42 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (9/19°C), soboto (8/17°C) in nedeljo (7/15°C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 18. oktobra 2018â€

ĹĄtevilka 42 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Predstavili so se podjetniki

cena 1,90 â‚Ź

Kje so meje naĹĄe tolerance?

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 13. oktober – Mestna obÄ?ina Velenje in SAĹ A Inkubator sta Ĺže peto leto zapored organizirala predstavitev tako manjĹĄih in mlajĹĄih kot veÄ?jih in uveljavljenih podjetij s sedeĹžem v Velenju.

Gospodarskih subjektov v naĹĄem okolju je Ĺže okrog 700, na prireditvi Podjetno Velenje pa se jih predstavilo veÄ? kot 30.

Med njimi tudi butiki z modnimi oblaÄ?ili, ki so obiskovalcem dali nekaj namigov za jesenske dni. VeÄ? na strani 5. đ&#x;”˛

tf

Mednarodni festival vezenja Velenje – V soboto in nedeljo, 20. in 21. oktobra, bo v RdeÄ?i dvorani v Velenju potekal 5. mednarodni festival vezenja. Odprli ga bodo v soboto ob 11. uri. Na ogled bodo vezenine razstavljalcev iz Slovenije, HrvaĹĄke, Srbije, Italije, Francije in NemÄ?ije. Mestna obÄ?ina Velenje bo skupaj s soorganizatorji poskrbela za bogat kulturni program. Tema tokratnega je ‘povĹĄter’. Razstava vezenin bo v soboto na ogled od 10. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 17. ure. đ&#x;”˛

mkp

Posnetki trpinÄ?enja otrok v zasebnem zavodu KengurujÄ?ki v Tednu otroka so v javnosti sproĹžili val ogorÄ?enja. NezasliĹĄano, nemogoÄ?e, neverjetno ... bi lahko oznaÄ?ili komentarje veÄ?ine ob grozljivki. ÄŒe je glavni inĹĄpektor na ministrstvu za ĹĄolstvo TomaĹž Rozman komentiral: ÂťKo sem videl posnetke, sem si Ĺželel samo, da to ni res,ÂŤ kakĹĄno jezo, bes, Ĺžalost so ob tem doĹživljali ĹĄele starĹĄi teh otrok!? Kako je pri srcu tudi tistim, ki imajo svojega otroka v drugih zasebnih in ne nazadnje tudi javnih vrtcih?

Surovo ravnanje z otroki ali drugimi nemoÄ?nimi Ä?lani naĹĄe druĹžbe je bilo doslej ĹĄe vedno deleĹžno zgraĹžanja javnosti. A kaj, ko se ta obiÄ?ajno zbudi (pa ĹĄe to le za krajĹĄi Ä?as) ĹĄele, ko si o trpinÄ?enju vendarle nekdo upa spregovoriti glasno. Po mnenju mnogih je vzgojiteljica, ki je posnela dogajanje v zavodu, kjer so silili otroka, da je moral pojesti izbruhano hrano, kjer so ga nasilno uspavali z ovijanjem v rjuho, junakinja, ker o tem ni molÄ?ala. Izjema, ki bi morala biti pravilo. Se pa ob tem spraĹĄujeĹĄ, ali je bila res prva v zavodu, ki je opazila, kaj se dogaja, ali pa je katera pred njo zgroĹžena raje odĹĄla? TeĹžko Ä?lovek razume molk starĹĄev otrok, ki so obiskovali vrtec pretekla leta. Kje so meje naĹĄe tolerance druĹžbeno nesprejemljivih vedenj? V druĹžbi, v kateri ni spoĹĄtovanja, pravih vrednot, si le-te ljudje postavljajo oÄ?itno vsak po svoje. Rezultat pa: vrstniĹĄko nasilje, druĹžinske drame za ĹĄtirimi stenami, statistike nasilja nad ĹĄibkejĹĄimi, podatki o zlorabljenih otrocih ali zgodbe o starostnikih, ki jih zmerjajo le zato, ker so stari. Sem sodijo tudi razna sprevrĹžena dejanja, ko nekdo v javnosti oÄ?rni drugega samo iz njemu znanih razlogov, po veÄ?letnih vrtenjih sodnih mlinov pa se izkaĹže, da je bilo vse skupaj konstrukt. Lasje ti gredo pokonci, ko sliĹĄiĹĄ, da je bilo dejanje vzgojiteljice nelegalno in je zato vpraĹĄanje, ali bodo ti dokazi zdrĹžali na sodiĹĄÄ?u.

NajbrĹž starĹĄem tudi sodni epilog s ÂťpraviÄ?noÂŤ kaznijo za vse z maslom na glavi v tej zgodbi ne bo dal posebnega zadoĹĄÄ?enja, ĹĄe manj njihovim maltretiranim otrokom. Se pa lahko iz tega marsikaj nauÄ?ijo. Vsi skupaj upamo, da teh straĹĄljivih praks ni bilo deleĹžnih veÄ? generacij otrok in da trpinÄ?eni otroci ne bodo utrpeli dolgoroÄ?nejĹĄih posledic. Kaj pa bom(d)o storili, da takih zgodb ne bomo veÄ? posluĹĄali? V vsakem poklicu se sicer lahko najde kdo, ki se do soÄ?loveka vede neprimerno. Vendarle pa si je nemogoÄ?e predstavljati, da bi kaj takega dolgo ostalo neopaĹženo v sistemu z jasnimi pravili, doloÄ?enimi standardi in veÄ? nadzornimi mehanizmi. Kjer je tega manj, je prostora za nepravilnosti veÄ?. Izjave pristojnih, da je zavod KengurujÄ?ki deloval na Ä?rno, vodijo k takĹĄnemu razmiĹĄljanju. Zato bi morala svoj del krivde prevzeti tudi drĹžava, ki dopuĹĄÄ?a takĹĄno ťlamparijoÂŤ, ter pristojno ministrstvo z inĹĄpektorjem vred, ki je v vrtcu Ĺže pred tem ugotovil nepravilnosti, a se je zadovoljil le s pisanjem odloÄ?b, ni pa izvajal ustreznega nadzora. Ob rob razmiĹĄljanja o primeru KengurujÄ?ek ne morem mimo vpraĹĄanja: kakĹĄna druĹžba vse bolj postajamo? đ&#x;”˛

DruĹĄtvo upokojencev Velenje jutri praznuje 70 let V kulturnem domu Velenje bo jutri (v petek) znova veselo. DruĹĄtvo upokojencev Velenje namreÄ? tam ob 18. uri zaÄ?enja proslavljanje svoje 70-letnice delovanja. ÂťCeloten program bomo izvedli s svojimi Ä?lani, na kar smo zelo ponosni,ÂŤ je povedal predsednik druĹĄtva Franc Vedenik. Na odru bo mogoÄ?e spremljati veÄ? kot sto nastopajoÄ?ih, sedeĹž v dvorani pa si je bilo mogoÄ?e zagotoviti z brezplaÄ?no vstopnico. Te so hitro poĹĄle, zato Ä?lani upokojenskega druĹĄtva menijo, da bo jutri zares đ&#x;”˛ mĹĄ zelo veselo. â€

25. oktobra otvoritev Spominskega centra 91 Predsedstvo OZVVS Velenje in PVD Sever za Celjsko obmoÄ?je – odbor Velenje vabita vse pripadnike enot TO, Milice in rezervne Milice, vse pripadnike Narodne zaĹĄÄ?ite, ZdruĹženega odreda Civilne zaĹĄÄ?ite in vse obÄ?ane ter obÄ?anke obÄ?in Velenje in Zgornje Savinjske doline, ki so kakor koli sodelovali v osamosvojitvenih dogajanjih leta 1991, da se v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu udeleĹžijo slovesnosti ob otvoritvi Spominskega centra 91 v Velenju. Otvoritev bo 25. oktobra ob 16.30 đ&#x;”˛ na prostoru pred Domom borcev in mladine. â€

Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ

Zavarovalno zastopanje, Roman KavĹĄak s.p.

Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

18. oktobra 2018

Obdelali 222 kilogramov kostanja

LOKALNE novice

Socialni demokrati so priredili tradicionalni kostanjev piknik

Komemoracije ZdruĹženje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje bo skupaj s krajevnimi organizacijami ZB pripravilo v spomin na vse Ĺžrtve faĹĄizma in padle borce v NOB na obmoÄ?ju Mestne obÄ?ine Velenje, ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki spominske slovesnosti, ki bodo potekale pri spominskih obeleĹžjih. Prva bo Ĺže v sredo, 24. oktobra, ob 18. uri pri spomeniku Onemele puĹĄke na Titovem trgu v Velenju. VeÄ?ina se jih bo nato zvrstila v Ä?etrtek in petek, nekaj pa ĹĄe naslednje dni.

ViĹĄja povpreÄ?nina, a dogovora ĹĄe ni Ljubljana, 10. oktobra – Predstavniki zdruĹženj obÄ?in so se sreÄ?ali s finanÄ?nim ministrom Andrejem Bertoncljem in ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom. Kompromisa o povpreÄ?nini za prihodnje leto niso dosegli, je pa vladna stran po navedbah obÄ?inske svojo prvotno ponudbo nekoliko izboljĹĄala. Ĺ e vedno pa bi pristala na manj, kot bi Ĺželeli v obÄ?inah. FinanÄ?no ministrstvo je na prejĹĄnjem sestanku za prihodnje leto predlagalo povpreÄ?nino v viĹĄini 564,75 evra na prebivalca. Tokrat naj bi bil predlog 570 evrov. Po nekaterih informacijah pa naj bi med pogovorom nakazal moĹžnost ĹĄe dva evra viĹĄje povpreÄ?nine.

Velenje, 13. oktober – Preteklo soboto je obÄ?inska organizacija Socialnih demokratov Velenje priredila Ĺže 17. kostanjev piknik, ki vedno poteka v zaÄ?etku oktobra. Namenjen je ljudem, pravi tajnik organizacije Bojan Ĺ karja, da se malo posladkajo, druĹžijo, se sprostijo, nekoliko pozabijo na vsakdanjik, hkrati pa spoznavajo Socialne demokrate.

Letos so poleg peÄ?enega kostanja ponudili tudi kuhanega, zalili pa so ga z moĹĄtom, zakuhanim vinom, Ä?ajem ali kavo. Kostanj so obdelovali kar na ĹĄtirih kuriĹĄÄ?ih, saj so ga spekli 200 kilogramov, dvajset kilogramov pa so ga skuhali. LetoĹĄnja posebnost je bila tudi kostanjeva torta. Podarili so jo obÄ?anu, ki je v soboto praznoval rojstni dan, razdelili pa so jo med obiskovalce tradicionalnega kostanjevega đ&#x;”˛ tf piknika.â€

Okrogla miza o namestitveni podpori Velenje, 18. oktober – Danes bo v mansardi vile Bianca potekala okrogla miza, na kateri bodo predstavniki razliÄ?nih institucij in organizacij iskali reĹĄitve v zvezi z namestitveno podporo.

Namestitvena podpora je oblika pomoÄ?i osebam z raznimi vedenjskimi ali duĹĄevnimi motnjami, socialnimi stiskami in drugimi okoliĹĄÄ?inami, v katerih ne zmorejo same upravljati lastnega gospodinjstva oziroma povsem samostojno in neodvisno bivati na svojem. Razprava se bo zaÄ?ela ob 10. uri.

PC Standard presega priÄ?akovanja Velenje – Ob 3. obletnici ustanovitve PodjetniĹĄkega centra Standard v SAĹ A Inkubatorju ugotavljajo, da projekt presega priÄ?akovanja. V Standardu in inkubatorskih programih se je ustanovilo Ĺže 39 novih podjetij, ki so ustvarila 44 delovnih mest.

Nekatera podjetja so v preteklem letu dosegla 50-odstotno rast v primerjavi z letom poprej. Kar ĹĄtiri so bila prepoznana kot naj podjetniĹĄki talenti, veliko jih je dobilo zagonska sredstva, eno pa tudi semenski kapital. V Standardu trenutno deluje 30 podjetij. UspeĹĄen pa je tudi sam SAĹ A Inkubator, ki je od leta 2015 obseg poslovanja poveÄ?al za 100 odstotkov. †đ&#x;”˛ mkp, tf

Obnavljajo ploĹĄÄ?ad v SonÄ?nem parku Mestna obÄ?ina Velenje je zaÄ?ela z obnovo ploĹĄÄ?adi v SonÄ?nem parku. Z obnovo tlaka osrednje parkovne ploĹĄÄ?adi bodo dokonÄ?ali pred desetimi leti zaÄ?eto sanacijo pohodnih povrĹĄin. PloĹĄÄ?ad Ĺželijo ohraniti kar najbolj funkcionalno in namenjeno Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu uporabnikov. Dela naj bi sklenili do sredine prihodnjega meseca.

Naslednje leto pa na tem prostoru naÄ?rtujejo postavitev nove prostorske inĹĄtalacije – sonÄ?ne ure. Tako bo SonÄ?ni park dopolnjen z dodatnim uÄ?nim pripomoÄ?kom, za njeno ĹĄtevilÄ?nico pa bodo uporabili kar to ploĹĄÄ?ad. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Vladni motor se poÄ?asi vendarle ogreva Pogon vlade – Zakaj ÂťnajÂŤ Celje? – KopaliĹĄÄ?i in deĹžela hmelja – Bistrica spet na Celjskem?

Nekateri pravijo, da je vsaka nova vlada kot novopeÄ?eni voznik. ÂťIzpitÂŤ Ĺže ima, manjka mu (ji) poznavanje fines in rutine. Nekatere si vse to pridobijo ĹĄele do konca (prvega) mandata, drĹžavljani pa seveda priÄ?akujejo, da veliko prej. Kajti ĹĄele, ko se bo vlada prav ÂťvrtelaÂŤ, bodo tudi drĹžavljani Ä?utili sadove njenega dela. Seveda veÄ?ina tudi priÄ?akuje, da ji nasprotniki pod noge ne bi metali preveÄ? ovir.

NekakĹĄne take ovire so za nekatere velika priÄ?akovanja razliÄ?nih sindikatov oziroma zaposlenih. Za slednje zahteve po viĹĄjih plaÄ?ah niso ravno ÂťovireÂŤ, so stvarna priÄ?akovanja, da se naĹĄ dokaj uspeĹĄen razvoj pozna tudi v njihovih Ĺžepih. So seveda tudi taki, ki v letih debelih krav mislijo tudi naprej, v strahu, ker se lahko krivulja hitro spusti. Zaradi vsega tega in ĹĄe marsiÄ?esa drugega se mora vladni stroj Ä?im prej segreti in delovati z optimalnimi obrati. Vse bolj pa se vrti tudi kolo lokalnih volitev. Tisti del z volitvami svetnikov niti ni povsod tako zanimiv, zelo zanimiv pa je Ĺže marsikje boj za Ĺžupanski stolÄ?ek. Ĺ˝upane je sicer sliĹĄati, kako teĹžko in neprijetno je to opravilo, o oÄ?itno vseeno tudi zelo mamljivo. To dokazujejo mnogi primeri v slovenskih obÄ?inah, kjer se bo na bliĹžnjih volitvah za prve dame in moĹže obÄ?in potegovalo veliko kandidatk in kandidatov.

V Celju pa se nekateri Ä?udijo. Ne zato, kdo vse kandidira za Ĺžupansko mesto, Ä?udijo se, kako da sami niso ÂťzaÄ?utiliÂŤ, da Ĺživijo v najlepĹĄem slovenskem mestu. No, pozabili so, da ÂťlepotaÂŤ ni bilo edini merilo, ki so ga ocenjevali v TZS. Tudi povezava kulturnih in zgodovinskih ustanov, pestre prireditve, tudi s ÂťspominiÂŤ na rodbino Celjskih. Pa ureditev Mestnega parka, hiĹĄice v mestnem gozdu ‌ Kmalu si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi obnovljen Friderikov stolp. Ta je bil povsem obnovljen pred desetimi leti, a ga je letoĹĄnja muhasta zima moÄ?no poĹĄkodovala. Obnovo naj bi konÄ?ali konec meseca. Zbir vsega tega je bilo to visoko priznanje. Po takih pojasnilih bo tudi Celjanom morda laĹžje pritrditi, da Ĺživijo v 'naj'veÄ?jem slovenskem mestu. In bodo tudi sami bolj obiskovali objekte in drugo, kar cenijo obiskovalci od drugod. In ne bodo, kot zdaj nekateri, natolcevali, da je k zmagi Celja gotovo pomagal podÄ?etrtĹĄki Ĺžupan kot predsednik TZS ter s tem pomagal celjskemu Ĺžupanu, ki znova

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

naskakuje Ĺžupanski stolÄ?ek v kneĹžjem mestu. No, ta je v ponedeljek dobil ĹĄe enega nasprotnika.

Da gre za predvolilni ÂťtrikÂŤ, nekateri ocenjujejo nedavni podpis pogodbe za gradnjo novega kopaliĹĄÄ?a v Slovenskih Konjicah. Aktualni Ĺžupan Miran GorinĹĄek, ki bo znova kandidiral, jo je podpisal z domaÄ?im gradbincem, ki je Ĺže tudi odstranil stari bazen. S tem naj bi v tem kraju reĹĄili kopalne teĹžave, v kraju pa upajo, da bo gradbinec z deli pohitel in bodo morda res Ĺže v zaÄ?etku nove kopalne sezone lahko v njem zaplavali. Na gradnjo novega bazena se pripravljajo tudi v Ĺ˝alcu, vendar naloĹžbi ĹĄe niso tako blizu kot KonjiÄ?ani. Postavili naj bi ga na obmoÄ?ju Vrbja, kjer je sicer tudi jezero, vendar ni namenjeno kopanju. Ta bazen pa naj bi bil le (zaÄ?etni) del naÄ?rtovanega ÂťpoÄ?itniĹĄkega naseljaÂŤ ali – kot ga imenujejo – Hopslandija. Ime torej ÂťdiĹĄiÂŤ po hmelju. V teh dveh krajih torej zaÄ?enjajo, v Gorici pa ÂťlikofÂŤ! V ĹĄentjurski Gorici pri Slivnici so namreÄ? slovesno odprli dodobra prenovljeno osnovno ĹĄolo. NajveÄ?ji zalogaj je bila energetska prenova ĹĄole, za uÄ?ence in starĹĄe pa je pomembno tudi to, da so uredili tudi novo dovozno cesto do ĹĄole in s tem odpravili prometne zagate. Celotna naloĹžba ni bila majhna, veljala je dober milijon evrov. S to otvoritvijo je posebej slavila tudi ĹĄentjurska obÄ?ina. Z njo so namreÄ? obnovili ĹĄe zadnjo ĹĄolo v obÄ?ini.

V njej je ĹĄest matiÄ?nih ĹĄol in ĹĄtiri podruĹžnice. Ĺ e to: po nekaterih namigih sodeÄ? naj bi bila celjska regija morda kmalu spet veÄ?ja. Kot je znano, se je iz nje pred leti odcepila obÄ?ina Bistrica ob Sotli in se prikljuÄ?ila Posavju, zdaj pa naj bi se vrnila. S celjske strani ima zadnji Ä?as lepo obnovljeno regionalno cesto, proti sedanjemu centru ne, blizu uresniÄ?itvi sta kolesarski poti proti PodÄ?etrtku in Podsredi. Koristila bi jim naÄ?rtovana vnoviÄ?no ureditev Ĺželeznice Imeno–Kumrovec. Pa ĹĄe marsikaj drugega jih bolj vleÄ?e na naĹĄ konec. Tudi to, da se vsi nikakor niso strinjali s prejĹĄnjo ÂťselitvijoÂŤ v Posavje. Kako bo res sedaj in kdo bo sploh imel glavno besedo, bomo ĹĄe videli.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

18. oktobra 2018

Velenje drugo najlepĹĄe, Velenjska plaĹža prva Ĺ˝upan Bojan KontiÄ?, direktor Zavoda za turizem Franci Lenart in VelenjÄ?ani ponosni na Velenje in velenjsko plaĹžo Mira ZakoĹĄek

Velenje, 10. oktober – Na izboru Naj kopaliĹĄÄ?e 2018 je v kategoriji Naravna kopaliĹĄÄ?a Velenjska plaĹža zasedla prvo mesto. Akcija Naj kopaliĹĄÄ?e 2018 vsako leto poteka v organizaciji RTV Slovenija v sodelovanju s spletnim portalom

'Dobro jutro, Slovenija' na veÄ? radijskih postajah po vsej Sloveniji (tudi na Radiu Velenje). Ĺ˝e 28. leto zapored so kopalke in kopalci glasovali za najboljĹĄe v kategoriji malih, srednjih in velikih termalnih kopaliĹĄÄ?ih, letnih in naravnih kopaliĹĄÄ?ih ter pokritih bazenskih kopaliĹĄÄ?ih.

Med naravnimi kopaliĹĄÄ?i je kopalce najbolj prepriÄ?ala Velenjska plaĹža, med letnimi kopaliĹĄÄ?i Celjsko. Ljubljansko vodno mesto Atlantis je najboljĹĄe med pokritimi bazenskimi kopaliĹĄÄ?i.

NajveÄ? glasov v kategoriji malih termalnih kopaliĹĄÄ? je prejelo ZdraviliĹĄÄ?e Radenci, med srednji-

mi so zmagale Terme Vivat, med velikimi pa Terme 3000.

V akciji Moja deĹžela – lepa in gostoljubna 2018 pa je Velenje prejelo priznanje za 2. mesto v kategoriji veÄ?jih mest, prehitelo ga je le Celje.

Tekmovanje v projektu Moja deĹžela – lepa in gostoljubna Ĺže vrsto let organizira TuristiÄ?na zveza Slovenije pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika drĹžave Republike Slovenije Boruta Pahorja. Doslej je Velenje na tekmovanju Moja deĹžela – lepa in gostoljubna vsako leto prejelo najviĹĄja priznanja v kategoriji veÄ?jih mest. Leta 2009, odkar traja projekt, je osvojilo prvo mesto, leta 2010 prav tako prvo mesto, leta 2011 drugo mesto, leta 2012 tretje mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, leta

2013 drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, leta 2014 prav tako drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, leta 2015 prvo mesto, leta 2017 pa 3. mesto med veÄ?jimi mesti.

Priznanji potrjujeta pravilnost naĹĄe odloÄ?itveÂŤ

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?: ÂťRezultati so dobri, vsekakor nekoliko priÄ?akovani, potrudili se bomo in prihodnje leto skuĹĄali biti znova prvi. Seveda pa moramo ĹĄe kar nekaj postoriti, da bo Velenje ĹĄe lepĹĄe, med drugim zgraditi prireditveni prostor z odrom in urediti Staro Velenje.

Glede plaĹže pa je rezultat nekoliko presenetljiv, saj smo premagali dolga leta uveljavljena kopaliĹĄÄ?a, kot sta recimo Bled in Strunjan. Velenjska plaĹža je projekt zadnjih 8 let, nanj sem ĹĄe posebej ponosen, tudi drugi nam ga priznajo kot odliÄ?no iz-

Kdo so obiskovalci?

Za ugotavljanje zadovoljstva obiskovalcev je Zavod za turizem izvedel skoraj dva tisoÄ? anket. Po odgovorih so ugotovili, da je velika veÄ?ina dnevnih gostov, 5 odstotkov pa je turistov iz drugih destinacij. Pri teh so v ospredju gosti Kampa Menina, v katerem je ZTĹ D v poletnih mesecih prav tako redno izvajal promocijske aktivnosti. ÄŒetrtina obiskovalcev je domaÄ?inov (Velenje z okolico), po 7 odstotkov pa jih prihaja iz Celja, Maribora ali Ljubljane. Tretjina obiskovalcev je bila na plaĹži prviÄ?. Poleg plaĹže so si gostje ogledali ĹĄe Muzej PremogovniĹĄtva, Velenjski grad in center mesta. Zelo pozitivno so ocenili mesto z vidika urejenosti, festivalskega in kulturnega dogajanja ter izpostavili inovativnost in mladost. Pri predlogih za izboljĹĄanje pa so si zaĹželeli veÄ? sence in ĹĄiritev ponudbe vodnih igral.

ÂťVelenje je eno najlepĹĄih mest v drĹžaviÂŤ Ĺ˝e prejĹĄnji teden smo poroÄ?ali, da je Velenjska plaĹža osvojila prvo mesto med naravnimi kopaliĹĄÄ?i v izboru Naj kopaliĹĄÄ?e 2018, ki vsako leto poteka v organizaciji RTV Slovenija, v sodelovanju s spletnim portalom Dobro jutro, Slovenija na veÄ? radijskih postajah po vsej Sloveniji.

Prav tako smo v istem tednu izvedeli, da je v okviru projekta Moja deĹžela – lepa in gostoljubna 2018 Velenje prejelo 2. mesto v kategoriji veÄ?jih mest. Prehitelo ga je le Celje.

MimoidoÄ?e smo povpraĹĄali, kako gledajo na prejeti nagradi. Mnogi, ki so sicer Ĺželeli ostati anonimni, so poudarili, da si Velenje gotovo zasluĹži prvo mesto v obeh kategorijah, nekateri pa so povedali tudi nekaj veÄ?: Mladen Jovanović: ÂťBrez dvoma sem prepriÄ?an, da si Velenje zasluĹži obe nagradi, saj se v tem mestu veliko dela.

Le ne morem verjeti, da bi nas Celje prehitelo – saj tudi jaz hodim tja in sklepam, da so le nekoliko veÄ? vloĹžili v promocijo ali pa dobili prednost preprosto zato, ker imajo veÄ? prebivalcev.

PrepriÄ?an sem, da je Velenje lepĹĄe! Absolutno je eno najlepĹĄih mest v Sloveniji in jaz sem zelo zadovoljen z Ĺživljenjem tukaj.ÂŤ

Zbrali veÄ? kot 1000 evrov Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj, 13. oktobra – V dobrodelno akcijo ob svetovnem dnevu hrane Drobtinica se vrsto let vkljuÄ?uje tudi ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje.

Tako kot lani so tudi letos stojnici postavile krajevne organizacije RK Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ter Gorenje, na njih pa so mladi Ä?lani RK ponujali za dobrodelen prispevek kruh, ki so ga za ta namen darovale pekarne v Ĺ aleĹĄki dolini, v Ĺ martnem ob Paki pa tudi podarjene kozarce medu tamkajĹĄnje Ä?ebelarske druĹžine. Z izkupiÄ?kom so bili oboji zelo zadovoljni, saj so zbrali veÄ? kot 1100 evrov. Denar bodo namenili za potrebe socialno ĹĄibkih uÄ?encev na ĹĄmarĹĄki in ĹĄoĹĄtanjski osnovni

Simon Ĺ taleker: ÂťSicer ne prihajam od tukaj, ampak tudi jaz vidim, da je nagrada zasluĹžena. VĹĄeÄ? mi je urejena okolica, vse je lepo zeleno oziroma barvito in sklenem lahko, da je videz mesta vrhunski. V Celju Ĺže dolgo nisem bil, zato si te primerjave sicer ne bi upal delati, prav tako pa ne bi konkretno komentiral Velenjske plaĹže, ker jo bolj slabo poznam. Sem pa Ĺže sliĹĄal za tovrstne nagrade in verjamem, da lahko mesto le spodbujajo k veÄ?ji angaĹžiranosti.ÂŤ Valentina KovaÄ?: ÂťSicer ne vem, kako je v drugih mestih, zato teĹžko primerjam, vidim pa, da se v Velenju odgovorni trudijo in da je mesto lepo. ÄŒe so torej rezultati dobri, sem prepriÄ?ana, da si je Velenje nagrado brez dvoma zasluĹžilo.

Primerjave s Celjem raje ne bi komentirala. Lahko pa posebej pohvalim tudi Velenjsko plaĹžo – ne samo, da je dobro, da jo imamo; urejena je do te mere, da je vsekakor primerljiva z morskimi plaĹžami, in to je vrhunski uspeh.ÂŤ đ&#x;”˛

mĹĄ

ĹĄoli. Tako kot lani tudi letos akcija Drobtinica ni potekala v Mestni obÄ?ini Velenje zaradi premajhne odzivnosti pekarn. đ&#x;”˛

tp

Zbirali pripomoÄ?ke in hrano za zapuĹĄÄ?ene Ĺživali Velenje – Med letoĹĄnjim Pikinim festivalom je Festival Velenje vodil dobrodelno akcijo zbiranja pripomoÄ?kov, hrane in drugih reÄ?i za male Ĺživali.

Zbrano so predali zavetiĹĄÄ?u Zonzani iz Dramelj.

Obiskovalci Pikinega festivala so prispevali veliko odejic in drugih pripomoÄ?kov, zbrali pa so pribliĹžno 50 kilogramov priboljĹĄkov in druge hrane. đ&#x;”˛

tf

vedenega. A napovedujem, da so to ĹĄele zaÄ?etni koraki. Veliko naÄ?rtov imamo, prejeto priznanje pa je vsekakor najveÄ?ji dokaz, da smo na pravi poti.ÂŤ

Zadovoljni, da so del te zgodbe

Franci Lenart, direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline: ÂťVelenjsko plaĹžo smo v letoĹĄnji sezoni prevzeli v upravljanje sodelavci Zavoda za turizem Ĺ D. Zavedali smo se izziva in vso energijo usmerili v urejenost okolice, promocijo, koordinacijo med ponudniki gostinskih storitev in organizacijo dogodkov.

Dnevno smo skrbeli za red in Ä?istoÄ?o na plaĹži in na parkirnih prostorih, upravljali vodna igrala in skrbeli za stalno prisotnost reĹĄevalcev iz vode. Odprli smo informacijsko toÄ?ko, na kateri je bil vsak dan prisoten informator s promocijskimi gradivi in prodajo spominkov ter izposojo koles.

Obiskovalce so vsak dan priÄ?akali brezplaÄ?ni leĹžalniki in senÄ?niki, gostinci pa so skrbeli za dodatno razvajanje. Promocijo smo izvajali v vseh pomembnih turistiÄ?nih publikacijah, z jumbo plakati ter dnevnimi najavami dogodkov na plaĹži v radijskih oglasih. Zato smo bili ĹĄe posebej veseli uvrstitve Velenjske plaĹže na 1. mesto med najboljĹĄa, najbolj urejena in za kopanje najbolj prijetna naravna kopaliĹĄÄ?a v Sloveniji. Seveda smo vse to lahko uresniÄ?ili in dosegli z izdatno finanÄ?no podporo Mestne obÄ?ine Velenje.ÂŤ

V Velenju bomo na dan suverenosti, 25. oktobra 2018, odprli

SPOMINSKI CENTER 1991, prostor, namenjen ohranjanju spomina na Ä?as, ko se je rojevala naĹĄa drĹžava.

V spominskem centru bo na ogled stalna razstava o procesih in dogodkih, vezanih na osamosvajanje Republike Slovenije v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini, predvsem pa naj bi spominski center postal prostor druĹženja, sreÄ?evanja in povezovanja domoljubnih ljudi.

Prijazno vas vabimo na prireditev ob odprtju, ki bo v Ä?etrtek, 25. oktobra, ob 17. uri v ĹĄotoru ob Spominskem centru 1991 (KopaliĹĄka cesta 3, Velenje).

Osrednji govornik bo Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

Nastopili bodo Pihalni orkester Premogovnika Velenje, OtroĹĄki pevski zbor enote Vrtca Velenje Najdihojca in sopranistka Mojca Bitenc.

Veseli bomo, Ä?e boste na ta prazniÄ?ni dan z nami!

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

PV Invest odprodaja Staro elektrarno

GOSPODARSKE novice Sejem digitalnih reĹĄitev in video igric

Poslovno prestrukturiranje Skupine Premogovnik Velenje se izvaja Ĺže dalj Ä?asa in zajema odprodajo naloĹžb in ukinitev dejavnosti, ki niso povezane z osnovno dejavnostjo pridobivanja premoga Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 12. oktobra – HÄ?erinska druĹžba Premogovnika Velenje PV Invest odprodaja Staro elektrarno, ki v slovenskem prostoru velja za industrijski arhitekturni biser in letos praznuje 90. obletnico zaÄ?etka delovanja. Javni razpis za objekt s pripadajoÄ?imi zemljiĹĄÄ?i je bil v petek objavljen v Uradnem listu RS. Rok za oddajo ponudb je 27. november.

Poslovno prestrukturiranje Skupine Premogovnik Velenje se izvaja Ĺže dalj Ä?asa. Zajema

odprodajo naloĹžb in ukinitev dejavnosti, ki niso povezane z osnovno dejavnostjo pridobivanja premoga. Termoelektrarna Velenje, ki jo domaÄ?ini imenujejo Stara elektrarna, je imela v 42 letih delovanja pomembno zgodovinsko vlogo pri energetskem razvoju celotne drĹžave. Vrata je zaprla leta 1970. Od takrat je objekt z zemljiĹĄÄ?i v skupni izmeri skoraj 5.000 kvadratnih metrov neizkoriĹĄÄ?en. Ĺ e pred desetimi leti so imeli z njo drugaÄ?ne naÄ?rte. Ĺ˝eleli so jo prenoviti in ji dati nove vsebi-

ne – nov program Fakultete za energetiko, inťtitut za energetiko, laboratorije, predavalnice, skratka v Staro elektrarno so si Şeleli

â?ą

Pred desetimi leti so imeli z njo drugaÄ?ne naÄ?rte, Ĺželeli so jo prenoviti.

umestiti sodobni center izobraŞevanja, ki bi zagotovil nadaljnji razvoj in obstoj energetike v tem okolju. Žal je ostalo le pri idejah,

ki v novi strateĹĄki usmeritvi Premogovnika niso veÄ? pomembne.

V zapuĹĄÄ?enih industrijskih prostorih Stare elektrarne je bilo obÄ?asno nekaj zanimivih dogodkov, med drugim je akrobatska skupina Dunking Devils posnela videospot Tovarna zabijanja z namenom, da bi zapuĹĄÄ?eni prostori v Sloveniji ponovno oĹživeli.

Koreograf Ĺ˝eljko BoĹžiÄ? pa je s Plesno skupino Kazina posnel kratek plesni film z naslovom Letter, ki je na socialnih omreĹžjih obkroĹžil svet. đ&#x;”˛

Premogovnik Velenje bo v petek in soboto gostitelj 43. sreÄ?anja rudarskih reĹĄevalnih enot Slovenije druĹžbe Petrol Geoterm, Idrije, Marmorja Hotavlje in drugih z rudarstvom povezanih institucij. Namen posveta je predstaviti novosti v reĹĄevanju ter varnosti in zdravja pri delu tehniÄ?nemu kadru rudarskih podjetij.

Drugi del sreÄ?anja bo predstavljala rudarska reĹĄevalna vaja, ki bo del regijske vaje ‘Potres – Zahodna Ĺ tajerska 2018’. Predpostavka vaje bo potres, ki bo povzroÄ?il poĹžar v kompresorski postaji ter stebrni udar v jami

Pesje. Ta bo vzrok za prehod dimnih plinov skozi jaĹĄek NOP na jamska deloviĹĄÄ?a. Z vajo bodo preizkusili strokovno usposobljenost rudarskih reĹĄevalnih enot za reĹĄevanje ob rudarski nesreÄ?i v sodelovanju z interventnimi gasilskimi enotami ter silami za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ?. đ&#x;”˛

mkp

NajveÄ?ji izziv sodelovanje in povezovanje Savinjsko-ĹĄaleĹĄka obmoÄ?na razvojna agencija pridobila za dva turistiÄ?na projekta blizu 300 tisoÄ? nepovratnih sredstev – Novi integralni turistiÄ?ni produkti Tatjana PodgorĹĄek

Turizem je v regiji SaĹĄa ena od prednostnih gospodarskih dejavnosti, za katero je Savinjsko-ĹĄaleĹĄka obmoÄ?na razvojna agencija na razpisih pridobila skoraj 300 tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev.

Biljana Ĺ karja, direktorica omenjene obmoÄ?ne razvojne agencije, meni, da bo s pridobljenimi sredstvi omogoÄ?ena regiji SaĹĄa dobra osnova za preboj in razvoj na omenjenem prednostnem gospodarskem podroÄ?ju.

Turizem SaĹĄa in Vodilna destinacija

Po besedah Biljane Ĺ karja so pridobili denar za dva projekta, in sicer za projekt Turizem SaĹĄa in za projekt Vodilna destinacija za Zgornjo Savinjsko dolino. Za prvega so uspeli s prijavo na razpisu Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja v okviru LAS-a, za drugega pa na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Na vpraĹĄanje, kaj prinaĹĄata projekta za Ĺ aleĹĄko in Zgornjo Savinjsko dolino, je sogovornica pojasnila, da projekt Turizem SaĹĄa vsebuje rezultate analize obstojeÄ?ih produktov in programov v regiji, oblikovanje integralnih turistiÄ?nih produktov, pripravo vizualne identitete izbrane trĹžne znamke, oblikovanje zgodbe turi-

stiÄ?ne destinacije in oblikovanje Ĺ oĹĄtanj in Velenje pa v Termalni ljudje pri izbiri poÄ?itniĹĄke deturistiÄ?nih paketov na temo Kaj Panonski Sloveniji, v kateri je stinacije vse bolj uporabljajo odkriti na tem obmoÄ?ju. KljuÄ?na vodilni partner Zavod za razvoj sodobno tehnologijo, zato je zelo zadeva pa bo izdelan dokument o turizma Ĺ aleĹĄke doline.ÂŤ V okvi- pomembno, kako nagovarjamo organiziranosti destinacije ru tega projekta je del denarja ciljne skupine. Mladi se odloÄ?ajo v prihodnje tako organamenjenega ĹĄe za digi- na osnovi druĹžbenih omreĹžij, nizacijsko, finanÄ?no talna orodja in digitalno starejĹĄi pa tudi Ĺže iĹĄÄ?ejo vedno kot upravljavsko in promocijo. Tako so Ĺže veÄ? informacij za poÄ?itnice po vzpostavljeno podprenovili spletne strani, internetu.ÂŤ porno okolje ponudodali nove digitalne Biljana Ĺ karja soglaĹĄa, da bo za dnikov SAĹ A regije. vsebine, izvedli prevode Ä?imprejĹĄnjo uresniÄ?itev projektov V okviru projekvseh vsebin ter razvili v praksi poleg denarja, sistemskih ta Vodilna destiposebno aplikaci- reĹĄitev, dostopnosti do financiranacija, katerega jo Pan map. nja razvoja produktov ter promovodilni partner ÂťInternet je cije destinacije zelo pomembno je obmoÄ?na prihodnost ĹĄe povezovanje in sodelovanje.Âť agencija, pa tudi v tu- To bo najveÄ?ji izziv. Le s skupnim je predviden rizmu. Na delom bomo zagotovili rezultate, razvoj treh nedavnem s katerimi bomo vsi zadovoljni,ÂŤ turistiÄ?nih turistiÄ?nem je sklenila Biljana Ĺ karja. đ&#x;”˛ produktov, kongresu v Biljana Ĺ karja: ÂťLe s skupnim delom doloÄ?enih Beogradu bomo zagotovili rezultate, s katerimi s Strategibomo vsi zadovoljni.ÂŤ smo lahko jo trajnosliĹĄali, da stne rasti slovenskega turizma 2018–2021, in sicer poÄ?itnice v gorah, poslovna sreÄ?anja in dogodki ter 'outdoor' aktivnosti. ÂťOsnovni namen projekta je razvoj in promocija turizma, produktna umestitev in sodelovaPribliĹžujejo se kljuÄ?ni trenutki v okviru prodajnega postopka najveÄ?je nje znotraj makro regije Alpska slovenske banke. Prihodnji teden naj bi tako NLB objavila namero Slovenija. Z novo strategijo slo- za javno ponudbo delnic pred tem potekajo nekateri postopki, med venskega turizma se je Slovenija njimi tudi sestanki z investitorji. Bo pa slovenski proraÄ?un oÄ?itno razdelila na ĹĄtiri veÄ?je makro de- v kratkem bogatejĹĄi za dobrih 270 milijonov evrov. Toliko namreÄ? stinacije. Regija SaĹĄa je prisotna znaĹĄa bilanÄ?ni dobiÄ?ek NLB, ki je bil doslej nerazporejen, Evropska v dveh, in sicer obÄ?ine Zgornje centralna banka (ECB) je po neuradnih podatkih zdaj le dala soglasje Savinjske doline in Ĺ martno ob za njegovo izplaÄ?ilo. đ&#x;”˛ Paki v Alpski Sloveniji, obÄ?ini

Prodaja NLB se nadaljuje

Celje – Od vÄ?eraj (srede) poteka na Celjskem sejmiĹĄÄ?u drugi sejem inovativnih digitalnih reĹĄitev Feel the future. Trajal bo do jutri (petka).

Lani dobro sprejet sejem se letos osredotoÄ?a na teme umetne inteligence, varnosti podatkov, digitalizacije javne uprave, blockchain tehnologij in e-izobraĹževanja. Na njem sodeluje blizu 40 razstavljavcev. K predstavitvi so povabili tudi 10 najboljĹĄih digitalnih start-up podjetij, najboljĹĄi trije bodo na sejmu tudi nagrajeni.

Hkrati poteka na sejmiĹĄÄ?u ĹĄe prvi festival in sejem videoiger. Obiskovalci si lahko ogledajo najnovejĹĄe izdelke iz sveta videoiger. Med drugimi sta prisotna na dogodku tudi podjetji Asbis, Lenovo, T2 in Legit, kjer bodo obiskovalci lahko naĹĄli UVI chair stole, Telekomov VR stimulator in igralne pripomoÄ?ke Logitech in Razer. ÄŒeprav je sejem namenjen predvsem podjetjem, je zanimiv tudi za ĹĄirĹĄe obÄ?instvo – ljudem, ki so tako in drugaÄ?e povezani z inovativnimi digitalnimi reĹĄitvami ali imajo radi izzive na tem podroÄ?ju. đ&#x;”˛

tp

Gorenje dodatno zaposluje Velenje – Gorenje poveÄ?uje proizvodnjo pralnih in suĹĄilnih strojev, zato potrebuje veÄ?je ĹĄtevilo delavcev. Zaposlili bi radi od 80 do 100 novih delavcev, ki jim ponujajo zaposlitev za daljĹĄe Ä?asovno obdobje.

Sindikat javnega sektorja pripravlja stavko

Prvi dan posvet, drugi dan vaja Velenje – Premogovnik Velenje bo gostitelj 43. sreÄ?anja rudarskih reĹĄevalnih enot Slovenije, ki ga bo jutri, v petek, 19. oktobra, zaznamoval strokovni posvet, v soboto 20. oktobra, pa rudarska reĹĄevalna vaja.

Na strokovnem posvetu bodo poleg strokovnjakov iz PV sodelovali predstavniki InĹĄpektorata RS za rudarstvo, Uprave RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje, Rudnika Trbovlje Hrastnik, Marmorja SeĹžane, Podzemlja Pece,

18. oktobra 2018

Ljubljana – Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja je sprejela sklep o zaÄ?etku priprav na sploĹĄno stavko javnega sektorja s protestnim shodom, so sporoÄ?ili iz koordinacije, ki jo vodi Jakob PoÄ?ivavĹĄek. Stavka se bo zaÄ?ela 4. decembra, Ä?e do tega datuma ne bo podpisan sporazum o razreĹĄevanju stavkovnih zahtev. Kot so pojasnili, je namreÄ? v soboto minil en mesec od imenovanja nove vlade, kar je po njihovem mnenju dovolj dolgo obdobje, v katerem bi vlada morala zaÄ?eti pogajanja s sindikati javnega sektorja. Vlada sicer pravi, da se na pogovore intenzivno pripravlja.

Zaposlenost ĹĄe raste Ljubljana – V Sloveniji je bilo avgusta delovno aktivnih okoli 872.400 oseb, kar je 0,1 odstotka veÄ? kot julija in 2,9 odstotka veÄ? kot avgusta lani. Zaposlenih je bilo nekaj manj kot 781.000 oseb oz. 0,1 odstotka veÄ? na meseÄ?ni ravni in 3,1 odstotka veÄ? v medletni primerjavi.

NLB zapira 15 poslovalnic NLB mora v Sloveniji zapreti 15 poslovalnic. Tako je bilo doloÄ?eno, ko so potrdili nov rok za privatizacijo banke, so sporoÄ?ili iz najveÄ?je slovenske banke. Med drugimi bosta to tudi poslovalnica Gorenje in poslovalnica ÄŒrna na KoroĹĄkem. Zaradi tega se ĹĄtevilo zaposlenih ne bo zmanjĹĄalo, pravijo na banki, a dosedanje izkuĹĄnje kaĹžejo, da so delavce prerazporedili pogosto na oddaljene enote.

DraĹžji emisijski kuponi za TEĹ Emisijski kuponi so se v poldrugem letu podraĹžili za trikrat. V zadnjih tednih se njihova cena giblje nad 20 evrov za tono. Ker v TEĹ na leto ustvarijo pribliĹžno ĹĄtiri milijone ton izpustov ogljikovega dioksida, znaĹĄa finanÄ?no breme kuponov pri ceni 20 evrov za tono 80 milijonov evrov. Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj izpusti ĹĄtiri milijone ton ogljikovega dioksida na leto. Celotne slovenske emisije so leta 2016 znaĹĄale slabih 15 milijonov ton.

Supernova kupuje Mercatorjeve centre Ljubljana – Mercator in Supernova sta podpisala 116,6 milijona evrov teŞko prodajno pogodbo za 10 trgovskih centrov v Sloveniji.

Pogodba predvideva, da bo Mercator dolgoroÄ?no najel dele centrov, v katerih izvaja svojo osnovno dejavnost. Supernova bo prevzela trgovske centre AjdovĹĄÄ?ina, Celje, Jesenice, Koper I, Kranj Primskovo, Kranj Savski otok, Ljubljana Ĺ iĹĄka, Postojna, Novo mesto in Slovenj Gradec. S pogodbo si je Mercator zagotovil najemno pogodbo za dobo 15 let z moĹžnostjo podaljĹĄanja najemne pogodbe za nadaljnjih 15 let pod enakimi pogoji.

Pranje denarja – banÄ?na praksa Ĺ tevilne evropske banke imajo vzpostavljene pomanjkljive sisteme za prepreÄ?evanje pranja denarja, ĹĄtevilo krĹĄitev v zadnjih letih pa nakazuje, da pranje denarja preraĹĄÄ?a v stalno banÄ?no prakso, opozarjajo v britanskem podjetju Fortytwo Data. Njihova raziskava kaĹže, da je bilo v zadnjem desetletju kaznovanih kar 18 od 20 vodilnih evropskih bank.

Avgusta skromnejĹĄi izvoz Avgust je po obsegu blagovne menjave s tujino obiÄ?ajno najskromnejĹĄi mesec v letu in tako je bilo tudi letos, kaĹžejo podatki statistiÄ?nega urada. Izvoz je bil avgusta vreden 2,23 milijarde, uvoz pa 2,19 milijarde evrov. ÄŒeprav sta bili ti vrednosti najniĹžji meseÄ?ni vrednosti letos, sta bili vseeno viĹĄji kot avgusta lani - vrednost izvoza za 9,2 odstotka, vrednost uvoza pa za 4,1 odstotka. V blagovni menjavi s tujino je Slovenija avgusta ustvarila 41,3 milijona evrov preseĹžka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 101,9-odstotna. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

Velenjska podjetja predstavila pestro ponudbo Priznanje Naj izloĹžba 2018 za Lepotni studio Diamant, gostinski lokal Espresso Momento in kavarno Hotela Paka Tina Felicijan

Velenje, 13. oktober – Sobotna prireditev Podjetno Velenje, ki je namenjena spoznavanju pisane palete produktov in storitev velenjskih veÄ?jih, manjĹĄih in tudi start up podjetij, je na Titov trg privabila veÄ? kot 30 podjetij s sedeĹžem v Velenju. Obiskovalci so med njimi naĹĄli tiste z dolgo tradicijo, veÄ?jo prepoznavnostjo in ustaljeno ponudbo, pa tudi tiste, ki se na trgu ĹĄele uveljavljajo, a s svojimi zanimivimi dejavnostmi veliko obetajo. Za celo dopoldne so se na ulico preselile razne specializirane trgovine, predstavili so se razni inovativni produkti, kot so cvetliÄ?ni lonÄ?ki iz bioloĹĄko razgradljivega nadomestka plastike, leseni umivalniki ali razliÄ?ne alternative klasiÄ?nim kravatam iz blaga, trgovine z Ĺžensko in moĹĄko modo so priredile atraktivno modno revijo, telovadnice pa so s prikazom vadbe in animacijo obÄ?instva prestavile svoje programe.

Visoka udeleĹžba na prireditvi Podjetno Velenje, ki sta jo pripravila Mestna obÄ?ina Velenje in SAĹ A Inkubator, kaĹže, da se na lokalni gospodarski sceni poleg nekaterih veÄ?jih podjetij krepijo predvsem manjĹĄa. Razvoj podjetniĹĄke klime v Velenju in okolici veliko obeta, kar veseli tudi Ĺžupana Bojana KontiÄ?a. ÂťZadovoljen sem, da kljub polenom, ki so nam jih pri vzpostavitvi SAĹ A Inkubatorja in PodjetniĹĄkega centra Standard metali pod noge, nismo obupali in je projekt uspel. Veliko je start-up podjetij. Veliko tistih, ki sicer ne bi imeli moĹžnosti za

ustanovitev podjetja, je naĹĄlo priloĹžnosti v podjetniĹĄkem centru.

Z ugodnimi pogoji in animacijo

smo pomagali ustvariti kar nekaj delovnih mest,ÂŤ je povedal, dodal pa, da ob odpuĹĄÄ?anjih v veÄ?jih

podjetjih izgubljenih delovnih mest ne bo tako enostavno nadomestiti z delovnimi mesti v manjĹĄih podjetjih. ÂťZato smo tako vztrajni pri prizadevanjih, da bi drĹžava Ä?im prej sprejela odloÄ?itev in zakon o zapiranju Premogovnika, s sredstvi pa zagotovila nadaljnji razvoj, ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta in tako spodbujala podjetniĹĄtvo v Velenju.ÂŤ Poleg omenjenega in SAĹ A Inkubatorja, PodjetniĹĄkega centra Standard, Poslovne cone Stara vas in drugih strateĹĄkih korakov za razvoj lokalnega gospodarstva pa bo k ustvarjanju ugodnih pogojev bistveno prispevala avtocesta, je ĹĄe dejal Ĺžupan.

IzloĹžbe so lepo uredili

Rekli so â?ą Bojan KontiÄ?, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje: ÂťVelenje Ĺže dolgo niso veÄ? samo Gorenje, Premogovnik, Veplas, Skaza in druga veÄ?ja podjetja, paÄ? pa tudi manjĹĄa, bolj prilagodljiva podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta.ÂŤ Anja Petkovnik, Lepotni studio Diamant: ÂťSalon imam Ĺže dve leti. Zdaj sem v svojem poslovnem prostoru. Obogatila sem ponudbo. Iz meseca v mesec se je treba boriti, ampak z vztrajnostjo ti lahko uspe. Nagrada mi veliko pomeni, saj pripomore k promociji mojega slona in privablja nove stranke.ÂŤ

S prireditvijo Podjetno Velenje se je zakljuÄ?il nateÄ?aj Naj izloĹžba 2018, s katerim obÄ?ina spodbuja atraktivno urejanje prodajnih prostorov v mestnem srediĹĄÄ?u ter s tem privabljanje kupcev.

Letos so izloĹžbe najlepĹĄe uredili v Lepotnem studiu Diamant, v katerem so navdih za dekoracijo naĹĄli pri Piki NogaviÄ?ki, gostinski lokal Espresso Momento je goste privabljal s privlaÄ?nim sladolednim vrtom, kavarna Hotela Paka pa je ustvarjalno predstavila svoje sladice. Za nagrado so dobili moĹžnosti za razliÄ?ne oblike oglaĹĄevanja. †đ&#x;”˛

Priprave na gradnjo hitre ceste napredujejo Do konca leta pogodbe za parcelacije, cenitve in odkup zemljiĹĄÄ? – V Velenju so odprli informacijsko pisarno Mira ZakoĹĄek

DARS zagotavlja, da aktivnosti za izgradnjo hitre ceste uspeĹĄno potekajo. Do konca leta bodo na obeh odsekih bodoÄ?e ceste Ĺ entrupert–Velenje–Slovenj Gradec Ĺže sklenili pogodbe za parcelacijo, cenitev in odkup zemljiĹĄÄ? ter za izvedbo arheoloĹĄkih raziskav. Na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem pa tudi pogodbo za izvedbo geoloĹĄkih raziskav in izdelavo projektne dokumentacije. ÂťParcelacija preteĹžno gozdnih zemljiĹĄÄ? med Velenjem in Slovenj Gradcem je Ĺže izvedena, zato se bodo predvidoma ĹĄe ta mesec zaÄ?ele izvajati cenitve teh zemljiĹĄÄ?. Cenilci bodo o nameravanem ogledu zemljiĹĄÄ? posamezne lastnike predhodno obvestili. Po izdelavi cenitev sledi priprava ponudb in odkup zemljiĹĄÄ?. Parcelacije kmetijskih in stavbnih zemljiĹĄÄ? se bodo zaÄ?ele izvajati predvidoma v zaÄ?etku prihodnjega leta, ko bodo znane projektne reĹĄitve in posegi na zemljiĹĄÄ?a. Sledi enak postopek kot za gozdna zemljiĹĄÄ?a. Dela v zvezi z odkupovanjem objektov, predvidenih za odstranitev, pa so preteĹžno Ĺže zakljuÄ?ena,ÂŤ pravijo na Darsu.

Trenutno se na terenu izvajajo geoloĹĄko geomehanske raziskave tal, in sicer na obmoÄ?ju Homca, Podgorja, Velenja in Ĺ kal, v nadaljevanju pa se bodo raziskave izvajale ĹĄe na preostalih delih trase. Ravno tako bodo v Ä?asu projektiranja potekali ogledi terena s strani izdelovalcev dokumentacije in izvajalcev raziskav.

Odprli so tudi informacijsko pisarno, ki obratuje vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu (med 13. in 15. ure) v prostorih Mestne obÄ?ine Velenje. Predstavniki DARS bodo obÄ?anom v Ä?asu delovanja informacijske pisarne po predhodni najavi na voljo za individualne razgovore. đ&#x;”˛

Prihodnost otrok: Da bo iz majhnega zraslo veliko

HiĹĄa potrebuje tudi fasado in balkonsko ograjo Za bivanje v hiĹĄi potrebujete tudi uporabno dovoljenje – Tega ni mogoÄ?e pridobiti za nedokonÄ?an objekt – InĹĄpektorji bodo morebitne krĹĄitelje najprej ustno opozorili Mojca Ĺ truc

Letos poleti je stopil v veljavo nov gradbeni zakon, ki med drugim narekuje, da je treba po koncu gradnje, za katero se zahteva gradbeno dovoljenje, pridobiti ĹĄe uporabno dovoljenje, s katerim se dovoljuje uporaba objekta.

Uporabno dovoljenje je pogoj za dodelitev hiĹĄne ĹĄtevilke in je nujno za vsak objekt, izjema velja za nezahtevne objekte.

Nekaj prahu pa pri tem dviguje dejstvo, da upravna enota uporabnega dovoljenja za novo hiĹĄo ne more izdati za nedokonÄ?an objekt, kar v praksi pomeni, da dovoljenja ni mogoÄ?e pridobiti brez fasade ali ograj na balkonih.

Nekateri mediji so poroÄ?ali, da bo gradbena inĹĄpekcija skladno z navodili resornega ministrstva lastnikom enostanovanjskih stavb, ki se uporabljajo brez fasadne izolacije in pridobljenega upo-

5

GOSPODARSTVO

18. oktobra 2018

Za pridobitev uporabnega dovoljenja hiĹĄa potrebuje fasadno izolacijo.

rabnega dovoljenja, sprva izrekla ustno opozorilo ter doloÄ?ila rok za odpravo nepravilnosti. ÂťTo drĹži. Pravzaprav smo Ĺželeli s tem navodilom stopiti korak k ljudem.

DoloÄ?ilo, da je fasadna izolacija

pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja, namreÄ? izhaja iz zakonodaje in ne iz osebne volje posameznih inĹĄpektorjev. Mi smo tako inĹĄpektorje pozvali, naj ob ugotavljanju nepravilnosti

lastnike najprej opozorijo in ne izdajo takoj inĹĄpekcijskega ukrepa, temveÄ? doloÄ?ijo rok za odpravo nepravilnosti,ÂŤ je povedal drĹžavni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor AleĹĄ Prijon. Kot je pojasnil, je priporoÄ?en rok v trajanju enega leta, inĹĄpektorji pa se bodo ob upoĹĄtevanju socialnih okoliĹĄÄ?in na mestu samem lahko odloÄ?ili tudi za podaljĹĄanje roka. ÄŒeprav so nekateri mediji zapisali, da bo inĹĄpektor takrat, ko nepravilnosti ne bodo odpravljene v doloÄ?enem roku, prepovedal uporabo stavbe, je Prijon poudaril, da inĹĄpektorji ne bodo izdajali prepovedi za objekte, v katerih Ĺživi le lastnik. ÂťNaĹĄ namen je zaĹĄÄ?ititi tiste, ki se z lastnimi sredstvi trudijo, da zaĹživijo v svoji hiĹĄi,ÂŤ je povedal drĹžavni sekretar.

HiĹĄa fasadne izolacije in balkonske ograje ne potrebuje le zaradi videza. ÂťÄŒe se objekt uporablja brez fasadne izolacije, to predstavlja ĹĄtevilna tveganja. Lahko se pojavi vlaga v objektu, ni zagotovljeno ohranjanje toplote, s Ä?asom se lahko zaradi vdora vlage in vode pojavi tudi tveganje za nosilno konstrukcijo, s Ä?imer so ogroĹžene tudi elektroinĹĄtalacije.

To so resne zadeve in Ĺželimo si, da se jim izognemo,ÂŤ je ĹĄe povedal AleĹĄ Prijon. †đ&#x;”˛

Ĺ˝ivimo v Ä?asu hitrih sprememb, ko je gotovo le to, da je Ĺže jutri lahko vse drugaÄ?e. Ko postanemo starĹĄi, se tega zavedamo ĹĄe toliko bolj, saj se v naĹĄem Ĺživljenju nenadoma pojavi kopica nepriÄ?akovanih izzivov in stroĹĄkov. Zaradi slednjih je morda teĹžko razmiĹĄljati o dodatnem varÄ?evanju, a ravno takrat lahko z najmanjĹĄimi vloĹžki naredimo najveÄ?!

stimi sredstvi, pa se lahko odloÄ?ite za depozit. ÂťDenar vam sicer dlje Ä?asa ne bo dostopen, a vam po drugi strani to onemogoÄ?i, da bi ga porabili za kaj drugega,ÂŤ ĹĄe dodaja.

Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo

Ker je varÄ?evanje za otroke po naravi dolgoroÄ?no, je postopno varÄ?evanje v delniĹĄkih vzajemnih skladih ena bolj donosnih moĹžnosti, ki jih lahko izberete.

VarÄ?ujete lahko Ĺže z zelo nizkimi zneski, prednost tovrstnega

â?ą

Z odraĹĄÄ?ajoÄ?im otrokom rastejo tudi njegove potrebe.

Zato je za njegovo prihodnost dobro poskrbeti Ĺže danes.

Mojca Vozelj, vodja NLB Poslovalnice Rudarska

Korak za korakom ‌

ÂťKo je otrok ĹĄe manjĹĄi ali ĹĄe preden se sploh rodi, je odliÄ?en trenutek, da se odloÄ?ite za postopno varÄ?evanje ali varÄ?evalni raÄ?un,ÂŤ pravi Mojca Vozelj. MeseÄ?no to sicer pomeni odpoved majhnemu znesku, a skozi leta lahko privarÄ?ujete zajeten izkupiÄ?ek. ÄŒe Ĺže v otrokovih mladih letih razpolagate z veÄ?jimi pro-

varÄ?evanja pa je tudi njegova izjemna prilagodljivost Ä?asu in viĹĄini zneska.

Pri razmiĹĄljanju o otrokovi prihodnosti pa ne smemo pozabiti na najpomembnejĹĄo finanÄ?no vzgojo. FinanÄ?ne injekcije so namreÄ? odliÄ?ne, da otroku priskoÄ?ite na pomoÄ?, Âťa te naj ne bodo edino izhodiĹĄÄ?e njegovega osamosvajanja. Pomembno je, da ga nauÄ?ite stati na svojih (finanÄ?nih) nogah,ÂŤ zakljuÄ?uje sogovornica in vas vabi v NLB Poslovalnico Rudarska.

Propagandno sporoÄ?ilo

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

OD SREDE DO TORKA

OD SREDE do torkaâ€

Brezdomstvo bo na MadĹžarskem odslej krĹĄitev ustave.

Ĺ panijo je prizadelo moÄ?no deĹževje s poplavami, pri Ä?emer je umrlo najmanj osem ljudi.

Bolgarske oblasti so potrdile, da so v NemÄ?iji dan prej prijeli osumljenca v povezavi s posilstvom in umorom bolgarske preiskovalne novinarke Viktorije Marinove.

V Bosni in Hercegovini je v eksploziji v rafineriji umrl en Ä?lovek, deset ljudi pa je bilo ranjenih.

Orkan Michael je v bliĹžini mesta Panama City na zahodu ameriĹĄke zvezne drĹžave Floride dosegel kopno z moÄ?nim vetrom, nalivi in do ĹĄtiri metre visokimi valovi.

ÄŒetrtek, 11. oktobra Vlada je na seji na predlog ministra za obrambo z mesta generalnega direktorja ObveĹĄÄ?evalno-varnostne sluĹžbe Ministrstva za obrambo razreĹĄila Franca TrbovĹĄka.

Sindikati so bili ogorÄ?eni, ker niso prejeli povabila na okroglo mizo o plaÄ?ah. Kot so povedali, Ĺželijo sodelovati pri oblikovanju kljuÄ?nih usmeritev plaÄ?ne politike v zasebnem in javnem sektorju.

Vlada je potrdila predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ohranja denarno socialno pomoÄ? in varstveni dodatek na enaki viĹĄini kot do zdaj tudi po 1. januarju 2019.

Kandidatki za mariborsko Ĺžupanjo Lidiji Divjak Mirnik, sicer poslanki LMĹ , so neznanci ponoÄ?i na parkiriĹĄÄ?u pred njenim domom prerezali gume na njenem avtomobilu, na vetrobransko steklo pa pritrdili lutko z njenim obrazom. Divjak Mirnikova je povedala, da dogodek razume kot groĹžnjo.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump, turĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan in britanski zunanji minister Jeremy Hunt so

Poslanko, ki kandidira za Ĺžupanjo Maribora, so skuĹĄali prestraĹĄiti.

Savdski Arabiji zagrozili z resnimi posledicami, Ä?e se bo pokazalo, da je bil savdski novinar DĹžamal HaĹĄodĹži umorjen na savdskem konzulatu v Carigradu.

Z vzhodne obale Indije, ki jo je dosegel ciklon Titli z moÄ?nim deĹževjem in vetrom, so poroÄ?ali o smrtnih Ĺžrtvah in veÄ?ji gmotni ĹĄkodi.

Petek, 12. oktobra Zaznamovali smo peto obletnico Jadranskega sveta in konference. Dogodka so se v Mariboru udeleĹžili ĹĄtevilni nekdanji predsedniki in premierji drĹžav nekdanje Jugoslavije.

Bilo je znano, da mora ministrstvo za obrambo po odloÄ?itvi vrhovnega sodiĹĄÄ?a postojnski obÄ?ini plaÄ?ati 1,3 milijona evrov nadomestila za uporabno stavbnega zemljiĹĄÄ?a za obmoÄ?je PoÄ?ka.

V Berlinu so mnoĹžice protestirale proti rasizmu in nacionalizmu.

priseljencem po nemĹĄkih mestih opozoriti na vse veÄ? sovraĹĄtva in rasizma v nemĹĄki druĹžbi.

Napeto je bilo tudi drugod po svetu. Na obmoÄ?ju mejne ograje med Izraelom in Palestino se je dan prej na protestu zbralo 14 tisoÄ? Palestincev. Izraelske varnostne sile so ubile ĹĄesterico in s pravimi naboji ranile 140 ljudi.

V Ugandi so se ukvarjali s padavinami, poplavami in zemeljskimi plazovi. Umrlo je najmanj 40 ljudi.

Pred drugim krogom predsedniĹĄkih volitev je bilo vse bolj napeto tudi v Braziliji. Zgodilo se je veÄ? nasilnih dejanj, med njimi tudi umor privrĹženca Bolsonarovega nasprotnika.

Ob vznoĹžju gore Gurja Himal v Nepalu je umrlo devet alpinistov, potem ko je njihov tabor zajela huda sneĹžna nevihta. Ĺ tevilne kritike pa je sproĹžilo dejstvo, da so med 18 novimi Ä?lanicami Sveta ZdruĹženih narodov za Ä?lovekove pravice tudi drĹžave,

speĹĄi preiskave vojnih zloÄ?inov, storjenih na tem obmoÄ?ju v vojni v devetdesetih letih.

V nemĹĄki zvezni deĹželi Hessen je med poskusom pristajanja strmoglavilo lahko letalo, pri Ä?emer so umrli trije ljudje, osem je bilo ranjenih.

V gozdu v francoskih Alpah je priĹĄlo do tragedije: lovec je ustrelil gorskega kolesarja, britanskega drĹžavljana, ki je zaradi poĹĄkodb umrl.

Ponedeljek, 15. oktobra Minister za notranje zadeve BoĹĄtjan Poklukar se je mudil na obisku v BreĹžicah. Dejal je, da bo drĹžava zaÄ?asni sprejemno-regijski center na ObreĹžju vzpostavila le ob ĹĄtevilÄ?nejĹĄih nezakonitih migracijah.

Po veÄ? kot treh letih se je odprl glavni mejni prehod med Sirijo in Jordanijo.

Na vzhodu DemokratiÄ?ne republike Kongo v mestu Beni je izbruhnila nova epidemija smrtonosnega virusa ebole, ki so ga Ĺže potrdili pri 100 umrlih.

Na jugozahodu Francije pa je v hudourniĹĄkih poplavah umrlo najmanj 13 ljudi.

Donald Trump ne verjame, da je za dvig temperatur kriv Ä?lovek.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je znanstvenike, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, obtoĹžil, da imajo ÂťpolitiÄ?no agendoÂŤ in spet javno podvomil o tem, da je Ä?lovek odgovoren za dvig temperatur.

Merklova je Ĺ arca sprejela z vojaĹĄkimi Ä?astmi.

Premier Marjan Ĺ arec se je mudil na prvem delovnem obisku v Berlinu, kjer ga je z vojaĹĄkimi Ä?astmi sprejela nemĹĄka kanclerka Angela Merkel.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je sprejel odstop washingtonskega nadĹĄkofa kardinala Donalda Wuerla, ki ga obtoĹžujejo prikrivanja veÄ? kot tisoÄ? spolnih zlorab otrok, ki so jih storili duhovniki v ZDA. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da v Evropski ljudski stranki ni prostora za madĹžarskega premierja Viktorja Orbana, in predlagal njegovo izkljuÄ?itev.

V glavnem mestu Tanzanije Dar es Salaamu so sredi dne oboroĹženci ugrabili Mohammeda Dewjija, nekdanjega politika in znanega poslovneĹža, ki se ga drĹži sloves najmlajĹĄega milijarderja v Afriki.

Katalonski parlament je dan prej sprejel resolucijo, v kateri poziva k odpravi ĹĄpanske monarhije. Ĺ panski premier Pedro Sanchez je proti upornim Kataloncem napovedal pravne ukrepe.

Sobota, 13. oktobra V nemĹĄki prestolnici Berlin se je zbrala velika mnoĹžica ljudi, ki je skuĹĄala z veÄ? shodi proti

18. oktobra 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 10. oktobra Zveza veteranov vojne za Slovenijo je v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Po premisleku se je je udeleĹžil tudi predsednik drĹžave Borut Pahor.

Po primeru druĹžbe BTC in Borisa Koprivnikarja se je komisija drĹžavnega zbora za nadzor javnih financ odloÄ?ila, da RaÄ?unskemu sodiĹĄÄ?u priporoÄ?i, naj opravi izredno revizijo podeljevanja testnih frekvenc za tehnologijo 5G. Mediji so opozorili, da je nemĹĄka skrajno desna stranka Alternativa za NemÄ?ijo prejĹĄnji mesec vzpostavila spletni portal, na katerem bi lahko uÄ?enci ovajali uÄ?itelje, ki bi govorili proti stranki.

Na MadĹžarskem so sprejeli odloÄ?itev, da bo brezdomstvo odslej predstavljalo krĹĄitev ustave, brezdomcem, ki ne bodo Ĺželeli v zavetiĹĄÄ?e, pa bo grozilo prisilno delo ali zapor.

ki se jim oÄ?ita hudo krĹĄenje Ä?lovekovih pravic, to so Filipini, Eritreja, Bahrajn in Kamerun.

Nedelja, 14. oktobra V NemÄ?iji so bile ĹĄtevilne oÄ?i uprte na Bavarsko. Tam je KrĹĄÄ?anskosocialna unija na deĹželnih volitvah izgubila absolutno veÄ?ino v deĹželnem parlamentu.

Savdska Arabija je zavrnila groĹžnje s sankcijami, povezane z izginotjem savdskega novinarja in kritika reĹžima v Riadu DĹžamala HaĹĄodĹžija, in zagrozila s povraÄ?ilnimi ukrepi, ki bi lahko imeli posledice za svetovno gospodarstvo.

Italijansko notranje ministrstvo je sporoÄ?ilo, da bodo razselili vse prebeĹžnike, ki jih je sprejelo juĹžno mesto Riace.

VeÄ? tisoÄ? ljudi iz vse HrvaĹĄke je dan prej protestiralo v Vukovarju, kjer so zahtevali, da drĹžava po-

Na deĹželnih volitvah v NemÄ?iji je KrĹĄÄ?anskosocialna unija izgubila absolutno veÄ?ino v deĹželnem parlamentu.

Torek, 16. oktobra Obrambni minister Karl Erjavec je sporoÄ?il, da bo zoper tri pripadnike Slovenske vojske, ki naj bi bili odgovorni za krajo streliva z vojaĹĄkega tovornjaka v Leipzigu, uveden disciplinski postopek.

Koalicijski partnerji vlade Marjana Ĺ arca so s poslancema italijanske in madĹžarske narodne skupnosti podpisali dogovor o sodelovanju.

Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja je zaÄ?ela s pripravami na sploĹĄno stavko javnega sektorja, ki naj bi potekala 4. decembra.

Svet Akosa je vladi predlagal razreĹĄitev direktorice Tanje Muhe zaradi zavajanja glede dodelitve testnih frekvenc 5G podjetju BTC. Italijanska vlada je ĹĄe pravoÄ?asno sprejela osnutek proraÄ?una za leto 2019 in ga poslala v preverbo v Bruselj in v potrditev parlamentu v Rimu.

Tuji mediji so poroÄ?ali, da Savdska Arabija pripravlja poroÄ?ilo, v katerem bo zapisala, da je bila smrt izginulega savdskega novinarja DĹžamala HaĹĄokdĹžija posledica Âťspodletelega zasliĹĄevanjaÂŤ.

Med vojaĹĄko vajo ukrajinske vojske z vojskami ZDA in ostalimi drĹžavami Ä?lanicami zveze Nato sta nad Ukrajino trÄ?ila dva vojaĹĄka lovca suhoj, pri Ä?emer sta umrla oba pilota.

Moralni kompas Med letoĹĄnjim poletjem sem na eni od evropskih konferenc spoznala ameriĹĄkega radiologa. Po desetletni karieri v kliniÄ?ni praksi je razvil raÄ?unalniĹĄki program za radiologe, ustanovil svoje podjetje in ga Ä?ez nekaj let tudi uspeĹĄno prodal. Danes dela v industriji, a o radiologiji strokovno ĹĄe vedno predava po svetu. Ko sva se spoznala na konferenci v Sofiji, je bil negativno preseneÄ?en, kako prodajno obarvana so bila ĹĄtevilna predavanja. Ĺ tevilni govori so bili tam zato, ker je specifiÄ?ni sponzor zakupil prostor zanje. V ĹĄtevilnih drugih predavanjih, ki niso bila sponzorirana, pa so predavatelji radi vsaj delno omenili in predstavili, kako njihovo podjetje naslavlja nekakĹĄen problem. Kot je pojasnil ameriĹĄki kolega, v ZDA zdravniki na zaÄ?etku predavanja razkrijejo sodelovanja TjaĹĄa Zajc z industrijo, nato pa se na predavanjih ne dotaknejo produkta, s katerim so povezani. Predavajo zgolj o strokovnih temah. Pravila o loÄ?evanju strokovne in promocijske vsebine so stroga.

V ZDA je sicer sodelovanje med industrijo in medicinsko stroko zelo uveljavljeno in pospremljeno z bogatimi honorarji. AmeriÄ?ani so bistveno bolj podjetni kot denimo Evropejci, in prej (kot mi) vsako sodelovanje, mnenje in svetovanje zaraÄ?unajo. To ne pomeni, da pri nas takĹĄnih sodelovanj ni. Navsezadnje je povezovanje med industrijo in stroko do doloÄ?ene mere nujno za napredek znanosti. V medicini je, ko zdravilo preide iz kliniÄ?nih testiranj v kliniÄ?no prakso, od zdravnikov odvisno, komu ga bodo predpisali in kako hitro. TeĹžava nastane, ko poslovni interesi preveÄ? vplivajo na strokovne in posameznik izgubi moralni kompas.

Medicinsko stroko je jeseni presenetila novica, da eminentni onkolog Jose Baselga, strokovni vodja enega najuglednejĹĄih ameriĹĄkih onkoloĹĄkih inĹĄtitutov, vrsto let ni razkrival svojih povezav z industrijo. Po razkritju spornih konfliktov interesov je odstopil.

Torej ĹĄele potem, ko so o ĹĄkandalu poroÄ?ali mediji, in ĹĄe takrat brez resnega obĹžalovanja.

Kljub vsej zgroĹženosti nad Baselgo je bilo za ameriĹĄko javnost, tehnoloĹĄke investitorje, bolnike in zdravnike veÄ?ji ĹĄok leta 2015 prviÄ? objavljeno razkritje o goljufijah enega od biotehnoloĹĄkih startupov Theranos.

Ustanoviteljica Elizabeth Holmes je Ĺželela revolucionirati laboratorijsko medicino s tehnologijo za veÄ? kot 200 krvnih preiskav z zgolj kapljico krvi. V preteklosti so znanstveniki Ĺže iskali naÄ?ine, kako zmanjĹĄati neprijetnost odvzemov krvi in koliÄ?ino potrebne krvi za analizo. Nekatere reĹĄitve obstajajo, a za zelo specifiÄ?ne posamezne meritve (recimo krvni sladkor ali gostota krvi). Strokovnjaki biokemije in laboratorijske medicine so bili do nastanka Theranosa zadrĹžani.

Dolgo Ä?asa podjetja ni niÄ? ustavilo, Ä?eprav so pred javnostjo skrbno skrivali vsako informacijo o svoji tehnologiji. V slabem desetletju je Holmesova s svojo karizmo in laĹžmi na svojo stran privabila eminentne politike in investitorje. Podjetje je raslo, vsak dvom o kredibilnosti pa je bil v kali zatrt. Tudi zahvaljujoÄ? strogi politiki hitrih odpuĹĄÄ?anj v podjetju. Delovna razmerja so se konÄ?ala z danes na jutri, s podpisom dokumenta o zaupnosti in groĹžnjo o toĹžbi, Ä?e bi nekdanji zaposleni karkoli o dogajanju v podjetju delili z nepooblaĹĄÄ?enimi osebami.

Ob rasti podjetja so Holmesovo zaÄ?eli primerjati s Stevom Jobsom, postala je zvezda, po kateri je hrepenel ameriĹĄki tehnoloĹĄki svet v napetem Ä?asu poudarjanja razlik med spoloma. Holmesova je bila prva t. i. samoustvarjena (angl. self-made) milijarderka, Ä?udeĹžna deklica, med samimi fanti, kot so ustanovitelji Googla, Amazona, Facebooka, Uberja in drugih tehnoloĹĄkih velikanov. Ĺ lo je tako daleÄ?, da je bila na koncu prejemnica nagrad, bila je vpeta v strokovna sreÄ?anja v Beli hiĹĄi v Ä?asu Obamove administracije, sodelovala je tudi pri akciji zbiranja finanÄ?nih sredstev za politiÄ?no kampanjo Hillary Clinton.

SeĹĄtevek vsega tega je privedel k veÄ?letnemu uspeĹĄnemu skrivanju nedelovanja Theranosovih naprav. Na koncu je bilo to mogoÄ?e izkljuÄ?no zaradi poguma nekaterih nekdanjih zaposlenih, ki jim vest ni dopuĹĄÄ?ala misli, da podjetje potencialno ĹĄkodi bolnikom, in so se bili pripravljeni zaupati novinarju Ä?asnika Wall Street Journal. ÄŒeprav zelo razliÄ?na v razseĹžnosti posledic dejanj, sta Baselga in Holmesova lepa ilustracija uÄ?inka moÄ?i na spreminjanje posameznikovega zavedanja in dojemanja o tem, kaj je prav in kaj ne. Ko se prirejanje resniÄ?nosti zgodi v medicini, je – za razliko od goljufij ali spornosti v drugih strokah in industrijah – nepopustljivost javnosti do obsojanja greĹĄnika toliko veÄ?ja. Gre za Ä?loveĹĄka Ĺživljenja. Ena Ĺželja pa se bo Holmesovi na koncu vseeno izpolnila: zapisana bo v zgodovino. Le malo drugaÄ?e, kot si je sprva Ĺželela. đ&#x;”˛

online

www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Koliko volivcev bo odloÄ?alo?

V Velenju dve sirski druĹžini

Tudi v vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?inah bodo volili Ĺžupane, obÄ?inske svete ter Ä?lane svetov mestnih Ä?etrti, krajevnih skupnosti oziroma vaĹĄkih skupnosti Milena KrstiÄ? - Planinc

V mestni obÄ?ini Velenje 27.176 volilnih upraviÄ?encev

Ljubljana, Ĺ aleĹĄka dolina – V nedeljo, 18. novembra, bodo v Poleg Ĺžupana bodo volivci v meSloveniji potekale lokalne volitve, stni obÄ?ini Velenje volili 33-Ä?lanredne volitve Ĺžupana in volitve v ski svet. V tem mandatu ga je obÄ?inski svet, ki jih je razpisal sestavljalo 16 svetnic in svetnikov predsednik republike. SoÄ?asno SD, 4 SDS, 4 DeSUS 3 SMC, 1 bodo potekale tudi volitve svetov SLS, 1 Lista vsi v isto smer Sever, krajevnih skupnosti in mestnih 1 NSi in 3 samostojni svetniki. Ä?etrti tam, kjer so jih razpisali ObmoÄ?je mestne obÄ?ine Velenje Ĺžupani. predstavlja eno volilno enoto za Danes, v Ä?etrtek, 18. oktobra, volitve Ĺžupana in volitve v obÄ?indo 19. ure politiÄ?ne stranke ĹĄe ski svet. Po podatkih Ministrstva doloÄ?ajo kandidate za Ĺžupane za notranje zadeve je bilo na dan in liste kandidatov za Ä?lane ob- 3. septembra na obmoÄ?ju meÄ?inskih svestne obÄ?ine Velenje v volilni tov skladno imenik vpisanih 27.176 voJutri zaÄ?etek lilnih upraviÄ?encev. z njihovivolilne mi pravili; Redne volitve bodo poteskupine kale na 33 voliĹĄÄ?ih, ki jih je kampanje. volivcev pa doloÄ?ila ObÄ?inska volilna doloÄ?ajo komisija. VoliĹĄÄ?e ĹĄtevilka kandidate za Ĺžupane in liste 33 je namenjeno predÄ?asnemu kandidatov za Ä?lane obÄ?inskih glasovanju, ki bo potekalo v sejni svetov z dajanjem podpore na dvorani Mestne obÄ?ine Velenje za predpisanih obrazcih. vsa voliĹĄÄ?a 13. 14. in 15. novembra Jutri, 19. oktobra, se uradno od 7. do 19. ure. zaÄ?enja volilna kampanja in Volivci, ki so v priporu, zavodu postopek preizkusa zakonitosti za prestajanje kazni, v bolniĹĄnici kandidatur in list kandidatov; ta ali socialnovarstvenem zavodu za mora biti konÄ?ana najpozneje institucionalno varstvo in Ĺželijo do 28. oktobra. ObÄ?inske volilne glasovati po poĹĄti na obmoÄ?ju komisije bodo med 29. oktobrom Republike Slovenije, to sporoÄ?ijo in 2. novembrom doloÄ?ile vrstni ObÄ?inski volilni komisiji do 7. nored na glasovnicah. vembra. Eako lahko glasujejo tudi

â?ą

Poleg Ĺžupana bodo v obÄ?inski svet izvolili 20 svetnikov. Pred ĹĄtirimi leti so volivke in volivci v obÄ?inski svet izvolili 5 svetnic in svetnikov SDS, 5 Liste Borisa GoliÄ?nika, 3 Liste V svet Mestne obÄ?ine Velenje Viktorja Dreva, 2 liste Mladi za Ĺ obodo volili 33 svetnikov in ĹĄtanj, 2 SD, in po svetnic, v svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj enega svetnika oziroma svetnico NSi, 20 in v svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki 12 (dva manj kot pred SMC in DeSUS. V devetih kraĹĄtirimi leti). jevnih skupnostih bodo volili od 5 do sneje do 7. novembra. Volivci, ki 7 Ä?lanov (Bele Vode in Ĺ entvid pa se zaradi bolezni ne morejo pri Zavodnjah po pet, Ĺ oĹĄtanj, osebno zglasiti na voliĹĄÄ?u, v ka- TopolĹĄica, Gaberke, Skorno – terem so vpisani v volilni imenik, Florjan, Lokovica, Zavodnje in morajo ObÄ?inski volilni komisiji Ravne pa po sedem). Ĺželjo po glasovanju pred volilnim odborom na svojem domu sporo- V Ĺ martnem ob Paki Ä?iti najkasneje do 14. novembra. 2.737 volivcev V mestni obÄ?ini Velenje bodo V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki bodo volitve v svete krajevnih skupno- poleg Ĺžupana volili 12 Ä?lanic in sti in mestne Ä?etrti potekale v Ä?lanov obÄ?inskega sveta. Pred 16 krajevnih skupnostih in treh ĹĄtirimi leti so volivke in volivci – v mestnih Ä?etrtih. tem mandatu je svet 14-Ä?lanski, v novem bo 12- Ä?lanski, izvolili 5 V Ĺ oĹĄtanju 7.097 volilnih svetnic in svetnikov SD, 3 z Liste upraviÄ?encev za napredek obÄ?ine, 3 SDS, 2 V Ĺ oĹĄtanju bodo volitve pote- SLS in 1 DeSUS. kale na 12 voliĹĄÄ?ih (vkljuÄ?no s V obÄ?ini bo pet voliĹĄÄ?, na dan predÄ?asnim). Na dan 3. septem- razpisa volitev pa je imelo v obbra 2018 je bilo 7.097 volilnih Ä?ini volilno pravico 2.737 volivk upraviÄ?encev. in volivcev. Potekale bodo tudi volitve Ä?lanov in Ä?lanic v desetih vaĹĄkih skupnostih. invalidi, Ä?e predloĹžijo odloÄ?bo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Prav tako to okoliĹĄÄ?ino ti volivci sporoÄ?ijo ObÄ?inski volilni komisiji najka-

â?ą

đ&#x;”˛

Ĺ e veÄ? za zadovoljstvo vseh obÄ?anov V obÄ?inskem odboru stranke DeSUS Velenje ocenjujejo, da so v iztekajoÄ?em se mandatu veliko postorili – Na prihajajoÄ?ih lokalnih volitvah priÄ?akujejo ĹĄe veÄ?jo podporo Tatjana PodgorĹĄek

Pred vrati so lokalne volitev in v nekaterih obÄ?inskih odborih strank so Ĺže ocenili opravljeno delo v iztekajoÄ?em se mandatu.

Med drugim so to storili tudi v obÄ?inskem odboru stranke DeSUS Velenje.

Predsednica odbora Darinka Mravljak meni, da so kot koalicijska partnerica s strankama SD in SMC v svetu Mestne obÄ?ine Velenje v iztekajoÄ?em se mandatu odgovorno sodelovali pri sprejemanju najpomembnejĹĄih odloÄ?itev in sooblikovanju pogojev za razvoj podjetniĹĄtva. Ves Ä?as so se zavzemali za socialno praviÄ?nost, boljĹĄe Ĺživljenje vseh obÄ?anov, sploh pa starejĹĄih in invalidov, za izgradnjo neprofitnih stanovanj, obnovo dotrajanih cest in druge infrastrukture, vsem otrokom je dostopna vkljuÄ?itev v dejavnost vrtca, v ĹĄolah socialno ĹĄibkim otrokom subvencionirana prehrana ‌ ÂťUresniÄ?ili smo ĹĄe veliko veÄ?, rezultat tvornega sodelovanja s koalicijskima strankama dokazuje tudi veÄ? denarja za te namene v obÄ?inskem proraÄ?unu,ÂŤ pravi Mravljakova. ÄŒeprav so v lokalni skupnosti veliko postorili, pa ĹĄe ne pomeni, da so povsem zadovoljni. Zato si bodo v prihodnje ĹĄe bolj prizade-

7

POLITIKA

18. oktobra 2018

Darinka Mravljak: ÂťÄŒeprav smo naredili v lokalni skupnosti veliko, ĹĄe ne pomeni, da smo povsem zadovoljni.ÂŤ

vali za tiste cilje, ki bodo prinaĹĄali zadovoljstvo Ä?im veÄ?jemu ĹĄtevilu obÄ?anov, ob tem pa se zavedajo, da vseh Ĺželja obÄ?anov ni mogoÄ?e uresniÄ?iti. Svoj cilj bodo seveda lahko uresniÄ?ili le, poudarja Darinka Mravljak, Ä?e bodo volivci in volivke podprli njihov program in s tem tudi kandidate njihove stranke za obÄ?inske svetnike. ÂťLe z dobro zastopanostjo v obÄ?inskem svetu bomo lahko vplivali na doloÄ?itev prioritet, pomembnih za vse generacije.ÂŤ In za kaj konkretno se bodo zavzemali v naslednjem mandatu?

Program je zajeten, med drugim so vanj zapisali izgradnjo oskrbovanih stanovanj, reĹĄevanje stanovanjskih vpraĹĄanj vseh generacij, krepitev in podpora razvoju mreĹže prostovoljstva, izboljĹĄanje dostopnosti in pogojev za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti, podpora kakovostni predĹĄolski in ĹĄolski vzgoji, gospodarskemu razvoju, razvoju turizma, kmetijstva, enakomernemu razvoju podeĹželja. Med prednostnimi aktivnostmi je tudi podpora izgradnji hitre ceste 3. razvojne osi, nadgradnja Doma za varstvo odraslih Velenje. ÂťZagotovo bomo postavljali v ospredje in podrli vsako prizadevanje za izboljĹĄanje socialnega poloĹžaja pomoÄ?i potrebnim, za dobre projekte, ki bodo pripomogli k dvigu kakovosti Ĺživljenja obÄ?anov. NaĹĄa zaveza je tudi nadaljevanje prizadevanj za dvig pokojnine, na kar bomo opozarjali predvsem odgovorne na drĹžavni ravni. Prizadevali si bomo za ohranitev vrednot, kot so vzajemnost, solidarnost in praviÄ?nost v druĹžbi, zaradi Ä?esar sem tudi sama vstopila v stranko DeSUS in prevzela vodenje njenega obÄ?inskega odbora v mestni obÄ?ini Velenje,ÂŤ je ĹĄe dejala Darinka Mravljak. đ&#x;”˛

Pred dnevi se je ĹĄestÄ?lanski druĹžini iz Sirije, ki se je v integracijsko hiĹĄo v Velenju naselila konec septembra, pridruĹžila ĹĄe sedemÄ?lanska druĹžina prav tako iz Sirije. Predvideno je bilo, da se bo naselila ĹĄe ena ĹĄestÄ?lanska druĹžina, a se ta za to ni odloÄ?ila. V integracijski hiĹĄi v Velenju zdaj Ĺživi 13 oseb.

Obe druĹžini sta iz Sirije v TurÄ?ijo zbeĹžali pred nevarnostmi vojne in zdaj Ĺživita v Velenju, kjer se Ĺže privajata na novo Ĺživljenjsko okolje in spoznavanje vsakodnevnih dolĹžnosti in navad, ki veljajo v Sloveniji.

NajmlajĹĄi otroci bodo nadaljevali s ĹĄolanjem v osnovnoĹĄolskem izobraĹževanju, ostali otroci, bodo skupaj s starĹĄi in babico pristopili k trimeseÄ?nemu orientacijskemu teÄ?aju, v okviru katerega bodo lahko osvojili osnovno znanje slovenskega jezika in zaÄ?eli spoznavati kulturo, obiÄ?aje in pravila.

Obe druĹžini ki v Velenju sobivata, si Ĺželita Ä?im bolj pristnih odnosov v novem okolju.

Slovenija je sprejela skupno 34 oseb z mednarodno zaĹĄÄ?ito in s tem v celoti izpolnila naÄ?rt iz leta 2016 pravijo vladnem uradu za oskrbo đ&#x;”˛ mz in integracijo migrantov. â€

Socialna pomoÄ? ne bo niĹžja Ljubljana 11. oktobra – Vlada je potrdila predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ohranja denarno socialno pomoÄ? in varstveni dodatek na enaki viĹĄini kot doslej tudi po 1. januarju 2019. Polna denarna socialna pomoÄ? bo tako znaĹĄala 392,75 evra, varstveni dodatek pa 577,34 evra.

Ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Ksenija Klampfer je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da je glavni namen predlagane spremembe ohranitev socialne varnosti upraviÄ?encev. Kot je pojasnila, se ji Âťne zdi smiselno in upraviÄ?eno, da bi v Ä?asu, ko v Sloveniji beleĹžimo eno viĹĄjih gospodarskih rasti, ogrozili socialno varnost najĹĄibkejĹĄega dela druĹžbeÂŤ. đ&#x;”˛

Volilna pravila za tednik NaĹĄ Ä?as in Radio Velenje so objavljena na spletni strani www.nascas.si

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

SOCIALA

PomoÄ? na domu ostaja centru

Kako s Centri za duĹĄevno zdravje

Izvajanje socialnovarstvene storitve v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe po starem – Zadovoljstvo uporabnikov in podpora obÄ?in – V letoĹĄnjih sedmih mesecih 158 uporabnikov Tatjana PodgorĹĄek

Ob reorganizaciji centrov za socialno delo se je na terenu sliĹĄalo, da namerava Center za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka, enota Velenje, storitev pomoÄ? na domu prepustiti koncesionarju.

Informacijo smo preverili pri vrĹĄilki dolĹžnosti direktorice Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka Heleni Bezjak Burjak.

Za zdaj ostaja program centra

ÂťSocialnovarstvena storitev pomoÄ? na domu, ki jo izvaja enota Velenje Ĺže vrsto let, za zdaj ostaja organizirana, kot je bila doslej. Je pa res, da gre za zelo zahteven in obseĹžen program, ki ga izvaja veliko delavcev – 30, od tega 28 socialnih oskrbovalk, koordinatorica pomoÄ?i na domu, ker je potrebnega veliko usklajevanja vseh akterjev in uporabnikov, polovica raÄ?unovodje in polovica administrativnega delavca. Izvajamo ga ob podpori obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Brez te podpore ne bi ĹĄlo. Pomembno pri tem je tudi zadovoljstvo uporabnikov. ÄŒe se bo pokazalo, da je

program preobseĹžen, da ga morda tudi obÄ?ine v takĹĄni obliki ne bodo mogle veÄ? podpirati, bomo razmiĹĄljali o drugih moĹžnostih.

V tem trenutku pa ostaja naĹĄ program in nanj smo ponosni,ÂŤ je dejala Bezjak Burjakova. V pomoÄ? na domu je bilo avgusta vkljuÄ?enih 129 uporabnikov, od januarja do julija 158, od tega v Mestni obÄ?ini Velenje 101, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj 45, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa 12 oseb (lani jih je bilo 185). Socialne oskrbovalke so opravile v povpreÄ?ju 2392 ur na mesec.

Metodologija doloÄ?ena, viĹĄina cene pa odvisna od dohodka uporabnika ‌

Na vpraĹĄanje, ali je pomoÄ? na domu alternativa domski oskrbi, je sogovornica dejala, da gre pri obeh za neprecenljivo delo in dodano vrednost. V domovih izvajajo 24-urno oskrbo, nego in varstvo, pri pomoÄ?i na domu pa je dodana vrednost Ĺživljenje uporabnika v domaÄ?em okolju, seveda Ä?e ima za to pogoje in Ä?e mu nudena storitev zadoĹĄÄ?a. Hkrati ta predstavlja dodano vrednost tudi za

18. oktobra 2018

tiste, ki za uporabnika skrbijo, a te skrbi sami ne zmorejo zaradi sluĹžbenih obveznosti, nega pa je prezahtevna.

Kaj pa cena storitve, ki je – po mnenju nekaterih – previsoka? ÂťMetodologija za izraÄ?un je doloÄ?ena, cena je odvisna od dohodka uporabnika na mesec, koliko plaÄ?a za storitev, pa tudi od viĹĄine subvencije obÄ?ine. Uporabnikom v Ĺ aleĹĄki dolini gredo lokalne skupnosti pri tem zelo nasproti.

Poleg omenjenega je pomembna ĹĄe vrsta pomoÄ?i na domu (pomoÄ? pri gospodinjskih opravilih, temeljnih dnevnih opravilih, pri ohranjanju socialnih stikov, prinos kosila), ĹĄtevilo opravljenih ur, nega dopoldan ali popoldan, ob

sobotah, nedeljah in praznikih.

Vse to vpliva na ceno.ÂŤ Po zagotovilih Helene Burjak Bezjak so cene iz leta 2017. Po lestvici, ki upraviÄ?ence razvrĹĄÄ?a v plaÄ?ilne razrede po njihovih dohodkih, pa znaĹĄa viĹĄina prispevka na uro za uporabnike v mestni obÄ?ini Velenje od 0,86 do 8,48 evra, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj od 3,27 do 8,48 evra, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa od 3 do 8,48 evra.

Polno ceno storitve, ki znaĹĄa 8,48 evra na uro, so avgusta plaÄ?ali trije uporabniki iz mestne obÄ?ine Velenje in eden v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. V celoti pa je oproĹĄÄ?enih plaÄ?ila storitve pomoÄ? na domu pet uporabnikov. đ&#x;”˛

PomoÄ? na domu od septembra 2011 izvaja tudi Dom za varstvo odraslih Velenje, vendar le za obÄ?ino Mislinja. Direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc pravi, da so potrebe po tej storitvi vsako leto veÄ?je. Trenutno imajo za izvajanje storitve zaposlene tri socialne oskrbovalce, na seznamu pa 14 upraviÄ?encev. Cena ure storitve znaĹĄa 17,56 evra, od tega plaÄ?a uporabnik 5,10 evra, ObÄ?ina Mislinja pa dodaja ĹĄe 12,46 evra za uro opravljene storitve. V omenjeni lokalni skupnosti so se namreÄ? odloÄ?ili, da bo njihov prispevek za vse upraviÄ?ence enak, kar tudi pomeni, da je viĹĄina, ki jo plaÄ?ajo upraviÄ?enci sami, enaka za vse.

Odziv pristojnega ministrstva na naĹĄ Ä?lanek Mojca Ĺ truc

Ob svetovnem dnevu duĹĄevnega zdravja smo v prejĹĄnji ĹĄtevilki tednika pisali tudi o zavzemanju lokalnih organizacij in institucij za pridobitev centrov za duĹĄevno zdravje v Velenje.

Do oddaje vsebin v tisk odgovorov pristojnega ministrstva nismo prejeli, so pa te priĹĄle do nas kmalu za tem. Iz Ministrstva za zdravje tako sporoÄ?ajo, da predvideva Resolucija o nacionalnem programu duĹĄevnega zdravja 2018–2028 vzpostavitev mreĹže centrov za duĹĄevno zdravje otrok in mladostnikov in centrov za duĹĄevno zdravje odraslih pri zdravstvenih domovih tako, da bodo imeli vsi prebivalci enakopraven dostop do storitev za duĹĄevno zdravje in glede na normativ, ki upoĹĄteva pokritost od 15.000 do 17.000 otrok/mladostnikov – en tim oziroma od 50.000 do 70.000 odraslih/starejĹĄih – en tim v centru za duĹĄevno zdravje odraslih in en tim za obravnavo v skupnosti.

Kot dodajajo, je pri vzpostavljanju novih centrov za duĹĄevno zdravje izredno pomemben aktiven pristop zdravstvenih domov, ki morajo pripraviti analizo dejavnikov tveganja za duĹĄevno zdravje v svojem lokalnem okolju, stopnjo preventivno promocijskih dejavnikov (ĹĄt. programov in storitev za promocijo in krepitev duĹĄevnega zdravja) in razpoloĹžljivost sluĹžb v posamezni regiji glede na slovensko povpreÄ?je (ĹĄt. psihiatrov, kliniÄ?nih psihologov, psihologov, ali imajo dispanzer za mentalno zdravje, oddaljenost od ambulant in psihiatriÄ?nih bolniĹĄnic, Ä?akalne dobe za posamezne storitve za duĹĄevno zdravje itd.).

Centri za duĹĄevno zdravje se bodo vzpostavili za otroke in mladostnike v letih do leta 2026, za odrasle pa v letih do leta 2028. đ&#x;”˛

Idejo ĹĄe vedno negujejo

Gibanje za zdravje

Ni zdravnika za izvajanje paliativne oskrbe na terenu v Ĺ aleĹĄki dolini – Ĺ e vedno vsak na svojem podroÄ?ju

Prav je, da stvari poznamo in to tudi poÄ?nemo

Tatjana PodgorĹĄek

Slovenska druĹžba se po podatkih stara hitreje kot evropska.

Zaradi podaljĹĄevanja Ĺživljenjske dobe lahko priÄ?akujemo, da bo imelo veÄ? starejĹĄih eno ali veÄ? kroniÄ?nih obolenj. Z njihovim naraĹĄÄ?anjem se bodo poveÄ?evale potrebe po paliativni oskrbi. Ta je namenjena celostni obravnavi pacientov z neozdravljivo boleznijo in nudenjem podpore tudi njihovim bliĹžnjim. Pred leti so na pobudo Doma za varstvo odraslih Velenje tudi v Ĺ aleĹĄki dolini stekle aktivnosti za oblikovanje mobilne skupine, ki bi izvajala paliativno oskrbo na terenu. Za ta namen je bilo med drugim izvedenih tudi nekaj izobraĹževanj. Je projekt zastal ali mobilna skupina na terenu Ĺže deluje?

Vse pripravljeno, le zdravnika ni

ÂťRes smo pred leti zaÄ?eli akcijo oblikovanja paliativne mobilne skupine. Pobuda je bila naĹĄa, saj smo zaÄ?utili vse veÄ?je potrebe po tovrstni oskrbi in v zvezi s tem izvedli Ĺže kar nekaj dejavnosti,ÂŤ je pojasnila direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc. Sami so pripravili razna predavanja za svojce stanovalcev doma, o tem so veÄ?krat razpravljali tudi v okviru kluba svojcev. Prav tako so v domu za mestno obÄ?ino Velenje izvajali teÄ?aj za druĹžinske oskrbovalce.

Izobrazili so blizu 100 druĹžinskih prostovoljcev, ki so na teÄ?aju pridobili funkcionalna znanja za ravnanje z bolnikom v druĹžini.

Ker je bilo zanimanje zanj zelo

leÄ?insko ambulanto. Poleg teh aktivnosti so organizirali dneve paliativne oskrbe za regijo SaĹĄa in KoroĹĄko, z Zdravstvenim domom Velenje in Centrom za interdisciplinarno zdravljenje boleÄ?ine na Jesenicah pa iskali moĹžnosti za vzpostavitev mreĹže na terenu. Ni pa jim uspelo poiskati zdravnika, ki bi bil pripravljen delati v paliativni oskrbi na terenu.

Velenje, 16. oktobra – Aktivnosti v mesecu boja proti raku na dojki je DruĹĄtvo za boj proti raku Velenje Ä?etrtiÄ? zaznamovalo s prireditvijo RoĹžnati oktober v Velenju. Odvijala se je na tukajĹĄnji promenadi, tudi tokrat pa so se v preventivno akcijo vkljuÄ?ili ĹĄe

zdravja velenjskega zdravstvenega doma je izvedel ĹĄest minutni test hoje ter meritev razliÄ?nih riziÄ?nih dejavnikov.

Branka Drk, predsednica glavnega organizatorja dogodka, je dejala, da prireditev pripravijo zato, da opozorijo obÄ?ane na

druĹĄtva, ki puĹĄÄ?ajo v preventivi pomemben peÄ?at. Podpirajo njihovo dejavnost tudi zato ker jih potrebujejo. ÂťVsaka preventiva in njeni rezultati so veliko boljĹĄi od kasnejĹĄega nujnega zdravljenja .

Zakaj ne bi prepreÄ?ili nekaj, na kar lahko vplivamo, kjer lahko z

Prizadevanja kljub temu niso bila zaman

Violeta PotoÄ?nik Krajnc: ÂťVztrajali bomo do konca, tako kot pri projektu nadgradnje velenjskega doma za varstvo odraslih.ÂŤ

â?ą

Izobrazili so blizu 100 druĹžinskih prostovoljcev, ki so na teÄ?aju pridobili funkcionalna znanja za ravnanje z bolnikom v druĹžini

veliko, so pripravili ĹĄe nadaljevalni teÄ?aj, obiskovala pa ga je veÄ? kot polovica teÄ?ajnikov iz osnovnega teÄ?aja. Glede na navodila, naj se mobilne skupine oblikujejo pri sploĹĄnih bolniĹĄnicah, so – tako sogovornica – pozvali te v tukajĹĄnjem okolju k sodelovanju.

Odzvali sta se SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec in BolniĹĄnica TopolĹĄica. Tesneje so se povezali s slovenjgraĹĄko, z njenim oddelkom za paliativno oskrbo, s protibo-

ÄŒeprav mobilna skupina, kot so jo predvideli, ĹĄe ne deluje, pa Violeta PotoÄ?nik Krajnc meni, da njihova prizadevanja na tem podroÄ?ju niso bila zaman. Izdelali so koncept dela z bolniki, ki so potrebni omenjene oskrbe.

IzkuĹĄnje jih navdajajo z zadovoljstvom, ker tako bolniki kot njihovi svojci sprejemajo obliko pomoÄ?i drugaÄ?e kot na zaÄ?etku. ÂťSedaj zanje to ni bav–bav, ampak jo v vse veÄ?jem obsegu sprejemajo kot pomoÄ? in podporo. Prav tako je paliativna oskrba v Ĺ aleĹĄki dolini na visoki ravni, izvajamo pa jo ustanove vsaka na svojem podroÄ?ju: oba domova za starejĹĄe, patronaĹžna sluĹžba javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, BolniĹĄnica TopolĹĄica, dobro sodelujemo tudi z osebnimi zdravniki bolnikov. Idejo o oblikovanju mobilne paliativne skupine tako ĹĄe vedno negujemo. Vztrajali bomo do konca, saj smo v to vloĹžili Ĺže veliko truda. ÄŒe bomo pridobili zdravnika, so stvari pripravljene tako, da bi lahko skupina zaÄ?ela aktivnosti na terenu v zelo kratkem Ä?asu,ÂŤ je ĹĄe dejala Violeta đ&#x;”˛ PotoÄ?nik Krajnc.â€

S preventivno akcijo so sodelujoÄ?i Ĺželeli opozoriti obÄ?ane na pomen gibanja za zdravje.

velenjski zdravstveni dom, velenjska ĹĄola za zdravje, osnovna ĹĄola Gorica Velenje, Ĺ ola za storitvene dejavnosti velenjskega ĹĄolskega centra ter Komunalno podjetje Velenje. RdeÄ?a nit skupne predstavitve je bila pomen gibanja za zdravje.

Ob tej priloĹžnosti so na stojnicah predstavili razliÄ?ne aktivnosti - obÄ?anom so na modelih prikazali pravilno samopregledovanje dojk, poudarjali pomen zdravega Ĺživljenjskega sloga v boju proti razliÄ?nim rakavim boleznim, opozorili na pomen zdrave hrane, Center za krepitev

aktivnosti, pomembne za krepitev in ohranjanje svojega zdravja. ÂťNa ta naÄ?in Ĺželimo spodbuditi vsakega posameznika naj mu bo mar za njegovo zdravje.ÂŤ Bojan KontiÄ?, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje, nam je povedal, da na osnovi dolgoletnega dela svoje Ĺžene na podroÄ?ju preventive pozna zgodbe, prizadevanja skupin za prepreÄ?evanje razliÄ?nih bolezni. ÂťV njih ljudje na osnovi lastnih izkuĹĄenj opozarjajo druge, kako naj ravnajo, kako prepoznavajo svoje zdravstveno stanje in kako naj ustrezno ukrepajo.ÂŤ V lokalni skupnosti imajo aktivna

naÄ?inom Ĺživljenja in s samopregledovanjem naredimo najveÄ? zase. Prav je, da stvari poznamo in to tudi poÄ?nemo,ÂŤ je menil Bojan KontiÄ?. ÂťNekaterim mojim vrstnikom se zdijo takĹĄne preventivne akcije Âťbrez vezeÂŤ, drugim menijo, da so zabavne. Sama pa, da so pomembne,ÂŤ je menila Tia LonÄ?ariÄ?, mlada ambasadorka zdravja s ĹĄole Gorica Velenje in dodala, da je gibanje zelo pomembno za zdravje, priloĹžnosti za to pa v Velenju zelo veliko. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

18. oktobra 2018

60 let rasti in razvoja Ĺ olskega centra Velenje Marsikje med prvimi, fleksibilni in odprti – Od poklicne do viĹĄje strokovne ĹĄole – Zaradi moĹžnosti izobraĹževanja na razliÄ?nih podroÄ?jih pred njimi svetla prihodnost Tatjana PodgorĹĄek

Leto 2018 je za Ĺ olski center Velenje posebno leto. Praznuje namreÄ? 60-letnico delovanja. Pod njegovim okriljem danes delujejo ĹĄtiri srednje ĹĄole (gimnazija, Ĺ ola za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje, Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola, Ĺ ola za storitvene dejavnosti), ViĹĄja strokovna ĹĄola ter MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center. Direktor centra Janko PogorelÄ?nik zagotavlja, da so na jubilej ponosni, saj ga zaznamu-

jejo z rastjo in razvojem. Ob tej priloĹžnosti smo ga povabili na pogovor.

Kaj vas ob pogledu na prehojeno pot najbolj navdaja z zadovoljstvom? ÂťNa ĹĄest desetletij dolgi poti se je zgodila kopica stvari, Ĺ olski center pa je zaradi razvojne naravnanosti zelo pogosto, Ä?e ne Ĺže vedno, prvi v vrsti pri pripravi in uvajanju sprememb, ki so jih narekovali razvoj na podroÄ?ju tehnike, tehnologije, predvsem pa tesna povezava ĹĄolstva s potrebami tukajĹĄnjega gospodarstva.

Kronologija

Leta 1958 je nastala industrijska rudarska ĹĄola s programi poklicnega izobraĹževanja s podroÄ?ja rudarstva, strojniĹĄtva in elektrotehnike. Naslednji pomembnejĹĄi mejnik je preoblikovanje omenjene ĹĄole v Rudarski ĹĄolski center leta 1963, 20 let kasneje se je ta preoblikoval v Center srednjih ĹĄol. Tvorile so ga posamezne srednje ĹĄole, ki so jim prikljuÄ?ili ĹĄe prej samostojno gimnazijo. Z ustanovitvijo viĹĄje strokovne ĹĄole leta 1996 postane Ĺ olski center Velenje.

V industrijski rudarski ĹĄoli leta 1958 so izobraĹževali 103 dijake v treh programih, okrog leta 2000 so jih izobraĹževali 2700, v tem ĹĄolskem in ĹĄtudijskem letu izobraĹžujejo 1614 dijakov, blizu 330 ĹĄtudentov in od 800 do 1000 udeleĹžencev funkcionalnega izobraĹževanja in izobraĹževanja odraslih.

ZaÄ?eli so s tremi programi, danes izobraĹžujejo dijake v 26 srednjeĹĄolskih in ĹĄestih viĹĄjeĹĄolskih programih.

centru kot dotlej samostojna gimnazija. Bili smo med prvimi v drĹžavi, ki smo izobraĹževali v doloÄ?enih programih po sistemu 3 + 2, in tudi med tistimi, ki smo zelo zgodaj zaznali potrebo po moĹžnostih nadaljnjega izobraĹževanja dijakov v domaÄ?em okolju ĹĄe v viĹĄjeĹĄolskih strokovnih programih, ki so takrat predstavljali unikum v slovenskem prostoru.

Prav tako smo bili med pobudniki za oblikovanje medpodjetniĹĄkih izobraĹževalnih centrov in s tem utrditvi strokovnega sodelovanja gospodarstva in ĹĄolstva.ÂŤ Janko PogorelÄ?nik: ÂťNe bojimo se novih izzivov, izkuĹĄnje imamo tako v pilotnih zgodbah kot izobraĹževalnih programih.ÂŤ

Vsaka novost nam je dala novega zagona. Pot Ĺ olskega centra se je zaÄ?ela z izobraĹževanjem za rudarske poklice, vzporedno ĹĄe za poklice v strojniĹĄtvu in elektro dejavnosti na poklicni stopnji. Z razvojem strok so rasle potrebe po kadrih s srednjo izobrazbo v rudarstvu, strojniĹĄtvu, elektrotehnik, raÄ?unalniĹĄtvu. Potrebe so narekovale ĹĄe uvedbo ĹĄole za storitvene dejavnost ter gimnazijskega izobraĹževanja – ta se je prikljuÄ?ila

Po Ä?em se velenjski ĹĄolski center razlikuje od drugih tovrstnih centrov v drĹžavi. Katere so njegove prednosti? ÂťNajveÄ?ji prednosti sta fleksibilnost in odprtost. Ne bojimo se novih izzivov, izkuĹĄnje imamo tako v pilotnih zgodbah kot izobraĹževalnih programih. Odlikujejo nas kakovostno izobraĹževanje in spremljanje kakovosti, pomemben segment je energetski inĹženiring, prepoznavni smo po medpodjetniĹĄtvu, zelo pomembna zgodba so mladi raziskovalci.

Omeniti moram ĹĄe naĹĄe sodelovanje v mednarodnih projektih, v katerih smo nosilci ali partnerji.

Izmenjave dijakov in ĹĄtudentov potekajo v razliÄ?nih smereh, tudi v razvojnih projektih, v katerih se pripravljajo programi in strategija za izobraĹževanje v prihodnje.ÂŤ Mavrica znanj, pravite, je zaĹĄÄ?itni znak centra. ÂťZagotovo. IzobraĹžujemo za zelo razliÄ?na podroÄ?ja. Na eni strani smo tradicionalno strokovno usmerjeni v podporo naĹĄim podjetjem na ravni poklicnega, srednjega in viĹĄjeĹĄolskega izobraĹževanja, na drugi strani pa v gimnaziji izobraĹžujemo bodoÄ?e vrhunske strokovnjake za razliÄ?na podroÄ?ja. Velik poudarek dajemo ĹĄe ĹĄportu in umetnosti. Programi, za katere izobraĹžujemo, so res mavrica znanja.ÂŤ Ĺ tevilo dijakov se zmanjĹĄuje, ĹĄtevilo programov pa se poveÄ?uje. Je srednjeĹĄolskih programov v tukajĹĄnjem okolju morebiti preveÄ?? ÂťNa to vpraĹĄanje ni enostavnega odgovora. Z lahkoto bi se odpovedali programu, ki ga gospodarstvo ne potrebuje, vendar hiter prelet nabora in potreb gospodarstva kaĹže, da takih programov nimamo. Je pa res, da nam manjĹĄe generacije dijakov in njihovo preskromno zanimanje za nekatere programe povzroÄ?a finanÄ?ne teĹžave. ÄŒeprav so dijaki danes ĹĄe vedno najpomembnejĹĄi,

predstavljajo pomemben deleĹž tudi ĹĄtudenti in udeleĹženci funkcionalnega izobraĹževanja.ÂŤ V preteklih letih ste precej pozornosti namenjali tudi vlaganju v objekte.

Dejstvo je, da imamo lepe in dobro opremljene prostore. NaĹĄa naloga je sedaj priprava takih programov in vsebin, da bodo prostori in oprema Ä?im bolje izkoriĹĄÄ?eni, da bo druĹžba dobila nazaj, kar je vanje vlagala. PrecejĹĄnje napore vlagamo v plaÄ?evanje stroĹĄkov vzdrĹževanja, ohranjanje njihove kondicije za dobro delo ter nadaljnji razvoj. Sedaj se lotevamo takih vlaganj, kot je bila – na primer – izgradnja dvigala za potrebe teĹžko gibljivih dijakov.

Poskrbeli bomo za ĹĄe prijetnejĹĄe in spodbudnejĹĄe okolje v ĹĄolskih prostorih.ÂŤ V katero smer ste zaÄ?rtali nadaljnji razvoj centra? ÂťNaĹĄa naloga je nuditi in spremljati naĹĄe okolje pri potrebah v srednjeĹĄolskem in viĹĄjeĹĄolskem strokovnem izobraĹževanju, usposabljanje mladih, da bodo izzivom zahtev in potreb gospodarstva Ä?im bolje kos. Glede na to, da vzgajamo strokovnjake za razliÄ?ne poklice, sem prepriÄ?an, da je pred Ĺ olskim centrom svetla prihodnost.ÂŤ đ&#x;”˛

Marijina zgodba v knjiĹžnici SreÄ?ala so se srbska kulturna druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj, 9. oktobra – V Mestni knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj je na ogled razstava Zgodba o kipu Marije v Ĺ oĹĄtanju, ki jo je na temo kipa, ki stoji na Trgu bratov Mravljakov, pripravil Rajko Zaleznik iz Florjana skupaj s KnjiĹžnico Velenje. Razstavo sestavlja devet plakatov, na katerih je zbran slikovni in besedni zapis. Odprtje minuli torek je vzbudilo zanimanje mnogih Ĺ oĹĄtanjÄ?anov. Avtor je na to temo objavil Ĺže

Srbsko kulturnoumetniĹĄko druĹĄtvo Velenje je priredilo kmeÄ?ke igre, na katerih so se sreÄ?ali in pomerili Ä?lani domaÄ?ega, zagorskega in koroĹĄkega srbskega druĹĄtva

ÄŒlani treh srbskih kulturnih druĹĄtev so se v Velenju druĹžili ob kmeÄ?kih igrah, domaÄ?i kulinariki in folklori.

Tina Felicijan

veÄ? Ä?lankov, saj je raziskoval postavitev kipa v 80. letih prejĹĄnjega stoletja, njegovo odstranitev po drugi svetovni vojni in pot, ki jo je kip nato opravil, da se je znova vrnil na svoje mesto. Ker so bili na odprtju prisotni akterji dogajanja ob ponovni umestitvi, je poleg ogleda filma na temo kipa v nadaljevanju stekel pogovor. Zbrane je nagovoril tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. Rajko Zaleznik je nekako s tem dejanjem zaokroĹžil nekajletno raziskovanje, ker pa mu Ĺ oĹĄtanj ponuja ĹĄe veÄ? takih biserov, med njimi je tudi Strojnikova kapela, se bo njegova raziskovalna Ĺžilica gotovo ĹĄe razvijala v smer polpretekle zgodovine kraja.

Oblikovanje plakatov je delo Petra Groznika, pri projektu pa so sodelovali zaposleni iz KnjiĹžnice Ĺ oĹĄtanj. Razstava bo na ogled do konca oktobra, pomembna pa je tudi z vidika ohranjanja zgodbe đ&#x;”˛ MBK lokalnega prostora.â€

Konovski ĹĄtrajharji praznujejo Konovski ĹĄtrajharji bodo v soboto obeleĹžili 25-letnico delovanja s koncertom, ki ga bodo pripravili ob 18. uri v tamkajĹĄnjem Domu krajanov. Praznovanje bodo obogatili z nastopi ĹĄtevilni gostje.

Vodenje po zapuĹĄÄ?ini Ane LovĹĄin Danes, 18. oktobra, ob 18. uri pripravlja Muzej Velenje na Velenjskem gradu javno vodstvo po razstavi ZapuĹĄÄ?ina Ane LovĹĄin, Cankarjeve ljubezni. Izjemno zanimiva razstava bo na ogled samo đ&#x;”˛ ĹĄe do 21. oktobra. â€

V zaÄ?etku lanskega leta je skupina v VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov srbskih korenin z namenom ohranjanja srbske kulture, tradicije, jezika in druĹženja pripadnikov etniÄ?ne skupnosti ustanovila Srbsko kulturno umetniĹĄko druĹĄtvo Velenje. Povezuje tako otroke kot mladino, odrasle in starostnike, ki lahko v razliÄ?nih aktivnostih spoznavajo kulturno plat Ĺživljenja, ohranjajo domaÄ?e ĹĄege in krepijo svoj narodno zavest. Trenutno jih je veÄ? kot 60. ÂťDruĹĄtvo ima veÄ? sekcij, saj ima tudi veÄ? aktivnosti. NajveÄ?ja je folklorna, ki se ukvarja s tradicionalnimi

plesi. Kolo je za srbsko etniÄ?no skupino najbolj znaÄ?ilno. Imamo ĹĄe ĹĄportno, moĹĄko pevsko in Ĺžensko pevsko sekcijo, ustvarjamo tudi na literarnem podroÄ?ju in Ä?lane spoznavamo s srbsko poezijo,ÂŤ je aktivnosti predstavil predsednik Danijel Crnobrnja.

LetoĹĄnjo druĹĄtveno sezono so odprli s sreÄ?anjem treh srbskih kulturnih druĹĄtev in tradicional-

REKLI SO â?ą Danijel Crnobrnja, SKUD

Velenje: ÂťVelenje je znaÄ?ilno multikulturno mesto, morda celo fenomen v Sloveniji. ÄŒlani srbske skupnosti v Velenju se Ä?utimo domaÄ?ine. Smo VelenjÄ?ani. VeÄ?ina je naklonjena druĹženju, spoznavanju svoje kulture.ÂŤ

nimi srbskimi kmeÄ?kimi igrami.

Te so podobne slovenskim in drugim kmeÄ?kim igram. ÂťMednje sodijo obiÄ?ajna kmeÄ?ka opravila, kot je drobljenje koruze, pa igra, ki ji mi pravimo ‚bacanje kamena s ramena‘, torej met kamna v daljino, vleÄ?enje vrvi, skakanje v vreÄ?ah, prenaĹĄanje jajc na Ĺžlici in podobne.ÂŤ Povabili so ĹĄe Ä?lane srbske pravoslavne skupnosti iz

Ĺ˝eljko Spasojević, Srbska pravoslavna skupnost KoroĹĄke: ÂťZ drugimi druĹĄtvi se sreÄ?amo veÄ?krat letno. Prirejali smo Ĺže koncerte, na kmeÄ?kih igrah pa smo se sreÄ?ali pr viÄ?. Pomembno je, da se naĹĄi Ä?lani spoznavajo, druĹžijo, da vedo, da niso sami v tem prostoru.ÂŤ

KoroĹĄke in Ä?lane srbskega kulturno umetniĹĄkega druĹĄtva Zasavje.

PreĹživeli so zabavno popoldne ob tradicionalnih srbskih jedeh – skuhali so t. i. Ä?orbo, ki je podobna bograÄ?u, spekli odojka, kruh in drugo pecivo – krepitvi dobrih odnosov, tesnejĹĄemu navezovanju stikov in naÄ?rtovanju podobnih sreÄ?anj ter izmenjav izkuĹĄenj in praks.

Milena Ĺ uĹĄnica Mak, KUD Zasavje: ÂťVeseli smo, da se s Ä?lani drugih druĹĄtev ne sreÄ?ujemo le na odrih, paÄ? pa tudi v prostem Ä?asu. Tako skupaj spoznavamo tradicijo, obiÄ?aje in to prenaĹĄamo na mlajĹĄe rodove, da ne pozabimo, od kod smo, Ä?eprav Ĺživimo v drugi drĹžavi.ÂŤ

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

18. oktobra 2018

Pihalni orkester Premogovnika Velenje beleĹži 100-letnico delovanja Trinajsta abonmajska sezona bo ĹĄe posebej slavnostna Velenje – Pihalni orkester Premogovnika Velenje slavi Ä?astitljivo 100-letnico svojega delovanja.

Ugled, ki si ga je orkester gradil v vseh letih svojega obstoja, je neprecenljiva dobrina. O tem priÄ?ajo ĹĄtevilne pohvale tako domaÄ?ega kot tujega obÄ?instva, posluĹĄalci pa pogosto ne najdejo pravih besed, s katerimi bi opisali doĹživete izvedbe. Nagrade in obÄ?udovanje tudi strokovne javnosti so odraz neutrudnega dela in poĹžrtvovalnosti, ki so vsem v ponos.

Zaradi zagnanosti Ä?lanov orkestra in predvsem zaradi njihove ljube-

zni do glasbe jim uspeva delovati tudi po vseh desetletjih. Sto let druĹženja, prijateljevanja in igranja so tisti elementi, ki jih godbeniki v danaĹĄnjem Ä?asu ĹĄtejejo kot najdragocenejĹĄe sestavine. Dokazali so, da kljub svoji raznolikosti in medgeneracijski pestrosti dosegajo enotnost v skupinskem muziciranju. Stoletnica je torej povabilo, da skupaj s posluĹĄalci praznujejo – hvaleĹžni za preteklo, odgovorni za sedanje in polni upanja za prihodnje ustvarjanje.

LetoĹĄnja 13. abonmajska sezona bo torej za Pihalni orkester

Premogovnika Velenje posebej slavnostna, zato bodo temu prilagodili tudi koncertno sezono.

Vse ĹĄtiri koncerte bodo v jubilejni sezoni izpopolnili in obogatili.

Prvi bo na sporedu Ĺže v soboto, 20. oktobra, ko se bo predstavil Pihalni orkester Krka, v slovenskem in mednarodnem prostoru je prepoznaven kot eden najboljĹĄih amaterskih pihalnih orkestrov.

Koncertna dvorana bo 8. decembra rezervirana za Ĺže tradicionalni Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki ga bodo obogatile

razliÄ?ne glasbene poslastice. 25. januarja bodo zazveneli zvoki Pihalnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Njihov repertoar zajema ĹĄirok spekter standardne klasiÄ?ne in sodobne literature, posega pa tudi po popularnem in jazz slogu. 13. aprila pa ste vabljeni na Spomladanski koncert, ki bo obenem tudi uvod v praznovanje 100-letnice velenjskih godbenikov, ki delujejo pod taktirko Antona Vrzelaka. đ&#x;”˛

Jazz se seli v klub ZaÄ?ela se je nova serija jazz koncertov – Jesenska Max zgodba bo stopnjevala velenjsko jazzovsko dogajanje Tina Felicijan

Jesensko Max zgodbo je zaÄ?el Jure Pukl kvartet. Foto: Claudio SabolÄ?ec

S koncertom Jure Pukl kvarteta, v katerem poleg mednarodno uveljavljenega saksofonista iz Velenja igrajo ĹĄe velenjskim ljubiteljem jazz glasbe Ĺže dobro znani saksofonistka Melissa Aldana, kontrabasist Joe Sanders in bobnar Gregory Hutchinson, se je v Max klubu zaÄ?ela jesenska serija jazzovskih koncertov, ki nadaljujejo velenjsko jazz zgodbo.

Ta ima bogato zgodovino, zadnja leta pa jo uspeĹĄno piĹĄe Kulturno druĹĄtvo Jazz Velenje v sodelovanju s ĹĄtevilnimi podporniki in par-

tnerji. Po poletnem Mozzajik jazz festivalu so zaÄ?rtali serijo ĹĄtirih jesenskih koncertov, ki bodo teĹĄili Ĺželje obÄ?instva po raziskovanju sodobne slovenske in mednarodne jazz scene.

Naslednji koncert bo na sporedu 24. oktobra, ko bo na odru Max kluba Ratko Zjaca – Stefano Bedetti Nocturnal band. Poleg kitarista in saksofonista bosta jazzovske kompozicije predstavila Renato Chicco na orglah in Marco Frattini na bobnih. 6. novembra bo na vrsti Melissa Aldana kvartet, 22. novembra pa E. J.

Strickland kvintet, ki bo predstavil novi album z naslovom Warriors for Peace. Po premoru ob prelomu leta pa se bo zaÄ?el tradicionalni in tako med posluĹĄalci kot ustvarjalci jazza Ĺže dobro uveljavljeni Max club jazz festival.

Potekal bo od 24. januarja do 25. aprila, Tudi letos pa ga bo pospremila Kreativna jazz klinika, ki z vrhunskimi mentorji ponovno vabi glasbenike na izobraĹževanje in ustvarjanje med 26. februarjem in 3. marcem. đ&#x;”˛

Familia Kraljić o velenjskih ulicah Na Velenjskem gradu je na ogled razstava Zlatka Kraljića in druĹžinskih Ä?lanov, ki so ustvarjali po navdihu velenjskih ulic Tina Felicijan

Za tem, ko so v Muzeju Velenje pripravili knjiĹžico o trgih, cestah in ulicah mesta Velenje ter na to temo postavili razstavo v galeriji na prostem, so na Velenjskem gradu odprli ĹĄe likovno razstavo, ki prikazuje ĹĄe umetniĹĄki pogled na velenjske ulice. V goste so namreÄ? povabili druĹžino Kraljić – Zlatka, Biserko in sinova Davida in Gregorja, ki se vsak na svoj naÄ?in izraĹžajo tudi v likovni umetnosti. Da so se predstavili na skupni razstavi, ni prviÄ?, s svojimi likovnimi deli pa prviÄ? skupaj gostujejo na Velenjskem gradu.

V osrednjem delu razstave se predstavlja slikar, sicer pa tudi

literat in ustvarjalec na drugih podroÄ?jih umetniĹĄkega izraĹžanja Zlatko Kraljić. K ustvarjanju na temo ulic Velenja, ki so lepe, pravi, so ga nagovorile kar ulice same. ÂťKot umetniku se mi velenjske ulice zdijo zanimive.

Mislim, da bi umetniki morali ceniti tukajĹĄnjo arhitekturo in cĂŠlo mesto, ki dajeta navdih za modernistiÄ?no umetnost,ÂŤ pravi in dodaja, da so tudi mnogi njegovi literarni motivi, ki se pojavljajo bodisi v kateri od njegovih devetih pesniĹĄkih zbirk bodisi v romanu z naslovom Upornik, prav iz velenj-

skega okolja. ÂťÄŒe tu Ĺživim, piĹĄem o stvareh, ki se tu dogajajo, ne o nekih abstraktnih. Velenje mi je pri srcu, imam ga rad, pomaga mi pri mojem ustvarjanju in vesel sem, da je tako,ÂŤ je ĹĄe povedal.

Poleg starejĹĄega sina, ki je za razstavo Familia Kraljić prispeval risbe, in mlajĹĄega, ki je izobesil platna, se je s keramiko predstavila Ĺžena Biserka Kraljić. ÂťV glini ustvarjam Ĺže kako desetletje. Za dela na temo velenjskih ulic so me navdihnili ti kubusi v socrealistiÄ?nem slogu, pa modernizem. Ker se veliko izraĹžam tudi na naÄ?in,

da keramiko kombiniram z drugimi materiali, pa je tudi v teh delih prisotna Ĺžica, nekaj je kolaĹžev, glazur, razliÄ?nih vrst gline,ÂŤ je povedala in dodala, da se je za likovno ustvarjanje navdihovala v moĹževi druĹžbi, danes pa drug drugega podpirata pri lastnem izraĹžanju. UmetniĹĄke ustvarjalnosti pa sta se navzela tudi otroka, ki sta odraĹĄÄ?ala med slikarskimi podobami in barvami. Ĺ e danes se radi druĹžijo ob ustvarjanju.

Literarni nagovor umetniku ob razstavi je pripravil Josip BaÄ?iÄ? đ&#x;”˛ Savski.â€

Obvodni biotopi MatjaĹž Ĺ alej

Ĺ˝e nekaj let ne hodim v trgovino brez nakupovalne torbe. Z mano je bodisi platnena vreÄ?a bodisi nakupovalna torba. Plastiko zmanjĹĄujem, kolikor se le da, tudi zavoljo mojega pogleda na svet, ki se je izostril ob ĹĄtudiju okoljske smeri. RajĹĄi imam toÄ?eno pivo in raje iz steklenice kot iz ploÄ?evinke ... Veliko uporabljam kolo, takĹĄno, ki gre povsod, konec koncev v jezerski Ĺ aleĹĄki dolini tudi zagovarjam uporabo Ä?olnov, supov, jadrnic in ne zagovarjam baterijskih ali motornih jezerskih plovil. Zato me velikokrat pogreje poslovna ali ekoloĹĄka ideja, ki nima resniÄ?no premiĹĄljenega trajnostno razvojnega ozadja. ZgraĹžam se nad okoljskimi vpraĹĄanji s plastiko na svetovnih morjih ali pa ob domaÄ?ih vodah.

In Ä?e se vrnem na vizije razvoja, ena od domaÄ?ih poslovnih idej je recimo turistiÄ?na ideja razvoja ĹĄaleĹĄkega pojezerja, ki spregleda dejstvo, da so jezera najbolj obÄ?utljivi biotopi, ĹĄe posebej takĹĄna, kot so ĹĄaleĹĄka, ki so tako ali tako nastala z rudarsko degradacijo.

So biotopi, kjer se hitro poruĹĄi naravno ravnovesje. Spomnim se ideje in Ĺželje po tem, da bi se lahko smuÄ?alo na vodi, zgradilo morda majhno marino (madraÄ?) ali kako drugaÄ?e uporabljalo motorna plovila na jezeru, povzroÄ?alo valove in tako ĹĄe dodatno obremenjevalo breĹžine jezer. Imeli smo celo tekmovanja modelarjev, ki so s svojimi modelÄ?ki smradili vodno okolje. Spomnim se celo pojava cianobakterij in alg v jezeru pred desetletjem, zadnjo sezono so bile problematiÄ?ne celo sladkovodne meduze, tujerodne vrste v takĹĄnih vodnih telesih. V naravi vedno znova nastajajo konflikti in se ruĹĄijo ravnoteĹžja med vzdrĹžnostnim razvojem in ekonomskimi Ĺželjami, recimo gradnje nekakĹĄnih jezerskih hotelov ali pa – Ä?e hoÄ?ete tudi – recimo z uporabo elektriÄ?nih koles.

TakĹĄnih, ki se z baterijami sicer lahko polnijo, a prav nikakor bistveno ne zmanjĹĄujejo ogljiÄ?nega odtisa uporabnikov. Zaradi baterije, elektriÄ?nega avtomobila ali kolesa bo narava, okolje globalno nekje trpelo. Jezi me pomanjkanje celostne strategije, ki gleda na okolje in prostor bistveno drugaÄ?e, kot ga narekuje sonaravni trikotnik (trajnostnega) razvoja. UravnoteĹženo razmerje med okoljskim, gospodarskim in socialnim razvojem, ki je ob niÄ?elni ali celo negativni prebivalstveni rasti nujno in k temu prilagojeno. UravnoteĹženo in samozadostno ...

Zadnje tedne me navduĹĄuje kulturniĹĄki filmski uspeh Mateja VraniÄ?a in njegove Ptice jezer – njihova vrnitev. Kapo dol avtorju pred uspehom, odmevi, produkcijo, idejo. In Ä?eprav si filma ĹĄe nisem uspel ogledati in sem v priÄ?akovanju ogleda v bliĹžnji prihodnosti, se tega zelo veselim. Se pa okoljsko spraĹĄujem zunaj konteksta umetniĹĄke ustvarjalnosti in uspeha, zakaj Ä?rne liske in mali ter Ä?opasti ponirki, race mlakarice ne priplavajo veÄ? do Velenjske plaĹže? Kjer je mir, tam so. Na plaĹži so le labodi, ki jih kopalci brezvestno krmijo, kot da je to dobro zanje. Kje so zdaj poljske Ĺživali in druge ptice, ki so nekoÄ? tu prebivale, Ĺživele na obmoÄ?ju, kjer nekoÄ? ni bilo jezer. Ptice so res najbolj mobilne Ĺživalske vrste (na daljavo), zato si hitro najdejo primeren biotop.

Vesel pa bom, ko bodo tu gnezdile ali se vraÄ?ale bolj obÄ?utljive vrste, takĹĄne, ki bodo imele na voljo tudi ozelenjen nasip med obema najveÄ?jima jezeroma, takĹĄne, za katere bomo lahko dejali, da so samo tu, v Ĺ aleĹĄki dolini in nikjer drugje v Sloveniji, takĹĄne ptice, ki se bodo v Ĺ aleĹĄko dolino vraÄ?ale in tu gnezdile zato, ker bodo vplivi na okolje res zanemarljivi.

Zato sem jaz za ‚manj je veÄ?›! Manj kopalcev, veÄ? ptic, manj metrov nagrajene plaĹže in veÄ? metrov sonaravno ozelenjenih (ne nasutih) breĹžin, manj zastonj prevozov v mestu in veÄ? celostno izgrajenega kolesarskega omreĹžja, veÄ? ozaveĹĄÄ?enih turistov in domaÄ?inov ...

Zato se okoljsko vedno vraÄ?am na zguljen indijanski pregovor, ki pravi: ÂťNarave nismo dobili v dar od naĹĄih prednikov, sposodili smo si jo od naĹĄih vnukov.ÂŤ đ&#x;”˛

Sobotni glasbeni dopoldnevi na Velenjskem gradu Muzej Velenje bo v sodelovanju z velenjsko glasbeno ĹĄolo tudi v tem ĹĄolskem letu enkrat meseÄ?no (praviloma tretjo soboto v mesecu) pripravljal Sobotne glasbene popoldneve na Velenjskem gradu. Na prvem koncertu iz cikla Sobotni glasbeni popoldnevi na Velenjskem gradu, ki bo v soboto, 20. oktobra, ob 17. uri, se bodo predstavili đ&#x;”˛ tolkalci. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 18. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

18. oktobra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Veseli so odziva ljudi Verska oddaja na Radiu Velenje Duhovna iskanja imajo Ĺže dolgo brado. Za veliko noÄ?, leta 1991 je bila posneta prva oddaja. ÂťDemokratiÄ?ne spremembe v druĹžbi, predvsem pa pripravljenost odgovornih na Radiu Velenje in nekaj krĹĄÄ?anskih demokratov smo na verskem podroÄ?ju orali medijsko ledino v Ĺ aleĹĄki dolini,ÂŤ pravijo v ekipi, ki pripravlja vsebino oddaje. ÄŒe bi izdali knjigo vseh prispevkov, bi ta imela najmanj 1440 strani, ĹĄe zagotavljajo. V njej bi bila poglavja z zelo pisano vsebino: cerkveni prazniki, kulturna dediĹĄÄ?ina, svetniki,

pastoralno leto, Sveto pismo, cerkvena zgodovina, cerkveni dokumenti, aktualni dogodki in ĹĄe in ĹĄe.

Koncept oddaje se v teh letih ni bistveno spreminjal. Petnajst minut odmerjenega Ä?asa je razdeljenega na tri dele: prvi je obiÄ?ajno namenjen vodji ekipe, dekanu msgr. JoĹžetu PriboĹžiÄ?u, v njem razmiĹĄlja o nedeljskem evangeliju, ki se bere pri bogosluĹžju tisto nedeljo; osrednjo temo pripravljajo sodelavci.

Trenutno jih sodeluje blizu 30.

VeÄ?ina teh pripravlja oddaje Ĺže od vsega zaÄ?etka; tretji del oddaje je glasbeni. Ustvarjalci

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

zagotavljajo, da se trudijo, da je glasba usklajena s temo oddaje in cerkvenim letom. ÄŒe se le da, izberejo domaÄ?e izvajalce duhovne glasbe.

Zelo zelo je redko, a se zgodi, da kakĹĄne oddaje ni. Iz dolgoletne prakse vedo, da zvesti posluĹĄalci to zaznajo in da se njihovim klicem ter odgovorom na vpraĹĄanja, zakaj je ni bilo, ne da izogniti. Pravzaprav so veseli teh vpraĹĄanj, ker jim povedo, da ljudje oddajo posluĹĄajo in jo pogreĹĄijo. Âť27 let se trudimo, da verne posluĹĄalce uvedemo v praznovanje nedelje, nevernim posluĹĄalcem pa razkrijemo ka-

kĹĄno temo, ki jo lahko spravijo v predalÄ?ek sploĹĄne razgledanosti.ÂŤ V prihodnje si Ĺželijo posneti veÄ? radijskih prispevkov na terenu, tudi med posluĹĄalci. Želimo si, da bi nam bolj uspevalo ÂťujetiÂŤ aktualne dogodke. Predvsem pa upamo, da ostanemo trden kamenÄ?ek v mozaiku Radia Velenje,ÂŤ so ĹĄe dejali ustvarjalci radijske oddaje Duhovna iskanje. đ&#x;”˛

tp

GLASBENE novice

Giorgio Moroder bo s turnejo proslavil 80. leta Italijanski producent in eden od pionirjev sintetizirane plesne glasbe Giorgio Moroder se bo pri 78 letih prviÄ? podal na turnejo po Evropi. Na turneji, ki jo je imenoval Praznovanje 80. let, bo poustvaril vrhunce svoje dolgoletne kariere, v kateri je spremenil svet popa. Turnejo bo zaÄ?el 1. aprila prihodnje leto v Veliki Britaniji. Moroder je kariero zaÄ?el v 60. letih minulega stoletja in je bil eden prvih glasbenikov, ki so za ustvarjanje glasbe uporabili sintetizatorje. Zaslovel je v obdobju diska, ko je sodeloval z Donno Summer, med drugim pri uspeĹĄnicah I Feel Love in Love to Love You Baby. Sodeloval je tudi z glasbeniki, kot

so David Bowie, Blondie, Kylie Minogue in dvojec Daft Punk. Za svoje delo je prejel tri oskarje, za glasbo v filmu PolnoÄ?ni ekspres, za skladbo iz filma Flashdance What a Feeling v izvedbi Irene Cara in za znamenito skladbo iz filma Top Gun Take my Breath Away v izvedbi zasedbe Berlin.

Yoko Ono predstavila svojo razliÄ?ico Imagine 9. oktobra 1940 je bil rojen znameniti beatle John Lennon.

Njegova soproga Yoko Ono se je pokojnemu glasbeniku poklonila z izidom svoje razliÄ?ice skladbe Imagine, ki je po presoji revije Rolling Stone tretja najveÄ?ja uspeĹĄnica vseh Ä?asov. Japonska umetnica, ki se je z Lennonom poroÄ?ila leta 1969, je bila lani vendarle priznana tudi kot soavtorica velike

1. ADI SMOLAR – Preventiva 2. ISAAC PALMA – Dve besedi 3. RITA ORA – Let you love me Koroťki kantavtor Adi Smolar po dolgih letih predstavlja nov album z naslovom Prav zdaj.

Po skoraj sedemletnem premoru je posnel deset novih skladb, prvi single z novega albuma pa nosi naslov Preventiva.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

uspeĹĄnice. V svoji razliÄ?ici skladbo iz leta 1971 izvaja ob cerkvenih orglah, priredba pa bo vkljuÄ?ena tudi na njen novi album Warzone, katerega izid je napovedan 18. oktobra. Yoko Ono je povedala, da sta Imagine z Lennonom napisala v zanju posebnem obdobju, ko sta sanjala o boljĹĄem svetu. Eden najbolj znanih parov v svetu glasbe je skupaj ustvaril sedem albumov, v zakonu pa se jima je rodil sin Sean, ki je prav tako glasbenik. Lennona je pred njuno stanovanjsko zgradbo v New Yorku leta 1980 ustrelil Mark David Chapman. Star je bil 40 let.

Taylor Swift velika zmagovalka podelitve ameriĹĄkih glasbenih nagrad V Los Angelesu so v sredo podelili ameriĹĄke glasbene nagrade. NajveÄ?, tri, je domov odnesla Taylor Swift, ki je zmagala v kategorijah najboljĹĄa izvajalka, najboljĹĄi al-

www.radiovelenje.com

Plestenjakom, tokrat predstavlja novo pesem z naslovom Legenda. Videospot je v prvem dnevu dnevu po objavi presegel 75.000 ogledov na YouTubeu in se takoj uvrstil na 1. mesto najbolj priljubljenih video vsebin v Sloveniji. Po petih milijonih ogledov videospota Lagano je Challe Salle z novim spotom Legenda oÄ?itno ponovno zadel v polno. Snemanje videa je potekalo tri dni na treh razliÄ?nih lokacijah v Ljubljani – v restavraciji s hitro prehrano, v salonu pohiĹĄtva in na golf igriĹĄÄ?u. Za glasbeno produkcijo je poskrbel producent Damjan Jović, ki je tudi tokrat odigral eno glavnih vlog v videospotu.

Adi Smolar po dolgih letih predstavlja nov album bum in najboljĹĄa turneja.

Z osvojitvijo nagrade za najboljĹĄo izvajalko leta je presegla rekord Whitney Houston, ki je bila do zdaj najveÄ?krat nagrajena izvajalka na podelitvi ameriĹĄkih glasbenih nagrad. NajveÄ? nominacij sta sicer zbrala raperka Cardi B in raper Drake, toda na koncu je Cardi B odnesla domov le nagrado za najboljĹĄo rap oziroma hip-hop izvajalko. Na prireditvi je prviÄ? po letu 2008 kot izvajalka nastopila diva Mariah Carey, ki je predstavila skladbo With You, prvi single z njenega prihajajoÄ?ega albuma. Na prireditvi so se poklonili tudi nedavno preminuli ikoni soul glasbe Arethi Franklin.

Pri zaloĹžbi Gong Records je izĹĄel dolgo priÄ?akovani album najbolj priljubljenega slovenskega kantavtorja Adija Smolarja z naslovom Prav zdaj. Po skoraj sedemletnem premoru je v studiu ÄŒinÄ? v Ljubljani ob spremljavi svoje kitare in skupine odliÄ?nih glasbenikov posnel deset novih skladb. Pesmi nam spet ponujajo pester pogled v naĹĄo vsakdanjost v slogu Adija Smolarja, ki je znan po tem, da

www.radiovelenje.com

DJ OKO feat. MIA Znani velenjski glasbenik Zvone Hranjec (Chateau, Ĺ ank Rock, D.A.Z. ...) skupaj z mlado velenjsko pevko Mio Koper predstavlja novo skladbo. Pred Ä?asom sta posnela pop-rock balado Brez besed, tokrat pa predstavljata skladbo Poljub in vihar, za katero je znaÄ?ilna bolj moderna produkcija, popularna predvsem pri mlajĹĄi populaciji. Zvone se tokrat predstavi v vlogi dj-a (DJ OKO), Mia pa v vlogi vokalistke. Besedilo je prispeval Jernej Vogrin.

ÄŒUKI Ĺ e pred jubilejnim koncertom z naslovom ÄŒuki legende, ki ga bodo ob svoji 30-letnici odigrali 11. novembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ÄŒuki predstavljajo novo skladbo. Njen naslov je ÄŒe se od spominov da Ĺživet', napisal jo je JoĹže PotrebujeĹĄ, ÄŒuki pa so jo posneli skupaj s Kvatropirci.

LAIBACH

Challe Salle je Legenda Challe Salle (za vzdevkom se skriva glasbenik SaĹĄa Petrović) je v zadnjem letu na domaÄ?i glasbeni sceni pustil velik peÄ?at. Po odmevnem singlu Velik je ta svet, ki ga je v zaÄ?etku pomladi posnel v sodelovanju z Janom

Ansambel Juhej – Pojem ti oÄ?e Ansambel Ĺ korpijoni – Ko se ljubezen stara vĹžge Ansambel Zadetek – DomaÄ?ija Skupina Gadi – Kokrat ti morm reÄ?t Ansambel Nemir – Jaz ne laĹžem Ansambel BorĹĄt – Kot reka svobode Modrijani – Huda ura rock naĹžiga Ansambel Urok – Suhokranjke DruĹžina SotoĹĄek & Alfi NipiÄ? – Pridi v goste Ansambel BlaĹža Hutevca – Ne bom si brisala solz

zna tudi o resnih temah peti ĹĄaljivo, zato nam tudi na novem albumu postreĹže s humorjem, Ĺživljenjskimi modrostmi in nasveti za vsak dan. Prvi single, s katerim Adi predstavlja nov album Prav zdaj, nosi naslov Preventiva.

Preden bo 23. novembra izĹĄel teĹžko priÄ?akovani novi album zasedbe Laibach, je tukaj Ĺže drugi singl My Favorite Things. Album je priÄ?el nastajati

88,9 Mhz 107,8 Mhz med znamenitim obiskom v Severni Koreji leta 2015, kjer je zasedba odigrala kar nekaj skladb iz filma Moje pesmi, moje sanje oz. The Sound of Music, kakrĹĄen bo tudi naslov novega albuma.

KING FOO Zasedba King Foo predstavlja novo skladbo z naslovom X blues. Skladbo je napisala pevka skupine Alexandra, ki je velika oboĹževalka bluesa, aranĹžiral in produciral pa jo je Rok Golob.

Sicer pa je skupina koncertno zelo aktivna. ZaÄ?eli so prejemati povabila iz Portugalske, HrvaĹĄke, v 2019 se odpravljajo celo na Kitajsko, v Srbiji pa so Ĺže tako ali tako domaÄ?i.

DAVOR & DIMEK Jernej Dirnbek - Dimek, ustanovni Ä?lan skupine Mi2, in Davor Klarić, prekaljeni glasbenik, ki je nastopal s ĹĄtevilnimi znanimi zasedbami (zdaj pa se je ustalil pri Mi2), sta ustanovila nenavaden duet. Ĺ˝e nekaj Ä?asa z nastopi zabavata obÄ?instvo predvsem s skladbami, nastalimi v Ä?asu delovanja Mi2, te dni pa je luÄ? sveta ugledal tudi njun prvi posnetek - skladba Jadralska.

Naš ­čas, 18. 10. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

18. oktobra 2018

frkanje

»Če je rekel, da nisem doma nič skuhala, mu prosim ne verjemite. Ker sem. Samo on gre tako rad kaj poskusit drugam, zato si je morda danes, ko je iz Šoštanja zadišalo do nas v Topolšico, na krožnik dal malo manj,« se je Marijana Menih, žena šoštanjskega župana Darka Meniha, potožila enemu od kuharjev na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju. »Veste, pa tudi jé raje, kadar je okoli njega veliko jedcev, in tudi okusneje je, če se kuha za več ljudi.«

» Levo & desno «

Ni lepo Med večjimi mesti je na vseslovenskem tekmovanju v lepoti zmagalo Celje pred Velenjem. Nekatere menijo, da to ni lepo.

Dobesedno in …

V tem jesenskem času veliko Slovencev, tudi pomembnejših, gre rado z roko po kostanj v žerjavico. Dobesedno.

V prenesenem pomenu seveda ne. Tam se prej opečejo.

⏬

Šentiljčani se radi pohvalijo z domačimi dobrotami. Na sejmih kar tekmujejo, čigave bodo obiskovalcem bolj teknile. »Klobaso vzemite! Garantiram, da vas bo spravila v dobro voljo,« pravi Ivo Petek, Milan Sitar pa ugovarja: »Starodavni recept za dobro voljo je vendar vino. Kar mojo Cilko si poglejte. Če jo kdaj razjezim, jo s kapljico rujnega brž potolažim!«

Premiki Po dolgem odmikanju se je vendarle nekaj konkretno premaknilo: čez dve leti naj bi zaživel zakon o davku na nepremičnine. Če javna obravnava konec tega leta ne bo povzročila novega odmika. Mnenja o njem so pač različna. Na različnih ravneh.

Tujci

⏫

Zdaj vemo, zakaj so dijaki velenjske Šole za storitvene dejavnosti tako uspešni na raznih tekmovanjih s področja kulinarike. Ker se tudi njihova mentorja Janez Jevšnik in Marijana Novak učita od najboljših poznavalcev tradicionalnih slovenskih jedi! Informacije pridno zbirata ob vsaki priložnosti, njun najljubši del raziskovanja okusov pa je seveda degustiranje. Pri stojnici z idrijskimi dobrotami sta se zadržala še nekoliko dlje kot po navadi. Ali sta recept za idrijske žlikrofe pravilno razvozlala, pa se bo videlo na naslednjem kuharskem tekmovanju dijakov.

ZANIMIVOSTI

Prepoznamo okoli pet tisoč obrazov Britanski znanstveniki so ugotavljali, da smo ljudje v vsakdanjem življenju navajeni, da identificiramo prijatelje, kolege in slavne, pa tudi druge ljudi. »Nihče pa

ne ve, koliko obrazov ljudje dejansko poznajo,« je povedal Rob Jenkins, eden od avtorjev študije, ki je skušala ugotoviti prav to.

V okviru raziskave so morali sodelujoči zapisati čim več obrazov ljudi, ki se jih spomnijo iz svojega osebnega življenja. Podobno so morali storiti z obrazi ljudi, ki jih prepoznajo, čeprav ljudi ne poznajo osebno. Pokazali so jim tudi več tisoč fotografij slavnih oseb in jih vprašali, ali jih prepoznajo. Sodelujoči so prepoznali med tisoč in deset tisoč obrazi, v povprečju pa pet tisoč. Po mnenju znanstvenikov bi lahko te ugotovitve prispevale k razvoju naprav za prepoznavanje obrazov, ki jih čedalje pogosteje uporabljajo na letališčih in pri kriminalističnih preiskavah.

Brskanje po nosu nevarno tudi za okužbo s pljučnico Doslej je veljalo, da se bakterija pnevmokok, ki povzroča pljučnico, prenaša preko drobnih kapljic v zraku, na primer s kašljanjem in kihanjem obolelih oseb. Britanski znanstveniki pa so nedavno potrdili, da se lahko bolezen širi tudi z dotikom, na primer nosu ali rok.

V raziskavi so skupini odraslih prostovoljcev na roke nanesli bakterijo, nato pa so si ti na različne načine brskali po nosu. Ne glede

na to, ali so si po nosu vrtali s suhim ali vlažnim prstom, je bila možnost prenosa bakterije enaka. Študija je pokazala, da se lahko bakterija širi tudi prek rok in predmetov, kot so mobilni telefoni ali otroške igrače.

Glavna raziskovalka je ob tem opozorila, da čeprav so v raziskavi sodelovali odrasli, ta velja

predvsem kot opozorilo za starše. Čeprav je jasno, da je otrokom težko preprečiti vrtanje po nosu, lahko starši poskrbijo za dobro higieno rok ter redno čiščenje igrač in površin. Tako se namreč zmanjša verjetnost širjenja bolezni.

Prihajajo upogljivi telefoni?

V enem večjih podjetij, kjer izdelujejo tudi mobilne telefone, so napovedali, da bodo v kratkem na trg poslali upogljivo različico.

Kot so pojasnili, bo napravo mogoče uporabljati kot tablico, ki se zloži in postane bolj podobna telefonu. Podjetje je tehnologijo preizkusilo v več oblikah, že od samega začetka pa se kot glavni cilj upogljivih zaslonov šteje telefon, ki bi ga lahko razprli in tako dobili napravo z večjo ploščino zaslona. Od prvih napovedi tovrstnih telefonov sicer mineva že šest let, da gre tokrat zares, pa priča dejstvo, da tovrstne ideje nima le eno podjetje, temveč se je zbudila tudi konkurenca. Bo pa telefon z upogljivim zaslonom zelo verjetno še ena priložnost za upravičenje novega dviga cen mobilnikov. Govorice zatrjujejo,

da naj bi bil ocenjen na okoli 1500 evrov.

Grki v ukrepe za zaščito oslov V Grčiji so se že nekaj zadnjih let spraševali, kako zaščititi lokalne osle pred prekomerno težkimi turisti. Nekateri so osle začeli celo križati s kobilami, da bi dobili večje, močnejše in bolj vzdržljive živali, temu pa so sledili množični protesti v podporo ubogim oslom. Grško ministrstvo za razvoj podeželja in prehrano je po številnih pritožbah, ki jih je prejelo po obsežnem medijskem

li, ki so nezmožne za delo, in da je treba živalim dnevno zagotoviti ustrezno in primerno količino hrane in pitne vode, in sicer v nekontaminirane posode, ki se čistijo najmanj enkrat na dan.

Steklenica vina za 558 tisoč dolarjev Na dražbi hiše Sotheby‘s v New Yorku so minuli vikend steklenico francoskega vina Romanee-Conti iz leta 1945 prodali za rekordnih 558 tisoč dolarjev (ali 482 tisoč evrov). Gre za steklenico vina z nekoliko umazano etiketo, ki je

Pravijo, da v Gorenju dela že veliko tujcev. Pri tem mislijo na Kitajce. Drugi pravijo, da je tujcev dejansko velika večina zaposlenih. Slovenskih delavcev, ki delajo v kitajski tovarni.

Rešitev Ob tem, ko slovenski župani opozarjajo državo na nevzdržen položaj občin, nekateri kot rešitev vidijo ustanovitev pokrajin. To morda tudi za vlado ne bi bilo slabo: namesto 212 županj in županov bi nanjo pritiskalo veliko manj »šefov« pokrajin. Jeza pa bi se spustila na nižjo raven.

Vprašanje Več je takih, ki opozarjajo na tudi pri nas aktualno vprašanje. Namreč, ali so tudi brezdušni potrebni duševnega zdravljenja.

Seveda!

Za nekatere je vendarle konec ugibanj, zakaj celjski rokometni pivovarji že toliko let premagujejo velenjske ose.

Ose pač nasedajo na pivo.

Nekateri ga uporabljajo celo kot mamilo za privabljanje os v »pasti«.

Ekstremi V naravi imamo suše in poplave, pa mraz in vročino …

V politiki pa leve in desne. Le tiste zmerne sredine je povsod vse manj.

Na položaj poročanju, pred kratkim vendarle objavilo vrsto novih predpisov, usmerjenih v izboljšanje blaginje oslov. Tako osli, ki na Santoriniju prenašajo turiste, ne bodo smeli več nositi bremen, težjih od 100 kilogramov oziroma od ene petine lastne teže. Lastniki so poleg tega dolžni zagotoviti, da so živali v dobrem zdravstvenem stanju ter so v njihovih bivališčih in na delovnih postajah na voljo sredstva za razkuževanje. Ministrstvo je predpisalo še, da se pod nobenim pogojem ne sme uporabljati živa-

ena od 600 buteljk tega vina, ki so ga proizvedli leta 1945. Romanee-Conti velja za najboljše vino francoske vinorodne pokrajine Burgundija in tudi sicer dosega vrtoglave cene. Vinogradi so na posestvu, manjšem od dveh hektarjev, na katerem danes proizvedejo od 5- do 6.000 steklenic vina na leto.

Pri dražbeni hiši so sicer pričakovali, da bodo vino prodali za največ 32 tisoč dolarjev, s čimer je končna cena 17-krat višja od pričakovane.

Pravijo, da še vedno velja, da se nekateri mladi v službah kar hitro povzpnejo. A nekatere starše to precej stane.

Jesenska Dobro je, da je poletja končno konec. Komaj je nastopila jesen, spet je postalo toplo.

NaĹĄ Ä?as, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

18. oktobra 2018

Prednost zdravju in varnosti pred kapitalom Krajane Podgore in ReÄ?ice ob Paki razburja smrad asfaltne baze, ki se ĹĄiri iz tamkajĹĄnjega kamnoloma – Lastniki zagotavljajo, da je delovanje proizvodnih naprav usklajeno s predpisanimi zahtevami Tatjana PodgorĹĄek

Z zamenjavo lastnika kamnoloma so predvsem krajani vaĹĄkih skupnosti Podgora in ReÄ?ica ob Paki v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki priÄ?akovali, da se bodo stvari v zvezi z njegovo dejavnostjo spremenile. Danes ugotavljajo, da je od obljub, kako jim bo ta priĹĄel naproti, uresniÄ?enih bore malo.

Razburja asfaltna baza

Ĺ e vedno trdijo, da se v okolico kamnoloma moÄ?no praĹĄi in – recimo – kolesarji ob voĹžnji natovorjenih tovornjakov praktiÄ?no ne vidijo na cesto pred sabo.

V zadnjem Ä?asu razburja asfaltna baza. Izparevanje je veliko, smrad se ĹĄiri ne le po Podgori in ReÄ?ici ob Paki, ampak ĹĄirĹĄe po okolici (paÄ? glede na zraÄ?ne tokove), nad bazo se pojavljajo

Velenje, 9. oktober – Ob svetovnem dnevu osteoporoze in v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika je DruĹĄtvo bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline v sodelovanju z veÄ? partnerji priredilo Osteotlon. Vsakoletno prireditev, ki je namenjena sreÄ?anju Ä?lanov vseh 18 slovenskih druĹĄtev bolnikov z osteoporozo, so na naĹĄem obmoÄ?ju organizirali prviÄ?. PrejĹĄnji teden so v vili Bianci potekale razliÄ?ne aktivnosti osveĹĄÄ?anja o vzrokih za nastanek in reĹĄitvah za zdravljenje osteoporoze. Najprej je bila na sporedu degustacija mleÄ?nih izdelkov z visoko vsebnostjo kalcija s kmetije Napotnik, nato je po predavanju o ustrezni prehrani potekala vodena vadba

oblaki v obliki velikanske gobe.

Zaskrbljuje jih njihov vpliv na zdravje. V teh gobah naj bi bile, dodajajo, rakotvorne snovi. Menijo ĹĄe, da bi moral lastnik namestiti na proizvodne naprave ustrezne filtre. Prav tako se spraĹĄujejo, ali asfaltna baza ĹĄe obratuje poskusno ali Ĺže ima obratovalno dovoljenje?

K omenjenemu nezadovoljstvu dodajajo ĹĄe prevoz materiala iz kamnoloma po cesti Podgora– ReÄ?ica ob Paki. Krajani so pre priÄ?ani, da se je v zadnjem letu poveÄ?al cestni promet za veÄ? kot 100 odstotkov v primerjavi s prejĹĄnjimi leti. TeĹžki tovornjaki si na ozki cesti ustvarjajo svojo prednost in s tem spravljajo v nevarnost vse udeleĹžence v prometu, ĹĄe najbolj pa kolesarje in peĹĄce. Ti se morajo pogosto umikati na neurejene bankine,

pa ĹĄe to vÄ?asih ni dovolj. Cesta Podgora–ReÄ?ica ob Paki je sicer drĹžavna, a krajani menijo, da bi moralo pri reĹĄevanju teĹžav sodelovati tudi podjetje, ki v najveÄ?ji meri ustvarja takĹĄen ‘reĹžim’ na njej. ÂťSmo za razvoj podjetniĹĄtva, za oblikovanje industrijskih con, vendar ne v ĹĄkodo varnosti in zdravja ljudi. To bi moralo imeti prednost pred kapitalom,ÂŤ poudarjajo.

V skladu z vso veljavno zakonodajo in pristojnimi uredbami

Po odgovore na vpraĹĄanja smo se obrnili na druĹžbo Kamteh GmbH, ki upravlja kamno-

lom v Podgori, njen lastnik pa je podjetje Nivo eko iz Žalca. V pisnem odgovoru so zapisali, da je dejavnost kamnoloma urejena po zakonu o rudarski dejavno-

â?ą

Dejavnost kamnoloma je v skladu z zakonom o rudarski dejavnosti.

sti. Lastnik kamnoloma jo upravlja v okviru matiÄ?ne dejavnosti, druĹžba pa posluje v skladu z vso veljavno zakonodajo in pristojnimi uredbami. Drugih sprememb

v okviru delovanja kamnoloma v kratkoroÄ?ni perspektivi ne predvidevajo. ÂťKot novi lastnik smo takoj zaÄ?eli aktivnosti v duhu dobrega gospodarja; v pretekli zimi smo v okviru remonta izvedli veÄ?ja investicijska vlaganja in posodobitvena dela. Uredili in v celoti smo obnovili sistem odpraĹĄevanja finih delcev, postavili protihrupno ograjo na doloÄ?enih mestih proizvodnje, obnovili vse filtre in izvedli ĹĄe veliko drugih sprememb ter posodobitev. PoslediÄ?no s tem so boljĹĄi rezultati opravljenih monitoringov. Sekundarna dejavnost druĹžbe je tudi proizvodnja asfaltnih

Velenje je gostilo Osteotlon BliĹža se 20. oktober, svetovni dan osteoporoze – Ĺ tevilo bolnikov iz leta v leto naraĹĄÄ?a tudi zaradi prekomernega uĹživanja zdravil – Osteotlon poudaril pomen usklajenosti telesa, duha in uma

za zdrave kosti, nazadnje pa so Ä?lanice Karate kluba Velenje in Ä?lanice tai-chi druĹĄtva Zmajev vodnjak prikazale pomen koordinacije gibanja, telesne moÄ?i in duha.

Skrb za zdravje se mora zaÄ?eti ĹĄe pred boleznijo

DruĹĄtvo bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline se na tem obmoÄ?ju uveljavlja od leta 2005, svojo prepoznavnost pa je najbolj okrepilo leta 2013, ko je v Velenju gostilo vseslovensko prireditev ob svetovnem dnevu osteoporoze, na katero je priĹĄlo veÄ? kot 1000 bolnikov.

S svojim programom si prizadeva izboljĹĄati kakovost Ĺživlje-

đ&#x;”˛

nja. Kajenje poveÄ?a tveganje za zlom kolka za 1,8-krat. UĹživanje veÄ? kot dveh enot alkohola na dan poveÄ?a tveganje za osteoporozni zlom za 40 odstotkov.

Telesni indeks, manjĹĄi od 19, pomeni prenizko telesno teĹžo in nakazuje verjetnost nezadostnega vnosa kostem prijaznih hranil, kot so kalcij, beljakovine in vitamin D. Pomanjkanje gibanja pa vodi v izgubo miĹĄiÄ?ne mase in zmanjĹĄanje obremenitev kosti, ki sicer krepijo njihovo trdnost.

Preventiva in zgodnje odkrivanje

V ĹĄaleĹĄkem druĹĄtvu bolnikov z osteoporozo so zadovoljni s strokovno podporo, saj dobro sodelujejo z referenÄ?nimi ambulantami Zdravstvenega doma Velenje. Osebje namreÄ? redno izvaja merjenje mineralne

â?ą

ZmanjĹĄanje telesne viĹĄine za veÄ? kot 3 centimetre je lahko znak vretenÄ?nih zlomov zaradi osteoporoze, kar neredko povzroÄ?i ukrivljeno hrbtenico ali grbo.

zmesi in betonskih meĹĄanic.

Na obeh proizvodnih napravah so bila opravljena vsa potrebna vzdrĹževalna dela in tudi v tem je delovanje podrejeno predpisanim zahtevam, filtrne naprave so nameĹĄÄ?ene na vseh potrebnih mestih v normalno delujoÄ?em stanju.ÂŤ Glede poveÄ?anega cestnega prometa in reĹžima na cesti Podgora–ReÄ?ica ob Paki pa v druĹžbi Kamteh odgovarjajo, da nimajo svojih prevoznih sredstev, tudi naroÄ?nikov oziroma kupcev si ne izbirajo, ampak na trgu nastopajo v skladu s povpraĹĄevanjem oziroma trĹžno ekonomijo, ki pa je v veliki meri odvisna od aktualnih investicij in projektov. ÂťLogistiÄ?ne poti, ki jih izbirajo odjemalci oziroma njihovi vozniki, niso v pristojnosti druĹžbe.

Vsekakor pa se uporabljajo poti, ki so dovoljene in urejene za tovrstni promet. Osnovno vodilo druĹžbe Kamteh je biti dober gospodar in okoljsko ter druĹžbeno odgovoren upravljalec kamnoloma. To vodilo bo druĹžba skupaj s svojimi zaposlenimi razvijala ĹĄe v prihodnje,ÂŤ so ĹĄe zapisali v odgovoru.

nja tako bolnikov z osteoporozo kot vseh drugih prebivalcev tega obmoÄ?ja v vseh starostnih obdobjih. ÄŒlani z organizirano telesno vadbo, izvajanjem raznih predavanj in delavnic na temo zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, preventivo, zdravljenjem in obvladovanjem bolezni opozarjajo, informirajo in ozaveĹĄÄ?ajo o pomenu gibanja, pravilne prehrane, dejavnikih tveganja, zgodnjem odkrivanju osteoporoze in prepreÄ?evanju zlomov. ÂťTrudimo se s pouÄ?nimi in hkrati druĹžabnimi vsebinami strokovno privzgojiti zavedanje, da se skrb za zdravje zaÄ?ne, ko je Ä?lovek zdrav, ne pa ĹĄele takrat, ko ugotovi, da njegovo zdravje zaradi tempa Ĺživljenja, ki prinaĹĄa razna tveganja in slabe navade, peĹĄa. Ker je osteoporoza tiha bolezen, je pomembno, da jo odkrijemo in zdravimo, ĹĄe pre-

den nas prvi osteoporozni zlom priklene na posteljo ali povzroÄ?i celo trajno invalidnost,ÂŤ je opozorila predsednica druĹĄtva

Janja Rednjak in dodala, da do poĹĄkodb kosti pri bolniku z osteoporozo pride hitreje, poĹĄkodba je lahko veliko hujĹĄa kot

Rekli so â?ą ÂťSodelovanje druĹĄtev bolni-

kov z osteoporozo je zelo pomembno zaradi izmenjave izkuĹĄenj. Vsako druĹĄtvo ima kako dobro prakso. Menim, da bolniki z osteoporozo najbolj potrebujejo redno telesno dejavnost in primerno prehrano. Za zdravje Ä?loveka pa so pomembni tudi socialni stiki,ÂŤ pravi Cveta Garantini iz DruĹĄtva za prepreÄ?evanje osteoporoze Zagorje ob Savi.

Anica Kralj iz Velenja je pred dobrim letom ugotovila, da ima osteoporozo. Takoj se je vkljuÄ?ila v aktivnosti druĹĄtva. Spremenila je prehrano in zaÄ?ela redno telovaditi ter izvajati jogo. ÂťDruĹĄtvo mi pri tem zelo pomaga.

S Ä?lani smo pravi prijatelji, podpiramo se z dobro voljo in druĹženjem, strokovno vodstvo pa nam krepi zavedanje, da moramo res sami paziti na svoje zdravje.ÂŤ

pri zdravih ljudeh, poleg tega pa se dlje celi.

Ker druĹĄtvo poudarja preventivno, je veliko aktivnosti namenjenih ne le bolnikom, paÄ? pa tudi zdravim ljudem. Ob ponedeljkih so na sporedu plesne vaje in joga, ob torkih nordijska hoja okrog jezera, vsak teden izvajajo vodeno telovadbo, dvakrat letno pa priredijo ĹĄolo osteoporoze, katere poudarek je skrb tako za telo kot duha in um.

Krhke kosti so najveÄ?krat posledica slabih navad

NajpogostejĹĄi dejavniki tveganja, zaradi katerih se pri ljudeh razvije osteoporoza, so kajenje, prekomerno uĹživanje alkohola, nizek indeks telesne teĹže, slaba prehrana, pomanjkanje vitamina D, nezadostna telesna dejavnost in motnje prehranjeva-

â?ą

Za osteoporozo lahko zboli vsak, najbolj ogroĹžene pa so Ĺženske po 40. letu starosti in osebe, ki imajo bolezen v druĹžini.

kostne gostote in spremlja napredovanje bolezni ter usmerja bolnike k aktivnostim druĹĄtva.

To pa v sklopu preventivnih aktivnosti napotuje ljudi na meritve. ÂťSkupaj opaĹžamo, da osteoporoza naraĹĄÄ?a. Poleg zgoraj naĹĄtetih dejavnikov je vse pogostejĹĄi razlog za razvoj osteoporoze prekomerno uĹživanje zdravil,ÂŤ poroÄ?a predsednica in dodaja, da si bodo v prihodnosti prizadevali za ĹĄe pogostejĹĄe izvajanje ultrazvoÄ?nih in raÄ?unalniĹĄkih meritev ter okrepili terensko delo. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

18. oktobra 2018

Naravovarstvena zveza Praznovanje na Konovem Smrekovec Ĺželi postati gibanje Krajevna skupnost Konovo je na kulturni prireditvi ob krajevnem prazniku podelila priznanja

Motoriziran promet in pretirano nabiralniĹĄtvo vse bolj ogroĹžata naravni rezervat Milena KrstiÄ? – Planinc

Povod za pogovor s predsednikom Naravovarstvene zveze (NZ) Smrekovec JoĹžetom MelanĹĄkom je bilo vabilo na problemsko konferenco, ki so jo organizirali konec tedna na Smrekovcu z namenom, da ‘preletijo’ dosedanje delo, dobre in slabe strani naravovarstvene zveze in

veÄ?ujejo Ä?ez vse razumne meje in moteÄ?e vplivajo ne le na ogroĹžene Ĺživalske vrste, ampak tudi na peĹĄce, pohodnike, lastnike, lovce, gozdarje, oskrbnike koÄ? ‌ ÂťTemu pa se pridruĹžuje tudi pretirano nabiranje borovnic, brusnic, gob,ÂŤ pravi predsednik in pohvali Ido Oderlap, gozdarsko inĹĄpektorico iz Mozirja, zelo aktivno na terenu. ÂťVendar – kaj

skozi isti – ohraniti Smrekovec.

Zapisani so v prvem Ä?lenu naĹĄega statuta – zavzemanje za varstvo narave in trajnostni razvoj na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju SmrekovĹĄkega pogorja, ki se razteza od Slemena preko Smrekovca, Kramarce, proti Komnu, Velikemu Travnika do Bele poti pod Raduho.

Je naravni rezervat in del nature 200 in je naravni rezervat tega

Na prireditvi so se predstavili ustvarjalci na razliÄ?nih kulturnih podroÄ?jih, vodstvo krajevne skupnosti pa je podelilo priznanja posebno zasluĹžnim krajankam in krajanom. Prejeli so ga Nada KatiÄ?, Zvonko Lah in Marko Mraz.

Tina Felicijan

JoĹže MelanĹĄek (skrajno desno): ÂťNaravovarstvena zveza zdruĹžuje tiste, ki se zavzemajo za varstvo narave in trajnostni razvoj.ÂŤ (Foto: Franc MarĹĄnjak)

se seznanijo tudi z dobrimi praksami drugod.

NZ Smrekovec je bila ustanovljena februarja leta 2005, aktivnosti za ustanovitev so se zaÄ?ele dve leti prej. Spodbudil jih je izlet malih planincev planinske skupine Vrtca Ĺ oĹĄtanj. ÂťEden od izletov jih je vodil s Slemena preko Kramarce na Smrekovec.

Izlet so vodili vodniki, med njimi je bil takrat tudi Bojan Rotovnik, bivĹĄi predsednik Planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj, potem dva mandata predsednik Planinske zveze Slovenije. Idilo so zmotili motoristi s kros motorji, mali izletniki z vodniki pa so se jim komaj umaknili na ozkih poteh,ÂŤ nam je rojstvo ideje o ustanovitvi zveze obudil MelanĹĄek.

V zadnjih letih se je motoriziran obisk Smrekovca ĹĄe poveÄ?al.

VoĹžnje s kros motorji poleti in motornimi sanmi pozimi se po-

lahko ona stori? PopiĹĄe, prijavi, izreÄ?e minimalno kazen, medtem ko je kazen za motokrosiste, sankaÄ?e z motornimi sanmi, voznike ĹĄtirikolesnikov celo niĹžja kot za gobarje!ÂŤ

â?ą

SmrekovĹĄko pogorje leĹži na stiÄ?iĹĄÄ?u Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline ter zgornje MeĹžiĹĄke doline.

V NZ Smrekovec so danes vkljuÄ?ene ĹĄtiri obÄ?ine – ÄŒrna na KoroĹĄkem, Ljubno ob Savinji, Ĺ oĹĄtanj in Velenje, savinjsko gozdarsko druĹĄtvo in velenjsko gobarsko druĹĄtvo Velenje. ÂťOsnovni moto in cilji delovanja naravovarstvene zveze ostajajo vse-

obmoÄ?ja in del Nature 2000.ÂŤ V NZ Smrekovec se ĹĄe kako zavedajo, da so kot del civilne druĹžbe le eden od dejavnikov, ki bi lahko pripomogli k ohraniti Smrekovca, zato Ĺželijo prerasti v gibanje vseh ljudi ob Smrekovcu in pod njim.

V zadnjih letih so uspeli okrepiti sodelovanje z osnovnimi ĹĄolami v obÄ?inah ÄŒrna na KoroĹĄkem, Ljubno ob Savinji in Ĺ oĹĄtanj ter s petimi od ĹĄestih ĹĄol Velenju. OsnovnoĹĄolci z uÄ?no đ&#x;”˛ uro dopolnijo pouk.

Rekli so â?ą Marko Selan: ÂťVarstvo narave bo zmagalo ĹĄele takrat, ko neprimerno obnaĹĄanje ne bo zgolj prekrĹĄek, temveÄ? tudi sramota.ÂŤ

Konovo, 13. septembra – Ob krajevnem prazniku so se sreÄ?ali tudi na Konovem. V preteklem obdobju so v krajevni skupnosti opravili vse, kar so naÄ?rtovali, pravi predsednik Karli Stropnik.

Kajuhova cesta je urejena, ko-

munalno infrastrukturo so uspeĹĄno vzdrĹževali, uredili so igriĹĄÄ?e pred domom krajanov ter sanitarije v avli ter v prostorih doma. ÂťDela je bilo veliko. Skupaj pa smo dosegli, da je igriĹĄÄ?e na Konovem polno zasedeno, tam se je zdaj zaÄ?ela tudi gradnja naÄ?rtovanega objekta, tako da smo

z delom v letu 2018 lahko zadovoljni,ÂŤ je povedal predsednik, med projekte za prihodnja leta pa je naĹĄtel izgradnjo ploÄ?nika ob Konovski cesti, razĹĄiritev ceste pri Kumru, kjer promet ovira oĹžina, pripravljali pa se bodo tudi na dela na daljĹĄih odsekih. đ&#x;”˛

Življenje niso le lepe sanje 100 let Cecilije Ocepek iz Podgorja – Zmernost pri vsem Tatjana Podgorťek

Pesje, 13.oktobra – Pri Ocepkovih v Podgorju v krajevni skupnosti Pesje je bila minula sobota nekaj posebnega. Mama, stara mama, babi, taĹĄÄ?a Cecilija je namreÄ? praznovala 100. rojstni dan. Njeni najbliĹžji so jo na ta

z Ĺživino in na polju. ÂťÄŒlovek si ne sme misliti, da je ubog. Ko si mlad, si zagnan in laĹžje premagujeĹĄ ovire. ÄŒeprav sem sama delala in delala, pa danes mislim, da kar je preveÄ?, je pa preveÄ?.

Pri vsem je potrebna zmernost.ÂŤ Njeno Ĺživljenjsko pot je zaznamovala tudi vojna. Ta je sicer mi-

NajstarejĹĄi obÄ?anki v mestni obÄ?ini Velenje so polepĹĄali praznovanje tudi predstavniki krajevne skupnosti Pesje, tamkajĹĄnjega druĹĄtva upokojencev, krajevne organizacije RK ter velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?. NihÄ?e med njimi ni priĹĄel praznih rok. ÂťNisem si mislila, da ste tako ve-

Pohod po obronkih Malega Vrha Ĺ martno ob Paki, 7. oktobra – V splet prireditev v poÄ?astitev praznika ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki se Ĺže vrsto let vkljuÄ?uje vaĹĄka skupnost (VS) Mali Vrh. Tudi letos je njeno vodstvo pripravilo pohod po obronkih VS. UdeleĹžilo se ga je blizu 70 pohodnikov, kar je kar nekaj manj kot lani.

Razloge organizatorji pripisujejo slabĹĄim vremenskim obetom.

Predsednik odbora VS Mali Vrh TomaĹž Lesnjak je povedal, da je bil letoĹĄnji pohod 16. po vrsti, na njih pa je doslej sodelovalo blizu 2000 pohodnikov.

Ti niso bili le iz VS, ampak tudi drugih delov obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Tovrstno obliko druĹženja vsako leto popestrijo ĹĄe z malico. Tokrat so bile to klobase in kislo zelje.

Na jasi pri Marku, kjer je bil start in cilj aktivnosti, je Lesnjak ĹĄe na kratko orisal letoĹĄnje aktivnosti v VS. Med drugim so obnovili odvajanje meteornih vod pri KovaÄ?u, uredili najbolj dotraja-

Slavljenka Cecilija Ocepek v druĹžbi Bojana KontiÄ?a, svojcev in predstavnikov krajevne skupnosti ter nekaterih tamkajĹĄnjih druĹĄtev

ne krajĹĄe cestne odseke, plaz pri Malusu ter izvedli ĹĄe nekatera vzdrĹževalna dela na infrastrukturi. Zahvalil se je vodstvu lokalne skupnosti za tvorno sodelovanje in pomoÄ?. Zahvalo za pomoÄ? in sodelovanje je VS izrekel v krajĹĄem nagovoru tudi ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

V prihodnje si krajani VS Mali Vrh Ĺželijo celostne ureditve ce-

stne in komunalne infrastrukture, saj je ta na nekaterih mestih Ĺže poĹĄteno dotrajana. ÂťÄŒlanom odborov VS se letos izteÄ?e mandat. Sam ne bom veÄ? kandidiral.

Upam, da bomo imeli pri izvolitvi novih Ä?lanov sreÄ?o, da bo njim uspelo ĹĄe kaj veÄ? in da bodo imeli tudi kakĹĄno novo idejo,ÂŤ je ĹĄe dejal TomaĹž Lesnjak. đ&#x;”˛

Tp

dan ĹĄe posebej razvajali in poskrbeli, da se bo jubileja rada vselej spominjala. ÂťSo pridni, skrbni, lepo skrbijo zame,ÂŤ je povedala slavljenka in dodala, da niÄ?esar ne pogreĹĄa. Le delati ne more veÄ?, kot bi rada, tudi oÄ?i ji ne sluĹžijo najbolje. Nikoli ni pomislila na to, da bo kdaj uÄ?akala 100 let, kajti Ĺživljenje niso le lepe sanje. ÂťBom rekla, da so se leta po eni strani prehitro nabrala, po drugi pa zopet ne.ÂŤ Njene svetle zvezde v Ĺživljenju so bili ĹĄtirje otroci. Z njimi je bilo veliko dela, prav tako

nila, je ugotavljala, a je pustila posledice. "Vse moraĹĄ potrpeti in marsikaj pozabiti, Ä?e se da, da je Ĺživljenje laĹžje. Kdaj moraĹĄ ti popustiti, drugiÄ? kdo drug."

Rada je v druĹžbi, sploh svojih otrok, devetih vnukov, 15 pravnukov, na poti je ĹĄestnajsti. Eden pove eno zgodbo, drugi drugo in tako Ä?as hitreje mine, je pojasnila. VÄ?asih je rada gledala televizijo, zanimala jo je politika. Danes ji precej veÄ? pomeni to, da jo njeni domaÄ?i peljejo v naravo, da se prepuĹĄÄ?a sonÄ?nim Ĺžarkom na balkonu.

lik moĹž,ÂŤ je dejala slednjemu, ko ji je ta izroÄ?il koĹĄaro z dobrotami. Priznala mu je, da so jo njeni domaÄ?i ta dan prej ÂťdvigniliÂŤ iz postelje, kot obiÄ?ajno vstane sama. Ĺ˝upanu pa se je zagotovo najbolj prikupila z ugotovitvijo, da imajo politiki teĹžko delo.

Cecilija nam je ĹĄe povedala, da si od vsega najbolj Ĺželi zdravja, da bi ji to sluĹžilo vsaj tako, kot ji danes. ÂťKompenzirajte, da bo tako,ÂŤ se je ĹĄe poĹĄalila. Ĺ tevilnim Ä?estitkam se ob praznovanju 100. rojstnega dne pridruĹžuje tudi naĹĄe uredniĹĄtvo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 15

Odmevi dobri, obisk pod priÄ?akovanji Na petih prireditvah Poznopoletnega festivala blizu 700 ljudi – Zanesljivo ne bodo popustili pri kakovosti Tatjana PodgorĹĄek

V okviru Poznopoletnega festivala, ki ga organizira javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki, se je od 31. avgusta do 28. septembra zvrstilo pet dogodkov. Pisano druĹĄÄ?ino glasbenih gostov, ki so poskrbeli za nekoliko drugaÄ?ne petke, so sestavljali primorski glas Slavko IvanÄ?ić, za jazzovski pridih je poskrbel Big Band velenjske glasbene ĹĄole, z bogatimi besedili in posluĹĄljivostjo so poskuĹĄali oÄ?arati obiskovalce prireditve Ä?lani skupine Papir, na mladinski veselici sta za plesne korake poskrbela ansambla Spev in ZaĹžur, za rock poslastico na zadnjem dogodku pa skupine Old School, Dry Fish in BO!. Je festival izpolnil priÄ?akovanja organizatorjev?

Na vpraĹĄanje, zakaj tako, odgovora niso naĹĄli

ÂťZ organizacijo, pripravo dogodkov smo zelo zadovoljni.

Tudi nastopajoÄ?i glasbeniki so nam pisali o prijetnih odmevih, kar nas pravzaprav ne presene-

kot smo prvotno naÄ?rtovali.ÂŤ Pod ĹĄotorom so organizirali le mladinsko veselico, na kateri so glede na nastop priznanega domaÄ?ega ansambla in primerno vreme prav tako priÄ?akovali veÄ?ji obisk. Jih pa z optimizmom navdaja to, da so bili udeleĹženci zadovoljni, nasmejani in da so skupaj z nastopajoÄ?imi izĹžarevali prijetno energijo.

tu Big Banda (blizu 70), najveÄ? (pribliĹžno 300) pa jih je bilo na mladinski veselici. Po oceni so vsi dogodki v okviru festivala privabili blizu 700 ljudi. Decembra, konkretneje na dan kulture, nameravajo organizirati ĹĄe zadnji festivalski dogodek – gledaliĹĄko predstavo. Zanjo so se dogovarjali z domaÄ?imi gledaliĹĄÄ?niki, ki so Ĺže pripravljali odrsko postavitev, pa za zdaj ĹĄe ne vedo, ali jo bodo pripravili do takrat ali ne. ÄŒe jim ne bo uspelo, bodo na domaÄ?e odrske deske povabili drugo skupino.

Malo drugaÄ?e ostaja

Razen mladinske veselice so zaradi slabega vremena ostale dogodke pripravili v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma.

Ä?a. NamreÄ? tisti, ki nastopijo v Ĺ martnem ob Paki prviÄ?, nam povedo, da o nas seĹže dober glas daleÄ? naokoli in da so za nas Ĺže sliĹĄali,ÂŤ je odgovorila na vpraĹĄanje direktorica javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki Mirjam Povh in nadaljevala: ÂťNe bi pa mogla pritrditi mnenju, da je festival izpolnil priÄ?a-

kovanja v obisku na prireditvah.

Ta so bila veÄ?ja tudi zaradi tega, ker je bil od petih plaÄ?ljiv le en dogodek. Pokazalo pa se je, da vstopnina ni merilo za obisk.

Na koncertu skupine Papir je bilo namreÄ? kljub potrebnemu nakupu vstopnice veÄ? obiskovalcev kot – na primer – na koncertu odliÄ?nih mladih glasbeni-

kov Big Banda velenjske glasbene ĹĄole. Ob analizi festivala smo se Ĺže spraĹĄevali, zakaj je tako, a odgovora nismo naĹĄli. Lahko bi vplivalo na slabĹĄi obisk kakĹĄnega koncerta na zaÄ?etku festivala slabo vreme, zaradi katerega smo morali pripraviti prireditev v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma in ne pod ĹĄotorom,

Poudarjali druĹženje Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj praznovala ves teden – ZakljuÄ?ili s tradicionalno golaĹžijado – Svet KS se je ĹĄtiri leta trudil za povezovanje generacij Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – 8. oktober je praznik krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj. Letos so praznovali ves teden. Na prazniÄ?ni dan so pripravili proslavo v kulturnem domu. Na njej so se zahvalili vsem druĹĄtvom, klubom in posameznikom, ki so prispevali k temu, da je bivanje v kraju prijetno. V sredo so za otroke pripravili Rajanje v Tresimirjevem parku, na sobotni dan, 13. oktobra, pa je bil vrhunec prireditev ob prazniku. Pripravili so Ĺže tradicionalni pohod po TrĹĄki poti, na Trgu bratov Mravljakov so pripravili golaĹžijado, zakljuÄ?ili pa so z zabavo na rokometnem igriĹĄÄ?u.

V kuhanju golaĹža se je pomerilo petnajst ekip. Tekmovalci so rezali, kuhali, obiskovalci so pokuĹĄali. Pa ne samo golaĹža, tudi vse tiste dobrote, ki so jih ekipe tekmovalcev prinesle s seboj kot dodano vrednost. Letos je bila za najboljĹĄo ekipo prepoznana ekipa Gorenja Gostinstvo. Ni pa bilo v ospredju tekmovanje.

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

18. oktobra 2018

Dogodek je bil ĹĄe eden v nizu tistih, s katerimi so v Ĺ oĹĄtanju Ĺželeli ljudi spodbuditi k druĹženju. ÂťPred ĹĄtirimi leti, ko sem nastopila mandat predsednice sveta krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, funkcije nisem dojemala tako, kot jo danes. Stopila sem v velike Ä?evlje mojih predhodnic, dveh zelo uspeĹĄnih predsednic, tudi Ä?astnih obÄ?ank Ĺ oĹĄtanja.

Mandat je novoizvoljeni svet zaÄ?el z velikim strahospoĹĄtovanjem.

NaĹĄ cilj je bil povezati ljudi v mestu, zdruĹžiti generacije, vrniti mestu Ĺživljenje in ljudem povrniti dobro voljo. To nam je veÄ? kot dobro uspelo,ÂŤ pravi predsednica sveta KS Ĺ oĹĄtanj UrĹĄka Kurnik. Posebej vesela je, da so v ÂťZato, da bi se ljudje bolj povezali, smo tem mandatu zapripravili vrsto dogodkov,ÂŤ pravi predsednica Ä?eli izvajati silveSveta KS Ĺ oĹĄtanj UrĹĄka Kurnik na enem od njih. strovanje na pro-

stem, ki je iz leta v leto bolj obiskano, in v mesto vnesli vrsto dobro obiskanih prireditev.

Bili so pobudniki sreÄ?anja vseh devetih svetov krajevnih skupnosti, pa sreÄ?anj druĹĄtev, klubov, ki delujejo v mestu, ter sreÄ?anj in zborov krajank in krajanov, na katerih so lahko neposredno povedali, kaj jih tare. Na uradnih urah, ki so jih imeli ob sredah, so bili veseli vsakega krajana, ki je priĹĄel do njih s NajboljĹĄega so skuhali v Gorenjevem pobudami, idejami, teĹžaGostinstvu. (foto: JK) vami, predlogi, vÄ?asih samo na klepet. krajevna skupnost.ÂŤ ÂťOglasili smo se, ko je nastala Ostalo pa je ĹĄe nekaj neizpolteĹžava s ceno toplotne energije. njenih projektov. Želeli smo poO tej temi smo pripravili zbor vezati manjĹĄe in veliko jezero z krajanov. Ĺ˝eleli smo, da imajo lesenim mostom, ki bi omogoÄ?al pri tem besedo tudi naĹĄi krajani, preÄ?kanje z ene na drugo stran. da se sliĹĄi tudi njihov glas. Sku- Pa zaradi primanjkljaja sredstev, paj s Civilno iniciativo smo se ki smo jih ĹĄe do pred dvema leborili za vrnitev sredstev odĹĄko- toma prejemali od odĹĄkodnin dnin oziroma se borili za rento, TEĹ , tega nismo uspeli.ÂŤ đ&#x;”˛ ki bi jo prejeli vsi, ne samo naĹĄa

Mirjam Povh: Âť Z optimizmom nas navdaja to, da so bili udeleĹženci zadovoljni, da so skupaj z nastopajoÄ?imi izĹžarevali prijetno energijo.ÂŤ

So razmiĹĄljali tudi Ĺže o prihodnjem Poznopoletnem festivalu?

Povhova je zatrdila, so se s tem ukvarjali ob analizi letoĹĄnjega, saj Ĺželijo stvari ĹĄe izboljĹĄati, narediti kaj drugaÄ?e. ÂťPri Âťmalo drugaÄ?eÂŤ in nastopu morda nekoliko manj znanih gostov bomo najverjetneje ostali. Skoraj zagotovo bo potreben nakup vstopnice za veÄ? dogodkov kot na letoĹĄnjem, saj je festival velik finanÄ?ni zalogaj. Zanesljivo pa ne bomo odstopali pri kakovostih nastopajoÄ?ih,ÂŤ je ĹĄe dejala Mirjam Povh.

Na vpraĹĄanje, koliko obiskovalcev so naĹĄteli povpreÄ?no na posamezno prireditev, je sogovornica menila, da teĹžko odgovori, ker so bile prireditve specifiÄ?ne. Najmanj jih je zaploskalo na koncer-

đ&#x;”˛

Ljubenska ljubezen do smuÄ?arskih skokov Ljubno – Jubileji (65- let smuÄ?arskih skokov na Ljubnem, 45 let tamkajĹĄnjega smuÄ?arsko - skakalnega kluba BTC in 25 let pokroviteljstva BTC) so spodbudili Rajka Pintarja, predsednika prireditvenega odbora za tekme v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske za svetovni pokal, za pripravo monografije z naslovom Ljubenska ljubezen do smuÄ?arskih skokov. ÂťVelik uĹžitek je bilo pisati, saj sem se ves Ä?as sreÄ?eval z zelo zanimivimi zgodbami. Sicer pa so me od nekdaj impresionirali velikopotezni naÄ?rti Ljubencev, ki so leta 1947 priĹĄli v Planico in rekli, da bodo naredili veliko skakalnico na Ljubnem. Povezali so se z inĹženirjem Stankom Bloudkom, ki je izdelal naÄ?rte za 60-metrsko skakalnico. Na prvih tekmah na njej so skakali takrat vsi najboljĹĄi skakalci: od Janeza Polda do Rudija FinĹžgarja. In to je bilo preprosto potrebno obeleĹžiti, da bo ostalo dokumentirano za naslednje rodove,ÂŤ je ob predstavitvi knjige dejal Pintar.

Monografija ima 110 strani, v njej je blizu 70 fotografij, vsebina je razdeljena na poglavja. Po besedah Pintarja je v njej dan poudarek gradnji skakalnic, ki so

Rajko Pintar

jo ljubenski zanesenjaki gradili in obnavljali predvsem s prostovoljnim delom, tekmam na najviĹĄji svetovni ravni, ĹĄe posebej dragoceni so v njej podatki o bojih za status Ĺženskih smuÄ?arskih skokov kot olimpijski kategoriji, ki so se v veliki meri odvijali prav na Ljubnem. Vsebino dopolnjujejo ĹĄe najveÄ?ji tekmovalni uspehi.

Monografija je izĹĄla v nakladi 1000 izvodov, vÄ?eraj (v sredo) so jo dobili na Ljubnem. Njen avtor pa je zelo vesel, ker so zanjo izkazali zanimanje tudi v tujini, zato jo nameravajo prevesti ĹĄe v tuje jezike.

Tp

GaberĹĄki cvet skozi prvo sito V nedeljo je bilo v RogaĹĄki Slatini regijsko sreÄ?anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viĹž Pevci nam pojejo, godci pa godejo, po katerem je dr. UrĹĄa Ĺ ivic pripravila program regijskega sreÄ?anja, na katerega je uvrstila enajst skupin, med njimi tudi GaberĹĄki cvet, KTD Kulturnica Gaberke. SreÄ?anje je strokovno spremljala tudi Simona GoliÄ?nik, ki bo po ogledu vseh regijskih sreÄ?anj pripravila program za drĹžavno sreÄ?anje. To bo 10. novembra v Kopru. Takrat bo tudi jasno, ali se bo skupina GaberĹĄki cvet uvrstila v program drĹžavnega sreÄ?anja đ&#x;”˛

N. M. Krenker

NaĹĄ Ä?as, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

18. oktobra 2018

Gorenje doĹživelo ‘sladek’ poraz

Slab zaÄ?etek, prepreÄ?ljiv konec Pred odhodom na Poljsko so rokometaĹĄi Gorenja v prej odigrani tekmi 6. prvenstvenega kroga z 32 : 26 premagali Maribor

Zaradi boljĹĄega seĹĄtevka z dveh tekem so napredovali v tretji, zadnji predtekmovalni krog – Premagati morajo ĹĄe ĹĄpansko ekipo Fraikin BM Granollers RokometaĹĄi velenjskega Gorenja so s sladkim porazom odhajali iz poljskega mesta Opole, Ä?eprav so povratno tekmo 2. kroga kvalifikacij za pokal Evropske rokometne zveze z domaÄ?o Gwardio izgubili z 21 : 23. Kljub temu so napredovali v tretji krog, ker imajo v seĹĄtevku obeh tekem boljĹĄi rezultat. Na prvi v Velenju so bili boljĹĄi za ĹĄtiri zadetke.

ZaÄ?etek tega za oboje zelo po-

Tudi ob polÄ?asu so izbranci Zorana Jovića zaostajali za sprejemljive tri gole (9 : 12), nakar so priĹĄle njihove sijane minute. Z odliÄ?no igro v obrambi so nasprotnika povsem pokorili. V slabih desetih minutah so po ĹĄtirih zapravljenih napadih domaÄ?ih dosegli ĹĄtiri gole zaporedoma in na semaforju je bilo na zaÄ?etku 40. minute 13 : 12 – v njihovo korist. Z upoĹĄtevanjem domaÄ?e

nil Matic Verdinek za 16 : 18. Poljaki so hitro izgubili Ĺžogo, hitro tudi prejeli ĹĄe drugi gol zaporedoma (Ibrahim Haseljić) in njihova prednost na tej tekmi je na zaÄ?etku 56. minute znaĹĄala le ĹĄe zadetek (18 : 17). Ĺ e dvakrat so v preostalih trenutkih tekme gostje zaostajali 'samo' za gol (18 : 19 in 19 : 20), na koncu pa so se veselili poraza z dvema goloma razlike.

Z velenjske tekme

Zahvalili so se dolgoletnemu kapetanu

REKLI SO â?ą Trener Zoran Jo-

membnega dvoboja, zaradi Ä?esar so ga na obeh straneh 'krasile' ĹĄtevilne napake, je bil spodbudnejĹĄi za goste. Vendar samo zaÄ?etek. Po dobrih dveh minutah je Vlado Matanović s sedmih metrov dosegel prvi gol na tekmi, in Ä?e k temu priĹĄtejemo razliko s prve, so gostje imeli tako rekoÄ? (Ĺže) neulovljivo prednost petih zadetkov. A konec je bil seveda ĹĄe daleÄ?. Poljaki so se hitro zbrali in ob koncu devete minute imeli Ĺže prednost treh zadetkov (5 : 2). V drugem krogu so bili seveda ĹĄe vedno VelenjÄ?ani, ki so tudi v nadaljevanju z dobro igro prepreÄ?evali nasprotniku, da bi jo poviĹĄal na + 4.

ZaÄ?etek igre ni obetal takĹĄnega konca. Gostje so bili veÄ?ji del prvega polÄ?asa boljĹĄi. Dvakrat so imeli celo prednost treh zadetkov, domaÄ?i pa so prviÄ? izenaÄ?ili ĹĄele v zadnjih minutah tega dela igre, ki so ga nato dobili z dvema goloma razlike. Ĺ˝e po nekaj minutah v nadaljevanju so prednost poviĹĄali na ĹĄtiri. Nato so popustili in gostje so se jim pribliĹžali na gol zaostanka. Sledile so nove odliÄ?ne minute igralcev Gorenja. Deset minut pred koncem so si priigrali najviĹĄjo prednost – osmih zadetkov. Nato so zaigrali lagodneje in MariborÄ?ani so nekoliko ublaĹžili poraz ter izgubili z razliko ĹĄestih golov.

zmage je skupni seĹĄtevek z obeh tekem zanaĹĄal Ĺže + 5. Morda so ob tej prednosti podzavestno Ĺže razmiĹĄljali, da je tretji krog zagotovljen, in sledil je nepriÄ?akovan padec v njihovi igri. Vrstile so se zaÄ?etniĹĄke napake in s tem so omogoÄ?ili Poljakom, da so se vrnili v 'Ĺživljenje'. V 51. minuti so gostitelji spet imeli prednost, ki jim je vlivala upanje za napredovanje. Povedli so z 18 : 15. Imeli celo priloĹžnost za izenaÄ?itev skupnega seĹĄtevka obeh tekem, kar pa jim je z dobrimi obrambami prepreÄ?il Emir Taletović, in tudi njegovi soigralci so sept zaigrali bolj zbrano. Skoraj ĹĄtiriminutni strelski post je preki-

viÄ?ić o Ĺ pancih: ÂťZagotovo bi lahko dobili kakĹĄnega laĹžjega nasprotnika, seveda pa tudi veliko teĹžjega. ÄŒakata nas dve teĹžki tekmi. Glede na samo stopnjo tekmovanja in dejstva, da je ekipa Granollersa nosilec, so najverjetneje tudi favoriti. Ĺ˝e to, da smo uspeli priti do te ravni tekmovanja, je za nas dober rezultat. Verjamem pa, da se bomo ponovno dobro pripravili na nasprotnika in uspeli ponoviti uspeh prejĹĄnjih dveh krogov ter se uvrstili v skupinski del tekmovanja.ÂŤ

Torkov Ĺžreb na sedeĹžu Evropske rokometne zveze na Dunaju jim je za novega nasprotnika izbral ĹĄpansko ekipo Fraikin BM Granollers. Ta je lani v ĹĄpanskem prvenstvu zasedla 3. mesto, za rokometaĹĄi Barcelone in Ademar LeĂłna. đ&#x;”˛

S. Vovk

Ĺ marĹĄki nogometaĹĄi na vrhu

Pred zaÄ?etkom ĹĄtajerskega derbija se je direktor Rok Bizjak v imenu kluba s simboliÄ?nim darilom zahvalil odliÄ?nemu igralcu Niku Medvedu za dolgoletno zvestobo klubu, v katerem je bil v zadnjih sezonah tudi kapetan, in mu zaĹželel uspeĹĄne nastope tudi v novem okolju. Pred zaÄ?etkom sedanje tekmovalne sezone se je 'otrok' velenjskega klu-

Kegljanje Drama ÄŒrnjanom ZnaÄ?ilnost 4. kroga je, da so vse domaÄ?e ekipe premagale svoje nasprotnike. Tako so praznih rok ostali tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so na gostovanju na Prevaljah nesreÄ?no izgubili z ekipo Ĺ pedicije RCM. Gostitelji so Ĺ oĹĄtanjÄ?anom dobesedno ponujali zmago, te priloĹžnosti pa ti niso znali izkoristiti. SreÄ?anje bi lahko poimenovali drama vseh dram. Ĺ˝e na zaÄ?etku sreÄ?anja se je pokazalo, da bo trd boj za vsak kegelj. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so zaÄ?eli zelo dobro.

Z natanÄ?nimi luÄ?aji so podirali keglje kot za ĹĄalo, domaÄ?ine pa spravljali v nelagoden poloĹžaj.

Ko je Ĺže kazalo, da bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani povedli z 2 : 0, so napravili nerazumljive napake ter domaÄ?inoma omogoÄ?ili vodstvo

Do tega kroga vodilni Videm je na osrednji tekmi 9. kroga doma izgubil z BistriÄ?ani V novo tekmovalno sezono so nogometaĹĄi Ĺ martna 1928 vstopili zelo ambiciozno. Napovedali so celo boj za najviĹĄja mesta.

ZaÄ?eli so sijajno. Na uvodni tekmi so pred svojimi gledalci nasuli kar pol ducata Ĺžog DravograjÄ?anom, svojo mreĹžo pa ohranili nedotaknjeno. V drugem krogu pa jim je spodrsnilo. Dobesedno. Gostili so Videm pri Ptuju.

Razmere za igranje nogometa so bile zaradi deĹžja nemogoÄ?e za igro, sodnik in delegat pa sta oÄ?itno menila drugaÄ?e in tekme nista Ĺželela prestaviti. Gostje so se na razmoÄ?enem in tudi blatnem igriĹĄÄ?u bolje znaĹĄli in sreÄ?no zmagali z 2 : 0. Do sobotno-nedeljskega kroga so bili PtujÄ?ani vseskozi v vodstvu, Ĺ marÄ?ani pa so jim prav tako ves Ä?as dihali za ovratnik. Po devetem krogu pa je slika vrha lestvice dru-

gaÄ?na. Trener Ramiz SmajloviÄ? je skupaj s svojim moĹĄtvom gostil zadnje Pohorje, ki je do tega dvoboja kar sedemkrat izgubilo in samo dvakrat igralo neodloÄ?eno. S samo dvema toÄ?kama je tudi po novem porazu ostalo na repu lestvice, z zaostankom kar ĹĄestih toÄ?k za predzadnjo Dravinjo. DomaÄ?i nogometaĹĄi so zmagali s 5 : 2. Toda po prvem polÄ?asu niso bili prav niÄ? dobre volje. RuĹĄani so Ĺže v 12. minuti povedli, ĹĄele v 43. pa so domaÄ?i izenaÄ?ili z golom Fatlinda Vezaja. Ĺ e pribliĹžno deset minut v nadaljevanju so se domaÄ?i muÄ?ili, nato pa zaÄ?eli upraviÄ?evati vlogo favorita. Vezaj je zadel ĹĄe dvakrat (71., 75.), po enkrat pa sta bila natanÄ?na s streli David Hrastnik (53.) in David Trap (84.). V 89. minuti so gostje s svojim drugim zadetkom nekoli-

ko ublaĹžili poraz. Sedma zmaga (ob tem so po enkrat igrali neodloÄ?eno in izgubili) domaÄ?e ĹĄe ne bi dvignila na prvo mesto, Ä?e se ne bi bil razplet v Vidmu konÄ?al po njihovih tihih Ĺželjah. BistriÄ?ani so na osrednji tekmi kroga v gosteh nadigrali VidemÄ?ane in jim prizadeli prvi poraz. Zmagali so z 2 : 1. K sladki zmagi jim je pomagal tudi eden od domaÄ?ih igralcev, ki jih je Ĺže v 23. minuti z avtogolom popeljal v vodstvo.

V 32. minuti so VidemÄ?ani izenaÄ?ili. V nadaljevanju pa so tudi gostje zadeli za pomembno zmago. Vredna je dvojno, ker so jo paÄ? dosegli v gosteh in proti do tega kroga najboljĹĄemu moĹĄtvu.

TakĹĄen razplet pa vsekakor tudi v nadaljevanju obeta zanimive boje. Prve tri med sabo loÄ?i le toÄ?ka. đ&#x;”˛

vos

Niko Medved - ostal je zvest svoji petici

ba, ki je bil zelo priljubljen med navijaÄ?i, obenem pa je bil vzor tudi mnogim nadobudnim igralcem, odloÄ?il, da bo najmanj do konca te tekmovalne sezone nosil dres mariborskega Branika.

Sploh prviÄ? se je zgodilo, da je menjal klubsko barvo.

Pred Ä?asom je v enem od pogovorov takole opisal svoje zaÄ?etke: ÂťNajprej smo se z rokometom seveda sreÄ?ali v osnovni soli, nato pa so nas nekaj povabili na trening v Rokometni klub Gore-

s prednostjo 5 kegljev. NiÄ? kaj drugaÄ?e ni potekala igra drugega para, prepreÄ?ljivo vodstvo na koncu pa le obe toÄ?ki za Ĺ oĹĄtanj.

Pri rezultatu 2 : 2 so gostje imeli prednost 11 kegljev. Za zmago je bilo treba v tretji igri obdrĹžati prednost kegljev in osvojiti toÄ?ko. A to so bile le sanje gostujoÄ?e ekipe, ki so se razblinile pet luÄ?ajev pred koncem sreÄ?anja.

PreveÄ? napak v zadnjih luÄ?ajih je Ĺ oĹĄtanjÄ?ane pokopalo in slovo od zmage je bilo neizbeĹžno.

Kako blizu zmage so bili, pove dejstvo, da so sreÄ?anje izgubili v elementu Ä?iĹĄÄ?enja, v katerem so napravili kar 49 luÄ?ajev v prazno, sreÄ?anje pa izgubili le za 44 kegljev. Vodstvo kluba upa, da bodo to statistiko popravili Ĺže v naslednjem krogu, ko bodo na domaÄ?ih stezah gostili ekipo Korotana. SreÄ?anje bo v soboto, zađ&#x;”˛ Ä?elo pa se bo ob 14. uri.

nje Velenje. Takrat sem vzljubil to igro in tako je ĹĄe danes. Spominjam se, kako smo s prijatelji vsak dan hodili v ĹĄolo z dvema torbama – ena je bila ĹĄolska, druga pa za trening. Takoj po koncu pouka smo odhiteli v RdeÄ?o dvorano na trening. Vse to se je povrnilo, ko me je pri 17 letih v Ä?lansko ekipo poklical Ivica Obrvan (Trener Gorenja je bil v obdobju 2007–2010 – op. p.). đ&#x;”˛

S. Vovk

Petanka Petankarji znova uspeĹĄni DruĹĄtvo petanke Velenje je bogatejĹĄe ĹĄe za eno srebrno medaljo. V soboto so sodelovali na moÄ?nem turnirju TOUR trojke pod okriljem ZdruĹženja druĹĄtev petanke Slovenije, ki je potekalo v Vuzenici. V ogenj so poslali tri trojke za toÄ?kovanje v tabeli druĹĄtev ZDPS. Bili so zelo uspeĹĄni.

Osvojili so drugo in peto mesto, ena ekipa pa si je delila deveto mesto. S tem tekmovanjem je uradno zakljuÄ?ena tekmovalna sezona. Ostalo je ĹĄe nekaj druĹžabnih turnirjev, med katerimi je tudi tradicionalni turnir velenjskih petankarjev Zlata jesen, ki bo 20. oktobra v Velenju. đ&#x;”˛

TAKO so igrali Pokal EHE, 2. krog kvalifikacij, povrtana tekma Gwardia Opole - Gorenje Velenje 23:21 (12:9) Gorenje: Taletović 10 obramb, Vujović, Logar, Mazej, Haseljić 2, Tajnik 1, Ĺ pelić 2, Matanović 1 (1), Stojnić, MiklavÄ?iÄ? 1, Banfro, DrobeĹž, Verdinek 5, Ĺ iĹĄko, M. KavÄ?iÄ? 2, A. KavÄ?iÄ? 7. Trener: Zoran JoviÄ?iÄ?.

Sedemmetrovke: Gwardia 4 (3), Gorenje 3 (2); izkljuÄ?itve: Gwardia 6 minut, Gorenje 4.

Liga NLB, 6. krog Gorenje Velenje - Maribor Branik 32:26 (16:14) Gorenje: Taletović 1 obramba, Vujović 4 obrambe, Logar 8 obramb, Grobelnik, Haseljić 5, Tajnik 3, Ĺ pelić 2, Matanović 3, Stojnić, MiklavÄ?iÄ?, Banfro 1, DrobeĹž, Verdinek 8, Ĺ iĹĄko 1, M. KavÄ?iÄ? 2, A. KavÄ?iÄ? 7 (1). Trener: Zoran JoviÄ?iÄ?.

Sedemmetrovke: Gorenje 8 (7), Maribor 1 (0); izkljuÄ?itve Gorenje 8 minut, Maribor 6.

Drugi rezultati: SviĹĄ - Dobova 31:35 (17:18), Jeruzalem OrmoĹž - Krka 25:29 (12:11), Dol TKI Hrastnik - Koper 23:26 (11:11), Urbanscape Loka - Riko Ribnica 29:36 (11:18), Trimo Trebnje

- Celje Pivovarna LaĹĄko 33:36 (17:22).

Lestvica: 1. Riko Ribnica 11, 2 Celje Pivovarna LaĹĄko 8 (tekma manj), 3. Gorenje Velenje 8, 4.

Trimo Trebnje 7, 5. Krka 7, 6. Jeruzalem OrmoĹž 6, 7. Urbanscape Loka 6, 8. Maribor Branik 6, 9.

Dobova 4, 10. Koper 2013 3 (tekma manj).

7. krog (20. 10): Ribnica – Gorenje.

Prva ŽL – Şenske, 4. krog Velenje – Z'Celje 27 : 37, Ptuj – Ž.U.R.D. Koper 25 : 24, Krim Mercator – Krka 48 : 13, Zagorje – Mlinotest 20 : 17, Zelene doline Žalec – Ljubljana 31 : 20.

Vrstni red: 1. Krim 8, 2. Žalec 6, 3. Celje 5, 4.

Krka 5, 6. Zagorje 4, 6. AjdovĹĄÄ?ina 4, 7. Koper 2, 8. Velenje 2, 9. Ptuj 2, 10. Ljubljana 2.

3. SNL – sever, 9. krog Rezultati: Ĺ martno 1928 – Pohorje 5 : 2 (1 : 1), Videm pri Ptuju – Ketty emmi Bistrica 1 : 2 (1 : 1), Ĺ ampion – Dravinja 3 : 2 (2 : 1), Mons Claudius - AG Dravograd 1 : 2 (0 : 0), ZreÄ?e - Tehnotim 2 : 2), (1 : 1), Vrstni red: 1. Ĺ martno 22, 2. Videm 21, 3. Bistrica 19, 4. Ĺ ampion 13, 5. Pesnica 12, 6. ZreÄ?e 10 (tekma manj), 7. Dravograd 9 (tekma manj), 8. M. Claudius 8, 9. Dravinja 8, 10. Pohorje 2.

10. krog (20. 10., 15.00): Šmartno – Dravograd.

MedobÄ?inska Ä?lanska liga Golgeter, 7 krog Rezultati: AS System Ĺ marje pri JelĹĄah - Ĺ˝alec 3 : 4 (1 : 2), Odred Kozje - Ĺ oĹĄtanj 2 : 0 (0 : 0), Mozirje - Ljubno ob Savinji 2 : 0 (1 : 0), Vojnik Fosilum Ĺ entjur 2 : 4 (0 : 1).

Vrstni red: 1, Mozirje 15, 2. Žalec 13, 3. Kozje 13, 4. Šmarje 10, 5. Šentjur 10, 6. Šoťtanj 7, 7.

Ljubno 6, 8. Vojnik 1.

8. krog (20. 10., 15.00): Žalec – Šentjur, Šmarje – Ljubno, Mozirje – Šoťtanj, Kozje – Vojnik.

Prva DOL – za moĹĄke, 1. krog Rezultati: HoÄ?e - Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica 0 : 3 (20:25, 26:28, 19:25), Maribor – Panvita Pomgrad 3 : 0, HiĹĄa na kolesih – Calcit Volley 0 : 3, Krka – ÄŒrnuÄ?e 3 : 1, ACH Volley Ljubljana – Salonit Anhovo 3 :

1. kegljanje, 2. liga, vzh, 4. k. Ĺ pedicija RCM - Ĺ oĹĄtanj 6 : 2 (3235 : 3191) Ĺ oĹĄtanj: PintariÄ? – 565 (0), Ĺ ehiÄ? – 510 (0), Jug – 533 (1), PetroviÄ? – 550 (1), HasiÄ?iÄ? – 531 (0), SeÄ?ki – 502 (0).

NaĹĄ Ä?as, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

18. oktobra 2018

Karate klub Velenje zaznamoval 50 let neprekinjenega delovanja 50. obletnico je velenjski klub praznoval kot prvi karate klub v Sloveniji – Na prireditvi tudi nekateri visoki gostje – V prihodnje raÄ?unajo na nastope Ä?lanov kluba na olimpijskih igrah Mojca Ĺ truc

Med ĹĄtevilnimi velenjskimi klubi, ki gojijo tradicijo odliÄ?nosti, zaseda prav posebno mesto Karate klub Velenje. Danes je v njem aktivnih 140 Ä?lanov in Ä?astnih gostov, v letih od ustanovitve pa je ĹĄlo skozi njihove vrste pribliĹžno 6300 ljudi razliÄ?nih starosti.

Nekateri so aktivni Ä?lani vse od zaÄ?etka, in to kljub dejstvu, da velenjski karateisti letos zaznamujejo 50-letnico delovanja.

Ob prisotnosti nekaterih visokih gostov so jo v domaÄ?em kulturnem domu zaznamovali minulo soboto. So prvi med vsemi karate klubi v Sloveniji, ki so lahko obeleĹžili takĹĄen jubilej. ÂťSicer je ĹĄe starejĹĄi klub iz BreĹžic, vendar so imeli pri njih v preteklosti zastoj, tako da smo prav mi tisti, ki smo prvi dopolnili 50 let delovanja,ÂŤ je povedal predsednik Karate kluba Velenje MatjaĹž Cesar.

NekoÄ? je bilo drugaÄ?e, kot je danes

Karate klub Velenje je pravzaprav postavljal temelje karateja po vsej Sloveniji. ÂťZaÄ?etki segajo v Ä?ase, ko je vadba potekala v telovadnici na parketu in ne na tatamiju kot danes,ÂŤ je povedal Ce-

sar in dodal, da so bila tudi pravila nekoÄ? dosti ohlapnejĹĄa, kot so danes. ÂťVÄ?asih je karate dovoljeval kontakt z nasprotnikom, zaradi Ä?esar je prihajalo tudi do poĹĄkodb. Danes imajo tekmoval-

prihaja tudi iz vrst Karate kluba Velenje.

Klub, ki teÄ?e maraton

Pa verjetno ĹĄe kaj. ÂťKarate sem zaÄ?el trenirati pri ĹĄestih letih starosti. Treniram vsak delovni dan in si Ĺželim Ä?im veÄ? nastopati oziroma tekmovati. Na borbah pa moram nositi rokavice ter ĹĄÄ?itni-

V Karate klubu Velenje imajo deset licenciranih trenerjev in tri sodnike, med katerimi je tudi eden mednarodnega ranga. ÂťMislim, da se lahko pohvalimo, da smo naĹĄli pravo pot – skrbimo za domaÄ?e tekmovalce in svoj strokovni kader ter tako dokazujemo, da nismo muha

Karate – prireditev ob 50-letnici kluba je bila odliÄ?no pripravljena.

ci bistveno veÄ? zaĹĄÄ?ite, kontakti pa so dovoljeni le pri Ä?lanih,ÂŤ je ĹĄe pojasnil MatjaĹž Cesar.

Da je treba biti na danaĹĄnjih tekmah karateja zares dobro zaĹĄÄ?iten, je potrdil tudi mladi karateist Nik Borovnik. Pri svojih 12 letih je osvojil Ĺže dva naslova balkanskega podprvaka v borbah, dva naslova drĹžavnega prvaka in dva naslova pokalnega prvaka.

Na Ljubnem predali svojemu namenu plastificirano skakalnico HS – 94 – V ureditev skakalnega centra pod Rajhovko doslej vloĹžili Ĺže veÄ? kot milijon evrov

Ljubno ob Savinji, 13. oktobra – V prizadevanjih za razvoj smuÄ?arskoskakalnega ĹĄporta in s tem tudi turistiÄ?ne dejavnosti so na Ljubnem ob Savinji minulo soboto odprli novo poglavje.

Na prireditvi so namreÄ? predali svojemu namenu plastificirano skakalnico HS – 94, ki so jo s pridom uporabljali za treninge Ä?lani SmuÄ?arskoskakalnega kluba Ljubno BTC in na kateri so organizirali odmevne tekme v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske za celinski in svetovni pokal. Poleg omenjenega bo skakalnica 3.avgusta prihodnje leto, prav v Ä?asu flosarskega bala, prviÄ? tudi prizoriĹĄÄ?e tekme poletne velike nagrade za Ĺženske.

V pozdravnem nagovoru zbranim ob skakalnici pod Rajhovko je tamkajĹĄnji Ĺžupan Franjo NaraloÄ?nik otvoritev lepotice, odete v zeleno barvo z odtenki rdeÄ?e in bele barve, oznaÄ?il kot praznik za lokalno skupnost za regijo vzhodno od Trojan. Sanje so postale resniÄ?nost, plastiÄ?na skakalnica pa pomembna pridobitev za Ä?lane domaÄ?ega smuÄ?arskoskakalnega kluba Ljubno BTC in tuje skakalce, saj bodo

Ponosni so (lahko) na marsikaj

V prihodnje si v Karate klubu Velenje Ĺželijo novih tekmovalnih uspehov in ĹĄe veÄ? Ä?lanov. ÂťPredvsem pa Ĺželimo posameznikom omogoÄ?ati, kar je najveÄ? moĹžno,ÂŤ pravi predsednik Cesar.

ke za noge, zobe in telo,ÂŤ je povedal Nik. Tako kot ostali tekmovalci tudi on na treninge prihaja v Center za vzgojo in usposabljanje (CVIU) Velenje. ÂťTam nas zelo radi sprejmejo,ÂŤ je vesel Cesar, ki dodaja, da v zadnjem Ä?asu v prostorih CVIU Velenje redno vadi tudi Karate reprezentanca Slovenije. Enajst reprezentantov

enodnevnica. Pravzaprav teÄ?emo maraton in ob 50. obletnici delovanja si upam trditi, da se ta ne bo ustavil, temveÄ? ga bodo naslednje generacije nadaljevale ali celo nadgradile,ÂŤ razmiĹĄlja predsednik kluba.

Kot pravi, trenutno poleg vadbe veliko vlagajo tudi v tekmovalni del. ÂťImamo osem skupin klasiÄ?ne vadbe, specialni karate

Sanje postale resniÄ?nost

Tatjana PodgorĹĄek

pa poteka v ĹĄtirih skupinah – kata, borba, karateam in parakarate,ÂŤ je povedal Cesar in pristavil, da njihov klub letno opravi pribliĹžno 36 obiskov tekem. Njihova velika vizija je, da bi v prihodnosti tekmovalec iz kluba nastopil tudi na olimpijskih igrah (na katerih bo karate prviÄ? na sporedu leta 2020). Nik pravi, da se mu zdi vizija odliÄ?na in bi se lahko naĹĄel v njej.

lahko ti skakalnico uporabljali za treninge tudi v drugih letnih Ä?asih, ne le pozimi. Njihova gostovanja na Ljubnem bodo priloĹžnost za obÄ?ane, ki vidijo svojo prihodnost v turizmu. Ob tej priloĹžnosti se – tako NaraloÄ?nik – spominjamo tudi prednikov, ki so v ĹĄestdesetih letih prejĹĄnjega stoletja zgradili pravo skakalnico in organizirali prve tekme v smuÄ?arskih skokih. Sledila so leta, ko so skakalnice dograjevali in bi bilo najlaĹžje reÄ?i ne, a ljubezen tamkajĹĄnjih ljudi do skakalnega ĹĄporta jim tega ni dovolila. Danes so lahko ponosni del vrhunskih doseĹžkov slovenskih skakalnic in skakalcev.

Olimpijski komite Slovenije je oktobra 2013 skakalni center pod Rajhovko oznaÄ?il za nacionalni panoĹžni center za Ĺženske smuÄ?arske skoke. Postal je dom domaÄ?ih ĹĄportnikov, kraj sreÄ?evanj prijateljev in znancev.

S tem izpolnjuje svoje bistvo – rojevanje odliÄ?nih ĹĄportnikov, odliÄ?nih ljudi, ki bodo v ponos kraju, drĹžavi ter pomenili prostor, odprt za vsa dela in ideje.

Plastifikacija skakalnice je stala veÄ? kot 300 tisoÄ? evrov, vlaganja v ureditev ĹĄportnega centra pa so doslej Ĺže presegla milijon

Plastificirano skakalnico so predali svojemu namenu (z leve:): Bogomir StraĹĄek (KLS), JoĹže Mermal, Franjo NaraloÄ?nik in Alojz Murko (predsednik SSK).

evrov. Poleg lokalne skupnosti so denar zagotovila nekatera druĹžbeno dogovorna podjetja, predvsem druĹžbi BTC Ljubljana in KLS Ljubno ter Fundacija za ĹĄport.

Ob tej priloĹžnosti so zaznamovali ĹĄe 65-letnico smuÄ?arskih skokov na Ljubnem, 45-letnico delovanja domaÄ?ega smuÄ?arskoskakalnega kluba ter 25-letnico pokroviteljstva druĹžbe BTC iz Ljubljane. Plastificirano skakalnico so preizkusili mladinci do 21 let, ki so se pomerili na drĹžavnem prvenstvu v konkurenci posameznikov in ekipno. đ&#x;”˛

MatjaĹž Cesar – predsednik kluba, pravi, da je karate naÄ?in Ĺživljenja.

Nik Borovnik je eden najuspeĹĄnejĹĄih karateistov velenjskega kluba.

Meni, da je ta ĹĄport namenjen vsakemu Ä?loveku od rane mladosti (njihova najmlajĹĄa Ä?lanica ĹĄe ni dopolnila ĹĄtirih let starosti) do zrelih let. Velenjski karateisti trenirajo, se izobraĹžujejo in se uÄ?ijo Ĺživljenja. ÂťKarate v prevo-

du pomeni 'prazna roka'. ÄŒloveka uÄ?i, kako naj Ĺživi, kako naj diha, kako naj se obnaĹĄa do svojih nasprotnikov, kolegov, starĹĄev.

Ni samo borba, saj z njim ne Ĺželimo le zmagovati, temveÄ? se Ĺželimo znati braniti. NaĹĄ namen je uporaba znanja tako, da se zoperstavimo tistemu, ki nas bi morda napadel, vendar nasprotnika nikoli ne Ĺželimo poĹĄkodovati,ÂŤ je pojasnil MatjaĹž Cesar.

Niso bile le besede. Tako MatjaĹž Cesar kot Nik Borovnik sta toÄ?no to – ĹĄportnika, ki Ĺživita spoĹĄtovanje. NiÄ? Ä?udnega, da ima Karate klub Velenje status druĹĄtva v javnem interesu, saj s tem sloganom oÄ?itno tudi deluje.

Sobotna prireditev vrhunska

Tudi sobotna prireditev ob praznovanju jubileja je bila vrhunsko izpeljana. Na njej smo spremljali prisrÄ?ne avdio in video posnetke, v Ĺživo videli nastope Ä?lanov vseh starostnih kategorij in parakarateistov ter prisluhnili lepim besedam predsednika kluba, predsednika Karate zveze Slovenije, predsednika Karate kluba Trbovlje, podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje in svetnice na japonskem veleposlaniĹĄtvu v Sloveniji. Vsi so iskreno Ä?estitali in klubu zaĹželeli ĹĄe vsaj enkrat toliko uspeĹĄnih let delovanja. Volja je. ÂťÄŒe smo zdrĹžali Ĺže 50 let, bomo skuĹĄali ĹĄe naslednjih 50!ÂŤ obljublja MatjaĹž Cesar.

Rekli so â?ą

JoĹže Mermal, predsednik uprave BTC Ljubljana: ÂťZa svojo druĹžbeno odgovornost smo prejeli nacionalno in evropsko nagrado. Menim, da si kot gospodarstvenik odgovoren tudi za okolje, za potrebe ljudi. Nekateri to razumemo in se temu primerno tudi obnaĹĄamo, saj se zavedamo, da zadovoljni ljudje dajejo rezultate na vseh podroÄ?jih. Plasticifirana skakalnica je velik projekt, pomemben tudi v mednarodnem merilu. Ogromno smo naredili za preboj smuÄ?arskih skokov za Ĺženske v svetu. To je vrednota, ki lahko postavi Slovenijo v Ĺžlahtnosti na viĹĄjo raven.ÂŤ Medard Brezovnik, Ä?lan SKK Ljubno BTC: ÂťSkakalnica je nekaj zelo lepega, pomembna pridobitev, saj bomo lahko poslej veÄ? trenirali doma in pripravljali tekme za drĹžavna prvenstva.

PriÄ?akovanja nas skakalcev in seveda ljubiteljev smuÄ?arskih skokov bodo ĹĄe veÄ?ja.ÂŤ Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja tekem za svetovni pokal v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske: ÂťSkrite sanje so postale resniÄ?nost. S plastificoirano skakalnico so ustvarjeni pogoji za treninge domaÄ?ih in upamo tudi tujih skakalcev celo leto. Naslednjih 5 do 10 let bomo konkurenÄ?ni v svetovnem pokalu, potem pa bo glede na razvoj Ĺženskih in moĹĄkih smuÄ?arskih skokov in teĹženj po veÄ?jih skakalnicah potreben razmislek tudi o poveÄ?anju skakalnice. ÂŤ

Grudnikov Renault Clio E1 razkrit!

Matej Grudnik je v tovarni Revoz v Novem mestu premierno predstavil dirkalnik Renault Clio E1, novi dirkalnik, izdelan izkljuÄ?no za gorske hitrostne dirke. Z njim bo nastopil v sezoni 2019, v kateri cilja na uvrstitev med najhitrejĹĄe domaÄ?e in tuje gorske dirkaÄ?e. Na predstavitvi so bili poleg ĹĄtevilnih novinarjev prisotni tudi Ä?lani vodstva Revoza in predstavniki ostalih pokroviteljev, kakor tudi ĹĄtevilni ljubitelji in Ä?lani kluba V-Racing in ekipe Mateja Grudnika. ÂťZelo sem vesel prvega odziva ob razkritju dirkalnika, saj smo za ta projekt trdo delali skoraj dve leti. Vsi v ekipi smo ponosni na ta izdelek in Ĺže komaj Ä?akamo, da lahko zaÄ?nemo jesenska in kasneje spomladanska testiranja pred zaÄ?etkom sezoneÂŤ, je dejal Matej. Dirkalnik, ki je v osnovi Renault Clio 4 RS, nima kaj veliko skupnega s serijskim vozilom. Podvozje je prototipne izdelave, pri Ä?emer ima na zadnji osi namesto toge preme, princip vpetja McPherson. Zavore so karbon-keramiÄ?ne, 2-litrski turbo motor pa je vzet iz Megana RS in razvije 500 konjskih moÄ?i.

ÂťNa prvem mestu se zahvaljujem vsem, ki so v veÄ?ji ali manjĹĄi meri pomagali in prispevali k temu projektu. Vsekakor brez pomoÄ?i in podpore tega izdelka ne bi biloÂŤ, je ĹĄe zakljuÄ?il dirkaÄ?. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 18

18 ÄŒlanica Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka Janja Garnbret je na svetovnem prvenstvu v ĹĄportnem plezanju v Innsbrucku blestela v vseh treh disciplinah.

Naslov svetovne prvakinje v teĹžavnostnem plezanju je osvojila Ĺže leta 2016. Na letoĹĄnjem prvenstvu je izpolnila zadani cilj, da bo svetovna prvakinja ĹĄe v balvanih, kar ji je uspelo. ÂťGlede na moja Ä?ustva po zadnjem balvanu mi je ta zmaga veliko pomenila. Ne vem, Ä?e sem Ĺže bila kdaj v Ĺživljenju tako Ä?ustvena kot takrat. Res mi je veliko pomenilo, ker sem celo leto trdo trenirala samo balvane, da bi postala svetovna prvakinja.

Ko mi je to uspelo, so Ä?ustva priĹĄla na dan in sprva nisem mogla verjeti, da se to res dogaja,ÂŤ se spominja prvih trenutkov po osvojenem naslovu svetovne prvakinje. Poleg tega je postala podprvakinja v teĹžavnostnem plezanju, pa ĹĄe zmagovalka olimpijske kombinacije v hitrosti, balvanih in teĹžavnosti. Na obzorju vidi olimpijske igre, plezalni center, ki bi ga rada ustanovila s partnerjem, prav tako vrhunskim plezalcem, ni ĹĄe zmagala v skupnem seĹĄtevku svetovnega pokala v balvanih, kar si Ĺželi v naslednjem letu. ÂťMorda v tekmovalnem smislu nimam veÄ? veliko ciljev, imam pa jih v plezanju in Ĺživljenju nasploh.ÂŤ

VelenjÄ?anka ali KoroĹĄica?

ÂťPravzaprav oboje na pol,ÂŤ pravi prvakinja in pojasnjuje, da se je vse zaÄ?elo v Slovenj Gradcu – Âťdoma, na KoroĹĄkem.ÂŤ Ker se je veÄ?inoma ĹĄolala in trenirala v Velenju, pa se Ä?uti povezano tudi z naĹĄim mestom.

Janja je plezala Ĺže v otroĹĄtvu, povedo njeni starĹĄi. Ne le po

Ĺ PORT

18. oktobra 2018

Ciljev ji ne zmanjka Po tem, ko je 19-letna ĹĄportna plezalka Janja Garnbret na svetovnem prvenstvu presegla svoj cilj, smo jo vpraĹĄali, kaj si je zadala za prihodnost

â?ą

Janja Garnbret: Škoda, da olimpijskih iger ni Şe letos, ker bi res imela dobre moŞnosti za zlato kolajno.

drevesih, ampak tudi po pohiĹĄtvu, podbojih – samo da se je vzpenjala. ÂťDoma hranimo posnetke, ki jih z veseljem pogledam. OÄ?itno sta bila talent in veselje Ĺže na samem zaÄ?etku v meni,ÂŤ je povedala in dodala, da je v otroĹĄtvu tudi plesala, Ä?eprav tega nikoli ni jemala resno. ÂťTo je bila neka skupna dejavnost, ki smo jo obiskovale s soĹĄolkami. Zato se mi ni bilo treba odloÄ?ati med plezanjem in plesanjem, ker je plezanje bilo moja prva ljubezen.ÂŤ V plezanju pa je naĹĄla tudi partnersko ljubezen – plezalca Domna Ĺ kofica. ÂťNe predstavljam si, da bi bila s kom, ki se ukvarja s kakim drugim ĹĄportom ali sploh ni ĹĄportnik. SreÄ?nica sem, da sem naĹĄla plezalca, da sva skupaj v tem ĹĄportu,

Janja Garnbret svoje uspehe dosega pod mentorstvom trenerja Gorazda Hrena, ki je ponosen, verjame pa, da je njegova varovanka lahko ĹĄe boljĹĄa. ÂťNjeni cilji so tudi moji, jaz ji pomagam do tega, kar si Ĺželi,ÂŤ pravi in dodaja, da strategija treningov za nastop na olimpijskih igrah ne bo bistveno drugaÄ?na od dosedanje, bodo pa izpopolnili hitrostno plezanje.

KakĹĄne obÄ?utke ima mama, ko njena hÄ?i ne le izpolni svoje sanje, ampak jih preseĹže? ÂťObÄ?utki so lepi. Ponosni smo na Janjo in njene doseĹžke. Spodbujamo jo in ji stojimo ob strani. Sicer pa Ĺživimo preprosto.

Kljub njenim doseĹžkom in slavi je doma vse po starem in smo takĹĄni, kot smo bili.

V njenem otroĹĄtvu nismo razmiĹĄljali, da bo kdaj vrhunska ĹĄportnica. Janja je bila bolj Ĺživahna deklica, zato smo si Ĺželeli, da bi poleg ĹĄole obiskovala ĹĄe kako aktivnost.

Po dveh letih so se zaÄ?eli kazati rezultati, trener jo je opazil in jo usmerjal, da je Ĺže

pri 13 letih bila v reprezentanci. Janjo smo Ĺže od malega navajali na samostojnost, odgovornost do obveznosti, zato je tudi danes tako zrela. Bila je priden otrok, nikoli ni oporekala. V tretjem razredu se je zaÄ?ela sama voziti od doma v Velenje na treninge, z moĹžem pa sva jo po sluĹžbi (v Velenju) poÄ?akala do veÄ?era, da smo ĹĄli skupaj domov. Nikoli ni bilo preveÄ? naporno,ÂŤ je povedala Janjina mama Darja Garnbret.

da drug drugega motivirava in se razumeva, kar je najbolj pomembno.ÂŤ Skupno prihodnost naÄ?rtujeta na Gorenjskem, kjer bi rada ustanovila svoj plezalni center. ÂťTo je velik projekt in na Gorenjskem imava veliko priloĹžnosti, da te sanje uresniÄ?iva.

Ker so tam tudi odliÄ?ni pogoji za treniranje, naÄ?rtujem tam tudi ostati, seveda pa bom ĹĄe vedno na vseh treh koncih.ÂŤ

Uspehi presegajo sanje in kujejo nove

ÂťNikoli si nisem predstavljala, da bom kaj takega dosegla. ÄŒeprav sem vedno rada plezala in rada tekmovala, si nisem mislila, da bom priĹĄla tako daleÄ?. Vedno sem stremela k temu, da bom vedno boljĹĄa, nisem pa si predstavljala, da bom kdaj tekmovala na tako visoki ravni, sploh pa ne, da bom kdajkoli svetovna prvakinja. Imela sem vzornice in sem si Ĺželela, da bi tudi sama nekoÄ? tako plezala. Za to sem trdo delala, ĹĄe vedno pa si nisem mislila, da bom s katerega koli svetovnega prvenstva prinesla tri medalje,ÂŤ pravi Janja, ki po izjemnem uspehu v svetovnem merilu ostaja skromna in prizemljena, a osredotoÄ?ena na prihodnost. BliĹžajo se namreÄ? olimpijske igre, od katerih imajo tako njeni navijaÄ?i kot ona sama velika priÄ?akovanja. ÂťOlimpijska kombinacija je bila pravi bum. Ĺ koda, da olimpijskih iger ni Ĺže letos, ker bi res imela dobre moĹžnosti za zlato kolajno.

Upam, da mi bo leta 2020 uspelo. Seveda je pomembno, da se ne poĹĄkodujem,ÂŤ je ob koncu pogovora ĹĄe razmiĹĄljala mlada ĹĄportnica. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Novi varuhi gorske narave in njihova odkritja UspeĹĄna obuditev regate VelenjÄ?anke Po hribih

Sredi septembr a je Komisija za varstvo gorske narave (KVGN) Planinske zveze Slovenije (PZS) v sodelovanju s Planinskim druĹĄtvom (PD) Ljubno ob Savinji in tamkajĹĄnjo obÄ?ino medse povabila vse gorske straĹžarje (GS) in varuhe gorske narave (VGN). Ĺ e posebej so bili vabljeni udeleĹženci letoĹĄnjega teÄ?aja za VGN, ki so ga tu zakljuÄ?ili. Ob tej priloĹžnosti je bilo izvedeno tudi letno sreÄ?anje VGN. Dogajanje je potekalo na Ljubnem ob Savinji in na Smrekovcu, skrbno pripravljen in odliÄ?no izveden program pa je trajal dva dni.

Na Ljubnem ob Savinji so nam najprej pripravili nekaj nadvse zanimivih ogledov – od flosarskega muzeja do Faťunove hiťe, ki so jih popestrili s kulturnim utrinkom in slastno malico.

Po njej so avtorji predstavili seminarske naloge, ki so bile zelo zanimive in raznolike. Iz njih smo se marsikaj nauÄ?ili o naravi, spoznali njene posebnosti, lepoto ter naĹĄ odnos do nje, ki je po navadi zanjo obremenjujoÄ?.

Med vrsto res zanimivih predstavitev z razliÄ?nih koncev Slovenije omenimo domaÄ?inko Anico Pugelj, ki nas je seznanila s Ĺ ilihovo potjo, ki jo Ĺželi obuditi

iz pozabe. Zato sistematiÄ?no vodi po njej vse generacije ĹĄolskih otrok. Njej je bila predana skrb za organizacijo sreÄ?anja, kar ji je s pomoÄ?niki odliÄ?no uspelo in se ji iskreno zahvaljujemo.

Po uspeĹĄnem zakljuÄ?ku sobotnega sreÄ?anja smo se podali med zelo urejenimi domovanji do svojih avtomobilov, ki so veÄ?i-

DenĹĄa, naÄ?elnik KVGN pri PZS, in zakljuÄ?il usposabljanje.

V nedeljo po zajtrku je bil zbor vseh udeleĹžencev. Zboru je sledil naravovarstveni planinski pohod po SmrekovĹĄkem pogorju od Doma na Smrekovcu do njegovega vrha, vrha Krnesa, ÄŒrnega jezera in mimo lovske koÄ?e kroĹžno spet do Doma. Vodil ga

Velenje, Zadar – Po dvoletnem premoru so se v Klubu vodnih ĹĄportov Velenje odloÄ?ili, da ponovno organizirajo regato VelenjÄ?anko. V zaÄ?etku oktobra se je v bliĹžini Zadra zbralo sedem bark, da so se pomerile v hitrosti jadranja do doloÄ?enega cilja.

Tridnevno tekmovanje je obsegalo ťtiri plove. Zanimivost – ena in ista barka je ’pobrala’ vsa ťtiri prva mesta. Barko je vodil in ji poveljeval Žiga Žuber, posadko sta dopolnjevala Marina

Ĺ˝uber in SreÄ?ko Ĺ tefanÄ?iÄ?. Naneslo je, da je bila posadka samo treh (najstarejĹĄih) Ä?lanov na koncu tudi najboljĹĄa.

Ob prijetnem druĹženju so se posadke pomerile tudi v kulinariki in vse so bile zmagovalke. Ob veselem zakljuÄ?ku so si obljubili, da prihodnje leto, morda ĹĄe bolj ĹĄtevilno, z VelenjÄ?anko nadaljujejo.

Klub vodnih ĹĄportov, ki ga zelo prizadevno in uspeĹĄno vodi predsednica Slavica, je tudi si-

cer zelo aktiven, v njem se vedno kaj dogaja. Nazadnje so se Ä?lani kluba v soboto sreÄ?ali na kostanjevem pikniku. Predvidenih dogodkov pa je ĹĄe veliko in ni dvoma, da jih bodo z zdruĹženimi moÄ?mi in dobro voljo tudi uresniÄ?ili. đ&#x;”˛

mt, kvĹĄ

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40 KoĹĄarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

UspeĹĄni igralci uprizoritve sreÄ?anja nabiralk borovnic z inĹĄpektorjem.

no prepeljali do Doma na Smrekovcu. Tam smo prisluhnili predstavitvi informacijske toÄ?ke Geoparka Karavanke in pozdravu predsednika Naravovarstvene zveze (NZ) Smrekovec JoĹžeta MelanĹĄka. Sledilo je predavanje Petra TomĹĄeta: 85 let od Ĺ oĹĄtanjske koÄ?e do Doma na Smrekovcu in podelitev diplom novim varuhom. Podelil jih je Marijan

je Damjan JevĹĄnik, eden od pobudnikov in ustanoviteljev NZ Smrekovec. Med potjo je opozarjal na problem varovanja narave na tem obmoÄ?ju in predstavil znaÄ?ilnosti SmrekovĹĄkega pogorja ter njegov pomen. S pohodom smo tudi sklenili nadvse prijetno in pouÄ?no sreÄ?anje.

Marija Lesjak

Od 19. 10. do 25. 10. 2018 vam med ostalim nudimo: sveÄ?a "Mojca" sveÄ?a "kocka KuĹĄer" sveÄ?a elektronska 60 dni NSK-1 za kokoĹĄi nesnice 35 kg pesni rezanci 30 kg krmilna moka mlin KatiÄ? 30 kg

ina Trgov nih prijazdi lju

0,89 â‚Ź / kosia 1,49 â‚Ź / kosia 1,59 â‚Ź / kosia 13,79 â‚Ź / vreÄ?a 9,99 â‚Ź / vreÄ?a 5,69 â‚Ź / kosia

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

NaĹĄ Ä?as, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA, UTRIP

18. oktobra 2018

19

Regijska vaja ‘Potres – zahodna Ĺ tajerska 2018’ RazliÄ?ne sile za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje bodo preverile in izboljĹĄale pripravljenost za uÄ?inkovito in usklajeno delovanje ob potresu Milena KrstiÄ? - Planinc

Celje, Velenje – V petek in soboto, 19. in 20. oktobra, bo pod okriljem Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje (URSZR) Celje potekala regijska vaja ‘Potres – Zahodna Ĺ tajerska 2018’.

Namen vaje bo preveriti in izboljĹĄati pripravljenost za uÄ?inkovito in usklajeno delovanje razliÄ?nih sil za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ? ob potresu. Z njo bodo celovito preverili pri-

pravljenost javnih sluĹžb za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ?, drĹžavne, regijske in obÄ?inske enote ter sluĹžbe Civilne zaĹĄÄ?ite, organov, sluĹžb in nevladnih organizacij, ki izvajajo naloge zaĹĄÄ?ite, reĹĄevanja in pomoÄ?i ter zaĹĄÄ?itne ukrepe ob nesreÄ?i ob potresu.

Predpostavka vaje bo potres VII. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), ki bo prizadel ĹĄirĹĄe obmoÄ?je zahodnoĹĄtajerske regije. Najbolj bodo prizadete mestni obÄ?ini Celje in Velenje ter obÄ?ini LaĹĄko in Ĺ˝alec.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Na javnih in zasebnih stavbah se bodo pojavile velike razpoke na stenah, veÄ? starejĹĄih in slabo grajenih stavb se bo poruĹĄilo.

Mestna obÄ?ina Velenje bo v regijski vaji sodelovala oba dneva, prvi dan z aktiviranjem in simulacijo dela ĹĄtaba civilne zaĹĄÄ?ite, drugi dan pa s preverjanjem operativnega delovanja in sodelovanja sil za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ? pri gaĹĄenju in reĹĄevanju s praktiÄ?no vajo ‘Potres MOV 2018’. đ&#x;”˛

Na spremembo, ki si jo po tihem Ĺželite, se sicer po tihem pripravljate Ĺže nekaj Ä?asa, vendar se bo sedaj izkazalo, da gre zares. Z veÄ?jimi nakupi ĹĄe malo poÄ?akajte, saj stvari ĹĄe niso tako daleÄ?, da bi lahko zapravljali.

Ni reÄ?eno, da boste priÄ?akovani denar dobili v kratkem, lahko se zgodi, da niti letos ne. Energije v naslednjih dneh ne boste imeli na pretek, zato boste zagotovo ĹĄe nekaj dni potrebovali veliko poÄ?itka. Doma bo prijetno, sploh Ä?e boste vrata odprli tudi prijateljem.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Za tiste, ki se v teh dneh Ĺže pripravljate na krompirjeve poÄ?itnice, bodo te letos res nepozabne. Planiranje zakljuÄ?ite Ĺže v teh dneh. Veseli boste tudi zaradi novih Ä?ustev, ki jih je v vas zbudil prijatelj, ki postaja veÄ? kot le to. V teh dneh se boste zaÄ?eli zavedati, da so velike spremembe v vaĹĄem Ĺživljenju neizogibne. Vse kaĹže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Sploh na zdravstvenem, podroÄ?ju. Polni boste nove energije, poÄ?utje bo odliÄ?no.

Vse to lahko pripiĹĄete tudi novi ljubezni.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

NajveÄ? vaĹĄih misli se bo v naslednjih dneh vrtelo okoli zdravja. Vsak dan vam bo prinesel kakĹĄno novo obÄ?utje. Nekatera bodo Ĺžal boleÄ?a, saj se vam je telo zaÄ?elo maĹĄÄ?evati, ker se zadnje Ä?ase nimate radi. Tudi zato ne, ker ne veste, kaj si Ĺželite v prihodnosti. ÄŒutite le, da ste obstali in da ne znate z mrtve toÄ?ke. Partner vam pri tem ni v pomoÄ?, prej je kot kamen okoli vratu.

Odtujila sta se bolj kot si upate priznati. Morda pa ravno v tem grmu tiÄ?i zajec. Ne zatiskajte si veÄ? oÄ?i pred realnostjo.

POLICIJSKA kronika Zagorelo zaradi kruĹĄne peÄ?i

ZaÄ?enjajo se kraje pri pokopaliĹĄÄ?ih

Prometna nesreÄ?a s konjsko vprego

Mislinja, 10. oktobra – V sredo je zagorelo v 200 let stari kmeÄ?ki hiĹĄi na obmoÄ?ju Mislinje, ki jo lastnik uporablja kot vikend.

Do poĹžara je priĹĄlo pri stari kruĹĄni peÄ?i. Tuja krivda za nastanek poĹžara je izkljuÄ?ena.

Žalec, 11. oktobra – BliŞa se 1. november.

To je Ä?as, ko veÄ?ina ljudi ureja grobove. Ljudje so zaposleni z delom, nepridipravi pa tudi.

Vlomi v vozila na parkiriĹĄÄ?ih pri pokopaliĹĄÄ?ih v prihodnjih dneh ne bodo redki, oÄ?itno pa se Ĺže dogajajo. Na parkiriĹĄÄ?u pri pokopaliĹĄÄ?u v Ĺ˝alcu so obravnavali vlom v osebno vozilo. Storilec je ukradel torbico z banÄ?nimi karticami, gotovino in dokumenti ter mobilni telefon.

Bodite posebej previdni, da ne postanete tarÄ?a tatov in vlomilcev. Nikar na vidnih mestih v avtomobilih ne puĹĄÄ?ajte torbic, aktovk, denarnic in drugih vrednih predmetov.

Ĺ martno ob Paki, 15. oktobra – V ponedeljek, ob 10.30, so policisti obravnavali nenavadno prometno nesreÄ?o, v kateri sta bili udeleĹženi konjski vpregi.

Voznik vprege z dvema konjema je prevaĹžal otroke tamkajĹĄnjega javnega vrtca v okviru redne dejavnosti vrtca. Ko je po manjĹĄem hribu navzdol pripeljal po lokalni cesti iz smeri Mali Vrh proti centru Ĺ martnega ob Paki, sta se konja pri voĹžnji skozi kriĹžiĹĄÄ?e splaĹĄila in potegnila vprego na travnik, kjer se je prevrnila. Pri tem sta se poĹĄkodovala 63-letni voznik konjske vprege in 56-letni sopotnik, laĹžje sta bili poĹĄkodovani tudi vzgojiteljici. Nekateri otroci so dobili manjĹĄe praske in odrgnine.

V nesreÄ?i so posredovali gasilci PGD Velenje in zavarovali kraj nesreÄ?e. ReĹĄevalci velenjske nujne medicinske pomoÄ?i so poĹĄkodovanca oskrbeli na kraju nesreÄ?e in ju prepeljali v zdravstveno oskrbo.

Tatvina goriva Polzela, 10. oktobra – Na Polzeli so v sredo obravnavali tatvino goriva. Neznanec je iz rezervoarjev dveh delovnih strojev ukradel okoli 100 litrov goriva. Lastnikom pa je ĹĄkodo povzroÄ?il tudi s poĹĄkodovanjem rezervoarjev.

Vlomilce zamikale klime Ĺ˝alec, 11. oktobra – V PetrovÄ?ah so obravnavali vlom v skladiĹĄÄ?e, od koder so neznani storilci ukradli veÄ? zunanjih in notranjih delov klimatskih naprav, elektriÄ?ni Ĺžar, nevtralni termiÄ?ni blok, pomivalni stroj in ledomat.

Sef je ĹĄel z vlomilcem Ĺ oĹĄtanj, 14. oktobra – V nedeljo je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja. Storilci so ukradli sef z gotovino in dokumenti.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

VÄ?asih se vam zdi, da so se v zadnjem Ä?asu vsi zarotili proti vam. Ob tem vam ne bo jasno, zakaj. Dogajalo pa se vam bo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maĹĄÄ?evalnih mislih. To ne bo prineslo Ä?isto niÄ? dobrega, ne za vas, ne za druge. Potrebni ste izklopa iz vsakdanjika, ki vam naÄ?enja Ĺživce. ÄŒe gre, si privoĹĄÄ?ite vsaj podaljĹĄan konec tedna. Lahko ga posvetite le sebi in razvajanju. Kaj vas najbolj umiri, veste le vi. Pa si to res preredko privoĹĄÄ?ite. Potrudite se zase in za svojo druĹžino, ki ve, kaj se dogaja z vami. VaĹĄim najbliĹžjim ni vseeno!

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ĺ e nekaj dni bo vse teklo po vaĹĄih Ĺželjah. ÄŒeprav vam denar doslej ni pomenil veliko, vam sedaj bo. Sploh, ker ste se naveliÄ?ali, da se ves Ä?as borite za preĹživetje. Kot bi bili boj z mlini na veter. NajveÄ?ja Ĺžalost pri tem je, da za finanÄ?no stisko niste krivi sami. ÄŒe bi bili bolj strogi, bi tistemu, ki se ves Ä?as obeĹĄa na vas in raÄ?una tudi na vaĹĄ denar, Ĺže zdavnaj pokazali vrata.

A tega doslej niste zmogli. V naslednjih dneh pa bo kaplja kanila Ä?ez rob. To bo zaÄ?etek konca nekega razmerja in bolj mirnega Ĺživljenja.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Polni boste hrepenenja in priÄ?akovanj. Spoznali boste osebo, ki vam bo odprla oÄ?i in srce. Zahvalite se lahko tudi lepi, topli jeseni in priloĹžnostim, ki vam jih nudi narava. Izkoristite lepe dneve, dokler trajajo. Z novim znancem preĹživite Ä?im veÄ? Ä?asa, pa Ä?etudi bodo vajina sreÄ?anja videti zelo nakljuÄ?na. V nedeljo boste sami, ker boste vi tako Ĺželeli. Odklop boste potrebovali tudi zato, da razmislite o novi poti, na katero se podajate. Naj vam ne zmanjka poguma, saj si zasluĹžite sreÄ?o. Predolgo ste ji zapirali vrata.

Tehtnica od 24. 9. do 23.10.

Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vsak dan veÄ?je. To bo za vas novo, saj tako hude krize s partnerjem ĹĄe nista imela. Lahko, da vas bo to spodbudilo k spogledovanju. To ne bo Ä?isto nedolĹžno, saj vam bo nekdo iz dneva v dan bolj vĹĄeÄ?. Boste ĹĄli ĹĄe korak dlje? Tokrat je to res odvisno le od vas. In od tega, koliko si boste upali. Zavedali se boste, da na kocko postavljate marsikaj, tudi finanÄ?no stabilnost. Ta vam je doslej pomenila zelo veliko. RazmiĹĄljajte z glavo, srce je trenutno preveÄ? nemirno.

ZakljuÄ?ek bogate sezone AMD DruĹĄtvo ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki S tradicionalnim kostanjevim piknikom so Ä?lanice in Ä?lani DLT zakljuÄ?ili novo uspeĹĄno sezono. OÄ?itno jih lanskoletno proslavljanje 70. obletnice zaÄ?etkov delovanja ni preveÄ? utrudilo, saj so letos znova organizirali sreÄ?anje – Pilihov memorial, sodelovali pri prometnih preventivnih akcijah, vozili starodobna kolesa, motocikle in avtomobile na razliÄ?nih prireditvah. V jesenskem delu so se

s starodobnimi vozili udeleĹžili premiere filma Baron Codelli v Velenju. Na zaÄ?etku oktobra so organizirali strokovno ekskurzijo v TehniĹĄki muzej Slovenije v Bistro. Tja so se peljali s starodobnima TAM-oma – avtobusom in gasilskim vozilom. Zaradi izjemnega zanimanja so morali najeti ĹĄe dva kombija, saj je v Bistro ĹĄlo kar 71 Ä?lanov, Ä?lanic in simpatizerjev. Na pikniku so ob prijetnem

druĹženju analizirali rezultate tega leta in Ĺže zastavljali naÄ?rte za naslednjega. ÄŒe jim bo uspelo, bodo letos odprli vrata manjĹĄega muzeja, ki ga postavljajo v pritliÄ?ju svojih prostorov, saj se je v 70 letih nabralo lepo ĹĄtevilo dokumentov in eksponatov, ki jih velja pokazati javnosti. đ&#x;”˛

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ob novici, ki bo priĹĄla do vas v teh dneh, se boste zelo razneĹžili. UpraviÄ?eno, saj bo boljĹĄa, kot ste si sploh upali Ĺželeti. PoÄ?utje bo odliÄ?no, druĹžba tudi! UĹživajte in Ĺživljenje ĹĄe naprej zajemajte z veliko Ĺžlico, saj ste konÄ?no svobodni kot ptica. Tu in tam se boste vseeno zalotili pri razmiĹĄljanju o preteklosti. Predvsem zato, ker ste si o njej v zadnjem Ä?asu ustvarili precej popaÄ?eno sliko. Vse, kar je bilo lepo, ste zavedno izbrisali. Zato, ker ste tako tolaĹžili svojo slabo vest. Sedaj bodo na plan priĹĄli tudi dobri spomini. Ob njih vam bo kar malo Ĺžal, da se je zgodilo, kar se je.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Zgodilo se vam bo nekaj Ä?isto nepriÄ?akovanega, pa vendar vas bo to osreÄ?ilo, kot Ĺže dolgo ne prav niÄ? na tem svetu. Morda bo to res dan, ki bo za vas pomenil nov zaÄ?etek, a le, Ä?e boste verjeli, da je vse, kar se zdi lepo, res takĹĄno. Zna se zgoditi, da vaĹĄe videnje ne bo Ä?isto pravo, saj boste jezni na partnerja, ki se ni drĹžal dogovorjenega. Zato boste odprti za Ä?are nasprotnega spola. Nedelja zna prinesti streznitev od podivjanih Ä?ustev. Ĺ e pravi Ä?as se boste ujeli, ĹĄkode s svojimi dejanji pa niste naredili. So bila preveÄ? nedolĹžna.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Izkazalo se bo, da je bilo to, da ste se konÄ?no upali postaviti sebi v bran, odliÄ?no. Reakcije okolice bodo presenetile celo vas. Naenkrat se vam bodo poskuĹĄali pribliĹžati tudi tisti, ki so vam do sedaj nagajali, saj ste jim ĹĄli na Ĺživce. V njihovi novi pozornosti boste uĹživali. O njih boste v teh dneh izvedeli veÄ?, kot ste prej v letih. ÄŒe boste v naslednjih dneh doma veÄ? kot sicer, se lotite Ä?iĹĄÄ?enja hiĹĄe in omar. To zna biti katarziÄ?no, saj boste s tem ĹĄe bolj opravili s preteklostjo.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Pazite, kaj boste obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo Ĺžal, Ä?e bodo obljube prevelike. Zavedajte se, da ĹĄe nimate toliko energije, kot ste jo imeli. Ĺ e nekaj tednov boste potrebovali veÄ? poÄ?itka, tudi zato, ker bo v sluĹžbi spet napeto. K sreÄ?i vsaj ljubezni ne boste pogreĹĄali, Partner vas bo obsipal s pozornostjo in drobnimi neĹžnostmi, ki vam bodo lepĹĄale veÄ?ere. PrivarÄ?evan denar naj ostane tam, kjer je. Kot kaĹže, boste kmalu potrebovali rezerve, saj je prihodnost spet zelo ne predvidljiva. ZaÄ?nite brati oglase za delo, saj ni treba, da se nenehno sekirate zaradi sluĹžbe.

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

HITRO IN UGODNO!

041 349 846

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

Pri plaÄ?ilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

ÄŒlanice in Ä?lani DLT se radi druĹžijo in ob tem pripravljajo naÄ?rte za svoje delovanje. VoĹžnja na ekskurzijo s starodobnikoma je bila pika na i ekskurzije v Bistro. (Foto: E. Ĺ .)

Nabrali ste si nove moÄ?i za vse, kar vas Ä?aka v naslednjih dneh. PoskuĹĄajte se vzdrĹžati komentarjev, tudi, ko vas bo kdo od sodelavcev moÄ?no razjezil. VÄ?asih znate biÄ?ati z besedami, zato morate biti bolj previdni. ÄŒas, ko ste bili kar malo zamorjeni, ker niste imeli dobrih idej, je preteklost.

Sedaj bo teĹžava v tem, da bo dobrih idej preveÄ?. Manjkalo pa vam bo denarja in Ä?asa, da jih izpeljete. ÄŒe boste naĹĄli ravnovesje, bo teden lep in ne preveÄ? naporen. Zdravje vam ne bo nagajalo.

Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

18. oktobra

06.00 07.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.30 15.00 15.45 16.20 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.30 00.55 01.30 02.25

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.10 08.35 09.45 11.00 11.50 15.00 15.50 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.25 20.00 20.55 21.30 23.05 00.10 01.20 01.50

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.10 02.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Medicinska konoplja - od prepovedi do nadzora Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava Prava ideja: 10. obletnica oddaje Nabriti detektivi, nem. otroška nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek: Prostori aktivne participacije mladih Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Votla krona (II.): Vojna dveh rož: Henrik VI., brit. nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Zlatko Zakladko: Platno in žganci Na lepše Tihotapci identitete, dok. film Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Televizijski klub: Na odru življenja Koda, izob. odd.

Halo TV Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Firbcologi, odd. za otroke Čudovita Japonska, jap. nan.

Naravna čudesa Zemlje (I), brit. dok. ser.

Avtomobilnost Dobra žena, kopr. film Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Slovenska jazz scena: Mike Sponza Blues Convention z gosti Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 21. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 23. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 76. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 12. del Usodno vino, 4. sez., 24. del Jaz sem Luna, 3. sez., 24. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 83. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 77. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 13. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 34. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 14. del Na kraju zločina, 15. sez., 16. del Mentalist, 4. sez., 6. del Helix, 1. sez., 2. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, pogovor v studiu 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Pop Corn 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 2606. VTV magazin 16.20 Videospot dneva 16.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Jakub Kornhauser, Kvasarna 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Napovedujemo 21.55 Skrbimo za zdravje, Lepotna kirurgija 22.55 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Jakub Kornhauser, Kvasarna 23.00 Videospot dneva 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Videostrani, obvestila

10. oktobra 2018

Sobota,

19. oktobra

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55 12.30 13.00 13.30 15.15 16.00 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.50 01.25 02.20

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.25 11.20 11.55 14.30 15.35 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.05 20.05 21.50 22.30 23.30 00.55 01.25 02.30 05.20

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.05 22.00 22.35 22.40 00.25 02.20

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 18.55 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.15 23.20 23.40

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Nabriti detektivi, nem. otroška nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pismo, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Iz popotne torbe: Govoreče živali Prisluhnimo tišini: 60. mednarodni dan gluhih Bleščica, odd. o modi Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Halo TV Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Duhec, otroška nad.

Srečen za umret, slov.-hrv. film Zvezdana Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Vikend paket Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak Zabavni kanal Videotrak

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 22. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 24. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 77. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 13. del Usodno vino, 4. sez., 25. del Jaz sem Luna, 3. sez., 25. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 84. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 78. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 14. del 24UR vreme 24UR Kmetija Smrtonosno orožje, 2. sez., 2. del 24UR zvečer Eurojackpot Druga žena, ameriški film Dvojina, slovenski film 24UR zveče

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš Maš, Prazniki pri nas Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj, Dragan Potočnik, Pesem za sinin džan Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Camino Regionalne novice 3 Pop Corn Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj, Dragan Potočnik, Pesem za sinin džan Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

20. oktobra

21. oktobra

Kultura, odmevi Juvi, aerobika za otroke: Oblaki Telebajski, lutkovna nan.

Kljukec s strehe, ris.

Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Vavta vas in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta: Geek kultura Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Oliver Dragojević Tednik NaGlas Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Med odmorom, avstral. otr. nan.

Ambienti Profil Nova Zelandija iz zraka, am. dok. odd.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenska narečja, izob.-dok. ser.

Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Ozare Kalimero, ris. Čebelice Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, izmišljene novice Poročila, šport, vreme Deklina zgodba (I.), am. nad.

Lady Macbeth, ang. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

07.00 07.25 07.30 07.45 08.10 08.15 08.25 08.40 08.50 08.55 09.05 09.15 09.30 09.40 10.05 10.15 10.50

05.50

10 domačih Najboljše jutro Skodelica kave, dok. film Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Na lepše 10 domačih Umor, je napisala (VI.), am. nan.

Nogomet - državno prvenstvo: Gorica : Maribor, 13. kolo, prenos iz Gorice Duh opere, dok. film Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta: Geek kultura Diana, koprodukcijski film Televizijski klub Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Kraljevi variete Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Gorica : Maribor, 13. kolo, posnetek iz Gorice Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.05 08.30 08.55 09.20 09.45 10.05 10.30 11.25 12.25 14.20 16.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.35 23.50 02.05

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Super krila, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Zak nevihta, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 8. del Kuharski mojster, 6. sez.

Joe proti vulkanu, ameriški film Druga žena, ameriški film Slovenija ima talent Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Upanje ostane, ameriški film Poslednji plesalec, avstralski film Zvoki noči

07.00 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja: Biseri glasbene prihodnosti: Prvonagrajenci 42. tekmovanja mladih glasbenikov RS 08.15 Slastna kuhinja: Klasični ratatouille 08.30 Koda, izob. odd.

09.20 Svetovni popotnik: Buenos Aires, vodnik po mestu 10.30 Slovenska narečja, izob.-dok. ser.

11.00 Žogarija 11.30 Umor, je napisala (VI.), am. nan.

13.40 Zvezdana 14.40 Kraljevi variete 2015 16.45 SPINT svetovno prvenstvo športnikov invalidov v namiznem tenisu, reportaža iz Celja 17.25 Umor, je napisala (VII.), am. nan.

18.20 Sanje o prihodnosti, fran. dok. ser.

19.15 Z glasbo in s plesom: Vokalna skupina Plamen iz Toronta, koncert ob 25-letnici 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Sinji planet II, brit. dok. ser.

21.05 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.35 Umor, je napisala (VII.), am. nan.

22.30 Ambienti 22.55 Avtomobilnost 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Bučke, izmišljene novice 00.25 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.50 Ukane po kanadsko, razv. odd.

02.25 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.30 07.55 08.15 08.40 08.50 09.15 10.05 10.20 10.50 11.40 12.40 13.00 13.25 13.55 14.35 15.00 15.35 16.15 17.00 17.20 17.50 18.20 18.25 18.45 18.55 19.00 20.00 21.15 21.40 22.05 23.20 00.55 01.30 01.55 02.50

06.30 07.00 10.00 11.05 13.20 14.05 14.40 15.45 18.15 19.15 19.30 20.05 22.00 22.55 23.50 00.25 02.45 03.55

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Prazniki pri nas 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Žogarija (11) 10.15 Popotniške razglednice, Camino 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.40 Videostrani, obvestila 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.55 Naj viža, Šentjurski muzikanti, ans. Brloga 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Igre s prstki 18.40 Videospot dneva 18.45 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Aleš Šteger – Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2607. VTV magazin, regionalni informativni program 20.30 Jutranji pogovori 21.30 Lepo je biti muzikant, domača gledališka predstava, Poletno gledališče Studenec 23.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Aleš Šteger – Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija 23.45 Videospot dneva 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00.15 Videostrani, obvestila

11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.40 22.30 22.55 23.55 00.30 00.55 01.55

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 09.45 10.10 11.05 12.05 13.50 16.05 17.40 18.10 18.55 18.58 20.00 21.45 22.30 00.20 02.15

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Gozdna druščina, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. otroška nan.

Sledi: Dvorec Novo Celje in Črna dama, dok. odd. TV Maribor Ozare Obzorja duha: Slovenija za misijone Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Vinetu 1, nemška miniser.

Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Bacek Jon, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Umori na podeželju (XX.), brit. nan.

Intervju Poročila, šport, vreme Gospoda gre čez progo, portret dr.

Vladimirja Sruka, dok. film Za lahko noč: Iz noči klavirjev: Pianist Tadej Horvat, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Zak nevihta, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 9. del Kuharski mojster, 6. sez.

Skrivnosti v Glenwoodu, kanadski film Upanje ostane, ameriški film Dan najlepših sanj Zdravo, Tereza! Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Po sončnem zahodu, ameriški film Joe proti vulkanu, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Prazniki pri nas 09.40 2606. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 2607. VTV magazin 10.35 Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 1. del 12.05 Slikarski urok Majde Kurnik 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 14.20 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Ivo stropnik, Drevo 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Šentjurski muzikanti, ans. Brloga 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Vili Resnik, Urška Majdič Uma 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Ivo Stropnik, Drevo 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.55 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

22. oktobra

06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.10 NaGlas 12.30 Zlata dekleta (VII.), 01. del, am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Panoptikum: Kaj nam sporočajo gledališča?

14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.00 Z glasbo in s plesom: Zvoki dvanajstih strun, Jerko Novak in Žarko Ignjatović 16.25 Nabriti detektivi, nem. otr. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Čist zares, mladinska dok. ser.

17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

18.10 Lili in Čarni zaliv, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Umetni raj 23.30 Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal

06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa: Penelopa in različni liki, ris.

07.05 Biba se giba, ris.

07.25 Mili in Moli, ris.

07.40 Vse o Rozi, ris.

07.50 Vila Mila, ris.

07.55 Bisergora: Kako postaneš junak 08.10 Nočko: Doktor vseved 08.20 Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič, dok. film 09.15 Umor, je napisala (VII.), am. nan.

11.10 Halo TV 11.45 Dobro jutro 14.10 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 15.15 Avtomobilnost 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan.

18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria 19.00 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

20.00 Svetovni popotnik: Kolonialna Avstralija 20.55 Morilec z jezera, fran. nad.

21.55 Voščene lutke Madame Tussaud, fran. igrano-dok. film 23.25 Umor, je napisala (VII.), am. nan.

00.25 Ukane po kanadsko, razv. odd.

00.50 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

01.50 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 23. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 25. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 78. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 14. del Usodno vino, 4. sez., 26. del Jaz sem Luna, 3. sez., 26. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 85. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 79. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 15. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 34. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 8. del Na kraju zločina, 15. sez., 17. del Mentalist, 4. sez., 7. del Helix, 1. sez., 3. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 2607. VTV magazin 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Jutranji pogovori 19.00 Regionalne novice 19.05 Videospot dneva 19.10 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Wasan Shire- Kaj so storili včeraj popoldne 19.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 21.05 Napovedujemo 21.10 Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 2. del 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Wasan Shire- Kaj so storili včeraj popoldne 23.45 Videospot dneva 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00.10 Videostrani, obvestila

Sreda,

23. oktobra

06.00 07.00 10.05 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.30 14.40 15.20 15.50 16.20 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.35 09.15 09.55 11.00 11.35 12.20 14.20 15.10 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.30 20.00 21.00 21.35 22.30 23.40 00.40 01.10

24. oktobra

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha: Slovenija za misijone Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Kino Fokus City folk - Obrazi mest, dok. odd.

Potepanja, odd. TV Lendava Firbcologi, odd. za otroke Nabriti detektivi, nem. otr. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Durrellovi (III.), brit. nad.

Televizija in kulturna dediščina, dok. film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pričevalci: Ivanka Kunič, Jožefa Verderber Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

06.00 10.05 11.00 11.35

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Bine: Hišni ljubljenčki Oddaja za otroke Žogarija Slovenski magazin Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Halo TV Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Dobro jutro Dober dan Kdo bi vedel, zabavni kviz Halo TV Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Vladivostok, novi ruski eldorado, francoska dok. odd.

Prava ideja Akcent Goljufija (II.), danska nad.

Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak, zabavni kanal

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.45 11.00 11.35 13.45 14.25 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40

11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.00 15.30 16.20 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.20 02.15

18.55 19.20 19.50 20.00 22.00 22.35 00.10 01.10 01.35 02.45 04.20

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 23.10 23.45 00.40 01.35 02.30 03.05

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 24. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 26. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 79. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 15. del Usodno vino, 4. sez., 27. del Jaz sem Luna, 3. sez., 27. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 86. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 80. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 16. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 35. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Na kraju zločina, 15. sez., 18. del Mentalist, 4. sez., 8. del Helix, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Pogovor v studiu 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.55 Skrbimo za zdravje, Lepotna kirurgija 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pihalni orkester z Omarjem Naberjem 19.00 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Zoran Pevec- Pesnik iz province 19.05 Videospot dneva 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2608. VTV magazin 20.30 Dotiki gora, 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Kralj gora in ljudomrznik, gledališka predstava, Poletno gledališče Studenec 23.20 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Zoran Pevec- Pesnik iz province 23.25 Videospot dneva 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.55 Videostrani, obvestila

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

Kultura, odmevi, poročila Dober dan Vem!, kviz Slastna kuhinja: Telečji medaljoni z borovničevo omako in s prilogo iz mešanega riža Umetni raj Zlata dekleta, am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Vavta vas in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Nabriti detektivi, nem. otr. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Filmoljubje, dok. film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Panoptikum Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Vila Mila, ris.

Vesela hišica: O užaljeni čarovnici 10 domačih Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Vikend paket Ambienti Halo TV Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Čudovita Japonska, jap. nan. Žrebanje Lota Rokomet - kvalifikacije za EP 2020 (M) - Slovenija : Latvija, prenos iz Maribora Bleščica, odd. o modi Klub, čilski film Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak Rokomet - kvalifikacije za EP 2020 (M) - Slovenija : Latvija, posnetek iz Maribora Zabavni kanal, videotrak HD

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 25. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 27. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 80. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 16. del Usodno vino, 4. sez., 28. del Jaz sem Luna, 3. sez., 28. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 87. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 81. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 17. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 36. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 15. del Na kraju zločina, 16. sez., 1. del Mentalist, 4. sez., 9. del Helix, 1. sez., 5. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 2608. VTV magazin 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Žogarija (12) 18.30 Regionalne novice 18.35 Videospot dneva 18.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Japp Robben- A narediva gozd 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kasaške dirke, Stožice – Ljubljana, reportaža 20.45 Regionalne novice 3 20.50 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Japp Robben- A narediva gozd 22.55 Videospot dneva 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.20 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 21

KUIĆ, Gordana: Vonj po deŞju na Balkanu

Od- Odrasli/821-311.2 DruĹžbeni roman Zgodba romana se zaÄ?enja tik pred zaÄ?etkom prve svetovne vojne in konÄ?a ob koncu druge svetovne vojne. Stara Blanki Korać nam pripoveduje zgodbo judovske druĹžine Salom, ki so pred inkvizicijo v Ĺ paniji pobegnili v Sarajevo. StarĹĄa Estera in Leon imata pet hÄ?era in dva sinova - Elijasa in

poteĹĄimo lakoto in Ĺžejo. Vsaka zgodba pa ima opisano ĹĄe posebnost, zaradi katere se ĹĄe posebej splaÄ?a oditi na izlet. Hkrati nas opozori, kaj si je ĹĄe vredno ogledati.

BROSCHE, Heidemarie: SvetleÄ?e pero

ml – Mladina/C-Sz – Slikanica v zabojniku Zjutraj, ko je bila ĹĄe skoraj tema, se je ptiÄ?ek prebudil na drevesu. Pretegnil se je in s kljunom zaÄ?el vneto gladiti svojo perna-

VELENJE ÄŒetrtek, 18. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma/Urjenje spomina/Meditacija 10.00 Vila Bianca Namestitvena podpora v lokalni skupnosti, okrogla miza 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Ljubezen do poezije – V druĹžbi Neve Hvalec 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ĺ˝iveti z demenco – SkrbniĹĄtvo in odvzem poslovne sposobnosti, predavanje 18.00 Galerija Velenje Alojz ZavolovĹĄek (1928–2017): Spomini v podobah, odprtje razstave 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Brane TernovĹĄek: Malezija, potopisno predavanje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana MoĹĄki brlog, komedija v izvedbi SLG Celje

Petek, 19. oktober 8.00 10.00

Isaka, ki v romanu nimata pomembne vloge. Otroci se Ĺželijo vkljuÄ?iti v sodoben naÄ?in Ĺživljenja, vendar jih pri tem omejuje predvsem vera. NajmlajĹĄa Riki je primabalerina v Narodnem gledaliĹĄÄ?u, kar je v tistem Ä?asu bilo enako prostituciji. Nina se poroÄ?i z pravoslavnim Srbom, Klara z Dalmatincem ter Buka, najstarejĹĄa, je zaljubljena v knjige. Blanki se je odloÄ?ila, da Ĺživi z Markom, kljub temu da se nista poroÄ?ila. HÄ?erke so moÄ?ne in odloÄ?ene, da sledijo svojim Ĺželjam, kljub temu da s tem krĹĄi takratna druĹžbena pravila. Mama Estera se mnogokrat spraĹĄuje, zakaj morajo biti ravno njeni otroci prvi pri vsem, a jih pri vsem podpira, saj je sreÄ?a njenih otrok na prvem mestu.

HIENG, PrimoĹž: Nenavadni vodnik po nenavadni Sloveniji. 3 del Od - Odrasli/913(497.4)(036) Vodniki. Slovenija

Ne morete Ĺživeti brez popotovanj in si Ĺželite nekaj novega? Slovenci radi hodimo na izlete in odkrivamo nove kraje. V Sloveniji, za katero velja, da je majhna, nam ne bo zmanjkalo idej za izlete. Le z glavne ceste je treba zaviti, pa bomo Ĺže naĹĄli kraj, ki nas bo navduĹĄil. "Slovenija je na zemljevidu sveta le drobna pikica, a ima toliko lepot in posebnosti, ki jih le redko sreÄ?amo na tako majhnem prostoru," je v uvodu zapisal avtor. "Pravimo, da smo lahko v enem dnevu na vrhu najviĹĄje slovenske gore in se kaj kmalu Ĺže kopamo v majhnem koĹĄÄ?ku slovenskega morja." Preden se odpravimo na izlet, se moramo temeljito pripraviti in ta Nenavadni vodnik po nenavadni Sloveniji nam bo pri tem v veliko pomoÄ?, saj je avtor v njem zbral ĹĄtevilne koristne informacije in podatke. NajpomembnejĹĄa je seveda osrednja zgodba o ljudeh, krajih ali obiÄ?ajih. Ob tem so dodane ĹĄe razdalje med pomembnejĹĄimi kraji ter kje lahko

21

PRIREDITVE

18. oktobra 2018

to obleko. Po nesreÄ?i si je izpulil najlepĹĄe, svetleÄ?e pero. Prav v tistem trenutku je priĹĄel sunek vetra, zagrabil pero in ga vrtel po zraku. Pero je priletelo do jezne veveriÄ?ke, ki se je uÄ?ila skakati z drevesa na drevo, a ji nikakor ni uspelo. SvetleÄ?e pero je padalo prav na njen koĹĄati rep, in medtem ko ga je gledala padati, je Ä?utila, kako je postajala vse bolj vesela. Pero je odletelo naprej, do jeznega praĹĄiÄ?ka, do jezne Ĺžabice, ki ni smela na zabavo in nazadnje do krtka. Krtek je bil Ĺžalosten, saj je babica zbolela. Nesel ji je pero, da bi jo razveselil.

Ko je krtek prilezel spet iz luknje, je zagledal ptiÄ?a, ki je iskal svoje pero.

KRAMER, Irmgard: Na koncu sveta sem sreÄ?ala Noaha ml – Mladina/M – Leposlovje od 13. leta dalje

Marlena je bila besna, ker je morala poÄ?itnice preĹživljati skupaj s starĹĄi. Z najboljĹĄo prijateljico Kathi in njenim stricem bi lahko jadrala po Sredozemskem morju. Medtem ko sta starĹĄa prejemala priznanje za socialni projekt, ki sta ga zasnovala - dom za izgubljene duĹĄe, vrtec za kunce z rakom ali zatoÄ?iĹĄÄ?e za albanske pudlje brez doma, je odĹĄla na sprehod po okolici sanatorija.

Toda, ko se je Ĺželela vrniti, jo je nekaj zaslepilo. Odkrila je staromoden rdeÄ? kovÄ?ek. Ni bil podoben navadni prtljagi, ampak kovÄ?ku, ki je priÄ?al o pozabljenih pustolovĹĄÄ?inah, o prastarih prekomorskih parnikih, o drznih voĹžnjah v neznano, v svobodo. KovÄ?ek je dvignila na klop zraven uliÄ?ne svetilke in ĹĄe preden se je dodobra zavedala, se je znaĹĄla v vlogi Irine Pawlowe. Poletje je preĹživela daleÄ? proÄ? od civilizacije, v stari vili, v druĹžbi stare nune, vrtnarja in kuharja. In Noaha. Noah je oÄ?arljiv fant, slep in ujet v vili, ker izven njenih varovalnih zidov obstaja nekaj, zaradi Ä?esar hudo zboli. To, kar se je zgodilo po tem, pa ni mogel nihÄ?e predvideti ‌ đ&#x;”˛

AS

13.00

16.30 18.00 18.00

19.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Turnir v roÄ?nem nogometu, neformalno druĹženje AZ Ljudska univerza Velenje Z nasmehom na oder, delavnica KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga Dom kulture Velenje, velika dvorana SveÄ?anost ob 70-letnici ustanovitve DruĹĄtva upokojencev Velenje Ĺ˝upnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Vinski Gori Letni koncert Kvarteta Svit z Marino

Sobota, 20. oktober 7.00 8.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem

9.00 10.00 10.30

17.00 17.00 18.00 19.00

Skakalnica Velenje DrĹžavno prvenstvo v smuÄ?arskih skokih RdeÄ?a dvorana 5. mednarodni festival vezenja Dom kulture Velenje, mala dvorana Ĺ krt ĹĄkrt kra Ä?of!, lutkovna predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Ljubljana Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne s tolkalci GĹ FKK Velenje Prostori DĹ L, GoriĹĄka 54 KeramiÄ?ne delavnice 1 Dom KS Konovo 25 let Konovskih ĹĄtrajharjev Dom kulture Velenje On the Rocks (ZDA), vokalni koncert

Nedelja, 21. oktober 10.00 RdeÄ?a dvorana 5. mednarodni festival vezenja 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Diagnoza: fotr!, komedija v izvedbi KD Gornji Grad

8.00

12.00

Ponedeljek, 22. oktober 16.30 17.00 18.00

19.00 20.30

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj (Gorenjska) Zelenica - zahtevno brezpotje Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Prireditev ob 230. obletnici ustanovitve Woschnaggove usnjarne

X

Ponedeljek, 22. oktober 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 23. oktober 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Sedaj sem doma v Sloveniji

AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija BoleÄ?ina, vnetje in bolezen – kaj imajo skupnega?, predavanje Velenjski grad V zaledju SoĹĄke fronte, odprtje razstave AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a niÄ? namesto vas KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic Pri spomeniku Onemele puĹĄke, Titov trg Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve KnjiĹžnica Velenje, preddverje Proslava ob dnevu reformacije Max klub Ratko Zjaca&Stefano Bedetti Nocturnal band: Jesenska Max zgodba

Sreda, 24. oktober 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj NA KMETIH, abonmajska predstava gledaliĹĄÄ?e Zarja Trnovlje

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 20. oktober 8.00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica

Nedelja, 21. oktober X Pohod 100 UrĹĄk na UrĹĄljo goro 15.00 ĹĄportni park Ĺ martno ob Paki NK Ĺ martno 1928 : NK Avto Grubelnik Dravograd

Lunine mene

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Sedaj sem doma v Sloveniji 12.30 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Varni na spletu 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Kiparska razstava Peter Marolt

Nocoj premierno Ptice jezer Velenje – Nocoj, v Ä?etrtek, 18. oktobra, ob 19. uri bodo v Kinu Velenje premierno prikazali dokumentarni film Ptice jezer, njihova vrnitev. ReĹžiral ga je VelenjÄ?an Matej VraniÄ?. Film je odliÄ?en prikaz tega, kako lahko Ä?lovek nekoÄ? uniÄ?eno industrijsko obmoÄ?je spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne Ĺživljenje. Film je nastal s podporo Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

X

ÄŒetrtek, 18. oktober

14.00– 18.00 VzorÄ?no mesto, KidriÄ?eva 2b Vojne sveta, interaktivna postavitev 15.00 AZ Ljudska univerza Velenje Klekljanje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba

V Ĺ oĹĄtanju bo Muzej Velenje v sodelovanju z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj v soboto, 20. oktobra, pripravil prireditev ob 230. obletnici ustanovitve tovarne usnja v Ĺ oĹĄtanju. V Muzeju usnjarstva na Slovenskem bodo vrata za brezplaÄ?ne oglede ta dan odprta od 10. do 18. ure, ob 10. in 16. uri pa bodo pripravili tudi strokovno vodenje po muzeju. Otroci se bodo ves dan lahko udeleĹževali ustvarjalnih delavnic, ob 11. uri pa bo pred muzejem nastopil Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj. Takrat bo zbrane nagovoril Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, obiskovalci pa bodo lahko poskusili tudi tradiđ&#x;”˛ cionalno usnjarsko malico.

Sobota, 20. oktober

Ĺ OĹ TANJ

Torek, 23. oktober

ObeleĹžili bodo 230-letnico Tovarne usnja

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko

Sreda, 24. oktober

10.00

10.00 TRC Jezero Igranje mini golfa (AZ Ljudska univerza Velenje) 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je Ĺživljenje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek KlobuÄ?ek Ä?arovnice Mici, ustvarjalna delavnica 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert MPZ Ĺ C Velenje in MPZ Gimnazije Theodor Heeuss iz Esslingena 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Resnica, urbana komedija v izvedbi SSG Trst 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Prvi Ä?lovek, biografska drama

Petek, 19. oktober

Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Zgradimo svoje mesto, ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 AZ Ljudska univerza Velenje Zdrav duh v zdravem telesu 19.00 Titov trg Odprtje prenovljene razsvetljave Velenjskega gradu 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Metka PodpeÄ?an: Katapultiranje do tvojih zvezd, predstavitev knjige 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Ĺ˝enski pevski zbor Carmen manet

mkp

Jana ZagoriÄ?nik Ĺ˝iÄ?kar: Iskanja Velenje, 19. oktober – Jutri (v petek) ob 17. uri bodo v vi-

24. oktobra, ob 18:45, polna luna (ĹĄÄ?ip)

li Bianci odprli slikarsko razstavo Jane ZgoriÄ?nik Ĺ˝iÄ?kar z naslovom Iskanja. Avtorica se bo predstavila z deli, ki obravnavajo razliÄ?ne vsebine tako v figuri kot ploskovni abstrakciji, vedno pa so moÄ?na v barvni izpovedi. đ&#x;”˛

je Mozart poimenoval kraljica glasbil, spremljajo Ä?loveĹĄtvo Ĺže tretje tisoÄ?letje in so eden pomembnejĹĄih simbolov zdruĹžene Evrope.

tf

Predstavitev knjige Orgle Slovenije Velenje, 20. oktober – V soboto ob 10. uri bo Slovensko orgelsko druĹĄtvo v Orgelski dvorani Glasbene ĹĄole Velenje predstavilo knjigo z naslovom Orgle Slovenije. Gre za veliko pridobitev za Slovensko kulturno dediĹĄÄ?ino. Orgle, ki jih

đ&#x;”˛

tf

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 18. 10. BiotrĹžnica • Petek, 19. 10. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 21. 10. od 11.00 do 12.00, pravljiÄ?ne urice – MalÄ?ek • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb • 28. 10. na osrednjem prostoru – Zgodba o dveh kozah v izvedbi gledaliĹĄÄ?a Makarenko . • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki.

PAKET

PREMIUM MOBILNA TELEFONIJA SVOBODA POSLOVNE KOMUNIKACIJE

minut v vsa SLO omreĹžja

SMS/MMS

30 GB Podatkov

150

minut klicev iz SLO v EU-obmoÄ?je

19,99 â‚Ź W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-m.si

z DDV

MALA NOGA Small Foot, animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina s podnapisi, 96 minut (ZDA) ReĹžija: Karey Kirkpatrick Glasovi: Channing Tatum, James Corden, Zendaya, Danny De Vito, LeBron James Petek, 19. 10., ob 17.00 Sobota, 20. 10., ob 17.00 Nedelja, 21. 10., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

CANKAR Igrano - dokumentarni film, 93 minut (Slovenija) ReĹžija: Amir Muratović Igrajo: Rok Vihar (Ivan Cankar), Lara Vouk, Helena PerĹĄuh, Katarina, Lucia-Maria Kresitschnig, Jaka Lah, UrĹĄka Taufer, Nina Rakovec, Luka CimpriÄ?, Robert Prebil, UroĹĄ

Kaurin, Mitja ManÄ?ek Petek, 19. 10., ob 19.00 – velenjska premiera in pogovor z reĹžiserjem filma!

Sobota, 20. 10., 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 21. 10., ob 19.00 – mala dv.

JOHNNY ENGLISH SPET V AKCIJI Johnny English Strikes Again , akcijska komedija, 88 minut (ZDA, VB, Francija,) ReĹžija: David Kerr Igrajo: Rowan Atkinson, Olga Kurylenko, Emma Thompson Petek, 19. 10., ob 21.00 Sobota, 20. 10., 19.00 Nedelja, 21. 10., ob 18.00 Ponedeljek, 22. 10., ob 18.00

VENOM Akcijska grozljivka, 112 minut (ZDA) ReĹžija: Ruben Fleischer Igrajo: Tom Hardy, Michelle Williams, Woody Harrelson, Marcella Bragio, Jenny Slate Sobota, 20. 10., 21.00 Nedelja, 21. 10., ob 20.00

PRVI ÄŒLOVEK First Man, biografska drama, 138 minut (ZDA) ReĹžija: Damien Chazelle Igrajo: Ryan Gosling, Claire Foy, Jason Clarke, Kyle Chandler, Patrick Fugit, Ciaran Hinds, Ethan Embry Ponedeljek, 22. 10. ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

18. oktobra 2018

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gost: Jurij Šorli,, dr. med., spec. int. medicine in v. d. direktorja Bolnišnice Topolšica.

Tema: astma

PAKETI TRIO IN MODRI * Vrhunski televizor in drugi izdelki že za 1 € • izdelki že za 1 € • znižana mesečna naročnina • prihranek z elektriko Telekoma Slovenije * več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL

ČETRTEK, 18. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

PETEK, 19. oktobra

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 29. 10. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Si predstavljate, da imate infrardeči detektor, ki lahko preusmeri vaš pametni telefon v prenosni laboratorij, primeren velikosti žepa? Prav to je Hertzstück™, ki ga predstavlja BASF. Prikazani prototip miniaturne-

ga spektrometra bo potrošnikom denimo omogočil merjenje vsebnosti maščobe v skuti, kot prikazuje infografika (glej fotografijo). Ta izjemen infrardeči senzor (NIR) za valovne dolžine 1-3

Zmožnosti tega robota so neverjetne!

Robotika je v zadnjih nekaj letih močno napredovala. To so ponovno dokazali nadobudni inženirji tehnološkega podjetja Boston Dynamics, saj so v sodelovanju z

raziskovalno agencijo ameriškega ministrstva za obrambo (Defense Advanced Research Projects Agency – DARPA) razvili novo generacijo naprednega gigantskega robotskega sistema Atlas. Novost je namreč tako dovršena, da je sposobna izvajati celo trike, ki jih ne zmorejo niti ljudje, zaradi česar se je mnogi celo bojijo.

Najnovejša različica inovativnega robota Atlas lahko sedaj celo preskakuje ovire, saj so ga inženirji podjetja Boston Dynamics opremili z naprednim sistemom, ki nadzoruje gibanje v zraku. K temu dosežku je seveda veliko pripomogel tudi velik napredek, ki je bil narejen v stroji opreme, procesorski moči in programski opremi. Zato ne preseneča, da lahko roboti danes precej bolj nadzorujejo gibanje nog, rok in trupa pri teku in poskakovanju ter pri tem ohranijo ravnotežje. Poleg tega lahko tudi »prenašajo« svojo težo z ene noge na drugo, kar je značilno za ljudi.

Zelo velik napredek v robotiki je bil storjen tudi na računalniškem vidu, saj je bil ta že izboljšan do te mere, da lahko roboti prepoznajo vse predmete v prostoru. Zaradi tega so mnogi prepričani, da bodo roboti lahko že v nekaj desetletjih postali povsem primerljivi z ljudmi.

SOBOTA, 20. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 21. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 22. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ.

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

TOREK, 23. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Info: 03 898 17 50

Novo! OUTLET KERAMIKA!

SREDA, 24. oktobra

Gradbeni center MIX Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52

Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov.

Super cena: le 11,90 evr/m2

Mix d.o.o., Ljubljana

Kako analizirati hrano s svojim pametnim telefonom?

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 8. do 14. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 8. do 14. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 8. do 14. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

18. oktobra 2018

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE GARAĹ˝O, skladiĹĄÄ?ni prostor od 30

do 150 m2, 5 km iz Velenja, varovano, oddam. Gsm: 051 395 560

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

SMREKOV LES, suh, debeline 50 mm in 80 mm, prodam. Gsm: 031 389 780 HLEVSKI GNOJ, uleĹžan, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898

Ĺ˝IVALI TELIÄŒKO pasme Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515

KUPIM MOTOR, lahko v okvari ali nevozen, letnik ni pomemben, od 250 do 1000 kubikov, kupim. Gsm: 070 867 526

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

VETERINARSKA POSTAJA

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

GIBANJE prebivalstva

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťRadia VelenjeÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 4. oktobra 2018 so:

UE Velenje

•

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Bukovec Roza, roj. 1933, Velenje, BevÄ?e 17A Ĺ˝ove Judita, roj. 1950, Velenje, Prelska 22

- 20. oktobra 1923 se je v Podkraju pri Velenju rodil ekonomist JoĹže NovinĹĄek, ki je bil med drugim v letih 1974–1979 generalni direktor Zveznega zavoda za planiranje SFRJ (minister za planiranje) in Ä?lan zvezne vlade; - 20. oktobra 1999 je Ljudska univerza Velenje z izidom zbornika in proslavo v velenjskem domu kulture zaznamovala 40-letnico svojega delovanja; - na 10. jubilejnem festivalu nekomercialnih radijskih postaj, ki je od 20. do 22. oktobra 1999 potekal v Celju, je urednica Radia Velenje Mira ZakoĹĄek osvojila 3. mesto za komentar, novinarka Bojana Ĺ pegel pa za intervju; - 20. oktobra 2011 je na Flo-

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 20. 10. do 21. 10. 2018, Ajda JeĹžovnik, dr. dent. med.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

LEKARNA VELENJE

od 19. 10. do 25. 10.

Darja Rehar, PariĹžlje 118, 3314 BraslovÄ?e • Pavla ÄŒasl, SubotiĹĄka 12, 3320 Velenje • Bojan Knez, TomĹĄiÄ?eva cesta 55, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti.

ReĹĄitev kriĹžanke: MOJA FREKVENCA.

ridi v ĹĄestinĹĄtiridesetem letu umrl nekdanji vrhunski rokometaĹĄ Iztok Puc, ki je zaÄ?el svojo rokometno pot v Ĺ aleĹĄki dolini; - 21. oktobra 1911 je na Visolah pri Slovenski Bistrici v oseminsedemdesetem letu umrl ĹĄoĹĄtanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja dr. Josip VoĹĄnjak; - 21. oktobra 1915 se je v Duropolju na Kozjanskem rodil znani velenjski fotograf Volbeng Pajk, ki je v fotografski objektiv ujel in zabeleĹžil neĹĄteto podob naĹĄih krajev in ljudi; umrl je 7. januarja 2005; - 21. oktobra 1956 se je v Celju rodil pesnik in pisatelj Peter Rezman iz Ĺ oĹĄtanja; - od 21. do 31. oktobra 1985 je bil v velenjski RdeÄ?i dvorani Ĺže 10. hiĹĄni sejem Gorenja, ki so ga obiskali tudi ĹĄtevilni ugledni gostje iz politiÄ?nega in gospodarskega Ĺživljenja nekdanje drĹžave; - 22. oktobra 1904 je v ReÄ?ici ob Paki umrl kemik in inovator dr. Karl Josef Bayer,

Bojan GlavaÄ? na svojem nastopu (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ki si je leta 1896 v ReÄ?ici ob Paki kupil zemljiĹĄÄ?e, na katerem si je dal postaviti vilo, kemijski laboratorij in tovarno kemiÄ?nih proizvodov; izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica; - Velenjski iluzionist Bojan GlavaÄ? (prvi ravnatelj gimnazije Velenje) je na mednarodnem festivalu Ä?arodejnih umetnikov v Mariboru 21. oktobra 2011 prejel posebno priznanje za izjemne zasluge

na podroÄ?ju magije in iluzionizma; - 23. oktobra 1932 se je v Ĺ˝upanji na HrvaĹĄkem rodil literat, prevajalec in projektant Josip BaÄ?ić Savski, ki od leta 1975 deluje v Ĺ aleĹĄki dolini; - 23. oktobra 1943 je bil rojen rokometni trener Miro PoĹžun iz Velenja, ki je umrl 21. avgusta letos; - 23. oktobra 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo veÄ? kot 5000 rib, je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi DruĹžmirje; - v ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni so oktobra leta 1981 proslavili 25. obletnico obratovanja tega pomembnega elektroenergetskega objekta, ki velikemu delu Slovenije zagotavlja elektriÄ?no energijo. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

V SPOMIN - JoĹže Rebernak (Pepi) Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, CENTER, 61,2 m2, zgrajeno l. 1958, 4/5 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena 65.900 â‚Ź.

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: Ĺ OĹ TANJ, 202,7 m2, zgrajena l.

1970, 296 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI: v izdelavi. Cena: 85.000 â‚Ź.

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

JoĹže Rebernak iz Ĺ oĹĄtanja, rojen med drugo svetovno vojno leta 1942, Ä?lan DU Ĺ oĹĄtanj, kasneje Ä?lan organov Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze DU Velenje in pred dobrima 2 letoma, po odstopu dotedanjega predsednika Ĺ PZDU Karla Draga Semeta in za njim ĹĄe predsednika dr. Konrada Steblovnika, izvoljen za predsednika te veÄ? kot 5000-Ä?lanske upokojenske zveze v Ĺ aleĹĄki dolini, je v dveh letih ustvaril prijetno vzduĹĄje, mir in prijateljske vezi med vodstvi druĹĄtev, klubov in prostovoljci, delujoÄ?imi v organih Ĺ PZDU Velenje. Pred pol leta pa je bil izvoljen ĹĄe za nov ĹĄtiriletni mandat na to funkcijo, katere se je, kot nam je dejal v ĹĄali, ÂťnavadilÂŤ in Âťda mu prav pride, ker cajta itak nimaÂŤ. Prijeten, topel Ä?lovek, s kanÄ?kom humorja, najkrajĹĄimi pozdravnimi nagovori in vero v druge ljudi, je krmaril lokalno upokojensko zvezo od dogodka do prireditve, ki so si sledili kot temeljni program vkljuÄ?enih upokojencev. Tudi v Zvezi DU

Slovenije se je znal postaviti za boljĹĄe pogoje delovanja, a ni nikoli prestopil meje dostojanstva in kooperativnega dogovarjanja. JoĹže Rebernak Pepi je bil prijeten povezovalec in koordi-

JoĹže Rebernak (Pepi) se je poslovil v 76. letu.

nator tudi v ekipi vodstva in komisij ter odborov pri Ĺ PZDU, brez nepotrebnega politiziranja je motiviral sodelavce in sam bil najprej Ä?lovek.

Ĺ˝ivljenjsko pot je Rebernak sklenil po burni delovni preteklosti v znanih podjetjih v Ĺ oĹĄtanju in Velenju, v sodelovanju s partnerji po nekdanji Jugoslaviji, kot strasten ljubitelj narave, lovstva in ne nazadnje Ä?lan upokojenske organizacije DU Ĺ oĹĄtanj ter nazadnje predsednik Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze DU Velenje. Po nekajmeseÄ?ni akutni obolelosti dihal se ni uspel upreti razmahu hude pljuÄ?nice, kljub prizadevanju razliÄ?nih specialistov treh bolniĹĄnic. OdĹĄel je prerano, v 76. letu starosti, slovo od pokojnika pa je bilo v Podkraju pri Velenju 2. oktobra, sredi festivala tretjega Ĺživljenjskega obdobja, ki je potekal v Ljubljani. Od njega so se poslovili lovci LD Velunja Ĺ oĹĄtanj, Ä?lani druĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj, vodstvo in sodelavci Ĺ PZDU Velenje, v imenu zveze upokojencev iz vse Slovenije pa je spregovoril predsednik ZDUS Janez SuĹĄnik in obĹžaloval prerano izgubo JoĹžeta Rebernaka. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Zapustila nas je draga mama, taĹĄÄ?a, babica, prababica, sestra in teta

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ANA VERBIÄŒ roj. OSTROVRĹ NIK Ne metulj, ne beseda, ne sonÄ?ni Ĺžarek, niÄ? te ne bo ranilo.

Spi. (S. Lorca)

19. 6. 1937 – 3. 10. 2018 Iskrena zahvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 18. 10. 2018, barve: CMYK, stran 24

Skate park bo, a Ä?ez nekaj let DruĹĄtvo urbanih ĹĄportov DuĹĄa je priredilo ĹĄe eno skate tekmovanje – Vse moÄ?nejĹĄe je gibanje za skate park Tina Felicijan

Pred nekaj desetletji je bilo Velenje znano kot skatersko mesto.

Mladina se je druĹžila na ulicah, poganjala deske in organizirala tekmovanja – conteste, ki so bili menda med najboljĹĄimi v drĹžavi in tudi izjemno obiskani. Kultura urbanih ĹĄportov je ĹĄe Ĺživa, Ä?eprav so od zlate dobe do danes kolesca skoraj izumrla. Nekaj zanesenjakov starejĹĄe generacije ĹĄe vztraja in za rolke, rolerje, skiroje, kolesa in drugo navduĹĄuje mladino. V zadnjem Ä?asu so poleg kotalk, ki so priljubljene predvsem med deklicami, pravi hit ponovno tudi skiroji. Pojavljajo se razliÄ?ne vrste rolk. In vse glasnejĹĄe je gibanje Velenje za skate park, ki ga vodi DruĹĄtvo urbanih ĹĄportov DuĹĄa. StarejĹĄi, mlajĹĄi in najmlajĹĄi ljubitelji urbanih ĹĄportov namreÄ? niso zadovoljni z veÄ? kot desetletje starim skate parkom pred RdeÄ?o dvorano, ki se je Ĺže takrat ponujal kot zaÄ?asna reĹĄitev. NaveliÄ?ali so se objektov, ki glede na evropske normative niti niso veÄ? ustrezni, pravi predsednik druĹĄtva Andrej Ciglar. Ker si Ĺže dolgo Ĺželijo nov skate park, so se pred skoraj petimi leti povezali v druĹĄtvo, da bi laĹžje navezali stik z obÄ?ino in nadaljevali pogovore o novem in bolje opremljenem prostoru za razvijanje urbanih ĹĄportov, ki teÄ?ejo Ĺže leta.

Vztrajajo

V zadnjem Ä?asu so Ä?lani druĹĄtva DuĹĄa sodelovali pri otvoritvi

5.

pump track steze, izvedli pa tudi veÄ? delavnic Pejt na skate. Potekale so v okviru raznih prireditev v Velenju, ob sobotah pa so jih izvajali tudi v skate parku, kamor zahaja veliko otrok in precej jih Ĺželi spoznati zakonitosti skejtanja, ki je ĹĄe vedno atraktiven ĹĄport, povezan z urbanimi subkulturami. ÂťPodmladka je ogromno. NajveÄ? otrok ima skiroje, ampak tudi skaterjev in kolesarjev je precej. Z letoĹĄnjim odpr-

te park ima zastarele objekte, ki ne ustrezajo veÄ? evropskim standardom. Za napredek scene potrebujemo novega, v katerem bi lahko izvajali tudi drĹžavna, celo mednarodna tekmovanja,ÂŤ pravi Ciglar in dodaja, da bi tako morda lahko vzgojili ĹĄe kakega olimpijskega prvaka. Vrhunski deskar na snegu Tim Kevin Ravnjak je bil namreÄ? tudi strasten skater.

Idej za lokacijo novega skate parka je veÄ? – stari letni ba-

lik in razgiban, da ga bomo lahko varno uporabljali vsi ljubitelji urbanih ĹĄportov. Zelo pomemben je naÄ?in izgradnje in razporeditev objektov. V druĹĄtvu smo sestavili delovno ekipo in na osnovi svojih izkuĹĄenj iz uporabe razliÄ?nih skate parkov in ĹĄtudij primerov po Evropi Ĺželimo sodelovati pri naÄ?rtovanju. Pomembno pa je izbrati kakovostnega izvajalca, ki bo razumel potrebe ĹĄportnikov in

Zaradi negotovega vremena so Titov skate session, ki ga prirejajo Ĺže nekaj let zapored, letos Ĺže dvakrat odpovedali, v tretje pa so ga namesto na Titovem trgu izvedli v skate parku. Zaradi manjĹĄega prostora so morali postaviti manj objektov. Kljub temu se je tekmovanja, ki je vabilo z nagradami iz denarnega sklada, udeleĹžilo veliko skaterjev razliÄ?nih generacij. Ne le tistih, ki deske na kolesih Ĺže obvladajo, temveÄ? tudi tistih, ki se ĹĄele uÄ?ijo.

tjem pump track steze se je pokazalo, da je zanimanja za urbane ĹĄporte veliko. Celo toliko, da voĹžnja po pump track stezi zaradi gneÄ?e niti ni veÄ? varna. Bilo je Ĺže nekaj nesreÄ? in poĹĄkodb. Potrebujemo skate park, da se ta populacija porazdeli. Stari ska-

mednarodni

20. in 21. oktober 2018 Velenje - RdeÄ?a dvorana

zen, travnik pri pump track stezi, ostanek nekdanjega ribnika v SonÄ?nem parku, jih je naĹĄtel Ciglar in poudaril, da je veliko pomembnejĹĄa od velikosti povrĹĄine skate parka funkcionalna razporeditev objektov. Želimo si skate park, ki bo dovolj ve-

"PovĹĄter"

SpoĹĄtovani,

v skate park umestil primerne objekte,ÂŤ poudarja Ciglar in pravi, da so v druĹĄtvu zaskrbljeni, Ä?e Velenje ne bo dobilo najboljĹĄega razmerja med kakovostjo in funkcionalnostjo objektov, prostorom in razporeditvijo ter ceno naloĹžbe.

Rekli so â?ą ÂťVsa ta leta sem Ĺže na sceni in spremljam do-

gajanje povsod. Glede na to, kako se fantje v Velenju trudijo, upam, da bo obÄ?ina imela posluh za nov skate park, ker je obstojeÄ?i zelo slab. Vsi skate parki po Sloveniji so ena Ĺžalost, za razliko od skate parka v Novi Gorici, ki je, kar se tega tiÄ?e, edini v 21. stoletju. VÄ?asih so se skate parki gradili tako, da so se kovinski objekti postavili na asfalt. Danes so sodobni skate parki z objekti vred uliti iz betona,ÂŤ je povedal eden najboljĹĄih slovenskih skaterjev Fogy iz Ljubljane, ki je leta 1997 v Velenju obiskal eno prvih skate tekmovanj. Pomni, da je bila takrat skaterska scena pri nas veÄ?ja in boljĹĄa tudi zato, ker je mladina imela veÄ? prostorov za skejtanje, pa tudi veÄ? samoiniciative kot danes. ÂťSicer nisem iz Velenja, bi pa bilo super, Ä?e bi tu imeli boljĹĄi skate park, ker bi se tako lahko celotna scena bolj razvila. Sem iz Prevalj, kjer imamo boljĹĄi skate park kot v Velenju,ÂŤ je povedal Filip Krebs in dodal, da mu skejtanje daje doloÄ?eno svobodo in moĹžnost za kreativno izraĹžanje.

V skate parku se zbirajo tudi mlajĹĄe generacije, ki se vozijo predvsem s skiroji. UdeleĹžujejo se tudi skaterskih delavnic, ki jih druĹĄtvo DuĹĄa redno prireja, in spoznavajo razliÄ?ne vrste rolk. ÂťFajn je in zanimivo.

Bolje kot doma,ÂŤ pravijo, Ä?eprav je marsikdo Ĺže dobil kako prasko ali se celo huje poĹĄkodoval. ÂťHoÄ?emo nov, veÄ?ji, boljĹĄi skate park!ÂŤ so soglasni.

Spreminjajo gradbeno dovoljenje

Da so skrbi odveÄ?, pa pravi vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje Drago MartinĹĄek in pojasnjuje, da je projekt, ki ga nameravajo izvesti v sklopu razvojnih programov v letu 2020, trenutno v fazi spremembe gradbenega dovoljenja. Objekt bodo umestili na obmoÄ?je nekdanjega letnega bazena, kjer bodo zgradili tudi stezo za BMX kolesa. ÂťNaÄ?rte pripravlja Rok Poles, ĹĄele ko bomo pridobili gradbeno dovolje-

nje, pa bomo izbrali izvajalca.

O tem, kakĹĄna bo oprema, pa se bomo z bodoÄ?imi uporabniki zagotovo pogovorili, ko bo Ä?as za to,ÂŤ je povedal in dodal, da bodo v pripravljalni fazi projekta poskuĹĄali poiskati ĹĄe kak vir financiranja. NaloĹžba bo namreÄ? velika, zato mora biti tĂĄko tudi zadovoljstvo tako investitorjev kot uporabnikov. đ&#x;”˛

DruĹženje in izmenjava izkuĹĄenj Velenje, 16. oktobra – Ĺ ola za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje Ĺ olskega centra Velenje je bila organizatorica 9. sreÄ?anje dijakov programa okoljevarstveni tehnik. Zanj izobraĹžujejo na ĹĄestih srednjih ĹĄolah v Sloveniji, vabilu za sreÄ?anje so se odzvale vse. NaĹĄteli so blizu 75 udele-

izkuĹĄenj. Okoljevarstveni tehnik je mlad program, v drĹžavi ĹĄe dokaj neprepoznaven, zato je pomembno, da stopijo uÄ?itelji skupaj in izmenjajo primere dobrih praks pri reĹĄevanju teĹžav. Med najveÄ?jimi so teĹžave pri zaposlovanju okoljevarstvenih tehnikov, a so glede tega ravnatelji ĹĄol, na

trebuje okoljevarstvene tehnike.

Okolje in narava nas opozarjata, da je z njima potrebno delati sistemsko, to pa brez znanja ne bo mogoÄ?e. Na ĹĄolah mlade pripravljamo za organizirano delo na tem podroÄ?ju.ÂŤ Po njegovih besedah se v program okoljevarstveni tehnik v Sloveniji vpiĹĄe v

Mestna obÄ?ina Velenje skupaj s soorganizatorji v oktobru pripravlja 5. mednarodni festival vezenja.

Na festivalu, ki bo 20. in 21. oktobra potekal v RdeÄ?i dvorani Velenje, si boste lahko ogledali vezenine razstavljavcev iz Slovenije, HrvaĹĄke, Srbije, Italije, Francije in NemÄ?ije. Pripravili bomo tudi bogat kulturni program.

5. mednarodni festival vezenja bomo odprli

v soboto, 20. oktobra, ob 11. uri.

V nedeljo, 21. oktobra, ob 15. uri pa bomo na zakljuÄ?ni prireditvi razglasili najlepĹĄe tri vezenine.

Vstopnina bo 2 evra.

Prijazno vabljeni!

Z uvodnega dela sreÄ?anja pred zaÄ?etkom zabavnih delavnic

Ĺžencev, od tega 45 dijakov, ostalo so bili mentorji, profesorji in ravnatelji ĹĄol.

Gostitelji, ki so sreÄ?anje organizirali drugiÄ?, so jim pripravili zanimive vsebine v delavnicah ob Velenjskem jezeru, popeljali so jih na ogled Muzeja premogovniĹĄtva ter drugih zanimivosti rudarskega mesta. Maja RadĹĄel iz omenjene velenjske ĹĄole je povedala, da je sreÄ?anje namenjeno predvsem druĹženju in izmenjavi

katerih izvajajo program, stopili skupaj in naslovili na pristojno ministrstvo vlogo za spremembo nekaterih doloÄ?il zakonodaje.

Mag. Albin VrabiÄ?, nekdanji ravnatelj nekdanje Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja na ĹĄolskem centru, pobudnik sreÄ?anj ter umeĹĄÄ?anja programa okoljevarstveni tehnik v srednjeĹĄolsko izobraĹževanje, upa, da se bodo ta sreÄ?anja nadaljevala ĹĄe vrsto let, Âťker Slovenija in cel svet po-

ĹĄolskem letu blizu 100 dijakov, v Velenju v povpreÄ?ju 10. Komaj toliko zato, ker zakonodaja ĹĄe ni prepoznala mesta in vloge omenjenega poklica. ÂťPrepoznala je visokoĹĄolce, verjamem pa, da bo kmalu tudi, da lahko prav tako srednjeĹĄolci prispevajo svoj deleĹž k ohranitvi okolja in narave,ÂŤ je ĹĄe menil Albin VrabiÄ?.

Tp