42 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (7/20 °C), soboto (7/19 °C) in nedeljo (6/20 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 24. oktobra 2019â€

ĹĄtevilka 42 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Obujanje Ĺ aleĹĄkega gradu

cena 1,90 â‚Ź

Pokrajine! Gremo na KoroĹĄko?

Mira ZakoĹĄek

Petek, 18. oktobra – Mestna obÄ?ina Velenje in lokalna druĹĄtva si prizadevajo, da bi se propradanje Ĺ aleĹĄkega gradu ustavilo in bi ta kulturnozgodovinski spomenik znova zaĹživel. Primer za to je bila prireditev HistoriÄ?ni piknik, na kateri so posebno uĹživali otroci, saj so spoznavali nekatere veĹĄÄ?ine, ki seĹžejo v srednji vek. VeÄ? na strani 9.

Dan

Naslednja ĹĄtevilka NaĹĄega Ä?asa izide v sredo, 30. oktobra

reformacije spomina na mrtve

ObÄ?inska proslava ob

dnevu reformacije ÄŒetrtek, 24. oktobra,

ob 19. uri v prostorih KnjiĹžnice Velenje Slavnostni govornik na proslavi bo direktor KnjiĹžnice Velenje Vlado VrbiÄ?. Program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Gorica.

27 r . oktob e

Mavec prevzel vodenje PV Velenje, 21. oktobra – Novoimenovani direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je v ponedeljek od svojega predhodnika mag. Ludvika Goloba, ki je druŞbo vodil od septembra leta 2014, prevzel vodenje Premogovnika.

Mavec je bil v Premogovniku Velenje Ĺže zaposlen med letoma 1981–2004, zadnjih 15 let pa je bil direktor InĹĄtituta za ekoloĹĄke raziskave Erico, danes Eurofins Erico Slovenija. đ&#x;”˛

sta

PrejĹĄnji teden sem bila tako kot mnogi, ki ste prebrali, da naj bi se tako imenovana regija SaĹĄa (ki uradno to sicer ni, smo pa Ĺže veÄ? kot desetletje upali, da enkrat bo) prikljuÄ?ila KoroĹĄki in tako postala del KoroĹĄke regije s sedeĹžem v Slovenj Gradcu, precej preseneÄ?ena. PreseneÄ?ena toliko bolj, ker tak scenarij doslej ni bil nikoli omenjen, ker se v tem okolju Ĺže dolgo pripravljamo na ustanovitev SaĹĄa regije, ki jo podpiramo in si jo Ĺželimo, in ker je bilo pred dobrim mesecem iz vladnih sluĹžb tudi sporoÄ?eno, da naj bi ta regija tudi bila, in sicer s sedeĹžem v Velenju. Ta regija nastaja Ĺže veÄ? kot desetletje, vzpostavljenih je bilo veliko medsebojnih sodelovanj in institucij. Pogosto se druĹžimo in spoznavamo tako formalno kot neformalno. Skupaj snujemo razvojne naÄ?rte.

20. avgusta letos, ko smo izvedeli, da je vladna strokovna komisija vkljuÄ?ila v predlog regionalizacije, ki naj bi zaĹživela leta 2023, tudi naĹĄo SaĹĄo, ki naj bi imela sedeĹž v Velenju, sedeĹž pokrajinskega sveta v Ĺ oĹĄtanju in sedeĹž sveta obÄ?in v Mozirju, smo bili zadovoljni. Vsi trije Ĺžupani – Bojan KontiÄ?, Darko Menih in Ivan SuhoverĹĄnik – so to pozdravili.

PrejĹĄnji teden pa je taista drĹžavna komisija vse skupaj postavila na glavo. Tako sem bila tudi sama med tistimi, ki smo bili nad novim predlogom in argumenti vsekakor preseneÄ?eni in zaÄ?udeni. Kako tudi ne, saj je novi predlog priletel dobesedno kot strela z jasnega in izjava komisije, da to ĹĄe ni konec krÄ?enja, tudi! O takĹĄni povezavi se doslej tu ĹĄe nikoli nismo pogovarjali. Argumenti so morda na papirju utemeljeni, spet pa kaĹžejo, na vsemogoÄ?nost drĹžavnih komisij, ki jim je bolj kot ne vseeno, kaj ponudijo najprej in s Ä?im zakljuÄ?ijo svoje delo, predvsem pa, kaj si mislijo o tem ljudje na terenu. Ĺ e najbolj me vse spominja na nekdanje poroke, ki so jih doloÄ?ili starĹĄi!

Morda pa se je drĹžava odloÄ?ila tako, kot sedaj malce zajedljivo pravi tudi javno mnenje, da KoroĹĄko in SaĹĄa regijo skupaj ÂťpoĹĄljeÂŤ kar v naroÄ?je Avstriji. Trenutno namreÄ? kaĹže, da se bo zaÄ?ela graditi le tretja razvojna os v smeri od Slovenj Gradca do Velenja (ali obratno), nadaljnja povezava do Ĺ entruperta pa ostaja negotova. Vlada namreÄ? ĹĄe ni potrdila drĹžavnega poroĹĄtva zanjo, civilne iniciative pa napovedujejo nove pritoĹžbe. In ker se ob tem drĹžavnem ÂťpackanjuÂŤ s to cesto kaj lahko zgodi, da bo prej s teh koncev narejena dobra povezava z Avstrijo kot z naĹĄo avtocesto, je zelo verjetno, da bo tudi tukajĹĄnjim prebivalcem prijaznejĹĄa in lepĹĄa pot v prihodnost prav tako prej zagotovljena preko meje kot doma.

Se mi pa ob tem zdi, da bi takĹĄne zagate v Bulatah vseeno bolje reĹĄili. đ&#x;”˛

Slovesnost ob

dnevu spomina na mrtve

Da podpisov ni bilo dovolj, je zdaj uradno

ÄŒetrtek, 24. oktobra,

ob 18. uri pri spomeniku Onemele puĹĄke na Titovem trgu Slavnostna govornica bo podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Darinka Mravljak.

Program na slovesnosti pripravljajo uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca.

Prijazno vabljeni na oba dogodka!

VELENJE

let

Ĺ˝upan, Svet in Uprava Mestne obÄ?ine Velenje

Velenje, 21. oktobra – Civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto je, kot smo Ĺže poroÄ?ali, zbrala premalo podpisov za razpis naknadnega referenduma o sploĹĄnem aktu sveta Mestne obÄ?ine Velenje. Zbrali so 806 podpor, potrebovali bi jih 1.355. Rok za vloĹžitev zahteve za razpis naknadnega referenduma se je 12. oktobra, sedem dni po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev, iztekel.

Iz Mestne obÄ?ine Velenje so sporoÄ?ili, da je 4. oktobra Civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto na Ĺžupana naslovila vlogo za podaljĹĄanje roka za Ä?as treh oziroma petih dni z obrazloĹžitvijo, da naj bi bilo civilni iniciativi oteĹženo zbiranje podpisov zaradi prevelike gneÄ?e, nezadostnega ĹĄtevila uradnic za overjanje podpisov kot tudi izpadov informacijskega sistema na Upravni enoti Velenje. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? pa je vlogo za podaljĹĄanje roka zavrnil z izdajo odloÄ?be, da je rok za zbiranje podpisov, ki je doloÄ?en v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, zakonski rok, ki ga ni mogoÄ?e podaljĹĄati. Predstavnik Civilne iniciative Ohranimo zeleno mesto Andrej Vrbec odloÄ?be, ki mu je bila poslana po poĹĄti 10. oktobra, do tega ponedeljka ĹĄe ni prevzel. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Dan reformacije in spomina na mrtve Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje danes, v Ä?etrtek, 24. oktobra, pripravlja obÄ?insko proslavo ob dnevu reformacije in slovesnost ob dnevu spomina na mrtve.

Na proslavi ob dnevu reformacije, ki se bo ob 19. uri zaÄ?ela v prostorih KnjiĹžnice Velenje, bo slavnostni govornik direktor KnjiĹžnice Vlado VrbiÄ?. Program bodo pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Gorica.

Uro pred tem, ob 18. uri, se bo pri spomeniku Onemele puĹĄke na Titovem trgu zaÄ?ela slovesnost ob dnevu spomina na mrtve.

Slavnostna govornica bo podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Darinka Mravljak. Program na slovesnosti pripravljajo uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca. đ&#x;”˛

mkp

Jesenski poÄ?itniĹĄki Ĺživ-Ĺžav v Vili RoĹžle Velenje, 28. oktobra – Prihodnji teden bodo v Vili RoĹžle pripravili pestre programe, ki bodo osnovnoĹĄolcem polepĹĄali jesenske poÄ?itnice. MZPM Velenje bo vsak dan pripravila ustvarjalne delavnice, ki jih lahko mladi obiĹĄÄ?ejo med 10. in 13. uro. Zanje prijave niso potrebne, prostovoljci zveze pa bodo poskrbeli, da bodo poÄ?itniĹĄki dopoldnevi kratkoÄ?asni.

V ponedeljek bo v Vili RoĹžle diĹĄalo po kruhu. V delavnici ÂťKako raste kruh?ÂŤ, ki jo bo izvajal priznani chef Danilo IvanuĹĄa, bodo udeleĹženci spoznali, kako iz Ĺžitaric nastane moka in kako iz nje speÄ?emo okusne pletenke, Ĺžemljice, kruh ‌ Delavnica bo potekala med 10. in 13. uro, imajo pa ĹĄe nekaj prostih mest.

V torek bosta dopoldne poleg ustvarjalnic in igranja druĹžabnih igric zaznamovali dve skupini Lego robotike. Prva je Ĺže polna, zaradi velikega zanimanja pa ĹĄe vpisujejo v drugo. Ta bo v torek med 11.30 in 13.30 uro. Na delavnici bodo otroci iz Lego kock sestavili robotke, ki jih bodo oĹživili s pomoÄ?jo raÄ?unalnika.

V sredo bodo poÄ?itnikarji s pomoÄ?jo Muzeja Velenje spoznali zanimivo zgodovino mladega mesta Velenje. Po tem, ko bodo s pomoÄ?jo kustosov muzeja izvedeli, kako se je rodilo najmlajĹĄe slovensko mesto, bodo izdelovali makete svojega mesta. Muzej bo obisk zaÄ?el ob 10. uri. đ&#x;”˛

Predstavniki Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline so se z lokalnimi ponudniki konec preteklega tedna udeleĹžili sejma v prijateljskem mestu Vienne. Vabilo za sodelovanje so prejeli ob 45-letnici pobratenja mest.

Na sejmu v francoskem mestu Vienne so se predstavili Festival Velenje (s Piko NogaviÄ?ko), ÄŒokoladnica Lucifer, LonÄ?arstvo Bahor, Plastika Skaza, SAĹ A inkubator (inkubirani podjetji Blue Hill in Poezija lesa), Ĺ aleĹĄka kraft pivovarna Skubeer brewing, Ĺ ili testenine in TuristiÄ?na kmetija KarniÄ?nik. Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline pa je pripravil zanimivo predstavitev Velenja, Ĺ aleĹĄke doline in Slovenije. V francoskem mestu je odmevala slovenska pesem, plesalo se je v ritmu polke, kar je ustvarilo prijetno ozraÄ?je.

Ob 45-letnici sodelovanja med mestoma Velenje in Vienne so Ĺžupan mesta Vienne Thierry Kovacs, predsednica Organizacije za mednarodno izmenjavo mesta Vienne Michele Laborel-Lacits, direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Franci Lenart in predstavnik PoÄ?itniĹĄkega druĹĄtva KaĹžipot UroĹĄ IvanÄ?iÄ? za-

Velenje – Ĺ portna zveza bo tudi letos poskrbela za pestre, ĹĄportno obarvane poÄ?itnice. Med drugim bodo organizirali jesenski ĹĄportni tabor Zmaga KoĹĄtrina. Namenjen je osnovnoĹĄolcem, ki se bodo spoznavali z razliÄ?nimi ĹĄporti, potekal pa bo od 28. do 30. oktobra, V velenjski RdeÄ?i dvorani bo od ponedeljka do srede med 11.30 in 13.30 nogometna ĹĄola, med 12. in 14. uro pa igranje namiznega tenisa, badmintona, squosha in tenisa. Strelska druĹžina MroĹž vabi otroke vse poÄ?itniĹĄke dni na svoje streliĹĄÄ?e med 10.30 in 12.30 uro. Otrokom odpirajo tudi zimski bazen.

Vaditelji bodo prisotni med 10. in 11.30 uro (za otroke do 4. razreda) in med 12. in 13.30 uro za starejĹĄe. đ&#x;”˛

mz

Ob mednarodnem dnevu osteoporoze Velenje, 22. oktobra – Po ocenah svetovnih zdravstvenih organizacij se vsake tri sekunde nekomu zlomi kost zaradi osteoporoze. Zlom kosti je po 50. letu starosti doŞivela Şe skoraj vsaka druga Şenska in vsak peti moťki.

Zaradi osteoporoze namreÄ? postajajo kosti ĹĄibke in krhke, zato se laĹžje zlomijo – lahko Ĺže ob padcu s stojne viĹĄine ali ob dvigu manjĹĄega bremena. Zlomi lahko skrajĹĄajo Ĺživljenje, vedno povzroÄ?ijo boleÄ?ino, okrevanje je lahko dolgotrajno, lahko pa ostane tudi huda invalidnost. Zato je vsakoletno sporoÄ?ilo mednarodnega dne osteoporoze, da moÄ?ne kosti in miĹĄice pripomorejo k vitalnosti v zrelih letih, za to pa je potrebno redno gibanje, pravilno prehranjevanje in odpovedovanje slabim navadam.

O preventivi in o Ĺživljenju z osteoporozo so na 2. Osteotlonu govorili Ä?lani DruĹĄtva bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline, ki so prisluhnili predavanju o krepitvi miĹĄic medeniÄ?nega dna, pod vodstvom fizioterapevtk so izvajali koristne vaje, nato pa ĹĄe degustirali sire kmetije Napotnik, saj obilica mleÄ?nih izdelkov v prehrani pomaga prepreÄ?iti bolezni kosti. đ&#x;”˛

tf

NAĹ E

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

vsak dan

Velenjska delegacija je poskrbela za prijetno razpoloĹženje.

sadili lipo prijateljstva v Auguste Perret parku.

NajpogostejĹĄe oblike sodelovanje med mestoma so izmenjave dijakov in razliÄ?nih

glasbenih skupin, kar Ĺželijo nadaljevati tudi v prihodnje.

Brez varĹĄÄ?ine ni licitacije ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj prodala vseh ĹĄest stanovanj Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se je odloÄ?ila prodati sedem stanovanj v njeni lasti. Po metodi javne draĹžbe je prodajala stanovanje na Trgu bratov Mravljakov. Izklicna cena povsem prenovljene-

Ĺ portno obarvane poÄ?itnice

VELENJE

24. oktobra 2019

Velenje gostovalo v prijateljskem mestu Vienne

LOKALNE novice

SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje

ga 68 kvadratnih metrov velikega stanovanja je znaĹĄala 64.000 evrov, vendar zanj Ĺže v drugo ni bilo zanimanja. Licitacije ni bilo, saj za stanovanje ni bila vplaÄ?ana nobena varĹĄÄ?ina.

Bilo pa je veliko zanimanja in tudi prodani so bili vsi stanovanjski prostori (od tega ena garsonjera), ki so jih ponujali po metodi javnega zbiranja ponudb z neposredno pogodbo oziroma

đ&#x;”˛

v postopku pisma o nameri za nepremiÄ?nine malih vrednosti.

Direktor uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Drago Koren je povedal, da so vsi ti prostori potrebni temeljite obnove, zato so bile tudi ocenjene vrednosti nizke. Gibale so se od 4.800 do 11.800 evrov. Zanje je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj iztrĹžila od 4.850 evrov do 15.000 evrov. Za najveÄ? je bila prodana garsonjera. đ&#x;”˛

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Delitev (nikoli) ni prav vsem vĹĄeÄ?

Deset plus dve – Tudi cesta ĹĄe deli – Zemlja iz Gorenjske – Celje toplo – Zlati Vrelec – Snemanje odpadkov Pa imamo novo kost za glodanje! Po novem naj bi naĹĄo slovensko kokoĹĄ razsekali na dvanajst kosov. Seveda ne enakih, po mnenju nekaterih tudi ne ÂťenakopravnihÂŤ. Dobili naj bi deset pokrajin in dva ÂťcentraÂŤ. Ob Ljubljani ĹĄe Maribor. Posebnost naj bi bila ÂťdegradiranaÂŤ pokrajina s Slovenj Gradcem na Ä?elu. O Velenju pa niÄ?! Seveda vsi s tem ĹĄe zdaleÄ? niso zadovoljni, tako da se verjetno obeta ĹĄe veliko razprav, preden bomo res dosegli dokonÄ?no ÂťpokrajinizacijoÂŤ drĹžavice. TĂĄko, ki naj bi res privedla do bolj enakopravnega razvoja.

In – kot tudi sliĹĄimo – ĹĄe draĹžjega sistema. Ĺ e vedno (nekatere) tudi razburjajo zahteve BraslovÄ?anov, ki Âťne dajoÂŤ svoje zemlje za hitro cesto. Ĺ e posebej ob dokaj ugodnih cenah hmelja. In jim je zeleno zlato vredno veÄ? kot denar za odĹĄkodnino. Pa se zato za svoj prav ozirajo celo proti Bruslju. Sicer je tudi res, da za ta odsek ĹĄe tudi drĹžava ni dala ustreznega poroĹĄtva. Vsaj en vroÄ? kostanj pa se je vendarle Ĺže malo ohladil. Predlog, da naj bi bili poslanci deleĹžni nekaterih novih bonitet, je menda Ĺže ÂťpasĂŠÂŤ, kot nekateri kunĹĄtno reÄ?ejo. Javnost je paÄ? bila preveÄ? kritiÄ?na in so ji poslanci, ki so se zavzemali za take dodatke, raje prisluhnili. Saj so vendarle v sluĹžbi javnosti!

Da je Slovenija majhna in meje med razliÄ?nimi kraji niso previsoke, dokazuje primer Ä?iĹĄÄ?enja nevarno onesnaĹžene zemljine ob celjskih vrtcih. To Ä?istilno delo bodo v Celju opravili LjubljanÄ?ani. Delavci ljubljanskega podjetja naj bi se Ä?iĹĄÄ?enja igriĹĄÄ?a prvega vrtca (enota Mavrica) lotili jutri, kasneje ĹĄe drugega. Otroke iz teh dveh enot bodo ob ÂťÄ?iĹĄÄ?enjuÂŤ razporedili v druge oddelke. Celjane seveda tudi skrbi, kam bodo odpeljali onesnaĹženo zemljo. Zanjo bo poskrbelo podjetje z AndraĹža pri Polzeli. ÄŒe je ne bo moglo predelati samo, jo bodo izvozili. Novo zemljino pa bodo v celjske vrtce pripeljali iz Gorenjske. Vsa dela bodo potekala pod strokovnim nadzorom, poskrbeli bodo tudi, da se ne bo praĹĄilo po okolici, zagotavljajo.

Ta dela zaÄ?enjajo, so pa v Celju Ĺže sklenili skoraj 4,6 milijona vredne energetske sanacije osmih javnih objektov. ObÄ?ina je bila uspe-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ĹĄna na razpisu za nepovratna sredstva, celoten projekt pa je uresniÄ?ila v javno-zasebnem partnerstvu s celjskim podjetjem Energetika.

Energetsko so obnovili ĹĄtiri osnovne ĹĄole in nekaj vrtcev ter tudi Celjski dom. In ga tudi na novo prekrili. In hkrati tudi obnovili ÂťhistoriÄ?noÂŤ fasado. Zdaj nadaljujejo obnovo dvoriĹĄÄ?a za domom. Prav tako urejajo dvigalo za dostop invalidom do dvoran. Z naloĹžbo v energetsko sanacijo objektov si obetajo velike prihranke energije ter manj emisij toplogrednih plinov. Celje pa se je zdaj vkljuÄ?ilo tudi v evropski projekt za energetsko preobrazbo mest. Njegov namen je mesta z bogato zgodovinsko-kulturno dediĹĄÄ?ino spremeniti v bolj uÄ?inkovita, zdrava in trajnostna Ĺživljenjska okolja. V projektu sodeluje 46 mest iz trinajstih drĹžav.

RogaĹĄka Slatina se sicer ĹĄe ne ponaĹĄa z najviĹĄjim stolpom v Sloveniji, se pa zadnji Ä?as lahko ponaĹĄa z zlatim svinÄ?nikom. TĂĄko arhitekturno priznanje za odliÄ?no izvedbo je prejel njihov Poslovni center Vrelec, katerega avtorja sta arhitekta Andrej Strehovec in Robert Potokar. Investitor PS Vrelec je bila slatinska obÄ?ina. Novi center je dobilo tudi LaĹĄko – ÄŒebelarski center. Tako je tamkajĹĄnje Ä?ebelarsko druĹĄtvo po veÄ? kot treh desetletjih spet dobilo prostore za delo in druĹženje, ta turistiÄ?na obÄ?ina pa tudi novo ponudbo za turiste. Center je v nekdanji KraĹĄevÄ?evi vili, pri obnovi je sodelovala obÄ?ina, za opremo so dobili denar iz Evropskega sklada za razvoj podeĹželja.

Projekt ureditve tega centra so namreÄ? izvedli v okviru ÂťoperacijeÂŤ Varujmo in izboljĹĄajmo pogoje za ohranitev pestre zdruĹžbe opraĹĄevalcev. Pomemben del centra bo tudi predstavitev izdelkov iz medu ter tudi stare Ä?ebelarske opreme.

Pa ĹĄe to: vse je pod nadzorom! bomo morda v prihodnje ĹĄe veÄ?krat rekli tudi v primeru prostorov za odlaganje odpadkov. Tako legalnih ali odlagaliĹĄÄ?, ki to niso, pa po zaslugi brezvestneĹžev vendarle so. Da naj to uredijo s kamerami, zahtevajo ponekod obÄ?ani kar sami, na Dobrni so svetniki to Ĺže tudi potrdili in sprejeli ustrezne akte. Tako bodo uredili video nadzor na sedmih zbirnih mestih za loÄ?evanje odpadkov. V obÄ?inskem sklepu so vse lokacije tudi navedene. PriÄ?akujemo lahko ĹĄe veÄ? posnemanja. ÄŒeprav bi bilo bolje, da bi za red poskrbeli lastniki odpadkov, ne kamere.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

24. oktobra 2019

Delavci Gorenja nezadovoljni Sindikat opozarja na slab socialni dialog, zahteva dvig plaÄ? in boĹžiÄ?nice Mira ZakoĹĄek

Iz Gorenja prihajajo informacije o nezadovoljstvu delavcev, potrjujeta pa jih tudi predsednik podjetniĹĄkega sindikata Gorenja Ĺ˝an Zeba in nova predsednica sindikata SKEI v Gospodinjskih aparatih Jasmina NediÄ?. ÂťNovemu lastniku smo dali eno leto Ä?asa, da izpolni obljubljeno, a je danes precej drugaÄ?e, kot smo upali. Zaposleni so jim bili zelo naklonjeni in so jim zaupali, zdaj pa so razoÄ?arani, saj marsikaj od obljubljenega ni izpolnjeno. Tempo dela je zelo napet, ljudje tega ne zmorejo, odhajajo v bolniĹĄko, ali pa zapuĹĄÄ?ajo Gorenje in odhajajo tja, kjer jim nudijo boljĹĄe delovne pogoje. Nove delavce pa je ob takĹĄnih pogojih teĹžko dobiti. Sindikat zato zahteva dvig plaÄ? in viĹĄjo boĹžiÄ?nico ter stimulacijo za zaposlene, da pridejo oziroma ostanejo v Gorenju,ÂŤ prvi Zeba.

Opozarja tudi na slabo komuniciranje, in ker ni informacij, je polno dezinformacij oziroma takĹĄnih in drugaÄ?nih govoric, celo o steÄ?aju podjetja, selitvi klicnega centra, zaprtju prodajnega centra v Velenju, visokih odpravninah ‌ To je slab signal delavcem in daleÄ? od obljube, da naj bi tukaj oblikovali regionalni oziroma celo evropski center za skupino Hisense, dodaja Ĺ˝an Zeba.

Kaj konkretno zahtevajo sindikati? ÂťPredlagali smo viĹĄji znesek boĹžiÄ?nice (primerjali smo se z drugimi podjetji in na osnovi tega pripravili predlog). Zahtevamo tudi dvig plaÄ?, in sicer tako, da bi se soÄ?asno z dvigom minimalne plaÄ?e, poveÄ?ale tudi ostale. PriÄ?akujemo tudi ponovno vzpostavitev socialnega dialoga, ki ni takĹĄen, kot smo priÄ?akovali. Mi se sicer ogromno pogovarjamo, a nas oÄ?itno nihÄ?e ne posluĹĄa, saj se ne razreĹĄi nobena stvar,ÂŤ

je kritiÄ?en Zeba, ki pa upa, da bodo vsa odprta vpraĹĄanja razreĹĄili na sestanku, ki je z vodstvom napovedan za 29. oktobra.

ÂťDelavci so preobremenjeniÂŤ Sindikat v Gorenju GA je po kolektivnih dopustih prevzela Jasmina NediÄ?, ki je delala v proizvodnji 33 let, vse od svojega petnajstega leta. ÂťZelo dobro poznam teĹžave naĹĄih zaposlenih, Ä?utila sem jih na svoji koĹži, ampak ne glede na trdo delo, prej so bili to dobri Ä?asi. Z Gorenjem smo bili

V Valjevu Ĺže tri stavke

V Gorenjevem podjetju v Valjevu so imeli v zadnjem obdobju Ĺže tri stavke. MatiÄ?ni sindikat Gorenja jim je leta 2008 pomagal ustanoviti sindikalno organizacijo, letos pa pri podpisu podjetniĹĄke kolektivne pogodbe.

Nezadovoljni so s plaÄ?ami, plaÄ?ilom potnih stroĹĄkov, priÄ?akujejo ureditev jedilnice ‌

Zahtevajo ustanovitev evropskega sveta delavcev

V torek so se v Velenju sestali s sindikalisti iz Gorenjevih podjetij v Velenju, iz Mora Moravije na ÄŒeĹĄkem in tovarne v Valjevu. Zastavili so skupne aktivnosti in zahtevali ustanovitev evropskega sveta delavcev. Ta institut so v Gorenju pred prevzemom Ĺže imeli, zdaj pa ga Ĺželijo ponovno vzpostaviti z novim lastnikom. RaÄ?unajo, da ne bo teĹžav, saj je Hisense vpet v mednarodni prostor.

zelo zadovoljni in smo si ga dali ÂťvrezatiÂŤ v svoja srca, saj nam je bil drugi dom, ki je nam in naĹĄim druĹžinam omogoÄ?al dostojno preĹživetje. Tudi danes smo pripravljeni na trdo delo, vendar sedanjega tempa ne zmoremo. Delavcev v proizvodnji je premalo. Seveda se trudimo, da svoje delo opravimo, saj hodi vsakdo izmed nas v sluĹžbo zato, da zasluĹži za svoje preĹživetje.

A zahtevani tempo nas izÄ?rpava, dodatno to vpliva na vse slabĹĄi dialog z nadrejenimi, slabĹĄajo pa se tudi medsebojni odnosi, prihaja do napetosti in konfliktov,ÂŤ pravi NediÄ?eva, ki ne razume, zakaj nadrejeni ne prisluhnejo delavcem, ki opozarjajo na nelogiÄ?nosti v proizvodnem procesu, saj imajo veliko izkuĹĄenj in si Ĺželijo narediti kvalitetne gospodinjske aparate in ohraniti

Od izboljĹĄanja poslovanja so odvisne zahteve sindikatov Odprta vpraĹĄanja smo naslovili na Upravo Gorenja, kjer pravijo, da so sredi projektov izboljĹĄanja uÄ?inkovitosti in produktivnosti ÂťV Gorenju Ĺže dlje Ä?asa izvajamo projekt izboljĹĄanja uÄ?inkovitosti in produktivnosti, na katerem dela strokovna ekipa, ki konkretno v proizvodnji dela na odpravi ozkih grl in uvaja tehniÄ?ne izboljĹĄave, prav tako pa tudi vlagamo v posodabljanje proizvodnje in prilagajamo proizvodne procese, da bi dosegli veÄ?jo uÄ?inkovitost. Z vsemi ukrepi nam je doslej uspelo poveÄ?ati produktivnost za 6,7 odstotka (jan-sept 2019 v primerjavi z jan-sept 2018). Ker je obdobje od septembra pa do konca leta tudi najzahtevnejĹĄe za proizvodnjo, ki se prilagaja poveÄ?anemu povpraĹĄevanju v tem Ä?asu, smo, da bi v posameznih programih izpolnili poveÄ?an obseg naroÄ?il, poleg dodatnega zaposlovanja ponekod uvedli tudi delovne sobote (razliÄ?no po posameznih programih), ki so bile glede na ĹĄtevilo dodatnih opravljenih delovnih dni plaÄ?ane kot nadure, torej s koliÄ?nikom 1,5.

Tam, kjer so imeli kljub naĹĄtetim ukrepom tudi izredno poveÄ?anje koliÄ?inskih norm kot posledico poveÄ?anih naroÄ?il, so zaposleni za njihovo doseganje dobili denarno nagrado,ÂŤ pravi Mateja Celin iz sluĹžbe korporativnega komuniciranja Gorenja.

Kako je s poviĹĄanjem plaÄ?, boĹžiÄ?nico? ÂťO viĹĄini boĹžiÄ?nice (plaÄ?ila iz naslova poslovne uspeĹĄnosti) se vsako leto dogovarjamo ob koncu leta, definirana pa je, skupaj s pogoji za izplaÄ?ilo, tudi v kolektivni pogodbi, ki doloÄ?a, da mora biti s sindikatom dogovorjena najpozneje do 10. decembra, izplaÄ?ana pa najpozneje do 20. decembra in je odvisna tudi od ocene doseĹženega poslovnega rezultata v tekoÄ?em letu. Vsekakor se bomo v ustreznem Ä?asu o boĹžiÄ?nici dogovarjali tudi letos, in sicer neposredno s sindikatom, ne moremo pa dialoga o tej in podobnih temah voditi najprej prek medijev in ĹĄele potem drug z drugim. Navedba, da na drugi strani ni posluha, ne drĹži.

Pogajanja o poveÄ?anju plaÄ? v Gorenju so del obiÄ?ajnega socialnega dialoga s sindikatom, ki poteka v okvirih kolektivne pogodbe, ki tudi definira pogoje za dvig plaÄ?.

Seveda je nova okoliĹĄÄ?ina v Sloveniji tudi poveÄ?anje minimalne plaÄ?e, kar pomeni pritisk na poveÄ?anje drugih plaÄ?.ÂŤ

Kaj so prinesli dosedanji ukrepi, kateri so najpomembnejĹĄi? ÂťUvedli smo boljĹĄe metode obvladovanja in nadzora proizvodnje, prodaje in zalog, ki Ĺže dajejo rezultate. Uvajamo hitro obraÄ?anje zalog in nizke zaloge, zaradi te spremembe v proizvodno-prodajnem procesu pa se je naĹĄa izkoriĹĄÄ?enost proizvodnih zmogljivosti na zaÄ?etku leta nekoliko zniĹžala (ne proizvajamo veÄ? na zalogo), vendar pa z rastjo prodaje obseg proizvodnje Ĺže naraĹĄÄ?a od letoĹĄnjega marca, s proizvodnega vidika pa smo v najintenzivnejĹĄem delu leta.

NaĹĄa pomembna aktivnost je tudi projekt izboljĹĄanja kakovosti, ĹĄe zlasti na podroÄ?ju elektronike, kar je bilo povezano tudi z dobavitelji. Od zaÄ?etka leta tako v Sloveniji in na Kitajskem razvijamo ekipi, odgovorni za elektroniko in nameravamo uvesti lastno proizvodnjo elektronike. To je tudi ena izmed veÄ?jih sprememb in prednosti, ki jih Gorenju prinaĹĄa Hisense: integracija v tako veliko ter tehnoloĹĄko napredno in finanÄ?no moÄ?no skupino Gorenju omogoÄ?a izkoriĹĄÄ?anje sinergij, novih tehnologij in ekonomije obsega na vseh podroÄ?jih.ÂŤ Veliko se ukvarjamo tudi z izboljĹĄanjem proizvodne uÄ?inkovitosti. V prvi fazi smo Ĺže zmanjĹĄali ĹĄtevilo ĹĄifer (razliÄ?ic izdelkov)

Mnogo ukrepov poznajo V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so se lotili ÂťokoljaÂŤ – Ukrepe priporoÄ?ili strokovnjaki – ÄŒim hitrejĹĄa odprava odprtih vpraĹĄanj Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 15. oktobra – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so minuli torek pripravili ĹĄe eno od delavnic, predvidenih za pripravo obÄ?inskega programa varstva okolja. Aktivnosti so se lotili spomladi, nalogo pa zaupali Visoki ĹĄoli za varstvo okolja Velenje. Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar je povedal, da so na prvi delavnici, na katero so povabili obÄ?ane, doloÄ?iliteĹžave, ki so jih zaznali v zvezi z zrakom, vodo, tlemi, odpadki, hrupom in ostalim. Pri zraku so udeleĹženci opozorili na teĹžave s kuriĹĄÄ?i in prahom iz kamnoloma Kamteh v Podgori. V varovanju voda so v ospredju

izgradnja kanalizacijskega omreĹžja, gnojenje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Uporaba teh je povezana tudi z varovanjem tal. Glede odpadkov so udeleĹženci ocenili, da jih v lokalni skupnosti reĹĄujejo v pravo smer. PovzroÄ?iteljev hrupa so zaznali veÄ?: poleg dejavnosti v kamnolomu v Podgori ĹĄe promet, hrup ob praznikih in nedeljah. Pri poglavju ÂťostaloÂŤ pa so najpogosteje opozorili na teĹžave v povezavi z naÄ?rtovano izgradnjo tretje razvojne osi, na neprimerno osvetlitev, najveÄ? pozornosti in slabe volje pa je bil deleĹžen smrad, ki ga povzroÄ?a novozgrajena piĹĄÄ?anÄ?ja farma v PaĹĄki vasi. Krajani so izrazili ogorÄ?enje nad stanjem in pri tem kazali s prstom tudi na lokalno skupnost. Âť ObÄ?ina je res sprejela podoben obÄ?inski prostorski naÄ?rt za objekt, za katerega smo dobili zagotovilo, da bo vanj vgrajena najsodobnejĹĄa tehnologija in da vplivov vzreje piĹĄÄ?ancev praktiÄ?no ne bo.

TeĹžave pa so sedaj precejĹĄnje in pri tem nas gotovo skupaj z investitorji oziroma lastniki objekta Ä?aka ĹĄe kar nekaj dela, ki bo privedlo do boljĹĄega stanja.ÂŤ

za 30Â %, do konca leta jih nameravamo ĹĄe za dodatnih 20Â %. S ĹĄtevilnimi ukrepi smo produktivnost poveÄ?ali za 6,7Â % v primerjavi z obdobjem januar-september lanskega leta.

V prodajni nabor uvajamo izdelke, izdelane v drugih Hisensovih druŞbah (pametni telefoni, TV aparati ‌), na vseh naťih trgih omejujemo prodajo izdelkov z neustreznimi donosi, izvajamo poslovne integracije na trgih, kjer imata prodajne druŞbe tako Gorenje kot Hisense, izvajamo komercialna vlaganja za ohranitev pozicioniranja in prisotnosti v distribucijskih kanalih ...

Kako boste reĹĄili teĹžave v Valjevu? ÂťSkozi socialni dialog smo nekaj zahtev sindikata Ĺže izpolnili, nekatere ĹĄe reĹĄujemo. Sporazum za izplaÄ?ilo potnih stroĹĄkov za vse, ki so od tovarne oddaljeni manj kot 5 km in jim moramo zaradi spremenjenega tolmaÄ?enja zakona stroĹĄke povrniti za nazaj, so podpisali vsi zaposleni in se strinjali z izplaÄ?ilom zapadlih potnih stroĹĄkov skupaj z zamudnimi obrestmi za 32 mesecev. IzplaÄ?ali jih bomo do konca leta v 4 obrokih, od katerih smo dva Ĺže izplaÄ?ali, zato je ta tema za delodajalca zaprta. Dogovorili smo se tudi za gradnjo kuhinje z jedilnico, da bomo v tovarni v Valjevu zagotavljali topli obrok, saj zdaj zaposlenim izplaÄ?ujemo nadomestilo za

S prepoznanimi teĹžavami pri varstvu okolja so se na eni od sej obÄ?inskega sveta Ĺže seznanili tamkajĹĄnji svetniki. Na nedavni delavnici pa so prisotni ÂťiskaliÂŤ cilje oziroma pot do izboljĹĄanja stanja v varstvu okolja. Kljub nekoliko slabĹĄi udeleĹžbi so udeleĹženci poudarili kar nekaj ciljev. Kako naj bi jih dosegli, naj bi jim – pravi KopuĹĄar – povedali oziroma jim dali priporoÄ?ila za ukrepe strokovnjaki. ÂťMnogo ukrepov poznamo, nekateri ne sodijo v naĹĄo pristojnost. Bodo pa vsi sestavni del obÄ?inskega programa varstva okolja, ki ga dograjujejo skozi leta. Prav tako smo pozorni na rezultate. Tisti iz preteklih let kaĹžejo, da ukrepamo v pravo smer.ÂŤ Med drugim so reĹĄili oskrbo z vodo, kar nekaj proraÄ?unskega denarja vlagajo v izgradnjo kanalizacijskega omreĹžja, divjih odlagaliĹĄÄ? skorajda ni veÄ? ‌ ÂťNe zatiskamo si oÄ?i pred odprtimi vpraĹĄanji, ki jih je ĹĄe kar nekaj, in storili bomo vse, kar je v naĹĄi moÄ?i, da jih odpravimo v najkrajĹĄem Ä?asu.ÂŤ Na vpraĹĄanje, koliko denarja namenjajo za varstvo okolja, je Janko KopuĹĄar odgovoril: ÂťTeĹžko navedem ĹĄtevilko. Ukrepi so namreÄ? tudi dolgoroÄ?ni. Zanesljivo pa vsako leto vlagamo veliko naporov za izboljĹĄanje kakovosti bivalnega okolja.ÂŤ đ&#x;”˛

delovna mesta. ÂťMarsikaj bi lahko naredili bolje, le posluĹĄati bi se morali, tega pa v Gorenju primanjkuje. Pa naj ĹĄe enkrat poudarim, da delavcem resniÄ?no ni vseeno, kaj bo z Gorenjem. Ĺ˝elimo, da bo Ĺživelo in da bo uspeĹĄno in moÄ?no podjetje.ÂŤ

Kaj najbolj moti delavce?

Ocenjujejo, da je organizacija dela slaba, da je veliko izrednih dogodkov, da pogosto ni dovolj materiala, in jih potem poĹĄljejo domov, na delo pa morajo ob sobotah (po besedah sogovornikov, so nekateri delali vse sobote od kolektivnega dopusta), da ni jasno, kako bo to plaÄ?ano, da se slabĹĄajo medsebojni odnosi, ker je delavcev premalo, in da so zato teĹžave s kakovostjo đ&#x;”˛ izdelkov ‌†prehrano. Kantina bo konÄ?ana septembra prihodnje leto, tudi ta tema je torej zaprta.

Dodatno delo (nadure) zaradi poveÄ?anih potreb v proizvodnji Ĺže plaÄ?ujemo s 26Â % dodatkom, kot je to doloÄ?eno z zakonom in kolektivno pogodbo, zato je zahteva o novem posebnem dodatku neutemeljena.

V teku je tudi tehniÄ?na analiza za izvedbo klimatizacije proizvodnih hal, da bi tako izboljĹĄali delovne razmere v vroÄ?ih poletnih mesecih. Regres izplaÄ?ujemo v skladu s kolektivno pogodbo in je bil ustrezno Ĺže izplaÄ?an tudi letos. O poviĹĄanju plaÄ? pa se bomo lahko pogovarjali na osnovi rezultatov januar-november, zato je zahteva po takojĹĄnjem dvigu plaÄ? za 15Â % neuresniÄ?ljiva. V pripravi je tudi sistemizacija, ki bo predvidoma konÄ?ana do konca leta. V Gorenju zato obĹžalujemo, da se je sindikat v Valjevu odloÄ?il za stavko, saj menimo, da s tem vsi izgubljamo, tako zaposleni kot podjetje. Cilj novega lastnika - Hisensa je odprt socialni dialog v vseh podjetjih Gorenja in reĹĄevanje odprtih vpraĹĄanj z namenom, da se, kjer je mogoÄ?e, stvari uredijo na naÄ?in, da bodo zaposleni motivirani in zadovoljni.ÂŤ

Kako je z napovedano gradnjo tovarne televizorjev? ÂťTovarna TV aparatov ostaja v naÄ?rtu, projekt je ĹĄe vedno v fazi podrobnih analiz in je odvisen tudi od uspeĹĄnosti poslovanja ter uÄ?inkovitosti celotne proizvodne lokacije.ÂŤ đ&#x;”˛

Komemoracije 2019 Ĺ aleĹĄka dolina – ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje bo skupaj s krajevnimi organizacijami zveze borcev pripravilo v spomin na vse Ĺžrtve faĹĄizma in padle borce NOB na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki spominske slovesnosti, ki bodo potekale pri spominskih obeleĹžjih, je sporoÄ?ila Marjana Koren, sekretarka zdruĹženja.

VÄ?eraj, v sredo, 23. oktobra, je bila spominska slovesnost pri spomeniku talcem NOB v Starem Velenju. Danes, v Ä?etrtek, 24. oktobra, bo osrednja obÄ?inska sveÄ?anost ob 18. uri pri spomeniku Onemele puĹĄke na Titovem trgu v Velenju, Ĺže prej, ob 16. uri, pa pri spomeniku padlega kurirja BlagotinĹĄka v Paki in ob 16.30 pri spominski ploĹĄÄ?i v zdraviliĹĄkem parku v TopolĹĄici.

NajveÄ? komemoracij bo v petek, 25. oktobra: ob 14. uri pri spomeniku padlim borcem na pokopaliĹĄÄ?u v Ĺ martnem v Velenju, ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB na Trgu Svobode v Ĺ oĹĄtanju, ki je osrednja obÄ?inska sveÄ?anost, ob 11. uri bodo komemoracije tudi pri spomeniku NOB v Vinski Gori in pri spominski ploĹĄÄ?i pri Domu krajanov v Ĺ entilju, ob 16. uri pri spomeniku padlih partizanov pri Domu krajanov v Pesju, bo ob 16.30 pri spomeniku padlih borcev pri osnovni ĹĄoli v Ĺ kalah, ob 17. uri pri spomeniku padlih borcev na pokopaliĹĄÄ?u v PleĹĄivcu in pri spominski ploĹĄÄ?i padlim borcem pri Domu krajanov v KavÄ?ah.

Danes teden, v Ä?etrtek, 31. oktobra, bodo ob 16.30 komemoracijo pripravili pri spomeniku padlih borcev NOB v spodnjih Ravnah pri PoĹĄtajnerju.

Osrednja obÄ?inska sveÄ?anost v Ĺ martnem ob Paki pa bo v petek, 1. novembra, ob 8. uri pri osrednjem spomeniku Ĺžrtvam NOB v Ĺ martnem ob Paki. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Za nostalgike, ki so tudi sladokusci

GOSPODARSKE novice SlabĹĄi gospodarski obeti

OkrepÄ?evalnica Nostalgija navduĹĄuje tiste, ki imajo radi meso z okusom po pristnem Ĺžaru – Nudijo tudi dostavo, uveljavljajo catering – Zadovoljujejo razliÄ?ne okuse ÄŒe ob Ĺ aleĹĄki cesti opazite dim, ki se vali iz podhoda, ne mislite, da gori. No, gori Ĺže, ampak Ĺžar v okrepÄ?evalnici Nostalgija, ki s tradicionalno balkansko kuhinjo vabi Ĺže pet let. ÄŒe je Ĺže prej prepriÄ?ala s svojo kulinariÄ?no ponudbo, je letos posebno navduĹĄila tudi z videzom in tematsko ponudbo predvsem v Ä?asu Pikinega festivala, ko so simpatiÄ?no okrasili lokal ter podhod Mastodont, stregle pa so Pike in gusarji. Zato je Mestna obÄ?ina Velenje Nostalgijo v sklopu letoĹĄnje akcije odbora za mestni marketing izbrala za naj prodajni prostor v mestnem srediĹĄÄ?u.

peÄ?at, po katerem se razlikujemo od drugih. Zato se drĹžimo preverjenih kakovostnih sestavin in lastnih receptur,ÂŤ pojasnjuje Nejc in predstavi nekaj iz menija izstopajoÄ?ih jedi – veĹĄalica, polnjena piĹĄÄ?anÄ?ja bedra, Ä?evapÄ?iÄ?i in pleskavice, tudi domaÄ?e lepinje. ÂťPoskusili smo tudi z industrijskimi, ampak se ne morejo primerjati z

Pa tudi ponudba pijaÄ?e je malo drugaÄ?na. VeÄ? je vrst piv, tudi najbolj prepoznavnih balkanskih znamk, in pester je nabor Ĺžganih pijaÄ?. Po obilici peÄ?enega mesa, belega kruha in kajmaka se namreÄ? ĹĄe kako prileĹže ĹĄilÄ?ek rakije, ki tudi ublaĹži okus po sveĹži Ä?ebuli. Ta namreÄ? na kroĹžniku z jedmi z Ĺžara nikakor ne manjka.

Ĺ oĹĄtanjÄ?an Nejc Tesovnik je Ĺže kot dijak in ĹĄtudent gostinstva najraje delal v kuhinji. VeÄ? let je delal v raznih restavracijah, ves Ä?as pa si je Ĺželel odpreti svojo.

Zadal si je, da bo do svojih tridesetih cilj tudi uresniÄ?il. Ko se je pojavila priloĹžnost, jo je zgrabil in ustvaril okrepÄ?evalnico Nostalgija, ki slovi po tradicionalnih balkanskih jedeh z Ĺžara. Zakaj je izbral prav takĹĄen meni? Ker Ĺže dolgo goji strast do peke na Ĺžaru, odgovarja. Vedno je komaj Ä?akal druĹžinske piknike in druĹženja s prijatelji, da je lahko pripravljal meso in druge jedi z Ĺžara. ÂťTo me je sproĹĄÄ?alo in vedel sem, da se s tem Ĺželim ukvarjati tudi poslovno,ÂŤ je povedal in dodal, da se je uÄ?il od raznih Ĺžar mojstrov, tudi tistih iz Leskovca, ki slovi po znaÄ?ilni pripravi Ĺžara za peko mesa. Ĺ˝elel je lokal s konceptom, ki vzbuja nostalgijo ne le z imenom, grafiÄ?no podobo, notranjo opremo in dekoracijo, glasbo, ampak tudi z okusi in vonji po oglju in dimu – pravem Ĺžaru. KulinariÄ?na posebnost Nostalgije je namreÄ? priprava vse hrane (razen pic, ki so iz peÄ?i) na oglju. VeÄ?ino jedi Nejc in dva kuharja pripravljajo sami. ÂťNoÄ?emo ponujati industrijsko pripravljene hrane. Te je v drugih lokalih in trgovinah na pretek. Mi Ĺželimo doseÄ?i viĹĄjo kakovost, edinstvene okuse, nek

bost: ÂťPogreĹĄamo teraso. Pozimi je sicer fino, da je pred lokalom vedno kopno in suho, poleti pa bi gostje raje sedeli na prostem, a nam podhod tega ne dopuĹĄÄ?a.ÂŤ Znani so bili tudi po dostavnem avtomobilu – starem yugu, ki so se mu Ĺžal morali odpovedati, pravi Nejc, saj jih je preveÄ?krat pustil na cedilu. ÂťLjudem je bil zelo vĹĄeÄ?.

Marsikdo je naroÄ?il dostavo hrane, da se jim je na dvoriĹĄÄ?e pripeljal yugo. Ampak, Ĺžal, ta avto danes ni veÄ? kos nalogam na cesti.ÂŤ

Nejc Tesovnik vodi svojo okrepÄ?evalnico Nostalgija. Ĺ e vedno si nadene kuharsko Ä?epico in za Ĺžarom tudi najbolj uĹživa. VÄ?asih pa nosi natakarski predpasnik. ÂťMoje delo je podobno naĹĄi ponudbi – meĹĄano na Ĺžaru,ÂŤ se poĹĄali.

ÂťNostalgija je ĹĄirok pojem.

Mi jo vzbujamo tudi z rdeÄ?o zvezdo, ki ima veÄ? simbolnih pomenov, ljudje pa vidijo tistega, ki ga sami hoÄ?ejo.

Potem se eni osredotoÄ?ajo na politiko, drugi na glasbo, tretji na naÄ?in Ĺživljenja, zajeti pa se da vse. Zgodovine se paÄ? ne da izbrisati.ÂŤ domaÄ?imi. Vsako jutro speÄ?emo sveĹže. Tudi to naĹĄi kuhinji daje poseben peÄ?at.ÂŤ Pripravljajo tradicionalne jedi Balkana, a so jim dodali svoj peÄ?at, prilagojen lokalnemu okusu. Med najbolj prepoznavnimi in zaĹželenimi jedmi je Nostalgija burger – lepinja z dvema pleskavicama, slanino, sirom, jajcem zelenjavo in omako. ÄŒeprav so jedi z Ĺžara veÄ?inoma mesne, pa se v Nostalgiji lahko najejo tudi vegetarijanci. V ponudbi je tako zelenjavni hamburger kot topel sendviÄ?, pa pice brez mesa, solate, skratka, vsakdo najde kaj zase.

Obed med starinami

Glavni adut Nostalgije je sicer kulinariÄ?na ponudba, gostje pa se tja vraÄ?ajo tudi zaradi ambienta.

Sploh tisti, ki so odraĹĄÄ?ali v socialistiÄ?ni Jugoslaviji, se radi ozirajo po lokalu in obujajo spomine. Tujci pa spoznavajo ikone preteklega Ä?asa. Stene krasijo zbirke starega denarja, med katerimi izstopajo bankovci slovenskih tolarjev.

Zanimiv je tudi star koledar s portreti Tita. V vsakem kotiÄ?ku je kakĹĄen utrinek iz zgodovine Balkana, predstavljene pa so tudi stare podobe Velenja. Tudi lokacija je priroÄ?na, pravi Nejc. ÂťSuper je, da smo tik pod glavno cesto na KoroĹĄko, lahko nas je najti, smo na peĹĄpoti od avtobusne postaje proti srediĹĄÄ?u mesta,ÂŤ je naĹĄteval prednosti, a izpostavil tudi slaV Nostalgiji stavijo na kakovost sestavin in domaÄ?e recepte, s Ä?imer zagotavljajo vedno odliÄ?en okus.

So VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani zahtevni gostje? ÂťPrecej. PriÄ?akujejo neke stalnice. Ne dopuĹĄÄ?ajo sprememb, napak, Ä?eprav se nam vÄ?asih zgodijo,ÂŤ odgovarja Nejc in z veseljem dodaja, da sam obisk potrjuje dobro delo. ÂťGostje prihajajo iz cele Slovenije in nam povedo, da so sliĹĄali o naĹĄi dobri hrani. Reklama se ĹĄiri od ust do ust. Ker nudimo nekaj znaÄ?ilno balkanskega, glede na sestavo naĹĄega lokalnega prebivalstva in njegovo kulinariko pa lahko reÄ?emo, da imamo tudi priljubljeno lokalno hrano, k nam zahaja tudi veliko tujcev, ki si Ĺželijo neke nove kulinariÄ?ne izkuĹĄnje. Pogosto pridejo jest Kitajci in lahko reÄ?em, da jim je hrana vĹĄeÄ?, Ä?eprav se tako po sestavinah kot po pripravi in okusih zelo razlikuje od hrane, ki so je vajeni. Veliko je gostov iz evropskih drĹžav. Nekateri se vrnejo Ä?ez nekaj mesecev, ko so ponovno v naĹĄih koncih, ker so bili zadovoljni. ÄŒe na mizi pustijo prazne kroĹžnike in odidejo z nasmehom, vemo, da smo svoje delo dobro opravili.ÂŤ

ÂťDelajte po svojem okusuÂŤ

Nasvet za domaÄ?o pripravo jedi z Ĺžara? ÂťDelajte po dvojem okusu, pripravljajte hrano, ki jo imate radi, in kuhajte z ljubeznijo,ÂŤ pravi Nejc in poudarja, da nobena pravila o tem, kako moÄ?no je meso zapeÄ?eno, niso bolj pomembna od tega, kakĹĄnega ga sami radi jemo. đ&#x;”˛

ÄŒarovnija ustvarjanja Malih junakov Ekipa Malih junakov naÄ?rtuje prodajo svoje milijonte knjige in je slovenski start-up letoĹĄnjega leta

Uspeh so proslavili s torto.

Jasmina Ĺ karja

Personalizirane knjige osvajajo trg, Mali junaki, ki navduĹĄujejo tudi ameriĹĄke zvezdnice, saj je tako v njihovem kot v otroĹĄkem svetu vedno Ĺživahno, so v lanskem letu ustvarili dvanajst milijonov evrov prihodkov, letos naÄ?rtuje-

NAĹ E

VELENJE

jo ĹĄe precej veÄ?. Mic MelanĹĄek je soustanovitelj podjetja Mali junaki, VelenjÄ?an, ki Ĺživi v Ljubljani, kjer je tudi sedeĹž podjetja in kjer ustvarja veÄ? kot sto dvajset ljudi, na globalni ravni pa ima podjetje Ĺže veÄ? kot dvesto petdeset sodelavcev. So slovenski start-up letoĹĄnjega leta. V njihovih knjigah je mogoÄ?e doloÄ?iti imena, spol in podobe glavnih junakov do zadnje

podrobnosti, do priÄ?eske, barve in oblike oÄ?i, do oÄ?al in pegic.

Trenutno so prisotni v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Franciji, NemÄ?iji, Veliki Britaniji in ZDA. ÂťMali junaki smo trenutno prisotni Ĺže na sedmih trgih po vsem svetu, na vsakem pod drugaÄ?nim imenom, s spletno stranjo in knjigami v lokalnem jeziku. Na teh spletnih mestih so v ospredju naĹĄi izdelki,

Ljubljana – Mednarodni denarni sklad je Ĺže Ä?etrtiÄ? letos sklestil napoved globalne rasti, tokrat na tri odstotke, slabĹĄi so tudi obeti za Evropo in Slovenijo. Sklad je napoved letoĹĄnje slovenske gospodarske rasti obÄ?utno zniĹžal s 3,4 na 2,9 odstotka. Na tej ravni naj bi ostala tudi v letu 2020. IMF je ob tem Sloveniji za letos napovedal 1,8-odstotno, za prihodnje leto pa 1,9-odstotno inflacijo. Stopnja brezposelnosti, merjena po anketni metodi, naj bi se kljub upoÄ?asnitvi rasti letos ĹĄe zniĹžala. Z lanskega 5,1 odstotka naj bi tako letos upadla na 4,5 odstotka, kjer naj bi ostala tudi v prihodnjem letu.

UpoÄ?asnitev rasti v mednarodnem okolju in poslediÄ?no tudi pri nas je v veliki meri posledica naraĹĄÄ?anja trgovinskih napetosti, ĹĄe posebej trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA, pa tudi teĹžav z brexitom.

Da se ohlaja tudi naĹĄe gospodarstvo, vse bolj opaĹžajo potroĹĄniki.

Tako so se Ĺže zaostrili pogoji pri kreditiranju, z novimi ukrepi drĹžave pa se zdi, da se tudi nad slovenskim trgom nepremiÄ?nin zgrinjajo temni oblaki.

Ob tretjo razvojno os se ĹĄe kar spotikamo

Gostje priÄ?akujejo veliko, so pa zadovoljni

VeÄ? kot nostalgija

24. oktobra 2019

Ĺželeli pa smo si predstaviti tudi naĹĄe podjetje, naĹĄ Ä?arobni svet, v katerem se Ä?arovnija ustvarjanja personaliziranih knjig pravzaprav zgodi. Zato smo se odloÄ?ili za izdelavo krovne korporativne spletne strani naĹĄega podjetja,ÂŤ pojasni Mic MelanĹĄek, soustanovitelj in kreativni direktor podjetja.

Spletna stran omogoÄ?a pogled v zakulisje podjetja, od tega, kako nastajajo personalizirane knjige, do zanimivih novic in statistik. ÂťPravi izziv je predstavljala preslikava unikatne energije na splet. V ospredje smo postavili igrivost in barvitost, obenem pa zagotovili vtis zanesljivega in hitro rastoÄ?ega podjetja.ÂŤ Tudi Kim in KhloĂŠ Kardashian sta svoje navduĹĄenje nad njihovimi personaliziranimi knjigami javno delili s ĹĄtevilnimi oboĹževalci na svojih Instagram profilih in jim tako naredili ĹĄe nekaj dodatne reklame Ä?ez luĹžo.†đ&#x;”˛

Velenje – V naĹĄem okolju se ĹĄe vedno spotikamo ob tretjo razvojno os. Njena neizgradnja postaja vse veÄ?ji problem za tukajĹĄnje gospodarstvo, a kot kaĹže, bo tako ĹĄe kar nekaj Ä?asa. Vlada je sicer prejĹĄnji teden doloÄ?ila besedilo predloga Zakona o poroĹĄtvu, v katerem je zajeto tudi financiranje izgradnje te ceste od Velenja do Slovenj Gradca, odsek do Ĺ entruperta pa ĹĄe naprej ostaja neznanka, kar si v Velenju teĹžko predstavljajo, saj bi se v tem primeru promet iz KoroĹĄke od gostiĹĄÄ?a Hartl preusmeril skozi Velenje ali Ĺ martno ob Paki. Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? in predsednik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice BlaĹž Nardin sta zato v odprtem pismu predsedniku vlade Marjanu Ĺ arcu izrazila razoÄ?aranje in navedla, da je to v nasprotju z razgovori, ki so bili doslej opravljeni na sestankih koordinacijskega odbora.

Dodajmo k temu ĹĄe, da Civilne iniciative Savinjske doline ĹĄe naprej nasprotujejo izbrani trasi tretje razvojne osi med Ĺ entrupertom in Velenjem. Potem, ko obÄ?ini BraslovÄ?e in Polzela nista uspeli z ustavno presojo, v civilni iniciativi napovedujejo nove korake. Med moĹžnostmi so pritoĹžbe na upravno sodiĹĄÄ?e, na evropsko sodiĹĄÄ?e ali na Evropsko komisijo.

V TEĹ se pripravljajo na brezogljiÄ?no druĹžbo Ĺ oĹĄtanj – V TeĹĄu so se zaÄ?eli pripravljati na Ä?as, ko naj bi ustvarili brezogljiÄ?no druĹžbo. ÄŒeprav zadnje svetovne raziskave kaĹžejo, da je takĹĄna prihodnost ĹĄe precej negotova, saj alternativne reĹĄitve trenutno odstirajo tudi vrsto novih dilem, se ta usmeritev vseeno pribliĹžuje in v skladu z njo je TeĹĄ objavil razpis za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije ter poroÄ?ila o vplivih na okolje za soseĹžig nenevarnih odpadkov v petem in ĹĄestem bloku. Ponudbe priÄ?akujejo do 29. oktobra.

Na leto naj bi v TeĹĄu kot nadomestilo za premog iz Velenja seĹžgali 160 ton nenevarnih odpadkov.

Ikeo naj bi zgradili prej kot v enem letu Ljubljana – V Ljubljani so poloĹžili temeljni kamen za zaÄ?etek teĹžko priÄ?akovane gradnje pohiĹĄtvene trgovine Ikea. Ĺ vedski velikan je vstop na slovenski trg napovedal pred petimi leti, a se je zapletalo pri pridobivanju potrebnih zemljiĹĄÄ?. Sedaj je dolgotrajni zaplet reĹĄen.

Celoten projekt izgradnje Ikeine trgovine v Sloveniji je vreden okoli 90 milijonov evrov in bo prinesel okrog 300 delovnih mest. Gradnja trgovine, ki se bo razprostirala na pribliĹžno 30.000 kvadratnih metrov povrĹĄine, bo predvidoma trajala leto dni.

VÄ?eraj odprli logistiÄ?ni center Lidl Arja vas – VÄ?eraj dopoldne so v Arji vasi, v industrijski coni Arnovski gozd, odprli nov logistiÄ?ni center Lidl Slovenija. Objekt predstavlja enega najveÄ?jih sodobnih logistiÄ?nih centrov v Sloveniji, obenem pa je eden prvih modularnih Lidlovih logistiÄ?nih centrov na svetu, ki bo logistiÄ?ne poti bistveno skrajĹĄal in prilagodil trenutnim potrebam. V Lidlu Slovenija poudarjajo, da ima objekt velik pomen za njihov razvoj in razvoj celotne Slovenije. OmogoÄ?il bo enostavnejĹĄe logistiÄ?ne procese, krajĹĄe poti in nova delovna mesta. Hkrati pa bo v celoti deloval okolju prijazno. đ&#x;”˛

mz

Zbrali dobrih 1267 evrov Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki, 19. oktobra – Tudi letos so dobrodelno akcijo Drobtinica ob svetovnem dnevu hrane pripravile le Krajevne organizacije RK Ĺ oĹĄtanj ter Ĺ martno ob Paki in Gorenje. Stojnico so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani postavili pri tamkajĹĄnjem Pilon centru, Ĺ marÄ?ani pa pred tamkajĹĄnjim Mercator centrom. Na akciji je sodelovalo 23 mladih in 9 odraslih prostovoljcev ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje.

S prodajo kruha, ki so ga donirale nekatere tukajĹĄnje pekarne, medom, ki ga je podarilo ÄŒebelarsko druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki, ter s prostovoljnimi prispevki so zbrali dobrih 1.267 evrov. ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje je v zaÄ?etku tedna Ĺže nakazalo sodelujoÄ?im ĹĄolam denar za njihov ĹĄolski sklad. Osnovna ĹĄola Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj je prejela 751, osnovna ĹĄola bratov Letonja Ĺ martno ob Paki pa nekaj veÄ? kot 516 evrov. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

DOGODKI

24. oktobra 2019

PokopaliĹĄÄ?a urejajo vse leto, v teh dneh le bolj pospeĹĄeno Za vlaganja v ureditev pokopaliĹĄÄ? Podkraj in Ĺ kale letos veÄ? kot 200 tisoÄ? evrov – Pohvale za urejenost – NaÄ?rtujejo nov portal na pokopaliĹĄÄ?u Podkraj Tatjana PodgorĹĄek

V teh dneh je gneÄ?a na pokopaliĹĄÄ?ih veÄ?ja kot obiÄ?ajno. Ljudje urejajo grobove in njihovo okolico, dela ne manjka tudi upravljalcem pokopaliĹĄÄ?. ÂťGneÄ?a na pokopaliĹĄÄ?ih pomeni za nas veÄ? dela, saj je odpadkov veÄ? kot obiÄ?ajno, tudi veÄ? drugih opravil, potrebnih je veÄ? zaposlenih.

Trudimo se, da sta pokopaliĹĄÄ?i Podkraj in Ĺ kale, ki ju upravljamo (pokopaliĹĄÄ?e Ĺ martno ni v njihovi pristojnosti), urejeni. To dokazujejo ĹĄtevilne pohvale ljudi, ki prihajajo sem od drugod, pa tudi naĹĄi obÄ?ani nam to priznavajo,ÂŤ pravi vodja Pogrebno-pokopaliĹĄke dejavnosti Komunalnega podjetja Velenje Milan KopuĹĄar.

V Podkraju ureditev opornih zidov, odvodnjavanje, v Ĺ kalah zaÄ?etek ĹĄiritve

Sicer pa KopuĹĄar zagotavlja, da ne urejajo omenjenih pokopaliĹĄÄ? le pred praznikom, ampak potekajo aktivnosti na njih celo leto.

Letos so za vlaganja namenili

235 tisoÄ? evrov, denar so pridobili iz najemnin za grobove in proraÄ?unov lastnic pokopaliĹĄÄ? – obÄ?in Velenje in Ĺ oĹĄtanj. Tako so v Podkraju uredili tri oporne

dneh zakljuÄ?ujejo prvo fazo odvodnjavanja, ki je med drugim vkljuÄ?evala tudi ureditev ceste do pokopaliĹĄÄ?a. Širitev bomo nadaljevali po veljavnem gradbenem dovoljenju prihodnje leto.

â?ą

V Ĺ kalah nameravajo urediti pokopaliĹĄÄ?e po vzoru pokopaliĹĄÄ?a v Podkraju.

Milan KopuĹĄar: ÂťDela nam ne zmanjka, je kar pestro.ÂŤ

zidove, ki so ogroĹžali pokopna mesta in spomenike, nadaljevali so z ureditvijo odvodnjavanja, na novo zasadili ciprese, uredili nekaj poti na breĹžinah in stopnice.

V Ĺ kalah pa so se lotili razĹĄiritve tamkajĹĄnjega pokopaliĹĄÄ?a. V teh

To pokopaliĹĄÄ?e bi namreÄ? radi uredili tako, kot je v Podkraju, kar pomeni postavitev Ĺžarnega zidu, ureditev povrĹĄin za klasiÄ?ne in Ĺžarne pokope ter prostora za raztros pepela, ki ga doslej na tem pokopaliĹĄÄ?u ĹĄe ni. Pridobili bomo 40 pokopnih mest za klasiÄ?ne, 60 za Ĺžarne grobove in 40 v Ĺžarnem zidu, kar naj bi glede na povpreÄ?je zadnjih 10 let zadoĹĄÄ?alo potrebam za pribliĹžno naslednjih 30 let. Hkrati bomo z vlaganji zadostili ĹĄe vsem zakonskim normativom.ÂŤ Tudi na

kacija groba in pot do grobnega mesta.ÂŤ

pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju jim ĹĄe ne bo zmanjkalo dela, pravi sogovornik. Med drugim naÄ?rtujejo veÄ? ÂťdrobnihÂŤ posegov, ureditev zbirnega mesta za odpadke. Prav tako naj bi zamenjali sedem let star portal z novim, zmogljivejĹĄim. ÂťVeseli smo, ker se je ta tako prijel, uporabljajo ga praktiÄ?no vsi. Na novem bo uporabnikom na voljo ĹĄe veÄ? informacij. Ugotavljamo pa, da sta za obiskovalce najbolj zanimivi informaciji lo-

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 16. oktobra – Peto leto zapored je DruĹĄtvo za bolj proti raku Velenje v sodelovanju s tukajĹĄnjo lokalno skupnostjo, velenjsko osnovno ĹĄolo Gorica, Ĺ olo za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje, Ĺ olo zdravja Velenje in velenjskim zdravstvenim domom pripravilo prireditev RoĹžnati oktober v Velenje. Tudi tokrat je bilo osrednje prizoriĹĄÄ?e dogajanja velenjska promenada.

Organizatorji so na dogodku Ĺželeli doseÄ?i predvsem tri cilje: ozaveĹĄÄ?ati o raku dojk kot najpogostejĹĄi obliki obolenja pri Ĺženskah, opozoriti na pomen zdravega Ĺživljenjskega sloga ter zgodnjega odkrivanja te bolezni.

Ob tej priloĹžnosti so predstavnice druĹĄtva prikazale pravilen naÄ?in samopregledovanja dojk, velenjski zdravstveni dom – Center za krepitev zdravja, je predstavil rakava obolenja na modelih ter mimoidoÄ?im, ki so to Ĺželeli, izvajal merjenja razliÄ?nih dejavnikov tveganja za nastanek kroniÄ?nih nenalezljivih obolenj, h katerim sodi tudi rak; ambasadorji zdravja z Osnovne ĹĄole Gorica Velenje in Ĺ ola za zdravje Velenje so s telovadbo in plesom opozarjali na pomen gibanja za zdravo telo, dijaki in dijakinje Ĺ ole za storitvene dejavnosti pa so pozornost namenili probiotiÄ?nim izdelkom, ki vplivajo na zdravo Ä?revesno mikrobno floro in s tem na zdravje celotnega telesa.

UrĹĄka Kladnik, dr. med. in predstavnica organizatorja, nam je ob tej priloĹžnosti dejala, da

mimoidoÄ?i z veseljem sodelujejo, zaznavajo tudi, da opozorila, da je za svoje zdravje dolĹžan poskrbeti vsak sam, zaleĹžejo. ÂťBi si pa seveda Ĺželeli, da bi ĹĄe bolj, zato pripravljamo takĹĄne prireditve, kot je RoĹžnati oktober v Velenju, predavanja, delavnice in druge aktivnosti.ÂŤ Ambasador zdravja pomeni ozaveĹĄÄ?ati uÄ?ence na ĹĄoli o zdravem naÄ?inu Ĺživljenja, zdravi

tudi v prostem Ä?asu.

Po besedah Mateje KlemenÄ?i, ravnateljice Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje, so obÄ?ani sedaj Ĺže navajeni, da njihovi dijaki sodelujejo povsod. ÂťTakrat, ko je treba uÄ?iti druge, in tudi takrat, ko je potrebno uÄ?iti sebe, kako Ĺživeti zdravo, kaj narediti, da zdravje Ä?im dlje ohranimo.ÂŤ Za probiotike so se odloÄ?ili zato, ker so ti podporna hrana

â?ą

Na pokopaliĹĄÄ?u Podkraj je aktivnih 4600 pokopnih mest, od tega 3050 klasiÄ?nih, 1304 Ĺžarnih, 203 Ĺžarne niĹĄe so v Ĺžarnem zidu, 15 grobnic, 27 otroĹĄkih grobov in prostor za raztros pepela. sveÄ?anostmi, pa KopuĹĄar pravi: ÂťGlede na to, da ne izvajamo marketinĹĄkih aktivnosti, v zadnjih letih beleĹžimo naraĹĄÄ?anje ĹĄtevila naroÄ?il za pogrebne storitve. Po odloku pa so tako ali tako naĹĄa skrb storitve od mrliĹĄke veĹžice do izvedbe pogreba.

Menim, da je tako tudi prav zaradi samega pokopaliĹĄkega reda.

Tudi ljudje so uvideli, da se lahko zanesejo na naĹĄo pogrebno sluĹžbo, saj reklamacij praktiÄ?no ni, veÄ?inoma so pohvale. To Ĺželimo obdrĹžati,ÂŤ je sklenil Milan KopuĹĄar.

Mnenje

pri delovanju Ä?revesja. Dijaki so pri praktiÄ?nem pouku pripravili veliko jedi, ki so jih obiskovalci prireditve lahko tudi poskusili.

Hrana, je dodala KlemenÄ?iÄ?eva, je eden od pomembnih dejavnikov zdravja, zato je vnos zdravih jedi pomemben. In kaj o tem pravijo dijaki? ÂťTi imajo ĹĄe vedno radi kebab in podobno moderno hrano. Postopoma pa tudi ugotavljajo, da ni vse v hitro pripravljeni hrani, ampak da se splaÄ?a doma kuhati obroke in pri tem uporabiti doma pridelano hrano,ÂŤ je ĹĄe dejala Mateja KlemenÄ?iÄ?. đ&#x;”˛

Ambasadorji zdravja z Osnovne ĹĄole Gorica Velenje so opozorili na pomen gibanja.

prehrani. ÂťV ekipi ambasadorji zdravja na naĹĄi ĹĄoli so predstavniki od 4. do 8. razreda, ki spodbujajo ostale k minuti gibanja v razredu in pripravljajo vaje. Tovrstna aktivnost se je med uÄ?enci zelo prijela,ÂŤ je dejala Nevenka BreĹĄar, vodja zdrave ĹĄole na omenjeni ĹĄoli. Predstavnici te pa sta ĹĄe dodali, da tistim, ki na ĹĄportnem dnevu ÂťtrmarijoÂŤ, da se jim ne ljubi gibati, poreÄ?ejo: ÂťAjde, gremo!ÂŤ Zagotovili sta, da gibanju namenjajo pozornost

Tako kot na veÄ?ini pokopaliĹĄÄ? tudi na teh, ki ju upravlja Komunalno podjetje Velenje, zaznavajo zmanjĹĄane koliÄ?ine odpadnih

Na pokopaliĹĄÄ?ih Podkraj in Ĺ kale je na leto od 250 do 300 pogrebov.

V letoĹĄnjem prvem Ä?etrtletju so zabeleĹžili v povpreÄ?ju veÄ? kot 25 pogrebov na mesec, obiÄ?ajno jih je okoli 20.

RoĹžnati oktober v Velenju OsveĹĄÄ?anje o pomenu preventivnih aktivnosti je potrebno – Mladi imajo radi kebab, a poÄ?asi ugotavljajo tudi vrednost doma pripravljene hrane – Tistim, ki trmarijo, da ne bi ĹĄli: ajdi, gremo!

SveÄ? manj, ostalih odpadkov enako

sveÄ?, drugega odpadnega materiala pa je Ĺže nekaj let enako.

Tako so letos do oktobra odvozili 27 ton sveÄ? in 61 ton ostalih odpadkov.

Na vpraĹĄanje, ali pogrebno-pokopaliĹĄki sluĹžbi komunale zaupa vse veÄ? svojcev umrlih tudi opravila, povezana s pogrebnimi

Zimzelen praznuje TopolĹĄica – DEOS – Center starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica, ta mesec praznuje deseti rojstni dan. Ob obletnici bo posebej slovesno danes, v Ä?etrtek, 24. oktobra, ko bodo ob 10. uri zaÄ?eli slovesnost, na kateri bodo orisali deset prehojenih let.

Zimzelen je nastal na pobudo in pod okriljem Premogovnika Velenje. Od prvih nekaj stanovalcev, ki so se v dom vselili na zaÄ?etku, do danes je dom polno zaseden. Ĺ˝e nekaj let deluje pod okriljem podjetja DEOS, ki zdruĹžuje osem Centrov starejĹĄih po vsej Sloveniji. đ&#x;”˛

mkp

Slovo ob dnevu mrtvih Ob dnevu mrtvih ali dnevu spomina se spomnimo ljudi, naĹĄih sorodnikov, znancev in prijateljev. Spomnimo se naĹĄih prednikov, iz katerih klije naĹĄ danaĹĄnji rod.

TisoÄ?ere drobne luÄ?ke, ki zagorijo, nas za trenutek vrnejo nazaj v Ä?as, ko so bili tisti, ki se jih spominjamo, ĹĄe med nami in so se z nami veselili Ĺživljenja.

Vsaka smrt je tragiÄ?na in Ĺžalostna za svojce in za vse, ki so sooÄ?eni z dejstvom, da se ob smrti loÄ?ujemo za vedno, za vse veÄ?ne Ä?ase. ÄŒeprav je smrt nekaj naravnega, Ĺže ob vsakem rojstvu doloÄ?ena, pa nas vendar globoko prizadene ob spoznanju veÄ?nega slovesa. Ĺ e posebno nas prizadene nasilna smrt mladih ljudi, ki so polni ustvarjalne moÄ?i in hrepenenja po neÄ?em boljĹĄem in po neÄ?em, kar bi naredilo Ĺživljenje znosnejĹĄe in lepĹĄe.

Prizadene nas junaĹĄtvo, ko mladi ljudje umirajo za domovino, za blagor prihajajoÄ?ih rodov in generacij. Te Ĺžalostne tragedije se dogajajo v vojnih spopadih, ko smrt kosi mnoĹžico mladih ljudi.

Tudi II. svetovna vojna ni bila izjema in tudi vojna za samostojno Slovenijo je terjala Ĺživljenja, da ne omenjam krvavih vojnih spopadov v naĹĄi soseĹĄÄ?ini in drugje po svetu, kjer tudi ta trenutek divjajo krvave vojne vihre in nasilne smrti umirajo ĹĄtevilni nedolĹžni ljudje.

Vsako leto organiziramo in izvedemo komemorativne slovesnosti pred spominskim obeleĹžjem Onemele puĹĄke v Velenju, ki je posveÄ?eno ĹĄeststooseminĹĄestdesetim Ĺžrtvam faĹĄistiÄ?nega terorja med drugo svetovno vojno iz Ĺ aleĹĄke doline. VeÄ? kot pol stoletja ni tako dolga doba, da bi lahko pozabili na tragiÄ?ne dogodke tedanjega Ä?asa in na ljudi, ki so zastavili svoja mlada Ĺživljenja za blagor in obstoj svoje domovine za prihajajoÄ?i rod.

Prav iz tega razloga smo dolĹžni ob dnevu mrtvih poloĹžiti ĹĄopek pred pomnik in z minuto molka poÄ?astiti spomin ter se tako skromno oddolĹžiti tistim, ki so umrli muÄ?eniĹĄke smrti, da mi Ĺživino v miru in da so naĹĄe razmere dostojne Ä?loveĹĄke biti. Ob tem trenutku se spomnimo tudi vseh tistih nesreÄ?nikov, ki jim ni bilo dano, da bi naĹĄli svoj veÄ?ni mir in poÄ?itek v domaÄ?i zemlji in so morali umreti v tujini daleÄ? od svoje domovine. Spomnimo se gomil v samotnih gozdovih, kjer trohnijo posmrtni ostanki mladih in junaĹĄki partizanov. Na njihovih grobovih ni zapisanih imen, zapisana pa so v naĹĄih srcih in srcih svojcev, ki so zaman priÄ?akovali njihove vrnitve.

Plameni priĹžganih sveÄ? naj obsijejo po vsej naĹĄi domovini in prav tako daleÄ? izven naĹĄih meja, kjer v tuji zemlji poÄ?ivajo naĹĄi junaki, naĹĄi rodoljubi. Z minuto molka se spomnimo in poÄ?astimo spomin vseh padlih in pomorjenih za domovino Slovenijo.

Slava jim! đ&#x;”˛

Fadil Krupić Beli, Ä?lan IO OZBU NOB Velenje

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 16. oktobra Vlada se je lotila novele zakona o dohodnini, po kateri bo lestvica za odmero dohodnine nekoliko prijaznejĹĄa do zaposlenih, a bo razbremenitev najviĹĄjih plaÄ? nekaj niĹžja od naÄ?rtov vlade.

Ob napovedanem kolektivnem odpuĹĄÄ?anju zaposlenih na Delu so se oglasili v sindikatu in druĹĄtvu novinarjev Slovenije. Pozvali so k poĹĄtenemu socialnemu dialogu ter ohranitvi kritiÄ?nega in kakovostnega novinarstva.

Dokler vsi kandidati niso potrjeni, ekipa Ursule von der Leyen ne more priÄ?eti dela.

Na Nizozemskem so odkrili druĹžino, ki je v priÄ?akovanju apokalipse devet let Ĺživela zaprta v kleti na kmetiji v popolni osami.

V Kataloniji so se nadaljevali protesti po obsodbi devetih nekdanjih vodilnih politikov te ĹĄpanske pokrajine.

Izvedeli smo, da nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen ne bo zaÄ?ela delati 1. novembra, saj kandidati iz Francije, Romunije in MadĹžarske niso bili potrjeni.

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

V Kataloniji so se nadaljevali protesti, ki so se tudi sprevrgli v nasilje in spopade s policijo.

MadĹžarski premier Viktor Orban je razburil z izjavo, da se bo morala TurÄ?ija kmalu odloÄ?iti, kam poslati sirske begunce. Zagrozil je z uporabo sile, Ä?e mnoĹžiÄ?no pridejo na madĹžarsko mejo, in izrazil podporo turĹĄki operaciji na severu Sirije.

Petek, 18. oktobra Izvedeli smo, da sta predsednico dobrodelnega druĹĄtva Maus NataĹĄo Ĺ vikart, ki je Ĺže priznala, da si je izposodila 29 tisoÄ? evrov od denarja, namenjenega operaciji ĹĄestletnega Gala, ovadila starĹĄa ĹĄe dveh otrok, za katera je zbirala denar.

Odbor DrĹžavnega zbora za finance je kot zadnje od parlamentarnih delovnih teles obravnaval predloga drĹžavnih proraÄ?unov za prihodnji dve leti.

TurĹĄka vojska je kljub prekinitvi ognja na severovzhodu Sirije izvedla letalske napade na poloĹžaje Kurdov, pri Ä?emer je bilo ubitih enajst ljudi, vkljuÄ?no s sedmimi civilisti.

Iz Evropske unije je priĹĄla vest o zaustavitvi zaÄ?etka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob tem obe drĹžavi prosil, naj ne obupata.

Iz Londona so v Bruselj poslali pismo s proĹĄnjo po preloĹžitvi brexita.

mier Zoran Zaev predlagal predÄ?asne parlamentarne volitve.

V Italiji se je zbralo veÄ? deset tisoÄ? ljudi, ki so protestirali proti vladi. Dogodek je organizirala donedavna koalicijska skrajno desna stranka Liga.

Britanski poslanci so po veÄ?urni burni razpravi podprli dopolnilo, s katerim so preloĹžili dokonÄ?no potrditev dogovora o brexitu do sprejetja potrebne zakonodaje.

TamkajĹĄnja vlada je zato v Bruselj poslala nepodpisano pismo s proĹĄnjo, da brexit odloĹžijo.

Nedelja, 20. oktobra Predsednik vlade Marjan Ĺ arec je na slovesnosti v spomin na padle borce NOB in druge zgodovinske dogodke na VaneÄ?i v Prekmurju dejal, da moramo biti ponosni na narodnoosvobodilni boj, saj brez njega Slovenci ne bi obstali, ker nas okupator ni cenil.

Britanski minister Michael Gove, zadolĹžen za priprave na V Kataloniji je bilo napeto.

ÄŒetrtek, 17. oktobra V javnosti je bil predstavljen nov predlog razdelitve Slovenije na pokrajine. Tokratni predlog predvideva 10 pokrajin.

NajnovejĹĄi predlog predvideva 10 pokrajin.

DrĹžavni zbor ni sprejel priporoÄ?ila v povezavi z mnenjem RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a, po katerem drĹžava ni bila uspeĹĄna pri storitvah socialnega varstva za starejĹĄe.

Po tem, ko je poslanka LMĹ Jerca KorÄ?e Janeza JanĹĄo obtoĹžila, da ji je na seji grozil, je predsednik Knovsa Matej Tonin napovedal, da bo umaknil oznako zaupno s tistega dela seje komisije, v katerem govori JanĹĄa.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je potrdil, da so pogajalci Evropske unije in ZdruĹženega kraljestva dosegli dogovor o britanskem izstopu iz povezave.

Podpredsednik ZDA Mike Pence je sporoÄ?il, da sta se s turĹĄkim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom dogovorila o prekinitvi ognja na severovzhodu Sirije.

NAĹ E

VELENJE

SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje

V Kataloniji je po obsodbi katalonskih voditeljev, ki zagovarjajo neodvisnost, potekala sploĹĄna stavka. Podporniki neodvisnosti so zaprli promet na dveh cestah, ki povezujeta Ĺ panijo in Francijo.

PrviÄ? v zgodovini se je po vesolju sprehodila izkljuÄ?no Ĺženska ekipa: ameriĹĄki astronavtki Christina Koch in Jessica Meir sta zapustili Mednarodno vesoljsko postajo in zamenjali regulator moÄ?i.

Sobota, 19. oktobra V Postojni je potekala sklepna slovesnost sedmih Bogatajevih dnevov zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja, na njej pa se je predstavil nacionalni sistem varstva in zaĹĄÄ?ite pred naravnimi in drugimi nesreÄ?ami.

Mediji so nas opozorili, da se bodo po novem transferji posameznikom in gospodinjstvom z rastjo cen Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in usklajevali enkrat na leto, in sicer 1. marca. ÄŒilski predsednik SebastiĂĄn PiĂąera je v glavnem mestu Santiago de Chile, kjer so zaradi poviĹĄanja cen vozovnic javnega prevoza ves teden potekali protesti, razglasil izredne razmere.

V odzivu na odloÄ?itev voditeljev Evropske unije, ki na vrhu v Bruslju niso sprejeli dogovora o zaÄ?etku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo, je njen pre-

24. oktobra 2019

brexit brez dogovora, je opozoril, da se bo brexit zgodil do 31. oktobra kljub pismu premierja Borisa Johnsona s proĹĄnjo za novo preloĹžitev izstopa.

Na protestih v Hongkongu se je kljub policijski prepovedi znova zbralo veÄ? deset tisoÄ? ljudi.

Policija je uporabila solzivec in vodne topove.

V Ĺ vici so volili. Izidi vzporednih parlamentarnih volitev so pokazali na novo zmago desne Ĺ vicarske ljudske stranke, a z manjĹĄo podporo kot v preteklosti, na drugi strani pa sta se okrepili zeleni stranki.

V ÄŒilu je v tekstilni tovarni, ki

Tudi v ÄŒilu so protestniki kazali, da mislijo ĹĄe kako resno.

so jo v bliĹžini prestolnice Santiago de Chile zaĹžgali protivladni protestniki, umrlo pet ljudi.

Ponedeljek, 21. oktobra S poslanskimi vpraĹĄanji premierju Marjanu Ĺ arcu se je zaÄ?ela oktobrska redna seja drĹžavnega zbora. V glavnem so se vrstila

vpraĹĄanja, povezana s Ä?rpanjem evropskih sredstev in spremembami volilne zakonodaje.

Na ljubljanskem sodiĹĄÄ?u se je obtoĹžena v primeru domnevne zavarovalniĹĄke goljufije z odrezano roko Julija AdleĹĄiÄ? izrekla za nedolĹžno.

Iz Bruslja je priĹĄel glas, da bi lahko Evropska unija ZdruĹženemu kraljestvu odobrila Âťfleksibilno preloĹžitevÂŤ brexita do konca januarja leta 2020, Ä?e britanski parlament v tednu dni ne bo potrdil izstopnega dogovora.

Vsi obtoĹženi so se izrekli za nedolĹžne.

V Dubrovniku sta neznanca na motorju, oboroĹžena s piĹĄtolama, oropala varnostnike letaliĹĄÄ?a, ki so v vozilo nalagali zasluĹžek od konca tedna. Po neuradnih podatkih sta odnesla 100 tisoÄ? evrov gotovine.

Da bi pomirili protivladne protestnike, je libanonska vladajoÄ?a koalicija potrdila sveĹženj gospodarskih reform premierja Saada Haririja.

Torek, 22. oktobra Poslanci so v nadaljevanju redne seje med drugim obravnavali novelo, ki predvideva dvig najniĹžje urne postavke za ĹĄtudentsko delo ter spremembe zakona o poslancih, ki pa so mu po oÄ?itkih o privilegijih podporo odrekli.

S postavitvijo temeljnega kamna je Stanovanjski sklad Republike Slovenije zaÄ?el gradnjo 498 javnih najemnih stanovanj v soseski Novo Brdo v Ljubljani.

Sprva se je pod predlog novele zakona o poslancih, ki je predvideval obraÄ?un potnih stroĹĄkov za poslance na osnovi kilometrine, podpisalo 74 poslancev. Po pritisku javnosti in oÄ?itkih o privilegijih pa so vse poslanske skupine predlogu podporo odrekle.

ÄŒeprav proraÄ?unski naÄ?rti vlade ne odstopajo od fiskalnih pravil, je fiskalni svet opozoril na precejĹĄnja negativna tveganja. Kot so poudarili, jih skrbi predvsem to, da niso upoĹĄtevane finanÄ?ne posledice zakonov, ki se ĹĄe sprejemajo.

Japonski cesar Naruhito je uradno zasedel japonski prestol.

Dosedanji izraelski premier Benjamin Netanjahu je po skoraj enomeseÄ?nih prizadevanjih, da bi oblikoval vlado z veÄ?ino v parlamentu, sporoÄ?il, da mu to ni uspelo.

V Kanadi je liberalna stranka dosedanjega premierja Justina Trudeauja na volitvah osvojila relativno veÄ?ino in dosegla tesno zmago, kar pomeni, da bo moral Trudeau voditi manjĹĄinsko vlado ali sestaviti koalicijo.

Majhni in veliki V vseh skupnostih, druĹžbah se naokoli valjajo miti, vsesploĹĄno sprejete resnice, v katere verjamejo skoraj vsi. Ena takĹĄnih je prepriÄ?anje, da je slovenski narod utemeljen na jeziku in kulturi, da je skratka naĹĄ jezik nekaj posebnega. V resnici niti ni, je eden od mnogih, prebivalci tega ozemlja, ki jim je zgodovina prinesla to sreÄ?o ali paÄ? nesreÄ?o, da je tukaj nastala Slovenija, niso niÄ? boljĹĄi ali slabĹĄi od drugih narodov. NiÄ? izbranega ni pri nas, niÄ? zares edinstvenega. Enako je z dvojino, na katero smo tako ponosni, veliko Slovencev je niti ne zna pravilno uporabljati, hkrati pa je bila ta popolnoma obiÄ?ajna v protoindoevropĹĄÄ?ini, ohranila pa se je ĹĄe v irĹĄÄ?ini, litvanĹĄÄ?ini, luĹžiĹĄÄ?ini in ponekod drugje. A da ne bo pomote, dokler pogled na zgodovino, slavljenje kulturnega ozadja ne izkljuÄ?uje drugih, dokler tovrstni nacionalizem ni omnipotenten, z nacionalnimi miti ni niÄ? narobe. Kot vsi miti dajejo smisel, v nered vnaĹĄajo red.

Kar nas pripelje do Velenja. Tudi naĹĄa dolina Jure TrampuĹĄ je polna mitoloĹĄkih zgodb. Ena je recimo ta, da nihÄ?e ne mara naĹĄega mesta, druga, da so za vse gorje krivi drugi, recimo iz Celja ali Ljubljane, tretja, da bo pravi preboj prinesla tretja razvojna os, cesta, ki kani Ä?ez nekaj let prilesti do Velenja.

Da ne bo pomote, Velenje potrebuje cesto, kdor se vsakodnevno vozi do Ljubljane, to dobro ve. A hkrati tudi dobro ve, da sama cesta poti do Ljubljane (ali Maribora) v resnici ne bo skrajĹĄala.

Tistih 100.000 vozil, ki dnevno zasujejo prestolnico, je preprosto preveÄ?. Ĺ irĹĄe ceste bodo pomenile le veÄ? prometa, veÄ? kolon, veÄ? onesnaĹženja, veÄ? izgubljenega Ä?asa.

Prava reĹĄitev je drugje. Stvar je preprosta. Slovenija ni enakomerno razvita deĹžela, velik del delovnih mest, drĹžavnih institucij, sluĹžb z dobrimi plaÄ?ami, kolektivov z zanimivimi prihodnostmi leĹži v Ljubljani. Slovenija je izrazito centralizirana drĹžava. Po koncu gospodarske krize je to postalo ĹĄe bolj oÄ?itno. ReĹĄitev je policentriÄ?en razvoj, tudi ustanovitev pokrajin, ki bodo drĹžavi vzele nekaj pooblastil, ki bodo bolje krojile svojo politiko in razvoj.

Ampak sanje, da bo Slovenija kmalu dobila delujoÄ?e in smiselne pokrajine, so zgolj to – sanje. Pokrajin ne moreĹĄ ustanavljati z dekreti, od zgoraj, s politiÄ?nim ali strokovnim premislekom.

Pokrajine morajo vzbrsteti od spodaj. Prepir, ki te dni ÂťpretresaÂŤ Velenje in okolico, je tipiÄ?en. Razprava o tem, ali naj Ĺ aleĹĄka dolina spada v skupno Savinjsko-ĹĄaleĹĄko pokrajino ali pa naj se raje poveĹže s Slovenj Gradcem in KoroĹĄko, je odveÄ?. VpraĹĄanje bi morali obrniti, zakaj potrebujemo pokrajine, zakaj so pomembne in zakaj bi te Sloveniji ponudile veÄ? obrazov, kot jih ima zdaj.

Vseh teh odgovorov se ne da najti v Ljubljani ali na inĹĄtitutih, ki naj bi bili usposobljeni za lokalno samoupravo. Ti odgovori se skrivajo v mestu, med ljudmi, med tistimi, ki jih zastopajo.

Kar nas znova pripelje do ceste: cesta ni samo ta, ki bo Velenje in KoroĹĄko pribliĹžala Ljubljani, je tudi ta, ki bo omogoÄ?ala hitrejĹĄi odhod. Ĺ tevilo prebivalcev Velenja se v zadnjih 10 letih praktiÄ?no ni spreminjalo, a hkrati drastiÄ?no pada ĹĄtevilo tistih, ki so stari med 15 in 25 let.

VpraĹĄati se je torej treba, zakaj mladi odhajajo, in Ä?e Ĺže odhajajo, zakaj se ne vraÄ?ajo. Kam se bo torej, kot so razpravljali te dni na enem od omizij, ŠaleĹĄka dolina zazibala v prihodnosti?ÂŤ Ni treba pisati manifestov, vizij, strategij razvoja in podobnih dokumentov, ki navadno le krasijo obÄ?inske predale in omare.

Lahko smo konkretni. V samem srediĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanja stoji Kajuhov dom, stavba se trenutno prodaja za 450.000 evrov. V tej stavbi je bil nekoÄ? hotel, kino, Ä?italnica, telovadno druĹĄtvo Sokol, pa samopostreĹžba in ĹĄe mnogokaj. V tej stavbi se je, kmalu bo od tega 100 let, rodil Karel Destovnik Kajuh. ObÄ?ina bi lahko to markantno stavbo odkupila, dala vanj primerno javno vsebino, poskrbela za Kajuhovo dediĹĄÄ?ino. Seveda pa je najlaĹžje reÄ?i, da ni denarja in veliko stavbo prepustiti zasebnemu interesu ‌ VÄ?asih tudi tako male stvari, kot je vpraĹĄanje usode neke stare hiĹĄe, mesta delajo za velika ali majhna. đ&#x;”˛

Prekinjena peĹĄpot ob jezerih Velenje – Zaradi gradbenih del, ki potekajo ob Velenjskem jezeru zaradi izgradnje novega prireditvenega odra in prostora, bo do spomladi prihodnje leto prekinjena sprehajalna pot med Ĺ kalskim in Velenjskim jezerom pod vrtiÄ?karskim naseljem Kunta Kinte.

Sprehajalci se lahko iz smeri Ĺ kalskega jezera proti Velenjski plaĹži napotijo mimo mestnega stadiona do KoroĹĄke ceste. Pot nadaljujejo po ploÄ?niku mimo Stare elektrarne ter se po ploÄ?niku, ob katerem je tudi kolesarska steza, sprehodijo do Restavracije Jezero. Tam se lahko prikljuÄ?ijo na obiÄ?ajno sprehajalno pot do Velenjske plaĹže ob Velenjskem jezeru.

Gradbeni del je varovan z zaĹĄÄ?itno ograjo, prehod pa je strogo đ&#x;”˛ prepovedan.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

SOCIALA

24. oktobra 2019

7

Brezdomcem skuĹĄajo omogoÄ?iti zavetje Oktobra zaznamujemo tudi dan brezdomstva – Temi brezdomstva in duĹĄevnega zdravja so 17. oktobra namenili okroglo mizo Jasmina Ĺ karja

Ko sliĹĄimo za besedo brezdomec, po navadi najprej pomislimo na Ä?loveka, ki beraÄ?i, spi zunaj v parku ali na kakĹĄni postaji, Ä?loveka, ob katerem se veÄ?ina raje obrne proÄ?. A so brezdomci tudi kaj drugega in gotovo nihÄ?e ni rad brezdomec. So ljudje s Ä?ustvi, ki so bili potisnjeni na rob, mogoÄ?e v alkoholu vidijo reĹĄitev, ker reĹĄitve preprosto drugje ne vidijo veÄ? in beraÄ?ijo z istim namenom. A so brezdomci tudi ljudje, ki se vkljuÄ?ujejo v prostovoljsko skupino Udarnik, ki vrtnarijo, opravljajo hiĹĄna dela, izdajajo interni Ä?asopis in jih je Program namestitvene podpore ni namenjen samo tistim, ki izhajajo iz brezdomstva, temveÄ? tudi socialno ĹĄibkejĹĄim in ljudem, ki imajo teĹžave z duĹĄevnim zdravjem.

na rob pahnila bolezen, druĹžinska ali socialna stiska, niz nesreÄ?nih zapletov in navezanih teĹžav, zamer, stisk, skrhanih odnosov itd. Samozavest in dostojanstvo jim lahko povrnemo tako, da jih Ä?im bolj vkljuÄ?ujemo, skuĹĄamo poiskati delovno okupacijo in moĹžnosti za aktivnost. Ĺ˝alostno je, da jih dostikrat ne jemljemo resno.

praĹĄevanja Ĺženskih uporabnic vedno veÄ?, kar nas skrbi,ÂŤ odgovori Ĺ inigojeva. V velenjskem Centru za brezdomne biva od deset do enajst oseb, v prvi polovici leta so naĹĄteli 5519 brezdomnih upo-

rabnikov, kar je okvirna ĹĄtevilka, Ä?ez poletje ĹĄtevilo upade, v zimskem Ä?asu so potrebe veÄ?je.

NajveÄ? uporabnikov je starih do petintrideset let, tudi ĹĄtevilo uporabnikov nad petdeset let

Svetovni dan brezdomstva je namenjen ozaveĹĄÄ?anju, informiranju, kaj se v lokalnih okoljih dogaja

KakĹĄno je stanje v Velenju in s kakĹĄnimi teĹžavami se sooÄ?ajo v Centru za brezdomne osebe, nam odgovori strokovna delavka Brigita Ĺ inigoj, univ. dipl. psih. ÂťVedno veÄ? je starejĹĄih, moĹĄkih, Ĺženske imajo tudi druge moĹžnosti npr. varne hiĹĄe, materinske domove, Ĺžensko tudi laĹžje vzamemo domov, Ä?e prosi, kot moĹĄkega, vsem pa skuĹĄamo omogoÄ?iti zavetje. Je pa tudi pov-

Strokovna delavka Centra za brezdomne osebe Brigita Ĺ inigoj in stanovalec Slavko

PomoÄ? na domu za zdaj ĹĄe pod centrom Zaradi dobrega sodelovanja z obÄ?inami Ĺ aleĹĄke doline velenjska enota Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka ĹĄe ohranja storitev pomoÄ? na domu pod svojo streho – V povpreÄ?ju storitev vsak mesec prejema 140 starejĹĄih iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki Tatjana PodgorĹĄek

Po reorganizaciji centrov za socialno delo je lani ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti naslovilo na Center za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka dopis, v katerem poziva pristojne, naj razmislijo o izloÄ?itvi socialnovarstvene storitve pomoÄ? na domu, ki jo velenjska enota centra izvaja v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki od oktobra 1992 dalje. Storitev omogoÄ?a starejĹĄim, da lahko ostanejo Ä?im dlje v domaÄ?em okolju. Lani so se na centru odloÄ?ili, da bodo storitev obdrĹžali.

OkroĹžnico s podobno vsebino so prejeli tudi letos.

obdrĹžati, ĹĄe pravi sogovornica, tudi zato, ker ga ÂťdoĹživljajoÂŤ kot podaljĹĄano roko nalog, ki jih izvajajo. Pri opravljanju dejavnosti namreÄ? njihove socialne oskrbovalke vstopajo v druĹžine in se same prepriÄ?ajo o stanju najranljivejĹĄih skupin, v katere sodijo starejĹĄi, ki potrebujejo

od administrativnih, raÄ?unovodskih do kadrovanja in zaposlovanja izvajalk pomoÄ?i na domu. ÂťPotrebna je zelo natanÄ?na delitev stroĹĄkov. To poÄ?nemo, stvari so zelo transparentne.ÂŤ Storitev pomoÄ? na domu izvaja v Sloveniji ĹĄe nekaj centrov za socialno delo, a po podatkih Helene Bez-

Ĺ e vedno pod streho centra

ÂťRes je, da smo prejeli okroĹžnico, v njej pa teĹžnjo, naj izloÄ?imo storitev pomoÄ? na domu iz dejavnosti centra, ker ni del rednega programa, ki ga ministrstvo financira. Vrnemo naj ga obÄ?inam kot financerkam dejavnosti. NaĹĄa odloÄ?itev je bila tudi tokrat, da pomoÄ? na domu ĹĄe ostaja pod streho centra. TakĹĄen je tudi dogovor z obÄ?inami Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Je pa res, Ä?e slednje ne bi imele toliko posluha za to storitev, bi jo izloÄ?ili, ker gre za izjemno zahteven program,ÂŤ je povedala v. d. direktorice Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka Helena Bezjak Burjak. Program Ĺželijo

Na centru teĹžko ocenijo, ali je pomoÄ? na domu najboljĹĄa alternativa domskemu varstvu. Storitev pa zanesljivo bistveno izboljĹĄa kakovost Ĺživljenja starejĹĄih v domaÄ?em okolju.

najrazliÄ?nejĹĄe oblike pomoÄ?i. ÂťTa program je nadstandardna storitev in bi brez njega teĹžko izvajali tudi nekatere naloge iz osnovnega centrovega poslanstva. Se pa lahko v prihodnje zgodi marsikaj. Vztrajali bomo, dokler bomo lahko, in storitev izvajali po svojih najboljĹĄih moÄ?eh strokovno in uÄ?inkovito.ÂŤ Bezjak Burjakova je ĹĄe dodala, da na pristojnem ministrstvu drugaÄ?e razmiĹĄljajo morda zato, ker gre za dokaj zapleteno dejavnost zaradi financiranja in tudi ostalih del:

jak Burja jih bo konec leta kar nekaj sklenilo dosedanji naÄ?in delovanja in ga prilagodilo usmeritvam okroĹžnice.

V povpreÄ?ju na mesec vkljuÄ?enih blizu 140 uporabnikov

Po besedah pomoÄ?nice direktorja centra Valerije KidriÄ? izvajajo storitev pomoÄ? na domu povpreÄ?no pri 140 uporabnikih na mesec oziroma od januarja do avgusta letos pri 176, od tega jih je 113 ali dobrih 64 % iz mestne

obÄ?ine Velenje, 51 (slabih 29 %) iz obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in 12 (nekaj manj kot 7 %) iz obÄ?ine Ĺ martno ob Paki. VeÄ? kot 61 % jih je starih 80 let in veÄ?. V primerjavi z lanskim letom se njihovo ĹĄtevilo v obÄ?inah Velenje in Ĺ martno ob Paki ni bistveno spremenilo, nekoliko se je poveÄ?alo ĹĄtevilo uporabnikov in s tem opravljenih ur v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj.

KidriÄ?eva je ĹĄe pojasnila, da v velenjski obÄ?ini plaÄ?a najveÄ? uporabnikov (25) po 0,99 evra za uro opravljenega dela, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj jih najveÄ? plaÄ?uje po 3,27, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa po 3,33 evra za uro opravljene storitve. ÂťSicer pa znaĹĄa povpreÄ?en prispevek uporabnika za uro pomoÄ?i na domu v velenjski obÄ?ini 3,93 evra, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj 4,32 in v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki 4,51 evra. Ob tem naj ĹĄe povem, da od 176 prejema dodatek za postreĹžbo in pomoÄ? 75 uporabnikov.ÂŤ Socialnovarstveno storitev izvajajo vse dni v tednu, tudi ob nedeljah in praznikih. Od januarja do avgusta letos so izvajalke samo ob nedeljah opravile 450 ur pomoÄ?i, ob praznikih pa 134,50 ure. Potrebe so oÄ?itne, prav tako tudi po ustrezno usposobljenem kadru, ki jim ga ne uspe pridobiti. ÄŒeprav si prizadevajo vkljuÄ?iti v storitev uporabnike takrat, ko jo ti potrebujejo, to ni vedno mogoÄ?e. So obdobja, ko se je zaradi nihanja njihovega ĹĄtevila Ĺže ÂťzgodilaÂŤ Ä?akalna lista. đ&#x;”˛

se poveÄ?uje. ViĹĄje kot je ĹĄtevilo revnih ljudi, veÄ? je brezdomnih.

Po poklicu so kovinarji, kuharji, slikopleskarji, glasbeniki. VeÄ?inoma denar porabijo za osebno higieno, cigarete, nekateri tudi za alkohol. ÂťDo priloĹžnostnih del teĹžko pridejo, kot uporabniki so nezaposljivi, malo je v evidenci brezposelnih aktivnih. VeÄ?ina

ki Ĺživijo v takĹĄnih institucijah, ljudje ne jemljejo resno. Marsikaj bi spremenil, Ä?e bi lahko zavrtel Ä?as za deset let nazaj.ÂŤ Ĺ˝elim si zdravja, da bi spoznal kakĹĄno dekle, socialnega stika je premalo,ÂŤ meni Slavko, ki je precej aktiven. ÂťV HiĹĄi je lahko vÄ?asih naporno, rad sem v naravi, rad gobarim, pomagam drugim, tako si tudi odpoÄ?ijem Ĺživce. Zima ni fina, ljudje te Ä?udno V vili RoĹžle so se posvetili gledajo, Ĺživljenje zunaj je teĹžko. Nasmejano pove, znaÄ?ilnostim nekaterih da se veseli boĹžiÄ?ne stojteĹžav v duĹĄevnem nice, za katero bodo dezdravju in predstavili lali okraske, Ä?eprav je razliÄ?ne oblike pomoÄ?i novo leto zanje teĹžek in v naĹĄi lokalni skupnosti. naporen Ä?as. ÂťNi veÄ? takega obÄ?utka kot nekoÄ?, med domaÄ?imi, ob prajih pride od drugod, vsak s pov- zniku vlada praznina. Ob sebi sem drugo zgodbo,ÂŤ nadaljuje nimaĹĄ sorodnikov in ljudi, ki so psihologinja Ĺ inigojeva. V hiĹĄi ti blizu,ÂŤ razmiĹĄlja. se sooÄ?ajo z zasvojenostmi od V Sloveniji in tudi Velenju se dovoljenih in nedovoljenih psi- aktivnostim ob omenjenem dnehoaktivnih snovi, laĹžjih teĹžav v vu v oktobru aktivno posveÄ?ajo duĹĄevnem zdravju, hudih psi- Ĺže nekaj let. LetoĹĄnji dan odprhiatriÄ?nih teĹžav in osebnostnih tih vrat je Ĺžal zaradi smrti dolmotenj. Ti ljudje teĹžko bivajo v goletnega starejĹĄega uporabnika skupnosti, saj potrebujejo veÄ? in- odpadel, saj se tudi stanovalci timnosti in miru, kar pa je teĹža- razliÄ?no spoprijemajo z izgubava. Sogovornica ĹĄe pove, da jim mi. VÄ?asih se zaprejo vase, razvseeno skuĹĄajo ustvarjati pogoje miĹĄljajo o svoji usodi, vÄ?asih se za dostojno Ĺživljenje, saj to ven- poveÄ?a konfliktnost, vsi so zelo darle ni pravi dom. Gre za zaÄ?a- navezani drug na drugega in posne namestitve, ki se vse prepo- vezani med seboj. Jim pa ob nagosto zaradi druĹžbenih stisk Ĺžal slednji priloĹžnosti poglejte v oÄ?i, obrnejo v dokonÄ?en dom. So pa prisluhnite njihovi zgodbi in jih tudi zgodbe s sreÄ?nim koncem, spoznajte. Izvedeli boste morko se uporabniki uredijo in zapu- da, da lahko ena sama napaÄ?na stijo center v pozitivnem smislu. odloÄ?itev ob nepravem trenutku So se pozdravili, uredili odnose, privede na druĹžbeno dno, s kapriĹĄli do stanovanja. ÂťUspeĹĄnejĹĄe terega se je zelo teĹžko pobrati in so zgodbe, v katerih se uredijo se lahko zgodi vsakomur. Zato odnosi, ponovno vzpostavi so- razbijajmo predsodke in z majhcialna mreĹža. Ko niso veÄ? sami, nimi koraki omogoÄ?imo premik jim je dosti laĹžje,ÂŤ ĹĄe pove Brigita v druĹžbi, ki v veliki veÄ?ini ĹĄe veĹ inigoj. dno verjame, da je brezdomstvo skorajda izbira, beraÄ?enje pa poLjudje te Ä?udno gledajo, sledica lahkomiselnosti in lenoĹživljenje zunaj je teĹžko be. Ljudje prehitro obsojamo, Vsakdo ima svojo zgodbo, Ä?eprav ne poznamo zgodbe! đ&#x;”˛ pravi stanovalec Slavko, ki mu je hudo, da takĹĄnih, kot je sam,

â?ą

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

ZDRAVSTVO

24. oktobra 2019

DuĹĄevne stiske so del vsakdanjega Ĺživljenja Pod okriljem Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje je v Ä?etrtek v Velenju potekala okrogla miza ob svetovnem dnevu duĹĄevnega zdravja in svetovnem dnevu brezdomstva Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 17. septembra – ÂťNamen okrogle mize je bil, da javnost seznanimo z duĹĄevnimi stiskami in predstavimo razliÄ?ne oblike pomoÄ?i oziroma organizacije, ki se ukvarjajo z osebami v duĹĄevnih stiskah, da bodo vedeli, na katera vrata potrkati, Ä?e jih bodo pestile, in kaj lahko tam od obravnave priÄ?akujejo,ÂŤ je povedala Niki Jakol, psihologinja iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje.

Center je okroglo mizo pripravil v sodelovanju z Nacionalnim inĹĄtitutom za javno zdravje OE Celje, DruĹĄtvom HiĹĄa in DruĹĄtvom Ĺ ent ob svetovnem dnevu duĹĄevnega zdravja in svetovnem dnevu brezdomstva.

Na katera vrata potrkati, Ä?e nas pestijo duĹĄevne stiske?

Dogodek so pripravili, ker Ĺželijo ozaveĹĄÄ?ati o pomenu in skrbi za duĹĄevno zdravje. To je enako pomembno, kot je pomembno telesno. ÂťDuĹĄevne stiske so del vsakdanjega Ĺživljenja. Niso nekaj Ä?udnega in nenavadnega, ampak nekaj, s Ä?imer se lahko sooÄ?i vsak. Zato smo Ĺželeli ljudem podati informacije, da v tem niso sami in ne smejo biti sami,

ampak lahko poiĹĄÄ?ejo pomoÄ?, Ä?e se znajdejo v taki situaciji.ÂŤ Nekatere od tistih, ki jo lahko nudijo, so na okroglo mizo tudi povabili. Sodelovali so predstavniki Centra za krepitev zdravja, PsiholoĹĄke ambulante za odrasle, PsiholoĹĄke ambulante za otroke

okriljem NIJZ OE Celje, DruĹĄtva HiĹĄa Velenje, DruĹĄtva Ĺ ent ter Dnevnega centra Moj Klub Mladinskega centra Velenje.

Prisotne so v vseh generacijah

So depresije, stres, tesnoba eno in isto? ÂťTo vpraĹĄanje dobimo pogosto. Ljudje nas spraĹĄujejo, ali ni to isto? Pa ni, je pa med seboj povezano,ÂŤ pravi Jakolo-

â?ą Niki Jakol: ÂťLjudje nas spraĹĄujejo, ali ni depresija, stres in tesnoba eno in isto. Ni, je pa med seboj povezano.ÂŤ

in mladostnike ter PsihiatriÄ?ne ambulante Zdravstvenega doma Velenje, Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka, Mladinske spletne svetovalnice To sem jaz in PsiholoĹĄke svetovalnice Posvet – Tu smo zate, ki deluje pod

UdeleĹženci okrogle mize so spregovorili tudi o tem, na katera vrata potrkati, Ä?e nas pestijo duĹĄevne stiske.

V njih sem se skuťala zamotiti s tem, pa z onim ‌ DoŞivljala sem tak stres, da sem se komaj postavila na noge.

Veliko sem se pogovarjala s prijatelji, znanci, vrstniki.

Drugih nasvetov nisem iskala, ker sem si rekla, da zmorem sama. Lani sem doĹživela ĹĄe laĹžjo kap, po kateri sem se morala spet pobra-

ti. Zatikal se mi je govor, padala sem.

Vse je bilo drugaÄ?e, Center za krepitev zdravja je nadgradnja in nemogoÄ?e. In sem razvoj preventivnih programov ter njihovo sama sebi rekla, da izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu. se moram vzeti v roke in se postaviti na noge. Tudi zato va. V Centru za krepitev zdravja Odkrito o stiskah sem danes na tem opaĹža, da je stisk veliko, da pa si Svojo izkuĹĄnjo je na okrogli dogodku. Ne iĹĄÄ?em ljudje bolj kot nekdaj upajo po- mizi z nami delila Tanja VrbtolaĹžbe, ampak iniskati pomoÄ?. ÂťPa tudi naĹĄi pro- njak. ÂťPo tistem, ko sem izgubiTanja Vrbnjak: ÂťRekla formacije strokovgrami so vse bolj prepoznavni, la mamo, njenega moĹža, svojega sem si, da se moram njakov. Ti lahko tako da se na nas obraÄ?a vedno moĹža, ko so otroci ĹĄli na svoje, vzeti v roke in se dajo najboljĹĄi naveÄ? ljudi, ki se znajdejo v razliÄ?- sem naenkrat ostala sama. NoÄ?i postaviti na noge.ÂŤ svet. Ko sem imela nih stiskah.ÂŤ so postale dolge in vse bolj bele. ĹĄe mamo, sem ji poVpraĹĄali smo jo, Ä?e so te povedala, kaj se mi dogaja, pa mi je gojene s starostjo. Pravi pa, da rekla, da je tudi soseda kap, pa duĹĄevne stiske ne izbirajo, da so ĹĄe zdaj avto vozi ‌ Jaz sem ga Vse bolj prepoznavni prisotne v vseh generacijah, tako nehala in jim rekla, naj mi avto Center za krepitev zdravja postaja vedno bolj prepoznaven. ÄŒe pri otrocih, mladostnikih, odraslih prodajo, da ne bom nevarna sebi so v njem na zaÄ?etku dobivali napotitve predvsem od zdravnikov in starostnikih. ÂťMogoÄ?e je bolj in drugim.ÂŤ in medicinskih sester, jih danes vedno veÄ? k njim pride samih. đ&#x;”˛ obremenjena generacija mladih Program sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija odraslih, na sploĹĄno pa se v kakĹĄni iz Evropskega socialnega sklada. duĹĄevni stiski lahko znajde vsak.

Zavod iĹĄÄ?e pot z dna, Civilna iniciativa Ĺželi veÄ?

Civilna iniciativa za ohranitev zdravja ZgornjesavinjÄ?anov meni, da se razmere v tamkajĹĄnjem javnem zavodu ĹĄe poslabĹĄujejo – Morebiten odstop direktorice menda ne prinaĹĄa reĹĄitve – Zavod ob polletju pozitivno, a premalo za plaÄ?ilo kredita do konca leta Tatjana PodgorĹĄek

ÄŒlani Civilne iniciative za ohranitev zdravja ZgornjesavinjÄ?anov so pred nedavnim pisali Ĺžupanom obÄ?in Zgornje Savinjske doline kot predstavnikom ustanoviteljev tamkajĹĄnjega javnega zdravstvenega zavoda, Ä?lanom sveta zavoda ter njegovi direktorici.

Stanje je kritiÄ?no

V dopisu med drugim ugotavljajo, da se razmere v tamkajĹĄnjem javnem zdravstvu ĹĄe poslabĹĄujejo. Po njihovem mnenju z odstopom predsednice sveta in dveh Ä?lanov razpada svet zavoda, o Ä?emer vodstvo molÄ?i. Prav tako je dal odpoved raÄ?unovodja zavoda, in to v Ä?asu izvajanja revizije poslovanja. Nujne medicinske pomoÄ?i ĹĄe vedno ni, za kar je po njihovem mnenju odgovorna direktorica. Novi zdravnici sicer delata, vendar premalo, zato je stanje kritiÄ?no. Prav tako priÄ?akujejo, da bo javnost pravoÄ?asno obveĹĄÄ?ena o rezultatih revizije,

NAĹ E

VELENJE

ki naj bi bili znani ĹĄe ta mesec.

Zanima jih tudi revizija o strokovnem vodenju zavoda, ki je na ministrstvu za zdravje ĹĄe vedno ni. Tako kot Ĺže nekajkrat doslej je tudi tokrat ob koncu dopisa zapisana zahteva po takojĹĄnjem iskanju novega direktorja javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom.

Informacije niso preverjene

Po odgovore smo se napotili k direktorici zavoda Darji Es, ki na oÄ?itke pravi: ÂťV civilni iniciativi nimajo povsem preverjenih informacij. To, da sta odstopila dva Ä?lana sveta, ne drĹži. Predsednica sveta javnega zavoda je bila predstavnica iz vrst zaposlenih in je izrazila Ĺželjo, da zaradi teĹžkega poloĹžaja v zavodu ne bi bila predsednica nadzornega organa, ker bi to pomenilo tudi moĹžnost medsebojnega vplivanja. Zato so Ä?lani predlagali zunanjega Ä?lana, sodelavka pa ostaja Ä?lanica sveta zavoda. Zastopnica zavarovancev je odstopila iz osebnih razlogov in bo zavod za zdravstveno zavarovanje imenoval novega Ä?lana.ÂŤ Po zagotovilih Esove je raÄ?unovodja svoj odhod iz zavoda napovedal Ĺže 8, 9 mesecev prej, preden je priĹĄla informacija v javnost, a je Ĺželel, da s svojim odstopom sam

seznani kolektiv. Njegovo Ĺželjo je upoĹĄtevala. ÂťNe odhaja zaradi revizije kot morda meni kdo, ampak zaradi veliko boljĹĄih ponudb oziroma zasluĹžka. Dogovorila sva se, da ostaja do konca obraÄ?unskega obdobja, kar pomeni, da se mu delovno razmerje izteÄ?e 1. marca prihodnje leto. V tem Ä?asi bomo poiskali novega finanÄ?nika in ga vpeljali v naĹĄ sistem dela.ÂŤ Sogo-

Darja Es: ÂťMoj odstop bi v tem trenutku naredil veÄ? ĹĄkode kot dobrega.ÂŤ

vornica meni, da teĹžko komentira ugotovitev CI, da zdravnici, ki sta priĹĄli, delata premalo, ker se v zvezi s tem za zdaj pri njej ĹĄe nihÄ?e ni oglasil. ÂťZdravnici imata prilagoditveno obdobje, ki se jima izte-

ka. Zahtevalo ga je ministrstva za zdravje, dolĹžni pa sta ga opraviti na zdravstveni postaji v Vojniku, kjer imata tudi mentorici.ÂŤ Nujna medicinska pomoÄ? je reĹĄena v dogovoru z Zdravstvenim domom Velenje. Tega gordijskega vozla ne bodo reĹĄili vse dotlej, dokler ne bodo zaposlili treh, ĹĄtirih dodatnih zdravnikov.

Sicer pa je deĹžurni zdravnik prisoten v dolini ob praznikih 24 ur na dan, Ä?ez teden pa ĹĄe ne. Zakaj vztrajajo pri ureditvi nujne medicinske pomoÄ?i glede na dispeÄ?arski sistem na podroÄ?ju zdravstva v drĹžavi? ÂťZaradi problematiÄ?nih dostopnih Ä?asov v zgornjem delu doline, Ä?eprav lahko naĹĄi reĹĄevalci pokliÄ?ejo na pomoÄ? tudi helikoptersko enoto. Drugje lahko to ÂťdvigneÂŤ le zdravnik.ÂŤ Rezultati revizije poslovanja bodo znani po 10. novembru in po sklepu Ä?lanov sveta in sveta ustanoviteljic zavoda (Ĺžupanov) jih bodo obravnavali na skupni seji. Revizija poslovanja poteka od 1. septembra in doslej so – tako Esova – revizijski komisiji dostavili vso potrebno dokumentacijo, Ä?akajo le ĹĄe na zahteve po morebitnih nakljuÄ?nih podatkih.

Na zahtevo po njenem odstopu oziroma zamenjavi na mestu direktorja javnega zavoda Esova odgovarja: ÂťTa trenutek, menim,

bi si z mojim odstopom naredili veÄ? ĹĄkode kot dobrega.ÂŤ

Zavod posluje pozitivno

Darja Es je zatrdila, da se zavod pobira z dna. Poslovanje je bilo ob polletju pozitivno, pred nedavnim so s pomoÄ?jo obÄ?in ustanoviteljic, donatorjev, uspeĹĄnega kandidiranja na razpisa ministrstva za zdravje dobili novo reĹĄevalno vozilo, razpoloĹženje med zaposlenimi se izboljĹĄuje, novi zdravnici bosta kmalu v ambulantah prisotni ves Ä?as, Âťto kaĹže, da se stvari premikajo na bolje. ÂťNa oÄ?itek Ĺžupanov o preskromnih prihrankih glede na to, da bo treba do konca leta poplaÄ?ati kredit v viĹĄini 400 ti-

soÄ? evrov, se bodo ĹĄe pogovarjali. Na vpraĹĄanje, kaj meni o pobudi podjetnika PodkriĹžnika o izgradnji zdravstvenega centra na Ljubnem, ki pri vseh Ĺžupanih v dolini ni naletela na ugoden odmev, Darja Es odgovarja: ÂťZagovarjam staliĹĄÄ?e, da je potrebno zdravstveno oskrbo na primarni ravni v dolini urediti tako, da bo Ä?im veÄ? izvajalcev delalo na enem mestu. To bo omogoÄ?ala izgradnja naÄ?rtovanega prizidka k zdravstveni postaji v Nazarjah.

Sedaj nimamo veÄ? prostorov za ĹĄiritev programov, izvajanje dejavnosti referenÄ?nih ambulant, za poveÄ?anje trĹžne dejavnosti.

Na vse to opozarjamo Ĺže 12 let.ÂŤ đ&#x;”˛

Zunajtelesni obtok z oksigenizacijo krvi tudi v celjski bolniĹĄnici Celje, 15. oktobra – PrejĹĄnji teden so na Oddelku za intenzivno interno medicino SploĹĄne bolniĹĄnice Celje prviÄ? samostojno oĹživljali bolnika z zunajtelesnim obtokom z oksigenizacijo krvi (ECMO).

Bolnik je doma doĹživel primarni srÄ?ni zastoj in je bil neodziven na napredne postopke oĹživljanja. Doslej so omenjeni naÄ?in popolne podpore srÄ?no-Ĺžilnega sistema in /ali delovanja pljuÄ? opravljali le v ljubljanskem in mariborskem kliniÄ?nem centru.

Celjska bolniĹĄnica je po ĹĄolanju postala satelitski ECMO center kliniÄ?nega oddelka ljubljanskega UKC-ja.

Predstojnik celjskega oddelka za intenzivno interno medicino prof. dr. Matej Podbregar, dr. med. je uvedbo ECMO-ja oznaÄ?il kot velik strokovni napredek za urgentno in intenzivno medicino v bolniĹĄnici. ÂťVesel sem, da nam je uspelo uresniÄ?iti enega od strateĹĄkih ciljev in đ&#x;”˛ tp naĹĄo vizijo te dejavnosti.ÂŤâ€

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Izzivi za dijake in profesorje

Na gimnaziji Beletrinini trubadurji

Ĺ olski center Velenje pridobil tri nove mednarodne projekte v okviru programa Erasmus+ – Poleg dijakov strokovnih ĹĄol vkljuÄ?eni tudi gimnazijci Tatjana PodgorĹĄek

Sestavni del uÄ?no-vzgojnega procesa na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje (Ĺ CV) so Ĺže vrsto let tudi mednarodni projekti. V okviru programa Erasmus+ zaÄ?enjajo prihodnji mesec kar tri nove.

Gimnazijci, gastronomsko-turistiÄ?ni ter elektrotehniki

ÂťProjekti nam omogoÄ?ajo sodelovanje v mednarodnem okolju, sodelujoÄ?i dijaki in profesorji pridobijo dodatne izkuĹĄnje, hkrati pa lahko preverjamo svoje sposobnosti v tujini in pridobivamo dodatna aktualna znanja,ÂŤ je o njihovem pomenu dejal Miran PapeĹž, vodja projektov na Ĺ CV, in dodal, da bodo med ostalimi aktivnostmi potekale tudi enotedenske mednarodne mobilnosti dijakov in ĹĄtudentov. ÄŒeprav so mednarodni projekti Erasmus+ namenjeni predvsem dijakom in profesorjem strokovnih ĹĄol, imajo na ĹĄolskem centru priloĹžnost v dva vkljuÄ?iti tudi gimnazijce. Sle-

9

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

24. oktobra 2019

dnjim je med tremi novimi namenjen projekt PoveĹžite se – uĹživajte v gorah in uÄ?enju. Namenjen je izvajanju razliÄ?nih uÄ?nih aktivnosti v naravi v obliki projektnih tednov. Vanj bodo doma vkljuÄ?ili dijake 2. in 3. letnikov gimnazije, v ekipi za tujino pa bo po 5 dijakov in 2 uÄ?itelja spremljevalca. Nov je tudi projekt Kuhinja je naĹĄe kraljestvo, kuhanje naĹĄa strast, v katerega bodo vkljuÄ?ili predvidoma dijake 2. in 3. letnika programa gastronomsko turistiÄ?ni tehnik Ĺ ole za storitvene dejavnosti, namenjen je spoznavanju nacionalnih kuhinj ter kulturnozgodovinski dediĹĄÄ?ini sodelujoÄ?ih drĹžav. Na mednarodna sreÄ?anja bosta vsakiÄ? potovala po 2 dijaka in 2 uÄ?itelja. ÂťTretji projekt je zahtevnejĹĄi in bo tudi trajal tri leta. Gre za razvoj uÄ?nega naÄ?rta umetne inteligence, prilagojene za evropske srednje ĹĄole. V Velenju ga bodo izvajali dijaki in profesorji Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, konkretneje dijaki 2. letnika programa elektrotehnik, cilj projekta pa je ra-

zvoj novega kurikula za podroÄ?je umetne inteligence ter izdelava priroÄ?nika za uÄ?itelje s primeri dobre prakse.ÂŤ Na mednarodna sreÄ?anja bo potovalo po 6 dijakov in 2 uÄ?itelja.

Pri vseh projektih Ĺ olski center oziroma njegove ĹĄole sodelujejo kot partnerska ĹĄola. Pri Âťkuhar-

Miran PapeĹž: Štiri mednarodne projekte Ĺže izvajamo, prihodnji mesec bomo vkljuÄ?eni v ĹĄe tri nove.ÂŤ

skemÂŤ so partnerske ĹĄole ĹĄe iz Poljske, TurÄ?ije, Latvije, Francije in Ĺ panije, pri ÂťplaninskemÂŤ ĹĄole iz Italije, HrvaĹĄke, TurÄ?ije in Litve, v najzahtevnejĹĄem projektu pa sodelujejo srednje ĹĄole iz Ĺ panije, Litve, Italije, Finske, Poljske in Slovenije, vodilni partner je ena od ĹĄpanskih univerz.

Izvedbo projektov v celoti financira EU, njihova vrednost pa se giblje od 25 tisoÄ? do 125 tisoÄ? evrov.

V tem ĹĄolskem letu na Ĺ CV potekajo ĹĄe ĹĄtirje mednarodni projekti, ki jih izvajajo Ĺže dalj Ä?asa. Vezani so na vsebine vsakdanjega dela. Sodeluje Ĺ olski center po nakljuÄ?ju v tako ĹĄtevilnih mednarodnih projektih ali je uspeĹĄen na razpisih? ÂťTeĹžko odgovorim na to. Dejstvo je, da smo Ĺže vrsto let prisotni v mednarodnem okolju, da nas partnerji pozovejo k sodelovanju. Prav tako imamo tudi sami nove ideje, se prijavljamo na razpise in ĹĄirimo krog novih partnerjev,ÂŤ je odgovoril Miran PapeĹž. đ&#x;”˛

Ĺ aleĹĄki grad, kot bi lahko bil Mestna obÄ?ina Velenje je v sodelovanju s krajevnimi druĹĄtvi na Ĺ aleĹĄkem gradu izvedla HistoriÄ?ni piknik in tako prikazala, kaj bi se tam lahko dogajalo po prenovi in revitalizaciji gradu

Ugledna slovenska zaloĹžba Beletrina vsako leto v okviru svojega projekta Beletrinini trubadurji promovira branje na slovenskih gimnazijah. Letos so izbrali tudi Gimnazijo Velenje s knjigo Jurija Hudolina, v kateri predstavlja raperja Zlatka ÄŒordića. Tako sta prejĹĄnji teden, 15. oktobra, knjigo predstavila sam Zlatko in znani komik SaĹĄo Stare, goste pa je v domaÄ?e Velenje pripeljala izvrĹĄna direktorica zaloĹžbe in nekdanja dijakinja velenjske gimnazije Alma ÄŒauĹĄević. Pisatelja je doma zadrĹžala bolezen.

Zlatko in SaĹĄo sta dijake v zabavnem in iskrenem pogovoru popeljala skozi pestro Ĺživljenje glavnega junaka knjige. V svet rapa in slovenske rap scene se je vkljuÄ?il tako rekoÄ? s socialnega dna – nespodbudnega okolja, kar je v domovini rapa bilo tudi pravilo in tudi v slovenskih razmerah to ni bilo enostavno. A je v veri, da je pisanje svojih tekstov in rapanje njegovo poslanstvo in to, kar Ĺželi v Ĺživljenju poÄ?eti, postalo tudi njegov kruh, s katerim preĹživlja svojo ĹĄestÄ?lansko druĹžino.

V iskrivih odgovorih in pogovoru z dijaki jim je dal kar nekaj motivacijskih spodbud in jim zaĹželel, da uresniÄ?ijo svoje sanje – s prepriÄ?anjem vase in trdim delom za dosego svojih ciljev. In ker je Zlatko glasbenik, sta mu za dobrodoĹĄlico zapela tudi dijaka glasbenika Anja VodoĹĄek in BlaĹž PlaninĹĄek, za konec pa je tudi Zlatko odrapal enega svojih zadnjih komadov in s tem sklenil debelo uro glasbe, smeha in modrih misli. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

ÂťZvesti podaniki milostljive gospode Ĺ aleĹĄke! Ĺ˝e prazna so polja in polne so kaĹĄÄ?e. Ĺ˝e krajĹĄi so dnevi in hladna so jutra. V Ĺ aleĹĄko dolino po milosti BoĹžji prihaja jesen. Zato Ĺ aleĹĄka gospoda, praviÄ?na in ljubezniva, poĹĄilja med vas naslednji razglas: odloĹžite danes delo in izprezite konje. V znak hvaleĹžnosti in zvestobe se pridite poklonit gospodarjem te deĹžele na Ĺ aleĹĄki grad. Njihova gnada izziva hitre in natanÄ?ne, da se pomerijo v streljanju z lokom in si pridobijo naklonjenost Ĺžlahtne gospode. VelikoduĹĄno poklanja pisker Ĺžupe

Alenka Ĺ alej

Pajk tudi ob stopnicah na Velenjski grad V sklopu projekta PriÄ?evalec modernistiÄ?nega mesta je Muzej Velenje ob stopnicah, ki vodijo do Velenjskega gradu, postavil zaÄ?asno razstavo fotografij Volbenka Pajka Tina Felicijan

vsaki duĹĄi. Celo za pamĹže se meni in grajskim pestunjam naroÄ?a pomirkati jih. DolĹžnost mi veleva pokazati vam pot in izreÄ?i dobrodoĹĄlico. Naj Ĺživi Ĺ aleĹĄka gospoda!ÂŤ S temi besedami je grajski sluga nagovoril zbrane na ĹĄaleĹĄkem trgu in jih povabil na grad, kjer je petkovo popoldne minevalo v slogu srednjeveĹĄkega tabora. Obiskovalci so pod napetimi ĹĄotori streljali z lokom in se meÄ?evali, ustvarjali, pojedli zeliĹĄÄ?no juho

iz kotla in se sreÄ?ali z elegantno obleÄ?eno Ĺ aleĹĄko gospodo. Ĺ˝e dopoldne pa je pestro dogajanje v znamenju srednjeveĹĄke kulture potekalo v Ĺ aleku, kjer je okrog 120 otrok Osnovne ĹĄole Ĺ alek spoznavalo zgodovino gradu, po katerem je dolina dobila ime. Pomerili so se v viteĹĄkih igrah in se posladkali s peÄ?enimi jabolki.

Mestna obÄ?ina Velenje je namreÄ? v sklopu evropskega projekta Ruins, namenjenega skrbi za ruĹĄevine kulturne dediĹĄÄ?ine, priredila HistoriÄ?ni piknik, tako pa prikazala eno od vsebin, s katerimi bi lahko v prihodnosti obudili dogajanje na gradu in popestrili lokalno turistiÄ?no ponudbo. ÂťV sklopu projekta bomo pripravili nujno potreben upravljalski naÄ?rt Ĺ aleĹĄkega gradu, ki bo dokonÄ?an v prvi polovici prihodnjega leta in bo opredelil aktivnosti, kot je financiranje nujnih vzdrĹževalnih del in revitalizacija s privlaÄ?nimi vsebinami. Ĺ e pred vnaĹĄanjem vsebin pa je treba poskrbeti za varen obisk gradu,ÂŤ je povedala vodja projekta Patricija Halilović z MOV in pojasnila, da projekt Ruins ĹĄe ne pomeni prenove same, daje pa

pomembno osnovo za prihodnje vzdrĹževanje in vsebinsko upravljanje lokacije. Zaradi kruĹĄenja skalne osnove, na kateri stoji grad, pa tudi zaradi propadanja samih ruĹĄevin bo v prihodnosti najprej potrebno zavarovati obmoÄ?je in ustaviti propadanje. Nato pa se bo lahko zaÄ?elo izvajanje raznih aktivnosti. Za to se zelo zavzemajo tudi Krajevna skupnost Ĺ alek, TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek in drugi, ki si Ĺželijo ohraniti in predstaviti dediĹĄÄ?ino gradu ter z njo popestriti dogajanje v Velenju. ŠaleĹĄki grad, ponos naĹĄe doline, mora znova postati veliÄ?asten in mogoÄ?en. VaĹĄa dolĹžnost je, podaniki, da ga branite in rihtate ter svojim gospodarjem praviÄ?no sluĹžite. Ĺ˝e jutri se lotite se Ä?astne naloge in znova postavite kamen na kamen. Zakrpajte luknje v zidovih in dvignite streho nad stolp. Po ĹĄirnem svetu razĹĄirite glas: ni strele, ne ognja, ni sovraĹžnika, ne sile, ki bi zruĹĄile ta grad!ÂŤ je sluga ĹĄe nagovoril zbrane, ki so v sonÄ?nem popoldnevu raziskovali preteklost gradu in dobili obÄ?utek, kako bi tam lahko bilo v prihodnosti. đ&#x;”˛

Velenje, 17. oktober – V Muzeju Velenje so se lani poleti razveselili Âťvelike in dragocene pridobitve,ÂŤ pravi direktorica Mojca Ĺ˝evart, saj so od vdove znamenitega velenjskega fotografa Volbenka Pajka – Majde Pajk – prevzeli dobrĹĄen del njegove zapuĹĄÄ?ine, ki ima izjemno zgodovinsko vrednost, saj priÄ?a o izgradnji novega Velenja. ÂťGre za fotografije, negative, poveÄ?ave in tudi nekaj predmetov. Gradivo popisujemo, digitaliziramo in obdelujemo, uspelo pa nam je Ĺže pripraviti nekaj predstavitev,ÂŤ je ob otvoritvi ĹĄe ene razstave, posveÄ?ene 60-letnici Velenja, povedala Ĺ˝evartova. Pajkova dela so namreÄ? v teh dneh na ogled na veÄ? razstaviĹĄÄ?ih po Velenju. Nosilna razstava fotografij, osredotoÄ?enih predvsem na novo izgrajeno mestno srediĹĄÄ?e najmlajĹĄega slovenskega mesta, je na ogled v Galeriji Velenje.

Pajkove fotografije pa si lahko ogledate tudi v razstaviĹĄÄ?u podhoda PoĹĄta, v galeriji Fbunker, zdaj pa tudi ob peĹĄpoti na Velenjski grad.

15 obrazov mesta

V razstaviĹĄÄ?u 233 stopnic v zgodovino mesta, kakor so poimenovani panoji ob stopnicah na Velenjski grad, bodo do prihodnjega poletja na ogled Pajkove fotografije Velenja oziroma 15 njegovih obrazov.

Toliko je namreÄ? panojev, ki bodo v naslednjih mesecih v ospredje postavljali podobe Velenja v preteklosti. ÂťSmo pa k vsaki fotografiji, ki smo jo predstavili kot enega od obrazov Velenja, pristavili pridevnik, ki nam je priĹĄel na misel ob fotografiji in zgodbi v njenem ozadju,ÂŤ je ĹĄe povedala Ĺ˝evartova in dodala, da bo trenutna razstava aktualna tudi prihodnje leto, ko bodo zaznamovali okrogli obletnici rojstva in smrti Volbenka Pajka – priÄ?evalca mesta moderne. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

24. oktobra 2019

SozvoÄ?je ustvarjalnega Ĺživljenja Velenje, 18. oktobra – V vili Bianca Velenje je od petka na ogled razstava likovnih del JoĹžice in Franca Klanferja. Dogodek je organiziralo druĹĄtvo Ĺ aleĹĄkih likovnikov, katerega Ä?lana sta oba Ĺže od leta 1998. Izjemno spoĹĄtovanje druĹĄtva do svojih dolgoletnih Ä?lanov je na odprtju izrazil predsednik Salih BiĹĄÄ?ić, ki jima je Ä?estital in se zahvalil za njuno drĹžo v druĹĄtvu. Tatjana Vidmar, ki oba ustvarjalca spremlja tudi poklicno, je dogodek povezala z besedami ljubezni, kajti le ljubezen je lahko tako moÄ?na ustvarjalna sila, da zdruĹži zakonca tudi v prepoznavnem in veÄ?krat nagrajenem ustvarjanju. Oba avtorja sta namreÄ? nagrajena s priznanji in certifikati, izobraĹževala pa sta se pri ĹĄtevilnih priznanih mentorjih.

Akademski slikar Denis SenegaÄ?nik, ki je opravil izbor del za razstavo, je med drugim zapisal:.

Sta ustvarjalca, ki slikata z duĹĄo

in srcem.(‌). Njuno slikarstvo je izÄ?iĹĄÄ?eno besedilo o naravi in arhitekturi. Njuno medsebojno dopolnjevanje ne bi moglo biti

bolj oÄ?itno. Ko ustvarjata, slikata, se dopolnjujeta, dobesedno konzultirata o tem, kaj bi in Ä?esa ne bi ĹĄe kdo spremenil na slikar-

skem platnu. JoĹžica s prefinjeno natanÄ?nostjo in obÄ?utenjem ureja vidno idejo tihoĹžitja ali hiĹĄke, fasade, slikarsko orodje (ĹĄpohtl) uporabi spontano, a hkrati precej kontrolirano z zavestjo, vse izÄ?iĹĄÄ?eno in pospravljeno kot doma. Franci z vso svojo Ĺživahnostjo posega v abstrakcijo, ki mu je odriv za pokrajino, v kateri zlahka doseĹže ambientalno atmosfero. Je redoljuben kot v delavnici.

JoĹži in FranÄ?ek Klanfer sta se ob koncu dogodka zahvalila organizatorjem, vsem prisotnim ljubiteljem umetnosti ter sodelujoÄ?im mladim glasbenikom iz njune ulice, ki so prispevali lep glasbeni uĹžitek. Razstava pa je res vredna ogleda in upraviÄ?uje simpatiÄ?en naslov SozvoÄ?je obÄ?utenj. đ&#x;”˛

MBK

Foto Salih BiĹĄÄ?ić

Bobnelo je OsemÄ?lanska zasedba izvrstnih tolkalcev je praznovala 20 let izvabljanja ritmov in melodij iz najrazliÄ?nejĹĄih tolkal Velenje, 18. oktober – Minuli petek so se po velenjskem kulturnem domu razlegali zvoki najrazliÄ?nejĹĄih bobnov in drugih tolkal ter ritmiÄ?nih instrumentov in zvoÄ?il. Slovenski tolkalni projekt SToP, ki deluje v Velenju, nastopa pa po vsej drĹžavi in tudi v tujini, je namreÄ? z velikim kon-

Foto: Ksenija Mikor

certom zaznamoval 20-letnico uspeĹĄnega delovanja. Tisti, ki so mislili, da bo samo bobnelo, so se motili. DomaÄ?ini Dejan TamĹĄe, TomaĹž Lojen, Davor Plamberger in Marina Golja ter Franci Krevh, MatevĹž Bajde, Barbara Kresnik in Damir KoroĹĄec so namreÄ? iz tolkal izvabljali tudi melodije – dobro znane, pa tudi

DobrodoĹĄla Indija!

Velenje, 15. oktobra – V Muzeju premogovniťtva Slovenije, so odprli zelo zanimivo razstavo sodobne indijske keramike ter fotografije indijskih monumentov in cvetja.

Ob otvoritvi je prisotne pozdra-

Fotografska razstava Agate Ĺ umnik Zgonec V avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko ogledate razstavo glasbenice, pisateljice in slikarke, VelenjÄ?anke Agate Ĺ umnik Zgonec.

Predstavlja se s fotografsko razstavo vrtnic z naslovom "LjubeÄ?a vrtnica". Razstava bo na ogled do 11. novembra 2019.

NAĹ E

VELENJE

SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje

vil mag. Ludvik Golob, generalni direktor Premogovnika Velenje, nagovoril pa jih je tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

Razstavo je odprla njegova ekscelenca g. Param Jit Mann, veleposlanik Republike Indije v

Avtorica s svojimi deli oznanja: "Vse najboljĹĄe, ljuba mi Ĺ aleĹĄka dolina!" đ&#x;”˛

Fotografije DuĹĄana Dobnika Ob obÄ?inskem prazniku Mestne obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj se v mestni knjiĹžnici Ĺ oĹĄtanj z izborom fotografij predstavlja domaÄ?in, fotograf DuĹĄan Dobnik.

Pritegnili so ga motivi narave, okolje, v katerem Ĺživi in s katerim pripoveduje zgodbo danaĹĄnjega druĹžbenega utripa.

Razstava bo na ogled do konca novembra. đ&#x;”˛

tiste malo manj. Poleg domiselnih priredb popularnih skladb so izvajali tudi sodobno resno glasbo za tolkalne komorne zasedbe, povabili pa tudi domaÄ?inko Sanjo Mlinar Marin, da je odpela nekaj pesmi. Z ritmi so se sprehodili po vsem svetu. Spretno so se pomikali po odru od enega do drugega instrumenta – marimbe,

Sloveniji, predstavil pa jo je Hanibal Salvaro, vodja likovnega in oblikovalskega centra Ladica iz Zagreba in organizator dogodka India Welcome, ki je nastal ob indijskem dnevu neodvisnosti in 150. obletnici rojstva Mahatme Gandija. Razstava bo odprta do 13. novembra. đ&#x;”˛

ksilofona, vibrafona, elektronskega instrumenta malletkat, baterije, afriĹĄkih in karibskih bobnov, zvonÄ?kov, tamburinov in drugih.

Dokazali so, da obvladajo vsako tolkalo in ob vsakem udarcu je bilo Ä?utiti, da v tem, kar poÄ?nejo, zares uĹživajo. đ&#x;”˛

Aninga Singh, keramika

Vinod Daroz, keramika

Skrivnosti muzejskega depoja

Ohlajeno, ne pa tudi razredÄ?eno PijaÄ?o je seveda imela vsaka gostilna. Ni pa se mogel vsak gostilniÄ?ar pohvaliti s hladno.

Da bi pijaÄ?a, ki so jo hladili v posebnih hladilnih omarah, dlje Ä?asa drĹžala osveĹžilno temperaturo, so morali biti kreativni.

Vanjo so potopili poseben tulec, napolnjen z ledom. Tako se ni razredÄ?ila, se je pa hladila. Domiselno, kajne? đ&#x;”˛

tf

tf

Razglednice, znamke in ĹĄe kaj MatjaĹž Ĺ alej

VeÄ?ina ljudi je v svojem Ä?asu kaj zbirala. Tudi Ä?e ne naÄ?rtno, ima vsak do kakĹĄne stvari, lepe, koristne ali nekoristne dobrine, ki mu je blizu, malo globlji in poseben odnos. Vsak si kakĹĄno stvar shrani, tudi ko ni uporabna, morda pa s hrambo lahko uporabna ostane. S tem je to Ĺže nekakĹĄna zbirka. Eni zbirajo kuharske recepte, drugi vstopnice od koncertov, ĹĄportnih tekem, starine so zelo priljubljene, drugi spet znamke ali pa denar (pa Ä?etudi ne kot numizmatiki, ampak le kot poslovneĹži, podjetniki ali enostavno zaposleni). Zbiranje, arhiviranje je paÄ? potrebno v vsakdanjem Ĺživljenju, tako ali drugaÄ?e, Ä?e je nujno ali ne. Sam zbiram znamke od mladosti. Ampak vedno so prihajale nekje nalepljene. In najlepĹĄe so bile vedno na razglednicah, takĹĄnih iz daljnih krajev.

Pa smo pri razglednicah. In zakaj je lepo prejeti razglednico, zakaj ste veseli, Ä?e vas kdorkoli razveseli, s Ä?imerkoli, kar vam je blizu? Zato, ker imate oblikovan odnos do te stvari. Zato, ker to nekaj pove o Ä?loveku, prijatelju, ker si je vzel Ä?as, kaj lepega napisal, in ne nazadnje, ker je sama razglednica lepa in vĹĄeÄ?na in je prilepljena morda tudi lepa znamka. Pisati razglednico je tako starinsko, pa vendar avtentiÄ?no. Posvetiti se moramo nekomu ob nakupu razglednice, iskanju znamk in predvsem porabi Ä?asa, ki je namenjen sporoÄ?ilu. Se pravi pisanju, morda celo risanju in predvsem notranji vrednosti sporoÄ?ila, ki doseĹže prejemnika s Ä?asovnim zamikom. Z vedenjem, da si mu bil v mislih, v podajanju prijateljske empatije, da je izbranec ali vsaj med tremi, petimi, desetimi prejemniki. In Ä?e Ĺže razglednico nekako najdeĹĄ, je tu ĹĄe Ä?as posveÄ?en iskanju znamke in ob koncu procesa, vÄ?asih ĹĄe iskanju poĹĄte, kjer oddaĹĄ poĹĄtno vrednotico.

In poĹĄte so razliÄ?ne, skoraj barake v Afriki, uradne secesijske stavbe v Evropi, v Sloveniji pa (in tukaj ĹĄe malo ha-ha-ha) kot nekaki supermarketi, kjer lahko dobiĹĄ od vode, Ä?okolade, loto listka, do Ĺže skoraj solate. Da poĹĄta izgublja pomen, ne samo pri nas, se kaĹže Ĺže z iskanjem znamk, do tega, kaj vse poĹĄta poÄ?ne in pri nas prodaja. Ampak saj drugje tudi poÄ?ne ĹĄe kaj koristnega, kjer za razliko od Slovenije ni le banalna prodajalna ali Ĺže skoraj biĹžuterija. Ponekod v alpskih drĹžavah (Ĺ vica, Avstrija) gre drĹžava z roko v roki tudi s poĹĄtnim avtobusom, ki ne samo, da pripelje v vsako vas, ampak ima ĹĄe kakĹĄno drugo funkcijo, poĹĄtno, turistiÄ?no, povezovalno, oskrbovalno in ĹĄe kakĹĄno.

Danes imamo pametne telefone, tablice, naprave, iz katerih je veliko hitreje in bolj priroÄ?no poslati SMS, e-poĹĄto ali objavo na socialno omreĹžje. Vendar, ali telefonsko sporoÄ?ilo ali e-poĹĄta nista to kot poĹĄta nekoÄ?? Ali morda objava na druĹžabnem omreĹžju? Minuta, dve, in novica, slika izgine v poplavi drugih, povoĹžena in pozabljena. DrugaÄ?e je, Ä?e v svojem pravem poĹĄtnem nabiralniku razen poloĹžnic in promocij najdeĹĄ razglednico. S sliko poÄ?itniĹĄkega kraja, lastnoroÄ?no napisano, z osebnim sporoÄ?ilom. Morda je poslana celo roÄ?no izdelana razglednica, prazniÄ?na Ä?estitka, vÄ?asih okraĹĄena s ĹĄe nerodnimi, a ravno zato lepimi otroĹĄkimi risbicami ... Danes ni veliko teĹžav s pospravljanjem kartic, voĹĄÄ?ilnic in razglednic, ki so nekoÄ? krasile hladilnike, vrata, nas Ä?akale naslonjene na kredenci v predsobi. Vse manj jih je, a vedno spominjajo na neki trenutek, osebo, kraj, dogodek, dopust ... Pesnik AleĹĄ Debeljak je na razglednici, ki jih je tako vneto in rad pisal, zapisal: ÂťPravijo, da se izgovorjena beseda izgubi, napisana pa ostane. Ampak glavni razlog je, da se pusti neka sled ljubezni in pozornosti!ÂŤ In kaj ĹĄe kaĹže, sporoÄ?a razglednica: KaĹže, drugaÄ?nost, trud, da izstopaĹĄ in je lahko celo naÄ?in osebne zahvale. Redko kdo se danes tako potrudi, prejemnik je lahko navduĹĄen Ĺže nad samim dejstvom, da je sporoÄ?ilo poslano takĹĄo staromodno. Pisanje razglednic je torej zelo osebna gesta. Ne moreĹĄ je poslati na veÄ? naslovov in je rezultat trdne namere in truda poĹĄiljatelja.

V Velenju imamo Ĺže celo desetletje sejem zbiralcev znamk, denarja (Numifil) in tudi kaĹĄna stara razglednica se najde tam.

Tudi v tem pogledu ne zaostajamo. Ali paÄ?. Ĺ˝e nekaj desetletij v mestu ne deluje klub, ki bi zdruĹževal zbiratelje. Razglednic in osebnih poĹĄtnih voĹĄÄ?ilnic dobivamo vse manj. In vse manj je izvirnih, iskrenih, Ä?e hoÄ?ete lastnoroÄ?nih Ĺželja, ki vam, Ä?e Ĺže ne na obrazu izzovejo nasmeh; v mislih ali srcu privedejo do topline in obÄ?utka, da je nekdo mislil in morda ĹĄe misli na vas. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 24. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

24. oktobra 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Almanah 2020 Z zadovoljstvom sporoÄ?amo, da bo tudi letos v prvi polovici decembra izĹĄla naĹĄa tradicionalna zajetna publikacija, tokrat Ĺže sedemindvajseta, Almanah obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki 2020. Gradivo Ĺže zbiramo, zato smo razposlali vpraĹĄalnike na ĹĄtevilne naslove (Ä?e ga niste dobili, ga najdete tudi na naĹĄi spletni strani http:// almanah.nascas.com.

V to publikacijo bomo zajeli vse, kar se je pomembnega dogajalo v treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline od zaÄ?etka lanskega decembra pa do konca novembra letos. To bo kronoloĹĄko predstavljeno v poglavju kronologija, vsebinsko in podrobneje pa v posameznih poglavjih (DrĹžava, druĹžba, politika; Gospodarstvo; Okolje in prostor; Zdravstvo in sociala; Vzgoja in izobraĹževanje; Turizem; Kultura; Mediji; Verstva in religija in Ĺ port). Ĺ e posebej ponosni smo vsako leto na naĹĄe uvodnike in poglavja Moje

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

ALMANAH

leto, ki jih zaupamo, najbolj prepoznavnim posameznikom s posameznih podroÄ?ij, z njimi odstiramo tudi mnoga razvojna in analitiÄ?na razmiĹĄljanja. Tudi letos bo tako.

Tudi letos je glavni in odgovorni urednik Almanaha Boris ZakoĹĄek, uredniki posameznih poglavij pa so Barbara Pokorny, Tatjana Vidmar, Peter Groznik PeÄ?, AleĹĄ OjsterĹĄek in Mira ZakoĹĄek, gradivo bodo zbirale tudi naĹĄe novinarke Milena KrstiÄ?

Planinc, Tatjana PodgorĹĄek, Tina Felicijan in Jasmina Ĺ karja. Oblikovala ga bo Janja KoĹĄuta Ĺ pegel, pomagal pa ji bo tudi TomaĹž GerĹĄak, lektorirala ga bo Sonja Lubej.

Seveda pa za njim stoji ĹĄe mnogo veÄ?ja ekipa Vas, ki pripravljate in odgovarjate na ĹĄtevilne vpraĹĄalnike. Brez tega dela bi bil izid tako zahtevnega projekta nemogoÄ?, zato se Vam tudi tu iskreno zahvaljujemo.

Vse, ki ste dobili vpraĹĄalnike, obenem prosimo, da nanje odgovorite ĹĄe pred kon-

1. SLAVKO IVANÄŒIĆ – Morje, ti povej 2. FLIRRT – Tvoj idiot 3. BRIGITA Ĺ ULER – Ostani tu

OBĂˆIN VELENJE, Ĺ OĹ TANJ IN Ĺ MARTNO OB PAKI

2020 cem meseca. Urejanje besedil je namreÄ? obseĹžno in dolgotrajno delo. Tudi letoĹĄnja publikacija bo obsegala okoli 300 strani in blizu tisoÄ? fotografij. IzĹĄla bo Ĺže na zaÄ?etku decembra in bo lahko tudi prijazno prazniÄ?no darilo. đ&#x;”˛

mz

Slavko IvanÄ?ić predstavlja novo skladbo z naslovom Morje, ti povej. TipiÄ?na Slavkova balada, s kakrĹĄnimi navduĹĄuje Ĺže vrsto let, se nahaja na njegovem aktualnem albumu Med valovi in oblaki, s katerim se je po hudi prometni nesreÄ?i vrnil na glasbeno sceno.

Skladbo sta napisala MatjaĹž VlaĹĄiÄ? (glasba) in Drago Mislej – Mef (besedilo).

GLASBENE novice

Panda z novim albumom DaleÄ? stran

za vpis v dvorano v prihodnjem letu. Ob njej so med drugimi nominirani Depeche Mode, Chaka Khan in Nine Inch Nails, posthumno pa tudi ameriĹĄki raper Notorious BIG. Med prviÄ? nominiranimi glasbeniki pa so ĹĄe Thin Lizzy, T Rex, MotĂśrhead in Pat Benatar. O tistih, ki jih bo doletela Ä?ast uvrstitve v dvorano, bo odloÄ?alo veÄ? kot 1000 glasbenikov ter glasbenih poznavalcev in kritikov. Nove Ä?lane bodo v clevelandsko dvorano slavnih rock'n'rolla sprejeli aprila 2020.

Ena najbolj uspeĹĄnih slovenskih pop rock zasedb Panda je ob 33-letnici delovanja predstavila nov album DaleÄ? stran, naslovljen po njihovi uspeĹĄnici iz 90. let. Na albumu je trinajst novih skladb, ki so veÄ?inoma delo klaviaturista Andreja Pompeta, pa tudi basista Sama Pirca in pevke Nine Bauman, ki je prispevala nekaj besedil. Skupina je spomla-

di 1986 presenetila slovensko javnost z zmago na Pop delavnici s skladbo Lino. Pokazala je izviren, prepoznaven in samosvoj slog, ki ga je ne glede na trenutne trende in veÄ? menjav v zasedbi uspela obdrĹžati do danes. Na slovensko sceno se je zasidrala z uspeĹĄnicami, kot so Nepremagljivi, Da bo jutri ĹĄe en dan, Sive ceste, En korak in druge.

Sweet Child O' Mine prvi video iz 80. let z milijardo ogledov UspeĹĄnica skupine Guns N' Roses iz leta 1987 Sweet Child O' Mine je na YouTubeu presegla milijardo ogledov. To je prvi videospot iz 80. let, ki je dosegel to magiÄ?no ĹĄtevilko. Skladbo s prvega albuma skupine Appetite for Destruction si je letos dnevno ogledalo skoraj 600.000 ljudi.

Podoben uspeh kot Sweet Child O' Mine je dosegla tudi uspeĹĄnica skupine November Rain iz leta 1992. Ta velja za edini videospot iz 90. let z veÄ? kot milijardo ogledov. Obenem imajo Guns N' Roses na Youtubeu kar 6,7 mili-

jona sledilcev, njihov debitantski album Appetite for Destruction pa s 30 milijoni prodanih izvodov ĹĄe vedno velja za najbolje prodajani ameriĹĄki debitantski album vseh Ä?asov.

IĹĄÄ?e se bas kitara Paula McCartneyja V NemÄ?iji so 50 let po izginotju sproĹžili iskanje bas kitare, na katero je igral Ä?lan nekdanjih Beatlov Paul McCartney. McCartney je glasbilo znamke HĂśfner 500/1 kupil leta 1961 v trgovini v

Hamburgu in nanjo igral dve leti, med drugim pri snemanju prvih dveh albumov skupine.

Iskanje po svetu je sproĹžil proizvajalec kitare Karl HĂśfner s sedeĹžem na Bavarskem. ÂťBas so najverjetneje ukradli,ÂŤ je povedal Nick Wass iz podjetja HĂśfner in dodal: Že 50 let ga ni. Zdaj je Ä?as, da ga najdemo.ÂŤ Kot je potrdil McCartneyjev menedĹžer v Londonu, je glasbenik seznanjen s pobudo, da najdejo njegov dolgo izgubljeni instrument.

Robbie Williams bo izdal svoj prvi boĹžiÄ?ni album The Christmas Present bo naslov prvega boĹžiÄ?nega albuma Robbieja Williamsa, ki bo sestavljen iz dveh delov: Christmas Past (BoĹžiÄ?na preteklost) in Christmas Future (BoĹžiÄ?na prihodnost). Album bo na voljo od

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel BanovĹĄek – Kar zgodilo se je Ansambel Zadetek – Mamina pesem Ansambel Roka Ĺ˝lindre – Kaj pa vidva Ansambel Pik – Zapustil si mi spomine Ansambel Upanje – Zapeljivka Modrijani – Ti me tako lepo Ansambel Mladi korenjaki – Korenjak Ansambel Narcis – V srcu pomlad Igor in zlati zvoki – NaĹĄe melodije Primorski fantje – Plavaj barÄ?ica moja

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SHEBY Sheby, mlada pevka in hkrati nosilna izvajalka Ĺženskega new age r'n'b-ja pri nas, predstavlja svojo najnovejĹĄo skladbo z naslovom Kul je.

Sheby, ki je lansko leto izdala prvenec Madam, glasbo ustvarja sama. Posnela je tudi videospot, ki je delo Filipa Djurića, sina Branka Djurića.

TRETJI KANU

Whitney Houston med nominiranci za vpis v dvorano slavnih rock'n'rolla Med nominiranci za vpis v dvorano slavnih rock'n'rolla je posthumno tudi pevka Whitney Houston. Glasbenike lahko v dvorano slavnih vpiĹĄejo 25 let po izidu njihovega prvenca. Whitney ga je izdala leta 1985, sicer pa je le ena od 16 kandidatov

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Po debitantskem albumu z naslovom V vesolje, ki je izĹĄel maja 2017, je skupina Tretji kanu 18. oktobra izdala svoj drugi album z naslovom Plovemo. Izid albuma je pospremil single Atom, sicer pa je na albumu nekaj Ĺže znanih skladb, kot so Nekaj je, Umakni se in Kositri.

STOP 22. novembra dalje, na njem pa bo 28 prazniÄ?nih pesmi – tako avtorskih skladb kot priredb boĹžiÄ?nih klasik. Pri posameznih skladbah je pevec zdruĹžil moÄ?i tudi z drugimi znanimi glasbenimi ustvarjalci. Na albumu bo tako med drugim tudi duet z Bryanom Adamsom, Rodom Stewartom in Jamiejem Cullumom, skupaj z Robbiejem pa sta pesmi posnela tudi angleĹĄki boksar Tyson Fury in pevÄ?ev oÄ?e Peter Conway. Leta 2001 je Robbie skupaj s filmsko igralko Nicole Kidman posnel pesem Somethin' Stupid, ki je v Veliki Britaniji postala najbolj priljubljena boĹžiÄ?na skladba leta.

SToP – Slovenski tolkalni projekt, naĹĄa najbolj prepoznavna klasiÄ?na tolkalna skupina, je s koncertom v domaÄ?em Velenju ĹĄe enkrat veÄ? obeleĹžila 20-letnico delovanja. Na

koncertu v nabito polni razprodani dvorani kulturnega doma se je dotaknila ĹĄtevilnih glasbenih Ĺžanrov, od klasike do pop-rocka, diska, etna in celo narodnozabavne glasbe.

KiNG FOO Po edinstvenem gostovanju na Kitajskem in uspeĹĄni turneji po Srbiji se KiNG FOO vraÄ?ajo sveĹži in igrivi ter pripravljajo album z novo meĹĄanico zvoka, navdahnjeno s starim funkom, gospelom in rockom.

To bo njihov drugi album, za pokuĹĄino pa Ĺže ponujajo novi single Rock the sound.

SAMUEL LUCAS NihÄ?e ne ve je naslov tretjega singla z albuma Sebe dajem, izvajalca Samuela Lucasa, za katerega pravi, da je nekaj najbolj osebnega, kar je nastalo v njegovi karieri. Videospot za novi single je Samuel posnel s produkcijsko ekipo Globus videos, pod reĹžijsko taktirko pa se podpisujeta Ĺ˝iga Gjuro in Rok Breznik.

Naš ­čas, 24. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Za kuhanja golaža je poleg dobrih sestavin potrebna tudi dobra koncentracija. To dobro ve tudi ekipa Vitezi šankov bara Terasa iz Metleč Miha Šojat, Tomaž Mori, Žan Polc in David Mori. Niti za trenutek niso kotlička pustili brez nadzora. Vseskozi so budno spremljali, kaj se v njem dogaja. Na trenutke so bili videti sicer malce zaskrbljeni. So na kaj pozabili? Ali pa jim morda kdo od konkurence gleda v lonec?

⏬

Dva, ki se razdajata za to, da je ljudem prijazneje, in se vključita vedno, ko se kaj dogaja, sta tudi Boris Goličnik iz Šoštanja in Marija Bahun iz Šentvida. Po dolgem času sta se konec tedna srečala na enem od dogodkov v Šoštanju, kjer sta sodelovala kot prostovoljca. Marija se je naprej spomnila pomoči, ki je je bila deležna od šoštanjskih gasilcev v žledolomu leta 2014, in prijaznih besed gasilca Borisa Goličnika, ko je prišla pomoč z agregatom: »Takih stvari in takih ljudi ne pozabiš nikoli,« je rekla in se mu še enkrat zahvalila za takratno pomoč in spodbudo.

⏩

Mojca Polak Rožič in njen mož Damjan Rožič sta člana mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki in uspešna podjetnika. Tudi na donatorskih seznamih je ime njunega podjetja zapisano dokaj pogosto. Čvek ju je ujel na eni od prireditev, na katero so ju povabili, in se mu je pri tem zdelo, da je Damjan šepnil Mojci: »Pri prazni mizi je pa res težko stati.«

Po mnenju znanstvenikov bi cenovno ugodno in širše dostopno zdravilo traneksaminska kislina lahko zmanjšalo tveganje za smrt pri poškodbah glave. Trenutno ga zdravniki uporabljajo z namenom zmanjšanja izgube krvi pri ljudeh, ki so utrpeli poškodbe drugih delov telesa, odslej pa bi omenjena učinkovina lahko pomagala tudi tistim, ki so utrpeli možganske poškodbe z lažjimi do zmernimi travmatskimi po-

škodbami, vendar pod pogojem, da bi zdravilo dobili takoj po poškodbi. Profesor Ian Roberts, ki je vodil raziskavo, meni, da bi s tem lahko rešili več deset tisoč življenj. »Na svetu zdravniki vsako leto beležijo okoli 70 milijonov možganskih poškodb, pri čemer so lahko zmerne poškodbe glave prav tako usodne. Študija, ki so jo opravili, je vključevala 29 držav in več kot devet tisoč pacientov, ki so zdravilo dobili v prvih devetih urah po poškodbi.

Pri tistih, ki so zdravilo prejeli v prvih treh urah, je bilo tveganje za smrt zmanjšano za kar 22 odstotkov,« je pojasnil Robert in

frkanje » Levo & desno «

Drobtinice Ni še dovolj za vse, zato tudi letos poteka humanitarna akcija Drobtinica. Med tem ko nekateri v posode za odpadke mečejo cele štruce kruha, drugi res s hvaležnostjo pobirajo skoraj le drobtinice.

Manj dela V Sloveniji bo kmalu manj DELA. V naši največji časnikarski družbi bodo odpuščali.

(Raz)rešitev Referendum, ki naj bi po prepričanju pobudnikov, preprečil gradnjo stanovanjskih hiš na zelenici, je zaenkrat torej propadel. A če bo že gradnja, naj bo vsaj čim bolj zelena. Pa ne zaradi jeze »poražencev«.

Do Bruslja Braslovčani in okoličani so odločeni, da bodo proti gradnji hitre ceste po njihovih poljih šli do konca. Če ne bodo uspeli, da pridejo do Ljubljane po drugi trasi, bodo šli do Bruslja.

Od malega …

Pri nas zadnji čas mnogi vse bolj poudarjajo pomen drobnice. Torej niso najpomembnejše le velike živine.

Staro za novo Pri nas pridelamo letno že več kot osem milijonov različnih odpadkov. Glede na to, da je skoraj šest desetin teh odpadkov gradbenih, to po nekaterih ocenah pomeni, da napredujemo. Da rušimo, da potem gradimo novo. Da le ne bi samo delali, ampak tudi čim več predelovali.

ZANIMIVOSTI

Zdravilo, ki bi lahko rešilo več deset tisoč življenj

24. oktobra 2019

dodal še, da cena vseh odmerkov enega pacienta znaša le nekaj več kot 7 evrov.

Biti želi prva človeška lutka Na spletu mrgoli informacij o nepremičninski agentki Marceli Iglesias, ki želi postati človeška barbika – a na nekoliko drugačen način kot večina drugih deklet, ki delijo podobno obsesijo z eno najbolj priljubljenih dekliških lutk. Marcela želi biti namreč Barbiki čim bolj podobna na naraven način in se tako zapi-

sati v zgodovino kot čisto prava »človeška« lutka. Pri tem seveda zatrjuje, da ni še nikoli šla pod nož, a obenem priznava, da je v preteklosti prestala dvig zadnjice, povečanje ustnic in vbrizgavanje botoksa. Iglesiasova ob tem poudarja, da podobnost z barbiko doseže zgolj v 40 minutah, in sicer s primernimi tehnikami ličenja ter ličili in različnimi lasuljami. Kot pojasnjuje, njena obsedenost sega v otroštvo, ko se je tako kot njene vrstnice želela

igrati z barbikami, a ji mama teh igračk ni želela kupiti. Marcela na svoji poti do videza popolne človeške lutke uživa podporo soproga, ki deli podobno obsedenost kot ona: postal bi namreč rad človeški Ken.

Lenivka jih ima 50 Prejšnji teden je Paula, 50-letna lenivka iz nemškega živalskega vrta Bergzoo, uradno postala svetovna rekorderka: je namreč najstarejša lenivka na svetu. Čeprav strokovnjaki nimajo podatkov o starosti prav vseh dvoprstih lenivcev na svetu, so

prepričani, da je Paula najstarejša med njimi – življenjska doba lenivcev v divjini je namreč ocenjena na okoli 20 let, v ujetništvu pa se povečini giblje od 30 do 40 let. »Kolikor mi je znano, tako starega primerka te vrste ni – ne v ujetništvu ne v divjini,« je povedala oskrbnica v omenjenem živalskem vrtu Jutta Heuer, ki je v Paulinem imenu sprejela listino o vpisu v Guinnessovo knjigo rekordov. Ob tem omenimo še zanimivost, da so v živalskem vrtu več kot 20 let menili, da je Paula moškega spola, napako pa odkrili šele, ko so ji naredili rutinsko ultrazvočno preiskavo.

Čuden veter Za gradnjo vetrnih elektrarn pri nas noče in noče biti ugodnega vetra.

Pokojni poskrbel za smeh žalujočih na pogrebu Irec Shaya Bradley je nedavno umrl po bitki z boleznijo, še pred tem pa poskrbel za zabaven glasovni posnetek in najbližjim zaupal, da želi, da ga predvajajo na njegovem pogrebu. Ti so njegovo željo izpolnili in tako se je ob začetku obreda iz groba zaslišal šaljiv glas: »Halo, halo? Kje za vraga sem zdaj? Ali slišim duhovnika?« Bradleyjeva želja, da prijatelje in družino nasmeji tudi po smrti, je uspela. Ob grobu so vsi po vrsti planili v smeh, posnetek pogreba pa je že zaokrožil tudi po spletu in poskrbel za zabavo med njegovimi uporabniki.

Najbolj razvajen pes na svetu V Londonu živi pomeranec Burly, ki gotovo sodi v kategorijo najbolj razvajenih psov na svetu; njegova lastnika, partnerja Michael O‘Hagan in Ken Couple, zanj zapravita na tisoče evrov, kuža pa se druži s samimi zvezdniki. V šestih mesecih življenja je Burly dobil za okoli 20 tisoč

evrov luksuznih stvari, spi na 4000 evrov vredni odeji iz kašmirja, nosi 4000 evrov vredno jakno znamke Furdrobe, ki ima na hrbtnem delu izpisano njegovo ime, njegov metuljček okoli vratu je stal 600 evrov, medtem ko surovo meso, za katero odštejeta 70 evrov na teden, pes grizlja iz Tiffanyjevih skodelic. Seveda je Burly tudi lepo urejen. Vsakih deset dni gre po novo fen frizuro v londonski pasji salon Le Chien, kjer mu oblikujejo tudi kremplje. S to pojavo je bil že dvakrat v britanski izdaji revije Vogue, enkrat z igralko iz filma Bodyguard Keeley Hawes in enkrat z Lily Collins. Poziral je tudi s komedijantom Alanom Carrom ter igralkama iz Igre prestolov Rose Leslie in Emilio Clarke.

Perje v zraku!

Mnogi pravijo, da je naša slovenska kokoška že dodobra oskubljena. Naši Sovi pa vse bolj leti perje. Pa vse menda zaradi nekaterih naših čudnih (p)tičev!

Premalo in preveč V marsikaterem kraju se sprašujejo, ali imajo dovolj parkirnih mest za invalide. Invalidi menijo, da ne, tisti, ki niso invalidi, zatrjujejo, da jih je preveč. In s parkiranjem na njih to dokazujejo.

Ohlajanje Zima počasi vendarle prihaja. Vendar to nikakor ni edini razlog, da se gospodarstvo ohlaja.

Vroč kostanj Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je res zelo vroč kostanj.

Mnogi se bojijo, da bodo opekline spet bolj čutili bolniki kot pa zavarovalnice.

NAŠE

VELENJE

NaĹĄ Ä?as, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 13

KotiÄ?ek

Dom

Pred vami je jesenski kotiÄ?ek Dom, v katerem so zbrani uporabni nasveti in zanimiva ponudba za udobnejĹĄe in kakovostnejĹĄe bivanje. Ĺ˝elimo Vam prijetno branje.

Pester nabor naprav za ogrevanje doma

in shrambo peletov (kot npr. za ogrevanje s kurilnim oljem).

SonÄ?na energija

Sonce nam poĹĄilja prijazno energijo direktno v hiĹĄo. Ogrevalna naprava v stanovanjski hiĹĄi ne ogreva samo bivalnih prostorov, temveÄ? omogoÄ?a tudi pripravo tople vode. Solarno energijo lahko s ciljem zmanjĹĄati porabo energije uporabimo za talno ogrevanje ali kot dopolnilo ogrevanja z radiatorjem. Za vgradnjo solarne naprave je potrebna velika ravna streha ali streha z doloÄ?enim naklonom, ki ÂťgledaÂŤ na jug, jugozahod ali jugovzhod.

Predstavljamo ogrevalne sisteme, ki delujejo z razliÄ?nimi energijskimi viri Ogrevalno napravo veÄ?stanovanjske ali enodruĹžinske hiĹĄe, ki je bila vgrajena pred veÄ? leti, je potrebno popraviti ali zamenjati s takĹĄno, ki je sam svoj energetski proizvajalec. Izbiramo lahko med ĹĄtevilnimi ogrevalnimi sistemi, ki delujejo z razliÄ?nimi energijskimi viri, z okolju prijazno energijo, ki postajajo dolgoroÄ?no gledano v primerjavi s kurilnim oljem in zemeljskim plinom vse bolj konkurenÄ?ni. Pred zamenjavo ogrevalnega sistema je priporoÄ?ljivo narediti razliÄ?ne primerjave.

Toplotna Ä?rpalka

deluje v povpreÄ?ju z dvema tretjinama toplote iz okolja in s tretjino elektriÄ?ne energije. Toploto iz zraka, zemlje, vode ali odpadne vode industrijskih procesov lahko uporabimo za ogrevanje

zgradb ali za pripravo tople vode.

S pomoÄ?jo toplotne Ä?rpalke poviĹĄamo temperaturo, ki je potrebna za ogrevanje stanovanja ali tople vode. Da to doseĹžemo, potrebuje elektriÄ?no energijo. RazliÄ?ni energijski izvori zagotavljajo razliÄ?ne izkoristke. ManjĹĄa kot je temperaturna razlika med izvorom toplote in potrebno ogrevalno temperaturo, bolj uÄ?inkovito je ogrevanje. S toplotno Ä?rpalko v doloÄ?enih primerih zagotovimo celotno potrebno toploto za ogrevanje in pripravo tople vode, tako da ne potrebujemo niti rezervoarja za gorivo niti dodatne peÄ?i in dimnika za ogrevanje.

naselja s toplo vodo za ogrevanje in s sanitarno vodo. Ena od moĹžnosti pridobivanja toplote, potrebne za daljinsko ogrevanje, je seĹžiganje smeti. ManjĹĄi sistemi daljinskega ogrevanja lahko delujejo s toploto iz velikih ogrevalnih naprav ali s pomoÄ?jo odpadne toplote, ki se sproĹĄÄ?a pri industrijski proizvodnji, npr. odpadne tople vode.

Daljinsko ogrevanje

Ogrevanje z lesom

deluje kot velika naprava za centralno ogrevanje, saj preko razdelilnega omreĹžja oskrbujejo ĹĄtevilne objekte ali stanovanjska

13

KOTIÄŒEK DOM

24. oktobra 2019

TrĹžiĹĄÄ?e nudi ĹĄtevilne ogrevalne sisteme, ki omogoÄ?ajo kurjenje z lesom (npr. kaminska peÄ?). Za eno- in veÄ?druĹžinske hiĹĄe se pri-

Podjetje za ravnanje z odpadki, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 46, Velenje, telefon: 03 896 87 11 podjetje@pup-saubermacher.si www.pup-saubermacher.si

poroÄ?a za ogrevanje uporaba pelet. S peleti lahko ogrevamo v popolni avtomatiki in za delovanje ne potrebujemo veliko dela. Lesni peleti so izdelani iz stisnjenih ostankov Ĺžaganja in ne vsebujejo nobenih dodatkov. Ogrevanje s peleti je dobra alternativa, Ä?e moramo zamenjati ogrevanje s kurilnim oljem. Sleherni ogrevalni sistem je moĹžno kombinirati tudi s solarno napravo. Seveda pa je ogrevanje s peleti konkurenÄ?no v primerjavi s kurilnim oljem, zemeljskim plinom ali toplotno Ä?rpalko. Na voljo mora biti dovolj prostora za ogrevalni kotel

Fosilna goriva – zemeljski plin in kurilno olje

Pri izgorevanju kurilnega olja ali zemeljskega plina nastaja CO2, ki obremenjuje okolje. Preden se odloÄ?imo za ogrevalni sistem s kurilnim oljem ali plinom, lahko raziĹĄÄ?emo moĹžnosti ogrevanja z obnovljivimi viri energije. ÄŒe pa se odloÄ?imo za fosilno gorivo, ima zemeljski plin v primerjavi s kurilnim oljem veliko ekoloĹĄko prednost. đ&#x;”˛ Pripravil: Jure BeriÄ?nik Vir: https://bit.ly/2OWEVYk

VSAKA HĂ–RMANN VRATA GOVORIJO SVOJO ZGODBO

NEVARNI ODPADKI

ZBIRNI CENTER VELENJE

ponedeljek - petek od 7.00-17.00 sobota od 8.00-12.00

Vstop s poloĹžnico in osebnim dokumentom.

PAPIR IN KARTONSKA EMBALAŽA

STEKLENA EMBAL EMBALAŽA

KakĹĄno zgodbo bodo govorila vaĹĄa?

Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

MatjaĹž in HĂśrmann Ĺže veÄ? kot 29 let z roko v roki TZ-Anz-4c-Garage-Haus-138x100mm-A-2019-SLO-Matjaz.indd 1

BIO

odpadki

plastenke, ploÄ?evinke

MEĹ ANA EMBALAĹ˝A EMBALAĹ˝A – iztoÄ?i in stisni! stitisni! sti sni!

Odpadke loÄ?ujte doma na izvoru in jih pravilno pripravljene odloĹžite v zato pripravljene zabojnike oziroma jih pripeljite v zbirni center.

Pravilno loÄ?eni in pripravljeni odpadki so surovina za predelavo.

KrĹĄitelje lahko kaznuje komunalni inĹĄpektor z globo, ki je zakonsko predpisana.

Vse bliĹžje smo zimskemu Ä?asu, dnevi bodo postali krajĹĄi in temperature niĹžje. Ĺ˝e jesen je tisti Ä?as, ko komaj Ä?akamo, da se pripeljemo v topel dom. NajveÄ?krat so vrata tista, ki nas loÄ?ijo od novih priloĹžnosti, od nas pa je odvisno, kolikokrat in kako na ĹĄiroko bomo vrata odprli in vstopili skoznje. Mraz in hladne temperature si bomo Ĺželeli pustiti zunaj in pred njimi dobro zapreti vrata naĹĄega doma, ko pa bomo prijatelje povabili na topel Ä?aj, bomo vrata odprli z nasmehom in na ĹĄiroko.

Podjetje MatjaĹž, d. o. o., je Ĺže veÄ? kot 29 let generalni zastopnik priznanega nemĹĄkega proizvajalca vrat HĂśrmann za Slovenijo.

Tako kot vsako leto, smo tudi letos za vas pripravili ĹĄtevilne ak-

cije in novosti. Zavedamo se, da je osebni stik pomemben pri odloÄ?itvah, ki zadevajo nakup novih vrat, zato vas za izmenjavo mnenj in ogled razstavnih eksponatov vabimo v naĹĄe razstavne prostore v PetrovÄ?e, Ljubljano in Maribor.

Za vas si bomo z veseljem vzeli Ä?as in odgovorili na vsa vaĹĄa vpraĹĄanja, ki se vam porajajo pred nakupom novih vrat. Z veseljem vam bomo predstavili kakovostne reĹĄitve za vaĹĄ dom ali podjetje, pa naj gre za garaĹžna, vhodna, krilna ali industrijska vrata, balkonske ali zunanje ograje, dvoriĹĄÄ?na vrata, parkirne zapore ali zapornice ter pogrezljive stebriÄ?ke. Prisluhnili bomo vaĹĄim Ĺželjam, ponudili najboljĹĄe iz naĹĄega nabora in skuĹĄali

18/03/19 15:40

zagotoviti najkrajĹĄe moĹžne roke dobave in montaĹže. Z naĹĄimi svetovalci se boste lahko dogovorili za natanÄ?ne izmere na objektih in pripravo primerne, vĹĄeÄ?ne in cenovno ugodne reĹĄitve. Poleg tega v podjetju MatjaĹž, d. o. o., ostajamo z vami tudi potem, ko je vgradnja zakljuÄ?ena, in vam zagotavljamo zanesljiv 24-urni servis in vzdrĹževanje.

Znamo in zmoremo narediti tako, da o svojih vratih po vgradnji ne boste veÄ? razmiĹĄljali. Preprosto bodo tam, opravljala bodo svojo funkcijo, vam olajĹĄala Ĺživljenje in prihranila veliko energije in skrbi. Vstopite skozi vrata naĹĄih razstavnih salonov. Z veseljem vam bomo podarili nasmeh in vam posvetili svoj Ä?as. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

KOTIÄŒEK DOM

24. oktobra 2019

Sobne rastline Ä?istijo zrak vaĹĄega doma Pridih narave v naĹĄih domovih ne prispeva le k prijetnejĹĄemu razpoloĹženju, ampak izboljĹĄuje tudi zdravje. Znano je, da rastline Ä?istijo zrak, saj filtrirajo strupene kemikalije v naĹĄih prostorih in poveÄ?ujejo koliÄ?ino kisika, s tem pa je manjĹĄa moĹžnost za prehlad, glavobol in alergijo. Zrak v zaprtih prostorih je lahko kar do desetkrat bolj onesnaĹžen od tistega na prostem! K temu najveÄ? prispevam kar ljudje sami, pa tudi elektriÄ?ne naprave, plesen, slab pretok zraka in ĹĄe kaj.

Med snovmi, ki so ĹĄkodljive naĹĄemu zdravju (nekatere so tudi kancerogene!) in s katerimi smo najpogosteje obkroĹženi v domovih, so: formaldehid, trikloroetilen, ksilen in toluen.

Formaldehid je pogost onesnaĹževalce notranjega zraka stavb. Prisoten je v gradbenih proizvodih (industrijska lepila, izolacija iz pene), v pohiĹĄtvu, barvah, lakih in premazih, v sredstvih za razkuĹževanje in Ä?iĹĄÄ?enje (tekoÄ?a Ä?istila, praĹĄki, mehÄ?alci, osveĹžilci zraka) ter sredstvih za osebno higieno. Vsebujejo ga tudi nekatere tkanine, preproge.

Trikloroetilen je v okolju prisoten v zra-

tis, hlapi ksilena imajo v visokih koncentracijah narkotiÄ?en uÄ?inek in delujejo na ĹživÄ?ni sistem.

Toluen je prisoten v plastenkah, laku za nohte, parfumih, barvah in cigaretnemu dimu. Po vdihavanju ali stiku s koĹžo povzroÄ?a draĹženje, Ä?e je izpostavljenost dolgotrajnejĹĄa, se lahko pojavi dermatitis in razmastitev koĹže.

ku, vodi in zemlji kot onesnaĹževalec iz proizvodnje in odpadkov, v Ĺživilih pa se nahaja zaradi uporabe onesnaĹžene vode, Ä?iĹĄÄ?enja opreme ali absorpcije iz zraka, pa tudi v sredstvih za odstranjevanje barve, madeĹžev in Ä?iĹĄÄ?enje preprog.

Ksilen se uporablja pri proizvodnji plastenk in poliestra, pa tudi pri tisku, v gumarski in usnjarski industriji. Prisoten je v cigaretnem dimu, lakih in v sredstvih za odstranjevanje barve ali rje. Lahko povzroÄ?i celo dermati-

UÄ?inek nadleĹžnih strupenih kemikalij lahko v naĹĄih prostorih uspeĹĄno zatremo z rastlinami. Najbolj znane rastline, ki filtrirajo strupene kemikalije in poskrbijo za boljĹĄo kvaliteto zraka, so:zlati potos, fikus, pajkovka, okrasna palma, taĹĄÄ?in jezik, aloe vera, orhideja, pritlikava palma, kitajski zimzelen, krizantema, gerbera, dracena ali zmajevka, jokajoÄ?a figa ali fikus benjamin, navadni brĹĄljan, azaleja, filodendron, praprot, bambusova palma, spatifil, flamingo ‌ đ&#x;”˛ Pripravil: Jure BeriÄ?nik Vir: https://bit.ly/2MnxtUt

V Velenjki pri vhodu ob rondoju.

MEĹ ALNICA BARV

radio velenje com

Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiĹĄ v osrÄ?ju narave in neposredni bliĹžini urbanega, na odliÄ?ni lokaciji, v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof, bliĹžina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min

v zaselku ÂťPONDORSKI LOGÂŤ PONDOR, VRANSKO

107,8 MHz

V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za vas zgradili samostojne stanovanjske hiĹĄe v III. pod. gr. fazi (moĹžnost dokonÄ?anja v V. gr. fazo).

Energetska izkaznica ni potrebna (334. Ä?len EZ-1).

Tel.: 03 4254 305 | GSM: 041 697 486, 041 622 834

www.kolenc.informacija.net

Z vaĹĄo nepremiÄ?nino upravljamo strokovno, odgovorno in odzivno.

In vi lahko medtem Ĺživite bolje.

www.habit.si

Branko Kolenc s.p.

E-mail: fanika@kolenc.si

Po meri visokih druĹžinskih standardov dom za sreÄ?ne druĹžine

za vsa podroÄ?ja uporabe

TRGOVINA BARVE-LAKI

SPLETNA TRGOVINA

www.ara-barve.si

no Izberite pravo barv or nianso za vaĹĄ prost

Levec 56, PetrovÄ?e | T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si

Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.o.o.

Za vaĹĄo kakovost bivanja

đ&#x;”˛

080 62 20

Ob nakupu nad 20 â‚Ź prejmete gratis kavico.

ReĹĄitev – sobne rastline, ki uÄ?inkovito Ä?istijo zrak!

Ustvarite si svoj dom na odliÄ?ni lokaciji v Savinjski dolini Na voljo so vam nove hiĹĄe v novem naselju Pondorski Log, ki se nahaja na relaciji Pondor–Vransko in je v neposredni bliĹžini gostiĹĄÄ?a Grof. Oddaljenost od avtoceste Ljubljana–Maribor je le okoli 1,5 km. V Savinjski dolini, na meji z obÄ?ino Vransko, v kraju Pondor, v krasnem naravnem okolju ob obronku gozda, so zgrajene samostojne hiĹĄe (P+M) na parcelah cca 630 m2–640 m2, z neto bivalno povrĹĄino cca 157 m2.

Gradnja je klasiÄ?na (zidana izvedba), z etaĹžnimi armiranobetonskimi ploĹĄÄ?ami in lesenim simetriÄ?nim dvokapnim ostreĹĄjem.

Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno Ä?rpalko zrak–voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. HiĹĄa nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varÄ?nost.

HiĹĄe so za prodajo dograjene v III. podaljĹĄano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hiĹĄo v V. gradbeno fazo.

NepremiÄ?nine so vpisane v zemljiĹĄko knjigo in proste vseh bremen.

Kjer dom v soncu Ĺžari – tam sreÄ?a puĹĄÄ?a sledi, zato dobrodoĹĄli v sonÄ?nem naselju Pondorski log.

Kjer se posveti samo vam.

Svetila za dom in poslovni prostor Ugodna ponudba sijalk vseh vrst

041 888 772 www.nivig.si

Gradimo, da bi vam bilo bolje.

Po standardu in konkurenÄ?nih cenah! • gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoÄ?ine in pline • izgradnja in vzdrĹževanje komunalnih cevovodov • izgradnja cest, ploÄ?nikov in dvoriĹĄÄ?

Zahvaljujemo se vam za zaupanje!

NaĹĄ Ä?as, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 15

UrĹĄke so se sreÄ?ale na UrĹĄlji gori

Polak, 69-letna tradicija DruĹžinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Ĺ martnem ob Paki je eno najstarejĹĄih druĹžinskih podjetij na obmoÄ?ju Ĺ aleske in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja JoĹže Polak zaÄ?el izdelovati streĹĄno kritino. Danes sodi podjetje Polak med najveÄ?je proizvajalce streĹĄnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak Slovenska kakovost (SQ), kar potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujejo ĹĄe betonske zidake, opaĹžne zidake, vogalnike, dimnike in okrasne ĹĄkarpnike.

Pred ĹĄestimi leti so zaÄ?eli proizvajati certificirane transportne betone. Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno in s

tem ĹĄe dvignili kvaliteto betonov.

Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in Ä?rpanje s Ä?rpalkami. Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje. Na mnoĹžico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi streĹĄniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejĹĄa ĹĄvedska tehnologija, 69-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in ĹĄtevilni zadovoljni kupci.

Njihovo vodilo je kvaliteten streĹĄnik po ugodni ceni ter poĹĄten odnos s kupci. ObiĹĄÄ?ite njihovo spletno stran www.polak-stresniki.si

Lepo vreme in prijazno druĹženje v dveh dneh pritegnilo kopico planincev V nedeljo, 20. oktobra, ter na godovni dan UrĹĄk v ponedeljek, 21. oktobra, je v organizaciji Planinskega druĹĄtva Velenje ter oskrbnice planinskega doma na UrĹĄlji Gori Sonje Podbregar iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju potekalo 2. sreÄ?anje UrĹĄul, UrĹĄk UrĹĄik vrh PleĹĄivca s simboliÄ?nim ciljem,

Slovenj Gradec in Mislinja. Na ta najviĹĄji koroĹĄko-ĹĄtajerski planinski vrh (1.678 m) se je v obeh dneh povzpelo okoli 60 UrĹĄk, od najmlajĹĄih z le 7 leti do najstarejĹĄih skoraj 80-letnic ter njihovih druĹžinskih Ä?lanov, prijateljev in drugih ljubiteljev gora. Gorska toÄ?ka je namreÄ? zanimiva tudi

so pohod pripravili dan pred UrĹĄkinim praznikom in s sveto maĹĄo tudi v ponedeljek. Tako se je v lepem vremenu lahko zvrstilo na ÂťUrĹĄkiÂŤ veliko veÄ? ljubiteljev te planinske postojanke. Oskrbnica doma Podbregarjeva je drĹžala besedo in je skupaj s planinci in predstavnikom PD Velenje, pod-

đ&#x;”˛

Do sto UrĹĄk na UrĹĄlji gori ne manjka veÄ? veliko.

da se Ĺže na 2. organiziranem shodu zbere 100 ljubiteljic planin in pohodnic s tem imenom na najviĹĄjem gorskem osamelcu nad KoroĹĄko, Ĺ aleĹĄko in Zgornjo Savinjsko dolino. Na povabilo obeh organizatorjev so sodelovala tudi okoliĹĄka planinska druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki, Mozirje Ljubno ter ĹĄe posebej Prevalje,

EKSTRA JESENSKA AKCIJA

- barvni streĹĄniki POLAK Ĺže od 6,70 â‚Ź/m2 2 - sivi streĹĄniki POLAK Ĺže od 5,60 â‚Ź/m - zidaki in opaĹžni zidaki AKCIJA - certiď€ cirani transportni betoni AKCIJA Ugodni prevozi z mikserji.

Sodobna arhitektura potrebuje senÄ?ila To velja tako za zasebne enodruĹžinske hiĹĄe kot za velike pisarniĹĄke zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti Ä?im niĹžjo. Zunanje Ĺžaluzije, rolete in markize poleti prepreÄ?ujejo, da bi bilo v prostorih prevroÄ?e, pozimi pa varujejo pred mrazom. SenÄ?ila bi bilo potrebno zajeti Ĺže v prvotne naÄ?rte gradnje, saj ob vsakem letnem Ä?asu niĹžajo stroĹĄke za kurjavo in hlajenje.

MoĹžnosti pri oblikovanju in dizajnu senÄ?il so skoraj neomejene; senÄ?ila lahko naredijo vsako fasado in vsako hiĹĄo unikatno.

SenÄ?ila s pasivnim hlajenjem

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

24. oktobra 2019

zaradi najviĹĄje leĹžeÄ?e in delujoÄ?e cerkve v Sloveniji in srednji Evropi sv. UrĹĄule (po njej ime gorske lepotice UrĹĄlja gora, ki je ĹĄe vedno dokaj zanesljiva napovedovalka vremena). Prvi pohod UrĹĄk na UrĹĄljo goro so izvedli lani prav na praznik sv. UrĹĄule, (21. oktober) na pobudo PD Velenje in oskrbnice doma, letos pa

đ&#x;”˛

Velenje, 17. oktobra – Dom za varstvo odraslih Velenje se je prikljuÄ?il vseslovenski akciji Simbioza GIBA. Po pojasnilu direktorice doma Violete PotoÄ?nik Krajnc se namreÄ? zavedajo, kako pomembno je gibanje in hkrati to, da lahko udeleĹženec ne glede na starost in zmogljivost izbere aktivnosti, ki mu ustrezajo.

Za ta namen so pripravili dva dogodka. Minuli torek so se nekateri varovanci podali na sprehod po Velenju. Skupino stanovalcev na invalidskih voziÄ?kih so spremljali zaposleni in dijaki Srednjih zdravstvenih ĹĄol Slovenj Gradec in Celje. Pri tem so se jim pridruĹžili ĹĄe nekateri drugi s pripomoÄ?ki za hojo, tudi nekateri sorodniki stanovalcev doma in prostovoljci. Sprehod, na katerem ni manjkalo prijetnega klepeta, smeha in prijaznih ob-

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

maliI

OGL A

JoĹže Miklavc

NajmlajĹĄa med UrĹĄkami na 2. sreÄ?anju je bila UrĹĄka Lesnjak iz ÄŒrnove pri Velenju, ki je velik del poti do vrha UrĹĄlje gore prehodila v druĹžbi z oÄ?etom in mamo. Podpredsednik PD Velenje Marjan KarlovÄ?ec iz TopolĹĄice, tudi glavni soorganizator, je ob letoĹĄnjem ĹĄtevilnem obisku povedal: ÂťNaĹĄ cilj je dolgoletni prazniÄ?ni tradiciji obiskov UrĹĄk pri sveti maĹĄi na UrĹĄlji gori dodati nekaj ĹĄirine in privabiti UrĹĄke iz vse deĹžele, da se na njihov praznik sreÄ?ajo na ÂťUrĹĄkiÂŤ, najviĹĄji planinski toÄ?ki med KoroĹĄko in Ĺ aleĹĄko in Zgornjo Savinjsko dolino. S tokratnim obiskom smo bili zelo zadovoljni, najveÄ?jo zaslugo za dobro poÄ?utje pa imata vreme in oskrbnica Sonja Podbregar.ÂŤ

Na cilju sprehoda ob Velenjskem jezeru

jemov, so pred odhodom v dom sklenili v sonÄ?nem parku, kjer so se malo razgibali.

Pred tednom dni pa so se podali ĹĄe na sprehod okoli Velenjskega jezera. ZaÄ?eli so ga pri ribiĹĄki koÄ?i, kjer so se jim poleg zaposlenih, dijakov in sorodnikov stanovalcev pridruĹžili ĹĄe uÄ?enci Osnovne ĹĄole Antona AĹĄker-

Jeseni grem naproti

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

đ&#x;”˛

Podobna druĹženja bodo ĹĄe ponovili

prepreÄ?ujejo,da bi se poleti prostor preveÄ? segrel, saj imajo zasenÄ?eni prostori kar do 5 °C niĹžjo temperaturo. BoljĹĄe oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoÄ?a bistveno zniĹžanjem stroĹĄkov za osvetlitev (od 50 do 80 %). SenÄ?ila omogoÄ?ajo zaĹĄÄ?ito pred bleĹĄÄ?anjem, ĹĄe posebej pri delu pred raÄ?unalniĹĄkim ekranom. ZmanjĹĄajo pa tudi sevanje ĹĄkodljivih UV Ĺžarkov (za 10 do 40 % na stekleno povrĹĄino).

Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senÄ?il, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Ĺ tuklek iz Ĺ kofje vasi pri Celju.

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

predsednikom Marjanom KarlovÄ?cem Karo, pripravila zares nepozabno sreÄ?anje, ki je bilo tudi zakljuÄ?ek letoĹĄnje osrednje planinske sezone na tej gori. Zbrane UrĹĄke in ĹĄe veÄ? kot sto drugih obiskovalcev so v nedeljo nagovorili prevaljski Ĺžupan Matic TasiÄ? ter nekateri predstavniki planinskih druĹĄtev, ki so omenjali

priljubljenost tega gorskega vrha v povezavi z dolgoletno tradicijo verskega obreda na praznik sv. UrĹĄule, ki je bil tudi tokrat v tamkajĹĄnji cerkvici na prazniÄ?ni 21. oktober zelo dobro obiskan.

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

Osnovna ĹĄola Ĺ alek in Krajevna skupnost Ĺ alek sta v Ä?etrtek, 17. oktobra, na topel jesenski popoldan s skupnimi moÄ?mi pripravili prijetno druĹženje za krajane Ĺ aleka. ZadiĹĄalo je po jesenskih dobrotah.

Najprej sta nas pozdravila Rafael GorĹĄek, predsednik KS, in Irena PoljanĹĄek Sivka, ravnateljica OĹ Ĺ alek, naĹĄi najmlajĹĄi pevci pod vodstvom zborovodkinje Barbare RoĹĄer pa so nam trenutke polepĹĄali z glasbo. Tople jesenske barve so se pojavile tudi v kreativnih delavnicah, ki so jih pripravili zaposleni na naĹĄi ĹĄoli. Prisotni so se posladkali s kostanjem, jabolki in krompirjem ter odĹžejali s sveĹžim jabolÄ?nim sokom. Dogajanje je popestril ĹĄe Jesenko iz TuristiÄ?nega razvojnega druĹĄtva Raztok Ĺ entvid.

Veseli nas, da smo z otroĹĄkim petjem in sproĹĄÄ?enim klepetom priÄ?arali nasmeh na obraze vseh prisotnih. đ&#x;”˛

Zlatka GradiĹĄnik in Irena Krajnc

ca Velenje. Ti so poskrbeli, da je udeleĹžence ves Ä?as na poti spremljala mladost, razigranost in srÄ?nost. Po ĹĄkatli preseneÄ?enja in ogrevanja na startu so jih na poti priÄ?akale zaposlene z novim izzivom. Pred nadaljevanjem je bilo potrebno zadeti tarÄ?o, na cilju pa jih je poleg okrepÄ?ila Ä?akal ĹĄe harmonikar Dejan. Vsi udeleĹžen-

ci so prejeli priznanja. Med njimi je bila tudi Tinka Hostnik, najstarejĹĄa stanovalka doma. Kljub svojim 99 letom se je udeleĹžila obeh dogodkov ter s svojo Ä?ilostjo in zavzetostjo navduĹĄila vse.

UdeleĹženci skupaj z vodstvom doma so zagotovili, da bodo podobna druĹženja ĹĄe ponovili. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

24. oktobra 2019

NiÄ? ni tako, kot bi moralo biti

Dali so si duĹĄka

Rudarji niso ponovili pokalne zgodbe – NogometaĹĄi Olimpije so se jim oddolĹžili za pokalni poraz s pol ducata (6 : 0) golov – Zaostanek za predzadnjim Triglavom Ĺže ĹĄest toÄ?k

RokometaĹĄi Gorenja kar s petnajstimi goli potopili OrmoĹžane

LjubljanÄ?anom je bil pokalni poraz v osmini finala z Rudarjem dobra ĹĄola in na prvenstveni dvoboj so se dobro pripravili.

Bili so najmanj za razred boljĹĄi, Rudarjeva igra pa ne niti na drugoligaĹĄki ravni.

LjubljanÄ?ani so zaÄ?eli silovito, velenjski nogometaĹĄi pa so najbrĹž upali, da jim bodo z obrambno igro kolikor toliko (uspeĹĄno) kljubovali. A jim vodilno moĹĄtvo na lestvici ni pustilo dihati.

Njihova plaha igra oziroma taktika je bila hitro kaznovana. Že

takoj na zaÄ?etku tega neenakovrednega dvoboja je Anteju VukuĹĄiću in Stefanu Saviću okvir vrat prepreÄ?il, da se nista veselila zadetka. To je bilo le ljubljansko ogrevanje, kajti Ĺže v Ä?etrti minuti je Bojan KneĹžević zaÄ?el serijo zadetkov. Po globinski podaji je bil hitrejĹĄi od gostujoÄ?ih branilcev ter z udarcem po tleh premaga vratarja TomaĹža Stopajnika.

Velika premoÄ? in zadetek sta jih ĹĄe bolj podĹžgala. Nadaljevali so nevarne napade, proti katerim so bili Rudarji povsem nemoÄ?ni. Nato se je najboljĹĄi strelec lige izkazal z dvema natanÄ?nima streloma. V 13. minuti je branilec Frank Bagnack poslal dolgo Ĺžogo s sredine igriĹĄÄ?a. Eden od Rudarjevih igralcev je nespretno odbil Ĺžogo do VukuĹĄića, ki se je

otresel drugega in z udarcem izpred ĹĄestnajstmetrskega prostora podvojil vodstvo. V 22. minuti so gostje izvajali kot. Ĺ˝oga je priletela do Erica Boakyeja, ki je takoj streljal. Ĺ˝ogo je blokiral eden od Rudarjevih igralcev, priĹĄla je do VukuĹĄića, ki jo je z nekaj metrov potisnil v mreĹžo za 3 : 0. Rezultat polÄ?asa (4 : 0) pa je z udarcem s ĹĄestnajstih metrov postavil branilec Eric Boakye.

V drugem polÄ?asu igra domaÄ?ih ni bila veÄ? tako podjetna, Rudarji so zaigrali nekoliko pogu-

mneje, a brez pravih nevarnosti za vratarja. Prejeli so ĹĄe dva zadetka. V 64. minuti je Savić po mojstrskem preigravanju zadel za 5 : 0. Ĺ esti gol pa je dodal s prostim udarcem z blizu 25 metrov Endri ÄŒekiÄ?i. Let Ĺžoge je nekoliko presenetil vratarja Stopajnika, ki pa je bil vsekakor zasluĹžen, da so rudarji izgubili 'samo' z 0 : 6. Kako so igrali gostje, nazorno kaĹže tudi razmerje vseh strelov 27 : 2, v okvir vrat pa 12 : 0.

To je bil Ĺže deveti Rudarjev prvenstveni poraz in ĹĄe vedno so edini brez zmage. Toliko porazov ima tudi predzadnji Triglav, ki pa si je proti Muri priigral veliko toÄ?ko in je prednost pred Rudarji poveÄ?al Ĺže na ĹĄest toÄ?k.

Polom z novincem pa je nepriÄ?a-

kovano v SeĹžani doĹživel Maribor.

Tabor, ki ga vodi nekdanji Rudarjev trener Almir Sulejmanović, ga je nazaj na Ĺ tajersko odpravil z zmago s 4 : 1. ÂťTekma se je komaj zaÄ?ela, pa je Ĺže bilo 3 : 0 za Olimpijo. Prepoceni dobivamo zadetke. NiÄ? ni tako, kot bi moralo biti,ÂŤ je po najhujĹĄem Rudarjevem porazu v tej sezoni med drugim povedal eden njihovih najizkuĹĄenejĹĄih igralcev AljaĹž Krefl.

Poraz z Nafto, Ä?lanico druge lige

Varovanci trenerja Nikole JaroĹĄa so razoÄ?arali tudi med tednom na prvi Ä?etrtfinalni tekmi slovenskega pokala. V osmini finala so senzacionalno v Ljubljani z golom Damjana Trifkovića izloÄ?ili Olimpijo, v prvi Ä?etrtfinalni finalni tekmi pa jih je po 14 prvenstvenih krogih v drugi ligi peta Nafta premagala z 2 : 1.

DomaÄ?i so do 72. minute vodili z 2 : 0, nato pa je Rudarjev branilec Elvedin DĹžinić vlil upanje sebi in soigralcem, da z boljĹĄim skupnim iztrĹžkom iz dveh tekem le dokaĹžejo, da so prvoligaĹĄko moĹĄtvo ter se uvrstijo med ĹĄtiri.

Povratna tekma bo 30. oktobra. V 15. prvenstvenem krogu pa bodo to nedeljo (17.00) gostili Muro. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Olimpija - Rudar 6:0 (4:0) Strelci: 1:0 KneĹžević (4.), 2:0 VukuĹĄić (13.), 3:0 VukuĹĄić (22.), 4:0 Boakye (32.), 5:0 Savić (64.), 6:0 ÄŒekiÄ?i (89.).

Rudar: Stopajnik, Krefl, Ejup, DŞinić, Filipović (od 79. Puťaver), Voťnjak, Andjelković (od 72.

Kitek), Kobiljar, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 46. Pljava), Radić, Petrović. Trener: Damjan Trifković Drugi rezultati: Mura – Triglav 2:2 (0:1), Celje – DomĹžale 2:1 (1:1), Tabor –Maribor 4:1 (1:1), Aluminij – Bravo 5:1 (2:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 30 (36:17), 2. Aluminij 28 (21:8), 3. Maribor 25 (28:16), 4. Mura 25 (23:15), 5. Celje 24 (28:15), 6. Tabor 16 (17:21), 7. DomĹžale 13 (18:28), 8. Bravo 13 (19:30), 9.

Triglav 11 (18:33), 10. Rudar 5 (13:38).

Levc, MiklavÄ?iÄ?. Trener: Zoran JoviÄ?ić Sedemmetrovke: Gorenje 6 (5), J. OrmoĹž 4 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 0, J. OrmoĹž 6 minut.

Drugi rezultati: Krka - Trimo Trebnje 20:24 (10:10), Urbanscape Loka - Izola 29:28 (16:9), Dobova - Riko Ribnica 26:33 (13:16), Maribor Branik - Slovenj Gradec 29:31 (15:14), Koper Celje Pivovarna LaĹĄko 20:26 (8:15).

Vrstni red: 1. Celje 14, 2. Ribnica 14, 3.

Trebnje, 11, 4. Dobo va 8. 6. Gorenje 6, 7. Koper 5, 8. JO (tekma manj) 5, 9. Krka 4, 10. S. Gradec 4, 11. Izola 3, 12. Maribor (tekma manj) 2.

1. A DRL - Ĺženske, 5. krog Velenje - Ptuj 23:20 (12:6)

Na zaÄ?etku prejĹĄnjega tedna je vodstvo kluba za leto dni okrepilo obrambo z 31-letnim DubrovniÄ?anom (HrvaĹĄka) Mislavom Andjelkovićem. V Velenje je priĹĄel kot igralec brez kluba. Doslej je nosil dres Istre, splitskega Hajduka, Kopra, nekaj Ä?asa pa je bil tudi na Malti (klub Buirkirara). Trener JaroĹĄ ga je Ĺže v Ljubljani postavil v zaÄ?etno zasedbo ...

MedobÄ?inska Ä?lanska liga – Golgeter 8. krog

Gorenje Velenje - Jeruzalem OrmoĹž 37:22

3. SNL vzhod, 9. krog

Kegljanje, 2. liga., vzh, 5. kr.

Gorenje: Taletović (15 obramb), Husejnović (4 obrambe), Matanović 10 (4), Haseljić 6, OkleĹĄÄ?en 4, Bojanić 4, Mazej 3, KavÄ?iÄ? M. 3, GrmĹĄek 2, KavÄ?iÄ? A. 2, Tajnik 1, Ĺ ol 1, DrobeĹž 1,

Strelci: Vezaj (7., 40.), Halilović (24.), Hrastnik (31., 45.). Šmartno: Verdev, Bukťek, KriŞnik, Zabukovnik, Halilović (od 78. Bric), Melavc,

Rezultati: Nafta 1903 – Rudar 2:1; strelci: 1:0 Ploj (49.), 2:0 Oťtrek (65), 2:1 DŞinić (72.); Aluminij – Koper 1:0 (0:0), Celje – Kalcer Radomlje :1 (1:0), DomŞale – Mura (danes, 24. 10.).

Liga NLB, 7. krog

Radgona – Šmartno 1928 0:5 (0:5)

gu proti Gorenju, so ostali na zadnjem mestu.

Gorenjev trener Gorenja Zoran JoviÄ?ić o mnenju, da je bil to zanje laĹžji trening: ÂťNobene tekme ne jemljem kot trening.

OrmoĹž je vedno nevaren nasprotnik, to smo obÄ?utili tudi lani.

Slovenska liga je takĹĄna, imaĹĄ slab dan, ti ne gre, pa si Ĺže v veli-

ÄŒeprav so bili domaÄ?i rokometaĹĄi za razred kakovostnejĹĄi, so njihovi zvesti navijaÄ?i nadvse zbrano spremljali dogajanje na parketu.

PrecejĹĄnje preseneÄ?enje pa so pripravili rokometaĹĄi Slovenj Gradca, novinci v ligi. Na osrednji tekmi moĹĄtev z dna lestvice so kot gostje z 31 : 29 premagali Maribor. Po njem se je klubsko vodstvo (tako kot Ĺže pred nekaj sezonami) znova razĹĄlo s trenerjem Markom Ĺ ibilo. To je bil Ĺže njihov peti poraz. Z dvema toÄ?kami, ki so si jih priigrali v 3. kro-

kih teĹžavah. Tekmo smo odigrali zavzeto. Obramba je bila dobra, tudi vratarja. ÄŒestitam fantom.

Ta tekma je za nami, pred nami je reprezentanÄ?ni premor. KakĹĄen dan si bomo vzeli prosto, po njem pa nas Ä?aka ogromno tekem. Najprej bo na sporedu ĹĄaleĹĄko-koroĹĄki derbi v Slovenj Gradcu (2. novembra).ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

MARTINOVA PETKOVA PLESNA NOČ OB JEZERU

Hrastnik (od 68. Lorger), Purnat (od 78.

Djredji), Pavlović (od 68. RadivojeviÄ?), Vezaj, Trap (od 54. KoroĹĄec).

Drugi rezultati: Podvinci – Avto Rajh Ljutomer 0:0, Videm pri Ptuju –Dravinja 3:5 (1:3), VerĹžej –Šampion 0:4 (0:0), Odranci – ZreÄ?e 2:4 (1:2), Kety Emmy Bistrica – Korotan Prevalje 1:2 (1:0) Vrstni red: 1. Ĺ martno 22 (34:17), 2. ZreÄ?e 19 (18:11), 3. Podvinci 16 (19:9), 4. Odranci 16 (22:13), 5. Dravinja (tekma manj) 14 (29:15), 6. Ĺ ampion 13 (25:14), 7. Korotan 13 (18:13), 8. Ljutomer 12 (18:16), 9. Videm 12 (18:21), 10. Bistrica 11 (18:17), 11. VerĹžej 3 (8:36), 12.

Radgona (tekma manj) 0 (2:47).

Velenje: SimiÄ?, HadĹžiÄ?, MeĹža, Smonkar 11 (7), TomiÄ? 2, Brcar, Ferenc 3 (1), Ĺ˝ekiÄ?, PritrĹžnik 1, Pikl 3, Bele, Hudovernik, HadĹžiÄ?, TabakoviÄ? 3, Rotovnik. Trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 11 (8), Ptuj3 (3); izkljuÄ?itve: Velenje 10 minut, Ptuj 10.

Drugi rezultati: Ĺ˝.U.R.D. Koper - Krka 24:29 (12:17), Zelene doline Ĺ˝alec - Z'deĹžele 17:20 (5:9), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - Litija 35:23 (22:10), Krim Mercator – Izola 38:30 (21:13) Vrstni red: 1. Krim 10, 2. Mlinotest 10, 3.

Zelene doline Žalec 8, 4. Krka 6, 5. Z'deŞele 6, 6. Koper 6, 7. Velenje 2, 8. Izola 1.9. Litija 1, 10. Ptuj 0.

Pokal Slovenije – Ä?etrtfinale (1. tekme)

Haseljić, s ĹĄestimi zadetki je bil drugi strelec domaÄ?ih. Trener Zoran JoviÄ?ić je priloĹžnost dajal tudi mlajĹĄim igralcem. Po poĹĄkodbi se je vrnil tudi Vid Levc.

GostujoÄ?i trener je ob spoznanju, da ne morejo ubeĹžati visokemu porazu, dal priloĹžnost za igro vsem, ki jih je imel na rezervni klopi.

Nov igralec

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 14. krog

Po nepriÄ?akovano visokem porazu z aktualnimi prvaki Celjani so rokometaĹĄi Gorenja rezultatsko navduĹĄili na naslednjih dveh tekmah. Najprej so bili tudi na povratni tekmi kvalifikacij pokala EHF uspeĹĄnejĹĄi od makedonske Metaloplastike in se uvrstili v tretji krog, na prvenstveni tekmi 7. kroga pa so bili od Jeruzalema OrmoĹža boljĹĄi kar za 15 golov (37 : 22), kar je tudi najviĹĄja zmaga doslej v tej sezoni, pa Ä?eprav je zaradi boleÄ?in v kolenu manjkal Matic Verdinek, najboljĹĄi strelec lige v prejĹĄnji sezoni. Strelsko ĹĄtafetno palico je prevzel Vlado Matanović, ki je bil z desetimi goli tudi najuÄ?inkovitejĹĄi v tem neenakovrednem dvoboju. Proti OrmoĹžanom ĹĄe vedno nista mogla nastopiti Andris CelmiĹĄ in vratar AljaĹž Panjtar, vrnil pa se je Vid Levc.

Za gledalce je bila to bolj trening tekma kot boj za prvenstvene toÄ?ke. DomaÄ?i so hitro dosegli dva gola za 2 : 0, nekaj minut zatem so svoj trenutek doÄ?akali tudi gostje in celo povedli s 5 : 4, a je bilo to njihovo veselje tudi zadnje.

Ob odliÄ?nih obrambah Emirja Taletovića je domaÄ?im 'osam' v napadu krenilo kot po maslu in na veliki odmor so odĹĄli z enajstimi zadetki prednosti (20 : 9).

Dvoboj je bil odloÄ?en, vendar se z doseĹženim niso zadovoljili. Ĺ˝eleli so ĹĄe veÄ? in ĹĄe naprej uĹživati ob zadetkih. V drugem delu je polno minutaĹžo dobil Ibrahim

Rezultati: Žalec - Mons Claudius 2:2 (2:0), Šoťtanj - Savinjska Vransko 1:1 (0:0), Ljubno ob Savinji - Laťko 2:2 (1:1), Vojnik Odred Kozje 1:0 (0:0).

Vrstni red: 1. Posavje Krťko 6 -16 (16:6), 2. Šmarje pri Jelťah 6 - 14 (23:9), 3. Šoťtanj 7 – 13 (18:11), 4. Mozirje 7 – 13 (13:8), 5. Žalec 8 - 12 (14:12), 6. Vojnik 7 – 10 (11:16), 7. S. Vransko 8 – 8 (10:12), 8. Ljubno ob Savinji 7 – 8 (13:17), 9. M. Claudius 7 – 7 (14:18),10. Kozje 8 – 4 (8:17), 11. Laťko 7 – 2 (10:24).

Pergola hiĹĄe - Ĺ oĹĄtanj 8:0 (3248 : 3054) Ĺ oĹĄtanj: Jug – 508 (0), PintariÄ? – 272 – SeÄ?ki – 244 (0), Fidej – 501 (0), HasiÄ?iÄ? – 498 (0), ArnuĹĄ – 525 (0), PetroviÄ? – 508 (0).

Za glasbo z najveÄ?jimi hiti za vse generacije bosta skrbela

Martinov - dvo hodni meni 13 eur

8. 11. 2019 OB 19. URI V RESTAVRACIJI JEZERO

Vstopnine ni. Rezervacije: 03/ 586 64 62

NaĹĄ Ä?as, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

24. oktobra 2019

Skorajda zapravile Tradicionalno sreÄ?anje ĹĄtirih ribiĹĄkih druĹžin vse leto delaĹĄ dobro, je prednost devetih ÄŒe treba na jesen kakĹĄen dan nameniti druĹženju zadetkov VelenjÄ?anke z zmago nad PtujÄ?ankami ulovile prve toÄ?ke V prvi Ĺženski ligi so bila po petem krogu gotovo najbolj vesela velenjska dekleta, ki so bila v domaÄ?i dvorani s 23 : 20 boljĹĄa od PtujÄ?ank; to je prva njihova zmaga v tej sezoni. Z dvema toÄ?kama so po tem krogu sedme. Osme IzolÄ?anke in devete LitijÄ?anke imajo toÄ?ko manj, zadnje PtujÄ?anke pa so ĹĄe brez njih.

Tekma v RdeÄ?i dvorani je bila v pravem pomenu besede derbi ekip z dna lestvice. ÄŒe zavrtimo dogajanje zadnjih petih minut, je bila zanimiva, ĹĄe veÄ?, razburljiva,

dovolj za prvi prvenstveni uspeh, zato v nadaljevanju v njihovi igri ni bilo veÄ? takĹĄne Ĺživahnosti kot v prvem delu. Gostje pa so bile oÄ?itno prepriÄ?ane, da je ta razlika ulovljiva, in sledil je obrnjen scenarij, kot so ga gledalci spremljali veÄ?ji del prvega polÄ?asa.

PtujÄ?anke so vse bolj dajale ritem igri. Ob odliÄ?nih obrambah svoje vratarke in z uÄ?inkovito igro so pribliĹžno pet minut pred koncem povsem izniÄ?ile prednost in izenaÄ?ile na 19 : 19. Nato so se igralke Velenja spet zbrale in v iz-

Velenje, 19. oktobra – VelenjÄ?ani so v soboto ob Ĺ kalskem jezeru gostili tradicionalno sreÄ?anje ĹĄtirih ribiĹĄkih druĹžin – Velenja, Mozirja, Ljubnega ob Savinji in Ĺ empetra. ÂťTa sreÄ?anja smo pred veÄ? kot tridesetimi leti zaÄ?eli z RibiĹĄko druĹžino Ljubno ob Savinji, potem se nam je pridruĹžila RibiĹĄka druĹžina Mozirje, nazadnje, pred petnajstimi leti, pa ĹĄe RibiĹĄka druĹžina Ĺ empeter. Vsako leto sreÄ?anje pripravi druga, tako da si organizacijo dogodka izmenjujemo,ÂŤ je povedal predsednik RD Velenje JoĹže Ĺ umah.

SreÄ?anja so namenjena druĹženju. ÄŒe celo leto delaĹĄ dobro, je treba kakĹĄen dan na jesen poskrbeti tudi za sprostitev, pravijo ribiÄ?i. Potekalo je v sproĹĄÄ?enem, ĹĄportno zabavnem in tudi tekmovalnem ozraÄ?ju.

Zanimive so bile discipline, v katerih so se ribiĹĄke druĹžine pomerile med seboj: tekmovanje v ribolovu, v ĹĄnopsu (igra s kartami) in streljanju z zraÄ?no puĹĄko. ÂťNajslabĹĄi bodo osvojili ĹĄe vedno odliÄ?no 4. mesto, vsi pa bodo domov odĹĄli s

Nogometni ĹĄoli ĹĄtiri zmage Prva zmaga jih bo gotovo dodatno navduĹĄila za Ä?im boljĹĄe delo na treningih.

za gledalce tudi infarktna. Nasprotnice iz najstarejĹĄega mesta v drĹžavi so hitro povedle. Njihovo vodstvo z 1 : 0 pa je predramilo domaÄ?a igralke, ki so se razigrale in poletele po parketu. Z odliÄ?no igro v obrambi ter s hitrimi nasprotnimi napadi so po dobrih dvajsetih minutah nasprotnicam uĹĄle za devet golov (12 : 3). Nato so nekoliko popustile in ob odhodu na odmor so gostje zaostajale le za ĹĄest golov, kar je bila ĹĄe vedno razmeroma velika prednost za izbranke domaÄ?e trenerke SneĹžane Rodić. NajbrĹž so verjele, da bo tudi tolikĹĄna prednost

Kegljanje V Radljah ni ĹĄlo Na kegljiĹĄÄ?u ĹĄportnega centra Bajta v Radljah ob Dravi je bilo odigrano sreÄ?anje 5. kroga med Ĺ oĹĄtanjÄ?ani in domaÄ?o ekipo Pergola hiĹĄe. Gostje so doĹživeli visok poraz, saj so jih domaÄ?ini odpihnili iz Bajte s kar 8 : 0. Na zelo teĹžavnem kegljiĹĄÄ?u se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani niso znaĹĄli. Izredno mehka deska poloĹžnica, ki krogli jemlje rotacijo, leseni keglji, prevleÄ?eni s plastiko, pa zahtevajo zelo natanÄ?ne in moÄ?ne luÄ?aje.

Tega gostje niso znali uskladiti, zato so doĹživeli tako visok poraz. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so imeli nekaj prilo-

dihljajih tekme dosegle tri gole, PtujÄ?anke pa samo enega. Sledilo je seveda veliko veselje domaÄ?ih igralk.

SneĹžana Rodić, trenerka: ÂťMoram Ä?estitati puncam za to prvo zmago. Kljub padcu v igri v drugem polÄ?asu so na koncu dokazale, da so vendarle boljĹĄe in zasluĹženo zmagale. Ti toÄ?ki nam bosta gotovo dodatna spodbuda za nadaljnji trud in zavzeto delo na treningih. Z igro se vse bolj dokazujejo in morda bomo celo sposobne konkurirati za viĹĄja mesta.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Ĺžnosti domaÄ?im odvzeti toÄ?ke, a kaj ko v zakljuÄ?kih metih niso bili dovolj zbrani in natanÄ?ni. Ĺ˝e v igri prvega para se je videlo, da bodo imeli precej teĹžav s poloĹžnico, ki ni bila po meri Ĺ oĹĄtanjÄ?anov. DomaÄ?ini so povedli s kar 84 keglji prednosti, ki so jo poveÄ?ali ĹĄe za 22 kegljev po igri drugega para. Razpad sistema se je nadaljeval tudi pri tretji igri dneva. Ĺ˝e po nekaj luÄ?ajih so gostje spoznali, da bodo doĹživeli visok poraz, saj niso bili kos razpoloĹženima domaÄ?inoma. ZasluĹžena domaÄ?a zmaga, Ĺ oĹĄtanjÄ?anom pa ostaja upanje na boljĹĄo igro v naslednjem krogu, ko se bodo na domaÄ?ih stezah pomerili z ekipo Dravograda. SreÄ?anje bo v sobođ&#x;”˛ to ob 17. uri.

107,8 MHz

Nogometna ĹĄola NK Rudar Velenje je v prejĹĄnjem tednu zabeleĹžila 4 zmage, 1 neodloÄ?en izid in 3 poraze. Visoke zmage so si priigrale selekcije U12, U13 in U15B. Skupaj so mreĹžo zatresli kar 18-krat. Zmago z zadetkom razlike pa so zapisali tudi v selekciji U15. Mladinci so proti Iliriji iztrĹžili remi, medtem ko je kadetom zmanjkalo Ä?asa za preobrat in so v Ljubljani morali priznati poraz. Prav tako do zmage pretekli teden ni uspelo priti selekciji U12B, ki je odigrala dve tekmi. đ&#x;”˛

Gostitelj tokratnega sreÄ?anja je bila RibiĹĄka druĹžina Velenje.

pokali,ÂŤ je povedal Ĺ umah, preden so se tekmovanja zaÄ?ela.

SreÄ?anja se je udeleĹžil tudi predsednik Zveze RibiĹĄkih druĹžin Celje Peter Solar. Z njim je beseda tekla o resnejĹĄih temah. Med drugim o teĹžavah ribiĹĄkega upravljanja, pri katerihv je za kljuÄ?nega izpostavil dvig temperature vode. Ta ogroĹža ribji staleĹž in dela selekcijo pri vrstah rib. Pogovor z njim pripravljamo za naslednjo ĹĄtevilko NaĹĄega Ä?asa.

Obnovili manjĹĄi skakalnici V Velenju konÄ?ana obnova osem- in ĹĄtirinajstmetrskih skakalnic

đ&#x;”˛

Velenje – V SmuÄ?arskoskakalnem centru Velenje je Mestna obÄ?ina Velenje zakljuÄ?ila obnovo dveh manjĹĄih, osem- in ĹĄtirinajstmetrskih skakalnic. Gradbena in strojna dela so stala nekaj manj kot 40 tisoÄ?akov, od tega so na razpisih Fundacije za ĹĄport prejeli dobrih 8.000 evrov nepovratnih sredstev. Pri naÄ?rtovanju in izvedbi obnove so sodelovali s strokovnjakom za konstruiranje skakalnic, profesorjem dr. Bojanom JoĹĄtom, ki je tudi Ä?lan homologacijske komisije za certificiranje skakalnih naprav pri SmuÄ?arski zvezi Slovenije. Na obnovljenih skakalnicah je SmuÄ?arsko skakalni klub Velenje pretekli teden Ĺže organiziral prvo đ&#x;”˛ tekmovanje.

NaĹĄ Ä?as, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

24. oktobra 2019

ÂťÄŒe hoÄ?eĹĄ biti gasilec, se moraĹĄ marsiÄ?emu odreÄ?iÂŤ NajstarejĹĄi Ä?lan PIGD PV Martin PeÄ?eÄ?nik je v gasilskih vrstah Ĺže 71 let in kljub visoki starosti ne namerava izstopiti Tina Felicijan

Ob letoĹĄnjem mednarodnem dnevu gasilcev je posebno pozornost dobil VelenjÄ?an Martin PeÄ?eÄ?nik. UpraviÄ?eno, saj se Ĺže od rane mladosti ne brani dela v gasilstvu, zato ga je Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline poÄ?astila z odlikovanjem za posebne zasluge, drugih priznanj pa se je v sedmih desetletjih nabralo za dolg spisek. Ĺ˝e ko se je zaposlil na Premogovniku, kjer je preĹživel celo delovno dobo, se je vkljuÄ?il v Prostovoljno industrijsko gasilsko druĹĄtvo Premogovnika Velenje. Skupaj s kameradi je bil zadolĹžen za poĹžarno varnost na zunanjih deloviĹĄÄ?ih premogovnika, pomagali pa so gasiti tudi druge poĹžare, denimo na Mozirski planini, v tovarni usnja, elektrarni, Gorenju. ÂťKo si gasilec, se ne vpraĹĄaĹĄ, kje gori, samo hitiĹĄ na pomoÄ?,ÂŤ pravi.

Bil je tako dolgoletni poveljnik kot predsednik druĹĄtva in eden

Martin PeÄ?eÄ?nik: ÂťKo si gasilec, se ne vpraĹĄaĹĄ, kje gori, samo hitiĹĄ na pomoÄ?.ÂŤ

glavnih pobudnikov za organizacijo skupnih sreÄ?anj in tekmovanj gasilskih druĹĄtev, ki delujejo v rudnikih in premogovnikih.

Tradicija Ĺživi ĹĄe danes in Martin je do predlanskega leta ĹĄe aktiv-

no tekmoval. Danes pa pomaga pri pripravah Ä?lanov in veteranov na tekmovanja. ÄŒe je le mogoÄ?e, ne izpusti nobene vaje. Te so namreÄ? postale njegov naÄ?in Ĺživljenja. ÂťÄŒe hoÄ?eĹĄ biti gasilec, se moraĹĄ marsiÄ?emu odreÄ?i. Gasilstvo ti mora biti v veselje, moraĹĄ se rad uÄ?iti, biti spreten, vesten, tovariĹĄki in misliti na druge,ÂŤ je povedal.

Pravi, da je poĹžarna varnost na Premogovniku danes veliko boljĹĄa kot nekoÄ? tako zaradi naprednejĹĄih gasilnih naprav in pripravkov za gaĹĄenje razliÄ?nih vrst poĹžarov kot zaradi gasilskega kadra. So se pa tudi takrat trudili dobro opremljati PIGD, a so se

veliko bolj zanaĹĄali na iznajdljivost in znanje prostovoljcev. ÂťTako PIGD kot druga prostovoljna gasilska druĹĄtva imajo danes veliko boljĹĄe pogoje za delo kot nekoÄ?. Gasilci smo spoĹĄtovani, naĹĄe delo pa je cenjeno,ÂŤ ocenjuje, po bogatih izkuĹĄnjah pa aktivnim gasilcem svetuje Ä?im veÄ? izobraĹževanja. Brez teh ogroĹžajo svojo varnost in slabĹĄajo uÄ?inkovitost svojega dela.

Seveda pa je nujna tudi krepitev vezi med gasilci. Ne nazadnje so prijateljstva, ki se sklenejo med njimi, najlepĹĄa nagrada za trud in poĹžrtvovalnost. đ&#x;”˛

Prispevek Martina PeÄ?eÄ?nika za ĹĄaleĹĄko gasilstvo je izjemen, so zapisali v PIGD. ÂťLahko je vzor mladim. Z veliko vnemo predaja svoje znanje in izkuĹĄnje. Je moĹž beseda, Ä?lovek skromnih navad in dejanj, ki puĹĄÄ?ajo vidne sledi. S svojo pozitivno naravnanostjo, predanostjo do dela in srÄ?nostjo kaĹže, da je bil in bo vedno ponosen, da je gasilec.ÂŤ

POLICIJSKA kronika Zatajitev je kazniva Velenje, 16. oktobra – V sredo zveÄ?er je kupec na hitri blagajni v Hipermarketu Mercator pozabil 28 evrov. Neznani storilec je njegovo pozabljivost izkoristil in denar odtujil. Storil je kaznivo dejanje zatajitve. Policisti za njim poizvedujejo.

Padel v globino Polzela, 17. oktobra – Na Polzeli se je v Ä?etrtek pripetila delovna nesreÄ?a. Pri prekrivanju strehe je 46-letnemu delavcu zdrsnilo in je padel dobrih 7 metrov v globino. Pri padcu se je hudo poĹĄkodoval.

Spet kolo Velenje, 17. oktobra – V Ä?etrtek je bilo v Velenju ukradeno ĹĄe eno kolo. Ĺ˝ensko kolo znamke lom-

Grozil z noĹžem

Rop trafike na TomĹĄiÄ?evi

Velenje, 18. oktobra – V petek zveÄ?er je VelenjÄ?anka policistom naznanila kaznivo dejanje groĹženje. V bliĹžini poĹĄte je do nje stopil neznanec in ji ob telo prislonil noĹž. Zagrozil ji je, naj ne kriÄ?i, ker pozna njenega brata in ve, kje stanuje. Ko jima je naproti priĹĄla neznana Ĺženska, je pobegnil.

Velenje, 21. oktobra – V ponedeljek zjutraj okoli 8. ure, je priĹĄlo do ropa trafike 3 dva na TomĹĄiÄ?evi v Velenju. Neznani moĹĄki moÄ?nejĹĄe postave v Ä?rnih oblaÄ?ilih in s Ä?rno kapo na glavi ter ruto Ä?ez obraz je s piĹĄtolo zagrozil trgovki ter od nje zahteval, da mu izroÄ?i denar. Ko mu ga je izroÄ?ila, je pobegnil proti centru mesta. Policisti prosijo morebitne oÄ?ividce za kakrĹĄnokoli informacijo o storilcu.

bardo sestriere je bilo ukradeno v garaĹžnih prostorih na Kosovelovi 2d.

Vandal na delu Velenje, 18. oktobra – V noÄ?i na petek je v Velenju vandal porisal dva osebna avtomobila, na enem pa poĹĄkodoval pnevmatiko. V ponedeljek, 21. oktobra, pa

Iz POLICISTOVE beleŞke Oglobljena zaradi posedovanja indijske konoplje Velenje, 16. oktobra – V sredo so policisti dvema drŞavljanoma Srbije zasegli sumljive prepovedane substance.

Analiza je pokazala, da je ĹĄlo za indijsko konopljo, zato so ju oglobili.

Zaradi glasne glasbe posredovali v Mozirju Velenje, 16. oktobra – Velenjski policisti so v sredo, malo po 23. uri, posredovali v Mozirju, kjer obÄ?ani zaradi glasne glasbe, ki je odmevala iz lokala, niso mogli spati. Zoper krĹĄitelje bo ukrepala Policijska postaja Mozirje.

Pes ogrizel psa Velenje, 17. oktobra – Ko je v Ä?etrtek okoli 22.30 obÄ?an na povodcu sprehajal svojega psa, je do njiju pritekel nezavarovan pes in njegovega psa ogrizel. Lastnici, ki je pustila, da je pes naokoli tekal brez povodca, so policisti

napisali plaÄ?ilni nalog.

Vozil brez vozniťkega Velenje, 19. oktobra – V soboto so policisti v Velenju zasegli vozilo vozniku, ki je vozil brez vozniťkega dovoljenja.

Zoper njega bodo podali obdolĹžilni predlog.

Naznanila prijatelja Velenje, 19. oktobra – V soboto zveÄ?er je VelenjÄ?anka policistom naznanila prijatelja, ki jo je najprej nadlegoval po telefonu, potem pa jo pred stanovanjskim blokom tudi zmerjal in odrinil. Zdaj ga Ä?aka prekrĹĄkovni postopek.

Neznanec ga je prijel za vrat Velenje, 21. oktobra – V ponedeljek popoldan je policiste poklical obÄ?an in povedal, da ga je v lokalu pri Mercatorjevi TrĹžnici napadel neznanec. Najprej ga je zmerjal, za tem pa prijel za vrat. Policisti za krĹĄiteljem poizvedujejo.

sta bili v garaĹžah na Kardeljevem trgu prebodeni dve pnevmatiki.

PovzroÄ?iteljici napisali plaÄ?ilni nalog Ĺ oĹĄtanj, 19. oktobra – V soboto zveÄ?er je v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju priĹĄlo do prometne nesreÄ?e, v kateri pa k sreÄ?i ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan. Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi nepravilne smeri voĹžnje voz-

nice. Ta je trÄ?ila v drugo vozilo.

Policisti so voznici, ki je zakrivila nesreÄ?o, napisali plaÄ?ilni nalog.

Otroka napadla skupina vrstnikov Velenje, 21. oktobra – V ponedeljek je na pump tracku v Velenju otroka napadla skupina vrstnikov. Najprej so ga ovirali med voĹžnjo, kasneje pa z njim fiziÄ?no obraÄ?unali. Za krĹĄitelji ĹĄe poizvedujejo.

Kletvice ne zaleĹžejo, cesta je nevarna!

Vozniki, ki vozijo med Mozirjem in Velenjem, upraviÄ?eno ÂťbentijoÂŤ nad cestarji, ki Ĺže dva meseca ne popravijo veÄ?je poĹĄkodbe cestiĹĄÄ?a pod Gorenjskim klancem. Ĺ ele pred nekaj dnevi so postavili znak za nevarno cestiĹĄÄ?e. Vozniki tovornjakov in av-

tobusov morajo na tem delu ceste, ki jo Ĺže leta spodjeda drsenje tal, praktiÄ?no obstati. PoĹĄkodba je prava past tudi za kolesarje in motoriste. Skrajni Ä?as je za strokovno popravilo, ne pa za postavljanje opozorilnih tabel! đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Kako pomagati tistim, ki pomagajo drugim?

Do konca oktobra bodo gasilci pod okriljem Uprave Republike Slovenije za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje, Gasilske zveze Slovenije in Slovenskega zdruĹženja za poĹžarno varnost izvedli ĹĄe vrsto aktivnosti v okviru me- Adil Huselja seca poĹžarne varnosti. Poleg preventivnih in promocijskih akcij za poveÄ?anje ozavevarnostno ĹĄÄ?enosti bodo zagotovo opravili ĹĄe ĹĄtevilne ogledalo intervencije zaradi poĹžarov, prometnih nesreÄ? in drugih varnostnih dogodkov.

Prvi odgovor na naslov kolumne, ki je pravzaprav vpraĹĄanje, je enostavno: ''Z doslednim upoĹĄtevanjem predpisov s podroÄ?ja poĹžarne varnosti''. Ne glede, ali se to nanaĹĄa na veÄ?stanovanjske stavbe, ki jim je v letoĹĄnjem mesecu poĹžarne varnosti namenjen osrednji prostor, ali gre za poslovne prostore, trgovske centre, koncertne dvorane ali druge objekte, kjer ljudje delajo, Ĺživijo ali se zadrĹžujejo. Dosledno upoĹĄtevanje predpisov v celoti znatno zmanjĹĄuje tveganje, da pride do poĹžara, s tem pa ogroĹžanja varnosti ljudi.

V nadaljevanju to velja tudi za upoĹĄtevanje deklaracij kemiÄ?nih in drugih snovi, pa naj gre za vnetljive, lahko vnetljive ali zelo vnetljive snovi. Nekatere snovi niso nevarne zaradi vnetljivosti, lahko pa so zaradi stika s koĹžo ali vdihovanja, zaradi Ä?esar lahko pride do poĹĄkodbe ali zastrupitve. Vsekakor v to sodi tudi upoĹĄtevanje varnostnih napotkov pri uporabi mehaniÄ?nih, elektriÄ?nih in drugih naprav, ki so prisotne v delovnem ali domaÄ?em okolju. Stari rek, da nesreÄ?a nikoli ne poÄ?iva, povzema vse to, zato je ne glede na vrsto opravila in vrsto pripomoÄ?kov potrebna previdnost.

Drugi odgovor pa je, da o poĹžaru ali nesreÄ?i v Ä?im krajĹĄem Ä?asu pokliÄ?emo na telefonsko ĹĄtevilko 112. Ĺ tevilka 112 je vseevropska ĹĄtevilka za klic v sili in ne le pri nas. OmogoÄ?a nam, da obvestimo reĹĄevalne in interventne sluĹžbe o dogodku, ko sami potrebujemo pomoÄ? ali jo potrebuje nekdo drug.

Na Upravi Republike Slovenije za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje svetujejo, da to ĹĄtevilko pokliÄ?emo le: 1. Ä?e potrebujemo nujno medicinsko pomoÄ?, pomoÄ? gasilcev, nujno veterinarsko pomoÄ?, pomoÄ? gorskih, jamarskih reĹĄevalcev, drugih reĹĄevalnih enot ali policije; 2. Ä?e opazimo, da gori, izteka nevarna snov, da je onesnaĹžena pitna voda, potok, reka ali morje, da grozi zemeljski ali sneĹžni plaz, da so pretrgane elektriÄ?ne ali telefonske Ĺžice ali Ä?e opazimo druge pojave, ki predstavljajo nevarnost za Ĺživljenje ali zdravje ljudi in Ĺživali ali za varnost premoĹženja, kulturne dediĹĄÄ?ine in okolja; 3. Ä?e ob nesreÄ?i ali zveÄ?ani nevarnosti naravne ali druge nesreÄ?e, pa tudi sicer, potrebujemo informacije o motnjah pri preskrbi s pitno vodo, elektriÄ?no energijo in plinom, o motnjah v telefonskem omreĹžju ter o stanju sneĹžne odeje v visokogorju.

Poleg hitrosti naĹĄega odziva in klica je pomembna tudi vsebina obvestila, kajti od njega so odvisni prvi ukrepi. Vsebina je ustrezna, Ä?e vsebuje odgovore na naslednja vpraĹĄanja: • KDO kliÄ?e; • KAJ se je zgodilo (opis dogodka in okoliĹĄÄ?in); • KJE se je zgodilo (Ä?im bolj natanÄ?na lokacija, da lahko Ä?lani interventne ekipe pridejo Ä?im prej na kraj); • KDAJ se je zgodilo; • KOLIKO je ponesreÄ?encev; • kakĹĄne so POĹ KODBE ponesreÄ?encev; • kakĹĄne so OKOLIĹ ÄŒINE na kraju dogodka oziroma nesreÄ?e, ki jih zaznavamo in so pomembne za gasilce in ostale interventne ekipe kot tudi druge ljudi na kraju dogodka in v njegovi okolici (razseĹžnost poĹžara, vidljivost, nevarne okoliĹĄÄ?ine ‌); • kakĹĄno POMOÄŒ potrebujemo oziroma koga, da operater v centru za obveĹĄÄ?anje takoj aktivira pristojne sluĹžbe, da je njihov interventni Ä?as Ä?im krajĹĄi.

Pomembno je, da ob poĹžaru ali drugem varnostnem dogodku, pa tudi ob klicu ohranimo mirno kri in kolikor se le da, ostanemo mirni. Le tako bomo posredovali informacije, ki jih gasilci, reĹĄevalci in policisti potrebujejo za ustrezen odziv.

OdlaĹĄanje z obveĹĄÄ?anjem reĹĄevalnih sluĹžb zmanjĹĄuje uÄ?inkovitost intervencije, s takojĹĄnjim klicem pa lahko prepreÄ?imo nevarnost in ogroĹženost, v posameznih primerih pa lahko komu reĹĄimo Ĺživljenje. Zato pomagajmo tistim, ki pomagajo drugim. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

24. oktobra 2019

PRAVNI KOTIÄŒEK

Lovski praznik

4. KakĹĄna je razlika med stvarno napako in garancijo?

Tokrat so Ä?lani zelene bratovĹĄÄ?ine Ĺ kalski lovci praznovali svoj praznik v Cirkovcah.

Svetuje: Sedina Sarajlić

Najprej so se zbrali s svojci v cerkvici, kjer je bila sv. maĹĄa ob praznovanju godu zavetnika sv.

Huberta. SreÄ?anje je bilo Ĺže v soboto, 19. oktobra. Program praznovanja je glasbena skupina lovskih rogistov popestrila pred in med maĹĄo, po njej pa so naredili krajĹĄi koncert pevci lovskega pev-

Kaj je bolje, da pri okvari nove stvari uveljavljate garancijo ali odgovornost za stvarne napake? KakĹĄna je sploh razlika?

Razlik je kar nekaj, bistvena je ta, da imate pri garanciji pravico zahtevati odpravo napake. ÄŒe napake na odpravijo v 45 dneh od dneva, ko ste prviÄ? poslali na popravilo, ĹĄele lahko zahtevate novo stvar. Na tem mestu naj poudarim, da v primeru, ko zdelek veÄ?krat poĹĄljete na popravilo zaradi iste napake, se dnevi ko je stvar na popravilu seĹĄtevajo in ta vsota mora biti 45 dni, da lahko zahtevate novo stvar. ÄŒe nimajo veÄ? takĹĄne stvari, lahko odstopite od pogodbe.

Pri stvarni napaki pa imate izbiro, sami se odloÄ?ite, kaj boste zahtevali: • popravilo, vraÄ?ilo kupnine, zamenjavo ali vraÄ?ilo dela kupnine v sorazmerju z napako (po domaÄ?e popust zaradi manjĹĄe napake).

Pri stvarni napaki torej niste zavezani iti po nekakĹĄnem predpisanem vrstnem redu, ampak Ĺže na zaÄ?etku zahtevate npr. denar in je zadeva zakljuÄ?ena.

Zakaj je pomembno, da lahko izbiramo? Velikokrat je tako, da ob takojĹĄnji okvari izdelka izgubimo zaupanje v tisto znamko. Iz tega razloga je uveljavljanje stvarne napake ugodnejĹĄa in hitrejđ&#x;”˛ ĹĄa reĹĄitev za marsikaterega potroĹĄnika.

50 skupnih let Marije in Jurija Gaber Premogovnik Velenje je priÄ?a mnogim zgodbam in ena od njih je tudi zgodba zakoncev Gaber. Na neki naÄ?in je namreÄ? premogovnik zdruĹžil pred pol stoletja srci takrat mladega rudarja Jurija in Marije, ki je delala v lamparni. Premogovnik je botroval njunemu ustvarjanju druĹžinskega gnezda v Vinski Gori in vzgoji dveh hÄ?era. Na Premogovniku sta ostala vse do upokojitve in tam sta proslavila tudi 50-letnico skupnega Ĺživljenja. ÂťNa danaĹĄnji dan Ĺželita, da je Ä?rno zlato priÄ?a njuni ponovni zaobljubi ljubezni in zvestobe. Veliko sreÄ?nih dni je bilo na tej poti, med lepimi trenutki pa se je bilo potrebno spopa-

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

skega zbora Ĺ kale. Ob zakljuÄ?ku se je predsednik lovskega druĹĄtva Milan Tepej zahvalil vsem za lep program in udeleĹžbo ter povabil vse prisotne na pogostitev, ki jo je ponovno popestrila skupina rogistov. đ&#x;”˛

Peter KavĹĄek

V naslednjih dneh ne boste Ä?utili potrebe po druĹženju. Ĺ˝eleli si boste biti sami, saj je vaĹĄa glava polna teĹžkih misli. Boli vas, ker so vas izkljuÄ?ili iz dela vaĹĄe prihodnosti, ki vam je zelo veliko pomenil. Zato boste spet zelo pogreĹĄali nekoga od bliĹžnjih, ki ni veÄ? del vaĹĄega Ĺživljenja. Prihodnji teden bodo obÄ?utki prizadetosti ob tem dejstvu ĹĄe moÄ?nejĹĄi. Ta konec tedna pa bo minil mirno in na koncu boste lahko rekli, da je bil lep tudi za vas. Kar se financ tiÄ?e, boste stanje uredili ĹĄe pred prazniki. Naprej pa raje bolj previdno, saj vaĹĄi izdatki ĹĄe vedno presegajo dohodke, kot kaĹže, pa na izkupiÄ?ek neke prodaje ĹĄe ne morete raÄ?unati.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Sprememba, ki vas je doletela Ä?isto nepriÄ?akovano, je tako moÄ?no popestrila vaĹĄe Ĺživljenje in dogodke v njem, da boste v teh dneh res polno zaposleni, a zelo sreÄ?ni. To pa se bo poznalo na veÄ? podroÄ?jih, predvsem pa na Ä?ustvenem. Trenutno sicer nimate ne velikih potreb in ne velikih Ĺželja, saj vam je dovolj Ĺže, da se vam je v zadnjem Ä?asu uresniÄ?ilo kar nekaj majhnih. To vam pomeni ogromno. Tudi partnerjeve majhne pozornosti vam bodo zelo veliko pomenile. Preprosto sreÄ?na bosta, za kar sta zasluĹžna oba. Konec tedna bo miren in lep, kar bo lep uvod v jesenske poÄ?itnice. Te letos ne bodo tako mirne, kot si Ĺželite.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Vse, kar si boste Ĺželeli ob koncu tega tedna in v prvih treh dneh prihodnjega bo, da bi imeli veÄ? Ä?asa, ki bi ga posvetili ukvarjanju z vam najljubĹĄimi stvarmi. Sploh ne znate veÄ? poÄ?ivati. Takoj, ko se umirite, se vam namreÄ? v glavo prikradejo Ä?udne misli, ki vam povzroÄ?ajo nemir. ÄŒeprav imate radi tople jesenske dni, jih ne boste izkoristili, kot bi jih lahko. Raje kot na prostem boste v notranjosti doma in sluĹžbe. Tako se boste poÄ?utili bolj varno. Ob tem pa sploh ne boste vedeli, zakaj se naenkrat bojite Ĺživeti. FinanÄ?no stanje ne bo krivo zato, saj bo celo boljĹĄe kot pretekle mesece.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

V zadnjih dneh oktobra boste med tistimi, ki ne bodo imeli Ä?asa. Morda boste ravno zato znali gneÄ?o izkoristiti za to, da si bolje organizirate Ä?as. Dobro veste, da to ni vaĹĄa najveÄ?ja prednost, saj veĹĄÄ?ine planiranja nikoli niste Ä?isto osvojili.

A tokrat boste imeli dober motiv, saj se boste pripravljali na dogodek, ki se ga iskreno veselite. Lepa jesen bo obÄ?utja in priÄ?akovanje ĹĄe polepĹĄala, saj je vaĹĄe razpoloĹženje moÄ?no odvisno od vremena. Zvezde vam svetujejo, da pri naÄ?rtovanju veÄ?krat upoĹĄtevate intuicijo. Tudi tokrat boste sami najbolje vedeli, kako naprej. Zato ne spraĹĄujte in ne iĹĄÄ?ite pomoÄ?i, saj ste na odliÄ?ni poti do cilja.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Marija in Jurij Gaber sta si po petdesetih letih ponovno obljubila zvestobo, priÄ?a sta bila vnuka Ĺ˝an in Luka.

PoloĹžaj planetov bo za vas v naslednjih dneh veÄ? kot dober. Prav razvajali vas bodo. LaĹžje boste naĹĄli stik sami s seboj, zato boste konÄ?no tudi razÄ?istili mnoge dileme, ki se vam po glavi motajo Ĺže nekaj Ä?asa. Na poslovnem podroÄ?ju se vam bo v naslednjih dneh ponudila izredna priloĹžnost. Vseeno dobro preverite, ali je vse, kar vam bodo povedali, resniÄ?no. Poleg tega niÄ?esar ne naÄ?rtujte brez partnerjeve vednosti, saj bi bila v spremembe vkljuÄ?ena vsa druĹžina. Kar se zdravja tiÄ?e, ne boste imeli veliko pripomb. Tudi na blaĹžje boleÄ?ine, ki so postale del vaĹĄega vsakdanjika, ste se Ĺže navadili.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

V teh lepih jesenskih dneh uĹživate, kot Ĺže dolgo ne. Tisti, ki si boste privoĹĄÄ?ili krompirjeve poÄ?itnice, pa boste te obÄ?utke ĹĄe podaljĹĄali. Odklop vedno paĹĄe, letos pa vam bo ĹĄe bolj, saj je za vami obdobje sprememb, ki niso bile le dobre.

Tudi slabe ste znali obrniti v svoj prid ali pa se sprijazniti z njimi, zato je najhujĹĄe za vami. Iz zadnje izkuĹĄnje ste se nauÄ?ili marsikaj, med drugim tudi to, da vse, kar vam kdo reÄ?e, ni nujno res. Zato ste postali tudi bolj previdni pri izbiri ljudi, ki jim sploh zaupate kaj osebnega. Ob koncu tedna vas Ä?aka sreÄ?anje z osebo, ki je Ĺže dolgo niste videli. Oba bosta tega iskreno vesela.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

sti tudi z marsikatero preizkuĹĄnjo. S skupnimi moÄ?mi sta zmogla in z vztrajnostjo ohranila ljubezen in medsebojno spoĹĄtovanje,ÂŤ je med drugim dejal dr. Franc Ĺ˝erdin, pred

katerim sta si ponovno obljubila zvestobo.

Petdeset let sta hranila tudi poroÄ?ni ĹĄopek, ki ga je nevesta nosila tudi na zlati poroki. đ&#x;”˛

KonÄ?no si boste oddahnili, saj boste opravili z veÄ?ino dela, ki vam zadnje Ä?ase ni pustilo ne dihati in ne mirno spati. Poleg tega boste po dolgem iskanju naĹĄli, kar ste si Ĺže dolgo Ĺželeli. Ko bo to tudi Ä?isto zares vaĹĄe, boste veseli kot majhen otrok. Vseeno vam bo, Ä?e boste zato porabili veliko prihrankov, saj dobro veste, da vlagate v nekaj, kar vam bo prinaĹĄalo le dobro poÄ?utje in lepe trenutke. Boste pa morali malo zategniti pas, saj kaĹže, da prihaja obdobje, ko vam bodo izstavljali raÄ?une za nazaj, za katere ste upali, da so nanje Ĺže pozabili. Ĺ˝al niso in Ĺžal posledice ne bodo prijetne. ObÄ?utila jih bo cela druĹžina.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Previdno na motorju MotoristiÄ?na sezona je letos zaradi ugodnih vremenskih razmer daljĹĄa. Tudi do konca tedna se obeta toplo, suho in sonÄ?no vreme. TakĹĄne razmere na ceste privabijo veÄ?je ĹĄtevilo motori-

stov, ki Ĺželijo pred koncem motoristiÄ?ne sezone ugodne jesenske dni kar najbolje izkoristiti. Za voĹžnjo motorja so takĹĄni dnevi prijetni, saj niso prevroÄ?i. Agencija za varnost prometa motoriste posebej opozarja na slabĹĄi oprijem pnevmatik zaradi niĹžje temperature voziĹĄÄ?a, kot poleti, na odpadlo listje na cesti ter na mokro ali spolzko cestiĹĄÄ?e, kar oprijem in stabilnost ĹĄe dodatno zmanjĹĄuje ter podaljĹĄuje zavorno razdaljo. Za nesreÄ?o z usodnimi posledicami je namreÄ? dovolj le trenutek đ&#x;”˛ nepazljivosti.

Upokojenci odkrivali Kozjansko Velenje – DruĹĄtvo upokojencev Velenje je 9. oktobra organiziralo izlet na Kozjansko, ki se ga je udeleĹžilo sto Ä?lanov. Kot je v pozdravnem nagovoru povedal predsednik DU Velenje Franc Vedenik, bodo v naslednjem letu skuĹĄali najti kmeÄ?ki turizem, ki bo imel dovolj zmogljivosti za vsaj 150 popotnikov. Hkrati je predsednik predstavil kulturno in ĹĄportno prireditev, ki bo ob koncu letoĹĄnjega oktobra v kulturnem domu in na veÄ? na ĹĄportnih igriĹĄÄ?ih v Velenju. Prireditev pripravljajo v sodelovanju s Ĺ aleĹĄko pokrajinsko zvezo druĹĄtev upokojencev. Celodnevni izlet na Kozjansko je bil skrbno organiziran. Najprej so si upokojenci ogledali RogaĹĄko Slatino z lepo urejenimi parki in hoteli, pot pa nadaljevali do Olimja. Ogledali so si samostan in cerkev ter lekarno, ki je tretja najstarejĹĄa v Evropi, iz leta 1780. Obiskali so tudi Ä?okoladnico. Sledila je prijetna voĹžnja med vinskimi griÄ?i do kmeÄ?kega turizma pri Ĺ korcu v VeraÄ?ah pri PodÄ?etrtku.

Po kosilu so preostanek dneva izkoristili za druĹžabne igre in tekmovanje v razliÄ?nih metih.

To je lepo uspelo. V metu pika-

da je zmagal Zvonko Barle, v metu krogov Franc Napotnik, v igri korn-horn Milan UgovĹĄek in v ĹĄtetju koruznih zrn Zdenka Berlot. S plesom in pokuĹĄnjo vin se je iztekel lep sonÄ?en dan in tudi izlet.

izvedlo druĹĄtveno tekmovanje v ruskem (na vrvico) kegljanju in nazadnje ĹĄe ponudilo kostanjev piknik ob toplotni podpostaji v Podkraju.

Tekmovanja v kegljanju so se udeleĹžile ĹĄtiri ekipe, ki so zasto-

Le tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da vaĹĄe poÄ?utje ni tako dobro, kot ga skuĹĄate priÄ?arati. Za nasmehom se bo skrivala boleÄ?ina, ob misli na prihodnost pa vas bo strah, kako si boste Ĺživljenje organizirali tako, da vam v njem nikoli ne bo dolgÄ?as. Ker najprej potrebujete oddih, si ga privoĹĄÄ?ite. Potem pa zaÄ?nite spreminjati majhne Ĺživljenjske navade, saj vam ne bo veÄ? treba tako pogosto gledati na uro in se drĹžati strogih urnikov. Zaprli ste eno Ĺživljenjsko obdobje, tisto, ki je pred vami, pa je ĹĄe nepopisan list. Pazite, kaj vse si boste Ĺželeli. ÄŒe bo tega preveÄ?, boste hitro razoÄ?arani.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Poskrbeli boste, da bodo vsi okoli vas zaskrbljeni, vi pa se boste povsem mirno lotili novega, zahtevnega projekta. Ob tem boste seveda ugotavljali, da se nekateri Ĺže spraĹĄujejo, kako naj vas ustavijo, saj ste jim ne le konkurenca, ampak tudi groĹžnja. Vam bo vseeno, kaj si mislijo in kaj obÄ?utijo, saj boste imeli pred sabo zelo jasen cilj. Partner ne bo vesel, ker bosta zaradi vaĹĄega dela morala spremeniti kar nekaj naÄ?rtov za skupne dneve. Najprej bo ĹĄe razumel, kmalu pa zna postati jezen. Zato pazite, da si boste vzeli Ä?as zanj in za njegove Ĺželje. Sorodnik vas bo prosil za pomoÄ?, ki ne bo finanÄ?na. Ne boste je odklonili.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

ÄŒas je, da se spustite na realna tla, saj ste si krepko zatiskali oÄ?i pred problemi.

Najbolje bi bilo, Ä?e bi z osebo, ki vam dobesedno pije Ĺživce in kri, prekinili vse stike. Ne bo lahko, a drugaÄ?e ji ne boste mogli pokazati, kaj Ä?utite in obÄ?utite.

Ob koncu tega boste s pomoÄ?jo pomembnih dogovorov dokonÄ?ali neko delo. Z njim ne boste najbolj zadovoljni. ZaÄ?elo vas bo skrbeti, da ste izgubili nekdanji obÄ?utek in vizijo. Pa ne bo tako. Le delo vam ni najbolj diĹĄalo. Ko bo kazalo, da vam gre spet vse kot po maslu, bo poÄ?ilo na finanÄ?nem podroÄ?ju. Globoko boste morali seÄ?i v Ĺžep, kar vas bo zelo jezilo.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Zanimanje za izlete in druĹženja upokojencev je vedno veÄ?je.

Po izletu ĹĄe piknik in tekmovanje

Velenje – Lepa sonÄ?na jesen omogoÄ?a druĹĄtvom razliÄ?ne dejavnosti in nekatera so to s pridom izkoristila. Med temi je bilo DruĹĄtvo upokojencev Velenje, ki je najprej sto Ä?lanov popeljalo na izlet na Kozjansko. Nato je

pale ĹĄtiri pododbore DU Podkraja pri Velenju. Tesno je tokrat zmagal podobor Podkraj (Ivan Razbornik, Franc Vedenik, Erni Ferder, Mirko MeĹža in Boris KoĹĄec) in si za leto dni priboril prehodni pokal. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

ZaÄ?ela se bo jesenska noriĹĄnica, zato bosta konec oktobra in zaÄ?etek novembra za vas bolj delavna kot si Ĺželite. Ĺ e med prazniki si verjetno ne boste mogli odpoÄ?iti in Ä?isto odklopiti, a vas to letos sploh ne bo motilo. Zavedate se namreÄ?, da se bo takoj po krompirjevih poÄ?itnicah zaÄ?elo zares. Spremembe, ki se obetajo, so lahko dobre. Lahko pa, da bodo prinesle ĹĄe veÄ? negotovosti in dela. Potrudili se boste, da se ne boste sekirali na zalogo, da boste poÄ?akali, kaj bo prinesel Ä?as. To je tudi najbolje, kar lahko storite, saj boste s tem poskrbeli tudi za svoje zdravje in dobro poÄ?utje. Obojega bo v teh dneh dovolj, da se boste dobro poÄ?utili v svoji koĹži.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ĺ e malo pa boste lahko vsaj za kratek Ä?as izklopili. ÄŒutite, da to nujno potrebujete, po drugi strani pa boste v teh dneh zelo uÄ?inkoviti, zato bo Ä?as, ki si ga boste vzeli zase, ĹĄe toliko bolj zasluĹžen. Nekdo ne bo vesel, da vam gre tako dobro. Ker veste, kaj poÄ?ne za vaĹĄim hrbtom, ga boste ustavili ĹĄe preden bi lahko povzroÄ?il ĹĄkodo. Trdo koĹžo dobivate tudi zaradi ljudi, ki vam bodo v naslednjih dneh kradli spanec. Marsikaj, kar vas je ĹĄe pred kratkim vrglo iz tira, vas niti vznemiri ne veÄ?. OdliÄ?no, res ste napredovali! S partnerjem se bosta veÄ? pogovarjala in veÄ? stvari poÄ?ela skupaj. Lepo vama bo.

Naš čas, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

24. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 15.05 15.35 16.05 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.35 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 10.00 10.45 11.10 14.00 15.00 15.30 16.40 17.40 18.50 20.50 21.20 21.55 22.10 23.05 23.30 00.10 00.40

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (III.), brit. nad., 7/8 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče - Súlypont, pog. odd.

TV-izložba Čebelice: Tista o bolhah Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Inovativnost Žanov svet, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ekstravisor: Telekom - predmet poželenja Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Poti svobode, poljska nad., 6/13 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kdo se boji slovenščine?: 2. del, izob. odd.

Dobro jutro Dober dan City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dok. odd., 8/8 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Divjina v srcu (III.), brit. nad., 8/8 Judo: SP, posnetek iz Abu Dabija Nogomet - evropska liga: Partizan : Manchester United, 3. kolo, prenos iz Beograda Avtomobilnost Ambienti Pokrajina pesmi, mezzosopranistka Bernarda Fink in kitarist Janez Gregorič Slovenska jazz scena: Gala koncert ob 90-letnici Sama Hubada Žiga Stanič: Baba Nogomet - evropska liga: vrhunci 3. kola Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tika taka, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 41. del Sreča najde pot, 63. del Moja boš, 1. sez., 36. del Podaj mi roko, 1. sez., 71. del Podaj mi roko, 1. sez., 72. del Reka ljubezni, 1. sez., 42. del Sreča najde pot, 64. del Moja boš, 1. sez., 37. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 73. del Podaj mi roko, 1. sez., 74. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 87. del 24UR zvečer V mreži zločina, 2. sez., 1. del Motiv zločina, 4. sez., 9. del Slepa pega, 2. sez., 16. del Grimm, 5. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Na obisku … pri Marijani Kolenko 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Ciciban 18:25 Ustvarjalne iskrice: Čarovniški klobuk in palica 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Arben Idrizi, Prišel je neki čas 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: Veseli svatje, Vrli muzikantje 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Arben Idrizi, Prišel je neki čas 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

24. oktobra 2019

Sobota,

25. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.30 15.20 15.50 16.25 17.00 17.25 18.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 00.45 01.10 02.00

04.00 06.00 09.50 10.35 11.00 13.45 14.55 15.35 16.00

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (III.), brit. nad., 8/8 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Ekstravisor: Telekom - predmet poželenja Mostovi, magazinska inf. odd.

TV-izložba Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, risanka Na lepše Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz: 23. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Oči brez obraza, fran.-it. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

23.50 00.35 01.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Slovenski magazin Dobro jutro Dober dan Med valovi O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu: V grajskem parku, 8. del, izob. odd.

Migaj z nami Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 1/10 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Abu Dabija Rešitev za starejše, kratki dokumentarni film iz Slovenije Videotrak Iz pozabe (III.), brit. nad., 6/6 Krogi, koprodukcijski film Televizijski klub: Ljubim ga, vendar on ljubi njega Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 00.50 02.40 03.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tika taka, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 42. del Sreča najde pot, 64. del Moja boš, 1. sez., 37. del Podaj mi roko, 1. sez., 73. del Podaj mi roko, 1. sez., 74. del Reka ljubezni, 1. sez., 43. del Sreča najde pot, 65. del Moja boš, 1. sez., 38. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 75. del Podaj mi roko, 1. sez., 76. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 88. del 24UR zvečer Eurojackpot Ujemi in spusti , ameriški film 500 dni s Summer, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

16.35 17.05 18.00 19.10 19.30 20.00 20.55 22.50

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Kaj vem o zemlji?

18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Karol Chmel, Sramotilni steber leta 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Burma 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Gušti 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Karol Chmel, Sramotilni steber leta 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih

Nedelja,

26. oktobra

06.10 07.00 07.05 07.30 07.35 07.40 07.45 08.00 08.25 08.45 09.00 09.25 10.15 10.30 11.00 11.25 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.00 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.50 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 22.05 23.55 00.50 01.15 02.10

04.00 06.00 06.05 07.00 08.00 09.50 11.20 12.50 13.50 14.30 17.20 18.20 18.55 19.25 20.05 22.05 22.55 00.30 01.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.10 08.20 08.45 08.55 09.05 09.30 10.10 10.40 11.10 12.10 13.35 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.00 00.25 02.20

27. oktobra

Kultura, Odmevi Juvi, aerobika za otroke Biba se giba, risanka Lojzek, risanka Rija in Krokodil, risanka Mišo in Robi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice Infodrom, tednik za otroke in mlade Čist zares: Monociklizem Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 6/22 Nova dvajseta (II.), slov. nad., 6/18 Na vrtu: V grajskem parku, 9. del, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Človeštvo je eno Alpe-Donava-Jadran Ozare Ambienti Hej, hej, Šapice!, risanka Mandi, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz: 24. odd.

Kaj dogaja? Z Jonasom Poročila, Šport, Vreme Svetloba, koprodukcijski film Sprehod z Renato Salecl, belgijska dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

07.00 07.00 07.05 07.30 07.40 08.00 08.10 08.15 08.20 08.30 08.40 08.50 09.05 09.15 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10

Info kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Spomini: Aleksandra Kornhauser Frazer, 3. del Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Söldna Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dok. film Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Söldna Na lepše Nogomet - DP: Olimpija : Aluminij, 15. kolo, prenos iz Ljubljane Judo: svetovni pokal, posnetek iz Abu Dabija Avtomobilnost Videotrak 10 let Ritma mladosti: Siddharta in Big Foot Mama Kapitan Fantastični, am. film Zvezdana: Vam povem zgodbo?

Hommage Pengov - Tomažu Pengovu v spomin Videotrak Info kanal

04.00 06.00 06.25 07.10 07.25 08.00 08.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Luna Petunija, ris.

Robojajčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Super krila, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 17. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 18. del Trdoglavci, 1. sez., 3. del Dan najlepših sanj Znan obraz ima svoj glas Naša mala klinika, 5. sez., 1. del Naša mala klinika, 5. sez., 2. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Nore počitnice, ameriški film Lomilki src, ameriški film Ujemi Božička, angleški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Kaj vem o zemlji?

09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Ciciban 18:25 Ustvarjalne iskrice: Čarovniški klobuk in palica 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Jakub Kornhauser, Kvasarna 18:45 Dotiki gora: Ajdovsko skalicina pot po vrhovih Bohorja 19:05 Vrtnarski kotiček 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2701. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Večer glasbe Lojzeta Slaka - 2. del 21:55 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Jakub Kornhauser, Kvasarna 22:00 Popotniške razglednice: Burma 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.30 14.45 15.20 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.05 21.20 22.05 22.35 23.55 00.45 01.10 02.00

08.35 09.10 09.50 11.00 12.50 14.00 14.30 15.15 17.20 19.05 19.50 20.00 20.50 22.25 23.50 00.40 01.20 02.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.10 08.35 09.00 09.10 09.25 09.40 09.50 10.40 11.10 11.40 12.35 13.10 14.30 16.15 17.15 18.05 18.50 18.55 20.00 21.40 22.25 00.55 01.55

Živ žav Kravica Katka, risanka Gumbek in Rjavček, risani film Profesor Baltazar, risanka Biba se giba, risana nan.

Lojzek, risanka Rija in Krokodil, risanka Malčki, risanka Žanov svet, risanka Zmajči zmaj, risanka Reaktivčki, risanka Knjiga o džungli, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, risanka Mimi in Liza, risanka Muk, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vojna in jaz, nemška otroška igrano-dok. ser., 8/8 TV-izložba Prisluhnimo tišini: Uprava Ozare Obzorja duha: Sonce, vino in pesem Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

TV-izložba Na lepše Medvedi me imajo radi, niz. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Zaključna prireditev 54. Festivala Borštnikovega srečanja, prenos iz SNG Maribor Z Mišo Poročila, Šport, Vreme Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj?, dok. film Za lahko noč: 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Človeštvo je eno Koda Glasbena matineja 21. revija pevskih zborov društev invalidov ZDIS 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije Ambrož Čopi, Missa pro pace: VAL, Coro filarmonico Trentino, člani orkestra SF, M. Burger, M. Sušnik, S. Kuret Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Söldna Joker, kviz: 23./24. odd.

Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Söldna Žogarija Ambienti Tek je svoboda, belgijsko-švicarski dok. film Rokomet - pripravljalna tekma (M): Slovenija : Srbija, prenos iz Maribora Videotrak Žrebanje Lota Res čuden kamen, brit.-am. dokumentarna ser., 2/10 O ljudeh in vaseh, fran. dok. film Vikend paket Zvezdana: Vam povem zgodbo?

Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Luna Petunija, ris.

Robojajčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Super krila, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Viking Viki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 19. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 20. del Trdoglavci, 1. sez., 4. del Polona ga žge Dan najlepših sanj Poletje v školjki, slovenski film Naša mala klinika, 5. sez., 3. del Naša mala klinika, 5. sez., 4. del Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Bean, ameriški film Štartaj, Slovenija!

Erin Brockovich, ameriški film Preverjeno Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Kaj vem o zemlji?

09:40 2700. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2701. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 Na obisku … pri Marijani Kolenko 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 Jutranji pogovori 1 13:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:35 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka: Kaj prinaša srečo?

18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Dragan Potočnik, Pesem za sinin dzan 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: Veseli svatje, Vrli muzikantje 21:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Dragan Potočnik, Pesem za sinin dzan 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

28. oktobra

06.10 06.40 07.00 10.05 10.55 11.30 12.00 13.00 13.35 14.15 14.30 14.55 15.25 15.55 16.20 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 23.30

23.50 00.15 00.45 01.35

04.00 06.00 09.00 09.30 09.40 10.15

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Zverjasec, risani film Na lepše Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 1/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Profil: Jesús Carrasco TV-izložba S-prehodi: Brezmejna kinematografija Dober dan, Koroška TV-izložba Ribič Pepe, odd. za otroke Vojna in jaz: Eva, nemška otroška igrano-dok. ser., 8/8 Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Platforma Glasbeni večer Ob 80. obletnici ustanovitve Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani - Komorne opere študentov kompozicije - Tina Mauko: Železna gora Vito Žuraj, Stand Up Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.30 22.35 23.25 23.50 00.25

Info kanal Napovedujemo Videotrak Juvi, aerobika za otroke Zlatko Zakladko: Na Slivnico Obzorja duha: Sonce, vino in pesem Dobro jutro Prava ideja: Frizerstvo Piskar Mesto, ki kljubuje, dok. film Ljudje in zemlja Hrabri avtek Plodi, kanadskonorveški animirani film Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 2/10 Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Videotrak Mogočne ladje: Arktika, potopis Miro Cerar: »Če nisi pošten, te orodje kaznuje!«, dok. film Poti svobode, poljska nad., 7/13 Zgodba o Bogu, am. dok. ser., 3/6 Šampanjski twist, kratki igr. film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tika taka, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki , ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 43. del Sreča najde pot, 65. del Moja boš, 1. sez., 38. del Podaj mi roko, 1. sez., 75. del Podaj mi roko, 1. sez., 76. del Reka ljubezni, 1. sez., 44. del Sreča najde pot, 66. del Moja boš, 1. sez., 39. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 77. del Podaj mi roko, 1. sez., 78. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 89. del 24UR zvečer V mreži zločina, 2. sez., 2. del Motiv zločina, 4. sez., 10. del Slepa pega, 2. sez., 17. del Grimm, 5. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

11.10 14.00 14.50 15.40 16.50 18.00 18.50 19.25 20.00 20.55

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2701. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Aleš Šteger 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Poslanska pisarna: Robert Polnar, DeSUS 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA: Veseli svatje, Vrli muzikantje 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Aleš Šteger 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

29. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 10.55 11.30 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30 16.00 16.10 16.35 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 01.10 01.35 02.30

04.00 06.00 08.30 09.15 10.05 10.50 13.40 14.25 14.55 16.50 18.10 19.00

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Odvratne rime, risani film Vem!, kviz Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 2/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip: Človeštvo je eno TV-izložba Kanape - Kanapé, odd. za mlade Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Ciak Junior, kratki igrani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 7/22 Cena napredka, fr. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Aleksandra Kornhauser Frazer, 4. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.00 21.30 22.35 23.15 23.40 00.35 01.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Žogarija Platforma Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Joker, kviz: 23./24. odd.

Pločevinko, nemški anim. film Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 3/10 Moja soba: Ula - frizerka, resničnostna odd.

Videotrak Izumi, ki so spremenili svet, britanska dok. ser., 2/6 Prava ideja Morilec z jezera, fran. nad., 6/8 V tišini letnih časov, dok. film NaGlas!

Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tika taka, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki , ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 44. del Sreča najde pot, 66. del Moja boš, 1. sez., 39. del Podaj mi roko, 1. sez., 77. del Podaj mi roko, 1. sez., 78. del Reka ljubezni, 1. sez., 45. del Sreča najde pot, 67. del Moja boš, 1. sez., 40. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 79. del Podaj mi roko, 1. sez., 80. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 90. del Preverjeno 24UR zvečer Motiv zločina, 4. sez., 11. del Slepa pega, 2. sez., 18. del Grimm, 5. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

19.25 20.00

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Poslanska pisarna: Robert Polnar, DeSUS 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kasaške dirke - reportaža 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivo Stropnik, Drevo 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2702. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Uskovnica 20:50 Večer glasbe Lojzeta Slaka - 2. del 22:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivo Stropnik, Drevo 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:35 Nočni program

30. oktobra

06.00 06.40 07.00 10.05 10.55 11.30 12.00 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.05 21.55 22.00 22.55 00.35 01.10 01.35 02.30

04.00 06.00 09.45 10.30 11.25 12.10 14.45 15.15 16.55 18.05 19.00 19.30 19.45

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir Odvratne rime, risani film Vem!, kviz Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 3/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Z Mišo TV-izložba Osmi dan Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Male sive celice Poročila ob petih, Šport, Vreme Kdo se boji slovenščine?: 3. del, dok.-izob. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Janko Kersnik: Kmetske slike Knjiga o džungli, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Dan reformacije Sveto in svet Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Ljubljeni, koprodukcijski film Kdo se boji slovenščine?: 3. del, dok.-izobraževalna odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.40 22.35 23.35 00.40 01.10

Info kanal Napovedujemo Videotrak Koda Kanape - Kanapé, odd. za mlade Dobro jutro Ambienti Vikend paket A je to 2, češki lutk. anim.film Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 4/10 Ribič Pepe, odd. za otroke Žrebanje Lota Rokomet - liga NLB: Riko Ribnica : Celje P. L., 8. kolo, prenos iz Ribnice Moje mnenje Wisting, kopr. nad., 3/10 Alfred & Sofie, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.35 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tika taka, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki , ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 45. del Sreča najde pot, 67. del Moja boš, 1. sez., 40. del Podaj mi roko, 1. sez., 79. del Podaj mi roko, 1. sez., 80. del Reka ljubezni, 1. sez., 46. del Sreča najde pot, 68. del Moja boš, 1. sez., 41. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 81. del Podaj mi roko, 1. sez., 82. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 91. del 24UR zvečer V mreži zločina, 2. sez., 3. del Motiv zločina, 4. sez., 12. del Slepa pega, 2. sez., 19. del Grimm, 5. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2702. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kmetijski razgledi 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 8: Kočevje 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Erwin Köstler 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Dober večer, gospod predsednik: Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Erwin Köstler 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 21

SAMARAGO JOSE: Leto smrti Ricarda Reisa

od - Odrasli / 821-311.2 - DruĹžbeni romani

BENNER MARTIN: Zakopane laĹži

od - Odrasli / 821-312.4 - Kriminalni romani ZaloĹžnik o knjigi: Martin Benner pooseblja uspeh. Postaven, ambiciozen mulat – napol AmeriÄ?an, napol Ĺ ved – spada med najbolj iskane odvetnike. Ima pisarno v ugledni stockholmski Ä?etrti in v garaĹži zadnji model porscheja ter se ne more upreti Ä?edni Ĺženski in poklicnemu izzivu. Nekega dne pa v njegovo pisarno vstopi Bobby

VELENJE

8.00

8.00

9.00

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Dolina mlinov (UNI 3 - II) 17.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS SooÄ?anje z izgubo bliĹžnjih, pogovorna delavnica 18.00 Pri spomeniku Onemele puĹĄÄ?e (Titov trg) Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve 19.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ObÄ?inska proslava ob dnevu reformacije

Citirano: Beletrina, katalog 2019

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝.

Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

11.00 Spomenik pri VeÄ?namenskem domu v Vinski gori Komemoracija pri spomeniku padlim borcem NOB 19.00 Klub eMCe plac OktoberfestiÄ? - Pivo: Od a do Ĺž 19.00 Ĺ˝upnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Vinski gori Letni koncert Kvarteta Svit z Marino 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Amaterji, komedija Mestnega gledaliĹĄÄ?a Ptuj

Sobota, 26. oktober 5.00

T. in mu Ĺživljenje postavi na glavo. Vztrajni priĹĄlek zaigra na strune odvetnikovega Ä?astihlepja in radovednosti in Martin mu obljubi, da bo razvozlal usodo njegove sestre – morilke, ki so ji novinarji nadeli ime Sara Teksas. Toda primer je vse prej kot preprost. Ĺ e veÄ?, Martin zaradi njega v nevarnost spravi sebe in svoje najbliĹžje. Raziskovanje ga vodi od stockholmskih ulic vse do Teksasa, kjer je Sara zagreĹĄila prvi umor. ...

Citirano: Bukla, 2019

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 27.10. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Kje imaĹĄ metlo, mala Ä?arovnica? • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb – 27.10. ob 13.00: POĹ ASTOZAVRI z jabolkom spora v izvedbi GledaliĹĄÄ?a BiÄ?ikleta. • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite!

7.00

ÄŒetrtek, 24. oktober

Petek, 25. oktober

Knjiga je Saramagov poklon geniju portugalske knjiĹževnosti Fernandu Pessoi. Eden Pessoovih heteronimov je Ricardo Reis, ime, ki ga nosi glavni junak romana. Star je ÂťpetinĹĄtirideset let, rojen v Portu, samski, po poklicu zdravnik, zadnje prebivaliĹĄÄ?e: Rio de JaneiroÂŤ. Z ladjo se vrne v rodno Portugalsko leta 1936, ko je Ĺ panija na pragu civilne vojne, Portugalska pa v primeĹžu trde roke diktatorja Salazarja. Reis se vraÄ?a domov po ĹĄestnajstih letih v Braziliji, da bi doma naĹĄel samega sebe in se odcepil od svojega stvaritelja Fernanda Pessoe. StarajoÄ?a se Evropa je na pragu vojne; tam pa je tudi pesnik Fernando Pessoa, ki je tako rekoÄ? mrtev, a obiskuje Ricarda Reisa in z njim razpravlja o kljuÄ?nih aktualnih in univerzalnih temah. Vmes se zdravnik in pesnik zaplete tudi s hotelsko streĹžnico, lovi ga mlada Ĺženska s skrivnostno paralizirano levo roko ‌ Velika mojstrovina portugalske knjiĹževnosti.

Avtobusna postaja Velenje VrtaÄ?a (PD Velenje - Pilates)

9.00 9.00 10.00 17.00 18.00 21.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Cankarjeva ulica Dnevi medgeneracijskega soĹžitja Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev, rokodelske delavnice Dom kulture Velenje, avla vel. dvor.

Numifil 2019, 10. filatelistiÄ?ni in numizmatiÄ?ni sejem Glasbena ĹĄola Velenje 5. mednarodno tekmovanje DruĹĄtva harfistov Slovenije TrĹžnica Javni shod - Osvobodimo Slovenijo (gibanje Red) Ĺ aleĹĄki grad Na Ĺ aleĹĄkem gradu strraaĹĄĹĄiii, srhljiva dogodivĹĄÄ?ina za otroke Dom krajanov Konovo 13. sreÄ?anje harmonikarskih skupin Klub eMCe plac OktoberfestiÄ? koncert

Ponedeljek, 28. oktober 10.00 Vila RoĹžle Jesenske poÄ?itnice 2019 (Ĺživ-Ĺžav, ustvarjalnice, kuharske delavnice, lego robotika, Muzej na obisku), vsak poÄ?itniĹĄki dan 10.00 VeÄ?generacijski center Planet gen.

PoÄ?itniĹĄke igrarije

10.00 Galerija Velenje Podobe mesta, jesenske poÄ?itniĹĄke mini delavnice 17.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Dnevi medgeneracijskega soĹžitja Ĺ aleĹĄke zveze druĹĄtev upokojencev, zakljuÄ?na prireditev

Sreda, 30. oktober 10.00 Galerija Velenje Podobe mesta, jesenske poÄ?itniĹĄke mini delavnice

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 25. oktober

OtroĹĄke poÄ?itniĹĄke delavnice

Sreda, 30. oktober 10:00 MC Ĺ martno ob Paki – dv. Marof OtroĹĄke poÄ?itniĹĄke delavnice

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 24. oktober 9.00

RibiĹĄki dom Ĺ oĹĄtanj Redni bridge turnir 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku

Ponedeljek, 28. oktober 18.00 RibiĹĄki dom Ĺ oĹĄtanj Redni bridge turnir

18:00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Slovesnost ob 25. obletnici OO SDS Ĺ martno ob Paki

Lunine mene

Ponedeljek, 28. oktober 10:00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof OtroĹĄke poÄ?itniĹĄke delavnice 14:00 HiĹĄa mladih – sejna soba BrezplaÄ?na uÄ?na pomoÄ? – angleĹĄÄ?ina za otroke, Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A: ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ

28. oktobra, ob 4:39,

Torek, 29. oktober

prazna luna (mlaj)

10:00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof

Knjige puĹĄÄ?ajo sledi ...

Velenje, 24. oktober – V Mladinskem kulturnem klubu eMCe plac se v okviru programa eMCe plac ozaveĹĄÄ?a, zaÄ?enja nov cikel okroglih miz. Tokrat so na pogovor povabili dva mlada velenjska podjetnika, ki sta s svojimi uspehi in naÄ?inom Ĺživljenja marsikomu navdih, ter predstavnika SAĹ A Inkubatorja, ki tudi njunima podjetjema pomaga rasti. Seudin Softić iz podjetja Autotech, Viktorija Maze iz podjetja Bluehill in strokovni sodelavec SAĹ A Inkubatorja Jan Skok bodo razlagali, kako od (prave) ideje do uspeha – danes (v Ä?etrtek) ob 17. uri.

SreÄ?anja s knjigo so lahko nepozabna, navdihujoÄ?a in nepopisno lepa. NeĹĄtete skrivnosti, zapisane v knjigah, smo uÄ?enci in uÄ?itelji na Osnovni ĹĄoli Ĺ alek odkrivali z vsakodnevnim kratkim branjem v ĹĄolski knjiĹžnici, s pripravo razstave priljubljene pesnice, pisateljice in pravljiÄ?arke Anje Ĺ tefan ter medgeneracijskim branjem v razredih. Ob zakljuÄ?ku Nacionalnega meseca skupnega branja smo s knjigami 'ljubezniÄ?ili' tudi zaposleni. Knjige nam je poklonila Mestna knjiĹžnica Velenje, mi pa smo jih naredili draĹžljive – zavite v papir in opremljene z nekaj namigi o vsebini. Knjigoljubi naĹĄega kolektiva so se z uĹžitkom odpravili na skrivnostno popotovanje – na zmenek s knjigo. đ&#x;”˛ Sanja JazbinĹĄek Sever

Literarni veÄ?er epov Velenje, 25. oktobra – Ĺ aleĹĄko literarno druĹĄtvo Hotenja vabi v petek, 25. oktobra, na literarni veÄ?er. Pesnik DuĹĄan Pirc je tokrat pripravil izbor epov, ki kaĹžejo identitete razliÄ?nih narodov in ljudstev sveta. Branje se bo zaÄ?elo ob 18. uri v razstaviĹĄÄ?u prvih beril v KnjiĹžnici Velenje.

13. sreÄ?anje harmonikarskih skupin Konovo, 26. oktobra – Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo Lipa Konovo s Konovskimi harmonikarji prireja Ĺže 13. sreÄ?anje harmonikarskih skupin na Konovem. Prireditev bo to soboto, 26. oktobra, ob 18. uri v veliki dvorani doma krajanov Konovo. Igrala bosta harmonikarska orkestra Roberta GoliÄ?nika in Roberta Goterja, nastopili bodo tudi VaĹĄki godci iz AndraĹža, harmonikarski orkester Barbara, glasbena skupina Vingosi in seveda Konovski harmonikarji.

Velenje, 26. oktobra – To soboto Festival Velenje pripravlja jubilejni 10. numizmatiÄ?ni, filatelistiÄ?ni in kartofilski sejem in sreÄ?anje Numifil. Potekal bo v avli kulturnega doma Velenje med 9. in 13. uro. Na Numifilu si bo mogoÄ?e ogledati ter si kupiti ali izmenjati znamke, kovance, denar ter razno drugo zbirateljsko gradivo in pripomoÄ?ke. KoroĹĄko filatelistiÄ?no druĹĄtvo z Raven na KoroĹĄkem bo tudi letos popestrilo sejem s priloĹžnostno razstavo znamk in priloĹžnostnih poĹĄtnih Ĺžigov na PoĹĄti Velenje in prizoriĹĄÄ?u sejma. đ&#x;”˛ tf Ponovno pa bo izĹĄla tudi osebna znamka in poĹĄtni Ĺžig sreÄ?anja.

Kmetija JevĹĄnik

Torek, 29. oktober

Od ideje do uspeha

To soboto v Velenju 10. Numifil

Prodaja kislega zelja

21

PRIREDITVE

24. oktobra 2019

Dogodek za Ĺženske z Alenko Rebula Velenje, 24. oktober – Nocoj ob 19. uri se bo na Velenjskem gradu zaÄ?el Dogodek za Ĺženske z Alenko Rebula – MoÄ? v Ĺženski. Prireja ga gibanje Sinergija Ĺženskih moÄ?i, ki se zavzema za povezovanje in opolnomoÄ?anje Ĺžensk v vsakdanjem Ĺživljenju. Obiskovalke bodo z gostjo, priznano pesnico, pisateljico in strokovnjakinjo na podroÄ?ju psihologije, razpravljale o notranji đ&#x;”˛ tf moÄ?i, njenem izvoru in pomenu.

Laze 40, Ĺ entilj

041 454 902

- doma: pon – pet: 9 – 18, sobota: 8 – 13 - v mesnici Dobnik v Starem Velenju SveŞe zelje v glavah ali naribano za ozimnico, zeljne glave za sarmo. Na voljo tudi paradiŞnik in paprika.

TAÄŒKE NA PATRULJI Raw Patrol, animirana pustolovĹĄÄ?ina za najmlajĹĄe, 66 minut (Kanada). ReĹžija: Charles E. Bastien. Slovenski glasovi: MaruĹĄa Bertoncelj, UroĹĄ Buh, David Hudnik, Nina Kaludjerović, SrÄ‘an Milovanović, Jakob Rakovec, Miha Rodman, Ana TrnavÄ?eviÄ?

Petek, 25. 10., ob 17.00 Nedelja, 27. 10., ob 16.00, otr. mat.

ZLOHOTNICA: VLADARICA ZLA

DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

Maleficent: Mistress of Evil, domiĹĄljijska avantura, 140 minut (ZDA). ReĹžija: Joachim Ronning. Igrajo: Angelina Jolie, Michelle Pfeiffer, Ed Skrein, Elle Fanning, Juno Temple Petek, 25. 10., ob 18.30 Sobota, 26. 10., ob 21.00 Nedelja, 27. 10., ob 17.30, 3D

DEĹ˝EVEN DAN V NEW YORKU A Rainy day in New York, romantiÄ?na komedija, 92 minut (ZDA). ReĹžija: Woody Allen. Igrajo: TimothĂŠe Chalamet, Elle Fanning, Selena Gomez, Jude Law, Diego Luna, Liev Schreiber, Rebecca Hall Sobota, 26. 10., ob 18.45 Nedelja, 27. 10., ob 20.15

PRITISK Push, dokumentarni film, 92 minut (Ĺ vedska). ReĹžija: Fredrik Gertten

Nastopajo: Leilani Farha, Saskia Sassen, Joseph Stiglitz, Roberto Saviano Petek, 25. 10., ob 18.00 - mala dvor.

Sobota, 26. 10., ob 20.00 - mala dvor.

Nedelja, 27. 10., ob 19.00 - mala dvor.

PREBOJ Vojni film, 90 minut (Slovenija). ReĹžija: Dejan BaboĹĄek. Igrajo: Domen ValiÄ?, Jernej GaĹĄperin, Ana Ĺ pik, Lovro Zafred, Denys Bilash, Rok Vihar, Marko Plantan, Tjan Premzl, Darko Nikolovski, Jan BuÄ?ar, Valentina Plaskan, Darja Krhin, Andrei Lenart, Miha Rodman Ponedeljek, 28. 10., ob 20.00 – mala dvorana / filmsko gledaliĹĄÄ?e (ob 21.00 dodatna predstava v veliki dvorani) Sreda, 30. 10., ob 20.30 – velika dvor.

LEVJI KRALJ The Lion King, animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 118 minut (ZDA) ReĹžija: Jon Favreau. Slovenski glasovi: Tilen ArtaÄ?, Valter Dragan, UroĹĄ Smolej, Klemen Slakonja, Igor Ĺ tamulak, Klemen Mramor Ponedeljek, 28. 10., ob 17.00, 3D

KOĹ ARKAR NAJ BO 2 DruĹžinska komedija, 85 minut (Slovenija) ReĹžija: Boris Bezić. Igrajo: Klemen Kostrevc, Matija Brodnik, Gaja FilaÄ? in Domen Novak, Marko Miladinović, Gojmir LeĹĄnjak Gojc,. ..

Sobota, 26. 10., ob 17.00 Ponedeljek, 28. 10., ob 19.15

MALI JETI Abominable, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 97 minut (ZDA) ReĹžija: Tim Johnson, Todd Wilderman. Slov. glasovi: Zala Ä?urić RibiÄ?, Luka Markus Ĺ tajer, Gal Ĺ˝ilavec, Alenka TetiÄ?koviÄ?, Pavel Ravnohrib, Ĺ˝iga BuniÄ?, Nina SkrbinĹĄek, Aja Kobe Torek, 29. 10., ob 17.00

JOKER PsiholoĹĄki triler, 122 minut (ZDA) ReĹžija: Todd Phillips. Igrajo: Robert De Niro, Joaquin Phoenix, Brian Tyree Henry, Zazie Beetz, Shea Whigham, Frances Conroy Petek, 25. 10., ob 21.05 Torek, 29. 10., ob 19.00

SKRIVNO Ĺ˝IVLJENJE HIĹ NIH LJUBLJENÄŒKOV 2 The Secret Life of Pets 2, sinhronizirana animirana komedija, 89 minut (ZDA) ReĹžija: Chris Renaud, Jonathan Del Val Slovenski glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner, Jose Nzobandora, Gregor SkoÄ?ir, Ajda Toman, Vid ValiÄ?, Lana Hribar, TjaĹĄa Ĺ˝eleznik, Andrej Murenc, UroĹĄ Smolej, AljoĹĄa KovaÄ?iÄ?, Marjan BuniÄ?, Andrej KuĹĄar Sreda, 30. 10., ob 17.00, 3D

KICKBOKSERKA Vechtmeisje, akcijski mladinski film, 84 minut (Nizozemska, Belgija). ReĹžija: Johan Timmers. Igrajo: Aiko Beemsterboer, Noa Farinum, Imanuelle Grives, Bas Keizer Sreda, 30. 10., ob 19.00

BACEK JON FILM: FARMAGEDON Shaun the Sheep Movie: Farmageddon, animirana pustolovĹĄÄ?ina brez teksta, 86 minut (ZDA, Velika Britanija, Francija) ReĹžija: Will Becher, Richard Phelan, Nick Park ÄŒetrtek, 31. 10., ob 17.00

AD ASTRA: POT DO ZVEZD Ad Astra, ZF triler, 124 minut (ZDA) ReĹžija: James GrayIgrajo: Brad Pitt, John Ortiz, Tommy Lee Jones, Donald Sutherland, Ruth Negga, Jamie Kennedy ÄŒetrtek, 31. 10., ob 19.00

STRAĹ ILA Haunt, grozljivka, 92 minut (ZDA) ReĹžija: Scott Beck in Bryan Woods Igrajo: Katie Stevens, Will Brittain, Lauryn McClain, Andrew Caldwell, Shazi Raja

ÄŒetrtek, 31. 10., ob 21.30 – za noÄ? Ä?arovnic v kino!

Naš čas, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

24. oktobra 2019

Nagradna križanka Pri Peku

RADIO VELENJE

Gostilna s pizzerijo Pri Peku Na trgu 43, Mozirje 03 / 839 02 40

Gostilna s pizzerijo

Pri Peku

Odlična hrana in dobra postrežba!

Zdravniški nasveti, gostja: Mateja Grat, dr. med., specialistka interne medicine in hematologije iz Splošne bolnišnice Celje. Tema: kri in krvne bolezni

Izvrstne bogato obložene pice Dnevne malice (5 vrst in brezplačna juha) Vikend kosila Hrana po naročilu V zgornjem delu gostilne je prijetna KAVARNA, primerna za krajše poslovne sestanke, klepet ob kavi ali druženje .

Na trgu 43, Mozirje 03 839 02 40 | www.pripeku.si

odličnraehžrabnaa dobra post

Rezervacije za zaključene družbe (jubileji, poroke, obhajila, krsti) do 70 ljudi!

Vabimo vas tudi na praznovanje zaključka starega leta!

Izvrstne bogato obložene pizze Dnevne malice (4 vrste in brezplačna juha) Vikend kosila Hrana po naročilu

ČETRTEK, 24. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 25. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 26. oktobra

Delovni čas: Ponedeljek – četrtek: 9.00 – 21.30 Petek - Sobota: 9.00 – 23.00 Nedelja in prazniki: 10.00 – 21.30

V zgornjem delu gostilne je prijetna KAVARNA, primerna za krajše poslovne sestanke, klepet ob kavi ali druženje kar tako.

Rezervacije za Delovni čas: zaključene družbe Pon – čet: 9.00 – 21.30 (jubileji, poroke, Pet – sob: 9.00 – 23.00 obhajila, krsti) Ned – prazniki: 10.00 – 21.30 do 90 ljudi!

Nagrajenci nagradne križanke »Radia Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas, 10. oktobra 2019 so: •

Janko Tavčar, Šercerjeva 12, 3320 Velenje • Tatjana Perko, Lokovica 101 B, 3325 Šoštanj • Majda Pajer, Foitova 10, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: PRVI PRI VAS DOMA.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Pri Peku«, najkasneje do ponedeljka 4. novembra. Izžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

PRODAJA

radio velenje com

107,8 MHz

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

VELIKA IZBIRA ARANŽMAJEV, SVEČ IN CVETJA ZA 1. NOVEMBER CVETLIČNI ARANŽMAJI PO NAROČILU

Informacije: TPC Šoštanj (03/ 898 49 88) in TPC SAŠA Nazarje (03/ 838 52 40)

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 27. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 28. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 29. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 30. oktobra

NOVO: Papirnate eko sveče – na voljo v vseh naših trgovinah.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 14. do 20. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 14. do 20. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 14. do 20. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. do 20. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE POÄŒITNIĹ KI OBJEKT, brunarico 20 m2, l.1988, v PleĹĄivcu pri Velenju na gozdni, mirni lokaciji z odliÄ?nim cestnim dostopom, prodam za 22.000 â‚Ź. Gsm: 041 329 656.

PROSTOR za shranitev kamp prikolice, odstopim.

Gsm: 068 163 385.

KUPIM stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200.

RAZNO SUHA bukova, cepljena drva, 3 klaftre (12 m), Skorno, prodam.

Gsm: 031 878 264.

-

KOCKE sena, navaden plug za motokultivator, domaÄ?i ocvirki, vino in Ĺžganje, prodam.

Gsm: 051 388 874.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

KOVINSKO OGRODJE z lesenimi policami, primerno za shrambo ali garaĹžo, prodam. Gsm: 051 626 788.

PEÄŒ na olje 18000 kalorij znamke PavliÄ?, z vso opremo, cisterno kurilnega olja - 1400l in bojler – izoliran, 140l, prodam.

Gsm: 031 767 384.

VINSKA KLET FURLAN vabi v vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, Velenje. Velika izbira toÄ?enih in stekleniÄ?enih vin, tedenske akcije.

Odprto od 10. do 17. ure. Nedeljo in ponedeljek zaprto.

Tel. 03 586 24 11.

HRASTOVA suha, metrska, ceplejna drva, prodam.

Gsm: 041 577-305.

MOBILNI TELEFON LG G4 815H, v odliÄ?nem stanju, orig. embalaĹža, odliÄ?en fotoaparat, dodam spom. kartico, prodam. Gsm: O41 692 995 STROPNI LUÄŒI, dva kosa, moderen retro izgled, rabljeni le 6 mesecev, grla E27, prodam za 30 â‚Ź.

Gsm: O41 692 995 CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121

od 25. 10. do 31. 10.

- 26. oktobra 1909 se je rodil glasbenik Leopold (tudi Polde) Planko; bil je prvi tajnik delavskega prosvetnega druĹĄtva Svoboda v domaÄ?em Pesju, ustanovljenega novembra leta 1924, ter Ä?lan tamburaĹĄkega orkestra; ob tem je pouÄ?eval na glasbenih ĹĄolah v Velenju (do 1963 violino, flavto, kontrabas in predvsem harmoniko) ter v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ˝alcu; zapustil je nekaj izvirnih skladb za harmoniko in manjĹĄe zasedbe ter veÄ?je ĹĄtevilo priredb; umrl je 5. decembra 1980; - 26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj III; - 27. oktobra 1923 se je v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju rodil druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in politik JoĹže GlobaÄ?nik. Bil je dolgoletni sindikalni funkcionar in poslanec

v SkupĹĄÄ?ini SFRJ; od 1993 do 1999 je bil predsednik slovenske stranke DeSUS; umrl je 17. julija 2007 v Mariboru; - 28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v TopolĹĄici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vroÄ?evod do TopolĹĄice; - 28. oktobra svoj petdeseti rojstni dan praznuje tudi gostiĹĄÄ?e Pri Vidi v Zavodnjah, zato vsem delavcem te daleÄ? naokoli znane in priznane gostilne Ĺželimo ĹĄe veliko uspeĹĄnih let in seveda Ä?im veÄ? zadovoljnih gostov; - predsednik Slovenske demokratiÄ?ne zveze Velenje Franjo Bartolac je 29. oktobra 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjske vlade; - 29. oktobra 2000 so se v Sydneyju v Avstraliji konÄ?ale 11. paraolimpijske igre ĹĄportnikov invalidov, na katerih je VelenjÄ?an Janez Hudej v peteroboju in metu diska osvojil peto, v suvanju krogle pa osmo mesto; - upravni odbor Rudnika lignita Velenje je na seji 30. oktobra 1953 sklenil predlagati delavskemu svetu izgradnjo 30 druĹžinskih hiĹĄic v novem naselju Jezero med velenjsko kino dvorano in KaliĹĄnikovo hiĹĄo;

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI •

KEĹ ETOVOĆ JAKUB, roj. 1956, Ĺ oĹĄtanj, Cankarjeva cesta 19 RIHTARIÄŒ PETER, roj. 1953, Velenje, Stantetova ulica 4 LINDNER JOĹ˝EF, roj. 1949, Velenje, PreĹĄernov cesta 22 E Ĺ MAJS STANISLAVA, roj. 1929,

• • •

•

Velenje, Efenkova cesta 29 PUSTINEK KAROLINA, roj. 1930, Ĺ martno ob Paki, Podgora, 29a

POROKE •

MARINOVIĆ DEAN , Avstrija, St. Veiter Ring 51A, AT Ă–sterreich in LUÄŒIĆ MIRJANA , Zagreb, Grad Zagreb, Utinjska ulica 43

SrediĹĄÄ?e vasi Zavodnje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 30. oktobra 1969 se je rodil pravnik in pedagog dr. Rajko Knez, doma iz Velenja, ki je 25. aprila leta 2017 postal ustavni sodnik Ustavnega sodiĹĄÄ?a Republike Slovenije, funkcijo predsednika Ustavnega sodiĹĄÄ?a pa je nastopil 19. decembra 2018; - 29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo PogoreliÄ? iz Zagreba; - VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek je bil 31. oktobra 1918 imenovan za poverjenika za uk in bogoÄ?astje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani; - 31. oktobra 1942 se je v Migojnicah pri Ĺ˝alcu rodil funkcionar in banÄ?ni delavec JoĹže Veber, doma iz Velenja; - 31. oktobra praznujejo tudi banÄ?niki in njihovi varÄ?evalci, saj ta dan od leta 1924, ko so na zboru hranilnic v Milanu sprejeli tak sklep, velja kot mednarodni dan varÄ?evanja;

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Prodaja, poslovni prostor: VELENJE, NAKUPOVALNI CENTER, 110 m2, zgrajen l. 1996, K/2 nad., lokal z lastnim vhodom, ER: EI v izdelavi. Cena: 130.000 â‚Ź.

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 26. 10. in 27. 10. 2019, Robert Kralj, dr. dent. med.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., obveĹĄÄ?a, da bo ob dnevu spomina na mrtve zaradi poveÄ?anega prometa proti pokopaliĹĄÄ?u Podkraj in pokopaliĹĄÄ?u Ĺ kale zaÄ?asno spremenjen prometni reĹžim.

Promet bo potekal ENOSMERNO.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

03 896 44 90 03 896 44 91

Vse udeleĹžence v prometu prosimo, da upoĹĄtevajo postavljeno cestno prometno signalizacijo in navodila pooblaĹĄÄ?enih uradnih oseb.

24 ur na dan PlaÄ?ilo na obroke

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

CVETLIÄŒNI ARANĹ˝MAJI SUHO CVETJE SVEÄŒE VEÄŒ VRST

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

POGREBNA SLUŽBA

dekorativne elektronske steklene solarne oljne

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Trgovina Velenje, Partizanska 2 Tel.: 059 061 150

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

POGREBNA SLUŽBA

Spremenjen prometni reĹžim bo veljal 31. 10. in 1. 11. 2019, med 6. in 20. uro.

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

LEKARNA VELENJE

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, TOMĹ IÄŒEVA, 61,1 m2, adaptirano l. 2014, 3/5 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a). Cena: 78.000 â‚Ź.

Preusmeritev prometa bo urejena s prometno signalizacijo, usmerjanje prometa bodo izvajali obÄ?inski redarji, policisti Policijske postaje Velenje in Ä?lani ZĹ AM.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih:

- zadnji dan meseca vinotoka v Sloveniji praznujemo kot dan reformacije; gre za verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeliÄ?anov, ker pa je reformacija pustila globoke sledove v slovenski knjiĹževnosti in slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik slovenske besede in s tem vsega slovenskega naroda; PrimoĹž Trubar, ki je bil vnet zagovornik reformacije, je namreÄ? tudi avtor prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika ter tudi prvi, ki je zapisal besedo Slovenec; zaÄ?etnik reformacije oziroma pobudnik za spremembe v Ĺživljenju takratne katoliĹĄke cerkve je bil nemĹĄki duhovnik Martin Luther, ki je leta 1517 na vrata grajske cerkve v Wittenbergu nabil svojih znamenitih 95 tez, s katerimi je sproĹžil gibanje, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

DEŽURSTVA

ZOBOZDRAVNIKI

• • •

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

24. oktobra 2019

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

Lesk d.o.o.

VSE ZA 1. NOVEMBER

Delovni Ä?as: ponedeljek – petek: 8.00 – 16.00, sobota: 8.00 – 12.00 Nedelja in prazniki: zaprto

NaĹĄ Ä?as, 24. 10. 2019, barve: CMYK, stran 24

Koraki za zdravje V poÄ?astitev 100-letnice BolniĹĄnice TopolĹĄica pohod, ĹĄtrudlarija, bolniĹĄke igre brez meja in otroĹĄki maraton – Na pohodu zbiranje denarja za nakup elektriÄ?nih postelj Tatjana PodgorĹĄek

TopolĹĄica - Letos praznuje BolniĹĄnica TopolĹĄica 100-letnico delovanja. Med veÄ?jimi dogodki, ki so jih Ĺže pripravili, je bil 1. dan kakovosti – strokovno sreÄ?anje na temo Preteklost, sedanjost in prihodnost kakovosti v zdravstvu. Drugi veÄ?ji dogodek v poÄ?astitev jubileja pa bo v soboto, 26. oktobra, ko bo bolniĹĄnica v sodelovanju s tamkajĹĄnjo krajevno skupnostjo, TuristiÄ?nim druĹĄtvom TopolĹĄica – podeĹželje in topolĹĄkimi gasilci pripravila pohod Koraki za zdravje. ZaÄ?eli ga bodo ob 11. uri na velenjski plaĹži. Njegov namen bo tudi dobrodelen. Na njem bodo namreÄ? zbirali denar za nakup novih elektriÄ?nih postelj.

Na velenjsko plaĹžo bo vozil brezplaÄ?ni avtobus, in sicer bo od gasilskega doma v TopolĹĄici krenil ob 10.30, z avtobusne

postaje v LajĹĄah ob 10.40 in ob 10.45 z avtobusne postaje v Ĺ oĹĄtanju. Ob zakljuÄ?ku pohoda ob 14. uri bo pred gasilskim domom v TopolĹĄici potekala glavna prireditev, na kateri ne bo manjkalo tudi golaĹža. Dogodek bodo popestrili ĹĄe s tekmovanjem ĹĄtrudlarija, bolniĹĄkimi igrami brez meja (ob 15.30) ter maratonom za otroke do 14. leta starosti. Ta bo potekal na kolesarski stezi. ÄŒlani PGD TopolĹĄica pa bodo ob tej priloĹžnosti pripravili dan odprtih vrat. Ta bodo za ĹĄirĹĄo javnost odprta od 15. ure dalje.

Organizatorji priÄ?akujejo dober obisk, saj verjamejo, da je ljudem iz bliĹžnje in daljne okolice ĹĄe kako mar za prihodnost bolniĹĄnice, v kateri si prizadevajo za njeno ĹĄe boljĹĄo umestitev v slovenskem zdravstvenem sistemu.

Velenjska plaĹža slovensko naj naravno kopaliĹĄÄ?e Ĺ˝e drugo leto zapored je Velenjska plaĹža zmagala v kategoriji naravnih kopaliĹĄÄ? v akciji TV Slovenija Kopalci so glasovali za najboljĹĄe v kategoriji malih, srednjih in velikih termalnih kopaliĹĄÄ?, letnih in naravnih kopaliĹĄÄ? ter pokritih bazenskih kopaliĹĄÄ?. Za laskave naslove se je potegovalo 84 kopaliĹĄÄ?. Velenjska plaĹža je zmagala v kategoriji naravnih kopaliĹĄÄ?. Priznanje je na podelitvi prevzel podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol.

Velenjska plaĹža vsako leto v Ä?asu kopalne sezone s ĹĄtevilnimi brezplaÄ?nimi vsebinami privabi 100.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.

Peter Dermol je ob razglasitvi povedal, da so ponosni in veseli, da je Velenjska plaĹža v tako raznoliki konkurenci osvojila najviĹĄje priznanje. V Velenju je ĹĄe vedno moÄ?an socialni Ä?ut, zato omogoÄ?amo brezplaÄ?no kopanje v Velenjskem jezeru, brezplaÄ?no uporabo vodnih igral in brezplaÄ?no parkiranje. Ĺ˝elijo si, da tudi tisti obÄ?ani, ki si ne morejo privođ&#x;”˛ mz ĹĄÄ?iti obiska morskih kopaliĹĄÄ?, uĹživajo v kopanju v Velenjskem jezeru.

đ&#x;”˛

Si upate?

Ekipa Mladinskega centra Velenje znova nadgradila projekt HiĹĄa groze – Med 25. oktobrom in 2. novembrom na graĹĄÄ?ini Turn napoveduje najbolj grozljive uÄ?inke do sedaj Velenje – Mladinski center Velenje Ĺže peto leto zapored in tretjiÄ? na graĹĄÄ?ini Turn prireja interaktivno prostorsko instalacijo HiĹĄa groze, ki iz leta v leto privabi veÄ? obiskovalcev. Znova bo oĹživelo devet najbolj znanih likov iz holivudskih grozljivk, ki bodo poskuĹĄali nagnati strah v kosti obiskovalcev. Ti bodo v skupinah raziskovali graĹĄÄ?ino, ki Ĺže sama po sebi buri duhove, dodelani scenski elementi pa bodo poskrbeli za dodatno spreletavanje srha. Hi-

Šoťtanj, 19. oktobra – Krajevna skupnost Šoťtanj je praznik 8. oktober zaznamovala v soboto z dvema tradicionalnima dogodkoma, dopoldne s pohodom po trťki poti, popoldne z golaŞijado, tekmovanjem za prehodni pokal Krajevne skupnosti in naziv GolaŞ mojstra.

ĹĄa groze bo tudi letos postregla z novimi scenskimi, kostumografskimi in maskirnimi uÄ?inki, veÄ? bo zaigranih scen, ogled bo bolj interaktiven, nadgradili pa so tudi vizualne in zvoÄ?ne uÄ?inke. Tako bo ogled ĹĄe daljĹĄi kot preteklo leto, groza pa ĹĄe veÄ?ja, napovedujejo ustvarjalci in opozarjajo: potrebne so prijave, HiĹĄo groze pa lahko obiĹĄÄ?ejo le starejĹĄi od 12 let. đ&#x;”˛

Razglasitev zmagovalcev akcije Naj kopaliĹĄÄ?e 2019 je letos potekala v Beli dvorani gradu RaÄ?e.

tf

V Šoťtanju je diťalo po golaŞu Krajevna skupnost Šoťtanj pripravila GolaŞijado 2019 – Najboljťi golaŞ so skuhali Otroci izpod raufnkov

bolj ga lomijo pri praĹženju Ä?ebule in mesa,ÂŤ je bila jasna. JoĹžica Kvas pa je povedala, da so pri kuhanju golaĹža vse faze enako pomembne: ÂťZaÄ?eti moraĹĄ s praĹženjem Ä?ebule, paziti, kako se praĹži, in v pravem Ä?asu, ko je svetlo rumena, dodati meso, potem zaÄ?imbe ...ÂŤ

â?ą

Kuhalo je devetnajst ekip

LetoĹĄnjega tekmovanja se je udeleĹžilo rekordno ĹĄtevilo ekip, devetnajst. Vse so se po najboljĹĄih moÄ?eh trudile, da skuhajo odliÄ?en golaĹž. Enim je to uspelo bolj, drugim malo manj. Vsem pa je bila skupna dobra volja, to, da se je dogajalo. Tisti, ki se jim je tokrat Ĺželja po uspehu malo prismodila ali pa so Ä?ebulo premalo razpustili, se s tem sploh niso obremenjevali. Bodo pa v teh dneh temeljito premislili, v katerem delu je ĹĄlo kaj narobe, Ĺže prihodnji teden pa se zaÄ?eli pripravljati na novo tekmovanje.

Pred gasilskim domom v mestu je diĹĄalo vse od 13. ure, ko so ekipe zasedle poloĹžaje in se je zaÄ?elo rezanje Ä?ebule, mesa, meĹĄanje ‌ Vse ekipe so bile zanimive, vsaka je bila nekaj posebnega. Kaja Vrhovnik, BlaĹžka Pergovnik, Miha KoÄ?ar in PrimoĹž Delopst so sestavljali ekipo, ki se je poimenovala Eksperiment. Da naj bi ĹĄlo za to, je bilo videti Ĺže po opravi, s katero so se kuhanja lotili. Kot v laboratoriju! ÂťBili smo gimnazijski soĹĄolci, danes smo prijatelji in odloÄ?ili smo se,

Med velikimi termalnimi kopaliĹĄÄ?i so Aqualuni v PodÄ?etrtku sledile Terme 3000 v Moravskih Toplicah in Termalna riviera Terme ÄŒateĹž. Med srednje velikimi termalnimi kopaliĹĄÄ?i sta Termam Vivat v Moravskih Toplicah sledila kopaliĹĄÄ?e Bioterme v Mali Nedelji in termalni center Thermana v LaĹĄkem. Med malimi termami pa sta dobovskemu kopaliĹĄÄ?u Terme Paradiso sledila ZdraviliĹĄÄ?e Radenci in Terme Snovik v Tuhinjski dolini pri Kamniku.

V kategoriji naravnih kopaliĹĄÄ? so sodelujoÄ?i drugiÄ? zapored najbolje ocenili Velenjsko plaĹžo, drugo mesto je pripadlo Simonovemu zalivu, tretje pa kopaliĹĄÄ?u Talaso Strunjan.

V kategoriji letnih kopaliĹĄÄ? so kopalci tokrat najveÄ? glasov namenili celjskemu letnemu kopaliĹĄÄ?u, na drugo mesto se je uvrstilo Mestno kopaliĹĄÄ?e ViĹĄnja Gora, na tretje pa Letno kopaliĹĄÄ?e AjdovĹĄÄ?ina.

Med pokritimi bazenskimi kopaliĹĄÄ?i pa je obiskovalce najbolj navduĹĄilo ljubljansko Vodno mesto Atlantis, na drugem mestu se je znaĹĄel Svet vode v Hotelu Ĺ pik v Gozdu-Martuljku, na tretjem pa Vodni park Bohinj v Bohinjski Bistrici.

ÄŒlanica Ĺžirije: ÂťNajbolj ga lomijo pri praĹženju Ä?ebule in mesa.ÂŤ

Medalja za sodelovanje

Ekipa Eksperiment je kuhala prviÄ?: Miha KoÄ?ar, Kaja Vrhovnik, PrimoĹž Delopst, BlaĹžka Pergovnik. Kuhanja so se lotili, kot bi bili v laboratoriju.

GolaŞijade je potekala na prostoru pri gasilskem domu Šoťtanj – mesto. UdeleŞilo se je je devetnajst ekip.

da poskusimo. Popolni novinci smo,ÂŤ je povedala vodja ekipe BlaĹžka Pergovnik.

Pri golaĹžu je pomembna barva, okus, aroma, tekstura

Dogajanje je ocenjevala triÄ?lanska strokovna Ĺžirija v sestavi dveh znanih kuharic JoĹžice Kvas, Milene Dimec in radijskega novinarja Jureta K. ÄŒokla.

Posebej so bili pozorni na kakovost jedi. Ve se, kakťen mora biti dober golaŞ – meso mo-

Strokovna Ĺžirija je svoje delo vzela zelo zares: JoĹžica Kvas, Milena Dimec in Jure K. ÄŒokl.

ra biti razrezano na pribliĹžno enake koĹĄÄ?ke, Ä?ebula mora biti razpuĹĄÄ?ena, imeti mora primerno teksturo, gostoto, vonj, barvo. Ocenjevali bomo tudi, kako je okraĹĄena stojnica in kako so opremljeni kuharji. Ko bomo seĹĄteli vse tri kriterije, bomo videli, kdo bo zmagovalec,ÂŤ je povedal Jure K. ÄŒokl. NajveÄ?, 70 od 100 toÄ?k, pa je seveda prinesel golaĹž.

Mileno Dimec smo vpraĹĄali, Ä?e je opazila kakĹĄne napake, ki jih kuharji poÄ?no? ÂťJa ‌, eni so kar v redu, eni pa malo manj. Naj-

V Ĺ oĹĄtanju so bili zmagovalci pravzaprav vsi, ki so se odloÄ?ili, da se pomerijo v kuhanju golaĹža.

Vseeno pa so bili eni bolj na zaÄ?etku, drugi bolj na sredini, tretji pa bolj na koncu. Rezultati: 1. Otroci izpod raufenkov, 2.

TGP Florjan – MaÄ?ji kamen, 3.

Bevanda, 4. Kr LaĹĄko ena, 5. OvÄ?arji, 6. MetleÄ?ani, 7. TuristiÄ?no razvojno druĹĄtvo Raztok Ĺ entvid, 8. TuristiÄ?no druĹĄtvo Dobova, 9. Folklorno druĹĄtvo Oglarji Ĺ oĹĄtanj, 10. ÄŒlani A PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto, 11. Eksperiment: GOLAĹ˝, 12. TuristiÄ?no druĹĄtvo LajĹĄe, 13. Karma, 14. Gladiatorji, 15. DLPPV, 16. Vitezi ĹĄankov, 17. Ni, da ni PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto, 18. Etnografsko druĹĄtvo Korantov duh in 19. TuristiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc