42 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (5/14 °C) in soboto (4/14 °C) bo delno, v nedeljo (3/13 °C) pa preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 22. oktobra 2015â€

ĹĄtevilka 42 | leto 62â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Da bomo znali pomagati

Vsi smo lahko jutri begunci

Velenje, 17. oktobra – V soboto dopoldne je na velenjskem Titovem trgu potekal prikaz velenjskih sil za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje. Med drugim so lahko obiskovalci spoznali, kako se pravilno uporablja defibrilator in kako pravilno reagiramo, Ä?e pomagamo osebi, ki ji je nenadoma zastalo srce.

Podobni prikazi so v minulih dneh tekli po vsej Sloveniji, a velenjski, ki ga je pripravil RdeÄ?i kriĹž, je bil le delÄ?ek res pestrega dogajanja, v katerem so lahko obiskovalci veliko videli, spoznali in tudi preizkusili. VeÄ? na zadnji strani. đ&#x;”˛

10

11 12 1

9 8

Bojana Ĺ pegel

bĹĄ

25. 10.

2 3

7

4

5 V6Vilo RoĹžle vrnili mladost Velenje, 15. oktobra – Ne le da je vila RoĹžle v SonÄ?nem parku popolnoma prenovljena, z novimi vsebinami se v 330 kvadratnih metrov veliko hiĹĄo, ki Ĺže na zunaj sporoÄ?a, da je namenjena mladim, res vraÄ?a mladost. V hiĹĄi, ki v parku stoji Ĺže vse od tridesetih let prejĹĄnjega stoletja, bo novi dom Zveze prijateljev mladine Velenje. Stene vile Ĺže krasijo dela iz kar 42 Malih Napotnikovih kiparskih kolonij, ki so jih usvarili osnovnoĹĄolci. NavduĹĄila so vse, ki so priĹĄli na otvoritev,

kot je navduĹĄil tudi nastop malÄ?kov iz vrtca Tinkara, ki je bil po svoje simboliÄ?en. Da, nekoÄ? je bil v RoĹžletu tudi vrtec. Zveza se

v teh dneh seli v nove prostore, zato posebnih poÄ?itniĹĄkih aktivnosti med krompirjevimi poÄ?itnicami ne pripravljajo. Bodo pa

vsem, ki jih bodo obiskali, z veseljem razkazali hiĹĄo in razstave v njej. VeÄ? na tretji strani. đ&#x;”˛

be po namestitvah so se moÄ?no poveÄ?ale. Sekretar Ministrstva za notranje zadeve BoĹĄtjan Ĺ efic je tako seznanil Ĺžupana, da se intenzivno dogovarjajo z lastnikom nekdanjega Vegradovega samskega doma o namestitvi nekaj veÄ? kot 200 beguncev. Dogovor ĹĄe ni sklenjen, saj ĹĄe niso

zakljuÄ?ili pogajanja okoli cene namestitve.

Mestna obÄ?ina Velenje ĹĄe vedno zbira tudi humanitarno pomoÄ?, in sicer vsak Ä?etrtek in petek med 12. in 17. uro na KopaliĹĄki 3 v Velenju (Dom borcev in mladine). Doslej ĹĄe ni bilo takĹĄnega odziva, kot smo ga v tem

Oktober letos ni vremensko prijazen. Vsaj do torka ni bil. DeĹž in temperature, menda prenizke za prvi del jeseni, pa zagotovo niso preveÄ? motile tistih, ki imamo topel dom. A v ponedeljek, ko se je begunski val proti Sloveniji vil z vso silo, ko so reveĹži na mejnih prehodih iz Srbije na HrvaĹĄko, pa iz HrvaĹĄke v Slovenijo, na deĹžju in mrazu Ä?akali po veÄ? ur, me je bolelo srce.

Ko sem gledala mamice z majhnimi otroki in posluĹĄala, da so morale dojenÄ?kom plenice menjavati kar na ploÄ?niku, so se mi rosile oÄ?i. Kot tudi, ko sem posluĹĄala pripadnike humanitarnih organizacij, ki pomagajo tudi po 24 ur skupaj, da si premraĹženi begunci Ĺželijo kakĹĄen topel napitek, pa jim ga ne morejo postreÄ?i, nisem mogla ostati ravnoduĹĄna. Kam gre ta svet, kam Evropa? VpraĹĄanje, ki se zagotovo zastavlja vsem, ki spremljamo kalvarijo beguncev, ki prihajajo v evropsko zimo skorajda goli in bosi. Ker takega podnebja niso vajeni, veÄ?ina sploh ne ve, kaj jih Ä?aka na stari celini.

V noÄ?i iz ponedeljka na torek, ko je val beguncev dobesedno pljusknil v Slovenijo, je naĹĄa vlada zasedala do 4. ure zjutraj.

Potem smo sliĹĄali, da so parlamentarne stranke naklonjene spremembam zakona o obrambi. Besedilo predvideva, da bo vojska pomagala policiji predvsem pri izvajanju logistiÄ?nih nalog, kot je transport beguncev. Pooblastila naj bi bila zaÄ?asna, obenem so nas mirili, da ne gre za izredne razmere. A razmere so izredne, takĹĄne, kot jih oÄ?itno ni predvidel nihÄ?e. V zadnjih dneh na grĹĄka tla vstopa po 10 tisoÄ? beguncev dnevno. Jasno je, da skuĹĄajo Ä?im prej priti na ÂťsanjskiÂŤ sever, in to tudi preko naĹĄe male drĹžave, kjer pa je prav naĹĄa majhnost na veliki preizkuĹĄnji.

In z njo tudi solidarnost. Hrvati begunce v predvolilnem boju in pod pritiski javnega mnenja nekontrolirano in nenapovedano poĹĄiljajo naprej, odlagajo na meji in jim celo kaĹžejo, kje naj ilegalno poiĹĄÄ?ejo nadaljnjo pot. Begunci si Ĺželijo le eno, Ä?im prej naprej v Avstrijo in NemÄ?ijo in ĹĄe viĹĄe na sever. PosluĹĄamo napovedi, da je le ĹĄe vpraĹĄanje Ä?asa, kdaj bodo meje zaprli zgoraj, pa Hrvati proti Srbom, pa morda mi proti Hrvatom ‌ Val beguncev gotovo sam kmalu ĹĄe ne bo pojenjal.

Begunci ne razumejo, zakaj morajo Ä?akati na deĹžju in mrazu.

Ne razumejo, zakaj so meje obÄ?asno zaprte. Ne razumejo, zakaj jih popisujejo na vseh mejah. Ne razumejo, da Slovenija, najmanjĹĄa na migracijski Balkanski poti, ne more vsak dan sprejeti in oskrbeti 10 tisoÄ? beguncev. Ĺ˝elijo le Ĺživeti. Ĺ˝elijo, da jih ne zebe. Ĺ˝elijo boljĹĄi jutri. Kot ga Ĺželi tudi marsikateri Slovenec, ki ima vsak dan manj. Ne pozabimo, da imamo tudi mi svoje begunce. Med njimi je najveÄ? mladih, tudi visoko izobraĹženih, ki doma ne dobijo sluĹžbe. ÄŒe je med njimi naĹĄ otrok, zagotovo ĹĄe bolj Ä?utimo z vsemi, ki beĹžijo v boljĹĄi svet. Podatki pa so kruti. Od zaÄ?etka begunske krize 16. septembra do ponedeljka zveÄ?er je samo na HrvaĹĄko priĹĄlo 197.799 migrantov. Zadnje dni so pot nadaljevali skozi naĹĄo drĹžavo. Kako dolgo ĹĄe? Evropa si je predolgo zatiskala oÄ?i pred begunsko krizo, zato je strah, kako jo bo reĹĄila, veÄ? kot upraviÄ?en. A medtem moramo ostati ljudje. In pomagati, kolikor lahko. Ob zavedanju, da smo lahko Ĺže jutri med begunci tudi mi. Ali pa naĹĄi najbliĹžji. đ&#x;”˛

bĹĄ

Trg svobode v novi podobi

Prihaja v Velenje 200 beguncev? Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je bil med prvimi, ki je v imenu obÄ?ine ponudil pomoÄ? v begunski krizi. To je bilo ĹĄe v obdobju, ko je kazalo, da bi bilo dovolj, Ä?e bi sprejeli v to okolje eno ali dve druĹžini.

Kriza medtem dobiva povsem drugaÄ?ne razseĹžnosti in potre-

cena 1,80 â‚Ź

okolju vajeni ob humanitarnih akcijah. Organizatorji raÄ?unajo, da se bo ta zdaj, ko se je begunska kriza res zaostrila, poveÄ?al.

Zbirajo predvsem posteljnino, leĹžalne podloge, higienske pripomoÄ?ke, vodo in hrano v ploÄ?evinkah (brez svinjskega mesa). đ&#x;”˛

mz

Ĺ oĹĄtanj – Jutri, v petek, ob 15. uri bodo v Ĺ oĹĄtanju pripravili slovesnost ob otvoritvi prenovljenega Trga svobode. Njegove spremenjene podobe so si Ĺželeli Ĺže dalj Ä?asa. Po nekaj zapletih so pogodbo z izbranim izvajalcem podpisali letos. Vrednost naloĹžbe je slabih 1,1 milijona evrov.

Dogodek bodo popestrili ĹĄoĹĄtanjski kulturni ustvarjalci: Pihalni orkester Zarja, meĹĄana pevska zbora Svoboda in druĹĄtva upokojencev ter uÄ?enci osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Zakonodaja je jasna Akcija Drobtinica le vsako drugo leto?

Velenje – ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje je svetovni dan hrane vrsto let zaznamovalo z akcijo Drobtinica. Na njej so mladi Ä?lani RK prodajali kruh, ki so ga donirale pekarne, zbrani denar pa so namenili za sofinanciranje malic socialno ĹĄibkim uÄ?encem v osnovnih ĹĄolah.

Letos te akcije ni bilo. Na obmoÄ?nem zdruĹženju so pojasnili, da so jo odpovedali zato, ker so pridobili precej manj kruha kot lani. Ob tem se vsem pekarnam, ki so bile pripravljene sodelovati, najlepĹĄe zahvaljujejo.

Akcijo bodo ponovno poskuĹĄali izvesti prihodnje leto. RazmiĹĄljajo tudi o tem, da bi jo organizirali vsaki dve leti, tako kot to poÄ?nejo nekatera druga obmoÄ?na zdruĹženja RK. đ&#x;”˛

tp

V Standardu ĹĄe poslovni prostori Velenje – Ker Mestna obÄ?ina Velenje na osnovi javnega zbiranja ponudb za oddajo poslovnih prostorov PC Standard v najem ni oddala vseh prostorov, so na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje ponovno objavili javno povabilo, ki bo odprto do oddaje vseh poslovnih prostorov.

V PodjetniĹĄkem centru Standard, ki se nahaja v pritliÄ?ju poslovno-stanovanjske stavbe na Ĺ aleĹĄki cesti 2 a v Velenju, je na voljo ĹĄe 9 poslovnih prostorov. ViĹĄina najemnine v prvem letu najema znaĹĄa evro na kvadratni meter na mesec. Ob podaljĹĄanju najemnega razmerja pa bo najemnina znaĹĄala 2 evra in v tretjem letu 3 evre na kvadratni meter na mesec. đ&#x;”˛

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki teĹžave pri prikljuÄ?evanju na javno vodovodno omreĹžje – Siva lisa na Malem Vrhu Tatjana PodgorĹĄek

Na povezovalni vod vodovoda, ki so ga zgradili v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini, se je doslej prikljuÄ?ilo Ĺže veÄ? kot 600 tamkajĹĄnjih gospodinjstev, a stvari na celotnem obmoÄ?ju ne teÄ?ejo tako gladko, kot bi priÄ?akovali. S teĹžavami se sreÄ?ujejo na obmoÄ?jih, kjer so se doslej gospodinjstva oskrbovala iz lastnih vodovodnih zajetij. Takih

je na seznamu, ki so ga prejeli spomladi od Komunalnega podjetja Velenje, pribliĹžno 30. Glavnina jih je v vaĹĄkih skupnostih Slatina in Skorno.

Tu, ugotavlja ĹĄmarski Ĺžupan Janko KopuĹĄar, izraĹžajo nezadovoljstvo zaradi prispevka. Ta znaĹĄa od 1.200 do 2.000 evrov, odvisno od velikosti objekta in parcele. ÂťS prizadetimi krajani smo se Ĺže seĹĄli, jim prisluhnili, a drugih reĹĄitev od zakonsko predpisanih ni. Kljub razumevanju za vlaganja v lastna vodna

zajetja je zakonodaja glede tega jasna in mimo nje ne moremo.

Ta narekuje, da se na obmoÄ?jih, kjer je zgrajeno javno vodovodno omreĹžje, gospodinjstvo nanj mora prikljuÄ?iti in mora plaÄ?ati komunalni prispevek. V odloku o komunalnem prispevku je natanÄ?no zapisano, kako se izraÄ?una njegova viĹĄina.ÂŤ Po besedah sogovornika so na obÄ?inski upravi pripravili nekatere ukrepe, s katerimi bi se pribliĹžali uporabnikom. OmogoÄ?ajo jim plaÄ?ilo na obroke, pa tudi

22. oktobra 2015 nekatere ugodnosti so jim zagotovili iz obÄ?inskega proraÄ?una.

Na javni vodovod se morajo prikljuÄ?iti do konca leta. KopuĹĄar je ob tem ĹĄe povedal, da nekaterim gospodinjstvom konec leta poteÄ?e vodno dovoljenje in tega ne bodo mogli podaljĹĄati. ÂťOskrba z vodo je javna gospodarska sluĹžba, za njo je odgovorna lokalna skupnost. Mi imamo to sluĹžbo urejeno v okviru velenjskega komunalnega podjetja.ÂŤ Edina siva lisa glede oskrbe gospodinjstev s pitno vodo iz javnega vodovodnega omreĹžja v lokalni skupnosti za zdaj ostaja del vaĹĄke skupnosti Mali Vrh. Gre za manj kot 20 gospodinjstev. Za ureditev tega vobmoÄ?ja morajo najprej izdelati projekte. đ&#x;”˛

Borza aktivnega oddiha

Golte – RDO Savinjska in Ĺ aleĹĄka dolina je minuli konec tedna (15. do 17. 10.) gostila najviĹĄe leĹžeÄ?o, 9. mednarodno borzo aktivnega oddiha Natour Alps, v sklopu katere se je na Golteh predstavilo 26 predstavnikov slovenskega turizma in 24 vabljenih gostov iz devetih evropskih drĹžav, zainteresiranih za programe aktivnega oddiha. V Ä?asu borze je bilo sklenjenih veÄ? kot 400 poslovnih sestankov, organiziranih veÄ? druĹžabnih sreÄ?anj in ĹĄtudijski turi, na katerih so potencialni poslovni partnerji spoznavali lepote, aktivna doĹživetja ter turistiÄ?ne ponudnike Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline.

Po besedah veÄ? udeleĹžencev so bili gostje zelo zadovoljni in navduĹĄeni nad pestro paleto aktivnosti, ki jih nudita Savinjska in Ĺ aleĹĄka dolina.

mz

SreÄ?anje svojcev padlih Velenje, 17. oktobra – V Vili Bianci je potekal osrednji del sreÄ?anja svojcev padlih v vojni za Slovenijo, ki so ga tokrat pripravili Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih druĹĄtev Sever, OZVVS Velenje in ĹĄtudentska organizacija univerze v Mariboru. Na tem tradicionalnem sreÄ?anju, ki ga vsako leto pripravijo drugje, je udeleĹžence nagovoril Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Urleb namesto MoĹžine Polzela, Ĺ martno ob Paki – Dom na Gori Oljki je priljubljena pohodniĹĄka postojanka. Njegov lastnik je Planinsko druĹĄtvo Polzela, po svoje si ga ÂťlastijoÂŤ tudi ĹĄmarĹĄki ljubitelji planin. Vrsto let je dom upravljala in skrbela za ponudbo ter poÄ?utje obiskovalcev v njem druĹžina MoĹžina, od 1. novembra dalje pa bo za to poskrbel AleĹĄ Urleb iz Ĺ martnega ob Paki.

Novi najemnik je potrebne izkuĹĄnje dolgo Ä?asa nabiral kot kuhar v gostinskem lokalu Prodnik v Juvanju. đ&#x;”˛

tp

KS Gorica odpira nove prostore Velenje, 24. oktobra – Mestna obÄ?ina Velenje je 29. septembra odprla Poslovno-stanovanjski objekt na Gorici in ob tej priloĹžnosti izroÄ?ila svetu Krajevne skupnosti Gorica napisno tablo za nove prostore. Ti so v pritliÄ?ju novega bloka in so od prejĹĄnjih precej veÄ?ji, svetlejĹĄi in modernejĹĄi. V njih bodo lahko organizirali razliÄ?ne aktivnosti za krajane, kar doslej ni bilo mogoÄ?e.

Nove prostore bodo odprli to soboto ob 15. uri. Prireditev bo na parkiriĹĄÄ?u pred sedeĹžem krajevne skupnosti v novem centru.

Pripravljen je pester kulturni in zabavni program. Na prireditvenem prostoru bo diĹĄalo po goriĹĄki juhi in praĹženem krompirju.

Gospodinje bodo razstavile razliÄ?na peciva. Nove prostore bosta odprla Ĺžupan Bojan KontiÄ? in predsednik sveta KS Gorica JoĹžef Kandolf. đ&#x;”˛

bĹĄ

Rogla in Terme ZreÄ?e ÂťsrebrnaÂŤ Zaposleni v Unior Turizmu so se tudi letos izkazali na tekmovanjih v okviru letoĹĄnjega 62. Gostinsko turistiÄ?nega zbora.

MatjaĹž KovaÄ?iÄ? iz Term ZreÄ?e je prejel srebrno priznanje na tekmovanju vinskih svetovalcev, medtem ko si je srebrno priznanje ÂťzakuhalÂŤ Domen Omerzel z Rogle na tekmovanju v pripravi jedi v kotliÄ?ku.

ZdruĹžena ekipa Rogle in Term ZreÄ?e, ki so jo sestavljali vodja ekipe Damjan Idvorjan, kuharja AleĹĄ BornĹĄek in Damijan StrmĹĄek ter natakarja Simeon ÄŒreĹĄnar in Metod Borovnik, je v skupnem seĹĄtevku prejela srebrno medaljo v pripravi in postreĹžbi slavnostnega menija. Tokrat so sodniki podelili tudi nagrado v posebni kategoriji, in sicer zlato medaljo Damjanu Idvorjanu za animacijo (show program) ob postreĹžbi. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

ÄŒez ÂťdeĹželicoÂŤ v obljubljeno deĹželo Simbolika: iz revĹĄÄ?ine v ÂťbogastvoÂŤ – Kovane vrtnice in druga priznanja – Spet se (Ĺžal) premika – ReĹĄitev: vesoljska agencija!

ObeleĹževanje dveh Âťsvetovnih dnevovÂŤ – hrane in revĹĄÄ?ine – ter kolone pribeĹžnikov, ki so zadnje dni mnoĹžiÄ?no priĹĄli tudi k nam, imajo nekaj skupnega. Mnogi namreÄ? ne beĹžijo le pred razliÄ?nimi izstrelki, beĹžijo tudi zaradi pomanjkanja; tudi hrane. In radi bi v kraje, kjer se bosta po njihovem prepriÄ?anju cedila med in mleko.

Med tema dvema skrajnostima pa je dolga in teĹžka pot. Tudi polna razoÄ?aranj. A razoÄ?aranje jih lahko priÄ?aka tudi tam, kamor so namenjeni. Podatki, da na svetu Ĺživi kar ĹĄestina prebivalcev v skrajni revĹĄÄ?ini, so res zaskrbljujoÄ?i. Kot tudi tisti, v kakĹĄnem bogastvu se valjajo nekateri posamezniki. In Ĺželijo ĹĄe veÄ?, da bodo ĹĄe bogatejĹĄi. Res je sicer, da nekateri (redki) bogati lahko padejo nizko. A revni le padajo!

Ti, ki potujejo skozi Slovenijo, ne morejo opazovati, kako lepa je naĹĄa deĹžela, saj imajo druge skrbi. In zaradi njih bi radi naĹĄo deĹželico Ä?im prej zapustili. Da je Slovenija lepa, vse bolj zala, smo Ĺže pisali. Ĺ e posebno so se na slovenskem lepotnem tekmovanju izkazali kraji naĹĄe ĹĄirĹĄe regije, saj imamo veliko zmagovalcev. Od Velenja (velika mesta), Ĺ˝alca (mala mesta), RogaĹĄke Slatine (zdraviliĹĄki kraji), Mozirja (izletniĹĄki kraji), Ĺ entjur-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ja (trĹĄko jedro), na naĹĄem obmoÄ?ju je tudi Âťnaj tematska potÂŤ – SolÄ?avska panoramska cesta. Ob tem je tudi pomemben podatek, da v tekmovanju Moja deĹžela, lepa in gostoljubna, ki ga pripravlja TZS, sodeluje Ĺže veÄ? kot dve tretjini slovenskih obÄ?in.

Celje je v letoĹĄnjem tekmovanju med veÄ?jimi mesti zasedlo tretje mesto, tu pa si ne prizadevajo le, da bi bili lepi, radi bi bili tudi ĹĄe bolj zeleni. Zato se je Celje pridruĹžilo projektu Zelena shema slovenskega turizma.

V sklop te akcije sodi tudi ÂťpostavitevÂŤ hiĹĄe v zelenju dreves v mestnem gozdu nad celjskim parkom. In ko smo Ĺže pri prizadevanjih za lepĹĄe in bolj zdravo okolje: v ZreÄ?ah so podelili kovane vrtnice. V tem kovaĹĄkem kraju take vrtnice podeljujejo kot priznanje za najbolj urejeno okolje.

A tudi to lepo obmoÄ?je je zadnji Ä?as precej prizadelo deĹževje. Ponekod je strah in ĹĄkodo povzroÄ?ila narasla voda, sproĹžili pa so se znova novi plazovi. Hudo je bilo (tudi) na Kozjanskem in Obsotelja, kjer ĹĄe niso sanirali starih plazov. Niti najveÄ?jega na Gubnem, ki bi ga sicer Ĺže morali, zato je obÄ?ina Kozje zaprosila resorno ministrstvo, da jim malo podaljĹĄa rok, saj bi bila sicer ogroĹže-

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

na evropska sredstva. Sami pa tega zalogaja ne bi zmogli denarno pokriti. Bali so se novega deĹževja in prav tega so doÄ?akali.

Kulturnik Miha TurĹĄiÄ?, eden od ustanoviteljev Ksevta, pa je prekinil gladovno stavko.

To nima niÄ? skupnega z nedavnim dnevom revĹĄÄ?ine, le razmere v zvezi z reĹĄevanjem te kulturno-vesoljske ustanove Vitanju so se tako spremenile. O teĹžavah tega Kulturnega srediĹĄÄ?a evropskih vesoljskih tehnologij smo Ĺže pisali, zdaj naj bi se vse le uredilo.

Vsaj take so napovedi. In iz teĹžav naj bi se rodila kar ÂťvesoljskaÂŤ stvar: dobili naj bi slovensko vesoljsko agencijo. Pri tem naj bi sodelovala tri ministrstva. Nekateri pravijo, kako enostavno se da reĹĄiti kaka stvar!

Drugi upajo, da se ob tem ne bo uresniÄ?il stari rek – veliko babic, kilavo dete! Resne teĹžave pa ima Alma Sedlarjeva, novinarka z naĹĄega konca, ki je zdaj na zaÄ?asnem delu v Ljubljani na Komisiji za prepreÄ?evanje korupcije. S predsednikom komisije nikakor ne prideta skupaj. A tu se ne ve, kdo naj spor razreĹĄi.

In med tem ko ĹĄe nikakor ne vemo, kdaj bomo razreĹĄili vozel hitre ceste tretje razvojne osi, na Ĺže zgrajeni severno-juĹžni avtocesti uspeĹĄno reĹĄujemo teĹžave peĹĄÄ?ice voznikov elektriÄ?nih avtomobilov. Le slaba tolaĹžba za prometno odrezanost SaĹĄa obmoÄ?ja je, da so se postavitve elektriÄ?nih polnilnic lotili na tem bliĹžnjem obmoÄ?ju. Prve so Ĺže odprli v Tepanju in na Lopati pri Celju, vseh naj bi jih ĹĄe letos uredili 26.

Pa ĹĄe to: pravijo, da je pri (neuspelem) imenovanju novega direktorja celjske bolniĹĄnice v bolniĹĄnico priĹĄla politika. NiÄ? posebnega, saj mnogi trdijo, da je v naĹĄi politiki marsikaj bolnega. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

22. oktobra 2015

V SREDIĹ ÄŒU

V Vilo RoĹžle se je vrnila mladost Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? hiĹĄo predal v uporabo MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje – SonÄ?ni park urejali prostovoljci, zanj skrbele prostovoljke – Prostovoljska tradicija se bo nadaljevala Bojana Ĺ pegel

Velenje, 15. oktobra – ÄŒeprav je lilo kot iz ĹĄkafa, je bil najveÄ?ji prostor v prenovljeni vili RoĹžle na dan odprtja poln do zadnjega kotiÄ?ka. Vila, ki je bila zgrajena Ĺže v tridesetih letih prejĹĄnjega stoletja, je letos dobila novo podobo, s prenovo pa bo tudi 66 % bolj energetsko varÄ?na. Dobila pa je tudi nove uporabnike. Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? je hiĹĄo, ki tudi po zunanji podobi sporoÄ?a, da je namenjena otrokom in mladim, v upravljanje predal velenjski MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine (MZPM). ÂťSonÄ?ni park, v katerem stoji vila, so urejali prostovoljci, zanj so skrbele prostovoljke. Vesel sem, ker se tradicija nadaljuje, saj so duĹĄa MZPM Velenje prav prostovoljci in prostovoljke,ÂŤ je ob tem poudaril Ĺžupan.

Vila v okviru evropskega projekta EE CULTURE, ki je kot

Kot darilo treh dobrih decembrskih moĹž

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? ob odprtju vile ni pozabil poudariti, da ta stoji v najlepĹĄem slovenskem mestu. Ĺ tevilni zbrani so temu iskreno zaploskali.

partnerje povezal Slovenijo in HrvaĹĄko, ni spremenila le zunanje podobe, ampak tudi notra-

Dobrodelni nogometni turnir Velenje, 24. oktobra – V soboto bo na malem nogometnem igriĹĄÄ?u ob Mestnem stadionu Velenje od 11.00 do 16.00 potekal nogometni turnir, na katerem bodo udeleĹženci in obiskovalci s prostovoljnimi prispevki zbirali denar za Varstveno delovni center SAĹ A. Na turnirju se bodo pomerili Upravni odbor, veterani in trenerji NK rudar, Ĺ˝NK Rudar Ĺ kale, trenerji NK Ĺ martno, Velenjski Knapi, ekipa nogometnih sodnikov, reĹĄevalci, gasilci, policisti ter ekipi Mestne obÄ?ine Velenje in Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba. Vsak Ä?lan vsake ekipe bo VDC SAĹ A namenil 10 evrov, prostovoljni prispevki pa se bodo zbirali tudi med obÄ?instvom med turnirjem.

Ob 17.00 se bo zaÄ?ela Ä?lanska tekma med NK Rudar Velenje in FC Koper, od vsake prodane karte pa se bo v dobrodelni sklad, v katerega bodo prispevali tudi Ä?lanski nogometaĹĄi NK Rudar đ&#x;”˛ tf Velenje in vodstvo kluba, dodal en evro. â€

ZaÄ?enjajo se komemoracije Ĺ aleĹĄka dolina, 22. oktobra – V spomin na vse padle Ĺžrtve faĹĄizma v drugi svetovni vojni na obmoÄ?ju MO Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki bodo tudi letos potekale ĹĄtevilne komemoracije ob spominskih obeleĹžjih. Prve bodo Ĺže danes, ko spominsko slovesnost pripravljajo na pokopaliĹĄÄ?u Ĺ martno, v ZdraviliĹĄkem parku v TopolĹĄici in pri spomeniku padlim v starem Velenju. Vrstile se bodo vse do nedelje, 1. novembra, ko bomo zaznamovali dan spomina na mrtve. Osrednja komemoracija bo v Ä?etrtek, 29. oktobra, ob 18. uri pri spomeniku đ&#x;”˛ bĹĄ Onemele puĹĄke na Titovem trgu. â€

KOMEMORACIJE V spomin na vse padle Ĺžrtve faĹĄizma v drugi svetovni vojni na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki bodo potekale komemoracije pri spominskih obeleĹžjih po naslednjem razporedu:

ÄŒetrtek, 22. oktobra

• ob 16. uri pri spomeniku padlim borcem na pokopaliĹĄÄ?u v Ĺ martnem; • ob 16.30 pri spominski ploĹĄÄ?i v zdraviliĹĄkem parku v TopolĹĄici; • ob 15. uri pri spomeniku talcem NOB v Starem Velenju;

Petek, 23. oktobra

nost. ÂťVerjetno smo edina civilna organizacija daleÄ? naokoli, Ä?e ne na svetu, ki je dobila v upravljanje tako lep objekt. V njem Ĺželimo nadaljevati ĹĄtevilne programe naĹĄe zveze in jih ĹĄe nadgraditi. Veseli bomo vsakega, ki nam bo pri tem pomagal, saj Ĺželimo v SonÄ?nem parku pisati tudi nove zgodbe. Danes smo veseli, hkrati pa Ä?utimo veliko odgovornost, saj bomo s svojim delom ĹĄe bolj na oÄ?eh. Vztrajali bomo in naredili ĹĄe mnogo zanimivih uric za naĹĄe najmlajĹĄe. PrepriÄ?ana sem, da bomo s svojim delom priĹžgali ĹĄe veliko iskric v oÄ?eh naĹĄih najmlajĹĄih, sploh tistih, ki so v stiski,ÂŤ je ob prevzemu poudarila sekretarka MZPM Velenje Tinca KovaÄ?.

• ob 16. uri pri spomeniku padlih partizanov v Ĺ embricu na Konovem; • ob 16.30 pri spomeniku v Ĺ kalah pri osnovni ĹĄoli; • ob 11. uri pri spomeniku v Vinski Gori; • ob 11. uri pri spominski ploĹĄÄ?i pri domu krajanov v Ĺ entilju; • ob 17. uri pri spomeniku na pokopaliĹĄÄ?u v PleĹĄivcu;

njo. V hodniku v pritliÄ?ju je Muzej Velenje postavil simpatiÄ?no razstavo, ki prikazuje zgodovino SonÄ?nega parka, skupaj z nekoÄ? najlepĹĄim kotalkaliĹĄÄ?em v drĹžavi. Hodnik, ki vodi v mansardo, in najveÄ?ji prostor v njej pa Ĺže krasijo lesene skulpture in kipi,

ki so jih v minulih 42 letih na Malih Napotnikovih kiparskih kolonijah ustvarili osnovnoĹĄolci iz Ĺ aleĹĄke doline. Razstava je dokaz veÄ?, kako kreativni so mladi, Ä?e jim damo priloĹžnost, Vila RoĹžle ima duĹĄo Ĺže sedaj, ko v njej ĹĄe ni zaĹživela nova dejav-

ÂťPrepriÄ?an sem, da je bila odloÄ?itev, da prenovljeno vilo RoĹžle predamo v uporabo MZPM Velenje, je zagotovo prava odloÄ?itev, kar bo pokazala tudi prihodnost, saj bo namenjena mladim in mladim po srcu. Zame je pomembna vsebina, ki se bo odvija-

Ĺ e vedno ni jasno, s kakĹĄnimi sredstvi bodo v prihodnjem letu gospodarile obÄ?ine, a za nemoteno poslovanje potrebujejo sprejete proraÄ?une. V Mestni obÄ?ini Velenje so osnutek tega dokumenta Ĺže pripravili, v torek pa bodo o njem Ĺže razpravljali obÄ?inski svetniki. ÂťOsnutek proraÄ?una smo pripravili po Ä?rnem scenariju,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?. To seveda pomeni, da so za izhodiĹĄÄ?e vzeli trenutni vladni predlog pov-

ÄŒetrtek, 29. oktobra • ob 16. uri bo komemoracija in otvoritev generalno obnovljenega spomenika padlim partizanom v Pesju pri domu krajanov; • ob 17. uri pri spominski ploĹĄÄ?i padlim partizanom pri Domu krajanov v KavÄ?ah; • ob 16. uri pred spomenikom padlih v NOB na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju; • ob 18. uri bo osrednja komemoracija pri spomeniku Onemele puĹĄke na Titovem trgu v Velenju;

Petek, 30. oktobra • ob 15. uri pri spominski ploĹĄÄ?i pri TurnĹĄku v Paki; • ob 16. uri pri spomeniku padlega partizana BlagotinĹĄka v Paki; • ob 16.30 pri spomeniku padlih v NOB v spodnjih Ravnah pri PloĹĄtajnerju; • ob 10. uri bo 10. spominsko sreÄ?anje in komemoracija pri spominski ploĹĄÄ?i Ĺžrtev NOB pri lovskem domu v Skornem pri Ĺ martnem ob Paki;

Nedelja, 1. novembra • ob 8. uri pri centralnem spomeniku Şrtvam NOB v Šmartnem ob Paki.

đ&#x;”˛

Jutri ob 17. uri bo MZPM Velenje v vili RoĹžle pripravila prvo prireditev, na katero vabijo druĹžine. Izrezovali bodo buÄ?e, ki jih bodo, ko bodo dobile novo obliko, postavili na prosto in v njih priĹžgali sveÄ?ke. Gre za obujanje stare slovenske tradicije, s katero so Ĺže od nekdaj Slovenci izganjali zle duhove.

Kljub manjĹĄim prihodkom tudi letos naloĹžbe – Brez zadolĹževanja ne bo ĹĄlo preÄ?nine in da dokument, ki ga dajejo v obravnavo, brez zadolĹževanja ne bi bil uravnoteĹžen. ProraÄ?un seveda ni veÄ? tako moÄ?no naloĹžbeno naravnan kot zadnja leta, ni pa brez njih, predvsem pa ga imajo, kot pravi Ĺžupan, tudi tokrat Âťpod nadzoromÂŤ.

NaÄ?rtujejo pa zadolĹževanje, in sicer v viĹĄini 2,5 milijona evrov.

(Ob tem seveda upajo, da to ne bo potrebno, da bo torej izhodiĹĄÄ?na povpreÄ?nina vseeno viĹĄja od tiste, ki jo trenutno upoĹĄtevajo). Tako bodo lahko tudi zakljuÄ?ili Ĺže zastavljene investici-

la v teh prostorih; vem, da bo dobra, ker tako zaposleni kot prostovoljci MZPM Velenje to znajo in zmorejo. S tem vraÄ?amo v SonÄ?ni park mladost,ÂŤ nam je ĹĄe povedal Ĺžupan, ki je ĹĄe posebej vesel, ker so hiĹĄo obnovili s kar 95 % nepovratnih sredstev EU in drĹžave. ÂťImeli smo odliÄ?nega partnerja iz Krapine, projekt se zakljuÄ?uje na naĹĄi in hrvaĹĄki strani. Tako visoko financiranje, kot smo ga bili deleĹžni v tem projektu, pa je tako, kot da bi moÄ?i zdruĹžili MiklavĹž, BoĹžiÄ?ek in dedek Mraz, vsi dobri decembrski moĹžje. A pridobitev sredstev ni samoumevna. Za razpis smo se morali dobro pripraviti, prijaviti kvaliteten projekt in ga tudi izvesti.ÂŤ Ob tem, da je v SonÄ?nem parku v zadnjih letih zaĹživelo veÄ? ĹĄportnih aktivnosti, da se je dobro prijelo drsaliĹĄÄ?e, ta res postaja mladosten. Želimo urediti ĹĄe prireditveni prostor za vilo, ĹĄe vedno pa je aktualna tudi ideja, da park ogradimo. Vse pa je odvisno od uspeha na evropskih razpisih,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Jutri buÄ?e, buÄ?e ‌

Velenjski svetniki v torek o proraÄ?unu Mira ZakoĹĄek

3

je. Predviden je nakup garaĹž na Gorici, dokonÄ?anje smuÄ?arsko skakalnega centra ter prenova Starega Velenja. Za to podroÄ?je imajo pripravljena dva projekta, ki Ä?akata na objavo razpisa za sofinanciranje. Prvi zajema celovitejĹĄo ureditev Starega Velenja, drugi pa ureditev objekta, v katerem je kava bar ÄŒuk in postavitev novega. Seveda upajo, da bodo na razpisu uspeli, zato morajo lastna sredstva tudi pravoÄ?asno pripraviti.

LetoĹĄnje leto bo Mestna obÄ?ina Velenje sklenila brez neto za-

dolĹževanja (to pomeni, da novi krediti ne presegajo viĹĄine odplaÄ?ila starih), pa tudi sicer ne dosegajo veÄ? kot polovice praga dovoljenega zadolĹževanja. Torej zadolĹževanje ne predstavlja nobene teĹžave. Podpira pa ga tudi odgovorno ministrstvo, ki Ĺželi na vsak naÄ?in omogoÄ?iti obÄ?inam, da sklenejo zaÄ?ete investicijske projekte, ĹĄe posebej s podroÄ?ja kohezije. ÂťMislim, da je proraÄ?un naravnan tako, da bo omogoÄ?il normalno poslovanje skladno z zakonodajo. Zadovoljen sem, da ob tem tudi ne bomo ostali povsem brez naloĹžb. V zadnjih letih smo jih udejanjali za nekaj deset milijonov in se izkljuÄ?no zanje tudi zadolĹževali,ÂŤ pravi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki se kot predsednik zdruĹženja mestnih obÄ?in Slovenije bori, da bi obÄ?ine vendarle imele viĹĄje proraÄ?unske prihodke, kar bi prineslo tudi manj zadolĹževanja. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

Rumena zgodba o uspehu

GOSPODARSKE novice Na zasliĹĄanje vodilni Premogovnika

Uniforest Latkova vas - podjetje z vizijo – Cilj: zadovoljiti obÄ?asnega in poklicnega kupca Tatjana PodgorĹĄek

Latkova vas, 17. oktobra – V industrijski coni v Latkovi vasi pri Preboldu je konec minulega tedna potekalo veÄ? dogodkov v organizaciji ali soorganizaciji podjetja Uniforest: 2. sekaĹĄko tekmovanje lastnikov gozdov Slovenije, podjetje pa je pripravilo drugi hiĹĄni sejem in ob tej priloĹžnosti predalo svojemu namenu ĹĄe pomembno pridobitev – dve veliki proizvodnji hali. ÂťVlaganja v osnovna sredstva so potrebna, pridobitev pa bo omogoÄ?ila nadaljnji razvoj podjetja, bistveno boljĹĄe delovne pogoje

zaposlenih, ĹĄe viĹĄjo kakovost izdelkov ter skrajĹĄanje dobavnih rokov. Prihodnje leto bomo ponudili trgu povsem nov rezalno-cepilni stroj in tudi zanj so bile potrebne nove proizvodne zmogljivostiÂŤ je obrazloĹžil pomen naloĹžbe direktor Uniforesta Drago Pintar.

Za podjetje z veÄ? kot 20-letnimi izkuĹĄnjami v proizvodnji ter prodaji gozdarske mehanizacije in opreme pravijo, da piĹĄe rumeno zgodbo o uspehu. Rumeno, dodaja Pintar, zaradi barve njihovih izdelkov, o uspehu pa zato, ker ima podjetje vizijo. ÂťNaĹĄa temeljna usmeritev je prilagodljivo, uÄ?inkovito in okolju prijazno

podjetje s kakovostnimi in inovativnimi izdelki. Cilj pa zadostiti potrebam obÄ?asnega in poklicnega kupca. Rast, razvoj ter zadovoljstvo ĹĄtevilnih kupcev so dokaz, da smo na pravi poti.ÂŤ To prav tako potrjujejo pridobljena priznanja in mednarodni certifikati, ki zagotavljajo, da so Uniforestovi izdelki uporabni, kakovostni, prijazni do okolja, hkrati pa zagotavljajo najveÄ?jo varnost.

UÄ?inkovit razvoj izdelkov, razvejana prodajna mreĹža, dobri dobavitelji, strokovni in odgovorni sodelavci so jim doslej odprli vrata na trgih EU, Ukrajine, Rusije, Belorusije, Balkana, uspe-

Na drugem hiĹĄnem sejmu so predstavili nekatere novosti iz proizvodnega programa.

Sestala se je preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TeĹĄ 6 zaradi podatkov o premogu, ki ga kuri ĹĄestica. OdloÄ?ili so, da bodo za pojasnitev dogodkov zasliĹĄali nekdanje in zdajĹĄnje vodstvo Premogovnika Velenje. Tako bodo novembra pred poslance stopili Milan Medved, Franc Ĺ˝erdin, Ivan Pohorec in Ludvik Golob. đ&#x;”˛

Sindikati v TEĹ terjajo odgovore

Drago Pintar

ĹĄno prodajo beleĹžijo v ZDA, Kanadi, pojavljajo pa se ĹĄe v JuĹžni Ameriki, Aziji in Novi Zelandiji.

Za zdaj podjetje zaposluje veÄ? kot 50 delavcev, ki budno spremljajo potrebe na trgu, se odzivajo nanje z razvojem novih izdelkov ter skrbijo, da ima vsak program za sabo uspeĹĄno prodajo. ÂťNaĹĄa trĹžna niĹĄa ostajajo proizvodnja ter prodaja gozdarske mehanizacije in opreme za poklicne kupce, hkrati pa si prizadevamo, da tisto, kar se je pokazalo za uspeĹĄno v praksi, vgradimo tudi v stroje, namenjene obÄ?asni uporabi. Izzivov nam ne manjka, zanje imamo izdelane naÄ?rte in s tako ekipo sodelavcev se Ĺže veselimo novih priloĹžnosti,ÂŤ je ĹĄe dejal Drago Pintar. đ&#x;”˛

Premogovnik razvija pametna elektriÄ?na omreĹžja Premogovnik Velenje sodeluje v mednarodnem evropsko podprtem triletnem projektu, v katerem razvijajo ÂťPametna elektriÄ?na omreĹžja v premogovnikih.

V preteklih dneh so tako gostili Ä?lane mednarodnega konzorcija.

ÂťV okviru projekta je predviden razvoj modela elektriÄ?nega omreĹžja, ki bo upoĹĄteval lokalne zakonske zahteve, tarifne sisteme, cenovno politiko in druge specifiÄ?ne zahteve,ÂŤ je povedal vodja projekta v Premogovniku

Velenje mag. BoĹĄtjan Ĺ karja. ÂťV okviru projekta bodo razviti tudi senzorji in aktuatorji, ki bodo omogoÄ?ali popoln nadzor nad jamskimi elektriÄ?nimi omreĹžji in upravljanje z njimi. Del raziskav v projektu bo namenjen tudi pre-

LepĹĄe je, Ä?e skupaj naÄ?rtujemo prihodnost V Banki Celje in Abanki pot nadaljujemo skupaj. Prijazno in s storitvami, ki so vam blizu.

Z zdruĹžitvijo Abanke in Banke Celje sta se veÄ? kot 150-letna tradicija Banke Celje in tehnoloĹĄka naprednost Abanke prepletli v banki, ki ostaja banka prijaznih ljudi. Stranke ostajate v srediĹĄÄ?u poslanstva Abanke, saj ves Ä?as iĹĄÄ?emo in razvijamo banÄ?ne storitve, ki so prilagojene vaĹĄim Ĺživljenjskim situacijam in naÄ?inu Ĺživljenja. Z naĹĄimi storitvami in osebnim pristopom pomagamo reĹĄevati finanÄ?ne izzive in ponujamo reĹĄitve po meri posameznika. Sedaj ĹĄe na veÄ? lokacijah, kar nam omogoÄ?a razĹĄirjena mreĹža poslovalnic in bankomatov po vsej Sloveniji. S sodobnimi storitvami, kot je mobilno banÄ?niĹĄtvo Abamobi za osebne finance in Abamobi.com za poslovne finance vam je Abanka lahko na voljo kadarkoli in kjerkoli.

Z aktualno ponudbo Ĺželimo potrjevati, da smo zaupanja vre-

dna banka. Z veseljem vam bomo svetovali. Ugodni stanovanjski ali potroĹĄniĹĄki krediti vam

lahko olajĹĄajo pot do novega ali prenovljenega doma.

22. oktobra 2015

uÄ?itvi moĹžnosti napajanja oddaljenih jamskih predelov preko izdelanih jamskih vrtin in s tem racionalizaciji jamskega elektriÄ?nega omreĹžja. đ&#x;”˛

mz

â?ą

Ĺ oĹĄtanj, 15. oktobra – Na zboru delavcev so se zbrali zaposleni v TeĹĄu. Po daljĹĄi razpravi so ugotavljali, da niso zadovoljni z odgovori uprave. Nejasno je namreÄ? vpraĹĄanje o obratovanju blokov 4 in 5 v prihodnje in s tem tudi vpraĹĄanje o ĹĄtevilu zaposlenih. Blok ĹĄest za zagon potrebuje delovanje enega od ostalih blokov, ker pa gre blok 5 1. januarja 2016 v redni remont, saj ga je treba prilagoditi na niĹžje izpuste, bi moral v funkciji ostati blok ĹĄtiri. V TeĹĄu so zato na pristojno ministrstvo podali vlogo za podaljĹĄanje delovanja bloka 4 in kot kaĹže, bi ta blok po novem letu lahko deloval z omejenim ĹĄtevilom ur vsaj ĹĄe tri leta. Trenutno je v TeĹĄu zaposlenih ĹĄe 409 delavcev. Po besedah direktorja dr. MatjaĹža Eberlinca pa bodo kljub prej omenjenim nejasnostim imeli do konca tega leta 50 manj zaposlenih kot na zaÄ?etku leta, kar je 11 odstotkov. Ker delavci vseh odgovorov niso dobili, je predsednik podjetniĹĄkega sindikata Danijel Tajnik napovedal sproĹžitev sindikalnih aktivnosti. Odgovore bodo skuĹĄali pridobiti v prihodnjih dneh na sestankih. Predvsem jih moti ÂťneobvladovanjeÂŤ blokov ĹĄtiri in pet, za katere jim ni uspelo pravoÄ?asno pridobiti potrebnih okoljskih dovoljenj, brez njih pa je njihovo nemoteno obratovanje, s tem pa tudi ĹĄtevilo zaposlenih, vpraĹĄljivo. Ne izkljuÄ?ujejo zaostritev sindikalnega boja.

Na Golteh pohiteli s prodajo smuÄ?arskih vozovnic Mrzli dnevi nas opominjajo, da se bo kmalu zaÄ?ela zima. NajveÄ?ji slovenski smuÄ?arski centri se po lanski solidni zimski sezoni pospeĹĄeno pripravljajo na novo. Povsod so Ĺže zaÄ?eli predprodajo vozovnic, najbolj pa so pohiteli na Golteh. Tu so s predprodajo vozovnic, ki bodo veljale med tednom, zaÄ?eli Ĺže junija, ob ugodni ponudbi in dodatnih bonitetah, ki so jih ponudili kupcem, so uspeli prodajo vozovnic podvojiti. Ostale karte v predprodaji ponujajo od septembra.

Nekatere so cenejĹĄe tudi za tretjino. Glavna letoĹĄnja novost pa je povezovanje z ostalimi smuÄ?iĹĄÄ?i. Tako so z Voglom zdruĹžili dve smuÄ?iĹĄÄ?i v enodnevno vozovnico, v sodelovanju s Celjsko koÄ?o pa so oblikovali tudi sezonsko smuÄ?arsko vozovnico, ki na Celjski koÄ?i velja v Ä?asu noÄ?ne smuke med tednom, na Golteh pa ob koncih tedna.

Na servise 8,5 milijona vozil NemĹĄki avtomobilski koncern Volkswagen bo moral zaradi ĹĄkandala z manipuliranjem testov izpuĹĄnih plinov izvesti najveÄ?ji vpoklic vozil v zgodovini podjetja – na servise bo moralo v Evropi kar 8,5 milijona vozi. Skupno naj bi bilo s sporno programsko opremo, ki omogoÄ?a manipulacije izpuĹĄnih plinov na testiranjih, v svetu opremljenih kar 11 milijonov dizlov. đ&#x;”˛

Posebno pozornost pa v oktobru, mesecu varÄ?evanja, namenjamo razliÄ?nim varÄ?evanjem.

Izbirate lahko med naslednjimi oblikami varÄ?evanj: • Abacent – samodejno zbiranje drobiĹža ob vsakokratnem plaÄ?ilu s plaÄ?ilno kartico. • Namensko varÄ?evanje – z majhnimi zneski v nekaj mesecih tako lahko privarÄ?ujete za kak veÄ?ji nakup. • Rentno varÄ?evanje –omogoÄ?a finanÄ?no varnost in neodvisnost za vas in vaĹĄo druĹžino. • VarÄ?evalni raÄ?un – enostavno varÄ?evanje s poljubnimi pologi. • JeĹžkovo varÄ?evanje – varÄ?evanje za otroke, je lahko prvi korak na poti do spoznavanja osebnih financ.

Preverite tudi ugodno ponudbo depozitov.

ObiĹĄÄ?ite nas na spletni strani www.abanka.si ali pa v najbliĹžji poslovalnici Abanke. Za vse informacije smo vam z veseljem na voljo tudi na brezplaÄ?ni telefonski ĹĄtevilki Abafon: 080 13 60. đ&#x;”˛

mz

Kamnolom tufa prodan Ĺ martno ob Paki – Na nedavni seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki je obÄ?inska uprava potrdila informacijo, da je kamnolom tufa v vasi Gorenje prodan. Na zadnji, Ä?etrti draĹžbi naj bi ga za 150 tisoÄ? evrov kupil podjetnik iz Mislinje, kar je pri nekaterih ĹĄmarĹĄkih svetnikih vzbudilo slabo voljo. Menili so namreÄ?, da bi ga morala kupiti lokalna skupnost in ga urediti za potrebe industrije oziroma podjetniĹĄtva.

Gre za veÄ? kot 45.600 kvadratnih metrov veliko povrĹĄino, od tega je nekaj manj kot 32 tisoÄ? kvadratnih metrov stavbnih zemljiĹĄÄ?.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da so moĹžnost nakupa opuĹĄÄ?enega kamnoloma skrbno pretehtali. K draĹžbi se obÄ?ina ni prijavila, ker niso bili znani pogoji niti ne stroĹĄki sanacije kamnoloma.

Ta namreÄ? Ĺže veÄ? let ne obratuje, Ĺže pred tem v njem ni bilo izvedenih sanacijskih ukrepov. So

se pa v njem odvijale dejavnosti, ki so tudi pustile svoje sledi. ÂťZa to obmoÄ?je je v prostorskem planu obÄ?ine Ĺ martno ob Paki predpisan sprejem obÄ?inskega podrobnega prostorskega naÄ?rta. PrevladujoÄ?a namembnost za to obmoÄ?je je proizvodnja, dodatno dovoljena raba pa predvideva moĹžnost za potrebe obrti ter ĹĄporta in rekreacije.ÂŤ Na obÄ?ini priÄ?akujejo, da se bo investitor, ki se do sedaj ĹĄe ni javil, oglasil s svojim poslovnim naÄ?rtom, kajti do sprejetja obÄ?inskega podrobnega prostorskega naÄ?rta v kamnolomu ni moĹžna nobena gradnja niti rekonstrukcija obstojeÄ?ih objektov. Ko bodo znani interesi vseh dĂŠleĹžnikov (investitor, obÄ?ina, vaĹĄÄ?ani), bodo pripravili osnutek omenjenega dokumenta, ga dali v javno obravnavo, nato pa ĹĄe v obravnavo Ä?lanom obÄ?inskega sveta. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

22. oktobra 2015

5

GOSPODARSTVO

Od kave ÂťodvisnihÂŤ Ä?etrtina zaposlenih Za enega najzahtevnejĹĄih razvojnih projektov namenili veÄ? kot 35 milijonov evrov – Izpad na ruskem in ukrajinskem trgu zapolnili drugje Tatjana PodgorĹĄek

Nazarje, 15. oktobra – V tovarni BSH Nazarje so pripravili priloŞnostno slovesnost ob izdelanem milijontem povsem avtomatskem kavnem aparatu EQ. 7.

Njegova proizvodnja je stekla leta 2008, uvrĹĄÄ?ajo pa ga med enega najzahtevnejĹĄih razvojnih projektov v zadnjem desetletju. V razvoj in proizvodnjo programa so vloĹžili veÄ? kot 35 milijonov evrov, kavne aparate pa proizvajajo pod blagovnimi znamkami Bosch, Siemens in Neff.

300 tisoÄ? aparatov na leto, 300 zaposlenih

ÂťTo je velik uspeh za tovarno, saj pred dobrimi sedmimi leti,

ko smo zaÄ?eli, nihÄ?e ni priÄ?akoval, da bomo iz niÄ? postali tretji najpomembnejĹĄi proizvajalec kavnih avtomatov za nemĹĄki trg.

Izdelek, ki ga nameravamo v prihodnje ĹĄe nadgraditi, je dokaz naĹĄega trdega dela v preteklosti, z njim pa smo si pridobili zaupanje sistema BSH,ÂŤ je med drugim dejal direktor tovarne Matija Petrin in napovedal, da na naslednji milijon omenjenih izdelkov ne bo treba Ä?akati sedem, ampak ĹĄtiri leta. Trditev o najbolj kompleksnem gospodinjskem aparatu je podkrepil z navedbo, da je vanj vgrajenih veÄ? kot 400 razliÄ?nih sestavnih delov.

Po naÄ?rtih naj bi letos proizvedli 250 tisoÄ? kavnih aparatov, v naslednjih dveh letih pa naj bi jih

izdelali Ĺže veÄ? kot 300 tisoÄ? na leto. PoveÄ?ali naj bi tudi ĹĄtevilo zaposlenih, in sicer iz sedanjih veÄ? kot 250 na blizu 300. Po Petrinovih besedah je s kavo ÂťpovezanihÂŤ Ĺže Ä?etrtina vseh zaposlenih na lokaciji v Nazarjah, v Traunreutu v NemÄ?iji pa ĹĄe dodatnih 200. ÂťKavni aparati poÄ?asi postajajo nosilni program BSH Nazarje.

Poleg aparatov za pripravo hrane predstavljajo drugi steber, ustvarijo pribliĹžno 30 odstotkov vsega prometa tovarne.ÂŤ Glavnino jih

za zdaj prodajo v Evropi, najpomembnejĹĄi trg pa predstavljajo NemÄ?ija, drĹžave Severne Evrope in Rusija.

Ruski in ukrajinski izpad zapolnili z deleĹži na drugih trgih

Sicer pa nam je Petrin ĹĄe povedal, da je za njimi kar naporno leto, saj v Rusiji in Ukrajini, ki predstavljata poleg NemÄ?ije njihov glavni trg, beleĹžijo veÄ? kot 30-odstotni padec prodaje. To

Premogovnik Velenje ima dovolj premoga

Zadovoljstvo ob izdelanem milijontem kavnem aparatu

vrzel jim je uspelo zapolniti s pridobitvijo deleĹža na drugih trgih. ÂťOstajamo na podobni ravni kot lani, kar pomeni od 8 do 9 milijonov evrov prihodkov in slabih 7 milijonov izdelkov.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali ostaja BSH Nazarje najveÄ?ji zaposlovalec v regiji tudi v prihodnje, pa je Matija Petrin odgovoril: ÂťNaĹĄa glavna skrb je poiskati na omenjeni lokaciji prave izdelke in zagotoviti delo za obstojeÄ?e ĹĄtevilo zaposlenih.

To ne pomeni, da bo struktura teh ostala enaka. NaĹĄ fokus je razvoj novih izdelkov, kajti samo konkurenÄ?ni – in kavni avtomati so eden od njih – bomo kos izzivom.ÂŤ V nizki sezoni zaposlujejo pribliĹžno 1100, v visoki 1300 delavcev, v povpreÄ?ju 1250.

Za donatorstvo od 100 do 150 tisoÄ? evrov

Tovarna BSH Nazarje je doslej Ĺže veÄ?krat potrdila, da je druĹžbeno odgovorno podjetje. Na leto nameni za donatorstva humanitarnim, kulturnim in ĹĄportnim organizacijam, druĹĄtvom v Zgornji Savinjski dolini od 100 do 150 tisoÄ? evrov. Na priloĹžnostni slovesnosti pred tednom dni sta Ä?ek v vrednosti 10 tisoÄ? evrov prejela ObmoÄ?no zdruĹženje RK Mozirje ter Ĺ˝upnijska Karitas Mozirje Ĺ mihel. Predsednica RK Ana Kladnik ter mozirski Ĺžupnik Sandi Koren sta poleg besed zahvale zagotovila, da bodo denar namenili lajĹĄanju stisk socialno ogroĹženim posamezniđ&#x;”˛ kom in druĹžinam.â€

Zadnje poroÄ?ilo je bilo izdelano septembra lani – Zalog premoga dovolj do leta 2054 Vodstvo Premogovnika Velenje se je odzvalo na vnoviÄ?ne dileme, ki so se pojavile v javnosti o zalogah velenjskega lignita. Zagotavljajo, da je zalog dovolj in da je ustrezna tudi kurilna vrednost. ÂťZadnje uradno verificirano potrdilo o stanju bilanÄ?nih in odkopnih zalog premoga v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje je na podlagi Pravilnika o kvalifikaciji in katego-

rizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin, Zakona o rudarstvu in Zakona o sploĹĄnem upravnem postopku na predlog Komisije za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin 25. septembra 2014 izdalo Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo. V Potrdilu o stanju zalog in virov mineralne surovine je navedeno, da je v jamah Premogovnika Velenje na razpolago ĹĄe 162.500.000 ton bilanÄ?nih

(od tega je po stanju na dan 31.

12. 2013 126.750.000 ton odkopnih) zalog premoga, kar je dovolj za delovanje Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj do leta 2054, kar je deklarirana Ĺživljenjska doba TEĹ 6 in izhaja iz planov porabe TEĹ do PV. Na Ministrstvo za infrastrukturo smo 27. 1. letos poslali Priglasitev osnove za odmero rudarske koncesnine za leto 2014, poroÄ?anje o stanju zalog in virov za leto 2014 in zagotavljanje re-

zerviranih sredstev za sanacijo.

Stanje zalog in virov na dan 31.

12. 2014 je tako 123.641.797 ton (odkopne zaloge),ÂŤ so zapisali in dodali, da je strokovno poroÄ?ilo narejeno na osnovi 700 vrtin s povrĹĄine v skupni dolĹžini 215 km, 2450 jamskih vrtin v skupni dolĹžini 120 km in pribliĹžno 8 km letno izdelanih jamskih prostorov. đ&#x;”˛

mz

Ob polletju pozitivno TopolĹĄica – V BolniĹĄnici TopolĹĄica so v letoĹĄnjem prvem polletju presegli 5,1 milijona evrov prihodkov, kar je za malenkost veÄ? kot v enakem lanskem obdobju, od naÄ?rtovanih za letos pa so ti viĹĄji za slabe tri odstotke. Presegli so tudi predviden program z zdravstveno zavarovalnico, s tem pa med drugim tudi predvidene materialne stroĹĄke. Vsemu navkljub so polletni rezultati poslovanja pozitivni.

Prihodki so za dobrih 32 tisoÄ? evrov viĹĄji kot odhodki.

PriÄ?akujejo, da bodo do konca leta poslovali uravnoteĹženo oziroma bodo nekoliko presegli naÄ?rtovane prihodke. Na to naj bi vplival dvig cen zdravstvenih storitev za dobra 2 odstotka v ĹĄestih mesecih, predvidevajo pa tudi plaÄ?ilo za preseĹžen program neakutne obravnave. đ&#x;”˛

tp

Tr���v����e�v����tan����e�������n�v���������� Prisr�no�vabljeni�na� slovesno otvoritev� prenovljenega�trga �

v��etek�������kt��ra�� ��������r�� ��programu�so�elujejo��Pi�alni� orkester��arja���eťani�pevski� �bor��vobo�a��Pevski��bor Druťtva�upokojencev��oťtanj�in� u�enci����Karla�DestovnikaKaju�a��oťtanj�� Po�sve�ani�otvoritvi�bo��abava��� ansamblom��pev�po��ťotorom�na rokometnem�igriť�u� �b�ina��oťtanj

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS, ki bo izĹĄel v petek, 23. oktobra 2015, objavljen

Javni razpis za podelitev nadomestne koncesije ob upokojitvi dosedanjega nosilca koncesije za opravljanje javne sluĹžbe na podroÄ?ju osnovne zdravstvene dejavnosti v programu ambulante sploĹĄne oz. druĹžinske medicine v Mestni obÄ?ini Velenje.

Javni razpis bo trajal od 23. oktobra 2015 do 27. novembra 2015.

Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave in razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju.

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Petek, 16. oktobra

Vlada je sprejela predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v drĹžavni lasti, ki predvideva ustanovitev drĹžavnega gozdarskega podjetja.

Zunanji minister Erjavec je napovedal, da mora Slovenija, Ä?e Avstrija zaradi begunske krize zapre mejo, to storiti tudi sama.

Ekonomsko-socialni svet (torej: predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov) je dosegel visoko stopnjo usklajenosti pri predlogu novele pokojninskega zakona v delu, ki se nanaĹĄa na poklicne pokojnine.

Pestro je bilo v domaÄ?ih poslanskih klopeh. StaliĹĄÄ?a glede napovedi MadĹžarske o zaprtju zelene meje s HrvaĹĄko so bila zelo razliÄ?na.

Rusija je sporoÄ?ila, da se nikakor ne strinja z ugotovitvami mednarodne preiskave strmoglavljenja malezijskega letala lani nad Ukrajino in namerava nadaljevati lastno preiskavo.

Odnosi med Izraelci in Palestinci so znova dosegli vojno toÄ?ko.

TurĹĄki premier je dejal, da je bil teroristiÄ?ni napad soboto pred tem verjetno delo Islamske drĹžave ali Delavske stranke Kurdistana.

ÄŒetrtek, 15. oktobra NemĹĄki politiki so kljub ostrim kritikam opozicije in organizacij za Ä?lovekove pravice potrdili obseĹžno reformo azilne zakonodaje, ki naj bi pospeĹĄila obravnavo proĹĄenj za azil in gradnjo nastanitvenih zmogljivosti za begunce.

NemÄ?ija je potrdila obseĹžno reformo azilne politike.

AmeriĹĄki predsednik Barack Obama je sporoÄ?il, da bo v Kamerun poslal ameriĹĄke vojake, ki naj bi pomagali v boju proti islamistiÄ?ni skupini Boko Haram. Povedal je tudi, da naÄ?rtuje podaljĹĄanje navzoÄ?nosti ameriĹĄke vojske v Afganistanu tudi po koncu svojega mandata leta 2017.

Ukrajinska oblast se je odloÄ?ila, da bo za prikljuÄ?itev Krima Ruski federaciji, kar je bilo izglasovano na referendumu, zahtevala 46 milijard dolarjev odĹĄkodnine.

Zaradi ĹĄkandala z manipuliranjem testov izpuĹĄnih plinov bo moral Volkswagen izvesti najveÄ?ji vpoklic vozil v zgodovini podjetja – na servis bo moralo 8,5 milijona vozil v Evropi.

22. oktobra 2015

Mojca Ĺ truc

Sreda, 14. oktobra

Rusija se ne strinja z ugotovitvami mednarodne preiskave strmoglavljenja malezijskega letala.

Carica

MadĹžarska je sporoÄ?ila, da bo spet uvedla zaÄ?asni nadzor na madĹžarsko-slovenski meji, saj naj bi vlada dobila informacije, da bodo prebeĹžnike v Sloveniji usmerjali tudi na to mejo.

Nedelja, 18. oktobra NaĹĄa moĹĄka odbojkarska reprezentanca je zaigrala v finalu evropskega prvenstva, dosegla je prvo medaljo in 2. mesto na tem tekmovanju.

Po zaprtju madĹžarske meje, so se prebeĹžniki usmerili proti Sloveniji.

Sloveniji povzroÄ?il teĹžave.

V drĹžavo je medtem tega dne vstopilo okoli pet tisoÄ? prebeĹžnikov, mnogi med njimi so mejo prestopili nezakonito.

Karl Erjavec je dejal, da smo pripravljeni na nove prihode migrantov.

Karl Erjavec je medtem miril. ÂťPripravljeni smo na nove valove prebeĹžnikov in imamo pripravljeno logistiÄ?no podporo,ÂŤ je dejal.

Statistiki so izraÄ?unali, da imajo Ĺženske v EU v povpreÄ?ju 38 odstotkov niĹžje pokojnine od moĹĄkih.

Zasedal je vrh EU. V srediĹĄÄ?u je bila napoved madĹžarskega premierja Orbana o zaprtju meje s HrvaĹĄko.

TurĹĄka vojska je sestrelila ÂťzrakoplovÂŤ neznanega izvora, ki je krĹĄil turĹĄki zraÄ?ni prostor blizu sirske meje.

MadĹžarska je zaprla mejo, HrvaĹĄka pa je ob tem sporoÄ?ila, da bo zaÄ?ela izvajati naÄ?rt C in prebeĹžnike usmerjati na ĹželezniĹĄki in cestni mejni prehod v Murskem Srediťću (PetiĹĄovci) ter mejni prehod Macelj (GruĹĄkovje).

NaĹĄa juĹžna soseda se je medtem na obmoÄ?ju Karlovca ukvarjala s poplavami, ki so namoÄ?ile okoli 400 hiĹĄ.

Sobota, 17. oktobra V dvorani Tivoli je potekala dobrodelna prireditev z misijonarjem Pedrom Opeko.

Kmetje so se zbrali na mirnem protestu v srediĹĄÄ?u naĹĄega glavnega mesta. Njihov predstavnik je povedal, da veÄ?ina kmetij letos ustvarja izgubo, saj je lastna cena pridelkov niĹžja od prodajne.

Na GruĹĄkovje, PetiĹĄovce in ObreĹžje so avtobusi prepeljali po 300 prebeĹžnikov, medtem ko jih je z vlakom iz ÄŒakovca v SrediĹĄÄ?e ob Dravi prispelo 1200.

V NemÄ?iji je dan pred Ĺžupanskimi volitvami v mestu KĂśln neznanec z noĹžem zabodel neodvisno kandidatko Henriette Reker.

Razlog za napad naj bi bil nestrinjanje z nemĹĄko politiko do prebeĹžnikov.

NaĹĄi odbojkarji so dosegli zgodovinski uspeh.

Doma smo se medtem pripravljali na nove skupine prebeĹžnikov. DrĹžavni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve BoĹĄtjan Ĺ tefic je dejal, da sistem, ki je postavljen, uspeĹĄno obvladuje situacijo. ÂťMigrantski val obvladujemo znotraj ĹĄtevilk, ki si jih je Slovenija zastavila – torej do 2500 ljudi na dan. Ker je Avstrija begunce Ä?ez svojo mejo sprejemala hitro, je lahko sinoÄ?i na ObreĹžje priĹĄlo ĹĄe 600 ljudi,ÂŤ je pojasnil. Tega dne je Slovenija zavrnila vlak s 1800 ljudmi, saj tok ljudi proti Avstriji ni potekal tako hitro.

Po severnem delu Filipinov je pustoĹĄil tajfun Koppu.

Mediji so poroÄ?ali, da je v noÄ?i pred tem pred stavbo parlamenta v Ä?rnogorski Podgorici potekal protest, na katerem so udeleĹženci zahtevali odstop vlade premierja Mila Ä?ukanovića. Policija je protestnike skuĹĄala razgnati s solzivcem.

V NemÄ?iji je skrajnodesniÄ?arsko in islamofobno gibanje Pegida prvo obletnico zaznamovalo s protestnim shodom v Dresdnu, ki se ga je udeleĹžilo 15 do 20 tisoÄ? ljudi.

Iz Ĺ vice so sporoÄ?ili, da je po parlamentarnih volitvah iz dne pred tem jasno, da se bo Ĺ vica obrnila ĹĄe bolj v desno, saj je slavila populistiÄ?na Ĺ vicarska ljudska stranka.

Torek, 20. oktobra Potem ko je v drĹžavo samo dopoldne vstopilo preko 6000 ljudi, se je vlada odloÄ?ila, da za nadzor prebeĹžniĹĄkega toka v parlamentarni postopek poĹĄlje dopolnitve zakona o obrambi.

Ponedeljek, 19. oktobra Predsednik vlade je odgovarjal na poslanska vpraĹĄanja in ob tem poudaril, da si vlada s pripravo razliÄ?nih predpisov prizadeva za boj proti sistemski korupciji, ki ĹĄe naprej ostaja prednostna naloga.

Premier se je dotaknil tudi vpraĹĄanja prebeĹžnikov in dejal, da bo Slovenija naredila vse, da bo zaustavila takĹĄen pretok, ki bi

V Ljubljani je potekala velika dobrodelna prireditev.

Predsednik Pahor naj bi v Bruslju dobil zagotovilo, da NemÄ?ija in Avstrija do nadaljnega ne bosta zapirali svojih meja.

DrĹžavni sekretar na notranjem ministrstvu BoĹĄtjan Ĺ efic je ob tem pristavil, da so razmere tako zahtevne predvsem zaradi HrvaĹĄke, ki je prebeĹžnike spuĹĄÄ?ala na nedovoljenih toÄ?kah, nekaj kilometrov od meje.

Na parlamentarnih volitvah v Kanadi se je konÄ?ala devetletna prevlada konservativcev, saj je zmago odnesla Liberalna stranka pod vodstvom 43-letnega Justina Trudeauja.

Na Japonskem so potrdili prvi primer raka zaradi sevanja po nesreÄ?i v jedrski elektrarni FukuĹĄima. Zbolel je nekdanji usluĹžbenec elektrarne, ki je tam delal po cunamiju leta 2011.

V kinderjajÄ?ku za fantke (naenkrat so zaÄ?eli proizvajati spolno razlikovalna jajÄ?ka s spolno razlikovalnimi in vedno bolj debilnimi figuricami, ki jih sploh ni potrebno veÄ? sestavljati) dobim modrega Ä?loveÄ?ka z zaslonom namesto glave, poleg tega pa ĹĄe majhno plastiÄ?no palÄ?ko, s katero po tej glavi-zaslonu riĹĄe. Zaslon je narejen tako, da se tisto, kar se nariĹĄe, lahko tudi pobriĹĄe. Potem pa od zaÄ?etka in tako naprej.

Mali Mile (delovno ime za Ä?loveÄ?ka iz mojega trebuha za Ä?as, ko je bil ĹĄe jamar) v svoji jamici vztraja Ĺže skoraj teden dni veÄ?, kot je bilo dogovorjeno. Na riĹĄi-briĹĄi glavo-zaslon napiĹĄem datum 17. 9. in glej ga, zlomka! Malo po polnoÄ?i ravno Kaja AvberĹĄek tega dne zaÄ?utim v drobovju konkretno kopanje.

Mali Mile je konÄ?no zgrabil za kramp! No, zdaj pa bo. Gremo v Slovenj Gradec, pot mimo Hude luknje in Ä?ez ride Ĺže predobro poznamo. V Ä?etrtem nadstropju bolniĹĄnice je porodniĹĄnica.

Gospa sestra mi zehajoÄ?e poda belo, niÄ?kolikokrat zakrpano spalno srajco z rdeÄ?imi pikicami in brisaÄ?o ter me napoti v kopalnico zaporniĹĄkega izgleda s plesnivim stropom. Grem po svoje copate, usnjene, rumene in vesele, z zelenimi in srebrnimi krogi. Dajo me na prvo mizo, na zgornjem delu dlani mi odprejo kanal za spuĹĄÄ?anje raznih substanc direktno v Ĺžilo. Tokrat Ĺžila ne poÄ?i, tanke Ĺžile imam, vedno pokajo ... boli, boli ... tokrat celo v prvo zadenejo (se mi zdi?). Izpolniti moram nekakĹĄen obrazec, ki mimogrede omeni tudi moĹžnost smrti. Zapisati je potrebno, koga se v tem primeru obvesti, no, porajajoÄ?i obÄ?utek je nekako ... unhajmlih. ÂťBo partner z vami?ÂŤ ÂťBo!ÂŤ Dajo me na drugo mizo malo naprej od te prve. Ta miza je v resnici postelja. Zdaj pa Ĺže kar boli. No, ampak saj imam visok prag boleÄ?ine, mar ne! ÂťPredihajte popadek kot kuĹža!ÂŤ ÂťOK, ni problema!ÂŤ Malo kasneje pride zdravnik in pravi, da mi bo predrl mehur. Pa ne tistega za lulanje, onega drugega. Topla tekoÄ?ina se v slapu izlije iz mene. ÂťTole bo pospeĹĄilo porod.ÂŤ Ura je, hm, okoli ĹĄestih zjutraj? Od tu naprej pa ... boli ... boli boli ... boli boli boli ... BOLI BOLI BOLI ...

BOLIIIIIII!!! ÂťBi, prosim, lahko dobila nekaj proti boleÄ?ini?ÂŤ Dobim nekaj, v Ĺžilo. UÄ?inek nikakrĹĄen. Med popadki skorajda ni veÄ? premora. Grabim D. za rame, za roke, verjetno bo imel podpludbe. Kako bi brez njega, ne vem. Pride drug zdravnik, preverja vse sorte, prihaja na pol ure. Ponudi razlago v angleĹĄÄ?ini, nemĹĄÄ?ini, italijanĹĄÄ?ini ali francoĹĄÄ?ini. AngleĹĄÄ?ina bo OK. ÂťPomembno je, da praznite mehur.ÂŤ Do straniĹĄÄ?a imam sedem popadkov, sedeÄ? na ĹĄkoljki ĹĄe tri, vse telesne tekoÄ?ine ĹĄpricajo iz mene, uf, to telo, to Ĺživalsko telo ... popolnoma presuĹĄena usta imam. HoÄ?e me raztrgati. Takole je verjetno bolelo tiste, ki so jih s konji razÄ?etverili. Premakni se, mali Mile, pomagaj mi, sodelujva, jaz ti tudi pomagam, tole postaja nevzdrĹžno, kdo bi si mislil ... ÂťKako ste potrpeĹžljivi!ÂŤ ÂťA res. A lahko, prosim, dobim ĹĄe nekaj proti boleÄ?ini ...? Karkoli!ÂŤ Žal ne. Dobili ste narkotik. Kaj veÄ? bi bilo nevarno za otroÄ?ka. Zakaj pa se niste odloÄ?ili za epiduralno?

Moja Ĺžena je dvakrat rodila z epiduralno in pravi, da niti pomislila ne bi na kaj drugega!ÂŤ ... Pol ure. Zdaj Ĺže spuĹĄÄ?am obÄ?asne krike. Pa tako pogumno in prepriÄ?ano sem govorila, da jaz pa Ĺže ne bom kriÄ?ala med porodom, kaj pa ĹĄe! HisteriÄ?ne babe kriÄ?ijo, jaz pa nisem histeriÄ?na baba, jaz vse tiho, herojsko prenesem! Aha ... Naslednje pol ure. Zunaj se je Ĺže naredil dan, razgled je menda lep, nekakĹĄna roza svetloba in meglice, nekaj takĹĄnega ujamem skozi napol zaprte oÄ?i, ne morem jih veÄ? odpret ... ÂťPopolnoma ste odprti. Glavica se ĹĄe ni spustila. Pridem Ä?ez pol ure.ÂŤ PrviÄ? v Ĺživljenju me preĹĄine misel, sploh ni veÄ? Ä?ista, da bom od boleÄ?ine izgubila zavest. KriÄ?im, sedaj resniÄ?no kriÄ?im, mogoÄ?e tako kriÄ?ijo pujsi pri zakolu, mogoÄ?e tako boli zakol ... Vse okoli mene lebdi v krÄ?u in agoniji, vseeno mi je, Ä?e tulim in stiskam in praskam, enkrat se zalotim, da hoÄ?em ugrizniti, pa se mi uspe vzeti pod nadzor, za delec sekunde, nekomu bi lahko odgriznila pol roke ... Mine pol ure. Po pol ure minevajo ure. ÂťTako. Porod se je ustavil. Sedaj imamo dve moĹžnosti. Prva je carski rez, takoj. Zdaj sta ĹĄe oba v redu. Toplo priporoÄ?am to moĹžnost. Druga je, da Ä?akamo.

Lahko Ä?akamo pet, ĹĄest ur. Lahko pride do grdih zapletov ... ÂťCARSKI REZ!!ÂŤ Sprejela bi ga Ĺže par ur prej. ÂťJa, kar tisto delno anestezijo, ja, vseeno, ja, AUAUAUAU!!ÂŤ Pred mano zelena zavesa. Vseeno mi je. Po tisti igli v hrbtenico boleÄ?ine popuĹĄÄ?ajo. Vseeno mi je za vse poÄ?ene kanale v Ĺžilah. Roke imam kot Kristus na vsako stran privezane. Pred obraz mi pade zelena zavesa. Anestezist je zelo prijeten in ĹĄe malo hecen (verjetno) MariborÄ?an. ÂťPoglejte, kako nam tamali iz trebuha kaĹže rit!ÂŤ ÂťJa, saj je vso noseÄ?nost vsem brez sramu kazal rit ...ÂŤ V nogah Ä?utim mravlje. Medicinski ljudje okrog mene so tudi mravlje. Plump in plomp se sliĹĄi iz podroÄ?ja mojega trebuha. Globinsko pluskanje. Vse je tako ... hitro. Elegantno. No, carsko, seveda. Pet klipsen. ÂťUE!ÂŤ ÂťÄŒestitke! Poglejte ga!ÂŤ ÂťButnejo mi sveĹžega Ä?loveÄ?ka k obrazu in po meni pljuskne rumenkasta tekoÄ?ina s Ä?udno toplo-sladkobnim vonjem. ÂťJoj, kakĹĄe laske ima!ÂŤ Sem vedela, da je tako dolgo vztrajal v trebuhu, da si porihta frizuro.

NaslednjiÄ? ga vidim na zaslonu D. pametnega telefona. To je ta Ä?lovek ... Kdo je ta Ä?lovek ... Mala zabuhla Ĺžabica, ki s poĹĄevnimi oÄ?ki in v temle kostimÄ?ku izgleda kot mini kriÄ?eÄ?i samuraj ... Sem mislila, da bom jokala od ganjenosti ob sooÄ?enju, pa nisem, saj sem navsezadnje carica, kajne, in Mali Mile se ne bi mogel zriniti skozi mojo malo medenico, saj je bil prevelik, Veliki Mile torej, v srednjem veku zadeva brĹžkone ne bi imela sreÄ?nega konca, pa nismo v srednjem veku, sama sreÄ?a, pa toliko vejic, kar pomeni, da bo tale kolumna sestavljena iz veÄ? delov in konec je ĹĄele zaÄ?etek ... To mikrovesolje je namreÄ? brezkrajno ... đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

22. oktobra 2015

V smeteh neobdelani zrezki, kokoĹĄ, kruh KoliÄ?ina zavrĹžene hrane iz gospodinjstev se ne zmanjĹĄuje – PotroĹĄniki premalo previdni pri razliÄ?nih akcijah trgovcev – Od pribliĹžno 14 tisoÄ? ton odpadkov v regiji SaĹĄa 60 odstotkov meĹĄanih in bio razgradljivih odpadkov Tatjana PodgorĹĄek

padki se je Ĺže ÂťznaĹĄlaÂŤ kokoĹĄ, pripravljena za pripravo obroka), veliko je kruha, najdejo se tudi sendviÄ?i, manj je testenin, Ĺžit. ÂťMed komunalnimi odpadki se znajde tudi hrana, ki jo ljudje kupijo zato, ker naÄ?rtujejo spremembe pri prehranjevalnih navadah. A ko jo poskusijo, ugotovijo, da ni tako dobra, kot so priÄ?akovali.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali je zavrĹžene hrane veÄ? v mestu Velenje v primerjavi s Ĺ oĹĄtanjem in Ĺ martnim ob Paki, je Centri-

NajnovejĹĄi podatki StatistiÄ?nega urada RS kaĹžejo, da se odnos drĹžavljanov Slovenije do ravnanja s hrano izboljĹĄuje. Kljub temu je lani konÄ?alo v smeteh 123 tisoÄ? ton hrane oziroma 55 kilogramov na prebivalca, ĹĄtiriÄ?lanska druĹžina pa je vsak dan zavrgla povpreÄ?no 60 dekagramov hrane. Preverili smo, koliko hrane konÄ?a v smeteh v Ĺ aleĹĄki dolini.

â?ą

Po ocenah naj bi Slovenci v smeti vrgli kar 30 odstotkov hrane.

V Ä?rnih posodah od 15 do 25, v rjavih 10 odstotkov hrane

Po besedah Alenke Centrih Ocepek, vodje tehnoloĹĄke priprave dela v podjetju PUP Saubermacher Velenje, ki ima koncesijo za odvoz odpadkov v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki in v petih obÄ?inah Zgornje Savinjske doline se koliÄ?ina zavrĹžene hrane v omenjenem okolju ne zmanjĹĄuje. To kaĹžejo tudi podatki, pridobljeni na osnovi sortirne analize, ki jo izvajajo od leta 2010 dalje. V posodah za meĹĄane komunalne odpadke je od 15 do 25 odstotkov, v povpreÄ?ju pa 19 odstotkov hrane iz gospodinjstev. V rjavih posodah za bio razgradljive odpadke je hrane, ki ji je potekel rok uporabe in je obÄ?ani niso zau-

7

OKOLJE

hova odgovorila: ÂťTo bi teĹžko potrdila. ÄŒeprav je Velenje po ĹĄtevilu prebivalcev 10-krat veÄ?je od omenjenih, so stvari povsem primerljive. Gospodinjstva v veÄ?stanovanjskih objektih ravnajo s hrano povsod pribliĹžno enako.ÂŤ

Potratna gospodinjstva

Po podatkih najveÄ? odpadne hrane ÂťpridelajoÂŤ v Sloveniji gospodinjstva, 51 odstotkov. Ta podatek, dodaja sogovornica, velja tudi za Ĺ aleĹĄko dolino. KoliÄ?ine

Alenka Centrih Ocepek: ÂťPovsod je potrebna prava mera, tudi pri hrani.ÂŤ

Ĺžili, 10 odstotkov. ÂťKoliÄ?ina zavrĹžene hrane je ĹĄe vedno prevelika, glede na krizo in njene posledice pa ĹĄe teĹžko razumljiva. Vznemirja tudi to, da pri preverjanju vsebine v posodah za odpadke najdemo hrano s pretekom roka uporabe ĹĄe v originalni embalaĹži.ÂŤ

NajveÄ? v smeteh ‌

Po navedbah sogovornice je med odpadki najveÄ? mleÄ?nih izdelkov, mesa (na nedavnem preverjanju vsebine so v posodi za odpadke naĹĄli zrezke, med od-

V odpadkih je najveÄ? mleÄ?nih izdelkov, mesa in tudi kruha.

Razlika

Oznaka na embalaĹži Ĺživila Âťporabiti doÂŤ pomeni datum, do katerega lahko hrano zauĹžijemo. Oznaka Âťuporabno najmanj doÂŤ pa, da je hrana po preteku zapisanega datuma ĹĄe vedno dobra, Ä?e se primerno hrani in embalaĹža ni poĹĄkodovana, vendar lahko zaÄ?ne izgubljati okus in teksturo. NajveÄ?krat je hrana uporabna tudi po preteÄ?enem roku.

ÂťpomijÂŤ se namreÄ? v osnovnih ĹĄolah, gostinskih obratih, restavracijah zmanjĹĄujejo, ker nakup Ĺživil in ostale hrane oÄ?itno bolje naÄ?rtujejo, Ä?esar pa v nekaterih gospodinjstvih ne. Vzroki za ĹĄe vedno prevelike koliÄ?ine hrane v posodah za odpadke so banalni: ne naÄ?rtujemo obrokov, na mno-

ga Ĺživila v hladilniku pozabimo, skuhamo preveÄ?, med veÄ?jimi krivci pa je tudi nakup hrane. ÂťPotroĹĄniki ĹĄe vedno preveÄ? nasedamo trgovcem, ki nam ponujajo Ĺživila Âťpo ugodnihÂŤ cenah v raznih xxx akcijah, pa v akcijah 2 za 3 in podobno. Proizvajalci Ĺživil pa se zavarujejo z rokom uporabe. Nakup na zalogo plaÄ?amo potroĹĄniki, ki s tem financiramo

â?ą

Olje ohladite, zlijte v plastenko ali steklen kozarec in ga dobro zaprite.

Ko boste posodo z jedilnim oljem napolnili, jo oddajte v vam najbliĹžjem zbirnem centru za odpadke.

trgovske verige vnaprej, plaÄ?amo pa tudi odvoz odpadkov. Moralo pa bi biti ravno obratno: potroĹĄniki bi morali narekovati tempo prodaje.ÂŤ MeĹĄane komunalne in bio razgradljive odpadke podjetje PUP Saubermacher Velenje oddaja regijskemu centru Simbio v Celju. Lani so v center iz osmih obÄ?in regije SaĹĄa oddali za 15 tisoÄ? ton vseh odpadkov, od tega skoraj polovico meĹĄanih in bio odpadkov.

Hrana in maĹĄÄ?obe ne sodijo v straniĹĄÄ?no ĹĄkoljko

Znano je, da se je zelo priroÄ?no ÂťznebitiÂŤ nekatere hrane z zlitjem v straniĹĄÄ?no ĹĄkoljko. ÂťNaÄ?eloma je zlivanje hrane v kanalizacijo prepovedano, vendar se dogaja,ÂŤ pravi vodja kemijsko

â?ą

V Sloveniji je bilo ĹĄe v letu 2011 zavrĹženih skoraj 168.000 ton hrane oziroma 82 kilogramov na prebivalca. Stanje se izboljĹĄuje.

bioloĹĄke tehnologije Centralne Ä?istilne naprave Komunalnega podjetja Velenje NataĹĄa Uranjek Ĺ˝evart in dodaja, da se vpliv te hrane na delovanje Ä?istilne naprave vidi pri poveÄ?ani koliÄ?ini trdnih odpadkov, ki se zadrĹžijo na grabljah in sitih. Na leto jih je blizu 65 ton. Ĺ e veÄ?je teĹžave povzroÄ?a zlivanje maĹĄÄ?ob in olja v kanalizacijski sistem. Ta Ĺže na samem sistemu puĹĄÄ?a posledice (izloÄ?anje maĹĄÄ?ob na stene kanalizacijskih cevi in s tem manjĹĄanje premera cevi ter v skrajnem primeru zamaĹĄitev). Ko pa takĹĄna odpadna voda pride do Ä?istilne naprave, se prav tako nabira na vseh njenih mehanskih in gradbenih delih. Âť KonÄ?no jih izloÄ?imo v maĹĄÄ?obolovilniku, od tu pa jo preÄ?rpamo v gniliĹĄÄ?a, kjer iz njih nastane bioplin.ÂŤ Po besedah sogovornice velja ob tem posebej poudariti, da ostanki hrane in maĹĄÄ?ob ne sodijo v kanalizacijo tudi zaradi zdravstvenih razlogov. Z vnaĹĄanjem namreÄ? omogoÄ?amo preĹživetje glodavcem in insektom (podganam, ĹĄÄ?urkom), ti pa so prenaĹĄalci nalezljivih bolezni.

Njihovo podjetje redno, 3-krat na leto izvaja deratizacije (po potrebi tudi dezinsekcije) fekalne ter meteorne kanalizacije. đ&#x;”˛

Preventivna dejavnost v javnem interesu Pogostost in obseg izvajanja dimnikarskih storitev odvisna od vrste goriva – Do 1. januarja 2017 dodaten varnostni ukrep Tatjana Podgorťek

Z niĹžjimi temperaturami ÂťprihajaÂŤ nova kurilna sezona, ta pa je povezana z dimnikarsko sluĹžbo. ÂťNaĹĄe delo sodi k izrazito preventivni dejavnosti v javnem interesu,ÂŤ pravi predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije Simon Dovrtel in nadaljuje: ÂťSistem je dober, evropsko primerljiv, moĹžne pa so precejĹĄnje izboljĹĄave predvsem pri operativnem delu, kar kaĹžejo tudi rezultati anket.ÂŤ

Ne gre samo za Ä?iĹĄÄ?enje naprav

Dovrtel je povedal, da je v Sloveniji blizu 194 dimnikarskih obmoÄ?ij, koncesijo, ki jo podeljuje drĹžava za 8 let, pa ima 61 dimnikarskih podjetij. Poleg pomanjkanja strokovnega mladega kadra se v praksi sreÄ?ujejo najpogosteje s teĹžavami zaradi nerednega odpravljanja pomanjkljivosti na napravah. Sogovornik meni, da ĹĄe vedno preveÄ? nepooblaĹĄÄ?enih oseb izvaja obnove in vgradnje dimovodnih in kurilnih naprav. Ker ljudje ugotovljenih nepravilnosti ne odpravljajo

sproti, se poveÄ?ujejo finanÄ?ne obremenitve. Predpisi obstajajo tudi za Ä?iĹĄÄ?enje teh naprav. ÂťTe lahko uporabniki sicer sproti oÄ?istijo sami, predpisano pa je minimalno ĹĄtevilo Ä?iĹĄÄ?enj, ki jih mora opraviti dimnikarska sluĹžba. Prav tako uporabniki ne morejo opraviti ostalih storitev za njihovo varno, uÄ?inkovito in okolju prijazno obratovanje, kot so nadzorne meritve emisij dimnih plinov, letni pregledi in pregledi po vgradnji ali rekonstrukciji naprav. PrepriÄ?an sem, da bi marsikdo imel precej manj teĹžav, Ä?e bi se pri vgradnji, menjavi – prenovi peÄ?i, dimnika ali celotnega ogrevalnega sistema, pri energetski sanaciji stavbe posvetoval z dimnikarsko sluĹžbo.ÂŤ Ker gre za obvezno javno gospodarsko sluĹžbo, je temu primerna tudi cena. DoloÄ?a jo drĹžava, pojasnjuje Dovrtel, in je v primerjavi z drĹžavami, kjer so storitve proste, niĹžja.

So dolĹžni poklicati dimnikarsko sluĹžbo obÄ?ani ali obratno?

Pri obeh je mera dolĹžnosti in odgovornosti enaka, odgovarja sogovornik in dodaja, da je izva-

krat. ÂťDimnikarska sluĹžba mora na dimnikarskem obmoÄ?ju, za katerega ima koncesijo, opraviti delokrog storitev v enem letu, zato obiÄ?ajno sama poskrbi za obvestila uporabnikom.ÂŤ

ÄŒiĹĄÄ?enje glede na vrsto goriva

Simon Dovrtel

jalec dolĹžan storitev najaviti teden dni pred obiskom, uporabnik pa ima moĹžnost dogovora o terminu zanjo. Za 14 dni ga lahko ÂťpremikaÂŤ, ne pa veÄ? kot dva-

Pogostost in obseg izvajanja dimnikarskih storitev sta odvisna od vrste goriva. Pri klasiÄ?nem kurjenju je treba oÄ?istiti kurilne in dimovodne naprave ĹĄtirikrat v kurilni sezoni, pri bio masi, kjer izgube ne presegajo 20 odstotkov, dvakrat, naprave na tekoÄ?a ali plinasta goriva pa enkrat v kurilni sezoni. Vse naprave je treba enkrat na leto pregledati, na kurilnih napravah na tekoÄ?e gorivo in plin pa enkrat na leto izmeriti

Koncesijo za opravljanje dimnikarske sluĹžbe na obmoÄ?ju obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in vseh sedmih obÄ?in v Zgornji Savinjski dolini ima Eko dim iz Raven na KoroĹĄkem. Po informacijah naj bi to javno gospodarsko sluĹžbo izvajalo tudi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Podjetje je v lokalni skupnosti Ĺže poznano, saj je storitve izvajalo pred tem, ko je ministrstvo za okolje in prostor koncesijo dodelilo Dimnikarstvu PeÄ?nik iz Velenja.

emisije dimnih plinov. ÂťDo 1. januarja 2017 bo treba vgraditi javljalnike ogljikovega monoksida, ki v skrajnem primeru kot dodatni varnostni ukrep lahko opozorijo na izhajanje nevarnih plinov iz kurilne naprave ali dimnika v prostor.ÂŤ Na razmiĹĄljanja, da v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj, kjer se veÄ?ina gospodinjstev ogreva s sistemom daljinskega ogrevanja, prisotnost dimnikarske sluĹžbe ni potrebna, pa Dovrtel pravi: ÂťJe, ker je treba zaradi poĹžarne varnosti in higiene enkrat na leto pregledati in oÄ?istiti prezraÄ?evalne naprave. Vse veÄ? se jih vraÄ?a na ogrevanje na trda goriva, nekateri imajo rezerv-

ne dimovodne naprave, vgrajene kamine. Ne glede na uporabo slednjih jih je potrebno pregledati. Obstaja pa moĹžnost dogovora med izvajalcem dimnikarskih storitev in uporabnikom,ÂŤ je ĹĄe povedal Simon Dovrtel. Naj ĹĄe zapiĹĄemo, da je sekcija dimnikarjev pri omenjeni zbornici skupaj s Slovenskim zavarovalnim zdruĹženjem izdala zloĹženko s koristnimi informacijami. Dostopne so na spletnih straneh obÄ?in, sekcije dimnikarjev ter dimnikarskih podjetij, v tiskani obliki pa je na voljo tudi pri dimnikarjih. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

SOCIALA, ZDRAVSTVO

Angeli svoje vrste Na Mestni obÄ?ini Velenje je prijavljenih 61 brezdomnih oseb – Devet jih biva v Centru HiĹĄa, kjer pa bi teĹžko sprejeli ĹĄe koga – Vsi s svojimi zgodbami in tegobami skrbijo za svoj skupen dom Tina Felicijan

Med skladiĹĄÄ?i in vrtiÄ?ki na cesti Simona Blatnika stoji hiĹĄa. Za njo je velik vrt, zraven pa delavnica. Tam Ĺživijo Angeli, kakor so se za naĹĄ pogovor poimenovali ĹĄtirje brezdomni VelenjÄ?ani, ki so se bodisi zaradi dolgov bodisi brezposelnosti znaĹĄli v hudi stanovanjski stiski. Za starega leta so se iz nekdanjega samskega doma preselili v Center HiĹĄa, ki

â?ą

ÂťVsak dan je isti.ÂŤ

so ga v veliki veÄ?ini uredili sami – popravili so vodovod, pregradili kuhinjo, da so dobili pisarno za strokovne delavce, zamenjali pod, prebelili, obnovili kopalnico, dnevni prostor in kuhinjo, uredili so si ĹĄtiri dvo- in troposteljne sobe ter okolico, pa ĹĄe dve leĹžiĹĄÄ?i za prenoÄ?evanje, ÂťÄ?e je kdo v ĹĄkripcih.ÂŤ Tako so si pridelali dvomeseÄ?no 'najemnino', sicer pa plaÄ?ujejo 120 evrov za tri obroke, posteljo in uporabo hiĹĄe, pa tudi kupujejo orodje in ostalo za popravila po hiĹĄi. Ĺ˝ivijo sami, obiskujejo pa jih deĹžurni in zaposleni na InĹĄtitutu Integra, s katerimi imajo to-

ple prijateljske odnose, pa drugi, ki jim priskoÄ?ijo na pomoÄ? pri tem in onem. Tako so bolj samostojni kot na stari lokaciji, imajo veÄ? miru, veliko dela, da se zamotijo, in ÂťnihÄ?e jim ne hodi po glavi kot tam.ÂŤ Skrbijo tudi za maÄ?ko in psa, ki se veÄ?krat kam odklati, a se vrne domov na svoj fotelj na verandi. Kot v vsaki veliki druĹžini tudi pri njih Âťpride do ĹĄpetirov. Ni pa pretepov. Se skregamo in poglihamo. Ne govorimo dva dni, potem pa je spet v redu. Funkcionira,ÂŤ razlagajo Angeli, ki so ravno 10. oktobra zaznamovali mednarodni dan brezdomstva in povabili obÄ?ane, da stopijo v njihove Ä?evlje.

ostal brez izpita. Potem je Ĺžena umrla. HÄ?i je spoznala ÂťÄ?udnegaÂŤ tipa in se odselila iz stanovanja. Ostal je sam, zaÄ?eli so mu odtegovati za prekrĹĄke in ni zmogel vzdrĹževati ĹĄe stanovanja. ÂťKljuÄ?e sem vrnil na obÄ?ino in tam izvedel za ta center. Ni mi bilo vseeno, bilo mi je tako teĹžko vpraĹĄati za posteljo. Na zaÄ?etku se nisem sprijaznil s tem, vedno mi je nekaj manjkalo. Na kon-

Prebival sem na avtobusni postaji, na stopnicah do garaĹže. Pa veliko sem bil v knjiĹžnici na toplem.

SreÄ?al sem veliko svojih prijateljev, ki so me zapustili in se temu posmehovali,ÂŤ pripoveduje mlad fant, ki je zaradi svoje bolezni nezaposljiv. ÂťImam shizofrenijo. Ĺ el bi pa delat. Najraje to, kar sem po poklicu – trgovec. V kakĹĄni trgovini ne bi bilo slabo delati. Tega sem najbolj vajen.ÂŤ

Dokler Ä?lovek ne ostane brez doma, si ne predstavlja stiske, ki jo doĹživljajo brezdomni. ÂťNaj gre v park za kak mesec, v kakem takem vremenu, kot je zdaj. Mu ne bo treba niÄ? razlagati, kako je.ÂŤ Eni laĹžje, drugi teĹžje sprejmejo trenutek, ko padejo z neÄ?esa na niÄ?. ÂťLahko te mine, greĹĄ za prvo drevo in si narediĹĄ zanko ali se vrĹžeĹĄ pod vlak,ÂŤ razmiĹĄlja drugi Angel.

Center HiĹĄa je program InĹĄtituta Integra. Financira ga Mestna obÄ?ina Velenje, ki je lastnica hiĹĄe in krije stroĹĄke strokovnega dela, Angeli in tudi sodelavci inĹĄtituta pa ostale. Nudi jim informacije in podporo, deluje pa na razliÄ?nih podroÄ?jih – od zdravstvenih do zaposlitvenih, steÄ?ajnih, banÄ?nih, finanÄ?nih, socialnih. Zelo si prizadevajo za ĹĄirjenje socialnih mreĹž in krepitev vezi, saj je temeljna znaÄ?ilnost brezdomnih oseb, da so prekinili stike s sorodniki in prijatelji ali pa jih je tako malo, da jim ne morejo nuditi podpore. di zaradi bolezni teĹžko delajo.

Vsak ima kake zdravstvene teĹžave. Enega boli kriĹž, drugi ima slabe zobe, sladkorno in teĹžave s krvnim tlakom, vsi pa Ĺžepno gripo. Kaj pa je to? ÂťNi denarja!ÂŤ se ironiÄ?no smejijo Angeli.

Razen z ljudmi z inĹĄtituta, ki Âťjim ni vseeno za nas, znajo se z marsikom skregati zaradi tega, kako mi Ĺživimo, kar nam veliko

â?ą

dejo zimska obutev, posteljnina, kaj hrane, Âťvse je dobrodoĹĄlo,ÂŤ spomladi pa bodo potrebovali semena za svoj vrt.

Kazen pa mora bit

V hiĹĄi ima vsak svoje zadolĹžitve. Ĺ ele ko za vse poskrbijo, gredo na hof. Kaj je pa to, vpraĹĄam. ÂťJa, veĹĄ, to je pa Ä?isto posebno,ÂŤ zmajuje prvi, Âťto je en plac, kjer

ÂťMi smo Ĺže navajeni tega ignoriranja, nam je Ĺže ravno, po domaÄ?e povedano. Jaz sem toliko kulturen, da pozdravim. ÄŒe je pa Ä?loveku tako neprijetno odzdraviti, pa naj bo vzviĹĄen.ÂŤ

Vsakdo lahko ostane brez doma

In postane brezdomen. Prvi Angel je vÄ?asih delal in s sodelavci Ĺživel v stanovanju podjetja.

Potem pa dela ni veÄ? bilo, ni bilo denarja, pa ÂťmarĹĄ iz bajte in na svidenjeÂŤ. Stiska se lahko zaÄ?ne Ĺže takrat, ko poloĹžnice niso krite in se opomini nalagajo. ÂťKo si na cesti, pa se znajdi kakor hoÄ?eĹĄ,ÂŤ dodaja drugi Angel.

Tretji je sreÄ?no Ĺživel. Z Ĺženo sta Ĺživela v hiĹĄi, imela sta ĹĄe stanovanje, v katerem je Ĺživela hÄ?i.

Zaradi prometnih prekrĹĄkov je

22. oktobra 2015

HiĹĄo so novi stanovalci veÄ?inoma uredili sami. Ĺ e vedno pa Ä?akajo, da MO Velenje poskrbi za ustrezno greznico, ki je daleÄ? premajhna in se njena smrdljiva vsebina razliva po trati pred hiĹĄo.

cu pa ugotoviĹĄ, da ni tako slabo.

Dela imamo veliko, druĹžba je, ampak ĹĄe vedno razmiĹĄljam, da ko bo to minilo, bom ĹĄel nazaj v stanovanje, Ä?e bom ĹĄe Ĺživ.ÂŤ ÄŒetrtemu se je Ĺživljenje spremenilo v trenutku. Ko sta mu umrla starĹĄa, je pristal na cesti, ker ni imel kam drugam, s Ä?imer se ni mogel sprijazniti. Preden je izvedel za zavetiĹĄÄ?e, si uredil socialno podporo in se preselil, je izkusil velenjske ulice. ÂťMraz ‌ eh, da ne govorim. NimaĹĄ se kam dat.

â?ą

ÂťÄŒisto vsak lahko pride v naĹĄo situacijo. Vsakemu se lahko to zgodi.ÂŤ

Prezrti in presliĹĄani

Ne le zaradi predsodkov, ki jih stano- ali delodajalci in druĹžba nasploh imajo do njih in jim ne oddajo stanovanja ali dela, Âťsamo, da te ni!ÂŤ, jih odganjajo. Tu-

pomeni,ÂŤ imajo z redkimi pristen in iskren odnos. ÂťPoznam ogromno ljudi, vsi me pozdravljajo, se pogovarjamo, ĹĄe nihÄ?e pa me ni vpraĹĄal, kaj delam tu, kako sem.

NihÄ?e,ÂŤ pripoveduje tretji Angel, drugi pa nadaljuje: ÂťTo se lepo sliĹĄi, da te vsak pozdravi, kaj si pa v sebi misli, je pa drugo. MaĹĄ tudi take, ki ti reÄ?ejo: kaj je ti, brezdomec. Po domaÄ?e povedano, potrpeti moraĹĄ in se navadiĹĄ.ÂŤ OpaĹžajo pa tudi, da niso vsem odveÄ?. ÂťImamo nekaj prijateljev. VrtiÄ?karji nas cenijo. Tisti, ki vidijo, kaj znamo narediti.ÂŤ Trudijo se, da bi bili Ä?im bolj samostojni. ÂťVsakemu se zameriĹĄ, Ä?e hodiĹĄ po centru in kloĹĄariĹĄ. Tega mi ne delamo. ÄŒe pa kdo kaj da, pa damo v skupno denarnico, da lahko kaj postorimo po hiĹĄi.ÂŤ Pravijo, da prej dobijo pomoÄ? od nekoga, ki je kaj podobnega izkusil, kot od nekoga, ki ima vsega na pretek. Zdaj jim najbolj prav pri-

se dobivamo. Ker ne smemo piti v centru, se zadrĹžujemo tam,ÂŤ nadaljuje, tretji pa ga dopolni: ÂťTam kaj spijeĹĄ in se pomeniĹĄ, kadar tu nimaĹĄ obveznosti.ÂŤ Te so Ä?iĹĄÄ?enje in vzdrĹževanje hiĹĄe in vrta. Vse beleĹžijo. In ÂťÄ?e v mesecu dobiĹĄ tri Ä?rtice, ker nisi opravil dolĹžnosti, greĹĄ po Ä?etrti Ä?rtici za mesec dni na prenoÄ?evanje.ÂŤ PrenoÄ?evanje? ÂťOb osmih te zbudijo, do devetih pojeĹĄ zajtrk, ven, prideĹĄ na kosilo, ven, ob desetih pa lahko prideĹĄ v hiĹĄo,ÂŤ pojasnjuje drugi Angel. ÂťPa ni vaĹžno, a je deĹž ali sneg.ÂŤ Je Ĺže tudi kdo od njih bil na prenoÄ?evanju? ÂťBi morala vpraĹĄati, kdo ni bil!ÂŤ se rogajo, saj so v starem domu za vsako Ä?rtico prenoÄ?evali en dan in so tako bili veÄ?krat zunaj kot notri, obujajo spomine Angeli, ki sprijaznjeni z usodo, a s ĹĄe tleÄ?im upanjem, pozitivno gredo naprej skozi Ĺživljenje. đ&#x;”˛

Ko noseÄ?nost preseneti

SveÄ?ana akademija ob 60-letnici SZĹ Celje

V projektu Lotus bodo skuĹĄali pomagati noseÄ?nicam, ki otroka niso naÄ?rtovale – OdloÄ?itev nikoli ni lahka – NeĹželena noseÄ?nost preseneti tudi v zrelih letih

Celje, 19. oktobra – Ta ponedeljek je bilo na Srednji zdravstveni ĹĄoli v Celju nadvse slovesno. S sveÄ?ano akademijo so poÄ?astili 60-letnico Srednje zdravstvene ĹĄole Celje in deset let dela v novi ĹĄoli.

Slovesnosti se je med ostalimi pomembnimi gosti udeleĹžil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ravnateljica Katja PogelĹĄek Ĺ˝ilavec je v svojem govoru poudarila, da je ĹĄola vkljuÄ?ena v ĹĄtevilne projekte na lokalni, drĹžavni in mednarodni ravni, saj sodelujejo kar s 110 partnerji, ki kreirajo vzgojno-izobraĹževalni sistem in sodelujejo s ĹĄolo tako v okviru praktiÄ?nega pouka kot tudi v procesu praktiÄ?nega usposabljanja pri delodajalcih. Srednja zdravstvena ĹĄola Celje pa je na prireditvi svoji nekdanji ravnateljici Mariji Marolt podelila priznanje za Ĺživljenjsko delo.

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 19. oktobra – Pod okriljem velenjskega druĹĄtva Novus bo v teh dneh zaĹživel projekt Lotus. Sprva bo deloval preko spletnega mesta na spletni strani druĹĄtva, preko njega pa bodo nudili bistvene, predvsem pa verodostojne informacije Ĺženskam in dekletom, ki so nenaÄ?rtovano ali neĹželeno zanosile in se ĹĄe odloÄ?ajo, ali naj otroka obdrĹžijo ali ne. Kot pravi vodja projekta druĹžinska terapevtka Ines Vugrinec, gre za teĹžko Ĺživljenjsko odloÄ?itev, ki je povezana z mnogimi vpraĹĄanji. Tudi nanje bodo skuĹĄali odgovoriti hitro in strokovno.

Gre za lokalni projekt, ki ga je podprla tudi MO Velenje, zagotovo pa sega na podroÄ?je, ki je ĹĄe vedno tabu tema. ÂťÄŒe noseÄ?nost ni Ĺželena in naÄ?rtovana, se veliko deklet in Ĺžensk znajde v hudi stiski. Mi jim bomo ob strani stali v trenutkih, ko se odloÄ?ajo, ali naj nadaljujejo noseÄ?nost ali

ne. Projekt Lotus ne bo zajemal le spletnih informacij, ampak tudi psiholoĹĄko, Ä?ustveno podporo in svetovanje. Pri tem se lahko Ĺženska sama odloÄ?i, ali bo ostala anonimna ali ne. Odgovarjali bova jaz in ginekologinja Tinkara SrnovrĹĄnik, odvisno od teme vpraĹĄanja. ÄŒe bodo Ĺženske Ĺželele komunicirati le preko spleta, se bomo potrudili, da odgovor dobi v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu, lahko pa se odloÄ?i tudi za osebni pogovor, kar bomo nudili v prostorih druĹĄtva Novus v stavbi Farmin,ÂŤ pripoveduje naĹĄa sogovornica. Ĺ e posebej pomemben se ji projekt zdi zato, ker pravi, da dokazuje, da Ĺženska ni le fiziÄ?no telo, ampak predvsem Ä?ustveno bitje, ki, Projekt Lotus bodo v prostorih druĹĄtva Novus predstavili dvakrat; prviÄ? v Ä?etrtek, 29. oktobra, ob 18. uri, drugiÄ? pa v Ä?etrtek, 5. novembra, ob 11. uri.

ko se odloÄ?a o svojem Ĺživljenju in Ĺživljenju cele druĹžine velikokrat doĹživlja hude stiske. ÂťOdgovarjali bomo na zelo praktiÄ?na vpraĹĄanja, kot so, kakĹĄna oblika splava bi bila primerna zame, do kdaj lahko prekinem noseÄ?nost, kaj pomeni, Ä?e sem noseÄ?a veÄ? kot 10 tednov, in ĹĄtevilna druga. Stiska pri Ĺženskah po navadi nastopi v kljuÄ?nih trenutkih odloÄ?anja in takrat Ĺželimo pomagati s projektom Lotus.ÂŤ

Ĺ tevilo splavov upada

Zanimiv je podatek, da je Slovenija med tistimi evropskimi drĹžavami, v katerihĹĄtevilo splavov Ĺže nekaj let upada. ÄŒe smo ĹĄe bolj natanÄ?ni, ta trend v Sloveniji beleĹžimo od leta 1982. ÂťTudi glede na druge drĹžave EU imamo malo splavov. V letu 2012 jih je bilo pri nas 4106, leto prej 4236, ĹĄe leto prej pa 4328, zato smo lahko veseli. A to je statistika, zgodbe Ĺžensk in njihove stiske, ko se odloÄ?ajo za splav ali rojstvo, pa so hude. In pomemb-

Ines Vugrinec

ne,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da na svetu letno zanosi pribliĹžno 211 milijonov Ĺžensk. Od teh noseÄ?nosti je 41 % nenaÄ?rtovanih, polovica teh postane Ĺželenih, ostala polovica pa jih je neĹželenih in se konÄ?ajo z umetno prekinitvijo noseÄ?nosti. ÂťPri em ne gre le za neĹželene noseÄ?nosti med najstnicami. Pogosto noseÄ?nost preseneti Ĺženske v zrelih letih, ko Ĺže imajo otroke, sluĹžbo in ne razmiĹĄljajo o poveÄ?anju druĹžine. Pogosto takrat razmiĹĄljajo, da ne Ĺželijo biti v breme druĹžini, partnerju.

To velikokrat pretehta pri odloÄ?itvi,ÂŤ pripoveduje Ines. Seveda se mnoge s tem, da so se odloÄ?ile za splav, ĹĄe dolgo ne sprijaznijo, doĹživljajo hude stiske. ÄŒe bodo projekt Lotus ĹĄirili, se bodo posvetili tudi takim Ĺženskam. †đ&#x;”˛

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in ravnateljica SZŠCelje Katja Pogelťek Žilavec

Na ĹĄoli je trenutno 1.060 dijakov, 36 oddelkov in 200 udeleĹžencev izobraĹževanja odraslih. IzobraĹžujejo se v programih zdravstvena nega, kozmetiÄ?ni tehnik in bolniÄ?ar-negovalec. Hkrati izvajajo preverjanje in potrjevanje za ĹĄtevilne nacionalne poklicne kvalifikacije. đ&#x;”˛

Jure BeriÄ?nik

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

22. oktobra 2015

9

IZOBRAŽEVANJE

Potrebna so prilagajanja - enih in drugih Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje veÄ? kot 80 dijakov Neslovencev – Komunikacija med nekaterimi precejĹĄnja teĹžava – Denar iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in ĹĄtipendij Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ olski center Velenje (Ĺ CV) postaja vse bolj mednarodna ĹĄola. Prve dijake Neslovence so vpisali v programe ĹĄol centra kmalu po razpadu nekdanje Jugoslavije. Samo v tem ĹĄolskem letu so vpisali veÄ? kot 30 novincev predvsem iz drĹžav nekdanje Jugoslavije, vseh pa je evidentiranih veÄ? kot 80. NajveÄ? se jih izobraĹžuje v programih ĹĄole za storitvene dejavnosti, strojne ter elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole. Po mnenju vodstva Ĺ olskega centra so dijaki iz tujine priloĹžnost za zapolnitev vpisnih mest, za druge Âťdelo brez pravega uÄ?inka.ÂŤ

Ohranjajo programe in delovna mesta

ÂťIzraza dijaki tujci ne uporabljamo, ampak dijaki Neslovenci. Ĺ˝e veÄ?krat sem poudaril, da so ti priloĹžnost za Ĺ olski center tudi zato, ker tako zapolnjujemo vrzeli manj ĹĄtevilÄ?ne domaÄ?e ge-

neracije dijakov. V prihodnje bodo oÄ?itno ĹĄe bolj. S tem ohranjamo programe in delovna mesta.

Trije, ĹĄtirje oddelki veÄ? ali manj pomenijo na daljĹĄi rok zelo hitro 20 premalo ali preveÄ? zaposlenih. Ĺ e zdaleÄ? niso naĹĄe ĹĄole edine v Sloveniji, ki izobraĹžujejo dijake Neslovence, z njimi se v zadnjem Ä?asu hvalijo tudi vse tri slovenske univerze,ÂŤ se je odzval direktor Ĺ CV Ivan Kotnik. Kotnik je ĹĄe dejal, da njihov lastnik – ministrstvo za znanost, izobraĹževanje in ĹĄport – zelo podpira izjemno pomembne projekte, h katerim sodi mobilnost, sodelovanje s ĹĄolami iz drugih drĹžav. StroĹĄke bivanja dijakov Neslovencev v dijaĹĄkem domu plaÄ?a Javni sklad RS za razvoj kadrov in ĹĄtipendij, za ostalo so ÂťobravnavaniÂŤ tako kot domaÄ?i dijaki, kar pomeni, da zanje dobijo glavarino, njena viĹĄina pa je odvisna od tega, v kateri program se je dijak vpisal. V povpreÄ?ju znaĹĄa 3.000 evrov na dijaka, za dijake Neslovence, ki bivajo v dijaĹĄkem

domu, pa dobijo 5.000 evrov na ĹĄolsko leto.

Da pomenijo meĹĄani razredi veÄ?jo obremenitev za profesorje, sogovornik soglaĹĄa. Da bi bila zaradi tega kakovost pouka slab-

Ivan Kotnik

ĹĄa, Âťprav gotov ne. Pri nas je v srediĹĄÄ?u uspeĹĄne zgodbe dijak in Ĺže dolgo vemo, da se je potrebno ukvarjati z vsakim posebej. Na

ministrstvu ĹĄe posebej poudarjajo, da moramo na ĹĄolah delati tako, da bodo razlike Ä?im manjĹĄe in da bodo uspeĹĄni vsi dijaki.ÂŤ

NajveÄ? teĹžav pri komunikaciji

Po zagotovilih sogovornika za zdaj teĹžav zaradi prisotnosti dijakov Neslovencev niso zaznali, priznal pa je, da so te precejĹĄnje zlasti pri sporazumevanju. Ne z vsemi omenjenimi dijaki, ampak predvsem z veÄ?jo skupino dijakov s Kosova. Nekateri med njimi so priĹĄli Ĺže med lanskim ĹĄolskim letom, ĹĄe v veÄ?jem ĹĄtevilu pa na zaÄ?etku tega. Ti namreÄ? ne znajo slovensko, zelo slabo ali sploh ne govorijo angleĹĄko in nemĹĄko, njihovi uÄ?itelji pa ne znajo albansko. Zato imajo Ĺže drugo leto zunanjega sodelavca, ki govori zelo dobro slovensko, zna pa tudi albansko.

Vpisa dijakom, ki ne znajo slovenĹĄÄ?ine, ne morejo prepreÄ?iti, ker za to nimajo zakonskih

osnov. Zato izvajajo na zaÄ?etku ĹĄolskega leta zanje intenzivne teÄ?aje slovenskega jezika. OÄ?itno pa bo potreben ĹĄe preizkus kakĹĄnega tujega jezika, da bodo lahko oblikovali skupine tako, da bo delo z njimi Ä?im laĹžje. ÂťSam menim, da se dijaki iz drugih drĹžav morajo nauÄ?iti slovenskega jezika in prevzeti tukajĹĄnje navade. Mi pa se bomo morali sprijazniti, da bodo vpisani v poklicne ĹĄole Ĺživeli predvsem od rok in pridobljenih uporabnih znanj.ÂŤ So pa Ĺže zaznali, ĹĄe posebej pri albansko govoreÄ?ih dijakih, da se eni Ĺželijo nauÄ?iti slovenĹĄÄ?ine in pridobiti Ä?im veÄ? uporabnih znanj, drugi samo Ä?akajo, da bodo ĹĄli naprej v NemÄ?ijo, tretjo skupino pa predstavljajo dijaki, ki imajo tu zaposlene starĹĄe in ĹĄe ne vedo, kaj bi naredili s sabo.

Poleg teĹžav pri sporazumevanju je specifika ĹĄe prehrana. Kotnik je zagotovil, da imajo jedilnike prilagojene dijakom, ki ne uĹživajo svinjskega mesa.

Kot je ĹĄe povedal, so bili prvi

njihovi dijaki Neslovenci iz Valjeva v Srbiji. Ne po nakljuÄ?ju. Tu je namreÄ? velenjsko Gorenje postavilo proizvodno tovarno, zato so dijake izobraĹževali za njihove potrebe. Sedaj so sodelovanje razĹĄirili ĹĄe na ĹĄolo v Kragujevcu, v Bosni in Hercegovini pa s ĹĄolo v TeĹĄanju. Posebno skupino predstavljajo dijaki iz ostalih drĹžav EU, ki prihajajo k njim na praktiÄ?na usposabljanja, Âťsaj imamo takĹĄna znanja in opremo za nekatere programe, za katere smo v slovenskem prostoru neprimerljivi.ÂŤ Prav tako pa odhajajo na praktiÄ?na usposabljanja v tujino njihovi dijaki. ÂťZgodbe so torej veÄ?plastne.

Potrebam novih Ä?asov se bomo morali prilagajati eni in drugi.

Dejstvo je tudi, da bo moralo ministrstvo zagotoviti za izobraĹževanje dijakov veÄ? denarja kot ga, da bodo lahko uÄ?itelji ĹĄe bolj kvalificirani za delo z dijaki Neslovenci,ÂŤ je ĹĄe dejal Ivan Kotnik. đ&#x;”˛

Izkoristite poÄ?itnice

Oddali vse postelje V Ĺ tudentsko-dijaĹĄkem domu Velenje bo to ĹĄolsko leto spalo 99 slovenskih in tujih dijakov in ĹĄtudentov Tina Felicijan

Velenje – Do roka prijav sredi avgusta so posteljo dobili vsi ťtudenti, prilagodili pa so se tudi tistim, ki so se na fakultete vpisali kasneje, da so lahko naknadno oddali vlogo.

Le ĹĄe ĹĄtirje ĹĄtudenti, ki so se v ĹĄtudijski program vpisali v zadnjem roku, Ä?akajo na vselitev v Ĺ tudentsko-dijaĹĄki dom Velenje. Nato bodo kapacitete povsem zapolnjene, poroÄ?a skrbnica ĹĄtudentskega dela doma Metka Rupreht. V njem bo bivalo 50 ĹĄtudentov, veÄ?inoma iz Podravja in Zasavja, ena ĹĄtudentka pa je iz Ĺ panije in bo prvi semester na ĹĄtudentski izmenjavi na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja. Obiskuje jo ĹĄe 30 drugih ĹĄtudentov, 9 jih je na Visoki ĹĄoli za energetiko, 10 pa na viĹĄjeĹĄolskih programih Ĺ olskega centra Velenje. ÂťNa zaÄ?etku ĹĄtudijskega leta je ĹĄtudentski dom poln, v drugem semestru pa se veliko ĹĄtudentov izseli, ker obvezno prakso opravljajo v domaÄ?em kraju ali kje drugje,ÂŤ pojasnjuje Metka Rupreht. Nastanjeni bodo v osemindvajsetih, veÄ?inoma dvo-, pa tudi triposteljnih sobah. NajveÄ? je apartmajskih, v katerih si ĹĄtiri osebe delijo kuhinjo. Skupne kuhinje pa so ukinili, Âťker se uporabnikom ni uspelo dogovoriti, kdo bo skrbel za Ä?istoÄ?o.ÂŤ

Tako so si stanovalci v posameznih sobah sami priskrbeli manjĹĄe hladilnike in vrelce vode, veÄ?inoma pa se prehranjujejo zunaj.

Za dijaĹĄki del doma, v katerem je 24 sob, skrbi Ĺ CV, ki od leta 2013 izvaja projekt Zahodni Balkan. Letos se ga udeleĹžuje 36 dijakov iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki se bodo celo ĹĄolsko leto izobraĹževali v Velenju.

VeÄ?ina nadaljuje ĹĄolanje Ĺže drugo ali tretje leto, na novo pa so priĹĄli ĹĄtirje iz Kragujevca, ĹĄtirje iz TeĹĄanja in 8 iz Valjeva, poroÄ?a vzgo-

jiteljica Slavica DimiÄ?. Eden od vsega skupaj 49 dijakov se ĹĄola kot tujec, ostali pa prihajajo predvsem iz KoroĹĄke, Savinjske in Zasavja. Spijo v dvoposteljnih sobah, prehranjujejo pa se v prehranskih obratih, zato imajo v domu na voljo le skupno Ä?ajnico. đ&#x;”˛

Velenje, 26. oktobra – Ĺ portna zveza Velenje bo skupaj s Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana med jesenskimi poÄ?itnicami za ĹĄolsko mladino organizirala razliÄ?ne ĹĄportne aktivnosti, ki se bodo zvrstile od ponedeljka, 26. oktobra, do petka, 30. oktobra. V rdeÄ?i dvorani bo potekala brezplaÄ?na jesenska ĹĄola rokometa za otroke od 5. do 9. razreda (od 8. do 9.30); ĹĄola nogometa za otroke vseh starosti od 11.30 do 13.30.

Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona, skvoĹĄa in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda bo mogoÄ?e vsak dan poÄ?itnic od 11. do 14. ure. Na streliĹĄÄ?u strelskega druĹĄtva MroĹž bodo organizirali streljanje z zraÄ?no puĹĄko za otroke vseh starosti od 10. do 12. ure.

PoÄ?itnikarje vabijo tudi na bazen, kjer bo zanje vstopnina le 1 evro.

Od 10. do 11.30 bo plavanje za uÄ?ence od 1. do 4. razreda, prisotni bodo tudi vaditelji. Od 12. do 13.30 bodo lahko plavali uÄ?enci od 5. do 9. razreda.

Ves poÄ?itniĹĄki teden bo potekal tudi Ĺ portni tabor Zmaga KuĹĄtrina. Otroci bodo pod nadzorom animatorjev od 9. do 15. ure. Vsak dan jim bomo predstavili eno ĹĄportno dejavnost bolj podrobno. Orientacija v naravi bodo spoznali ob pomoÄ?i DruĹĄtva tabornikov Rod jezerski zmaj, skupaj s klubom Ĺ aleĹĄki alpinistiÄ?ni odsek bodo plezali na umetni steni v RdeÄ?i dvorani, Gregor Vegan jim bo predstavil osnove gimnastike, skupaj z Atletskim klubom Velenje bodo okusili prvine atletike. Zadnji dan, na dan igre z Ĺžogo, se bodo preizkusili v rokometu, nogometu, koĹĄarki in odbojki. Vsak dan po tematskem ĹĄportu se bodo otroci odpravili ĹĄe na streliĹĄÄ?e in bazen. Vse dodatne informacije dobite na www.sportnazvezavelenje.si, ali po telefonu 897 54 10, 041 597 032!

Kaj med poÄ?itnicami pripravljajo na MZPM Velenje, pa preberite na 1. strani. đ&#x;”˛

bĹĄ

Podjetne in ustvarjalne

mala ANKETA Elisa Pastor VallĂŠs iz Madrida, 22 let: ÂťV Velenju bom ĹĄtudirala pet mesecev na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja. Do sedaj smo se s profesorji dogovorili, kako bom opravljala obveznosti, zaÄ?ela sem se uÄ?iti in zdi se mi super. Ĺ tudentski dom je res izjemen. Apartma je zelo prostoren, ima kuhinjo, po desetih dneh se poÄ?utim kot doma. Je zelo blizu fakulteti in nakupovalnemu centru.ÂŤ

Ĺ portno obarvane poÄ?itnice

V tem ĹĄtudijskem letu subvencionirano bivanje v Ĺ tudentsko-dijaĹĄkem domu ni moĹžno. Tako ĹĄtudenti plaÄ?ujejo od 102 do 152 evrov meseÄ?no za najemnino in stroĹĄke – odvisno od tipa sobe, ki so eno- in dvoposteljne s skupno kuhinjo ali apartmajske. Dijaki pa plaÄ?ujejo 229 evrov oskrbnine na mesec, ta pa vkljuÄ?uje bivanje in tri obroke za 22 delovnih dni.

Klavdij LeĹĄnik iz Kisovca, 20 let: ÂťDrugo leto Ĺže bivam v ĹĄtudentskem domu in se v redu poÄ?utim. Lokacija je dobra, blizu fakultete. Sobe so lepo urejene, tako da je fajn. Moti me edino internet, ker je zelo poÄ?asen. Velikokrat se prekine. Ĺ tudentskega druĹženja niti ne pogreĹĄam. VeÄ?inoma je mirno, le vÄ?asih je zunaj hrupno ali pa odmeva po hodnikih.ÂŤ Drago Bohar iz Lucove, 21 let: ÂťV tem domu sem bival v prvem letniku, potem sem bil eno leto v zasebnem stanovanju, zdaj

pa sem spet tu. Oboje je po svoje zanimivo in fajn. V zasebnem stanovanju si bolj prepuĹĄÄ?en samemu sebi, ni toliko pravil, lahko tudi bolj ‚zaĹžuraĹĄâ€˜. V ĹĄtudentskem domu se super poÄ?utim, malo pa manjka dogajanja tako v domu kot na sploĹĄno v Velenju. Zadovoljen sem s stanovanjem, problem je samo internet, pa stene puĹĄÄ?ajo bele sledove, Ä?e se jih dotakneĹĄ. Sicer pa je lokacija odliÄ?na, blizu sta fakulteta in trgovina, Ä?e nimaĹĄ prevoza, te pobere Lokalc, skratka super.ÂŤ

Velenje, 26.–29. oktober – Prihodnji teden bodo v Mladinskem hotelu Velenje potekale Spiritove poÄ?itnice podjetnosti za dijake, Ĺželjne druĹženja ter iskanja kreativnih in inovativnih reĹĄitev. IzkuĹĄeni mentorji jih bodo vodili skozi proces ustvarjanja in preverjanja njihove (morda prve) poslovne ideje ter naÄ?rtovanja realizacije. PouÄ?no druĹženje se zaÄ?ne v ponedeljek, 26. oktobra, ob 11. uri. đ&#x;”˛

tf

Jesenske in Ä?arovniĹĄke delavnice Ĺ martno ob Paki – Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki bo tudi letos poskrbel, da mladim od 5. leta starosti v lokalni skupnosti med krompirjevimi poÄ?itnicami ne bo dolgÄ?as.

Od ponedeljka, 26., do petka, 30. oktobra, bo pripravil ustvarjalne delavnice.

Prva dva dni bodo udeleĹženci ustvarjali na temo jeseni, delavnice od srede do petka pa so poimenovali Ä?arovniĹĄke. Sklenili jih bodo s plesom in karaokami.

Ustvarjalno druĹženje bo potekalo vsak dan od 10. do 12. ure, na delavnicah pa bodo dobrodoĹĄli tudi starĹĄi otrok. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

Teden orkestrov Na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje je prejĹĄnji teden potekal zanimiv projekt z naslovom Teden orkestrov. Z njim so Ĺželeli posebej poudariti, da je delo v orkestrih pomemben segment glasbenega izobraĹževanja.

Velenjska glasbena ĹĄola je Ĺže od nekdaj tesno povezana z orkestri.

Verjetno je bil eden od pomembnih povodov za njeno ustanovitev povezan ravno z delom v orkestrih (godbi sta potrebovali ĹĄolane mlade orkestraĹĄe). Trenutno na glasbeni ĹĄoli poleg ĹĄtevilnih komornih skupin deluje osem orkestrov. Projekt, imenovan Teden orkestrov, je bil zasnoval z name-

nom, da bi se posebej poudarila ta pomembna plast glasbenega delovanja na ĹĄoli, pa tudi, da bi jo pokazali navzven. Tako je cel teden, vsako popoldne, delo intenzivno teklo v petih ĹĄolskih orkestrih, in sicer v treh pihalnih, simfoniÄ?nem in mlajĹĄem godalnem orkestru. V projekt so povezali tudi gostovanje orkestra glasbene ĹĄole iz Finske. V Ä?etrtek, 15. oktobra, so tako v veliki dvorani glasbene ĹĄole zaigrali Ä?lani Pihalnega orkestra Glasbene ĹĄole Mikkeli z dirigentom Jannom Ikonenom. Lepo obiskan koncert, na katerem so bila v ospredju finska glasbena dela (Sibelius, Viitasaa-

Lepotica in zver Pihalni orkester glasbene ĹĄole Velenje z dirigentom Janezom Marinom na zakljuÄ?nem koncertu tedna orkestrov

ri, Ikonen), je doĹživel vrhunec v zadnji skladbi, ko se je finskemu orkestru na odru pridruĹžil Pihalni orkester glasbene ĹĄole Velenje in so skupaj zaigrali skladbo Baila, ki jo je napisal dirigent Ikonen.

Teden so sklenili v petek, 16. oktobra, s popoldanskim zakljuÄ?nim koncertom, na katerem se je zvrstilo kar ĹĄest razliÄ?nih orkestrov. Pred nabito polno dvorano so zaigrali MlajĹĄi godalni orkester z dirigentko Andrejo MohoriÄ?, SimfoniÄ?ni orkester z dirigentom Miranom Ĺ umeÄ?nikom, MlajĹĄi pihalni orkester z dirigentom Lovrom Vrzelakom, Mladinski pi-

halni orkester oddelka Ĺ oĹĄtanj z dirigentom Davorjem Plambergerjem, Pihalni orkester z dirigentom Janezom Marinom, za zakljuÄ?ek pa ĹĄe Big Band Glasbene ĹĄole Mikkeli iz Finske z dirigentom Kallejem Keränenom. Tako se je na odru v prijetnem ozraÄ?ju zvrstilo okrog 250 mladih glasbenikov. Teden se je prijetno sklenil in dokazal, kako lahko sodelovanje v orkestralnih skupinah dopolnjuje Ĺživljenje mladih, jim pomaga razvijati Ä?ut za vzajemno delo, delovno disciplino in odgovornost ter da je lahko vse to tudi đ&#x;”˛ zabavno. â€

Pripravljajo Shakespeara po velenjsko Velenjski gledaliĹĄÄ?niki pripravljajo predstavo, ki bo nasmejala – 12 igralcev jo bo prviÄ? odigralo 28. novembra – V nedeljo zaÄ?enjajo abonmajsko sezono Bojana Ĺ pegel

Velenje, 19. oktobra – Ko se je poslovilo poletje, je spet postalo Ĺživahno v gledaliĹĄÄ?u.

Kulturno druĹĄtvo GledaliĹĄÄ?e Velenje je zaÄ?elo vaje za novo predstavo, ki jo bodo prviÄ? zaigrali dan pred 55-letnico velenjskega doma kulture. O novi sezoni in predstavi smo se pogovarjali s predsednikom druĹĄtva Matejem Mrazom. ÂťVaje so intenzivne, predstava nastaja po delu Zbrana dela Williama Shakespeara, ki ima v originalu 3 igralce.

Alice ÄŒop je tekst malo predrugaÄ?ila, igra je sedaj za 12 igralcev.

Predstava nastaja v reĹžiji KajeMatej Mraz je skupaj s svojimi gledaliĹĄkimi kolegi pripravljen na novo sezono, v kateri bodo presenetili s predstavo, Âťkot je ĹĄe ni biloÂŤ.

22. oktobra 2015

tana ÄŒopa. V predstavi se ÂťigramoÂŤ, delamo parodijo na glavna Shakespearova dela. Obljubljam veliko smeha, take predstave doslej velenjski gledaliĹĄÄ?niki ĹĄe niso igrali. Je posebna, drugaÄ?na,ÂŤ pripoveduje Mraz. GledaliĹĄki ansambel so precej pomladili, v predstavi bo tudi nekaj ĹĄtudentov, zato vaje potekajo tudi ob koncih tedna. Na odru bo tudi tokrat stal starosta velenjskih gledaliĹĄÄ?nikov Karli ÄŒretnik. ÂťOdliÄ?no se razumemo, ekipa res diha, kar je za dobro predstavo zelo pomembno,ÂŤ ĹĄe izvemo. Seveda bodo prav to predstavo zaigrali tudi na silvestrovo, saj so predstave na zadnji

veÄ?er v letu postale tradicija. Od starih predstav igrajo ĹĄe NoÄ?nega portirja, ĹĄe vedno pa isi Ĺželijo pripraviti pouliÄ?no predstavo ali predstavo za otroke. Kaj od tega bodo ustvarili, se bodo odloÄ?ili po novem letu. ÂťIdej in naÄ?rtov imamo veliko,ÂŤ ĹĄe doda Mraz.

V nedeljo zaÄ?etek abonmaja

Tudi letos, Ĺže osmo sezono zapored, so v KD GledaliĹĄÄ?e Velenje pripravili nedeljski gledaliĹĄki abonma ljubiteljskih gledaliĹĄÄ?.

Prva predstava bo Ĺže to nedeljo ob 17. uri v mali dvorani doma kulture. ÂťSedaj Ĺže nekaj Ä?asa vpisujemo abonmaje. Prostora v dvorani je za 100 gledalcev, nekaj abonmajev je ĹĄe prostih. Tudi letos bodo abonenti videli 6 dobrih komedij slovenskih amaterskih gledaliĹĄÄ?, med njimi bo januarja tudi naĹĄa predstava,ÂŤ pripoveduje Matej Mraz. Do prejĹĄnjega tedna so vpisali 70 abonentov, raÄ?unajo pa, da bodo zapolnili vse sedeĹže, saj je abonma tudi cenovno ugoden. Vpis teÄ?e preko njihove e-poĹĄte in po telefonu, abonmaje pa bo mogoÄ?e prevzeti v nedeljo, uro pred prvo đ&#x;”˛ predstavo z naslovom ÂťVse zastonjÂŤ. â€

AleĹĄ OjsterĹĄek

Velenje je najlepĹĄe urejeno veÄ?je slovensko mesto. Razglasili so ga minuli teden v Novi Gorici na zakljuÄ?ni prireditvi tekmovanja Moja deĹžela – lepa in gostoljubna. V konkurenci z mesti z veÄ? kot 20.000 prebivalci je Velenje premagalo Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj, Koper in Novo mesto.

Z razvojem interneta, telekomunikacij in transporta so razmiĹĄljanja pomembnega dela sociologije ĹĄla v smeri, da za ljudi, ki delajo skupaj, ni veÄ? potrebe, da bi bili skupaj, za to ne bodo.

Ekonomija naj bi bolj kot mesto razvoja potrebovala prostor, v katerega naj bi s Ä?asom migriralo vedno veÄ? menjave. Izkazalo se je, da so podobna razmiĹĄljanja o smrti mest bila prisotna Ĺže v Ä?asu razvoja telegrafa, telefona, avtomobila in letala, na zaÄ?etku dvajsetega stoletja. Sociologi so si enotni, da gre pri teoriji smrti mest za enega od mitov, ki ga je bilo najlaĹžje ovreÄ?i. Ne samo, da koncentracija v mestih naraĹĄÄ?a, tudi visoko tehnoloĹĄki del gospodarstva, ki moÄ?no vpliva na druĹžbeno rast, gospodarstvo torej, ki temelji na znanju, ustvarjalnosti, ki naj bi bolj kot mesta potrebovala prostor, kaĹže znake potreb po osrediĹĄÄ?enju v specifiÄ?nem prostoru. KaĹže se na t. i. kreativna jedra, Ĺživljenjsko pomembna inovativna srediĹĄÄ?a novih industrij. Raziskani in potrjeni so tudi dejavniki vpliva, ki kaĹžejo na pomembnosti mesta bolj kot na pomembnost prostora ĹĄirjenja nove ekonomije.

Dejavniki, ki vplivajo na odloÄ?itve posameznikov, kje (se) bodo razvijali, so teoretikom zdaj prav tako znani. ÄŒe za Velenje kaj velja, potem je to razvoj v smeri povezane skupnosti, v mreĹži ĹĄtevilnih prizadevnih posameznikov, ki v razliÄ?nih zvezah, druĹĄtvih in pobudah v akcije druĹžijo podobno misleÄ?e. TeĹžava je v dometu razvoja socialnega kapitala, saj je tem omreĹžjem imanentna operativna struktura, ki pa potencialnim novincem predstavlja oviro. S tem je razvojni potencial tako notranje pogojen, razvoj izven razumevanja odloÄ?evalca praviloma ni mogoÄ?.

Pri tem gre za oviro t. i. dejavniku razliÄ?nosti. Ustvarjalni posameznik teĹži k okolju, ki omogoÄ?a razvoj treh dejavnikov – tehnologije, nadarjenosti in razliÄ?nosti. Ĺ˝e pomanjkanje enega od teh lahko ustvarjalca odvrne od sodelovanja v takĹĄnem okolju. Richard Florida, ki je prouÄ?eval vzorce ravnanj na primeru ameriĹĄke druĹžbe, je avtor teorije, s katero je pokazal na zakonitosti odloÄ?itev posameznikov, ki jih je uvrstil v svojem videnju kot pripadnike ustvarjalnega razreda. Podobnosti bi lahko prepoznali tudi v naĹĄih primerih, in sicer na vpraĹĄanju odliva ali molka znanja, ali pa kar na primeru ne-prisotnosti kakĹĄnega zdravnika v kakĹĄnem malo manjĹĄem kraju ‌ DruĹžbeno odgovorno se je zato, na dan veselja ob laskavem nazivu najlepĹĄe urejenega veÄ?jega slovenskega mesta, ozreti ĹĄe vase. ÄŒe bo prvi naziv pomagal razvoju mesta na raÄ?un zadovoljnih obiskovalcev, bi drugi mestu pomagal na naÄ?in vzpostavitve okolja, ki bo novemu tipu ustvarjalcev, novim generacijam graditeljev Velenja odgovarjal v bistvenem, da jim je omogoÄ?en razvoj in stik z novimi tehnologijami, da jim je omogoÄ?eno odkrivanje in razvoj talentov in da je razliÄ?nost malikovana, Ä?e ne to, pa vsaj sprejeta, enakopravna in Âťgor vzetaÂŤ. Na trenutke se namreÄ? sliĹĄim zakljuÄ?iti, da je Rubikon prestopljen in bi zato v spremljavi paÄ? moral biti tudi prevajalec, tolmaÄ? za razumevanje razliÄ?nosti. đ&#x;”˛

Biblija med Slovenci V velenjski KnjiŞnici na ogled razstava ob 460. obletnici Trubarjevega prevoda Evangelija po Mateju Velenje, 15. oktobra – Ob odprtju zanimive razstave Biblija med Slovenci, ki bo na ogled do 15. novembra, so v velenjski mestni knjiŞnici pripravili predavanje Benjamina Hlastana. Celjan je skoraj 13 let Şivel in delal v

Razstava, ki jo je pripravil protestantski duhovnik Benjamin Hlastan, je res vredna ogleda.

ZDA. Diplomiral je na univerzi Columbia International University za podroÄ?ja Biblije in biblijskih jezikov. Nato je dobil povabilo in ĹĄtipendijo za nadaljnji ĹĄtudij na Southern Evangelical

Seminary, kjer je konÄ?al triletni magistrski ĹĄtudij na podroÄ?ju apologetike, vede, ki na osnovah zgodovine, znanosti in logike zagovarja verodostojnost Svetega pisma in krĹĄÄ?anstva. V tem

Ä?asu je postal tudi protestantski duhovnik ter v ZDA veÄ? let delal z mladino, glasbo ter izobraĹževanjem odraslih. Sedaj Ĺživi v Slovenj Gradcu. V okviru predavanja ÂťAli je biblija verodostojna – kaj pravi znanost o Bibliji?ÂŤ je Hlastan poskuĹĄal predstaviti, kakĹĄna knjiga je Biblija.

RazliÄ?ne dokumentarne oddaje ocenjujejo Biblijo kot skupek nezanesljivih podatkov. Kritiki jo ocenjujejo kot versko prirejeno literaturo. Arheologi velikokrat interpretirajo nova arheoloĹĄka odkritja kot nasprotna dokazila biblijskim zgodbam in dogodkom. Odgovarjal je na vpraĹĄanja, na kaj dejansko nakazujejo zgodovina, arheologija in preostala znanost, kot tudi, ali so zgodbe v Bibliji stvar domiĹĄljije in verske đ&#x;”˛ bĹĄ manipulacije.â€

Vpis abonmajev ĹĄe ni konÄ?an Velenje, 20. oktobra – PrejĹĄnji teden so stekle prve predstave in koncerti v letoĹĄnji abonmajski sezoni Festivala Velenje. Vpis posameznih abonmajev teÄ?e do prvih dogodkov v posameznem abonmaju, zato ĹĄe vedno vpisujejo v nov abonma Mladost, kjer imajo za zdaj 20 abonentov, pa tudi v abonma Klasika, kjer beleĹžijo 7 % poveÄ?anje vpisa, prvi koncert pa bo nocoj. V veliki dvorani glasbene ĹĄole Velenje bosta nastopila flavtist Martin BeliÄ? in kitarist Vojko VeĹĄligaj, ena vidnejĹĄih glasbenih poustvarjalcev v Evropi. Abonma Klasika ima letos vrhunski program, med drugim bo v njem 19. januarja nastopila tudi svetovno znana pianistka Dubravka TomĹĄiÄ? Srebotnjak.

Do torka so v abonma Klasika vpisali 116 abonentov. NajveÄ? zanimanja je bilo za lahkotnejĹĄi Zeleni abonma, kjer imajo 272 abonentov, v gledaliĹĄkem belem pa 256. Razprodan je Pikin mini abonma, v Pikinem Maksi abonmaju pa imajo trenutno 71 abonentov. V soboto je bil prvi koncert abonmaja Klub, kjer imajo 154 abonentov. V festivalu so z vpisom abonmajev zadovoljni. Za zdaj so vpisali 1073 abonentov, kar je toliko kot lani. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

22. oktobra 2015

11

107,8 MHz

Almanah 2016 Do konca leta sta le ĹĄe dva dobra meseca, naĹĄa radijska in Ä?asopisna hiĹĄa pa je pred ĹĄe enim zelo velikim ter zahtevnim projektom – Almanahom obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Projekt udejanjamo Ĺže 23. leto skupaj z ekipo urednikov in mnogimi drugimi sodelavci. Predvsem pa je to knjiga, ki jo piĹĄemo skupaj z vsemi vami, ki nam pomagate pri zbiranju podatkov, ko izpolnjujete naĹĄe vpraĹĄalnike.

Gre za Ä?isto posebno knjigo, za katero njeni ustvarjalci vse od zaÄ?etka pravimo, da ne bi smela manjkati na nobeni knjiĹžni polici v Ĺ aleĹĄki dolini. S tem soglaĹĄajo tudi mnogi, ki so teh 300 strani, razdeljenih na 12 poglavij, Ĺže kdaj imeli v rokah. V knjigi je namreÄ? na kratko strnjeno leto, skozi ka-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

ALMANAH

tero smo ĹĄli, v njej so nanizani najopaznejĹĄi dogodki, nekaj sto fotografij ter ĹĄtevilna tehtna premiĹĄljanja in zanimivi Ĺživljenjski utrinki nekaterih v tem letu v dogodke bolj vpetih ljudi.

LetoĹĄnji Almanah 2016 bo Ĺže triindvajseti in vabilo za sodelovanje smo Ĺže naslovili na ĹĄtevilne naslove v Ĺ aleĹĄki dolini: institucije, podjetja, na vodstva krajevnih, vaĹĄkih skupnosti, klube, druĹĄtva, posameznike, ki so zaradi svoje dejavnosti, uspehov v tem enoletnem obdobju vidneje sooblikovali naĹĄo skupnost, njen utrip in njeno rast v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. PrepriÄ?ani smo, da jih je bilo kar nekaj in da si zasluĹžijo mesto v omenjenem zborniku.

Projekt, ki je obseĹžen in zato tudi finanÄ?-

2016

1. IVAN Ĺ˝UPANOVIĆ & CALYPSO – Ne znaĹĄ ti 2. 3SOMS – ÄŒist hudo 3. JASON DERULO & JENNIFER LOPEZ – Try me Ivan Ĺ˝upanović in njegov bend Calypso so se s skladbo Ne znaĹĄ ti predstavili na letoĹĄnjih veÄ?erih dalmatinskega ĹĄansona v Ĺ ibeniku in ljubezenska pesem je takoj osvojila srca sicer zelo zahtevnega obÄ?instva. Kar tudi ne preseneÄ?a, saj sta se pod skladbo podpisala veÄ?krat nagrajena avtorja DuĹĄko Rapotec Ute in Robert Pilepić.

OBÄŒIN�����NJ�������ANJ INďż˝ ��A��N�� ��� PAKI

no zahteven, brez pomoÄ?i razliÄ?nih sponzorjev ne bi mogli uresniÄ?iti. Zato seveda tudi tokrat trkamo na vrata mnogih, ki so nam Ĺže ali nam ĹĄe bodo pri izdaji zbornika stali ob strani. Hvala vsem za sodelovanje in razumevanje. đ&#x;”˛

tp

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Umek na lestvici didĹžejev tik za Daft Punk Belgijski duo Dimitri Vegas & Like Mike je na vrhu lestvice najboljĹĄih sto didĹžejev revije DJ Mag. Najbolj znani slovenski didĹžej Umek ohranja svoje mesto med stoterico, in sicer je letos konÄ?al na 70. mestu, kar je le mesto za francoskim dvojcem Daft Punk. Nizozemski didĹžej Hardwell je konÄ?al na drugem mestu, za njim pa se je uvrstil njegov rojak Martin Garrix. Na Ä?etrtem mestu najdemo Armina van Buurna, na petem TiĂŤsta, na ĹĄesto mesto se je uvrstil David Guetta, na sedmo Avicci in na osmo Afrojack. Umek je v primerjavi s prejĹĄnjim letom napredoval za pet mest. Med mojstri tehna sta poleg njega med stoterico le ĹĄe Richie Hawtin (na 51. mestu) in Carl Cox (na 63. mestu).

Bryan Adams bi z novim albumom rad ponovil uspeh izpred 30 let Kanadski roker Bryan Adams je izdal 13. studijski album, ki ga je poimenoval Get Up. Adams upa, da bo z njim ponovil uspeh albuma Reckless, ki je izĹĄel pred tremi desetletji, in ga z uspeĹĄnicama Summer of '69 in Run to You izstrelil med svetovne glasbene zvezde. 55-letni kanadski roker je dejal, da je album, ki je na trgovske police priĹĄel 16. oktobra, eden najboljĹĄih, kar jih je posnel. Adams je v svoji karieri prodal veÄ? kot 65 milijonov albumov in prejel veÄ? nagrad. Pri nastanku novega albuma je sodeloval s preverjeno ekipo, album je produciral Jeff Lynne, veÄ?ino besedil pa je prispeval Jim Val-

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

lance, ki je pisal tudi za Aerosmithe, Roda Stewarta, Tino Turner, Alica Cooperja in druge.

Pestra druĹĄÄ?ina nominirancev za sprejem v Dvorano slavnih rock'n'rolla Med nominiranci za sprejem v Dvorano slavnih rock'n'rolla v Clevelandu v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Ohio so tudi Janet Jackson ter zasedbe Chicago, Deep Purple in Nine Inch Nails. Nominirancev je sicer veÄ?, kdo bo dobil svoje mesto v Dvorani slavnih rock'n'rolla, pa bo znano de-

bo, predvsem jazz, funk in soul.

Preboj jim je uspel v 70-ih letih. S svojimi plesnimi hiti, kot so Get Down On It, Joanna, Ladies Night in Celebration so osvajali vrhove glasbenih lestvic in v veliki meri prispevali k razcvetu disko klubov, plesa in disko glasbe. Prodali so veÄ? kot 70 milijonov albumov, osvojil dva grammyja in sedem ameriĹĄkih glasbenih nagrad, s Ä?imer se uvrĹĄÄ?ajo med najuspeĹĄnejĹĄe ameriĹĄke skupine. Njihovo glasbo je uporabila tudi hollywoodska filmska industrija v filmih Rocky in VroÄ?ica sobotne noÄ?i, reĹžiser Quentin Tarantino pa si je uspeĹĄnico Jungle Boogie sposodil za film Ĺ und (Pulp Fiction).

Massive Attack prihodnje leto na turnejo cembra. Med nominiranci so ĹĄe kitarist Steve Miller, pevka Chaka Khan in skupine Los Lobos, N.W.A, The Spinners, The Cars, Chic, Cheap Trick, The J.B.'s, The Smiths in Yes. PrivrĹženci posameznih izvajalcev in skupin lahko svoj glas oddajo preko interneta, svoje mnenje pa bo dodalo tudi 800 glasbenih strokovnjakov. Slovesnost s sprejemom novih Ä?lanov bo aprila prihodnje leto v New Yorku.

Kool & the Gang dobili zvezdo na PloÄ?niku slavnih AmeriĹĄki jazz, funk in soul kolektiv Kool & the Gang je dobil svojo zvezdo na hollywoodskem PloÄ?niku slavnih. Sedem najstnikov se je pred skoraj pol stoletja zdruĹžilo v skupino Kool & The Gang, da bi skupaj ustvarjali glas-

izdala leta 2010 na albumu Heligoland. Turnejo bosta zaÄ?ela v Dublinu, po desetih nastopih v Veliki Britaniji pa bosta februarja nastopila ĹĄe na celinskem delu Evrope, od Koebenhavna prek Padove do Pariza. Massive Attack veljajo za zaÄ?etnike trip hopa, elektronske glasbe s poudarjenimi basi in poÄ?asnejĹĄimi ritmi ter pogosto melanholiÄ?nimi zvoki, ki se je uveljavila z zasedbami, kot so Portishead, Lamb, Tricky, Morcheeba. Prvi album Blue Lines dua Massive Attac je izĹĄel leta 1991, prodor na glasbeno sceno pa sta prinesla predvsem singla Unfinished Sympathy in Safe From Harm s te ploĹĄÄ?e. Njihov prvenec si je prisluĹžil naziv enega najvplivnejĹĄih britanskih albumov 90. let. Zasedba je leta 2008 nastopila tudi v ljubljanskih KriĹžankah.

Britanska trip hop zasedba Massive Attack se bo prihodnje leto po petih letih odpravila na turnejo po Veliki Britaniji in Evropi. Ob tej priloĹžnosti bo duo predstavil povsem novo glasbo. SveĹž material sta Robert Del Naja in Daddy G nazadnje

Ansambel Jug - Princ na belem konju Skupina Ĺ pica - Imela sva sanje Veseli Dolenjci - NeskonÄ?ni veÄ?eri Gadi - Vzemi si trenutek zame Mladika - PunÄ?ka za igrice Trio Ĺ ubic - Objemi me Ĺ tirje kovaÄ?i - Konje smo kovali Robert Goter - Na ĹĄpici Vasovalci - Spomini Podkrajski fantje - Zemlja moja, mati moja

www.radiovelenje.com

ZORAN PREDIN

singlom je minuli teden izĹĄel tudi njegov album Nipke.

Sredi jeseni Zoran Predin predstavlja novo skladbo z naslovom Kralj ljudskih src.

Pri njenem nastanku sta mu pomagala starejĹĄa sinova Rok in Andrej, pomembno vlogo pri produkciji pa je imel Peter Dekleva, ki je odigral vse kitare in zapel spremljajoÄ?e vokale.

SIMONA ČERNETIČ

PRIMAVERA ÄŒlani novogoriĹĄke zasedbe Primavera nekaj mesecev po zadnjem singlu Jaz sem tu predstavljajo novo skladbo z naslovom Edina. Gre za ljubezensko balado, ki je sicer nastala Ĺže pred tremi leti, a je poÄ?akala na pravi trenutek za izdajo.

NIPKE Uveljavljeni predstavnik slovenske raperske scene BoĹĄtjan NipiÄ? Nipke je po singlu ÂťVĹĄeÄ? tko k jeÂŤ konÄ?no izdal nov singl in videospot z naslovom Ta bit. Hkrati z novim

Polka in valÄ?ek na kriĹžarjenju Na krovu luksuzne kriĹžarke Coste Fortune, ki se bo na novembrskem kriĹžarjenju agencije Palma zasidrala v toplih, slikovitih krajih Mediterana, bo tudi ansambel SaĹĄa Avsenika, ki bo na ladji odigral dva ekskluzivna koncerta. Tako bo obisk temperamentne Barcelone, sonÄ?nega Marseilla in veÄ?nega Rima ĹĄe toliko bolj doĹživet. ÄŒlani ansambla namreÄ? obljubljajo, da bodo poskrbeli za pester repertoar, priloĹžnosti za ples in dobro voljo pa tako ne bo manjkalo. Nastop na udobni kriĹžarki bo krstni nastop tudi zanje, zato se kriĹžarjenja, kot pravijo, ĹĄe posebej veselijo.

Palmini spremljevalci, ki bodo s skupino ves Ä?as kriĹžarjenja, pa vabijo k rezervaciji zadnjih prostih kabin.

Simona je bila kitaristka in pevka skupine Ahilova 6a, nato pa se je podala v kantavtorski svet. Dvakrat se je predstavila na Slovenski popevki in enkrat na Emi ter sodelovala v drugi sezoni Bitke talentov. Zdaj predstavlja svoj prvi album NedaleÄ? stran, ki ga je najavil Ĺže istoimenski singl v maju letos. Nedavno je predstavila tudi singl in video Na goro.

DAN D 31. oktobra bodo novomeĹĄki rokerji v ljubljanskem Kinu Ĺ iĹĄka predstavili drugi del svojega albuma DNA D. Gre za nadaljevanje albuma, ki je izĹĄel 1. aprila letos, in s katerim so se Dan D vrnili v elektriÄ?ne vode. Pred dnevi so objavili tudi nov singl z naslovom Sonca 2.

Naš ­čas, 22. 10. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

⏩

V soboto sta bila na Titovem trgu dva, ki sta bila zelo glasna. Nič čudnega, saj sta imela v rokah mikrofon. Vsestranski Drago Kolar, ki je gasilec, aktivist Rdečega križa in tudi politik, se je varno držal trdih tal pod nogami. »To je najbolj ziher,« je komentiral, ko je obiskovalce predstavitve sil za reševanje vabil, da se povzpnejo z visoko lestvijo tja pod nebo in si dogajanje ogledajo iz zraka.

⏪

Drugi z mikrofonom v roki je bil v soboto nekdanji sodelavec radia Velenje Marko Govek, ki sedaj skrbi za evropske projekte na MO Velenje. Marko je prav tako gasilec, najbolj čuden pogovor v svojem življenju pa je opravil na strehi občinske hiše z alpinistom, preden je ta prikazal reševanje z višine. Potem se je po vrvi spustil tudi Marko. Mikrofon je imel med spustom sicer vklopljen, a ni kaj dosti komentiral. Ko je pristal na trdnih tleh, pa si je glasno oddahnil. »To je bilo naravnost adrenalinsko,« je priznal.

⏬

Svetovna prvakinja med reševalnimi psi, šestletna Neli, je zelo živahna in prijazna psička. Tudi do ostalih psičk, kar po navadi ne gre skupaj, saj imajo psice raje pse. Tale pasji poljub je bil več kot prisrčen. Deležna ga je bila njena mlada prijateljica Lili iz Velenja, ki se še uri za psičko reševalko. Če se bosta imeli tako radi tudi, ko bo šlo zares, bosta zagotovo uspešni pri reševanju.

22. oktobra 2015

frkanje » Levo & desno «

Preblizu skupaj Pred dnevi smo proslavili dan hrane in obžalovali dan lakote. Ta dva svetovna dneva sta res zelo skupaj, med njima pa velik prepad. Ironija: lakote je preveč, čeprav je (marsikje) preveč tudi hrane.

Tako in drugače Predvsem po zaslugi bloka 6 gre velenjski premog dobro v denar. Ta je gotovo najpomembnejše premoženje Premogovnika.

Slabše jim gre v denar nepotrebno premoženje.

Razvajenost Spet smo dobili spisek najlepše urejenih slovenskih krajev. Običajno urejenost in lepoto bolj opazijo obiskovalci kot pa domačini.

Morda je še bolje tako.

Žalost in veselje A ni žalostno, da so nekateri ob navalu pribežnikov veseli, da Slovenija ni bolj razvita in bogata! Tako gre ta »kelih« mimo nas.

Rdeče in belo Velenje ima Rdečo in Belo dvorano. Bele se mora Premogovnik čim prej znebiti. Pa ne zaradi kakšnih ideoloških razlogov. Čisto navadnih ekonomskih.

Misel s poudarkom

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Znanstvenika zamrznila umrlo hčer Oba starša tajske deklice Mathery Naovaratpong, ki je pred kratkim zaradi možganskega tumorja umrla pri starosti treh let, sta raziskovalca na medicinskem področju. Odločila sta se, da telo svoje umrle hčere zamrzneta. Kot sta pojasnila, sta se za možnost zamrznitve odločila kmalu po tem, ko je Einz, kot sta jo ljubkovalno klicala, zbolela. »Čutil sem, da

moram kljub vsemu nekaj narediti zanjo,« je dejal dekličin oče.

Ideja je bila, da Einz – oziroma zgolj njene možgane – kriogensko zamrznejo skoraj v trenutku smrti in jo v takšnem stanju ohranijo vse dokler ne bo nekoč znanost napredovala do točke, ko bo mogoče deklico obuditi v novem telesu. »Kot znanstvenika sva trdno prepričana, da bo to nekoč mogoče. Morda šele čez 400 ali 500 let, a upava, da bo tehnologi-

ja morda na razpolago že čez 30 let,« je še dodal oče. Starša sta dodala še, da je bilo življenje deklice že vseskozi povezano s tehnologijo, saj je bila spočeta s pomočjo umetne oploditve, potem ko so materi po prvi nosečnosti odstranili maternico.

Avstralci so se odločili za poboj mačk V Avstraliji so izračunali, da je doslej zaradi vedno večjega števila mačk izginilo že 27 živalskih vrst, ogroženih pa je še 120. In tako je tamkajšnja vlada skleni-

la, da bo v naslednjih petih letih ubila približno dva milijona divjih mačk. Danes sicer v Avstraliji živi več kot 20 milijonov divjih mačk, ki lovijo praktično vse, kar jim pride pod šape. Da bo lov potekal lažje, Avstralci načrtujejo razvoj posebnih mačjih strupov, za katere upajo, da ne bodo škodili še drugim vrstam.

Kot pravijo, druge, bolj učinkovite in humane metode v tem trenutku ni.

Kar je dobro vódeno, je le redkokdaj vodéno.

Sedenje ni bolj škodljivo od stanja

Sodobni kitajski koši za smeti

Mnoge študije navajajo, da je predolgo sedenje škodljivo za zdravje, ne glede na to, koliko časa človek sicer porabi za telovadbo.

Nova britanska raziskava pa razkriva, da sedenje ni za človeka nič slabše od stanja, če se le redno gibje.

Raziskovalci z univerze v Exetr u in londonskega univerzitetnega kolidža so 16 let spremljali več kot pet tisoč ljudi. »Vsakršna nepremična drža, v kateri je poraba energije nizka, bi lahko bila škodljiva za zdravje, ne glede na to, ali gre za sedenje ali stanje,« je izpostavil eden od raziskovalcev Melvyn Hillsdon.

Rezultati po njegovih besedah pod vprašaj postavljajo koristi delovnih postaj, pred katerimi lahko zaposleni sedijo ali stojijo, ki jih delodajalci ob promociji zdravega delovnega okolja uvajajo vedno pogosteje.

Na Kitajskem so predstavili koš za smeti, ki je opremljen s točko wi-fi, sončnimi celicami in GPS-napravo, ki bo olajšala delo smetarjem. Koše bodo v glavno mesto pokrajine Sečuan postavili prav v teh dneh, prebivalci pa so jih že poimenovali »King Kong«.

Takšno ime se smetnjakov seveda ni prijelo po naključju: poleg točke wi-fi, opreme s sončnimi celicami in GPS, bo koš smetar-

Migrante presenetil severni medved Nekaj migrantov, ki so se iz Francije skušali pretihotapiti v Veliko Britanijo, je v tovornjaku, v katerega so se nameravali skriti, presenetil polarni medved. Niso se vdali; vsemu navkljub so se skrili za kletko medveda. Priča, ki je dogajanje spremljala iz bližnjega avtomobila, še zdaj težko verjame: »Verjetno so bili presenečeni kot še nikoli. Da so osta-

Med njivo in cesto Tudi slovenski kmetje so odšli na ceste, ulice in trge. In to zato, ker kljub pridnosti ne dobijo dovolj zaslužka z vrtov, njiv in hlevov.

V primežu Večina naših občin že nekaj časa tanko piska; ker jih naša država premočno stiska.

Brez konca Zdaj, ko je nastopila jesen, nekateri pričakujejo, da policistom ne bo več treba delati enega od pogostih kmečkih opravil – kositi trave. A kaj, ko so tovrstni »kmetje« iznajdljivi in znajo travo gojiti že tudi v toplih gredah na balkonih ali kleteh.

jem tudi sporočal, kdaj je treba pobrati smeti. Novi smetnjaki bodo za povrh razočarali vandale, saj so ognjevarni, do živega jima menda ne bo prišla niti bomba.

Sodobni kitajski koši za smeti so opremljeni tudi z nevtralizatorjem neprijetnih vonjav, rok pa si z odpiranjem ne bo treba mazati niti uporabnikom, saj se pokrov odpira samodejno.

li v tovornjaku, samo dokazuje, kako resnično si želijo v Veliko Britanijo.« Tovornjak, ki so si ga izbrali, je zares prevažal 22 mesečnega polarnega medveda Nisana – tega so pred tem v Nemčijo z letalom prepeljali iz moskovskega živalskega vrta, med potovanjem s tovornjakom pa je bil namenjen v mesto Doncaster, kjer je nov dom našel v parku Yorkshire Wildlife Park. Pot je nadaljeval sam, saj so policisti migrante našli in jih odpeljali.

Iz vile v vilo (Tudi) Evropa menda nič več ne verjame v pravljice, čeprav je res, da verjame v vile. V Velenju je z denarjem pomagala obnoviti vilo Rožle. Nova »stanovalka« je vil že vajena, saj je doslej delovala v vili Mojca. Ta vila bo zdaj dobila stanovalce, ki tja res sodijo. Male vrtičkarje.

NaĹĄ Ä?as, 22. 10. 2015, barve: CMYK, stran 13

13

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

22. oktobra 2015

ZaleĹĄÄ?anski portreti

JoĹže Hohkraut Mama Angela VolavĹĄek se je rodila slovenskima izseljencema v nemĹĄki Westfaliji leta 1913, potem so se preselili v nizozemsko rudarsko mesto Geleen ob meji z Belgijo. Tja se je leta 1931 iz Slovenije priselil rudar Alojz Hohkraut in ljubezen med njim in Gelco se je vnela tako zelo, da sta spoÄ?ela malega JoĹžeka, ki so ga do prihoda v Slovenijo klicali Bubie. Alojz ga ni nikoli videl, saj se je sinÄ?ek rodil ĹĄele 24. februarja 1933, nekaj mesecev po tem, ko so Alojza izgnali, ker je z nekaj kolegi ob 1. maju na bliĹžnjem hribu izobesil revolucionarno zastavo. Alojz je bil potem v Sloveniji celo Ä?lan centralnega komiteja KP, pomladi leta 1942 si je v partizanih ranjen vzel Ĺživljenje, da ga ne bi Ĺživega zajel sovraĹžnik. Mama se je ĹĄtiri leta po sinovem rojstvu poroÄ?ila z rudarjem slovenskega porekla Francem Berdavsom, ki je delal v bliĹžnjem belgijskem mestu Eisden, in tam se je druĹžina po krajĹĄem bivanju pri Angelinih starĹĄih tudi naselila. Ĺ˝iveli so v udobni hiĹĄi v novi, urejeni rudarski koloniji in leta 1937 je JoĹže dobil polbrata Franca.

NajveÄ? Ä?asa so otroci preĹživeli v bliĹžnjem borovem gozdiÄ?u z rumenim peskom in bogatim vresjem, nabijali so Ĺžogo, se kopali, lovili ‌ ÄŒeprav so bili vseh narodnosti, med njimi ni bilo nobene nestrpnosti. V ĹĄoli so se pogovarjali flamsko, doma pa nemĹĄko, saj mama slovensko ni znala. Maja 1940 so Nemci zaÄ?eli bombardirati Belgijo, takrat je JoĹže videl prvega mrliÄ?a – v vrtu je po bombnem napadu obleĹžal sosed. ZaÄ?etek nemĹĄke okupacije je bil teĹžaven, vse je bilo v razsulu, bila je lakota. Mama ni bila v sluĹžbi, zato so JoĹžeta poslali k stari mami na Nizozemsko, kjer so Ĺživeli nekoliko laĹže.

Medtem so Berdavsa iz Belgije za pol leta poslali delati v NemÄ?ijo, v Kornberg, in od tam se ni mogel veÄ? vrniti v Belgijo, ker je imel jugoslovanski potni list. Tako se je cela druĹžina konec leta 1941 za eno leto naselila v Kornbergu, od koder so jih prestavili v dvesto kilometrov oddaljeno vasico FlachstĂśckheim, kjer so kopali Ĺželezovo rudo. Tako je JoĹže spet hodil v nemĹĄko ĹĄolo. LaÄ?ni sicer niso bili, toda zavezniki so obmoÄ?je ves Ä?as silovito bombardirali in tako so veliko Ä?asa prebili v zakloniĹĄÄ?ih, v nenehnem strahu za Ĺživljenje. Berdavsa so zadnje leto prestavili na delo v Harz in do konca vojne ga druĹžina, ki se je medtem leta 1945 poveÄ?ala za brata Egona, ni veÄ? videla.

V tistem Ä?asu so v zapuĹĄÄ?enem rudniku kraljevali otroci, vsaka kolonija je imela svojo bando, s smodnikom so delali bengaliÄ?ne ognje, nadeli so si nemĹĄke Ä?elade in oficirske znaÄ?ke ‌ V FlachstĂśckheimu sta se Berdavsom Ĺže spomladi pridruĹžila Angelina mama in sestra Lojzka, Angelin oÄ?e pa po koncu vojne.

V Belgijo se ni bilo preprosto vrniti, poleg tega pa se je stari oÄ?e vrnitve bal zaradi svoje medvojne naklonjenosti do Nemcev, Berdavs pa si je po Ä?etrt stoletja moÄ?no zaĹželel domovine. In tako so, vsaj tako so mislili takrat, za nekaj Ä?asa ĹĄli v Slovenijo.

Naselili so se na oÄ?etovem domu v Vidmu Dobrepolju, stara starĹĄa pa v Podkraju pri Velenju, saj je

stari oÄ?e dobil sluĹžbo na rudniku.

Berdavs je odĹĄel v sluĹžbo v koÄ?evski rudnik in Ĺžena s tremi fanti se je priselila k njemu v barako. Imeli so samo sobo in kuhinjo, a z oÄ?etovimi kartami za hrano so nekako preĹživeli. JoĹže se je v KoÄ?evju s soĹĄolci lepo razumel, toda razlika med dotedanjimi njegovimi kraji in Slovenijo je bila oÄ?itna – v tujini je vedno nosil le kratke hlaÄ?e, mirno stal v vrsti, redno si je umival zobe – v Sloveniji sta samo z bratom nosila kratke hlaÄ?e tudi pozimi, kruh nikoli ni bil namazan, ĹĄe najveÄ? teĹžav pa mu je delal jezik.

Na tiho si je vedno Ĺželel, da postane elektriÄ?ar, a namenjena mu je bila druĹžinska tradicija in na Rudniku KoÄ?evje se je zaposlil Ĺže z dobrimi sedemnajstimi leti. Takrat so pod zemljo ĹĄe izkoriĹĄÄ?ali uboge konje in s kameradinjo sta z njimi po jami prevaĹžala voziÄ?ke s premogom. Po enem letu dela na

rudniku se je vpisal v drugi razred novoustanovljene industrijske ĹĄole v KoÄ?evju, vendar so ĹĄolo po pol leta ukinili in preselil se je v Trbovlje. V ĹĄoli je imel same petice, bil je blagajnik padalskega druĹĄtva, pa nikoli ni skoÄ?il s padalom, bil je smuÄ?ar in si je zlomil nogo, bil je Ä?lan telovadnega druĹĄtva, pri godbi je igral klarinet, hodili so plesat ‌ Kot brigadir je celo pomagal graditi Novo Gorico.

Po koncu ĹĄole, jeseni 1953, je ĹĄel v Slavonsko PoĹžego odsluĹžit dveinpolletno vojaĹĄko obvezo. Bili so slabo obleÄ?eni, v glavnem so jedli zelje. Pri artileriji je kot desetar skrbel za ĹĄtevilne konje, edini prijetni trenutki so bili, ko je jezdil. V tistem Ä?asu so pravega oÄ?eta Alojza Hohkrauta razglasili za narodnega heroja in kot edini herojev otrok je JoĹže, s soglasjem svojega oÄ?ima, ki ga je imel zelo rad, prevzel priimek Hohkraut – do takrat se je namreÄ? pisal Berdavs.

Vrnil se je na koÄ?evski rudnik in kmalu odĹĄel za dve leti na delovodsko ĹĄolo v Ljubljano. Tam je spoznal VelenjÄ?ane BorovĹĄaka, Ĺ˝ubra, Beca, Laha, Korena ‌ Veliko so hodili plesat, v kino Sloga, ki je vrtel bolj drzne filme, pa s kakĹĄno deklico v Tivoli. Tudi v KoÄ?evje ga je zaneslo in tam je kratka avantura pustila Ĺživ spomin – deklico Renato, ki je z mamico potem Ĺživela v tujini.

Po konÄ?ani delovodski ĹĄoli se je leta 1957 zaposlil na velenjskem rudniku, bil najprej kopaÄ?, potem strelec in Ĺže po enem letu in pol nadzornik na Starem ĹĄahtu. Njegovi kameradi so bili veÄ?inoma s kmetov, pridni in sposobni knapi.

Po dveh letih je priĹĄel na Rudarski ĹĄolski center, kot nadzornik ostal v isti jami, postal uÄ?itelj praktiÄ?nega pouka, bil reĹĄevalec in inĹĄtruktor reĹĄevalcev. V pokoj je ĹĄel kot glavni poslovodja leta 1985. Arafat, tako so mu pravili, ker je zaradi te-

Ĺžav z oÄ?mi nosil temna oÄ?ala, je leta 1983 kot vodja Ä?ela s svojo ekipo v treh izmenah dosegel doslej ĹĄe vedno veljaven rekord v dolĹžini v enem dnevu izkopanega rova – kar 68 metrov, in to so s tristo litri vina zalili na pikniku na Lubeli.

Po prihodu v Velenje je nekaj Ä?asa stanoval pri starih starĹĄih v Podkraju, potem je kot purĹĄ Ĺživel v razkoĹĄni sobi v petorÄ?ku. Ob napornem delu je bilo tudi zabave obilo in eden od plesov v Mladinskem klubu ali Starem Velenju je bil usoden tudi za JoĹžeta, saj je spoznal pristno VelenjÄ?anko Pepco DobelĹĄek iz Ĺ aleka. PoroÄ?ila sta se 3. oktobra 1959, Irenca je Pepco in JoĹžeta s prihodom na svet osreÄ?ila prav na joĹžefovo – 19. marca 1961.

V Partijo so ga sprejeli 1958. leta, dve leti kasneje poslali v politiÄ?no ĹĄolo v Ljubljano in kmalu potem, ko jo je konÄ?al, so ga proti njegovi volji imenovali na delovno mesto obÄ?inskega sekretarja ZK. Toda po enem dnevu je obupal in se z Ĺ˝gankovim blagoslovom vrnil v jamo. Je pa bil tudi poslej ves Ä?as aktiven v vseh organih rudnika, med drugim je bil predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora, organiziral je udarniĹĄko delo in seveda tudi sam razbijal kamenje v kamnolomu.

DruĹžina je leta 1962 dobila stanovanje v Hartmanovem bloku na Cankarjevi ulici 1 in prav tu je osem let kasneje naslikal prvi akvarel, saj so imeli Ä?udovit pogled na vilo Herberstein. Staknil je parcelo na poseki in zgradili so hiĹĄo, ki pa je bila tisti na naÄ?rtu le podobna, saj je JoĹže pri gradnji s trdim delom, trmo in pedantnostjo uresniÄ?il veliko tudi mogoÄ?e Ä?udnih idej. Vselili so se leta 1973, in tudi ko je Irena dobila druĹžino, so ĹĄe dolga leta Ĺživeli skupaj. Zdaj so Irena, njen Vito ter vnuk strojni inĹženir Ĺ˝iga in vnukinja ĹĄtudentka Jana Ĺže nekaj Ä?asa v svoji hiĹĄi.

Preskok v pokoj ni bil boleÄ?, saj se je vedno znal zamotiti z delom, pred hiĹĄo je zrasel pravi alpski park s potokom, v zelenjavnem vrtu prebije ure in ure, s tridesetimi leti najstarejĹĄi kivi v Ĺ aleĹĄki dolini daje Ä?etrt tone plodov letno. Kuhanja je Pepce, ki je bila v sluĹžbi v Gorenju, odreĹĄil Ĺže na Cankarjevi ulici, ko je delal v treh izmenah, po upokojitvi je svoje znanje samo ĹĄe nadgrajeval in kuhal za celo razĹĄirjeno druĹžino. Prisega na meso in zelenjavo, njegov priljubljeni jedilnik pa je soÄ?en steak ali losos, brstiÄ?ni ohrovt, krompir.

Tudi jabolÄ?ni zavitek mu lahko zavida vsaka kuharica, Ä?eprav se je pred nedavnim zgodilo, da ga je Ĺže zvijal, ko je opazil, da med prtom in nadevom manjka testo, ker je nanj pozabil. No, nihÄ?e ni popoln.

Vsak dan skrbno pripravi zajtrk, po dopoldanskem delu na vrtu, prebiranju Ä?asopisov in knjig pa tudi popolno kosilo, ki seveda zahteva popoldanski poÄ?itek. S Pepco in prijatelji Ĺže leta hodita po vrtovih v Sloveniji in Evropi in tudi pri sebi kdaj pa kdaj gostita druge vrtoljubce. V ĹĄtirih desetletjih je JoĹže naslikal ĹĄtevilne akvarele kot Ä?lan DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, sodeloval na mnogih slikarskih kolonijah, skupinskih razstavah in dobival nagrade.

Bog ve, kakĹĄna bi bila njegova Ĺživljenjska pot, Ä?e bi leta 1945 Berdavsi sedli na vlak in se vrnili v Belgijo. đ&#x;”˛ Vlado VrbiÄ?

Priznanje mu je dalo nov zagon Franc Ĺ pegel dobil drĹžavno priznanje za razvoj druĹĄtvenega turizma – Ĺ˝eli oblikovati regijsko turistiÄ?no zvezo in delo druĹĄtev dvigniti ĹĄe na viĹĄjo raven Bojana Ĺ pegel

Velenje, 15. oktobra – Na 5. dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici, kjer so mesto Velenje razglasili za najlepĹĄe veÄ?je slovensko mesto, je priznanje prejel tudi predsednik TuristiÄ?ne zveze Velenje Franc Ĺ pegel, ki je bil prej dolga leta moÄ?no aktiven v domaÄ?i Vinski Gori.

Dobil ga je za izjemen prispevek pri razvoju turistiÄ?ne druĹĄtvene organizacije. Tega, da je TZS opazila njegovo delo, ki traja Ĺže veÄ? desetletij, je bil iskreno vesel. ÂťPriznam pa, da sem bil kar preseneÄ?en, ko so me za nagrado predlagali na seji upravnega odbora zveze. Zraven sem bil zato, ker sem Ä?lan tega odbora. RazmiĹĄljal sem, ali si to zasluĹžim ali ne. A dejstvo je, da sem aktiven Ĺže 40 let. ZaÄ?el sem Ĺže v najstniĹĄkih letih, zato se je nabralo kar nekaj uspehov,ÂŤ nam je povedal.

Kot tudi, da v upravnem odboru TZS daje veliko predlogov za delo turistiÄ?nih druĹĄtev, velenjska zveza pa je velikokrat vzor ostalim zvezam in druĹĄtvom. ÂťVeÄ?krat me predsednik izzove, da povem, kako imamo stvari urejene v Velenju,ÂŤ ĹĄe doda.

Ko je bila Vinska Gora ĹĄe del Ĺžalske obÄ?ine, je bil Ĺ pegel aktiven v TVD Partizan. Bil je tudi predsednik krajevne skupnosti in prav pod njegovim vodstvom so zaÄ?eli graditi veÄ?namenski dom, ustanovili so svoje turistiÄ?no druĹĄtvo. ÂťZadnjih 15 let se trudimo, da delamo res kakovostne prireditve, trudimo se, da je obisk kraja vsako leto veÄ?ji,ÂŤ ĹĄe doda. Kot tudi, da so po vsej Sloveniji postali prepoznavni tudi po prireditvah, ki so jih prenaĹĄale radijske in TV postaje, najveÄ? nacionalna. ÂťMar-

sikdo se ĹĄe spomni teh Ä?udovitih oddaj,ÂŤ zatrdi naĹĄ sogovornik, ki je ne nazadnje za svoje delo dobil priznanje obeh obÄ?in, tako Ĺžalske kot velenjske. ÂťLahko reÄ?em, da sem imel sreÄ?o, da sem Ĺživel in delal v obeh obÄ?inah. Kakor hitro smo priĹĄli pod MO Velenje, sem

Franc Ĺ pegel ohranja tudi ljudsko glasbo, saj poje pri skupini Reber. Doslej je napisal dve knjigi, aktiven pa je tudi v slovenskem druĹĄtvu revmatikov, v katerem je podpredsednik. ÂťNe Ĺželim si prostega Ä?asa. Takoj ko ga imam, najdem nov izziv in se za-

Franc Ĺ pegel je prejel doslej za svoje delo Ĺže veÄ? priznanj.

Zadnje, za razvoj turistiÄ?ne druĹĄtvene dejavnosti, je prejĹĄnji teden dobil v Novi Gorici.

se takoj vkljuÄ?il v delo, ĹĄe danes sem aktiven na veÄ? podroÄ?jih,ÂŤ je dodal. NajveÄ? pa dela prav v turizmu. Ponosen je, da so ustanovili mladinski odbor TuristiÄ?ne zveze Velenje, saj so zadnja leta ugotavljali, da se mladi premalo vkljuÄ?ujejo v delo. ÂťTo je bila ideja, ki je zorela nekaj let. Ĺ˝e ĹĄtiri leta sem se trudil, da bi v delo turistiÄ?nih druĹĄtev vkljuÄ?il mlade, pa to nekako ni uspevalo, ker imamo razliÄ?ne generacije razliÄ?ne poglede. Zato sem dobil idejo, da ustanovimo mladinski odbor.

PrepriÄ?an sem, da nas bodo kmalu posnemali tudi pri drugih zvezah v Sloveniji, saj gre za primer dobre prakse.ÂŤ

poslim. ÄŒe ne bi bil tak, bi verjetno kot revmatik preveÄ? razmiĹĄljal, kaj vse me boli. Bolezen me pri delu ne ovira,ÂŤ pove iskreno.

Prizna, da je njegovo Ĺživljenje polno izzivov. Vsako priznanje porodi nove. Želim si, da ustanovimo regijsko turistiÄ?no zvezo, ki bi poleg Ĺ aleĹĄke doline zajela Dobrno, Ĺ˝alec, Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino, morda tudi KoroĹĄko. To nam manjka, lokalno bi morali delovati ĹĄe bolj povezano. Imamo odliÄ?na druĹĄtva, tudi zveze, a velikokrat delujemo drug mimo drugega,ÂŤ je prepriÄ?an Ĺ pegel, ki je Ĺže zaÄ?el delati. đ&#x;”˛

Mozirje – med najlepťimi izletniťkimi kraji

SolÄ?avska panoramska cesta Naj pot 2015

Na letoĹĄnji prireditvi Moja deĹžela, lepa in gostoljubna, ki jo organizira TuristiÄ?na zveza Slovenije, je v kategoriji izletniĹĄki kraji prejelo prvo mesto Mozirje.

Mojca FinkĹĄt iz TuristiÄ?nega druĹĄtva Mozirje je povedala, da sodelujejo v akciji od leta 1998. Tudi takrat so prejeli v omenjeni kategoriji priznanje za osvojeno prvo mesto in tega ponovili leto kasneje. V kasnejĹĄih letih so bili nekoliko manj uspeĹĄni, Âťletos pa smo naĹĄa prizadevanja po urejenosti kraja znova kronali s prvim mestom. Gotovo je k temu prispevala svoj deleĹž tudi naĹĄa akcija, ki smo jo letos izvedli Ĺže ĹĄestiÄ?.

Tokrat smo ocenjevali individualne hiĹĄe in balkone v blokih, lani smo ocenjevali gostinske lokale, ĹĄe kakĹĄno leto prej javne stavbe, kmetije v okoliĹĄkih vaseh.ÂŤ FinkĹĄtova je ĹĄe povedala, da so pred leti prejeli tudi priznanje za urejeno trĹĄko mesto, pred 5 leti pa so sodelovali v evropski akciji Entente Florale in zasedli med manjĹĄimi kraji drugo mesto. Na to tekmovanje se nameravajo ĹĄe prijaviti.

Nova Gorica – Na zakljuÄ?ni prireditvi TuristiÄ?ne zveze Slovenije Moja deĹžela – lepa in gostoljubna v Novi Gorici so se veseli tudi predstavniki ObÄ?ine SolÄ?ava. Med ĹĄtevilnimi prijavljenimi in tremi nominiranimi potmi je zveza namreÄ? razglasila za Naj pot 2015 SolÄ?avsko panoramsko cesto – Pot najlepĹĄih razgledov.

Uredili so jo letos, dolga je 37 kilometrov z vsemi ÂťpriveskiÂŤ, ima 20 toÄ?k, skupaj z domaÄ?imi ponudniki. Projekt je bil vredne dobrih 600 tisoÄ? evrov, od tega je 15 odstotkov denarja zagotovila lokalna skupnost, drugo je pridobila iz razpisa sklada za razvoj regij.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da je to ĹĄe en kamenÄ?ek v mozaiku, ki mu reÄ?ejo SolÄ?avsko. Priznanje si delijo z vsemi, ki so naÄ?rtovali omenjeno veliko zgodbo, sodelovali pri njeni izvedbi ali se vkljuÄ?evali kako drugaÄ?e.

đ&#x;”˛

tp

đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 22. 10. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

22. oktobra 2015

Cesta ÂťBedenikÂŤ predana v uporabo

RoĹžnati oktober pritegnil obÄ?ane

Podkraj pri Velenju, 16. oktobra – V petek popoldne, ko je po deĹževnem tednu posijalo tudi sonce, so v Krajevni skupnosti Podkraj predali v uporabo odsek ceste, ki so ga poimenovali odsek Bedenik. Gre za cesto, ki je bila dolga leta v izjemno slabem stanju, zato je bilo veselje med krajani res veliko. Na otvoritvi so bili poleg njih prisotni tudi predstavniki MO Velenje; podĹžupan Peter Dermol, Tone Brodnik, GaĹĄper Koprivnikar in Bojan PrelovĹĄek. Predsednik KS Podkraj JoĹže DrobeĹž nam je povedal: ÂťSeveda obnove in posodobitve tega cestnega odseka ne bi mogli izvesti, Ä?e ne bi bilo dobrega in tvornega sodelovanja z MO Velenje, ki je letos namenila kar

Velenje, 16. oktobra – DruĹĄtvo za boj proti raku Velenje je v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje, tukajĹĄnjim zdravstvenim domom, Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina ter Ĺ olo za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje pripravilo ob mesecu boja proti raku dojk in svetovnem dnevu hrane prireditev RoĹžnati oktober v Velenju. Stojnice je postavilo na velenjski promenadi, mimoidoÄ?i pa so se lahko seznanili s pomenom samopregledovanja dojk in mod, zdravo prehrano ter zdravim naÄ?inom Ĺživljenja. Odziv je bil, po zagotovilih organizatorja, zelo dober,

Cestni odsek, ki so ga v petek prenovljenega predali namenu, je bil dolga leta v zelo slabem stanju. Zato je veselje krajanov veliko.

precej finanÄ?nih sredstev za infrastrukturo v Podkraju. Tako smo Ĺže zakljuÄ?ili rekonstrukcijo ceste v zaselku Tajna, teÄ?e pa obnova vodovoda proti Jakcu.

Ta projekt bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, bo pa, ko bo konÄ?an, del gospodinjstev na tem obmoÄ?ju Ĺže letos dobilo za-

dosten tlak v svojih vodovodnih pipah, kar je bil dolgoletni problem. Zadovoljni smo s sodelovanjem MO Velenje, ki nam ne le prisluhne, ampak po finanÄ?nih moĹžnostih tudi ugodi naĹĄim potrebam in Ĺželjam.ÂŤ

sta odliÄ?no koordinirala Drago GorĹĄek in Dejan Tajnik. Poleg teka se je kuhala tudi Âťravenska ĹžupaÂŤ, fantje so odigrali finalno tekmo ravenske nogometne lige 2015, popestritev dneva pa je bila nogometna tekma med ÂťlediÄ?nimiÂŤ in ÂťoĹženjenimiÂŤ. Dogodek je privabil zelo veliko gledalcev,

ki so se v ĹĄportnem duhu in z zavedanjem, da je vaĹžno sodelovati in ne zmagati, imeli dobro v druĹžbi sokrajanov, prijateljev in znancev.

đ&#x;”˛

saj se je ustavilo ob stojnicah in prisluhnilo informacijam veÄ? kot

400 srednjeĹĄolcev ter 100 odrasl đ&#x;”˛ Tp ih.

DelfinÄ?ki v Reko po nove doseĹžke

bĹĄ

V Reki na HrvaĹĄkem je bilo v soboto, 17. oktobra, odprto regionalno prvenstvo v plavanju za osebe z invalidnostjo. DelfinÄ?ki,

po ĹĄtevilo prvih, drugih in nekaj manj tretjih mest. Po tekmi smo se okrepÄ?ali in odpravili na plaĹžo. Nekaj nas je namoÄ?ilo noge

mladih s posebnimi potrebami.

Slogan projekta je Šport je izraz naťe kulture. Kako ravnamo z naťo konkurenco v zmagi in po-

Tek okrog Raven Ravne, 2. septembra – Zadnjo septembrsko nedeljo je bilo v Ravnah zelo pestro. Ĺ portno druĹĄtvo Ravne je namreÄ? organiziralo 2. vaĹĄko olimpijado. Najbolj odmevni dogodek dneva je bil 2. tek okrog Raven. 9-kilometrsko razgibano traso je preteklo 65 tekaÄ?ev. Organizacijo

đ&#x;”˛

Nastja S. NaverĹĄnik Foto: Drago GorĹĄek

Mnenja in odmevi ÂťMeh z laĹžjo do naziva Ä?astni obÄ?anÂŤ V tedniku Demokracija ĹĄt. 38 z dne 17. septembra 2015 ste lahko prebrali prispevek novinarke Vide Kocjan o izvolitvi SreÄ?ka Meha za Ä?astnega obÄ?ana Mestne obÄ?ine Velenje z naslovom Meh z laĹžjo do naziva Ä?astni obÄ?an.

Na navedeni prispevek se je v tedniku Demokracija ĹĄt. 42 z dne 15. oktobra 2015 v rubriki Popravki, odzivi in mnenja in tudi v tedniku NaĹĄ Ä?as z dne 15. oktobra 2015 v rubriki Mnenja in odmevi ostro odzval dr. Vladimir Korun, ki je deloval na podroÄ?ju notranjih zadev kot sekretar Sekretariata za notranje zadeve in Ä?lan IzvrĹĄnega za to podroÄ?je in sicer od novembra 1990 do februarja 1993, ko je IzvrĹĄni svet vodil njegov predsednik Franjo Bartolac.

V ostrem odzivu v tednikih Demokracija in NaĹĄ Ä?as dr. Vladimir Korun navaja, da ĹĄirno obÄ?estvo seznanja, da je trditev v prispevku, kjer novinarka navaja, da je bil osamosvojitelj JoĹže Ervin Prislan med drugim zaposlen na Oddelku za ljudsko

obrambo in bil tudi Ä?lan IzvrĹĄnega sveta SkupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje, zadolĹžen za obrambne in notranje zadeve, popolna laĹž.

Ta njegova navedba ne drĹži.

Torej popolna laĹž dr. Vladimirja Koruna se sprevrĹže v popolno laĹž njegova navedba, oziroma njegovo seznanjanje ĹĄirĹĄega obÄ?estva. Preverljivo je, da je bil Osamosvojitelj JoĹže Ervin Prislan Ä?lan IzvrĹĄnega Sveta SkupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje, zadolĹžen za notranje in obrambne zadeve od junija 1990 do novembra istega leta.

Novinarka pa v prispevku ne omenja, v katerem IzvrĹĄnem svetu je deloval in bil zadolĹžen za notranje in obrambne zadeve JoĹže Ervin Prislan. Seveda cenjeni dr. Vladimir Korun, preden je svoj gnev izlil na novinarko in MO SDS Velenje ter zapisal, da je ta trditev ena velika laĹž, podatka ni preveril in se prepriÄ?al, da je JoĹže Ervin Prislan zagotovo bil Ä?lan IzvrĹĄnega sveta SO Velenje in je pokrival tako Sekretariat za notranje zadeve kot Sekretariat za ljudsko obrambo, seveda ne v IzvrĹĄnem svetu, ki mu je predsedoval Franjo Bartolac, v katerem je deloval dr. Vladimir Korun, ampak je JoĹže Ervin Prislan, kot Ĺže reÄ?eno, bil izvo-

ljen in je deloval v IzvrĹĄnem svetu SkupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje, ki je bil imenovan 18. junija 1990, predsedoval pa mu je takratni predsednik IzvrĹĄnega sveta Todor DmitroviÄ?.

Dr. Vladimir Korun na koncu zapisa predlaga, da vse navedene in druge spodrsljaje hitro pozabimo, saj koga pa zanima, kaj je bilo pred petindvajsetimi leti. A ravno on naredi hud spodrsljaj v Ĺželji, da spodrsljaj, ki to ni, popravi. Ne, tega zagotovo ne bomo storili, saj prav dr. Vladimir Korun, s tem, ko se ni prepriÄ?al, ali trditev, da je bil osamosvojitelj JoĹže Ervin Prislan tudi Ä?lan IzvrĹĄnega sveta SO Velenje, zadolĹžen za notranje in obrambne zadeve, v odzivu v Demokraciji in naĹĄem Ä?asu zapiĹĄe eno veliko laĹž. NaĹĄ odbor bo od dr. Vladimirja Koruna zahteval, da se za to svojo neresniÄ?no trditev javno opraviÄ?i, tako v tedniku Demokracija kot v tedniku NaĹĄ Ä?as.

P.S.: NekoÄ? je poljski filozof Leszek Kolakowski, ki je na lastni koĹži skusil komunizem v vseh njegovih dimenzijah, izrekel znameniti stavek: ÂťLaĹž je nesmrtna duĹĄa komunizma!ÂŤ đ&#x;”˛

SluĹžba za odnose z javnostmi MO SDS Velenje

DelfinÄ?ki so se veselili uspehov.

plavalci invalidi Plavalnega kluba Velenje, smo se odpravili na HrvaĹĄko, Ĺželjni novih doseĹžkov.

Sobotni dan je ob hrvaĹĄki obali obsijalo sonce in na bazenih Kantrida v Reki smo priÄ?akovali nova spoznanja. Na mestu dogodka smo se sreÄ?ali z Ĺže znanimi ekipami iz HrvaĹĄke in Slovenije. Polni ĹĄportnega elana smo se najprej razplavali in se pripravili za ĹĄtart na prijavljeno disciplino.

Dosegli smo odliÄ?ne rezultate, le-

v vodo, najpogumnejĹĄi med vaditelji Mladen Blatnik si je privoĹĄÄ?il skok v morsko vodo in se strinjal, da je Ĺže premrzlo za plavalne uĹžitke v morju. Vaditelji in otroci se na tovrstnih druĹženjih precej zbliĹžamo. NaĹĄ cilj je poleg druĹženja in doseganja dobrih rezultatov navaditi otroke samostojnosti in individualnosti, na tekmovanjih pa vzpodbujamo ekipni duh. Tudi ta projekt se je izvajal v okviru mednarodnega sreÄ?anja

razu, kako navijamo in spodbujamo drug drugega, je odsev nas in naĹĄe kulture. Namen projekta je boljĹĄe vkljuÄ?evanje oseb s posebnimi potrebami skozi ĹĄport in izobraĹževanje sploĹĄne populacije in mladih prostovoljcev. Projekt smo izvedli v sodelovanju s Ĺ portno zvezo mesta Reke in s pomoÄ?jo MOV. Dogodki so vsebovali tekme v Velenju in Reki, druĹženje in izobraĹževanja za prostovoljce. đ&#x;”˛

Kd

NaĹĄla pravo gobarsko trofejo Strastna gobarka Marta Virbnik iz PleĹĄivca je bila prejĹĄnji teden presreÄ?na. LetoĹĄnja gobarska sezona ni bil najboljĹĄa, a njej se je nasmehnila redka sprostitev in veselje. Po svojih gozdovih se najraje potepa zjutraj, tokrat pa je tam naĹĄla pravo preseneÄ?enje. Borova griva je namreÄ? okusna in ne prav pogosta goba, ÂťnjenaÂŤ pa je tehtala kar 3 kilograme. ÂťNajboljĹĄa je prepraĹžena z jajÄ?ko, ne sme pa manjkati tudi v okusni gobovi juhi ali omaki,ÂŤ nam je zaupala sreÄ?na gobarka, ki je veliko gobo takoj po tem,

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

ko so jo svojci fotografirali z njo, pripravila za shranjevanje. Nekaj so jo seveda pojedli takoj. đ&#x;”˛

bĹĄ

Gobova griva je zelo okusna goba, iz treh kilogramov pa bo Marta ustvarila kar nekaj obrokov.

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 22. 10. 2015, barve: CMYK, stran 15

BISERI maturantskega plesa

Letos Ĺže 5. izbor najbolj zanimivega maturanta in maturantke Ĺ CV Novo ĹĄolsko leto je v polnem teku, saj so, ne nazadnje, pred vrati Ĺže prve kratke poÄ?itnice.

To bo tudi zadnje leto ĹĄolanja za vse dijake in dijakinje zakljuÄ?nih letnikov na Ĺ olskem centru Velenje (Ĺ CV), ki jih je letos 356. Pred dvema tednoma so se zaÄ?eli uÄ?iti plesati Ä?etvorko in druĹžabne plese, da bodo do sredine marca, ko bodo v RdeÄ?i dvorani zaplesali na ÂťsvojemÂŤ maturantskem plesu, dobro pri-

pravljeni. Prvi veÄ?er bo v petek, 11. marca, ko bodo zaplesali dijaki velenjske gimnazije, strojne ĹĄole in ĹĄole za rudarstvo in varstvo okolja. V soboto, 12. marca, pa se bodo na najpomembnejĹĄem in najlepĹĄem plesu mladosti zavrteli dijaki ĹĄole za storitvene dejavnosti in elektro-raÄ?unalniĹĄke ĹĄole.

Tudi letos bomo zraven mi in naĹĄa akcija ÂťBiseri maturantskega plesaÂŤ, ki bo letos slavila prvi

mali jubilej, saj bo peta po vrsti.

Naj vas spomnimo, kako akcija poteka. Na obeh veÄ?erih maturantskega plesa Ĺ CV bomo izpeljali izbiranje najbolj zanimivo in izvirno obleÄ?enih maturantk in maturantov. Tudi letos bomo to storili s pomoÄ?jo modnih kreatork Jelene StevanÄ?ević in Petre Meh, ki bosta pred maturantskimi plesi pripravili tudi nekaj koristnih nasvetov za maturante, maturantke in njihove starĹĄe, nekaj jih bo dodala tudi vizaĹžistka Mirela Muminović. Tiste, ki jih bomo izbrali in fotografirali, bomo objavili v NaĹĄem Ä?asu. Tudi tokrat boste zadnjo besedo pri izbiri ÂťBiserov maturantskega plesaÂŤ imeli vi, bralci in bralke NaĹĄega Ä?asa, saj boste z glasovanjem s kuponi odloÄ?ili, kdo si zasluĹži laskavi naslov.

Zmagovalce bomo razglasili na

Mali koraki v Ĺ martnem ob Paki Na OĹ bratov Letonja Ĺ martno ob Paki Ĺže nekaj let organiziramo dobrodelni SonÄ?kov tek, s katerim zbrana sredstva namenimo za ĹĄolski sklad, ki finanÄ?no pomaga naĹĄim uÄ?encem. Tokrat smo zelo ponosni, da smo sodelovali v akciji Mali koraki. Ĺ olski novinarji so zbrali vtise in posneli nekaj fotografij, ravnatelj Bojan Juras pa je povedal, kako ponosen je na svoje sodelavke in sodelavce ter seveda uÄ?enke in uÄ?ence, ki so kljub slabemu vremenu z veliko dobre volje in nasmeĹĄkom na obrazu tako zavzeto sodelovali v akciji.

Kljub deĹžnim kapljicam smo se izkazali kot sonÄ?na ĹĄola, saj smo sodelovali v vseslovenski dobro-

15

MED VAMI

22. oktobra 2015

delni akciji Mali koraki za veliki cilj, v katerem tekaÄ?i s Sveta na Kanalu A teÄ?ejo po Sloveniji zato, da zbirajo sredstva za otroke iz socialno ĹĄibkih druĹžin. Na prijazno pobudo mame naĹĄega uÄ?enca smo se na hitro organizirali in pogumne premraĹžene tekaÄ?e s spodbujanjem povabili do ĹĄole, kjer smo jih postregli in zapeli naĹĄo ĹĄolsko himno. SodelujoÄ?i v dobrodelni akciji so

bili navduĹĄeni nad naĹĄim sprejemom in so nam obljubili, da se udeleĹžijo naĹĄega spomladanskega dobrodelnega SonÄ?kovega teka. Hura za takĹĄne prireditve!

Hura, ker nam je odpadla ena ĹĄolska ura! In hura, ker smo zopet naredili nekaj, s Ä?imer smo pokazali, da nam ni vseeno za ljudi okoli nas. đ&#x;”˛

Mladi novinarji OĹ BL Ĺ OP z Mojco A. Juras

Ave, Urugvaj in Brazilija!

Velika glasbena turneja po JuĹžni Ameriki (2) Po uvodnih dnevih so Ä?lani ansambla Ave, pevka Teja, Robert Goter in Vinko Ĺ imek, za nekaj dni skoÄ?ili ĹĄe k Slovencem v Urugvaj in Brazilijo. V glavnem mestu Urugvaja Montevideu so nastopili pred Slovenci v slovenskem prekmurskem klubu, v brazilskem Sao Paolu pa v klubu TONTON v boemski Ä?etrti.

Sao Paolo je gospodarsko srediĹĄÄ?e Brazilije, tam so vsa gospodarska predstavniĹĄtva sveta. Nastop v TONTONU je pripravil gospodarski oddelek slovenskega veleposlaniĹĄtva, ki je na koncert povabil pomembnejĹĄe poslovneĹže, med drugimi tudi direktorico predstavniĹĄtva Gorenja v Sao Paolu VelenjÄ?anko Tatjano MoÄ?enik.

Kratek ÂťskokÂŤ se sliĹĄi dokaj enostavno, v resnici pa gre za precejĹĄen zalogaj, saj razdalje niso majhne. Najprej ladja Ä?ez delto reke Parana, ki je na najĹĄirĹĄem delu ĹĄiroka kar 200 kilometrov, potem avtobus do Montevidea, slabih 2000 kilometrov z letalom do Sao Paula in potem nazaj, dobrih 2000 kilometrov, do Buenos Airesa. KovÄ?ki gor in kovÄ?ki dol.

Vrste pred Ä?ekiranjem, vrste pred carino, vrste pri prtljagi, kovÄ?ki na avtobus, kovÄ?ki z avtobusa, kovÄ?ki v hotel, kovÄ?ki iz hotela. Ne samo kovÄ?ki – vsak glasbenik ima svoj instrument. Tudi del ozvoÄ?enja bi ĹĄel z nami, Ä?e bi to argentinski

cariniki dovolili. Pa niso in ozvoÄ?enje se je s kombijem vrnilo v Buenos Aires. A to fantov ni zmedlo, nastop v Montevideu so prilagodili, v Tontonu so gostite-

posebnem dogodku, ko bodo dobili tudi lepe nagrade.

Ajda

Eden in edini

Takoj ko se zaÄ?nejo plesne vaje, steÄ?ejo priprave na nepozaben ples, ko bo v ritmih valÄ?ka, Ä?a-Ä?a-Ä?a-ja, Ä?etvorke ‌ v RdeÄ?i dvorani tleskal parket pod nogami dijakov in dijakinj v bleĹĄÄ?eÄ?ih slavnostnih oblekah. Marsikatera maturantka in maturant Ĺže razmiĹĄlja, kaj obleÄ?i, kje najti obleko. Ravno zato, da bo odloÄ?itev laĹžja, bomo decembra zaÄ?eli svetovati o najnovejĹĄih modnih trendih. Da se maturanti in maturantke plesa, ki vedno ostane zapisan v spominu na najstniĹĄka leta, res veselijo, smo spoznali tudi, ko smo dve dijakinji Ĺ CV povpraĹĄali, kaj jima pomeni maturantski ples.

Sara Goltnik: ÂťMaturantski ples je samo enkrat v Ĺživljenju,

Sara

zato ga Ĺželim preĹživeti s svojimi prijatelji in skupaj z njimi ustvariti Ä?im veÄ? nepozabnih spominov. Komaj Ä?akam, da bomo vsi sveÄ?ano obleÄ?eni zaplesali plese, ki se jih bomo nauÄ?ili Ä?ez leto.ÂŤ Ajda KriÄ?aj: ÂťMaturantski ples

si predstavljam kot eno zelo lepih in zabavnih noÄ?i, ki je marsikdo ne bo pozabil. Bo noÄ?, ko bomo pozabili na ĹĄolo, teste in vse obveznosti, ki jih imamo, in se samo zabavali. Menim, da bo maturantom ples ostal v zelo lepem spominu, tako kot meni.ÂŤ đ&#x;”˛

Odbojkarska pravljiÄ?arja tudi KlobuÄ?ar in VinÄ?ić Ĺ oĹĄtanj, Velenje – Slovenska odbojkarska reprezentanca, ki je na nedavnem evropskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo, je bila gotovo eno najveÄ?jih preseneÄ?enj prvenstva. V ekipi, ki je pisala odbojkarsko pravljico, sta bila tudi naĹĄa obÄ?ana: Jan KlobuÄ?ar iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju in Dejan VinÄ?ić iz Velenja.

V Ĺ oĹĄtanju so za Jana pripravili sprejem dan po prihodu slovenske odbojkarske reprezentance v domovino, za Dejana pa ga v Velenju naÄ?rtujejo v bliĹžnji prihodnosti. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko

Menih je Janu KlobuÄ?arju Ĺželel Ä?estitati javno na petkovi otvoritvi Trga svobode, vendar Jan zaradi klubskih obveznosti odhaja v Frankfurt, zato mu je Ĺžupan pripravil prisrÄ?en sprejem kar v torek na obÄ?ini. ŠpalirÂŤ so Janu pripravili otroci Vrtca Ĺ oĹĄtanj, ki so mu tudi zapeli in zaploskali.

Darko Menih je dejal, da je obÄ?ina ponosna na njegov izvrsten doseĹžek, mu iskreno Ä?esti-

tal ter izroÄ?il vrednostni bon v viĹĄini 1.000 evrov. PodĹžupan Viki Drev mu je v spomin izroÄ?il grb ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Ganjeni Jan KlobuÄ?ar se je zahvalil za lep sprejem, povedal, da je v Ĺ oĹĄtanju preĹživel lepo otroĹĄtvo in otrokom vrtca svetoval, naj se ukvarjajo s ĹĄportom in naj ne bodo ves Ä?as pri raÄ?unalniku ali televiziji. đ&#x;”˛

tr, tp

sicer zgodilo ĹĄele sedemnajstega okto- ĹĄe nismo. Danes pa so mobilni telefoni bra, na dan rock koncerta v Slovenskem 'petindvajseturna' povezava z domaÄ?idomu v buenosaireĹĄkem San Martinu. mi kraji. Seveda udeleĹženci argentinske Drevje ima Ĺživozeleno spomladansko odprave nismo nobena izjema. Kakor hitro pridemo na letaliĹĄÄ?e ali v hotel, barvo, cvetja ĹĄe ni veliko.

O velikih mestih ni kaj veliko poveda- Ĺže so v rokah telefoni in tablice, v trelji poskrbeli za vse, celo tonski mojster je bil kos svoji vlogi. ti, Montevideo je proti Sao Paolu in Iz hladne argentinske pomladi, kjer Buenos Airesu s svojima dvema midnevne temperature niso dosegle osem- lijonoma pravi malÄ?ek. Sao Paolo najst stopinj, v enko hladen Urugvaj in ĹĄteje sedemnajst milijonov prebivalpotem v treh urah na petintrideset in cev na majhni povrĹĄini, Buenos Aires ima ĹĄtiri milijone, s predmestji sedemnajst milijonov prebivalcev, v mesto se na delo pripelje vsak dan ĹĄe tri milijone ljudi. Z ene skrajne toÄ?ke Buenos Airesa na drugo je menda kar tisoÄ? kiDeklica z ulice lometrov! To paÄ? niso Buenos Airesa mesta, kjer bi Ä?lovek z veseljem Ĺživel. Ljudje spijo na ulicah, prosja- nutku je vzpostavljena zveza in novice Ä?ijo, seveda tudi kradejo. o tem, kje smo, kaj poÄ?nemo, kaj jemo Varnostne sluĹžbe v premo- in pijemo, se z bliskovito naglico ĹĄirijo Ĺžnih predelih sluĹžijo veli- po svetu. NajuÄ?inkovitejĹĄi pri tem je vseke denarje s prodajo var- kakor Robert, ki na spletu osreÄ?uje kar nostnih sistemov in oseb- pet tisoÄ? ÂťprijateljevÂŤ, Alen skorajda ĹĄe nim varovanjem. PremoĹžni med ĹĄpilom drsi s prsti po telefonu, MiBarvite stene Sao Paola imajo lepo Ĺživljenje – v zla- ĹĄo kot predstavnik najstarejĹĄe generacije ti kletki. se trudi z veliko tablico in Teja skorajda Ampak vse to Ĺže veste, saj danes ni ta- ne dvigne pogleda od ekrana svojega roveÄ? stopinj Sao Paola. Pa spet v treh urah na buenosaireĹĄkih osemnajst sto- ko kot v Ä?asih romantiÄ?nih potovanj, ko Ĺžnatega telefonÄ?ka. Skratka, Ä?asopisi so pinj. V tem Ä?asu bi moralo biti v Buenos smo v mesecu ali dveh poslali domov v danaĹĄnjem Ä?asu nepotrebna navlaka. đ&#x;”˛ Vlado VrbiÄ?

Airesu Ĺže petindvajset stopinj, kar se je eno razglednico, telefonirali takrat sploh

NaĹĄ Ä?as, 22. 10. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

22. oktobra 2015

V 'RdeÄ?i' gledalci videli veÄ? kot gol na minuto RokometaĹĄi Gorenja s koĹĄarkarsko razliko premagali Trimo – V soboto lokalni derbi v Slovenj Gradcu (ob 19.00) V 7. krogu prve slovenske rokometne lige so najviĹĄjo zmago dosegli rokometaĹĄi Gorenja.

Gostili so Trimo, iz katerega je pred Ä?asom k njim priĹĄlo kar nekaj igralcev (StaĹĄ Skube, Klemen Ferlin, AnĹže Ratajec). VelenjÄ?ani so zmagali z dvajsetimi goli razlike – rezultat je bil 42 : 22. Tako so gledalci videli celo veÄ? kot gol na minuto. S takĹĄno

to tekmo v ligi prvakov, najmoÄ?nejĹĄem klubskem tekmovanju na stari celini. Gostili so desetkrat bogatejĹĄi Paris St. Germain z zvezdnikom Nikolom Karabatićem na Ä?elu. Francozi so v Celje priĹĄli po dve toÄ?ki in jih tudi odnesli, a njihova zmaga je bila tesna, samo 32 : 30, ob tem pa so imeli domaÄ?i kar dvanajst minut izkljuÄ?itev veÄ? od njih.

trti s petimi toÄ?kami zaostanka za Celjani in ĹĄtirimi za VelenjÄ?ani. Pred peto Krko imajo ĹĄe toÄ?ko prednosti, ĹĄesto Ribnico in sedmim Mariborom pa dve. RibniÄ?ani so bili od Slovana boljĹĄi za petnajst golov, rezultat je bil 33 : 18, Maribor pa je novinca Dobovo v njegovi dvorani premagal z 28 : 23. To je bila druga zaporedna zmaga Maribora po

di Ĺže o novi sezoni, Ä?eprav se je sedanja ĹĄele komaj zaÄ?ela. Pred dnevi je na direktorskem mestu TomaĹža JurĹĄiÄ?a zamenjal Matej Avanzo, ki je bil zaposlen v KoĹĄarkarski zvezi Slovenije, med drugim kot direktor Ä?lanskih reprezentanc, vodja projektov in marketinga. Dobili pa so tudi novo igralsko okrepitev. PridruĹžil se jim bo sedanji igralec makedonskega Vardarja iz Skopja 33-letni in 190 cm visok kroĹžni napadalec Alem ToksiÄ?. Ta nekdanji srbski reprezentant je kar ĹĄest let nosil tudi dres Celja. V Gorenjevem dresu bo igral najmanj naslednji dve sezoni. Ob ponovnem prihodu v Slovenijo

ketinĹĄko zgodbo Gorenja. Dobil sem se z vodilnimi predstavniki kluba, ki so mi predstavili svoje naÄ?rte za prihodnost in videl sem se v tej zgodbi.ÂŤ

Ko so tribune polne ‌

Vsak, ki se ukvarja s tekmovalnim ĹĄportom, si gotovo Ĺželi, da bi ga ob igriĹĄÄ?u, na tribuni, ob atletski stezi ‌ spremljalo Ä?im veÄ? ljubiteljev. Gledalci s svojim vnetim, a ĹĄportnim navijanjem vlivajo tekmovalcem dodatnih moÄ?i, jih nosijo, vleÄ?ejo, kot pravimo v ĹĄportnem jeziku. Ĺ portna prizoriĹĄÄ?a, ve se, najbolj polnijo dobri rezultati, zmage.

Tudi rokometaĹĄi Gorenja pri

nizaciji, ki veliko pripomoreta k delovanju kluba. Najprej so se druĹžili z delavci njihovega glavnega pokrovitelja Gorenja, nato pa so obiskali zaposlene na mestni obÄ?ini. Seveda so med zanimivim druĹženjem oboje povabili tudi na tekmo in jih razveselili z nekaj vstopnicami za sobotni dvoboj z Dolenjci. ÂťDruĹženje z ljudmi, ki nas podpirajo in so veseli naĹĄega obiska, ti da posebno energijo, zagon za naprej, da jim to vraÄ?amo z dobrimi igrami,ÂŤ je o teh obiskih dejal AnĹže Ratajec, ki je priĹĄel v klub letos poleti. Konkreten je bil tudi Senjamin Burić: ÂťBilo je super. S tem se lahko pribliĹžamo ljudem

Z obiska na Mestni obÄ?ini Velenje

'koĹĄarkarsko' razliko je bil trener Gregor CvijiÄ? seveda nadvse zadovoljen, kar potrjujejo tudi njegove besede: "DrĹžali smo se dogovora, prejeli smo 22 zadetkov, v drugem polÄ?asu v obrambi samo 9. Odigrali smo po naĹĄih Ĺželjah in smo zadovoljni." Ĺ e vedno so drugi z zaostankom dveh toÄ?k za Celjani, ki so Ĺže med tednom gostovali v Izoli. Zmagali so le s 25 : 20, po prvem polÄ?asu pa je bilo 12 : 12. Celjani so najbrĹž hranili moÄ?i za nedeljsko pe-

Osrednja tekma kroga domaÄ?ega prvenstva je bila v Novem mestu, kjer je gostoval novinec Koper. KrÄ?ani so imeli po prvem polÄ?asu kar sedem golov prednosti in najbrĹž verjeli, da bo nadaljevanje zanje zgolj formalnost oziroma nepomembno. A so se skoraj opekli. Gostje so zaigrali veliko bolje, a prednost iz prvega polÄ?asa je bila vendarle prevelika. Stopiti jim jo je uspelo samo na gol razlike (29 : 30). Kljub porazu so KoprÄ?ani ĹĄe vedno Ä?e-

Gorenje na Dansko

prihodu novega trenerja Slavka IveziÄ?a. Prvo zmago so si v novem prvenstvu priigrali SlovenjgradÄ?ani. Gostovali so v Sevnici in zmagali s 30 : 26. Ĺ e vedno pa je njihova dosedanja bera zelo skromna. Na desetem mestu imajo le tri toÄ?ke. Toliko jih imata tudi enajsta Dobova in dvanajsta Izola. Trinajsta, predzadnja Sevnica, je ĹĄe vedno pri samo dveh toÄ?kah, zadnji ĹĄtirinajsti Slovan pa pri eni. V soboto bodo VelenjÄ?ani gostovali v Slovenj Gradcu.

Nekdanji Celjan v Gorenju

Dunaj, 20. oktobra – Na sedeŞu Evropske rokometne zveze na Dunaju so v torek opravili Şreb 3. kroga pokala EHF, v prvem jakostnem bobnu pa sta bila tudi Gorenje Velenje in Maribor Branik. Velenjska ekipa se bo pomerila z dansko zasedbo Tvis Holstebro, mariborska pa z romunskim Dinamom iz Bukareťte.

Obe slovenski ekipi bosta najprej igrali doma, nato pa v gosteh. Prve tekme 3. kroga drugega najmoÄ?nejĹĄega klubskega tekmovanja na stari celini bodo na sporedu 21. in 22., povratne 28. in 29. novembra, zmagovalci pa se bodo uvrstili v skupinski del pokala EHF. đ&#x;”˛

V Gorenju so pred zaÄ?etkom sedanje tekmovalne sezone odloÄ?no napovedali, da Ĺželijo Celjanom odvzeti primat. Trener Gregor Cvijić je na uvodni novinarski konferenci konkretno dejal: ''Ĺ˝e velikokrat sem povedal, da je naĹĄ edini cilj vrniti sijaj v vitrine kluba in temu bo oziroma je Ĺže vse podrejeno.ÂŤ Letos sta sicer uĹĄla Ĺže super pokal in pokal, a ostal je najbolj zveneÄ?i naslov – prvenstvo. RazmiĹĄljajo tu-

Elektra izgubila s -86 KoĹĄarkarji Elektre so slabo zaÄ?eli drĹžavno prvenstvo Res jih je Ĺže za uvod Ä?akalo teĹžko gostovanje v DomĹžalah, kjer so morali priznati premoÄ? domaÄ?i ekipi Helios Suns. Ĺ˝e uvodna Ä?etrtina je pokazala, da se Elektri obeta visok poraz, ob koncu pa je bil izid 134 : 48. Ĺ oĹĄtanjski koĹĄarkarji so igrali z mlado ekipo, v kateri za na-

meÄ?ek zaradi poĹĄkodb nista zaigrala Urban BukoviÄ? in Jan Kosi, prav tako pa ĹĄe ni igral Luka Milovac, ki je kot zadnji okrepil ĹĄoĹĄtanjski klub.

V DomĹžalah pa je Ĺže igral Bojan Ä?urica, bosanski krilni igralec visok 200 cm, ki je bil z 12 toÄ?kami najboljĹĄi strelec Elektre.

DuĹĄko MaliÄ?ević, trener Elektre Ĺ oĹĄtanj: ÂťTo je bila igra maÄ?ke z miĹĄjo. Fantom nimam kaj oÄ?itati. Pravih Ä?lanov imamo Ĺže tako malo, tokrat pa smo zaradi poĹĄkodb in bolezni odigrali

je povedal: ÂťOdloÄ?il sem se, da je moj tretji korak Gorenje. Imel sem dve opciji – ali ostanem in podaljĹĄam svoje igranje v Skopju ali pa se vrnem v Slovenijo, kjer Ĺživi tudi moja druĹžina. OdloÄ?il sem se za slednje. Prepoznal sem ambicije in dobro mar-

tem niso izjema. Tudi njihovi pravijo, da kar letijo, Ä?e je pravo navijanje na tribuni. Igralci Gorenja pa se s svojimi ljubitelji zbliĹžujejo tudi drugaÄ?e, s promocijsko akcijo, kot so jo poimenovali. Pred tekmo s Trimom so obiskali – kot so zapisali -- orga-

in jih Ä?im veÄ? privabimo tudi na tekme v RdeÄ?o dvorano. Kadar so tribune polne, uĹživamo tako mi kot tudi gledalci.ÂŤ đ&#x;”˛

vos

Rudarji spet neodloÄ?eno z novincem Radan ubranil enajstmetrovko – V soboto (ob 17.00) ob jezeru Koper Za prvoligaĹĄko prvenstvo lahko tudi po 14. prvenstvenem krogu ugotavljamo – niÄ? novega na vrhu, pa tudi ne na dnu.

NogometaĹĄi Olimpije so na gostovanju v Kopru zmagali z 2 : 1 in ohranili prednost ĹĄtirih toÄ?k pred drugo Gorico ter sedmih pred tretjimi DomĹžalami in Ä?etrtimi MariborÄ?ani.

DomĹžale pa so gostile Krko in zmagale s 3 : 0; to je bilo njiho-

mo Krko imajo prednost toÄ?ke, osmim Koprom dveh, KrĹĄkim pa petih. Zadnje je ĹĄe vedno Celje, ki je v svojem Zlatorogu izgubilo z Mariborom z 1 : 3.

NeodloÄ?en je bil rezultat tudi na prvi tekmi v Velenju. Vendar so tedaj gledalci vendarle videli dva gola, po enega v vsaki mreĹži.

Tokrat so mu bili bliĹže

Z razpletom v KrĹĄkem je bil trener Jernej Javornik zadovoljen, Ä?e sklepamo po njegovih besedah: ÂťIgralci so pokazali veliko prizadevnost, a je boljĹĄo igro onemogoÄ?alo slabo igriĹĄÄ?e.

Seveda je bilo takĹĄno tudi za domaÄ?e. Ĺ˝eleli smo zmagati, zadovoljni pa smo tudi s toÄ?ko glede na to, da je naĹĄ vratar ubranil sedemmetrovko. PriÄ?akujem, da

domaÄ?i. PrepreÄ?il pa jim ga je z odliÄ?no obrambo vratar Matej Radan. Po nekaj minutah igre v drugem polÄ?asu je Rudarjev branilec David KaĹĄnik igral v svojem kazenskem prostoru z roko. Njegovo napako je z odliÄ?no obrambo popravil Radan, ki je ubranil strel z bele toÄ?ke.

bomo proti Mariboru (vÄ?eraj v prvi Ä?etrtfinalni pokalni tekmi – op. a.) in v soboto proti Kopru bolj uÄ?inkoviti.ÂŤ KrÄ?ani, ki so Ĺže od drugega kroga brez zmage, pa so seveda objokovali zgreĹĄeno najstroĹžjo kazen.

NajzasluĹžnejĹĄi za toÄ?ko

ĹĄe brez dveh igralcev. VeÄ?ino naĹĄe ekipe so tako tvorili kadeti in mladinci. Naslednji teden priÄ?akujem dve okrepitvi. Mi vemo, katere tekme moramo zmagati.

PriloĹžnost za uspeh bomo iskali proti enakovrednim tekmecem.ÂŤ Morda se bo ta priloĹžnost ponudila Ĺže v soboto, ko v Ĺ oĹĄtanju gostuje Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba. V prvem krogu je bil Ĺ enÄ?ur prost. SreÄ?anje v Ĺ portni dvorani Ĺ oĹĄtanj se bo zaÄ?elo ob 20. uri. đ&#x;”˛

vo Ĺže osmo zaporedno popolno slavje. Poraza ZavrÄ?a pa niso v celoti izkoristili nogometaĹĄi Rudarja. V KrĹĄkem so z domaÄ?im novincem v ligi igrali neodloÄ?eno 0 : 0. KrÄ?ani ostajajo na devetem, predzadnjem mestu, Rudarji pa na ĹĄestem. Z ZavrÄ?em zaostajajo za sedem toÄ?k. Pred sed-

đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 22. 10. 2015, barve: CMYK, stran 17

Kopica priloĹžnosti, a 'samo' trije goli

Bojan StroĹžiÄ? prvak med starodobniki

NogometaĹĄi Ĺ martnega zadnje Podvince premagali s 3 : 0, ĹĄe enkrat toliko zadetkov jim je prepreÄ?il okvir vrat Po devetem prvenstvenem krogu v 3. SNL – sever je na vrhu velika gneÄ?a, saj imajo kar tri moĹĄtva po dvajset toÄ?k. S tekmo manj in najboljĹĄo razliko v danih in prejetih golih je na prvem mestu B-moĹĄtvo Maribora. Gostil je Lenart, bil za razred boljĹĄi in mu nasul kar sedem Ĺžog v mreĹžo (7 : 0). Za njihov skok na vrh so zasluĹžni tudi DravograjÄ?ani, ki so bili presenetljivo na svojem igriĹĄÄ?u z 2 : 0 na svojem igriĹĄÄ?u boljĹĄi od tega kroga vodilnih BreĹžiÄ?anov in jim prizadejali prvi poraz. Brez njega je po tem krogu le ĹĄe drugo moĹĄtvo Maribora. Vendar pa se lahko Posavci hvalijo, da imajo ĹĄe vedno daleÄ? najboljĹĄo obrambo med 'severnjaki'. Doslej so prejeli le ĹĄtiri gole. Po tej statistiki je Mariborova druga najboljĹĄa, v osmih tekmah, torej eni manj, je prejela deset golov. Na tretjem mestu na lestvici je tudi po tem krogu ostal Videm. Gostil je nogometaĹĄe iz Ĺ marja pri JelĹĄah. Gostje so vodili dobre tri Ä?etrtine tekme.

IzenaÄ?ujoÄ?i gol so domaÄ?i dosegli ĹĄele v 73. minuti, zmagovitega pa v zadnji minuti rednega dela tekme. Podoben razplet je bil tudi na tekmi med RogatÄ?ani in RavenÄ?ani. Tudi na tej tekmi so bili v prvem delu gostje v rezultatski prednosti (1 : 0), v nadaljevanju pa prejeli kar tri gole.

NogometaĹĄi Ĺ martnega so gostili zadnje Podvince in si v zelo

zanimivem dvoboju po priÄ?akovanju priigrali nove tri toÄ?ke ter na lestvici napredovali za eno mesto. To je bil ĹĄele njihov tretji poln izkupiÄ?ek, gostje pa ostajajo pri eni zmagi in tekmi manj na zadnjem mestu. Tam bodo

ostali tudi v naslednjem krogu, saj imajo predzadnje Radlje ĹĄtiri toÄ?ke veÄ? od njih. Na toÄ?ke pa vsekakor ne morejo upati tudi na zaostali tekmi z Mariborom. Ĺ marÄ?ani so tekmo zaÄ?eli zelo odloÄ?no in Ĺže v 4. minuti je StaĹĄ Maze z vodilnim zadetkom prisilil goste, da so zaÄ?eli igrati bolj odprto, s Ä?imer je bila igra zanimivejĹĄa. Hitro vodstvo je domaÄ?im dalo krila, Ä?im prej so Ĺželeli potrditi vodstvo, a jim je to kljub premoÄ?i uspelo ĹĄele v zadnjih minutah prvega polÄ?asa z golom Tilna Kompana, vmes pa so zadeli preÄ?ko in vratnico. Skratka, Ä?e bi varovanci Draga Kostajn-

ĹĄka po prvem delu imeli najmanj ĹĄe enkrat viĹĄjo prednost, bi bilo zasluĹženo. Tudi drugi polÄ?as je bil zelo zanimiv in s prav tako veliko priloĹžnosti na obeh straneh. Ĺ marÄ?ani so hitro ĹĄe tretjiÄ? zadeli okvir vrat, gostje pa so si

prizadevali, da doseĹžejo vsaj Ä?astni zadetek. V nekaj minutah so imeli kar tri velike priloĹžnosti za zmanjĹĄanje domaÄ?ega vodstva ali celo za izenaÄ?itev. To jim je z dvema sijajnima obrambama prepreÄ?il kapetan in vratar Tadej Pusovnik, tretjiÄ? pa je gostujoÄ?i napadalec z nekaj metrov z udarcem z glavo poslal Ĺžogo mimo leve vratnice. Nato je obveljalo nenapisano pravilo, Ä?e ne daĹĄ, dobiĹĄ, in dobrih deset minut pred koncem je Maze blizu 150 gledalcev navduĹĄil s svojim drugim golom za konÄ?nih 3 : 0. đ&#x;”˛

S. Vovk

Slabo vreme prepreÄ?ilo tekme V ligi Golgeter MedobÄ?inske nogometne zveze Celje bi morali konec prejĹĄnjega tedna igrati tekme 6. prvenstvenega kroga. Zaradi slabih vremenskih razmer so vsa sreÄ?anja preloĹžili na 7. november (ob 14.00). Pari so: Koz-

je – Ĺ entjur, Ĺ˝alec – Ĺ tore, ZreÄ?e – Mozirje. Najbolj zanimivo bo gotovo v RogaĹĄki Slatini, mestu pod obronki BoÄ?a, kjer bo derbi med vodilnim domaÄ?im istoimenskim moĹĄtvom (14 toÄ?k) in drugim Ĺ oĹĄtanjem (13). Hkrati

bo to dvoboj najboljĹĄih strelcev lige, domaÄ?ega Alena Neskića in Ĺ oĹĄtanjÄ?ana Semirja Agića. Na dosedanjih ĹĄestih tekmah sta dosegla po ĹĄest golov. đ&#x;”˛

vos

KrĹĄko - Rudar 0:0 Rudar: Radan; KaĹĄnik, S. Babić, Kocić, Bolha, Grbić (od 59. ÄŒrnÄ?iÄ?), Tolimir, Ihbeisheh (od 73.

Jahić), DŞinić, M. Babić, Grgić (od 60. Eterović).

Trener: Jernej Javornik.

Rumeni kartoni: Grgić, Bolha, Kaťnik.

Drugi rezultati: Luka Koper - Olimpija 1:2 (0:1), Celje - Maribor 1:3 (0:0), DomĹžale - Krka 3:0 (1:0), ZavrÄ? - Gorica 1:2 (0:2).

Vrstni red: 1. Olimpija 32 (38:9), 2. Gorica 28 (26:22), 3. DomĹžale 25 (22:10), 4. Maribor 25 (26:15), 5. ZavrÄ? 22 (16:14), 6. Rudar 15 (13:16), 7. Krka 14 (11:22), 8. Koper 12 (18:25), 9. KrĹĄko 10 (6:25), 10. Celje 8 (9:27).

3. SNL – sever, 9. krog Šmartno 1928 – Podvinci Betonarna Kuhar 3:0 (2:0) Strelci: Stať Maze (4, 78), Tilen Kompan (43).

Drugi rezultati: Šampion – Radlje 2:2 (1:0), S. Rojko Dobrovce – Dravinja 5:1 (3:0), Mons Claudius – FuŞinar NoŞi Ravne 3:1 (0:1), Koroťka Dravograd – BreŞice 1919 2:0 (0:0), Videm – Šmarje pri Jelťah 2:1 (0:1), Maribor B – AjDAS Lenart 7:0 (2:0).

Vrstni red: 1. Maribor B (tekma manj) 20 (34:10), 2. BreĹžice 20 (20:4), 2. BreĹžice 20 (20:4),

3. Videm 20 (24:18), 4. Ĺ ampion 17 (17:11), 5. Ĺ marje 15 (25:21), 6. FuĹžinar 13 (16:14), 7. M. Claudius 13 (14:17), 8. Lenart 12 (17:20), 9. Ĺ martno 11 (14:19), 10. Dobrovce 9 (18:19), 11. Dravinja 9 (9:19), 12. Dravograd 8 (10:18), 13. Radlje 7 (9:18), 14. Podvinci (tekma manj) 3 (3:19).

MNZ Celje, 1. NLB Leasing liga, 7. krog Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 42:22 (23:13) Velenje: Burić (7 obramb), Ferlin (9 obramb), BoĹžoviÄ? 3, Cehte 2, Medved 5, S. BuriÄ? 2, OvniÄ?ek 3, Szyba 3, Skube 4, GolÄ?ar 2, Ĺ oĹĄtarić 5.

KleÄ? 3, Gams 1, Ratajec 3, Nosan 1, Dujmović 4.

Trener: Gregor CvijiÄ?.

Sedemmetrovke: Gorenje 3 (4) Trebnje 3 (7), izkljuÄ?itve: Gorenje 8 minut, Trebnje 0.

Drugi rezultati: Istrabenz plini Izola - Celje Pivovarna LaĹĄko 20:25 (12:12), Krka - Koper 2013 30:29 (16:9), Jeruzalem OrmoĹž - Urbanscape Loka 27:22 (13:10), Riko Ribnica - Slovan 33:18 (17:8), Dobova - Maribor Branik 23:28 (13:13), Sevnica - Slovenj Gradec 2011 26:30 (14:14).

Vrstni red: 1. Celje 7 tekem - 14 toÄ?k, 2. Velenje 7 – 12, 3. Jeruzalem OrmoĹž 7 – 12, 4. Koper 2013 7 – 10, 5. Krka 7 – 9, 6. Ribnica 7 – 8, 7.

Loka 7 – 7, 8. Maribor 7 – 7, 9.Trebnje 7 – 6, 10. Slovenj Gradec 2011 7 – 3, 11. Dobova 7 – 3, 12. Izola 7 – 3, 13. Sevnica 7 – 2, 14. Slovan (-1) 7 – 1.

Z gostovanjem v ÄŒedadu v sosednji Furlaniji – Julijski krajini se je v nedeljo, 11. oktobra, konÄ?alo letoĹĄnje drĹžavno prvenstvo Slovenije v gorsko hitrostnem avtomobilizmu. Na dirki Cividale–Castelmonte, ki poteka Ä?isto blizu meje s Slovenijo, sta med devetnajsterico naĹĄih nastopila tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?an Bojan StroĹžiÄ?, ki je s starodobnim Autobianchijem A112 Abarth reden gost gorskih dirk, in VelenjÄ?an Matej Grudnik, ki smo ga letos za volanom njegovega Renault Twinga RS R2 na gorskih dirkah videli drugiÄ?.

Bojan StroĹžiÄ? je v Furlanijo priĹĄel kot vodilni v slovenskem pokalnem prvenstvu za starodobnike in tudi vodilni v regijskem pokalu Slovenija – Triveneto. Na dirki se je znova izkazal z odliÄ?nimi voĹžnjami, ki so mu prinesle novo zmago v slovenski kon-

1. DRL za Ĺženske, 4. krog: Rezultati: Ĺ˝URD Koper - Velenje 28:25 (15:14), BreĹžice - Ljubljana 24:28 (14:13), Zelene doline Ĺ˝alec - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 26:31 (12:17), Krim Mercator - Jadran Bluemarine 48:15 (21:8), Krka - Zagorje 22:26 (9:18), Celje Celjske mesnine - Branik 35:21 (19:15).

Vnaprej odigrana tekma 5. kroga: Ljubljana Krim Mercator 29:50 (17:22), Vrstni red: 1. Krim 5 tekem - 9 toÄ?k, 2. Ljubljana 5 – 8, 3. Zagorje 4 – 7, 4. AjdovĹĄÄ?ina 4 – 6, 5. Celje 4 – 5, 6. Velenje 4 – 4, 7. Krka 4 – 3, 8.

Branik 4 – 2, 9. Žalec 4 – 2, 10. Koper 4 – 2, 11.

Jadran 4 – 2, 12. BreŞice 4 – 0.

Liga Telemach, 1. krog Helios Suns – Elektra Ĺ oĹĄtanj 134 : 48 (97 : 28, 68 : 18, 36 : 7) Elektra Ĺ oĹĄtanj: Ĺ pegel 7 (2-2), OmladiÄ? 4, Praunseis, T. Kosi 4, Ä?urica 12 (1-3), Jurko, Hasić 9 (1-2), Stropnik 8, Purnat 3

Kegljanje - 2. liga - vzhod, 6. krog Dravograd : Ĺ oĹĄtanj 7 : 1 (3315 : 3168) Ĺ oĹĄtanj: PintariÄ? – 523 (0), Fidej – 513 (0), PetroviÄ? – 232 – Jug – 233 – 465 (0), HasiÄ?iÄ? – 589 (1), SeÄ?ki – 532 (0), ArnuĹĄ – 546 (0).

kurenci, in je tako ĹĄe potrdil naslov letoĹĄnjega prvaka. V mednarodni konkurenci je osvojil drugo mesto v razredu in tretje v regijskem pokalnem tekmovanju. Skupni Ä?as obeh voĹženj je v primerjavi z lanskim nastopom izboljĹĄal za 12 sekund. V konÄ?ni uvrstitvi regijskega pokala Slovenija – Triveneto mu je tako uspelo ohraniti prvo mesto, a se je po toÄ?kah izenaÄ?il s svojim naj-

Pokal mesta Ĺ oĹĄtanj

Tokratnega mednarodnega bridĹž tekmovanja za Pokal mesta Ĺ oĹĄtanj se je v soboto, 17. oktobra, v Naravnem zdraviliĹĄÄ?u TopolĹĄica udeleĹžilo rekordnih 40 parov.

Na tekmovanju je od petinĹĄtiridesetih najbolje uvrĹĄÄ?enih igralcev na aktualni lestvici razvrstitve Bridge zveze Slovenije tako nastopilo kar 28 igralcev, med njimi tudi vsi najboljĹĄi igralci domaÄ?ega Ĺ aleĹĄkega bridge kluba,

Atletika Spremembe v Atletski zvezi

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 14. krog

17

Ĺ PORT

22. oktobra 2015

Ljubljana, 13. oktobra – Gregor BenÄ?ina (lastnik in prvi moĹž Jelovice) je v torek na seji upravnega odbora Atletske zveze Slovenije v Ljubljani odstopil z mesta predsednika, VelenjÄ?an Luka Steiner, ki je tako kot BenÄ?ina napovedal odstop, pa ostaja di-

Kegljanje Premo za dvig forme Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v Dravograd odpotovali precej oslabljeni. Tudi to pot so ostali brez treh Ä?lanov prve ekipe. PoĹĄkodbe in bolezni jih porivajo vse bliĹžje dnu razpredelnice. Na pot v Dravograd so se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani odpravili z namenom, da osvojijo vsaj toÄ?ko.

Na zaÄ?etku je kazalo, da lahko

ki je bil v zadnji tekmovalni sezoni podprvak, pred tem pa trikratni moĹĄtveni drĹžavni prvak Slovenije.

Tekmovalci so na 14. odprtem parskem mednarodnem prvenstvu odigrali 15 krogov.

Razlike med najbolje uvrĹĄÄ?enimi pari so bile tokrat majhne. Naslov zmagovalca " sta zasluĹženo osvojila igralca BK Maribor Ivan PoĹženel in Milan Ranc. Tudi drugo in tretje me-

resnejĹĄim tekmecem, Italijanom Stefanom Meggiorinom, ki je nastopal s VW Sciroccom Matej Grudnik je na zadnji dirki zmagal v diviziji 2 in bil 3. v generalni razvrstitvi, zmagovalec med slovenskimi dirkaÄ?i pa je bil Milan BubniÄ? z Lancio Delto Integrale E1, ki je osvojil tudi naslov letoĹĄnjega drĹžavnega prvaka v absolutni konkurenci med turđ&#x;”˛ nimi avtomobili.

sto je ĹĄlo iz doline.

Med igralci Ĺ aleĹĄkega bridge kluba sta najboljĹĄi uvrstitvi dosegla junior Gregor Rus v paru z Gregorjem Kitom in Jurij Mogilnicki v paru z Marjanom Ĺ timcem, ki sta osvojila sedmo oziroma osmo mesto. V prvo Ä?etrtino uvrĹĄÄ?enih parov sta se uvrstila ĹĄe par Slobodan KneĹževiÄ? – DuĹĄan VukiÄ? in par Bojan AmbroĹž – Ervin Sagmeister, ki sta osvojila 11. mesto. Za svojimi priÄ?akovanji je precej zaostal z osvojenim ĹĄtirinajstim mestom v paru s Silvano Rojko tudi Janko MijoÄ?.

Ostali pari domaÄ?ega kluba so dosegli pribliĹžno priÄ?akovane uvrstitve: NuĹĄa GoĹĄnik – Stane GoĹĄnik 20., Stane Breznik – Alojz VrenÄ?ur 21., Bojana Hrvatin – Irena JeĹž 26., Igor Rakef – Viljem Jelen 28., par Lina Jelen – Karel Ĺ tiglic 31., JoĹže Groznik – JoĹže JaneĹžiÄ? 33. ter par Jurij Sodin – Nevenka Confidenti 38. mesto. đ&#x;”˛

Ĺ ah

rektor zveze. Njegovega odstopa UO ni sprejel. DolĹžnosti v. d. predsednika je prevzel dosedanji podpredsednik Marjan Hudej, predsednik velenjskega kluba.

Predsednik z novim upravnim odborom, ki bosta izvoljena januarja prihodnje leto, bosta svoj mandat opravljala leto dni, do napovedanih rednih volitev leta 2017. Predsednik strokovnega sveta AZS je tudi VelenjÄ?an Martin Steiner.

V okviru ĹĄoĹĄtanjskih praznovanj je tamkajĹĄnji ĹĄahovski klub pripravil odprti ĹĄahovski turnir, ki se ga je udeleĹžilo 36 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Milan GorĹĄek, drugi je bil njegov sin Gregor GorĹĄek, tretji pa Ignac Zebec (vsi trije iz Velenja). NajboljĹĄi Ĺ oĹĄtanjÄ?an je bil Drago – Luka Ĺ umnik na 15. mestu.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

presenetijo domaÄ?ine, vendar so bili zadnji luÄ?aji prvih dveh parov gostujoÄ?e ekipe premalo zanesljivi. Kljub temu je o morebitni toÄ?ki odloÄ?al zadnji par. Toda razpoloĹžena domaÄ?ina se nista pustila presenetiti. Napaka dva luÄ?aja pred koncem sreÄ?anja je odplavila upanje in visoka zmaga domaÄ?ih je povsem zasluĹžena. S tem porazom so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zdrsnili na 8. mesto. ÂťKaj se dogaja s fanti, bo pokazala analiza tekem. Vem, da so zmoĹžni premagati vsakega nasprotnika,

motivacije je dovolj, na treningih delajo vse po predvidenih naÄ?rtih, rezultati so tam boljĹĄi kot na tekmah,ÂŤ pravi trener Fidej. ÂťUpam, da mi bo v tem ĹĄtirinajstdnevnem premoru uspelo fante dvigniti do zmagovalne forme, takĹĄne, kot smo jo imeli preteklo sezono,ÂŤ je ĹĄe dejal po tem izgubljenem sreÄ?anju. Tekme 7. kroga bodo 7. novembra, ko se bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani na domaÄ?ih stezah pomerili z ekipo MiklavĹža.

SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 14. uri. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 22. 10. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

22. oktobra 2015

OdliÄ?ne tri ĹĄaleĹĄke ekipe

OgroĹženost peĹĄcev v jesenskozimskem obdobju

Ĺ˝alec, Ĺ aleĹĄka dolina, 11. oktobra – V nedeljo je imela tudi gasilska mladina svoje regijsko tekmovanje, ki je potekalo na stadionu v Ĺ˝alcu. V deĹževnem dopoldnevu je tekmovalo 43 ekip, od tega je bilo 12 ekip iz GZ Ĺ aleĹĄke doline. Na drĹžavno tekmovanje, ki bo prihodnje leto, so se uvrstile 3 ekipe, in sicer pionirji PGD Lokovica, ki so postali regijski prvaki, mladinci PGD Lokovica so zasedli izvrstno 2. mesto, 3. mesto pa so osvojile mladinke PGD Gaberke. đ&#x;”˛

LokoviĹĄki pionirji so postali regijski prvaki.

Nevarni prehodi za peĹĄce Velenje, 15. in 16. oktobra – Kljub opozarjanju policistov in akciji Postani viden, v kateri so se policisti v minulih dneh najbolj posveÄ?ali varnosti peĹĄcev v prometu, ta v minulih dneh na velenjskih ulicah ni bila dobra. V minulem tednu sta se v Velenju zgodili dve prometni nesreÄ?i, v katerih so peĹĄki zbili na prehodih za peĹĄce, v tem tednu ĹĄe ena.

Prva nesreÄ?a se je zgodila v Ä?etrtek zjutraj malo pred 8. uro, ko je bila vidnost tudi zaradi deĹžja precej slaba. Na prehodu za peĹĄce na KidriÄ?evi cesti, v bliĹžini stare Name, je 36-letna voznica osebnega avtomobila zbila 81-letno peĹĄko. Policisti so ugotovili, da je nesreÄ?o povzroÄ?ila voznica, ki ni prilagodila hitrosti voĹžnje. PeĹĄko so z reĹĄevalnim vozilom odpeljali v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje, v nezgodi pa je utrpela hude telesne poĹĄkodbe.

Do druge prometne nesreÄ?e, v kateri je bila prav tako poĹĄkodovana peĹĄka, je priĹĄlo v ponedeljek ob 18.45 v kriĹžiĹĄÄ?u TomĹĄiÄ?eve ceste v bliĹžini A banke. 29-letni voznik, ki je vozil iz smeri KoroĹĄke ceste proti Jenkovi cesti, je na prehodu za peĹĄce trÄ?il v 65-letno peĹĄko, ko je preÄ?kala voziĹĄÄ?e. PeĹĄka se je v trÄ?enju huje poĹĄkodovala.

Vzrok nesreÄ?e je bilo izsiljevanje prednosti na prehodu za peĹĄce.

V torek, ob 7.45, se je v kriĹžiĹĄÄ?u KidriÄ?eve, TomĹĄiÄ?eve in Efenkove ulice v Velenju zgodila ĹĄe prometna nesreÄ?a s pobegom. Neznani voznik, neznanega vozila, ki je po KidriÄ?evi cesti pripeljal iz smeri Ĺ aleĹĄke ceste, je trÄ?il v mladoletnega peĹĄca, ki je voziĹĄÄ?e preÄ?kal na prehodu za peĹĄce. PeĹĄec se je v trÄ?enju laĹžje poĹĄkodoval. Policija primer ĹĄe raziskuje in prosi oÄ?ividce, da pokliÄ?ejo telefonsko ĹĄtevilko Policijske postaje Velenje 03 898 61 00 ali na telefonsko ĹĄtevilko 113.

Zato naj ĹĄe enkrat opozorimo tako voznike kot peĹĄce na preventivno ravnanje. V temaÄ?nih in oblaÄ?nih dneh, v jutranjih in veÄ?ernih urahnaj tudi peĹĄci poskrbijo, da bodo bolj vidni. Temna oblaÄ?ila naj dopolnijo vsaj s kresniÄ?kami ali drugimi odsevnimi predmeti, da jih bodo vozniki opazili tudi, ko vidnost ni dobra.

V Velenju kar 6 vlomov Na ĹĄirĹĄem celjskem obmoÄ?ju se vlomi v hiĹĄe kar vrstijo. ÄŒez vikend so policisti obravnavali vlome v dve stanovanjski hiĹĄi v Celju.

Iz ene so neznani storilci odnesli za okoli 3.000 evrov gotovine, iz druge pa kolo, visokotlaÄ?ni Ä?istilec ter 500 evrov gotovine. Vlome v hiĹĄe so obravnavali tudi Ĺžalski policisti. Pri prvem vlomu v stanovanjsko hiĹĄo lastniki pogreĹĄajo zlatnino in nekaj denarja v skupni vrednostni 1.000 evrov, pri drugem vlomu denarnico s 1000 evri gotovine, pri tretjem vlomu pa so storilci odtujili 3.000 evrov gotovine.

Velenjski policisti pa so v minulih sedmih dneh obravnavali kar 6 vlomov. PrejĹĄnjo sredo jih je poklicala VelenjÄ?anka, ki je zalotila dva maskirana neznanca, ki sta vlomila v njeno hiĹĄo na Efenkovi cesti. Zalotila ju je v dnevnem prostoru. PrestraĹĄena je zaÄ?ela kriÄ?ati. Eden od vlomilcev jo je prijel za roko in dejal, da se umiri.

Nato pa sta peĹĄ pobegnila iz hiĹĄe. Neznanca sta bila visoka okoli 180–190 cm, obleÄ?ena v temna oblaÄ?ila, na glavi sta imela Ä?rno masko z izrezom za oÄ?i.

Isti dan so policiste poklicali iz varnostne sluĹžbe Sintal in jih obvestili, da je nekdo vlomil v poslovni objekt na PreĹĄernovi 10 v Velenju. Policisti so ugotovili, da je neznanec vlomil v prostore Centra za socialno delo Velenje, odnesel pa ni niÄ?.

V Ä?etrtek je neznanec poskuĹĄal vlomiti v prostore gostinskega lokala Ĺ trumf v Pesju. Ni mu uspelo, zato tudi ni niÄ? odnesel s seboj. V petek je policiste poklical krajan BevÄ?, ki je prijavil, da mu je nekdo vlomil v hiĹĄo. Nepridiprav je odnesel zlatnino in denar.

V ponedeljek pa so bili policisti obveĹĄÄ?eni ĹĄe o vlomu v trgovino Mercator - tehnika na KidriÄ?evi cesti v Velenju. Neznanec je iz nje odnesel ĹĄtiri prenosne raÄ?unalnike.

Policisti prosijo vse, ki morda kaj vedo o opisanih vlomih, da jih pokliÄ?ejo na tel. ĹĄt. 113 ali pa se osebno oglasijo na PP Velenje. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

KrĹĄil, zato ostal brez avta

V trÄ?enju dva poĹĄkodovana

Velenje, 14. oktobra – Velenjski policisti so v minulem tednu obravnavali 2 prometni nezgodi kot kaznivo dejanje, 2 prometni nezgodi s pobegom, 2 prometni nezgodi kot prekrťek in 6 prometnih nezgod kot dogodek. Prejťnjo sredo je patrulja pri voŞnji iz smeri Celja proti Velenju ustavila voznika osebnega avtomobila, ki naj bi v vozilu vozil otroka brez otroťkega sedeŞa. To pa ni bil njegov edini prekrťek, saj so policisti hitro ugotovili, da je avto vozil tudi brez veljavnega vozniťkega dovoljenja.

Zato so mu ga zasegli.

Velika PireĹĄica, 15. oktobra – V Ä?etrtek ob 16.37 sta na regionalni cesti Arja vas–Velenje, natanÄ?neje v Veliki PireĹĄici, trÄ?ili osebni vozili. Posredovali so gasilci PGE Celje, ki so zavarovali kraj dogodka, s tehniÄ?nim posegom omogoÄ?ili reĹĄevalcem dostop do poĹĄkodovane osebe, odklopili akumulatorja na vozilih in z vpojnim sredstvom oÄ?istili razlito motorno tekoÄ?ino. ReĹĄevalci nujne medicinske pomoÄ?i Celje so dve poĹĄkodovani osebi prepeljali v nadaljnjo oskrbo v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje.

Pijana ostala brez avta Velenje, 16. oktobra – Patrulja policijske postaje Velenje je v petek ustavila voznico osebnega avtomobila. Pri kontroli so hitro ugotovili, da ni trezna. Alkotest je pokazal 0.58 mg/l izdihanega zraka. Za nameÄ?ek so ugotovili, da ji je vozniĹĄko dovoljenje poteklo Ĺže leta 2014. Ne le, da so voznici zasegli avto, za svoje poÄ?etje se bo morala zagovarjati tudi na sodiĹĄÄ?u.

Vlomili v avto Velenje, 19. oktobra – Pred osnovno ťolo v Pesju je neznanec vlomil v osebni avtomobil. Razbil je steklo vozila, lastnik pa je ostal

tudi brez denarnice z dokumenti, plaÄ?ilnimi karticami in denarjem.

Vredno pohvale Na velenjsko policijsko postajo je v sredo poklicala delavka NLB in povedala, da se je pri njih oglasila obÄ?anka, ki je na bankomatu Mercatorjeve trgovine na KidriÄ?evi cesti naĹĄla denar. Za lastnikom denarja ĹĄe poizvedujejo. V soboto je policiste obiskala VelenjÄ?anka, ki se jim je priĹĄla zahvalit, ker so ji vrnili ukradeno denarnico. Ĺ e vedno pa iĹĄÄ?ejo lastnika belega mobilnega telefona Sony xperia. PoĹĄteni najditelj ga je naĹĄel na Ljubljanski cesti, lastnik pa ga lahko dobi na PP Velenje.

Iz POLICIJSKE beleĹžke

Ko je konec prejĹĄnjega tedna posijalo sonce po veÄ?dnevnem obilnem deĹžju, si je marsikdo ob rekah in plazovitih obmoÄ?ji oddahnil. Sonce je polepĹĄalo tudi mestne ulice, drevesa so z zlatorumenimi listi zaĹžarela tako kot okoliĹĄki hribi in gozdoAdil Huselja vi, ki so iz dneva v dan bolj pisani in odeti v jesenske barve. Sicer pa je bilo prav prijetno varnostno zaÄ?utiti toploto sonÄ?nih Ĺžarkov, ki jih v prihajajoÄ?ih mesecih zagotovo ne bo toliko kot ogledalo v letoĹĄnjem vroÄ?em poletju.

PrihajajoÄ?e obdobje je manj prijazno ne zgolj zaradi oblaÄ?nosti, deĹžja in turobnosti, ki zaznamuje jesensko-zimske dneve, ampak tudi zaradi niĹžjih temperatur. Sicer pa je prihajajoÄ?e obdobje statistiÄ?no dokazano tudi neprijazno za udeleĹžence v prometu, med katerimi so najbolj ogroĹženi peĹĄci. Vzrok za njihovo ogroĹženost in udeleĹžbo v prometnih nesreÄ?ah je ravno tema, mrak in zmanjĹĄana vidljivost. Policisti so zaskrbljeni zaradi ĹĄtevilnih nesreÄ? v naseljih in celo na prehodih za peĹĄce. Odgovornost seveda ni samo pri voznikih, ki ne upoĹĄtevajo omejitve hitrosti, prometne signalizacije in dejstva, da je na prehodu za peĹĄce treba vozilo ustaviti in peĹĄcem omogoÄ?iti varen prehod, ampak tudi peĹĄcih, ki neprevidno preÄ?kajo cesto. Med najpogostejĹĄimi vzroki prometnih nesreÄ? z udeleĹžbo peĹĄcev, ki so umrli ali bili hudo telesno poĹĄkodovani so: neprilagojena hitrost voznikov motornih vozil, neupoĹĄtevanje pravil o prednosti, nepravilna stran oziroma smer voĹžnje ter nepravilnosti peĹĄcev zaradi neprevidnosti ali neupoĹĄtevanja prometne signalizacije.

StatistiÄ?ni trendi varnosti v cestnem prometu so v zadnjem desetletju zelo ugodni. To pa ne pomeni, da ne bi lahko bili boljĹĄi, kar je tudi namera tako Policije kot vseh ostalih pristojnih institucij, saj Ĺželijo zmanjĹĄano ĹĄtevilo prometnih nesreÄ? in z njimi ĹĄtevilo poĹĄkodovanih in mrtvih ĹĄe dodatno zmanjĹĄati. To velja tudi za ĹĄtevilo udeleĹženih peĹĄcev v prometnih nesreÄ?ah. V zadnjih petih letih je bilo na slovenskih cestah 2.602 peĹĄcev laĹžje telesno poĹĄkodovanih, 591 hudo telesno poĹĄkodovanih in 100 mrtvih. Ĺ tevilke so visoke in tragiÄ?ne kljub izboljĹĄanim statistiÄ?nim trendom. Med poĹĄkodovanimi in mrtvimi peĹĄci je bilo najveÄ? iz starostnih skupin med 50 in 60 let, med 70 in 80 let ter 20 in 30 let. Razveseljivo dejstvo je, da je v starostni skupini od 5 do 15 let upad tako mrtvih kot telesno poĹĄkodovanih, kar je zagotovo odraz sistematiÄ?nega delovanja pristojnih institucij vkljuÄ?no z uÄ?itelji osnovnih ĹĄol, ki prometni varnosti ob pomoÄ?i policistov in predstavnikov drugih institucij namenjajo veÄ? pozornosti kot v preteklih desetletjih.

Policisti v okviru preventivne akcije ÂťBodi previdenÂŤ opozarjajo, da peĹĄci ob hoji po voziĹĄÄ?u oziroma na cestnih povrĹĄinah uporabljajo svetlejĹĄa oblaÄ?ila, odsevne trakove in kresniÄ?ke.

TakĹĄni napotki temeljijo na raziskavah in ĹĄtudijah primerov.

Strokovnjaki so namreÄ? ugotovili, da voznik peĹĄca, obleÄ?enega v temnejĹĄa oblaÄ?ila, opazi na razdalji 26 metrov, kar ne omogoÄ?a varnega ustavljanja. Ob uporabi svetlejĹĄih oblaÄ?il ga opazi kakĹĄnih deset metrov prej, kar ravno tako ne zagotavlja, da se mu bo lahko izognil oziroma prepreÄ?il trÄ?enje. PeĹĄca, ki ima na sebi odsevni trak, ali kresniÄ?ko, pa voznik opazi na razdalji 135 metrov, kar mu mogoÄ?a, da se po potrebi tudi ustavi.

Uporaba odsevnih trakov in kresniÄ?k je v domeni peĹĄcev, ki jih lahko obvarujejo pred poĹĄkodbami ali smrtjo ob prometni nesreÄ?i. Vozniki pa morajo upoĹĄtevati omejitve hitrosti in hitrost prilagoditi razmeram na cesti. Strokovnjaki so ugotovili, da bo pri trÄ?enju avtomobila v peĹĄca s hitrostjo 30 km/h peĹĄec zagotovo najmanj lahko telesno poĹĄkodovan. Pri trÄ?enju s hitrostjo 4550 km/h se tveganje bistveno poveÄ?a in je velika verjetnost, da bo peĹĄec hudo poĹĄkodovan ali celo mrtev. Pri trÄ?enju s hitrostjo, viĹĄjo od 64 km/h, pa ima peĹĄec zelo malo moĹžnosti, da preĹživi trk z vozilom. Poleg vidnosti je torej kljuÄ?nega pomena tudi hitrost voĹžnje. Zato hitimo poÄ?asi in bodimo previdni. đ&#x;”˛

Nekdo ga je naĹĄel Velenje, 13. oktobra – PrejĹĄnji torek je na velenjsko policijsko postajo priĹĄla obÄ?anka, ki je dopoldne izgubila mobitel IPhone S5. takoj za tem, ko je telefon pogreĹĄala, je ugotovila, da je ta Ĺže izklopljen. Policisti najditelja, ki je storil kaznivo dejanje zatajitve, ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Denarnica ni bila ukradena Velenje, 13. oktobra – Na velenjski policijski postaji se je oglasila VelenjÄ?anka, ki je bila prepriÄ?ana, da ji je nepridiprav v Nakupovalnem centru Velenje ukradel

denarnico z osebnimi dokumenti, BA kartico in denarjem. Policisti so denarnico naĹĄli na polici v bliĹžini blagajne, kjer jo je pozabila prijaviteljica. Imela je sreÄ?o, da je ĹĄe ostala na polici, zaplet, ki bi se lahko zgodil skoraj vsakemu od nas, pa se je sreÄ?no konÄ?al.

Hude besede zaradi obnaĹĄanja v prometu Velenje, 15. oktobra – Na velenjsko policijsko postajo sta v Ä?etrtek priĹĄla partnerja, ki sta prijavila, da ju je na Kersnikovi verbalno napadel znanec. Policisti so ugotovili, da je do hudih besed priĹĄlo

zaradi predhodnega izsiljevanja prednosti v prometu. KrĹĄitelju so policisti izroÄ?ili plaÄ?ilni nalog.

Neprijazen beraÄ?

Velenje, 16. oktobra – V soboto je policiste poklical VelenjÄ?an, do katerega je pri velenjski poĹĄti pristopil neznan moĹĄki, ki ga je vsiljivo prosil za denar. Policisti so neprijaznega romunskega beraÄ?a hitro izsledili. Zaradi krĹĄitve javnega reda in miru je moral plaÄ?ati kazen.

UpraviÄ?eno glasni Velenje, 16. oktobra – V soboto ponoÄ?i, pravzaprav v nedeljo malo pred 1. uro

zjutraj, so velenjski policisti prejeli klic krajana Velenja, ki ga je motila glasba, ki je prihajala iz lokala Ritmo cafe na velenjskem bazenu. Policisti so se odpeljali tja in ugotovili, da lastnik ni krĹĄil zakona.

V lokalu je potekala prireditev, ki jo je lastnik prijavil, MO Velenje pa mu je dovolila, da ta teÄ?e do 2. ure zjutraj.

Grozil bivĹĄi partnerki Velenje, 16. oktobra – V petek so velenjski policisti obravnavali kaznivo dejanje nasilja v druĹžini. Ugotovili so, da prijaviteljici grozi in jo zasleduje bivĹĄi zunajzakonski partner. Osumljenca so kazensko ovadili na sodiĹĄÄ?u.

Avtocestni kriĹž dobiva elektriÄ?ne polnilnice Na avtocestnih poÄ?ivaliĹĄÄ?ih Tepanje in Lopata na ĹĄtajerski avtocesti so v sklopu projekta Zeleni koridorji slovesno odprli prvi hitri elektriÄ?ni polnilnici za elektriÄ?na vozila na avtocestnem kriĹžu. Projekt sistemskega operaterja za distribucijo elektriÄ?nega omreĹžja SODO in ministrstva za infrastrukturo do konca leta predvideva 26 polnilnic. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 22. 10. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

22. oktobra 2015

Zijali in glihali na veliko, kupovali niso ravno bogati

Oven od 21. 3. do 21. 4

20. Lenartov sejem na ReÄ?ici ob Savinji postregel z bogato ponudbo blaga Prangerski trg ReÄ?ica ob Savinji in sejemsko dogajanje 3. oktobra, ki je potekalo kot pred 430 leti, ko je takratni cerkveni oblastnik Ivan TavÄ?ar odredil trĹĄke pravice ter s tem dovoljeval nekajkrat letno sejmarjenje, je tudi letos, dvajsetiÄ?, odkar obujajo lepo navado, privabil neznansko veliko ĹĄtevilo ljudi v ta kraj. Ĺ e bliĹžnja cerkev sv. Kancijana je bila na ta raÄ?un tega dne skoraj premajhna za vse, ki so se odloÄ?ili za Âťpo-ceniÂŤ nakupe, ĹĄe bolj pa sreÄ?ati svoje nekdanje sosede, Ĺžlahto in predvsem unikatne, originalne Âťlenartove likeÂŤ. Brez obiÄ?ajnega kiÄ?a, brez katerega ne mine skoraj nobena ÂťprocesijaÂŤ, so vrli ReÄ?iÄ?ani, tamkajĹĄnje TuristiÄ?no druĹĄtvo ter druge ustanove privabili tako sejmarje kot obiskovalce, pa ĹĄe lepo vreme je streglo pozno v popoldne.

K vzduĹĄju so predvsem prispevali krajevni posebneĹži s trga in podeĹželja, ki so v tesnem sodelovanju z obÄ?ino in tamkajĹĄnjim Ĺžupanstvom, kulturniki ter aktivnimi obÄ?ani. Navsezadnje je ĹĄlo za spomin na dogodek , ki je v davnem letu 1585, ko je takratni ljubljanski ĹĄkof TavÄ?ar podelil krajanom ReÄ?ice ob Savinji trĹĄke pravice in so od tedaj lepa desetletja (morda tudi stoletja) rokodelci, kmetje in domaÄ?i umetniki

od 23. 10. do 29. 10.

- 23. oktobra 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo veÄ? kot 5000 rib, je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi DruĹžmirje; - 25. oktobra leta 1997, ko je VelenjÄ?an Zoran Rednak osvojil naslov drĹžavnega balinarskega prvaka v hitrostnem izbijanju, so v Ĺ martnem ob Paki Prosvetno druĹĄtvo JoĹžeta Letonja pre-

vsaj enkrat v letu ponudili svoje ÂťnajboljĹĄeÂŤ blago v zamenjavo ali odkup. Plemeniti gospod TavÄ?ar, ki je imel tod upravne pravice, se najbrĹž ni zavedal, kako

javil pravila sejmarjenja, strogo zapoved vzdrĹževanja reda in prepoved tatvin. Kot aktualni Ĺžupan pa je Vincenc Jeraj ĹĄe dodal, da je za kraj, gospodarstvo in kme-

ÄŒisto prava druĹžina treh rodov TirĹĄek ÄŒaslovih, kot bi jih sreÄ?al pred 430 leti

veliko uslugo je naredil tistega daljnega leta tem ljudem. Sejem se je zaÄ?el, ko je odzvonilo prvi dopoldanski maĹĄi (s ponovitvijo ceremonije ob 14. uri), ko so dvignili trĹĄko zastavo in je prvi trĹĄki veljak v spremstvu Ĺžandarjev ob-

imenovali v Kulturno druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki; - 26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj III; - 26. oktobra 2001 so Ä?lani motokluba Potepuh podarili velenjskemu Varstveno-delovnemu centru JeĹžek ĹĄportne rekvizite; - 28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v TopolĹĄici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vroÄ?evod do TopolĹĄice; - 29. oktobra 1970 je centralni delavski svet Rudnika lignita Velenje ustanovil podjetje SIPAK, ki se je najprej imenoval Plastika in zaĹĄÄ?itna oprema; glavni namen obrata, ki ga Ĺže nekaj Ä?asa ni veÄ?, je bilo sistematiÄ?no odpiranje novih delov-

tovanje to pomembna in pridobitna priloĹžnost ter pravi praznik pri TavÄ?arjevem dvoru (ki pa ga Ĺže vrsta novodobnih oblastnikov ni uspela usposobiti do kulturno sprejemljive forme in uporabe, op. avt.), ki mu tudi ob

Janez Hudej (Foto Arhiv Muzeja Velenje) nih mest zunaj premogovniĹĄtva in zaposlovanje rudniĹĄkih invalidov; - 29. oktobra 1980 so velenjski rudarji dosegli dnevni rekord z izkopom 21.600 ton lignita, v celotnem mesecu oktobru leta 1980 pa so nakopali 462.000

19

dvajseti obletnici dajejo popolno podporo. Pod ReÄ?iĹĄkimi kostanji pa smo v gneÄ?i lahko sreÄ?ali Cukrovo Lizo, prodajalca drobnarij ÂťpiÄ?kurinaÂŤ, trĹĄka Ĺžandarja, ťuhpucerjaÂŤ, starodobno obleÄ?eno druĹžino iz rodbine TirĹĄek in ÄŒasl, prodajalce suhe robe, lesenih koĹĄev in koĹĄar ter kmeÄ?kega in vlcerskega orodja in drugo sejemsko ponudbo blaga. Svojo vlogo sta veÄ? kot dobro opravila tudi ciganski par UrĹĄa in Pavel, ki sta za nekaj beliÄ?ev prevaĹžala v cizi nadleĹžno otroÄ?ad, a se jima je menda le splaÄ?alo. Kmetje in koÄ?arji so z vrtov, sadovnjakov in kmeÄ?kih posesti ponudili povrtnine, poljske pridelke ter sadje, pridelke Ä?ebel, sadnega moĹĄta ter ĹĄe zadnje zaloge savinjskega, baje svinjsko dobrega Ĺželodca.

Ne le tokrat pa je bil vaĹĄki starodobni inovator Marjan Ĺ inkar ĹĄe v eni prednosti, saj je ob predstavitvi starih brusov mimogrede nabrusil noĹže in orodja, tokrat promocijsko zastonj. Ja, Lenartov sejem na ReÄ?ici bo spet ĹĄe prej kot Ä?ez leto dni, ne ve pa se, a bomo tam tudi mi od letos vsi?! đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

ton lignita, kar je bila hkrati tudi najveÄ?ja meseÄ?na proizvodnja v dotedanji zgodovini velenjskega premogovnika; - predsednik Slovenske demokratiÄ?ne zveze Velenje Franjo Bartolac je 29. oktobra leta 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjske vlade; - 29. oktobra 2000 so se v Sydneyju v Avstraliji konÄ?ale 11. paraolimpijske igre ĹĄportnikov invalidov, na katerih je VelenjÄ?an Janez Hudej v peteroboju in metu diska osvojil peto, v suvanju krogle pa osmo mesto; - 29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo Pogorelić iz Zagreba. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

LetoĹĄnja jesen je Ä?udna. Iz veÄ? razlogov. PreveÄ? stvari, ki vam trenutno zapolnjujejo misli, se je nabralo, zato teĹžko naÄ?rtujete za dolgo vnaprej. Ne trudite se, Ĺživite iz dneva v dan.

Dobro pa bi bilo, Ä?e bi znali ob vsej stiski s Ä?asom in kopici obveznosti najti Ä?as tudi zase.

Predvsem pa se morate veÄ? ukvarjati sami s seboj na naÄ?in, ki vas umirja. Sprehodi in ukvarjanje s ĹĄportom, pa Ä?eprav ne zelo aktivno, bodo prispevali veliko. Pomaga tudi dobra druĹžba, vi pa se zadnje Ä?ase izogibate stikov z ljudmi. Pri delu boste ĹĄe do torka opaĹžali naveliÄ?anost, doma pa vas prav niÄ? veÄ? ne bo presenetilo. Niti napad sorodnika, ki vas bo po krivem obdolĹžil neÄ?ednega dejanja, ne. Molk bo tokrat najboljĹĄi odgovor, saj bo Ä?as pokazal, kako zelo se moti.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

KonÄ?no ste spoznali, da ne morete veÄ? Ä?akati na druge, ampak morate usodo vzeti v svoje roke. Ĺ˝e prvi koraki, ki jih boste naredili prav v teh dneh, gredo v pravo smer. OdliÄ?no se poÄ?utite tudi zato, ker vam je uspelo nekaj, o Ä?emer so vsi dvomili, tudi vi po malem! Sedaj pred vami ne bo veÄ? nepremagljivih ovir. Ĺ e nekaj Ä?asa vam bodo zvezde tako naklonjene, da vam bo uspelo uresniÄ?iti prav vse, Ä?esar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in vam bo poskuĹĄal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaĹĄi strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebiÄ?no ljubezen. Tudi poÄ?utje se vam bo moÄ?no izboljĹĄalo. Za nameÄ?ek boste spoznali nekoga, ki vam bo res vĹĄeÄ?. Ni ĹĄe ljubezen, lahko pa bi se rodila. VpraĹĄanje je, Ä?e ste Ĺže pripravljeni nanjo, saj ste bili nazadnje moÄ?no prizadeti in razoÄ?arani.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Teden, ki ga bodo za mnoge zaznamovale jesenske poÄ?itnice, bo preprosto lep. Sploh, Ä?e si boste privoĹĄÄ?ili poÄ?itnice. ÄŒeprav vas bo kakĹĄnega koraka, za katerega se boste v teh dneh odloÄ?ili zavestno precej strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo.

Zbistrili boste misli in naredili trden naÄ?rt za prihodnost. To bo na vaĹĄe nestabilno Ä?ustveno poÄ?utje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati Ĺže v teh dneh, in to brez osebnih stikov. Da, doba elektronike je vÄ?asih res blagodejna, saj lahko delate tudi, ko niste doma. SreÄ?ni boste tudi zato, ker se boste telesno poÄ?utili vsak dan bolje. Tudi zato, ker boste sami naredili veÄ?. Da se to res obrestuje, pa boste spoznali Ĺže v naslednjih dneh, ko boste potrebovali precej energije. Pa denarja tudi. Vsaj slednjega ĹĄe ne bo dovolj, da bi bili mirni.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Ĺ˝al se vam sanje doslej niso v celoti uresniÄ?ile, a bodo teĹžavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo veÄ? kot simpatiÄ?en. To bo vaĹĄe misli od sluĹžbenih preusmerilo v zasebno Ĺživljenje. Ob tem boste ugotavljali, da ste ga zadnje Ä?ase zelo zanemarjali, prav zaradi dela. Priznati pa boste morali, da ste velikokrat v gneÄ?i zato, ker ĹĄe vedno ne znate prav razporejati Ä?asa. In ker ĹĄe vedno prepogosto delate poÄ?asneje kot bi lahko. ÄŒe boste v teh dneh pospeĹĄili tempo, bo vse teklo gladko. Vsi okoli vas bodo napeti in teÄ?ni, vi pa boste vsak dan bolj sproĹĄÄ?eni. Ugotavljali boste, da je tako ĹĄe najbolje. Zato pa si boste v prostem Ä?asu privoĹĄÄ?ili vse tisto, kar si Ĺže dolgo Ĺželite. Splet okoliĹĄÄ?in vam bo ĹĄel zelo na roke, zato si boste ĹĄe toliko bolj brez slabe vesti privoĹĄÄ?ili tudi majhne pregrehe. Ki so vÄ?asih bolj sladke kot tiste velike.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

NiÄ? kaj prijetni dnevi niso pred vami. Zato niste Ä?isto niÄ? krivi sami, vseeno pa jih boste morali preĹživeti. Nekdo od tistih, ki ste ga imeli za prijatelja, vas bo tako ujezil, da se boste po dolgem Ä?asu zalotili pri maĹĄÄ?evalnih mislih. To ne bo prineslo Ä?isto niÄ? dobrega, zato bo bolje, Ä?e se za nekaj Ä?asa potuhnete in molÄ?ite. ÄŒas bo prinesel svoje, tudi resnica bo priĹĄla na dan. Ĺ e vedno je in tudi tokrat bo. ÄŒe ste med tistimi, ki si bodo med krompirjevimi poÄ?itnicami vzeli nekaj prostih dni, vam bo to naravnost godilo. Pa ni treba daleÄ? od doma, da boste sreÄ?ni. Zadnje Ä?ase ste bili tako malo doma in z vaĹĄimi najbliĹžjimi, da bo dovolj Ĺže, Ä?e se posvetite le njim. Da, pogreĹĄajo vas. In tudi vi njih. Zdravje bo dobro, finanÄ?no stanje ne tako. Dolgovi iz preteklosti vam parajo Ĺživce, a poÄ?asi Ĺže lezete na zeleno vejo.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Prihodnjega tedna se veselite kot majhen otrok. Tudi zato, ker imate vsega dovolj in si Ĺželite ubeĹžati vsakodnevni rutini, ki se letos vleÄ?e Ĺže od poletnih poÄ?itnic. Nabralo se je preveÄ?, da bi sploh lahko obnovili svoje zaloge energije, zato je prav, da se za poÄ?itek odloÄ?ite zavestno. Pa nikar ne leĹžite na kavÄ?u, bodite aktivni. To vam bo dalo novo energijo in ne lenarjenje, Ä?eprav vsaj malo potrebujete tudi tega. Prisluhnite tudi svojim Ĺželjam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresniÄ?ljive. ÄŒe bo treba v njihovo uresniÄ?itev vloĹžiti nekaj denarja, ne skoparite, saj ga imate. V veÄ?ji druĹžbi boste v tem tednu spoznali nekoga, ki vam bo pognal kri po Ĺžilah. PoÄ?utili se boste kot najstnik, a tudi v tem je svoj Ä?ar. Tudi sicer bo teden nostalgiÄ?en, saj boste sreÄ?ali kar nekaj ljudi, s katerimi boste obujali spomine. VĹĄeÄ? vam bo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Poskusite si dopovedati, da to, kar drugi mislijo o vas, sploh ni pomembno. Ne bo lahko, a bo to najboljĹĄa obramba. Nekdo, ki vedno vse najbolje ve in zna in ki vse pozna, vam bo namreÄ? ob koncu tega tedna z novico, ki ne bo preverjena, popolnoma pokvaril dan.

RazmiĹĄljali boste, kaj delate narobe, da vam zadnje dni skoraj niÄ? ne gre tako kot bi Ĺželeli.

Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah, ki vam ne bodo vĹĄeÄ?, prav. PreveÄ?krat se zgodi, da nimate hrbtenice in da vedno vpraĹĄate za mnenje, preden se lotite akcije. To potek velikokrat podaljĹĄa in zakomplicira.

Tokrat ne boste imeli Ä?asa, zato ukrepajte takoj. VeÄ? optimizma vam tudi ne bi ĹĄkodilo, saj zadnje Ä?ase vse vidite preveÄ? Ä?rno. Sploh, ker si Ĺželite Ĺže kmalu zaĹživeti lepĹĄe, bolj sreÄ?no in bolj mirno Ĺživljenje, bi morali premagati kar nekaj strahov. Ne odlaĹĄajte, zaÄ?nite z majhnimi koraki.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Doma ĹĄe nekaj dni ne bo tako, kot si Ĺželite. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko nege in pozornosti, vi pa se boste vrteli v zaÄ?aranem krogu Ĺželja in sanj. Zato zanj Ĺžal ne boste naĹĄli Ä?asa. Seveda se bo kmalu oglasila slaba vest, kar ne bo dobro za vaĹĄe poÄ?utje. Opravite z njo, saj v resnici nimate pravih razlogov zanjo. Doslej ste bili vedno vi tisti, ki ste na ramenih nosili najveÄ? bremena, sedaj pa je Ä?as, da se vkljuÄ?ijo tudi drugi sorodniki. Ker ste jih v preteklosti razvadili, tega seveda ne bodo veseli. Vztrajajte, saj bodo le tako spoznali, da mislite resno. ÄŒe ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, jim sploh ne odgovarjajte na klice, pa naj se sami znajdejo. Od nedelje dalje vam bo malce ponagajalo zdravje. To ste kar malo priÄ?akovali, saj dobro veste, da ste zadnje Ä?ase greĹĄili. Pri vas je Ĺže tako, da potem vedno dobite raÄ?un v obliki slabega poÄ?utja. Minilo bo do Ä?etrtka.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Neka novica, ki je do vas priĹĄla preko tretje osebe, vas je precej razburila. Preverite, preden boste sploh kaj storili, saj ni reÄ?eno, da je resniÄ?na. Vseeno pa boste zaradi nje podvomili v svojega partnerja, kar ne bo dobro. Doslej ste mu zaupali, zadnje Ä?ase pa tudi vi opaĹžate, da je drugaÄ?en, bolj odmaknjen in zaskrbljen. Tudi zato boste sprva nelepi novici verjeli. Izkazalo se bo, da ni Ä?isto toÄ?na, Ä?eprav vas bo del, ki bo resniÄ?en, vseeno prizadel. Bo dokaz veÄ?, da se s partnerjem ne pogovarjata veÄ? dovolj in da res Ĺživita druga mimo drugega. Ker boste ĹĄe nekaj dni jezni, tudi v prihodnjem tednu ne bo niÄ? bolje. Ker pa se zavedate, da ne Ĺželite izgubiti, kar imate, boste tokrat vi tisti, ki boste partnerju stopili naproti. Po navadi je obratno, zato ga boste Ĺže s tem pozitivno presenetili. Zato bo od tu dalje vse laĹžje.

Kako objavite oglas v rubriki VedeĹž?

PokliÄ?ite: 03 898 17 50

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Kmetija JevĹĄnik Prodaja kislega zelja

Laze 40, Ĺ entilj

041 454 902

- doma: pon – pet: 9 – 18, sobota: 8 – 13 - na trŞnici Velenje ob sobotah od 8 -12 - v mesnici Dobnik v Starem Velenju

Prodajajo tudi sveĹže zelje v glavah ali naribano.

Domaèe naravno suťene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil.

Na voljo vsako soboto dopoldan na kmeèki trŞnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini Domaèe dobrote in Malinca

Ĺ ili testenine

Gregor Ĺ ilc s.p., Velenje

Neki star prijatelj Ĺže Ä?isto predolgo priÄ?akuje, da ga obiĹĄÄ?ete. V naslednjem tednu boste to lahko storili, Ä?e boste le zbrali voljo in o tem prepriÄ?ali ĹĄe partnerja. Slednje bo precej teĹžko, saj bo imel Ä?isto drugaÄ?ne ideje o preĹživljanju prostega Ä?asa kot vi. Ne Ä?akajte nanj, saj lahko kdaj kam greste tudi sami. Boste videli, da vam ne bo Ĺžal. Ne nazadnje boste dokazali tudi, da znate biti samostojni, v kare vÄ?asih dvomijo celo vaĹĄi najbliĹžji. Ĺ˝al se boste v naslednjih dneh morali sooÄ?iti tudi z rahlim jesenskim maloduĹĄjem. Ne bo prav veliko stvari, ki bi vam ĹĄle dobro od rok.

To vas bo ĹĄe bolj potrlo. Ker takĹĄno poÄ?utje ne bo z vami prviÄ?, Ĺže veste, kaj morate storiti. Brez napora ne bo ĹĄlo, a se vam bo vse povrnilo. VeÄ?jih nalog pa si ĹĄe nikar ne nalagajte, saj ste precej brez energije in jih zato zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ko ima Ä?lovek slabe izkuĹĄnje, postane previden. In prav to se bo v teh dneh zgodilo vam. Nekdo se vam bo skuĹĄal pribliĹžati, vi pa ga ne boste pustili blizu. Ĺ e veÄ?. Do njega boste tako hladni, da se bo verjetno umaknil, saj bo Ä?util, da je nezaĹželen. Ĺ˝al ga boste Ĺže kmalu potrebovali, zato vam bo za vaĹĄe obnaĹĄanje Ĺžal. Imeli boste sreÄ?o, da bo pripravljen pozabiti na vaĹĄe muhe. A le do neke mere. Zato nikar ne preizkuĹĄajte njegove potrpeĹžljivosti, ker dvakrat ne bo popustil. Zdravje, ki vam Ĺže nekaj Ä?asa nagaja, se vam bo precej poslabĹĄalo. Tudi zato, ker niste verjeli opozorilom. Bila so jasna, a ĹĄe ne toliko boleÄ?a, da bi vas to zaskrbelo. Dokler ne boli, vas nikoli ne. A tokrat ne bo bolelo, skrbeli vas bodo drugi znaki. Ker vas bo lahko pomiril le zdravnik, ne odlaĹĄajte z obiskom.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

GSM: 041/ 621 227 Tel.: 03/ 891 10 60 • E-mail: taxi.spilak@gmail.com

Zelo boste zaposleni, utrujenosti pa vseeno ĹĄe nekaj dni ne boste Ä?utili. Temu se boste Ä?udili, Ĺže kmalu pa boste spoznali, zakaj. OÄ?itno ste si nekaj tako moÄ?no Ĺželeli, da je podzavest delala namesto vas. Sedaj, ko se bo Ĺželja uresniÄ?ila, pa boste nesreÄ?ni. Ker se boste bali jutriĹĄnjega dne in ker se boste utrujali z milijoni vpraĹĄanj, kako bo to vplivalo na vaĹĄe Ĺživljenje. VaĹĄe Ĺživljenje se bo res precej spremenilo. In to na bolje. A ne Ä?ez noÄ?. Do novega leta boste morali ĹĄe potrpeti, potem pa se za vas zaÄ?enja nova zgodba, ki bo lepa, pa tudi uspeĹĄna. Predvsem pa boste manj psihiÄ?no obremenjeni, kar bo kot obliĹž za vaĹĄe zdravje, ki Ĺže nekaj Ä?asa peĹĄa. BoljĹĄe ne bo, dokler se ne boste trdno odloÄ?ili, da spremenite Ĺživljenjske navade. Ne bo lahko, a tokrat bo nujno. Partner bo skrivnosten, vam pa bo Ä?isto vseeno.

Naš čas, 22. 10. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

22. oktobra

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Kako bioritem vpliva na naše sposobnosti, svet. odd.

12.20 Blisk, 14/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Hiške, dok. film 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Težišče – Sulypont, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris.

15.55 Firbcologi: O grafitih 16.20 Profil: Julie de Bailliencourt 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Lepa, a za okolje in človeka škodljiva oblačila 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Zajček Belko, ris.

18.15 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Avtorju slovenske himne 00.35 Profil: Julie de Bailliencourt 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov.

02.15 Info-kanal

06.00 07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35

Otroški kanal Otroški program OP Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris, Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Ciganček Žarko in medo Marko, ris.

07.40 Pujsek Bibi, ris.

07.50 Tork, ris.

08.00 Zakaj? Zato!, ris.

08.05 Lojzek, ris.

08.10 Zgodbe iz školjke: Od kod pride hrana 09.05 Točka, glasb. odd.

10.40 Z vrta na mizo 11.05 Halo TV 11.55 Dobro jutro 15.05 Čas za Manco Košir 16.05 Kino Fokus 16.30 Slovenski magazin 17.00 Halo TV 18.00 Pokličite babico (II.), 5/10 19.00 Penelopa, ris.

19.05 Male sive celice, kviz 20.00 Mira Marko, dok. portret z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 20.55 Športni izziv 21.45 Avtomobilnost 22.15 Prijateljici, avstralski film 23.40 Točka, glasb. odd.

00.25 Halo TV 01.25 Športni izziv, ponov.

02.15 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.25 07.40 07.50 08.05 08.55 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 19.00 20.00 21.30 22.30 23.30 00.00 00.55 01.45 02.35 03.05

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.35 13.00 13.05 13.10 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

24ur, ponov.

Zojina omara, ris. Želvica Lulu, ris.

Pravljična šola, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Sanjska ženska, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Epilog 24ur zvečer Dekle s popolnim spominom, nan.

Na kraju zločina, nan.

Beli ovratnik, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Vem, da zmoreš, Darja!, ob mesecu boja proti raku dojk Pop Corn, Nina Pušlar, Mister Marsh Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo, Delovanje študentskih klubov Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Dolenjski zvoki, ans. Klateži Regionalne novice 3 Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

22. oktobra 2015

Sobota,

23. oktobra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 23.20 00.50 01.10 02.05

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 09.00 10.30 11.00 12.05 14.35 15.10 15.35 16.00 17.00 18.00 19.00 19.10 19.15 19.20 19.45 20.00 21.30 22.20 23.35 00.20 01.20 05.05 05.35

06.00 07.00 07.25 07.40 07.50 08.05 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 20.00 21.30 22.30 23.00 23.05 01.00 02.40 03.30 04.00

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 00.05 00.10

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Lepa, a za okolje in človeka škodljiva oblačila Blisk, 15/15 Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Poročila Mostovi Hidak Mala kraljična, ris.

Studio kriškraš: Juhica Osmi dan Poročila, vreme, šport Razred zase: Ljubezen gre skozi želodec Novice Infodrom Oblakov kruhek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, glasb. odd.

Na lepše Odmevi, vreme, šport Grozljivka pogovor z Marcelom Štefančičem Invazija tretjih bitij, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Ciganček Žarko in medo Marko, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Lojzek, ris.

Zgodba iz školjke: Antična Grčija Točka, glasb. odd.

Naj muzika igra: Janez Bončina Benč Halo TV Dobro jutro Sledi: Dr. Zinka Zorko O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd.

Dober dan Halo TV Pokličite babico (II.), 6/10 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Firbcologi: O grafitih Infodrom Mračne bratovščine – družba Vril, dok. odd.

Popravljena krivica, 4/6 Polnočni klub: Četrt stoletja lionistov in rotarijcev Točka, glasb. odd.

Halo TV, ponov.

Zabavni kanal Avtomobilnost Športni izziv

24ur, ponov.

Zojina omara, ris.

Fish in Chips, ris.

Pravljična šola, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Epilog Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur, vreme Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

24ur zvečer Eurojackpot Martha Marcy May Marlene, am. film Bratova obsedenost, kanad. film Beli ovratnik, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Dolenjski zvoki, ans. Klateži Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Mala šola astronomije, otroška oddaja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Mediafest Plitvice (2) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

24. oktobra

06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Film 07.15 Pika Nogavička, ris. nan.

07.40 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

08.00 Studio Kriškraš: Kužki 08.25 Ribič Pepe 08.45 Firbcologi: O brajici, športnikih in mnjam-mnjamladi, otr. odd.

09.10 Male sive celice, kviz 09.55 Rebeka, igrani film 10.10 Infodrom 10.20 Razred zase: Ljubezen gre skozi želodec 10.55 Golica, zgodba o skladbi, dok. film 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.35 Vodni krog: Bolske 15.00 Svet je majhen, dok. odd.

16.00 Preoske so stezice, ljudska glasba 17.00 Dnevnik, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, svet. odd.

18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.35 Pogrešani sin, 4/8 22.40 Poročila, vreme, šport 23.20 Veliki večer, franc. film 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov.

02.20 Info-kanal

06.55 Najboljše jutro 09.20 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Soeldna 10.30 Dober dan 11.30 Na lepše 12.00 10 domačih 12.40 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Soeldna 13.40 Polnočni klub: Četrt stoletja lionistov in rotarijcev 14.50 Biseri narodnozabavnih oddaj – Avseniki v mednarodnih koprodukcijskih Tv oddajah 16.15 Kranjica v Kambodži, potopis 17.10 Več kot med, dok. odd.

18.50 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, posn. iz Soeldna 19.55 Formula 1: velika nagrada ZDA – kvalif., prenos iz Austina 21.05 Srečneži, am. film 23.00 Zvezdana 23.40 Presenečenja, 4. del 00.30 Bleščica, odd. o modi 01.00 Aritmija 02.05 Zabavni kanal 03.05 Športni posnetki sledi Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. in 2.

Vožnja 05.10 Formula 1: velika nagrada ZDA, kvalif., posn. Iz Austina 04.20 Odbojka, ep, polfinale (M), posn. iz Sofije

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.55 08.15 08.40 08.55 09.20 09.45 10.15 10.45 11.00 12.50 13.05 14.55 16.55 18.55 18.58 20.00 22.00 23.00 01.00 02.50

08.40 08.55 09.00 09.40 09.55 10.00 10.30 10.55 11.10 11.15 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30

22.15 23.45 23.50

24ur, ponov.

OTO čira čara Kaja, ris.

Florjan, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris. Čebelic Maja, ris.

Mia in jaz, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Ninja želve, ris.

Tv prodaja Primite ga, am. film Tv prodaja Slovenija ima talent, ponov.

Wallis in Edward, ang. film Trčeni profesor, am. film 24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa TOP 4 s Tjašo Kokalj 33 razglednic, avstralski film Ne zapusti me nikdar, ang. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Videospot dneva Miš maš, Mala šola astronomije Ustvarjalne iskrice (131), Bučke iz blaga Napovedujemo Besede miru, Munchen Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Nanovo, Delovanje študentskih klubov Dotiki gora: Rjavina Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2334. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Moja dežela lepa in gostoljubna 2015 in 110 let organiziranega turizma v Sloveniji posnetek iz Nove Gorice Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila

25. oktobra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.05 09.20 09.40 09.45 10.15 10.45 11.20 11.25 12.00 13.25 14.55 16.35 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 22.10 23.10 23.40 01.30 01.55 02.50

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Tork, ris. Čarli in Lola, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Sara in Raček, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Ali veš, koliko te imam rad: Cvetlično polje, ris.

Muk, ris.

Peter Zajec, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Pujsa Pepa, ris.

Pika Nogavička, ris.

Nabriti detektivi, 8/26 Prisluhnimo tišini, svet. odd.

Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Slovenski pozdrav, zabav. odd.

Me smo najboljše, šved. film Ljudje podeželja: Semenska banka, dok. ser.

Poročila, vreme, šport Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 7/18 Zaključna prireditev 50. festivala Borštnikovega srečanja, prenos iz SNG Maribor Igralci brez maske – Ljerka Belak, ponov.

Poročila, šport, vreme Nočni pogovori, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

07.00 Duhovni utrip 07.30 Glasbena matineja: Festival Seviqc Brežice 08.00 Posebna ponudba 08.45 Blisk: Kadrovsko pomlajevanje, 11/15 09.20 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Soeldna 10.45 Blisk: Živa hrana, 10.55 Blisk: Resnica boli, 12/15 11.15 Blisk: Kontrola kakovosti, 13/15 11.40 Blisk: Provokacija, 14/15 12.05 Blisk: Poroka stoletja, 15/15 12.40 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Soeldna 13.40 Žogarija 14.10 Šport špas 14.45 Zvezdana 15.30 Peter Opeka za prijatelje 17.15 »Bejž če vejdš« v epizodi Kirgizija, dok. film 18.10 Avtomobilnost 18.40 50 let Hale Tivoli, dok. film 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Formula 1: velika nagrada ZDA, prenos iz Austina 21.50 Nujni primeri: Življenje, 3/3 23.20 Vse je mogoče, ponov.

00.50 Vikend paket, ponov.

02.05 Športni posnetki Sledi Formula 1: velika nagrada ZDA, posn. iz Austina 04.00 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, posn. iz Soeldna 05.00 Športni izziv

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.55 08.15 08.45 08.55 09.05 09.30 09.55 10.20 10.50 11.05 11.20 13.05 13.20 14.15 16.05 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 21.50 23.35 02.10

24ur, ponov.

OTO čira čara Kaja, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Mojster Miha, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Mia in jaz, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Ninja želve, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Nedelje v Tiffanyju, am. film Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Pogled nazaj, am. film Alvin in veverički 3, sinhr. film Zdravo, Tereza!

Polona ga žge 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Samo prijatelja, am. film Osmi potnik 2, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2333. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 2334. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Poslanska pisarna: Danilo Anton Ranc, poslanec SMC 11.50 Moja dežela lepa in gostoljubna 2015 in 110 let organiziranega turizma v Sloveniji posnetek iz Nove Gorice 13.30 Mediafest Plitvice 2, ponovitev 15.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.50 Prodajno TV okno 16.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Miške 18.40 Ustvarjalne iskrice (130), Jesenski odtisi 19.00 Pop Corn, Nina Pušlar, MisterMarsh 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Dolenjski zvoki, ans. Klateži 21.20 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (2) 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

26. oktobra

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.50 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.40 15.45 16.00 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.50 01.20 02.10

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.45 08.55 09.05 09.30 10.00 11.00 12.00 14.20 15.30 16.25 17.00 18.00 19.00 19.10 19.15 19.20 19.30 19.45 20.00 20.55 22.30 00.05 01.05 01.55 04.45 05.10

06.00 07.00 07.25 07.50 08.05 08.55 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.30 22.30 23.00 23.55 00.45 02.05 02.50 03.20

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.00 11.05 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 19.00 19.05 19.25 19.30 19.55 20.00 21.15 21.20 22.10 23.40 23.45

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz NaGlas!

Se zgodi: Yorki, 1/15 Dnevnik, vreme, šport Svet in svet: Avtorju slovenske himne Ljudje podeželja: Semenska banka Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 2/10 Točka preloma Duhovni utrip Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Nuki in prijatelji, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Podoba podobe: Praznovanja Glasbeni večer: Čarobni glasbeni jeziki sveta, 1/2 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

Otroški kanal Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Ciganček Žarko in medo Marko, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Mala kraljična, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Bacek Jon, ris.

Olivija, ris.

Leonova zima, ris. film Žogarija Ostržek, 1/3 Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Četrt stoletja lionistov in rotarijcev Ljudje in zemlja, svet. odd.

Avtomobilnost Halo TV Pokliči babico (II.), 7/10 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Rebeka, igrani film Infodrom Žena, mož in nepridipravi, 2/6 Inšpektor Banks (IV.), 2/3 Narkokultura, dok. odd.

Halo TV Točka, glasb. odd. Športni posnetki Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

24ur, ponov.

Franček, ris.

Wendy, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Sanjska ženska, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

24ur zvečer Dekle s popolnim spominom, nan.

Na kraju zločina, nan.

Politične živali, nad.

Beli ovratnik, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2334. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Besede miru, Dublin Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 10. tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije, reportaža iz Celja Regionalne novice 3 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (3) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda,

27. oktobra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha: Red bosonogih karmeličank 12.20 Se zgodi: Sindrom obubožanja, 2/15 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres?

14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Kanape, Tv Lendava 15.50 Viki Vijak, ponov.

16.00 Ribič Pepe 16.20 Profil: Meta Kušar 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Klekljana čipka v risu časa, 1/3 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris.

18.10 Kioka, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (III.), 4/6 20.55 Vitanje v vesolju, Sunita, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Pavel Malovrh in Slavko Truden 00.30 Profil: Meta Kušar 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, ponov.

02.10 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.20 08.45 08.50 09.00 09.30 10.00 11.00 12.05 14.45 16.05 17.00 18.00 19.00 19.10 19.15 19.20 19.40 20.00 20.50 22.25 23.25 00.15 01.00 02.05 04.45 05.10

06.00 07.00 07.25 07.50 08.05 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.30 22.30 23.00 23.55 00.45 01.40 02.25

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.05 12.10 17.40 17.55 18.00 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 21.00 22.00 23.30 23.35

Otroški kanal Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Ciganček Žarko in medo Marko, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Mala kraljična, ris.

Penelopa, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Bacek Jon, ris.

Olivija, ris.

Mala lokomotiva, ris. film Milina pomlad, ris. film Ostržek, 2/3 Halo TV Dobro jutro Slovenski pozdrav Dober dan Halo TV Pokličite babico, 8/10 Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Muk, ris.

Studio kriškraš: Kužki Infodrom Presenečenja, 5. del Tudi to je ljubezen, am. film Aritmični koncert Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Zabavni kanal Točka, glasb. odd.

24ur, ponov.

Franček, ris.

Wendy, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Sanjska ženska, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Preverjeno 24ur zvečer Dekle s popolnim spominom, nan.

Na kraju zločina, nan.

Politične živali, nan.

Beli ovratnik, nan.

24ur, ponov.

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 10. tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije, reportaža iz Celja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Otroški program Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2335. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Dotiki gora: Boč Poslanska pisarna: Danilo Anton Ranc, poslanec SMC Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

28. oktobra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 12.00 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 22.00 23.05 00.40 01.05 01.30 02.25

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.45 09.05 09.30 10.00 11.00 12.05 14.45 16.05 17.00 17.55

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Podoba podobe: Praznovanja Se zgodi: Nataliteta, 3/15 Poročila, vreme, šport Intervju: dr. Lovro Šturm Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Infodrom Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Lahka tarča, am. film Odmevi, vreme, šport Dediščina Evrope: Bertha von Suttner in Alfred Nobel, avstrijski film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

03.20 05.10

Otroški kanal Lajko, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Edo in Medo, ris.

Maksipes Fik, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Mala kraljična, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Mala Kraljična, ris. film Bonifacijevo poletje, ris. film Kanape, Tv Lendava Ostržek, 3/3 Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Nogomet, pokal Slovenije, četrtfinale, povratna tekma, prenos Žrebanje Lota City folk: Daka Čas za Manco Košir Chopin mi je rešil življenje, dok. film Bleščica, odd. o modi Aritmični koncert – Demolition group Točka, glasb. odd.

Halo TV Nogomet, Pokal Slovenije, četrtfinale, povratna tekma, posn.

Zabavni kanal Točka, glas. odd.

06.00 07.00 07.25 07.50 08.05 08.55 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 19.00 20.00 21.30 22.30 23.00 23.55 00.45 01.40 02.25 02.55

24ur, ponov.

Franček, ris.

Wendy, ris.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Sanjska ženska, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Preverjeno, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

24ur zvečer Kosti, nan.

Na kraju zločina, nan.

Politične živali, nad.

Beli ovratnik, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2335. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (132) Pajki Otroški program Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Županja z vami, Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem Regionalne novice 3 Pop Corn, Neisha, Meet Jah & 100tka Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

19.50 20.00 20.30 21.20 22.15 22.50 23.50 00.35 01.25

10.55 11.00 11.10 11.25 11.30 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 22. 10. 2015, barve: CMYK, stran 21

Ĺ TAUDOHAR, IRENA: Magija za realiste: Ĺ˝ivljenje, nadaljevalni teÄ?aj od – Odrasli / 821-4 – Eseji Magija za realiste je knjiga esejev novinarke Irene Ĺ taudohar, nekdanje urednice Sobotne priloge Dela. Avtorica v uvodu ugotavlja, da je enaindvajseto stoletje najpripravnejĹĄi Ä?as za razkrivanje najintimnejĹĄih misli, ki jih ljudje, polni samih sebe, delijo v oceanu interneta s popolni-

RdeÄ?a knjiga je skupek zapisov, komentarjev in upodobitev Jungovih notranjih doĹživljanj, ki jih je sprva beleĹžil v ÄŒrnih knjigah, nadaljevanja in izvleÄ?ke pa pozneje zbral v rdeÄ?e usnjeni vezani, s pergamentnim papirjem opremljeni knjigi, ki jo je poimenoval RdeÄ?a knjiga. Svoj simbolni svet nezavednega je kaligrafsko izpisoval in risal. Na strukturo in slog knjige sta vplivali Nietzschejeva in Dantejeva literarna mojstrovina, saj vloga vodnika Philemona v Jungovi knjigi povsem ustreza Nietzschejevemu Zaratustri in Dantejevemu Vergilu. Slovenska izdaja RdeÄ?e knjige je Ĺžal brez avtorjevih ilustracij (zaloĹžba Beletrina je najbrĹž morala upoĹĄtevati specifike naĹĄega knjiĹžnega trĹžiĹĄÄ?a), vendar izvrsten prevod in bogat kritiÄ?ni aparat nekako zakrijeta ta primanjkljaj. KonÄ?no smo tudi slovenski bralci pridobili epistemoloĹĄki temelj Jungovih konceptov, ki nudi tudi veliko literarnega uĹžitka, za celovitejĹĄi uvid v Jungove podobe nezavednega pa si velja ogledati kakĹĄno izdajo izvirnika.

MUNRO, ALICE: UbeĹžnica

od – Odrasli / 821-311. 2 – DruĹžbeni romani PriÄ?ujoÄ?i sveĹženj osmih kratkih zgodb kanadske nobelovke Alice Munro nas popelje skozi usode protagonistk, ki poskuĹĄajo preseÄ?i okvire in zaduĹĄljive zapovedi malomeĹĄÄ?anskega Ĺživljenja. Mojstrica kratke proze nas z moÄ?nim intelektualnim nabojem tudi tokrat potegne v melanholiÄ?no mi neznanci. Ideja o tem, da svetu predstavimo tok svojih notranjih razmiĹĄljanj in tako postavimo ogledalo drugim, seveda ni nova, saj jo je Ĺže pred skoraj pol tisoÄ?letjem zasnoval francoski renesanÄ?ni pisec Michel de Montaigne, oÄ?e novega literarnega Ĺžanra – eseja. Ĺ taudoharjeva njegovo zamisel domiĹĄljeno in pronicljivo postavi v zdajĹĄnji zeitgeist; njeni eseji so zasnovani kot zgodbe, ki temeljijo na najsodobnejĹĄih nevroloĹĄkih odkritjih, evolucionarni in moralni psihologiji, ter pripovedujejo o Ä?loveĹĄki volji in njeni moÄ?i. Avtorica komentira najnovejĹĄa znanstvena odkritja in na njihovem temelju spretno ovrĹže preĹživele predsodke in staliĹĄÄ?a. V poglavju o seksu denimo reflektira provokativno knjigo Seks ob zori raziskovalnega psihologa Christopherja Ryana in psihiatrinje Cacilde JethĂĄ in njune ugotovitve duhovito povzame:ÂŤ Ko preberemo knjigo, nam postane jasno, da so vpraĹĄanja o tem, kaj je naravno in kaj ni, bolj absurdna kot najboljĹĄe Ionescove drame.ÂŤ Magija za realiste nosi podnaslov Ĺživljenje, nadaljevalni teÄ?aj, kar pa seveda ni miĹĄljeno kot bizarno priporoÄ?ilo novodobnih priroÄ?nikov, temveÄ? kot povabilo k razmiĹĄljanju o Ĺživljenju brez moraliziranja na monteignovski naÄ?in: kaj pomeni biti Ä?lovek, kaj je Ĺživljenje, kako na polno Ĺživeti sleherni trenutek in kako biti soÄ?uten do drugih ljudi in Ĺživali.

JUNG, C. G.: RdeÄ?a knjiga od – Odrasli / 159.9 – Psihologija RdeÄ?a knjiga je avtobiografsko delo ĹĄvicarskega psihiatra in psihoterapevta C. G. Junga. Literarni intimni zapisi, ki so nastajali v ĹĄestnajstih letih njegovega opazovanja samega sebe, nevarnega eksperimentalnega spusta v globino nezavednih vsebin in intenzivnega sooÄ?enja z njimi, so bili ĹĄirĹĄi javnosti posthumno prviÄ? predstavljeni leta 2009. Utemeljitelj globinske psihologije namreÄ? ni dovolil, da bi delo v obdobju njegovega Ĺživljenja priĹĄlo v javnost, zato je bilo vsa ta leta deponirano v ĹĄvicarskem sefu.

21

PRIREDITVE

22. oktobra 2015

VELENJE ÄŒetrtek, 22. oktober 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 DruĹžinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Delavnica za starĹĄe Adrenalinske deklice, hitri deÄ?ki (nemirni otroci) 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana DruĹžabni veÄ?er MoÄ? resnice 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje DruĹĄtva Hospic Kako se sooÄ?iti z izgubami v naĹĄem Ĺživljenju in izpustiti?

19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert Martin BeliÄ? (flavta) in Vojko VeĹĄligaj (kitara) (Abonma Klasika in izven)

Petek, 23. oktober 17.30 Vila RoĹžle, SonÄ?ni park OtroĹĄka kavarna BuÄ?e, buÄ?e 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Pogovor s pisateljem in pesnikom Levom Detela 20.00 Havana bar Velenje Pink ribbon night z DJ Mrkyjem 21.00 eMCe plac Koncert SheeoNation – MeetJah&100TKA with The Sheppards

Sobota, 24. oktober 6.00 6.00 8.00 8.00

atmosfero Ĺživljenjskih situacij z osupljivimi zapleti; mdr. spoznamo strast, ki ne vodi v erotiÄ?no izpolnitev, kajti glavna junakinja zgodbe s svojo dobronamerno navzoÄ?nostjo nevede sodeluje pri konÄ?ni odloÄ?itvi moĹĄkega za samomor; nakljuÄ?no kratko sreÄ?anje dveh ima vse potenciale dolgotrajne ljubezni, vendar ga brutalno uniÄ?i nekaj nepomembnih malenkosti. PustolovĹĄÄ?ino osebne preobrazbe junakinje Juliet Anderson spremljamo kar v treh zgodbah, kar je tudi posebnost knjige UbeĹžnice. đ&#x;”˛

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: KriĹĄka gora Odhod z avtobusne postaje Planinski pohod Trupejevo poldne Odhod z avtobusne postaje Izlet v neznano PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica

9.00

Dvorana centra Nova 6. Numifil 2015, sreÄ?anje in sejem filatelistov in numizmatikov 9.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje KnjiĹžni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 18.00 KAC, Efenkova 61 paLAÄŒENka party 20.00 Klub eMCe plac Otvoritev razstave moderne uliÄ?ne umetnosti #Hats Down Krew 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er – DijaĹĄki Ĺžur

Nedelja, 25. oktober 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Ĺ aleĹĄka planinska pot 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija Vse zastonj! (Nedeljski abonma in izven)

Ponedeljek, 26. oktober 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: drama Nerazumen Ä?lovek

Torek, 27. oktober 8.00

Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana Seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje UrĹĄke Kladnik Dejavniki tveganja za zdravje

Sreda, 28. oktober 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Pekarna v Starem Velenju Pekarna strahov (do 20. ure) 17.00 KnjiĹžnica Velenje Ura pravljic

• ÄŒetrtek, 22.10., BiotrĹžnica • Petek, 23.10., od 14.00 dalje, KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 25.10., 11.00, Raziskovalno nedeljsko dopoldne, igre in eksperimenti • 25.10.,13.00, lutkovna predstava, Jaka v prometu • 26.-30.10., vsak dan od 10.0012.00 DĹžungelske dogodivĹĄÄ?ine med poÄ?itnicami • 26.10. Skrivne dupline kaÄ?je votline • 27.10. Tajno druĹĄtvo dĹžungelskih lumparij • 28.10. Trgovina naĹĄa bumbaraÄ?a • 29.10. Jesenska ĹĄola gorile kingkong • 30.10. DĹžungelska Ä?arovnijada ( ali Ä?arovniĹĄka olimpijada) • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 22. oktober 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Letalski pozdrav iz Ĺ oĹĄtanja

Petek, 23. oktober 8.30

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo gospo Melito Praznik 15.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Medgeneracijsko igranje ĹĄaha

Nedelja, 25. oktober X

REKS Ravne Proslava ob 40. obletnici MoĹĄkega pevskega zbora KUD Ravne

18.00 Marof Vodena vadba Koronarnega kluba

Petek, 23. oktober 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Predstava MatjaĹža JavĹĄnika: Striptiz; Vstopnice v predprodaji po 10 â‚Ź, redna prodaja 12,5 â‚Ź. Predprodaja vstopnic v cvetliÄ?arstvu Geli, Ĺ martno ob Paki 57, GSM: 031 663 456, oziroma na 030 922 282 in eno uro pred predstavo.

Sobota, 24. oktober 13.00 Gasilski dom Ĺ martno ob Paki SreÄ?anje starejĹĄih obÄ?anov 17.00 Prireditveni prostor pod kozolcem Potopisno predavanje in Motomartinovanje; MK Packenstein

Ponedeljek, 26. oktober

Ponedeljek, 26. oktober

10.00 Dvorana Marof OtroĹĄke jesenske ustvarjalne delavnice

8.30

Torek, 27. oktober

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 9.00 Okolica Ĺ oĹĄtanja Pohod v neznano 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 27. oktober 15.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj DruĹžabne igre, igranje mini golfa‌

Sreda, 28. oktober

10.00 Dvorana Marof OtroĹĄke jesenske ustvarjalne delavnice

Sreda, 28. oktober 10.00 Dvorana Marof OtroĹĄke Ä?arovniĹĄke ustvarjalne delavnice

Lunine mene

13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Izdelajmo album s fotografijami v Power Point-u

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 22. oktober

Jaka v prometu

Letalski pozdrav iz Ĺ oĹĄtanja

Citycenter Celje – V nedeljo, 25. oktobra, bo ob 13. uri na osrednjem prostoru Citycentra gledaliĹĄÄ?e Makarenko pripravilo zanimivo lutkovno predstavo Jaka v prometu.

Šoťtanj, 22. oktobra – Šaleťko muzejsko in zgodovinsko druťtvo v sodelovanju z Muzejem Velenje danes ob 18. uri vabi v Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoťtanju na predavanje z naslovom Letalski pozdrav iz Šoťtanja. Predsednik druťtva Miran Aplinc bo predstavil ustanovitev in delovanje jadralno letalske skupine v Šoťtanju med obema vojnama ter ju primerjal s podobnimi pobudami v Celju, Slovenj Gradcu, Mariboru in drugje.

DeleĹžni boste zanimive pripovedi o prvih poskusih letenja, nadebudnih ĹĄoĹĄtanjskih letalcih, gradnji Bolhe, nasprotovanju oblasti ter o zanosu, ki ga je prinesel prvi uspeĹĄni polet.

Andreja AĹžber

CITY CENTER Celje

19.19 KnjiĹžnica Velenje Predavanje Vide GostenÄ?nik AlkimistiÄ?ne skrivnosti

27. oktobra, ob 13.05, polna luna (ĹĄÄ?ip)

9. SreÄ?anje harmonikarskih skupin Velenje, 24. oktobra – To soboto ob 19. uri bo v dvorani Doma krajanov na Konovem tradicionalno sreÄ?anje harmonikarskih skupin. Tokrat se bodo sreÄ?ali Ĺže devetiÄ?. Na odru se bodo zvrstili: Harmonikarski orkester Barbara, Orkester GoliÄ?nik, VaĹĄki godci iz AndraĹža, Marjan s prijatelji iz DoliÄ?a, PleĹĄivĹĄki harmonikarji, mozirski orkester Roka Raka, konovski Ĺ trajharji in konovski harmonikarji. Vstop bo prost, konovski kulturniki, ki sreÄ?anje pripravljajo, pa si Ĺželijo, da bi v dobri glasbi uĹživalo Ä?im veÄ? posluĹĄalcev.

đ&#x;”˛

UTRIP LJUBEZNI

Sobota, 24. 10., ob 18.15 – m. dvor.

(Slovenija) Mladinski hip hop film, 83 min.

ReĹžija: Boris Petković Igrajo: Judita Frankovic, Jernej GaĹĄperin, Matic Klemenc, Zlatan ÄŒordić - Zlatko idr.

Petek, 23. 10., ob 18.00 – velenjska premiera s filmsko ekipo Sobota, 24. 10., ob 20.00 Nedelja, 25. 10., ob 18.00 Sreda, 28. 10., 20.00 – poÄ?itn. kino

PRIHAJAMO V MIRU

POPOLN DAN

NERAZUMEN ÄŒLOVEK

We come as friends (Francija, Avstrija) Dokumentarni film, 109 minut ReŞija: Hubert Sauper Petek, 23. 10., ob 20.00 – m. dvor.

Sobota, 24. 10., ob 19.30 – m. dvor.

Nedelja, 25. 10., ob 19.00 – m. dvor.

Irrational Man (ZDA) Drama, 95 minut ReĹžija: Woody Allen Igrajo: Emma Stone, Joaquin Phoenix, Parker Posey, Jamie Blackley, Ethan Phillips idr.

Ponedeljek, 26. 10., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

LEGENDA O SARILI 3D

ZMAJÄŒEK KOKOS

A Perfect Day (Ĺ panija) Drama, 106 minut ReĹžija: Fernando LeĂłn de Aranoa Igrajo: lga Kurylenko, Benicio Del Toro, Tim Robbins, MĂŠlanie Thierry, Fedja Stukan, Ben Temple idr.

Sobota, 24. 10., ob 18.00 Nedelja, 25. 10., ob 20.00

The Legend of Sarila (Kanada) Animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, sinhroniziran sinhr. v slovenĹĄÄ?ino, 80 minut ReĹžija: Mia Hansen-Løve Slovenski glasovi: PrimoĹž Pirnat, Maja KunĹĄiÄ?, Iztok Luzar, Andrej Murenc, Vesna PernarÄ?iÄ?, GaĹĄper Jarni idr.

Nedelja, 25. 10., ob 16.00 – otroťka matineja

Der kleine Drache Kokosnuss (NemÄ?ija) DruĹžinski animirani film, sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 83 minut ReĹžija: Hubert Weiland, Nina Wels Glasovi: Tina Ogrin, Aleksander Golja, Mirko Medved, Peter Urbanc, Maja KunĹĄiÄ? idr.

Ponedeljek, 26. 10., 18.00 – poÄ?itniĹĄki kino

MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV

MAG – NAJBOLJŠA ZGODBA PAULA COELHA

Bamse och tjuvstaden (Ĺ vedska) Animirani druĹžinski film, 66 minut ReĹžija: Christian Ryltenius Glasovi: PrimoĹž Pirnat, Andrej Murenc, Vesna PernarÄ?iÄ?, GaĹĄper Jarni, Iztok Luzar, Maja KunĹĄiÄ?, Luka Ropret idr.

Petek, 23. 10., ob 18.15 – m. dvor.

Pare na Pista: A Melhor HistĂłria de Paulo Coelho (Brazilija) Biografska drama, 112 minut ReĹžija: Daniel Augusto Igrajo: JĂşlio Andrade, Ravel Andrade, Fabiana Gugli Petek, 23. 10., ob 20.30

MUN: VARUH LUNE Mune, le gardien de la lune (Francija) Animirana pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 86 minut Torek, 27. 10., 18.00 – poÄ?itniĹĄki kino

MOJA SESTRA SUHICA Min lilla syster (Ĺ vedska, NemÄ?ija) NajstniĹĄka drama, 95 minut ReĹžija: Sanna Lenken

đ&#x;”˛

bĹĄ

Igrajo: Rebecka Josephson, Amy Deasismont, Annika Hallin, Henrik NorlĂŠn, Maxim Mehmet, Ellen Lindbom idr.

Torek, 27. 10., 20.00 – poÄ?itniĹĄki kino

HOTEL TRANSILVANIJA 2 Hotel Transylvania 2 (ZDA) DruĹžinska animirana komedija, 89 minut ReĹžija: Adam Sandler in Robert Smigel Glasovi: Daniel Bavec, Zala Ä?urić RibiÄ?, Miha Rodman, Lovro Berden, Jernej Kuntner, Denis VuÄ?ak, Jan BuÄ?ar, Jure Longyka, Maja KonÄ?ar, Alenka TetiÄ?koviÄ? idr.

Sreda, 28. 10., 18.00 – 3D, poÄ?. kino

RIBBIT (Malezija, ZDA), animirana komedija, sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 88 minut ReĹžija: Chuck Powers Glasovi: MatevĹž Mueller, UroĹĄ Buh, Marjan BuniÄ?, Katja Ĺ˝vikart idr. ÄŒetrtek, 29. 10., 18.00 – poÄ?itn. kino

JEM IN HOLOGRAMI Jem and the Holograms (ZDA) Glasbena mladinska avantura, 118 minut ReĹžija: Jon M. Chu Igrajo: Molly Ringwald, Juliette Lewis, Ryan Guzman, Aubrey Peeples, Stefanie Scott, Hayley Kiyoko idr. ÄŒetrtek, 29. 10., 20.00 – poÄ?itn. kino

Naš čas, 22. 10. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

22. oktobra 2015

Nagradna križanka Avto Shop Podgoršek

RADIO VELENJE

Avto Shop Podgoršek d.o.o.

EUROSERVIS PODGORŠEK

Montaža izpušnih sistemov in servis Metleče 10, 3325 Šoštanj Tel.: 03/ 898 71 00

Novost: Izpušni sistemi NOVAK Super ugodno!

EUROSERVIS Za vse znamke vozil in starosti vozil Tudi za nova in novejša vozila v garanciji

• • • • • • • • • •

Hitri servis Vulkanizerstvo Mehanična popravila Zavorni sistemi Klimatski sistemi Avtoelektrika Diagnostika Avto optika Vzmetenje Svetila

Akcija leta 2015: ob menjavi motornega olja – oljni filter GRATIS! Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 2. novembra 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Avto Shop Podgoršek«.

Izžrebali bomo tri lepe nagrade (nakup v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA

Ločujmo, Razmišljajmo

in delujmo trajnostno.

DEŽURSTVA

Gruber Tomaž, Velenje, Ulica Janka Ulriha 7 in Konečnik Karmelina , Velenje, Ul. Janka Ulriha 7.

SMRTI Kopitar Jožefa , roj. 1956, Velenje, Ložnica 2a; Sešel Franc, roj. 1944, Velenje, Paka pri Velenju 36; Javornik Mari-

NEDELJA, 25. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (gostiteljica Karolina Destovnik).

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Partnerji pri projektu: Občina Velika Gorica, Mestna občina Velenje, VG Čistoća, d. o. o., Šolski center Velenje

POROKE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (gostitelj Ambrož Kvartič).

SREDA, 28. oktobra

nadgrajuje center ponovne uporabe in poziva k recikliranju vseh izdelkov in materialov.

ja, roj. 1931, Šmartno ob Paki, Veliki vrh 14; Knific Ljubo Marjo, roj. 1946, Velenje, Prelska 3; Zagoričnik Gabriela, roj.

1928, Celje, Kraigherjeva ulica 13; Drev Jožef, roj. 1931, Šoštanj, Lokovica 18b; Podgoršek Cecilija, roj. 1927, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 7b; Rejc Jožica , roj. 1930, Velenje, Cesta XIV. divizije 8; Karatović Ivo, roj. 1947, Velenje, Koželjskega ulica 7; Lopić Oskar, roj. 1954, Ruše, Bezena 15b.

SOBOTA, 24. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

“V mojem dvorišču - In My Back Yard”

Upravna enota Velenje

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (gostiteljica Karolina Destovnik)

TOREK, 27. oktobra

Projekt

GIBANJE prebivalstva

PETEK, 23. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

varčujmo.

• Matilda Majhen, Ulica Lovra Kuharja 6, 3320 Velenje; • Karolina Čeru, Šaleška 20 b, 3320 Velenje; • Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: VEDNO NA RAZPOLAGO

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 26. oktobra

osnovne vire

Nagrajenci križanke »Avtoservis Tratnik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 8. oktobra 2015, so:

ČETRTEK, 22. oktobra

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

24. in 25. 10. – Daša Buršič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. do 18. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. do 18. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 22. 10. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

22. oktobra 2015

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAÄŒNO odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve z vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIÄŒNINE POSLOVNO stanovanjski objekt prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo, pekarno, gril. 170 m2 poslovnih prostorov, 130 m2 stanovanjski del. FrekvenÄ?na lokacija. Prodam za 190.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488

PRIDELKI BUKOVA drva prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 923 FIĹ˝OL Ä?eĹĄnjevec in jeÄ?men prodamo.

Gsm: 031 350 928 GNOJ z dostavo, jabolÄ?nik, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec in veÄ? vrst Ĺžganja prodam.

Gsm: 041 687 371.

RAZNO JUPOL Classic, 4 vedra po 15 litrov, nikoli odprta, prodam za 70 â‚Ź (redna cena 96 â‚Ź). Gsm: O41 692 995 Ĺ TIRI zimske gume na jeklenih platiĹĄÄ?ih, dim. 205/55-R16 (2* Continental Contact - letnik 42/2013 in 2* Firestone Winterhawk - letnik 27/2011) prodam. Malo voĹžene (cca. 10 000 km).

Cena: 160 evrov. Gsm: 041 222 532 Ĺ TIRI letne gume Pirelli, dim.

205/55-R16 (letnik 14/2011) – ťe uporabne - vse ťtiri za 40 evrov. Gsm: 041 222 532

V spomin - France Ĺ oba ROÄŒNI nogomet na Ĺžetone, garlando s steklom, prodam za 350,00 evrov.

Gsm: 041 714 488 PLESNO dvorano (do 15 oseb) oddam v najem. Klima, ogledala, garderobe, wc, tuĹĄi, ozvoÄ?enje. Gsm: 041 714 488

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 25. 10. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 03 8761 202, gsm: 041 442 162 BURSKEGA kozla, starega dve leti, prodam za pleme ali zakol.

Gsm: 031 553 743 SVINJE, teĹžke okoli 200 kg, prodam.

Gsm: 051 387 625

VOZILO CITROEN C5, 109 ks, dizel, karavan, l. 2004, 200.000 km, dobro ohranjen, kupljen v Sloveniji, prodam za 2.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488

• Poslovni prostor v Nakupovalnem centru Velenje, 41,26 m2, zgrajen 1997, 1/1 nad. , primeren za trgovino, pisarno ali storitvene dejavnosti. ER D(60105 kWh/m2a).

Cena 45.000 evr.

• 2-sobno delno opremljeno stanovanje, na Jenkovi v Velenju, 59 m2, zgrajeno 1975, 3/10 nad.

Er v izdelavi. Cena 59.000 evr.

ZAHVALA

JOŽICA KOPITAR LoŞnica 2 a, Velenje

Ustvarjalcev novega Velenja nikoli ne pozabiĹĄ.

Ni ĹĄe dolgo, ko ga je v Podkraju sprejela vase hladna zemlja.

Spomin se je kot zlata meglica obesil na nas.

Prvi dnevi rasti novega rudniĹĄkega mesta so naĹĄ dan olepĹĄali. K nam ga je pripeljal pokojni direktor rudnika Nestl Ĺ˝gank. ÄŒutil je v mladem ustvarjalcu naÄ?rtovalca in gigantsko moÄ? s pokojnim inĹženirjem Ĺ uĹĄterĹĄiÄ?em. Skupno sta razgrinjala dolge papirje in vedno poiskala najboljĹĄe maksimalne reĹĄitve. Njune skupne, res zlate roke so ustvarjale vizijo mladega rudarskega okolja, od Velenjskega jezera, do hiĹĄic in modernih zgradb, kipeÄ?ih v jasnino. Ĺ e ga vidim, ko po napornem delu z dolgimi koraki meri, kot da je v njih uteleĹĄena sila, ki je niÄ? ne izÄ?rpa. Kot da se je vselila vanj mitoloĹĄka Ĺžar-ptica.

Iz FranÄ?evih besed so kot Ä?isti vir studenÄ?nice boĹžale Ĺženo Lenko in konstruktorja Joca BaÄ?ića. Iz Ĺ obovih ust ni bilo hrapavih besed, preĹžetih s kletvicami.

Rad bi ĹĄe enkrat sreÄ?al njegov blagi, da, plemeniti, nasmejani nasmeh tam na morski obali. Kot akumulator preganja vso teĹžo Ĺživljenja. Kot je Ĺže zapisal pesnik Anton AĹĄkerc – Umreti, bratje, teĹžko ni, pustiti nade, to boli – Taka dolga, srebrna nit, povezuje vse spomine, tudi epilog.

France se spuĹĄÄ?a do strmine in misel spregleda prihajajoÄ?i traktor. Bum ... in lastnikov avto je razpolovljen. France hira v svoji hiĹĄi. Pomagajo z voziÄ?kom in tolaĹžbo, ki pa je ĹĄe vedno tisti zlati oblaÄ?ek iz Dantejeve Divine komedije.

Sin Andrej in njegova Ĺžena Barbara ter hÄ?i Alenka.

Kaj naj reÄ?em za epilog. Vsi, ki smo ga poznali, ga imamo radi.

Saj spomin ne zbledi.

NaĹĄe nepozabno soĹžalje!

20. 3. 1956 – 11. 10. 2015 Vsi bomo enkrat zaspali, v hiĹĄo oÄ?etovo ĹĄli.

đ&#x;”˛

Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Ĺ e posebej Ĺ tefki PaÄ?nik, druĹžini Rotovnik in sodelavkam Veplasa. Hvala SploĹĄni bolniĹĄnici Celje, UKC Maribor, osebju BolniĹĄnice TopolĹĄica, dr. Borutu Rijavcu, gospodu Andreju Mazeju za lepo pogrebno maĹĄo, gospodu JoĹžetu PriboĹžiÄ?u za obiske v bolniĹĄnici, pevcem domaÄ?e Ĺžupnije za lepo petje, Magdi Stvarnik za poslovilni govor, nosilcu zastave JoĹžetu PeÄ?eÄ?niku, trobentaÄ?u, pogrebni sluĹžbi Usar. Hvala za cvetje, sveÄ?e in svete maĹĄe. Vsem in vsakemu ĹĄe enkrat hvala.

Njeni: brat Mirko, sestra Marjana, svak Florjan, neÄ?aki: Andrej z Barbaro, Janja z Mirom, BlaĹž z Lucijo, Maja, Melita z Gregom, mali neÄ?aki: JaĹĄa, Lara, Maj, JuĹĄ, Ĺ˝an

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustila nas je draga mama, majkica, prababica, sestra in teta

29. 9. 2015 smo se na mestnem pokopaliĹĄÄ?u v Celju poslovili od moje zlate mamice

ZAGORKA RAJKOVIĆ

PAVLINA OŠTIR 16. 1. 1922 – 23. 9. 2015

z Jenkove 41, Velenje

13. 3. 1942 – 15. 10. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

NekoÄ? me dramil je tvoj glas, danes drami tvoja me tiĹĄina.

Iskrena hvala ga. Milici KovaÄ? in ga. Lojzki Jeromel za nesebiÄ?no pomoÄ?, celotnemu kolektivu Doma sv. JoĹžef Celje – Duhovno prosvetni center in vsem, ki ste jo imeli radi.

Familija Rajković

Mateja z druĹžino

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustil nas je V 84. letu starosti nas je zapustil dragi moĹž, oÄ?e, dedek in pradedek

JOŽE DREV iz Lokovice

VIKTOR MRAK

16. 3. 1931 – 12. 10. 2015 Pot vodi nas tja, kjer sredi tiťine spiť, a v naťih srcih ti Şiviť.

Ob boleÄ?i izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem in sosedom za izreÄ?eno soĹžalje in tolaĹžilne besede. Posebno zahvalo Ĺželimo izreÄ?i osebju Intenzivnega oddelka BolniĹĄnice TopolĹĄica za njihovo skrb in nego v Ä?asu njegove bolezni. Hvala gospodu dekanu za opravljen pogrebni obred in pevkam Mihelcam za lepo odpete melodije. Prav tako izrekamo zahvalo Premogovniku Velenje in pogrebnu sluĹžbi Usar za organizacijo pogreba. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

Florjan 267, Ĺ oĹĄtanj Ni veÄ?je boleÄ?ine, kot v dneh nositi v srcu sreÄ?nih dni spomine.

25. 11. 1931 – 6. 10. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izreÄ?eno soĹžalje, podarjeno cvetje ter sveÄ?e in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ĺ˝alujoÄ?a Ĺžena Angela in otroci z druĹžinami

VĹ

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 10. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 24

UdarniĹĄko nad socialne stiske

V eni nedavnih akcij je skupina Udarnik MC Velenje spravila les, ki ga je socialno ogroĹženim podarila Mestna obÄ?ina Velenje.

Prostovoljska skupina Udarnik nudi brezplaÄ?no pomoÄ? pri opravilih tistim, ki jih sami ne zmorejo opraviti Tina Felicijan

DeĹževalo je, ko se je ĹĄest dobrovoljnih fantov odpravilo na nabreĹžje TrebuĹĄnice, da bi iz lesa, ki je ostal po Ä?iĹĄÄ?enju breĹžin na delovni soboti obÄ?inske uprave in Komunalnega podjetja, napravili drva in jih po dogovoru z obÄ?ino podarili Centru HiĹĄa ter dvema socialno ogroĹženima druĹžinama. Kljub temu so zavihteli sekire in uspeĹĄno izvedli ĹĄe eno udarniĹĄko akcijo, ki so jih to leto naĹĄteli okrog ĹĄestdeset in pomagali veÄ? kot tridesetim posameznikom in druĹžinam ter veÄ? kot desetim zavodom in razliÄ?nim organizacijam pri izvedbi njihovega programa.

Udarnike podpirajo Mladinski center Velenje, ki jim nudi logistiÄ?no podporo in promocijo, tudi Mestna obÄ?ina Velenje, predvsem pa ljudje, ki jim pomagajo.

Nezaposleni, a delovni

Udarnik MC Velenje je prostovoljska skupina, ki nudi predvsem fiziÄ?no pomoÄ? socialno ogroĹženim posameznikom in druĹžinam, starejĹĄim, bolnim in drugim, ki dela ne zmorejo opraviti sami, plaÄ?ati pa tudi ne. Sodelujejo tudi z zavodi in organizacijami ter posamezniki, ki delujejo v korist skupnosti, in po-

â?ą

ÂťRes je, delo ni lahko, ampak ga opravljamo z veseljem. V prvi vrsti zato, ker smo vsi v tej skupini socialno naravnani. Vemo, da ljudje v stiski potrebujejo pomoÄ?. Ker jih denarno ne moremo podpreti, smo se odloÄ?ili, da jim pomagamo tako. Poleg tega pa je veliko naĹĄih Ä?lanov mladih in nezaposlenih in tako dobivamo razne izkuĹĄnje, se uÄ?imo no-

Sprejemamo tako fante kot punce vseh starosti – za vsakogar se najde kakťno delo, pravi Andrej Cvernjak.

magajo urejati okolico. Pozimi, denimo, kidajo sneg tudi na javnih povrĹĄinah. Sicer pa pomagajo pri raznih hiĹĄnih in kmeÄ?kih opravilih, koĹĄnji in urejanju okolice hiĹĄ ter vrtov, gradbenih delih, adaptacijah stanovanj in selitvah, Ä?iĹĄÄ?enju gozdov, podiranju dreves, skratka vseh teĹžjih, zahtevnih, tudi nevarnih opravilih. BrezplaÄ?no, ne pa zastonj.

vih stvari in tako aktivno preĹživljamo svoj prosti Ä?as,ÂŤ preprosto pojasni vodja Uradnika Andrej Cvernjak.

Odprti za vsakogar

Med enaintridesetimi prostovoljci, ki poleg teĹžkih del nosijo tudi kosila bolnim in ostarelim, nudijo inĹĄtrukcije nemĹĄÄ?ine ali matematike in podobno, je tudi

BlaĹž Vivod – Puma, ki sodeluje pri skoraj vsaki udarniĹĄki akciji. ÂťKar se mene tiÄ?e: 15 mesecev hodim na razgovore in ugotavljam na vsakem razgovoru posebej, da ne znam niÄ?. Po drugi strani pa opaĹžam, da ljudje potrebujejo pomoÄ?. Znam delati, dovolj sem fiziÄ?no sposoben in da ne Ä?epim doma, izvajam te akcije,ÂŤ pravi. Med Udarniki je dobrodoĹĄel vsak, ki ima kaj volje pomagati drugim ljudem. ÂťSmo razliÄ?ni ljudje na kupu z razliÄ?nimi pogledi in izkuĹĄnjami v Ĺživljenju, ampak z enim ciljem.

Kot da bi ĹĄlo zares Velenje, 17. oktobra – LetoĹĄnji mesec poĹžarne varnosti je do sobote v Ĺ aleĹĄki dolini potekal dokaj tiho. V soboto dopoldne pa so nas nanj na Titovem trgu opozorila vsa druĹĄtva in organizacije, ki so v Velenju vkljuÄ?ena v sistem zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja. To je bil hkrati najveÄ?ji dogodek v MO

Dogajanje se je celo dopoldne selilo od toÄ?ke do toÄ?ke, ves Ä?as so ga glasno komentirali. Ĺ˝al odziv ljudi ni bil tako velik, kot so si Ĺželeli, a tisti, ki so priĹĄli, so vztrajali. Ogledali so si lahko gaĹĄenje maĹĄÄ?obne eksplozije, Ä?rpanje vode s potopno Ä?rpalko, osebno in skupno opremo gasilcev pa postopek reĹĄevanja v prometnih nesreÄ?ah. Zanimivi so bili alpinisti

je povedal, da je letos tema meseca poĹžarne varnosti evakuacija. ÂťV Velenju letos veÄ?je vaje ne bomo pripravili, bodo pa posamezna druĹĄtva pripravila svoje vaje. Nekatera so jih Ĺže, druge bodo konÄ?ane do konca oktobra. VeÄ?je vaje pa pripravljajo v obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.ÂŤ V ponedeljek Ĺžal datumi ĹĄe niso bili znani kot tudi pred-

In to je pomoÄ? ljudem,ÂŤ dodaja Puma.

Veseli pomoÄ?i

Udarniki so to leto s petimi akcijami zelo olajĹĄali stisko druĹžine Sebastjana K., ki Ĺže dlje Ä?asa trpi zaradi pomanjkanja denarja in bolezni. ÂťPlaÄ?e so nizke, ni denarja niti za golo preĹživetje, kaj ĹĄele za kurjavo. Udarnik mi pomaga, ko mi takole pridobi malo lesa,ÂŤ razlaga Sebastjan, ki sam takega fiziÄ?nega dela ne more

in jamarji, ki so se spuĹĄÄ?ali kar iz obÄ?inske hiĹĄe. Mnogi so si pogledali nova, sodobna vozila velenjskih gasilcev, policisti pa so jim razkazali kombi, ki ga uporabljajo predvsem na schengenski meji, zato ima posebno opremo.

Tema je evakuacija

JoĹže DrobeĹž, predsednik Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline, ki zdruĹžuje 14 prostovoljnih in industrijskih gasilskih druĹĄtev iz treh obÄ?in, nam

postavke vaj ne, so pa letos vse povezane z glavno temo, torej evakuacijo. Hkrati pa gasilci ves mesec promovirajo svojo opremo in delo, saj Ĺželijo pokazati, da so dobro usposobljeni. ÂťBrez izobraĹževanja ob vse bolj zahtevnih intervencijah ne gre veÄ?. Le dobro izobraĹžen gasilec je uÄ?inkovit in delo opravi varno, tudi sebe zna varovati le tako. Kot vidite danes, pa smo v ĹĄtevilnih intervencijah moÄ?no povezani z razliÄ?nimi enotami in druĹĄtvi, v katerih se morajo prav tako vse leto pripravljati na akcije in biti dobro izobraĹženi,ÂŤ je ĹĄe dodal DrobeĹž.

đ&#x;”˛

Letos 230 intervencij

Poveljnik velenjskega gasilskega poveljstva Boris BrinovĹĄek, ki je tudi vodja poklicne gasilske enote pri PGD Velenje, nam je povedal, da so do sobote v druĹĄtvu opravili 200 intervencij, ĹĄe 30 pa so jih naĹĄteli v ostalih 6 prostovoljnih gasilskih druĹĄtvih. ÂťV primerjavi z lanskim in predlanskim letom beleĹžimo upad intervencij, ki so iz zelo razliÄ?nih podroÄ?ij. Zagotovo lahko to pripiĹĄemo preventivi, sreÄ?o pa imamo tudi, da letos ĹĄe nismo imeli veÄ?jih intervencij zaradi naravnih nesreÄ?.

Narava nam je letos prizanesla in Ä?e bo tako ostalo, bomo do konca leta zabeleĹžili med 250 do 300 intervencij.ÂŤ Sredi dopoldneva je velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? na ploĹĄÄ?adi pred kulturnim domom Velenje

Velenje, 15. oktobra – Tako kot vsako leto so taktiÄ?no vajo pred tednom dni izvedli tudi v Premogovniku Velenje. Potekala je v skladiĹĄÄ?u podjetja. Poleg Prostovoljnega industrijskega gasilskega druĹĄtva Premogovnika Velenje je v vaji sodelovalo ĹĄe Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Velenje. Predpostavka vaje je bil izbruh poĹžara v skladiĹĄÄ?u Premogovnika, kjer sta bili ujeti dve poĹĄkodovani osebi. Gasilci so poĹžar uspeĹĄno pogasili in osebi pravoÄ?asno reĹĄili. Namen vaje je bil preveriti delovanje sodelujoÄ?ih gasilskih enot, njihovo organiziranost in tehniÄ?no opremo, ĹĄtevilÄ?no in Ä?asovno odzivnost operativnih Ä?lanov ter moĹžne naÄ?ine alarmiranja. Vaja je bila uspeĹĄna.

Foto: Metka Marić

poveljnikom prostovoljnih gasilskih druĹĄtev v mestni obÄ?ini Velenje predal novo gasilsko opremo. Kar nekaj je v druĹĄtvih Ĺže imajo, zato je bila predaja simboliÄ?na. Pozdravil pa je tudi Ĺživahno ĹĄestletno psiÄ?ko Neli in

Med praktiÄ?nimi prikazi je veliko pozornosti pritegnil prikaz reĹĄevanja iz avtomobila, pa tudi jamarji in alpinisti so bili veÄ? kot atraktivni.

Velenje v letoĹĄnjem oktobru, veÄ?ji gasilski vaji pa bodo izvedli v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki.

Titov trg je bil skoraj premajhen za vso opremo, ki so jo s seboj pripeljala vsa velenjska gasilska druĹĄtva, velenjski policisti in reĹĄevalci. V zanimivih prikazih reĹĄevanj so se jim pridruĹžili ĹĄe predstavniki rdeÄ?ega kriĹža, jamarski reĹĄevalci, radio amaterji, potapljaÄ?i in vodniki reĹĄevalnih psov iz Celja. Velenjski taborniki so v bliĹžini obÄ?inske stavbe pokazali, kako hitro postavijo ĹĄotor, kar so menda pomagali tudi v preteklih dneh na obmoÄ?jih, kjer so priÄ?akovali val beguncev.

opravljati. ÂťOba z Ĺženo sva bolna. Jaz ne smem delati z vibracijskimi stroji, ne morem Ĺžagati, sekati drv, ker imam teĹžave z rokami, sklepi.ÂŤ Zato mu je skupina Udarnik pomagala odpraviti plaz, podreti drevesa in staro lopo ter oÄ?istiti okolico hiĹĄe. ÂťBrez njih si teĹžko zamislim, da bi letos sploh kaj naredil. Kar oni poÄ?nejo, je res fenomenalno,ÂŤ pravi, Udarniki pa mu bodo ĹĄe pomagali.

Vaja tudi v Premogovniku Velenje

Predstavitev sil za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ? prava paĹĄa za oÄ?i – Gasilci steber civilne zaĹĄÄ?ite – MO Velenje namenja veliko denarja za njihovo opremo Bojana Ĺ pegel

BlaĹž Vivod – Puma (na sliki s sekiro): ÂťSmo skupina ljudi, ki je ugotovila, da je treba ljudem pomagati. PokliÄ?ejo nas, pridemo opravit razno razna dela, potem pa gremo dalje v nove akcije.ÂŤ

Župan je velenjskim prostovoljnim gasilskim druťtvom predal del letos kupljene opreme za njihovo delo. Del pa jo Şe uporabljajo.

njeno vodnico Nevenko Ĺ tor, ki sta pred kratkim postali svetovni prvakinji v iskanju pogreĹĄanih oseb. Ĺ˝upan je ob tem poudaril, da v MO Velenje tudi v letih suhih krav niso varÄ?evali pri nakupu opreme za gasilce in ostala druĹĄtva v sistemu zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja. ÂťÄŒeprav za to namenimo nekaj sto tisoÄ? evrov letno, saj financiramo tudi delovanje poklicne gasilske enote, je to kapljica v morje v primerjavi s tem, kar nam ta druĹĄtva vraÄ?ajo, ko jih potrebujemo. Steber zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja so gasilci, ki so veÄ?inoma prostovoljci. Dobra oprema ne pomeni niÄ?, Ä?e je ne znajo uporabljati in Ä?e ne bi svojega dela opravljali tako zavzeto. Na pomoÄ? so pripravljeni priskoÄ?iti v vsakem Ä?asu, zato pa tudi potrebujejo ne le dobro opremo, ampak tudi dobro izobraĹževanje.

V MO Velenje jim vse to nudimo Ĺže vrsto let, mnogi se zgledujejo po naĹĄi organiziranosti.ÂŤ đ&#x;”˛