43 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (8/18 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no, v soboto (4/13 °C) delno, v nedeljo (5/15 °C) pa spet preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 26. oktobra 2017â€

ĹĄtevilka 43 | leto 64â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Vse veÄ? ostarelih reveĹžev Mira ZakoĹĄek

V Sloveniji imamo 615.000 upokojencev, od katerih jih kar 37 odstotkov, torej 230 tisoÄ?, prejema manj kot 500 evrov pokojnine. A statistika je zelo zavita stvar in jo lahko najveÄ?krat obraÄ?aĹĄ, kot se ti zahoÄ?e. Tisti, ki to poÄ?nejo, zato raje ne povedo, da kar okoli 3.200 upokojencev prejema pokojnino, ki je celo niĹžja od 200 evrov, oziroma da starostno pokojnino do 600 evrov prejema kar 46,6 odstotka vseh slovenskih upokojencev. Torej vsaj 286 tisoÄ? jih je reveĹžev, pa smo to pripravljeni priznati ali pa ne (*). In to ĹĄtevilo bo ĹĄe naraĹĄÄ?alo, saj trenutna politika upokojencem ni naklonjena in pravzaprav tudi ni razumljivo, kako je sploh moĹžno, da je priĹĄlo do takĹĄnih anomalij. In kot pravim, trenutno kaĹže, da bo samo ĹĄe slabĹĄe, saj odstotni deleĹž za odmero pokojnin ĹĄe naprej pada.

Za Panasonic vgradne peÄ?ice V teh dneh se je v medijih pojavilo veÄ? informacij, da je Gorenje nehalo proizvajati izdelke za Panasonic, za katerega je proizvajalo pralne stroje in samo-

stojne hladilnike. Gre za okoli pol leta staro informacijo, o kateri smo Ĺže poroÄ?ali, saj se je Panasonic takrat umaknil z evropskega trga bele tehnike. Nekomu

Ĺ e leta 1992 smo imeli pribliĹžno 450 tisoÄ? upokojencev in smo za pokojnine namenili 11,41-odstotni deleĹž BDP. Dvajset let kasneje je bilo upokojencev Ĺže skoraj 600 tisoÄ?, deleĹž za njihove pokojnine pa 11,6 odstotka BDP. je oÄ?itno ustrezalo pogrevanje te teme.

Se pa Gorenje trenutno pogovarja s Panasonicom za nadaljnje sodelovanje, in sicer proizvo-

dnjo vgradnih peÄ?ic, saj jim je sodelovanje s to japonsko druĹžbo prineslo tudi veliko poslovnih izkuĹĄenj in znanja, kar jim bo koristilo pri ustvarjanju novih izdelkov.

Zmogljivosti Gorenja so ta Ä?as polno zasedene in ne razmiĹĄljajo o odpuĹĄÄ?anju, na kar namigujejo v nekaterih medijih. Aparati, ki so jih proizvajali za Panasonic, so sicer v strukturi prodaje predstavljali odstotek in pol, to pa bodo skuĹĄali nadomestiti s prodajo na drugih trgih. Ĺ e vedno ni opredeljeno, kaj bo Panasonic naredil s svojim 10,7-odstotnim deleĹžem v Gorenju, v poslovnih krogih pa so mnenja, da bo ta bo najbrĹž naprodaj. Naprodaj bo verjetno tudi deleĹž Mednarodne finanÄ?ne korporacije (IFC) iz skupine Svetovne banke, ki ima v Gorenju 11,8-odstotni deleĹž. Ta je Ĺže pred leti napovedala, da se bo v doloÄ?enem Ä?asu iz Gorenja umaknila. DrĹžava ima v Gorenju prek Kapitalske druĹžbe (Kad) đ&#x;”˛ 16,4 odstotka. â€

Naslednja ĹĄtevilka NaĹĄega Ä?asa zaradi praznikov izide v Ä?etrtek 9. novembra.

29

r . oktob e

Na drugi strani pa posluĹĄam in se zgraĹžam, koliko sredstev se je nekontrolirano in tudi kriminalno prelilo v zasebne Ĺžepe in kako sodiĹĄÄ?a milostno kaznujejo takĹĄne grehe. ZgraĹžam se nad ĹĄtevilnimi preiskovalnimi komisijami, ki zasedajo, tako se zdi, zato, da njihovi Ä?lani sluĹžijo, saj kakĹĄnega uÄ?inka od njihovega dela za zdaj ni, vsaj ne v obliki konkretnih obraÄ?unov s tistimi, ki so domnevno naredili kaj napaÄ?no. ZgraĹžam se nad tem, koliko denarja drĹžava namenja za pripravo doloÄ?enih aktov, ki jih potem ne uveljavi – recimo mnoĹžiÄ?no vrednotenje nepremiÄ?nin za pripravo davka na nepremiÄ?nine, ki ga ta vlada ne bo uvedla. In ĹĄe in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali – in da ne bo nesporazuma, ne velja le za to vlado. Seveda vse to med ljudmi stopnjuje slabo voljo.

PridruĹžujem se tistim, ki pravijo, da je Slovenija dovolj bogata, da ni treba, da bi v njej Ĺživeli reveĹži, predvsem pa to ne bi smeli biti tisti, ki so celo Ĺživljenje trdo garali, danes pa potrebujejo socialno pomoÄ?, Ä?e Ĺželijo jesen Ĺživljenja preĹživeti vsaj kolikor toliko dostojno, v kakĹĄnem domu za varstvo odraslih, da ne govorim, kako si Âťmorajo trgati od ustÂŤ tisti, ki Ĺželijo z bednimi pokojninami stakniti zaÄ?etek s koncem meseca, Ä?e Ĺživijo v svojem gospodinjstvu.

Ni Ä?udno, da nekateri Ĺže govorijo o drĹžavnem genocidu nad upokojenci. (*) P. S.: Letni prag tveganja revĹĄÄ?ine za enoÄ?lansko gospodinjstvo je leta 2016 znaĹĄal 7.396 evrov. Osebe, katerih neto razpoloĹžljivi dohodek je bil niĹžji od 616 evrov na ekvivalentno odraslo osebo na mesec, so torej Ĺživele pod pragom tveganja revĹĄÄ?ine. đ&#x;”˛

Slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve in dnevu reformacije Velenje, 26. oktobra – Mestna obÄ?ina Velenje danes pripravlja dve slovesnosti. Ob 18. uri se bo pri spomeniku Onemele puĹĄke na Titovem trgu zaÄ?ela slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Slavnostni govornik bo podpredsednik ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje dr.

Franc Ĺ˝erdin, program pa pripravljajo uÄ?enci in uÄ?itelji Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje. V okviru slovesnosti bodo cvetje v poÄ?astitev dneva spomina na mrtve poloĹžili velenjski Ĺžupan in predsednik ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan KontiÄ?, podpredsednik ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje dr. Franc Ĺ˝erdin in Ä?lanica IzvrĹĄnega odbora ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje Lojzka RihtarĹĄiÄ?. Ob 19. uri se bo v mestni knjiĹžnici zaÄ?ela slovesnost ob dnevu reformacije. Slavnostni govornik bo poslanec v DrĹžavnem zboru RS Jan Ĺ koberne. Kulturni program na slovesnosti pripravljajo uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca. (nadaljevanje na 2. strani)

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Velenje tretje najlepĹĄe veÄ?je mesto v drĹžavi

Odprtje kolesarske povezave TopolĹĄica – Gradnja nove kolesarske povezave od Zagerja do Term TopolĹĄica je konÄ?ana. Otvoritev ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj skupaj s Krajevno skupnostjo TopolĹĄica pripravlja to soboto, 28. oktobra, ob 14. uri pred Domom krajanov.

Steza veÄ?ji del poteka ob potoku Toplica, Ä?ezenj vodita dva mostova, ob poti pa je tudi BICY postaja. đ&#x;”˛

mkp

Nov defibrilator v Velenju Velenje, 20. oktobra – Podjetje Hofer je v sodelovanju z Zvezo Lions klubov v Velenju ob svoji poslovalnici na Selu namestilo nov defibrilator. Ob tem so pripravili tudi strokovno demonstracijo pravilnega oŞivljanja. PriloŞnostne slovesno-

Velenje, 17. oktobra – TuristiÄ?na zveza Slovenije je Ĺže 26. leto zapored izpeljala tekmovanje Moja deĹžela – lepa in gostoljubna 2017. Osnova projekta je tekmovanje slovenskih mest in krajev v urejanju prostora, okolja in gostoljubnosti. Letos je Velenje med veÄ?jimi mesti doseglo tretje mesto, prvo je bilo mesto Koper, drugo pa Kranj. Priznanje je v torek zveÄ?er na slavnostni prireditvi, ki so jo pripravili v sklopu Dnevov slovenskega turizma v Kranjski Gori, v imenu Mestne obÄ?ine Velenje prevzela Alenka Rednjak, vodja Urada za razvoj in investicije.

Tudi sicer je Velenje na tekmovanju Moja deĹžela – lepa in gostoljubna vsako leto prejelo najviĹĄja priznanja v kategoriji veÄ?jih mest. Leta 2009, odkar traja projekt, je osvojilo prvo mesto, leta 2010 prav tako prvo mesto, leta 2011 drugo mesto, leta 2012 tretje me-

PomoÄ? Ĺ˝igu sti so se udeleĹžili predstavniki podjetja Hofer in Zveze Lions klubov. Do januarja 2018 bodo v ĹĄtevilnih slovenskih regijah namestili 23 avtomatskih eksternih defibrilatorjev, ki bodo dostopni vsem. đ&#x;”˛

Spremenjeno poroÄ?anje o nastanitvah Nazarje – Izvajalcem nastanitvenih dejavnosti se obeta nov sistem poroÄ?anja. Ajpes bo namreÄ? 1. decembra vzpostavil Register nastanitvenih obratov, v katerega bodo morali ti vpisati predpisane podatke, ki so jih doslej sporoÄ?ali policiji, StatistiÄ?nemu uradu RS ter obÄ?ini. ÄŒas za vpis imajo od 1. decembra letos do 28. februarja prihodnje leto. Da bi izvajalcem nastanitvenih dejavnosti v regiji SaĹĄa olajĹĄali prehod na nov sistem poroÄ?anja, bo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka obmoÄ?na razvojna agencija v sodelovanju z ObÄ?ino ReÄ?ica ob Savinji pripravila v sredo, 8. novembra, izobraĹževalno delavnico. Ta bo v prostorih Medgen borze na ReÄ?ici ob Savinji, zaÄ?eli jo bodo ob 9. uri, na njej pa bodo poleg predstavnikov Ajpes-a sodelovali ĹĄe predstavnici Generalne policijske uprave ter StatistiÄ?nega urada RS. đ&#x;”˛

tp

Povhova ĹĄe pet let? Ĺ martno ob Paki - ÄŒlani sveta javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki so na seji konec tedna opravili pogovore s kandidati, ki so se prijavili na javni razpis za direktorja omenjenega javnega zavoda. Aktualni direktorici Mirjam Povh namreÄ? poteÄ?e mandat.

Pogovora so se udeleĹžili ĹĄtirje od petih prijavljenih. Vseh 9 Ä?lanov sveta zavoda je na seji potrdilo kandidaturo Povhove.

Potrditi jo morajo sedaj ĹĄe Ä?lani ĹĄmarĹĄkega obÄ?inskega sveta. ÄŒe jo bodo, bo Povhova opravljala dolĹžnost direktorice zavoda ĹĄe naslednjih 5 let. đ&#x;”˛

tp

Kdo bo upravljal drsaliĹĄÄ?e? Ĺ oĹĄtanj – Kdo bo upravljal drsaliĹĄÄ?e, ki ga bo ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj tudi letos postavila na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu, ĹĄe ni znano. DruĹĄtva, zveze druĹĄtev, podjetja in drugi imajo do jutri, 27. oktobra, Ä?as, da pokaĹžejo interes. DrsaliĹĄÄ?e s pravim ledom bo odprto od 10. decembra do 20. januarja. đ&#x;”˛

mkp

V SonÄ?nem parku javno straniĹĄÄ?e Velenje, 20. oktober – Mestna obÄ?ina Velenje je v petek v uporabo predala javno straniĹĄÄ?e, ki je postavljeno v neposredni bliĹžini vile RoĹžle v SonÄ?nem parku. Potrebo po toaletnem prostoru na tem obmoÄ?ju so izrazili ĹĄtevilni obiskovalci parka. Javno straniĹĄÄ?e je pripeljalo podjetje Ziegler studio iz Ĺ kofljice. Vrednost naloĹžbe je dobrih 36 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Ĺ martno ob Paki - DruĹĄtvo korak naprej Ĺ martno ob Paki se je drugiÄ? zapored vkljuÄ?ilo v vseslovensko akcijo Manj sveÄ?k za manj grobov, katere cilj je, da se ob prihajajoÄ?em prazniku 1. novembra odpovemo kakĹĄni sveÄ?ki manj, s sredstvi pa pomagamo tistim, ki ĹĄe Ĺživijo. PomoÄ? izkazujejo z zastavicami soÄ?utja na grobovih.

Letos bo druťtvo pomagalo 9-letnemu Žigu z diagnozo cerebralna para-

26. oktobra 2017

Komemoracije 2017

liza. Do nedavnega je Ĺživel s starĹĄi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, sedaj Ĺživi na Lepi Njivi pri Mozirju. Zbran denar mu bodo poklonili za pokrivanje precejĹĄnjih stroĹĄkov za terapije, ki mu lajĹĄajo vsakdanjik.

Prostovoljci druĹĄtva bodo denar zbirali v ponedeljek, 30. oktobra, od 9. do 12. ure ter od 15. do 17. ure in v torek, 31. oktobra od 9. do 12. ure pred vhodom v trgovino Mercator.

ZdruĹženje borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Velenje je skupaj s krajevnimi organizacijami pripravilo spominske slovesnosti. Nekaj jih je Ĺže bilo v preteklih dneh, v prihodnjih pa ĹĄe bodo: • Ä?etrtek, 26. oktobra, ob 16.00 uri, pri spomeniku talcem NOB v Starem Velenju; • Ä?etrtek, 26. oktobra, ob 16.30, pri spomeniku padlih borcev brigade VDV pri KarniÄ?niku v Hrastovcu; • Ä?etrtek, 26.oktobra, ob 16.30, pri spominski ploĹĄÄ?i v zdraviliĹĄkem parku v TopolĹĄici; • Ä?etrtek, 26. oktobra, ob 18.00 uri, bo osrednja komemoracija pri spomeniku Onemele puĹĄke na Titovem trgu v Velenju; • petek, 27. oktobra, ob 11.00 uri, pri spomeniku padlih borcev v NOB na Trgu Svobode v Ĺ oĹĄtanju; • petek, 27. oktobra, ob 11.00 uri, pri spomeniku NOB v Vinski Gori; • petek, 27oktobra, ob 11.00 uri, pri spominski ploĹĄÄ?i v Ĺ entilju pri Domu krajanov; • petek, 27. oktobra, ob 16.00 uri, pri spomeniku padlih partizanov v Ĺ embricu na Konovem; • petek, 27. oktobra, ob 18.00 uri, pri spominski ploĹĄÄ?i padlim borcem pri Domu krajanov v KavÄ?ah; • petek, 27. oktobra, ob 15.00 uri, pri spominski ploĹĄÄ?i pri gasilskem domu v Ĺ aleku in ob 16.00 uri pri spomeniku padlega kurirja BlagotinĹĄka v Paki; • petek, 27. oktobra, ob 16.00 uri, pri spomeniku padlih partizanov pri Domu krajanov v Pesju; • sobota, 28. oktobra, ob 17.00 uri, pri spomeniku padlim borcem na pokopaliĹĄÄ?u v PleĹĄivcu; • torek, 31. oktobra, ob 16.30, pri spomeniku padlih borcev NOB v spodnjih Ravnah pri PoĹĄtajnerju; • sreda, 1. novembra, ob 8.00 uri, pri centralnem spomeniku Ĺžrtvam NOB v Ĺ martnem ob Paki.

tp

đ&#x;”˛

sto in prvo mesto v spletnem glasovanju, leta 2013 drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, leta 2014 prav tako drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju in leta 2015 prvo mesto.

V okviru Dnevov slovenskega turizma je TuristiÄ?na zveza Slovenije v torek dopoldne organizirala posvet predsednikov turistiÄ?nih druĹĄtev in zvez z naslovom Biti vedno boljĹĄi, na katerem so podelili priznanja najbolj prizadevnim prostovoljcem leta 2017. Priznanja so prejeli ĹĄtirje Ä?lani druĹĄtev iz Ĺ aleĹĄke doline: Zorica Ĺ pegel iz TuristiÄ?nega druĹĄtva (TD) Vinska Gora; Ana GlinĹĄek iz DruĹĄtva Revivas za oĹživljanje vasi Ĺ kale; Mateja UÄ?akar iz TuristiÄ?ne zveze Velenje in Franc MarĹĄnjak iz TD Ĺ alek. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Sedem jih je Şe odpadlo, kdo bo osmi Nedelje in cene –Obnova dvorcev – Na Rogli med kroťnje – Lepa in dobra Na letoťnjem volilnem reťetu za predsednika drŞave je bilo veliko kandidatov in le malo je manjkalo, da ni na njem obstal le eden.

Tako pa bomo volivci kmalu tekli ĹĄe drugi krog. Upam, da ne bo tudi udeleĹžba na teh volitvah sorazmerna ĹĄtevilu kandidatov. V prvem krogu, ko je bilo med kandidati veliko drenjanja, je bila klavrno majhna. Kot da bi nekateri porekli: kaj bi hodili, saj vemo, kdo bo zmagal. Morda bodo rekli tudi sedaj, ko sta na mizi le dve karti. Nekateri namigujejo, da izbire niti ni. Kakor koli Ĺže, 12. novembra bo kocka padla.

VoliĹĄÄ?a so bila torej bolj prazna, niÄ? kaj prazne pa ne trgovine. ÄŒeprav mnogi pravijo, da nimajo niÄ? proti, da bi bile ob teh dnevih zaprte. Morda so se mnogi tudi na ta nedeljski volilni dan v sebi odloÄ?ali, ali so za ali proti, da bi imeli tudi trgovci proste nedelje in praznike. Mnenja so dokaj razliÄ?na, kaj se bo na najviĹĄji ravni skuhalo, pa bomo ĹĄele videli. Pozornost kupcev je zadnji Ä?as paÄ? bolj usmerjena v cene izdelkov in pridelkov v trgovinah. Te brez kakĹĄne posebne napovedi potihoma, a vztrajno rastejo. In to jih (nas) bolj vznemirja kot to, ali bodo lahko nakupovali tudi ob nedeljah in praznikih ali ne. Zaposlene v trgovinah pa seveda, ali bodo s cenami kaj porasle tudi njihove plaÄ?e.

Eni radi zahajajo v trgovine, drugi radi opazujejo, kaj se novega dogaja. ÄŒeprav je Celje staro mesto, je tu tudi precej novega. Tudi povezanega s starim. Ne le obnovljen najstarejĹĄi del mesta pred staro grofijo, zadnje dni z zanimanjem gledajo tudi veÄ? stoletij star dvorec LanovĹž, katerega obnova gre s koncu. V njem so nekdaj bivali tudi celjski grofje, v Ä?asu ÂťkrizeÂŤ so v njem domovali brezdomci, bil je tudi zatoÄ?iĹĄÄ?e narkomanov. Vse to pa se je na njem moÄ?no poznalo.

Pobud, da bi ga obnovili, je bilo Ĺže veliko, zadnja se bliĹža uresniÄ?itvi. Z manjĹĄo dozidavo, kot so jo ĹĄe dovolili varuhi kulturne dediĹĄÄ?ine, naj bi tu nastal sodoben medicinski center. Nekaj podobnega, obnovitev starega objekta, priÄ?akujejo na Dobrni. Tu Ĺže veliko let propada nekoÄ? znana vila RuĹžiÄ?ka. Ta dvorec sicer ni tako star kot celjski, a je bil nekoÄ? vseeno zelo znan. Tu je bilo celo prvo zborovanje jugoslovanskih arheologov. Zdaj ga je kupil znani Ĺžalski podje-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

tnik in na Dobrni upajo, da bo naredil podoben ÂťÄ?udeލ, kot ga je s propadajoÄ?im hotelom Triglav.

NekakĹĄna povezava – bi lahko rekli – naj bi nastala tudi med Celjem in Roglo. Ne kakĹĄna ĹžiÄ?nica, kot jo imajo v naÄ?rtu v Celju med Starim gradom in Anskim vrhom, Ä?eprav tudi Âťsega v vrhoveÂŤ. Kot je znano, imajo v Celju v svojem Mestnem gozdu hiĹĄico v drevesih, ki je svojevrstna atrakcija in privablja veliko ljudi. Na Rogli pa naÄ?rtujejo sprehod med kroĹĄnjami dreves. Postavili naj bi 25 metrov visok razgledni stolp, med kroĹĄnjami dreves pa bodo potekale lesene poti. Ta projekt naj bi obÄ?ina uresniÄ?ila v sodelovanju z zasebnim partnerjem.

Kraji tako postajajo vse bolj lepi in zanimivi za turiste. Da so lepi in urejeni kraji tudi na naĹĄem obmoÄ?ju, je znova pokazala tudi letoĹĄnja akcija TuristiÄ?ne zveze Slovenije Moja deĹžela – lepa in gostoljubna. ÂťPobraliÂŤ so veliko najviĹĄjih priznanj v razliÄ?nih kategorijah. Predvsem so izstopali Ĺ˝alec, RogaĹĄka Slatina in PodÄ?etrtek. Slednji nikakor ne zato, ker je predsednik TZS podÄ?etrtĹĄki Ĺžupan Peter Misja.

ObÄ?ina Bistrica ob Sotli pa slavi veliko zmago. Premagala je kar drĹžavo! PoroÄ?ali smo Ĺže, da je drĹžava oziroma ustrezno ministrstvo od obÄ?ine terjalo, da vrne 350 tisoÄ? evrov, ki jih je uporabila za obnovo cestnih odsekov na Svetem KriĹžu, skupaj 5,5 kilometra. DrĹžava ji je oÄ?itala, da je obnovila manj cest, asfaltirala pa tudi zasebna zemljiĹĄÄ?a. ObÄ?ina je vse zanikala, trdila, da so delali gospodarno, porabili celo manj od naÄ?rtov. SodiĹĄÄ?e ji je dalo prav, sodba sicer ĹĄe ni pravnomoÄ?na, a verjamejo v zmago.

Pa ĹĄe to: v Celju bodo ob prihajajoÄ?ih praznikih prekinili delo.

Pa ne le to, celo dve cesti, ki sta sicer zaprti, bodo zaÄ?asno odprli. Gre za nesreÄ?ni podhod pod ĹželezniĹĄko progo na Teharski cesti v samem centru Celja ter za PopoviÄ?evo cesto. Obe sta namreÄ? pomembni prometnici proti celjskemu mestnemu pokopaliĹĄÄ?u. In dela na obeh bi do teh praznikov Ĺže morala biti konÄ?ana, vendar se zatika tako pri obnovi ĹželezniĹĄke proge nad tem podvozom ter poglobitvijo le-tega kot pri obnovi PopoviÄ?eve ceste. Tu menda zaradi dodatnih del. ÄŒe bi bila ta dva odseka med prazniki zaprta, bi bil dostop đ&#x;”˛ k do pokopaliĹĄÄ?a moÄ?no oteĹžen. â€

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

DrĹžava ĹĄe vedno maÄ?ehovska do obÄ?in

Volitve 2017

Z rebalansom je vlada poviĹĄala ÂťglavarinoÂŤ za leto 2018 – ObÄ?ine menijo, da z njo ne morejo pokriti vseh obveznosti Mira ZakoĹĄek

Predsednik Skupnosti obÄ?in Slovenije Bojan KontiÄ? je le delno zadovoljen, da so se z vlado uspeli dogovoriti za dvig povpreÄ?nine za prihodnje leto (to bodo uzakonili z rebalansom proraÄ?una, Ä?e bo seveda potrjen) na 551 evrov na prebivalca, za proraÄ?unsko leto 2019 pa predlagajo 558 evrov. Dogovorili so se tudi, da bodo obÄ?inam, pri katerih prihodki presegajo primerno porabo, ti ostali v viĹĄini 85 odstotkov. V letih 2018 in 2019 bi obÄ?ine prejele tudi 3 odstotke nepovratnih sredstev za naloĹžbe iz drĹžavnega proraÄ?una, 3 odstotke pa v obliki odobritve dodatnega zadolĹževanja obÄ?in v proraÄ?unu drĹžave (zadolĹžitev se ne bo vĹĄtela v najveÄ?ji moĹžni obseg zadolĹževanja obÄ?in). KontiÄ? je ob tem povedal, da je predlog vlade tokrat nekoliko boljĹĄi, vendar nikakor ne sledi izraÄ?unani viĹĄini povpreÄ?nine, ki bi z upoĹĄtevanjem ĹĄe nesprejetega predloga Pravilnika o podprogramih, ki jih upoĹĄtevajo za izraÄ?un povpreÄ?nine, morala znaĹĄati 609

3

AKTUALNO

26. oktobra 2017

evrov na prebivalca, ne sledi pa tudi rasti BDP. Zato Skupnost obÄ?in Slovenije ne bo podpisala Dogovora o povpreÄ?nini. Glavni odbor SOS je na pogajanjih o

â?ą

V proraÄ?unu so si sicer zagotovili za 551 evrov povpreÄ?nine, po besedah predsednika skupnosti obÄ?in Bojana KontiÄ?a bi ta morala znaĹĄati 609 evrov.

viĹĄini povpreÄ?nine zahteval od drĹžave tudi, da se izdela naÄ?rt, s katerim se bo zaÄ?rtal prehod na realno izraÄ?unano viĹĄino povpreÄ?nine.

KontiÄ? zavraÄ?a tudi argumente vlade: ÂťTi so preveÄ?krat streseni iz rokava, Ä?eĹĄ da obÄ?ine dobro poslujemo in imamo celo preseĹžke med prihodki in odhodki.

Kako pa naj bi delali drugaÄ?e, saj

5. januarja, recimo, izplaÄ?ujemo plaÄ?e v vrtcih. In kako bi jih, Ä?e ne bi bilo teh preseĹžkov. Na drugi strani si ne znam predstavljati, kako bi vodili naloĹžbe s pomoÄ?jo nepovratnih sredstev. Ĺ˝e dolgo opozarjamo, da dobivamo ta sredstva z zamudo, izvajalce pa seveda moramo poplaÄ?ati,ÂŤ pravi KontiÄ?, ki zavraÄ?a tudi argument, da se je obÄ?inam uspelo v zadnjem Ä?asu precej razdolĹžiti.

Razlog tiÄ?i po njegovem v razpisih, ki jih ni bilo, saj Slovenija zelo slabo izvaja trenutno finanÄ?no perspektivo. Kar pa vsekakor ni dobro in bi se bilo dobro pripraviti na prihajajoÄ?e Ä?ase, ko bo znova veÄ? razpisov, obÄ?ine pa si bodo vsekakor morale zagoto-

â?ą

ObÄ?ine, ki ne morejo zagotoviti lastnih virov pri naloĹžbah, se ne morejo prijavljati na evropske in drĹžavne razpise.

â?ą

Bodo obÄ?ine prisiljene pripravljati proraÄ?une, ki ne bodo naravnani razvojno?

viti sredstva za lastno udeleĹžbo pri projektih (ta je vedno obvezna). Krediti pa so seveda tudi omejeni. Kako torej naj obÄ?ina vlaga, Ä?e nima sredstev za lastno udeleĹžbo, Ä?etudi bi lahko dobila projekte, ki so financirani v viĹĄini celo do 80 odstotkov nepovratnega denarja.

Velenje je bilo na tem podroÄ?ju svetla izjema, tudi v teh letih je namreÄ? intenzivno vlagalo, s pametnim naÄ?rtovanjem pa jim je uspelo, da so v zadnjih sedmih letih naredili za 110 milijonov evrov naloĹžb in zanje najeli le za osem milijonov evrov kredita.

Skratka, napredek je sicer doseĹžen, a ĹĄe vedno daleÄ? od tistega, kar obÄ?ine za svoje delovanje od drĹžave priÄ?akujejo. đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki – evropsko srediĹĄÄ?e Martinovih mest

O predsedniku republike bo dokonÄ?no odloÄ?il drugi krog, Ä?eprav so nekatere javnomnenjske napovedi aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju napovedovale zmago Ĺže minulo nedeljo. Analitiki med drugim ocenjujejo, da je razloge za nekoliko drugaÄ?en izid mogoÄ?e iskati v nizki volilni udeleĹžbi. Pahorju so zmago v prvem krogu odnesle tudi kritike Janeza JanĹĄe in Milana KuÄ?ana.

Kljub temu gre Pahor v drugi krog volitev, ki bo 12. novembra, z velikim naskokom pred Marjanom Ĺ arcem, a ĹĄe vedno so moĹžna preseneÄ?enja.

Glasovanje na volitvah v nedeljo, 22. oktobra - delni izidi: 1. Borut Pahor 47,07 %, 2. Marjan Ĺ arec 24,96 %, 3. Romana Tomc 13,74 %, 4. Ljudmila Novak 7,16 %, 5. Andrej Ĺ iĹĄko 2,22 %, 6. Boris PopoviÄ? 1,79 %, 7. dr. Maja Makovec BrenÄ?iÄ? 1,72 %,8.

Suzana Lara Krause 0,77 %, 9. Angela (Angelca) LikoviÄ? 0,58 %.

TukajĹĄnji volilni okraji

Velenje I Borut Pahor 53,21 Marjan Ĺ arec 22,42 Romana Tomc 13,49 Ljudmila Novak 5,00 Andrej Ĺ iĹĄko 1,94 Boris PopoviÄ?

0,93 Dr. Maja Makovec BrenÄ?iÄ?

1,38 Sara Lara Krause 0,85 Angela LikoviÄ?

0,36

Velenje 2 Mozirje 47,97 36,18 23,56 34,22 16,03 16,90 6,70 8,48 2,23 1,50 0,93 0,47 1,31 1,05 0,93 0,64 0,63 0,55 đ&#x;”˛

Nizozemski veleposlanik navduĹĄen nad vizijo Velenja Velenje, 18. oktobra – PrejĹĄnjo sredo je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? v mestni hiĹĄi sprejel veleposlanika Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji Barta Twaalfhovna. Veleposlanik je povedal, da je Ĺželel Velenje obiskati Ĺže kar nekaj Ä?asa, jesenski Ä?as pa se mu je zaradi lepote narave zdel najprimernejĹĄi. Gostu so predstavili film o mestu ter film, v katerem so predstavljeni prihodnji projekti MO Velenje. Nad filmoma je bil navduĹĄen, ĹĄe posebej mu

Evropska poslanca Tanja Fajon in Knut Fleckenstein obiskala Šmartno ob Paki – Okolje ima moŞnosti, a brez sodelovanja in povezovanja ne bo ťlo Tatjana Podgorťek

Ĺ martno ob Paki, 20. oktobra – Na povabilo poslanca stranke SD v drĹžavnem zboru Jana Ĺ koberneta sta se v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki mudila evroposlanca SD Tanja Fajon in Knut Fleckenstein, hkrati tudi podpredsednik evropskih socialistov. Osrednja tema njunega obiska je bila okrogla miza na temo Ĺ martno ob Paki – evropsko srediĹĄÄ?e Martinovih mest v tamkajĹĄnji dvorani Marof. ÂťRazvojna priloĹžnost obÄ?ine Ĺ martno ob Paki je gotovo butiÄ?ni turizem. Ko smo Socialni demokrati razmiĹĄljali, kako spodbuditi to razvojno priloĹžnost, se nam je zdela ideja o povezovanju mest z imenom sv. Martina ena najprimernejĹĄih. Martinovih mest je v Evropi veÄ? kot sto, in Ä?e jih poveĹžemo z znamko sv. Martina, postavimo Ĺ martno ob Paki na evropski zemljevid, posledica

Rekli so â?ą Tanja Fa-

jon: ÂťV prekrasnem dnevu sem imela priloĹžnost spoznati to Ä?udovito, razgibano, barvito pokrajino z vinogradi in poskusiti del kulinariÄ?ne in vinarske ponudbe. Vina, ki smo jih poskusili, so izjemno kakovostna in brez pomislekov, z veliko Ĺželjo bi sem pripeljala tuje goste. Ĺ˝elim si sliĹĄati, da so ljudje izkoristili priloĹžnost za razvoj butiÄ?nega turizma.ÂŤ

Na sprejemu v velenjski mestni hiĹĄi so nizozemskemu veleposlaniku v Sloveniji Bartu Twaalfhovnu izroÄ?ili tudi spominsko darilo.

je bila vĹĄeÄ? vizija nadaljnjega razvoja mesta. Ĺ˝upan mu je predstavil tudi izzive, s katerimi se sooÄ?a lokalna skupnost. Poudaril je nujnost Ä?imprejĹĄnje izgradnje hitre ceste, ki bo omogoÄ?ila boljĹĄe pogoje za razvoj turizma in gospodarstva. Po sprejemu v obÄ?inski upravi si je veleposlanik ogledal znamenitosti mesta ter se sreÄ?al tudi s predsednikom uprave Skupine Gorenje Franjem Bobincem. đ&#x;”˛

tega pa so nova delovna mesta, priloĹžnosti za male proizvajalce ‌ Ĺ koberne je zagotovil, da dogodek ne sodi samo k predvolilnim aktivnostim, ampak gre za resno razvojno priloĹžnost, ki jo Ĺželijo SD-jevci tudi s pomoÄ?jo evropskega denarja pripeljati v okolje spodnjega toka reke Pake.

Da je ideja fantastiÄ?na, sta menila tudi Fajonova in Fleckenstein. PrepriÄ?ana sta, da ima okolje za to vse moĹžnosti, in Ä?e bodo prizadevanja obrodila sadove, bosta idejo podprla ter z veseljem pomagala. ÂťPriloĹžnosti in moĹžnosti zagotovo obstajajo, pri vsakem takem projektu pa stojijo v ozadju ljudje. Ti morajo to zgodbo nadaljevati, ti si morajo to Ĺželeti, biti inovativni, kreativni. A kljub temu brez povezovanja in sodelovanja ne bo ĹĄlo,ÂŤ sta menila.

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je med drugim povedal, da ideja o evropskem mreĹženju Martinovih mest ni nova in da so v lokalni skupnosti v zvezi s tem Ĺže naredili nekaj korakov. Imajo ideje, projekte, nastavke, vendar bodo pogumne naÄ?rte lahko uresniÄ?ili le ob podpori drĹžave in EU, Âťsaj z denarjem, ki ga za obÄ?ine name-

nja drĹžava, lahko v manjĹĄe, kot je recimo naĹĄa, postavimo le kakĹĄno avtobusno postajo, ekoloĹĄki otok.ÂŤ Nekaj uspeĹĄnih zgodb v okolju Ĺže imajo in na njih bodo gradili svojo prihodnost.

Evroposlanca sta se nato mudila tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, kjer sta si med drugim ogledala dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄđ&#x;”˛ tanju.â€

Rezarja kazensko ovadili Topolťica – Na zunanjem oddelku OkroŞnega drŞavnega toŞilstva Celje v Velenju so potrdili, da so prejeli kazensko ovadbo za bivťega direktorja Bolniťnice Topolťica primarija Leopolda Rezarja. VloŞila jo je bolniťnica.

Osnova za kazensko ovadbo je revizija RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a RS. Ta je namreÄ? potrdila vrsto nepravilnosti v poslovanju zdrađ&#x;”˛ tp vstvene ustanove v letih, ko jo je vodil Rezar. â€

O pobudah ĹĄoĹĄtanjske Civilne iniciative Jan Ĺ koberne, poslanec SD, je postavil pisno poslansko vpraĹĄanje ministru za infrastrukturo dr. Petru GaĹĄperĹĄiÄ?u. Civilna iniciativa Ĺ oĹĄtanja ga je namreÄ? seznanila s svojimi temeljnimi zahtevami do drĹžave. Zahtevajo enakopravno in praviÄ?no obravnavo kraja in njegovih prebivalk in prebivalcev zaradi negativnih vplivov prisotnosti energetskega gospodarstva na njihov Ĺživljenjski in okoljski standard.

Ministra spraĹĄuje, Ä?e so predvideni ukrepi Ministrstva za infrastrukturo za zagotovitev vsaj delne kompenzacije negativnih vplivov energetskega gospodarstva na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in kakĹĄna je Ä?asovnica priprave in sprejemanja Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje ter kakĹĄen je okvir programa postopnega zapiranja ter poslediÄ?no zagotavljanja sredstev za razvojno prestrukturiranje Ĺ aleĹĄke doline. Prav tako tudi spraĹĄuje, kako bo drĹžava zagotovila ustrezno prenovo prezraÄ?evalnih jaĹĄkov Premogovnika Velenje s ciljem zmanjĹĄati vplive emisij in njihove prekomerne prisotnosti na teritoriju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Zahteva pa tudi uÄ?inkovito demokratiÄ?no vkljuÄ?enost prebivalk in prebivalcev tega obmoÄ?ja v oblikovanje strateĹĄkih dokumentov in zakonodaje s podroÄ?ne problematike. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Postati najbolj zaĹželen upravnik v drĹžavi 4. septembra letos je vodenje druĹžbe Habit, ki jo je pred tem vrsto let vodil Janko PopoviÄ?, prevzel mag. AleĹĄ Vajngerl Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – DruĹžba Habit, specializirana za upravljanje stavb v etaĹžni lastnini, ima od zaÄ?etka letoĹĄnjega septembra novega vodjo. Mesto prejĹĄnjega direktorja Janka PopoviÄ?a je prevzel MariborÄ?an mag. AleĹĄ Vajngerl.

V Habit je priĹĄel iz podjetja Rasting, komunalni in gradbeni inĹženiring Maribor, v katerem se ukvarjajo z montaĹžo ĹĄtevcev ter meritvami porabe in delitve stroĹĄkov vode in toplote v veÄ?stanovanjskih stavbah. ÂťV tem podjetju sem podroÄ?je upravljanja ne-

Mag. AleĹĄ Vajngerl: ÂťHabit mi predstavlja poseben izziv.ÂŤ

premiÄ?nin tudi dobro spoznal, saj smo z veÄ?ino upravnikov poslovno sodelovali. Habit pa mi je predstavljal poseben izziv.ÂŤ Pravi, da je druĹžbo prevzel v zelo dobri kondiciji. Kako jo vidi v

prihodnje? ÂťSkupaj s sodelavci Ĺželimo podjetje, ki je sestavljeno iz treh enot v treh mestih, organizacijsko bolje povezati, poiskati sinergije in dvigniti na ĹĄe viĹĄjo raven, predvsem v korist naĹĄih

GOSPODARSKE novice

strank,ÂŤ pravi. DruĹžba Habit s sedeĹžem v Velenju je lani matiÄ?ni firmi pripojila koprski Stavbenik, letos Suprastan Celje. Upravlja z veÄ? kot 17.000 enotami, kar jih po ĹĄtevilu enot uvrĹĄÄ?a med tri najveÄ?ja upravljavska podjetja v Sloveniji. ÂťVerjamem, da nam bo z dobro podkovanimi sodelavci uspelo doseÄ?i vse zastavljene cilje in vizijo, ki sem si jo zadal, to pa je postati najbolj zaĹželen upravnik v Sloveniji.ÂŤ Kaj pa Velenje? V kakĹĄno mesto je priĹĄel? Kako ga vidi? ÂťPozitivno sem preseneÄ?en. Pred tem sem Ĺže pred nekaj leti v Velenje prihajal obÄ?asno zaradi sluĹžbenih obveznosti. Lepo se razvija. VĹĄeÄ? mi je urejenost, ljudje so prijazni, vidim pa tudi, da se vedno veÄ? stavb odeva v nove fasade. V Habitu bomo skuĹĄali ta đ&#x;”˛ tempo ĹĄe pospeĹĄiti.ÂŤâ€

Gorenju posebno priznanje za vrhunsko oblikovanje V sklopu Meseca oblikovanja je Gorenje na podelitvi nacionalnih nagrad za oblikovanje prejelo posebno priznanje za vztrajno uveljavljanje visokokakovostnega oblikovanja na podroÄ?ju bele tehnike.

Predanost dizajnu vseskozi dokazujejo z inovativnimi izdelki, s katerimi so poĹželi Ĺže ĹĄtevilna mednarodna oblikovalska priznanja in se tudi vseh 15 let, odkar poteka Mesec oblikovanja, uvrĹĄÄ?ali med finaliste. ÂťV ponos nam je, da nas je Ĺžirija nagradila s posebnim priznanjem, ki potrjuje, da smo dolga leta razvijali in sooblikovali oblikovalsko stroko.

S to in ĹĄtevilnimi drugimi nagradami dokazu-

Evropsko tekmovanje Ĺžerjavistov Ĺ oĹĄtanj – ÂťPoklic Ĺžerjavistov je v naĹĄih krajih ĹĄe zelo neprepoznaven, poznamo ga le tisti, ki delamo v tej panogi. Nam se zdi Ä?isto obiÄ?ajno sreÄ?evati velike Ĺžerjave in velike dvigalke na gradbiĹĄÄ?ih,ÂŤ pravi Adnan SaliÄ?ević iz podjetja Laky Ĺ˝erjavi. Drugim pa ne. PriloĹžnost za obÄ?udovanje teh velikih strojev bodo imeli v soboto, 4. novembra, v Ĺ oĹĄtanju, kjer bo potekalo evropsko tekmovanja Ĺžerjavistov. Dogodek bo potekal na travniku ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru od 10. ure naprej. đ&#x;”˛

mkp

ViĹĄja minimalna plaÄ?a Ministrica za delo Anja KopaÄ? Mrak je napovedala, da se bo minimalna plaÄ?a v letu 2018 dvignila nad prag tveganja revĹĄÄ?ine. Kmalu bodo predstavili tudi predlog, po katerem bo denarna socialna pomoÄ? za samske viĹĄja. Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak pa je dejala, da v Sloveniji kot bogati druĹžbi ne bi smelo biti revnih. Svoj lonÄ?ek je seveda pristavil tudi 'ĹĄef' upokojencev Karel Erjavec, ki je poudaril, da je treba popraviti tudi najniĹžje pokojnine.

Upada navduĹĄenje za zaprtje trgovin Nepovezani poslanec Andrej ÄŒuĹĄ je s podpisi poslancev koalicije in NSi v postopek DZ vloĹžil zahtevo za sploĹĄno razpravo o predlogu novele zakona o trgovini, po kateri bi bile trgovine z nekaj izjemami ob nedeljah zaprte. Prvo obravnavo predloga na plenarni seji DZ priÄ?akuje novembra, nato pa decembra sprejem novele. Vendar pa je prvotno navduĹĄenje za zakon Ĺže malce splahnelo, sploh, ko so svoje povedali tudi razliÄ?ni podjetniki, ki se ne zavzemajo za takĹĄen zakon.

Oglasili so ĹĄe nekateri poslanci, ki so podobnega mnenja. Se je pa recimo uprava druĹžbe Mercator v dogovoru s predstavniki delavcev odloÄ?ila, da bodo 1. novembra in 25. decembra letos ter 1. januarja prihodnje leto vse Mercatorjeve trgovine v Sloveniji zaprte. Glede na odzive se zdi, da je kupcem ta tema bolj kot ne nepomembna.

JavnofinanÄ?ni primanjkljaj 1,9 BDP Ponovno je bil na tehtnici lanski javnofinanÄ?ni primanjkljaj. Ta je tudi po drugi reviziji statistiÄ?nega urada ostal na enaki ravni kot ob prvi septembrski napovedi in znaĹĄa 754 milijonov evrov ali 1,9 odstotka bruto domaÄ?ega proizvoda (BDP).

DrĹžava potrebuje veÄ? preseĹžka S sveÄ?ane podelitve priznanja

jemo tudi, da smo kljub bogati tradiciji oblikovanja ĹĄe vedno inovativni in trendsetterji,ÂŤ je povedala Lidija PritrĹžnik, direktorica produktnega oblikovanja v Gorenju. Posebno nagrado BrezÄ?asno slovensko oblikovanje so na Mesecu oblikovanja prejeli Ĺže leta 2011 za inovativni pralni stroj Simple & Logical,

ki je pomenil svetovno oblikovalsko novost.

Prav tako se z izdelki Skupine Gorenje vsako leto uvrĹĄÄ?ajo med prejemnike prestiĹžne mednarodne nagrade Red Dot, letos so za izdelke blagovnih znamk Gorenje in Asko prejeli kar ĹĄtiri. đ&#x;”˛

torbico ali modni dodatek, od rokavic do kap in ĹĄalov. Ponudbo v trgovini dopolnjujejo vsakih 10 dni. So ekskluzivni ponudnik oblaÄ?il srbske modne znamke P‌S. Fashion za Ĺ aleĹĄko regijo. Gre za elegantnejĹĄo modo, visoke kakovosti, po dostopnih cenah. Vsa oblaÄ?ila so narejena v srbskem ÄŒaÄ?aku. Na obmoÄ?ju nekdanje Jugoslavije je Ĺže 98 trgovin P...S. Fashion, v Sloveniji so samo 4.

Ostalo kolekcijo, ki jo ponujajo v butiku Grazia, veÄ?inoma uvozijo iz Italije.

V teh jesenskih dneh imajo pestro ponudbo izredno lepih oblek za vse priloĹžnosti. Pred decembrskimi zabavami ob koncu leta boste pri njih naĹĄli tudi veÄ?erne obleke po sprejemljivih cenah. Bogata pa je tudi ponudba majÄ?k, srajÄ?k, jeansa, jesenskih in zimskih jaken in plaĹĄÄ?ev.

Trudijo se, da sledijo modnim trendom in da so cene ugodne, zato njihovi kupci niso le iz Ĺ aleĹĄke doline. Odkar dnevno predstavljajo ponudbo na dveh Facebookovih profilih, izdelke poĹĄiljajo tudi po poĹĄti. Stranke so iz vse Slovenije, mnoge postanejo redne. Ker modni izdelki hitro poidejo, mnogi Ĺže vedo, da ne smejo Ä?akati, saj nikoli ne nabavijo veÄ? kosov istega artikla. Kljub temu pa se trudijo, da pripravljajo tudi medsezonske prodajne akcije, da se lahko pri njih modno obleÄ?ete ĹĄe ceneje. V Butiku Grazia sledijo sodobnim trendom, prisegajo pa tudi na kakovost in sprejemljive cene. To znajo ceniti tudi njihove stranke. đ&#x;”˛

Zaposleni v Uniorju Turizmu so tudi letos dosegli odliÄ?ne rezultate na tekmovanjih v okviru 64. Gostinsko-turistiÄ?nega zbora, ki je tokrat potekal v Kranjski Gori. Zlato priznanje sta si prisluĹžila Katja JanĹžiÄ? z Rogle v pripravi in postreĹžbi kave in MatjaĹž KovaÄ?iÄ? iz Term ZreÄ?e v poznavanju slovenskih vin. Branko Kotnik z Rogle si je ÂťprikuhalÂŤ srebrno priznanje na tekmovanju v pripravi jedi v kotliÄ?ku, medtem ko je Rok Veber, receptor iz Term ZreÄ?e, dosegel bronasto priznanje na tekmovanju hotelskih receptorjev.

ZdruĹžena ekipa Rogle in Term ZreÄ?e, ki so jo sestavljali vodja ekipe Metod Borovnik, natakarja Simeon ÄŒreĹĄnar in Jasmin Noćajević ter kuharja AleĹĄ BornĹĄek in Damijan StrmĹĄek, je v skupnem seĹĄtevku prejela srebrno priznanje v pripravi in postreĹžbi menija.

Ponosni so tudi na nagrado, ki jo je Ĺ kratova uÄ?na pot na Rogli prejela v okviru tekmovanja ÂťNaĹĄa deĹžela – lepa in gostoljubnaÂŤ. V zelo hudi konkurenci je namreÄ? postala druga oz. srebrna naj tematska pot v Sloveniji.

Spodbujajo razvoj malih kmetij Kmetijsko ministrstvo je objavilo javni razpis, s katerim spodbuja razvoj malih kmetij, ki redijo travojede Ĺživali in imajo veÄ?ino kmetijskih zemljiĹĄÄ? na obmoÄ?jih, kjer je kmetovanje oteĹženo, denimo v hribih. Za to je predvidenih 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Male kmetije lahko dobijo pet tisoÄ? evrov podpore.

KljuÄ?ni so ustrezni kadri

Propagandno sporoÄ?ilo

Ĺ˝e lani, ko je Butik Grazia praznoval 25-letnico delovanja, se je lastnica Simona PogaÄ? odloÄ?ila, da je Ä?as za prenovo butika in ponudbe v njem. Februarja letos je butik dobil povsem drugaÄ?no, modernejĹĄo podobo, ki je prilagojena novemu prodajnemu programu. Dolga leta so bili specializirani za prodajo spodnjega perila in kopalk, sedaj pa so se osredotoÄ?ili na Ĺženska modna oblaÄ?ila.

Letos, ko je minilo 20 let, odkar je Butik Grazia v Nakupovalnem centru Velenje, so Ĺže drugo leto zapored dosegli 2. mesto na nateÄ?aju MO Velenje za celostno najbolje urejen prodajni prostor v centru mesta. ÄŒeprav so veseli, pravijo, da jim bo to izziv za prihodnje leto.

Letos so v Ä?asu nateÄ?aja butik s pomoÄ?jo strokovnjaka za hortikulturo Simona Ogrizka odeli v rumeno-zelene obÄ?inske barve, ideja, kako ga bodo uredili prihodnje leto, pa Ĺže zori.

V Butiku Grazia se vse leto prilagajajo modnim trendom in letnim Ä?asom. Trudijo se, da je ta lepo urejen, da kupce vanj vabijo tudi z lepo urejeno izloĹžbo, ki jo redno osveĹžujejo. V Butiku Grazia se lahko predstavnice neĹžnejĹĄega spola vseh generacij modno obleÄ?ejo od nog do glave, izberejo pa lahko tudi kakĹĄno elegantno

Fiskalni svet, ki ga vodi ekonomist Davorin KraÄ?un, je po pregledu makroekonomskih napovedi in napovedi javnofinanÄ?nih gibanj ocenil, da so predloĹženi proraÄ?unski dokumenti le deloma skladni z usmeritvijo Slovenije za dosego srednjeroÄ?nega fiskalnega cilja.

ProraÄ?un za prihodnje leto sicer ocenjujejo za ustrezen, strukturni napor za leti 2017 in 2019 pa po njihovem mnenju ni zadosten. DrĹžava potrebuje veÄ?ji preseĹžek za slabĹĄe Ä?ase. Fiskalni svet zato poziva vse dĂŠleĹžnike, ki sodelujejo pri oblikovanju proraÄ?unov, da z zmernostjo prispevajo k takĹĄnemu stanju javnih financ, ki bo omogoÄ?alo ustrezno odzivanje fiskalne politike tudi v obdobju, ko se bo gospodarska rast zniĹžala in se bodo dodatno kopiÄ?ili demografski pritiski.

OdliÄ?ne uvrstitve Rogle in Term ZreÄ?e

Prenovljen Butik Grazia, prenovljena ponudba

V Butiku Grazia se lahko Ĺženske modno in cenovno ugodno obleÄ?ejo v vseh letnih Ä?asih. Velik del ponudbe predstavljajo elegantna oblaÄ?ila srbske znamke P‌S Fashion.

26. oktobra 2017

Predstavniki devetih strateĹĄkih razvojno-inovacijskih partnerstev, gospodarstva in institucij znanja so na posvetu v PortoroĹžu soglaĹĄali, da so za doseganje ciljev razvojnega preboja slovenskega gospodarstva kljuÄ?ni ustrezni kadri. Teh pa vse bolj primanjkuje. Zanimiv je podatek, da vsako leto na trgu dela ustvarimo minus 12.000 ljudi, toliko veÄ? se jih namreÄ? upokoji, kot pa se jih zaposli. Zavzeli so se za takĹĄno usmerjanje z izobraĹževanjem, ki naj bi mladim dovolj zgodaj nakazalo, kje bodo veÄ?je moĹžnosti za njihovo zaposlitev. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

26. oktobra 2017

OdskoÄ?na deska za Ĺženske kravate

Rudarje bodo ĹĄe potrebovali

SAĹ A Inkubator je ponovno izvedel Balkan Start:up – Glavno nagrado je dobilo domaÄ?e podjetje Tiesy

V Premogovniku bodo morali zaradi niĹžje kaloriÄ?ne vrednosti prihodnje leto nakopati 370.000 ton premoga veÄ?, kot ga bodo letos

Tina Felicijan

Velenje, 18.–20. oktober – Po prvi uspeĹĄni izvedbi mednarodnega sreÄ?anja start-upov je SAĹ A inkubator ponovno izvedel Balkan Start:up, ki so se ga domaÄ?a zagonska podjetja zelo razveselila, saj jim take priloĹžnosti dajejo nove ĹĄirine in poznanstva, ki jim pomagajo pri razvijanju idej in posla. ÂťIzhajali smo iz tega, da ima Velenje veliko partnerskih in prijateljskih mest na obmoÄ?ju Balkana, s katerimi se povezuje tako v kulturi kot prek evropskih projektov.

OdloÄ?ili smo se, da te vezi utrdimo tudi v podjetniĹĄtvu prek povezovanja start-upov,ÂŤ je povedala direktorica inkubatorja Karla

Sitar. Ugotovili so, da na omenjenem obmoÄ?ju deluje veliko start-upov, ki iĹĄÄ?ejo priloĹžnosti za mednarodno predstavljanje in delovanje.

Z mentorji do novih znanj

Cilj projekta je start-upom, ki Ĺže imajo izdelan vsaj minimalno delujoÄ?i prototip produkta ali storitve, pomagati pri razvoju prek pridobivanja novih znanj, ki so jim ga v treh dneh posredovali izvrstni mentorji na petih delavnicah. ÂťTokrat smo jih zasnovali tako, da so potekale na razliÄ?nih lokacijah po Velenju, tako pa so obiskovalci iz tujine lahko spoznali mesto z razliÄ?nih zornih kotov. Delavnica na temo

razvoja blagovne znamke je potekala v Gorenju, delavnica na temo razvoja zgodbe o poslovni ideji oziroma produktu na Velenjskem gradu, na plaĹži je potekalo izobraĹževanje o spletnem marketingu, v PC Standard pa sta potekali delavnici na temo zasnove poslovnega modela in uÄ?inkovite predstavitve ideje.ÂŤ Med idejami, ki so jih predstavili udeleĹženci Balkan Start:upa, je Karla Sitar izpostavila slovenske ekipe, ki se ukvarjajo z izdelavo komor za gojenje rastlin na hidroponiki, izdelavo Ĺženskih modnih dodatkov, modularnega pohiĹĄtva in pametnih igraÄ?, prviÄ? pa se je predstavilo podjetje, ki se ukvarja z obnovo starinskih koles.

V Silicijevo dolino

Komisija je pozorno prisluhnila predstavitvam in se lahko tudi prepriÄ?ala o kakovosti produktov.

Glavna nagrada za najbolj uspeĹĄno predstavitev poslovne ideje pred Ĺžirijo, ki so jo sestavljali Karla Sitar, direktorica korporacijske identitete in komuniciranja v Skupini Gorenje UrĹĄa Menih Dokl in direktor ABC pospeĹĄevalnika ter eden od mentorjev Balkan Start:upa Dejan RoljiÄ?, je izlet v Silicijevo dolino. Osvojila jo je domaÄ?inka Metka Tratnik, ki uvaja nov trend v poslovni modi – Ĺženske kravate Tiesy. Izlet bo odliÄ?na priloĹžnost za odpiranje vrat na svetovni trg in se je je mlada podjetnica nadvse razveselila. đ&#x;”˛

Jubilej s prihodnostjo

Ta mesec praznuje Dekorativa Cehner 50 let obstoja. Zametki danes druĹžinskega podjetja segajo v leto 1967, ko je Edo Cehner ustanovil v Velenju tapetniĹĄko delavnico. ÄŒasi, v katerih je zaÄ?enjal svojo podjetniĹĄko pot, niso bili naklonjeni podjetniĹĄtvu, vendar se ni vdal. Z marljivostjo in predanostjo svojemu delu je izpolnil Ĺželje in priÄ?akovanja ĹĄtevilnim strankam. Vedno si je prizadeval izdelati kakovosten proizvod, kar so stranke tudi zelo cenile. Velenje je raslo, veÄ?alo se je tudi povpraĹĄevanje po izdelkih in storitvah, ki jih je nudil mojster. Sprva so bile to predvsem tapetniĹĄke usluge, kot so oblazinjenje in preoblaÄ?enje kavÄ?ev, foteljev, izdelava posteljnih vzmetnic, polaganje talnih oblog. Skozi zgodovino svojega podjetniĹĄtva se je ves Ä?as prilagajal potrebam in Ĺželjam strank, te pa so narekovale ĹĄirjenje in dopolnjevanje ponudbe z novimi izdelki, kot so bile recimo podloĹžene prevleke za avto sedeĹže, ki so se unikatno izdelovale za vsak model avtomobila posebej.

Kasneje je svojo ponudbo usmeril v izdelavo tekstilne opreme interierja, kar je ĹĄe danes glavna usmeritev podjetja.

Danes je Dekorativa Cehner sinonim za kakovostno in izvir-

no tekstilno opremo interierja, ki poleg izdelkov vkljuÄ?uje po Ĺželji in priÄ?akovanjih strank tudi strokovno svetovanje. Pet zaposlenih se trudi izpolniti priÄ?akovanja kupcev glede notranje opreme prostorov s tekstilijami ter ob tem uskladiti njihove mo-

Velenje – Kljub zahtevnim pogojem, ki vladajo v jami, proizvodnja v Premogovniku teÄ?e po letnem naÄ?rtu. V prvih devetih mesecih so rudarji nakopali dobrih 2.700.000 ton premoga, kar je 4,5 odstotka veÄ?, kot so za to obdobje predvideli v letnem delovnem naÄ?rtu. KaloriÄ?na vrednost je znaĹĄala 11,71 GJ/tono.

â?ą

Konec septembra je bilo v PV 1.236 zaposlenih, vezanih na jamo 1.112, v HTZ 788 (veÄ? kot polovica je invalidov), od tega vezanih na jamo 272.

Do konca leta po 200.000 ton meseÄ?no

LetoĹĄnji osnovni naÄ?rt proizvodnje (po rebalansu) znaĹĄa v energiji 38.607 TJ. Pri zdaj napovedani povpreÄ?ni kaloriÄ?ni vrednosti 11,64 GJ/tono bodo morali za dosego cilja odkopati 3.317.000 ton premoga. Do izpolnitve letnega naÄ?rta jim torej manjka ĹĄe okoli 600.000 ton proizvodnje, kar bo, Ä?e ne bo nepredvidenih zastojev oziroma izpadov proizvodnje, povsem izve-

â?ą

Kandidatom v programih geostrojnik rudar in geotehnik, ki so se prviÄ? vpisali v 1. letnik, so podelili dvojno ĹĄtipendijo za vsa leta ĹĄolanja.

bo kaloriÄ?na vrednost premoga niĹžja (znaĹĄala bo le 10,59 GJ/tono), bodo morali ĹĄe bolj zavihati rokave in ga nakopati 3.686.000 ton. Trenutno vse aktivnosti usmerjajo v pravoÄ?asno pripravo odkopov (A k. –95 ter CD3G), ki bosta v prihodnjem letu kljuÄ?na.

Kadri bodo kljuÄ?nega pomena

Maja so za potrebe proizvodnega procesa zaposlili 35 novih sodelavcev (najveÄ? delavcev rudarske stroke, strojnike, elektrotehnika in delavce za nekvalificirana dela), oktobra ĹĄe 32 (rudarjev, strojnikov in nekvalificiranih delavcev). Število novozaposlenih je odvisno predvsem od ĹĄtevila upokojitev, ustrezno usposobljen kader pa Ĺže vrsto let pridobivamo predvsem iz nabora svojih ĹĄtipendistov. Ti imajo tudi prednost pri

rih velja izpostaviti rolo senÄ?ila.

Pri zavesah so najbolj zanimivi panelni sistemi.

Dekorativa Cehner je leta 2014 razĹĄirila svojo dejavnost tudi na prodajo rabljenih vozil, pri Ä?emer je njihov slogan Âť OdliÄ?na rabljena vozila s preverjeno zgo-

Za ĹĄolsko leto 2017/2018 so podelili 29 ĹĄtipendij, od tega v matiÄ?ni druĹžbi 20 (9 za geostrojnika rudarja, 5 za geotehnika, 4 za mehatronika operaterja in 2 za elektrikarja) in v HTZ 9 (3 za mehatronika operaterja, po 2 za strojnega tehnika in elektrotehnika ter po 1 za elektrikarja in tehnika mehatronike).

dovinoÂŤ. Tudi v tem segmentu jim uspeva zadovoljiti ĹĄtevilne stranke z visokimi priÄ?akovanji.

Svojo poslovno enoto 4S avtomobili s ponudbo rabljenih vozil imajo v Levcu, v neposredni bliĹžini kroĹžiĹĄÄ?a ob Lesnini.

Zaposleni v podjetju Dekorativa Cehner z optimizmom zrejo v prihodnost, saj radi opravljajo svoje delo in se veselijo novih izzivov. đ&#x;”˛

zaposlitvi,ÂŤ pravi generalni direktor mag. Ludvik Golob.

Poklici v rudarstvu bodo potrebni tudi v prihodnosti. Zadnji vpis je bil boljĹĄi kot prejĹĄnja leta; zaradi vseh, ki se trudijo za ohranitev tega poklica, ki bo nujno potreben ĹĄe prihodnjih nekaj desetletij, se je trend v zadnjem obdobju obrnil nekoliko navzgor. ÂťZavedamo se pomena ustrezno izobraĹženega kadra. Zadnji dve leti spodbujamo in finanÄ?no podpiramo tudi zaposlene, da si ob delu pridobijo ustrezno kvalifikacijo. V tem ĹĄolskem letu smo vpis v rudarske programe omogoÄ?ili petindvajsetim.ÂŤ

Znanja in veĹĄÄ?in v jamo ne moreĹĄ prinesti od zunaj

ÄŒe se bo trend slabega vpisa na rudarsko ĹĄolo nadaljeval, ne bodo imeli dovolj kadra, ki bi s potrdili dokazoval, da ima dovolj znanja in usposobljenosti za delo v rudarstvu. Znanja, veĹĄÄ?in in spretnosti, ki jih potrebujejo,

â?ą

Rudarski poklic bo nujno potreben ĹĄe nekaj desetletij.

ne morejo prinesti od zunaj, rudarska ĹĄola v Velenju pa je edina v Sloveniji. V Premogovniku se tega zavedajo. Pripravljajo programe, preko katerih bi sami usposobili zaposlene za konkretna dela, iĹĄÄ?ejo pa tudi najustreznejĹĄi naÄ?in preverjanja in potrjevanja teh znanj. Priprave na sistem usposabljanja za nekatere rudarske poklice preko nacionalne poklicne kvalifikacije pa Ĺže potekajo. đ&#x;”˛

MeĹĄanega kanala ne bo veÄ?

V Ĺ oĹĄtanju veliko pozornosti namenjajo prenovam kanalizacije in vodovoda Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺžnosti in trende. Zato se nenehno izobraĹžujejo in obiskujejo svetovne tekstilne sejme, so redni obiskovalci najveÄ?jega svetovnega tekstilnega sejma Heimtextil v Frankfurtu, od koder v prostor strank prinaĹĄajo novosti in sveĹžino pri hiĹĄnih tekstilijah. Veliko pozornost posveÄ?ajo analizi prostora, tudi zakonitostim fengĹĄuja in vpliva barv so jim dobro znane. Zelo opazna je njihova ponudba notranjih senÄ?il, pri kate-

dljivo, pravijo v Premogovniku.

Za prihodnje leto pa naÄ?rtujejo nekoliko viĹĄjo proizvodnjo od letoĹĄnje, v energiji 39.029 TJ. Ker

Letos 29 novih ĹĄtipendistov

Dekorativa Cehner praznuje 50 let obstoja – Kakovostne tekstilije za notranjo opremo in vrhunska senÄ?ila Tatjana PodgorĹĄek

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju veliko pozornosti namenjajo urejanju komunalne infrastrukture. Vsako leto je pri urejanju vodovodov in kanalizacije kaj novega. Oktobra so zaÄ?eli obnovo na TekavÄ?evi in Cesti heroja Ĺ ercerja v mestu, kjer bodo odpravili obstojeÄ?i meĹĄani kanal, namesto njega pa novo uredili meteorno in fekalno kanalizacijo ter del vodovoda in poskrbeli za ÂťprevezaveÂŤ.

Izvajalec, podjetje Nivig, bo vsa dela skuĹĄal izvesti v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu in tako, da bo Ä?im manj moteÄ?e za krajane. Po konÄ?anih delih bo zemljiĹĄÄ?a vrnil v prvotno stanje.

Oktobra zaÄ?eli na cesti heroja Ĺ ercerja

VeÄ?ina del bo letos potekala na Cesti heroja Ĺ ercerja, prihodnje leto pa bodo dela nadaljevali na TekavÄ?evi cesti. Ĺ˝al pa med gra-

dnjo ne bo ĹĄlo brez delnih in popolnih zapor cest, zato Ĺže zdaj krajane in druge prosijo za razumevanje.

V tem Ä?asu pa na obmoÄ?ju obÄ?ine poteka tudi izgradnja kanalizacije Florjan–veja MeĹžnar (2. faza), na katero bo prikljuÄ?enih 24 novih stanovanjskih enot.

Nekaj tovrstnih del je obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj izvedla v sklopu obnavljanja cest. Dela so jo stala 350.000 evrov (brez DDV).

Zgradili so kanalizacijo – obmoÄ?je Jakob, na Levstikovi ulici v Ĺ oĹĄtanju so jo povsem obnovili in loÄ?ili meteorno in fekalno kanalizacijo, v Spodnjem delu Raven pa so kanalizacijsko obmoÄ?je razĹĄirili. Temeljite prenove je bila deleĹžna tudi Kajuhova cesta.

Naslednje leto pridejo na vrsto Zavodnje

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je letos sprejela in z drĹžavnim programom uskladila dolgoroÄ?no strategijo

na tem podroÄ?ju ter sprejela program. Za prihodnje leto imajo v proraÄ?unu zagotovljena sredstva za gradnjo kanalizacije in dveh malih komunalnih Ä?istilnih naprav v Zavodnjah.

Pravijo, da bodo skladno z direktivo z javno kanalizacijo uredili vsa obmoÄ?ja, kjer je to moĹžno. Tam, kjer je zaradi redke oziroma razprĹĄene poseljenosti to neekonomiÄ?no, pa bodo morali lastniki objektov sami poskrbeti za namestitev MKÄŒN. Odkar je drĹžava podaljĹĄala rok, do katerega bi morala biti vsa slovenska gospodinjstva prikljuÄ?ena na kanalizacijski sistem s Ä?istilno napravo (po prvotnem bi to moralo biti do konca letoĹĄnjega leta), je tudi v Ĺ oĹĄtanju zanimanje za MKÄŒN upadlo.

Letos so na obÄ?ini dobili samo ĹĄest vlog za subvencioniranje namestitve te naprave, kar obÄ?ina spodbuja s 1.000 evri za eno. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 18. oktobra Izvedeli smo, da trojica obtoĹženih v zadevi Patria, ki so bili zaradi razveljavitve sodbe neupraviÄ?eno v zaporu, ni zadovoljna z odĹĄkodninami, ponujenimi od drĹžave.

Z OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a v Ljubljani so sporoÄ?ili, da so predsedniku stranke SDS Janezu JanĹĄi na delovnem mestu v drĹžavnem zboru vendarle vroÄ?ili toĹžbo za odvzem premoĹženja nezakonitega izvora.

Vlada je podprla kandidaturo pravosodnega ministra Gorana KlemenÄ?iÄ?a za komisarja Sveta Evrope za Ä?lovekove pravice.

Prav tako je vlada potrdila ĹĄtiri od osmih zakonskih predlogov, povezanih z uveljavitvijo arbitraĹžne razsodbe o meji s HrvaĹĄko.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Kataloniji. Evropski voditelji so ob tem izrazili podporo ĹĄpanski vladi.

Na italijanskem otoku Ischia se je zaÄ?elo dvodnevno sreÄ?anje notranjih ministrov skupine sedmih najrazvitejĹĄih drĹžav sveta (G7).

Glavnina pogovorov je tekla o dĹžihadistih, ki Ĺželijo v Evropo.

V napadu talibanov na vojaĹĄko oporiĹĄÄ?e na jugu Afganistana je umrlo najmanj 43 vojakov.

Kurdski uradniki so sporoÄ?ili, da je – odkar so nadzor nad Kirkukom in okolico prevzele iraĹĄke sile – od tam zbeĹžalo okoli 100 tisoÄ? Kurdov.

Petek, 20. oktobra

Sobota, 21. oktobra Na dan, ko je zaÄ?ela veljati novela zakona o vrtcih, ki uvaja zniĹžano plaÄ?ilo vrtca in brezplaÄ?ne krajĹĄe programe za predĹĄolske otroke, ki niso vkljuÄ?eni v vrtec, je veljal predvolilni molk.

DeĹžurna sluĹžba ministrstva za notranje zadeve je prejela 39 obvestil o domnevnih krĹĄitvah.

Na ÄŒeĹĄkem pa je Ĺže bilo znano: na parlamentarnih volitvah z dne pred tem je z 29,6 odstotka prepriÄ?ljivo zmagala stranka ANO populista in milijarderja Andreja BabiĹĄa.

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije je oblikoval stavkovni odbor.

kata referenduma o tem, ali naj deĹželi dobita ĹĄirĹĄo avtonomijo.

Ponedeljek, 23. oktobra Potem ko sta veÄ?er pred tem moÄ?no neurje in deĹž na Obali povzroÄ?ila velike teĹžave, so tam ves dan odpravljali posledice.

Medtem ko so bile mnogih ĹĄe zazrte v rezultate predsedniĹĄkih volitev, se je Borut Pahor skupaj z Antonom Ropom udeleĹžil priÄ?anja pred preiskovalno banÄ?no komisijo drĹžavnega zbora.

Poslanci so soglasno sprejeli zakon za urejanje poloĹžaja ĹĄtudentov, ki odpravlja veÄ?ji del varÄ?evalnih ukrepov, ki jih je leta 2012 uvedel zakon za uravnoteĹženje javnih financ.

Na Japonskem je v divjanju tajfuna Lan umrlo sedem ljudi, okoli sto je bilo poĹĄkodovanih.

Andrej BabiĹĄ velja za Ä?eĹĄkega Donalda Trumpa.

Vlada priÄ?akuje potrditev uveljavitve arbitraĹžne razsodbe v drĹžavnem zboru Ĺže novembra.

Preiskovalni sodnik v Zagrebu je odredil 30-dnevni preiskovalni zapor za lastnika druŞbe Agrokor Ivico Todorića.

Iz Ĺ panije je bilo sliĹĄati, da naj bi predsednik Katalonije Carles Puigdemont na sreÄ?anju svoje stranke dejal, da bo uradno razglasil neodvisnost, Ä?e bo Ĺ panija sproĹžila postopek ukinitve avtonomije.

Na Kosovu je izbruhnila epidemija oĹĄpic. Samo v glavnem mestu PriĹĄtina naj bi bilo okuĹženih okoli sto ljudi.

ÄŒetrtek, 19. oktobra Bil je zadnji dan predÄ?asnega glasovanja na predsedniĹĄkih volitvah.

DrĹžavni zbor ni izglasoval vnoviÄ?nega sprejetja novele zakona o kazenskem postopku, na katerega je drĹžavni svet podal veto.

Predsednik hrvaťke vlade Andrej Plenković se je zahvalil za pismo, v katerem je slovenski premier izrazil Şeljo, da nadaljujeta dialog, in Cerarja znova povabil na obisk v Zagreb.

Iz Madrida so sporoÄ?ili, da bo ĹĄpanska vlada v nekaj dneh sproĹžila 155. Ä?len ustave, ki omogoÄ?a odvzem politiÄ?ne avtonomije

Ĺ panska vlada je napovedala odvzem politiÄ?ne avtonomije Kataloniji.

Bodo stavkali (tudi) gasilci?

V Kocbekovem domu na KoroĹĄici je izbruhnil poĹžar, ki je to planinsko postojanko povsem uniÄ?il.

Kurdsko-arabske sirske demokratiÄ?ne sile, ki jih podpirajo ZDA, so ĹĄe uradno razglasile osvoboditev sirskega mesta Raka, ki so ga iz rok skrajneĹžev Islamske drĹžave sicer iztrgale nekaj dni pred tem.

V strelskem spopadu na obmoÄ?ju domnevnih skrivaliĹĄÄ? skrajne skupine Hasm v egiptovski zahodni puĹĄÄ?avi je umrlo najmanj 52 policistov in vojaĹĄkih nabornikov.

V ĹĄiitski moĹĄeji v afganistanski prestolnici Kabul je samomorilski napadalec ubil najmanj 39 ljudi.

Notranji ministri skupine sedmih najrazvitejĹĄih drĹžav sveta (G7) so s predstavniki tehnoloĹĄkih velikanov Google, Twitter in Facebook sklenili dogovor o naÄ?rtu skupnega boja proti ĹĄirjenju islamskega ekstremizma po spletu.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je mandat za sestavo nove vlade podelil voditelju ljudske stranke Sebastianu Kurzu.

Nekdanja ameriĹĄka predsednika George W. Bush in Barack Obama sta na loÄ?enih dogodkih kritizirala trenutno politiÄ?no ozraÄ?je v drĹžavi.

26. oktobra 2017

V srediĹĄÄ?u MĂźnchna je moĹĄki z noĹžem na ĹĄestih razliÄ?nih krajih napadel veÄ? ljudi, pri Ä?emer jih je osem ranil. Napadalec je pobegnil. Ĺ panski premier Mariano Rajoy je napovedal, da namerava tamkajĹĄnja vlada omejiti pristojnosti katalonskega parlamenta, razpustiti vlado in razpisati regionalne volitve v pol leta.

Policija je v afriĹĄki drĹžavi Malavi aretirala 140 Ä?lanov tolpe linÄ?arjev, ki je usmrtila devet ljudi, za katere so verjeli, da so vampirji.

Brazilska policija je sporoÄ?ila, da je v najveÄ?ji operaciji proti pedofiliji v zgodovini Latinske Amerike prijela 108 ljudi.

Nedelja, 22. oktobra Izbirali smo predsednika republike. Po 99,9 odstotka preĹĄtetih glasov so izidi pokazali, da so volivci Borutu Pahorju namenili 47,07 odstotka, njegovemu najbliĹžjemu zasledovalcu Marjanu Ĺ arcu pa 24,97 odstotka. Spoznali smo, da nas Ä?aka ĹĄe drugi krog izbire novega predsednika.

Ilkin trener je na novinarski konferenci povedal, da bo zaradi poĹĄkodbe kolena potrebna operacija.

Neznanec je v Moskvi vdrl v prostore radia Eho Moskve in zabodel radijsko voditeljico Tatjano Felgengauer, ki so jo huje poĹĄkodovano prepeljali v bolniĹĄnico.

Torek, 24. oktobra Poslanci so opravili prvo obravnavo predloga novele zakona o mnoĹžiÄ?nem vrednotenju nepremiÄ?nin, s katerim Ĺželi vlada dati lastnikom veÄ? moĹžnosti sodelovanja pri doloÄ?anju vrednosti.

Stranka Levica je predlagala, naj vlada pripravi naÄ?rt za nakup in sanacijo Mercatorja. Poslanec Luka Mesec je medijem ob tem predstavil lastno oceno, da bi za nakup predvidoma odĹĄteli 200 milijonov evrov davkoplaÄ?evalskega denarja.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da bi se pogajanja o brexitu lahko zgodila tudi brez dejanskega izstopa Velike Britanije iz EU.

Milijon 300 tisoÄ? volivcev v nedeljo ni obkroĹžilo imena sedanjega predsednika. ÄŒe bo Borut Pahor zmagal v drugem krogu – bo sporoÄ?ilo drĹžavljank in drĹžavljanov zbledelo?

Po nedeljskem prvem krogu se vrstijo mnenja, ocene, komentarji, najbolj so v ospredju staliĹĄÄ?a, da so volivci z ne-udeleĹžbo izrazili staliĹĄÄ?e do politiÄ?ne elite nasploh. Zakaj nihÄ?e ne ÂťobraÄ?unaÂŤ z zaupanjem volivcev do Pahorjevega prvega mandata?

Pa dajmo mi.

Zavoljo kampanje je zaÄ?el opravljati raznorazna poklicna dela. In nadaljeval med mandatom. ÄŒas, namenjen drĹžavniĹ pela KoĹžar ĹĄkim reÄ?em, se je s tem krajĹĄal in krajĹĄal.

Poslanec MatjaĹž Han je kmalu po razglasitvi rezultatov dejal, da se je treba zavedati Pahorjeve drĹže v tujini, njegovega ugleda. No, del tega je tudi Ä?lanek v britanskem Guardianu, v katerem je t. i. kralj instagrama postavljen ob bok t. i. kralju tviterja, Donaldu Trumpu. Ni dvoma, druĹžbena omreĹžja so karakterju sedanjega predsednika pisana na koĹžo.

Pismo 34-ih intelektualcev ne sme biti zanemarljivo. Opomnijo na Âťsamopromocijski populizem s primesmi seksizmaÂŤ, kar lahko ima nevarne posledice, v politiki in druĹžbi nasploh! Pa spomnijo, da Âťpredsednik odkrito priznava, da ne Ĺželi imeti mnenja o najteĹžjih notranjih ali mednarodnih politiÄ?nih vpraĹĄanjih!ÂŤ, ali povsem konkretno, Âťda je bila predsednikova abstinenca v primeru razpadanja Komisije za prepreÄ?evanje korupcije in konÄ?no odstopa namestnice predsednika nevzdrĹžna potuha obstojeÄ?emu stanju, saj brezzoba ustanova koristi predvsem nenaÄ?elni in koruptivni politiki.ÂŤ Kdo si napaÄ?no razlaga vlogo predsednika drĹžave?

NajniĹžja volilna udeleĹžba na predsedniĹĄkih volitvah. VeÄ?ina kolegov mi je dejala, da ne bodo odĹĄli na voliĹĄÄ?e. Nisem razumela, a ob tem, ko sem bentila, sem ugotovila, da je t. i. nepokorĹĄÄ?ina, kot ji radi reÄ?ejo, postala breaking news. KonÄ?no.

Prvi krog volitev je razgalil kratkost Pahorjevega dometa. ÄŒetudi je prehodil 702 kilometra. Razgalil je praznost vsebine, ne glede na 47,07 %.

Trepljanje po ramenih je razumljivo, a kar je dalo upanje, so bile Pahorjeve besede, da si v nadaljevanju Ĺželi veÄ? vsebine ...

Nekateri drĹžavljani (oÄ?itno veÄ?ina nas) si tega Ĺželimo Ĺže zadnjih pet let.

Kdo si napaÄ?no razlaga vlogo predsednika drĹžave?

Pahorjev delfinÄ?ek, Pahorjeva princeska, Pahorjeva miĹĄka – le kdo ne razume pomena besednih zvez. V spomin so se nam usidrale obÄ?utno bolj kot kateri koli govor. ÄŒeprav je v funkciji predsednika govoril skoraj 500-krat.

Politika ne sme biti zgolj podoba, zgolj igra. Politik kuje prihodnost drĹžave. To ni zajebancija. Biti Politik (z velikim p) je najbolj odgovoren poklic. OdgovarjaĹĄ za ljudi (drĹžavljane), odgovarjaĹĄ za premoĹženje (drĹžavo). Slovenska politiÄ?na elita tega ne razume.

Kaj nam je storiti? Volitev ne moremo vnedogled bojkotirati, saj smo se na zaÄ?etku poti odloÄ?ili, da Ĺželimo sami odloÄ?ati o lastni drĹžavi. Abstinenca na volilni dan ni prava reĹĄitev, ker abstinenca kateri koli dan ni prava reĹĄitev. Ne smemo le jamrati, da se niÄ? ne spremeni, Ä?e ne kliÄ?emo politikov na zagovor Ĺže med predsednikovanjem, med vladanjem. Ne le z enim vpraĹĄanjem, na zagovor! Vsak politik je v sluĹžbi javnosti, ne samega sebe.

Kaj se bo zgodilo Ä?ez tri nedelje? Verjetno bomo spet izvolili Pahorja. In kaj potem? PoÄ?akali, da mine ĹĄe 5 let.

Ta kolumna je bila namenjena predvsem dejstvu – predsednika Pahorja je v prvem krogu podprlo 348.938 volivcev. Kar ne sme biti zanemarljivo. đ&#x;”˛

Poseg za nov oddelek je bil minimalen

Izbirali smo predsednika drĹžave.

A ga ĹĄe nismo izbrali.

VeÄ?ina politiÄ?nih analitikov je pri tem opozorila, da je svoj glas v prvem krogu oddalo le 43,57 odstotka volilnih upraviÄ?encev.

Po berlinskih ulicah je dva dni pred ustanovno sejo nemĹĄkega parlamenta veÄ? tisoÄ? ljudi s ĹĄtevilnimi transparenti protestiralo proti poslancem skrajno desne stranke Alternativa za NemÄ?ijo.

Tudi na Japonskem so potekale volitve – le da parlamentarne.

TamkajĹĄnji premier Ĺ inzo Abe je brez veÄ?jih teĹžav pometel s konkurenco in si zagotovil nov mandat na Ä?elu japonske vlade.

Na severu Italije sta v pokrajinah Lombardija in Venetu pote-

1.300.000

V stranki Levica predlagajo, naj vlada pripravi naÄ?rt za nakup in sanacijo Mercatorja.

Ĺ tiri tedne po zveznih parlamentarnih volitvah v NemÄ?iji se je na ustanovnem zasedanju zbral novi parlament, v katerega so prviÄ? v povojni NemÄ?iji sedli tudi skrajni desniÄ?arji.

Istega dne je tudi vodja avstrijske ljudske stranke (ki je na tamkajĹĄnjih parlamentarnih volitvah dobila najveÄ? glasov), Sebastian Kurz sporoÄ?il, da se bo o oblikovanju koalicije pogajal s svobodnjaki.

Ĺ oĹĄtanj – Zaradi poveÄ?anega vpisa otrok v nov ĹĄoĹĄtanjski vrtec so morali v njem urediti dodatno igralnico za otroke prvega starostnega obdobja. Poseg je bil minimalen. Zgradili so pregradno steno, ki se lahko po potrebi odpre, in ustrezno prilagodili instalacije. ObÄ?ina je za ureditev dodatne igralnice odĹĄtela 15.000 evrov. Vrtec Ĺ oĹĄtanj obiskuje 380 otrok v sedemnajstih oddelkih enote v Ĺ oĹĄtanju, ĹĄtirih đ&#x;”˛ mkp oddelkih v TopolĹĄici in dveh v Gaberkah.â€

Feel the Future tudi prihodnje leto Celje - Nov sejemski dogodek Feel the Future, od Ä?etrtka do sobote prejĹĄnji teden na celjskem sejmiĹĄÄ?u, je obiskalo veÄ? kot 2800 obiskovalcev, ki so poslovno ali zasebno povezani s podroÄ?jem digitalizacije. Za 88 odstotkov med njimi je sejem inovativnih digitalnih reĹĄitev izpolnil priÄ?akovanja. Zaradi dobrih odzivov in novih idej, ki so se porodile, se je druĹžba Celjski sejem odloÄ?ila, da bo dogodek v prihodnje organizirala vsako leto, terminsko pa ga bodo zaradi strokovne narave sejma premaknili v delovni teden, in sicer od srede do petka. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

Vsak brezdomec je brezdomec preveÄ?

V zavetiĹĄÄ?u za brezdomne Center HiĹĄa so ob svetovnem dnevu brezdomstva odprli vrata – Devet uporabnikov je v njej naĹĄlo svoj novi dom Bojana Ĺ pegel

Velenje, 10. oktobra – NihÄ?e od nas ne ve, kaj ga Ä?aka v prihodnosti. ÄŒeprav je streha nad glavo osnovna Ä?lovekova potreba in tudi pravica, se Ĺžal lahko prav vsakemu zgodi, da ostane brez nje. Ne – to, da ostanejo brez doma, se ne dogaja le beguncem, brezdomstvo v Sloveniji Ĺžal ni veÄ? redek pojav. Po ocenah Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti je pri nas trenutno brez strehe nad glavo 2766 oseb. ToÄ?no ĹĄtevilo je teĹžko doloÄ?iti, saj ni natanÄ?nih evidenc, hkrati pa obstajajo tudi razliÄ?ne definicije brezdomstva.

V nevladnih organizacijah, ki pomagajo brezdomnim, ocenjujejo, da je trenutno v Sloveniji brez doma vsaj ĹĄest tisoÄ? oseb. Devet od njih – trenutno sami moĹĄki – jih je svoj novi dom naĹĄlo v velenjskem zavetiĹĄÄ?u za brezdomne Center HiĹĄa. Kako Ĺživijo in kaj vse poÄ?nejo, so javnosti pokazali 10. oktobra, ob mednarodnem dnevu brezdomstva.

NekoÄ? druĹžinska hiĹĄa v bliĹžini zraÄ?nega jaĹĄka premogovnika pri TRC jezero ima po navadi zaprta Ĺželezna vrata, ki vodijo na kovni delavci pa so ji predstavili dvoriĹĄÄ?e. Tokrat so bila na steĹžaj programe, ki jih izvajajo. Mnoodprta, na njem pa so postavi- gim je bila zanimiva tudi razstava li mize, obloĹžene z dobrotami, izdelkov, ki jih v sklopu delovne ki so jih brezdomci pripravili in aktivnosti izdelujejo brezdomci. tudi postregli sami. Vabilu se je odzvalo nemalo obÄ?anov, ki so Delo jih krepi Vodja Centra HiĹĄa, ki deluje pod Ĺželeli videti, kako Ĺživijo brezdomni, priĹĄli pa so tudi Ä?lani prosto- okriljem InĹĄtituta Integra, psihovoljcev iz MC Velenje Udarnik, s loginja Brigita Ĺ inigoj nam je pokaterimi pogosto sodelujejo v raz- vedala, da toÄ?ne ĹĄtevilke brezdoliÄ?nih akcijah. Tudi sonÄ?ni torek mnih v regiji SAĹ A ne pozna nihÄ?e. Dodala je: ÂťPo so tokrat izkoristili podatkih, ki jih zbiza delo. Ob velikem V svetu je ramo izvajalci na zelenjavnem vrtu so trenutno podroÄ?ju brezdomĹže Ä?akale dobro naveÄ? kot 100 stva, je ta ĹĄtevilka bruĹĄene lopate, saj milijonov vsaj dvakrat viĹĄja, so skupaj ÂťpreĹĄtihabrezdomcev, kot je ocena miniliÂŤ vrt, ki je letos res obilno obrodil. Pood tega okoli strstva. Brezdomstvo je teĹžko merljileg tega so Ä?lani So6 tisoÄ? v vo, je pa dejstvo, da cialnih demokratov Sloveniji. je vsak brezdomec tudi letos, Ĺže tradicibrezdomec preveÄ?.ÂŤ onalno, priĹĄli kuhat golaĹž, pri tem pa so tekmovali z V Centru HiĹĄa, ki na tej lokaciji ekipo brezdomcev. Da je bilo raz- deluje od 1. decembra 2012, brezpoloĹženje ĹĄe bolj veselo, so s se- domci niso le nastanjeni, imajo boj pripeljali harmonikarja. Zave- tudi psihosocialno podporo. IzvatiĹĄÄ?e si je z zanimanjem ogledala jajo t. i. visokopraĹžne in nizkopratudi podĹžupanja Breda Kolar, ki Ĺžne programe. ÂťPri strokovnem se je z uporabniki pogovorila tu- delu z naĹĄimi uporabniki se sreÄ?udi o njihovem vsakdanjiku, stro- jemo z zelo kompleksnimi, kombi-

â?ą

7

REPORTAŽA

26. oktobra 2017

mo poiskati opravila, ki so v njegovem interesu in zmoĹžnostih. To ni enostavno, a menimo, da je delo tisto, ki vse krepi in vleÄ?e naprej.ÂŤ VeÄ?ina sedanjih uporabnikov od pomladi do pozne jeseni veliko Ä?asa preĹživi na vrtu. ÂťPravzaprav jim je kazen, Ä?e ne smejo delati na njem. Vrt ni majhen, zato smo veseli tudi pomoÄ?i prostovoljcev.

Za dobro in redno prehrano naĹĄih uporabnikov poskrbi MO Velenje, zato zelenjavo, ki jo pridelamo na vrtu, podarimo Karitasu. Ta jo nameni socialno ĹĄibkim.ÂŤ

je pomagala, da sem ĹĄel v osebni teÄ?aj, zato upam, da bo kmalu bolje. Tu sem naĹĄel svoj novi dom, nove prijatelje. Sedaj vem, da je dom tam, kjer je srce. Moje je tukaj.ÂŤ Ciril se v zavetiĹĄÄ?u zelo dobro poÄ?uti. Je eden tistih, ki najveÄ? dela na vrtu, Ä?ez zimo pa izdeluje lesene hiĹĄke, ki nam jih pokaĹže na razstavi. Slavko GuÄ?ek se je v hiĹĄo preselil zadnjo zimo. Je med mlajĹĄimi uporabniki. ÂťDoma sem bil na Kozjanskem. Ker se nisem razumel z domaÄ?imi, sem ĹĄel po svoje. Ĺ ti-

Brigita Ĺ inigoj

Slavko GuÄ?ek

Obisk dneva odprtih vrat v Centru HiĹĄa je bil velik, ozraÄ?je pa prav preĹĄerno. A brez dela, ki je za brezdomne tudi terapija, ni ĹĄlo. Skupaj z obiskovalci so kuhali golaĹž, urejali vrt ‌

Ciril Gnezda

niranimi problematikami, od globokih socialnih stisk, do psihiatriÄ?nih teĹžav, zasvojenosti z alkoholom in drogami. Starostne razlike med njimi so velike, tudi osebnostne znaÄ?ilnosti uporabnikov niso

takĹĄne, da bi bilo z njimi lahko Ĺživeti.ÂŤ ÄŒe nekdo ostane brez strehe nad glavo, ga lahko tri noÄ?i brezplaÄ?no krizno namestijo v zavetiĹĄÄ?u, sicer pa vanj ne sprejmejo Ä?isto vsakega. Uporabnik potrebuje predlog Centra za socialno delo in zdravniĹĄko mnenje. ÂťVsak Ä?lovek pride k nam s svojo zgodbo. Z vsakim naredimo individualni naÄ?rt, v katerem doloÄ?imo cilje. Trudimo se, da se zelo vkljuÄ?ujemo v lokalno okolje, Ä?e se le da, tudi ĹĄirĹĄe.

Tudi znotraj naĹĄih programov je delovna okupacija zelo pomembna. Za vsakega posebej poskuĹĄa-

Dom je tam, kjer je srce

Ob naĹĄem obisku imajo vsi uporabniki svoje funkcije. Za stike z javnostjo je zadolĹžen Ciril Gnezda, ki je v zavetiĹĄÄ?u Ĺže 6 let. Nikoli si ni misli, da bo ostal brez strehe nad glavo. Bil je namreÄ? uspeĹĄen avtoklepar. ÂťPo tem, ko sem se upokojil, mi je ÂťdavÄ?naÂŤ zaradi dolgov zaÄ?ela trgati od pokojnine. Nisem veÄ? zmogel stroĹĄkov za stanovanje, zato sem se odloÄ?il, da grem v dom za brezdomne. Brigita mi

ri leta sem bival v zavetiĹĄÄ?u Ĺ˝elva v Ĺ˝alcu, sedaj pa sem tukaj, kjer se dobro poÄ?utim. Ĺ˝elim pa si, da bi naĹĄel punco in si ustvaril druĹžino. ÄŒeprav mi tukaj niÄ? ne manjka, si Ĺželim veÄ? od Ĺživljenja, zato si Ĺželim tudi redno sluĹžbo.ÂŤ Slavko je izuÄ?en kuhar, svoje spretnosti je pokazal tudi na dnevu odprtih vrat, saj je pomagal pripraviti jabolÄ?ni zavitek in kekse. Tudi pri kuhanju golaĹža je krepko zavihal rokave. đ&#x;”˛

Pomagajmo Angeliki Ob dnevu spomina na mrtve naĹĄe grobove krasi prelepo barvno cvetje in na tisoÄ?e malih luÄ?k, ki se pozibavajo v vetru. Nagrobnih sveÄ?, ki jih je prav ob prvem novembru najveÄ? in katerih najveÄ?ji davek plaÄ?a narava, je vsako leto manj. Zahvala gre zdaj Ĺže tradicionalni akciji z naslovom Manj sveÄ? za manj grobov. Poleg tega, da projekt pomaga okolju, pomaga tudi ljudem. Vsako leto se zbrana sredstva namenijo nakupu nujno potrebne zdravstvene opreme in ostalih medicinskih pripomoÄ?kov. Sredstva so naĹĄla svojo pot tudi k zelo pomembnim raziskavam rakavih obolenj. Namesto sveÄ?ke kupite zastavico in tako

namenite denar za humanitarne namene. Letos bomo VelenjÄ?ani dobrodelnost namenili druĹžini Obu iz Podkraja pri Velenju. Z malo pozornostjo bomo pripomogli k naslednjemu koraku do zdravja in brezskrbnega Ĺživljenja njihove deklice.

Angelika, ki je nedavno dopolnila ĹĄtiri leta, ima zaradi moĹžganskih krvavitev, ki so nastale nekaj dni po njenem rojstvu, trajno okvaro moĹžganov. Preiskave so pokazale, da ima genetsko bolezen Incontinentia pigmenti, ki lahko prizadene koĹžo, lase, zobe, oÄ?i, nohte in centralni ĹživÄ?ni sistem.

Dobrodelni prispevki bodo druĹžino Obu razbremenili pri obi-

skih samoplaÄ?niĹĄkih zdravstvenih storitev. Obiski kisikove komore, pri kateri en obisk stane 80 evrov, spodbujajo veÄ?jo aktivnost njenih moĹžganov in s tem celoten razvoj. Draga so tudi homeopatska zdravila, ki so dostopna le v tujini.

Poleg tega pa si Angelikini starĹĄi prizadevajo za nakup opreme, ki bi spodbudila njen razvoj: posebni stoli, resonanÄ?ni poÄ?ivalnik in skokec za otroke.

Tudi letos bomo v Velenju in

okolici za malo Angeliko na grobove svojih dragih namesto sveÄ? lahko poloĹžili ekoloĹĄko pridelano zastavico. To bo na stojnicah v dneh okoli prvega novembra prejel vsak dobrodelnik.

Stojnice, na katerih boste lahko namesto sveÄ?k kupili zastavice, bodo postavili na pokopaliĹĄÄ?ih Podkraj pri Velenju, Vinska Gora, Ĺ entilj pri Velenju in Ĺ kale, v soboto dopoldne pa tudi na Cankarjevi v srediĹĄÄ?u Velenja. đ&#x;”˛

SpoĹĄtovani gasilci, iskrena hvala za vso pomoÄ?, ki jo nudite soÄ?loveku ob naravnih in drugih nesreÄ?ah. VaĹĄe delo opazimo in cenimo.

Na pomoÄ?!

Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

UTRIP

Ukinitev varÄ?evalnih ukrepov, a tudi novosti

26. oktobra 2017

Ĺ est krajinskih arhitektk

Po predlogu novele zakona otroĹĄki dodatki tudi za tiste z viĹĄjimi dohodki – Nov naÄ?in izrabe oÄ?etovskega dopusta Tatjana PodgorĹĄek

1. januarja prihodnje leto se obetajo spremembe v starĹĄevskem varstvu in druĹžinskih prejemkih. Novela zakona namreÄ? predvideva ukinitev nekaterih zaÄ?asnih varÄ?evalnih ukrepov. Ti ne bodo veÄ? veljali pri upraviÄ?enosti do pomoÄ?i ob rojstvu otroka in pri dodatku za veliko druĹžino. Novela prav tako uvaja izplaÄ?ilo pomoÄ?i ob rojstvu otroka v obliki dobroimetja, ki ga bodo lahko starĹĄi porabili za otroĹĄko opremo, potrebĹĄÄ?ine za otroke, otroĹĄko hrano ‌

OÄ?etovski dopust, pomoÄ? pri nakupu vinjete

Po besedah direktorice Centra za socialno delo Velenje Valerije KidriÄ? poleg omenjenega novela zakona uveljavlja tudi nov naÄ?in izrabe oÄ?etovskega dopusta. OÄ?etje bodo imeli pravico do 30 dni plaÄ?anega oÄ?etovskega dopusta, pri Ä?emer ga lahko 15 dni izkoristijo do dopolnjenih ĹĄest mesecev otrokove starosti, preostalih 15 dni pa v strnjenem nizu po poteku starĹĄevskega dopusta za otroke, vendar najdlje do konÄ?anega prvega razreda osnovne ĹĄole.

Prav tako novela uvaja novo pravico: pomoÄ? druĹžinam s ĹĄtirimi ali veÄ? otroki pri nakupu vinjete 2B, za katero je potrebno trenu-

tno odĹĄteti 220 evrov. ZaÄ?asno je to pomoÄ? velikim druĹžinam in invalidom zagotavljala Direkcija RS za ceste.

letu ga bo prejemalo ĹĄe dodatnih 45 tisoÄ?.

PovpreÄ?na viĹĄina otroĹĄkega dodatka v drĹžavi zdaj znaĹĄa 76 evrov na otroka, doloÄ?a pa se glede na uvrstitev druĹžine v dohodkovni razred.

OtroĹĄki dodatek tudi za starĹĄe z V Ĺ aleĹĄki dolini je prejelo otroĹĄki dodaviĹĄjimi plaÄ?ami NajveÄ?jo spremembo pa prinaĹĄa predlog tek v obdobju januar–avgust letos 28.904 novele pri pravici otroĹĄkega dodatka. To pra- upraviÄ?encev, v povpreÄ?ju 3.613 druĹžin za vico namreÄ? vraÄ?a druĹžinam, katerih meseÄ?- 6.112 otrok na mesec. PovpreÄ?na viĹĄina prani dohodek na druĹžinskega Ä?lana ne presega vice je znaĹĄala 127,36 evra. ÂťNa osnovi po1019,86 evra oziroma 99 odstotkov povpreÄ?- datkov iz marca leta 2011, ko je prejemalo otroĹĄki dodatek v ne plaÄ?e zaposlenih v drĹžavi.

OtroĹĄki dodatek so starĹĄi v 7.

UpraviÄ?enci 7. in 8. obÄ?inah Velenje, Ĺ oin 8. dohodkovnem razredu Ĺže razreda bodo lahko ĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki 8.683 otrok, in imeli pred letom 2012, Zakon o vlogo za otroĹĄki ob dejstvu, da so bili uravnoteĹženju javnih financ pa dodatek vloĹžili leta 2011 do otroĹĄkeje to obliko pravice ukinil. Po decembra letos, ga dodatka upraviÄ?eni petih letih se ta varÄ?evalni ukrep otroci po 18. letu staukinja. UpraviÄ?enci 7. in 8. razrepravico pa bodo rosti (Ä?e so se redno da bodo lahko vlogo za otroĹĄki prejeli februarja ĹĄolali, vendar najdlje dodatek vloĹžili decembra letos, prihodnje leto za do 26. leta starosti), pravico pa bodo prejeli februarjanuar 2018. lahko predvidevamo, ja prihodnje leto za januar 2018. da se bo 1. januarja PriÄ?akujejo za blizu 20 odstotkov prihodnje leto ĹĄtevilo upraviÄ?enih otrok do otroĹĄkega dodatka v Ĺ aleĹĄki dolini poveÄ?alo veÄ? prejemnikov OtroĹĄki dodatek je dopolnilni prejemek za za pribliĹžno 20 odstotkov,ÂŤ je ĹĄe povedala preĹživljaje, vzgojo in izobraĹževanje otrok. Valerija KidriÄ?. đ&#x;”˛ Pravico do tega socialnega transferja ima trenutno 249 tisoÄ? otrok v drĹžavi, po novem

â?ą

Na Turnu res straĹĄi Liki iz kultnih grozljivk na Turnu preĹžijo na adrenalina Ĺželjne radovedneĹže Tina Felicijan

Velenje, 23.–31. oktobra – Ekipa Mladinskega centra Velenje se je z mladimi sodelavci Ĺže tretjiÄ? zapored lotila projekta HiĹĄa groze, ki ga vsako leto nadgradi z novim grozljivim scenarijem, prepriÄ?ljivimi maskami in srhljivim ambientom. Tokrat so ustvarjalci izbrali graĹĄÄ?ino Turn, ki je Ĺže veÄ? let zapuĹĄÄ?ena, s svojo lokacijo, zgodovino, legendami in videzom pa Ĺže sama po sebi buri duhove. ÂťPekarna, v kateri smo HiĹĄo groze izvajali do sedaj, se poÄ?asi pripravlja na ruĹĄenje, zato smo letos izbrali lokacijo, ki jo bomo lahko po potrebi ponovno odprli. Turn se je ponudil kot primerno prizoriĹĄÄ?e za HiĹĄo groze, saj je lokacija sama odliÄ?na kulisa. Ker graĹĄÄ?ina sameva, je ta projekt tudi dobra priloĹžnost, da jo vsaj za kratek Ä?as obudimo, kar je pozdravila tudi obÄ?ina in omogoÄ?ila uporabo,ÂŤ je povedal vodja projekta in avtor scenarija Jure SirĹĄe, ki prednost Turna vidi tudi v privlaÄ?nosti za obiskovalce. Ti so bili Ĺže nad dosedanjimi izvedbami HiĹĄe groze navduĹĄeni, nova lokacija pa jim naganja ĹĄe veÄ? strahu v kosti.

â?ą

Grozljivi scenski detaili in maske igralcev obiskovalcev nikakor ne pustijo ravnoduĹĄne.

Lani je HiĹĄo groze v Pekarni, ki je bila povsem razprodana, obiskalo 750 ljudi. Letos bo na ogled devet dni, Ä?e bo veÄ?je povpraĹĄevanje, pa bo odprta ĹĄe dlje.

Tokrat bo ogled trajal ĹĄe dlje, saj je tudi prizorov in likov veÄ?. ÂťLokacija nam omogoÄ?a, da se obiskovalci veÄ? gibajo po prostorih, ki so med sabo loÄ?eni. Pri-

pravili smo sedem scen, na katerih nastopa deset likov. Dodali smo lik klovna, ker je precej aktualen, in nune, saj je s Turnom povezana tudi legenda o Ĺživo za-

kopani nuni. Igralci so prepriÄ?ljivo zamaskirani, celotno prizoriĹĄÄ?e smo dodelali s srhljivimi detajli, dodali smo ĹĄe veÄ? scenskih efektov in nadgradili zvoÄ?ne efekte,ÂŤ naĹĄteva SirĹĄe in poudarja, da so najprej poskrbeli za varnost. Turn je v pritliÄ?nih delih, kjer poteka veÄ?ji del ogleda, stabilen, medtem ko nadstropja niso veÄ? povsem varna.

Pri projektu sodeluje okrog 25 ljudi. Za pripravo prizoriĹĄÄ?a sta tudi letos poskrbela Janez Slivar in Dimitrij Amon, Rok KugoniÄ? je Turn ozvoÄ?il in pripravil efekte, Amadej Ĺ uperger je poskrbel za osvetlitev, UrĹĄa Verdev je pripravila scenske elemente, maskerka pa je Manja Reherman. HiĹĄa groze bo na ogled vsaj ĹĄe do konca meseca, organizatorji pa prijave zbirajo na naslovu hisa.groze@ mc-velenje.si oziroma telefonski ĹĄtevilki 031 290 088. đ&#x;”˛

Prostor za igro Linda SuĹĄec

OtroĹĄka igriĹĄÄ?a so danes sestavni del urbanih povrĹĄin. Velenje je kot mlado mesto v nastajanju stremelo h kakovosti bivanja za vse generacije in je Ĺže v samo prvotno zasnovo mesta vneslo mreĹžo prostorov za igro. Ta se je nato dopolnjevala z igriĹĄÄ?i v soseskah in ob vrtcih. Dostop do igral je bil s tem omogoÄ?en vsakemu obÄ?anu, igriĹĄÄ?a pa so postala del njihovega vsakdana.

Zakaj so igriĹĄÄ?a pomembna? Ĺ˝e samo ime pove, da je povrĹĄina namenjena igri, otrok pa je v svojem bistvu usmerjen k igri. Igra je prosta, zato se otrok v igri razvija, ustvarja in izraĹža, jo doĹživlja kot pozitivno izkuĹĄnjo.

IgriĹĄÄ?a spodbujajo telesno aktivnost in pozitivno vplivajo na rast miĹĄiÄ?evja. Predstavljajo tudi sprostitev pri preobremenjenosti otrok z razliÄ?nimi dejavnostmi in pravili. S tega vidika je preĹživljanje prostega Ä?asa otroka na igriĹĄÄ?u ĹĄe toliko bolj pomembno. Za kvakovostno bivanje otroka pa je potrebno skrbno in premiĹĄljeno naÄ?rtovanje prostora za igro.

Krajinski arhitekti se pri oblikovanju igriĹĄÄ? vsekakor opiramo na predpise, oblikovanje pa zahteva tudi doloÄ?anje kompozicije elementov, analizo okolice, naÄ?rtovanje zasaditve, pestrost ...

V vse pa poskuĹĄamo vnesti tudi estetiko. Pri izboru elementov igriĹĄÄ? je eden najpomembnejĹĄih kriterijev prispevek posameznega elementa k doloÄ?enemu podroÄ?ju otrokovega razvoja. Igra in razvoj otroka gresta z roko v roki. Ob poglabljanju v otroĹĄki razvoj, potrebe in igro sem zaÄ?ela razumevati tudi smiselnost igral na otroĹĄkih igriĹĄÄ?ih. Raziskovanje pa me je pripeljalo do izbora elementov, ki so nepogreĹĄljiv del otroĹĄkih igriĹĄÄ?.

Prosta odprta povrĹĄina je sestavni del igriĹĄÄ?a. Neomejena povrĹĄina ponuja otroku obÄ?utek varnosti in nadzora. Ta je pogoj za razvijanje nadaljnje igre. Tu se razvijejo neskonÄ?ne moĹžnosti proste igre. Iskanje razliÄ?nih naÄ?inov igre spodbuja otrokovo domiĹĄljijo in kreativnost. Odprt prostor vabi k telesni dejavnosti, s tem pa se razvijajo in urijo naravne oblike gibanja.

Otroci skozi svoj razvoj kaĹžejo veliko potrebo po gibanju po vertikali (gor-dol), levo-desno in naprej-nazaj. Strukturirana igrala, kot so gugalnice, vrtiljaki, trampolini, igrala na vzmeti, tobogani, plezala ..., omogoÄ?ajo takĹĄne oblike gibanja. S tem otroci razvijajo in krepijo vestibularni sistem. Krepitev tega sistema pomeni tudi urjenje ravnoteĹžja, ki je osnova za vse oblike gibanja. Otroci z usvajanjem teh oblik gibanja napredujejo na spoznavni ravni razvoja. Vsako igralo, ki spodbuja otroka h gibanju, skrbi tudi za otrokov pravilni razvoj miĹĄic in fiziÄ?ne moÄ?i.

Pred leti so pred obÄ?ino cvetoÄ?o ploskovno zasaditev zamenjali hribÄ?ki. Kdor je hodil mimo, ve, da je to za otroke eno zanimivejĹĄih igral, Ä?eprav namen ni bil tak. Podobna zgodba se je zgodila tudi na novi ureditvi promenade. Zakaj so hribÄ?ki tako zanimivi? Vsak reliefni element v prostoru vsekakor pritegne pozornost. Dejstvo, da otrok ne vidi, kaj je na drugi strani, bo sproĹžilo otroĹĄko radovednost, in ta je dober motivator za gibanje in raziskovanje. Vzpon ali spust ponuja drugo perspektivo. Razvija relacijo nizko-visoko.

Neravna povrĹĄina je dobra vaja za hojo. Otrok izoblikuje hojo in drĹžo, gradi zaupanje v samega sebe, njegovo ravnoteĹžje se izboljĹĄuje.

RazliÄ?ni naÄ?ini gibanja po terenu dobro vplivajo na proprioceptivni sistem, zavedanje, kje so posamezni deli telesa in kako se telo giba.

Na igriĹĄÄ?ih vsekakor ne smemo pozabiti na zasaditev. Drevnina ni nujno samo element za ozelenjevanje, ampak lahko ponudi tudi drugo funkcijo v prostoru. Zasaditev grmovnic lahko predstavlja zastor, spodbudi igro skrivalnic, igro lovljenja. Preplet vej je lahko naravni poligon, ki spodbuja gibanje otroka. Grmovnice ustvarjajo kotiÄ?ke, ki ponujajo otroku umik in individualno igro.

Barva in vonj cvetoÄ?ih grmovnic urita senzorno zaznavanje in razvijanje na spoznavnem podroÄ?ju. Skoraj vsakemu sprehajalcu po Titovem trgu je znano drevo z razvejanim deblom, na katero se otroci zelo radi povzpnejo. Drevo je naravno plezalo. Pester izbor dreves na igriĹĄÄ?u ponuja veliko znanja o vrstah dreves, ki ga otroci sprejemajo kar med igro. Zakaj torej drevesa ne bi postala stalni spremljevalec igriĹĄÄ?? Realnost kaĹže nekoliko bolj Ĺžalostno sliko. Drevnina ima vsekakor svojo Ĺživljenjsko dobo in odstranitev starih dreves in grmovnic z igriĹĄÄ? je velikokrat nujna, se pa odstranjene drevnine mnogokrat ne nadomeĹĄÄ?a. Tako pomemben element poÄ?asi zapuĹĄÄ?a igriĹĄÄ?a, namesto da bi jih dopolnjeval.

Sestavni del vsakega igriĹĄÄ?a so tudi razliÄ?ni materiali, kot so pesek, mivka, kamni, voda ... Ti ponujajo konstrukcijsko igro in moĹžnosti za manipuliranje z materialom. Potrebna je domiĹĄljija, ustvarjalnost, otrok pridobiva izkuĹĄnje, razvija prostorske, Ä?asovne, vizualne, sluĹĄne in telesne predstave.

Pri naÄ?rtovanju je dobro iskati ravnovesje med Ĺželenim usmerjanjem otroĹĄke igre s strukturiranimi materiali in igrali ter prosto igro otrok na manj strukturiranih povrĹĄinah in elementih, ki odpirajo neskonÄ?ne moĹžnosti proste igre. S pravo mero obojega gradimo dober prostor za igro, otrokom pa omogoÄ?amo razvoj đ&#x;”˛ v zdrave, vedoĹželjne in zadovoljne otroke.â€

NaĹĄ Ä?as, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

26. oktobra 2017

9

Ponosna, da je evangeliÄ?anka

8. sreÄ?anje numizmatikov in filatelistov Numifil

Daniela Dervarić je ena redkih evangeliÄ?ank, ki Ĺživi v Velenju – Vero prenesla tudi na hÄ?eri – Dan reformacije je zanjo najveÄ?ji praznik v letu

Velenje, 28. oktobra – To soboto bo (od 9. do 13. ure) v dvorani Centra Nova potekalo 8. sreÄ?anje Numifil, ki ga pripravlja Festival Velenje. NumizmatiÄ?en, filatelistiÄ?en in kartofilski sejem vsako leto obogati jesensko sejemsko dogajanje v mestu. Raznolika ponudba udeleĹžencev iz vse Slovenije bo tudi letos zajemala numizmatiÄ?ne in filatelistiÄ?ne primerke in zbirateljske pripomoÄ?ke. Pri PoĹĄti Velenje bo izĹĄel Ĺžig z datumom sreÄ?anja, izĹĄla pa je tudi osebna PoĹĄtni Ĺžig in osebno znamko znamka z motivom velenjskega Numifil 2017, na kateri je arhitekturnega bisera iz 60 let, Kristlov blok, bo mogoÄ?e dobiti tako imenovanega Kristlovega na sejmu. bloka, arhitekta Stanka Kristla, nekdanjega profesorja in rednega Ä?lana SAZU. Na letoĹĄnjem poĹĄtnem Ĺžigu bo stiliziran betonski detajl s Kristlovega bloka. Na osebni poĹĄtni znamki pa je pogled na trgovsko-stanovanjski blok. Fotografija na znamki je iz fotoarhiva Muzeja Velenje, avtorja Ljubana Naraksa, na ovojnici pa fotografija neznanega avtorja.

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 24. oktobra – V torek so na Velenjskem gradu predstavili projekt Evropske kulturne poti reformacije in pripravili pogovor o slovenski evangeliÄ?anski skupnosti. Muzej Velenje namreÄ? sodeluje v mednarodnem projektu, katerega del je tudi MO Velenje, projektini partnerji pa prihajajo ĹĄe z MadĹžarske, s Poljske, ÄŒeĹĄke, iz Avstrije, NemÄ?ije in Italije. Reformacija je v vseh teh drĹžavah pustila sledi, a so te pogosto zabrisane. Radi bi jih obudili in bolj povezali med seboj, hkrati pa spodbudili turistiÄ?ni razvoj v projekt vkljuÄ?enih obmoÄ?ij. Posebna gostja pogovora, ki ga je vodila sodelavka Muzeja Velenje Daniela DervariÄ?, je bila tudi slovenska evangeliÄ?anska duhovnica mag. Violeta V. MesariÄ? JazbinĹĄek, ki deluje v Mariboru, je pa tudi namestnica vojaĹĄkega vikarja v Slovenski vojski.

Da so v muzeju sodelovanje v projektu zaupali prav sodelavki Danieli DervariÄ?, ki je

zgodovinarka, ni nakljuÄ?je. Je namreÄ? evangeliÄ?anka, v njeno vero sta vstopili tudi obe hÄ?eri, 11-letna Lana in 8-letna Vita, partner Bor Sajko, ki ni veren, pa je to podprl, saj se mu zdi ta vera prijazna, sprejemljiva. Daniela nam je povedala, da v naĹĄem okolju ne Ĺživi veliko evangeliÄ?anov. ÂťVsaj jaz jih ne poznam, pa tu Ĺživim Ĺže desetletje in pol.

NajveÄ? nas je v mojem rodnem Prekmurju,ÂŤ je zatrdila. Dan reformacije je od nekdaj za Danielo najveÄ?ji praznik. Praznovala ga je tudi, ko ĹĄe ni bil drĹžavni praznik. ÂťTo je dan, ko sem res ponosna, da sem evangeliÄ?anka.

sta sveti krst in sveta veÄ?erja ...ÂŤ Ena veÄ?jih razlik je v tem, da boĹžjo sluĹžbo opravljajo tudi duhovnice in da ne poznajo celibata, zato se njihovi duhovniki pooÄ?ajo in imajo druĹžine. Zanimivo je, da je pri njih spoved skupna. ÂťPriznamo svoje grehe, potem pa skupaj molimo. Pri sveti veÄ?erji ob hostiji vsi dobimo tudi vino, ne le Ĺžupnik,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da je v Prekmurju veliko evangeliÄ?anov. ÂťVÄ?asih so zelo loÄ?ili naĹĄo in rimskokatoliĹĄko cerkev. MeĹĄane poroke niso bile dovoljene, celo pokopavali so na loÄ?enih pokopaliĹĄÄ?ih.

Danes ni veÄ? tako, imamo veliko meĹĄanih

đ&#x;”˛

Reformacija moÄ?no zaznamovala tudi Ĺ aleĹĄko dolino

Na Ĺ aleĹĄkem gradu bo straĹĄilo

Danielo je moÄ?no presenetilo, kako moÄ?no je obdobje reformacije zaznamovalo Ĺ aleĹĄko dolino in bliĹžnjo okolico. ÂťKo sem pripravljala projekt o kulturnih poteh reformacije, sem ugotovila, da je bila v GovÄ?ah v obÄ?ini Ĺ˝alec zgrajena prva slovenska protestantska molilnica.

PoruĹĄili so jo Ĺže v Ä?asu protireformacije. Zelo pomemben je bil v Ä?asu reformacije grad Ĺ varcenĹĄtajn iz Laz, ki so ga tukaj imenovali GradiÄ?. Iz njega so po Evropi razpeÄ?evali Dalmatinovo in nemĹĄko biblijo. Velenjski grad je bil v tistem Ä?asu v lasti druĹžine Wagen von Wagensberg. Bili so protestanti in 1574. leta so v Velenju ustanovili prvo ĹĄolo.

Ko je protireformacija zmagala in je v dolino priĹĄel ĹĄkof TomaĹž Hren, je ĹĄola prenehala delovati, druĹžina Wagen pa se je izselila,ÂŤ pripoveduje naĹĄa sogovornica. Na Velenjskem gradu hranijo tudi ohranjene freske iz Ĺ varcenĹĄtajna in ĹĄe marsikaj zanimivega iz tega obdobja.

Mama Daniela je Ĺželela, da njuni hÄ?eri Lana in Vita postaneta evangeliÄ?anki, saj se v Prekmurju, kjer je doma, vera po navadi prenaĹĄa na otroke od mame.

ÄŒe ne bi bilo reformacije, morda ne bi imeli svojega, slovenskega jezika. Reformatorji so nas zdruĹžili. Trubar nam je dal prvo slovensko knjigo, dal nam je jezik. Zato smo protestantje res ponosni na ta dan, ki bo letos, ko mineva 500 let od zaÄ?etka reformacije, ĹĄe posebej slavnosten.ÂŤ Potem se pogovarjava o razlikah med veÄ?insko rimskokatoliĹĄko in protestantsko vero.

Ni jih malo, Ä?eprav so oboji kristjani. ÂťNaĹĄe cerkve niso tako razkoĹĄno opremljene, v njih ni poslikav. Pridigi reÄ?emo boĹžja sluĹžba. Ne priznavamo svetnikov, Marija je le Jezusova mama. NaĹĄa molitev je le ÂťOÄ?e naĹĄÂŤ, brez ÂťZdrave MarijeÂŤ. Tudi roĹžnega venca ne poznamo, imamo le dva sveta zakramenta, to

porok, v naĹĄih cerkvah potekajo ekomenske boĹžje sluĹžbe, v cerkev prihajajo duhovniki razliÄ?nih ver. Ĺ˝ivimo v slogi.ÂŤ Ob tem Daniela prizna, da pogreĹĄa svojo cerkev. ÂťNajbliĹžji cerkvi sta v Ljubljani in Mariboru. Ob veÄ?jih praznikih se zato vraÄ?amo v Prekmurje, kjer gremo vsi ĹĄtirje v cerkev. HÄ?erkama marsikaj o naĹĄi veri pove tudi moja mama. Upam, da se bosta odloÄ?ili tudi za konfirmacijo, ki je nekaj podobnega kot birma. A odloÄ?itev prepuĹĄÄ?am njima. Moja Ĺželja je bila, da ju vsaj krstimo. Lano je krstila mlada duhovnica, Vito matiÄ?ni duhovnik. Lanin boter je, recimo, pravoslavec, pa ni bilo teĹžav,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da praznujejo vse krĹĄÄ?anske praznike, đ&#x;”˛ le Marijinega vnebovzetja ne.

Ritem je srce jezika Predstavili posodobljeno Dalmatinovo Biblijo: Novi testament: 1584 – IzĹĄla ob 500-letnici reformacije, ki ji je posveÄ?ena tudi aktualna razstava Velenje, 16. oktobra – PrejĹĄnji ponedeljek sta prevajalca posodobljenega besedila Dalmatinove Biblije: Novi testament Vinko OĹĄlak (pisatelj, publicist in prevajalec) in Benjamin Hlastan (protestantski duhovnik – pastor evangelijske cerkve) predstavila novi, posodobljen slovenski prevod Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Po natanko 433 letih in ob 500. obletnici reformacije so se ZdruĹženje Trubarjev forum in Misija EEM z Dunaja ob nakladi kar 50.000 izvodov poklonili s posodobljeno izdajo Novega testamenta iz prvega slovenskega prevoda Biblije, za katerega je leta 1548 poskrbel takratni 37-letni slovenski protestantski teolog Jurij Dalmatin. ÂťCilj je bil, da je razumljena ta knjiga, hkrati pa, da ostane Ä?im veÄ? arome Dal-

bĹĄ

matina, in ta aroma se kaŞe v sintaksi, v ritmu – ritem pa je srce jezika, je o novi izdaji Dalmatinove Biblije povedal Vinko Oťlak, ki je skupaj z Benjaminom Hlastanom besedilo Nove-

ga testamenta prelil v sodobno slovenĹĄÄ?ino.

Ob vrsti prevajalskih vpraĹĄanj sta se prevajalca odloÄ?ila, da dodata besede v leĹžeÄ?em tisku, kar pomeni, da sta za laĹžje razume-

vanje dodala besedo, ki je pri Dalmatinu ni. Sicer pa sta ohranila t. i. Dalmatinov duha oz. Ä?istost prvega prevoda. Pravita, da njuno delo ĹĄe ni konÄ?ano; Stara zaveza je v grobem Ĺže prevedena, Ä?aka ju ĹĄe veliko lektorskega, korektorskega in uredniĹĄkega dela, da bo verjetno Ä?ez nekaj let lahko izĹĄla celotna revidirana Dalmatinova Biblija v eni knjigi. Ob predstavitvi knjige so v velenjski mestni knjiĹžnici odprli razstavo 500 let reformacije, ki bo v osrednjem razstaviĹĄÄ?u na ogled vse do 15. novembra. Vsem obiskovalcem razstave poklanjajo tudi brezplaÄ?en izvod knjige, jutri ob 19. uri pa bo v knjiĹžnici tudi osrednja obÄ?inska slovesnost ob dnevu reformacije. đ&#x;”˛

Avtorja posodobljene Dalmatinove Biblije Vinko OĹĄlak in Benjamin Hlastan sta knjigo predstavila v velenjski knjiĹžnici ob odprtju razstave 500 let reformacije na Slovenskem.

Velenje, 28. oktobra – V soboto od 17. ure dalje vas Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek vabijo na Ĺ aleĹĄki grad. Ob zaÄ?etku krompirjevih poÄ?itnic vas bodo tam priÄ?akali posebni gostje te grajske razvaline.

Pripravili so namreÄ? srhljivo pustolovĹĄÄ?ino za otroke in mlade, ki jo bodo odkrivali na sedmih postajah. Ko jih bodo osvojili, bodo lahko pomagali odÄ?arati grad. Organizatorji pravijo, da bodo obiskovalci prireditve potrebovali pogum in kakĹĄno priroÄ?no svetilko. Poleg straĹĄljivih animacij bodo na prireditvi, ki so jo poimenovali ÂťNa Ĺ aleĹĄkem gradu straĹĄiÂŤ, pripravili tudi otroĹĄko delavnico, poskrbeli pa bodo tudi za poslikavo obraza in gostinsko ponudbo. đ&#x;”˛

bĹĄ

Na Konovem 11. sreÄ?anje harmonikarskih skupin Velenje, 28. oktobra – To soboto ob 18. uri se bo v veliki dvorani Doma krajanov Konovo zaÄ?elo tradicionalno, tokrat Ĺže 11. sreÄ?anje harmonikarskih skupin. Tudi tokrat so se vabilu organizatorjev KUD Lipa Konovo odzvale skupine iz Ĺ aleĹĄke doline in bliĹžnje okolice.

Nastopili bodo: Glasbena skupina Vingosi, Marjan s prijatelji, VaĹĄki godci iz AndraĹža, Harmonikarski orkester Roberta GoliÄ?nika, Harmonikarji iz PleĹĄivca, Harmonikarski orkester Barbara, Konovski ĹĄtrajharji, Glasbena skupina KapuÄ?ino in domaÄ?i Konovski harmonikarji. Vstopnine ne bo, dosedanje prireditve pa so dokazale, da đ&#x;”˛ jih je vredno obiskati.

Klepet z JoĹžetom JanÄ?iÄ?em Ĺ oĹĄtanj, 26. oktobra – V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju bodo danes ob 18. uri pripravili Klepet pod Pustim gradom.

Tokrat bo gost klepeta JoĹže JanÄ?iÄ?, upokojeni rudar, ki je vsestransko aktiven v domaÄ?i krajevni skupnosti Ravne pri Ĺ oĹĄtanju. Vrsto let je Ä?lan odbora RdeÄ?ega kriĹža in krvodajalec. Kri je daroval Ĺže veÄ? kot stokrat. Za svoje udejstvovanje v skupnosti je doslej prejel Ĺže veÄ? priznanj. Pogovorni veÄ?er bo vodil Jernej Hozjan. đ&#x;”˛

bĹĄ

www.mammamia-muzikal.si

VELENJE - RDEÄŒA DVORANA 8. 12. OB 19:30

S PRAVOÄŒASNIM NAKUPOM VSTOPNIC ODER! SI ZAGOTOVITE NAJBOLJĹ I POGLED NA VSTOPNICE: EVENTIM.SI, POĹ TA, PETROL, OMV

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

26. oktobra 2017

Vrhunski ples, povedna vsebina Premiera plesnega triptiha Balkan Dance vol. 3 v polni dvorani kulturnega doma nikogar ni pustila ravnoduĹĄnega – Ta teden tri predstave za velenjske uÄ?ence in dijake Bojana Ĺ pegel

Velenje, 19. oktobra – Tisti, ki so videli prvi in drugi del Balkan Dance Projecta, so v Ä?etrtek zveÄ?er vedeli, da jih Ä?aka vrhunska prestava. Mednarodni plesni projekt, ki je svojo pot zaÄ?el novembra 2015 v Velenju, saj je Festival Velenje koproducent projekta, je ravno zaradi odliÄ?nega odziva obÄ?instva doĹživel Ĺže tretje nadaljevanje. Drugi del je lani nastal v Beogradu in prepotoval ĹĄtevilne kraje in mesta nekdanje Jugoslavije, letoĹĄnji pa je nastal v Sarajevu, kjer je bila premiera 14. oktobra. Tokrat so trije koreografi ustvarjali na temo literarnih del in nastal je zanimiv, zelo raznolik plesni triptih.

Balkan Dance Project je ime skupine mladih koreografov, plesnih ustvarjalcev in igralcev, ki prihajajo iz razliÄ?nih delov Balkana. Vsako leto v njem dajo priloĹžnost kakĹĄnemu novemu Ä?lanu, jedro skupine pa ostaja isto.

V vseh treh projektih je stalnica slovenska plesalka Mojca Majcen iz Celja, ki nam je povedala: ÂťIdeja celotnega projekta je, da se seli, zato vsako leto ustvarjamo drugje. Bosna in Hercegovina v primerjavi s Slovenijo in Srbijo nima tako razvitega sodobnega plesa, zato je letoĹĄnji projekt ĹĄe pomembnejĹĄi, saj smo z njim v to drĹžavo prinesli nekaj novega. K sodelovanju smo povabili mlado koreografinjo Ivano HadĹžihasanović, ki je ustvarila koreografijo Znaki ob poti po motivih pripovedke Iva AndriÄ?a. ObÄ?nstvu Ĺže poznani koreograf Aleksandar Ilić je v sodelovanju z mano ustvaril koreografijo po temi farse Ivana Cankarja PohujĹĄanje v dolini ĹĄentflorjanski, Igor Kirov

V iskanju volnene kape Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

LetoĹĄnja ekipa ustvarjalcev Balkan Dance Poject je tudi na velenjski premieri doĹživela buÄ?en aplavz in topel sprejem.

Tako je bilo tudi v Sarajevu, kjer je nastal letoĹĄnji projekt.

pa je bil v koreografiji Zakaj te ni navdahnjen s sevdalinkami.ÂŤ Vse tri plesne koreografije so nastale v slabem mesecu in pol, zato je bilo delo zelo intenzivno. ÄŒeprav tvorijo triptih in imajo skupno rdeÄ?o nit, so bile zelo razliÄ?ne.

IliÄ?eva je bila izjemno umetniĹĄka, z minimalistiÄ?no glasbeno podlago in drzno sceno. Znaki ob poti so bili bolj barviti in plesno intenzivni. NajĹĄirĹĄemu obÄ?intvu

vĹĄeÄ?na pa je bila verjetno Kirova koreografija Zakaj te ni. V vseh treh so plesalci navduĹĄevali z moÄ?jo teles, izpovednostjo plesa in usklajenimi gibi. ÂťPlesalci uĹživamo v vseh treh predstavah, zato smo bili toliko bolj veseli prvih odzivov po premieri v Sarajevu in Velenju,ÂŤ nam je ĹĄe zaupala Mojca Majcen.

Teodora Suljić, umetniťka pokroviteljica Balkan Dance Pro-

Slikanica za odrasle DruĹžmirje.0 Velenje, 18. oktobra – Letos poleti je ĹĄaleĹĄki literat Peter Rezman v samozaloĹžbi izdal slikanico za odrasle, ki jo je naslovil DruĹžmirje.0. Ne ve natanÄ?no, kdaj je prviÄ? videl nekaj izrisanih motivov iz te knjige, ve pa, da so mu bili znani. Ko je videl risbe Jasmine Grudnik, ki na ljubljanski ALUO konÄ?uje magisterij iz slikarstva, se je Rezmanu zdelo, kot da je uporabila njegove spomine. Potem je ugotovil, da mlado umetnico pozna, in to Ĺže od njenih otroĹĄkih let, ko jo je skupaj s svojo hÄ?erjo Katjo Ä?u-

November posveÄ?en 60-letnici Muzeja Velenje Velenje, 28. oktobra – DruĹĄtvo Metuzalem bo v soboto in nedeljo ob 19. uri na Velenjskem gradu pripravilo igro vlog. Dogodek bo obiskovalcem ponudil priloĹžnost, da se vĹživijo v Ĺživljenje, kakrĹĄno je bilo pred stoletji.

Med jesenskimi poÄ?itnicami bodo muzejske enote odprte po obiÄ?ajnem urniku. Zaprte bodo le v sredo, 1. novembra. November bo v Muzeju Velenje ĹĄe posebej prazniÄ?en, saj

vala njegova mama. ÂťPo tem, ko sem doumel, kaj me je v njeni risbi pritegnilo, sem navezal stik z njo. Risala je namreÄ? moje najzgodnejĹĄe spomine oziroma njihovo kuliso. To so tudi njene podobe, saj sva vsak v svojem otroĹĄtvu imela pred oÄ?mi isto obzorje s kiÄ?asto TEĹ . Ta kulisa je bila rdeÄ?a nit moje pesniĹĄke zbirke DruĹžmirje, ki je izĹĄla leta 1998.ÂŤ Ko je zbirko zaÄ?el ponovno prebirati, je ugotovil, da so njegove pesmi in Jasminine risbe enake. ÂťZato sem jo povabil k branju pesmi v zbirki DruĹžmirje. Pre-

muzej praznuje svoj ĹĄestdeseti rojstni dan. V petek, 3. novembra, na dan, ko je bila pred ĹĄestimi desetletji podpisana ustanovna listina velenjskega muzeja, bodo ob 18. uri pripravili Klepet pod arkadami. Pod grajskimi arkadami bo z obiskovalci svoje spomine in izkuĹĄnje delilo ĹĄest vodij Muzeja Velenje. Osrednjo slovesnost ob 60-letnici Muzeja Velenje pa bodo pripravili v Ä?etrtek, 9. novembra, v veliki dvorani glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega. Ob 19.30 bodo skupaj z Mladinskim pihalnim orkestrom, ki ĹĄestdeset let delovanja prav tako zaznamuje to jesen, pripravili koncert z naslovom TEH 6 desetletij. đ&#x;”˛

bĹĄ

jecta, ki so ga v minulih dneh velenjskemu mlademu obÄ?instvu uprizorili ĹĄe trikrat, je prepriÄ?ana: ÂťBalkan Dance Project Vol. 3 z zlatimi nitmi rodnih balkanskih tal nadaljuje tkanje Ä?arobne preproge medsebojnega sodelovanja in ustvarjanjem resniÄ?ne vrednosti sodobne umetniĹĄke igre.ÂŤ Projekt bo sedaj potoval po veÄ?jih in manjĹĄih srbskih, bosanskih, hrvaĹĄkih in makedonskih mestih, upajo pa tudi, da ga bodo predstavili na kakĹĄnem od tujih plesnih festivalov. RaÄ?unajo, da ga bodo predstavili tudi na festivalu Sarajevska zima in tamkajĹĄnjem Baletfestu. Drugi del projekta je bil sprejet na dva velika mednarodna plesna festivala v Mexico City in na Portugalskem, a Ĺžal zaradi pomanjkanja denarja tja niso odpotovali. đ&#x;”˛

dlagal sem, da izbere desetino pesmi in ob njih ustvari podobe. Tako se je rodila ideja za to slikanico za odrasle. Ilustratorka je res izbrala 10 pesmi, ki jih je prepoznala kot najbliĹžje njenemu vizualnemu jeziku. ÂťMoja risba je moÄ?na in hitra, nemalokrat deluje groteskno kakor tudi Rezmanove pesmi. Hkrati pa se v njih sluti senzibilnost in otroĹĄkost, ki ju je prav tako moÄ? Ä?utiti v Rezmanovih pesmih,ÂŤ pravi ilustratorka, ki se podpisuje z umetniĹĄkim imenom Grusmina.

Tako sta skupaj ustvarila slikanico za odrasle. đ&#x;”˛

bĹĄ

Prva predstava za nedeljski abonma Velenje, 29. oktobra – GledaliĹĄÄ?e Velenje bo tudi letos poskrbelo za smeh v nedeljskih popoldnevih. LetoĹĄnji nedeljski abonma, v katerem bodo gostili predstave ljubiteljskih gledaliĹĄÄ?, zaÄ?nejo Ĺže to nedeljo ob 17. uri. V goste prihaja KoroĹĄki deĹželni teater s predstavo Terapija, ob kateri se bodo gledalci bojda smejali in jokali hkrati. Predstave, ena meseÄ?no, bodo tudi letos v mali dvorani velenjskega Doma kulture. đ&#x;”˛

bĹĄ

Nedeljski deĹž in temperaturni padec na zaÄ?etku tega tedna kot tudi pogled na koledar nas opominja, da poÄ?asi prihaja obdobje, ko bomo posegli po toplejĹĄih oblaÄ?ilih. ÄŒeprav omare ob nas, odraslih, lahko preĹživijo tudi dolga leta brez kakĹĄne resnejĹĄe revizije, nas tisti, ki vsako leto zrastejo po veÄ? centimetrov v viĹĄino, kaj hitro poĹĄljejo v trgovino po nov kos oblaÄ?ila. V doloÄ?enih primerih zna to biti tudi pravi projekt. Govorim o sebi – mama, ki rada komplicira, ker za hladno obdobje otrokom iĹĄÄ?e kape in jopice, ki bi bile Ä?im bolj volnene. Naj takoj povem – nisem noben eko ekstremist. Z vsem spoĹĄtovanjem do napredka tekstilne industrije prve polovice 20. stoletja, ki je na doloÄ?enih podroÄ?jih omogoÄ?il prej nemogoÄ?e stvari, je po drugi strani Ä?ez Ä?as oblaÄ?ilno kulturo in industrijo popeljal v smer, kjer smo danes in v kateri Ĺžal prevladuje kvantiteta in ne kvaliteta. Umetna vlakna v raznoraznih razliÄ?icah so omogoÄ?ila tudi vzpon tako imenovane hitre mode, ki je pa – predvsem poceni. Razvrednotilo je kulturo oblaÄ?enja in samo nakupovanje oblaÄ?il, ki jim v vsem tem kontekstu Ĺže prav pristaja ime “coteâ€?. Cote, po katerih dobesedno brskamo v trgovinah v nenormalnih, slehernem Ä?loveku neobvladljivih koliÄ?inah. Pogosto sestavo oblaÄ?il pove Ĺže vonj ob vstopu v trgovino. A kaj, ko lahko kupimo kar pet ali ĹĄe veÄ? majic naenkrat, saj je tako ugodno! Ki jih ob prvi luknji (ki se po navadi zelo hitro pojavi) vrĹžemo stran, nogavic pa tako ali tako Ĺže dolgo ne znamo veÄ? krpati. “NeskonÄ?na nitâ€? – tako menda imenujejo niti, pridelane iz kemiÄ?nih sestavin. Genialno ime. Odprite uÄ?benik za predmet Gospodinjstvo v 5. razredu osnovne ĹĄole – otroci se dokaj poglobljeno uÄ?ijo o tekstilu, tema jih po besedah moje petoĹĄolke zelo zanima. OdliÄ?na priloĹžnost za kakĹĄno ozaveĹĄÄ?anje v bolj trajnostno smer. Sicer se Ä?lovek verjetno vsega – dobrega ali hudega – navadi. Zase ugotavljam, da sem oÄ?itno svoje otroke od malega navadila nositi volnene kape in jopice. Ker tistih iz akrila, Ĺžal, ne nosijo rade. Celo te iz navadne volne, ki “pikaâ€?, so z veseljem nosile. Morda je kriva tudi moja severnjaĹĄka Ä?udaĹĄkost, saj mi je mama od otroĹĄtva ponavljala: volna pozimi, lan poleti, bombaĹž skozi celo leto. Jaz pa ponavljam naprej. Ko pogledam svoje fotografije iz otroĹĄtva – sredi gor snega pri precej bolj nizkih temperatur, kot tiste, ki nas Ä?akajo tukaj, sem v treh volnenih jopicah ali volnenem plaĹĄÄ?ku. Z volnenimi dodatnimi hlaÄ?ami – pajkicami. Se ne spomnim, da bi me kdaj zeblo, razen v obraz, ki ga v vsakem primeru potegne skupaj, ko je minus 20 stopinj in veÄ?. Kot v starem legendarnem filmu o Piki NogaviÄ?ki, ko otroci pozimi letajo po snegu v volnenih plaĹĄÄ?kih in debelih jopah. Ali na posnetkih z zimskih olimpijskih iger v Lillehamerju na NorveĹĄkem, kjer se po ulicah ljudje sprehajajo v teh njihovih znamenitih volnenih puloverjih s prelepimi pisanimi norveĹĄkimi vzorci.

In Ä?e tvoje sposobnosti pletenja niso preveÄ? uporabne, v iskanju volnenih izdelkov romaĹĄ po trgovinah (ali pa upaĹĄ na kakĹĄno roÄ?no narejeno darilo). V Velenju seveda brezupno. Na veliko Ĺžalost so se po vrsti zaprle vse trgovine z bolj kakovostno ponudbo, nazadnje ĹĄe Modiana v Mercatorju. Tako se pogosto moraĹĄ zapeljati vsaj do Celja. In Ä?e to poÄ?neĹĄ veÄ?krat, potem se ti Ĺže splaÄ?a plaÄ?ati eno zmerno poĹĄtnino in nakupovati preko spleta kar s kavÄ?a. Tam pa dobiĹĄ vse, kar ĹželiĹĄ! ÄŒe si priden in se zadevi sistematsko posveÄ?aĹĄ, prideĹĄ s pomoÄ?jo zniĹžanj tudi do ugodne cene.

VeÄ?krat pomislim, da verjetno namenjam tako “banalniâ€? stvari, kot so oblaÄ?ila, preveÄ? energije in Ä?asa. Pa ĹĄe vas sem s tem zamorila. Ĺ˝e ko pogledamo zgodovinsko, so spremembe v kulturi oblaÄ?enja zmeraj zrcalile tudi sploĹĄen napredek civilizacije.

Tako se bodo akril, poliester, najlon, elastan in druga imena iz etiket na policah danaĹĄnjih trgovin znaĹĄli v oblaÄ?ilni preglednici naĹĄega Ä?asa. A kljub temu trdno verjamem, da bodo ravno ta mnoĹžiÄ?nost in prehitri obrati enkrat priĹĄli tudi do svojega konca “neskonÄ?ne nitiâ€?. Bolj bomo zaÄ?eli ceniti kakovost, roÄ?no delo, naravne materiale, ne nazadnje skrbeti za svoje zdravje in okolje, v katerem Ĺživimo. Jaz bom pa tudi letos naĹĄla tisto volneno kapo. đ&#x;”˛

online www.nascas.si

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 10. 2017, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

26. oktobra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Lestvica 10 + 10 Ob torkih ob 18. uri je na sporedu Radia Velenje lestvica 10 + 10. Ureja jo tonski tehnik Dragan BerkenjaÄ?ević, vodi pa moderatorka Karolina Destovnik. ÂťLestvica je razdeljena na slovensko in tujo glasbeno sceno.

Na slovenski se trudim uvrstiti na lestvico vsaj tri nove glasbene zasedbe, za katere menim, da je pred njimi ĹĄe uspeĹĄna glasbena pot. Prav tako Ĺželimo dati priloĹžnost za predstavitev izvajalcem iz domaÄ?ega, torej tukajĹĄnjega okolja. ObiÄ?ajno njihove predstavnike gostimo v petkovih popoldanskih oddajah Radia Velenje ali izkoristimo za njihovo predstavitev druge sodobne naÄ?ine. Njihovi glasbeni slogi so razliÄ?ni, od popa, rocka do plesnih ritmov,ÂŤ je pojasnil Dragan.

Na tuji glasbeni sceni pa je vsaj en predlog z obmoÄ?ja bivĹĄe Jugoslavije. Poleti so to najpogosteje razne klape. TakĹĄne so velikokrat Ĺželje posluĹĄalcev, ki v tem Ä?asu zelo radi prisluhnejo dalmatinskemu melosu.

Kot ĹĄe dodaja Dragan, lahko pri izbiri predlogov za lestvico 10 + 10 sodelujejo tudi posluĹĄalci. Svoje predloge lahko ti poĹĄljejo po elektronski poĹĄti radio.velenje@siol.net ali preko Ä?vekalnika. So prisotna ÂťnavijanjaÂŤ tako za slovensko kot tujo glasbeno sceno? ÂťO ja, so. Glasbene skupine imajo svoje fan klube in njihovi Ä?lani so takrat v ÂťakcijiÂŤ. Za to najpogosteje izkoristijo Ä?vekalnik. A je

1. BRIGITA Ĺ ULER - Hvala ti za lepe dni 2. ANABEL feat. BASSLESS - Ob kavi 3. TANJA ZAJC ZUPAN & DEJAN STOJANOV – Ljubljena Hvala ti za lepe dni je naslov nove skladbe Brigite Ĺ uler. Melodijo je napisal znani hrvaĹĄki avtor Goran Topolovac, besedilo pa tudi tokrat Brigita sama. Pesem je nastala v Ä?asu njene boleÄ?e izkuĹĄnje ob izgubi oÄ?eta, zato govori o najbolj tragiÄ?nih izgubah v naĹĄem Ĺživljenju, izgubah naĹĄih bliĹžnjih. naĹĄ sistem glasovanja urejen tako, da z enega naslova lahko glasuje za svojega favorita le enkrat na dan.ÂŤ Pesmi, ki so na lestvici, lahko posluĹĄalci Radia Velenje sliĹĄijo veÄ?krat v dnevnem programu. Vabljeni tudi vi k sodelovanju pri podajanju predlogov in glasovanju! đ&#x;”˛

tp

GLASBENE novice

20 let Flirrtov

Mamma Mia!, ki v kinodvorane prihaja poleti 2018. Tudi v nadaljevanju bodo nastopili zvezdniki iz prvega dela muzikala Meryl Streep, Pierce Brosnan, Colin Firth, Amanda Seyfried, Lily James, Andy Garcia in Stellan Skarsgard. Snemanje je septembra in oktobra Ĺže potekalo na hrvaĹĄkem otoku Vis.

8. februar 1997 je dan uradnega nastanka in rojstni dan skupine Flirt. Nase je prviÄ? opozorila istega leta s singlom Jutranji striptiz, ki so mu sledili ĹĄe drugi. Skupino je po uspeĹĄnih singlih, kot so Romeo in Julija, Poljubi me, Inja, Ona, Koga sanja, PrviÄ?, Na peronu, zaznamoval

Nick Cave se seli v StoĹžice Koncert Nicka Cavea, napovedan za 30. oktober, se bo preselil iz Hale Tivoli v Areno StoĹžice.

Kot so pojasnili organizatorji, so se za premik odloÄ?ili, ker je ob-

predvsem razhod leta 2003. Po zadnjem skupnem koncertu na Vrhniki je skupino zapustil Rok LunaÄ?ek, do tedaj gonilna sila zasedbe. PoslediÄ?no je ta prenehala delo za dobrih pet let, na zaÄ?etku leta 2009 pa je LunaÄ?ek z bobnarko Katarino Nastesko znova oĹživil projekt in prenovil skupino, ki se je na sceno vrnila z nekoliko spremenjenim imenom Flirrt. Pred dnevi so izdali svoj sedmi studijski album, ki je hkrati tudi njihov prvi dvojni album. Tudi s tem izidom skupina, v kateri se je v dveh desetletjih izmenjalo 16 Ä?lanov, praznuje 20-letnico delovanja.

Hologram Royja Orbisona prihodnje leto na britanski turneji Po tem, ko so pred Ä?asom napovedali hologramsko turnejo legendarnega Franka Zappe, se zdaj napoveduje nekaj podobnega ĹĄe s pokojnim pevcem in kitaristom Royem Orbisonom. Hologramska turneja glasbenika, med drugim znanega po uspeĹĄnici Oh, Pretty Woman, bo aprila prihodnje leto v Veliki Britaniji.

PevÄ?ev hologram bo spremljal Kraljevi filharmoniÄ?ni koncertni orkester. Na turneji z naslovom In Dreams, ki se bo zaÄ?e-

la 8. aprila v Cardiffu in konÄ?ala 20. aprila v Bournemouthu, bo mogoÄ?e sliĹĄati Orbisonove najveÄ?je uspeĹĄnice. Orbisona (1936–1988), Ä?igar Ĺživljenje je zaznamovala druĹžinska tragedija – smrt Ĺžene in dveh sinov, si je javnost ĹĄe posebej zapomnila po baladah o nesreÄ?ni ljubezni.

Med njegovimi najbolj znanimi pesmimi sta poleg Oh, Pretty Woman ĹĄe Only The Lonely in Crying, ki ju je prav tako ustvaril in odpel sam.

V nadaljevanju filma Mamma Mia! tudi Cher AmeriĹĄka pevka in igralka Cher (71) je na svojem Twitter profilu objavila, da bo nastopila v filmu Mamma Mia! Here We Go Again, vendar ĹĄe ni znano, v kateri vlogi. To bo zanjo prva

filmska vloga po letu 2010, leta 1988 je sicer prejela oskarja za glavno vlogo v filmu Moonstruck. Trenutno je zvezdnica v Veliki Britaniji, kjer Ĺže snema nadaljevanje uspeĹĄnega filma

seĹžna zvoÄ?no-vizualna oprema benda primerna za najveÄ?je arene in presega zmogljivosti ledene dvorane Tivoli. V Ljubljani se bodo Nick Cave & The Bad Seeds ustavili v sklopu evropske turneje, na kateri predstavljajo 16. studijski album Skeleton Tree, ki je dosegel vrh lestvic po svetu in je njihov najviĹĄje uvrĹĄÄ?en album vseh Ä?asov v Veliki Britaniji in ZDA. Poleg pesmi z albuma gre priÄ?akovati, da bodo Cave in druĹžba zaigrali tudi kakĹĄno svojo

klasiko. Nick Cave je v Ljubljani nastopil Ĺže desetkrat. Z zasedbo The Bad Seeds se je predstavil v letih 1987, 1990, dvakrat leta 1992, v letih 1994 in 2001, dvakrat leta 2005 in enkrat leta 2013, v zasedbi Grinderman pa se je v Ljubljani ustavil leta 2010.

DMP na snemanje spota povabili oboĹževalce Zasedba DruĹĄtvo mrtvih pesnikov je v zadnjih mesecih zelo dejavna. Po avgustovskem snemanju nove ploĹĄÄ?e in septembrski koncertni turneji so uspeĹĄno zakljuÄ?ili tudi snemanje videospota za novi singel Tinta in pero (Hip hop), ki ga bodo objavili novembra. V domaÄ?em Novem mestu so popestrili nedeljski utrip mesta s snemanjem novega spota. Alan, TomaĹž, Marko, Peter in BoĹĄtjan so se prelevili v indie folk uliÄ?ne glasbenike in k sodelovanju pritegnili oboĹževalce, ki so nastopili v njihovem videospotu kot igralci oz. statisti.

DMP so objavili poziv na FB-ju in povabili sledilce skupine, ki so se na snemanje pripeljali iz vseh koncev Slovenije. V novem videospotu bomo lahko videli tudi svetovne prvakinje, hiphoperke Plesnega studia Novo mesto, ki so za spot pripravile posebno koreografijo.

Kot pravijo Ä?lani skupine, je pred njimi pestro leto, saj dokonÄ?ujejo nov album, ki bo izĹĄel predvidoma spomladi 2018. Na njem bo 10 povsem novih skladb ter trije Ĺže izdani singli PleĹĄi z mano, Na polju zlomljenih besed in ÄŒip.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

KraĹĄki kvintet – Nocoj Fantje s Praprotna – Oj spomini Prava stvar – Prava stvar Vesela dolina – Jaz verjamem DomaÄ?ini – Dobra mrha Edvin, Alfi in PoskoÄ?ni muzikanti – NaĹĄa Ĺ tajerska Fantje izpod Lisce – Bodi moja Lojtrca – Tebi, pesem Nejc Kastelic – Marjetka s Podkala PrleĹĄki kvintet – TeÄ?e, teÄ?e Ä?as

www.radiovelenje.com

RITEM MLADOSTI 8. decembra bo v dvorani StoĹžice potekala tradicionalna prireditev Ritem mladosti. Lani sta tam v paketu nastopili skupini Siddharta in Big Foot Mama, letos pa bodo skupaj na odru stali Mi2 in Dan D, ena skupina pa bo izvajala pesmi druge.

Skupini Ĺže pridno vadita, poleg njih pa bodo nastopili ĹĄe Sars ter Trkaj in Nipke.

Ĺ˝IGA RUSTJA Mladi glasbenik Ĺ˝iga Rustja, ki prihaja z Obale, je po aprilskem nastopu na Poprocku s pesmijo Pozabi na vse izdal ĹĄe tretji singel s prihajajoÄ?ega albuma z naslovom Kralj zelenega peresa. Videospot za pesem je poseben, saj je vanj vkljuÄ?il posnetke iz svojega otroĹĄtva.

TOĹ E PROESKI Te dni mineva deset let od tragiÄ?ne smrti obetavnega makedonskega glasbenika ToĹĄeta Proeskega. Ob tej

priloĹžnosti je izĹĄla ena njegovih neobjavljenih pesmi Kad voliĹĄ. Gre za skladbo, ki je proslavila makedonsko pevko Karolino GoÄ?evo, a je bila v osnovi namenjena prav ToĹĄetu.

PANKRTI Koncert ob 40-letnici legendarnih Pankrtov je bil zadetek v polno. V polne ljubljanske StoĹžice jih je priĹĄel podpret tudi britanski kolega Glen Matlock iz Sex Pistols, legendarne punk pesmi tako enih kot drugih pa so poskrbele za pravo norijo na tem jubilejnem dogodku.

JACKSON Celjska skupina Jackson predstavlja novi single in videospot z naslovom Podira se svet. Skladbo najdete na njihovem debitantskem albumu Jackson, v Ä?ast srca.

Snemanje spota je potekalo v dvorcu Novo Celje. ReĹžijo je prevzel Igor PeÄ?oler, scenarij pa je nastal v glavah protagonistov skupine Jackson in reĹžiserja.

Naš ­čas, 26. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

26. oktobra 2017

frkanje » Levo & desno «

Konec dober …

Pahor je dolgo tekel po Sloveniji – a v nedeljo zvečer ni pritekel na načrtovani cilj. Vendar kot maratonec ima gotovo še dovolj moči do novega cilja 12. novembra.

Spomini Mrtvih se mnogi spomnimo vsaj enkrat na leto.

Premnogih živih niti to ne.

⏫

Le čemu so se tako prešerno nasmejali Drago Martinšek, velenjski »kulturni minister«, Vlado Vrbič, direktor knjižnice, in Matjaž Černovšek, ki v domače Velenje iz toplih krajev, kjer sedaj živi in dela, ne pride prav pogosto. Če so se pogovarjali o počitnicah in najlepših destinacijah po svetu, jih je nasmejal Matjaž, če je beseda tekla o fasadah, pa zagotovo Vlado Vrbič. Vsi trije so brez dlake na jeziku, povedo, kar mislijo. Morda pa je ravno v tem razlog za smeh.

Za zgled

⏫

Slavka Petrovič (prva z desne) in Darinka Pušnik sta na nedavnem srečanju krajanov njune vaške skupnosti imeli prijetno nalogo - delili sta golaž. A prav zadovoljnih obrazov nista videti. Slavka Darinki: »Že vem, zakaj so določili naju. V tem golažu je bolj malo mesa. Ko so se delili čevapčiči, pečene klobase in kure, pa so bili glavni dedci.«

⏩

Brez hrupa je prejšnji mesec, ko je Velenje praznovalo svoj praznik, na spomeniku Padlim borcem, »zrasla« rdeča zvezda. Pričakovali smo »hrup« in vsaj kakšno vprašanje, a tega nismo dočakali. Očitno domačini hodimo po mestu z bolj priprtimi očmi, sploh po tistih delih, kjer se nam vse zdi tako kot prej.

Nova Zelandija vsako leto pridela 500 tisoč ton krompirja in je deveta največja svetovna izvoznica te hrane. Okoli tretjino pridelka namenijo za predelavo in pripravljene izdelke, 250 tisoč ton ga konča kot pomfri, iz 75 tisoč ton pa naredijo čips.

Ta je očitno v državi najbolj priljubljen izdelek iz krompirja, saj so kupci šele ob njegovi odsotnosti s prodajnih polic začeli razmišljati, kaj v resnici pomeni slaba letina krompirja. »Marca je začelo deževati in dež kar ni in ni ponehal. To je tretje najbolj deževno leto od začetka merjenj,« je pojasnil vodja združenja Potatoes New Zealand, Chris Claridge in pristavil, da zaradi obilnih padavin pridelek ni dobil sušnih dni, ki jih prav tako nujno potrebuje. V nekaterih delih države, posebej na Severnem otoku, so tako letos izgubili kar tretjino običajnega pridelka, posebej slaba pa je letina tiste vrste krompirja, iz katere naredijo največ čipsa. Ker pa so letni časi na južni polobli

V žerjavico Le pri peki kostanja dajo vsaj nekateri politiki roko v ogenj. Ali vsaj v žerjavico.

Sprava Mnogi v Zgornji Savinjski dolini upajo, da bo njihova županska trojka močnejša od Slovencev nasploh.

Da bodo vendarle dosegli spravo in po zaprtju odlagališča »zaprli« tudi nesoglasja med občinami.

Uresničeno!

ZANIMIVOSTI

Na Novi Zelandiji primanjkuje čipsa

Naša Janja Garnbret bi vsaj tistim na raznih položajih, če že ne kar nam vsem, lahko bila za dober zgled. Uspešno se vzpenja in premaguje včasih kar nemogoče ovire.

nasprotni našim, že kmalu pričakujejo izboljšanje razmer in tako državljanom obljubljajo, da bodo imeli nov krompir na mizi že za božič.

Ples ob drogu je postal športna disciplina Verjetno je precej skrit (a vendar resničen) podatek, da so sprva ob drogu plesali moški – okrog leta 1100 je bil namreč v Indiji ples ob drogu gimnastična disciplina, pri kateri so športniki pokazali svojo moč in vzdržljivost. S časom je omenjena disciplina vse bolj prodirala v zabavno industrijo in tako izgubljala svojo vlogo v športu. Katie Coates, ustanoviteljica Mednarodne zveze plesa ob drogu, se je zato enajst let pogajala z Združenjem mednarodnih športnih zvez in pred kratkim vendarle izvedela, da so jo slišali ter ples ob drogu potrdili kot športno disciplino, kar pomeni tudi začetek uradnega spogledov a nj a discipli-

ne z olimpijskimi igrami. »Občutek imam, da smo dosegli nekaj nemogočega! Vsi so mi govorili, da ples ob drogu nikoli ne bo priznan kot šport,« je dejala Coatesova. V njeno zvezo sodi že 25 mednarodnih združenj.

Na volitvah bo Putina izzvala starleta Ksenija Sobčak Ksenija Sobčak je članica ruske elite, televizijska osebnost, urednica lepotne revije ter politična aktivistka, ki je pred krat-

kim javno napovedala kandidaturo za predsedniške volitve leta 2018. Ob napovedi je 35-letnica napovedala tudi del svojega programa in dejala, da želi reformirati pred-

vsem izobraževalni in sodni sistem. Sobčakova, ki so ji zaradi načina življenja v javnosti nadeli ime »ruska Paris Hilton«, se je zavzela še, da bi opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu dovolili, da uradno kandidira na volitvah. Uradno se bo kampanja za predsedniške volitve 18. marca naslednje leto začela decembra, do takrat pa mora Ksenija Sobčak (ker naj bi kandidirala kot neodvisna kandidatka) zbrati najmanj 300 tisoč podpisov.

Umetna inteligenca se uči sama Iz Googlove hčerinske družbe DeepMind, ki se ukvarja z umetno inteligenco, so sporočili, da se je njihov sistem umetne inteligence AlphaGo Zero sam naučil igranja starodavne, miselno zelo zahtevne kitajske igre go. Gre za kompleksno strateško igro za dva igralca, pri kateri potrebujemo igralno desko z 19 krat 19 polji, po katerih se razvršča črne in bele figure. Cilj igre je (če poenostavimo), s premiki figur zavzeti na igralni deski več prostora od nasprotnika. Sistem AlphaGo je svojo uspešnost predstavil že lani, ko je ta umetna inteligenca premagala aktualnega svetovnega prvaka v goju in najboljšega igralca zadnjega desetletja, Južnokorejca Li Se Dola. Tokrat naj bi šlo za še pomembnejši korak: prvič v zgodovini naj bi namreč umetno ustvarjeni sistem sam se-

be naučil igrati tako kompleksno igro. Nadgradnja sistema AlphaGo, umetna inteligenca AlphaGo Zero, je s točke popolne nevednosti dosegla mojstrski nivo igranja igre v zgolj nekaj dneh. Človek ji je pomagal samo povsem na začetku, in sicer tako, da je sistem naučil pravil igre. Kot pojasnjujejo, je bila prejšnja različica sistema AlphaGo naučena igranja igre v dveh korakih: v prvem je umetna inteligenca predelala več kot 100 tisoč odigranih iger človeških igralcev in se učila s posnemanjem. V drugem koraku pa so umetni inteligenci dovolili igrati sami proti sebi. Pri

Uresničilo se je, kot smo že zapisali. Med »poklicanimi« za mesto predsednika države so bile v večini ženske. A izbran bo vsekakor moški.

Na zalogi V Šaleški dolini veliko govorijo o »novi elektrarni« v Šoštanju, v predalu pa je še vedno stara velenjska elektrarna. Vendar bodo za oživitev slednje gotovo potrebni novi nosilci in tudi novi načrti. Pa tako obetavni so bili prejšnji.

Vredne imena Kot kaže, bodo kmalu tudi za trgovce nedelje vredne svojega imena. Le nekateri občani, ki ne morejo brez nakupa v teh dneh, v dopoldnevih morda ne bodo vedeli, kam bi se dali.

Pozabljivost novi različici (AlphaGo Zero) pa so razvijalci preskočili prvi korak, tako da je tokratna verzija začela kot nepopisan list, naučili so jo samo pravil igre. AlphaGo Zero je igrala sama prosti sebi in sčasoma postajala vse boljša. Po zgolj nekaj dneh igranja je bila AlphaGo Zero pripravljena na igro s svojo predhodnico, umetno inteligenco AlphaGo in jo tudi gladko premagala. Dejstvo, da se lahko umetna inteligenca uči sama, brez pomoči človeka, je po mnenju strokovnjakov izjemno pomembna prelomnica.

Mnogi lastniki oziroma uporabniki osebnih avtomobilov pozabljajo, da protivlomnih vozil ni. In da avtomobili tudi niso razstavni prostori. Zato vrednejše stvari še vedno puščajo v vozlih in na vidnih mestih.

Hitijo počasi Mnogi s »tega konca« si še vedno želijo čim prej hitre ceste. Veliko pa je tudi takih, ki si želijo hitrih vlakov. Ali vsaj hitrejših in rednejših kot sedaj.

NaĹĄ Ä?as, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 13

INTERVJU

26. oktobra 2017

13

ÄŒe imaĹĄ prevelika priÄ?akovanja, si lahko razoÄ?aran Zmagovalka letoĹĄnjega svetovnega pokala v ĹĄportnem plezanju Janja Garnbret od sebe nikoli ne priÄ?akuje preveÄ? – Sezono zaÄ?ela brez stopniÄ?k, zakljuÄ?ek pa (spet) odliÄ?en – Veseli se poÄ?itnic in maturantskega plesa Bojana Ĺ pegel

Velenje, 18. oktobra – Uspehi 18-letne ĹĄportne plezalke Janje Garnbret, KoroĹĄice, ki je moÄ?no povezana z Velenjem, ljubitelje ĹĄporta navduĹĄujejo tudi letos. Njeni soĹĄolci in profesorji na velenjski gimnaziji zanjo ne le stiskajo pesti, pomagajo ji tudi, da nadomesti, kar v ĹĄoli zamuja zaradi tekem. Letos, ko je maturantka, jo je kar malo strah, saj jo na koncu Ä?aka matura. A svetovna prvakinja, ki je naslov osvojila ĹĄe pred zadnjo tekmo v domaÄ?em Kranju, ki bo 11. in 12. novembra, se trenutno posveÄ?a predvsem uspeĹĄnemu zakljuÄ?ku plezalne sezone. Pred domaÄ?im obÄ?instvom Ĺželi pokazati vse, kar zna in zmore.

Treningi so zanjo uĹžitek

Janja je iz Kitajske, kjer je postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v teĹžavnosti in kombinaciji, pripotovala prejĹĄnji ponedeljek zveÄ?er. V torek je Ĺže bila v ĹĄoli, takoj po pouku pa na treningu na steni v telovadnici velenjskega Ĺ olskega centra.

Ta je Ĺžal precej majhna, a vseeno najpogosteje trenira prav na njej. ÂťMed sezono nimam Ä?asa, da bi se ustavila. K sreÄ?i rada treniram, rada plezam tudi kar tako, za duĹĄo. Zato zame to ni bre-

mo. Bolj sem se lahko posvetila treningom teĹžavnosti, pri tem pa nisem veliko priÄ?akovala. Rekla sem si, da sem bila Ĺže lani skupna zmagovalka pokala; Ä?e mi letos ne bi uspelo, bi bil to moj cilj za naslednje leto.ÂŤ A se je izĹĄlo.

Na domaÄ?i tekmi ni lahko

Plezalci Mina MarkoviÄ?, Domen Ĺ kofic, Janja Garnbret in njen trener ter vodja reprezentance Gorazd Hren veliko Ä?asa preĹživijo skupaj. A so dobra druĹžba, zato Janja ob svojem naÄ?inu Ĺživljenja niÄ? ne pogreĹĄa.

me,ÂŤ nam pove, ko jo povpraĹĄamo, kako to, da si ne vzame vsaj malo odmora od treningov. Pove nam, da jo v teh dneh novinarji pogosto spraĹĄujejo, ali je priÄ?akovala zmago v svetovnem pokalu. Âť Vedno odgovorim, da ne.

To mislim iskreno. Morda zato, ker sem ĹĄe mlada in bi lahko take rezultate dosegala tudi v prihodnosti. Po drugi strani nikoli noÄ?em priÄ?akovati preveÄ?, saj je to najlaĹžja pot do razoÄ?aranja.

Letos sem se bolj posvetila treningom na balvanih, moja prioriteta torej ni bila teŞavnost. Želela sem narediti dober rezultat

v skupnem seĹĄtevku predvsem v balvanih. Pred zaÄ?etkom sezone nisem najbolj verjela vase, sploh v teĹžavnostno formo ne.ÂŤ Da je obÄ?utek ni varal, je potrdila prva tekma sezone. To je bilo evropsko prvenstvo v Campitellu, kjer je dosegla Ä?etrto mesto. ÂťOÄ?itno sem takrat hotela preveÄ? od sebe, poleg tega sem imela le dva tedna za pripravo na to tekmo.

Priznam, da sem bila s svojim plezanjem v finalu nezadovoljna.ÂŤ Toda potem se ji je spet odprlo. Zmagala je na prvih treh tekmah za svetovni pokal. ÂťMoja forma je rasla s tekme v tek-

Tekme v Kranju se veseli in boji hkrati. ÂťTa tekma je vedno dvorezen meÄ?. Ĺ˝e lani sem pred Kranjem postala skupna zmagovalka. Zaradi tega sem bila po eni strani razbremenjena, po drugi pa publika od nas, Slovencev, priÄ?akuje veliko. Zato si vedno Ĺželim pokazati najboljĹĄo plezalno formo, zato je zame pritisk celo veÄ?ji.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali je zanjo uspeh v kombinaciji, ki bo prviÄ? na sporedu tudi na Olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020, morda ravno zato vreden veÄ? kot v teĹžavnosti, odgovori pritrdilno. Ob tem pove, da treningi letos niso bili kaj drugaÄ?ni kot prejĹĄnja leta. ÂťDecembra imamo tri tedne poÄ?itnic, potem Ĺže steÄ?ejo priprave na novo sezono. Najprej so na vrsti balvani, potem teĹžavnost. Nivo pa se zviĹĄuje; treningi so iz leta v leto teĹžji.ÂŤ Janjin dolgoletni trener Gorazd Hren ocenjuje, da je v najboljĹĄi formi doslej. Janja se strinja z njim. ÂťIzkuĹĄnje so zlata vredne, zame so tekme sedaj psihiÄ?no manj naporne. Lanska sezona mi je bila psihiÄ?no veliko bolj naporna kot letoĹĄnja. Letos sem bila bolj sproĹĄÄ?ena, nisem Ä?utila pritiska. Morda tudi zato, ker sem doslej Ĺže nekaj dose-

gla,ÂŤ razmiĹĄlja svetovna prvakinja, ki pa jo ĹĄe vedno potre, Ä?e ni zadovoljna s svojim plezanjem. ÂťVÄ?asih se mi to zgodi tudi, ko zmagam.

Bolj sekiram se zaradi plezanja kot zaradi rezultata,ÂŤ doda.

Kje bo Janja preĹživela decembrske poÄ?itnice, ĹĄe ne ve.

Ve pa, da jih bo preĹživela s fantom, odliÄ?nim plezalcem Domnom Ĺ kof icem.

Morda bosta ĹĄla na pravi in ne plezalni dopust, kar je bila praksa doslej. Vesela je, ker ima v Ĺžepu izpit za avto. Naredila ga je dan za tem, ko je postala polnoletna. To ji daje veÄ? svobode.

Veseli se tudi maturantskega plesa. A ker nima Ä?asa, da bi hodila na plesne vaje, bosta z Domnom morala najeti zasebnega plesnega uÄ?itelja. Ĺ e vedno ne ve, kaj bo ĹĄtudirala, pravi, da se bo prepustila toku Ĺživljenja. V njem ne pogreĹĄa skoraj niÄ?. ÂťRada imam napor, ki vrhunskim ĹĄportnikom ni tuj. Rada potujem, rada plezam. Ne pogreĹĄam zabav, saj se tudi plezalci znamo zabavati.

Veliko mi pomeni glasba, posluĹĄam vse, razen narodnozabavne.

Tudi plezam rada ob dobri glasbi. ÄŒe bi imela veÄ? Ä?asa za branje, ne bi imela niÄ? proti.ÂŤ Letos namreÄ? razen tistega, kar je morala prebrati za ĹĄolo, ni imela Ä?asa, da bi brala Âťza duĹĄoÂŤ. đ&#x;”˛

ÄŒe vztrajaĹĄ, si v Ĺživljenju poplaÄ?an Jesenske poÄ?itnice so tu Strelec FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek je edini strelec invalid na svetu z medaljami z vseh tekmovanj – Letos Ĺže dosegel neuraden svetovni rekord – Ĺ˝eli si nastopati tudi z malokalibrsko puĹĄko Tatjana PodgorĹĄek

FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek – Nani iz Gornjega Grada, sicer Ä?lan Strelske druĹžine MroĹž Velenje, se prihodnji mesec odpravlja v Bangkok na Tajskem, kjer bodo tekme za svetovni pokal v streljanju za invalide. ÂťForma je dobra, drĹžim jo celo leto, zato upam na dobro uvrstitev,ÂŤ pravi Ä?lovek, ki je marca leta 2003 doĹživel hudo prometno nesreÄ?o, po kateri se je v bolniĹĄnici zbudil hrom, a z neverjetno voljo poskrbel, da je Ĺže rehabilitacijo na SoÄ?i zapustil na svojih nogah.

Od takrat osvaja na tekmovanjih z zraÄ?no puĹĄko medalje vseh vrst, tudi olimpijske. Je Ä?lovek, ki vsako leto bolj dokazuje, da se vse da, Ä?e se hoÄ?e, in Ä?e vztrajaĹĄ, si v Ĺživljenju poplaÄ?an.

Poleg neuradnega svetovnega rekorda ĹĄe stopniÄ?ke

LetoĹĄnja sezona, pravi, je poolimpijska, zato malo mirnejĹĄa, a zanj niÄ? manj uspeĹĄna kot katera od prejĹĄnjih. ÂťPrve tekme smo slovenski strelci invalidi izpustili, ker smo se odloÄ?ili za izklop tekmo-

valnega ritma in raje denar namenili za novo opremo. Tako smo nastopili ĹĄele maja na mednarodnem tekmovanju v NemÄ?iji, kjer sem kljub novim pravilom na prvi tekmi osvojil tretje mesto, na naslednji pa suvereno zmagal in v finalu dosegel neuraden svetovni rekord. Neuraden zato. je pojasnil, ker se ti priznavajo le na svetovnih, evropskih prvenstvih in na olimpijadah.ÂŤ Tekmoval je tudi na svetovnem pokalu v Osijeku prejĹĄnji mesec in kljub zelo teĹžkim tekmovalnim pogojem osvojil dve drugi mesti, z ekipo pa zlato. Stop n i Ä? ke z a zmagovalce so lep doseĹžek in Âťsem edini

strelec invalid na svetu, ki imam medaljo z vseh tekmovanj. To kaĹže na dobro delo, poĹĄtene treninge in dobro formo.ÂŤ Decembra naÄ?rtuje rehabilitacijo, prihodnje leto pa bo bolj pestro. Na programu je svetovno prvenstvo v JuĹžni Koreji, kjer je bila maja letos predvidena tekma, a so jo organizatorji zaradi razmer v drĹžavi odpovedali. ÄŒaka ga ĹĄe zbiranje kvot za paraolimpijske igre leta 2020 v Tokiu.

Je morda Ĺže kdaj seĹĄtel medalje in pokale s tekmovanj?

Ne, odgovarja FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek. Se pa v njem vedno prebudi prijeten obÄ?utek, ko se ozre na bero, v kateri se je med drugim pred mesecem dni naĹĄel certifikat za svetovni rekord, ki ga je dosegel na tekmovanju v TurÄ?iji leta 2012. ÂťRes se je doslej nabralo veliko tega. Verjamem, da bom po konÄ?ani ĹĄportni karieri vse zloĹžil v smiselno zbirko, ki jo bodo morda tudi drugi z veseljem pogledali in se iz tega tudi kaj nauÄ?ili.

Njegova paradna disciplina je streljanje z zraÄ?no puĹĄko. Vedno si je Ĺželel nastopiti tudi z malokalibrsko puĹĄko, vendar je v slovenski strelski ekipi invalidov nekaj finanÄ?nih teĹžav.

Zato se mora zadovoljiti s streljanjem z zraÄ?no puĹĄko. ÂťMorda se bom lahko kdaj razveselil tudi nastopov z malokalibrsko puĹĄko in dokazal, kaj zmorem,ÂŤ je sklenil pogovor FranÄ?ev Gorazd TirĹĄek - Nani. đ&#x;”˛

FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek: ÂťSem edini med najboljĹĄimi tekmovalci invalidi strelci na svetu, ki sem osvojil medaljo na vseh tekmah.ÂŤ

Velenje, 27. oktobra – Jutri bo ĹĄe zadnji ĹĄolski dan, potem pa se zaÄ?enjajo enotedenske jesenske poÄ?itnice, ki bodo zaznamovane tudi s prazniki. V vili RoĹžle bodo Ĺže jutri ob 17.30 za zaÄ?etek poÄ?itnic pripravili tradicionalno kavarno BuÄ?e, buÄ?e ‌ Na njej bo MZPM Velenje poskrbela, da bo vsak udeleĹženec dobil svojo buÄ?o, ki jo bo lahko izrezal v njemu vĹĄeÄ?ne podobe. NoĹžek za izrezovanje prinesite s seboj. Ob koncu bodo v buÄ?ah zagorele sveÄ?ke, tako pa bodo iz SonÄ?nega parka pregnali vse zle duhove. PoÄ?itniĹĄke aktivnosti pod sloganom ÂťRoĹžle ga ĹžuraÂŤ bodo pripravili v Ä?etrtek in petek prihodnji teden med 10. in 13. uro. Poleg ustvarjalnih delavnic bodo poskrbeli tudi za igro in prijetno druĹženje z vrstniki.

Adijo ĹĄola, Ĺživjo ĹĄport

Tudi Ĺ portna zveza Velenje je pripravila niz poÄ?itniĹĄkih aktivnosti.

Ljubitelji ĹĄporta lahko obiĹĄÄ?ejo streliĹĄÄ?e druĹĄtva MroĹž, kjer bodo aktivnosti potekale tudi na prazniÄ?ni 31. oktober. V ponedeljek, torek, Ä?etrtek in petek lahko poÄ?itnikarji obiĹĄÄ?ejo tudi pokriti bazen, med 10.00 in 11.30 bo prisoten tudi vaditelj. Potekal bo tudi Jesenski tabor Zmaga KuĹĄtrina, za katerega pa se je treba prijaviti na MZPM. Vse ĹĄtiri dni bodo ĹĄportne aktivnosti organizirali od 9. do 15.30, otroci pa bodo v tem Ä?asu v rokah izkuĹĄenih vaditeljev in uÄ?iteljev iz velenjskih ĹĄportnih klubov in druĹĄtev. PoÄ?itniĹĄke dneve jim bodo popestrili z otroĹĄko atletiko, tekvondojem, karatejem, namiznim tenisom, konjeniĹĄtvom, judom, gimnastiko, tenisom ‌ đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

26. oktobra 2017

Po vinskih poteh je bilo spet veselo

Pred tremi leti ustanovljeno TuristiÄ?no druĹĄtvo Hrastovec vsako leti uresniÄ?i tri naloge. Pozimi, Ä?e je dovolj snega, na eni od tamkajĹĄnjih primernih vzpetin izvedejo sankanje za staro in mlado z razliÄ?nimi rekviziti (avtomobilskimi gumami, sankami, lopatami, kroĹžniki ‌). Tudi postavljanje mlaja vedno privabi veliko krajanov, zelo priljubljen pa

je ĹĄe 'pohod po vinskih poteh'.

Te akcije so hkrati tudi ena od oblik druĹženja starih in mladih.

Tudi v zadnje dni v tako rekoÄ? sanjavi jeseni so se podali od hiĹĄe do hiĹĄe, paÄ? mimo tistih, kjer so pridelali (nekateri tudi kupili) Ĺžlahtno kapljico. Gostitelji so tudi letos presenetili s posebno, za to priloĹžnost pripravljeno jedjo.

Po nekajurni(?) hoji sledi sku-

V Belih Vodah so koĹžuhali

pno druĹženje, na katerem se jim pridruĹžijo ĹĄe tisti, za katere je bila hoja prenaporna, ki ga nadaljujejo na zadnji in obenem prvi toÄ?ki pohoda, pod kozolcem, (DrenovÄ?evim) in seveda je nato ĹĄe nekaj Ä?asa veselo ob konÄ?ni pokuĹĄini enega in drugega ter ob zvokih med njimi priljubljenega ansambla Ĺ˝arek. đ&#x;”˛

vos

Letos je bilo v sklopu jesenskih prireditev, ki jih prireja DruĹĄtvo Vulkan, tudi veselo koĹžuhanje na Pergovnikovi domaÄ?iji v Belih Vodah.

jih s koĹĄi znosijo na voz ter odpeljejo v skedenj.

V petek, 20. oktobra proti veÄ?eru, se je v lepo urejenem domaÄ?em skednju zbrala pisana

petu in pripovedovanju ĹĄal. Ĺ˝e po dobrih dveh urah je bila koruza okoĹžuhana. Na vrsti so bile zabavne igrice tako za otroke kot odrasle. SreÄ?anje se je raz-

Pergovnikovi imajo sicer moderno in strojno opremljeno kmetijo, vendar vsako leto prijazno dovolijo Ä?lanom DruĹĄtva Vulkan, da roÄ?no potrgajo mali delÄ?ek ogromne koruzne njive,

druĹĄÄ?ina. Preko 50 koĹžuhaÄ?ev je posedlo ob kup potrgane koruze in zaÄ?elo delo. PridruĹžil se jim je tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih s soprogo. ÄŒas je hitro mineval ob prijetnem kle-

vilo v prijetno doĹživetje z obilico smeha. Ob vsem ni manjkalo tudi pijaÄ?e in jedaÄ?e, za katero so poskrbele prizadevne Ä?lanice druĹĄtva.

SreÄ?anja tudi priloĹžnost za dogovor

CvetaÄ?a velikanka

V poÄ?astitev praznika ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so v nekaterih vaĹĄkih skupnosti Ĺže pripravili sreÄ?anja krajanov. Med tistimi, ki tradicijo sreÄ?anj krajanov in

Ko je Ĺ tefka KoĹželjnik iz Ĺ aleka kupila sadike za cvetaÄ?o, si ni niti malo mislila, da bodo te na njenem vrtu zrasle v prave velikanke. Tako je Ĺ tefka KoĹželjnik Ĺže pobrala cvetaÄ?o, ki je na tehtnici pokazala kar 3,1 kg teĹže, v njenem vrtu pa je ĹĄe kar nekaj takih cvetaÄ?.

dnik druĹĄtva MatjaĹž Ĺ kripaÄ? seznanil z aktivnostmi, ki jih bodo pripravili do spomladi prihodnje leto, predsednik VS Drago NeĹžmah pa z aktivnostmi, ki jih ĹĄe

moÄ?mi uresniÄ?ili zastavljene aktivnosti,ÂŤ je menil NeĹžmah. Njegovim besedam se je pridruĹžil ĹĄe ĹĄmarĹĄki podĹžupan in krajan VS Janko AvberĹĄek.

đ&#x;”˛

Dak

VABILO K ODDAJI ZAVEZUJOÄŒE PONUDBE ZA NAKUP NEPREMIÄŒNINE Ä?lanov ĹĄportnega druĹĄtva negujejo najdlje, je vaĹĄka skupnost (VS) Gavce – Veliki Vrh. Minulo soboto so se zbrali pri brunarici tamkajĹĄnjega ĹĄportno-rekreativnega druĹĄtva.

Ob tej priloĹžnosti jih je predse-

Ä?akajo. Med njimi je zahteven projekt ureditve nivojskega prehoda v PaĹĄki vasi, ki bo od vseh zahteval precej strpnosti in razumevanja. ÂťVerjamem, da bomo tako kot doslej pri takih projektih znali potrpeti in s skupnimi

SreÄ?anje so udeleĹženci izkoristili za izmenjavo mnenj, hkrati pa se zabavali na druĹžabnih igrah ter preizkusili sreÄ?o na sreÄ?elovu. đ&#x;”˛

Tp

Oj, lepo je res na deĹželi v znamenju PuĹĄeljca Zadnjo septembrsko soboto so obiskovalci napolnili dvorano kulturnega doma v Novi Ĺ tifti nad Gornjim Gradom. Na veseli program vsakoletne prireditve Oj, lepo je res na deĹželi, ki so ga v okvir svojih prireditev uvrstile Ljudske pevke PuĹĄeljc, so povabili BraslovĹĄke Ajnzarje, Ljudske pevke Ponikva pri Ĺ˝alcu, FS BoÄ?na iz KD BoÄ?na, pevce Fantje treh vasi iz Ĺ martnega ob Dreti, Âťold harmonikarjeÂŤ Sverjanski gadi iz Radmirja, glasbeno skupino Vinski bratje s TiĹĄine, ljudske pevce Prijatelji

IN PREMIÄŒNIN

Podjetje PV INVEST d.o.o. vodi postopek prodaje nepremiÄ?nin in premiÄ?nin. Predmet prodaje je montaĹžni rastlinjak povrĹĄine 500 m2 z ID oznako stavbe 494 na parceli 1290/3, kontejner z ID oznako stavbe 495 na parceli 1290/2, oboje s premiÄ?no opremo ter komunalno opremljenim stavbnim zemljiĹĄÄ?em, v skupni povrĹĄini 3.922 m2. Prodaja se vrĹĄi po naÄ?elu videno – kupljeno.

iz Ĺ martnega ob Paki ter sestrski glasbeni duet Opala iz Mozirja. Pevke so nastopile kot pred osemnajstimi leti na svojem prvem nastopu v BoÄ?ni. Od takrat je PuĹĄeljc preoblekel in ponosil Ĺže ĹĄtevilne, pri domaÄ?i ĹĄivilji po starem ukrojene kostume Ĺže pokojne ĹĄivilje Marije RoÄ?nik, za priloĹžnostne in zabavne nastope doma in v tujini, pa obleÄ?ejo tudi Ĺže bolj ÂťmodernaÂŤ oblaÄ?ila. VeÄ?er z imenom Oj, lepo je res na

deĹželi, je nalezel z dobro voljo vse nastopajoÄ?e ter obiskovalce.

NavduĹĄena nad videnim in sliĹĄanim je bila tudi mag. Minka JerebiÄ? z ministrstva za kulturo, ki je organizatorjem in nastopajoÄ?im Ä?estitala ob tako izjemnem veÄ?eru ter izrazila veselje ob ljudeh, ki gojijo lepo slovensko pesem in viĹže za duĹĄo in srce. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NepremiÄ?nina je locirana na robu mesta Ĺ oĹĄtanj, k.o. 958 Gaberke, na Kajuhovi cesti 21. Teren je ravninski. Komunalni prikljuÄ?ki vodovod, kanalizacija in elektrika so na parceli. Parceli sta ograjeni s kovinsko ograjo viĹĄine do 2 m.

Predmet prodaje: montaĹžni rastlinjak in kontejner, oboje z opremo in zemljiĹĄÄ?e v izmeri 3.922 m2.

IzhodiĹĄÄ?na neto cena (brez davka) za nepremiÄ?nine in premiÄ?nine skupaj: 137.000 EUR. Postopek prodaje: javno zbiranje ponudb.

Ogled nepremiÄ?nin in premiÄ?nin, ki so predmet prodaje in vpogled v ostalo dokumentacijo je moĹžen po dogovoru. Kontaktna oseba Natalija SoviÄ? Jelenko, tel. 03 8996 640, e-mail: natalija. sovic-jelenko@pvinvest.si.

Vsi zainteresirani za nakup lahko oddate ponudbo v zaprti kuverti v tajniĹĄtvu PV INVEST d.o.o., KoroĹĄka cesta 62b, 3320 Velenje ali po poĹĄti in sicer do Ä?etrtka 23. 11. 2017 do 10. ure, z navedeno oznako na kuverti: PV INVEST, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 62 b 3320 Velenje ODKUP RASTLINJAK (NE ODPIRAJ) Na hrbtni strani kuverte mora biti napisano ime, priimek oz. podjetje in naslov ponudnika. ÄŒe ponudba ne bo oddana v kuverti, ki bo vsebovala navedene oznake oziroma bo prispela prepozno, bo PV INVEST tako ponudbo izloÄ?il in jo vrnil ponudniku.

Odpiranje ponudb bo v petek, 24. 11. 2017. Odpiranje ponudb ne bo javno.

V primeru veÄ? zainteresiranih kupcev bo imel prednost tisti, ki bo ponudil najviĹĄjo ceno. V primeru dveh enakih ponudb se bodo izvedla pogajanja s ponudnikoma. ZavezujoÄ?a ponudba mora biti veljavna najmanj do 15. 1. 2018.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 15

Preventivno cepljenje proti gripi

ÄŒasa ne moremo ustaviti, osteoporozo lahko Ob svetovnem dnevu osteoporoze smo izvedeli veÄ? o druĹĄtvu, ki zdruĹžuje bolnike iz Ĺ aleĹĄke doline Velenje, 20. oktobra – V petek je bil svetovni dan osteoporoze.

Slovensko proslavo so pripravili v soboto v Slovenj Gradcu, udeleĹžili pa so se je tudi Ä?lani DruĹĄtva bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline. Njihova predsednica Janja Rednjak nam je povedala, da se je prireditve udeleĹžilo vseh 18 slovenskih druĹĄtev, ki se zdruĹžujejo tudi v letos 20 let staro Zvezo bolnikov z osteoporozo. Njihov zaĹĄÄ?itni znak je sonÄ?nica, znak, ki ga pogosto uporabljajo tudi v velenjskem druĹĄtvu, ki deluje 12 let.

V druĹĄtvu so veseli, ker se vse veÄ? bolnikov z osteoporozo in tudi tistih, ki te bolezni (ĹĄe) nimajo, vkljuÄ?uje v njihovo delo. Še posebej vesela sem, ker se nam pridruĹžujejo tudi moĹĄki, ne le Ĺženske. Prihajajo, ker imamo res pester program preventivnih aktivnosti. Trudimo se, da pravilno osveĹĄÄ?amo o tej tihi bolezni, za katero mnogi sploh ne vedo, da jih pesti,ÂŤ pripoveduje predsednica ĹĄaleĹĄkega druĹĄtva.

Sedaj imajo 160 Ä?lanov, 60 je res zelo aktivnih. ÂťÄŒe bi si posamezniki dali izmeriti kostno gostoto, bi mnogim postavili diagnozo osteoporoza. Lahko je Ĺže prisotna, a nima nobenih kliniÄ?nih znakov. Mnogi za diagnozo izvedo ĹĄele, ko pride do zloma kosti.ÂŤ Diagnozo postavljajo na veÄ? naÄ?inov, pri vseh pa zmerijo kostno gostoto. ÄŒe je ta zmanjĹĄana in je mikroarhitektura kosti zmanjĹĄani, se poveÄ?a nevar-

15

ZDRAVJE

26. oktobra 2017

nost za zlome. ÂťKostno gostoto merimo s t. i. dexa aparatom, v naĹĄem druĹĄtvu kot presejalni program izvajamo ultrazvok petnice. V referenÄ?ni ambulanti velenjskega zdravstvenega doma meritve izvajajo z raÄ?unalniĹĄko metodo frax. TakĹĄne ambulante res zelo pozdravljamo, saj paci-

Predsednica druĹĄtva Janja Rednjak: ÂťVeseli smo, ker ĹĄtevilo Ä?lanov v druĹĄtvu raste.ÂŤ

ente obravnavajo v celoti. Mnogim odkrijejo bolezen, ko je ĹĄe Ä?as, da sami naredijo veÄ?, da kosti ostanejo moÄ?nejĹĄe. NaĹĄe druĹĄtvo z referenÄ?no ambulanto odliÄ?no sodeluje,ÂŤ ĹĄe izvemo.

V ĹĄaleĹĄkem druĹĄtvu letno pripravijo veÄ? predavanj, na katerih gostijo razliÄ?ne strokovnjake. Letos bodo prvo predavanje po poletnem predahu pripravili 28. novembra ob 18. uri v velenjski mestni knjiĹžnici. Poimenova-

li so ga VeÄ? znam – veÄ? veljam, na pogovor pa so povabili Aleksandro VasiÄ?jević in Ano Ĺ ikman, diplomirani medicinski sestri iz velenjskega zdravstvenega doma. ÂťVse leto izvajamo razliÄ?ne ĹĄportne aktivnosti, pri katerih delamo vaje le do boleÄ?ine.

Zavedamo se, da ne smemo pretiravati, saj ne tekmujemo. Zato se vsak teden dobivamo na jogi, pripravljamo delavnice za duĹĄevno zdravje, plesne vaje in telovadbo. Le mesec in pol letos poleti nismo pripravljali pohodov okoli jezera, sedaj jih spet pripravljamo. Poleg tega naĹĄe Ä?lane seznanjamo s pravilno prehrano, v kateri sta zelo pomembna kalcij in vitamin E. ÂťPrav je, da vsak bolnik posluĹĄa svoje telo in dela tako, kot misli, da mu koristi. V druĹĄtvu mu pri tem pomagamo.

Veliko se pogovarjamo tudi na sonÄ?niÄ?nih Ä?ajankah, ki jih pripravljamo v RdeÄ?i dvorani vsak prvi torek v mesecu od 10. do 12. ure. ÄŒe bi se nam radi pridruĹžili, pridite nanjo,ÂŤ nam ĹĄe pove Rednjakova. Kot tudi, da so letos spomladi izvedli petdnevni preventivni oddih v Radencih, septembra pa na Debelem rtiÄ?u. Število tistih, ki gredo z nami, je prav tako vsako leto veÄ?je. Poleg tega bomo kmalu zaÄ?eli nov program, imenovan ÄŒasa ne moremo ustaviti, lahko pa ustavimo osteoporozo. Potekal bo po vsej Sloveniji.ÂŤ đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Pomembno je skrbeti za svoje zdravje

PriporoÄ?ljivo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okuĹžbam – V javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje za zdaj naroÄ?ili 2000 doz cepiva Tatjana PodgorĹĄek

V minulih dneh se je po Sloveniji zaÄ?elo cepljenje proti gripi, ki ĹĄe vedno velja za najuÄ?inkovitejĹĄi ukrep pred okuĹžbo z virusi gripe. Ti se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ĹĄÄ?iti pred virusi, ki bodo predvidoma kroĹžili v prihajajoÄ?i sezoni. Sestava cepiva za odrasle je to sezono ĹĄtirivalentna, kar je novost, saj se je doslej pri nas uporabljalo le trivalentno cepivo. Za otroke, mlajĹĄe od treh let, pa omenjeno cepivo ni na voljo, zato jih bodo cepili po starem sistemu.

Primarij dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica celjske obmoÄ?ne enote Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, zagotavlja, da je cepljenje koristno, saj ĹĄÄ?iti tako posameznike kot skupnost.

Pri najbolj ogroĹženih skupinah zmanjĹĄuje tveganje za smrt zaraCena cepljenja proti gripi znaĹĄa 14 evrov, za kroniÄ?ne bolnike in starejĹĄe od 65 let 7 evrov, za otroke do tretjega leta starosti pa 12 evrov. di same bolezni ali njenih zapletov. Cepi se lahko vsakdo, razen ljudje, ki imajo dokazano alergijo na sestavino cepiva. Posameznik, ki se cepi, bo pred okuĹžbo zaĹĄÄ?iten Ĺže pribliĹžno dva tedna po cepljenju. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za mlajĹĄe otroke od devet let, ki se prviÄ? cepijo proti gripi, pa sta potrebna dva odmerka.

Cena cepljenja proti gripi znaĹĄa 14 evrov, za kroniÄ?ne bolnike in starejĹĄe od 65 let 7 evrov, za otroke do tretjega leta starosti pa 12 evrov.

V hladnejĹĄih mesecih so pogo-

stejĹĄe tudi pnevmokokne okuĹžbe, saj gripa omogoÄ?i ĹĄirjenje pnevmokokov v kri, moĹžgane in pljuÄ?a. Pnevmokoki pri starejĹĄih najpogosteje povzroÄ?ajo bakteriemiÄ?no pljuÄ?nico, zato Trop Skazova svetuje zlasti starejĹĄim od 65 let, da se cepijo tudi proti

no je bilo v drŞavi cepljenih rekordno malo ljudi – manj kot 70.000 oseb, kar je precej manj kot pred pribliŞno 10 leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do 10 odstotkov ali do 200.000 drŞavljanov.

ÂťAbsolutno priporoÄ?amÂŤ

Vesna Lah, dr. med., spec. spl. med., iz velenjskega zdravstvenega doma pravi, da svetuje cepljenje proti gripi vsem, ĹĄe posebej starejĹĄim od 65 let, kroniÄ?nim bolnikom, mlajĹĄim otrokom, zdravstvenim delavcem, noseÄ?-

Vesna Lah: ÂťNegativno mnenje o cepljenjih je v druĹžbi postalo moderno v zadnjem Ä?asu. Sama ta zdravstveni ukrep svetujem vsem.ÂŤ

omenjenim okuĹžbam.

NaroÄ?ili 2000 doz cepiva

V javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje bodo zaÄ?eli cepiti proti gripi v teh dneh, je povedala Tanja KontiÄ?, pomoÄ?nica direktorja javnega zavoda. Za zdaj so naroÄ?ili 2000 doz cepiva, cepili pa bodo otroke v otroĹĄkih oziroma ĹĄolskih dispanzerjih, odrasle v sploĹĄnih ambulantah, za veÄ?je ĹĄtevilo zaposlenih pa bodo organizirali cepljenje v njihovih delovnih okoljih.

Precepljenost proti gripi se zmanjĹĄuje

V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najniĹžjimi v EU. PrejĹĄnjo sezo-

V velenjskem zdravstvenem domu bodo cepili otroke v otroĹĄkih oziroma ĹĄolskih dispanzerjih, odrasle v sploĹĄnih ambulantah, za veÄ?je ĹĄtevilo zaposlenih pa bodo organizirali cepljenje v njihovih delovnih okoljih. nicam. Tudi med svojimi pacienti opaĹža, da se za ta ukrep odloÄ?a vse manj ljudi. Razlogov za to, pravi, ne pozna, je pa to zaskrbljujoÄ?e tudi za zdravstvene delavce. ÂťTrudimo se z osveĹĄÄ?anjem in upam, da bo odziv letos precej boljĹĄi, kot je bil v minulih letihÂŤ. Ocenjuje, da cena cepljenja verjetno ni najpomembnejĹĄi razlog za slabĹĄi odziv, bolj sploĹĄno mnenje v druĹžbi, ki temu zdravstvenemu ukrepu, ki sicer zagotavlja veliko pozitivnih uÄ?inkov, vseeno ni naklonjeno.

Kot zdravnica in tudi sama se zavzema za vse oblike cepljenja in se tudi cepi. ÂťLjudem, ki imajo kakrĹĄnekoli pomisleke v zvezi z njimi, svetujem, naj se obrnejo na svojega zdravnika, sicer pa jih absolutno priporoÄ?am,ÂŤ je ĹĄe deđ&#x;”˛ jala Vesna Lah.

Bela palica je super Pomembno je tudi, kako skrbeti za svoje zdravje.

Velenje, 19. oktobra – V splet aktivnosti ob roĹžnatem oktobru v Velenju so se vkljuÄ?ili tudi dijaki in dijakinje Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje. Na velenjski promenadi so pred tednom dni postavili stojnici. Na eni so pod mentorstvom predstavnic velenjskega druĹĄtva za boj proti raku prikazali pravilno samopregledovanje dojk, na drugi pa so za prostovoljne prispevke ponudili obiskovalcem roĹžnati sladoled. Posebnost njihove obeleĹžitve meseca boja proti raku dojk je bila pletenina, ki so jo seĹĄili dijaki ĹĄole in z njo oblekli eno od dreves pred ĹĄolo.

Po mnenju dijakinje Nastje Mastnak je pomembno za mlade, da razumejo pomen preventive in se tudi tako seznanjajo z

boleznijo raka dojke. Sicer pa na predavanjih na ĹĄoli pridobijo informacije, kako naj ukrepajo, Ä?e se bolezen pojavi.

Ravnateljica ĹĄole Mateja KlemenÄ?iÄ? je povedala, da poskuĹĄajo dijakom podajati razliÄ?na znanja, med drugim tudi, kako naj skrbijo za svoje zdravje in kdaj ter kako naj ukrepajo, kadar zbolijo. ÂťZato smo se z veseljem odzvali pobudi DruĹĄtva za boj proti raku Velenje in Evropi Donna ter skupaj z znaÄ?ilno roza barvo obleki eno od dreves.ÂŤ Tudi v tem ĹĄolskem letu naÄ?rtujejo veÄ? zdravstvenih predavanj, na katerih bodo poskuĹĄali spodbuditi dijake, da bodo ti sami med vrstniki organizirali preventivne akcije. ÂťDijaki so zelo dovzetni za tisto, kar je uporabno. Ta-

ko pri pouku kot pri interesnih dejavnostih se radi vkljuÄ?ujejo vanje,ÂŤ je ĹĄe povedala KlemenÄ?iÄ?eva.

Po besedah predsednice velenjskega druĹĄtva za boj proti raku Branke Drk je sodelovanje z mladimi na zaÄ?etku malo teĹžje, kasneje pa precej laĹžje, saj so ti zelo odprti in pripravljeni za sodelovanje. ÂťVerjamem, da jih bomo tako izobrazili, ozavestili in jih pripravili na Ĺživljenje. Ĺ˝elimo si, da bi samopregledovanje, skrb za zdravje, zdrav naÄ?in Ĺživljenja vzeli kot svoj naÄ?in Ĺživljenja,ÂŤ je ĹĄe dejala Drkova.

ZakljuÄ?na prireditev ob roĹžnatem oktobru v Velenju bo danes dopoldan (v Ä?etrtek), prav tako na velenjski promenadi. đ&#x;”˛

tp

Ob dnevu bele palice, ki ga obeleĹžujemo 15. oktobra, so v knjiĹžnici Velenje v petek, 20. oktobra, v sodelovanju s Centrom Iris organizirali delavnico za osnovnoĹĄolce o slabovidnosti in slepoti z naslovom Bela palica je

super. Delavnico je izvajala tiflopedagoginja Ana Mohorko. UdeleĹžili so se je uÄ?enci OĹ Livada, podruĹžnice Ĺ kale, od prvega do Ä?etrtega razreda. Spoznavali so svet ne videÄ?ih, kako pristopiti k slepi in slabovidni osebi ter o

posebnem naÄ?inu branja slepih in slabovidnih. Na poligonu z zavezanimi oÄ?mi in z belo palico pa so se za trenutek postavili v vlogo slepe in slabovidne osebe. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

26. oktobra 2017

OddolĹžili so se za poraz v Velenju

VelenjÄ?ani po dolgem Ä?asu pred Celjani

Nogometaťi Krťkega in Rudarja so tekmo 13. kroga namesto v nedeljo odigrali v torek – V nedeljo (16.50) ob jezeru Olimpija

Po tretji zmagi v ligi Seha na Ä?etrtem mestu – Celje z enakim ĹĄtevilom toÄ?k ĹĄesto

Zaradi moÄ?nega deĹžja in poplavljenega igriĹĄÄ?a so nogometaĹĄi KrĹĄkega in Rudarja tekmo 13. kroga namesto v nedeljo odigrali v torek. Gostje so zmagali s 3:0 in se vrnili na tretje mesto, ki so ga v soboto izgubili po zmagi DomĹžal s 3:1 na derbiju kroga v Novi Gorici. Vodilni zadetek je z udarcem z glavo s pribliĹžno sedmih dosegel po podaji Ilja Antonova John Mary. V 38. minuti je sodnik Alen BoroĹĄak iz Spodnjega Dupleka pokazal drugi rumeni napadalcu Nikoli Mandiću (prvega je prejel v

19.). Po njegovi oceni (za domaÄ?e vsekakor prestrogi) je odigral prekrĹĄek za enajstmetrovko. Z izkljuÄ?itvijo je bila gostom olajĹĄana pot od Ĺželene zmage. Ĺ tevilÄ?no premoÄ? so izkoristili Ĺže pet minut zatem, po veliki gneÄ?i pred golovo Ä?rto, ko je Ĺžoga plesala od noge do noge, na koncu pa jo je z metra, dveh Milan Tucić potisnil v mreĹžo.

V nadaljevanju so rudarji s taktiÄ?no zelo dobro igro ne le ohranili rezultat iz prvega polÄ?asa, ampak ga je Mary s svojim drugim golom ĹĄe poviĹĄal. V 75. je

prejel globinsko Ĺžogo od Antonova, pustil za sabo domaÄ?a srednja branilca, nato preigral ĹĄe vratarja Marka Zalokarja, ki mu je pritekel nasproti, in potisnil Ĺžogo v mreĹžo. To je bil njegov Ĺže sedmi letoĹĄnji zadek. Z njimi se je na lestvici strelcev izenaÄ?il z drugim Matejem Poplatnikom (Triglav). NajveÄ? (13) jih je doslej zabil domaÄ?i igralec Miljan Ĺ krbić.

V nedeljo bodo rudarji gostili ĹĄe neporaĹžene vodilne LjubljanÄ?ane, za katerimi zaostajajo za enajst toÄ?k. Gotovo jim bodo poskuĹĄali prizadejati sploh prvi poraz v aktualnem prvenstvu, obenem bi se jim s tem oddolĹžili za petardo (0:5) v petem krogu v StoĹžicah. đ&#x;”˛

S. Vovk

Ĺ marÄ?ani Ĺže jesenski prvaki?

Slovenski podprvaki so si v ligi Seha priigrali drugo zmago zapored. V sredo prejĹĄnji teden so bili v Skopju od podprvaka Makedonije boljĹĄi s petimi goli razlike, v nedeljo pa so prvaka Srbije potopili kar s sedemnajstimi goli razlike (37 : 20), kar je njihova najviĹĄja zmaga v dosedanjih ĹĄestih krogih tega regionalnega tekmovanja.

Uvodne minute proti trenutno najslabĹĄemu moĹĄtvu v ligi niso dale slutiti, da bo to igra maÄ?ke z miĹĄjo. V igri domaÄ?ih (ĹĄe) ni bilo prave zavzetosti in gostje so povedli z 2 : 0. Hitro vodstvo Vojvodine, ki je skupaj z Dinamom iz PanÄ?eva trenutno najslabĹĄe moĹĄtvo v ligi, jih je spodbudilo k nadvse zbrani in odloÄ?ni igri. Predvsem s strelsko najbolj razpoloĹženima MatjaĹžem Brumnom in kapetanon Niko Medvedom so po slabe Ä?etrt ure Ĺže imeli prednost treh golov (7 : 4). Gostje so se jim nato pribliĹžali ĹĄe enkrat, in to v 18. minuti, na 9 : 8. Nato je sledila popolna premoÄ? domaÄ?ih. Ose so dosegle pet golov zaporedoma za prvo prednost s ĹĄestimi goli razlike (14 : 8), do odhoda na odmor pa so jo dvignile na sedem. Zmagovalec je bil znan. Srbski prvak

ni imel niti najmanjĹĄih moĹžnosti za ublaĹžitev poraza, kaj ĹĄele za kaj veÄ?. Trener Ĺ˝eljko Babić je lahko dal veliko veÄ? priloĹžnosti kot na prejĹĄnjih tekmah upom kluba Jerneju DrobeĹžu, Domnu Tajniku (zadnji dan tega meseca bo izpolnil ĹĄele sedemnajst let), Ibrahimu Haseljiću in Miljanu Vujoviću. Vsi so se vpisali med strelce, vratar VujoviÄ? pa je takoj po prihodu na parket navduĹĄil z dvema obrambama zapored.

Ponosen na mlade

Ĺ˝eljko Babić: "NaĹĄi fantje so se odliÄ?no lotili tekme, svojo moÄ? pa so pokazali tudi mladi igralci. Proti Vojvodini se je predstavila prihodnost velenjskega rokometa. Ponosen sem na njih!

Upam, da bodo s svojo kakovostjo nekega dne nastopili tudi v Ä?lanskih reprezentancah. ÄŒe bo tako, bom izredno sreÄ?en, da

sem jim do tam lahko vsaj nekoliko pomagal. Proti srbskim prvakom smo prikazali dobro in Ä?vrsto igro v obrambi, obenem pa potrpeĹžljivo Ä?akali na svoje priloĹžnosti. Razlika v kakovosti ekip je bila oÄ?itna."

Niti v sanjah ‌

Trener Vojvodine BoĹžo Rudić: ÂťNismo upali na zmago, Ä?eprav je ĹĄportno, da si jo ĹželiĹĄ. ZaÄ?eli smo dobro in si Ĺželeli dober rezultat. Da pa bomo doĹživeli tako hud poraz, nismo priÄ?akovali niti v sanjah. S tekme na tekmo se nam ponavljajo napake. Ne razumem, zakaj. ResniÄ?no dobro treniramo, a na tekmah nikakor ne zaigramo po naÄ?rtu. Prejemamo mnogo preveÄ? lahkih golov.

Tako je bilo tudi tokrat.ÂŤ đ&#x;”˛

zmagovalca niti zadetkov (0:0).

PreloŞena tekma med Žalcem in Kozjem bo 4. novembra.

S to zmago so si pod vodstvom trenerja Ramiza SmajloviÄ?a teoretiÄ?no, najbrĹž pa tudi praktiÄ?no, Ĺže zagotovili jesenski naslov. V zadnjem krogu bodo v soboto gostovali pri Odredu, ki je vseh dosedanjih sedem tekem izgubil. Mozirjani pa bodo istega dne (15.00) gostili Ĺ˝alec.

Na prejĹĄnjih dveh tekmah med Zgornje- in SpodnjesavinjÄ?ani ni

bilo zmagovalca. Mozirjani morajo zmagati za vrnitev na prvo mesto. Vendar to ĹĄe ne bi bilo dovolj, hkrati bi morali sosedje izgubiti z Odredom. V takĹĄen Ä?udeĹž, poraz PaÄ?anov, pa seveda nihÄ?e ne verjame, pa Ä?eprav bo Ĺžoga ĹĄe vedno okrogla.

Vrstni red: Ĺ martno 1928 17 (22:6), 2. Mozirje 15 (17:11), 3. Ĺ˝alec (tekma manj) 9 (10:14), 4. Kozje (tekma manj) 0 (7:25). đ&#x;”˛

vos

RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e znova premagalo Ĺžupane

S. Vovk

V pokalu zaÄ?nejo v Kozini Na sedeĹžu Rokometne zveze Slovenije so v ponedeljek izĹžrebali pare 2. kroga ĹĄestnajstine finala pokala Slovenije. Za napredovanje med ĹĄestnajst najboljĹĄih moĹĄtev bodo morali rokometaĹĄi Gorenja premagati RD Ĺ kerjanc Jadran Hrpelje – Kozina, ki je v tej sezoni novinec v 1. B ligi. Nasprotnik aktualnih prvakov Celjanov bo RK IvanÄ?na, prva tako Ä?lan druge najmoÄ?nejĹĄe slovenske lige. Tekme bodo na sporedu 6. decembra.

KoprÄ?ani ĹĄe vedno edini z enim samim porazom Tudi po sedmem krogu v najmoÄ?nejĹĄi slovenski rokometni ligi med ekipami ni velike toÄ?kovne razlike. Na vrhu sta s po desetimi toÄ?kami ĹĄe vedno Krka in Koper. RibniÄ?ani in MariborÄ?ani za njima zaostajajo le za toÄ?ko. Prvo polovico lestvice z osmimi toÄ?kami zaokroĹžujejo z dvema toÄ?kama manj peti Ĺ kofjeloÄ?ani.

V ligi ni veÄ? neporaĹženega moĹĄtva. Edini, ki so doslej doĹživel en sam poraz, so KoprÄ?ani. V 6. krogu so nekoliko presenetljivo izgubili z moĹĄtvom iz RibniĹĄkega polja (30 : 31).

Tudi med ekipami v spodnjem delu lestvice ni velike toÄ?kov-

NogometaĹĄi Ĺ martna so v osmem oziroma predzadnjem krogu medobÄ?inske Ä?lanske lige Golgeter na svojem igriĹĄÄ?u na odloÄ?ilni tekmi za jesenski naslov z goli TomaĹža Velerja z enajstih metrov v 21. minuti ter Davida Trapa (41.) in Semirja Agića (88.) s 3:0 premagali Mozirje in jih z dvema toÄ?kami prednosti zamenjali na prvem mestu. S to visoko zmago so se sosedom oddolĹžili za poraz v 2. krogu z 1:2 v Mozirju, v 5. krogu pa ni bilo

ne razlike. Ĺ esti OrmoĹžani imajo le dve toÄ?ki veÄ? od sedmega Trima in tri od po sedmih krogih najslabĹĄih ekip – LjubljanÄ?anov, DobovÄ?anov in Ĺ marÄ?anov.

V sedmem krogu so bili najbolj prepriÄ?ljivi rokometaĹĄi Kopra, ki so v Dobovi zmagali z dvoĹĄtevilÄ?no razliko (30 : 19).

K moĹĄtvu iz breĹžiĹĄke obÄ?ine so odpotovali oslabljeni. Tekma je bilo dokaj ĹživÄ?na. DomaÄ?i so na klopi zaradi izkljuÄ?itev presedeli osem minut, gostje dvanajst. Dvominutna kazen je doletela tudi gostujoÄ?ega trenerja Veselina Vujovića, tako da so KoprÄ?ani tedaj imeli le ĹĄtiri

igralce na igriĹĄÄ?u. Kljub temu jim visoka zmaga ni uĹĄla. đ&#x;”˛ vos

ÂťNa sreÄ?anjih ni v ospredju rezultat, bolj druĹženje in izmenjava mnenj,ÂŤ so med drugim poudarili udeleĹženci tradicionalne tekme.

Ĺ martno ob Paki, 19. oktobra – Pred tednom dni sta se na nogometnem igriĹĄÄ?u v Ĺ martnem ob Paki na prijateljski tekmi sreÄ?ali ekipi slovenskih Ĺžupanov in RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a RS. To je bilo njihovo tretje zaporedno sreÄ?anje, ki so ga tudi tokrat dobili ÂťnogometaĹĄiÂŤ raÄ?unskega sodiĹĄÄ?a s 7 : 2. Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko

KopuĹĄar, pobudnik sreÄ?anja, je povedal, da rezultat ni bil toliko pomemben, bolj druĹženje ter izmenjava mnenj in izkuĹĄenj. Na pogostitvi v prostorih javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki je to poudaril tudi TomaĹž Vesel, predsednik RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a RS. Pozval je Ĺžupane, da izkoristijo ĹĄport, predvsem no-

gomet, za medsebojno sodelovanje, povezovanje in neformalna druĹženja med razliÄ?nimi ustanovami ter njihovo ravnijo v drĹžavi.

DobrodoĹĄle bi bile tudi mlajĹĄe ekipe. Ob slovesu so si bili enotni, da bodo negovali tradicijo tovrstnih nogometnih sreÄ?anj tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Tp

TAKO so igrali Liga Seha Gazprom, zaostala tekma 5. kroga

6. krog

Gorenje Velenje - Vojvodina 37:20 (19:11)

Gorenje Velenje: Ferlin 2 zadetka, Vujović, ZaponĹĄek; Cehte 4, Medved 2, Haseljić 1, J. Tajnik, OvniÄ?ek 4, DrobeĹž, PotoÄ?nik 5, GolÄ?ar 4 (1), Markotić, Verdinek 3, KleÄ? 1, D. Tajnik, Pejović 3 (3).

Trener: Željko Babić.

Drugi rezultati: Vardar – Zagreb 30:23, Dinamo PanÄ?evo - Celje Pivovarna LaĹĄko 26:37 (11:20), Vojvodina MeĹĄkov Brets 27:26, Nexe – Tatran PreĹĄov 23:27.

Vrstni red: 1. Vardar 18, 2. Brest 12, 3. PreĹĄov 12, 4. Gorenje 10, 5. Zagreb 10, 6. Celje 10, 7. Me-

Gorenje Velenje: Ferlin 6 obr., Vujović 2 obr., ZaponĹĄek 7 obr.; Cehte 4, Medved 6 (1), Haseljić 2, D. Tajnik 2, OvniÄ?ek 2, Toskić, DrobeĹž 3, PotoÄ?nik 3, Markotić 3, Verdinek 3, KleÄ?, J. Tajnik, Brumen 9. Trener: Ĺ˝eljko Babić Drugi rezultati: Celje Pivovarna LaĹĄko – Vardar 28:31 (13:16), Tatran PreĹĄov - Dinamo PanÄ?evo 36:24 (16:13), MeĹĄkov Brest - Nexe 35:23 (14:13), Metalurg – Zagreb 26:32 (12:13).

Metalurg - Gorenje V. 24:29 (14:16)

talurg 6, 8. Nexe 4, 9. PanÄ?evo 3, 10. Vojvodina 3.

7. krog (7. novembra): Gorenje – Zagreb, Celje – Nexe.

Liga NLB, 7. krog Rezultati: Krka - Jeruzalem OrmoĹž 30:19 (15:11), Riko Ribnica - Herz Ĺ martno 28:24 (13:11), Dobova - Koper 2013 23:28 (12:15), Urbanscape Loka - Trimo Trebnje 29:23 (10:11), Maribor Branik - LL Grosist Slovan 29:24 (16:13) Vrstni red: 1. Krka 7 tekem - 10 toÄ?k, 2. Koper 2013 7 - 10, 3. Ribnica 7 - 9. 4. Maribor 7 - 9. 5. Loka 7 - 8, 6. Jeruzalem OrmoĹž 7 - 7, 7. Trebnje 7 - 5, 8.

LL Slovan 7 - 4, 9. Dobova 7 - 4, 10. Šmartno 7 – 4.

Prva Liga Telekom Sl., 13. kr.

KrĹĄko – Rudar 0:3 (0:2) Strelci: John Mary (33., 74.), Milan Tucić Rudar: Pridigar, PuĹĄaver, Bolha, VukliĹĄević, PiĹĄek, Antonov, Tucić, Trifković (od 78. Vizinger), Bijol, Radić (od 65. ÄŒrnÄ?iÄ?), Mary (od 84. Markovskyy); trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Olimpija - Triglav 3:0 (0:0), Celje - Aluminij 1:2 (1:0), Gorica - DomĹžale 1:3 (1:1), Maribor - Ankaran Hrvatini 1:0 (1:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 33, 2. Maribor 31, 3. Rudar 22, 4. DomĹžale 19, 5. Gorica 19, 6. KrĹĄko 15, 7. Aluminij 13, 8. Celje 12, 9. Triglav 8, 10. Ankaran H. 6.

NaĹĄ Ä?as, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 17

Ĺ portni objekti so odliÄ?no zasedeni ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zgledno skrbi zanje, za vzdrĹževanje namenja precej sredstev Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju je kar nekaj ĹĄportnih objektov, ki so v lasti ObÄ?ine. Nekatere upravljajo krajevne skupnosti in druĹĄtva, za druge pa sredstva za njihovo vzdrĹževanje namenjajo neposredno iz obÄ?inskega proraÄ?una.

Veseli jih, da so vsi objekti odliÄ?no zasedeni, pravijo, za nekatere pa je zanimanja celo veÄ?, kot je na voljo terminov. Ĺ portna dvorana je zasedena vse popoldneve in skoraj vse vikende od avgusta do maja.

V njej trenirajo razliÄ?ne selekcije ĹĄportnih klubov. ObÄ?ina jim

vsak mesec omogoÄ?i 70 ur brezplaÄ?nega najema dvorane. Skorajda pa ni kluba, ki bi potreboval veÄ? ur. V njej potekajo tudi tekme mlajĹĄih selekcij in Ä?lanskih ekip. V dvorani TVD Partizan v prvi vrsti poteka rekreacija. DruĹĄtva plaÄ?ujejo 8 evrov za eno uro najema. Cena je bolj kot ne simboliÄ?na, saj z njo ne zberejo dovolj, da bi lahko poravnali osnovne obratovalne stroĹĄke, kaj ĹĄele vlaganja. Kljub temu pa so poleti v dvorani uredili steni pod obema koĹĄema.

V Pilon Centru obÄ?ina plaÄ?uje obratovalne stroĹĄke, na nogometnem igriĹĄÄ?u pod vilo Ĺ iroko pa

poleg obratovalnih stroĹĄkov plaÄ?ajo tudi koĹĄnjo. Prav tako v Tresimirjevem ĹĄportnem parku, v katerem so letos dokonÄ?ali baliniĹĄÄ?e. Obratovalne stroĹĄke plaÄ?ujejo tudi na rokometnem igriĹĄÄ?u.

â?ą

Decembra zaÄ?enja deseto sezono drsaliĹĄÄ?e.

ÄŒeprav je bilo v zadnjem Ä?asu nekaj vpraĹĄanj povezanih z delovanjem drsaliĹĄÄ?a v prihajajoÄ?i zimski sezoni, so v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj odloÄ?eni, da mu 'pridrsajo' tudi deseto sezono. Na rokometnem igriĹĄÄ?u bodo drsaliĹĄÄ?e odprli decembra. đ&#x;”˛

Velenjski petankarji spet med najboljĹĄimi Velenje, 21. oktobra – DruĹĄtvo petanke Velenje je v soboto organiziralo tradicionalni turnir v petanki, imenovan Zlata jesen. Lep sonÄ?en jesenski dan je privabil mnoge tekmovalce iz slovenskih druĹĄtev, kakor tudi druĹĄtva iz sosednje Avstrije in seveda HrvaĹĄke. Tekmovalo je 58 igralcev, ki so se borili po sistemu nakljuÄ?nega izbora, tako da so se med seboj pomeĹĄali igralci razliÄ?nih klubov iz Slovenije in sosednjih drĹžav. Po konÄ?anem tekmovanju so bili uspeĹĄno in pozitivno preseneÄ?eni nad tem sistemom igranja in Ĺže napovedali snide-

Na turnirju, imenovanem Zlata jesen, je bilo med najboljĹĄimi kar 5 Ä?lanov velenjskega druĹĄtva.

nje v naslednjem letu za ta prijateljski turnir. Igrali so po naÄ?inu ŠvicarjaÂŤ; 5 obratov po 45 minut in en obrat. Na koncu je bilo zasluĹženo izbranih 12 igralcev, ki so se borili za polfinale in finale. Med najboljĹĄimi posamezniki je bilo tudi pet Ä?lanov

Zmagali na Jadranskih atletskih susretih Med kozjanskimi sadovnjaki

Atletika Na krosu tokrat VelenjÄ?ani ekipno drugi V soboto, 14. oktobra, je KAK Ravne organiziral tradicionalni

Kegljanje Prvi domaÄ?i poraz Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v 5. krogu doĹživeli prvi domaÄ?i poraz. BoljĹĄi od domaÄ?inov so bili igralci Korotana, ki je povratnik iz 1. B lige.

DomaÄ?ini so sreÄ?anje zaÄ?eli zelo nervozno, luÄ?aji pa niso zadevali kegljev, kot so si igralci zamislili. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so vse toÄ?ke izgubljali v zadnjih petih luÄ?ajih, takrat, ko bi morali biti najbolj zbrani. Vse te napake so se pojavljale Ĺže v igri prvega para, ki sta le iztrĹžila toÄ?ko in domaÄ?ine povedla v vodstvo za 7 kegljev. Pravi domaÄ?i polom se je

Jump in seveda domaÄ?i klub iz ÄŒrne gore – AK Mornar Bar. Pionirji in pionirke so se pomerili med sabo v osmih atletskih disciplinah: teku na 60, 300 in

miÄ?no in ekipno, tokratni zmagovalec sreÄ?anj pa so bili atleti in atletinje Atletskega kluba Velenje. Najpomembneje pa je bilo sreÄ?anje in druĹženje mladih

600 m, skoku v viĹĄino in daljino, metu vortexa in krogle ter ĹĄtafeti 4 x 100 m.

Tekmovanje je potekalo posa-

iz razliÄ?nih drĹžav in okolij, navezovanje stikov, v Ä?emer so vsi zmagovalci in je vsak nagrajen z đ&#x;”˛ medaljo.

51. kros obÄ?inskih reprezentanc.

VelenjÄ?ani so sestavili dobro ekipo, ki se je odliÄ?no borila in nabirala toÄ?ke za mestno reprezentanco Velenja. Po letoĹĄnjem laskavem naslovu drĹžavnih prvakov v krosu, ki je bilo marca pri nas, je bilo tokrat toÄ?k dovolj za 2. mesto. Naslov prvakov so odnesli domov tekaÄ?i iz Celja.

NajuspeĹĄnejĹĄi posamezniki so bili: Gal Golob, 2005, 1. mesto, Tinkara MiklavĹžin, 2004, 2. mesto, Alja Trupej, 2003, 2. mesto, Sandra Ĺ merc, 2003, 3. mesto, MatevĹž SuĹĄec, 2002, 3. mesto, Nea Meh, 2002, 1. mesto, Teodor MajcenoviÄ?, 1999, 2. mesto.

zaÄ?el na zaÄ?etku igre drugega para. Ĺ˝e po prvem setu je bil domaÄ?i trener prisiljen napraviti menjavo, novi igralec pa ni mogel nadomestiti izgubljenih kegljev. Tako so gostje povedli z rezultatom 3 : 1 z razliko 34 kegljev. Ĺ oĹĄtanjÄ?anom je tako ostalo ĹĄe upanje na zmago, seveda pa bi morala domaÄ?ina osvojiti obe toÄ?ki in pokriti razliko v kegljih. Ko so po prvem setu domaÄ?ini povedli in razliko zniĹžali le na 3 keglje, je bilo upanje na domaÄ?o zmago ĹĄe veÄ?je. Toda v drugem setu so se spet pojavile zaÄ?etne teĹžave, ki so jo gostje pridno izkoristili ter tako priĹĄli do nepriÄ?akovane zmage. Takoj po

tekmi je domaÄ?i strateg predsedniku kluba ponudil svoj odstop. Po tem porazu so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zdrsnili po lestvici na ĹĄesto mesto. Zaradi drĹžavnega prvenstva v sprintu bo naslednje kĂłlo prvo soboto v novembru. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pa bodo imeli dovolj Ä?asa, da si opomorejo od nepriÄ?akovanega poraza. Naslednji nasprotnik bo ekipa Ĺ pedicije RCM iz ÄŒrne na KoroĹĄkem.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 5. krog Ĺ oĹĄtanj : Korotan 2 : 6 (3218 : 3241) Ĺ oĹĄtanj: Jug – 533 (0), PintariÄ? – 548 (1), SeÄ?ki – 99 – Kramer – 426 – 525 (0), HasiÄ?iÄ? – 521, PetroviÄ? – 522 (1), ArnuĹĄ – 569 (0).

Jesen je lepa, iz kateregakoli zornega kota jo opazujeĹĄ. Je barvita, radodarna s sadovi, temperature so ĹĄe ravno pravĹĄnje za gibanje v naravi in potrebno je samo povabilo vanjo. Ĺ˝e osemnajst let zapored v dokaj neokrnjeni del naĹĄe prelepe Slovenije iz Kozjanskega parka s sedeĹžem v Kozjem vabijo na zaÄ?etek oktobra, ko se dogaja marsikaj.

ZaÄ?ne se prvo nedeljo v oktobru s pohodom Med kozjanski-

iz druĹĄtva Petanke Velenje, ki so osvojili eno prvo mesto, dve drugi in dve tretji mesti. Sezona turnirjev pa ĹĄe ni konÄ?ana; sledita ĹĄe dva druĹžabna turnirja, in sicer Martinov turnir v Mariboru in BoĹžiÄ?ni turnir v Ljubljani. đ&#x;”˛

Po hribih

valoviti pokrajini. Ob starodavni hruĹĄki tepki smo prisluhnili opisu njenih lastnosti ter se v nadaljevanju poti ustavili v starem negovanem sadovnjaku. Letina je letos skromna in sadeĹžev je bolj za vzorec, pa vseeno so nas popeljali v naĹĄe Âťdobre stare Ä?aseÂŤ. Z veseljem smo prisluhnili sadjarskemu strokovnjaku Adrijanu in predstavnici Kozjanskega parka. Oddahnili smo se pri TuristiÄ?ni kmetiji JuriÄ?ko v Bu-

gatili s podanim znanjem spremljajoÄ?ega biologa DuĹĄana KlenovĹĄka. Spotoma smo nagovorili ĹĄesterico, da je objela pomlajeno najdebelejĹĄo lipo v Sloveniji. ÂťNa okoÂŤ je njen obseg skoraj deset metrov! Pot smo sklenili pod gradom in nekateri smo se podali ĹĄe v njegovo notranjost, kjer Ĺživi druĹžina KlakoÄ?ar. Ogledali smo si notranjost, ki kliÄ?e po obnovi z izjemo strehe, ki je k sreÄ?i nova. Po klepetu smo se

Kolona pohodnikov je bila letos zelo dolga.

mi sadovnjaki, ki je izveden ob vsakem vremenu. ÄŒe je to lepo, kot je bilo letos, je to ĹĄe dodatna spodbuda in garancija za odpravo na zelo lepo in zanimivo pot.

Pravzaprav je to posebna uÄ?na pot, saj se planinskim vodnikom pridruĹžijo raznovrstni strokovnjaki s podroÄ?ja naravnih ved.

Letos smo se zbrali pod skrivnostnim Bizeljskim gradom, kjer se nas je v sonÄ?nem jutru zbralo skoraj sto petdeset udeleĹžencev iz vseh koncev domovine. Po pozdravnih govorih in napotkih za varno pot smo se najprej podali do kriĹžiĹĄÄ?a razliÄ?nih oznaÄ?enih poti in jo nadaljevali v smeri Vlke peÄ?ine. Tu smo prisluhnili zanimivim pripovedim o navadah davnih prednikov. Razgledali smo se po Ä?udoviti pokrajini, na gosto posajeni s sadnimi drevesi in vinogradi, v katerih dozori okusno grozdje. Skrbni vinarji ga predelajo v Ĺžlahtno kapljico, saj je tu podnebje podobno mediteranskemu, v katerem uspevajo tudi fige in drugi sadeĹži, znaÄ?ilni zanj.

Ustavili smo se pri razvalinah cerkve sv. Marjete, ob katerih so nas seznanili z njeno zgodovino.

Pot smo nadaljevali do osrednjega OreĹĄja in se razgledovali po

kovju, pouĹžili okusen golaĹž ter moĹĄt ali ĹĄe starino. Z obnovljeno energijo smo spet vijugali med vinogradi in pri vinarstvu BabiÄ? ter imeli kaj videti in sliĹĄati. Gospodinja je bila ÂťKmetica leta 2015ÂŤ, posebnost domaÄ?ije pa je med drugim tudi velika zbirka majolik iz vsega sveta in iz preteklih Ä?asov. Brez degustacije vin ni ĹĄlo in kroĹžno pot smo obo-

veÄ? kot zadovoljni poslovili, obogateni s stkanimi novimi prijateljskimi vezmi ter si zaĹželeli nasvidenje na prihodnjih tovrstnih pohodih. Vsa zahvala usluĹžbencem ustanove Kozjanski park in PD Atomske toplice iz PodÄ?etrtka ter planinskemu vodniku Ivanu Ĺ alamonu. Ĺ e se vidimo! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

PROD A MEH JA KMETI A J 041 8 NIZACIJE SKE 13 94 9

VSE ZA 1. NOVEMBER! 1,17 â‚Ź

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

AK Mornar iz Bara je bil tokratni domaÄ?in 6. Jadranskih atletskih sreÄ?anj, ki so potkala med 6. in 8. oktobrom Tekmovanje je postalo tradicionalno, Ĺže ĹĄesto zapored, za atlete in atletinje kategorije U16 (do 16 let).

Skupna ideja ASK Splita in AK Mornara iz Bara je prerastla v tradicijo in stalno poveÄ?evala ĹĄtevilo udeleĹžencev sreÄ?anja.

To leto je tako prviÄ? na tekmovanju nastopil tudi klub iz Srbije – Top Jump, ki ga vodi legendarni skakalec v viĹĄino Dragutin TopiÄ?

(238 cm).

Na tekmovanju, ki je potekalo v soboto, 7.

10. 2017, so se sreÄ?ale reprezentance klubov iz Slovenije – AK Velenje, BIH – AK Sarajevo, HrvaĹĄke – ASK Split, Albanije – Skadar, Srbije – Top

17

Ĺ PORT

26. oktobra 2017

SVEÄŒA SUPER MOJCA

PESEK 25 kg ZA GROBOVE 4,50 â‚Ź ZEMLJA ZA GROBOVE

20 l 2,20 â‚Ź

Z vami in za vas!

ÄŒEBULÄŒEK SEMENSKI

500 g 1,60 â‚Ź

RDEÄŒI PTUJSKI HOLANDSKI RUMENI 250 g 0,85 â‚Ź ÄŒESEN SEMENSKI PTUJSKI 250 g/3,00 â‚Ź RDEÄŒI 500 g/5,20 â‚Ź SLOVENSKA JABOLKA SADJARSTVA TURN! Dobite jih tudi v kmetijskih trgovinah!

NaĹĄ Ä?as, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

26. oktobra 2017

Dobro delo potrjujejo rezultati Šoťtanj, 18. oktobra – Ena od pomembnejťih dejavnosti gasilcev je delo z mladimi. V vseh ťtirih ťoťtanjskih gasilskih druťtvih so pri tem zelo uspeťni, kar potrjujejo rezultati, ki jih mladi gasilci dosegajo na drŞavnih tekmovanjih. Župan Darko Menih je

Popravilo gasilske lestve bo stalo 137.000 evrov

Ĺ˝upan je za izvrstne mlade gasilce in njihove mentorje pripravil sprejem. (Foto: arhiv ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj)

za najuspeĹĄnejĹĄe tekmovalce in njihove mentorje v sredo pripravil sprejem, jim Ä?estital in podaril prenosne polnilnike mobilnih naprav. ÄŒestital je gasilcem pri-

pravnikom iz Lokovice, ki so na drĹžavnem kvizu gasilske mladine aprila letos osvojili 1. mesto, drĹžavni prvaki pa postali septembra letos tudi v gasilski orienta-

ciji, ter mladinkam PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto in mladincem Lokovice, ki so na istem tekmovanju osvojili 2. oziroma 3. mesto. đ&#x;”˛

terenske preventivne akcije tudi na lokalni ravni ter opozoriti javnost na teĹžave v zvezi z varnostjo peĹĄcev ter na ustrezno ravnanje.

Tega se zavedajo tudi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, zato so se odzvali pobudi Javne agencije RS za varnost v prometu. V dopoldanskem Ä?asu so za uÄ?ence prvih razredov pripravili uÄ?ni sprehod, na katerem so ti v praksi spoznavali, kako pravilno preÄ?kajo prehod za peĹĄce in kako morajo biti opremljeni, da so v prometu vidni. Vsak uÄ?enec je prejel tudi odsevno telo, enega pa so podarili ĹĄmarĹĄkemu Ĺžupanu Janku

đ&#x;”˛

mkp

mkp

Kocbekov dom na KoroĹĄici pogorel do tal

Delili odsevna telesa Ĺ martno ob Paki – Aktivnosti v okviru nacionalne preventivne akcije za veÄ?jo varnost peĹĄcev, ki je poteka z naslovom Posveti mi pozornost, so v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki izvedli Ä?lani obÄ?inskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, DruĹĄtva ljudske tehnike Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnja osnovna ĹĄola.

Statistika varnosti peĹĄcev v lanskem letu na nacionalni ravni ni spodbudna, saj je umrlo 22 peĹĄcev, 134 pa je bilo huje poĹĄkodovanih. Letos je stanje precej boljĹĄe, vendar je treba vsekakor okrepiti preventivo in

Ĺ oĹĄtanj – Popravilo gasilske avtolestve PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto bo stala kar 137.000 evrov. To pa je toliko, da tega druĹĄtvo samo ne bi zmoglo. Na pomoÄ? jim bosta priskoÄ?ila Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj z 61.650 evri in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj s 50.000 evri. DruĹĄtvo bo dodalo manjkajoÄ?ih 25.350 evrov. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj skrbi, da so druĹĄtva dobro opremljena, vsa ĹĄtiri imajo odliÄ?en avtopark. V zadnjih dveh letih so sredstva namenjali za nakup osebne zaĹĄÄ?itne opreme gasilcev. Letos in prihodnje leto pa bo ĹĄel denar za lestev, s Ä?imer so se strinjali tudi v obÄ?inskem gasilskem poveljstvu.

Materi z otrokoma se je iz goreÄ?ega doma uspelo reĹĄiti, s helikopterjem so jih prepeljali v bolniĹĄnico LuÄ?e, 20. oktobra – V petek je do tal zgorela priljubljena postojanka planincev, Kocbekov dom pod KoroĹĄico na obmoÄ?ju LuÄ?.

V Ä?asu poĹžara so bili v koÄ?i trije tuji drĹžavljani, 41-letna drĹžavljanka Poljske, stanujoÄ?a na obmoÄ?ju Zadra na HrvaĹĄkem, in njena mladoletna sinova, ki so v koÄ?i nameravali prespati.

V tako imenovani 'zimski sobi', ki je za obiskovalce odprta ves Ä?as, Tudi v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki odgovorni skrbijo za preventivo peĹĄcev, sploh najranljivejĹĄih udeleĹžencev v prometu.

KopuĹĄarju, ki se je zelo razveselil obiska. V veÄ?ernih urah so Ä?lani omenjenega sveta za preventivo in druĹĄtva ljudske tehnike odsev-

na telesa delili tudi mimoidoÄ?im ter jih opozarjali na pomen varnega ravnanja v prometu. đ&#x;”˛

Jerneja Žagar

POLICIJSKA kronika Velenje, 18. oktobra – Topli jesenski dnevi so k poveÄ?ani aktivnosti privabili tatove koles. V sredo sta v Velenju izginili dve. Iz skupnih prostorov stanovanjskega bloka na PreĹĄernovi je nekdo ukradel moĹĄko gorsko kolo znamke Lombardo Ä?rno-oranĹžne barve.

Na Kraigherjevi ulici pa je pravega lastnika z nepoĹĄtenim menjalo moĹĄko gorsko kolo znamke Ciyrus.

TrÄ?il v delavca Velenje, 19. oktobra – V Ä?etrtek je na Celjski cesti voznik osebnega avtomobila trÄ?il v delavca, ki je usmerjal promet. V nesreÄ?i je utrpel laĹžje telesne poĹĄkodbe.

V prejĹĄnjem tednu so policisti poleg te obravnavali ĹĄe ĹĄest prometnih nesreÄ? z gmotno ĹĄkodo.

V cvetliÄ?arno po denar Ĺ martno ob Paki, 19. oktobra – V Ä?etrtek je v Ĺ martnem ob Paki neznani mlajĹĄi moĹĄki iz blagajne v cvetliÄ?arni, medtem ko je prodajalka za hip odĹĄla iz prodajnega prostora, ukradel nekaj gotovine.

Podobno tatvino so dan pred tem obrav-

navali v trgovini z oblaÄ?ili na Polzeli. Tudi v tem primeru je neznani storilec, mlajĹĄi moĹĄki, ki je slabo govoril slovensko, izkoristil odsotnost prodajalke in iz blagajne ukradel denar.

Drzna tatvina na FinŞgarjevi Velenje, 20. oktobra – V petek je do drzne tatvine priťlo na FinŞgarjevi. Dve predrzni Şenski sta okradli starejťo gospo, ki je okrevala po teŞki bolezni. Ukradli sta ji 5.500 evrov. To sta storili tako, da jo je ena od njiju zamotila, druga pa ji je medtem iz omarice v kuhinji ukradla kuverto z gotovino.

Udaril in obrcal ga je Velenje, 20. oktobra – V Paki pri Velenju je priĹĄlo do nasilnega ravnanja. Znanec je znanca udaril v obraz, pri Ä?emer je ta padel.

Na tleh leĹžeÄ?ega je obrcal in ga laĹžje poĹĄkodoval. ÄŒaka ga kazenska ovadba.

Nasilna brata

Velenje, 18. oktobra – V sredo je v lokalu Pit Stop gost napadel gosta. Napadeni je na policijski postaji krťitev prijavil. O viťini kazni za napadalca pa se bo izrekel prekrťkovni organ.

Vpitje, pok, nato padec Velenje, 20. oktobra – V petek je policiste poklicala Ĺženska, ki je na KidriÄ?evi cesti sliĹĄala moĹĄkega, kako vpije, za tem pa je sliĹĄala pokanje. Policisti so dogajanje preverili in ugotovili, da je vinjen moĹžakar plezal Ä?ez ograjo in padel. Pri tem se je poĹĄkodoval. Zanj so poskrbeli zdravstveni delavci.

PrestraĹĄil jo je sosedov pes Velenje, 21. oktobra – V soboto je na SonÄ?nem

Prometna nesreÄ?a s pobegom Gornji Grad, 23. oktobra – Na relaciji avtocestni izvoz Ĺ entrupert–Gornji Grad je v ponedeljek okoli 6. ure zjutraj priĹĄlo do prometne nesreÄ?e s pobegom. V njej je nastala gmotna ĹĄkoda. Voznik neznanega vozila je med voĹžnjo oplazil levi bok vozila citroen jumper in odpeljal, ne da bi ustavil.

đ&#x;”˛

Zasegli bel prah in tovorno vozilo Velenje, Ĺ˝alec 23. oktobra – Pri hiĹĄni preiskavi so policisti v ponedeljek VelenjÄ?anu zasegli tri alu zavitke z belim prahom, digitalno tehtnico in veÄ? tablet.

V Veliki PireĹĄici pa so Ĺžalski policisti dopoldne zasegli tovorno vozilo 37-letnemu vozniku, vozil ga je brez vozniĹĄkega dovoljenja.

Velenje, 21. oktobra – V soboto ponoÄ?i sta se v lokalu In brata znesla nad gosti, jih na-

Iz POLICISTOVE beleĹžke Gost napadel gosta

dlegovala, enega od njih pa tudi pretepla.

Pretepeni je poiskal zdravniĹĄko pomoÄ?. Policisti ju bodo ovadili za kaznivo dejanje nasilniĹĄtva.

griÄ?u sosedov pes prestraĹĄil sosedo. Ta se je zaradi tega udarila. Ker pes ni bil ustrezno zavarovan, bo krĹĄitelj prejel odloÄ?bo prekrĹĄkovnega organa.

Grozil, da bo vse pobil Velenje, 21. oktobra – V soboto so se policisti ukvarjali z obÄ?anom z Dobrne, ki je v Ĺ aleku partnerju VelenjÄ?anke grozil, da bo vse pobil. Policisti so se z njim Ĺže pogovorili, kak pogovor pa ga ĹĄe Ä?aka.

Za nasilnega moĹža ukrep prepovedi pribliĹževanja Velenje, 22. novembra – Policisti so v nedeljo moĹžu, ki Ĺže dalj Ä?asa izvaja psihiÄ?no in fiziÄ?no nasilje nad Ĺženo, izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja.

BrezplaÄ?ni preventivni zimski pregledi osebnih vozil SPV Mestne obÄ?ine Velenje in MIC Ĺ olskega centa Velenje vabita v sredo, 8. novembra, od 11. do 13. ure, v delavnice MIC (KoroĹĄka cesta 62 a, Velenje) na brezplaÄ?ne preventivne zimske preglede osebnih vozil. Vabljeni, da tudi sami preverite brezhibnost svojega vozila.

JOGU

A DJ A RT I IZ SLO VENSKEGA S

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

Kolesa (ĹĄe kar) kradejo

so naĹĄli plastenko z vnetljivo tekoÄ?ino. To je 41-letnica v dobri veri, da je v njej voda, nameravala prekuhati na plinskem ĹĄtedilniku. Pri tem je priĹĄlo do vĹžiga tekoÄ?ine. 41-letnica, ki jo je ogenj poĹĄkodoval po obrazu, vratu, prsnem koĹĄu in rokah, je plinski ĹĄtedilnik takoj ugasnila, vnetljivo tekoÄ?ino pa poskuĹĄala odstraniti iz objekta, pri Ä?emer pa se je najverjetneje del tekoÄ?ine polil, tako da je celoten prostor zajel ogenj.

Vsi trije so se uspeli reĹĄiti iz goreÄ?ega prostora. S helikopterjem so jih prepeljali v bolniĹĄnico. Po prvih podatkih znaĹĄa povzroÄ?ena ĹĄkoda okoli 300.000 evrov. Preiskava teÄ?e v smeri suma storitve kaznivega dejanja povzroÄ?itve sploĹĄne nevarnosti.

NaĹĄ Ä?as, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

26. oktobra 2017

19

Gnesti je treba zaÄ?eti zgodaj OÄ?e in trener svetovnega prvaka v kastingu Marko VertaÄ?nik veliko pozornosti posveÄ?a delu in vzgoji mladih ribiÄ?ev in gasilcev Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ni imel veliko Ä?asa.

Jaz pa tudi ne. Pa sva pri kavi ob ribiĹĄkem domu v Ĺ oĹĄtanju v eno minuto spravila 120 sekund. Polovica jih je pripadla ribiÄ?em, polovica gasilcem. To dvoje je bilo namreÄ? tisto, zaradi Ä?esar sva se z Markom VertaÄ?nikom iz Ĺ oĹĄtanja sploh sreÄ?ala. Marko gradi na temeljih. Na mladih. Z mladimi gasilci se njegovo Ĺživljenje prepleta Ĺže dvajset let, ribiÄ?em pa se je pridruĹžil, ko je bil ĹĄe sam zelo mlad, pri njih pa vztraja Ĺže petintrideset.

Kaj bova ÂťobdelalaÂŤ najprej?

Naj povem jaz, je predlagal. Pa sva zaÄ?ela pri ribiÄ?ih. Glede na kraj sreÄ?anja bi bilo skoraj nespodobno, Ä?e bi bilo drugaÄ?e, glede na doseĹžke njegovega sina Tima, svetovnega mladinskega prvaka v kastingu (suha ribiĹĄka disciplina) in nosilca naslova svetovnega Ä?lanskega podprvaka, pa ĹĄe bolj.

Zanimanje za ribiĹĄtvo v Ĺ oĹĄtanju naraĹĄÄ?a tudi zaradi njega in njegovega sina. Seveda tudi zaradi dobrega dela ribiĹĄke druĹžine.

ÂťLetos smo se prviÄ? povezali z osnovno ĹĄolo in za uÄ?ence pripravili neke vrste ribiĹĄko pripravnico, ĹĄolo ribiĹĄtva.ÂŤ Obiskujejo jo bodoÄ?i klasiÄ?ni ribiÄ?i in bodoÄ?i ĹĄportni ribiÄ?i, ki bodo trnke (uteĹži) metali bolj na suhem. ÂťKasting je specifiÄ?na disciplina.

Zanjo se otrok rodi vsake toliko Ä?asa. Mi bomo predvsem lovili.

Veliko jih je, ki imajo to raje.ÂŤ ObiÄ?ajno se ribiÄ?ija prenaĹĄa iz roda v rod. Po navadi je dedek tisti, ki pripelje vnuka. V Ĺ oĹĄtanju pa imajo zdaj kar nekaj otrok, katerih starĹĄi in stari starĹĄi niso bili ribiÄ?i. ÂťTo je fenomen v celotnem slovenskem prostoru. Iz kakĹĄnega testa so, pa bo pokazala pomlad.ÂŤ Kaj pa on? ÂťTudi meni je bila veÄ?ja strast loviti in mi je ĹĄe zdaj.

Nisem pa nikoli tekmoval. Bolj sem se igral. Ampak Ä?e imajo mladi veselje s kastingom, bom paÄ? z njimi tudi pri tem. Sin tudi mene spodbuja, da bi poskusila skupaj tekmovati, a se ĹĄe nekako nisem odloÄ?il. Za zdaj ostajam z njim samo kot tisti, ki ga spodbuja in trenira.ÂŤ NajbrĹž ni povsem enostavno

biti oÄ?e in trener v eni osebi? Velikokrat Ä?ustva naredijo svoje. A da se da, kaĹžejo vrhunski rezultati. ÂťRes je takrat, ko sva skupaj na poligonu, to druga pesem kot takrat, ko nisva tam. Velikokrat pade tudi kaka huda beseda. Toda Ä?e hoÄ?eĹĄ biti vrhunski, Ä?e hoÄ?eĹĄ doseÄ?i to, kar sva dosegla s sinom oziroma kar smo dosegli, ker Tima podpira vsa druĹžina, brez tega ne gre.ÂŤ Po Timu se zgleduje Ĺže tudi njegov deset let mlajĹĄi brat. ÂťZanimiva pa je bila Ĺžena. Ko smo zaÄ?eli, ni hotela o kastingu niti sliĹĄati. Ko sem prviÄ? sodil in je bila zraven, se je deset minut najprej Ä?udila, kaj eni poÄ?nejo, potem pa odĹĄla.

Danes pa je najbolj zvesta navijaÄ?ica, zagovornica in spodbudnica. S tem Ĺživi cela druĹžina.

Vsi smo padli v to. UĹživamo v tem, kar delamo.ÂŤ Ĺ˝ivijo v Florjanu. Ĺ˝e okolica njihovega doma nazorno kaĹže, s Ä?im se ukvarjajo. Tik ob hiĹĄi imajo urejen poligon za kasting.

Na njem je Tim kalil svoje znanje na poti do svetovnega prvaka. DruĹžine, ki se sprehajajo tam mimo, pridejo in vÄ?asih

Oven 21. 3. - 20. 4.

kdo tudi poskusi kak met. ÂťAmpak so ĹĄe srameĹžljivi. VeÄ?krat pa pride kdo ob ribiĹĄki dom, kjer s sinom opraviva glavne treninge. Zanima jih, kako poteka. Kasting je bil vÄ?asih v Ĺ oĹĄtanju zelo dobro poznan, za kar je imel velike zasluge danes Ĺžal pokojni Vlado MeĹĄiÄ?, tudi sam vrhunski tekmovalec. Potem pa je vse zamrlo. Zdaj skuĹĄamo ta ĹĄport spet oĹživiti.ÂŤ Zaposlen je v TeĹĄu. Dela na izmene. ÂťVeliko je usklajevanja, a se da.ÂŤ S srcem namreÄ? dela tudi pri gasilcih. Ĺ˝e vrsto let je glavni mentor mladim. Pravi sicer, da bolj ÂťadministrativenÂŤ, a mu je to kar teĹžko verjeti. PresreÄ?en je, ker so se letos ĹĄtiri desetine iz matiÄ?nega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj - mesto uvrstile na drĹžavno tekmovanje. ÂťZagotovo je to zgodovinski doseĹžek,ÂŤ preprosto pravi. đ&#x;”˛

Marko VertaÄ?nik: ÂťZgodovinski doseĹžek je tudi to, da so se kar ĹĄtiri mlade gasilske ekipe uvrstile na drĹžavno prvenstvo.ÂŤ

Na obzorju so spet srÄ?ne teĹžave, ki bodo zasenÄ?ile vse druge v vaĹĄem Ĺživljenju.

Partnerju povejte, da vam mora posvetiti veÄ? Ä?asa. Bodite neĹžni in pozorni, obresti bodo najmanj dvojne! Ĺ˝al se v naslednjih dneh na drugih podroÄ?jih niÄ? ne bo premaknilo z mrtve toÄ?ke, poznalo se bo, da se bliĹžajo krompirjeve poÄ?itnice.

Ob tem boste spoznali, da ste vredni veÄ? in da si tudi zasluĹžite veÄ?. Pri delu vas Ä?aka uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da niste ravnali prav. Prvi znaki tega bodo vidni Ĺže v teh dneh. Sobota bo naporna, a zveÄ?er boste izjemno zadovoljni sami s sabo. To boste povedali tudi na glas.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Nekaj brezskrbnih dni je za vami. Ĺ e dobro, saj veste, da potrebujete spremembe.

Predolgo ste namreÄ? capljali na mestu. Zavedati se boste zaÄ?eli tudi, da se za vas res sreÄ?no obdobje konÄ?uje. Postali boste prestraĹĄeni, saj si v prihodnosti sploh ne znate predstavljati, kako bi bilo, Ä?e se vam sluÄ?ajno sedanje Ĺživljenje sesuje v prah. Morda pa gre le za prehodno krizo, ki bo minila, ko bodo naporni dnevi mimo. A do takrat je ĹĄe nekaj tednov, zato se vzemite v roke in zdrĹžite. Predvsem pa bodite bolj kritiÄ?ni do sebe in svojega dela. ÄŒe se boste dokazali, vas bodo hitro gledali skozi drugaÄ?ne oÄ?i.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

V sluĹžbi se bo zapletlo ĹĄe bolj, kot ste priÄ?akovali. Ne boste mogli biti ne mirni in ne zadovoljni. Tudi pregled trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti vam bo povzroÄ?il precej skrbi. Zato boste toliko bolj previdni, ko se boste pogovarjali z nadrejenimi.

VÄ?asih je res bolje, da ste tiho, saj vam lahko priÄ?kanje bolj ĹĄkodi, kot pa pomaga.

Sploh, Ä?e je vse na tako trhlih nogah, kot trenutno pri vas je. Pomirilo vas ne bo niti zagotovilo nekoga, ki ve, kaj se dogaja, da se bo vse izteklo v vaĹĄo korist. Partner bo zelo razumevajoÄ?, kar vam bo ogromno pomenilo. Zdravje? ÄŒutili boste, da nimate prave moÄ?i, a hujĹĄega ne bo. PoÄ?itnice bodo kot nalaĹĄÄ?, da odklopite.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Ĺ e pred jutriĹĄnjim dnem boste dokazali, da ĹĄe niste za v staro ĹĄaro. Iskreno se ga boste razveselili. Verjemite, da so tudi vaĹĄi najbliĹžji resniÄ?no veseli za vas, saj ste bili zadnje Ä?ase precej brez volje in Ĺživljenjskega elana. Ne boste pa se ĹĄe mogli otresti obÄ?utka, da vam pogosto drugi narekujejo tempo Ĺživljenja, kar vas bo vedno bolj motilo. Sprijaznite se raje, da drugaÄ?e ne gre in se nehajte upirati. Zdravstvenih teĹžav, vsaj resnih, ne boste imeli. Vseeno pa vas bo pogosteje kot sicer bolela glava. A vzrok bodo srÄ?ne teĹžave, saj boste na tem podroÄ?ju ĹĄe vedno zelo razdvojeni. Srce bi eno, glava vam veleva drugo.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Z bolj pustimi jesenskimi dnevi v sebi ne boste veÄ? Ä?utili pravega veselja. Tudi energije ne boste imeli toliko kot Ä?ez poletje. Zajelo vas bo maloduĹĄje, ki bo posledica nezadovoljstva s tem, kar se vam zadnje dni dogaja tako v sluĹžbi kot doma. Ĺ˝e pred tedni ste vedeli, da bo tako, kot trenutno je, saj se vedno bojite tega mrakobnega dela leta. Najhuje bo, ker sploh ne boste veÄ? toÄ?no vedeli, kaj si pravzaprav Ĺželite. Ĺ˝al ni le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Pomagati vam bo moral nekdo od bolj izkuĹĄenih. Ne odlaĹĄajte s proĹĄnjo, sicer vam bo zmanjkalo Ä?asa. Ĺ e denarni priliv, ki ga ĹĄe ne priÄ?akujete, vas ne bo razveselil.

Devica 24. 8. - 23. 9.

SreÄ?a bo na vaĹĄi strani. Vse vam bo ĹĄlo od rok. ÄŒe ne boste storili stare napake, bo lepo obdobje trajalo, sicer se boste kmalu spet znaĹĄli v zaÄ?aranem krogu starih teĹžav, ki vas res utrujajo. Ne odstopajte od zaÄ?rtanega, Ä?etudi ne bo lahko. Tudi pri delu ne. Precej zahteven projekt vam bo uspelo dokonÄ?ati v nekaj dneh, z izdelkom pa boste res zadovoljni. NavduĹĄili boste tudi nadrejene. Zadovoljstvo se vam bo risalo na obrazu, vidno bo Ĺže od daleÄ?. Ne Ä?udite se, ko bo nekdo odkrito pokazal, da vam uspeha ne privoĹĄÄ?i.

VpraĹĄajte se raje, zakaj ga sploh prenaĹĄate, saj Ĺže dolgo ni veÄ? vaĹĄ prijatelj. ÄŒe se boste obrnili na ljudi, ki to so, bo vse tako kot mora biti.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

RazÄ?istili boste veliko dilemo, ki jo boste imeli sami s seboj. Ugotovili boste, da se ob tem ne smete preveÄ? ozirati na mnenja drugih. Sploh, ker veste, da delate prav. Komentarjev tistih, ki vam doslej ĹĄe nikoli niso pomagali, pa tudi ne jemljite preresno. ÄŒetudi pri tem morda nimajo v mislih niÄ?esar slabega, vas njihove besede preveÄ? zadenejo. PomoÄ? prijatelju se vam bo kmalu obrestovala. Iskrena in radodarna bo.

Na svoji koĹži boste obÄ?utili, kako moÄ?no drĹži rek, da se dobro z dobrim vraÄ?a. Pri vas se veÄ?krat zgodi, da se vam zdi, da je dobrota sirota, zato boste toliko bolj zadovoljni.

Tim je svoje znanje na poti do svetovnega prvaka kalil na domaÄ?em poligonu v Florjanu.

Ĺ korpijon 24.10. - 22. 11.

od 27. 10 do 9. 11.

- 28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v TopolĹĄici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vroÄ?evod do TopolĹĄice; - Franjo Bartolac, takratni predsednik Slovenske demokratiÄ?ne zveze Velenje, je 29. oktobra 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjske vlade; - upravni odbor Rudnika lignita Velenje je na seji 30. oktobra 1953 sklenil predlagati delavskemu svetu izgradnjo 30 druĹžinskih hiĹĄic v novem naselju Jezero med velenjsko kinodvorano in KaliĹĄnikovo hiĹĄo; - 29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo Pogorelić iz Zagreba; - 31. oktobra 1942 se je v Migojnicah pri Ĺ˝alcu rodil funkcionar in banÄ?ni delavec JoĹže Veber, doma iz Velenja;

- 31. oktobra praznujejo tudi banÄ?niki in njihovi varÄ?evalci, saj ta dan od leta 1924, ko so na zboru hranilnic v Milanu sprejeli tak sklep, velja kot mednarodni dan varÄ?evanja; - zadnji dan meseca vinotoka v Sloveniji praznujemo kot dan reformacije; gre za verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeliÄ?anov, ker pa je reformacija pustila globoke sledove v slovenski knjiĹževnosti in v slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik slovenske besede in s tem vsega slovenskega naroda; PrimoĹž Trubar, ki je bil vnet zagovornik reformacije, je namreÄ? tudi avtor prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika ter tudi prvi, ki je zapisal besedo Slovenec; zaÄ?etnik reformacije oziroma pobudnik za spremembe v Ĺživljenju takratne katoliĹĄke cerkve je bil nemĹĄki duhovnik Martin Luther, ki je leta 1517 na vrata grajske cerkve v Wittenbergu nabil svojih znamenitih 95 tez, s katerimi je sproĹžil gibanje, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope; - Ob prevzemu oblasti v Ĺ oĹĄtanju je imel ĹĄoĹĄtanjski Narodni svet poleg predsednika ĹĄe 13 odbornikov; 1. novembra 1918 je

Vsi okoli vas se bodo pogovarjali o tem, kam bodo ĹĄli v Ä?asu jesenskih poÄ?itnic, vam pa ne bo do takih pogovorov. Vseeno vam bo, kateri dan v tednu je in kaj vse naj bi ĹĄe poÄ?eli v prihodnjih. Ĺ˝e nekaj Ä?asa se namreÄ? vse vaĹĄe misli vrtijo le okoli vas in vaĹĄih Ä?ustev. Ĺ˝elite si ljubezni in pozornosti, pri tem pa ste sami storili nekaj korakov, ki vse to odvraÄ?ajo od vas. Niste verjeli, da vam partner ne bo odpustil. Sedaj veste, da vam ne bo, zato se zaÄ?nite pogovarjati z njim tudi o prihodnosti, ki morda ne bo veÄ? skupna. Bolj pazite na svoje zdravje. Letos je nevarnost, da ob menjavi letnih Ä?asov zbolite, zaradi obilice stresa ĹĄe toliko veÄ?ja.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Velenjski grad (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Narodni svet prevzel obÄ?insko upravo mesta Ĺ oĹĄtanj kot zaÄ?asna oblast; predsednik sveta dr.

Fran Mayer je zaÄ?el uradovati kot Ĺžupan, Narodni svet pa kot obÄ?inska uprava; mestna obÄ?ina je tako preĹĄla iz nemĹĄkih v slovenske roke; - 1. novembra leta 1918 je VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek podpisal odlok o poviĹĄanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaĹĄko oblast na Spodnjem Ĺ tajerskem, kar je bilo nadvse pomembno za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo; - 2. novembra 1971 so zaÄ?eli pouk na osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca v Velenju; - 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podruĹžnice DruĹĄtva rudarskih in metalurĹĄkih inĹženirjev in tehnikov

sveÄ?ano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov; za njegov sedeĹž so doloÄ?ili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje po ĹĄestdesetih letih ĹĄe vedno zalo uspeĹĄno deluje; - 5. novembra 1996 so na seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje svetniki potrdili odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center; - 8. novembra 2000 je Velenje v spremstvu takratnega naÄ?elnika sanitete slovenske vojske JoĹžeta Prislana obiskala visoka delegacija nemĹĄke vojaĹĄke sanitetne sluĹžbe; - 9. novembra 1978 je velenjska RdeÄ?a dvorana od celjskega Izletnika zaÄ?asno prevzela v upravljanje Rekreacijsko-turistiÄ?ni center Golte nad Mozirjem. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Kot kaĹže, boste v naslednjih dneh precej zdoma. Malce se boste bali, kako bo to prenesel partner, a je strah odveÄ?. Ob vrnitvi vam bo pripravil prijetno preseneÄ?enje in vam polepĹĄal kar nekaj dni. Ĺ˝al pa vam ne bo najbolje sluĹžilo zdravje, zato boste partnerjeve drobne pozornosti skoraj spregledali. Paziti morate predvsem na prehrano, saj je velika moĹžnost, da boste imeli teĹžave z Ĺželodcem. Takoj, ko vam bo Ä?as dopuĹĄÄ?al, zaÄ?nite lenariti. Pri tem pozabite na vse, tudi na slabo vest do najbliĹžjih. VÄ?asih jo ustvarite sami, druĹžina namreÄ? dobro ve, da tudi vi potrebujete odklop. Partner bo tokrat res zelo razumevajoÄ?, spravljal vas bo v dobro voljo.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

V naslednjih dneh boste nehote imeli velik vpliv na potek dogodkov, ki bodo vam in vaĹĄi druĹžini spremenili prihodnost. ÄŒe boste dovolj samozavestni in niti za trenutek ne boste pokazali svoje ranljivosti, vam bo uspelo. Ker pa vaĹĄa samozavest trenutno ni najviĹĄja, to ne bo Ä?isto lahko. Nikoli niste bili dober igralec, a kot kaĹže, vas je Ĺživljenje sedaj dovolj utrdilo, da obvladate tudi to. Kmalu boste spet takĹĄni, kot vas imajo vsi radi. Dobrovoljni in prepriÄ?ljivi. Od ponedeljka dalje se boste tudi poÄ?utili fantastiÄ?no, Ä?esar ne boste skrivali. Na ljubezenskem podroÄ?ju vas Ä?aka mrtev teden. Partner bo ĹĄe naprej odtujen, vi pa ne boste vedeli, zakaj je takĹĄen. PoÄ?akajte ĹĄe malo, pa vam bo vse jasno.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Zaradi neprestane napetosti boste kar nekaj naslednjih dni sitni in slabovoljni. NajbliĹžji bodo opazili, da vas ĹĄe vedno skrbijo zadeve iz preteklosti, pa Ä?eprav o njih ne boste govorili na glas. Pomagali vam bodo razumeti na prvi pogled nerazumljivo.

Bolelo vas bo, ker vas bo na cedilu pustil Ä?lovek, ki ste ga imeli za iskrenega prijatelja. Ko gre za denar, se lahko zgodi marsikaj. Ljudje se popolnoma spremenijo in toÄ?no to se bo zgodilo v vaĹĄem primeru. V prihodnje pa bodite manj radodarni. Partnerju tokrat raje ne povejte vsega, sicer boste posluĹĄali ĹĄe njegove oÄ?itke. Bili bi upraviÄ?eni, a jih ne Ĺželite posluĹĄati. Lekcija je bila dovolj boleÄ?a.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

V ljubezni bo ob koncu tedna priĹĄlo do hujĹĄih nesporazumov. Ni reÄ?eno, da jih bosta s partnerjem tokrat hitro zgladila. Napetost bo precejĹĄnja, dnevi bodo verjetno bolj tihi kot ne. A bolj, ko se bo nabiralo, teĹžje bo zadevo razreĹĄiti, zato ne kuhajte mule in se raje lotite teĹžav tam, kjer so nastale. Ljubosumje bo stvari le ĹĄe poslabĹĄalo, zato ga potlaÄ?ite, Ä?etudi se ga ne boste mogli otresti. ObÄ?utek, da vam partner marsikaj zamolÄ?i, pa je Ĺžal pravi. Dokaz boste dobili v teh dneh. Najprej boste prizadeti, potem Ĺžalostni, na koncu pa zelo jezni. Nobenega od teh Ä?ustev ne tlaÄ?ite v podzavest. ÄŒe vam bo laĹžje, kriÄ?ite. Tokrat boste imeli veÄ? kot dovolj razlogov zato!

Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

26. oktobra

06.00 06.10 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.35 14.30 15.00 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.50 01.25 01.50 02.15 03.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.25 08.40 09.15 09.40 09.50 10.15 11.25 12.15 15.25 16.20 16.50 17.50 20.05 21.00 21.35 23.15

23.55 01.00 02.30

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 13.05 13.20 14.25 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 22.25 23.25 23.50

Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Čudež pri Kobaridu, dok. film Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava Prava ideja: Grafika Gracer Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek Zu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Češko stoletje, češka nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka: Zadrega, ris.

Svet živali, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Pri Slonovih, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Zlatko Zakladko: Muzej na Stari gori Krila upanja, kratki dok. f.

Bober, izob. odd.

Na lepše Kino Fokus Slovenski magazin Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Koda, izob. odd.

Zapeljevanje pogleda: Irwin Hišica v preriji, am. nad.

Rokomet (M) - prijateljska tekma - Slovenija : Hrvaška, pren. iz Ljubljane Srce sveta: Koloradski narodni parki, am. dok. ser.

Ambienti Nevarna metoda, kopr. f.

Slovenska jazz scena: 19. Jazz Cerkno: Žan Tetičkovič in Big band RTV Slovenija z gosti (Vlatko Stefanovski, Theodosii Spassov, Filip Novosel, Marko Črnčec, Milan Nikolič) Glasbeni spoti Rokomet (M) - prijateljska tekma - Slovenija : Hrvaška, posn. iz Ljubljane Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Oddbods, ris.

Divja brata Kratt, ris.

TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 36. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 24. del TV prodaja Gorski zdravnik, 8. sez., 6. del TV prodaja Trdoglavci, 1. sez., 8. del Padli angel, 1. sez., 1. del Gospodarica zlata, 1. sez., 25. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 37. del Gorski zdravnik, 8. sez., 7. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 35. del Kmetija 24UR zvečer Klub srečnih ločenk, 1. sez., 5. del Črni seznam, 3. sez., 17. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 10. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Telesna aktivnost skozi dan Pop Corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2518. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

26. oktobra 2017

Sobota,

27. oktobra

06.05 07.00 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.40 01.15 01.40 02.35

06.30 07.00 07.05 07.10 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.25 08.40 09.25 09.55 10.20 11.05 13.25 14.30 15.15 15.45 16.10 17.00 18.00 19.05 20.05 21.45 23.15 00.35 01.15

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Večnost v minljivosti Profil Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

Med valovi Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Denar, fran.-švic. f.

Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik,slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Telebajski, lutkovna nan.

Pri Slonovih, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Hrček Miha, ris.

Bine: Čarovnije Lahko noč, Frank, kratki igr. f.

Invazivne živali, izob. odd.

Bleščica, odd. o modi Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Migaj raje z nami, odd. za razgibano življenje Mostovi - Rojstvo knjige v Dolnji Lendavi, igr. TV film Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Male sive celice The Sapphires, avstral. f.

Kdo bi vedel, zabavni kviz Polnočni klub: Kako napisati »hit«?

Popšop Glasbeni spoti, zabavni kanal

28. oktobra

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Bukvožerček: Zgodba o dveh kozah 07.05 Biba se giba, ris.

07.25 Kljukec s strehe, ris.

07.50 Studio kriškraš: Strahulja 08.10 Ribič Pepe 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.45 Firbcologi 09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice 10.05 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.15 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 10.45 Kitajska iz zraka, am.-kit. dok.

11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti 15.05 Skrivnosti kraterja dinozavrov, brit. dok. odd.

16.00 Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izob. f.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Dnevi evropske kulturne dediščine 17.50 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, sat. inf. odd.

21.40 Skrivnost jezera, kopr. nad.

22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Zimsko spanje, kopr. f 02.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 03.55 Info-kanal

06.30 07.00 08.55 09.50 11.10 12.10 12.50 14.10 15.30 15.50 16.25 17.00 18.20 19.15 19.30 20.05 21.55 22.40 23.20 01.20 01.55 02.05 03.15 04.10

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.30 7.55 8.50 9.05 10.20 10.50 11.50 12.05 13.05 13.20 14.25 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.15 22.50 22.55 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.35 00.00

24UR, pon.

OTO čira čara Smrkci, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Resnične ljubezni, 1. sez., 37. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 1. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 25. del TV prodaja Gorski zdravnik, 8. sez., 7. del TV prodaja Trdoglavci, 1. sez., 9. del Padli angel, 1. sez., 2. del Gospodarica zlata, 1. sez., 26. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 38. del Gorski zdravnik, 8. sez., 8. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 36. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Sestrstvo potujočih hlač 2, ameriški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2517. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Vesele Štajerke 2. del, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.45 7.55 8.15 8.25 8.50 9.15 9.35 10.00 10.15 11.10 12.05 12.50 13.05 13.45 16.10 17.55 18.55 18.58 20.00 22.05 22.20 0.45 2.50

08.25 08.55 09.00 09.40 10.05 10.10 11.10 12.20 12.45 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 21.30 23.00 00.00 00.25

10 domačih Najboljše jutro Dober dan Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, pren. iz Söldna Hišica v preriji, am. nad.

Med valovi Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, pren. iz Söldna Čudovita Japonska, jap. nan.

Sladkanje z Rachel Allen Čarokuhinja pri atu Avtomobilnost Hišica v preriji, am. nad.

Večer v Palladiumu (II.) Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Lars ima punco, kan.-am. f.

Zvezdana Popšop Če je to vse, koncert Tinkare Kovač Bleščica, odd. o modi Glasbeni spoti Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, posn. iz Söldna Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, posn. iz Söldna Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, risanka Telebajski, risanka Mala miška Mia, risanka Mašine strašljivke, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Grozni Gašper, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka Ninja želve, risanka Ben 10, risanka Čudežna ura Yo Kai, risanka TV prodaja Ljubke lažnivke, 5. sez., 7. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 8. del Zabeljeno po ameriško, 1. sez., 2. del TV prodaja Londonska kuhinja Rachel Khoo Sestrstvo potujočih hlač 2, ameriški film Turbo, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Agent Ryan, ameriški film Avto karaoke Ranč ljubezni, ameriški film Srce iz črnila, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Ali veš, kaj ješ?

Ustvarjalne iskrice (216), Morje, ujeto v kozarec Napovedujemo Popotniške razglednice, Vietnam Vesele Štajerke 2. del, ponovitev Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža: ans. Mira Klinc, skupina Pop'n'dekl Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2519. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Koncert skupine AVE: V soju luči, 2. del Jutranji pogovori Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

29. oktobra

07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.20 08.35 08.45 08.55 09.20 09.45 10.00 10.10 10.40 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.15 22.45 00.35 01.10 02.05

Telebajski, lutk. nan. Čarli in Mimo, ris.

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Niko, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Dinotačke, ris.

Leonardo, ris.

Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Tabaluga, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin, ang. nan.

Bobri, anim. f Ozare Obzorja duha: Brat Perry Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zab. odd.

McLintock, am. f.

Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, šp. nad.

Zgoraj brez: Prof. dr. Adam Summers Poročila, šport, vreme Tek je svoboda, dok. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

Ponedeljek, 30. oktobra

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.45 7.55 8.15 8.25 8.50 9.15 9.40 10.05 10.20 11.15 12.10 12.50 13.05 14.00 16.10 18.00 18.15 18.55 18.58 20.00 22.45 23.30 2.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, risanka Telebajski, risanka Mala miška Mia, risanka Mašine strašljivke, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Grozni Gašper, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka Ninja želve, risanka Ben 10, risanka Beyblade, risanka TV prodaja Ljubke lažnivke, 5. sezona, 9. del Ljubke lažnivke, 5. sezona, 10. del Zabeljeno po ameriško, 1. sezona, 3. del TV prodaja Ženska džungla, 1. sezona, 6. del Srce iz črnila, ameriški film Skrivnostni varuhi gozda, ameriški film Avto karaoke Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Hiša na pečini, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Ali veš, kaj ješ?

09.40 2518. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Pogledi svetniške skupine Vsi v isto smer – Sever 10.20 2519. VTV magazin 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Aktualno: O duševnem zdravju 11.45 Koncert Aleksandra Mežka: Ljubljana po Londonu 13.05 Skrbimo za zdravje: Telesna aktivnost skozi dan 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (215):Jesenska skodelica 18.20 Nanovo, Kako do študentskega dela?

18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Mira Klinc, skupina Pop'n'dekl 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn: MI2, Ditka 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Sreda,

31. oktobra

1. novembra

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Sladko življenje z Rachel Allen 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres? Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: 500 let reformacije Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi Trubar in glasba, MePZ Cantemus Kamnik, Matjaž Šček in Gregor Klančič Profil Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Dan reformacije – 500 let od začetka reformacije Lutrov zločin - kako je Rim hotel zatreti reformacijo, dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Umetni raj: Prenovljena Slovenska kinoteka 30. Festival Radovljica 2012: SAM, klarinetist Mate Bekavac Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

05.45 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro 09.10 Dan reformacije – 500 let od začetka reformacije 10.05 Pot, dok. sprehod po Trubarjevih krajih 11.05 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Brat Perry 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Princ na belem konju, f.

15.15 Kanape, odd. TV Lendava 16.00 Dan reformacije, pren. prazničnega bogoslužja iz Ljubljane 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Močne korenine, navdih za prihodnost, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Utrinek: Zdrava juhica 18.05 Poldi, ris.

18.10 Niko, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.05 Katarina Luter, nem. f.

22.00 Protestantizem, dok. f.

22.55 Poročila, šport, vreme 23.20 Spomini: Božidar Gorjan, dok.

02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 03.20 Info-kanal

06.10 Dnevnikov izbor 07.00 Dobro jutro 09.15 Močne korenine, navdih za prihodnost, dok. odd.

09.55 Wolfgang A. Mozart: Rekviem v d-molu, K. 626 11.20 Vem!, kviz 11.50 Umetni raj: Prenovljena Slovenska kinoteka 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Zgoraj brez: Prof. dr. Adam Summers 14.35 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.40 Ribič Pepe 16.00 Male sive celice 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Tipično slovensko: kozolci, dok. f.

17.55 Novice 18.00 Utrinek: Druga violina 18.05 Dinotačke, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 20.05 Film tedna: Polina, fr. f.

22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Sveto in svet 23.15 Tipično slovensko: kozolci, dok. f.

23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme 01.25 Info-kanal

08.30 08.50 09.00 09.20 09.30

17.05 18.05 19.20 20.00 20.55 22.00 23.10 00.40 01.40

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Penelopa, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Pri Slonovih, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris. Čarli in Lola, ris.

Zverinice prijateljice, glasb. pravljica Sporočilo v steklenici Med odmorom, avstral. nan.

Adrenalinci, dok. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Kako napisati »hit«?

Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Hišica v preriji, am. nad.

Primož Trubar, slov. nad.

Nagelj, jap. nad. Čez planke: Po poteh Luthra Goljufija, dan. nad. Časnik, hrv. nad.

Kaj počnemo v mraku, f.

Nočemo belega kruha, dok. f.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.40 7.45 8.15 8.30 8.30 9.25 9.55 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.55 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 23.10 0.05 1.00 1.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Tačke na patrulji, risanka Mašine strašljivke, risanka Sabrina, risanka TV prodaja Sabrina, risanka Resnične ljubezni, 1. sez., 38. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 2. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 26. del TV prodaja Gorski zdravnik, 8. sez., 8. del Trdoglavci, 1. sez., 10. del Padli angel, 1. sez., 3. del Gospodarica zlata, 1. sez., 27. del Resnične ljubezni, 1. sez., 39. del Gorski zdravnik, 8. sez., 9. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 37. del Kmetija Kmetija Klub srečnih ločenk, 1. sez., 6. del Črni seznam, 3. sez., 18. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 11. del Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2519. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn: MI2, Ditka Napovedujemo Pikin studio 1 Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Ob dnevu reformacije Regionalne novice Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje ANS Štrk, ponovitev 1. dela Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

05.55 07.00 10.15 10.40 11.20 12.05 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.00 21.55 22.00 22.55 23.35

06.20 Duhovni utrip: Večnost v minljivosti 06.35 Glasbena matineja 06.35 31. tekmovanje slovenskih godb 06.55 R. Savin: Čajna punčka, odlomki iz baleta - Orkester SF in Aleksandar Spasić 07.25 Koda, izob. odd.

08.00 Dnevi evropske kulturne dediščine 08.25 Hišica v preriji, am. nad.

09.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, pren. iz Söldna 11.00 Žogarija 11.30 Čudovita Japonska, jap. nan.

12.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, pren. iz Söldna 14.10 Čudovita Japonska, jap. nan.

14.50 Čez planke: Spodnja Saška 16.00 Zvezdana 16.50 Ambienti 17.45 Hišica v preriji, am. nad.

18.45 Novi sosedje, dok. odd.

19.10 Z glasbo in s plesom 19.10 Zapojte z nami: F. Chopin, F. Liszt (1969), Otroški zbor GŠ Franca Šturma 19.25 Les Sylphides, balet v izvedbi dijakov SGBŠ Ljubljana 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Zaključna prireditev 52. Festivala Borštnikovega srečanja, pren. iz SNG Maribor 21.25 Pogovor s Sašo Pavček, dobitnico Borštnikovega prstana 21.40 Bužec on, bušca jaz, TV-prir. predstave 22.55 Skrivnost, brit. nad.

23.50 Bučke, sat. inf. odd.

00.20 Vikend paket 01.40 Glasbeni spoti 02.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, posn. iz Söldna 04.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, posn. iz Söldna 05.15 Glasbeni spoti

Torek,

01.10 01.35 02.00 02.55

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.45 07.55 08.05 08.25 08.30 09.05 09.30 10.15 11.15 12.05 14.40 16.10

21.35 22.45 23.45 00.10

06.30 07.00 07.05 07.10 07.30 07.40 07.55 08.00 08.25

21.50 00.15 01.10

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Pri Slonovih, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Gumbek in Rjavček, ris.

Zverinice prijateljice, glasb. pravljica Sporočilo v steklenici Mulčki, ris.

Med odmorom, avstral. nan.

Mulčki, ris.

Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Žogarija Hišica v preriji, am. nad.

Zaključna prireditev 52. Festivala Borštnikovega srečanja, posn. iz SNG Maribor Sladkanje z Rachel Allen Village Folk, dok. ser.

Zgodovina arhitekture, dok. ser.

Letni koncert ob 60-letnici: Otroški in mladinski zbor RTVS, Ansambel Janeza Dovča in člani Simfoničnega orkestra RTVS Novi sosedje, dok. odd. Čarokuhinja pri atu: Češka kuhinja Hišica v preriji, am. nad.

Primož Trubar, slov. nad.

Nagelj, jap. nad. Človek ali robot, fr. dok. odd.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Ljudski pevci in godci) Fanny, am. f.

Večer v Palladiumu (II.) Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.40 7.45 8.15 8.30 8.30 9.25 9.55 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.55 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.55 0.45 1.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Tačke na patrulji, risanka Mašine strašljivke, risanka Sabrina, risanka TV prodaja Sabrina, risanka Resnične ljubezni, 1. sez., 39. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 3. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 27. del TV prodaja Gorski zdravnik, 8. sez., 9. del Trdoglavci, 1. sez., 11. del Padli angel, 1. sez., 4. del Gospodarica zlata, 1. sez., 28. del Resnične ljubezni, 1. sez., 40. del Gorski zdravnik, 8. sez., 10. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 38. del Kmetija Preverjeno Klub srečnih ločenk, 1. sez., 7. del Črni seznam, 3. sez., 19. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 12. del Zvoki noči

09.55 10.35 11.25 12.45 13.25 13.50 14.35 16.15 16.45 17.05 18.05 19.15 20.00 20.55

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved 09.40 Ob dnevu reformacije 10.40 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 11.10 11.35 12.00 15.30 15.55 16.55 17.15 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.05 21.35 22.05 00.05 00.30

Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Skrbimo za zdravje: Telesna aktivnost skozi dan Dotiki gora: Slovenija nad Ohridom Videostrani, obvestila Napovedujemo Pikin studio 2 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Koncert skupine AVE: V soju luči, 2. del Kmetijski razgledi Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Pod svobodnim soncem.

Gledališka igra Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

06.30 07.00 07.05 07.10 07.30 07.40 07.55 08.00 08.25 08.30 09.05 09.30 10.10 11.00 12.00 14.05 15.40 17.05 18.05 19.05 19.25 19.50 20.05 21.10 22.00 22.35 00.20 02.20

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Telebajski, lutk. nan.

Pri Slonovih, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Zverjasec, ris. film Zverinice prijateljice, glasb. pravljica Sporočilo v steklenici Med odmorom, avstral. nan.

Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Kanape, odd. TV Lendava Hišica v preriji, am. nad.

Duhec, mlad. celovečerni f.

Planet Zemlja, koprod. dok. f.

Vikend paket Hišica v preriji, am. nad.

Primož Trubar: Moji ljubi Slovenci, slov. nad.

Pogled na ... Prešernov spomenik v Ljubljani, dok. odd.

Nagelj, jap. nad. Žrebanje Lota Izgubljeni raj, Arvo Pärt, kopr. f.

Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Llewyn Davis, kopr. f. Če je to vse, koncert Tinkare Kovač Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.40 7.45 8.15 8.30 9.25 9.55 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.55 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, risanka Tačke na patrulji, risanka Mašine strašljivke, risanka Sabrina, risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 40. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 4. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 28. del TV prodaja Gorski zdravnik, 8. sez., 10. del Trdoglavci, 1. sez., 12. del Padli angel, 1. sez., 5. del Gospodarica zlata, 1. sez., 29. del Resnične ljubezni, 1. sez., 41. del Gorski zdravnik, 9. sez., 1. del 24UR vreme 24UR UEFA Liga prvakov: Liverpool Maribor 22.55 Klub srečnih ločenk, 1. sez., 8. del 23.50 Črni seznam, 3. sez., 20. del 0.45 Ljubke lažnivke, 5. sez., 13. del 1.40 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.45 09.50 10.50 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.55 22.15 23.15 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš: So kače res strupene?

Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Kmetijski razgledi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Ob dnevu reformacije Videostrani, obvestila Napovedujemo Pikin studio 3 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz glasbenega arhiva: Koncert BIG BAND orkestra Slovenske vojske in Vlatko Stefanovski Dotiki gora: Storžič 20 let hospica v Velenju, ponovitev pogovora Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 21

FUREDI, Frank: MoÄ? branja: od Sokrata do Twitterja od – odrasli / 02 - KnjiĹžniÄ?arstvo Frank Furedi (1947), po rodu MadĹžar, je doktoriral na londonski univerzi in je Ĺže vrsto let profesor sociologije na angleĹĄki univerzi Kent v Canterburyju. Do sedaj je napisal Ĺže veÄ? odmevnih knjiĹžnih del, kot so Paranoidno starĹĄevstvo, Terapevtska kultura, Politika strahu in Zapravljeno: zakaj ĹĄola ne izobraĹžuje veÄ?. V svojih delih se poglobljeno ukvarja s pojmom strahu in ĹĄirĹĄim pomenom znanja v Ä?loveĹĄki druĹžbi, s pomenom Ä?lovekove humanistiÄ?ne izobrazbe in s

pomembnostjo njenega pouÄ?evanja. V svojem zadnjem delu MoÄ? branja pa predstavlja kritiÄ?en pogled na spremembe bralne kulture skozi zgodovino vse do 21. stoletja.

V knjigi MoÄ? branja prikaĹže avtor zgodovinski pregled kulture, pomen in vpliv branja ter njegovo spreminjanje od antiÄ?nih Ä?asov (Sokrata) do digitalnih medijev (Twitter). Skozi pisanje celovito zajame zgodovino branja, veÄ?plastno analizira razliÄ?ne tipe bralcev in branja ter vseskozi primerja razliÄ?na mnenja o branju skozi zgodovino. Argumentirano in s konkretnimi primeri pojasnjuje moÄ? in pomen branja v razliÄ?nih obdobjih vse do danes, ko se vnoviÄ? razpravlja o dejavnikih, ki vplivajo na vse bolj klavrno podobo branja in na upadajoÄ? pomen bralne kulture. Kljub tehnoloĹĄkemu napredku in internetni dobi je branje knjig nekaj, kar po Furedijevem mnenju ohranja svoj kulturni in druĹžbeni pomen. NamreÄ?, Furedi zagovarja tezo, da se med prebiranjem kakovostne literature Ä?lovek kultivira, socializira, zato ima izvorni in konstitutivni pomen za ĹĄirĹĄi kulturni, ekonomski in politiÄ?ni napredek Ä?loveĹĄtva. Trdi, da branje ne bo izumrlo, Ä?emur se pridruĹžujemo tudi knjiĹžniÄ?arji.

VILAR, Polona: Proaktivna sploĹĄna knjiĹžnica za bralno pismenost in bralno kulturo od – odrasli / 02 - KnjiĹžniÄ?arstvo Publikacija je eden od rezultatov v letu 2016 zakljuÄ?enega ciljnega raziskovanja z naslovom Kulturni in sistemski dejavniki bralne pismenosti v Sloveniji. Projekt je povezal razliÄ?ne strokovnjake, ki se ukvarjajo s podroÄ?ji branja, bralne in informacijske pismenosti, knjige kot medija, knjiĹžnega trga ter knjiĹžniÄ?arstva. Cilj projekta pa je bil s primerjalnim pogledom na izobraĹževalne in knjiĹžniÄ?ne sisteme nekaterih izbranih drĹžav identificirati dejavnike, ki vplivajo na stanje bralne pismenosti v Sloveniji ter predlagati ukrepe, ki bi izboljĹĄali to stanje. Avtorica v knjigi podrobno predstavi del projekta, ki je zajel zlasti sploĹĄne knjiĹžnice in njihovo delo na podroÄ?ju bralne kulture in bralne pismenosti. Rezultati raziskave in dela so v potrebi po ĹĄirokem strokovnem in druĹžbenem soglasju glede stanja in izboljĹĄevanja bralne pismenosti in bralne kulture na Slovenskem ter v oblikovanje t. i. samostojnega bralca (dobro obveĹĄÄ?enega drĹžavljana, ki mu branje predstavlja vrednoto). Pri tem seve-

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 26.10., BiotrĹžnica • Petek, 27.10., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 29.10. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – ÄŒarovnica Cilka peÄ?e torto • 29.10.2017 ob 13. uri na osrednjem

21

PRIREDITVE

26. oktobra 2017

da lahko kljuÄ?no prispevajo sploĹĄne knjiĹžnice, ugotavlja, saj so usmerjene na celotno populacijo. Ob koncu dodaja priporoÄ?ila glede najpomembnejĹĄih ukrepov in programov za knjiĹžnice na podroÄ?ju bralne pismenosti in bralne kulture.

BRITS, Louisa Thomsen: Hygge: Danska umetnost sreÄ?nega Ĺživljenja

VELENJE ÄŒetrtek, 26. oktober 9.00 10.00

13.00 18.00

od – odrasli / 31 - Sociologija Danci, ki veljajo za enega najsreÄ?nejĹĄih narodov na svetu, hyggajo Ĺže stoletja. Njihov visok Ĺživljenjski standard, urejeno zdravstveno varstvo, enakopravnost spolov, dostopno izobraĹževanje in praviÄ?na razporeditev bogastva nedvomno prispevajo k izmerljivi sreÄ?i danskega ljudstva. Kaj je definicija hygge-ja (izg. hĂźge)? Gre za prisotnost in izkuĹĄnjo pripadnosti, pa tudi obÄ?utek topline, varnosti, umirjenosti in zaĹĄÄ?ite-

nosti. Je tudi obÄ?utek svojosti in skupnosti z ljudmi in kraji. S hyggejem privabljamo zaupnost in povezanost. Gre za obÄ?utek vkljuÄ?enosti ter pripadnosti trenutku in drug drugemu, obÄ?utek obilja in zadovoljstva. Pri hyggeju gre za biti in ne za imeti.

Pisateljica Louisa Thomsen Brits je v knjigi poskuĹĄala opredeliti pojem, za katerega pravi, da ne potrebujemo danskih receptov ali skrivnosti skandinavskega naÄ?ina Ĺživljenja, najdemo ga lahko, Ä?e se vpraĹĄamo, kje se poÄ?utimo najbolj domaÄ?e, ob kom smo najbolj sproĹĄÄ?eni, kaj nas sproĹĄÄ?a in kaj potrebujemo, da nam je udobno. Skozi svojo izkuĹĄnjo je avtorica Ĺželela to dansko besedo prevesti v univerzalni jezik.

LENNON, John: Pomisli ml – mladina / C-Sz - Cicibanislikanice zaboj Knjiga Pomisli (izv. Imagine) je izĹĄla pri zaloĹžbi Narava, ob izvorni ideji DruĹĄtva Amnesty International Slovenije, ob dovoljenju in s spremno besedo Yoko Ono, ilustracijah Jeana Julliena in v odliÄ?nem prevodu Milana Dekleva. Avtor univerzalne pesmi je glasbenik in mirovnik John Lennon. Knjiga je izĹĄla v slovenĹĄÄ?ini ob svetovnem dnevu miru, 21. septembra. Vodja projektov na podroÄ?ju uÄ?enja o Ä?lovekovih pravicah pri Amnesty Interantional Slovenija je prepriÄ?ana, da so knjige, predvsem slikanice, zelo pomemben medij za ozaveĹĄÄ?anje o Ä?lovekovih pravicah ter za prenaĹĄanje razliÄ?nih pozitivnih sporoÄ?il, in pravi, da Âťv slikanicah otroci lahko vidijo druge otroke, kako uĹživajo svoje pravice, na primer pravico do igre, do prijateljev, do tega, da so sliĹĄani. S slikanicami lahko otroci, starĹĄi in uÄ?itelji skupaj raziskujejo tudi to, kaj se zgodi, Ä?e pravice niso spoĹĄtovane, na primer v odnosih s prijatelji in v druĹžini. Z otroki je pomembno govoriti o Ä?lovekovih pravicah – ker jih imajo, na to pa se pogosto pozabi. Ob prebiranju slikanic se tako pravzaprav skoraj vedno pogovarjamo tudi o Ä?lovekovih pravicah, pomembno je to ĹĄe ozavestiti in tako otroke vzgajati v druĹžbo, ki spoĹĄtuje Ä?lovekove pravice.ÂŤ Knjiga Pomisli, govori o miru, v katerem lahko Ĺživimo sreÄ?no in varno in je primerna za otroke med 4. in 11. letom. đ&#x;”˛

bzj

prostoru - Moja luna v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na info toÄ?ki.

19.00 19.30

Ljudska univerza Velenje Z Barsi do boljĹĄega poÄ?utja Promenada Velenje RoĹžnati oktober v Velenju, prireditev ob mesecu boja proti raku na dojki KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Ustvarjalno druĹženje, ustvarjalna delavnica za odrasle Titov trg, pri spom. Onemele puĹĄke Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve KnjiĹžnica Velenje Proslava ob dnevu reformacije Dom kulture Velenje, vel. dvorana Buh pomagej, komedija

Petek, 27. oktober 11.00 Vinska Gora Komemoracija pri spomeniku borcev NOB Vinska Gora 13.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Neformalno druĹženje: Namizni tenis – naj se igra priÄ?ne 17.00 Stari kino Bowling in pikado 17.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana 40 let Osnovne ĹĄole Livada Velenje, proslava 17.30 Vila RoĹžle "BuÄ?e, buÄ?e ‌", delavnica izrezovanja buÄ?

18.00 Velenjska plaĹža BrezplaÄ?na vodena vadba 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru 21.00 Max klub Velenje Koncert Nine PuĹĄlar 21.00 eMCe plac Sound Arson 7.7: Bug, Massaker, Release The Ectoplasm

Sobota, 28. oktober 7.00 9.00 9.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje Dvorana Centra Nova Numifil 2017, sejem numizmatike in filatelije KnjiĹžnica Velenje, preddverje Sejem rabljenih knjig: Vsi kupujemo, vsi prodajamo

17.00 PokopaliĹĄÄ?e PleĹĄivec Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 18.00 Dom krajevne skupnosti Konovo 11. sreÄ?anje harmonikarskih skupin 19.00 Velenjski grad Igra vlog na Velenjskem gradu 21.00 eMCe plac Ĺ Ĺ k-jeve pekoÄ?e perutniÄ?ke

Nedelja, 29. oktober 13.30 KAC, Efenkova 61, Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹžbo 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Terapija, gledaliĹĄka predstava KoroĹĄkega deĹželnega teatra 19.00 Velenjski grad Igra vlog na Velenjskem gradu

Ponedeljek, 30. oktober 11.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Neformalno druĹženje: Halloween

Torek, 31. oktober 21.00 eMCe plac Halloween Disco

Sreda, 1. november 22.00 eMCe plac Koncert skupin: Benighted, Carnifliate, Abolished, Dethrone the Corrupted

ÄŒetrtek, 2. november 7.30 - DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin 17.00 Neformalno druĹženje otrok in mladostnikov 10.00 - Vila RoĹžle 13.00 Jesenske poÄ?itnice: RoĹžle ga Ĺžura 11.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin OtroĹĄki poÄ?itniĹĄki turnir v biljardu 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje SreÄ?anje Ä?lanov gobarskega druĹĄtva Marauh

Petek, 3. november 10.00 - Vila RoĹžle 13.00 Jesenske poÄ?itnice: RoĹžle ga Ĺžura 11.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin OtroĹĄki poÄ?itniĹĄki turnir v namiznem hokeju 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: 6 desetletij Muzeja Velenje 19.00 Restavracija Jezero

Petkova plesna noÄ? ob jezeru

Sobota, 4. november 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 9.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru NajhitrejĹĄi krog po kolesarsko sprehajalni poti okoli Vel. jezera 17.00 BabiÄ?ina hiĹĄa za duĹĄo, Ĺ kale 67 b Meditacija ob polni luni 19.30 RdeÄ?a dvorana Rokometna tekma Gorenje Velenje : Elverum Handball

Ponedeljek, 6. november 11.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe 17.00 Vila RoĹžle Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo, Ĺ ola za starĹĄe 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica ZvoÄ?na kopel, sprostitvena delavnica

Torek, 7. november 10.30 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Senzibilno starĹĄevstvo: Kako zgraditi dober odnos med starĹĄem in otrokom 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Martinov pogrinjek 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Jure BeriÄ?nik: Kako smo sluĹžili tovariĹĄu Titu, predstavitev knjige

Sreda, 8. november 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle 10.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga, delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic: pravljiÄ?ne ure 18.00 Muzej premogovniĹĄtva Slovenije Odprtje treh razstav: Geodetski instrumenti in oprema na Slovenskem; Oblikovane krajine; Velenjske glinene ploĹĄÄ?ice 18.00 Vila Bianca Velenje pasjeljubno, predstavitev fotomonografije Ksenije Mikor

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 26. oktober 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ustvarjamo z Majo

Petek, 27. oktober 9.00

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Sobota, 28. oktober 14.00 Dom krajanov, TopolĹĄica Otvoritev kolesarke steze in predstavitev starodobnih kolesarjev Kulturnice Gaberke, 6. Ĺ trudlarija, otroĹĄki maraton in najlepĹĄi na vasi.

Ponedeljek, 30. november X

REKS Ravne ÄŒarovniĹĄki ples 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 31. oktober X

Kapela pri PoĹĄtajnerju Komemoracija ob dnevu mrtvih 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 28. oktober 12.00 Prireditveni prostor pod kozolcem Motomartinovanje 13.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki SreÄ?anje starejĹĄih obÄ?anov in obÄ?ank

Torek, 31. oktober 10.00 Lovski dom v Skornem, ob spominski ploĹĄÄ?i Ĺžrtvam nacizma Spominsko sreÄ?anje

Sreda, 1. november 8.00

Centralni spomenik Ĺžrtvam NOB Komemoracija ob Dnevu mrtvih

Ponedeljek, 6. november 19.00 HiĹĄa mladih Redno meseÄ?no sreÄ?anje SvetniĹĄke skupine Liste za napredek obÄ?ine

Lunine mene

Svet demence v pesmih in zgodbah Ĺ oĹĄtanj – Jutri, v petek, 27. oktobra, ob 18. uri bo v Mestni galeriji sreÄ?anje z Danijelo HliĹĄ, Ĺ oĹĄtanjÄ?anko, ki Ĺže veliko let Ĺživi v tujini, kjer je sprva delovala v diplomatskih sluĹžbah. Zadnja leta pa Ĺživi v Avstraliji, v Tasmaniji je odprla letoviĹĄÄ?e in tja sprejela ostarele starĹĄe.

Na galerijskem veÄ?eru bodo predstavili njeno dvojeziÄ?no zbirko FORGET-ME-NOTS, SpominÄ?ice. V zbirki pesmi in zgodb avtorica predstavlja svet demence. TankoÄ?utno piĹĄe o staranju, bolezni, predvsem pa o univerzalni potrebi po ljubezni. đ&#x;”˛ mkp SpominÄ?ice so njena tretja knjiga.

VESELA POŠASTNA DRUŽINA

GEOVIHAR

Happy Family, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 95 minut (NemÄ?ija). ReĹžija: Holger Tappe. Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Tina Ogrin, Mirko Medved Petek, 27. 10., ob 18.00 Nedelja, 29. 10., ob 16.00 – otroĹĄka matineja Ponedeljek, 30. 10., ob 18.00

Geostorm, akcijski ZF triler, 109 minut (ZDA). ReĹžija: Dean Devlin. Igrajo: Gerard Butler, Katheryn Winnick, Jim Sturgess, Robert Sheehan, Ed Harris, Andy Garcia Petek, 27. 10., ob 22.00 Nedelja, 29. 10., ob 20.00

KOĹ ARKAR NAJ BO

Drama, 95 minut (Slovenija, Srbija) ReĹžija: Jan CvitkoviÄ?. Igrajo: PrimoĹž Vrhovec, Irena KovaÄ?ević, Miha KoĹĄec, Ula GuliÄ?, Borut Veselko, Vlado Novak, Marjuta SlamiÄ?

Petek, 27. 10., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 28. 10., ob 20.00 – mala dvor.

Mladinski film, 82 minut (Slovenija). ReĹžija: Boris PetkoviÄ?. Igrajo: Klemen Kostrevc, Matija Brodnik, Gaja FilaÄ?, Marko MiladinoviÄ?, Lado BizoviÄ?ar, MatjaĹž JavĹĄnik Nedelja, 29. 10., ob 17.00 – mala dvor. ÄŒetrtek, 2. 11., ob 19.00– poÄ?itn. kino Petek, 3. 11., ob 19.00– poÄ?itniĹĄki kino

RDEÄŒI PES MODRI Red Dog: True Blue, druĹžinska komedija, drama, 88 minut (Avstralija). ReĹžija: Kriv Stenders. Igrajo: Jason Isaacs, Thomas Cocquerel, Bryan Brown, Levi Miller, Hanna Mangan Lawrence Petek, 27. 10., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 28. 10., ob 18.00 – mala dvor.

Nedelja, 29. 10., ob 19.00 – mala dvor.

SREÄŒEN SMRTNI DAN Happy Death Day, grozljivka, 96 minut (ZDA). ReĹžija: Christopher B. Landon Igrajo: Jessica Rothe, Israel Broussard, Ruby Modine, Rachel Matthews, Charles Aitken, Phi Vu Petek, 27. 10., ob 20.00 Sobota, 28. 10., ob 22.15 Nedelja, 29. 10., ob 18.00

DRUŽINICA

AQUARIUS Drama, 146 minut (Brazilija, Francija) ReĹžija: Kleber Mendonça Filh. Igrajo: Sonia Braga, Maeve Jinkings, Irandhir Santos, Humberto CarrĂŁo (Diego), Zoraide Colet Ponedeljek, 30. 10., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

JAZ, BARABA 3 Despicable Me 3, animirana akcijska avantura, 90 minut (ZDA), sinhroniziran ReĹžija: Pierre Coffin, Kyle Balda, Eric Guillon Slovenski glasovi: MatevĹž Mueller, Jernej Kuntner, Iva Krajnc Bagola, MaĹĄa Tiselj, UroĹĄ Smolej, Klemen Bunderla ÄŒetrtek, 2. 11., ob 17.00– poÄ?itniĹĄki k.

TRD OREH 2 (The Nut Job 2: Nutty by Nature), animirana druĹžinska komedija, 91 minut (Kanada, ZDA, JuĹžna Koreja), sinhroniziran. ReĹžija: Callan Brunker. Slovenski glasovi: Aleksan-

der Golja, Tina Ogrin, BlaĹž Ĺ ef Petek, 3. 11., ob 17.00– poÄ?itniĹĄki kino

GLASBA JE ÄŒASOVNA UMETNOST 2, LP FILM BULDOĹ˝ER – PLJUNI ISTINI U OÄŒI Dokumentarni film, 52 minut (Slovenija) ReĹžija: Varja MoÄ?nik. Nastopajo: Ä?lani skupine BuldoĹžer (Marko Brecelj, Boris Bele, Borut ÄŒinÄ?, Andrej Veble, Ĺ tefan JeĹž), DeÄ?o Ĺ˝gur, Aco Razbornik, Jani Novak (Laibach), Jernej Dirnberk (Mi2),Tadej HruĹĄevar (Pepel in kri)‌‌..

Filmski ciklus: Novembrski dokumentarci Petek, 3. 11., ob 21.00 Sobota, 4. 11., ob 19.00 – mala dvor.

Nedelja, 5. 11., ob 19.00 – mala dvor.

ŽAGA 8 Jigsaw, grozljivka, 92 minut (ZDA, Kanada) ReŞija: Michael Spierig, Peter Spierig Igrajo: Laura Vandervoort, Tobin Bell, Matt Passmore, Callum Keith Rennie Petek, 3. 11., ob 22.00 Sobota, 4. 11., ob 20.30 Nedelja, 5. 11., ob 18.00

THOR: RANGAROK Thor: Rangarok. Akcijski film, 130 minut (ZDA). ReŞija: Taika Waititi. Igrajo: Chris Hemsworth, Tom Hiddleston, Mark Ruffalo, Anthony Hopkins, Cate Blanchett Sobota, 4. 11., ob 18.00 – 3D Nedelja, 5. 11., ob 20.00 – 3D

LISIÄŒKA IN DRUGE ZGODBE 7 animiranih filmov brez dialoga za najmlajĹĄe obiskovalce starosti 2+, 36 minut

4.

novembra, ob 6:23, polna luna (ĹĄÄ?ip)

ReĹžija: razliÄ?ni evropski reĹžiserji Petek, 3. 11., ob 17.30 – mala dvor.

Sobota, 4. 11., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 5. 11., ob 17.00 – mala dvor.

DRUGA STRAN UPANJA Toivon tuolla puolen, komiÄ?na drama, 100 minut (Finska, NemÄ?ija). ReĹžija: Aki Kaurismäki. Igrajo: Ville Virtanen, Kati Outinen, Sherwan Haji, Tommi Korpela, Mirja Oksanen, Niroz Haji Petek, 3. 11., ob 19.00 – mala dvor.

Sobota, 4. 11., ob 20.00 – mala dvor.

MOJ MALI PONI: FILM My Little Pony: The Movie, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 99 minut (Kanada, ZDA). ReĹžija: Jayson Thiessen Slovenski glasovi: Julija Vedlin, Mateja Car KriĹžaniÄ?, Eva Germ, Jana Zadravec, Tanja KlanjĹĄÄ?ak, Ĺ˝iga BuniÄ?, Glorija Forjan, Ĺ˝iga Golob in Helena Berden Nedelja, 5. 11., ob 16.00 – otr. mat.

MAME NA VEÄŒERJI Fun Mom Dinner, komedija, 81 minut (ZDA) ReĹžija: Alethea Jones. Igrajo: Toni Collette, Molly Shannon, Bridget Everett, Katie Aselton Ponedeljek, 6. 11., ob 18.00

PREBUJANJA Drama, 85 minut (Slovenija). ReĹžija: Peter BratuĹĄa. Igrajo: Sebastian Cavazza, Katarina ÄŒas, SaĹĄa Pavlin StoĹĄić, PrimoĹž Pirnat, Jure Zrnec, Jana ZupanÄ?iÄ?

Ponedeljek, 6. 11., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

26. oktobra 2017

Nagradna križanka »Pizzerije Picadilly«

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja:Irena Umek Brican, dr. med., specialistka interne medicine – hematologinja v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Tema: kronična mieloična levkemija.

Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, ki pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, ki se skupaj z vzdušjem in prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo. Vedno presenečamo s kakšno novostjo.

Bližajo se praznični zaključki, rezervirajte svoj prostor že danes – 03 / 5869 358 Privoščite si razvajanje ... V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru, kmečko ponev in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno "Picadilly lojtro" vsako sredo!

Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Picadilly«, najkasneje do ponedeljka, 6. novembra. Izžrebali bomo tri okusne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

20 LUKAČEK DARKO, roj. 1957, Velenje, Cesta talcev 18 A

SMRTI KUMER IVAN, roj. 1927, Šoštanj, Ravne 176; NOJINOVIĆ NENAD, roj. 1975, Velenje, Kardeljev trg 9; ČRETNIK ANICA, roj. 1966, Velenje, Janškovo selo

POROKE

TODOROVIĆ ACO, Velenje, Cesta na Vrtače 22 in Arzenšek Karmen, Velenje, Cesta na Vrtače 22

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona

Pavlič Založnik,

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 28. 10. in 29.10 – Nevenka Mitrova, dr. dent. med.

VET. POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Ambulanta v Šoštanju: začasno zaprta.

vodja zioterapije v Termah Zreče

Bownova terapija učinkovito vrača zdravje in dobro počutje.

Bownova terapija je nežna manualna tehnika, pri kateri terapevt preko vlaken z nežnim raztezanjem ter manipulacijo mišičnega tkiva in fascije vnaša v bolnikovo telo dražljaje. Dražljaji v telesu povzročijo procese, ki zično in energijsko stimulirajo telo. Terapija je zaradi svoje izjemne učinkovitosti zelo priljubljena v Avstraliji, ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji. Vse več pa jo uporabljamo tudi v Sloveniji, saj jo lahko varno uporabimo pri vseh - od novorojenčkov do starejših ljudi, pa vse do športnikov in celo nosečnic.

Bownovo terapijo svetujemo pri bolečinah v hrbtu, vratu, glavobolih, migrenah, sinusitisu, težavah s sklepi (bolečine, otekline zmanjšana gibljivost), pri zamrznjeni rami, teniškem komolcu, bolečinah v čeljustih, akutni in kronični utrujenosti, stresu, prekomerni mišični napetosti, rehabilitaciji po operacijah, motnjah v dihalnem, prebavnem, reprodukcijskem in hormonalnem sistemu (astma, zaprtje, lajšanje težav med nosečnostjo in po porodu), menstrualnih motnjah in bolečinah, predmenstrualnem sindromu, pri dojenčkih (kolike, nespečnost, razdražljivost, simptomi cerebralne paralize, travmatično rojstvo, razvojne motnje).

Zelo dobri rezultati se kažejo tudi pri preventivni uporabi bownove terapije ali kot terapija za popolno sprostitev.

Svetovne raziskave namreč kažejo, da le-ta zelo učinkovito vpliva na avtonomni živčni sistem, saj izboljšuje gibljivost ter zmanjša ali celo odstrani vzroke bolečin v miofasciji, pospeši pretok limfe ter zmanjša napetost in vodi do popolne sprostitve.

V mnogih primerih je tako učinkovita tudi, ko druge terapije niso.

Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

ČETRTEK, 26. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Nagradno žrebanje Kmetijske zadruge Šaleška dolina; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 27. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 28. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 29. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 30. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 31. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijskii nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 1. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 16. do 22. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 16. do 22. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 16. do 22. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

FIZIOTERAPIJA „TAKOJ“ CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREČE pri akutni bolečini v križu, išiasu, bolečini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleči rami, poškodbi in bolečini v kolenu, zvinu gležja, bolečem komolcu (teniški komolec), zatrdlinah v mišicah.

Vsak dan z bolečino je nepotreben!

Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

26. oktobra 2017

mali OGLASI SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

hlevski gnoj prodam.

Gsm: 041 687 371.

KROMPIR, jedilni, bel ali rumen, SENO v kockah in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

STIKI-POZNANSTVA RAZNO ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

SOPLESALKO, starejšo za vadbo družabnih plesov, išem. Gsm: 040 306 497.

NEPREMIČNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam.

Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja in uležan

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene 12. 10.: Fani Klepič, Kardeljev trg 2, 3320 Velenje (mobilni telefon); Andraž Rokovnik, Ul. 7. septembra 2, 1000 Ljubljana (majica); Mare Raguž, Malgajeva 2 a, 3000 Celje (majica).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL SONY

HLEVSKI GNOJ uležan (listnati), prodam. Info: 041 942 898.

PRIPRAVO za pranje črev, prodam, 50 €. Info: 051 205 375.

DRVA suha, trda, narezana na dolžino 0,5 m. Gsm: 041 393 278.

HOBELMAŠINA za les 20 cm komplet z enofaznim elektromotorjem v pogonu, prodam. Cena 150 €. Gsm: 041 355 416 TRIFAZNI elektromotor 4 kW, 1430 obr., komplet z jermenico in šalterjem v pogonu. Cena 150 €. Gsm: 041 355 416 NOVO nemontirano hobel strojno stojalo iz tovarne iz Nove Gorice, dolžina 30 cm, prodam. Cena 150 €.

Gsm: 041 355 416 ENOFAZNI elektromotorji 2 KM v pogonu, prodam. Cena 100 €/kom.

Gsm: 041 355 416 STOJALO, novo, za cirkular, prodam.

Gsm: 041 355 416 TRIFAZNI elektromotor za betonsko tlačenje z železnim koritom in druge priprave, komplet z mizo. Cena po dogovoru. Gsm: 041 355 416 DIGITALNI fotoaparat Olympus, žepni, prodam. Gsm: O4I 692 995

Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

• Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, GRAŠKOGORSKA, 150 m2, zgrajena l. 1969, 481 m2 zemljišča, EI v izd., 110.000 €

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA Poslovila se je naša draga žena, mamica in babi

MARIJA VRTAČNIK 1949 - 2017

• Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, CENTER, RAZGLEDI OB PAKI, 53,4 m2, zgrajena l. 2013, 3/7 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 65.000 €

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.

(T. Pavček)

Za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za maše in besede tolažbe se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Univerze za tretje življenjsko obdobje, ženskemu pevskemu zboru Univerze za tretje življenjsko obdobje, Mestni občini Velenje in njenemu županu, Bolnišnici Topolšica, Iniciativnemu odboru za obstoj Bolnišnice Topolšica in farnemu župniku Jožetu Vratanarju.

Hvala vsem, ki ste jo cenili in imeli radi.

Vsi njeni.

ŽIVALI

ZAHVALA

TELIČKO pasme RJ-LIM, staro 7 dni, prodam. Gsm: 051 314 306

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Za vedno nas je zapustil naš dragi

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NUDIM

23

IVAN KUMER iz Raven pri Šoštanju

2. 5. 1927 – 14. 10. 2017 Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in cvetje. Prav posebej hvala za poslovilne besede Aleksandri Sovič, gospodu kaplanu, godbi Zarja, pevcem MPZ Ravne, harmonikarjem, praproščakom ter pogrebni službi Usar.

Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči žena Angela, hčerke Vera, Vida in Majda z družinami ter brata Stanko in Maks z družinama

ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož

ANTON ŽEVART iz Rečice ob Paki 40 a

15. 6. 1941 – 16. 10. 2017 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.

Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč, hvala za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje in sveče.

Posebna zahvala govorniku g. Arestovniku za ganljive besede slovesa, pevcem, rudarski godbi in častni straži Premogovnika Velenje. Hvala pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba, g. dekanu Ivanu Napretu za pogrebni obred in sveto mašo.

Vsak hoče pustiti sled, napisati svojo pesem, ker tako neizmeren je svet, a včasih duši pretesen.

Vsak hoče pustiti sled, vsaj droben zven glasu, ki bo onstran vseh besed pričal, da bil si tu.

(Bina Štampe Žmavc)

Onemeli smo ob spoznanju, da te ni več med nami, draga sodelavka,

DARJA ATELŠEK Pogrešali te bomo.

Učenci in sodelavci Osnovne šole Šalek Žalujoči žena Marjana ter Alenka in Uroš z družinama

Deset let je že, kar v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti.

V SPOMIN

V SPOMIN

26. oktobra mineva 10 let žalosti, od kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric

IVAN TAMŠE

JOŽEF VELER

Tvoje srce se je ustavilo 28. oktobra 2016, a ostaja v naših srcih…

Bil je večer in tisti polmrak, ki staplja nebo in zemljo.

Nastala je noč in ti si odšel s skrajnega roba sveta v »deželo onkraj mavrice«.

iz Podkraja pri Velenju

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se ga spominjate. Žalujoči vsi njegovi

In usodna ura je prišla, orel odletel je, vedno višje, nad ves svet se povzpel je…

(Josip Murn)

Pogrešamo te!

Vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate lučke, iskrena hvala. Žena Anica, hčerke Božena, Jolanda in Zlata, vnukinja Monika ter vnuka Aljoša in Rok ter zet Uroš

NaĹĄ ­Ä?as, 26. 10. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 24

Drug obraz droge ÄŒe mislite, da se vam in vaĹĄemu otroku ne more zgoditi, se motite – Zloraba drog ne sme biti tabu, o tem je treba govoriti Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 19. oktobra – V Lokalnem odboru Stranke modernega centra (SMC) so v Ä?etrtek pripravili okroglo mizo z naslovom 'Mislil sem, da se to meni ne more zgoditi – drug obraz droge' s ciljem ozavestiti pomen in obseg uporabe in zlorabe drog. ÂťO tem je treba govoriti. Govorjenja o drogah in teĹžavah, ki se z njimi pojavljajo, ni nikoli preveÄ?. S takimi okroglimi mizami, kot je ta in je nadaljevanje

bujemo strokovno pomoÄ?, nekoga, ki ti jo nudi. Za vsakega posameznika se je vredno boriti.ÂŤ ÂťDejstvo je, da je ĹĄe dandanes to tabu tema, ljudje se ji izogibajo, predvsem pa mislijo, da se njim in njim bliĹžnjim to ne more zgoditi,ÂŤ pravi Mojca Rep, ki je povezovala

â?ą

Zbral je zadnje moÄ?i in se izvlekel iz pekla.

ÂťNajlaĹže je biti pameten, a ko prideĹĄ v situacijo, ko moraĹĄ pomagati svojemu otroku, ki je zaĹĄel, takrat vse znanje in izkuĹĄnje nekako odpovedo. Takrat potre-

Gost omizja Mitja Duh iz Zasavja pozna ĹĄtevilne obraze droge. Iz sveta omame se mu je uspelo vrniti v Ĺživljenje. ÂťBil sem na tem, da bom umrl, a sem zbral zadnje moÄ?i, se pobral in izvlekel iz pekla.ÂŤ Vanj se je podal kot najstnik. ÂťMalo bolj divji.

Hotel sem izstopati. S trdo drogo sem zaÄ?el sredi devetdesetih in hitro postal od nje odvisen,ÂŤ je pripovedoval. Ko se je nekega jutra zbudil s straĹĄno abstinenÄ?no krizo, si ni mogel veÄ? zatiskati oÄ?i. ÂťTelo opozarja!ÂŤ.

Pa tudi denarnica. Za drogo je potrebnega veliko denarja. ÂťDe-

â?ą

Za okroglo mizo: Predstavnika LAS-a, policist Aleksander LevpuĹĄÄ?ek in Vilma Kutnjak iz Centra za prepreÄ?evanje in zdravljenje odvisnosti ter Mojca Rep, moderatorka.

Ĺ˝e devet let ne jemlje nobenih zdravil, nobenega metadona. Zdaj ozaveĹĄÄ?a in pomaga odvisnikom, da najdejo izhod.

Vodi delavnice in predava mladim, predvsem osnovnoĹĄolcem.

Nove prepovedane droge se pojavljajo tako hitro, da jih policija ne more niti uvrstiti na seznam.

tiste, ki smo jo v Ĺ oĹĄtanju pripravili lani, Ĺželimo dati upanje tistim, ki so zabredli v ta svet, jim pomagati iz pekla, druge pa ozavestiti o tem, kako se tega pekla ubraniti,ÂŤ pravi predsednica lokalnega odbora SMC Breda Kolar.

Za vsakega se je vredno boriti

Bil je na tem, da bo umrl

Mitja Duh: ÂťNi vredno, da zaradi mladostniĹĄke neumnosti umreĹĄ.ÂŤ

okroglo mizo. V Ä?asu ĹĄtudija kriminalistike se je s tem podroÄ?jem veliko ukvarjala, delala je kot prostovoljka in ĹĄe kako dobro ve, kako dostopne so dandanes droge. ÂťPreprodajalci so izjemno inovativni, fenomenalni prodajni strategi, a Ĺžal na napaÄ?ni strani.ÂŤ

loma so bili iz tega razloga ustanovljeni centri za zdravljenje odvisnosti. V njih lahko uporabniki prejemajo metadon oziroma 'substitute' zastonj. To prepreÄ?uje kriminal. JemljeĹĄ jih pod nadzorstvom zdravstvenega osebja.

Tudi sam sem se prijavil in metadon jemal kot dopolnilo. S kriminalom se nisem ukvarjal, je pa seveda logiÄ?no, da na poĹĄten naÄ?in za drogo skorajda ne moreĹĄ zasluĹžiti ...ÂŤ

Ni vredno, da zaradi mladostniĹĄkih neumnosti umreĹĄ.ÂŤ Ustvaril si je druĹžino. Ponosen oÄ?ka hÄ?erke je in danes vesel Ä?lovek.

Pojavljajo se nove droge

MedobÄ?inska lokalna skupina (LAS) za prepreÄ?evanje zasvojenosti z drogami temu podroÄ?ju posveÄ?a veliko pozornosti. Pripravlja predavanja, okrogle mize ... Policist Aleksander LevpuĹĄÄ?ek ugotavlja, da vedo otroci

o drogah veliko veÄ? kot njihovi starĹĄi. Pojavljajo se vedno nove in nove droge. ÂťUporablja se internet. Ta je za te stvari zelo nevaren. Otroci in mladostniki si sintetiÄ?ne droge modificirajo, izdelujejo sami ... Posebej skrb vzbujajoÄ?e pa je, da starĹĄi o tem ne vedo niÄ?. Najbolj pa to, da se nekaterim starĹĄem to, da otrok uĹživa marihuano, ne zdi niÄ? takega. Da je to pravzaprav zdravilo, saj o tem berejo na socialnih omreĹžjih.ÂŤ

znam prepovedanih drog. Tudi v centrih teĹžko ugotavljamo, kaj mladi jemljejo. Velikokrat niti sami ne vedo, ali so vzeli drogo, ki jih bo pomirila, ali drogo, ki jim

Po nasvet v center

bo povzroÄ?ila evforijo,ÂŤ pravi.

StarĹĄem svetujejo, da se z otroki Ĺže od malih nog pogovarjajo o tem in jih pripravijo na Ĺživljenje, ki jih Ä?aka zunaj. ÂťPo nasvet lahko pridejo k nam. Strokovnjaki jim bodo svetovali, kakĹĄne korake ubrati oziroma kakĹĄna je pot zdravljenja, Ä?e je ta Ĺže potrebđ&#x;”˛ na.ÂŤ

Vilma Kutnjak Ĺže dvajset in veÄ? let dela v Centru za prepreÄ?evanje in zdravljenje odvisnosti. Pritrjuje, da so se v zadnjih dveh, treh letih pojavile nove droge, ki jim je teĹžko slediti. ÂťDostopne so preko interneta, izdelujejo jih mladi kemiki, kot jih imenujemo, in to tako hitro, da jih policija ne more niti uvrstiti na se-

OdloÄ?itev o najlepĹĄih letos res teĹžka S podelitvijo priznanj in nagrad konÄ?ali 12. tekmovanje v urejenosti zunanjega bivalnega okolja v mestni obÄ?ini Velenje – Letos komisija obiskala rekordnih 71 lokacij Bojana Ĺ pegel

Velenje, 19. oktobra – ÂťLepo urejeno okolje in dobri, prijazni ljudje so dober recept za prihodnost Velenja. Vsi, ki se trudite s svojim delom in sredstvi, da je Velenje lepo, si zato zasluĹžite Ä?estitke,ÂŤ je polno dvorano velenjske vile Biance, v kateri so v Ä?etrtek popoldne sedeli predvsem sodelujoÄ?i v letoĹĄnji akciji Velenje – mesto cvetja, nagovoril velenjski podĹžupan Peter Dermol. In ker je glasba tista, ki v ljudeh prebudi podobne Ä?ute kot cvetje, so zanjo poskrbeli Ä?lani Trobilnega ansambla velenjske glasbene ĹĄole. Vmes so organizatorji akcije poskrbeli, da je vseh 71 sodelujoÄ?ih v njej dobilo priznanja, najboljĹĄi trije v vsaki od ĹĄestih kategorij pa tudi bogate nagrade in posebna priznanja.

Z akcijo ocenjevanja najlepĹĄe urejenih okolij v MO Velenje je TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, ki mu pri izvedbi pomagajo PUP Saubermacher in Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, zaÄ?elo leta 2005. Z leti ves Ä?as raste, kot raste tudi ĹĄtevilo sodelujoÄ?ih v njej. Letos je bilo to najveÄ?je doslej, zato je NataĹĄa DolejĹĄi, predstavnica druĹĄtva in predsednica komisije, ki je obiskala in ocenila vse prijavljene lokacije, povedala: ÂťZ letoĹĄnjo akcijo smo nadvse zadovoljni. Presegla je vsa naĹĄa priÄ?akovanja tako po ĹĄtevilu prijavljenih lokacij kot njihovi urejenosti. Komisija

Prav vsi sodelujoÄ?i v akciji so dobili priznanja, najboljĹĄi trije v posameznih kategorijah tudi lepa darila. PrviÄ? pa so podelili priznanje za 10-letno sodelovanje v akciji in vedno lepo urejeno okolico hiĹĄe. Iz rok Petra Dermola, NataĹĄe DolejĹĄi in Oskarja Sovinca sta ga prejela Olga in Silvo PeÄ?ko z Lopatnika.

je oglede opravila nenajavljeno, pri tem smo prevozili veÄ? kot 120 kilometrov in ustvarili veÄ? kot 1200 fotografskih posnetkov lokacij. Vse so bile izjemno lepe, zato se je bilo najteĹžje odloÄ?iti, kako razdeliti mesta pri vrhu. Pri individualnih hiĹĄah, pri katerih je bilo najveÄ? prijav, kar 31, je na koncu odloÄ?ala negovanost travin.ÂŤ Letos so po dolgem Ä?asu prijave za akcijo sprejemali tudi na eni od mestnih trĹžnic v poletnem Ä?asu in tam dobili veliko prijav novih lokacij, ki jih niso prijavili lastniki sami.ÂŤ Pravil akcije ne bodo spreminjali, Ä?eprav si Ĺželijo, da bi se vanjo prijavilo ĹĄe veÄ? tistih, ki imajo res lepo urejeno okolico svojih domov. ÂťKo jih pozovemo, da to storijo, nam povedo, da balkone, terase in okolico hiĹĄ urejajo zase, za svojo duĹĄo. Vseeno lepih lokacij ne bomo iskali sami, ĹĄe naprej bomo akcijo peljali tako kot doslej,ÂŤ nam je zatrdila sogovornica.

med osnovnimi ĹĄolami pa je zmagala OĹ Gorica. Med individualnimi hiĹĄami je, kot Ĺže vrsto let doslej, najlepĹĄa hiĹĄa MatjaĹža KoĹželja na Ljubljanski cesti za Velenjskim gradom. NajlepĹĄi veÄ?stanovanjski objekt je blok ob PreĹĄernovi cesti 20, kjer so prav vsi balkoni ocvetliÄ?e-

ni, komisija pa je pogreĹĄala veÄ? urejenih cvetliÄ?nih korit v okolici bloka. NajlepĹĄe urejen balkon ima Ljudmila Meh z Uriskove ulice. NajlepĹĄe urejena kmetija je v BevÄ?ah, lastnika sta Metka in Ervin Zajc. Posebno priznanje za desetletno uspeĹĄno sodelovanje v akciji in vedno vzorno urejeno okolico hiĹĄe in balkonov sta prejela zakonca Olga in Silvo PeÄ?ko z Lopatnika. Priznanje so letos podelili prviÄ?, z njim pa moÄ?no osreÄ?ili zakonca, ki v urejanje okolice svoje domaÄ?ije vloĹžita veliko truda in denarja.

Silva PeÄ?ko nam je povedala, da imata sedaj, ko sta oba upokojena, ĹĄe veÄ? energije za to. Dodala je: ÂťMislim, da moraĹĄ imeti veselje do urejanja okolice doma, Ä?e tega nimaĹĄ, teĹžko ustvariĹĄ kaj lepega. Oba uĹživava v tem delu, nenehno opazujeva, kako roĹžice rastejo, ali jim kaj manjka. Ideje, kako zasaditi balkone in okolico hiĹĄe, najveÄ?krat z moĹžem ustvariva sama, priznam pa, da se vedno ustavim pri lepo urejenih vrtovih, da dobiva ĹĄe kakĹĄno novo idejo. Nikoli nismo imeli vrtnarja ali svetovalca, ki bi

â?ą

ÂťPreprodajalci so fenomenalni prodajni strategi, a Ĺžal na napaÄ?ni strani.ÂŤ

nam pri tem pomagal. Kar nekaj sadik roĹž uspeva prezimiti in vzgojiti sama, nekaj pa kupiva.ÂŤ Prizna, da stroĹĄek ni majhen. ÂťZa en dopust denarja gre v roĹže,ÂŤ pove med smehom. Tudi dela veliko. ÂťImamo tri zelo velike balkone, Ĺže samo za obiranje odcvetelih in odmrlih delov rastlin gre vÄ?asih cel dan. Potem je tu ĹĄe velika okolica hiĹĄe, poleti veliko Ä?asa vzame zalivanje,ÂŤ pripoveduje Olga. Silvo pa pove, da veliko del opravljata skupaj, tudi koĹĄnjo trave si razdelita. ÂťJe pa res, da rad delam razliÄ?ne izdelke iz lesa in kamna, zato sem pred hiĹĄo postavil vodnjak in dodal okolici ĹĄe nekaj detajlov, ki dajo piko na i lepim rastlinam. Tudi marsikaj sem sam pozidal. Ĺ˝ivimo ob planinski poti, zato se mimo naĹĄe domaÄ?ije sprehodi veliko planincev. Pogosto se ustavijo in pohvalijo urejenost naĹĄega doma, kar nama veliko pomeni.ÂŤ Ker je Lopatnik precej visoko, so veÄ?ino roĹž, ki ne prezimijo, Ĺže pospravili, nekaj pa jih ĹĄe Ä?aka na Ä?as, kot v deĹželo pride mraz. Takrat jih bodo prestavili na toplo in poskuĹĄali ohraniti do prihodnje pomladi. đ&#x;”˛

OdloÄ?ali so detajli

In kdo so letoĹĄnji zmagovalci akcije?

V kategoriji Cvetje v Ä?evljih je med vrtci zmagala enota Ciciban iz KS Gorica,

Olga in Silvo PeÄ?ka v urejanje okolice hiĹĄe na Lopatniku vloĹžita veliko energije in veselja.

NajlepĹĄi blok v Velenju. Prav vsak balkon je cvetliÄ?na zgodba zase.