42 2020

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (8/18 °C), soboto (9/16 °C) in nedeljo (8/15 °C) bo oblaÄ?no. V soboto moĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 22. oktobra 2020â€

ĹĄtevilka 42 | leto 67â€

Gradnja hitre ceste konÄ?no stekla

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Ĺ oĹĄtanj, Velenje, 15. oktobra - Celih ĹĄestnajst let je bilo treba, da se je politiÄ?na odloÄ?itev zaÄ?ela tudi udejanjati. Dars je prejĹĄnjo sredo v Gaberkah na trasi bodoÄ?e hitre ceste na odseku Velenje-Slovenj Gradec v delo uvedel izbranega izvajalca del, s tem pa se je zaÄ?ela gradnja, na KoroĹĄkem teĹžko priÄ?akovane tretje razvojne osi. Slovesen zaÄ?etek gradnje je bil v Ä?etrtek, 15. oktobra, popoldan. UdeleĹžila sta se ga tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak.

Dars je za dela v Gabrkah izbral konzorcij vodilnega partnerja, druĹžbe Kolektor CPG, s podjetjema CGP iz Novega mesta in Voc Celje. Vrednost del znaĹĄa 8,5 milijona evrov brez DDV. V grobem dela na tem sklopu obsegajo gradnjo 200 metrov ĹĄtiripasovne hitre ceste ter prestavitev regionalnih cest Velenje-Ĺ kale in Ĺ kale-GraĹĄka Gora-Ĺ miklavĹž, vkljuÄ?no z ureditvijo vseh cestnih navezav, ki se prikljuÄ?ujejo nanjo. Izbran konzorcij ima za izvedbo vseh del 14 mesecev Ä?asa.

KoroĹĄka mladinska iniciativa, ki je z vrsto akcij oÄ?itno uspeĹĄno opravila svoje delo, je sedaj konÄ?ala poslanstvo.

Tretja razvojna os je predvidena kot povezovalna cesta od meje z Avstrijo do meje s HrvaĹĄko in bo severno in jugovzhodno Slovenijo povezala z drĹžavnim avtocestnim kriĹžem. Na juĹžnem delu osi naj bi se prva dela zaÄ?ela predvidoma prihodnje leto pri Novem mestu.

Kdaj se bo zaÄ?ela gradnja od Velenja do Ĺ entruperta po vseh zapletih in pritoĹžbah, za zdaj ĹĄe ni jasno. đ&#x;”˛

Velenje med veÄ?jimi mesti znova zmagalo Ljubljana, 17. oktobra – TuristiÄ?na zveza Slovenije je razglasila letoĹĄnje dobitnike priznanj v akciji Moja deĹžela - lepa in gostoljubna. Med veÄ?jimi mesti je kot najbolj urejeno in gostoljubno Ĺže drugiÄ? zapored zmagalo Velenje, med srednjimi Slovenj Gradec, med manjĹĄimi pa Cerklje na Gorenjskem. Velenju je med veÄ?jimi mesti sledilo Celje, na tretje mesto se je uvrstil Kranj. V kategoriji srednjih mest sta se za Slovenj Gradcem

zvrstila Ptuj in Nova Gorica, med manjĹĄimi kraji pa sta prvo trojico poleg Cerkelj na Gorenjskem sestavljala ĹĄe Radlje ob Dravi in Ĺ entjur pri Celju.

Med turistiÄ?nimi kraji je prvo mesto v letoĹĄnjem izboru pripadlo Bovcu, med zdraviliĹĄkimi kraji pa LaĹĄkemu, ki se je uvrstilo pred RogaĹĄko Slatino in PodÄ?etrtek.

Med izletniĹĄkimi kraji je tokrat slavil Gorsko-turistiÄ?ni center Kope.

ZakljuÄ?na prireditev Moja deĹžela - lepa in gostoljubna, je tokrat zaradi omejitvenih ukrepov v luÄ?i pandemije Covida-19 potekala v obliki posebne prireditvene oddaje. V izboru je sodelovalo 37 izletniĹĄkih krajev, 39 mest, 13 turistiÄ?nih krajev, 13 zdraviliĹĄkih krajev, sedem mladinskih hostlov, 19 kampov in glampingov ter 16 tematskih poti in kar nekaj Petrolovih đ&#x;”˛ mz bencinskih servisov.â€

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Ĺ e vedno najlepĹĄe Tina Felicijan

Krajinarji, geografi, turistiÄ?ni delavci, sociologi, arhitekti, etnologi in drugi, ki so ocenjevali kandidate v razliÄ?nih kategorijah tekmovanja Slovenske turistiÄ?ne organizacije Moja deĹžela – lepa in gostoljubna, so iz konkurence 39 mest kot najlepĹĄe in najgostoljubnejĹĄe veÄ?je mesto ponovno izbrali Velenje. V mestu, znanem po prepletanju tradicionalne in modernistiÄ?ne arhitekture, zgrajenem kot sodobno vrtno mesto, kar se odraĹža v prometni ureditvi, obseĹžnih zelenih povrĹĄinah, sodobnih trgih in ĹĄportno-rekreativnih povrĹĄinah, zaradi Ä?esar bi Velenje danes oznaÄ?ili kot mesto, grajeno po principu trajnosti, je veÄ? kulturnih in arhitekturnih biserov, iz industrijskega srediĹĄÄ?a pa se mesto postopoma spreminja v kulturno, ĹĄportno, izobraĹževalno in turistiÄ?no srediĹĄÄ?e, je opisala komisija sploĹĄni vtis o najmlajĹĄem slovenskem mestu.

Posebno pozornost je posvetila celoviti ekoloĹĄki urejenosti (Ä?istemu in urejenemu okolju) in kakovosti turistiÄ?ne ponudbe (ohranjanju naravne in kulturne dediĹĄÄ?ina, oblikovanju zanimivih turistiÄ?nih produktov in uÄ?inkovitosti njihovega promoviranja in trĹženja). Opazila je pokoĹĄeno travo, urejene Ĺžive meje in grmovnice, poÄ?iĹĄÄ?ene ekoloĹĄke otoke, nove kolesarske poti, brezplaÄ?en javni prevoz in izposojo koles. Velenjsko jezero s plaĹžo in turistiÄ?no ladjico ter urejeno srediĹĄÄ?e mesta je prepoznala kot nosilni zanimivosti in med turistiÄ?no posebno privlaÄ?ne produkte uvrstila ĹĄe petzvezdiÄ?no doĹživetje v jami, razvoj veÄ? mobilnih aplikacij, ki pomagajo turistu pri raziskovanju znamenitosti v mestu in okolici, pa tudi Velenjski grad z na novo urejeno parkovno okolico ter obnovo starega trĹĄkega jedra. Med moteÄ?e posebnosti je uvrstila le zapuĹĄÄ?eno industrijsko palaÄ?o stare elektrarne in predlagala, naj se mesto Ä?im prej loti prenove tega tehniÄ?nega spomenika in njegove okolice.

Kako pa Velenje doĹživljajo domaÄ?ini? Tisti, ki so kaj potovali po slovitih svetovnih turistiÄ?nih prestolnicah in opazili kipeÄ?e koĹĄe za smeti, zapackane ploÄ?nike ali shojene zelenice, morda cenijo preteĹžno Ä?isto in urejeno okolico domaÄ?ega mesta. ObÄ?udujejo trud sostanovalcev, ki pred blokom zasadijo cvetnice in jih pridno negujejo. HvaleĹžni so za sprehajalne poti, na katerih jim ni treba cikcakati med pasjimi iztrebki. Ali za dokaj prijetna javna straniĹĄÄ?a. Tisti, ki so Ĺže predolgo tu, pa hitro najdejo razlog za nezadovoljstvo. Saj je res, da so nekateri ekoloĹĄki otoki veÄ?krat razdejani kot pospravljeni. Vse poti ĹĄe niso tlakovane. Pod nekaterimi balkoni se ĹĄe vedno nabirajo cigaretni ogorki. Ulice pa ĹĄe kazijo nezaĹželene intervencije vandalov.

Vendar pa veÄ?ino lepotnih napak mesta lahko odpravimo domaÄ?ini sami. EkoloĹĄki otoki, denimo, so ogledalo stanovalcev (razen kadar jih noÄ?ni obiskovalci s tujimi registrskimi tablicami po svoje pretresejo ali zasujejo). Odnos do javne lastnine je plod vzgoje za Ĺživljenje v skupnosti, higiena na ulicah pa odraz njene kulture.

Skrb za Ä?isto in urejeno okolje ni povsem na pleÄ?ih lokalne skupnosti, ki ima kljub uÄ?inkovitemu prizadevanju ĹĄe kaj prostora za izboljĹĄave, paÄ? pa tudi pri vsakem posamezniku, ki se lahko odloÄ?i, ali bo vsak dan prispeval k temu, da bo Velenje vedno najlepĹĄe in najgostoljubnejĹĄe mesto, ali bo pustil, da bo takĹĄno le po Ä?istilnih akcijah. đ&#x;”˛

V Velenju proizvodnja televizorjev Hisense Hisense Gorenje bo v Velenju januarja prihodnje leto v okviru nove druĹžbe Hisense Europe Electronic zagnal proizvodnjo televizijskih aparatov blagovne znamke Hisense za evropski trg. V prvi fazi bodo zaposlili 330 proizvodnih delavcev, upoĹĄtevajoÄ? tudi strokovni kader, pa bodo do januarja v novi tovarni odprli okrog 400 delovnih mest.

V novi tovarni televizorjev bodo moĹžnost zaposlitve najprej ponudili sodelavcem iz proizvodnih tovarn v Gorenju, imeli bodo torej moĹžnost, da se prezaposlijo v novo tovarno. Prezaposlitve v Hisense Europe Electronic bodo v Gorenju nadomeĹĄÄ?ali z novimi zaposlitvami, so danes sporoÄ?ili iz Hisense Gorenja. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Izzivov je kar nekaj

LOKALNE novice

Brez komemoracij, a s cvetom in sveÄ?ko Ĺ aleĹĄka dolina – ÄŒeprav spominskih komemoracij, ki jih obmoÄ?na borÄ?evska organizacija v sodelovanju s krajevnimi organizacijami pripravi pred praznikom dneva spomina na mrtve, letos ne bo, pa to ne pomeni, da se v ObmoÄ?nem zdruĹženju za vrednote NOB Velenje ne bodo spomnili Ĺžrtev faĹĄizma in padlih borcev na obmoÄ?ju Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki. V spomin nanje bodo pri vseh petnajstih spominskih obeleĹžjih v Ĺ aleĹĄki dolini priĹžgali sveÄ?ke in poloĹžili cvetje. mkp

Spremembe dolĹžni sporoÄ?iti obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj obveĹĄÄ?a uporabnike nepremiÄ?nin (lastnike, najemnike, uporabnike), da so na Upravo dolĹžni sporoÄ?iti vse spremembe, ki so nastale na nepremiÄ?ninah (lastniĹĄtvo, nakup, prodaja, dedovanje, oddaja nepremiÄ?nine, delitev, sprememba naslova za sprejemanje poĹĄtne poĹĄiljke in podobno) in bi imele kakrĹĄenkoli vpliv na spremembo odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a. Spremembe je treba sporoÄ?iti najkasneje do 15. decembra letos. Sicer pa so zavezanci tudi med letom dolĹžni sporoÄ?iti vse spremembe, ki kakorkoli vplivajo na doloÄ?itev nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, in to v roku 30 dni od nastanka spremembe. đ&#x;”˛

mkp

Projekti za vrtec Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je po vrsti zapletov zaradi izdaje vodnega soglasja letos spomladi pridobila gradbeno dovoljenje za prizidek k vrtcu. V teh dneh so konÄ?ali postopek izbora projektanta za projekte za izvedbo, s katerim bodo podpisali pogodbo. ÂťDo konca januarja prihodnje leto priÄ?akujemo izvedbene projekte, ki bodo osnova za izbiro izvajalca gradnje.

ZaÄ?etek gradnje naÄ?rtujemo v drugi polovici naslednjega leta, naloĹžba pa se bo financirala preteĹžno iz obÄ?inskega proraÄ?una.

Seveda si bomo prizadevali pridobiti tudi razpoloĹžljiva nepovratna sredstva. Za izvedbo investicije se bo sicer morala obÄ?ina zadolĹžiti, po obljubah drĹžave pa priÄ?akujemo ugodne razpise tako za povratna kot tudi nepovratna sredstva,ÂŤ pravi ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Z izgradnjo prizidka bi dejavnost javnega vrtca zdruĹžili na eni lokaciji, pridobili pa bi dovolj prostora za izvajanje varstva otrok v osmih skupinah, kar naj bi po demografski ĹĄtudiji zadoĹĄÄ?alo za naslednjih 20 do 30 let. đ&#x;”˛

tp

Nagradili bodo uspeĹĄne ĹĄtudente Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za dodelitev nagrad za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov v izobraĹževanju, pri znanstvenem, umetniĹĄkem in drugem strokovnem delu, ter v ĹĄportu. Podelili bodo najveÄ? ĹĄest nagrad. ViĹĄina nagrade za ĹĄtudente 1. letnika znaĹĄa 100 odstotkov minimalne plaÄ?e, za ĹĄtudente viĹĄjih letnikov pa 110 odstotkov minimalne plaÄ?e v Republiki Sloveniji. Rok za oddajo vlog se izteÄ?e v petek, 30. oktobra, opoldne. đ&#x;”˛

mkp

Tretji mednarodni dan e-odpadkov Ljubljana – LetoĹĄnji 14. oktober, 3. mednarodni dan e-odpadkov, je poudaril izobraĹževanje in ozaveĹĄÄ?anje javnosti o pravilnem ravnanju z odpadnimi elektriÄ?nimi in elektronskimi napravami.

Emil Ĺ ehić, direktor druĹžbe ZEOS, je ob tem dnevu izpostavil, da je to tudi priloĹžnost za razmislek o naĹĄi odgovornosti do okolja in vseh nas za uÄ?inkovito ravnanje s temi odpadki. DruĹžba ZEOS, ki letos obeleĹžuje 15-letnico delovanja, je v prihodnjih letih postavljena pred ĹĄtevilne izzive, med katerimi je nedvomno najbolj ambiciozen dvig stopnje zbranih e-odpadkov iz sedanjih 41 odstotkov na 65 odstotkov glede na koliÄ?ine proizvodov, danih na trg. Ta cilj pa bo moĹžno doseÄ?i le ob sodelovanju vseh udeleĹžencev v procesu zbiranja in ravnanja z e-odpadki. đ&#x;”˛

mkp

Savinjska regija Ker v teh Ä?asih, ko je gibanje omejeno le na statistiÄ?ne regije, nekaterim ni povsem jasno katere obÄ?ine sodijo vanje, objavljamo obÄ?ine Savinjske regije.To so po abecednem redu: BraslovÄ?e, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, LaĹĄko, Ljubno, LuÄ?e, Mozirje, Nazarje, PodÄ?etrtek, Polzela, Prebold, ReÄ?ica ob Savinji, RogaĹĄka Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, SolÄ?ava, Ĺ entjur, Ĺ marje pri JelĹĄah, Ĺ martno ob Paki, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ tore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, ZreÄ?e, Ĺ˝alec đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mz

Na nadomestnih volitvah za drĹžavnega svetnika regije SaĹĄa slavil Franjo NaraloÄ?nik, Ĺžupan ObÄ?ine Ljubno – Delovanja si brez sodelovanja Ĺžupanov in obÄ?inskih svetov v regiji ne predstavlja Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 15. oktobra – Na nadomestnih volitvah za DrĹžavni svet pred tednom dni je slavil Franjo NaraloÄ?nik, Ĺžupan ObÄ?ine Ljubno. Na tem mestu bo nasledil avgusta preminulega drĹžavnega svetnika in Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a. Poleg NaraloÄ?nika sta bila kandidata za mesto drĹžavnega svetnika ĹĄe JoĹžef Jelen, podĹžupan ObÄ?ine Mozirje, in Janko KopuĹĄar, Ĺžupan

22. oktobra 2020

ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki. Med 17 elektorji iz obÄ?in Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline jih je 13 oddalo glas za NaraloÄ?nika, 3 za Jelena, KopuĹĄar pa je prejel 1 glas. NaraloÄ?nik je bil izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov v 6. volilni enoti (Velenje).

Predstavnikov lokalnih interesov je v drĹžavnem svetu 22, preostalih 18 svetnikov pa zastopa delodajalce, delojemalce, kmete, obrtnike, samostojne poklice in negospodarske dejavnosti.

DrĹžavni svet v sedanji sestavi je petletni mandat zaÄ?el konec leta 2017. NaraloÄ?nik je bil izvoljen za preostanek mandata.

Priprava pokrajinske zakonodaje, 3. razvojna os, povezovanje obÄ?in ‌

Po znanih rezultatih glasovanja nam je Franjo NaraloÄ?nik dejal,

Franjo NaraloÄ?nik je novi drĹžavni svetnik iz regije SaĹĄa.

Organko iz recikliranih mreĹž Ĺže v trgovinah Velenje, 19. oktobra – Podjetje Skaza je Ĺže zaÄ?elo prodajati svojo ekoloĹĄko inovacijo kuhinjski kompostnik Bokashi Organko2 Ocean, ki je izdelan iz recikliranih odpadnih ribiĹĄkih mreĹž. S tem izdelkom Skaza prispeva k Ä?istejĹĄim oceanom na dveh ravneh. Prva je uporaba materiala, ki bi sicer prosto plavajoÄ? ogroĹžal celotni ekosistem, druga pa odloÄ?itev, da del sredstev od prodaje nameni Ä?iĹĄÄ?enju oceanov. Dali jih bodo namreÄ? svetovno znani neprofitni organizaciji Ocean

Voyages Institute, ki je zgolj letos iz Pacifika odstranila veÄ? kot 100 ton plastiÄ?nih odpadkov in s tem postavila nov svetovni rekord. Ocean Voyages Institute med drugim raziskuje tudi problematiko zloglasne Velike pacifiĹĄke cone smeti (ki je velika za tri Francije), sodeluje na misijah po vsem svetu ter organizira Ä?istilne akcije Del sredstev od odstranjevanja ribiĹĄkih mreĹž in ostalih prodaje bo Skaza plastiÄ?nih odpadkov iz oceanov.

namenila Ä?iĹĄÄ?enju oceanov.

đ&#x;”˛

mkp

da je na osnovi predhodnih pogovorov z elektorji iz vseh obÄ?in regije SaĹĄa takĹĄen rezultat priÄ?akoval. ÂťNe nazadnje tudi zato, ker dam nekaj na iskrenost, resne Ĺželje, izraĹženo sodelovanje, na vezi, ki smo jih stkali v preteklih letih,ÂŤ je pojasnil.

Izzivov, za katere se bo zavzemal, je kar nekaj, zagotavlja: od priprave pokrajinskega zakona ter umestitve regije SaĹĄa v njem, 3. razvojna os s primerno navezavo na prometno infrastrukturo Zgornje Savinjske doline, do povezovanju lokalnih skupnosti, mestnih centrov s podeĹželjem. Kar nekaj nalog priÄ?akuje pri oblikovanju ekoloĹĄke strategije, ohranjanju okolja, pri zagotavljanju podpore gospodarstvu, umeĹĄÄ?anju novih poslovnih povrĹĄin v prostor, glede inkubatorjev, pri pripravi medgeneracijskih zmogljivosti, krepitvi skupnih razvojnih agencij, Âťpredvsem skupin, ki bodo s svojim znanjem prinaĹĄale nov veter oziroma naÄ?rtovale in tudi uresniÄ?ile razvojne projekte regije SaĹĄa.ÂŤ Povedal je ĹĄe, da se zaveda, v kako velike ĹĄkornje je stopil v primerjavi z delom svojega predhodnika Bojana KontiÄ?a. ÂťSlednji je bil velik in uveljavljen politik v drĹžavi, zato bo nadaljevanje njegovega dela v skupini za drĹžavno ureditev in v komisiji za razvoj lokalne samouprave in regionalni razvoj res zahtevna ter odgovorna naloga.ÂŤ Svojega delovanja v DrĹžavnem svetu si brez sodelovanja Ĺžupanov in obÄ?inskih svetov v regiji SaĹĄa ne Ĺželi niti si ne ga predstavlja. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Kdaj bo naĹĄa deĹželica spet zelena?!

KV se ĹĄe ne da – Ukrotiti Savinjo – Trgovina kot poĹĄta – JelĹĄingrad brez ÂťljubezniÂŤ – NajlepĹĄi, najboljĹĄi ‌ Je Ĺže res, da je za mnoge hudo, ker moramo zdaj nositi maske tudi na prostem in da ne moremo veÄ? hoditi k maĹĄi – a za mnoge je ĹĄe hudo, ker ne morejo veÄ? hoditi v gostilne. Slovenija je paÄ? postala rdeÄ?a! Tisti, ki jim je aktualna vlada trn v peti, zlobno pravijo, da tako barvno stanje vladi ni vĹĄeÄ?, zato taki ostri ukrepi. A ĹĄalo na stran, saj je stvar resna. Resno je tudi, da veljajo omejitve tudi v zdravstvenih ustanovah, kjer imajo zadnji Ä?as tudi vse veÄ? dela.

Prav v Ä?asu iskanja uÄ?inkovitega in varnega cepiva proti Covidu-19 je namreÄ? Ĺže stekla tudi akcija cepljenja proti gripi. Nekateri (se) ob tem spraĹĄujejo, ali bodo cepljenje proti tej novi virusni bolezni (ko bo) ljudje kaj bolje sprejeli kot proti gripi.

Sicer pa nas Âťod zgorajÂŤ ne napada le nesreÄ?ni virus (in naĹĄe vodstvo, bi rekli nekateri), opozorile so nas celo ĹĄe viĹĄje sile. Na obmoÄ?ju med Mozirjem in Velenjem so nekateri Ä?utili tudi potres. Na sreÄ?o ni bil moÄ?nejĹĄi, a nekaj strahu je ljudem menda vseeno vlil v kosti. Naklonjeno nam ni bilo niti vreme – spet je moÄ?no padalo in pihalo, nastajala je nova ĹĄkoda. Pri nas se paÄ? potoki in reke hitro razlijejo in ogroĹžajo hiĹĄe in druga poslopja.

Ob tem smo lahko vsaj veseli, da je drĹžavna direkcija za vode zaÄ?ela izdelovati prvo od celovitih hidroloĹĄko hidravliÄ?nih ĹĄtudij celotnega poreÄ?ja Savinje. To je prva od obravnav poreÄ?ij glavnih rek v Sloveniji. Opredelili bodo potencialna poplavna obmoÄ?ja na celotnem 1853 kvadratnih kilometrov poreÄ?ja Savinje. V okviru ĹĄtudije bodo to obmoÄ?je analizirali tudi z okoljskega vidika. Pomeni tudi nadaljevanje postopka drĹžavnega prostorskega naÄ?rta poplavne varnosti spodnje Savinjske doline, ki predvideva tudi urejanje suhih zadrĹževalnikov. Ĺ e en pomemben dogodek se je zadnji Ä?as zgodil v zvezi s Savinjo. Minister za okolje in prostor je podpisal vlogo za odloÄ?itev o podpori projekta o odvajanju in Ä?iĹĄÄ?enju komunalnih odpadkov voda v poreÄ?ju Savinje, ki zadeva obÄ?ine Celje, Ĺ tore in Vojnik, v katerih tĂĄko odvajanje ĹĄe ni v celoti urejeno. Z izgradnjo

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

komunalne infrastrukture za odvajanje odpadnih voda bodo zaĹĄÄ?itili vodne vire in zmanjĹĄali vplive na okolje. NaloĹžba bo veljala nekaj nad 11 milijonov evrov. Del teh bodo evropska sredstva, del bo prispevala drĹžava, nekaj pa bodo prispevala tudi ÂťprizadeteÂŤ obÄ?ine.

ObÄ?ina Vitanje pa je vkljuÄ?ena ĹĄe v en projekt, v katerega je vkljuÄ?ena tudi Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice. Vitanjska obÄ?ina je namreÄ? ÂťpadlaÂŤ med tiste, ki naj bi ostala brez poslovalnice PoĹĄte. Oziroma bi jo preoblikovali v pogodbeno poĹĄto. Seveda je bilo zaradi tega tudi v tem kraju precej vroÄ?e krvi, a so tudi nakazali reĹĄitev. Kot dopolnilno dejavnost naj bi poĹĄtne storitve opravljala Kmetijsko-gozdarska zadruga v svoji vitanjski zadruĹžni trgovini.

V Ĺ marju pri JelĹĄah spet veÄ? govorijo o dvorcu JelĹĄingrad. Ne zato, ker bi po dolgih iskanjih obÄ?ina vendarle naĹĄla kupca, ki bi znal ceniti njegovo vrednost, ampak ker ga ĹĄe kar iĹĄÄ?ejo. Veselje, da se bo nakupa in obnove lotil znani trgovec Franc Jager, je bilo kratkega daha. A med tem ko iĹĄÄ?ejo ustreznega kupca, si lahko v ĹĄmarskem kulturnem domu ogledamo razstavo ÂťJelĹĄingrad, z ljubeznijo sem te ustvarilÂŤ. Mnogi pa ob tem pogreĹĄajo drugi del skupnega besedila nad vhodom Âťza ljubezen te ohranjam!ÂŤ, saj ta dvorec iz leta v leto bolj propada. Pa vendar bi si zasluĹžil, da ga ustrezno obnovijo in bi morda potem tudi ta lahko prejel katero od priznanj akcije Moja deĹžela lepa in gostoljubna. Kozjansko in Obsotelje sta sicer tudi ob letoĹĄnji akciji prejela precej visokih priznanj. Na najviĹĄjo stopniÄ?ko je med glampingi spet stopil Glamping Olimia Adria village.

Med zdraviliĹĄkimi kraji pa sta takoj za LaĹĄkim RogaĹĄka Slatina in PodÄ?etrtek. Iz regije je Celje med veÄ?jimi mesti bilo drugo – za Velenjem! –, v kategoriji mladinskih prenoÄ?iĹĄÄ? je slavil MCC Hostel Celje, ki ga upravlja Celjski mladinski center.

Pa ĹĄe to: nesreÄ?ni koronavirus je krojil tako zaÄ?etek kot tudi konec sezone v Ĺžalski Fontani piv Zeleno zlato. ZaÄ?eli so kasneje, zakljuÄ?ili prej. In seveda – natoÄ?ili so tudi precej manj piva. Manj kot v otvoritveni sezoni, ko so delovali le dva meseca. A ostaja upanje za leto 2021! Do tedaj bo KV menda Ĺže ÂťutonilÂŤ!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

22. oktobra 2020

Zasadili prvo lopato za gradnjo tretje razvojne osi Tretja razvojna os je odliÄ?na priloĹžnost za gospodarski preboj KoroĹĄke in Ĺ aleĹĄke regije – Dobra infrastruktura je pogoj za kvalitetnejĹĄe Ĺživljenje in delo ljudi obeh regij – ZaÄ?enja se gradnja severnega dela tretje razvojne osi, ki so ga mnogi nestrpno Ä?akali Jasmina Ĺ karja

vendar koordinator Mladinske iniciative AljaĹž Verhovnik optimistiÄ?no zre v prihodnost. ÂťDanaĹĄnja simboliÄ?na zasaditev lopate je vse prej kot samoumevna, saj smo v Mladinski iniciativi potrebovali kar 2286 dni delovanja, da smo doĹživeli ta dan, ki je pomemben za nas, saj nam daje upanje, da se bomo po tej cesti nekoÄ? tudi zares peljali. Ĺ˝al bo ostal grenak priokus, da je bila prometnica prepozno zgrajena za mnoge mlade generacije, ki so morale oditi iskat nove priloĹžnosti drugam,ÂŤ je poudaril Verhovnik. Pojasnil je ĹĄe, da bi teĹžko govoril o vloĹženem

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v Ä?etrtek, 15. oktobra, v Gaberkah v druĹžbi predsednika uprave druĹžbe Darsa Valentina Hajdinjaka zasadil prvo lopato tretje razvojne osi. Po ĹĄestnajstih letih od politiÄ?ne odloÄ?itve za hitro cesto, ki naj bi nekoÄ? povezala sever in jug Slovenije, se zaÄ?enja gradnja le-te.

Minister Vrtovec je ob priloĹžnosti zaÄ?etka del na severnem delu tretje razvojne osi povedal, da je to velik dan za KoroĹĄko in Ĺ aleĹĄko regijo, ter tudi za celotno Slovenijo. ÂťKonÄ?no zaÄ?enjamo gradnjo tretje razvojne osi, ki smo jo tako dolgo Ä?akali in jo resniÄ?no potrebujemo. Tretja razvojna os bo izboljĹĄala povezljivost, dostopnost, konkurenÄ?nost, okrepila privlaÄ?nost delovnih mest ter bistveno prispevala k celovitemu nadaljnjemu razvoju regij in tudi Slovenije. Tretje razvojne osi se ne da veÄ? zaustaviti,ÂŤ je dejal minister Vrtovec, ki je tudi spomnil, da nova prometnica ni pomembna le zaradi povezovanja moÄ?nih regionalnih gospodarskih srediĹĄÄ?, temveÄ? tudi zaradi mednarodne komponente, saj se ne bo konÄ?ala v Sloveniji, temveÄ? se bo nadaljevala proti Avstriji.

â?ą

Tretje razvojne osi nihÄ?e veÄ? ne more zaustaviti

Želim si, da naslednje leto simboliÄ?no zasadimo tudi prvo lopato na KoroĹĄkem, projekt Jenina, kjer gre za veÄ?ji projekt. Ĺ˝elim si, da bi prihodnje leto zasadili tudi prvo lopato na juĹžnem delu tretje razvojne osi in tako Belo krajino povezali z osrednjo Slovenijo. Ĺ˝elim si, da se spoĹĄtuje tudi Ä?asovnica, pomembna je cena brez naknadnih aneksov,ÂŤ je ĹĄe dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in dodal, da gre za enega najdraĹžjih krakov v zgodovini izgradnje avtocest, stal bo namreÄ? pribliĹžno milijardo evrov.

Negotovosti ni veÄ?, tretja razvojna os postaja realnost

Na vpraĹĄanje, kakĹĄen je pomen izgradnje tretje razvojne osi za KoroĹĄko in

PriÄ?etek gradnje tretje razvojne osi.

Ĺ aleĹĄko regijo, je infrastrukturni minister odgovoril: ÂťVlaganje v ljudi, regijo in razvoj se vedno obrestuje, Ĺželimo si, da ljudje ostajajo v domaÄ?i regiji.ÂŤ Po besedah predsednika uprave Darsa Valentina Hajdinjaka je priÄ?etek gradnje tretje razvojne osi postal realnost. ÂťGre za prvih dvesto metrov ĹĄtiripasovne hitre ceste znotraj enainĹĄestdesetih kilometrov severnega dela tretje razvojne osi, od Ĺ entruperta do mejnega prehoda Holmec. Odsek Velenje–Slovenj Gradec naj bi bil zgrajen leta 2025 ali 2026, odsek Velenje–Šentrupert, za katerega poteka odkup zemljiĹĄÄ?, pa leta 2027. Gradnja bo zahtevna, teĹžka, dolgotrajna, vendar smo na Darsu prepriÄ?ani, da bomo vse ovire,

ki so pred nami, premagali in uspeĹĄno zakljuÄ?ili gradnjo tretje razvojne osi v korist KoroĹĄke in Ĺ aleĹĄke regije. Veseli smo, da so se vsi dĂŠleĹžniki (vkljuÄ?no s Premogovnikom Velenje) uspeĹĄno dogovorili. Sproti odpravljamo izzive, ki se pojavljajo in jih na tej poti priÄ?akujemo ĹĄe kar nekaj. Vendar raÄ?unam, da bomo vse uspeĹĄno premagali,ÂŤ je pojasnil predsednik uprave Darsa.

KoroĹĄci optimistiÄ?no zrejo v prihodnost

Med najveÄ?jimi podporniki hitre ceste proti KoroĹĄki je vseskozi tudi Mladinska iniciativa za 3. razvojno os, za katero je umeĹĄÄ?anje trase v prostor ĹĄe v teku, pa

Nova prometnica ni pomembna le zaradi povezovanja moÄ?nih regionalnih gospodarskih srediĹĄÄ?, temveÄ? tudi zaradi mednarodne komponente, saj se ne bo konÄ?ala v Sloveniji, temveÄ? se bo nadaljevala proti Avstriji, do meje s HrvaĹĄko in bo severno in jugovzhodno Slovenijo povezala z drĹžavnim avtocestnim kriĹžem.

trudu, energiji in urah, ki so jih namenili podpori izgradnje hitre ceste. ÂťProstovoljno smo delovali tedensko. Do prihodnjega leta, ko priÄ?akujemo gradnjo tudi na KoroĹĄkem, bomo vse svoje aktivnosti zabeleĹžili in strnili v publikaciji, v kateri bomo podrobno predstavili svoje delovanje. RaÄ?unam, da se bomo po novi hitri cesti lahko Ä?im prej odpeljali vsaj na odseku Slovenj Gradec–Velenje, seveda ostaja ĹĄe odprto vpraĹĄanje, kdaj se bo zaÄ?el graditi odsek Ĺ entrupert-–Velenje. KoroĹĄci smo zazrti v najsevernejĹĄi del med Slovenj Gradcem in Holmcem, kjer se cesta ĹĄe umeĹĄÄ?a v prostor. Vendar ostajamo optimisti.ÂŤ

Cesta bo prinesla bliĹžino in Ĺživahnost

Tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, na obmoÄ?ju katere se zaÄ?enja gradnja tretje razvojne osi, si Ĺže ves Ä?as prizadeva za izgradnjo ceste, ki bo za obÄ?ane Ĺ oĹĄtanja precejĹĄnjega pomena. Ĺ˝upan Darko Menih se spominja snovanja projekta pred ĹĄestnajstimi leti. ÂťDanes je priĹĄlo do realizacije, kar je dolgoletna Ĺželja vseh nas. Vmes je bilo ogromno odlaganj in preprek na poti.

V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj smo zelo zadovoljni, da se gradnja konÄ?no zaÄ?enja. Upamo, da bo stekla tako, kot je treba, v bliĹžnji prihodnosti, saj bo tudi za naĹĄe obÄ?ane velikega pomena. Tako zaradi hitrega dostopa do hitre ceste in zaradi gospodarskega razvoja v obÄ?ini, ki zdaj stagnira.

Verjamem, da se bo pokazalo, kako zelo pomembna in potrebna je bila ta cesta, tudi kot vez med Savinjsko, KoroĹĄko in Ĺ aleĹĄko regijo, in bo prinesla tudi bliĹžino in Ĺživahnost.

Gradnja odseka Velenje– Šentrupert bo za Velenje izjemnega pomena

Da je hitra cesta svetla toÄ?ka za razvoj gospodarstva in regije, se je strinjal tudi novoizvoljeni Ĺžupan MO Velenje Peter Dermol, ki je nadaljeval, da za Ĺ aleĹĄko dolino pomeni doloÄ?eno mero sreÄ?e, da se je gradnja zaÄ?enja, saj prinaĹĄa upanje za vse, ki tukaj Ĺživimo. ÂťSi pa Ĺželim, da pri sreÄ?i ne bi samo ostali, ampak bi bili Ä?ez leto dni zadovoljni tudi zaradi zaÄ?etka gradnje med Velenjem in Ĺ entrupertom, torej odseka, ki ima za Velenje izjemen pomen. Je namreÄ? svetla toÄ?ka za razvoj gospodarstva in regije.

PriloĹžnosti vidim v povezovanju na razliÄ?nih podroÄ?jih, tako v turizmu kot razvoju gospodarstva, skratka vsemu, kar okoliĹĄke regije ponujajo. Tako je hitra cesta prvovrstna priloĹžnost ne samo za SaĹĄa regijo, ampak tudi za KoroĹĄko in ĹĄirĹĄe. ÄŒe smo realni, bi lahko bila letnica konca gradnje 2025 tista dosegljiva, ne izkljuÄ?ujemo pa tudi kakĹĄnega preseneÄ?enja, mogoÄ?e celo v pozitivni smeri,ÂŤ je sklenil Peter Dermol na sreÄ?anju simbolnega pomena tako za KoroĹĄko, Ĺ aleĹĄko in ostale regije. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani seznanili ministra Napredno in razvojno naravnano delo z degradiranim prostorom V Mestni obÄ?ini Velenje sprejeli dodatne ukrepe za blaĹžitev posledic, ki jih prinaĹĄa korona kriza Mira ZakoĹĄek

Minister Jernej Vrtovec se je na kratkem delovnem obisku ustavil pri vodstvu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. (foto: T. R.)

Ĺ oĹĄtanj, 16. oktobra – Po zasaditvi prve lopate za tretjo razvojno os v Gaberkah se je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec ustavil na kratkem delovnem obisku na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan Darko Menih, podĹžupan Viki Drev in direktor obÄ?inske uprave Drago Koren so mu predstavili kljuÄ?ne vidike prestrukturiranja premogovnih regij in degradacije

okolja zaradi premogovniĹĄke dejavnosti.

Seznanili so ga z ugrezanjem tal, zmanjĹĄevanjem obsega stavbnih zemljiĹĄÄ?, uniÄ?enjem cest in druge komunalne infrastrukture, krÄ?enjem gozdov in kmetijskih povrĹĄin, potapljanjem vedno novih povrĹĄin in poslediÄ?nim pojavljanjem megle, tresenjem tal, smradom iz zraÄ?ilnega jaĹĄka,

omejenim gospodarskim in turistiÄ?nim razvojem obÄ?ine, izseljevanjem mladih ter poslediÄ?nim staranjem prebivalstva.

Z ministrom pa so se pogovarjali tudi o soglasjih Slovenskih Ĺželeznic za ureditev kolesarske steze, cesti v Zavodnje in ĹĄe nekaterih drugih aktualnih zadevah. đ&#x;”˛

mkp

Novoizvoljeni Ĺžupan Peter Dermol se v teh dneh prioritetno ubada z ukrepi, kako v lokalni skupnosti ublaĹžiti posledice, ki jih na vseh podroÄ?jih povzroÄ?a Covid-19. Že poleti smo se veliko ukvarjali s tem, kaj storiti, Ä?e se z jesenjo razmere poslabĹĄajo. Ĺ˝al so se slutnje uresniÄ?ile ĹĄe v veÄ?jem obsegu, kot smo si lahko predstavljali. Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali pri naÄ?rtovanju, to so vodstva javnih zavodov, ĹĄtevilna druĹĄtva, odgovorni v obÄ?inski upravi in seveda ĹĄtab Civilne zaĹĄÄ?ite, ki smo ga s ponedeljkovo razglasitvijo epidemije ponovno aktivirali,ÂŤ prvi Dermol, ki dodaja, da so novim razmeram prilagodili tudi delo znotraj obÄ?inske uprave. Poostrili so preventivne ukrepe, nekateri zaposleni pa delajo od doma, tako so zagotovili, da je sedaj v

posamezni pisarni le en usluĹžbenec. ÄŒe bi se razmere ĹĄe poslabĹĄale, bodo podobno kot spomladi tudi preostale zaposlene napotili na delo od doma.

Veseli so ponovne zmage

So pa tudi v teh teĹžkih Ä?asih lepi trenutki. Eden takĹĄnih je bila sobota, ko so izvedeli, da so znova zmagali v kategoriji veÄ?jih mest v akciji Slovenija, urejena in gostoljubna. ÂťTo je dokaz, da tudi drugi opazijo, da imamo zelo lepo, privlaÄ?no in turistiÄ?no zanimivo mesto, da dobro skrbimo zanj. Zaslugo za ta naĹĄ vnoviÄ?ni uspeh imajo ĹĄtevilni obÄ?ani, ki se po svojih moÄ?eh trudijo in prispevajo k urejenosti in prepoznavnosti Velenja. Nagrada je torej predvsem naĹĄa skupna in verjamem, da je za vse dobra spodbuda, da bomo naĹĄa prizadevanja po urejenosti mesta ĹĄe izpopolnili in da

bomo tudi v prihodnje posegali po najviĹĄjih priznanjih,ÂŤ pravi s ponosom Peter Dermol, ki se mu delovniki po izvolitvi niso kaj bistveno spremenili. Dela je veliko, sejo obÄ?inskega sveta, na kateri bo tudi uradno sprejel dolĹžnosti Ĺžupana, na njej pa bodo obravnavali tudi osnutek rebalansa proraÄ?una za letoĹĄnje leto, je sklical za torek. Se pa v teh dneh veliko posveÄ?a ĹĄe bodoÄ?i organizaciji dela znotraj obÄ?inske uprave in se o tem pogovarja s sodelavkami in sodelavci. ÂťSkupaj z njimi Ĺželim zaÄ?rtati razvojno, produktivno in Ä?im bolj uÄ?inkovito upravo ter omogoÄ?iti obÄ?anom moĹžnost aktivnega sodelovanja pri oblikovanju naĹĄe prihodnosti,ÂŤ pravi Dermol, ki je prepriÄ?an, da se bo Velenje in z njim celotna obÄ?ina tudi v prihodnje uspeĹĄno razvijala. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

22. oktobra 2020

Januarja bo stekla v Velenju proizvodnja televizorjev Hisense V prvi fazi bodo zaposlili 30 delavcev, delovna mesta pa bodo najprej ponudili zaposlenim v tovarnah Gorenja – Delavce bodo zaÄ?eli usposabljati sredi decembra – V prvi fazi bodo izdelali dva milijona televizorjev letno

premogovne regije. Dodaten potencial razvoja regije predstavlja tudi moĹžnost vzpostavitve lokalne dobaviteljske mreĹže, kar je zlasti pomembno za malo gospodarstvo,ÂŤ pravijo v Hisense Gorenju.

Mira ZakoĹĄek

Slovenija center Hisensovih evropskih poslovnih operacij

V Hisense Gorenje se intenzivno pripravljajo na vzpostavitev tovarne televizorjev blagovne znamke Hisense za evropski trg. Ta bo stekla januarja prihodnje leto, v njej bodo v prvi fazi zaposlili 330, do konca januarja pa ĹĄe nadaljnjih 70, tako da bo v njej delalo 400 delavcev.

V novi tovarni televizorjev bodo moĹžnost zaposlitve najprej ponudili sodelavcem iz proizvodnih tovarn v Gorenju in iz Hisense Europe Electronik. Ti bodo torej imeli moĹžnost, da se prezaposlijo v novo tovarno. Te prezaposlitve bodo nadomeĹĄÄ?ali z novimi

zaposlitvami. Poleg proizvodnih delavcev bodo tudi del strokovnega kadra iskali v podjetjih skupine Hisense Europe, bodo pa v obeh primerih priloĹžnost za zaposlitev prav tako dobili tudi drugi, zunanji kandidati. Novi zaposleni delavci v proizvodnji bodo v tovarni televizijskih aparatov usposabljanje zaÄ?eli 15. decembra.

Televizorje bodo proizvajali v nekdanji tovarni hladilnozamrzovalnih aparatov

Tovarno televizorjev bodo uredili v nekdanji proizvodni hali hladilno-zamrzovalnih aparatov

znotraj proizvodnega obmoÄ?ja Gorenja, naloĹžba v tehnoloĹĄko opremo pa bo vredna sedem milijonov evrov.

Do leta 2023 ĹĄtiri milijone televizorjev letno

V prvi fazi bodo na ĹĄtirih proizvodnih linijah izdelali dva milijona televizijskih aparatov letno, nato naÄ?rtujejo, da bodo zmogljivost in ĹĄtevilo linij v naslednjih fazah do leta 2023 poveÄ?evali skladno z zahtevami trga – do skoraj ĹĄtirih milijonov aparatov letno.

V Hisense Gorenju so prepriÄ?ani, da bo vzpostavitev proizvodnje televizijskih aparatov

Hisense prispevala ne le k zmanjĹĄanju lokalne brezposelnosti, temveÄ? tudi h krepitvi inovativnosti, ĹĄiritvi proizvodnih aktivnosti, trajnostnemu razvoju ter veÄ?ji konkurenÄ?nosti in internacionalizaciji.

Opravljeno z odliko!

Ĺ oĹĄtanj – Septembra so revizorji iz Urada RS za nadzor proraÄ?una pri skrbnici na Ministrstvu za infrastrukturo in pri naroÄ?niku ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj izvedli revizijo projekta Preureditev Trga Bratov Mravljakov kot obmoÄ?je prijaznega prometa. V nobeni fazi postopkov izvedbe projekta (bili so v celoti preverjeni) niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Na ministrstvu pravijo, da redkokdaj prejmejo takĹĄno poroÄ?ilo brez priporoÄ?il in brez ugotovljenih nepravilnosti, zato ga bodo predstavljali kot primer dobre prakse.

Projekt so v celoti, na osnovi Ĺže izdelane projektne dokumentacije – od vloge za pridobitev nepovratnih sredstev do konÄ?ne realizacije – izpeljali v SluĹžbi za investicije in razvoj Komunalnega podjetja Velenje, ki jo vodi NataĹĄa Ribizel Ĺ ket.

Investicijsko dokumentacijo z najveÄ?jim ĹĄtevilom toÄ?k pripravili v dveh dneh

Avgusta 2018 nas je poklical podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Viktor Drev in nas zaprosil za pomoÄ? pri pripravi vloge za dodelitev nepovratnih sredstev iz postavke sofinanciranja ukrepov trajne mobilnosti za projekt. Rok je bil zelo kratek. V ponedeljek nam je bila zaupana naloga, v sredo je bilo vlogo treba oddati,ÂŤ pravi Ribizel Ĺ ketova. S sodelavko Mojco Pungartnik sta delali tudi ponoÄ?i, da sta do srede na osnovi

projektne dokumentacije, ki jo je pripravilo podjetje Biro Skiro iz Ljubljane, pripravili investicijsko dokumentacijo, vlogo in vse, kar je bilo povezano z njo. Decembra je obÄ?ina prejela Sklep o izboru in sofinanciranju projekta, ki je med vsemi takrat prijavljenimi projekti dosegel najveÄ?je ĹĄtevilo toÄ?k, 98,54 od moĹžnih stotih!

ÂťUstvarjanje veÄ?jega ĹĄtevila novih delovnih mest v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji ima ĹĄe dodatno teĹžo z vidika procesov prestrukturiranja

đ&#x;”˛

GOSPODARSKE novice

Ministrstvo za infrastrukturo je v revizijskem poroÄ?ilu o vodenju in nadzoru projekta Preureditev Trga Bratov Mravljak v Ĺ oĹĄtanju kot obmoÄ?ja prijaznega prometa SluĹžbo za investicije in razvoj Komunalnega podjetja Velenje izpostavilo kot primer dobre prakse Milena KrstiÄ? - Planinc

Nova delovna mesta se odpirajo tudi v lokalni dobaviteljski mreĹži

Ena od pomembnejĹĄih strategij podjetja Hisense je centraliziranje proizvodnih baz v Evropi, kar poveÄ?uje uÄ?inkovitost delovanja in poslediÄ?no zmanjĹĄuje stroĹĄke. Skupina Hisense je za center svojih evropskih poslovnih operacij izbrala Slovenijo, kjer je tudi sedeĹž evropskega dela skupine, za svojo glavno proizvodno in razvojno lokacijo pa doloÄ?ila Velenje.

Komunalnemu podjetju, SluĹžbi za investicije in razvoj. Strokovni nadzor gradnje sta prevzela sodelavca SaĹĄa MilijaĹĄ in Jan Apat, vodenje projekta pa vodja SluĹžbe za investicije in razvoj. V celoti so pripravljali in oddajali tudi zahtevke za povraÄ?ilo sofinanciranih sredstev in jih od dodeljenih 817.994 evrov pridobili 805.907.

â?ą

nadzor. Naloge opravljajo za obÄ?ine lastnice, od leta 2013 pa si morajo doloÄ?eni del poslov sami zagotoviti na trgu, na katerem so vse bolj prepoznavni. ÂťTrenutno izdelujemo dokumentacijo za odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje odpadnih voda za ObÄ?ine RuĹĄe, Litija, Radlje ob Dravi, uspeĹĄno smo zakljuÄ?ili dva projekta na Ljubnem

Skupina je bila ustanovljena leta 2005.

Ogromno izkuĹĄenj so si pridobili pri izvedbi kohezijskih projektov Celovita oskrba s pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini in Odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje odpadne vode v Ĺ aleĹĄki dolini.

Slovenija se je znova zadolĹžila Slovenija se je prejĹĄnji teden znova zadolĹžila na mednarodnem trgu.

Izdala je za eno milijardo evrov 30-letnih obveznic, so sporoÄ?ili z ministrstva za finance. Obrestna mera je bila dokaj ugodna, dosegla je nekaj manj kot pol odstotka, toliko kot tudi zahtevana donosnost.

Kot spominja Ä?asnik Finance, je drĹžava letos prek izdaj razliÄ?nih obveznic in dopolnitev obstojeÄ?ih izdaj zbrala skoraj ĹĄest milijard evrov, upoĹĄtevajoÄ? izdane zakladne menice pa ĹĄe nekaj veÄ?. PrecejĹĄnji del teh sredstev je ĹĄel za financiranje ukrepov za blaĹženje negativnih posledic epidemije Covida-19 za gospodarstvo in prebivalstvo.

SaĹĄa regija pripravlja razvojne dokumente Savinjsko-ĹĄaleĹĄka regija pripravlja razvojni program za novo finanÄ?no perspektivo 2021–2027, istoÄ?asno pa poteka tudi priprava strategije prestrukturiranja premogovne regije SAĹ A. O tem je na zadnji seji razpravljal tudi upravni odbor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice Osnovni cilj je skupaj z vsemi udeleĹženci pripraviti takĹĄne programe in projekte, ki bodo SAĹ A regiji prinesli dodaten razvoj in prispevali k ĹĄe boljĹĄi kvaliteti Ĺživljenja. Oba dokumenta morata biti pripravljena do marca prihodnje leto.

Pro plus prodan ÄŒeĹĄka investicijska skupina PPF Group v lasti najbogatejĹĄega ÄŒeha Petra Kellnerja je zakljuÄ?ila prevzem sklada CME, ki je med drugim lastnik slovenske medijske druĹžbe Pro Plus ter televizijskih postaj na ÄŒeĹĄkem, SlovaĹĄkem, v Romuniji in Bolgariji.

Prihodnje leto rast?

NataĹĄa Ribizel Ĺ ket: ÂťNa revizijsko poroÄ?ilo smo zelo ponosni. Projekt smo izpeljali od vloge za pridobitev nepovratnih sredstev do konÄ?ne realizacije.ÂŤ

KonÄ?na vrednost projekta je potrdila, kako dobro je bil voden projekt

Marca leta 2019 so zaÄ?eli postopke javnega naroÄ?anja za izbor izvajalca gradnje, junija pa Ĺže podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem, podjetjem Nivig. Vodenje projekta in nadzor nad gradnjo je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zaupala

Rekli so â?ą Viktor Drev, podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj: ÂťObÄ?ina

Ĺ oĹĄtanj veliko sodeluje s Komunalnim podjetjem Velenje na podroÄ?ju investicij. Tudi pri prenovi Trga bratov Mravljakov, sedaj Glavnega trga, je njihova sluĹžba inĹženiringa ves Ä?as sodelovala, od prijave na razpis za pridobitev sredstev, javnega naroÄ?ila, nadzora do Ä?rpanja sredstev. Za opravljeno delo se jim iskreno zahvaljujemo, saj kontrola Ministrstva za finance ni naĹĄla pomanjkljivosti.ÂŤ

Po prejetem revizijskem poroÄ?ilu so tako na Komunalnem podjetju Velenje kot na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so na trg ĹĄe posebej ponosni.

Ocenjena vrednost projekta je pri pripravi vloge znaĹĄala 1.791.305 evrov, ob realizaciji pa 1.316.505 evrov. NiĹžji znesek financiranja je zaradi niĹžje realizirane vrednosti projekta tudi prvi kazalec, da je bil projekt dobro voden.

Naloge za ObÄ?ine lastnice in za trg izvajajo podjetja

SluĹžba za investicije in razvoj Komunalnega podjetja Velenje izvaja razliÄ?ne naloge, povezane z izvedbo projektov, od idejne zasnove do realizacije s podroÄ?ja komunalne infrastrukture in ostalih nizkih gradenj ter vodenje investicij, inĹženiringa in strokovni

ob Savinji in v LuÄ?ah, kjer smo izdelali projektno dokumentacijo, nudili pomoÄ? pri izvedbi postopkov javnega naroÄ?anja za izbiro izvajalcev del ter izvajali nadzor nad gradnjo dveh malih komunalnih Ä?istilnih naprav za odpadno komunalno vodo. Obe dosegata zelo dobre uÄ?inke Ä?iĹĄÄ?enja,ÂŤ pravi NataĹĄa Ribizel Ĺ ket, ki za Mestno obÄ?ino Velenje izvaja nalogo koordinatorja, nudi pomoÄ? pri vodenju projektov CTN Prireditveni oder in prostor, CTN Stari trg 11, ter CTN Ravitalizacija starotrĹĄkega jedra Velenje, medtem ko sodelavka Mojca Pungartnik pripravlja zahtevke za povraÄ?ilo đ&#x;”˛ sofinanciranih sredstev. â€

Mednarodni denarni sklad (IMF) je med jesenskim zasedanjem IMF in Svetovne banke v Washingtonu izdal poroÄ?ilo o svetovnih gospodarskih obetih (WEO), v katerem svetovnemu gospodarstvu za letos napoveduje 4,4-odstotno nazadovanje BDP, prihodnje leto pa 5,2-odstotno rast. S tem je izboljĹĄal napoved za letos in poslabĹĄal napoved za prihodnje leto.

Vsako leto veÄ? odpadkov V Sloveniji je lani nastalo 8,4 milijona ton vseh vrst odpadkov, kar je en odstotek veÄ? kot predlani. Od tega je bilo 1,075 milijona ton komunalnih odpadkov, pet odstotkov veÄ? kot predlani. Prebivalec Slovenije je v povpreÄ?ju proizvedel 514 kilogramov komunalnih odpadkov, 19 kilogramov veÄ? kot leta 2018. Od celotne koliÄ?ine komunalnih odpadkov, nastalih leta 2019 v Sloveniji, jih je bilo malo veÄ? kot 785.000 ton ali 73 odstotkov zbranih loÄ?eno. DeleĹž je nekoliko veÄ?ji kot predlani, ko je znaĹĄal 71 odstotkov.

Korona kriza zmanjĹĄala izpuste Omejitve zaradi pandemije Covida-19 so prispevale k 8,8-odstotnemu padcu izpustov ogljikovega dioksida v prvi polovica leta, kaĹžejo rezultati ĹĄtudije InĹĄtituta za raziskave vpliva podnebnih sprememb iz Potsdama. Emisije so se zniĹžale zaradi zaprtja meja, policijske ure, omejitev gibanja in drugih ukrepov. Izpusti so Ĺže julija, ko je veÄ?ina drĹžav sprostila ukrepe, priĹĄli nazaj na predkrizno raven. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

22. oktobra 2020

Vsaka kriza je priloĹžnost, Ä?e se je lotiĹĄ na pravi naÄ?in Podjetje Turna Ĺ oĹĄtanj kljub korona krizi posluje dobro – Med novimi posli za obstojeÄ?e partnerje tudi embalaĹža za covid cepivo – Zaradi potreb po dodatnih zmogljivostih prihodnje leto izgradnja nove hale – Aktivno iĹĄÄ?ejo nove sodelavce Tatjana PodgorĹĄek

Podjetje Turna Ĺ oĹĄtanj, pod okriljem katerega delujejo ĹĄtiri hÄ?erinska podjetja ali odvisne druĹžbe doma in v tujini, sodi med svetovne proizvajalce komponent za belo tehniko.

Na lokaciji v Ĺ oĹĄtanju zaposluje nekaj manj kot 200 delavcev, za katere direktor podjetja Vladimir PogaÄ? pravi, da so z izvajanjem predpisanih in ĹĄe nekaterih svojih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžbe s Covid-19 v prvem valu epidemije pokazali veliko mero odgovornosti za svoje zdravje, zdravje sodelavcev in ne nazadnje tudi do podjetja. ÂťPokazali so, da zaupajo vodstvu, ki organizacijo dela prilagaja razmeram. Potrditev odgovornega ravnanja in pravilnost sprejetih ukrepov za prepreÄ?itev morebitnega ĹĄirjenja okuĹžbe znotraj podjetja tudi nazorno dokazuje, da smo zajezili obe zabeleĹženi okuĹžbi s Covid-19, ki sta priĹĄli od zunaj, in da smo krizo

v prvem valu dobro preĹĄli.ÂŤ Na preostala naĹĄa vpraĹĄanja je Vladimir PogaÄ? takole odgovoril: Kako pa je korona epidemija vplivala na uresniÄ?evanje zastavljenih ciljev? ÂťPrvi val v marcu je bil za nas velik ĹĄok. NaroÄ?ila so se zmanjĹĄala v povpreÄ?ju za 30 %, odvisno od programa. Da zmanjĹĄanje ni bilo bolj izrazito kot morda v drugih okoljih, lahko pripiĹĄemo razprĹĄenosti naĹĄih kupcev. Dogajalo se je, da niso vsi zaprli ali zmanjĹĄali proizvodnje naenkrat, ampak enkrat eni, drugiÄ? drugi in obratno. Nekateri kupci iz Vzhodne Evrope pa praktiÄ?ni niso Ä?utili nobenih posledic, kar nam je pomagalo. Ĺ˝e konec junija smo znova dosegli normalne koliÄ?ine naroÄ?il in od takrat dalje poslujemo relativno dobro.ÂŤ Glede na to, da so se trgovci pohvalili z zelo dobro prodajo koles, se je to odrazilo tudi pri proizvodnji vaĹĄega ponija?

Vladimir PogaÄ?: ÂťS pridom izkoriĹĄÄ?amo to, kar imamo in znamo.ÂŤ

ÂťOdrazilo se je v dobri prodaji ponija v trgovinah, ĹĄe bolj pa preko spleta. Prodali smo vse, kar smo proizvedli, poleg teh pa tudi kolesa predvsem viĹĄjega cenovnega razreda iz zaloge prejĹĄnjih sezon. Pri proizvodnji koles vpliva korone ni bilo toliko, ker so cikli v kolesarski branĹži

zelo dolgi. Potreben material smo namreÄ? morali naroÄ?iti Ĺže lansko jesen. Izdelali smo veÄ? kot tisoÄ? koles. Pri tem naj pojasnim, da pri kolesarstvu poznamo veÄ? trendov: ĹĄportna kolesa za rekreacijo ter mestna kolesa za dnevno mobilnost. NaĹĄ poni sodi med slednje. In v Ä?asu epidemije, ko je bilo v mobilnosti kar nekaj teĹžav, se je izkazal za odliÄ?no prevozno in rekreacijsko sredstvo, ĹĄe posebej v mestih. Dejstvo je, da vsaka kriza ne prinese le posledic, ampak pospeĹĄi nekatere v druĹžbi Ĺže znane trende.ÂŤ Nekateri menijo, da prinaĹĄa kriza nove izzive. Pritrjujete temu tudi v Turni? ÂťVsaka kriza je priloĹžnost, vendar jih je potrebno identificirati ter se jih pravilno lotiti. V zaÄ?etku krize smo se na veliko ukvarjali z vpraĹĄajem, kaj bo z naĹĄimi programi. Imamo veliko sreÄ?o, ker nismo vpeti v avtomobilsko industrijo, ki jo je kriza najbolj

prizadela. Smo pa precej vpeti v mednarodne nabavne in prodajne tokove, kar pomeni, da smo se sooÄ?ili s krizo logistike, ki je bila zelo intenzivna, sploh ob nabavah iz Azije, Kitajske, severne Italije, kjer imamo dobavitelje za ploÄ?evino. Postopoma smo ugotavljati, da imamo izdelke, ki imajo kar nekaj priloĹžnosti. Prav tako pa je druge, ki delujejo globalno, kriza logistike prisilila, da so zaÄ?eli iskati lokalne dobavitelje. Pri tem smo z obstojeÄ?imi partnerji zaznali priloĹžnost za uvedbo dveh programov za proizvodnjo ter sestavo elementov, ki so jih ti zaradi logistiÄ?nih teĹžav preselili iz drugih drĹžav k nam. Prepoznali so prednost slovenske geostrateĹĄke lokacije in naĹĄega tehnoloĹĄko tehniÄ?nega znanja.

NaĹĄe podjetje Turvac, ki se ukvarja z izdelavo posebne vakuumske izolacije in je v solastniĹĄtvu s tujo multinacionalko, je v tej krizi pridobilo najveÄ?ji posel v svoji zgodovini: izdelavo izolacijskega jedra za embalaĹžo za prevoz cepiva proti Covidu-19.

NajveÄ?ja svetovna farmacevtska druĹžba bo tako veÄ? kot polovico svoje proizvodnje cepiva po svetu prevaĹžala v naĹĄi izolaciji.ÂŤ

Obeti do konca leta oziroma v bliĹžnji prihodnosti so torej dobri? ÂťSo. Na lokaciji v Ĺ oĹĄtanju naÄ?rtujemo kar precejĹĄnja vlaganja predvsem v ĹĄiritev prostorskih zmogljivosti. Potrebujemo jih zaradi veÄ?jih proizvodnih potreb, novih strojev, novih linij. To nam narekujejo podpisane pogodbe z naĹĄimi globalnimi partnerji iz sveta bele tehnike, kar je naĹĄa kljuÄ?na usmeritev. V tem segmentu Ĺželimo in tudi moramo biti vrhunski ter konkurenÄ?ni.

Izgradnjo nove hale naÄ?rtujemo prihodnje leto. Skrbijo pa nas trenutne zdravstvene razmere, saj lahko ĹĄirjenje novega virusa ohromi proizvodnjo takĹĄnega podjetja, kot je naĹĄe. Skrbi nas tudi, ker v tem Ä?asu teĹžko dobimo nove sodelavce. Na enotah zavoda za zaposlovanje je sicer prijavljenih veliko ĹĄtevilo brezposelnih, mi pa Ĺžal ne dobimo dovolj delavcev za zadostitev potreb. Razloge za to pripisujemo tudi zlorabi sicer dobronamernih ukrepov drĹžave za prepreÄ?evanje posledic krize, saj mnogi trenutno dobivajo znatne podpore, a ne delajo in dela niti ne iĹĄÄ?ejo.ÂŤ đ&#x;”˛

Z novim znanjem do nove zaposlitve SPIN je program vkljuÄ?evanja oseb, ki so pred izgubo zaposlitve oziroma je njihova zaposlitev ogroĹžena – V programu dobijo brezposelni dodatne kompetence in znanje – UdeleĹženci razvijajo veĹĄÄ?ine in tehnike za boljĹĄo pripravljenost na spremembe, s katerimi se spoprijemajo na delovnim mestih Jasmina Ĺ karja

14. oktobra je v Velenju potekala novinarska konferenca SPIN na temo Usposabljanja SPIN za osebe, ki so pred izgubo zaposlitve v Ä?asu ĹĄirjenja novega koronavirusa. Konferenco je vodil direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice in predstavnik delodajalcev mag. Franci Kotnik, na njej pa so sodelovale ĹĄe vodja projekta dr. Selma FilipanÄ?iÄ?

Jenko, predstavnica vodilnega partnerja iz podjetja Invel mag.

Sandra Bera ter na daljavo ĹĄe direktorica Javnega ĹĄtipendijskega, razvojnega, preĹživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije Irena KuntariÄ? Hribar ter direktorica celjske obmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda RS za zaposlovanje mag. Alenka Rumbak.

Projekt ponuja reĹĄitev razvijanja novih znanj prihodnosti

Da bi laĹžje preĹĄli v novo zaposlitev ali ohranili obstojeÄ?e delovno mesto, Javni ĹĄtipendijski, razvojni, invalidski in preĹživninski sklad Republike Slovenije izvaja program VkljuÄ?evanje oseb, ki so pred izgubo zaposlitve, v ukrepe na trgu dela. Ta s sofinanciranjem delavnic pomaga zaposlenim, da ohranijo zaposlitev ali preidejo v novo zaposlitev. Projekt se je v Ä?asu ĹĄirjenja novega virusa pokazal za uÄ?inkovito reĹĄitev za ohranjanje zaposlitve ali hitrejĹĄe prehajanje oseb, ki so pred izgubo zaposlitve, v novo zaposlitev na trgu dela. SPIN s storitvami za razvoj kariere in

usposabljanji omogoÄ?a celovito brezplaÄ?no podporo zaposlenim, katerih zaposlitev je ogroĹžena, da razvijajo veĹĄÄ?ine in kompetence prihodnosti, ki poveÄ?ujejo zaposljivost in uspeĹĄnost pri zasedbi delovnih mest.

kariernim naÄ?rtom, 555 oseb pa je zakljuÄ?ilo usposabljanja SPIN. Prva faza je namenjena razvoju kariere, v drugem delu govorimo o razvoju kompetenc, pri Ä?emer nudimo vse vrste izobraĹževanj.

Dobro projekta je, da se prilago-

Znanje je kljuÄ? do uspeha

V nadaljevanju je Irena KuntariÄ? Hribar, direktorica Javnega ĹĄtipendijskega, razvojnega, preĹživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije, predsta-

prihaja do takĹĄnih situacij, do izgube sluĹžb, smo pa hkrati veseli, da je projekt uspeĹĄen in ljudem poskuĹĄa ohraniti obstojeÄ?o zaposlitev oziroma poiskati novo delo.

Vlaganje v znanje zaposlenih in brezposelnih je kljuÄ? do uspeha, zato mislim, da bomo iz te krize izĹĄli uspeĹĄno. NaĹĄ kljuÄ?ni cilj je razvijanje kariere, pridobitev potrebnih znanj, da ljudje obdrĹžijo zaposlitev oziroma laĹžje poiĹĄÄ?ejo novo. Ĺ˝elimo si, da bi ljudje uporabili Ä?im veÄ? znanja, da bi

Dobro projekta je, da se prilagodijo posamezniku

PrecejĹĄnje je povpraĹĄevanje po znanju tujega jezika

Dr. Selma FilipanÄ?iÄ? Jenko je predstavila dosedanje izkuĹĄnje, doseĹžene rezultate in uÄ?inke projekta SPIN na ĹĄirĹĄe okolje. Gre za uspeĹĄen projekt, ki ga izvajajo dobro leto in ustreza danaĹĄnjemu Ä?asu, Ä?asu sprememb, ki od ljudi zahteva, da se spremembam pri-

â?ą

Ljudje, ki so doma, imajo veÄ? Ä?asa in volje za pridobivanje novih znanj. KljuÄ?na je moĹžnost izbire vsebin in vkljuÄ?itev delodajalcev.

lagajajo in lahko razvijajo svojo kariero. ÂťPrisotni smo na devetindvajsetih lokacijah po Sloveniji, omogoÄ?amo vsem, da pridobijo dodatna znanja. Do zdaj smo v projekt vkljuÄ?ili 1200 udeleĹžencev, ki so bili ob vstopu v projekt pred izgubo zaposlitve, od tega je 981 oseb Ĺže dobilo celostno podporo pri aktivnostih razvoja kariere z izdelanim individualnim

lanskega do letoĹĄnjega leta enajst predstavitev in dvesto ĹĄtiriinpetdeset iskalcev zaposlitve, ĹĄe bolj pa to, da smo lahko na terenu delodajalcem ponudili in pokazali moĹžnosti projekta SPIN, ki so jo nekatera podjetja z veseljem sprejela. Projekt je namreÄ? odliÄ?en primer prepreÄ?evanja brezposelnosti. Ĺ˝elimo si, da bi prerasel v redno programsko orodje Zavoda za zaposlovanje. Razmere na trgu dela so teĹžke, sploh, ker se bo brezposelnost ĹĄe stopnjevala,ÂŤ je pojasnila Rumbakova.

Projekt poteka dobro, vlaganje v znanje zaposlenih in brezposelnih je kljuÄ? do uspeha.

dimo posamezniku in podjetju, da ne pride do odpuĹĄÄ?anj. KljuÄ?no je prilagajanje spremembam.

VkljuÄ?ujemo sedeminĹĄtirideset uÄ?iteljev in predavateljev za razliÄ?ne potrebe,ÂŤ pojasni FilipanÄ?iÄ? Jenkova. Glede prednosti pa doda, da gre za izobraĹževanja po Ĺželji osebe. ÂťRazvili smo e-izobraĹževanje, zato se bodo prihodnja usposabljanja organizirala in izvajala v kombinaciji v Ĺživo in/ali online, glede na potrebe ciljne skupine in sprejetih ukrepov na nacionalni ravni za prepreÄ?itev ĹĄirjenja novega koronavirusa.ÂŤ

vila pomen projekta za osebe, ki so pred izgubo zaposlitve. Projekt je namenjen ranljivim skupinam in spodbujanju vkljuÄ?evanja oseb, ki so pred izgubo zaposlitve, oziroma oseb, katerih zaposlitev je ogroĹžena, v ukrepe na trgu dela.

Z nudenjem celovite podpore – v obliki informiranja, motiviranja, kariernega svetovanja, razliÄ?nih usposabljanj in izobraĹževanj – bo osebam iz ciljne skupine omogoÄ?en laĹžji prehod na nova delovna mesta ali novo zaposlitev. Aktivnosti programa bodo usmerjene v prepreÄ?evanje njihovega prehoda v brezposelnost.ÂŤ Ĺ˝alosti me, da

projekt razĹĄirili,ÂŤ je nadaljevala KuntariÄ? Hribarjeva.

Projekt je odliÄ?en primer prepreÄ?evanja brezposelnosti

O uspeĹĄnem sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje je spregovorila mag. Alenka Rumbak, direktorica ObmoÄ?ne sluĹžbe Celje, ki je izpostavila pozitivne uÄ?inke sodelovanja pri vkljuÄ?evanju iskalcev zaposlitve in preseĹžnih delavcev podjetja Steklarna RogaĹĄka in Steklarski Hram v usposabljanje. ÂťZa nas je pomembno, da smo imeli od

Sledila je predstavitev usposabljanj v SPIN, ki jo je predstavila mag. Sandre Bera, predstavnica vodilnega partnerja iz podjetja Invel, s poudarkom na izvajanju izobraĹževanj v Ä?asu ĹĄiritve novega koronavirusa, ki so se v Ä?asu ĹĄiritve tega virusa izvajala v celotni regiji. ÂťV zadnjem Ä?asu je precej povpraĹĄevanja po znanju tujega jezika in teÄ?aju slovenskega jezika za priseljence. Tudi raÄ?unalniĹĄki programi, znanje digitalnega marketing so zelo iskana.

Trudimo se vsem udeleĹžencem ponuditi tisto, kar Ĺželijo, v Ĺželji po ohranjanju delovnih mest.

Nabor usposabljanja je velik, dobro so obiskane motivacijske delavnice, precej se vkljuÄ?ujejo v usposabljanje in pridobivanje komunikacijskih veĹĄÄ?in, znanja javnega nastopanja, tudi razvoj Ä?ustvene inteligence je eno od podroÄ?ij prihodnosti,ÂŤ je o zgodbah, ki izpopolnjujejo in izobraĹžujejo, pristavila predstavnica vodilnega partnerja podjetja Invel, ki se ĹĄe kako zaveda pomena prilagajanja vsebin, ki postavljajo most do razvoja posameznikov glede na potrebe in skupine. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 14. oktobra Vlada je zaradi slabĹĄanja epidemioloĹĄkih razmer sprejela nove ukrepe za omejitev ĹĄirjenja koronavirusa. Od ponedeljka se bodo uÄ?enci od 5. razreda in srednjeĹĄolci spet ĹĄolali na daljavo, je dejal premier Janez JanĹĄa. Za sedem regij pa bo od petka prepovedano zbiranje veÄ? kot 10 oseb, omejeno prehajanje med regijami, maske pa obvezne tudi na prostem.

Tuberkuloza z 1,4 milijona smrti na leto velja za najsmrtonosnejĹĄo nalezljivo bolezen na svetu. V zadnjem letu je za tuberkulozo zbolelo deset milijonov ljudi, je sporoÄ?ila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Francoska vlada je ponovno uve-

Tuberkuloza velja za najsmrtonosnejĹĄo nalezljivo bolezen na svetu

dla izredne zdravstvene razmere zaradi pandemije Covida-19, ki vladi omogoÄ?ajo, da sprejme stroĹžje ukrepe. Za Pariz, Marseille in ĹĄe sedem mest so uvedli tudi policijsko uro od 21. do 6. ure.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes sporoÄ?il, da so v Rusiji registrirali drugo cepivo proti Covidu-19 in da je tretje cepivo Ĺže v delu.

vodstvom SLS v sredo v DZ vloĹžili skoraj 7000 podpisov za spremembo zakona o poĹĄtnih storitvah. Cilj zakona je med drugim zaustaviti ĹĄkodljivo zapiranje poĹĄtnih poslovalnic na slovenskem podeĹželju in tudi v mestih.Â

Petek, 16. oktobra LaĹžne novice v smislu zanikanja nevarnosti novega koronavirusa, ki se v Evropi ĹĄirijo predvsem po druĹžabnih omreĹžjih, v Sloveniji pa Ĺžal velikokrat tudi v osrednjih medijih, silijo Evropo in posamezne drĹžave k sprejemanju ostrejĹĄih ukrepov, kot bi bili dejansko potrebni, je dejal premier Janez JanĹĄa v okviru drugega dne vrha EU. Stranke pobudnice Koalicije ustavnega loka in JoĹže P. Damijan so vlado pozvale k sprejemu izrednih ukrepov za zaĹĄÄ?ito najbolj ogroĹženih skupin prebivalstva in h krepitvi kapacitet za bolnike s Covidom-19. Protestniki, ki ob petkih v Ljubljani protestirajo proti aktualni oblasti, so znova sedli na kolesa.

Tudi tokrat so dogajanje spremljali policisti, ki so v sodelovanju z zdravstvenim inĹĄpektoratom nadzirali spoĹĄtovanje odloka za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja nalezljive bolezni.

Popisali so nekatere protestnike pred DZ. Na protestih petkovih protestih sicer ne NIJZ ne vlada nista zabeleĹžila enega samega primera okuĹžbe z virusom.

V Gaberkah so zasadila prvo lopato za gradnjo severnega dela tretje razvojne osi

sa Valentin Hajdinjak sta v Gaberkah zasadila prvi lopati za gradnjo severnega dela tretje razvojne osi.

Ob tej priloĹžnosti je Vrtovec povedal, da gradnje tretje razvojne osi ne more niÄ? veÄ? ustaviti.

Vodenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prevzema dosedanji drĹžavni sekretar na tem ministrstvu JoĹže PodgorĹĄek. Med prioritetami izpostavlja krepitev samooskrbe s kmetijskimi proizvodi, zagotavljanje varne hrane in uÄ?inkovito Ä?rpanje evropskih sredstev. Poudarek Ĺželi nameniti tudi trajnostnemu razvoju.

V drĹžavni svet je bil na nadomestnih volitvah izvoljen Franjo NaraloÄ?nik, Ĺžupan ObÄ?ine Ljubno, ki je nadomestil avgusta preminulega Bojana KontiÄ?a.

Sindikat poĹĄtnih delavcev Slovenije, eden od dveh reprezentativnih sindikatov na PoĹĄti Slovenije, je z

Britanski premier Boris Johnson grozi, da bo Anglija iz EU odĹĄla brez dogovora

Voditelji Ä?lanic EU so se drugi dan rednega oktobrskega zasedanja v Bruslju posvetili pandemiji Covida-19. Pozvali so k nadaljnjemu usklajevanju ukrepov proti novemu virusu na osnovi najboljĹĄih znanstvenih dognanj.

Britanski premier Boris Johnson je poudaril, da se je treba pripraviti, da strani do 1. januarja ne bosta dosegli dogovora. V pariĹĄkem predmestju je napadalec obglavil moĹĄkega. Policija ga je kasneje ubila. Napad naj bi se zgodil pozno popoldan v bliĹžini ĹĄole v pariĹĄkem predmestju. Ĺ˝rtev je uÄ?itelj zgodovine, ki je nedavno v razredu kazal karikature preroka Mohameda.

Sobota, 17. oktobra Skladno z zadnjimi odloÄ?itvami vlade je v rdeÄ?ih statistiÄ?nih regijah z najslabĹĄo epidemioloĹĄko sliko od tega dne zaÄ?asno prepovedano opravljati gostinsko dejavnost v lokalih. Je pa dovoljena priprava in dostava ter osebni prevzem hrane in pijaÄ?e. Prepovedano je tudi ponujanje storitev v fitnes centrih in zaprtih ĹĄportnih objektih, za frizerje in kozmetike pa veljajo stroĹžje omejitve.

V Levici so zaÄ?eli kongres, ki bo zaradi trenutnih epidemioloĹĄkih razmer in sprejetih ukrepov potekal v dopisni obliki, do 2. novembra. Na kongresu bodo glasovali o vrsti statutarnih sprememb, izvedli nadomestne volitve za Ä?lane disciplinske komisije in potrjevali letna poroÄ?ila. Potrdili naj bi tudi deklaracijo o podnebni in okoljski krizi.

22. oktobra 2020

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

ÄŒetrtek, 15. oktobra DZ je sprejel peti protikoronski zakon, ki podaljĹĄuje nekatere dosedanje ukrepe za blaĹžitev posledic Covida-19 in prinaĹĄa ĹĄe nove. Poudarek je na zaĹĄÄ?iti delovnih mest, ĹĄtevilni ukrepi segajo v zdravstvo in socialno varstvo. VeÄ?ina bo veljala do konca tega leta, vrednost vseh skupaj je ocenjena na 420 milijonov evrov.

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in predsednik uprave Dar-

Velenje je prejelo ĹĄe eno priznanje

ZdruĹženje novinarjev in publicistov (ZNP) je ostro obsodilo incident, v katerem je na petkovih protestih v Ljubljani glasbenik Zlatan ÄŒordić - Zlatko napadel snemalca novinarske ekipe Nove24TV in mu odvzel kamero.

TuristiÄ?na zveza Slovenije (TZS) je v soboto razglasila letoĹĄnje dobitnike priznanj v akciji Moja deĹžela - lepa in gostoljubna. Med veÄ?jimi mesti je kot najbolj urejeno in gostoljubno Ĺže drugiÄ? zapored zmagalo Velenje.

Nedelja, 18. oktobra Krizni del vlade je skupaj s svetovalno skupino ministrstva za zdravje v nedeljo pregledal uÄ?inke dosedanjih ukrepov. Premier Janez JanĹĄa se je v nagovoru drĹžavljanom zahvalil za varovanje lastnega in zdravja drugih in drĹžavljane pozval, naj z odgovornim obnaĹĄanjem pomagajo zdravstvu v bitki za Ĺživljenja. Po sestanku s svetovalno strokovno skupino pa je na Twitterju sporoÄ?il „Od ponedeljka naprej bo za 30 dni za celo Slovenijo razglaĹĄena epidemija.“ V Sloveniji je pojavnost okuĹžb 328 na 100.000 prebivalcev, po podatkih vlade s tega dne dopoldne pa se je v bolniĹĄnicah na soboto zdravilo 265 oseb, intenzivno terapijo pa je potrebovalo 49 bolnikov.

V Evropski uniji in njenih najpomembnejĹĄih evropskih partnerkah je v povezavi s Covidom-19 umrlo Ĺže veÄ? kot 200.000 ljudi, z novim koronavirusom pa je okuĹženih skoraj 4,8 milijona ljudi.

V Belorusiji ljudje proti dolgoletnemu predsedniku drĹžave Aleksandru LukaĹĄenku protestirajo Ĺže od volitev 9. avgusta

V Belorusiji se je na ulice znova podalo na tisoÄ?e ljudi, da bi protestirali proti dolgoletnemu predsedniku drĹžave Aleksandru LukaĹĄenku in nasilju nad protestniki. Kljub groĹžnjam oblasti, da bodo ostro ukrepale proti protestnikom, se je v Minsku po ocenah opazovalcev zbralo veÄ? kot 15.000 ljudi.

Ponedeljek, 19. oktobra Vlada je v Sloveniji razglasila 30-dnevno epidemijo Covida-19.

Poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite SreÄ?ko Ĺ estan je Ĺže izdal sklep o aktiviranju drĹžavnega naÄ?rta zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja. Ta omogoÄ?a, da poleg zdravstvenih in drugih sluĹžb drĹžava uporabi tudi sile in sredstva za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ?.

Pouk za uÄ?ence od vkljuÄ?no 6. razreda in dijake poteka na daljavo.

To je eden od ukrepov, s katerim

Ĺželi vlada zajeziti ĹĄirjenje novega koronavirusa. Za zdaj velja, da bo pouk na daljavo potekal ta teden, sledijo enotedenske poÄ?itnice, ob koncu katerih naj bi bilo znano, kako naprej. Vlada je na dopisni seji sprejela nove ukrepe, in sicer omejitev druĹženja nad ĹĄest ljudi in prepoved gibanja ponoÄ?i od 21. do 6. ure. Slednja zaÄ?ne veljati v torek ob 21. uri. Vlada prepoveduje vse prireditve, maĹĄe, poroke v vseh regijah.

Pouk za uÄ?ence od vkljuÄ?no 6. razreda in dijake spet poteka na daljavo

Skupina 13 programskih svetnikov RTVS predlaga predÄ?asno razreĹĄitev generalnega direktorja Igorja Kadunca. Kadunc meni, da je resniÄ?ni namen predloga ne le njegova razreĹĄitev, ampak tudi zamenja direktorjev programa in uredniĹĄtva.

Infektologinja Bojana Beović pravi, da na osnovi deleĹža pozitivnih testov ocenjujejo, da je v Sloveniji okuĹžen odstotek prebivalstva. Ob tem jih skrbi predvsem naraĹĄÄ?anje ĹĄtevila oseb, ki potrebujejo hospitalizacijo. Po svetu se je doslej z novim virusom okuĹžilo Ĺže veÄ? 40 milijonov ljudi, umrlo je okoli 1,1 milijona ljudi.

Torek, 20. oktobra PrimoĹž RogliÄ? je Ĺže prvi dan oblekel rdeÄ?o majico vodilnega na Vuelti, saj je zmagovalec prve etape dirke po Ĺ paniji. Na italijanskem Giru v Furlaniji Julijski krajini pa je prvo etapno zmago v karieri na velikih pentljah slavil Jan Tratnik.

NaĹĄa kolesarja PrimoĹž RogliÄ? in Jan Tratnik (na sliki) do dveh odmevnih etapnih zmag

Skoraj 80 odstotkov vpraĹĄanih Slovencev in Evropejcev podpira pogojevanje prejemanja evropskih sredstev s spoĹĄtovanjem vladavine prava, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil Evropski parlament.

Do ponedeljka popoldan so prebivalci Slovenije unovÄ?ili nekaj veÄ? kot 917.000 turistiÄ?nih bonov v skupni vrednosti 125,6 milijona evrov. Tako je bilo delno ali v celoti izkoriĹĄÄ?ene 35,2 odstotka njihove vrednosti.

Meja statistiÄ?nih regij ne bo veÄ? mogoÄ?e preÄ?kati niti zaradi obiska turistiÄ?nih rezervacij.

Vlada je doloÄ?ila, da lahko tudi v rdeÄ?ih regijah frizerski in kozmetiÄ?ni saloni sprejmejo eno stranko na 20 kvadratnih metrov. Dovoljena so tudi ĹĄportna tekmovanja na najviĹĄji ravni, a brez gledalcev.

Ministrstvo za kulturo je nekatere nevladne organizacije, ki delujejo na Metelkovi 6, pozvalo k izselitvi do konca januarja 2021. Ti pa mu sporoÄ?ajo, da stavbe ne nameravajo zapustiti, saj sredstva za obnovo ĹĄe niso zagotovljena.

Zima prihaja Ĺ˝e ĹĄestindvajset petkov se v Ljubljani kolesari. Pri protestih niha le ĹĄtevilo angaĹžiranih, nikakor ne vsebina – osmiĹĄlja jo sprotno odzivanje na aktualnopolitiÄ?no dogajanje. In je izraz temeljne ustavne pravice vsakega drĹžavljana, zato je blatenje protestnikov s strani tviteraĹĄev in fejsbukarjev alarmantno. Kajti vsakdo ima to pravico, gre za postulat demokratiÄ?nosti.

Smo Ĺže na meji?

Letala so nas preletela ... in spet smo nazaj v pomladanskem obdobju. Tudi glede ne-ĹĄtevila dodatnih kapacitet, od postelj do osebja ali covid bolniĹĄnice; kot da je nekdo na GregorÄ?iÄ?evi Ä?ez poletje hiberniral. Vladni sindrom.

No, vendarle je treba biti poĹĄten in priznati, da ta ne ÂťdrĹžiÂŤ, ko so v igri poloĹžaji. V poneĹ pela KoĹžar deljek se Ĺželi razreĹĄiti generalnega direktorja RTV-ja, trinajst programskih svetnikov se je Ĺže zbralo, potrebujejo ĹĄe dva in vrata se bodo odprla na steĹžaj. Najbolj ÂťelegantenÂŤ je dostop do najviĹĄjih funkcij na javnem mediju prek programskega sveta, toliko o njegovi strokovni drĹži, ki naj bi bila primarna.

Je pa ena razlika s pomladjo – takrat je bila za stanje kriva Ĺ arÄ?eva vlada, danes smo krivi drĹžavljani. No, tisti, ki se ĹĄe vedno zabavate po lovskih koÄ?ah, vinskih kleteh, brunar›cah ali pa kar doma. Vas je veÄ? kot ĹĄest?

Jap, pravice se nenehno zmanjĹĄujejo, jaz pa kar naprej posluĹĄam, kriva, ker ... in ker tudi ... Prepiramo se celo med seboj; eni zagovarjajo le eno pot, na kateri smo, drugi Ĺželijo preizkusiti kakĹĄno drugo, a Ä?e le naÄ?nejo debato o njej, so teoretiki zarot, antimaskerji, satanisti ... vsi v enem koĹĄu, Ä?e zgolj izraziĹĄ dvom.

Si predstavljate debate v Ä?asu Galileja, Ä?e bi obstajala druĹžbena omreĹžja? To smo mi, Ä?loveĹĄka rasa. Malo lepega je v nas, malo.

Pri dojenÄ?ku vidiĹĄ, otroku tudi, to neopisljivo potezo narave; ki, ko postane polnokrvno druĹžbeno bitje ...

Torej, zima prihaja. Nekateri upajo, da bo KUL. Tudi sama.

Misliti, da ta vlada dela le dobro, ob tem pa spregledati vse notranjepolitiÄ?ne odstavitve, kraje ali krojenje sistema nove druĹžbene vrednosti? Kako ĹĄe bolj kot to spregledati zunanjepolitiÄ?no tendenco – Go East!, ki se je vzpostavila le v nekaj mesecih? Na Vzhod, nazaj v skupnost ekskomunistiÄ?nih reĹžimov, veli oblast in z njo vi, ker kar naenkrat ni niÄ? nenavadnega, da smo sestopili z nemĹĄko-francoskega vlaka? Samooklicani antikomunisti, ki zagovarjajo povsem komunistiÄ?en pristop?

Smo Ĺže v avtokraciji?

Glede na policijske prijeme pred dvema petkoma na Trgu republike ... Policist vleÄ?e ĹĄtudentko, nekaj policistov obkoli Svetlano MakaroviÄ?, robokopi pred parlamentom – zakaj Ĺže?

Vsi smo drĹžavljani te drĹžave, veÄ?no nezadovoljni, na veke prekleti. Vsaj tako se mi vedno znova zazdi, ko gledam stare ali nove politiÄ?ne obraze. Mah, a jih kar uvozimo? Ali je bolje zamenjati ljudstvo, da bo vladi lepĹĄe? Kaj pa, Ä?e je najboljĹĄe biti kul?

Zima prihaja in z njo verjetno ĹĄe tretji val epidemije, saj bo treba po sproĹĄÄ?enem veselem decembru spet reĹĄevati zdravstvo.

Medtem pa se bo slednje privatiziralo, kar med pandemijo, ko velike kapitalistiÄ?ne drĹžave izpostavljajo prav pomen javnega.

Privatizacija in po drugi strani ojaÄ?anje drĹžavnega nadzora se zaÄ?enja pod pretvezo debirokratizacije. KljuÄ?na beseda moĹž z GregorÄ?iÄ?eve.

VeÄ? nadzora, veÄ? vpliva, manj vpletenih; oblikovanje grupacije z velikim vodjem na Ä?elu. Meni to ni kul.

Go West! Ostanimo demokracija. Pomlad prihaja. KUL. đ&#x;”˛

Prenova zbirnega mesta in parkiriĹĄÄ?a

Ĺ martno ob Paki – V ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺže kar nekaj Ä?asa trajajo teĹžave z delovanjem zbirnega mesta, ki deluje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu pri ĹĄmarĹĄkem pokopaliĹĄÄ?u.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da so skupaj s koncesionarjem uskladili sicer Ĺže dalj Ä?asa pripravljene projekte in se pred dnevi lotili novega urejanja zbirnega mesta. Prostor za zbiranje odpadkov s pokopaliĹĄÄ?a in za nekatere frakcije odpadkov bo tako prestavljen na severozahodni del parkiriĹĄÄ?a, dosedanji ograjeni prostor pa bo preoblikovan v parkiriĹĄÄ?e. Uredili bodo tudi nov uvoz na parkiriĹĄÄ?e.

Dela naj bi bila po pogodbi zakljuÄ?ena do 25. oktobra, njihova vrednost po ponudbi izvajalca pa znaĹĄa slabih 40 tisoÄ? evrov. Na nov ograjen prostor bo dostop moĹžen le s pokopaliĹĄÄ?a, saj bo ta prostor prvenstveno namenjen odlaganju odpadkov s pokopaliĹĄÄ?a. V Ä?asu delovanja zbirnega mesta pa bo ta prostor namenjen tudi zbiranju nekaterih doloÄ?enih vrst odpadkov. Na obÄ?inski upravi upajo, da bo v prihodnje delovanje zbirnega mesta potekalo po predpisih, ki urejajo to podroÄ?je, ter da bodo uporabniki spoĹĄtovali sprejeta pravila in red. Le tako bodo v obÄ?ini lahko ohranili delovanje zbirnega mesta. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

POLITIKA, TURIZEM

22. oktobra 2020

7

ÂťV vodenje tudi nekaj Ĺženskega principaÂŤ VelenjÄ?anka Andreja KatiÄ? ostaja podpredsednica SD – Programsko-volilni kongres je stranka kot prva v Sloveniji izvedla na daljavo Mira ZakoĹĄek

Socialni demokrati so zaradi slabega epidemioloĹĄkega stanja v drĹžavi svoj programsko volilni kongres opravili digitalno. To je bil prvi primer takĹĄne izvedbe med politiÄ?nimi v Sloveniji, izkuĹĄnja pa je, po besedah podpredsednice stranke SD na drĹžavni ravni Andreje KatiÄ?, zelo dobra. ÂťIzkuĹĄnja je bila res zanimiva.

Dejstvo je, da so volitve na daljavo nekaj posebnega. Seveda pa je bila sama organizacija zelo zahtevna.

Na kongres smo se pripravljali en mesec. Ĺ e posebej smo veseli, da nam je na daljavo uspelo izvesti tudi volitve, in to tako, da je bila zagotovljena anonimnost glasu.

Za mnenje smo vpraĹĄali drĹžavno volilno komisijo. Vse je potekalo brezhibno. UdeleĹženci, delegati

in drugi, ki so nas spremljali, so bili zadovoljni in res mislim, da smo naredili en lep preseĹžek, pa tudi zgled drugim, v Ä?em gremo lahko tudi na podroÄ?ju te politiÄ?ne participacije naprej. To je ĹĄe posebej pomembno za mlade, kajti mladim je bliĹžje glasovati na daljavo kot pa iti na voliĹĄÄ?a in fiziÄ?no oddati svoj glas.ÂŤ Vi ostajate podpredsednica, to nalogo opravljate Ĺže dve leti, verjetno ste zelo aktivno sodelovali pri pripravi programskih izhodiĹĄÄ? za naprej. Kaj je njihovo bistvo? ÂťV obdobju od prejĹĄnjega kongresa, ki mu reÄ?emo kar velenjski kongres (ker je potekal tukaj), smo temeljito pregledali naĹĄ program, za katerega sem tudi osebno prepriÄ?ana, da je zelo dober.

Je pa korona kriza predvsem v

zdravstvu prinesla doloÄ?ene izzive, s katerimi smo ga nadgradili.

VeÄ? poudarka smo dali tudi digitalizaciji, nadgradili smo naĹĄ naloĹžbeni program ‌ Program je zelo obseĹžen, Ä?im prej ga bomo javnosti predstavili v skrajĹĄani obliki, saj se zelo dobro zavedamo, da si le redki vzamejo Ä?as, da bi ÂťpredelaliÂŤ tako obseĹžno gradivo.

Seveda poudarjamo naĹĄa kljuÄ?na sporoÄ?ila, ki so v tem Ä?asu uperjena v to, da vlada ne dela dobro, da so ljudje prestraĹĄeni, da ne vemo, kaj nas Ä?aka v prihodnje. Tudi sama mislim, da je treba jasno opozarjati na napake in povedati, Ä?e kaj ni prav, saj je dejstvo, da Ä?e ljudje posluĹĄajo samo eno plat zgodbe, postane to slej ko prej resnica ‌ Ob tem se zelo dobro zavedamo trenutne situacije, velike krize, ki jo povzroÄ?a

Andreja KatiÄ?: ÂťVsi se moramo drĹžati preventivnih ukrepov, ki jih je treba ljudem dobro razloĹžiti, ne pa jim groziti s kaznimi.ÂŤ

Covid-19, zato konstruktivno sodelujemo pri predlogih, kako iz zdravstvene, ekonomske in gospodarske krize.ÂŤ Skupaj z drugimi strankami opozicije zahtevate odstop vlade.

ÂťMi si Ĺže ves Ä?as prizadevamo, da bi vzpostavili levosredinsko koalicijo, v zadnjem obdobju smo stranke opozicije naredile korak naprej, da smo se poenotile in da vidimo reĹĄitev v novem mandatarju. Na predÄ?asne volitve ne moremo raÄ?unati, saj se mnogi poslanci niso pripravljeni odpovedati svojemu mandatu. ReĹĄitev torej vidimo v novem mandatarju (upamo, da bomo zbrali dovolj glasov), ki bo pripeljal Slovenijo na uspeĹĄno pot in prekinil trenutno stihijo, ko ne vemo, kakĹĄna bo naĹĄa prihodnost, predvsem pa smo priÄ?a razgradnji najpomembnejĹĄih druĹžbenih institucij, govorimo o neodvisnosti medijev, vladavini prava ‌, tudi nasilje nad protestniki ob petkih je neprimerno in bi se dalo to vpraĹĄanje drugaÄ?e reĹĄevati. Tako kot delajo v mnogih demokratiÄ?nih drĹžavah, kjer vlade za spoĹĄtovanje zdravstvenih navodil ne omejujejo Ĺživljenja ljudi z represivnimi ukrepi. DrĹžavljanom je treba dati predvsem jasna in razumljiva

navodila in jih ne spreminjati iz trenutka v trenutek, in to ĹĄe s takojĹĄnjo veljavnostjo. TakĹĄnim navodilom bo veÄ?ina zaupala, jih spoĹĄtovala in tudi upoĹĄtevala.ÂŤ

domaÄ?inov, ki so drugod videli povabilo v Ĺ aleĹĄko dolino. To pomeni, da je bila ta komunikacija uÄ?inkovita. Ogromno sredstev smo vloĹžili v to promocijo, vendar smo zadovoljni.ÂŤ

doĹživetje Velenje underground je ponovno prejelo nagrado BigSee Tourism za inovativen produkt.

V poletnem Ä?asu smo dogodek v Muzeju premogovniĹĄtva Slovenije izvedli dvakrat. Digitalni potep s Piko NogaviÄ?ko po Velenju Lov na svetilko skrivnosti, ko druĹžine s pomoÄ?jo pametnih telefonov doĹživljajo utrip Velenja in odkrivajo skrivnosti mesta na igriv naÄ?in, pa je osvojil 2. mesto na festivalu WEBSI.ÂŤ

Predsednica stranke je postala Tanja Fajon, to je bila tudi vaĹĄa izbira? ÂťRes je. Dobro sodelujeva, spoznali sva se leta 2009, ko sva obe kandidirali za evropski poslanki.

Vesela sem in ponosna, da smo v SD dobili prvo predsednico.

Vidim jo kot sposobno Ĺžensko, ki zna prisluhniti, ki zna usklajevati, zna sodelovati in se zna tudi v pravem trenutku odloÄ?iti, kaj je prav, in vedno postavlja na prvo mesto ljudi. To je s svojim delovanjem v preteklosti Ĺže dokazala in verjamem, da bo tudi socialne demokrate popeljala naprej po pravi poti in da bo vnesla v svoje vodenje tudi nekoliko Ĺženskega principa. đ&#x;”˛

ÂťGlede na razmere smo zelo zadovoljniÂŤ Na obmoÄ?ju delovanja Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline je ĹĄtevilo prihodov turistov in noÄ?itev julija in avgusta porastlo – Prevladovali so slovenski gosti – Okrepila se je prepoznavnost destinacije Tina Felicijan

Na pragu poletne turistiÄ?ne sezone, ko Ĺ aleĹĄka dolina pritegne najveÄ? obiskovalcev, je ponudnike pretresla koronakriza.

Nekateri so bili zelo zaskrbljeni, kako bodo poslovali, drugi so se z novimi izzivi spoprijeli bolj optimistiÄ?no. Slednjih obÄ?utek ni varal. IzkupiÄ?ek letoĹĄnjega poletja je namreÄ? boljĹĄi, kot bi glede na zahtevne razmere priÄ?akovali.

K temu so v veliki meri prispevali turistiÄ?ni boni in okrepljena promocijska kampanja. VeÄ? o tem v pogovoru z direktorjem Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Francijem Lenartom.

So bile posledice koronakrize, tako ĹĄtevilnih omejitev na eni strani kot spodbud v podporo domaÄ?emu turizmu na drugi, za vas ovira ali priloĹžnost? ÂťLetoĹĄnja kriza pred zaÄ?etkom turistiÄ?ne sezone nas je precej prestraĹĄila, Ä?eprav so se razmere tik pred zaÄ?etkom sezone Ĺže zaÄ?ele umirjati glede na spomladanski Ä?as. Omejitveni ukrepi, kar se tiÄ?e zbiranja, prireditev, ĹĄe posebno pa prihoda tujih gostov, so bili tako ostri, da smo bili na zaÄ?etku kar precej pesimistiÄ?ni. Potem pa smo med sezono ugotavljali, da stvari sorazmerno dobro teÄ?ejo. Seveda je treba pohvaliti potezo gospodarskega ministrstva in uveljavitev bonov. Ugotavljali smo, da so bile prenoÄ?itve pred uveljavitvijo bonov, se pravi v junija, v obeh obÄ?inah, tako velenjski kot ĹĄoĹĄtanjski, le na 25 odstotkih v primerjavi

z lanskim junijem. Julija pa se je zgodil preobrat, ki so ga prav gotovo povzroÄ?ili boni, da so tako terme TopolĹĄica kot tudi vse velenjske namestitve, pri katerih je veliko vlogo odigral kamp Jezero, ustvarili 40 odstotkov veÄ? prenoÄ?itev kot lani. Avgusta so terme imele enak indeks kot lansko leto, ker so prav tako bile povsem polne.

Kapacitete v Velenju, tako mestne kot tudi kamp, pa so beleĹžile skoraj 40 odstotkov veÄ? noÄ?itev kot lani. To pomeni, da so boni prav gotovo naredili svoje. Ĺ˝e samo v Velenju je bilo kar nekaj interesa za mestni turizem, s Ä?imer smo zelo zadovoljni, ĹĄe bolj pa s tem, da je imel kamp bistveno veÄ? gostov kot v preteklih letih. To pomeni, da Velenjska plaĹža res pridobiva svoj pomen, da privablja goste, med njimi pa tudi veÄ?dnevne, kar je pika na i, ki smo si jo ves Ä?as Ĺželeli. Tudi Velenjska plaĹža je bila presenetljivo dobro obiskana glede na to, da ni bilo nobenih veÄ?jih prireditev in smo ves Ä?as morali izvajati ukrepe za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa. Ljudje so spoĹĄtovali ukrepe in se razmaknili po plaĹži tudi na celotno obmoÄ?je pod avtokampom, kjer so dostopi v vodo prav tako dobri. Ocenjujemo, da je bil obisk na ravni lanskega, torej med 90 in 100 tisoÄ? obiskovalci.ÂŤ Se je razmerje med domaÄ?imi in tujimi gosti letos obrnilo? ÂťTujcev praktiÄ?no ni bilo, medtem ko je bilo v preteklih letih v velenjski obÄ?ini 25 odstotkov turistov Slovencev in 75 tujcev, v ĹĄoĹĄtanjski obÄ?ini pa ravno

S poletno sezono so v primerjavi z lansko zelo zadovoljni v Termah TopolĹĄica, Campingu Jezero, Vili Herberstein, TuristiÄ?ni kmetiji Apat in PrenoÄ?iĹĄÄ?ih Mraz, nekoliko manj v Hotelu Paka in Tomdvaju, v Hotelu RazgorĹĄek, Mladinskem hotelu, TuristiÄ?ni kmetiji TuĹĄevo in Veduna farm pa niso zadovoljni.

obratno. V velenjski obÄ?ini govorimo o treh ciljnih skupinah.

Poslovni gostje iz Kitajske ostajajo tu okrog 8 dni, iz Srbije pa okrog 6 dni. Skupina turistov iz drĹžav nekdanje Jugoslavije predstavlja 30 odstotkov obiskovalcev.

V tretji skupini pa so gosti iz dru-

Franci Lenart, direktor ZTĹ D: ÂťVedno se da narediti bolje.

Glede na razmere, ki so nas Ä?akale na zaÄ?etku sezone, pa smo zelo zadovoljni. Mislim, da porast ĹĄtevila obiskovalcev ni le uÄ?inek bonov, ker bi jih Slovenci lahko unovÄ?ili kjerkoli drugje, a so izbrali naĹĄo destinacijo.

To pomeni, da smo atraktivni, znamo promovirati destinacijo, kar so izkuĹĄnje, ki jih bomo na domaÄ?em trgu s pridom uporabljali tudi v prihodnje.

gih tujih drĹžav, predvsem Italije, Avstrije, NemÄ?ije, Nizozemske.

Z vse skupine je treba pripraviti posebne produkte.ÂŤ Kako uspeĹĄni ste bili pri trĹženju lastnih turistiÄ?nih produktov? ÂťNa zaÄ?etku leta so bili naĹĄi cilji postavljeni visoko. Oblikovali smo okrog 50 produktov, ki smo jih predstavili v produktni broĹĄuri, jo izdali v petih jezikih, pripravili v elektronski obliki za

objavo na spletu in jo promovirali tudi v tujini na vseh naĹĄih kljuÄ?nih trgih, se pravi avstrijska KoroĹĄka, NemÄ?ija, HrvaĹĄka, Srbija, vendar smo ugotovili, da zaradi omejitev preÄ?kanja drĹžavnih mej to oglaĹĄevanje ne bo dalo direktnih uÄ?inkov. Potem

smo okrepili oglaĹĄevanje na domaÄ?em trgu. PrikljuÄ?ili smo se promocijskim aktivnostim Slovenske turistiÄ?ne organizacije in kampanji Zdaj je Ä?as. Moja Slovenija. K sodelovanju smo povabili turistiÄ?ne vodnike, ki so na svoj naÄ?in prikazali atraktivne toÄ?ke naĹĄe destinacije, naĹĄ turistiÄ?ni ambasador pa je bil UroĹĄ Kuzman. Celo sezono smo bili izredno uÄ?inkovito aktivni na vseh druĹžbenih omreĹžjih in oglaĹĄevali vse naĹĄe prenoÄ?itvene zmogljivosti in predvsem doĹživetja na podeĹželju ter razvajanja v dvoje ali za druĹžino v mestu.

Pripravili smo 30 vizualov s fotografijami z naĹĄe destinacije in preko 60 jumbo plakatov je celo poletje promoviralo naĹĄo destinacijo po vsej Sloveniji. Zadovoljni smo bili Ĺže z odzivom

To pomeni, da je tudi rezultat promocije v obliki povpraĹĄevanja po teh produktih zadovoljiv? Žal ni bilo turistiÄ?nih vodenj.

Tega smo se zavedali Ĺže na zaÄ?etku sezone, ker so bili skupinski prihodi omejeni. Ni bilo avtobu-

snih skupin. Imeli smo individualne goste, ki so si ogledali, kar smo jih prepriÄ?ali, da je vredno pozornosti. Ocenjujemo, da je Ĺže samo Velenjsko plaĹžo obiskalo 80 odstotkov gostov od drugje in je bilo le 20 odstotkov domaÄ?inov.

To pomeni, da je motiv prihoda zagotovo privlaÄ?nost destinacije in produktov v njej.ÂŤ Dva produkta sta bila posebno izpostavljena: Velenje underground in Lov na svetilko skrivnosti. KakĹĄen je bil odziv nanju? ÂťVeseli smo vseh priznanj in nagrad, ki jih na Zavodu za turizem prejmemo za svoje delo, ker je to priznanje drugih, da delamo dobro in v pravo smer.

Tako smo letos Ĺže tretjiÄ? osvojili prvo mesto med naravnimi kopaliĹĄÄ?i. Podzemno kulinariÄ?no

Izvajali ste tudi prireditve. ÂťNa zaÄ?etku poletne sezone smo na Velenjski plaĹži organizirali Beach Food Festival, Pljusk pa smo morali, Ĺžal, odpovedati.

Bili smo soorganizatorji dveh Promenad okusov in obe sta glede na pogoje za izvedbo dobro uspeli. Izvedli smo jesenski del VeÄ?erov v amfiteatru. Tako smo poletne dogodke izvedli v predvidenem obsegu. ÄŒaka pa nas odpoved martinovanja, morda tudi MiklavĹževanja, ali pa ga bomo morali precej prilagoditi.

Bomo videli, ali bomo lahko s Festivalom Velenje izvedli ÄŒarobno promenado. Se bomo pa vsekakor ne glede na razmere potrudili ustvariti v mestu prazniÄ?no razpoloĹženje.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

EPIDEMIJA

22. oktobra 2020

RazprĹĄilniki za razkuĹževanje rok v veÄ?stanovanjskih stavbah so obvezni Ali jih je treba namestiti tudi pred vsak vhod v dvigalo, Ä?e ga stavba ima?

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 15. oktobra – Od 7. oktobra so v veÄ?stanovanjskih stavbah obvezni razprĹĄilniki za razkuĹževanje rok. Ti morajo biti nameĹĄÄ?eni ob vhodu v stavbe in ob dvigalih. Upravniki so imeli pred tem Ä?asa le malo dni, da so poskrbeli za to. ÂťZ vsebino odloka smo seznanili predstavnike stavb in nadzornih odborov, jim predstavili moĹžnost celovite ponudbe z naĹĄe strani ter jim dali tudi izbiro, Ä?e si to Ĺželijo urediti sami,ÂŤ je povedala direktorica PE Habit Velenje UrĹĄka Kurnik. Hkrati z obveĹĄÄ?anjem so pri dobaviteljih zbirali ponudbe za razprĹĄilnike in nosilce zanje ter preko GZS, ZdruĹženja upravnikov nepremiÄ?nin na Ministrstvo za okolje in prostor

v zvezi s tem naslovili nekaj vpraĹĄanj, da bi razjasnili nejasnosti.

Odgovore na ta vpraĹĄanja ĹĄe Ä?akajo. V prvi fazi so se odloÄ?ili za namestitev razprĹĄilnikov za razZa zadaj samo ob kuĹževanje rok samo ob vhode v vhodih v stavbo in pred stanovanjsko stavbo, iz katerih je dvigalom v pritliÄ?ju vanjo moĹžno vstopati, v stavbah z Iz odloka izhaja, da morajo dvigali pa v pritliÄ?jih pred njimi. upravniki veÄ?stanovanjskih stavb ÂťÄŒe bodo morali biti z njimi te namestiti ob vhodu vanje in ob opremljeni tudi vsi vstopi v dvigavhodu v dvigalo, la, bi to za veÄ?jo Ä?e ga veÄ?stanostavbo lahko poKurnikova: vanjska stavba menilo tudi 20, ÂťV vmesnem 22 razprĹĄilnikov. ima. Stavba pa zbiranju ponudb ÄŒeprav pojasnila ima lahko tudi ĹĄe nismo prejeli, veÄ? vhodov, na smo ugotovili, se pripravljamo primer iz kleti, da nekateri cene garaĹž ... Dvigapridno zviĹĄujejo.ÂŤ na nov izziv – la imajo vhode v tem stavbam zavsakem nadstrogotoviti ĹĄe dodapju, ponekod sta dve dvigali. Ali tne dozirke. S tem se bodo poveÄ?ali je potemtakem treba postaviti tudi stroĹĄki, ki jih na Ĺžalost nosijo razprĹĄilnike pred vsak vhod v stanovalci, in to za tolikokrat, kodvigalo? likor nadstropij imajo.ÂŤ

â?ą

UpoĹĄtevali le cene, ki so veljale pred odlokom

Habit preko ĹĄtirih poslovnih enot v Sloveniji (Velenje, Celje, Koper, Ljubljana) upravlja veÄ? kot tisoÄ? stavb, v Velenju, Ĺ oĹĄtanju, Zgornji Savinjski dolini, nekaj tudi na KoroĹĄkem – okoli ĹĄtiristo. Za vse poslovne enote so za material poskrbeli v Velenju s pomoÄ?jo Makoma. ÂťPripravili smo jim izbor treh ponudb niĹžjega cenovnega razreda in eno

ponudbo viĹĄjega. Vse po cenah, ki so nam jih posredovali dobavitelji. Pri tem smo upoĹĄtevali samo

â?ą

StroĹĄki za stavbo brez dvigala (en razprĹĄilnik in eno razkuĹžilno sredstvo), pribliĹžno 14 evrov, stavba z dvigalom (za zdaj z enim razprĹĄilnikom) 28 evrov.

Ĺ tirje so ÂťzmanjkaliÂŤ v eni uri

V vsaj ĹĄtirih stavbah so v istem dnevu, ko so razprĹĄilnike namestili, ti tudi ÂťzmanjkaliÂŤ, in to v roku od 15 minut do ene ure.

Malo verjetno je, da je za ÂťlastninjenjeÂŤ poskrbel kakĹĄen mimoidoÄ?i, saj so stavbe zaklenjene.

Vse so opremili z novimi, stanovalci pa so imeli povsem nepotreben dodaten stroĹĄek.

ponudbe s cenami, ki so veljale Ĺže pred sprejetim odlokom. V vmesnem zbiranju ponudb smo namreÄ? ugotovili, da jih nekateri pridno zviĹĄujejo. StroĹĄke distribucije in dostave smo pokrili mi,ÂŤ pravi Kurnikova.

EtaĹžni lastniki so se lahko odloÄ?ili (tako kot Ĺže ob prvem ukrepu v marcu, ko je bilo treba razkuĹževati ograje, kljuke ‌), da bodo tudi za razprĹĄilnike za razkuĹževanje rok poskrbeli sami. RazkuĹžilno sredstvo so nabavili v eni od trgovin, naroÄ?ilnico dobili v Habitu ali pa so sosedje preprosto stopili skupaj in zadevo uredili po svoje. V Velenju se jih je tako odloÄ?ila pribliĹžno polovica, drugo polovico so z materialom zaloĹžili v Habitu. đ&#x;”˛

Udarniki so se ponovno aktivirali Prostovoljski projekt NaĹĄe ulice so prazne, naĹĄa srca ne ranljivim skupinam ponovno nudi pomoÄ? pri nakupih in nujnih opravkih ter druĹženje na daljavo Velenje, 19. oktober – Zaradi poveÄ?anega tveganja za okuĹžbo z novim korona virusom in ponovno razglaĹĄene epidemije so Ä?lani prostovoljske skupine Udarnik MC Velenje znova aktivirali projekt NaĹĄe ulice so prazne, naĹĄa srca ne. Z Ĺželjo, da bi starejĹĄim, gibalno oviranim in drugim ranljivim skupinam olajĹĄali stiske, nastale zaradi ponovnega omejevanja gibanja in stikov. Od ponedeljka dalje nudijo brezplaÄ?no

pomoÄ? pri najnujnejĹĄih nakupih in drugih opravkih, ponovno so odprli brezplaÄ?en druĹžabniĹĄki telefon, pripravljeni pa so tudi na pomoÄ? raznim ustanovam, organizacijam in posameznikom pri izvajanju humanitarne podpore.

Nakupe za manjĹĄe zneske in nujne opravke bodo izvajali povsem brez fiziÄ?nih stikov. NaroÄ?niki prostovoljcem pripravijo nakupovalni seznam in denar ter ga odloĹžijo na dogovorjeno mesto,

kamor prostovoljci dostavijo potrebĹĄÄ?ine in drobiĹž. NaroÄ?ila za nakupe in dostavo sprejemajo ob delavnikih med 9. in 12. uro na telefonski ĹĄtevilki 03 898 19 22.

To je tudi pravi naslov za informacije, kako pripraviti seznam, denar in kako bo potekala izmenjava. Storitev pa je potrebno rezervirati vsaj en dan prej.

Terenskemu delu so tudi tokrat dodali ĹĄe druĹženje na daljavo, da bi tistim, ki so ostali

brez socialnih stikov in si Ĺželijo le klepeta, pomagali premostiti osamljenost in druge stiske. Od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro so dosegljivi na ĹĄtevilko 030 719 864. Najprej se dogovorijo za termin pogovora, nato pa jim prostovoljci med 13. in 15. uro vrnejo klic.

BrezplaÄ?na pomoÄ? Udarnika je namenjena obÄ?ankam in obÄ?anom mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

tf

Zanimivi vzorci so med epidemijo nastajali kar doma MogoÄ?ni hrast dobil novo preobleko – Preobleka v obliki spirale predstavlja zavedanje, razvoj in osredotoÄ?enost bistvu – Nekatere delavnice bodo v drugem valu epidemije izvajali na daljavo

zato smo v petek, 18. septembra, organizirali Dan za kakovost, na katerem smo zaposleni spregovorili o pomenu kakovosti v izobraĹževanju odraslih: Kako v trenutnih razmerah zagotavljati kakovost v izobraĹževanju odraslih in tudi ĹĄirĹĄe – ali ima izobraĹževanje odraslih za posledico dvig kakovosti Ĺživljenja ljudi in boljĹĄe Ĺživljenje v skupnosti? Tudi v teh nepredvidljivih Ä?asih bomo skrbeli za razvijanje kakovosti in

Jasmina Ĺ karja

Na travniku med Ljudsko univerzo Velenje in kulturnim domom Velenje je septembra mogoÄ?ni hrast Ĺže tretje leto zapored dobil novo preobleko, ki ima vsako leto prav poseben pomen. Zanimive preobleke nastajajo v okviru aktivnosti, ki potekajo v VeÄ?generacijskem centru Planet generacij, in tudi letos so za idejo, prepletanje vzorcev in izdelavo poskrbele prostovoljke in udeleĹženke Planeta generacij, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Velenje. ÂťCeloletnega druĹženja in kvaÄ?kanja ni ustavila niti razglaĹĄena epidemija, saj je

omogoÄ?ali razliÄ?nim generacijam kakovostno izobraĹževanje in druge podporne aktivnosti, iskali priloĹžnosti in udejanjali nove ideje ter kljub nepredvidljivim Ä?asom ohranjali pozitiven pogled v prihodnost,ÂŤ e pojasni ob koncu ĹĄ Praprotnikova, Ä?etudi VeÄ?generacijski center Planet generacij do 1. novembra zapira svoja vrata in bodo nekatere delavnice v tem Ä?asu izvajali le na daljavo. đ&#x;”˛

Kako do zdravnika?

Projekti in tovrstne aktivnosti spodbujajo spletanje prijateljskih vezi, zbliĹžujejo kolektiv, omogoÄ?ajo rast in napredek.

takrat le-to potekalo kar na daljavo. Nastajanje zanimivih vzorcev se je s Planeta generacij preselilo v domove in s pomoÄ?jo spretnih rok prostovoljk in udeleĹženk se je preobleka daljĹĄala in daljĹĄala,ÂŤ je pojasnila vodja projekta VeÄ?generacijskega centra Planet generacij Lidija Praprotnik.

Preobleka v obliki spirale

V poletnih mesecih je nastala kvaÄ?kana preobleka v obliki spirale, ki predstavlja starodavni simbol malodane v vseh kulturah in jo najdemo na vseh ravneh bivanja. Kaj predstavlja, nam odgovori Lidija Praprotnik: ÂťÄŒe sledimo spirali iz

srediĹĄÄ?a navzven, pomeni ĹĄirjenje (zavedanja, delovanja, znanja ‌) in razvoj. ÄŒe sledimo spirali iz zunanjosti proti srediĹĄÄ?u, pa simbolizira osredotoÄ?enost, pribliĹževanju bistvu, potovanje navznoter. Tako ĹĄirjenje navzven kot tudi pogled vase je za opravljanje poslanstva Ljudske univerze Velenje zelo pomembno,

Velenje, 19. oktobra – V sodelovanju z Zdravstvenim domom Velenje so v Mestni obÄ?ini Velenje v Ĺželji, da bi bil dostop do zdravnika hitrejĹĄi, pripravili zloĹženko, v kateri so zbrane osnovne informacije, kako in s kakĹĄnimi simptomi do osebnega zdravnika, akutne infekcijske ambulante oz. deĹžurne ambulante. V zloĹženki so telefonske ĹĄtevilke, delovni Ä?as posameznih ambulant in fotografije vhodov.

ZloĹženko so v ponedeljek prejela vsa gospodinjstva v obÄ?ini. Od ponedeljka naprej je na spletni strani Zdravstvenega doma Velenje (www.zd-velenje.si) na voljo tudi obrazec za spletno naroÄ?anje.

Po novem bo dostop do osebnega zdravnika moĹžen na ĹĄtiri naÄ?ine: s spletnim obrazcem na spletni strani www.zd-velenje.si (poglavje NaroÄ?anje), po telefonu na INFO ĹĄtevilki Zdravstvenega doma (03 8995 541), osebno na INFO toÄ?ki v zdravstvenem domu, ĹĄe vedno pa lahko pokliÄ?ete v ambulanto svojega osebnega zdravnika. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

SOCIALA

22. oktobra 2020

9

Dom je veÄ? kot streha nad glavo Brezdomstvo je v veliki meri posledica druĹžbene ureditve in zato tudi druĹžbeni problem – Ĺ tevilo novih uporabnikov velenjskega centra za brezdomne se poveÄ?uje – V hiĹĄi ni pogojev za Ĺživljenje po predpisanih protikoronskih ukrepih Tina Felicijan

Naivni smo, Ä?e mislimo, da brezdomstva pri nas ni, ker imamo Center za brezdomne osebe druĹĄtva HiĹĄa in ker v velenjskih parkih, podhodih in skritih kotiÄ?kih ne vidimo leĹžati kake bradate osebe z luknjami v Ä?evljih. A brezdomstvo ima tudi drugaÄ?ne pojavne oblike. Brezdomci niso le ljudje, ki spijo na prostem, zbirajo drobiĹž in se opijajo. In niso samo tisti, ki so nespametno zapravili Ĺživljenjske priloĹžnosti in se vrgli na pleÄ?a druĹžbe. Si jih pa ljudje z urejenimi druĹžinskimi razmerji, stabilnim zdravjem, sluĹžbami in stanovanji predstavljamo preteĹžno tako. Privzgojeni stereotipi, predsodki, strahovi in sodbe nam onemogoÄ?ajo, da bi brezdomstvo razumeli tudi kot posledico druĹžbenega ustroja, ne le osebnih odloÄ?itev. OnemogoÄ?ajo pa nam tudi, da bi ga pomagali odpraviti.

ne dolgoroÄ?nemu bivanju,ÂŤ pove in druĹžbeno percepcijo brezdomstva podkrepi z rezultati ankete, ki so jo izvedli ob svetovnem dnevu brezdomstva in je pokazala, da le 36 odstotkov ljudi prepozna brezdomstvo v vsem naĹĄtetem, medtem ko jih najveÄ? (67 odstotkov) brezdomstvo razume le kot Ĺživljenje brez strehe nad glavo in prenoÄ?evanje brez postelje.

Na cesto vodijo razliÄ?ni spleti okoliĹĄÄ?in

Tudi razlogi za brezdomstvo so kompleksni, nadaljuje sogovornica. ÂťMed uporabniki naĹĄe hiĹĄe so najpogostejĹĄi razlogi razpad

â?ą

Brigita Ĺ inigoj: ÂťPri socialnovarstvenih programih, med njimi tistih, ki so namenjeni brezdomnim osebam, je velika teĹža na nevladnih organizacijah. TeĹžave, ki bi jih naÄ?eloma morala reĹĄevati drĹžava, poskuĹĄamo reĹĄevati nevladniki z denarjem iz razpisov, kolikor ga dobimo, Ä?e ga dobimo.ÂŤ

socialne mreĹže oziroma konflikti v druĹžini. Tretjina mora zapustiti dom zaradi ukrepa policije o prepovedi pribliĹževanja in pogosto se zgodi, da je posledica daljĹĄe brezdomstvo. Tretjina izgubi dom zaradi deloĹžacije ali pa se po daljĹĄi hospitalizaciji ali sluĹženju zaporne kazni nimajo veÄ? kam vrniti. Ne gre pa samo za neke medosebne konflikte ali ekonomske teĹžave. Kar 90 odstotkov

dolgotrajen proces, sploh Ä?e ima oseba velike dolgove in je ostala brez doma zaradi deloĹžacije. Po drugi strani so pri nas osebe, ki imajo pokojnino, vendar je tako nizka, da sami z njo ne morejo preĹživeti. Uporabnikom pomagamo razpolagati z njihovimi dohodki tako, da pokrijejo nekatere stroĹĄke, zakljuÄ?ijo doloÄ?ene postopke, pridobijo nek status, da

Namestitev, prehrano in razliÄ?ne programe, ki jih izvajajo strokovni sodelavci DruĹĄtva HiĹĄa, je vrsto let financirala Mestna obÄ?ina Velenje sama, zdaj pa teÄ?e Ä?etrto leto sofinanciranja z Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti.

Izhod iz brezdomstva?

Prikritega brezdomstva je veliko

ÂťZadeva je kompleksna,ÂŤ v uvodu pritrdi psihologinja Brigita Ĺ inigoj, predsednica DruĹĄtva HiĹĄa – druĹĄtva za pomoÄ? in samopomoÄ? socialno izkljuÄ?enih skupin, ki vodi velenjski center za brezdomne osebe. ÂťObiÄ?ajno ljudje med brezdomce ĹĄtejejo tiste, ki spijo zunaj. To odkrito brezdomstvo v naĹĄem okolju ni tako vidno oziroma mogoÄ?e ni v porastu, medtem ko v Ljubljani v zadnjih mesecih zaznavajo precejĹĄen porast cestnega brezdomstva. Ĺ e bistveno veÄ? pa je prikritega brezdomstva, ki ga je tudi pri nas precej. Gre za osebe, ki Ĺživijo v neprimernih bivaliĹĄÄ?ih, kot so avtomobili, prikolice, podrtije. Osebe, ki Ĺživijo v negotovih razmerah, kot so najemniĹĄka stanovanja brez pogodbe, ko se jim lahko Ä?ez noÄ? zgodi, da pristanejo na cesti, ali pa zaÄ?asne namestitve pri prijateljih, znancih.

Pa tudi osebe, ki bivajo v zavetiĹĄÄ?ih in podobnih namestitvah, namenjenih kriznim razmeram,

naĹĄih uporabnikov ima diagnosticirane vedenjske in duĹĄevne motnje, nekatere pa so povezane tudi z razliÄ?nimi zasvojenostmi, zaradi katerih se lahko razvijejo psihotiÄ?ne, razpoloĹženjske, osebnostne motnje. Tega je precej in nekateri prihajajo k nam zaradi konfliktov v druĹžini, ki so posledica njihovih teĹžav v duĹĄevnem zdravju.ÂŤ

V lokalni skupnosti je pomoÄ? osebam, ki se zaradi razliÄ?nih Ĺživljenjskih okoliĹĄÄ?in znajdejo brez strehe nad glavo, dokaj dostopna.

Vendar pa center za brezdomne osebe ni dolgoroÄ?na reĹĄitev. PomoÄ? brezdomnim je najbrĹž uspeĹĄna takrat, ko oseba ponovno zaĹživi samostojno. ÂťUÄ?inkovitost naĹĄega dela je teĹžko ocenjevati.

VeÄ?krat se vpraĹĄam, kaj bi se zgodilo z nekaterimi uporabniki, Ä?e naĹĄega programa ne bi bilo. Ali bi sploh ĹĄe bili Ĺživi? Od nekaterih uporabnikov namreÄ? ne moremo priÄ?akovati, da bi ĹĄe bili zmoĹžni samostojnega bivanja. Predvidevamo, da bodo svoje Ĺživljenje zakljuÄ?ili pri nas, kakor se je Ĺže veÄ?krat zgodilo,ÂŤ pojasni Ĺ inigojeva, zakaj so tudi druĹžbena priÄ?akovanja o izhodu iz brezdomstva velikokrat pretirana. ÂťImamo pa nekaj uporabnikov, ki ĹĄe imajo moĹžnosti za samostojnost,ÂŤ osvetli drugo skupino brezdomnih. ÂťVendar je to precej

postanejo vsaj finanÄ?no zmoĹžni Ĺživeti sami. Seveda je finanÄ?ni vidik le ena teĹžava samostojnega Ĺživljenja. Drugi, na katerega brezdomni in strokovni delavci nimamo vpliva, pa je stanovanjska politika. Cenovno dostopnih stanovanj za manj premoĹžne je definitivno premalo. Bivalnih enot imamo v Velenju bistveno premalo. Sicer je to teĹžava na ravni celotne Slovenije, zato smo v mreĹži izvajalcev programov za brezdomstvo Ĺže poskuĹĄali vplivati na spremembe stanovanjskega zakona, tako da bi stanovanja bila bolj dostopna ranljivejĹĄim skupinam. Kajti brezdomstvo je tudi posledica druĹžbeno-politiÄ?nega in ekonomskega sistema.

Vendar spremembe zakona niso prinesle sprememb za socialno ĹĄibke in ranljive, ker da so uvedli le tehniÄ?ne spremembe, medtem ko naj bi vsebinske ĹĄe priĹĄle na vrsto, so nam sporoÄ?ili odloÄ?evalci. Skratka, uÄ?inkovitost v boju z brezdomstvom ni odvisna samo

Dobra polovica anketirancev (47 oseb) preteĹžno iz lokalnega okolja pozna vsaj eno brezdomno osebo. Dobrih 70 odstotkov meni, da je glavni vzrok za brezdomstvo alkoholizem, med poglavitne vzroke pa priĹĄtevajo tudi revĹĄÄ?ino, zasvojenost s prepovedanimi drogami, brezposelnost in duĹĄevne bolezni. Le 25 odstotkov jih meni, da brezdomstvo povzroÄ?a tudi stanovanjska politika.

Tako Ĺživi Franjo O svojem Ĺživljenju v Centru za brezdomne DruĹĄtva HiĹĄa in tistem, ki ga je imel prej, nam pripoveduje Franjo Tina Felicijan

Tisti, ki so odraĹĄÄ?ali v zlati dobi velenjskega socialistiÄ?nega Ä?udeĹža, Franja poznajo kot perspektivnega nogometaĹĄa. Nekateri ga bolj poznajo iz obdobja po nogometni karieri, ko se ga je prijel nadimek Brendi. Danes ljudje Franja poznajo po pojavi, ki izraĹža zvestobo Nogometnemu klubu Rudar, saj sta dres in ĹĄportna trenerka s klubskimi simboli tako rekoÄ? njegova uniforma. Morda pa izraĹža tudi, da mu je Ĺživljenje naloĹžilo veÄ?, kot je zmogel, in se je znaĹĄel med tistimi, ki se jih veÄ?ina izogiba.

Sedeva za mizo v dnevni sobi in Franjo vsem zabiÄ?a, naj ne motijo intervjuja,

potem pa odpre svoje zvezke, v katere zvesto zapisuje pomembne dogodke iz svojega Ĺživljenja (podrobno je vodil dnevnik svoje nogometne kariere, zabeleĹžil vsake priprave, vsako tekmo, vsak gol, pa tudi dnevnik svojih avantur), ljubezenska pisma in poezijo. ÂťEna gospa me je ocenila, da sem France PreĹĄeren dva in seksualni manijak ena. Imela je prav, bolj kot zdravnica,ÂŤ izreÄ?e v pogovoru.

Pove, da se je rodil v ÄŒakovcu, mlad je zaÄ?el delati in je delal v 12 razliÄ?nih podjetjih, leta 1971 se je zaÄ?el ukvarjati s ĹĄportom; igral je v 12 razliÄ?ni klubih, 16 let za NK Rudar, kariero pa je zakljuÄ?il v klubu GAK Avstrija. ÂťÄŒe se ukvarjaĹĄ s ĹĄportom, ne smeĹĄ imeti Ĺženske, ker

Franjo: ÂťPiĹĄem, kar je hecno, vendar je vse resnica.ÂŤ

izgubiĹĄ energijo. V soboto so nas dali v karanteno, da smo v nedeljo imeli polni ĹĄus. Ko mi je zmanjkalo adrenalina in potrebe po dokazovanju, sem se moral

V velenjskem centru za brezdomne osebe opaĹžajo porast potreb po namestitvah. V enakem obdobju lani je bilo razliÄ?nih uporabnikov manj. Poleg tega je slaba polovica letoĹĄnjih uporabnikov (7 oseb) novih – ljudi, ki so prviÄ? posegle po programih DruĹĄtva HiĹĄa. ÂťKar nakazuje poveÄ?evanje vpraĹĄanj brezdomstva,ÂŤ pojasnjuje Brigita Ĺ inigoj. Zaradi prostorskih pogojev ĹĄe vedno sprejemajo le moĹĄke, Ä?eprav vsaj enkrat na mesec pomoÄ? iĹĄÄ?e tudi kakĹĄna Ĺženska. HiĹĄa lahko sprejme 12 oseb. V ĹĄtirih sobah jih je trenutno 10, kar je tudi meseÄ?no povpreÄ?je vkljuÄ?enosti v program. Oseb, ki nimajo svojega stalnega prebivaliĹĄÄ?a, temveÄ? imajo naslov bodisi na centru za socialno delo bodisi na obÄ?ini (to je najbolj zanesljiv indikator prikritega brezdomstva), je trenutno veÄ? kot 60. Oseb, upraviÄ?enih do brezplaÄ?nega toplega obroka, pa okrog 100.

â?ą

Brigita Ĺ inigoj: ÂťBrezdomstvo ni le posledica osebnih teĹžav in konfliktov posameznikov, ampak je tudi posledica druĹžbenopolitiÄ?nega in ekonomskega sistema.ÂŤ

od nas, ki izvajamo programe. Mi lahko osebo pomagamo postaviti na noge osebnostno, psihiÄ?no, finanÄ?no, vendar Ä?e nima kam iti, je upanja malo.ÂŤ Center za brezdomne osebe DruĹĄtva HiĹĄa je v minulem letu zapustilo veÄ? oseb. Trije uporabniki so se preselili v neko drugo bivaliĹĄÄ?e ali nazaj domov. Ena oseba se je premestila v drugo zavetiĹĄÄ?e, ena ja umrla, ena je odĹĄla v neznano, eno pa so zaradi hudih teĹžav morali izkljuÄ?iti in je bila Ĺže isti dan hospitalizirana. ÂťIzhodov torej ni malo. Vendar tudi povratnikov ne,ÂŤ doda sogovornica.

Korona kriza je poloĹžaj brezdomnih ĹĄe zaostrila

Z namestitveno in psihosocialno podporo brezdomnim osebam se veÄ?inoma ukvarjajo nevladne organizacije, ki imajo nestabilne in skromne vire financiranja. Negotovost pri zmoĹžnosti izvajanja programov se je s korona krizo poveÄ?ala tako zaradi finanÄ?nih kot prostorskih okoliĹĄÄ?in organizacij. ÂťStroĹĄki za nujna zaĹĄÄ?itna sredstva so narastli za veÄ?

odloÄ?iti za hiĹĄo in za babnco ali za Ĺžogo, Ä?eprav sem Ĺžogo vedno imel raje,ÂŤ zabeleĹžim misel, ki jo uspem ujeti. Kaj je poÄ?el, ko je opustil nogomet? ÂťTo je teĹžko vpraĹĄanje. Hodil sem po noÄ?nih barih,ÂŤ je najprej z evfemizmom, nato pa brez olepĹĄav, a vseeno skromno opisal Ĺživljenje z zasvojenostjo s spolnostjo.

ZasluĹžen denar je zapravil. DruĹžina je razpadla, ostal je brez doma. Z ukrepom prepovedi pribliĹževanja pa tudi brez strehe nad glavo. Pred slabimi ĹĄtirimi leti se je preselil v velenjski center za brezdomne.

Kako tu Ĺživi? ÂťSlabo,ÂŤ prhne. ÂťPreveÄ? jezik suÄ?em, pa me naĹženejo iz hiĹĄe. Ves dan sem zunaj. Hodim po Velenju in spoznavam mesto. In skrbi me, ker trave veÄ? ni, samo ĹĄe beton,ÂŤ zmajuje z glavo in med pogovorom pokritizira tudi pokojnine, zdravstvo, politiko in socialo.

Sicer Franjo na ulici obiÄ?ajno ni eden tistih, ki teĹžijo. PaÄ? po svoje asistira na treningih Rudarjevih moĹĄtev in zvesto navija na tekmah, tu in tam zavandra v prvo vrsto kakega koncerta, se rokuje z Ĺžupanom, dekletu podari papirnat cvet,

kot 300 odstotkov. Prihodki pa so ostali isti. Dejavniki tveganja za vnos okuĹžbe so pri nas precejĹĄnji. Konkretnih usmeritev za izvajanje ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa med brezdomnimi in podpore pri tem pa nimamo.

Mi nimamo pogojev za karanteno ali izolacijo. V tem trenutku ne vemo, kaj bomo storili, Ä?e se bo en naĹĄ uporabnik okuĹžil ali zbolel. O tem smo obvestili lokalno skupnost in druge institucije, vendar odgovorov nimamo. Menda so se na ravni drĹžave dogovarjali za prostore, ki bi bili namenjeni namestitvi okuĹženih in bolnih.

Vendar to pride v poĹĄtev za osebnostno urejene uporabnike, ki lahko skrbijo sami zase. Mnogi ne zmorejo. Mi smo si sicer pripravili neke ukrepe, ki so tudi del obÄ?inskega naÄ?rta, naredimo pa, kar paÄ? lahko. NaĹĄi uporabniki niso osebe, od katerih bi lahko priÄ?akovali zelo visoko stopnjo odgovornosti. V hiĹĄi jih obravnavamo kot Ä?lane istega gospodinjstva, ker tudi zaradi prostorskih pogojev ne moremo drugaÄ?e organizirati Ĺživljenja v hiĹĄi. Zaposleni izvajamo celo vrsto ukrepov in uporabnikom zagotavljamo dostop do vseh zaĹĄÄ?itnih sredstev. A Ĺživeti povsem v skladu s protikoronskimi ukrepi v naĹĄi hiĹĄi ne moremo,ÂŤ je povedala Brigita Ĺ inigoj in ĹĄe dodala, da so ĹĄtevilni uporabniki nasploh ĹĄibkega zdravja in so bili bolj izpostavljeni Ĺže pred korona krizo. Zdaj, ko je tudi dostop do zdravstvenih storitev omejen in potrebujejo veÄ? usmeritev, tudi spremstvo strokovnih delavcev, pa so ĹĄe toliko bolj odvisni od njih. đ&#x;”˛

v uredniĹĄtvo NaĹĄega Ä?asa prinese idejo za Ä?lanek ... Kogar spoĹĄtuje, vika, pravi.

To pa ne velja vedno za Franja v HiĹĄi, pravijo sostanovalci. Franjo jim vrne in se priduĹĄa, s kakĹĄnimi packi mora Ĺživeti.

Sam ima rad red in Ä?istoÄ?o, pravi. ÂťKjer ĹživiĹĄ, moraĹĄ Ĺživeti v higieni,ÂŤ si pritrdi.

Kako preĹživi dan? ÂťV naĹĄi hiĹĄi obstaja zakonodaja, kdaj se gre k zajtrku, kosilu veÄ?erji, kdo ima kaj za poÄ?istiti, vsak ima svoje obveznosti. Trenutno sem deĹžuren v kuhinji, jutri bom v kopalnici. Program je narejen tako, da ljudem ni dolgÄ?as.

Imamo ĹĄe delovno okupacijo. Vsak v visokopraĹžnem programu mora delati 30 ur na mesec. Jaz jih naredim enkrat veÄ?. Urejam cvetliÄ?ni vrt, pomagam rihtati zelenjavni vrt, Ä?istim hiĹĄo. Pospravim sobo, imam rad Ä?isto, prezraÄ?im, da ne smrdi, pa gre dan mimo,ÂŤ pove in skoraj pozabi na Hof, glasilo centra za brezdomne, ki ga ureja. ÂťTo ni samo hiĹĄni, je lokalni Ä?asopis,ÂŤ podrĹži izvod najnovejĹĄe ĹĄtevilke, v kateri se pripis pod besedo urednika glasi: ÂťPri sosedu tako diĹĄi, da nas pod jezikom monoksid duĹĄi.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

22. oktobra 2020

Vstopili v klub znanstveno-raziskovalnih institucij Novo ĹĄtudijsko leto so na VĹ VO zaÄ?eli v tako imenovani kombinirani izvedbi – V pomembnem evropskem raziskovalnem programu Obzorje 2020 bodo sodelovali kot zunanji partner

ponovne razglasitve pandemije in zahteve po zaprtju ĹĄol, pa bomo seveda morali celoten ĹĄtudijski proces izvajati na daljavo, na kar smo pripravljeni.ÂŤ Veseli so, da se je vpis ĹĄtudentk in ĹĄtudentov v zadnjih dveh letih poveÄ?al. Letos se je v prvi letnik na prvi stopnji vpisalo 38 ĹĄtudentov, kar je pribliĹžno toliko kot lani.

Vpis novih na magistrski ĹĄtudij pa se je poveÄ?al. Skupaj imajo vpisanih 110 aktivnih ĹĄtudentov.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Tako kot vsi visokoĹĄolski zavodi so morali zaradi pandemije korana virusa tudi na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja ĹĄtudijsko leto 2019/2020 zakljuÄ?iti s ĹĄtudijem na daljavo. Ĺ˝e pred razglasitvijo pandemije so imeli urejeno spletno uÄ?ilnico v okolju Moodle, dokupili so programsko opremo za izvajanje predavanj na daljavo in za takĹĄno delo usposobili visokoĹĄolske uÄ?itelje.

Ĺ tudenti so bili Âťz daljavoÂŤ zadovoljni, a znanje je bilo nekoliko slabĹĄe

ÂťAnketa, ki smo jo po koncu pandemije izvedli med ĹĄtudenti, je pokazala, da so bili s takim naÄ?inom dela in tudi z delovanjem opreme ti zelo zadovoljni. Ĺ tudentom je bila prihranjena voĹžnja, izvedba ĹĄtudija je bila bolj prilagodljiva njihovim potrebam, obveznosti v spletni uÄ?ilnici so lahko opravljali, kadarkoli so imeli Ä?as.

Smo pa pri preverjanju znanja ugotovili, da je bilo znanje ĹĄtudentov v sploĹĄnem nekoliko slabĹĄe kot v preteklih letih, ko smo ĹĄtudij v celoti izvajali v Ĺživo,ÂŤ pravi dr. GaĹĄper Gantar, direktor VĹ VO Velenje. ÂťKdor govori, da je tehniÄ?ni ĹĄtudij mogoÄ?e na daljavo izvajati

â?ą

ÂťKdor govori, da je tehniÄ?ni ĹĄtudij mogoÄ?e na daljavo izvajati enako kakovostno kot v Ĺživo, se moti ali pa slepi samega sebe.ÂŤ

Dr. GaĹĄper Gantar: ÂťNaĹĄi diplomanti bodo lahko v prenovljeni raÄ?unalniĹĄki uÄ?ilnici osvojili uporabo sodobne programske opreme. S tem bodo na trgu dela ĹĄe bolj konkurenÄ?ni.ÂŤ

enako kakovostno kot v Ĺživo, se moti ali pa slepi samega sebe.

NaĹĄi ĹĄtudentje morajo spoznati delovanje procesov in laboratorijske ter programske opreme na terenu, v laboratorijih in raÄ?unalniĹĄki uÄ?ilnici pod budnim oÄ?em primerno usposobljenih uÄ?iteljev.ÂŤ

Vpisanih 110 aktivnih ĹĄtudentov

Novo ĹĄtudijsko leto so zaÄ?eli v tako imenovani kombinirani izvedbi. ManjĹĄi del teoretiÄ?nih vsebin izvajajo na daljavo, vse ostalo poteka v Ĺživo. ÂťÄŒe bo priĹĄlo do

Aktivni na ĹĄtevilnih podroÄ?jih

Za naroÄ?nike (DRSI, DARS, podjetja, centre za ravnanje z odpadki, Triglavski narodni park, gradbena podjetja ‌) izvajajo projekte na razliÄ?nih podroÄ?jih – zmanjĹĄanja trkov z divjadjo oziroma povoza Ĺživali, monitoringa prostoĹživeÄ?ih Ĺživali, spremljanja in nadziranja obiska zavarovanih obmoÄ?ij, razvoja okolju prijaznih izdelkov, ocen okoljskih vplivov projektov, organizacij in izdelkov, presoje vplivov na okolje, demografske ĹĄtudije ‌

• Na predveÄ?er svetovnega dneva hoje (15. oktober) so na VĹ VO ĹĄtudente, sodelavce in preko spletne povezave tudi ĹĄirĹĄo javnost spodbujali k razmisleku o najbolj naravnem gibanju – hoji, z znanim slovenskim pohodnikom Jakobom J. Kendo. • Letos so nameravali gostiti znanega okoljskega aktivista Roba Greenfielda, a so morali njegov obisk zaradi pandemije odpovedati. • Aktivirali so Alumni klub VĹ VO. • Sodelavci ĹĄole sodelujejo pri pripravi ObmoÄ?nega razvojnega programa Savinjsko-ĹĄaleĹĄke regije za obdobje 2021–2017. • VkljuÄ?eni so v delovno skupino za civilni nadzor soseĹžiga SRF v TEĹ .

Tudi Ljudska univerza v Âťon-lineÂŤ

Velenje – Na Ljudski univerzi Velenje kljub vsem napovedim in ukrepom, povezanih s Covidom-19, ostajajo pozitivni. Strogo se drĹžijo vseh navodil, priporoÄ?il in odredb. ÂťÄŒe smo zmogli situacijo letoĹĄnjega obdobja od 13. marca pa vse do 18. maja, ko smo morali vse zakljuÄ?ne letnike pripeljati do zakljuÄ?ka ĹĄolanja in jim omogoÄ?iti pristope k opravljanju zakljuÄ?nega izpita ter poklicne mature, bomo zmogli tudi to,ÂŤ pravi Jasmina Felicijan, vodja in organizatorica izobraĹževanja na LU Velenje.

UdeleĹžencem so ves Ä?as na voljo

Situacija je takĹĄna, kot je, a to njihovih izobraĹževanj ne bo ustavilo, paÄ? pa ponovno zgolj transformiralo v on-line obliko. ÂťVeseli smo, da smo vsa izobraĹževanja Ĺže zaÄ?eli, tako so imeli naĹĄi udeleĹženci moĹžnost osebno spoznati predavatelje, saj je osebni stik ĹĄe vedno tisti, ki prednjaÄ?i. Tako bo prehod – upajmo, da za krajĹĄi Ä?as – na obliko on-line izvedbe predavanj mnogo laĹžji.ÂŤ Ponovno bodo namreÄ? uporabljali ĹĄtevilne spletne aplikacije, ki omogoÄ?ajo, da bodo nemoteno izvajali individualne konzultacije, skupinska on-line predavanja in morebitno opravljanje on-line izpitov. UdeleĹžencem so ves Ä?as na voljo, tako po elektronski poĹĄti

Jasmina Felicijan: ÂťSocialna izkljuÄ?enost prinaĹĄa mnoge stiske, kar se je pokazalo v prvem valu epidemije, zato se trudimo vzpostavljati moĹžnosti in pogoje, ki omogoÄ?ajo druĹženje, informiranje in uÄ?enje tudi na daljavo.ÂŤ

in telefonu, obvestila pa ves Ä?as dosledno objavljajo na e-indeksu na svoji spletni strani.

Planet prilagajajo trenutni situaciji

Tudi v VeÄ?generacijskem centru Planet generacij v Velenju in Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u SAĹ A v Ĺ oĹĄtanju, kjer poteka druĹženje, informiranje in razliÄ?ne delavnice, izvajanje vsebin prilagajajo trenutni situaciji.

Delavnice potekajo po programu (jezikovne delavnice, delavnice osebne rasti, digitalno

opismenjevanje, ustvarjalne delavnice, pomoÄ? pri uÄ?enju ‌) ob upoĹĄtevanju vseh ukrepov, ki se malodane vsak teden spreminjajo. ÂťV eno skupino je vkljuÄ?enih najveÄ? deset udeleĹžencev, upoĹĄtevamo vsa higienska priporoÄ?ila. Kljub situaciji ne opaĹžamo veÄ?jega upada obiska delavnic, saj je za ljudi, ĹĄe posebej ranljive skupine, kot so starejĹĄi, otroci, invalidi, priseljenci ‌, zelo pomembno, da imajo moĹžnost aktivnega vkljuÄ?evanja v druĹžbo. Socialna izkljuÄ?enost prinaĹĄa mnoge stiske, kar se je pokazalo v prvem valu epidemije, zato se trudimo

â?ą

Poskrbeli so, da bodo nemoteno izvajali individualne konzultacije, skupinska online predavanja in morebitno opravljanje on-line izpitov.

vzpostavljati moĹžnosti in pogoje, ki omogoÄ?ajo druĹženje, informiranje in uÄ?enje tudi na daljavo.ÂŤ

ÂťAS-Aktiviraj Se!ÂŤ

Septembra so zaÄ?eli pisati novo zgodbo. ZaÄ?eli so izvajati pilotni projekt socialne aktivacije Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti ÂťASAktiviraj Se!ÂŤ. Z razliÄ?nimi aktivnostmi nudijo udeleĹžencem aktualne, zanimive in raznolike vsebine, ki omogoÄ?ajo osebnostni razvoj, razvoj socialnih veĹĄÄ?in in spretnosti, dvig funkcionalnih kompetenc za vkljuÄ?enost v druĹžbo, krepitev moÄ?i in motiviranost za ponovno aktivacijo in pribliĹževanje trgu dela ter pridobivanje znanj in informacij, ki vodijo k razreĹĄevanju socialnih stisk in teĹžav, ki pogosto spremljajo stanje dolgotrajne brezposelnosti.

V dve izvedbeni skupini je Ĺže bilo vkljuÄ?enih 32 udeleĹžencev, novo izvedbo pa zaÄ?nejo 25. januarja 2021.

Novi prostori za PUM-o konec oktobra

Program Projektno uÄ?enje mlajĹĄih odraslih PUM-o od julija letos izvajajo prviÄ?. Vanj so vkljuÄ?eni mladi od 15 do 26 let, ki so prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelne osebe ali iskalci zaposlitve. Mentorji in mladi v programu so si zadali dve projektni deli, in sicer izdelava makete izmiĹĄljenega mesta ter skupno urejanje novih prostorov (bivĹĄi prostori Borova), ki bodo zaĹživeli konec oktobra.

Prenovili raÄ?unalniĹĄko uÄ?ilnico in dopolnili laboratorijsko opremo

PrejĹĄnji teden so odprli prenovljeno raÄ?unalniĹĄko uÄ?ilnico.

Opremljena je z zmogljivimi raÄ?unalniki in programsko opremo za konstruiranje in razvoj trajnostih izdelkov, statistiÄ?no obdelavo in analiziranje podatkov meritev, molekularne analize, vodenje projektov ...

Dopolnili pa so tudi laboratorijsko opremo z loÄ?enim tehtalnim pristirjem, del laboratorija pa bodo do konca leta preuredili za pripravo molekularnih vzorcev. đ&#x;”˛

Energetska prenova ĹĄoĹĄtanjske ĹĄole

Jasmina Felicijan: ÂťVeseli smo, da smo vsa izobraĹževanja Ĺže zaÄ?eli, tako so imeli naĹĄi udeleĹženci moĹžnost osebno spoznati predavatelje. Osebni stik je le osebni stik.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

UspeĹĄni pri izvajanju aplikativnih in razvojnoraziskovalnih projektov

Tudi letoĹĄnje leto bo v izvajanju aplikativnih in razvojno-raziskovalnih projektov zelo uspeĹĄno.

Septembra so izvedeli, da je v sofinanciranje izbran mednarodni projekt v programu Obzorje 2020 s podroÄ?ja Citizen science, v katerem bo VĹ VO sodelovala kot zunanji partner. ÂťZelo smo ponosni, da smo vstopili v klub znanstvenoraziskovalnih institucij, ki sodelujejo v tem zelo pomembnem evropskem raziskovalnem programu, v katerih je projekte zelo teĹžko dobiti.ÂŤ NaÄ?rtujejo, da bodo z znanstvenoraziskovalnimi in aplikativnimi projekti letos ustvarili blizu 20 odstotkov prihodkov. ÂťTi so izjemno pomembni za nadaljnji razvoj ĹĄole, za ĹĄirjenje raziskovalne skupine, vlaganja v raÄ?unalniĹĄko, raziskovalno in laboratorijsko opremo,ÂŤ pravi direktor.

đ&#x;”˛

Idejno zasnovo bo pripravila Efekt arhitektura – IĹĄÄ?ejo reĹĄitve, kako zagotoviti nekaj dodatnih uÄ?ilnic Ĺ oĹĄtanj, 12. oktobra – OĹ Karla Destovnika – Kajuha je svoja vrata odprla leta 2005. Po petnajstih letih so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, pa tudi moĹžnosti za izboljĹĄave. Te se nanaĹĄajo predvsem na kakovosti zraka v prostorih. Nekatere uÄ?ilnice in pisarne so bile namreÄ? predvsem v toplejĹĄih mesecih zelo vroÄ?e, delo v njih pa oteĹženo.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je izvedla povpraĹĄevanje za izdelavo idejne zasnove za energetsko prenovo ĹĄole, ki med drugim vkljuÄ?uje posnetek in digitalizacijo ter preverbo obstojeÄ?ega stanja, analizo statike, zasnovo prenove strojnih in elektro inĹĄtalacij, koncept konstrukcijskih posegov na fasadi in popis gradbeno-obrtniĹĄki del za oceno stroĹĄkov naloĹžbe.

V ponedeljek so z najugodnejĹĄim ponudnikom, to je bilo podjetje Efekt arhitektura iz Ljubljane, sklenili pogodbo.

Pri naÄ?rtovanju vseh izboljĹĄav bodo ves Ä?as vkljuÄ?eni uporabniki, torej osnovna ĹĄola. Ravnateljica mag. Majda ZaverĹĄnik – Puc je Ĺže izpostavila eno od teĹžav, ki bi jo bilo treba reĹĄiti, to je teĹžava s prostorom. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa Ĺže tudi iĹĄÄ?e reĹĄitve, kako zagotoviti nekaj dodatnih uÄ?ilnic in veÄ?jo jedilnico. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

KULTURA

22. oktobra 2020

11

ŽmohtnostÂŤ in barvitost sta njen svet Kanarski otoki so svet, ki Ĺživi v duhu svojega Ä?asa – Vizualna umetnica Kaja AvberĹĄek tam pogreĹĄa letne Ä?ase in Ĺživahen ritem Ĺživljenja – Njen svet je, tudi, ko je siv - pisan Jasmina Ĺ karja

Kaja AvberĹĄek, diplomirana industrijska oblikovalka, Ĺže tri leta Ĺživi na otoku, kjer je vse leto fantastiÄ?no vreme, kjer greje sonce tako moÄ?no, da je Ĺže kiÄ?asto, in kjer otok odlikujejo preÄ?udovite plaĹže.

Kanarski otoki so dom njene druĹžine, barve ji bogatijo Ĺživljenje, umetnost pa je njena neloÄ?ljiva stalnica. Ko Ä?lovek posluĹĄa njeno zgodbo, ima obÄ?utek, da je veÄ?na popotnica nemirnega duha, ki je po sili razmer trenutno doma, kjer znova odkriva lepote domaÄ?e deĹžele.

Na vpraĹĄanje, kako se poÄ?uti, odgovori: ÂťDobro, nekaj je prilagajanja. Vedno, ko se vraÄ?am domov, pridem v duhu poÄ?itnic oziroma za krajĹĄi Ä?as, tokrat pa se je zaradi virusa bivanje podaljĹĄalo do nadaljnjega. Seveda je drugaÄ?e. ÄŒlovek se nekje navadi na drug naÄ?in delovanja, drug temperament in temperature.

V Sloveniji Ä?utim to spremembo. Super mi je v tem zelenju, ki sem ga pogreĹĄala.

Zdi se mi, da sem kar potrebovala varno zavetje in nekaj domaÄ?ega.ÂŤ

ÂťOtoÄ?aniÂŤ Ä?as in prostor dojemajo drugaÄ?e

Tudi sicer je umetnica do zdaj veliko potovala, videla veliko mest in se za dlje Ä?asa najprej ustavila v Lizboni, potem nekaj Ä?asa Ĺživela v Ljubljani, pa v Berlinu in se nazadnje na vrat na nos preselila na Gran Canario, kjer je njen partner Deyan, fotograf in vodja umetniĹĄkega ateljeja, dobil sluĹžbo. ÂťTo so moji daljĹĄi postanki, krajĹĄi vmes so dobrodoĹĄla popestritev,ÂŤ navduĹĄeno razlaga vizualna umetnica, ki o ÂťotoÄ?anihÂŤ, ki bivajo tam, pove, da so zelo prijazni ljudje, ki Ĺživijo brez stresa, saj se jim nikamor ne mudi. Âť Vsi upoĹĄtevajo pravila in namenjajo pozornost drugim. V oÄ?i pade npr., da na prehodu za peĹĄce vsi ustavljajo. Je pa to lahko dvorezen meÄ?. Jaz potrebujem red in organizacijo, tam je to precej teĹžko. Kot da Ä?as in prostor dojemajo

drugaÄ?e. OtoĹĄki ljudje so specifiÄ?ni. So meĹĄanica otoĹĄke ĹĄpansko-severnoafriĹĄke mentalitete, njihov temperament ni niti ĹĄpanski niti afriĹĄki, bi rekla latinskoameriĹĄki. PoÄ?asnost in leĹžernost, udobno vreme gotovo vplivajo na to, da je za premik z mrtve toÄ?ke potrebnega veliko napora. Kar se tiÄ?e umetniĹĄke scene pa se zdi, kot da se je zanje Ä?as ustavil desetletja nazaj. Nekoga lahko ovira ali

se tamkaj svet vrti. PogreĹĄam raznolikost tako v estetskem smislu kot v razmiĹĄljanju, prehrani ...ÂŤ

Klima se ne spreminja, ljudje capljajo na mestu ...

PoÄ?itniĹĄki raj Kanarskih otokov za mnoge zaradi ugodnega podnebja postane prebivaliĹĄÄ?e za dlje Ä?asa. Dolge peĹĄÄ?ene plaĹže, ugodna klima, prijazni

V Ä?asu epidemije ljudje skorajda ne dihajo veÄ?

Ali imajo urejen zdravstveni sistem.

Kako Ä?utijo nepredvidljive razmere, ki vladajo v svetu v tem Ä?asu? Âť Ljudje so prestraĹĄeni, precej je restrikcij, ljudje ne dihajo veÄ?, ne odpirajo oken, so z maskami na plaĹži, ker je kazen za neuporabo mask precejĹĄnja. Gotovo bo tale epidemija pustila posledice na ljudeh in naÄ?inu Ĺživljenja. Tudi zdravstveni sistem deluje podobno kot v Sloveniji. To ni Ä?as, da bi si ravno zlomil nogo,ÂŤ nazorno pove sogovornica.

Karkoli naredim, Ä?e je Ä?rno ali belo, je zelo pisano. Karkoli piĹĄem, je, kot da bi slikala.

pa najde nove trĹžne niĹĄe. Staro je lahko novo. Moje zaÄ?etno obdobje Ĺživljenja tam, z majhnim otrokom, je bilo namenjeno vzgoji in skrbi zanj. Ravno ko sem se znova lotila umetnosti bolj zares, pa me je ustavil virus. Ampak vse je za nekaj dobro,ÂŤ pove o Ĺživljenju z atlantskim vetrom in o otoĹĄkih ljudeh.

Manjka kritiÄ?na misel ljudi

Je Ĺživeti na otoku, ki ga povezujemo s turizmom, prednost ali teĹžava? Kaja AvberĹĄek: ÂťNjihova teĹžava je zaprtost uma in nekritiÄ?nost. Veliko popotnikov gre mimo. Zdi se mi, da je premik v glavi teĹžak. Na Gran Canarii Ĺživim tri leta, ravno toliko, da skuĹĄam razumeti, kako

ljudje in umirjen ritem Ĺživljenja so drugi dom mnogih popotnikov. ÂťPa vendar Ä?lovek na trenutke vseeno pogreĹĄa Ĺživahen ritem Ĺživljenja in letne Ä?ase. Moje telo, kljub temu da me tam vse leto spremlja Ä?udovito sonce, zaÄ?uti, ko se v Sloveniji zaÄ?ne jesen. Takrat Ä?utim stisko, spremembo. Oktobra in novembra je tam najbolj moÄ?no poletje. PogreĹĄam menjavanje letnih Ä?asov. Tam padeĹĄ v nek cikel, ki sploh ni cikel, kjer se niÄ? ne premakne, tudi ljudje capljajo na mestu.

Klima se ne spreminja, vreme se ne spreminja, tudi deĹžja skorajda ni. Vedno bolj pogreĹĄam zeleno barvo. Vedno znova, ko prihajamo domov, obÄ?udujem naravo, kako pisana in barvita je. Tam tega

Sinergija generacij Velenje, 16. oktobra – V vili Binca se z razstavo Snidenje generacij predstavljata Salih in Elisa BiĹĄÄ?ić, dedek in vnukinja.

Vsak zase in skupaj nas vabita v Ä?udoviti svet likovne umetnosti, Salih z mojstrsko prefinjenimi potezami Ä?opiÄ?a in Elisa, prvoĹĄolka, z iskrenimi in pogumnimi potezani otroka, ki slika svet, kot ga vidi. Razstava, ki sta jo pripravila JSKD, obmoÄ?na izpostava Velenje, in Zveza kulturnih druĹĄtev sodi v sklop razstav, s katerimi DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov predstavlja druĹžine, ki v druĹĄtvu ustvarjajo. Ĺ˝al uradnega odprtja zaradi znanih ukrepov za zajezitev ĹĄirjenja virusa ni bilo, razstava pa je vseeno na ogled do 15. novembra.

Salih BiĹĄÄ?ić, upokojeni velenjski rudar, je tudi dolgoletni predsednik DĹ L Velenje. Na tokratni razstavi se predstavlja s krajinami, mestnimi vedutami, portreti in abstrakcijami. Slika Ĺže od otroĹĄtva.

Njegovi mentorji so znani akademiki: ZavolovĹĄek, Slavec, Todić in SenegaÄ?nik, k prepoznavnosti in uspehu pa zagotovo prispevata njegova vztrajnost in trdo delo. Velika predanost umetnosti se odraĹža tudi na ĹĄtevilnih obiskih slikarskih kolonij, tako doma kot na tujem, ter sodelovanj preko razstav, ki jih razpisuje ZLDS in JSKD. PoslediÄ?no je za svoja dela prejemnik kar 66 priznanj, od tega 8 certifikatov kakovosti. Leta 2020 je prejel zlato priznanje JSKD Slovenije na drĹžavni tematski razstavi Oblo in oglato. Anamarija Stibilj Ĺ ajn, likovna

preprosto ni,ÂŤ o stvareh, ki zmotijo ritem Ĺživljenja, pove Kaja.

Kar ustvari, lahko gledamo, beremo, tipamo in tudi pojemo

Njen vizualni jezik je prepoznaven.

Spremljata jo Şmohtnost in barvitost.

Je namreÄ? vizualna umetnica, ki vrsto let deluje pri ilustraciji, stripih, oblikovanju objektov, gledaliĹĄki scenografiji in tekstopisju na mednarodni ravni. RdeÄ?a nit njenega izrazitega vizualnega jezika je moÄ?na sporoÄ?ilnost, zaznamovana s Ä?vrsto neĹžnostjo. V svoja dela vnaĹĄa obrat v zaznavanje vsakdanjega, s Ä?imer Ĺželi priti do jedra pomena. Za svoj izraz uporablja raznovrstne medije, ki jih smiselno povezuje. Kar ustvari, lahko gledamo,

Leto je splaniralo samo sebe

Tudi prihodnost vidi v umetnosti, ki je neloÄ?ljiva od njenega naÄ?ina Ĺživljenja. ÂťKarkoli naredim, Ä?etudi speÄ?em omleto, je to zame umetnost. Ne vem, kje se bom ustavila. Kot vidimo, je letoĹĄnje leto splaniralo samo sebe. Ostala bom pri vizualnem izrazu, rada eksperimentiram, Ä?e najdem neko kombinacijo slike, besede, materiala. To je to. Moja smer in moja pot.ÂŤ Kaj pa umetnost v Sloveniji v Ä?asu krize? ÂťVse je odvisno od posameznika.

Resda obÄ?utek ni najboljĹĄi. Vendar Ä?e izhajam iz sebe v Ä?asu, ko smo bili na Kanarskih otokih v popolni karanteni, se je v meni sproĹžilo veliko globokih procesov; ne vem, Ä?e sem kdaj naredila toliko lepih stvari. Ljudje smo se bili prisiljeni ozreti vase in to sprejeti. Za mnoge je to lahko precej inspirativno obdobje, kar se bo ĹĄele pokazalo. Znano pa je, da so umetniki, ustvarjalci znali ustvarjati v najbolj krutih in nemogoÄ?ih razmerah. Vedno so naĹĄli pot naprej, zato verjamem, da bo tudi v tem primeru tako. Da se bodo rezultati pokazali na daljĹĄi rok. Ker to verjamem, mi to reĹĄuje Ĺživljenje,ÂŤ ĹĄe o svojem Ĺživopisnem umetniĹĄkem svetu razloĹži Kaja AvberĹĄek, ki si Ĺživljenja brez barv enostavno ne predstavlja. ÂťReĹĄujejo mi Ĺživljenje in barvajo svet.ÂŤ đ&#x;”˛

Festival Velenje odpoveduje prireditve Velenje – Novi vladni ukrepi in napotki, povezani s koronavirusom, so prizadeli ĹĄtevilne dejavnosti, med drugim tudi Festival Velenje, ki je letos v teh zapletenih okoliĹĄÄ?inah Ĺže veÄ?krat prekinjal in premeĹĄal svoj predvideni program prireditev. Sedaj so se odloÄ?ili, da v luÄ?i najnovejĹĄih ukrepov do nadaljnjega prestavijo vse dogodke v Domu kulture Velenje in v dvorani Centra Nova na kasnejĹĄe termine, odpovedujejo tudi vse predstave v Kinu Velenje. Program Galerije Velenje

kritiÄ?arka, je o njem med drugim zapisala: Dosledno povzemanje vizualne stvarnosti nekaterim njegovim delom dalje Ĺže naturalistiÄ?ni znaÄ?aj.

Dedu, ki je imel Ĺže 29 samostojnih razstav in 114 skupinskih doma in na tujem, je tokrat prviÄ? ob bok stopila vnukinja Elisa. SimpatiÄ?na prvoĹĄolka, ki jo je prevzelo okolje dedovega ateljeja, se po belih povrĹĄinah rada sprehodi z akrilnimi barvami, blizu pa so ji tudi akvareli. Ne boji se moÄ?nih tonov, pogumno pobarva mnoĹžico rdeÄ?e ali obleÄ?e gospo v zeleno, ne boji se jesenskih dreves in Ä?rnih rudarjev. Tatjana Vidmar, njena prva likovna kritiÄ?arka, je

beremo, tipamo in tudi pojemo. MoÄ?no jo pritegne jezik. Objavlja redne literarnoizpovedne meseÄ?ne kolumne ter literarna strokovna besedila s podroÄ?ja njenega ustvarjalnega udejstvovanja. ObÄ?asno vodi seminarje in delavnice. Âť Sodelujem v okoljsko prijaznih projektih, zadnja stvar, ki sem jo napravila, je bila pravljica, Ĺželim si napisati ĹĄe kaj ÂťzaresnegaÂŤ. Ustvarjam tudi stripe, tako da zdruĹžujem zgodbo in sliko. Moje stare sanje so izdelava predmetov iz keramike, ki sem jo opustila pred leti. To je ena od stvari, ki sem se je lotila na Kanarskih otokih. Nekaj zemeljskega, kar paĹĄe tudi okolju, v katerem ustvarjam,ÂŤ pove o svojem delu in doda, da je zdaj pravi Ä?as, da da ta medij na plano.

zapisala, da je postal Ä?opiÄ? njeno igralo.

Njene poteze niso strokovno vodene, so povsem njene, Ä?eprav ji pri motiviki kdaj pa kdaj namigne Ä?uteÄ?e in ponosno dedovo oko.

Razstava Snidenje generacij je Ä?udovit vpogled v likovni svet izkuĹĄenega slikarja in zaÄ?etnice, pri Ä?emer ne gre za to, kdo se uÄ?i od koga, ampak za sinergijo Ä?udovitega sveta umetnosti, v katerem uĹživata in enakopravno bivata oba. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej Foto MBK

bodo deloma in prilagojeno izvedli.

Prav tako prestavljajo v tem tednu predvideni zaÄ?etek abonmajske sezone na kasnejĹĄe datume. Izpeljali jih bodo takoj, ko bo to mogoÄ?e.

Galerija Velenje bo za posamezne obiskovalce ĹĄe vedno odprta (z izpolnjevanjem napotkov NIJZ), odprtje prihodnje razstave pa bodo prestavili na svetovni splet (FB). Ostali dogodki, naÄ?rtovani v galeriji, so prav tako do nadaljnjega đ&#x;”˛ odpovedani.â€

Novi lokalnih turistiÄ?ni vodniki Ĺ aleĹĄke doline Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je v sodelovanju z agencijo Palladio izvedel usposabljanje za nove lokalne vodnike Ĺ aleĹĄke doline Velenje – V okviru operacije Ĺ aleĹĄka dolina 4.0 je v prostorih vile Biance, ob upoĹĄtevanju vseh strogih pravil NIJZ za prepreÄ?itev ĹĄirjenja koronavirusne bolezni, potekalo usposabljanje za pridobitev licence za nove lokalne vodnike Ĺ aleĹĄke doline. IzobraĹževanje je zajemalo 40 uÄ?nih ur, predaval pa je dolgoletni in zelo izkuĹĄeni turistiÄ?ni vodnik in svobodni

fotograf Iztok BonÄ?ina. Poleg teoretiÄ?nega dela je izobraĹževanje zajemalo tudi praktiÄ?no simulacijo vodenja z ogledom najpomembnejĹĄih znamenitosti regije in konÄ?nim preizkusom znanja. Na usposabljanje se je prijavilo 14 domaÄ?inov in prav vsi so uspeĹĄno zakljuÄ?ili usposabljanje in prejeli naziv lokalnega turistiÄ?nega đ&#x;”˛ tf vodnika po Ĺ aleĹĄki dolini. â€

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

KULTURA

22. oktobra 2020

Z Litvo izmenjali dediĹĄÄ?ino, povezano z lanom V okviru Erasmus dnevov je Muzej Velenje odprl mednarodno spletno razstavo na temo slovenske in litovske tekstilne tradicije Tina Felicijan

Erasmus+ projekt za spodbujanje mednarodnih izmenjav muzejskih sodelavcev, s tem pa strokovnega znanja, muzejskih praks in vsebine, je izkoristil tudi Muzej Velenje. Izmenjavo so izvedli z Litvo, tja pa je na ĹĄtudijski obisk skupaj s kolegi odpotovala muzejska sodelavka Ona ÄŒepaitytÄ— Gams, po rodu Litovka, kar je bila velika prednost ne le zaradi jezika, paÄ? pa tudi zaradi predhodnih izkuĹĄenj, saj je tam doĹĄtudirala zgodovino ter sluĹžbovala v muzeju. Uspela je nagovoriti kar sedem muzejev, da jih lahko obiĹĄÄ?ejo. Izbrala pa je tiste, ki se prav tako kot velenjski (predvsem v sklopu enote eko muzeja Grilova domaÄ?ija) ukvarjajo z dediĹĄÄ?ino pridelave lanu in izdelave lanenih izdelkov.

Zaradi korona krize so lahko izvedli le enega od treh obiskov.

Vendarle pa je Ĺže prvi obisk v lanskem letu prinesel lep rezultat: predstavitev ugotovitev iz primerjave muzejskega gradiva in druge z lanom povezane dediĹĄÄ?ine na spletni razstavi z naslovom Meeting Ornaments: The Textile Tradition in Slovenia and Lithuania (SreÄ?anje vzorcev: slovenska in litovska tekstilna tradicija). Minuli petek so jo objavili na spletu in se tako prviÄ? pridruĹžili vsakoletnim Erasmus dnevom, namenjenim predstavitvi Erasmus zgodb evropskih javnih institucij, sodelujoÄ?ih v evropskih Erasmus+ projektih.

Obiskali so dva po velikosti primerljiva muzeja. Vendar je v obeh zaradi daljĹĄe tekstilne tradicije v lokalnem okolju veÄ? materiala – tako ohranjenih predmetov kot nesnovne dediĹĄÄ?ine, poroÄ?a Ona ÄŒepaitytÄ— Gams. ÂťSama sem to bogastvo poznala, sodelavce pa je presenetila raznolikost ohra-

njene tekstilne dediĹĄÄ?ine v Litvi,ÂŤ pravi. Sicer je lan v evropskem merilu univerzalna tema. Lan so gojili po celi Evropi. Sejale so ga vse kmetije, saj je oblaÄ?il in hranil celo druĹžino. Postopki pridelave in predelave so zelo podobni, prav tako orodje, kar pa ne velja za tkanje. V Litvi se je do danes

V SPOMIN

Milan Lukman 1934 – 2020 Danes, ko to piĹĄem, je ponedeljek, 19. oktober 2020. ObiÄ?ajno si vsak ponedeljek toÄ?no ob 9. uri dopoldne pozvonil pri mojih vhodnih vratih, da smo nato skupaj z Ĺženama pili kavo, limonado in predebatirali, kar se nam je zdelo smiselno. A danes Te ne bo in ne bo Te nikoli veÄ?. Enako velja tudi za Ä?etrtke, ko smo se dobivali v Velenju. Pravkar je ura 9, a zvonec je nem. Le zakaj, Milan?

Ko si ob kavici na zadnjem ponedeljkovem sreÄ?anju omenil, da Ti delo na ĹĄkalskem vikendu ne gre veÄ? dobro od rok in da se slabo poÄ?utiĹĄ, si nisem mogel misliti, da boĹĄ Ĺže naslednji dan, v torek, 13. oktobra, zaspal ob gledanju televizije in za vedno odĹĄel. Le zakaj, Milan?

Tvoja mladost je bila trnova in polna grozot ter spoznanj, kaj lahko povzroÄ?i vojna. Do ĹĄestega leta si Ĺživel skupaj s starĹĄi, potem pa se je zaÄ?ela Tvoja Ĺživljenjska kalvarija. Samo ĹĄtirinajst dni ste Ĺživeli v novi stanovanjski hiĹĄi v LoÄ?ici pri Polzeli, ko je priĹĄel okupator. OÄ?eta so odpeljali in ga v taboriĹĄÄ?u Mauthausen 1942. leta ubili, mamo, sestro, brata in tebe pa odpeljali v izgnanstvo. Z mamo sta pristala v hrvaĹĄkem Osijeku, kjer je mama umrla v taboriĹĄÄ?u 1943. leta. Ostal si sam, saj Ti usoda sestre in brata takrat ni bila znana. Iz taboriĹĄÄ?a v Osijeku sta Te 1943. leta izvlekla

ohranila stara tehnika vzorÄ?nega tkanja, ki je v Sloveniji zamrla.

Pri nas so kasneje veÄ?inoma tkali navadno platno in ga nato krasili z vezenjem in drugimi tehnikami.

V Litvi pa so zaÄ?eli vezti kasneje in tudi niso veliko krasili z vezeninami, so pa uporabljali kompleksno tehniko vzorÄ?nega tkanja, s

pomoÄ?jo katere je celotno blago imelo lep vzorec. Zanimiva razlika pa je tudi v delitvi vlog pri tkanju. Medtem ko so v Sloveniji pogosto tkali tudi moĹĄki, je bilo v Litvi, kjer so statve imeli pri vsaki hiĹĄi, tkati in presti pa je znala tako rekoÄ? vsaka Ĺženska, tkanje tradicionalno Ĺžensko opravilo.

slovenska zakonca, ki sta tam Ĺživela.

Oba sta odĹĄla v partizane, Ti pa si postal vaĹĄki kurirÄ?ek. Nato se je zaÄ?ela selitev na MadĹžarsko, kjer si doÄ?akal tudi osvoboditev na neki kmetiji. Po vrnitvi si naĹĄel hiĹĄo v LoÄ?ici izropano, brez oken in vrat. Vzela te je mamina sestra, selil si se v Ĺ martno pri Litiji, od tam v Gorenje, Mozirje, nato v Ljubljano in Celje, da bi se v Ĺ˝alcu izuÄ?il za kljuÄ?avniÄ?arja.

Delal si v Keramiki Liboje, mariborski Metalni, v Zemunu pri Ikarusu, dokler 1958. leta nisi priĹĄel v Velenje, se zaposlil na takratnem RLV-ju in se 1960. leta poroÄ?il ter ustvaril druĹžino. Tu si zaÄ?el normalno in mirno Ĺživljenje z Ĺženo Maro in sinom Damjanom, kasneje sta priĹĄla vnuka Rok in Eva. Imel si druĹžino, po kateri si tako hrepenel. Spomladi sta z Ĺženo Maro praznovala diamantno, 60. obletnico poroke.

Tudi delo v dobro druĹžbe Ti ni bilo tuje.

Bil si okrajni mladinski funkcionar, aktiven v organih upravljanja rudnika, bil si med ustanovitelji amaterskega gledaliĹĄÄ?a Velenje, v katerem si tudi igral, bil si med najbolj aktivnimi v avtomoto druĹĄtvu Velenje v Ä?asih, ko se je gradilo TrebeliĹĄko in se je organiziralo tekmovanje v motokrosu. Od leta 1947 si bil Ä?lan Zveze borcev in nekaj Ä?asa tudi predsednik borÄ?evske organizacije Velenje desni breg.

Predvsem pa si bil Ä?lovek. Odlikovali so Te tovariĹĄtvo, doslednost in sekundna Ä?asovna natanÄ?nost. V Ä?ast mi je bilo, da sem bil deleĹžen teh Tvojih vrlin. Ĺ e vedno Ä?akam, a zvonec ne zvoni ‌ đ&#x;”˛

th

Te in druge ugotovitve o sreÄ?anju slovenske in litovske tekstilne tradicije, opremljene s fotografijami, so povzete na spletni razstavi, ki prikazuje razliÄ?ne tradicionalne vzorce v razliÄ?nih tehnikah, predstavlja lan kot kulturno rastlino in razliÄ?ne naÄ?ine ohranjanja tekstilne dediĹĄÄ?ine.

Razstava je trenutno objavljena v angleĹĄkem jeziku na Facebook profilu Muzeja Velenje in spletni strani muzej-velenje.si. Nekaj mesecev kasneje pa bo prevedena v slovenĹĄÄ?ino in vsebinsko obogatena na ogled v razstaviĹĄÄ?u podhoda PoĹĄta.

Ali bodo muzejski sodelavci lahko izvedli ĹĄe dva obiska litovskih muzejev, je odvisno od razmer, povezanih s ĹĄirjenjem virusa. Si pa sogovornica in avtorica razstave obeta, da bodo Ĺže doslej pridobljene izkuĹĄnje Muzeju Velenje pomagale pri nadaljnjem ohranjanju dediĹĄÄ?ine lanu, s katero so se na Grilovi domaÄ?iji zaÄ?eli ukvarjati pred nekaj leti, vzbudila pa je veliko zanimanja.

Zavzeto jo ohranjajo tudi med Ä?lani turistiÄ?nih in drugih podeĹželskih druĹĄtev. đ&#x;”˛

IN MEMORIAM Milana sem spoznal septembra leta 1963, ko sem se pridruĹžil Mladinskemu odru DPD Svoboda Velenje.

Milan je bil poleg Franca Koruna, Hinka Dermola, Avgusta Jerihe in Milana ValenÄ?aka eden od stebrov tedanjega velenjskega gledaliĹĄÄ?a. Bil je eden redkih ĹĄe ĹživeÄ?ih, ki je kot igralec (sodnik) v predstavi Hlapec Jernej sodeloval pri otvoritvi doma kulture 29. novembra leta 1960.

Milan pa je bil predvsem organizator in Âťdeklica za vseÂŤ pri takratnem gledaliĹĄÄ?u. Dobil je nalogo, da zbere mlade, in tako je nastal Mladinski oder, ki je takrat ĹĄtel okoli 45 mladih, predvsem uÄ?encev RĹ C, pa tudi drugih mladih iz takratne obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Z reĹžiserjem Rudijem Hrovatom sta uspeĹĄno vodila Mladinski oder in ga pripeljala do prve predstave TrnuljÄ?ica, julija 1962. Pod njunim vodstvom so nastale zelo uspeĹĄne predstave: Miklova Zala, Deseti brat, Romeo in Julija, Celjski grofje in RokovnjaÄ?i, pri kateri je bil Milan vodja predstave, in je zahtevala organizacijske sposobnosti, ki jih je Milan imel. Predstavo smo namreÄ? odigrali zunaj na Velenjskem gradu.

Milan je svojo vnemo, ljubezen do gledaliĹĄÄ?a, disciplino in dobro voljo prenesel v skupino. Postali smo prijatelji tudi zunaj gledaliĹĄÄ?a in zavezani Taliji. Milan pa nas je vÄ?asih ÂťpocrtljalÂŤ s sokom za mladoletne in sladoledom za polnoletne, kot smo takrat rekli ĹĄpricerju v Delavskem klubu. Bedel je nad nami kot pravi oÄ?e, hodil na govorilne ure na RĹ C, nas vzpodbujal in organiziral, da je vse teklo kot namazano.

Milan, Ĺžal nisi doÄ?akal, da bi skupaj praznovali 60-letnico otvoritve kulturnega doma. Veliko se je dogajalo v tem hramu kulture, na tem odru. Temelje in zaÄ?etke si postavil tudi ti.

V imenu KD GledaliĹĄÄ?e Velenje – HVALA TI! đ&#x;”˛

Karl ÄŒretnik

Covid kultura MatjaĹž Ĺ alej

Optimizem je lahko tudi izraz skrajnega obupa. In tako se mi zdi, da nekega velikega optimizma danes v druĹžbi ni. To pomeni, da ljudje nad situacijo niso zelo obupali, kar nekako privajajo se nanjo. Hudega pesimizma pa tudi ni. ÄŒe bi bilo zelo hudo, bi namreÄ? vĂŠl hud in velik optimizem iz misli in ravnanj ljudi. Kar pomislite, kako je bilo pred pol leta. Ljudje so glede na epidemioloĹĄko situacijo pisali ĹĄtose, vice, muzealci so jih celo zbirali.

Tega kreativnega optimizma je v drugem virusnem valu zaznati manj. Stvari se Ä?edalje bolj politizirajo, kjer pa se problematika politizira – se tudi polarizira, razdvaja in iĹĄÄ?e nasprotja. Stroka govori eno, ljudje pa so seveda pametni po svoji plati, iĹĄÄ?ejo se teorije zarot in ne nazadnje govorijo zase izkuĹĄnje izpred pol leta.

A izkuĹĄnja je na Ĺžalost precej milejĹĄa kot v zahodni soseĹĄÄ?ini in nas morda zdaj udari bolj, kot si to trenutno Ĺželimo. Druga stvar, ki se zdi resniÄ?na, pa je, da nimamo toliko teĹžav z zdravstvom.

Bolj se dozdeva, da so teĹžave s krizo druĹžbe. Imamo krizo mnenj, obÄ?utij in seveda krizo delati za skupno dobro. ÄŒe virus ni toliko nevaren za mlade in povpreÄ?no zdravo srednjo generacijo, je pa smrtonosen za zanemarjeno javno zdravje, za domove ostarelih, skupnosti drugaÄ?nih. Saj veste, mnenje vsakodnevnega slehernika: ÂťAh, saj meni in mojemu otroku ne more zgodit, to mi ne more ĹĄkoditi, jaz pa tudi lahko povem, kaj mislim.ÂŤ Kriza, ki je na Ĺžalost privedla do tovrstnega miĹĄljenja, je kombinacija preobÄ?utljivosti na zunanje draĹžljaje (tudi v obliki virusa) kot tudi nezmoĹžnosti prenaĹĄanja telesne in duĹĄevne boleÄ?ine ter tistega, kar se paÄ? nismo navadili (recimo mask). In konec koncev nas ne more toliko prizadeti zaradi egoizma in neobÄ?utljivosti za boleÄ?ino in trpljenje drugih. Bolj nas prizadeva omejevanje svoboĹĄÄ?in, zelo nelogiÄ?ne policijske ure in ĹĄe kaj, kar je skregano z zdravim razumom. V ĹĄtevilnih bolj prizadetih drĹžavah policijske (covid) ure nimajo ali jo imajo domiĹĄljeno vsaj bolj logiÄ?no, recimo od polnoÄ?i do pete ure.

Kar pa zadeva kulturo, smo Ĺže spregledali, da je tako moÄ?no omejevana pri nas, ker je paÄ? kritiÄ?na kulturna produkcija politiÄ?no najveÄ?ji in kvalitetnejĹĄi ÂťsparingÂŤ partner ter nasprotnik vladajoÄ?i politiki. In Ä?e je kolesarjenje najprimernejĹĄa individualna rekreacija v covid Ä?asih, je v petkih zveÄ?er najmanj zaĹželena. Kolesarijo v glavnem oporeÄ?niki, kulturniki in tisti, ki nimajo Âťgumba za potegniti jezik nazajÂŤ. In Ä?e poudarimo ĹĄe covid ustvarjalnost: ustvarjalnost bo najboljĹĄa na ravneh, ki se ne dotikajo covid tematik, ampak ki izvirajo iz notranje posvetitve Ä?asa umetnosti in kulturi. TeĹžko je ĹĄe enkrat napisati nekaj takega, kot je Camujeva Kuga, Pekićeva Steklina ali Saramagov Esej o slepoti. Direktne asociacije s pandemijo in virusi bodo neproduktivne, populistiÄ?ne in parafraza Ĺže vsega znanega.

PriÄ?akujemo novo perspektivo umetnosti, literature. Bosanski literat Miljenko Jergović je mnenja, da se literatura ne bo bistveno spremenila, spremenilo pa se bo priÄ?akovanje bralca.

V literaturi se je namreÄ? scenarij tovrstne epidemije, pandemija, na razliÄ?nih ravneh vizionarsko zarisal Ĺže mnogo pred Ä?asom, sluÄ?ajno, tako ali drugaÄ?e. ÄŒe samo pomislimo na nakljuÄ?no preroĹĄko ali socialno vizijo leta 2020 v Mustrovem stripu o Zvitorepcu, Lakotniku in Trdonji, je to samo ena od preroĹĄkih ali nakljuÄ?nih vizij umetnikov.

In kar priÄ?akujemo lahko, kdaj bo kakĹĄen politik ali celo imunolog napisal spomine, kako se je boril kot Don Kihot proti virusu in z mlini na veter. Pa bi morali memoare napisati tisti prostovoljci, ki so voluntirali v domovih za ostarele. Sicer pa, dokler lahko beremo in piĹĄemo ter tudi povemo odkrito, kaj mislimo, tako dolgo smo zdravi in svobodni. Kajti zbolevajo nesvobodni, tisti, ki ne znajo razimiĹĄljati s svojo glavo, tisti, ki berejo to, Ä?esar ne morejo videti sami. Zbolevajo v prenesenem pomenu tisti, ki imajo zakrita usta in oÄ?i.

In ĹĄe nekaj, dokler prevladujejo tovrstni zapisi namesto konstruktivnih kulturnih kritik in kulturnih slavospevov, je to dober znak, da nam s prirezavanjem kulturnih kril pravih kulturnih dogodkov in preseĹžkov resniÄ?no manjka. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

22. oktobra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Omejitve tudi na Radiu Velenje in upravi NaĹĄega Ä?asa Razglasitvi epidemije in novim ukrepom za prepreÄ?itev okuĹžbe s koronavirusom se prilagajamo tudi v uredniĹĄtvih NaĹĄega Ä?asa in Radia Velenje.

Na Radiu Velenje smo omejili sreÄ?evanja, tako da se tudi naĹĄe ekipe ne sreÄ?ujejo med seboj, prav tako smo omejili tudi obiske gostov. Velik del prispevkov posnamemo po telefonu (posluĹĄalci nam bodo zagotovo oprostili, Ä?e bo kateri od njih nekoliko slabĹĄe kakovosti). Sicer pa delamo Âťon lineÂŤ, novinarji in naĹĄi sodelavci sami posnamejo prispevke in jih po spletu poĹĄljejo na radio. Tudi veÄ?ino medsebojnih komunikacij opravimo

tako, med drugim tudi izobraĹževanja, ki jih izvajamo v zvezi s prehodom na nov sistem oddajanja (Zetto). Ĺ˝al tudi glasbenih gostov v tem Ä?asu ne sprejemamo, jih pa seveda ÂťgostimoÂŤ preko telefonskih linij.

Vam pa, drage posluĹĄalke, dragi posluĹĄalci, tudi v tem Ä?asu zagotavljamo, da bomo tudi kljub tem teĹžjim delovnim pogojem skrbno zbirali vse informacije in jih takoj posredovali po radijskih frekvencah, tako da boste o vsem, kar se bo dogajalo v lokalnem okolju in tudi ĹĄirĹĄe, sproti obveĹĄÄ?eni.

AĹžurne informacije lahko prebirate tudi na spletni strani nascas.com. Tam objavljamo

tudi podatke o okuĹženosti s Covidom-19 po svetu in doma. Med drugim si lahko preko Covid-19 sledilnika ogledate tudi podatke po posameznih obÄ?inah v Sloveniji. Nudimo pa ĹĄe druge povezave.

Seveda upamo, da se razmere ne bodo poslabĹĄale in da bo tudi med razglasitvijo epidemije vsak Ä?etrtek ÂťprihajalÂŤ v vaĹĄe domove tudi tednik NaĹĄ Ä?as. V njem boste vse, kar se dogaja in kako se z epidemijo sooÄ?amo v tukajĹĄnjih okoljih, lahko prebirali bolj poglobljeno.

Na koncu naj omenimo, da si tudi na upravi NaĹĄega Ä?asa in Radia Velenje, na KidriÄ?evi 2 a v Velenju, Ĺželimo v tem Ä?asu predvsem povezave po telefonu ali internetu (898 17 50, press@nascas.si), Ä?e pa nas Ĺželite vseeno obiskati, vas prosimo, da vstopate skladno z veljavnimi preventivnimi đ&#x;”˛ mz ukrepi, in to samo do tajniĹĄtva.â€

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. ZORAN PREDIN – Nekega dne 2. SAĹ A LEĹ NJEK – Ne reci adijo 3. UROĹ IN TJAĹ A – Zaljubljen par Zoran Predin v teh nenavadnih koronskih Ä?asih predstavlja skladbo Nekega dne ‌ Kot pravi, je pesem popevka za hude Ä?ase. Vsebuje uÄ?inkovito glasbeno dvigalo za naÄ?eto moralo, z blagodejnim vplivom na naĹĄ organizem. Brez posledic premaguje drugi virusni val v fazi naĹĄe obÄ?utljive druĹžbene prevzgoje. Ĺ e posebej uÄ?inkovita je pri pobiranju puĹĄk iz koruze.

GLASBENE novice

Cliff Richard dopolnil 80 let Britanski glasbenik Cliff Richard je 13. oktobra dopolnil 80 let. Kljub letom je ĹĄe vedno zelo dejaven in za konec meseca napoveduje izid novega albuma z naslovom Music... The Air That I Breathe. Cliff Richard se je na vrhu britanske lestvice prviÄ? pojavil 31. julija 1959 s pesmijo Living Doll. Pozneje so se v vrhove lestvic uvrstile ĹĄe uspeĹĄnice Summer Holiday, We Don't Talk Anymore, Mistletoe & Wine in

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

najboljĹĄo rapizvajalko Cardi B, za najboljĹĄega country izvajalca Luku Combsu, za najboljĹĄo country izvajalko Maren Morris, za najboljĹĄega rockizvajalca zasedbi Panic! at the Disco, za najboljĹĄega izvajalca elektronske glasbe pa The Chainsmokers.

Despacito ĹĄe vedno podira rekorde The Millennium Prayer. Omeniti velja ĹĄe skladbi The Young Ones in Congratulations, s katero je leta 1968 osvojil drugo mesto na Evroviziji. V karieri je prodal veÄ? kot 250 milijonov albumov in prejel vrsto nagrad. Za zasluge v popularni glasbi je kot prvi britanski glasbenik od kraljice Elizabete II. prejel viteĹĄki naziv.

Post Malone pobral najveÄ? glasbenih nagrad Billboard V Los Angelesu je 14. oktobra potekala podelitev Billboardovih glasbenih nagrad. Na prireditvi, ki je letos potekala brez gledalcev, je v kar devetih kategorijah zmagal glasbenik Post Malone.

Pred podelitvijo se je ponaĹĄal s kar 16 nominacijami, med drugimi pa je osvojil tudi nagrado za najboljĹĄega izvajalca leta. V tej kategoriji je premagal tudi Billie Eilish, ki je domov odnesla kipce za najboljĹĄi Billboard 200. album, za najboljĹĄo izvajalko in najboljĹĄo novo izvajalko. Khalid je domov odnesel pet nagrad.

Nagradi za najboljĹĄo skupino in najboljĹĄega radijskega izvajalca sta ĹĄli v roke Jonas Brothers, za

Poletna uspeĹĄnica Despacito je pred tremi leti v rekordnem Ä?asu osvojila posluĹĄalce po vsem svetu. Izvajalca Luis Fonsi in Daddy Yankee sta s skladbo podrla ĹĄtevilne rekorde, oktobra pa osvojila doslej ĹĄe nikoli doseĹžen mejnik na YouTubu – sedem milijard ogledov. Posnetek ĹĄe vedno velja za najveÄ?krat gledani video v zgodovini te spletne strani, sledi pa mu Baby Shark Dance in uspeĹĄnica Eda Sheerana Shape

of You. Za Ä?astitljiv doseĹžek sta glasbenika na podelitvi latino nagrad Billboard prejela posebno nagrado za pesem desetletja.

Ariana Grande bo ĹĄe ta mesec izdala nov album Priljubljena pevka Ariana Grande je svoje oboĹževalce razveselila s sporoÄ?ilom, da bo ĹĄe ta mesec izdala nov album. V Ä?asu korona krize se je zaradi odpovedi ĹĄtevilnih koncertov posvetila ustvarjanju materiala za nov album, ki bo nasledil njen zadnji studijski album Thank U, next. Ta je izĹĄel februarja lani in poleg naslovne skladbe prinesel ĹĄe uspeĹĄnici

7 Rings in Break up with your Girlfriend, I'm bored. Maja je 27-letna pevka skupaj z Justinom Bieberjem posnela pesem Stuck With U, s katero sta zbirala sredstva za pomoÄ? ljudem, ki jih je moÄ?no prizadela pandemija Covida-19. MoÄ?i je zdruĹžila tudi s pevko Lady Gaga, s katero sta skupaj posneli uspeĹĄnico Rain on me.

Stevie Wonder po skoraj 60 letih ustanavlja svojo zaloĹžbo Legenda soula Stevie Wonder, ki je maja praznoval 70 let, po skoraj 60 letih zapuĹĄÄ?a svojo staro, legendarno zaloĹžbo Motown.

Pod to znamko je izdal vse svoje velike uspeĹĄnice in albume, pogodbo z zaloĹžbo pa je podpisal Ĺže pri rosnih enajstih letih. Zdaj ustanavlja svojo zaloĹžbo z imenom What the fuss Records, ki bo sicer prav tako sodila pod zaloĹžbeni koncern Universal Music Group, s katero si Ĺželi ustvariti nekaj novega. Ob napovedi ustanavljanja nove zaloĹžbe je izdal tudi dva nova singla, prva pod okriljem nove zaloĹžbe. Gre za skladbi Cant Put It In The Hands of Fate in Where is Our Love Song. Stevie Wonder sicer zadnja leta ni izdal veliko novih ploĹĄÄ?, zadnji sta izĹĄli leta 2005 in 1995.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

Ansambel Krajťek – Zaljubljena Ansambel Braneta KlavŞarja – Telefon Koroťki kvintet – Plavi encijan Ansambel Kerlci – DeŞnik za dva Ansambel Naveza – Hodil bom za teboj Ansambel Unikat – Ne rani srca Ansambel Andreja Bajuka – Vse je res Ansambel Krjavelj – Na zdravje vseh ljudi Ansambel Roka Žlindre – V tvojem objemu se pomirim 10. Ansambel Vikend – Dovolj sva mlada

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SAĹ A TABAKOVIĆ SaĹĄa Tabaković, dramski igralec in pevec, po uspeĹĄni predstavitvi boĹĄnjaĹĄke, srbske, romske in judovske tradicionalne glasbe predstavlja nov projekt v obliki nove zgoĹĄÄ?enke, v kateri tokrat zdruĹžuje kulturno izroÄ?ilo narodov Panonske niĹžine z urbanim etno-jazz pridihom.

PRISMOJENI PROFESORJI BLUESA Prvi album Prismojenih profesorjev bluesa v slovenĹĄÄ?ini nosi naslov Prismojeni?. Gre za njihov tretji studijski album, ki ponuja eno priredbo in osem avtorskih skladb.

Album ponuja tudi devet moĹžnih naslovnic. Vsak lastnik CD-ja si lahko izbere tisto, ki najbolj ustreza njegovemu trenutnemu okusu, razpoloĹženju ali ambientu.

SEBASTIAN Sebastianova uspeĹĄnica HoÄ?em to nazaj, ki jo je v Ĺživo premierno predstavil pred 20 leti na izboru Miss Slovenije,

www.radiovelenje.com www.radiovelenje.com

je dobila novo preobleko in videopodobo. Za remiks skladbe je poskrbel tudi avtor originalnih ritmov Zvone Tomac, pod videospot pa se podpisuje ekipa CTRL.media.

Snemanje videospota je potekalo v hali podjetja Metalna.

JERNEJ ZORAN Dolenjski rocker Jernej Zoran se je v Ä?asu korona krize reaktiviral in po enoletnem ustvarjalnem premoru postregel s tematsko zelo aktualno pesmijo Oprostite (to ni moj svet). V njej resno in nekoliko kritiÄ?no obraÄ?unava s trenutnim stanjem, hkrati pa postreĹže tudi z nekaj koristnimi nasveti.

LUMBERJACK Glasbena skupina Lumberjack predstavlja novo skladbo in videospot Disko ljubav. Gre za tretji singel s prihajajoÄ?ega albuma Prepovedane stvari, ki izide prihodnje leto.

Skladba je nastala v Ä?asu karantene, ko so fantje spali v avtodomu na dvoriĹĄÄ?u njihovega producenta Dejana RadiÄ?evića, ki se podpisuje tudi pod aranĹžma.

88,9 Mhz 88,9 Mhz 107,8 Mhz 107,8 Mhz

Naš č­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

VRTILJAK

22. oktobra 2020

frkanje » Levo & desno «

Razdalja Ne le v prometu, varnostno razdaljo moramo upoštevati tudi pešci. V drugačnem smislu pa ne bi bilo slabo, če bi stopili malo bolj skupaj.

Gradnja

⏫

Prijetna družba dvorjank, sodelavk Muzeja Velenje Andželine Jukić in Nine Časl, in podobe Velenjskega gradu so književniku Ivu Stropniku že navsezgodaj prebudile domišljijo, da je brž začel rimati svoje misli gradu in ljubljeni stari lepi ulici pod njim. Zdi se, da poznavalki nista čisto prepričani, ali naj mu pustita umetniško svobodo ali ga podučita o zgodovinskih dejstvih.

⏫

Korona je prišla do živega tudi najbolj upornim. Zdaj se le zares svobodne duše ne sekirajo in se lahko tudi v času, ko se večina drži za glavo – eni zaradi strahu pred apokalipso, drugi pa zaradi absurdnosti prvih – iz srca smejijo. »Midva še vedno verjameva, da je smeh pol zdravja. Pa še nalezljiv je. Mogoče pa se bo začel širiti hitreje kot virus,« sta Catia Kuder in Albin Inkret poskusila sprožiti kontra epidemijo.

⏩

Zadnji dan septembra so v Šoštanju ob občinskem prazniku podelili nagrade in priznanja. Pred odhodom v dvorano, kjer je bila svečanosti, je bila lahko ob nagrajencih prisotna le peščica povabljenih. Zunaj so si nekaj besed – takrat še lahko brez mask – izmenjali dobitniki odličij Denis Pučko, Dejan Tajnik in Urška Kurnik. Gotovo so rekli tudi kakšno o tem, da je škoda, ker med udeleženci dogodka ne bo njihovih bližnjih. A takrat si skupaj z nami niti predstavljali niso, da ga že čez tri tedne sploh ne bi bilo.

Turistka Nicole iz Kanade je po 15 letih naslovila na arheološki park Pompeji pošiljko, ki vsebuje dve mozaični ploščici, dva kosa amfore in kos keramike ter pisno priznanje, v katerem pošiljateljica pojasnjuje, da je artefakte pred leti ukradla, zdaj pa jih želi zaradi očitnega prekletstva vrniti.

Potres Po tem, ko v velenjski občini ob volitvah novega župana ni bilo nikakršnega »pretresa« in je vse teklo naravno, se je Velenje nekaj dni kasneje res streslo. Tudi naravno.

KV poziv Gospodje in gospe, tovarišice in tovariši! Stopimo skupaj in se držimo narazen, da naredimo našo deželo spet zeleno.

Pisan KUL Če bo že res prišlo do oživitve Koalicije ustavnega loka, bo to res močno pisana koalicija. Pisanost pa ne pomeni vedno tudi učinkovitost!

Poznamo to …

Bog pomagaj Med zadnjimi »protikorona« ukrepi je tudi prepoved maš. Čudno. Saj je zaradi KV pri nas stanje »da bog pomagaj«.

ZANIMIVOSTI

Turistka po 15 letih vrnila ukradene artefakte

Politiki in nekateri drugi naši pomembni ljudje so že zasadili lopate za gradnjo naše hitre ceste. Da se le gradnja ne bi tako vlekla, kot da bi cesto res gradili z lopatami.

sto obiskovalcev – vsi so ob tem zapisali, da so jim predmeti prinesli nesrečo.

Najdaljše noge na svetu V Teksasu živi 17-letna Maci Currin – najstnica, ki se ponaša s kar dvema svetovnima rekordoma: je ženska z najdaljšimi nogami na svetu, ima pa tudi najdaljše noge v kategoriji najstnic. Dekle

Newtonova knjiga prodana za več kot 22 tisočakov Pred kratkimi so na dražbi prodali izjemno redko prvo izdajo knjige Matematična načela naravoslovja Isaaca Newtona. V priznanem znanstvenem delu je Newton obdelal tri temeljne zakone gibanja, ki predstavljajo temelj klasične mehanike. Knjigo zato imenujejo za največje delo v zgodovini znanosti. Med zbiratelji veljajo primerki knjig iz prvih izdaj za izjemno cenjene. Izdajo so pred dražbo ocenili na 11 tisoč evrov, zanjo pa uspeli iztržiti

Stranka piva

Pametna maska

V avstrijski prestolnici so pred dnevi volili nov deželni zbor in svete okrožij, za glasove volivcev pa se je borila tudi majhna Stranka piva. Stranko piva je leta 2015 ustanovil pevec dunajske punk-rock skupine Turbobier. Na volitvah je prvič nastopila lani, ko se je potegovala za sedeže v avstrijskem parlamentu, a pri tem pričakovano ni bila uspešna. Tudi tokrat se ji je vstop v dunajski deželni zbor izmuznil, se je pa, vsaj sodeč po še neuradnih volilnih izidih, prebila v svete 23 dunajskih

Medtem ko so zaščitne maske postale del našega vsakdana, ustvarjalni razvijalci že ponujajo pametno masko, ki poveča jakost glasu uporabnika in po potrebi prevaja v osem različnih jezikov.

Zaščitno masko, imenovano C-Face Smart je razvilo japonsko podjetje Donut Robotics. Izdelana je iz bele plastike in silikona, ki ima vgrajen mikrofon, ki se preko Bluetooth povezave poveže s telefonom uporabnika. V povezavi z aplikacijo na telefonu lahko maska prepisuje narekovano besedilo, poveča jakost glasu uporabnika in prevaja govor med osmimi različnimi jeziki –

Enotnost Kar nam ne uspe v politiki in še na kakem drugem področju, nam je uspelo s pomočjo korona virusa. Naša deželica je postala dokaj enotna.

Vendar samo po barvi.

Krompir Bližajo se krompirjeve počitnice. Bomo imeli »krompir« - in kasneje proti KV ukrepi ne bodo več potrebni?

Nič ne pomaga Zadnji čas nam dež res ne prizanaša. Vse je že razmočeno, voda že stoji na zemlji.

Vendar nekateri pri nas pri raznih stvareh še vedno niso povsem na tekočem.

Dvotirnost »Želela sem imeti del zgodovine, ki ga ni mogoče kupiti. Vzela sem del zgodovine, ujete v času, v katerem je bilo toliko negativne energije. Ljudje so umrli na tako grozen način in vzela sem dele, povezane s takšnim uničenjem.« V nadaljevanju je pojasnila, da je, odkar se je vrnila domov s potovanja po Evropi, dvakrat prebolela raka dojke, prestala je dvojno mastektomijo, družina pa je imela tudi finančne težave. Prepričana je, da je za to krivo njeno nespametno dejanje, ko je bila »mlada in neumna«. Tiskovna predstavnica arheološkega parka Pompeji je ob tem povedala, da je v preteklih letih majhne predmete, ki so jih ukradli med obiskom Pompejev, vrnilo okoli

je visoko 2,08 metra, njena leva noga meri 1,35 metra, desna pa je centimeter krajša, torej je dolga 1,34 metra. Njene noge tako predstavljajo kar 60 odstotkov celotne višine telesa, kar Maci uvršča v Guinnessovo knjigo rekordov. »Nikoli me niso zasmehovali zaradi nog, ampak zato, ker sem bila višja od vseh drugih. V drugem letniku srednje šole sem se preprosto nehala ukvarjati s tem, kaj si ljudje mislijo o meni, in posledično me te stvari niso več prizadele,« pravi. Zdaj je ponosna na to, da je unikatna, ter želi k temu, da se sprejemajo takšne, kot so, spodbuditi tudi druga dekleta in ženske.

enkrat več, torej 22 tisočakov. Po besedah prodajalca s Kanalskih otokov je dedek kopijo pridobil v 50. letih minulega stoletja in jo dosedanjemu imetniku zapustil ob smrti leta 1980. Novi lastnik imenitne knjige je ostal Evropejec.

okrožij. Sicer gre za satirični projekt; glavne zahteve stranke, ki je svojo kampanjo gradila predvsem na pivskih shodih po vsem Dunaju, so namreč: postavitev fontane s pivom na enem osrednjih dunajskih trgov Schwarzenbergplatz, odprtje lokalov s t. i. zimskimi vrtovi na ulicah, mesto brez radlerjev do leta 2022 in uvedba posebnih testov sposobnosti za politike, a tudi nekatere bolj resne, kot so reševanje kulturnih ustanov v krizi zaradi pandemijeCcovida-19, odprava omejitev odprtja lokalov in znižanje davka na pijače.

japonskim, kitajskim, korejskim, vietnamskim, indonezijskim, angleškim, španskim in francoskim.

Vendar pozor: odprtinice na sprednji strani maske so ključnega pomena za dihanje, zato pametna maska ne nudi ustrezne zaščite. Zasnovana je tako, da jo uporabnik nosi čez standardno masko za obraz. Omenjene maske bodo na Japonskem dostopne že do konca tega leta, drugod pa najkasneje do aprila 2021. Cena pametne maske bo od 30 do 50 evrov, dodatno pa bo treba plačati še naročnino na aplikacijo.

Pri nas povzroča gradnja drugega tira veliko težav. V našem vsakdanjem življenju je drugače. Do dobe koronavirusa je življenje pri nas teklo po enem tiru, zdaj po povsem drugem. Morali smo prestopiti.

Lopate Lopate so vendarle že zapele. Kdaj bodo od veselja zapeli tudi vozniki, ki se bodo lahko popeljali po novi cesti?!

Bolj zreli!

Nekateri podatki kažejo, da bo imela Slovenija čez nekaj let precej manj prebivalcev.

Več pa bo starejših. Torej bolj zrelih.

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

Priloga

15

PRILOGA DOM IN OKOLICA

22. oktobra 2020

Dom

in okolica

Jesen se kaĹže v vsej svoji lepoti in se pri tem ne ozira na naĹĄe teĹžave z novim koronavirusom.

Je pa to tudi Ä?as, ko poglobljeno razmiĹĄljamo o kurjavi, se pripravljamo na kurilno sezono in ogrevanje, se lotevamo pravilnega prezraÄ?evanja, pri tem pa se pokaĹžejo vse dobre strani izolacije zgradb; seveda pa je to tudi Ä?as Ä?iĹĄÄ?enja okolice naĹĄih bivaliĹĄÄ?, ki jo je bogato prekrilo jesensko listje.

Trgovine z gradbenim materialom, opremo, pohiĹĄtvom, storitvami in ostalim za dom so vnoviÄ? pripravile raznoliko ponudbo. Verjamemo, da Vas bo omenjena priloga spodbudila pri jesenskih nakupih, investicijah in opravilih, zato vabljeni k prebiranju!

Jure BeriÄ?nik

Podjetje za ravnanje z odpadki, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 46, Velenje, telefon: 03 896 87 11 podjetje@pup-saubermacher.si www.pup-saubermacher.si

ZBIRNI CENTER VELENJE Delovni Ä?as od 1. 10. do 31. 3.: ponedeljek - petek od 8-17h sobota od 8-12h, dan pred praznikom do 14h Vstop s poloĹžnico in z osebnim dokumentom ter primerno zaĹĄÄ?iteni (maska, rokavice, pisalo).

ZBIRN0 MESTO Ĺ MARTNO OB PAKI 1. in 3. sobota v mesecu od 8-12h

ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV 1X LETNO Z NAROÄŒILNICO

NEVARNI ODPADKI maj in september

PAPIR IN KARTONSKA EMBALAŽA PLASTIKA

STEKLENA EMBALAŽA

BIO

odpadki

in

KOVINA

plastenke, ploÄ?evinke

MEĹ ANA EMBALAĹ˝A – iztoÄ?i in stisni!

Poskrbite za tiho bivalno okolje Dom ima veliko vlogo na poÄ?utje celotne druĹžine.

Vedno veÄ? ljudi se zaveda, kako pomembni so lastni trenutki miru in tiĹĄine. In v okolju, kjer Ĺživimo na dobro poÄ?utje vplivajo tudi dobri sosedski odnosi.

Obdaja nas ogromno elektronskih naprav, ki proizvajajo razliÄ?ne zvoke. Ni hujĹĄega od hrupa, ki se dogaja na sosedovem dvoriĹĄÄ?u. Eden najpogostejĹĄih virov je lahko preglasna toplotna Ä?rpalka. To je moteÄ? zvok, ki nam ĹĄe dolgo odmeva v glavi.

Ko se odloÄ?ate za pomembno naloĹžbo, kakrĹĄen

Za brezhibno delovanje toplotne Ä?rpalke so v Kronotermu uporabili velike visoko uÄ?inkovite ventilatorje s posebnimi bioniÄ?no oblikovanimi lopaticami. Poleg teh k neverjetni tihosti pripomore tudi velika Ä?elna povrĹĄina, kar povzroÄ?a majhen tlaÄ?ni padec, zato se za doseganje potrebnega pretoka ventilator vrti z niĹžjimi vrtljaji. In nenazadnje so poleg izjemno modernega videza in dovrĹĄenega ohiĹĄja za izdelavo uporabili materiale, ki vsrkajo hrup in vibracije kompresorja.

TIĹ INA, KI NAVDUĹ I. Enostavno upravljanje toplotne Ä?rpalke preko telefona ali tablice

je nakup toplotne Ä?rpalke, se je potrebno zavedati, da bo z nami naslednjih 15 do 20 let. In njena naloga je, da ne vzbuja nobene pozornosti. Zvoki toplotne Ä?rpalke se namreÄ? zlijejo z ostalimi zvoki v hiĹĄi ali okolju.

V Sloveniji imamo absolutnega zmagovalca med toplotnimi Ä?rpalkami, ki so skoraj nesliĹĄne, to je toplotna Ä?rpalka Adapt, ki so jo razvili v Kronotermu. Adapt je prva toplotna Ä?rpalka v Evropi s skoraj nesliĹĄnim delovanjem in izjemno uÄ?inkovitostjo. Uporabniki pravijo, da ni glasnejĹĄa od delovanja hladilnika.

Pred nakupom testirajte, kako se Kronoterm toplotna Ä?rpalke Adapt poda na vaĹĄo zelenico. Enostavno preko aplikacije Kronoterm AR.

Toplotna Ä?rpalka ADAPT

Ustvarjene za domaÄ?e podnebne razmere

Uporabniki Kronotermu zaupajo zato, ker vedo, da je to slovensko druĹžinsko podjetje z lastno proizvodnjo, organiziranim servisom, dolgoletno tradicijo in izkuĹĄnjami, iz katerih zelo dobro poznajo vaĹĄe potrebe. Vedo, da ste vsakodnevno obdani z mnogo glasovi, ki kratijo vaĹĄ mir, motijo tudi vas in vaĹĄe sosede. S toplotnimi Ä?rpalkami Kronoterm se bodo vaĹĄi sosedski odnosi kveÄ?jemu samo ĹĄe izboljĹĄali.

Oddajte povpraĹĄevanje in pridobite praktiÄ?no darilo. Navedite kodo: NAĹ ÄŒAS20

www.kronoterm.com 080 23 22

đ&#x;”˛

2020_10_07 NaĹĄ Ä?as 1-4 138x200_Adapt red cover + koda.indd 1

07/10/2020 15:05:52

Naš č­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

PRILOGA DOM IN OKOLICA

22. oktobra 2020

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

Ograjo lahko postavimo tudi sami

Panelne ograje so preproste za montaĹžo, ne potrebujejo vzdrĹževanja in barvanja, proizvajalci dajejo dolgoletno garancijo proti rjavenju, njihova Ĺživljenjska doba pa je ĹĄe petkrat daljĹĄa. V primerjavi s cenejĹĄim pletivom v zvitkih so precej moÄ?nejĹĄe, saj so paneli izdelani iz uporovno varjenih jeklenih vroÄ?e cinkanih palic, obiÄ?ajno debelih pet ali ĹĄtiri milimetre, dodatno pa so obdelani s postopkom plastifikacije, pri katerem elektrostatiÄ?ni praĹĄni nanos barve pregrejejo. Tako je ograja popolnoma zaĹĄÄ?itena proti rji. Poleg tega je jeklo material, ki poleti in pozimi ohranja svoje lastnosti, medtem ko se aluminij poleti zaradi visokih temperatur razteza in pozimi krÄ?i, zato se mreĹžasta ograja rada poveĹĄa.

KoĹĄare, napolnjene s kamenjem

Pred Ä?asom so bile prava uspeĹĄnica kamnite ograje, napolnjene s kamenjem veÄ?jih ali

RoÄ?no kovane ograje

RoÄ?no kovane ograje so izdelane iz kakovostnega jekla, na voljo pa so v razliÄ?nih dimenzijah in

oblikah. Med njihovimi prednostmi velja omeniti protikorozijsko zaĹĄÄ?ito z vroÄ?im cinkanjem, praĹĄno lakiranje oziroma barvanje, ki sledi, pa dodatno varuje nanos cinka.

Aluminijasta zlitina in kompoziti

Ograje iz aluminijaste zlitine so zelo trdne, korozijsko odporne, toplotno in elektriÄ?no prevodne, odbijajo svetlobo, predvsem pa

so trikrat laĹžje od jeklenih. Material je mogoÄ?e obdelovati z vsemi znanimi postopki za obdelavo kovin, sam po sebi je odporen proti vremenskim vplivom, postopek praĹĄnega barvanja in suĹĄenje barve pri 200 stopinjah Celzija pa zagotavljata povrĹĄinsko trdoto barve, njeno odpornost proti vremenskim vplivom in mehanskim poĹĄkodbam. Konstrukcija je stabilno zasnovana in tudi pri maksimalni viĹĄini ograje 180 cm brez deformacij prenese sunke vetra s hitrostjo do 140 kilometrov na uro. TakĹĄen ograjni sistem se pri novogradnjah montira na predpripravljene armiranobetonske temelje, mogoÄ?a je tudi postavitev na temelje prejĹĄnje ograje.

lokacijsko informacijo. Tudi enostavnih objektov se ne sme postavljati v nasprotju s prostorskimi akti. Investitor mora imeti pravico graditi na zemljiĹĄÄ?u, pridobiti mora soglasja (Ä?e je objekt na zemljiĹĄÄ?u v zavarovanem obmoÄ?ju ali v varovalnem pasu), izpolnjeni pa morajo biti tudi drugi pogoji iz uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.

Kdaj potrebujemo gradbeno dovoljenje

najveÄ? do meje zemljiĹĄke parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da z gradnjo in njeno konstrukcijo ne posegamo na sosednje zemljiĹĄÄ?e. Ograjo, ki je medsosedska in hkrati oznaÄ?uje potek meje, lahko postavimo na meji le pod pogojem, da se lastniki zemljiĹĄÄ?, ki jih bo ograja razmejevala, o tem pisno sporazumejo. ÄŒe gre za ograjo ob javni cesti, njen zgornji rob oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti,

SploĹĄni pogoji za postavitev ograj so zapisani v zakonu o graditvi objektov, podrobneje pa jih urejajo obÄ?inski izvedbeni prostorski akti in drugi predpisi. Za ograjo, ki je gradbena konstrukcija, potrebujemo gradbeno dovoljenje, razen Ä?e ni glede na naÄ?in gradnje opredeljena kot enostavni objekt – v tem primeru bomo za njeno postavitev potrebovali le

Kako se znebiti vlage?

IzsuĹĄevanje stavb je nujno, saj so le tako primerne za bivanje in neoporeÄ?ne za zdravje Ĺ˝e pri gradnji se morajo materiali, zaradi zagotovitve homogenosti in kemiÄ?ne reakcije, meĹĄati z vodo. S tem omogoÄ?imo ustrezne pogoje za vezavo cementa s peskom in tako ustrezno trdnost konstrukcije. TakĹĄen vnos vode je kasneje pri gradnji objekta potrebno upoĹĄtevati in ustrezno ukrepati.

Vlaga pa se lahko v gradbene materiale vnese tudi z neĹželenimi dogodki, kot so: vodne ujme, poplave, izlivi iz vseh vrst strojnih inĹĄtalacij, ‌ Vse naĹĄtete nevĹĄeÄ?nosti namoÄ?ijo gradbeno konstrukcijo objekta, ki lahko v daljĹĄem obdobju povzroÄ?i propadanje materialov. Pri gradnji kot veziva uporabljamo malto in ostale gradbene materiale, ki vsebujejo mineralne soli. Pri izlitju vode oz. poplavah priÄ?ne voda raztapljati soli, ki se pri suĹĄenju pojavijo na povrĹĄini sten. Temu pravimo pojav solitra. Prav tako so kovinski deli armature izpostavljeni koroziji in s tem propadanju, namoÄ?ena konstrukcija pa ima bistveno slabĹĄe izolativne vrednosti, poveÄ?ajo se toplotne izgube, pojavijo se toplotni mostovi in neustrezne razmere za bivanje.

Nezdravo bivalno okolje

NaÄ?ini izsuĹĄevanja Sanacija ob poplavi, vodni ujmi ali izlivu v objektu se malenkostno razlikuje od klasiÄ?nega gradbenega izsuĹĄevanja novogradnje. V tem primeru je najprej potrebno ugotoviti kakĹĄna je konstrukcija tal in sten namoÄ?enega objekta. To je kljuÄ?en podatek, na podlagi katerega se odloÄ?imo za tehniko oz. naÄ?in izsuĹĄevanja. ÄŒe v objektu, npr. v kletnih prostorih, ni toplotne izolacije (samo osnovna ploĹĄÄ?a, estrih in talna obloga - keramika), se izsuĹĄevanje opravi s kondenzacijsko metodo. V primeru, da je v objektu vgrajena talna toplotna izolacija, je potreben drugaÄ?en pristop. Potrebna

đ&#x;”˛ Pripravil: Jure BeriÄ?nik Vir: https://bit.ly/2SVEkYp

NajveÄ? do meje s sosednjo parcelo

ÄŒe odmik ograje od meje sosednjih zemljiĹĄÄ? ni posebej predpisan z izvedbenim prostorskim aktom, je treba upoĹĄtevati doloÄ?be zakona o graditvi objektov, po katerih je lahko ograja postavljena

je izvedba izvrtin skozi estrih in sloj toplotne izolacije do hidroizolacije. S silikagelnimi suĹĄilniki predhodno osuĹĄen zrak, se s pomoÄ?jo turbin tlaÄ?i v sloj izolacije.

Tovrstni suĹĄilnik deluje na principu absorbcije vlage na povrĹĄini absorbenta, ki zrak osuĹĄi in takĹĄnega s turbinami tlaÄ?imo pod estrih v sloj izolacije. Ko zrak potuje skozi izolacijo, se navlaĹži in v prostor izstopi na dilatacijskih reĹžah ob stenah. Proces se cikliÄ?no ponavlja dokler materiali niso povsem osuĹĄeni.

Za zahtevnejĹĄe in obÄ?utljivejĹĄe materiale obstaja ĹĄe ena metoda izsuĹĄevanja, in sicer mikrovalovna metoda (MW), kjer s pomoÄ?jo frekvenÄ?nih generatorjev mikrovalov frekvence 3-30 GHz, molekule vode ÂťprisilimoÂŤ, da se priÄ?nejo premikati. Med premikanjem se molekule vode medsebojno zaletavajo. Trenje ob trkih molekul povzroÄ?a poviĹĄanje temperature celotnega materiala. S poveÄ?anjem temperature pa se priÄ?ne izloÄ?anje – izparevanje vlage v okolje. Na ta naÄ?in se ogreje celoten presek materialov, ki s poÄ?asnim ohlajanjem oddaja vlago v prostor. Postopek se lahko na posameznem mestu veÄ?krat ponovi.

Pri MW metodi je najpomembnejĹĄe spremljanje in merjenje temperature povrĹĄine, s Ä?emer prepreÄ?imo toplotne poĹĄkodbe materialov.

Omenjena metoda je primerna za izsuĹĄevanje starejĹĄih, debelejĹĄih konstrukcij, obÄ?utljivejĹĄih in zahtevnejĹĄih talnih oblog - kamnitih tlakov, ‌ predvsem

pa na mestih, kjer je potrebna hitra izsuĹĄitev, brez dodatnih posegov.

Spremljanje suĹĄenja IzsuĹĄevanje objekta po poplavi je odvisno od namoÄ?enosti materialov in obiÄ?ajno traja od 10 do 14 dni.

Z meritvami vlage Ĺže med potekom sanacije spremljamo napredovanje suĹĄenja in tako ocenimo potreben Ä?as izsuĹĄevanja, ki se lahko skrajĹĄa ali podaljĹĄa. Primerjalne meritve se izvajajo s pomoÄ?jo elektro-uporovnega merilnika, ki deluje na principu spremembe elektriÄ?ne upornosti materialov. Meritev je uporabna za doloÄ?itev razlik pred sanacijo, med njo in po njej.

Za natanÄ?no meritev vsebnosti vlage materiala pa se uporablja t.i. karbidna metoda (CM), ki deluje na principu reakcije karbida z vlago. Posebnost pri tej metodi merjenja je, da vzamemo vzorec, ki ga stehtamo in stresemo v posodo skupaj z ampulo karbida. Karbid reagira z vlago v zdrobljenem materialu, s tem se poveÄ?a tlak v zaprti posodi. PoviĹĄanje tlaka odÄ?itamo na merilniku in s pomoÄ?jo tabel doloÄ?imo natanÄ?no vsebnost vlage v materialu. Metoda je primerna za izvedbo v zakljuÄ?nem delu sanacije in pred polaganjem obÄ?utljivejĹĄih talnih oblog.

Sanacija objekta z izsuĹĄevanjem je najhitrejĹĄa in najcenejĹĄa dolgoroÄ?na reĹĄitev, s katero povrnemo gradbene in izolacijske materiale v stanje, primerno za bivanje in neoporeÄ?no za zdravje.

Za celostno reĹĄitev teĹžav z vlago se obrnite na podjetje Mollier d.o.o. Celje.

je! Skr

Since 1991

IZSUĹ EVANJE, OGREVANJE IN KLIMATIZACIJA Âą meritve vlaĹžnosti in izdelava poroÄ?il, Âą sanacija in izsuĹĄevanje vlaĹžnih povrĹĄin, Âą iskanje napak na instalacijah – diagnostika, Âą meritve z IR kamero – termografija, Âą razvlaĹževanje in ogrevanje v gradbeniĹĄtvu, Âą dobava, montaĹža in servis klimatskih naprav, Âą strokovno svetovanje

b za zd

V primeru neustrezne sanacije in izsuĹĄevanje objekta, ostane vlaga ujeta v gradbeni konstrukciji in povzroÄ?a njeno propadanje. Voda prodre pod estrih v sloj izolacije, kjer se, zaradi PVC folije nad izolacijo, po naravni poti ne more osuĹĄiti. Ujeta vlaga pod estrihom je v stiku s stenami, ki absorbirajo oz. veĹžejo vlago nase. Temu pojavu pravimo kapilarni dvig vlage, ki na stenah povzroÄ?i izloÄ?anje solitra, odstopanje beleĹža, ‌ saj se odveÄ?na vlaga priÄ?ne odvajati preko sten. Vlaga se upari v zrak in priÄ?ne vezati z drugimi suhimi materiali. Masna bilanca vlage se v zaprtem objektu s tem ne spremeni, le porazdeli se na celotno konstrukcijo.

Posledica vlaĹžne konstrukcije objekta je v kurilni sezoni tudi poveÄ?an prevod toplote skozi obod stavbe – toplotne izgube, toplotni most. Notranje povrĹĄine konstrukcije se na mestu toplotnega mostu ohladijo in zaradi termodinamiÄ?nih zakonitosti povzroÄ?ajo

kondenziranje, z vlago nasiÄ?enega notranjega zraka, na povrĹĄini stene. S tem se vzpostavijo idealni pogoji za razvoj plesni in spor, ki negativno vplivajo na zdravstvene razmere bivalnega okolja.

Vsekakor so pomembne tudi druge negativne posledice, ki jih voda pusti na stavbnem pohiťtvu, talnih oblogah, notranji opremi,‌

Postavitev ograje je namreÄ? ena od faz gradnje hiĹĄe, kar pomeni, da ne gre za objekt, ki se gradi samostojno. Seveda pa se morata njen videz in tudi poloĹžaj v celoti ujemati z zapisanim v gradbenem dovoljenju za hiĹĄo.

k in o ol

Panelne iz vroÄ?e cinkanih jeklenih palic

manjĹĄih mer. Postavitev takĹĄne ograje je bila zaradi teĹže koĹĄar pravi podvig. Veliko bolj preprosta je postavitev ograjnega sistema, ki je nekakĹĄna izpeljanka prej omenjenega – na voljo so tako imenovani debelostenski stebri, z obeh strani zaprti s panelno mreĹžo, na doloÄ?eni dolĹžini pa so nameĹĄÄ?eni ĹĄe distanÄ?niki. Steber je potrebno zabetonirati v polmetrski temelj, da zagotovimo ustrezno nosilnost, nato pa v mreĹžo nasujemo poljubno kamenje.

pred njeno postavitvijo pa moramo pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Za ograjo, ki jo bomo postavili hkrati s hiĹĄo in je torej predvidena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za hiĹĄo, nam ni treba pridobivati ne lokacijske informacije ne posebnega gradbenega dovoljenja.

ravje

Parcelo, dvoriĹĄÄ?e ali vrt obiÄ?ajno ogradimo z ograjo, s Ä?imer omejimo dostop do svojega doma in si hkrati zagotovimo zasebnost. Ograja je lahko lesena, betonska, kamnita, jeklena, aluminijasta ali iz vedno bolj priljubljenih kompozitov, izbor materiala pa je najbolj odvisen od arhitekturne zasnove hiĹĄe in njene okolice.

Najbolj priljubljene so ograje iz materialov, ki ne potrebujejo posebnega vzdrĹževanja, so trdne in imajo dolgo Ĺživljenjsko dobo.

17

PRILOGA DOM IN OKOLICA

22. oktobra 2020

MOLLIER d.o.o. CELJE Opekarniťka cesta 3 3000 Celje – Slovenija t ++386 (0)3 42 88 400 e info@mollier.si w http://www.mollier.si

NaĹĄ Ä?as, 22. 10. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

PRILOGA DOM IN OKOLICA

22. oktobra 2020

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40 KoĹĄarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

V Ä?asu do 30.10.2020 vam med ostalim nudimo po super cenah: kava Barcaffe 100g ina pĹĄeniÄ?na bela moka tip 500 Mlin KatiÄ? 5 kg Trgov nih z a j i pr di roĹža maÄ?eha lju sveÄ?a Mojca velika zemlja za grobove 20 l slo. jabolka za ozimnico (jonagold, topaz) zaboj 10 kg nagrobni pesek beli 6 – 9 mm, 9 – 12 mm, vreÄ?a 25 kg

0,99 â‚Ź / kos 2,99 â‚Ź / kos 0,39 â‚Ź / kos 0,89 â‚Ź / kos 2,19 â‚Ź / kos 7,90 â‚Ź / zaboj 3,99 â‚Ź / vreÄ?a

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

Z vaĹĄo nepremiÄ?nino upravljamo strokovno, odgovorno in odzivno.

In vi lahko medtem Ĺživite bolje.

080 62 20

www.habit.si

w w w . r i h t e r. s i

DEKORATIVNE TAPETE – mit ali novodobna dekoracija ?

Izrazite svoj slog bivanja. Tapete so veliko veÄ? kot zgolj dekorativni element, saj lahko pripovedujejo zgodbo, ustvarjajo vzduĹĄje in vzbujajo najrazliÄ?nejĹĄa obÄ?utja. Ko se odloÄ?ate za nakup tapet, vam lahko velika izbira

vzorcev in barv vzame pogum.

Zato smo tukaj mi, da vam pomagamo oblikovati vaĹĄe Ĺželje in izbrati pravo tapeto za pravo mesto. Kajti prostor v veliki meri vpliva na izbiro tapete, saj je treba upoĹĄtevati ustrezno odpornost materiala glede na to, ali boste s tapeto popestrili kuhinjo, kopalnico, spalnico ali otroĹĄko sobo.

Okrasite svoj dom z dekorativnimi tapetami Za zadovoljno in prijetno bivanje, je potrebno poskrbeti, da se boste v vaĹĄi hiĹĄi, stanovanju ali na delovnem mestu resniÄ?no

� †… ‡ …

ƒ„

Â…

†

S

 ���� �    ­ � €‚��

prijetni poÄ?utili. S stenskimi dekorativnimi tapetami boste tako lahko hitro in poceni popolnoma spremenili podobo svojega doma.

Z dekorativnimi tapetami so bili s prva okraĹĄeni le gradovi in hiĹĄe premoĹžnejĹĄih, nato pa se je uporaba razĹĄirila, in danes si resniÄ?no lepe tapete lahko privoĹĄÄ?i prav vsak. Tudi modni trendi narekujejo, da je v moderni hiĹĄi vsaj kakĹĄna tapeta.

Novi Ä?asi – nove tapete

V zaÄ?etku 21. stoletja pa se stenske oz. zidne ter stropne tapete vraÄ?ajo skozi velika vrata. NiÄ? veÄ? ne gre za puste vzorce, temveÄ? so na voljo v neĹĄteto barvah, materialih, reliefih in z razliÄ?nimi vzorci in poslikavami. Tapete so „in“ - ponovno so postale tisti del, ki daje prostoru poseben ton, ki vpliva tudi na naĹĄe poÄ?utje. Lahko priÄ?arajo trendovsko vzduĹĄje urejenega stanovanja v sediĹĄÄ?u mesta, ali pa preprosto okrasijo Ĺže tako prijetno hiĹĄko tam nekje na vasi, ali pa so prodorne z nenavadnimi vzorci, ki jemljejo dih naĹĄim obiskovalcem.

Izbiramo lahko med obiÄ?ajnimi (iz papirja, steklenih vlaken, umetnih snovi, usnja, svile, platna, ipd), fototapetami ali tattoo tapetami.

V kolikor boste pri izbiri in polaganju dekorativnih tapet potrebovali pomoÄ? se oglasite v PanNOVI HIĹ I IDEJ. Njihovi strokovnjaki vam bodo vaĹĄe tapete strokovno in natanÄ?no poloĹžili, ter se pri tem maksimalno potrudili. Njihov profesionalen pristop in odliÄ?no opravljeno delo, vam bosta zagotovila da ste se za tapete pravilno odloÄ?ili in da vam nikakor ne bo Ĺžal. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

19

PRILOGA DOM IN OKOLICA

22. oktobra 2020

Dom je, kjer se poÄ?utimo varne

Avtomatska garaĹžna vrata

Vhodna vrata brez obsvetlobe

od 850 â‚Ź *

od 1.272 â‚Ź * * PriporoÄ?ena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vkljuÄ?no z montaĹžo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaĹĄÄ?enih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2020.

HĂśrmann Slovenija, d.o.o.

PetrovÄ?e T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.hormann.si • info@hormann.si

Vrata HÜrmann – kakovost brez kompromisov TZ-AZ-EP2020-138x100mm-HOR-SL.indd 1

6/10/20 11:09

s krilnimi ali drsnimi dvoriĹĄÄ?nimi vrati, vse skupaj pa opremijo s pogoni HĂśrmann.

Vabljeni, da se v pestrost ponudbe prepriÄ?ate v njihovih razstavnih salonih v PetrovÄ?ah, Ljubljani in Mariboru, kjer vam z veseljem postreĹžejo z nasveti okoli vrat in se skupaj z vami zatopijo v vaĹĄe naÄ?rte. ÄŒe vam je ljubĹĄe pa se na izmero k vam oglasi strokovnjak za vrata. Na voljo so na telefonski ĹĄtevilki 03 71 20 600 ali preko elektronske poĹĄte info@hormann.si. Na njihovi spletni strani pa lahko tudi povpraĹĄate za informacije pri njihovih spletnih asistentih. đ&#x;”˛

I

LOVENIJ I VS

ovosti!

Dolgoletna tradicija - jamstvo kak

LOVENI J VS

KROVSKO KLEPARSKA DELA

NAREJENO

NAREJENO

Za vsakimi vrati je zgodba, vsakrĹĄna vrata, na katera naletite – med sprehodom po soseĹĄÄ?ini ali raziskovanjem novega kraja, lahko pripeljejo do zgodbe. Kajti vrata so kot tanÄ?ice domov. Za njimi se skrivajo Ä?ustva, smeh in vrveĹž vsakdana. In to vratom daje znaÄ?aj, ki govori o ljudeh, ki za njimi Ĺživijo.

Podjetje HĂśrmann Slovenija je del koncerna HĂśrmann, ki je sinonim za prodajo kvalitetnih vrat, kar pomeni, da vam lahko zagotovijo vrata za celotno hiĹĄo. Poleg garaĹžnih in vhodnih vrat HĂśrmann vam za notranjost vaĹĄega doma lahko ponudijo notranja lesena in zastekljena, pa tudi kovinska krilna vrata HĂśrmann. Poskrbijo tudi za zapiranje vaĹĄih dvoriĹĄÄ?

TRGOVINE

Strip, d.o.o. | Kajuhova 17 a, Ĺ oĹĄtanj | Tel.: 03 898 48 80 | Gsm: 041 636 040

MEĹ ALNICA BARV

za vsa podroÄ?ja uporabe

TRGOVINA BARVE-LAKI

SPLETNA TRGOVINA

www.ara-barve.si

Izberite pravo barvno nianso 30 let izkuĹĄenj

Vse na enem mestu: avto laki - laki in premazi za dom zunanje barve - notranje barve

NOVO uÄ?inkovito sredstvo proti vlagi

Levec 56, PetrovÄ?e | T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si

ObiĹĄÄ?itesvetsanjskihbarv

Revolucionarni izdelek, ki ga boste Ĺželeli imeti vedno pri roki TRP 650Â je nov izdelek na slovenskem trgu, ki se ga bodo ĹĄe posebej razveselili vsi tisti, ki imajo v svojih bivalnih prostorih teĹžave z vdorom vlage. Njegova uporaba je preprosta, uÄ?inkovitost pa garantirana in veÄ?krat preizkuĹĄena. Nadvse dobro se obnese pri popravilu ĹĄkode, ki jo povzroÄ?i vlaga na terasah, balkonih in ostalih povrĹĄinah. Transparentni zaĹĄÄ?itni vodotesni izdelek je uporaben kot uÄ?inkovito hidrofobirno sredstvo na povrĹĄinah, kjer se sreÄ?ujemo z delno poroznostjo (razpokami tal ipd., skozi katere pronica voda in se poslediÄ?no tam nabira vlaga). Izdelek TRP 650 je preprost za uporabo, vlijete ga na poĹĄkodovano povrĹĄino suhe in Ä?iste terase ter ga s Ä?opiÄ?em ali valjÄ?kom dobro premaĹžete, da snov temeljito prodre v nastale razpoke. Proces ponovimo, nato pa izdelek pustimo delovati 2 dni. PriporoÄ?ljivo je, da tega ne poÄ?nemo, Ä?e obstaja moĹžnost, da bo naslednji dan deĹževalo. To lahko namreÄ? oslabi moÄ? in sposobnost izdelka. 2 dni po uporabi in nanosu izdelka teraso ali balkon oÄ?istimo z vodo in milom.

TRP 450 Riparadoccia za kopalnice in tuĹĄ kabine. Gre za silano akrilno emulzijo na vodni osnovi brez hlapnih sestavin V.O.C., modificirana z nanometrskim srebrom, ki poveÄ?a higienizacijski uÄ?inek in prepreÄ?i pojav plesni in mikroorganizmov, ki se obiÄ?ajno razvijajo med fugami in razpokami v kopalnici. Emulzija preprosto odpravlja pronicanje vode (do maksimalne ĹĄirine razpoke 0,8 mm), ki se veÄ?krat pojavi na fugah in razpokah keramiÄ?nih oblog. Proizvod se pred uporabo dobro pretrese in nanese na razpokano povrĹĄino. Poraba proizvoda je odvisna od ĹĄtevila in velikosti razpok. ObiÄ?ajno se za kompletno sanacijo tuĹĄ kabine potrebuje pribliĹžno 150 ml proizvoda na m2.

Po nanosu je potrebno poÄ?akati 4 ure, da se proizvod posuĹĄi.

Nato se z vlaĹžno gobo odstranijo ostanki proizvoda. ÄŒiĹĄÄ?enje je potrebno izvesti v ĹĄestih urah.

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

20

PRILOGA DOM IN OKOLICA

Cementinarstvo Polak, 70-letna tradicija DruĹžinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Ĺ martnem ob Paki je eno najstarejĹĄih druĹžinskih podjetij na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja JoĹže Polak zaÄ?el

izdelovati streĹĄno kritino.

Danes sodi podjetje Polak med najveÄ?je proizvajalce streĹĄnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak Slovenska kakovost (SQ), kar potrjuje dobro delo v podjetju.

Izdelujejo ĹĄe betonske zidake,

EKSTRA JESENSKA AKCIJA

- barvni streĹĄniki POLAK Ĺže od 6,80 â‚Ź/m2 2 - sivi streĹĄniki POLAK Ĺže od 5,60 â‚Ź/m - zidaki in opaĹžni zidaki AKCIJA - certiď€ cirani transportni betoni AKCIJA Ugodni prevozi z mikserji.

opaĹžne zidake, vogalnike, dimnike in okrasne ĹĄkarpnike. Pred ĹĄestimi leti so zaÄ?eli proizvajati certificirane transportne betone.

Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno in s tem ĹĄe dvignili kvaliteto betonov.

Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in Ä?rpanje s Ä?rpalkami. Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje. Na mnoĹžico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi streĹĄniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejĹĄa ĹĄvedska tehnologija, 70-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in ĹĄtevilni zadovoljni kupci.

Njihovo vodilo je kvaliteten streĹĄnik po ugodni ceni ter poĹĄten odnos s kupci. ObiĹĄÄ?ite njihovo spletno stran www. polak-

22. oktobra 2020

Povsem druga zgodba gradnje Ytong tipska hiĹĄa MeĹža

AMO PODARJ

TNO PROJEK ACIJO T N E M U DOK

-streĹĄniki.si . đ&#x;”˛

Ytong hiĹĄe prinaĹĄajo vrsto prednosti in zagotavljajo dolgoroÄ?ne prihranke. Gradite lahko po svojem ali po naĹĄem naÄ?rtu. V vsakem primeru pa vam bomo stali s strokovnimi nasveti ob strani do konca gradnje vaĹĄega doma.

.

za 1 t.m letve

* Zapakiramo in dostavimo na dom

Pro��p��s� �.o.o.

OGNJEVARNO

EKOLOĹ KO

ENOSTAVNO

Zavrh nad Dobrno 10, 3204 Dobrna

ytonghisa.si

T 03 781 80 33 | www.pro��p��s�.si

Kako izbrati ustrezno Ä?istilno napravo, ki nam bo zvesto in poceni sluĹžila dolga desetletja?

VARÄŒUJTE Z VODO, ENERGIJO IN DENARJEM, NE S KAKOVOSTJO IN ODGOVORNOSTJO DO NARAVE.

Izbira Ä?istilne naprave ni enostavna, ĹĄe posebno, Ä?e upoĹĄtevamo vrsto kriterijev, kot so zanesljivost delovanja, dolga Ĺživljenjska doba ter nizki stroĹĄki obratovanja in vzdrĹževanja. Dobro je vedeti, da obstajajo tudi zanesljive brez-elektriÄ?ne Ä?istilne naprave za slabo obiskane stavbe (vikende) ali za lokacije brez elektriÄ?nega omreĹžja.

ÄŒistilna naprava One2clean

Kupec Ä?istilne naprave se mora vsaj okvirno spoznati z naÄ?inom njenega delovanja in kljuÄ?nimi sestavnimi deli. V praksi velja, da so bolj enostavne izvedbe Ä?istilnih naprav pravi recept za zadovoljstvo strank.

lastnosti kot npr. tiste, ki so izdelane iz betona. Zaradi majhne teĹže bo tudi vgradnja enostavnejĹĄa in cenejĹĄa.

Nasvet, ki je vreden vsaj toliko, kot stane poceni in nedelujoÄ?a Ä?istilna naprava, ki je ne boste kupili

Morda se bere malo nenavadno, vendar vam informacija o Âťpovoznosti-nosilnostiÂŤ rezervoarja in pokrova rezervoarja 10 ali veÄ? ton, veliko pove o kakovosti Ä?istilne naprave – o uporabljeni kakovosti uporabljenega materiala, o debelini sten rezervoarja ter

PrivoĹĄÄ?ite si zanesljive in cenovno ugodne Ä?istilne naprave in sisteme za deĹževnico.

Inovativna Ä?istilna naprava nemĹĄke kakovosti, ki poskrbi za druĹžinski proraÄ?un in okolje.

Visok uÄ?inek Ä?iĹĄÄ?enja, v rezervoarju ni elektriÄ?nih komponent.

Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrĹževanje.

Rezervoar je povozen.

Ponikalni sistemi Ponikalni sistemi so uÄ?inkoviti, lahki ter omogoÄ?ajo enostavno montaĹžo.

Cenovno so postali zelo dostopni.

DeĹževnica Z uporabo deĹževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode.

In denarja. PriporoÄ?amo vam uporabo brezplaÄ?ne deĹževnice za pranje avtomobila, splakovanje WC-ja, pranje perila in zalivanje vrta.

Lovilci olj in maĹĄÄ?ob Uporaba povsod, kjer se v iztoÄ?nih odpadnih vodah pojavljajo masti ali olja.

www.cistilnenaprave-dezevnica.si

Armex Armature d.o.o., IvanÄ?na Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192

Pomembno pravilo, na katerega nikakor ne smete pozabiti, je, da se veÄ?je in cenovno draĹžje naprave, v tem primeru tudi male Ä?istilne naprave, kupujejo pri specializiranih podjetjih, ki so Ĺže dlje Ä?asa prisotni na trgu in imajo temu ustrezne izkuĹĄnje.

Poznavalec Ä?istilnih naprav se bo pohvalil s preverljivimi priporoÄ?ili, nudil kakovostno svetovanje in imel vzdrĹževalno sluĹžbo.

Eno takĹĄnih podjetij je Armex Armature iz IvanÄ?ne Gorice z veÄ? kot 28 let izkuĹĄenj pri naÄ?rtovanju in postavljanju Ä?istilnih naprav.

VeÄ? uporabnih informacij o njihovi ponudbi si lahko prebere na njihovi spletni strani cistilnenaprave-dezevnica.si.

Tako boste dobili za svojo situacijo cenovno in tehnoloĹĄko optimalno in uÄ?inkovito napravo. V primeru morebitnih teĹžav vam bodo na voljo za pomoÄ? in servisiranje.

Slednji je lahko celo najbolj pomemben dejavnik nakupa, saj se tako kupec izogne morebitnim neprijetnim preseneÄ?enjem, ko ob nepredvidenem dogodku ostane sam s svojim problemom. Ĺ˝al se to v praksi dogaja pogosteje, kot bi si Ĺželeli.

Poceni nakup se mogoÄ?e v prvem trenutku zdi dobra izbira, a se pogosto izkaĹže, da poceni nakup ni vedno dober nakup.

Razmislite tudi o materialu, iz katere je izdelana vaĹĄa naprava. Vzemite v zakup, da imajo umetne mase za sodobne Ä?istilne naprave boljĹĄe fizikalne in tehniÄ?ne

Naj bo rezervoar Ä?istilne naprave povozen ali ne?

sklada. Subvencije za sofinanciranje nakupa Ä?istilnih naprav nudijo obÄ?ine. Zato vam svetujemo, da se ĹĄe pred nakupom Ä?istine naprave pozanimate, Ä?e lahko pridobite vse do 1.500 evrov nepovratnih sredstev pri nakupu Ä?istilne naprave.

Razvajanje vrta in gospodinjstva z deĹževnico

Zbiranje in raba deĹževnice prispeva k veÄ?jemu zadovoljstvu ljudi in narave. Lovljenje deĹževnice je odliÄ?en naÄ?in, kako premostiti daljĹĄa suĹĄna obdobja, pa tudi kako dosegati znatno niĹžje raÄ?une za vodo. VeÄ?ina ljudi meni, da je deĹževnica primerna le za zalivanje poljĹĄÄ?in in vrtnih rastlin, a lahko njeno rabo izkoristimo tudi v gospodinjstvu.

Zadostuje Ĺže 6 kubiÄ?ni rezervoar

napoveduje enostaven naÄ?in vgradnje po sistemu Âťpostavi, priklopi in zasujÂŤ. Odpade torej hkratno zasipavanje in polnjenje rezervoarja z vodo, da se izenaÄ?i pritisk na stene rezervoarja in prepreÄ?i sesutje rezervoarja Ä?istilne naprave.

Pozanimajte se za subvencije in eko kredite

Mala Ä?istilna naprava je lahko za marsikoga tudi prevelik finanÄ?en zalogaj, zato je mogoÄ?e za njen nakup pridobiti EKO subvencije Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega

PovpreÄ?na slovenska druĹžina na mesec porabi 13 do 15 ÂťkubikovÂŤ vode in bi za svoje potrebe potrebovala zbiralnik deĹževnice kapacitete 6 do 10 kubiÄ?nih metrov, da doseĹžemo okvirno 30-dnevno rezervo v primeru bolj suĹĄnih obdobij brez padavin. ÄŒe se spraĹĄujete, koliko lahko prihranimo z uporabo deĹževnice? Tudi do 50 % stroĹĄka pitne vode. Koliko vas stane pitna voda?

Preverite na poloĹžnici. V desetih letih to sploh ni tako malo, kajne?

Sodobni sistemi za zajem in rabo deĹževnice dajejo poudarek enostavnosti vgradnje, zato jih lahko ljudje z nekaj smisla za tehniko vgradijo kar sami. NaloĹžba v sistem za izrabo deĹževnice se tipiÄ?no povrne Ĺže v nekaj letih, a ker je njegova Ĺživljenjska doba precej daljĹĄa (veÄ? desetletij) v naslednjih letih ustvarja ĹĄe dodatne prihranke. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

Ĺ PORT

21

koncu tega zelo zanimivega boja za trenutno tretje mesto. Takoj na zaÄ?etku drugega dela je Pajt zadel za prvo izenaÄ?enje (15 : 15), Tilen SokoliÄ? pa v 33. minuti za prvo domaÄ?e vodstvo (17 : 16).

Sledile so napete minute. GostujoÄ?i vratar je ubranil sedemmetrovki Tajniku in Pajtu. Sodnika sta se ‚izkazala‘ z dvema izkljuÄ?itvama na domaÄ?i strani, ki so tako imeli slabo minuto dva igralca manj, ker je moral kmalu na klop tudi nasprotnikov igralec. Gostje so ĹĄe zadnjiÄ? povedli (21 : 20), v 46. minuti pa zadnjiÄ? izenaÄ?ili (23 : 23). Nato so gostitelji zaÄ?eli vse bolj prevzemati pobudo in prednost poÄ?asi ter vztrajno viĹĄali.

Tri minute pred koncem so imeli za OrmoĹžane neulovljivo prednost ĹĄestih golov (32 : 26) in njihova ĹživÄ?nost je lahko popustila.

padli. Gorenje Velenje je to izkoristilo in zasluĹženo osvojilo toÄ?ki.ÂŤÂ Zoran JoviÄ?ić je bil seveda bolj zadovoljen kot po gostovanju v Trebnjem: “OrmoĹž je ekipa, ki je najbolj izkuĹĄena, igra najveÄ? Ä?asa skupaj. ÄŒe ne zaigraĹĄ proti njim nadvse resno, odgovorno, imaĹĄ teĹžave. Tekma je bila zelo teĹžka, takĹĄno smo tudi priÄ?akovali. Nekaj Ä?asa je imela Ä?uden tok. Nasprotnik je zadeval, naĹĄe Ĺžoge pa niso hotele v gol. Z vztrajnostjo, poĹžrtvovalnostjo smo vendarle zasluĹženo zmagali. ÄŒe bomo tudi v prihodnje igrali s takĹĄno voljo in se borili, tako kot smo se tokrat in veÄ?ji del tudi v Trebnjem, bom zelo zadovoljen.ÂŤ V domaÄ?i zasedbi tudi tokrat ni bilo Ibrahima Haseljića in Matica Verdineka. Prvi naj bi po dolgem okrevanju po poĹĄkodbi kolena (nato je ĹĄe zbolel) v zaÄ?etku tedna zaÄ?el trenirati in bo gotovo ĹĄe nekaj Ä?asa trajalo, da bo povsem pripravljen. Upajo in Ĺželijo si, da bi se tudi Verdinek po nesreÄ?ni poĹĄkodbi Ä?im prej vrnil v ekipo.

22. oktobra 2020

Zaostajali za pet, a zmagali IzkuĹĄeni rokometaĹĄi Jeruzalema OrmoĹža namuÄ?ili VelenjÄ?ane Stane Vovk

Izbranci velenjskega trenerja Zorana JoviÄ?iÄ?a so na derbiju 6. kroga po dobrem prvem polÄ?asu ostali praznih rok v Trebnjem. V naslednjem 7. krogu so pred prazno RdeÄ?o dvorano ‚vajo‘ po nasprotnem scenariju ponovili proti Jeruzalemu OrmoĹžu, ki je v Velenje prispel kot tretji na

prvenstveni lestvici. Po prvem delu so zaostajali za zadetek, konÄ?ali pa s prednostjo ĹĄtirih (33 : 29).

S Ä?etrto zmago in osmimi toÄ?kami so velenjske ose viniÄ?arje zamenjale na tretjem mestu. S tolikĹĄno bero se lahko pohvalijo tudi Ä?etrti SlovenjgradÄ?ani, ki so tesno (23 : 22) premagali Slovana na Kodeljevem, vendar so bili KoroĹĄci enkrat veÄ? na

parketu kot Ĺ aleÄ?ani. Eno veÄ? so odigrali tudi prvi Celjani in drugi Trebanjci (oboji po 12 toÄ?k), ki so ĹĄe brez poraza.

Kako so igrali, je nazorno opisal Aleks KavÄ?iÄ?, ki je bil s sedmi goli s soigralcem Kenanom Pajtom najboljĹĄi strelec tekme: ÂťOrmoĹž je tudi tokrat potrdil, da je resna, zelo dobra ekipa, ki se bori za najviĹĄja

RokometaĹĄice Mlinotesta so tudi po gostovanju v Velenju (30 : 18) ostale na vrhu lestvice brez izgubljene toÄ?ke. Na tekmo 6. kroga so kot velike favoritinje in gotovo Ĺže pred prihodom v srediĹĄÄ?e Ĺ aleĹĄke doline ĹĄtirim zaporednim zmagam

vpisale ĹĄe peto. Njihov poraz ali samo izgubljena toÄ?ka bi bil veliko preseneÄ?enje. Brez poraza so tudi aktualne prvakinja Krimovke, ki pa so zaradi nastopov v evropski ligi prvakinj odigrale ĹĄele dve tekmi.

Gostiteljice so zaradi (pre)velike nezbranosti, posledica tega so bile ĹĄtevilne napake v obliki zgreĹĄenih metov, slabih podaj ‌, doĹživele tretji poraz. Krog pred tem so gostovale v Celju in kljub dobri igri ostale brez Ĺželene (vsaj) toÄ?ke. Bile so blizu, tudi po igri so si jo zasluĹžile, vendar jim je v izdihljajih tega derbija sreÄ?a obrnila hrbet. PriÄ?akovati je bilo, da bodo tako podjetno oziroma poĹžrtvovalno igrale tudi proti vodilnim Ajdovkam. Ta element igre jih je delno krasil v prvem polÄ?asu, po katerem so zaostajale samo za tri gole.

V njem tudi veliko bolj izkuĹĄene in

z razdalje kot izpred Ä?rte prostora vratarke, same pa dosegale poceni zadetke. V slabih desetih minutah so zabile osem golov, domaÄ?e le dva, in ‚namlele› prednost devetih golov. VpraĹĄanje je bilo le ĹĄe, kakĹĄna bo konÄ?na razlika tega neenakovrednega dvoboja. Zadovoljile so se z dvanajstimi.

Rekli staâ?ą

Nastja Ferenc, skupaj s soigralko TjaĹĄo Smonkar najuÄ?inkovitejĹĄa pri domaÄ?ih (vsaka pet golov): ÂťZa nami je teĹžka tekma. Naredile smo veliko tehniÄ?nih napak. V obrambi smo prejele preveÄ? lahkih zadetkov, v napadu pa nismo naĹĄle reĹĄitve za ajdovsko obrambo. Nismo pokazale takĹĄne borbe kot prejĹĄnji teden v Celju.ÂŤ Dominika Mrmolja, z osmimi zadetki najboljĹĄa strelka tega

neenakovrednega dvoboja: ÂťTekmo smo zaÄ?ele zmedeno in v krÄ?u.

Konec prvega polÄ?asa smo strnile obrambo. V drugem polÄ?asu smo s trdo obrambo dosegle nekaj lahkih zadetkov in to je bil kljuÄ? do zmage.ÂŤ đ&#x;”˛

V 12. krogu 2. slovenske nogometne lige so se najviĹĄje zmage veselili igralci Bilj. NogometaĹĄem iz Ĺ martnega ob Paki so v mreĹžo nasuli kar pol ducata Ĺžog, v njihovi mreĹži pa se je znaĹĄla le ena in jih potisnili na predzadnje mesto. Biljenci so vodilni zadetek dosegli zelo hitro, Ĺže v 5. minuti, nato pa do odhoda na odmor gostujoÄ?ega vratarja Ĺ˝ana Verdeva premagali ĹĄe enkrat. Med 62. in 66. minuto pa kot da gostov ni bilo na igriĹĄÄ?u. Prejeli so kar tri zadetke. Po doseĹženi petardi je njihova zavzetnost nekoliko padla, ĹĄmarĹĄke vijolice pa veÄ? kot Ä?astnega zadetka (MatjaĹž Trop) niso (z)mogli doseÄ?i.

VelenjÄ?ani bi morali v 12. krogu gostovati v Lendavi, vendar je vodstvo tekmovanja zaradi okuĹženosti nekaterih igralcev Nafte tekmo preloĹžilo. Po neodigrani tekmi so z osmega mesta padli na deveto, pomurski nogometaĹĄi pa zadrĹžali peto. Ĺ marski nogometaĹĄi so imeli le tri dni poÄ?itka. Ĺ˝e v torek so v zaostali tekmi 11. kroga gostili Krko. To je bilo sreÄ?anje nasprotnikov z drugo najboljĹĄo in najslabĹĄo obrambo, razplet je bil tako rekoÄ? priÄ?akovan. Dolenjci so zmagali s 4:0. To je bil Ĺže osmi poraz ‘vijolic’ oziroma drugi zaporedoma, skupaj pa so na zadnjih dveh krogih kar desetkrat pobirali Ĺžogo iz svoje mreĹže. NovomeĹĄÄ?ani so tudi po tej tekmi ohranili sloves tretjega najuÄ?inkovitejĹĄega moĹĄtva. Njihova obrambna vrsta pa je le za dva gola slabĹĄa od vodilnih Radomelj. NajuÄ?inkovitejĹĄi so ĹĄe vedno LendavÄ?ani, in to predvsem na raÄ?un torkovega nasprotnika, ki so ga v 7. krogu na njegovem igriĹĄÄ?u potolkli kar z 10:0.

TAKO so igrali Liga NLB, 7. krog:

Gorenje Velenje – Jeruzalem OrmoŞ 33:29 (14:15)

Trener gostov SaĹĄa Praprotnik je poraz pospremil z naslednjimi besedami: ÂťDobro smo zaÄ?eli tekmo in kontrolirali rezultat do 45. minute. Takrat smo v igri nekoliko

Novinci v ligi doĹživeli nov visok poraz, rudarjem virus prestavil pot v Lendavo

DomaÄ?a dekleta po dobrem odporu v prvem delu v drugem povsem popustila telesno moÄ?nejĹĄe gostje z igro niso upraviÄ?evale vodilnega poloĹžaja na lestvici. Res pa je, da tudi ob takĹĄni njihovi predstavi VelenjÄ?anke niso niti enkrat izenaÄ?ile. V nadaljevanju pa so ‚mlinarke› iz AjdovĹĄÄ?ine pokazale, zakaj so trenutno na prvem mestu. ÄŒvrsto so zaigrale v obrambi, povsem onemogoÄ?ile strele tako

TriÄ?etrt tekme premalo dobre igre ‌

đ&#x;”˛

Nova visoka poraza Ĺ marÄ?anov, VelenjÄ?ani ostali doma

Ajdovke v Velenju slavile z dvoĹĄtevilÄ?no razliko Stane Vovk

mesta. V tekmo smo zato vstopili brez podcenjevanja, a zaÄ?eli slabĹĄe, kot smo Ĺželeli. Ne vem, kaj nam je bilo prvih petnajst minut, da smo zaostajali kar za pet golov. Nato smo se le zbrali in se jim do odhoda na odmor povsem pribliĹžali.

Tudi v nadaljevanju smo se ĹĄe kar nekaj Ä?asa muÄ?ili. Znova so potrdili, da so zelo Ĺžilavi, igrali gol za gol, toda na koncu smo le uspeli.ÂŤ VeÄ?ji del prvega polÄ?asa so bili domaÄ?i rokometaĹĄi precej nemirni in igrali pod svojo ravnjo. Po zaÄ?etnih 4 : 1 so gostje do dvajsete minute dvakrat poviĹĄali svojo prednost ĹĄe za dva gola (10 : 5 in 11 : 6). Nato so VelenjÄ?ani le zaÄ?eli igrati bolj umirjeno, manj greĹĄili in zaÄ?eli zmanjĹĄevati zaostanek.

Ob koncu prvega dela je Domen Tajnik z zanesljivo izvedbo sedemmetrovke zniŞal prednost gostov na samo gol zaostanka, to je bil hkrati tudi obet za njihovo boljťo predstavo v nadaljevanju. Z nekaj obrambami se je ob koncu prvega dela izkazal ťe Emir Taletović. Z dobrimi obrambami je navduťeval tudi v nadaljevanju oziroma proti

Gorenje: u7 (1 obramba), Taletović (11 obramb), KavÄ?iÄ? Aleks 7, Pajt 7, Tajnik 6 (3), MiklavÄ?iÄ? 4, SokoliÄ? 4, KavÄ?iÄ? Miha 4, Predović 1, Starc, DrobeĹž, Komar, LonÄ?ar, Mlivić, Velić; trener: Zoran JoviÄ?iÄ?.

Sedemmetrovke: Gorenje 5 (3), OrmoĹž 5 (5); izkljuÄ?itve: Gorenje 6. minut, OrmoĹž 8.

Drugi rezultati: LL Grosist Slovan – Slovenj Gradec 2011 22:23 (9:13), Butan plin Izola – Trimo Trebnje 26:41 (13:21), Celje Pivovarna Laťko – Riko Ribnica 35:29 (18:14).

Prestavljene tekme: Maribor Branik – Dobova, Krka – Koper, Ljubljana – Urbanscape Loka Vrstni red: 1. Celje Pivovarna LaĹĄko 6 tekem - 12 toÄ?k, 2. Trimo Trebnje 6 - 12 3. Gorenje Velenje 5 8, 4. Slovenj Gradec 2011 6 - 8, 5. Jeruzalem OrmoĹž 7 – 8, 6. Maribor Branik 5 - 6, 7. Riko Ribnica 6 - 6, 8. Koper 5 - 4, 9. Ljubljana 5 - 3, 10. Butan plin Izola 6 - 3, 11. Urbanscape Loka 3 - 2, 12. Krka 6 – 2, 13.

Dobova 5 - 2, 14. Grosist Slovan 7 - 2.

8. krog (24. 10.): Ribnica – Gorenje.

Prva A DRL – Ĺženske, 6. krog Velenje - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 18:30 (10:13)

Velenje: Simić (9 obramb), HadŞić (1 obramba), MeŞa, Smonkar 4 (3), Tomić 1, Brcar, Ferenc, Žekić 1, PriterŞnik 3 (1), Rotovnik, Franc, Tabaković 3, Boriťek 1, Dobrotinťek; trenerka: SneŞana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 4 (4), Mlinotest 6 (4); izkljuÄ?itve: Velenje 10 minut, Mlinotest 4.

Drugi rezultati: Ž.U.R.D. Koper – Litija 28:26 (17:13); prestavljeno: Žalec – Krim Mercator, Ptuj – Z›deŞele, Krka – Zagorje, Izola prosta.

Zaostala tekma 5. kroga: Trgo ABC Izola – Krka Novo mesto 21:26 (10:14).

Vrstni red: 1. AjdovĹĄÄ?ina 5 tekem - 10 toÄ?k, 2. Ĺ˝alec 5 – 8, 3. Krka 4 – 6, 4. Krim 2 – 4, 5. Zagorje 3 – 4, 6. Z‘deĹžele 4 – 4, 7. Velenje 5 – 4, 8. Koper

DomaÄ?i trener Igor Fenko je gostom z grenkim priokusom Ä?estital za zmago in dodal: ÂťPonovno smo imeli svoje priloĹžnosti, ki pa jih Ĺžal nismo izkoristili.

To, da petkrat zadeneĹĄ okvir vrat, verjetno pomeni, da si blizu. Fantom bi vseeno Ä?estital za borbo in glede na to, da vseeno vsako tekmo veÄ? igramo, glave gor in v iskanje novih zmag.ÂŤ

Rudarji konÄ?ali pokalno tekmovanja V uvodni tekmi osmine finala najĹĄtevilÄ?nejĹĄega klubskega tekmovanja v drĹžavi, ki se po novem imenuje Pokal Pivovarna Union, so nogometaĹĄi Maribora na tekmi brez gledalcev v Velenju s 3:0 izloÄ?ili Rudarja.

Kljub njihovi premoÄ?i vso tekmo je domaÄ?a mreĹža tudi po zaslugi vratarja Klemna Mihelaka v prvem polÄ?asu ostala nedotaknjena. Ob redkih domaÄ?ih priloĹžnostih oziroma strelih pa ni dovolil preseneÄ?enja gostujoÄ?i vratar AĹžbe Jug. Gostje so bili v prvem delu najbliĹže vodstvu v 30. minuti, ko je sodnik Marko PodgorĹĄek iz Zgornjih Dupelj pokazal na belo toÄ?ko, domaÄ?emu igralcu GaĹĄperju Jovanu pa rumeni karton. GostujoÄ?e vodstvo je prepreÄ?ila leva vratnica, v katero je poslal Ĺžogo Marcos Tavares. Za zapravljeno enajstmetrovko se je odkupil trenerju Mauru Germanu Camoranesiju v 74. minuti. Rezervist Amir DerviĹĄević je izvedel kot, najboljĹĄi strelec v zgodovini kluba pa je mojstrsko, s ‚ťkarjicami, premagal Mihelaka za 2:0. Prvi gol je po slabih desetih minutah drugega polÄ?asa dosegel Ilja Martinović, ob koncu tekma pa je zmago gostov potrdil Jan Mlakar.

Almir Sulejmanović, Rudarjev trener: Maribor je bil izrazit favorit. Upirali smo se, kolikor smo mogli.

Zmagovalca je paÄ? odloÄ?ila kakovost gostujoÄ?ih igralcev. ÄŒestitam Mariboru za zasluĹženo zmago, naĹĄim đ&#x;”˛ S. Vovk fantom pa za pogumno igro.ÂŤâ€

5 – 3, 9. Izola 5 – 3, 10. Ptuj 3 - 0, 11. Litija 5 – 0.

Druga liga SNL, 12. krog Rezultati: Krka - BreĹžice Terme ÄŒateĹž 1:1 (0:0), Vitanest Bilje - Ĺ martno 1928 6:1 (2:0); strelci: 1:0 Ĺ trukelj (5.), 2:0 Ĺ turm (25.), 3:0 Matić (62.), 4:0 Ĺ˝iĹžmond (63.) 5:0 Matić (66.), 5:1 Trop (79.), 6:1 Breganti (90.); KrĹĄko - Brda 1:0 (0:0), Drava Ptuj Triglav 1:0 (1:0), Primorje eMundia - Kalcer Radomlje 1:4 (1:2), FuĹžinar Vzajemci - Jadran Dekani 1:1 (1:1), Beltinci Klima Tratnjek - Roltek Dob 0:2 (0:2); preloĹženo: Nafta 1903 - Rudar Velenje.

Zaostala tekma 11. kroga

Šmartno – 1928 Krka 0:4 (0:2)

Strelca: Svit SeĹĄlar (14.), Kaheema A. Parris (34., 65., 84.)

Vrstni red po 12. krogu: 1. Radomlje 33 toÄ?k (35:9), 2. Krka 30 (34:11), 3. Dob 28 (33:17), 4.

BreĹžice 26 (19:14), 5. Nafta (tekma manj) 21 (36:13), 6. Bilje 20 (21:18), 7. Triglav 16 (15:16), 8. FuĹžinar 15 (30:21), 9. Rudar (tema manj) 15 (14:16), 10. Beltinci 13 (21:25), 11. KrĹĄko

11 (11:23), 12. Drava 10 (16:27), 13. Jadran 9 (11:9), 14. Primorje 9 (8:21), 15. Ĺ martno 8 (9:31), 16. Brda 6 (6:31).

13. krog (sobota, 24. 10., 17.00): Rudar – Primorje; Šmartno – Krťko (nedelja, 25. 10, 14.00)

Nogometni pokal Slovenije, osmina finala Rudar - Maribor 0:3 (0:0)

Strelci: 0:1 Martinović (54.), 0:2 Tavares (79.), 0:3 Mlakar (90.).

Rudar: Mihelak, Halilović (od 89. MartinoviÄ?), Lovenjak, KaĹĄnik (od 76. ViĹžintin), Jovan, Hrovat (od 83. PuĹĄnik), Trifković, Beciri 5 (od 83. Ĺ˝urga), Jovanović, Koprivnik (od 83. VoĹĄnjak), JoviÄ?ić; trener: Almir Sulejmanović.

Maribor: Jug, Martinović (od 83. Obreht), Mitrović, PeriÄ?ić, Santos, Cretu, Pihler (od 66.

DerviĹĄević), KolmaniÄ? (od 76. Viler), Repas, Tavares, Mlakar; trener: Camoranesi Mauro German.

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

Nepridipravi uporabljajo razliÄ?ne naÄ?ine prevare!

Varnost pred zasloni

V prvi polovici leta obravnavali veÄ? oblik goljufij preko spleta – Previdnost pri uporabi spleta ne bo odveÄ? – ÄŒe ste bili oĹĄkodovani, zadevo prijavite Policiji Jasmina Ĺ karja

Slovenska policija v Ä?asu korona virusa zaznava razliÄ?ne oblike goljufije na domu, saj se goljufi dobro prilagajajo trenutni situaciji. Previdnost pri spletnem nakupovanju, druĹženju in stikih priporoÄ?a tudi komandir Policijske postaje Velenje BoĹĄtjan Debelak. V zadnjem Ä?asu sicer niso prejeli prijave prevar oz. goljufij Âťna domuÂŤ, so pa v prvi polovici letoĹĄnjega leta prejeli veÄ? prijav goljufij (statistiÄ?no gledano pribliĹžno enako ĹĄtevilo prijav kot v predhodnih letih), ko je storilec preko spleta navezal stik z oĹĄkodovancem, ga oĹĄkodoval in zapeljal, da mu je nakazal denar. Šlo je za t. i. naloĹžbene prevare, poneverbo raÄ?unov, spletno ribarjenje, ljubezenske spletne prevare.ÂŤ

Najpogosteje uporabljene spletne prevare

V Ä?asu korona virusa je splet postal ĹĄe posebej privlaÄ?en za spletne kriminalce in goljufe. Napadalci z umetelnimi zvijaÄ?ami in obljubami iz vas izĹžamejo denar ali pridobijo dragoceno finanÄ?no informacijo. Spletni kriminalci postajajo vse bolj inovativni, zato jih je vse teĹže odkriti. Komandir Policijske postaje Velenje razloĹži, da med najpogosteje uporabljene spletne prevare uvrĹĄÄ?amo ÂťdirektorskoÂŤ prevaro, ko goljuf zaposlenega, pooblaĹĄÄ?enega za izvajanje plaÄ?il, z zvijaÄ?o zavede, da plaÄ?a laĹžni raÄ?un ali izvede nepooblaĹĄÄ?eno nakazilo s poslovnega banÄ?nega raÄ?una, gre tudi za poneverbo raÄ?unov, ko se na podjetje obrne nekdo, ki trdi, da zastopa dobavitelja, ponudnika storitev, upnika; spletno ribarjenje se nanaĹĄa na sleparska e-poĹĄtna sporoÄ?ila, ko prejemnike poskuĹĄajo pretentati, da razkrijejo svoje osebne, finanÄ?ne ali varnostne podatke; laĹžna spletna mesta bank z laĹžnim predstavljanjem banke obiÄ?ajno vsebujejo povezave, ki vas usmerijo na laĹžno

spletno mesto banke, na katerem morate razkriti finanÄ?ne in osebne podatke; ljubezenske spletne prevare na spletnih mestih za zmenke, lahko pa za vzpostavljanje stika uporabijo tudi druĹžbena omreĹžja ali e-poĹĄto, krajo osebnih podatkov, ko osebne podatke zbirajo preko druĹžbenih omreĹžij; pri naloĹžbenih prevarah pa gre za na videz dobiÄ?konosne naloĹžbene priloĹžnosti, kot so delnice, obveznice, kriptovalute, Ĺžlahtne kovine, nepremiÄ?ninske naloĹžbe v tujini ali alternativni viri energije.

Velenjski policisti obravnavali nekaj spletnih prevar

ÂťNa Policijski postaji Velenje smo obravnavali tudi spletne prevare, v katerih so se oĹĄkodovanci preko spleta (spletne strani za prodajo, facebook ipd.) dogovorili s storilcem za nakup artiklov in po plaÄ?ilu (najveÄ?krat s pomoÄ?jo Paypala) niso prejeli dogovorjenih artiklov (prejeli so druge, pokvarjene artikle oz. jih sploh niso prejeli), prodajalec pa je nato spremenil vse prej navedene kontakte oziroma je izginil. Prav tako smo se sreÄ?ali s prevaro, povezano s ĹĄportnimi stavami, v njej je neznanec obljubljal velike zasluĹžke in s tem premamil oĹĄkodovance, da so mu nakazovali denar

za vplaÄ?ilo stav ter nato ĹĄe za plaÄ?ilo davka od stav, kasneje pa je izginil,ÂŤ naĹĄteva viĹĄji policijski inĹĄpektor II BoĹĄtjan Debelak in doda, da so v zadnjem Ä?asu znova v porastu obvestila o pokojnih sorodnikih v oddaljenih deĹželah, ki so oĹĄkodovancu zapustili veÄ?jo vsoto denarja in od njega zahtevali plaÄ?ilo stroĹĄkov transakcije tega denarja na njegov raÄ?un. Ko oĹĄkodovanec plaÄ?ilo izvede, dopisovalec ÂťizgineÂŤ oziroma ni veÄ? dosegljiv. ÂťZelo podobna so tudi izsiljevalska pisma, da je storilec vdrl v raÄ?unalnik oĹĄkodovanca in odkril intimne fotografije ali posnetke, ki jih bo sedaj posredoval znancem, prijateljem, Ä?e mu oĹĄkodovanec ne nakaĹže doloÄ?ene vsote denarja. Praviloma plaÄ?ilo zahtevajo v spletnih valutah, da se transakcije Ä?im laĹžje zakrijejo oziroma je izsiljevalca nemogoÄ?e odkriti. ÄŒe pride po prvega plaÄ?ila, se izsiljevanje nadaljuje z viĹĄjo vsoto.ÂŤ

Policija svetuje previdnost pri ravnanju s spletom

Skupni imenovalec spletnih prevar je, da storilci s pridom izkoriĹĄÄ?ajo naivnost oĹĄkodovancev, pasti pri nakupovanju blaga in storitev ter anonimnost, ki jim jo zagotavlja splet. Ljudi spodbujajo

Tako imenovani Âťspletni goljufiÂŤ se prilagajajo tudi trenutnim razmeram

• Uporabljajo laĹžna elektronska sporoÄ?ila in sporoÄ?ila po druĹžabnih omreĹžjih, v katerih se storilci predstavljajo kot Ä?lani dobrodelnih organizacij Fundacije OZN, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in vas naproĹĄajo za donacije; • laĹžno trgovanje po spletu, v katerem goljufi preko laĹžno ustvarjenih spletnih strani, objav na spletnih socialnih omreĹžjih ali s posredovanjem elektronskih sporoÄ?il ponujajo zaĹĄÄ?itno opremo (maske za obraz, kirurĹĄke maske, razkuĹžila za roke, zdravila ipd.); obiÄ?ajno goljufi Ĺželijo, da plaÄ?ilo kupnine opravite vnaprej, blaga pa v nadaljevanju ne dostavijo; • telefonske prevare, v sklopu katerih storilci po telefonu kliÄ?ejo starejĹĄe obÄ?ane pod pretvezo, da jih kliÄ?e sorodnik (npr. vnuk), ki je trenutno v bolniĹĄnici zaradi zdravljenja okuĹžbe s korona virusom. Od vas zahtevajo, da nujno izvedete plaÄ?ilo stroĹĄkov zdravljenja in drugih storitev.

Kradljivci so se odloÄ?ili za Ä?etrtek Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 15. oktobra – V Ä?etrtek so se velenjski policisti med drugim ukvarjali s krajami in tatvinami.

Iz enega od lokalov v Ĺ oĹĄtanju je neznanec ukradel dva zvoÄ?nika. Policisti so to krajo hitro raziskali. Ugotovili so, da gre za storilko. ZvoÄ?nika so ji zasegli in ju vrnili lastniku, zoper njo pa bodo napisali kazensko ovadbo.

Istega dne je varnostnik v trgovini na KidriÄ?evi zalotil dva, ki sta skuĹĄala iz nje odnesti artikle brez plaÄ?ila. Trgovina je v obeh primerih odstopila od pregona.

VelenjÄ?anka pa je policistom naznanila, da ji je neznanec z banÄ?nega raÄ?una brez njene vednosti veÄ?krat dvignil denar in jo s tem oĹĄkodoval za okoli 70 evrov. Ker

k temu, da verjamejo laĹžnim oglasom, opremljenih s fotografijami. Tuji storilci uporabljajo poleg tujih tudi domaÄ?e spletne portale oziroma oglasnike. Oglase oddajajo tako, da spreminjajo in ovirajo izsleditev preko IP raÄ?unov, hitro spreminjajo in ukinjajo uporabniĹĄka imena, izogibajo se stikom po telefonu, uporabljajo le e-poĹĄto ali forume, najveÄ?krat komunicirajo v angleĹĄkem jeziku, Ä?e uporabljajo slovenĹĄÄ?ino, je ta ÂťpolomljenaÂŤ, prevedena s spletnim prevajalnikom.

Kaj storiti, Ä?e smo oĹĄkodovani?

ÂťPreiskovanje spletnih goljufij je zelo oteĹženo, saj je policija za uspeĹĄno izsleditev storilca vezana na mednarodno policijsko sodelovanje. Storilci se velikokrat nahajajo v tretjih drĹžavah (zunaj EU) in za izvedbo goljufij ne uporabljajo svojih banÄ?nih raÄ?unov, ampak banÄ?ne raÄ?une sorodnikov, prijateljev ali nepovezanih oseb. Zelo podobno je pri preiskovanju spletnih goljufij, ko gre za domaÄ?e storilce,ÂŤ razlaga Debelak, ki svetuje, da se zaradi svoje varnosti na prejeto poĹĄto neznanih poĹĄiljateljev ne odgovarja ter ne odpira morebitnih datotek, ki so v priponkah, ne klika na podane povezave, ne klika pojavnih oken za zbiranje obÄ?utljivih podatkov in ne vnaĹĄa svojih osebnih podatkov. ÂťNikoli ne nakazujte denarja in ne nasedajte raznim izsiljevalskim sporoÄ?ilom, ki nimajo osnove.

Ne posredujte svojih osebnih ali katerih koli drugih podatkov (npr. podatkov plaÄ?ilnih kartic, banÄ?nih raÄ?unov). Ne poĹĄiljajte svojih fotografij ali videoposnetkov neznancem, prejeto spletno poĹĄto, ki ni bila posredovana iz uradnih virov, ne ĹĄirite naprej in jo dodajte na t. i. listo nezaĹželene poĹĄte oziroma jo blokirate. ÄŒe ste bili oĹĄkodovani, pa zadevo prijavite policiji,ÂŤ ĹĄe strne komandir Policijske postaje Velenje. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika se je to zgodilo v Slovenj Gradcu, so tukajĹĄnji policisti odstopili primer v reĹĄevanje tamkajĹĄnjim kolegom.

Ukradla ťest parfumov Velenje, 16. oktobra – V petek sta v trgovini na Partizanski cesti v Velenju neznanca ukradla ťest parfumov. S krajo sta podjetje oťkodovala za okoli 800 evrov.

Spletna goljufija in izsiljevanje Velenje, 15. oktober – Enostavna in hitra spletna komunikacija omogoÄ?a tudi veliko goljufij.

Eno je prejĹĄnji teden izdatno plaÄ?al VelenjÄ?an, ki se je ujel na enega od ĹĄtevilnih prijemov

nepridipravov, ki za pretirano ugodne popuste ponujajo doloÄ?ene artikle, v eni pa je bil Ĺžrtev VelenjÄ?an, ki ga je preko spleta izsiljevala neznanka.

Prvi je ÂťkupilÂŤ elektriÄ?no orodje, ki mu ga je spletni goljuf ponujal za 80 odstotkov ceneje, dejansko pa ga je ogoljufal za okoli 7.000 evrov. ÂťKupecÂŤ pa mu je posredoval tudi nekaj podatkov, ki jih nikakor ne bi smel. Policisti bodo skuĹĄali ugotoviti, od kod je deloval, z vsemi ukrepi pa bodo seznanili drĹžavnega toĹžilca.

V drugem primeru, s katerim se ukvarjajo, pa je neznanka izsiljevala VelenjÄ?ana, Ä?eĹĄ da bo na spletu objavila njegove intimne fotografije, ki ji jih je poslal sam. Policisti bodo tudi v tem primeru skuĹĄali ugotoviti identiteto neznanke.

22. oktobra 2020

Iz POLICISTOVE beleĹžke OmotiÄ?en po zauĹžitem, na cesti kupljenem piĹĄkotu Ĺ martno ob Paki, 16. oktobra – Okoli poldneva v petek so velenjski policisti prejeli klic iz Ĺ martnega ob Paki. ObÄ?an jim je povedal, da mu je neznanec na cesti prodal piĹĄkot, ko pa ga je pojedel polovico, se je zaÄ?el poÄ?utiti zelo nenavadno in omotiÄ?no.

Policisti so ugotovili, kdo je bil prodajalec. Zasegli so mu veÄ? posuĹĄenih rastlin, za katere sumijo, da je prepovedana droga, in tudi zmes za piĹĄkote, v katerih je bila vmeĹĄana sumljiva rastlina.

Policisti so oboje poslali v analizo. ÄŒe se izkaĹže, da je ĹĄlo za prepovedano drogo, bodo zoper prodajalca poslali na toĹžilstvo kazensko ovadbo.

O tem ste se verjetno vpraĹĄali, kdo pri mili volji kupuje piĹĄkote od neznancev na cesti? Tega nikar ne poÄ?nite.

PrejĹĄnjo soboto so v devetih regijah v drĹžavi zaÄ?eli veljati poostreni ukrepi za prepreÄ?itev ĹĄirjenja virusa Covid-19. Pristojno ministrstvo za ĹĄolstvo je vsem osnovnim in srednjim ĹĄolam poslalo okroĹžnico, da se v Ä?asu od 19. oktobra 2020 za uÄ?ence od 6. razreda in dijake srednjih ĹĄol zaÄ?ne izvajati celotni pedagoĹĄki proces na daljavo. Ukrep je predviden do 25. oktobra 2020, ko se priÄ?nejo jesenske poÄ?itnice.

OdloÄ?itev pristojnih je bila glede na trenutne razmere priÄ?akovana. Ali bo teden pouka na daljavo in teden jesenskih poÄ?itnic dovolj, je pogosto vpraĹĄanje tako med zaposlenimi v ĹĄolah kot uÄ?enci in dijaki, pa tudi njihovimi starĹĄi. Izvajanje pouka na daljavo ima doloÄ?ene pomanjkljivosti v primerjavi s poukom v uÄ?ilnici ter osebnim pristopom, predstavitvijo snovi in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali. Toda pri tem ne gre zgolj za pedagoĹĄki proces in doseganje pedagoĹĄko-andragoĹĄkih standardov. Navkljub povezavi preko enotnega komunikacijskega kanala slednja ne omogoÄ?a pristnega stika in odnosa ne zgolj v odnosu uÄ?itelj-uÄ?enec, ampak tudi v odnosu do sovrstnikov, soĹĄolcev, prijateljev.

Poleg strokovnjakov se tega dobro zavedajo tudi starĹĄi. Spomladansko obdobje izvajanja pouka na daljavo je pokazalo tako prednosti raÄ?unalniĹĄke in informacijske tehnologije kot tudi slabosti. Ĺ tevilni starĹĄi so si oddahnili, ko so otroci zaÄ?eli pouk v ĹĄoli, saj so v tem Ä?asu ugotovili, da delo uÄ?iteljev vendarle ni tako preprosto in da zahteva veliko. Ne zgolj znanja, ampak tudi veliko prilagajanja, potrpeĹžljivosti, empatije in dobre volje, da lahko motivirajo otroke za spremljanje pouka, pisanje nalog in uÄ?enje. Uporaba spletnih orodij in programov omogoÄ?a spremljanje prisotnosti in izpolnjevanja ĹĄolskih obveznosti v Ä?asu, ko pouka v ĹĄoli ni mogoÄ?e izvajati. VeÄ?ina otrok se zlahka prilagaja tem novitetam, saj telefone in raÄ?unalnike uporabljajo Ĺže od malih nog. In ravno v tem se skriva tudi najveÄ?ja nevarnost, ki (trenutno) preĹži tako na osnovnoĹĄolske otroke kot dijake.

Nove tehnologije in uporaba raÄ?unalnikov, tablic in pametnih telefonov v procesu izobraĹževanja in uÄ?enja naÄ?eloma niso problematiÄ?ne, dokler se uporabljajo za ta namen. Bolj problematiÄ?na je uporaba teh naprav za kratkoÄ?asenje in zabavo. UÄ?enje na daljavo uÄ?ence in dijake utruja, delo na raÄ?unalniku tudi pri odraslih povzroÄ?a utrujenost, ki ni omejena le na oÄ?i, ampak na celotno psihofiziÄ?no poÄ?utje posameznika. RaÄ?unalniĹĄke igrice, druĹžbena omreĹžja, youtube, igre na sreÄ?o, stave ‌ pa ustvarjajo nasprotne uÄ?inke pri uporabnikih, ne glede na njihovo starost, ter jih dobesedno vleÄ?ejo k barvitemu zaslonu in vsebinam, ki ĹĄtevilne tudi zasvojijo.

Meja med smotrno in racionalno uporabo ter prekomerno in ĹĄkodljivo uporabo e-naprav je dokaj zabrisana, zaradi Ä?esar je veÄ?ina otrok in mladostnikov izpostavljena ĹĄkodljivim posledicam prekomerne uporabe. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji med tri in ĹĄtiri tisoÄ? mladih, ki so odvisni od zaslonov in so nefunkcionalni v realnem Ĺživljenju. Imajo namreÄ? teĹžave v ĹĄoli in izpolnjevanju ĹĄolskih obveznosti, imajo teĹžave s koncentracijo ter vzpostavitvijo in vzdrĹževanjem odnosa na vseh ravneh – s sovrstniki, starĹĄi in uÄ?itelji. Manjka jim tudi samozavesti in nimajo dobre samopodobe, kar kompenzirajo z doseĹžki v virtualnem svetu in se tako izogibajo realnemu Ĺživljenju in samemu sebi. Poleg odvisnosti nanjepreĹžijo tudi spletni kriminalci, ki niso specializirani le na podjetja in gospodarske druĹžbe, ampak tudi na mlade, neizkuĹĄene in neĹžne duĹĄe. ÄŒeprav ĹĄe ni znanstvenih dokazov za slab vpliv tehnologij in e-naprav na zdravje in psihofiziÄ?ni razvoj mladih, je vendarle veliko indikatorjev, ki potrjujejo potrebo po previdnosti in zdravem razumu. Vsakdo med nami bi moral prevzeti del odgovornosti, da vedenjski odkloni mladostnikov ter problematika, ki lahko nastane zaradi prekomernega gledanja v zaslone, ne zasenÄ?i posledic koronavirusa. Temu smo izpostavljeni vsi, mladi pa ĹĄe posebej, saj je zabava le en klik stran.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Lahko so slabo pripravljeni, lahko celo zastrupljeni.

V lokalu plaÄ?ali s ponarejenim denarjem Velenje, 16. oktobra – V petek je lastnik lokala v Velenju obvestil policiste, da so neznanci v lokalu unovÄ?ili ponarejene bankovce. Policisti so jih zasegli in poslali v analizo.

Lokal odprt kljub prepovedi Velenje, 17. oktobra – V soboto so policisti pri rednem delu ugotovili, da

lokal na KoroĹĄki cesti v Velenju obratuje kljub prepovedi obratovanja. Obvestili so pristojni inĹĄpektorat, ki bo odloÄ?al o viĹĄini kazni za lastnika.

Ker je razgrajala, bo plaÄ?ala Velenje, 18. oktobra – V nedeljo zveÄ?er so policisti VelenjÄ?anki s TomĹĄiÄ?eve, ki je doma pijana razgrajala, napisali plaÄ?ilni nalog.

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

UTRIP

22. oktobra 2020

od 23. do 29. oktobra • 23. oktobra 1932 se je v Ĺ˝upanji na HrvaĹĄkem rodil literat, prevajalec in projektant Josip BaÄ?ić Savski, ki od leta 1975 ustvarja v Ĺ aleĹĄki dolini; • 23. oktobra 1943 je bil rojen rokometni trener Miro PoĹžun iz Velenja; PoĹžun je moÄ?no zaznamoval slovenski rokometni svet; med drugim je bil v dveh obdobjih (1995–1996 in 2008–2009) selektor Ä?lanske rokometne reprezentance, kot trener rokometnega kluba Celje Pivovarna LaĹĄko pa je leta 2004 osvojil naslov evropskega prvaka, kar je bil njegov najveÄ?ji klubski uspeh; istega leta je s Celjani osvojil tudi evropski superpokal; umrl je 21. avgusta 2018; • 23. oktobra 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo veÄ? kot 5000 rib,

je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi DruĹžmirje; • - 26. oktobra 1909 se je rodil glasbenik Leopold (tudi Polde) Planko; bil je prvi tajnik delavskega prosvetnega druĹĄtva Svoboda v domaÄ?em Pesju, ustanovljenega novembra leta 1924, ter Ä?lan tamburaĹĄkega orkestra; ob

Miro PoĹžun, rokometaĹĄ RK Ĺ oĹĄtanj iz leta 1973 (foto Ljuban Naraks, Foto Arhiv Muzeja Velenje)

tem je pouÄ?eval na glasbenih ĹĄolah v Velenju (do 1963 violino, flavto, kontrabas in predvsem harmoniko) ter v Ĺ oĹĄtanju in Ĺ˝alcu; zapustil je nekaj izvirnih skladb za harmoniko in manjĹĄe zasedbe ter veÄ?je ĹĄtevilo priredb; umrl je 5. decembra 1980; • 26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj III; • 27. oktobra 1923 se je v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju rodil druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in politik JoĹže GlobaÄ?nik; bil je dolgoletni sindikalni funkcionar in poslanec v SkupĹĄÄ?ini SFRJ; od 1993 do 1999 je bil predsednik stranke DeSUS Slovenije; umrl je 17. julija 2007 v Mariboru; • 28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v TopolĹĄici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vroÄ?evod do TopolĹĄice; • 29. oktobra 1970 je centralni delavski svet Rudnika lignita Velenje ustanovil podjetje SIPAK, ki se je najprej

imenoval Plastika in zaĹĄÄ?itna oprema; glavni namen obrata, ki ga Ĺže nekaj Ä?asa ni veÄ?, je bilo sistematiÄ?no odpiranje novih delovnih mest zunaj premogovniĹĄtva in zaposlovanje rudniĹĄkih invalidov; • 29. oktobra 1980 so velenjski rudarji dosegli dnevni rekord z izkopom 21.600 ton lignita, v celotnem mesecu oktobru leta 1980 pa so nakopali 462.000 ton lignita, kar je bila hkrati tudi najveÄ?ja meseÄ?na proizvodnja v dotedanji zgodovini velenjskega premogovnika; • predsednik Slovenske demokratiÄ?ne zveze Velenje Franjo Bartolac je 29. oktobra 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjske vlade; • 29. oktobra 2000 so se v Sydneyju v Avstraliji konÄ?ale 11. paraolimpijske igre ĹĄportnikov invalidov, na katerih je VelenjÄ?an Janez Hudej v peteroboju in metu diska osvojil peto, v suvanju krogle pa osmo mesto. đ&#x;”˛

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Veselili ste se prvih poÄ?itnic v novem ĹĄolskem letu, a prihajajo z grenkim priokusom. NaÄ?rte boste morali zaradi koronavirusa povsem spremeniti.

Tudi Ä?e se boste tolaĹžili, da je tudi doma lepo, vam ne bo lahko. Spet boste veliko v notranjih prostorih, saj se boste tudi vi bali okuĹžbe. A to ne bo dobro vplivalo na vaĹĄo duĹĄo. Zavedate se, da bo po krompirjevih poÄ?itnicah vse ĹĄe bolj resno. Pazite, da vas ne bo stiska pognala v nakupovanje, verjetno preko spleta, kar vam je le terapija za beĹžanje pred nakopiÄ?enimi teĹžavami. Trenutno vam finance tega ne dopuĹĄÄ?ajo, razen Ä?e bi radi ĹĄe dolgo odplaÄ?evali le dolgove.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Delo, ki bi ga morali Ĺže zdavnaj opraviti, bo moralo ĹĄe nekaj tednov poÄ?akati.

Vmes bo priĹĄlo marsikaj bolj nujnega, kar bo za seboj potegnilo dogajanje, povezano s koronavirusom. Zato si nikar ne oÄ?itajte. Zavedajte se, da je sedaj najbolj pomembno, da ostanete zdravi. Delo boste zagotovo dobro opravili, ko bo za to pravi Ä?as. Trenutno paÄ? ni. PogreĹĄali boste nekoga, ki ga sedaj ne morete obiskati, niti on ne more do vas. HvaleĹžni boste za sodobno tehnologijo, ki vama bo omogoÄ?ala, da si bosta vsak dan znova povedala, da sta si pomembna. Zaupanje v vajino prihodnost bo vrnjeno, poÄ?utje pa bo ravno zaradi tega dobro.

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.

Trdo koĹžo dobivate, saj je letoĹĄnje leto tako polno preizkuĹĄenj, da vas niÄ? veÄ? ne more presenetiti. Zato se ne boste veÄ? obremenjevali z ljudmi, ki bodo od vas tudi v naslednjih dneh zahtevali veliko. ÄŒisto vseeno vam ne bo, saj vam bodo nehote kradli spanec. In to zato, ker se ne boste mogli otresti obÄ?utka, da se niste dovolj potrudili. Verjemite vase, takoj, ko bo ĹĄlo, boste nadoknadili zamujeno. S partnerjem bosta v naslednjih dneh veliko sama. Zato se bosta veÄ? pogovarjala in veÄ? stvari poÄ?ela skupaj. To vaju bo ponovno zelo povezalo. Spet se boste posvetili ukvarjanju z vam najljubĹĄimi stvarmi. ZaÄ?nite jemati prehranska dopolnila, da okrepite imunski sistem.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

ÄŒas je, da se spustite na realna tla, saj ste si krepko zatiskali oÄ?i pred teĹžavami, ki jih bo v teh dneh koronakriza ĹĄe poglobila. Najbolje bi bilo, Ä?e bi z osebo, ki vam pije Ĺživce, prekinili vse stike. Ne bo lahko, a drugaÄ?e ji ne boste mogli dokazati, kaj Ä?utite in obÄ?utite, ko od vas zahteva ves vaĹĄ prosti Ä?as in energijo.

Sedaj morate poskrbeti tudi zase in za to, da boste spoÄ?iti. Sploh, ker se ne boste mogli izogniti stikom z ostalimi ljudmi, zato boste precej izpostavljeni okuĹžbi. Ob koncu tedna boste s pomoÄ?jo pomembnih dogovorov dokonÄ?ali neko delo, ki ne more Ä?akati. Odleglo vam bo. Pazite, da se ob razgibanem vremenu ne prehladite.

Pripravlja: Damijan KljajiÄ?

Lev, 23. 7. – 23. 8.

V naslednjih dneh boste izvedeli nekaj tako lepega, da boste pozabili na vse male teĹžave, ki jim posveÄ?ate preveÄ? Ä?asa in energije. Nikar se ne nervirajte veÄ? na zalogo. Ko bo priĹĄlo do teĹžav, jih reĹĄujte, prej pa nanje pozabite. Tudi druĹžinsko finanÄ?no stanje se bo popravilo, zato boste imeli en razlog za skrbi manj. Res pa je, da zadnje Ä?ase nimate veÄ? energije za reĹĄevanje potreb in Ĺželja svojega partnerja, saj ste skorajda prepriÄ?ani, da mu ni mogoÄ?e ustreÄ?i. Pa ni tako hudo. Le malo bolj ostro bi morali nastopiti in povedati, kaj si mislite o njegovih teĹžavah, ki to niso. Knjige bodo vaĹĄe najboljĹĄe prijateljice.

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

Kam naj gledam – okoli sebe ali vase?

V turbulentnem Ä?asu, v katerem je bolj kot kdaj koli doslej pod vpraĹĄanjem naĹĄa odpornost, se mi poraja vpraĹĄanje: katera Ĺživljenjska drĹža Ĺžensko opremi in opolnomoÄ?i, da zna prepoznavati sebi ÂťsovraĹžne sileÂŤ, ter kako ravnamo, kadar Ä?utimo, da smo prestraĹĄene, zaskrbljene, v nemoÄ?i nezadovoljstva in utrujenosti? Kako ravnamo pri premagovanju veÄ?jih stresnih okoliĹĄÄ?in svojega Ĺživljenja, Ä?etudi nanje nismo niti sluÄ?ajno pripravljene? Kaj pomeni in kako se Ä?uti, kadar smo psihiÄ?no odporne?

ObÄ?utiti sebe, preden dovolimo, da se v nas vsrka in nasadi ves stres sveta, je kljuÄ?ni faktor naĹĄe zmogljivosti premagovanja stresnih situacij. ÄŒe se ne obÄ?utimo, tvegamo izgubo stika same s seboj. In ena najbolj zanesljivih poti izgube stika s seboj je pri Ĺženski pot, na kateri zadovoljujemo in poskrbimo ter dajemo prednost zgolj ÂťumetnimÂŤ potrebam. To so potrebe, za katere smo se prepriÄ?ale, da so bistvene za naĹĄa Ĺživljenja in zasedajo prvo vrsto v naĹĄem delovanju. To je potreba po ugajanju, po gradnji kariere, ki nas puĹĄÄ?a prazne, to je nemoÄ? znati reÄ?i ÂťneÂŤ, kjer vedno znova izreÄ?emo ÂťdaÂŤ zaradi strahu po zavrnitvi drugih ljudi. Pri izgubi stika s seboj leĹži

Kegljanje

Visoko zmago plaÄ?ali z izgubo igralca Tokratno poroÄ?ilo zaÄ?enjamo o hudi poĹĄkodbi Ĺ oĹĄtanjskega tekmovalca Darka Juga. Ta je tako nerodno padel, potem ko mu je spodrsnilo na tekmovalni stezi, da si je po oceni deĹžurnega zdravnika zlomil levo stegnenico. Tekma je bila prekinjena za veÄ? kot 30 minut.

Kljub Ĺžalostnem dogodku so se tekmovalci Ĺ oĹĄtanja veselili najviĹĄje

prepriÄ?anje, da to, kar v resnici Ä?utimo, ni vaĹžno. Da za ta obÄ?utenja nikoli ni pravi Ä?as, da o njih spregovorimo brez cenzure.

Da pravega obÄ?utenja niti nismo vredne.

Da so potrebe drugih pomembnejĹĄe od naĹĄih.

Prekinitev stika s seboj se zgodi zahrbtno.

Gre za tihi proces, ki se kakor elektrika, ki prekine svoj tok, enkrat zgodi tudi nam.

Pride do neke vrste otopelosti. Ne-prepoznavanje svojih Ä?ustev, ne-znati opisati, kako se v trenutni situaciji dejansko poÄ?utimo, ne-zmoĹžnost izraziti osnovnih Ä?ustev jeze ali veselja. Ne-govorjenje o lastnih Ä?ustvih nam postane tako domaÄ?e in vsakdanje, da nam je tuje in nenavadno, kadar drugo osebo iskreno zanima, kako smo in kako se poÄ?utimo. V sebi vemo, da Ä?e bi si dovolile dejansko izraziti najgloblja obÄ?utenja, bi priĹĄel Ä?as teĹžkih resnic. KakĹĄne vse spremembe in nove okoliĹĄÄ?ine ter odloÄ?itve bi prinesle te avtentiÄ?ne resnice ‌ PsihiÄ?na odpornost je zelo povezana z naĹĄo pristnostjo. Ko nastopi Ä?as, da ne ponarejamo naĹĄih Ä?ustev, ko se ne silimo v izpolnjevanje zgolj naĹĄih dolĹžnosti, ko enostavno opustimo, kar je zlagano, narejeno,

moĹžne zmage. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v Maribor odpotovali v upanju, da lahko domaÄ?i ekipi odĹĄÄ?ipnejo toÄ?ko, morda obe. KegljiĹĄÄ?e v dvorani Tabor zelo dobro poznajo, saj so tri kroge pred tem tu premagali ekipo Lokomotive. Tako dvorana Tabor za Ĺ oĹĄtanjÄ?ane ostaja neporaĹžena.

Trener gostujoÄ?e ekipe je dodobra premeĹĄal postavo in s to postavitvijo presenetil domaÄ?ega stratega. Zelo dober zaÄ?etek Ĺ oĹĄtanjske trojke je Ĺže po 30 luÄ?ajih zahteval prvo domaÄ?o Ĺžrtev. DomaÄ?ini so napravili menjavo, ki tudi ni bila dorasel nasprotnik razpoloĹženemu gostu. Vse do prekinitve sreÄ?anja so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani na stezah prevladovali, poveÄ?evali razliko, tako v igri na polno kot na

umetno, prisiljeno, koristoljubno, preraÄ?unljivo, nastopi prostor, v katerega se lahko vseli pristnost. Ta ima lahko pomenljiv prispevek k naĹĄemu zdravju. NaĹĄe zdravje ni zgolj skupek uravnoteĹžene meĹĄanice prehrane, poÄ?itka, sveĹžega zraka in telovadbe. Potrebe, ki jih imamo, so veliko globlje in ĹĄirĹĄe. Postati zase razumljene, poznati svoje resniÄ?ne potrebe, se jim ne odrekati, ampak jih potrjevati in jim dajati prostor, je pot, na kateri ÂťreĹĄujemoÂŤ svojo radost.

In prav radost, Ĺžar v oÄ?eh, notranji zagon Ĺženske ima ogromno povezanost z naĹĄim zdravjem in zmoĹžnostjo biti odporne.

Usmerimo se vase. ÄŒe smo do sedaj dajale prostor vsem zunanjih dejavnikom, vplivom, Ĺželjam in vsiljenim potrebam, poskusimo priÄ?eti zavestno dajati prostor sebi in temu, kar nas polni, izpolnjuje. Seveda so pomembni tudi drugi, ampak v prvi vrsti potrebujemo same sebe, da imamo in naberemo moÄ?, vzdrĹžljivost in odpornost. Kapaciteta Ĺženske moÄ?i deluje povezovalno.

Zato je nepogreĹĄljiva za ves svet. Je tiha, a izjemno pronicljiva naravna drĹža Ĺžensk, ki nad vsemi in kljub vsemu Ĺželijo ustvarjati vezi, odnose, ravnovesje, ljubezen. Ne iĹĄÄ?e segmentov, hrepeni po celoti. Bogati se iz dajanja in ne jemanja. OboroĹžena je s skrbnostjo in srÄ?no drĹžo. Zato: bodimo pozorne in vlagajmo v svojo dobrobit. Svet jo potrebuje.

Ä?iĹĄÄ?enje. V nadaljevanju so domaÄ?ini izkoristili nesreÄ?o in ĹĄok gostov in se rezultatsko povsem pribliĹžali gostujoÄ?i ekipi. Ĺ oĹĄtanjske ÂťvijoliceÂŤ so se zbrale in zaigrale tako, kot znajo in zmorejo, in z rezultatom 3 : 0 dobile prvo igro. Drugi trojki so priigrale kar 66 kegljev prednosti. Ko so tekmovalci druge trojke razliko poveÄ?ali na kar 105 kegljev, je bilo domaÄ?inom jasno, da tega sreÄ?anja ne morejo veÄ? dobiti. Igralci MiklavĹža so povsem popustili, se vdali usodi, kar so gostje pridno izkoristili in razliko poveÄ?ali na konÄ?nih 122 kegljev in osvojitev vseh osmih toÄ?k. DomaÄ?ini, ki so bili prepriÄ?ani v svojo zmago so na koncu iskreno Ä?estitali gostom za tako

23

đ&#x;”˛

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Prijatelji bodo opazili vaĹĄo krizo in slabo poÄ?utje, pa Ä?eprav jih boste le redko sreÄ?ali v Ĺživo. V rednih kontaktih z njimi bodo opazili, da vam ni lahko. Pustite jim, da vam poskuĹĄajo pomagati, ne delajte se, da ste dovolj moÄ?ni, da Ä?ez sedanji vihar Ĺživljenja plujete sami. Vsaj poskuĹĄali vas bodo spodbujati pri tem, da tokrat ne popustite in da se borite zase in svoje najbliĹžje. Pravzaprav je pred vami Ä?as, v katerem se vam bo zgodilo tudi veliko lepega. A tega takoj ne boste priznali. Bali se boste, da se bodo stvari hitro obrnile na slabĹĄe. Brez skrbi, ne bodo se. Zato se sprostite in uĹživajte Ĺživljenje, pa Ä?etudi bo to polno omejitev in preprek.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

LetoĹĄnje leto ni vaĹĄe leto. Ĺ˝ivljenje vas nenehno postavlja na nove preizkuĹĄnje, ki niso enostavne. Morda ste ravno zato postali bolj obÄ?utljivi in zamerljivi, saj vam nihÄ?e veÄ? ne upa niÄ? povedati naravnost v obraz. To pa nikakor ni dobro, saj se vas bodo zaÄ?eli ljudje izogibati, Ä?e se stvari ne boste lotili na povsem drugaÄ?en naÄ?in. Sedaj, ko boste spet veÄ? delali preko elektronskih poti, vam bo to laĹžje. ÄŒeprav boste pogreĹĄali stik z ljudmi, vam bo delo Ä?isto dobro teklo. Kar se ljubezni tiÄ?e, pa zvezde pravijo, da bi lahko imeli vse, kar si Ĺželite. A le, Ä?e boste zbrali pogum in pokazali, kaj resniÄ?no Ä?utite. Tokrat pretvarjanje ne bo uspelo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

V zadnjih dneh oktobra boste med redkimi, ki se bodo upraviÄ?eno lahko pritoĹževali, da ne bodo imeli Ä?asa. Morda boste ravno zato znali ponovno zaostrovanje ukrepov za zajezitev virusa korona izkoristiti za to, da si bolje organizirate Ĺživljenje. Dobro veste, da to ni vaĹĄa vrlina, saj vas, ko naredite naÄ?rt, vedno kaj preseneti. V naslednjih dneh se ga boste drĹžali kot pijanec plota. ÄŒe imate otroke, ki bodo imeli poÄ?itnice, poskuĹĄajte z njimi preĹživeti Ä?im veÄ? prostega Ä?asa. Bodite aktivni, ni dovolj, da skupaj z njimi leĹžite na kavÄ?u. VaĹĄe poÄ?utje pa bo moÄ?no odvisno od vremena, zato boste ĹĄli v naravo le, Ä?e vam bo vreme vĹĄeÄ?.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Ĺ˝e dolgo veste, da majhne stvari in drobni dogodki delajo Ĺživljenje lepo in pestro. Ko bo kazalo, da vam gre res dobro, bo poÄ?ilo na Ä?ustvenem podroÄ?ju.

Partnerju je dovolj tega, da za vse, kar se dogaja doma, krivite njega. VÄ?asih to poÄ?nete Ä?isto tiho, s kuhanjem mule. In prav to ga najbolj spravlja ob Ĺživce.

Spremenite se, preden bo prepozno. Sploh, ker bosta prisiljena veÄ? Ä?asa preĹživeti skupaj. Ĺ e slabĹĄe bo, Ä?e se bosta drĹžala vsak svojega kota stanovanja. Ko boste napeti, pojdite na sprehod. SveĹž zrak vam bo zbistril misli in vrnil optimizem, ki zadnje dni zapuĹĄÄ?a tudi vas. SreÄ?a je, da se vsaj za eksistenco ĹĄe ne bojite, saj imate prihranke.

Ines Vugrinec, Druťtvo SŽM

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

nepriÄ?akovano visoko zmago. Obe ekipi sta po tekmi poĹĄkodovanemu tekmovalcu Jugu poslali lepe Ĺželje po Ä?im prejĹĄnjem okrevanju in hitri vrnitvi na tekmovalne steze. Sezona je verjetno zanj Ĺže konÄ?ana, saj bo okrevanje trajalo dlje Ä?asa. SreÄ?anje 7. kroga bo na sporedu 7. novembra, ko se bosta na Ĺ oĹĄtanjskih stezah pomerila domaÄ?a ekipa in novinec v ligi – ekipa BreĹžic.

Zvezde vam svetujejo, da pri naÄ?rtovanju veÄ?krat upoĹĄtevate intuicijo. Lahko ji reÄ?ete tudi zdrava kmeÄ?ka pamet. Tudi tokrat, ko se bodo stvari zaostrile ĹĄe bolj, kot so se spomladi, boste sami najbolje vedeli, kako naprej. Ne boste pa vedeli, kdaj boste priĹĄli do roba, Ä?ez katerega ne bo pametno iti. To vam bo povedalo ĹĄele telo, saj se vam bo v naslednjih dneh zaÄ?elo poznati, da je bilo letoĹĄnje leto Ĺže doslej polno stresov. Vedno teĹžje boste prenaĹĄali teĹžke situacije. Ob vsaki boleÄ?ini v telesu ne zganjajte panike. ÄŒe vas bo preveÄ? skrbelo, pa poiĹĄÄ?ite pot do svojega zdravnika. Tudi vi ste le Ä?lovek. In tudi vi niste nezlomljivi.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Pred vami je teden, ki bo hitro minil. Vsi okoli vas bodo zaskrbljeni, saj dogajanje ne bo lahko in ne prijetno. Najbolj mirni v druĹžini boste tokrat prav vi. Da bi ubeĹžali teĹžkim mislim, se boste lotili novega, zahtevnega projekta. Ob tem boste seveda ugotavljali, da se nekateri Ĺže spraĹĄujejo, kako naj vas ustavijo, saj boste povzroÄ?ili domino efekt. VeÄ? kot boste delali, veÄ? bodo morali delati vaĹĄi najbliĹžji.

Njim pa ne bo najbolj do tega, saj bi raje poÄ?ivali. Mirni boste tudi zato, ker imate zagotovilo nekoga, ki ga izjemno cenite, da se bo vse dobro izteklo. Tokrat ste oÄ?itno zaupali pravi osebi.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Kegljanje 2. liga – vzhod – 6. krog MiklavĹž : Ĺ oĹĄtanj 0 : 8 (3038 : 3160) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 509 (1), HasiÄ?iÄ? – 521 (1), Jug – 385 – Kompari – 113 – 498 (1), Ĺ ehiÄ? – 527 (1), PintariÄ? – 553 (1), PetroviÄ? – 552 (1). đ&#x;”˛

ÄŒe se bodo drugi pritoĹževali, da so preveÄ? osamljeni, bo za vas teden ravno obraten. Imeli boste veliko dela z ljudmi, zato si boste vsak dan Ĺželeli, da greste domov in se umirite. Za prijatelje vam te dni ne bo mar, saj enostavno ne boste Ä?utili potrebe po druĹženju. Tega boste imeli dovolj Ĺže v sluĹžbi, ob tem pa bo ob hitrem ĹĄirjenju koronavirusa tudi vas vsak dan bolj strah. Zelo boste pogreĹĄali nekoga od bliĹžnjih, ki ga nimate veÄ?, saj si boste Ĺželeli, da bi se lahko o tem, kar se vam dogaja, pogovorili prav z njim. S partnerjem to teĹžko delite, ker vas ne bi razumel. FinanÄ?no stanje boste uredili Ĺže do konca tega tedna.

Naš č­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

24

TV SPORED

Četrtek, 22. oktober

Petek, 23. oktober

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Posebne zgodbe: Disleksija, dok. odd.

10.35 TV-izložba 10.55 Začnimo znova: Dr. Ekologija, slov. nan., 3/20 11.30 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Odraščanje v digitalni dobi, fran. dok. odd.

14.50 Slovenski utrinki 15.15 Težišče - Súlypont, pogov. odd.

15.45 TV-izložba 16.05 Timi gre, risanka 16.15 Svetovalka Hana, risanka 16.25 Čarli in Lola, risanka 16.35 Mladički, dok. ser.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Dolgčas 18.00 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 EkstraVisor: Odpadki v ognju 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Kamora, italijanski dok. film 00.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.40 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.10 Ugriznimo znanost: Zemljin nemir, odd. o znanosti 10.35 TV-izložba 10.55 Začnimo znova, slov. nan., 4/20 11.30 Vem!, kviz 12.00 Sto let pozneje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Zvezde velikega platna: Robin Williams, brit. dok. ser., 11/11 14.35 TV-izložba 14.50 Prisluhnimo tišini: Novo študijsko leto za študente invalide 15.05 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.45 Princ Ki-Ki-Do, risanka 15.50 Špasni učitelj, niz. nan., 18/24 16.15 Nur, kratki igrani film iz Slovenije 16.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenska polka in valček 2020 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Nevidni človek, am. f.

00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 10.20 Videotrak 11.15 Dobro jutro 14.05 Sveto in svet 15.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

16.45 Joker, kviz 17.55 Američanke, dok. film 18.55 Videotrak 20.00 Avtomobilnost 20.55 Nogomet - EL: Dinamo Zagreb : Feyenoord, 1. kolo, prenos iz Zagreba 22.50 Ambienti 23.30 Nogomet - EL: vrhunci 1. kola 00.00 Slovenska jazz scena: Tone Janša Long Way Quartet 00.40 Videotrak 01.35 Info kanal

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.10 Videotrak 10.05 Dobro jutro 12.35 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.15 Na vrtu, izob. odd.

13.40 Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi 15.00 EkstraVisor: Odpadki v ognju 17.00 Judo: SP, prenos iz Budimpešte 19.30 Videotrak 20.00 Neboa, španska nad., 7/8 21.15 Resnica, am.-avstralski film 23.15 Zadnja beseda!

00.15 Videotrak 01.15 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.02 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.10 Luna Petunija, risanka 07.20 Robocar Poli, risanka 07.35 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.45 Super krila, risanka 08.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Komisar Rex, 1/1, avs. nan.

09.35 Betty v New Yorku, 1/38, am. nan.

10.30 Ko zadiši ljubezen, 1/68, tur. nan.

11.30 Podaj mi roko, 2/30-31, tur. nan.

13.20 TV prodaja 13.35 Komisar Rex, 1/2, avs. nan.

14.30 Šverc komerc, 1/114, hr. nan.

15.30 Betty v New Yorku, 1/39, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 2/32-33, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 MasterChef Slovenija 21.15 Šverc komerc, 1/115, hr. nan.

22.15 24UR zvečer 22.55 Strelec, 2/6, am. nan.

23.50 Slepa pega, 3/7, am. nan.

00.45 Grimm, 6/9, am. nan.

01.40 24UR zvečer, ponovitev 02.20 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.02 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.10 Luna Petunija, risanka 07.20 Robocar Poli, risanka 07.35 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.45 Super krila, risanka 08.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Komisar Rex, 1/2, avs. nan.

09.35 Betty v New Yorku, 1/39, am. nan.

10.30 Ko zadiši ljubezen, 1/69, tur. nan.

11.30 Podaj mi roko, 2/32-33, tur. nan.

13.20 TV prodaja 13.35 Komisar Rex, 1/3, avs. nan.

14.30 Šverc komerc, 1/115, hr. nan.

15.30 Betty v New Yorku, 1/40, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 2/34-35, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Naključni mož, ameriški film 21.50 24UR zvečer 22.30 Eurojackpot 22.35 Ljubezen in čast, ameriški film 00.20 Božični poljub, ameriški film 02.10 24UR zvečer, ponovitev 02.50 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Na obisku ... pri patru Karlu Gržanu 11.15 2792. VTV magazin, reg. inf. odd.

11.45 Videospot dneva 11.50 Kuhinjica, izob. oddaja 12.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.45 Iz oddaje Dobro jutro 13.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Mojca in medvedek Jaka, Jesensko ustvarjanje za muce 18.45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z narodno-zabavno glasbo 21.15 Regionalne novice, inf. prog.

21.20 Lepote sveta: Skandinavija, 3. del 21.50 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 21.55 Bonton: Predstavljanje 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Aktualno: Ob svetovnem dnevu revmatikov 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. oddaja 11.45 Iz oddaje Dobro jutro 12.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Miš Maš, Priprave na noč čarovnic 18.45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Patagonija 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Pop corn, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

Sobota, 24. oktober

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.15 08.35

Kultura, Odmevi Čudogozd: Vse praznuje Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Knjiga o džungli, risanka Mili in Moli, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi: O puberteti, nezaželenih mozoljih in retuširanju, odd. za otroke 09.00 Bacek Jon, risani film 09.30 Martin Krpan, kratki anim. film 09.50 Male sive celice, kviz 10.25 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.45 Premagajmo covid 19 11.20 TV-izložba 11.35 Tarča: Razburkano politično dogajanje v drugem valu 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd.

13.50 TV-izložba 14.05 Znanost o virusu, pogovrna odd.

14.30 Prisluhnimo tišini: Sofia, srečna 13ica 14.55 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, brit. dok. ser., 3/4 16.00 Alpe-Donava-Jadran 16.30 Na vrtu, izob. odd.

17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda!

18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Kaj dogaja?

21.20 Leta in leta, brit. nad., 5/6 22.30 Poročila, Šport, Vreme 22.55 Sedmi pečat: Parazit, južnokorejski film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme 02.30 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Najboljše jutro 09.00 Spomini: Stanko Kušljan, 1. del 10.15 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 35/35 10.40 Začnimo znova, slov. nan., 1/20 11.10 Drage moje tovarišice kuharice, dok. film 12.15 Tarok zgodovina, dok. film 13.15 Avtomobilnost 13.50 Hugo Wolf: Corregidor, posnetek komične opere iz SNG Maribor 16.25 Rokomet - liga NLB: Riko Ribnica : Gorenje Velenje, 8. kolo, prenos iz Ribnice 18.00 Judo: SP, prenos iz Budimpešte 20.05 Usekanka, norveški film 22.00 Zvezdana 22.55 Glasba je časovna umetnost: Pankrti - Dolgcajt, dok. film 23.50 Videotrak 00.50 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.02 Florini zmajčki, risanka 07.10 Maša in medved, risanka 07.40 Dojenčki in čarobne solzice, ris.

07.50 Luna Petunija, risanka 08.20 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.50 Wissper – šepetalka živalim, ris.

09.05 Rev & Roll štirikolesniki, risanka 09.35 Viking Viki, risanka 10.05 Zak nevihta, risanka 10.30 Dirka Monkart, risanka 10.45 Spin Fighters vrtavke, risanka 11.10 Šola za neveste, ameriški film 12.55 Vaše zdravje, naša skrb 13.10 Zapoj, ameriški film 15.10 Vaše zdravje, naša skrb 15.25 Diana, najina mati, ang. dok. f.

16.50 Ljubezen po domače 17.55 Preverjeno 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Svaka pod krinko, ameriški film 22.00 Nezvesta, ameriški film 00.20 Železna lady, angleški film 02.15 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, Priprave na noč čarovnic 09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Videospot dneva 11.15 Kuhinjica, izob. oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Jesensko ustvarjanje za muce 18.40 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.45 Dotiki gora: Martuljški slapovi 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2793. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Vranski poletni večeri 2005, Večer jubilantov, 1. del 22.00 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 22.05 Popotniške razglednice: Patagonija 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.35 Nočni program

Nedelja, 25. oktober

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 09.45 09.55 10.00 10.15 10.40

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Piknik s torto, risanka Bacek Jon, risanka Špasni učitelj, niz. nan., 19/24 Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 7/8 11.10 TV-izložba 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha: O religiji v učbenikih 12.05 Ljudje in zemlja, izob. odd.

13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Slovenska polka in valček 2020 15.15 TV-izložba 15.30 Samo dobre stvari, it. film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Šola za pošasti, risanka 18.50 Mali Timotej, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 20.00 Med nami, norveška nad., 6/8 20.45 Z Mišo 21.35 Poročila, Šport, Vreme 22.05 Izbira 2020 – Trump ali Biden, ameriški dok. film 00.10 Za lahko noč: Klavirski trio Silenzio 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 07.00 Videotrak 07.55 Duhovni utrip 08.10 Ugriznimo znanost: Zemljin nemir, odd. o znanosti 08.35 Za vedno tu, Slovenci od Krasa do morja, dok. film 09.30 Glasbena matineja 09.30 Imago Sloveniae, Simf. orkester RTV Slovenija in mladi solisti 10.50 Cvetje v jeseni, Orkester Mandolina Ljubljana 10.50 Začnimo znova, sl. nan., 2-4/20 12.35 Odpotovanja: Jordanija, 2/13 13.45 Pesem za nov začetek, am. f.

15.25 Masaji in levi, avstr. dok. odd.

16.35 Ambienti 17.15 Nogomet - DP: Domžale : Mura, 08. kolo, prenos iz Domžal 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zaključna prireditev 55. Festivala Borštnikovega srečanja, prenos iz SNG Maribor 21.30 Gledališka predstava 23.40 Judo: SP, posnetek iz Budimpešte 00.10 Vikend paket 01.30 Kaj dogaja?

02.00 Videotrak 3.00 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.02 Florini zmajčki, risanka 07.10 Maša in medved, risanka 07.40 Dojenčki in čarobne solzice, ris.

07.50 Luna Petunija, risanka 08.20 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.45 Wissper – šepetalka živalim, ris.

09.05 Rev & Roll štirikolesniki, risanka 09.30 Viking Viki, risanka 09.45 Zak nevihta, risanka 10.10 Dirka Monkart, risanka 10.25 Spin Fighters vrtavke, risanka 10.50 Dajte mi otroka!, ameriški film 12.30 Vaše zdravje, naša skrb 12.45 Železna lady, angleški film 14.45 Vaše zdravje, naša skrb 15.00 Naključni mož, ameriški film 16.45 MasterChef Slovenija 18.00 Popolna preobrazba doma, am. ser.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.00 Ljubezen po domače na kavču 21.25 Špangleščina, ameriški film 00.00 Ugrabljena ljubica, ameriški film 01.40 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš, Priprave na noč čarovnic 09.40 2792. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2793. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.50 Lepote sveta: Skandinavija, 3. del 11.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.50 Jutranji pogovori 1 13.20 Kuhinjica, izob. oddaja 14.10 Dober večer, ga. predsednica: Irena Ule, pred. Zveze kmetic Slovenije 15.10 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo 18.40 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 18.45 Aktualno: Ob svetovnem dnevu revmatikov 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z narodno-zabavno glasbo 21.15 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Trobilni kvartet GŠ Velenje 21.20 Jutranji pogovori 2 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.20 Nočni program

22. oktobra 2020

Ponedeljek, 26. oktober

Torek, 27. oktober

Sreda, 28. oktober

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Počitniški krompir 10.00 Lili in Čarni zaliv, risani film 10.10 Zajček Belko, risanka 10.15 Zverjasec, risani film 10.45 TV-izložba 11.00 Začnimo znova, slov. nan., 5/20 11.30 Vem!, kviz 12.00 Z Mišo 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Moč igre, kan. dok. odd.

14.45 S-prehodi: Katja Colja, režiserka 15.15 Rojaki, odd. o zamejcih 15.30 Dober dan, Koroška 16.00 Živživalice, risanka 16.05 Tinka in Žverca, risanka 16.10 Ava, Riko, Teo, risanka 16.15 Šola za pošasti, risanka 16.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Dnevi evropske kulturne dediščine: Spoznaj? Varuj! Ohrani.

18.00 Nejko, risanka 18.05 Peter Svetina - Molitvice s stopnic, televizijska pravljica 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Pisave: Esad Babačić, Uroš Zupan in Jernej Juren 23.30 Glasbeni večer: J. Haydn, Simfonija št. 44 in Večerna pesem Bogu 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Počitniški krompir 10.00 Lili in Čarni zaliv, risani film 10.10 Zajček Belko, risanka 10.15 Mišji razbojnik, risani film 10.40 TV-izložba 11.00 Začnimo znova, slov. nan., 6/20 11.25 Vem!, kviz 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, brit. dok. ser., 3/4 14.50 Duhovni utrip 15.10 TV-izložba 15.25 Kanape - Kanapé, odd. za mlade 15.55 Lili in Čarni zaliv, risanka 16.05 Oblakov kruhek, risanka 16.10 Knjiga o džungli, risanka 16.25 Firbcologi: O puberteti, nezaželenih mozoljih in retuširanju, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Koda 18.05 Kalimero, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Joker, kviz 20.55 Svetovna zdravstvena organizacija med Kitajsko in ZDA, fran. dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Spomini: Stanko Kušljan, 2. del 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.55 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 09.05 Počitniški krompir 10.00 Lili in Čarni zaliv, risani film 10.10 Mandi, risanka 10.20 Nejko, risani film 10.45 TV-izložba 11.00 Začnimo znova, slov. nan., 7/20 11.25 Vem!, kviz 11.55 Studio City 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Urbana divjina, br. dok. ser., 1/3 14.50 Osmi dan 15.30 Rojaki, odd. o zamejcih 15.40 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

16.10 Male sive celice, kviz 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ko se je svet ustavil, izob. odd.

17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Primož Trubar: Abecednik 18.00 Pri Pajkovih, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Foter, bolg. film 21.35 Nisi pozabil, kratki igrani film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Profil 23.40 Ko se je svet ustavil, izob. odd.

00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 11.00 Videotrak 12.00 Dobro jutro 13.40 Obzorja duha: O religiji v učbenikih 14.15 Prisluhnimo tišini: Sofia, srečna 13ica 14.45 New neighbours - Novi sosedje: Umazano stopnišče, dok. odd.

15.30 Zadnja beseda!

16.35 Prava ideja!: Glasbeni atelje Tartini, prva zasebna glasb. šola 17.15 Ljudje in zemlja, izob. odd.

18.05 Medprostori, portret: Zdenko Kodrič 19.00 Nogomet - EL: napoved 2. kola 19.25 Judo: SP, posnetek iz Budimpešte 20.00 Odpotovanja: Indija, 3/13 20.50 Dediščina Evrope, švicarski film 23.00 Izbira 2020 – Trump ali Biden, ameriški dok. film, 2020 01.05 Videotrak 02.05 Info kanal

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 11.00 Videotrak 12.15 Dobro jutro 14.10 Pisave: Esad Babačić, Uroš Zupan in Jernej Juren 15.00 Alpe-Donava-Jadran 15.25 Avtomobilnost 16.15 Tehnika ljudstvu, dok. film 17.05 Joker, kviz 18.00 Mostovi besed, portret Vlady Kociancich 18.55 Videotrak 20.00 Utapljanje v plastiki, brit. dok. ser., 1/2 21.00 Prava ideja!

21.30 Umori na podeželju (XX.): Caustonski levi, brit. nan., 4/6 23.05 Kaj govoriš? = So vakeres?

23.30 Videotrak 00.30 Info kanal

04.00 Info kanal 06.00 Napovedujemo 09.45 Videotrak 10.40 Kanape - Kanapé, odd. za mlade 11.10 Dobro jutro 13.05 Koda 13.40 Imago Sloveniae, Simfonični orkester RTV Slovenija in mladi solisti 15.00 Cvetje v jeseni, Orkester Mandolina Ljubljana 15.25 Ambienti 16.10 Vikend paket 17.50 Razkošje lepega: 100 let Narodne galerije, dok. film 18.50 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Ob 90-letnici dr. Mirka Cudermana: Regens Chori - Portret dr. Mirka Cudermana 20.55 Moje mnenje 21.55 Najglasnejši glas, am. nad., 3/7 22.50 To, česar burja ni odnesla; borbe treh generacij, dok. film 23.50 Videotrak 00.45 Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.02 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.10 Luna Petunija, risanka 07.20 Robocar Poli, risanka 07.35 Maša in medved, risanka 07.40 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.45 Super krila, risanka 07.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.05 Vaše zdravje, naša skrb 08.20 Komisar Rex, 1/3, avs. nan.

09.25 Betty v New Yorku, 1/40, am. nan.

10.20 Ko zadiši ljubezen, 1/70, tur. nan.

11.20 Podaj mi roko, 2/34-35, tur. nan.

13.10 TV prodaja 13.25 Komisar Rex, 1/4, avs. nan.

14.30 Popolna preobrazba doma, am. ser.

15.30 Betty v New Yorku, 1/41, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 2/36-37, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 2/25, slov. nan.

21.00 Šverc komerc, 1/116, hr. nan.

22.00 24UR zvečer 22.40 Whiskey Cavalier, 1/9, am. nan.

23.35 Slepa pega, 3/8, am. nan.

00.30 Grimm, 6/10, am. nan.

01.25 24UR zvečer, ponovitev 02.05 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.02 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.10 Luna Petunija, risanka 07.20 Robocar Poli, risanka 07.35 Maša in medved, risanka 07.40 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.50 Super krila, risanka 08.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Komisar Rex, 1/4, avs. nan.

09.35 Betty v New Yorku, 1/41, am. nan.

10.30 Ko zadiši ljubezen, 1/71, tur. nan.

11.30 Podaj mi roko, 2/36, tur. nan.

12.25 Podaj mi roko, 2/37, tur. nan.

13.20 TV prodaja 13.35 Komisar Rex, 1/5, avs. nan.

14.30 Šverc komerc, 1/116, hr. nan.

15.30 Betty v New Yorku, 1/42, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 2/38-39, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 2/26, slov. nan.

21.00 Šverc komerc, 1/117, hr. nan.

22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.40 Slepa pega, 3/9, am. nan.

00.35 Grimm, 6/11, am. nan.

01.30 24UR zvečer, ponovitev 02.10 Zvoki noči

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.02 Wissper – šepetalka živalim, ris.

07.10 Luna Petunija, risanka 07.20 Robocar Poli, risanka 07.35 Maša in medved, risanka 07.40 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.50 Super krila, risanka 08.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Komisar Rex, 1/5, avs. nan.

09.35 Betty v New Yorku, 1/42, am. nan.

10.30 Ko zadiši ljubezen, 1/72, tur. nan.

11.30 Podaj mi roko, 2/38-39, tur. nan.

13.20 TV prodaja 13.35 Komisar Rex, 1/6, avs. nan.

14.30 Šverc komerc, 1/117, hr. nan.

15.30 Betty v New Yorku, 1/43, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Podaj mi roko, 2/40-41, tur. nan.

18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 2/27, slov. nan.

21.00 Šverc komerc, 1/118, hr. nan.

22.00 24UR zvečer 22.40 Strelec, 2/7, am. nan.

23.35 Slepa pega, 3/10, am. nan.

0.30 Grimm, 6/12, am. nan.

01.25 24UR zvečer, ponovitev 02.05 Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 2793. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Iz oddaje Dobro jutro 13.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 Naravni in kulturni biseri doline Soče, 1. del 18.35 Spoznajmo jih ... Sara Golčman, harmonika, GŠ Velenje 18.40 Kuhinjica, izob. oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Načrtovan sosežig SRF v TEŠ in civilni nadzor 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Naj viža, oddaja z narodno-zabavno glasbo 22.20 Spoznajmo jih ... Sara Golčman, harmonika, GŠ Velenje 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 Dobro jutro, inf.-razv. odd.

10.15 Aktualno: Načrtovan sosežig SRF v TEŠ in civilni nadzor 11.15 Videospot dneva 11.20 Kuhinjica, izob. oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Iz oddaje Dobro jutro 13.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Bonton: Vizitke 18.15 Spoznajmo jih ... Jure Hudobreznik, harmonika, GŠ Velenje 18.20 Kuhinjica, izob. oddaja 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2794. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Dotiki gora: Grintovec 20.50 Vranski poletni večeri 2005, Večer jubilantov, 1. del 22.20 Spoznajmo jih ... Jure Hudobreznik, harmonika, GŠ Velenje 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Nočni program

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Regionalne novice, inf. prog.

09.05 DOBRO JUTRO, inf.-razv. odd.

10.15 2794. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.45 Videospot dneva 10.50 Kuhinjica, izob. oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.45 Iz oddaje Dobro jutro 12.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Regionalne novice, inf. prog.

16.05 Dobro jutro, ponovitev 17.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Regionalne novice, inf. prog.

18.05 O polžu, ki je kupoval novo hišo, gled. predstava Vrtca Velenje 18.35 Lahko noč, otroci! Lisjak iz teme 18.45 Spoznajmo jih ... Žan Forštner, harmonika, GŠ Velenje 18.50 Kuhinjica, izob. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Na obisku ... pri dr. Tončku Kregarju 21.00 Regionalne novice, inf. prog.

21.05 Pop corn, glasbena oddaja 22.05 Spoznajmo jih ... Žan Forštner, harmonika, GŠ Velenje 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 25

mali OGLASI Ĺ E VEÄŒ NOÄŒNIH LUÄŒK ml – Mladina 159.9 – Psihologija Vir: www.bukla.si

Pred vami je nadaljevanje nadvse toplo sprejete knjige NoÄ?ne luÄ?ke. V njem je zbranih dvajset interaktivnih meditativnih pravljic, napisanih z namenom, da umirijo in sprostijo otroka pred spanjem, obenem pa podĹžgejo in spodbudijo njegovo domiĹĄljijo. Z glasnim prebiranjem pravljic otroke privabimo v Ä?udovite pustolovĹĄÄ?ine, v katerih sreÄ?ujejo najrazliÄ?nejĹĄe navdihujoÄ?e in oÄ?arljive like, in povedemo v Ä?arobne nove svetove. Pomagamo jim vzpostaviti stik z njihovo brezmejno ustvarjalnostjo.

Knjiga vsebuje navodila za prebiranje zgodbic, vaje za sproĹĄÄ?anje, vizualizacijo in praktiÄ?ne nasvete, kako se pripraviti na branje in kako se pogovoriti z otrokom o prebrani zgodbi. Na koncu vsake zgodbice je seznam afirmacij, ki pomaga tako starĹĄem kot otrokom, da si zapomnijo bistveno sporoÄ?ilo zgodbe.

25

OBVEĹ ÄŒEVALEC

22. oktobra 2020

kakrĹĄnimi so se sreÄ?ali tudi knjiĹžni junaki.

Zares tankoÄ?utno zastavljen koncept knjige bo z izbranimi zgodbami zagotovo navduĹĄil tako otroke kot starĹĄe ter vse skupaj neĹžno osvetlil s Ä?udeĹžno moÄ?jo pozitivne svetlobe, ki jo izĹžareva celotna knjiga skupaj s prelepimi ilustracijami.

MARTIN CHARLES: PoĹĄlji nam deĹž

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

DRVA, meĹĄana metrska, v bliĹžini Velenja ugodno prodam. 45 EUR/m3.

Gsm: 041 66 88 80.

BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in prevoz, prodam. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154.

od – Odrasli 821-311.2 – DruŞbeni romani Vir: www.knjigarna.net

Alliejin drugi moĹž umre, ko se s tovornjakom zaleti v skale v bliĹžini njunega doma v Cape San Blas. Eksplozijo, ki jo sproĹži polna cisterna goriva, je moÄ? videti daleÄ? naoko-

RDEÄŒE VINO, modra frankinja, prodam. Gsm: 070 369 788 ali tel. 03 586 00 35.

JABOLÄŒNI SOK, pasteriliziran in filtriran, prodam. Gsm: 041 346 403.

Prodaja, posest, zazidljiva: Ĺ OĹ TANJ, 425 m2. V mirnem delu mesta ob reki Paki prodamo ravno sonÄ?no parcelo do katere vodi asfaltiran dovoz. Cena: 29.900 â‚Ź.

PODARIM Prosim, Ä?e mi kdo lahko podari vrtno kosilnico. Gsm: 031 276 491.

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, Ä?rne, grahaste in ĹĄtajerski petelini, vse cepljeno, starost 19 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 25. 10.

2020, od 8.00 do 8.30. VeÄ?je koliÄ?ine lahko tudi naroÄ?ite. Smo najcenejĹĄi na KoroĹĄkem: 7,50 â‚Ź/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 87 61 202.

Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, FOITOVA, 113 m2, zgrajeno l. 1975, adaptirano l. 2018, 9/10 nad., ER: EI v izdelavi. Cena 135.000 â‚Ź.

NAGRADNA IGRA DARILNI BONI V SKUPNI VREDNOSTI

15.000 â‚Ź

Nagrajenci nagradne kriĹžanke ÂťTrgovine SaxÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 8. oktobra 2020 so:

đ&#x;”˛

TEDEN, POLN POPUSTOV MED 19. IN 24. OKTOBROM

Spletni nakup na www.desetak.si

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

Svet otrok, starih od ĹĄtiri do osem let – njim je tudi namenjena ta prelepa knjiga, je prepreden z obilo domiĹĄljije in prav zato ob veÄ?erih vÄ?asih teĹžko zaspijo. Uvedimo posebno veÄ?erno rutino, ki za zaÄ?etek vkljuÄ?uje nekaj zavestnega umirjanja, opremimo otroka s Ä?udeĹžno luÄ?ko, s katero bo odpotoval po ZaÄ?arani poti, in potovanje ob malÄ?kovem posluĹĄanju starĹĄevskega doĹživetega prebiranja zgodb se lahko zaÄ?ne. Tako svetujejo avtorji priÄ?ujoÄ?e knjige, ki predstavlja nadaljevanje med bralci zelo toplo sprejetega knjiĹžnega dela NoÄ?ne luÄ?ke. Tako kot Ĺže njena predhodnica je tudi knjiga Ĺ e veÄ? noÄ?nih luÄ?k naravnost Ä?arobna in kar vabi, da se starĹĄi in otroci potopijo v dvajset skrbno izbranih zgodb. Ob njih se bo otrok umiril in sprostil ter poletel na krilih domiĹĄljije v svet junakov, ki mu prinaĹĄajo pozitivna sporoÄ?ila.

Vsaka zgodba meditativno ozaveĹĄÄ?a mladega posluĹĄalca (ali bralca) o tematikah, ki so blizu tudi otrokom, od pomanjkanja odloÄ?nosti, samozavesti in potrpeĹžljivosti do spoznavanja pomena ljubezni, pomoÄ?i, odgovornosti in ĹĄe Ä?esa. Na koncu so zgodbe opremljene tudi s posebnimi afirmacijami, ki bodrijo otroka na poti skozi izzive, s

li. Ĺ˝e pred nesreÄ?nim dogodkom je njeno Ĺživljenje razpadalo, propadla je restavracija ob vodi, ki sta jo odprla njena starĹĄa ‌ Izguba moĹža, Ä?etudi je zakon Ĺže dolgo ni veÄ? izpolnjeval, pa bi lahko bila kaplja Ä?ez rob. Nobeno nakljuÄ?je ni, da Joseph v gozdu v bliĹžini svoje koÄ?e najde mamo z dvema otrokoma. Kot tudi ni nakljuÄ?je, da jim pomaga, da najdejo sorodnike na Floridi ‌ Potem pa se pripelje na kraj, kjer je bila eksplozija avtomobila. Pride dovolj blizu, da se zave, da ni daleÄ? od nekdanjega doma. Dovolj blizu je, da zaÄ?uti, da ga njegova ljubezen iz otroĹĄkih Ä?asov potrebuje.

Leta so izdolbla prepad med njima, toda skrivnosti so tiste, ki pretijo, da ju bodo dokonÄ?no loÄ?ile ‌ Roman PoĹĄlji nam deĹž nas spomni na pravi pomen resnice in na moÄ? ljubezni, ki lahko oÄ?isti preteklost. Avtor je bistroumne povedi in bisere modrosti stkal v oÄ?arljivo, dobro ubrano pripoved, ki bo popolna druĹžba v udobnem fotelju na turoben deĹževni dan.

Charles Martin je tenkoÄ?utni avtor, ki bralce vodi s svojim srcem. S prefinjenostjo in iskrenostjo zmore iz bralcev izzvati Ä?ustva, na katera nismo pripravljeni. Avtor je za svoja dela Ko Ä?riÄ?ki jokajo, Gora med nama, Mrtvi ne pleĹĄejo, in Maddie prejel Ĺže ĹĄtevilne nagrade in bil preveden v mnoge jezike.

Lijana Lamot, Gaberke 25, 3325 Ĺ oĹĄtanj JoĹžica Praznik, Ĺ landrova cesta 10, 3320 Velenje Ivan Tajnik, Ravne 162 a, 3325 Ĺ oĹĄtanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. PraktiÄ?no nagrado prevzamejo v Trgovini Sax – NC Velenje. ReĹĄitev kriĹžanke: EDINSTVENI SAX.

vsak dan Lunine mene

23. oktobra, ob 15.23, prvi krajec

CITY CENTER Celje Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica.

Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in  na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naťih 90 trgovin.

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 26

26

OBVEĹ ÄŒEVALEC

Nagradna kriĹžanka Ĺ ili testenine

22. oktobra 2020

RADIO VELENJE

ButiÄ?na trgovinica v gasilskem domu Ĺ kale Ĺ kale 85b, 3320 Velenje Delovni Ä?as: Vsak dan od 9.00 - 16.00 Sobota: 9.00 - 12.00 Nedelja in prazniki zaprto DomaÄ?e testenine Ĺ ili so testenine z zgodbo o majhnem druĹžinskem podjetju, ki je nastalo iz velike ljubezni do hrane in kuhanja.

Osnova za testenine so vedno trda pĹĄenica Durum, ki je znaÄ?ilne zlate barve in slovenska jajca paĹĄne reje.

SuĹĄimo jih naravno, na lesenih sitih ter tako spremljamo pristen vonj in okus domaÄ?nosti.

Za nas testenine niso le hitro pripravljen obrok, so hrana za duĹĄo, kjer ustvarjalnost ne pozna meja.

Tako lahko pri nas dobite ajdove, ĹĄpinaÄ?ne, pirine ĹĄiroke rezance, pa tudi rezance s Ä?ilijem, kurkumo, buÄ?nimi semeni, toskanskimi zaÄ?imbami pa svedrÄ?ke, ĹĄpagete in ĹĄe in ĹĄe.

Kot sladico si pripravite Ä?okoladne tagliatelle z vaniljevo kremo in oreĹĄÄ?ki ali borovniÄ?eve z belo Ä?okolado.

Za posebno veÄ?erjo pa pripravite testenine s sipinim Ä?rnilom, da bo vaĹĄa kuhinja diĹĄala po morju. Izbira je vaĹĄa!

ReĹĄitev kriĹžanke (izrezano geslo ali kriĹžanko) poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom Šili testenineÂŤ, najkasneje do ponedeljka 2. novembra. IzĹžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

Spletno nakupovanje letos svetla izjema Leto 2020 je za panogo trgovine na drobno izredno teĹžko, toda spletno nakupovanje je pri tem svetla izjema. AmeriĹĄki potroĹĄniki so se med pandemijo v izogib gneÄ?i v trgovinah ali zaradi zaprtja fiziÄ?nih trgovin v rekordnem ĹĄtevilu obrnili k spletnim trgovcem, kot sta Amazon in Walmart. eMarketer napoveduje, da bo spletno nakupovanje v ZDA do konca leta doseglo 709,78 milijarde ameriĹĄkih dolarjev, kar v primerjavi z lanskim letom predstavlja kar 18-odstotno rast. Ĺ˝e pred pandemijo je bilo spletno nakupovanje raÄ?unalnikov in potroĹĄniĹĄke elektronike priljubljeno. Spletno nakupovanje v ZDA bo prav v tej kategoriji izdelkov doseglo svoj najveÄ?ji deleĹž, in sicer 22-odstotnega. Pri eMarketerju priÄ?akujejo, da bo spletna prodaja raÄ?unalnikov in potroĹĄniĹĄke elektronike do konca letoĹĄnjega leta dosegla 156,5 milijarde ameriĹĄkih dolarjev Skoraj polovica vseh izdelkov, prodanih v tej kategoriji, bo prodana prek spleta. In ni presenetljivo, da temu vedenju potroĹĄnikov sledijo tudi oglaĹĄevalska sredstva.

Med pandemijo se je poveÄ?alo povpraĹĄevanje po izdelkih in storitvah informacijske tehnologije ter telekomunikacijskih storitvah, turistiÄ?na, avtomobilska in zabavna industrija pa so utrpele strme padce, v manjĹĄi meri tudi trgovina na drobno. Uspeh podjetij, ki

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

ponujajo raÄ?unalniĹĄko opremo in potroĹĄniĹĄko elektroniko, je dobra novica tudi za digitalne zaloĹžnike, saj bodo ta podjetja v digitalno oglaĹĄevanje v letoĹĄnjem letu vloĹžila 11,64 milijarde ameriĹĄkih dolarjev, kar je 18 odstotkov veÄ? kot lani. To predstavlja najveÄ?jo rast zakupa digitalnih oglasov, Ä?e primerjamo vlaganja vseh industrij v letoĹĄnjem letu. "ÄŒe se v preteklih nekaj letih nakupne navade slovenskega potroĹĄnika niso bistveno spremenile, je zdravstvena kriza, ki jo je povzroÄ?il izbruh bolezni Covid-19, v kratkem Ä?asu te navade korenito preoblikovala. PotroĹĄniki smo se prilagodili prej kot podjetja, racionalnost, ki jo poznamo iz finanÄ?ne krize leta 2008, pa se je ponovno okrepila. Digitalni kanali so v fazi spodbud in raziskovanja kljuÄ?ni," je za STA povedal direktor odnosov z naroÄ?niki v Ipromu Leon BrenÄ?iÄ?.

Iprom in Valicon sta v raziskavo vkljuÄ?ila okoli 70.800 potroĹĄnikov, ki so nakup izvedli med marcem in avgustom letos, in sicer so prouÄ?evali, kako so se potroĹĄniki odloÄ?ali za nakupe v kategorijah krediti, turizem in telekomunikacije. "Tokratni rezultati nam dajejo vpogled v nekakĹĄno fazo oziroma uÄ?inek po prvem valu. Zaznavamo, da bodo uÄ?inki razmer, povezanih z boleznijo Covid-19, prihajali v valovih," je ocenil partner v Valiconu MatjaĹž RobinĹĄak. đ&#x;”˛

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

ÄŒETRTEK, 22. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 23. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 24. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 25. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 26. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 27. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 28. oktobra

NOVO! NAĹ E IZDELKE LAHKO SEDAJ VARNO NAROÄŒITE IZ UDOBJA LASTNEGA DOMA. OBIĹ ÄŒITE SPLETNO TRGOVINO NA trgovina.kz-saleskadolina.si ALI POKLIÄŒITE NA BREZPLAÄŒNO Ĺ TEVILKO 080 54 54

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 12. do 18. oktobra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MedobÄ?inska inĹĄpekcija, redarstvo in varstvo okolja, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 12. do 18. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, v Ĺ kalah, v Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj - AĹĄkerÄ?eva, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna obÄ?inska uprava SAĹ A regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 12. oktobra do 18. oktobra (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

Naš č­ as, 22. 10. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

22. oktobra 2020

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

LEKARNA VELENJE

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 24. 10. in nedeljo, 25. 10.

2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 588 24 79 Zdravstvena postaja Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveno postajo Šoštanj ni dovoljen.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880. Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

POGREBNE STORITVE

»USAR«

com

SMRTI: Kuhar Angela, roj. 1949, Velenje, Ložnica 15; Bačovnik Helena,

GIBANJE prebivalstva v UE Velenje roj. 1936, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 20; Fece Frančiška, roj. 1932, Velenje, Tavčerjeva cesta 14; Martinc Marija, roj.

1924, Velenje, Cesta v Bevče 30; Kotnik

Marija, roj. 1961, Šoštanj, Ravne 50; Kuret Armando, roj. 1935, Velenje, Lipa 59; Lukman Milan, roj. 1934, Velenje, Kersnikova cesta 3.

VETERINA

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let

radio velenje

POROKE: Bitić Ismail, Velenje, Vinska Gora 030 B in Safrygina Tatiana, Velenje, Vinska Gora 030

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALA

HELENA BAČOVNIK 16. 4. 1936 – 12. 10. 2020 Beseda vseh besed … hvala naj velja vsem, ki ste našo mamo, taščo, babico in prababico v zadnjih letih njenega življenja obiskovali, ji kakorkoli pomagali in jo spoštovali.

Naj ne ostane brez mame, Hvala osebju Zdravstvenega doma Šoštanj. Hvala vsem nihče na širnem svetu… sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam v (T. Pavček) trenutkih slovesa izrazili sočutje.

Hvala za darove za darovane maše in darove za potrebe cerkve. Hvala za cvetje sveče, zapete in odigrane pesmi ter izrečene besede. Hvala gospodu župniku Ivanu Napretu za opravljen obred.

V upanju, da počiva med angeli in se spet srečamo, se od nje v globoki žalosti poslavljata hčerki Darinka in Milojka z družinami.

107,8 MHz ZAHVALA

ZAHVALA

V 71. letu starosti se je od nas poslovila draga mama, stara mama, tašča, sestra in prijateljica

Zapustil nas je dragi oče, dedek in pradedek

ANGELA KUHAR iz Ložnice pri Velenju

ARMANDO KURET

Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, darovane svete Ko življenje tone v noč, maše in besede tolažbe njenim najdražjim. še žarek upanja išče pot.

Zahvala gospodu župniku Andreju Mazeju za zgledno opravljeno Zdaj ostaja bolečina slovo, govornici Magdi Stvarnik za doživet govor ob slovesu, in tiha solza večnega spomina. družini Sušec in pevcem skupine Eros za odpete pesmi, pogrebni službi Usar za profesionalno opravljeno delo in zdravnici Urški Herlah za nudeno zdravstveno oskrbo v času njene bolezni.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti.

Vsi njeni

1935 – 2020

Od njega smo se poslovili v torek, 20. 10. 2020, na pokopališču v Podkraju.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.

Sin Armando, hči Jolanda, snaha Antonella, vnukinje Sara, Eva, Maja, Nina, Tina in pravnuk Dorian

ZAHVALA

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in tašča

Zapustil nas je naš dragi oče in dedi

MARIJA MARTINC

STANKO LAZNIK Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.

So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.

Mila Kačič

26. 4. 1930 – 29. 9. 2020

Iskrena hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v svojih srcih v lepem spominu.

1924 – 2020

Pride čas prelep, ki daje.

Pa se ne zaveš takrat….

Pride čas preklet, ki iztrga, vzame, kar imaš brezmejno rad!

Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.

Žalujoči: sin Marjan, Slavko, Jože z družino in hči Danijela z družino

Žalujoči hčeri Vladka in Danica ter sin Miran z družinami

ZAHVALA

ZAHVALA

Za vedno je odšla od nas draga mama, babica in prababica

Tiho je zaključil svojo življenjsko pot dragi sin, brat, stric in nečak

MIRKO KREGAR

MARTINA HRASTNIK Bila je dobra, skrbna mati, ki znala je samo dajati.

Ko je zadnji kos srca dala, za vedno je mirno zaspala.

Od nje smo se poslovili v četrtek, 15. 10. 2020, na pokopališču v Podkraju.

1933 – 2020

1957 – 2020

Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na njeno zadnjo pot in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni

Iskrena hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje.

Hvala tudi govorniku g. Dragu Kolarju, častni straži in godbi Premogovnika Velenje ter pevcem skupine Oljka. Žalujoči oče Mirko in sestra Irena z družino

NaĹĄ Ä?­ as, 22. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 28

ZaÄ?enja se cepljenje proti sezonski gripi V Zdravstvenem domu Velenje so v ponedeljek, 19. oktobra, zaÄ?eli cepiti proti gripi – Zanimanje za brezplaÄ?no cepljenje je letos precejĹĄnje – Cepilna ambulanta deluje na zaÄ?asni lokaciji nasproti glavne lekarne

Ambulanta za cepljenje deluje na zaÄ?asni lokaciji nasproti glavne lekarne v Velenju.

Zanimanje za cepljenje proti gripi je veliko

Jasmina Ĺ karja

V ponedeljek, 19. oktobra, so v Zdravstvenem domu Velenje zaÄ?eli cepiti proti sezonski gripi. ÂťCepljenje proti gripi, ki je najuÄ?inkovitejĹĄi zaĹĄÄ?itni ukrep, zaÄ?enjamo malo prej kot lansko leto,ÂŤ pove Aleksandra Vasiljević iz ambulante druĹžinske medicine Zdravstvenega doma Velenje. Cepljenje ĹĄe posebej priporoÄ?ajo vsem, ki Ĺželijo sebe in svoje bliĹžnje zaĹĄÄ?ititi pred boleznijo. Še posebej je priporoÄ?ljivo za kroniÄ?ne bolnike, starejĹĄe od 65 let, majhne otroke (od 6 mesecev do 2 let starosti), noseÄ?nice ter za osebe z izjemno poveÄ?ano telesno

Za cepljenje se je treba predhodno naroÄ?iti po telefonu 03/899 56 88 ali elektronski poĹĄti: cepljenje@zd-velenje.si. Za predĹĄolske in ĹĄolske otroke in mladino se lahko naroÄ?ite od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro na tel. ĹĄt. 03/899 55 40.

teĹžo. Cepljenje je priporoÄ?ljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okuĹžbe ali pri delu lahko prenesejo okuĹžbo na druge osebe, ĹĄe posebej to velja za zdravstvene delavce, zaposlene v domovih za ostarele, v vzgoji in izobraĹževanju in za zaposlene v

kritiÄ?ni infrastrukturi. Gripa predstavlja veliko groĹžnjo za javno zdravje in ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost v zimskih mesecih, ki je v Ä?asu porasta okuĹžb s Covid-19 ĹĄe toliko pomembneje,ÂŤ opozori Vasiljevićeva.

Ne samo Covid-19, tudi gripa, ki je pred vrati, bo polnila bolniĹĄke sobe.

Zato je ĹĄe kako dobrodoĹĄlo cepljenje, ki je najuÄ?inkovitejĹĄa zaĹĄÄ?ita proti gripi, s cepivom, ki je dolgo Ä?asa v veljavi, je varno, postopek pa obiÄ?ajen. ÂťVsi zdravstveni delavci smo zagovorniki cepljenja,ÂŤ razloĹži diplomirana medicinska sestra Aleksandra VasiljeviÄ? in pojasni, da ga izvajajo od ponedeljka do Ä?etrtka med 8. in 19. uro ter v petek med 8. in 15. uro v prostorih zabojnika nasproti glavne lekarne. Za predĹĄolske in ĹĄolske otroke ter mladino pa poteka v prostorih posvetovalnice predĹĄolskega dispanzerja.

Na cepljenje lahko prihajajo izkljuÄ?no zdravi ljudje, torej takĹĄni, ki nimajo simptomov infekcije zgornjih dihal ali bolezenskih znakov, ki bi jih lahko pripisali okuĹžbi s Covidom-19 ali drugih akutnih virusnih obolenj. ÂťLetos opaĹžamo, da je

zanimanja za cepljenje proti sezonski gripi veÄ?, ker se ljudje vedno bolj zavedajo, da je cepljenje uÄ?inkovit naÄ?in varovanja zdravja pred gripo. Ĺ˝elijo si ostati zdravi. Ker si Ĺželimo, da ljudje na cepljenje prihajajo zdravi, smo vzpostavili sistem, ki bo omogoÄ?al najveÄ?jo varnost za zdravje. Prosimo paciente, da se predhodno naroÄ?ijo in na cepljenje prihajajo pravoÄ?asno, ob Ä?asu, ki ga imamo, tako poskrbijo za zdravje. Cepiva je dovolj, tako da bodo priĹĄli na vrsto vsi.

Za cepljenje se je treba predhodno naroÄ?iti

Cepljenje bodo izvajali po predhodnem naroÄ?anju. In ĹĄe sprememba letoĹĄnjega leta: prostovoljno cepljenje proti gripi je za vse zavarovane osebe pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da se vse vkljuÄ?ene osebe v zdravstveno zavarovanje lahko brezpđ&#x;”˛ laÄ?no cepijo proti sezonski gripi.â€

Ĺ tevilo okuĹžb naraĹĄÄ?a tudi v Ĺ aleĹĄki dolini V Zdravstvenem domu Velenje dnevno testirajo okrog osemdeset oseb – Na poveÄ?ano ĹĄtevilo pacientov pripravljajo nove prostore in osebje – Predvsem mladi ne verjamejo v Covid-19 Jasmina Ĺ karja

V Zdravstvenem domu Velenje deluje za zagotavljaje varne obravnave pacientov Akutna ambulanta, kamor so napoteni in obravnavani vsi pacienti z moĹžnimi nalezljivimi boleznimi (s poviĹĄano telesno temperaturo in pridruĹženimi respiratornimi znaki bolezni ali drugimi kliniÄ?nimi znaki okuĹžbe). ÂťOdvzem brisov na SARS CoV 2 je organiziran po sistemu Âťdrive inÂŤ in teÄ?e vsakodnevno, od ponedeljka do petka, ob 8. uri zjutraj. Vsakdo, ki bi Ĺželel na bris, mora, Ä?e kaĹže znake, ki so sumljivi na Covid-19, najprej poklicati svojega izbranim zdravnika, ta pa ga napoti

na odvzem brisa. Izvajamo tudi samoplaÄ?niĹĄke brise, navodila so na spletni strani Zdravstvenega doma Velenje,ÂŤ razloĹži zdravnica Diana PuÄ?ko, specializantka druĹžinske medicine.

Trenutno vodijo okuĹžbe med odraslo populacijo

Ĺ˝al ĹĄtevilo okuĹžb z novim virusom v zadnjem Ä?asu strmo naraĹĄÄ?a tudi v Ĺ aleĹĄki dolini, kjer ne zaostajamo za ostalimi regijami. ÂťTrenutno vodijo okuĹžbe pri odraslih, dnevno testiramo od osemdeset do sto oseb. Pri otrocih je porast okuĹžb manjĹĄi, mislimo, da zaradi tega, ker se po navodilih Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje otroke poĹĄilja

Pri jemanju brisov prednjaÄ?ijo skupine veÄ?jih podjetij iz Ĺ aleĹĄke doline, ki so zelo dosledni pri izvajanju ukrepov in samozaĹĄÄ?iti, da ne bi priĹĄlo do vnosa okuĹžbe v podjetje. Eno takih je Gorenje, od koder prihaja na testiranje najveÄ?je ĹĄtevilo ljudi. Do veÄ?jega izbruha v kakĹĄnem podjetju v naĹĄi dolini pa k sreÄ?i ĹĄe ni priĹĄlo.

na odvzem brisa ĹĄele po Ä?etrtem razredu osnovne ĹĄole, oziroma samo tiste, ki imajo poleg vroÄ?ine ĹĄe dodatne znake okuĹžbe in za katere pediater presodi, da potrebujejo odvzem brisa.ÂŤ Kako je z nujno odvzetimi brisi? ÂťVsi nujni brisi so odvzeti v roku ĹĄtiriindvajsetih ur; trudimo se, da bi v Ä?im krajĹĄem Ä?asu imeli izvid, kar je zelo pomembno zaradi sledljivosti stikov, ki ga opravljajo epidemiologi, vendar smo to nalogo zaradi porasta ĹĄtevila okuĹžb zaÄ?eli izvajati tudi osebni zdravniki in iĹĄÄ?emo morebitne kontakte,ÂŤ o sistemu dela v velenjskem zdravstvenem domu pove dr. med. PuÄ?kova.

Tudi za paciente s pridruĹženimi boleznimi je dobro poskrbljeno

Verjetno bodo zaradi visokih ĹĄtevilk okuĹžb tudi v Zdravstvenem domu Velenje Ä?as jemanja brisov podaljĹĄali. Po potrebi ob testiranju, Ä?e tako glede na

anamnestiÄ?ne podatke pacienta presodi zdravnik, pacienta pregledajo ĹĄe v infekcijskem boksu.

Isti sistem je organiziran za pediatriÄ?ne paciente. ÂťVsakega pacienta opozorimo, da nas ob poslabĹĄanju zdravstvenega stanja pokliÄ?ejo, saj imamo precej tudi takih s pridruĹženimi boleznimi, pri kateri je priÄ?akujoÄ? teĹžji potek bolezni. Zaenkrat je za te paciente

Diana PuÄ?ko: ÂťPozivam ljudi, da resno jemljejo opozorila in pozive stroke in virusa ne jemljejo tako zelo zlahka, Ä?e ne zaradi sebe, pa zaradi drugih.ÂŤ

dobro poskrbljeno, se pa Ĺže ves Ä?as pripravljamo na poveÄ?ano ĹĄtevilo pacientov, pripravljamo nove prostore in osebje, ki bodo delali s pacienti, ki bodo potrebovali posebno obravnavo zaradi Covida-19.ÂŤ

Najprej poklicati izbranega zdravnika, ki bo podal nadaljnja navodila

Vsak odrasli pacient, ki kaĹže kakrĹĄne koli znake viroze (nahod, ima vroÄ?ino, boleÄ?ine v miĹĄicah, sklepih, se sploĹĄno slabo poÄ?uti, ali je bil samo v stiku s pozitivno osebo na covid in so se ĹĄele kasneje zaÄ?eli kazati znaki), naj pokliÄ?e svojega izbranega zdravnika. ÂťVse s tovrstnimi znaki pozivam, da ostanejo doma, Ä?im prej stopijo v stik s svojim zdravnikom, ki bo ocenil epidemioloĹĄko tveganje in jih ustrezno napotil na odvzem brisa. Ĺ ele Ä?e je zdravnik nedosegljiv, naj pacienti poiĹĄÄ?ejo informacije v Akutni ambulanti. Ĺ˝al ĹĄe vedno opaĹžamo, da veliko pacientov ne ve, kaj storiti, Ä?e zbolijo,ÂŤ Ĺžalosti zdravnico Diano PuÄ?ko, ki vse ljudi kot zdravnica, mama in prijateljica poziva, da se drĹžijo ukrepov, ki jih izdaja NIJZ.

Še vedno priporoÄ?am dosledno uporabo osebne varovalne opreme (redno razkuĹževanje, zaĹĄÄ?itne maske, umivanje rok in vzdrĹževanje razdalje), priporoÄ?ila za ravnanje, ki jih moramo upoĹĄtevati. Samo z upoĹĄtevanjem bomo zmanjĹĄali moĹžnost za okuĹžbo in s tem zaĹĄÄ?itili sebe in druge. OpaĹžamo namreÄ?, da predvsem mladi ne verjamejo v Covid-19. Ravno njih naproĹĄam, da to poÄ?nejo Ä?e ne zaradi sebe, zaradi drugih ljudi, ki jim virus lahko pusti posledice. Ĺ˝alostno je namreÄ?, da se riziÄ?ni okuĹžijo od nekoga, ki mu je bilo vseeno.

Prosim tudi paciente, da pred obiskom zdravnika ne jemljejo antiperetikov, da bi zamaskirali vroÄ?ino, tudi zaradi zdravstvenih delavcev, ki se trudimo delati, da smo na voljo pacientom, ki nas potrebujejo. Konec dneva ni samo delo za Covid-19, je ĹĄe mnogo drugih bolezni, ki jih obravnavamo. Bojim, da nam lahko sledi Ä?rn scenarij, Ä?e ljudje ne bodo dosledno upoĹĄtevali ukrepov,ÂŤ sklene dr. med. Diana PuÄ?ko. đ&#x;”˛

Oskrba z zdravili in medicinskimi pripomoÄ?ki bo nemotena Direktorica Lekarne Velenje: ÂťZaposleni v lekarnah se zavedamo, da je v kriznih situacijah, takĹĄnih, kot je ta, to ĹĄe posebej pomembno.ÂŤ Velenje – Na poslovanje Lekarne Velenje je letos tako kot na drugih podroÄ?jih Ĺživljenja najbolj vplivala epidemija bolezni Covid-19. V zvezi z obvladovanjem ĹĄirjenja bolezni so tudi v njihovih lekarnah izvedli ĹĄtevilne aktivnosti. Te so uvedli Ĺže nekaj Ä?asa pred razglasitvijo epidemije v marcu.

Ukrepi so bili usmerjeni na zaĹĄÄ?ito zaposlenih in obiskovalcev lekarn, temeljili pa so na navodilih Ministrstva za zdravje in

Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. ÂťZaposleni v lekarnah se zavedamo, da je v kriznih situacijah, takĹĄnih, kot je ta, ĹĄe posebej pomembno, da je oskrba pacientov z zdravili, medicinskimi pripomoÄ?ki in ostalimi izdelki za ohranitev in krepitev zdravja nemotena. Ker je obstajala bojazen, da bo na slovenskem trgu priĹĄlo do pomanjkanja zdravil, je bila krajĹĄi Ä?as v veljavi odredba o omejevanju izdaje zdravil na recept in brez recepta. Vendar

do pomanjkanja zdravil ni priĹĄlo,ÂŤ pravi mag. Sabina Grm, mag. farm. Ĺ˝e ob prvih novicah o bolezni Covid-19 iz severne Italije so si ljudje nabavljali veÄ?je koliÄ?ine zdravil za samozdravljenje, predvsem zdravila za lajĹĄanje Direktorica Lekarne Velenje mag. Sabina Grm, mag. farm.: ÂťPripravljen imamo naÄ?rt ukrepanja ob poslabĹĄanju razmer.ÂŤ

boleÄ?in in zniĹževanje poviĹĄane telesne temperature ter izdelke za krepitev imunskega sistema. ÂťPoveÄ?ano povpraĹĄevanje po tej skupini izdelkov zaznavamo vse leto, kar kaĹže na odgovornost ljudi za svoje zdravje. Glede na razmere je seveda tudi veÄ?je povpraĹĄevanje po zaĹĄÄ?itnih sredstvih, kot so zaĹĄÄ?itne maske, rokavice in razkuĹžila. Marca in aprila Ĺžal teh glede na veliko povpraĹĄevanje nismo mogli zagotoviti dovolj.

Sedaj je ponudnikov teh izdelkov dovolj, tudi cene so se umirile,ÂŤ pravi.

Zdaj smo v obdobju, ko se epidemioloĹĄka slika hitro slabĹĄa.

ÂťZavedamo se, da je velika verjetnost, da bo zbolel tudi kdo od zaposlenih. Pripravljen imamo naÄ?rt ukrepanja ob poslabĹĄanju razmer. Ukrepali bomo tako, da bomo ĹĄe vedno lahko izvajali neprekinjeno preskrbo z zdravili in izdelki, pomembnimi za zdravje ljudi. Samo s skupnimi napori in upoĹĄtevanjem navodil stroke bomo lahko zajezili ĹĄirjenje bolezni Covid-19, ki nam je vsem zaznamovala letoĹĄnje leto.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp