42 2017

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (8/19 °C) bo delno, v soboto (7/18 °C) in nedeljo (8/18 °C) pa preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 19. oktobra 2017

ĹĄtevilka 42 | leto 64

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

ÂťNe gledam in ne posluĹĄam veÄ? poroÄ?il!ÂŤ

Ĺ˝e drugiÄ? zmagovalka sezone

Tatjana PodgorĹĄek

ÂťTa sezona je bila najnapornejĹĄa od vseh, zato sem ĹĄe toliko bolj vesela, da sem zdrĹžala fiziÄ?no in psihiÄ?no celotno sezono. Poleg tega mi je uspelo biti na stopniÄ?kah v skupnem seĹĄtevku tako v balvanih kot teĹžavnosti. Letos se pred zaÄ?etkom sezone v teĹžavnosti nisem ravno poÄ?utila v formi za to isciplino, ampak sem bila psihiÄ?no veliko trdnejĹĄa kot lani, sploh pa nisem priÄ?akovala, da bom zmagala skupni seĹĄtevek Ĺže pred Kranjem, kjer se Ĺže veselim veliko bolj sproĹĄÄ?enega plezanja.ÂŤ Janja Garnbret.

Foto: Eddie Fowke

V naslovu zapisan stavek je izrekla ob komentiranju aktualnih dogodkov prijateljica Marija in pojasnila: ÂťNe samo, da se mi najeĹži koĹža, gnusijo se mi Ĺže informacije o okostnjakih, ki padajo iz omar sodiĹĄÄ? in toĹžilstva. Da ne bo pomote, gnus ne leti na medije, na sreÄ?o po njihovi zaslugi izvemo zanje, gnev namenjam sodnikom, toĹžilcem in tudi odvetnikom, katerih ÂťdeloÂŤ vse teĹžje razumem in vse bolj verjamem, kako so podkupljivi in v primeĹžu takĹĄnih in drugaÄ?nih lobijev. Pri tem se sklicujejo na zakonodajo, ki je ohlapna in dopuĹĄÄ?a takĹĄno izrabljanje.ÂŤ Enotni sva si bili tudi glede tega, da niso vsi takĹĄni, a Ĺžal njihov ugled omaja kar nekaj posameznikov, ki s svojim delom poveÄ?uje nezaupanje v to vejo oblasti.

Od ministra za pravosodje Gorana KlemenÄ?iÄ?a sem priÄ?akovala precej veÄ?, kot pa je ta zmogel dati od sebe v iztekajoÄ?em se mandatu. PriÄ?akovanja so bila velika zato, ker je pred ministrskim stolÄ?kom opravljal delo predsednika protikorupcijske komisije in je napovedal, da bodo v nekaterih primerih korupcije letele glave. NiÄ? od tega. Nasprotno. Cel kup primerov, kako lahko nekdo, Ä?e se prav piĹĄe ali ima botre iz ozadja, Ä?e si lahko privoĹĄÄ?i zvitega odvetnika, prelisiÄ?i drĹžavo in oglobi davkoplaÄ?evalce. Po veÄ? letih je Igor BavÄ?ar sicer v zaporu. FinanÄ?ne poteze Mateja RaĹĄÄ?ana, pogrebnika Dela Revije, ocenjujejo na 11 milijonov evrov. Zato, ker je priznal goljufijo, bo lahko ĹĄtiri leta na odprtem oddelku zapora. Tako kot BavÄ?ar tudi on ne bo plaÄ?eval nastanitve, hrane in ostalih storitev iz svojega Ĺžepa. Zaradi zastaranja zadeve Patrija zahtevajo JanĹĄa, KrnkoviÄ? ter ÄŒrnkoviÄ? kar 15 milijonov evrov odĹĄkodnine od drĹžave, ker jih je ta spravila med drugim ob dobro ime. Toliko menda ne bodo dobili, jim je pa drĹžava Ĺže ponudila doloÄ?eno odĹĄkodnino, kar pomeni, da je napako priznala, o tem, da bo primerno ukrepala, pa niÄ?. Veliko pove o stanju v sodni veji oblasti tudi, da sta se rektor Univerze na Primorskem Dragan MaruĹĄiÄ? in njegov odvetnik Velimir Cugmas kar eno leto izogibala vabilom na sodiĹĄÄ?e in so ju morali na obravnavo privesti. PrepriÄ?ana sem, da bi mene ÂťnaĹĄliÂŤ takoj, ko ne bi plaÄ?ala 20 evrov kazni, ali delavca, ki bi iz podjetja odnesel vijak.

Ob prebiranju teh vrstic se bo gotovo naĹĄel kdo, ki bo komentiral: ĹĄe ena, ki se na vse spozna. DaleÄ? od tega. Si pa predstavljam, kaj naj bi pomenila enakopravnost vseh pred zakoni. Omenjeni primeri v to rubriko zagotovo ne sodijo. Moja 81 let stara mama ima ÂťreceptÂŤ za izboljĹĄanje razmer: ko bodo odgovorni za svoje napake plaÄ?ali iz lastnega Ĺžepa, se bodo stvari hitro uredile na bolje.

20

PredÄ?asno samo ĹĄe danes SploĹĄno glasovanje na volitvah za predsednika republike je v nedeljo 22. oktobra Ljubljana, Velenje, 17. oktobra – V nedeljo, 22. oktobra, bodo v Sloveniji potekale volitve predsednika republike, v torek pa se je zaÄ?elo predÄ?asno glasovanje.

Volivci, ki se v nedeljo ne bodo mogli udeleĹžiti volitev, lahko svoj glas za enega od devetih kandidatov (Suzana Lara Krese, Angelca LikoviÄ?, Maja Makovec BrenÄ?iÄ?, Boris PopoviÄ?, Andrej Ĺ iĹĄko, Marjan Ĺ arec, Borut Pahor, Ljudmila Novak, Romana Tomc) oddajo ĹĄe danes, v Ä?etrtek, 19. oktobra, med 7. in 19. uro na sedeĹžu Okrajne volilne komisije.

www.mammamia-muzikal.si

cena 1,80 â‚Ź

đ&#x;”˛

Velenje Planetu Zemlja prijazna obÄ?ina Za volivke in volivce iz Ĺ aleĹĄke doline je voliĹĄÄ?e v prostorih Upravne enote Velenje. S seboj morajo imeti osebni dokument. đ&#x;”˛

Volivke in volivci iz Ĺ aleĹĄke doline lahko predÄ?asno glasujejo na voliĹĄÄ?u v prostorih Upravne enote Velenje.

mkp

ZaÄ?enjajo se spominske sveÄ?anosti

VELENJE

RDEÄŒA DVORANA 8. 12. OB 19:30 VSTOPNICE: EVENTIM.SI, POĹ TA, PETROL, OMV

Ĺ aleĹĄka dolina – ZdruĹženje za vrednote NOB Velenje bo skupaj s krajevnimi organizacijami zveze borcev ob dnevu spomina na mrtve pripravilo sveÄ?anosti, na katerih se bodo spomnili Ĺžrtev faĹĄizma in padlih borcev na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline. V dneh od 24. oktobra do 1. novembra se jih bo zvrstilo kar petnajst.

Osrednje obÄ?inske sveÄ?anosti pa bodo: v Ä?etrtek, 26. oktobra, ob 18. uri pri spomeniku Onemele puĹĄke na Titovem trgu v Velenju, v petek, 27. oktobra, ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev NOB na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju, in v sredo, 1. novembra, ob 8. uri pri centralnem spomeniku Ĺžrtvam NOB v Ĺ martnem ob Paki. đ&#x;”˛

mkp

Ljubljana, 12. oktobra –DruĹĄtvo Planet Zemlja je na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u v Ljubljani podelilo nazive Planetu Zemlja prijazna obÄ?ina.

V kategoriji mestnih obÄ?in je naziv prejela Mestna obÄ?ina Ljubljana, ki je le za las prehitela Mestno obÄ?ino Velenje. Mestna obÄ?ina Velenje je prejela priznanje za odgovorno prizadevanje pri varovanju naravnih danosti, ustvarjanju boljĹĄe kvalitete bivanja obÄ?ank in obÄ?anov ter dobro informiranje o pravilnem odnosu do okolja za te in prihodnje generacije.

Razlika med obema vodilnima obÄ?inama je bila po ocenjevanju manj kot 1 % odstotek in v druĹĄtvu so dejali, da pravzaprav obĹžalujejo, da v takih primerih niso predvideli moĹžnosti delitve prvega mesta in naziva. đ&#x;”˛

mz

Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ

Zavarovalno zastopanje, Roman KavĹĄak s.p.

Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Velenje – Predsedstvo sindikata SPESS Premogovnika Velenje je zaÄ?elo kandidacijske postopke za sindikalne funkcionarje in s tem priprave na volitve, ki bodo predvidoma v Ä?etrtek, 14. decembra. đ&#x;”˛

mz

SMC ozaveĹĄÄ?a Odbori Stranke modernega centra Ĺ aleĹĄke doline se vkljuÄ?ujejo v prepreÄ?evanje zasvojenosti z drogami. Nocoj ob 18. uri bodo pripravili pogovor na to temo. K sodelovanju so povabili Vilmo Kutnjak iz Centra za prepreÄ?evanje in zdravljenje odvisnosti, policista Aleksandra LeopuĹĄÄ?ka in Mitja Duha, ki bo predstavil, kako se je iz sveta omame vrnil v Ĺživljenje. Pogovor je odprt za javnost. đ&#x;”˛

mz

Socialni demokrati pekli kostanj Tradicionalno pripravljajo Ä?lani obmoÄ?ne organizacije SD Velenje na Cankarjevi ulici kostanjeve piknike, ki so postali zelo priljubljeni. Tudi zadnjo soboto je bilo tako. Vrste tistih, ki so si Ĺželele sveĹže peÄ?enega kostanja in moĹĄta so bile ves Ä?as veÄ?je od pekovskih zmoĹžnosti. Mednje so delili tudi propagandni

material in seveda predstavljali svoje delo. Med drugim so jih pozdravili predsednik in Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ministrica Andreja KatiÄ?, podĹžupan Peter Dermol, poslanec Jan Ĺ koberne, nekdanji Ĺžupan SreÄ?ko Meh ‌ Izpostavili so uspeĹĄno udejanjene naloge, ĹĄe posebej pa svojo socialno naravnanost. đ&#x;”˛

mz

ZakljuÄ?na prireditev Velenje mesto cvetja Velenje, 18. oktobra – Danes ob 17. uri bo v velenjski vili Bianca zakljuÄ?na prireditev letoĹĄnje akcije ocenjevanja najlepĹĄih okolij v MO Velenje. Tudi letos so jo skupaj pripravili TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, MO Velenje, podjetje PUP in Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline. Na zakljuÄ?ni prireditvi bodo podelili priznanja za najlepĹĄe urejene okolice hiĹĄ, balkonov, teras ‌ Poleg tega bodo odprli razstavo CvetliÄ?na pravljica, ki bo krasila prostore vile Bianca. Jutri ob 16.30 pa organizatorji vabijo ĹĄe na pogovor z MiĹĄo PuĹĄenjak, avtorico ĹĄtevilnih strokovnih knjig s podroÄ?ja zelenjadarstva. V pogovoru z NataĹĄo DolejĹĄi bo delila tudi nasvete, ki bodo dragoceni vsem vrtiÄ?karjem. đ&#x;”˛

bĹĄ

Jan Ĺ koberne zahteva ureditev statusa ĹĄtudentov V zvezi z interpelacijo ministrice za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport dr. Maje Makovec BrenÄ?iÄ? je naslovil poslanec SD Jan Ĺ koberne pobudo, da naj se v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu sestane z visokoĹĄolskimi partnerji (predstavniki univerz, predstavniki ĹĄtudentov ‌) in preuÄ?i nastalo stanje ter poskusi poenotiti in razÄ?istiti razliÄ?ne interpretacije 69. Ä?lena ZVIS v smeri, da se vsem ĹĄtudentom, ki so upraviÄ?eno priÄ?akovali, da bodo tudi v letoĹĄnjem ĹĄtudijskem letu lahko nemoteno uveljavili pravice iz statusa ĹĄtudenta, le-te tudi zagotovijo. Ĺ koberne dodaja: ÂťÄŒe znotraj obstojeÄ?ega pravnega okvira nikakor ni moĹžno najti reĹĄitev za izhod iz nastale zagate, v kateri so se znaĹĄli marsikateri ĹĄtudentje, naj Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu DrĹžavnemu zboru RS predloĹži predlog avtentiÄ?ne razlage oziroma spremembo 69. Ä?lena ZVIS, ki bo usklajen z visokoĹĄolskimi partnerji in bo odpravljal nastalo situacijo in nejasnosti.ÂŤ đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

19. oktobra 2017

Evropa nagradila projekt StarejĹĄi za starejĹĄe

Pripravljajo se na volitve

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

mz

Na podelitvi nagrade DrĹžavljan Evrope v Bruslju sta bili tudi predstavnici Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev Bruselj, Velenje, 11. oktobra – Evropski parlament vsako leto podeli nagrado drĹžavljan Evrope za spodbujanje evropskega duha in vrednot. Slovenski program StarejĹĄi za starejĹĄe je v sredo v Evropskem parlamentu v Bruslju prejel to visoko nagrado za leto 2017. Prostovoljski program StarejĹĄi za starejĹĄe, ki ga usklajuje Zveza druĹĄtev upokojencev Slovenije (Zdus) in v sedanji obliki obstaja od leta 2004, sta za prejem nagrade predlagala evropska poslanca Igor Ĺ oltes in Ivo Vajgl. Ĺ aleĹĄko pokrajinsko zvezo druĹĄtev upokojencev sta na slovesni podelitvi v Bruslju zastopali Slavka MijoÄ? kot pokrajinska koordinatorka projekta StarejĹĄi za starejĹĄe in Hela OĹĄtir, koordinatorka v DruĹĄtvu upokojencev Vinska Gora. Nagrado je ob navzoÄ?nosti skupine prostovoljk in prostovoljcev iz programa prevzela njegova pobudnica in nekdanja predsednica Zdus Mateja KoĹžuh Novak, ki upa, da bo priznanje EU spremenilo maÄ?ehovski odnos drĹžave. ÂťStarejĹĄi teĹžko prodirajo s svojimi idejami, mlajĹĄi jih ne dojemajo kot dejavne drĹžavljane, ampak kot odpad, zato projekt teĹžko napreduje. Zadnja

ĹĄtiri leta se je ustavilo, ker drĹžava ne da dovolj denarja,ÂŤ je opisala trenutno stanje. DrĹžavo je pozva-

je plaÄ?ati potne stroĹĄke, Ä?e uporabljajo avtomobil. Denar je potreben tudi za 300 koordinator-

Slavka MijoÄ? in Hela OĹĄtir sta se udeleĹžili podelitve nagrade DrĹžavljan Evrope v Bruslju.

la, naj ne bo maÄ?ehovska in naj prepozna pomen nagrajenega projekta za celotno druĹžbo. Za delovanje po vsej Sloveniji bi od drĹžave potrebovali pol milijona evrov na leto, saj zanj prispevajo tudi lokalne skupnosti. Prostovoljci sicer delajo zastonj, a treba

jev, ki izobraĹžujejo in usklajujejo 4000 prostovoljcev. Za sedanje delovanje programa, ki pokriva okoli 60 odstotkov Slovenije, v Evropi pa ga ocenjujejo kot edinstvenega, potrebujejo po navedbah KoĹžuh Novakove 600.000 evrov na leto, za delovanje po ce-

lotni Sloveniji pa bi potrebovali milijon na leto, od tega polovico od drĹžave. Projekt pa dobro teÄ?e tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. Slavka MijoÄ? nam je povedala: ÂťVsi si Ĺželimo preĹživeti starost doma, med svojimi stenami, vendar ne osamljeni in brez pomoÄ?i, ko nam bo ta potrebna. K temu lahko marsikaj pripomoremo starejĹĄi sami z organizirano medsebojno pomoÄ?jo. Zato smo se Ĺže leta 2005 vkljuÄ?ili v projekt StarejĹĄi za starejĹĄe, saj verjamemo, da ta prinaĹĄa viĹĄjo kakovost Ĺživljenja doma.ÂŤ V projektu sodeluje veÄ?ina krajevnih druĹĄtev upokojencev (DU), vanj nista vkljuÄ?eni le ĹĄe DU Pesje in DU Ĺ martno ob Paki. Lani je v projektu Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze DU delalo 65 prostovoljk in prostovoljcev, ki so obiskovali in lepĹĄali Ĺživljenje starejĹĄim od 69 let. Prostovoljci so v letu 2016 opravili 2449 obiskov starejĹĄih, obiskali pa so 1221 oseb. Preko ustreznih sluĹžb ali v organizaciji DU so nudili pomoÄ? 573 osebam, veÄ?ini veÄ?krat. Pri organizaciji pomoÄ?i je bila najuspeĹĄnejĹĄa DU Velenje s kar 195 osebami, ki jim je organizirala razliÄ?no pomoÄ?. đ&#x;”˛

bĹĄ

ÄŒas, ko postanejo ljudje pomembni Naj se glas (u)sliĹĄi – Zemlja in zemljine – Kultura v mestu in na vasi – Predvolilni pohani piĹĄÄ?anci Pred obÄ?ani in drĹžavljani je naporno obdobje. Komaj smo preĹživeli referendum, Ĺže bomo v nedeljo izbirali novega predsednika drĹžave.

In Ä?e v prvem krogu ne bomo Âťvolili pravÂŤ, bomo morali na voliĹĄÄ?a za predsednika ali predsednico ĹĄe enkrat. Kot kaĹže po dosedanjih predstavitvah, je moĹžno oboje. Kmalu za tem bodo volitve za drĹžavni svet, prihodnje leto pa nas Ä?akajo drĹžavnozborske volitve, pa ĹĄe lokalne. Veliko odgovornega dela v kratkem Ä?asu. Saj volitve niso noben ÂťdrilÂŤ, Ä?e jih Ĺželimo izpolniti, kot je treba, je to odgovorno delo. Kolikokrat smo Ĺže rekli, da moramo usodo vzeti v svoje roke!? Seveda je ĹĄe vedno veliko tudi takih, ki se spraĹĄujejo, Ä?e so volitve res glas ljudstva, Ä?e to preko njihovih predstavnikov ne zvodeni. Da naĹĄi izvoljenci ne odloÄ?ajo veÄ? v naĹĄem imenu, ampak mimo nas. V tem tednu pa nas menda Ä?aka ĹĄe eno ÂťdeloÂŤ, povezano z volitvami. SodiĹĄÄ?e naj bi predvidoma Ĺže v zaÄ?etku tedna vzelo v ÂťobdelavoÂŤ toĹžbo stranke SDS proti drĹžavi zaradi vpliva afere Patria na prejĹĄnje volitve.

Zadnje dni so nekateri tudi ÂťopozarjaliÂŤ, kako blizu je HrvaĹĄka.

Tokrat ne zaradi teĹžav z mejo, ampak zaradi Agrokorja. Ta je sicer njihov, a preko Mercatorja tudi ÂťnaĹĄÂŤ – vsaj naĹĄ problem bi lahko bil. Nekateri namreÄ? dvomijo, da je kljub nekaterim naĹĄim ukrepom Mercator lahko povsem varen. Kar zadeva hrane, je bilo zadnje dni sliĹĄati tudi bolj odloÄ?ne tone, da vzhod me more biti smetnjak Evrope. Da je za ta del vse dobro, tudi tĂĄko, kar na zahod sploh ne pride na mize ali v kakĹĄno drugo uporabo. Slovenska ocenjevanja naj bi bila sicer pokazala, da pri nas tako moÄ?nih odstopanj pri kakovosti in varnosti ni, vse pa vseeno ni OK. Ĺ e posebno, Ä?e posluĹĄamo Âťglas ljudstvaÂŤ. ÄŒe bodo besede meso postale, se nam na tem podroÄ?ju menda poÄ?asi le obeta malo veÄ? reda. In okusa!

Do Zemlje pa nam je vendarle malo veÄ? mar. Vsaj tako kaĹže tudi letoĹĄnja akcija DruĹĄtva Planet Zemlja. Veliko priznanj, ki so jih podelili letos, sicer Ĺže sedmiÄ? zapored, je pristalo tudi v obÄ?inah naĹĄega ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja. Od manjĹĄih, kjer je naziv zemlji prijazna obÄ?i-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

na dobila Dobrna, do najveÄ?jih, kjer je bilo s priznanjem nagrajeno Velenje, a le za las zaostalo za zmagovalno Ljubljano.

ObÄ?ine so tako Zemlji vse bolj prijazne, zemlja pa ni vsepovsod najbolj prijazna do obÄ?anov. Ĺ e posebno je hudo, Ä?e do najmlajĹĄih. Tega se ĹĄe dobro zavedajo v Celju, kjer ni onesnaĹženo le eno od vrtÄ?evskih igriĹĄÄ?, ampak po zadnjih ugotovitvah domala v vseh. Razen tistih na oddaljeni LjubeÄ?ni, kjer so zemljino pred Ä?asom Ĺže zamenjali, ter na Polulah, ki je na umetni masi. Zato se je obÄ?ina ÂťmoralaÂŤ odloÄ?iti, da bo vsa igriĹĄÄ?a postopoma ustrezno uredila. Najprej pri vrtcu v Gaberjih ter pri enoti ob Kajuhovi ulici. V rebalansu letoĹĄnjega proraÄ?una so Ĺže zagotovili 450 tisoÄ? evrov, v prihodnjem naj bi ĹĄe 300 tisoÄ?.

Slovesno so se letos zaÄ?ela NovaÄ?anova gledaliĹĄka sreÄ?anja, ki jih tradicionalno pripravljajo na odru gledaliĹĄÄ?a Âťna celjski deĹželiÂŤ, v Trnovljah. Na njih se Ĺže Ä?etrt stoletja predstavljajo ljubiteljske gledaliĹĄke skupine. Ob zaÄ?etku letoĹĄnjega sreÄ?anja so v SLG Celje slovesno odkrili spominsko obeleĹžje moĹžu, po katerem se ta sreÄ?anja imenujejo. Anton NovaÄ?an se je rodil pred 130 leti, bil pa ni le dramatik, tudi pesnik, pisatelj in diplomat. Malo bolj na vzhodu, v Ĺ entjurju (nekdaj pri Celju) pa so se zaÄ?eli IpavÄ?evi kulturni dnevi, v spomin – seveda – na skladatelje Ipavce. Najprej so se s koncertom Musica Academica III predstavili ĹĄtudentje glasbe iz Ĺ entjurja, v nedeljo je bil ĹĄe filmski maraton televizijske nadaljevanke Ipavci.

Z razliÄ?nimi predstavami se bodo IpavÄ?evi kulturni dnevi nadaljevali vse do konca oktobra. So pa v tem kraju Ĺže pospravili pod streho BuÄ?'nce, veselo dogajanje ÂťokoliÂŤ buÄ? in buÄ?nic.

V PodÄ?etrtku se bodo na poseben naÄ?in pripravili na nedeljske predsedniĹĄke volitve. V veÄ?namenski ĹĄportni dvorani bo v soboto Pivo struna fest. Predstavilo se bo pet manjĹĄih pivovarjev, zraven bo pivska kulinarika. Posebnost veÄ?era pa tekmovanje v ÂťpohanjuÂŤ piĹĄÄ?anca.

Pa ĹĄe to: da nekateri zdravniki delajo Ä?udeĹže, v Celju ni daleÄ? od resnice. Zdravniku Milanu Rajtmajerju, predsedniku celjskega hokejskega druĹĄtva, je uspelo obuditi Ĺženski hokej v Celju. Res pa je, da so se morali nasloniti ĹĄe na hokejistke iz ostalih delov drĹžave. Vse skupaj verjetno tudi s pomoÄ?jo ÂťelektroĹĄokaÂŤ pokrovitelja celjskega hokejskega kluba – ECE.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

Dan, posveÄ?en cesti in energetiki

nega odbora SMC Breda Kolar.

Rekonstrukcija ceste pa ni toliko odvisna od aktualne politiÄ?ne stranke, kot je od sredstev. ÂťTrenutno poteka noveliranje projektne dokumentacije za rekonstrukcijo v dolĹžini 250 metrov.

KonÄ?ano bo novembra, sledil bo razpis. Kolegi pa Ĺže pripravljajo

Minister za infrastrukturo dr. Peter GaĹĄperĹĄiÄ? se je v petek mudil na delovnem obisku v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji

â?ą

Milena KrstiÄ? - Planinc

Mozirje, Velenje, 13. oktobra – Minister za infrastrukturo dr.

Peter GaĹĄperĹĄiÄ? se je v petek mudil v Zgornji Savinjski in Ĺ aleĹĄki dolini. Dopoldne je v Velenju obiskal Premogovnik, kjer se je sreÄ?al z vodstvom druĹžbe, za tem v Zgornji Savinjski dolini predal namenu dve novi infrastrukturni pridobitvi, tretjo pa si ogledal, popoldan pa se na povabilo lokalnega odbora Stranke modernega centra (SMC) Ĺ aleĹĄke doline ĹĄe enkrat ustavil tudi v Velenju in si z ekipo, v kateri je bil tudi vodja sektorja za investicije v ceste pri Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo TomaĹž Willenpart, ogledal cesto KavÄ?e–LoĹžnica.

Na Premogovniku so ga seznanili z naÄ?rtom finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja podjetja. ÂťS tistim, kar sem sliĹĄal in videl, sem zelo zadovoljen. DruĹžba se razvija v pravo smer, zadolĹženost se zmanjĹĄuje. Z vodstvom druĹžbe smo se pogovorili tudi o aktualnih zadevah, predvsem

Minister: ÂťEnergetski koncept ne predvideva ukinjanja proizvodnje v TEĹ .ÂŤ

tudi razpis za obnovo 1.300 metrov ceste, tako da bi naslednje leto spomladi lahko Ĺže imeli urejenih blizu 2.000 metrov te ceste,ÂŤ je povedal Willenpart.

Hkrati pa za celoten odsek ceste, veÄ?ji del je v obÄ?ini Polzela, pripravljajo projektno dokumentacijo. Izdelana naj bi bila naslednje leto, po tem pa bo vse odvisno od finanÄ?nih sredstev.

Na pobudo lokalnega odbora SMC Ĺ aleĹĄke doline so si ogledali cesto KavÄ?e–LoĹžnica

energetskim konceptom Slovenije. Za vaĹĄe kraje je pomembno, da ta ne predvideva nikakrĹĄnega ukinjanja proizvodnje v termoelektrarni,ÂŤ je po obisku v Premogovniku in pred odhodom na ogled ceste KavÄ?e–LoĹžnica v Ve-

lenju povedal minister GaĹĄperĹĄiÄ?.

V lokalnem odboru SMC Ĺ aleĹĄke doline in tudi njihov poslanec, ki je bil izvoljen v Velenju – SaĹĄa Tabaković, si moÄ?no prizadevajo, da bi pospeĹĄili obnovo te ceste. Zaradi dotrajanosti je zelo

Zlati svinÄ?nik za energetsko sanacijo zdravstvenega doma Velenje, 11. oktobra – Projekt ÂťEnergetska sanacija Zdravstvenega doma VelenjeÂŤ je od Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije prejel priznanje zlati svinÄ?nik za odliÄ?no izvedbo na podroÄ?ju arhitekture in krajinske arhitekture.

V obrazloĹžitvi so zapisali, da je arhitekturni biro Enota z obnovo Zdravstvenega doma Velenje obstojeÄ?o stavbo uspeĹĄno spremenil v objekt z novo sodobno zunanjostjo in hkrati energetsko uÄ?inkovito fasado. Projekt obvladuje izziv arhitekturne naloge obnove ter s skrbno izbiro materialov in oblikovanjem detajlov vzorno zdruĹžuje staro in novo.

Prenova ne razvrednoti obsto-

3

AKTUALNO

19. oktobra 2017

Foto: KambiÄ? Miran

jeÄ?ih pozitivnih znaÄ?ajskih znaÄ?ilnosti stavbe, temveÄ? jih krepi ter uspeĹĄno povezuje s sodobno oblikovanim odprtim prostorom okrog nje.

Za to priznanje je sicer v kategoriji izstopajoÄ?ih izvedb kandidiralo 48 projektov, od tega deset stanovanjskih hiĹĄ, ena veÄ?stanovanjska stavba, pet poslovnih

stavb, 18 javnih stavb, pet projektov notranje opreme, en vrt, ĹĄtiri ureditve urbanih prostorov in ĹĄtiri krajinske ureditve. OdloÄ?itev je sprejela ĹĄtiriÄ?lanska mednarodna Ĺžirija.

Zbornica podeljuje strokovna priznanja za najveÄ?je doseĹžke svojih Ä?lanov za arhitekturo, krajinsko arhitekturo in prostor-

nevarna in radi bi, da bi se drĹžava rekonstrukcije lotila prednostno. ÂťPo sedaj veljavnih naÄ?rtih naj bi se ta zaÄ?ela intenzivneje odvijati ĹĄele v letih od 2021 do 2023, kar pa se nam zdi odloÄ?no prepozno,ÂŤ pravi predsednica lokal-

Energetska prenova je bila konÄ?ana avgusta 2014.

Dela so obsegala obnovo ovoja, menjavo oken na severni in juĹžni fasadi zaradi dotrajanosti in energetske neuÄ?inkovitosti ter prenovo strojnih in elektro instalacij.

Vrednost prenove je znaĹĄala 1.200.000 evrov. sko naÄ?rtovanje. Namen podelitve priznanj je promovirati kakovostno arhitekturo in ureditve odprtega prostora v ĹĄirĹĄi javnosti ter dvigniti zavest o kulturni in ustvarjalni razseĹžnosti projektiranja in prostorskega naÄ?rtovanja. Priznanja prejmejo projekti, ki ustvarjajo kakovosten prispevek h gradnji lokalnega okolja. đ&#x;”˛

mkp

Vpis abonmajev podoben lanskemu

Izvolili elektorje Volitve v DrĹžavni svet bodo 22. novembra – V vseh treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline Ĺže izvolili svoje predstavnike Mira ZakoĹĄek

Velenjski svetniki so se zbrali v torek, 17. oktobra, na izredni seji, ki so jo v celoti namenili pripravam na volitve v DrĹžavni svet. Te bodo v sredo, 22. novembra. Na seji je izmed 33 Ä?lanov sodelovalo 31. Za elektorje so bili izvoljeni Peter Dermol, Breda Kolar, Marjana Marija Koren, SreÄ?ko KoroĹĄec, Irena PoljanĹĄek Sivka, Bojan Ĺ karja in Bojan Voh. Svetniki so izvolili tudi kandidata za Ä?lana DrĹžavnega sveta. Izvoljen je bil dosedanji drĹžavni svetnik Bojan KontiÄ?. Prejel je 28 glasov, ĹĄtiri glasovnice pa so bile neveljavne.

Tudi v Ĺ oĹĄtanju so elektorje volili na izredni seji, in sicer v ponedeljek, 16. oktobra, na tajnih volitvah. V volilno telo za volitve Ä?lanov drĹžavnega sveta so izvolili Franca Rosca in SreÄ?ka PotoÄ?nika.

V Ĺ martnem ob Paki pa so elektorja izvolili Ĺže na redni seji 2. oktobra. To je Robert Crnjac. đ&#x;”˛

Velenje, 16. oktobra – Minulo soboto se je s prvo predstavo v Maksi Pikinem abonmaju in s prvim koncertom v abonmaju Klub zaÄ?ela letoĹĄnja abonmajska sezona Festivala Velenje. Do prvih predstav v posameznih abonmajih bo vpis ĹĄe mogoÄ?, Ĺže sedaj pa so organizatorji z vpisom zadovoljni. Odziv Ĺ aleÄ?anov je podoben kot lansko leto. Za zdaj je nekoliko manj abonentov kot lani v Belem gledaliĹĄkem abonmaju (211), jih je pa zato v lahkotnejĹĄem zelenem veÄ?

(365). Slednji je s tem skoraj razprodan. Popolnoma razprodan je tudi Mini Pikin abonma, za najmlajťe gledalce pa bodo v soboto pripravili kar dve predstavi Teatra za vse iz Jeseni ťivilja in ťkarjice.

VeÄ?ji vpis Ĺže beleĹžijo tudi v zelo kakovostnem abonmaju Klasika, ki ga pripravljajo skupaj z velenjsko glasbeno ĹĄolo. Trenutno je vpisanih 145 abonentov, za odloÄ?itev pa je ĹĄe nekaj dni Ä?asa, saj bo prvi koncert v torek.

Vpis torej ĹĄe teÄ?e. Veseli so tudi, ker je dober vpis v najmlajĹĄi abonma po letih trajanja, abonma Mladost. Trenutno imajo vpisanih 200 abonentov, zato je prostora v njem ĹĄe dovolj. Z vpisom abonmajev si ljubitelji kulture zagotovijo cenejĹĄe vstopnice, zagotovo pa so tudi motivacija, da obiĹĄÄ?ejo predstave v izbranem abonmaju. đ&#x;”˛

bĹĄ

Konfiguracija terena in geoloĹĄko-mehanski pogoji pa so, kot pravi vodja sektorja za vlaganja v ceste, zelo zahtevni.ÂŤ Veliko pa bo seveda odvisno od denarja. Z lastnikom kamnoloma se dogovarjamo, da bo sofinanciral en del prenove. Ne nazadnje tudi prispeva na cesti sorazmerni deleĹž ĹĄkode.ÂŤ Rekonstrukcija odseka te ceste je Ĺže nekaj let uvrĹĄÄ?ena v proraÄ?un, vendar je doslej delila usodo vseh drugih cestnih odsekov

â?ą

Skoraj 2 km ceste KavÄ?e–LoĹžnica Ĺže naslednje leto.

po Sloveniji, na katerih je leta 2013 priĹĄlo do zaustavitve del. ÂťDirekcija za obnove in rekonstrukcije pa je dobila v lanskem letu kar nekaj sredstev, tako da zdaj rekonstrukcije, preplastitve in ureditve Ĺže potekajo po vsej drĹžavi.ÂŤ đ&#x;”˛

Minister je v Zgodnji Savinjski dolini odprl cesto LuÄ?e–Sestre Logar. Na 400 metrov dolgem odseku je cestiĹĄÄ?e razĹĄirjeno in opremljeno s 120 metri podpornih zidov. V Nazarjah je namenu predal kroĹžiĹĄÄ?e in veÄ? kot pol kilometra dolg odsek ceste Nazarje–Gornji Grad s ploÄ?nikom in cestno razsvetljavo. V Mozirju si je ogledal zakljuÄ?ek gradnje petkrakega kroĹžiĹĄÄ?a pri avtobusni postaji in ureditev Ĺ mihelske ceste.

Se bodo Ĺžupani le poravnali?

ObÄ?ina Gornji Grad toĹži ObÄ?ini Mozirje in ReÄ?ica ob Savinji zaradi nestrinjanja o sofinanciranju zaprtja odlagaliĹĄÄ?a v Podhomu Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒeprav vseh sedem obÄ?in v Zgornji Savinjski dolini med sabo dokaj dobro sodeluje, so se Ĺžupani ObÄ?in Mozirje, ReÄ?ica ob Savinji in Gornji Grad sreÄ?ali pred nedavnim na gospodarskem oddelku OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a v Celju. Razlog za njihovo snidenje je bila toĹžba, ki jo je vloĹžila ObÄ?ina Gornji Grad proti omenjenima obÄ?inama zaradi neplaÄ?ila stroĹĄkov, povezanih z zapiranjem in monitoringom odlagaliĹĄÄ?a nenevarnih odpadkov v Podhomu v obÄ?ini Gornji Grad.

Ti trenutno znaĹĄajo 26 tisoÄ? evrov, saj ĹĄe niso znani vsi stroĹĄki zapiranja, ni pa tudi ĹĄe dogovorjen stroĹĄek vzdrĹževanja odlagaliĹĄÄ?a.

Stanko Ogradi, Ĺžupan ObÄ?ine Gornji Grad, nam je povedal, da so se Ĺžupani na sodiĹĄÄ?u dogovorili, da se bodo ĹĄe pogajali oziroma se poskuĹĄali poravnati. ÄŒas za to imajo do januarja prihodnje leto, sicer bo sodiĹĄÄ?e nadaljevalo glavno obravnavo. ÂťPrav veliko manevrskega prostora nimamo, prav tako ne moremo pristati na to, da bosta mozirska in reÄ?iĹĄka obÄ?ina kar tako nekaj dali. Za odloÄ?itvijo o poravnavi stroĹĄkov ÂťstojijoÂŤ naĹĄ obÄ?inski svet in preostale ĹĄtiri obÄ?ine (Ljubno, LuÄ?e, SolÄ?ava in Nazarje), ki so obveznosti Ĺže poravnale, za toĹžbo pa smo se odloÄ?ili zato, ker se mozirska in reÄ?iĹĄka obÄ?ina ne strinjata s svojimi obveznosti Ĺže dlje Ä?asa, poleg tega pa bo treba plaÄ?evati stroĹĄke monitoringa ĹĄe naslednjih 30 let.ÂŤ Da spomnimo: na odlagaliĹĄÄ?e v Podhomu so vse zgornjesavinjske obÄ?ine odlagale nenevarne odpadke od leta 1976 dalje, pred desetletjem in pol pa sta se mozirska in reÄ?iĹĄka odloÄ?ili za odvoz smeti v BukovĹžlak pri Celju, preostale pa so v Podhomu odlagale odpadke do leta 2010. Zaradi odhoda v Celje in temu primerne Ä?asovne razlike v ÂťupornihÂŤ obÄ?inah menijo, da niso dolĹžni sofinancirati zapiranja nekoÄ? skupnega odlagaliĹĄÄ?a. Ogradi je ĹĄe povedal, da je ministrstvo za okolje in prostor po opravljenem zemeljskem zaprtju odlagaliĹĄÄ?a zahtevalo izjavo obÄ?in o finanÄ?nem jamstvu za ukrepe, povezane z njegovim zapiranjem. Jamstvo so izraÄ?unali na osnovi dogovora, da je deleĹž obÄ?ine odvisen od ĹĄtevila prebivalcev in let odlaganja. Ta kljuÄ? se jim je zdel najpraviÄ?nejĹĄi. Po njem pa znaĹĄa deleĹž obÄ?in Nazarje, Gornji Grad in Ljubno dobrih 19 odstotkov, Mozirja 17, LuÄ? 11, ReÄ?ice ob Savinji 10, SolÄ?ave pa 3 odstotke. Pet obÄ?in je lani izjavo o finanÄ?nem jamstvu podpisalo, mozirska in reÄ?iĹĄka pa ne. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

19. oktobra 2017

Z medsebojnim informiranjem do boljĹĄega sodelovanja

GOSPODARSKE novice Med 100 najhitreje rastoÄ?imi tudi podjetja iz regije SaĹĄa

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica je pripravila podjetniĹĄki zajtrk, na katerem sta naloĹžbene naÄ?rte kot priloĹžnosti za sodelovanje predstavila Mestna obÄ?ina Velenje in Gorenje Mira ZakoĹĄek

Velenje, 12. oktobra – Na eni pomladanskih sej so se na upravnem odboru Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice dogovorili, da z razliÄ?nimi aktivnostmi pospeĹĄijo sodelovanje tukajĹĄnjega gospodarstva po vzoru dobrih praks iz preteklosti, ko so organizirali velika sreÄ?anja malih in velikih podjetij. Tokrat so se odloÄ?ili za manjĹĄa sreÄ?anja v obliki podjetniĹĄkih zajtrkov, ki so zasnovani tako, da najprej prisluhnejo predstavitvam posameznih lokalnih skupnosti in podjetij, nato pa o

Ä?i izvajalci. Ĺ˝e v kratkem se bodo lotili energetske prenove treh objektov, za katere so dobili nepovratna sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naloĹžb. V teku so priprave na izgradnjo odra

â?ą

Nekatere naloĹžbe Ĺželijo udejanjiti z javno-zasebnim partnerstvom.

pridobivajo dokumentacijo. Ob jezeru so nameravali zgraditi tudi Park &Ride (parkiriĹĄÄ?e in postajaliĹĄÄ?e za avtodome) a ta naloĹžba trenutno ne sodi med razpise za pridobitev nepovratnih sredstev, zato jo prelagajo na kasnejĹĄi Ä?as.

So jo pa nadomestili z gradnjo kolesarskih stez v mestu, za kar imajo Ĺže odobrena nepovratna sredstva. NaÄ?rtov pa je ĹĄe veliko, ĹĄtevilne Ĺželijo udejanjiti z javno-zasebnim partnerstvom oziroma

prenovili vse tovarne, zato bodo v naslednjih letih namenjali in sredstva predvsem v izdelke. NaloĹžbe skrbno naÄ?rtujejo in jih na ravni skupine tudi redno usklajujejo. Vsak novi izdelek zahteva tudi izdelavo posebnih orodij in teh kupijo letno med 400 in 500. Seveda si Ĺželijo Ä?im veÄ? izvajalcev iz tukajĹĄnjega okolja, veliko jih sicer z Gorenjem Ĺže sedaj dobro sodeluje. Z njimi so imeli za 8,7 milijona evrov poslov (od

â?ą

đ&#x;”˛

Gorenje udejanji letno za milijon evrov naloĹžb s pomoÄ?jo lokalnih podjetnikov.

tem tudi konkretno pokramljajo v neformalnem pogovoru.

Mag. Franc Kotnik, direktor zbornice, je prepriÄ?an, da bo tako vzklilo veliko poslovnih povezav. Podoben dogodek naÄ?rtujejo ĹĄe v tem letu v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, v prihodnjem letu pa bodo aktivnosti nadaljevali v Zgornji Savinjski dolini.

Mestna obÄ?ina Velenje bo vloĹžila vsaj 19 milijonov

Obdobje do leta 2020 bo v Mestni obÄ?ini Velenje naloĹžbeno zelo bogato, Ĺže zdaj je znano, da bodo za razliÄ?ne projekte in komunalno infrastrukturo namenili vsaj 19 milijonov evrov, od tega bo veliko nepovratnih sredstev.

NaÄ?rte je podjetnikom predstavil podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, ki bo zelo vesel, Ä?e bodo na razpisih uspeĹĄni doma-

Velenje, Mozirje – Med 100 najhitreje rastoÄ?imi podjetji v Savinjsko-zasavski regiji za letos je tudi 8 podjetij iz Ĺ aleĹĄke in prav toliko iz Zgornje Savinjske doline.

Iz Ĺ aleĹĄke doline je na najviĹĄjem mestu, na osmem, podjetje Gorenje projekt, na 21. Kozmus (oba Velenje), na 23. Propip Ĺ oĹĄtanj, na 63. PSC Praprotnik (Velenje), na 82. Andrej KriĹžnik, na 84. Virnek (oba Ĺ oĹĄtanj), na 87. Dadgrad Velenje, na 94. MPT Ĺ martno ob Paki in na 98. PV Invest Velenje.

Iz Zgornje Savinjske doline pa je na 15. mestu Elektro UgovĹĄek z Ljubnega ob Savinji, na 22. Irles ReÄ?ica ob Savinji, na 40. ETOS PIC ReÄ?ica ob Savinji, na 44. Biomasa Rok Suhodolnik LuÄ?e, na 56. Panatop Nazarje, na 59. Ĺ˝lebnik transport ReÄ?ica ob Savinji, na 74. KnapiÄ? ReÄ?ica ob Savinji ter na 85. mestu Grlica Mozirje Savinjsko-zasavska gazela za letos je podjetje Tehnos Ĺ˝alec, lani je bila Plastika Skaza Velenje.

Na lestvico je Ä?asopisna hiĹĄa Dnevnik uvrstila podjetja, ki dosegajo najviĹĄje rasti prihodkov od prodaje v petletnem obdobju. Poleg visokih indeksov rasti so pogoji za uvrstitev nanjo ĹĄe bilanÄ?ni dobiÄ?ek v zadnjem bilanÄ?nem letu, vsaj 220.500 evrov prihodkov v izhodiĹĄÄ?nem letu, da podjetje v obeh indeksnih letih posluje vseh 12 mesecev, od leta 2013 pa je vstopni pogoj za lestvico tudi najmanj 5 zaposlenih. tp

Obetavne gospodarske napovedi DomaÄ?e in mednarodne ustanove po lanski 3,1-odstotni gospodarski rasti Slovenije napovedi za letos popravljajo navzgor. Sredi leta so jih popravile na okoli 3,5 odstotka, z jesenskimi napovedmi pa so se te zaÄ?ele dvigovati na ĹĄtiri odstotke ali celo viĹĄje. Tudi brezposelnost konstantno pada, zato je veÄ? optimizma Ä?utiti tudi med ljudmi, ki so bili ĹĄe do vÄ?eraj precej zagrenjeni.

â?ą

Neposredno informiranje med podjetniki je dober zaÄ?etek uspeĹĄnega poslovnega sodelovanja.

Mestna obÄ?ina Velenje bo imela do leta 2020 vsaj za 19 milijonov evrov naloĹžb.

in prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. Trenutno urejajo dokumentacijo, gradnjo pa naj bi zaÄ?eli prihodnje leto, v velikem delu z nepovratnimi sredstvi. V Starem Velenju bodo podrli dva objekta (ÄŒuk in staro pekarno) ter zgradili nova, uredili pa bodo tudi starotrĹĄko jedro. Tudi za ti naloĹžbi, vredni 1,9 milijona evrov (1,5 milijona bo nepovratnih), Ĺže

jih prepustiti zasebnim investitorjem. Med drugim Ĺželijo tako zgraditi vrtec v Vinski Gori in turistiÄ?ne objekte ob Velenjskem jezeru.

1,2 milijona naloĹžb Gorenja z lokalnimi podjetniki

DaleÄ? najveÄ?je podjetje v tukajĹĄnjem okolju je seveda Gorenje in njihove naloĹžbene aktivnosti je podjetnikom predstavil direktor naloĹžb v Skupini Gorenje Anton Turinek. Poudaril je, da se kompleks Gorenja razprostira na kar 50 hektarih, od tega imajo 20 ha stavb in drugih pokritih objektov. V zadnjem obdobju so jih prenovili ali pa postavili na novo 6,5 ha, saj so dobesedno

tega milijon z neposrednim okoljem), to sodelovanje pa si Ĺželijo ĹĄe poglobiti, zato tudi vse posle predstavljajo na internetu, podjetnikom pa so jih pripravljeni tudi neposredno predstaviti.

â?ą

đ&#x;”˛

Slovenija je avgusta izvozila za 2,054 milijarde evrov blaga, kar je 18,7 odstotka veÄ? kot avgusta lani, in uvozila za 2,089 milijarde evrov blaga, kar je 17,8 odstotka veÄ?. V blagovni menjavi s tujino je tako prviÄ? letos zabeleĹžen primanjkljaj 34,9 milijona evrov. Razlog je manjĹĄi izvoz v Ä?lanice EU in veÄ?ji uvoz iz drĹžav zunaj EU. Pokritost uvoza z izvozom je bila le 98,3-odstotna. PreseĹžek v blagovni menjavi s tujino je v letoĹĄnjih osmih mesecih 455,7 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 102,6-odstotna.

Tudi v Sloveniji novi avtomobili le na elektriÄ?ni pogon

OdliÄ?ne priloĹžnosti tudi za zasebne vlagatelje: stara elektrarna, grad Turn, klasirnica, beli dvor, ĹĄportni objekti ob jezeru in na njem, hotel, Ä?olnarna ‌

Vlada je potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo veÄ? dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. Strategija namreÄ? v ospredje postavlja elektriÄ?na in hibridna vozila ter vozila na fosilna goriva. Nekaterim se zdi odloÄ?itev prenagljena, veÄ?ina pa po prvih vtisih ukrep vseeno pozdravlja.

Cene nepremiÄ?nin rastejo V Sloveniji so cene stanovanjskih nepremiÄ?nin lani na letni ravni beleĹžile 8,3-odstotno, na Ä?etrtletni ravni pa 4,3-odstotno rast. Stanovanjske nepremiÄ?nine se draĹžijo tudi na ravni EU. V drugem Ä?etrtletju so se na letni ravni podraĹžile do 4,4 odstotka.

Rock Box - za vse generacije in vse priloĹžnosti

Subvencije tudi za majhne kmetije Nekaj denarja se obeta tudi majhnim slovenskim kmetom, ki so pogosto odrinjeni iz raznih razpisov. Majhne kmetije bodo sedaj deleĹžne 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki bodo namenjeni za razvoj. S tem Ĺželi kmetijsko ministrstvo izboljĹĄati konkurenÄ?nost majhnih kmetij ter poveÄ?ati njihovo produktivnost, je na danaĹĄnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril pristojni minister Dejan Ĺ˝idan. Kmetije se na razpis lahko prijavijo do konca januarja 2018.

Hrana se je v Sloveniji precej podraĹžila PodraĹžitve hrane so bile letos v Sloveniji veÄ?je od povpreÄ?ja Evropske unije. Pri nas so se maloprodajne cene hrane zviĹĄale za 2,2 odstotka, v obmoÄ?ju z evrom pa za 1,6 odstotka. Trend se bo oÄ?itno nadaljeval tudi jeseni. Kar za 10 do 15 odstotkov naj bi se zviĹĄale cene mleka in mleÄ?nih izdelkov, maslo se bo podraĹžilo celo do 20 odstotkov. DraĹžje bo tudi meso. Razlog za viĹĄje cene so menda viĹĄji stroĹĄki dela, podraĹžitev surovin na svetovnih trgih in tudi letoĹĄnje slabe vremenske razmere. obleÄ?ejo vse generacije. Ponujamo jim tako ĹĄportni program kot oblaÄ?ila za prosti Ä?as, vedno pa se pri nas najdejo tudi lepi kosi za posebne priloĹžnosti,ÂŤ poudari lastnica.

VeÄ?ina artiklov, ki jih ponuja v butiku, je iz Italije. Nove kose dodajajo tedensko, novost v ponudbi pa so kvalitetne slovenske pletenine Ivko. V teh dneh pri njih Ĺže lah-

ko izberete prve jesenske in zimske jakne in bunde, imajo pa tudi izjemno velik izbor oblek, tunik in hlaÄ? najnovejĹĄih modnih smernic in barv.

Butik Rock Box lahko obiĹĄÄ?ete od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. đ&#x;”˛

TomaĹž RoÄ?nik ovaden?

Propagandno sporoÄ?ilo

Butik Rock Box je na letoĹĄnjem nateÄ?aju MO Velenje za najlepĹĄe celovito urejen lokal v centru mesta osvojil tretje mesto, v akciji pa je sodeloval prviÄ?. Kot pravi Vladka Zager, lastnica podjetja Ladona, katerega del je tudi butik, so se prijavili v zadnjem hipu in bili prijetno preseneÄ?eni, ko so izvedeli, da jim je komisija prisodila nagrado. Septembra, ko je potekal izbor, so tudi pri njih izloĹžbe opremili v slogu Pike NogaviÄ?ke, te pa tudi zaradi majhnosti butika nenehno preurejajo, vÄ?asih tudi veÄ?krat tedensko. Sedaj so vanjo s ponosom postavili tudi plaketo s priznanjem MO Velenje.

Butik Rock Box ima Ĺže dolgo tradicijo.

V podhodu pri velenjski Upravni enoti, ob Rudarski cesti torej, je vrata odprl leta 1997. V njem so najprej ponujali jeans znanih blagovnih znamk, kot sta Gus, Emanuele in drugih takrat popularnih znamk.

Ko je povpraĹĄevanje po njih pojenjalo, nekatere pa so v Ä?asu gospodarske krize tudi propadle, so ponudbo spremenili. Sedaj v Rock Boxu ponujajo le Ĺžensko konfekcijo, pa tudi ĹĄtevilne modne dodatke, od torbic, do pasov, ĹĄalov, kap in nakita. ÂťPri nas lahko dobite prav vse, seveda pa ob tem strankam tudi svetujemo. Imamo tudi Ĺžensko konfekcijo v veÄ?jih ĹĄtevilkah. Sicer pa se trudimo, da se pri nas lahko modno

Izvoz presegel dve milijardi

Nacionalni preiskovalni urad je po poroÄ?anju POP TV zaradi domnevno spornih banÄ?nih poslov v viĹĄini treh milijonov evrov po neuradnih informacijah kazensko ovadil nekdanjo Ä?lanico uprave Probanke Mileno Lah, enega od banÄ?nih direktorjev Petra Lobnika ter znanega podjetnika TomaĹža RoÄ?nika. Banka naj bi preko drugih podjetij prikrito kreditirala RoÄ?nikovi druĹžbi, denar pa naj bi bil namenjen nakupu delnic NKBM, ki jih je imela v lasti Probanka. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

19. oktobra 2017

NiÄ? veÄ? nakupovanja ob nedeljah in praznikih?

Delodajalci previdni, delavci neenotni – Potroťniki: naj se delodajalci in zaposleni dogovorijo Tatjana Podgorťek

Pred nedavnim je nepovezani poslanec Andrej ÄŒuĹĄ vloĹžil v drĹžavni zbor predlog novele zakona o trgovini, s katero predlaga zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dnevih. Pri tem se sklicuje na voljo volivcev, ki so jo izrazili Ĺže na referendumu leta 2003. Takrat ga je sproĹžil sindikat delavcev trgovine, udeleĹžilo se ga je 445.842 oziroma 27,54 odstotka volivcev, od tega jih je za zaprtje ob nedeljah glasovalo 57,5 odstotka, proti jih je bilo 41,7 odstotka. Pri pripravi novele zakona so poleg ÄŒuĹĄa sodelovali ĹĄe Zeleni Slovenije. Predlagatelji ob tem tudi pravijo, da nedeljsko delo negativno vpliva na osnovne funkcije, ki Âťjih otrokom zagotavlja druĹžina.ÂŤ Zato trdijo, da predlog novele zagotavlja posameznikom, da uresniÄ?ujejo svoje pravice in svoboĹĄÄ?ine iz dolĹžnosti starĹĄev in pravic otrok.

Obstajajo tudi izjeme

ÄŒuĹĄ se zavzema, da trgovci ne bi smeli doloÄ?iti obratovalnega Ä?asa prodajaln ob nedeljah in z zakonom doloÄ?enih praznikih, ki so dela prosti dnevi, razen v primeru posameznih prodajaln, ki so po lastni presoji trgovca lahko odprte do najveÄ? ĹĄest nedelj oziroma z zakonom doloÄ?enih praznikov v letu. Poleg tega bi med izjeme uvrstil prodajalne z omejeno povrĹĄino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, v katerem trgovsko dejavnost izvaja neposredno nosilec dejavnosti oziroma njegovi oĹžji druĹžinski Ä?lani. Med izjeme bi dodal ĹĄe prodajalne na bencinskih servisih in na servisnih prometnih povrĹĄinah avtocest in hitrih cest, manjĹĄe prodajalne v starih mestnih jedrih, zgodovinskih centrih, smuÄ?arskih centrih, kampih, turistiÄ?nih srediĹĄÄ?ih in podobnih turistiÄ?no zanimivih lokacijah.

Delodajalci: gre za zapleteno vpraĹĄanje

Delodajalci nad predlogom niso navduĹĄeni. Za mnenje smo povpraĹĄali v sistem Mercator in pri upravljalcu Nakupovalnega centra Velenjka.

Iztok Verdnik iz Mercatorja nam je dejal, da podrobno prouÄ?ujejo predlog spremembe zakona, saj gre za kompleksno vpraĹĄanje, pri tem pa je treba upoĹĄtevati staliĹĄÄ?a zaposlenih, socialnih partnerjev, delodajalcev, dobaviteljev in seveda kupcev. ÂťPrepriÄ?a-

ni smo, da bo razprava konstruktivna,ÂŤ meni Verdnik. Po njegovih besedah bi morala spremenjena zakonodaja veljati za vse trgovce, ne samo za Ĺživilske. Kot je ĹĄe povedal, bodo trgovci razpravo nadaljevali tudi na upravnem odboru Trgovinske zbornice. Prva seja je predvidena v kratkem, po razpravi pa bodo bliĹžje tudi svo-

teliâ€? na zaprta usta. PoĹĄiljali so nas k ĹĄeficam in njihovim namestnicam, od katerih smo najpogosteje sliĹĄali: ÂťZa kaj takega nisem pristojna!ÂŤ Nekaj mnenj nam je kljub temu uspelo pridobiti. Tako je ena od delavka v veÄ?ji trgovini ob naĹĄem odhodu pripomnila, da bi tako kot predvideva predlog moralo

dneh nismo delali. DrugaÄ?nega mnenja so bile takrat prodajalke, ki so imele izkuĹĄnje z nedeljskim delom. Danes grem kdaj pa kdaj po nakupih ob nedeljah zgolj zato, Ä?e prodajalke Ĺže morajo delati, naj imajo vsaj korist od tega v denarnicah, Ä?eprav sliĹĄim, da jim delodajalci ne dajejo tistih bonitet, ki jim za takĹĄno delo pripada. Ĺ e vedno sem za zaprtje trgovin, vendar menim, da je pri tem treba upoĹĄtevati mnenja tistih, ki delajo ob nedeljah.ÂŤ

hen, ker je obraÄ?unan od osnovne plaÄ?e. VeÄ?inoma so osnovne bruto plaÄ?e precej niĹžje od minimalnih plaÄ?. Po Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine znaĹĄa osnovna bruto plaÄ?a za VI. tarifni razred 776,16 evra, torej je tako nizka, da morajo celo delavci s VI. stopnjo izobrazbe prejemati razliko do minimalne plaÄ?e. Pravilno bi bilo, da bi bi-

Mateja PotoÄ?nik

Ker zaprtje trgovin podpirajo tudi stranke koalicije, bo predlog verjetno sprejet in se lahko zgodi, da bo zaÄ?el veljati Ĺže februarja prihodnje leto.

jemu uradnemu staliĹĄÄ?u. ÂťZa delodajalca je pomembno, da omejitve odpiralnega Ä?asa pomenijo zniĹžanje prihodkov, a hkrati tudi stroĹĄkov, saj v Mercatorju upoĹĄtevamo kolektivno pogodbo in druge predpise, ki veljajo na ravni panoge. IzkuĹĄnje iz relativno kratkega obdobja, v katerem so bile trgovine ob nedeljah zaprte, kaĹžejo, da se je vsaj polovica nakupov prenesla v druge dni, del impulzivnih nakupov pa bo seveda manjkal. Ĺ e enkrat poudarjamo, da gre za zelo zapleteno vpraĹĄanje in verjamemo, da bomo skupaj naĹĄli ustrezne reĹĄitve,ÂŤ meni Iztok Verdnik. ÂťStaliĹĄÄ?e podjetja m2 CentermenedĹžment, ki upravlja veÄ? kot 200.000 kvadratnih metrov prodajnih povrĹĄin, med katerimi je tudi Nakupovalni center Velenjka in ima veÄ? kot 70 razliÄ?nih trgovskih verig, je, da ne dajemo izjav v zvezi z zaprtjem trgovin ob nedeljah. Znotraj naĹĄih najemnikov namreÄ? obstajajo razliÄ?ni interesi, mi pa ne Ĺželimo priti v navzkriĹžje z njimi. Stvar zaprtja je vsekakor zakonska regulativa,ÂŤ je predlog o zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih komentiral Janez KorpiÄ?, Center menedĹžer.

Nekateri delavci za druge proti

Po mnenje v zvezi s predlogom smo se odpravili tudi k delavcem v trgovini. Pri veÄ?ini smo “nale-

biti, v isti sapi pa dodala, da njena trgovina ob nedeljah in praznikih Ĺže sedaj ni odprta.

Sindikalna zaupnica Milka Slapnik je za zaprtje prodajaln ob nedeljah, Âťsaj bi zaposlenim omogoÄ?ili preĹživetje nedelj s svojimi druĹžinami. Je pa najbrĹž upraviÄ?ena moja bojazen, da se bo s tem Ĺže tako slab ekonomski poloĹžaj prodajalcev ĹĄe poslabĹĄal.ÂŤ ÂťZa zaprtje trgovin ob nedeljah sem vsaj iz dveh razlogov: zaradi odsotnosti od druĹžin, predvsem pa zaradi prenizkih dodatkov, ki jih dobimo za nedeljsko oziroma prazniÄ?no delo. PoloĹžaj trgovk se je v zadnjem Ä?asu zelo poslabĹĄal, zato moje sodelavke zapuĹĄÄ?ajo delovna mesta trgovk in sprejemajo delo v proizvodnji,ÂŤ je menila trgovka, ki ne Ĺželi biti imenovana.

Ne Ĺželi biti imenovana tudi avtorica naslednjega menja: ÂťKer imam z delom ob nedeljah in praznikih moĹžnost dodatnega zasluĹžka, Ä?eprav minimalnega, obiÄ?ajno nadomeĹĄÄ?am vse sodelavke, ki takrat ne Ĺželijo delati. Nujno namreÄ? potrebujem denar. Verjetno ob teh dnevih prodamo nekaj dodatnih izdelkov, sicer pa ni nujno, da bi bile trgovine odprte.ÂŤ Martina Tratnik, upokojena poslovodkinja, predsednica podjetniĹĄkega sindikata, pa je dejala: ÂťNa referendumu pred 14 leti sem glasovala proti delu v nedeljo, Ä?eprav v naĹĄi trgovini v teh

V mnenjih je povedano vse

Tako pa pravi sekretarka Ĺ aleĹĄko-savinjskih sindikatov Nada PritrĹžnik. ÂťNekateri soglaĹĄajo z delom ob nedeljah in praznikih predvsem zaradi dodatne moĹžnosti zasluĹžka. Ta je (Ä?eprav dodatek znaĹĄa 100 odstotkov) maj-

la minimalna plaÄ?a izhodiĹĄÄ?na plaÄ?a za 1. tarifni razred v vseh panogah. S tem bi bili dodatki za delo v trgovinah ob nedeljah in praznikih viĹĄji, razmerja med plaÄ?ami pa bi bila ustrezna,ÂŤ ĹĄe pojasnjuje Nada PritrĹžnik. Ob tem izraĹža bojazen, da bi zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih pomenilo tudi zmanjĹĄanje ĹĄtevila delovnih mest.

PotroĹĄniki: zmenijo naj se delavci in delodajalci

Pri iskanju mnenj med potroĹĄniki nismo naleteli na koga, ki

bi vztrajal pri odprtju trgovin tudi ob nedeljah in praznikih. ÂťNe Ä?utim potrebe, da bi morale biti trgovine odprte v omenjenih dneh, Ä?eprav tudi sama ÂťskoÄ?imÂŤ po kakĹĄno stvar, ki mi takrat zmanjka. ÄŒe bi bilo drugaÄ?e, bi se gotovo temu potroĹĄniki prilagodili. Morda bi bila to veÄ?ja sprememba za tiste, ki nedeljske in prazniÄ?ne nakupe izkoristijo ĹĄe za druĹžaben dogodek.

P r av b i bilo, da bi se za skupno mizo o tem d o g ovo rili delodajalci in zaposleni. Med slednjimi Marta KatiÄ? sem namreÄ? Ĺže sliĹĄala, da bi se jim to poznalo pri plaÄ?i,ÂŤ je povedala Mateja PotoÄ?nik.

Podobnega mnenja je tudi upokojenka Marta KatiÄ?: ÂťPraviloma ob nedeljah ne hodim po nakupih. Razumem zaposlene, da nakupe opravijo raje takrat, ko so prosti, a je treba priznati, da smo potroĹĄniki tudi malo razvajeni. Sicer pa smo volivci na referendumu povedali svoje, naj se do predloga sedaj opredelijo ĹĄe delodajalci in delavci, tako da bodo prisluhnili drug drugemu.ÂŤ đ&#x;”˛

BliĹža se Ä?as, ko boste pripravljali prednovoletna druĹženja s sodelavci, poslovnimi partnerji in prijatelji. Prijazno vas vabimo, da sreÄ?anje pripravite v eni izmed naĹĄih restavracij.

REZERVIRAJTE

VA Ĺ

TERMIN

ŽE DANES

Vila Herberstein: 03 896 1400

Hotel Paka: 03 898 0700

Na celjskem sejmu odstirajo prihodnost Danes (v Ä?etrtek) bo vrata na celjskem sejmiĹĄÄ?u odprl nov sejemski dogodek – 1. sejem inovativnih digitalnih reĹĄitev Feel the Future. Uradno ga bo odprl Ä?astni pokrovitelj, minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Trajal bo do sobote, 21. oktobra, odprt pa bo vsak dan od 9. do 18. ure.

Na njem bo 50 razstavljalcev predstavilo tehnoloĹĄke reĹĄitve, ki lajĹĄajo vsakdanje in poslovne procese, obiskovalci pa bodo prek sodobnih inovacij spoznavali vpliv in nujnost digitalnega razvoja, od katerega je odvisna tudi naĹĄa prihodnost. Govor bo o pametnih mestih prihodnosti, sodobni mobilnosti, izzivih digitalizacije v podjetjih in ĹĄirĹĄi druĹž-

bi, spletni varnosti, e-izobraĹževanju, e-zdravju ‌ Poleg vsebinsko raznolikih predstavitev ĹĄtevilnih razstavljalcev bodo organizatorji poskrbeli tudi za bogat program strokovnih dogodkov. BMW Group Slovenija bo na sejmu prviÄ? po svetovni premieri na avtomobilskem salonu v Frankfurtu domaÄ?i javnosti predstavil prenovljen BMW i3. Poleg tega bodo obiskovalci lahko obÄ?udovali ĹĄe unikatnega superĹĄportnika BMW i8, ki ga je poslikal priznani ilustrator Mitja Bokun.

Na sejmu bo sodelovalo ĹĄe 10 najbolj obetavnih start-up podjetij, ki bodo lahko svojo inovativno idejo delila s strokovno in sploĹĄno javnostjo. †đ&#x;”˛ tp

Restavracija Jezero: 03 586 6462

Restavracija pod Jakcem: 041 745 216 ~ Restavracija DK: 051 344 725 Gostilnica pri knapu: 03 896 1440 ~ OkrepÄ?evalnica Arkada: 03 586 9061

V E S E L I M O S E VA Ĺ E G A O B I S KA . www. gorenjegostinstvo.si

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 11. oktobra Poslanci so veÄ?insko podprli delovanje vlade pri uveljavitvi arbitraĹžnega sporazuma s HrvaĹĄko.

Na zahtevo strank SDS in NSi so v drĹžavnem zboru na izredni seji razpravljali o zlorabah v sodstvu in organih pregona.

Preiskovalna komisija drĹžavnega zbora o ugotavljanju zlorab pri nakupu Ĺžilnih opornic je sporoÄ?ila, da sumi, da so odgovorni v UKC Ljubljana in Maribor oĹĄkodovali javna sredstva, zato bo naznanila nekaj sumov kaznivih dejanj.

Slovenski program StarejĹĄi za starejĹĄe je v Evropskem parlamentu v Bruslju prejel nagrado drĹžavljan Evrope.

PoroÄ?ilo ZdruĹženih narodov je razkrilo, da so mjanmarske varnostne sile iz zvezne drĹžave Rakajn brutalno izgnale pol milijona muslimanskih Rohingov in namerno uniÄ?ile njihove domove, pridelke in vasi, da bi tako prepreÄ?ile njihovo vrnitev. Ĺ panski premier Mariano Ra-

joy je v nagovoru v parlamentu znova zavrnil kakrĹĄno koli mediacijo v zvezi s krizo v Kataloniji ter dal Kataloncem pet dni Ä?asa za razjasnitev situacije.

Ä?ja, na katera sodi kritiÄ?na infrastruktura, in Banka Slovenije.

Mandatno-volilna komisija je drĹžavnemu zboru predlagala izvolitev kandidatov za tri Ä?lane stalnega arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a v Haagu: MiĹĄe Zgonec RoĹžej, Sebastjana ZbiÄ?ajnika in Jurija Toplaka.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je bil na obisku v Rusiji.

Dvajset Ä?lanic Evropske unije (vkljuÄ?no s Slovenijo) je po ĹĄtirih letih pogajanj sprejelo zakonodajo za vzpostavitev evropskega javnega toĹžilstva.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da ne Ĺželi, da Katalonija postane neodvisna, ker bi to spodbudilo tudi druge regije z enakimi teĹžnjami.

Italijani so sprejeli nov volilni zakon; po novem bodo dobro tretjino parlamentarcev izvolili po veÄ?inskem, preostale pa po proporcionalnem sistemu.

V Kaliforniji se je okoli osem tisoÄ? gasilcev spopadalo z izjemno hudimi poĹžari, pri Ä?emer so ognjeni zublji za vedno vzeli vsaj 31 ljudi.

Sobota, 14. oktobra Evropsko javno toĹžilstvo bo odgovorno za preiskave in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki ĹĄkodijo finanÄ?nim interesom Unije.

Na jugozahodu Japonske je po ĹĄestih letih izbruhnil ognjenik Ĺ inmoe, ki je okoliĹĄka mesta posul s pepelom.

Poslanci iz odbora za obrambo so se seznanili s proraÄ?unom za prihodnji dve leti.

Nekaj zapornikov iz zapora na PovĹĄetovi v Ljubljani je po sprehodu veÄ? ur vztrajalo na notranjem dvoriĹĄÄ?u, od koder se niso Ĺželeli vrniti v svoje celice.

ÄŒetrtek, 12. oktobra Vlada je podprla kandidaturo mednarodne pravnice Vasilke Sancin za Ä?lanstvo v odboru ZdruĹženih narodov za Ä?lovekove pravice.

Prav tako je vlada potrdila predlog zakona o kritiÄ?ni infrastrukturi, ki v to imenovanje uvrĹĄÄ?a podroÄ?ja: preskrba z vodo, hrano in energijo, zdravstvena oskrba, finanÄ?ni sektor, promet, varstvo okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih sistemov in omreĹžij. Kot so povedali, so nosilci sektorjev ministrstva, ki so odgovorna za delovna podro-

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Petek, 13. oktobra Ĺ panski premier je dal Kataloncem pet dni za razjasnitev situacije.

19. oktobra 2017

Vsaj en zapornik naj bi splezal tudi na nadstreĹĄek.

Odbora drĹžavnega zbora za zunanjo politiko in za evropske zadeve sta se na skupni seji zavzela za miroljuben naÄ?in reĹĄevanja poloĹžaja v Kataloniji.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je v govoru o strategiji do Irana sporoÄ?il, da ne bo potrdil iranskega spoĹĄtovanja jedrskega sporazuma iz leta 2015, vendar pa ZDA iz tega sporazuma ni umaknil.

V veljavo je stopila sprememba zakona o pravilih v cestnem prometu. Odslej velja, da se vozniki v primeru nesreÄ?e razvrstijo Ä?ez robno Ä?rto smernega voziĹĄÄ?a, med drugim tudi na odstavni pas, Ä?e je treba zagotoviti nemoten prehod za intervencijska vozila.

ReĹĄevalni pas je odslej ĹĄirĹĄi za vsaj dva metra.

Prav tako je v veljavo stopila novela zakona o socialnem varstvu, ki prinaĹĄa reorganizacijo centrov za socialno delo.

V StiÄ?ni so zaznamovali stoto obletnico prikazovanj Marije v Fatimi na Portugalskem, potekalo pa je tudi tradicionalno slovensko-hrvaĹĄko sreÄ?anje vernikov in predstavnikov obeh Cerkva.

V srediĹĄÄ?u somalijske prestolnice MogadiĹĄ je v dveh loÄ?enih eksplozijah umrlo najmanj 30 ljudi, ĹĄe veÄ? deset je bilo ranjenih.

Borci t. i. Islamske drĹžave, ki so se ĹĄe zadrĹževali v Raki, so sporoÄ?ili, da nameravajo zapustiti mesto s 400 civilisti, a bodo slednje izkoristili za Ĺživi ĹĄÄ?it.

V morje ob SlonokoĹĄÄ?eni obali je strmoglavilo letalo, ki je prevaĹžalo tovor za francosko vojsko. V nesreÄ?i so umrli najmanj ĹĄtirje ljudje.

Nedelja, 15. oktobra

Ogenj in voda 31-letnemu Sebastianu Kurzu se je nasmihal poloĹžaj predsednika avstrijske vlade.

Volili so na Spodnjem SaĹĄkem.

NajveÄ? sedeĹžev v deĹželnem parlamentu so prejeli socialdemokrati Martina Schulza in tako prehiteli krĹĄÄ?anske demokrate Angele Merkel.

Volili so tudi v Avstriji. Po neuradnih podatkih je avstrijske parlamentarne volitve dobila ljudska stranka Sebastiana Kurza z 31,7-odstotno podporo.

IraĹĄka vlada je napovedala, da prihod borcev turĹĄke kurdske delavske stranke v Kirkuk dojema kot vojno napoved.

V Kirgiziji, kjer je menjava na predsedniĹĄkem poloĹžaju prviÄ? po neodvisnosti leta 1991 potekala brez prelivanja krvi, je vse kazalo, da bo novi predsednik najverjetneje postal nekdanji premier Sorunbaj Ĺ enbekov.

Ponedeljek, 16. oktobra Poslanci so se zbrali na redni oktobrski seji. ZaÄ?eli so jo z vpraĹĄanji premierju, ta pa so se v glavnem vrtela okrog odgovornosti za banÄ?ne luknje.

Na shodu pred vlado in parlamentom se je zbralo okoli sto Romov, ki so pozivali proti diskriminaciji in izkljuÄ?evanju romske skupnosti.

Bilo je jasno: zmagovalka predÄ?asnih parlamentarnih volitev v Avstriji je ljudska stranka, njen vodja, 31-letni Sebastian Kurz, pa bo tako postal eden najmlajĹĄih politiÄ?nih voditeljev na svetu.

Na svetovni dan hrane je Organizacija zdruĹženih narodov za hrano in kmetijstvo sporoÄ?ila, da se je ĹĄtevilo laÄ?nih v zadnjih dveh letih poveÄ?alo s 777 milijonov na 815 milijonov.

Na Korejskem polotoku so se zaÄ?ele skupne vojaĹĄke vaje ameriĹĄke in juĹžnokorejske mornarice. Ĺ panija in Portugalska sta se

Na Malti je policija aretirala pet ljudi, pri katerih so zasegli 550 kilogramov marihuane. Med njimi sta bila tudi dva Slovenca.

PoĹžari v Ĺ paniji in na Portugalskem so terjali tudi smrtne Ĺžrtve.

spopadali z obseĹžnimi poĹžari, ki so zahtevali tudi veÄ? kot 30 smrtnih Ĺžrtev.

HrvaĹĄki policisti in kriminalisti so zaÄ?eli hiĹĄne preiskave v rezidenci druĹžine Todorić in domovih veÄ? Ä?lanov uprave Agrokorja.

Nad severnim delom otoka se vsake kvatre nabere gost oblaÄ?ni pokrov. Gre za meteoroloĹĄki pojav, slikovito imenovan Âťpanza de burroÂŤ oziroma Âťoslovski trebuhÂŤ. ZnaÄ?ilen je za vse otoke kanarskega arhipelaga. OblaÄ?ni oslovski trebuh ne prinese deĹžja, le sonce prekrije in ozraÄ?je nekako skupaj zbije, saj tudi vetra ne prepuĹĄÄ?a.

Najraje ima dopoldneve, ob popoldnevih se navadno zredÄ?i. Druga tipiÄ?na ozraÄ?na zadeva, ki pride brez predhodne najave, se imenuje ÂťkalimaÂŤ. To je droben puĹĄÄ?avski pesek v zraku, ki ga zraÄ?ni tokovi prinesejo iz Sahare. V obdobjih kalime je vidljivost slaba in zrak rumenkast.

Takrat je ĹĄe posebej vroÄ?e in zaduĹĄno. Zelo obÄ?utljivi kalimo Ä?utijo v pljuÄ?ih, sama jo Ä?utim v oÄ?eh, parkirani avtomobili jo obÄ?utijo kot tanko praĹĄno zaveso Ä?ez vetrobranska stekla. Zdaj je obdobje kombinacije obeh – oslovskega trebuha s kalimo.

Zelo blagodejno bi bilo, Ä?e bi malo deĹževalo. Cela Ĺ panija, z otoĹĄkim delom vred, je v stanju velike poĹžarne nevarnosti. Gledam Kaja AvberĹĄek posnetke goreÄ?e severne Ĺ panije, na desetih krajih se je naenkrat vnelo, kar je v bistvu kaj Ä?udno. Ognjena apokalipsa: ljudje, Ĺživali in rastline se duĹĄijo. In ĹĄe bo gorelo. ÂťVsa Ĺ panija se ukvarja s Katalonci, odliÄ?en Ä?as, da delamo po svoje, izkoristimo ga – nihÄ?e ne bo opazil!ÂŤ ĹĄepetajo podlasiÄ?neĹži. Pred kratkim so, kar tako, sprejeli zakon o gozdnih poĹžarih. Ta pravi, da se lahko na pogorelem obmoÄ?ju gozda, ki je lahko tudi del zaĹĄÄ?itenega naravnega parka, takoj zaÄ?ne graditi. Hotele in trgovine, take stvari. Leta je veljal zakon, da Ä?e gozd zgori, se lahko na pogoriĹĄÄ?u gradi ĹĄele Ä?ez deset let. Jasno, kaj sledi: nekdo bo zaĹžgal gozd, da bo lahko tam zgradil ĹĄoping center, tisti, ki so se za prej omenjeni poĹžarni zakon odloÄ?ili, pa bodo fino zasluĹžili. Zdaj v tem suĹĄnem obdobju se sploh splaÄ?a podkuriti, suĹĄa je najboljĹĄi izgovor.

Tako to gre. Ogenj, voda, zrak, svoboda. Medtem Ĺživljenje na dolgi peĹĄÄ?eni plaĹži Mesta Palm nespremenjeno teÄ?e dalje. StarejĹĄi moĹĄki z brki, v roza srajci in beĹž kratkih hlaÄ?ah, obut v na pogled prevelike bele ĹĄportne copate in s slamnatim kavbojskim klobukom na glavi prodaja sladke vafljaste palÄ?ke in ĹĄÄ?itke – ÂťbarquitosÂŤ. Nosi jih v veliki pleteni koĹĄari v celofanastih zavojÄ?kih z rdeÄ?o pentljo. V ritmu hoje poje mantro v rimah, ki jo bom zapisala v maniri ÂťpiĹĄi kao ĹĄto govoriĹĄÂŤ: ÂťBarkito, barkito. Para majore i pekenito. De baunilja tostadito. De Ä?okolate redondito.ÂŤ Znova in znova, znova in znova: ÂťBarkito, barkito. Za velike in majhne. Vanilijeve zapeÄ?enke. ÄŒokoladni krogci.ÂŤ Tu in tam ga ustavi kakĹĄen plaĹžnik, ki je po izkuĹĄnji velikega, slanega in zelo tekoÄ?ega oceana Ĺželjan neÄ?esa majhnega, sladkega in zelo hrustljavega. Barkito se za minuto ustavi, opravi transakcijo in nadaljuje svojo pot. Tako vsak dan.

PlaĹža je sluĹžba. Neki drugi moĹĄki jo z maĹĄino za zaznavanje kovin takoj po sonÄ?nem vzhodu prereĹĄeta po dolgem in poÄ?ez. Morda najde kakĹĄen prstan, veriĹžico, poÄ?en groĹĄ, zlate ĹĄkarjice? MaĹĄina, ki jo uporablja, je menda prepovedana, saj je vse, kar ostane izgubljeno in zakopano v pesku, last drĹžave. Morda ima kaj dogovorjenega s plaĹžnimi policaji, srebrn delfinÄ?ek s cirkonijevim oÄ?escem je lepo darilo za policajsko Ĺženo. PlaĹža je sluĹžba, drugiÄ?. Tretja uspeĹĄna plaĹžna sluĹžba je gradnja peĹĄÄ?enih kipov z druĹžbeno zavedno vsebino. ZgradiĹĄ kip na izbranem delu plaĹže, tik ob rivi, obenj postaviĹĄ kositrno vedrce za evrce ter pisani senÄ?nik. Kip zalivaĹĄ in s finim ĹĄpahtljem popravljaĹĄ kakĹĄen mesec, nato ga podreĹĄ in zgradiĹĄ novega. Ljudje od svojih peĹĄÄ?enih kreacij Ĺživijo.

Zaradi oslovskega trebuha, kalime in posnetkov ognja mi je ĹĄe bolj vroÄ?e. ŠpljutÂŤ, reÄ?e morje, ko skoÄ?im vanj. Plavam in med prste se mi zapletajo rdeÄ?e podvodne rastline. NiÄ? prijeten obÄ?utek. Ustavim se in jih bolje pogledam. Vidim pravcati plavajoÄ?i gozd majcenih mehkih rdeÄ?ih smreÄ?ic. Ko eno od njih potegnem iz vode, se spremeni v brezobliÄ?no mokro maso. Takoj jo vrnem v svoj element, kamor sodi in kjer tiho biva. En gozd bo zgorel, drug gozd se bo pojavil, nekje drugje, brez predhodne najave. Na vse moÄ?i se lahko Ä?lovek trudi, da bi naravo vrgel iz ravnovesja.

Pa je ne bo, nikoli. Narava bo njega, kar bo zanjo v resnici – ravnovesje. Ona je stara in veÄ?na, mi smo priĹĄli le na kratek obisk.

Se na obisku zganja svinjarije? Ne, na obisk se prinese roĹže in Ä?okolatine. Pa pridite ĹĄe kdaj! đ&#x;”˛

Torek, 17. oktobra Na kongresu slovenskih humanitarnih organizacij je ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Anja KopaÄ?

Mrak napovedala, da se bo minimalna plaÄ?a v letu 2018 dvignila nad prag tveganja revĹĄÄ?ine, kmalu pa, da bodo na ministrstvu predstavili tudi predlog za

Ministrica je napovedala dvig minimalne plaÄ?e.

viĹĄjo denarno socialno pomoÄ? za samske.

Izvedeli smo, da je premier Cerar dan pred tem pisal hrvaĹĄkemu premierju Andreju Plenko-

viću. Predlagal mu je nadaljevanje dialoga.

Poslanci so podprli noveli zakona o zaposlovanju tujcev in zakona o tujcih, ki urejata izdajo enotnega dovoljenja za drĹžavljane tretjih drĹžav, ki prihajajo na sezonsko delo, daljĹĄe od 90 dni.

V Siriji so borci po veÄ? mesecih spopadov iz mesta Rake vendarle pregnali t. i. Islamsko drĹžavo.

Zaradi ĹĄirjenja nasilja v Afganistanu so od tam poroÄ?ali o primoranosti zapiranja ĹĄtevilnih ĹĄol.

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

19. oktobra 2017

7

Ĺ aleĹĄka dolina doĹživlja turistiÄ?ni razcvet NajveÄ?ji magnet je bila Velenjska plaĹža – Dolina potrebuje nove ponudbe z zgodbami, ki bodo privlaÄ?ne domaÄ?im in tujim obiskovalcem Bojana Ĺ pegel

Velenje, 12. oktobra – Na zaÄ?etku oktobra turistiÄ?ni delavci praznujejo svetovni dan turizma.

Letos so ga povsod praznovali optimistiÄ?no, saj je Slovenija v turizmu zabeleĹžila rekordno rast.

Zanimalo nas je, kako je bilo v Ĺ aleĹĄki dolini, zato smo na klepet povabili direktorja lani ustanovljenega Javnega zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Francija Lenarta. Potrdil nam je, da trend, ki ga je letos zaznala vsa Slovenija, ni zaobĹĄel Ĺ aleĹĄke doline, saj je turistiÄ?ni obisk veliko veÄ?ji kot v preteklih letih. Poleg tega pa se turistiÄ?ni delavci pripravljajo na prihodnost, saj se Ĺže kaĹže, da Velenje potrebuje veÄ? noÄ?itvenih zmogljivosti, predvsem pa nove zgodbe, ki bodo zanimive domaÄ?im in tujim obiskovalcem. ÂťTurizem doĹživlja pravi razcvet.

Indeksi se poveÄ?ujejo iz leta v leto, ne le po svetu in EU, tudi v Sloveniji, kjer smo letos beleĹžili izjemne rekorde. Vsi, ki delamo v turizmu, smo ponosni nanje, sploh, ker se tudi Ĺ aleĹĄka dolina

temu ni izognila. Letos beleĹžimo izjemen porast obiskanosti. Pri tem naj izpostavim Velenjsko plaĹžo, ki je v malo veÄ? kot dva me-

pripomogla varnost v drĹžavi, a ĹĄe bolj to, da jo v svetu in doma predstavljajo kot butiÄ?no zeleno destinacijo, ki ponuja raznolika,

â?ą

Med obiskovalci doline je bilo letos 15 % tujih gostov.

Franci Lenart: ÂťZavedamo se, da gostje ne iĹĄÄ?ejo miru in poÄ?itka, ampak aktivne, atraktivne poÄ?itnice.ÂŤ

seca dolgi sezoni potolkla lanski rekord. ÄŒe smo lani na njej naĹĄteli 65 tisoÄ? obiskovalcev, smo jih letos Ĺže skoraj 100 tisoÄ?.ÂŤ Tudi naĹĄ sogovornik je prepriÄ?an, da je k veÄ?jemu obisku Slovenije

atraktivna doĹživetja in osebno zadovoljstvo. ÂťTo so atributi, h katerim stremimo tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. Ĺ˝al je Slovenija ĹĄe vedno preveÄ? tranzitna drĹžava, tuji turisti med njenim prehajanjem tu

ostanejo le dan, dva, najveÄ? tri.

To velja tudi za Ĺ aleĹĄko dolino.

Zato teĹžimo k temu, da gostom ponudimo ĹĄe veÄ? in jih tako dlje zadrĹžimo v dolini,ÂŤ poudari Lenart. Ob tem spomni, da so noÄ?itvene zmogljivosti v Sloveniji premajhne, zato je v strategiji razvoja slovenskega turizma zapisana Ĺželja, da se ĹĄtevilo postelj iz 3 tisoÄ? do leta 2021 poveÄ?a na 12 tisoÄ?. ÂťTudi v Ĺ aleĹĄki dolini je prenoÄ?itvenih zmogljivosti premalo. NajveÄ? jih je v termah TopolĹĄica, kjer so v glavni sezoni zmogljivosti povsem zapolnjene.

Velik porast noÄ?itev beleĹžimo v velenjskem avtokampu, pa tudi v Mladinskem hotelu in drugih namestitvah. Zato vemo, da potrebujemo nove postelje. Ideja o hotelu na vodi je zato na mestu,ÂŤ ocenjuje Lenart. Ob tem opozori, da danaĹĄnji gostje ne prihajajo veÄ? na dopust le zato, da se spoÄ?ijejo in naspijo. ÂťDanes si vsi Ĺželijo Ä?im veÄ? doĹživetij, zato morajo biti turistiÄ?ni produkti atraktivni, lokalni, da si jih tudi zapomnijo.

To v Ĺ aleĹĄki dolini Ĺže uresniÄ?ujemo, smo pa na dobri poti, da

Zbrali 1185 evrov

kmalu zaĹživijo novi produkti, ki bodo temeljili na naĹĄi polpretekli zgodovini, rudarskih in usnjarskih zgodbah, ki sta bili temelj razvoja Velenja in Ĺ oĹĄtanja.ÂŤ

V velenjskem TIC-u naĹĄteli veÄ? tujcev

Ob obisku Ĺ aleĹĄke doline se turisti pogosto najprej oglasijo v vili Bianci, kjer je TuristiÄ?noinformacijski center. ÂťV prvih osmih mesecih letoĹĄnjega leta smo tu

â?ą

Na Velenjski plaĹži so letos naĹĄteli skoraj 100 tisoÄ? obiskovalcev.

sprejeli skoraj 7 tisoÄ? obiskovalcev, skoraj 15 % jih je bilo iz tujine. Tudi v turistiÄ?nih vodenjih beleĹžimo rast. Organizirali smo 50 vodenih ogledov za skupine od drugod, nekaj jih je k nam priĹĄlo tudi iz bliĹžnjih zdraviliĹĄÄ?.

Civilno pravo naj bo dostopno vsem Ob Evropskem dnevu civilnega prava vas notarji vabijo v svoje pisarne

Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki, 14. oktobra – Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, je v preteklih letih ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje v sodelovanju s krajevnimi organizacijami RK in podmladkom pripravilo dobrodelno akcijo Drobtinica. Tudi letos jo je, vendar je ta potekala le v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki, ne pa tudi v Velenju.

Na obmoÄ?nem zdruĹženju so pojasnili, da akcije v Velenju niso pripravili Ĺže lani, ker so pekarne darovale precej manj kruha kot v preteklih letih in bi bila zato delitev izkupiÄ?ka od prodaje kruha med socialno ogroĹžene uÄ?ence ĹĄestih osnovnih ĹĄol v mestni obÄ?ini Velenje res prava drobtinica. V obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki pa je le po ena osnovna ĹĄola in temu primerno manj socialno ogroĹženih uÄ?encev.

Za letoĹĄnjo akcijo Drobtinica so kruh darovale pekarne Presta, VodonÄ?nik, Orex Ĺ oĹĄtanj, Mercator ter SlaĹĄÄ?iÄ?arna Lili Ĺ oĹĄtanj. Prispevek za kruh je znaĹĄal 2,50 evra. Na stojnicah so mladi Ä?lani RK ponujali tudi med, ki sta ga darovali Ä?ebelarski druĹĄtvi Ĺ martno ob Paki in Ĺ oĹĄtanj.

S prodajo kruha so zbrali dobrih 537 evrov, zelo veseli pa so bili tudi prostovoljnih prispevkov v viĹĄini nekaj veÄ? kot 647 evrov. Zbranih 1185 evrov so si razdelili ĹĄolski sklad Osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj, Osnovna ĹĄola bratov Letonja Ĺ martno ob Paki ter Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje. đ&#x;”˛

Evropska komisija in Svet potrebno zagotoviti, da bo to tuEvrope sta leta 2003 odloÄ?ila, di enako dostopno vsem, ne glenaj bo okoli 25. oktobra v vseh de na kraj bivanja.

Slovenski notarji vas v Ä?etrtek, drĹžavah Ä?lanicah EU en dan posveÄ?en dnevu civilnega pra- 26. oktobra, vabijo v svoje notarske pisarne. va. Vanj se v zadnjih letih vkljuNotarji vam bodo V Ä?asu uradnih Ä?ujejo tudi slona voljo za razlago ur (od 9. do 13. ure in od 13. do venski notarji. in pribliĹževanje 16. ure) vam Temeljni nanotarskih storitev. bodo na voljo men tega dneva za odgovore na je, da se drĹžavljani seznanijo s civilnim pra- vpraĹĄanja v zvezi z dedovanjem, vom, da bi to postalo doseglji- oporokami, nepremiÄ?ninami in vo vsem drĹžavljanom. Glede na drugimi zadevami, ki se nanaĹĄato, da je civilno pravo prisotno v jo na premoĹženje.

Najbolje bo, da se oglasite v vsakdanjem Ĺživljenju drĹžavljanov z delovnopravnimi razmerji, po- eni od vam najbliĹžjih. V Ĺ aleĹĄki rokami, loÄ?itvami, dedovanjem, dolini so tri. đ&#x;”˛ mkp izmenjavo blaga ali storitev, je

â?ą

Poleg podarjenega kruha so na stojnici mladi Ä?lani RK prodajali tudi med, ki sta ga darovali Ä?ebelarski druĹĄtvi.

Tp

VÄ?asih veÄ? Ĺželje po druĹženju

Rekli so â?ą Marjana Vetrih:

DruĹĄtvo onkoloĹĄkih bolnikov Slovenije – Skupina za samopomoÄ? Velenje praznuje 30 let delovanja – PsihiÄ?no oporo, informacije iĹĄÄ?ejo mlajĹĄe bolnice s pomoÄ?jo interneta Tatjana PodgorĹĄek

DruĹĄtvo onkoloĹĄkih bolnikov Slovenije – Skupina za samopomoÄ? Velenje, v teh dneh praznuje 30-letnico delovanja.

Jubilej je skupina zaznamovala s prireditvijo v vili Bianca v Velenju pred dvema dnevoma. Je druga najstarejĹĄa tovrstna skupina v Sloveniji, njeno poslanstvo pa je nuditi bolnicam z rakom psihiÄ?no pomoÄ? pri premagovanju bolezni. V tem trenutku ĹĄteje skupina 35 Ä?lanic.

Tilka Bubik, prostovoljka koordinatorka velenjske skupine za samopomoÄ?, meni, da jubilej ni kar tako, Âťsaj smo v teh letih Ä?lanice doĹživele veliko lepih trenutkov in si ob Ĺžalostnih dogodkih

Tako smo dolino in naĹĄe najveÄ?je zanimivosti predstavili veÄ? kot 2000 obiskovalcem, s tem pa smo na zavodu ustvarili tudi veÄ? prihodkov kot lani,ÂŤ poudari Lenart. Ob tem bodo vsak mesec ĹĄe naprej pripravljali tematska vodenja za obÄ?ane, saj so se ta odliÄ?no prijela.

Velenje in Ĺ oĹĄtanj se po besedah naĹĄega sogovornika pripravljata na to, Ä?e se bo turistiÄ?ni obisk doline ĹĄe poveÄ?eval: ÂťOpaĹžamo, da je bila odloÄ?itev, da se ustanovi skupni zavod, pravilna.

Tudi zato, ker je tik pred sprejemom slovenska strategija razvoja in trĹženje turizma, v izvajanje pa gresta tudi obe lokalni strategiji, torej velenjska in ĹĄoĹĄtanjska.ÂŤ Velenjski Ĺžupan je pred kratkim podpisal sklep za oblikovanje operativne skupine za izvajanje lokalne strategije razvoja turizma, Zavod za turizem Ĺ D pa bo opravljal destinacijski menedĹžement znotraj razvoja strategije đ&#x;”˛ slovenskega turizma. â€

pomagale, da lahko polno Ĺživimo naprej.ÂŤ ÄŒlanice se sreÄ?ujejo vsak tretji torek v mesecu v prostorih velenjskega zdravstvenega doma in ob tej priloĹžnosti izmenjujejo izkuĹĄnje za ohranjanje zdravja, razne druge informacije, bodrijo ena drugo. Poleg tega se druĹžijo tudi ob novem letu in na izletu. V prejĹĄnjih letih so organizirale ĹĄe kakĹĄno strokovno predavanje, sedaj jih ne veÄ? zaradi pomanjkanja denarja in tudi vse manj izraĹžene Ĺželje po druĹženju, ki je opazna predvsem pri mlajĹĄih onkoloĹĄkih bolnicah. ÂťSama sem se skupini pridruĹžila pred 28 leti in prvi nasveti iz izkuĹĄenj drugih bolnic so bili zlata vredni. Danes beleĹžimo upad ĹĄtevila Ä?lanic. Neka-

DruĹženja popestrijo tudi z izletom.

tere so se Ĺžal poslovile, mlajĹĄe bolnice pa poiĹĄÄ?ejo doloÄ?ene informacije in tudi psiholoĹĄko pomoÄ? raje po internetu, ki je – vsaj zame – zelo neoseben. PrepriÄ?ana sem, da je pogovor v skupini o tem, kako je potekala naĹĄa bolezen, zdravljenje, kako smo se postavile na noge in kako delujemo, danes nekaj povsem drugega.ÂŤ Na vpraĹĄanje, po Ä?em se skupina razlikuje od druĹĄtva za boj proti raku, je Tilka Bubik odgovorila: ÂťV druĹĄtvo za bolj proti raku namenjajo veliko pozornosti

preventivi, izvajajo razne dejavnosti, predavanja, delavnice, v naĹĄi skupini pa nudimo Ä?lanicam psihiÄ?no oporo. Ko bolnica zapusti bolniĹĄnico, namreÄ? nima veÄ? prav veliko stika z zdravnikom, medicinsko sestro. Takrat ji je psihiÄ?na opora druge bolnice z izkuĹĄnjami v veliko oporo, uteho.ÂŤ VeÄ?jih novosti pri delovanju skupine v prihodnje ne predvidevajo. Dvakrat na leto na super revizijah DruĹĄtva onkoloĹĄkih bolnikov Slovenije v Ljubljani oblikujejo smernice delovanja, ki jih nato

ÂťSreÄ?anja v skupini obiskujem, Ä?e se le da. Pogovor s sotrpinkami je Âťza duĹĄoÂŤ. SpoznaĹĄ, da v bolezni nisi sam, potoĹžiĹĄ nekomu, ki te razume, ti da kakĹĄen nasvet iz svoje izkuĹĄnje. SreÄ?anja so meni v veliko oporo. Ne vem, zakaj se nam ne pridruĹžijo mlade bolnice. Vem, da so v tukajĹĄnjem okolju, ne vem pa, ali nimajo Ä?asa, ker so delovno aktivne, ali pa se res zadovoljijo zgolj z informacijami z interneta. Izmenjava izkuĹĄenj v Ĺživo je vsaj zame bolj Ĺživljenjska, osebna kot poreko raÄ?unalnika.ÂŤ

izvajajo v skupinah za samopomoÄ?. Po besedah Tilke Bubik si bodo v velenjski poleg tega prizadevali ĹĄe za vnoviÄ?no pridobitev strokovnega vodje, za veÄ?jo ozaveĹĄÄ?enost in vkljuÄ?itev v skupino tudi drugih onkoloĹĄkih bolnic, ne le bolnic z rakom dojk. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

19. oktobra 2017

Bo Hudi potok kmalu manj hud? Upam, da stojimo na trdnih tleh DrĹžava v proraÄ?unu za projekt predvidela blizu 1,4 milijona evrov – Predviden rok za izvedbo do konca leta 2020 – TeÄ?ejo dogovori o ureditvi breĹžin reke Pake Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je na nedavni seji tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta seznanil svetnike, da je z ministrstvom za okolje in prostor podpisal Sporazuma o delitvi nalog in financiranju ureditve Hudega potoka za zmanjĹĄanje poplavne ogroĹženosti naselja ReÄ?ica ob Paki.

Kot nam je povedal, priÄ?akujejo v teh dneh informacijo z ministrstva, da bodo aktivnosti kmalu stekle. Po sporazumu je predviden rok za izvedbo projekta do konca leta 2020 oziroma eno leto po sprejetju prostorskih aktov.Âť V obstojeÄ?ih prostorskih aktih ObÄ?ine so predvideni posegi dovoljeni, sodelovanje lokalne skupnosti pa pri izvedbi ne vkljuÄ?uje njenih finanÄ?nih obveznosti, zato ne vidim ovir, da se to v predvidenem roku ne bi zgodilo. Pa tudi drĹžava je zagotovila za izvedbo sporazuma v svojem proraÄ?unu blizu 1,4 milijona evrov,ÂŤ zagotavlja KopuĹĄar.

Razbremenilnik ali kanal

Na nujno reĹĄevanje teĹžav, ki jih povzroÄ?a hudourniĹĄki potok ob moÄ?nejĹĄih padavinah in nalivih, so v lokalni skupnosti opozarjali Ĺže dalj Ä?asa. Pred ĹĄtirimi leti, ko so pripravljali prostorskoureditvene pogoje, pravi KopuĹĄar, so naroÄ?ili izdelavo hidroloĹĄko-hidravliÄ?ne ĹĄtudije in poplavnih kart za obÄ?ino. Takrat so strokovnjaki kot ukrep pred razlivanjem Hudega potoka in s tem zagotavljanje protipoplavne zaĹĄÄ?ite predvsem na-

selja ReÄ?ica ob Paki predvideli izgradnjo kanala. Kasneje so se pojavili pomisleki, ali bi bil predviden ukrep najboljĹĄa reĹĄitev. Zato se je porodila ĹĄe ideja o ureditvi razbremenilnika v zgornjem delu potoka. ÂťOdgovor naj bi dala nova ĹĄtudija poplavne ogroĹženosti omenjenega potoka, ki jo mora na osnovi sporazuma pripraviti ministrstvo, prav tako je njegova naloga izdelava potrebnih podlag zanjo in izvedba ukrepov.ÂŤ

Ureditev sotoÄ?ja rek Pake in Savinje med prvimi tremi ukrepi

Na vpraĹĄanje, ali projekt predvideva le izvedbo ukrepov za protipoplavno zaĹĄÄ?ito obmoÄ?ja ob Hudem potoku ali tudi spodnji del naselja ReÄ?ica ob Paki, ob strugi reke Pake, je KopuĹĄar odgovoril pritrdilno. Zagotovil je, da so v zvezi s protipoplavno zaĹĄÄ?ito tega dela naselja v aktivnih pogovorih z ministrstvom za okolje in prostor, saj so ukrepi sestavni del drĹžavnega prostorskega naÄ?rta za ureditev reke Savinje. Pri tem sodelujejo z obÄ?inama BraslovÄ?e in Polzela.

Ministrstvo je Ĺže doloÄ?ilo prioritete ureditve struge in breĹžin reke Savinje in med prvimi tremi ukrepi je tudi ureditev njenega sotoÄ?ja z reko Pako do brvi v ReÄ?ici ob Paki. ÂťPriÄ?akujemo, da se bodo te stvari premaknile in uredile v naslednjih dveh, treh letih.ÂŤ Z izvedbo protipoplavnih ukrepov Hudega potoka in Pake seveda popolne zaĹĄÄ?ite naselja ReÄ?ice ob Paki pred naraslimi vodami ne bo moĹžno zagotoviti. Bo pa varđ&#x;”˛ nost seveda bistveno boljĹĄa. â€

V vaĹĄki skupnosti Slatina v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki bogatejĹĄi za posodobljen krajĹĄi cestni odsek in dva odstranjena plazova Tatjana PodgorĹĄek

Slatina, 15. oktobra – Nedeljski popoldnevi so obiÄ?ajno namenjeni poÄ?itku in praznovanjem. Krajani vaĹĄke skupnosti (VS) Slatina v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so minulega namenili praznovanju. Na priloĹžnostni slovesnosti pri Hrastnikovih, po domaÄ?e IlovĹĄek, so se veselili posodobljenega krajĹĄega cestnega odseka in dokonÄ?anja del pri ureditvi dveh plazov. Plaz pri IlovĹĄkovih je ogroĹžal lokalno cesto in objekt, pri SevÄ?nikarju pa javno pot, ki povezuje

Krajani so s svojo udeleĹžbo na priloĹžnostni prireditvi potrdili, da so zanje pridobitve zelo pomembne.

Slatino s PaĹĄko vasjo. Hkrati so pridobitve zdruĹžili ĹĄe s sreÄ?anjem krajanov.

Vlaganja so presegla 100 tisoÄ? evrov.

Jure Part, predsednik VS, je izrazil upanje, da bodo v tem delu kraja od zdaj stali na trdnih tleh in da se bodo s tem lahko pohvalila kmalu tudi ostala obmoÄ?ja, kjer odpravljanje posledic drsenja zemlje ĹĄe Ä?aka na ukrepanje. ÂťVeseli smo pridobitev, zadovoljni, ker so nam prisluhnili tudi na obÄ?inski

Rekli so â?ą Slavko Hrastnik: ÂťDanes sem zadovoljen glede na to, kaj se je dogajalo ob veÄ?jih padavinah in kako so stvari urejene danes. PrviÄ? se je plaz pri domaÄ?iji pojavil leta 1980. Takrat je ÂťodnesloÂŤ del vrta in cesto do hiĹĄe. Z nasutjem gramoza iz reke Savinje smo drsenje zaustavili. Po letih mirovanja je pred 5 leti zemlja znova zaÄ?ela drseti. PoĹĄkodovala je obe cesti in ogrozila objekt. Ker so na tem obmoÄ?ju poloĹženi v zemljo tudi kabli, nam je pretilo, da bomo ostali brez elektrike in telekomunikacijskih povezav. Upam, da bo sedaj mir, Ä?eprav je ob obilnejĹĄih padavinah v Ä?asu, ko je izvajalec dela praktiÄ?no Ĺže konÄ?al, na spodnjem delu znova zaÄ?elo drseti. Zelo sem se prestraĹĄil in bil tudi Ĺžalosten. Kasneje so me potolaĹžili, da ni tako hudo in da to ni niÄ? nenavadnega. Skupaj z obÄ?ino smo stvari reĹĄili pred nekaj dnevi in upam, da nam od zdaj moÄ?nejĹĄe padavine ne bodo povzroÄ?ale toliko strahu, kot so ga doslej.ÂŤ

upravi.ÂŤ Kot je ĹĄe dejal, jih poleg urejanja plazov v prihodnje Ä?aka ĹĄe ukinitev ĹželezniĹĄkega prehoda ter nadaljnje urejanje infrastrukture.

Zadovoljstvo s krajani je delil tudi ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. Zahvalil se jim je za dela, ki so jih opravili pri posodobitvi cestnega odseka, saj so za spodnji ustroj ceste poskrbeli sami, in za sodelovanje pri izvedbi sanacijskih del. Povedal je ĹĄe, da so se odpravljanja posledic drsenja zemlje lotili sistematiÄ?no, omenjena plazova pa so uredili s pomoÄ?jo drĹžave oziroma uspeĹĄne prijave na njenem razpisu. UspeĹĄno so kandidirali tudi za odpravljanje posledic drsenja zemlje v Malem Vrhu, kjer dela ĹĄe izvajajo, Ĺžal pa se je zalomilo pri odstranjevanju plazu JeĹžovnik. Tega in tudi druge, ki jih v lokalni skupnosti imajo ĹĄe kar nekaj, bodo poskuĹĄali s pomoÄ?jo drĹžave urediti v prihodnje.

Blagoslovitveni obred je opravil ĹĄmarĹĄki Ĺžupnik in dekan dekanije BraslovÄ?e Ivan Napret. đ&#x;”˛

Nove fasade mestu vraÄ?ajo sveĹžino V zadnjih letih je kar nekaj veÄ?stanovanjskih stavb v MO Velenje dobilo nove fasade – Kdaj pride do obnove fasad, je odvisno predvsem od lastnikov stanovanj in njihovih finanÄ?nih zmoĹžnosti Bojana Ĺ pegel

Velenje, 2. oktobra – V Velenju vsak manjĹĄi ali veÄ?ji stanovanjski blok, ki dobi novo fasado, poskrbi za (ĹĄe) lepĹĄi videz mesta.

Zob Ä?asa je namreÄ? na mnogih veÄ?stanovanjskih stavbah Ĺže pustil sledi, saj je ne nazadnje bil center mesta zgrajen pred 58 leti, fasad pa marsikje niso obnovili vse od novogradenj. To velja tudi za naselja, ki so ob strogem centru zrasla v zadnjih ĹĄtirih desetletjih. A tudi to se v zadnjem Ä?asu spreminja. Nekaj blokov je Ĺže dobilo nove fasade, ĹĄe veÄ? jih bo po napovedih upravnikov veÄ?stanovanjskih stavb v MO Velenje v bliĹžnji prihodnosti. ÄŒeprav je obnova fasade bloka ob Cankarjevi cesti vzbudila tako odobravanje kot graje, ker je z novo belo-sivo podobo ta res drugaÄ?en, kot je bil v originalu, je nova fasada in urejenost bloka mnogim vĹĄeÄ?. Ĺ˝elja, da bi ji sledili tudi preostali bloki v centru in drugje po mestu tudi. Ĺ˝al pa to ni odvisno le od Ĺželja, ampak, kot so nam pojasnili trije velenjski upravniki veÄ?stanovanjskih stavb, od odloÄ?itve in finanÄ?nih zmoĹžnosti lastnikov stanovanj v posamezni stavbi. Ti so namreÄ? tisti, ki praviloma kar nekaj let varÄ?ujejo za obnovo fasade, z njo pa ne le polepĹĄajo videz stavbe, ampak poskrbijo tudi za ener-

getsko sanacijo, ki na dolgi rok zmanjĹĄa stroĹĄke ogrevanja. A to velja le, Ä?e v bloku zamenjajo tudi okna in streho in poskrbijo, da je stavba v celoti energetsko prenovljena. Samo prenova fasade je premalo, da bi se to poznalo na poloĹžnicah, pravijo strokovnjaki. Zagotovo pa so zanjo lastniki stanovanj zainteresirani tudi zato, ker z vsako prenovo poveÄ?ajo tudi vrednost svoje nepremiÄ?nine.

Ä?etrtih Levi in Desni breg ter na Gorici. Tudi v prihodnje skupaj z etaĹžnimi lastniki naÄ?rtujemo izvedbo energetskih prenov veÄ?stanovanjskih stavb na obmoÄ?ju Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Zgornje Savinjske doline.ÂŤ Na naĹĄe vpraĹĄanje, kako izberejo barvo fasade

jo za barvo zakljuÄ?nega sloja, v Velenju poĹĄljemo njihovo izbiro tudi na mestno obÄ?ino, kjer urbanisti ali potrdijo izbrano nianso ali pa podajo svoje mnenje in predloge za spremembo barve.ÂŤ Vedno v skladu z zakonodajo poskrbijo tudi, da so materiali, ki

Ob Vojkovi cesti je obÄ?inska veÄ?stanovanjska stavba, ki je res potrebna prenove. Polovica ima ĹĄe stara okna, ki energetsko niso varÄ?na. Celovita obnova bo na vrsti naslednje leto.

Pravi val obnove fasad ĹĄele prihaja

NajveÄ?ji upravnik v MO Velenje je podjetje Habit. Povedali so nam, da so urejanje fasad oziroma energetsko prenovo veÄ?stanovanjskih stavb skupaj z etaĹžnimi lastniki v veÄ?jem obsegu zaÄ?eli letos. Vsak etaĹžni lastnik mora v skladu s Stanovanjskim zakonom vplaÄ?evati (v svojem sorazmernem deleĹžu) sredstva v rezervni sklad stavbe. Denar, vplaÄ?an v sklad, je v lasti etaĹžnih lastnikov. Ti se na letnih zborih skupaj z upravnikom odloÄ?ajo o vrsti vzdrĹževalnih del v prihodnjem letu oz. v kratkoroÄ?nem obdobju (od 3 do 5 let). V povpreÄ?ju pa sredstva za energetsko prenovo veÄ?stanovanjskih stavb zbirajo med pet in deset let. ÂťZa zdaj smo energetske prenove z obnovo fasad izvedli na nekaj stavbah v centru mesta, mestnih

Po obnovi Ä?etvorÄ?ka nad KidriÄ?evo cesto je ta tako lep, da se ne loÄ?i od novogradnje tik ob njem. Z obnovo se poveÄ?a tudi vrednost nepremiÄ?nine.

in ali se pri tem kaj posvetujejo s strokovnjaki in lokalno skupnostjo, smo izvedeli: ÂťEtaĹžni lastniki imajo moĹžnost izbire barve zakljuÄ?nega sloja fasade, vendar jim priporoÄ?amo, da so to tople, pastelne barve, nikakor ne moÄ?ne in izstopajoÄ?e barve.

Ko se etaĹžni lastniki dogovori-

jih uporabljajo pri obnovi, varni. Že sama zakonodaja govori, da je treba veÄ?stanovanjske stavbe, ki so viĹĄje od 22 metrov, obloĹžiti s kameno volno v celoti, niĹžje stavbe pa se oblagajo z ekspandiranim polistirenom (EPS).

Predele nad okni oziroma vrati pa izvajalci obloĹžijo z bariero iz

kamene volneÂŤ. Habit v imenu etaĹžnih lastnikov uporablja tudi nepovratne finanÄ?ne spodbude, ki jih razpisuje EKO sklad. Vse energetske sanacije, ki so jih izvedli doslej, so bile subvencionirane tudi iz EKO sklada.

Na naĹĄe vpraĹĄanje, kaj se zgodi, Ä?e je veÄ?ina lastnikov stanovanj za obnovo fasade in so pripravljeni vzeti tudi posojilo, eden ali dva v bloku pa se ne strinjata in se nista pripravljena zadolĹžiti, pravijo: ÂťPogoj za zaÄ?etek postopka za izvedbo energetske sanacije veÄ?stanovanjske stavbe je 75-odstotno soglasje vseh etaĹžnih lastnikov v stavbi.

Hkrati pa je s soglasjem povezan tudi finanÄ?ni vidik, torej viĹĄina sredstev, ki jih ima stavba zbranih v rezervnem skladu in tem,

ali so etaĹžni lastniki pripravljeni poveÄ?ati zbir v rezervni sklad za potrebe izvedbe energetske prenove stavbe.ÂŤ Izvemo ĹĄe, da so redke stavbe, ki imajo v rezervnem skladu zbranih dovolj finanÄ?nih sredstev za izvedbo energetske prenove. V glavnem se etaĹžni lastniki stavb odloÄ?ajo za najem kredita v breme rezervnega sklada, za kar je treba pridobiti 100-odstotno soglasje etaĹžnih lastnikov, druga moĹžnost pa je tudi, da izbrani izvajalec ponudi etaĹžnim lastnikom obroÄ?no plaÄ?ilo izvedbe del. ÂťImeli smo tudi primere, ko so nekateri etaĹžni lastniki Ĺželeli investicijo poravnati v enkratnem znesku. Tudi ta naÄ?in plaÄ?ila smo etaĹžnim lastnikom omogoÄ?ili,ÂŤ ĹĄe izvemo. (nadaljevanje na strani 9)

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

PaĹĄka vas dobi nivojski prehod Po pogodbi bo projekt konÄ?an do konca aprila prihodnje leto Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 13. oktobra – V dvorani Marof v Ĺ martnem ob Paki so tamkajĹĄnji Ĺžupan Janko KopuĹĄar, direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko ter direktor druĹžbe VOC Celje Roman MoĹĄkotevc podpisali pogodbo o izvedbi gradbenih del posodobitve zavarovanega nivojskega prehoda Ä?ez regionalno ĹželezniĹĄko progo ĹĄtevilka 31 Celje–Velenje. Pogodbena vrednost znaĹĄa dobrih 600 tisoÄ? evrov, od tega bo 80 odstotkov potrebnega denarja zagotovila direkcija, ostalo (nekaj manj kot 111 tisoÄ? evrov) lokalna skupnost. Po pogodbi naj bi bila dela konÄ?ana do konca aprila prihodnje leto.

Eden najveÄ?jih projektov v lokalni skupnosti

Projekt predvideva veÄ? sklopov aktivnosti: ureditev in prestavitev javne poti, s katero se naselje Gavce navezuje na regionalno cesto, izgradnjo parkiriĹĄÄ?a in ploÄ?nikov za peĹĄce, izvedbo gradbenih del na regionalni cesti Gorenje–ReÄ?ica ob Paki– LetuĹĄ, postavitev nove javne razsvetljave, na nivojskem prehodu

VeÄ? kot 600 tisoÄ? evrov vredno pogodbo so podpisali (od leve proti desni): Damir Topolko, Janko KopuĹĄar in Roman MoĹĄkotevc.

PaĹĄka vas 1 pa obnovo signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter hiĹĄke nivojskega prehoda.

Ob podpisu pogodbe je KopuĹĄar med drugim dejal, da gre za enega najveÄ?jih projektov v lokalni skupnosti. Ideja o uredi-

tvi nivojskega prehoda Ä?ez ĹželezniĹĄko progo v PaĹĄki vasi se je porodila pred petimi leti, pred dvema letoma pa so zaÄ?eli skupaj z odgovornimi v drĹžavi iskati konkretne reĹĄitve. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali svoj deleĹž pri ureditvi infrastrukture, tako

Rekli so â?ą Drago NeĹžmah, predsednik vaĹĄke skupnosti

Gavce – Veliki Vrh: ÂťVeseli smo, da je do podpisa pogodbe priĹĄlo, ĹĄe bolj bomo ob rezanju traku. Poleg izgradnje kanalizacijskega omreĹžja bo to za krajane najveÄ?jih pridobitev, saj bomo z izvedbo projekta zagotovili veÄ?jo varnost najbolj ranljivim skupinam v prometu – otrokom in starejĹĄim. Pa tudi ureditev samega obmoÄ?ja ni zanemarljiva. PrepriÄ?an sem, da bomo tako kot vedno krajani stisnili zobe in s strpnostjo ter razumevanjem premagovali nevĹĄeÄ?nosti, ki bodo morebiti pri izvedbi projekta nastale.ÂŤ

(nadaljevanje s strani 8)

Eni se odloÄ?ijo le za barvanje

Upravnik Linea je doslej izvedel energetske prenove fasade na dveh objektih, na KidriÄ?evi 55 in Cesti talcev 18, samo preplastitev zakljuÄ?nega sloja fasade pa na enem objektu. V prihodnosti predvidevajo, da bodo energetsko prenovo fasade izvedli na 3 veÄ?jih objektih, preplastitev fasade pa na 4 objektih. Vsi so v obmoÄ?ju mestnega jedra, zato bodo pred izvedbo fasade morali pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Celje za izvedbo prenove fasade in barvno ĹĄtudijo. ÂťNa objektu, kjer smo izvajali energetsko prenovo fasade, so arhitekti Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine pripravili 2 varianti barve fasade, lastniki objekta pa so se odloÄ?ili, katera se bo izvedla.ÂŤ Tako bodo delali tudi v prihodnje. Sredstva za obnovo fasad se pri njih v povpreÄ?ju zbirajo pribliĹžno 4 leta. Vedno pridobijo tudi sredstva EKO sklada. Ob tem poskrbijo, da se poĹžarna varnost ob rekonstrukciji in vzdrĹževanju objekta ne zmanjĹĄa. ÂťTo je osnovna zahteva Zakona o varstvu pred poĹžarom. Kako to dokaĹžemo?

Pred zaÄ?etkom energetske prenove objekta se izdela presoja poĹžarne varnosti, ki jo izdela projektant poĹžarne varnosti, v kateri so predvideni vsi ustrezni ukrepi,ÂŤ pojasni upravnik, saj ta vidik obnove po katastrofalnem poĹžaru v eni od londonskih stolpnic zanima tudi investitorje, torej lastnike stanovanj. Tudi med izvedbo sanacije objekta in po njej projektant poĹžarne varnosti preveri izvedene ukrepe in izdela izkaz poĹžarne varnosti, ki je

9

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

19. oktobra 2017

Da velikokrat ni lahko zbrati dovolj sredstev za obnovo fasade, dokazuje petorÄ?ek, ki so ga obnovili tako, da so eno od stanovanj zaobĹĄli.

priloga dokazila o zanesljivosti objekta,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Prebudile so se tudi banke

Upravnik Vestadom je v Velenju v preteklih letih prenovil in uredil Ĺže kar nekaj veÄ?stanovanjskih objektov, med njimi tudi nekaj Ä?etvorÄ?kov in petorÄ?kov nad

KidriÄ?evo cesto, ki se po prenovi skoraj ne loÄ?ijo od novogradenj, ki so jih umestili v naselje pred nekaj leti. FinanÄ?na sestava projekta je povpreÄ?no gledano: 70 % lastna udeleĹžba, 25 % financiranja tretjih oseb (najpogosteje so to banke) in 5 % subvencij. Stanovalci tako zbirajo sredstva za izvedbo fasadnega sistema od 5

kot to zahtevajo predpisi. Napovedal je, da jih pri ureditvi cestne in ĹželezniĹĄke infrastrukture Ä?aka v prihodnje ĹĄe precej dela.

Damir Topolko je oznaÄ?il podpis pogodbe kot rezultat dobrega sodelovanja z obÄ?ino. V nadaljevanju predvidevajo ukinitev ĹželezniĹĄkega prehoda Ĺ martno 2, kasneje pa ĹĄe ReÄ?ica ob Paki 1.

Na vpraĹĄanje, ali je direkcija prisluhnila potrebam, ker se bliĹžajo volitve, je Topolko odgovoril: ÂťNe bi rekel, da je to predvolilna zgodba. Bolj rezultat veÄ? denarja za infrastrukturo, pri kateri so potrebe po ureditvi nivojskih prehodov, varnosti na njih in regionalnih cestah evidentne.

ReĹĄujemo jih tudi glede na odzivnost obÄ?in, ki morajo poskrbeti za zemljiĹĄÄ?a in ustrezne prostorske naÄ?rte.ÂŤ Po besedah Topolka letos konÄ?ujejo veÄ? kot 100 projektov na cestni infrastrukturi, veliko tudi na ĹželezniĹĄki.

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je razpis za izvajalca del objavila dvakrat. Na prvega se ni prijavil nihÄ?e, na drugega sta prispeli dve ponudbi, najugodnejĹĄa je bila ponudba druĹžbe VOC Celje. Kot nam je dejal njen direktor Roman MoĹĄkotevc, je proj ekt zanje tako strokovni kot finanÄ?ni izziv.

PrepriÄ?an pa je, da bodo dela konÄ?ali v dogovorjenem roku. đ&#x;”˛

do 10 let, odvisno od viĹĄine vplaÄ?ila sredstev na rezervni sklad. ÂťOd vseh objektov, ki jih imamo v upravljanju, jih ima okoli 30 % Ĺže novo toplotno izolacijo in lepo fasado. Za vse smo pridobili sofinanciranje Eko sklada. Problem pri etaĹžnih lastnikih nastane pri denarnih sredstvih, zato imamo kot upravnik veliko dela s samim postopkom financiranja, ki ga priskrbimo etaĹžnim lastnikom, ter s subvencijami. V zadnjem Ä?asu opaĹžamo, da si tudi nekatere banke Ĺželijo sodelovanja z etaĹžnimi lastniki. Seveda pa spodbujamo, da se stavba vzdrĹžuje tudi s prenovo fasade, saj ta nima le okrasne funkcije, ampak predvsem ekoloĹĄko in ekonomiÄ?no funkcijo pri ogrevanju, kar je ĹĄe posebej pomembno v tem obdobju, ko v Ĺ aleĹĄki dolini naraĹĄÄ?ajo cene ogrevanjaÂŤ. In kako izbirajo barvo fasade? ÂťSmo zagovorniki lepih, nevpadljivih fasad, zaradi katerih se objekt zlije v okolje. VeÄ?inoma gre za pastelne in zemeljske barvne odtenke, ki ne bodejo v oÄ?i.ÂŤ Tudi pri njih se pri vsaki izvedbi nove fasade posve-

V Velenju ni obmoÄ?ij s predpisanimi barvami fasad To, da se v mestu niti ena fasada blokov ne obnovi brez mnenja MO Velenje, so nam potrdili tudi na obÄ?inskem Uradu za urejanje prostora. Vodja urada mag.

Branka GradiĹĄnik nam je povedala: ÂťV mestu Velenje nimamo obmoÄ?ij s predpisanimi barvami. NaÄ?eloma je dovoljena prenova fasad v izvornih barvah in materialih. Menimo pa, da so vedno moĹžne tudi boljĹĄe reĹĄitve – za njihovo izvedbo pa mora investitor znotraj centralnih predelov mesta pridobiti soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine in naĹĄega urada.ÂŤ Ob tem je poudarila, da je prav-

Obnove cest ĹĄe niso povsem konÄ?aneÂ

na podlaga za urejanje mesta in obÄ?ine kar 37 veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, ki urejajo naÄ?in in pogoje urejanja posameznih predelov obÄ?ine. ÂťNaselja naÄ?eloma rastejo daljĹĄe Ä?asovno obdobje, pri tem pa je vsak nov objekt s premislekom projektantov tako po umestitvi v prostor kot videzu bolj ali manj uspeĹĄno usklajen z obstojeÄ?o okolico. Rezultat je mesto, v katerem Ĺživimo in smo ga navajeni, glede sprememb pa se ljudje delimo na tiste, ki spremembe pozdravljajo, in na tiste, ki jim niso naklonjeni. Ideja o nekih novih barvnih shemah, v katero

Velenje, 11. oktober – Konec julija je obÄ?ina podpisala pogodbo s podjetjem Nizke gradnje RoĹĄer iz Mislinje za asfaltiranje 5 makadamskih odsekov cest v mestni obÄ?ini Velenje v skupni dolĹžini 1.100 metrov. Na javnem razpisu izbrani izvajalec del je oktobra konÄ?al obnovo ceste Cirkovce–ZavrĹĄe, cesto na Lopatnik in odcep Kosovelove ulice na Selu. V teh dneh bo stekla ĹĄe obnova na cesti pri Pesjaku v ÄŒrnovi in na odcepu ceste v LoĹžnici. Skupna vrednost del, ki bodo v celoti konÄ?ana novembra, bo 131 tisoÄ? evrov. V Hrastovcu pa poObnova Kosovelove ulice na Selu

tekajo veÄ?ja investicijska dela na cesti Fori–Martinc. Dela v sklopu koncesije za ceste izvaja koncesionar za ceste, podjetje PUP. Hkrati bodo ob cesti postavili javno razsvetljavo v dolĹžini 700 metrov.

Izvajalec del v vrednosti 38.900 evrov je velenjsko podjetje SCR. đ&#x;”˛

bĹĄÂ

Pri ĹĄolskih prevozih zagotavljajo nadstandard Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj stanejo ĹĄolski prevozi pol milijona evrov letno. V ĹĄolo in iz nje se vozi kar 60 odstotkov osnovnoĹĄolcev, prevozi pa potekajo na trinajstih relacijah.

Skladno z zakonodajo so do prevozov upraviÄ?eni uÄ?enci, ki so od ĹĄole oddaljeni najmanj 4 kilometre oziroma njihova pot v ĹĄolo ni varna. Ali prevoz zagotavljati tudi tistim uÄ?encem, ki so od ĹĄole oddaljeni manj, je dilema, s katero se pogosto sooÄ?ajo in sprejemajo kompromise. Tako je bilo v Pohrastniku. Tam so pred leti, ko so zgradili peĹĄpot (po njej imajo uÄ?enci po varni ĹĄolski poti manj kot dva kilometra hoje), prevoz ukinili. Upor starĹĄev pa je bil tolikĹĄen, da je ObÄ?ina pristala, da se tudi otroci iz Pohrastnika do vkljuÄ?no đ&#x;”˛ mkp 4. razreda v ĹĄolo lahko vozijo.â€

tujejo z MO Velenje, kljuÄ?no pa je seveda mnenje etaĹžnih lastnikov, ki bodo novo pridobitev ne le financirali, ampak tudi Ĺživeli v njej. TeĹžko pa napovejo, koliko fasad bodo ĹĄe uredili v bliĹžnji prihodnosti. ÂťTo je popolnoma odvisno od volje etaĹžnih lastnikov. ÄŒeprav je Velenje dokaj mlado mesto, se v tem Ä?asu bolj kot z menjavo fasad spopadamo s teĹžavami, kot so menjava odtoÄ?nih vertikal odpadne vode in vertikal vodovodnih instalacij ter ogrevanja.ÂŤ Sistem izvedbe energetske obnove se razlikuje od objekta do objekta, stremijo pa k temu, da so obloĹženi materiali izdelani z evropsko smernico za tehniÄ?no soglasje ETAG 004 ter da so na testih odziva na ogenj pridobili Ä?im boljĹĄo oceno. ÂťEko sklad ima za najpogostejĹĄe uporabljene sisteme Ĺže tehniÄ?ne podatke, zato najveÄ?krat uporabljamo fasadne sisteme, ki so Ĺže na tej listiÂŤ.

Obnova treh obÄ?inskih blokov prihodnje leto

PoroÄ?ali smo Ĺže, da se je Mestna obÄ?ina Velenje prijavila na

naj bi prebarvali mesto, ni nova, spraĹĄujemo pa se, odraz katerega trenutno modnega barvnega trenda naj bo. Bodo te barve ÂťlepeÂŤ tudi Ä?ez 10, 20 let, ko bomo verjetno tako zasnovano barvanje v mestu zakljuÄ?ili? Zakaj bi posameznim blokom predpisali neko novo barvo, Ä?e jim obstojeÄ?a pristaja,ÂŤ se je ĹĄe vpraĹĄala in dodala, da se barvne ĹĄtudije praviloma izdelujejo za oplesk novih grajenih sosesk ali zakljuÄ?enih celot, ob prenovah, kot so trgi ali posamezne ulice, nikakor pa niso izvedljive niti smiselne na ravni celotnega mesta. ÂťLep primer je projekt, ki smo ga pred 10 leti izvedli za bloke na Gorici. Stanovalci so Ĺželeli ob prenovi

prvo fazo drĹžavnega razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev za celovito energetsko prenovo treh veÄ?stanovanjskih stavb, v katerih so izkljuÄ?no obÄ?inska stanovanja, torej je MO Velenje 100-odstotni lastnik. Gre za razpis iz projekta Centralnih teritorialnih naloĹžb, na obÄ?ini pa raÄ?unajo, da bodo pridobili od 40 do 45 % sredstev za obnovo, ostalo pa bo sofinancirala obÄ?ina. V prvi fazi razpisa so bili uspeĹĄni, sedaj Ä?akajo na konÄ?ni rezultat.

Na obÄ?ini so raÄ?unali, da naj bi obnovo zaÄ?eli ĹĄe to jesen, a se to zagotovo ne bo zgodilo, saj se je razpis ÂťzavlekelÂŤ. Prihodnje leto pa naj bi, Ä?e bodo nepovratna sredstva odobrena, obnovili stanovanjski blok na cesti Simona Blatnika 1, kjer je 33 stanovanj, objekt Vojkova 13 a, kjer naj bi obnovili stari del bloka v obliki Ä?rke L, v katerem so 103 stanovanja, in objekt Cesta talcev 12 a, v katerem je 25 stanovanj. V vseh treh objektih naj bi v celoti prnovili fasade, stavbno pohiĹĄtvo, strehe, temelje in cokle.

fasad blokom nadeti novo barvo. Na naĹĄem uradu smo pripravili nekaj predlogov barvne obdelave blokovnega naselja kot celote (v nekaj razliÄ?nih pristopih), v njih pa smo Ĺželeli zagotoviti obÄ?utek urejenosti in skladnosti. Predstavili smo veÄ? variant – v eni so bile visoke stavbe drugaÄ?nih barv kot nizke, v drugi smo barve blokov vzdolĹž ulice zlagoma spreminjali od toplih proti hladnim barvam, v tretji smo oblikovali nekaj barvno skladnih skupin ‌ in se po zaÄ?etnem strinjanju hiĹĄnih svetov po nekaj letih sooÄ?ili s samovoljo posameznih blokov, ki so s svojimi barvami povsem izniÄ?ili moĹžnost urejanja,ÂŤ ĹĄe dodaja GradiĹĄnikova.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

UÄ?itelji v boju proti radikalizmu

19. oktobra 2017

Ĺ est krajinskih arhitektk

Do novih znanj lahko pridejo s pomoÄ?jo evropskega projekta Vet Contra, v katerem sodeluje velenjski InĹĄtitut Integra Velenje, 11. oktobra – Po nedavnih teroristiÄ?nih napadih po Evropi si veÄ?ina zastavlja vpraĹĄanje, zakaj se vse veÄ? mladih odloÄ?a za vstop v radikalna gibanja. Odgovorov na to vpraĹĄanje je veÄ?, veÄ?ina strokovnjakov pa si je enotna v tem, da so vzroki predvsem socialno-ekonomski. Skupnosti, v katerih Ĺživijo mladi iz priseljenih druĹžin, pogosto ne poskrbijo za ustrezne priloĹžnosti za integracijo. Prav tako mladi, ki so del veÄ?inskega prebivalstva, v istih skupnostih ne dobijo ustreznih priloĹžnosti, da bi se lahko osamosvojili ali sooblikovali politiko, s katero bi lahko sedanje ovire spremenili v svoje nove priloĹžnosti. MreĹža Evropske komisije za osveĹĄÄ?anje o radikalizaciji pravi, da so „najboljĹĄa preventiva radikalizaciji podporna okolja, ki jih oblikujejo strokovnjaki in ostali zaposleni v njih, s katerimi so mladi vsako-

dnevno v neposrednih stikih. ÂťMnogi uÄ?itelji so svoja znanja pridobivali Ĺže pred desetletji, ko se Evropa ĹĄe ni sooÄ?ala s tovrstnimi varnostnimi in demografskimi izzivi. Zato v novonastalih okoliĹĄÄ?inah potrebujejo dodatna znanja, ki jim bodo pomagala pri gradnji strpnega medkulturnega dialoga kot tudi pri zgodnji identifikaciji posameznikov, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo prestopili v radikalistiÄ?na gibanja. Zato projekt Vet Contra, ki zdruĹžuje uÄ?itelje v boju proti radikalizmu v okviru programa Erasmus +, prihaja ravno pravi Ä?as. Organizacije iz ĹĄestih evropskih drĹžav so se v okviru projekta zdruĹžile v strateĹĄko partnerstvo. ÂťPoklicne uÄ?itelje in izobraĹževalce odraslih Ĺželimo bolje opremiti za prepoznavanje ranljivih posameznikov in za delo z njimi,ÂŤ pravi Nives Hudej iz velenjskega InĹĄtituta Integra, ki je

eden od partnerjev v projektu. ÂťZato smo zanje v okviru projektu zbrali gradiva, ki so se v partnerskih drĹžavah in pri nas v Sloveniji pokazala kot uÄ?inkovita v preventivnem delovanju in zgodnji identifikaciji.ÂŤ Povzetki primerov dobrih praks bodo na voljo v vseh ĹĄestih partnerskih jezikih, podrobnejĹĄi opisi praks pa le v angleĹĄÄ?ini. Spletna stran (www. vetcontra.eu).ima vzpostavljeno tudi forumsko klepetalnico, v kateri bodo lahko uÄ?itelji iz razliÄ?nih evropskih drĹžav svoja mnenja in izkuĹĄnje tudi izmenjali. ÂťRavno z namenom premostitve jezikovnih ovir med uporabniki bo prevode besedil iz 50 svetovnih jezikov v jezik, ki ga govori uporabnik, omogoÄ?il Skype Translater,ÂŤ ĹĄe pojasnjuje Hudejeva. đ&#x;”˛

bĹĄ

Gorenje in Ĺ olski center podarila 3D tiskalnik Tiskalnik, ki so ga poklonili PolitehniÄ?ni ĹĄoli iz Kragujevca, sta izdelala dijaka pod mentorstvom strokovnjakov Ĺ olskega centra Velenje DruĹžba Gorenje MDM iz Kragujevca je na sreÄ?anju srbskih strojnih ĹĄol tamkajĹĄnji PolitehniÄ?ni ĹĄoli podarila 3D tiskalnik.

Napravo sta v okviru projektne naloge izdelala ĹĄtipendista Gorenja MDM in dijaka velenjskega Ĺ olskega centra. Gorenje MDM je na ĹĄolanje v Velenje poslalo Ĺže ĹĄtiri srbske dijake, saj Ĺželijo tako zagotoviti pritok novih, odliÄ?no usposobljenih mladih kadrov z ustreznim tehniÄ?nim znanjem za delo v orodjarni ter s tem tudi pribliĹžati podjetje mladim.

Kot je povedal direktor Ĺ olskega centra Velenje Janko PogorelÄ?nik, gre za konkretno obliko odliÄ?nega medsebojnega sodelovanja gospodarstva in izobraĹževalnih ustanov. Za to imajo v MedpodjetniĹĄkem centru Ĺ olskega centra Velenje dobre moĹžnosti. To izobraĹževanje pa v projektni obliki podpira tudi Evropska skupnost.

Tiskalnik sta pod mentorstvom Ĺ olskega centra Velenje izdelala ĹĄtipendista Gorenja iz Srbije, ki sta 3. in 4. letnik ĹĄolanja opravila v Velenju, pri Ä?emer so jima s

Popravek V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa smo na osmi strani v prispevku o perspektivnih matematikih objavili napaÄ?no sliko Luka JevĹĄenaka. Za napako se iskreno opraviÄ?ujemo in objavljamo pravo sliko.

Luka z bronasto medaljo SMMT 2017

ĹĄtipendiranjem pomagali v Gorenju MDM, Ĺ olski center Velenje pa je zagotovil namestitev, ĹĄolni-

ÂťSpodbujamo jih, da se dejavno vkljuÄ?ijo v projekte Ĺže med ĹĄolanjem,ÂŤ poudarja direktor

v Celju in tudi pri tem ju bomo podprli s ĹĄtipendijo. Ĺ tipendiste iz Srbije sicer Ĺželimo zaposliti

3D tiskalnik, ki sta ga Gorenje in Ĺ olski center Velenje donirala PolitehniÄ?ni ĹĄoli v Kragujevcu je plod lastnega znanja in odliÄ?nega sodelovanja gospodarstva in izobraĹževanja

no in seveda mentorstvo. Gorenje MDM je za njuno projektno nalogo prispevalo tudi materialna sredstva za izdelavo 3D tiskalnika ter financiralo ĹĄpedicijske storitve pri uvozu v Srbijo.

Gorenja MDM Marko Klinc. ÂťOd ĹĄtirih ĹĄtipendistov iz Kragujevca, ki smo jih poslali na izobraĹževanje v Velenje, sta se dva odloÄ?ila za nadaljevanje ĹĄolanja strojniĹĄtva na ViĹĄji strokovni ĹĄoli

v Kragujevcu, a tudi Ä?e bi Ĺželeli ostati v Sloveniji in se zaposliti v Gorenju Orodjarni, so jim vse moĹžnosti odprte.ÂŤ đ&#x;”˛

Poskrbimo, da bo naĹĄ svet lepĹĄi Dobrodelna akcija zbiranja hrane in ostalih potrebĹĄÄ?in za zapuĹĄÄ?ene Ĺživali v OĹ Ĺ alek Vsako leto 4. oktobra obeleĹžujemo svetovni dan Ĺživali. Veliko je Ĺživali, ki so prepuĹĄÄ?ene ulici ali zavetiĹĄÄ?em, saj se vedno veÄ? ljudi znajde v poloĹžaju, ko za psa ali maÄ?ko ne more ali ne Ĺželi veÄ? skrbeti. Zato smo se mladi prostovoljci OĹ Ĺ alek Velenje odloÄ?ili, da pripravimo dobrodelno akcijo zbiranja hrane in ostalih potrebĹĄÄ?in za zapuĹĄÄ?ene Ĺživali. V tednu med 4. in 12. oktobrom smo tako zbirali hrano, odeje, povodce, igraÄ?ke in druge pripomoÄ?ke.

Akcija je bila zelo uspeĹĄna, saj smo zbrali 90 kg briketov, 124 konzerv s hrano, 65

razliÄ?nih priboljĹĄkov, 40 kosov opreme za Ĺživali (povodce, oblekice, posode ...), 17 igraÄ?, 75 odej in blazinic ter pravo posteljo za psiÄ?ka. Povezali smo se z DruĹĄtvom proti muÄ?enju Ĺživali Celje. ÄŒlanici druĹĄtva sta nas skupaj z zajÄ?kom Mikcem obiskali v Ä?etrtek, 12. oktobra. Predali smo jima zbrano hrano, prisluhnili Ĺžalostnim zgodbam reĹĄenih Ĺživali in se z veseljem druĹžili z Mikcem.

Z majhnimi dobrimi deli lahko poskrbimo, da bo naĹĄ svet lepĹĄi. đ&#x;”˛

Prostovoljci OĹ Ĺ alek

Jesen je Ä?as, da poĹžanjemo, kar smo sejali SaĹĄa Piano

Na kaj pomislimo ob besedi jesen? Verjetno velika veÄ?ina na letni Ä?as. A je jesen, natanÄ?neje oktober, tudi Mesec prostora.

Zbornica za arhitekturo in prostor (ZAPS) je tudi v letoĹĄnjem oktobru podelila nagrade. Med nagrajenci je v vsaki kategoriji krajinski arhitekt. Ana KuÄ?an je prejela ‚Platinasti svinÄ?nik za obseĹžni opus in vrhunske doseĹžke na podroÄ?ju krajinske arhitekture‘. Kolegi iz skupine Bruto (Matej KuÄ?ina, Urban Ĺ vegl, Eva Prosen) so kot del ĹĄirĹĄe skupine prejeli ‚Zlati svinÄ?nik za odliÄ?no izvedbo‘ za Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana. ‚Zlati svinÄ?nik s podroÄ?ja prostorskega naÄ?rtovanja‘ so prejele kolegice NuĹĄa BritovĹĄek in Nina LipuĹĄÄ?ek kot del veÄ?je skupine pri snovanju naloge Ĺ tudija plovnosti reke Ljubljanice ter Jana Kozamernik in Ina Ĺ uklje Erjavec kot del ĹĄirĹĄe skupine za izdelavo UrbanistiÄ?ne zasnove za juĹžni del Novega mesta (veÄ? na www.zaps. si). OdliÄ?no kolegi, Ä?estitam!

ZaÄ?ela sem z zbornico, ĹĄirĹĄo stanovsko organizacijo, katere Ä?lanstvo je obvezno (licence so pogoj, da lahko delamo). Naj nadaljujem z oĹžjo skupino, DruĹĄtvom krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS), katerega Ä?lanstvo je prostovoljno. ZdruĹžuje nas skrb za stroko, krajino, prostor. Vsako leto organiziramo ĹĄtevilne dogodke v Sloveniji, pripravimo strokovno, pogosto mednarodno konferenco, se odzivamo na aktualne dogodke. Letos praznujemo 25 let obstoja. OdloÄ?ili smo se, da se ozremo vase in na prostorska vpraĹĄanja v Sloveniji, hkrati pa predstavimo raznolika podroÄ?ja svojega dela. Pod skupnim naslovom Krajina in krajinska arhitektura pred izzivi prihodnosti smo zdruĹžili razliÄ?ne dogodke: strokovni posvet Trajnostni turizem in krajinsko naÄ?rtovanje, okroglo mizo Krajinska politika Slovenije, fotografsko razstavo Oblikovane krajine, slavnostno akademijo DoseĹžki krajinskih arhitektov ter strokovni Potep po Prekmurju.

Krajinski arhitekti zagovarjamo interdisciplinarnost, zato redno sodelujemo z drugimi strokami. Zavedamo se, da je usklajenost prostorskega, okoljskega, gospodarskega in druĹžbenega razvoja edino zagotovilo trajnostnega razvoja; to je tudi naÄ?elo integralnega naÄ?rtovanja, ki ga spodbuja Evropska unija.Â

Lendava, 20. in 21. oktober 2017 (oblikovanje Tina VerbiÄ?, fotografija Luka Vidic, veÄ? na www.dkas.si).

In kakĹĄno povezavo ima napisano s Ĺ aleĹĄko dolino?

LetoĹĄnji nagrajenec ZAPS je VelenjÄ?an Dejan Lah s skupino Enota, ki je prejela ‚Zlati svinÄ?nik za odliÄ?no izvedbo‘ Energetske sanacije Zdravstvenega doma Velenje.

Drugo strokovno sreÄ?anje DKAS, Degradacije v prostoru, je bilo leta 1995 v TopolĹĄici. Predavali smo ĹĄtirje ‚ŠaleÄ?ani‘ (Marjan TamĹĄe, Marjana Kopitar, Emil Ĺ terbenk, SaĹĄa Piano), ogledali smo si ugrezninsko obmoÄ?je, obiskali premogovnik, ob slavnostni veÄ?erji v vili Ĺ iroko nas je z zvoki klavirja spremljal VelenjÄ?an JoĹži Ĺ alej. Ĺ˝e deset let vsako leto v mesecu krajinske arhitekture ĹĄaleĹĄki krajinski arhitekti (odvisno od leta Davor DuĹĄanić, Kaja Flis, Verona Hajnrihar, Vida Kac, Lucija Oblak PeÄ?ovnik, SaĹĄa Piano, Julija Ĺ umić, Linda SuĹĄec, Tina ZaponĹĄek, Andreja ZapuĹĄek ÄŒerne) pripravimo vrsto dogodkov. Leta 2015 smo med drugim v Muzeju premogovniĹĄtva gostili razstavo fotografij Krajina in strukture v krajini, ki je nastala ob 20-letnici DKAS. Letos bomo na isti lokaciji novembra predstavili razstavo fotografij, ki je nastala ob letoĹĄnjem jubileju. Na obeh smo sodelovali VelenjÄ?ani (Lucija Oblak PeÄ?ovnik, Kaja Flis, Gregor Gojević, SaĹĄa Piano).

Lansko poletje smo velenjske krajinske arhitektke (Julija Ĺ umić, Kaja Flis, Linda SuĹĄec, Lucija Oblak PeÄ?ovnik, SaĹĄa Piano) v Galeriji Velenje pripravile razstavo Krajinskoarhitekturni elementi prvotne zasnove Velenja.

Turizem, velika razvojna ambicija naĹĄe doline, bo tema letoĹĄnjega strokovnega posveta. No, o tem pa kdaj drugiÄ?. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

19. oktobra 2017

S koncertom spletli orgelsko zgodbo Proslavili dva pomembna jubileja – Poklonili so se glavni ustvarjalki zgodbe V petek, 13. oktobra, je potekal slavnostni koncert, na katerem smo obeleĹžili dve pomembni obletnici: letos mineva 25 let, odkar je Glasbena ĹĄola Frana Koruna KoĹželjskega pridobila uradno pravico za pouÄ?evanje orgel na osnovni in srednji stopnji, ter 20 let od izgradnje novega dela ĹĄole s krasno orgelsko dvorano in odliÄ?nim orgelskim instrumentom.

Koncert je na premiĹĄljen naÄ?in povzel zgodbo o zaÄ?etkih orgelskega izobraĹževanja v Ĺ aleĹĄki dolini in pokazal sadove kvalitetnega 25-letnega strokovnega dela. Mag. Ema ZapuĹĄek je v uvodnem nagovoru povzela

zgodovino nastanka in delovanja velenjskega orgelskega glasbenega Ĺživljenja. Od skromnih zaÄ?etkov je v Velenju prav pod njenim vodstvom hitro zraslo uspeĹĄno orgelsko srediĹĄÄ?e. Sprva drzne odloÄ?itve so se izkazale za potrebne in veÄ? kot uspeĹĄne – zra-

sel je orgelski oddelek, ki je ĹĄe danes odliÄ?en slovenski primer dobre prakse. Znan je po kvalitetnem delu, uspehih na drĹžavnih in evropskih tekmovanjih, pa organizaciji nastopov, seminarjev, predavanj in mednarodnih mojstrskih ĹĄolah. Oddelek orgle

Ne spreglejmo tistih, ki trpijo!

ObmoÄ?ni odbor Hospica Velenje zaznamoval svetovni dan Hospica z dobrodelnim koncertom – Za korak veÄ? primanjkuje prostovoljcev in denarja Tatjana PodgorĹĄek

spoznajo, da za to niso dovolj ÂťmoÄ?niÂŤ. V odboru imajo na seznamu 10 prostovoljcev, od tega je aktivnih le pet. Na sreÄ?o v tem trenutku ni zelo velikih potreb na terenu, saj spremljajo enega bolnika na mesec, pred Ä?asom so jih ĹĄest do sedem na mesec.

10. oktober, svetovni dan Hospica, je velenjski obmoÄ?ni odbor Slovenskega druĹĄtva Hospic zaznamoval z dobrodelnim koncertom pred tednom dni v cerkvi sv.

Martina v Velenju. Na njem so zbrali 489 evrov, ki jih bodo namenili za delovanje Pet programov odbora. Kot je povedala njegova predseKratko sporoÄ?ilo letoĹĄnjega svetovnega dnica Darja Fale, lahko ljudje ĹĄe vedno dne Hospica je bilo Univerzalna zdravstvepodprejo njihovo dobro delo z donacijami, na oskrba in paliativna nega – Ne spreglejz 0,5-odstotno namenitvijo dohodnine, z mo tistih, ki trpijo! Faletova zagotavlja, SMS sporoÄ?ili HOSPIC5 na 1919, z na- da ga uresniÄ?ujejo po najboljĹĄih moÄ?eh kazilom prostovoljnih prispevkov na tran- z izvajanjem aktivnosti petih programov: sakcijski raÄ?un slovenskega druĹĄtva s pri- spremljanje umirajoÄ?ih bolnikov in njipisom za velenjski odbor. hovih svojcev, Ĺžalovanje ÂťS teĹžavami zaradi poodraslih, Ĺžalovanje otrok manjkanja denarja se srein mladostnikov, v okviÄ?ujemo Ĺže vrsto let, ob ru katerega organizirajo blokadi raÄ?una Sloventudi tabor LevjesrÄ?ni, ki skega druĹĄtva Hospic pa bo letos potekal konec so te ĹĄe veÄ?je. Upamo, da tega meseca na Pohorju, bo druĹĄtvo zadeve v zvezi detabuizacija ter prostos pravnomoÄ?nostjo toĹžbe voljstvo. ÂťPomagati poletos reĹĄilo in da bomo poskuĹĄamo skruĹĄenim, pritem na terenu laĹžje Âťzadizadetim svojcem oziroma haliÂŤ. Na sedeĹžu druĹĄtva nemoÄ?nim bolnikom in v Ljubljani je namreÄ? nezadovoljiti njihove fiziÄ?kaj zaposlenih in ves dene, Ä?ustvene, socialne in nar, ki ga to dobi, gre najduhovne potrebe s timprej za njihove plaÄ?e, proskim pristopom. Ĺ˝elimo stovoljci, ki jim pripadajo Darja Fale: ÂťÄŒeprav delujemo jim omogoÄ?iti kar najvepotni stroĹĄki, pa moramo v tukajĹĄnjem okolju Ĺže 20 let, je Ä?jo kakovost Ĺživljenja, ki poÄ?akati, da se ga nateÄ?e o naĹĄi dejavnosti seznanjenih se mu zaradi napredovadovolj,ÂŤ je pojasnila sogomalo ljudi.ÂŤ nja neozdravljive bolezni vornica. Zamik plaÄ?ila za izteka. Prav tako hospic kilometrino, meni, je eden od razlogov za oskrba vkljuÄ?uje svojce, tako da je vsa drudrugo teĹžavo, s katero se sreÄ?ujejo v odbo- Ĺžina vkljuÄ?ena v naÄ?rtovanje ter pomoÄ? ru – pomanjkanjem prostovoljcev. Med te- osebi, ki jo ima rada.ÂŤ mi so namreÄ? upokojenci z nizkimi pokojPoleg omenjenih programov bodo v odninami, brezposelni, in Ä?e so ti oddaljeni boru v prihodnje namenili pozornost ozaod tistega, ki mu stojijo ob strani zaradi ta- veĹĄÄ?anju javnosti o njihovem delu, saj ugokĹĄne ali drugaÄ?ne stiske, so temu primerni tavljajo, da v 20 letih delovanja odbora ve tudi stroĹĄki. zanje premalo ljudi. Dejavnost so razĹĄirili Ĺ e zdaleÄ?, dodaja Faletova, pa razloga za ĹĄe na pomoÄ? ljudem v drugih stiskah, ki jih osip prostovoljcev v odboru ne gre pripisa- ti doĹživljajo: ob loÄ?itvah, ob izgubi sluĹžbe in ti denarju, prej usposabljanju. To traja ĹĄest podobno. Med prednostnimi nalogami pa petkov in sobot po 4 ure, kar nekatere ob so predvideli tudi boljĹĄe sodelovanje s patroĹĄe takĹĄnem prvotnem navduĹĄenju odvrne naĹžno sluĹžbo Zdravstvenega doma Velenje. đ&#x;”˛ od namere biti prostovoljec Hospica, drugi

neutrudno predstavlja razliÄ?nim skupinam, tako vrtÄ?evskim otrokom kot menedĹžerjem, ter skrbi za to, da je orgelska kulturna ponudba v naĹĄem kraju postala stalnica. Tako je prav v Velenju leta 2001 nastala in bila izpeljana pobuda za ustanovitev Slo-

KULTURA

11

venskega orgelskega druĹĄtva, ki danes ĹĄteje veÄ? kot 200 Ä?lanov.

V 25 letih so se na velenjskem orgelskem oddelku ĹĄolali ĹĄtevilni posamezniki, od tega jih je kar 12 odĹĄlo na ĹĄtudij glasbe v tujino (Dunaj, Gradec, Salzburg, Freiburg, Kopenhagen, ZDA) in med njimi je kar nekaj uspeĹĄnih koncertantov in pedagogov. Na slavnostnem koncertu so se ponovno povezali in nam ponudili priloĹžnost vpogleda v pestro paleto njihovega glasbenega poustvarjanja. Nastopilo je devet koncertantov, razen najmlajĹĄega vsi izhajajo iz razreda mag.

Eme ZapuĹĄek. Na orglah, ki so prav tako praznovale okrogli jubilej, so nastopili Marjeta UrbaniÄ? Rudolf, TjaĹĄa Drovenik, TomaĹž SevĹĄek Ĺ ramel, NeĹža Ulaga, Nina Frank, Andreja GoleĹž Gruden, Barbara De Costa (s saksofonistom AleĹĄem Logarjem), Jernej Mazej ter odliÄ?ni maturant Izidor Ostan. Izbor skladb je segal od N. Bruhnsa in J. S. Bacha do O. Messiaena, veÄ?er pa je poleg solistiÄ?ne virtuozne igre priloĹžnost ponudil tudi komornemu povezovanju.

V enem veÄ?eru smo lahko sliĹĄali odliÄ?ne glasbenike, ki so prepletli zelo razliÄ?ne pa hkrati v neÄ?em povezane pristope. Njihova povezanost se je na koncu strnila z iskreno zahvalo in poklonom glavni ustvarjalki zgodbe, profesorici Emi ZapuĹĄek.

Med posamezne glasbene toÄ?ke so bili dodani zanimivi pogovori s kljuÄ?nimi akterji pri snovanju in gradnji orgelske dvorane. Andreja GoleĹž Gruden se je pogovarjala z mag. Ivanom Marinom, dr. Francem Ĺ˝erdinom, SreÄ?kom Mehom in arhitektom Pavlom Ĺ iferjem. Iz pogovorov, ki so bili pospremljeni z arhivskimi fotografijami, se je Ä?utilo, kako veliko poguma, drznosti in vztrajnosti je bilo potrebno za uresniÄ?itev vizije, pa tudi (kako bistveno) srÄ?nosti. Orgelska dvorana je tako Ĺže dvajset let priljubljeno koncertno prizoriĹĄÄ?e s kvalitetnim orgelskim instrumentom.

Sadovi kakovostnega orgelskega izobraĹževanja pa so veÄ? kot sliĹĄni, naĹĄe mesto kulturno bogatijo in prispevajo k njegovi prepoznavnosti.

UrĹĄka Ĺ ramel VuÄ?ina

Dobrodelne Igre talentov navduĹĄile Velenjski osnovnoĹĄolci dokazali, kako nadarjeni so – S prodajo vstopnic zbrali 1156 evrov za pomoÄ? socialno ĹĄibkim vrstnikom Velenje, 13. oktobra – V petek je bila v OĹ Ĺ alek prireditev, ki so jo poimenovali Igre talentov. Ob pomoÄ?i botrskega Rotary kluba Velenje in v soorganizaciji OĹ Ĺ alek so jo nadvse uspeĹĄno pripravili Ä?lani Interact kluba Velenje, v katerega je trenutno vkljuÄ?enih 15 mladih, starih od 12 do 17 let.

Igre talentov so v celoti plod njihove ideje. Izvedba prireditve in odziv

javnosti pa sta na konMladi VelenjÄ?ani so na igrah talentov navduĹĄili veÄ? kot 350 obiskovalcev cu presegla vsa ĹĄe tako prireditve, ki bo verjetno postala optimistiÄ?na priÄ?akotradicionalna. Nastopile vanja. Ob pomoÄ?i so glasbene skupine, ravnateljev in ravposamezniki, pevci, nateljic vseh velenjplesalci ‌ skih osnovnih ĹĄol jim je uspelo k sodelovanju pritegniti veÄ? kot 40 mladih talentov iz vseh velenjskih osnovnih ĹĄol.

Foto: StaĹĄ Zupanc

Kaj sploh je Interact klub? To je podmladek Rotary kluba, ki ga sestavljajo osnovnoĹĄolci in srednjeĹĄolci v starosti od 12 do 18 let.

Namenjen je razvoju vodstvenih sposobnosti uÄ?encev, razvoju drĹžavljanske zavesti in odgovornosti do skupnosti ter pospeĹĄevanju strpnosti, razumevanja in miru med ljudmi. Poleg navedenega je prisotna tudi dobrodelnost. DruĹžijo se vsak drugi petek, po navadi na OĹ Gorica.

Pripravili so raznolik, izjemno kvaliteten in zabaven program, v katerem ni manjkalo pevskih in glasbenih toÄ?k, ki so jih popestrili s plesom in celo z voĹžnjo z BMX kolesom. Celotni prireditvi je poseben Ä?ar dal sicer originalni voditelj Bitke talentov, VelenjÄ?an Peter Poles, ki je z zabavnim vodenjem in ĹĄaljivimi vloĹžki skozi celotno prireditev uspel animirati veÄ? kot 350 obiskovalcev. Ti so z nakupom vstopnic prispevali 1156 evrov. Organizatorji jih bodo razdelili med dva prejemnika; del sredstev bo dobil ĹĄolski skladi OĹ Ĺ alek, del pa bodo namenili za ĹĄportni

tabor otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin.

Vsi nastopajoÄ?i so se odrekli honorarju, kar velja tudi za vse tri goste prireditve. Poleg Petra Polesa sta se vabilu odzvala tudi velenjski raper Mrigo ter bivĹĄi svetovni prvak v igranju na diatoniÄ?no harmoniko Robert Goter, ki sta prireditev odprla in zakljuÄ?ila. ÄŒlani Interact kluba se zavedajo, da brez nesebiÄ?ne pomoÄ?i ravnateljev in mentorjev osnovnih ĹĄol, tehnikov in nasploh vseh, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi, prireditev ne bi tako lepo uspela. RazmiĹĄljajo, da bi prireditev postala tradiđ&#x;”˛ bĹĄ cionalna. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

19. oktobra 2017

Na ogled izbor zbirke Napotnikove galerije Naslov razstave je ÂťMal poloĹži dar galeriji na oltarÂŤ, tak, kot je bil naslov Ä?lanka o njej leta 1968 v Tedenski tribuni Milena KrstiÄ? - Planinc

Šoťtanj, 12. oktobra – V Mestni galeriji v Šoťtanju so odprli razstavo izbora kipov in slik zbirke Napotnikove galerije. Ta je pomembno sooblikovala kulturno dogajanje v lokalnem in ťirťem prostoru in igrala pomembno vlogo pri likovnem izraŞanju otrok in odraslih vse od leta 1963, ko je bila ustanovljena.

V sklopu Osnovne ĹĄole Biba Roeck Ĺ oĹĄtanj, na pobudo likovnega pedagoga Viktorja Kojca kot poklon rojaku, akademskemu slikarju Ivanu Napotniku.

Bila je prva galerija v Ĺ aleĹĄki dolini, poleg Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki pa tudi edina ĹĄolska galerija v Sloveniji. Nastala je s podporo ĹĄtevilnih umetnikov, ki so svoja dela podarili, ko so razstavljali v njej, nekaj jih je odkupila Napotnikova galerija sama, nekaj del pa so kupili s podporo podjetij in organizacij. ÂťDanes jo sestavljajo dela ĹĄestdesetih avtorjev, ki so pomembno zaznamovali jugoslovansko umetnost 20. stoletja. Ĺ teje 107 del, od tega 53 slikarskih in risarskih ter meĹĄanih tehnik, 37 grafiÄ?nih listov in 17 kiparskih plastik,ÂŤ pravi Barbara Drev, kustosinja Muzeja Velenje, ki je za razstavo v mestni galeriji odbrala dela in poskrbela za postavitev.

Ĺ aleĹĄki razgledi MatjaĹž Ĺ alej

Dela za razstavo je izbrala kustosinja Muzeja Velenje Barbara Drev. Na Ä?astno mesto je postavila kip Tineta Kosa z naslovom Mati daje otroku kruh.

â?ą

V ospredju so kiparske plastike Janka Dolenca, Viktorja Kojca, Gabrijela KolbiÄ?a, Tineta Kosa, Ivana Sajevica, Vladimirja StoviÄ?ka in Ivana Zajca.

Lastnica zbirke je Osnovna ĹĄola Karla Destovnika – Kajuha, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa je letos aprila

Posmrtna maska Ivana Napotnika, bron. Izdelal jo je Viktor Kojc, ustanovitelj Napotnikove galerije. Ob njej avtorjev sin Vlado Kojc.

Napotnikovo galerijo razglasila Ä?asopisu Tedenska tribuna leta za kulturni spomenik lokalne- 1968.

Naslednje leto bo minilo 130 ga pomena. Izbori del so danes let od rojstva velikena ogled v vili Mayer, v osnovni ĹĄoli Razstava bo ga kiparja in rojaka. in na njeni zelenici, na ogled do Razstava izbora kipov in slik iz Napov upravnih prosto3. novembra. tnikove galerije je rih ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, prvi v nizu dogodv ĹĄoĹĄtanjski knjiĹžnici ter na Trgu bratov Mravljakov. kov, ki jih bodo pripravili v okviNaslov razstave izbora kipov ru Napotnikovega leta 2018. Te in slik zbirke, ki bo v mestni ga- Ĺže skrbno pripravljajo, Ĺže zdaj pa leriji na ogled do 3. novembra, napovedujejo razstavo njegovih je ÂťMal poloĹži dar galeriji na ol- kiparskih del v galeriji Kvartirna tarÂŤ, tak, kot je bil naslov pri- hiĹĄa v Celju februarja. đ&#x;”˛ spevka o Napotnikovi galeriji v

â?ą

Zlat zaÄ?etek nove pevske sezone vanja, je letos romal na MadĹžarsko v roke odliÄ?nemu dekliĹĄkemu pevskemu zboru Cantemus Gyermekkar iz NyĂ­regyhĂĄza. Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor se ob tej priloĹžnosti zahvaljuje vsem podpornikom, zlasti pa Mestni obÄ?ini Velenje za izkazano zaupanje in podporo, brez katere bi teĹžko deloval in dosegal rezultate.

Matej JevniĹĄek

Vedno so me privlaÄ?ile besede, ki imajo veÄ? pomenov. Igre besed, ĹĄe posebej veÄ?pomenskih, prinaĹĄajo zadovoljstvo in kar kliÄ?ejo po ubesedenju, na svoj naÄ?in seveda. VeÄ?pomenskost nosi (in skriva) v sebi neko ĹĄirino, ki je posveÄ?ena dvema ali celo veÄ? tematskim podroÄ?jem ter je pogosto (po navadi) celo iztrgana iz oĹžjega konteksta prvotnega pomena. Mnogokrat so ta podroÄ?ja zelo raznolika ali celo postavljena vsako k sebi. Ena takĹĄnih besed je razgled. Do razgledov, razgledanosti in morda ĹĄe kakĹĄne izpeljanke imam(o) poseben odnos. Konec koncev nas lahko privlaÄ?i Ĺže Ä?isto navaden, vizualni pomen razgleda. V geografskem pojmovanju bolj razglediĹĄÄ?a. Pa naj bo razglediĹĄÄ?e visokogorska, hribovska ali pa enostavno izpostavljena in dosegljiva toÄ?ka, s katere je mogoÄ?e s pogledom zaobjeti veliko, obĹĄirno krajinsko obmoÄ?je ... V naĹĄi Ĺ aleĹĄki dolini jih imamo kar nekaj.

Razgledi pa imajo lahko tudi drugaÄ?en pomen. V domaÄ?em domoznanskem prostoru posebno mesto zaseda domoznanski zbornik Ĺ aleĹĄki razgledi, ki z nekaj premori izhaja skoraj 30 let. Videti je, da se je po letih premora z nedavno, petnajsto ĹĄtevilko, spet utiril in tako ponovno umestil v domaÄ?o strokovno periodiko. Pred leti sem Ĺže pisal o odsotnosti Razgledov, (rednem) neizhajanju, danes pa me veseli dejstvo, da sta ob koncu preteklega meseca izĹĄli dve ĹĄtevilki Ĺ aleĹĄkih razgledov, te pomembne znanstvene in humanistiÄ?ne strokovne periodike. Izdala ju je KnjiĹžnica Velenje. Ĺ tevilka 14 – Zbornik 2011-2012 je sicer v elektronski obliki izĹĄla Ĺže pred petimi leti, uredil jo je Lado Planko, zato pa je 15., zadnja ĹĄtevilka z naslovom Zbornik 2016-2017 izĹĄla z Ĺže omenjeno tiskano verzijo ĹĄtirinajstice.

NajnovejĹĄo izdajo so zbrali in uredili Silvo GrmovĹĄek, dr. JoĹže Hudales in dr. Tone Ravnikar.

Cela kopica, plejade ... celo polje Ä?lankov je zbrano (tudi v smislu veÄ?pomenskosti in raznorodnosti) v obeh omenjenih novih knjigah, v dveh novih ĹĄtevilkah Ĺ aleĹĄkih razgledov. Obilica znanstvenih razprav, premislekov in misli, ki nam osmiĹĄljajo zgodovinski in sedanji prostor oĹžjega in ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke doline in celo ĹĄirĹĄe, je zbrano ter predstavljeno s sveĹžimi in novimi znanstvenimi dejstvi. Strokovni prispevki odpirajo ĹĄiroko polje zanimanj za zgodovino in sedanjost Ĺ aleĹĄke doline, od novih dejstev, znanja in vĂŠdenja o mastodontih, do zanimivih socialnih tem ĹĄestdesetih in sedemdesetih let. Ali drugaÄ?e, zbrani so izjemno zanimivi prispevki, tako druĹžboslovni kot z nekaterih naravoslovnih podroÄ?ij. Hkrati nas veseli dejstvo, da so se v preteklosti Ĺ aleĹĄki razgledi dokazali, da znajo prestopiti tudi v leposlovno in literarno podroÄ?je, tokrat to poÄ?no na nekaterih novih preteĹžno druĹžboslovnih tematikah.

In ker je v dveh sveĹžih izdajah Razgledov veÄ? kot trideset zanimivih in kvalitetnih prispevkov vsaj toliko avtorjev, nam ne preostane niÄ? drugega, da se zakopljemo vanje in si jih razgledamo v bralnem in spoznavnem smislu. Ali drugaÄ?e povedano, lahko gremo na kaĹĄno lepo naravno razglediĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke doline, preberemo v okolju kakĹĄen zanimiv prispevek iz Razgledov in bomo obogateni poveÄ?ali svojo domoznansko razgledanost. đ&#x;”˛

Abonma Lepi kamen zaÄ?el novo sezono Prva je bila na sporedu komedija 'Da, gospod premier', nazadnje pride 'Buh pomagej' Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor je novo sezono zaÄ?el kar s pozlato na 13. mednarodnem pevskem tekmovanju Gaude Cantem v poljskem mestu Bielsko BiaĹ‚a.

Tekmovanje se je odvijalo prejĹĄnji vikend, med 12. in 15. oktobrom. Ĺ APZ pod vodstvom Danice PireÄ?nik je ponovno dokazal visoko poustvarjalno raven, saj je med dvanajstimi tekmovalnimi zbori zasedel drugo mesto in prejel zlato plaketo. Poleg zlate je

pevcem strokovna Ĺžirija namenila ĹĄe dve posebni nagradi. Pokal in finanÄ?no nagrado za najboljĹĄi zbor v kategoriji akademskih zborov ter med vsemi skladbami na tekmovalnem odru posebno nagrado za najboljĹĄo izvedbo sodobne skladbe nadarjenega mladega slovenskega skladatelja (Tineta Beca – Cantate Domino). Zboru je pripadla ĹĄe ta Ä?ast, da je skladbo na povabilo Ĺžirije ĹĄe enkrat predstavil obÄ?instvu na zakljuÄ?ni

prireditvi, na kateri je nastopilo zgolj pet nagrajenih zborov.

Zborovsko tekmovanje Gaude Cantem za tekmovanje razpisuje ĹĄest kategorij: otroĹĄki zbori, mladinski, zbori z enakimi glasovi (moĹĄki/Ĺženski), akademski, komorni ter meĹĄani pevski zbori. Ĺ aleĹĄki akademski pevski zbor je svojo zmago slavil v kategoriji akademskih zborov. Grand prix tekmovanja, ki ga podelijo najboljĹĄemu zboru celotnega tekmo-

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 11. oktobra – S politiÄ?no komedijo 'Da, gospod predsednik' Ĺ entjakobskega gledaliĹĄÄ?a v reĹžiji Borisa Kobala so v sredo v Ĺ oĹĄtanju odprli novo sezono abonmaja Lepi kamen, za katerega so poskrbeli v Zavodu za kulturo Ĺ oĹĄtanj. OdliÄ?na igralska zasedba in aktualna tema je obÄ?instvo premiĹĄljeno nasmejala.

Glede na rezultate ankete in po dosedanjih izkuĹĄnjah je abonma naravnan predvsem na komedije. Na Zavodu za kulturo so skrbno izbrali program, v katerem se bodo gledalci zabavali, mimogrede kaj izvedeli in se poistovetili z liki.

Predstave, ki si bodo sledile, bodo: 15. novembra stand up, 6. decembra koncert Slovenski tolkalni projekt StoP, v novo le-

to bodo 17. januarja stopili z romantiÄ?no komedijo Ob letu osorej, na valentinovo, 14. februarja, si bodo abonenti in drugi lahko ogledali gledaliĹĄko priredbo uspeĹĄnice Petelinji zajtrk, abonmajsko sezono pa bo 21. marca zakljuÄ?ila uspeĹĄnica, vsemogoÄ?na komedija Buh pomagej.

Na zavodu za kulturo Ĺ oĹĄtanj so veseli odziva abonentov, zahvaljujejo se stalnim obiskovalcem, z veseljem pa na abonmajskih predst avah pozdravljajo nove. Poskrbeli so, da je cena abonmaja za obiskovalce nizka, saj so prepriÄ?ani, da morajo biti tudi sicer draĹžje predstave dostopne vsem. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 19. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 13

13

107,8 MHz

19. oktobra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DAVOR RADOLFI & RITMO LOCO – Pred tvojim vratima 2. ZVITA FELTNA – Edina 3. 6 PACK ČUKUR – Instabejb

Almanah 2018 Ĺže nastaja Ĺ˝e 25-iÄ? (torej resniÄ?no jubilejno) bo v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki izĹĄel almanah, zajetna knjiga, v katero zajamemo vse, kar se je v iztekajoÄ?em se letu zanimivega dogajalo. V teh dneh smo na ĹĄtevilne naslove Ĺže razposlali vpra-

ĹĄalnike, s pomoÄ?jo katerih bomo pripravili gradivo. (ÄŒe ga sluÄ?ajno niste dobili, nam piĹĄite na press@nascas.si ali ga poiĹĄÄ?ite na spletni stani nascas.si. Prosimo vas, da jih Ä?im prej izpolnite in jih ĹĄe pred prazniki vrnete urednikom in novinarjem, ki so vam

UredniĹĄki odbor na prvem letoĹĄnjem sestanku

jih poslali. Priprava gradiva je zahtevna in zelo obseĹžna, saj bo almanah tudi tokrat izĹĄel na 300 straneh. Tudi letos bo bogato slikovno obogaten, tako da vas prosimo tudi za slikovno arhivsko gradivo. RaÄ?unamo, da bomo zajetno knjigo izdali Ĺže na zaÄ?etku decembra. đ&#x;”˛

Davor Radolfi je s svojo skupino Ritmo loco predelali znano uspeĹĄnico Pred tvojim vratima, ki jo je pred leti prepeval Oliver Dragojević. V novi priredbi je sicer baladna skladba dobila latino ritem in postala nekoliko hitrejĹĄa, ali in koliko je to dobro, pa se prepriÄ?ajte ob posluĹĄanju skladbe.

GLASBENE novice

Spet prihajajo Kraftwerk 22. februarja prihodnje leto se v Slovenijo vraÄ?a legendarna elektronska zasedba Kraftwerk.

NemĹĄki pionirji tovrstne glasbe bodo nastopili v ljubljanski dvorani Tivoli, pri nas pa se bodo ustavili v okviru turneje ob izidu njihovega drugega Ĺživega albuma 3-D Der Katalog. Obeta se koncertni spektakel ob spremljavi posebnih 3-D grafik. Kraftwerk so pred skoraj ĹĄtirimi desetletji zasloveli z eksperimentiranjem s sintetizatorji. S kompozicijami, v katere so vpletali veÄ?jeziÄ?ne vokale, robotske ritme in raÄ?unalniĹĄko adaptiran govor, so moÄ?no vplivali na razvoj sodobne popularne glasbe in ĹĄtevilne izvajalce. Za svoj prispevek h glasbi so leta 2014 prejeli grammyja za Ĺživljenjsko delo. Leta 2004 so se slovenskemu obÄ?instvu predstavili v razprodanih KriĹžankah, organizatorji prihajajoÄ?ega koncerta pa upajo, da bodo februarja napolnili ĹĄe dvorano Tivoli.

Skupina MJAV sodelovala z Janom Plestenjakom SimpatiÄ?na dekleta iz skupine MJAV, ki smo jih spoznali v ĹĄovu Slovenija ima talent, se predstavljajo z novo skladbo A sem tvoja, ki so jo ustvarila v sodelovanju z Janom Plestenjakom. Ta je za skladbo prispeval besedilo, bil pa je tudi producent pesmi.

Melodijo za baladno skladbo (gre za izpoved zaljubljene Ĺženske, ki hrepeni po tem, da je ljubljena) sta napisala Ä?lanica skupine MaĹĄa Uranjek in GaĹĄper Konec. Dekleta so za pesem posnela tudi

romantiÄ?en in skrivnosten videospot. Pred tremi leti so se dekleta prviÄ? predstavila Sloveniji v ĹĄovu Slovenija ima talent. Od takrat so ĹĄtiri vokalistke pridno nastopale in izdajale avtorske  pesmi. Njihova Ä?lanica Ani Frece je nastopila tudi v TV ĹĄovu Znan obraz ima svoj glas. Njihova zadnja velika sprememba na odru je bend, ki jih spremlja po koncertih in zabavah po vsej Sloveniji, posebnost deklet pa je, da se lotevajo razliÄ?nih glasbenih zvrsti.

Zvita feltna sodelovali z Djomlo KS ÄŒlani ansambla Zvita feltna po svojem poletnem hitu V dobrem starem Piranu nadaljujejo zaÄ?rtano pot. Tokrat se predstavljajo z novo pesmijo Edina, pri kateri so moÄ?i zdruĹžili s srbskim estradnikom Djomlo KS, ki se podpisuje pod glasbo in produkcijo videospota. Do sodelovanja z Djomlo KS je priĹĄlo nakljuÄ?no. Spoznali so pred kakĹĄnim letom dni na enem od nastopov ter navezali stike, ki so kmalu obrodili sadove. Ĺ˝e spomladi, ko so skupaj zabavali slovenske maturante v Ĺ paniji, so zaÄ?eli kovati naÄ?rte

za snemanje videospota. Djomla je imel Ĺže pripravljeno skladbo, s slovenskim besedilom pa jo je nato opremil Rok LunaÄ?ek, BlaĹž Hribar je poskrbel za produkcijo skladbe.

Minilo je deset let, odkar je odĹĄel ToĹĄe Proeski V ponedeljek, 16. oktobra, je minilo toÄ?no deset let, odkar je v prometni nesreÄ?i na hrvaĹĄki avtocesti izgubil Ĺživljenje mladi makedonski pevec ToĹĄe Proeski.

Obetavni makedonski pevec si je utiral pot na mednarodno glasbeno sceno in je v letu, ko se je mnogo prezgodaj konÄ?ala njegova Ĺživljenjska pot, snoval album v angleĹĄÄ?ini. Z naslovom The Hardest Thing je izĹĄel dve leti po njegovi smrti. Proeski je bil

eden najbolj priljubljenih pevcev z obmoÄ?ja nekdanje Jugoslavije in najveÄ?ji zvezdnik takratne makedonske popularne glasbe. Pevca s klasiÄ?no glasbeno izobrazbo je po Ĺživih in televizijskih nastopih in ploĹĄÄ?ah spoznala tudi slovenska glasbena publika, med drugim v skladbi Moja. Z albumom Pratim te je bil veÄ? kot trideset tednov na slovenskih glasbenih lestvicah. Znan je bil tudi po sodelovanju s slovensko glasbenico Anjo Rupel, s katero je posnel duet Skrajni Ä?as.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

KraĹĄki kvintet – Nocoj Fantje s Praprotna – Oj spomini DomaÄ?ini – Dobra mrha Fantje izpod Lisce – Bodi moja Lojtrca – Tebi, pesem Nejc Kastelic – Marjetka s Podkala Prava stvar – Prava stvar Vesela dolina – Jaz verjamem Edvin, Alfi in PoskoÄ?ni muzikanti – NaĹĄa Ĺ tajerska PrleĹĄki kvintet – TeÄ?e, teÄ?e Ä?as

www.radiovelenje.com

6Pack ÄŒukur ima novo skladbo V Mariboru ĹživeÄ?i velenjski raper 6Pack ÄŒukur je predstavil svoj novi komad Instabejb. V besedilu govori o bliĹĄÄ?u in bedi socialnih omreĹžij oziroma Instagramu, na katerem smo vsi obdani s filtri in Ĺželjo po popolni fotki. Govori o pretiravanju, a hkrati o delu naĹĄega Ĺživljenja, ki zna biti kdaj tudi koristen. Kot pravi 6Pack, je Ĺželel sporoÄ?iti, da so lahko socialna omreĹžja zelo koristna, Ä?e jih pametno uporabljamo. Avtor glasbe je celjski glasbenik Teodor Amanović ToĹĄ, videospot za skladbo pa je reĹžiral Brane Lobnik brez vnaprej

Ĺ˝IGA RUSTJA Ĺ˝iga Rustja predstavlja novo skladbo Kralj zelenega peresa. Single nadaljuje pot k prihajajoÄ?emu novemu albumu, ki sta jo zaÄ?rtali Ĺže dobro sprejeti skladbi Rabim samo tebe in Pozabi na vse, ki jo je predstavil na Poprock veÄ?eru v okviru Dnevov slovenske glasbe 2017.

CHILLI CAFFE Chilli Caffe je nov glasbeni izlet znanega avtorja in glasbenika Dareta KauriÄ?a.

Za posluĹĄalce, ki ga poznajo predvsem kot avtorja in Ä?lana zasedbe Kingston, bo glasba, ki jo ponuja v novem projektu, verjetno nekaj nepriÄ?akovanega. Pri projektu sodeluje tudi producent Iztok Turk, prva skladba v izvedbi Chili Caffe pa nosi naslov Ĺ˝ivljenje je lepo.

JANEZ DOVÄŒ dogovorjenega scenarija. 6pack ÄŒukur je z ekipo izbral tri glavne igralke, priljubljene slovenske uporabnice Instagrama, Sindiano Jonex, Fionci in Ano Cepec. Dekleta so sama soustvarjala zgodbo videa s svojim pristopom do fotografiranja in objavljanja na druĹžabnih omreĹžjih.

Janez DovÄ? predstavlja videospot za skladbo Tesla, ki je nastala za istoimensko glasbeno-gledaliĹĄko predstavo. Osrednja osebnost

predstave je izumitelj Nikola Tesla, predstava pa je avtorsko delo vsestranskega glasbenika Janeza DovÄ?a.

29. novembra bo predstava Tesla gostovala tudi v Velenju.

NIPKE & TRKAJ Po uspeĹĄnicah Kok High in Vsi smo na istem sta Nipke in Trkaj zdruĹžila moÄ?i in posnela singl, ki se iz hip hop/reagge ritmov prelevi v pravo eksplozijo energije.

Gre za glasbeno rap fuzijo, ki je v Sloveniji ĹĄe nismo sliĹĄali. Spot zanjo pa sta raperja posnela na grĹĄkem otoku Krfu.

BIG FOOT MAMA ÄŒlani skupine Big Foot Mama se mudijo v Berlinu, kjer snemajo material za svoj novi album. Album sicer ĹĄe nima naslova, izĹĄel pa naj bi po novem letu. BFM so v Berlinu snemali tudi svoj zadnji album, to pa je bilo Ĺže pred petimi leti.

Naš ­čas, 19. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

⏬

19. oktobra 2017

frkanje

Brane Piano, novinar Dela, je takoj, ko je na otvoritvi razstave Majde Kurnik zagledal ministrico za obrambo Andrejo Katič, segel v žep in ji hotel pokazati dokument, ki bi jo znal zelo zanimati. Čeprav sta se srečala na dan, ko so poklicni gasilci v Ljubljani stavkali, se ministrica ni dala pregovoriti, da bi se pogovarjala o službenih zadevah. »Danes sem tu predvsem kot mama, zato bom uživala v dogodku, pred nastopom moje Burje pa imam kar malo treme,« je povedala novinarju.

» Levo & desno «

Tlenje Smo v mesecu varstva pred požari. A nekaterim se zdi različno tlenje bolj nevarno od gorenja.

Dama in gospod Prva dama ZDA je že nekaj časa Slovenka Melanija.

Nekateri pri nas pričakujejo čudež: da bi priljubljenost Suzani Krause do nedelje poskočila in bi prvi gospod Slovenije postal Američan. Njen mož Matthew Alexander.

Šoštanj manj živ Čeprav mnogi želijo, da bi bil tudi Šoštanj vse bolj živahen, naj bi pa vseeno bil v prihodnje manj živ.

Manjši objekti, ki jih bodo gradili, ne bodo smeli imeti živih barv.

⏫

Skrbnik modre kavčine v mozirskem gaju, vinogradnik, uspešeni vinar Miha Fajfar iz občine Šmartno ob Paki (prvi z leve) pozorno spremlja tehtanje grozdov najstarejše vinske trte, ki raste pred knjižnico v Šmartnem ob Paki. Šmarški župan Janko Kopušar in skrbnik trte ter tamkajšnjega društva vinogradnikov Peter Krajnc Fajfarjevo spremljanje komentirala: »Veš Miha, pri nas ni nič čez palec tako kot morda kje drugje.«

⏪

Otvoritve ceste v Zaveršah so se konec prejšnjega tedna udeležile tudi Lojzka Rihterič, Marjana Koren in Milena Mraz, ki so se za krajane velikega dogodka veselile skupaj z njimi. »Zagotovo še pridemo v te konce, zdaj pa sploh, ko imajo tako lepo cesto, pa toliko dobre volje je tukaj,« so dejale in občudovale lepo naravo in visoko razvite kmetije.

ZANIMIVOSTI

Prek celotne Avstralije na sončno energijo

dveh let. Mleko in mlečni izdelki so se tako po rekordnih cenah julija v avgustu podražili za še 1,4 odstotka, septembra pa za 2,1 odstotka. Indeks cen je v segmentu mleka na svetovni ravni 27,4 odstotka nad vrednostjo in-

V Avstraliji so že sedmič pripravili t. i. solarni izziv, v okviru katerega mora avtomobil na sončno energijo prevoziti celotno Avstralijo. Kot že nekaj let prej je tudi tokrat zmagala ekipa Nizozemske. V konkurenci 42 vozil so zmagovalci pot 3000 ki-

deksa, izračunanega septembra lani. Največjo rast so zabeležili pri maslu; cene tega izdelka so od maja zrasle za 92 odstotkov.

Trend naj bi se še nadaljeval, saj proizvodnja ne dosega svetovnega povpraševanja.

dnjeazijskega ovčarja z imenom Zvesti. »Imava skupnega prijatelja – to je srednjeazijski ovčar.

Danes sem ga prinesel s seboj,« je dejal turkmenski predsednik, preden je pasjega mladiča predal ruskemu predsedniku. Putin je psička vzel v roke in ga poljubil na glavo.

lometrov prevozili v 37 urah, 10 minutah in 41 sekundah. Letošnji tekmovalci so bili sicer postavljeni pred precejšen izziv, saj je med dirko začel pihati močan veter s sunki do 60 kilometrov na uro.

Putinov novi pes je Zvesti V Sočiju sta se ob robu srečanja predstavnikov republik nekdanje Sovjetske zveze sestala predsednika Rusije in Turkmenije. Turkmenski predsednik Gurbanguly Berdimuhamedow je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ob priložnosti za rojstni dan podaril mladega psička, sre-

jeme in druge prireditve. Kot kaže, se strah pred sprejemom službe glavnega kuharja princa Charlesa skriva v prinčevi glavni zahtevi: da je vsa hrana organska, ekološko pridelana ter da so vsi Potem ko je princ Charles že jedilniki pripravljeni izključno iz maja objavil razpis za delovno lokalnih virov in z dokazljivim mesto zasebnega kuharja in se poreklom. nanj ni prijavil nihče, je razpis pred kratkim ponovil – tudi tokrat neuspešno. Opis dela sicer v tem primeru ne prinaša ničesar posebnega: 40-urni tedenski delavnik, kuhanje v britanskih Podatki agencije Organizacirezidencah, v katerih je v tistem času zakonski par, dvotedensko je združenih narodov za hrano spremljanje para na turnejah po razkrivajo, da se hitro in vztrajno svetu ter odgovornost za načrto- dvigujejo cene mleka in mlečnih vanje, pripravo in dostavo najviš- izdelkov. Že tretji mesec zapojega standarda hrane za zasebne red so se te cene povišale in tajedilnike, obroke za osebje, spre- ko dosegle najvišjo raven zadnjih

Nihče noče kuhati za princa Charlesa

Dražijo se mleko in mlečni izdelki, najbolj maslo

Kraljeva poroka v Beogradu Prvič po letu 1922 so v Beogradu priredili kraljevo poroko

– poročil se je princ Filip Karađorđević, sin prestolonaslednika Aleksandra Karađorđevića in princese Marije de Gloria de Orléans e Bragança, prve žene Aleksandra Karađorđevića. Starša aktualnega mladoporočenca imata poleg Filipa še dva sinova: njegovega brata dvojčka Aleksandra in najstarejšega sina Petra. Trije princi so dolgo veljali za izjemno zaželene ženine, a so ga v družbenih razmerjih precej lomili. Še najbolj resen med njimi je prav Filip, ki si je za ženo izbral hčer srbskega slikarja Milana Cileta Marinkovića Danico.

Mladoporočenca sta se spoznala na večerji na Kraljevem dvoru v Beogradu in sta – po besedah neveste – hitro ugotovila, da sta si všeč. Poročil ju je patriarh Irinej, nevesta pa je nosila obleko slavne srbske modne oblikovalke Roksane Ilinčić. Na poroki so bili ugledni člani evropskih kraljevih družin, skupno 300 svatov.

Medvedi Podatki kažejo, da se je število medvedov v Sloveniji močno povečalo. Zdaj jih srečujejo tudi tam, kjer jih včasih niso. Medveda pa menda v Šaleški dolini zadnji čas bolj poredko srečujejo.

Pogoj le enim V novi starovaški poslovni coni je občina ugodno ceno investitorjem »vezala« z zahtevo, da naložbo končajo prihodnje leto. Škoda, da nima tudi te moči, da bi tudi od države zahtevala, da do tedaj konča hitro cesto, ki bo v bližini te nove cone.

Kaj pa to!

Kaj to, če so nekateri Velenjčani zaskrbljeni, ker občina prodaja zemljišča; stečajni upravitelj prodaja kar celo Polzelo.

Dvakrat manj S prenovo rabljenih stvari gre le-teh manj med odpadke. »Zato pa nam pada promet!« bi nejevoljno rekli trgovci.

Države in državljani V precejšnjem delu Evrope je vse večji razkorak med državami in državljani; med ljudmi raste nezadovoljstvo z Evropsko unijo, države jo vneto podpirajo. Sicer pa je pogost pojav, da državljani še zdaleč ne mislijo enako, kot narekuje država.

Sreča Zadnji čas je pri nas res veliko ljudi hodilo 'po' gobe. Hvala bogu, da noben uživalec gob ni šel res po gobe.

Odtenki Velenjska siva dobiva vse več odtenkov.

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 15

Priloga

Dom

Pred vami je tradicionalna jesenska priloga Dom, v kateri boste zanesljivo naĹĄli kaj tudi zase. V njej smo zbrali nasvete, ideje in ponudnike razliÄ?nih izdelkov, materiala in storitev za obnovo ali prenovo stanovanja, hiĹĄe in okolice. Ĺ˝elimo Vam prijetno branje.

Podjetje za ravnanje z odpadki, d. o. o., KoroĹĄka cesta 46, Velenje Telefon: 03 896 87 11

Zakaj so ZBIRALNICE in ZBIRNI CENTRI?

www.pup-saubermacher.si

Zabojniki v zbiralnicah so namenjeni za Ä?isto, izpraznjeno in stisnjeno EMBALAĹ˝O! V zbiralnicah so zabojniki za loÄ?ene frakcije: • • •

zelen zabojnik za stekleno embalaĹžo (brez vsebine), zabojnik z rdeÄ?im pokrovom za kartonsko in papirno embalaĹžo (karton stisnjen), zabojnik z rumenim pokrovom za meĹĄano embalaĹžo (plastiÄ?no, kovinsko embalaĹžo in tetrapake, vse izpraznjeno in stisnjeno).

Gospodinjstva v hiĹĄah imajo za meĹĄano embalaĹžo zabojnik z rumenim pokrovom doma pred hiĹĄo, vanj lahko oddajo Ä?isto, izpraznjeno in stisnjeno embalaĹžo (kovinsko, plastiÄ?no embalaĹžo in tetrapake).

Ostali komunalni odpadki sodijo v zabojnike, ki jih imamo doma pred hiĹĄo oz. blokom.

Kosovni odpadki sodijo v zbirni center ali se naroÄ?i odvoz: za enkrat letno je odvoz izpred hiĹĄe oz. bloka brezplaÄ?en.

Zakaj se uporablja ZBIRNI CENTER?

Zbirni center (ZC) se uporablja za sprejem odpadkov, ki jih zaradi velikosti, nevarnosti odpadka ne moremo oz. ne smemo oddati v zabojnik, saj bi s tem povzroÄ?ili nevarnost za naravo, Ä?loveka in Ĺživali.

V ZC Velenje 1 ob Ĺ kalskem jezeru lahko obÄ?ani prepuĹĄÄ?ajo naslednje vrste odpadkov: papir, karton, tekstil, oblaÄ?ila, kosovne, nevarne odpadke iz gospodinjstev, biorazgradljive odpadke, baterije, akumulatorje, elektriÄ?no in elektronsko opremo, zdravila, izrabljene avtomobilske gume brez platiĹĄÄ? (maksimalno 4 kose letno). Rabljene gume je najbolje oddati vulkanizerjem ob menjavi gum.

Gradbeni odpadki niso komunalni odpadki. Kljub vsemu jih sprejemamo v zbirnem centru Velenje 1 in so plaÄ?ljivi po ceniku PUP-Saubermacher (v primeru prekoraÄ?itve 500kg/leto) skupaj s tehtanjem.

Tehtalni list za gradbene odpadke lahko podpiĹĄe le povzroÄ?itelj odpadkov in ne prevoznik.

Delovni Ä?as ZC Velenje 1:

ZC Velenje 1 je do 27. 10. 2017 odprt od 7-18h, v soboto od 8-13h. Dan pred praznikom, 30. 10. 2017, je ZC odprt do 15h.

Na prazniÄ?na dneva 31.10. in 1.11. je ZC Velenje 1 zaprt. Od 2. 11. do konca februarja 2018 je ZC Velenje 1 odprt v ponedeljek, sredo in petek od 7-15h, torek in Ä?etrtek od 7-16h, v soboto od 8-13h.

NEPRAVILNO

Energetsko varÄ?na sekcijska garaĹžna vrata HĂśrmann LPU 67 Thermo Se odloÄ?ate za pasivno gradnjo? Vam je zelo pomembno, da vaĹĄa vrata odliÄ?no tesnijo in zagotavljajo vrhunsko toplotno izolacijo?

Za vas predstavljamo nov produkt koncerna HĂśrmann, ki vas bo prepriÄ?al s svojimi energetskimi specifikacijami, kot tudi z estetskim videzom.

To so sekcijska garaĹžna vrata LPU 67, katerih toplotno loÄ?ene lamele dosegajo debelino kar 67 mm. To pomeni, da nudijo vrata za 50 % boljĹĄo toplotno izolacijo v primerjavi s sekcijskimi garaĹžnimi vrati LPU 42. Ĺ˝elite z garaĹžnimi vrati zapreti prostor, ki ga boste uporabljali

15

PRILOGA DOM

19. oktobra 2017

za druĹženje ali delavnico?

PrepriÄ?ani smo, da se boste za vrata LPU 67 odloÄ?ili tudi, Ä?e Ĺželite, da je prostor, ki ga bodo zaprla ta garaĹžna vrata, postal uporaben ĹĄe za druge namene in ne samo kot garaĹža. Prostor bodo vrata odliÄ?no toplotno izolirala, poleg tega pa vam premium izvedba vrat omogoÄ?a, da pro-

stor tudi v notranjosti polepĹĄate, saj so pri tej izvedbi okovje in vodila v enaki barvi, kot je notranja stran lamel. Tako lahko z elegantnim videzom zagotovite, da bo prostor videti lepĹĄe in zagotovo se boste vi in vaĹĄi gostje v njem tudi bolje poÄ?utili. Hkrati pa premium izvedba zagotavlja tudi tandemska tekalna kolesa, s katerimi so vrata ĹĄe posebej mirna in omogoÄ?ajo tih tek vrat.

KljuÄ?nega pomena pri redni uporabi vrat pa je varnost. To smo zagotovili z zaĹĄÄ?ito pred ukleĹĄÄ?enjem prstov zunaj in znotraj. Tako postane igra pred garaĹžnimi vrati ali za njimi popolđ&#x;”˛ noma brezskrbna.

Po novi Uredbi o obvezni gospodarski GJS zbiranja komunalnih odpadkov (Ur. l. RS ĹĄt. 33/17) se spreminja naziv zbirnega centra (ZC) Ĺ oĹĄtanj v zbirno mesto (ZM) za sprejem odpadkov, ki bo od 2. 11.

2017 dalje odprt vsako 2. in 4. soboto v mesecu od 9h do 12h. VeÄ? na obvestilu na poloĹžnicah.

Sankcije za nepravilno loÄ?evanje odpadkov:

KrĹĄitelje lahko kaznuje komunalni inĹĄpektor, in sicer: z globo 1400 â‚Ź se kaznuje pravna oseba, 400 â‚Ź odgovorna oseba pravne osebe, 200 â‚Ź fiziÄ?na oseba. đ&#x;”˛ Pripravila: Alenka Centrih Ocepek

NOVO v ponudbi HĂśrmann garaĹžnih vrat – energijsko varÄ?na vrata najviĹĄje kakovosti!

Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.matjaz.si • info@matjaz.si

TZ-AZ-LPU67-138x100mm-SL.indd 1

Živeti z lesom pomeni Şiveti z naravo

NajboljĹĄa izbira za toplo prihodnost Lesene masivne hiĹĄe po naroÄ?ilu | Bungalovi | Vrtne hiĹĄe Skrbna in natanÄ?na gradnja, kvalitetno projektiranje, proizvodnja z vgradnjo kvalitetnih materialov.

Zakaj izbrati leseno hiĹĄo?

Les diha: njegove fizikalne lastnosti mu omogoÄ?ajo, da lahko sprejme odveÄ?no vlago v prostoru in jo sproĹĄÄ?a, ko je to potrebno. Tako po naravni poti zagotavlja zdravo klimo v bivalnem prostoru.

Les je trajen: ob primernem vzdrĹževanju preĹživi veÄ? generacij. Tudi v Sloveniji so lesene hiĹĄe stare veÄ? sto let, kar je dokaz visoke kakovosti in trajnosti lesene gradnje.

Les je prilagodljiv: zaradi njegovih naravnih gradbenih lastnosti zlahka sledimo vaĹĄim Ĺželjam.

Arhitekturne reĹĄitve prilagodimo okolju in vaĹĄim potrebam.

Les je Ĺživ: to lastnost ohrani tudi kot gradbeni material, zato potrebuje natanÄ?no in strokov-

no obdelavo. Z dolgoletnimi izkuĹĄnjami smo razvili proizvodne postopke, ki omogoÄ?ajo kar najboljĹĄo pripravo lesa za gradnjo.

Les zimske seÄ?nje doseĹže v kombinaciji naravnega in umetnega suĹĄenja vrhunsko kakovost.

Les je odliÄ?en toplotni in zvoÄ?ni izolator: zaradi porozne strukture se pri nizkih temperaturah ne ohladi toliko kot drugi gradbeni materiali, zato za ogrevanje potrebujemo bistveno manj energije kot pri klasiÄ?no grajeni hiĹĄi. Enako se obnaĹĄa pri visokih temperaturah. Na sonÄ?ni pripeki je les prijetno topel, medtem ko se opeka, kamen ali kovine razbelijo.

Les je trden in zanesljiv gradbeni material: les lahko svoje lastnosti ohranja le v podobnem

11/10/17 16:47

podnebju, kot je tisto, v katerem je zrastlo drevo. Zato ima avtohtona smreka iz izbranih rastiĹĄÄ? slovenskih gozdov obÄ?utno prednost pred lesom, ki prihaja s tujih rastiĹĄÄ?.

Les je ekonomiÄ?en gradbeni material: Ä?as, ki ga zahteva gradnja lesene hiĹĄe, je bistveno krajĹĄi od klasiÄ?ne gradnje, obenem pa je povrĹĄina gradbiĹĄÄ?a obÄ?utno manjĹĄa. GradbiĹĄÄ?e je tiho, Ä?isto in urejeno, primerno tudi za urbana naselja, ker je nemoteÄ?e za okolico. OÄ?itna prednost pred klasiÄ?no gradnjo je v boljĹĄi izrabi prostora. Ob enakih zunanjih merah objekta nudi lesena gradnja do 10 % veÄ? bivalne povrĹĄine. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

PRILOGA DOM

19. oktobra 2017

Naj bo kuhinja srce vaťega doma 03 705 01 80 Jedilnice • dnevni regali • kuhinje • otroťke in mladinske sobe • sedeŞne garniture dnevne sobe • spalnice • vgradne omare • stilno pohiťtvo • vrtne garniture

Salon pohiĹĄtva

Mariborska 86, Celje (nasproti City Centra)

www.sanles-pohistvo.si

Prihaja jesen ‌ Jesen je Ä?as za sajenje sadnega drevja in jagodiÄ?evja. Sadike brez koreninske grude presajamo, ko niso veÄ? olistane. Sadike so sedaj gojene tudi v loncih, zato jih lahko presajamo enako kot olistane. Prednost sajenja sadik je predvsem ta, da se drevesa bolje ukoreninijo in imajo boljĹĄe pogoje v novi rastni sezoni (spomladi). Preden zaÄ?nemo saditi sadna drevesa, se moramo vpraĹĄati, kaj Ĺželimo saditi, kaj vemo o sadnih vrstah, kakĹĄno lego in prst imamo. VeÄ?ina sadnih vrst potrebuje sonÄ?no lego in dovolj hranljivih snovi za rast ter razvoj sadne vrste. HvaleĹžne sadne sorte so tiste, pri katerih

ni potrebna uporaba fungicidov.

VeÄ?inoma so tropskega izvora (kaki, kivi, fige ...). Njihovo listje, namoÄ?eno v vodo, sluĹži kot ustrezen insekticid. Preden posadimo sadno drevo, moramo pripraviti tla. ÄŒe Ĺželimo posaditi veÄ? sadnih dreves, je najbolje pripraviti sadilni naÄ?rt. Poznati moramo znaÄ?ilnosti zemljiĹĄÄ?a.

NajboljĹĄa zemlja za drevesa je tista, ki je zraÄ?na, vlaĹžna in bogata z hranilnimi snovmi ter ima primeren pH (veÄ?inoma nevtralen), saj vpliva na rast in razvoj rastlin. Izkopati moramo dovolj ĹĄiroko in globoko jamo, 40 x 60 ali 60 x 60 cm. PriporoÄ?ljivo je, da ostane “luknjaâ€? odprta vsaj

Delovni èas: pon-pet: 9h-20h Sobota: 9h-16h Nedelja in prazniki zaprto

en dan, ker se tako prezraÄ?i. Spodnji del prsti “oĹživimo oz. jo pognojimo s kompostom. Pomembno je, da dodamo ustrezno koliÄ?ino fosforja in kalija. Ko so tla pripravljena, lahko sadno drevo posadimo. Cepljeno mesto mora biti 10–15 cm nad povrĹĄino tal. Posajena rastlina mora imeti oporo, ki je oddaljena 10 cm.

Okoli koliÄ?ka pohodimo zemljo in jo zalijemo.

V trgovini KoĹĄarica vam je na voljo pestra izbira sadnih rastlin in gnojil (predvsem ekoloĹĄkih in zdravju prijaznih). Poleg tega vam nudimo zasaditve in svetovanje. đ&#x;”˛

Nives PirmanĹĄek, KoĹĄarica Pesje

Kuhinja predstavlja osrednji prostor doma. Ne glede na to, ali Ĺželite moderno ali klasiÄ?no kuhinjo, mora biti izbor skrbno naÄ?rtovan. S premiĹĄljenim izborom elementov si lahko postavimo funkcionalno kuhinjo, ki bo oblikovana po naĹĄih Ĺželjah.

Vse kuhinje je mogoÄ?e prilagoditi do centimetra natanÄ?no glede na prostor, prav tako pa lahko izbirate med razliÄ?nimi barvnimi odtenki, ki se bodo zlili z vaĹĄim prostorom. Naj bo kuhinja prostor, v katerem se bomo poÄ?utili dobro.

Kuhinja mora biti naÄ?rtovana tako, da nudi kar najveÄ?jo praktiÄ?nost pri kuhanju, dovolj delov-

ne povrĹĄine in da ustreza tudi slogu celotnega bivalnega prostora.

NaÄ?rtovanje nove kuhinje je podobno kot pripravljanje dobrih jedi v njej. V obeh primerih moramo imeti pred oÄ?mi, komu je namenjena, za koliko oseb, kako se elementi vklopijo v celoto in nazadnje tudi, koliko vse to stane.

Kuhinja naj bo naÄ?rtovana v smislu delovnih centrov, kot so:

priprava Ĺživil, shranjevanje Ĺživil, kuhanje in peka, shranjevanje kuhinjske posode in pripomoÄ?kov, Ä?iĹĄÄ?enje posode. Ti delovni centri naj bodo organizirani v takĹĄnem zaporedju, kot teÄ?e priprava hrane.

Ker je nakup kuhinje dolgoroÄ?na investicija, je pri izbiri kuhinje pomembna kakovost materiala, okovja, vodil in seveda izdelave.

Vse to pa je garancija za dolgoletno kuhanje v izbrani kuhinji. PohiĹĄtvo Sanles nasproti City centa Celje je zagotovo pravi naslov, kjer vam bodo strokovno svetovali in vam pomagali do kvalitetnega in ugodnega nakupa. đ&#x;”˛

ina Trgov nih prijazdi lju KoĹĄarica Pesje, Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40

V Ä?asu od 16.10. do 31.10.2017 vam po akcijskih cenah nudimo:

sveÄ?a Mojca sveÄ?a kocka KuĹĄer roĹža maÄ?eha grajsko kislo zelje kmetije Jernejc 1 kg miĹĄelovka, super cat 2/1

0,89 â‚Ź 1,49 â‚Ź 0,34 â‚Ź 0,99 â‚Ź 2,99 â‚Ź

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

Ni da ni, kar se po ugodnih cenah v trgovinah KoĹĄarica dobi!

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 17

Pravilno zraÄ?enje in prezraÄ?evanje Ugodno poÄ?utje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali delovni prostor, sta odvisna od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, gibanje zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpomembnejĹĄih dejavnikov kakovost zraka. V zraku mora biti zadosten deleĹž kisika, primerna zraÄ?na vlaga, nemoteÄ?a koliÄ?ina vonjav in tako majhna koliÄ?ina zdravju ĹĄkodljivih snovi, da naĹĄe zdravje ni ogroĹženo.

Primerno kakovost zraka doseĹžemo z zraÄ?enjem, ki je potrebno predvsem zaradi odstranjevanja ĹĄkodljivih snovi in razliÄ?nih vonjav. Ĺ kodljive primesi v zraku nastajajo v stanovanjih na dveh ravneh: • iz snovi, ki so v prostoru, torej zaradi izhlapevanja razliÄ?nih zaĹĄÄ?itnih premazov lesa, lakov in barv, naravnega plina radona, mikroorganizmov, prahu; • zaradi bivanja Ä?loveka v prosto-

17

PRILOGA DOM

19. oktobra 2017

ru, ki oddaja razliÄ?ne vonjave in vlago, kuha in pripravlja hrano, se kopa, kadi, goji roĹže, ki oddajajo dodatno vlago itd.

Pomen kakovosti zraka pogosto zanemarjamo VeÄ?ina ljudi zraÄ?i svoje bivalne prostore z odpiranjem oken, misleÄ?, da s tem zagotavljajo zadostno koliÄ?ino sveĹžega zraka za dihanje.

Za normalno dihanje zadostuje Ĺže zrak, ki v prostor pride zaradi netesnosti stanovanjskega prostora. Te netesnosti predstavljajo v glavnem ÂťpriporeÂŤ pri oknih in zunanjih vratih, pa tudi nekatere gradbene konstrukcije prepuĹĄÄ?ajo zrak. Pogoja za tako izmenjavo zraka (imenujemo jo tudi naravno prezraÄ?evanje) sta temperaturna razlika med notranjostjo prostora in okolico ter veter. ÄŒe je notranja temperatura viĹĄja od zunanje, kar je posebej izrazito pozimi, nastane zaradi raz-

liÄ?ne gostote toplega in hladnega zraka doloÄ?ena tlaÄ?na razlika, ki povzroÄ?i gibanje zraka. Veter povzroÄ?a intenzivnejĹĄi prodor zraka v prostore, saj na strani, ki je izpostavljena vetru, povzroÄ?i nadtlak, na ostalih straneh pa podtlak. ÄŒlovek potrebuje na uro za normalno dihanje pribliĹžno 0,4 m3 zraka. TakĹĄna mora biti menjava zraka za doseganje prave koncentracije kisika v zraku. ÄŒe za primer vzamemo prostor velikosti 12 m2 in viĹĄine 3 m, pomeni, da moramo za potrebe dihanja zamenjati samo stoti del prostornine prostora na uro ali 0,01 h-1. Dejansko vrednost je teĹžko doloÄ?iti, saj je odvisna od velikosti oken in vrat in njihove tesnosti ter zunanjih pogojev (temperatura, hitrost vetra).

Vonjave Najbolj obremenjujejo zrak razliÄ?ne vonjave, ki jih oddaja Ä?lovek,

ki biva v prostorih. Za ocenjevanje kakovosti zraka sta v novejĹĄem Ä?asu poznani dve enoti za ugotavljanje obÄ?utene onesnaĹženosti zraka v prostoru: olf in decipol. Prva podaja nivo izvora onesnaĹževalca, druga pa vrednoti obÄ?uteno onesnaĹženje zraka. Pri obeh metodah veÄ?ja skupina ljudi z vohanjem zaznava stopnjo onesnaĹženosti v primerjavi z onesnaĹženostjo, ki jo povzroÄ?a ena “standardna osebaâ€?. Za vsakdanjo uporabo pa zadoĹĄÄ?a ugotovitev, da se s ĹĄtevilom ljudi v prostoru poveÄ?uje tudi koncentracija vonjav, ki raste pribliĹžno v enakem razmerju s koncentracijo ogljikovega dioksida. Vrednost za maksimalno dopustno koncentracijo CO2 je 0,1% in predstavlja dovolj natanÄ?no mero za spremljanje koncentracije vonjav v prostoru. Da bi to vrednost v prostoru dosegli, je potrebno zagotoviti 25 m3/h na osebo sveĹžega zraka. To pomeni, da bi v prostoru

povrĹĄine 20 m2 in viĹĄine 2,5 m morali zamenjati polovico zraka, Ä?e je v prostoru 1 oseba ali ĹĄtevilo izmenjav na 0,5 na uro. ÄŒe bi bilo v tem prostoru 6 oseb, bi morali zamenjati zrak 3-krat na uro.

Vlaga Glavni viri vlage oziroma vodne pare v zraku so: • osebe, ki oddajajo vlago v zrak z dihanjem in hlapenjem vlage s povrĹĄine koĹže; • vlaga, ki se sproĹĄÄ?a pri kuhanju, kopanju, pranju, pomivanju, itd.; • vlaga, ki jo v prostor vnaĹĄajo roĹže in okrasno rastlinje. • Relativna vlaga prostorov naj bi se gibala v mejah med 35 in 80 %. NiĹžja zraÄ?na vlaga pomeni “suh zrakâ€?, ki lahko vsebuje tudi veÄ? prahu, kar povzroÄ?a obolenja dihal in razliÄ?ne prehladne bolezni. PreveÄ? vlage v zraku pomeni “soparno klimoâ€?, in kjer se vlaga lahko izloÄ?a na hladnih povrĹĄinah notranjih zidov, ima za posledico nastanek kondenzata in razliÄ?nih plesni.

Organske spojine V stanovanje vnaĹĄamo razliÄ?ne snovi, ki vsebujejo organske spojine, ki se ĹĄe dolga leta izloÄ?ajo iz razliÄ?nih barv, lakov, zaĹĄÄ?itnih premazov za les, lepil, smol in drugih.

NajpogostejĹĄi onesnaĹževalec je formaldehid, ki se izloÄ?a iz razliÄ?nih vezanih ploĹĄÄ? in lakov, potem pa ĹĄe nekateri, kot je pentaclorfenol (razliÄ?ne lesne zaĹĄÄ?ite), razliÄ?ni benzoli (barve, lepila, laki), akrilati (barve, laki), vinilkloridi iz plastiÄ?nih materialov in ĹĄe mnogi drugi. Da oÄ?istimo zrak teh spojin, je potrebno zadostno zraÄ?enje prostorov v daljĹĄem Ä?asovnem obdobju, posebej pri novih stanovanjih, ko kupimo novo pohiĹĄtvo, barvamo stanovanjske prostore, lakiramo parket, polagamo nove talne obloge itd.

Mikroorganizmi Zrak v bivalnih prostorih vsebuje tudi razliÄ?ne bakterije, viruse in druge mikroorganizme, ki lahko ob ugodnih pogojih, posebej poviĹĄani relativni vlagi, povzroÄ?ajo razne bolezni.

Radon Radon je naravni Ĺžlahtni plin, ki nastaja ob naravnem razpadanju radioaktivnih snovi, ki so v razliÄ?nih koncentracijah prisotne v kamninah v zemlji. V stavbe prodira predvsem iz tal, v manjĹĄi koliÄ?ini pa tudi iz gradbenih materialov, kot so naravni kamen, glina, opeka, mavec itd. V Ä?loveĹĄko telo prodira skozi dihalne poti, skozi katere se nalaga v pljuÄ?ih. Za zmanjĹĄevanje obiÄ?ajne naravne koncentracije radona v bivalnih prostorih zadostuje redno zraÄ?enje prostorov. ÄŒe pa je koncentracija radona poveÄ?ana, moramo zagotoviti tesnenje predvsem kletnih prostorov in izvesti prisilno prezraÄ?evanje.

TOPLOVODNA KAMINSKA PEČ

NA PELETE Aqua EcoLogic 25

• Ogrevalna povrĹĄina: 40–180 m2 • TermiÄ?na moÄ?: 24,6 kW • Izkoristek: 93,3 %

Ostali viri

Cena:

2.429,90 â‚Ź

SAMODEJNO PRILAGAJANJE

(cena vkljuÄ?uje 22% DDV)

BioLogic je najsodobnejĹĄa tehnologija za vodenje naprav ogrevanja na pelete. Njena inovativna prednost je samodejno prilagajanje parametrov zunanjim dejavnikom (gostota zraka, vlek dimnika, kakovost peletov ...), zato izgorevanje poteka ves Ä?as v optimalnih in kontroliranih pogojih.

Cena z osnovno montaĹžo*:

2.669,90 â‚Ź (cena vkljuÄ?uje 9,5% DDV)

ZELENO IN EKOLOĹ KO OGREVANJE * Osnovna montaĹža vkljuÄ?uje:

1. Odklop in odmik obstojeÄ?ega kotla (brez iznosa starega kotla it kotlovnice).

2. Vnos v objekt in namestitev ter elektriÄ?ni in strojni priklop.

3. Dobava in navezava kotla do dimnika s Ä?istilno odprtino.

Peleti so za okolje prijazen energent. Ob uporabi visoko uÄ?inkovitih peÄ?i zmanjĹĄujejo izpust toplogrednih plinov in ĹĄkodljivih emisij. V primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje zmanjĹĄate stroĹĄke do 50 odstotkov.

TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK–VODA

Aerogor ECO Inverter 5/10/13 A | Aerogor POWER EVI Inverter 15 A NAPREDNA INVERTERSKA TEHNOLOGIJA Toplotne Ä?rpalke Gorenje z invertersko tehnologijo omogoÄ?ajo visoko uÄ?inkovito, okolju prijazno in stroĹĄkovno ugodno ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode.

Med najveÄ?je onesnaĹževalce sodi gotovo cigaretni dim. Za prostore, v katerih bivajo kadilci, je potrebno koliÄ?ino sveĹžega zraka poveÄ?ati na 30 m3/h na osebo oziroma zagotoviti ustrezno veÄ?jo izmenjavo zraka. Stanovanja, v katerih prebivajo kadilci, porabijo zaradi intenzivnejĹĄega zraÄ?enja tudi do 30 % veÄ? toplotne energije za ogrevanje pozimi kot stanovanja nekadilcev. OnesnaĹževanje predstavljajo tudi razliÄ?ni plini in primesi, ki se sproĹĄÄ?ajo pri kuhanju in peÄ?enju hrane, prah in snovi, ki se sproĹĄÄ?ajo pri delovanju razliÄ?nih aparatov, kot so transformatorji (polikloridni bifenili) in drugo.

Naravno prezraÄ?evanje RazliÄ?na netesna mesta v stavbi, kot so okenske in vratne ÂťpripireÂŤ, ĹĄpranje pri roletnih omaricah in netesno vgrajeno stavbno pohiĹĄtvo, omogoÄ?ajo nekontrolirano vdiranje zraka v bivalne prostore. To prezraÄ?evanje je odvisno od temperaturne razlike, jakosti in smeri vetra in se neprestano spreminja.

Seveda taka koliÄ?ina zraka ne zagotavlja Ä?istega zraka, zato je potrebno netesna mesta Ä?im bolj zmanjĹĄati s tesno vgradnjo stavbnega pohiĹĄtva in dodatnim tesnjenjem okenskih in vratnih ĹĄpranj. Zadostne koliÄ?ine zraka moramo torej zagotoviti na druge, Ä?imbolj kontrolirane naÄ?ine. Najbolj razĹĄirjeno je zraÄ?enje z odpiranjem oken. Kot dolgotrajno zraÄ?enje ali tudi zraÄ?enje s priprtimi okni lahko oznaÄ?imo odpiranje oken z zvraÄ?anjem v polvertikalni poloĹžaj, ki ostanejo priprta veÄ?ino dneva ali noÄ?i. S tem naÄ?inom omogoÄ?imo 1–4-kratno izmenjavo zraka v prostoru. Tak naÄ?in predstavlja v hladnih dneh tudi veliko izgubo toplotne energije, potrebne za ogrevanje.

Zaradi hladnejĹĄega in manj vlaĹžnega zraka se v prostoru tudi hitreje zniĹžuje relativna vlaga zraka in pospeĹĄuje gibanje prahu. Podhlajujejo se tudi povrĹĄine v neposredni okolici okna.

Veliko primernejĹĄe je kratkotrajno in intenzivno zraÄ?enje z odpiranjem oken. V enakomernih Ä?asovnih intervalih (npr. vsake tri ure) odpremo za kratek Ä?as (5 –10 minut) okna na steĹžaj. V tem Ä?asu znaĹĄa izmenjava zraka med 9 in 15 h-1, kar pomeni, da se celotna koliÄ?ina zraka zamenja v 4–8 minutah.

Kanalsko prezraÄ?evanje

ZASLON NA DOTIK Akcijska cena z montaĹžo Ĺže od

Upravljalna enota toplotne Ä?rpalke omogoÄ?a regulacijo delovanja s pomoÄ?jo zaslona na dotik. Upravljanje je tako laĹžje in bolj pregledno ter v slovenskem jeziku.

4.090,00 â‚Ź (cena vkljuÄ?uje 9,5% DDV)

Za zagotovitev zraÄ?enja v veÄ?stanovanjskih stavbah so speljani prezraÄ?evalni kanali za zraÄ?enje kopalnic in sanitarij, ki nimajo vgrajenih oken. Zrak za zraÄ?enje doteka iz okoliĹĄkih prostorov in odteka skozi kanale na strehi. Pri tem zraÄ?enju je zelo pomembna temperaturna razlika, ki zagotovi potrebno tlaÄ?no razliko med vstopom v kanal in izstopom na prosto.

Prisilno prezraÄ?evanje

1â‚Ź

VLAĹ˝ILNIK ZRAKA H 50 DW ob nakupu OGREVALNE toplotne Ä?rpalke Gorenje.

Akcija velja od 1. 9. do 31. 12. 2017!

BREZPLAÄŒNE INFORMACIJE

Za naroÄ?ila in dodatne informacije nas kontaktirajte na: E-mail: toplotnecrpalke@gorenje.com Tel. ĹĄt.: 080 48 48

Prisilno prezraÄ?evanje zagotavlja dobro delujoÄ?e in energijsko uÄ?inkovito zraÄ?enje bivalnih prostorov. Zato potrebujemo kanalski razvod od posameznih prostorov do centralne odvodne enote na podstreĹĄju, kjer je vgrajen odvodni ventilator. To je tudi edini naÄ?in, da lahko zagotovimo zadostno oziroma naÄ?rtovano ĹĄtevilo izmenjav zraka v bivalnih prostorih. Prvi pogoj za izvajanje prisilnega prezraÄ?evanja pa je seveda uÄ?inkovito tesnenje oken v zgradbi. V nizkoenergijskih hiĹĄah je takĹĄen naÄ?in edini uÄ?inkoviti naÄ?in prezraÄ?evanja. đ&#x;”˛ Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-11.htm

Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

PRILOGA DOM

19. oktobra 2017

Nagradna križanka »Železnina Hudovernik« Želenina Hudovenik, d. o. o.

Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si

Kolektiv Železnina Hudovernik Vas vabi, da nas obiščete in izberete med veliko ponudbo!

• • • • • • • • • • • • • • • •

keramika in sanitarna oprema, 3D izris kopalnic barve in lake z mešalnico barv orodje in zeleni program zaščitna sredstva SENZACIONALNO! ČISTILA DELEO z levjo močjo – AKCIJA !!! okovje in vijaki elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material železo - pohištvene cevi VINIL – pvc talne obloge laminati parketi tapete svetila Mešanje FUGIRNIH MAS za želeni odtenek NOVO! Velika nova ponudba kopalniških blokov po ugodnih cenah

Železnina Hudovernik vas pričakuje – postrežemo z nasmehom

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 30. oktobra 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

PRENAVLJATE, OBNAVLJATE, GRADITE?

POKLIČITE NAS Smo zanesljiv in kakovosten izvajalec z garancijo.

Za vse zunanje naročnike (fizične in pravne osebe): • organiziramo, pridobivamo potrebna dovoljenja in ponudbe za gradnjo, • nadziramo gradnjo, • izdelamo ustrezne pogodbe, • izdelamo cenitev in poročila, • spremljamo projekt izvedenih del, • spremljamo stavbe v garancijski dobi in organiziramo odpravo morebitnih napak ali pomankljivosti.

Kot pooblaščenci etažnih lastnikov izvajamo inženiring za vsa potrebna vzdrževalna dela na skupnih delih, prostorih in napravah večstanovanjskih stavb.

03 777 03 50 info@habit.si I www.habit.si

Upravljanje nepremičnin I Ponudba nepremičnin I Inženiring I Ostale storitve

Robson – Robert Goršek s.p.

TESARSTVO * KROVSTVO * KOVINOPLASTIKA • Postavljanje ostrešij • Izdelava brunaric in nadstreškov • Krovsko-kleparska dela Topolšica 3, 3326 Topolšica * GSM: 031/ 693 359

Finančni nasvet NLB Poslovalnice Šoštanj – varnostna rezerva ROTO TEMP

Regulator konstantne temperature pretoka z mešalnim ventilom FMV130

EMV110..602

Pogon serije Compact za prehodne krogelne ventile 602/603

R

UNI 2P

Dvotočkovni pogon za prehodne in prekrmilne krogelne ventile

EUROMIX

»V življenju so stalnica samo spremembe in žal se tudi neugodnim spremembam nikoli ne moremo povsem izogniti. Kadar gre za spremembe, ki vplivajo na našo finančno stabilnost, pa lahko poskrbimo, da bomo njihove posledice čim manj občutili. Najlažje to dosežemo z varnostno rezervo,« za uvod ob mesecu varčevanja pove Alenka Smonkar, vodja NLB Poslovalnice Šoštanj.

Trotočkovni pogona za rotacijske mešalne ventile serije FMV130

ROTODIVERT-M Prekrmilni pogon za rtacijske prekrmilne ventile serije FDV230

Regulacija ogrevanja za prihranke energije č Pogoni za rotacijske mešalne

in prekrmilne ventile.

ROTOTERM MR-TR PLUS

Regulacija ogrevanja s sobno enoto

Alenka Smonkar

Varnostna rezerva je skupno ime za sredstva, namenjena morebitnim nepričakovanim dogodkom in izdatkom, ki jih lahko prinese življenje. In tudi cenejša in hitrejša oblika financiranja ob nepredvidenih dogodkih kot sta na primer kredit ali limit.

»Idealno je, da imate v vsakem trenutku toliko takoj dostopnih bančnih prihrankov, da bi lahko z njimi pokrili najmanj za pol leta, še bolje pa za eno leto osnovnih mesečnih izdatkov, torej osnovnih življenjskih izdatkov kot sta hrana in položnice, pa tudi varčevanja, zavarovanja in podobno,« razloži Alenka Smonkar. »Varnostna rezerva naj bi zato znašala vsaj 6-, še bolje pa 12-kratnik 70 odstotkov mesečnega neto prihodka. Če na primer zaslužite 1.200 evrov ali prejemate tolikšno pokojnino, je torej priporočljivo, da je v vaši rezervi najmanj 5.040 evrov. Priporočamo, da za varnostno rezervo redno namenjate vsaj desetino mesečnih prihodkov.«

č Regulatorji konstantne onstantne temperature. č Pogoni za krogelne ventile.

Proizvodi podjetja FIRŠT d.o.o. se vgrajujejo pri prvovgradnji (OEM) v izdelke toplotne tehnike vodilnih svetovnih proizvajalcev, kot so:

In kam naložiti sredstva za varnostno rezervo? »Ker gre za sredstva, ki morajo biti praviloma dostopna hitro in s čim manjšimi stroški, je priporočljivo izbrati nizko tvegane in visoko likvidne naložbe, kot na primer NLB Varčevalni račun ali (kratkoročni) NLB Depozit.«

gsm: 041 949 496 e-pošta: fakro@siol.net www.fakro.si

Ste že poskrbeli za svojo varnostno rezervo? Vljudno vabljeni, da nas obiščete na Trgu svobode 5, kjer vam bodo finančni svetovalci z veseljem prisluhnili in skupaj z vami poiskali celovite finančne rešitve.

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 19

19

PRILOGA DOM

19. oktobra 2017

Ustvarite si svoj dom na odliÄ?ni lokaciji v Savinjski dolini!

64-letna tradicija podjetja Polak cementninarstvo Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Ĺ martnem ob Paki je eno najstarejĹĄih druĹžinskih podjetij na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj JoĹže Polak zaÄ?el izdelovati streĹĄne kritine, danes pa sodimo med najveÄ?je proizvajalce streĹĄnih kritin v Sloveniji. Prejeli smo znak Slovenska kakovost (SQ), kar kaĹže, da smo na pravi poti in hkrati potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujemo tudi betonske zidake, opaĹžne zidake (za ĹĄkarpe, gnojne jame ...), vogalnike, dimnike, okrasne ĹĄkarpnike. Leta 2011 smo zaÄ?eli proizvodnjo certificiranih transportnih betonov, leta 2015 pa smo bogatejĹĄi za popolnoma novo betonarno, ki dviguje kakovost betonov.

Strankam nudimo prevoze s Ä?rpanjem betonov. Za vse betone imamo Certifikat kontrole proizvodnje. PeriodiÄ?ne preglede betonarne izvaja InĹĄtitut za gradbene materiala IGMAT. Na mnoĹžico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjamo s kvalitetnimi streĹĄniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejĹĄa ĹĄvedska tehnologija, njihova 64-letna tradicija, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in ĹĄtevilni zadovoljni kupci. NaĹĄe vodilo je izdelati kakovostne streĹĄnike po ugodni ceni ter vzpostaviti ustrezen in poĹĄten odnos z naĹĄimi kupci. VeÄ? na: www.polak-streĹĄniki.si. đ&#x;”˛

Nove hiĹĄe Pondorski Log na relaciji PONDOR–VRANSKO, v neposredni bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana–Maribor le 1,5 km V Savinjski dolini, na meji z obÄ?ino Vransko v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta Ĺže zgrajeni dve samostojni hiĹĄi (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno povrĹĄino 157,12 m2. Gradnja je klasiÄ?na (zidana izvedba), z etaĹžnimi armiranobetonskimi ploĹĄÄ?ami in lesenim simetriÄ?nim dvokapnim ostreĹĄjem. Poudarek pri gradnji je energetska in trajnostna usmeritev: to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno Ä?rpalko zrak–voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca

Bodite pripravljeni na jutri

15 %. HiĹĄa nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varÄ?nost. HiĹĄi sta za prodajo dograjeni v III. podaljĹĄano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hiĹĄo v V. gradbeno fazo. NepremiÄ?nine so vpisane v zemljiĹĄko knjigo in so proste vseh bremen.

Kjer dom v soncu Ĺžari – tam sreÄ?a puĹĄÄ?a sledi, zato dobrodoĹĄli v sonÄ?nem naselju Pondorski log.

Za podrobnejĹĄe informacije obiĹĄÄ?ite spletno strani www.kolenc.informacija.net ali pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄt. 03 425 43 05 ali 041 697 486. đ&#x;”˛

Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiĹĄ v osrÄ?ju narave in neposredni bliĹžini urbanega, na odliÄ?ni lokaciji, v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, bliĹžina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min

ZARADI Ĺ IRITVE PROIZVODNJE VOZNIK/SKLADIĹ ÄŒNIK

v zaselku ÂťPONDORSKI LOGÂŤ PONDOR, VRANSKO

Pogoj: vozniĹĄki izpit C in CE kategorije

KONSTRUKTER

Pogoj: poznavanje programa SolidWorks

VARILEC

Pogoj: varjenje po postopkih MIG, MAG, TIG

Energetska izkaznica ni potrebna (334. Ä?len EZ-1).

KOMERCIALIST ZA TUJE TRGE

Pogoj: aktivno nemĹĄki in angleĹĄki jezik

Tel.: 03 4254 305 | GSM: 041 697 486, 041 622 834

OBLIKOVALEC KOVIN

www.kolenc.informacija.net

E-mail: fanika@kolenc.si

PRIDRUŽITE SE NAM!

Razstavno - prodajni salon

Vloge sprejemamo na sedeŞu podjetja ZagoŞen d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec ali po elektronski poťti: zaposlitve@zagozen-aplast.si

www.kemoplast.si | velenje@kemoplast.si

Po meri visokih druĹžinskih standardov dom za sreÄ?ne druĹžine

www.ara-barve.si

Izberite pravo barvno nianso za vaĹĄ prostor MEĹ ALNICA BARV

Levec 56, Petrovèe | T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si

Branko Kolenc s.p.

Delovni Ä?as: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 ure, sobota od 8.00 do 13.00 ure, nedelja zaprto

SPLETNA TRGOVINA

Za veÄ? informacij si oglejte spletno stran bioloĹĄkih Ä?istilnih naprav ZagoĹžen (www.cistilne-naprave-zagozen.si).

Za svetovanje o izbiri Ä?istilne naprave se obrnite na strokovnjake podjetja ZagoĹžen. Z njeno uporabo ne boste zadostili le zakonskim zahtevam in prihranili, paÄ? pa tudi poskrbeli za Ä?istejĹĄe đ&#x;”˛ okolje in boljĹĄi jutri.

PROSTA DELOVNA MESTA

Za vaĹĄo kakovost bivanja

V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za vas zgradili samostojne stanovanjske hiĹĄe v III. pod. gr. fazi (moĹžnost dokonÄ?anja v V. gr. fazo).

TRGOVINA BARVE-LAKI

Strokovnjaki opozarjajo, da veÄ?ina obstojeÄ?ih pretoÄ?nih greznic ni zgrajenih po danes veljavnih standardih. Samo ĹĄe 4 leta ima veÄ?ina lastnikov na podeĹželju Ä?as, da obstojeÄ?o pretoÄ?no greznico zamenja s Ä?istilno napravo. Ĺ e vedno velja, da morajo vsi lastniki novogradenj na obmoÄ?jih, kjer ni urejeno skupno odvajanje komunalnih odpadnih voda, vgraditi male komunalne Ä?istilne naprave.

V podjetju ZagoĹžen, podjetju s 40-letno tradicijo, imajo reĹĄitev, kako narediti bioloĹĄke Ä?istilne naprave enostavne in zanesljive.

Skupaj z nemĹĄkim partnerjem ATB, ki deluje na podroÄ?ju Ä?istilnih sistemov za bioloĹĄke Ä?istilne naprave, so zdruĹžili najboljĹĄe lastnosti preizkuĹĄenih Ä?istilnih naprav.

Kako izbrati pravo barvo za naĹĄ dom?

Ste vedeli, da imajo barve pomemben vpliv tudi na naĹĄe poÄ?utje. Tesno so povezane z naĹĄim Ĺživljenjem in so tudi pomemben del naĹĄega bivalnega okolja. Zato je izbira prave in kvalitetne barve zelo pomembna. Kajti v domu, kjer bivamo, se Ĺželimo poÄ?utiti dobro in sproĹĄÄ?eno, barve v naĹĄem domu imajo tudi to moÄ?, zato moramo pri izbiri barvnih nians naĹĄih sten pomisliti, kam kakĹĄno barvo. Z barvo in razliÄ?no svetlobo lahko ustvarimo posebno ozraÄ?je v prostoru. Lahko poudarimo ali prikrijemo dejansko velikost prostora.

Za spalne prostore pa so primernejĹĄe neĹžnejĹĄi odtenki, za dnevne prostore in kuhinje lahko izberemo ĹživahnejĹĄe barve, tudi kopalnice, kjer obiÄ?ajno priÄ?nemo dan, naj bodo v prijetnih barvah, ki nas Ĺže zjutraj napolnijo z energijo.

OranĹžna barva – je svetleÄ?a, topla barva ognja in sonca, je prijetna barva, ki pomaga premagovati utrujenost, izraĹža toplino, ĹĄiro-

kosrÄ?nost, je lahkotna in igriva.

RdeÄ?a barva – je optimistiÄ?na, vitalna barva aktivnosti, vroÄ?ine, gibanja in strastnega Ĺživljenja. Povezana s polnostjo Ĺživljenja, s pogumom, ljubeznijo in moÄ?nimi Ä?ustvi.

Zelena barva – pravijo ji tudi barva zdravja. Z zelenimi barvami skuĹĄajo zdraviti ĹživÄ?no utrujenost in histerijo, ker vpliva pomirjevalno na ĹživÄ?ni sistem, je uÄ?inkovita pri izÄ?rpanosti, omili lahko tudi migrene. Po drugi strani je barva miru, umirjenosti, poÄ?itka, premiĹĄljevanja.

Modra barva – sodi med osnovne barve. Njej nasprotna je rumena barva, zmes obeh pa je zelena, ki zdruĹžuje lastnosti obeh. Simbolika modrine je modrost, inteligentnost, nesmrtnost, neskonÄ?nost, poduhovljenost, mistika. Modra umirja srÄ?ni utrip, zmanjĹĄuje ritem dihanja, pomirja, spodbuja k umski aktivnosti, zbranosti. Pravijo ji barva miru in poÄ?itka.

Barve so najpomembnejĹĄi deko-

rativni element prostora, moĹžnosti pa neomejene. ObiĹĄÄ?ite trgovino Ara barve in z veseljem vam bodo svetovali o nakupu prave in primerne ter kvalitetne barve. Ĺ˝eleni odtenek vam bodo zmeĹĄali v njihovi meĹĄalnici.

ROBUST d.o.o.

Arja vas 104, 3301 PetrovÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

19. oktobra 2017

Maribor zaustavil sijajen Janja Garnbret do skupne zmage v teĹžavnosti in v kombinaciji Rudarjev niz Kljub porazu so domaÄ?i zaradi boljĹĄe razlike v golih ostali na tretjem mestu – V naslednjem krogu se bodo skuĹĄali KrÄ?anom oddolĹžiti za poraz ob jezeru v 4. krogu NogometaĹĄi Rudarja so po re- in kakovostno moĹĄtvo in tudi veÄ?ji prezentanÄ?nem premoru na tekmi izbor igralcev na klopi, je bilo pri12. kroga gostili Maribor, s kate- Ä?akovati povsem drugaÄ?no podoba rim so v prvem delu v Ljudskem aktualnih prvakov. Prevzeli so povrtu izgubili z 0 : 1. Tudi v petek budo in se Ĺže po sedmih minutah na uvodni tekmi 12. kroga, ki je veljal za derbi kroga, so aktualni prvaki osvojili vse tri toÄ?ke. Za trenerjem Marijanom PuĹĄnikom in njegovi igralci je bil sijajen niz ĹĄtirih tekem brez poraza, na zadnjih treh pa so 'izkopali' vse moĹžne toÄ?ke. Zato so bili pred tem dvobojem povsem mirni. Dvoboj so zaÄ?eli Marko Pridigar je odloÄ?no in brez spoĹĄtovanja nekajkrat prepreÄ?il Ĺžogi 'evropskih' gostov in navdupot za svoj ĹĄili z igro v prvem polÄ?asu, v hrbet, pri drugem pa, kot da sta na igrizadetkih ĹĄÄ?e priĹĄla drugaÄ?en Rudar in pa je bil tudi Maribor. nemoÄ?en.

Prvi so sicer zapretili gostje, a Ĺže v 4. minuti je bilo vroÄ?e pred vratarjem gostov Jasminom Handanovićem.

Z desne strani je Ĺžogo poslal predenj Damjan Trifković, priletela je do Johna Maryja, ki je s pribliĹžno desetih metrov igre delno dvignili iz brezna. DomamoÄ?no streljal, ciljal levo stran vrat, Ä?i branilci so 'pozabili' na Jasmina a se je Jasmin Handanović izkazal z MeĹĄanovića. Imel je celo toliko Ä?aodliÄ?no obrambo. V 34. minuti pa sa, da si je Ĺžogo prenesel z noge na veliko veselje med domaÄ?imi navija- nogo, nato pa jo s silovitim udarÄ?i. Ilja Antonov je podal Ĺžogo s svo- cem z dobrih dvajsetih metrov neje polovice igriĹĄÄ?e daleÄ? naprej do ubranljivo poslal v levo stran vratarMaryja, ki je bil prehiter za naspro- ja Marka Pridigarja. V 69. minuti tnikova branilca. Da bi Handanović je gostujoÄ?i trener namesto Liora prepreÄ?il zadetek, je zapustil vrata Eibroma in strelca zadetka MeĹĄanoin stekel celo nekaj metrov ven iz vića na igriĹĄÄ?e poslal Moralesa Tasvojega kazenskega prostora. Zgre- varesa in Dareta VrĹĄiÄ?a, saj je potreĹĄil je Ĺžogo, Rudarjev najboljĹĄi stre- boval vse tri toÄ?ke, da mu Olimpija lec pa jo je s slabih dvajsetih metrov (ki je premagala z enakim rezultazlahka poslal v prazno mreĹžo in po- tom Aluminij v gosteh) ne bi postavil rezultat prvega polÄ?asa. Ru- veÄ?ala razlike v toÄ?kah. Z njima je darjevi navijaÄ?i so bili seveda nad- ĹĄe poveÄ?al prevlado na igriĹĄÄ?u. Nevse zadovoljni s predstavo njihovih kajkrat se je zelo izkazal Pridigar, v do nogometaĹĄev v prvem polÄ?asu. 82. minuti pa je bil nemoÄ?en ob naIgrali so zelo dobro, imeli Ĺžogo veÄ? tanÄ?nem strelu nepokritega Damjav svoji posesti, najpomembneje pa na Boharja. Z roba kazenskega proje bilo, da so bili v rezultatski pred- stora, nekoliko z leve strani, je Ĺžogo nosti. V drugem polÄ?asu pa so bili poslal mimo domaÄ?ega vratarja za preseneÄ?eni zaradi nemoÄ?i doma- 2 : 1 in za nove tri toÄ?ke. V izdihljaÄ?ih. Glede na to, da ima trener Ma- jih tekme je Rudar ostal brez Josipa ribora Darko Milanić bolj izkuĹĄeno TomaĹĄevića, ki mu je sodnik Matej

Z zmago iz Kopra MoĹĄtvo selektorja Vujadina Vujovića v svoji dvorani ni bilo kos igralcem iz mesta suhe robe in lonÄ?arstva. Gostje, ki so do tega kroga doĹživeli Ĺže dva poraza in enkrat igrali neodloÄ?eno, so prizadejali domaÄ?im prvi poraz.

KoprÄ?ani so dobro polovico prvega polÄ?asa igrali v Ĺželenem ritmu, povedli so celo z 10 : 6. Sledil je preobrat in prednost zadetka (14 : 13) RibniÄ?anov po tridesetih minutah. V drugem polÄ?asu so domaÄ?i vseskozi lovili prednost gostov. Med drugim so zaostajali Ĺže za ĹĄtiri gole (21 : 25). Nadvse napeti so bili zadnji trenutki. Kazalo je Ĺže, da ne bo zmagovalca, kajti slabe pol minute pred koncem tega zanimivega dvoboja je bil

Jug iz Tolmina nekoliko prestrogo pokazal neposredni rdeÄ?i karton zaradi nevarne igre.

Darko Milanić, trener gostov: ÂťVse gre po naÄ?rtih. Zmagali smo, kar v Velenju ni lahko, ker je nasprotnik dober. V drugem polÄ?asu smo prevladovali. ZaÄ?eli smo dobro, z eno priloĹžnostjo, z drugo.

Potem smo si zaradi nekaj zgreĹĄenih podaj in agresivnosti nasprotnika malce zagrenili Ĺživljenje. V drugem polÄ?asu smo bili bistveno boljĹĄi. Dali smo dva gola. Ko igraĹĄ tako, si zasluĹžiĹĄ zmago.ÂŤ Marijan PuĹĄnik, domaÄ?i trener: ÂťÄŒeprav je Maribor kakovostnejĹĄi od nas, smo igrali zelo dobro. Po dveh velikih napakah v obrambi, ko nismo dovolj zaprli prehodov proti naĹĄim vratom, je gost iz zaostanka priĹĄel v vodstvo. Ko je sodnik pred koncem izkljuÄ?il ĹĄe naĹĄega igralca, je spuhtelo tudi najmanjĹĄe upanje, da bi osvojili vsaj toÄ?ko. Pred nami je KrĹĄko, nov neugoden nasprotnik. Na prvi letoĹĄnji tekmi je odnesel vse tri toÄ?ke iz Velenja. Upam, da se jim bomo oddolĹžili za ta porazÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Prva Liga Telekom Slovenije, 12. krog Rudar Velenje - Maribor 1:2 (1:0) Rudar: Pridigar, PuĹĄaver, VukliĹĄević, TomaĹĄević, PiĹĄek, Bijol (85. TuÄ?ić), Bolha (4. Vizinger), Antonov (64. Novak), Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ?, Mary. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Maribor: Handanović, Milec, RajÄ?ević, Billong, Viler, Bohar, Pihler, Vrhovec, Inbrom (69. VrĹĄiÄ?), Zahović (86' Hotić), MeĹĄanović (69. Tavares. Trener: Darko MilaniÄ?.

Strelci: 1 : 0 Mary (34), 1 : 1 Meťanović (52), 1 : 2 Bohar (82).

RdeÄ?i karton: TomaĹĄević (88) Drugi rezultati: Triglav - KrĹĄko 3 : 1 (2 : 1), Gorica - Celje 2 : 1 (1 : 0), DomĹžale - Ankaran Hrvatini 6 : 0 (3 : 0), Aluminij - Olimpija 1 : 2 (1 : 1).

Vrstni red: 1. Olimpija 30 (25 : 6), 2. Maribor 28 (21 : 8), 3. Rudar 19 (14 : 13), 4. Gorica 19 (14 : 14), 5. DomĹžale 16 (26 : 14), 6. KrĹĄko 15 (20 : 22), 7. Celje 12 (12 : 16), 8. Aluminij 10 (14 : 20), 9. Triglav 8 (11 : 22), 10. Ankaran H. 6 (11 : 33).

OdliÄ?ni mladi skakalci

rezultat izenaÄ?en (30 : 30).

Napad pa so imeli RibniÄ?ani.

Nekaj sekund pred iztekom igralnega Ä?asa so si priigrali sedemmetrovko in zadeli za 30 : 31; to je njihova tretja zmaga, Primorci pa so doĹživeli drugi poraz. Razplet na Obali so izkoristili KrÄ?ani in se z zmago v Ljubljani povzpeli na vrh lestvice. đ&#x;”˛

vos

Liga NLB, 6. krog LL Grosist Slovan - Krka 24 : 30 (12 : 1 8), Trimo Trebnje - Maribor Branik 28 : 22 (12 : 15), Herz Ĺ martno - Urbanscape Loka 30 : 29 (12:16), Jeruzalem OrmoĹž -Dobova 32 : 31 (15 : 14), Koper 2013 Riko Ribnica 30:31 (13 : 14) Vrstni red: 1. Krka 6 tekem - 8 toÄ?k, 2.

Koper 2013 6 - 8, 3. Ribnica 6 - 7 4. Maribor 6 - 7, 5. Jeruzalem OrmoŞ 6 - 7, 6. Loka 6 – 6, 7. Trebnje 6 - 5, 8. Slovan 6 - 4, 9. Dobova 6 - 4, 10. Šmartno 6 - 4.

SSK Velenje ekipni drĹžavni prvak pri mladincih do 20 let, Osterc 2. pri solistih Kranj, 15 oktobra – V nedeljo so se smuÄ?arski skakalci, mladinci do 20 let, zbrali na skakalnici pod Ĺ marjetno goro v Kranju na drĹžavnem prvenstvu mladincev do 20 let. Devet mladincev SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje se je na skakalnici na Bauhenku zelo izkazalo.

AljaĹž Osterc je postal vice prvak, premagal je tudi Domna Prevca. Na 7. mestu je sledil naĹĄ nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik, Jan Bombek si je priskakal 12. mesto, GaĹĄper Brecl (prav tako nordijski kombinatorec) je dosegel 21. mesto, na 26. mestu je konÄ?al Patrik Vitez, 38. mesto je pripadlo Davidu Streharju, 40. in 41. sta bila prav tako nordijska kombinatorca OĹžbej in Rok Jelen, 54. mesto si je priskakal Denis Pikelj.

Ekipni drĹžavni prvaki pri mladincih do 20 let so postali Jan Bombek, AljaĹž Osterc, Vid Vrhovnik in GaĹĄper Brecl. Druga ekipa SSK Velenje v postavi David Strehar, OĹžbej Jelen, Rok Jelen in đ&#x;”˛ Patrik Vitez si je priskakal 7. mesto.

Peking, 15. oktobra – Janja Garnbret (Ĺ AO Velenje) je na predzadnji tekmi svetovnega pokala v ĹĄportnem plezanju v kitajskem Xiamenu v teĹžavnosti osvojila tretje mesto. Njena najveÄ?ja tekmica v skupni razvrstitvi, JuĹžnokorejka Jain Kim, je bila ĹĄele osma, tako da je slovenska ĹĄampionka Ĺže pred finalom v Kranju ubranila skupno zmago sezone v teĹžavnosti in kombinaciji.

V finalu je nastopila ĹĄe ena Slovenka – Mina MarkoviÄ?, in zasedla peto mesto.

Garnbretova, 18-letnica iz Ĺ martnega pri Slovenj Gradcu in velenjska gimnazijka, je imela pred to tekmo pred izzivalko JuĹžnokorejko Jain Kim velikanskih 120 toÄ?k naskoka, korejska tekmica pa ni zmogla niti do zmagovalnega odra in je konÄ?ala na osmem mestu.

To pomeni, da je Garnbretova Ĺže tekmo pred koncem osvojila skupno zmago v teĹžavnosti in tudi v kombinaciji, ki bo prviÄ? na sporedu tudi na olimpijskih igrah v To-

kiu leta 2020. Ĺ˝e drugo leto zapored bo slovenska najstniĹĄka senzacija sezono konÄ?ala na prvem mestu razpredelnice.

"Tekma je bila kar naporna, saj jo je ves Ä?as prekinjalo slabo vreme in do zadnjega nismo vedeli, kaj bo s polfinalom in finalom. Na koncu je sicer bilo za vse tekmovalce pribliĹžno enako, vendar smo se zaradi situacije mogoÄ?e pustili malce preveÄ? zmotiti. Z nastopom deklet v kvalifikacijah, kjer sta obe preplezali obe smeri do vrha, in v finalu, kjer je sicer Mina naredila v srednjem delu malce preveÄ? napak za piko na i, sem kar zadovoljen in verjamem, da bosta na zadnji tekmi v Kranju zadovoljili in navduĹĄili tudi domaÄ?e obÄ?instvo. Domen je v kvalifikacijah v prvi smeri odplezal odliÄ?no in dosegel drugi rezultat, v drugi smeri pa je Ĺžal naredil napako. Polfinale je bil zanj psihiÄ?no teĹžek zaradi prej omenjenih razmer, na kljuÄ?nem delu se je odloÄ?il za varnejĹĄo kombinaci-

jo gibov, kar pa se mu ni obrestovalo. Domen bo v Kranju ĹĄel na vse ali niÄ?, kaj bo to prineslo, pa verjamem, da si pridete pogledat v Ĺživo," je (na)povedal selektor slovenske reprezentance v ĹĄportnem plezanju Gorazd Hren, kot Janjin trener pa ĹĄe dodal: "Zelo sem vesel, da je Janja ponovila uspeh preteklega leta in ponovno zmagala v skupni seĹĄtevek v teĹžavnosti in kombinaciji. Letos sva oba vloĹžila res veliko dela in Ä?asa v sezono, se pripravljala tako na balvane kot teĹžavnost in prav je, da sva bila za to rezultatsko poplaÄ?ana. Janjina forma je letos definitivno na najviĹĄji ravni do zdaj in upam, da nama tako uspe tudi v prihodnje."

Mednarodna sezona svetovnega pokala v ĹĄportnem plezanju bo sklenjena 11. in 12. novembra v Kranju. Slovenski plezalci priÄ?akujejo buÄ?no podporo domaÄ?ega obÄ?instva. Lansko leto jih na zakljuÄ?ni tekmi bodrilo tudi veliko Ĺ aleÄ?anov, najveÄ? dijakov in soĹĄolđ&#x;”˛ cev Janje Garnbret.

VelenjÄ?ani razoÄ?ara(li)ni Podobno kot na gostovanju pri ĹĄvicarskem Kadettnu so rokometaĹĄi doĹživeli poraz (28:29) tudi z norveĹĄkim Eleverumom – Po petem krogu kar ĹĄtiri moĹĄtva s po ĹĄestimi toÄ?kami RokometaĹĄi Gorenja so v 5. krogu lige prvakov gostovali na NorveĹĄkem. Pred tekmo so upali, da se bodo z dobro igro vrnili na prvo mesto, domov pa so se vrnili razoÄ?arani. Sprijazniti so se morali z drugim porazom zaporedoma. Zaradi slabĹĄe razlike v danih in prejetih golih sa zdrsnili na tretje mesto. NorveĹĄki prvak pa je po dveh uvodnih porazih nanizal tri zmage.

vratarja Vegarda Bakkena Oeiena kmalu izniÄ?ili gostujoÄ?o prednost, izenaÄ?ili (3:3 v 7. minuti), nato pa s hitro igro povzroÄ?ali na trenutke premalo zbranim gostom vse veÄ? teĹžav. Povedli so celo s 16:12, na odmor pa odĹĄli s prednostjo treh (17:13). Komaj se je zaÄ?el drugi polÄ?as, so gostitelji drugiÄ? na tekmi priigrali prednost ĹĄtirih zadetkov (18:14). To razliko so ponovili

Trenutni pogled na lestvico razkriva, da je skupina C najbolj izenaÄ?ena. Kar ĹĄtiri moĹĄtva, Skjern, Elverum, Kadetten in Gorenje imajo po tri zmage in dva poraza, z dvema zmagama in tremi porazi sledi ĹĄpanski Aldemar, najslabĹĄo igro pa je doslej pokazala romunski prvak Dinamo iz BukareĹĄte, ki je premagal le Ĺ vicarje, vse druge dvoboje pa izgubil.

Slovenski podprvaki so tekmo na severu Evrope zaÄ?eli zelo dobro. Z goloma Nejca Cehteta, ki je bil z devetimi goli strelec tekme, in Alema Toskića so povedli z 2:0. Zanimivo Cehte je kar osem od devetih golov dosegel ĹĄele v drugem polÄ?asu. Prednost dveh zadetkov (3:1) so imeli ĹĄe v 4. minuti, ko je kapetan Niko Medved uspeĹĄno izvedel sedemmetrovko. Ĺ˝al pa gostje niso nadaljevali v ritmu teh uvodnih minut, saj sta bili to edini njihovi vodstvi. DomaÄ?i so prevzeli pobudo in tudi po zaslugi odliÄ?nega

ĹĄe petkrat, nazadnje v 23:19 po slabih desetih minutah igre v tem delu tekme. Toda igralci Gorenja se niso predali. Upanje, da bi se domov vrnili vsaj s toÄ?ko, se je kljub tolikĹĄni prednosti poveÄ?alo. Do tedaj so domaÄ?i vse preveÄ? zlahka dosegali zadetke. Ob premalo Ä?vrsti vratarja tudi vratarja nista bila na ravni svojih sposobnosti. Prvi vratar Klemen Ferlin je prvo obrambo od skuĹĄaj ĹĄestih imel ĹĄele 41. minuti. Po treh njegovih zaporednih obrambah in po treh zaporednih Cehtetovih golih so se NorveĹžani v 44. minuti pribliĹžali na samo gol zaostanka (24:25). Upanje vsaj toÄ?ko je bilo povsem stvarno ĹĄe osem minuti pred koncem, ko so se NorveĹžanom ĹĄe drugiÄ? v tem polÄ?asu pribliĹžali na gol zaostanka 25:26.

Po napaki nasprotnika so imeli kot Ĺže dvakrat, trikrat prej priloĹžnost za izenaÄ?itev, toda oÄ?itno zaradi prevelike Ĺželje niso zmogli premagati odliÄ?nega domaÄ?ega vratarja.

Nasprotnik je bil v odloÄ?ilnih trenutkih bolj zbran. Njihovi nezbranost pa so domaÄ?i seveda kaznovali, dobre tri minute pred koncem so imeli z vodstvom 29:26 neulovljivo prednost in si zagotovili tretjo zaporedno zmago.

VÄ?eraj so VelenjÄ?ani v 6. krogu lige Seha gostovali v makedonskem glavnem mestu Skopju pri Metalurgu. V nedeljo, 22. oktobra, bodo (17.00) v 5. krogu regionalne lige gostili srbsko Vojvodino, 4. novembra pa bodo nadaljevali boje za toÄ?ke v ligi prvakov. Prvo soboto v novembru namreÄ? v Velenje prihaja Elverun; to bo seveda priloĹžnost, da se mu oddolĹžijo za nedeljski poraz. Ĺ˝eljko Babić, trener Gorenja: ÂťPo porazu smo seveda nekoliko razoÄ?arani. Sam sem vesel, da je ekipa pokazala znaÄ?aj in se ni predala.

V drugem polÄ?asu prikazali dobro igro, a nam je na trenutke zmanjkalo ĹĄportne sreÄ?e in tudi osredotoÄ?enosti. V konÄ?nici smo imeli priloĹžnost, da doseĹžemo gol s ĹĄestmetrske Ä?rte, a pri tem nismo bili uspeĹĄni. Iz tekme se moramo nekaj nauÄ?iti in ĹĄe naprej igrati na takĹĄni ravni.ÂŤ Nejc Cehte, najboljĹĄi strelec tekme: ÂťZa nami je teĹžka tekma. V prvem polÄ?asu nismo napravili dogovorjenega. V nadaljevanju smo tekmece uspeli ujeti, a nam je na koncu zmanjkalo nekaj ĹĄportne sreÄ?e.ÂŤ Trener Ĺ˝eljko Babić upa, da se bo igralci iz te tekme nekaj nauÄ?ili. Dejal pa je ĹĄe tudi: ÂťVesel sem, da je ekipa pokazala znaÄ?aj in se ni predala. V drugem polÄ?asu so prikazali dobro igro, a nam je na trenutke zmanjkalo ĹĄportne sreÄ?e in tudi osredotoÄ?enosti. V konÄ?nici smo imeli priloĹžnost, da doseĹžemo gol s ĹĄestmetrske Ä?rte, a pri tem nismo bili uspeĹĄni.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 21

Ĺ˝eli Ä?utiti veter v laseh

Velenje ponovno gostilo mednarodno tekvondo prvenstvo

Evropski prvak v deskanju na vodi Janko PristuĹĄek – Jaka ĹĄportnik Ĺže od malih nog – ZaÄ?el z gimnastiko, sedaj prisega na vodne ĹĄporte Bojana Ĺ pegel

Med klubi iz enajstih drĹžav so bile tudi reprezentance ÄŒeĹĄke, GrÄ?ije in Bolgarije Velenje, 14. oktobra – Taekwon-do & Kickboks klub Skala Velenje je minulo soboto priredil 3.

SLO Open, mednarodno odprto prvenstvu v tevondoju verzije ITF, na katerem je tako v formah kot borbah tekmovalo okrog 350 udeleĹžencev iz 32 klubov. Prvenstvo, katerega pobudnik je velenjski klub, je namenjeno vsem starostnim kategorijam, ĹĄe posebej pa mlajĹĄim generacijam oziroma mladincem in Ä?lanom, ki se lahko pomerijo z vrstniki iz razliÄ?nih drĹžav, kar je odliÄ?na priloĹžnost za testiranje znanja in pridobivanje motivacije za napredovanje. "Predvsem naĹĄi starejĹĄi tekmovalci, ki se sicer redno udeleĹžujejo prvenstev v tujini, denimo v GrÄ?iji, Bolgariji, ÄŒeĹĄki, kjer se lahko borijo z nasprotniki iz razliÄ?nih drĹžav, se veselijo prvenstva v Velenju," je povedal trener in ustanovitelj kluba Skala Peter Landeker, ki prednost takih sreÄ?anj vidi tudi v tem, da tekmovalci na njih preizkusijo same sebe in uÄ?inkovitost treningov, kar jim pomaga pri pripravah na evropsko prvenstvo. Da bi evropsko prvenstvo v tekvondoju verzije ITF nekoÄ? potekalo v Velenju, je ena od Landekerjevih Ĺželja in izziv obenem, je ĹĄe povedal.

Tekmovalci velenjskega kluba so se na 3. prvenstvu SLO Open odliÄ?no izkazali ter osvojili pokal za drugi najboljĹĄi klub tekmovanja ter tri pokale za najboljĹĄe posameznike. V skupnem seĹĄtevku medalj so zaostali samo za mnogo ĹĄtevilnejĹĄo reprezentanco Bolgarije, tretje mesto pa

je osvojil Taekwon-do klub Sun BraslovÄ?e. DomaÄ?ini so se na najviĹĄjo stopniÄ?ko povzpeli enaindvajsetkrat, osvojili pa so tudi ĹĄtirinajst srebrnih in ĹĄtiriindvajset bronastih medalj. NajboljĹĄi mlajĹĄi deÄ?ek je postal Jaka Kumer, StaĹĄa Lipnik je postala naj-

nik (mladinci, forme Ä?rni pas I. dan in Ä?lani, forme Ä?rni pas I. dan), Tanja KraĹĄovec (Ä?lanice, forme rumeni pas), StaĹĄa Lipnik (Ä?lanice, forme Ä?rni pas III. dan, borbe -69 kg in borbe +75 kg), Marko MlinariÄ? (Ä?lani, forme rdeÄ?i pas), Nejc RakuĹĄa (Ä?lani,

Obiskovalci 3. SLO open prvenstva v tekvondoju verzije ITF so si lahko ogledali veÄ? kot 600 nastopov.

boljĹĄa Ä?lanica in Nejc RakuĹĄa najboljĹĄi Ä?lan.

Zlate medalje so osvojili: Pia Landeker (starejĹĄe deklice, forme rdeÄ?i pas), Pia Zoja Glavnik (starejĹĄe deklice, forme Ä?rni pas I. dan in borbe do 40 kg), Jaka Kumer (mlajĹĄi deÄ?ki, forme rumeni pas), Dominik JerovĹĄek (mlajĹĄi deÄ?ki, forme zeleni pas), Luka RamĹĄak (mladinci, forme rumeni pas), Domen Zabukov-

forme Ä?rni pas II. dan in borbe -57 kg), Tadeja SuĹĄec (mlajĹĄe deklice, borbe -25 kg), Erazem RozoniÄ?nik (starejĹĄi deÄ?ki, borbe -60 kg), Luka Krel (starejĹĄi mladinci, borbe +75 in Ä?lani, borbe -85 kg), Dean VukanÄ?iÄ? (Ä?lani, borbe -78 kg). đ&#x;”˛

tf

Kegljanje

Ĺ˝alÄ?ani tudi v tretji tekmi niso bili kos Ĺ marÄ?anom V soboto v Ĺ martnem ob Paki odloÄ?itev o jesenskem prvaku(?)

V srediĹĄÄ?u pozornosti 7. kroga MedobÄ?inske Ä?lanske lige Golegeter je bila tekma v Ĺ˝alcu, kjer je pri tretjih domaÄ?ih gostovalo drugo Ĺ martno 1928. SavinjÄ?ani so bili PaÄ?anom enakovreden nasprotnik le v prvem polÄ?asu, ko je bil rezultat 1 : 1. Z golom AleĹĄa Dobrajca so v 28. minuti celo povedli. Njihovo veselje je bilo zelo kratko, saj so gostje z golom TomaĹža Valerja izenaÄ?ili Ĺže po dveh minutah. Ta igralec je bil to sobotno popoldne zelo razpoloĹžen. V nadaljevanju je dosegel ĹĄe dva gola (v 47. in 71. minuti), Ä?etrtega za goste pa je zabil njihov najboljĹĄi dosedanji strelec Samir Agić (90.). Z enakim rezultatom so Ĺ˝alÄ?ani izgubili tudi v 4. krogu v Ĺ martnem ob Paki, v prvem pa je bilo v Ĺ˝alcu 1 : 1.

Vodilni Mozirjani so gostovali v Kozjem pri zadnjem Odredu, ki je tudi po tem krogu ostal na toÄ?kovni niÄ?li. Zgornjesavinj-

21

Ĺ PORT

19. oktobra 2017

Ä?ani so zmagali s 4 : 2. Na vso moÄ? so oÄ?itno zaigrali samo v prvem delu, ko so dosegli tri gole, in ĹĄe nekaj minut v nadaljevanju. Strelci v prvem polÄ?asu so bili Luka Danijel (12.), Rok Goltnik (21.) in Bogdan Jan (31.).

Po petih minutah v drugem je Gregor Zamernik poviĹĄal na 4 : 0. Po visokem vodstvu so gostje zaigrali lagodneje, Kozjani podjetneje in z dvema goloma ublaĹžili poraz. Zadela sta Jaka Ĺ ket z enajstmetrovke (69.) in Iztok Ĺ tus (75.).

Do konca letoĹĄnjega dela prvenstva sta ĹĄe dva kroga. Edina kandidata za jesenski naslov so po razpletu v tem krogu ostali le ĹĄe Mozirjani (15 toÄ?k) in Ĺ marÄ?ani (14), Ĺ˝alÄ?ani za njima zaostajajo Ĺže za ĹĄest oziroma pet toÄ?k. O tem bo odloÄ?al najbrĹž Ĺže sobotni 8. krog (21. 10. ob 15.00), ko bo na derbiju v Ĺ martnem gostovalo Mozirje. Dvoboj med Ĺ˝alcem in Odredom pa bo 4. novembra. đ&#x;”˛

vos

Le 5 kegljev je loÄ?ilo Ĺ oĹĄtanjÄ?ane od pomembne zmage na derbiju 4. kroga.

Na ĹĄeststeznem kegljiĹĄÄ?u dvorane Tabor v Mariboru sta se pomerila vodilni Konstruktor in drugo uvrĹĄÄ?eni Ĺ oĹĄtanjÄ?ani. Po nastopu prvih treh igralcev so domaÄ?ini vodili z 2 : 1 s prednostjo 12 kegljev. V drugi igri so za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane nastopili trenutno najboljĹĄi igralci, ki jih premore Ĺ oĹĄtanjski strateg. Ĺ˝e v prvem setu igra Ĺ oĹĄtanjÄ?anov ni stekla, kot so se dogovorili. DomaÄ?i pa so zato razliko poveÄ?ali na 59 kegljev. Sledil je preobrat v igri gostujoÄ?e ekipe, ki je iz luÄ?aja v luÄ?aj zmanjĹĄevala razliko.

Prava drama se je odvijala v Ä?etrtem setu. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so z odliÄ?no igro prisilili domaÄ?e, da so delali napake, osvojili dve toÄ?ki, vendar jim je za zmago zmanjkalo pet kegljev. S tem porazom so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani padli na peto mesto. Po tekmi je trener Ĺ oĹĄtanjÄ?anov dejal, da je z rezultatom zelo zadovoljen, z igro posameznikov pa nekoliko manj, saj so preveÄ? luÄ?ajev na Ä?iĹĄÄ?enje zmetali v prazno (deset veÄ? kot domaÄ?ini). Popravni izpit Ä?aka Ĺ oĹĄtanjÄ?ane Ĺže v soboto, ko se bodo na domaÄ?ih stezah pomerili s Korotanom, povratnikom iz 1. B lige.

SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 14. uri.

Kegljanje, 2. liga, vzhod, 4. k.

Konstruktor: Ĺ oĹĄtanj 5 : 3 (3274 : 3270) Ĺ oĹĄtanj: Jug – 538 (0), SeÄ?ki – 541 (0), PintariÄ? – 554 (1), PetroviÄ? – 501 (0), HasiÄ?iÄ? – 554 (1), ArnuĹĄ - 582 (1).

povzpel na surf. S pomoÄ?jo vetra nisem uspel pluti niti en meter, kar me je razjezilo. Vzel sem dopust in ĹĄel v Ĺ˝alec, kjer sem kupil svoj prvi ÂťsurfÂŤ. S tem se je zame zaÄ?ela ĹĄportna pot, ki ĹĄe traja.ÂŤ Jaka se spominja, da so bile prve deske ravne, kmalu pa je zaÄ?el tekmovati na novejĹĄih, Veplasovih Division II. ÂťBile so odliÄ?ne, z njimi sem se na tekmovanjih redno uvrĹĄÄ?al med prvih 10 v jugoslovanskem me-

Velenje - ÄŒeprav je ob rojstvu – rojen je bil v velenjskih provizorijih ob SonÄ?nem parku – dobil ime Janko, ga prijatelji in znanci od nekdaj kliÄ?ejo Jaka.

Mnogi se ga zagotovo spomnijo tudi kot Mojstra Jaka, ki je v nekdanji Eri svetoval in pokazal, kako se kaj popravi in kako se lotiti mojstrskih del v svojem domu. Takrat je bil tudi naĹĄ sodelavec na Radiu Velenje, kjer je svetoval posluĹĄalcem. Zadnja leta pa je nase opozarjal predvsem na vodi, na ÂťsurfuÂŤ. Zaradi njega je septembra ob madĹžarskem Blatnem jezeru donela slovenska himna, saj je postal evropski prvak v kategoriji Division II. razred A. Jaka se je s ĹĄportom zaÄ?el ukvarjati zelo zgodaj. Ko se je druĹžina preselila v Skazov mlin, Jaka PristuĹĄek je ĹĄe je spoznal Hansa Skaza, pripravnik med upokojenci, ki ga je povabil v pionirÄ?as mu pomagata zapolniti sko vrsto orodne telopes ÄŒip in jadranje na deski. vadbe, v takratni velenjÂťNoÄ?em obmirovati, hoÄ?em ski klub Partizan. ÂťGimostati aktiven,ÂŤ pravi. nastiko sem treniral celo osnovno in srednjo ĹĄolo.

Najbolj mi je leĹžal preskok, Ä?eprav sem treniral tudi na rilu. Ko so na prvenstvu uvedli bradlji, parterju, drogu in dru- prosti slog (free stayle), je osvogih orodjih. Moj najveÄ?ji uspeh jil drugo mesto za takrat odliÄ?je bilo 1. mesto na pionirskem nim DuĹĄanom Puhom,ÂŤ se spoprvenstvu leta 1969 in 3. me- minja Jaka. Tudi ko surfanje ni sto na srednjeĹĄolskem republi- bilo veÄ? tako popularno, Jaka ni ĹĄkem prvenstvu,ÂŤ se spominja. prenehal. Nova doba pa se je po Ĺ port ga je spremljal tudi pozne- njegovih besedah zaÄ?ela z Zoo je. ÂťLahko reÄ?em, da me je za- Stationom ob Velenjskem jezeznamoval. Od gimnastike sem ru. ÂťTam smo se zaÄ?eli zbirati ĹĄel k rokometu, kjer sem igral v stari surfarski zanesenjaki. Vse mladinskih vrstah. Ko sem ĹĄel veÄ? smo spet trenirali, pred ĹĄtiv sluĹžbo, pa sta me zaÄ?ela pri- rimi leti pa smo se zaÄ?eli ponovlaÄ?iti veter in surfanje. ZaÄ?el vno udeleĹževati tekmovanj, tusem na Velenjskem jezeru, v Ä?a- di v tujini.ÂŤ Jaka ni sanjal, da bi su, ko je bilo to ĹĄe mrtvo jezero. postal evropski prvak, a ko se je Spominjam se, da je bil dostop to zgodilo, je ob zvokih slovenv vodo grozen, a na njem so, ko ske himne, ko so mu podeljevaje bilo ĹĄe turkizne barve, zaÄ?eli li pokal, imel kurjo koĹžo. ÂťTo je surfati od mene precej starejĹĄi res nepozabno,ÂŤ prizna. Zanima moĹžje, ki so takrat imeli Ingra- nas, ali se bo morda sedaj surdove deske. Ponudili so mi, da fanju posveÄ?al ĹĄe bolj, saj je ĹĄel poskusim. Prvi poskusi niso bi- konec letoĹĄnjega avgusta Âťv penli obetavni, nenehno sem padal zijoÂŤ, a ne odgovori takoj. ÂťÄŒev vodo, a sem se vedno znova prav sem v tem statusu ĹĄe pri-

BridĹž Pari so premeĹĄali karte V soboto, 14. oktobra, je v TopolĹĄici potekalo parsko prvenstvo v bridĹžu. UdeleĹžilo se ga je 31 parov iz vseh slovenskih klubov.

Prvo mesto in pokal mesta Ĺ oĹĄtanj sta osvojila igralca iz Bridge kluba Tivoli iz Ljubljane Barbara Drinovec DrnovĹĄek in TomaĹž AdamiÄ?.

Skoki Mladi AnĹže odliÄ?en Ä?etrti V Ĺ˝ireh je 14. oktobra potekalo drĹžavno prvenstvo za deÄ?ke in deklice do 10 in 11 let ter ekipna tekma.

Tokrat je v posamiÄ?ni konkurenci

Od domaÄ?ih igralcev je Ä?etrto mesto osvojil Bojan AmbroĹž s partnerjem Mirom Novakom iz kluba Ĺ˝uĹžemberk, sedmo mesto Janko MijoÄ? s partnerko Silvano Rojko iz kluba Maribor, deveto mesto (obenem najboljĹĄi domaÄ?i par) pa sta dosegla Stane in NuĹĄa GoĹĄnik.

Pri izvedbi uspeĹĄnega turnirja so klubu pomagali ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in hotel Vesna ter ĹĄtevilni sponzorji. đ&#x;”˛ NuĹĄa GoĹĄnik

blestel naĹĄ AnĹže Brecl, ki je dosegel odliÄ?no 4. mesto.

Na ekipni tekmi je ekipa SSK Velenje 1 (AnĹže Brecl, Mark KreĹže, Liam MagdiÄ? in Nik Tovornik), med 27. ekipami, dosegla odliÄ?no 5. mesto. đ&#x;”˛

pravnik, moram reÄ?i, da je bila upokojitev zame zelo velik preskok. Navajen sem bil, da se je dan zaÄ?el pred sedmo zjutraj, z dela sem se vraÄ?al pozno popoldne. Sedaj imam veliko Ä?asa, ki ga moram zapolniti.ÂŤ Zato Ĺže snuje nove projekte v okolici hiĹĄe, ki sta jo z Ĺženo Katjo zgradila na idiliÄ?nem Lopatniku. Vesel je, ker mu druĹžbo dela prikupen kosmatinec, poljski niĹžinski ovÄ?ar ÄŒip. Šport bo za-

gotovo ostal del mojega Ĺživljenja, ĹĄe vedno Ĺželim Ä?utiti veter v laseh, kar se vidi tudi po moji frizuri,ÂŤ se poĹĄali, ob tem se pogladi po goli glavi. Ob tem pa prizna, da ne ve, ali bo ĹĄe tekmoval na veÄ?jih deskarskih tekmovanjih. ÂťTo zahteva veliko energije in Ĺživcev. Ves Ä?as si napet, zato sem se odloÄ?il, da se bom nekaj Ä?asa z deskanjem ukvarjal le rekreativno.ÂŤ Dokler bo vreme temu naklonjeno, bo po Velenjskem jezeru deskal vsaj vsako sredo, ko se tam zberejo tudi ostali velenjski deskarji na vodi, ki pripravljajo tudi regate. ÂťNa kopnem smo prijatelji, na vodi pa vedno tekmeci. To me ohranja pri kondiciji,ÂŤ ĹĄe zatrdi. Ne nazadnje pa si je prav letos kupil desko znamke Lechner. Gre za starejĹĄi model, ki je zamenjal dolgoletno zvesto ÂťprijateljicoÂŤ, đ&#x;”˛ desko Burjo.

Karate Sprejem odliÄ?nih karateistov Velenje, 12. oktobra – Ĺ˝upan MO Velenje Bojan KontiÄ? je sprejel odliÄ?ne mlade velenjske karateiste Karate kluba Velenje. Sprejema se je poleg karateistov, ki se lahko pohvalijo z vrsto priznanj, udeleĹžil tudi predsednik kluba MatjaĹž Cesar in đ&#x;”˛ starĹĄi karateistov.

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

19. oktobra 2017

Mednarodno sreÄ?anje Ä?astnikov V Subotici v Republiki Srbiji je pred kratkim potekalo sreÄ?anje Ä?astnikov iz ĹĄtirih drĹžav – Slovenije, Srbije, ÄŒrne gore in MadĹžarske. Slovensko delegacijo so predstavljali Ä?astniki iz Velenja in MeĹžiĹĄke doline: polkovnik Miha Butara (Ä?astni predsednik ZSÄŒ), velenjske je vodil stotnik Janko AvberĹĄek, meĹžiĹĄke pa major Albert Vodovnik.

Na delovnem sreÄ?anju, ki je potekalo v prijetnem razpoloĹženju in lepem okolju, so udeleĹženci namenili pozornost poglabljanju zaÄ?etih pobud, kako vkljuÄ?iti Ä?astnike zainteresiranih drĹžav udeleĹženk na humanitarnih podroÄ?jih, predvsem v medsebojni organizi-

Zaporniki v zaporih in na prostosti ranosti in pomoÄ?i v primeru veÄ?jih elementarnih nesreÄ? in katastrof. Na sreÄ?anju so tudi primerjali organiziranost Ä?astnikov v sosednjih drĹžavah in ugotovili, da se ta razlikuje v primerjavi s krovnimi organizacijami in tudi na lokalni ravni. Eden od dogovorov

Zasegli veÄ? kosov oroĹžja in streliva

v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo veÄ? dogodkov, ki so jih obravnavali policisti.

Mozirje, 11. oktobra – Mozir- Samo v sredo so obravnavali tri ski policisti so v sredo na osno- prometne nesreÄ?e s pobegom. vi preteklega zbiranja obvestil Vse tri so se pripetile na parkiopravili hiĹĄno preiskavo pri riĹĄÄ?ih.

V Ä?etrtek, 12. oktobra, so v bliĹžini gasilZaseĹženo. (foto: skega doma ustavili PU Celje) voznico, ki ni imela veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja. Avto so ji zasegli, obdolĹžilni predlog ĹĄe sledi. V kroĹžnem kriĹžiĹĄÄ?u se je zaradi izsiljevanja prednosti istega dne zgodila prometna nesreÄ?a. Zaradi posledic so ĹĄtiri osebe, ki 69-letnem obÄ?anu z obmoÄ?ja so utrpele lahke telesne poĹĄkodGornjega Grada. Pri hiĹĄni pre- be, iskale zdravniĹĄko pomoÄ?, iskavi so naĹĄli in zasegli veÄ? ko- povzroÄ?itelju pa so policisti nasov oroĹžja in streliva, za katere pisali plaÄ?ilni nalog.

V soboto, 14. oktobra, pa so poobÄ?an ni imel ustreznih listin. licisti ponoÄ?i pridrĹžali voznico osebnega avtomobila, ki je vozila pod vplivom alkohola. ÂťPrenoÄ?iliÂŤ so jo pri njih, saj si sama Trije pobegi, ĹĄtirje laĹžje ranje- ni Ĺželela urediti prevoza domov. ni, ena voznica ostala brez avta, Na vsak naÄ?in je hotela do doma ena pa je prenoÄ?ila pri policistih. peljati sama, kar pa bi lahko bilo Velenje, 11. aprila – PrejĹĄnji te- nevarno tako zanjo kot za druge den se je v prometu na obmoÄ?ju udeleĹžence prometa.

V prometu ni bilo povsem mirno

Iz POLICISTOVE beleĹžke Mati se ne drĹži dogovora

Sestri sta se stepli

Velenje, 11- oktobra – Ker bivĹĄa partnerica partnerju, oÄ?etu njunega otroka, ni omogoÄ?ila stika z njim, Ä?eprav imata te dogovorjene po sodni poti, jo je partner prijavil. Policisti bodo nespoĹĄtovanje dogovora obravnavali kot kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe, s tem pa seznanili tudi center za socialno delo.

Velenje, 13. oktobra – V petek zveÄ?er sta se na Vojkovi sprli in stepli sestri. Obe sta iskali zdravniĹĄko pomoÄ?, zoper obe pa bo sledila kazenska ovadba za kaznivo dejanje povzroÄ?itve laĹžje telesne poĹĄkodbe.

V knjiĹžnici jo je napadel Velenje, 11. oktobra – V sredo je v knjiĹžnici neznanec napadel in udaril dekle, ki tam opravlja poÄ?itniĹĄko delo. Iskala je zdravniĹĄko pomoÄ?. Policisti za krĹĄiteljem poizvedujejo.

Prijavitelj je nadlegoval sam Velenje, 12. oktobra – V Ä?etrtek ob 1. uri zjutraj je policiste poklical ÂťgostÂŤ lokala KotiÄ?ek in jim povedal, da mu tam grozi najemnica. Policisti pa so po pogovoru z najemnico in gosti ugotovili, da je bil on tisti, ki je v vinjenem stanju nadlegoval druge goste in najemnico.

Spor zaradi posode Velenje, 13. oktobra – V petek popoldan sta se na Ĺ ercerjevi sprla oÄ?e in sin.

Povod za prepir je bila posoda. V prepiru je sin oÄ?eta prijel in odrinil. Policisti so njegovo ravnanje kaznovali z odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Kradel za Ä?iste zobe Velenje, 14. oktobra – V soboto dopoldne so policisti v Mercatorju obravnavali krajo veÄ?je koliÄ?ine zobnih krem. Trgovina je oĹĄkodovana za okoli 60 evrov.

Navijali preveÄ? glasno Velenje, 15. oktobra - V nedeljo opolnoÄ?i je policiste poklical stanovalec s Stantetove. Zaradi glasne glasbe v baru Zate ni imel mirne noÄ?i. Policisti so posredovali in najemnici lokala napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Nekaj zelenega tudi v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj, 16. oktobra – V ponedeljek popoldan so policisti Ĺ oĹĄtanjÄ?anki zasegli PVC vreÄ?ko z manjĹĄo koliÄ?ino posuĹĄene zelene snovi. ÄŒe se bo potrdilo, da gre za marihuano, ji bodo napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Sosed zmerjal sosedo Ĺ oĹĄtanj, 16. oktobra – V ponedeljek zveÄ?er je v Ĺ oĹĄtanju sosed zmerjal sosedo.

Njegovo nespodobno vedenje ne bo ostalo brez posledic.

je bil, da se oblikuje manjĹĄa operativna ekipa s po dvema predstavnikoma iz vsake drĹžave, ki bo pripravila delovno gradivo z zakljuÄ?ki s sreÄ?anja in uskladitvami za nadaljnje delo ter sodelovanje. đ&#x;”˛

MatjaĹž KlemenÄ?iÄ?, foto: Roman Bastl

VrstniĹĄko nasilje Velenje, 12. oktobra – V Ä?etrtek je na hodniku stavbe Ĺ olskega centra Velenje soĹĄolec napadel soĹĄolca in ga veÄ?krat udaril v predel glave. Napadeni je iskal zdravniĹĄko pomoÄ?, policisti pa bodo po pogovoru s priÄ?ami in osumljenim podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje lahke telesne poĹĄkodbe.

PeĹĄci pogosto krĹĄijo predpise Celje, 12. oktobra – V Ä?etrtek med 8. in 11. uro so policisti na celotnem obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje izvajali poostren nadzor s poudarkom na ugotavljanju krĹĄitev peĹĄcev in voznikov do peĹĄcev. V nadzoru so zaznali 16 krĹĄitev voznikov do peĹĄcev in 62 krĹĄitev peĹĄcev. 49 krĹĄiteljem so napisali plaÄ?ilne naloge, ostale so opozorili.

PeĹĄce poleg spoĹĄtovanja prometnih predpisov policisti ĹĄe posebej opozarjajo, naj z odsevnimi predmeti poskrbijo za svojo vidnost. Ta je v jesenskih dneh, ko so ti vse krajĹĄi, ĹĄe posebej pomembna.

V nadzoru so ugotovili tudi veÄ? drugih krĹĄitev. V 14 primerih je ĹĄlo za krĹĄitve neuporabe varnostnega pasu. Sedem krĹĄiteljev so oglobili, sedem opozorili. V 13 primerih so zaznali nepravilno uporabo mobilnega telefona.

Tem krĹĄiteljem so izdali 9 plaÄ?ilnih nalogov. Dvema voznikoma, ki sta vozila brez vozniĹĄkega dovoljenja, pa so vozili zasegli.

Vrata plaÄ?ala, dobila pa ne Velenje, 13. oktobra – V petek je na Policijski postaji Velenje oĹĄkodovanka podala kazensko ovadbo zoper podjetje, pri katerem je naroÄ?ila protivlomna vra-

VrednejĹĄe stvari vzemite iz avtomobila Ĺ˝alec, 14. oktobra – V Ä?asu bolj mnoĹžiÄ?nega urejanja grobov se ob pokopaliĹĄÄ?ih zadrĹžujejo tudi nepridipravi. Eden od njih je v soboto na parkiriĹĄÄ?u pokopaliĹĄÄ?a v Ĺ˝alcu vlomil v osebno vozilo. Iz vozila je ukradel torbico z dokumenti, gotovino in mobilnim telefonom. đ&#x;”˛

ta. Zanje je plaÄ?ala 900 evrov, dobila pa jih ni. Podjetje bodo ovadili za kaznivo dejanje poslovne goljufije.

Voznik izsilil prednost voznici Velenje, 13. oktobra – V petek malo po 22. uri zveÄ?er je priĹĄlo v Veliki PireĹĄici do prometne nesreÄ?e, v kateri se je huje poĹĄkodovala 74-letna sopotnica v vozilu povzroÄ?itelja nesreÄ?e.

74-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Galicije.

Pri zavijanju v levo proti Arji vasi je izsilil prednost 60-letni voznici osebnega avtomobila, ki je pripeljala iz smeri avtoceste proti Velenju, in priĹĄlo je do trÄ?enja.

Kolesa (ťe) kradejo Velenje, 15. oktobra – V nedeljo je na Jenkovi cesti izginilo kolo znake Nakamura. Za storilcem poizvedujejo.

Nekdanji delavec grozil delodajalcu Velenje, 16. oktobra – V ponedeljek dopoldne je vodja podjetja, ki ima sedeĹž na KopaliĹĄki, prijavil policistom kaznivo dejanje groĹžnje. Ko je priĹĄel v sluĹžbo, ga je na stopnicah priÄ?akal delavec, ki je bil pred Ä?asom izredno odpuĹĄÄ?en iz delovnega razmerja, in ga z roko udaril v obraz. Zagrozil mu je tudi, da ga bo ubil.

Vlomilec povzroÄ?il ĹĄkodo Ĺ˝alec, 16. oktobra – V Ĺ eĹĄÄ?ah je v ponedeljek neznani storilec vlomil v lokal, razbil okna in poĹĄkodoval inventar. S sprejem je poĹĄkodoval tudi fasado na objektu.

Ples zapornikov na nadstreĹĄku ljubljanskega zapora na PovĹĄetovi ulici in vztrajanje na dvoriĹĄÄ?u zapora kot protest brez postavljenih zahtev ni bil tako dramatiÄ?en in tragiÄ?en, kot so tovrstni protesti in upori v kateri od drugih drĹžav sveta. SodeÄ? po poroÄ?anju medijev in brez temeljite analize tovrstne problematike, lahko zapiĹĄem, da je najveÄ? takĹĄnih uporov evidentiranih v zaporih juĹžnoameriĹĄkih drĹžav, v katerih je organizirana kriminaliteta, z njo pa kriminalne zdruĹžbe, trgovina s prepovedanimi drogami in ekstremnim nasiljem, precej bolj razĹĄirjena in problematiÄ?na kot v evropskih drĹžavah. V tamkajĹĄnjih zaporih so razmere povsem drugaÄ?ne, kot so v evropskih in slovenskih zaporih. V nekaterih zaporih razmere obvladujejo kriminalne zdruĹžbe, mafijske skupine in druĹžine ter kartelne mamilarske organizacije, tako da ni presenetljivo, da je varnost tako zapornikov kot paznikov visoko ogroĹžena.

Uprava Republike Slovenije za izvrĹĄevanje kazenskih sankcij (URSIKS) je bila ustanovljena leta 1995 kot organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Osnovno poslanstvo URSIKS je izvrĹĄevanje kazenskih sankcij in pripora s ciljem zagotavljati za druĹžbo, zaprte osebe in zaposlene varne zapore, ki zagotavljajo moĹžnost resocializacije zaprtim osebam. IzreÄ?ene kazni zapora in mladoletniĹĄkega zapora ter kazni zapora, izreÄ?ene po drugih predpisih, izvrĹĄujejo v ĹĄestih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki delujejo na trinajstih lokacijah. V okviru URSIKS deluje tudi Prevzgojni dom RadeÄ?e za mladoletnike, kamor so napoteni mladoletniki z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom. Obravnava zaprtih oseb mora biti organizirana tako, da zaprte osebe usposablja za Ĺživljenje na prostosti in jih odvraÄ?a od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko Ĺživeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami. Vizija URSIKS-a je razvijati sodoben, human in resocializacijsko usmerjen zaporski sistem. Tako je navedeno v temeljnih aktih in tudi na spletni strani Ministrstva za pravosodje – toda ali je tako tudi v realnosti?

Zadnji dogodek v zaporu na PovĹĄetovi ulici v Ljubljani nakazuje na doloÄ?ene pomanjkljivosti v sistemu. Na to Ĺže veÄ? let opozarjajo tudi predstavniki Sindikata drĹžavnih organov. V lanskem letu so opozorili na neprimerne in nevzdrĹžne kadrovske razmere, ki se vleÄ?ejo Ĺže desetletja. SodeÄ? po njihovih ocenah bi potrebovali vsaj 210 pravosodnih policistov in 80 strokovnih usluĹžbencev, da bi lahko svoje delo opravili skladno s temeljnimi akti in vizijo. Pomanjkanje pravosodnih policistov pomeni veÄ?je varnostno tveganje za zapornike, saj je nadzor nad ravnanjem zapornikov zmanjĹĄan, s Ä?imer je poveÄ?ano tveganje in moĹžnost konfliktov med zaporniki, s tem pa tudi izgredov in nasilja. To predstavlja tudi tveganje za pravosodne policiste, ki so lahko ob eskalaciji nasilja bistveno bolj ogroĹženi. In konÄ?no, to na doloÄ?en naÄ?in predstavlja nevarnost za celotno druĹžbo, saj so v primeru pobega zapornikov, ki so bili obsojeni za huda kazniva dejanja, v nevarnosti tako policisti kot osebe, ki so priÄ?ale ali so v sorodstvenem ali drugem razmerju z njimi, ter drugi, saj obstaja velika ponovitvena nevarnost izvrĹĄevanja kaznivih dejanj.

NiÄ? manj problematiÄ?no ni (predÄ?asno) izpuĹĄÄ?anje t. i. forenziÄ?nih pacientov, med katere sodijo priporniki in obsojenci, ki potrebujejo psihiatriÄ?no zdravljenje. Med slednjimi so hudi povzroÄ?itelji nasilja in morilci, ki so huda kazniva dejanja storili nepriĹĄtevni. V enoti za forenziÄ?no psihiatrijo primanjkuje pravosodnih policistov, dodatna teĹžava pa je po mnenju nekaterih strokovnjakov tudi neustreznost zakonskih doloÄ?b pri obravnavi oseb z duĹĄevno motnjo in visokim varnostnim tveganjem. Zato bi bile potrebne zakonske spremembe za ureditev kot v drugih evropskih drĹžavah, da ne bi prihajalo do ponovitvenih dejanj s tragiÄ?nimi posledicami. Dejstvo je, da to podroÄ?je zahteva veÄ? pozornosti in sistemskih ukrepov. đ&#x;”˛ Gre namreÄ? za varnost vseh in celotne druĹžbe.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Voznica trÄ?ila v motorista Ĺ martno ob Paki, 15. oktobra – V nedeljo nekaj po 15. uri so prometno nesreÄ?o s hudimi telesnimi poĹĄkodbami obravnavali v ReÄ?ici ob Paki. 79-letna voznica osebnega avtomobila je pri vkljuÄ?evanju na prednostno cesto pri zavijanju v levo proti Ĺ martnemu ob Paki trÄ?ila v 19-letnega motorista. Ta je pravilno pripeljal po prednostni regionalni cesti. Motorist se je v trÄ?enju hudo poĹĄkodoval. đ&#x;”˛

Foto: tp

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

19. oktobra 2017

23

Novemu ĹĄtudijskemu letu nazdravili s pivom S sklopom dogodkov z imenom OktoberfestiÄ? je Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub sprejel nove Ä?lane, eMCe plac pa odprl klubsko sezono

Oven od 21. 3. do 21. 4.

zitivne uÄ?inke zmernega pitja piva. Na oder eMCe placa pa je prvi vikend priĹĄel slovenski bend irskih zvokov Happy Ol‘ McWeasel, preteklo soboto Johnny Cash Tribute band iz Avstrije, oba koncerta pa sta bila na veselje ĹĄaleĹĄkih ĹĄtudentov odliÄ?na in sta jih ogrela ĹĄe za spoznavne veÄ?ere v Ljubljani in Mariboru, ki ju bo Ĺ Ĺ K organiziral v prihodnjih tednih.

Medtem ko vodstvo kluba izvaja storitve in program za ĹĄtudente, pa se pripravlja tudi na volitve predsednika, Ä?lanov nadzorno-disciplinske komisije in predstavnikov v ĹĄtudentskih svetih. Kandidaturo lahko Ä?lani kluba vloĹžijo do 21. oktobra, volitve pa bodo potekale na redni letni skupĹĄÄ?ini 4. novembra ob 18. uri v Mladinskem hotelu Velenje. Razpis in prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani ssk-klub.si.

Velenje, 6.–14. oktober – V zaÄ?etku meseca je bilo v Ĺ aleĹĄkem ĹĄtudentskem klubu ĹĄe posebej Ĺživahno, saj so pisarno obiskali ĹĄtevilni ĹĄtudenti iz Velenja in ĹĄirĹĄe regije, ki so se lahko registrirali v subvencioniran sistem ĹĄtudentske prehrane in se tako izognili dolgim Ä?akalnim vrstam v ĹĄtudijskih mestih. Hkrati se je v prvih dneh novega ĹĄtudijskega leta v Ĺ Ĺ K vÄ?lanilo veÄ? kot 400 ĹĄtudentov z velenjske upravne enote in okrog 200 pristopnih Ä?lanov iz okoliĹĄkih enot.

Da bi jim popestrili zaÄ?etek sezone predavanj in pripravili tako zabavno kot kulturno in izobraĹževalno dogajanje predvsem za ĹĄtudente, ki se izobraĹžujejo v Velenju, so v klubu eMCe plac pripravili OktoberfestiÄ?. Popestrili so ponudbo piva in pripravili predavanje o pivu z degustacijo ter poskrbeli za glasbo, ob kateri se pivo ĹĄe posebej prileĹže. Degustacijo sta vodila Andrej ColariÄ?, nosilec svetovno priznanega naziva za poznavanje piva Certified Cicerone, ter nagrajeni pivovar in BJCP sodnik piva Davor MiĹĄmaĹĄ, obiskovalcem pa predstavila glavne vrste piva, naÄ?ine varjenja in okuĹĄanja ter po-

đ&#x;”˛

tf, foto: M. Hrastnik

Pripravljate se na velik korak v vaĹĄi prihodnosti, ki ga je treba naÄ?rtovati, saj na vrat na nos tokrat ne bo ĹĄlo. Zdelo se vam bo, da ste na Ä?isto pravi poti, da jih tudi uresniÄ?ite. Dokaz za to boste dobili kmalu po vikendu. PoÄ?utje Ĺžal v teh dneh ne bo najboljĹĄe, za kar lahko krivite tudi svojo neaktivnost, saj nimate niti malo volje, da bi telo pogosteje spravili v gibanje. Za tistega, ki ga imate vsak dan bolj radi, pa si boste v teh dneh znali vzeti Ä?as. Obrestovalo se bo, saj se bo izkazalo, da so Ä?ustva obojestranska. Lahko bi rekli, da boste kmalu v sedmih nebesih.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

PriĹĄli boste do toÄ?ke, ko ne boste veÄ? vedeli, kaj narediti, da si izboljĹĄate poloĹžaj v sluĹžbi. Delo, ki ga opravljate, vas ne veseli veÄ?, saj so se odnosi zelo skrhali. V naslednjih dneh vas znajo za povrhu prizadeti ĹĄe oÄ?itki ljudi, ki jih imate zelo radi, sploh, ker boste potrebovali zaĹĄÄ?ito in tolaĹžbo, ne pa da vam naĹĄtevajo vaĹĄe napake. Zvezde vam obljubljajo veÄ? pomoÄ?i na finanÄ?nem podroÄ?ju, a ĹĄele na zaÄ?etku novembra. Tokrat boste toÄ?no vedeli, za kaj boste porabili denar, zato le pridno zlagajte na kupÄ?ek. Nagradili boste sebe in svoje najbliĹžje.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ĺ e dobro, da so pred vrati jesenske poÄ?itnice, saj boste ĹĄe nekaj dni potrebovali veliko poÄ?itka. Enostavno ne boste takĹĄni, kot ste vajeni. Ob koncu tedna vas Ä?aka veliko preseneÄ?enje, ki zna vaĹĄe Ĺživljenje precej spremeniti.

Na spremembo se sicer po tihem pripravljate Ĺže nekaj Ä?asa, vendar se bo sedaj izkazalo, da gre zares. Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vodilo k spogledovanju z nekom, ki ga ne poznate dolgo. To ne bo Ä?isto nedolĹžno, saj vam bo iz dneva v dan bolj vĹĄeÄ?.

Ustavite se, Ä?e ne mislite resno. Zdravje? OdliÄ?no bo, tudi stare teĹžave bodo izginile.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Imeli boste kar nekaj teĹžav na poslovnem podroÄ?ju, kar bo vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje. To bo povezano tudi z manjĹĄimi prihodki, kot ste jih priÄ?akovali, minus na vaĹĄem raÄ?unu bo zato vse veÄ?ji. NaveliÄ?ani boste, le redko kaj vam bo predstavljalo izziv. Vseeno vas bo kakĹĄen dogodek v prihodnjih dneh pozitivno presenetil, zanj pa bodo poskrbeli tisti, ki vas imajo iskreno radi. NajbliĹžji torej. ZaÄ?eli boste dvomiti, ali ste se odloÄ?ili prav, ko ste zaupali ljudem, ki jih niste najbolje poznali. VaĹĄe potrebe bo treba za nekaj Ä?asa krepko omejiti, dolg spisek Ĺželja pa veÄ? kot skrajĹĄati.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Zdelo se vam bo, da sta se s partnerjem ohladila in odtujila. Predvsem zato, ker si partner ne bo veÄ? vzel Ä?asa za vas. A zato niso kriva ohlajena Ä?ustva, ampak kriza, ki jo doĹživlja pri delu. Ko se vam bo odprl in povedal, kaj se mu dogaja, boste veliko bolj razumeli. Zato mu boste lahko tudi pomagali.

Kmalu bosta morala oba precej spremeniti svoje Ĺživljenje, saj se drugaÄ?e partner ne bo izvlekel iz krize. VÄ?asih je paÄ? tako, da je treba doseÄ?i dno, da se zaÄ?neĹĄ spet dvigati. ÄŒe bosta eden drugemu v oporo, bo ĹĄlo. Vidva pa bosta ĹĄe bolj povezana.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ko boste vrĹženi v to, da bo treba zaÄ?eti plavati, boste to tudi storili. In to brez teĹžav, Ä?eprav vas bo strah. Prvi koraki bodo malo teĹžki, potem pa boste videli, da se da. Sedaj boste res vsem dokazali, da niste tako neĹžni, kot se zdite. Pomagala vam bo tudi vztrajnost, ena od vaĹĄih lastnosti, ki vam jo mnogi zavidajo. Finance? Ponudba bo mamljiva. Skoraj preveÄ?. Dvakrat preverite, ali vse, kar vam ponujajo, drĹži. ÄŒasa imate dovolj, ni se vam treba odloÄ?iti Ä?ez noÄ?. Lepe dneve izkoristite za opravila, ki vam jih ni uspelo postoriti v mokrem septembru. Sedaj izgovorov ne bo veÄ?.

MagiÄ?ni veÄ?er v Ä?utnem vrtu V okviru tedna otroka smo v Osnovni ĹĄoli Ĺ alek – v ÄŒutnem vrtu, pripravili kulturni program in s tem povezan prvi dogodek, ki smo ga poimenovali Avstralski veÄ?er s kamiĹĄibajem. KamiĹĄibaj je poseben naÄ?in pripovedovanja zgodb, ki prihaja iz deĹžele vzhajajoÄ?ega sonca, kjer kami pomeni papir, ĹĄibaj pa gledaliĹĄÄ?e. S sugestivnim pripovedova-

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

njem zgodb ob risbah, ki so jih naslikali uÄ?enci (Vid BoĹĄkiÄ? Podrzavnik, Marko Rednak in Nikola Mitrović) pri likovnem snovanju, so pripovedovalci – kamiĹĄibajkarji (Jedrt Poles, Leo in Pia ÄŒretnik ter Lenart Ĺ onc) spretno upodobili avstralske pravljice z naslovi Kako je nastalo sonce, Kako so Ĺživali priĹĄle v Avstrali-

jo in Kako so Ĺživali dobile danaĹĄnjo podobo.

VeÄ?er se je zakljuÄ?il z zvoki didĹžiriduja, ki jih je spretno ustvarjal profesor likovne umetnosti Boris ObliĹĄar, iz lesenih tolkal in deĹžnih palic pa smo pod vodstvom profesorice Barbare RoĹĄer skupaj postali orkester, ki je oponaĹĄal zvoke narave in Ĺživa-

li, scensko podobo dogodku je pripravila Taja KlemenÄ?iÄ?, kamiĹĄibajkarje pa je pri nastajanju zgodb usmerjala ravnateljica Irena PoljanĹĄek Sivka.

Pozno popoldne se je prevesilo v magiÄ?en veÄ?er, ki ga obiskovalci ĹĄe dolgo ne bomo pozabili. đ&#x;”˛

Veseli boste, ker bosta s partnerjem spet Ä?utila in ravnala enako. Nesoglasja bodo preteklost. V naslednjih dneh bosta pozabila na vse teĹžave, preprosto bosta uĹživala v vsem, kar vama bo navrglo Ĺživljenje. Sedaj vama bo res jasno, da sta na pravi poti do Ĺže davno zastavljenega cilja. PriloĹžnost, ki se vam bo ponudila v sredo, je vredna razmisleka. Ne zavrzite je takoj, Ä?eprav vas bo imelo, da bi storili prav to. Zdelo se vam bo kot slaba ĹĄala, v resnici pa se za ponudbo skriva odliÄ?na poslovna priloĹžnost. BoleÄ?ine v sklepih bodo izzvenele.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Zadnje Ä?ase ste kljub krasnemu jesenskemu vremenu precej dolgoÄ?asili.

Dnevi so bili podobni drug drugemu, to pa vas je zaÄ?elo mentalno utrujati.

Izzivov za vaĹĄe moĹžgane bo v naslednjih dneh dovolj, Ä?e jih boste le imeli voljo prepoznavati in se pozabavati z njimi. Jesen bo Ĺžal prinesla tudi telesno utrujenost. Ta je lahko tudi posledica tega, kar se vam dogaja na ljubezenskem podroÄ?ju. Po eni strani ste sreÄ?ni kot Ĺže dolgo ne, po drugi pa v veliki krizi. Bodite pazljivi, da ne boste na koncu ostali sami.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Predolgo ste Ä?akali, da bi lahko partnerja prepriÄ?ali, da tokrat mislite resno.

Najprej se vam bo smejal. Ko bo v nekaj dneh spoznal, da mislite resno, se bo umaknil v svoj svet. Zameril vam bo bolj, kot ste si kdajkoli mislili, saj se bo poÄ?util izigranega. Spremembe, ki jih naÄ?rtujete Ĺže nekaj Ä?asa, vkljuÄ?ujejo tudi njega in njegove Ĺživljenjske navade. Ne bodo mu vĹĄeÄ?, ker bodo zahtevale veliko napora tudi iz njegove strani. Dobra plat medalje bo, da boste nove plane podprli z denarjem, ki ste ga privarÄ?evali. Dovolj ga je, da bo zaÄ?etek laĹžji. Ni pa ga ĹĄe dovolj, da bi si lahko privoĹĄÄ?ili vse, kar vam bo res vĹĄeÄ?, zato bodite razumni.

Odprli logarsko pot okoli sv. KriĹža Bele Vode – Ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je v soboto, 7. oktobra, DruĹĄtvo Vulkan Bele Vode povabilo na pohod in otvoritev Logarske poti okoli sv. KriĹža. Kljub hladnemu jutru se je pohoda udeleĹžilo veliko pohodnikov. Sobotno jutro je bilo hladno, a lepo.

Preden so se pri Hohnecu podali na pribliĹžno dveurno pot, je predsednica druĹĄtva Vulkan Marjeta Mazej pozdravila vse zbrane in povedala nekaj besed o tem, kako je pot nastajala, ter se zahvalila ĹĄtevilnim Ä?lanom, ki so pri tem projektu pridno pomagali. Ĺ˝e lani in letos je bilo potrebno opraviti veliko delovnih ur, da so oÄ?istili pot in jo naredili primerno in varno za sprehode. Pred otvoritvijo so jo tudi ustrezno oznaÄ?ili z markacijami, belo-rumenimi vulkanÄ?ki in – kjer je bilo treba – tudi s puĹĄÄ?icami. Vabilu na otvoritev se je odzval tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ki je pohvalil delovanje DruĹĄtva

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Lep konec tedna vas Ä?aka. Zato bo poskrbel nekdo od sorodnikov, ki se mu nekaj mesecev ne posveÄ?ate toliko, kot bi Ĺželeli. In ravno zato bo tokrat on naredil prvi korak. V Ä?isto pravo smer. Ko bo Ĺže kazalo, da iz velikih idej in naÄ?rtov, ki jih kujete Ĺže nekaj mesecev, ne bo niÄ?, se bodo stvari zaÄ?ele odvijati v vaĹĄo korist. Res je, da ste lahko zadovoljni Ĺže s tem, kar ste dosegli. A ne boste, saj si vedno Ĺželite ĹĄe veÄ?. Utrujenost sicer ĹĄe ni znak bolezni, vseeno pa bodite pozorni, kaj vam sporoÄ?a telo.

Jesenske poÄ?itnice bi morali preĹživeti daleÄ? od doma. ÄŒe jih boste, bo poÄ?utje kmalu boljĹĄe.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

OdloÄ?ili se boste, da se odmaknete od ljudi, ki vam pijejo Ĺživljenjsko energijo.

Izkazalo se bo, da ste se tokrat odloÄ?ili Ä?isto prav, Ä?eprav boste dobili nekaj novih sovraĹžnikov. Da se vam bo naÄ?rt posreÄ?il, ĹĄe sami ne boste mogli verjeti, saj vas je Ĺže nekaj Ä?asa zvijalo v Ĺželodcu ob vsaki misli na to, kaj vas Ä?aka. Dobro veste, da se vam zna zgoditi ĹĄe marsikaj, kar lahko prekriĹža popolno sreÄ?o, ki jo boste Ä?utili v teh dneh. Zato bodite pozorni, kaj se dogaja okoli vas, sploh v sluĹžbi. Zdravje? Ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite, a konÄ?no boste odkrili, kjer je vzrok vaĹĄih tegob.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Vulkan ne le v tem, ampak v vseh njegovih prizadevanjih. Pohodnike je pozdravil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, ki se je na poti na Smrekovec ustavil med njimi, jih prav tako pohvalil za

trud in jih opozoril, da s tem dejanjem delo ni konÄ?ano, saj bo v prihodnje potrebno pot stalno vzdrĹževati, da bo vedno varna in urejena. V DruĹĄtvu Vulkan so prepriÄ?ani, da đ&#x;”˛ bodo kos tudi tej nalogi.

V mislih boste velikokrat pri osebi, ki tokrat res potrebuje vaĹĄo podporo in vso pomoÄ?, ki mu jo lahko nudite. ÄŒe boste storili tudi kaj bolj konkretnega, bo ĹĄe bolje. To namreÄ? od vas priÄ?akujejo vsi okoli vas. Vi pa ne boste Ä?isto prepriÄ?ani, da se je tokrat dobro meĹĄati v precej osebne teĹžave. FinanÄ?ne teĹžave bodo kmalu preteklost, saj se bo na tem podroÄ?ju izĹĄlo ĹĄe bolje, kot ste si sploh upali pomisliti. Ker vas Ä?aka zelo delavna in razburljiva jesen, si poskuĹĄajte vzeti zase vsaj kakĹĄen podaljĹĄan konec tedna. In to Ĺže kmalu. Partner vam bo hvaleĹžen, Ä?e boste pozabili na obveznosti in se posvetili le vama.

Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

19. oktobra

06.00 06.10 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.30 15.00 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.30 00.55 01.20 01.45 02.10 03.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.40 09.05 09.30 09.40 10.20 11.10 12.15 15.25 16.20 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 21.30 23.30 00.10

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.25 23.25 23.55

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Vraževerje v sodobnem svetu, kanadska dok. odd.

Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava Prava ideja: podjetje Viar Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Inštitut »Jožef Stefan« Zu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Volitve Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Češko stoletje, češka nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Zlatko Zakladko: Vogrinov mlin na veter Bojana išče brata, kratki dok. f. Žuželke, dok. odd.

Na lepše Kino Fokus Alpe-Donava-Jadran Strah ostane, dok. film Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Koda, izob. odd.

Zapeljevanje pogleda: Alenka Pirman in Tomaž Furlan Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Ribič Pepe Nagelj, japonska nad.

Kitajska iz zraka, am.-kitajska dok. ser.

Ambienti Francoski minister, fr. film Slovenska jazz scena: Tone Janša Long Way Quartet Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 31. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 19. del TV prodaja Gorski zdravnik, 8. sez., 1. del TV prodaja Trdoglavci, 1. sez., 3. del Gospodarica zlata, 1. sez., 20. del Resnične ljubezni, 1. sez., 32. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 8. sez., 2. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 30. del Kmetija 24UR zvečer Klub srečnih ločenk, 1. sez., 2. del Črni seznam, 3. sez., 13. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 6. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Predsedniške volitve 2017 Pop Corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2516. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, Kako do študentskega dela Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice Jesen življenja: Zbirka starih pisali strojev Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila+

19. oktobra 2017

Sobota,

20. oktobra

06.05 07.00 10.05 11.15 11.55 12.25 13.00 13.35 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.35 01.00 01.30

06.30 07.00 07.05 07.10 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.25 08.40 09.25 10.05

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Volitve Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Večnost v minljivosti Profil Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar.-zab. odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Mouchette, fran. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Info-kanal

21.15 22.45 00.00 01.20 01.55

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Pri Slonovih, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Bine: Mesto Odrasel kot očka, kr. igrani f.

Ribniki, dok. odd.

Bleščica, odd. o modi Sledi: dr. Franjo Rosina, odd. TV Maribor Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Male sive celice: Zaključek sezone, kviz Mulčki, ris.

Dnevi slovenskega turizma, svečana podelitev priznanj Mamin sinko, bel.-fran. film Polnočni klub: Pasja služba Kdo bi vedel, zabavni kviz Popšop Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 23.00 23.30 23.35 0.55 2.45

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 32. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 20. del TV prodaja Gorski zdravnik, 8. sez., 2. del TV prodaja Trdoglavci, 1. sez., 4. del Gospodarica zlata, 1. sez., 21. del Resnične ljubezni, 1. sez., 33. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 8. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 31. del Predsedniške volitve 2017 Suzanin dnevnik, ameriški film Eurojackpot Suzanin dnevnik, nad. filma Hallam Foe, ang. film Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2513. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Kaj je Kamišibaj?

Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Južna Italija Regionalne novice 3 Miss universe 2017, finalna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

10.50 11.35 12.40 15.15 16.05 16.35 17.00 18.00 19.00 19.40 20.00

21.00 21.05 22.35 23.35 00.00

Nedelja,

21. oktobra

07.00 Bukvožerček: Kraljična na zrnu graha 07.05 Biba se giba, ris.

07.25 Kljukec s strehe, ris.

07.50 Studio kriškraš 08.10 Ribič Pepe 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.45 Firbcologi 09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice 10.05 Infodrom, tednik za mlade 10.15 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 10.45 Kitajska iz zraka, am.-kitajska dok. ser.

11.40 Tednik 12.40 NaGlas!

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti 15.05 Izgubljena plemena človeštva, brit. dok. odd., 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Tina Maze 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zapeljevanje pogleda: Irwin 17.50 Taksi, kviz z Jožetom 18.05 Sladko življenje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.20 Pogrešani dekleti, brit. nad.

22.25 Poročila, šport, vreme 22.50 Banda punc, fran. film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 02.20 Info-kanal

06.30 07.00 09.15 10.20 11.05 12.10 12.50 14.30 16.00 16.15 16.50 17.25 18.25 19.15 19.30 20.05 22.25 23.10 23.45 01.05 01.35

6.00 6.01 6.25 6.50 7.00 7.05 7.20 7.45 7.55 8.15 8.25 8.50 9.15 9.25 9.50 10.15 10.30 11.25 11.40 12.40 15.20 17.15 18.55 18.58 20.00 21.30 21.45 0.05 1.45

08.25 08.55 09.00 09.40 10.05 10.10 11.10 12.20 12.45 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 21.45 23.15 23.45 00.05

10 domačih Najboljše jutro Dober dan Na lepše Hišica v preriji, am. nad.

Sladkanje z Rachel Allen Čudovita Japonska, japonska nan.

Lepotica in zver - Big Band RTV Slovenija, Anika Horvat in Klemen Klemen, koncert Čarokuhinja pri atu: Koroška Avtomobilnost Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o nogometu Hišica v preriji, am. nad.

Večer v Palladiumu (II.) Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Velika modrina, fran. film Zvezdana Popšop Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile gosti, dok. film Bleščica, odd. o modi Glasbeni spoti, zabavni kanal

OTO čira čara Lego Star Wars: Nevarni Padawan), ris.

Lego Star Wars: Udarec imperija, ris.

Oddbods, ris.

Lena Lučka, ris.

Telebajski, ris.

Mala miška Mia, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grizzy in glodavčki ris.

Grozni Gašper, ris.

Mary-Kate in Ashley, ris.

Ninja želve, ris.

Ben 10, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Ljubke lažnivke, 5. sez., 3. del, TV prodaja Ljubke lažnivke, 5. sez., 4. del, Znan obraz ima svoj glas Suzanin dnevnik, ameriški film Marley in jaz 2, ameriški film 24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Avto karaoke Kraljev govor, angleški film Marley in jaz 2, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Kaj je Kamišibaj?

Ustvarjalne iskrice (215) Napovedujemo Popotniške razglednice: Grintove poti Vesele Štajerke 1. del, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo: Kako do študentskega dela?

Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2517. VTV magaziN Kultura, informativna oddaja Koncert Aleksandra Mežka: Ljubljana po Londonu Jutranji pogovori Kmetijski razgledi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

22. oktobra

07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.20 08.35 08.45 08.55 09.20 09.45 10.00 10.10 10.20 11.00 11.15 11.20 12.00 13.00 13.25 14.55 16.45 17.00 17.25 17.45 18.05 18.10 18.55 19.50 20.15 23.00 23.25

Telebajski, lutk. nan. Čarli in Mimo, ris.

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Niko, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Dinotačke, ris.

Leonardo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Tabaluga, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin, ang. nan.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Poročila - posebna Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar.-zab. odd.

Trije botri, am. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Ogroženi zaklad Ulcinja, dok. odd.

Zmajči zmaj, ris.

Vreme Volitve Dnevnik, šport, vreme Dnevnikov izbor Volitve Poročila, šport, vreme Preizkušnja vzdržljivosti – po sledi Shackletonove odprave, fran. dok. odd.

00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, šport, vreme 01.50 Info-kanal

07.00 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti 07.15 Glasbena matineja 07.15 31. tekmovanje slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji: KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi 07.50 Juan Vasle in Opus cuatro, posn. koncerta iz Kranja 08.25 Preludij in Izoldina ljubezenska smrt (Simfonični orkester RTVS in Lior Shambadal) 09.00 Koda, izob. odd.

09.50 Zapeljevanje pogleda: Irwin 10.35 Hišica v preriji, am. nad.

11.40 Čudovita Japonska, japonska nan.

12.45 Žogarija 13.15 General, ameriški film 14.45 Čez planke: Berlin, Leipzig, Dresden - 25 let nemške enotnosti 16.10 Ambienti 16.45 Zvezdana 17.30 Hišica v preriji, am. nad.

18.30 City folk: Bruselj, dok. odd.

19.00 Z glasbo in s plesom 19.00 Zapojte z nami: Johannes Brahms, Otroški zbor Glasbene šole Franca Šturma 19.15 Nova Shakespearova pesmarica, medn. kopr. projekt 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Skrivnosti kraterja dinozavrov, brit. dok. odd., 20.55 Avtomobilnost 21.25 Skrivnost, britanska nad.

22.25 Razsodba, belgijski film 00.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.45 7.55 8.15 8.25 8.50 9.15 9.25 9.50 10.15 10.30 11.25 12.20 12.55 13.10 13.50 14.45 16.30 16.45 18.15 18.50 18.55 20.00 21.05 22.20 23.00 0.55 3.00

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Telebajski, ris.

Mala miška Mia, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grizzy in glodavčki , ris.

Grozni Gašper, ris.

Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

Ninja želve, ris.

Ben 10, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

Beyblade, ris.

TV prodaja Ljubke lažnivke, 5. sez., 5. del, Ljubke lažnivke, 5. sez., 6. del, Zabeljeno po ameriško TV prodaja Londonska kuhinja Rachel Khoo Ženska džungla, 1. sez., 5. del Začinjeno z ljubeznijo, angleški film Avto karaoke Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Kmetija Predsedniške volitve 2017 Štartaj, Slovenija!

Viharna noč, ameriški film Turist, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Kaj je Kamišibaj?

09.40 2516. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2517. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 11.30 V soju luči, posnetek koncerta skupine Ave 12.35 Psihoterapija otrok in mladostnikova 13.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (214) 18.20 Otroški program 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Rok Lunaček 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

23. oktobra

06.10 07.00 10.15 10.45 11.15 12.05 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.35 00.50 01.25 01.50 02.50

06.30 07.00 07.05 07.10 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.20 08.30 09.00

Zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Sladko življenje z Rachel Allen 10 domačih Vem!, kviz NaGlas! Čudovita Japonska, japonska nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: Koliko za kulturni evro?

Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi Z glasbo in s plesom: 8. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije Profil Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Volitve Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Umetnost igre: Portret igralke Saše Pavček Glasbeni večer: APZ Tone Tomšič: Zvenenja Slovenije Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

02.55

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Pri Slonovih, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Sprehodi v naravo: Krastača Mulčki, ris.

Rjavi medved, dok. odd.

Molitev pred plovbo, Portret Joža Horvata Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja Polnočni klub: Pasja služba Avtomobilnost Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Studio kriškraš Nagelj, japonska nad.

Pogovor s predsednikom UEFE Aleksandrom Čeferinom Priznanja FIFE za leto , prenos iz Londona Goljufija (II.), danska nad. Časnik, hrvaška nad.

Svetovi Philipa K. Dicka, fr. dok. odd.

Glasbeni spoti Priznanja FIFE za leto, posnetek iz Londona Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 33. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 21. del TV prodaja Gorski zdravnik, 8. sez., 3. del TV prodaja Trdoglavci, 1. sez., 5. del Gospodarica zlata, 1. sez., 22. del Resnične ljubezni, 1. sez., 34. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 8. sez., 4. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 32. del Kmetija 24UR zvečer Klub srečnih ločenk, 1. sez., 3. del Črni seznam, 3. sez., 14. del, Ljubke lažnivke, 5. sez., 7. del, 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

10.05 10.55 11.45 14.20 15.10 16.25 17.00 18.00 18.55 19.15 20.00 20.30 21.30 22.40 23.45 00.50 01.55

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2517. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop Corn: Rok Lunaček 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober večer, gospod predsednik: Boštjan Gorjup, predsednik GZS 18.50 Regionalne novice 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: O duševnem zdravju 21.00 Regionalne novice 21.05 Koncert Aleksandra Mežka: Ljubljana po Londonu 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.50 Videostrani, obvestila

Sreda,

24. oktobra

05.45 07.00 10.05 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.35 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 01.50 02.20 02.40 03.35

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Volitve Kino Fokus Potepanja, odd. TV Lendava Studio kriškraš Ribič Pepe Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Poldi, ris.

Niko, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Broadchurch (III.), brit. nad. Čudež pri Kobaridu, dok. film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: Božidar Gorjan - Bogo, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

25. oktobra

05.45 07.00 10.05 11.15 11.50 12.25 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.20 01.45 02.40

06.30 07.00 07.05 07.10 07.30 07.40 07.55 08.00 08.10 08.15 08.40 09.15 09.35

03.40

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Pri Slonovih, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Martina in ptičje strašilo Bukvožerček Žogarija Invazivke, izob. odd.

Sladkanje z Rachel Allen Village Folk: Rezijski strok, dok. ser.

Zgodovina arhitekture, dok. ser.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dober dan Nogomet - pokal Slovenije: Mura : Celje, četrtfinale, povratna tekma, prenos iz Murske Sobote City folk: Bruselj, dok. odd. Čarokuhinja pri atu: Kitajska kuhinja Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Iz popotne torbe, poučna odd. za otroke Nagelj, japonska nad.

V imenu genov, am. dok. odd.

Prava ideja Che: drugi del - gverila, kopr. f.

Večer v Palladiumu (II.) Glasbeni spoti Nogomet - pokal Slovenije: Mura : Celje, četrtfinale, povratna tekma, posnetek iz Murske Sobote Zabavni kanal, glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 34. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 22. del TV prodaja Gorski zdravnik, 8. sez., 4. del TV prodaja Trdoglavci, 1. sez., 6. del Gospodarica zlata, 1. sez., 23. del Resnične ljubezni, 1. sez., 35. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 8. sez., 5. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 33. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Črni seznam, 3. sez., 15. del, Ljubke lažnivke, 5. sez., 8. del, 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

10.00 10.50 11.50 12.55 13.55 16.05 16.45 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00 21.00 21.35 23.55 00.50 01.50

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Aktualno: O duševnem zdravju 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Jesen življenja: Ivo Kompan in njegova zbirka 17.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2518. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Pogledi svetniške skupine Vsi v isto smer – Sever 20.45 Dotiki gora: Slovenija nad Ohridom 21.05 Napovedujemo 21.10 Kmetijski razgledi 21.40 Vesele Štajerke 2. del 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.05 Videostrani, obvestila

06.30 07.00 07.05 07.10 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.20 09.00 09.45 10.35 11.40 12.45 15.20 16.15 16.35 18.00 18.55 19.20 19.30 19.50 20.05

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Umetnost igre: Portret igralke Saše Pavček Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: mag. Rado Pezdir Duhovni utrip: Večnost v minljivosti Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dinotačke, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Ženska v zlatu, ang. film Vreme Odmevi, kultura Sveto in svet Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

01.50

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Pri Slonovih, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Lahko noč, Frank, kr. igr. film Studio Kriškraš: Ples Kuščarji, dok. odd.

10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Ogroženi zaklad Ulcinja, dok. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Firbcologi Mulčki, ris.

Nagelj, japonska nad. Žrebanje Lota Leonard Bernstein, glasbeni velikan, nemški dok. film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Sneguljčica, kopr. film Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile gosti, dok. film Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Lego Nexo vitezi, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 35. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 23. del TV prodaja Gorski zdravnik, 8. sez., 5. del TV prodaja Trdoglavci, 1. sez., 7. del Gospodarica zlata, 1. sez., 24. del Resnične ljubezni, 1. sez., 36. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 8. sez., 6. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 34. del Kmetija 24UR zvečer Klub srečnih ločenk, 1. sez., 4. del Črni seznam, 3. sez., 16. del, Ljubke lažnivke, 5. sez., 9. del, 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

21.05 22.00 22.35 00.25

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2518. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Pogledi svetniške skupine Vsi v isto smer – Sever 10.45 Kmetijski razgledi 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Aktualno: O duševnem zdravju 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (216) 18.20 Žogarija, Maribor 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje: Telesna aktivnost skozi dan 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 25

WATTERSON, BILL: Yukon, hoj!

Knjiga je nominirana za kar nekaj tujih nagrad, pri nas pa je uvrĹĄÄ?ena med Dobre knjige in Kakovostno branje.

ml – Mladina / 084.11 - Stripi

LIPPMAN, RICHARD: Ostani pri 40ih brez diet ali naporne vadbe

Calvin je navihan ĹĄestletnik in njegov najboljĹĄi prijatelj je pliĹĄasti tiger Hobbes. Za Calvina je Hobbes nepogreĹĄljiv prijatelj in Ä?isto pravi tiger, s katerim se zapleteta v marsikatero dogodivĹĄÄ?ino in tudi filozofsko razpravo. Nemalokrat pa sta tudi kritiÄ?na do druĹžbenih tem, kot so komercializem, prevladujoÄ? vpliv medijev, uniÄ?evanje narave ...

Na zaÄ?etku je izhajal kot Ä?asopisni strip in na vrhuncu slave je Calvina in Hobbesa objavljalo 2400 Ä?asopisov po vsem svetu, v 50 drĹžavah.

Calvin in Hobbes je zabaven strip za mladino in tudi za odrasle. Bralci in kritiki ga uvrĹĄÄ?ajo med trojico najboljĹĄih stripov, ki so kadar koli izhajali, takoj za Hergejevim Tintinom in Davisovemu Garfieldom.

BOYNE, JOHN: DeÄ?ek na vrhu gore

ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta ÄŒas na pragu druge svetovne vojne, svet se je spremenil in za deÄ?ka Pierrota ĹĄe toliko bolj, ker je izgubil oba starĹĄa. Tako mora zapustiti Pariz, ki je bil do sedaj vedno

612.67 - Staranje Vedno bolj skrbimo za svoje zdravje in predvsem za videz. Staranje je nekaj, Ä?emur ne moremo uiti. Mediji nas zasipajo z nasveti, ponujajo nam drage reĹĄitve, tretmaje v salonih in Ä?udeĹžne kremice, vedno pa radi prisluhnemo tudi skrivnosti iz babiÄ?ine omare.

Dr. Lipman je za svoje podroÄ?je preuÄ?evanja izbral izzive staranja in je bil za svoje raziskovalno delo nominiran za Nobelovo nagrado za medicino. Intenzivno se je spopadal z izzivom staranja, da bi z videzom in predvsem z vitalnostjo uĹživali Ĺživljenje ĹĄe nekaj desetletij.

HOLZ ROBBIE: AboridĹžinske skrivnosti prebujenja

Slavni liki iz kultnih grozljivk bodo tokrat zavzeli graĹĄÄ?ino Turn in obiskovalce zloveĹĄÄ?ega prizoriĹĄÄ?a izpustili le, Ä?e se bodo znali reĹĄiti Velenje, 23.–31. oktober – Ĺ˝e dobro uteÄ?eni projekt Mladinskega centra Velenje HiĹĄa groze, ki ljubiteljem srhljivih izkuĹĄenj vsako leto pripravi bolj grozljivo doĹživetje, bo letos prviÄ? potekal na Turnu, ki je kot nalaĹĄÄ? za igro skrivalnic z razdraĹženo domiĹĄljijo, pospeĹĄenim srÄ?nim utripom in kepo v Ĺželodcu. Ustvarjalci obljubljajo ĹĄe bolj intenzivno izkuĹĄnjo kot v Pekarni. HiĹĄa groze bo letos na ogled od 23. do predvidoma 31. oktobra med 17. in 24. uro. Ogledi bodo potekali v skupini osmih oseb, ki se lahko

ÄŒetrtek, 19. oktober 9.00 14.00 17.00

19.00

19.19

8.00 9.00 16.30

18.00 19.00

od – Odrasli / 821-94 - Spomini Knjiga spominov AboridŞinske skrivnosti prebujenja dopolnjuje uspeťnico Skrivnosti aboridŞinskega zdravljenja, ki govori o aboridŞinskih zdravilnih tehnikah.

Avtorica z nami deli pot, kako se je spopadla in ozdravela od hepatitisa C in fibromialgije ter poĹĄkodbe moĹžganov. Svoje zdravilne moÄ?i je odkrila med obiskom Avstarlije, kjer je imela neverjetno priloĹžnost prisostvovati in sodelovala v skrivnih obredih aboridĹžinskih Ĺžensk.

Zgodba o neverjetnem ozdravljenju s pomoÄ?jo duhovnega sveta ter razumevanja samozdravljenja bo zanimiva za vse, ki jih zanima alternativno zdravljenje.

Beseda mandala pomeni krog. Mandale predstavljajo celovitost, ki sega preko naĹĄega telesa in uma in imajo meditacijsko moÄ?. HipnotiÄ?ne geometrijske vzorce lahko riĹĄemo na papir, izdelujemo iz peska, vrezujemo v les ... Pred nami pa je knjiga, ki nam predstavlja tehniko risanja mandal na kamne. Tehnika je preprosta in zabavna, hkrati pa vas umiri in preganja stres. Nekaj navdiha za vzorce in barve najdete v priroÄ?niku, material pa v naravi na sprehodu, na morju ali ob reki. đ&#x;”˛

MB

prijavijo prek elektronske poĹĄte hisa.groze@mc-velenje.si ali telefonske ĹĄtevilke 031 290 088.

Neposreden dostop do graĹĄÄ?ine bo omejen, parkiriĹĄÄ?e in zbirna toÄ?ka pa bosta organizirana pri kmetijski zadrugi, od koder se bodo obiskovalci na Turn odpeljali z Grozamobilom.

Letni koncert kvarteta Svit Velenje, 20. oktobra – Jutri ob 19. uri bo v Şupnijski cerkvi sv.

Janeza Krstnika v Vinski Gori letni koncert bevĹĄkega kvarteta Svit, ki ga vodi Martina Hrovat BoĹžnik. Kvartet bo izvedel slovenske ljudske in umetne pesmi.

Gostili bodo tudi Ĺžensko vokalno skupino Fortuna iz Vinske Gore. đ&#x;”˛

tf, bĹĄ

Ljudska univerza Velenje Z Barsi do boljĹĄega poÄ?utja DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starĹĄevstva: Izsiljevanje otrok Galerija Velenje DruĹžinska urica: Zgodbe v slikah, spoznavanje aktualne razstave Majde Kurnik Vila Bianca Velenje mesto cvetja 2017, zakljuÄ?na prireditev Dom kulture Velenje, vel. dvorana Balkan Dance Project vol. 3, premiera mednarodnega plesnega projekta KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Toskanski vrtovi, potopis

Petek, 20. oktober

17.00

od – Odrasli / 74 - Risanje.

Oblikovanje

HiĹĄa groze bo na Turnu

VELENJE

17.00

ALEXANDER, NATASHA: Mandale na kamnih

njegov dom in se preseli k teti Beatrix, ki vodi gospodinjstvo v veliki premoĹžni hiĹĄi na vrhu gore. Gospodar, ki Ĺživi v tej hiĹĄi je zelo karizmatiÄ?en in Pierrota vzame pod svoje okrilje, kar bi bilo po izgubi starĹĄev za deÄ?ka dobro, Ä?e se ne bi pisalo leto 1935 in ne bi bil Pierrotov novi dom Berghof in karizmatiÄ?ni gospodar Adolf Hitler.

25

PRIREDITVE

19. oktobra 2017

19.00 21.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Bela palica je super, delavnica za mlade o slabovidnosti in slepoti Vila Bianca MiĹĄa PuĹĄenjak svetuje, pogovor z nasveti s podroÄ?ja zelenjadarstva Cerkev sv. Urha v Gaberkah Predstavitev dela arheoloĹĄke dediĹĄÄ?ine Ĺ aleĹĄke doline KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike Ĺ˝upnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Vinski Gori Koncert kvarteta Svit Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru eMCe plac Sound Arson 6.6., nastopi glasbenih skupin -16-, Grime, Britof

Sobota, 21. oktober 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 10.30 Galerija Velenje Galerijske sobotnice: Slikarska delavnica z UrĹĄulo SkornĹĄek 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Ĺ ivilja in ĹĄkarjice, lutkovna predstava 17.00 RdeÄ?a dvorana Rokometna tekma, Gorenje Velenje : Vojvodina 18.00 KAC, Efenkova 61b, Velenje "paLAÄŒENka" party 18.00 Velenjski grad Predstavitveni veÄ?er velenjske albanske skupnosti 21.00 eMCe plac Klubski maraton: Bine, SsmKOSK

Nedelja, 22. oktober 14.30 eMCe plac Tarok turnir

Ponedeljek, 23. oktober 11.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Neformalno druĹženje: Digitalna fotografija 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek Jesen v knjiĹžnici, ustvarjalna delavnica za otroke

Torek, 24. oktober 9.00

KS PleĹĄivec Pohod na GraĹĄko Goro z ogledom Spominske sobe NOB 10.00 Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi, sproĹĄÄ?eno uÄ?enje italijanskega jezika 14.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Senzibilno starĹĄevstvo, pogovorna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na ura: Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku

17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Barvita jesen 18.00 Velenjski grad Predstavitev projekta kulturne poti reformacije 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Danica Stropnik: Dotik soÄ?utja iz veÄ?nosti, predstavitev knjige 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Andreas Borregaard, koncert danskega harmonikarja

Sreda, 25. oktober 14.00 UMstvarjalnica Smarty party, logika, matematika in umski izzivi za radovedne osnovnoĹĄolce 16.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga, delavnica 16.30 Ljudska univerza Velenje Odkrivanje sebe skozi ples, plesno druĹženje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic, pravljiÄ?ne ure 17.00 Galerija Velenje Kroki, ustvarjalna delavnica 18.00 Velenjski grad ZakljuÄ?ni veÄ?er ob razstavi VelenjÄ?an sem!

18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Brainobrain, abakus in vizualizacija

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 19. oktober

Velenje, 19. oktober – Nocoj ob 19. uri bo v veliki dvorani kulturnega doma Velenje premiera mednarodnega plesnega projekta Balkan Dance Project Vol. 3. Plesni triptih, v katerem sodelujejo trije koreografi in ĹĄest plesalcev. Z gibi modernega baleta bo osvetlil literarne junake, ki so zaznamovali kulturo jugoslovanskega prostora. Fuzija treh Ä?utnih zgodb je nastala v koreografiji Aleksandra SaĹĄe Ilića in v reĹžiji Aleksandra Nikolića (oba iz Srbije), Ivane HadĹžihasanović iz Bosne in Hercegovine ter Igorja Kirova iz Makedonije. Preplet razliÄ?nih stilov bo v

telesnem gibu izraĹžen v posameznih tematskih segmentih, ki vsak zase nosijo peÄ?at avtorja. Plesalci Mojca Majcen, Ema Janković, Zujejha Kećo, Branko Mitrović, Luka Ĺ˝ivković in JakĹĄa Filipovac gradijo mostove med narodi balkanskega prostora, ki so povezani z enakimi tradicionalnimi koreninami, religijo, zgodovino in narodno umetnostjo. Plesni projekt je sestavljen iz treh delov; plesalci bodo s svojimi telesi predstavili

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Ponedeljek, 23. oktober

My Little Pony: The Movie, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 99 minut (Kanada, ZDA) ReĹžija: Jayson Thiessen Slovenski glasovi: Julija Vedlin, Mateja Car KriĹžaniÄ?, Eva Germ, Jana Zadravec, Tanja KlanjĹĄÄ?ak, Ĺ˝iga BuniÄ?, Glorija Forjan, Ĺ˝iga Golob in Helena Berden Petek, 20. 10., ob 18.00 Sobota, 21. 10., ob 18.00 Nedelja, 22. 10., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

Komedija, 95 minut (Slovenija) ReĹžija: SaĹĄo Ä?ukić, Franci Kek Igrajo: SaĹĄo Ä?ukić, Franci Kek, MatjaĹž JavĹĄnik, Demeter Bitenc, Dr. Andrej Stare, Ivo Daneu, Irena Yebuah, Dan D Petek, 20. 10., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 21. 10., ob 20.00 Nedelja, 22. 10., ob 19.30 – mala dv.

The Snowman, triler,drama,grozljivka, 125 minut (VB, Ĺ vedska,ZDA) ReĹžija: Tomas Alfredson Igrajo: Michael Fassbender, Rebecca Ferguson, ChloĂŤ Sevigny, J.K. Simmons, Val Kilmer, James Petek, 20. 10., ob 20.00 Nedelja, 22. 10., ob 18.00

bĹĄ

Ĺ oĹĄtanj, 20. oktobra – Jutri ob 17. uri bo v cerkvi sv. Urha v Gaberkah arheologinja Danijela BriĹĄnik, vodja celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenije, predstavila nekaj zanimivosti iz arheologije Ĺ aleĹĄke doline. Med drugim bo na dogodku, ki ga pripravlja Muzej Velenje, predstavila tudi nova rimskodobna in srednjeveĹĄka arheoloĹĄka odkritja, skrita pod teđ&#x;”˛ bĹĄ melji cerkve sv. Urha.

MILICE 2

SNEŽAK

Cankarjevo burlesko PohujĹĄanje v dolini Ĺ entflorjanski, v drugem delu predstave bo predstavljeno literarno delo Iva AndriÄ?a Znaki ob poti, tretji del plesne produkcije pa bo v znamenju sevdalinke z naslovom Ĺ to te nema. Predstava je nastala v produkciji Festivala Velenje, Tanzelarije iz Sarajeva ter InĹĄtituta za umetniÄ?ku igru Srbije.

To je Ĺže Ä?etrta mednarodna produkcija Festivala Velenje.

O novih arheoloĹĄkih odkritjih

MOJ MALI PONI: FILM

KOĹ ARKAR NAJ BO Mladinski film, 82 minut (Slovenija) ReĹžija: Boris PetkoviÄ?

Igrajo: Klemen Kostrevc, Matija Brodnik, Gaja FilaÄ?, Marko MiladinoviÄ?, Lado BizoviÄ?ar, MatjaĹž JavĹĄnik Sobota, 21. 10., ob 18.30 – mala dv.

USNJENI OBRAZ Leatherface, grozljivka, triler, 90 minut (ZDA) ReĹžija: Alexandre Bustillo, Julien Maury Igrajo: Lili Taylor, Stephen Dorff, Nicole

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

Sreda, 25. oktober 14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 19. oktober 18.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Predavanje DruĹĄtva Ä?ebelarjev

Petek, 20. oktober 9.00

HiĹĄa mladih - MC Ĺ martno ob Paki Razstava ptic DruĹĄtva za varstvo in vzgojo ptic Ĺ aleĹĄke doline Velenje

Sobota, 21. oktober 9.00

HiĹĄa mladih - MC Ĺ martno ob Paki Razstava ptic DruĹĄtva za varstvo in vzgojo ptic Ĺ aleĹĄke doline Velenje 16.30 HiĹĄa mladih - sejna soba Predstavitev eteriÄ?nih olj doTERRA HiĹĄa mladih - MC Ĺ martno ob Paki Razstava ptic DruĹĄtva za varstvo in vzgojo ptic Ĺ aleĹĄke doline Velenje 16.00 Farna cerkev v Ĺ martnem ob Paki Misijonski dobrodelni koncert domaÄ?i pevski zbor Seraphica in MePZ Svoboda Ĺ oĹĄtanj, posebni gost Sandi Koren (mozirski Ĺžupnik)

Petek, 20. oktober

đ&#x;”˛

Torek, 24. oktober

9.00

Plesni triptih bo osvetlil literarne junake Slovenska premiera mednarodnega plesnega projekta Balkan Dance Project Vol. 3

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Nedelja, 22. oktober

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom 9.00

8.30

Andrews, Sam Strike, Lorina Kamburova, Vanessa Grasse Petek, 20. 10., ob 22.30 Sobota, 21. 10., ob 22.00 Nedelja, 22. 10., ob 20.30

NAJSREÄŒNEJĹ I DAN OLIJA MAKIJA Hymyilevä mies, biografska romantiÄ?na drama, 92 minut (Finska, NemÄ?ija, Ĺ vedska) ReĹžija: Juho Kuosmanen Igrajo: Jarkko Lahti, Oona Airola, Eero Milonoff Petek, 20. 10., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 21. 10., ob 20.30 – mala dv.

KINGSMAN: ZLATI KROG Kingsman: The Golden Circle, akcijska avantura, 141 minut (VB, ZDA) ReĹžija: Matthew Vaughn Igrajo: Colin Firth, Julianne Moore, Taron Egerton, Mark Strong, Halle Berry, Sir El-

Lunine mene

19. oktobra, ob 21:12, prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 19.10. BiotrĹžnica • Petek, 20.10. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 22.10. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Medo je bolan • 29.10.2017 ob 13. uri na osrednjem prostoru - Moja luna v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

ton John, Channing Tatum, Jeff Bridges Ponedeljek, 23. 10., ob 17.30

DRUĹ˝INICA Drama, 95 minut (Slovenija, Srbija) ReĹžija: Jan CvitkoviÄ?

Igrajo: PrimoĹž Vrhovec, Irena KovaÄ?ević, Miha KoĹĄec, Ula GuliÄ?, Borut Veselko, Vlado Novak, Marjuta SlamiÄ?, Eva StraĹžar, Ludvik Bagari, NataĹĄa Burger Ponedeljek, 23. 10., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e, premiera z reĹžiserjem Janom CvitkoviÄ?em Pojasnilo k filmu:

V Sloveniji je od prvega januarja 2012 veljal nesmiseln zakon, ki je onemogoÄ?al vsakrĹĄno pomoÄ? druĹžinam, v katerih sta oba starĹĄa izgubila delo, pred tem pa sta imela relativno nadpovpreÄ?ne plaÄ?e. Zakon je namreÄ? doloÄ?al, da se kot merilo za socialno pomoÄ? upoĹĄteva dohodek druĹžine izpred dveh let. Na stotine, na tisoÄ?e druĹžin je tako v samo letu, dveh, popolnoma potonilo. Ne samo materialno, tudi v smislu medsebojnih odnosov. Le redki so si opomogli in v teh primerih so glavno vlogo odigrali otroci, kar je pravzaprav glavna tema tega filma.

Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

19. oktobra 2017

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

STARO ZA NOVO Prinesi star, a delujoč mobitel, brez počenega ekrana, in ga unovči pri nakupu novega ob vezavi!

Ujemite akcijo znižanih!

Zdravniški nasveti, gostja: Albina Rezar Planko, dr. med., specialistka interne medicine, onkologinja iz Splošne bolnišnice Celje. Tema: rak dojk

Izbrani mobiteli po izjemnih cenah.

Več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 30. 10. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

www.nascas.si • www.radiovelenje.com

Kmetija Jevšnik Prodaja kislega zelja

ČETRTEK, 19. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 20. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 21. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 22. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 23. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Laze 40, Šentilj

041 454 902

- doma: pon – pet: 9 – 18, sobota: 8 – 13 - v mesnici Dobnik v Starem Velenju

TOREK, 24. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

www.zelenjava-velenje.com

SREDA, 25. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 9. do 15. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 9. do 15. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 9. do 15. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 27

- leta 1999 je 20. oktobra Ljudska univerza Velenje z izidom zbornika in s proslavo v velenjskem domu kulture zaznamovala 40-letnico svojega delovanja; - 20. oktobra 1923 se je v Podkraju pri Velenju rodil ekonomist JoĹže NovinĹĄek, ki je bil med drugim v letih 1974– 1979 generalni direktor Zveznega zavoda za planiranje SFRJ (minister za planiranje) in Ä?lan zvezne vlade; - 20. oktobra 2011 je na Floridi v ĹĄestinĹĄtiridesetem letu umrl nekdanji vrhunski rokometaĹĄ Iztok Puc, ki je zaÄ?el svojo ro-

kometno pot v Ĺ aleĹĄki dolini; ob 60-letnici Rokometne zveze Slovenije je bil proglaĹĄen za najboljĹĄega slovenskega levega zunanjega igralca, leta 2016 pa je bil sprejet v Hram slovenskih ĹĄportnih junakov; - 21. oktobra 1911 je na Visolah pri Slovenski Bistrici v oseminsedemdesetem letu umrl ĹĄoĹĄtanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja dr. Josip VoĹĄnjak; - 21. oktobra 1915 se je v Duropolju na Kozjanskem rodil znan velenjski fotograf Volbeng Pajk, ki je skozi fotografski objektiv ujel in zabeleĹžil neĹĄteto podob naĹĄih krajev in ljudi; - 21. oktobra 1956 se je v Celju rodil slovenski pesnik in pisatelj Peter Rezman iz Ĺ oĹĄtanja; - 21. oktobra 1989 je bila v Zavodnjah ustanovljena stranka Zelenih Velenja; predsednik

Iztok Puc (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

stranke je postal Vane GoĹĄnik; - 22. oktobra 1904 je v ReÄ?ici ob Paki umrl kemik in inovator dr. Karl Josef Bayer; izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica; - 23. oktobra 1932 se je v Ĺ˝upanji na HrvaĹĄkem rodil literat, prevajalec in projektant Josip BaÄ?ić Savski, ki od leta 1975 deluje v Ĺ aleĹĄki dolini;

V spomin Mariji VrtaÄ?nik

- 23. oktobra 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo veÄ? kot 5000 rib, je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi DruĹžmirje; - 26. oktobra leta 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj III; - 26. oktobra 2001 je velenjska Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje praznovala 15-letnico uspeĹĄnega delovanja.

(1949–2017)

Damijan KljajiÄ?

Popravek: Redko, a vÄ?asih se zgodi tudi tu.

V prejĹĄnjem zgodilo se je, smo napaÄ?no zapisali ime enega od nekdanjih direktorjev Zdravstvenega centra Velenje. Prav je Kristian Hrastel. Za napako se opraviÄ?ujemo.

mali OGLASI RAZNO

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve iz vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold.

Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

HLEVSKI GNOJ uleĹžan (listnati), prodam. Info: 041 942 898.

MEĹ ANA DRVA, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 070 89 57 99 ali tel. 03 5870 016 SUHA BUKOVA DRVA prodam.

Gsm: 041 577 305 DIGITALNI FOTOAPARAT Olympus, Ĺžepni, 14 mpx, zelo malo rabljen, prodam za 35 â‚Ź. Dodam tudi etui, ĹĄkatlo in polnilec. Gsm: O4I 692 995

PRIDELKI

ŽIVALI

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKIPOZNANSTVA

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja in uleĹžan hlevski gnoj prodam.

Gsm: 041 687 371.

NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 22. oktobra od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

NEPREMIÄŒNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiĹĄi v pritliÄ?ju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov.

Gsm: 040 677 046 TRISOBNO pritliÄ?no stanovanje, 89 m2, v Ĺ oĹĄtanju, ugodno prodam ali oddam. Informacije na Gsm: 041 510 163

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je or-

mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, Ä?etrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50

nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(V zasebni zobni ordinaciji, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure) 21. 10. in 22.10. – Ivan JaneĹžiÄ?, dr. dent. med.,

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

• Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, GRAĹ KOGORSKA, 150 m2, zgrajena l. 1969, 481 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izd., 122.000 â‚Ź

• Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, CENTER, RAZGLEDI OB PAKI, 53,4 m2, zgrajena l. 2013, 3/7 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 65.000 ₏

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

MIROSLAV AGBABA, Velenje, Cesta Simona Blatnika 1A in ALEKSANDRA RADIVOJEVIĆ, Velenje, Cesta Simona Blatnika 1A MATIJA ZADRAVEC, Maribor, Regentova ulica 18, in VALENTINA PETROVIČ, Ptuj, Cesta 8. avgusta 17.

đ&#x;”˛

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • • •

SMRTI ANA TRINKAUS, roj. 1933, Velenje, JurÄ?iÄ?eva cesta 3 VIKTOR GRUDNIK, roj. 1943, Ĺ oĹĄtanj, Gaberke 52 MARIJA PLEĹ NIK, roj. 1945, Ĺ oĹĄtanj, Zavodnje 36

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Na voljo smo vam

24ur/dan

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da nas je zapustil dragi moĹž, oÄ?e, dedi, pradedi in brat

VIKTOR GRUDNIK iz Gaberk

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

ÂťUSARÂŤ

Zinka MoĹĄkon

ZAHVALA

• Jana VelunĹĄek, Kersnikova 21, 3320 Velenje • Marija Krajnc, KoroĹĄka cesta 31, 3320 Velenje • JoĹžica Dolinar, Cesta IV/9, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. Geslo kriĹžanke: JURÄŒKI NA Ĺ˝ARU.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Prevoz pokojnika Ureditev dokumentacije Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťPicadilly objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 5. oktobra 2017 so:

POGREBNE STORITVE

Marija VrtaÄ?nik se je rodila v Ĺ enÄ?urju pri Kranju. OdraĹĄÄ?ala je v sedemÄ?lanski druĹžini.

Obiskovala je gumarsko poklicno ĹĄolo. Zaposlila se je v Savi, kjer je pridobila veliko znanja o industrijski proizvodnji in organizaciji.

Ob delu je konÄ?ala ĹĄolanje in se zaposlila v Iskri Commerce. Sledili sta zaposlitvi na financah pri Aerodromu Brnik in kasneje delo na investicijah pri Kmetijsko-Ĺživilskem kombinatu. Zgodnja zaposlitev, izobraĹževanje ob delu in Ä?edalje zahtevnejĹĄa delovna mesta so jo izoblikovali v resno in delovno osebo. Ĺ˝e pri devetnajstih si je ustvarila druĹžino. Postala je mama sina in hÄ?erke.

V naĹĄe okolje je priĹĄla leta 1984 in se zaposlila na ObÄ?ini Mozirje. Prevzela je delo direktorice davÄ?ne uprave, kasneje je postala predsednica gospodarskega sektorja, podpredsednica izvrĹĄnega sveta ObÄ?ine Mozirje. Naslednja sluĹžbena pot jo je vodila v Elkroj Mozirje. Kasneje je predsedovala tudi ObmoÄ?ni gospodarski zbornici v Velenju in sodelovala v mnogih republiĹĄkih in gospodarskih komisijah ter menedĹžerskih zdruĹženjih.

Po petnajstih letih predsednikovanja upravi v Elkroju in po 40 letih delovne dobe se je odloÄ?ila za upokojitev. Ĺ˝e po dobrem mesecu upokojitve je v ĹĄtudijskem letu 2007/2008 na Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje nasledila prejĹĄnjo predsednico in prevzela njeno funkcijo. Z vso resnostjo je zastavila delovanje tega druĹĄtva. To leto je s sodelavci posvetila vse svoje moÄ?i praznovanju 20-letnice in pozneje 25-letnice Univerze.

Ob vsem tem pa so potekala medgeneracijska sodelovanja, izobraĹževanje preko ĹĄtevilnih in najrazliÄ?nejĹĄih kroĹžkov, ustvarjalnih delavnic, vsakoletnega Festivala za tretje Ĺživljenjsko obdobje, mednarodnega festivala vezilstva in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

Dejala je: ÂťDa to ni veÄ? sluĹžba, kjer se dela za denar. Tukaj vsak uresniÄ?uje svoje sanje, lastne in skupne cilje. Vsak lahko pokaĹže svoje znanje, vsak se lahko nauÄ?i kaj novega, ustvarja nekaj skupnega. Krepijo se prijateljske vezi in medsebojna pomoÄ?.ÂŤ K temu je najveÄ? prispevala Marija s svojo neverjetno povezovalno naravnanostjo, pozitivizmom, s stalnim optimizmom in spodbujanjem.

Povezovala je Ä?lane s ĹĄirĹĄo druĹžbeno skupnostjo.

Pod njenim vodstvom je Univerza v letih 2008-2009 sodelovala v humanitarnem projektu zbiranja sredstev za nakup CT aparata za bolniĹĄnico TopolĹĄica. Junija letos je bila tudi predsednica odbora Civilne iniciative za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica.

PeÄ?at njenega desetletnega delovanja na Univerzi je neizbrisen.

Prav tako pa bo neizbrisen spomin na njena prizadevanja in vloĹženo energijo v nedavno praznovanje 30-letnice Univerze; na izdajo knjige Trideset let Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje. OÄ?itno so bila bremena, ki jih je nosila, preteĹžka. Z njenim nenadnim odhodom izgubljamo vsi.

Hvala ti, draga Marija, za vse, kar si storila za nas. Spomin na tvoj glas, nasmeh in dobrovoljnost bodo veÄ?no ostali med nami.

Ponosni smo, da smo bili del tvoje zgodbe. Upamo, da bo Ä?as omilil naĹĄo boleÄ?ino tvojega nenadnega odhoda.

V imenu upravnega odbora Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje.

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

od 20. 10. do 26. 10.

27

OBVEĹ ÄŒEVALEC

19. oktobra 2017

23. 9. 1943 – 8. 10. 2017 TeĹžko je pozabiti Ä?loveka, ki ti je drag. Ĺ e teĹžje je, izgubiti ga za vedno, a najteĹžje je, Ĺživeti brez njega.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreÄ?ena soĹžalja in besede slovesa.

Posebna zahvala patronaĹžni sluĹžbi Velenje, govorniku Dragu Kolarju, PGD Gaberke, Premogovniku Velenje, Mercatorju – enota TrĹžnica Velenje, Toming inĹženiring, Presta PrestiĹž ter gospodu kaplanu Urbanu Lesjaku za opravljen obred. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

NaĹĄ Ä?as, 19. 10. 2017, barve: CMYK, stran 28

Novo cesto zalili s solzami sreÄ?e

Na tromeji obÄ?in Velenje, Mislinja in Slovenj Gradec slovesno predali namenu nov odsek ceste – Skupaj sta ga gradili obÄ?ini Mislinja in Velenje – Krajani pripravili veliko slavje

Otvoritev ceste je bila velik praznik, ki so se ga udeleĹžili krajani vseh treh obÄ?in

Mira ZakoĹĄek

ZavrĹĄe, 13. oktobra – Ĺ˝upana ObÄ?ine Mislinja Bojan Borovnik in Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? sta skupaj s krajanom Ivom Krenkerjem predala namenu asfaltiran odsek lokalne ceste ZavrĹĄe-GraĹĄka Gora. Otvoritvena slovesnost je potekala na tromeji obÄ?in Velenje, Mislinja in Slovenj Gradec v prisotnosti ĹĄtevilnih bliĹžnjih pa tudi bolj oddaljenih krajanov. DomaÄ?ini so bili ceste tako veseli, da so mnoĹžiÄ?no vabili na slovesnost in seveda tudi na kasnejĹĄe druĹženje, za katero je Ivo Krenker prispeval vola, ki so ga spekli na Ĺžaru, obÄ?ine in izvajalec so dali za pijaÄ?o, domaÄ?inke pa so napekle pecivo. Veselje, ki ga je bilo Ä?utiti na vsakem koraku, je teĹžko opisati, je pa bilo svojevrstno doĹživetje opazovati klene kmete, ki znajo krepko zakleti, ob otvoritvi ceste pa so si vsi po vrsti brisali solze sreÄ?e. Med njimi sta bila Ivo Krenker s KlanÄ?nikove domaÄ?ije, tisti, ki si je za to cesto prizadeval Ĺže desetletja, in Slavica Grobelnik s Pivnikove domaÄ?ije. Na obeh kmetijah dobro gospodarijo in upajo tudi na naslednike, ki bodo zdaj, ko jih z vsemi tremi obÄ?inami povezujejo (do Slovenj Gradca jih bo kmalu) sodobne ceste, ĹĄe z veÄ?jim veseljem poprijeli za delo in tudi ostali na domaÄ?ijah.

Nova cesta je plod sporazuma,

Cesto so predali namenu Ĺžupan Mislinje Bojan Borovnik, Ĺžupan mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, predstavnik mladih SaĹĄo Grobelnik in krajan Ivo Krenker.

ki sta ga sklenili ObÄ?ini Velenje in Mislinja na zaÄ?etku lanskega leta. ObÄ?ina Mislinja je Ĺže lani zgradila dober kilometer ceste od Zgornjega Pustineka do kriĹžiĹĄÄ?a za Cirkovce in za to namenila skoraj 160 tisoÄ? evrov. Mestna obÄ?ina Velenje pa je letos asfaltirala obstojeÄ?o lokalno cesto ZavrĹĄe–GraĹĄka Gora, ki poteka na meji med mestno obÄ?ino Velenje in obÄ?ino Mislinja v dolĹžini dobrih 1.800 metrov. To gradnjo so sicer naÄ?rtovali za prihodnje leto, a jim jo je uspelo udejanjiti Ĺže letos, zanjo pa

so namenili nekaj manj kot 200 tisoÄ? evrov, obÄ?ina Mislinja pa za ta odsek ĹĄe dobrih 33 tisoÄ?.

Dobra volja je bila na otvoritveni dan nalezljiva.

Prevzela je tudi Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a: ÂťVesel sem, da se ljudje takole veselijo. Na podeĹželju so tudi veliko bolj hvaleĹžni za vsako pridobitev in jo znajo bolj ceniti kot ljudje v mestu, kjer se jim marsikaj zdi samoumevno. A se niÄ? ne zgodi samo, treba je naÄ?rtovati, usklajevati, zagotoviti sredstva ‌ Se mi pa zdi, da v zadnjem

Ä?asu tudi v mestu sreÄ?ujem bolj zadovoljne ljudi.ÂŤ Sicer pa je Mestna obÄ?ina Velenje po besedah podĹžupana Petra Dermola dobro poskrbela za svoje ceste, veÄ?ino jih je Ĺže prenovila, nekaj podobnih odsekov, kot je ta, pa jih ĹĄe Ä?aka. ÂťKo vidim, kako so krajani tukaj veseli, vem, da si bom ĹĄe bolj prizadeval zanje,ÂŤ je dejal. Plod dobrega sodelovanja med obÄ?inami je pozdravil tudi mislinjski Ĺžupan Bojan Borovnik, ki je poudaril, da nova cesta zagotovo pomeni tudi uspeĹĄnejĹĄi nadaljnji razvoj na teh hribovskih kmetijah, in prav vesel bo, Ä?e se bo katera v prihodnje preusmerila v kmeÄ?ki turizem.

Sicer pa ima ta obÄ?ina, ki zajema zelo veliko hribovitih predelov, s cestami veliko dela in stroĹĄkov in ĹĄe veliko krajanov nestrpno Ä?aka nanje. Krajani so bili zelo veseli tudi obljube slovenjgraĹĄkega Ĺžupana Andreja ÄŒasa, ki je obljubil, da bodo v dveh letih posodobili cesto tudi na obmoÄ?ju njihove obÄ?ine.

Pohvalil je naÄ?in gradnje cest v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj v obliki javno-zasebnega partnerstva, za katerega si prizadeva tudi v njihovi obÄ?ini, a Ĺžal v obÄ?inskem svetu za to ni razumevanja, zato je tudi razreĹĄevanje te problematike v njihovi obÄ?ini precej poÄ?asnejĹĄe, saj so odvisni zgolj od proraÄ?unskih sredstev. Pohvalil pa je tudi dobro sodelovanje s sosednjimi obÄ?inami, kar bo hitra cesta zagotovo ĹĄe okrepila. Âť Prinesla ne bo zgolj boljĹĄe povezave z drĹžavnim srediĹĄÄ?em, ampak tudi s tukajĹĄnjim obmoÄ?jem, in sodelovanje bo v prihodnje zagotovo ĹĄe bolj zaĹživelo.ÂŤ đ&#x;”˛

Po (ob) savinjski Ĺželeznici pogosto vozi avtobus Dijaki in delavci zamujajo, starĹĄi se jezijo, svetniki spraĹĄujejo, zgodi pa se niÄ?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Iz Ĺ aleĹĄke doline, ne toliko iz Velenja, iz Ĺ oĹĄtanja, PaĹĄke vasi in Ĺ martnega ob Paki pa zagotovo, se dijaki, in dijakinje, ki obiskujejo ĹĄolo v Celju (pa tudi v Velenju), vozijo z vlakom. Ker je to zanje najbolj priroÄ?no. Ker bi bilo z avtobusom bodisi dlje bodisi teĹžje.

Se pa v zadnjem obdobju, resnici na ljubo to traja Ĺže daljĹĄe obdobje, na ĹželezniĹĄko postajo namesto vlaka pripelje avtobus, ki ima, saj nanj Ä?akajo tu-

â?ą

krat sploh tisti iz Ĺ oĹĄtanja, zadrego reĹĄijo tako, da Âťna hitroÂŤ otroka peljejo v Velenje in na redni avtobus. V nasprotnem zagotovo zamudijo. ÄŒe imajo prvo uro matematiko, lahko komu od dijakov to sicer pride prav, ĹĄteje za olajĹĄevalno okoliĹĄÄ?ino, ko je treba izostanek opraviÄ?iti, najbrĹž pa se ne bo ĹĄtelo, Ä?e bo treba popraviti oceno. Ena od mam, Ĺ oĹĄtanjÄ?anka, s katero sem se pogovarjala, pravi, da se je to samo v tem ĹĄolskem letu, pa je dolg ĹĄele dober mesec, zgodilo Ĺže ĹĄtirikrat! Vlaka, ki odpelje ob 6.30 po voznem

V Šoťtanju so ob letoťnjem ETM skupaj s SŽ spodbujali voŞnjo z vlakom (avtobusom?) na relaciji Šoťtanj–Velenje in Šoťtanj–Celje.

di na drugih postajah savinjske Ĺželeznice do Celja, postanke na vseh postajah. Kako si Ĺže sledijo? Naj preverim, Ä?e ĹĄe vem, ker sem davno nazaj ĹĄtiri leta z njim potovala tudi sama ... Velenje, Pesje, Ĺ oĹĄtanj, PaĹĄka vas, Ĺ martno ob Paki, Polzela, Ĺ empeter, Ĺ˝alec, PetrovÄ?e, Celje.

StarĹĄi so jezni. OgorÄ?eni. VeÄ?-

redu iz Velenja, ni bilo, voĹžnja z avtobusom, ki je nadomestil vlak, pa je hÄ?erko stal dve ĹĄolski uri! Ali pa druga mama, ki je pojasnilo na Ĺželeznicah terjala najprej po telefonu, potem ĹĄe pisno. ÂťOgorÄ?ena in besna sem.

Samo v enem tednu se je v septembru to zgodilo dvakrat! Si predstavljate, kako mu je tam,

kjer je sicer Ä?akalnica, pa je zaklenjena, tako kot je v Pesju, eno uro Ä?akati na mrzlem? Poleg tega se mu mudi v ĹĄolo, ker ne Ĺželi zamuditi pomembne ĹĄolske ure.ÂŤ Ob tem pa si postavlja ĹĄe druga vpraĹĄanja, ki so se ji porodila po tem, ko je klicala na ĹželezniĹĄko postajo in dobila odgovor, da so vlaki stari 40 let. ÄŒe so stari, pa se seveda kvarijo, a ne? ÂťS kakĹĄnimi starimi in neustreznimi vlaki pa se vozijo naĹĄi otroci, se spraĹĄujem. Ne morem si kaj, da ob tem ne pomislim na drugi tir. A ne bi raje sredstev, ki bodo ĹĄla zanj, porabili za obnovo obstojeÄ?ih vlakov in obstojeÄ?e infrastrukture?ÂŤ V Ĺ martnem ob Paki je na seji obÄ?inskega sveta za pomoÄ? pri zagotovitvi pravoÄ?asnih prevozov dijakov v ĹĄolo in zaposlenih na delo svetnik zaprosil ce-

lo ObÄ?ino. Bo pa ta najverjetneje dobila enak odgovor, kot so ga Slovenske Ĺželeznice poslale na zahtevo starĹĄa, ki ga je posredoval tudi pristojnim na celjskih srednjih ĹĄolah.

â?ą

Potem pa se pritoĹžujejo, da ni potnikov, ne vpraĹĄajo pa se, zakaj jih ni.

Najprej opraviÄ?ilo zaradi neprijetnosti, ker je nadomestni avtobus v enem primeru v Celje pripeljal s 70-minutno zamudo, v drugem pa z 80-minutno! Potem pa so pojasnili, da do teĹžav prihaja, ker nimajo zadostnega ĹĄtevila potniĹĄkih garnitur in vagonov, da pa so vlaki dobro

vzdrĹževani in zagotavljajo varno voĹžnjo, da je reĹĄitev v nabavi novih voznih sredstev za prevoz potnikov, da aktivnosti z zvezi z nabavo Ĺže potekajo.

StarĹĄi in dijaki bi Ĺželeli vedetinekaj dni prej, ali bo vlak prisopihal ali pa bo namesto njega na ĹželezniĹĄki postaji ustavil avtobus. Tega pa jim, kot so zapi-

sali, Ĺžal ne morejo napovedati nekaj dni prej. Mimogrede: logiÄ?no, saj v naprej paÄ? ne morejo vedeti, ali se bo vlak (spet) pokvaril. Ampak Ä?e je kljub starosti tako dobro vzdrĹževan, kot pravijo, da je, se pa tudi tako pogosto ne bi smel kvariti. ÄŒe zadrege nastajajo zaradi pomanjkanja vlakov, pa se da to najbrĹž le napovedati nekaj dni prej, kajne?

V odgovor bralki, so zapisali ĹĄe tole: ÂťLahko pa vas tokrat obvestimo, da je za jutri napovedan nadomestni avtobus prav za ta vlak – LP 3517. Obvestilo najdete tudi na naĹĄi spletni povezavi ...ÂŤ V torek, 10. oktobra, pa je vlak spet zamenjal avtobus. Obvestilo o tem je bilo objavljeno na spletni strani, a ĹĄele takrat, ko bi moral ta Ĺže prispeti v Ceđ&#x;”˛ lje.

Slovenske Ĺželeznice so od januarja do avgusta prepeljale okrog 14 milijonov ton tovora, kar je 13,4 odstotka, oziroma 1,8 milijona ton, veÄ? kot v istem obdobju lani, ter ustvarile 22,2 milijona evrov Ä?istega dobiÄ?ka.

Nadzorni svet SĹ˝ je potrdil tudi poslovni naÄ?rt Slovenskih Ĺželeznic za leto 2018, ki predvideva nadaljnjo rast vseh finanÄ?nih kazalnikov, poslovne prihodke v viĹĄini 533 milijonov ter dobiÄ?ek iz poslovanja – EBIT v viĹĄini 33 milijonov evrov.

Torej bi tudi za ureditev takĹĄne povezave, kot je Velenje-Celje lahko namenili ustrezen vlak, ki bi zmogel brez zapletov prevođ&#x;”˛ ziti celotno pot.