42 2021

Naš čas, 28. 10. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (1/12 0C) in soboto (2/15 0C) pretežno sončno, v nedeljo (4/16 0C) pretežno oblačno.

Četrtek, 28. oktobra 2021

številka 42 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Slovenščina je neverjetna Tina Felicijan

Odkrili temeljni kamen za Park državnosti Velenje, 25. oktobra – Na dan suverenosti, ko se Slovenci spominjamo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije – dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje – je Mestna občina Velenje v sodelovanju z veteranskimi in domoljubnimi organizacijami odkrila temeljni kamen za Park državnosti, ki ga bo uredila na zelenici pod Spominskim centrom 1991. Tam že desetletja počiva tank iz časa 2. svetovne vojne. Ta bo eden

treh večjih artefaktov v parku, ki bo posvečen spominu na tri obdobja, pomembna za slovensko državnost. Položeni temeljni kamen je tetraeder – betonska protitankovska ovira iz vojne za Slovenijo. Sledi še jeklena protitankovska ovira iz jamskih lokov – jež. Več o zasnovi Parka državnosti in njegovem pomenu za lokalno okolje pa v naslednji številki Našega časa. 🔲

tf

Vlada pozabila na obljube

Jezik je najstarejša in najbolj dovršena stvaritev človeškega uma. Ta misel me vedno znova presune – res, kako neverjetno je, da je neki način sporazumevanja neke humanoidne vrste prešel v tako kompleksen in raznolik družbeni pojav. Vprašanje, kako in kdaj je do tega prišlo, še vedno vznemirja znanstvenike, ki soočajo različne teorije.

Zedinjeni pa so, da je bil prav jezik temeljni kamen razvoja vseh civilizacij. Brez zmožnosti izražanja in sporazumevanja ne bi bilo skupnosti, brez prenašanja in beleženja dognanj ne bi bilo napredka.

V teh dneh, ko Evropa slavi pridobitve reformacije, je v slovenskem javnem prostoru posebno veliko govora o jeziku, saj smo v času, ko so cerkveni in posvetni misleci podprli idejo, naj vsak vernik posluša in bere božjo besedo v materinščini, dobili prvo knjigo in s tem zametek knjižnega jezika. Nadaljujejo se sezonske razprave o tej pomembni prelomnici v zgodovini slovenskega naroda, ki poskušajo ozavestiti njen pomen za slovenstvo. Vedno se vrtijo tudi okrog vprašanja prihodnosti jezika, ki je odvisna od njegove rabe – dejansko od našega odnosa do njega, pa naj bo to obrabljena ali večno aktualna fraza. Če opazujemo le medijski diskurz, lahko ugotovimo, da se je raba slovenskega jezika v zadnjih letih močno spremenila. Če je bil pojav pogovornega jezika v govorjenih medijskih vsebinah še nedavno izjema, podprta s tehtnim razlogom in postavljena v primeren kontekst, medtem ko v zapisani jezik praktično ni vdiral, lahko danes sledimo razmahu neknjižnega jezika v informativnih, komercialnih in zabavnih vsebinah različnih medijskih hiš. Izjema postaja splošna praksa. V reklamah se že dolgo ne pojavljajo več le nekateri anglizmi, katerih slovenske ustreznice zvenijo okorno, 'preveč knjižno', bi se izrazili tekstopisci, ki čutijo, da se z izrazom 'izlet', denimo, ne bodo tako približali občinstvu kot z izrazom 'road trip'. Na komercialnih radijskih postajah lahko knjižno slovenščino ali vsaj soliden približek slišimo le še med poročili, mogoče tudi med osmrtnicami. Slovnično in pravopisno dosledni zapisi na straneh spletnih medijev postajajo redko presenečenje. Velik del slovenskih medijev je podlegel trendu površne, zagovorniki tega pojava bi rekli 'sproščene' rabe jezika. Je tudi to tako kot same programske sheme le odgovor na želje in potrebe občinstva, kot se ponudniki medijskih vsebin radi izgovorijo, ko jih kdo povpraša po odgovornosti?

Težko pričakujemo od ljudi, da bodo negovali knjižni jezik, če iz medijev dobivajo signal, da je to itak pase. Ja, saj se jezik spreminja, ampak mora se tako, da se razvija in dopolnjuje, ne pa siromaši in zliva z okoliškimi. Drži, treba je podpirati drzno in inovativno rabo jezika, a ne v katerikoli okoliščini. Razlogi za to, da odstopimo od norme, morajo biti smiselni in plemeniti bolj kot vztrajanje pri njej. Vendar mislim, da to lahko počnemo, ko nam je neizpodbitno jasno, da je knjižni jezik absolutno neverjeten dosežek neke skupnosti. Sploh pa tako malo številčne in tako podvržene vplivom drugih in pritiskom za prilagajanje s sprejemanjem tujega. Ohranjanje jezika je znak kljubovanja in zvestobe. Mar niso to vrline, ki jih cenimo? 🔲

V predlogu ostaja letnica zapiranja 2033, o zagotovitvi 5.000 delovnih mest ne duha ne sluha Na Mestni občini Velenje so z začudenjem in neodobravanjem ugotovili, da je na spletni strani vlade v obravnavi gradivo o Nacionalni strategiji izstopa iz premoga, v katerem njihove pripombe niso zajete. »V strategijo med drugim ni vključena zaveza o zagotovitvi 5.000 novih primerljivih in stabilnih delovnih mest. Prav tako je v strategiji kot leto zapiranja Premogovnika Velenje določeno

leto 2033 in ne drseča letnica zapiranja, ki sta nam jo zagotovila tako predsednik vlade Janez Janša kot minister za infrastrukturo Andrej Vrtovec. Oba sta tudi zagotovila, da bomo vključeni v razpravo. Tudi s tem ni bilo nič,« pravi velenjski župan Peter Dermol, ki dodaja, da to pomeni, da strategija o izstopu iz premoga, ki je pripravljena za obravnavo na vladi, ne omogoča pravičnega prehoda in je v takšni obliki ne

morejo podpreti. Pričakovali so, da se bodo predstavniki Vlade Republike Slovenije pri pripravi strategije držali obljubljenega.

Presenečeni so tudi, da so pripravljavci v povzetku gradiva za vlado zapisali, da strategija ne bo imela posledic za javnofinančna sredstva nad 40.000 evrov v tekočem letu in naslednjih treh letih ter administrativnih posledic.

Prav tako strategija v tej obliki naj ne bi imela posledic za gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij, okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki, ter socialno 🔲 mz področje.

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

28. oktobra 2021

Nova gradbišča na hitri cesti na Jenini, v Gaberkah in Škalah

LOKALNE novice

Razširili pokopališče Škale Velenje – Zaradi potreb po novih pokopnih mestih sta se Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj odločili urediti nov del pokopališča v Škalah. Obstoječa prosta grobna mesta bi namreč zadostovala le še za naslednji dve leti. Razširitev pokopališča v velikosti okoli 100 x 15 metrov so izvedli južno od že obstoječega.

Z razširitvijo pokopališča so pridobili dodatne površine, v okviru katerih so uredili žarni zid in prostor za raztros pepela.

Postavili so tudi dve fontani ter uredili ekološki prostor in kanalizacijo odpadnih vod. Z novo ureditvijo so pridobili še 40 žarnih niš, 40 klasičnih družinskih grobov in 60 žarnih grobnih mest. Vrednost naložbe je bila 118 tisoč evrov.

Evropski teden mobilnosti prinesel nove klopi Velenje – Septembra je MO Velenje za starejše občane v sklopu aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti organizirala delavnico z naslovom Zanimive in varne poti našega mesta. Sodelujoči so se na delavnici tudi sprehodili po mestu in predlagali lokacije za nove klopi, tam, kjer so ocenili, da jih najbolj potrebujejo.

Občina jim je prisluhnila in bo v kratkem postavila štiri dodatne klopi, tri na zelenih površinah ob Tomšičevi cesti in eno v bližini trgovine Mercator Tržnica.

Pred dnevi so na drugi strani prvega dela trase hitre ceste tretje razvojne osi (3RO) tudi s stroji na terenu začeli z izgradnjo priključka na bodočo cesto med Šaleško dolino in Koroško.

Na sektorju Jenina v vasi Podgorje pri Slovenj Gradcu so po poseku gozda končno zabrneli gradbeni stroji, po izkopih pa so nasuli ustroj za začasne dovozne ceste, po katerih bodo izpeljali vso logistiko. Medtem pa se po načrtih nadaljujejo gradbena dela tudi na viaduktu iste cestne trase v Gaberkah ter delno že v Škalah, na priključku Gaberke jug. Po dolgotrajnem, več kot pol leta trajajočem izkopavanju ter izgradnji temeljnih stebrov, so tu že nekaj mesecev nadgrajevali zgornjo teraso in vozišče, ki od krožnega križišča (to je te dni v intenzivni izgradnji) med cesto Velenje–Škale–Gaberke ter okoli 60 m od odcepa za Graško Goro, zavija v dolgem levem loku po zahodnem robu naselja Škale. Pod stanovanjsko hišo Perger, Škale 27, so utemeljili brežino z velikim opornim zidom in nosilnimi kaskadami v obliki polkrožnih stebrov. V smeri še treh sosednjih stanovanjskih hiš Ževart V., Ževart J. ter Kovač S, mimo katerih bo potekala osrednja cesta proti

V sektorju priključek na cestno traso 3ROP Gaberke jug uspešno nadaljujejo z deli.

dolini Velunje. Če bodo še naprej ugodne vremenske razmere za to zahtevno izgradnjo prvih 200 m ceste 3RO, bodo izvajalci del v celoti dosegli pogodbene roke kljub izjemno težavnemu terenu. Predvidoma še v roku enega meseca Dars načrtuje objavo dveh javnih naročil na tem kraku; za sklop B-Škalsko jezero in sklop H-Konovo. 🔲

Jože Miklavc

V Jenini pri Podgorju so gradbeni stroji vkopali v koroški del trase 3RO.

Tudi tako želijo na občini spodbuditi starejše občanke in občane k pešačenju in jim omogočiti aktivnejše in kakovostnejše življenje.

Nekatere druge pobude, ki so bile podane na delavnici, bodo uresničili pri nadaljnjih ureditvah mesta.

Župan Peter Dermol se je zahvalil gasilcem

Do 18. novembra bo Cankarjeva v Šoštanju zaprta

Gasilci Mestne občine Velenje so v času epidemije opravili več kot 300 intervencij, v katerih je sodelovalo 1900 gasilcev – Za delovanje gasilske službe več kot milijon evrov

Cankarjeva ulica v Šoštanju je vse do Ribiške koče zaprta. Tako bo predvidoma vse do 18. novembra. »Tu poteka gradnja nove toplotne podpostaje, zgradili bomo tudi nov cevovod, ki bo potekal pod cestiščem. Cesta je za promet zaprta, smo pa omogočili prehod za pešce in oskrbeli za vso varnost,« prvi župan Darko Menih.

Mira Zakošek

Cankarjeva cesta bo zaprta predvidoma do 18. novembra.(foto jkš)

Naložbo, ki bo znašala okoli 275 tisoč evrov (brez DDV), financirajo iz najemnine komunalne infrastrukture, torej sta investitorji občini Velenje in Šoštanj. Projekt so izdelali v Komunalnem podjetju Velenje, izvaja pa ga podjetje Nivig s podizvajalci (Krevzel, DVS in Elektro Jezernik). »Najprej se je začela gradnja nove toplotne podpostaje, ki je namenjena objektom na tem območju. Dolgoročno pa je predvideno, da bi imel vsak objekt svojo toplotno podpostajo. Dokler to ne bo uresničeno, da se bo toplotna oskrba zagotavljala preko obstoječe podpostaje,« dodaja župan Menih. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

mz

Velenje, 20. oktobra – Ob mesecu požarne varnosti je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol s sodelavci sprejel predstavnike gasilcev. S ponosom je poudaril, da smo v širšem okolju prepoznani kot primer dobre prakse tudi pri zagotavljanju gasilskih storitev in organiziranosti gasilske službe. »Naša skupna naloga je uspešno soočanje z izzivi sodobnega časa in to, da poskušamo biti pri reševanju težav še boljši. Naša želja je, da omogočimo najboljšo Župan Peter Dermol je gasilce sprejel na Visti in se jim zahvalil za njihovo požrtvovalnost. možno storitev tistim, ki so pomoči potrebni. Ponoreševanje ob prometnih nesrečah sen sem, da ste gasilci v smeri proti Slovenj Gradcu in Gasilska enota PGD Velenje Gasilci uspešno primer dobre prakse.

Ljubljani. je enota posebnega sodelujejo v V preteklem letu ste Mestna občina Velenje letos za pomena in bo po projektu Prvi naredili veliko dobreizvajanje javne gasilske službe dokončanju tretje razvojne ga in zgledno skrbeli namenja več kot milijon evrov. posredovalec in za varnost naših obFinancirajo plače 15 poklicnih osi predvidoma prevzela tako pomagajo čanov in premoženja, gasilcev v poklicnem jedru PGD reševanje ob prometnih reševati življenja. za kar se vam iskreno Velenje (letos dve novi zaposlitvi, nesrečah v smeri proti zahvaljujem,« je med v prihodnjem letu načrtujemo še Slovenj Gradcu in Ljubljani drugim dejal Dermol, eno), nakup opreme in vzdrževa- in sicer za asfaltno podlago in ki se jim je še posebej nje gasilskih domov. Sofinancirali adaptacijo vhoda v Škalah, za tozahvalil za njihovo požrtvoval- Zdravstvenega doma Velenje pa so tudi nakup kar treh gasil- plotno izolacijo stolpa v Velenju, no delo v času zdravstvene krize. posredujejo ob srčnih zastojih, skih vozil in večnamensko ploščad za hidroizolacijo garaže v Pesju, Opravili so več kot 310 interven- hujših krvavitvah ter zaporah di- pri Gasilskem domu Velenje, ki je za sanacijo tlakov garaž v Bevcij, v katerih je sodelovalo več halnih poti. Gasilska enota Pro- uporabna za usposabljanje gasil- čah, za novo garderobo in strešna kot 1900 gasilcev. Uspešno pa stovoljnega gasilskega društva cev in tudi za pristajanje helikop- okna v Vinski Gori ter za pridosodelujejo tudi v projektu Prvi Velenje je enota širšega pomena terja, ko bo to potrebno. bivanje gradbene dokumentacije posredovalec in skupaj z reše- in bo z dokončanjem tretje raZa vzdrževanje gasilskih domov v Šaleku. 🔲 valci nujne medicinske pomoči zvojne osi predvidoma prevzela so letos namenili 50 tisoč evrov,

❱

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

❱

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 28. 10. 2021 barve: CMYK, stran 3

3

DOGODKI

28. oktobra 2021

Spomin na hrabre junake naše preteklosti je še vedno živ Ljudje se še vedno spominjajo časov druge svetovne vojne in trenutkov hrabrosti, ki je danes med ljudmi manjka – Spomenik je simbol življenja kraja in njegovih ljudi Jasmina Škarja

Občine Šoštanj Darko Menih in predsednica Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Šoštanj Vanica Petrovič.

Dan spomina na mrtve je drugačen od ostalih praznikov. Je dan, ko v sebi občutimo tesnobo, žalost in praznino. Naše misli preplavijo spomini, na Letos mineva osemdeset let čas in trenutke, ko so bili ljudje, od začetka druge svetovne ki jih več ni, še vojne. Spomin na žrtve je z nami. Pomed ljudmi še vedno prisoten gosteje bomo in ne sme biti pozabljen. razmišljali o minevanju in praznini, ki ostaja ob smrti. V spomin na Veliko mladih je našo zgodovino in pomembne svoja življenja ljudi naše preteklosti je na Trgu izgubilo v ognju svobode v Šoštanju pred spome- druge svetovne Slovesnost vsako leto skupaj organizirata Občina Šoštanj in Krajevna nikom žrtvam NOB 22. oktobra vojne organizacija združenja borcev za vrednote NOB Šoštanj. Predstavniki KO potekala osrednja občinska koGlavno sporočilo župana ZB za vrednote NOB Šoštanj so k spomeniku žrtvam NOB na Trgu svobode memoracija v počastitev dneva na osrednji občinski žalni v Šoštanju položili venec. spomina na mrtve. Program so slovesnosti je, da se z občutpripravili učenci OŠ Karla De- kom spominjamo žalostnih in tež- pripomoremo, da spomin nanje nasilja iz Šoštanja in vseh okolistovnika - Kajuha Šoštanj, zaigral kih časov ter hkrati spoštujemo žr- ne bo pozabljen. V svojem govoru ških krajev ter izklesanih imen je tudi Pihalni orkester Zarja Šoš- tve, se jim poklonimo, prenesemo se je dotaknil padlih borcev, akti- na spomeniku na Trgu svobode. tanj. Zbrane sta nagovorila župan sporočilo mlajšim generacijam ter vistov, talcev in žrtev fašističnega »Gre za eno najtemnejših poglavij

❱

Dvojina je bližina

človeške zgodovine. Veliko mladih je svoja življenja izgubilo v ognju druge svetovne vojne, v kateri so se uprli močnim in grozečim silam, kot je zapisal v eni od pesmi tudi Karel Destovnik - Kajuh. Za domovino so žrtvovali svoja življenja. Spomenik in ostala spominska obeležja žrtev druge svetovne vojne so bili postavljeni kot izkaz časti in dolžnega spoštovanja do umrlih, padlih za vrednote, ki so nam bile in so nam še vedno skupne. Mir in svoboda,« je v svojem govoru izpostavil župan Darko Menih, ki se zaveda pomena spoštovanja takšnih dogodkov, ki ne smejo biti v naših mislih samo en dan v letu, temveč je treba vse leto negovati spomenike v občini, za katere skrbijo borčevske organizacije in občani, ki hodijo mimo in jih urejajo.

Spomenik z imeni žrtev naj bi postal simbol, prispodoba moči Žrtvam druge svetovne vojne, borcem, talcem in internirancem se je poklonila tudi predsednica Krajevne organizacije ZB NOB Šoštanj Vanica Petrovič in poudarila, da je težko vsako leto znova spregovoriti o dogodkih, ki jih ljudje poznajo, ter o zgodovini, o kateri ljudje vedo skoraj vse. »Težko je vsako leto najti sporočilo, ki ga ne bi sprejeli samo kot trenutno obveznost, ampak kot novo

vedenje. Tu so posmrtni ostanki borcev, talcev in internirancev.

Tistih, ki še imajo sorodnike, ki se v spominu na svoje umrle kdaj med letom ustavijo ob njem, poberejo listje, zalijejo skromno cvetje, prižgejo svečo. Spomenik z imeni žrtev naj bi postal simbol, prispodoba moči, pripravljenosti živeti drug z drugim in za druge in ne samo tistih, zaradi katerih je bil postavljen in zaradi katerih so ljudje celotne domovine svobodno zadihali. Ne smemo pozabiti, kaj se je dogajalo in kaj so pretrpeli naši predniki, kako so mladi brez pomislekov žrtvovali svoja življenja. Danes mladi zaradi tempa življenja nimajo toliko posluha. Tudi v šolah ni več toliko poudarka,« je razmišljala Vanica Petrovič, ki je prepričana, da se borčevske organizacije trudijo in mlade nagovarjajo po svojih najboljših močeh. »Tudi zato je v sedanjem času treba zgodbo preteklosti obnavljati, če hočemo, da dvesto devetinštirideset imen, izklesanih na spomeniku, govori zgodbo kraja in njegovih ljudi. To ni samo spomenik življenjem, ki jih je vzela vojna, je tudi spomenik življenj, ki so po njej z delom in odpovedovanjem ustvarjala nov svet.« 🔲

V Starem Velenju gradijo še parkirišče Naložbe v Starem Velenju se zaključujejo. V teh dneh gradijo še parkirišče, center kraja pa so tudi razbremenili prometa. Na cesto so umestili potopni val, tako da bodo podjetnikom, ki imajo tam svoje lokale, omogočili dovoze, drugim seveda ne. Sicer pa je na območju Starega Velenja zagotovljeno brezplačno enourno parkiranje. Je pa predvidena tudi posodobitev ceste od Vile Bianke do Starega Velenja. Obnovili bodo tudi komunalno infrastrukturo.

Poudarek programa občinske slovesnosti ob dnevu reformacije je bila dvojina – v jeziku in plesu Tina Felicijan

Velenje, 25. oktobra – Slovenci se ob dnevu reformacije spominjamo predvsem okoliščin, v katerih so nastali temelji slovenskega knjižnega jezika in s tem naroda. Zato so se ustvarjalci kulturnega programa občinske slovesnosti, ki ga je pripravil Plesni studio N, naslonili na slovensko jezikovno posebnost – dvojino.

Pod mentorstvom Nine Mavec Krenker in Lucije Boruta so plesalke Živa Centrih, Lara Zaverla, Klara Cigler, Hana Mušić, Neja Veternik, Pia Potočnik Krajnc, Burja Podlesnik in Lucija Boruta uprizorile duete in solo koreografije, ki so slikovito prikazale »razmerje dveh«. Povezovalca programa Željka Gaber in Nejc Škorjanc pa sta interpretirala poezijo slovenskih avtorjev, v kateri odzvanja »govorica ljubimcev«, kakor se je o dvojini izrazil pesnik Boris A. Novak, čigar misel, da prav dvojina simbolizira dušo slovenskega ljudstva, je navdihnila rdečo nit programa.

Slavnostni govornik je bil direktor Knjižnice Velenje Drago Martinšek. Opomnil je na pomen reformacije in protestantizma za razvoj racionalistične civilizacije in imperativa enakosti med ljudmi. »Iz tega, da smo ljudje drug

Plesalke Plesnega studia N so nastopale le pred kamerami, saj je bila slovesnost v Knjižnici Velenje zaradi nevarnosti za širjenje virusa za javnost zaprta. Prenos v živo je potekal na kanalu VTV – Vaša televizija. Ponovitev slovesnosti bo v soboto, 30. oktobra, ob 12.05.

drugemu največje bogastvo, neposredno izhaja družbena solidarnost, ki sploh ni in ne sme biti le pokroviteljsko usmiljenje v klasičnem smislu, ko bogatejši daruje revnejšemu, ampak kjer posameznik svoje vrednote, darove in talente daruje skupnosti.

To dela človek za človeka, in to je eno pomembnih izročil reformnega gibanja. Etična predpostavka reformacijskih gibanj je, da naj človek za svoja dejanja in ravnanja postane tudi odgovoren in naj se ne skriva za monolitno posvetno ali cerkveno oblast. Odgovornost je namreč tudi ena od temeljnih človekovih

pravic. Mnogi danes posebej v času epidemije mislijo obratno, namreč da je osebna pravica nad odgovornostjo do drugega in ne glede na posledice za skupnost.

Družbena reforma je nujna in potrebna, ne sme pa biti krinka za lastno početje. Sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja je nujno.« Da sodobna slovenska družba ni najbolj zgledna naslednica in varuhinja pridobitev reformacije, je opozoril tudi z besedami, da z jezikom, ki je stoletja vezivo naroda in dediščina prizadevanja prednikov za njegov obstoj, ravnamo skrajno mačehovsko, ko

Slovenščina je sicer eden zelo redkih jezikov, ki je ohranil dvojino, čeprav so jo v indoevropskem prajeziku poznali številni stari jeziki, kot so sanskrt, stara grščina in stara cerkvena slovanščina. Germanski jeziki, stara angleščina in stara nordijščina so jo uporabljali zgolj pri nekaterih osebnih zaimkih in glagolskih končnicah, pa še te so se s časom izgubile. Med slovanskimi jeziki so dvojino do danes v celoti ohranile samo še slovenščina, čakavska hrvaščina in lužiška srbščina, deloma še beloruščina in litovščina in nekatere oblike v ruščini.

dopuščamo vsesplošno izginjanje slovenščine iz javnega prostora. »Ni pomembno, kako velik je narod, da obstane. Pomembna je identiteta, ki je narodu skupna. V slovenskem primeru je to na prvem mestu zagotovo jezik v vseh svojih narečjih in okoljih, v katerih živimo. Če bomo sposobni jezik gojiti in ob njem upoštevati še kakšno razsvetljensko pridobitev, bomo zagotovo obstali. Kje živimo, kako živimo in s kom živimo, bo naša odločitev. Želel bi si, da bo naša skupna odločitev,« je dejal in sklenil: »Zapišimo vse, kar vemo in znamo. Na nacionalni in lokalni ravni. Objavljajmo, tiskajmo, spodbujamo izdaje knjižnega in neknjižnega gradiva.

Berimo in berimo se, ustvarjajmo in spoštujmo avtorje. Čuvajmo in ohranjajmo tudi našo premično kulturno dediščino, kot smo jo znali ohraniti od Trubarja naprej. In tudi za to so knjižnice na Slovenskem. V Velenju se bomo potrudili, da bo tako.« 🔲

Urejajo dodatno parkirišče., na mestu, kjer so porušili Jelenovo hišo.

Vandalizem brez meja

V Knjižnici Velenje imajo nenehne težave s kanalizacijo, ki vdira k njim od zgoraj in od spodaj, pa tudi z vandalizmom. Tako so morali pred dnevi zamenjati stekla velikih oken. To seveda ni čisto nič enostavno, saj lahko to opravijo le s pomočjo velikih dvigal. 🔲

mz

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

DOGODKI

28. oktobra 2021

Tudi zaradi odhajanj živimo v miru in Spremenjen svobodi prometni režim v Kaj bi nam vsi tisti, ki jih žal ni več med nami, povedali, ko bi zrli v svet, kakršen je danes, okolici pokopališč se sprašuje slavnostna govornica Andreja Katič

Iz Velenja in Šoštanja brezplačni avtobusi

Tina Felicijan

Velenje, 25. oktobra – Občinska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve tradicionalno poteka pred spomenikom Onemele puške, posvečenem 668 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja na območju Združenja borcev za vrednote NOB Velenje. 9. oktobra je minilo 50 let od njegove otvoritve. K tlom obrnjene puške, ki prehajajo v obliko ženskih in moških figur, in tekoča voda simbolizirajo mir in pot k njemu.

Letos, ko je slovesnost potekala na državni praznik dan suverenosti, je misel, da tudi zaradi odhajanj živimo v miru in svobodi, odmevala še glasneje. »Spomniti se moramo vseh tistih, ki so zato, da lahko danes tukaj govorimo v slovenskem jeziku, dali največ – svoje mladosti in življenja. Padli so v boju, bili mučeni v zaporih in taboriščih, ustreljeni kot talci, izgnani z rodne grude,« je poudarila slavnostna govornica predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreja Katič in zbrane izzvala z vprašanjem: »Kaj bi nam vsi tisti, ki jih žal ni več med nami, povedali, ko bi zrli v svet, v katerem mi danes živimo?« Sama meni, da bi bili razočarani in zaskrbljeni, ker se »rušijo temelji Evrope, zgrajene na vrednotah, ki so premagale grozodejstva druge svetovne vojne.

Zaskrbljeni bi bili tudi, ker so

Zaradi zelo povečanega obiska pokopališč v prihodnjih dneh bodo spremenili režim vožnje z brezplačnim mestnim avtobusom Lokalc do pokopališča Podkraj in uredili enosmeren promet tako na pokopališču Podkraj kot na pokopališču Škale.

Lokalc po spremenjenem voznem redu

Venec so položili v spomin 668 padlim borcem in žrtvam vojnega nasilja ter vsem, ki so pripomogli k oblikovanju slovenskega naroda in države.

zamajana načela slovenske ustave, da je Slovenija demokratična republika, pravna in socialna država. Mislim, da bi od nas terjali odgovornost in boj za družbo, državo in lokalno skupnost, v kateri se bomo ljudje vsaj spoštovali, če

že ne moremo biti prijatelji. Da ne pozabimo na solidarnost, da moramo človeku v stiski pomagati ne glede na različnosti med nami. Da moramo vsem omogočati dostojno življenje. Da kljub različnim pogledom sedemo za

Program osrednje slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve je pripravila Zveza kulturnih društev Šaleške doline pod vodstvom Tatjane Vidmar. Zapel je Šaleški akademski pevski zbor, igrala je oboistka Tanja Petrej, poezijo lokalnih in drugih slovenskih avtorjev sta interpretirala Vanja Iva Kretič in Nejc Slapšak. Program, prežet z mislimi in melodijami o odhajanjih in minevanjih, je povezoval Ambrož Kvartič.

skupno mizo, da se slišimo, ko se pogovarjamo, in skupaj poiščemo rešitev. Da moramo poskrbeti za prihodnost mladih, za prihodnost naše doline, nenazadnje planeta,« se je dotaknila aktualnih razmer in izzivov ter sklenila optimistično. »V teh naših lepih krajih smo vedno živeli uporni ljudje. Verjamem, da bomo znali združiti vse naše znanje in moč, da bomo znali zagotoviti lepo in svetlo prihodnost nam in zanamcem.« 🔲

V prazničnih dneh v nedeljo, 31. oktobra, in v ponedeljek, 1. novembra, bodo omogočili vožnjo z Lokalcem do pokopališča v Podkraju med 7. in 18. uro. Z Avtobusnega postajališča bo Lokalc odpeljal na Gorico, v Šalek, do postaj na Tomšičevi cesti in pri Tržnici ter proti postajališču Rudarski dom (Stari kino). V krožišču bo Lokalc obrnil ter pot nadaljeval proti železniški postaji (in ne proti mestnemu stadionu) in naprej po Partizanski cesti proti Podkraju. Ker bo v teh dneh promet mimo pokopališča v Podkraju potekal enosmerno, bo Lokalc pot nadaljeval skozi Lokovico in po Partizanski cesti nazaj proti mestu. Ustavil bo na postajališčih pri Cvetličarni Iris in pri Vili Bianci ter se vrnil na Avtobusno postajališče Velenje.

Mimo pokopališča enosmeren promet

Vozniki naj upoštevajo, da bo promet do pokopališč Podkraj in Škale, v nedeljo, 31. oktobra, in ponedeljek 1. novembra, med 6. in 20. uro potekal le enosmerno.

Preusmeritev prometa bo urejena s prometno signalizacijo. Usmerjanje bodo izvajali občinski redarji, policisti in člani ZŠAM.

Brezplačni avtobus iz Šoštanja do pokopališča Podkraj tudi 1. novembra

Občina Šoštanj bo letos organizirala brezplačni avtobusni prevoz do pokopališča Podkraj 1. novembra, in sicer ob 8.30, 11.00, 13.30 in 16.00 z avtobusne postaje Šoštanj in povratek iz Podkraja ob 10.30, 13.00, 15.30 in 17.00. 🔲

Začelo se je cepljenje proti gripi Cepljenje je priporočljivo za vse prebivalce, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo. Še zlasti je cepljenje priporočljivo za skupine z večjim tveganjem za težek potek bolezni.

Tako kot v lanski sezoni je cepljenje proti gripi tudi letos brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.

nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupinah prebivalstva pa lahko bolezen poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.

Preprečevanje gripe

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje, saj se virus z lahkoto širi med prebivalci.

Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila: • če zbolimo, ostanemo doma, • temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju/kašljanju usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav, • najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje, ki ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo.

Zato je cepljenje priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, čeprav je lahko pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni ...) uspešnost cepljenja nižja.

Za koga je gripa posebej nevarna?

Čeprav cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, je cepljenje še posebej priporočljivo za

skupine z večjim tveganjem za težek potek bolezni.

Cepljenje proti gripi je še posebej priporočljivo za: • starejše od 65 let, • kronične bolnike in njihove družinske člane, • osebe, ki imajo izrazito povečano telesno težo (ITM ≥ 40; pri otrocih ITM ≥ 95 percentil glede na starost in spol), • majhne otroke (od 6 do 23 mesecev starosti) in njihove družinske člane, • nosečnice in njihove družinske člane, • zdravstvene delavce in sodelavce ter zaposlene v domovih starejših občanov, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pa lahko pri svojem delu okužbo prenesejo na druge osebe, • druge delavce v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.

Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot

Kje se lahko cepimo?

V ZD Velenje izvajamo cepljenje proti gripi ločeno za otroke in mladostnike do starosti 18 let ter za vse osebe, ki so starejše od 18 let.

Cepljenje otrok in mladostnikov, mlajših od 18 let, se izvaja v predšolsko-šolskem dispanzerju. Na cepljenje se je treba predhodno naročiti na spletni strani ZD Velenje.

Cepljenje odraslih se izvaja po urniku, ki je objavljen tudi na spletni strani Zdravstvenega doma Velenje. Odraslim se na cepljenje proti gripi ni treba predhodno naročiti.

V prostorih ZD Velenje (Vodnikova 1, vhod pri garažni hiši, zunanje stopnišče v 1. nadstropje (nasproti Šolskega centra Velenje)) cepimo: • vsak ponedeljek, torek in sredo od 8.00 do 12.00; • vsak ponedeljek cepimo tudi popoldne od 14.00 do 17.00.

Cepljenje proti gripi izvajamo tudi v zdravstvenih postajah, po naslednjem razporedu: • ZP Šoštanj: vsak torek od 11.00 do 12.00.

• ZP Šmartno ob Paki: vsako sredo od 14.00 do 15.00.

Cepljenje odraslih izvajajo tudi območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Za cepljenje v ambulantah območnih enot NIJZ-ja se je treba predhodno naročiti.

Ali se je priporočljivo cepiti tudi proti gripi, če smo že bili cepljeni proti covidu-19, in obratno?

Cepljenje proti covidu-19 nas ne zaščiti pred gripo, in obratno, cepljenje proti gripi nas ne zaščiti pred covidom-19, saj gre za cepljenji proti različnim virusom.

Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravi sočasno ali s kakršnimkoli presledkom.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam

Pri starejših osebah in kroničnih bolnikih je hkrati s cepljenjem proti gripi priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni

mz, jš

potek pnevmokokne okužbe (okužba krvi, sepsa, meningitis, pljučnica). Cepljenje za določene skupine se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Vsakoletno cepljenje

Virusi gripe se pogosto in hitro spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zato se je treba cepiti vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke, mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, pa sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. Čeprav v lanskoletni sezoni gripe ni bilo uradno zabeleženega nobenega primera gripe v Sloveniji, je cepljenje izjemno pomembno in smiselno tudi letos, kar velja zlasti za skupine, pri katerih gripa lahko poteka težje ali z zapleti. Lanskoletne okoliščine so bile namreč specifične (vzgojno-varstvene in šolske institucije zaprte precej časa, ljudje so se zaradi epidemije covida-19 manj družili ter upoštevali tudi ostale ukrepe, ki zmanjšujejo pojavnost covida-19 in hkrati delujejo tudi v smeri zmanjševanja prenosa respiratornih virusov, vključno z gripo). Letošnjo jesen respiratorne virusne okužbe krožijo bistveno prej kot običajno, prevladujejo zlasti okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), v nekaterih delih Evrope pa se že pojavlja gripa.

Za informacije v zvezi s cepljenjem smo vam na voljo: • na tel. številki: 031 730 644 ali • na elektronskem naslovu: cepljenje@zd-velenje.si. 🔲

Naš čas, 28. 10. 2021 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

28. oktobra 2021

5

Minister Hojs v TEŠ in na Premogovniku Z vodstvoma obeh tukajšnjih energetskih družb se je minister za notranje zadeve Aleš Hojs pogovarjal o zagotavljanju varnosti v kolektivih, ki sta državnega pomena – Ogledal si je tudi proizvodnjo Mira Zakošek

Šoštanj, 22. oktobra – Glavni namen obiska ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa na Premogovniku in v Termoelektrarni Šoštanj je zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v teh podjetjih, ki sta državnega pomena. Z vodstvoma obeh družb ter članoma poslovodstva HSE si je ogledal proizvodnjo.

24-urni nadzor

Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je predstavil načrt obrambe in reševanja, v katerem so prepoznane potencialne nevarnosti. »Na podlagi teh se izvajajo ukrepi za preprečevanje njihovega nastanka, vseskozi pa so pripravljeni

informacijski sistem, preko katerega dežurni delavci 24 ur na dan spremljajo vse varnostne in tehnološke parametre v jami ter po potrebi zaposlenim posredujejo vse potrebne informacije.

Poleg vsega naštetega imamo tudi dobro usposobljeno jamsko reševalno četo, ki deluje v okvi-

Vsak sistem je možno nadgraditi

V TEŠ si je minister ogledal proizvodnjo elektrike v bloku 6, ki so mu jo predstavili kot tehnološko najsodobnejšo termoenergetsko proizvodno enoto v tem delu Evrope, ki letno proizvede približno tretjino v Sloveniji proizvedene elektrike, v kriznih obdobjih pa pokriva več kot polovico domače porabe električne energije. Minister je zatem obiskal še rudarje, ki delajo 500 metrov pod zemljo, in si ogledal, kako poteka delovni proces v Jami Pesje in na pripravskem delovišču, kjer izdelujejo bodočo dostavno progo.

Pozornost je posvetil predvsem procesom v jami, namenjenim zagotavljanju varnosti zaposlenih v proizvodnem procesu. »Zanimalo me je, kako potekajo protokoli na področju varnosti.

Ogled je bil zame zanimiv tako s tehničnega kot z vidika vseh novosti, ki so mi jih predstavili, vezanih predvsem na trenutne težave v energetiki oz. na najavljajočo

❱

Vodstvo Premogovnika in HSE je ministru Hojsu pokazalo, kako kopljejo premog globoko pod zemljo.

Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje sta za državo strateškega pomena.

se energetsko krizo in izredno visoke cene električne energije, ki smo jim priča v zadnjih tednih.

Seveda je vsak sistem mogoče nadgraditi in izboljšati, kar bomo tudi v prihodnje reševali skupaj s službami za korporativno varnost posameznih družb. Vseeno pa sem z videnim danes v Šaleški

GOSPODARSKE novice Obrtno podjetniška zbornica in GZS proti zapiranju V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ostro nasprotujejo napovedi premierja Janeza Janše o morebitnem vnovičnem zapiranju gospodarstva zaradi slabe epidemiološke slike. Prav tako tudi Gospodarska zbornica Slovenije ostro nasprotuje vsakršnim idejam o ponovnem zapiranju gospodarstva zaradi širjenja okužb s covidom-19. „To enostavno ni sprejemljivo,“ je jasen generalni direktor GZS Aleš Cantarutti.

Ohranjamo vsaj visoko zaposlenost Na srečo v Sloveniji ohranjamo vsaj visoko zaposlenost. Tako smo imeli avgusta po podatkih državnega statističnega urada približno 902.100 delovno aktivnih oseb. Glede na lanski avgust je bilo število zaposlenih in samozaposlenih oseb višje za 2,3 odstotka. Delovno aktivnih moških je bilo konec avgusta nekaj več kot 496.500, delovno aktivnih žensk pa približno 405.500.

Dražita se plin in elektrika Svetovna energetska kriza, ob kateri se vsi politiki delajo, da jih je presenetila, a je bila ob

normalizaciji gospodarstva pričakovana, bo zadala hud udarec ne le gospodarstvu, ampak na koncu številnim posameznikom in družinam. Dražita se plin in elektrika, z njima pa se draži skoraj vse. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so bile septembra letos v povprečju za 0,8 odstotka višje kot avgusta, glede na september lani pa so se zvišale v povprečju za 8,6 odstotka.

Zakaj ne bi znižali davka na električno energijo?

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pravi, da je eden od ukrepov, s katerimi bi lahko države zelo hitro odgovorile na rast cene plina, znižanje davka na ceno električne energije.

V prvi polovici leta se je na letni ravni povprečna cene električne energije za gospodinjstva v EU najbolj zvišala v Sloveniji, in sicer za 15-odstotkov.

Največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela Največ povpraševanja je v Sloveniji, pa tudi Saša regiji, po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, sestavljavcih

dolini zelo zadovoljen,« je dejal minister Hojs ob koncu obiska.

Status državne kritične infrastrukture?

Predstavniki podjetij so ministru za notranje zadeve predstavili tudi delovanje obeh medsebojno operativno povezanih energetskih lokacij v Šaleški dolini, in sicer ne samo v tehničnem smislu. »Tako v TEŠ kot v PV se že vrsto let precej pozornosti namenja izboljševanju varnosti in zanesljivosti. Nekaj idej za dodatne izboljšave moramo še uresničiti, zato bomo veseli, če se bodo lahko tudi ministrstvo za notranje zadeve ter službe, ki sodijo v okvir tega ministrstva,

električne in elektronske opreme, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih pa sodelavcih v uradih, hotelih in drugih ustanovah, ter vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev. Prav tako manjka delavcev v gradbeništvu in gostinstvu.

Višji razpoložljivi dohodek Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil lani v vseh slovenskih statističnih regijah, razen koroški, višji kot leto prej. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil najvišji v jugovzhodni Sloveniji, najizraziteje pa se je po podatkih državnega statističnega urada zvišal v posavski regiji.

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev, preračunan na prebivalca, je lani v celotni Sloveniji v povprečju za 3,2 odstotka višji kot leto prej.

Razpoložljivi dohodek na prebivalca je v jugovzhodni Sloveniji lani znašal 13.547 evrov in je bil od povprečnega v celotni Sloveniji (13.031 evrov) višji za štiri odstotke. V pomurski regiji pa je bil najnižji, znašal je 12.126 evrov in je bil od povprečnega v Sloveniji nižji za 6,9 odstotka, so sporočili iz statističnega urada.

Kot so pojasnili, razpoložljivi dohodek na prebivalca predstavlja povprečni obseg sredstev, ki ga ima prebivalec določene regije na voljo za končno porabo ali varčevanje. 🔲

mz

aktivno vključili, tako da bo končni rezultat še višja stopnja možnosti varnostnega nadzora za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno in toplotno energijo ter varnosti in zdravja pri delu.

Sodobni procesi varovanja so v obeh družbah vzpostavljeni, naša želja pa je, da se varnosti v širokem pomenu besede dodeli še večji pomen. Menimo, da je za obe energetski lokaciji v Šaleški dolini smiselna dodelitev statusa državne kritične infrastrukture,« je povedal generalni direktor HSE in TEŠ dr. Viktor Vračar.

❱

Takole pa strokovnjaki TEŠ nadzirajo proizvodnjo elektrike.

Ves čas zdravstvene krize so zagotavljali nemoteno proizvodnjo elektrike in seveda izkop premoga zanjo.

tudi ukrepi, ki bi jih izvedli, če bi prišlo do nastanka potencialnih nevarnosti tako v delovnih kot nedelovnih dneh. Vzpostavljen imamo Varnostno-tehnološki

ru Rudarske reševalne službe ter organizira in izvaja reševanje ob morebitnih nezgodah, vse potrebne aktivnosti na ogroženih območjih ter zagotavlja prvo pomoč ponesrečenim v jami.« Z obiskom je bil zadovoljen tudi Matic Naglič, vodja službe za korporativno varnost v HSE, ki je ministra seznanil s tem, da jim je uspelo tudi v času zelo zaostrene zdravstvene krize zagotavljati nemoteno obratovanje in oskrbo z električno energijo. 🔲

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

28. oktobra 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 20. oktobra Opozicijski poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP so v tem mandatu vložili že drugo interpelacijo notranjega ministra Aleša Hojsa, ki so jo zasnovali v Levici. Med drugim mu očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi in policijsko nasilje, pa tudi ponižujoč, ignorantski in nestrokovni odnos do splošne in strokovne javnosti.

Udeleženci shoda proti vladi in PCT ukrepom so se šesti teden zapored zbrali na Kongresnem trgu.

Aleksej Navalni je dobitnik nagrade Saharov za leto 2021.

Poslanci Evropskega parlamenta so ruskemu opozicijskemu politiku in protikorupcijskemu aktivistu Alekseju Navalnemu podelili nagrado Saharov za leto 2021. Nagrado Evropski parlament podeljuje za svobodo misli.

Odbor brazilskega senata je v končnem poročilu preiskave odzivanja predsednika Jairja Bolsonara na pandemijo covida-19 predlagal, da se predsednika kazensko ovadi za najmanj devet kaznivih dejanj, med drugim zaradi zlorabe položaja. Predlagajo tudi ustavno obtožbo predsednika.

Četrtek, 21. oktobra Po sredinem glasovanju v DZ, na katerem so poslanci DeSUS podprli sklepe in predloge vlade, jih je predsednik stranke Ljubo Jasnič pozval, naj prenehajo s samovoljnim početjem.

Predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta s srečanjem v Novi Gorici in Gorici izrazila podporo skupnemu projektu obeh Goric kot ene, evropske prestolnice kulture leta 2025.

od Evropske komisije in Sveta EU zahteva, naj zaradi kršitev na področju vladavine prava ne odobrita poljskega osnutka nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.

Petek, 22. oktobra V Bruslju se je končal dvodnevni vrh EU. Velik del razprave je bil zaradi odločitve poljskega ustavnega sodišča namenjen vprašanju primarnosti evropskega prava. Kot je povedal premier Janez Janša, je bil pomemben sklep, da je rešitev treba iskati skupaj s Poljsko, ne proti Poljski.

Ambulante družinske medicine bodo za spodbujanje precepljenosti prejele od 10 do 30 odstotkov dodatka od osnovne bruto plače, če bodo vsaj dve uri tedensko opravljale posebej določene naloge.

Uprava in nadzorni svet Luke Koper sta sklenila sporazum, po katerem uprava na čelu z Dimitrijem Zadelom odstopa s položaja.

Podjetnik Bojan Petan ima resne pomisleke o avtentičnosti objavljenega posnetka domnevno 14 let starega pogovora med njim in tedanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom, v katerem naj bi Vizjak Petanu predlagal, kako se izogniti plačilu davka.

Predsednik države Borut Pahor vztraja, da nima ne pravice ne pristojnosti in ne dolžnosti, da bi ob aktualnih razmerah, ko vlada denimo ne spoštuje zakonov in se vrstijo protesti, rekel, da je dovolj.

Začelo se je sojenje vodji Lige Matteu Salviniju, ker je leta 2019 kot italijanski notranji minister na morju nezakonito blokiral 147 migrantov, ki jih je rešila ladja Open Arms.

Kitajska je sprejela zakon, ki omejuje obseg domačih nalog v šolah ter zunajšolskih dejavnosti otrok. Cilj zakona je zmanjšati hud pritisk na otroke.

Nedelja, 24. oktobra

Ob dnevu ZN (minilo je namreč 76 let, ko je začela veljati Ustanovna listina ZN) so na sedežu svetovne organizacije v New Yorku, Ženevi in drugje po svetu potekale številne slovesnosti, na katerih so menili, da ZN kljub vsem težavam ostajajo najpomembnejši forum za obravnavo globalnih problemov.

Premier Janez Janša in obrambni minister Matej Tonin sta po poročanju medijev v petek prejela pošiljki z grožnjami s smrtjo, pismom pa sta bila priložena strelna naboja.

Slovenija se je ob dnevu Združenih narodov zavzela za krepitev učinkovitega in na pravilih temelječega multilaterizma z osrednjo vlogo ZN. Ameriški spletni trPodjetnik Bojan Petan dvomi v avtentičnost govec Amazon išče objavljenega posnetka.

23.000 ljudi, ki bodo Pred prihajajočimi jesenskimi počitnicami zdravstveni strokovnjaki prebivalce pozivajo k odgovornemu in samozaščitnemu obnašanju za zajezitev okužb z novim koronavirusom.

Zunanji ministri skupine Central 5 (Slovenija, Avstrija, Češka, Madžarska in Slovaška) so Združeni narodi so praznovali se zavzeli za nadaljnje sodelova76 let. nje držav, zlasti pri okrevanju gospodarstev. zanje v ameriški zvezni državi Kremelj ugotavlja, da povpraše- Kaliforniji opravljali različna sevanje po cepljenju proti covidu-19 zonska dela. v Rusiji peša.

Klara Lukan je zmagala na 25.

Volkswagen ljubljanskem maratonu na 10 km in z 32 minutami in 32 sekundami postavila sloPredsednik SMC in podpred- venski rekord v cestnih tekih na sednik vlade Zdravko Počivalšek tej razdalji. meni, da bodo prihodnje volitve redne.

Ministrstvo za obrambo je tako pri poslu z lahkimi oklepniki LKOV 4x4 kot pri transportnem letalu, ki ga namerava kupiti od V noči na torek bo minilo 30 Italije, zaprosilo protikorupcijsko let, odkar je Slovenijo zapustil komisijo za dovoljenje, da se pro- zadnji vojak JLA. S tem je bila tikorupcijska klavzula ne vključi v Sloveniji dokončno zaključena v pogodbo. A pri prvem poslu na osamosvojitvena vojna, Slovenija odgovor KPK sploh ni čakalo, pri pa je postala suverena država. 25. drugem pa jih je komisija zavrni- oktobra zato obeležujemo dan la, je poročalo Delo. suverenosti.

Za več kot 193.000 učencev in 76.000 dijakov se tudi uradno začenjajo jesenske počitnice.

V zadnjih dneh je grožnje s smrtjo dobilo več visokih predstavnikov vlade ter poslanski skupini DeSUS in SNS. Grožnje so med drugim obsodili predsednik države Borut Pahor, predsednik državnega zbora Igor Zorčič in politične stranke. Policija pa je Podpredsednik vlade Zdravko že začela zbiranje obvestil o poPočivalšek meni, da bodo šiljkah in odkrivanjem možnih prihodnje volitve redne. storilcev.

Listek

Nekdo grozi nekaterim našim najodgovornejšim koalicijskim politikom.

Novela zakona o igrah na srečo je po mnenju Slovenske karitas in Rdečega križa Slovenije nesprejemljiva in škodljiva za širšo družbo. Poslance so zato pozvali, naj jo zavrnejo.

Med 50 najboljših destinacij Evrope je mednarodni turistični strokovnjak Terry Stevens v knjigi Wish You Were Here – Europe uvrstil pet slovenskih. S tako visokim številom se lahko pohvali le še Španija. V nabor najbolj navdihujočih destinacij Evrope je uvrstil Bled in Bohinj, dolino Soče, Ljubljano, Goriška Brda, Podčetrtek in Rogaško Slatino.

Sudan je pretresel državni udar. Prehodna vlada je razpuščena.

Kitajska si je na področju čiste energije zadala ambiciozen cilj.

Do leta 2060 namerava zmanjšati porabo fosilnih goriv na manj kot 20 odstotkov.

Torek, 27. oktobra DZ se je sestal na izredni seji, ki je pokazala različne poglede strank na razmere v državi in potrebo po predčasnih volitvah.

Razpravo na to temo so zahtevali v opozicijskih LMŠ, SD, SAB, Levici in NeP, v katerih ocenjujejo, da je za skrb vzbujajoče stanje v državi kriva vlada, ki mora odstopiti. V koaliciji vse očitke zavračajo.

Kot so navedli v Pivovarni Laško Union, njihov 35 let star hladilni sistem ni več primeren za obratovanje, zato bodo varjenje piva Union najpozneje do februarja 2022 iz Ljubljane prenesli v Laško.

Raziskava Mirovnega inštituta je pokazala, da je obseg diskriminacije v Sloveniji velik. Te

Sobota, 23. oktobra

Predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta se srečala, da bi podprla projekt obeh Goric kot ene, evropske prestolnice kulture leta 2025.

Voditelji držav EU so v razpravi glede rastočih cen energije članice pozvali, naj izkoristijo predlagane ukrepe za kratkoročno pomoč najbolj ranljivim državljanom in podporo evropskim podjetjem. Pozvali so tudi k ukrepom za povečanje odpornosti energetskega sistema EU. Vlada bo, če bo to potrebno, uvedla energetske vavčerje, s katerimi bo pomagala najbolj ranljivim pri soočanju z energetsko revščino, je povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Evropski parlament je z veliko večino sprejel resolucijo, v kateri

Ponedeljek, 25. oktobra

Pivovarna Union seli proizvodnjo v Laško.

je največ na podlagi narodnosti, državljanstva, barve kože in veroizpovedi.

Leto in pol po izbruhu pandemije covida-19 je svet naredil premalo za ustrezen odziv in se ni naučil iz že storjenih napak.

Pandemija je razkrila nepravičen, uničen in razdeljen svet, so opozorili strokovnjaki, zbrani v Berlinu.

Prihajajoča sezona gripe bi lahko bila za starejše ljudi huda, so posvarili v Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

Sreda: pri enem ministru kriminalisti najdejo listek, kaj storiti v primeru hišnih preiskav, on zanika, Ponedeljek: drugi minister je zaradi spremembe odloka o veljavnosti pogoja PCT odgovoren za smrt dvajsetletnice, on ne bo odstopil, Torek: tretji minister na starem posnetku namiguje na neplačevanje davkov in vplivanje na nadzorne svete, on želi objavo celotnega posnetka, Torek: četrti minister je v sodni preiskavi zaradi davčne zatajitve, ponarejanja ali uničevanja poslovnih listin, on očitke zavrača.

Novice z vladnega dola so se vrstile že iz dneŠpela Kožar va v dan, nato pa ... bam!

Vladni funkcionarji s premierjem na čelu na domači naslov prejeli grožnje s smrtjo, dodan je bil tudi metek, se je poročalo! Sledili so posti, tviti, notranji minister je objavil kar fotografijo kuverte z domačim naslovom ... , a glej ga zlomka: naposled slišimo, da so bile pošiljke prestrežene že na pošti.

In dan pozneje, da podobne pošiljke prejemajo poslanci zdajšnje opozicije že dalj časa. Pa, če je kdo pozabil, tudi kolegice novinarke se rado beloopraši. In takrat venomer tišina.

Sicer pa, kdo še govori o dejanjih zgoraj navedenih ministrov?!

Razumem, »sve po spisku« ...

1. onesposobi stroko 2. poveljuj državljanom 3. ojačaj represijo 4. prevzemi javne medije 5. degradiraj parlament 6. degradiraj sodno vejo oblasti 7. vstopi v Višegrad 8. ukini demokracijo 9. preimenuj državo 10. uživaj v penziji.

Ko je politika zgolj posameznikov plen za bogatenje lastne stranke, družine ali prijateljev, je jasno, da tak politik prosperira le v napol razvitih družbah. Vam je bilo količkaj nerodno poslušati predstavnico misije Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev Sophie in ‚t Weld po končanem obisku pri nas? S šokiranim izrazom na obrazu je hitela pojasnjevat na tiskovni konferenci, da v neki razviti družbi »ne obstaja le levo in desno, saj država ni nogometna tekma«! Stavek, ki bi ga moral ponotranjiti vsak. Pogovor se začne za šankom, med nami.

Sicer pa, kakšna blamaža – med predsedovanjem Svetu EU pridejo k nam »v pregled« ... in podajo zaskrbljujočo anamnezo stanja. Ko je začela evroposlanka in vodja misije vleči vzporednice z napadom na Kapitol januarja letos ... ... vladni funkcionarji, koalicijski poslanci pa se še kar tolčejo po prsih; ne-verjeten ne-stik z ne-realnostjo.

A ker se popolnoma strinjam z vpeljavo rubrike PUP TV (popolnoma uravnotežen program) v TV-oddaji Kaj dogaja, saj popolnoma drži, da mora biti ena naših največjih skrbi popolna neuravnoteženost slovenskega medijskega prostora, naj zapisanemu dodam vsebino še z enega najdenega listka: Draga Vlada Si izjemna tvoja dejanja so kot Čudež tisti ki pravi da so ničvredna je en velik Judež. 🔲

Hitenje v nizkoogljično družbo Vse večje težave povzroča tudi premalo premišljeno hitenje v nizkoogljično družbo. Ker znanstveniki opozarjajo, da se Zemlja ogreva celo hitreje od predvidevanj in ker to s sabo prinaša katastrofe svetovnih razsežnosti, je jasno, da bo naše dosedanje počasno odzivanje na to problematiko zahtevalo vse večji finančni vložek in precejšnje odpovedovanje.

Mednarodna agencija za energijo ugotavlja, da moramo v svetovnem merilu do konca desetletja potrojiti vlaganja v obnovljive vire energije, če se želimo učinkovito boriti proti podnebnim spremembam in ohraniti nadzor nad nestabilnim trgom energentov. Svet v obnovljive vire energije namreč ne vlaga dovolj, da bi zadostil prihodnjim potrebam. To pa občutimo že danes. 🔲

mz

Naš čas, 28. 10. 2021 barve: CMYK, stran 7

MLADI

28. oktobra 2021

7

V mladinskem sektorju ne zmanjka izzivov Na srečanje smo povabili Janka Urbanca, ki je prevzel vodenje velenjskega mladinskega centra in na vrh prednostnih nalog uvrstil krepitev stika z mladimi, razumevanje njihovih potreb v sodobnih družbenih okoliščinah in motivacijo posameznikov za aktivno udejstvovanje na področju mladinskega dela

posledice epidemije. Vedno več raziskav kaže, da so že večje, kot smo predvidevali, in se bodo še kazale v prihodnosti.

Zato bomo spremljanju potreb mladine posvečali veliko pozornosti.«

Tina Felicijan

Zagovarja strateški pristop

Prve izkušnje na področju mladinskega dela, na katerem je zgradil dosedanjo poklicno kariero, je še kot osnovnošolec pridobival kot taborniški vodnik. Že kot dijak se je zanimal za delovanje Šaleškega študentskega kluba, v študentskih letih pa se je aktivno vključil v projektno delo najprej v lokalnem klubu, ki ga je vodil več mandatov, kmalu pa tudi v nacionalnih študentskih organizacijah, ki se osredotočajo na strateško načrtovanje in izvajanje študentske in nasploh mladinske politike za izboljšanje položaja mladih. V Zvezi študentskih klubov Slovenije in Študentski organizaciji Slovenije je bil aktiven vse do zaključka študentskega obdobja. Medtem se je tesno povezal z Mladinskim centrom Velenje in Mladinskim svetom Velenje, ki skupaj s ŠŠK-jem, z drugimi društvi in angažiranimi posamezniki usmerjajo lokalno mladinsko politiko.

Med študijem ekonomije, smer finance, se je osredotočil na menedžment v neprofitnem sektorju in začel pridobivati znanja na tem področju tudi z neformalnim izobraževanjem, predvsem pa z delom v mladinskem sektorju, vedno polnem novih izzivov in priložnosti za izboljšave. »Z mladinskim delom sem odraščal. Najprej sem deloval z vrstniki. Poskušali smo izboljšati položaj svoje generacije, si dati priložnosti za aktivno, ustvarjalno preživljanje prostega časa, zagotoviti pogoje za razvoj dejavnosti za mlade. V mladinskem centru in drugih organizacijah so delovali ljudje s posluhom za zainteresirano mladino, ki so s podporo občine odgovorili na tedanje potrebe. Skupaj smo na podlagi dela naših predhodnikov ustvarili mladinski kulturni klub eMCe plac in revitalizirali klubsko sceno, uredili Letni kino, vzpostavili Hišo bendov, naslovili smo potrebo mladih vizualnih umetnikov po prostorih za ustvarjanje in uredili Pekarno, spodbudili sistemsko ureditev mladinskega dela v Mestni občini Velenje – vzpostavitev sistema štipendiranja, pripravo in izvajanje lokalne mladinske strategije, vzpostavitev sistema financiranja mladinskih projektnih aktivnosti,«

je naštel plodove povezovanja lokalnih organizacij in dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo.

Več kot desetletje je predano vodil mladinski kulturni klub eMCe plac. Ko je današnji vodja urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Marko Pritržnik zapustil delovno mesto direktorja mladinskega centra, pa je Janko Urbanc zgrabil priložnost za prehod na nov nivo delovanja v mladinskem sektorju. »Mislim, da sem lahko s svojim

❱

»Uspeli smo vzgojiti precej mladih posameznikov, jim dati veliko znanja, socialno mrežo, marsikoga smo rešili potopa, ne morem pa reči, da nam je uspelo pri vseh.«

znanjem in z izkušnjam bolj učinkovit v vlogi direktorja krovnega javnega zavoda na področju mladinskega dela kot pri neposrednem delu z mladino v eMCe placu. Zagovarjam načelo mladi za mlade, saj so vrstniki bolj prepričljiv faktor v življenju mladega človeka kot odrasli.

Ko te mladi začnejo vikati, se hitro približaš figuri starša ali učitelja, zato je težje vzpostaviti kakovostno komunikacijo in zaupanje pri delu z njimi.«

eMCe plac je baza lokalnega mladinskega dela

»eMCe plac nikoli ni bil le moja služba, bil je del vsakdana. Dogajalo se je toliko različnih stvari in vedno smo našli nove izzive, da nam nikoli ni bilo dolgčas,« pove in poudari družbeni pomen mladinskega kulturnega kluba, kjer se srečuje največ mladine različnih socialnih ozadij, interesov, življenjskih slogov. »Tam nastajajo zametki večine mladinskih društev, ki delujejo na različnih interesnih področjih. Srečujejo se programske ekipe festivalov Kunigunda in Dnevi mladih in kulture, delovne skupine za razvoj mladinske politike. V njem so se

prepletli tako »pridni« šolarji in študenti kot tisti, ki so težko shajali in pri odraščanju naleteli na več izzivov, vsak pa je iz obiskovanja kluba in delovanja v njem potegnil nekaj pozitivnega. Nekateri so lahko videli, kakšen padec lahko

Janko Urbanc: »Z mladinskim delom sem odraščal.

Prineslo mi je bogate izkušnje na področju dela z ljudmi, komunikacije, strateškega načrtovanja, vodenja projektov in pridobivanja sredstev.«

smo vedno naslavljali z raznimi projekti, namenjenimi ozaveščanju in promociji vrednot, ki gradijo boljše posameznike in družbo. Ko nas je pred leti zajel val povečane razširjenosti drog, ne le med uporabniki eMCe placa, pač pa v celotni populaciji mladih, smo okrepili varovanje v klubu, sodelovanje s policijo, predvsem pa ozaveščanje o zdravem in produktivnem načinu preživljanja prostega časa.«

Kakšne so potrebe sodobne mladine?

Mladinski delavci opažajo, da kljub vsej ponudbi lokalne mladinske infrastrukture, priložnostim za soustvarjanje vsebin, pridobivanje neformalnega znanja, širjenje socialne mreže mladi potrebujejo več spodbude, da to izkoristijo. »V poplavi informacij težko dosežemo ciljne skupine. Marsikdaj sploh ne vedo, kaj doživi človek v spletu nevse imajo na voljo. Želijo si, da bi srečnih okoliščin, drugi Zato se trudimo za mladinsko delo pa so lahko videli, da s promocijo tako po trudom lahko napreduzajelo celo občino. spletu kot prek drujejo v življenju. Zato je gih organizacij. Med eMCe plac več kot kuldrugim se povezujeturni klub – je mreža ljudi.« mo s Šolskim centrom Velenje, da lahko Prav ta spekter delovanja kluba pa je naslovimo dijake, jih povabimo k aktivvelikokrat v senci gostinskega lokala, ki nemu udejstvovanju, soustvarjanju mlav širši javnosti nima najboljšega ugleda. dinske politike in produkcije vsebin.« »Dejstvo je, da prostori, v katerih je druPričakuje, da bodo morale mladinske gačnost sprejeta, privabijo razne ljudi, organizacije poleg kakovostne ponudki ne živijo v skladu z družbenimi pri- be vsebin za preživljanje prostega časa čakovanji. Vedno je najprej treba razu- okrepiti psiho-socialno podporo mlameti njihova ozadja, preden sodimo o dim. Mnogi mladostniki nimajo urejenjihovem ravnanju. Predvsem pa jim je nih (družinskih) odnosov. Revščine je treba ponuditi pravo obliko pomoči, ki več, kot si upamo priznati. Povečuje se jo iščemo tudi v sodelovanju s pristojni- odvisnost od sodobnih tehnologij, ki mi institucijami in z usposobljenimi stro- odtujujejo, našteva dejavnike in dodakovnjaki. Ja, soočali smo se z drogami, ja: »Ocenjujem, da nas čaka veliko izzitudi z nasiljem, vandalizmom, a te pojave vov pri delu z mladimi, ko bodo udarile

❱

»Mladinski center je v 25 letih, predvsem pa od leta 2009, zrasel v obsežen in uspešen javni zavod. Dobil sem ga priložnost voditi v dobri finančni, organizacijski, infrastrukturni, kadrovski kondiciji, na vseh področjih pa so možnosti za izboljšave, k čemur bomo s sodelavci pristopili strateško. Začrtali bomo razvoj mladinskega centra in vzporedno celotnega mladinskega sektorja ter si zadali cilje za petletno obdobje,« napoveduje. »Želimo okrepiti delo na področju, ki je naše osnovno poslanstvo – vključiti predvsem socialno šibkejše in druge mladine z manj priložnostmi v naš sistem mladinskih organizacij in jim dati priložnosti. Naš dolgoročni cilj je, da mladinsko delo pripeljemo v vse kotičke Velenja. Pri delu z mladino v popoldanskem centru smo namreč precej lokacijsko omejeni.

Obiskujejo nas predvsem osnovnošolci in mlajši mladostniki iz neposredne okolice. Želimo pa doseči tudi mladino, ki biva v drugih soseskah. S konzorcijem mladinskih centrov smo se prijavili na norveški mehanizem s projektom mobilnih mladinskih enot, ki bi programe izvajale neposredno na ulicah in tudi na podeželju, kjer trenutno nismo prisotni,« izpostavi in našteje nekaj prednostnih nalog: »Želim, da se moji sodelavci vseskozi izobražujejo in napredujejo pri svojem delu in kariernem razvoju. Povečati moramo prepoznavnost mladinskega centra med uporabniki in v širši javnosti, zato bomo posodobili grafično podobo, spletno stran in izboljšali načrt komuniciranja naših vsebin preko družbenih omrežij. Želimo pridobiti ugled močnega javnega zavoda, saj mnogi ne poznajo razsežnosti naših programov ter potreb po njih, čeprav smo po raznolikosti dejavnosti in programov med največjimi javnimi zavodi v občini in med tistimi, ki delujejo na družbenem področju, ustvarimo največji delež prihodkov iz razpisov in tržnih dejavnosti.« S svojimi izkušnjami na lokalnem nivoju pa bodo sodelovali tudi pri usmerjanju nacionalne mladinske politike in snovanju nacionalne mladinske strategije, je še povedal direktor Janko Urbanc. 🔲

Zaradi čakalnih dob okrnjeno tudi duševno zdravljenje V času epidemije obravnavali samo otroke pod stopnjo nujnosti zelo hitro – S Piramido samopomoči, ki jo najdete na spletni strani, želijo opolnomočiti starše in mladostnike Jasmina Škarja

Strokovnjaki pravijo, da je duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih motenj začne pred 14. letom starosti. V času, ko se vsi spopadamo s stresnimi situacijami in z življenjskimi krizami, še posebej v časih, v katerih živimo, do teh težav lahko pride pogosteje. Od različnih dejavnikov pa je odvisno, kako se posameznik in njegova okolica s tem spopadajo. Tudi o tem je na dnevu odprtih vrat, 8. oktobra, spregovorila vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Velenje mag. Maša Naraločnik Sinur, univ. dipl. psih, spec. klin. psihologije. Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja so udeležence povabili na ogled prostorov in predstavili svoje dejavnosti skozi čas in vse do današnjih

dni. »Zavedamo se, da smo lahko učinkoviti le v sodelovanju z ostalimi ljudmi, ki delujejo v okoljih, v katerih pacienti bivajo (šole, vrtci).«

Piramida samopomoči

V času epidemije so se spremenili tudi naša dnevna rutina, način šolanja, dinamika v družini in priložnosti za stik v živo z vrstniki, s prijatelji ali sorodniki.

Veliko je omejitev, ki nam onemogočajo, da bi lahko počeli ali živeli, kot smo bili navajeni prej. Vse našteto v nas, večkrat povsem nevede, sproža občutja negotovosti, nemoči, strahu, žalosti, napetosti, razočaranja, nemotiviranosti, osamljenosti itd. Teh občutkov ne razumemo ali pa si jih ne znamo razložiti. Kako si lahko otroci in mladostniki pomagajo sami? »Ker se tudi pri nas soočamo s predolgimi čakalnimi dobami, smo v času epidemije obravnavali samo otroke

pod stopnjo nujnosti zelo hitro, zato smo iskali način, kako opolnomočiti starše in mladostnike. Na spletni strani Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov smo objavili Piramido samopomoči, namenjeno otrokom in mladostnikom v duševni stiski. Gre za večstopenjski model, ki omogoča posamezniku, ki prepozna stisko, da preveri, kaj so normalna čustva, ki jih vsi doživljamo, in odgovori na vprašanja: kako se počuti, kako si lahko pomaga, kaj storiti, če so njegova čustva intenzivnejša. Po korakih lahko pogleda, kateri način je zanj najprimernejši,« pripoveduje mag. Maša Naraločnik Sinur, klinična psihologinja, ki priporoča, da se v primeru stiske otroci in mladostniki pogovorijo z ljudmi, ki so jim blizu in jim zaupajo. »Če znotraj družine ne najdejo osebe, ki bi ji zaupali, jih ta piramida usmerja do razrednika, svetovalne službe v šoli. Obstajata Tom telefon in

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja so udeležence povabili na ogled prostorov ter predstavili svoje dejavnosti skozi čas in vse do današnjih dni.

preventivni program za duševno zdravje mladih To sem jaz itd. Pomagamo in usmerimo jih tudi v našem centru, kjer dobijo dodatne informacije. Kadar pa je ogroženo življenje otroka ali drugih in je potrebna psihiatrična obravnava, sta na

voljo urgentni psihiatrični in pedopsihiatrični ambulanti v Mariboru in Ljubljani, kjer opravijo razgovor in dajo smernice staršem oziroma izpeljejo naslednje korake za zdravljenje otroka. 🔲

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

28. oktobra 2021

Koncert ob 110-letnici mesta Šoštanj: Pihalni orkester Zarja in MePZ Svoboda Šoštanj Ljudi združuje veselje do petja, zabave in druženja – Veseli so, da jih publika lepo sprejema, še posebej v času epidemije in posebnih razmer Jasmina Škarja

V sklopu praznovanj Občine Šoštanj, ki letos beleži 110. obletnico pridobitve mestnih pravic, so tudi člani Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj in Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj pripravili skupni praznični koncert, ki je združil domačine in glasbeno poživil in popestril nedeljo, 24. oktobra. Pozdravni nagovor je imel župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je vesel tega, da se krajani radi družijo, še posebej v situaciji in časih, v kakršnih živimo. »Vidi se, da ljudje potrebujejo sprostitev. Seveda pa se moramo držati vseh priporočil in navodil NIJZ. To nedeljo načrtujemo še koncert Irene Vrčkovnik, potem pa se bližajo že prireditve okrog martinovega. S hitro naglico se pridružuje tudi praznični december, ki se bo zaključil na silvestrski večer, s silvestrovanjem na trgu, seveda če bodo razmere to dopuščale.

Računam, da nam bo uspelo, kajti takšna obletnica – 110 let – si to vsekakor zasluži.«

Naše največje poslanstvo je, da se rešimo krize in gremo v nove čase

Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj je prav gotovo eden izmed glavnih nosilcev kulturnega življenja v Šoštanju. Pred dvema letoma so praznovali 50. obletnico. S svojimi nastopi in z gosti je dvignil raven prireditev na zavidljivo višino. Zborovodkinja Anka Jazbec, ki je vodenje zbora prevzela leta 1982 in ga ves čas tudi uspešno vodi, se zaveda, da je za njimi težko leto, v katerem so skušali vzdrževati stike in se družiti, kolikor je bilo mogoče. »To je naše največje poslanstvo, da se rešimo krize in gremo naprej, v nove čase. Zavedam se, da nas petje združuje, da gre za navado in druženje, ne samo petje. Radi se imamo in si stojimo

V znak praznovanja že vse leto potekajo številne aktivnosti.

Med drugim je bila v začetku leta na Trgu svobode postavljena razstava Šoštanj na starih razglednicah. Izšla je knjiga 110-krat o Šoštanju v enem odstavku, zvrstilo pa se je tudi nekaj odmevnih prireditev. To nedeljo, 31. oktobra, pripravljajo še koncert Irene Vrčkovnik s skupino Happy band, ki se bo začel ob 16. uri.

Vzdušje na nedeljskem koncertu je bilo fantastično, vlogo dirigenta Mirana Šumečnika, ki je bil zaradi bolezni odsoten, pa je z odliko prevzel David Jan.

Anka Jazbec

Srečko Potočnik

ob strani, ko je to najpomembneje. Na srečo vse združuje veselje do petja in zabave, kar pogosto pomaga usklajevati zelo različne želje in interese,« še pove zborovodkinja Anka Jazbec.

Pihalni orkester Zarja Šoštanj šteje več kot 100 članov in je nepogrešljiv na prireditvah v domačem okolju. Vse več gostuje po

Sloveniji in na Hrvaškem ter v Avstriji. Ponašajo se z najvišjimi domačimi in mednarodnimi odličji ter se uvrščajo v koncertno težavnostno skupino, ki pomeni najvišji nivo v Sloveniji in dokaz, da je po kvaliteti in tudi organizaciji med boljšimi orkestri v Sloveniji. Posneli so tudi zgoščenko in dva videospota, v

orkestru pa zelo dobro skrbijo tudi za podmladek, saj se mu vsako leto priključi do 10 mladih, šolanih glasbenikov in glasbenic.

Predsednik orkestra Srečko Potočnik je ponosen na to, da so v domačem okolju zelo prisotni ter veliko sodelujejo na prireditvah. »Ljudje nam radi prisluhnejo, uživamo, ker imamo veliko poslušalcev. S tem ko nas imajo radi, je poplačan ves trud, le da nas publika lepo sprejema, še posebej v časih epidemije in posebnih razmer. Nismo mirovali, delali smo vse leto. Na začetku leta smo snemali doma, pripravljali koncerte po spletu in skušali, kolikor je šlo, normalno delovati. Po počitnicah pa smo pričeli intenzivno delati, z aktivnimi vajami v godbenih prostorih, in se pripravljati na koncerte. Tudi današnjega, pripravljamo pa se že

na božično-novoletni koncert, ki bo, upamo, tradicionalno meseca decembra v športni dvorani OŠ Karla Destovnika - Kajuha. Radi tudi tekmujemo in se dokazujemo, saj se z nastopi tudi udeležba na vajah poveča. Naš cilj je, da ljudje hodijo na vaje in vzdržujejo glasbeno kondicijo,« še pove predsednik Srečko Potočnik.

Prisotne na koncertu je pozdravila tudi predsednica KS Šoštanj Urška Kurnik, navdušena, da so lahko izpeljali še enega v nizu dogodkov praznika občine Šoštanj. »Ponosni smo in upamo, da bomo do konca leta lahko izpeljali še nekaj dogodkov. Ljudje radi prihajajo, priložnosti je malo, zato te, ki so, ljudje radi izkoristijo, in prav je tako.«

klavirskega tria. Sledil je trio v g-molu češkega skladatelja Bedricha Smetane. Skladatelj je edini klavirski trio napisal v letu 1855, posvetil pa ga je svoji najstarejši hčeri, ki je pri rosnih štirih letih umrla kot izjemno glasbeno nadarjena deklica. Kljub temu da skladatelj ni pustil posebnega

padajoče kvinte, ki so v triu zelo pogoste. Karakterno močno in obenem tudi čustveno izjemno naporno skladbo so glasbeniki zelo prepričljivo ter tehnično vrhunsko odigrali. Še posebej do izraza je prišla emocionalna, lirična druga tema prvega

🔲

V Velenje se vrača klasika Klavirski trio Alba je s petkovim koncertom otvoril abonma Klasika – Oder Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega je znova zaživel Lara Oprešnik

Velenje, 22. oktobra – Beseda klasika v pogovornem smislu predstavlja sinonim za nekaj ustaljenega, preizkušenega. Pogosto na primer pri izbiri oblačil slišimo stavek: »To je klasika, s tem ne moreš brcniti v temo.« Gre torej za besedo, ki označuje neko veljavo in ima pomembno mesto v zgodovini. Tudi ustvarjalce, katerih dela so zapisana v zgodovino umetnosti, označujemo s pojmom klasiki. Ko pa govorimo o klasični glasbi, opredeljujemo vsa stilna obdobja od renesanse naprej. Abonma Klasika Festivala Velenje predstavlja torej klasično glasbo. Zakaj je sicer klasična glasba v Sloveniji in tudi v Velenju manj popularna? Morda zato, ker je ljudem na prvo žogo nerazumljiva, ljudje pa se ustrašimo stvari, ki jih ne razumemo. Klasična glasba predstavlja estetiko povezovanja harmonije, ritma, dinamike, melodije, ritma, barv zvoka ...

Izraža in sporoča lahko močna univerzalna sporočila, čustva, zgodbe. Klasična glasba je pomemben prispevek h kulturi, k izobraževanju in posameznikovemu življenju. Zato je pomembno, da ljudi, predvsem mlade,

izobražujemo in informiramo tudi v tem spektru, da jim ta smer glasbe ne bo več nerazumljiva, temveč bodo v njej našli možnost za razmišljanje, občutja, uteho, znanje ter morda za pomembno popotnico v življenju. Abonma Klasika se vsekakor trudi širiti klasično glasbo med velenjsko populacijo.

Klavirski trio Alba

Velika dvorana Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega je bila v petek zvečer precej polna. Čutiti je bilo, da so ljudje željni glasbe. Ne samo poslušal-

❱

Philipp Comploi: »Zelo smo hvaležni, da smo lahko ponovno na odru in imamo možnost igrati pred živo publiko.«

ci, tudi nastopajoči – Klavirski trio Alba, katerega člani so bili vidno navdušeni nad ponovnim igranjem pred publiko. Abonma klasika se je moral v letu 2020 predčasno zaključiti zaradi epidemije, zato je bil petkov otvoritveni koncert abonmaja v

veliko zadovoljstvo vseh prisotnih. Abonma kot vodilo izpostavlja naslov Ohranjam ogenj, ki si ga lahko v trenutni situaciji vsak razlaga po svoje. Klavirski trio Alba sestavljajo nemška violinistka Livia Sellin, južnotirolski violončelist Philipp Comploi in kitajska pianistka Čengčeng Žao. Spoznali so se med študijem komorne glasbe pri prof. Chia Chou na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu ter leta 2008 ustanovili trio. Trio se je s svojimi uspehi na tekmovanjih in mednarodnih festivalih močno uveljavil na mednarodni sceni komorne glasbe. Koncertirali so v Šanghaju, Pekingu, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Južni Afriki in na obsežni turneji po Argentini. Program petkovega koncerta je obsegal dela Franza Schuberta, Ludwiga van Beethovna in Bedricha Smetane. Koncert so začeli s skladbo Notturno Franza Schuberta. Gre za enostavčno skladbo, ki je bila napisana v letu Beethovnove smrti (1827). Sledil je Beethovnov klavirski trio v D-duru, iz opusa 72,

št. 1, ki spada v Beethovnovo srednje slogovno obdobje. Obdobje zaznamujejo daljša, zahtevnejša in v izrazu intenzivnejša dela, razlog transforme pa so morda

❱

Abonma Klasika predstavlja naslednje koncerte: Nuška Drašček in Godalni sekstet Artes Liberales, Duo Accelorandom, violinist Nikola Pajanović in pianistka Tea Andrijić.

tudi skladateljevi začetki naglušnosti. Zaradi svoje nenavadne atmosfere je trio dobil vzdevek »Duh«. Trio Alba je s premišljeno interpretacijo odlično izrazil intenzivnost in monumentalnost

programskega opisa tria, ga zaznamuje elegičen in žalujoč karakter, prepleten z melodijami, ki se navezujejo na ali pa opisujejo njegovo hčer. Eden izmed simbolov žalovanja v skladbi so

stavka čelista, tehnična kontrola pianistke v tretjem stavku ter barvno dopolnjevanje violinistke skozi celotno skladbo. Občinstvo je bilo vidno navdušeno, trio Alba pa je razveselil še z dodatno skladbo za umiritev po čustveno intenzivnem koncertu. Koncerti klasične glasbe so v Velenju prej izjema kot pravilo, zato se veselim naslednjih koncertov abonmaja Klasike. 🔲

Naš čas, 28. 10. 2021 barve: CMYK, stran 9

Kako otroci vidijo svet, v katerem živimo?

Na Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha že triinpetdesetič zaživel likovni svet otrok – V likovnih delih se opazi pestrost v tehniki, dopuščanje domišljije otroškemu izražanju posameznega pedagoga ter strokovnost pedagoškega in vzgojiteljskega dela učitelja Jasmina Škarja

Mesto Šoštanj je znano tudi po tem, da tam živi umetnost, pa naj bo to likovna, glasbena, filmska ali katera druga. V likovnem razstavišču Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha je 21. oktobra že triinpetdesetič zaživel likovni svet otrok – Obrnjeno na glavo. Takšen je namreč naslov letošnjega likovnega natečaja Likovni svet otrok.

Da gre za vsakoletno razstavo mladih umetnikov iz vse Slovenije, ki ustvarjajo pod budnim očesom mentorjev, učiteljev likovne umetnosti, ki poživijo šolske prostore, pove ravnateljica mag. Majda Zaveršnik Puc. »Razstava bi morala biti postavljena na ogled že meseca maja, vendar smo razpis zaradi ukrepov pouka na daljavo podaljšali. Veseli smo bili odziva šol in vrtcev in tega, da nam je uspelo razstavo približati tudi obiskovalcem. Na natečaj je prispelo 1.800 likovnih del osnovnošolskih in predšolskih otrok iz vse Slovenije,« pove ravnateljica šole.

Otroška domišljija in ustvarjalnost ne poznata meja

Komisija Pedagoške fakultete Ljubljana, ki ji je predsedovala

po svoji najboljši moči in pustijo svoj pečat. Viden je pomen zavzetosti in elan mladih, ki tvegajo s kompleksnimi tehnikami in v delo vnašajo sveže znanje, pridobljeno v vzgojno-izobraževalnem procesu likovne umetnosti.

Inovativne in domiselne likovne tehnike, izvirni likovni motivi in pestrost izvedb kažejo, da so bili učenci motivirani ter navdušeni pri likovnem izražanju. Kažejo tudi na dejstvo, da je delo likovnega pedagoga izjemno kakovostno, ustvarjalno in predano,« dodaja Zaveršnik Pucova.

Umetnost ne pozna ovir

Bistvo razstave je prerez pedagoškega dela v osnovnih šolah in vrtcih in spremljanje profesorjev z obeh pedagoških fakultet, ki sodelujejo kot člani komisije. Strokovna komisija je

dr. Bea Tomšič Amon, je imela tudi letos precej dela. Izbrali so 188 najboljših del za razstavo, 38 pa je reproduciranih v katalogu. Kako ustvarjalni so otroci? »Zelo veseli smo, da nam je sploh uspelo izpeljati projekt.

Zavedamo se, da moramo ta naš obrnjen svet počasi postavljati na mesto, kjer smo bili nekoč in kjer želimo biti v prihodnje.

Kljub času, ki ga živimo in ga otroci doživljajo. Opaziti je, da otroci vidijo svet s svojimi očmi.

Ko se sprehodimo po razstavi,

hitro ugotovimo, da živahnost in optimizem pri mladih ustvarjalcih živita in se kažeta v vsakem delu posebej. Čeprav se vidijo spremljajoči dejavniki korona časa, otroška domišljija in ustvarjalnost ne poznata meja.

Opazimo pestrost v tehniki, dopuščanje domišljije otroškemu izražanju posameznega pedagoga, strokovnost pedagoškega in vzgojiteljskega dela učitelja ter tega, kako kreativnost in domišljijo po vseh doktrinah pripeljati do otrok, da naredijo izdelek

🔲

Ustvarjalna vnema učencev in njihovih mentorjev se je pokazala v vsej mavričnosti idej, kreativnosti in ustvarjalnosti. Učenke in učenci ter pedagogi so z likovnimi izdelki, ki so prispeli, dokazali, da ustvarjalnost kljub oviram ne pozna preprek. Vabljeni v hram razumevanja lepote, nabiranja znanja, učenja in medsebojnega sodelovanja, pod pogoji, ki so v veljavi.

Učenci osnovne šole Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda in Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje dobili prenovljeno športno igrišče pri šolah

Velenje, 20. oktobra – Gibanje ni pomembno samo za ohranjanje zdravja in kondicije. Ko otroci namesto za računalniki preživljajo čas na igrišču, se zgodi magično povezovanje, ki ima pomembne posledice. Povezovanje otrok je v tem času izrazito pomembno, kajti človek je socialno bitje, stik z vrstniki pa še posebej potrebujejo otroci. Posledice povezovanja so socializacija, razvijanje gibalnih spretnosti, vzdrževanje kondicije, veselje, otroški smeh, svež zrak, vitamin D, in še bi lahko naštevali. Zato je prenovljeno športno igrišče med osnovnima šolama Mihe Pintarja Toleda in Centrom za

izbrala dve zlati in eno srebrno kolekcijo. Morda je naključje, da gre za likovnega pedagoga z dolgoletnimi izkušnjami uspešnega dela in za mladi likovni pedagoginji, ki sta vnesli svežino in domiselnost pri zastavljenih likovnih nalogah. Tako sta zlati priznanji prejeli Osnovna šola Vojnik in likovna pedagoginja Sanja Stropnik ter Osnovna šola Šalek Velenje in likovni pedagog Boris Oblišar, srebrno pa Center za sluh in govor Maribor in likovna pedagoginja Eva Žula. »Čestitke vsem za trud, prizadevnost in likovne izdelke,« še zaključi ravnateljica Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha mag. Majda Zaveršnik Puc.

Majda Zaveršnik Puc: »Inovativne in domiselne likovne tehnike, izvirni likovni motivi in pestrost izvedb kažejo, da so bili učenci motivirani ter navdušeni pri likovnem izražanju. Kažejo tudi na dejstvo, da je delo likovnega pedagoga izjemno kakovostno, ustvarjalno in predano.«

Gibanje povezuje Lara Oprešnik

9

IZOBRAŽEVANJE

28. oktobra 2021

vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje pomembna pridobitev za otroke, starše, učitelje in vse druge mlade generacije.

Kakšno je novo igrišče?

Kompleks obstoječega športnega igrišča med objektoma OŠ MPT in CVIU je ostal lokacijsko nespremenjen. Zaradi nove zasnove športnih površin se je razširil proti jugu. Športno igrišče, ki je obnovljeno, posodobljeno in povečano, sestavljata dve športni igrišči v velikosti 20 x 36 metrov in 15 x 24 metrov oz. v skupni

❱

velikosti 2.616 m2. Na voljo so tudi steza za skok v daljino, prostor za met krogle, prostor z igrali za osebe s posebnimi potrebami in tekaška steza s tartanom v dolžini 200 metrov, ki obkroža kompleks igrišč. Celoten kompleks je ograjen z zaščitno ograjo, za goli so tudi lovilne mreže.

Ne samo za šport, tudi za kulturo

Kot je povedal župan MOV Peter Dermol ob svečanem odprtju novega igrišča, le to ni namenjeno samo za športno udejstvovanje.

Športno igrišče, sestavljata dve igrišči v velikosti 20 x 36 metrov in 15 x 24 metrov oz. v skupni velikosti 2.616 m2.

Tek učencev in župana po novi progi ob predaji igrišča

Igrišče se lahko uporablja tudi za kulturne prireditve in druge aktivnosti. To je v praksi preizkusil tudi zbor Osnovne šole MPT, ki je na odprtju zapel nekaj pesmi ter celoten dogodek popestril z

otroško energijo. Športno igrišče bo sicer ob popoldanskih urah odprto za vse občanke in občane.

Rekreirali ali po svoje zabavali se bodo lahko tudi v času počitnic in praznikov. Igrišče pa se bo zaprlo vsak dan ob mraku.

Tanaya Ramšak: »Sem učenka osnovne šole MPT. Novo igrišče je večje, omogočalo nam bo prostor za telovadbo. Lahko se bomo tudi družili s sosednjo šolo ter se ob tem povezovali. To igrišče bom zagotovo izkoriščala.« Benjamin Bandalo: »Staro igrišče mi ni bilo tako všeč, ker ni bilo proge za tek na 600 metrov, zato smo morali iti drugam, na drugo progo. Tam proga ni bila dobra, na njej si se lahko poškodoval. Novo igrišče dobro progo ima.

Dobre se mi zdijo mreže na novem igrišču, da žoga ne gre po hribu navzdol, ko igramo nogomet. Všeč mi je tudi, da sta postavljeni dve različni igrišči, za košarko in nogomet.« Ana Pungartnik Črešnar: »Igrišče mi je všeč, ker bomo sedaj lažje igrali kakšno igro, npr. igro med dvema ognjema. Pa tudi trenirali bomo lahko za kakšno ocenjevanje na progah. Sedaj bomo lahko res dobro tekli. Definitivno mi je to igrišče bolj všeč.« Pomočnica ravnatelja OŠ MPT Maša Kotnik: »Igrišče za našo šolo predstavlja veliko pridobitev. Nestrpno smo čakali na novo igrišče, bilo je res potrebno. Otroci že nekaj časa hodijo gledat, kdaj bodo lahko začeli igrišče uporabljati. Zelo se veselimo in komaj čakamo!«

🔲

Bližajo se prazniki Bližajoče božično-novoletne praznike že napovedujejo trgovci, ki so pohiteli s praznično ponudbo, tople dneve pa so izkoristili tudi izvajalci praznične razsvetljave v mestu, ki so prav tako pohiteli z nameščanjem lučk. Sicer pa čas hitro teče in te bodo res že kmalu zagorele. 🔲

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

28. oktobra 2021

Ko te grenkobe življenja izoblikujejo v vrhunsko umetnico Pianist Joži Šalej, igralka Vesna Pernarčič in uprizoritev brezčasne ženske 20. stoletja Edith Piaf na odru Doma kulture Velenje Lara Oprešnik

Velenje, 20. oktobra – Če bi iskali definicijo umetnosti, bi našli vse ali pa nič. Kajti umetnost je vse in hkrati nič, kakor kdo vzame. V 21. stoletju se ta strogo deli na glasbeno umetnost, likovno umetnost, gledališče, film, ples, besedno umetnost itd. Zakaj ta strogost in zategnjenost? Ni vendar ravno umetnost oziroma ustvarjalnost tista, ki nam daje svobodo v izražanju? Seveda. Pa kljub temu še vedno najdemo srajčnike, katerih edina kritika temelji na dejstvu, da niso prepričani, ali je šlo za ples ali za glasbo ali morda za oboje skupaj.

Kakšna predrznost nastopajočih, da so si dovolili izvesti glasbeno plesno predstavo, si mislijo. Ker ne razumejo, ker ne vidijo bistva.

Bistvo je v svobodi, v izražanju.

Redko na odrih vidimo povezovanje več umetnosti hkrati, morda zato, ker je dejanje drzno, a

hkrati večji izziv nastopajočemu ter gledalcem. Ko se kaj takega na slovenskih odrih pojavi in je izvedba obenem tudi vrhunska, smo lahko samo še hvaležni.

Temu smo lahko bili priča v sredo, ko sta igralka Vesna Pernarčič in pianist Joži Šalej izvedla predstavo v okviru abonmaja Mladost, v kateri sta povezala glasbo in gledališče. Nekje med monodramo in kabaretom. Nekje med Vesno Pernarčič in Edith Piaf.

težkih okoliščin v njenem življenju – alkohol, mamila, smrt hčere, smrt njene velike ljubezni, revščina, njena karakterna ekscentričnost ... potem pa sta tu glasba in njen edinstveni glas.

Vesna ga je s petjem francoskih šansonov za trenutek priklicala na oder Doma kulture Vele-

Piaf, Edith Piaf

Vesna Pernarčič je Edith Piaf uprizorila takšno, kot je bila, ni se izogibala moralno spornim dogodkom, pianist Joži Šalej pa jo je s svojim prepričljivim igranjem odlično dopolnjeval v izrazu. Uprizorila sta jo v vseh barvah človeške pestrosti. Iskreno in realno. Splet

nje. Non, je ne regrette rien, La Vie en Rose, Milord, La Foule, L'Hymne à l'amour; pesmi, s katerimi je Edith Piaf postala velika umetnica in se povzpela v sam

V sebi nosi ljubezen do slikanja, estetike in pisane besede Kadar smo srečni, imamo občutek, da je to samoumevno in nam pripada, kadar smo žalostni in na tleh, pa je naš pogled na srečo drugačen

Kadar smo srečni, imamo občutek, da je to samoumevno in nam pripada

Avtorica pove, da segajo začetki njenega pisanja v osnovnošolska leta, ko je svoje pesmi in zgodbe objavljala v šolskem glasilu, kasneje tudi v srednješolskem.

Tudi Šaleško literarno društvo vsako leto izda literarni almanah, v katerem je objavljenih nekaj pesmi. »Knjige so me spremljale že v času mladosti. Pisala sem, odkar pomnim, le da sem zapiske spravljala v poseben predal. Kadar je bilo težko, sem zlila svoja čustva na papir. Nedavno tega

❱

Vesna Pernarčič je leta 2004 prejela Borštnikovo nagrado za igro, za vlogo Edith v predstavi Piaf, Edith Piaf.

letja Edith Piaf sta nam na odru Doma kulture Velenje v okviru abonmaja Mladost Festivala Velenje pričarala Vesna Penarčič in Joži Šalej. Umetnost je vrhunska, če ima namen in sporočilo. Še pomembneje pa je čustvo, ki ga vzbudi v nas. Če se to zgodi, potem je umetnost dosegla svoj namen. Sredini predstavi je to zagotovo uspelo. 🔲

primeren, a sem vseeno vesela in presenečena nad izzivom. Sem na začetku predstavitvene turneje. 7. decembra bom svojo zbirko pesmi predstavila v Knjižnici Velenje. Za zdaj so knjige na voljo v knjigarni na Krekovem trgu v Ljubljani in pri meni osebno.«

Živahne in pozitivne barve popestrijo njene slike

Jasmina Škarja

Sanjam, da bi sanjala sanje ni le naslov zbirke Jožice Rogelšek iz Šoštanja, temveč mnogo več. Jožica je umetniška duša že vse življenje, tudi pesmi so nastajale daljše časovno obdobje, le da je bilo v času hitrega tempa življenja do sedaj bolj malo časa za ustvarjanje.

Odkar je upokojenka, pa se več posveča sebi, občutjem, iskanju, doživetju. Življenje ji ni prizanašalo, vendar je vedno našla moč, da je vstala in šla naprej, na kar je najbolj ponosna. Morda ji je pri tem pomagalo ravno pisanje. Iz pesmi je čutiti njeno žalost, otožnost in težke trenutke, ujete v času.

vrh francoskega ter svetovnega šansona. Njena življenjska zgodba je brez njene glasbe in njenega glasu velika tragedija. Združitev trpljenja ter njene močne glasbe pa je prinesla brezčasno življenjsko ustvarjanje. Zveni paradoksalno, pa vendar je hkrati smiselno. Tragični dogodki so njeni glasbi dali moč ustvarjanja in izražanja. Eno z drugim je zraslo v glasbo, močnejšo od življenja. To sporočilo in presunljivo podobo brezčasne ženske 20. sto-

Zgodbe so odsev življenja. Vse pesmi so avtobiografske, globoko doživete, na trenutke celo na brutalen način. Te stvari so se enostavno zgodile. Mogoče mi je bilo lažje na papir zliti svojo žalost. Tudi slikam rada, pri tem izhajam iz sebe. Slikam realistične slike, vzete iz življenja, ki me ves čas navdihuje. V zbirki imam okrog štirideset slik, vse se navezujejo na pesmi.

❱

Ves čas sem čutila notranji glas, ki je želel povedati in pokazati, kaj ga teži.

Ta naglica in hitenje mi nista dopustila, da bi se poslušala in ubesedila, kar se je v meni dogajalo.

Zdaj sem si končno nahranila dušo in okrepila pogum ter se odločila svoje pesmi deliti z drugimi.

sem bila izzvana, da jih pokažem. Čeprav nisem imela prave samozavesti in prepričanja vanje, ker človek sebe težko ocenjuje, sem zbrala pogum. Bila sem presenečena nad pozitivnimi odzivi.

In tako se je zgodila tale knjižica

pesmi. Tudi platno in čopič sta moj novi navdih. Slikanje je moja nova ljubezen. Kot odrasla ženska sem se soočila s težkimi življenjskimi situacijami in takrat so čustva vrela iz mene. Imam občutek, da kadar smo srečni, imamo občutek, da je to samoumevno in nam pripada, kadar smo žalostni in na tleh, pa je naš pogled na srečo drugačen. In v takih trenutkih sem pisala. Čeprav slišim od nekaterih ljudi, da so pesmi precej depresivne, moram dodati, da je tudi to del našega življenja. Vzponi in padci,« pove iskreno Rogelškova, zadovoljna, ker se zaveda, da po dežju vedno posije sonce. »Najpomembneje je, da se poberemo in gremo pokončno naprej ter najdemo luč na koncu tunela.« Knjiga Sanjam, da bi sanjala sanje je izšla pred kratkim. Veliko ji pomeni, da je lahko v tej radosti veselje delila s prijatelji in sorodniki. Zdaj je začela s predstavitvami po knjižnicah. »Mogoče čas ni najbolj

Umetnica po duši je vedno občudovala tudi slikarska dela drugih slikarjev. Čas epidemije je izkoristila za nove izzive in si tako zapolnila vsakdan. Njene slike, ki dodajajo posebno noto pesmim, so zaživele in zbirki vdahnile življenje. »Slikam z akrilnimi barvami na platno. Sem čisti samouk. Barve so živahne, pozitivne in popestrijo slike. Zdaj vidim, da so bile pesmi, pisane v preteklosti, bolj depresivne in težke. Slike, ki so nastajale v sodobnejšem času, pa so bolj živahne in optimistične, kar kaže na to, da je tudi moje razpoloženje drugačno. To je odraz tega, da se spreminjamo, zorimo in rastemo. Danes nisem več tista, ki bi veliko jokala, se pritoževala in trpela. Hvaležna sem za vsak dan, vsako drobtinico, ki mi jo življenje ponuja. Znam opaziti drobne in majhne stvari, ki bi bile nekoč nepomembne. Danes mi pomenijo veliko. To je ta hvaležnost do življenja in majhnih stvari, ki človeka naredijo bolj optimističnega in boljšega. To je tisto, kar se odraža skozi moje slike,« doda avtorica zbirke pesmi, ki prizna, da se še vedno uči in išče ter sprašuje, kaj je tisto, kar bi jo najbolj zanimalo v prihodnje, in kakšne sanje želi sanjati. Odločila se je, da bo napravila serijo slikovitih zgodb ženske v različnih razpoloženjih. »Smo namreč zelo vsestranske in močne, saj veliko preživimo in zmoremo v življenju.

Kar me navdihuje. Pokazati žensko in njena razpoloženja v milijon obrazih. To bi rada ubesedila in slikala tudi v prihodnje.« 🔲

Raziskovalno Ona Čepaitytė Gams

Nikoli se ne počutiš preveč lagodno, ko te nekdo raziskuje in opazuje. Ker s tem stopiš iz cone ugodja, ker ne moreš vplivati na končni rezultat. Ker te raziskuje nekdo drug, s svojim pogledom, pristopom, predznanjem in kontekstom, ker ima tudi določene razloge, zakaj to počne. Tudi pogovor, posnet do zadnje besede, zmontiran ali prepisan na papir, se lahko zloži v zgodbo, ki je na koncu ne boš prepoznal oz. se morda v njej ne boš mogel poistovetiti sam s seboj. Takrat smo nezadovoljni, krivimo tistega drugega, da nas je narobe razumel, včasih tudi, da je imel vnaprej načrtovane namene, kakšen bo zares na koncu rezultat (kar je v neprofesionalnem oz. pristranskem novinarstvu tudi nič kaj redka praksa). Vemo, kaj pomeni moč medijske zgodbe – lahko je usodna. Enkrat javna živi svoje življenje in težko, zelo težko vplivaš nanj. Ampak pogosto ravno drugi opazijo nekaj, čemur sam pri sebi ne namenjaš več pozornosti, ali nekaj, kar je tako del tebe, da nisi zmožen refleksije le-tega. Takrat smo hvaležni in pozitivno presenečeni tudi sami nad seboj.

Nekaj drugega pa so znanstvene raziskave, ki imajo določeno metodologijo, sistem in strukturo, kar vse skupaj deluje kot nekakšna varovalka in omogoča bolj objektivni pristop. Pred kratkim sem se pogovarjala z dvema mladima študentkama antropologije (sicer tujkama na izmenjavi Erasmus v Ljubljani), ki sta kot del terenske ekipe več študentov etnologije in kulturne antropologije zbirali gradivo za raziskavo v okviru študijskega predmeta.

V Velenju, štiri dni. Priznam, da sem med pogovorom večkrat opazovala, kako zastavljata vprašanja, kako zgodbo peljeta naprej, koliko in kdaj/kaj si zapisujeta. Spominjali sta me na moja študijska leta, ko sem kar nekaj časa preživela na etnoloških terenskih raziskavah, ki jih še danes štejem med bolj zanimive in koristne izkušnje. Med študijem zgodovine me je vseskozi vleklo izven strogih disciplinskih okvirov. Sicer je tudi program sam to omogočal – poleg obvezne prakse v arhivu smo imeli na izbiro tako etnološke terenske raziskave kot tudi arheološke. Odlična priložnost vsaj malo se preizkusiti v vlogi raziskovalca na terenu, v pravi ekipi, pod vodstvom »ta glavnih«. Priznam, da mi je malo žal, da se na podiplomskem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani nisem odločila za etnologijo. Sociologija kulture, ki sem jo izbrala, je sicer nadvse zanimiva disciplina, a na koncu me je omejevala, zdela se mi je preveč formalna in institucionalna. Ki ne spusti dovolj blizu samega človeka.

Po drugi strani, po pogovoru s študentkama, sem začela razmišljati o tem, kaj je lahko v našem mestu zanimivo za slehernega raziskovalca – mimoidočega opazovalca, ki nima tukaj ne korenin ne drugih osebnih ali kakšnih drugih pridruženih razlogov, zakaj bi se nas raziskovalno lotil. Najbolj tipične in številčne bi bile verjetno številne »industrijske« in »postindustrijske« teme in podteme, ki jih je tukaj res na pretek. In kakorkoli razmišljam, sama bi se verjetno odločila za eno izmed njih – za zgodbo potopljenih vasi naše doline. Ker tako slikovite, dramatične in vsebinsko bogate zgodbe ne premore vsak prostor. Zgodbe, ki v sebi nosi na stotine osebnih zgodb in usod in hkrati usodo cele doline. Nepopisno dramatična, a hkrati lepa, še vedno živa, a že tudi skrita v arhivih. Kakšno zgodbo pa bi predlagali vi? 🔲

Podnebne spremebe vplivajo na svetovno dediščino Idrija, 24. oktobra - Podnebne spremembe že vplivajo tudi na stanje spomenikov svetovne dediščine v Sloveniji. Kot so še opozorili na posvetu o vplivih podnebnih sprememb na Unescovo dediščino, se odražajo v pospešenem propadanju zgodovinskih stavb, povečanih stroških vzdrževanja spomeniških območij in škodi na krajinskih značilnostih. Skupna ugotovitev posveta je bila, da ni več časa za načelne razprave in študije, pač pa so nujne strokovno osnovane in usklajene aktivnosti s političnim konsenzom na globalni ravni v smeri ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb in zavarovanje svetovne dediščine. Seveda pa škoda ne nastaja le na Unscovi dediščini, ampak na vseh spomenikih in krajinskih posebnostih, ki jih želimo ohraniti zanamcem. 🔲

lokalne novice

Naš čas, 28. 10. 2021 barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

28. oktobra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Prijazno povabljeni, da vrnete vprašalnike za Almanah Na nekaj sto naslovov smo sredi tega meseca poslali vprašalnike, ki bodo osnova za naš že 29. almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Prosili smo vas, da nam jih vrnete do tega ponedeljka. Veliko se vas je tega roka držalo, ostali pa še odlašate, zato vas prosimo, da si vzamete kanček časa, za katerega sicer vemo, da ga nimate odveč, jih vseeno čim prej izpolnite in nam jih vrnete. Pošiljanje smo vam želeli kar najbolj olajšati. Vprašalnike lahko pošljete neposredno avtorju, ki vam jih je poslal po elektronski pošti. Lahko jih pošljete na info@nascas.si ali pa jih izpolnite na naši spletni strani. V tem primeru vas prosimo, da ste pozorni, da izpolnjen

vprašalnik resnično odpošljete. Če tega ne storite, je vaš trud zaman, ker ga mi seveda ne dobimo. Vprašalnik z internetne strani lahko izpolnite seveda tudi vsi tisti, ki ga morda niste prejeli, a veste, da bi ga morali.

V prihodnjih tednih bodo naši uredniki in novinarji obdelali gradivo, ki ste nam ga ali pa nam ga boste še poslali. Računamo, da bo 'velika knjiga', v katero bomo zajeli skoraj vse, kar se je zanimivega dogajalo v iztekajočem letu, že sredi decembra med vami.

Podatkov, ki jih moramo zbrati in urediti, je res veliko, zato vas še enkrat prosimo za sodelovanje. 🔲

mz

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

ALMANAH OBÈIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI

2022

GLASBENE novice Abba izdala pesem iz 70. let Just A Notion Kultna švedska skupina Abba je izdala tretji singel z dolgo pričakovanega novega albuma Voyage.

Skladbo Just A Notion zaznamuje za Abbo značilna melodija, kar pa ni naključje, saj je bila prvič posneta že leta 1978, a so jo tedaj zavrgli. Izid na novo odkrite skladbe sledi dvema novima predhodnicama – I Still Have Faith in You ter Don‘t Shut Me Down s težko pričakovanega novega al-

buma skupine. Novi skladbi je Abba predstavila v začetku septembra kot prvi po skoraj 40 letih po koncu delovanja. Ob predstavitvi novega albuma z desetimi pesmimi, ki bo naprodaj od 5. novembra, je skupina v letu 2022 napovedala tudi virtualni nastop v Londonu, na katerem bodo člane skupine na odru nadomestili avatarji oziroma tako imenovanimi Abbatarji.

Na Evroviziji 2022 bo sodelovalo 41 držav Na tekmovanju za pesem Evrovizije leta 2022 bo sodelovalo 41 držav, dve več kot na letošnjem izboru, je sporočila Evropska radiodifuzna zveza (EBU). Že 66.

Eurosong po vrsti bo prihodnje leto potekal v areni Pala Olimpico v Torinu s polfinaloma 10. in 12. maja ter finalom 14. maja. Na Evrovizijo se prihodnje leto vrača

vseh 39 držav, ki so sodelovale na tekmovanju leta 2021, nabor pa dopolnjujeta Črna gora in Armenija. V polfinalih se bo pomerilo 36 držav, iz vsakega polfinala pa se jih bo deset uvrstilo v veliki finale, ki bo 14. maja. Tam se bodo 20 finalistom pridružili predstavniki t.i. velikih pet – Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in Španije.

Evropske glasbene nagrade MTV na Madžarsko v podporo LGBTQ skupnosti Po lanskoletni, zaradi pandemije virtualni izdaji, bo podelitev evropskih glasbenih nagrad MTV letos potekala na Madžarskem, s čimer želijo organizatorji izraziti podporo tamkajšnji LGBTQ+ skupnosti. Podelitev nagrad bo 14. novembra v Budimpešti, sicer pa nominiranci še niso znani. Predsednik in direktor MTV

Entertainment Group Worldwide Chris McCarthy je dejal, da je izvedba podelitve evropskih glasbenih nagrad MTV na Madžarskem „priložnost za solidarnost s skupnostjo LGBTQ+ na Madžarskem in po svetu, saj se še naprej borimo za enakost za vse“. Evropske glasbene nagrade MTV sicer od leta 1994 vsakokrat podeljujejo v drugi državi.

Jan Plestenjak z novim albumom Po treh letih nestrpnega pričakovanja so številni privrženci Jana Plestenjaka in njegove glasbe le dočakali njegov novi album.

Prekaljeni glasbeni maček se v

svoji zavidljivi 30-letni karieri lahko pohvali z neštetimi hiti in razprodanimi koncerti, nov album z naslovom V naju še verjamem pa je njegov že petnajsti. Nastal je v njemu ljubem Strunjanu, prinaša pa enajst avtorskih pesmi, med katerimi ne manjkajo že znane uspešnice Meni dobro je, Zgoraj je nebo in aktualna V naju še verjamem, ki jo je posnel skupaj z Marjetko Vovk. Vse skladbe je Jan produciral sam, pri snemanju pa so mu pomagali glasbeni prijatelji, basist Anže Langus Petrović, bobnar Roman Ratej, na harmoniki, hammondu in klavirju pa lahko slišimo Gašperja

Konca. Večino instrumentov je Jan vseeno odigral sam, sodelovalo pa je tudi veliko izjemnih vokalistov: Maraaya, Kvatropirci, Dagi, Coto, Mitja Bobič, Manca Špik, Ana Ferme in zasedba Mijav.

Challe Salle pokazal svojo čustveno plat Priljubljenega glasbenika Challeta Salleta lahko tokrat oboževalci spoznajo v drugačni, bolj čustveni luči, v novem videospotu za pesem Uspeh nas popelje po poti svojih spominov in odraščanja. Tako smo lahko priča različnim situacijam iz preteklosti, ki so vplivale na njegovo pot in ga izoblikovale v eno največjih glasbenih ikon in vzornikov današnjega časa pri nas. Za video produkcijo je poskrbel mladi režiser Mark Pirc iz Studia 7, ki je posnel tudi spot za pesem Gud vajb, eno izmed najbolj

1. SKATER – Reševalec 2. CHALLE SALLE – Uspeh 3. ALEKSANDER NOVAK – Trenutek je vroč Štajerska zasedba Skater, ki jo sestavljata Samcy (Sašo Poštrak) in Saška Smodej, je znana po poskočnih ritmih in skladbah za zabave.

Taka je tudi skladba z naslovom Reševalec, ki je med Skaterjevimi privrženci in ljubitelji dobre zabave takoj naletela na zelo dober sprejem.

Glasbo je napisal Željko Mladenović - Rale, avtor besedila pa je Jay Bolk.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Gašperja Kavška – Kaj mi daš Ansambel Dar – Enkrat mine vse Ansambel Opoj – Gasilska noč Ansambel Slovenski zvoki – Klopca ljubezni Ansambel Tomaža Rota – V življenju štejejo trenutki Ansambel Golte – Pravi Slovenec Petovia kvintet – Valček za dedka Ansambel Roka Žlindre – V tvojem objemu se pomirim Ansambel Vihar – Od petka do nedelje Špas kvintet – Centimeter al pa dva

www.radiovelenje.com

107,8 Mhz 24 ur na dan zelo NA KRATKO HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Hamo & Tribute 2 Love se v letu 2022 po petih letih vračajo na veliki oder Kina Šiška.

Leto 2022 bo zanje posebno, saj bodo 22. 2. 2022 ob 20.22 na odru Kina Šiška prvič predstavili svoje nove (ljubezenske) zgodbe, ki bodo v letu 2022 izšle tudi na njihovem petem studijskem albumu z naslovom 22.

PETKA

znanih Challetovih pesmi. Pesem z močnim sporočilom je tokrat v hip hop ritmu, z novim singlom pa napoveduje tudi nov album, ki bo kronal 12. leto njegove kariere. Če bo situacija dopuščala, ga bo z bendom predstavil na velikem koncertu 1. aprila v ljubljanski Cvetličarni.

Ansambel Petka z novo skladbo Na tvoje zdravje nazdravlja vsem slavljencem. Fantje z veseljem pričakujejo odzive na nov zven ansambla, saj so se vokalno in tudi inštrumentalno močno okrepili z novima članoma Francijem Kolarjem in Jernejem Klakočarjem.

Skladbo je napisal klarinetist in vodja ansambla Matjaž Vodišek, besedilo pa Vera Šolinc.

UROŠ IN TJAŠA Uroš in Tjaša, dobro znan glasbeni par, te dni ne počiva. Četudi je Tjaša tik pred

porodom, ju to ni zaustavila pri ustvarjanju nove glasbe.

Skladbo Mlada v spominih, ki v samem bistvu slavi njuno ljubezen in z veseljem pozdravlja starost, je tokrat napisal Uroš Steklasa sam.

FOLK IDOLI Peta skladba zasedbe FOLK IDOLI, ki napoveduje izid njihovega prvega albuma, je napisana v hrvaščini in nosi naslov Ne brini mama. Skladba govori o ljubezni na prvi pogled in je interpretirana na nekoliko šaljiv način. Skupina album obljublja še v tem letu.

DOMEN KUMER Domen Kumer je skupaj z Vanilla Vanilla in s Stars On 69 na sveže preoblekel uspešnico iz leta 1989 Baby blue.

Pesem so člani zasedbe Pop Design prepevali leta 1989, ko so se predstavili na takratni Jugoviziji. Pri predelavi skladbe so sodelovali Miro Čekeliš (Hazard, Rendez Vous), Zvone Tomac (Kingston), glasbeni urednik Dragan Bulič in Aleš Bolk (Malibu, Nočni skok).

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

28. oktobra 2021

frkanje » Levo & desno «

Moderni sužnji Suženjstvo je spet med nami. Moderni sužnji ves ljubi dan čepijo na Facebooku in zastonj delajo za Zuckerberga.

⏫

Na eni od številnih poučnih delavnic o spretnosti metanja mehkih vrečk v leseno luknjo v plankah, novi ameriški družabni igri, ki se ji v Šaleški dolini reče »štrbunk«, je vsestranski organizator pri velenjskih upokojencih Ivo Druks vpeljal nekaj novosti (predvsem vajo v domačem wc-ju). Na tekmi rokodelcev ŠPZDU na mestnem trgu mu pri skrbnem beleženju rezultatov očitno ni šlo vse po protokolu. Verjetno je bilo premalo vaj.

Jasniču je le jasno Da poslanci stranke Desus glasujejo po svoje, postaja jasno tudi Jasniču.

Predvolilni patroni?

Poštarji pravijo, da pri njih patroni s pošto ne potujejo. Se marsikomu zdi, da poslance koalicije bolj kot neznanci s patroni ogrožajo volivci.

Mineštra Cepljeni, necepljeni, izolirani, neizolirani, preboleli, okuženi, to je pri nas vse ena mineštra, ki se pod pokrovko vse lepše duši.

⏫ ⏩

Stara sošolca Kajetan Čop in Mitja Acman se pogovarjata o kulinaričnih lutkah. Mogoče pa celo nastane kakšna sveža in okusna lutkovna predstava. Kdo ve, pustimo se presenetiti. »Prav si imel, Dimitrij, res je frajersko pri koritu,« se je predsednik Šaleškega študentskega kluba Jošt Kodrič namuznil starejšemu kolegu iz mladinskih vrst Dimitriju Amonu, ki je danes direktor Rdeče dvorane. »Nikar se ne navadi, saj ne boš dolgo tu, če se boš preglasno hvalil,« mu je svetoval v upanju, da Čvek ne bo pograbil priložnosti in pogovor vzel iz konteksta.

Union postaja Štajerc Nič ni več, kot je bilo. Ker se je Union razpasel tudi po Štajerskem, ga bo Heineken varil kar v Laškem.

ZANIMIVOSTI

Kolumb odkril Ameriko skoraj 500 let kasneje Čeprav je že nekaj časa znano, da so bili Vikingi prvi doslej znani Evropejci, ki so prišli v Ameriko, pa je bilo dokazovanje datuma njihovega prihoda vseeno precej negotovo. Odkar je bila odkrita njihova naselbina v kraju, znanem kot L'Anse aux Meadows v Novi Fundladniji, pa je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo raziskovalcem uspelo postaviti tudi natančnejši datum njihovega prihoda.

Sedaj raziskave lesenih artefaktov kažejo, da so bili skandinavski bojevniki na celini aktivni že pred natanko 1000 leti. Stare Islandske sage – nordijske epske pripovedi, ki so sicer nastale kasneje, pripovedujejo o Leifu Eriksonu, sinu Erika Rdečega, ki je v mladosti moral skupaj s starši z Norveške zbežati na zahod, na Islandijo. Njegov sin Leif je bil zaradi umora tudi od tam izgnan, a se je namesto na Norveško odpravil na zahod in odkril Grenlandijo. Nekoč naj bi pomotoma, ko se je vračal z Norveške, odkril Ameriko. Novo odkrito deželo je poimenoval Vinlandija. Pred tem naj bi pristal še na dveh območjih, ki jih je poimenoval Helluland in Markland. Vikingi naj bi nato Ameriko obiskovali vsaj še do leta 1347. Ali je bila odkrita naselbina L'Anse aux Meadows v Vinlandiji, še ni jasno, je pa sedaj jasno, kdaj so naselbino zgradili.

Raziskave lesenih artefaktov namreč kažejo, da so bili skandinavski bojevniki na novi celini aktivni pred natanko 1000 leti. To pomeni, da so prvi ljudje, ki so prečkali Atlantski ocean in prišli v Ameriko, prehiteli Kolumba najmanj za 471 let. V naselbini L'Anse aux Meadows, na severnem delu polotoka Nova Fundlandija, so raziskovalci določili natančno letnico gradnje po zaslugi dveh virov: posekanega lesa in sončne nevihte, ki se je zgodila pred več kot tisoč leti. Ko so Vikingi dosegli L'Anse aux Meadows, so drevesa posekali s kovinskimi rezili (kar se vidi po posebnem rezu), ki jih domorodci, ki so takrat živeli na tem območju, niso imeli. Leseni kosi, ki so jih našli v naselju, so bili ostanki treh različnih dreves. Znotraj teh kosov so lahko razbrali letnice na

kolobarjih oziroma branikih, ki so vsebovali enake spremembe v letu 993. Znanstveniki so za to leto že pred tem ugotovili, da je prišlo do velike sončne nevihte, ki je povzročila spremembe na opazovanih letnicah dreves. Vsi trije leseni ostanki kažejo isti znak sončne nevihte, in to natanko 29 let preden so bila drevesa podrta.

Tako so določili datum, da so Vikingi debla za gradnjo podrli leta 1021 našega štetja. Torej so Vikingi Ameriko odkrili vsaj pred 1000 leti in 471 let pred Kolumbom.

Noži in žeblji iz lesa čvrsti kot jeklo Znanstveniki z ameriške univerze v Marylandu so zasnovali metodo, s katero lahko navaden les postane 23-krat trši od običajnega, zato ga lahko uporabimo za izdelavo ekološkega, a povsem uporabnega jedilnega pribora.

Znanstveniki z ameriške univerze v Marylandu so pri eksperimentiranju z različnimi metodami obdelave lesa prišli do precej

nenavadnega rezultata. Uspelo jim je ustvariti novo obliko tega naravnega materiala, ki je dovolj močan in trd, da se iz njega lahko izdelajo uporabni predmeti, ki bi jih sicer naredili iz jekla. Da bi dokazali uspešnost tega načina kaljenja lesa, so iz njega izdelali nož in žebelj – oba sta ostra in trda, kot da bi bila jeklena.

Skrivnost takšnega trdega lesa je v celulozi, ki predstavlja 40–50 % tega materiala, sama po sebi pa ima zelo visoko razmerje med trdnostjo in gostoto, primerljivo s keramiko, kovinami in z različnimi polimeri. Preostali material, kot je lignin, ni tako trden, zato so ga znanstveniki uspešno odstranili. Ker pa lignin daje strukturo lesa, so morali to strukturo ohraniti. Končno je njihova obdelava sestavljena iz dveh korakov – v prvem se s kemičnim postopkom iz lesa ekstrahira lignin, material pa postane prožen in mehak. Tak material nato izpostavijo povečanemu tlaku in visoki temperaturi,

da iz njega izhlapi voda ter poveča njegovo gostoto. Ko bodo postopek naredili cenovno sprejemljiv, ima nov material (ki je tudi ekološko ustrezen) neizmerno široko paleto uporabnosti.

žetonov (NFT) in za zbiratelje, ki cenijo tovrstno umetnost in zbirajo digitalna potrdila o lastništvu. Hobbes je svojo prvo zbirko poimenoval Fidenza. Sestavlja jo 999 umetniških del, izdanih v obliki NFT, ki so bila vsa razprodana v kratkem času. Ena od teh umetnin je bila to poletje na seDigitalni umetnik Tyler Hobbs kundarnem trgu prodana za kar je zaslovel po svojih futurističnih 3,3 milijona dolarjev, a to ni nič digitalnih umetniških delih, ki jih v primerjavi s tem, kar je umetniustvarja s pomočjo računalnikov, ku uspelo prodati pred kratkim. programiranja in sodobnih tehHobbs je svojo drugo digitalnologij nasploh. Njegovo ume- no zbirko generativne umetnosti tnost opisujejo kot 'generativ- imenoval Incomplete Control in no', torej tisto, ki jo ustvarjajo jo ponudil na trgu NFT – čeprav računalniški algoritmi na podlagi še ni bila ustvarjena. Kupci so danih parametrov. Hobbs samo imeli možnost licitirati za 'zlate žetone', ki bi jim omogočili lastništvo enega umetniškega dela.

Ta dela bo Hobbs ustvaril na posebnem dogodku v New Yorku, ki bo potekal od 9. do 12. decembra, lastniki žetonov pa jih bodo nato lahko zamenjali za Kupili NFT, a umetnin še nimajo. prave NFT in prava umetniška dela. Prvih 50 'zlatih žetonov' je bilo prodanih na dražbi prejšnji teden, za skupno 1.800 ether (ETH je kriptovaluta, podobna kot Bitcoin) ali več kot 7 milijonov dolarjev. Preostalih 50 žetonov bo na Fidenza #313, prodana za 3,3 milijone voljo po znižani ceni, vendolarjev dar le lastnikom nekaterih prejšnjih Hobbsovih ustvarja navodila in programira žetonov. Vsi lastniki žetonov se algoritme, potem ko je umetni- bodo morali fizično udeležiti ško delo narejeno, vanj ne posega omenjenega dogodka likovnega več. Ta oblika digitalne umetnosti ustvarjanja, šele nato pa bodo je idealna za prodajo v obliki ne- imeli priložnost videti, za kaj so nadomestljivih digitalnih (token) dali milijone.

Nova manija

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 13

V času njenega odraščanja je bil učiteljski poklic precej cenjen. A ni ga izbrala zato. Na nek način ga je čutila že v otroštvu. V gimnaziji se je navdušila za kemijo in biologijo. Študirala je v Mariboru, kjer se je rodila, leta 1982 pa jo je življenje prineslo v Velenje, na Osnovno šolo Gustava Šiliha, kjer je najprej kot učiteljica kemije in biologije, nato tudi kot pomočnica ravnatelja Alojza Toplaka in dobro desetletje kot ravnateljica, službovala skoraj celo delovno dobo, letos pa je ravnateljevanje predala in vstopila v tretje življenjsko obdobje. »Ravnateljevanje mi je predstavljalo velik izziv, s katerim sem se spopadla z veliko resnostjo in se nalogam na trenutke morda celo preveč predala. Ni bilo vedno lahko. A jaz hitro pozabim na tisto slabo in gradim naprej na dobrem,« pravi Liljana Lihteneker, ki je imela srečo, dodaja, da je lahko vodila kolektiv, v katerem je dozorela kot učiteljica, preden je stopila v čevlje pomočnice ravnatelja in kasneje ravnateljice. »Če ne bi vedela, skozi kakšne faze gredo učitelji pri kariernem razvoju in kaj vse pri tem doživljajo, jih ne bi razumela. Vodja pa mora razumeti sodelavce, jim podati roko, biti v oporo, zaznati stiske in se odzvati. Ker sem kolektiv res dobro poznala, sem lahko z vsemi korektno delala. Mislim, da nam je uspelo prepoznati močna in šibka področja posameznikov in jim omogočiti delo na tistih, na katerih se dobro počutijo in so zato bolj uspešni. Zato smo lahko izvajali obilico najrazličnejših projektov. Seveda ni bilo vse bleščeče. Pomembno pa je, da smo težave razvozlali skupaj in šli naprej.«

Prejšnje dni smo si lahko v Velenju oblizovali prste, saj so se vrstili številni kulinarično obarvani dogodki. Pestro je bilo tudi zaradi Tedna kulturne dediščine, ki je potekal ob Dnevih kulturne dediščine. Nekaj dni pa smo tako dobro jedli tudi zato, ker letos Slovenija nosi laskavi naziv Evropska gastronomska regija 2021. Naziv podeljuje Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem z namenom, da bi za daljše obdobje povečal prepoznavnost kulturnih in kulinaričnih posebnosti v določeni državi ali regiji. Obenem s projektom spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost v kulinariki in ozaveščajo o boljši prehrani, tako pa izboljšujejo standarde trajnostnega turizma. Tako smo pretekle dni začutili ustvarjalnost in kulinarično inovativnost tudi v Velenju. Tudi to nas je spodbudilo, da smo na pogovor povabili mladega kuharja iz Velenja, Roberta Anžeta Blažiča, ki je v letošnji sezoni MasterChef gledalce prepričal s svojo srčnostjo.

Razmišljal je o tem, kako bi še izboljšali velenjsko kulinarično ponudbo, pa o svojih željah, ciljih …

Pri uresničitvi sanj mu želimo le najboljše. Meja je nebo, pravijo.

Kako bi se opisal v eni povedi? »Sem preprost, skromen fant, ki rad uživa ob dobri hrani, pijači in družbi.« Kdo je bil Anže pred MasterChefom in kdo je Anže sedaj? »Pri sebi ne opazim nobene

13

POGOVOR

28. oktobra 2021

»Otroke moramo naučiti razmišljati« O izkušnjah v učiteljskem poklicu skozi čas in pogledih na nekatere sodobne izzive učiteljev pri opravljanju poslanstva smo se pogovarjali z nedavno upokojeno ravnateljico Liljano Lihteneker V času njenega ravnateljevanja je OŠ Gustava Šiliha kot prva v Velenju uvedla formativno spremljanje znanja – procesa izboljšanja učenja, v katerem učitelj in učenec sodelujeta pri zastavljanju in doseganju posamezniku prilagojenih ciljev. »Na zavodu za šolstvo, ki ga zelo spoštujem, so nas prepoznali kot kolektiv, ki je pripravljen delati.

Ponudili so nam sodelovanje v projektu Linpilcare, ki učitelje spodbuja k rasti in iskanju novih načinov poučevanja. Skupaj smo stopili na pot formativnega spremljanja in zgodil se je mali čudež. Nekateri učitelji so se pri tem tako dobro znašli, da so prerasli sami sebe in začeli pridobljeno znanje in izkušnje podajati kolegom iz cele Slovenije, ki so se k nam hodili učit. Velik korak smo naredili na področju uvajanja in spremljanja kakovosti v vzgojno izobraževalno delo, bili smo mentorska šola, ki predaja znanje s tega področja.«

Sodobni izzivi šolstva pri izobraževanju in vzgoji

Od začetka njene kariere do danes se je paradigma šolstva zelo spremenila že pred epidemijo, posebno pa zaradi nje. Učitelji so morali čez noč spremeniti način dela. Hitro so se prilagodili in opolnomočili, a sogovornica predvideva, da bo v razvoj poučevanja na daljavo treba vložiti še veliko energije. Prav tako pa

Liljana Lihteneker: »Mislim, da si učitelji lahko povrnejo spoštovanje, ustvarijo avtoriteto z doslednim, korektnim delom.«

v razvoj drugih sodobnih pristopov k vzgoji in izobraževanju. »Vprašanje, kaj so danes naloge šole, je bilo aktualno v vsakem obdobju. V informacijski dobi je osnovna stvar, ki jo mora učitelj naučiti učenca, razmišljanje. Ne smemo pa zanemariti vzgojnega elementa šole,« izpostavi. Šola namreč ne daje le znanja, ampak tudi razne veščine za življenje. Pri pouku in raznih drugih šolskih vsebinah učitelji usmerjajo tudi vedenje učencev. »Vzgoja doma je vzgoja posameznika in skupine, vzgoja v šoli pa

vzgoja skupine. Brez pravil vedenja v skupini vlada anarhija. Učitelj mora posegati v vzgojo in pri tem potrebuje podporo staršev, saj imajo skupni cilj.« Včasih pa ne najdejo skupnega jezika. »Ko primerjam odnose med učenci in starši ter učitelji nekoč in danes, opažam, da je včasih bilo več spoštovanja do učiteljeve osebnosti in dela. Večinoma sem srečevala čudovite starše, nekatere pa je bilo treba opomniti, da so otroke dolžni vzgojiti. Otroci imajo vedno več pravic, kar je prav, a imajo tudi dolžnosti – oboje je treba

uravnotežiti in spoštovati tudi učiteljeve pravice. Učitelj se včasih znajde v primežu med pravicami otrok, tudi neopravljenim delom staršev, kar na škodo učencev ovira njegovo delo. Mislim, da si učitelji lahko povrnejo spoštovanje, ustvarijo avtoriteto z doslednim, korektnim delom. Morajo pridobiti zaupanje staršev, kar je včasih težko in zahteva veliko energije.

Starši pa morajo spoznati, da so učitelji njihova podaljšana roka.

Niso nasprotniki njihovih otrok, temveč delajo v njihovo korist.

Vsi pa delamo napake – učitelji, starši, ravnatelji, a z razumevanjem in s sodelovanjem se iz njih lahko učimo in napredujemo.« Razlog za spremembe v odnosu splošne javnosti do učiteljskega poklica in šolstva nasploh, ki se v javnih razpravah kaže v posplošenih sodbah o (ne)delu učiteljev, (ne)smiselnosti učnih vsebin, (ne)učinkovitosti šolskega sistema in podobnih temah, vidi v spremembi moralnih vrednot na družbeni ravni, ki vplivajo na odnose otrok do staršev in učiteljev ter staršev do učiteljev. »Včasih je bil celoten družbeni sistem takšen, da so učitelji predstavljali avtoriteto, so jo imeli in tudi uveljavljali. Seveda se je to spremenilo, morajo pa ostati meje. Treba je ustvariti okolje, v katerem učitelj lahko opravi svoje poslanstvo,« pove in poudari še, da je treba na nivoju izobraževanja bodočih učiteljev storiti več za

Najraje kuha svojim prijateljem Na pogovor smo povabili mladega Velenjčana Roberta Anžeta Blažiča, ki je s svojo energijo navduševal v oddaji MasterChef 2021

razvoj njihovih praktičnih kompetenc, da se bodo lažje uveljavili in zmogli odigrati tako svojo izobraževalno kot vzgojno vlogo.

Prav mladi učitelji so namreč zaradi napetosti, ki se pojavljajo v odnosih z nekaterimi učenci in starši, v večjih stiskah. »Žal mora miniti kar nekaj let, da sveže diplomirani učitelj usvoji rutino pedagoškega poklica.«

Kakšne lastnosti mora imeti človek, da je lahko uspešen in zadovoljen v učiteljskem poklicu?

»Celosten pogled na učiteljski poklic sem dobila, ko sem začela voditi kolektiv, spoznavati in primerjati delo posameznih kolegov. Dober učitelj mora biti srčno odprta oseba, empatična, ljubeča do otrok – to je osnova.

Pomembno je, da se učitelj kot oseba spoštuje. Tako lahko pridobi spoštovanje učencev in nima težav z disciplino. Mora biti močna, trdna oseba, ki je zmožna prenesti marsikaj in se je pripravljena nenehno učiti, prilagajati, spreminjati, kakor se spreminjajo otroci in šolsko delo. Površinsko gledano ima ta poklic veliko prednosti, kot so počitnice in delovni čas, o katerem se zdaj veliko govori. Pedagogi za svoje delo potrebujejo svobodo, fleksibilnost in je njihovo delo težko uokviriti v predpisane ure. Učitelj pa ima v ozadju učnih ur vedno veliko dela – tudi popoldne, tudi med počitnicami. Zato je zelo zgrešeno, če se kdo odloči za učiteljski poklic samo zaradi njegovih prednosti,« razmišlja Liljana Lihteneker in z zadovoljstvom sklene, da med njenimi kolegi prevladujejo tisti, ki si zaslužijo poklon za opravljanje velikega poslanstva. 🔲

Tina Felicijan

storili prvi korak na poti proti svojim sanjam? »Vsem mladim, ki se bojijo narediti prvi korak na poti proti svojim sanjam, bi dejal, da naj nehajo sanjati, dovolj je bilo sanjarjenja, treba je narediti korak.

Vem pa, da so tisti prvi koraki vedno najtežji.« Kaj najraje kuhaš trenutno in kaj je tvoja najljubša jed? »Najljubše jedi nimam, ker rad jem vse, kar je dobro pripravljeno. Najraje pa kuham za svoje prijatelje.«

Robert Anže Blažič: »Od nekdaj si želim imeti svojo gostilno, ampak se zavedam, da sem za to mogoče še malo premlad. Nočem biti zaletav, zato bom na to priložnost še malo počakal.«

spremembe pred in po oddaji, mogoče sem malo dobil na samozavesti, ostale lastnosti so ostale na svojem mestu.«

rad preživljam v družbi prijateljev. Rad sem med ljudmi, zato ves svoj prosti čas izkoristim za druženje.«

Kaj pa je drugače, kaj se je spremenilo, ko si prišel iz oddaje? »Ko se je oddaja začela predvajati, me je veliko ljudi prepoznalo, ustavilo, se želelo pogovarjati in slikati z mano. Odprla so se mi tudi mnoga vrata.«

Kaj ti daje največ energije v življenju? »Največ energije mi dajejo točno tiste stvari, ki mi največ energije tudi poberejo, in to so žurke.«

Kaj rad počneš, ko nisi v kuhinji? »Kadar nisem v kuhinji, čas

Si zelo mlad, pred teboj je še vse življenje. Kaj so tvoje sanje, želje za prihodnost, kje se vidiš?

»Od nekdaj si želim imeti svojo gostilno, ampak se zavedam, da sem za to mogoče še malo premlad. Nočem biti zaletav, zato bom na to priložnost še malo počakal.«

resnično radi zahajali? Kaj nam manjka v smislu kvalitetnejših restavracij? Imaš kakšen predlog glede ponudbe v Velenju?

Kakšna se ti zdi velenjska ponudba kulinarike? »Po mojem mnenju je v Velenju premalo dobrih restavracij, kamor bi Velenjčani lahko šli.«

»Po mojem mnenju v Velenju manjka še kakšna dobra domača kuhinja, ki je blizu vsem ljudem.

Iz stare domače kuhinje je možno ustvarit tudi veliko dobrih modernih jedi. Se mi zdi, da je domačnost ljudem vedno blizu.«

Kakšno restavracijo bi morali imeti v Velenju, da bi ljudje tja

Kaj bi svetoval mladim, ki se še iščejo, pa nimajo poguma, da bi

Prejšnje dni je bilo Velenje kulinarično obarvano. Trenutno potekajo Dnevi kulturne dediščine, zgodil pa se je tudi Teden kulturne dediščine. Slovenija se sicer lahko pohvali tudi z laskavim nazivom za Evropsko gastronomsko regijo 2021. Kaj bi rekel, da je v slovenski kuhinji posebnega; zakaj smo lahko ponosni na našo kulturno dediščino? Se lahko slovenska kulinarika kosa z drugimi po svetu? »Slovenska kuhinja je na vrhunskem nivoju, žalosti me samo to, da se ne znamo dovolj pokazati.

Mislim, da je ogromno malih biserov po Sloveniji, ki blestijo v kuhinji, pa se ne znajo predstaviti, pokazati ali pa za to morda nimajo poguma. Definitivno pa uvrščam slovensko kuhinjo v sam vrh, če primerjamo kuhinje iz celega sveta.« 🔲

Lara Oprešnik

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

REPORTAŽA

V Tednu otroka in ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja je Center za duševno zdravje otrok, mladostnikov in odraslih 8. oktobra organiziral dan odprtih vrat s poudarkom na osrednji temi letošnjega dne, in sicer Duševno zdravje v neenakem svetu. Center za duševno zdravje odraslih Velenje deluje od novembra 2019 in ima sedež v Zdravstvenem domu Velenje. Z njim se je razširila in dopolnila obravnava na področju duševnega zdravja odraslih, ki vrsto let teče v okviru dveh specialističnih ambulant: psihiatrične in klinično psihološke. Ravno zaradi več desetletne prisotnosti delovanja na tem področju so določene dejavnosti dobro prepoznane (novi programi nekoliko manj), kar so skušali premostiti z dogodki, kot je dan odprtih vrat, v uvodu pove vodja Centra za duševno zdravje odraslih, mag. Danica Veternik Dražnik, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije.

28. oktobra 2021

Duševno zdravje v neenakem svetu Centri za duševno zdravje odraslih so na posamezniku prilagojen način odgovor na vse potrebe odraslih na področju obravnave težav v duševnem zdravju, razen odvisnosti od prepovedanih drog – Stereotipi, predsodki in diskriminacija lahko ljudi oropajo pomembnih življenjskih priložnosti

V današnjem svetu na vseh področjih življenja vlada zelo hiter tempo

Kriza prinesla več obravnav

S pojavom epidemije se je spremenil njihov način dela, ponudili so več svetovanj in obravnav preko medijev (telefonov, video-obravnav). Kaj ugotavljajo? »Hitro se je pokazalo, da so se potrebe po naših storitvah še povečale.

Tudi sedaj preglede in obravnave izvajamo v živo v ambulantah, na terenu in na domu obravnavanega pacienta (Skupnostna psihiatrična obravnava).

Poleg tega obravnave izvajamo tudi po telefonu in videoklicu. Ob kurativni dejavnosti imamo organiziran tudi telefon za psihološko podporo ob epidemiji, na katerem svetujeta psihologinji Centra za krepitev zdravja.« Se z duševnimi težavami pogosteje spopadajo ženske ali moški, starejši ali mladostniki? »Težko je reči, kdo se pogosteje spopada. V vsaki od navedenih skupin imamo še posebej ranljive posameznike. Gre za ljudi s slabšimi prilagoditvenimi sposobnostmi in šibkejšo psihološko odpornostjo. Dejavnikov za nastanek duševnih motenj je več, stres pa je med njimi zagotovo pomemben.

Omeniti velja psihične motnje. Pogostejše so depresija, motnje s spektra anksioznosti (tesnoba v zvezi z zdravjem, generalizirana anksiozna motnja, socialna anksioznost), posttravmatska stresna motnja in obsesivno kompulzivna motnja,« našteva vodja centra mag.

Danica Veternik Dražnik.

Strokovnjaki v Centru za duševno zdravje odraslih ob soglasju pacienta stremijo k povezovanju z različnimi zunanjimi skupinami in inštitucijami, kjer je to potrebno in izvedljivo, ter na ta način delujejo lokalno povezano.

Za premagovanje predsodkov je treba spremeniti predvsem materialno realnost ljudi z duševnimi boleznimi, kar pomeni, da je treba zagotoviti dovolj dobro plačano delo, da bodo lahko začeli uveljavljati svoje pravice in zmožnosti. Potrebna je torej sprememba političnih in ekonomskih odnosov. Njihovega vedenja pa ne ocenjujejo napačno le laiki, temveč tudi strokovnjaki. Langer in Abelson sta leta

Čakalne dobe so problem, ki traja že vrsto let

»Da so čakalne dobe v službah duševnega zdravja predolge, strokovnjaki opozarjamo že vsaj dvajset let, vendar je bilo to v naši državi ves čas porinjeno na stran. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila v Sloveniji vzpostavljena mreža služb, ki so delovale znotraj t. i. mentalnohigienskih dispanzerjev. To je bil model dobre prakse, ki pa zaradi šibkega zavedanja pomembnosti tega področja v družbi ni bil vzdrževan in je danes močno okrnjen. Čakalne dobe so nedopustno dolge zaradi kadrovskega primanjkljaja ustrezno usposobljenih strokovnjakov na področju duševnega zdravja. S Centri za duševno zdravje se skuša odgovoriti na te vrzeli, vendar pa je ključnega pomena pridobiti – izobraziti ustrezno usposobljen kader, speci-

1974 izvedla eksperiment, v katerem sta skupini analitskih psihoterapevtov pokazala videoposnetek razgovora z mladim moškim. Prvi polovici strokovnjakov so povedali, da fant prosi za delo, drugi pa, da je psihiatrični pacient. Kljub temu da so gledali isti posnetek, je druga skupina psihoterapevtov ocenila njegovo vedenje kot bistveno bolj moteno od psihoterapevtov v prvi skupini (po Corrigan, 2005).

aliste psihiatrije in klinične psihologije, kar bo terjalo svoj čas. Nacionalni program duševnega zdravja predvideva vzpostavitev 25 centrov za duševno zdravje odraslih.«

Duševne motnje so pogosto stigmatizirane

Ljudje in družba se ljudi z duševnimi motnjami pogosto izogibajo in bojijo.

Zakaj? »Resda je stigma širok koncept, ki združuje komponente označevanja, stereotipiziranja, kognitivnega ločevanja, čustvene reakcije in diskriminacije. Ima torej kognitivno, čustveno in socialno komponento, ki se v končni meri izrazi tako, da ljudje izgubijo status. S stigmo tesno povezan pojem so predsodki, ki so napačna prepričanja in ideološki konstrukti, slonijo na stereotipiziranju in poenostavitvah, kot je na primer »duševni

bolniki so nevarni«. Vedenje duševnih bolnikov se zaradi predsodkov lahko oceni kot »čudno«, čeprav je običajno ali povprečno, kar so potrdili v več študijah.

Označene ljudi se izloča z izogibanjem, s pasivnim odklanjanjem ali z ignoriranjem. Stereotipi, predsodki in diskriminacije lahko ljudi oropajo pomembnih življenjskih priložnosti in jim onemogočijo doseganje njihovih ciljev, pomenijo slabšo kakovost življenja in večjo nevarnost ponovitve bolezni,« opiše Veternik Dražnikova, ki potrdi, da se stigmatizacija duševnih bolnikov ne zmanjšuje.

Kako deluje Center za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog?

»V Sloveniji je vstop v ta center možen od leta 1995. Glavno pozornost

Društvo vseh generacij Športno-rekreativno društvo Gavce – Veliki Vrh praznuje 20 let delovanja – V ospredju igranje namiznega tenisa, pohodništvo, druženje na izletih, veliko pozornosti namenjene urejanju športnega centra Tatjana Podgoršek

Športno-rekreativno društvo Gavce – Veliki Vrh praznuje 20-letnico delovanja. Njegovi ustanovitelji in predsedniki so prepričani, da v občini Šmartno ob Paki opravljajo pomembno društveno dejavnost, saj so njihove aktivnosti namenjene vsem generacijam.

Društvo upravičilo pričakovanja

Janko Avberšek, eden do ustanoviteljev in tudi predsednikov društva, je na vprašanje, kakšen je bil cilj njegove ustanovitve glede na to da so v lokalni skupnosti že tedaj imeli občani možnosti za izvajanje športnorekreativne dejavnosti, odgovoril: »Predvsem približati šport in rekreacijo čim širšemu krogu krajanov čim bližje njihovemu

namenjamo zdravljenju osnovne bolezni (odvisnost od prepovedanih drog).

Odvisnost je definirana kot kronična bolezen in se zdravi z nadomestnimi zdravili. Cilji so izboljšanje kvalitete življenja in zdravja odvisnika, izboljša se tudi kvaliteta življenja njihove družine in deluje se v korist celotne družbe (zmanjšanje smrtnosti, nalezljivih bolezni, kriminalnih dejanj). Odvisnosti od prepovedanih drog so pogosto pridružene odvisnosti od dovoljenih drog (alkohol, igre na srečo, internet, odnosi) kot tudi razne duševne motnje.

Vse omenjene vsebine skušamo pokrivati. V timu imamo specialista psihiatra, možnost pogovora in terapije nudi tudi psihologinja. Nudimo pomoč pri pripravi odvisnika za druge programe zdravljenja: Detoksikacijski oddelek v Ljubljani, Komune za zdravljenje odvisnikov in Terapevtske skupnosti.«

domu. Ideji za ustanovitev društva je botrovala želja mladih vaške skupnosti Gavce – Veliki Vrh po ureditvi priročnega igrišča, kjer bi lahko vsak dan igrali nogomet ali izvajali kakšne druge oblike rekreacije. Zanje je bila namreč pot v 4 kilometre oddaljeno Šmartno ob Paki za to predaleč. Naši predhodniki so jim prisluhnili, našli prostor zanj, mi pa smo se zadeve lotili bolj sistematično.« Pojasnil je, da so se s Slovenskimi železnicami dogovorili o uporabi prostora ob železniški progi Šmartno ob Paki–Velenje in ga v letih 2000 ter 2001 preuredili v danes lep športni center, primeren za rekreacijo vseh generacij krajanov.

In prav pri urejanju tega centra se je maja pred 20 leti porodila ideja o ustanovitvi društva, ki bi pokrivalo potrebe po

tra. Blizu 600 prostovoljnih ur na leto namenijo za to.

Avberšek je prepričan, da je društvo doslej povsem upravičilo pričakovanja ustanoviteljev in njegovih članov. Teh je blizu 300 in v vsaj zadnjih 10 letih ostaja njihovo število enako. Poleg krajanov severnega dela občine vidijo v njem priložnost za svoje športno -rekreativne potrebe tudi krajani občini Šmartno ob Paki sosednjih okolij.

Pohodništvo, namizni tenis, gobe, tematski izleti …

»Gonilna sila« društva in nekateri njegovi predsedniki (od leve proti desni): Franc Mori, Jože Šantl, Drago Nežmah, Janko Avberšek in Matjaž Škripač

športu in rekreaciji predvsem krajanov severnega dela občine Šmartno ob Paki. Sogovornik je še povedal, da so bili ob začetkih izgradnje centra redki kra-

jani, ki pri tem niso sodelovali s prostovoljnim delom, tudi z lastnimi prispevki. Še vedno se najdejo taki, ki danes sodelujejo pri vzdrževanju in urejanju cen-

Ob vseh izzivih je trenutno v ospredju epidemija, ki že sama po sebi predstavlja stresno situacijo. Epidemija covida-19 ni samo velika grožnja telesnemu zdravju, temveč ogroža tudi duševno zdravje, saj med njo prihaja do dolgotrajnega povečanega občutka strahu in negotovosti, zmanjšanih socialnih stikov zaradi karantene, stigme, želje po vrnitvi v razmere, kakršne so bile pred epidemijo, ter spremenjenih ekonomskih razmer zaradi zastoja gospodarstva. Mag. Danica Veternik Dražnik, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije, še izpostavi, da so se pri nekaterih ljudeh psihološke težave že razvile, pri nekaterih se bodo izrazile kasneje. »Tudi sicer je pričakovati, da se bodo nekatere spremembe vsakodnevnega vedenja ljudi kazale še nekaj časa (nekateri želijo ohranjati delo od doma, v porastu je št. otrok, ki se šolajo od doma …). Veliko je odvisno od tega, kako dolgo bodo ukrepi še potrebni. V krizni situaciji gre vedno za proces, več korakov, različno dolgih, ki vključujejo tudi padce. Pa vendar na osebnem nivoju kriza lahko pomeni tudi možnost za novo odločitev, za razvoj. Uporaba krizne situacije je torej lahko tudi pozitivna v smislu konstruktivnosti. Poskusimo na novo doživeti občutke smisla in pomena življenja, spremenimo lahko svoj odnos do zdravja.«

V društvu gojijo pohodništvo, namizni tenis pa je društvena paradna disciplina. V zimskem času poteka občinska liga, poleg tega pripravi sekcija še dan namiznega tenisa v občini ter turnir ob božično-novoletnih praznikih. Deluje še gobarska sekcija, ki ima med drugim v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki svoj »paviljon«. Poleg omenjenega je društvo še soorganizator srečanja krajanov vaške skupnosti Gavce – Veliki Vrh. Po besedah aktualnega predsednika društva Matjaža Škripača je epidemija covida-19 močno ohromila oblike dru-

🔲

Jasmina Škarja

ženja, ni pa jih ustavila pri nadaljevanju urejanja športnega centra. V tem času so namreč poskrbeli za boljšo varnost uporabnikov, položili na priročno igrišče umetno travo, nekatere aktivnosti pa jih še čakajo.

Poleg zapisanega nameravajo v prihodnje nameniti še več pozornosti mladim, njihovim pobudam za izvajanje športnih dejavnosti, več aktivnosti bi radi pripravili za nežnejši spol, znova nameravajo organizirati test telesne vzdržljivosti za vse občane občine Šmartno ob Paki. Na seznam pa so med drugim pripisali še izvedbo turnirja v namiznem tenisu in šahu, v spomin na njihovega zavzetega člana Ludvika Golčmana.

V društvenih prostorih hranijo kar nekaj pokalov in medalj z raznih turnirjev in srečanj, na posebej vidno mesto pa bodo zagotovo postavili občinsko priznanje – plaketo občine Šmartno ob Paki, ki jo bodo prejeli ob prazniku lokalne skupnosti 11. novembra. 🔲

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 15

V občinah Šaleške doline je manj bolezni neposredno pripisljivih alkoholu, kljub temu pa je porast v primerjavi s preteklim obdobjem viden. Občina Šoštanj statistično značilno odstopa od slovenskega povprečja z višjim deležem prometnih nezgod z alkoholiziranim povzročiteljem.

Lucija Beškovnik, dr. med., specialistka javnega zdravja, zaposlena na Območni enoti Celje NIJZ, pojasnjuje, da med bolezni, ki so neposredno pripisljive alkoholu, sodijo: alkoholna bolezen jeter, duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola, alkoholna polinevropatija, alkoholni gastritis, fetalni alkoholni sindrom in druge. »Podatki kažejo, da je hospitalizacija oseb, starejših od 15 let, zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, v občini Velenje znašala 1,5/1000 prebivalcev, v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki pa 1,4/1000 prebivalcev, medtem ko znaša slovensko povprečje 1,9/1000 prebivalcev (velja za povprečje 2015–2019). V primerjavi s preteklim obdobjem v občinah Šaleške doline zaznavajo porast teh bolezni. Kazalniki prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji pa kažejo, da občini Velenje in Šoštanj statistično značilno odstopata od slovenskega povprečja z višjim deležem prometnih nezgod z alkoholiziranim povzročiteljem.

Delež nezgod z alkoholiziranim povzročiteljem je znašal v občini Velenje 10,0 %, v občini Šoštanj 16,6, v občini Šmartno ob Paki pa 6,2 %, medtem ko znaša slovensko povprečje 8,8 %.

Alkohol lahko poveča dovzetnost za okužbo

Epidemija koronavirusa je izredna situacija, v kateri mnogi doživljajo negotovost, strah in skrbi. Vse to lahko poveča željo, da bi težave omilili s pitjem alkoholnih pijač. Izsledki 13. vala spletne raziskave NIJZ o vplivu pandemije na življenje kažejo, da je 9 % anketiranih v času pandemije pilo več alkohola kot pred njo. Klub temu obstaja več razlogov, zakaj pitje alkoholnih pijač ni dobra izbira, še posebej v času pandemije. Že dolgo namreč vemo, da obstaja povezava med pitjem alkohola in njegovimi škodljivimi učinki na imunski sistem. Pri virusnih okužbah

Alkohol ogroža na vsakem koraku V občinah Velenje in Šoštanj odstopamo od povprečja prometnih nesreč, ki jih povzročijo vinjeni vozniki

Letos mineva trideset let od davnega leta 1991, ko se je rodila nova država po imenu Republika Slovenija. Množici raznih čestitk in proslav dodajam še nekaj dejstev, kot prispevek h kolektivnemu zgodovinskemu spominu. V času osamosvojitvene vojne se je tudi v Šentilju nekaj dogajalo, čeprav bi nepoznavalec, ki je prebral knjigo »Šentilj in Šentiljčani«, dobil vtis, kot da se ni nič. Čudno je, da v celotni knjigi prelomen čas, ko je nastajala nova država, ni omenjen niti enkrat! To se mi zdi zelo nenavadno. Z željo, da se praznina v vedenju o zgodovinskih dogodkih ohrani, dodajam nekaj informacij.

V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je država začela organizirati strukture tako imenovane »Narodne zaščite« (NZ) po krajevnih skupnostih. Namen je bil,

povzročitelj pod vplivom alkohola. Naš vzorec nikakor ni reprezentativen, ker je sodelovanje med poškodovanci in našim zavodom na prostovoljni bazi. Glede na naše izkušnje in izkušnje samih poškodovancev se ti raje poslužujejo mentorskega pristopa (poškodovanec poškodovancu) kot pa psihološke pomoči v klasični obliki. V Zavodu Vozim tako v okviru programa Vozim življenje po nesreči krepimo psihološko pomoč na osnovi metode "peer to peer" – poškodovanec poškodovancu. Poškodovanec najbolje razume potrebe in stisko drugega poškodovanca, saj se je tudi sam po poškodbi srečeval s podobnimi stiskami in potrebami.«

Več depresije in motenj s spektra anksioznosti V primerjavi s preteklimi obdobji v občini Velenje zaznavajo porast deleža prometnih nezgod z alkoholiziranim povzročiteljem.

Slika prikazuje prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, po občinah v savinjski regiji.

Slika prikazuje stopnjo bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, po občinah v savinjski regiji.

Ena merica alkohola = 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 5 dcl radlerja ali 0,3 dcl žganja.

Odrasel zdrav moški

Ne več kot 2 merici/dan Ne več kot 14 meric/teden

Ne več kot 5 meric ob eni priložnosti

Odrasla zdrava ženska in starejši od 65 let

Ne več kot 1 merica/dan Ne več kot 7 meric/teden

Ne več kot 3 merice ob eni priložnosti

lahko alkohol poveča dovzetnost za okužbo ali prispeva k težjemu poteku bolezni. »Različna prepričanja, da pitje alkohola uničuje koronavirus, da pitje alkoholnih pijač z visokim odstotkom alkohola ubije virus v vdihanem zraku ali da pitje alkohola spodbuja imunost in odpornost proti virusu, ne držijo,« posebej izpostavi Lucija Beškovnik, dr. med.

Prebivalcem Šaleške doline so na voljo različne oblike psihološke podpore

Če pijemo tako, kot opredeljujejo meje, je tveganje za negativne posledice pitja alkohola verjetno nizko. Če pijemo več alkohola, kot opredeljujejo te meje, pa se tveganje za negativne posledice povečuje. Meje manj tveganega pitja alkohola so prikazane v priloženi tabeli. Če oseba dlje časa pije, se lahko pri njej razvije bolezensko stanje, to je odvisnost od alkohola. »Za

odvisnost od alkohola je značilna močna želja po pitju alkohola, nezmožnost nadzora popite količine alkohola, zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola, vztrajanje pri pitju kljub škodljivim posledicam zase in za druge, povečana toleranca – da bi začutili enak učinek alkohola, je potrebna vedno večja količina alkohola, znaki odtegnitve ob prekinitvi pitja alkohola (tresenje rok, glavobol, pospešen srčni utrip, potenje, razdražljivost, nemir). Če pri bližnji osebi opažate vsaj tri od naštetih znakov, ki kažejo na odvisnost od alkohola, ji ponudite podporo pri iskanju strokovne pomoči.« Kje poiskati pomoč? »Prebivalcem Šaleške doline so na voljo različne oblike psihološke podpore, ki naslavljajo problematiko alkohola: Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, Društvo Anonimnih Alkoholikov, Center za krepitev zdravja Velenje, Slovensko združenje za duševno zdravje ŠENT,

Kazalnik »Visoko tvegano opijanje« prikazuje število oseb, starih 15 let in več, ki so se v zadnjem letu vsaj enkrat visoko tvegano opile.

Podatki kažejo, da je bilo leta 2019 v občini Velenje 43,4 %, v občini Šoštanj 41,2 in v občini Šmartno ob Paki 40,0 % takih oseb, medtem ko je slovensko povprečje 42,8 %. Priložena Slika 3 prikazuje visoko tvegano opijanje po občinah v savinjski regiji.

program Dnevni center ŠENT, program stanovanjske skupine, socialna vključenost, zaposlovanje in delovno usposabljanje, psihosocialno svetovanje s terenskim delom, zmanjševanje škode zaradi drog, zavetišče za brezdomne uživalce drog, svetovalnice Posvet ter ostala psihološka podpora in programi s področja preventive duševnega zdravja. Na voljo je tudi telefonska številka 080 51 00 za psihološko podporo ob epidemiji covida-19.«

Mnenja in odmevi Šentilj in Šentiljčani drugič

15

REPORTAŽA

28. oktobra 2021

da bi v slučaju vojne, večjih naravnih nesreč in podobnega pridobili formacije kot pomoč pri varovanju ljudi ali premoženja. Osnova je bil Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, Uradni list SRS št. 35-1575/82 z dne 11. 10.

1982. Tako je bilo tudi v KS Šentilj pri Velenju. Sam sem funkcijo načelnika NZ sprejel v letu 1985.

Sama formacija NZ v okviru sveta KS je bila po zakonu določena dejavnost v okviru Sveta KS za potrebe KS. Ker za aktivacijo enote ni bilo potrebe, je dejavnost do leta 1991 potekala v obliki teoretičnih priprav na bodoče potrebe.

Ob tem je treba pojasniti, da formacija NZ ni imela neke vnaprej sestavljene enote, ampak je bilo predvideno, da se seznami prilagodijo glede na trenutne potrebe in zmožnosti. Po takratni zakonodaji se je lahko vpoklicalo kogarkoli, tudi ženske, vse, ki so bili psihofizično sposobni. Omejitve pa so

bile predvsem zdravstvene narave, družinska stanja, zaposlitev oziroma dejavnost v PGD, CZ itd. Zato so se seznami stalno spreminjali in prilagajali. To stanje je trajalo vse do 28. 6. 1991, ko je bila enota NZ Šentilj pri Velenju po ukazu OŠTO aktivirana. Naloga je bila zaščita vodnega rezervoarja v rajonu Gorica v Šentilju.

Naloga mi je bila ustno posredovana od takratnega predsednika sveta KS Šentilj. Sezname za vpoklic sem sestavljal v skladu s smernicami in z zakonodajo. Sam vpoklic enote pa je izvajala KS s splošno kurirsko službo, organizirano za primer izrednih stanj.

Zanimivo je, da se je o izvajanju varovanja vedelo bolj malo, saj se je izvajalo samo ponoči, ker pa je bilo vojno stanje, je bilo gibanje omejeno, upoštevala pa se je tudi potreba po tajnosti delovanja. Samo varovanje se je začelo 28. 6.

1991, trajalo pa je do 10. 7. 1991,

ko je bila potreba po varovanju umaknjena. Varovanje se je izvajalo 12 dni. V vsem tem času je pri izvajanju te naloge sodelovalo 30 ljudi. Glede na položaj varovanega objekta sem se odločil za obliko dvočlanskih patrulj, ki so se ponoči menjale na dve uri. Izvedel sem tudi kratek tečaj o ravnanju z orožjem in o delovanju patrulj. Ker v tistem času nihče ni znal povedati, kako dolgo bo varovanje trajalo, sem moral delovanje prilagoditi za daljši čas. Postavil sem dva pomočnika, ki sta izmenjaje po dnevih skrbela za menjavo patrulj. To je bilo potrebno tudi zato, ker sem sam moral ponovno v službo. V začetnem obdobju sem menjave izvajal sam. Čisto brez težav pa to delovanje tudi ni bilo. Predvsem je bilo pri razporejanju ljudi treba upoštevati medsebojno razumevanje, imeti posluh za družinske posebnosti in še kaj. Tu je treba omeniti razu-

Okrepiti delovanje preventivnih aktivnosti

Barbara Kos, Zavod Vozim (pobudniki akcije Heroji furajo v pižamah): »V Zavodu sodelujemo z invalidi, poškodovanimi v prometnih in drugih nesrečah.

Trenutno redno sodelujemo s približno 17 poškodovanci, od teh jih je 11 na invalidskem vozičku zaradi posledic prometnih nesreč (paraplegija, tetraplegija).

Trije so se poškodovali v prometnih nesrečah, pri katerih je bil

mevanje družinskih članov zaradi večurnih odsotnosti. Vpoklicani pripadniki NZ so bili civilisti, precej je bilo upokojencev, vsi pa so bili visoko motivirani za izvajanje nalog. Upoštevaje rajon izvajanja varovanja je treba omeniti predvsem osamljenost objekta, saj je od bližnjih hiš oddaljen več 100 m. Najbližja vojaška enota pa je bila oddaljena več kot kilometer.

Ker takrat tudi ni bilo na voljo nikakršnih sredstev zvez, je bilo veliko odvisno od sposobnosti članov patrulje. Poleg tega je tudi treba upoštevati, da smo vsi pripadniki živeli od lastne oskrbe. Glede varnosti se med seboj nismo veliko pogovarjali, saj je bilo vojno stanje, kar je pomenilo nekaj tveganja. Se je pa kasneje po koncu vojnega stanja pojavilo vprašanje varnosti pripadnikov NZ. Pripadnik NZ je bil civilist, opremljen z ustreznim trakom na rokavu in oborožen. Kolikor mi je znano, v »ženevski konvenciji«, ki piše o ravnanju z vojnimi ujetniki, zahtevajo jasno definicijo pripadnosti,

Radomir Mojović, dr. med., spec. psihiater, Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti: »Po psihiatrično in psihološko pomoč k nam prihajajo žrtve prometnih nesreč, ki trpijo za posttravmatsko stresno motnjo (ob tem nimajo težav z alkoholom), ali pa zaradi poglabljanja žalovanja po izgubi bližnjih v prometni nesreči padejo v hudo depresijo. V širši okvir posledic odvisnosti od alkohola sodi tudi izguba vozniškega dovoljenja (poleg družinskih težav, izgube službe, okvar telesnega zdravja), vendar se ne spomnim, da bi po prometni nesreči zaradi vinjenosti povzročitelj sam poiskal psihiatrično pomoč. Statističnih podatkov o zlorabi alkohola med epidemijo nimamo, med drugim valom pa je bilo opazno povečanje števila depresij in motenj s spektra anksioznosti.« 🔲

Jasmina Škarja

Alkohol vpliva na skoraj vsak organ v našem telesu.

Raziskave kažejo, da varne količine alkohola ni. Alkohol lahko že v manjših količinah vpliva na naše mišljenje, presojo, odločanje in vedenje, kar povečuje verjetnost konfliktov, nasilja, nezgod in poškodb. Alkohol še nerojenega otroka ogroža kadarkoli med nosečnostjo.

to sta uniforma in ustrezen znak.

Ostalo po teh definicijah so diverzanti. Znano je, da so pripadniki raznih osvobodilnih gibanj, tudi partizani, imeli veliko težav, beri žrtev, ker jih okupator ni priznaval za vojake. Tudi za to je treba pripadnikom NZ priznati veliko poguma.

Dejstvo, da v zgoraj omenjeni knjigi porajanje nove države ni omenjeno, je nenavadno tudi zato, ker je kar nekaj vaščanov, omenjenih v knjigi, pri tem dejanju tudi sodelovalo. To dogajanje med osamosvojitveno vojno je seveda potekalo z odobritvijo OŠ in pod okriljem Sveta KS Šentilj pri Velenju. Se je pa taisti svet KS po končani vojni nekako ogradil od tega dogajanja in je mogoče tudi tu iskati nekaj vzrokov za luknjo v spominu. Je pa referat za vojne veterane na Upravni enoti pripadnikom NZ podelil status »Veteran vojne za Slovenijo«! 🔲

Ivan Glinšek

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

28. oktobra 2021

Rokometaši Gorenja še za mesto bliže vrhu

Vodile vso tekmo, a skoraj ostale brez prve zmage

V sedmem krogu so si proti Kopru priigrali peto zmago (29 : 23) in napredovali na tretje mesto

V 6. krogu so Velenjčanke premagale Ptujčanke 'samo' s 24 : 23 – Prvi polčas (15 : 10) napovedoval prepričljivejšo zmago

Slab začetek, dober konec. S temi besedami bi lahko opisali dogajanje v velenjski Rdeči dvorani. Državni prvaki dvoboja z moštvom z Obale niso začeli, kot se spodobi za prvaka.

Dobrih dvajset minut v njihovi

nja, kamor je prišel pred sezono 2018/19. V 17. minuti so Koprčani uhajali za tri gole (11 : 8). Nato so prvaki le začeli igrati bolj zbrano in v 21. minuti je Ibrahim Haseljić dosegel prvo izenačenje (11 : 11). Trener gostov Uroš Ra-

brez poraza Celjani. Tudi aktualni podprvak Trimo še ni oddal nobene točke. S tekmo manj je drugi. Na tretjem, četrtem in petem mestu sledijo Velenjčani, Ribničani in igralci Loke s po desetimi točkami.

igri ni bilo želene zbranosti in posledično precej napak, zastreljan tudi kakšen neoviran zicer (tako imenovani strel od blizu).

Gotovo se pozna, da imajo z začetkom tekmovanja v evropski ligi naporen ritem. Takšna je pač usoda prvakov.

Moštvo z Obale je dvoboj začelo zelo samozavestno in v 4. minuti povedlo s 4 : 1. Vmes je njihov vratar Rok Jelovčan ubranil najstrožjo kazen Tilnu Sokoliču. Trener Zoran Jovičić je po razmeroma visokem zaostanku postoma premešal zasedbo in njegovi igralci so počasi začeli postavljati stvari na svoje mesto.

V pravem trenutku se je z dvema obrambama izkazal Emir Taletović. V 14. minuti so maloštevilni gledalci (slabih sto) navdušeno zaploskali v prejšnji sezoni najboljšemu igralcu lige Aleksu Kavčiču (Aljaž Panjtar je bil najboljši vratar) ob njegovem prvem zadetku na tem dvoboju. To je bil je bil že 500. v dresu Gore-

potec je nato z minuto odmora skušal zastaviti ritem domačih.

A to ni pomagalo. Po vrnitvi na igralno površino so z zgrešenim strelom zapravili napad, Sokolič pa je s svojim prvim golom od skupaj petih zadel za prvo domače vodstvo (12 : 11). Z vse boljšo igro z delnim izidom 4 : 1 so si do konca prvega dela priigrali prednost 16:12 in že po polovici igralnega časa odpravili vse dvome o končnem zmagovalcu.

Tudi po vrnitvi iz slačilnice so namreč nadaljevali odlično igro zadnjih minut prvega dela. Po dobrih petih minutah so s sedmim in obenem zadnjim golom Kenana Pajta povedli z najvišjo razliko šestih golov (19 : 13). V 46. minuti so se jim gostje v tem delu drugič približali na tri gole zaostanka (18 : 21), a so domači znova pritisnili in vrnili najvišjo prednost šestih golov (26 : 20), takšna pa je bila tudi na koncu.

To je bila njihova peta zmaga.

Na vrhu lestvice so še vedno

Najboljši strelec dvoboja je bil Kenan Pajt: »Smo v napornem tekmovalnem ritmu. Z Magdeburgom smo začeli nastope tudi v ligi prvakov, v kateri želimo priti čim dlje. Proti odličnem gostom smo dobro igrali.

Proti koncu nam je zmanjkalo tudi malo športne sreče, so pa Nemci seveda veliko bolj izkušeno moštvo. Po tem dvoboju smo morali misli hitro preusmeriti na tekmo s Koprom. Začeli nismo po željah. Precejšen del prvega polčasa smo bili malce preveč živčni, slabo smo igrali v obrambi, preveč napak je bilo tudi v napadu. Toda pravi čas smo strnili naše vrste in pokazali svoj pravi obraz.«

Zaradi zdravstvenih težav v ekipi so rokometašice Velenja novo sezono začele šele v tretjem krogu. Po porazih v naslednjih treh z Litijčanki, Novomeščankami in Ajdovkami so v tekmi z gostjami iz najstarejšega mesta v državi, ki niso niti enkrat vodile, le prekinile črni niz porazov in se končno veselile prve zmage. Zasluženo. Dosegle so jo po veliki borbenosti. Gostje so imele v svoji vrsti strelsko zelo razpoloženi Mineo Kolenko (skupaj deset golov) in Niko Bedrač (šest golov), ki ju niso mogle zaustaviti niti s tesnim pokrivanjem. Ob njiju se je izkazala tudi prva vratarka Tajda Tripkovič s petnajstimi obrambami. Toda tudi domača trenerka Snežana Rodić je imela svojo junakinjo – vratarko Ljiljano Simič (14 obramb), ki je zlasti v prvem polčasu z odličnimi obrambami dajala soigralkam 'veter v jadra'.

Nadvse navdihnjene za igro so bile tudi igralke v polju. V osmi minuti so vodile že s 4 : 1. Do prve četrtine tekme so prednost dvignile na najvišjo razliko, in sicer +6 (9 : 3). Takšna je bila do odhoda na odmor še dvakrat, po prvem polčasu pa so Ptujčanke zaostajale 'samo' za pet golov.

Njihova prednost bi bila morda še večja, če bi se manj jezile na nekatere sodniške odločitve. Vse niti igre so imele v svojih rokah še do sredine drugega polčasa, ko so še šestič povedle s prednostjo šestih golov (20 : 14). So nato mislile, da je dvoboj že odločen? V njih v nadaljevanju ni bilo več tolikšne zbranosti, kot jih je krasila do tedaj. Začele so popuščati in do konca trepetale za zmago. Ob dobrih obrambah vratarke so Ptujčanke vztrajno

🔲

S. Vovk

zmanjševale zaostanek in do pet minut pred koncem prednost domačih stopile na gol (21 : 22). Takoj zatem se je roka pri sedemmetrovki zatresla njihovi najbolj izkušeni igralki Niki Oder, pred tem je bila trikrat zanesljiva izvajalka. Izenačenje je nato najboljši ptujski strelki Kolenkovi preprečila Aida Hadžić, ki je bila tedaj v domačih vratih.

V dramatičnih zadnjih minutah

za. Vseh šest domačih igralk je postavilo živi zid in Kolenkovi preprečilo zadetek. Tako so si domača dekleta po ogorčenem boju predvsem v izdihljajih tekme priigrala prvi točki.

Zasluženo, predvsem na račun njihove prednosti za pet golov po prvem polčasu. Gostje so bile v drugem polčasu boljše za štiri gole, kar je bila zanje slaba tolažba.

je bila vsaka stran uspešna po dvakrat. Adrijana Černivec je v 57. minuti zadela za 23 : 21, nato po golu Ptujčank Aleksandra Zekič za 24 : 22. Po neučinkovitem domačem napadu se je gostjam ponudila priložnost za točko.

Po minuti odmora so imele še približno deset sekund časa za morebitno izenačenje, a so jih Velenjčanke z odlično obrambno igro uspešno onemogočale.

Ob izteku 60. minute so imele gostje še zadnjo priložnost, da se z dobrim strelom rešijo pora-

Trenerka Snežana Rodić: »Vse do zadnjih pet minut so dekleta igrala odlično ter imela tekmo ves čas pod nadzorom. Po nekaj zgrešenih strelih oziroma dobrih obrambah gostujoče vratarke so postale nekoliko živčne in v napadu premalo zbrane. Kljub temu so tekmo uspešno pripeljale do konca in točki sta ostali doma. Upam, da nam bo zmaga dvignila samozavest za naslednje boje.« 🔲

Stane Vovk

Rudar gor – dol V koroško-šaleškem derbiju Fužinar z igralcem manj do vseh treh točk

Krog gostujočih moštev Videm pri Ptuju – V tretji vzhodni nogometni ligi je bil enajsti krog v znamenju gostujočih moštev. Kar pet se jih je vrnilo domov z vsemi možnimi točkami.

Med njimi po pričakovanju Bistričani z gostovanja v Šmarju pri Jelšah, kjer so zmagali z 2 : 0. To je bila njihova že deseta zmaga, samo enkrat so igrali neodločeno (v Šmartnem ob Paki), izgubili pa še niso. Še vedno vodijo z naskokom, z osmimi točkami prednosti pred drugim Dravogradom in desetimi pred tretjimi Cirkulanami. Med domačimi poraženci je bil gotovo največji osmoljenec to moštvo iz Haloz. V prejšnjem krogu so Cirkulane v Šmartnem ob Paki, kjer so od 6. minute imeli igralca več, slavile minimalno zmago (1 : 0). Medtem pa so jih z odlično igro in gladkim 2 : 0 'stresle'

predzadnje Zreče in omogočile Dravogradu, ki je bil v sosedskem derbiju na Prevaljah s 4 : 2 boljši od Korotana, da zasede drugo mesto.

Nogometaši Šmartna so bili odločeni, da nesrečno izgubljene točke ali vsaj točko povrnejo v gosteh proti Vidmu. Rečeno, storjeno. Na poti do druge zmage v gosteh (tolikokrat so se veselili tudi doma) jim je v 28. minuti z avtogolom pomagal domači igralec, preostala dva pa sta dodala David Trap in Marcel Blaj v drugem polčasu.

Z drugo zmago v gosteh, prav toliko jih imajo doma, so po tem krogu v zlati sredini lestvice. Sedmo mesto bodo potrjevali in ga morda še izboljšali v soboto proti Korotanu (14.00), pred svojo tribuno. 🔲

vos

Črna na Koroškem – Tudi trinajsti prvenstveni krog je potrdil, da je v drugi najkakovostnejši domači nogometni ligi vsak premagljiv oziroma ranljiv. V prejšnjem krogu so Velenjčani s 4 : 1 premagali Brežičane in jih potisnili na zadnje mesto. Medtem so Posavci doma igrali neodločeno z vodilnim Triglavom, a kljub temu ostali na zadnjem mestu, Gorenjci pa na prvem. Pred drugo Gorico, ki je po Jadranu in Nafti izpustila tudi tekmo z Dravo, imajo sedem točk prednosti, enako tudi pred Fužinarjem. Korošci so v 12. krogu gladko z 0 : 3 izgubili v Ajdovščini, v tem krogu pa pokazali povsem drug obraz in slabe nogometaše Rudarja odpravili domov s 3 : 1. Novo razočaranje je svojim navdušencem znova pripravil Dob, ki je doživel že peti poraz in hkrati tretji po vrsti; tokrat v gosteh pri Krki. Kot gostujoči moštvi sta se s kompletom vseh treh točk obogatila Primorje v Ljubljani proti novinki Iliriji in

Nafta v Rogaški Slatini na tekmi z Rogaško.

Po zelo visoki zmagi nad Posavci ter napredovanju na četrto mesto je velenjsko moštvo, moštvo štirih trenerjev, upalo na nov uspeh tudi na Koroškem. Z morebitno zmago bi na tretjem mestu zamenjalo igralce Fužinarja. Kot smo že omenili, se to ni zgodilo. Gostitelji so ostali po sedmi zmagi tam, kjer so bili že v prejšnjem krogu, gostje pa so po šestem porazu nazadovali za dve mesti. Prednje se je vrinilo Primorje. Rudarji, ki so prav tako kot njihovi tokratni gostitelji že sedemkrat zmagali, so edini še brez neodločenega rezultata.

Proti Fužinarju so na igrišču Peca povedli že v 13. minuti, ko je z enajstih metrov zadel njihov najboljši strelec Brian Sousa Samarago. Najstrožjo kazen je zakrival domači vratar, ko je pri nespretnem posredovanju in neuspešnem lovljenju žoge, sprožene proti vratom s precej-

Brian Sousa Saramago (zadel z 11 m)

šnje razdalje, podrl napadalca Vita Batistića. To je bil že deveti Saramagov zadetek. Z Lendavčanom Vedranom Vinkom, ki je zabil enega izmed treh golov za zmago v Rogaški Slatini, si na listi strelcev deli drugo mesto.

Kljub temu da v postavi Kranjčanov v tem krogu ni bilo Tina Matića, ima ta igralec na prvem še vedno dva gola prednosti pred Velenjčanom in Lendavčanom.

Po dokaj lahkem vodstvu je v Rudarjevi igri nastopila tema. Fužinar je že deset minut po prejetem zadetku ostal brez izključenega Mihe Vidmarja.

Kot je pokazal nadaljnji potek tekme, domači zaradi tega niso bili v slabšem položaju. Gostje so sicer vodili do 53. minute, v naslednje četrt ure so Korošci izpeljali popoln preobrat in se vrnili na tretje mesto. Najprej je z natančnim prostim udarcem z razdalje vratarja Karla Žigerja presenetil Miha Vargič, na 2 : 1 je s precej sreče povišal Edi Horvat (odbita žoga se je od njega odkotalila v gol), zatem pa je ob golmanovem neodločnem posredovanju zadel še Jakov Katjuša.

V soboto bo v Velenju gostovala (14.00) novinka Ilirija. 🔲

S. Vovk

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 17

17

ŠPORT, REKREACIJA

28. oktobra 2021

Po Magdeburgu tudi La Rioja premočen Staša Lipnik ponovno v svetovnem vrhu, ostali tik pod njim nasprotnik Rokometaši Gorenja v drugem krogu evropske lige v Logronu izgubili s 26:31.

V prvem krogu so branitelju naslova Magdeburgu nudili močen odpor. Kljub temu jih je premagal sicer s 'samo' štirimi goli razlike. Španci so na gostovanju pri švedskem prvaku Sävehofu doživeli s porazom z dvanajstimi goli razlike pravi polom. Gotovo so bili v medsebojnem dvoboju oboji odločeni, da dobijo prve točke. Očitno naši prvaki niso igrali, tako zmorejo in znajo, domači pa veliko bolje kot na severu Evrope in zmagali z 31:26.

Začetek gostov je bil nadvse spodbuden. Velenjskim rokometašem je nekaj časa dobro kazalo.

Skoraj bi lahko ugotavljali, da jim je na trenutke teklo kot po maslo.

A to ni trajalo. Tekmo so z 1:0 odprli domači, v 8. minuti pa so imeli gostje obetajočo prednost,

ko so z golom Kenana Pajta in dvema Aleksa Kavčiča povedli s 6:3. Še nekaj naslednjih minut so igrali izvrstno v obrambi in učinkovito v napadu. V 12. minuti so si priigrali najvišjo prednost, ko so s Pajtovim zadetkom povedli z 10:6. Nato se je rezultatska tehnica začela vse bolj nagibati na domačo stran. V 21. minuti je bila njihova prednost izničena (12:12). Ibrahim Haseljić jih je popeljal v vodstvo s 13:12. To je bil njihov zadnji zadetek v tem delu igre in hkrati njihovo zadnje vodstvo na tem dvoboju. Španci so se potem povsem razigrali in po delnem rezultatu 6:1 imeli po polovici tekme prednost šestih golov (18:14). Velenjčani so po vrnitvi iz slačilnice še upali na drugačen razplet, kot je bil po pr-

vih tridesetih minutah. Z golom Domna Tajnika in dvema Jerneja Drobeža so v 36. minuti zaostajali le za gol (17:18). Pet minut pred koncem so domači vodili z 28:24.

Nato je Branko Predović dosegel drugega za drugim dva gola za 26:28 in upanje na uspeh je znova vzklilo, a takoj tudi usahnilo.

Sledil je zadnji nalet Špancev, tri žoge v velenjski mreži, nobena v njihovi in sledil poraz s petimi goli razlike.

V 3. krogu (16. novembra) bodo gostili hrvaški Nexe, ki ga vodi njihov nekdanji trener Velenjčan, Branko Tamše. Hrvaški podprvak je v prvem krogu premagal francoski Aix, v drugem pa je bil doma boljši od švedskega Sävehofa. 🔲

Stane Vovk

Bridge Miselna igra spet navdušuje Šoštanj – Prejšnjo soboto je po letu premora zaradi covida-19 potekal 19. turnir Šoštanj Open, ki ga vsako leto organizira Šaleški Bridge Klub. V prostorih jedilnice TEŠ se je zbralo 26 parov iz vse Slovenije. Pozdravil jih je župan občine Šoštanj in jim zaželel prijetno počutje in dobro igro. Zmagovalca turnirja sta bila Tanja Gvozdenovič in Nenad Skitarelič, oba člana BK Tivoli. Tudi člani Šaleškega Bridge kluba so dosegli dobre rezultate. Posebno priznanje so

Gorenje Velenje - Koper 29:23 (16:12)

Gorenje: Panjtar (2 obrambi), Taletović (10 obramb), Haseljić 6, Tajnik 2 (1:0), Pajt 7 (4:3), Velić, Starc, Miklavčič 1, Drobež, Sokolič 5 (2:0)), Verdinek 2, Šiško, Grmšek 1, Slatinek Jovičič 1, Predović 1, Kavčič 3; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Gorenje 7 (3), Koper 7 (5); izključitve: Gorenje 10 minut, Koper 8.

Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško Urbanscape Loka 32:24 (18:13), Ljubljana - Riko Ribnica 30:31 (13:17), Slovenj Gradec - Grosist Slovan 33:21 (17:11), Dobova - Herz Šmartno 29:26 (16:11), Sviš Ivančna Gorica Maribor Branik 25:20 (12:13); 17. november: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož.

Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 7 tekem - 14 točk, 2. Trimo Trebnje 6 – 12, 3. Gorenje Velenje 7 – 10, 4. Riko Ribnica 7 – 10, 5. Urbanscape Loka 7 – 10, 6. LL Grosist Slovan 7 – 8, 7. Slovenj Gradec 2011 6 – 7, 8. Ljubljana 7 – 4, 9. Sviš Ivančna Gorica 7 – 4, 10. Maribor Branik 7 – 4, 11. Dobova 7 – 4, 12. Koper 7 – 3, 13. Jeruzalem Ormož 5 – 2, 14. Herz Šmartno 7 – 2.

Evropska liga, sk. C, 2. krog Logrono La Rioja - Gorenje Velenje 31:26 (18:14)

Gorenje: Panjtar (7 obramb), Taletović (7); Haseljić 3, Tajnik 4, Pajt 3, Velić, Starc, Miklavčič 1, Drobež 3, Sokolič 2, Verdinek, Šiško, Grmšek 1, Slatinek Jovičič, Mlivić, Predović 4, Kavčič 5; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: La Rioja 3 (2), Gorenje 3 (1); Izključitve: La Rioja 4 minute, Gorenje 6 minut Najboljša strelca La Rioje: Tomas Moreira Rodriguez 7, Agustin Casado Marcelo 5; vratarja skupaj 13 obramb.

Magdeburg - Aix PAUC 31:27 (18:18) Nexe - Sävehof 39:31 (18:15) Vrstni red: Nexe in Magdeburg po 4, Sävehof in La Rioja po 2, Gorenje in Aix 0.

Jesol Lido pri Trevisu – Štirje tekmovalci Taekwon-do & Kickboks kluba Skala Velenje so se s 23. svetovnega prvenstva v WAKO kikcboksu vrnili s štirimi medaljami. Staša Lipnik je ubranila naslov svetovne prvakinje iz leta 2019, Borut Sobota je postal svetovni podprvak, Luka Krel in Dean Vukančič pa sta osvojila tretji mesti.

V Italiji je med 16. in 23. oktobrom potekalo 23. člansko svetovno prvenstvo v WAKO kickboksu, ki se ga je udeležila tudi slovenska reprezentanca. To-

krat so si mesto v reprezentanci zagotovili štirje člani kluba Skala Velenje: Staša Lipnik, Luka Krel, Dean Vukančič in Borut Sobota, na tekmovanju pa jih je spremljal tudi njihov trener Peter Landeker.

Staša Lipnik je postala svetovna članska prvakinja v light kontaktu v kategoriji nad 70 kg.

Staša je bila kot nosilka naslova prvi krog prosta, nato pa je premagala Rusinjo in Slovakinjo.

Borut Sobota je na svojem krstnem nastopu osvojil naslov članskega podprvaka v light kontaktu v kategoriji do 94 kg.

Sončna pot Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.

Po gorah hodi tiho. Tu moraš glasove sprejemati, ne pa oddajati. dodelili najstarejšemu članu Juretu Mogilnickemu in juniorki Tini Drnovšek. Zelo hvaležni so

sponzorjem, ki so jim pomagali pri organizaciji. 🔲

Nuša Gošnik

TAKO so igrali Liga NLB, 7. krog

Borut Sobota, Peter Landeker, Staša Lipnik, Luka Krel, Dean Vukančič

Prva ženska rokometna liga, modra skupina – 6. krog Velenje – Ptuj 24:23 (15:10)

Velenje: Simič (14 obramb), Hadžič (2 obrambi), Priteržnik, Tomič, Brglez, Jeras, Ferenc 4, Žekič 4, Kaltak 5, Černivec 5, Oder 3 (3), Tabakovič, Borišek 2, Dobrotinšek, Pikl 1, Štante; trenerka: Snežana Rodić.

Ptuj: Tripkovič (15 obramb), Planinc 1, Bedrač 6, Puž 2, Irgolič 1, Kolenko 10 (5), Luknjar 3 ...; trener: Matej Bračič.

Sedemmetrovke: Velenje 4 (3), Ptuj 6 (5); izključitve - Velenje 10 minut, Ptuj 8.

Drugi rezultati: Z'dežele - Krka 26:24 (12:9), Zelene doline Žalec - Zagorje 24:24 (14:13), Mlinotest Ajdovščina - Trgo ABC Izola 31:20 (15:8); 26. oktober: Litija - Krim Mercator.

Vrstni red: 1. Mlinotest Ajdovščina 6 tekem - 11 točk, 2. Krim Mercator 5 – 10, 3.

Z'dežele 6 – 9, 4. Krka 5 – 6, 5. Litija 5 – 4, 6. Trgo ABC Izola 6 – 4, 7. Zelene doline Žalec 5 – 3, 8. Velenje, 4 – 2, 9. Ptuj 5 – 2, 10.

Zagorje 5 – 1.

Zelena skupina: Koper - Olimpija 31:26 (17:12), Vrhnika - Zvezda Logatec; prestavljeno: Sava Kranj - Branik Maribor.

Vrstni red: 1. Koper 5 tekem - 10 točk, 2.

Olimpija 5 - 8, 3. Vrhnika 4 - 4, 4. Branik 4 - 2, 5. Logatec 4 – 1, 6. Sava Kranj 4 - 1.

2. NZS, 13. krog Fužinar Vzajemci - Rudar Velenje 3:1 (0:1)

Strelci: 0:1 Brian Sousa Saramago (13. – 11 m), 1:1 Vardić (53.), 2:1 Horvat (62.), 3:1 Katuša (68.)

Rudar: Žiger, Tino Jukić, Tubić (od 86. Štrakl), Saramago (od 63. Vošnjak), Spudić, Kočar (od 46. Koprivnikar), Jovan (od 80. Tero Jukić), Hrovat, Jovanović, Rudonja, Batistić; trener: Simon Oblak.

Rdeči karton: Vidmar (23.)

Drugi rezultati: Ilirija – Primorje 0:1 (0:0), Vitanest Bilje - Krško 0:0, Rogaška - Nafta 1903 1:3 (0:1), Brežice T. Čatež - Triglav 1:1

(0:0), Beltinci K. Tratnjek - Jadran Dekani, 2:2 (1:0), Krka - Roltek Dob 1:0 (1:0); Preloženo: Gorica - Drava Ptuj; Vrstni red: 1. Triglav 32 (27:7), 2. Gorica (dve tekmi manj) 25 (20:6), 3. Fužinar 25 (24:17), 4. Primorje 23 (23:13), 5. Rudar 21 (24:20), 6. Dob 20 (22:18), 7. Nafta (tekma manj) 19 (30:18), 8. Rogaška 19 (17:18), 9.

Beltinci 18 (17:17), 10. Krka (tekma manj) 15 (18:16), 11. Bilje 13 (19:24), 12. Ilirija 10 (11:18), 13. Krško 10 (15:31), 14. Jadran (dve tekmi manj) 9 (12:14), 15. Drava (tekma manj) 8 (17:40), 16. Brežice 7 (12:31).

3. SNL - vzhod, 11. krog Videm pri Ptuju - Šmartno 1928 0:3

Strelci: Rene Čuš (28., ag), Davida Trap (63.), Blaj Marcel (68.) Šmartno: Verdev (od 89. Grašič), Turinek, Vezaj, Trop, Kokić (od 69. Jakob), Blaj (od 89.

Kocjančič), Martinovič, Melavc, Zupančič (od 69. Tement), D. Hrastnik, Trap; trener: Igor Fenko.

Drugi rezultati: Šmarje pri Jelšah - Kety Emmi Bistrica 0:2, Dobrovce - Posavje Krško 4:1, Dravinja - Podvinci 2:0, Korotan Prevalje - Koroška Dravograd 2:4, Cirkulane - Zreče 0:2, Šampion - Zavrč 1:3.

Vrstni red: 1. Bistrica 31, 2. Dravograd 23, 3. Cirkulane 21, 4. Dravinja, 5. Šampion 18, 6. Podvinci 15, 7. Šmartno 15, Dravinja, 8. Šmarje 13, 9. Videm 13, 10. Zavrč 13, 11.

Korotan 13, 12. Dobrovce 9, 13. Zreče 6, 14.

Krško 6.

Medobčinska članska liga Golgeter – MNZ Celje, 7. k.

Rezultati: Mons Claudius - Šoštanj 7:2, Laško – Ljubo ob Savinji 3:0, Vojnik – Žalec 1:2, Mozirje – Šentjur 4:1.

Vrstni red: 1. Mozirje 7 – 21, 2. M. Claudius 7 – 14, 3. Žalec 7 – 14, 4. Šentjur 6 – 7, 5.

Laško 7 – 7, 6. Šoštanj 6 – 6, 7. Vojnik 7 - 4, 8. Ljubno 7 - 4

To so legendarne besede Nejca Zaplotnika, ki je v svoji kultni knjigi Pot napisal marsikatero misel, ki jo planinci še kako cenimo in spoštujemo.

Kajti sreča je, če lahko hodiš po planinskih poteh, včasih mehkih in gladkih, drugič strmih in kamnitih. Vedno te pripeljejo na vrh, kjer se odpirajo prelepi razgledi in je nad nami le nebeška modrina. Včasih se odpraviš po starih, že zaraščenih poteh, polnih spominov na neke daljne, že skoraj pozabljene trenutke. Drugič jo mahneš po novi, še neznani poti in uživaš ob pričakovanju nečesa novega, še neodkritega.

Vedno pa hodiš z odprtimi očmi in vpijaš lepoto vsakega trenutka, ki ga doživiš, naj bo to prvi sončni žarek zgodaj zjutraj, morda prhut ptice, ki si jo splašil na poti, žvenket kravjega zvonca, jek neznane živali ... Če pa kdaj vrha ne osvojiš in se vrneš, je tudi prav.

Kajti važna je pot, ne cilj.

V Sloveniji imamo razvejano mrežo planinskih poti. Označene so s Knafelčevo markacijo, imenovano po Alojzu Knafelcu, ki je že daljnega leta 1922 predlagal, da bi planinske poti v Sloveniji označili z belo piko, obdano z rdečim kolobarjem. Določene poti so označene tudi z zimskimi markacijami, ki omogočajo orientacijo v zimskem času, ko v gorah zapade več snega in pokrije markacije na skalah. Te oznake so visoki jekleni drogovi s puščicami, ki kažejo smer, in so rdeče barve. Prvotno so bile poti v gorah označene s kamnitimi

Premagal je Latvijca in Italijana, v finalu pa je zaradi poškodbe kolena moral borbo predati predstavniku Madžarske.

Luka Krel je osvojil tretje mesto v light kontaktu v kategoriji do 89 kg. Premagal je Madžara in Nemca, v polfinalu pa je zaradi zdravstvenih težav predal borbo proti Rusu.

Tudi Dean Vukančič je osvojil tretje mesto, in sicer v light kontaktu v kategoriji do 84 kg.

Premagal je Švicarja in Ukrajinca, v polfinalu pa izgubil proti 🔲 Madžaru.

Po hribih možici, ki so jih vodniki postavili na ključnih mestih. Tako so še danes označena nekatera brezpotja. Imamo pa tudi druge markacije, s katerimi se označujejo predvsem lokalne in tematske planinske poti.

V Šaleški dolini imamo kar nekaj planinskih poti. Najbolj znana je Šaleška planinska pot, obstajajo pa še druge: Martinova pot, Andraška pot, Ravenska

mlo in Stropnico. Prevzela nas je predvsem Stropnica, kjer se je odprl planotast svet z eno samo kmetijo, ki pa je zapuščena, čeprav pogled na hišo z gospodarskim poslopjem daje vtis, da je tu še vedno nekdo doma in se bo zdaj zdaj vrnil s polja ali travnika.

Po gozdovih Stropnice pa je speljana tudi manj strma Srčna pot, ki je namenjena vsem tistim, ki potrebujejo gibanje na

pot, Gabrška pot, Trška pot, Pozojeva grajska pot, Pot škrata Bisera, Pot po Kožlju … Najmlajša med vsemi je verjetno Sončna pot. Speljana je po pobočjih in vrhovih Lubele, Vodemle, Stropnice in Smodivnika. Je krožna, označena pa je s sončki.

Planinske poti je treba ves čas vzdrževati. Dobro oskrbovana planinska pot pomeni varnejši korak obiskovalcev gora in predvsem manj možnosti za nesreče ob predpostavki, da so planinci primerno obuti in opremljeni.

To plemenito delo opravljajo markacisti PZS. Za Sončno pot pa skrbita ustanovitelja te poti, krajana Cirkovc, Milena in Jože Verboten.

Planinci UNI3 smo se v četrtek odpravili na pohod po tej čudoviti poti. Povzpeli smo se na Vode-

svežem zraku, a se zaradi bolezni ne morejo podati na druge, bolj naporne poti. Označena je z lično izrezljanimi srčki.

Na vrhu 880 metrov visoke Stropnice je postavljena kamnita piramida, vsa porasla z mehkim mahom. Na nekoliko nižjem Stropniku si planinec lahko odpočije na hlodih, ki so krožno postavljeni okoli kamnitega možica. Lepo urejena potka nas je varno pripeljala do sedla med Stropnico in Smodivnikom, kjer smo se poslovili od sončnih markacij ter se veseli in polni lepih doživetij odpravili proti dolini.

Na koncu bi se rada zahvalila Mileni in Jožetu za vodenje, Slobodanu in Editi pa za okusno malico. 🔲

Anka Pugelj

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo se s poveljnikom Gasilske zveze Šaleške doline Aleksandrom Osetičem pogovarjali o vplivih potresa na zmanjšanje požarne varnosti in ukrepih za preprečevanje požarov po potresu, pa tudi o aktivnostih gasilskih društev na Šaleškem v zadnjem letu. Zdravstvene razmere so še vedno ovirale izvajanje celotnega programa, a so se večinoma uspešno prilagajali.

Aktivnosti potekajo dokaj normalno

Tekmovanju GZŠD, načrtovanem za pomlad in preloženem na jesen, so se naposled morali odreči. So se pa z devetimi ekipami lahko udeležili državnega tekmovanja, ki je potekalo v Celju.

Po letu in pol je slednje bilo prvo večje gasilsko tekmovanje, zato je bilo posebno zanimivo, pravi Osetič. »Ekipe niso imele ravno veliko časa za priprave. A smo se odločili za udeležbo predvsem zato, da ohranimo v naših vrstah mladino aktivno. Dobili smo nekaj zelo lepih in nekaj povprečnih rezultatov. Izpostaviti velja ekipi starejših gasilk PGD Šoštanj – mesto, ki so zasedle drugo mesto, in PGD Gaberke, ki so se uvrstile na tretje. Slednje so zasedle tudi prvo mesto v pokalnem tekmovanju za starejše gasilke in gasilce, ekipa starejših gasilk PGD Šoštanj – mesto pa je dosegla tretje mesto. Podelitve pa nismo izvedli na samem tekmovanju, temveč smo jo organizirali v oktobru.« V času Pikinega festivala pa je GZŠD v sodelovanju s PGD Velenje izvedla gasilsko tekmovanje pionirjev za zlato piko in tekmovanje za pokal Velenja. Tekmovalcem so za izziv zadali vajo z vedrovko in štafetni prenos vode. Zlato piko med pionirkami je osvojila ekipa PGD Velenje, drugo mesto ekipa PDG Šentilj in tretje ekipa PGD Šoštanj – mesto. Med pionirji je zlato piko osvojila ekipa PGD Šentilj, drugo mesto ekipa Šoštanj – mesto in tretje mesto ekipa PGD Velenje.

Po poletnem zatišju je jesen prinesla več dogajanja, a tudi težje razmere in strožje ukrepe. »Izvedli smo občne zbore društev in tudi dopisni občni zbor GZŠD. V Šentilju smo organizirali srečanje veteranov. Članice so se udeležile celodnevnega druženja na izletu na Roglo,« našteva društvene aktivnosti.

28. oktobra 2021

Po potresu lahko tudi zagori!

To je slogan letošnjega meseca požarne varnosti, ko akterji na področju zaščite in reševanja aktivno ozaveščajo o ukrepih za preprečevanje različnih vrst požarov v raznih okoliščinah Oktobra se intenzivno izobražujejo

V lanskem mesecu požarne varnosti niso mogli izvesti izobraževanj za gasilce na temo gašenja požarov na objektih s fotovoltaičnimi napravami in električnih avtomobilih, zato pa so te seminarje izvedli oktobra letos. »Sončnih elektrarn in električnih vozil je vedno več. Gasilci pa še nimamo prav dosti izkušenj z gašenjem požarov, povezanih s temi napravami. Zato se moramo usposabljati, da bomo pravilno in učinkovito posredovali.

Problem je predvsem v tem, da je električna napetost v teh napravah prisotna tudi po tem, ko odvzamemo vir energije,« pojasnjuje poveljnik.

Izvedli so tudi dve delavnici, na katerih so prikazali najsodobnejšo osebno zaščitno opremo, naprave za zaznavanje prisotnosti plinov, razno orodje za posredovanje v prometnih nesrečah in podobno opremo, ki jo gasilci redno uporabljajo na intervencijah.

Začeli pa so tudi izvajati obsežen tečaj za operativnega gasilca. »Načrtovali smo ga že lansko leto, a razmere niso bile ugodne.

Tudi sedaj niso, a smo se odločili, da ne bomo več odlašali.

Predvidevamo, da bo trajal kar pet mesecev, saj smo morali izvedbo prilagoditi tako, da se ga lahko varno udeležijo vsi tečajPosodobili so sistem javnega alarmiranja. Zamenjali so sirene na območju celotne gasilske zveze, razen v velenjskem gasilskem domu in na Velenjskem gradu. Stare sirene, ki so večkrat zatajile, so poganjali elektromotorji.

Zdaj pa je sirena pravzaprav zvočnik. Uvedli so tudi sistem SIJA. Za vzdrževanje ne skrbijo več občine, temveč država. Sirene pa zdaj tudi daljinsko upravljajo iz regijskega centra v Celju.

ti, zato je toliko bolj pomembna preventiva, da zmanjšamo možnost velike škode. Najboljšo zaščito med potresom omogoča stavba, zgrajena po načelih potresno odporne gradnje, ki zmanjša škodo na stavbah in prepreči žrtve. Zato je pomembno, da so vse novogradnje in adaptacije potresno varne. Re-

❱ Aleksander Osetič, poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline

niki. Kakovost izvedbe tečaja ne Poskušali jih bomo pritegniti nasme upasti, saj je to glavno uspo- zaj h gasilcem z rednimi vajami, sabljanje za operativne gasilce, s tekmovanji, z druženji, izleti ki lahko po uspešno opravljenem in s tabori. Računamo na to, da tečaju sodelujebodo te aktivjo na vseh internosti lahko norvencijah s polnimalno potekale mi pooblastili. naslednje leto.

Zato je pomemMorali se bomo bno, da se že na zelo angažirati,« samem začetku napoveduje popravilno nauveljnik in dodačijo snov, ki se ja, da je gasilnato na drugih stvo velikokrat specializiranih del družinske izobraževanjih tradicije, zato nadgrajuje,« je V GZŠD je 530 operativnih glede na splopovedal in pougasilcev, med njimi 42 žensk. šno razširjenost daril, da se gaVseh članov je več kot 3000. te prostovoljske silci nenehno dejavnosti v Šausposabljajo in izvajajo vaje ne leški dolini ne dvomijo, da bodo glede na razmere, zato so ope- ponovno okrepili vrste. rativna jedra v društvih vitalna. Članstvo med odraslimi gasilci in gasilkami pa ni bistveno upaMladina bo potrebovala dlo. »Ko enkrat postaneš prostoveč motivacije voljec, ostaneš prostovoljec za Zaradi prekinitev aktivnosti v vselej. Čutiš, da moraš pomagagasilskih društev je največji upad ti, kar lahko počneš na različne članstva zaznaven med najmlajši- načine.« mi. Da bodo zagotovili vitalnost društev v prihodnosti, bodo mo- Požar je pogost pojav po rali več naporov vložiti v vzgojo potresu Slovenija leži na območju, ki je podmladka. »Mnogi otroci so si poiskali druge interesne dejavno- potresom izpostavljeno bolj kot sti, saj so radovedni, vedoželjni večina evropskih držav. Ne moin potrebujejo redne aktivnosti. remo jih napovedati ali prepreči-

Iz POLICISTOVE beležke Spor na Gorici Velenje, 21. oktobra – V četrtek zvečer so policisti obravnavali dve kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe. Znanca sta se pred stanovanjskim blokom na Gorici ob srečanju sprla. Eden je drugega obrcal, medtem je drugi segel po nevarnem orodju – kladivu in ga z njim udaril v predel glave. Oba sta utrpela lahke telesne poškodbe.

Zoper oba bodo podali kazensko ovadbo.

Na pošti se je vedla nedostojno Velenje, 21. oktobra – V četrtek so na Policijski postaji Velenje prejeli obvestilo delavca Aktive, ki je opravljal delo na pošti Velenje. Stranka se je namreč do delavcev vedla nedostojno. Policisti so zbrali obvestila zaposlenih, zoper kršitelja pa bodo uvedli prekrškovni postopek.

Želel se je pretepati Velenje, 21. oktobra – V četrtek zvečer so policisti obravnavali kršitev javnega reda in miru.

Gost v lokalu Kings pub se je želel pretepati z gosti. Nedostojno se je vedel do natakarice, ni pa želel niti poravnati računa. Policisti mu bodo napisali plačilni nalog.

Gasilci opozarjajo: na začetku kurilne sezone naj strokovnjaki preverijo vaše grelne in dimovodne naprave. Požarov zaradi neizpravnih dimnikov je namreč vedno več.

Hči izvajala pisihčno in fizično nasilje nad materjo Velenje, 21. oktobra – V četrtek zvečer so policisti obravnavali nasilje v družini. Ugotovljeno je bilo, da naj bi hči v zadnjih enajstih letih izvajala psihično in fizično nasilje nad svojo materjo.

V četrtek jo je hči prijela za ramena in udarila v predel obraza. Osumljenki so izrekli prepoved približevanja, zanjo bodo podali tudi kazensko ovadbo.

Kršil je javni red in mir Velenje, 23. oktobra – Ob 22.30 so policisti posredovali na naslovu Tomšičeve ceste. Tam je eden od stanovalcev predvajal glasno glasbo. Sosed, ki ga je glasnost motila pri nočnem počitku, je dobronamerno odšel do vhodnih vrat, od koder je prihajala predvajana glasba, da kršitelje opozori. Občan v tem stanovanju pa je proti njemu začel kriliti z rokami in se vesti na drzen in nasilen način. Tudi ob prihodu policistov je nadaljeval s kršitvijo. Zoper njega so bila uporabljena prisilna sredstva in odrejeno pridržanje. Izdan mu je bil plačilni nalog z več očitanimi prekrški s področja varstva javnega reda in miru.

dno pregledujte in vzdržujte stavbo v skladu z načeli potresne odpornosti. Strokovnjak naj popravi razpoke v stropu, stenah ali temeljih. Poskrbite, da bodo električni kabli ter plinske cevi in napeljave brezhibni. Stanovanje opremite tako, da bo varno – preprečite prevračanje omar in premikanje pohištva, težke predmete postavljajte na nižje police, pritrdite cvetlična korita na zunanjih okenskih policah in balkonih, nad ležišča in mesta, kjer sedite, ne obešajte slik, ogledal ter drugih težkih ali ostrih predmetov, postelje odmaknite od oken, predelnih sten in visokega pohištva, ne postavljajte jih pod težke lestence, ohranjajte hodnike prehodne in v bližino vhodnih vrat ne postavljajte po-

hištva, ki bi se lahko prevrnilo in zaprlo izhod – to je le nekaj napotkov, zbranih v tiskanih in spletnih objavah, ki jih je uprava za zaščito in reševanje pripravila v mesecu požarne varnosti.

Med potresom moramo ohraniti trezno in mirno glavo. Doma, v šoli, na delovnem mestu oziroma v stavbah, v katerih se najpogosteje zadržujete, določite varna mesta. V stavbah so varna mesta med potresom pod trdnimi mizami, med podboji vrat, če so v nosilni steni, in ob notranjih nosilnih stenah. Izognite pa se zunanjim in predelnim stenam, dimnikom iz opeke, večjim steklenim površinam, velikim omaram in mestom, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in drugi težki predmeti. Med potresom ne smemo uporabljati dvigal. Nevarna so tudi stopnišča.

Plinska napeljava se med potresom lahko poškoduje. Zaradi uhajanja plina lahko nastane velika nevarnost za eksplozijo ali požar. Treba je zapreti glavni ventil ali ventil plinske jeklenke in prezračiti prostore. Poškodovani električni vodniki so lahko pod napetostjo, zato je stik z njimi nevaren. Zaradi iskrenja in pregrevanja naprav lahko zagori, zato po potresu izklopite glavno stikalo ali posamezne naprave iz električnega omrežja. Tudi električna iskra lahko povzroči eksplozijo ali požar, zato v prostoru, v katerem uhaja plin, ne prižigajte ali ugašajte luči ter ne uporabljajte telefona in hišnega zvonca. Če se med potresom poškodujejo grelne in kurilne naprave ali dimniki, lahko pride do požara, uhajanja ogljikovega monoksida in zastrupitve. Po potresu naj jih pred ponovno uporabo preveri strokovnjak.

Med potresom se lahko razlijejo vnetljive tekočine in druge kemikalije, zato jih hranite v zaprti in originalni embalaži, da posredovalci lahko prepoznajo, s kakšno snovjo imajo opravka. 🔲

Tina Felicijan

Oktobra so načrtovali veliko gasilsko vajo članov GZŠD. Zaradi zaostrovanja razmer so jo še nekoliko preložili, saj se je bo udeležilo okrog sto gasilcev. Izvedli jo bodo na Lopatniku, kjer je teren težje dostopen. Simulirali bodo tehnično nesrečo s požarom v naravi. Poudarek bodo dali preverjanju in potrjevanju intervencijsko-poveljniškega sistema.

POLICIJSKA kronika Ukradeno kolo Velenje, 21. oktobra – V četrtek zvečer se je na policijski postaji oglasil občan, ki je povedal, da mu je neznanec v preteklih dneh ukradel kolo znamke Flash Black s hodnika stanovanjskega objekta. Oškodoval ga je za okoli 220 evrov.

Za storilcem poizvedujejo.

Trčil v parkirano vozilo in odpeljal Velenje, 22. oktobra – V petek zjutraj so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila v garažnih prostorih Mercator centra v Velenju. Neznani voznik je trčil v parkirano vozilo in s kraja odpeljal. Za pobeglim voznikom še poizvedujejo.

Vozil brez vozniškega dovoljenja Velenje, 22. oktobra -V petek zvečer so policisti ustavili voznika, ki ni imel vozniškega dovoljenja. Zasegli so mu vozilo, zanj sledi obdolžilni predlog.

Poskrbeli so za obnemoglo 80-letnico Velenje, 23. oktobra – V soboto popoldan so na Policijsko postajo Velenje prejeli klic skrbne občanke. Skupaj z gasilci in reševalno ekipo Nujne zdravstvene pomoči ZD Velenje so vstopili v stanovanje, kjer je bila obnemogla 80-le-

tnica. Nudili so ji zdravniško pomoč, kasneje pa so jo odpeljali v bolnišnico.

V eMCe-ju ga je napadel znanec Velenje, 24. oktobra – V nedeljo ob 10. uri zjutraj je na policijsko enoto prišel mlajši občan, ki je povedal, da ga je ponoči v lokalu eMCe napadel in udaril znanec. Zbrana so bila obvestila in ugotovitev, kdo je osumljenec. Zanj bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.

Ukradel mu je denarnico Velenje, 24. oktobra – Proti večeru je na policijsko enoto

prišel občan in prijavil tatvino denarnice. Neznanec mu je popoldan v Tresimirjevem parku v Šoštanju na otroškem igrišču ukradel, ko jo je odložil na klop. Za neznanim storilcem poizvedujejo.

Steno popisal s kljukastimi križi Velenje, 25. oktobra – V ponedeljek ob 11.30 so policisti obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje lastnine.

Neznanec je pri Rdeči dvorani popisal steno in mize. Na steno je narisal kljukaste križe. Za njim poizvedujejo.

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

28. oktobra 2021

19

Tinček je pošteno zavihal rokave 61 let star zapuščen traktor je v Šmartnem ob Paki po več kot tisoč urah dela dobil novo življenje Upokojenemu Martinu Mandelcu iz Šmartna ob Paki, ki mu domačini pravijo Tinček, velik izziv predstavlja predelava in prenova stare mehanizacije, saj s tem že odpisanim strojem vdihne novo podobo in življenje.

Tako se je pred nekaj časa lotil prenove starega traktorja Steyr, ki ima 18 konjev in je star 61 let.

Tinček je traktor dobil na Dobrovljah v stari garaži. Bil je v zelo slabem stanju, zaraščen je bil v grmovje bezga in debla jasna. S pomočjo vlečne službe, saj ni bil v voznem stanju, so ga pripeljali v njegovo delavnico, kjer se je takoj lotil dela. Najprej je moral traktor povsem razstaviti in očistiti, zamenjati vijake, ki so bili povsem dotrajani. Sledilo je barvanje in zadnji detajli, sedaj bo obložil tudi blatnike, kar bo traktorju dalo še dodatno piko na i. Traktor je sicer že prenovljen in v voznem stanju, saj so ga registrirali in pripravili za vožnjo po cesti. Lahko bi ga celo uporabljali za različna kmetijska opravila, kot so cepljenje lesa in oranje krompirja na star način, saj še vedno lahko vleče dve brazdi. Je pa ta traktor za današnje razmere

zelo počasen. Doseže samo 15 kilometrov na uro, kot bi se zmerno peljali s kolesom, a za takratne čase je bil, kot pravi Tinček, »ferrari med traktorji«. Uporabljali so ga na velikih kmetijah za delo na polju in v gozdu.

V prenovo je Tinček vložil okrog 1500 evrov in več kot tisoč ur dela. Svoje znanje je pri prenovi črpal iz poklicne poti, saj se je ukvarjal prav s popravili strojev in kmetijske mehaniza-

cije. Se pa z ženo Zlatko zelo rada zapeljeta in prenovljeni traktor, ki je kot nov, pokažete še drugim. Udeležiti se nameravata tudi različnih prireditev in srečanj oldtajmerjev, prvič pa sta ga širši javnosti že pokazala na Pilihovem memorialu v Šmartnem ob Paki. 🔲

Urška Kljajič

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Veliko časa boste namenili starejšim sorodnikom, po vsej verjetnosti staršem ali starim staršem. Čeprav ste se morda v zadnjem času nekoliko odtujili, boste sedaj spoznali, da potrebujete njihove nasvete in podporo. Če v ljubezni niste več zadovoljni in sta se z ljubljeno osebo oddaljila ali nasitila drug drugega, boste začeli pogledovati za drugimi osebami. To vam bo veliko lažje in bolj zanimivo, kot da bi se lotili reševanja razmerja. Za to bodo morda krive stare zamere ali pa nepripravljenost, da se tudi sami spremenite.

Morda boste osebo, ki vam bolj ustreza, tudi našli. Se vam pa zna zgoditi, da se boste hitro znašli v podobnem vzorcu, ki ne obeta nič večje ljubezenske sreče.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Uspešni ljubezenski odnosi bodo napredovali. Čaka vas pestro, vendar zelo produktivno in vznemirljivo obdobje. Mladim parom se obeta skupna selitev in morda tudi naraščaj. Tisti v dolgotrajnih zvezah pa boste skupaj uresničevali ambicije in uživali v skupnih hobijih. Morda bo eden izmed partnerjev dobil priložnost za napredovanje v službi, pri čemer ga bo drugi ves čas spodbujal in mu stal ob strani. Tako bosta še bolj utrdila vajino ljubezensko vez in vzajemno podporo. Nekaterim samskim pa se bo ponudila priložnost za resno razmerje. Če bo ljubezen prava, se ne bojte vezati. Zdravje vam bo povzročalo skrbi.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Hrepeneli boste po novem in boljšem delovnem mestu. Trenutna služba vam ne predstavlja več nobenega izziva, za svoje delo pa si želite tudi višje plačilo. Vendar pa ne smete pozabiti, da z napredovanjem pridejo tudi večje odgovornosti in zahtevnejše naloge. Če ste pripravljeni stisniti zobe in se zares potruditi za svojo kariero, potem to tudi storite. Nekateri boste ob tem trčili ob neke ovire, zaradi katerih se boste znašli v dilemi glede uresničevanja ambicij. Morda vas bo pri tem oviral vaš nadrejeni, partner ali kdo drug.

Najbolj pomembno je, da se ravnate po svojih željah in ciljih, ne po tem, kar želijo drugi.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Končno boste napredovali na vseh področjih življenja, tudi na ljubezenskem.

Spoznali boste osebo, s katero boste zares kompatibilni, in tudi iskric med vama ne bo manjkalo. Ta nova romanca vas bo prisilila, da se boste soočili s strahovi iz preteklosti in se naučili živeti v sedanjosti. Ne bojte se in ne razmišljajte že vnaprej, da vama ne bo uspelo in boste kmalu spet ostali samski. Ne silite takoj v resno zvezo, ampak se prepustite toku dogodkov. Vzemita si čas za spoznavanje in uživanje v družbi drug drugega. Organizirajte kakšen krajši romantični oddih med vikendom samo za vaju, kjer se bosta lahko oba sprostila.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Sodelovanje s kolegi pri nekem zahtevnem projektu bo izredno pestro, žal pa ne bo vedno pozitivno. Med vami in vašimi sodelavci bo prišlo do trenj, saj boste vsi vztrajali pri tem, da so vaša znanja in rešitve najboljše. Za uspešno izpeljavo projekta se boste morali naučiti brzdati in poslušati tudi mnenja drugih. V vsakem primeru se boste iz teh delovnih odnosov naučili nekaj novega. V finančnem smislu lahko pričakujte izredno pozitivno obdobje, saj boste dobili priložnost za dodatni zaslužek. Denarna injekcija bo dovolj velika, da si boste končno lahko privoščili tudi večji nakup, o katerem že dolgo sanjarite.

Preventivna akcija Bodi viden, bodi previden

Gasilci usposabljali upokojence

Velenje, 19. oktobra – Svet za preventivo in vzgojo ter aktivisti Zveze šoferjev in avtomehanikov so prejšnji torek v večernih urah organizirali akcijo Bodi viden, bodi previden. Na več točkah po Velenju in

Vinska Gora, 21. oktobra – Člani DU Vinska Gora smo bili povabljeni na strokovno izobraževanje k našemu res vsestransko aktivnemu društvu gasilcev. Sprejeli so nas z nasmehi in dobro voljo, da nam osvežijo znanja s področja oživljanja poškodovanega človeka.

Lovro Fajfar, diplomant FZV in prvi posredovalec v nesrečah, nas je spomnil, kako prepoznamo znake nezavestnega in kako rokujemo z aparatom AED. Dejan Škoflek, diplomant Fakultete za strojništvo in poveljnik PGD, je z demonstracijo nezavestnega in pozneje s prikazom gašenja gorenja olja v ponvi podal številne pomembne informacije. Renata Rupreht, mentorica mladih gasilcev v kraju in predsednica MS GZS, je predstavila zanimivo, a zahtevno delo z mladimi gasilci.

Andrej Rupreht, predsednik PGD in vodja poklicnega jedra gasilcev Velenje, nam je prikazal različne sorte gorljivih snovi in nas povabil h gašenju z gasilnim aparatom.

Upokojenci smo ponosni, da so v gasilskih vrstah mladi, izobraženi in res pripravljeni pomagati, kadar je človek zaradi različnih razlogov potreben nujne pomoči. Hvala vsem! Prepričana sem, da nam besede gospe Renate Rupreht povedo vse: »Pravijo, da gre gasilec tja, od koder vsi bežijo.«

na avtobusih so delili tako otrokom kakor tudi odraslim potnikom kresničke in odsevne trakove za boljšo vidnost ter zloženke o pomenu uporabe odsevnih teles. 🔲

Prizadevni člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Združenja šoferjev in avtomehanikov.

🔲

Anica Drev

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Povlekli se boste vase in veliko delali. To ne bo nič novega, saj že dolgo garate in poskušate uresničiti svoje cilje. Kmalu si boste lahko končno malo oddahnili, saj se bodo rezultati vašega dela začeli kazati tudi navzven. Zadovoljni boste sami s seboj, saj boste videli, da vaš trud ni bil zaman. Prijateljstvo z neko avtoriteto, verjetno vašim nadrejenim, vam bo pri tem v veliko pomoč. V nasprotju z uspehom v službi pa bo prišlo do napetosti v družini. Te bodo minile le, če se boste iz nastalih razmer pripravljeni kaj naučiti in skleniti tudi nekaj kompromisov. Trma bo tokrat vaš sovražnik. Popustite, preden bo prepozno.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Veljali ste za tiho miško, ki se drži bolj zase. Sedaj pa boste imeli priložnost, da stopite v ospredje in se pokažete v najboljši luči. Veliko samostojnejši in odločnejši boste, saj se boste uspeli osvoboditi starih strahov. Nenadoma boste točno vedeli, koga si želite ob sebi in za koga je čas, da se umakne od vas. Prevzeli boste pobudo in s tem prijetno presenetili partnerja oziroma osebo, ki bi jo radi osvojili. Če ste samski, se bo to po vsej verjetnosti kmalu spremenilo. Tudi zato, ker se boste končno pripravljeni odpreti ljubezni in sreči.

Veliko bolj družabni boste in ne bo vam težko navezovati stikov.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Držali se boste bolj zase in opravljali rutinska dela, vendar pa boste v sebi začutili močno željo, da se izkažete in uresničite svoje potenciale. Po tihem si boste upali celo razmišljati o velikopoteznih projektih. Če se ukvarjate z ustvarjalnim poklicem, boste dobili priložnost za uresničenje novih kreativnih zamisli. Če se boste zares potrudili, vas bosta vaša iznajdljivost in ambicioznost vodili k uspehu. Podpora bližnjih bo izredno pomembna. Zbirajte informacije, raziskujte in se pogovarjajte z ljudmi, za katere veste, da jim lahko zaupate in se zanesete na njihovo pomoč. Morda boste nekoga izmed njih tudi aktivno vključili v izvedbo projekta.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Skozi tančice ženskega pogleda

Misija Instagram Nedelja. Sestra se je oglasila na obisk. Pijeva kavo in se pogovarjava o tem, kaj se nama je dogajalo zadnje dni. Ker teden večinoma preživim tako, da po službi hitim od točke A do B in vmes še na C in D, je pitje kave ob pogovoru brez gledanja na uro pravi balzam za dušo. Še toliko bolj mi paše poslušati mnenje in doživljanja nekoga drugega in ne le lastnega toka misli, ki me zadnje čase le priganja.

Ko najin pogovor nanese na temo opremljanja hiš in stanovanj, mi pokaže nekaj Instagram profilov znank, ki jih spremlja.

Gledam fotografije kuhinj, kopalnic, spalnic in otroških sob, ki so videti kot iz katalogov. Vse na njih je domišljeno postavljeno in urejeno: na lesenem obešalniku otroške sobe je šopek bazilike, ob njem leseni konjiček v istem odtenku z oblazinjenim sedežem, zavesa iz svile, najbolj moderne le-

sene igrače na najvišji polici in v odtenkih, ki se ujemajo z oblazinjeno mini sedežno na perzijski preprogi. Fotografije modernih kuhinj, ki so kristalno čiste: nikjer nobenih sledi malih in velikih prstnih odtisov, nepospravljenih igrač, neobrisane soli, omake, vse se ujema do najmanjše podrobnosti.

Na naslednji fotografiji znanka kot »mama« pozira v dnevni sobi, naličena in v večerni obleki, ter zapiše, da preživlja čisto običajen, sproščen družinski trenutek z otroki, oblečenimi v znamke. Čisto »slučajno« sta na fotografiji še nov robotski sesalnik in luksuzna sedežna. Tudi pri ostalih treh vidim podobne prizore in poze. »A ni noro lepo?« me vpraša sestra, »pa še dvakrat je rodila pa poglej, a ji zgleda? Mama je, ima podjetje in uspe ji vse to še tako lepo opremiti in biti tako urejena.« »Lep fotografski studio,« odgovorim, »ni pa me prepričala o ničemer drugem.« Takšnega stanovanja in življenja si ne želim. Pa ne zato, ker sem nevoščljiva ali ker ni videti lepo, ampak ker kot ženska in mama na teh fotografijah pogrešam nekaj, kar ne bo reklama, ampak resnično življenje.

Šopek bazilike, svilena zavesa in igrače na najvišjem predalu so mogoče res všečni na sliki, ampak v sobi, kjer se otrok res igra, so igrače vedno na njegovem dosegu. Kuhinja je zame najlepša takrat, ko je popackana od skupnega kosila in so vidni odtisi, ker smo imeli po njem še zabavo. Vem, kako zelo lahko ženski pristoji tudi nekaj, kar nima znamke. Ko preživljaš sproščen trenutek z družino, ne rabiš fotoaparata in takojšnje objave. Bolj nevarno se mi zdi sporočilo, ki je za temi fotografijami: nov ideal, ki ga ustvarjajo ženske Y in X generacije. Da je treba po porodu izgledati najmanj enako dobro kot pred njim, obvezno pa bolje. Da ni več dovolj, da se odseliš na svoje, ampak greš le, če je na voljo luksuz.

Da ima lahko vsaka takoj uspešno kariero samostojne podjetnice ali influencerke ali da so otroci in partner še ena lepa stvar več na fotografiji. Čeprav ni lahko in si pogosto želimo tega, kar vidimo na vseh teh fotografijah, tudi v svojem življenju, pa je najboljša protiutež zvestoba sebi. 🔲

Nives Hudej, društvo SŽM

Če ste v zadnjem času pridobili nekaj odvečnih kilogramov in zanemarili skrb za vaše zdravje, se boste sedaj odločili za shujševalno dieto in spremembo življenjskega sloga. V to vas bodo prisilile zdravstvene težave, povezane s prebavnimi motnjami, z bolečinami v želodcu ali napihnjenostjo. Začeti boste morali brzdati povečan apetit in poskrbeti za aktivnejši vsakdanjik. Če boste v jedilnik vnesli več sadja in zelenjave ter iz njega črtali sladkarije in hitro prehrano, bodo odvečni kilogrami kmalu začeli kopneti. Ne pozabite tudi na redno telesno aktivnost. Če vam manjka motivacije za individualne športe, se vpišite na kakšno skupinsko vadbo.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Naporen vsakdanji urnik, ki se vam obeta, bo zahteval tudi več energije. Vaša fizična zmogljivost bo pešala, zato zaužijte čim več vitaminov in okrepite svoj imunski sistem. Tudi mentalno boste precej raztreseni. Zaradi obilice dela med jesenskimi počitnicami ne boste mogli preživeti toliko časa z otroki, kot bi si sicer želeli. Vsaj med vikendom si vzemite nekaj uric samo za družino. Pojdite na kakšen izlet v naravo, kjer boste lahko zbistrili misli in nekoliko pozabili na zahtevno službeno obdobje. Sproščeno druženje z družinskimi člani vas bo napolnilo s prepotrebno energijo.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Čeprav se boste zatekali k starim prijateljem, med katerimi se lahko najbolj sprostite, boste vedno bolj hrepeneli po pogovorih in druženju z ljudmi, ki jih spoštujete in ki vas lahko tudi česa novega naučijo. Dolgoletne prijatelje imate sicer radi in uživate v njihovi družbi, vendar pa skupaj nikoli ne počnete nič produktivnega.

Morda se boste zbližali z že poznano osebo, s katero prej niste imeli veliko stikov. Ta oseba vas bo navdušila za nek nov hobi in v vas zbudila željo po novih znanjih in izkušnjah ali pa okrepila vaše ambicije.

Rodilo se bo stabilno prijateljstvo, ki vam bo koristilo tako osebno kot poklicno.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

V službi pokažite, iz kakšnega testa ste. Prišel je čas, da zasijete v najboljši možni luči. Postavili se boste na lastne noge in se začeli zanašati na svoje sposobnosti in obširno znanje, ki vam ga ne manjka. Tudi vaši bližnji vam bodo rade volje pomagali, če jih boste za to prosili. Zaradi tega vam ni treba imeti slabe vesti, saj dobro veste, da jim boste uslugo tudi z veseljem vrnili, ko bo prišel čas za to. Prav tako vam bo nova samozavest pomagala uvideti, kakšne so v resnici vaše želje, po kakšnih dosežkih hrepenite in kakšne napredke pričakujete v osebnem življenju. S trdno voljo boste prišli še zelo daleč. Ponosni boste, saj boste vse dosegli sami.

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

28. oktobra

06.20 07.00 08.00 09.00 09.05 09.15 10.00 10.50 12.20 13.00 13.35 14.40 15.10 16.00 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.50 23.35 01.20 01.45 02.10 03.05

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Spacapufi, kratki animirani film Zoki Poki, maked. otroška nad.

Zadnji, kan. mladinska nad.

Steklena dežela, danski film Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja, Slovenija Slovenci v Italiji Brez meja - Hatartalan Mulčki, risanka Krompir, razved. odd. za mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, Most na Pelješac, odd. o znanosti Na kratko, Permakultura Reaktivčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Dosje: Staranje v vrtincu sistema Staranje: Slovenija na preizkušnji (pogovor) Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Božena, češka nad.

Ugriznimo znanost, Most na Pelješac, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 09.15 Dobro jutro 11.15 Tipično slovensko, Lipicanci, izob. film 12.00 Moje mnenje 12.50 Idealisti: Ob 60-letnici dramske tvornosti na Televiziji Slovenija, dok. film 14.00 Profil 14.40 V petek zvečer 16.20 Pater Stanislav Škrabec - Oče slovenske fonetike, dok. film 17.20 Ritmična gimnastika - SP posameznice, finali, posnetek iz Kitakjušuja 20.05 Propaganda - oblikovanje soglasja, francoska dok. odd.

21.00 Avtomobilnost 21.30 Ambienti 22.00 Irena Grafenauer, Mate Bekavac in Simfonični orkester RTV Slo. 22.40 Slovenska jazz scena: Ratko Divjak in Big Band RTV Slovenija 00.30 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 08.15 08.30 09.35 10.35 11.45 12.45 13.45 14.00 15.05 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.55 20.00 22.10 22.50 23.45 00.40 01.35 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.25 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.50 22.15 22.20 23.10 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 47. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 48. del Vedno tvoja, 3. sez., 115. del Vedno tvoja, 3. sez., 116. del Sanjski moški, 18. sez.

Usodno vino, 2. sez., 50. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 43. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 117. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 44. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 6. del Policijska družina, 10. sez., 2. del Gotham, 5. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Festival slovenske domoljubne pesmi 2021, Šmarješke Toplice 2021 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Šivilja in škarjice Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Izbrano iz arhiva: Informativni program 17 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

28. oktobra 2021

Sobota,

29. oktobra

30. oktobra

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Bacek Jon, risanka Bi se gnetli na tej metli?, risani f.

Zoki Poki, maked. otroška nad.

Zadnji, kanadska mladinska nad.

Rocca spreminja svet, nemški f.

Vem!, kviz Prvi dnevnik Šport Vreme Otroci Sredozemlja, Francija Prisluhnimo tišini, Zanimivi poklici gluhih, izob. odd.

Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Ezopovo gledališče, risanka Mili in Moli, risanka Kapucar, belg. mladinska nad.

Infodrom, tednik za otroke in mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Vse, kar dovoli nebo, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.10 07.00 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55

04.00 Info kanal 09.05 Dobro jutro 11.10 Ugriznimo znanost, Most na Pelješac, odd. o znanosti 11.50 O živalih in ljudeh, izob. odd.

12.15 Na vrtu, izob. odd.

13.00 Vse bila je glasba, koncert v spomin Arsenu Dediću 14.50 Pot, dok. sprehod po Trubarjevih krajih 15.40 Migaj z nami, odd. za razgibano življenje 16.15 Ritmična gimnastika - SP, skupinske vaje, mnogoboj, posnetek iz Kitakjušuja 20.05 Zvesti moški, francoski film 21.25 Bogovi Molenbeeka, kopr. dok. f.

22.45 Zadnja beseda!

00.35 Info kanal

04.00 07.00 09.00 10.50 11.40

06.20 07.00 09.00 09.05 09.15 09.40 10.00 10.45 12.20 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 15.50 16.00 16.15 16.40 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.45 01.10 02.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 08.25 08.40 09.45 10.50 12.00 12.55 13.55 14.10 15.15 16.25 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.10 22.50 22.55 01.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Tri mucke, ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 49. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 50. del Vedno tvoja, 3. sez., 117. del Vedno tvoja, 3. sez., 118. del Sanjski moški, 18. sez.

Usodno vino, 2. sez., 51. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 44. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 1. sez., 89. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 45. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Mesto angelov, ameriški film Ljubezen z radijskih valov, ameriški film 02.50 24UR zvečer, ponovitev 03.20 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.30 11.25 11.50 12.20 13.10 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 22.05 22.10 23.00 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Robo TV 17 Alfi na Floridi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš Maš: Na obisku v Flosarskem muzeju Ljubno Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Camino s kolesom Regionalne novice, inf. program Country Folk Blues Festival, Slovenj Gradec 2008, Little Pigeon’s Forhill Blues Band Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

08.15 08.40 09.05 09.45 10.25 10.40 10.55 11.25 12.40 13.00 13.25 14.05 15.10 16.00 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.25 22.50 00.45 01.10 03.05

12.30 13.20 14.05 16.50 20.05 21.45 22.40 01.10

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.35 08.40 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.35 10.05 10.35 11.10 13.10 13.25 15.20 15.35 17.20 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.35 23.30 02.00

31. oktobra

Kultura, Odmevi Čudogozd: Sanje Pujsa Pepa, risanka Frfra in Cufek, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Studio Kriškraš, Spoznaj Valentino, lutk. odd. za otroke Z kot Zofka, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Krompir, razv. odd. za mlade Male sive celice, OŠ Mežica in OŠ Šmarje - Sap Infodrom, tednik za otroke in mlade Kapucar, belg. mladinska nad.

Osvežilna fronta, odd. za mlade Dežela preteklosti, irsko-am. f.

Kaj govoriš? So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Podjetno naprej: Ferročrtalič, razvoj in izdelava Popoln planet, Vreme, koprodukcijska dok. serija Naš vsakdanji kruhek, slov. nan.

Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Kuhar Štef, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Preko trupel, britanska nad.

Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Maščevanje, francosko-belgijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Ivan Bevk, 3. del Dosje: Staranje v vrtincu sistema Staranje: Slovenija na preizkušnji, pogovor Revolucionar v talarju: Janez Evangelist Krek, dok. film Avtomobilnost Ritmična gimnastika - SP posameznice, mnogoboj, posnetek iz Kitakjušuja Košarka - liga ABA, Igokea : Cedevita Olimpija, prenos iz Aleksandrovca Čisto nora, argentinski film Zvezdana Kamor greš ... Tomaž Pengov, koncert Info kanal

08.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kravica Liska, ris.

Dinomesto, ris.

Tri mucke, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris.

5KA, 1. sez., 23. del Super poklici, 1. sez., 3. del 5KA, 2. sez., 13. del Domače živalice, 1. sez., 13. del 5KA, 3. sez., 3. del Vsevedi, 1. sez., 13. del 5KA, 9. sez., 143. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 12. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 13. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 14. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 15. del Namenjena sva si, belgijski film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Zdravo, ime mi je Doris, ameriški film Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Najeta mama, ameriški film Moje ime je Sam, ameriški film Pavza!

11.15 11.20 11.55 12.40 13.00 13.25 14.50 15.25 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 20.55 22.30 22.55 00.45 00.55 01.20 02.15

04.00 07.00 07.15 07.45

08.40 10.05 11.20 12.00 13.10 15.00 15.50 16.10 17.10 19.50 20.00 20.55 22.25 23.50 00.40 02.15

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 08.10 08.20 08.30 08.35 08.40 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.10 09.15 09.45 10.15 10.45 11.15 11.45 12.00 13.00 14.00 14.30 15.00 15.15 17.10 18.05 18.50 18.55 20.00 21.55 22.40 00.35 02.20

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Na obisku v Flosarskem muzeju Ljubno 09.40 Žogarija 2021, 1. oddaja 10.10 Jutranji pogovori 1 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.20 Lahko noč, otroci! Šivilja in škarjice 18.35 Spoznajmo jih ...

18.40 Dotiki gora: Strelovec 19.00 Vrtnarski kotiček 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2886. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Revija zmagovalcev NZ festivalov v Vinski Gori, 1. del 21.45 Spoznajmo jih ...

21.50 Pop corn, zabavnoglasbena odd.

22.50 Popotniške razglednice: Camino s kolesom 23.50 Nočni program

Zajček Belko, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nanizanka Kalimero, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, Chichen Itza, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Mimi in Liza, risanka Bela in Sebastijan, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan.

Dan reformacije, prenos evangeličanskega bogoslužja iz Murske Sobote Ozare Obzorja duha, Evangeličani o Trubarju Ljudje in zemlja, izob. odd.

Kuhinja naših non dediščina solin, Kmetijstvo kot dopolnilna dejavnost - mineštra Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Moje krasno življenje, češki film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Heretik, slovenski TV-film Poročila, Šport, Vreme Sedem minut čez polnoč, kopr. f.

Navdih klasike, Eva-Nina Kozmus Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost, Most na Pelješac, odd. o znanosti Trubar in glasba, MePZ Cantemus Kamnik, Matjaž Šček in Gregor Klančič Europa Cantat 2021, posnetek slavnostnega odprtja festivala iz Gallusove dvorane Can. doma A je to 2, češki lutk. anim. film Ribič Pepe, odd. za otroke Odpotovanja, Brazilija: po vodi, potopis Binti, belgijski film Ambienti Duhovni utrip, Trubarjev Katekizem Protestantizem, dok. film Ritmična gimnastika - SP skupinske vaje, finali, posnetek iz Kitakjušuja Žrebanje Lota Popoln planet, Morje, kopr. dok. serija Medena dežela, maked. dok. f.

Vikend paket Zvezdana Kaj dogaja?

Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kravica Liska, ris.

Dinomesto, ris.

Tri mucke, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris.

5KA, 1. sez., 47. del Super poklici, 1. sez., 4. del 5KA, 2. sez., 4. del Domače živalice, 1. sez., 14. del 5KA, 3. sez., 17. del Vsevedi, 1. sez., 14. del 5KA, 6. sez., 92. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

5KA, 9. sez., 7. del Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 16. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 17. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 18. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 19. del Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza!

Vaše zdravje, naša skrb Najeta mama, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Mestece zaljubljenih, ameriški film Zdravo, ime mi je Doris, ameriški film Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Na obisku v Flosarskem muzeju Ljubno 09.40 2885. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 2886. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.50 Župan z vami: Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.20 Jutranji pogovori 1 13.50 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Robo TV 13 18.10 Kekec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Spoznajmo jih ...

18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.00 Spoznajmo jih ...

21.05 Jutranji pogovori 2 22.35 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

1. novembra

06.30 07.00 09.00 09.05 09.10 09.35 09.55 10.50 12.20 13.00 13.25 14.40 15.25 15.55 16.00 16.25 17.00 17.20 17.50 17.55 18.20 18.50 18.57 20.05 21.50 22.15 22.45 23.35 00.00 00.55

04.00 09.45 11.50 13.00

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro Mandi, risanka Frfra in Cufek, risanka Mišji razbojnik, risani film Zoki Poki, makedonska nad.

Zadnji, kanadska mladinska nad.

Jaz sem Lotta: Na frekvenci s plamenci, nemški film Vem!, kviz Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja, Turčija S-prehodi, Moška moda Dober dan, Koroška Simon, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Z kot Zofka, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Kulturni vrhovi, Mengore, dok. odd.

Simon, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Tumbledown, ameriški film Poročila, Šport, Vreme Bravo orkester Dan Zhu, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Napovedujemo

22.50 01.25

Info kanal Dobro jutro Memento mori, dok. film Obzorja duha, Evangeličani o Trubarju Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Ljudje in zemlja, izob. odd.

Kuhinja naših non dediščina solin, Kmetijstvo kot dopolnilna dejavnost - mineštra Na lepše Rocca spreminja svet, nemški f.

Govori glasneje, dok. film Nekaj lepega je ostalo za njimi, danska dok. odd.

Dediščina Evrope: Klimt in Schiele: Eros in Psiha, it. dok. f.

Drevo, slovenski film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 08.00 08.15 10.00 10.55 12.00 12.55 13.10 14.20 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.10 22.40 23.10 00.05 01.00 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Čebelica Maja, avstralski film Ko potrka ljubezen, 1. sez., 89. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 90. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 52. del Magične živali, angleški film Ko potrka ljubezen, 1. sez., 91. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 92. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 46. del Kmetija V dvoje, 2. sez., 5. del V dvoje, 2. sez., 6. del Policijska družina, 10. sez., 3. del Gotham, 5. sez., 10. del Ena na ena Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.35 11.25 11.55 12.45 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2886. VTV magazin, reg. inf. odd.

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Alfi po Sloveniji: Spomini, spomini Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Jernej Dirnbek: Tramp, predstavitev romana Tramp in glasbeni kabaret O vinu in ljubezni, Knjižnica Velenje Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

13.50 14.05 14.50 15.20 16.00 17.55 20.05 21.10

18.25 19.15 19.20 19.45 19.55 20.00

21.20 22.20 22.25 22.30 23.20 23.35

Sreda,

2. novembra

06.45 07.00 10.00 10.50 11.25 12.00 13.00 13.35 14.45 15.20 15.50 15.55 16.20 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 02.05 02.30 03.25

Dnevnikov izbor Dobro jutro, Poročila Poročila Začnimo znova, slov. nan.

Vem!, kviz Dosje: Staranje v vrtincu sistema Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja, Španija Duhovni utrip Kanape - Kanape, odd. za mlade Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Volk je, volk je!, danska nad.

Josip Ipavec, slovenski Mozart, glasbeno-dok. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci, Lojze Tekavec Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

3. novembra

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.50 13.00 13.35 14.45 15.20 15.35 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.50

04.00 10.30 13.15 14.00 14.30 15.00 16.30 17.55 20.05 21.00 22.10 22.30 00.35

Info kanal Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost Kaj dogaja?

Joker, kviz Plavanje - EP v kratkih bazenih, prenos iz Kazana Nič nas ne sme presenetiti, dok. f.

Na delu v tujini, belgijskofrancoska dok. odd.

Leta in leta, britanska nad.

Kaj govoriš? So vakeres?

Pred vrati pekla, Detroit - razkroj, španska dok. odd.

Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.10 23.10 23.50 00.45 01.40 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 51. del Podaj mi roko, 1. sez., 52. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 91. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 92. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 53. del Sekirca v med, 1. sez., 46. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 1. sez., 93. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 47. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 10. sez., 4. del Gotham, 5. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Videospot dneva Jernej Dirnbek: Tramp, predstavitev romana Tramp in glasbeni kabaret O vinu in ljubezni, Knjižnica Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija 2021, 2. oddaja Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2887. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Turska Gora, 2012 Revija zmagovalcev NZ festivalov v Vinski Gori, 1. del Spoznajmo jih ...

Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.40 12.05 12.35 13.25 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 20.50 22.05 22.10 23.00 23.30

01.45

04.00 10.15 13.00 13.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Koda Začnimo znova, slov. nan.

Vem!, kviz Dosje: Javne televizije v primežu politike Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja, Portugalska Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Mežica in OŠ Šmarje - Sap Poročila ob petih, Šport, Vreme (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, 500 let rojstva Adama Bohoriča, izob. film 50 knjig, ki so nas napisale, Felicita Kalinšek: Slovenska kuharica Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Čarodej, ameriški rokoborec, ameriški film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: 500 let rojstva Adama Bohoriča, izob. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

01.35

Info kanal Dobro jutro Kanape - Kanape, odd. za mlade Veliki mednarodni baletni gala koncert Društva baletnih umetnikov Slovenije Vikend paket Plavanje - EP v kratkih bazenih, prenos iz Kazana Ambienti Žrebanje Lota Moj klasični hit, Peter Čeferin Janine Jansen, zaljubljena v stradivarke, ang. dok. odd.

Moje mnenje Prevara (V.), ameriška nad.

Prekmurje kulturnozgodovinska skica, dok. film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.10 22.50 23.45 00.40 01.35 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 53. del Podaj mi roko, 1. sez., 54. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 93. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 94. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 54. del Sekirca v med, 1. sez., 47. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 1. sez., 95. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 48. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 7. del Policijska družina, 10. sez., 5. del Gotham, 5. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2887. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 14 Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku: pri Vlasti Nussdorfer Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

14.40 16.30 18.30 19.50 20.05 20.10 21.10 22.00 23.35

18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.30

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 21

GRDINA, IGOR: Slovenski Mozart

od – Odrasli 78 – Glasba Vir: www.beletrina.si

V novi graški operni hiši, ki je spadala med največje v habsburški monarhiji, je bil leta 1902 na prireditvah elitnega aristokratskega kroga dvakrat izveden prvi slovenski balet Možiček. Njegov avtor in študent medicine Josip Ipavec je dirigiral orkestru. Noben slovenski umetniški ustvarjalec med svojimi srednjeevropskimi sodobniki verjetno ni doživel tolikšnega triumfa. Uspehi slovenskih arhitektov, slikarjev in pisateljev so pri-

UNZNER, CHRISTA: Thea. Dnevniški zapiski mlade Nemke, 1. jan. – 22. maj 1945

Torek, 2. 11.

VELENJE Četrtek, 28. 10.

od – Odrasli 821-94 – Spomini Vir: www.zalozba.zrc-sazu.si

Maja leta 1945 je Thea, prvoosebna pripovedovalka in mati ilustratorke, stara 19 let. Zadnjega pol leta živi in dela na posestvu družine Lemke v kraju Protzen, severozahodno od Berlina. Na posestvu preživi zadnje mesece druge svetovne vojne. V dnevniku piše o

10.00-14.00 Večgeneracijski center Planet generacij Jesenske počitniške igrarije (tudi 29. 10.)

10.30-12.00 Galerija Velenje Barve in vzorci Afrike, jesenska počitniška mini delavnica, prijave: info@galerijavelenje.si 17.00 Galerija Velenje Zgodba hiše kultnega betona, javno vodstvo po razstavi 20.30 Max klub Zvezdana Novaković Zven & Roya Saxophone Quartet + Nino Murekšić, koncert Max klub jazz festivala 2021

🔲

Razstava Pogledi na Velenjski grad Velenje – V Podhodu Pošta je na ogled nova razstava Muzeja Velenje z naslovom Pogledi na Velenjski grad: iz zbirke zbiratelja Janeza Osetiča. Na razstavi so predstavljene upodobitve Velenjskega gradu na različnih predmetih, ki jih Janez Osetič hrani v svoji zasebni zbirki. Razstava je bila načrtovana v lanskem letu, ko je Velenjski grad praznoval 750 let, a je zaradi sprememb programa v zvezi z epidemiološkimi razmerami do realizacije prišla zdaj. Vsebinsko sta razstavo pripravila Mojca Ževart in Stojan Knežević, gradivo je izbral Janez Osetič.

Na tokratni razstavi sta med drugim na ogled patiniran mavčni relief z upodobitvijo Velenjskega gradu s parkom in z zapisom imena gradu v nemškem jeziku ter emajlirana stenska ura z motivom Velenjskega gradu, iz-

Do 8 številk zastonj!

delana v podjetju Dekor Zagreb, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja izdelalo serijo emajliranih ur z upodobitvami različnih znamenitosti z območje takratne Jugoslavije.

Na ogled so tudi grafika Velenjskega gradu Jožeta Žlausa, ki je verjetno nastala v prvi polovici 80. let prejšnjega stoletja, akvarel gradu Jožeta Svetine iz leta 1984, akril gradu na lesonitni plošči Iva Kolarja iz leta 2006, kolorirana suha igla oz. jedkanica Carla Reicherta iz sredine 19. stoletja, fotografija Volbenka Pajka Velenjski grad pozimi, akvarel Danice Bem Gala, olje na platnu neznanega avtorja, ki je domnevno nastalo v prvi polovici 20. stoletja, in kolorirana risba Velenjski grad slikarja Rada Jeriča.

Razstava bo na ogled do 23. 🔲 novembra 2021.

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Sreda, 3. 11.

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Vesna, muzikal OŠ Mihe Pintarja Toleda in Festivala Velenje

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 28. 10.

10.00-12.00 Mercator center Velenje Sočutna info točka Slovenskega društva Hospic – OO Velenje

10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Otroški počitniški živžav: razburljiv Martinov dan

8.00-12.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 17.00-21.00 Šaleški grad Na Šaleškem gradu strraaššiii, srhljiva dogodivščina za otroke

strahu, o vse večjih dvomih, dramatičnih doživetjih med begom po Brandenburškem, o vrnitvi v Berlin, v katerem se peš prebija med ruševinami, pa tudi o sanjah, h katerim se zateka, da bi za trenutek ubežala brezupni resničnosti.

Njeni dnevniški zapiski pričajo o dekliški naivnosti in mladostnem hrepenenju, hkrati pa v novinarskem slogu poroča o vojni iz zornega kota malega človeka, natančno in neposredno. Čeprav se večkrat zboji, da bo v vojni vihri ostala brez dnevnika, ji ga uspe ohraniti.

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače?: Melanšek, Golin, projekcija filmov Turističnega društva Šalek 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Godalni sekstet Artes Liberales in Nuška Drašček, koncert za abonma Klasika in izven

Petek, 29. 10.

Sobota, 30. 10.

šli šele pozneje. Knjiga o avtorju prvega slovenskega baleta, katerega nastanek v javnosti velja za prelomen umetniški dogodek, s kulturnozgodovinskega vidika tematizira tragično zgodbo Josipa Ipavca. Predstavi njegove korenine, leta mladostnega popotovanja, ko se je uveljavil kot skladatelj samospevov, življenjski vrhunec na Dunaju ter duševni razkroj v somraku vsemogočne Evrope med prvo svetovno vojno. Posebna pozornost je namenjena »komični operi v starem številčnem slogu« Princesa Vrtoglavka, ki je bila kot skladateljev ustvarjalni testament krstno uprizorjena šele leta 1997. Knjiga je izšla ob 100. obletnici ustvarjalčeve smrti.

21

PRIREDITVE

28. oktobra 2021

Petek, 29. 10.

10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Otroški počitniški živžav: strašljiv kino

Sobota, 30. 10.

7:00

Martinova vas

Pohod po Martinovi poti 11:00-17:00 Pokopališče v Šmartnem ob Paki Dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov

Lunine mene

Nedelja, 31. 10.

10:00 Lovski dom v Skornem 16. Spominsko srečanje v počastitev spomina žrtev Skorna v 2. sv. vojni 11:00-17:00 Pokopališče v Šmartnem ob Paki Dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov

Ponedeljek, 1. 11.

8:00

Centralni spomenik žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 10:00-13:00 Pokopališče v Šmartnem ob Paki Dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov

ŠOŠTANJ Sobota, 30. 10.

X

Slovenske gorice Pohod na Slovenske gorice in turnokolesarski izlet po Slovenskih goricah

Sreda, 3. 11.

19.00 Športna dvorana Šoštanj Odbojka 1B. DOL – moški Šoštanj Topolšica : Špan Brezovica (5. krog)

28. oktobra, ob 22:05, zadnji krajec

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, od ponedeljka do sobote med 8.00 in 13:00 uro ter 14.00 in 20.00 uro • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

KINO spored VENOM 2 Venom 2: Let there be carnage Akcijska znanstvenofantastična grozljivka, 120 min (ZDA) Režiser: Andy Serkis Igrajo: Tom Hardy, Woody Harrelson, Michelle Williams, Reid Scott, Naomie Harris Petek, 29. 10., ob 19.00

NELLY RAPP: AGENTKA ZA POŠASTI Nelly Rapp - Monsteragent Družinska komična pustolovščina, 92 min (Švedska) Režiser: Amanda Adolfsson Igrajo: Matilda Gross, Lily Wahlsteen, Marianne Mörck Sobota, 30. 10., ob 17.00

SPIRALA BOLEČINE: NOVA ZAPUŠČINA IGRE ŽAGA Spiral: From the Book of Saw Grozljivka, 93 min (ZDA) Režiser: Darren Lynn Bousman Igrajo: Samuel L. Jackson, Marisol Nichols, Max Minghella, Chris Rock, Genelle Williams, Zoie Palmer Sobota, 30. 10., ob 20.00

PRI ADDAMSOVIH 2 The Addams Family 2 Sinhronizirana animirana družinska komedija, 94 min (ZDA, Madžarska, Kanada) Režiser: Greg Tiernan, Conrad Vernon

Glasovi: Uroš Smolej, Iva Krajnc Bagola, Lija Trunkelj, Srdan Milovanovič, Maja Končar, Žiga Bunič, Jan Novljan, Blaž Šef, Jernej Kuntner, Amalja Veger Poles, Klemen Bunderla Nedelja, 24. 10., ob 16.00

TRI NADSTROPJA Tre piani, drama, 119 min (Italija, Francija) Režiser: Nanni Moretti Igrajo: Margherita Buy, Riccardo Scamarcio, Alba Rohrwacher, Adriano Giannini, Elena Lietti, Alessandro Sperduti, Denise Tantucci, Nanni Moretti Ponedeljek, 1. 11., ob 19.00

r u 4 2 n a da n Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

28. oktobra 2021

Nagradna križanka »Hiška zdravja«

24 ur

Nagradna križanka »Hiška zdravja Velenje« Katja Pevec s.p. Šaleška cesta 21,3320 Velenje hiska.zdravja@gmail.com Delovni čas: Ponedeljek – sreda - petek: 9.00 – 16.00 Torek in četrtek: 9.00 – 18.00 Sobota: 9.00 – 12.00 Nedelje in prazniki: zaprto

Tel: 064 226 966 Narava pomaga s čaji, tinkturami, olji in zdravo prehrano. V Hiški zdravja dobite vse to. Čaji od Flore, Patra Ašiča in Jožeta Majesa.

Tinkture od Fitosan Aelite in Plavice. Olja od Oljarne Pečarič. Vse to in še več najdete v Hiški zdravja – center Nova – pritličje.

VSE ZA VAŠE ZDRAVJE NA ENEM MESTU: • • • • • • •

vitamini in minerali široka paleta zeliščnih čajev in tinktur olja naravna mazila in mila super živila prehranski dodatki knjige za duhovno rast

V HIŠKI ZDRAVJA se zavedajo, da je zdravje naša največja vrednota. Prisegajo na visoko kakovostne izdelke od zaupanja vrednih dobaviteljev. Glavni poudarek je na izboru naravnih sestavin in strokovnem svetovanju.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Hiška zdravja«, najkasneje do ponedeljka 8. novembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Nostalgična Nokia 6310 končno na voljo v Evropi!

Pred kratkim se je na trgu pojavil mobilni telefon Nokia 6310, ki je prvič luč sveta ugledal že pred 20 leti in si hitro pridobil sloves neuničljive naprave. Avtonomija delovanja je znašala kar 21 dni, na igrati pa je bilo mogoče celo igre.

Dobra novica je, da je legendarni telefon sedaj mogoče ponovno kupiti, ta pa je seveda prilagojen sodobnemu času.

seveda igro Kača. Premore tudi povprečen fotoaparat in baterijo z 21-dnevno avtonomijo delovanja.

Ne gre spregledati tudi 3,5-milimetrskega priključka in možnost uporabe dveh telefonskih kartic.

Intel Core i912900K nared za prodajo

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 18. do 24. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. do 24. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

PETEK, 29. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Nočni program.

SOBOTA, 30. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program..

NEDELJA, 31. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Nočni program.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

V tednu od 18. do 24. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Najbolj zanimiv med vsemi naj bi bil procesor Core i9-12900K. Ta namreč za preračunavanje podatkov uporablja 16 fizičnih procesorskih sredic in 24 procesorskih niti (8 jeder Golden Cove + 8 niti Golden Cove + 8 jeder Gracemont). Za nameček je nedavno v merilnem programu Ashes of the Singularity na celi črti porazil procesor Ryzen 9 5950X podjetja AMD. Novost naj ne bi bila pretirano draga, cena se bo vrtela okoli 523 evrov.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz 9.00 Oddaja za upokojence; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (govorili bomo o Centrih za duševno zdravje odraslih - z nami bo mag. Danica Veternik Dražnik, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

PONEDELJEK, 1. novembra

Težko pričakovani procesorji Intel 12. generacije z jedri Alder Lake bi naj na trg prišli 4. novembra letos. Takrat bodo na voljo tudi prve osnovne plošče, združljive z novo procesorsko arhitekturo in opremljene z novim podnožjem LGA 1700.

KONCENTRACIJE PM10

Nokia 6310 na evropskem trgu ni pretirano drag. Zanj je namreč treba odšteti zgolj 59 evrov. Prenovljen pametni mobilni telefon Nokia 6310 (2021) bo zato zagotovo navdušil mnoge, predvsem pa nostalgike in tiste, ki telefon potrebujejo le za opravljanje telefonskih klicev. Novost je opremljena s 7,1-centimetrskim zaslonom ločljivosti 321 x 420 slikovnih točk.

Podpira zgolj mobilna omrežja 2G, kar pomeni, da ni primeren za prenose podatkov.

Nokia 6310 (2021) ponuja enako vzdržljivost kot njegov predhodnik. Poleg tega razpolaga z radijskim vmesnikom FM in

ČETRTEK, 28. oktobra

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 18. do 24. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

TOREK, 2. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje (predstavili bomo, kako je Martin Mandelc usposobil 61 let star traktor); 18.00 Lestvica Radia Velenje; 19.00 Nočni program.

SREDA, 3. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje – naši gostje bodo predstavniki Šolskega centra Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program..

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 23

Sočutna info točka Hospic na pokopališču v Podkraju Velenje – Komunalno podjetje Velenje je na pobudo Slovenskega društva Hospic, Območnega odbora Velenje, na pokopališču v Podkraju zagotovilo prostor, kamor vabijo vse, ki ob izgubi bližnjega in v času žalovanja potrebujete pomoč.

V prostorih vežic na pokopališču v Podkraju vam bodo vsak četrtek med 8.30 in 10.00 na voljo uspo-

sobljeni prostovoljci društva. Slovensko društvo Hospic si prizadeva z različnimi pristopi spreminjati odnos do minevanja in smrti kot tudi žalovanja v prid človekovega dostojanstva in sočutja. Vabijo vse, ki potrebujejo pogovor, podporo in dodatne informacije, povezane s procesom žalovanja.

od 29. 10 do 4. 11.

- predsednik Slovenske demokratične zveze Velenje Franjo Bartolac je 29. oktobra 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjskega izvršnega sveta; - 30. oktobra 1969 se je rodil pravnik in pedagog dr. Rajko Knez, doma iz Velenja, ki je 25. aprila 2017 postal ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, funkcijo predsednika Ustavnega sodišča pa je nastopil 19. decembra 2018; - 29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju svetovno znani pianist, Zagrebčan Ivo Pogorelić, dva koncerta; - Velenjčan dr. Karel Verstovšek je bil 31. oktobra 1918 imenovan za poverjenika za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani; - 31. oktobra 1942 se je v Migojnicah pri Žalcu rodil funkcionar in bančni delavec Jože Veber, doma iz Velenja. Umrl je 5. aprila 2020; - 31. oktobra praznujejo tudi bančniki in njihovi varčevalci, saj ta dan od leta 1924, ko so na zboru hranilnic v Milanu spre-

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI KRMNO PESO za prašiče in belo repo za kisanje, prodam.

Gsm: 041 261 676.

SILAŽNE BALE, kocke sena, več vrst žganja, prodam.

Gsm: 051 388 874.

HLEVSKI GNOJ, uležan in silažne bale, prodam. Gsm: 041 942 898.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 21 tednov, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo 7. 11.

2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Po ugodni ceni. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

DVE TELIČKI, Simentalki, stari 4. mesece, prodam. Tel. 03 588 55 42.

TRI BIKCE ČB, stare 1 mesec, prodam. Gsm: 041 693 313.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

23

OBVEŠČEVALEC

28. oktobra 2021

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 30. 10. 2021, nedeljo, 31.

10. 2021 in ponedeljek, 1.11.2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 588 24 79 v zobni abmulanti, Zdravstena postaja Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

Jože Veber (Arhiv Muzej Velenje) dr. Karel Verstovšek podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodnjem Štajerskem; - 1. novembra 1918 se je v Rečici ob Paki rodil kulturni delavec Martin Steblovnik Tinek, ki je umrl 3. avgusta 1990; - 1. novembra 1927 se je v Velenju rodil dr. Borut Mlinšek, ki je bil med drugim profesor na Veterinarski fakulteti v Ljubljani; - 1. novembra 1945 se je na Ptuju rodil župan, plesalec, fizik, pedagog, trener, direktor, gospodarstvenik, politik in športni delavec Drago Šulek, ki je bil med drugim župan občine Velenje med letoma 1986 in 1990. Leta 1970 je soustanovil Plesni klub Velenje, v katerem je najprej deloval kot tekmovalec, nato pa kot trener in funk-

cionar. V obdobju 1968–1974 sta z Vereno Trofenik Šulek v paru dosegla 10 naslovov državnega prvaka v vseh treh disciplinah športnega plesa; - 2. novembra 1900 se je v Taboru na Češkem rodil kipar, etnolog in svetovni popotnik František Foit, ki ima v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu urejeno izjemno lepo afriško zbirko. Umrl je 31. avgusta 1971 v Celju; - 2. novembra 1958 je bila v Velenju ustanovljena Posebna osnovna šola; - 2. novembra 1971 so začeli s poukom na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju; - 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov. Za njegov sedež so določili prostore na Velenjskem gradu, kjer še danes uspešno deluje Muzej Velenje; - 4. novembra 1933 se je v Šoštanju rodil pedagog, športni delavec, trener in funkcionar Matjaž Natek. Umrl je 15. maja 2002; - 4. novembra 1944 se je v Šoštanju rodil športnik, športni delavec in funkcionar Karel Drago Bizjak. Umrl je 31. maja 2001. 🔲 Damijan Kljajič

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE •

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

jeli tak sklep, velja kot mednarodni dan varčevanja; - zadnji dan meseca vinotoka v Sloveniji praznujemo kot dan reformacije. Gre za verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeličanov, ker pa je reformacija pustila globoke sledove v slovenski književnosti in v slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik slovenske besede in s tem vsega slovenskega naroda. Primož Trubar, ki je bil vnet zagovornik reformacije, je namreč tudi avtor prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika ter tudi prvi, ki je zapisal besedo Slovenec. Začetnik reformacije oziroma pobudnik za spremembe v življenju takratne katoliške cerkve je bil nemški duhovnik Martin Luther, ki je leta 1517 na vrata grajske cerkve v Wittenbergu nabil svojih znamenitih 95 tez, s katerimi je sprožil gibanje, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope; - ob prevzemu oblasti v Šoštanju je imel šoštanjski Narodni svet poleg predsednika še 13 odbornikov. Dne 1. novembra 1918 je Narodni svet kot začasna oblast prevzel občinsko upravo mesta Šoštanj. Predsednik sveta dr. Fran Mayer je pričel uradovati kot župan, Narodni svet pa kot občinska uprava.

Mestna občina je tako prešla iz nemških v slovenske roke; - 1. novembra 1918 je Velenjčan

Antonić Damjan, Avstrija, Parternion, Bahnhofstrasse 216, in Belavić Polona, Avstrija, Parternion, Bahnhofstrasse 216

SMRTI • •

Gradišnik Jožefa, roj. 1929, Velenje, Črnova 27 Jamnikar Marija, roj. 1931, Šoštanj, Kajuhova cesta 23

Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 14. oktobra 2021, so: • • •

Štefka Veler, Studence 13, 3310 Žalec; Anica Bevc, Podgorje 20, 3320 Velenje; Mihaela Naveršnik, Plešivec 4, 3325 Šoštanj

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: KMALU V OSMICI

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

V SPOMIN V SPOMIN

IVAN TAMŠE 1926 – 2016

FRANC KOŽELJ

Dne 28. oktobra 2021 mineva pet let, odkar te ni več med nami.

V naših mislih, čustvih in spominih boš vsa leta in dneve ostal z nami.

A spomini so zvezde in zvezde so večne.

In usodna ura je prišla, orel odletel je, vedno višje, nad ves svet se povzpel je …

(Josip Murn)

Dvajset let mineva, odkar te ni več med nami.

Ostali so nam spomini na vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli s tabo.

Zelo te pogrešamo. Počivaj v miru.

Pogrešamo te!

Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate lučke, iskrena hvala.

Vsi tvoji

Vsi tvoji

Velenje, Ljubljana, Slovenske Konjice

Naš čas, 28. 10. 2021, barve: CMYK, stran 24

S cvetjem so krasili mesto in podeželje Akcija Velenje, mesto cvetja je letos bogato obrodila – Komisija si je ogledala kar 57 lokacij – Odločali so detajli, povezani v celoto Tina Felicijan

Velenje, 21. oktobra – Olepševalne akcije imajo v Velenju dolgo tradicijo. Lokalni skupnosti in prebivalcem je od nekdaj mar za lepo okolico stanovanjskih in javnih objektov ter drugih površin. Že dolgo ocvetličenje in skrb za zelene površine spodbuja tudi Turistično društvo Velenje, ki je v sodelovanju s soorganizatorji Mestno občino Velenje, Zavodom za turizem Šaleške doline in Podjetjem za urejanje prostora Velenje tudi letos izvedlo akcijo Velenje, mesto cvetja.

Akcija, namenjena spodbujanju občank in občanov k trudu za lepše in bolj urejeno bivalno okolje, je potekala od aprila do konca avgusta. Lastniki lokacij na območju velenjske občine in vsi, ki cenijo trud posameznikov V akciji Velenje, mesto cvetja redno sodelujejo tudi šole in vrtci. Ker niso bili prepričani, da bodo letos lahko negovali zasaditve v okolici objektov, so pobudniki akcije razpisali likovni natečaj na temo Roža.

V razstavišču Vile Bianca bodo do 10. novembra na ogled izbrana otroška dela.

Velenje, 23. oktobra – Ljudje zbirajo že od nekdaj. Če pogledamo v prazgodovino, ugotovimo, da smo bili ljudje skozi vsa obdobja na določene predmete bolj navezani. Gre za neko čustveno noto, ki jo imajo vsi zbiratelji. To pa dela ta hobi poseben in edinstven. Dve od mnogih področij zbirateljstva sta numizmatika in filatelija. Numizmatika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje denar, hkrati pa je tudi zbirateljski konjiček, ki se ukvarja z zbiranjem in s preučevanjem kovancev in bankovcev. Filatelija pa je zbiranje in preučevanje poštnih in taksovnih znamk. Vključuje tudi študije oblikovanja, izdelave in uporabe posameznih poštnih znamk. V Velenju se že tradicionalno na oktobrsko soboto pred krompirjevimi počitnicami odvije dogodek Numifil, sejem numizmatike in filatelije.

Lansko leto odpadel, letos ponovno srečanje

Letos že tradicionalni Numifil je v organizaciji Festivala Velenje potekal v Centru Nova. Ob tej priložnosti so izdali posebno poštno znamko, pri Pošti Slovenije pa žig z datumom srečanja.

Na žigu je upodobljen uraden logotip Viste, novega prireditvenega prosta ob Velenjskem jezeru. Logotip je oblikoval AV studio, žig pa Matjaž Šalej.

Ta posebni poštni žig se je lahko uporabljal le 23. oktobra, na dan Numifila 2021. Poštni žig pa določajo posebna pravila. »Premer poštnega žiga ne sme biti večji kot 35 milimetrov.

Lahko je kakršnekoli oblike; okrogel, kvadratast, ovalen, dinamične oblike, samo premer mora biti točnih 35 mm. Na žigu mora biti razvidno, zakaj

za dobro počutje izjemno kakovostnih celotne skupnosti, zasaditev so kategorijo so na tekmovanje letos prvič razločili na lahko prijavili lotiste v blokih in tiste v kacije v štirih kateindividualnih stanovanjgorijah. Komisija s skih hišah. »Odločilna je člani Majo Radšel, bila pestrost zasaditve, Janezom Hrovatorej kombinacija raztom, Oskarjem Soličnih rastlin, okrasnih vincem in Natašo tako v cvetju kot v listih, Dolejši si je letos barvna usklajenost, pri ogledala 57 lokacij individualnih hišah tu– 27 balkonov in di s fasado, ter vitalnost teras, 6 kmetij, 18 rastlin tudi v poznem poletju,« je utemeljila okolic individualnih stanovanjskih izbor. objektov in 6 zasaditev v kategoriNagrajenci ji ostalo. »Bili smo letošnje akcije presenečeni, saj je Velenje, mesto Sešlov balkon na Konovem je poglede mimoidočih cvetja bila letošnja akcipritegnil z bujno in pisano zasaditvijo. ja po številu prijav V kategoriji balkoni in med najbolj uspeterase so se od 1. do 3. šnimi,« je povedala predsedni- izbrali tiste ureditve, ki so v po- mesta z zasaditvami na balkoca TD Velenje Nataša Dolejši in samezni kategoriji najbolj ka- nih v blokih razvrstile Jasna Vopredstavila delo komisije. »Na kovostne.« Pri izbiri prvih treh dušek (Stantetova ulica), Vladiogledih lokacij smo pozorni na lokacij v vsaki kategoriji so naj- mira Lepko (Prešernova cesta) barve in barvne kombinacije večkrat odločilni prav detajli, ki in Jožica Polenek (Prešernova zasaditev, strukture zasaditev skupaj tvorijo skladno celoto. cesta), z zasaditvami na balkoin vitalnost rastlin. Seveda smo Tudi letos pa je bila odločilna nih hiš pa družina Sešel (Konoupoštevali tudi urejenost stav- zelenica. »Ta ja tista, ki nam po- vo) in Olga Ocepek (Laze) na be in poti, kako so v prostor maga izbrati zmagovalce.« 1. in 2. mestu, 3. mesto pa so si umeščeni dekorativni elementi Zaradi velikega števila prija- delili Marija Glinšek (Ložnica) in ali so le ti stilsko skladni z vljenih balkonov in teras ter ter Irena in Janez Klosternik objektom. Pokukali smo tudi v zelenjavni in sadni vrt, sadovTudi letos so lastniki najlepše urejenih in njak, pašnik, vinograd ali hlev. ocvetličenih lokacij prejeli nagrade, vsi Vse vtise smo beležili s fotoaparatom, po burni razpravi pa sodelujoči pa priznanje.

❱

Angela Sešel: »Rože imam neizmerno rada.

Veliko mi pomeni, da ljudje, ki hodijo mimo hiše, občudujejo rože, vprašajo, ali jih lahko fotografirajo, si jih ogledajo – seveda lahko, rože so za dušo. Kdor ima rad rože, ne misli in dela slabo.« Matjaž Koželj: »Priznanje je nagrada za celoletni trud, ki ga v urejanje zelenice in zasaditev vlaga praktično cela družina. Jaz se posvečam zelenici, žena pa rožam v koritih in gredam.

Zelo ponosni smo, da komisijo vsako leto navdušimo. Za takšno zelenico je potrebne veliko volje in nenazadnje veliko časa.«

Koželjevi se že več let uvrščajo na prvo mesto po urejenosti okolice hiše – s cvetjem, z grmovnicami, predvsem pa z brezhibno zelenico.

(Bevče). V kategoriji kmetije so se od 1. do 3. mesta razvrstili Janez Koren (Podgorje), Metja Zajc (Bevče) in Branko Ocepek (Silova). Za ureditev okolice individualnih stanovanjskih objektov so nagrade od 1. do 3. mesta dobili družina Koželj (Ljubljanska cesta), Antonija Krenker (Plešivec) in Tatjana

Zbirateljstvo – hobi, strast in lep primer človeške pristnosti V soboto že tradicionalni sejem numizmatike in filatelije – Numifil 2021

❱

Vseh 11 let so imeli za motiv znamke Numifil stavbno dediščino v Velenju ali aktualni stavbni presežek.

Letos je to Vista, za prihodnja leta pa razmišljajo o novi motiviki znamke.

Morda bodo to dela lokalnih umetnikov.

Matjaž Šalej: »Nekatere zbirateljske veje se dvigujejo, nekatere padajo. Npr. kakšne posebne figurice so vedno bolj popularne. Če pa govorimo o Numifilu, bi rekel, da numizmatika pridobiva na vrednosti, filatelija pa malo stagnira.« Numizmatik in filatelist Sebastjan: »Nimam posebnega razloga, zakaj sem začel zbirati. Ko vidiš kaj posebnega, odšteješ malo več denarja in dodaš k svoji zbirki. Sam prodajam večinoma numizmatiko, nekaj imam pa tudi znamk.« Oče numizmatika Marka Mihajlovića, Bane: »Marko se z numizmatiko in notafilijo (vedo, ki preučuje bankovce) ukvarja že od otroštva. Že kot študent je veliko potoval ter prosil prijatelje iz različnih koncev sveta, da mu prinesejo posebne primerke, npr. bankovce, za njegovo zbirateljsko zbirko. Zanimanje in ljubezen do numizmatike je razvil popolnoma sam.« je izšel, ob kakšni priložnosti.

Na tem žigu piše Numifil 2021.

Imeti mora tudi datum veljavnosti žiga, to je bil sobotni dan.

Ob Pikinem festivalu smo že nekajkrat imeli tudi premični po-

štni žig – dan se je spreminjal, mesec je ostal. To pomeni, da je cel teden, ko je potekal Pikin festival, žig veljal,« razlaga Matjaž Šalej, organizator dogodka Numifil 2021.

Marko Mihajlović in njegov oče Bane

Od zlatnikov in srebrnikov do poštnih znamk

Sejmov numizmatike in filatelije je v Sloveniji več, vendar je tudi velenjski precej obiskan.

Največ prodajalcev in obisko-

valcev je s Štajerske, nekaj tudi iz Ljubljane, Primorcev pa ni. Prodajalci numizmatike in filatelije se na sejem prijavijo, vsako leto jih svoje zbirateljske izdelke predstavi od 10 do 15.

Sejem tako obiščejo tako trgov-

Zajc (Efenkova cesta). V kategoriji ostalo pa so izstopale ureditve v okolici blokov – 1. mesto je osvojila skupnost etažnih lastnikov na naslovu Prešernova 6, 2. in 3. mesto pa skupnosti etažnih lastnikov na Kardeljevem trgu 5–9 in 10. 🔲

ci kot zbiralci. Strastni zbiralci od trgovcev kupijo izdelek, ki ga želijo v svoji zbirki. »Pravijo, da je filatelija kraljica zbirateljstva, ker obstaja skoraj najdlje. Znamke in žigi so se namreč pojavili v prvi polovici 19. stoletja. Celo angleška kraljica je zbirateljica znamk,« pripoveduje Matjaž Šalej. Numizmatika je danes zanimiva, ker sem spadajo tudi plemenite kovine, srebrniki in zlatniki, veliko ljudi pa zbira tudi evro kovance. Numizmatika ljudi zanima, ker je materialna vrednost denarja ali pa zlatnika malo večja kot pa npr. vrednost znamke, ki pa sicer nosi simbolno vrednost. Poleg numizmatike in filatelije lahko na sejmu prepoznamo tudi podobno oz. sorodno vrsto zbirateljstva. Gre za kakšno medaljo, npr. vojaško, ki ima simbolno vrednost, tu pa tam pa kdo prinese tudi kakšno značko. Značke so bile sicer včasih veliko bolj popularne kot so danes. Na sejmu smo se lahko spoznali tudi s kartofilijo. Nekateri zbirajo poštne celine. Celine imenujemo tiste poštne vrednotnice (pisemske ovitke, dopisnice, razglednice, aerograme, itd.), ki imajo natisnjeno znamko za določen namen. Natisnjene znamke ne izrezujejo (to se je dogajalo včasih), temveč shranjujejo čim bolj ohranjeno celoto. Lahko jih namenoma kupujemo za zbirko ali pa shranjujemo potovane (žigosane), še posebej, če imajo kakšen dodaten zanimiv detajl. Na sejmu lahko kupimo tudi raznovrsten pribor za zbiranje. To so posebni albumi, povečevalna stekla, čistila za kovance in še kaj. 🔲

Lara Oprešnik