41 2022

Velenje, 5. oktobra – Letos Ježek, enota VDS Saša, beleži 30 let delovanja. Spomladi so se varo vanci predstavili z modno revi jo na Cankarjevi cesti, prejšnjo

sredo pa so odprli vrata svojega centra in obiskovalcem pokazali, kje in kako preživljajo dneve. Najlepše darilo za rojstni dan jih čaka konec novembra, ko

Civilni nadzor nad sosežigom premoga

Velenje, 6. oktobra – Župan

Dermol je s sklepom

bodo odprli nove prostore bival ne enote z imenom Živa, kjer bo dom lahko dobilo 12 uporab nikov. Direktorica Darja Fišer upa na donacije pri opremljanju

prostorov, župan Peter Dermol pa je javno povabil gospodarstve nike in podjetnike, da pomagajo opremiti nove prostore s pohi štvom, aparati in drugimi pripo

ga sestavljajo vodja dr. Franc Žer din, namestnica vodje Urša Zgojznik, Jaro Vrtačnik, mag. Vilma Fece, Klemen Kotnik, Viktor Drev in Franc Obu. Od bor je ustanovljen z namenom, da javnost pravočasno opozori na morebitne nevarnosti in poslabšanje različnih parametrov v primerjavi z obdobjem pred sosežigom. Člane odbora, ki so se 6. oktobra sestali na drugi seji, je vodstvo TEŠ seznanilo z že opravljenimi aktivnostmi in načrtovanimi postopki v zvezi s sosežigom uvoženih premogov. Preliminarni rezultati projektanta kotla za indonezijski premog kažejo, da je ta premog za testiranje sosežiga z lignitom ustrezen. ��

sosežiga premoga v TEŠ,

močki. »Tudi s tem lahko poka žemo, da je Velenje srčno mesto s srčnimi ljudmi,« je dejal. ��

Mestne občine Velenje Peter

imenoval Odbor za civilni nadzor posledic

ki

TAKO mislim

Današnja mladina

Pogosto v vsakdanjih pogovorih poslušam kako grozna, nespoštljiva in nevljudna je današnja mladina. Pa se ta krat vedno vprašam, mar niso tudi za vašo generacijo tako govorili, ko ste bili vi ta mladina nekaj let nazaj? Zelo dolgo sem premišljevala predvsem o lastnostih današnje mladine in prišla do zaključka, da se mi njena pot in rast sploh ne zdita tako slabi. Nasprotno, zdi se mi, da rastemo in to na najpomemb nejših področjih.

Težko sicer primerjamo današnjo mla dino z generacijo izpred 50 let. Mladi danes so namreč povsem drugačni in se morajo spoprijemati s popolnoma dru gačnimi problemi. kot se je mladina včasih. Ste vedeli, da raziskave kažejo, da je današnja mladina veliko bolj aktiv na kot generacije pred njimi? Se zavedate, da je današnja mladina veliko bolj okoljsko zavedna? Poznam mnogo mladih, ki se vsakodnevno borijo proti segrevanju ozračja, se vključujejo v okoljsko politiko in predvsem živijo način življenja, ki skrbi za prihodnje generacije. Poznam mnogo sovrstnikov, ki oblačila kupujejo v second hand trgovinah, prirejajo izmenjevalnice oblačil. Je to znak rasti ali naza dovanja? Vsekakor prvo.

Ogromno mladih bere knjige za osebno rast, se ukvarja z meditacijo, jogo, se z vrstniki pogovarja o vrednotah, smi slu, našemu namenu. Vse to posledično prinese stopnjo zavedanja, da ima vsak svoje poslanstvo v življenju. In vse to pripelje do tega, da se mladi borijo in trdo garajo za stvar, delo, službo, dejavnost, ki jih bo v njihovem življe nju osrečevala, torej so ambiciozni. Je to slabo? Seveda ne! Gre za duhovno in osebnostno rast in posledično srečnejše življenje mladih in prihodnjih generacij. Prav tako je konč no dovoljeno v družbi govoriti tudi o osebni sreči in zado voljstvu in količina dela ni več merilo za uspeh! To je velik korak za družbo, saj ta prispeva k povečanju duševnega zdravja.

Nove generacije so povzročile tudi revolucijo na delovnih mestih. Počasi se razvijajo službe, ki omogočajo celome sečni zaslužek brez osemurnega vsakodnevnega delovni ka. Je to slabo? Ne, če si sam ustvariš svoj imperij, s ka terim lahko preživiš vsak mesec in ob tem poleg službe najdeš čas še za druge dejavnosti. Si gospodar lastnega časa. In potem je tu še skrb za svoje telo, zdravje in kon dicijo. Ni res, da se mladi premalo gibajo. Mislim, da se vedno več mladostnikov zaveda pomembnosti gibanja in zdrave prehrane za ohranjanje zdravja in kondicije. Vedno več mladih se odpravlja v naravo, na pohode, v hribe, kar prinaša tudi večjo skrb zanjo.

Velike stvari se začnejo z majhnimi koraki

Garažno hišo bodo zgradili za trškim jedrom in bo obsegala klet, pritličje in povozno streho – Parkirna mesta bodo opremljena z električnimi polnilnicami, kar je dober nastavek za razogljičenje prometa

Jasmina Škarja

Šoštanj, 5. oktobra – V Šoštanju so ob Muzeju usnjarstva na Slovenskem položili temeljni kamen za gradnjo garažne hiše. Zgradili jo bodo za trškim jedrom in bo obsegala klet, pritličje in povozno streho. V njej bodo parkirišča namenjena stano valcem novega bloka, ki ga bo gradil za sebni investitor, in splošni uporabi. Vred nost naložbe, ki jo bo izvajal velenjski Esotech, znaša skoraj tri milijone evrov.

Mali korak na poti do trajnostne destinacije

Osrednji gost dogodka je bil minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, ki je v luči preobrazbe v zeleno podprl gradnjo garažne hiše. »Sprejeli smo zakon o celo stnem prometnem načrtovanju. Namen je, da bi se na nacionalni ravni povezali s posameznimi lokalnimi skupnostmi, ki se bodo same odločile za tempo zelenega prehoda. Velike stvari se vedno začnejo z majhnimi koraki. Za občino je gradnja zelo pomembna, gre za umirjanje pro meta. Tudi parkirna mesta bodo oprem ljena z električnimi polnilnicami, kar je dober nastavek za razogljičenje prometa. Zmanjšal se bo tudi moteč vpliv hrupa zaradi prometa, kar je mali korak na poti do trajnostne destinacije.«

Prihodnost električnih vozil?

»Elektrika se draži; če jo bomo pridobi vali iz obnovljivih virov energije, so to za gotovo viri, ki so dolgoročno veliko cenejši. Zanimanje ljudi za priključitev na distri bucijsko omrežje za sončne elektrarne je

Velike stvari se vedno začnejo z majhnimi koraki.

ogromno, saj je sončni vir trenutno naj cenejši. Ljudem priporočam, naj se opre mijo s sončnimi elektrarnami, saj bodo tako znižali stroške energije. Žal se doga ja, da razvoj distribucijskega omrežja ne sledi povpraševanju po priključitvi sonč nih elektrarn. V naslednjih letih se bomo potrudili, da bomo omogočili priključitev. Snujemo projekt OVE skupnosti za tiste, ki nimajo lastnih individualnih objektov, in jim omogočimo priključitev v skup nost, kjer bi lahko zagotovili ugoden vir energije in ugoden toplotni vir. Upam, da bomo projekt skozi nov zakon, ki je v javni obravnavi, izpeljali do konca in pritegnili državne investitorje,« je odgovoril mini ster za infrastrukturo in dodal, da snujejo načrte tudi za nadaljnje projekte: prehod za pešce, kako nadgrajevati in vzdrževati cestno infrastrukturo ter sofinancirati in obeležiti 100. obletnico Karla Destovnika - Kajuha. »Že danes napovedujem, da se bova dogodka udeležila oba z ministrico za kulturo in tako podprla obujanje kul ture v mestu Šoštanj, kjer je vedno bila in bo prisotna.«

Garažna hiša naj bi bila zgrajena do sredine leta 2023

Župan Darko Menih je povedal, da je bil Esotech po drugem razpisu najugodnejši izmed treh ponudnikov, ki so oddali po nudbo v postopku javnega naročanja, in da bo v garažni hiši na voljo 134 parkirnih

mest. »Na vse objekte, ki jih je Esotech začrtal, smo ponosni. Leta 2017 smo pri stopili k celostni prometni strategiji in se zavezali, da v mestu umirimo promet in ga umaknemo iz središča ter zagotovi mo površine za pešce, kolesarje ... Lepo je videti, da se na trgu odvijajo kulturni in športni dogodki. To je živahnost, ki Šo štanju manjka, v tej smeri se trudi tudi delovna skupina za oživitev trga. Stano valce prosimo za razumevanje. Na spletu smo objavili napotke, kako in kje lahko parkirajo,« je dodal župan, in poudaril, da naj bi bila garažna hiša zgrajena do sredine leta 2023.

Direktor Esotecha Marko Škoberne pa je poudaril, da je vesel, da ponovno gradijo v lokalnem okolju: »S Šoštanjem dobro sodelujemo vrsto let, izvedli smo vrsto investicij, najbolj ponosni smo na zadnje gradnje: gradnjo vrtca, ki beleži osmo obletnico, pomembna je glasbena šola, ki je v času dokončanja dobila drugo nagrado za arhitekturni dosežek v Slove niji. Delo nadaljujemo z gradnjo garažne hiše in smo s projektnimi rešitvami pri sotni pri zelenem prestrukturiranju Ša leške doline. Lokalno okolje je tisto, ki je družbi dalo zagon, zaupanje in reference. Občina Šoštanj pa v regijskem območju ni edini kupec, zelo dobro delamo tudi v MO Velenje in Slovenj Gradec ter Obči nah Žalec in Mozirje,« je dejal Škoberne.

Strokovni nadzor ovrgel očitke javnosti

Izredni interni strokovni nadzor v hotelu Vesna preverjal ustreznost prehrane stanovalcev ter ustreznost zdravstvene nege in socialne oskrbe – Na oglasnih deskah bodo objavljali jedilnike za tekoči teden

��

Jure Beričnik, Bernarda Matko Sedež uredništva in uprave: Kidričeva

Marketing:

V Domu za varstvo odraslih Velenje je bil pretekli teden iz redni interni strokovni nadzor, v katerega sta bili vključeni tudi zunanji strokovni delavki s področja zdravstvene nege in sanitarnega področja. Nadzor je izvedla tričlanska komisija, ki je preverila ustreznost pre hrane stanovalcev ter ustre znost zdravstvene nege in so cialne oskrbe s poudarkom na prehranjevanju in pitju stano valcev. Direktorica Violeta Po točnik Krajnc je povedala, da je komisija za ugotovitev dejan skega stanja opravila številne

intervjuje, spremljala transpor tne poti prehrane stanovalcev, pregledala jedilnike, evidence HACCP, izračunala energetske vrednosti obrokov naključno izbranih datumov ipd.

Nabavili bodo dodatne termične posode za bolj občutljiva

živila

»Z veseljem lahko sporoči mo, da je komisija ugotovila, da je bila povprečna ocena po danih mnenj stanovalcev z za dovoljstvom s hrano v Domu za varstvo odraslih Velenje med 7,85 in 8,14 (ocenjevali

so od 1 do 10). Tudi očitka, ki se je navajal v javnosti, komi sija ni potrdila.

Bomo pa z namenom ohra njati zadovoljstvo stanovalcev za čas, ko smo zaradi rekon strukcije in prizidave Doma za varstvo odraslih Velenje preseljeni v Hotel Vesna To polšica, nabavili dodatne ter mične posode za termično bolj občutljiva živila, saj je komi sija med nadzorom ugotovila možnost odstopanja zagota vljanja tople verige pri dolo čenih termično najbolj obču tljivih živilih. Dom se bo tako

�� jš

Lara Oprešnik

Premog nas greje, a tudi povzroča prašenje in hrup

Energetska kriza vsem nalaga odgovornost, da vsi skupaj začnemo sprejemati ukrepe pri sebi – Gradnja DVO je projekt ministrstva – Sprejeti ukrepi morajo imeti pozitiven učinek na življenje v KS Pesje

Velenje, 6. oktobra – Vsak prvi četrtek v mesecu ob 12.20 je gost Radia Velenje župan Peter Dermol . Odgovarja na vprašanja, mnenja, ki jih poslušalci lahko naslovijo po sms-sporočilu ali vprašajo po telefonski tajnici na 031-2626-26. Naj povabilo velja že za prihodnji mesec, v oktobru pa je odgovoril na vprašanja, ki jih je prinesel prazničen in tudi sicer z dogodki poln september.

Jasminko zanima področje pomoči na domu. Njena mama nima več pomoči na domu. Kako ji pomagati?

»MO Velenje je v pomoč na domu vključena tako, da sofi nancira to storitev, izvajata pa jo Dom za varstvo odraslih in patronažna služba Zdravstve nega doma Velenje. Storitev se financira iz ZZZS. Predlagam, da se poslušalka najprej obrne na DVO; če bi naletela na teža ve, pa lahko pokliče v kabinet župana MO Velenje in ji bomo pomagali vzpostaviti ustrezne kontakte.«

Ali ima Komunalno podjetje Velenje kakšen načrt glede ogrevanja, bo občina jamčila, da se ceno ne bodo nenormalno dvigovale? »Že v začetku vojne v Ukraji ni smo se zavedali, da bo to pe reč problem. V ta namen smo v proračunu MO Velenje zago tovili dodatna sredstva v višini 1,3 milijona evrov. Ta znesek letos namenjamo za subvenci oniranje komunalnih storitev. V tej zimi se cena ogrevanja ne bo spreminjala, vsekakor pa bodo pritiski predvsem, če bo prišlo do dviga cen premo ga, o čemer se govori. Zato ko municiramo z odgovornimi v energetskih družbah in si želi mo dvig cen preprečiti. Hkrati pa na državni ravni potekajo razgovori, da bi tako v Velenju, Ljubljani in drugje, kjer upo rabljajo za ogrevanje premog

in se s tem povzroča CO2, bili v teh kriznih časih oprošče ni plačevanja CO2 kuponov. S temi ukrepi bi lahko zagotovi li, da se cena ne bi dvigovala. V vsakem primeru pa lokal na skupnost ne bo dovolila, da bi vse breme prenašali na končne uporabnike. Svoj del naloge in družbene odgovor nosti bomo opravljali tudi v prihodnje.

Ob tej priložnosti naj pouda rim, da smo v velenjski občini še vedno največji porabniki toplotne energije, kar verjetno izhaja iz tega, da imamo ves čas najugodnejšo ceno ogreva nja in da občani na tem podro čju nismo pretirano varčevali. Ta energetska kriza nam tako nalaga tudi to odgovornost, da vsi skupaj začnemo sprejemati ukrepe pri sebi. V sredini no vembra bo odprta energetska pisarna, kjer bodo lahko obča ni, etažni lastniki in upravniki stavb dobili odgovore na vpra šanja in pomoč.«

Dom za varstvo odraslih je bil pred nekaj leti energetsko saniran, kupljena so bila nova okna … Poslušalko zanima, če je bila to pametna naložba. »Pravzaprav lokalna skup nost nima dosti opraviti s pre novo Doma za varstvo odra slih; le to, da smo ta projekt podprli. DVO spada v pristoj nost ministrstva za delo, dru žino, socialne zadeve in enake možnosti. Tam so se odločili, na kakšen način in kako bo objekt saniran. V preteklosti in tudi lani smo se v MO Ve lenje odločili, da bi zgradili nov dom za varstvo odraslih, vendar žal EU in Slovenija ne podpirata več gradnje novih domov. Zato ni bilo veliko iz bire: ali podpremo nadgradnjo doma, kot so si zamislili na mi nistrstvu, ali pa do tega projek ta ne pride. V teh okoliščinah smo po mojem mnenju spreje li pravo odločitev, podprli pro jekt, zagotovili tudi oprostitev

Peter Dermol kandidat za člana državnega sveta

Velenje – Svetnice in svetniki MO Velenje so v volilno telo iz volili predstavnike za volitve člana Državnega sveta in Petra Dermola določili za kandidata za državnega svetnika. Seznami izvoljenih predstavnikov v volilno telo (elektorjev) in kandida ture za člane Državnega sveta – predstavnika lokalnih intere sov morajo biti vloženi do 23. oktobra. Splošne volitve članov Državnega sveta – predstavnikov lokalnih interesov bodo v sredo, 23. novembra. Kot predstavniki v volilno telo za volitve člana Državnega sveta so bili izvoljeni Suzana Kavaš, Darinka Mravljak, Janja Rednjak, Bojan Škarja, Aleksandra Vasiljević, Bojan Voh in Franc Žerdin. S Sklepom o določitvi kandidata za člana Držav nega sveta pa je bil določen Peter Dermol, ki je bil tudi edini kandidat. ��

plačevanja komunalnega pri spevka, pomagali z drugimi mehanizmi. Z novim domom bomo dobili boljše prostore za oskrbo starostnikov, saj si želi mo, da imajo starejši najboljše razmere za bivanje.«

Kdaj bodo znani rezultati ankete o zaprtju Rudarske ceste?

»Kolikor vem, smo o tem že obveščali javnost. Dejstvo je, da ljudje niso pozitivno spre jeli predloga za zaprtje Rudar

kakovost bivanja stanovalcem v mestnem središču, hkrati pa zagotovili varen in bolj zelen način življenja v mestu.«

Kakšno je stanje glede uvoza premoga oziroma kakšna je ocena skupine, ki spremlja nadzor premoga, koliko naj bi ga uvozili – vse to zanima poslušalca. »Imenovana je bila skupina za nadzor uvoza premoga, ki jo vodi dr. Franc Žerdin. Testi

Še eno vprašanje je vezano na premog. Poslušalec iz Pesja je povedal, da je zaradi nakladanja in razkladanja premoga stanje nevzdržno, da imajo zaprašene avtomobile in okna.

Kaj se da narediti?

»Na to temo smo že imeli se stanek s predstavniki KS Pesje na Premogovniku Velenje. Že večkrat, pred letom in pol, sem dal pobudo, da je nujna proti hrupna ograja ob Partizanski cesti. Čeprav je to v pristojnosti države, smo v MO Velenje pri pravljeni zagotoviti del sred stev iz proračuna. Premogov nik Velenje bo – verjamem, da bo temu tako – sprejel določene ukrepe, sam pa sem sklical se stanek (bil je 7. oktobra, op.p.) na temo vpliva prometa in pre moga v KS Pesje. Povabljeni so bili predstavniki Direkcije za ceste, Slovenskih železnic, Premogovnika Velenje, MO Velenje, KS Pesje in civilnega nadzora. Zavedam se, da je že zdaj KS Pesje pod vplivom to vornega prometa, če pa poglo bimo podvoz pri Esotechu, se bo tovorni promet v tej krajev ni skupnosti še povečal. Zato je treba sprejeti ustrezne ukre pe in ti morajo v najkrajšem možnem času imeti pozitiven učinek na življenje krajanov.«

kaj tragičnega. Na drugi strani pa niso preverjali sedanje ka kovosti bivanja stanovalcev v hotelu Vesna. Vsekakor bi pri čakoval, da DVO vodi aktivno komunikacijo z javnostjo, ne da kot župan na osnovi neu radnih podatkov razpravljam in sodim. Zato bom pisal mi nistru in direktorici DVO, da pričakujem ažurnost, zagotav ljanje čim boljših bivalnih raz mer, ter ponudil pomoč MO Velenje, če lahko kjerkoli in kakorkoli pomagamo.«

Kako se zdaj opravljajo covid testi? V jesenskem času bo bolezen zagotovo izstopala, bodo ljudje stali na mrazu?

»Do aprila so izvajali PCR-te ste, zdaj se skladno z usmeri tvami države ti testi ne izvajajo več. Izvajajo se hitri antigenski testi. Razlika je v tem, da ti te sti ne smejo biti izpostavljeni ne previsokim in ne prenizkim temperaturam, torej v primer ni notranjosti. Zaradi tega teh testov ne morejo izvajati na način »drive in«, kot so počeli v preteklosti. Vedno pa so mo rali ljudje čakati zunaj in tudi zdaj je tako. Prenos okužbe je v notranjih prostorih hitrejši.

ske ceste. Pozitivno so sprejeli predloge, da bi ob cesto ume stili dodatne zelene površine, da bi omogočili varnejšo vo žnjo za kolesarje in hojo za pešce, da bi postavili urbano opremo. Stanovalci si pred blokom te opreme ne želijo, ker bi bilo potem bolj hrupno. Na drugi strani imajo težave s parkiranjem … Skratka, raz misliti bo treba o tem, da se bo na tem področju spremenil prometni režim, da bomo za gotovili dodatna parkirišča za invalide. Nagibam se k temu, da bi spremenili tudi način mirujočega prometa, da ima jo prednost stanovalci, da uve demo kratkotrajno parkiranje, vsi drugi obiskovalci pa mo rajo parkirati v garažni hiši. To so nekateri ukrepi, s kate rimi bi bili trajnostno usmer jeni in s katerimi bi dvignili

uvoženega premoga iz Indonezije se izvajajo, neuradno naj bi bil ta premog veliko bolj prijazen do okolja kot naš. Neuradno mi je znano tudi, da testirajo premog, uvo žen iz bivših republik Jugosla vije. Omenjena skupina oziro ma civilni nadzor se je sestal z vodstvom TEŠ, v kratkem se bodo sestali tudi z vodstvom Premogovnika Velenje in potem bomo dobili prve ura dne podatke. Z njimi bomo seznanili javnost. Civilnemu nadzoru je treba dati nekaj časa, da pripravi in pregleda vso potrebno dokumentacijo in da bomo v prihodnje lah ko uradno in bolj tehtno od govarjali na podobna vpra šanja. Zavedam se, da so to pereča vprašanja in javnost mora imeti zagotovljene vse informacije.«

V našem lokalnem okolju je dvignil kar nekaj prahu še en pereč dogodek, ki je povezan s hrano v Domu za varstvo odraslih. So znane kakšne ocene nadzora?

»Včasih me žalosti, da DVO ne spada pod pristojnost lo kalne skupnosti. Ko pride do težav, je vedno župan tisti, ki bi moral nekaj storiti, ali naj bi bil za karkoli odgovoren, če prav v tem primeru ni tako. Kljub temu pa se zavedam, da so stanovalci DVO naši ob čanke in občani in zato sem z vso skrbnostjo opravil ne kaj razgovorov. V DVO je bil opravljen notranji nadzor. Z izsledki uradno nisem sezna njen, čeprav sem direktorici izrazil to pričakovanje. Ne formalno se govori, da naj bi bila hrana zadovoljiva in da v tem smislu naj ne bi bilo nič

Zato je Zdravstveni dom Vele nje ostal pri enakem načinu je manja testov, kot je bilo v pre teklosti. Razlika je le v tem, da teh testov ne izvaja nihče drug kot oni. Morda bi veljalo le raz misliti, da bi se del območja, kjer ljudje čakajo na testiranje, pokril.«

Poslušalko Stanko pa zanima, kako bi lahko župan pomagal rešiti problem vklopa ogrevanja v bloku – eni bi se radi že greli, nekateri pa ne.

»Ker sem pred leti živel v bloku, poznam takšno situa cijo. Žal je vse to odvisno od etažnih lastnikov; kot se do govorijo, tako mora biti oziro ma naj bi bilo. Vse, kar lahko naredimo je, da preverimo, za kateri blok gre in pri Komu nalnem podjetju vprašamo, ali je kakšen drug zadržek, da se ogrevanje ne vklopi.« �� jš

Peter Dermol

Delavnice na točkah z defibrilatorji

Šmartno ob Paki – 16. oktober, svetovni dan oživljanja, bodo v občini Šmartno ob Paki zaznamovali na svojstven način. Na vseh 10 točkah v lokalni skupnosti, kjer so na meščeni defibrilatorji, bodo namreč trije domači zdravniki izvajali delavnice, na katerih bodo prikazali temeljne po stopke oživljanja in pravilno uporabo omenjene naprave, s katero lahko ob pravočasnem odzivu sočloveku ob srč nem zastoju rešimo življenje. Kljub temu, da je defibrilator enostaven za uporabo – menita organizatorja dogodka ob čina Šmartno ob Paki in tamkajšnji javni zavod Mladinski center – je priporočljivo, da se z njim in njegovo uporabo seznanimo vnaprej. Tako je lahko človek v kritičnem tre nutku kar se da odločen in samozavesten.

Delavnice bodo potekale: ob 14. uri v lovskem domu v Skornem; ob 15. uri v kulturnem domu Gorenje, pri ban komatu v Šmartnem ob Paki ter na domačiji Martin v Ve likem Vrhu 29; ob 16. uri v gasilskem domu v Paški vasi, pri lokalu C1 v Rečici ob Paki ter pri podjetju MPT v Šmar tnem ob Paki; ob 17. uri pa pri Šterbenku v Slatinah 21 a, na domačiji Tajnšek v Podgori ter v prostorih Osnovne šole bratov Letonja v Šmartnem ob Paki. Krajani vaških skupnosti, v katerih nimajo nameščenega defibrilatorja, se lahko udeležijo delavnice na lokaciji po njihovi želji.

Predstava in menjalnica igrač

Šmartno ob Paki, 7. in 8. oktobra – Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki in tamkajšnji javni zavod Mla dinski center sta z dvema zanimivima dogodkoma tudi letos poskrbela, da letošnji teden otroka pri njih ni mi nil neopazno. V dvorani Marof so si lahko otroci v petek ogledali simpatično predstavo Gledališča Velenje Kokoška Emilija. Prišlo je več kot 20 otrok iz lokalne skupnosti in širše okolice. Dan kasneje je v Hiši mladih med 10. in 12. uro potekala še tradicionalna menjalnica igrač. V javnem zavodu so povedali, da z njo spodbujajo otroke, da doma prevetrijo svoji zalogo igrač in tiste, ki so jih že prerasli, se jih naveličali ali jih ne potrebujejo več, prinesejo v me njalnico ter si v zameno izberejo med ponujenimi takšne, ki so jim zanimive in bi jih želeli imeti ter jih seveda odne sejo domov. Menjalnice se je udeležilo kar nekaj celotnih družin. Nekatere igrače so zamenjale lastnike, preostale bodo razveseljevale še koga. Plišaste medvedke, punčke, avtomobilčke …, ki so jih otroci pustili, bo namreč javni zavod podaril različnim dobrodelnim društvom, otroškim oddelkom bolnišnic in še kam. �� Tp

Praznični september v Velenju

Praznik MO Velenje zaznamovan s številnimi srečanji, dogodki in zaključenimi investicijami

Velenje, 7. oktobra – V pra zničnem septembru velenjske občine se je zvrstila množica večjih in manjših prireditev po celi MO Velenje. Župan Peter Dermol se je srečal s prostovoljci, mladimi, starej šimi, gospodarstveniki, pred sedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti ... Številne pri reditve so pripravili po posa meznih krajevnih skupnosti, nekaj dogodkov je že bilo ali še bo v oktobru, med drugim bo 14. oktobra preloženi koncert Magnifica, ki je bil napovedan za občinski praznik.

Občina je izdala tudi tri pu blikacije: Velenje – mesto s sr cem, Velenje za starejše občan ke in občane ter Pozdravljena, prihodnost!

Dokončane investicije

Poleg praznovanj se v občini zaključujejo tudi številne inve sticije, ki bodo izboljšale kako vost življenja občanov. To so: asfaltiranje ceste Sedovnik–Vivod v Cirkovcah, obnova

vodovoda in kanalizacije na Cesti bratov Mravljakov, ko munalne infrastrukture na To ledovi cesti, dotrajanega par kirišča na Kersnikovi cesti 1, gradnja črpališča in povezo valnega cevovoda od NPPV Ču jež do filtrirne postaje Jablani ce v Krajevni skupnosti Paka, razširitev parkirišča pri Stari Nami in pristopne klančine mostu za pešce med Kardelje vim trgom in Stantetovo ulico,

Manj plastike, več trajnosti

Ni sporna vsa plastika, temveč plastika za enkratno uporabo

Mestna občina Velenje se je pridružila zavezi Manj plasti ke, več trajnosti za izločanje plastike za enkratno uporabo. Zaveza pomeni, da bo občina do konca leta 2022 iz svojega poslovanja izločila plastiko za enkratno uporabo, to je pla stenke, plastične kozarce in plastično embalažo za hrano.

Ocenjujejo, da bodo iz obto ka odstranili 25.680 plastičnih kozarcev ter preprečili njihov nastanek v prihodnjih letih.

Kot so sporočili iz občine, bodo k izločitvi plastične em balaže za enkratno uporabo iz sob spodbujali tudi nastanitve ne objekte. Delovali bodo po načelih “Global Tourism Plastic

Initiative”. Odpravili bodo vso problematično in nepotrebno plastično embalažo in predme te. Prešli bodo z modelov za en kratno uporabo na modele za večkratno uporabo. Uporabljali bodo plastično embalažo, ki jo

je mogoče ponovno uporabiti, reciklirati ali kompostirati; k temu bodo spodbujali doba vitelje. Povečali bodo količine reciklirane vsebine plastičnih izdelkov. Vlagali bodo v pove čanje stopnje recikliranja in

rekonstrukcija avtobusnih po stajališč in nadstreškov, kole sarska povezava do Dobrne, ureditev parkirišča pri vrtcu Tinkara, javna razsvetljava Bevče, Kavče Babja Klada, na Zidanškovi cesti in Cesti talcev ter prenova centralne kuhinje v enoti Lučka Vrtca Velenje. Pred kratkim pa so bile za ključene investicije: tehnološka prenova toplotne podpostaje 107, obnova odseka omrežja ter gradnja dveh internih to plotnih podpostaj na Šlandrovi cesti, tehnološka prenova to plotne podpostaje 494 na Can karjevi 1abc, razširitev kla sičnih grobov na pokopališču Podkraj ter javna razsvetljava na Cesti na Vrtače.

24. oktobra bo s svečanim odprtjem zaključena še inve sticija Park državnosti. Z novo pridobitvijo bomo v Velenju celostno zaokrožili in dopolni li vsebino Spominskega centra 1991 ter omogočili obisk tudi večjim skupinam.

kompostiranja plastike. Po ročali bodo o napredku pri doseganju ciljev glede štirih ključnih artiklov za izločitev plastike za enkratno uporabo iz slovenskega turizma.

Sodelujmo vsi in spremenimo naše slabe razvade v dobre navade! MO Velenje k sodelovanju spodbuja tudi vse občanke in občane. »Namesto pijače iz pla stenk si privoščite Šaleški bi ser iz pipe ali pitnika v mestu. Namesto plastičnih kozarcev za enkratno uporabo izberite uporabo steklenih, kovinskih in keramičnih kozarcev. Na mesto plastične embalaže za hrano uporabite rajši stekle no ali kakšno drugo trajnostno embalažo. Namesto plastičnih vrečk za enkratno uporabo pri nakupu sadja in zelenjave upo rabimo vrečke iz blaga ali jute za večkratno uporabo.« ��

Odprto pismo SDRES nadzornemu svetu PV

Velenje, 10. oktobra - V odprem pismu pišejo, da so razme re zelo neugodne oz. kritične ter da Premogovnik Velenje po krivdi poslovodstva deluje brez vsakršne vzdržne strategije. Nadalje, da je poslovodstvo Premogovnika Velenje »vedelo ali bi moralo vedeti, da glede na realizacijo odkopavanja zaloge na deponiji TEŠ ne bodo zadoščale in da bo TEŠ-u zmanjkalo goriva za obratovanje, pa ni storilo ničesar približno ustrezne ga za odvrnitev grozečih negativnih posledic, niti ni o grozeči nevarnosti pravočasno in zadostno obveščalo zadevnih dele žnikov,« ter še, »da se na silo in čez noč proizvodnih kapacitet Premogovnika Velenje ne da zadovoljivo izboljšati, še posebej ne po letih zanemarjanja ustreznega načrtovanja, investiranja in kadrovanja. Pri tem se je treba zavedati, da v zadnjem času večinoma ne gre za naravne nesreče v jami, temveč so to po sledice neustreznega pridobivanja premoga oz. načrtovanja,« pišejo v SDRES in pozivajo Nadzorni svet, da stori vse v okvi ru svojih pristojnosti in zmožnosti, da bi se nastala situacija rešila v dobro zaposlenih, lokalnega okolja in celotne države oz. njenih prebivalcev. Pričakujejo tudi ponovno vzpostavitev normalnega socialnega dialoga in prenehanje onemogočanja sindikalnega delovanja SDRES. ��

Velenje, 5. oktobra – Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) je začel zbirati podpise za ponovno za poslitev predsednika sindikata Asmirja Bećarevića, ki je od vodstva Premogovni ka Velenje 29. septembra prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razlo ga. Podpise bodo zbirali v fizični obliki in po spletu.

Zaupnik Janko Sluga je na novinarski konferenci povedal, da bodo zaradi ovi ranja sindikalnega dela podali kazensko ovadbo zoper poslovodstvo Premogov nika Velenje in kazensko ovadbo zara di ogrožanja varnosti in zdravja zapos lenih. Med kršitvami SDRES izpostavlja prekomerno nadurno delo, nezakonite

prerazporeditve delovnega časa in neza gotavljanje ustreznih počitkov, kar vpliva na varnost in zdravje zaposlenih. O tem pričajo bolniška odsotnost, ki odstopa od povprečja, in številne nezgode pri delu. Sindikalni zaupnik Boštjan Avberšek je prepričan, da je šlo v tem primeru zgolj za povračilni ukrep proti Bećareviću, ker je sprožil peticijo za dostojno malico. Suad Hodžić je prepričan, da za Bećare vićevo odpovedjo stoji podjetniški sindi kat SPESS, ki pritiska na vodstvo premo govnika. O svojih namerah in razmerah v Premogovniku Velenje bodo med drugim obvestili tudi vlado, je napovedal Hodžić. Po njegovih besedah je bil 22. septembra v premogovniku opravljen inšpekcijski

pregled glede odpovedi Bećareviću. In špektorat je takrat izdal odločbo o zadr žanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki še ni pravnomočna.

V premogovniku očitke zavračajo

V Premogovniku Velenje so septembra zavrnili očitke Bećarevića, češ da je glavni razlog za začetek krivdne odpovedi izva janje njegove sindikalne dejavnosti. Kot so zatrdili, je razlog ta, da je Bećarević v času bolniškega staleža, v katerem je bil od oktobra lani, kršil navodila osebne zdravnice o ravnanju v času bolezni. Sin dikalist kljub opozorilu in jasnemu navo dilu osebne zdravnice pravil za ravnanje v času bolniškega staleža ni spoštoval in je poleg dovoljenih sprehodov v okolici doma opravljal še vrsto drugih aktivnosti.

Kako je s preverjanjem pitne vode v Šaleški dolini?

Noben sistem ni stoodstotno zanesljiv, a podobnih težav kot na žalski komunali v Šaleški dolini ne bi smeli imeti - V zadnjih 5 letih zabeležili samo tri neustrezne vzorce pitne vode

Jasmina Škarja

Velenje, 10. oktobra - V Ko munalnem podjetju Velenje te dni beležijo povečano šte vilo klicev uporabnikov glede kakovosti pitne vode in njene uporabe, ki so se pojavili za radi obvestil o neustreznosti pitne vode v Spodnji Savinjski dolini, kjer so laboratorijski vzorec ocenili kot zdravstveno neustreznega zaradi prisotno sti bakterij, ki so indikatorji fekalnega onesnaženja. To so bakterije escherichia coli in enterokoki. Po pravilniku o pi tni vodi teh bakterij v njej ne sme biti. Če je pitna voda fe kalno onesnažena, kar se je iz kazalo v konkretnem primeru, lahko to predstavlja nevarnost za zdravje ljudi ter so možne in verjetne posledice za zdrav je uporabnikov take vode.

Na omrežju je nameščenih mnogo merilnih mest, kjer preverjajo kakovost pitne vode

Primoža Rošerja, vodjo PE Komunala, smo vprašali, kako je s preverjanjem ustreznosti pitne vode v Šaleški dolini. »Noben sistem ni sto odsto tno zanesljiv, vendar lahko rečem, da podobnih težav v Šaleški dolini ne bi smeli ime ti. Prvi razlog je ta, da imamo

devetindevetdeset odstotkov vse vode pripravljene na treh ultrafiltracijskih napravah, kar pomeni, da izvirska voda, ki je obremenjena in biološko oporečna, ne more priti v sis tem, saj je pred tem filtrirana s tehnologijo, ki iz vode odstrani vse bakterije, viruse in spore. Vzpostavljen imamo tudi sis tem HACCP (Hazard Analysis

pitne vode, tudi pri končnih uporabnikih, zato skoraj ne vidimo možnosti, da bi se kaj podobnega zgodilo pri nas,« odgovori Rošer. V primeru, če bi prišlo do napake na omrež ju, imajo pripravljen načrt ob veščanja v izrednih razmerah. Preko SMS obvestijo vse javne ustanove in občane preko sis tema javnega obveščanja.

vsaj 30 minut. Po zaključku reakcij mora obdržati nekaj prostega preostalega (rezidu alnega) klora. Po stališču Sve tovne zdravstvene organizacije znaša maksimalna izračunana zdravstvena smerna vrednost prostega preostalega klora 0,5 mg na liter vode.

Primož Rošer pojasni, da na prave za pripravo pitne vode

Naprave za pripravo pitne vode so bile zgrajene v sklopu kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, ki je potekal v obdobju 2011-2015. S projektom so zagotovili nadaljnjo varno, zanesljivo in trajnostno oskrbo s pitno vodo za približno 45.000 prebivalcev Šaleške doli ne, povečali število prebivalcev, priključenih na omrežje za oskrbo s pitno vodo, in zmanjšali število prebivalcev, ki so neposredno izpostavljeni neustrezni pitni vodi, zmanj šali vodne izgube na manj kot 25 odstotkov in medsebojno povezali vse tri obstoječe vodno oskrbe sisteme v en sam integriran sistem. Vse tri naprave za pripravo pitne vode prečiščujejo zajeto pitno vodo s postopkom ultrafiltracije.

letih smo napravili pilotni pre izkus zmanjševanja plinskega klora na minimalno vrednost, tako da smo zmanjševali do ziranje klora in hkrati izvajali hitre mikrobiološke teste. Na takšen način nam je uspelo op timizirati doziranje klora. Ven dar gre za nikoli končano zgod bo. Potrebna je vsakodnevna skrb in preverjanje, saj gre za živ sistem in se lahko hitro zgo di kaj neljubega.«

Na leto napravijo preko šesto vzorcev vode

kjer je prišlo do napake na in terni inštalaciji, vendar smo ustrezno reagirali.

Tatjana Podgoršek

Na trasi predvidene hitre ce ste tretje razvojne osi na obmo čju občine Šmartno ob Paki je za rušenje predvidenih več kot 20 stanovanjskih ter skoraj 50 pomožnih in gospodarskih objektov. Aktivnosti v zvezi z njihovo odstranitvijo so se zače le, saj so nekateri gospodarski objekti in stanovanjske hiše že porušeni, ostali tako imenova ni rušenci pa v polnem zama hu pri izgradnji nadomestnih objektov. Informacij v zvezi z vrednostjo odkupljenih objek tov (te naj bi pri posameznikih dosegale celo do milijon evrov), roki za izselitev ( prvotno na bi bil to oktober letos z možnostjo podaljšanja za pol leta) kroži v okolju veliko, mi pa smo odgo vore na nekatere poiskali na Direkciji RS za infrastrukturo.

Critical Control Point), ki se uporablja v živilski industri ji, kjer imamo evidentirane vse kritične točke sistema z evidentiranimi potencialni mi tveganji; na glavnih izva jamo vse potrebne meritve, ki so daljinsko nadzorovane in vodene v dispečerski center, kjer imamo štiriindvajsetur no dežurstvo. Če bi prišlo do odstopanj, bi bili takoj infor mirani. Na omrežju je name ščenih mnogo merilnih mest, kjer preverjamo kakovost

Kaj je rezidualni klor?

Za dezinfekcijo pitne vode se običajno uporabljajo različna kemijska sredstva: plinski klor, hipokloritne spojine, klorov di oksid, ozon in fizikalni postop ki: UV sevanje, ultrafiltracija, prekuhavanje. Kloriranje je najpogosteje uporabljen po stopek dezinfekcije pitne vode. Klor uniči bakterije in nekate re viruse, v običajnih upora bljenih koncentracijah pa ne uniči parazitov. Voda naj bo v stiku s klorovim sredstvom

kloriranja ne potrebujejo, ker pa vodovodni sistem v Šaleški dolini še ni v celoti obnovljen, ga je treba dodajati. »Vedeti moramo, da je bil zgrajen v ča sih, ko so bile potrebe po vodi enormne. Cevovodi so predi menzionirani in voda ni pov sod optimalno distribuirana z ustreznimi hitrostmi. Zaradi varnosti delovanja, da ima mo pri končnih uporabnikih ustrezno kakovost pitne vode, dodajamo rezidualni klor v mi nimalnih količinah. V preteklih

Na vprašanje, kdaj je sistem nazadnje zatajil oziroma je prišlo do neustreznosti pitne vode, je Primož Rošer odgo voril, da so v zadnjih 5 letih zabeležili samo tri neustrezne vzorce pitne vode. Naknadne analize so pokazale v vseh treh primerih, da je šlo za te žave na interni inštalaciji upo rabnika. »Nobene reklamacije in zdravstvenih težav zaradi uživanja vode nismo beleži li. Pred časom smo se soočali s problemom v vasi Gorenje,

Na leto napravimo preko šesto vzorčenj vode, skupaj z republiškim monitoringom. Imamo tudi lasten laborato rij, v katerem lahko v kratkem času preverimo in ugotovimo, ali je kakšna zadeva mikrobi ološko sporna, hkrati pa z la stnim laboratorijem prve re zultate dobimo v dvanajstih urah. Posebej poudarjamo, da je naš vodooskrbni sistem večkrat na leto pregleda zdra vstvena inšpekcija in na vo dovodnem sistemu ali pri iz vajanju različnih ukrepov ni ugotovila nobenih neskladno sti. V podjetju imamo vzposta vljen tudi sistem notranje kon trole, in sicer za ustreznost in nadzor vseh postopkov vodoo skrbe, ki jih izvajamo v PE Ko munala, skrbi služba za tehno logije in nadzor-STN, ki spada v skupne službe in je neposre dno podrejena direktorju pod jetja,« zaključi Primož Rošer.

roki za

Rok za izselitev tri leta z možnostjo podaljšanja ali skrajšanja V pisni izjavi so na direkci ji zapisali, da je bil po podpi sanih pogodbah, ki so bile z »rušenci« na območju lokalne

skupnosti sklenjene v letih 2019 in 2020, rok za izselitev tri leta od sklenitve pogodbe z možnostjo podaljšanja ozi roma skrajšanja. Nekateri la stniki so objekte v pogodbeno dogovorjenem roku že predali

v posest kupcu, drugi so zapro sili za podaljšanje roka. Glede na terminski plan gradnje je bilo vsem, ki so za to zaprosili, odobreno podaljšanje roka iz selitve do 30. junija prihodnje leto. To je trenutno tudi skrajni

rok za izselitev iz že odkuplje nih objektov.

Pogodbe za odkup stanovanj skih hiš, gospodarskih ali po možnih poslopij so sklenjene z lastniki vseh objektov, ki jih bo treba porušiti na trasi Šmar tno ob Paki–Velenje, razen dveh ( enega stanovanjskega in enega gospodarskega). Za omenjena objekta je v teku po stopek razlastitve.

Na vprašanje, kakšna je vsaj okvirna vrednost najcenejšega in kolikšna najdražjega objek ta, ki ga bo treba porušiti, so na direkciji odgovorili: »Vre dnosti objektov, ki so se od kupovali na območju občine Šmartno ob Paki, so se giba le med 250 tisoč in 500 tisoč evri (gre za ocenjeno vrednost objekta, pripadajoča zemljišča,

morebitne pomožne objekte in zunanjo ureditev).«

Kako daleč pa je pridobitev gradbenega dovoljenja za od sek Šmartno ob Paki–Šentru pert in ali je morebiti že znan začetek del na terenu?

»Vloga za integralno grad beno dovoljenje za prvi od sek 3. razvojne osi sever, od priključka Šentrupert na avto cesti A1 Šentilj–Koper do pri ključka Velenje, je bila na mi nistrstvo za okolje in prostor vložena 22. aprila letos. Posto pek izdaje gradbenega dovo ljenja (od pridobitve mnenj do izvedbe ustnih obravnav) vodi omenjeno ministrstvo,« so še zapisali na Direkciji RS za infrastrukturo.

Tukaj sta nekoč stala gospodarski in stanovanjski objekt

Dela pri izgradnji nadometnih objektov so pri marsikaterem »rušencu« v polnem zamahu.

Vsi sooblikujemo razvoj mesta

Velenje, 7. oktobra – V Svetu Mestne občine Velenje sedijo tudi štirje člani svetniške sku pine SDS. To so Andrej Vrbec, Sebastjan Apat, Iva Lilija in Maja Naraglav. Kot je pove dal Andrej Vrbec, se svetniška skupina SDS Velenje na sejah aktivno vključuje v razpravo o aktualnih temah, daje predlo ge ter deluje kritično, ko je to potrebno. »Na sejah dajemo ustne in pisne pobude in vpra šanja, ki jih dobimo od občank in občanov. Čeprav naše pre dloge opozicija le redko usliši, si prizadevamo za bolj kakovo stno okolje, v katerem živimo. Smo pa veseli, da je bil na naš predlog sprejet participativni proračun. Tako bodo lahko ob čanke in občani sami odločali, katere investicije in projekti v Velenju naj bodo financirani iz proračuna. Prav tako nas veseli, da je bil na naš predlog v svetu soglasno potrjen predlog o po imenovanju Ceste Jožeta Ervi na Prislana,« je povedal Vrbec.

Katere probleme

zaznavate v lokalnem okolju in kakšne rešitve vidite?

V lokalnem okolju zaznava mo kar nekaj problemov. Naj prej slaba cestišča in premalo parkirnih prostorov. Menimo, da bi bilo treba iz proračuna nameniti več sredstev za ob novitev cest, ki so v občinski lasti, kjer pa so ceste v lasti dr žave, bi morala občina izvaja ti večji pritisk na ministrstvo

za infrastrukturo. Dostopnost parkirnih mest bi morali re ševati bolj sistematično ter zgraditi še kakšno parkirno hišo, ne da jo imamo le v cen tru mesta.

Glede na višino investicije menimo, da tudi prireditveni prostor Vista ni prišel do svo jega izraza. Pojavljajo se tudi različni tehnični problemi, ki jih je treba urediti. Vista je praktično brez vizije pa tudi kapaciteta parkirišč ne zado stuje za organizacijo velikih dogodkov.

Mestna občina tudi prema lo vlaga v šport. V preteklosti smo imeli Košarkaški klub Ve lenje, ki ni več aktiven. Ima mo samo enega prvoligaša –RK Gorenje; glede na velikost mesta je to znatno premalo. Treba bi bilo pomagati pri ustanovitvah novih športnih klubov ter ponovno zagnati Košarkaški klub Velenje.

Lista Socialnih demokratov Velenje

Premalo je zelenega oko lja, v zadnjem obdobju je bilo preveč odstranjenih dreves. V velenjski občini se vse pre več posega v še zadnje zele nice v mestu. V naši svetniški skupini se borimo, da se ohra nijo vsaj tiste zelenice, na kate rih občani počnejo vsakdanje aktivnosti. Menimo tudi, da je dovolj prostora na predelih, kjer bi bila gradnja objektov bolj primerna. Nadalje v naši svetniški sku pini menimo, da je premalo aktivnosti v središču mestnega jedra in bi ga lahko bolj izko ristili. Treba bi bilo pripraviti več manjših dogodkov tako, da bi center Velenja še bolj zaživel.

Čas je za spremembe

Dr. Milan Medved, nekdanji direktor Premogovnika Vele nje, bo na lokalnih volitvah neodvisni kandidat s podpo ro občanov. »Moj cilj je, da je treba sedanjo situacijo v zve zi z energetiko v Šaleški doli ni izkoristiti za nadaljnji ra zvoj, prestrukturiranje, nov odločen pogled naprej. Treba je sprejeti zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, po staviti prave cilje, zagotoviti vire financiranja in se začeti resno ukvarjati z novimi pro jekti, strukturnimi spremem bami, zato da bodo mladi v Ve lenju še vedno videli motiv za delo in življenje. Predavam na Fakulteti za energetiko, tako

da sem s tem področjem zelo na tekočem. Poleg tega sem pozorno spremljal vsa osta la dogajanja. V zadnjem ob dobju so me številni občani, nekdanji sodelavci nagovar jali, naj se aktiviram v lokalni politiki in pomagam s svojimi sposobnostmi povleči ta voz naprej. Za seboj imam dobre rezultate dela, zgovorne same po sebi. Velenje je bilo nekoč vzor napredka, danes v Slo veniji ne predstavlja več po sebne blagovne znamke, ni mamo poslanca v Državnem zboru, nihče iz doline ne zase da pomembnejšega položaja v gospodarstvu in politiki. Že drugi mandat nimamo nobene

Navaden človek za navadne ljudi!

Kandidaturo za župana MO Velenje je najavil Jože Hribar, iz stranke Naše Velenje, tudi svetnik v Svetu MO Velenje. Kot je zapisal, je njegovo vodilo navaden človek za navadne ljudi. »Brez nevestnega trošenja našega denarja, brez praznih obljub, za jasne cilje, za čim manj birokracije in brez korupcije! Ko rupcija je rak rana tega mesta. Za nujno ureditev zdravstva. Velenje je treba očistiti vse nesnage, ki nas vse skupaj duši. In jaz jo bom zanesljivo počistil, ker poznam vzrok, ne bo težav z odstranitvijo!« je še zapisal. ��

Kaj je v Velenju dobro urejeno?

V Velenju dobro deluje me stna tržnica. Imamo tudi do ber kompleks notranjega ba zena ter lepo urejen Sončni park. Menimo, da je dobro urejeno tudi obnovljeno Sta ro Velenje.

Kakšni so vaši načrti za lokalne volitve in prihodnji mandat Sveta MO Velenje?

Kvaliteta življenja občank in občanov mora biti na pr vem mestu, kar mora biti naša skupna dolžnost. Vsi namreč sooblikujemo prihodnost in razvoj našega mesta. �� dj

Velenje, 10. oktobra - Na novinarski kon ferenci so Socialni demokrati Velenje pred stavili kandidatno listo za lokalne volitve, ki bodo potekale 20. novembra. Svojo vnovično kandidaturo za župana Mestne občine Velenje je predstavil aktualni župan Peter Dermol, ki bo na volitvah kandidat Socialnih demokratov s podporo Liste starejših za Velenje in podpisi občank in občanov.

»Socialni demokrati Velenje smo na volilni kon venciji 5. oktobra potrdili kandidatno listo za volitve v Svet Mestne občine Velenje. Lista je ra znolika, sestavlja jo 33 posameznikov z različnimi znanji, a jih družijo iste vrednote. Verjamem, da bodo vsi v primeru izvolitve dobro zastopali in terese občank in občanov,« je dejala predsednica Občinske organizacije SD Velenje Andreja Katič. Na kandidatni listi Socialnih demokratov Vele nje so: Peter Dermol, Andreja Katič, dr. Franc Žerdin, Aleksandra Vasiljević, Mersad Dervi šević, Irena Poljanšek Sivka, Bojan Voh, Janja Rednjak, Nik Lemež, Tjaša Oderlap, Dražan Mrkonjić, Anita Lemež Kljajič, Duško Supić, Andreja Krejan, Jože Ograjenšek, Amade ja Martinšek, Matjaž Cesar, Saška Nežmah, Ranko Rudonić, Alojzija Rihtaršič, Matija Bla gus, Teja Blažič, Dimitrij Amon, Breda Kolar,

Remzija Mujić, Ksenija Mikor, Blaž Dukarič, Lidija Božič Mrkonjić, Gašper Koprivnikar, Alenka Rednjak, Bojan Prelovšek, Marjana Marija Koren in Anton Brodnik

Rekli so:

Andreja Katič: »Kandidati so bili potrjeni so glasno. Na njej so predstavniki različnih gene racij, znanj, profilov in če bomo dobili zaupanje volivcev, bomo lahko zastopali interese vseh družbenih skupin v občini in na vseh podro čjih. Med kandidati je nekaj novih obrazov; naš namen je, da k ‘starim’ obrazom z izkušnjami, vedenjem dodamo nove in nanje prenašamo tradicijo pa tudi nove naloge. Imamo dokaj velik priliv članstva v stranko, zadovoljni smo, da se nam pridružujejo mladi in tudi starejši.« Nik Lemež: »Sem med najmlajšimi na kan didatni listi in to me veseli. Dokazuje pa tudi, da zna aktualni župan prisluhniti tudi mla dim in si želi sooblikovati mesto z vsemi nje govimi prebivalci. Glede na to, da sem dejaven v športu, si bom prizadeval za razvoj športa, nadgradnjo športne infrastrukture, ki je sicer že zdaj v dobrem stanju, ter za dobre pogoje za oblikovanje dobrih športnic in športnikov.« �� Jš, dj

Prisluhne ljudem

poslanke oziroma poslanca v državnem zboru. Delim mi šljenje številnih, da v mestu ni več čutiti pravega napredka,« je še povedal ob svoji kandida turi.

V Svetu MO Velenje je stran ka Nova Slovenija zastopana z eno članico, svetnico Vero niko Juvan. Deluje zelo zavze to in na vsaki seji opozarja na nepravilnosti, težave oziroma daje ideje za izboljšanje bival nih razmer v mestu. Kot pravi, je v občini mnogo težav, »ki jih tako jaz kot ostali člani odbora opažamo in izpostavljamo. Na vsaki seji opozorim na kakšno izmed težav, npr. neosvetljeno cestišče, javne sanitarije, pre malo košev za smeti …« Veronika Juvan pravi, da je v našem lepem mestu pre cej starih oz. nedokončanih objektov, ki so potrebni ali sa nacije ali rušenja. »Naj našte jem le tri: na projektu Stara elektrarna se dela prepočasi,

objekt ob Konovskem igrišču stoji nedokončan in predstavlja nevarnost, ter graščina Turn. Problem je tudi v praznem me stnem središču ob nedeljah. V ta namen bi lahko imeli kakšno otroško igralnico v objektu (morda NC), po vzoru sosednje ga Slovenj Gradca (Safari park), s kakšno priljubljeno kavarno.« Na drugi strani je ponosna na brezplačen javni prevoz Lokalc, vesela projekta BICY, meni, da se je prevoz Kame rat dobro prijel. »Lepo je or ganiziran Pikin festival, ki bi se moral preseliti na lokacijo ob jezeru, prav tako je dobro urejeno drsališče, vendar bi se tudi lahko preselilo blizu Viste, da bi se lahko cela dru žina zabavala hkrati.«

Prioriteta zeleni prehod

Peter Vidmar, kandidat za župana v Občini Šoštanj na li sti Gibanje Svoboda: »Prepro sta odločitev je bila, ker vem, kaj želim in pričakujem. Na podlagi svoje poklicne usme ritve, znanja in dosedanjega dela v občinski upravi sem pri šel do spoznanja, da je čas, da naredim korak naprej, da bi bil tisti, ki bi pomagal pri so odločanju o naši prihodnosti ne samo v Občini Šoštanj, am pak v Šaleški dolini. Ponujam volivcem svoje storitve in jih

vabim, da mi zaupajo. Priori tete bodo nova delovna me sta, reševanje stanovanjske problematike ter novi zeleni prehod v Šaleški dolini, osta le naloge pa v skladu s politi ko stranke. Gibanje svoboda prinaša timsko delo, skupni duh in skupno usmeritev ter povezovanje, kar je morda zdaj manjkalo. Šestnajst let delovanja sedanjega župana je bilo eno poglavje; menim, da so njegove ideje in projek ti bili na mestu. Zdaj pa je čas

Ker se mandat sedanjemu Svetu MO Velenje izteka, bo Veronika Juvan šla še pogoste je med občane, da

jih ravno ti izvolili. �� dj

za nove ideje, projekte ter za spremembe, ki si jih želijo predvsem mladi.« ��

prisluhnem ljudem z idejami, saj meni, da bi vsak svetnik moral delovati v dobro vseh prebivalcev obči ne, ker so

Andrej Vrbec

Veronika Juvan

Dr. MIlan Medved

Jože Hribar

Peter Vidmar

Starejši v Velenju svoje usode ne smemo prepustiti drugim

DeSUS se je oddaljil od programa, stranka SAB je imela za upokojence dober program in tudi zelo delovne poslance – Ustanovili samostojno in neodvisno Listo za starejše Velenje – ZaS

Darinka Mravljak je podžupanja MO Velenje, najbolj aktivna pa je pri zagovarjanju pravic starejših občank in občanov. Je neumorna borka za boljši položaj upokojencev, invalidov in ranljivih skupin v družbi. V Svet

MO Velenje je bila izvoljena na listi DeSUS, a to je seveda preteklost. Zdaj je vodja samostojne svetniške skupi ne. Kakšna je zgodba tega štiriletnega mandata in kakšna je resnica? Pova bili smo jo na pogovor.

Ko ste leta 2021 izstopili iz stranke DeSUS in prestopili v stranko SAB, ste tudi svetniško skupino preimenovali v svetniško skupino SAB. Z izpadom stranke SAB iz parlamenta in pripojitvi h Gibanju Svoboda ste se avgusta letos preimenovali v samostojno svetniško skupino. Zakaj tako? »Preden odgovorim na vaše vpraša nje, naj pojasnim, da se politični pro gram na lokalni ravni za svetniško skupino v svetu MOV, katere vodja sem, kljub prestopom iz stranke De SUS v SAB in nato v samostojno sve tniško skupino ni spremenil. Vse, kar smo pred lokalnimi volitvami leta 2018 obljubili, smo v tem mandatu z odgovornostjo do naših volivk in volivcev tudi realizirali in še več. Bili smo zanesljiv partner največje stran ke v Svetu MOV in obeh županov (Bo jana Kontiča in Petra Dermola) ter na ta način realizirali tudi naš program. Tudi v bodoče bomo podprli kandida ta za župana, ki bo dovzeten za reše vanje problematike starejših in bo v svoj program umestil tudi prioritete iz našega programa. Potreb je veliko, naših idej, volje in načrtov pa tudi.«

Kaj so bile poglavitne programske točke vaše svetniške skupine v mandatu 2018–2022 in kako uspešni ste bili pri njihovi realizaciji? »Naše poglavitne programske točke v mandatu 2018-2022 so bile: Sistemsko financiranje Društva upokojencev Velenje – To je bila ide ja predsednika DU Velenje in ŠPZDU Franca Vedenika. Ker je bila dobra, smo jo umestili tudi v naš program. Pri pristojnem ministrstvu (leta 2020 je bil DeSUS še del vladne koalicije) smo pospešili reševanje njihove vloge za pridobitev certifikata, da delujejo v javnem interesu, kar je

predpogoj za sistemsko financiranje lokalnih skupnosti. Takoj po pridobi tvi certifikata je Peter Dermol (takrat še podžupan) zagotovil sredstva v proračunu, dal predlog v obravnavo občinskemu svetu in že leta 2021 je bilo financiranje zagotovljeno.

Gradnja oskrbovanih stanovanj –MOV je 18 oskrbovanih stanovanj že zgradila na Jenkovi cesti. Pravkar gradi 12 oskrbovanih stanovanj na Žarovi cesti.

Reševanje stanovanjske problema tike za vse generacije – Podprli smo soglasje za najem 35 neprofitnih sta novanj na Kosovelovi ulici, gradnjo stanovanj pri nekdanji A banki, pro storski načrt za gradnjo stanovanj na zelenici med Pošto in reko Pako, podprli smo tudi izdelavo prostorske ga načrta za gradnjo stanovanjskega naselja na Zlatem griču.

Krepitev in podpora razvoju mreže prostovoljstva – Podprli smo višino sredstev, ki jih MOV letno namenja za delovanje prostovoljstva v Velenju na različnih področjih od zdravstva, kulture, izobraževanja, športa. Teh sredstev je okoli 4 odstotke občinskega proračuna ali letno 1,7 milijona evrov.

Podpora prostovoljnim organiza cijam in društvom upokojencem –Aktivno smo sodelovali pri zagotovi tvi pogojev za delo in sofinanciranje programov zlasti za področja športa in rekreacije, kulture, medgeneracij skega sodelovanja in kakovostnega preživljanja prostega časa.

Vključili smo se tudi v reševanje spo ra glede društvenih prostorov. MOV je bila v Zemljiški knjigi pomotoma vpisana kot lastnica teh prostorov, Za kon o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti pa ne dopušča brezplačnega prenosa, zato sta žal mo rali obe stranki spor reševati na sodi šču. Rešili sta ga v korist DU Velenje. Po pogovoru z županom je nato MOV sanirala še zunanjo ureditev pred pro stori DU Velenje in jim v brezplačno uporabo odstopila zelenico. Uredila bo tudi dva parkirna prostora za lažjo dostavo in razvoz donirane hrane.«

Prenos pomoči na domu na javni zavod DVO – Center za socialno delo je aprila 2021 prenehal opravljati to vrstne storitve. Zaradi covida 19 je bila bojazen, da tega v Domu za var stvo odraslih Velenje ne bodo zmogli in da bodo te storitve dane koncesi onarju. Po najinem pogovoru je bila direktorica DVO takoj pripravljena,

Predčasno glasovanje na volitvah za predsednika republike

Volitve za predsednika republike bodo v nedeljo, 23. oktobra, na voli ščih, ki bodo odprta med 7. in 19. uro.

Predčasno glasovanje na volitvah predsednika republike bo poteka lo v torek, sredo in četrtek pred volitvami (18., 19. in 20. oktobra 2022) na voliščih za predčasno gla sovanje, ki so odprta od 7. do 19. ure. Za predčasno glasovanje ni potrebna nikakršna prijava. Volivec na volišču potrebuje le osebni dokument (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Predčasno glasovanje poteka na voliščih, ki jih v posameznih okra jih določijo okrajne volilne komisije. Volivka oz. volivec ne more predča sno glasovati izven okraja stalnega prebivališča.

Kandidati za predsednika/predse dnico republike (v vrstnem redu, kot bodo navedeni na glasovnicah) so: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar ��

da te storitve opravljajo oni. Prostore je ponudil predsednik ŠPZDU Franc Vedenik, vse ostalo pa je s svojimi strokovnimi sodelavci uredil župan. Na to moramo biti ponosni, saj ima mo te storitve v obsegu in po enaki ceni, kot so bile pred tem.«

Dejali ste, da se s preimenovanji svetniške skupine vaš program na lokalnem nivoju ni spreminjal. Kako pa ste te prestope občutili na državnem nivoju? »Če naše delo na lokalnem nivoju ni bilo moteno, pa smo bili v tem manda tu kar trikrat na razpotju na državni

ravni. Zaradi oddaljevanja poslan cev DeSUS od temeljnega programa stranke, nekritičnega in nevarnega podpiranja odločitev, ki so vse bolj razkrajale družbene podsisteme in demokratične civilizacijske dosežke RS, kot so neodvisno novinarstvo, vla davina prava, škodljivi zakoni, smo se mnogi odločili zapustiti to stran ko. Prestopili smo k stranki SAB, ki je imela veliko notranjo demokracijo in dober program za starejše in upoko jence. Soustvarjala sem njihov volilni program za dostojnejše življenje sta rejših v družbi, pravičnejše pokojnine in izkoreninjenje revščine med upo kojenci. Še danes mi je žal, da smo volitve izgubili, saj je imela stranka SAB za upokojence dober program in tudi zelo delovne poslance.

Z izpadom SAB iz parlamenta se je stranka pripojila Gibanju Svoboda (GS), vendar se v svetniški skupini takoj in brez pogovora nismo želeli odločiti za preimenovanje v svetni ško skupino GS, saj z razliko od stran ke SAB pri GS programa za starejše nisem zasledila. V Velenju nas iz GS niso poklicali niti na pogovor. Ko pa smo se mi dogovorili, da gremo na lokalnem nivoju na volitve s samo stojno in z nestrankarsko listo za sta rejše, so naju z Vedenikom na sedež GS v Ljubljano sicer povabili, vendar tudi tam nismo dosegli dogovora niti glede programa za starejše niti glede podpore za župana.

To je razlog, da smo se svetniki pre imenovali v samostojno svetniško

skupino. Spoznali smo, da starejši v Velenju svoje usode ne smemo pre pustiti drugim, ampak jo moramo še naprej »imeti v svojih rokah«. Po vseh pogovorih smo se večinsko odločili, da gremo na lokalne volitve s svojim pro gramom za starejše. Pripravili bomo dober in uresničljiv program za starej še, invalide in druge ranljive skupine v naši lokalni skupnosti. Zaradi tega smo že ustanovili samostojno in neod visno Listo za starejše Velenje – ZaS. S to listo bomo s podporo volivk in vo livcev nastopili na lokalnih volitvah. Podporo smo dali tudi aktualnemu županu in zanj zbrali toliko podpisov podpore kot za našo listo.

V našem programu bomo poleg že utečenih programov formirali pilotni projekt dnevnega centra za upokojence Velenja, podpirali bomo prilagoditev stanovanj invalidom in starejšim, ustanoviti želimo Svet za starejše, servisno službo za pomoč starejšim, povečati brezplačne pre voze s Kameratom itd.

Vsekakor bo naš program v korist starejših in za starejše, vendar ne na račun mladih. Imamo dobro ekipo, ki ima znanje, izkušnje, voljo in pogum, ki bo znala naš program tudi uresni čiti ter presoditi, kateri programi in projekti drugih predlagateljev bodo dobri za občanke in občane ter Šale ško dolino. Ker bo Lista za Starejše Velenje prednostno delovala pred vsem na lokalnem nivoju, ne glede na politično opredeljenost, bomo pravice za upokojence, starejše ter invalide na državni ravni uresniče vali preko ZDUS-a.«

Darinka Mravljak je pojasnila tudi ozadje aktualnega dogajanja v zvezi s prenovo Doma za varstvo odraslih Velenje. »Ker je v zadnjem času nadgra dnja Doma za varstvo odraslih po stala »dnevna tema«, ki je bila v na šem programu pravzaprav številka 1, moram povzeti zgodovino, ki je morda že pozabljena. Najpomem bnejše dejstvo, zakaj je nadgradnja doma nujna je, da DVO ni ustrezal niti tehničnim niti socialnim niti zdravstvenim standardom. Zaradi slabe statičnosti objekta in potresov so bile na zgradbi vidne tudi velike razpoke. Časa, da bi zgradili dom na kakšni drugi, »primernejši in stro kovno domišljeni«, lokaciji je bilo od leta 2012 do 2020 dovolj – pa se tega ni lotil nihče.« Kot povzema zgodovino, Darin ka Mravljak spominja, da začetki rekonstrukcije doma segajo v leto 2012. Takrat so pričeli pridobivati soglasja, projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Projekt je zastal zaradi nerešenih lastniških razmerij zemljišča pri dovozni ce sti, ki so jih s podporo takratnega župana, Bojana Kontiča, kasneje uspešno rešili. Nato so leta 2017 pridobili gradbeno dovoljenje, za katerega je komunalni prispevek plačala MO Velenje. Kljub podpori župana Bojana Kontiča je projekt zastal zaradi pomanjkanja sredstev na pristojnem ministrstvu (DVO je namreč državna investicija in ne občinska).«

Leta 2018 je bila Mravljakova že podžupanja in vodja svetniške sku pine DeSUS in z Bojanom Kontičem sta se dogovorila, da bosta s pomo čjo »političnih somišljenikov« na redila vse, da se bo rekonstrukcija doma končno pričela. »Na pogovor sva povabila tudi takratno ministri co Andrejo Katič in direktorico DVO Violeto Potočnik Krajnc. Ker nisem »politik s figo v žepu«, je bil zame ta dogovor dokončen in obvezujoč. Zato sem maja 2020, ko so se zaradi spodbujanja odprave posledic krize pandemije za te namene sprostila evropska sredstva, preko vodstva stranke DeSUS, ki je takrat bila še del vladne koalicije, dosegla, da je rekonstrukcija DVO bila umešče na med prioritetne projekte, saj je bilo mednje možno umestiti lej ti ste domove, ki so se že pričeli gra diti ali je bilo v preteklosti izdano gradbeno dovoljenje. V Velenju smo te kriterije izpolnjevali. Ko so bila sredstva zares zagotovljena tudi v proračunskih dokumentih ministr stva, sem to povedala na kolegiju tudi županu Petru Dermolu, ki je bil po mojem vedenju nadgradnji DVO ves čas naklonjen. Zagotovil je dodatnih 40.000 evrov za pripravo nove PGD dokumentacije. MOV je poravnala tudi razliko v komunal nem prispevku in nudila še preo stale služnostne pravice.«

Ob nastopu aktualne vlade se je izkazalo, da so pred tem nekateri na ministrstvu kljub vsemu le drža li »figo v žepu« in nadgradnja DVO naj bi bila zaradi »nedoslednosti«

DVO Velenje zopet zaustavljena, a Mravljakova ni odnehala. Na njeno prošnjo je vidni član stranke SAB dosegel, da je ministrstvo opravilo revizijo celotnega postopka in ugo tovilo, da je DVO Velenje ves posto pek izvedel briljantno. Zato se je aktualni minister odločil, da se z nadgradnjo DVO Velenje nadaljuje.

»Naj pojasnim še to, da doma ne bodo porušili do temeljev, kot se govori, kar pomeni, da ne gre za novogradnjo, ampak bo v projektu rekonstrukcije in prizidave poruše no cca 85% stare zgradbe.

Kakorkoli že, prepričana sem, da bomo po dokončanju doma ob vseh težavah, ki jih ni bilo malo, vsi zado voljni. Lokalna skupnost bo lahko ponosna, da bo zagotovljeno biva nje starejšim po dostopnejši ceni, kot bi to bilo pri zasebniku oziroma koncesionarju. Morda me kdo za radi mojega vpletanja v to gradnjo ne bo maral, a naj povem, da me to sploh ne moti. Moti pa me, da za to nekateri krivijo direktorico DVO, ki pri teh zapletih nima nič. Moj iz ziv je bila nadgradnja doma v tem mandatu, zato sem vstopila v poli tiko. Sem namreč zagovornica jav nih domov, javnega šolstva, javnega zdravstva, ne samo na deklaratorni ravni, ampak tudi z dejanji. Zato je zame nesprejemljivo, da ne bi jav nega doma, ki ga že imamo, obno vili ter ga nadomestili z zasebnim –dražjim. Tega kot človek s socialnim čutom in družbeno odgovornostjo pač ne morem razumeti.«

Darinka Mravljak

Biti sam v jeseni življenja ni dobro

MO Velenje podprla tudi »vročo« gradnjo Doma za varstvo odraslih Velenje – Za starejše je v Velenju v okviru danih možnosti zelo dobro poskrbljeno

Jasmina Škarja

Velenje, 4. oktobra – Mestna občina Velenje je v oktobru ob mednarodnem dnevu starej ših izdala brošuro, namenjeno starejšim občankam in obča nom, v Domu kulture Velenje pa pripravila sprejem župana Petra Dermola za starejše ob čanke in občane ter invalide. Za odlično vzdušje na spreje mu je poskrbel harmonikar Robert Goter s svojima učen cema Tomažem Ocvirkom in Ulo Tominc Ravnjak.

V svojem govoru je župan poudaril pomen dobrega od nosa z društvi in dodal: »Za vedam se tudi potreb starejših oseb po storitvah, ki jih potre bujejo, bodisi doma bodisi v različnih institucijah. V za dnjem letu smo začeli graditi oskrbovana stanovanja, v pri hodnjih letih jih bomo zgradili še nekaj. Ne smemo pozabiti na dostopnost do zdravstvenih storitev, zagotavljamo doda tna proračunska sredstva za

dodatne zdravstvene storitve, ki jih država ne priznava.

Podprli smo tudi »vročo« gradnjo Doma za varstvo od raslih Velenje. Zanjo smo se odločili zavestno, ker ljudje potrebujejo kvalitetno oskrbo in stanovanja. Želim se odkrito

pogovoriti. Če je potrebna pomoč MO Velenje, bomo v skladu s svojimi pristojnost mi pomagali,« je razložil žu pan in dodal, da so se zavzeli za gradnjo novega doma na drugi lokaciji, vendar država in Evropska unija nista dali

pozitivnega mnenja in želeli prispevati finančnih sredstev, zato so bili primorani podpre ti nadgradnjo doma. »Skupaj z državo smo podprli tudi re konstrukcijo in dozidavo VDC Saša, ki se zaključuje, v priho dnjem letu želimo poskrbeti

Ob mednarodnem dnevu starejših so v MO Velenje izdali brošuro s podatki o oblikah pomoči za starejše, ki jih ponuja občina, kako lahko starejši podajo pobude, predloge, kakšni programi so na voljo za starejše, kakšne izvaja Zdravstveni dom Velenje, kako je možno najeti oskrbovano stanovanje. Zavedajo se, da so starejši občani steber lokalne skupnosti in zato z različnimi aktivnostmi ter projekti izboljšujejo kakovost njihovega bivanja in življenja v mestu.

tudi za nadgradnjo Centra za vzgojo, izobraževanje in uspo sabljanje Velenje.«

Ljudje naj ostanejo v domačem okolju

Vodja Urada za družbene dejavnosti Marko Pritržnik je izpostavil, da so usmeritve na področju varstva starejših ta kšne, da starejši ljudje ostane jo v domačem okolju čim dlje. »Veliko je usmerjeno v projek te, ki jih financira ministrstvo za delo. Programskih vsebin ne smemo prepustiti izključ no občinam, kajti na takšen način se država umika s tega področja. V strategiji starostni kov je, da mora država aktiv no pristopiti k vsebinam,« je povedal Pritržnik in dodal, da je treba pohvaliti izjemno ak tivnost društev in organizacij, ki so se močno oprla na razpis MO Velenje.

Starejši naj se vključijo v društva

Drago Kolar, predsednik Medobčinskega društva inva lidov Šaleške doline Velenje, je pohvalil sodelovanje na so cialnem področju z MO Vele nje, ki po njegovem mnenju zgledno skrbi za starejše ob čane, kljub težkim razmeram v svetu. Predsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje Rajmund Valcl se je strinjal, da je za starejše v Velenju v okviru danih možnosti dobro poskrbljeno. »V smislu biva nja, infrastrukture, aktivnosti, ki se jih udeležujejo starejši. Biti sam v jeseni življenja ni dobro. Na stara leta se je treba družiti in vključiti v kakšno or ganizacijo. Svetoval bi starej šim občankam in občanom, da poiščejo interes, ki jim je blizu, in se vključijo.« ��

Dvigniti moramo kulturo na področju kakovosti in varnosti

Izraz kakovostna zdravstvena obravnava je pogosto neustrezno uporabljen - Na področju kakovosti moramo v slovenskem zdravstvu še veliko narediti

Jasmina Škarja

Šoštanj, 30. septembra – V hotelu Vesna v Topolšici je po tekal 2. dan kakovosti z med narodno udeležbo, katerega pokrovitelja sta bila Ministr stvo za zdravje in Zbornica zdravstvene in babiške nege. Ugledni strokovnjaki so na dogodku predstavili tri sklo pe - izobraževanje in usposa bljanje zaposlenih s področja kakovosti, kompetence zapos lenih in odgovornost zaposle nih v programu kakovost. O izobraževanju vodilnih za in tegrirano upravljanje s kako vostjo in varnostjo v zdravstvu in tem, kaj je kakovostna zdra vstvena storitev, je spregovo rila doc. dr. Vesna Zupančič z Ministrstva za zdravje: »Iz raz kakovostna zdravstvena obravnava je pogosto neustre zno uporabljen. Kakovostna zdravstvena storitev je tista, ki je uspešna. To je tista, ki predstavlja najboljši izid za pacienta, ki ga postavljamo v ospredje. Zavedamo se, da moramo na področju kakovo sti v slovenskem zdravstvu še veliko narediti. Nekatere stva ri so zatečene in bo potrebna posodobitev.

Treba je spremljati kazal nike kakovosti, ministrstvo mora od izvajalcev zahteva ti ukrepe, kadar kazalniki niso ustrezni. Podobno je pri

poročanju o neželenih dogod kih. Vsi zaposleni bi morali ob neželenem dogodku pre dlagati ukrepe. Dvigniti mora mo tudi kulturo na področju kakovosti in varnosti, kajti

prava uspešnost zdravljenja. Vse ostalo so rezultati zdra vljenja. Pacient je edini, ki lahko pove, kakšna je kako vost zdravstvene storitve, ne izvajalci.«

»Tudi na kakšen način poro čati, kako komunicirati in de lati v dobro pacientov in vseh deležnikov, kakovostno in var no, da ne bi prihajalo do neže lenih dogodkov, kakršni so dvi

posebej, ker prehajamo v di gitalizacijo. Naša bolnišnica je majhna, vendar je ena najbolj naprednih v digitalni preobraz bi,« je pohvalila mag. Putarjeva, vesela, da imajo zelo malo pri tožb pacientov. »Mogoče jih je nekaj zaradi čakalnih dob, na področju dela v zadnjih letih ni bilo hujših pritožb.«

in dosežemo čim boljše zado voljstvo pri bolniku - kot upo rabniku storitev. V bolnišnici organiziramo tudi interna izo braževanja, ki niso direktno vezana na področje delovne ga mesta, ampak se sodelavec usposablja tudi z ostalih po dročij, tudi tistih, ki so vezana na kakovost. Kakovost ne zah

❱Nemogoče je oceniti stanje kakovosti in primerjave po bolnišnicah, ker vsakdo ocenjuje svoje področje, ki med seboj niso primerljiva. Treba je uvesti sisteme, po katerih se bomo primerjali.

ljudje ne vedo, kaj pomeni kakovostna zdravstvena sto ritev. Dostopnost je ena izmed dimenzij. V ospredje dajemo uspešnost, ki določa kako vostno zdravstveno storitev. Gre za izid zdravljenja, ki ga je težko izmeriti. V Sloveniji potrebujemo še precej časa, da bomo to lahko izmerili,« je pojasnila Zupančičeva in predstavila primer. »Šest me secev po ortopedski operaci ji preverimo pacienta, kako živi, ali še ima bolečine. To je

Dogodek je bil namenjen zaposlenim v sistemu o kakovosti

O tem, kako zaposlene uspo sobiti, izobraziti, opolnomočiti, kako postanejo odgovorni na svojih delovnih mestih, je spre govorila mag. Brigita Putar, predstavnica vodstva za kako vost Bolnišnice Topolšica, ki je izpostavila pomen druženja tudi z gosti iz tujine, izmenja vo dobrih praks, načine uspo sabljanja zaposlenih in se do taknila neželenih dogodkov.

gnili precej prahu v preteklih dneh. Zaposleni kakovostniki nadzorujemo sisteme dela, se pogovarjamo, kako izboljševati stvari. Neželen dogodek v vseh ljudeh prebudi nelagodje, zapo sleni poročajo o odklonih, ki se zgodijo, raziskujemo in delamo varno za paciente, ne želimo si neljubih dogodkov. Delovno mesto ni sistematizirano, na teh mestih delajo dipl. med. se stre in zdravniki. Prav je, da se dobimo in izmenjamo izkušnje, dobre prakse, v tem obdobju še

Pacient mora biti središče obravnave

Direktor Bolnišnice Topolši ca Jurij Šorli, dr. med., spe cialist interne medicine, je v svojem govoru poudaril, da je o kakovosti nujno govori ti, ker je bistvena za pacienta. »Če bomo pacienta postavili v središče obravnave in bo z njo zadovoljen, bomo zadovoljni vsi v sistemu. Da pridemo do cilja, moramo imeti kontrol ne točke, preko katerih lahko svoje storitve dela opravljamo

teva več kadra kot nekakovost, praviloma ga zahteva manj. Gre za prioriteto in organiza cijo. Ljudje se morajo zavedati, da so preventivni ukrepi ne kaj, kar zmanjša obremenitve v kasnejših storitvah,« je ra zložil direktor Bolnišnice To polšica, ki se mu zdijo takšni dogodki in srečanja pomemb ni za vse vpletene v zdravstve nem sistemu.

Župan se je zahvalil za prispevek, ki ga starejši občani dajejo mestu. Zaslužijo si dobro počutje v domačem okolju, svoj prostor in čas za udejstvovanja in druženje. Vse pa vračajo s hvaležnostjo in z zahvalami, kar je največje zadoščenje.

Ugledni strokovnjaki so na 2. dnevu kakovosti govorili o kakovostnih zdravstvenih storitvah, ki so bistvene za pacienta.

Ta moment tukaj šteje

Ob 30. obletnici delovanja VDC SAŠA – enota Ježek bo kmalu vseljiva bivalna enota – Dobrodošle donacije srčnih ljudi za opremo

Diana Janežič

Velenje, 5. oktobra – Z roj stnodnevno torto, pravzaprav ježki, in pevskim nastopom so varovanci VDC Saša – enota Ježek proslavili 30. rojstni dan. Odprli so vrata centra, pokazali, kje in kako ter kaj vse ustvarjajo, predvsem pa s svojo srčnostjo in dobro voljo dokazali, da »ta moment tukaj šteje,« kot v svoji pesmi Dobro jutro, življenje skupaj z njimi poje Alya.

Storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi po goji so v letu 2020 nadgradili s storitvijo institucionalnega varstva z odprtjem bivalne enote v Mozirju ter z zdrav stveno storitvijo za uporab nike v institucionalnem var stvu. Letos julija so dodali še storitev socialna vključenost invalidov. »Torej ne rastejo le zidovi in prostori, ampak tudi naše storitve, vse zato, da pokrijemo čim več potreb uporabnikov, primarno oseb z motnjo v duševnem razvoju,« je na slovesnosti med drugim povedala direktorica centra Darja Fišer.

Ob njihovi stari stavbi je že zrasel prizidek, v katerem bo bivalna enota. Želeli so jo od preti ob praznovanju 30-letni ce, a bodo zaradi znanih težav na trgu materialov morali na slovesno odprtje počakati do konca novembra. Že zdaj

pa so veseli, da je investicija skoraj dokončana. Darja Fi šer: »Enota je že dobila ime, in sicer Živa Velenje. To bo sa mostojna bivalna enota za 12 stanovalcev, v njej pa bodo še spremljevalni prostori: skupni prostor za druženje, kuhinja, ambulanta, skupna kopalni ca … Eno enoto že imamo v Mozirju za 24 stanovalcev, tukaj bo na voljo 12 postelj, na čakalni listi pa imamo tre nutno 38 uporabnikov,« je o novi enoti in potrebah pove dala direktorica. Novi prostori so v zaključ ni fazi in bodo potrebovali še opremo, za kar se bodo obrnili tudi na donatorje. Za sodelo vanje jih nagovarja tudi župan

Peter Dermol: »Mestna obči na Velenje bo prispevala svoj delež, dobrodošla pa je tudi pomoč gospodarstvenikov in podjetnikov, da bi dokončno opremili nove prostore s po hištvom, aparati in drugimi pripomočki. Tudi s tem lahko pokažemo, da je Velenje srčno mesto s srčnimi ljudmi.« 30-letnico delovanja Ježka dopolnjuje retrospektivna raz stava v podhodu Pošta ter raz stava del dveh uporabnikov v enoti v Mozirju z naslovom Marjan na kvadrat. ��

Velenjska plaža znova najboljše

kopališče

Že peto leto zapored je Velenjska plaža najboljše naravno kopališče – Doživetje Polet v usnjarno Evrope se je uvrstilo med finaliste Slovenia›s Hidden Gems v akciji

Radia SI

Velenje, 5. okto bra – Predstavnice Zavoda za turizem Šaleške doline so se udeležile zaključne prireditve projek tov Naj kopališče in Slovenia‘s Hidden Gems v Maistrovi kleti na Zavrhu. Ve lenjska plaža je tudi letos osvojila prvo mesto v kategoriji naravnih kopališč v akciji Naj kopališče 2022, ki jo je že 32. leto zapored organi zirala RTV Slovenija v sodelovanju s spletnim por talom Dobro jutro, Slovenija. Kopalci so na kopališčih ali na spletni strani glasovali za najboljše v kategoriji malih, srednjih in velikih termalnih kopališč, letnih in naravnih kopališč ter pokritih bazen skih kopališč. Ocenjevalci so izbirali najboljša, najbolj ure jena in za kopanje najbolj pri jetna kopališča. Turistični produkt Polet v usnjarno Evrope pa se je uvr stil med finaliste v kategoriji Slovenia‘s Hidden Gems. »Velenjska plaža vsako leto v času kopalne sezone s števil nimi brezplačnimi vsebinami

privabi 100.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Sprosti tev zagotavljajo čista voda, prijazni lokali, brezplačna uporaba ležalnikov in ureje nih lesenih površin ter najra zličnejše priložnosti za vodne športe in drugo rekreacijo, ne pozabna doživetja ter različ ne animacije in prireditve. S prireditvenim prostorom in odrom Vista nudi pogoje za razvoj festivalskih in drugih vsebin. Z raznoliko in bogato ponudbo smo ustvarili dodano vrednost vse bolj prepozna ne turistične destinacije,« po udarja direktorica Zavoda za turizem Alenka Kikec.

Kako lažje razumeti zakulisje rudarske regije

Turistični produkt Skrivnosti potopljenih vasi pridobil znak Slovenia Unique Experience – Primer mehke revitalizacije industrijske krajine in dodane vrednosti

Velenje, 3. oktobra – Turi stični produkt Zavoda za tu rizem Šaleške doline Skrivno sti potopljenih vasi – Odplujte po dragoceni košček preteklo sti je strokovna komisija pod okriljem Slovenske turistične organizacije uvrstila v druži no Slovenia Unique doživetij. Gre za butični 5-zvezdični pro dukt, ki temelji na digitalizaciji kulturne dediščine, VR potopu v Velenjsko jezero in vrhun skem kulinaričnem doživetju. Komisija je v obrazložitvi med drugimi zapisala, da je produkt zgodovinska posla stica za vse, ki jih zanima vpo gled v zakulisje regije, ki daje energijo praktično celotni Slo veniji. »Skozi doživetje obisko valec lažje razume še vedno živo industrijo te regije. Do živetje je zvesto zgodovini in identiteti kraja. Ne gre zgolj za prezentiranje točk, tem več se gradi na spoštljivosti

do veličine premogovniške dejavnosti in do prebivalcev, ki so bili v skladu z duhom pri čakovanja »nove dobe« primo rani zapustili lastne domove.«

Komisija je posebej pohva lila vodnika po Muzeju pre mogovništva Slovenije Bori sa Kovšeta in zapisala, da je »njegov prispevek k doživetju ključen ... Vodenje je bilo pre mium kakovosti, zelo indivi dualno in butično.«

Nekaj kritičnih besed je bilo namenjenih časovno morda predolgemu sprehodu od mu zeja do Viste, dodana vrednost pa je vožnja z ladjico po Ve lenjskem jezeru in VR potop vanj.

»Vožnja po Velenjskem je zeru dobi ob razlagi, da se vozimo po treh potopljenih vaseh, posebno dimenzijo … Njihova implementacija v turistično zgodbo je primer dobre prakse, kako skozi

turizem brez nepotrebne sen zacionalnosti mehko revitali zirati industrijsko krajino in ji dati višjo dodano vrednost. Skozi doživetje gost nehote začuti tudi vse rane, ki jih je tej pokrajini in ljudem zada la družbena nuja po energiji.

Vau efekt ima tudi epilog do živetja, kosilo na Visti, ki nudi osupljivo lep pogled na sicer še vedno delujoče industrijske

obrate, toda po tem doživetju jih obiskovalec razume v po polnoma drugačni luči in na neki svoj način postanejo celo čudno lepi,« je zapisala komi sija STO.

Ponosni na ustvarjene turistične presežke

V času, ko so pri Zavodu za turizem Šaleške doline snova li in udejanjali zdaj nagrajene

zgodbe, je bil direktor zavoda Franci Lenart. Kot je povedal, je zelo ponosen na ekipo, ki stoji za nagrajenimi zgodba mi. »Velikokrat je Šaleška do lina umeščena med destina cije, ki ima zgolj priložnosti za obiskovalce, ne pa tudi za turiste. Prepoznavnost avten tičnih in butičnih zgodb pa je povsem drugačna. Rudarstvo in usnjarstvo, ki sta oblikovala in soustvarjala družbo in go spodarstvo v preteklem sto letju, nudita obilje izhodišč za turistične zgodbe. Ena od njih je Velenje Underground, v katerem se obiskovalci skozi kombinacijo muzealskega in kulinaričnega doživetja poi stovetijo z delovnikom rudarja in je eno od prvih certificira nih petzvezdičnih doživetij v Sloveniji ter prejemnik števil nih nagrad doma in v tujini. V letu 2019 smo na ZTŠD ob podpori ministrstva za gospo darstvo pridobili sredstva za oblikovanje novih turističnih produktov, ki temeljijo na kulturni dediščini. Nastali so

Skriti dragulji Slovenije Doživetje Polet v usnjarno Evrope je bilo razglašeno za finalista akcije Slovenia‘s Hid den Gems za leto 2022. Radio SI s to akcijo predstavlja skrite dragulje, ki ostanejo nepozna ni številnim tujim turistom, ki obiščejo Slovenijo. Pakete je preizkusilo več tujcev, ki v Slo veniji živijo, delajo ali študi rajo. Izbor ponudnikov je bil prepuščen uredništvu Radia Si in poslušalcem, ki so glasovali za predloge.

Alenko Kikec in sode lavce veseli, »da smo del odličnega projek ta Radia Si, s katerim promoviramo odlične turistične produkte in pakete, ki ponujajo najbolje, kar premore jo raznolike slovenske pokrajine – vse od Pre kmurja do Primorske. Turistični produkt Po let v usnjarno Evrope pripravljamo v sodelo vanju z Občino Šoštanj, Vilo Mayer, Muzejem usnjarstva na Sloven skem, Šaleški aeroklu bom in Gostilno Acman.«

Velenje je prejelo več nagrad na področju turizma:

• mednarodno nagrado BIG SEE TOURISM AWARD 2022 za turistična produk ta Skrivnosti potopljenih vasi – odplujte po dragoceni košček preteklosti in Polet v usnjarno Evrope – gospo sko po Šoštanju ter

• znak Slovenia Unique Experience za turistični produkt Skrivnosti poto pljenih vasi. ��

produkti Tito gleda vas, vi gle date moderno, Iskanje poto pljenih vasi in Polet v usnjar stvo Evrope. Vsak od njih na avtentičen in samosvoj način interpretira del polpretekle zgodovine Šaleške doline ter ga bogati z digitaliziranimi vsebinami in kulinaričnimi presenečenji tistega obdobja. Znali smo oblikovati projek tna izhodišča ter premišljeno izbrati kreativno skupino za oblikovanje produktov.

Zahvala gre skupini ZTŠD, ki je ob ustvarjalcih Arctur in Alpe Adria Vita kreirala tri iz vrstne turistične produkte, od katerih sta Iskanje potoplje nih vasi in Polet v usnjarstvo Evrope nagrajenca BIG SEE

TOURISM AWARDS 2022, ru darska zgodba iskanja poto pljenih vasi pa je tudi že drugi certificiran petzvezdični pro dukt v Šaleški dolini,« je zapi sal Lenart.

V znak odličnega sodelovanja in zahvalo MO Velenje za podporo centru so županu Petru Dermolu podarili sliko, ki so jo izdelali mizarji v lesni delavnici v Žalcu, MO Velenje pa je obdarila vse uporabnike in zaposlene v Ježku. V slogu imena je bila tudi rojstnodnevna torta. Levo Peter Dermol in Darja Fišer.

Mladinski hotel Velenje se vrača na stare tirnice

Po dveh koronskih letih se mladinski hotel bliža številu nočitev preteklih let – Med gosti prevladujejo večje skupine – Študentski dom je že zapolnjen

Tea Rednak

Mladinski hotel Velenje že od leta 2010 ponuja cenovno ugodna prenočišča za različ ne skupine ali posameznike. Na razpolago imajo skupno 58 ležišč, ki so razporejena v dvodo šestposteljnih sobah. Poleg nočitev v sklopu hotela ponuja jo ugoden najem seminarskih prostorov in predavalnic. Hotel je opremljen s skupnimi kuhi njami, po naročilu pa v sose dnjem gostišču svojim gostom priskrbijo tudi zajtrk, kosilo in večerjo. Del hotela je prilagojen gibalno oviranim osebam, ki so jim poleg nekaterih sob dosto pni tudi ostali skupni prostori.

Prevladujejo večje skupine

Med gosti Mladinskega ho tela Velenje prevladujejo raz lične skupine tako iz Slovenije kot iz tujine, ki v Velenje pri potujejo na eno- ali večdnev ne prireditve, izobraževanja,

izmenjave, srečanja in osta le aktivnosti. Velik del skupin se za obisk Mladinskega hote la odloči tudi zaradi ugodne ponudbe kongresnih prosto rov. »Ponujamo nizkocenovni kongresni turizem za različna društva in organizacije. Kon gresni prostori so po navadi povezani z visoko kategorizi ranimi nastanitvami in so tež je dosegljivi skupinam z manj

sredstvi. Pri nas pa imajo ugo dne nočitve in ugoden najem seminarskih prostorov, tako da vse skupaj lažje izvede jo,« pove vodja hostla Metka Rupreht

Nekaj gostov so letos v Mla dinski hotel pripeljali tudi tu ristični boni in večji koncerti, ki so bili na Visti. Posame znih popotnikov oziroma tu ristov je malo – manj kot deset

Mi smo bankina, ne volan

Praznovanje in druženje ob 7. obletnici delovanja PC Standard z naslovom Mreženje je ključ do uspeha – Velenje spodbuja razvoj podjetniška ter računa na mlado energijo

Velenje, 5. oktobra – Pred sedmimi leti se je začela uspe šna zgodba SAŠA inkubator ja v Poslovnem centru Stan dard, ki so jo poleg zagnanih zaposlenih pomagali obliko vati številni mladi podjetniki. Dogodek ob obletnici je bil na menjen izbrani družbi članov SAŠA inkubatorja, inkubiran im podjetjem, mentorirancem in mentorjem ter drugim po membnim deležnikom, ki po magajo in soustvarjajo startup skupnost.

Kot je na srečanju dejala di rektorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej, je danes to uspe šna zgodba, pot do nje pa ni bila lahka. Domiselno je po jasnila ta uspeh z zgodbo o cvetoči roži, ki jo negujemo, zalivamo in skrbimo zanjo, ter prav tako cvetoči roži, ki se je zasejala sama, zalijemo jo le tu in tam in ji le malo poma gamo. »Ta roža bo pognala v svojem boju za preživetje glo boke korenine, bo močnejša, in to je zgodba našega inku batorja. Pred sedmimi leti so se mnogi čudili, zakaj bomo začeli s start upi, zakaj v Vele nju. Veliko je bilo nezaupanja, a ravno to ter pomoč in pod pora ljudi, ki so vendarle ver jeli v nas – MO Velenje, podje tja – nam je dalo moč, voljo in energijo, da se po sedmih letih lahko pohvalimo z uspehi,« je

povedala Anžejeva. Dodala je, da so mladim podjetnikom ve dno bankina, nikoli volan, saj so podjetniki tisti, ki delajo, vo zijo, inkubator pa jim omogo ča okolje, kjer lahko uspejo.

V sedmih letih se je rodilo veliko podjetij, štejejo pa tudi ideje, energija mladih, ki jih spodbujajo, da najdejo po dročje, na katerem so dobri. »Ker smo uspeli razviti pro grame, ki dejansko vodijo mla de, starejše, tudi upokojence, da svojo idejo razvijejo od nič do sto, se na nas obračajo tudi ljudje iz drugih občin. Delovna mesta za sodelovanje, cowor king, pa imamo od lani poleg PC Standarda odprta tudi v Centru Čuk in v Šoštanju,« je še dejala.

Zbrane je pozdravil tudi župan Peter Dermol in jim sporočil, da Velenje spodbuja

razvoj podjetništva ter raču na na mlado energijo, ideje in nova področja ustvarjanja. »SAŠA inkubator je zagotovo najboljši v Sloveniji. Pred dve ma letoma smo pričeli s sis temsko podporo podjetništvu in s tem bomo nadaljevali, ustvarjali primerne razmere za njihovo delo. Največji po tencial imajo mala in srednje velika podjetja,« je dejal med drugim.

Povabljenim gostom je nato predavatelj Boško Praštalo delil znanje s področja mre ženja in pomena avtentičnosti pri gradnji osebne blagovne znamke. Predavanje je bilo polno uporabnih nasvetov, povabljeni pa so lahko ob pogostitvi preizkusili teorijo mreženja v praksi.

�� dj

Foto: Milan Njenjić

odstotkov, medtem ko so raz lične skupine odgovorne za kar 90 odstotkov nočitev.

Bližajo se številu nočitev preteklih let V času korone, ko so se pra vila bivanja spremenila in so bile večje skupine prepove dane, je bilo delovanje hotela

❱Pogoj za bivanje v študentskem domu je obisk študija, ki se izvaja v Velenju.

dodobra omejeno. Lani so tako zabeležili le 1600 nočitev, med tem ko so jih v rekordnem letu 2019 zabeležili nekaj manj kot 5000. Letos se, kot pravi Metka Rupreht, vračajo na stare tir nice in se bližajo številkam iz predkoronskih let. »Že sedaj smo zabeležili 3200 nočitev, kar je enkrat več kot v celo tnem lanskem letu. Številke iz 2019 najbrž ne bomo dosegli, a se ji bližamo.«

Študentsko-dijaški dom

V sosednjem stolpiču Mla dinskega hotela se nahaja tudi študentsko-dijaški dom, v ka terem je lahko nastanjenih do 120 oseb. »V prvem nadstro pju je lociran dijaški del, ki je

Leta 2017 je Mladinski hotel v okviru or ganizacije Hostelling International pridobil certifikat kakovosti HI-Quality light. Z raz širitvijo standardov delovanja na področja okolja in trajnosti je letos junija pridobil še okoljski in trajnostni certifikat HI Quality and Sustainability. V okviru priznanih mednaro dno veljavnih trajnostnih in okoljskih znakov ter s podpisom Zelene zaveze slovenskega

v pristojnosti Šolskega centra Velenje. Ležišč za dijake je 25, od tega jih je v tem šolskem letu zasedenih 14. Od 1. me detaže do 4. nadstropja se nahajajo študentski prostori, ki sprejmejo 90 študentov. V študijskem letu 2022/23 so vse postelje že zasedene, še nekaj študentov pa imamo na čakal ni listi,« pove Metka Rupreht, ki dodaja, da so morali v letoš njem študijskem letu zaradi višjih stroškov nekoliko zvi šati tudi mesečno najemnino. »Letos je najemnina 134 € na osebo, kar je zgolj 10-odstotno zvišanje, čeprav so se stroški zvišali za okoli 30 odstotkov.«

turizma je tako izpolnil pogoje za pridobitev znaka Slovenia Green Accomodation. Ponaša pa se tudi z novo kategoriziranim znakom kolesarskega hotela.

V ocenjevanju Moja dežela – lepa in gosto ljubna je letos Mladinski hotel Velenje za sedel 2. mesto v kategoriji mladinskih pre nočišč. Nagrade bodo podeljene novembra.

Z novim CT aparatom do celovite CT diagnostike

V Splošni bolnišnici Celje pokvarjen CT-aparat nadomestili z novim – Pomembno se bodo izboljšale diagnostične možnosti ostalih medicinskih strok

Celje, 6. oktobra – Celjska splošna bolnišnica se lahko pohvali z novim CT-apara tom Siemens Definition For ce, na katerem so v začetku oktobra začeli s prvimi obrav navami pacientov. Kot so spo ročili, se je lani decembra ne pričakovano pokvaril eden od dveh CT-aparatov, na ka terih je bolnišnica do takrat izvajala CT-diagnostiko. Ker zaradi starosti aparata iz leta 2009 proizvajalec zanj ni več zagotavljal rezervnih delov, so morali to dejavnost skrči ti in organizirati na enem CT -aparatu. Na njem so izvajali predvsem preiskave, ki so jih za svoje paciente predpisova li njihovi bolnišnični oddelki, medtem ko so zunanje napo titve morali zavračati. Takoj po okvari starega CT-aparata so stekli postopki javnega na ročanja za nov aparat. CT-aparat Siemens Definiti on Force je eden najbolj tehno loško dovršenih CT-aparatov. Gre za najnovejšo tehnologijo z dodatnimi filtri in aplikaci jami za zagotavljanje izvedbe visokokakovostnih preiskav ob nižji prejeti dozi. Pred stojnik Radiološkega oddelka Dušan Ačkun, dr. med., speci alist radiologije, poudarja ve liko hitrost in nizko sevalno

aktivnost aparata, kar je za sevalno obremenjenost paci entov zelo pomembno.

»Velika hitrost in zmoglji vost aparata pa sta pomemb ni tudi za nas, ki s tem apara tom delamo,« dodaja Ačkun, »saj nova tehnologija na eni

bolnišnici lahko izvajali: pre iskave na srčnih žilah za po trebe kardiologije, preiskave na ostalem ožilju za potrebe angiologije, preiskave prsne ga koša trebuha in skeleta z omogočeno odstranitvijo ko vinskih artefaktov in glave,

strani omogoča bolj natančno diagnostiko, na drugi pa tudi velik nabor preiskav, ki jih s starim aparatom nismo mogli izvajati. S širokim naborom novih preiskav se bodo tako pomembno izboljšale diagno stične možnosti ostalih medi cinskih strok v bolnišnici, ki v svojih diagnostičnih procesih potrebujejo CT diagnostiko.« Z novim CT aparatom bodo v

ultra visoko ločljive preiska ve ter punkcije organov z mo žnostjo v 3D-planiranju.

Pred montažo novega apa rata so morali obnoviti tudi prostore CT-diagnostike. Vred nost investicije v nov aparat in gradbeno obrtniška dela, potrebna za njegovo vgradnjo, je skoraj 2 mio EUR.

�� Danijela Gorišek

Metka Rupreht

Začelo se je novo študijsko leto

Novosti za slovenske študente? – Kako so s sistemom zadovoljni študenti?

Lara Oprešnik

Velenje, 7. oktobra – Zače lo se je novo študijsko leto. Za bruce je to začetek nove ga obdobja v življenju – vstop v odraslo življenje, selitev od doma, novo okolje, za ostale študente pa nadaljevanje šo lanja v ustaljenem okolju in hkrati vznemirljiv začetek ob vstopu v višji letnik študijske ga programa. Letošnje študij sko leto prvič po dveh letih začenjamo brez omejitev. Na fakultete in akademije se vra čamo v živo in brez zaščitnih mask. Upamo, da tako ostane tudi v prihodnje. Študenti so ob začetku novega študijskega leta seznanjeni z nekaterimi novostmi. O svojih dobrih in slabih izkušnjah v času študi ja ter o študentskem delu sta spregovorili študentki Tajda Krenker in Tinkara Pokor ny. Obe trenutno opravljata študentsko delo v velenjski po slovalnici Študentskega servi sa Maribor.

Višja subvencija

Državna subvencija za štu dentsko prehrano se bo povi šala. Ministrstvo za delo, dru žino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2023 in 2024. Nekoliko spremenjen razpis v primerjavi s preteklimi leti

prinaša tudi dobre novice za ponudnike in študente. Glav ni informaciji sta maksimal na vrednost obroka in viši na subvencije. Maksimalna vrednost obroka od 1. janu arja 2023 dalje bo 9 evrov, vi šina državne subvencije pa bo prav tako od 1. januarja 2023 dalje 3,5 evra. To pomeni, da se je v primerjavi s prejšnjim študijskim letom zvišala za več kot pol evra – takrat je namreč znašala 2,82 evra. Najvišje do plačilo za obrok bo zdaj torej znašalo 5,5 evra.

Koriščenje subvencij do 22. ure

Sprememba, da se je kori ščenje subvencij podaljšalo za eno uro, je sicer v veljavi že od 5. maja, a morda še ni dosegla vseh študentov, zato je vredna omembe. Subvenci jo prehrane so študenti pred tem lahko koristili med 7. in 21. uro, zdaj pa jo lahko do 22. ure. Študent lahko sicer

na dan koristi dve subvenciji, med njima pa morajo preteči vsaj štiri ure. Za identifikacijo pri koriščenju subvencionira ne študentske prehrane lah ko študent uporablja telefon, brezkontaktno čip kartico ali aplikacijo. Nekaj pomembnih pogojev pa mora izpolnjevati tudi ponudnik. Študentsko ko silo mora biti sestavljeno naj manj iz glavne jedi in dveh dodatnih hodov, od katerih je eden solata, drugi pa sadje.

Solata kot dodatni hod se po nudi kot samostojni hod v za to namenjeni posodici in mora brez posodice tehtati najmanj 200 g (izjema je listnata solata, ki mora tehtati najmanj 100 g).

Višja državna štipendija, pri štipendiji se ne upošteva več dohodek študentskega dela

Z junijskim izplačilom v letu 2022 se je državna štipendi

Status se kljub diplomi/ magisteriju ohrani do izteka

študijskega leta

Pred kratkim je v veljavo stopila novost, ki je za štu dente vsekakor zelo koristna. Do maja je veljalo, da ob za ključku študija, torej ko štu dent diplomira oz. magistri ra, z naslednjim dnem izgubi status študenta in posledično vse študentske ugodnosti. Od maja 2022 pa je v veljavo sto pila novost, da študent, ne gle de na čas opravljanja diplome oz. magisterija ohrani status študenta do konca študijskega leta, torej do 30. septembra. Prav tako lahko do konca štu dijskega leta opravlja študent ska dela.

parkirnih mest. Ko grem npr. na faks ali v študentski dom, ne najdem parkirnega mesta. Včasih parkirni prostori so, am pak so plačljivi. Želela bi si, da bi se to uredilo. Kar pa se mi zdi zelo dobra stvar v času štu dija je, da študente zelo vzpod bujajo k delu. Študentsko delo ti da namreč izkušnje tudi za kasneje. Čim več izkušenj na bereš, tem bolj boš uspešen v prihodnosti«, pravi študentka Tinkara

Pokorny

Tinkara Pokorny: »Delala sem kot hostesa v Kulturnem domu, v velnesu in tudi kot novinarka na radiu. V priho dnosti, po zaključku študija, bi želela opravljati delo, v ka terem bi kombinirala novinarstvo in turizem.«

Tajda Krenker: »Za študentsko prehrano je dobro po skrbljeno. Prav tako imamo pester izbor študentskih del. Nihče ne more reči, da ni dela, ker je. Odvisno je torej od želje vsakega posameznika. Mislim, da bom s svojo študij sko izobrazbo imela veliko odprtih možnosti, zato si želim iti v tujino.«

ja zvišala za 5 odstotkov. Po novno se bo zvišala 1. januarja 2023, in to za 10 odstotkov (gle de na april 2022), 1. januarja 2024 pa za 20 odstotkov (glede na april 2022). Prav tako je do bra novica za študente, da se pri izračunu državne štipendi je do višine minimalne plače več ne upoštevajo dohodki iz kadrovskih štipendij in štu dentskega dela.

Minister sprejel diamantne maturante

Študij začelo 14.300 brucev

Ljubljana, 3. oktobra – Na višješolskih in vi sokošolskih zavodih se je začelo novo študijsko leto. Po prvih podatkih ministrstva za izobraže vanje, znanost in šport je v študijsko leto vstopilo približno 65.130 študentov na visokošolskem ter 10.000 na višjem strokovnem izobraževanju. Či sto prvo pa bo za nekaj manj kot 14.300 brucev ter za okoli 3.500 študentov v višjem strokovnem izobraževanju. Največji delež je redno vpisanih (81,2 %), preostali so vpisani na izredni način, e-študij in študij na daljavo (18,8 %). Končni podatki o vpisu v visoko šolstvo bodo na voljo sredi novembra 2022, vsi vpisni postopki pa bodo zaključeni do 30. oktobra 2022.

Najbolj zaželeni študijski programi

Na spletni strani MIZŠ zasledimo, da je med mladimi še vedno največ zanimanja za umet niške programe in dizajn, za programe s po dročja športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti, veterine, varstvoslovja, predšolske vzgoje, izobraževalne znanosti in izobraževa nja učiteljev ter informacijske in komunika cijske tehnologije. Manjši interes zasledimo za področja: poslovne in upravne vede, tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.

V Velenju

več zanimanja za študentsko delo poleti

»Razmerje med ponudniki študentskega dela ter zani manjem za študentsko delo je bilo letošnje poletje dobro. Poleti so bile razmere dokaj pokrite. Ob koncu počitnic, ko dijaki zaključijo z delom, pa se vsekakor zniža povpra ševanje. Z leti povpraševanje sigurno upada. Večinoma je veliko več ponudb kot povpra ševanja za delo,« pripoveduje Tajda Krenker, ki študentsko delo v velenjski poslovalnici opravlja že nekaj časa.

»Za slovenske študente je dobro poskrbljeno.«

»Sem študentka Visoke šole za trajnostni turizem na Erudiu, gre za spletni program. Letos sem diplomirala na Višji šoli za turizem v Velenju. Sama vidim velik problem v pomanjkanju

Tajda Krenker je študentka Poslovanja v sodobni družbi na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študi je v Celju. »S študentskim de lom imam večletne izkušnje. Od 15. leta opravljam različ na dela. Začela sem s strežbo, nato delala v trgovini, potem sem se odločila za administra tivno delo, ki je bolj podobno moji stroki. Kasneje upam, da se bom lahko usmerila bolj v ekonomijo.

Mislim, da imamo v Slove niji dokaj urejene zadeve za študente. Bi si pa želela, da bi bilo ob študentskem delu po skrbljeno tudi za potne stroške. Sama namreč živim nekaj ki lometrov izven Velenja in kar nekaj denarja porabim za ben cin. Tisti študenti, ki študirajo v večjih mestih, bi lahko morda imeli pokrite mesečne vozov nice za javni prevoz. Mislim, da bi morale biti tudi prakse, ki jih študent opravi na določe nem delovnem mestu, plačane vsaj z minimalno postavko. Čez nekaj mesecev grem na izme njavo na Portugalsko. Mislim, da bom tudi svoj podiplomski študij opravljala v tujini, mor da ostanem tam.« ��

Vloga učitelja se skozi čas spreminja

Učiteljski poklic je podcenjen, delo vrednoteno slabše kot izobrazbeno primerljivo na drugih področjih, zaposleni čutijo nezaupanje v delo, čeprav je vloga pri podpiranju in razvoju izobraževanja velika

Letošnje obeleževanje sve tovnega dneva učiteljev je po tekalo pod geslom Preobrazba izobraževanja: samo z učite ljicami in učitelji. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znano sti in kulture Slovenije opozar jajo na preobremenjenost, slabo plačilo in podcenjenost učiteljskega poklica. Predse dnica SVIZ Jelka Velički je izpostavila, da se skozi leta tudi učiteljski poklic spremi nja. »Spremenili so se pogoji,

način dela, marsikaj je prije tnejše tudi za učence. Prav je, da učitelji opozarjamo na to, kar nas pekli, v dobro zaposle nih, dijakov in učencev.

S kakšnimi težavami se učitelji soočajo?

»Velikokrat sem omenila, da raziskave Izobraževalne internacionale opozarjajo na nujnost dostojne zaposlitve in urejenih delovnih razmer za učitelje, ki veljajo tudi za

Po uradnih podatkih primanjkuje okoli tisoč učiteljev, ne uradno pa je primanjkljaj dosti večji. Predsednica SVIZ je prepričana, da je šolski sistem v Sloveniji dober, vendar to še ni razlog, da ne bi stremeli k spremembam, preobrazbi ter poudarjanju dobrega in kvalitetnega izobraževanja. »V mislih imam javno izobraževanje, ki mora biti dostopno vsem, ne glede na materialni položaj.«

učiteljski poklic v Sloveniji. Žal nas tisti, ki bi nas morali slišati, ne slišijo in ne ukrepajo. Pona vljamo, da je učiteljski poklic podcenjen, da je delo vrednote no slabše kot izobrazbeno pri merljivo na drugih področjih, da zaposleni čutimo nezaupa nje v delo, čeprav je vloga pri podpiranju in razvoju izobra ževanja velika. Žalosti nas, da so predlogi, ki so podkreplje ni z izkušnjami praktikov, pre slišani. Zlasti po zadnjih dveh letih prihaja do izgorelosti in preobremenjenosti pedagoških delavcev, vendar to nista temi, ki bi zanimali odločevalce. Tudi pomanjkanje učiteljev je vse večje, za mlade je pedago ško delo nezanimivo, zaenkrat ni pravih odzivov od tistih, ki bi morali o tem razmišljati.«

Brdo pri Kranju, 8. oktobra - Predsednik

RS Borut Pahor in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Ivan Papič sta tradicional no sprejela letošnje diamantne maturante in maturantke, ki so na maturi dosegli vse točke. Med njimi so bili tudi diamantni maturanti in maturantka Šolskega centra Velenje, kjer so

ponosni, da ti prihajajo iz vseh šol centra. Na Šoli za strojništvo, geotehniko in okolje je to bil Vito Kumer, na Elektro in računalniški šoli sta bila diamantna Jan Konečnik in Matej Meža, na Šoli za storitvene dejavnosti Loti Krk ter na Gimnaziji Rok Tadej Brunšek

Tinkara Pokorny in Tajda Krenker

Na pragu nevidnega

Oprešnik

Velenje, 6. oktobra – V Kul turnem domu Velenje smo bili tokrat priča prav posebnemu glasbeno-plesnemu spektaklu. Ker je šlo za premierno pred stavo, pravzaprav nismo vede li, kaj nas čaka in kakšno vrsto umetnosti lahko pričakujemo. Obenem pa smo imeli visoka pričakovanja od umetnikov takšnega kova. Jure Pukl in Urška Centa sta s četrtkovo predstavo Na pragu ne vidnega na oder Doma kulture prinesla nekaj novega in nepojmljivega.

Umetnost višje dimenzije

O umetnosti sem že ve liko napisala. Pa naj ne kaj misli spet ponovim. Obstaja več vrst ume tnosti. Glasba, ples, gle dališče, film, slikarstvo, kiparstvo, poezija … Ve čina umetnikov se klasi ficira pod eno izmed vrst umetnosti, skozi njo pa svetu predaja svoj notra nji svet. Glasbenik se iz raža skozi glasbo, slikar skozi platno, igralec skozi igro v gledališču itd. Ni veliko ume tnikov, ki se odločijo za drzen korak in povežejo več umetno sti hkrati. Namreč, takšen ko rak je izjemno tvegan in težak. Za povezovanje moraš imeti ogromno znanja na več podro čjih v umetnosti, vložiti mo raš veliko truda, predvsem pa

moraš stopiti iz cone udobja, iz že poznanih tirnic in ustvariti nekaj novega, nepoznanega. Ker gre za stvaritev, ki je lju dem precej tuja, mora biti toli ko bolj prepričljiva, da je med ljudmi tudi dobro sprejeta in razumljiva. In prav takšen dr zen korak je naredil Jure Pukl, ko se je odločil za novo nastali projekt Na pragu nevidnega. Z Urško Cento sta ustvarila novo umetnost iz višje dimenzije. V njej sta povezala glasbo in

flamenko in tolkala pa činele in ples, pa govor, potem spet glasba, ples, svetloba, tema …

Pusti, da te umetnost zadane

V vseh prepletih trenutkov, glasbenih žanrov, dialogov, vidnosti in nevidnosti ter ple snih izrazov sem ugotovila, da pravzaprav ni potrebe, da še vedno napenjam svoje možga ne v spraševanju same sebe, kaj pravzaprav v spektaklu/

ples, ki sta jo obarvala tudi z močno vizualno podobo barv, teme in svetlobe.

Večer se je začel z zvoki ele ktronske glasbe in nadaljeval s plesom Urške Cente. Pa po tem nadaljeval z glasbo prečne flavte v izvedbi Jureta Pukla, ki se je ponovno prepletla s plesom. Pa potem saksofon in

Odraščanje v Velenju

Konec septembra se je v Knjižnici Velenje odvila predstavitev knjige Lada Planka Odraščanje v Velenju – Spominska proza o življenju v Velenju, ki je rastlo skupaj z avtorjem

Velenje, 28. septembra –

Velenjska knjižna fundacija je septembra izdala tri knjige, ki se na svoj način med dru gim poklonijo Velenju, nje govim specifikam, ljudem in dogajanju, ki je tako ali dru gače zaznamovalo življenja Velenjčanov in Velenjčank. V tem sklopu je v knjižni zbir ki Velenjana – dom in misel izšla spominska proza Odra ščanje v Velenju avtorja Lada Planka. Velenjski kulturnik, glasbenik, prevajalec, publi cist in urednik je knjigo, v ka teri odstira svoje odraščanje v mestu ob Paki, predstavil skozi pogovor z Ivom Stropnikom. Glasbeno noto dogodku, ki je

dodobra zapolnil preddverje velenjske knjižnice, je z zimze lenim izborom skladb dodal Kapučino band.

Spominskodokumentarni zapis o Velenju

»Človek ima vsake toliko ka kšne popadke, ko se spominja enega, drugega ali tretjega … In v nekem trenutku se mi je zdelo dobro, da bi dal to na pa pir, da se vse skupaj ne pozabi. Pisati sem začel z mislijo, da bo to kratek članek za Šaleške razglede ali kaj podobnega, ko pa sem začel brskati po spomi nih in se hote ter sistematično lotil nekaterih tem, dogodkov

koncertu iščem. Kajti vsa po anta je bila v različnih atmos ferah glasbeno-plesnega izra za, ki sta ga ustvarjala na odru. Šlo je za to, da si se v danem trenutku prepustil njuni ume tnosti, da iz tebe izvabi vse ti sto, kar o sebi že poznaš, in vse tisto, kar je nekje globoko v tebi še skrito.

S svojo umetnostjo sta se namreč poskušala dotakniti vsega. Vseh občutkov, izrazov, teme in svetlobe, ljubezni, no rosti, samote, jeze … In če se te kakršnakoli umetnost dota kne oz. premakne nekaj v tebi, potem je prava in vredna vsa kršnega ogleda in vsakršnega trenutka. Kajti to je njen pravi namen. Biti mašilo in morda zdravilo v tem norem svetu. In to sta na četrtkovem kon certu Jure Pukl in Urška Centa naredila. Na oder sta prinesla nekaj novega, tako svežega in hkrati tako vrhunskega, če si se le lahko v vseh vrstah at mosfere prepustil in dopustil, da te zadane. Umetnost nam reč. In mene je med predsta vo za nekaj sekund zaskrbelo, ali bo Velenje, naše malo me sto, lahko sprejelo nekaj tako novega. Upala sem, da bo, kajti bilo je vrhunsko. In ne bi smela podvomiti v nas, kajti poslušal ci oz. gledalci so bili vidno navdušeni, ker so začutili, kar so morali. Vsekakor Velenje poleg vsega ustaljenega premore tudi veliko novega, še posebej če gre za vrhunsko umetnost! In pripravljeni smo, da se na odrih Vele nja pojavi še kaj sve žega! To vsekakor potrebujemo, kajti »umetnost je način ljubezni«. To je eden izmed stavkov, ki smo jih v predsta vi slišali. »In kot taka, ne po zna pretvarjanja!« Iskrene čestitke Juretu Puklu in Urški Centi za drznost, pro fesionalizem in vrhunsko umetnost. ��

Sindrom politika

»Veliko znanja imaš, presenetljivo veliko. Želim ti, da bi ga znal vedno bolj uporabljati tudi v praksi,« mi je rekel prijatelj nedavno. Dalo mi je misliti. Seveda je čisto res – le kaj mi bodo vse lepe in pametne besede, če jih ne znam, zmorem ali nočem podkrepiti z ustreznimi dejanji. Eno dejanje nadomesti vse besede.

Res imam dosti znanja s področja, ki me zanima. Tudi ubesediti ga znam, mogo če nadpovprečno dobro. Ključno vpraša nje je, ali ga tudi živim? Meni ljub Jozef Frucek, soustanovitelj gibalno-filozofske prakse Fighting Monkey v enem od pre davanj pove nekako v stilu: »Ničesar vam ne morem povedati in dati, kar že ne bi bilo povedano ali zapisano. Vse je že tam zunaj. Vprašanje je, kdo in kako to prenaša v prakso. Tu se delajo razlike.«

Torej – ga živim?

Zase vem, da se dostikrat skrivam za besedami. Naučeno brez težav zdrdram dalje in lepo zapakiram, a se vedno bolj ujamem, kdaj ne čutim podpore celega sebe temu, kar prihaja iz mojih ust. Občutek votlosti, nekakšne praznine v telesu mi daje vedeti, da za tem ne stojim s svojimi iz kušnjami. Da sem zgolj nekje prebral, ideja se mi je zde la lepa in jo zdaj predajam naprej. A ‚keč‘ in poanta sta v tem, ali sem to idejo tudi preizkusil na svoji koži. Kadar je temu tako, je občutek, ko nekaj povem, povsem drugačen. Postavljen sem, miren in suveren – znotraj poln. Takrat telo stoji za mano in mojo idejo (ki je zdaj res lahko moja, saj sem jo preizkusil, okusil in zaživel).

In iz mene pride z drugačno energijo, kar začuti tudi okolica.

Vse skupaj je bolj verodostojno in otipljivo, lažje razu mljivo. Kot da skozi enake besede prenašamo še en kup drugih, nevidnih in neslišnih informacij, ki pa jih nekje globoko v naših pra-delih zaznamo in prepoznamo. Še več – največkrat potreba po besedah in govorjenju celo odpade. Ste kdaj samo pogledali koga in vedeli, da to pa je človek izkušenj, ki razume življenje? Ne da bi z njim spregovorili.

Človeku s takšno energijo in karizmo bomo intuitivno hitreje in raje zaupali, mu verjeli in ga imeli za verodo stojnega, najsi nam bo to, kar govori, všeč ali ne. Na drugi strani pa človek, ki »govori v prazno«, tudi samega sebe ne prepriča. In, da bi vseeno njegove besede imele vsaj pri bližno želeni učinek, hitro poseže po več agresije, višjem tonu ali prelepih obljubah. Nekako je pač treba ohraniti svoj status in moč, pa čeravno puhlo in na trhlih temeljih. Vam je kaj znano?

Vidim, da večkrat postanem pozoren in pazljiv, ko za neko ga slišim, da ima tri diplome in dva doktorata s petih različnih področij. Vsa čast in kapo dol, a velikokrat je takšno manično iskanje znanja in potrditev tudi skrivanje za fasado, ki pre kriva strah pred usodno mislijo »ali sem dovolj vreden?«.

Kdor ve, da je sposoben premakniti goro, mu o tem ne bo treba veliko govoriti, niti iskati razumevanja za to, zakaj jo je sposoben premakniti. Zadostuje mu vedenje, da jo lahko.

in ljudi, ob katerih oziroma s katerimi sem odraščal, je stvar postajala vedno večja. Ko zač neš obujati nekatere spomine, se namreč prebudijo novi in tega je bilo vedno več. Da pa to ne bi postalo dolgočasno na števanje nekih dogodkov, sem poskusil vse skupaj literarno oblikovati in temu dodati svoj pridih.«

Tako je nastal spominsko-do kumentaren zapis o življenju v Velenju, ki bralca povabi v nekaj desetletij oddaljeni čas in ga popelje skozi drobce av torjevega otroštva in mladin skih let, ki razgrinjajo Planko ve osebne zgodbe in spomine,

hkrati pa ponudijo tudi njegov vpogled v dogajanje in duh ta kratnega časa – utrip in speci fike mesta.

»Velenje je bilo v 50-ih in 60-ih letih, ko sem odraščal, zelo specifično. Zdelo se mi je pametno, da na vsake toli ko opomnim in spomnim na določene stvari, dogajanja in specifike, ki smo jih takrat ži veli, danes pa o tem marsikdo nič ne ve. Danes je nekakšna osnovna drža, da smo vsak zase, takrat je bilo več sku pnega duha – in v tem smo videli neko prednost, dobre stvari, ki so se dale narediti iz tega. Živeli smo v relativno

stabilnem svetu, kar za otroka ni tako slabo. Spremljal nas je občutek varnosti in perspek tive – to je tisto, kar je neko mu, ki tega ni doživel, težko dopovedati.«

Ko je bil Stari trg preprosto trg

V spominskih zapisih o svo jem odraščanju Planko med drugim precej podrobno opi suje svoje vsakdanje poti, po piše travnike, igrišča in stavbe, ki so tako ali drugače zazna movale njegovo otroštvo, oriše takratno kulturno in družabno dogajanje in se spominja znan cev, sorodnikov, prijateljev in mnogih ostalih Velenjčanov in Velenjčank, ki so dodajali ka menčke v mozaik njegovega odraščanja. »En kup ljudi sem spoznal v Velenju, z njimi živel,

prijateljeval, in zdelo se mi je, da je to tudi priložnost, da se jim zahvalim, da sem lahko bil z njimi.« Ob odstiranju fra gmentov odraščanja in okolice, ki ga je obdajala ter določala njegovo mladost, je hkrati skozi svojo perspektivo dokumenti ral tudi rast Velenja. Ponudil je nostalgično popotovanje po takratnem mestu, začenši s Sta rim trgom - ki je bil, kot pove in zapiše Planko, takrat zgolj trgod koder so se nato preselili iz starega v novo Velenje. »Želel sem osvetliti to, da sva mesto in jaz rastla skupaj. Detajlov se ne spomnim, ampak vsako leto so se pojavile nove stvari, po katerih je bila potreba. Mesto je rastlo, mi pa smo se vrašča li v nastajajoče mestno tkivo.«

Nace Janežič

Jure Pukl in Urška Centa sta oder Doma kulture skozi umetnost plesa in glasbe napolnila s prvinskostjo - Gledalci so bili vidno navdušeni, ker so začutili, kar so morali

Lara

Foto Ksenija Mikor

Radijski in časopisni MOZAIK

Na zdravje abrahamka!

Vsakdo, ki pride v prostore naše me dijske hiše Naš čas, na Kidričevo 2 A, najprej spozna nasmejano mladenko, ki jih nikakor ne kaže petdeset. To je letos pokazal le koledar. Suzana Goršek Br glez je v začetku jeseni stopila v abra hamove škorenjce. Če smo natančni, je prelomnica pozdravila kar oba – Suzano in njenega moža. Obetala se je velika »fešta«, zato sta se abrahamovca naprej odpravila na kratek oddih na Krk, da napolnita baterije, potem pa na žur, ki se je odvijal na piknik placu Konovšek na Ravnah pri Šoštanju.

Kakšno pa je počutje zdaj, ko je abra ham zares tu? »Lepše sploh ne bi mo glo biti. Vesela sem, da so na zabavi bili najini družinski člani, širša žlahta pa

številni prijatelji. Pripravili so nama ne pozabno praznovanje, celo jadrat sva šla skupaj, pa čeprav le v stari banji,« se smeje Suzana, ki dodaja še, da si po petdesetem želi živeti nekoliko manj stresno.

Zelo aktivni športnici, ki teče mara tone, igra tenis, plava in se preizkuša še v številnih drugih aktivnostih, tudi

GLASBENE novice

Prikorakala komaj si na pol poti, novih petdeset te lovi …« ��

ČETRTEK, 13. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 14. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

Velenjski orkester se vrača na koncertne odre

Pihalni orkester Premogovnika Velenje ohranja tradicijo in tlakuje pot novim generacijam – V oktobru vstopajo v 15. abonmajsko sezono, ki prinaša štiri koncertne večere

Pihalni orkester Premogov nika Velenje že več kot 100 let bogati in soustvarja kulturno življenje v Šaleški dolini ter je nepogrešljiv glasbeni spre mljevalec rudarskega mesta in številnih dogodkov tako v velenjskem kot širšem okolišu.

Ljubezen do glasbe, prijatelj stvo in trdo delo združujejo preko sto amaterskih in pro fesionalnih glasbenikov, ki ve dno znova navdušujejo svoje poslušalce, ob tem pa uspešno negujejo stoletno tradicijo ve lenjskega godbeništva in jo z vso odgovornostjo prenašajo tudi na mlajše rodove.

»Veseli me, da imamo ogro mno podmladka, z mladimi je vedno dobro delati. Seveda po men našega društva ni samo delo, temveč sta tudi druženje in medgeneracijsko povezo vanje. Godbeništvo je lep pri mer, kako združevati različne generacije. Naš najmlajši član šteje 12 ali 13 let, najstarejši pa krepko čez 80. Pomembno je,

da se povezujemo in da starej ši svoje izkušnje predajajo na mlade člane, da bodo ti lah ko nadaljevali svojo profesio nalno ali amatersko glasbeno pot,« pove dirigent pihalnega orkestra Anton Vrzelak

Orkester s svojim pestrim repertoarjem, ki obsega vse od klasične, jazz do moderne in zabavne glasbe, poskrbi za skorajda slehernega ljubite lja glasbe. Godbeniki pa so v preteklih letih s svojim zna njem in izkušnjami navdušili tudi strokovno javnost. Trdo delo, vaje in povezanost bodo dokazovali tudi naslednje leto maja, ko se bodo udeležili tek movanja Zveze slovenskih godb. »Upamo na najboljši re zultat. Najpomembneje pa je, da v tem času kakovostno na predujemo. Zelo veliko vadi mo, delamo in se družimo,« še pove Anton Vrzelak. Člani or kestra se pod njegovo taktirko že intenzivno pripravljajo na tekmovanje, zavzeto pa vadijo

tudi za prihajajoča koncerta pred domačim občinstvom.

Vstop v novo abonmajsko sezono Po dveletnem premoru zara di epidemije koronavirusa, ki je dodobra otežila delo orke stra, se velenjski godbeniki z vstopom v novo abonmajsko sezono vračajo na koncertne odre. »Koronski čas nam ni bil naklonjen, imeli smo kar veli ko težav z našim delom. Zdaj se je vse obrnilo in lahko na daljujemo s svojo tradicional no, že petnajsto, abonmajsko sezono.« V Marinovi dvorani Glasbene šole Velenje se bodo odvili štirje koncertni večeri, ki obljubljajo pravcato glasbe no popotovanje.

»Že ta teden, 15. oktobra, v goste prihaja Policijski or kester in prepričan sem, da bo s svojo glasbo navdušil poslušalce.

3. decembra sledi naš novo letni koncert, s katerim bomo

obeležili tudi praznik svete Barbare. Na odru se nam bo pridružil Šaleški študentski oktet, program pa bo popestri la tudi naša godbenica, flav tistka Lara Govek. Poslušalci bodo lahko prisluhnili pestre mu izboru melodij – od klasič ne glasbe do božično-novolet nih priredb, na koncu bo tudi nekaj zabavne glasbe.

Abonmajski ciklus nadalju jemo 11. februarja, ko k nam prihaja Godba slovenskih že leznic, kakovostni orkester, ki vedno znova navduši s svo jim programom. Abonmaj sko sezono zaključujemo 22. aprila z našim spomladan skim koncertom, na katerem bomo predstavili skladbe, ki jih bomo izvajali na tekmo vanju Zveze slovenskih godb. Zaigrali bomo tudi kakšno za bavno, slovensko, da naš abo nmajski cikel zaključimo kar se da veselo.« �� tr

SOBOTA, 15. oktobra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 16. oktobra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 17. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 18. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 19. oktobra

6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

sodelavci tednika Naš čas in Radia Vele nje želimo zdravja, veselja, mirnih živ cev in veliko pozitivne energije. Ali kot prepevajo stari dobri Avseniki: »Zdaj si v najlepših letih, petdesetih, zrelih letih.

16. oktober –Svetovni dan hrane

Oktober je obarvan

roza

Zakaj se oktobra drži roza oznaka? Ta barva ponazarja mesec ozavešča nja ljudi o raku dojk. To je rak, ki je med ženskami v razvi tem svetu najpogo stejši, lahko pa do leti tudi moške, a veliko redke je. V oktobru v številnih državah po svetu pote kajo različne akcije ozave ščanja, s kateri mi želijo opozori ti na bolezen ter na zelo pomembno preven tivno samopregledovanje, posledično pravočasno odkrivanje in kasneje učinkovito zdravljenje raka. Redno in pravilno samopregledovanje sta ključnega pomena za odkrivanje zgo dnjih sprememb na dojkah. Ženske med 50. in 69. letom starosti pa imajo vsako drugo leto možnost mamogra fije, ki lahko odkrije raka, ko ta še ni niti tipen. Včasih ima zelo pomemben vpliv tudi dedni zapis, a veliko lahko

Rak dojk je visoko ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Pri odkrivanju je zelo pomembno preventivno pregledovanje.

V nedeljo bomo obeležili svetovni dan hrane, ki ga praznujemo vsako leto na dan ustanovitve Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), to je 16. oktobra 1945. Svetovni dan hrane, ki ga je FOA prvič obeležil leta 1979, je namenjen spodbujanju zdra ve prehrane in izkoreninje nju težav z lakoto do leta 2030. Na ta dan so po vsem svetu organi zirane številne prireditve in de javnosti. Glavno načelo prazno vanja svetovne ga dneva hrane je narediti korak naprej za zagotav ljanje prehranske varnosti po vsem svetu, še posebej v času krize. Na men tega dneva je povečati zavest o ključni potrebi po uspešni kmetijski politiki, ki jo morajo izvajati vlade po vsem svetu, da bi zagotovili var nost preskrbe s hrano in da bo za vse na voljo dovolj hrane. V zadnjih letih je Svetovni dan hrane svoj dan praznovanja izkoristil za osredoto čanje na različne vidike prehranske varnosti in kmetijstva, vključno z ribiškimi skupnostmi, podnebnimi

Kdo pravi, da moški ne kuhajo?, Skor chef, Topolške kuhar'ce, šalabajzerji, pohodni ki, Franček, počena skleda, otroci izpod raufankov, komunalčki, za vas kuha mr. Bojan so bila le najbolj posrečena imena kuharskih skupin poleg tistih, ki so nosili imena društev, gostišč, od koder so prinesli znanje kuhanja golaža in ga pokazali na Glavnem trgu v Šoštanju. Čvek je užival v ogledovanju njihove dobre volje, mešanja, vmešavanja začimb, nalaganja na ogenj in okušanja bodočega golaža – in posameznih sestavin, na primer vina ... Množici obiskovalcev je bilo na koncu skoraj vseeno, kdo je skuhal njihovo porcijo(e), vse so pojedli in krožnike polizali!

Vija vaja ven

Denar, sveta vladar

Če tega kdo do zdaj še ni verjel … Tu so doka zi: manj se vozimo, ko se bencin podraži, manj kupujemo, ko se hrana draži, manj smo »na ele ktriko«, ko se ta podraži, doma oblečemo trenerko in nogavice, ko je ogreva nje dražje …

Golaž

V Šoštanju so izvedli ge neralko za volitve. Ne, niso delili volilnih lističev in preverjali, ali pisala pi šejo, ampak so skuhali 24 golažev. Tudi volilni je bil med njimi.

Lučke, lučke

»Greva na lučke, lučke …« je odmevalo lanskega decembra. Priporočamo, da se besedilo spremeni v »… greva na svečke, sveč ke«. Letos bo (upajmo) na ulicah, v trgovinah in na domačih smrekah gorelo manj lučk.

spremembami in biotsko raznovr stnostjo. Tako se od leta 2014 prilju bljenost dneva uporablja za promo cijo ideje o prehrani sveta in odpravi revščine, zlasti v podeželskih drža vah. Od leta 1981 je svetovni dan hrane vsako leto sprejel drugačno temo, da bi izpostavil področja, na

napredovali, je preveč ljudi zaostalo. Izpostavljajo ljudi, ki ne morejo imeti koristi od človeškega razvoja, inova cij ali gospodarske rasti. Na milijone ljudi po vsem svetu si ne more privošči ti zdrave pre hrane, zara di česar so izposta vljeni vi sokemu tveganju

Jamskega hrošča poimenovali po Novaku Djokoviću

Nedavno so v Srbiji odkrili novo vrsto žuželk iz družine hroščev, ki so jo našli v podzemni jami v zaho dni Srbiji. Spada v rod Duvalius in v družino hroščev krešičev ali karabi dov. Gre za posebno žuželko – zaradi življenja v večni temi je izgubila oči in je zaradi pomanjkanja svetlobe njena pigmentacija precej zmanjša

katerih je treba še veliko narediti, in se s tem namenom trudil za do seganje istega cilja. Večina tem se vrti okoli kmetijstva, saj le naložbe v kmetijstvo s podporo izobraževa nju in zdravstvu lahko spremenijo si tuacijo, ki še zdaleč ni idealna. Tema svetovnega dneva hrane 2022 je Ne pustite nikogar za sabo. Čeprav smo pri kreiranju boljšega sveta že zelo

prehranske ne gotovosti, pod hranjenosti in zdravstvenih te žav. Dejstvo je, da se danes proizvede dovolj hrane, s katero bi lahko nahranili prav vse ljudi na svetu.

na. Odločili so se, da bodo hro šča poimenovali po srbskem teni škem zvezdniku Novaku Djoko viću. Tenisač je bil ob novici zelo vesel in počaščen.

�� Lara Oprešnik

ALI VESTE?

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

naredimo same. Zdrava prehrana in redna telesna aktivnost sta vsekakor dobrodošli, pa tudi opuščanje slabih navad, na primer kajenja.

Namen tega dneva je povečati zavest o ključni potrebi po uspešni kmetijski politiki, da bi zagotovili varnost preskrbe s hrano in da bi bilo za vse na voljo dovolj hrane.

Gre za žuželko, plenilca, ki se v svojem okolju prehranjuje z majhnimi nevretenčarji.

⏺

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Šalek – vasica v mestu, ki je dala ime dolini

Šalek je naselje na vzhodnem robu Velenjske kotline, ki je danes del urbane celote mesta Velenje. Oblikovati se je začelo pod gradom Šalek, ki je dal ime celotni dolini, in je pred nastankom sodobnega Velenja obsegalo nekaj domačij, cerkev sv. Andreja in vaško gostilno, ki beleži 130 let in jo skoraj vsi poznamo po imenih Pri Cirotu, Pri Kavčiču in Verdelj. Razvaline gradu Šalek gledajo naravnost na Velenjski grad.

Diana Janežič

V 80. letih prejšnjega stoletja, v času intenzivne urbanizacije Velenja, je ob vasi Šalek zraslo novo blokovsko naselje, a je kljub temu center Šaleka ohranil svojo vaško podobo in dušo ter postal vasica v mestu.

Krajevno skupnost Šalek so predstavili trije sogovorniki: poleg predsednika Sveta KS

Mujage Ahmetovića še podpredsednik Branko Smagaj in član turističnega društva Franc Maršnjak

Mujaga Ahmetović je najprej omejil KS Šalek s sosedami. To so: KS Gorica, Bevče, Šmartno, Konovo, Paka in MČ Levi breg vzhod. “Število prebivalcev se spreminja, zdaj nas je okoli štiri tisoč, pri tem pa je največji delež srednje generacije med 30 in 50 let starosti. Starejših od 70 let je okoli 150. Značilnost KS je, da je to na eni strani vas, staro trško jedro, na levem bregu Pake je, kot rečemo v Zgornjem Šaleku, na pobočju veliko individualnih hiš, največji del KS Šalek pa je blokovsko naselje, ki je postopoma rastlo od leta 1984 do leta 1990. Med zgolj stanovanjskimi hišami je tudi nekaj podjetnikov, trgovina in gostinski lokali,” je povzel osebno izkaznico predsednik.

Za življenje krajevne skupnosti so pomembna društva, in teh v Šaleku ni malo: PGD Šalek, Turistično društvo, krajevna organizacija RK, Društvo upokojencev, Vitezi Šaleški, Šola zdravja, ZZB NOB ter Društvo starodobnikov. Pri vsem pa Ahmetović posebej izpostavi odlično sodelovanje z delovnim kolektivom in otroki OŠ Šalek, ki se pridružijo domala vsaki prireditvi.

Turistično društvo občino promovira po Sloveniji

Krajevna skupnost in Turistično društvo sta 1. oktobra pripravila srečanje krajanov. V programu je bil najprej pohod Od lipe do lipe. Kot je povedal Franc Maršnjak, je okoli 20 krajanov pohod začelo pri OŠ Šalek, prvo lipo so zabeležili pri Kavčiču, nato pa prek Herbersteina, Pikinega otroškega igrišča, promenade ter prek Šmartnega in Konovega nazaj

v Šalek našteli 56 lip.

“Turistično društvo Šalek je staro 21 let in imelo je vzpone in padce. Pred osmimi leti smo ga obudili s (ponovno) organizacijo starotrškega dne in pokopom pusta Pepija. Takrat je društvo vodila Vladka Jan, za njo ga je prevzela Marija Brložnik in takrat je število članov in dogodkov zelo naraslo. Predlani je društvo prevzela Breda Kolar in društvo je še bolj oživelo. Članov je več kot 100, jedro je zelo delovno, dogodke objavlja na Facebooku, Youtubu, ustanovili smo plesno skupino srednjeveških plesov. Letos smo imeli več kot deset gostovanj po Sloveniji in na Ptuju smo poželi veliko pohval,” je delovanje predstavil Franc Maršnjak in dodal, da si vsa društva v KS želijo na različnih prireditvah večjo udeležbo krajanov, saj jih pripravljajo prav zaradi njih.

Velenje, kjer so cene ogrevanja še znosne v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji,” še pravi.

Med investicijami v blokovskem delu KS so zanj najbolj pomembne prav energetske obnove fasad, Branko Smagaj pa je naštel še nekatere pro-

❱Krajani so ponosni na zgodovino svojega kraja, ki se je začela že v letu 1278, ko so bili prvič omenjeni Šaleški vitezi.

urejati otroška igrišča; želimo, da bi MO Velenje prevzela otroško igrišče pri bloku Šalek 93, ki je nevarno za igro. A sklep o predaji zemljišča MO Velenje morajo sprejeti etažni lastniki. Želeli bi tudi, da bi povečali oz. opremili še z nekaj igrali Aničino igrišče na začetku Šaleka in ga ogradili.”

Kakšne pa so želje? Modre cone

Tudi novi del Šaleka je že

star … …

četudi je, seveda, blokovsko naselje mlado le dobrih 30 let. A današnji pogled nanj že kaže, da ga je načel zob časa. Nekaj blokov pravkar doživlja energetsko sanacijo in obnovo fasad, nekatere to še čaka.

“Ne bo šlo brez težav,” pravi Ahmetović, kajti cene so se zelo povišale in noben investitor ne more pripraviti pogodbe na ključ glede na hitro spreminjajoče se cene materialov. “Glede na višino investicije se bodo etažni lastniki težko odločili zanjo, čeprav se strošek za ogrevanje na položnici po energetski obnovi fasade precej zmanjša. Ob tem imamo srečo, da živimo v MO

jekte: “Ob cesti na vrhu smučišča (nekdanjega, seveda, op. p.) v Zgornjem Šaleku urejujemo razsvetljavo. Občina pripravlja projekt za sanacijo opornega zidu “pri Ožirju” na levi strani Pake, kar bo velik finančni zalogaj. Trudimo se

"Radi bi uredili elektro instalacije oziroma moč priklopa za električne naprave, da bi lahko služile številnim prireditvam, ki se odvijajo v trgu Šalek, urediti bi bilo treba razsvetljavo na poti na grad Šalek ter urediti modre cone,” je želje naštel Smagaj.

Kot v vseh mestnih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih se tudi v Šaleku srečujejo z velikim problemom pomanjkanja parkirnih mest. “Na Svetu KS smo sprejeli

sklep in ga posredovali na MO Velenje, da se pristopi k uvedbi modrih con tudi za naše naselje, pri tem pa smo naleteli na veliko težavo, to je lastništvo zemljišč. Precej jih je v lasti MO Velenje, kar se da hitro urediti, težava je na zemljiščih etažnih lastnikov. Še več, na mnogih zemljiščih so od leta 1989 dalje postavljali garažne bokse, pri tem pa je zanimivo, da marsikateri stanovalec svojega garažnega boksa ne uporablja za parkiranje avtomobila, temveč za skladišča,” razloži Smagaj.

Težave se še kopičijo. Ko so namreč uvedli modre cone na Stantetovi in v KS Konovo (novi bloki proti Intersparu), se je parkiranje vozil prestavilo v Šalek. “Pridite kdaj pogledat, kako je to videti med vikendom ali še bolje v nedeljo zvečer,” pa je bil konkreten Ahmetović.

Še smo ostali pri prometu;

Zakaj se Paka imenuje tako?

Prvi lastniki zemljišč na tem območju pred stoletji so dejali, da Paka teče v napačno smer. Ker so prihajali s Koroške, so imeli za pravo smer tok Mislinje proti Dravi. Paka pa teče »napačno«.

skupaj s KS Konovo želijo rešiti tudi prehod za pešce na Selu, pri bencinski črpalki. Ker je to državna cesta proti Slovenj Gradcu, bo reševanje zahtevnejše.

To je moja krajevna skupnost!

Ahmetović in Smagaj sta povedala, da bosta dejavna v KS tudi v naslednjem mandatu, če ju bodo krajani podprli. Načrtov, energije in volje imata dovolj. “To je moja krajevna skupnost, tu živim in če se česa lotim, to tudi speljem,” je odločen Mujaga.

Zakaj je torej lepo živeti v Šaleku? Mujaga Ahmetović: “Ko pridem na Šaleški grad, vidim celo to območje, staro Prislanovo kmetijo, cerkev, 130 let staro gostilno … V novem delu pa bloki z mešano strukturo krajanov, kar nas bogati z različnimi jeziki, kulturo, bogati nas tudi povezanost z osnovno šolo.”

Bloki so stari več kot 30 let in potrebni energetske obnove fasad. (Foto: Franc Maršnjak)

Šaleški grad je dal ime Šaleški dolini (Foto Franc Maršnjak).

Mujaga Ahmetović

Predstavitev KS vsak petek ob 11.20 in 18.20 na Radiu

Velenje v oddaji Naše zgodbe.

za naše zdravje

Kostanj: jesensko darilo narave

Zdravilno moč kostanja so poznali že starodavni narodi, najstarejši kostanji pa so v okolici vulkana Etna in so stari že več kot tisoč let. Plodovi vsebujejo veliko škroba in so izredno hranljivi. Jemo ga lahko kuhanega ali pečenega, pa v juhi, pireju, sladicah … Iz kostanjev je mogoče pridelati tudi razne tinkture in tonike za lajšanje težav s krčnimi žilami.

Drevo kostanja obrodi od 100 do 200 kg kostanja

Konec 16. stoletja so ga s Kavkaza in Himalaje prinesli v Evropo. Najprej je bilo to drevo drevoredov in parkov. Šele v 19. stoletju je postal cenjena zdravilna rastlina. Pri nas raste do nadmorske višine 800 metrov. Pomemben je zaradi plodov, ki so imeli v preteklosti velik pomen v prehrani. Eno samo drevo kostanja obrodi od 100 do 200 kg zdravih plodov. Obrodi vsako leto, še posebej plodno pa je vsako tretje leto. Gojene sorte, kot so na primer kostanji, ki obrodijo marone, obrodijo še bogateje kot navadni kostanj. Največji in najdebelejši pravi kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj, ki ga najdete v dolini Sopote nad Radečami pri Zidanem mostu. Visok je 15 metrov, debel pa več kot 3 metre. Pravi kostanj je botanično v sorodu z bukvijo. Njegov les je izjemno cenjen in kakovosten. Uporablja se tudi v lesni industriji. Je trajen na suhem in v vodi, neodporen pa je na menjavanje vlažnosti. Uporablja se za izdelavo pohištva, sodov, za drogove, za gradnjo ladij in mostov ter v rezbarstvu.

Bogat z vitamini in minerali

V višjih predelih Sredozemlja, kjer je bilo težko pridelati žito, je bil kostanj glavna hrana v jesenskem in zimskem času. V časih, ko ljudje še niso poznali krompirja, je bil kostanj pomemben vir prehrane na področju Slovenije. Kostanj se ponaša z bogato hranilno vrednostjo. Vsebu-

je namreč kar nekaj vitamina B6, v sebi pa ima tudi nekaj C- in A-vitamina ter ne nazadnje tudi količino folne kisline, kalija in fosforja. Kostanj sicer uvrščamo med škrobna živila, saj vsebuje kar 45 odstotkov škroba, medtem ko ima zelo malo maščob in beljakovin (le dva do šest odstotkov).

Uporabno lubje, listi in plod

Plodovi kostanja so zdravilni, saj zdravijo krčne žile in blažijo driske. Uporabno je tudi kostanjevo listje, saj se v zdravilstvu uporablja za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Posušeno listje kostanja zdravi revmo, bronhitis, astmo, artritis in oslovski kašelj.

Skorjo kostanja so v 19. stoletju uporabljali namesto skorje kininovca pri vročičnih obolenjih, malariji, driskah in kožnih boleznih, cvetove pa ljudska medicina še danes uporablja za krepitev telesne odpornosti. Če trpite zaradi vnetij na dihalih, bolečin v grlu in drugih težav v dihalnem predelu, si privoščite kostanjev med. S svojim malce ostrejšim okusom bo uspešno sodeloval pri lajšanju teh zdravstvenih težav. Kostanjev med pomaga tudi proti stresu, depresiji in agresivnemu razpoloženju, olajša delo jetrom pri razstrupljanju telesa. Po potrebi zaužijemo žličko kostanjevega medu zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem. Pri težavah s krčnimi žilami pa uporabite sveže plodove, shranjene v zdravilnih poparkih. Kostanj s svojimi zdravilnimi učinkovinami tudi krepi krvni obtok, ledvice in imunski sistem.

Zaščitite se pred hladno zimo in omogočite svojemu telesu le najboljše. Kostanjeva zdravilna moč vas bo učinkovito zaščitila, vam okrepila telo ter mu privoščila obilo okusnega razkošja. Zaužijte ga čim prej, da svoje telo čim bolj uspešno pripravite na hladno vreme.

Slastna

olupimo

Kaj pa kalorije?

Kostanj ima nekoliko višjo energijsko vrednost in odlično mineralno sestavo. 100 g kuhanega kostanja v povprečju vsebuje približno 170 kalorij, pečenega pa kar 245. Zaradi svoje sestave in prehranske vrednosti je zelo primerna hrana za otroke, športnike, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. ��

Divji Kostanj (Aesculus hippocastanum)

Kot so pokazale analize rjavega premoga, je bil pred zadnjo ledeno dobo divji kostanj doma v Srednji Evropi. Potem se je umaknil proti jugu in se razširil v severni Grčiji, na balkanskem gorovju, Kavkazu in v Mali Aziji vse do Himalaje. V Srednjo Evropo se je vrnil šele, ko je zdravnik in botanik Karl Clusius (1526-1609) dobil od turškega sultana ob slovesu v dar semena divjega kostanja in jih je leta 1576 posadil v dunajskem parku Hofgarten. Prvi je divji kostanj upodobil in opisal Matthiolus leta 1565, ko je dobil vejo s sadeži iz Carigrada. Vendar je preteklo še veliko časa, preden se je drevo spet ukoreninilo pri nas. Zaradi njegove pokončne rasti, lepih listov in čudovitih cvetov si danes težko zamislimo park brez divjega kostanja. Divji kostanj spada v družino divjekostanjevk (Hippocastanaceae). Je gosto listnato drevo, ki zraste do višine 35 m. Lahko doseže starost 250 let in umre največkrat zato, ker ga podre ali polomi veter.

Kostanj so dodajali hrani konj, ki so imeli težave pri dihanju. Poleg tega so ga uporabljali kot nadomestek za kavo in za izdelavo lepila. Divji kostanj je tudi priljubljena zimska hrana jelenov, srn in divjih prašičev.

V ljudskem zdravilstvu se divji kostanj uporablja pri poškodbah in zvinih, hematomih, bolečinah v hrbtu, revmi, obolenju ven, oteklinah po operaciji ali zaradi poškodbe. Nekoč so iz listov divjega kostanja izdelovali sirup proti kašlju.

na drobno

Na kuhalnik pristavimo kozico, v kateri raztopimo maslo. Na maslu približno 5 minut pražimo čebulo in česen. Prilijemo jušno osnovo in dodamo kuhan kostanj. Po okusu začinimo s soljo in poprom ter kuhamo približno 20 minut. Pet minut

pred koncem kuhanja dodamo tudi smetano. Nato pripravljeno juho prelijemo v večjo posodo in jo s paličnim mešalnikom zmiksamo do gladkega.

Največji in najdebelejši pravi kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj.

za naš vrt

Pisane mačehe se upirajo hladni zimi

V jesenskem času na gredicah in v loncih srečujemo pisane mačehe. Že dolgo velja, da to niso le cvetice za na grob. Čudovite so v domačih zasaditvah, na balkonih, košarah, v loncih. Pregnal jih ne bo niti prvi sneg. So krasna popestritev turobnih dni, ko je zelenja vse manj. Ste vedeli, da so tudi užitne? Cvetove in liste brez težav uporabimo v kulinariki.

Spadajo v rod vijolic

Čeprav jim ime ne dela ravno usluge, nam zaradi zanimivih barvnih kombinacij vedno polepšajo dneve. Mačehe spadajo v isti rod kot vijolice, a se od njih razlikujejo po razporeditvi venčnih listov v cvetu. Prvi jih je opisal švedski botanik Veit Wittock leta 1896, ime pa jim je podelil avstrijski botanik Helmut Gams leta 1925.

Gre za oplemenitene hibride Viole tricolor, divje mačehe, z drugimi vrstami vijolic. Od svojih modernejših sestričen, ki izvirajo iz 19. stoletja, se divje mačehe ločijo predvsem po daljših steblih in manjših cvetovih z belo-rumeno-vijoličasto risbo.

Pri nas jih najraje sadimo jeseni – pred hišo, na grobove ali protokolarne gredice. Samo da grmički pred zimo razvijejo dovolj korenin, pa razpirajo cvetove še isti dan, ko jim slana pomendra ovratnik. Priljubljene so prav zaradi upiranja zimi, cvetenja pred večino znanilk pomladi in barvitih žametnih oblakov v maju. Preveč poletnega sonca grmičke kmalu razmrši in tam, kjer se tla hitro sušijo, jih prav rade obiščejo pršice.

Kako izbrati mačehe?

Vedno izberite kompaktne mačehe, ki nimajo predolgih stebel, njihovi listi pa so globoke zelene barve. Sadiko stresite iz lončka in si oglejte korenine – teh ne sme biti toliko, da so v lončku popolnoma prepletene in nimajo več prostora za rast. Nič ni hudega, če je kakšen cvet že odmrl ali uvenel – samo odstraniti ga morate, da spodbudite nadaljnjo rast.

Nasveti za gojenje

Rastline dobro rastejo na ne prevročem soncu kot tudi v polsenci. Ko so sončni žarki premočni, rastline podobno kot pri visoki temperaturi

hitro odcvetijo, njihovi cvetovi pa so manjši. Potrebujejo normalno vlažnost zraka. Zelo lepo izgledajo v balkonskih koritih in posodah ter na vrtnih gredicah. V balkonskih koritih rastline redno zalivamo dva do trikrat na teden, medtem ko jih na vrtu zalivamo le med sušo. Gnojimo zmerno z ustreznim gnojilom. Zemlja naj bo rahla in lahka, ki ji primešamo mivko in gozdno prst. Naj bo bogata s hranilnimi snovmi. V vrtu jim vsakih nekaj let spremenimo lego. Redno odstranimo uvele liste in cvetove.

Ime so dobile po sebični mačehi

Angleško poimenovanje mačehe »pansy« izvira iz francoske bese-

de »pensée« in pomeni misel. V skandinavskih državah, na Škotskem in germansko govorečih državah (ter tudi v Sloveniji) pa so mačehe dobile ime po zgodbi o sebični mačehi, ki so jo odrasli pripovedovali otrokom in med tem trgali venčne liste.

Mnogi v mačehah vidijo človeški obraz

Mačehe danes gojimo kot dveletnice, pogosto se zasejejo same, a kaj, ko iz njihovih sejančkov ne moremo pričakovati rožic z enako lepimi cvetovi, kot so bili tisti, ki so dali seme. V zadnjem času namreč na gredice sadimo skoraj samo hibridne sorte. Botaniki razlikujejo mačehe od drugih vijolic po usmerjenosti venčnih listov cveta. Pri mačehah so trije obrnjeni simetrično vstran in navzdol, dva pa navzgor; pri drugih vijolicah sta navzdol obrnjena dva, trije pa vstran in navzgor. Zaradi razporeda venčnih listov in barvne risbe na njih nekateri vidijo podobnost s človeškim obrazom, spet druge pa denimo cvet divje mačehe spominja na Miki miško z brki.

Cvet in listi so užitni

Ker so mačehe užitne, z njimi okrašujejo torte in druge jedi. Užitni so tako cvet kot listi, ponekod pa jih celo kot živilo prodajajo v trgovini. Okus imajo po meti, ker vsebujejo vitamina A in C pa so jih uporabljali za izdelavo sirupa in medu z okusom.

Ali dišijo?

Nekatere mačehe so znane po prijetnem vonju, druge pa ne dišijo. Najbolj dišijo rumene in modre mačehe, zavohamo pa jih lahko zgodaj zjutraj in ob sončnem zahodu.

Z mačehami so napovedovali prihodnost

Legendarni vitezi okrogle mize so v venčnih listih mačehe iskati napovedi za prihodnost. Če je imel venčni list štiri črte, potem je bila prihodnost svetla. Če so bile črte usmerjene v levo, potem je bilo življenje nekoga na kocki. Število črt in njihova debelina so imeli različne pomene.

Simbol svobodomiselnosti

Če ste cvetico v žametnem oblačilcu presojali le po videzu – ali imenu –, ste bili v zmoti. Mačeha je simbol svobodomiselnosti. Ni ji mar, kaj drugi govorijo o lišpu in njenem skromnejšem sorodstvu, pogumna nastavlja lička soncu tudi takrat, ko ji komaj uspe dvigniti glavico nad sn

28. septembra smo zaznamovali svetovni dan boja proti steklini, ki je namenjen ozaveščanju, preprečevanju ter zavzemanju za odpravo stekline po vsem svetu. Letošnji svetovni dan boja proti steklini je potekal pod geslom Eno zdravje, nič smrti. V ospredje postavlja skupno delo za doseganje cilja – do leta 2030 povsem izkoreniniti steklino pri ljudeh. V Sloveniji smo zadnji primer stekline ugotovili leta 2013 pri lisici. Slovenija ima trenutno priznan status države, proste stekline. »S preventivnimi ukrepi želimo ta status obdržati tudi v prihodnje,« poudari tudi direktor Šaleške veterine Tomo Wankmuller, dr. vet. med., in poudari, da je steklina virusna bolezen, smrtno obolenje toplokrvnih živali in ljudi, ki ga povzroča virus stekline (rabdovirus) in prizadene osrednji živčni sistem živali in človeka.

Smo država, prosta stekline

Virus stekline lahko povzroči bolezen pri katerikoli toplokrvni živali, tudi pri človeku. Zdravilo zanjo ne obstaja. Prenos poteka najpogosteje z ugriznimi ranami, ni pa to edina možnost. »Gre za zoo-

ŽIVALI

Eno zdravje, nič smrti

nozo, kar pomeni, da lahko prizadene tudi človeka. Izid bolezni je smrten. Na srečo smo po zaslugi prizadevanja stroke prišli do statusa, da smo država, prosta stekline.

Pri tem je ključnega pomena sodelovanje vseh, tako veterinarske kot zdravstvene službe in posameznikov, ki morajo z roko v roki izvajati vse ukrepe, potrebne za preprečevanje pojava stekline pri ljudeh. Ker so toplokrvne živali prenašalci in se ne da ograditi državnih meja, lahko k nam še vedno pridejo živali iz drugih držav, ki s sabo prinesejo to bolezen,« doda direktor Tomo Wankmuller.

Najučinkovitejši način zaščite je cepljenje

Prav bi bilo, da so cepljene vse osebe, ki lahko poklicno pridejo v stik z virusom stekline. »Drži. Obstaja samo eno ukrepanje – cepljenje, ki poteka po protokolu. Za pse je obvezno, ko dopolnijo starost tri mesece, nato prej-

❱V Sloveniji je bila urbana steklina izkoreninjena kmalu po drugi svetovni vojni, in sicer z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini in drugih veterinarskih ukrepov.

mejo cepivo čez leto dni. Trikrat zaporedoma, potem pa cepljenje ponovimo vsaka tri leta. Obvezne so letne revak-

4. oktobra zaznamujemo svetovni dan varstva živali, ki je namenjen ozaveščanju najširše javnosti o tem, da so živali čuteča bitja in da smo ljudje odgovorni skrbeti zanje. Društva in posamezniki si želijo, da bi bilo vsak dan več odgovornejšega odnosa do živali, a se situacija ne premakne z mrtve točke, pravi Zdenka Kumer, zastopnica velenjskega društva Smrčki. »Zavedamo se, da je zakonodaja preohlapna, inšpekcije premalo učinkovite. Vsakodnevno se soočamo z najdbo kakšnega zavrženega mačjega mladička

najboljšo oskrbo, prehrano, namestitve in posvojitve.

ali kar celega legla. Stroški za veterinarsko oskrbo (zdravljenje bolezni, sanacijo poškodb) in prehrano so veliki, finančna sredstva zbiramo s članarino in donacijami, pomagata nam tudi velenjska občina in Šaleška veterina, hrano delno kupujemo, pomagamo si tudi z zbiranjem donirane hrane v trgovinah. Letos sta nas presenetili tudi dve osnovni šoli, in sicer Osnovna šola Gustava

odnosu do živali,« razloži Kumrova.

Večina zgodb, pri katerih sodelujejo člani društva, se srečno konča. Prav na svetovni dan varstva živali so preje-

li obvestilo, da se v Šembricu nad Velenjem že dva dni na visokem borovcu zadržuje mačji mladič. »Kar nekaj časa smo iskali rešitev, kako rešiti žival. Vključili smo gasilce, alpiniste in lastnika gozda, ki sta bila pripravljena celo žrtvovati drevo, a je bilo za mačjega mladiča prenevarno. Po dolgotrajnih pripravah smo tretji dan mladiča s pomočjo PGD Velenje in Šalek ter alpinista Iztoka Čurčija vendarle varno spravili z visokega drevesa, medtem pa so se našli tudi lastniki živali,« je povedala Kumrova in se zahvalila za obveščanje, moralno podporo in požrtvovalno iskanje rešitve, predvsem pa za kreativno akcijo gasilcev. ��

cinacije, kar nam omogoča, da so živali zaščitene, in če bi prišle v stik, ne bi zbolele. Če pripeljemo žival iz države, ki ni prosta stekline, mora v karanteno, treba je vzeti kri in ugotoviti nivo protiteles, da vidimo, kako je žival zaščitena proti steklini, da se lahko prosto giblje oziroma živi z nami.«

Pomembno je poznati tudi zakonsko predpisane postopke v primeru, ko pes ali druga žival poškoduje človeka. Kakšen je postopek? »Če žival ne kaže znakov bolezni, se odredi desetdnevni nadzor živali. V tem času mora imetnik poskrbeti za tri klinične preglede živali (prvi, peti in deseti dan). Če je žival domnevno okužena s steklino in se je virus že pojavil v slinskih žlezah, se bodo najkasneje po

desetih dneh pokazali klinični znaki stekline. Če bi virus kakorkoli pobegnil in bi bila žival morebiti okužena, bi pri človeku, ki ga je poškodovala, vseeno povzročila steklino, zato je treba žival nadzirati, da zanesljivo lahko potrdimo in vnesemo podatke v centralni register, da se izognemo morebitnemu cepljenju prizadetega človeka ali živali.«

�� Jasmina Škarja

Število steklih živali je v Sloveniji začelo upadati z uvedbo cepljenja lisic z vabami, ki vsebujejo oslabljen živi virus. Največ primerov stekline je bilo ugotovljenih pri lisicah, posamezni primeri pa tudi pri drugih divjih in domačih živalih (jazbec, pes, konj, govedo). Zadnji primer stekline pri živalih je bil ugotovljen januarja 2013.

Iz Škalskega jezera potegnil 50-kilogramskega soma

Velenje, 6. oktobra – Meho Demirovski se je v četrtek odpravil na čisto navaden ribolov za sprostitev. Ribič je od leta 2007 in s kakšnimi ribjimi trofejami se ne more pohvaliti. Do tistega četrtka. Dopoldne je iz Škalskega jezera potegnil največjo trofejo – 208 cm dolgega in 50 kilogramov težkega soma. Še ves zadihan je Meho povedal, da se je s kolegoma ribičema Zdravkom Podkoritnikom in Edijem Strmčnikom več kot pol ure trudil, da so orjaka potegnili iz vode.

»Takoj sem vedel, da je nekaj velikega. Mislili smo, da je velik krap, a ko se je palica upognila v U, smo vedeli, da bo nekaj drugega. Če ne bi imel pomoči, ne bi šlo. Ujel se

je na umetno koruzo, neverjetno, ker gre sicer som na meso, jetrca …«. Soma bo prepustil Ribiški družini, upa pa

Zaznamovali smo svetovni dan boja proti steklini – Edino sredstvo proti steklini je cepljenje – Za pse je obvezno, ko dopolnijo tri mesece, za mačke je neobvezno

Tomo Wankmuller: »Na srečo smo po zaslugi prizadevanja stroke prišli do statusa, da smo država, prosta stekline«.

na kakšen kos ribjega zrezka tudi zase. Som je sicer roparska riba, ki se prehranjuje z manjšimi ribami. �� dj

Ob ribjem orjaku Ivan Kumer, Zdravko Podkoritnik, Meho Demirovski in Edi Strmčnik (od leve)

Šiliha in Osnovna šola Šalek, kjer so osnovnošolci zbirali hrano za živali. Pohvalno za učiteljice, ki se poleg učnega programa trudijo otroke ozaveščati o odgovornem

GASILCI, NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Kongres prihodnje leto: razmere v gasilski sferi se izboljšujejo

Žalec, 6. oktobra – Na tiskovni konferenci Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Žalec so predstavniki obeh krovnih gasilskih organizacij, Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije ter Občine Žalec prvič za medije predstavili aktivnosti o izvedbi 18. kongresa Gasilske zveze Slovenije, ki bo potekal v prihodnjem letu v Savinjski dolini. Kot je dejal Janko Cerkvenik, predsednik gasilske zveze Slovenije, so točno 365 dni pred dogodkom želeli najprej sporočiti javnosti, s tem pa tudi vsem slovenskim gasilcem, da so izvršilni organi zaupali še eno največjih in častnih nalog prav gasilcem iz Savinjske doline.

Predsednik Cerkvenik je ob županu občine Žalec Janku Kosu, predstavnici ministrstva za obrambo (UZR-izpostave Celje) Republike Slovenije Nataliji Plemenitaš Fuks ter najožjem gasilskem vodstvu Gasilske zveze Žalec s predsednikom Edvardom Kuglerjem na čelu zagotovil, da so s tem dejanjem začeli operativne postopke in priprave na kongres, ki se ga bo udeležilo več kot 3.000 gasil-

cev ter visokih gostov iz sosednjih držav. Ob omembi dveh velikih dogodkov letošnjega leta – katastrofalnem požaru na Krasu in največji gasilski intervenciji, ki je trajala dva tedna ob mednarodni pomoči in neprecenljivem garanju naših gasilcev ter istočasno izvedbi mladinske gasilske Olimpijade v Celju – je dejal, da so tako vsa prostovoljna gasilska društva ter poklicni gasilci v prvi polovici letošnjega leta storili večino načrtovanega ter bili vključeni v stotine intervencij ob požarih, vodnih ujmah, reševanju in gašenju v cestnem prometu ter drugih dogodkih za pomoč državljanom.

»Pred nami pa je nov dogodek, na katerega želimo naprositi in vabiti še bolj premišljeno slovenske medije, ki imajo zelo pomembno, včasih celo odločilno vlogo pri delovanju gasilskih organizacij ter gašenju in reševanju. Hkrati pa je kongres pomemben, ker vključuje tudi volitve novega petletnega mandata gasilskega vodstva ter ostale organe. Ob tem bomo v Žalcu zaslužnim podelili nekaj državnih odlikovanj in

Šoštanjski veterani na Memorialu Štefana Šemrova

Laško, 1. oktobra – Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Laško je organiziralo strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško za Memorial Štefana Šemrova. Štefan Šemrov je bil poveljnik TO Zahodno štajerske pokrajine, organizator manevr-

vala 5 poskusnih strelov v času 5 minut in 10 strelov za oceno v času 10 minut. Orožje, naboje in tarče je priskrbel organizator. Zaradi zagotovitve enakih pogojev na strelišču osebno orožje ni bilo dovoljeno. Ekipa OZVVS Šoštanj v sestavi Franc Oštir, Jože Čanč in

se jim zahvalili za nesebično, strokovno in človeško pomoč do zdaj«.

Na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje delo tega mandata v gasilstvu v Sloveniji, je Janko Cerkvenik povedal: »Kongres je namenjen temu, da pokažemo, kaj smo storili, kaj so uresničili vsi organi in odgovorni akterji ter izvoljeni posamezniki naše zveze. Uspehi, ki smo jih dosegli skupaj z vsemi, so zelo izboljšana organiziranost, finančna stabilnost, izvedli pa smo večino drugih nalog, zelo uspešno tudi gasilsko olimpijado v Celju«.

ske strukture in eden ključnih poveljnikov v letih osamosvajanja. Po činu je bil polkovnik. Tekmovanje je bilo na desetmestnem strelišču SIUS ASCOOR, ki je opremljeno z elektronskimi tarčami Strelske družine Dušan Poženel v Hudi Jami 1, to je na poti v Rečico pri Laškem. Strelska ekipa je štela tri člane. Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip, 55 strelcev in strelk iz OZVVS, PVDS, ZSČ ter družinskih članov pokojnega Štefana. Pravila streljanja so dovolje-

konkurenci osvojila

1. mesto z 293,9 kroga, druga je bila ekipa OZVVS Celje z 290,8 kroga, tretja pa združenje Sever Laško z 281,8 kroga. Posamezno je zmagal naš član Jože Čanč s 100,3 kroga. V lepem sončnem vremenu je bilo vzdušje med tekmovalci odlično, organizatorji pa so poskrbeli za dober vojaški obrok z željo, da se naslednjo leto zopet srečamo.

�� Leon Stropnik

Slišali smo, da so še novi izzivi v tehniki in tehnologiji gasilskih intervencij, izboljšani opremljenosti, znanju in pristopih ob naravnih intervencijah ter vsakovrstnih nesrečah. Na gasilska vrata pa trkata tudi moderna tehnologija in robotika, ki nezadržno prihajata tudi na ta segment zaščite, gašenja in reševanja. »Že zdaj se lahko pohvalimo, da se nam vsako leto pridruži do 2.500 mladih, novih članov-prostovoljcev, skozi izobraževalni proces pa tudi veliko specialistov za obvladovanje gasilske tehnike. To vse je dobra popotnica naše-

mu delu tudi v prihodnje«, je še pojasnil za medije predsednik slovenskih gasilcev Cerkvenik.

Pomembno je dodati, da bodo v kongres posredno in neposredno vključene vse gasilske, prostovoljne in poklicne gasilske enote ter zavodi za gasilstvo tudi iz Zgornjesavinjske in Šaleške (SAŠA) regije. Na predstavitvi programa kongresa so predstavili tudi uradni grafični spot dogodka, ki bo spremljal to pomembno dogajanje v Savinjski dolini. �� Jože

Gasilci PGD Velenje na ekskurziji v Kopru in Trstu

Med dejavnosti Prostovoljnega gasilskega društva Velenje, tesno povezano s poklicnim gasilskim jedrom oz. zdaj z Zavodom za požarno varstvo Velenje (poklicno brigado), spada vsaj enkrat letno organizacija ekskurzije za aktivne članice in člane ter interesno ločeno tudi za mladino.

Tokrat je po zanimivem zadnjem izletu v Bratislavo na Slovaško k tamkajšnjim »hasičem«, gasilcem po Slovaško, minuli konec tedna izkoristila lepo jesensko vreme ter mesec požarne varnosti skupina 40 udeležencev, ki se je mudila na Obali,

v hrvaškem delu Istre, ter v nedeljo skočila v Trst. Poleg mesta so si od začetka do konca ogledali svetovno znano navtično prireditev 54. Barcolano in znameniti grad Miramar v Grignanu (Grljanju) pri Trstu.

Velenjske gasilce so v soboto, 8. oktobra, sprejeli v Poklicni gasilski brigadi v Kopru, kjer so jim predstavili to ustanovo in svoje delovanje v navezi s prostovoljnimi gasilskimi društvi na priobalnem področju. Srečanje poklicnih gasilcev PGD Velenje in predstavnikov gasilske brigade Koper je bilo zanimivo in v znamenju

izmenjave

Trije

Velenjski devetdesetletniki (Glavačev Bojan, 92, Skazov Hanzek, 91, in Kortnikov Puba, 92) smo obujali spomine na svojo mladost. Puba je obiskoval vrtec, vsi trije pa smo bili sošolci na osnovni šoli v nekdanji grajski konjušnici. K pouku smo hodili že spomladi bosi, nekateri strogi učitelji so imeli na katedru boleč vzgojni pripomoček –šibo. V trgu je bila skoraj vsaka druga hiša gostilna, mnogi tržani so bili sorodniki in so največ živeli od kmetijstva. Polja so se razprostirala vse do Šaleka in Pesja, skoraj pri vsaki družini so imeli živino in gnojišče. Muhe so bile velika nadloga. Premožnejši so jih preganjali tudi z raztegljivim lepilnim trakom muholovcem, ki je s stropa visel nad mizo. O vodovodu še ni bilo ne duha ne sluha. Vodo so ljudje zajemali iz štepihov, lesena stranišča pa so bila, kot se je takrat reklo, na štrbunk. Edini

avto je občasno dvigoval prah in otroci smo tekali za njim. Rudarji so prihajali domov umazani in ženske so perilo prale v Paki pod mostom. Na gradu je prebival grof Coronini, ki je imel v veliki kletki orla. Za posladek je orel pojedel mačko. Prinašali smo jih otroci in dobili en dinar.

Okupator je spremenil naše življenje. Prišli so nemški učitelji in po domače smo se morali pogovarjati vedno bolj potiho. Sledilo je kruto izseljevanje zavednih družin. Za prisilno rekrutacijo v nemško vojsko smo bili premladi, tudi

Ob povratku so izletniki preizkusili še kondicijo, in sicer s spustom po več kot 500 stopnicah v kraško jamo Vilenico in toliko svinčenih korakov iz nje. Po besedah nekaterih udeležencev doživetje in pol z agencijo Slo Tours!

�� Jože Miklavc

za odhod v partizane. Bili smo blizu, ko so Nemci dvakrat streljali talce na nekdanjem sejmišču in smo verjetno še edine žive priče padca zavezniške leteče trdnjave pod Goro Oljko. Ko smo upehani pritekli na kraj dogodka, smo videli v ognju ožgana trupla pilotov in živega ranjenca, ki so ga oskrbovali domačini.

Dočakali smo osvoboditev, nadaljevali s šolanjem, se zaposlili in postali upokojenci. Zdaj smo takšni, kot prikazuje pričujoča fotografija.

Miklavc

Predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik

Mirko Stane Glažar je v hudi

odlično

�� Bojan Glavač

operativnih izkušenj, spoznavanju tehnike in opreme ter delovanja v tako pomembnem obdobju, ko gasilsko-reševalna dejavnost v Šaleški dolini vzpostavlja nove, še bolj profesionalne temelje.

Z novim strategom do točke

Velenje, 9. oktobra – Velenjski nogometaši so v 11. krogu 2. slovenske nogometne lige gostovali v Novem mestu. Moči so pomerili z ekipo Krke, ki si je v desetih krogih priigrala kar sedem zmag in skoraj vso prvo tretjino prvenstva kraljevala na vrhu lestvice, ki vodi med elito. Novomeščani so v zadnjih dveh krogih sicer nekoliko popustili, po remiju s Primorjem so izgubili proti Dobu. V tekmo so kljub temu vstopili z dobro popotnico, saj na domačih tleh v letošnji sezoni še niso oddali točke, poleg tega pa so na stadionu Portoval gostili ekipo, ki je v sezono vstopila pod pričakovanji in v zadnjih štirih krogih prejela 11 zadetkov ter osvojila zgolj točko. Rudarji so po slabem začetku sezone sicer prišli do dveh zmag, a slavju je sledila nova črna serija, ki je s trenerskega stolčka po tretjini prvenstva odpihnila Simona Dvoršaka. Njegovo mesto je zasedel 52-letni Adnan Zildžović (na sliki), ki je v preteklosti že vodil nekatere slovenske klube, med njimi tudi nedeljske nasprotnike svojih novih varovancev – Krko.

Prvi polčas je kljub maloštevilnim priložnostim na obeh straneh pripadel Novomeščanom. V 43. minuti je po podaji Josipa Krznarića skok v kazenskem prostoru dobil Marko Bedek, ki je zatresel velenjsko mrežo in postavil končni rezultat prvega dela (1 : 0).

so na zahtevnem gostovanju odščipnili točko favorizirani Krki, ki je zdrsnila na drugo mesto lestvice, za Aluminij, ki se je na vrh povzpel po zmagi proti Dekanom. Rudarji ostajajo v drugem delu lestvice, 16 točk za vodilnimi Kidričani in s tem močno oddaljeni od želenega povratka med prvoligaše. V boju za preboj med elito trenutno dobro kaže tudi Rogaški, ki je proti Dobu zabeležila že šesto zaporedno zmago.

Do prve zmage na domačih tleh

Rokometaši Gorenja Velenja so si priigrali tretjo zmago v letošnji sezoni, prvo na velenjskem parketu – Nasprotnike iz Novega mesta so strli šele v končnici obračuna

Knapi so rezultat izenačili v 65. minuti, ko je po Omladičevem predložku s kota zadel Vinko Bićanić (1 : 1). Tekma se je po zadetku še nekoliko razživela, a so dinamičen ritem umirile številne prekinitve, razburljiv dvoboj pa se je tako zaključil z delitvijo točk. Velenjčani so že petič zapored ostali brez zmage, a

»V prvi vrsti bi se zahvalil vodstvu kluba za zaupanje. NK Rudar Velenje je velik klub, čeprav tega trenutno na lestvici ne kaže. Ekipa ima potencial, veliko je mladih igralcev. Dvig samozavesti je naš prvi cilj. Na srečo smo pridobili veliko okrepitev, ki bi je bil vesel vsak slovenski klub, Nika Omladiča. Verjamem, da bo s svojimi izkušnjami pomagal fantom, da hitreje dozorijo. Prvi vtis je dober. S trdim delom, močno željo in malo sreče bodo prišli tudi boljši rezultati,« je za družbena omrežja velenjskega kluba dejal novi strateg knapov, Adnan Zildžović.

�� tr, foto NK Rudar Velenje

Velenje, 8. oktobra – Velenjčani so preteklo soboto v Rdeči dvorani gostili rokometaše Krke. Po porazu proti Celju in remiju v Slovenj Gradcu so bili zagotovo lačni prve domače zmage in novih dveh točk, ki bi jih obdržali v stiku z vrhom lestvice NLB lige. Po uvodnih minutah, ki so pripadle Velenjčanom (3 : 0), so na plin stopili Novomeščani. Gostiteljem so se v 11. minuti približali na zgolj zadetek zaostanka (5 : 4), deset minut pred koncem prvega dela so izenačili (7 : 7), nato pa prvič na tekmi tudi povedli (7 : 8). V 27. minuti so vodili že s tremi zadetki prednosti (9 : 12), na odmor pa so se odpravili s prednostjo dveh golov (10 : 12).

Velenjski rokometaši so v drugem delu prikazali nekoliko bolj dinamično igro. V 35. minuti so rezultat izenačili (12 : 12), a tudi gostje niso popuščali in si priigrali minimalno vodstvo (12 : 13).

Po nekajkratnem izenačenju so ponovno prevzeli pobudo, povedli za tri zadetke (16 : 19) in dobro namučili ose, ki so jih znova ujele 10 minut pred koncem (20 : 20). Velenjčani so si zmago priborili v zadnjih minutah napetega obračuna, ko je po vnovičnem

izenačenju (24 : 24) za nekaj odločilnih obramb poskrbel Emir Taletović in soigralcem omogočil, da so do zadnjega sodnikovega žvižga pobegnili na 28 : 24 ter si priborili prvo zmago na domačih tleh v letošnji sezoni.

ma. Čestitke ekipi Krke za prikazano borbeno predstavo. Menim, da smo zasluženo zmagali. Na koncu tekme smo pokazali veliko želje in borbenosti. Kljub slabim minutam se veselimo novih dveh točk in prve zmage v Rdeči dvorani.«

Tilen Sokolič, RK Gorenje

»Kot pričakovano, je za nami zelo zahtevna tek-

Uspešni športniki DU Velenje

Člani Društva upokojencev Velenje uspešno nastopajo na državnih prvenstvih ZDUS, kjer tekmuje 13 pokrajin in okoli 520 društev. Velenjske športne ekipe so dosegle v septembru izredne rezultate.

Tekmovanje v pikadu je bilo v Anhovem; ženska ekipa DU Velenje je dosegla 1. mesto, moška pa drugo.

DU Velenje je v prostorih Strelske družine Mrož v Velenju organiziralo streljanje z zračno puško, kjer so prav tako domače strelke zasedle 1. mesto, moška ekipa pa drugo. Poleg tega imamo tudi državne prvake v posamezni konkurenci.

�� Ivan Druks

Velenjski rokometaši po tretji zmagi ostajajo na 4. mestu lestvice, na vrhu pa so se nekoliko osamili Celjani, ki po petih krogih ostajajo brez praske. Pred rokometaši je nekaj dni premora, na sporedu so namreč kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu, NLB liga se na parket vrača 21. oktobra. Varovanci Zorana Jovičića bodo v 6. krogu, 22. oktobra, gostovali v Ormožu, konec meseca, 29. oktobra, pa jih čaka tudi prva tekma evropskega pokala. Na domačih tleh se bodo pomerili proti avstrijskemu Bregenzu. �� tr, foto Jan Gregorc

Prvi nastop na najvišjem tekmovanju

Maribor, 8. oktobra – Velenjski igralci namiznega tenisa so 9. aprila letos postali državni prvaki druge namiznoteniške lige in se s tem uvrstili v 1. zvezno ligo. Tam bodo igrali Tadej Vodušek, Patrik Videc, Andrej Godec in Miha Kljajič. Prvo tekmo so imeli 8. oktobra proti ekipi iz Maribora na njihovem igrišču. Ekipa Tempa je nastopila dokaj dobro, a so izgubili z rezultatom 1 : 4. V ekipi je prvič zaigral Andrej Godec in dokazal svojo moč, saj je uspel premagati njihovega prvega igralca Grega Komca z rezultatom 3 : 2. Tadej Vodušek je izgubil s Tomažem Roudijem 3 : 2, Patrik Videc z Matevžem Črepnjakom s 3 : 0, Miha Kljajič je izgubil z Gregom Komcem 3 : 1, izgubila pa sta tudi par Vodušek-Kljajič, s 3 : 1 proti Komac-Črepnjak.

TAKO so igrali

ca 23:25. Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško (10), 2. Trimo Trebnje (8), 3. Riko Ribnica (8), 4. Gorenje Velenje (7), 5. Urbanscape Loka (6), 6. Jeruzalem Ormož (6), 7. Slovenj Gradec (5), 8. Krka (4), 9. Maribor Branik (3), 10. Sviš Ivančna Gorica (3), 11. Dobova (2), 12. LL Grosist Slovan (2), 13. Koper (1), 14. Krško (1).

2.

Ribni-

SNL, 11. krog

Krka : Rudar Velenje 1:1 (1:0) Strelci: 1:0 Bedek (43.), 1:1 Bićanić (65.)

Rudar: Sekulić, Bićanić, Tubić (od 92. Pejović), Kosić (od 67. Spudić), Kočar (od 92. Baruca), Jovanović, Kanceljak (od 60. Vošnjak), Omladič, Martinović, Karabatić,

Bošković. Drugi rezultati: Aluminij – Jadran Dekani 4:1, Nafta 1903 – Kety Emmi&Impol Bistrica 0:2, Triglav Kranj – Fužinar Vzajemci 2:1, Krško – Primorje 2:2, Rogaška –Roltek Dob 3:0, Brinje Grosuplje – Beltinci Klima Tratnjek 0:1, Ilirija 1911 – Vitanest Bilje 2:1.

Lestvica: 1. Aluminij (26), 2. Krka (24), 3. Rogaška (24), 4. Nafta (20), 5. Ilirija 1911 (17), 6. Kety Emmi&Impol Bistrica (17), 7. Vitanest Bilje (16), 8. Beltinci Klima Tratnjek (15), 9. Krško (12), 10. Fužinar Vzajemci (12), 11. Primorje (12), 12. Rudar Velenje (10), 13. Roltek Dob (10), 14. Triglav Kranj (10), 15. Jadran Dekani (9), 16. Brinje Grosuplje (5)

Najboljši strelec tekme je bil z devetimi zadetki rokometaš Krke, Uroš Knavs. Pri Velenjčanih je bil z osmimi zadetki strelsko najbolj razpoložen Tilen Sokolič.

Velenje:

Slaba serija Rudarjev je bila usodna za Simona Dvoršaka –Na zahtevnem gostovanju odščipnili točko Krki

Velenje, 8. in 9. oktobra – V

Hotelu Paka je minuli vikend potekalo državno parsko prvenstvo v bridžu, ki se ga je udeležilo nekaj manj kot 80 igralcev. V konkurenci open se je pomerilo 21 parov, v B ligi pa jih je tekmovalo 18. »Gre za eno izmed treh najpomembnejših prvenstev, ki jih imamo v Sloveniji,« je na turnirju poudaril Tomaž Adamič, predsednik Bridge zveze Slovenije, pod katero se združuje 10 klubov in okoli 300 članov. »Lokacije tovrstnih turnirjev se vsako leto spreminjajo, vendar smo ob izbiri pozorni na to, da vsaj z enim velikim tekmovanjem gostujemo pri najbolj dejavnih klubih, kamor spada tudi Šaleški bridge klub. Je eden najstarejših in najmočnejših klubov. Že leta zmaguje na klubskih lestvicah, če slučajno ne zmaga, pa je v špici. Tako da smo v Velenju pogosto.«

Smo v Velenju dobri gostitelji?

Zelo dobri gostitelji. Tudi nasploh smo z letošnjo organizacijo in s sodelovanjem s Hotelom Paka izredno zadovoljni.

Miselna igra, ki uči ekipnega duha

Kako pa je s podmladkom? Se v klube vključuje dovolj mladih?

Na žalost smo bili precej let premalo aktivni na tem področju, tako da se v tem trenutku ne moremo pohvaliti z množičnim podmladkom. Imamo pa nekaj zelo dobrih mladih igralcev, ki nastopajo tudi na mednarodnih tekmovanjih. Zelo smo ponosni, da je letos

Preden se je poletje poslovilo

Biokovo je gorski hrbet v osrednjem delu Dalmacije, ki se strmo spušča proti Makarskemu primorju. Dolg je 36 km in širok 9,5 km in poteka v smeri severozahod–jugozahod, vse od izliva reke Cetine pri Omišu, kjer ga od Dinare ločuje cestni prelaz Dupci, do spodnje Neretve pri Pločah. Površina celotnega narodnega parka Biokovo je 193 kvadratnih kilometrov. Z gorskega masiva se proti morju spuščajo strma in gola apnenčasta pobočja, ob obali pa je ozek rodoviten pas zemlje z mediteranskim rastlinjem. Čeprav se Biokovo z morske strani zelo hitro dvigne na tisoč in več metrov nad morjem, gre v glavnem za dostopno območje. Na greben vodi več lepo urejenih in markiranih poti, ki se prebijajo čez na prvi pogled neprehodne stene. Nekatere poti, imenovane »mulatjere«, so nekoč uporabljali domačini, da so s konji tovorili pozimi led in jeseni drva v dolino. Na višini 1.762 m je najvišji vrh Sv. Jure, kjer je tudi oddajnik. Do vrha je speljana 23 km dolga ozka asfaltna cesta, ki predstavlja najvišje ležečo cesto na Hrvaškem. Vrh je dobil ime po kapelici Sv. Jurija, ki je bila postavljena že davnega leta 1646. Ne morem, da ne bi omenil »vidikovce«, razgledišča: Staza, Štrbina, Ravna Vlaška, Nebeska šetnica, Sv. Jure in med najlepšimi razgledi Vošac na 1.442 m, z malo planinsko kočo na vrhu, ter nazadnje najpredrznejši razgled Skywalk Biokovo na višini 1.228 m, ki je bil odprt poleti 2020. Ta, v obliki podkve zgrajen stekleni most, sega 11 metrov ven iz previsne stene in takoj, ko stopiš nanj, ti požene kri po žilah. Globina pod teboj je res strašna in k nelagodju pripomore veter, ki od časa do časa močno zapiha. Vsekakor posebno doživetje, ki bo za vedno ostalo v spominu 18 udeležencem, ki smo se povzpeli čez steno do tega cilja. Ogromna steklena gmota s svojimi 40 kvadrati in 50 tonami je dobro vidna že z obale. Pod seboj občudujemo v desetih letih prehojene otoke Brač, Hvar, Korčulo, Lastovo, Vis in lani prehojeni Pelješac. Oko se ustavi na Makarski rivieri, kjer

bridž postal obštudijska dejavnost na Univerzi v Ljubljani, za katero študentje prejmejo tri kreditne točke. Za nami so že prve ure. Imeli smo več prijav, kot je bilo razpisanih mest, in upamo, da bomo s tem sistemom, vzporedno tudi s poučevanje bridža še na drugih univerzah in srednjih šolah, uspeli pritegniti čim več mladih.

Kaj še odlikuje bridž, razen znanega dejstva, da gre za miselno igro?

Res je miselna igra, ki pa odpira ogromno možnosti. Že pristop do bridža je lahko popolnoma matematičen ali pa konec koncev tudi umetniški. Vsekakor pa uči ekipnega duha, igra se namreč v paru in en sam igralec ne more narediti nič.

Po hribih

»Bridžisti brez bridža ne moremo«

»Bridž je igra, ki je namenjena vsej populaciji – od najmlajših do najstarejših. Zelo pomembna sta dober spomin in koncentracija, sicer pa igralcev nauči tudi lepega obnašanja, igramo namreč v paru, s partnerjem, ki se mu je treba zahvaliti. Partnerja sta odvisna drug od drugega in morata biti

v navezi. To primerjam z alpinisti v skalah – morajo si zaupati,« pove Nuša Gošnik iz Šaleškega bridge kluba, in dodaja, da igra zahteva tudi nenehno učenje. »Jaz igram bridž že 22 let, ampak se moram kljub temu ves čas učiti. Dogovori med partnerji se spreminjajo in dopolnjujejo, zato se v sklopu Bridge akademije po spletu ali v živo učimo vsega tega oziroma imamo tudi kakšne treninge. Sicer pa ga igramo redno tudi po spletu. Vsak dan imamo en turnir – brez bridža bridžisti ne moremo,« še pove Gošnikova.

�� Tea Rednak

Državna parska prvaka sta postala domačina Bojan Ambrož in Gregor Rus. S tem sta še enkrat potrdila dejstvo, da so igralci ŠBK med najboljšimi v državi. To so potrdili tudi ostali velenjski tekmovalci, saj se jih je večina, ki so igrali v B kategoriji, uvrstila med prvo deseterico.

Planinci v vrtcu

smo bili letos nastanjeni v res velikem hotelu Alga v Tučepih. Z vrha lahko opazujemo ceste, makadamske poti v pobočju, ki se prepletajo med nasadi oljk in skritimi vasmi, kjer se sprehajajo naši udeleženci z vodnikom Murijem. Težje poti so namreč za nekatere udeležence prezahtevne. Ko že omenjam zahtevnost poti, naj povem, da smo člani vodniškega štaba PD Velenje Kara, Tomi in Muri poti predhodno zelo resno preučili, v katero smer bomo udeležence peljali, ker vsega enostavno ne moreš prehoditi. Naša najdaljša tura je tokrat bila iz Velikega Brda preko »Babine Vrklje« na Sv. Jureta ter

stične znamenitosti krajine. Da pa smo dnevu dodali še češnjo na torto, nas je avtobus odpeljal v delto Neretve, kjer so nas gusarji naložili na čolne in odpeljali na obiranje mandarin. Pesem na čolnih, obilo šale na vožnji po kanalih in vsak je nabral nekaj kilogramov zase.

Biokovo skorajda zagotovo pusti vsakega turista ali planinca brez besed. Ko smo tam zgoraj, med oblaki, na razglednih točkah in ko se oziramo okrog po čudovitih razgledih – vasice pod nami, mesta ob obali, otoki blizu in daleč, modro morje, ki se zlato lesketa ob sončnem zahodu, se duša napolni z močno energijo, ki jo

Velenje, 6. oktobra – V Vrtcu Velenje že nekaj let uspešno sodelujemo s Planinskim društvom Velenje, in to sodelovanje poteka tudi v tem letu. Strokovne delavke vrtca smo ob spodbudi planinske mentorice Alenke Knez naredile celoletni načrt planinskih izletov in druženj. V začetku oktobra smo med planince sprejeli kar sto novih članov iz enot Vrtiljak in Lučka. Planinci Franc Maršnjak, Toni Žižmond in Janja Jelenko so otrokom podelili izkaznice Ciciban planinec, v katere bodo otroci na izletih odtisnili žige ter zanimivosti z izletov tudi narisali. Poleg izletov, ki so vsebinsko načrtovani, se bomo s planinci družili tudi v jesenskih delavnicah, si sku-

paj ogledali fotografije in filme o živalih in rožah, se z lučkami podali na nočni pohod na Šaleški grad in ob koncu leta pripravili razstavo fotografij z naših druženj.

Hoja je po mnenju mnogih strokovnjakov z različnih področij najbolj zdrava in naravna oblika gibanja, primerna za vsakogar. Z redno hojo izboljšamo zdravje in telesno pripravljenost, razširimo obzorje, pridobimo prijatelje in se izognemo slabim navadam. Ker se v našem vrtcu tega zavedamo, to dejavnost negujemo, ob tem pa otrokom privzgajamo dobre navade in razvijamo pozitiven odnos do naravnega okolja.

�� Alenka Knez

sestop preko Vošca v zaselek Makar – 12 ur hoje za 11 udeležencev.

Za vse je bilo poskrbljeno. Po okusni večerji in počitku je za animacijo poskrbela ekipa animatorjev iz naše turistične agencije Relax. Simpatična Karolina je očarala s svojim glasom, Srečko je budno pripravljal program za naslednji dan, duo Mali greh pa ubrano igral glasbo za ples.

Posebno doživetje za udeležence je bil izlet v Imotski z domačo turistično vodnico, ki nas je vodila od Rdečega jezera do Modrega jezera, razkazala z zgodbami prepleteno imotsko zgodovino ter turi-

vesel in očaran poneseš s seboj v realno vsakdanjost.

Zahvalil bi se rad udeležencem tega dogodka in posebej vsem za deset let prehojenih poti z naslovom Planinarjenje po otokih. Zahvala tudi vsem našim planinskim vodnikom PD Velenja, ki so sodelovali v tej akciji vsa leta. Posebna zahvala tudi turistični agenciji Relax, Nevenki Švener in vsem njenim sodelavcem za pomoč pri organizaciji naših dogodkov ter pogostitev ob deseti obletnici uspešnega sodelovanja.

�� Marjan Karlovčec - Kara, vodnik PD Velenje

Urške na Uršljo goro v četrto

Na dan godovanja sv. Uršule v petek, 21. oktobra, bo gotovo spet, kot že skoraj 100 let, v cerkvi pod vrhom Plešivca sveta maša v čast Uršk. A bo že dan za tem še bolj živahno, saj vsa planinska društva okrog Uršlje gore vabijo na prav poseben shod s sprejemom pri planinskem domu in z blagoslovom v isti cerkvi. Dogodek, ki ima prav posebno obeležje tokrat že četrtič, bodo v sodelovanju priredili člani PD Prevalje, Črna na Koroškem in Velenje s ciljem druženja ob vsakem vremenu ter da morda že letos uresničijo željo, predlog Marjana Karlovčca Kare, ki je pred petimi leti sklenil, da skupaj s prijatelji in tedanjo oskrbnico planinskega doma na »Urški« čim prej privabi na dan godovanja 100 Uršk. Podrobnejše informacije so na voljo v vseh društvenih pisarnah vseh planinskih društev ter na »planinskih« družabnih omrežjih po Sloveniji.

Miklavc

V Velenju je potekalo eno izmed najpomembnejših prvenstev v bridžu –

letošnjem študijskem letu je bridž obštudijska dejavnost na ljubljanski univerzi

Trojno praznovanje zakoncev Hudej

Marjana in Milan Hudej sta letos preživljala veselo poletje. Maja sta imela srečanje zakoncev jubilantov v farni cerkvi Šoštanj. Potem sta se udeležila srečanja upokojencev v Rdeči dvorani, kjer so posebno pozornost namenili zlatoporočencem. Julija je Marjana praznovala 70 let, avgusta pa Milan 80 let. Obema so sorodniki in sosedje postavili rožo oziroma smreko in ju pogostili. V zahvalo, da sta vse to doživela, sta pripravila praznovanje v dvorani doma Krajanov Skorno-Florjan. Ansambel Odmev iz Celja je poskrbel za smeh in zabavo, gostišče Acman pa za dobro hrano. Sorodniki in prijatelji so ju presenetili s posebno gostjo, Heleno Blagne.

Vsem skupaj in vsakemu, ki je prispeval k dobremu razpoloženju, iskrena hvala.

Brigita Robida

��

Napaka se da tudi popraviti

Društvo upokojencev Velenje je v petek, 30. septembra, organiziralo testiranje za sladkorno bolezen. S kolegico sva se prijavili. Ker sem zgodnji tip, sem se odpravila na testiranje nekaj čez 7. uro. Pri DU so nas že pričakovale medicinske sestre iz Centra za krepitev zdravja ZD Velenje. Zahtevale so zdravstveno izkaznico, vprašale so me, če sem tešča. Seveda sem bila, ker sem navajena na ta testiranja.

Po teh formalnostih mi je sestra vzela kri iz prsta. Čez nekaj časa jo vprašam, kakšno vrednost je ugotovila. Pove, da je vrednost zelo visoka, in sicer 25,3 mmol/l. Doživela sem šok, ker tega nisem pričakovala. Redno se testiram in takšne vrednosti še nikoli nisem imela. Poleg tega bi se ob tej vrednosti slabo počutila. Prosila sem jo, da test ponovi, kar je odklonila in me poslala k moji zdravnici. Dr. K. L. sem poklicala in ji razložila problem. Takoj me je sprejela. S sestro sta me že čakali. Po odvzemu krvi sem s strahom čakala na rezultat, ki ga bo pokazal test. Pokazala mi je tester, kjer je pisalo 9,9 mmol/l. Nisem mogla verjeti. Ta testiranja so koristna, a če gre kaj narobe, je dobro, da se stvari tudi preverijo, popravijo.

Hvala moji zdravnici, vse v zdravstvu tudi ni slabo!

�� Zdenka Terglav

Moč misli

V Svetem pismu je stavek, ki govori o moči misli. Pravi; najprej je bila beseda. Beseda je manifestacija misli. Ti, ki so prepisovali in prevajali sveto knjigo, niso popolnoma razumeli prvotnega stavka. Stavek pove, da je svet bil ustvarjen z mislijo najvišje zavesti. Religije jo imenujejo Bog.

Ob koncu 20. stoletja je bilo več piscev, ki so imeli tako visoko zavest, da so prejemali znanja o življenju od najvišje zavesti in iz

Naš klicaj!

Potok Veriželj, ki teče ob cesti na pokopališče Podkraj in se izliva v Pako pri Hoferju, je načeloma zelo skromna voda, ob močnem deževju pa zbere še vso okoliško vodo in zna tudi poplavljati. Ob visoki vodi se v njegovo strugo 'zlijejo' tudi vejevje, smeti, pesek in večje kamenje. Ko voda odteče, vse to ostane v strugi in jo vedno bolj maši. Ali ne bi bilo koristno, če bi Komunalno podjetje zdaj, ko je v strugi toliko vode, da si čevlje komaj zmočiš, vso to navlako odstranilo? Da bo ob prihodnjem dežju voda nemoteno odtekla proti Paki, ne po cesti … �� Diana Janežič

Mnenja in odmevi

tako prejetega znanja ustvarjali misli. Einstein je govoril o domišljiji, s katero lahko potuje povsod tam, kjer človekov razum še ni bil, pa enkrat bo. Tesla je večkrat povedal, da znanja za svoje izume prejema iz vesolja. Niso ga razumeli in so mislili, da govori o vesoljcih. Luis Haj je napisal knjigo o tem, katere misli povzročajo posamezne bolezni. Ester Higgs je napisala več knjig o moči misli in o treh najvišjih zakonih vesolja. Tudi ona pove, da je znanja prejemala od najvišje zavesti. Abrahami so mi povedali, je naslov ene njenih knjig.

Te knjige govorijo o moči misli. Ne povedo pa, kako delujeta moč in znanje misli. V svoji knjigi bom to obrazložil tako, da bo razumljivo širšemu krogu ljudi. Prav s tem namenom pišem te članke. Ta znanja so nujna za dvigovanje zavesti človeštva, če želimo iz današnjega stanja neharmoničnega razvoja, ki temelji na razumu linearne logike ega in ubija človeštvo in vso drugo naravo, preiti v harmoničen in skladen razvoj. Brez tega kvantnega preskoka v zavesti ljudi bo človeštvo tudi tokratno pot razvoja končalo z izločitvijo iz življena planeta Zemlje.

Kaj je misel?

Znanost nima pravega odgovora. Nima ga, ker priznava le fizično dimenzijo življenja. Misel pa je duhovna dimenzija. Je izven časa in prostora, zato tudi ne nastaja v možganskih celicah, pač pa v strukturi zavesti človeka, ki je naša duhovna dimenzija. V možganih se le zapiše. Kot se zapiše znanje v knjigi. Zapiše zato, da lahko duša misel uresničuje v fizični dimenziji časa in prostora. Uresničuje jih duh naše duše tako, da iz možganskih nevronov pošilja informacije do celic telesa, ki uresničujejo misel s fizičnimi ravnanji. Tako govorimo, pišemo, prepevamo in delamo fizična ravnanja telesa. Stotine milijonov celic sodeluje, ko izgovorimo besedo. Kako, kdaj drugič. Zato tudi znanost misli, da misli nastajajo v

možganih, ker teče milijone in milijarde informacijskih signalov v obliki elektro magnetnega valovanja. To valovanje je v fizični-zgoščeni obliki. Misel pa je vibracija brez časa in prostora. Misel je v svojem bistvu vibracija in frekvenca izvorne življenjske energije in je hkrati znanje in je informacija. Ta energija je ljubezen. Zato smo, ko je je v nas obilno, tudi polni lepih občutkov. Bog je ljubezen, bi tudi lahko rekli. Bog je človeka ustvaril iz ljubezni. Tudi to piše v Svetem pismu. Kaj je materija?

Znanstveniki so pred nekaj leti intenzivno s pospeševalnikom hitrosti v Švici iskali najmanjši fizični delec, ki naj bi dajal vesolju maso. Božji delec, so to teoretično strukturo tudi imenovali. Nič takega, kar je Higgs

v svoji teoriji pričakoval, niso našli. Verjetno pa so prišli do zaključka, kar sta vedela in govorila že Tesla in Einstein, da je vse, kar tvori vesolje, tudi misli, le vibracija in frekvenca izvorne energije. Materije nastane, tako je nastalo vesolje, ko se znanje in informacija misli, ki sta vibracija izvorne energije, zgostita v zavesti posamične strukture vesolja (atoma, molekul celic).

Čas in prostor so znanja zavesti vseh struktur vesolja in so v bistvu fikcija. Bog jih je v zavest vsadil z namenom, da sam z izkušnjami vseh struktur (bitij) širi svojo zavest. Zato se tudi vesolje nenehno širi. Edina resnica vesolja sta znanje in moč izvorne energije. Vse drugo je vibracija in frekvenca in se nenehno spreminja. Saj poznate Einsteinovo formulo

Vabimo bralke in bralce, da nam pošljete fotografijo in kratek zapis težave, nepravilnosti, nečednosti, ki ste jo opazili v svojem okolju. Pripišite, kdo bi lahko težavo rešil ali kakšna je vaša ideja za rešitev, in se obvezno podpišite. Naš naslov: press@nascas.si.

relativnostne teorije.

Če vse to, kar sem napisal, vsaj približno razumete, če imate sposobnost abstraktnega razmišljanja in predstav in nadpovprečni IQ, potem sem vas pripeljal do odgovora, kaj daje mislim moč in zakaj so misli tisto naše ustvarjanje, s katerim ustvarjamo svoje življenje. Če boste prebrali kakšno knjigo Ester Higgs in spoznali še zakon privlačnosti, boste razumeli tudi to, zakaj v vaše življenje prihaja to, kar se vam dogaja. To, kar dajemo, to dobimo, pravi zakon privlačnosti.

Misel ni nekaj, kar bi ustvarili možgani, pride in gre. Zapis misli ni le v spominu (zapis v celicah nevronov). Tu se resetira ali ugasne. Če ne prej, ob smrti. Zapis vseh naših misli in občutkov, v bistvu pa je le to življenje, ne ostane v fizični obliki (celice našega telesa), pač pa ostaja struk-

tura naše zavesti, znanja naše zavesti in s tem tudi kolektivne zavesti človeštva. Tu je zapisan trajno in se prenese v novo bivanje v fizični dimenziji (reinkarnaciji). Iz znanj naših zavesti pa nastajajo vedno nove misli, 70.000 vsak dan. To je širjenje naše zavesti, njeno spreminjanje in dvigovanje vibracij, kar pomeni rast. Ko iščete odgovore, kaj je namen življenja, je prav to, da rastemo. Kot se širi vesolje, se širi naša zavest. Človek je bitje v vesolju, ki ima poseben namen, in je tudi zato ustvarjeno po »podobi Boga«.

V naslednjem članku vam bom predstavil, kako nastajajo misli.

Pri ljudeh so tako različne, kot imamo različne prstne odtise. Zakaj je tako, kaj je zavest in kako jo lahko spreminjamo na bolje za bolj harmoničen razvoj sveta, pa prihodnjič.

�� Silvester Koprivnikar

POLICIJSKA kronika

Oplazila sta se

Gavce, 6. oktober – Pri srečevanju tovornega vozila in avtobusa je prišlo do oplaženja, po katerem je voznik tovornega vozila odpeljal s kraja. Policisti o njem še zbirajo obvestila.

Porisal mu je avto

Velenje, 6. oktober – Neznanec je napravil rise po vozilu oškodovanca in mu s tem povzročil za okoli 500 evrov materialne škode. Za storilcem kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari še poizvedujejo.

Pretepli mladoletnika

Šoštanj, 7. oktober – Na policijsko postajo Velenje je prišla mati z mladoletnim sinom, ki so ga prejšnji dan napadli in pretepli pred Mercatorjem v Šoštanju. Kasneje je otrok prejel še sporočila z grozilno vsebino na socialnih omrežij. Zoper storilca bodo podali kazensko

ovadbo.

Izginilo električno kolo

Velenje, 7. oktober – Pri nakupovalnem centru Velenjka je neznani storilec odtujil električno kolo in lastnika oškodoval za okoli 1.400 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Napadel vrstnika

Velenje, 8. oktober – Na policijsko postajo je prišel oče z otrokom in povedal, da je njegovega sina na Pump tracku v Velenju napadel drugi otrok, ki ga pozna. Prejel je več udarcev in kasneje iskal zdravniško pomoč. Po zbranih obvestilih bodo policisti o dogodku obvestili tožilstvo in center za socialno delo.

Motil ga je pes

Prelska, 9. oktober – Občan je policistom naznanil, da po njegovem dvorišču teka sosedov pes. Na kraju so tudi policisti

zaznali kršitev in ugotovili, da je lastnik psa že večkratni kršitelj. Izdali so mu plačilni nalog po Zakonu o zaščiti živali.

Poškodoval vozilo v garaži

Velenje, 9. oktober – Neznani storilec je z neznanim predmetom napravil rise na vozilu, ki je bilo parkirano v garažni hiši na Gorici. Za vandalom poizvedujejo.

Predstavil se je za kriminalista

Velenje, 10. oktober – V ponedeljek je občanka obvestila policiste, da je do nje pristopil neznani moški in ji naročil, naj na banki dvigne 5.100 evrov, ki mu jih je nato izročila. S kraja se je odpeljal z belim osebnim avtomobilom. Goljuf je star okoli 30 let, oblečen je bil v belo majico. Z zbranimi obvestili je bilo ugotovljeno, da je neznani moški oškodovanko predhodno po-

Zgodba ob evropskem Tednu mobilnosti

Sedem v avto in se, par deset metrov, iz Mercatorjeve garaže avtomatično odpeljem na kavico v Pako. Polno parkirišče. Obračam in upam, da mi nekdo ravno ponudi prostor in se odpravi s parkirišča. Ne. Morda pred Standardom? Morda pred Upravno enoto? Porabim 10 minut, da se nekako dokopljem do prostora in odidem na kavo. Če bi bila vzkipljiva, bi že dvignila roke nad vsem, bentila, pihala in iskala krivce vsepovsod. Moj čas za sprostitev bi se spremenil v žolčno vojno pomanjkanja parkirnih prostorov. Tako pa sedim, razmišljam, ali je bila ta pot z avtomobilom potrebna, pijem kavo in opazujem naravo … Čudovito jesensko listje nas pripravlja na prihod zime. Ko so listi najlepše obarvani, jih drevesa odvržejo in namenijo prostor počitku in nato novemu življenju. Morda nas narava opominja, da naj tudi mi opuščamo nekatere navade in jih zamenjamo z novimi, boljšimi.

Zgodbe nosijo močna sporočila. Delavnica pri Ljudski univerzi Velenje Povem vam

zgodbo nas s pripovedovalko zgodb vodi po naši dolini in se prepleta z aktualnimi dogodki. Skupina mladih Pumovcev*, vodnica in skupina starejših občanov se v okviru Evropskega tedna mobilnosti z javnim mestnim avtobusom simbolno odpravi do Velenjskega jezera. Tokrat sem bila na čelu skupine jaz. In to so utrinki povedane zgodbe!

Naša pot se začne pri Ljudski univerzi, ki je v okviru Večgeneracijskega centra in s podporo Mestne občine Velenje tudi organizatorka teh srečanj. Namesto da bi se odpravili vsak s svojim avtom, smo upo-

klical po telefonu in pod pretvezo, da je kriminalist in preiskuje zaposlene v banki, naročil dvig denarja. Prišel je po njo na dom, jo odpeljal do banke ter počakal. Ko mu je izročila denar, je pobegnil neznano kam. Za storilcem poizvedujejo.

Poškodoval okno

Velenje, 10. oktober – Neznani storilec je ponoči na objektu Bele dvorane poškodoval večje okensko steklo. Nastala je materialna škoda v vrednosti okoli 2.000 evrov, saj je bilo okno napolnjeno s plinom in večjih dimenzij.

Ukradel vrtni traktor

Velenje, 10. oktober – V ponedeljek so bili policisti obveščeni o tatvini vrtnega traktorja in servisnega dvigala. Z dejanjem je tat lastnika oškodoval za okoli 2.400 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

rabili mestni avtobus. Za mnoge, sploh mlade, je bilo to prvo srečanje z javnim brezplačnim avtobusnim prevozom nasploh. Vozni red, načrt povratka z jezera, iskanje primerne postaje za izstop, spoznavanje zgodb o nastanku Velenja – vse to peš, trajnostno, hodeč od Škalskega jezera, mimo vrtičkarskega naselja Kunta Kinte, do osupljivega razgleda z Viste na sosednje hribovje. Pogled na uro nas je z vrha razgledne ploščadi pognal v lov na avtobus! Uspelo nam ga je ujeti pri Merkurju. Pohod in zgodbo smo končali trajnostno in se vmes učili. Prijaznosti do skupine, sočloveka, zlasti pa do okolja. Avto me je počakal na parkirišču. Nisem bila jezna, ker mi parkirišče ni skočilo pod kolesa. Tudi zdaj se ne odpravim ponj, svojo pot nadaljujem peš in hkrati opazim iskrive podrobnosti, ki jih naše mesto ponuja na vpogled pešcem. Budnim opazovalcem. Tudi tisti rdeč list, ki se na tleh kopa v sončni svetlobi. *PUMo pomeni Projektno učenje mlajših odraslih �� Adrijana Ježovnik

Od fička do 50 let izpitnega centra v Velenju

Komisija za vozniške izpite je bila ustanovljena in pričela s prvimi izpiti 10. oktobra 1972. leta, tako da letos praznuje 50 let delovanja. V vseh teh letih je bil sedež komisije na Občini Velenje, v Gasilskem domu, Osnovni šoli Antona Aškerca, v prostorih AMD Velenje na Prešernovi 9, v stolpnici na Foitovi 8, v prostorih Stanovanjskega podjetja na Šaleški cesti, v prostorih Elektrotehne na Prešernovi, v prostorih Upravne enote na Rudarski cesti in kot zadnji, sedanji sedež, na MIC Velenje, kjer je tudi moderen poligon za začetne ure kandidatov in poligon za preizkuse obvladovanja tehnike vožnje za avtomobiliste in motoriste. Pred tem datumom so morali kandi-

dati za voznike opravljati vozniški izpit v Celju.

To pa je bil velik napor in tudi izguba časa tako za voznike instruktorje kot tudi kandidate. Dosegali pa so kandidati najboljše rezultate zaradi veliko relacijskih voženj in prisedanja, ko so drugi kandidati vozili avto. Na pobudo vodstva Avto šole ADM

Velenje je pred desetletji ministrstvo za notranje zadeve dalo soglasje za ustanovitev komisije v Velenju pod pogojem, da občina naredi semaforizirano križišče. Tako je Velenje dobilo leta 1972 tudi prvo semaforizirano križišče pri Stari pošti v Starem Velenju. Ob ustanovitvi komisije je bil sprejet tudi sklep, da bodo

sredstva – dobiček namenili preventivi v cestnem prometu. V začetkih delovanja izpitnega centra za Šaleško dolino in Zgornjo Savinjsko dolino so bili člani komisije izključno honorarno zaposleni. Z leti so se predpisi spreminjali tako glede avto šol kot izpitnih centrov. Spremenili so se imena in naslovi. Danes je to Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa Sektor za vozniške izpite. V začetku so bili vozniški izpiti v Velenju samo za A in B kategorijo, kasneje pa se je dejavnost razširila na vse kategorije.

�� Peter Kavšek, foto: Muzej Velenje (avtor Ljuban Naraks)

»Prijazna« pisma

Čas, ko smo pisali pisma na roko, jih dali v kuverto in poslali po pošti, je v današnjem času, sploh pa za mlade generacije, nepredstavljiv. Čas za pisanje, odhod na pošto, kjer smo kupili znamko, jo nalepili na kuverto in pismo oddali poštni uslužbenki ali ga odvrgli v poštni nabiralnik, je v primerjavi z današnjim pisanjem in pošiljanjem e-mail sporočila s prenosnika, tablice ali mobilnega telefona od doma ali iz kavarne dolgočasen in zamuden. Da o čakanju na pismo sploh ne govorimo. V tistih časih je pač bilo tako, danes pa je povsem drugače. Pisanje pisem na roko in pošiljanje na stari način je vse bolj redko, a je zaradi tega tudi bolj dragoceno.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Danes prejemamo pisma tudi, če jih ne pričakujemo, ali celo od neznancev. V mislih nimam samo reklamnih letakov in oglasnih sporočil trgovskih in ostalih podjetij, ki prodajajo ali le promovirajo svoje izdelke ali storitve. V bistvu gre za lažna elektronska sporočila, ki so na videz prijazna, v resnici pa so škodoželjna, zlonamerna in nevarna. Nekatera med njimi so tako dobro napisana, da v celoti verjamemo vsebini in so popolno nasprotje od tistih, ko nam v »polomljeni« slovenščini, s številnimi vidnimi slovničnimi in drugimi napakami in nedoslednostmi obljubljajo dobre stvari. Slednja takoj prepoznamo kot zlonamerna in jih ignoriramo, čeprav nas v pismu seznanjajo, da nam ponujajo odlično poslovno priložnost ali da nam nameravajo nakazati milijon dolarjev ali evrov, ker so nas ocenili kot zaupanja vredno osebo.

Poleg teh »dobronamernih« so tudi opozorilna in izsiljevalska. Letos je policija že večkrat izdala obvestilo, da po spletu krožijo lažna elektronska sporočila, v katerih so avtorji oziroma kriminalci zlorabili znake slovenske policije, ministrstva za notranje zadeve, Europola in Interpola ter prejemnike obtožili kaznivih dejanj v povezavi s pedofilijo, otroško pornografijo in nekaterimi drugimi kaznivimi dejanji, za katera so zagrožene zaporne kazni. V teh sporočilih kriminalci želijo vzpostaviti kontakt s prejemnikom, da bi pridobili dodatne podatke in da bi ga izsiljevali za denar. Zadnje opozorilo policije se nanaša na primere, ko kriminalci poskušajo prejemnika pošte prepričati, da so mu nakazali denar preko aplikacije FLIK. Pri tem želijo pridobiti prejemnikove podatke o davčni številki in številki mobilnega telefona. V sporočilu je navedena povezava na lažno spletno stran NLB in obrazec za vpis podatkov. Čeprav lahko že iz vsebine in videza spletne strani sklepamo, da ne gre za resnično, ampak lažno spletno stran, so nekateri prejemniki to spregledali in vpisali svoje podatke. Pozneje so ugotovili, da so bili oškodovani. Policisti opozarjajo, da smo pozorni na tovrstna lažna sporočila, ki jih je ob prejemu najbolje izbrisati iz elektronskega predala, pošiljatelja, še zlasti, če je ta nadležen ali smo od njega prejeli več sporočil, pa blokiramo v programu za elektronsko pošto. Prav tako opozarjajo, da elektronske pošte s sumljivimi naslovi in vsebino ne odpiramo in ne odgovarjamo. Ob pregledu priponke in aktivaciji spletne povezave se lahko sproži škodljiva koda, ki nam lahko ustvari precej težav in nevšečnosti. Če nismo prepričani o istovetnosti pošiljatelja, je najbolje preveriti podrobnosti o pošiljatelju tako s primerjavo vsebine sporočila kot podatki na spletu. Toda tudi pri uporabi spleta je potrebna določena mera previdnosti, saj s klikanjem na nepoznane in nepreverjene spletne strani in vnašanjem osebnih podatkov povečujemo tveganje, da postanemo tarča e-kriminalcev.

To sicer velja tudi za elektronska sporočila, ki v imenu banke zahtevajo posodobitev osebnih podatkov in podatkov o računu na banki. Zato je treba tudi ta obvestila ignorirati in po potrebi prijaviti bodisi v poslovalnici banke ali na policijski postaji. Tudi če vam piše Blaž Brodnjak ali Tatjana Bobnar, pozorno preberite in preverite vsebino. Morda ali skoraj zagotovo gre za lažno sporočilo. Zatorej bodite previdni.

DICKNER, NICOLAS: Šest stopenj svobode

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni roman Vir: www.sodobnost.com

Šest stopenj svobode je zgodba o dekletu, ki si želi razširiti meje svojega sveta in človeškega izkustva, o hekerju, ki hoče optimizirati svetovni promet, o policijski uslužbenki, ki sanja, da bi enkrat za vse-

GOMBOC, MATEJA: Sposojena babica Štefi

ml – Mladina P – Leposlovne knjige od 9. do 13. leta Vir: www.miszalozba.com

Ula, Jan, Luka in njihova starša so pred veliko težavo. Mama in oče morata namreč istočasno na službeno pot, babice, dedki in ostali, ki bi prišli v poštev kot varuške, pa so zasedeni. Kdo bo čuval trojico? Rešitev se pojavi v obli-

VELENJE

Četrtek, 13. 10.

9.00 Strelišče Mrož Streljanje z zračno puško, Dnevi medgeneracijskega sožitja

17.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci, uvodno srečanje Filmske značke za mlade 2022/23

17.00 Velenjski grad Trdnjava na jugu tretjega rajha, predstavitev monografije dr. Aleša Marđetka

19.00 Galerija Velenje Ritual sence / Ritual I, II, III, IV, odprtje razstave Kristine Rutar

Petek, 14. 10.

17.00 Prostori KS Paka pri Velenju Literarni večer

19.00 eMCe plac, galerija Finis mundi, odprtje razstave Mihe Kočevarja

19.00 Galerija F-Bunker Zlata doba Plečnikove arhitekture, odprtje gostujoče fotografske razstave

18.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana

Fantovščina, komedija Siti teatra BTC, Zeleni abonma in izven

20.00 Titov trg (v primeru slabega vremena Rdeča dvorana) Magnifico, koncert ob občinskem prazniku Sobota, 15. 10.

13.00

Dom krajanov KS Stara vas Jesensko druženje krajanov Stare vasi

16.00 eMCe plac eMCe turnir v ročnem nogometu

19.30 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana

Koncert Policijskega orkestra, 1. abonmajski koncert

20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana

Blaž Vrbič in Big band Grosupljetribute to Frank Sinatra, koncert ob 15-letnici Mozaik bara

Nedelja, 16. 10. 15.00 Večnamenski dom v Vinski Gori Veselo popoldne, glasbenohumoristična prireditev

17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana

Butalci, predstava Gledališča Velenje, Nedeljski abonma in izven

Ponedeljek, 17. 10.

17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Otroška ustvarjalna delavnica: Jesensko drevo

19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Preblizu, intimna drama Zavoda Paviljon in Cankarjevega doma Ljubljana, Beli abonma in izven

Torek, 18. 10.

17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana

pogovorna delavnica 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Dom je tam, kjer je srce, glasbenoplesna predstava CVIU 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.00 Vila Bianca

Naravi prijazno vrtnarjenje z okrasnimi trajnicami, strokovno predavanje v okviru akcije Velenje – mesto cvetja 18.00 Vila Bianca

Zaključna prireditev akcije Velenje mesto cvetja 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zdravje po Sebastijanu Kneippu, predavanje 19.00 Galerija Velenje Love, instantly! je kič delo Neže Jamnikar., filmska projekcija

ŠMARTNO OB PAKI

Sobota, 15. 10. 9:00–12:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Brezplačna delavnica LEGO robotike za otroke, obvezna prijava na info@mc-celje.si 9:00 Društveni prostori DU Šmartno ob Paki

Tajnšek; Šmartno ob Paki – OŠ Torek, 18. 10.

16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina Šmartnice

ŠOŠTANJ

Četrtek, 13. 10.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga Petek, 14. 10.

18.00 Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave: Šoštanj, ki ga ni več Torek, 18. 10.

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Damir Cavnik: Jonski otoki

19.00 Kulturni dom Šoštanj Abonma in drugi – Ljubezen, strast in grdi puloverji Sreda, 19. 10.

X REKS – Ravne pri Šoštanju Krvodajalska akcija

X Izlet za upokojence: Sveta Ana nad Podpečjo in še malo naokoli

Lunine mene

lej opravila z geografijo, o fantomskem zabojniku, ki po morjih in računalniških zaslonih buri življenje in domišljijo, pa tudi o dementnem sedemdesetletniku in bipolarni kompulzivni nakupovalki. Avtor izziva vse naše omejene predstave, ko pred nas postavi junake, ki so svojo svobodo pripravljeni iskati zunaj vseh okvirov, zunaj vseh pričakovanj, drzno in neustrašno.

Bralska pustolovščina za vse ljubitelje sijajne literature!

KINO spored

JAZ SEM ZLATAN

Jag är Zlatan - I Am Zlatan, športna biografska drama, 100 min (Švedska, Danska, Nizozemska). Režija: Jens Sjögren

Igrajo: Granit Rushiti, Dominic Andersson Bajraktati, Čedomir Glišović, Hĺkan Bengtsson, Linda Haziri Sobota, 15. 10., ob 17. uri, velika dvorana

DIVJAKI

Divjaci, akcijska komedija, 94 min (Hrvaška). Režija: Dario Lonjak Igrajo: Alen Liverič, Branko Jankovič, Norko Perič Sobota, 15. 10., ob 19. uri, mala dvorana

POT V RAJ

Ticket to paradise, komedija, 104 min (ZDA). Režija: Ol Parker

Igrajo: Kaitlyn Dever, Julia Roberts, George Clooney Sobota, 15. 10., ob 20. uri, velika dvorana

DC LIGA SUPER

LJUBLJENČKOV

DC League of Super-Pets, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA). Režija: Jared Stern

Glasovi: Predrag Lalić, Sašo Prešeren, Klemen Bunderla, Mirko Medved, Uroš Bitenc, Ota Roš, Gregor Trebušak, Barbara Vidovič, Katja Ogrin, Tina Ogrin, Jaka Vižintin, Aleksander Golja, Živa Medved Nedelja, 16. 10., ob 16. uri, velika dvorana

ki Štefi, nekdanje tabornice in gospe mnogih presenečenj. Kako bodo skupaj zvozili teden? Namig – vsekakor jim ne bo dolgčas! Živahna, prisrčna in hudomušna zgodba o sobivanju, spoznavanju drugega in sebe, palačinkah, vrtnih škarjah, taborjenju in marsičem drugem. ��

10.00 Spletne platforme Muzeja Velenje Erasmus dnevi 2022: Muzejski odmevi: Muzejska Erasmus+ potovanja, muzejski podkast

10.00-13.00

Društvo kreativnih idej Magnolija, Arnače 18c Kreativna delavnica šivanja

10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Žabji kralj, lutkovna predstava Mini teatra Ljubljana, Mini Pikin abonma - razprodano

Dom je tam, kjer je srce, glasbenoplesna predstava učencev CVIU 19.30 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana Bernardo Brizani - violončelo in Maja Gombač – klavir, koncert, Abonma Klasika in izven

Sreda, 19. 10. 9.00-11.00

AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center Vse za tebe, a nič namesto tebe,

Meddruštveno tekmovanje društev upokojencev v okviru občinskega praznika

Nedelja, 16. 10. različne ure

Prikaz temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja Skorno – lovski dom (14.00), Gorenje – kulturni dom; Šmartno ob Paki – bankomat; Veliki Vrh –domačija Martin (15:00), Paška vas – gasilski dom; Rečica ob Paki – C1; Šmartno ob Paki – MPT (16.00)

17:00 Slatina – Šterbenk; Podgora –

oktobra, ob 19:15, zadnji krajec 17.

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

MALA MAMA

Petite maman, drama, 72 min (Francija) Režija: Céline Sciamma Igrajo: Joséphine Sanz, Gabrielle Sanz, Nina Meurisse, Stéphane Varupenne, Margot Abascal Nedelja, 16. 10., ob 18. uri, mala dvorana

AMSTERDAM

Amsterdam, drama, 134 min (ZDA) Režija: David O. Russell Igrajo: Margot Robbie, Christian Bale, Robert de Niro, Rami Malek, Taylor Swift, Zoe Saldana Nedelja, 16. 10., ob 19. uri, velika dvorana

ELVIS

Biografska glasbena drama, 159 min (ZDA, Avstralija). Režija: Baz Luhrmann Igrajo: Tom Hanks, Austin Butler, Olivia DeJonge, Kodi Smit-McPhee Ponedeljek, 17. 10., ob 18.00, mala dvorana

TAM, KJER POJEJO RAKI

Where the Crawdads sing, drama, 125 min (ZDA). Režija: Olivia Newman Igrajo: Daisy Edgar-Jones, Harris Dickinson, David Strathairn Ponedeljek, 17. 10., ob 19. uri, velika dvorana

Kamerat – Brezplačni prevozi za starejše in gibalno ovirane

Kamerat je projekt, ki z uporabo okolju prijaznega električnega vozila ob pomoči voznikov – prostovoljcev starejšim in gibalno oviranim omogoča več mobilnosti. Z njim lahko tisti, ki nimajo lastnega prevoza, lažje obiščejo zdravnika, pokopališče, trgovino in opravijo druge opravke. Monika Pogorelc z Urada za družbene dejavnosti MO Velenje pove, da so brezplačni prevozi namenjeni starejšim od 65 let ter gibalno oviranim občankam in občanom

Mestne občine Velenje, ki nimajo drugih možnosti transporta.

»Izvajajo se znotraj Šaleške doline, ob delavnikih (ponedeljek–petek) med 7.30 in 15.00, ob vikendih in praznikih pa ne. Starejša oseba lahko rezervira prevoz na telefonski številki 080 15 70 od ponedeljka do četrtka med 8. in 15. uro, ob petkih pa med 8. in 13. uro, in sporoči koordinatorju ime in priimek, lokacijo vstopa, telefonsko številko, termin (datum in ura) in lokacijo prevoza. Povedati morajo tudi, ali potrebujejo spremstvo ali pomoč, prevoz nazaj in okvirno oceno časa trajanja opravka.«

Skozi tančice ženskega pogleda

S prijateljico hodiva po mestu, medtem ko se zavedava, da imava le pol ure časa za hitri klepet. Pogovor teče hitro, vse si želiva povedati, si svetovati, podati nove ideje in spodbude. Po malo več kot pol ure z njo se počutim kot prerojena. Kot da so se mi napolnilie baterije. In to samo zato, ker sem se pogovarjala z njo.

Zavedam se, da je zelo pomembno, kdo in kakšni so ljudje na moji poti. Eni te preprosto dvignejo, drugi pač ne. Z nekaterimi se lahko odkrito pogovarjam o vsem, popolnoma vsem, tudi tistih stvareh, ki bi jih lahko povedala morda le svojemu terapevtu, če bi ga imela. Z drugimi pa steče le splošen pogovor.

Vesela sem, da imam ob sebi nekaj ljudi, ki me dvigajo. To še toliko bolj potrebujem, sploh takrat, ko mislim, da

je najboljša rešitev zame skrivanje pod odejo v miru in tišini. In ko si deležen pogovora, ki te osvobaja, se zaveš, da odeja ni rešitev. Takšne osebe so te pripravljene slišati v vseh tvojih vzponih in padcih, te razumeti in pomiriti s čisto preprostimi besedami. Ta oseba preprosto odgovori na mojo zmedenost »ja, in, kaj je s tem narobe?« Pomiri me, v vseh mojih beganjih, zakaj je včasih tako zakomplicirano biti ženska, zakaj ni narobe, če se en trenutek počutiš dobro, naslednji pač ne. Ok je. Zakaj želiš in hrepeniš, da je drugače? V redu je, če je tako, pa čeprav morda en moment jočem, se v naslednjem smejem, v enem trenutku odrivam ljudi od sebe, v naslednjem si najbolj želim bližine. V določenih momentih se počutim svobodno, spet drug moment me popadeta strah in te-

• V petek 21. oktobra bomo pred glavnim vhodom podarili 1 t jabolk lokalnih pridelovalcev (v okviru predstavitve sadjarstva in kmetijstva v Sloveniji)

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

snoba. Ko sploh ne vem, kaj se dogaja z mano, me prijateljica prizemlji s preporostimi besedami »ja, in, kaj je s tem narobe?«

Oh, kako osvobajajoče se slišijo te preproste besede. S tem mi pove, da sem ok, da v bistvu ni nič narobe z mano, da sem ženska, ki zmore hkrati živeti več nians in se na okolico v dnevu večkrat odzivati z različnimi čutenji. Da je to moja pot in naj se učim iz nje. Tisto, kar me mori, naj se naučim prerasti, tisto, kar me krepi, naj krepim še naprej. Hvaležna sem za te pogovore. In ko jih nekaj časa nimam, se zavem, kako zelo potrebni so. Sploh v času bolj zahtevnih sprememb v življenju. Kot pravijo, »jabolko na dan odžene zdravnika stran«, bi jaz rekla, »dober pogovor na dan odžene skrbi stran«.

Upam, da imaš tudi ti ob sebi koga, ki te dviga, ti napolni baterije in te hkrati prizemljuje. Jaz jih imam, in to me neizmerno osrečuje.

�� Renata P. Knez

Nagradna križanka »Kemična čistilnica Polak«

KEMIČNO ČIŠČENJE

Polak Marijana, s. p. Koroška 44 3320 Velenje Tel.: 03/ 587 50 00

Delovni čas: ponedeljek, četrtek: 8.00 – 17.00 torek, sreda, petek: 8.00 – 13.00 sobota: zaprto ŽE

51 LET Z VAMI!

Kakovostno čiščenje: vseh vrst OBLAČIL, ODDEJ, MERINO POSTELJNINE

Možno tudi: pranje in likanje moških srajc Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 24. oktobra 2022 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Kemična čistilnica Polak«. Izžrebali bomo 3 nagrade (čiščenje plašča ali bunde). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Odnos z določeno osebo vas bo dodobra izmučil in vam pobral dobro mero energije. Precej boste zmedeni in raztreseni, kar se bo poznalo tudi navzven. Ne čakajte, da se stvari razrešijo same od sebe, temveč čim prej ukrepajte. Brez iskrenih pogovorov tokrat ne bo šlo. Ne skrivajte svojih občutkov in dvomov, hkrati pa tudi sami dobro prisluhnite drugi osebi. Le tako boste uspeli najti skupno točko in naredili korak bližje k rešitvi nesporazuma.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Pojavile se bodo določene napetosti, s katerimi se boste morali čim prej spopasti. Če boste prilagodljivi in odprti za spremembe, boste imeli hitro vse niti ponovno v svojih rokah. To bo od vas sicer zahtevalo ogromno pozornosti in energije, hkrati pa vas bo napotilo na pot sprememb, ki bodo na vaše življenje vplivale pozitivno. Tudi na ljubezenskem področju boste morali čim prej razrešiti nekaj dilem, če želite, da se stvari obrnejo na bolje.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Prepogosto iščete potrditev pri ljudeh, namesto, da bi se zazrli vase. Komplimenti, lepe besede so sicer res prijetne in za kratek čas pripomorejo k izboljšanju vaše samopodobe, a na dolgi rok ne prinašajo pravega zaupanja v vaše lastne zmožnosti in sposobnosti. V teh dneh prihaja priložnost, da se končno dokažete predvsem samim sebi in okrepite svojo notranjo moč. Lotite se tistih dejavnosti, ki vas resnično veselijo, brez da bi se ozirali na to, kaj si o tem misli okolica. Čas je, da na prvo mesto dokončno postavite sebe.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Zadovoljni boste s trenutno situacijo in počutjem, zato boste v sebi precej umirjeni. Tudi zdravstvene težave, ki so vas pestile v preteklosti, se bodo končno izboljšale. To vam bo prineslo novo energijo in ustvarjalnost, ki vam je še nekaj dni ne bo primanjkovalo. Z veseljem boste sodelovali z drugimi in izmenjavali znanja in mnenja. Morda boste morali sredi naslednjega tedna spremeniti nekatere svoje načrte, a ne dopustite, da vas to spravi iz tira in pokvari vaše odlično počutje.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

V zadnjem času hrepenite po korenitih spremembah. Ne bodite preveč strogi do sebe in ne poskušajte spremeniti vsega čez noč. To ne bo le prehud stres za vaše telo, temveč tudi za vaše živce. Več boste dosegli, če boste slabe navade opuščali po korakih in se novih aktivnosti lotevali postopoma. Ne prehitevajte, raje se prilagajajte svojim sposobnostim in zmožnostim. Manjše in postopne spremembe boste veliko lažje tudi obdržali. Če se boste lotili vsega naenkrat, vas zna to vedno znova vračati na stare tirnice.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

- 14. oktobra 1910 je v Velenju umrl Daniel von Lapp, ki je bil od leta 1885 do svoje smrti lastnik Premogovnika Velenje. Rojen je bil 11. maja 1836 v Ixheimu v Nemčiji; - 14. oktobra 1963 je v Zagrebu umrl Drago Chloupek (oče je bil Čeh, ki je prišel kot zdravnik v Šoštanj, kjer se je Drago rodil 9. avgusta 1899). Medicino je Chloupek študiral v Zagrebu, Krakovu in Gradcu. Po povratku v Zagreb leta 1951 je vodil odsek na Centralnem higienskem zavodu. Drago Chloupek je znan kot filmski dokumentarist. S snemalcem Gerasimovom je posnel okoli 35 zdravstveno-prosvetnih in dokumentarnih filmov. Drago Chloupek je avtor prvega filma v produkciji Fotofilmskog laboratorija Škole narodnog zdravlja, dokumentarca Ljetovalište Topolšica (1927), ki je žal izgubljen; - 15. oktobra 1888 se je v Črešnjevcu pri Slovenski

Bistrici rodil Simon Blatnik. Izučil se je za trgovca in se leta 1919 s Sladkega vrha, kjer je imel trgovino, preselil v Velenje oziroma v Staro vas. V letih 1920–1922 je bil izvoljen za načelnika velenjskega gasilskega društva. Bil je dolgoletni predsednik Rdečega križa, katerega član je bil od ustanovitve, ter funkcionar velenjskega Sokola. Že pred vojno je politično deloval in bil kot član Slovenske ljudske stranke za okraj Slovenj Gradec leta 1927 izvoljen za poslanca prve mariborske oblastne skupščine. Osvobodilnemu gibanju se je pridružil takoj po okupatorjevem prihodu. Podpiral je prve borce in se udeleževal ilegalnih sestankov. Nemci so ga zaprli že decembra 1941, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, vnovič pa so ga zaprli maja 1942 in ga 8. junija 1942 v Mariboru ustrelili kot talca; - sredi avgusta leta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za slovenske dežele in Istro, 26. septembra pa v Mariboru Narodni svet za Štajersko, katerega predsednik je postal Velenjčan dr. Karel Verstovšek. V Šaleški dolini je bil prvi Na-

rodni svet ustanovljen 15. oktobra 1918 v Šoštanju; za njegovega predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Senica;

- 16. oktobra 1998 je na 9. festivalu lokalnih radijskih oddaj v Ljubljani Radio Velenje osvojil drugo mesto za pripravo osrednje informativne oddaje, v kategoriji radijskega intervjuja pa je novinarka Milena Krstič Planinc osvojila tretje mesto;

- 16. oktobra 2000 so bile volitve v Državni zbor Slovenije. Volilni upravičenci iz Mestne občine Velenje ter Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki so v slovenski parlament neposredno izvolili Jožeta Kavtičnika, Bojana

Kontiča in Milana Kopušarja; - 17. oktobra 1929 so v Velenju slovesno predali namenu novo termoelektrarno z močjo 2000 kilovatov; - 18. oktobra 1959 so v Paki pri Velenju svečano odprli novo šolo in skupaj s transformatorsko postajo tudi daljnovod med Šalekom in Pako; - 18. oktobra 1996 so v Rdeči dvorani odprli prostore Turistično informacijskega centra Velenje; - 20. oktobra 1923 se je v Podkraju pri Velenju rodil ekonomist Jože Novinšek, ki je bil med drugim v letih 1974–1979 generalni direktor Zveznega zavoda za planiranje SFRJ (minister za planiranje) in član zvezne vlade. Umrl je v Ljubljani 15. novembra 2017; - 20. oktobra 2011 je na Floridi v šestinštiridesetem letu umrl nekdanji vrhunski rokometaš Iztok Puc, ki je svojo rokometno pot začel v Šaleški dolini.

�� Damijan Kljajič

Po čustveno dinamičnih dneh se boste v naslednjem tednu končno umirili. Nesoglasja z najbližjimi bodo potihnila, zopet boste našli skupno energijo, ki vas bo združevala in zbliževala. To vam bo dalo precej novega zagona tudi na poslovnem področju, kjer se bo ponudilo nekaj novih priložnosti in izzivov. Ne pozabite, da je pri poslovnih odločitvah vedno najbolje, da zaupate sebi. Mnenja sodelavcev so dobrodošla, a pazite, da ne vplivajo na vašo odločitev do te mere, da boste delovali povsem v nasprotju s tem, kar ste si sami želeli.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

V zadnjih dneh se počutite nekoliko odveč. V vaši bližini je namreč oseba, ki vam že nekaj časa vzbuja občutke manjvrednosti in negotovosti. Šele ko se boste oddaljili od te osebe, se boste razbremenili bremen, ki vam jih prinaša. Ne pozabite, vaše življenje je samo vaše, zato ne dopuščajte, da vam ga krojijo drugi. Ne bojte se pokazati malo več sebičnosti in se postaviti zase. Posvetite se stvarem, ki so vam resnično pomembne, predvsem pa svoje pozornosti ne namenjajte ljudem, ki je niso vredni.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Slabo počutje vas bo spodbudilo k drugačni organizaciji vašega vsakodnevnega življenja. V dom boste poskušali vnesti več reda in pozitivne energije, bolj skrbni boste tudi na področju zdravja. Zavedate se, da morate bolje poskrbeti zase in opustiti nekatere razvade, ki načenjajo vaše zdravje. Že majhne spremembe v vaši vsakodnevni rutini bodo prinesle izboljšanje in kmalu boste ugotovili, da je vredno vztrajati na novi poti, tudi če ta ni najbolj enostavna.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Vaše počutje, notranje zadovoljstvo in mir bodo tokrat odvisni od vas samih. Pomembno je, da ste pomirjeni in povezani sami s sabo. Vzpostavite notranjo harmonijo, ki bo poskrbela, da se boste znali brez večjega stresa spopasti z izzivi, ki so pred vami. Določene stvari se vam bodo končno razjasnile, zato boste veliko bolj jasno strmeli v prihodnost. Zaradi manjše obremenjenosti in sproščenega odnosa boste čutili manj preprek in ovir, kar vam bo dalo še dodaten zagon in motivacijo.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Zadeve, ki ste jih doslej še tolerirali, vas bodo vedno bolj motile in obremenjevale. To vam bo ukradlo dobro mero energije in vam povzročilo nemalo stresa, zato je dobro, da poskrbite, da se znate in zmorete čim hitreje umiriti. Zaradi stresnega obdobja bo vaše splošno počutje iz dneva v dan nihalo. Pazite, da se ne zapletate v nepotrebne in nekoristne spore. Premislite, preden se odzovete, predvsem pa v teh dneh ne sprejemajte pomembnih odločitev, ki jih boste že kaj kmalu obžalovali.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Počutili se boste nekoliko odmaknjeni od dogajanja in oddaljeni od ljudi, zato se boste še dodatno zaprli pred svetom. Umik od zunanjega sveta v večini primerov ni dobra rešitev, a tokrat lahko to situacijo izkoristite za iskanje ustvarjalnega navdiha in notranje moči za naprej. Pustite si sanjati, a pri tem bodite pozorni, da ne postanete preveč pasivni. Morda vam bo začasen odmik ponudil nov pogled na situacijo, ki še zdaleč ni tako črna, kot si domišljate. Ribi, 19. 2. – 20. 3. V naslednjih dneh bo napočil trenutek, ko se boste prisiljeni osvoboditi bremen iz preteklosti in za sabo pustiti vse, kar vas ovira pri napredku in rasti. Morda vam oklepanje preteklosti ponuja varno zatočišče, a na dolgi rok vam to ne prinaša nič dobrega. Iztrgajte se iz okov starih bremen in se jim ne predajajte več. Le tako se vam bodo odprle nove priložnosti v prihodnosti. Tudi počutje se bo izdatno izboljšalo, ko boste za sabo pustili odnose in navade iz preteklih dni. Novi začetki nikoli niso enostavni, a naj vas to tokrat ne ustavi.

Iztok Puc (foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

ONESNAŽENOST ZRAKA

SO2 izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije (obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana)

OBVEŠČEVALEC

mali OGLASI DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

KONCENTRACIJE PM10

UE Velenje POROKE

• Nuždić Denis, Velenje, Jenkova cesta 5 in Spahić Melisa, Žalec , Velenjska cesta 11

SMRTI

• Sevšek Marija, roj. 1923, Velenje, Lipa 19

• Balant Ivan, roj. 1932, Šoštanj, Ravne 102 A

• Kahrić Husejn, roj. 1985, Velenje, Cesta talcev 18A

• Lepko Emilijan, roj. 1955, Velenje, Plešivec 20

DEŽURNI

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 15. 10. 2022 in nedeljo, 16. 10. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 491 Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO

KORUZO za silažo, prodam. Gsm: 041 905 999.

ŽGANJE, več vrst, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

NESNICE, rjave in črne, cepljene, v začetku nesnosti, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 16. 10. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582 14 01 ali Gsm 031 653 250.

KOKOŠI NESNICE - rjave, grahaste, leghorn bele, črne in štajerske. Dostava v Mislinjo, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675.

POLOVICO krave, prodam. Gsm: 041 462 931

KUPIM

PSA, mladega moškega nemškega ovčarja, kupim. Gsm: 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46.

VOZILA

HONDO JAZZ 1,5, l. 2007, prevoženih 114000 km, prodam. Avto je garažiran, nepoškodovan, prvi lastnik. Gsm: 041 696 815.

GOLF Plus 1,9 TDI 66 KW Trendliene diesel, l. 2008, prvi lastnik, prodam. Gsm: 041 260 202.

V SPOMIN

HERMINI GROZNIK

1940 – 2022

prejemnici grba Mestne občine Velenje

Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje

ZAHVALA

Poslovila se je naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra, tašča in svakinja

JOŽICA NAVERŠNIK

iz Raven pri Šoštanju

13. 3. 1930 – 4. 10. 2022

Hvala vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in jo boste ohranili v lepem spominu.

Žalujoči vsi njeni

Ločitev je naša usoda, ponovno snidenje naše upanje. Naj je smrt še tako grenka, ne more ugasniti naše ljubezni.

Iz zemeljskega življenja se je poslovil, toda ne iz našega srca. Kako bi ga lahko imeli za mrtvega, ko je vendar močno navzoč v naših mislih, spominu in v našem srcu. (A. Avguštin)

Gorenje, gospe Alenki, Bolnišnici Topolšica ter DEOS Zimzelen.

Žalujoči njegovi: žena Sonja, hčerki Tadeja in Špela z družinama

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi partner, oče, dedi in pradedi

EDVARD CAMLEK

iz Kavč pri Velenju 1942 – 2022

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, KS Kavče, DU Kavče, KO ZB kavče, pevskemu zboru Kamerati, županu in svetu MO Velenje, kolektivu PV, sindikatu PV, g. župniku za opravjen obred, pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, godbi, trobentaču in g. Kolarju za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.

Žalujoči vsi njegovi

Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)

V Šoštanju je dišalo po golažu

Krajevna skupnost Šoštanj je praznovala – Želijo oživiti mesto, stare običaje in povezati ljudi – 24 ekip in več kot 120 tekmovalcev je veselo vihtelo kuhalnice

tekmovalci

Šoštanj, 8. oktober – V Šo štanju so ob občinskem pra zniku pripravili pester nabor dogodkov, s katerimi so želeli povezati različne generacije, v znamenje praznika Krajevne skupnosti Šoštanj pa minuli vikend tri dogodke: organizi rali so tradicionalni pohod po Trški poti, brali pesmi Karla Destovnika - Kajuha pri nje govem spomeniku in kuhali golaž na Trgu svobode v Šo štanju ter ga napolnili z ne verjetno energijo, plesom in petjem. Številni obiskovalci so lahko razvajali svoje brbonči ce ob okušanju golaža in osta lih dobrot. V večernih urah je nastopil še Dejan Vunjak z Brendijevimi barabami.

Prvotni namen je druženje

Predsednica krajevne sku pnosti Urša Kurnik je pove dala, da se je tradicionalnega pohoda po Trški poti udele žilo okrog 80 pohodnikov vseh generacij. Letošnje leto si bodo zapomnili tudi po do zdaj rekordnem številu prija vljenih ekip, ki so se udeležile golažijade. »Že leta 2014 smo obljubili, da se bomo trudili oživiti mesto, stare običaje in povezati ljudi. Na tokratnem dogodku so bili prisotni člani vseh devetih krajevnih sku pnostih, kar nas izjemno ve seli. Kar 24 ekip z več kot 120

Da je v Šoštanju ves dan di šalo po slastnih dobrotah, je pritrdila tudi članica sveta KS Šoštanj Maša Stropnik in po vedala, da si Šoštanjčani že lijo družabnosti in dogajanja v mestu, ki združuje in pove zuje ljudi.

»Rdeča nit prireditve je dru ženje,« je pritrdila tudi Janja Burkelc. »Letos smo imeli tudi močno žensko zasedbo sodelujočih ekip. Ulični utrip mesta je tisto, kar si želimo soustvarjati tudi v prihodnje. Predstavitev društev, starih običajev, Šoštanj nekoč in da nes.«

Najboljši

Žreb kotla je tokrat srečo namenil ekipi Gladiatorjev, ki je v dar prejela kotel. Vsem nastopajočim tako za pogum kot izvedbo čestitamo.

Vsem tekmovalcem so or ganizatorji zagotovili enake količine osnovnih sestavin, za začimbe in ostale dodatke pa so poskrbeli sami, saj je ravno skrita sestavina tisto, kar da piko na i in je del recepta ku harja. Favoriti so bili vsi, pr votni namen je bilo druženje, kar so v en glas pritrjevali vsi, ki so prijeli za kuhalnico. Andraž Roškar, PDG Šo štanj: »Gasilci se predstavlja mo s štirimi ekipami. Nismo se posebej pripravljali, saj smo tu zaradi druženja. Če golaž 'rata', bo sploh super. Vsakdo si želi zmage, a ne glede na re zultat se bomo na koncu na smejali in poveselili.«

Bistro Franček: »Prvič smo na golažijadi. Druženje, prido bivanje izkušen in dobra vo lja so tisto, zaradi česar smo tukaj. Vsakdo bo lahko nekaj popil in poskusil golaž. Naša

skrivna sestavina ostaja skriv nost.«

Franc Rosec, Počena skleda: »Prvič kot ekipa kuhamo go laž. Tudi doma kuham, najbo lje mi gre priprava jedi izpod peke in peka rib. Golaž bo po seben, ne bo političen, ampak povsem domač. O političnem golažu pa kdaj drugič.«

Folklorno društvo oglarji Šoštanj: »Lani smo dosegli slabši rezultat kot prejšnja leta, zato letos sodelujemo z moško in žensko ekipo. Naš edini cilj je, da premagamo ženske. Držali pa se bomo kla sičnega recepta starih mam.«

Gladiatorji: »Ekipo sesta vljamo prijatelji iz otroštva, na golažijadi smo prisotni vse od začetka. Naš golaž je vsa ko leto tradicionalen, čeprav malo spreminjamo recepturo. Predvsem se skušamo zaba vati.«

Komunalčki: »Golaž smo kuhali že v preteklih letih. Vsako leto skušamo biti izvir ni. Letos pečemo tudi marone, ki sodijo v jesenski čas.«

Marko Potočnik, KUD Rav ne: »Kakšnega posebnega re cepta za pripravo golaža ni mamo, smo pa malo vadili in nabrali nekaj izkušenj. Potru dili se bomo, da bo pridišalo tudi do obiskovalcev. Svoje skrivne sestavine ne izdamo, najpomembneje je druženje s prijatelji, s katerimi se dru žimo tudi ob večerih. Mogoče je to pika na i, ki daje dodaten okus golažu.«

Matej Ovčjak, Otroci izpod raufankov: »Do zdaj smo go laž pripravljali štirikrat. En krat smo bili prvi, pa drugi, lani četrti. Po istem receptu kot vsako leto bomo pripravili tudi letošnji golaž in prepri čan sem, da bo najboljši.« ��

Rečica ob Savinji, 2. okto bra – Na slikovitem trgu na Rečici ob Savinji, ki se po stavlja zdaj celo z »amfitea trom«, na novo urejenem več namenskem prostoru in nekaj betonskih velikih stopnicah se enkrat letno, že 26 let za pored (razen v času epidemi je), v začetku oktobra odvije Lenartov sejem. Dogodek ima korenine v davnem letu 1585, ko je kraj dobil trške pravice od takratnega upravitelja z visokimi pristojnostmi ško fa Ivana Tavčarja. Sejemska dejavnost se je pred več sto leti odvijala le poredkoma, v 2. svetovni vojni in po njej je za desetletje povsem zamrla, nato pa so jo obujali zagreti domačini, ki so dogodku pri dali etno značaj ter spodbu dno gospodarsko in tržno po potnico.

V spomin na podelitev trških pravic

Prireditev je patino dobila s kostumi etnologinje dr. Mari je Makarovič, ki jih izvajalci uporabljajo še danes. Prav go tovo je prireditev lepša tudi zato, ker so jo očistili običaj nih spremljevalcev množič nih prireditev – kičastih kra marjev, ki jih ponekod že za

nekaj evrov zaslužka priredi telji navlečejo (ali pa se kar sami) in zasenčijo lepe običa je. To se na Rečici ne dogaja več in, kot pravijo, se nikdar več ne bo.

Sejem je bil sprva spominski dogodek, namreč na podeli tev trških pravic trgu Rečica, kraju s sramotilnim stebrom – prangerjem. Plemeniti go spod Tavčar, ki je imel tod upravne pra vice, se naj brž takrat ni zavedal, kako veliko uslugo je naredil tem ljudem. Dovo ljenje in hkra ti sodna oblast sta dvigovala prebivalcem samozavest

ter ponudila priložnost za ob časna srečanja in svojevrstno zabavo.

Pri glihanju cene se ne sme goljufati

Lenartov sejem je paša za oči in vaba za kupce sejem skega blaga od blizu in daleč. Sejemski živ-žav z rokodelci domače in umetne obrti se prične v trgu, ko dopoldne po sveti maši v farni cerkvi s tra dicionalnim običajem odpre jo obložene stojnice in zadiši po pečenem kostanju. Zbrani množici glavni trški policaj predstavi pravila sejmarjenja, saj se pri »glihanju in kupče

vanju« ne sme goljufati.

Ob nagovoru trškega župa na Vincenca Jeraja in tokra tne uradne županje Ane Nuše Rebernik dvignejo trško za stavo. Da je vse, kot je bilo ne koč, vsakič poskrbijo narodo pisni liki, ki se sprehajajo med stojnicami ter ustvarijo zares pristno vzdušje. Med njimi prisotni krajevni posebneži izstopajo že na pogled – cigan ski par Pavel in Urša, Cukrova Liza, vsiljivi prodajalec drob narij »pičkurin«, ubogi slepec, klošar, »šuhpucer«, prodajalci »nidani« blaga.

Po dopoldanskem mešetar jenju, paberkovanju in opra

vljanju

še enkrat, saj so se zamenjali tudi obiskovalci. Ko so staro vino, tolkec in šnopček opra vili svoje poslanstvo, ko se je blaga glasba mladih harmoni karjev razlezla po trgu vse do Poljan, so bili zadovoljni vsi. Stojnice z blagom – vsaj neko liko olajšane – so nepopustlji vi sejmarji pospravili šele ob sončnem zahodu in prešteva li cekine za prodano. Za leto dni, bi dejali, sejem bil je živ! �� Jože Miklavc

Jasmina Škarja

je vihtelo kuhalni ce. Ekipe so poskrbele tudi za lepe oprave in okrasitve pri zorišča ter številne nasmeja ne obraze.«

Čeprav so ekipe med seboj tekmovale in vihtele kuhalnice, tekmovanje ni bilo v ospredju. Vsem sta bila najpomembnejša druženje in dobro razpoloženje, ki ju ni manjkalo.

golaž so skuhali člani TD Skorno, ki so prejeli tudi nagrado za najbolj urejeno stojnico, drugo mesto je zasedla ekipa Otroci izpod raufankov, tretje pa Topolške kuhar'ce.

vseh znancev ter na ključnih srečanjih prijateljev so zgodaj popoldne dopol danski ceremonial ponovili

Lenartovi liki, ki vsako leto popestrijo sejemsko dogajanje.