje okusa in hranilne vrednosti. Čeprav je nemogoče vedeti, ali je končni izdelek iz antike imel podoben okus kot današnja pijača, naj bi jo antična besedila opisala kot lahko belo vino prijetnega okusa.

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 15

Priloga

15

PRILOGA DOM IN OKOLICA

21. oktobra 2021

Dom in okolica

S hladnimi jesenskimi dnevi se pričnejo naše skrbi s kurjavo in priprave na kurilno sezono ter ogrevanje. Poglobljeno razmišljamo o pravilnem prezračevanju, pri čemer pa se pokažejo dobre strani izolacije zgradb. Seveda je jesen tudi čas, ko se ukvarjamo s čiščenjem okolice naših bivališč, ki jo je bogato prekrilo jesensko listje.

Trgovine z gradbenim materialom, opremo, pohištvom, storitvami in ostalim za dom so pripravile raznoliko ponudbo, ki je primerna za ta letni čas, njihov obisk pa je vedno mogoč, seveda z izpolnjevanjem PCT pogojev in s pravo mero samozaščitnega obnašanja.

Naj vas omenjena priloga spodbudi pri jesenskih nakupih, investicijah in opravilih, zato vljudno vabljeni k prebiranju le-te.

Jure Beričnik

Kako prijetno urediti okolico doma Občutek, ko se vselimo v svojo hišo ali stanovanje, je običajno prekrasen. Novi prostori nam dajo dodatno energijo in z veseljem opremljamo ter iščemo rešitve, ki bodo prispevale k udobnemu počutju. Tudi če smo kupili »le« stanovanje, smo morda pridobili še balkon ali celo teraso, ki ju lahko prav tako prijetno uredimo. Seveda je večji zalogaj okolica hiše. Ni namreč vseeno, kako jo bomo uredili. Če je nismo prepustili strokovnjakom, potem nam je ostalo prijetno opravilo, ki pa vseeno zahteva dober premislek in načrt. Ta naj vsebuje naše želje, skico okolice in možnosti za vzgojo rastlin. Lepo urejena okolica zahteva veliko truda in posledično tudi časa.

Zato mogoče ni napačno, da si

vrt uredimo tako, da ga bomo poleg vsakodnevnih obveznosti obvladovali in da bo urejen v vseh letnih časih. Če nismo vešči teh opravil, se posvetujmo s strokovnjaki v bližnji vrtnariji ali preberemo nekaj tovrstne literature.

Bivalni vrt

Bivalni vrt naj bo urejen kot soba na prostem. V našem podnebju ga lahko uporabljamo od pomladi do jeseni. Omogoča nam sprostitev po napornem dnevu. Če imamo majhne otroke, uredimo del vrta tako, da ga bodo otroci z veseljem in varno uporabljali. Tudi domači ljubljenčki naj imajo v takšnem vrtu svoj prostor. Če bo vrt prijetno urejen, bo postal središče druženja

z našimi prijatelji. Senca večjega drevesa bo blagodejno vplivala na razpoloženje v vročih dneh, velika miza z žarom pa bo ponujala raznovrstne dobrote. Pred radovednimi pogledi pa naj nas skrivajo premišljeno zasajene grmovnice in plezalke. Če imamo možnost, lahko na delu vrta gojimo tudi sadje in zelenjavo.

Ta površina nam mora biti všeč.

Vsekakor je nekaj osnovnih načel je priporočljivo upoštevati. Pomembno je, da ustvarimo harmonijo in ravnovesje na bivalnem vrtu, tako da ni nečesa preveč ali premalo. Prostor naj bo na oko prijetno urejen. Pomembna komponenta je razmerje med višino in širino rastlin.

Ko izbiramo rastline, pomislimo, kakšne bodo rastline v svoji končni višini in širini. Rastline se morajo tudi oblikovno ujemati med seboj in s hišo, ob katero jo bomo posadili. Tudi barvna usklajenost je pomembna, ko izbiramo posamezne rastline. Preveč barv lahko povzroči pravo zmešnjavo. Dober idejni načrt s skico olajša izvedbo načrta.

Japonski vrt

Zmogljivejša.

Učinkovitejša.

Zanesljivejša.

AutoTune 3.0

Če se spogledujete z Daljnim vzhodom, potem ste gotovo pristaš japonskega vrta. Tak vrt je prostor miru, sprostitve in harmonije. Če je vaša hiša preprostih oblik, potem bo takšen vrt kot naročen. V njem prevladuje naravnost, človek se lahko sprosti od vsakdanjega stresa.

Pomemben element japonskega vrta so zavite potke, ki vabijo k razmišljanju, in premišljena izbira rastlin, vodnih površin in

prijaznih mostičkov. Po takšnih površinah se gibljemo počasneje in tako izostrimo našo zavest ter se približujemo harmoniji. Naloga japonskega vrta je tudi ta, da skuša s posnemanjem različnih naravnih oblik – hribov, jezer, gozdov – zapolniti pomanjkanje narave v življenju sodobnega človeka. Splošno pravilo je, da ne ustvarjamo ostrih linij. Če je kamen ostre oblike, ga tako dolgo obračamo in mogoče skoraj polovico zakopljemo v zemljo, dokler ne deluje naravno. Rastline, ki jih v japonskih vrtovih srečamo najpogosteje, so azaleje, rododendroni in bambusi.

Nekatere vrste prezimijo tudi v našem podnebju.

Romantičen vrt

Romantičen vrt daje obiskovalcu vtis, da je vstopil v nov in skrivnosten svet. Ravne površine se spremenijo v dinamične z grički, pridružijo se jim zavite potke, bregovi ribnikov in bazenov pa so nimajo stroge geometrijske oblike. Prevladujejo naravne linije, drevesa in grmovje so zasajeni v skupine prostih oblik.

Tak vrt je pravzaprav resnično romantičen in prostor za počitek je v njem dobro skrit pred radovednimi pogledi, barve se prepletajo z vonji cvetov in prijetnimi oblikami. Vsekakor bodo romantiki dobro izbrali, če bo okolica hiše urejena v takem stilu. Nepogrešljiva rastlina v takšnem vrtu je vrtnica, ki je v kombinaciji s sivko in izbranimi trajnicami prava paša za oči. 🔲

Vir: https://bit.ly/3AJ0PCL Pripravil: Jure Beričnik

Partizanska 2, Velenje | www.zeleznina.si | info@zeleznina.si | 03 898 23 50

MOTORNA VERIŽNA ŽAGA

585 in 592XP®/XP®G Latkova vas 81d, 3312 Prebold | T 03 / 777 14 23 | M 051 665 566 | E prodajalna@uniforest.si | www.uniforest.com

salon KERAMIKE in TALNIH OBLOG Opremite, obnovite vaš dom z novo atraktivno keramiko!

Obiščite naš razstavni salon keramike, sanitarne opreme in talnih oblog v 1. nadstropju naše prodajalne.

Vabimo vas, da se prepričate!

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

041 888 772 www.nivig.si

LEDA, elektroinštalacije, d.o.o Cesta Simona Blatnika 16, Velenje GSM: 040 763 987 info@leda-elektro.com

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenčnih cenah!

• gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline • izgradnja in vzdrževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, pločnikov in dvorišč

Zahvaljujemo se vam za zaupanje!

TRGOVINA in ELEKTROINŠTALACIJE • Kabli in kabelski pribor

• Oprema za industrijo

• Elektroinštalacijski material

• Delovna oblačila

• Razsvetljava

• Energetska oprema

• Orodja

• Videonadzor

Še večja ponudba talnih oblog (vinil, laminat, parket) in ostale sanitarne opreme po super cenah!

Za ureditev vašega doma: bogata izbira keramike, kopalniškega pohištva, sanitarne opreme, armatur, 3D izris kopalnice

Poleg ostale že znane ponudbe

NOVA VELIKA IZBIRA: • • • •

vinil talne obloge laminat, parket notranja vrata tapete

Železnina Hudovernik Vas pričakuje – postrežemo z nasmehom!

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

PRILOGA DOM IN OKOLICA

21. oktobra 2021

Nasveti za vstop v novo kurilno sezono Kurilne in dimovodne naprave je potrebno pregledovati 1x na leto. S pregledom se opozori na morebitne poškodbe ali dotrajanost naprav ali delov naprav. Če se ogrevate na plin ali olje morate enkrat na sezono nujno opraviti meritev emisij dimnih plinov. S tem se preveri tako pravilnost delovanja kurilne naprave, kot preverjanje izpustov emisij iz kurišč malih kurilnih naprav. Najbolj osnovna in ikonična dimnikarska storitev pa je čiščenje dimnika in kurilne naprave. Očiščena kurilna in dimovodna naprava omogočata večjo požarno varnost in bolj-

EKSTRA JESENSKA AKCIJA

ši pretok zraka, zaradi česar se poveča učinkovitost izgorevanja in življenjska doba naprav. Posledično se znižajo tudi stroški za ogrevanje, saj vsak milimeter sajastih oblog poveča porabo energije za 3 - 5%. Za ogrevanje na trdna kuriva je potrebno čiščenje 4x na sezono, za ogrevanje na biomaso

2x. Za ogrevanje na olje pa 1x na kurilno sezono.

Z rednimi dimnikarskimi storitvami ne le prihranite pri stroških ogrevanja in podaljšate življenjsko dobo vaše kurilne naprave, ampak tudi pomembno prispevate k aktivnemu varovanju okolja.

Hvala, ker skrbite za čist zrak. 🔲

- barvni strešniki POLAK že od 7,00 €/m2 2 - sivi strešniki POLAK že od 5,90 €/m - zidaki in opažni zidaki AKCIJA - certicirani transportni betoni AKCIJA Ugodni prevozi z mikserji.

71-letna tradicija podjetja Polak cementninarstvo Družinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki je eno najstarejših družinskih podjetij na območju Šaleske in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja Jože Polak začel z izdelavo strešne kritine. Danes sodi podjetje Polak med največje proizvajalce strešnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak Slovenska kakovost (SQ), kar potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujejo še betonske zidake, opažne zidake, vogalnike, dimnike in okrasne škarpnike.

Pred šestimi leti so začeli s proizvodnjo certificiranih transportnih betonov. Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno in s tem še dvignili kvaliteto betonov.

Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in črpanje s črpalkami.

Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi strešniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejša švedska tehnologija, 71-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in številni zadovoljni kupci.

Njihovo vodilo je kvaliteten strešnik po ugodni ceni ter korekten in pošten odnos s kupci. Obiščite njihovo spletno stran www.polak🔲 -strešniki.si.

PRENOVLJENI SPLETNI PORTAL MOJ ECE Imejte energente na dosegu prstov Napredno spremljanje energentov je odslej še lažje in preprostejše. Standardne funkcionalnosti brezplačnega portala Moj ECE odslej bogatijo še napredne rešitve za vse, ki želijo globlji vpogled v energetske aktivnosti svojega doma ali podjetja.

Portal, ki ga pozna že več tisoč uporabnikov, je doživel prenovo, »zrasel« je tako po obsegu funkcionalnosti kot tudi po tipu uporabnikov. Omogoča spremljanje porabe energentov domače in poslovne rabe ter združuje funkcije portala in mobilne aplikacije.

Portal je zasnovan z namenom, da se z istimi prijavnimi podatki dostopa tudi v spletno trgovino ECE shop. Registracija je preprosta in opremljena s standardnimi varnostnimi protokoli. Po vstopu uporabnika pričaka video razlaga ključnih nastavitev, najpomembnejša je povezava pogodbenega razmerja za energente, ki portal »spremeni« v zakladnico grafov in tabel.

AKTUALNE INFORMACIJE TAKOJ IN BREZ NEPOTREBNIH KLIKOV

Domača stran navduši z nizom kartic, na katerih so povzetki porabe elektrike in zemeljskega plina, financ, števčnih stanj, aktualnih računov, ugodnosti, trenutnih akcij in drugih informacij, ki bodo uporabniku popolnoma zadostovale ob hitrem pregledu z drsenjem čez ekran mobilnika, tablice ali ob vrtenju kolesa na miški.

Največji poudarek je namenjen električni energiji, saj pomeni osnovo za vse ostale energente doma ali v podjetju. Primerjati je možno aktualno porabo s porabo prejšnjih let in

s tipičnimi gospodinjskimi porabniki (stanovanje, hiša, vikend). Portal omogoča nastavitev opomnikov, ki uporabnika opozorijo, če poraba presega tolerančni pas, ki ga uporabnik sam nastavi, zamudi s plačilom računa ali mora oddati števčno stanje. S povezavo pogodbenega razmerja za zemeljski plin so na voljo enake funkcionalnosti tudi za ta energent.

ugotoviti, kako energetsko potratni so objekti in življenjski slog ter kakšne so možnosti za izboljšave. Z energetskim monitorjem pa lahko uporabnik spremlja še vrsto drugih energentov in tudi porabo vode. Z rednimi vnosi je možno »zgraditi« pregleden energetski semafor, ki omogoča pregled po porabi ali stroških.

ANALITIČEN PRIKAZ FINANČNEGA STANJA

Nabor ugodnosti v portalu se nanaša na osnovno ponudbo podjetja ECE, na ponudbo energetskih rešitev, spletne trgovine in ponudbe pri partnerjih.

Posebno mesto ima ECE bonus, ki ga kupci energentov prejmejo vsak mesec. V portalu Moj ECE je omogočen pregled stanja bonusa in dosedanjih unovčenj.

V kratkem bo portal na voljo tudi v angleščini in v temnem načinu prikaza vsebin za brskalnike. V uredništvu specializirane revije za računalništvo, Računalniške novice, so portal ocenili z oceno »odlično«, nagrajen pa je bil tudi z zlatim sejemskim priznanjem za kakovost, tržno zanimivost in izvirnost na letošnjem sejmu MOS.

Pri financah je prikaz bolj analitičen, z več podatki in pregledom vseh plačil, ki so bila opravljena s podjetjem ECE, za energente, energetske storitve ali nakupe v spletni trgovini. Tabela odkriva ločene zneske za plačilo energentov in obrokov za trgovsko blago.

Prikaz vsebuje seznam poknjiženih računov, ki uporabniku razkriva tudi morebiten dolg oz. neplačane račune. Račun je možno reklamirati kar v aplikaciji, prav tako je z enim klikom možen prenos računa v formatu PDF.

VPOGLED V ENERGETSKE POTREBE

Prenovljeni portal vključuje tudi nov vsebino – energetske rešitve, ki je zasnovana z namenom, da uporabniku omogoča širši vpogled v energetske potrebe doma ali podjetja. S kratkim energetskim testom je možno hitro

EN KLIK DO UGODNOSTI

Več na moj.ece.si.

Promocijsko besedilo

e-pošta: fakro@siol.net

e-pošta: fakro@siol.net

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 17

Hörmann - sinonim za prodajo kakovostnih vrat Podjetje Hörmann Slovenija je del koncerna Hörmann, ki je sinonim za prodajo kakovostnih vrat, kar pomeni, da vam lahko zagotovijo vrata za celotno hišo. Poleg garažnih in vhodnih vrat Hörmann vam za notranjost vašega doma lahko ponudijo notranja lesena in zastekljena, pa tudi kovinska krilna vrata Hörmann. Poskrbijo tudi za zapiranje vaših dvorišč s krilnimi ali drsnimi dvoriščnimi vrati, vse skupaj pa opremijo s pogoni Hörmann.

Poleg varnosti je pomembno izbrati ponudnika vrat, ki mu lahko zaupate. V podjetju Hörmann Slovenija so zaposleni strokovnjaki za vrata, ki zaupanje kupcev pridobivajo s podkovanim tehničnim znanjem, pridobljenim na izkušnjah s terena, šolanjem pri dobavitelju in z veliko osebne radovednosti glede vrat in gradnje.

Vabljeni ste, da se v pestrost ponudbe prepričate

17

PRILOGA DOM IN OKOLICA

21. oktobra 2021

Da bi vrata tako kot jih mi, ljubili tudi vi Avtomatska garažna vrata

od 889 € *

Vhodna vrata brez obsvetlobe

od 1.327 € *

v njihovih razstavnih salonih v Petrovčah, Ljubljani in Mariboru, kjer vam z veseljem postrežejo z nasveti glede vrat in se skupaj z vami zatopijo v vaše načrte. V kolikor vam je ljubše pa se na izmero k vam oglasi strokovnjak za vrata. 🔲 Več na hormann.si.

* Cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2021.

Hörmann Slovenija, d.o.o.

Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.hormann.si info@hormann.si

TZ-AZ-EP2021-138x100mm-HOR-SL-1021.indd 1

Košarica Pesje Špeglova 16 03/ 891 91 40

4/10/2021 15:11

Gradnja in prenove objektov

Košarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Ta hip super ugodno (od 21. 10 do 26. 10. 2021): Sveča Mojca velika Papirnata sveča velika Zemlja za grobove, 20 lit Krmilo za nesnice NSK Jata Emona, 35 kg Pšenična bela moka T-500 Mlin Katič, 5 kg

ina Trgov nih prijaz i! ljud

1,09 € 1,09 € 2,19 € 16,39 € 3,29 €

Pozor: 29.10. zadnje kokoši nesnice »jarkice« iz talne reje v letu 2021.

Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.

Kako se znebiti vlage?

Izsuševanje stavb je nujno, saj so le tako primerne za bivanje in neoporečne za zdravje

Sanacija ob poplavi, vodni ujmi ali izlivu v objektu se malenkostno razlikuje od klasičnega gradbenega izsuševanja novogradnje. V tem primeru je najprej potrebno ugotoviti kakšna je konstrukcija tal in sten namočenega objekta. To je ključen podatek, na podlagi katerega se odločimo za tehniko oz. način izsuševanja. Če v objektu, npr. v kletnih prostorih, ni toplotne izolacije (samo osnovna plošča, estrih in talna obloga - keramika), se izsuševanje opravi s kondenzacijsko metodo. V primeru, da je v objektu vgrajena talna toplotna izolacija, je potreben drugačen pristop. Potrebna

Izsuševanje objekta po poplavi je odvisno od namočenosti materialov in običajno traja od 10 do 14 dni.

Z meritvami vlage že med potekom sanacije spremljamo napredovanje sušenja in tako ocenimo potreben čas izsuševanja, ki se lahko skrajša ali podaljša. Primerjalne meritve se izvajajo s pomočjo elektro-uporovnega merilnika, ki deluje na principu spremembe električne upornosti materialov. Meritev je uporabna za določitev razlik pred sanacijo, med njo in po njej.

Za natančno meritev vsebnosti vlage materiala pa se uporablja t.i. karbidna metoda (CM), ki deluje na principu reakcije karbida z vlago. Posebnost pri tej metodi merjenja je, da vzamemo vzorec, ki ga stehtamo in stresemo v posodo skupaj z ampulo karbida. Karbid reagira z vlago v zdrobljenem materialu, s tem se poveča tlak v zaprti posodi. Povišanje tlaka odčitamo na merilniku in s pomočjo tabel določimo natančno vsebnost vlage v materialu. Metoda je primerna za izvedbo v zaključnem delu sanacije in pred polaganjem občutljivejših talnih oblog.

Sanacija objekta z izsuševanjem je najhitrejša in najcenejša dolgoročna rešitev, s katero povrnemo gradbene in izolacijske materiale v stanje, primerno za bivanje in neoporečno za zdravje.

Za celostno rešitev težav z vlago se obrnite na podjetje Mollier d.o.o. Celje.

je! Skr

Since 1991

IZSUŠEVANJE, OGREVANJE IN KLIMATIZACIJA ± meritve vlažnosti in izdelava poročil, ± sanacija in izsuševanje vlažnih površin, ± iskanje napak na instalacijah – diagnostika, ± meritve z IR kamero – termografija, ± razvlaževanje in ogrevanje v gradbeništvu, ± dobava, montaža in servis klimatskih naprav, ± strokovno svetovanje

b za zd

V primeru neustrezne sanacije in izsuševanje objekta, ostane vlaga ujeta v gradbeni konstrukciji in povzroča njeno propadanje. Voda prodre pod estrih v sloj izolacije, kjer se, zaradi PVC folije nad izolacijo, po naravni poti ne more osušiti. Ujeta vlaga pod estrihom je v stiku s stenami, ki absorbirajo oz. vežejo vlago nase. Temu pojavu pravimo kapilarni dvig vlage, ki na stenah povzroči izločanje solitra, odstopanje beleža, … saj se odvečna vlaga prične odvajati preko sten. Vlaga se upari v zrak in prične vezati z drugimi suhimi materiali. Masna bilanca vlage se v zaprtem objektu s tem ne spremeni, le porazdeli se na celotno konstrukcijo.

Posledica vlažne konstrukcije objekta je v kurilni sezoni tudi povečan prevod toplote skozi obod stavbe – toplotne izgube, toplotni most. Notranje površine konstrukcije se na mestu toplotnega mostu ohladijo in zaradi termodinamičnih zakonitosti povzročajo

Načini izsuševanja

Spremljanje sušenja

k in o ol

Nezdravo bivalno okolje

kondenziranje, z vlago nasičenega notranjega zraka, na površini stene. S tem se vzpostavijo idealni pogoji za razvoj plesni in spor, ki negativno vplivajo na zdravstvene razmere bivalnega okolja.

Vsekakor so pomembne tudi druge negativne posledice, ki jih voda pusti na stavbnem pohištvu, talnih oblogah, notranji opremi,…

pa na mestih, kjer je potrebna hitra izsušitev, brez dodatnih posegov.

ravje

Že pri gradnji se morajo materiali, zaradi zagotovitve homogenosti in kemične reakcije, mešati z vodo. S tem omogočimo ustrezne pogoje za vezavo cementa s peskom in tako ustrezno trdnost konstrukcije. Takšen vnos vode je kasneje pri gradnji objekta potrebno upoštevati in ustrezno ukrepati.

Vlaga pa se lahko v gradbene materiale vnese tudi z neželenimi dogodki, kot so: vodne ujme, poplave, izlivi iz vseh vrst strojnih inštalacij, …

Vse naštete nevšečnosti namočijo gradbeno konstrukcijo objekta, ki lahko v daljšem obdobju povzroči propadanje materialov. Pri gradnji kot veziva uporabljamo malto in ostale gradbene materiale, ki vsebujejo mineralne soli. Pri izlitju vode oz. poplavah prične voda raztapljati soli, ki se pri sušenju pojavijo na površini sten. Temu pravimo pojav solitra. Prav tako so kovinski deli armature izpostavljeni koroziji in s tem propadanju, namočena konstrukcija pa ima bistveno slabše izolativne vrednosti, povečajo se toplotne izgube, pojavijo se toplotni mostovi in neustrezne razmere za bivanje.

je izvedba izvrtin skozi estrih in sloj toplotne izolacije do hidroizolacije. S silikagelnimi sušilniki predhodno osušen zrak, se s pomočjo turbin tlači v sloj izolacije.

Tovrstni sušilnik deluje na principu absorbcije vlage na površini absorbenta, ki zrak osuši in takšnega s turbinami tlačimo pod estrih v sloj izolacije. Ko zrak potuje skozi izolacijo, se navlaži in v prostor izstopi na dilatacijskih režah ob stenah. Proces se ciklično ponavlja dokler materiali niso povsem osušeni.

Za zahtevnejše in občutljivejše materiale obstaja še ena metoda izsuševanja, in sicer mikrovalovna metoda (MW), kjer s pomočjo frekvenčnih generatorjev mikrovalov frekvence 3-30 GHz, molekule vode »prisilimo«, da se pričnejo premikati. Med premikanjem se molekule vode medsebojno zaletavajo. Trenje ob trkih molekul povzroča povišanje temperature celotnega materiala. S povečanjem temperature pa se prične izločanje – izparevanje vlage v okolje. Na ta način se ogreje celoten presek materialov, ki s počasnim ohlajanjem oddaja vlago v prostor. Postopek se lahko na posameznem mestu večkrat ponovi.

Pri MW metodi je najpomembnejše spremljanje in merjenje temperature površine, s čemer preprečimo toplotne poškodbe materialov.

Omenjena metoda je primerna za izsuševanje starejših, debelejših konstrukcij, občutljivejših in zahtevnejših talnih oblog - kamnitih tlakov, … predvsem

MOLLIER d.o.o. CELJE Opekarniška cesta 3 3000 Celje – Slovenija t ++386 (0)3 42 88 400 e info@mollier.si w http://www.mollier.si

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

PRILOGA DOM IN OKOLICA

21. oktobra 2021

Spremembe na področju samooskrbe z električno energijo Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije – ZSROVE z začetkom veljavnosti v juliju 2021 uvaja kar nekaj sprememb in novosti, ki se nanašajo na samooskrbo z električno energijo. Pomembna novost je sprememba načina zaračunavanja omrežnine in sprememba pri pridobivanju soglasja za priključitev.

Navajam: »Za električno energijo, prevzeto iz javnega omrežja, plačujejo končni odjemalci s samooskrbo omrežnino, ki je neizključujoča in odraža stroške in koristi samooskrbe ter druge javne dajatve, ki se obračunavajo na količino električne energije, prevzete iz javnega omrežja. Končnemu odjemalcu v skupnostni samooskrbi se pri določitvi višine omrežnine upošteva obseg uporabe omrežja. Za električno energijo, oddano v omrežje, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine in drugih javnih dajatev (39. člen, ZSROVE).« Za vse obstoječe lastnike naprav za samooskrbo ni spremembe pri načinu obračuna omrežnine. Zakon predvideva tudi prehodno obdobje glede samooskrbe, in sicer do 31. decembra 2023.

Za vse naprave za samooskrbo, ki bodo priključene do navedenega sistema, ostane obračun stroškov enak kot do sedaj – brez omrežnine, kot je navedeno v 72. členu.

ZSROVE, 72. člen:

»Za končne odjemalce, ki jih distribucijski operater do vključno 31. decembra 2023 registrira kot končne odjemalce s samooskrbo po Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19 in 197/20), in za končne odjemalce, ki so bili registrirani kot končni odjemalci s samooskrbo do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo določbe 315.a člena Energetskega zakona (Uradni list RS,

št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) in Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19 in 197/20), in sicer dokler uporabljajo napravo za samooskrbo, za katero je bilo izdano soglasje za priključitev, na podlagi katerega so registrirani.« Sprememba je tudi pri pridobivanju soglasja za priključitev za male naprave za samooskrbo z električno energijo: distribucijski operater lahko za naprave za samooskrbo, katerih priključna moč ne presega 20 kW, v enem mesecu po prejemu popolne enostavne vloge iz

tretjega odstavka tega člena z odločbo zavrne priključitev zaradi utemeljenih varnostnih pomislekov oziroma tehnične nezdružljivosti komponent sistema ali predlaga drugačne pogoje za priključitev. Če distribucijski operater ne izda odločbe iz prejšnjega odstavka in je ne vroči stranki v enem mesecu po prejemu popolne enostavne vloge iz tretjega odstavka tega člena, se šteje, da je končni odjemalec s samooskrbo pridobil pravico do priključitve v omrežje uporabnika sistema za števcem (42. člen, ZSROVE).

NAJBOLJŠE PO UGODNI CENI - ČISTILNE NAPRAVE IN SISTEMI ZA DEŽEVNICO

Za investicije v naprave za samooskrbo znaša vračilna doba naložbe v povprečju do 10 let. Z navedeno spremembo obračuna omrežnine se bo pri ostalih nespremenjenih pogojih le-ta podaljšala!

Navedene spremembe bodo imele velik vpliv na investicije za izbiro ogrevalnega sistema v prihodnosti. Toplotna črpalka za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v kombinaciji z lastno elektrarno za samooskrbo je ta čas eden izmed bolj pogostih sistemov. Idealen je v kombinaciji s talnim ogrevanjem za novogradnje. Zaradi nizke cene električne energije pa se pogosto vgrajuje tudi v starejše stavbe, kjer pa kombinacija s klasičnimi radiatorji ni najboljša rešitev.

Več podatkov o samih fotonapetostnih modulih lahko najdete na naslednji povezavi: https://www.bisol.com. Pomemben podatek je, da so sedaj na voljo že moduli moči cca. 360 W, za razliko od starejših modelov, kjer se je gibala nazivna moč modula 300 W. Več informacij o tehničnih lastnostih in novostih o toplotnih črpalkah za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode je na voljo na naslednji povezavi: https://kronoterm.com/osnove-toplotne-crpalke/.

Za samo izvedbo naložbe so na voljo nepovratne finančne spodbude Ekosklada (www.ekosklad.si).

Za nakup in vgradnjo toplotne črpalke je aktualen razpis Ekosklada 74SUB-OB19, točka D. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 1.000 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi oziroma če toplotna črpalka ni zame-

ENSVET njala stare kurilne naprave. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 40 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja)/voda oziroma 2.500 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.

Pri naložbi za samooskrbo z električno energijo je odprt razpis Ekosklada 71SUB-SOOB19. Višina nepovratne finančne spodbude znaša 180,00 EUR za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo, in sicer za največ 80 % vsote priključnih moči odjemnih mest.

Osnovni pogoj za pridobitev nepovratne finančne spodbude je upoštevanje razpisnih pogojev posameznega javnega razpisa. Pri ukrepih pod 74SUB-OB19 je oddaja vloge po končani naložbi. Zato je pomembno, da se pred začetkom izvedbe seznanimo z zahtevami razpisa.

Mogoče je pridobiti tudi kredit za okoljske naložbe za (večino) zgoraj navedenih ukrepov. Obrestna mera je trimesečni EURIBOR + 1,3 %. Odplačilna doba je 10 let oziroma 20 let za izvedbo najmanj treh ukrepov. Kreditna sredstva se nakažejo na bančni račun izbranega izvajalca – dobavitelja naložbe.

Za občane je na voljo brezplačno energetsko svetovanje v okviru mreže ENSVET. V Velenju je svetovalna pisarna na Kardeljevem trgu številka 5–7, v prostorih Mestne četrti Levi breg. Na svetovanje se je treba predhodno naročiti na telefonu 041 232 176. 🔲 Robert Špegel, energetski svetovalec mreže ENSVET

Kupujete čistilno napravo

Vse, kar potrebujete, ničesar kar ne.

Oborožite se s pravimi vprašanji za prodajalce, da vam ne bodo prodali mačka v žaklju?

Čistilna naprava One2clean

Nakup male biološke čistilne naprave ni enostaven. Če izberemo in kupimo premišljeno, bo takšna čistilna naprava z nami več desetletij in bo delovala brez napak, še posebej če bomo upoštevali nekaj preprostih navodil. Prav tako nam ne bo povzročala večjih stroškov, vzdrževanje bo enostavno, hitro in poceni. Ker pa je ponudba čistilnih naprav na trgu zelo velika, smo poprosili strokovnjake iz podjetja Armex iz Ivančne Gorice, da z nasveti iz svoje 30-letne prakse delovanja na trgu, pomagajo našim bralcem pri izbiri in nakupu čistilne naprave.

Inovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje.

Visok učinek čiščenja, v rezervoarju ni električnih komponent. Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrževanje.

Rezervoar je povozen.

Ponikalni sistemi Enostavnejši, učinkovitejši in bolj kompaktni sistemi, ki nadomeščajo navrtane betonske cevi in kamnita nasutja. Sestavite poljubno velikost ponikalnice. Vse v povozni izvedbi.

Deževnica Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode.

In denarja. Priporočamo vam uporabo brezplačne deževnice za pranje avtomobila, splakovanje WCja, pranje perila in zalivanje vrta.

Velikost je pomembna, prav tako certifikati Pomembno je izbrati ustrezno velikost (izraženo v PE, populacijskih enotah) čistilne naprave. Prevelika ali premajhna ne bo delovala v optimalnem načinu, zato lahko pričakujemo stalne in ponavljajoče se težave. Tega pa si vsekakor ne želimo. Ponudniki čistilnih naprav naj vam predložijo vse certifikate, ki izkazujejo ustrezno moč čiščenja, stabilnost in vodotesnost rezervoarjev, hrupnost in porabo energije.

Ko je manj več in bolj zanesljivo

Lovilci olj in maščob Uporaba povsod, kjer se v iztočnih odpadnih vodah pojavljajo masti ali olja.

Na trgu se dobijo čistilne naprave z manj gibljivimi deli in električnimi komponentami v rezervoarju. To pa ne pomeni, da so zato manj učinkovite. Inženirji so našli inovativne načine za enako ali bolj učinkovite naprave z manj sestavnimi deli zaradi večje zanesljivosti in daljše življenjske dobe.

Garancija govori zgodbo o kakovosti naprave in proizvajalca

www.cistilnenaprave-dezevnica.si Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192

Veliko nam pove tudi garancijska doba za rezervoar in električne dele. Življenjska doba rezervoarja je najmanj dvokratnik garancijske dobe. Vsak zna izračunati, kaj to pomeni za rezervoar s 25 letno garancijo. Za električne in elektronske komponente čistilne naprave so garancijske dobe nižje. Običajno znašajo eno leto, obstajajo pa tudi ponudniki, ki nudijo 3 leta garancije na te dele naprav. Daljša je garancija, kakovostnejše so komponente, manj potencialnih težav lahko nastopi v

življenjski dobi čistilne naprave.

Dobavitelj naj bo specialist s tradicijo Ko smo že pri ponudnikih - priporočamo nakup pri specializiranih ponudnikih, ki so že dlje časa prisotni na trgu, imajo več desetletne izkušnje in znajo svetovati tudi v primeru najbolj kompleksnih situacij na terenu. Če vas zanimajo še dodatne informacije o tem, na kaj morate biti pozorni pri izbiri in nakupu vaše nove čistilne naprave, vas vabimo, da si na spletnem naslovu www. go-to.si/11nasvetov preberete še 11 kratkih nasvetov.

Uporabljajte deževnico in privarčujte Pri nakupu razmislite tudi o ponikalnih sistemih za očiščeno vodo in sistemih za zbiranje in uporabo deževnice, s katerimi lahko privarčujete tudi do 50 % pitne vode. In prav toliko denarja, hkrati pa ob polnjenju zalivalke z deževnico in sprehodi od rezervoarja z vodo do rož ali vrta, mimogrede opravimo še nekaj vaj za večjo prožnost sklepov, razteznih vaj in vaj za moč. Rastline nam bodo hvaležne za vodo brez škodljivega klora.

Ena kapljica motornega olja onesnaži milijon kapljic vode Še na en vidik bi vas želeli opozoriti. Danes je obvezno vgraditi lovilce olj in maščob ter lahkih tekočin, kot sta bencin in nafta, pri proizvajalcih "odpadnih vod" v industriji, gostinstvu in umazanih obrtnih delavnicah.

Vedno bolj pa se govori o tem, da bodo tudi gospodinjstva morala obvezno vgraditi lovilce olj in maščob iz odpadne vode, ki se v dežju spira iz betonskih ali asfaltiranih parkirišč. Vsi graditelji zato poskrbite za to že danes, da vam ne bo treba jutri zaradi zakonskih zahtev ponovno razkopavati dvorišč.

Da bo odločitev lažja in strokovno utemeljena, vam priporočamo klic svetovalcev podjetja Armex Armature iz Ivančne Gorice na telefonsko številko 041 929 929 ali obisk njihove spletne strani cistilnenaprave-dezevnica.si.

Vas zanima najina zgodba? Kako sva izbirala in izbrala čistilno napravo in kako se nama obrestuje “rudarjenje” vode z neba? Dostopna je na povezavi https://go-to.si/ 🔲 najina-zgodba.

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 19

❱

21. oktobra 2021

Zrak v bivalnih prostorih Sodoben človek preživi skoraj 90 % časa v zaprtih prostorih, zato zrak v notranjih prostorih bistveno vpliva na naše počutje, zdravje in kakovost bivanja. Človek na dan vdihne do 13,5 kg zraka v zaprtih prostorih in kar 1,5 kg svežega zraka. Njegova kakovost še kako vpliva na naše počutje in zdravje.

Suh zrak slabo vpliva na sluznico očesa. Suho sluznico lažje napadajo bakterije, hitreje se začnejo vnetni procesi, prehlad ali krvavitev iz nosu. Pri vlažnosti 30% in manj smo bolj nagnjeni k nalezljivim boleznim. Zato je ohranjanje optimalne zračne vlažnosti in pravilno prezračevanje izjemnega pomena za zdravo bivanje. Ustrezna vlažnost v notranjih prostorih preprečuje razvoj plesni in različnih bolezni. Vzrok

visoke vlažnosti v zgradbi je lahko tudi v prehitrem postopku gradnje (premalo časa za sušenje), prodiranje vode v notranjost zaradi strukturnih napak, slabo odvajanje vlage iz notranjosti zaradi neustreznega prezračevanja in tudi ogrevanja. Štiričlanska družina v gospodinjstvu proizvede tudi 10 li-

19

PRILOGA DOM IN OKOLICA

Nikar ne pozabimo na pravilno in pogosto prezračevanje, še posebej v teh časih, ko nas ogroža COVID-19, ter skrbno izbiro materialov za notranje prostore.

trov vode na dan, zato je pomembno ohranjati optimalno vlažnost v prostorih, ki je med 40 in 60%.

Ljudje različno dojemamo toploto; nekdo ima rad hladnejše sobe, drugi se počutijo bolje v toplejšem okolju. Kljub temu moramo upoštevati določena pravila. Za bivalne prostore

in kopalnice priporočamo višjo temperaturo (do 23°C), pri spalnicah je priporočena temperatura precej nižja (do 18°C).

Pomembno je, da ne pride do prevelikih temperaturnih razlik med notranjim zrakom in temperaturo na površini notranje stene ali med spodnjim delom prostora in prostorom v višini glave.

Razlika ne sme biti višja od 4°C. 🔲

Vir: https://bit.ly/2Qtrca7 Pripravil: Jure Beričnik

Sodobna arhitektura potrebuje senčila To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot za velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Senčila bi bilo treba zajeti že v prvotne nacrte gradnje, saj ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje.

Možnosti pri oblikovanju in dizajnu senčil so skoraj neomejene – senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečujejo, da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo.

Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanje stroškov za osvetlitev (od 50 do 80 %). Senčila omogocajo zaščito pred bleščanjem, še posebej pri delu za računalniškim ekranom. Zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV žarkov (za 10 do 40 % na stekleno površino).

Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senčil, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju.

TUDI V MALI PIREŠICI • VSE ZA HIŠNE MOJSTRE, KROVCE, TESARJE • KONSTRUKCIJSKI LES (LETVE, DESKE, TRAMOVI) • GOZDARSKA OPREMA IN SERVIS

PREMIUM PELETI LESOTEKA A1

(dostavimo jih tudi v cisterni)

www.lesoteka-trgovine.si | 041 228 450

🔲

Revolucionarni izdelek, ki ga boste želeli imeti vedno pri roki

ZAV-SAVA.SI

TRP 650 je nov izdelek na sloven- uporabo dobro pretrese in nane- na m2. Po nanosu je potrebno poskem trgu, ki se ga bodo še posebej se na razpokano površino. Poraba čakati 4 ure, da se proizvod posuši. razveselili vsi tisti, ki imajo v svojih proizvoda je odvisna od števila in Nato se z vlažno gobo odstranijo bivalnih prostorih težave z vdorom velikosti razpok. Običajno se za ostanki proizvoda. Čiščenje je povlage. Njegova uporaba je prepro- kompletno sanacijo tuš kabine po- trebno izvesti v šestih urah. 🔲 sta, učinkovitost pa garantirana in trebuje približno 150 ml proizvoda večkrat preizkušena. Nadvse dobro se obnese pri popravilu škode, ki jo povzroči vlaga na terasah, balkoMEŠALNICA nih in ostalih površinah. TranspaBARV rentni zaščitni vodotesni izdelek je za vsa področja uporabe uporaben kot učinkovito hidrofobirno sredstvo na površinah, kjer TRGOVINA BARVE-LAKI SPLETNA TRGOVINA se srečujemo z delno poroznostjo (razpokami tal ipd., skozi katereCELOVITO ZAVAROVANJE www.ara-barve.si EDINO pronica voda in se posledično tam ŠTIRINOŽNEGA nabira vlaga). Izdelek ZA TRPVAŠEGA 650 je preprost za uporabo, vlijete ga na PRIJATELJA, KI KRIJE TUDI poškodovano površino suhe in čiste OBLIKE ZDRAVLJENJA. terase ter ga s čopičemVSE ali valjčkom dobro premažete, da snov temeljito PRVI Z prodre vASISTENCO nastale razpoke. Proces ponovimo, nato pa izdelek pustimo delovati 2 dni. Priporočljivo je, da tega ne počnemo, če obstaja možnost, da bo naslednji dan deževaučinkovito lo. To lahko namreč oslabi moč in proti vlagi sposobnost izdelka. 2 dni po uporabi in nanosu izdelka teraso ali balkon očistimo z vodo in milom.

TRP 450 Riparadoccia za kopalnice in tuš kabine. Gre za silano akrilno emulzijo na vodni osnovi brez hlapnih sestavin V.O.C., modificirana z nanometrskim srebrom, ki poveča higienizacijski učinek in prepreči pojav plesni in mikroorganizmov, ki se običajno razvijajo med fugami in razpokami v kopalVse na enem mestu: nici. Emulzija preprosto odpravlja avto laki - laki in premazi za dom pronicanje vode (do maksimalne zunanje barve - notranje barve širine razpoke 0,8 mm), ki se večkrat pojavi na fugah in razpokah Levec 56, Petrovče | T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si keramičnih oblog. Proizvod se pred

NAŠE TAČKE NA VARNEM

nj

e več kot 30 let izkuš

PRVI Z ASISTENCO

NOVO

Izberite pravo barvno nianso

NOVO

NOVO

Obiščitesvetsanjskihbarv

EDINO CELOVITO ZAVAROVANJE ZA VAŠEGA ŠTIRINOŽNEGA PRIJATELJA, KI KRIJE TUDI VSE OBLIKE ZDRAVLJENJA.

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

ŠPORT

21. oktobra 2021

Rokometaši Gorenja namučili branitelje naslova Po odlični igri dobili prvi polčas s 14:13, zmagovalca odločila večja izkušenost rokometašev Magdeburga – Neuradni svetovni prvaki zmagali z 31:27 Velenje, 19. oktobra - Nemci so prišli v Velenje kot branitelji naslova evropske lige, konec prejšnjega meseca pa so v Savdski Arabiji v finalni tekmi neuradnega svetovnega prvenstva v rokometu premagali Barcelono, v prejšnji sezoni najboljše moštvo ligi v prvakov.

Zavedali so se, da so proti slovenskim državnim prvakom v vlogi favorita. V Velenje pa so prišli šele na dan tekme in morda celo mislili, da bodo brez velikega naprezanja zmagali. Naleteli pa so na zelo motiviranega nasprotnika, ki je - kot je napovedoval - pustil srce na igrišču. Slovenski državni prvaki so v prvem polčasu na trenutke zelo blesteli.

Z izjemno požrtvovalno igro in učinkovitostjo so navduševali gledalce, med katerimi so bili po pričakovanju seveda najbolj glasni njihovi Šaleški graščaki. Z izvrstnimi obrambami se izkazal tudi vratar Aljaž Panjtar. V 26. minuti je dodatno navdušil, ko je po obrambi in z metom žoge čez celotno igralno površino zadel prazen gol za prvo vodstvo s + 3 (14:11). Domači rokometaši so bili v silovitem naletu, imeli priložnost za prednost štirih golov, vendar jim je nekoliko popustila zbranost. Zapravljen napad in izkušeni nasprotnik je po prvem delu zaostajal le še za zadetek.

Na začetku drugega dela so znova blesteli in z goloma Timoteja Grmška in vratarja Emirja Taletovića v 32. minuti znova imeli prednost treh zadetkov – 16:13.

Nato so sledile črne minute. Kot da jim je zmanjkalo moči. Gostje pa so začeli potrjevati svojo kakovost. V 39. minuti so imeli po delnem izidu 6:0 prvič prednost treh golov (19:16). Do petdesete minute so prednost podvojili (25:19). Domači se kljub najvišjemu zaostanku še niso predali.

Iz sebe so iztisnili zadnje moči, nasprotnika prisilili k napakam.

Po delnem nizu 6:2 je bil pet minut pred koncem na semaforju pisalo 25:27. Nato so igralci Magdeburga zabili dva odrešujoča zadetka, povedli z 29:25 in upanja domačih na presenečenje je bilo konec.

Trener Zoran Jovičić: »Ko sem izvedel, kdo bodo naši naspro-

tniki, sem dejal, da se nikogar ne bojimo in da nobeni ekipi v Velenju ne bo lahko. Zmagala je kakovost. Neko raven igre smo pokazali, lahko smo ponosni. Za takšno moštvo, kot j Magdeburg, nam manjka še malo. Manjka nam širine, pa tudi povsem zdravi igralci. Čestitam fantom za voljo, željo, borbenost.

V torkovem (26. oktobra) drugem krogu bodo slovenski prvaki gostovali pri španskem moštvu La Rioja, pred tem pa v 7. krogu domačega prvenstva gostili Koper. »Na vsaki tekmi igramo na zmago. Tako bo tudi proti moštvu z Obale,« napoveduje trener. 🔲

Stane Vovk

Ponovili najvišjo zmago doslej Celjani in Trebanjci še naprej meljejo nasprotnike, po uvodnih dveh krogih tudi Velenjčani Šmartno pri Litiji, 16. oktobra – Po pričakovanju tudi rokometaši Herz Šmartna niso bili dorasel nasprotnik razigranim državnim prvakom. V njih znova ni bilo niti kančka podcenjevanja in uprizorili so predstavo z domače tekme z Mariborom krog pred tem. Tudi novinca v ligi so nadigrali s šestnajstimi goli razlike (35 : 19). Razlika s prejšnjim dvobojem, in to zelo zelo majhna, je bila le v tem, da moštvo iz Šmartna pri Litiji ni niti enkrat vodilo, igralci Branika pa so v Velenju v uvodu tekme dvakrat zabili gol.

Po desetih minuta še ni kazalo, da bodo ponovili zmago z najvišjo razliko, novinec pa je doživel doslej najvišji poraz. Takrat so imeli 'samo' štiri gole prednosti (6 : 2). Toda po trideseterih minutah so vodili že z devetimi goli razlike, najvišja prednost v prvem polčasu pa je znašala deset golov. Tudi v drugem polčasu so bili zelo razpoloženi in so iz minute v minuto večali razliko.

Domači so v 54. minuti zadnjič zadeli (19 : 31), v preostalih še-

stih minutah pa so prvaki 'zaklenili' svoja vrata in po delnem rezultatskem nizu s 5 : 0 dvoboj neenakovrednih tekmecev končali s petimi goli zaporedoma.

Skratka, kot je po tekmi dejal trener Zoran Jovičić: »Dominirali smo od prve do zadnje minute.

Dobro smo odigrali, zavzeto, prikazali tekočo in dinamično igro ter zasluženo zmagali.« Po poškodbi pred začetkom prvenstva je prvič zaigral trenerjev sin Enej Slatinek Jovičić.

V sedmem krogu (jutri, v petek) bodo gostili Koper, prav tako moštvo z druge polovice lestvice. Primorci so sezono za-

čeli še slabše od njih. Imeli pa so močnejše nasprotnike. Med drugim trenutno vodilna Celje in Trimo, ki se lahko pohvalita s šestimi zmagami oziroma polnim izkupičkom točk do zdaj, ter Ribnico in Slovenj Gradec.

Po treh uvodnih porazih so se prvih točk veselili šele v četrtem krogu proti Ljubljani. Tretjo so si priigrali v prejšnjem krogu v gosteh s Slovenj Gradcem, ki je s petimi točkami sedmi, moštvo z Obale pa s štirimi deseto. Za četrtimi Velenjčani zaostaja prav za toliko točk. 🔲

S. Vovk

Še brez tako želene zmage Ajdovščina - Po 5. krogu v modri skupini v 1. slovenski rokometni ligi za ženske mlada ekipa ŽRK Velenje še ni okusila slasti zmage. Z malce smole ostaja na predzadnjem mestu in brez točk, podobno kot Zagorjanke, ki pa so za njimi zaradi slabše razlike v prejetih in doseženih golih. Tokrat (v torek, 19. oktobra) so izgubile v gosteh proti ekipi Mlinotesta Ajdovščina 🔲 z rezultatom 32:28 (19:17).

Zavihteli so se na četrto mesto Nogometaši Rudarja znova strelsko zelo učinkoviti – V nedeljo koroško-šaleški derbi Velenje, 16. oktobra – Nogometaši Rudarja so spet razveselili svoje ljubitelje. Približno 250 se jih je zbralo na tribuni. Spremljali so zelo dobro tekmo, videli kar pet golov, na njihovo veselje pa kar štiri v mreži gostov iz Brežic. Rudarji so zmagali s 4 : 1.

S sedmo zmago so napredovali na visoko četrto mesto. Prehiteli so Fužinar in Dob, ki sta v dvanajstem krogu ostala brez točk.

Strelsko sta bila zelo razpoložena Vito Batistić in Brian Sousa Saramago. Dosegla sta vsak po dva gola, v vsakem polčasu po enega. Po hitrem nasprotnem napadu je v 16. minuti mrežo gostov prvi načel Batistić. Samo osem minut pozneje je prednost domačih podvojil Saramago in s tem prekinil strelski post. Trajal je kar pet krogov, vse od tekme z Dravo, ki so jo Rudarji dobili

tarda, vendar se igralci niso več tako naprezali. Njihovo nekoliko mirnejšo igro je izkoristil nasprotnik in dosegel vsaj častni gol. To je bil že osmi poraz Brežičanov in po njem so zdrsnili na zadnje mesto.

Trener Matko Novak: »Zadovoljen sem, da smo z visoko zmago potrdili točke iz prejšnjega kroga v Biljah, kjer smo zmagali, pa čeprav smo imeli dobro polovico

Dobljani doma v derbiju z Gorico, Korošci v gosteh z Ajdovci.

V nedeljskem, trinajstem krogu bodo gostovali na Stadionu Peca v Črni na Koroškem. Z morebitno zmago bi gostitelja Fužinarja zmenjali na tretjem mestu; tako visoko doslej še niso bili, pa tudi na trenutnem četrtem še ne.

Proti Posavcem je bila to že sedma njihova zmaga, več jih imata le še Triglav in Gorica.

Gorenjci imajo po tem krogu na prvem mestu pred njimi še vedno deset točk prednosti, Primorci pa z neodigranima tekma z Jadranom in Nafto štiri.

Rudarji so tokrat v vsakem delu tekme dosegli dva gola.

z enakim rezultatom, kot je bil sobotni. Njihov Američan je tudi na tej tekmi 7. kroga dvakrat matiral vratarja.

V drugem polčasu srečanja z Brežičani je Batistič zadel v 55. minuti, Saramago pa v 64. To je bil njegov že osmi gol. Skupaj z igralcem Nafte Vedranom Vinkom si deli drugo mesto, prvi strelec lige pa je Triglavan Tin Matić, ki je bil doslej uspešen enajstkrat. Batistić je bil doslej štirikrat strelec in je po dvanajstem krogu na razpredelnici klubskih strelcev izenačen s Sandrom Jovanovićem.

Po visokem vodstvu s 4 : 0 so navijači upali, da bo 'padla' pe-

tekme igralca manj. Bilo je še nekaj priložnosti za še kakšen gol, imel jih je tudi nasprotnik, vendar je naša obramba tako kot v prejšnjem krogu dobro opravila svoje delo. Zelo pa sem zadovoljen z učinkovitostjo na zadnjih dveh tekmah (zabili so kar 6 golov, prejeli pa le enega – op. p.). Pred nami je novo zahtevno gostovanje pri Fužinarju, ki smo ga po tem krogu prehiteli na lestvici. Bo veliko močnejši nasprotnik, kot so bili Brežičani.

Gotovo bodo dali vse od sebe, da bi povrnili izgubljene točke v dvoboju z Jadranom. Toda tudi nam je samozavest zrasla.« 🔲

S. Vovk

TAKO so igrali Evropska liga, skup. C, 1. k, Gorenje Velenje – Magdeburg 27:31 (14:13)

Gorenje: Panjtar (10 obramb) 1, Taletović (1 obramba), Haseljić 2, Tajnik 2, Pajt 3, Starc, Miklavčič 1, Drobež, Sokolič 3, Verdinek 8, Šiško, Grmšek 2, Slatinek-Jovičić, Mlivić, Predović, Kavčič 4; trener: Zoran Jovičić.

Magdeburg: Mi. Jensen, Green, Chrapkowski 1, Ruddat 1, Kristjansson 4, Petterson 2, Hornke 3, Weber, Gullerud 2, Mertens 6, Ma. Jensen 1, O'Sullivan 2, Bezjak 3, Smits 4, Damgaard 2, Preuss; trener: Bennet Wiegert. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 5 (3), Magdeburg 3 (1); izključitve: Gorenje Velenje 16, Magdeburg 10 minut. Rdeči karton: Drobež (48.).

Druga rezultata: Sävehof – Logrono La Rioja s 43:31, PAUC Aix (Francija) – Nexe Našice (Hrvaška) 29:30.

Liga NLB, 6. krog Herz Šmartno - Gorenje Velenje 19:35 (9:18)

Gorenje: Panjtar (3 obrambe), Taletović (5 obramb), Haseljić 8, Tajnik, Pajt 7, Starc, Miklavčič 1, Drobež 1, Sokolič 4 (2), Verdinek 5, Šiško 1, Grmšek 2, Slatinek-Jovičič 1, Mlivić 1, Predović, Kavčič 4; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Herz 4 (4), Gorenje 2 (2); izključitve: Herz 2 minuti, Gorenje 4.

Drugi rezultati: Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 28:31 (13:14), Maribor Branik - Dobova 28:23 (10:11), Urbanscape Loka Sviš Ivančna Gorica 32:19 (15:8), LL Grosist Slovan - Ljubljana 30:26 (14:11), Herz Šmartno - Gorenje Velenje 19:35 (9:18), Koper Trimo Trebnje 26:30 (14:17); Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 2011 (27. oktobra).

Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 6 tekem - 12 točk, 2. Trimo Trebnje 6 - 12, 3. Urbanscape Loka 6 - 10, 4. Gorenje Velenje 6 8, 5. Riko Ribnica 6 - 8, 6. LL Grosist Slovan 6

- 8, 7. Slovenj Gradec 2011 5 - 5, 8. Ljubljana 6 - 4, 9. Maribor Branik 6 - 4, 10. Koper 6 - 3, 11. Jeruzalem Ormož 5 - 2, 12. Sviš Ivančna Gorica 6 - 2, 13. Dobova 6 - 2, 14. Herz Šmartno 6 - 2.

2. NZS, 12. krog Rudar Velenje – Brežice 1010 Treme Čatež 4:1 (2:2)

Strelci: Batistić 16., 55., Saramago 24., 64.; Gradišar 72. Rudar: Žiger, Tino Jukić, Tubić, Koprivnik (od 62. Vošnjak), Saramago, Kočar (od 68. Bračun), Jovan, Hrovat, Jovanović (od 62. Majcenovič), Rudonja (od 68. Musa), Batistić (od 68. Teo Jukić); trener: Milan Petrović.

Drugi rezultati: Drava Ptuj - Ilirija 1911 0:0, Triglav - Vitanest Bilje 3:0 (1:0), Nafta 1903 - Krka 1:1 (1:1), Roltek Dob - Gorica 0:2 (0:1), Krško - Beltinci K. Tratnjek 0:3 (0:2), Jadran Dekani - Rogaška 2:0 (0:0), Primorje - Fužinar Vzajemci 3:0 (2:0).

Vrstni red: 1. Triglav 31 (26:6), 2. Gorica (dve tekmi manj) 25 (20:6), 3. Fužinar 22 (21:16), 4. Rudar 21 (23:17), 5. Primorje 20 (22:13), 6. Dob 20 (22:17), 7. Rogaška 19 (16:15), 8. Beltinci 17 (15:15), 9. Nafta (tekma manj) 16 (27:17), 10. Krka (tekma manj) 12 (17:16), 11. Bilje 12 (19:24), 12. Ilirija 10 (11:17), 13. Krško 9 (15:31), 14. Jadran (dve tekmi manj) 8 (10:12), 15. Drava 8 (17:40), 16. Brežice 6 (11:30).

3. SNL - vzhod, 11. krog Šmartno 1928 - Cirkulane 0:1

Strelec: Tomaž Toplak 61.

Rdeči karton: Matic Funtek 6. minuta Šmartno: Verdev, Turinek, Vezaj (od 79.

Kopušar), Melavc, Kokić (od 45, Blaj), Danijel (od 53. Zupančič), Martinovič, Funtek, D. Hrastnik, Trap (od 67. K. Hrastnik); trener: Igor Fenko.

Drugi rezultati: Zreče – Dobrovce 1:3, Za-

vrč – Dravinja 1:1, Podvinci - Korotan Prevalje 4:0, Koroška Dravograd - Videm pri Ptuju 2:2, Kety Emmi Bistrica – Šampion 3:1, Posavje Krško – Šmarje pri Jelšah 2:2.

Vrstni red: : 1. Bistrica 28 (33:7), 2. Cirkulane 21 (19:11), 3. Dravograd 20 (24:12), 4. Šampion 18 (21:17), 5. Dravinja 15 (16:9), 6.

Podvinci 15 (21:15), 7. Videm 13 (14:15), 8. Šmarje 13 (10:11), 9. Korotan 13 (13:21), 10. Šmartno 12 (17:16), 11. Zavrč 10 (10:21), 12.

Dobrovce 6 (15:26), 13. Krško 6 (14:30), 14.

Zreče 3 (8:24).

1. ŽRL - modra skupina (članice), 5. krog Mlinotest Ajdovščina - Velenje 32:28

Velenje: Simič, Brglez, Jeras 1, Ferenc 9 (2), Žekič 2, Kaltak 6, Černivec 2, Oder, Tabakovič 1, Borišek 3, Pikl 4, Štante; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Mlinotest 7 (5), Velenje 2 (2); izključitve: Mlinotest 12 minut, Velenje 12.

Drugi rezultati: Zagorje - Z'dežele 18:31, Trgo Abc Izola – Litija 19:18, Krim Mercator - Zelene Doline Žalec 49:20, Mlinotest Ajdovščina - Velenje 32:28, Krka - Ptuj preloženo Vrstni red: 1. Krim 5 tekem - 10 točk, 2.

Mlinotest 5 - 9, 3. Z'dežele 5 - 7, 4. Krka 4 - 6, 5. Litija 5 - 4, 6. 5 - 4, 7. Ptuj 4 - 2, 8. Žalec 4 2, 9. Velenje 3 - 0, 10. Zagorje 4 - 0

MČL Golgeter, MNZ Celje, 7. krog Rezultati: Mons Claudius – Šoštanj 7:2, Laško –- Ljubno ob Savinji 3:0, Vojnik – Žalec 1:2, Mozirje – Šentjur 4:1 Vrstni red: 1. Mozirje 6 – 18, 2. M. Claudius 7 – 14, 3. Žalec 6 – 14, 4. Šentjur 6 – 7, 5.

Laško 7 – 6, 6. Šoštanj 6 – 6, 7. Vojnik 7 – 4, 8. Ljubno 7 – 4.

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 21

Tamše vice prvak Balkana V Poreču, na Hrvaškem, so bili od 15. do 18. oktobra zbrani najboljši karateisti Balkana (iz Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije, Srbije, Turčije in Slovenije), saj je potekalo Balkansko prvenstvo za otroke, člane in veterane.

Zbralo se je 884 tekmovalcev, od tega 82 slovenskih reprezentantov. V članski kategoriji, borbe -60 kg, je barve Slovenije zastopal Velenjčan Niklas Tamše (na sliki levo), ki že tretje leto dnevno s trenerjem Brankom Krambergerjem in zunanjimi sodelavci pili in nadgrajuje znanje karateja v Karate klubu Shotokan Radenci.

Kot najmlajši tekmovalec v članski kategoriji se je na prvenstvu kosal s tekmovalci, ki ne le da imajo dosti več izkušenj, ampak tudi trenutno na Svetovni lestvici WKF zasedajo mesta pred njim. Na omenjenem prvenstvu je Tamše nastopil v soboto in se v prvem krogu pomeril s predstavnikom Bosne in Hercegovine Adelom Karahasanovićem. Borbo je Niklas dobil z rezultatom 3 : 0. V naslednjem krogu mu je na-

sproti stal predstavnik Severne Makedonije Fahik Veseli, ki ga je premagal z rezultatom 5 : 3.

V tretji borbi mu je nasproti stal predstavnik Črne gore Matija Bojič. Borba z rezultatom 3 : 0 ga je pripeljala v finale, kjer se je pomeril s svojim vzornikom, prvouvrščenim na Svetovni lestvici, Turkom Eray Samdanom.

V tesnem bojui so prevladale izkušnje in tako se je Niklas z rezultatom 1 : 0 veselil drugega mesta.

Poleg osvojenega odličja na

Skoraj celo tekmo igrali z igralcem manj

Balkanskem prvenstvu je na obeh izbornih tekmah (določi jih Karate zveza Slovenije), ki sta bili na Madžarskem in Hrvaškem, Niklas Tamše posegel po odličjih. Na 24. Budimpest Open je v članski kategoriji zasedel 2. mesto, na Croatia Open pa 3. mesto. Z izjemnimi rezultati je kljub mladosti prepričal strokovni štab reprezentance in si zagotovil vozovnico na Svetovno člansko prvenstvo 2021, ki bo med 16. do 21. novembrom po🔲 E.T. tekalo v Dubaju.

Uspešen začetek za prvo ekipo Tempa Začela se je nova sezona 2.

Slovenske namiznoteniške lige, v kateri igra tudi prva ekipa velenjskega namizoteniškega kluba Tempo. V prvih treh krogih so velenjski namiznotenisači zabeležili dve zmagi in en poraz, kar jih za zdaj uvršča na prvo mesto ligaške lestvice.

V soboto, 9. oktobra, so velenjski namiznotenisači gostovali v Mengšu in Lučah. Najprej se je prva ekipa v postavi Tadej Vodušek, Patrik Videc, Ivan Zera in Miha Kljajič, ki je tudi trener ekipe, ustavila v Mengšu, kjer so velenjski namiznotenisači domačine premagali s 5 : 4. Za velenjski klub sta po dve zmagi prispevala Patrik Videc in Miha Kljajič, eno pa je dodal tudi Ta-

21

ŠPORT, REKREACIJA

21. oktobra 2021

dej Vodušek.

Na drugi tekmi so Velenjčani gostovali v Lučah, kjer so domačo ekipo Savinja II. premagali s 5 : 3. Tri zmage je dosegel Miha Kljajič, dve pa Tadej Vodušek.

V soboto, 16. oktobra, so velenjski namiznotenisači igrali do-

ma in gostili ekipo s Ptuja, ki pa je bila boljša in jih je premagala s 5 : 0. Ekipa Tempa po treh odigranih krogih za zdaj na lestvici 2. Slovenske namiznoteniške lige zaseda prvo mesto. 🔲

Urška Kljajič

Nogometaši Šmartna 1928 v novi sezoni precej nihajo v formi. V osmem krogu so si v Šmarju pri Jelšah priigrali točko, v devetem pa v Dobrovcah proti domačemu istoimenskemu moštvu celo vse tri.

Pričakovati je bilo, da bodo po teh dveh uspešnih gostovanjih bero točk nadaljevali tudi proti Cirkulanam, doživeli pa so poraz. Gostje so zmagali z 1 : 0. Morda bi bil razplet dvoboja drugačen, če mariborski sodnik Uroš Radžević ne bi že v 6. minuti izključil njihovega branilca Matica Funtka, in če bi izkoristili kakšno izmed priložnosti, ki so si jih kljub temu priigrali. »Ne glede na to da smo imeli igralca manj, smo pritiskali, ker smo pač želeli potrditi dobro igro iz prejšnjih dveh krogov. Žal nismo zadeli, hkrati pa nesrečno prejeli zadetek, in mislim, da ne-

Igor Fenko

zasluženo izgubili,« je o dvoboju povedal trener Igor Fenko. Šmarčani so po četrtem porazu z osmega mesta nazadovali na deseto, nogometaši Cirkulan,

ki so doslej izgubili le enkrat, pa so zadržali drugo. Še vedno navdušujejo neporaženi Bistričani. Na svoji zelenici so s 3 : 1 premagali celjski Šampion in ohranili prednost sedmih točk pred Cirkulanami ter osmih pred Dravogradom. Korošci so gostili moštvo iz Vidma pri Ptuju, ki je po prvem polčasu vodilo z 2 : 0, ta prednost pa ni bila dovolj za njihovo morebitno zmago.

V drugem so domači izenačili in s tem iztržili točko, izgubili pa drugo mesto. Na njem so jih zamenjali nogometaši Cirkulan, ki so edini poraz doslej doživeli v 6. krogu na Prevaljah. Videmčani pa so z devetega mesta napredovali na sedmo. Sicer pa je na sredini lestvice prava gneča.

Med seštetimi Podvinci in desetimi nogometaši iz Šmartna ob Paki so le tri točke razlike. 🔲

vos

Sporočilo, ki nosi lepo popotnico za življenje Velenje – Sklenjen je 6. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku, na katerem so dobrodelne (kilo)metre med 27. septembrom in 3. oktobrom za lepši vsakdan svojih vrstnikov nabirali otroci iz kar 56-ih slovenskih krajev.

Kot so povedali v podjetju Skaza, jih veseli, da se dobrodelna tekaška družina iz leta v leto veča. Za kar 20 odstotkov otrok več se je namreč letos pridružilo temu vseslovenskemu družinskemu teku.

Tek so podprli tudi znani Slovenci – televizijska voditeljica Tanja Postružnik Koren, radijska in televizijska voditeljica ter članica glasbene skupine BePop Ana Praznik in slovenski raper 6pack Čukur. Povečalo se je tudi število sponzorjev, ki so podprli ta tradicionalni tek. »Ponosni smo še na rekordni znesek, ki smo ga zbrali. Letos

je bilo to 12 tisoč evrov, ki jih bomo namenili za kvaliteto bivanja naših/vaših otrok in nasmehe na njihovih obrazih. Del denarja bomo vložili v obnovo mestnega igrišča v Velenju, omogočili bomo tudi zasaditev dreves na tem območju«, so še dejali v Skazi. V

šestih letih so pri Skazi z dobrodelnimi teki skupaj z udeleženci zbrali že 55.800 evrov. »Z močnim sporočilom, da zmagamo, ko si pomagamo, smo najmlajšim dali najboljšo popotnico za življenje,« so še pouda🔲 rili v podjetju Skaza.

ganizatorjev Uršula Menih Dokl iz Topolšice. Ime in cilj, da bi se tu srečevalo čim več Uršk s spremljevalci, prijatelji in planinci, ki vrh Plešivca obiskujejo večkrat v letu, mnogi že večino svojega planinskega življenja, 100 Uršk na Uršljo goro, danes le utrjujemo. S 3. srečanjem postajata le nekoliko bolj žlahtna mejnika srečanj ljudi in Uršk na zavidljivem, skoraj 1.700 m visokem kažipotu sožitja med sosednjimi kraji in lju-

dmi dobre volje, kar vsi planike in planinci smo! Že mnogo desetletij potekajo spontana srečanja na tem, posvečenem hribu, ki se dotika neba in brezmejnosti vesolja. Tu je mesto objema srčnih obiskovalcev, ki si tu vedrimo duha in nabiramo moči za zdravo življenje. Tu so in še bodo potekale svete maše v cerkvici, posvečeni liku sv. Uršule. Župnik iz župnije Zgornji Razbor Leopold Korat je ob svoji ljudski pridigi pripovedo-

val o zgodovini in življenju Uršule, ki je doživela krivično obsodbo temačnega obdobja, iz svojih izkušenj črpala moč in navdih za svetovanje in pomoč drugim ženskam, s tem pa tvegala in izgubila življenje pod roko krvnika. Svetnica Urška v tem času, 21. listopada, praznuje god ta četrtek, ko bo v njen spomin v istoimenski posvečeni cerkvi darovana še ena sveta maša.

Tretji shod Uršk na Uršlji gori z novim rekordom 76 V čast svetnice Uršule je župnik Leopold Korat namenil sveto mašo Zamisel v stilu »100 žensk na Triglav« je v nekih šaljivih okoliščinah, da na gori, ki meji na Koroško, Mislinjsko, Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino, enkrat letno pozdravimo čim več planink z imenom, ki ga nosi nam tako priljubljena planina Uršlja gora, po domače kar »Urška«, tudi ob 3. srečanju zasluga Marjana Karlovčeca Kare iz Topolšice. V imenu Planinskega društva Velenje, ki idejo in organizacijo podpira v tesnem sodelovanju z oskrbnico planinskega doma na Plešivcu Sonjo Podbregar iz Raven pri Šoštanju ter v povezavi z vsemi prijateljskimi planinskimi društvi ob vznožju znamenite Ur-

šlje gore, je shod minulo soboto spet uspel. Po prvih dveh, ko se je srečanja na gori in maše v tamkajšnji cerkvi sv. Uršule udeležilo vse več Uršk in drugih planincev, je korona lani srečanje preprečila.

Sobotnega snidenja Uršk pa se je udeležilo 76 planink, med njimi dve malčici. Prva, 2-letna Urška Vindiš, je doma na meji med Šaleško dolino (Spodnji Razbor) in Koroško, najmlajša, 14-mesečna Urška Hace, pa je iz Slovenj Gradca. V lepem, zelo hladnem in pretežno meglenem vremenu so se Urške s svojimi spremljevalci po sprejemu organizatorjev ter sveti maši hitro odpravile proti dolini. Ob poznem popoldnevu

je Sonja Podbregar oznanila, da se je dosedanje število planink tega žlahtnega imena od leta 2019 povečalo za 10. Tako želenega števila 100 Uršk na »Urški gori« pa jim doslej še ni uspelo vpisati v posebno Urškino knjigo. Zbrane je pred gasilsko sliko, ko so vse udeleženke dobile lepo majico z napisom shoda, darilo oskrbnice planinskega doma Podbregarjeve, ter čajni lonček medijskega sponzorja, nagovorila predstavnica or-

🔲

Jože Miklavc

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

21. oktobra 2021

Vlomilci kradejo predvsem denar in nakit Vlomilci so pri izbiri lokacij še posebej pozorni na znake, ki kažejo na to, da so stanovalci odsotni – Pri preprečevanju vlomov je pomembno, da ne pozabimo na preventivne ukrepe in da se zavedamo, da smo lahko vedno žrtev tovrstnega kaznivega dejanja Jasmina Škarja

Prihaja jesensko-zimski čas, ko se krajšajo dnevi in se praviloma poveča število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, ki so izvršeni popoldne in zvečer, ko so oškodovanci odsotni. Na Policijski postaji Velenje smo povprašali, ali število vlomov v zadnjem času izstopa.

Do sedaj obravnavali enainštirideset vlomov

O problematiki vlomov v lokalnem okolju je spregovoril Boštjan Debelak, komandir Policijske postaje Velenje. »Na državnem nivoju je bila problematika vlomov v stanovanjske objekte v zadnjih letih v porastu, letos pa do sedaj beležimo upad. V povprečju je bilo v zadnjih letih na območju celotne Slovenije izvršenih med dva tisoč in dva tisoč petsto vlomov v različne stanovanjske objekte, največ v stanovanjske hiše. Posledično je zaradi tega v Sloveniji med pet in šest milijonov evrov materialne škode. Za območje Policijske postaje Velenje veljajo podobne statistične ugotovitve kot za celotno Slovenijo, saj smo v preteklih letih obravnavali več kot sto vlomov letno, letos pa do sedaj enainštirideset,« razlaga komandir PP Velenje.

V zadnjih letih se načini vlomov niso bistveno spremenili

Najpogostejši načini vlomov v stanovanjske objekte so: lomljenje vložkov cilindričnih ključavnic, vlom na vzvod ali s silo telesa, razbitje steklenih površin in razne neprevidnosti lastnikov (puščeni ključi, dostopna lestev).

Na kaj so nepridipravi še posebej pozorni? »Vlomilci so pri izbiri lokacij še posebej pozorni na zna-

ke, ki kažejo na to, da so stanovalci odsotni, kot so nalepljena sporočila na vratih, sporočila na telefonski tajnici, polni poštni nabiralniki, spuščene rolete itd.

Prav tako storilci izvajajo kazniva dejanja velikih tatvin iz stanovanjskih hiš na način, da pozvonijo na vratih in se izdajajo za delavce različnih podjetij (Telekom, Elektro …) ali pa le prosijo za vodo, kruh. Pri tem oškodovano osebo zmedejo oziroma zamotijo, v tem času pa drugi storilec, ki ga

odsotnost lastnikov v dopoldanskem času – najpogosteje v času, ko so ljudje v službi, šoli ali po drugih opravkih. Storilec najprej pozvoni na vratih. Če ni nikogar, odide, nato pa se vrne in vlomi v objekt, najpogosteje skozi vrata ali okno.«

Kako ravnati samozaščitno?

»Pri preprečevanju vlomov je pomembno, da ne pozabimo na preventivne ukrepe in da se zave-

rolet itd. ter, da o naši odsotnosti ne obveščamo vseh na raznih družbenih omrežjih. Vsekakor je pomembno tudi tehnično varovanje objekta z alarmi, s kamerami, protivlomnimi vrati … izkušnje kažejo, da so manj verjetni vlomi v hiše, v katerih imajo nameščene alarmne naprave in video nadzor,« poudari komandir velenjske policijske postaje. »V zvezi z vlomi v stanovanjske hiše in stanovanja velja poudariti, da v zadnjem času opažamo, da si storilci pred samim vlomom ogledajo objekt, v katerega nameravajo vlomiti.

Tako velja posebej opozoriti na to, da so ljudje pozorni na pojav sumljivih oseb in vozil, predvsem na območjih, kjer prihaja do tovrstnih kaznivih dejanj. Pri tem naj si zapišejo znamko, tip, barvo in pa registrsko številko vozila ter morebiten opis oseb,« opozori Debelak, ki še enkrat izpostavi pomen preventivnih ukrepov, s katerimi lahko sami preprečimo marsikatero kaznivo dejanje, saj se načini storitve vlomov v stanovanjske objekte v zadnjih letih niso bistveno spremenili. 🔲

Prihaja čas, ko se dnevi krajšajo in se praviloma poveča število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, ki so izvršeni popoldne in zvečer, ko so oškodovanci odsotni. Storilci vlamljajo skozi okna ali vrata stanovanjskih hiš ter iz njih kradejo predvsem denar in nakit, včasih tudi sefe, orožje ter stavbno pohištvo in opremo, slednje predvsem v času gradnje objektov. V jesensko-zimskem času je pametno pustiti prižgano luč ali dve v notranjosti hiše in s tem dajati vtis, da je nekdo doma.

oškodovana oseba ne vidi, iz notranjosti hiše odtuji nakit, denar oz. druge vredne predmete,« odgovarja Boštjan Debelak, ki izpostavi, da so na območju Policijske postaje Velenje v zadnjem času obravnavali tudi nekaj vlomov v stanovanjske hiše v dopoldanskem času. »Za navedene vlome je značilno, da storilci izkoristijo

damo, da smo lahko vedno žrtev tovrstnega kaznivega dejanja in.

Pomembno je vzpostaviti videz oz. občutek, da je nekdo v hiši ali stanovanju. Zato je pomembno, da v času odsotnosti zagotovimo, da nam nekdo redno prazni poštni nabiralnik, poskrbimo za urejeno okolico, občasno pustimo vozilo ob hiši, spreminjamo lego

Pri nekaj vlomih je bilo ugotovljeno, da je storilec preverjal prisotnost domačih na način, da je hodil od vrat do vrat in prosil za denar. V teh primerih je pomembno, da si ljudje podrobno zapomnijo posamezne karakteristike oseb, ki so jim s svojim obnašanjem sumljive oz. se zadržujejo na lokacijah, kjer se po navadi ne ali ne sodijo v domače okolje. O vseh naštetih in ostalih podrobnostih naj obveščajo pristojno krajevno policijsko postajo, lahko pa obvestila sporočijo na tel. št. 113 ali na anonimni telefon policije.

POLICIJSKA kronika Vlomil v vozilo Velenje, 14. oktobra – V četrtek zjutraj je neznanec vlomil v parkirano vozilo na parkirnem prostoru pri Momaxu. Vlomil je skozi zadnja vrata kombija ter ukradel ročno akumulatorsko orodje v vrednosti 1500 evrov. Za storilcem policisti poizvedujejo.

Prilastil si je telefon Velenje, 14. oktobra – ob 11. uri so policisti obravnavali kaznivo dejanje. Neznani storilec si je prilastil mobilni telefon, ki ga je oškodovanka pozabila na mestnem avtobusu. Za storilcem poizvedujejo.

Zaradi alkohola ni obvladoval vozila Velenje, 15. oktobra – V petek ob 22.35 se je zgodila prometna nesreča v Hudi luknji, kjer je voznik zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in trčil v obcestno skalo. Utrpel je lažje telesne poškodbe, alkotest

pa je pokazal prisotnost alkohola v krvi. Zanj sledi preškrkovni postopek.

Grožnja svaka Velenje, 15. oktobra – V petek zvečer je občan obvestil Policijsko postajo Velenje, da mu je po telefonu zagrozil svak. Razlog za grožnjo je bil denar. Kasneje je omenjeni tast iz garaže oškodovanca vzel motorno žago znamke Husquarna. Glede na dolžniško upniško razmerje so policisti oškodovanca napotili na zasebno tožbo, kaznivo dejanje groženj pa bodo obravnavali.

Škoda pred vhodom v Gorenje Velenje, 15. oktobra – Policisti so obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, ki se je pripetila pred vhodom v Gorenje. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.

Vozil brez "izpita" Velenje, 16. oktobra – Policisti so v soboto popoldan ustavili

voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli, zanj pa bodo podali obdolžilni predlog.

Vozil preblizu desnega roba Velenje, 16. oktobra – V soboto zvečer se je zgodila prometna nesreča, ko je voznik motornega kolesa vozil preblizu desnemu robu vozišča in pri tem padel po vozišču. Utrpel je lažjo telesno poškodbo. Policisti so zanj izdali plačilni nalog.

Policisti zasegli vrečko s prepovedano vsebino Velenje, 16. oktobra – Ob 14.40 so policisti staremu znancu policije zasegli pvc vrečko s prepovedano vsebino, ki jo bodo poslali na analizo za ugotavljanje prisotnosti prepovedane droge. Po analizi bodo zanj podali odločbo o prekršku.

Pretepel ga je znanec Velenje, 16. oktobra – V soboto popoldne se je na Policijski postaji zglasil občan in povedal, da ga je pretepel znanec. Večkrat ga je udaril v predel glave.

Zoper osumljenega bodo policisti podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.

Stemnitev in čas za menjavo Zadnje dni nas je vreme razvajalo in vabilo na sprehode in športne aktivnosti na prostem. Bilo je pravšnje tudi za domača opravila, kajti ob sončnem vremenu je vse lažje in bolj prijetno. Kot da bi se lepi jesenski dnevi poslavljali … in če se bo vremenska napoved uresničila, je današnje vreme ta pravo za branje časopisa in lenarjenje v toplini doma, čeprav ima sprehod v dežju tudi svoj čar in užitek.

Ne glede na občutke, ki nas prevevajo ob vremenu v teh dneh, so dnevi vse krajši, mrak pa se postopoma vse bolj zajeda v popoldanski čas in vztrajno zadržuje v jutranjih urah.

Mrak in tema pa poleg našega splošnega počutja vplivata tudi na našo varnost. Vplivata namreč na vidljivost, ki je v tem času odvisna tudi od megle, vse pogostejše stalnice juter in večerov. Zmanjšana vidljivost pa izrazito vpliva na varnost v cestnem prometu. Najbolj izpostavljeni udeleženci v prometu so pešci. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi ravno v jesenskih in zimskih mesecih, ko so prometne razmere slabše še zaradi spolzkega vozišča.

To je bil razlog, da so uslužbenci Agencije za varnost prometa skupaj s policisti pripravili načrt in med 1. in 10. oktobrom izvedli nacionalno preventivno akcijo za večjo varnost v prometu.

Agencija je s partnerji izvedla številne preventivne dogodke po več slovenskih mestih in pri tem razdelila več kot 20.000 odsevnikov, policisti pa so v tem času izvedli poostren nadzor in ugotovili 1.242 kršitev. Kar 1.076 kršitev so storili pešci sami, 166 kršitev pa so storili vozniki motornih in drugih vozil. Ob 1.242 ugotovljenih kršitvah so policisti za 1.013 kršitev kršiteljem izrekli opozorilo, kar kaže povsem drugačen obraz policistov od tistega, ki ga kažejo posnetki z množičnih protestov v Ljubljani. S preventivnimi aktivnostmi in proaktivnim pristopom se da veliko doseči, sploh če govorimo o ozaveščenosti udeležencev v prometu.

Zato bodo predstavniki navedene agencije skupaj s policisti v prihodnjih tednih in mesecih še naprej izvajali izobraževalno preventivne dogodke, ki jih bodo dopolnjevali z izvajanjem nadzorov na ''črnih točkah'' – krajih, kjer so se zgodile prometne nesreče s hudimi posledicami, ter mestih, kjer pogosto prihaja do kršitev.

Star slovenski pregovor pravi, da lepa beseda lepo mesto najde, in tega se zavedajo tudi strokovnjaki in strategi akcij ozaveščanja udeležencev v prometu. Veliko lepše, lažje, bolj učinkovito in bolj človeško je namreč doseči cilj upoštevanja in spoštovanja prometnih predpisov z učenjem in ozaveščanjem. Na ta način se krepi spoštovanje sočloveka in družbenih pravil, kar omogoča in ustvarja okvir za varnost vseh ljudi. Globe, v primeru hujših prekrškov tudi pridržanje, (začasni) odvzem vozniškega dovoljenja ali motornega vozila, pa so predvidene za tiste, ki ne sprejemajo odgovornosti in se ne zavedajo posledic kršitev predpisov. So zadnji ukrep, da spremenijo način razmišljanja in ''obnašanja'' na cesti.

Ker drugih ne moremo spremeniti, je pomembno, da smo pozorni na lastno ravnanje. Vselej, kadar smo na cesti kot pešci, upoštevajmo cestnoprometna pravila in uporabljajmo prometne površine, namenjene pešcem. Ob slabši vidljivosti, v mraku ali v nočnem času uporabljajmo odsevnike, odsevna telesa ali svetilko za večjo vidnost. Zelo pomembno je, da nas drugi udeleženci (zlasti vozniki motornih vozil) pravočasno oziroma hitreje in na večji razdalji opazijo in da lahko ustrezno reagirajo. Uporaba odsevnikov ali svetilke nam lahko ob mraku in v temi reši življenje.

Tako kot je priporočljiva uporaba odsevnikov, je priporočljiva tudi menjava letnih pnevmatik z zimskimi, saj so se jutranje temperature že nekajkrat spustile pod pet stopinj Celzija, kar vpliva na prožnost in zmogljivost pnevmatik. Z zimskimi pnevmatikami na vozilu smo pripravljeni za vožnjo na mokri, spolzki, poledeneli in zasneženi cesti. Z zamenjavo ne odlašajmo, še zlasti, če smo vsakodnevno na cesti. Bodimo odgovorni pešci in vozniki, ne glede na obnašanje drugih!

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Iz POLICISTOVE beležke Pretepla ga je skupina mladoletnikov Velenje, 16. oktobra – V nedeljo zvečer je na enoto prišel občan, ki je povedal, da ga je v soboto v nočnem času pred lokalom eMCe napadla skupina mladoletnikov in ga zbila po tleh, pri čemer ga je eden izmed njih udaril v predel glave. Zbrali

bodo obvestila o osumljenih in podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilništva.

Preglasna glasba v Šaleku Velenje, 17. oktobra – Nekaj minut čez polnoč so policisti obravnavali preglasno glasbo v stanovanju v Šaleku. Kršitelj jim ni odprl vrat. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Policisti zasegli zvito cigareto s posušeno rastlino Velenje, 18. oktobra – Policisti so mlajšemu občanu na Ulici Dušana Kvedra zasegli ročno zvito cigareto s posušeno rastlino zeleno-rjave barve. Sumili so, da gre za prepovedano drogo. Po analizi sledi prekrškovni postopek.

Odrezal je katalizator Velenje, 18. oktobra – V ponedeljek popoldan so policisti obravnavali kaznivo dejanje tatvine v Šaleku. Neznanec je odrezal katalizator na vozilu in ga s kraja odnesel. Z dejanjem je lastnika vozila oškodoval za okoli 400 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

21. oktobra 2021

23

Duševno zdravje je pomembno!

10. oktober je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za svetovni dan duševnega zdravja z namenom promocije duševnega zdravja in spodbujanja boljšega duševnega zdravja Vodilna tema letošnjega dneva je bila Duševno zdravje v neenakopravnem svetu. Ob tej priložnosti na ŠENT-u, Slovenskem združenju za duševno zdravje, opozarjamo na neenako dostopnost do služb duševnega zdravja v Sloveniji na regionalni ravni. Na podeželju je dostop do programov pomoči bistveno slabši kot v mestih, saj je v večjih mestih večja izbira storitev programov duševnega zdravja. Obenem želimo poudariti, da ŠENT že vsa leta sledi potrebam lokalnih skupnosti in odpira programe v krajih, v katerih se za to pojavi potreba.

Poudarjamo tudi, da se, posebej v času, ko zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19, vse več ljudi ostaja doma, povečuje neenakost in se krčijo socialne mreže, zato je še toliko bolj pomembno, da se zavzemamo za obravnavo v skupnosti, za obravnavo oseb tam, kjer bivajo, na domovih. S spodbujanjem in financiranjem programov terenskega dela bi bile naše storitve še dostopnejše, saj je pravočasna in dostopna pomoč najboljša preventiva. Posamezniki, ki v trenutnih razmerah ostajajo doma, se soočajo s socialno izolacijo in z osamljenostjo, v še posebno težki situ-

Oven, 21. 3. – 21. 4.

aciji so tisti s slabšo socialno mrežo. Tudi inovativne metode z uporabo digitalne tehnologije, s katerimi ohranjamo stike z uporabniki naših storitev, ki se trenutno ne morejo udeleževati naših programov, ne morejo nadomestiti osebnega stika. Obenem iščemo vedno nove načine pomoči in podpore, zato smo se na ŠENT-u letos ob svetovnem dnevu duševnega zdravja posvetili ohranjanju stikov, predvsem s tistimi uporabniki, ki naših programov trenutno ne morejo ali ne zmorejo obiskovati. Akcijo smo poimenovali Zmanjšajmo socialno izolacijo in osamljenost

– pišimo! V vseh naših enotah smo izdelovali razglednice, ki so tistim, ki zaradi trenutnih razmer ostajajo doma, sporočale, da jih imamo v mislih in da se veselimo ponovnega druženja.

Obenem so razglednice namenjene tudi tistim uporabnikom naših storitev, ki smo jim bili v podporo pri doseganju samostojnega življenja, ter tistim, ki nas zaradi različnih razlogov manj pogosto ali sploh ne obiskujejo več (npr. ukinitev javnega prevoza ali neustrezne povezave in podobno). 🔲

Zaposleni v programu Dnevni center Šent Velenje

Odločili se boste odmakniti od ljudi, ki vam pijejo življenjsko energijo in vam ne privoščijo ničesar dobrega. Čeprav vam bo sprva malce težko in jih boste pogrešali, se bo kmalu izkazalo, da ste se tokrat odločili čisto prav. Nek načrt se vam bo posrečil in še sami ne boste mogli verjeti, da so se stvari končno začele odvijati po vaših željah. Že nekaj časa vas je zvijalo v želodcu ob vsaki misli na to, kaj vas čaka. Dobro veste, da se vam zna zgoditi še marsikaj, kar lahko prekriža popolno srečo, ki jo boste čutili v teh dneh. Zato bodite pozorni na to, kaj se dogaja okoli vas.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Finančne težave bodo kmalu preteklost, saj se bo na tem področju izšlo še bolje, kot ste si sploh upali pomisliti. Vendar pa ne bo šlo brez nekaj truda in odrekanja. Čaka vas zelo delavna in razburljiva jesen. Delati vam ne bo težko, samo pazite, da ne pregorite. Poskušajte si vzeti zase vsaj kakšen podaljšan konec tedna.

Tudi partner vam bo hvaležen, če boste malce pozabili na delovne obveznosti in se posvetili le vama. V mislih boste velikokrat pri osebi, ki tokrat res potrebuje vašo podporo in pomoč. Vi pa ne boste čisto prepričani, da se je dobro mešati v precej osebne težave. Nagnjeni boste k poškodbam, zato bodite previdni.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Naveličani boste rutine in le malo kaj vam bo predstavljalo izziv. Neki dogodek v prihodnjih dneh pa vas bo pozitivno presenetil. Zanj bo poskrbel vaš partner, ki v zadnjem času opaža, da ste precej brezvoljni in brez prave energije. Z romantično gesto vam bo polepšal dan. Nekaj težav boste imeli na poslovnem področju, saj vam neke naloge ne bo uspelo dokončati v predpisanem roku. To bo povezano tudi z manjšimi prihodki. Naj vam bo to v opozorilo, da boste naslednjič pravočasno dokončali službene obveznosti. Potrebe za nekaj časa omejite, dolg spisek želja pa skrajšajte. Tudi med jesenskimi počitnicami bodite varčni.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Skozi tančice ženskega pogleda

Ko najmanj pričakuješ Zvečer se udobno namestimo na kavč, pripravimo prigrizke in naučakano pričakujemo naslednjo predstavitev talentov. Na nastop se pripravlja fant, ki je dobil drugo priložnost, da se predstavi. Preden lahko oddide na oder, pove, da je dobil migreno, njegove migrene pa se začnejo z auro. Kakor je omenil svojo situacijo, že so tekle solze po mojem obrazu. Enako se mi je zgodilo pri prejšnji oddaji, ko je deklica ob predstavitvi povedala, da je v rejništvu.

Zakaj vam pripovedujem to?

Situacije, v katerih sem se znašla, so se zgodile zaradi tako imenovanih sprožilcev.

Sprožilci so tiste situacije, besede, zvoki, vonji, slike, ki v nas sprožijo neka občutja, pa si v tistem trenutku morda sploh ne

od 22. 10. do 28. 10.

- 22. oktobra 1904 je v Rečici ob Paki umrl kemik in inovator dr.

Karl Josef Bayer, ki je leta 1896 v Rečici kupil zemljišče, na katerem si je dal postaviti vilo, kemijski laboratorij in tovarno kemičnih proizvodov. Izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica; - 22. oktobra 1993 so se Delavska stranka Velenje, SDU Velenje in SDP Velenje na programsko volilni konferenci v dvorani velenjske občinske skupščine združile v novo stranko z imenom Združena lista socialnih demokratov Velenje (danes Socialni demokrati – SD). Predsednik stranke je postal nekdanji velenjski župan Srečko Meh; - 22. oktobra 1995 je na držav-

znamo razložiti, zakaj ob nečem odreagiramo, kot smo.

Zakaj sem jokala ob besedah migrena z auro in rejništvo?

V meni vzbujajo sočutje, žalost in jezo.

Gre za besede, ki so močan del mojega življenja. S takšno migreno se srečujem tudi sama, že od srednješolskih dni. K sreči je redka, a ko je, je počutje res neprijetno, splo, če se ti pojavi v nelagodnih situacijah. Rejništvo pa je zadevalo velik del mojega življenja, namreč moja mami je bila rejnica. Lepo poslanstvo, a obsega spoznanja o mnogih zelo hudih in težkih situacijah, spoznaš veliko strtih src in vidiš oči, ki si želijo varnosti in ljubezni.

Torej gre za besede, ki so v meni sprožile čustva, ki se navezujejo na moje izkušnje iz preteklosti.

Danes pišem o tem, ker vem, da ima vsak od nas sprožilce, le da jih morda ne imenujemo tako oziroma jih naša zavest ne poveže s podzavestnimi doživljaji. Lahko se nam dogaja, da partner izreče besedo, ki v nas vzbudi nezaupanje, lahko se nas dotakne na način, ki v nas zbudi nelagod-

nem prvenstvu v malem maratonu v okolici Ptuja zmagala Velenjčanka Slavica Poznič; - 23. oktobra 1932 se je v Županji na Hrvaškem rodil literat, prevajalec in projektant Josip Bačić Savski, ki je od leta 1975 deloval v Šaleški dolini. Umrl je na Dobrni 20. januarja 2021; - 23. oktobra 1943 je bil rojen rokometni trener Miro Požun iz Velenja. Požun je močno zaznamoval slovenski rokometni svet. Med drugim je bil v dveh obdobjih (1995–1996 in 2008–2009) selektor članske rokometne reprezentance, trener rokometašev Gorenja Velenja, kot trener rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško pa je leta 2004 osvojil naslov evropskega prvaka, kar je bil njegov največji klubski uspeh.

Istega leta je s Celjani osvojil tudi evropski super pokal. Umrl je 21. avgusta 2018; - 23. oktobra 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo več kot 5000 rib, je na Festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in

je, lahko si prijateljica nadene parfum, katerega vonj nas naredi nervozne, lahko pade kozarec in se razbije, ob njegovem zvoku, pa bi se najraje skrili v kot. Dobro je razmisliti sploh o podobnih ali celo enakih doživljajih ob določenih situacijah, če v nas zbujajo »negativna« čustva. Zakaj se to zgodi?

Zavedati se moramo, da je naše telo zelo bogata vsebina mnogih besed, dejanj, situacij, dotikov, zvokov, vonjev, ki so se ob določenih momentih vsidrali v našo podzavest. Če smo kot otrok doživeli travmo, je ta travma obsegala stvari, ki smo jih videli, slišali, vonjali. Ob momentu, ko v odrasli dobi doživimo situacije s podobnimi dražljaji, lahko nevede ali nehote odreagiramo zelo nepričakovano.

Spodbujam vas, da brez strahu odkrivate in spoznavate vzorce in se jih z željo po spremembi, seveda če si tega želite, potrudite povezati s preteklimi izkušnjami, se s tem soočiti in se iztrgati iz primeža »neprijetnih« čustev. 🔲

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

Predolgo ste čakali, da bi lahko partnerja z lahkoto prepričali, da tokrat mislite resno. Vajin odnos je že dolgo skrhan, situacijo pa sta do sedaj oba samo tiho prenašala. Pomanjkanje iskrenih pogovorov med vama je privedlo do odtujenosti. Vendar pa ne moreta nadaljevati skupne poti tako, da živita vsak v svojem svetu. Spremembe, ki si jih želite, vključujejo tudi njega in njegove življenjske navade. Ne bo mu všeč, ker bodo zahtevale veliko napora tudi od njega. Dajte mu vedeti, da vam ni vseeno in želite rešiti vajino zvezo. Če vas ima zares rad, se bo potrudil. Če ne bo odziva, pa vam bo tudi vse jasno.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Čaka vas lep in prijeten jesenski konec tedna, ki bo lep uvod v počitnice. Za to bo poskrbel nekdo od sorodnikov, ki ga že nekaj časa niste videli v živo. Povabil vas bo na druženje pri njemu doma ali pa vas bo on presenetil z obiskom. Ob sproščenem druženju in pogovorih z njim si boste napolnili baterije. Med delovnimi dnevi pa boste precej raztreseni in preobremenjeni s projekti, ki jih morate dokončati. Utrujenost sicer še ni znak bolezni, vseeno pa bodite pozorni, kaj vam sporoča telo. Poskrbite za zadostno količino spanca, sprostili pa se boste tudi ob svojem najljubšem hobiju, pa naj bo to branje knjig, ustvarjanje, sprehajanje ali športno udejstvovanje.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Še dobro, da so pred vrati jesenske počitnice, saj boste tako vi kot vaši otroci še kako potrebni počitka. Ob koncu tedna si vzemite čas samo za družino. S partnerjem organizirajta izlet ali krajši dopust, kjer se boste vsi sprostili in skupaj kvalitetno preživeli proste dni. Med tednom pa se lotite temeljitega čiščenja stanovanja, v katerega vključite vse družinske člane. Ob skupnih aktivnostih se boste vsi še bolj povezali, čeprav bodo glede pomoči pri čiščenju vaši otroci sprva mogoče malo nergali. Ob koncu tedna vas čaka veliko presenečenje, ki zna vaše življenje precej spremeniti. Sprememba po pozitivna, zato se je ne bojte.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Pripravljate se na velik korak v življenju, ki ga že nekaj časa skrbno načrtujete.

Dobro veste, da na vrat na nos tokrat ne bo šlo. Zdelo se vam bo, da ste na pravi poti, da uresničite svoje želje in cilje. Dokaz za to boste dobili med vikendom, ko vam bo tudi partner dokazal, da vas podpira pri vsem, kar si želite doseči.

Vaše zdravje pa v teh dneh žal ne bo najboljše, za kar lahko krivite tudi svojo neaktivnost. Če ne boste poskrbeli za dovolj gibanja in zdravo prehrano, se bo vaše počutje le še slabšalo. Ukrepajte preventivno in se poskusite ob tem tudi zabavati. Če greste na počitnice, jih zajemajte z veliko žlico.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Veseli boste, ker bosta s partnerjem spet čutila in ravnala enako. Vsa nesoglasja bodo pozabljena. Drug drugega bosta razvajala z romantičnimi gestami in uživala v vsem, kar vama bo navrglo življenje. Sedaj vama bo res jasno, da sta na pravi poti do že davno zastavljenega cilja. Od besed bosta prešla k dejanjem, pa naj bo to skupna selitev ali načrtovanje naraščaja. Priložnost za dodatni zaslužek, ki se vam bo ponudila sredi tedna, je vredna razmisleka. Ne zavrzite je takoj, čeprav vas bo imelo, da bi storili prav to. Čeprav ne boste zaslužili veliko, se boste iz te izkušnje naučili stvari, ki bodo pomembno vplivale na vašo kariero.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Pogled na Termoelektrarno Šoštanj (Arhiv Muzej Velenje) njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje; - 26. oktobra 1909 se je rodil glasbenik Leopold (tudi Polde) Planko. Bil je prvi tajnik delavskega prosvetnega društva Svoboda v domačem Pesju, ustanovljenega novembra leta 1924, ter član tamburaškega orkestra. Ob tem je poučeval na glasbenih šolah v Velenju (violino, flavto, kontrabas in predvsem harmoniko) ter v Šoštanju in Žalcu. Zapustil je nekaj izvirnih skladb za harmoniko in manjše zasedbe ter večje število priredb. Umrl je 5. decembra 1980; - 26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Šoštanj III; - 26. oktobra 2001 so člani mo-

tokluba Potepuh velenjskemu Varstveno delovnemu centru Ježek podarili športne rekvizite; - 27. oktobra 1923 se je v Ravnah pri Šoštanju rodil družbenopolitični delavec in politik Jože Globačnik. Bil je dolgoletni sindikalni funkcionar in poslanec v Skupščini SFRJ. Med letoma 1993 in 1999 je bil predsednik stranke DeSUS Slovenije. Umrl je 17. julija 2007 v Mariboru; - 28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v Topolšici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vročevod do Topolšice. 🔲 Damijan Kljajič

Na delovnem mestu boste prišli do točke, ko ne boste več vedeli, kaj narediti, da bi nadrejeni opazili vaš trud in požrtvovalnost. Delo, ki ga opravljate, vas že dolgo ne veseli več. Tudi odnosi s sodelavci so se zelo skrhali. V naslednjem tednu vas znajo prizadeti še očitki ljudi, ki jih imate zelo radi. Od njih bi potrebovali zaščito in tolažbo, ne pa da vam naštevajo vaše napake. Ne prepustite se otožnosti in slabi volji, saj vas bo dodatna finančna injekcija presenetila že v naslednjem mesecu. Tokrat boste točno vedeli, za kaj boste porabili denar, zato le pridno zlagajte na kupček. Z veseljem boste nagradili sebe in svoje najbližje.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Zadnje čase ste kljub lepim jesenskih dnem precej zdolgočaseni. Zdi se vam, da so vsi dnevi podobni drug drugemu, to pa vas je začelo mentalno utrujati. Vendar ne skrbite, izzivov za vaše možgane bo v naslednjih dneh dovolj, če jih boste le imeli voljo prepoznavati in se pozabavati z njimi. Jesen bo prinesla tudi telesno utrujenost, ki bo delno posledica tega, kar se vam dogaja na ljubezenskem področju. Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vodilo k spogledovanju z nekom, ki ga ne poznate dolgo. To ne bo čisto nedolžno, saj vam bo iz dneva v dan bolj všeč. Pazite, da ne boste na koncu ostali sami.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Zdelo se vam bo, da sta se s partnerjem odtujila. Razumeti morate, da za to niso kriva ohlajena čustva, ampak njegove delovne obveznosti. Čeprav to veste, si vseeno želite, da bi vam posvetil več svojega časa. Z nerganjem in slabo voljo ga boste spravili ob živce, zato se raje brzdajte in mu poskušajte stati ob strani. Naporno obdobje bo kmalu minilo, do takrat pa bodite potrpežljivi. Tudi on si želi le to, da bi miren pristan našel v vašem objemu. Poskušajte ga malce razbremeniti in v naslednjih dneh prevzemite vsa gospodinjska opravila. Zelo vam bo hvaležen. Ko bo uspel dokončati službeni projekt, vas bo spet z veseljem razvajal.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Šele ko vas bo neka situacija prisilila, da boste morali splavati, se boste premaknili iz svoje cone udobja. Prvi koraki bodo malce težki, potem pa boste videli, da se da z močno voljo doseči vse. Ne prepustite se strahu pred neznanim. Če boste izpustili dobro ponudbo za dodatni zaslužek, vam bo zelo žal. Sedaj boste lahko dokazali, da ste sposobni, razgledani in ambiciozni. Pomagala vam bo tudi vztrajnost, ena od vaših lastnosti, ki vam jo mnogi zavidajo. Vseeno pa dvakrat preverite pogodbo, preden jo podpišete.

Prosti čas izkoristite za opravila, ki so nujna pred zimo. Če boste raztreseni, boste mir našli v naravi in delu z zemljo in rožami.

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

21. oktobra

06.20 07.00 10.00 10.10 10.50 11.10 11.20 12.00 13.00 13.35 14.45 15.15 16.00 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.35 01.20 01.50 02.15 03.10

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Tipično slovensko: Zavist ali zakaj naj sosedu krava crkne, izob. oddaja Leon in Jan - mlada kmetovalca, kratki dok. film iz Slovenije Ciak Junior, kratki igrani film Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja, Albanija Slovenski utrinki Težišče - Sulypont, pog. oddaja Mulčki, risanka Krompir, razv. oddaja za mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Na kratko, Biblioterapija V Goščavi, lutkovna nan.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Božena, češka nad.

Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.15 Sveto in svet, Novi slog, škofa Maksimilijan Matjaž in Andrej Saje 10.20 Dobro jutro 13.00 V petek zvečer 14.30 Ama Dablam: Izsanjane sanje, dok. film 15.25 Električne sanje: Miha Kralj, dok. film 16.45 Športna gimnastika - SP, mnogoboj (Ž), posnetek iz Kitakjušuja 20.00 Moje jecljanje, am. dok. oddaja 20.55 Avtomobilnost 21.30 Ambienti 22.05 Festival Arsana: Vlado Kreslin, Vox Arsana in godalni orkester s triom 23.35 Slovenska jazz scena: 36. beograjski jazz festival: Vlatko Stefanovski, Matija Dedić 01.45 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 08.05 08.20 09.25 10.30 11.50 12.50 13.50 14.05 15.10 16.10 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 01.55

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.50 10.55 11.20 11.50 12.40 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.50 22.15 22.20 23.10 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 37. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 38. del Vedno tvoja, 3. sez., 105. del Vedno tvoja, 3. sez., 106. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 46. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 38. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 107. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 39. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 4. del Policijska družina, 9. sez., 20. del Gotham, 5. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Naravni in kulturni biseri doline reke Soče, 2. del Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Kako se kuha pravljica o Rdeči Kapici Lahko noč, otroci! Pero in Črnilnik Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Izbrano iz arhiva: Informativni program 16 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

21. oktobra 2021

Sobota,

22. oktobra

06.20 07.00 10.00 10.10 10.55 11.10 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 14.40 15.10 15.50 16.00 16.15 16.40 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.25 00.55 01.50

04.00 09.25 10.05 12.45 13.30 15.45 16.45 20.05 22.25 00.00 01.50

06.10 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 07.50 08.00 08.05 08.25 08.50 09.15 09.55

Info kanal O živalih in ljudeh, izob. oddaja Dobro jutro Na vrtu, izob. oddaja Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 2. del Za Prekmurje gre!, dok. oddaja Športna gimnastika - SP, posnetek iz Kitakjušuja Božja milost, fran.-belg. film Zver je še zmeraj živa, bol. dok. f.

Zadnja beseda!

Info kanal

04.00 07.00 08.00 11.20 14.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 39. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 40. del Vedno tvoja, 3. sez., 107. del Vedno tvoja, 3. sez., 108. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 47. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 39. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 109. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 40. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Ljubezen na drsalkah 3, ameriški film 00.35 Dvanajst dni do božiča, kanadski film 02.20 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.30 11.25 11.50 12.20 13.10 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.30

23. oktobra

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Presenečenje, kratki igrani film iz Slovenije, 0010. sez.

Nur, kratki igrani film iz Slovenije, 0010. sez.

Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja, Črna gora Prisluhnimo tišini, Mednarodni dan gluhih, izob. oddaja Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Mulčki, risanka Kapucar, belg. mladinska nad.

Osvežilna fronta, Razmerja, oddaja za mladostnike Infodrom, tednik za otroke in mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip Bacek Jon, risanka, 4. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Nevidni človek, am. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 08.10 08.25 09.30 10.40 11.55 12.50 13.50 14.05 15.10 16.10 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.45 22.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Robo TV 16 Alfi med prijatelji Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš Maš: Spretni prstki, ustvarjajmo!

Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Fiji, Nova Zelandija Regionalne novice, inf. program Country Folk Blues Festival, Slovenj Gradec 2008, Bluegrass Hoppers Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

10.45 10.55 11.35 12.40 13.00 13.25 14.05 15.10 16.00 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.30 22.50 00.50 01.15 02.10

17.30 18.00 20.05 21.55 22.50 01.15

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.15 08.20 08.25 08.30 08.40 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.10 09.15 09.20 09.25 09.55 10.25 11.00 11.30 13.15 13.30 15.15 15.30 17.20 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.35 23.40 01.55

24. oktobra

Kultura, Odmevi Čudogozd: Zdravnica Žanov svet, risanka Pujsa Pepa, risanka, 6. sez.

Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Šampion Jon, risanka Studio Kriškraš, lutk. oddaja Z kot Zofka, odd. za predšolske Firbcologi, oddaja za otroke Krompir, razv. oddaja za mlade Male sive celice: OŠ Vavta vas in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko Infodrom, tednik za otroke in mlade Kapucar, belg. mladinska nad.

Tarča NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. oddaja Podjetno naprej, Šampinjoni Smuk, gojenje in prodaja gob Popoln planet, Sonce, kopr. dok. ser.

Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 1. sez.

Na vrtu, izob. oddaja Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Kuhar Štef, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Preko trupel, britanska nad.

Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Nočne ptice, am. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.45 09.55 10.05 10.10 10.25 10.55 11.15 11.20

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Ivan Bevk, 2. del Princ na belem konju, druž. nad. Športna gimnastika - SP, finali na posameznih orodjih, posnetek iz Kitakjušuja Avtomobilnost Zgodba Ljubljanskega maratona, dok. film Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu, britanski film Zvezdana, Zapri usta Orlek 30 let - živel rokenrol, 2. del, koncert Info kanal

04.00 06.50 07.05 07.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kravica Liska, ris.

Dinomesto, ris.

Tri mucke, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris.

5KA, 1. sez., 46. del Super poklici, 1. sez., 1. del 5KA, 2. sez., 3. del Domače živalice, 1. sez., 11. del 5KA, 3. sez., 37. del Vsevedi, 1. sez., 11. del 5KA, 7. sez., 21. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

5KA, 4. sez., 22. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 4. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 5. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 6. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 7. del Strežnica na snowboardu, angleški film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Srca iz druge roke, ameriški film Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Lažna prijateljica, angleški film Darilo sreče, ameriški film Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 MIŠ MAŠ: Spretni prstki, ustvarjajmo!

09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Kako se kuha pravljica o Rdeči Kapici 18.30 Lahko noč, otroci! Pero in Črnilnik 18.40 Spoznajmo jih ...

18.45 Dotiki gora: Soteska Pekel 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2884. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Koncert ansambla Klateži 22.30 Spoznajmo jih ...

22.35 Pop corn, zabavnoglasb. oddaja 23.35 Nočni program

11.55 12.40 13.00 13.25 14.50 15.20 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 20.00 21.40 22.30 22.55 00.25 00.40 01.05 01.55

08.05 09.10 11.20 11.45 14.45 17.15 17.55 18.50 20.40 20.50 21.45 22.50 00.15 01.05 02.35

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.35 08.40 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.10 09.15 09.45 10.15 10.45 11.15 11.45 12.00 13.00 14.00 14.30 15.05 15.20 17.10 18.05 18.50 18.55 20.00 21.55 22.40

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka, 3. sez.

Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Piknik s torto, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka, 4. sez.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan.

Kalimero, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Slastne medvedje zgodbe, ris.

Slastni medvedji recepti, risanka Reaktivčki, risanka, 1. sez.

Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Mimi in Liza, risanka Bela in Sebastijan, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka, 5. sez.

Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan.

TV-izložba Ozare Obzorja duha, O tem, kar sva slišala!

Ljudje in zemlja, izob. oddaja Kuhinja naših non dediščina solin, Vloga človeka v solinah - sipe na belo Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Kralja Mulberryjeve ulice, južnoafriški film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Umori na podeželju (XXII.), britanska nad.

Z Mišo Poročila, Šport, Vreme Pesmi zatiranja, danski dok. film Za lahko noč: Oda Ireni Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Glasbena matineja: Koroška poje 2021 - Pesem nas povezuje Ambienti Ribič Pepe, oddaja za otroke Princ na belem konju, druž. nad. Športna gimnastika - SP, finali na posameznih orodjih, posnetek iz Kitakjušuja Rotartov ali Padenikov šum, dok. oddaja Odpotovanja, Brazilija: juha iz piraj, potopis, 2. sez.

Košarka - liga ABA, Cedevita Olimpija : Budućnost, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Popoln planet, kopr. dok. ser.

Krvava dežela, britanska nad.

Vikend paket Zvezdana, Zapri usta Kaj dogaja?

Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kravica Liska, ris.

Dinomesto, ris.

Tri mucke, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris.

5KA, 1. sez., 5. del Super poklici, 1. sez., 2. del 5KA, 2. sez., 28. del Domače živalice, 1. sez., 12. del 5KA, 3. sez., 57. del Vsevedi, 1. sez., 12. del 5KA, 5. sez., 4. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

5KA, 8. sez., 62. del Mia in jaz, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 8. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 9. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 10. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 11. del Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza!

Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen na drsalkah 3, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Gernika, španski film

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Spretni prstki, ustvarjajmo!

09.40 2883. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2884. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.50 Župan z vami: Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.20 Jutranji pogovori 1 13.50 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Robo TV 12 18.10 Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje 18.40 Spoznajmo jih ...

18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.00 Spoznajmo jih ...

21.05 Jutranji pogovori 2 22.35 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

25. oktobra

06.30 07.00 09.05 09.15 09.20 09.25 10.05 10.50 12.20 13.00 13.20 13.30 13.35 14.30 15.15 15.55 16.00 16.20 17.00 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.55 21.55 22.00 22.50 23.30 00.20 00.45 01.40

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Mandi, Mumija, risanka Zajček Belko, risanka Frfra in Cufek, risanka Zoki Poki, mak. otroška nad.

Zadnji, Konec je začetek, 1. del, kan. mladinska nad.

Binti, belgijski film Vem!, kviz Prvi dnevnik Šport Vreme Otroci Sredozemlja, Grčija S-prehodi Dober dan, Koroška Simon, risanka Studio Kriškraš, oddaja za otroke Z kot Zofka, oddaja za predšolske Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Simon, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Hrepenenje naroda, igr.-dok. f.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre, To noč sem jo videl Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharm. in Bruno Weil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

26. oktobra

06.20 07.00 09.05 09.15 09.25 09.30 10.15 11.00 12.20 13.00 13.35 14.40 15.15 15.45 15.55 16.20 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 01.05 01.30 02.25

04.00 Info kanal 10.20 Dobro jutro 12.20 Obzorja duha, O tem, kar sva slišala!

13.00 Prisluhnimo tišini, Zanimivi poklici gluhih, izob. oddaja 13.30 Z Mišo 14.15 Zadnja beseda!

15.20 Na lepše 15.50 Tarok zgodovina, dok. film 16.50 Ljudje in zemlja, izob. oddaja 17.45 Kuhinja naših non dediščina solin, Vloga človeka v solinah - sipe na belo 18.00 Presihajoče jezero: skrivnostne vodne poti, dok. film 20.00 Odpotovanja, Brazilija: po vodi, potopis, 2. sez.

20.50 Dediščina Evrope: Božena, češka nad.

22.30 Podjetno naprej 23.05 Zgodovina ruske hrane, dok. ser.

23.35 Zahtevam most, pripada mi!, kratki igrani film 01.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 08.05 08.20 09.25 10.30 11.45 12.35 13.35 13.50 15.00 16.05 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50 23.25 00.00 00.55 01.50 02.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 41. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 42. del Vedno tvoja, 3. sez., 109. del Vedno tvoja, 3. sez., 110. del Sanjski moški, 17. sez.

Ena na ena TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 40. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 111. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 41. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 2. sez., 3. del V dvoje, 2. sez., 4. del Policijska družina, 9. sez., 21. del Gotham, 5. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2884. VTV magazin, reg. inf. odd.

Festival slovenske domoljubne pesmi 2021, Šmarješke Toplice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Slovesnost Mestne občine Velenje ob dnevu reformacije Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ministrski stol: Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.45 11.50 12.40 13.10 14.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.50 17.55 18.00 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.30

Sreda,

04.00 10.00 12.00 12.45 13.30 14.30 15.00 16.05 16.40 17.55 20.05 21.00 22.10 22.30 00.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Mandi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Mulčki, risanka Zoki Poki, mak. otroška nad.

Zadnji, kanadska mladinska nad.

Sova in miška, nizozemski film Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja, Hrvaška Duhovni utrip Potepanja - Barangolasok Tib in Tamtam, risanka Špasni učitelj II., niz. nan.

Firbcologi, oddaja za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Bacek Jon, risanka, 5. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Volk je, volk je!, danska nad.

Sledi tisočletij: Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani, dok. oddaja Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini, Ivan Bevk, 3. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Umetnost igre, To noč sem jo videl Alpe-Donava-Jadran Dosje, Igra - pred obzidjem Evrope Avtomobilnost Gnezda in katedrale, portret Milana Dekleve Kaj dogaja?

Joker, kviz Mož, ki je dal provinci mesto - Feri Novak, dok. portret Temna stran razkošja, fr. dok. odd.

Leta in leta, britanska nad.

NaGlas!

Pred vrati pekla, Rusija - ujeti v homofobiji, španska dok. oddaja Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 08.10 08.25 09.30 10.35 11.50 12.45 13.45 14.00 15.00 16.10 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 23.10 23.50 00.45 01.40 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 43. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 44. del Vedno tvoja, 3. sez., 111. del Vedno tvoja, 3. sez., 112. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 48. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 41. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 113. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 42. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 22. del Gotham, 5. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Ministrski stol: Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija 2021, 1. oddaja Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2885. VTV magazin, reg. inf. odd.

Pogledi svetniške skupine Naše Velenje na aktualno dogajanje v MO Velenje Dotiki gora: Strelovec Koncert ansambla Klateži Spoznajmo jih ...

Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

11.15 11.35 12.05 12.55 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 20.45 21.05 23.05 23.10 23.55

27. oktobra

06.20 07.00 09.05 09.30 10.20 11.05 12.20 13.00 13.35 14.40 15.15 15.30 16.00 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.40 01.35

04.00 09.15 11.15 12.00 12.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Sibila, risani film Zoki Poki, mak. otroška nad.

Zadnji, kanadska mladinska nad.

Zverinice iz gozda Hokipoki, norveški lutkovni anim. film Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja, Italija Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice, OŠ Vavta vas in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko Poročila ob petih, Šport, Vreme Tipično slovensko, Lipicanci, izob. oddaja 50 knjig, ki so nas napisale, Anton Trstenjak: Hoja za človekom Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Havel, češki film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Tipično slovensko, Lipicanci, izob. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

01.40

Info kanal Dobro jutro Koda Ambienti Otroški in mladinski zbor RTV Slovenija, Ansambel Janeza Dovča in člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vikend paket Kino, ki je preveč videl: Od Ljubljanskega dvora skozi Slogo do Kinodvora, dok. film Ritmična gimnastika - SP, posameznice, finali, posnetek iz Kitakjušuja Žrebanje Lota Frišno - Dan nove slovenske glasbe, posnetek iz SNG Maribor Moje mnenje Prevara (V.), am. nad., 5. sez.

Slovenska Matica - 150 let dela za slovensko kulturo in znanost, dok. film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 08.10 08.25 09.30 10.40 11.55 12.55 13.55 14.10 15.10 16.20 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50 23.45 00.40 01.35 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 45. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 46. del Vedno tvoja, 3. sez., 113. del Vedno tvoja, 3. sez., 114. del Sanjski moški, 18. sez.

Usodno vino, 2. sez., 49. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 42. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 115. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 43. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 5. del Policijska družina, 10. sez., 1. del Gotham, 5. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2885. VTV magazin, reg. inf. odd.

Pogledi svetniške skupine Naše Velenje na aktualno dogajanje v MO Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 13 Kekec, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena oddaja Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

14.20 16.00 17.15 19.50 20.05 21.30 22.20 23.35

11.00 11.05 11.30 12.00 12.50 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.30

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 25

RADINGER ELLI H.: Darilo divjine

od – Odrasli 502/504 – Ekologija Povzeto po: www.mladinskaknjiga.si/

Elli H. Radinger, ki nas je navdušila s knjigama Modrost volkov in Modrost starih psov ter s predavanji po Sloveniji, nam tokrat ponuja žlahtni sad dolgoletnih izkušenj preučevanja divjine: čarobne zgodbe, ki vsakomur podarijo, kar potrebuje: svobodo, mir, pogum, hvaležnost …

Knjiga Darilo divjine prinaša čarobne zgod-

GARVAS GORAZD: Feuer frei

VELENJE Četrtek, 21. 10.

od – Odrasli 821.163.6 – Slovenski romani Povzeto po: www.mladinskaknjiga.si/

Pretresljiva pripoved po resničnih dogodkih, ki razkriva obup in jezo tistih, ki so ostali zunaj neoliberalnega kapitalističnega raja.

Deček Gorazd osamljen odrašča v domu brez ljubezni, v katerem odmevajo bodisi molk bodisi prepir, alkoholni izlivi in vztrajno zvonjenje upnikov. V šoli se ne znajde

18.00 Spletni dogodek Knjižnice Velenje Sončni žarek, srečanje bralni klub, prijave: stanka.ledinek@vel.sik.si 20.30 Max klub Cene Resnik Ombak Trio, koncert (Max klub Jazz festival 2021)

Petek, 22. 10.

19.30 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Trio Alba, koncert za abonma Klasika in izven

Sobota, 23. 10.

8.30-12.30 Center Nova, dvorana Numifil, 11. filatelistični in numizmatični sejem 20.00 eMCe plac Pub Quiz I PLAYS, tematski kviz splošne razgledanosti

Nedelja, 24. 10.

19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Hej partizan!, koncert Partizanskega pevskega zbora z

CITY CENTER Celje

be in spoznanja o vzporednicah med divjino in človekom. V divjino, Na območju volkov, Po grizlijevih sledeh, Dežela bizonov, Moji ljubljenčki kojoti, Kiti in orli, Srečanja v deželi Indijancev Navaho, Povejte volkovom, da sem doma … je le nekaj naslovov navdihujočih zgodb, ki vas bodo posrkale vase, kajti »ena največjih pustolovščin življenja se začne, ko se zaljubimo v Zemljo in njena bitja«. Avtorica nas velikodušno odpelje v svojo divjino, v nedotaknjene kraje in k divjim živalim, kot jih je spoznala sama.

nič bolje. Sošolci ga zasmehujejo zaradi prekomerne teže in laži, s katerimi se jim trudi približati. Pred dekleti je neroden, ne zna izraziti svojih občutkov, vsaj ne na družbi sprejemljiv način. Knjige, glasba, filmi in zanimanje za vojaško zgodovino tako postanejo svojevrsten pobeg, ki mu omogoča, da svoje življenje, čustva in želje vse bolj in vse pogosteje izživlja v fantaziji. Te fantazije pa ob srečanju z drugimi somišljeniki postajajo vse nasilnejše. 🔲

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, od ponedeljka do sobote med 8.00 in 13:00 uro ter 14.00 in 20.00 uro • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

HIBRIDNA DRUŽINA TOYOTA

orkestrom

Ponedeljek, 25. 10.

10.00-14.00 Večgeneracijski center Planet generacij Jesenske počitniške igrarije (vsak dan do 29. 10.)

11.00 Zelenica pri Spominskem centru 91 Položitev temeljnega kamna ob začetku izgradnje Parka državnosti ob 30-letnici samostojnosti Slovenije 17.00 Pri spomeniku Onemele puške (Titov trg) Polaganje venca ob dnevu spomina na mrtve 18.00 Knjižnica Velenje Občinska proslava ob dnevu reformacije

Velenje – V soboto, 23. oktobra, bo dvorani Centra Nova v središču Velenja od 8.30 do 12.30 potekalo 11. srečanje Numifil. Sejem zbiralcev denarja, znamk in razglednic (NUMI-zmatika, FIL-atelija) sodi med tradicionalno sejemsko ponudbo Velenja.

Festival Velenje že več kot desetletje skrbi za zbirateljsko, filatelistično in numizmatično dogajanje v mestu, tudi z izdajo osebnih poštnih znamk in žigov. Po letu premora se letos sejem vrača na »staro« lokacijo v Center Nova. Na srečanju bo, kot na vseh preteklih sejemih, letos po-

Hibridni bonus

Dečkova 43, Celje 03 425 60 80

Povprečna poraba goriva za vozil Toyota Hybrid: od 4,4 do 7,7 l/100 km in emisije CO₂: od 100 do 175 g/km.

Emisijska stopnja: EURO 6 AP. Emisije NOx: od 0,0033 do 0,0042 g/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoženih km (kar nastopi prej) pri pooblaščeni prodajnoservisni Toyotini trgovski mreži. Po preteku tovarniške garancije vam ponujamo brezplačno vključitev v program jamstva Toyota Relax (vse do starosti 10 let ali 160.000 km. Slika je simbolična.

18.00 Kulturni dom Šoštanj Klepet pod Pustim gradom, gost – Zvonimir Mavri

18.00 Kulturni dom Šoštanj, m. dvorana Pogovor - dr. Jonatan Vinkler

ŠMARTNO OB PAKI Ponedeljek, 25. 10.

10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki Otroški počitniški živžav (do petka, 29. oktobra)

Lunine mene

16.00 Rokometno igrišče Šoštanj Koncert MePZ Svoboda Šoštanj in PO Zarja Šoštanj X

Hrvaška Tura na Hrvaškem: Dinara oz. Sinjal (1831 m) in Crnopac (1403 m)

28. oktobra, ob 22:05, zadnji krajec

novno mogoče kupiti ali si ogledati različne zbirateljske primerke. Ob sejmu bo na voljo tudi priložnostni poštni žig in osebna poštna znamka (B) ter nekaj starejših filatelističnih dobrin Festivala Velenje. Za zbiralce bodo na voljo tudi kovanci, star denar in druge zbirateljske, numizmatične ter filatelistične zanimivosti. Ob srečanju je pri Pošti Slovenije (Pošta Velenje 3320) izšel žig z datumom srečanja.

Na žigu je upodobljen uraden logotip Viste, novega prireditvenega

prosta ob Velenjskem jezeru. Logotip je oblikoval AV studio, žig pa Matjaž Šalej.

Na Pošti Velenje bo na ogled priložnostna filatelistična razstava na temo zbirateljskih sejmov, ki jo pripravljata Koroško filatelistično dru🔲 štvo in filatelist Jože Keber.

KINO spored NI ČAS ZA SMRT No Time To Die, Akcijski film, 163 min (Velika Britanija, ZDA). Režiser: Cary Joji Fukunaga. Igrajo: Daniel Craig, Ana de Armas, Léa Seydoux, Rami Malek, Ralph Fiennes, Naomie Harris Petek, 22. 10., ob 19.00

The Addams Family 2, sinhronizirana animirana družinska komedija, 94 min (ZDA, Madžarska, Kanada) Režiser: Greg Tiernan, Conrad Vernon Glasovi: Uroš Smolej, Iva Krajnc Bagola, Lija Trunkelj, Srdan Milovanovič, Maja

AC FRI-Mobil

Četrtek, 21. 10.

Sreda, 27. 10.

Sejem numizmatike in filatelije Numifil 2021

PRI ADDAMSOVIH 2

Do 10 let Easy financiranje

ŠOŠTANJ

Sobota, 23. 10.

Dune, znanstvenofantastična pustolovščina, 155 min (ZDA, Madžarska, Kanada). Režiser: Denis Villeneuve Igrajo: Rebecca Ferguson, Timothée Chalamet, Jason Momoa, Josh Brolin, Stellan Skarsgård, Charlotte Rampling, Jason Momoa, Javier Bardem, Zendaya Sobota, 23. 10., ob 20.00

Do 10 let Toyota Relax jamstva

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

10.30-12.00 Galerija Velenje Barve in vzorci Afrike, Jesenske počitniške mini delavnice, prijave: info@galerijavelenje.si (vsak dan do 28. 10.)

18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Franc

DUNE – PEŠČENI PLANET

10 let jamstva za hibridno baterijo

Sreda, 27. 10.

Nedelja, 24. 10.

After we fell, romantična drama, 95 min (ZDA). Režiser: Castille Landon. Igrajo: Kiana Madeira, Hero Fiennes Tiffin, Arielle Kebbel Sobota, 23. 10., ob 17.00

#HibridnaSreča

Vedenik, pogovor 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače?: Šafar, Utner, filmska projekcija TD Šalek

Torek, 26. 10.

PRVIČ NA ROBU

Hibridno zavarovanje

25

PRIREDITVE

21. oktobra 2021

Končar, Žiga Bunič, Jan Novljan, Blaž Šef, Jernej Kuntner, Amalja Veger Poles, Klemen Bunderla Nedelja, 24. 10., ob 16.00

NEKOČ SO BILI LJUDJE Slovenska kriminalna drama, 89 min (Slovenija). Režiser: Goran Vojnović Igrajo: Francesco Borchi, Moamer Kasumović, Maruša Majer, Emir Hadžihafizbegović, Boris Cavazza, Jasna Žalica, Vlado Novak, Gregor Bakovič Ponedeljek, 25. 10., ob 19.00

POČITNIŠKI KINO – JESENSKE POČITNICE POTEPANJE PAPIRNATEGA ZMAJA

Glasovi: Primož Ekart, Štefan Kušar, Tjaša Železnik, Jernej Kuntner, Miha Rodman, Mia Lamut, Tanja Đurić Ribič, Blaž Šef, Vesna Pernarčič, Matija Brec, Toja Tetičković Oman, Aleksander - Alex Volasko, Uroš Buh, Maxx Noah Grilc, David Novak Torek, 26. 10., ob 17. uri, vel. dvor.

SPACE JAM: NOVA LEGENDA Space Jam: A New Legacy, sinhronizirana igrano-animirana pustolovščina, 120 min (ZDA). Režija: Malcolm D. Lee. Igrajo: LeBron James, Zendaya, Jim Cummings Glasovi: Rok Kosec, Mirko Medved, Teja Jugovic, Tina Ogrin, Blaž Šef, Gašper Jarni, Emir Jušič Sreda, 27. 10., ob 17. uri, vel. dvor.

TAČKE NA PATRULJI: FILM (Paw Patrol: The Movie)

7 kratkih animiranih filmov za najmlajše/2021/34 min/brez dialogov/4+ Sporočilno in likovno raznolik program kratkih animiranih filmov s festivala animiranega filma Animateka.

Ponedeljek, 25. 10., ob 17. uri, vel. dvor.

Sinhronizirana animirana pustolovska komedija, 88 min (Kanada, ZDA) Režija: Cal Brunker. Glasovi: Glorija Forjan, Rok Mlinar, Teja Bitenc, Timotej Ovniček, Uroš Buh, Vesna Slapar, Aleksander - Alex Volasko, Nina Kaludjerović - Nina Kay, Žiga Bunič Četrtek, 28. 10., ob 17. uri, vel. dvor.

MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI

DIVJA SLOVENIJA

The Boss Baby: Family Business, sinhronizirana animirana družinska komedija, 107 min (ZDA) .Režiser: Tom McGrath

Dokumentarni film, 83 min (Slovenija) Režiser: Matej Vranič Petek, 29. 10., ob 17. uri, vel. dvor.

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

21. oktobra 2021

Nagradna križanka Mobtel

24 ur

Prednosti novih paketov NEO SVET • Obilna mobilna komunikacija kjerkoli in kadarkoli • Super hiter internet v vsakem trenutku • Napredna TV-izkušnja za vso družino ČETRTEK, 21. oktobra

Ne spreglejte: prodajalna Mobtel v Mozirju na novi lokaciji!

Prodajalna MOBTEL

Mozirje, Orožnova 1 (Supermarket Jager) 051 303 003

Prodajalna MOBTEL

Velenje, Velenjka | 051 344 244

Prodajalna MOBTEL

Velenje, Interspar Šalek | 041 703 699 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 29. oktobra 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

maliI

S OGL A

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 11. do 17. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. do 17. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

9.00 Oddaja za upokojence; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (govorili bomo o Centrih za duševno zdravje odraslih - z nami bo mag. Danica Veternik Dražnik, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 22. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 23. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 24. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 25. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček, z nami bo direktor Ilirike Igor Štemberger; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 26. oktobra

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 11. do 17. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 11. do 17. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

ZAPOSLIMO

inštalaterja za ogrevanje in vodovod Priporočene izkušnje, in zaželeno znanje plamenskega varjenja. Pogoj vozniški izpit B , znanje slovenščine.

Zaposlitev za polni delovni čas s poskusno dobo.

INFO: 031 833005 ali ogrevanje.kumer@gmail.com INŠTALATERSTVO ROBERT KUMER s.p., Florjan 135, 3325 ŠOŠTANJ

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (svetuje Simon Ogrizek, predsednik evropskega vrtnarskega združenja); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 27. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje – naši gostje bodo predstavniki Šolskega centra Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 27

mali OGLASI NUDIM

GIBANJE prebivalstva

žgane. Je najnovejša miselna igra na svetu. Imenuje se »SLEPI ZAJČEK NA ŠAHOVSKEM POLJU«, je konkurenčna igra šahu, igra jo lahko vsak. Odganja demenco in vrača dober spomin. Je lahko tudi lepo darilo, prodam. Gsm: 041 396 424.

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA

POROKE

• Mori David, Velenje, Partizanska cesta 16 in Rampre Tamara, Velenje, Partizanska cesta 16

SMRTI

• Gutman Peter, roj. 1982, Velenje, Titov trg 1

PRIDELKI SILAŽNE BALE, kocke sena, več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

HLEVSKI GNOJ, uležan in silažne bale, prodam. Gsm: 041 942 898.

V spomin - Biško

Damjana Bajsič, Tomšičeva 10, 3320 Velenje; • Tanja Svetko, Cesta Koželjskega 1, 3320 Velenje; • Agata Anžej, Ravne 100, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: JESEN V GALEBU

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

RAZNO ČUDEŽNA ŠKATLA, ki bistri mo-

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Igor

Naročniki jih objavite ceneje.

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Biško je že v otroškem vrtcu vzgojiteljicam znal povzročati težave.

Sebi zvest je ostal tudi v nadaljevanju šolanja. Zaradi nemirnosti telesa in duha je spoznal večino osnovnih šol v Velenju. Srednjo šolo je končal z nekaj ukori, sicer pa brez težav. Študij in Ljubljana s svojimi pregrehami pa sta bila zanj prevelik zalogaj.

Navkljub temu ali prav zaradi tega je bil zanimiva družba. Bil je bister, načitan, razgledan. Pogosto pa je njegovo pripoved, kadar je zmanjkalo znanja, končala domišljija.

Pravi mojster je bil v navezovanju odnosov z ljudmi, kar pa ga ni oviralo, da jih že v naslednjem trenutku ne bi potegnil za nos.

Kadar je bil razpoložen, je s svojimi inteligentnimi in pronicljivimi dovtipi dolge ure zabaval družbo. Pravi pionir velenjskega »stand-up-a«.

Denar je znal zaslužiti, a še hitreje zapraviti.

Njegova največja strast je bila hrana, ki je bila, kot vsaka velika ljubezen, zanj tudi usodna.

Velenjski posebnež, ki se ga bomo še dolgo spominjali.

Biško, potegni za nos tudi prevzvišenega in počivaj v miru. 🔲

DEŽURSTVA

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

Nagrajenci križanke »Galeb«, objavljene v tedniku Naš čas dne 7. oktobra 2021, so: •

UE Velenje

IŠČEM SOPLESALKO za tečaj plesa. Gsm: 040 306 497.

LEKARNA VELENJE

27

OBVEŠČEVALEC

21. oktobra 2021

Biško

V soboto, 23. 10. 2021 in nedeljo, 24. 10.

2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 583 v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

VETERINARSKA POSTAJA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

CVETLIČNI ARANŽMAJI SUHO CVETJE SVEČE VEČ VRST

V drug svet, morda na drug planet, se je preselil Božidar Biščan - Biško, ena redkih velenjskih ikon. Ni bil posebnež, kot menijo nekateri, temveč poseben človek, ki je vedno vznemiril omizje, ki mu je delalo družbo.

Z vednostjo, razgledanostjo, znanjem, s provokacijami in z izjemnim krogom prijateljev in znancev po soseščini in Sloveniji.

Da, znal je biti tudi neposreden, aroganten in naporen, a je vedno postregel z dejstvi, ob katerih smo morali molčati. Kot vsakdo je imel tudi Biško težave, a jaz sem jih vedno načrtno spregledal.

Kdo pa težav nima? Razburjen sem le zato, ker Biško ni napisal knjige. To bi se pa bralo! A kljub temu bova ostala prijatelja. Na kateremkoli planetu ali v kateremkoli vesolju že. Biško, naj ti bo lepo, tam, kjer pač trenutno si. 🔲

Vane

V SLOVO

dekorativne elektronske steklene solarne oljne

BOŽIDAR BIŠČAN Velenjčan

Lesk d.o.o.

Prijatelji

Trgovina Velenje, Partizanska 10 Tel.: 059 061 150

VSE ZA 1. NOVEMBER

Delovni čas: ponedeljek – petek: 8.00 – 16.00, sobota: 8.00 – 12.00, nedelja in prazniki: zaprto

ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in tast

ZAHVALA

FRANC DRUKS

V 86. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, stara mama, sestra in teta

1950 – 2021

Kogar imaš rad, nikoli ne umre.

Le daleč, daleč je.

ANICA DOLINŠEK iz Šentilja pri Velenju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.

Iskrena hvala tudi njeni osebni zdravnici dr. Markoševi ter zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku Andreju Mazeju, govornikoma, pevcem, pogrebni službi ter praporščakom. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste bili v mislih z nami in jo boste ohranili v svojih srcih v lepem spominu.

Vsi njeni

Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in ostalim za izrečene besede sočutja, cvetje, sveče in darovane maše.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in Splošne bolnišnice Celje za oskrbo, Dragu Kolarju za sočutne besede slovesa, župniku Jožetu Pribožiču za opravljena pogrebni obred in mašo, kolektivom Premogovnika Velenje, HTZ Velenje in Eurofins Erico Slovenija, častni straži, sindikatu SPESS Premogovnika Velenje, Klubu upokojencev Skupine Premogovnik Velenje, PIGD Premogovnika Velenje, trobilnemu kvartetu rudarske godbe ter Rudarskemu oktetu Velenje za odigrane in odpete žalostinke.

Hvaležni smo, ker si bil.

Žena Rozika, hčerki Polona s Krištofom in Metka z Borisom, vnukinji Manca in Maruša

Naš čas, 21. 10. 2021, barve: CMYK, stran 28

Šoštanj, dober tek!

Praznik Krajevne skupnosti Šoštanj minil v duhu zabave in s polno mero dobre volje – Na golažijadi kuhalo dvajset ekip – Krajevna skupnost Šoštanj razdelila dodatnih 110 porcij golaža ob 110-letnici mesta Šoštanj Jasmina Škarja

Sobota, 16. oktobra, je za krajane Šoštanja minila živahno kot že dolgo ne. Ob prazniku so pripravili številne aktivnosti in povezali različne generacije, saj so pripravili pester nabor dogodkov. Organizirali so pohod, ki se ga je udeležilo tudi veliko osnovnošolskih otrok, golažijado in večerno zabavo z ansamblom Modrijani ter tako obeležili praznik krajevne skupnosti Šoštanj. Sodelovali so zavzeto in s polno mero dobre volje ter privabili številne od blizu in daleč. Predsednica KS Šoštanj Urša Kurnik se zaveda, da je letošnje leto tudi zanje prelomno.

Po letu in pol zatišja so pripravili in izpeljali prvi dogodek, kar jim je predstavljalo velik izziv. »Čeprav smo morali poskrbeti, da so dogodki potekali v skladu s trenutno veljavnimi NIJZ priporočili, je najpomembneje, da ljudje uživajo in so dobre volje, kar se je dalo opaziti tudi po dobrem obisku in številnih nasmejanih obrazih. Jutranjega pohoda se je udeležilo okrog sto pohodnikov, na golažijadi pa je nastopilo dvajset raznolikih ekip, ki so razvajale brbončice obiskovalcev. Brezplačno smo razdelili tudi 110 porcij golaža, toliko, kolikor je staro mesto Šoštanj. Vse skupaj je spremljala in ocenjevala izkušena tričlanska komisija, izkušeni kuharici Mila Acman in Milena Dimec in prvak v pripravi golaža Jure Čokl. Kaj pa načrti? »Do konca leta načrtujemo, da bomo lahko izpeljali prireditve veselega decembra, nočni pohod z baklami za otroke, tradicionalno silvestrovanje in pripravili še kakšno presenečenje v decembru.

Prihodnje leto bo volilno leto, zato upamo, da bodo naši zanamci nadaljevali s tradicionalnimi prireditvami, tudi tistimi, ki smo jih obudili, ter pripravili praznik krajevne skupnosti in poleti kakšno zabavo za ljudi.

Kljub temu da so tekmovali in vihteli kuhalnice, tekmovanje ni bilo v ospredju, saj so vse ekipe dale prednost druženju in dobremu razpoloženju, ki ga ni manjkalo.

To je namreč tisto, kar ljudje v teh časih najbolj potrebujemo.«

Najbolje ocenjen je golaž, ki je najbolj podoben golažu

Da je v Šoštanju ves dan dišalo po slastnih dobrotah, pritrdi tudi Boris Goličnik, član sveta krajevne skupnosti Šoštanj. »Dvajset ekip je kuhalo golaž, velika večina prijavljenih je bila iz Šaleške doline. Vsi so se potrudili, za kar se jim zahvaljujemo. Pripravili smo lepe nagrade, čeprav sta osnovni namen druženja veselje in zabava. Domačini namreč pogrešajo druženja, manjka nam družabnosti, dogodkov, zato verjamem,

Obnovili odsek Konovske ceste Velenje, 15. oktobra - Z obnovljenim odsekom Konovske ceste so krajani pridobili 350 metrov nove ceste s pločnikom in novo javno razsvetljavo. Cesto je predal namenu župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. »Z nadaljevanjem projekta, ki povezuje Šmartno in Konovo, krajanom zagotavljamo dodatno prometno varnost. Krajani so si te posodobitve že dolgo želeli in vesel sem, da nam jo zdaj

Roman Kramer, Turistično olepševalno društvo Šoštanj: »Upamo, da bo naš golaž najboljši. Pripravljamo ga po starem babičinem receptu, v katerem je največ čebule in mesa. Seveda so pomembne tudi začimbe, brez katerih ni okusa. Računamo, da bomo skuhali dober golaž in se hkrati družili, kar nam v teh časih tudi manjka.« Nejc Slemenšek, PGD Šoštanj, člani: »Gasilci se predstavljamo kar s tremi ekipami, kar pomeni, da znamo kuhati. Ker smo (kot kaže) moderni gasilci, smo recepte poiskali na spletu. Ugotovili smo, da je pri vsakem receptu kakšna skrita sestavina, zato smo se malo posvetovali tudi z domačimi, kaj dodati v golaž. Poleg čebule smo se odločili za papriko in paradižnikovo mezgo. Naš moto je važno je sodelovati, ne zmagati. Pomembno je le, da se imamo lepo.« Andrej Križnik, Križnik in KUD Ravne: »Pri kuhanju golaža so najbolj pomembne sestavine, veliko je odvisno tudi od priprave.

Potrudili se bomo skuhati najboljšega, čeprav ga ne pripravljamo ravno pogosto. Se pa zavedamo, da je konkurenca močna, zato nimamo nikakršnih pričakovanj.« Jože Potočnik je pripomnil, da ga pogosto kuhajo doma, tudi z divjačino. Izgleda pa, da je kuhanje golaža v domeni moških, saj jih je tudi na Golažijadi bilo v ekipah več kot članic nežnejšega spola.

uspeli udejanjiti,« je dejal župan Dermol.

Na novo so uredili 350 metrov ceste s pločnikom, novo javno razsvetljavo, nov prehod za pešce z dodatno osvetlitvijo. V sklopu rekonstrukcije so uredili tudi odvodnjavanje meteorne vode in obnovili del vodovoda. Za naložbo so namen ili 240 tisoč evrov, dela je opravilo podjetje Tegrad. 🔲

mz

Strokovna komisija Mila Acman in Milena Dimec s slovenskim mojstrom v pripravi golaža Juretom Čoklom na čelu.

da nas bodo ti znova povezali.« Jure Čokl, predsednik strokovne komisije in mojster v kuhanju golaža, pove, da je pri ocenjevanju golaža najbolj zanimivo to, da najbolje ocenijo golaž, ki je najbolj podoben golažu. »Vsi se trudijo z začimbami, ki so običajno precej eksotične in v golaž ne sodijo, na koncu pa zmagajo tisti, ki upoštevajo pravilo manj je več, kar je glavni adut, ki ga skriva dober kuhar golaža. Kot aktualni prvak v kuhanju golaža približno vem, kaj je dober golaž. Resda sem imel to srečo, da sem rasel z babicama, ki sta bili vrhunski kuharici, ki sta me

naučili osnov, na podlagi katerih je bilo veliko lažje nadgrajevati kuharsko znanje. Začne se namreč že v otroštvu. Lažje je, če ti kdo pokaže, kaj je dobra hrana. Kar se tiče priprave golaža, pa moram povedati, da smo, preden smo skuhali zmagovalni golaž, skuhali veliko poraženih golažev,« še doda predsednik komisije Jure Čokl.

Važno je sodelovati, ne zmagati

Vsem tekmovalcem so zagotovili enake pogoje, vsi so dobili enake kotličke, meso in čebulo, za začimbe in ostale dodatke pa

so poskrbeli sami, saj je ravno skrita sestavina tista, ki da piko na i in je del recepta posameznika. Favoriti so bili vsi, prvotni namen pa je bilo druženje, čemur so v en glas pritrjevali vsi, ki se prijeli za kuhalnico.

Tomaž Mori, Medic-UM: »Danes dokazujemo, da tudi zdravstveni delavci znamo kuhati.

Tudi golaž. Pravijo, da smo priročni, pa smo se odločili sodelovati. Kuhamo prvič, računam, da bomo tudi nadaljevali in bomo vedno boljši. Letos smo se odločili za kuhanje golaža s pivom, kar bo nekaj povsem novega. Računamo na dober rezultat. Do sedaj smo kuhali v domači kuhinji, danes pa v pravem kotlu.«

Najboljši golaž so skuhali člani PDG Šoštanj, pohodniki

Prehodnega pokala za najboljši golaž in naziva Golaž mojster KS Šoštanj so se razveselili člani PGD Šoštanj (pohodniki), katerega ekipo so sestavljali Ajda Ovčar, Blaž Mežnar, Misa Cesar, Rok Kočevar in Alja Koren, ki so skuhali natanko takšen golaž, kot mora biti. Drugo mesto je zasedla ekipa TGP Florjan, tretjega pa PGD Šoštanj, člani.

Vsem nastopajočim pri kuhanju tradicionalne mesno zelenjavne jedi, ki ima korenine pri madžarskih pastirjih, tako za pogum kot samo izvedbo čestitamo. 🔲