43 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (7/16°C) bo oblaÄ?no, v soboto (9/13°C) in nedeljo (8/13°C) pa oblaÄ?no in deĹževno

ÄŒetrtek, 25. oktobra 2018â€

ĹĄtevilka 43 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Glasbo, ki je spremljala predstavitev osvetlitve, je ustvaril veÄ?medijski umetnik Stane Ĺ pegel, ki je tudi pripravil video predstavitev zbirk Muzeja Velenje, s katero je ta povabil na podrobnejĹĄi ogled gradu in njegovih vsebin. Nato pa je nastopil ĹĄe kot Ä?lan udarne glasbene skupine The Stroj, ki je sklenila prireditev.

cena 1,90 â‚Ź

Vsi smo minljivi Mira ZakoĹĄek

Velenjski grad spet v soju luÄ?i Fasado, obzidje Velenjskega gradu in poti za njim osvetljuje 40 novih reflektorjev, ki so bolj varÄ?ni in zmanjĹĄujejo svetlobno onesnaĹženje Tina Felicijan

Velenje, 23. oktober – Dvanajst reflektorjev, ki so Velenjski grad obdajali z modrikasto svetlobo, je nadomestilo ĹĄtirideset novih, nameĹĄÄ?enih na nove drogove in nosilne konzole, ki zdaj osvetljujejo tudi obzidje pod gradom in poti ob obeh straneh obzidja, z

â?ą

Ĺ˝upan MOV Bojan KontiÄ?: ÂťKo zagledamo ta Ä?udoviti objekt, vemo, da smo doma.ÂŤ

boljĹĄo osvetlitvijo same fasade objekta pa poudarjajo mogoÄ?nost gradu. ÄŒeprav jih je toliko, bodo zaradi LED tehnologije porabili manj energije. Mestna obÄ?ina Velenje je 115 tisoÄ? evrov vredno naloĹžbo izpeljala v skladu z doloÄ?ili uredbe o svetlobnem onesnaĹževanju.

V ceno naloĹžbe je vkljuÄ?en tudi 25 tisoÄ? evrov vreden projektor vrhunske kakovosti, ki med drugim omogoÄ?a tudi 3D video mapping projekcije, uporabljali pa ga bodo lahko razliÄ?ni prireditelji.

ÂťZa naloĹžbo in njeno vodenje se moramo zahvaliti Mestni obÄ?ini Velenje, ki tudi s tem korakom dokazuje, da je vzorna skrbnica objektov kulturne dediĹĄÄ?ine na svojem obmoÄ?ju,ÂŤ je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart in dodala, da se nove pridobitve na Velenjskem gradu, kjer so bili pribliĹžno tri mesece brez osvetlitve, veselijo. V tem Ä?asu so od obiskovalcev predvsem veÄ?ernih

prireditev in prebivalcev mesta veÄ?krat sliĹĄali, da osvetlitev res pogreĹĄajo. ÂťVelenjski grad je nedvomno ikona naĹĄega mesta. Je njegova najveÄ?krat fotografirana toÄ?ka. ZasluĹži si, da je videti tako, kot ga prikazuje nova osvetlitev,ÂŤ je ĹĄe dejala in pojasnila, da je belorumeno svetlobo izbrala stroka, ker da takemu objektu kulturne dediĹĄÄ?ine najbolj pritiÄ?e. đ&#x;”˛

Pred nami so dnevi, ko nam bo zastajal korak, ko bomo z mislimi pri svojcih, ki jih ni veÄ? med nami, pa tudi pri tistih, ki so svoja Ĺživljenja Ĺžrtvovali za to, da so nam izborili svobodo in samostojno drĹžavo. Je pa ta Ä?as globokih spominov in misli tudi Ä?as, ko se je dobro ozreti vase in pomisliti na to, kako kar najbolj polepĹĄati svoj in vsakdanjik svojih najbliĹžjih.

Zakaj bi se ĹĄele takrat, ko jih izgubimo, ko nastane globoka praznina, zaÄ?eli zavedati, kako zelo so nam bili pravzaprav pomembni, kako smo jih potrebovali in kako jih vendarle pogreĹĄamo. Dotaknimo se jih raje Ĺže danes s prijazno besedo, mislijo, dobro gesto, utrganim trenutkom. Potrudimo se, da Ĺže danes, ko jih ĹĄe imamo, z njimi delimo svoje radosti, pa tudi dileme in teĹžave, ne pa prepogosta nesoglasja, s katerimi oteĹžujemo Ĺživljenje tako sebi kot njim. Ste kdaj pomislili, da si najveÄ? gorja povzroÄ?imo pravzaprav najbliĹžji. Te rane pa so tudi najgloblje in najbolj pekoÄ?e. Vodijo v ĹĄtevilne druĹžinske tragedije, ki mnogokrat ostajajo iz razliÄ?nih razlogov (najveÄ?krat ekonomskih) zaprte med ĹĄtiri stene, najveÄ?je Ĺžrtve tega pa so otroci. Le zakaj bi moralo biti tako, zakaj ne bi zmogli veÄ? strpnosti in razumevanja. RazliÄ?nost nas privablja, zato bi morala biti tolerantnost do drugaÄ?nosti samoumevna in Ĺželena.

Hiter tempo Ĺživljenja je naredil svoje, na Ĺžalost tudi to, da ne loÄ?imo veÄ?, kaj je bolj pomembno. Da se, ko ni treba, izgovarjamo nanj. Vse bolj nas skozi vsakdanjost vodijo razliÄ?ne oblike robotov (mirno lahko tako imenujem tudi druĹžbena omreĹžja), ki nam kradejo Ä?as in pozornost, z nami uspeĹĄno manipulirajo in pogosto kradejo tudi identiteto. Osebni stiki postajajo ob tem vse manj pomembni. ÄŒasa za obisk svojih ostarelih sorodnikov, pa tudi tistih pravih prijateljev (ne namiĹĄljenih vĹĄeÄ?karjev), praktiÄ?no nimamo, priloĹžnostni pogovor na ulici, ko sreÄ?amo kakĹĄnega znanca, pa postaja bolj breme kot iskreno veselje.

Ozrimo se torej v teh dneh tudi vase (Ä?e takĹĄno refleksijo ĹĄe zmoremo), upoÄ?asnimo korak in naredimo kakĹĄno dobro dejanje, osreÄ?imo koga od svojih bliĹžnjih. Vzemimo si zanj Ä?as. Veliko veÄ? nam prinaĹĄa tĂĄko druĹženje v Ĺživljenje kot pa prazna Facebook, Twitter in podobna blebetanja. Verjemite, sreÄ?a je nalezljiva in zagotovo se bo naselila tudi v naĹĄih srcih. Pa morda upoĹĄtevajte tudi prastari nasvet: dan, ko nismo nikogar osreÄ?ili, je izgubljen.

Naj bo takĹĄnih dni v prihodnje Ä?im manj. đ&#x;”˛

Kaj o novi osvetlitvi Velenjskega gradu menijo obÄ?anke in obÄ?ani?

Bartelme Heins: ÂťNova osvetlitev je bila potrebna, ker je bila prejĹĄnja zastarela. Zdaj ima grad Ä?isto nov lesk in se bolj jasno vidi. Ko se iz Ĺ˝alca, kjer zdaj Ĺživim, vraÄ?am v Velenje, kjer sem Ĺživel 20 let, uĹživam, ko vidim, kako se mesto razvija.ÂŤ Kasima Medara: ÂťOsvetlitev je z eno besedo Ä?udovita. Grad mi je zelo vĹĄeÄ?. Od koderkoli prihajam, vem, da

sem doma, ko zagledam Velenjski grad.ÂŤ Marija ÄŒeplak: ÂťÄŒeprav sem priÄ?akovala, da bo v barvah, vidim, da je tudi v beli svetlobi grad zelo lep. V novi luÄ?i si ga bom ogledala tudi od blizu. Mislim, da za grad lepo skrbijo.ÂŤ

60 let rasti in razvoja Velenje – Jutri (v petek) ob 18. uri bo v dvorani kulturnega doma Velenje slavnostna akademija. Pripravil jo bo Šolski center Velenje, z njo pa bo zaznamoval 60-letnico svojega delovanja.

Kot zagotavljajo na centru, sta ĹĄest desetletij delovanja zaznamovala rast in razvoj vzgojno-izobraĹževalne ustanove, ki sodi med najboljĹĄe tovrstne v drĹžavi. Danes pod njegovim okriljem delujejo ĹĄtiri srednje ĹĄole, viĹĄja strokovna ĹĄola ter MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center.

V tem ĹĄolskem in ĹĄtudijskem letu izobraĹžujejo v 26 srednjeĹĄolskih in ĹĄestih viĹĄjeĹĄolskih programih 1416 dijakov, blizu 330 ĹĄtudentov in od 800 do 1000 udeleĹžencev funkcionalnega izobraĹževanja in izobraĹževanja odraslih. đ&#x;”˛

Danes odprtje Spominskega centra 1991 Velenje, 25, oktobra – Na danaĹĄnji dan suverenosti bodo ob 17. uri odprli Spominski center 1991 (KopaliĹĄka 3, Velenje), prostor, namenjen ohranjanju spomina na Ä?as, ko se je rojevala naĹĄa drĹžava.

Osrednji govornik bo Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, pozdravna govora bosta imela ministrica za pravosodje

Republike Slovenije Andreja KatiÄ? in minister za obrambo Republike Slovenije Karl Erjavec.

V spominskem centru bo na ogled stalna razstava o procesih in dogodkih, vezanih na osamosvajanje Republike Slovenije v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini. Predvsem pa si Ĺželijo, da bi spominski center postal prostor

vzgoje, izobraĹževanja in kulture ter prostor druĹženja, sreÄ?evanja in povezovanja domoljubnih ljudi.

Na otvoritvi bodo nastopili OtroĹĄki pevski zbor enote Vrtca Velenje Najdihojca, Pihalni orkester Premogovnika Velenje in sopranistka Mojca Bitenc. đ&#x;”˛

28 .o

r e b kto

Naslednja ĹĄtevilka NaĹĄega Ä?asa bo zaradi praznikov izĹĄla 8. novembra.

Priloga DOM 15 16 17 18

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Velenje med bolj aktivnimi v ETM Velenje, 16. oktobra – V torek je v KrĹĄkem potekala zakljuÄ?na prireditev projekta Evropski teden mobilnosti. Na njej so se zbrali lokalni in regionalni koordinatorji ter predstavniki Medresorske delovne skupine za trajnostno mobilnost. Ob tej priloĹžnosti so podelili tudi nagradi za najbolj aktivno mestno in nemestno slovensko obÄ?ino. Prejeli sta ju Mestna obÄ?ina Koper in ObÄ?ina Polzela. Med najbolj aktivne sta se uvrstili ĹĄe Mestni obÄ?ini Velenje in Maribor ter obÄ?ine KrĹĄko, Bohinj, Medvode in ÄŒrna na KoroĹĄkem. Velenje sodeluje v projektu Ĺže veÄ? kot deset let. V tem obdobju so izvedli ĹĄtevilne dogodke, aktivnosti, ki obÄ?ane spodbujajo k uporabi okolju bolj prijaznih oblik mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in javni potniĹĄki promet. đ&#x;”˛

Obisk delegacije iz Ukrajine Velenje, 16. oktobra – Mestna obÄ?ina Velenje je gostila ukrajinsko delegacijo, ki je obiskala Slovenijo zaradi sodelovanja z Energetsko agencijo KSSENA, s katero skupaj pripravljajo projekte energetske sanacije bolniĹĄnic. Skupino ukrajinskih strokovnjakov iz zdravstva in energetske uÄ?inkovitosti je sprejel velenjski podĹžupan Peter Dermol, ki jim je predstavil obÄ?ino.

Ukrajinsko delegacijo strokovnjakov iz zdravstva in energetske uÄ?inkovitosti je sprejel podĹžupan Peter Dermol.

Po sprejemu je skupina spoznala tudi projekt energetske obnove Zdravstvenega doma Velenje. TakĹĄen prenos znanja omogoÄ?a enkratno izkuĹĄnjo in vpogled v uspeĹĄno izpeljane energetske reĹĄitve, s katerimi se ponaĹĄa naĹĄa obÄ?ina. SreÄ?anje je obenem ponudilo moĹžnost, da se ukrajinskemu trgu predstavijo velenjska podjetja s podroÄ?ja energetske uÄ?inkovitosti, gostje pa so mestno obÄ?ino Velenje spoznali tudi kot zanimivo turistiÄ?no destinacijo. đ&#x;”˛

V LajĹĄah zaÄ?eli graditi Ĺ oĹĄtanj, 17. oktobra – V LajĹĄah v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so se zaÄ?ela dela za izgradnjo objekta na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u. Objekt bo pritliÄ?en, z veÄ?namensko dvorano, garderobami, sanitarijami, skladiĹĄÄ?em, manjĹĄo kuhinjo ter zunanjim pokritim prostorom.

Objekt bo zgradilo podjetje Andrejc iz Ĺ oĹĄtanja, vrednost del pa znaĹĄa dobrih 220.000 evrov. Delno, v viĹĄini 92.000 evrov, bo kot program za rekreacijo, turizem in prosti Ä?as sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

OmogoÄ?ili dostop invalidom Velenje, 18. oktobra – Odslej bodo lahko tudi invalidne osebe dostopale do razliÄ?nih nadstropij v mestni hiĹĄi, saj so kupili stopniĹĄÄ?ni vzpenjalnik, namenjen prevozu invalidnih oseb po stopnicah. Upravna stavba sicer ima dvigalo, ki pa stoji v medetaĹžah, in do nadstropja viĹĄje ali niĹžje ĹĄe vedno vodi nekaj stopnic.

Z novo pridobitvijo je tako tudi mestna hiĹĄa postala prijaznejĹĄa invalidnim in gibalno oviranim osebam, saj so jim omogoÄ?ili neoviran dostop do posamezne etaĹže upravne stavbe. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

25. oktobra 2018

230 let ĹĄoĹĄtanjske usnjarne

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

mz, mkp

Šoťtanj, 20. oktober – Razvoj Šoťtanja je v preteklosti v veliki meri zaznamovala ťoťtanjska usnjarna. Letos mineva Şe 230 let od njene ustanovitve. S priloŞnostno slovesnostjo v soboto dopoldan so se tega pomembnega dogodka spomnili v Muzeju usnjarstva na Slovenskem, ki je bil odprt pred devetimi leti ravno z namenom ohranjanja spomina na ťtevilne generacije ťoťtanjskih usnjarjev.

Zbrane je pozdravila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart, nagovoril pa jih je ĹĄe Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ki je kratko predstavil razvoj ĹĄoĹĄtanjske usnjarne – od zaÄ?etkov v Toterjevi delavnici v Ĺ oĹĄtanju do najveÄ?jih uspehov, ko je bila med obema vojnama najsodobnejĹĄa usnjarna na Balkanu. Spomnil se je tudi njenega steÄ?aja in zaprtja pred skoraj dvajsetimi leti. Ĺ˝upan je poudaril tudi pomen ohranjanja spomina na ĹĄoĹĄtanjsko usnjarno: ÂťDa ObÄ?ina in Ĺ oĹĄtanjÄ?ani skrbimo za ohranjanje spomina na ta del Ĺživljenja v ĹĄoĹĄtanjski preteklosti, dokazujejo razne aktivnosti, kot so: postavitev doprsnih kipov bratov VoĹĄnjak v spominskem parku pred OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj, organizirane razstave v Mestni galeriji, simpoziji o usnjarstvu na Slovenskem in ĹĄirĹĄe in seveda izgradnja Muzeja usnjarstva na Slovenskem, ki bo prihodnje leto praznoval Ĺže deset let. Z njim se je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj

Župan Darko Menih je predstavil delo usnjarne

poklonila vsem generacijam usnjarjev, ki so bili zasluĹžni za prodor in uspeh tovarne v vseh obdobjih njenega delovanja. Od prvih zaÄ?etkov v obrtni delavnici pa vse do zaprtja Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ Ob koncu se je Ĺžupan zahvalil Muzeju Velenje, ki upravlja Muzej usnjarstva, in vsem zaposlenim v ĹĄoĹĄtanjskem muzeju za prizadevno delo, saj poskuĹĄajo na razliÄ?ne naÄ?ine pribliĹžati vsebino muzeja obiskovalcem, uÄ?encem osnovnih in srednjih ĹĄol pa nazorno prikazati nekoÄ? bogato in svetovno poznano gospodarsko panogo.

Neuradno druĹženje se je nadaljevalo do poznega popoldneva ob zvokih Pihalnega orkestra Zarja ter tradicionalni usnjarski malici, ki jo je za vse obiskovalce pripravilo TuristiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo

Ĺ oĹĄtanj, plaÄ?ala pa ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.

Ves dan je v muzeju potekal dan odprtih vrat, organizirali so dva vodena ogleda, otroci pa so si v

delavnicah lahko izdelali usnjene spominke. đ&#x;”˛

mkp

Jenko zahteva izredno sejo Sveta MO Velenje – Svetnik v Svetu Mestne obÄ?ine Velenje Matej Jenko, ki je, tudi kandidat za Ĺžupana na novembrskih lokalnih volitvah in nosilec liste skupaj z devetimi podpisniki iz vrst SDS, SLS ter dveh samostojnih, terja sklic izredne seje Sveta Mestne obÄ?ine Velenje. Za dnevni red predlagajo ĹĄest toÄ?k, pri vseh bi ĹĄlo za seznanitev, in sicer s problematiko v Zdravstvenem domu Velenje v zvezi z zapiranjem oddelka Dispanzer za medicino dela, z nastanitvijo begunskih druĹžin, s posledicami okuĹžene zemlje na nasipu Velenjskega jezera, postopkom izbire izvajalca projekta gradnje oskrbovanih stanovanj, s problematiko daljinskega ogrevanja in s stanjem toĹžbe Mestne obÄ?ine do druĹžbe đ&#x;”˛ TEĹ oziroma HSE. â€

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Zdaj gre zares ĹĄe na lokalni ravni Veliko ÂťpoklicanihÂŤ ... – Predvolilni tresljaji – Odpadki pod zemljo – In vendar se premika Ponovil se je ĹĄe en z volilnimi opravili zaznamovan slovenski veliki petek. Tokrat z lokalnimi. Pretekli petek se je zaÄ?ela volilna kampanja, sliĹĄati je, da bo ponekod ostra. Predvsem za izvolitev Ĺžupanj ali Ĺžupanov, saj je ponekod rekordno veliko kandidatov. Ali je res tolikĹĄna skrb za dobro obÄ?in ali gre bolj za osebno potrjevanje? V Sloveniji izstopa Maribor, kjer imajo kar 18 kandidatov, na naĹĄem obmoÄ?ju so s sedmimi Celjani le za enega prehiteli VelenjÄ?ane. A tudi v nekaterih manjĹĄih obÄ?inah liste kandidatov niso majhne. V Ĺ entjurju, Ĺ marju in Ĺ torah jih imajo po pet. Nekateri kandidati so za nekatere tudi ÂťposebniÂŤ. Kot npr. kandidatka za Ĺžupanjo v Kozjem, ki izhaja iz Ĺ iĹĄkove stranke. V sedmih obÄ?inah naĹĄe ĹĄirĹĄe regije novega Ĺžupana Ĺže imajo – kandidirajo namreÄ? le sedanji. Drugje bomo videli, ali bodo v tej mnoĹžici kandidatov obÄ?ani res znali izbrati prave. Take, ki bodo res delali dobro za obÄ?ane. A zaÄ?etek lokalne volilne kampanje ni bil kriv za tresenje tal v veÄ? obÄ?inah na ĹĄirĹĄem celjskem obmoÄ?ju. No, tudi tresenje in druge nevĹĄeÄ?nosti tokrat na sreÄ?o niso bile prave. Na sreÄ?o je bila le vaja in preverjanje usposobljenosti za primer takega resnega dogodka. Na reki Voglajni v Celju so izvedli tudi vajo protipoplavne zaĹĄÄ?ite s tehniÄ?nimi sredstvi, tako imenovanimi protipoplavnimi ÂťzagatnicamiÂŤ.

Tako v teh dneh v srediĹĄÄ?u starega dela Celja tudi ni bilo kakĹĄnega resnega udora, da bi se znaĹĄla pod zemljo zbiralnica odpadkov.

Tega na sreÄ?o ni bilo, je pa Celje res dobilo prvo podzemno zbiralnico odpadkov, in to pred glavno celjsko knjiĹžnico na nedavno prenovljenem Muzejskem trgu. Za tako novost so se v kneĹžjem mestu odloÄ?ili, da bo imel ta trg lepĹĄo podobo, manj bo hrupa, pravijo, da tudi manj neprijetnih vonjav. Vanj lahko obÄ?ani loÄ?eno odlagajo razliÄ?ne odpadke – a ta zbiralnica je namenjena le obÄ?anom in organizacijam s tega trga in treh sosednjih ulic. Sicer pa nameravajo v Celju v prihodnje s takimi sodobnejĹĄimi zbiralnicami odpadkov opremiti ĹĄe druge dele mestnega srediĹĄÄ?a ter stanovanjska naselja.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

In ĹĄe nekaj, kar je povezano s Celjem in varnostjo, usposabljanjem za poĹžarno varnost in reĹĄevanje. KneĹžje mesto so obiskali visoki predstavniki mednarodnega komiteja za poĹžarno varnost. Tu bo namreÄ? leta 2021 gasilska olimpijada.

Kandidiranje je torej zakljuÄ?eno, veÄ?je gradbene naloĹžbe pa povsod ĹĄe ne. Ne za novo leto, v ZreÄ?ah naj bi se zavrteli v prvem mesecu novega leta. Po novem kroĹžiĹĄÄ?u! To bo precej izboljĹĄalo promet na regionalni cesti od ZreÄ? proti Rogli, a ne gre le ta turistiÄ?no pridobitev. IzboljĹĄanje bodo Ä?utili tudi vsi, ki se vozijo na delo in z dela v tri najveÄ?ja zreĹĄka podjetja. ÄŒe bo vreme ugodno, pa naj bi na slovenski strani ĹĄe letos uredili prva protipoplavna dela na Vonarskem jezeru.

Sosedje Hrvati naj bi taka dela opravili prihodnje leto. Vse to bo na obeh straneh vredno poldrugi milijon evrov, so pa to prva dela pri uresniÄ?evanju skupnega slovensko-hrvaĹĄkega projekta ponovne ojezeritve Vonarskega oziroma Sotelskega jezera. Razen zaĹĄÄ?ite pred poplavami imajo seveda na vsem obmoÄ?ju velike turistiÄ?ne naÄ?rte. Sredi del je Ĺže tudi obnova jezu na Savinji pri Podvinu. Ko bo konÄ?ana, bodo krajani ob reki spet bolj mirno spali. Ĺ˝e dalj Ä?asa so namreÄ? opozarjali na slabo stanje jezu, zaradi Ä?esar bi lahko ob veÄ?jem deĹževju in viĹĄjem vodostaju priĹĄlo na njihovem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju spet do hudih poplav. ÂťZadovoljneÂŤ bodo gotovo tudi ribe, saj bodo na jezu dobile svojo posebno stezo. Pri Ä?etrtem veÄ?jem naÄ?rtu na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju pa se malo zatika. Ĺ koti menda celo razmiĹĄljajo, da bi opustili naÄ?rt, da na Gomilskem zgradijo ÂťmegaÂŤ Ĺžago. Pa ne zato, ker sliĹĄijo, da mnogi naĹĄi Ĺžagarji ĹĄe kar svarijo pred premoÄ?no konkurenco, zatika se z lokacijo. Zaradi tega je na ÂťtapetiÂŤ tudi Ĺžupan BraslovÄ? (in vnoviÄ? kandidat), ker da ni poskrbel za spremembo namembnosti, da bi ta lokacija znova preĹĄla iz stanovanjske v industrijsko, kot je Ĺže bila. A Ĺžupan hoÄ?e jasne odgovore, saj ne bi rad ĹĄel po (sodni) poti svojih predhodnikov pri podobnih prostorskih zadevah.

Pa ĹĄe to: zadnji Ä?as veliko govorimo o prodaji naĹĄe nesreÄ?ne Nove Ljubljanske banke, manj o prodaji za to okolje ĹĄe bolj naĹĄe Abanke. Vsaj za tisto okolje, ki je imelo za svojo Banko Celje. To pa je, kot je znano, pred Ä?asom ÂťpogoltnilaÂŤ prav Abanka. Pod koga bodo komitenti BC priĹĄli zdaj?

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

25. oktobra 2018

PodjetniĹĄki center presega priÄ?akovanja Ob 3-letnici PodjetniĹĄkega centra standard so v SAĹ A Inkubatorju ponosni na rezultate in uspeĹĄno poslovanje inkubiranih podjetij Tina Felicijan

Velenje, 15. oktober – Mestna obÄ?ina Velenje in SAĹ A Inkubator sta zaznamovala tretjo obletnico ustanovitve PodjetniĹĄkega centra Standard, ki se je pokazal za dober strateĹĄki korak naproti krepitvi lokalnega gospodarstva s podjetniĹĄtvom. NamreÄ? Ĺže v obdobju, ki je v poslovnem svetu obiÄ?ajno najbolj turbulentno, preden se podjetje uveljavi in se poslovanje ustali, je PC Standard presegel ob ustanovitvi zastavljene cilje in se Ĺže uvrstili med najbolj prepoznavne in uveljavljene inkubatorje v drĹžavi. ÂťNajbolj ponosni smo, da je Standard, ki je bil pred tremi leti, ko smo ga prevzeli, povsem prazen, postal dom najboljĹĄih mladih podjetij v SAĹ A regiji. Lahko se pohvalimo, da veÄ?ina naĹĄih podjetij odliÄ?no posluje. Nekatera so iz poslovnega leta 2016 v 2017 zabeleĹžila celo 50-odstotno rast,ÂŤ je povedala direktorica SAĹ A Inkubatorja Karla Sitar in dodala,

da so inkubatorju z inovativnimi in uÄ?inkovitimi programi, kot je PodjetniĹĄki trampolin, ki je eden najuspeĹĄnejĹĄih in odmevnih, zgradili dobro ime in zgled tudi na nacionalni ravni.

Ponosni na mlada podjetja

Zgovorne so tudi ĹĄtevilke. V treh letih se je v zavetju PodjetniĹĄkega centra standard ustanovilo 39 novih podjetij, medtem ko so si pred tremi leti zastavili petletni cilj ustanovitve vsaj 50 novih podjetij.

Rekli so â?ą Karla Sitar: ÂťOsredotoÄ?ili se bomo na industrijo

4.0 in ĹĄe posebno podprli podjetja, ki razvijajo visoko tehnoloĹĄke produkte, sisteme za prehod v digitalizacijo, avtomatizacijo, robotiko. Zato bomo 27. in 28. novembra pripravili mednarodno konferenco z naslovom Future 4.0, ki bo namenjena povezovanju takih start upov s korporacijami, ki potrebujejo te servise.ÂŤ

ÂťOb prevzemu prostorov so temu mnogi nasprotovali, Ä?eĹĄ da v regiji nimamo podjetniĹĄke iniciative.

Pokazalo se je, da mladi imajo podjetniĹĄke ambicije in so jih sposobni realizirati. Novoustano-

vljena podjetja so ustvarila tudi 44 novih delovnih mest. Med njimi so ĹĄtiri, ki so bila v letih 2017 in 2018 prepoznana kot naj podjetniĹĄki talenti, nekatera podjetja so dobila zagonska sredstva, eno tudi semenski kapital, kar kaĹže na to, da znamo biti dobri mentorji in jim pomagati tudi pri pripravi dokumentacije za razne razpise,ÂŤ je povedala direktorica in dodala, da v Standardu trenutno deluje 30 podjetij.

Na uspeh PodjetniĹĄkega centra Standard je ponosna tudi Mestna

Ĺ martno ob Paki – Tako malo predlogov, kot jih je prispelo na letoĹĄnji razpis za priznanja in nagrade ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, doslej ĹĄe ni bilo. ÄŒlani tamkajĹĄnje komisije za priznanja in nagrade, ki ji predseduje svetnica Polona MiklavĹžina, tako niso imela teĹžkega dela. Svetnikom so predlagali v potrditev vse tri prispele predloge, ti pa so jih soglasno tudi potrdili.

Priznanja in nagrade bodo podelili na slavnostni seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki ob obÄ?inskem prazniku v petek, 9. novembra.

NajviĹĄje priznanje za pevce

Grb ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki bo prejel domaÄ?i moĹĄki pevski zbor Franca KlanÄ?nika, ki letos praznuje 60-letnico delovanja.

Pred 4 leti je prejel plaketo ObÄ?ine. V obrazloĹžitvi je predlagatelj (Marjan Knez) zapisal, da zbor s svojimi doseĹžki trajnega pomena pomembno vpliva na dvig kakovosti Ĺživljenja in dela obÄ?anov. Doslej je nanizal kar nekaj uspehov v lokalni skupnosti, zunaj njenih meja, odmevni so bili tudi njegovi nastopi na gostovanjih zunaj Slovenije. Sodeluje na ĹĄtevilnih prireditvah v domaÄ?em okolju, je pomemben Ä?len pri sodelovanju med druĹĄtvi oziroma sekcijami

PrviÄ? so v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki podelili obÄ?inska priznanja leta 1996. Na seznamu dosedanjih prejemnikov je osem dobitnikov naziva Ä?astni obÄ?an, 23 prejemnikov grba ObÄ?ine, 41 plaket obÄ?ine in 2 posmrtni podelitvi plakete ObÄ?ine.

Plaketi obÄ?ine za Mihaela Fajfarja in MatjaĹža KaÄ?a

Mihaela Fajfarja po mnenju predlagatelja (obÄ?inskega odbora stranke SDS Ĺ martno ob Paki) med drugim odlikuje pripravljenost deliti znanje o vinogradniĹĄtvu in kletarjenju z drugimi. Da ga ima zelo veliko, dokazuje blizu 140 priznanj, ki jih je prejel za svoja vina v ĹĄirĹĄem slovenskem prostoru, med njimi pa so mnoga zavidanja vredna. Ĺ tirikrat je bil kletar leta v domaÄ?em okolju ter trikrat vinar leta Slovenije

potrebna,ÂŤ je povedal in dodal, da podjetniĹĄtvo v Velenju zanesljivo ima perspektivo, zato si obeta, da bo ĹĄtevilo gospodarskih druĹžb, ki jih je Ĺže skoraj 700, v prihodnjih letih ĹĄe narastlo.

UspeĹĄno posluje tudi SAĹ A Inkubator

Karla Sitar pravi, da se tudi SAĹ A Inkubator obnaĹĄa kot start-up podjetje – vitko, iĹĄÄ?e razliÄ?ne vire financiranja in vztrajno poveÄ?uje obseg poslovanja. Od leta 2015 do danes se je ta poveÄ?al za

SAĹ A Inkubator in Klub podjetnikov SAĹ A regije Ĺželita ĹĄe bolj podpreti mlada podjetja

V Standardu ima sedeĹž tudi Klub podjetnikov SAĹ A regije, kar start upom omogoÄ?a neposreden stik z najveÄ?jimi in najboljĹĄimi podjetji v regiji. Vodstvo SAĹ A Inkubatorja si Ĺželi, da bi skupaj s Klubom podjetnikov SAĹ A regije postali most med mladimi podjetji ter uveljavljenimi poslovnimi partnerji in investitorji. Zato bodo poleg izobraĹževanj, strokov-

Ĺ e zadnjiÄ? 'sejali' Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki so na zadnji seji tega mandata med drugim sklepali o povrnitvi stroĹĄkov volilne kampanje za letoĹĄnje lokalne volitve

Tokrat priznanja za moĹĄki pevski zbor Franca KlanÄ?nika, Mihaela Fajfarja in MatjaĹža KaÄ?a znotraj lokalne skupnosti. Pogled v prihodnost usmerja v iskanje in uÄ?enje mladih pevcev, ki bodo pomembno krojili in ĹĄirili obmoÄ?je zborovskega delovanja ter vplivali na dvig kakovosti pevske in druĹžbene dejavnosti v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

kar 100 odstotkov. ÂťNe na raÄ?un poveÄ?evanja financiranja iz proraÄ?una MOV, temveÄ? smo uspeĹĄno pridobili ĹĄtiri nove projekte, financirane iz evropskih sredstev. Tako lahko naĹĄim podjetjem nudimo ĹĄe bogatejĹĄe programe, delavnice, predavanja in druge storitve, ki so za uporabnike brezplaÄ?ne.ÂŤ

Praznovanje 3-letnice PC Standard so s humorjem zaÄ?inili stand up komiki, ki se v kovanju ĹĄal in odrskem nastopu urijo pod mentorstvom dr. UroĹĄa Kuzmana, matematika in komika.

Tudi Ĺ marÄ?ani izbrali obÄ?inske nagrajence Tatjana PodgorĹĄek

obÄ?ina Velenje, ki bo po besedah Ĺžupana Bojana KontiÄ?a ĹĄe naprej pomagala ustvarjati ugodno klimo za razvoj podjetniĹĄtva v regiji. ÂťGlede na pesimizem nasprotnikov vlaganj so danes obÄ?utki zelo dobri. Pokazalo se je namreÄ?, da je bila podpora ustanavljanja novih podjetij v obliki infrastrukture, znanja, mreĹženja ĹĄe kako

med malimi vinogradniki. Bil je pobudnik za zasaditev najstarejĹĄe vinske trte na svetu v lokalni skupnosti. Njegove uspehe na vinskem podroÄ?ju so opazili Ä?lani Evropskega reda vitezov vin, katerega aktivni Ä?lan je postal letos. Rad sodeluje tudi na raznih prireditvah v domaÄ?em okolju.

MatjaĹža KaÄ?a je za prejemnika plakete predlagal ĹĄmarĹĄki meĹĄani pevski zbor, in sicer za 24-letno delo v zborovskem petju v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Od leta 1994 do 1998 je vodil moĹĄki, od takrat do danes je zborovodja meĹĄanega pevskega zbora, njegovo ime je zapisano med ustanovitelji slednjega. Med veÄ?je uspehe zbora ĹĄtejejo zmago v TV oddaji Spet doma, nastop v Cankarjevem domu na prireditvi Slovenec leta skupaj s TomaĹžem Domicljem, srebrno in bronasto plaketo z regijskega tekmovanja meĹĄanih zborov – tudi letos se je zbor uvrstil na regijsko tekmovanje. ÂťBrez KaÄ?a zbor ne bi bil takĹĄen, kot je, saj je spletel med pevci posebne vezi, ki jih druĹžijo tudi zunaj glasbenega ustvarjanja. Vedno je poln novih idej in naÄ?inov glasbenega izraĹžanja,ÂŤ so ĹĄe zapisali. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki so se vÄ?eraj, v sredo, 24. oktobra, sestali na zadnji seji tega mandata. Na dnevnem redu so imeli 13 toÄ?k, med drugim tudi obravnavo osnutka odloka o proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj za leto 2019 in predlog sklepa o delni po-

vrnitvi stroĹĄkov volilne kampanje za letoĹĄnje lokalne volitve.

Predlagano je bilo, da imajo organizatorji volilne kampanje, katerih listam bodo pripadali mandati za Ä?lane obÄ?inskega sveta, pravico do povrnitve stroĹĄkov v viĹĄini 33 centov za dobljeni glas,

ne podpore in drugih programov v pomoÄ? podjetjem v zagonu v prihodnosti okrepili tudi to podroÄ?je, napoveduje Karla Sitar in utemeljuje, da si mladi Ĺželijo sodelovanj z izkuĹĄenimi gospodarstveniki, ti pa iĹĄÄ?ejo sveĹža znanja, talente, uÄ?inkovite reĹĄitve in inovativne produkte.

Sodelovanja z mladimi podjetniki pa si Ĺželijo tudi uveljavljeni gospodarstveniki in veÄ?ja podjetja, pravi Ä?lanica kluba podjetnikov dr. Flora Cvetka Tinauer. Že v preteklosti sem bila med tistimi, ki so opozarjali, da to okolje potrebuje institucijo, v kateri se bodo rojevale podjetniĹĄke ideje, iz njih pa nova podjetja. Ĺ˝eleli smo si start up podjetij, ki obÄ?utno spremenijo klimo, opozorijo okolje, da se na tem podroÄ?ju nekaj dogaja, spremenijo odnos do podjetniĹĄtva, ki je ob gospodarski krizi dobilo slabĹĄi sloves. Poleg tega pa izkuĹĄeni gospodarstveniki imamo potrebo po sodelovanju z mladimi. Revitalizacija podjetja, ki mu podaljĹĄa Ĺživljenjsko dobo, so prav mladi. Sem zagovornica medgeneracijskega sodelovanja, saj sveĹža kri in ĹĄe vroÄ?e znanje mladih starejĹĄim pomaga pri nadaljnjem razvoju, starejĹĄi pa na mlade prenaĹĄajo izkuĹĄnje in dobre prakse,ÂŤ je povedala in dodala, da bo za uÄ?inkovito medgeneracijsko sodelovanje potrebnega veliko medsebojnega razumevanja in prilagajanja. đ&#x;”˛

pri Ä?emer pa skupni znesek povrnjenih sredstev ne sme preseÄ?i zneska porabljenih sredstev, ki je razviden iz poroÄ?ila obÄ?inskemu svetu in raÄ?unskemu sodiĹĄÄ?u.

Organizatorji volilne kampanje za Ĺžupana, za katere je glasovalo najmanj 10 odstotkov od skupnega ĹĄtevila volilnih upraviÄ?encev, ki so glasovali, pa do povrnitve 12 centov na posameznega volivca. ob morebitnem drugem krogu Ĺžupanskih volitev bosta kandidata upraviÄ?ena do enakega zneska za volilni glas, vendar samo na osnovi dobljenih glasov v drugem krogu. đ&#x;”˛

mkp

Urejanje nivojskih prehodov ceste in Ĺželeznice Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj si je za eno od nalog v okviru Celostne prometne strategije zadala ureditev nivojskih kriĹžanj ceste in Ĺželeznice. Po ĹĄtevilnih sestankih in dogovarjanjih je ObÄ?ini uspel dogovor s Slovenskimi Ĺželeznicami, ki so se v teh dneh lotile izgradnje avtomatskih zapornic na obeh ĹželezniĹĄkih prehodih v Ĺ oĹĄtanju. Najprej na KoroĹĄki cesti v bliĹžini ĹĄole, nadaljevali bodo pri avtobusni postaji.

Na obeh prehodih bodo poleg avtomatskih zapornic tipsko uredili cestiĹĄÄ?e, na obeh straneh ceste bo nov ploÄ?nik in nova svetlobna signalizacija.

Poleg naĹĄtetega bodo pri ĹĄoli tudi razĹĄirili ovinek in opravili lokalno sanacijo cestiĹĄÄ?a.

Sredstva za prenovo bodo zagotovile Slovenske Ĺželeznice, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa bo plaÄ?ala izgradnjo ploÄ?nikov in projektno dokumentacijo razĹĄiritve ceste.

Dela potekajo ob delnih zaporah cest, bo pa na obeh nivojskih prehodih zapora tudi popolna, in sicer na KoroĹĄki cesti od 23. do 26. oktobra, na Kajuhovi cesti pa od 9. do 12. novembra. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

POLITIKA

Svetniki zadovoljni zakljuÄ?ujejo mandat Delali z roko v roki za dobro Ĺ oĹĄtanjÄ?ank in Ĺ oĹĄtanjÄ?anov Ĺ oĹĄtanj – Svetniki in svetnice ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, tako kot v drugih obÄ?inah, zakljuÄ?ujejo svoj ĹĄtiriletni mandat. Kako so zadovoljni z opravljenim delom, na kaj so najbolj ponosni in kaj bi (ĹĄe) Ĺželeli spremeniti? To so bila vpraĹĄanja, ki smo jih posredovali vodjem svetniĹĄkih skupin in svetnikom.

Franc Rosec, vodja svetniĹĄke skupine SDS: ÂťDelo svetniĹĄke

skupine v iztekajoÄ?em se mandatu ocenjujem za uspeĹĄno. Izpeljali smo veÄ?ino nalog, ki smo si jih zadali skupaj z Ĺžupanom na zaÄ?etku mandata. Posebej ponosni smo, da smo sprejeli OPN, ki je temelj za naÄ?rtovan in urejen razvoj obÄ?ine. Pohvalimo se lahko s posodobitvijo cestnega omreĹžja, izgradnjo kanalizacijskega omreĹžja, ki pomeni dodaten prispevek k ekoloĹĄki sanaciji voda. Ob tem ne smemo pozabiti na ureditev trga, ki sedaj predstavlja srediĹĄÄ?e razliÄ?nih prireditev, namenjenih druĹženju obÄ?ank in obÄ?anov.

V tem trenutku pa so spremembe potrebne predvsem na drĹžavni ravni. DrĹžava velik del bremen

prenaĹĄa na obÄ?ine, zaradi dodatnih obveznosti pa te ne dobijo tudi dodatnih finanÄ?nih sredstev. Ĺ e posebej zaskrbljujoÄ?e je, da smo v obstojeÄ?i perspektivi,kot drĹžava pri Ä?rpanju evropskih sredstev popolnoma zatajili, kar se bo kot negativna posledica gotovo odrazilo v marsikateri obÄ?ini.ÂŤ Boris GoliÄ?nik, vodja svetniĹĄke skupine Lista Borisa GoliÄ?nika: ÂťNaĹĄa svetniĹĄka skupina je bila najbrĹž ena najbolj aktivnih tako pri delu sveta kot komisij. Veliko naĹĄih pobud je bilo sprejetih, predlagali in podpirali smo dobre projekte, znali pa smo reÄ?i tudi ‘ne’ in biti

25. oktobra 2018

mnogimi uspeĹĄnimi prireditvami v zadnjem obdobju skupaj dokazali, da Ĺ oĹĄtanj Ĺživi. V prihodnje bo nujno zagotoviti ustrezno dolgoroÄ?no nadomestilo zaradi razvrednotenja prostora (rento) in ustvariti temelj za naÄ?rtovanje lepĹĄe prihodnosti za celotno prebivalstvo in gospodarstvo.ÂŤ Viki Drev, vodja svetniĹĄke skupine Liste Viktorja Dreva: ÂťZadovoljni smo. Kot del koalicije smo imeli moĹžnost krojiti politiko razvoja obÄ?ine. Izvedli smo nekaj velikih projektov v cestni infrastrukturi, prenovili Trg svobode, pripravljamo projekt prenove

V tem duhu Ĺželimo nadaljevati in v obÄ?ino pritegniti veÄ? mladih podjetnikov in s tem odpirati nova delovna mesta.ÂŤ Bojana Ĺ˝nider, vodja svetniĹĄke skupine Socialnih demokratov (SD): ÂťZ delom, ki smo ga opravili, sem zadovoljna. ÄŒeprav sva bila v svetu le dva svetnika SD, sva uresniÄ?ila kar nekaj volilnih obljub, med drugim dograditev prizidka h glasbeni ĹĄoli, obnovo Trga svobode, postavitev spominskega obeleĹžja Karlu Destovniku - Kajuhu, obnovo AĹĄkerÄ?eve ceste, uvedbo Ĺ oĹĄtanjskega busa.

Zadovoljna sem, da smo podpisali koncesijsko pogodbo za obnovo cest in sprejeli OPN. OdĹĄkodnine od TeĹĄa smo za nazaj zaprli.

kot novinci. Zadovoljni smo, da je bilo precej naĹĄih idej realiziranih – obÄ?inske ĹĄtipendije, razpis za mladinska druĹĄtva, ideja o skupini za oĹživitev mesta, brezplaÄ?en lokalc. Hkrati pa smo se nauÄ?ili, da je ĹĄtiriletno obdobje prekratko za uresniÄ?itev vseh. Najbolj smo ponosni na verjetno najlepĹĄi vrtec v Sloveniji, odliÄ?no osnovno ĹĄolo, da gradimo novo glasbeno ĹĄolo, da smo uredili cestno infrastrukturo.

smo skupaj delali in potrjevali predlagane projekte. Vsa Ä?ast Ĺžupanu, podĹžupanu in obÄ?inski upravi, ki so vodili projekte. Veliko je bilo narejenega v vseh krajevnih skupnostih in tudi v mestnem jedru Ĺ oĹĄtanja. Ĺ˝elim si, da bi tudi v prihodnje kljuÄ?ne naloge vodili sposobni delovni ljudje.ÂŤ Bojan KugoniÄ?, SMC: ÂťZ opravljenim delom v tem mandatu sem zelo zadovoljen. Svetniki smo delovali usklajeno, med nami ni bilo Ä?utiti, da pripadamo razliÄ?nim strankam. V ospredju je bila vsebina in Ĺželja, da odloÄ?itve sprejemamo v dobro obÄ?ine in obÄ?anov. Najbolj sem ponosen na skoraj v celoti obnovljeno cestno infrastrukturo, nov vrtec, obnovljen trg, obnovljeno vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo, Ĺ oĹĄtanjski avtobus, zaÄ?asni dogovor o odĹĄkodninah za degradirana obmoÄ?ja in zaÄ?etek izgradnje in prenove glasbene ĹĄole. Ĺ e bolj pa

Ĺ˝eleli bi si, da bi se zaÄ?eli mladi vraÄ?ati v Ĺ oĹĄtanj. To lahko doseĹžemo samo tako, da jim zagotovimo delovna mesta. Poslovna cona, boljĹĄe cestne povezave ter veÄ? vsebin, ki bi mlade pritegnile nazaj v domaÄ?i kraj, so izzivi za naprej.ÂŤ Marijan Mevc, svetnik iz vrst DeSUS: ÂťKot svetnik sem zadovoljen. Vesel sem, da v obÄ?inskem svetu ni prihajalo do nesoglasij in sporov med Ä?lani strank, ampak kritiÄ?ni do vseh stvari, za katere smo menili, da niso prave.

Izpostavil bi prizadevanja za izplaÄ?ilo zaostalih odĹĄkodnin obÄ?ini in krajevnim skupnostim ter prizadevanja za ureditev dolgoroÄ?nega nadomestila za vse prebivalke in prebivalce naĹĄe obÄ?ine. Ponosni smo na vsa odliÄ?na druĹĄtva in organizacije, lepo urejeno cestno, komunalno in ostalo infrastrukturo, ĹĄolo, vrtec, na dobre in pozitivne ljudi in tudi na to, da smo z

Trga bratov Mravljakov, veliko je bilo narejenega v komunalni infrastrukturi, poteka gradnja glasbene ĹĄole, v krajevnih skupnostih smo zgradili domove krajanov, veliko delali za socialo, kulturo in ĹĄport, za odprave plazov pa nam je uspelo pridobiti precejĹĄnja sredstva drĹžave.

Ponosni smo na to, da nam je uspelo vzpostaviti pozitiven dialog z najveÄ?jim podjetjem v obÄ?ini, Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj.

Zdaj bo treba Ä?im prej skleniti dolgoroÄ?ni sporazum ali zakon na ravni drĹžave, da bomo s temi sredstvi lahko Ä?im prej oziroma takoj zaÄ?eli ustvarjati zametke novih idej in novih podjetij. Prihodnost moramo graditi zdaj in ne ĹĄele takrat, ko bosta TEĹ in PV prenehala obratovati. Ĺ oĹĄtanj je obÄ?ina tisoÄ?erih priloĹžnosti.ÂŤ Ĺ˝an Delopst, vodja svetniĹĄke skupine Mladi za Ĺ oĹĄtanj: ÂťPred ĹĄtirimi leti smo v obÄ?inski svet vstopili

bi se morali pribliĹžati problematiki v krajevnih skupnostih. Tako kot imamo na dnevnem redu sej toÄ?ko ÂťvpraĹĄanja in pobude svetnikovÂŤ, bi lahko imeli tudi toÄ?ko Âťpobude in vpraĹĄanja predsednikov krajevnih skupnostiÂŤ. Po potrebi bi potem lahko opravili terenske obiske in laĹžje doloÄ?ili prioritete za izvedbo potrebnih projektov.ÂŤ đ&#x;”˛

Ni bilo pomembno, kdo je kaj predlagal, ampak kaj Vodje svetniĹĄkih skupin sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki zadovoljni, ker so zmogli preseÄ?i strankarske okvirje in delati za blaginjo obÄ?ine ter obÄ?anov Tatjana PodgorĹĄek

Svetniki in svetnice ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so se na zadnji seji obÄ?inskega sveta v tem mandatu seĹĄli v drugi polovici septembra. ÂťSluĹžbenoÂŤ se bodo sreÄ?ali le ĹĄe na sveÄ?ani seji sveta v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika v petek, 9. novembra. So ob zakljuÄ?ku mandata zadovoljni z opravljenim delom? Kako ocenjujejo delo obÄ?inskega sveta, to sta vpraĹĄanji, ki smo jih vpraĹĄali vodje svetniĹĄkih skupin in svetniku. Nanje so takole odgovorili: Janko AvberĹĄek: ÂťV iztekajoÄ?em se mandatu Socialne demokrate (SD) kot relativne zmagovalce v obÄ?inskem svetu zastopa pet od skupno ĹĄtirinajstih svetnikov.

Skupaj z Listo za razvoj obÄ?ine in DeSUS-om sestavljamo programsko koalicijo, v okviru katere uspeĹĄno uresniÄ?ujemo program, ki smo ga predstavili pred volitvami 2014. Dobro delo svetniĹĄke skupine je vidno na vseh podroÄ?jih delovanja lokalne skupnosti, ki je v tem mandatu dosegla izjemne rezultate na mnogih podroÄ?jih, predvsem pa v infrastrukturi. Svetniki SD-ja smo aktivno sodelovali kot vodje in Ä?lani v odborih ter komisijah obÄ?inskega sveta, v katerih smo s konstruktivnimi predlogi in stro-

kovnostjo pripomogli k dobrim reĹĄitvam. Kot najveÄ?ja svetniĹĄka skupina nikoli nismo uporabljali argumenta moÄ?i, ampak smo podprli vse ideje ali predloge, ne glede, ali je bil predlagatelj

Zdravko RamĹĄak: ÂťSvetniĹĄka skupina Lista za napredek obÄ?ine je delovala v obÄ?inskem svetu nestrankarsko, konstruktivno, predvsem pa povezovalno. Za tri svetnike liste v obÄ?inskem svetu ni

iz vrst vladajoÄ?e koalicije ali opozicije, Ä?e smo menili, da je pomemben za delovanje in razvoj lokalne skupnosti. Sposobnost sprejemanja razliÄ?nih mnenj, konstruktivno usklajevanje, zavest za delovanje v korist vseh obÄ?anov, transparentno delovanje Ĺžupana ter obÄ?inske uprave se kaĹžejo v ĹĄtevilnih pridobitvah, na katere smo lahko vsi ponosni.

Svetniki Socialnih demokratov si Ĺželimo tako delovati tudi v novem mandatu, iztekajoÄ?ega pa zakljuÄ?ujemo ponosno in z zadovoljstvom ter optimizmom za delo v prihodnje.ÂŤ

bilo toliko pomembno, kdo je kaj predlagal, ampak kaj je predlagal za to, da se je lokalna skupnost razvijala, njeni obÄ?ani pa, da bi bili Ä?im bolj zadovoljni. Pridobitev je bilo v zadnjem mandatu kar nekaj, so pa rezultat dela vseh svetnikov, Ĺžupana in obÄ?inske uprave. Podane pripombe so bile vedno dobronamerne, odloÄ?itve pri sprejemanju projektov, staliĹĄÄ? praviloma soglasno sprejete, kar potrjuje, da smo zmogli preseÄ?i strankarske okvirje in doseÄ?i konsenz. Menim, da smo lahko z iztekajoÄ?im se mandatom in svojim delom v obÄ?inskem svetu zadovoljni.ÂŤÂŤ

JoĹžef Stakne: ÂťSvetniki opozicijske stranke SDS smo ves mandat aktivno sodelovali v vseh obÄ?inskih odborih in komisijah, v katerih je imela stranka svojega predstavnika: komisija za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja, za odlikovanja, priznanja in nagrade, za izvedbo in nadzor premoĹženja, v odborih za negospodarstvo in javne sluĹžbe druĹžbenih dejavnosti, za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne sluĹžbe, v

koordinacij Ĺžupana s svetniĹĄkimi skupinami, na katerih smo Ĺže pred samo sejo pridobili ĹĄe podrobnejĹĄe informacije in se lahko tako ĹĄe bolje pripravili potem na sejo. Seveda so – tako kot povsod – ĹĄe moĹžnosti za izboljĹĄanje, za kar pa si bomo prizadevali tudi v prihodnje.ÂŤ Damijan LoÄ?iÄ?nik: ÂťSvetniki SLS se vseskozi zavzemamo za transparentno delo ObÄ?ine, naĹĄim obÄ?anom dostopno, aĹžurno in prijazno javno upravo, tako da jim zagotovimo koristen vir informacij in s tem ĹĄe bolj pribliĹžamo delovanje obÄ?ine vsem uporabnikom. V preteklem mandatu smo

izpeljali nekateri dobri projekti, pri nekaterih pa smo priloĹžnost Ĺžal zamudili.ÂŤ Svetnik Rudi Meh: ÂťV iztekajoÄ?em se mandatu je stranka DeSUS imela v obÄ?inskem svetu le enega predstavnika. Skupaj s SD-jem in Listo za napredek je v obÄ?inskem svetu sestavljala programsko koalicijo, ki je vedno znala prisluhniti dobrim idejam in pobudam tudi opozicije ali obratno. ÄŒeprav je imela stranka v obÄ?inskem svetu le enega svetnika, ta ni bil nikoli jeziÄ?ek na tehtnici, saj v ĹĄtirih letih ni bilo razhajanj pri sprejemanju pomembnih projektov. Ĺ˝e na

svetu javnega zavoda Mladinski center, v stanovanjski komisiji, v nadzorni odbor in ĹĄe kje. Na vseh sejah obÄ?inskega sveta smo delovali konstruktivno, v dobro in za boljĹĄo prihodnost vseh obÄ?anov. Delo sveta ocenjujemo kot konstruktivno, usklajeno in uspeĹĄno tudi zaradi predhodnih

veÄ?krat izpostavili vpraĹĄanje stabilnejĹĄe kadrovske strukture v zdravstveni postaji v Ĺ martnem ob Paki, aktivnejĹĄe koriĹĄÄ?enje sredstev EU ter poudarjali investicijsko in druĹžbeno-kulturno naravnan obÄ?inski proraÄ?un (skupne sluĹžbe z vidika zmanjĹĄevanja stroĹĄkov). V preteklih letih so bili

koordinacijah svetniĹĄkih skupin z Ĺžupanom pred vsako sejo obÄ?inskega sveta smo se marsikatero stvar dogovorili. TakĹĄen naÄ?in dela je dobra popotnica tudi za Ä?lanice in Ä?lane obÄ?inskega sveta v naslednjem mandatu.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

VOLITVE

25. oktobra 2018

V Velenju 6 kandidatov za Ĺžupana Dva Ĺžupanska kandidata, sedem in 11 list za obÄ?inski svet svetniĹĄkih list

Od ĹĄestih Ĺžupanski kandidatov le eden novinec – Od enajstih list pet polnih V Mestni obÄ?ini Velenje je obÄ?inska volilna komisija Ĺže potrdila kandidature tako za Ĺžupane kot za Ä?lane obÄ?inskega sveta.

Za Ĺžupana kandidirajo (objavljamo tudi predlagatelje): JoĹže Hribar (NaĹĄe Velenje); Bojan KontiÄ? (SD ter Aleksandra Ĺ˝uber in skupina volivcev); Mihael Letonje (SLS); Matej Jenko (Zbor Ä?lanov MO Dobra drĹžava Velenje); Suzana Ka-

vaĹĄ (SDS) in Breda Kolar (SMC) Za 33 Ä?lanski obÄ?inski svet pa kandidira 11 list. Navajamo imena list, ĹĄtevilo predlaganih kandidatov in nosilce liste: NaĹĄe Velenje (11 kandidatov, nosilec JoĹže Hribar); DemokratiÄ?na stranka upokojencev Slovenije – DeSUS (33 kandidatov, nosilka Darinka Mravljak); Socialni demokrati – SD (33 kandidatov,

nosilec Bojan KontiÄ?); Slovenska nacionalna stranka - SNS Velenje (5 kandidatov, nosilec Adolf Ĺ torman) Nova Slovenija krĹĄÄ?anski demokrati (33 kandidatov, nosilka Veronika Juvan); SLS (33 kandidatov, nosilec Mihael Letonje); Glas za otroke in druĹžine:Â (2 kandidata, nosilka Senka KarlovÄ?ec); Levica (3 kandidati, nosilka Tanja Borovnik); Zeleni Slovenije

14 kandidatov, nosilec MatjaĹž PeÄ?ovnik); Dobra drĹžava (9 kandidatov, nosilec Matej Jenko); Slovenska demokratska stranka – SDS (33 kandidatov, nosilka Suzana KavaĹĄ); Stranka modernega centra (19 kandidatov, nosilka Breda Kolar). đ&#x;”˛

V Ĺ oĹĄtanju trije kandidati za Ĺžupana, enajst list za obÄ?inski svet V Ĺ oĹĄtanju le DeSUS, Zeleni Slovenije in Stranka Modernega centra nimajo polnih list – VeÄ?jih preseneÄ?enj za kandidaturo Ĺžupana ni bilo Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?inska volilna komisija ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je prejela tri kandidature za Ĺžupana.

Kandidirajo Bojana Žnider (predlagatelj Socialni demokrati - SD), Darko Menih (predlagatelj Slovenska demokratska stranka – SDS) in Matic MeŞnar (predlagatelj Mladi za Šoťtanj).

Za volitve 20-Ä?lanskega obÄ?inskega sveta je

bilo vloĹženih 11 list: Nova Slovenija – KrĹĄÄ?anski demokrati (nosilec liste Marko Dado Brvar), Lista Marjana Ĺ arca (nosilec liste Mateja Kumer), SLS – Slovenska ljudska stranka (nosilec liste Marjan Jakob), Socialni demokrati – SD (nosilec liste Bojana Ĺ˝nider), DemokratiÄ?na stranka upokojencev – DeSUS (nosilec liste Janez Zelcer),

Zeleni Slovenije (nosilec liste Luka Ravnjak), Lista Viktorja Dreva (nosilec liste Viktor Drev) Slovenska demokratska stranka – SDS (nosilec liste Darko Menih), Stranka modernega centra SMC (nosilec liste Matic Volk), Lista Borisa GoliÄ?nika (nosilec liste Boris GoliÄ?nik), Mladi za Ĺ oĹĄtanj (nosilec liste Matic MeĹžnar). đ&#x;”˛ mkp

Za 7 obÄ?in 19 Ĺžupanskih kandidatov Med kandidati za Ĺžupana v obÄ?inah Zgornje Savinjske doline povsod dosedanji, razen v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji – V obÄ?inah Nazarje in Ljubno Ĺžupana Ĺže znana Tatjana PodgorĹĄek

Zgornja Savinjska dolina – Po vloĹženih kandidaturah na sedeĹžih obÄ?inskih volilnih komisij v obÄ?inah Zgornje Savinjske doline bodo volitve za Ĺžupana ponekod kar pestre. Za sedem Ĺžupanskih mest kandidira 19 kandidatov.

Po eno kandidaturo so prejeli le v obÄ?inah Nazarje in Ljubno, po ĹĄtiri kandidature so v obÄ?inah

Mozirje, ReÄ?ica ob Savinji in Gornji Grad, po tri v obÄ?ini LuÄ?e, dve kandidaturi pa sta v obÄ?ini SolÄ?ava. V vseh obÄ?inah so med kandidati tudi sedanji Ĺžupani, razen v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji.

V Nazarjah in na Ljubnem sedanja Ĺžupana

Dva zmagovalca letoĹĄnjih lokalnih volitev sta Ĺže znana, saj v obÄ?ini Nazarje kandidira le

aktualni Ĺžupan Matej PeÄ?ovnik (predlagatelj skupina volivcev) ter v obÄ?ini Ljubno, kjer je Franjo NaraloÄ?nik prav tako edini Ĺžupanski kandidat. Prav tako kot PeÄ?ovnika je kandidaturo zanj vloĹžila skupina volivcev.

ReÄ?ica ob Savinji: ĹĄtirje kandidati

Zagotovo bodo novega Ĺžupana dobili v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji,

kjer se je aktualni Vinko Jeraj odloÄ?il za upokojitev, kandidira pa za obÄ?inskega svetnika. Ĺ˝upanske kandidature so vloĹžili: Ana NuĹĄa Rebernik (skupina volivcev), Drago PoliÄ?nik (SLS), JoĹže Lenko (SDS) in Branko HriberĹĄek (skupina volivcev).

ObÄ?ina LuÄ?e: trije kandidati

V obÄ?ini LuÄ?e so za vse tri Ĺžu-

Poleg aktualnega KopuĹĄarja kandidatka za Ĺžupanjo v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki tudi AĹžmanova – Sedem svetniĹĄkih list za obÄ?inske svetnike Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je tamkajĹĄnja volilna komisija Ĺže preverila zakonitost vloĹženih kandidatur za letoĹĄnje lokalne volitve takoj po oddanih kandidaturah.

PreseneÄ?enj ni bilo.

Za Ĺžupana sta prispeli dve kandidaturi, in sicer aktualnega Janka KopuĹĄarja (kandidaturo je vloĹžila Natalija Zabukovnik in skupina volilcev) in Maje Mateje AĹžman, ki je kandidatka stranke SLS. Po neuradnih informacijah jo podpira tudi stranka SDS. AĹžmanova je vloĹžila kandidaturo Ĺže na Ĺžupanskih volitvah pred 4 leti, a je volilna komisija ugotovila, da ni bila vloĹžena pravilno.

Za 12 sedeĹžev v obÄ?inskem svetu je liste kandidatov vloĹžilo 6 strank in Lista za napredek obÄ?ine. Poleg strank SD, SDS, SLS, DeSUS in Liste za napredek obÄ?ine tudi Nova Slovenija in Stranka modernega centra. Omenjeni stranki doslej nista imeli svojih predstavnikov v obÄ?inskem svetu. Kandidature s po 12 kandidati so vloĹžile stranke SD, SDS, SLS, Lista za napredek obÄ?ine, 5 kandidatov ima DeSUS, Nova Slovenija 6, na listi stranke SMC pa so 3 kandidati za obÄ?inske svetnike.

Nosilci posameznih list za obÄ?inske svetnike so: Janko AvberĹĄek (SD), Darko Pokleka (SDS), Damijan LoÄ?iÄ?nik (SLS), Rudi Meh (DeSUS), Zdravko RamĹĄak (Lista za napredek obÄ?ine), Tadeja Zacirkovnik (NSi) in Josip Lukenda (SMC). Prvih pet je v obÄ?inskem svetu Ĺže sedelo, zadnja dva pa sta novinca.

panske kandidate vloĹžile kandidaturo skupine volivcev. Poleg sedanjega Ciril Rosca se za Ĺžupanski stol potegujeta ĹĄe JoĹže Vavdi ter Jernej Plankl.

ObÄ?ina SolÄ?ava: Prelesnikova ali Lipnik?

Ĺ e najbolj zna biti zanimivo v obÄ?ini SolÄ?ava, kjer se za mesto Ĺžupana potegujeta aktualna Katarina Prelesnik in Alojz Lipnik, ki je sedel na Ĺžupanskem stolÄ?ku pred Prelesnikovo. Oba kandidirata s podporo skupine volivcev.

ObÄ?ina Mozirje: poleg SuhoverĹĄnika ĹĄe trije kandidati

đ&#x;”˛

Ä?akovati, da bo med 4 kandidati v obÄ?ini Mozirje dobil najveÄ? podpore sedanji Ĺžupan Ivan SuhovrĹĄnik (skupina volivcev). Njegovi tekmeci so ĹĄe: Anton Rifelj (DeSUS), Mark Molnar (SD) ter Marko PreseÄ?nik (SLS).

ObÄ?ina Gornji Grad: trije s podporo volivcev, en kandidat SNS

Tudi Stanko Ogradi, aktualni Ĺžupan ObÄ?ine Gornji Grad (skupina volivcev) ima ĹĄe tri tekmece, in sicer: JoĹže Rijavec (SNS), Robert Remic in Anton Ĺ peh (oba skupina volivcev). đ&#x;”˛

Po mnenju poznavalcev je pri-

Na prvem mestu zakonska reĹĄitev odĹĄkodnin ObÄ?inski odbor SDS Ĺ oĹĄtanj predstavil kandidata za Ĺžupana Darka Meniha, listo kandidatov za obÄ?inski svet in najpomembnejĹĄe programske usmeritve Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 22. oktobra – V ponedeljek je v Ĺ oĹĄtanju stranka SDS na novinarski konferenci predstavila kandidata za Ĺžupana obÄ?ine Darka Meniha in listo za obÄ?inski svet. ÂťV dosedanjih treh mandatih sem se kot Ĺžupan zavzemal za enakovreden razvoj na podeĹželju in v mestu in tako bom tudi nadaljeval,ÂŤ je dejal. ÂťPonosen sem na svoje dosedanje delo, ki sem ga kot Ĺžupan opravljal z vso vnemo, pozitivnim duhom in srÄ?nostjo.

Tako bo tudi v bodoÄ?e, Ä?e bom izvoljen,ÂŤ je dejal.

Med najpomembnejĹĄimi toÄ?ka-

mi volilnega programa on sam in lista za obÄ?inski svet na prvo mesto postavljata dolgoroÄ?no zakonsko reĹĄitev problematike neizplaÄ?evanja odĹĄkodnin zaradi vplivov delovanja TEĹ in PV na okolje. NaĹĄtel je ĹĄe nekaj drugih programskih izhodiĹĄÄ?, med drugim tudi naslednje: ÂťNa zdravstvenem podroÄ?ju je kljuÄ?na ohranitev statusa BolniĹĄnice TopolĹĄica kot samostojne pravne osebe, v komunalni infrastrukturi izgradnja Ä?im ĹĄirĹĄe mreĹže komunalnega sistema, izgradnja in obnova stanovanj za mlade druĹžine, boljĹĄa povezanost med naĹĄo in sosednjimi obÄ?inami z ureditvijo kolesarske poti Velenje–ŠoĹĄtanj–

Šmarno ob Paki–Mozirje, razťiritev proge Šoťtanjskega busa, izgradnjo prometne obvoznice v mestu in 3. razvojne osi..

â?ą

Stranka gre na lokalne volitve s sloganom ’ Glas za nas je glas zate, za vse generacije, za obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj!’

Posebej je poudaril, da bo kljuÄ?nega pomena za razvoj obÄ?ine ĹĄe naprej tesno sodelovanje z vsemi ministrstvi ter uspeĹĄno pridobivanje kohezijskih in evropskih sredstev.

Podrobno je navedel programske naloge za vseh devet krajevnih skupnosti obÄ?ine, na prva mesta pa postavil v Ĺ oĹĄtanju izgradnjo nove avtobusne postaje, v TopolĹĄici in Gaberkah dokonÄ?anje kanalizacijskega in vodovodnega sistema, v Ravnah, Skorno – Florjanu in Lokovici posodobitev krajevnih cest, v Zavodnjah nadaljevanje drĹžavnega projekta ceste in ploÄ?nika, v Belih Vodah nadaljevanje izgradnje vodovodnega sistema, v Ĺ entvidu pa poleg ureditve krajevnih cest tudi ureditev zajetja za vodovod.

Lista kandidatov Slovenske demokratske stranke za svet ObÄ?ine je sestavljena iz 20 kan-

Darko Menih se poteguje za Ä?etrti mandat Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Svojo kandidaturo in kandidatno listo za obÄ?inski svet je predstavil v ponedeljek v Muzeju usnjarstva na Slovenskem.

didatov. ÂťTo so ljudje, ki bodo znali prisluhniti obÄ?anom, njihovim Ĺželjam in pobudam ter

tako sooblikovati obÄ?ino, prijazno ljudem,ÂŤ je dejal. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

DOGODKI

25. oktobra 2018

DruĹĄtvo upokojencev Velenje proslavilo jubilejnih 70 let Dom kulture je bil v soboto poln dobre volje – Prejeli so tudi plaketo Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije – Novo vodstvo ima za prihodnje delovanje konkretne naÄ?rte Mojca Ĺ truc

Minulo soboto je bil velenjski kulturni dom poln dobre volje in smeha. Ob okroglem jubileju – 70-letnici delovanja – so namreÄ? v DruĹĄtvu upokojencev Velenje tam gostili prireditev. Bila je odliÄ?no obiskana. Pa tudi odliÄ?no izpeljana. Vodila sta jo ÂťStraĹĄna JoĹžetaÂŤ, ki sta s svojim humorjem vzdrĹževala navduĹĄenje obÄ?instva na visoki ravni tudi med toÄ?kami, ki so Ĺže same Ĺžele buÄ?ne aplavze.

V veÄ? sestavih je nastopilo preko 100 nastopajoÄ?ih, ki so v glavnem aktivni Ä?lani druĹĄtva. Kot gostje so se v sodelovanju z moĹĄkim pevskim zborom DruĹĄtva upokojencev Velenje predstavili ĹĄe otroci Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca Velenje, posamezno pa vokalna zasedba iz avstrijske KoroĹĄke.

Delovanje druĹĄtva Ĺželijo Ä?im bolj pribliĹžati Ä?lanom

V uradnem delu sobotnega dogodka je osrednji govor pripadel predsedniku druĹĄtva. ÂťDelovanje druĹĄtva Ĺželimo v prihodnje Ä?im bolj pribliĹžati Ä?lanom,ÂŤ je poudaril Franc Vedenik in napovedal, da bodo v prihodnje veÄ? vloĹžili v informiranje Ä?lanov o dogajanju v druĹĄtvu.

Sam opravlja to funkcijo od letoĹĄnjega marca, takrat je bil izvoljen tudi nov upravni odbor. ÂťDruĹĄtvo smo prevzeli v dokaj nezavidljivem poloĹžaju. FinanÄ?na situacija ni bila najboljĹĄa, organizacijsko je bilo nekaj nereda, opazili smo tudi slabe medsebojne odnose,ÂŤ nam je zaupal Vedenik. Kot je povedal, je novo vodstvo najprej skuĹĄalo odpraviti naĹĄtete pomanjkljivosti, to pa jim

je dalo nov zagon. ÂťV preteklosti je druĹĄtvo delovalo predvsem za socialni program in delno za ĹĄport, toda imamo ĹĄe ĹĄtevilne druge vsebine, ki bi jih Ĺželeli oĹživiti,ÂŤ je povedal Vedenik in konkretno omenil kulturo in izobraĹževanje.

Poudaril je, da si Ĺželijo predvsem zadovoljnih Ä?lanov, in s ponosom izrazil osebno zadovoljstvo ob informaciji, da ĹĄtevilo Ä?lanov znova raste. ÂťTrenutno nas je okrog 1500,ÂŤ je dejal.

zaupajo naĹĄemu vodstvu ter se vraÄ?ajo med nas,ÂŤ je dejal Druks.

Povedal je, da letoĹĄnja obletnica ne obeleĹžuje samo 70 let od ustanovitve druĹĄtva, temveÄ? tudi 50 let, odkar je druĹĄtvo v svojih prostorih. ÂťDo leta 1968 so se Ä?lani dobivali po domovih, od takrat dalje pa nas vedno najdete na istem naslovu,ÂŤ je ĹĄe povedal podpredsednik.

Pri njih nikoli ni dolgÄ?as. ÂťImamo dve pisarni, kjer smo na voljo

Predstavnica Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije je predsedniku druĹĄtva izroÄ?ila plaketo.

Njihov program je ustvarjen za ljudi

Da se v zadnjem obdobju v druĹĄtvo znova vraÄ?ajo Ä?lani, ki so se v preteklosti iz njega Ĺže umaknili, je potrdil tudi sedanji podpredsednik druĹĄtva Ivo Druks. ÂťMenim, da je naĹĄ novi predsednik Ä?lovek, ki si zasluĹži spoĹĄtovanje in tako ljudje znova Podpredsednik druĹĄtva Ivo Druks

NastopajoÄ?i so na sobotni prireditvi poskrbeli za odliÄ?no vzduĹĄje.

Ä?lanom, v veÄ?ji dvorani pa gostujeta oba naĹĄa pevska zbora, igralci pikada, v zunanjem delu balinarji, ĹĄahisti ‌ skratka, vsi, ki Ĺželijo uporabiti prostor,ÂŤ je povedal Franc Vedenik. ÄŒeprav imajo uradne ure trikrat tedensko, so v resnici na voljo vsak delovni dan. Kot pravijo, je njihov namen delo za ljudi – ne nujno samo za upokojence, saj ne Ĺželijo nikogar izkljuÄ?evati. V interesu jim je medgeneracijsko sodelovanje.

Predsednik druĹĄtva Franc Vedenik

Konkretne Ĺželje: Medgeneracijski center, sistemski vir financiranja, Svet za varstvo starejĹĄih

Velenjski upokojenci se zavedajo, da je danaĹĄnja vloga druĹĄtva drugaÄ?na, kot je bila ob ustanovitvi. ÂťZ naĹĄimi izkuĹĄnjami in znanjem se Ĺželimo vkljuÄ?evati Ä?im ĹĄirĹĄe v druĹžbo in torej biti pomemben faktor pri razvoju lokalne skupnosti ali celo drĹžave,ÂŤ

je dejal Franc Vedenik.

Konkretno je omenil, da si Ĺželijo formiranja medgeneracijskega centra v okviru lokalne skupnosti. ÄŒim prej. ÂťPravzaprav je ta Ĺže formiran, a je priĹĄlo do nekaterih zapletov zaradi lastniĹĄtva prostorov. Trenutno se z Ĺžupanom dogovarjamo, kako bi hitro in dobro reĹĄili teĹžave, si pa vsekakor Ĺželimo tega centra, saj bi se v njegovem okviru izvajale ĹĄtevilne dejavnosti, ki bi bile dobre in koristne za naĹĄe Ä?lane,ÂŤ je povedal predsednik Vedenik.

Tudi na sobotni prireditvi je povedal, da si v druĹĄtvu Ĺželijo ĹĄe zagotovitve sistemskega vira financiranja in formiranja Sveta za varstvo starejĹĄih v okviru obÄ?ine.

Tudi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je v soboto sliĹĄal te besede in v svojem govoru izrazil pripravljenost za pogovore o naÄ?rtih upokojencev. đ&#x;”˛

45. sreÄ?anje pevcev gimnazij Velenje, 20. oktobra – Od sobote, 20. do torka, 23. oktobra, se je v Velenju mudilo 63 pevcev meĹĄanega mladinskega zbora Gimnazije TH iz Esslingena in spremljevalcev. Njihovi gostitelji so bili Ä?lani prav tako mladinskega meĹĄanega zbora Gimnazije Velenje. Oba zbora se sreÄ?ujeta Ĺže 45let.

V Velenju sta nastopila na slavnostnem koncertu v veliki dvorani tukajĹĄnje glasbene ĹĄole, na katerega so organizatorji povabili vse nekdanje zborovodje, ravnatelje, dijake, starĹĄe in tudi nekatere goste. Na koncertu sta se zbora najprej predstavila s svojim

MARTINOVA PETKOVA PLESNA NOČ OB JEZERU

programom, na koncu pa sta skupaj zapela nekaj slovenskih in nemĹĄkih pesmi. Polna dvorana ju je nagradila z gromkim aplavzom.

Na zaÄ?etku tega tedna so gostitelji popeljali goste iz NemÄ?ije ĹĄe na izlet v Ljubljano na strokoven ogled starega mestnega jedra in PleÄ?nikovih mojstrovin.

VeÄ?ina pevcev in pevk iz Esslingena je bivala pri svojih vrstnikih v Velenju, ki so se tudi tokrat izkazali kot dobri gostitelji. đ&#x;”˛

Rajmund Valcl

Turn ponovno vabi s HiĹĄo groze Velenje, 27. oktober–4. november – Mladinski center Velenje bo v Ä?asu krompirjevih poÄ?itnic ponovno zavzel graĹĄÄ?ino Turn, kjer bo Ĺže drugo leto zapored pripravil projekt HiĹĄa groze. Gre za prostorsko instalacijo z igralci, ki obiskovalcem naĹžene

đ&#x;”˛

tf

Manj sveÄ? za manj grobov

Za glasbo z najveÄ?jimi hiti za vse generacije bosta skrbela

Martinov - dvo hodni meni 13 eur

strah v kosti. Devetim scenam iz lanske sezone, v katerih bodo nastopali liki iz kultnih grozljivk, so tokrat dodali ĹĄe tri virtualne. Obiskovalce pa Ĺže na vhodu Ä?aka nepriÄ?akovan preobrat.

9. 11. 2018 OB 19. URI V RESTAVRACIJI JEZERO

Vstopnine ni. Rezervacije: 03/ 586 64 62

Velenje – Vseslovenski dobrodelni projekt Manj sveÄ?k za manj grobov bo letos potekal Ĺže desetiÄ?.

Vanj se bodo vkljuÄ?ili tudi prostovoljci iz Velenja.

Ti bodo v soboto, 27. oktobra, postavili stojnice na Cankarjevi ulici v Velenju in v nakupovalnem centru Velenjka, v dneh okoli 1. novembra pa tudi pred pokopaliĹĄÄ?i v Podkraju, Ĺ kalah in Vinski Gori. Ob tej priloĹžnosti bodo podrobneje predstavili namen akcije, v zameno za dobrodelne prispevke pa delili zastavice soÄ?utja, ki jih lahko darovalci namesto sveÄ? postavijo na grobove. IzkupiÄ?ek od akcije bodo velenjski prosto-

voljci namenili DruĹĄtvu za boj proti raku Velenje.

Kot pravijo, z akcijo za manj sveÄ?k ne Ĺželijo ruĹĄiti tradicije spomina na najdraĹžje, spomina nanje pa tudi ne smemo okrniti s pretiravanjem. Svoje pokojne nosimo v mislih in srcu vsak dan, s sodelovanjem v akciji Manj sveÄ? za manj grobov pa naredimo ĹĄe nekaj dobrega za tiste, ki nas najbolj potrebujejo. V zadnjih letih so tudi s pomoÄ?jo organizacij in podjetij iz vse Slovenije zbrali za slednje Ĺže blizu Ä?etrt milijona evrov. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

GOSPODARSTVO

25. oktobra 2018

Stavka je. Stavka bo?

GOSPODARSKE novice

Sindikati niso pozabili na svoje zahteve – Pogajanja z vlado potekajo – Policisti Ĺže stavkajo – ÄŒe ne bodo usliĹĄani, se bodo za stavko odloÄ?ili tudi v SVIZ in Sindikati zdravstva in socialnega varstva

Vlada sprejela izhodiĹĄÄ?a pogajanj s sindikati Ljubljana – Vlada je na dopisni seji sprejela izhodiĹĄÄ?a za pogajanja s sindikati javnega sektorja o reĹĄevanju stavkovnih zahtev, je v izjavi po seji povedal minister za javno upravo Rudi Medved. Kot je dodal, je s tem odprla pot za zaÄ?etek pogajanj. Ta je napovedal za petek ob 13. uri. Ob tem pa je zavrnil nekatere kritike iz sindikalnih vrst, da si je vlada vzela preveÄ? Ä?asa. Zagotovil je, da so delali zalo hitro, vmes sta se veÄ?krat sestali ĹĄirĹĄa in oĹžja pogajalska skupina in pripravili veÄ? variantnih predlogov.

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije pa je pohitel. Na izredni seji republiĹĄkega odbora je odmrznil sindikalne aktivnosti in napovedal stavko za 5. december.

Slovenija na 35. mestu Slovenija je na letoĹĄnji lestvici globalne konkurenÄ?nosti, ki jo pripravlja Svetovni gospodarski forum, pridobila 13 mest in med 140 drĹžavami zasedla 35. mesto. Najbolj konkurenÄ?no gospodarstvo na svetu so postale ZDA, ki so s prvega mesta, predvsem zaradi spremembe metodologije, izrinile Ĺ vico, ki je padla na Ä?etrto mesto.

Vse veÄ? opozoril pred novo krizo Vse veÄ? pa je opozoril pred novo gospodarsko krizo, ki bi nas lahko presenetila moÄ?neje, kot nas je prejĹĄnja. Tudi NemÄ?iji in Italiji, najveÄ?jima slovenskima trgoma kaĹže vse slabĹĄe. Precej niĹžje so tudi stopnje rasti BDP, ki sta jih v zadnjih letih beleĹžili ti dve drĹžavi v primerjavi s Slovenijo.

Sloveniji gre ĹĄe vedno dobro Zaposlovanje ĹĄe vedno raste, rast ima tudi blagovna menjava. Avgust je sicer po obsegu blagovne menjave s tujino obiÄ?ajno najskromnejĹĄi mesec v letu in tako je bilo tudi letos. Izvoz je bil avgusta vreden 2,23 milijarde, uvoz pa 2,19 milijarde evrov. ÄŒeprav sta bili ti vrednosti najniĹžji meseÄ?ni vrednosti letos, sta bili vseeno obÄ?utno viĹĄji kot avgusta lani – vrednost izvoza je bila viĹĄja za 9,2 odstotka, vrednost uvoza pa za 4,1 odstotka. Tako je v blagovni menjavi s tujino Slovenija avgusta ustvarila 41,3 milijona evrov preseĹžka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 101,9-odstotna.

Slovenska energetika deseta Lani je bila slovenska energetika deseta, letos se je povzpela za ĹĄtiri mesta na najpomembnejĹĄi mednarodni lestvici nacionalnih energetskih sistemov. Lestvico sestavljajo na osnovi vrednosti indeksa energetske trileme. Indeks sestavljajo tri kategorije: energetska varnost, energetska praviÄ?nost in okoljska vzdrĹžnost.

Davek na nepremiÄ?nine leta 2020 Priprava novega sistema obdavÄ?itve nepremiÄ?nin se je nadaljevala tudi med menjavo vlade in ministrstvo za finance meni, da bi lahko osnutek zakona o davku na nepremiÄ?nine v javno obravnavo poslalo konec novembra. V letu 2019 bi lahko bil zakon sprejet in hkrati izvedeno novo vrednotenje nepremiÄ?nin. Prva odmera davka je tako naÄ?rtovana za leto 2020.

Majske poplave naredile za 6 milijonov evrov ĹĄkode

ÄŒeprav bi teĹžko rekli, da je obdobje od padca prejĹĄnje vlade do zaÄ?etka delovanja nove potekalo mirno, je bilo v tem Ä?asu povsem preprosto pozabiti na zahteve razliÄ?nih sindikatov. V pestrem Ä?asu iskanja novega premierja, ministrov in vseh pripadajoÄ?ih je javnost sindikate nekoliko iztisnila iz srediĹĄÄ?a pozornosti. In tudi sami so Ä?akali. Ko pa je vlada pod vodstvom premierja Ĺ arca dopolnila prvi mesec svojega delovanja, so se znova oglasili. Sindikalisti namreÄ? niso pozabili na svoje zahteve in Ĺželijo tisto, kar so skuĹĄali reĹĄiti Ĺže v Ä?asu premierja Cerarja, povsem enako reĹĄiti tudi zdaj.

Hrvati bodo delali 67 let?

HrvaĹĄka vlada je sprejela predlog pokojninske reforme in ga poslala v parlamentarni postopek. Med drugim predlaga, da bi morali tako moĹĄki kot Ĺženske delati do 67. leta Ĺže od leta 2033 in ne od leta 2038, kot je predvideno zdaj. Zaradi tega predloga se na HrvaĹĄkem vrstijo protesti.

Volkswagen naÄ?rtuje zamenjavo avtomobilov Volkswagen naÄ?rtuje dodatne ukrepe za zamenjavo starih, okolju manj prijaznih vozil z dizelskimi motorji, z novimi, tehnoloĹĄko in okoljsko naprednejĹĄimi. Z izdatnimi finanÄ?nimi spodbudami naj bi najveÄ?ji evropski proizvajalec v 14 nemĹĄkih mestih z najbolj onesnaĹženim zrakom izvedel akcije menjav staro za novo, stara vozila pa nato dal v razrez. Ta prijazna gesta seveda ne seĹže preko meja matiÄ?ne drĹžave. mz

Zaposleni v vzgoji in izobraĹževanju vztrajajo pri marca usklajenih zahtevah

S svojimi zahtevami pred vladno stran stopajo tudi zaposleni v vzgoji in izobraĹževanju. Kot poudarjajo, bodo vztrajali, da se pogajanja nadaljujejo s toÄ?ke, na kateri so bila prekinjena. ÄŒe spomnimo: marca so se predstavniki njihovega sindikata (SVIZ) z vladno stranjo Ĺže uskladili o zahtevah, nato pa vladna stran sporazuma ni parafirala. ÂťPod ravnijo usklajenih zviĹĄanj in ravnijo drugih usklajenih zahtev iz marca 2018 se nismo

Policisti ob neodzivnosti vlade tudi o zaostritvi stavkovnih aktivnosti

Prvi so se za nadaljevanje stavke iz zaÄ?etka leta odloÄ?ili policisti. ÂťZ odstopom vlade pod vodstvom Mira Cerarja so bile stavkovne aktivnosti naĹĄega sindikata zaÄ?asno prekinjene.

Ni pa se prekinila stavka sama. Ob sestavi nove vlade pod vodstvom Marjana Ĺ arca se tako naĹĄe stavkovne aktivnosti ponovno nadaljujejo,ÂŤ je povedal Klemen UdovÄ?, predstavnik Policijskega sindikata Slovenije. Kot je pojasnil, so se za stavko odloÄ?ili Âťzaradi enostranskega posega vlade v pravice, pridobljene s Stavkovnim sporazumom iz leta 2016, in s tem popolnega razvrednotenja poklica policista ter neizpolnitve nekaterih ostalih doloÄ?b omenjenega sporazuma.ÂŤ Od nove vlade policisti priÄ?akujejo izpolnitev stavkovnih zahtev, stavko pa bodo zakljuÄ?ili ob podpisu stavkovnega sporazuma med obema policijskima sindikatoma in vlado. ÂťOb neodzivnosti vlade bo naĹĄ sindikat Ĺžal prisiljen svoje stavkovne aktivnosti zaostriti,ÂŤ je ĹĄe dejal UdovÄ?.

Bo Ä?ez dober mesec znova veÄ? stavkajoÄ?ih?

pripravljeni pogajati,ÂŤ je poudarila Jelka VeliÄ?ki, predsednica ObmoÄ?nega odbora SVIZ Velenje. Zahteve sindikata so torej, da se osnovne plaÄ?e vzgojiteljev, uÄ?iteljev in drugih strokovnih delavcev z univerzitetno izobrazbo zviĹĄajo za dva plaÄ?na razreda, da so razredniki uvrĹĄÄ?eni ĹĄe za en plaÄ?ni razred viĹĄje, da se profesorjem na univerzah plaÄ?e zviĹĄajo za tri plaÄ?ne razrede, da se karierni razpon svetovalcev in svetnikov na delovnih mestih uÄ?iteljev in strokovnih delavcev zviĹĄa za en plaÄ?ni razred ter da se vsem zaposlenim z minimalno ali niĹžjo plaÄ?o izplaÄ?a regres v viĹĄini 1050 evrov. ÂťStavkovne zahteve bomo ponavljali do njihove izpolnitve, Ä?e pa stavkovni sporazum ne bo parafiran pred 4. decembrom, bomo sodelovali v stavki, ki

bo potekala 4., 5. in 6. decembra 2018,ÂŤ je povedala VeliÄ?kijeva.

Kot je ĹĄe poudarila, so v sindikatu sicer optimistiÄ?ni in si stavke ne Ĺželijo.

Tudi zdravstveni in socialni delavci razmiĹĄljajo o stavki

Da si nikakor ne Ĺželijo stavke, pravijo tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Ta zdruĹžuje zdravstvene delavce v obeh dejavnostih, od diplomiranih in srednjih medicinskih sester, bolniÄ?arjev, radioloĹĄkih inĹženirjev, laboratorijskih tehnikov in inĹženirjev, farmacevtskih tehnikov in farmacevtov, socialnih delavcev, strokovnih delavcev, strokovno tehniÄ?nih delavcev, kuharjev, peric, streĹžnic, psihologov, zaposlenih v domovih upokojencev, v zdravstvenih domovih, bolniĹĄnicah, posebnih socialnih zavodih in centrih za socialno delo. Kot so nam povedali, bodo s stavko ĹĄe poÄ?akali, saj pogajanja z vlado ĹĄe potekajo, Ä?e pa bodo ocenili, da so izhodiĹĄÄ?a popolnoma neprimerna in da ni moĹžnosti za dosego dogovora v okviru pogajanj, bodo razmiĹĄljali o takojĹĄnji zaostritvi stavkovnih aktivnosti. Tudi oni vztrajajo pri zahtevah, zaradi katerih so 13. februarja izvedli dveurno opozorilno stavko. Tako zahtevajo dvig plaÄ? in odpravo varÄ?evalnih ukrepov, uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, dodatke za neugoden delovni Ä?as in razporejanje delovnega Ä?asa ter doloÄ?itev pravice do izplaÄ?ila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe. ÂťPri nas smo stavkovno sicer zelo omejeni, saj ne moremo pustiti npr. bolnikov brez infuzij, kar pomeni, da je tudi v Ä?asu stavke veÄ? kot polovica zaposlenih na delovnem mestu.

A Ä?e naĹĄe zahteve ne bodo izpolnjene, se bomo vsekakor odloÄ?ili za ta skrajni ukrep,ÂŤ je povedala Dragica Kekec iz omenjenega sindikata. Tudi pri njih se kot moĹžni datum đ&#x;”˛ stavke omenja 4. december. â€

Manj subvencij za veÄ?je naloĹžbe Letos le dva razpisa za subvencije v kmetijstvu – Na prvem od vlog kmetov iz Ĺ aleĹĄke doline uspeĹĄna ena – PriÄ?akujejo 5 do 7 vlog za pomoÄ? za zagon dejavnosti za mlade kmete Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ koda zaradi neurja s poplavami med 4. in 6. majem, ki so zajela koroĹĄko, podravsko, pomursko in vzhodnoĹĄtajersko regijo, je dosegla skupno 6,005 milijona evrov. Ocenjena neposredna ĹĄkoda skupaj presega 0,3 promila naÄ?rtovanih prihodkov drĹžavnega proraÄ?una za letos oz. 2,903 milijona evrov, s Ä?imer je preseĹžena meja za uporabo sredstev drĹžavnega proraÄ?una v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreÄ?. Konkretnih ukrepov vlada ĹĄe ni sprejela.

đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Na velenjski obmoÄ?ni izpostavi Kmetijskega zavoda Celje ugotavljajo, da je bilo leto 2018 v primerjavi s predhodnim letom glede razpisov za pridobitev nepovratnega denarja za vlaganja v kmetijstvo zelo skromno.

Doslej je Agencija za kmetijske trge objavila le dva razpisa, in sicer za prilagajanje podnebnim spremembam ter za namakanje in oroĹĄevanje, medtem ko razpisa za izgradnjo objektov in nakup kmetijske mehanizacije, za kar je med kmeti v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki najveÄ? zanimanja, ĹĄe ni bilo. Prav tako si je agencija, pravi vodja velenjske obmoÄ?ne izpostave Lidija DikliÄ?, vzela veliko Ä?asa za izdajo odloÄ?b.

Za razpise, objavljene jeseni 2017, ĹĄele sredi tega leta. ÂťRezultatov nismo bili najbolj veseli, saj je bila veÄ?ina vlog zavrnjenih. Odobrena je bila le ena, in sicer v viĹĄini 500 tisoÄ? evrov za izgradnjo novega hleva. Vloge so bile popolne, pravoÄ?asno oddane, drĹžavi pa je zmanjkalo denarja. Znova bodo imeli nosilci kmetijskih gospodarstev priloĹžnost za oddajo vloge

za veÄ?je naloĹžbe na razpisu, ki bo objavljen novembra.ÂŤ

Pridobili 380 tisoÄ? evrov nepovratnega denarja

So pa bili precej bolj zadovoljni z vlogami, ki so jih kmetje oddali na razpis za pomoÄ? za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij. Lani in januarja letos so izpolnili 75 vlog, vse so bile odobrene. OdloÄ?be so prejeli kmetje vlagatelji sredi leta, iz te postavke pa bodo lahko uporabili po 5000 evrov. ÂťPomagali smo pridobiti v dolino 380 tisoÄ? evrov nepovratnega denarja, kar ni tako malo.ÂŤ Vlagatelji so v vlogah navedli, da ga bodo porabili za investicijsko vzdrĹževalna dela pri objektih, nakup manjĹĄe kmetijske mehanizacije, ureditev paĹĄnikov, postavitev manjĹĄih rastlinjakov in nakup raÄ?unalniĹĄke opreme za vodenje osebnih evidenc. ÂťOb tem bi rada vlagatelje s pozitivnimi odloÄ?bami opozorila, da morajo pravoÄ?asno oddati proĹĄnjo za morebitno spremembo obveznosti. VloĹžijo lahko le dve proĹĄnji, in sicer, Ä?e so ocenili, da razvojnih ciljev ne bodo mogli izpeljati do roka, navedenega v

odloÄ?bi (sredina leta 2021), ter glede spremembe stroĹĄka za dosego cilja. Za spremembo morajo zaprositi pred vloĹžitvijo zahtevka za izplaÄ?ilo denarja.ÂŤ

Lidija DikliÄ?: Âť Za veÄ?je naloĹžbe je drĹžavi zmanjkalo denarja.ÂŤ

PrecejĹĄnje zanimanje za subvencije mladim prevzemnikom

DikliÄ?eva je ĹĄe povedala, da v kratkem priÄ?akujejo objavo razpisa za pomoÄ? za zagon dejavnosti za mlade kmete. Za to subvencijo je v Ĺ aleĹĄki dolini precejĹĄnje zanimanje in tudi letos priÄ?akujejo od

5 do 7 vlog. V vsebini uredbe je nekaj novosti (o viĹĄini dolga do drĹžave, ukinjene obveznost oznaÄ?evanja vira sofinanciranja na sedeĹžu kmetijskega gospodarstva iz programa razvoja podeĹželja 2014–2020 ...), vendar veÄ?jih preseneÄ?enj na razpisu ni priÄ?akovati. Sogovornica je ĹĄe povedala, da razpisa za pomoÄ? za zagon dejavnosti mladim kmetom prihodnje leto ne bo in da bo zadnji razpis v programskem obdobju leta 2020. Nekaj kandidatov Ĺže imajo, saj morajo do razpisa ti pridobiti potrebno nacionalno poklicno kvalifikacijo (Ä?e nimajo ustrezne kmetijske izobrazbe) in do leta 2020 zagotoviti dovolj kmetijskih povrĹĄin za uporabo.

Mladi prevzemnik kmetije, ki je zaposlen in zanj pomeni kmetijska dejavnost dodatno dejavnost na kmetiji, lahko pridobi na razpisu 18 tisoÄ? 600 evrov nepovratnega denarja, Ä?e pa je pokojninsko in invalidsko zavarovan iz kmetijske dejavnosti ali se bo zavaroval v 9 mesecih od oddaje vloge, pa lahko priÄ?akuje 45 tisoÄ? evrov nepovratne pomoÄ?i. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

OS SREDE DO TORKA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 17. oktobra Minister za javno upravo Rudi Medved je povedal, da je vlada sprejela izhodiĹĄÄ?a za pogajanja s sindikati javnega sektorja o reĹĄevanju stavkovnih zahtev.

V Generalnem ĹĄtabu Slovenske vojske so pojasnili, da se je kraja streliva v NemÄ?iji, do katere je priĹĄlo 3. oktobra, zgodila zaradi neustreznega varovanja tovornjaka in tudi zaradi pomanjkljivih ukazov.

HrvaĹĄka vlada je sprejela predlog pokojninske reforme, po katerem bi morali tako moĹĄki kot Ĺženske delati do 67. leta Ĺže od leta 2033 in ne od leta 2038, kot je bilo predvideno doslej.

Zaradi spora znotraj grĹĄke vlade (tudi zvezi s sporazumom z Makedonijo o njenem imenu) je odstopil grĹĄki zunanji minister Nikos Kocjas.

Na polotoku Krim je na eni od srednjih ĹĄol odjeknila eksplozija doma izdelane eksplozivne naprave, nato pa je priĹĄlo do streljanja. Prvi podatki so kazali na 19 mrtvih.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

odraslih usluĹžbencev ĹĄole.

DĹžihadistiÄ?na skupina Islamska drĹžava je v vzhodni sirski pokrajini Deir-e-Zor zajela veÄ? kot 700 talcev, med njimi tudi tujce.

Administracija ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa je napovedala izstop iz 144 let stare Mednarodne poĹĄtne zveze, Âťker ta omogoÄ?a Kitajski, da poĹĄilja v ZDA pakete in druge poĹĄiljke z velikim popustomÂŤ.

Petek, 19. oktobra Na obisku v Sloveniji je bil madĹžarski predsednik Janos Ader.

Skupaj z naĹĄim predsednikom Borutom Pahorjem sta poudarila, da so odnosi med drĹžavama odliÄ?ni.

Na prvih pogajanjih o stavkovnih zahtevah sindikatov javnega sektorja so se seĹĄli vladni pogajalci in sindikalisti.

naÄ?rtu dviga upokojitvene starosti na 67 let.

V Afganistanu so potekale parlamentarne volitve, ob tem pa se je vrstilo nasilje. Talibani so v treh provincah napadli varnostne sile, v Kabulu so v eksplozijah umrli trije policisti.

Makedonski parlament je podprl uveljavljanje ustavnih sprememb, ki bi drŞavi med drugim prinesle novo ime – Republika Severna Makedonija.

Nedelja, 21. oktobra Na severovzhodu Tajvana se je iztiril vlak, pri Ä?emer je umrlo najmanj 22 ljudi, veÄ? kot 170 jih je poĹĄkodovanih.

Velika Britanija, Francija in NemÄ?ija so v skupni izjavi zapisale, da niÄ? ne opraviÄ?uje umora savdskega novinarja DĹžamala HaĹĄokdĹžija, in pozvale savdske

ZajÄ?ek

Rajko Knez je novi predsednik ustavnega sodiĹĄÄ?a.

30. novembra lani.

Policija Bosne in Hercegovine je zaustavila pribliĹžno 200 prebeĹžnikov, ki so poskuĹĄali vstopiti v HrvaĹĄko pri mejnem prehodu Maljevac.

Potem ko je Riad priznal, da je bil pogreĹĄani savdski novinar DĹžamal HaĹĄokdĹži umorjen, je savdska kraljeva druĹžina HaĹĄokdĹžijevi druĹžini izrekla soĹžalje.

Znova so stavkali v puljski ladjedelnici, saj v zakonskem roku niso dobili septembrskih plaÄ?.

Na pogajanjih so se seĹĄli vladni pogajalci in sindikalisti.

Tokrat je priĹĄlo do streljanja na srednji ĹĄoli na polotoku Krim.

ZDA so proti Iranu uvedle sankcije zaradi novaÄ?enja otroĹĄkih vojakov, ki jih veja Iranske revolucionarne garde poĹĄilja na bojiĹĄÄ?a v Sirijo.

Kanada je z zakonom dovolila posedovanje in t. i. rekreativno uporabo marihuane.

ÄŒetrtek, 18. oktobra Ministrstvo za okolje in prostor je odloÄ?ilo, da dolina Triglavskih jezer in slap Savica ne moreta biti vrnjena v naravi ljubljanski nadĹĄkofiji.

Vlada se je seznanila s konÄ?no oceno ĹĄkode na stvareh zaradi posledic neurja s poplavami med 4. in 6. majem, ki so zajela koroĹĄko, podravsko, pomursko in vzhodnoĹĄtajersko regijo.

Kosovska skupĹĄÄ?ina je potrdila predloge za preoblikovanje kosovskih varnostnih sil v Âťkosovsko vojskoÂŤ.

Mediji so poroÄ?ali, da je bilo dan prej v strelskem pohodu na Krimu ubitih 15 dijakov in pet

ZaÄ?ela se je volilna kampanja pred novembrskimi lokalnimi volitvami.

V indijskem mestu Amritsar se je vlak z veliko hitrostjo zaletel v mnoĹžico ljudi, ki je stala na ĹželezniĹĄkih tirih, od koder je opazovala dogajanje ob hindujskem prazniku daĹĄahara.

SodiĹĄÄ?e Evropske unije je odloÄ?ilo, da mora Poljska zaÄ?asno zaustaviti sporno prisilno upokojevanje sodnikov vrhovnega sodiĹĄÄ?a in razveljaviti Ĺže izvedene prisilne upokojitve.

Po poroÄ?anju tujih medijev se bo papeĹž FranÄ?iĹĄek odzval na vabilo severnokorejskega voditelja Kim DĹžong Una in Ĺže spomladi obiskal Pjongjang.

Sobota, 20. oktobra Kranjska obÄ?inska volilna komisija je Listi Alenke BratuĹĄek in BoĹĄtjana Trilarja zaradi krĹĄitev zakonodaje odrekla pravico do sodelovanja na lokalnih volitvah.

Velika Britanija, Francija in NemÄ?ija so Savdsko Arabijo pozvale k razlagi o smrti novinarja.

oblasti, naj pojasnijo okoliĹĄÄ?ine njegove smrti.

Donald Trump je napovedal, da se bodo ZDA umaknile iz prelomnega sporazuma o jedrskih raketah. Negativni odzivi na njegovo odloÄ?itev so prihajali iz vsega sveta.

V NemÄ?iji se je v Dresdnu ob Ä?etrti obletnici ustanovitve protiislamskega gibanja Pegida zbralo veÄ? tisoÄ? ljudi, hkrati pa so potekali tudi protesti, na katerih so pozvali k miru in 'Dresdnu brez rasizma'.

Ponedeljek, 22. oktobra

Z vlado so se pogajali sindikati javnega sektorja. A so predlog, ki jim je bil predstavljen, zavrnili.

Na ÄŒeĹĄkem so bili vse glasnejĹĄi pozivi k umiku vseh vojakov iz Afganistana, potem ko so bili tam v zadnjih ĹĄtirih mesecih ubiti ĹĄtirje Ä?eĹĄki vojaki.

Evropska komisija je zavrnila predlog italijanskega proraÄ?una za leto 2019, Ä?eĹĄ da krĹĄi evropska pravila Âťbrez primereÂŤ.

ustavnega sodiĹĄÄ?a izvolilo Rajka Kneza, ki bo mandat nastopil 19. decembra.

Zaposleni na Slovenski obveĹĄÄ?evalno-varnostni agenciji so prekinili stavko, ki se je zaÄ?ela

ÂťKalin, a boĹĄ skoÄ?il kot zajÄ?ek?ÂŤ Âť ... Ne.ÂŤ ÂťNo, daj. Takole, glej, hop, hop, hop!ÂŤ Âť ... Ne!ÂŤ Z malim Ä?ukom sva bila na sistematskem pregledu za triletnike. Zjutraj sem ga zbudila in mu povedala, da greva s Pando mimo velikih dimnikov k enim gospem, ki imajo razne maĹĄine in po vsej verjetnosti tudi igraÄ?ke. Da ga bodo najbrĹž kaj vpraĹĄale, posluĹĄale srÄ?ek, preverile, kako teĹžke miĹĄice ima in same take zanimivosti. Dimniki so ga takoj prepriÄ?ali, hotel je iti kar v piĹžami, kar takoj, gledat dimnike velikane, ki se jih Kalin veÄ?krat spomni tudi na naĹĄem subtropskem otoku. Gospe sestri sem takoj povedala o Kalinovem veÄ?jeziÄ?nem okolju; jaz z njim seveda govorim slovensko, oÄ?e bolgarsko, med sabo se pogovarjava angleĹĄko, hodi pa v ĹĄpanski vrtec, sploh pa ne veÄ? v vrtec, ker Ĺ panci imajo tisti utrgan sistem, v katerem otroci pri treh letih zaÄ?nejo hoditi v ťoloÂŤ. Zato mogoÄ?e ĹĄe ne Kaja AvberĹĄek tvori popolnih stavkov v enem samem jeziku, jih bo pa kmalu, v ĹĄtirih, kar pa tudi ni slabo. Gospa sestra mi je povedala, da bere moje kolumne, ravno tele, Ĺžabje. Dejstvo me je razveselilo, Ä?e ni to fajn. Kalinu je izmerila pritisk, Ä?ukec se je ob tem smejal. Zdelo se mu je hecno, kako se mu trak okrog roke napihuje in ga stiska. Seveda je hotel tudi sam pumpati, pa ĹĄe, pa ĹĄe. ÂťKaj pa je tooo, to je ena maĹĄiiina!ÂŤ ÂťTo je tehtnica za male bejbije.ÂŤ ÂťS kom se igraĹĄ, Kalin, imaĹĄ tu kakĹĄne prijatelje?ÂŤ ÂťZ mamico.ÂŤ ÂťA mi sestaviĹĄ en visok stolp iz tehle kock?ÂŤ Najprej je sestavil razne druge konstrukcije, na koncu pa tudi stolp. ÂťA mi boĹĄ zdaj narisal eno tako ravno Ä?rtico, lej, takole.ÂŤ Narisal jo je z levo roko. ÂťNo, zdaj pa ĹĄe en takle krogec, lej.ÂŤ Narisal je tri, z desno roko. ÂťA mi nariĹĄeĹĄ ĹĄe mamico?ÂŤ Narisal je ogromne spiralaste oÄ?i, same oÄ?i Ä?ez cel list papirja, obkroĹžil jih je in rekel, da to pa je Kalin. ÂťNe boĹĄ veÄ?!ÂŤ, je odloÄ?no rekel, zaenkrat samega sebe naslavlja s ÂťtiÂŤ. ÂťNo, pa mi povej, kaj vidiĹĄ tule na tejle tabli. Kaj je tole?ÂŤ ÂťKavica!ÂŤ ÂťPa tole?ÂŤ ÂťLesiÄ?ka!ÂŤ ÂťIn to?ÂŤ ÂťSmreka!ÂŤ ÂťTole?ÂŤ ÂťZvezdica!ÂŤ ÂťSuper. No, zdaj pa skoÄ?i kot zajÄ?ek ...ÂŤ In tu se ravno tole pisanje zaÄ?ne. (Kasneje sem na ÂťzajÄ?kaÂŤ dobila par finih komentarjev. ÂťA plaval kot losos pa je?ÂŤ ÂťAli se naslonil kot slon?ÂŤ ÂťMoja hÄ?i ni spoznala kljuÄ?a iz 18. stoletja, ki je na tabli za preverjanje vida.ÂŤ ÂťMoja hÄ?i ni odprla ust, niti prikimala ni, niÄ?. Popoln upor.ÂŤ) ÂťKalin, zdaj pa gremo gledat ĹĄe druge maĹĄine! Se spomniĹĄ maĹĄine, ki tehta bejbije?

Zdaj bomo tebe stehtali na veliko veÄ?ji maĹĄini, boĹĄ videl!ÂŤ TeĹža, viĹĄina, luÄ?ka v uÄ?ke, luÄ?ka v uĹĄesa, srÄ?ek, pljuÄ?ka (a kadite, ja, oba – oÄ?e in mati, tc, tc, tc), lulÄ?ek, platfus, rebrca, super. ÂťNo, Kalin, pri sestri nisi hotel skoÄ?it kot zajÄ?ek, a boĹĄ zdaj z mano, z zdravnico, glej, takole, hop, hop, hop!ÂŤ ÂťNE!!ÂŤ ÂťSaj skaÄ?e, ne ...?ÂŤ ÂťSeveda skaÄ?e ...ÂŤ Sledijo polne roke ĹĄtempiljk, pa ne samo to, ĹĄe zobozdravniĹĄki sistematski pregled, jupi! ÂťKalin, a se boĹĄ usedel na tale super stol, lahko se boĹĄ vozil gor in dol, skoraj kot v kaki raketi!ÂŤ Preveriti je Ĺželel, kako deluje sesalec za slino, pa mu Ĺžal ni uspelo. ÂťO, kake lepe zobke imaĹĄ!ÂŤ ÂťJe torej vse v redu?ÂŤ ÂťNe, ni v redu! Ja, odprt ugriz ima! A ĹĄe vedno uporablja dudo!?ÂŤ ÂťJa, za zaspat ... ja, saj vem, saj smo v procesu, ampak Ä?akamo na pravi trenutek, da naredimo zamenjavo, mogoÄ?e na Dedka Mraza, da mu v zameno za darilo podari svojo dudo, saj veste, otroci potrebujejo zgodbe, no, saj jih vsi ljudje ...ÂŤ Pa se menda ja ne opraviÄ?ujem, takoj pomislim. Kalina s Pando ĹĄe enkrat peljem mimo dimnikov, v obratno smer, lej, Kalin, ĹĄest dimnikov je, se mi zdi, eni so debeli in bolj kratki, eni pa tanki in zelo visoki, eni puhajo bolj belo, drugi bolj Ä?rno, no, za letos sva se jih nagledala, zdaj pa greva kupit ribice Hrvatice, menda so danes sveĹže in ugodne, potem te pa peljem na kavico in na trampolin, a boĹĄ skakal kot zajÄ?ek, Kalin, a boĹĄ? đ&#x;”˛

Devet ustavnih sodnikov je iz svojih vrst za novega predsednika

Hrvatje so v Zagrebu protestirali proti naÄ?rtu dviga upokojitvene starosti.

Administracija Donalda Trumpa je ĹĄe naprej izstopala iz mednarodnih povezav.

Torek, 23. oktobra

O prehranjevanju v druĹžinskem krogu Znanstveniki so mikroplastiko prviÄ? naĹĄli v Ä?loveku.

Italija se je zaradi vraÄ?anja prosilcev za azil odloÄ?ila na mejo s Francijo poslati policijo.

V Zagrebu se je veÄ? tisoÄ? ljudi zbralo na Evropskem trgu, kjer so izrazili nasprotovanje vladnemu

25. oktobra 2018

Odbor ZdruĹženih narodov za Ä?lovekove pravice je pozval k reviziji francoskega zakona iz leta 2010, saj ta ljudem v javnosti prepoveduje noĹĄnjo oblaÄ?il, ki zakrivajo obraz, to da pa je v nasprotju s svobodo vere.

Avstrijski znanstveniki so v vzorcih Ä?loveĹĄkega blata prviÄ? odkrili mikroplastiko.

Kitajski predsednik Ĺ i DĹžinping je uradno odprl najdaljĹĄi most po morju.

Velenje, 5. novembra – MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje bo novembra zaÄ?ela novo sezono predavanju v okviru Ĺ ole za starĹĄe, ki poteka pod sloganom ÂťOtroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvoÂŤ.

Predavanja dobo vse do aprila potekala vsak prvi ponedeljek v mesecu, ob 17. uri, v Vili RoĹžle.

V ponedeljek, 5. novembra, bo predavateljica NataĹĄa Forstner HoleĹĄek, raziskovalka zdravega naÄ?ina Ĺživljenja iz Velenja. Po zakljuÄ?enem univerzitetnem ĹĄtudiju Ĺživilske tehnologije in prehrane se je zaradi lastnih zdravstvenih teĹžav ĹĄe bolj poglobila v nadaljnji ĹĄtudij prehrane pri razliÄ?nih alergijah in avtoimunih boleznih. Verjame, da se lahko vsi dobro poÄ?utimo v svojem telesu. Poiskati pa moramo najbolj primeren naÄ?in prehrane, ki ustreza tako naĹĄemu telesu kot Ĺživljenjskemu stilu. Pravi, da je prehrana zelo pomembna za zdravje, rast in razvoj otrok, pa seveda tudi za zdravje in poÄ?utje odraslih.

Predstavila bo, zakaj je pomembno, da se zdravo prehranjujemo in kaj zdrava prehrana v resnici je, pa tudi, kako navade starĹĄev vplivajo na prehranske navade otrok. Vse, kar pouÄ?uje in o Ä?emer svetuje, je preizkusila tudi na sebi, znanje in izkuĹĄnje pa bo tokrat delila z vsemi, ki bodo priĹĄli v Vilo RoĹžle. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Ĺ e vedno manjka pokopnih mest

Pri tem smo nemoÄ?ni, smo pa nekoliko poviĹĄali ograjo, ker je bila doslej prenizka.ÂŤ

Na pokopaliĹĄÄ?u Podkraj pri Velenju letos uredili dodatnih pribliĹžno 175 Ĺžarnih grobov in blizu 100 mest za klasiÄ?ni pokop – Prihodnje leto v ospredju ureditev pokopaliĹĄÄ?a v Ĺ kalah Tatjana PodgorĹĄek

Na pokopaliĹĄÄ?ih je Ĺže nekaj Ä?asa veÄ?ja gneÄ?a kot obiÄ?ajno.

To je Ä?as, ko najemniki urejajo grobove pred dnevom spomina na mrtve. ÂťTudi za upravljalce pokopaliĹĄÄ?a Podkraj in Ĺ kale je oktober mesec priprav na 1. november,ÂŤ pravi Milan KopuĹĄar, vodja pogrebno-pokopaliĹĄke dejavnosti na Komunalnem podjetju Velenje, in nadaljuje: ÂťVzdrĹževalno-ureditvena dela sicer potekajo celo leto, v dneh pred praznikom pa ĹĄe bolj intenzivno. Poznajo se veÄ?je aktivnosti najemnikov grobov, saj je s tem povezano veÄ?je ĹĄtevilo odvozov odpadkov, dovaĹžamo pesek, ki si ga lahko sami posujejo okoli grobov, naĹĄi zaposleni tudi pomagajo pri raznih opravilih, ki jih najemniki morda sami ne zmorejo.ÂŤ

pokopnih mest za naslednjih pet let. ÂťProstorsko smo zelo omejeni, zaradi tega pa se z najveÄ? teĹžavami sreÄ?ujemo pri zagotavljanju klasiÄ?nih grobov, ki zahtevajo veÄ?je povrĹĄine.ÂŤ V tem trenutku je na voljo pribliĹžno 140 grobnih mest za klasiÄ?ni pokop, preko 300 za Ĺžarni in 250 v Ĺžarnem zidu.

Zelo zadovoljni so, ĹĄe pravi KopuĹĄar, ker so dobili novo vozilo za prevoz pokojnikov, za kar se

zahvaljujejo ustanoviteljicama – obÄ?inama Velenje in Ĺ oĹĄtanj. Z nakupom vozila s pogonom na vsa ĹĄtiri kolesa so reĹĄili teĹžave, ki so se pojavljale s prevozi zlasti pozimi.

DokonÄ?no so uredili ĹĄe kostnico za klasiÄ?en socialni pokop. Prostor so zatravili, postavili tablo in uredili kraj za priĹžig sveÄ?e in poloĹžitev cvetja. VeÄ?ino Ĺžar pokojnikov, za katere nihÄ?e ne skrbi, pa ĹĄe vedno pokopljejo v grobnico.

ÂťpoloviliÂŤ. So teĹžave manjĹĄe tudi pri odpadkih sveÄ?? ÂťZaznavamo manjĹĄo porabo sveÄ?, saj je odvozov tovrstnih odpadkov manj.

Kljub temu ĹĄe vedno ĹĄest do sedem kontejnerjev na mesec, teĹža enega pa se giblje v povpreÄ?ju 500 kilogramov. Te odpadke vozimo na odlagaliĹĄÄ?e v Velenju, najprej pa z njimi upravlja koncesionar.ÂŤ Slabo voljo njim in najemnikom grobov povzroÄ?a srnjad.

Prihodnje leto v ospredju ureditev pokopaliĹĄÄ?a v Ĺ kalah

S ĹĄiritvijo pokopaliĹĄÄ?a v Podkraju ĹĄe niso konÄ?ali, saj bo treba zagotoviti ĹĄe nova pokopna mesta. Ĺ iritev pokopaliĹĄÄ?a so pred leti

â?ą

Milan KopuĹĄar: ÂťÄŒeprav smo letos razĹĄirili pokopaliĹĄÄ?e Podkraj, je pokopnih mest ĹĄe premalo.ÂŤ

PokopaliĹĄÄ?e Podkraj sodi med vzorno urejena pokopaliĹĄÄ?a v Sloveniji.

Po statistiÄ?nih podatkih beleĹžijo v zadnjih petih letih od 250 do 300 pokopov na leto, od tega je dobrih 80 odstotkov Ĺžarnih, ostali so klasiÄ?ni. Teh je v povpreÄ?ju na leto 30. V porastu pa je raztros pepela.

Na mesec od ĹĄest do sedem kontejnerjev odpadkov sveÄ?

TeĹžave, ki so jih imeli v preteklosti z odcednimi vodami, so v zadnjem Ä?asu uspeĹĄno reĹĄili.

Te se sedaj obÄ?asno pojavljajo le ĹĄe ob veÄ?jih neurjih, a so tudi takrat manjĹĄe, saj so glavne vire

V minuli zimi je ta povzroÄ?ila nemalo teĹžav. ÂťKarkoli smo poÄ?eli, je divjad vedno naĹĄla pot na pokopaliĹĄÄ?e in uniÄ?ila veliko cvetja. Po stopinjah v snegu smo ugotavljali, da je veÄ?ina priĹĄla na pokopaliĹĄÄ?a skozi vrata. Ta mi zveÄ?er zapiramo, kasneje pa jih obiskovalci ne zaprejo do konca.

Ustanovili zdruĹženje Poti reformacije Velenje je gostilo ustanovno skupĹĄÄ?ino zdruĹženja Poti reformacije, ki si bo prizadevalo za vzpostavitev Evropske kulturne poti reformacije in s tem za razvoj kulturnega turizma Tina Felicijan

voljenje. ÂťTo se ne bo zgodilo v bliĹžnji prihodnosti, saj morata obÄ?ini ĹĄe prej povrĹĄino prekategorizirati iz kmetijskih zemljiĹĄÄ? v obmoÄ?je za izvajanje omenjene dejavnosti.ÂŤ NiÄ? ne bo tudi z naÄ?rti za ureditev prostora za raztros pepela, ki je v porastu. Treba bo poiskati ustrezno reĹĄitev, vendar po tem, ko bodo doloÄ?ene nove povrĹĄine za pokop. Prihodnje leto

Na pokopaliĹĄÄ?ih Podkraj in Ĺ kale je pribliĹžno 5000 grobov, na pokopaliĹĄÄ?ih je pokopanih blizu 13 tisoÄ? ljudi.

Zadnja leta vsakokrat nekaj novega

KopuĹĄar je zagotovil, da jim zgledno skrb za ureditev pokopaliĹĄÄ?a Podkraj priznavajo tudi mnogi najemniki grobov in obiskovalci od drugod, kar ne preseneÄ?a, saj v zadnjih nekaj letih vsako leto vlagajo, uredijo kaj novega. Letos so na novo uredili veÄ? kot 170 Ĺžarnih grobov in blizu 100 mest za klasiÄ?ne pokope. S tem naj bi zadostili minimalnim zakonskim zahtevam za ĹĄtevilo

9

MED VAMI

25. oktobra 2018

V preteklosti je bila dediĹĄÄ?ina reformacije kot regionalni vir pogosto zanemarjena. Z namenom spodbujanja uÄ?enja in krepitve zmogljivosti za upravljanje tematske kulturne dediĹĄÄ?ine pa so projektni partnerji v okviru lanske mednarodne

tiÄ?. Pokazalo se je namreÄ?, da Velenje ni tako nepomembno v reformaciji, temveÄ? ima kar nekaj toÄ?k, ki so zanimive, pravi vodja projekta. Te bi radi s projektom in kulturno potjopredstavili tako lokalni kot mednarodni javnosti.

Velenje, 16. in 17. oktober – Slovenija je ena od sedmih evropskih drŞav, ki sodelujejo pri projektu Evropska kulturna pot reformacije. Glavni cilj projekta je izoblikovati evropsko kulturno pot, ki bo spodbujala turizem in zanimanje za reformacijo ter evropsko zgodovino nasploh.

Pri projektu, ki je prva pobuda za regionalni razvoj v Srednji Evropi, osredotoÄ?ena na izkoriĹĄÄ?anje dediĹĄÄ?ine reformacije, sodeluje tudi Mestna obÄ?ina Velenje, ki je pretekli teden gostila ustanovno sreÄ?anje zdruĹženja Routes of Reformation oziroma ZdruĹženje Poti reformacije so ustanovili v Velenju. V nadzorni odbor je bila izvoljena tudi direktorica Poti reformacije. Tako Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart. se je v Velenju sreÄ?alo veÄ? kot 50 mednarodnih partnerjev iz Av- konference ob 500-letnici reformacije v V Velenju priÄ?akujejo, da bo projekt pristrije, ÄŒeĹĄke, NemÄ?ije, MadĹžarske, Italije, Evropi podpisali listino za vstop v t. i. speval k trajnostnemu razvoju regije zlasti Poljske in Slovenije, ki so pravnoformalno Evropsko kulturno pot reformacije. Ta bo s spodbujanjem trajnostnega turizma, ustanovili zdruĹženje, izvolili odbore in preko posameznih toÄ?k povezala sedem hkrati pa si bodo prizadevali za ozaveĹĄÄ?aomogoÄ?ili registracijo zdruĹženja pri Svetu drĹžav in jim pomagala pri privabljanju nje populacije v vseh starostnih obdobjih Evrope. Zdaj se bodo lahko zaÄ?ele aktiv- turistov, ki se zanimajo za kulturo in o pomenih reformacije v zgodovini. đ&#x;”˛ nosti vzpostavljanja Evropske kulturne zgodovino. PriloĹžnost so zaznali tudi poti reformacije, pojasnjuje vodja projekta v Velenju, zato je listino podpisal tudi v Mestni obÄ?ini Velenje Polona MavriÄ?. Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan Kon-

predvideli prav na obmoÄ?ju, kjer je predvidena trasa hitre ceste tretje razvojne osi. Te moĹžnosti sedaj ni, razmiĹĄlja Milan KopuĹĄar, in oÄ?itno ostaja le ĹĄirjenje v hrib.

ManjĹĄi del tega je predviden za izvajanje pogrebno-pokopaliĹĄke dejavnosti, vendar morajo pred tem zanj pridobiti gradbeno do-

pa bodo reĹĄili teĹžave z osvetlitvijo ter ozvoÄ?enjem na samem pokopaliĹĄÄ?u med pogrebnimi sprevodi do groba.

VeÄ? pozornosti bodo prihodnje leto, zagotavlja Milan KopuĹĄar, namenili pokopaliĹĄÄ?u v Ĺ kalah. Ĺ irili ga bodo, za kar Ĺže imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje.

VeÄ?ja naloĹžbena vlaganja predvidevajo ureditev Ĺžarnega zidu, veÄ?jega ĹĄtevila Ĺžarnih grobov ter prostor za raztros pepela. đ&#x;”˛

Spomin na Ĺžrtve faĹĄizma in padle borce Pri spominskih obeleĹžjih se bodo v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki danes in v naslednjih dneh spomnili Ĺžrtev faĹĄizma in padlih borcev v narodnoosvobodilni vojni Milena KrstiÄ? - Planinc

bode v Ĺ oĹĄtanju, pri spomeniku NOB v Vinski Gori in pri spominski ploĹĄÄ?i v Ĺ aleĹĄka dolina – BliĹža se 1. november, Ĺ entilju pri domu krajanov, ob 16. uri dan spomina na mrtve. ZdruĹženje pri spomeniku padlih partizanov pri borcev za vrednote NOB Velenje bo domu krajanov v Pesju, ob 16.30 pri skupaj s krajevnispomeniku padlih V Velenju je bila mi organizacijami borcev brigade v Ĺ aleĹĄki dolini od osrednja komemoracija VDV pri KarniÄ?danes, Ä?etrtka, 25. niku v Hrastovcu v sredo, v Ĺ oĹĄtanju bo oktobra, do Ä?etrtin ob 17. uri pri v petek, 26. oktobra, ka, 1. novembra, spomeniku padlih v Ĺ martnem ob Paki v pripravilo ĹĄe ĹĄtiborcev na pokoparinajst komemoliĹĄÄ?u v PleĹĄivcu. Ä?etrtek, 1. novembra. racij. Osrednja koV ponedeljek, memoracija v mestni obÄ?ini Velenje je 29. oktobra, se bodo Ĺžrtev faĹĄizma bila Ĺže vÄ?eraj, v sredo, pri spomeniku in padlih borcev ob 17. uri spomnili pri spominski ploĹĄÄ?i padlim borcem Onemele puĹĄke na Titovem trgu.

Danes, v Ä?etrtek, 25. oktobra, bo pri domu krajanov v KavÄ?ah, v torek, spominska sveÄ?anost ob 15. uri pri 30. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku spomeniku talcem NOB v Starem Ve- padlega kurirja BlagotinĹĄka v Paki, v lenju, ob 16. uri pri spomeniku padlim sredo, 31. oktobra, pa ob 16.30 pri spoborcem na pokopaliĹĄÄ?u v Ĺ martnem meniku padlih borcev NOB v Spodnjih in pri spomeniku padlih borcev v Ĺ e- Ravnah pri PoĹĄtajnerju. nbricu na Konovem in ob 16.30 pri V Ä?etrtek, 1. novembra, bo ob 8. uri spominski ploĹĄÄ?i v zdraviliĹĄkem parku spominska sveÄ?anost pri centralnem v TopolĹĄici. spomeniku Ĺžrtvam NOB v Ĺ martnem V petek, 26. oktobra, bodo komemo- ob Paki. đ&#x;”˛ racije ob 11. uri pripravili pri spomeniku padlih borcev v NOB na Trgu svo-

â?ą

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

MED POSLANCI V EU

25. oktobra 2018

Med slovenskimi evropskimi poslanci v Bruslju V dneh, ko so se poslanci v Bruslju pripravljali na oktobrsko zasedanje, ki je potekalo od 1. do 8. oktobra v Strasbourgu, smo obiskali naĹĄe slovenske predstavnike in slovensko predstavniĹĄtvo Mira ZakoĹĄek

Bruselj, 27. septembra – V evropskem hramu demokracije je vedno Ĺživahno, ĹĄe posebej pa v dneh pred zasedanjem parlamenta. Poslanci sestankujejo v razliÄ?nih odborih in delovnih skupinah, njihovi asistenti pa pripravljajo vse potrebno za veliko selitev v Francijo. Ta je res velika, saj pred vsakim zasedanjem selijo tudi vso dokumentacijo. Svoje institucije ima evropski parlament v treh drĹžavah, poleg Belgije in Francije tudi v Luksemburgu.

Vse to je sicer teĹžko razumljivo, a pretrd oreh, da bi jim ga uspelo v vseh teh letih zdrobiti. Morda pa jim enkrat le uspe. StroĹĄki njihovega delovanja bi se bistveno zmanjĹĄali.

Uskladiti izobraĹževanje in trg dela Romana Tomc se veliko posveÄ?a izobraĹževanju in trgu dela, podroÄ?jema, ki sta po vsej Evropi neusklajena, a zelo razliÄ?no po posameznih Ä?lanicah. ÂťTo so seveda vpraĹĄanja, ki jih ni mogoÄ?e razreĹĄiti od danes do jutri, ker potrebujemo nekaj let, da izobrazimo mlade za poklice, ki jih primanjkuje,ÂŤ pravi TomÄ?eva, ki je razoÄ?arana, da se v Sloveniji tega vpraĹĄanja ĹĄe nismo resno lotili, saj se mladi ĹĄe vedno v veli-

najviĹĄjim standardom in doseĹženim nivojem varnosti. Slovenci s to povezavo niÄ? ne izgubljamo, saj smo trenutno ĹĄe vedno neto prejemniki, veseli pa smo lahko, da se tudi s pomoÄ?jo te povezave vse bolj dvigamo in pribliĹžujemo razvitejĹĄim.

Poudarja pomen Schengena, ki se mora obdrĹžati, saj sicer po njenem mnenju Evropska unija ne bi imela prihodnosti, ker je to simbol povezovanja, ki ga Ä?utimo, ko svobodno potujemo preko meja. Je pa vsekakor na precejĹĄnji preizkuĹĄnji, saj pet drĹžav nezako-

bljamo, kako zelo pomemben je.

Slovenci smo med drugo svetovno vojno doĹživljali izgnanstvo na lastni koĹži, mnogi so nas sprejeli z odprtimi rokami, zato je prav, poudarja, da smo tudi mi solidarni.

To solidarnost smo v veliki meri izraĹžali med balkansko vojno, jo pa tudi zdaj, ko je ta marsikje na preizkuĹĄnji.

Zelo nezadovoljen je Vajgl z Junkarjevim ravnanjem v zvezi z arbitraĹžnim sporazumom, saj je ignoriral pravno mnenje lastne komisije. Upa, da bo prevladal razum in da se bo v tem primeru

Slovenija ima v EU tudi veleposlaniĹĄtvo PredstavniĹĄtvo Slovenije vodi veleposlanik Janez LenarÄ?iÄ?.

Njihova glavna naloga je predstavljanje Slovenije v institucijah Evropske unije, aktivno pa sodelujejo neposredno tudi pri pripravi aktov, ki jih kasneje potrdi Evropska komisija in v konÄ?ni fazi tudi parlament.

Pooseblja Slovenijo

barva ali drĹžava,ÂŤ poudarja. Ponosen je na doseĹžke v zdravstvu, Ĺže tretji mandat vodi skupino za boj proti raku, med drugim je dosegel, da so na hrvaĹĄkem za to podroÄ?je ustanovili nadstrankarsko skupino, podobno pa je tudi v nekaterih drugih drĹžavah (v Sloveniji je ĹĄe nimamo). Na zunanjem politiÄ?nem podroÄ?ju se veliko angaĹžira v drĹžavah jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana, med drugim je vodja parlamentarcev za Makedonijo. ÂťSkratka, na pravih mestih razlagam, kako pomembno je razreĹĄiti vpraĹĄanja na Balkanu, Ä?e hoÄ?emo imeti mirno prihodnost, in imam obÄ?utek, da sem vÄ?asih sliĹĄan,ÂŤ pravi. Ima pa tudi veliko energije za delo z mladimi, v njegovi ekipi jih je izkuĹĄnje nabiralo kar 120.ÂŤ

Vsekakor pa bo ostala Sloveniji tudi v novi finanÄ?ni perspektivi neto prejemnica, kolikĹĄen pa bo iztrĹžek, je odvisno ravno od vladne pogajalske skupine, zato upa, da bo ta Ä?im prej zaÄ?ela pogajanja. Seveda pa je odvisno tudi od tega, kako teĹžak bo evropski proraÄ?un po odhodu Velike Britanije. Trenutno je veÄ? predlogov

Dr. Igor Ĺ oltes

Patricija Ĺ ulin

ostre ukrepe. Pri tem kaĹže tudi na avtomobilsko industrijo in potrebo po iskanju alternativnih goriv.

o obremenitvah Ä?lanic, gibljejo pa se med 1,1, do 1,3 bruto druĹžbenega proizvoda. Zagotovljena pa so dodatna sredstva za poveÄ?anje varnosti in za drugo cev karavanĹĄkega predora.

Za izobraĹževanje mladih ĹĄe veÄ? sredstev

Evropske drĹžave se v Bruslju pogosto predstavljajo na razliÄ?nih kulturnih in druĹžabnih dogodkih, med naĹĄim obiskom so se predstavljala najstarejĹĄa slovenska mesta s svojo kulinariÄ?no ponudbo, seveda ob zvokih slovenske domaÄ?e glasbe.

Lojze Peterle Ĺže kar nekako pooseblja Slovenijo v Bruslju in mnogi njegovi kolegi pravijo, ko ga sreÄ?ajo, da so sreÄ?ali Slovenijo. Sam je ĹĄe posebej ponosen na to, da uspe zgolj osmim poslancem tako dobro predstavljati Slovenijo. ÂťCelo en sam lahko veliko doseĹže, Ä?e dela prave stvari. Pomembna je kakovost ideje, ne pa politiÄ?na

Lojze Peterle

kalnemu proizvajalcu. Opozarja tudi na slabe prehrambne navade, saj po raziskavah hrana ÂťubijeÂŤ veÄ? ljudi kot virusi, pa o tem zelo malo govorimo.

Zelo kritiÄ?en je tudi do onesnaĹževalcev. OnesnaĹžen zrak ubije na milijone ljudi po vsem svetu, tudi Evropa pri tem ni izjema, zato se zavzema za radikalne in

Romana Tomc

Tanja Fajon

Ivo Vajgl

kem ĹĄtevilu vpisujejo v programe, po zakljuÄ?ku katerih bodo teĹžko zaposljivi. Opozarja pa tudi na to, da namenjamo v Sloveniji ĹĄe vedno preveÄ? pozornosti zgolj spriÄ?evalu, mnogo premalo pa praktiÄ?nim znanjem in izkuĹĄnjam. Na vpraĹĄanje o begu moĹžganov iz Slovenije pa odgovarja, da je to tesno povezano z gospodarsko razvitostjo in da tega, dokler ne bomo primerljivi z uspeĹĄnejĹĄimi, tudi ne bomo mogli ustaviti. ReĹĄitev je torej veÄ?ja konkurenÄ?nost, viĹĄja dodana vrednost in seveda tudi viĹĄje plaÄ?e.

Kot Ä?lanica odbora za finance je ponosna, da jim je uspelo uzakoniti uredbo o izmenjavi davÄ?nih podatkov in podatkov o prometnih prekrĹĄkih, s Ä?imer so pomembno zajezili korupcijo na obmoÄ?ju celotne Evropske unije.

nito podaljĹĄuje notranje nadzore.

Kot nekdanja novinarka s slovenskimi mediji ni v celoti zadovoljna, ĹĄe zlasti jo moti, da nekateri novinarji uporabljajo politiko zastraĹĄevanja populacije, laĹžnih novic in s tem niso veÄ? profesionalni in verodostojni. Ĺ˝elela bi, da bi novinarstvo ohranilo profesionalnost in uravnoteĹženost medijskega prostora in delovalo kot varuh dogajanja v druĹžbi.

mnenje sodiĹĄÄ?a izpolnilo. Komentiral je tudi afere, povezane z zasluĹžki evropskih poslancev, in izrazil prepriÄ?anje, da so krĹĄitve, ki so bile v zadnjem obdobju izpostavljene, osamljeni primeri.

Evropskega povezovanja se premalo zavedamo Tanja Fajon se prioritetno posveÄ?a drĹžavljanskim pokorĹĄÄ?inam, pravosodju in notranjim zadevam. Poudarja, da se premalo zavedamo pomena evropskega povezovanja in da tudi premalo cenimo dejstvo, da smo celina z

Naj pomembnejĹĄe ohranjanje miru Ivo Vajgl kot Ä?lan odbora za zunanje zadeve postavlja v ospredje ohranjanje miru. Poudarja, da ljudje zelo radi poza-

Dr. Milan Zver je poroÄ?evalec evropskega parlamenta za program Erazmus+. Nanj je zelo ponosen, ĹĄe posebej pa na to, da bo v prihodnji finanÄ?ni perspektivi za izobraĹževanje mladih namenjenih ĹĄe enkrat toliko sredstev, kot jih je bilo doslej. Slovenci smo v mednarodno izmenjavo zelo dobro vkljuÄ?eni, praktiÄ?no je ta omogoÄ?ena vsakemu srednjeĹĄolcu, delno tudi osnovnoĹĄolcem, pa tudi nekateri vrtci se Ĺže vkljuÄ?ujejo v to. NajveÄ? uspehov pa dosegamo v viĹĄje- in visokoĹĄolskem izobraĹževanju. Ĺ tevilni ĹĄtudentje pridobivajo s tem mednarodne izkuĹĄnje in tako poveÄ?ujejo tudi svoje zaposlitvene. Poudarja, da je treba za izobraĹževanje mladih

Manj sredstev za kmetijstvo, a veÄ? moĹžnosti za male kmete Franc BogoviÄ? zaskrbljeno ugotavlja, da trenutno kaĹže, da se bodo sredstva evropskega parlamenta za kmetijsko politiko zmanjĹĄala za od 5 do 15 odstotkov in verjetno za toliko tudi kohezija. Franc BogoviÄ? je med tistimi poslanci, ki si prizadeva, da se to ne bi zgodilo. Veliko dela za popularizacijo uresniÄ?enih projektov, med katerimi so v Sloveniji med drugim brezplaÄ?ni prevozi starejĹĄih od 65 let, ki ga izvaja Ĺže 13 obÄ?in. Podpira mnenja tistih kolegov, ki menijo, da se proraÄ?unska sredstva po odhodu Velike Britanije ne bi smela zmanjĹĄati in

Pri hrani bi morali biti bolj domoljubni Dr. Igor Ĺ oltes pravi: ÂťKdor ima v rokah hrano, semena, vodne vire, tisti bo gospodar prihodnosti.ÂŤ S svojim delovanjem poudarja zdrav odnos do teh stvari in dodaja, da brez tega ni zdravega naroda. In pri tem ne bi smela prevladati nobena ekonomija.

Zavzema se, da se da na tem podroÄ?ju absolutna prednost lo-

Parlament ima 750 poslancev

Med Slovenci je bilo na zadnjih volitvah zanje malo zanimanja, saj smo glasovali zgolj 24-odstotno, ĹĄe posebej skrb vzbujajoÄ? pa je bil deleĹž mladih, ki so na volitve ĹĄli samo v 15 odstotkih.

Seveda bi bilo prav, da bi zanimanje do naslednjih volitev poraslo.

Poslance izvolijo drĹžavljani vseh 28 drĹžav vsakih pet let na neposrednih in sploĹĄnih volitvah. Evropski parlament ima sedeĹž v Strasbourgu, zaseda tudi v Bruslju, sekretariat pa deluje v Luksemburgu. Predsednik Evropskega parlamenta je Antonio Tajani.

Parlament ima 750 poslancev, med njimi je osem slovenskih.

Dr. Milan Zver

Franc BogoviÄ?

ĹĄe veliko narediti, in to skupaj s trgom dela, saj so na tem podroÄ?ju velika neskladja. To dokazuje tudi dejstvo, da imamo v Evropi 3 milijone mladih brezposelnih in na drugi strani prav toliko nezasedenih delovnih mest.

da bi posamezne drĹžave prispevale v proraÄ?un namesto sedanjih 1,11 odstotka 1,3 odstotka bruto domaÄ?ega proizvoda. V tem primeru se tudi sredstva kmetijstvu ne bi zmanjĹĄevala. Sicer pa raÄ?una, da slovenski kmetje ne bodo oĹĄkodovani, saj naj bi na najveÄ?

100 tisoÄ? evrov omejili subvencije velikim kmetijam, pri nas pa so veÄ?inoma mali kmetje. Ĺ e posebej pa si BogoviÄ? prizadeva, da bi ĹĄe bolj podpirali subvencioniranje hitrejĹĄega prevzema kmetij. Zgolj 6 odstotkov kmetovalcev je mlajĹĄih od 35 let. Zadovoljen je tudi, ker se evropska politika tudi bolj usmerja v ohranitev druĹžinskih kmetij, ki omogoÄ?ajo veÄ? delovnih mest, prijazno kmetovanje in tudi poseljenost podeĹželja.

Slovenija je brez vladnega pogajalca Patricija Ĺ ulin si kot Ä?lanica odbora za proraÄ?un v tem Ä?asu, ko Ĺže od junija dalje potekajo pogajanja, intenzivno prizadeva, da bi Slovenija Ä?im veÄ? iztrĹžila za naslednje petletno obdobje od leta 2021 do 2027. Ob tem opozarja, da je Slovenija trenutno brez vladnega pogajalca, in to Ĺže vse od odstopa prejĹĄnje vlade, kar nikakor ni dobro.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

KULTURA

25. oktobra 2018

Mednarodni festival vezenja edini tovrstni pri nas Z mednarodnim festivalom vezenja v Velenju ĹĄirijo vĂŠdenje o izjemno bogatem sporoÄ?ilu mojstrov vezenja Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 21. oktobra – V RdeÄ?i dvorani je konec tedna, v soboto in nedeljo, potekal peti Mednarodni festival vezenja, na katerem se je predstavilo veÄ? kot 200 ustvarjalcev vezenin iz Slovenije, HrvaĹĄke, Francije, Italije, NemÄ?ije, Srbije. Dogajanje je popestril bogat kulturni program.

Mednarodni festival vezenin je

bienalna prireditev. Prvega so v Velenju organizirali leta 2009 z Ĺželjo po ĹĄirjenju vĂŠdenja o izjemno bogatih sporoÄ?ilih mojstrov vezenja. Glavni cilji festivala so zato ohranjanje in ponovna oĹživitev ljudskega vezenja kot prelepe kulturne dediĹĄÄ?ine, spoznavanje in izmenjava razliÄ?nih tehnik vezenja posameznih pokrajin oziroma drĹžav in dokazati, da je vezenje oziroma ljudska umetnost

NajboljĹĄe tri vezenine iz tujine

Tema letoťnjega festivala je bila ’Povťter’ – vzglavnik.

NajboljĹĄe tri vezenine na njih je izbrala triÄ?lanska ocenjevalna komisija. NajboljĹĄi je bil povĹĄter Claudine Pilon iz Francije, 2. mesto je zasedla Zmaga Sedmak iz Italije, 3. NataĹĄa Cepec iz NemÄ?ije.

â?ą

tista dejavnost, ki pred Ä?asom Ĺže skoraj pozabljena danes skupaj s sodobno umetnostjo doĹživlja ponoven razcvet in je vse bolj tudi trĹžno zanimiva.

Etnolog, ki je udeleĹžencem predaval o temi motivov v vezeninah na Slovenskem in bil predsednik komisije, ki je izbrala za nagrado tri najlepĹĄe vezenine na ‘povĹĄtrih’ (blazinah) – to je bila namreÄ? letoĹĄnja tema, dr. Bojan Knific,

Festival so organizirali Mestna obÄ?ina Velenje, Muzej, Festival, RdeÄ?a dvorana, Mladinski center, Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje in Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline.

Spoznavanje razliÄ?nih tehnik vezenja je eden od ciljev bienalnega festivala v Velenju.

mikov Gambatte DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov: ÂťVsakiÄ? sodelujemo. Na temo festivala naredimo izdelke iz gline. Tokrat je bil to 'povĹĄter' in ob tem nas posebej veseli, ker smo v Ä?asu, ko smo jih izdelovali, na spletu naĹĄli podatek, da so bili prvi kamniti. Stari so devet tisoÄ? let.ÂŤ Zlatka PerkoviÄ?, predstavnica skupine devetih vezilj Kardeljevega trga in Ĺ aleka: ÂťDobivamo se enkrat tedensko po dve uri in vezemo. Idej imamo veliko, nekaj smo jih dobile za naprej tudi tukaj.

Trenutno nas navduĹĄujejo perlice, ustvarjamo pa za svojo duĹĄo.ÂŤ

je festival, edini tovrstni pri nas, ocenil za izjemnega. ÂťNa teh dogodkih je videti najlepĹĄe, kar se veze v Sloveniji in drugje. Tako se slovenska tradicija prepleta z drugimi, znanja se kriĹžajo. NaĹĄe

vezilje, ki so bile pred leti mogoÄ?e manj izkuĹĄene, postajajo tako bogatejĹĄe z novimi in z veÄ? znanji, tudi po zaslugi tega festivala.ÂŤ Posebej pa ga navduĹĄuje, da se vraÄ?ajo nekatere vezilske tehnike, ki so bile na Slovenskem prisotne nekdaj. ÂťMogoÄ?e so se v preteklih letih in desetletjih vezilje bolj zgledovale po tujih vezeninah, zdaj pa spet dobivajo svoje me-

sto in veljavo te, ki so bile doma tukaj in veljajo za slovensko oblaÄ?ilno in drugo dediĹĄÄ?ino. Kdor ima rad lepe stvari v oblaÄ?enju, hiĹĄni opremi, ta bo znal ceniti vezenine. Slovenci jih znamo vedno bolj, imamo pa ĹĄe veliko rezerv predvsem v promoviranju slovenske dediĹĄÄ?ine, seveda na novo interpretirane v obÄ?inskem in drĹžavnem protokolu.ÂŤ

znamovale vojne na Balkanu. Za tem pa se je zaÄ?elo novo obdobje, v katerem prevladujejo ĹĄaleĹĄke horizontale, kasneje pa izjemna gestualnost in abstraktna poetika, ki jo je izlil v kozolce. Te je

zelo spoĹĄtoval in poudarjal, da so slovenski ponos,ÂŤ je znaÄ?ilnosti njegovega likovnega jezika v razliÄ?nih Ĺživljenjskih obdobjih povzela kustosinja in dodala, da je kot ustvarjalec razvil svojstven

kolorit z Şivimi, udarnimi barvami in svojstven motiv, ki se kaŞe v homageu slovenske arhitekture – kozolcu.

Dr. Bojan Knific: ÂťKdor ima rad lepo, bo znal ceniti vezenine.ÂŤ

Sodelovalo je veÄ? kot 200 ustvarjalcev iz ĹĄestih drĹžav.

Rekli so â?ą Dijana JaneĹžiÄ?, skupina kera-

Zbrali spomine v podobah in besedah V Galeriji Velenje je na ogled prva posthumna razstava lani preminulega slikarja in pedagoga Alojza ZavolovĹĄka Tina Felicijan

Velenje, 18. oktober – Alojz ZavolovĹĄek je bil eden vidnejĹĄih akvarelistov in utemeljiteljev slovenske likovne andragogike, ki je s svojim ustvarjanjem in strokovnim delom precej vplival na ljubiteljsko slikarstvo Ĺ aleĹĄke doline, saj je bil med drugim prvi mentor DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Iz Beograda, kjer je po odsluĹženem vojaĹĄkem roku delal kot samostojni knjigovodja in se hkrati vpisal na tamkajĹĄnjo Akademijo za likovne umetnosti, se je leta 1959 preselil v Velenje in tu 17 let pouÄ?eval na Prvi osnovni ĹĄoli Velenje oziroma na ĹĄoli Gustava Ĺ iliha in tudi na gimnaziji. Kasneje se je zaposlil v Kulturnem centru in tam ostal do upokojitve. Bil je prvi kustos velenjske galerije. Po upokojitvi pa se je popolnoma posvetil slikanju. Vodil je slikarske teÄ?aje in bil zavzet mentor na delavnicah akvarela DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov v Mayerjevi vili v Ĺ oĹĄtanju.

Tako je poleg svojih umetniĹĄkih del, med katerimi so nekatera na ogled v stalni zbirki na Velenjskem gradu, veliko pa jih je v galerijskem depoju in zasebnih zbirkah, zapustil tudi veliko znanja, ki je oplemenitilo ĹĄtevilne

ĹĄaleĹĄke likovnike. Veliko je tudi razstavljal in prejel veÄ? nagrad.

Med drugim je dobil AĹžbetovo plaketo za pedagoĹĄko delo.

Izjemna ustvarjalna energija

Prva posthumna razstava slovenskega akademskega slikarja predstavlja iz njegove zapuĹĄÄ?ine – iz slovenskih galerijskih in muzejskih ter zasebnih zbirk. Bolj kot retrospektivna je spominska razstava, pravi kustosinja Milena Koren BoĹžiÄ?ek in dodaja, da poudarja predvsem umetnikovo ustvarjalnost v zadnjem desetletju, ko je po njenem mnenju bil najbolj produktiven. ÂťKo je zelo pogumno vstopil v novo ustvarjalno fazo, zelo ekspresivno in barvito, je imel Ĺže 75 let, ÂťBil je Ä?lovek s srcem in mislim, da ga je okolje tudi tako sprejemalo,ÂŤ je ĹĄe povedala Milena Koren BoĹžiÄ?ek in povabila k prebiranju kataloga, ki je izĹĄel ob razstavi.

V njem so zbrani spomini njegovih stanovskih kolegov, prijateljev ter poznavalcev njegovega dela, ki dopolnjujejo razstavo.

a neverjetno energijo,ÂŤ pravi.

V zgodnejĹĄih obdobjih je sledil akademskemu realizmu, ko se je preselil v Velenje, pa je zaÄ?enjal prihajati v ospredje njegov lastni izraz. ÂťMislim, da mu je pri tem veliko osnovo dalo razvijajoÄ?e se mesto, s katerim je rastel. ZaÄ?el je poenostavljati oblike in do izraza sta priĹĄla kolorit in svetloba. Nova prelomnica je selitev v Mozirje, kjer izstopi njegov plenerizem.

Naslednji ciklus so moÄ?no za-

ÄŒetrt stoletja Konovskih ĹĄtrajharjev V soboto se je v nabito polni dvorani doma krajanov na Konovem zelo veliko dogajalo. Ob 25-letnici delovanja Konovskih ĹĄtrajharjev se je na odru zvrstilo veliko gostov, ki so v obdobju delovanja Konovskih ĹĄtrajharjev tako ali drugaÄ?e povezani z njimi. Osrednji nastopajoÄ?i so bili seveda gostitelji, ki tudi tokrat niso razoÄ?arali in so napovedali

đ&#x;”˛

Konovski ĹĄtrajharji sodijo med pionirje obujanja etnografskih posebnosti.

ĹĄe nadaljnje prizadevno delo. Konovski ĹĄtrajharji so namreÄ? prvi, ki so daleÄ? naokrog zaÄ?eli izvajati

tovrstno glasbo in jih upraviÄ?eno uvrĹĄÄ?amo med pionirje obujanja domaÄ?ega izroÄ?ila in kot etnograf-

sko posebnost. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

KULTURA

25. oktobra 2018

Ustvarjalnosti in projektov jim ne manjka KUD Koncentrat uspeĹĄno izvaja umetniĹĄke projekte, Ä?lani se uveljavljajo vsak na svojem podroÄ?ju, svoje znanje posredujejo na raznih delavnicah Tina Felicijan

Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo Koncentrat so mladi velenjski umetnice in umetniki ustanovili, ko so leta 2012 prevzeli Pekarno in v njej uredili zaÄ?asne prostore za ustvarjanje in razstavljanje raznih umetniĹĄkih projektov. Ĺ˝e v ĹĄtudentskih letih so se povezali, da bi skupaj ustvarjali pri veÄ?jih projektih in pridobivali prakso. Danes v njem delujejo predvsem akademsko in univerzitetno izobraĹžene umetnice na razliÄ?nih podroÄ?jih – slikarskem, kiparskem, arhitekturnem, v industrijskem, grafiÄ?nem oblikovanju, likovni pedagogiki in drugih. Ker bo Pekarna v sklopu novega prostorskega naÄ?rta poruĹĄena, so se od nje s serijo dogodkov poslovile Ĺže lani. Novih prostorov ĹĄe nimajo, upajo pa, da bodo v prihodnosti dobile prostor, v katerem bodo lahko dejavnosti izvajale celo leto. Pekarno so namreÄ? lahko uporabljale le v toplejĹĄih mesecih, pozimi pa je tam preveÄ? mrzlo, da bi lahko ustvarjale. Zato morajo dinamiko svojega dela nenehno prilagajati prostorskim razmeram, Ĺželijo pa si, da bi te bile bolj ustaljene in bi s tem njihovo delo bilo olajĹĄano.

priĹĄlo tudi, da je kiparka Nadja tudi biologinja.

Idejna zasnova se je zaÄ?ela Ĺže aprila. NajveÄ?ji izziv pa ni zamiĹĄljanje vsakega posamiÄ?nega scenskega elementa, ki mora biti v kontekstu in povezan z drugimi, paÄ? pa dejanska izvedba, ki zahteva veliko spretnosti, inovativnosti, iznajdljivosti in sodelovanja. ÂťVse skupaj je zahtevno, a imamo rade izzive in izzivom smo kos,ÂŤ je strnila Klavdija.

ima marsikdo Ĺželjo po ustvarjanju v razliÄ?nih likovnih tehnikah, ne ve pa, kje in kako zaÄ?eti.

Zato so Ĺže lani priredile veÄ? delavnic ustvarjanja z glino in raznih keramiÄ?nih tehnik. Letos so Ĺže izvedle grafiÄ?no delavnico linoreza ter razliÄ?ne tehnike tiskanja na tekstil. ZaÄ?enja pa se serija keramiÄ?nih delavnic. Tako kot pri grafiÄ?nih bodo tudi pri teh v ospredju tehnike za ustvarjanje uporabne umetnosti. Prete-

Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

Zasnovale in izdelale so sceno za Pikin festival

Vsako leto je najbolj obseĹžen projekt scenografija za Pikin festival, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Festivalom Velenje, pravi predsednica druĹĄtva Darja Osojnik. Tudi v letoĹĄnjem letu je bil to najveÄ?ji zalogaj, Ä?eprav ji je bila tema pisana na koĹžo, je povedala Klavdija Zupanc, ki je skupaj z drugimi Ä?lanicami Koncentrata – UrĹĄulo SkornĹĄek, Nadjo in Darjo Osojnik, Nino Cvirn in UrĹĄko Mazej, uĹživala v odkrivanju Ĺživalskega kraljestva z ustvarjanjem Ĺživali iz stiropora. Prav jim je

GrafiÄ?ne delavnice so se udeleĹžile tako tiste, ki Ĺže imajo znanje in izkuĹĄnje z razliÄ?nimi tehnikami odtiskovanja, kot tudi zaÄ?etnice. Vse so zavzeto ustvarjale, mentorici, akademski slikarki Klavdija Zupanc in UrĹĄula SkornĹĄek, pa sta jih usmerjali in jim pomagali premagovati izzive.

Vabijo na delavnice

KUD Koncentrat se od drugih likovnih druĹĄtev ali skupin v Velenju razlikuje po tem, da povezuje izobraĹžene in aktivne umetnike, ki svoje znanje in ideje delijo z ljubiteljskimi ustvarjalci in zaÄ?etniki. OpaĹžajo namreÄ?, da

klo soboto so udeleĹženci s tehniko ĹĄÄ?ipanja gline oblikovali svoj set kavnih skodelic. To soboto bodo izdelovali cvetliÄ?ne lonÄ?ke. 10. novembra bo na vrsti modeliranje Ĺživali, 17. novembra pa bodo v mavÄ?ne kalupe vlivali đ&#x;”˛ boĹžiÄ?ne okraske. â€

AmeriĹĄki ambasadorji dobre volje Arhitektura in likovnost

ZaÄ?etek abonmajske sezone z nagradnim koncertom Festivala Velenje Festival Velenje je ob zaÄ?etku nove abonmajske sezone pripravil nagradni koncert za vse imetnike Zelenega abonmaja ter abonmaja Klub in Mladost. V sodelovanju z VeleposlaniĹĄtvom ZdruĹženih drĹžav Amerike so v soboto na oder kulturnega doma Velenje pripeljali odliÄ?no vokalno zasedbo On the Rocks.

Gre za eno najuspeĹĄnejĹĄih ĹĄtudentskih vokalnih skupin v ZDA, ki je jesensko turnejo zaÄ?ela ravno v Sloveniji. ÂťVsi so zelo prijazni, nismo priÄ?akovali, da bo vse tako drugaÄ?e kot pri nas. PreseneÄ?eni smo bili, kako je tukaj glasbena kultura Ĺživahna, odprta ter daje zares naraven obÄ?utek,ÂŤ je pred nastopom povedal Ben Pramuk, eden od Ä?lanov zasedbe iz Univerze v Oregonu.

Koncert je pred polno dvorano odprl namestnik vodje odnosov z javnostjo na VeleposlaniĹĄtvu ZDA Brian Street, ki je s krat-

PRAZNIki

kim napovednikom v simpatiÄ?ni slovenĹĄÄ?ini nagovoril abonente. Kot je dejal, si Ĺželijo s takĹĄnimi dogodki slovenski javnosti pribliĹžati ameriĹĄko kulturo. To je tudi eden glavnih razlogov, zakaj so se odloÄ?ili, da v Slovenijo povabijo ravno zasedbo On the Rocks. Fantje imajo po njegovem mnenju izjemno energijo in navduĹĄenje, ki sta znaÄ?ilni za umetnost in glasbo v ZDA. ÂťTo Ĺželimo deliti tudi z drugimi kulturami, ĹĄe posebej s slovensko, kjer ljudje ĹĄe posebej cenite umetnost, kulturo in glasbo,ÂŤ je pred zaÄ?etkom nastopa povedal Street ter dodal: ÂťÄŒeprav je moj naziv diplomat, so oni s svojo energijo in dobro voljo tisti pravi ambasadorji ZDA.ÂŤ In res so bili. Velenjskemu obÄ?instvu so se predstavili s paleto znanih in priljubljenih ameriĹĄkih pesmi ter preskakovali med razliÄ?nimi Ĺžanri bluesa, popa ter countryja. Pesmi so interpretirali na svoj naÄ?in, z ravno pravĹĄnjo meĹĄanico vokala in ritma, ter med premori uspeĹĄno koketirali z obÄ?instvom, ki je pozornost z veseljem vraÄ?alo. ÂťNavduĹĄeni smo nad sprejemom, ĹĄe posebej nad odzivom obÄ?instva.

Zdi se mi, da so uĹživali v naĹĄi glasbi,ÂŤ je koncert đ&#x;”˛ povzel Ä?lan zasedbe Jasper Freedom. â€

Ĺ oĹĄtanj, 18. oktobra – Dr. Peter Marolt je z razstavo Arhitektura stroja v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj zaÄ?rtal ĹĄele po ogledu prostora in po navdihu tehniÄ?nih vsebin Muzeja usnjarstva.

Odprtje razstave je bilo v duhu dialoga med likovno kritiÄ?arko Anamarijo Stibilj Ĺ ajn in avtorjem. Oba sta k odprtju prispevala opisni in strokovni del, ki je zbranim vzbudil dodatno zanimanje za ogled razstavljenih artefaktov.

Razstavo je uradno odprl direktor obÄ?inske uprave Drago Koren, na ogled bo do 12. novembra, odprtje pa so popestrili uÄ?enci ĹĄoĹĄtanjskega oddelka glasbene ĹĄole FKK Velenje.

Peter Marolt je doktoriral iz teme Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. Med drugim je prejemnik Priznanja za pomembna umetniĹĄka dela v arhitekturi, do sedaj je imel osemindvajset samostojnih razstav doma in na tujem, sodeluje na mednarodnih simpozijih in objavlja znanstvene Ä?lanke, leta 2016 je bil predlagan za JakopiÄ?evo nagrado.

O tokratni razstavi je med drugim zapisano: Razstavljena dela so rezultat dolgotrajnega, preciznega ustvarjalnega procesa. So zbiranje, komponiranje, sestavljanje, spajanje in lepljenje razliÄ?nih materialov, med katerimi ima pomembno mesto les, saj je prav z njim najpogosteje uresniÄ?ena temeljna konstrukcija. PridruĹžuje mu tudi druge materiale. Uporablja njihove elementarne danosti, si prisvaja ready-made predmete in se odloÄ?a za izrazito avtorsko artikuliranje fragmentov. V snovanje in povezovanje vkljuÄ?uje principe kolaĹža, asemblaĹža in reciklaĹže. đ&#x;”˛

MBK, foto Dejan Tonkli

V etimoloĹĄkem smislu je izhodiĹĄÄ?ni pomen besede praznik v slovenskem jeziku prazen, dela prost dan. Seveda, nekoÄ? so ti “dela prosti dneviâ€? nosili obilo ritualnega pomena, torej so bili napolnjeni z doloÄ?enimi obrednimi dejavnostmi, dejanji s posebnim pomenom. Tudi sicer v vsakdanjem govoru izraz praznik uporabljamo v izvirnem pomenu – za oznako dneva, ko se po navadi ne dela. Tak dan je tako posveÄ?en kakĹĄnemu pomembnemu dogodku oz. osebi ali spominu nanjo. Takrat torej proslavljamo, slavimo. Praznik je sicer po definiciji v Slovenskem etnoloĹĄkem leksikonu dan posebnega pomena v Ĺživljenju posameznika ali skupnosti, ki se praviloma obhaja vsako leto, ima pomembno socialno in integracijsko vlogo, slavi kulturne vrednote in s tem poudarja identiteto. NekoÄ? so prazniki predstavljali mejnike v ljudskem Ĺživljenju in so dejansko organizirali, strukturirali in vodili Ĺživljenje naĹĄih prednikov. V smislu kulturne dediĹĄÄ?ine jih lahko opredelimo kot letne ali koledarske ĹĄege in navade, saj se zvrstijo v posameznem letu. Povezani so z Ĺživljenjem oz. druĹžbenimi in duhovnimi prizadevanji posameznika, druĹžine, skupine ali ĹĄirĹĄe druĹžbe in imajo posvetni ali(in) religiozni znaÄ?aj1. Tudi danes, Ä?eprav v moÄ?no spremenjeni, transformirani pojavi, naj bi bili rdeÄ?a nit v letnem koledarju vsakega med nami. Ĺ˝e v prvih razredih osnovne ĹĄole morajo naĹĄi otroci odliÄ?no obvladati temo “praznikiâ€?. Obravnavajo jo pri predmetu Spoznavanje okolja, kjer spoznajo pestrost razliÄ?nih praznovanj doma in po svetu. Znati jih morajo toÄ?no poimenovati, razvrstiti po pomenu in vrsti (osebna, lokalna, verska, drĹžavna in mednarodna), prav tako jih urediti kronoloĹĄko, tiste drĹžavne tudi naĹĄteti s toÄ?nimi datumi. Kar se v povpreÄ?ju izkazuje za ne najlaĹžjo nalogo. Kako bo drugaÄ?e, Ä?e pa so dandanes doma, od koder otrok prinese najveÄ? “predznanjaâ€?, prazniki pogosto le izpraznjena oblika brez prave pristne vsebine in osebnega odnosa. Zgolj dela prosti dnevi, med katerimi – kakĹĄno preseneÄ?enje – pogosto ravno delamo. Pospravljamo okrog hiĹĄe ali doma, smo prilepljeni za raÄ?unalnikom, ker lovimo rok za oddajo tega ali onega, se seveda jezimo, zakaj ĹĄe trgovine ne delajo, in tako naprej. ÄŒe Ĺže, smo to, kar je bilo nujno potrebno postoriti, uredili vnaprej, spotoma, samo da bomo tisti dan imeli prost in ga bomo izkoristili za kaj drugega. Tako Ĺže pogosto tudi datumov ne moremo veÄ? povezati s pravo vsebino, saj so tudi uradne proslave vÄ?asih tako Ä?asovno oddaljene, da izgubijo vsakrĹĄen pomen. Na predveÄ?er Ĺže, ampak en teden prej ... Sicer pa imamo najraje seveda tiste praznike, ko se lahko imamo “fajnâ€?. Nova rdeÄ?a nit, torej. ÄŒisto povsod in ob vsaki priloĹžnosti. O kakĹĄni fazi v civilizacijskem smislu lahko danes govorimo ob takĹĄnem, pravzaprav straĹĄno dolgoÄ?asnem, Ä?e ne celo primitivnem urniku naĹĄega vsakdana, na mejnike katerega nas opozarja samo rdeÄ?a barva v namiznem koledarju?

Potem pa nekje, na drugih koncih sveta, nabiramo duhovne izkuĹĄnje ob pristnih praznovanjih tamkajĹĄnjih kultur. Ĺ e veÄ?, namenoma hodimo po njih. NavduĹĄeni smo, kako avtentiÄ?no znajo Ĺživeti s svojo tradicijo. Vendar ne pozabimo, da Ä?lovek, ki ne pozna tradicij svoje kulture, tudi tam drugje nikoli ne bo dovolj spoĹĄtovan.

Naj se nikar ne zgodi, da bodo naĹĄi otroci bolje obvladali mehiĹĄko tradicijo obeleĹževanja dneva spomina na mrtve – po Dysnejevi risanki “Koko in velika skrivnostâ€? – kot svojo / naĹĄo slovensko. Vsi se zavedamo druĹžbenih premikov danaĹĄnjega Ä?asa, se strinjamo, da bi morda potrebovali kakĹĄno posodobitev tudi na tem podroÄ?ju, nov smisel, razumljiv za danaĹĄnji Ä?as. A brez nje, tradicije, res ne moremo v polnem pogonu naprej. Tako si ob izteku tega leta, s posebnim poudarkom na kulturni dediĹĄÄ?ini, zapiĹĄimo eno domaÄ?o nalogo – prazniki. đ&#x;”˛

1 Delno povzeto po S. Poljak IsteniÄ?, DruĹžbeno ustvarjanje praznikov: med dediĹĄÄ?ino, identiteto in trajnostnim razvojem, Etnolog 23 (2013) ter J. Bogataj, Letne ali koledarske ĹĄege in navade, Nesnovna kulturna dediĹĄÄ?ina (2005)

NaĹĄ ­Ä?as, 25. 10. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

107,8 MHz

25. oktobra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Uspehi in prizadevanja vredni zapisa V eni od prejĹĄnjih ĹĄtevilk NaĹĄega Ä?asa smo Ĺže pisali, da smo se v teh dneh Ĺže lotili naĹĄega sedaj Ĺže tradicionalnega in obseĹžnega projekta Almanah. PrepriÄ?ani smo, da so prizadevanja in uspehi obÄ?anov v krajevnih skupnostih, mestnih Ä?etrtih in vaĹĄkih skupnostih, v ĹĄtevilnih druĹĄtvih, gospodarstvenikov v podjetjih, zaposlenih v zdravstvu in sociali, v vzgoji in izobraĹževanju, turizmu, kulturi, ĹĄportu ‌ ĹĄtevilni in vredni zapisa. Mnogi nam priznajo, da je Almanah dragocena knjiga, v njej zbrani podatki pa pridejo prav tudi ob pripravi nadaljnjih razvojnih ciljev.

Almanahovci smo Ĺže poĹĄteno zavihali rokave. Tokrat Ĺže ĹĄestindvajsetiÄ?. Pred Ä?asom smo na ustrezne naslove Ĺže poslali vpraĹĄalnike, odgovori pa nam

ALMANAH OBĂˆIN VELENJE, Ĺ OĹ TANJ IN Ĺ MARTNO OB PAKI

2019

bodo sluĹžili za to, da bomo v obseĹžno knjigo strnili vse najpomembnejĹĄe dogodke iztekajoÄ?ega se leta, ki so opazneje zaznamovali Ĺživljenje v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Odgovore priÄ?akujemo do prihajajoÄ?ih praznikov po e-poĹĄti: info@nascas.si ali na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje (za Almanah).

VpraĹĄalnike lahko tisti, na katere smo se obrnili, izpolnijo tudi na internetu http://almanah.nascas. com pod ikono Almanah. Hvala za razumevanje in sodelovanje, ĹĄe posebej, ker se zavedamo, da vam je to pogosto tudi breme.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

DanaĹĄnje misli pa namenjamo tudi tistim, ki nam bodo stali ob strani tudi z objavo reklamnega oglasa, s katerimi bomo pokrili ta finanÄ?no zahteven projekt.

S prijaznim dopisom se bomo nanje obrnili v teh dneh.

Almanah obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki bo izĹĄel na zaÄ?etku letoĹĄnjega decembra.

Almanahovci se bomo trudili, da bo tudi letoĹĄnji nudil obilo prijetnega branja, hkrati pa bo bogat vir podatkov. Zato bo za marsikoga gotovo lahko tudi prijazno darilo, ki sodi v darilno vreÄ?o boĹžiÄ?ka ali Dedka Mraza. đ&#x;”˛

tp

GLASBENE novice

Michael Buble se umika z odrov Kanadski pevec Michael Buble se po teĹžkih Ä?asih, ko je spremljal, kako se njegov sin Noah bojuje z rakom na jetrih, umika z odrov in javnega Ĺživljenja. V intervjuju za revijo Weekend je priznal, da je popolnoma spremenil pogled na svet, ko je njegov sin zbolel za zahrbtno boleznijo. Zdravje ĹĄtiriletnega Noaha se je zdaj zaÄ?asno izboljĹĄalo in Ĺživljenje pevÄ?eve druĹžine se poÄ?asi vraÄ?a v ustaljene tirnice. Buble in njegova Ĺžena Luisana Lopilato sta se poleti razveselila tudi rojstva tretjega otroka, hÄ?erke Vide. Pevec pa se je vrnil v studio in posnel album Love, ki bo izĹĄel 16. novembra.

Ali se bo morda vrnil tudi na odre, za zdaj ni znano.

Beatli imajo najbolje prodajan britanski album Album legendarne skupine The Beatles Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band je po prodaji najpopularnejĹĄi britanski album vseh Ä?asov. Prelomni album liverpoolskih kuĹĄtravcev iz leta 1967, ki ga nekateri oznaÄ?ujejo tudi za najpomembnejĹĄi album v zgodovini rokenrola, je zasedel prvo mesto s 5,34 milijona prodanih izvodov. Sledita mu album 21 pevke Adele in album (What's the Story) Morning Glory skupine Oasis. Na Ä?etrto mesto se je uvrstil album skupine Pink Floyd The Dark Side of the Moon, na peto pa album Thriller Michaela

1. NOVI FOSILI & DARJA GAJŠEK IN KLAPA SKALA – Ne budi me mati 2. SKUPINA KATRCA & SKUPINA EROS – Moram zdaj it 3. ROCK PARTYZANI – Ti si moj lover

Legendarna hrvaĹĄka skupina Novi Fosili se je pred dvema letoma po dolgih letih delovanja poslovila od svojih oboĹževalcev. Zaradi velike Ĺželje oboĹževalcev po njihovi vrnitvi in na pobudo producenta Bojana Ĺ eruge, da bi posneli prvo pesem v slovenskem jeziku, so le stopili v studio. Nastala je pesem Ne budi me mati, ki so jo po petintridesetih letih ponovno obudili, pri tem pa so se jim je pridruĹžili tudi slovenska pevka in tv voditeljica Darja GajĹĄek ter klapa Skala.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Jacksona. Lestvico je sestavila organizacija Official Charts Company, ki spremlja prodajo albumov v Veliki Britaniji od leta 1969. Pri tem so upoĹĄtevali tako prodajo fiziÄ?nih albumov kot kolikokrat so uporabniki spletnih vsebin prenesli oz. pretoÄ?ili albume.

house, s katero ozaveĹĄÄ?ajo mlade o ĹĄkodljivosti uporabe mamil in alkohola. Na turneji, ki se bo zaÄ?ela konec leta 2019, bodo lahko obiskovalci sliĹĄali nove aranĹžmaje pevkinih najveÄ?jih uspeĹĄnic, kot so Rehab, Back to Black in Valerie. Produkcijska skupina bo hologram ustvarila s pomoÄ?jo hologramske filmske tehnologije, poleg pevkinega holograma pa bo na odru tudi skupina glasbenikov in spremljevalnih pevcev, ki bo igrala v Ĺživo.

Amy Winehouse kot hologram Novi album Jana Produkcijska Plestenjaka Ĺže na skupina BASE prodajnih policah Hologram bo prihodnje leto pripravila turnejo holograma pokojne pevke Amy Winehouse. Od njene smrti, ki je bila posledica zlorabe mamil in alkohola, je minilo osem let, denar, ki ga bodo zbrali s prodajo vstopnic, pa bo ĹĄel v sklad fundacije Amy Wine-

Na prodajnih policah je 14. studijski album Jana Plestenjaka Za vedno, s katerim popularni slovenski glasbenik praznuje 25 let glasbenega ustvarjanja.

Novo glasbeno poglavje je Jan napovedal z uspeĹĄno skladbo Jaz Ĺže vem, zakaj, uspehu prvega singla pa je sledila ĹĄe uspeĹĄnica Velik je ta svet, ki jo je posnel z vzhajajoÄ?o zvezdo Challetom Salletom. Trenutno vroÄ?a je aktualna pesem Povej mi, kaj bi rada, ki jo je Jan objavil tik pred izidom novega albuma.

Na albumu je sicer osem skrbno izbranih avtorskih skladb.

Skladbe so odigrane v Ĺživo z vrhunskimi glasbeniki, ki sicer sestavljajo Plestenjakovo spremljevalno skupino na koncertih.

AnĹže Langus Petrović je posnel bas, Zdenko CotiÄ? in Marko Hrvatin sta ob Janu Plestenjaku snemala kitaro, trobento je posnel Mitja BobiÄ?,

GaĹĄper Konec pa je posnel zvoke harmonike in klavirja.

Erosov novi album tik pred izidom Tri leta po izidu njegovega zadnjega studijskega albuma Perfetto italijanski zvezdnik Eros Ramazzotti napoveduje nov album z naslovom Vita ce n'e (Ĺ˝ivljenje je). Prvi singel s prihajajoÄ?ega albuma, ki bo izĹĄel v italijanskem in ĹĄpanskem jeziku, je istoimenska skladba, ki opeva Ĺživljenje in ljubezen. Novi album bo uradno izĹĄel 23.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Juhej – Pojem ti oÄ?e Ansambel Ĺ korpijoni – Ko se ljubezen stara vĹžge Ansambel Zadetek – DomaÄ?ija Ansambel BorĹĄt – Kot reka svobode Ansambel Nemir – Jaz ne laĹžem Skupina Gadi – Kokrat ti morm reÄ?t Modrijani – Huda ura rock naĹžiga DruĹžina SotoĹĄek & Alfi NipiÄ? – Pridi v goste Ansambel BlaĹža Hutevca – Ne bom si brisala solz Ansambel Urok – Suhokranjke

www.radiovelenje.com

MARK KNOPFLER Mark Knopfler, ustanovni Ä?lan legendarnih Dire Straits, prihodnje leto zaÄ?enja svetovno turnejo Down The Road Wherever, v okviru katere se bo 29. junija ustavil tudi v ljubljanskih StoĹžicah. Na turneji bo predstavljal nov album Down the Road Anywhere, ki bo izĹĄel 16. novembra letos.

HELENA BLAGNE Helena Blage je pred leti presenetila, ko je zapela skupaj s Ä?lani zasedbe Demolition Group. Da ji taka sodelovanja niso tuja, je dokazala pred dnevi z novi nenavadnim sodelovanjem – v prestolnici je namreÄ? nastopila skupaj s skupino Elvis Jackson.

DMP novembra, na njem pa bo petnajst skladb. Eros je pri pripravi albuma sodeloval z nekaterimi znanimi glasbeniki, med katerimi sta tudi Luis Fonsi (Despacito) in Alessia Cara (Scars To Your Beautiful). 54-letni zvezdnik je Ĺže napovedal tudi koncertno turnejo, ki se bo zaÄ?ela 17. februarja prihodnje leto v MĂźnchnu.

Skupina DruĹĄtvo mrtvih pesnikov iz Novega mesta predstavlja nov sigel, ki je hkrati naslovna skladba osmega studijskega albuma Astronavt, ki izide 7. novembra. PloĹĄÄ?a napoveduje pre-

drugaÄ?eno zvoÄ?no podobo benda, z bolj neposrednim glasbenim izrazom, trĹĄimi zvoki, akustiÄ?nimi napevi in tudi prepoznavnimi intimnimi skladbami.

NEW GAME OVER Dennis, Mark in Alen, Ä?lani skupine New GAME OVER, se ob 15-letnici delovanja vraÄ?ajo z novo pesmijo Le enkrat se Ĺživi ter naznanjajo zaÄ?etek turneje po Sloveniji. Na njej bodo preigravali stare in nove skladbe ter priredbe uspeĹĄnic svetovnih fantovskih skupin.

ALENKA GODEC Alenka Godec, ki letos praznuje 30 let kariere, je pripravila ĹĄe eno pesem v sodelovanju z ekipo, s katero tudi sicer nastopa na letoĹĄnjih akustiÄ?nih koncertih. Skladbo Akordi v oÄ?eh je zanjo napisal Jani Hace, besedilo pa je tokrat prispeval Rok VilÄ?nik, s katerim je Alenka Ĺže nekaj Ä?asa Ĺželela sodelovati.

Naš ­čas, 25. 10. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 14

14

⏬

»Veš kaj … Slišala sem, da si v žiriji za izbor najboljšega golaža. Pazi, da ne udariš mimo. Bom takoj vedela, da so bili zadaj lobiji in pritiski, če ne bo zmagal…,« je na golažijadi v Šoštanju skušala pred ocenjevanjem usmeriti člana žirije Mitjo Acmana k pravemu kotlu Nastja Stropnik Naveršnik, po poklicu učiteljica slovenščine, po srcu pa avanturistka, ki obožuje potovanja in dobro hrano. A se Acman ni dal. Bo že vedel, kaj je dobro, si je misli, saj prihaja iz Gostilne Acman. Ta pa daleč naokoli slovi po izvrstni kuhinji in njegovih v svetu priznanih in odlikovanih koktejlih.

25. oktobra 2018

frkanje » Levo & desno «

Male in velike Med različnimi dobrodelnimi akcijami je tudi zbiranje hrane za male živali. Velike živine znajo zase poskrbeti same.

Mladostni Velenjsko društvo upokojencev je staro 70 let. A še zelo aktivno. Nikakor še ni za v penzijo.

Kakšna ura?

⏫

Drago Seme je znan po tem, da se zavzema za varnost v prometu. Še posebej ga skrbi ob prvih šolskih dneh, ko prehode za pešce ponovno prečkajo rumene rutice. Žena ga pri tem podpira. Kadar je zelo zaskrbljen, z njim sede na prehod za pešce, od koder imata najboljši pregled nad nepridipravi v prometu.

⏪

Čvek jih je presenetil: Jožeta Hudalesa (88), Janeza Hribarja (86), Paneta Semečnika (80), Ivana Kortnika (88), Bojana Glavača (88), Vlada Lebana (89) in Staneta Petauerja (86) - na njihovem običajnem vogalu v Presti center, kjer trikrat tedensko, kot geronti (svet starešin v stari Grčiji) premlevajo parlamentarno demokracijo in tudi mestne čveke. Čvek se sprašuje, če niso morda to tisti znani velenjski strici iz ozadja. Vsekakor so videti še močno čili ob svojih priznanih letih.

Pri raziskovalnem inštitutu IHME v Washingtonu so opravili raziskavo, s katero so skušali določiti pričakovano življenjsko

dobo v posameznih državah sveta leta 2040. Kot so zapisali, bodo čez 22 let najdlje na svetu živeli Španci, in sicer v povprečju 85,8 let. Takoj za njimi so na lestvici Japonci, za katere se leta 2040 pričakuje 85,7 let življenja. Pričakovana življenjska doba bo 85 let presegla še v dveh državah; Singapurju in Švici. V Sloveniji se bo pričakovana življenjska doba za oba spola povečala do približno 85 let. Na dnu lestvice so se znašle države subsaharske Afrike, v vseh pa bodo prebivalci v povprečju živeli manj kot 65 let. Čeprav se bo pričakovana življenjska doba povečala po vsem svetu, nova študija predvideva tudi občutno povišanje primerov smrti. Med najpogostejšimi

Vsaj nekaj Slišimo, da je podjetniški center Standard presegel vsa pričakovanja. Vsaj en visoki standard s katerim se lahko pohvalimo.

Kot novo!

Po tem, ko je Velenje v lepoti in urejenosti med velikimi mesti letos zaostalo za Celjem, bodo sedaj seveda naskakovali spet najvišji naslov. Še posebej, ker bodo tudi uredili Staro Velenje. Da bo kot novo.

Tolažba Beremo lahko, da je pranje denarja že skoraj stalna praksa bank. Torej le niso naše banke (bile) nikakršna izjema. Čeprav je res, da večina pri nas sploh ni opazila, da je bil denar, ki so ga dobili iz bank, bolj čist.

ZANIMIVOSTI

Čez nekaj let bodo najdlje živeli Španci

Kot se spodobi, naj bi v Sončnem parku uredili sončno uro. Ker bo začela kazati čas verjetno šele po tem, ko naj bi se v Evropi poenotili, ali bomo ostali na letnem času ali bomo imeli zimskega, nekatere zanima, kakšna bo ta sončna ura. Letna ali zimska.

vzroki za prezgodnjo smrt bodo nenalezljive bolezni in poškodbe, na pričakovano življenjsko dobo pa bodo vplivale bolezni, ki so rezultat življenjskega sloga, torej visok krvni tlak, prekomerna telesna teža, visok krvni sladkor ter poraba alkohola in tobaka.

Preobremenjeni študentje bodo božali kužke Na Nizozemskem so se domislili rešitve, s katero bodo skušali razbremeniti študente med izpitnim obdobjem. V knjižnici amsterdamske univerze bodo tako začasno odprli posebno sobo s pasjimi mladiči, v kateri se bodo

pokojne stare mame. Sošolci so opazili nenavaden okus, a nekateri sklepali, da gre za vsebnost marihuane. Po ugotovitvah policije so nekateri med sošolci tudi točno vedeli, kaj vsebujejo piškoti, a so jih vseeno zaužili.

Kako so prišli piškoti naposled v roke policistov, ni znano, je pa preiskava potrdila, da so zares vsebovali pepel pokojne.

študentje lahko razbremenili z božanjem kosmatinčkov. Ko so sporočilo prenesli v javnost, so študentje nemudoma razgrabili vse proste termine. Tisti, ki se jim je uspelo prijaviti, bodo imeli na voljo 15 minut, da se z mladički igrajo ali jih božajo.

Pri univerzi so zagotovili, da bo poskrbljeno tudi za dobrobit psičkov, saj bodo na voljo le po dve uri na dan, omejili so število študentov, ves čas pa bo prisoten tudi nadzornik.

na fotografiji, ko si z roko zakriva oči. Še bolj ga je darilo pretreslo naslednji dan, ko je ob vstopu v muzej etiopskih vladarjev zagledal portrete vladarjev, narejene v enaki tehniki. V Etiopiji podarjeni portret na ščetinasti kozji koži pomeni znak velikega spoštovanja.

Gre za izjemno zahtevno tehniko, ki je značilna za etiopsko kulturo.

Pahor na kozji koži

V Los Angelesu je neka dijakinja spekla piškote in jih postregla sošolcem. Ni pa povedala, da je vanje dodala posmrtne ostanke

Predsednik Borut Pahor je prejšnji teden na Instagramu objavil fotografijo z etiopskim predsednikom Mulatom Teshomom, ki ga je z darilom spravil v zadrego. Na svečani večerji mu je namreč izročil njegov portret, ki je naslikan na ščetinasti kozji koži.

Pahor je na Instagramu zapisal, da ga je darilo spravilo v zadrego, kar je sicer razvidno tudi iz geste

Namesto svetilk umetna luna V kitajskem mestu Čengdu so se odločili, da bodo do leta 2020 ulične svetilke nadomestili z umetno luno oziroma satelitom. V mestu želijo tako v nebo poslati poseben satelit, ki bi ponoči svetil ob pravi Luni, a bi zagotavljal osemkrat močnejšo svetlobo kot

Piškoti iz stare mame

Težje do denarja Ne le da bomo ostali brez Nove Ljubljanske banke, marsikje se bojijo, da bodo sploh ostali brez banke. Banko, nekdanji slovenski ponos, bomo prodali, mnoge njene poslovalnice pa – grozijo – zaprli. Tako bodo ljudje še težje prišli do denarja.

Navdušenje in grenkoba Mnogi na našem območju so navdušeni ob napovedih »odgovornih«, da priprave na gradnjo počasi nastajajoče hitre ceste hitro napredujejo.

Vsi seveda temu ne ploskajo, čeprav naj bi jim že »rožljali« z denarjem za zemljišča. Navezanost na dom je pač vrlina Slovencev.

Še je čas

Zemljin satelit. Satelit bi lahko osvetlil območje s premerom od 10 do 80 kilometrov – katere predele natančno osvetliti in katere pustiti v temi, pa bi odločali njegovi upravljalci.

Kandidati za novega velenjskega župana imajo še čas, da si pridobijo glasove skejterjev. Obljubiti jim morajo nov skate park. Ob vsem, kar tovrstnega že imajo v mestu ob jezeru, jim manjka le še tak center. Morda bo kateri od kandidatov le začel preštevati število privržencev tega športa in njihovih »zaveznikov«.

Ni rešitev Ne oddahnite si povsem. S hladnejšimi dnevi nam bo le (naravni) mrčes nehal piti kri.

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 15

PRILOGA DOM

Priloga

25. oktobra 2018

Dom

15

Pred vami je tradicionalna jesenska priloga Dom, v kateri boste zanesljivo naĹĄli kaj tudi zase. V njej smo zbrali nasvete, ideje in ponudnike razliÄ?nih izdelkov, materialov in storitev za obnovo ali prenovo stanovanja, hiĹĄe in okolice. Ĺ˝elimo Vam prijetno branje.

Izberite ustrezno barvo svetlobe V poplavi razliÄ?nih elektronskih izdelkov se ljudje premalo zavedamo stranskih uÄ?inkov, ki jih imajo ti na naĹĄe zdravje. Na sami embalaĹži je premalo podatkov o ĹĄkodljivih vplivih. Trgovci v tekmi za veÄ?jim zasluĹžkom kupcem noÄ?ejo ali ne znajo pojasniti ĹĄkodljivih vplivov elektronskih izdelkov.

Da je modra svetloba, ki jo sevajo elektronske naprave in tudi LED Ĺžarnice, za oÄ?i ĹĄkodljiva, je znano, toda sedaj so znanstveniki prviÄ? konkretno pojasnili, zakaj je tako. Ugotovili so namreÄ?, da modra svetloba zaradi vpliva na kemiÄ?ne procese ubija na svetlobo obÄ?utljive celice v naĹĄih oÄ?eh, kar lahko sproĹži proces, ki privede do popolne slepote. Raziskovalce je vodil dr. Ajith Karunarathne s skupino kemikov iz Univerze v Toledu.

Ugotovili so, da modra svetloba sproĹža reakcijo, ki vodi do tega, da na svetlobo obÄ?utljiv protein v oÄ?eh v retini, znan tudi kot retinal, zaÄ?ne v fotoreceptorskih celicah proizvajati strupene molekule, kar vodi do smrti celic, obÄ?utljivih na svetlobo. ÂťTo je strupeno. ÄŒe obsevate retinal z modro svetlobo, potem retinal ubije fotoreceptorske celi-

ce, saj molekula, ki prenaĹĄa signale na membrani, razpade.

Fotoreceptorske celice v oÄ?esu pa se ne regenerirajo. ÄŒe umrejo, potem umrejo za vedno,ÂŤ je pojasnil Kasun Ratnayake, ĹĄtudent – raziskovalec, vkljuÄ?en v projekt. ÄŒloveĹĄko oko ne zagotavlja zadostne zaĹĄÄ?ite pred modro svetlobo ne glede na to, ali izvira iz svetlobe sonca ali iz umetnih virov.

Dolgotrajna izpostavljenost modri svetlobi lahko povzroÄ?i poĹĄkodbo oÄ?esne mreĹžnice in prispeva k starostni degeneraciji rumene pege ali makule. Znanstveniki so modri svetlobi izpostavili tudi druge vrste celic v kombinaciji z retinalom – rakaste, srÄ?ne celice in nevrone. Povsod je bil rezultat enak, saj so celice umrle.

Dr. Ajith Karunarathne pravi: ÂťNeprestano smo obsevani z modro svetlobo, roĹženica in leÄ?e pa ne zmorejo blokirati ali odbiti modre svetlobe. Ni skrivnost, da modra svetloba lahko poĹĄkoduje naĹĄ vid tako, da uniÄ?uje oÄ?esno retino.

NaĹĄi eksperimenti kaĹžejo, kako se to zgodi, in upamo, da bo to privedlo do terapij, ki bodo lahko upoÄ?asnile degeneracijo rumene pege, morda v obliki novih oÄ?esnih kapljic.ÂŤ

Pri nakupu LED izvorov svetlobe (sijalke, svetilke) je pomembno, da za prostore, kjer preĹživimo veliko Ä?asa, izberemo svetlobo z manj modre barve (do 4500 K), v ostalih prostorih pa je lahko te modre barve veÄ? (do 6500 K). Barvna temperatura je naÄ?in za opis svetlobnega videza, ki ga zagotavlja Ĺžarnica. Izmeri se v stopinjah Kelvina (K) na lestvici od 1.000 do 10.000. Prav tako je pomembno, da poiĹĄÄ?emo indeks barvnega odtisa (CRI). Gre za oceno, kako svetlobni vir prikazuje barve predmetov v primerjavi s poznano referenÄ?no osnovo, kot je npr. dnevna svetloba. CRI se meri kot ĹĄtevilo med 0 in 100.

Pri niÄ? so vse barve na videz enake, CRI 100 pa prikazuje prave barve predmeta. Ĺ˝arnice z Ĺžarilno nitko in halogenske svetlobe imajo CRI 100. ZnaÄ?ilno je, da svetlobni viri s CRI od 80 do 90 veljajo za dobre in tisti z 90 % CRI so odliÄ?ni! Pri svetlobi s CRI>90 rastline Ĺže izvajajo fotosintezo.

SploĹĄno pravilo je: veÄ?ji je CRI, boljĹĄa je barvna zmogljivost. CRI je neodvisen od barvne temperature, saj sta to dve razliÄ?ni stvari.

VaĹĄ partner za razsvetljavo

Popusti

ŽE 27 LET Z VAMI

od -20%ca ledtao 2-40108 % do kon

BOGATA IZBIRA SVETIL ZA POSLOVNE IN STANOVANJSKE OBJEKTE gsm: 041 949 496 e-poĹĄta: fakro@siol.net www.fakro.si

đ&#x;”˛

Dom je, kjer se poÄ?utimo varne Avtomatska garaĹžna vrata

od 913 â‚Ź *

Pod sliko v priponki napis: BOGATA IZBIRA SVETIL ZA POSLOVNE IN S Vhodna vrata Ne vem ali pod sliko ali v sliko: Popusti od min. -20% do -40% do konca leta od 1.239 â‚Ź * Pod tem podatki o podjetju.

Polje z temi napisi v barvi, ki sovpada fotograďŹ li (nikakor ne v beli).

V zgornjem levem ali desnem kotu : ŽE 27 LET Z VAMI brez obsvetlobe

*

PriporoÄ?ena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vkljuÄ?no z montaĹžo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaĹĄÄ?enih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2018.

Generalni zastopnik za vrata HĂśrmann v Sloveniji: MatjaĹž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141

www.matjaz.si • info@matjaz.si

Ĺ tevilne akcije in novosti v podjetju MatjaĹž TZ-AZ-EP2018-138x100mm-SL.indd 1

Vse bliĹžje smo zimskemu Ä?asu, dnevi bodo postali krajĹĄi in temperature niĹžje. Ĺ˝e jesen je tisti Ä?as, ko komaj Ä?akamo, da se pripeljemo v topel dom. NajveÄ?krat so vrata tista, ki nas loÄ?ijo od novih priloĹžnosti, od nas pa je odvisno, kolikokrat in kako na ĹĄiroko bomo vrata odprli in vstopili skoznje.

Mraz in hladne temperature si bomo Ĺželeli pustiti zunaj in pred njimi dobro zapreti vrata naĹĄega doma, ko pa bomo prijatelje povabili na topel Ä?aj, bomo vrata odprli z nasmehom in na ĹĄiroko.

Podjetje MatjaĹž, d. o. o., je Ĺže veÄ? kot 28 let generalni zastopnik priznanega nemĹĄkega proizvajalca vrat HĂśrmann za Slovenijo. Tako kot vsako leto smo tudi letos za vas pripravili ĹĄtevilne akcije in novosti. Zavedamo se, da je osebni stik pomemben pri odloÄ?itvah, ki

22/03/18 11:35

zadevajo nakup novih vrat, zato vas za izmenjavo mnenj in ogled razstavnih eksponatov vabimo v naĹĄe razstavne prostore v PetrovÄ?e, Ljubljano in Maribor.

Z veseljem vam bomo predstavili kakovostne reĹĄitve za vaĹĄ dom ali podjetje, pa naj gre za garaĹžna, vhodna, krilna ali industrijska vrata, balkonske ali zunanje ograje, dvoriĹĄÄ?na vrata, parkirne zapore ali zapornice ter pogrezljive stebriÄ?ke. Prisluhnili bomo vaĹĄim

Ĺželjam, ponudili najboljĹĄe iz naĹĄega nabora in skuĹĄali zagotoviti najkrajĹĄe moĹžne roke dobave in montaĹže. Z naĹĄimi svetovalci se boste lahko dogovorili za natanÄ?ne izmere na objektih in pripravo primerne, vĹĄeÄ?ne in cenovno ugodne reĹĄitve.

Poleg tega v podjetju MatjaĹž, d. o. o., ostajamo z vami tudi potem, ko je vgradnja zakljuÄ?ena, in vam zagotavljamo zanesljiv 24-urni servis in vzdrĹževanje.

Znamo in zmoremo narediti tako, da o svojih vratih po vgradnji ne boste veÄ? razmiĹĄljali. Preprosto bodo tam, opravljala bodo svojo vlogo, vam olajĹĄala Ĺživljenje in prihranila veliko energije in skrbi.

Vstopite skozi vrata naĹĄih razstavnih salonov. Z veseljem vam bomo podarili nasmeh in vam posvetili đ&#x;”˛ svoj Ä?as.

GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO:

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

PRILOGA DOM

25. oktobra 2018

VarÄ?ujte z vodo, energijo in denarjem, ne s kakovostjo in odgovornostjo do narave Manj je sestavnih delov, manj je moĹžnosti, da gre kaj narobe.

In prav to so imeli v mislih inĹženirji nemĹĄkega podjetja Graf, ki Ĺže veÄ? kot 50 let razvija in proizvaja Ä?istilne naprave ter reĹĄitve za uporabo deĹževnice, ko so naÄ?rtovali svojo najbolj inovativno Ä?istilno napravo do sedaj – one2clean. Dober in uÄ?inkovit sistem za odvajanje in Ä?iĹĄÄ?enje odpadne vode je lahko tudi preprost. Od njega priÄ?akujemo predvsem, da je zanesljiv, varÄ?en in tih. In prav to je nemĹĄkim inĹženirjem z napravo one2clean odliÄ?no uspelo. ÄŒistilna naprava one2clean je tudi zato zasnovana z le toliko tehnologije, kot je nujno potrebuje. V odpadni vodi Ä?istilne naprave zato ni gibljivih mehanskih delov, ni Ä?rpalk ali elektriÄ?nih komponent. Zaradi svoje inovativne zasnove nima nepotrebnih dodatkov in je zelo zanesljiva. Odpadno vodo preÄ?isti v le treh korakih, vsa obdelava odpadne vode pa poteka v samo eni komori. ÄŒistilna naprava one2clean za svoje delovanje sicer uporablja elektriÄ?no energijo, a je pri tem naprava tako uÄ?inkovita, da v celem letu porabi manj energije, kot znaĹĄata dve klasiÄ?ni nedeljski kosili v pristni slovenski gostilni. In to brez pijaÄ?e. Naj izpostavimo, da je rezervoar Ä?istilne naprave povozen do 12,5 ton in da pri vgradnji z zasipavanjem ni potrebe po soÄ?asnem polnjenju rezervoarja z

vodo. NajpomembnejĹĄi podatek za vse, ki se odloÄ?ate za nakup Ä?istilne naprave, pa je, da je trenutno prav ta naprava dobavljiva po akcijski ceni od 2.090 EUR z vĹĄtetim DDV. Na voljo so v velikosti od 3 do 70 PE. Akcija pri-

Ä?in ponuja za nakup in vgradnjo Ä?istilnih naprav tudi subvencije med 500 in 1.000 evri, zato je lahko nakup te inovativne naprave ĹĄe ugodnejĹĄi. Zato svetujemo vsem, ki ĹĄe niste uredili Ä?iĹĄÄ?enja svojih odpadnih voda, da

naĹĄa ĹĄe brezplaÄ?no dostavo in zagon ter podaljĹĄano garancijo na rezervoar, ki znaĹĄa 25 let. Zastopnik in prodajalec izdelkov za odpadne vode in uporabo deĹževnice nemĹĄkega podjetja Graf je podjetje Armex Armature, d. o. o., iz IvanÄ?ne Gorice. Veliko ob-

na svoji obÄ?ini preverite, ali ste zunaj meje aglomeracij (obÄ?ine na teh obmoÄ?jih ne bodo gradile kanalizacijskega omreĹžja) in s tem upraviÄ?eni do obÄ?inske subvencije. In potem akcija. (ffm).

68-letna tradicija podjetja Polak cementinarstvo EKSTRA JESENSKA AKCIJA

- barvni streĹĄniki POLAK Ĺže od 6,50 â‚Ź/m - sivi streĹĄniki POLAK Ĺže od 5,40 â‚Ź/m2 - zidaki in opaĹžni zidaki AKCIJA - certiď€ cirani transportni betoni AKCIJA Ugodni prevozi z mikserji.

2

Nova kurilna sezona je pred vrati Stopili smo v novo kurilno sezono. Pogoj za varno obratovanje naprav je redno opravljanje dimnikarskih storitev po predpisih (redni pregledi, pogostost Ä?iĹĄÄ?enja, meritve emisij itd). Z novim zakonom o dimnikarskih storitvah je za redno opravljanje dimnikarskih storitev ter odpravo morebitnih pomanjkljivosti odgovoren uporabnik sam. ÄŒe uporabnik sprememb ne Ĺželi, avtomatiÄ?no ostane izvajalec obstojeÄ?a dimnikarska druĹžba EKO DIM, d. o. o., ki bo kot sedaj tudi v prihodnje na obmoÄ?jih, kjer izvajajo dimnikarske storitve, vse đ&#x;”˛ stranke o izvedbi dimnikarskih storitev pisno obveĹĄÄ?ala.

DruĹžinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Ĺ martnem ob Paki je eno najstarejĹĄih druĹžinskih podjetij na obmoÄ?ju Ĺ aleske in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja JoĹže Polak zaÄ?el izdelovati streĹĄno kritino. Danes sodi podjetje Polak med najveÄ?je proizvajalce streĹĄnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak Slovenska kakovost (SQ), kar potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujejo ĹĄe betonske zidake, opaĹžne zidake, vogalnike, dimnike in okrasne ĹĄkarpnike. Pred ĹĄestimi leti so zaÄ?eli proizvodnjo certificiranih transportnih betonov. Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno in s tem ĹĄe dvignili kvaliteto betonov. Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in Ä?rpanje s Ä?rpalkami. Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje. Na mnoĹžico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi streĹĄniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejĹĄa ĹĄvedska tehnologija, 68-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in ĹĄtevilni zadovoljni kupci.

Njihovo vodilo je kvaliteten streĹĄnik po ugodni ceni in primeren ter poĹĄten odnos s kupci.

ObiĹĄÄ?ite njihovo spletno stran www.polak-streĹĄniki.si . đ&#x;”˛

Partizanska 2, Velenje | www.zeleznina.si | info@zeleznina.si | 03 898 23 50

-20%

KopalniĹĄki bloki SENEX

Velika jesenska ponudba za ureditev vaĹĄega doma ď‚&#x; ď‚&#x;

kopalniťki bloki po akcijskih cenah, keramika, sanitarna oprema, pipe, 3D izris kopalnic in ťe in ťe ‌

OdliÄ?na izbira: ď‚&#x; vinil talne obloge od 19,90 â‚Ź/m2, laminati in parketi ď‚&#x; Novi katalogi DEKORTIVNIH TAPET za vse okuse

Poleg ostale znane ponudbe novost: ÄŒISTILA DELEO z levjo moÄ?jo – v 2 minutah ODMAĹ I tudi zelo zamaĹĄene odtoke! Zelo primerno za ĹĄole, vrtce, industrijo kot tudi za gospodinjstva le v Ĺ˝eleznini Hudovernik!

Ĺ˝eleznina Hudovernik Vas priÄ?akuje – postreĹžemo z nasmehom!

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

PRILOGA DOM

25. oktobra 2018

Za veÄ?jo energijsko uÄ?inkovitost stavb so na voljo subvencije Eko sklada MreĹža ENSVET skupaj z obÄ?inami z brezplaÄ?nimi nasveti in razgovori pomaga pri izboru, naÄ?rtovanju in uresniÄ?evanju investicijskih ukrepov uÄ?inkovite rabe energije in obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah Milena KrstiÄ? - Planinc

V Ĺ aleĹĄki dolini se velika veÄ?ina stavb ogreva iz daljinskega sistema ogrevanja z uporabo toplote iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. V zadnjem Ä?asu pa se vse veÄ? lastnikov enodruĹžinskih hiĹĄ odloÄ?a za ogrevanje s toplotno Ä?rpalko, ki omogoÄ?a velik izkoristek elektriÄ?ne energije pri pretvorbi v toploto. ÂťOgrevanje s toplotno Ä?rpalko je primerno predvsem za novogradnje s talnim gretjem. Ogrevanje starejĹĄih stanovanjskih stavb brez toplotne izolacije in klasiÄ?nimi ogrevali, torej radiatorji, pa zaradi slabĹĄega izkoristka toplotne Ä?rpalke ni najbolj primerno.

Ogrevanje z biomaso (drva, peleti, sekanci) je z uporabo sodobnih kurilnih naprav in sorazmerno poceni lesa in nizkih emisij v zrak ugodno. Uporabe kurilnega olja, zemeljskega plina oziroma utekoÄ?injenih naftnih plinov pa je v tukajĹĄnjem okolju manj,ÂŤ pravi energetski svetovalec Robert Ĺ pegel, ki v brezplaÄ?ni svetovalni

pisarni mreĹže ENSVET v Velenju pomaga pri izboru, naÄ?rtovanju in uresniÄ?evanju investicijskih ukrepov uÄ?inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah.

Pogoj je sodobna kurilna naprava

ÂťNa sploĹĄno velja, da je pogoj za uÄ?inkovito izrabo katerega koli goriva ali vira energije sodobna in uÄ?inkovita kurilna naprava.

NajveÄ?ji krivec za veÄ?je emisije trdnih delcev in strupenih plinov v zraku so zastarele kurilne naprave ter neprimerno gorivo. V kurilni napravi nikoli ne smemo kuriti vlaĹžnih drv in ostankov lesa ali drugih odpadkov, ki vsebujejo razne kemiÄ?ne snovi,ÂŤ pravi.

Termostatske glave na 3

KakĹĄna pa je priporoÄ?ena temperatura zraka v prostoru? ÂťV zimskem Ä?asu naj bo med 22 °C in 23 °C, relativna vlaĹžnost zraka pa 65-odstotna. ViĹĄja temperatura prostora v zimskem Ä?asu

vo te odpreti do konca, do vrednosti 5.ÂŤ

Subvencije Eko sklada

Robert Ĺ pegel: ÂťV Velenju je svetovalna pisarna ENSVET na Kardeljevem trgu v prostorih MÄŒ Levi breg. Za svetovanje se je treba predhodno dogovoriti po telefonu 041 232 176.ÂŤ

neugodno vpliva na zdravje, poleg tega pa zniĹžanje temperature ogrevanja za eno samo stopinjo prinese kar 6-odsotni prihranek energije, potrebne za ogrevanje.ÂŤ PrezraÄ?evanje prostorov naj bo kratkotrajno, nekaj minut veÄ?krat na dan, s ĹĄiroko odprtimi okni. Tako bodo izgube toplote najmanjĹĄe. Skozi okno, ki je stalno odprto na ĹĄkarje oziroma na ’kip’, izgubljamo najveÄ? toplote.

Na koliko naj bodo nastavljene termostatske glave na ventilih radiatorjev? ÂťNa 3. Ko pa prenehamo z ogrevanjem, je priporoÄ?lji-

Za veÄ?jo energijsko uÄ?inkovitost stavb so na voljo subvencije Ekosklada (www.ekosklad.si). Ĺ pegel navaja nekaj najpomembnejĹĄih.

Za nove naloĹžbe uporabe obnovljivih virov energije in veÄ?je energijske uÄ?inkovitosti stanovanjskih stavb, za solarni ogrevalni sistem, kurilno napravo na lesno biomaso, toplotno Ä?rpalko za ogrevanje, prikljuÄ?itev stavbe na sistem daljinskega ogrevanja, sanacijo ovoja stavbe, starejĹĄe stavbe za vgradnjo lesenih oken, toplotno izolacijo strehe ali stropa, vgradnjo prezraÄ?evanja z vraÄ?anjem toplote ‌, znaĹĄa viĹĄina spodbude 20 odstotkov ali veÄ? (ob vgradnji toplotne Ä?rpalke pri zamenjavi stare kurilne naprave je ta do 40 odstotkov, ob hkratni izvedbi treh ukrepov pa 30-odstotna). Za samooskrbo z elektriÄ?no energijo oziroma do 11 kW instalirane elektriÄ?ne moÄ?i sistema je subvencija do 1.980 evrov, za lastnike stanovanj v starejĹĄih veÄ?stanovanjskih stavbah je aktualen razpis za namene toplotne izolacije fasade, strehe ali stropa, optimizacijo ogrevanja oziroma obseĹžno energetsko obnovo.

Osnovni pogoj za pridobitev ne-

NajdraĹžje je ogrevanje z elektriÄ?no energijo

Primerjava se nanaĹĄa na starejĹĄo izolirano enodruĹžinsko stavbo z vgrajeno sodobno kurilno napravo oziroma drugim sistemom ogrevanja. Glede na trenutne cene posameznega vira energije je najugodnejĹĄe ogrevanje z bukovimi poleni – pogoj je vgrajena sodobna kurilna naprava s pripadajoÄ?im hranilnikom toplote.

Energent

Prodajna cena

Cena koristne energije (â‚Ź centi/ kWh)

Letni stroĹĄek ogrevanja v â‚Ź pri porabi 20 Mwh

Opomba

Daljinsko ogrevanje

0,025 â‚Ź/ kWh 2,25 â‚Ź/kW

5,91

1.182

UpoĹĄtevana obraÄ?unska moÄ? 25 kW

Drva

60 â‚Ź/prm

2,77

553

Sodobna KN s HT

Elektrika

0,144 â‚Ź/ kWh

15,14 6,39 4,42

3.027 1.278 885

Neposredno ogrevanje/Toplotna Ä?rpalka/radiatorji/ Toplotna Ä?rpalka/ talno

Kurilno olje 1,085 â‚Ź/l

11,85

2.371

Nizkotemperaturni kotel

Peleti

0,275 â‚Ź/kg

6,46

1.292

Sodobna KN

Zemeljski plin

0,059 â‚Ź/ kW/h(z omreĹžnino)

6,48

1.297

Kondenzacijski kotel

povratne finanÄ?ne spodbude je pravoÄ?asno oddana in popolna vloga. Po oddaji vloge je moĹžno zaÄ?eti izvajati naloĹžbo.

Prav tako je moĹžno pridobiti kredit Ekosklada za okoljske na-

EmbalaĹža v zbiralnice, kosovni in gradbeni odpadki v zbirni center (ZC) Zabojniki v zbiralnicah so namenjeni Ä?isti, izpraznjeni in stisnjeni embalaĹži, ZC pa za sprejem kosovnih, gradbenih in nevarnih odpadkov V zbiralnicah so zabojniki za loÄ?ene frakcije:

Zbirni center – delovni Ä?as

Zbirni center Velenje je do 30. 10. 2018 odprt do 18h Ä?ez teden, ob sobotah od 8-13h. Od novembra do konca februarja je delovni Ä?as ZC ponedeljek, sreda, petek od 7-15h, torek in Ä?etrtek od 7-16h, ob sobotah od 8-13h.

prints

Podjetje za ravnanje z odpadki, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 46, Velenje Telefon: 03 896 87 11 podjetje@pup-saubermacher.si

PAPIR

STEKLO

Vstop v ZC je s poloĹžnico in osebnim dokumentom.

• zelen zabojnik za stekleno embalaĹžo (brez vsebine), • zabojnik z rdeÄ?im pokrovom za kartonsko in papirno embalaĹžo (karton stisnjen), • zabojnik z rumenim pokrovom za meĹĄano embalaĹžo (plastiÄ?no, kovinsko embalaĹžo in tetrapake, vse izpraznjeno in stisnjeno).

Ostali komunalni odpadki sodijo v zabojnike, ki jih imamo doma pred hiĹĄo oz. blokom.

BIO

odpadki

Zakaj se uporablja ZC?

Zbirni center (ZC) se uporablja za sprejem odpadkov, ki jih zaradi velikosti, nevarnosti odpadka ne moremo oz. ne smemo oddati v zabojnik, saj bi s tem povzroÄ?ili nevarnost za naravo, Ä?loveka in Ĺživali. Z nepravilno oddajo se pojavi teĹžava pri predelavi odpadkov v Celju.

Nov tehniÄ?ni pravilnik

loĹžbe za (veÄ?ino) zgoraj navedenih ukrepov. Obrestna mera je trimeseÄ?ni EURIBOR + 1,3 %. OdplaÄ?ilna doba je 10 let oziroma 20 let za izvedbo najmanj treh đ&#x;”˛ ukrepov.

V letu 2019 priÄ?ne veljati nov tehniÄ?ni pravilnik za Ĺ aleĹĄko dolino (izhajajoÄ? iz republiĹĄke Uredbe), ki bo prinesel novosti ravnanja z odpadki predvsem pri hiĹĄah.

Odvoz meĹĄanih komunalnih odpadkov (Ä?rn zabojnik) in meĹĄane embalaĹže (rumen zabojnik) bo na tri tedne. V juliju in avgustu pa bo odvoz Ä?rnega zaboj-

NEPRAVILNO nika na 14 dni. Izvajale se bodo sortirne analize vsebine odpadkov v Ä?rnih zabojnikih (hiĹĄe, bloki, pravne osebe).

Odvoz biorazgradljivih (rjav zabojnik) odpadkov bo od decembra do marca na tri tedne, ostale mesece bo odvoz tedensko.

Velikost rjavega zabojnika bo v obraÄ?unu od 80L naprej (ne veÄ? 35L oz. 50L).

PLASTIKA

KOVINA

Novi urniki bodo zapisani na poloĹžnicah v mesecu decembru.

Spremenil se bo tudi delovni Ä?as zbirnega centra, ki pa bo spremenjen od 1.

11. 2019 in bo objavljen v broĹĄuri, ki jo bo vsako gospodinjstvo prejelo na dom.

www.pup-saubermacher.si

Sankcije za nepravilno loÄ?evanje odpadkov

KrĹĄitelje lahko kaznuje komunalni inĹĄpektor, in sicer z globo 1400 â‚Ź se kaznuje pravna oseba, 400 â‚Ź odgovorna oseba pravne osebe, 200 â‚Ź fiziÄ?na oseba.

Pripravila Alenka Centrih Ocepek

projektiranje in gradbeni inĹženiring

Aťkerèeva ul. 28, 3330 Mozirje

STROKOVNA IN CENOVNO UGODNA IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV! NOVOGRADNJE - REKONSTRUKCIJE - LEGALIZACIJE

Potrebujete gradbeno dovoljenje za novo stanovanjsko hiĹĄo? Ĺ˝elite legalizirai obstojeÄ? objekt?

M 041 764 315 www.prints-projektiranje.si

Soviè Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoťtanj 03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net

GRADBENA MEHANIZACIJA AVTOPREVOZNIĹ TVO NIZKE GRADNJE

TRGOVINA BARVE-LAKI

SPLETNA TRGOVINA

www.ara-barve.si

no Izberite pravo barv or nianso za vaĹĄ prost A BARV MEĹ ALNIC oÄ?ja uporabe za vsa podr

Levec 56, Petrovèe | T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

PRILOGA DOM

25. oktobra 2018

Negujte zemljo – tudi s pomoÄ?jo trgovine KoĹĄarica!

PriĹĄla je jesen in z njo tudi najvaĹžnejĹĄe opravilo za vse vrtiÄ?karje in kmetovalce. Tega nikakor ne smemo zamuditi ali celo izpustiti. Izjemnega pomena je organsko gnojenje zemlje, saj ima velik pomen pri pripravi in preskrbi zdravih, rodovitnih in Ĺživih tal. Ĺ˝ivi svet v tleh omogoÄ?a, da se organsko gnojilo razkroji do

stopnje, ki predstavlja vsem rastlinam dostopno obliko. PovrĹĄinski sloj zemlje, globine 20 do 30 cm, predstavlja Ĺživi oziroma aktivni del zemlje. Ta sloj potrebuje za svojo obnavljanje posebno nego in skrb. Jeseni je zemljo priporoÄ?ljivo gnojiti z naravnimi organskimi gnojili. Organska gnojila oblikujejo pore v zemlji,

te pa so pomembne za preskrbo tal z vodo in zrakom. V tem sloju zemlje prihaja do skladiĹĄÄ?enja hranil oz. mikroelementov, ki so nujno potrebni za rast in razvoj rastlin.

Kot Ĺže vemo, se duĹĄik iz organskih gnojil sproĹĄÄ?a takoj v zemljo in se ne veĹže na talne delce. Ravno zato gnojimo rastline

z duĹĄikom v Ä?asu, ko ga le-te potrebujejo tisti hip. Elementa, kot sta fosfor in kalij, se iz organskih gnojil veĹžeta na talne delce in se ĹĄele Ä?ez Ä?as zaÄ?neta sproĹĄÄ?ati in delovati. Zato priporoÄ?amo, da se v jesenskem Ä?asu zemljo gnoji predvsem z naravnimi organskimi gnojili. Njihov uÄ?inek se zazna ĹĄele zgodaj spomladi. Organ-

ska komponenta ima pozitiven uÄ?inek na lastnosti in zraÄ?nost tal. Tla, ki vsebujejo velik deleĹž organske komponente, imajo veÄ?jo sposobnost zadrĹževanja vode in so bolj odporna na suĹĄne ter stresne razmere. Prav tako so rastline, ki so oskrbovane z zadostno koliÄ?ino organskega gnojila, veliko bolj zdrave, dajo veÄ?ji in bolj kakovosten pridelek, poveÄ?a pa se tudi plodnost. ÄŒe si Ĺželite naslednje leto ve-

seliti obilnega in lepega pridelka, ste vljudno vabljeni v trgovino KoĹĄarica, kjer lahko kupite naravno organsko gnojilo Biogrena. To ima nadvse pozitivne uÄ?inke na pridelek.

Za vsa vpraĹĄanja in nasvete smo vam z veseljem na voljo v KoĹĄarici Pesje (tel. 03/ 891 91 40) in v KoĹĄarici Gaberke (tel. 03/891 32 10). đ&#x;”˛

mag. Nives PirmanĹĄek, KoĹĄarica Pesje

Sodobna arhitektura potrebuje senÄ?ila. To velja tako za zasebne enodruĹžinske hiĹĄe kot za velike pisarniĹĄke zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti Ä?im niĹžjo. Zunanje Ĺžaluzije, rolete in markize poleti prepreÄ?ujejo, da bi bilo v prostorih prevroÄ?e, pozimi pa varujejo pred mrazom. SenÄ?ila bi bilo potrebno zajeti Ĺže v prvotne naÄ?rte gradnje, saj ob vsakem letnem Ä?asu niĹžajo stroĹĄke za kurjavo in hlajenje. MoĹžnosti pri oblikovanju in dizajnu senÄ?il so skoraj neomejene; senÄ?ila lahko naredijo vsako fasado in vsako hiĹĄo unikatno. SenÄ?ila s pasivnim hlajenjem prepreÄ?ujejo,da bi se poleti prostor preveÄ? segrel, saj imajo zasenÄ?eni prostori kar do 5 °C niĹžjo temperaturo. BoljĹĄe oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoÄ?a bistveno zniĹžanjem stroĹĄkov za osvetlitev (od 50 % do 80 %).

SenÄ?ila omogoÄ?ajo zaĹĄÄ?ito pred bleĹĄÄ?anjem, ĹĄe posebej pri delu pred raÄ?unalniĹĄkim ekranom. ZmanjĹĄajo pa tudi sevanje ĹĄkodljivih UV-Ĺžarkov (za 10 % do 40 % na stekleno povrĹĄino). Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senÄ?il, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Ĺ tuklek đ&#x;”˛ iz Ĺ kofje vasi pri Celju.

Nagradna kriĹžanka ÂťOptika PakaÂŤ

Optika Paka, d. o. o.

Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) Tel.: 03/ 588 50 91 GSM: 031 494 700 Delovni Ä?as: Pon. – pet. 09.00 – 18.00 Sob. 09.00 – 12.00

NOVO!!!!!

TovarniĹĄka prodaja oÄ?al: • •

priznanih blagovnih znamk visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naroÄ?ilnice in recepte!

BrezplaÄ?en pregled – doloÄ?itev dioptrije za VaĹĄa oÄ?ala in kontaktne leÄ?e - TAKOJ! Prijazno vabljeni!

Izrezano reĹĄeno geslo poĹĄljite najkasneje do 5. novembra 2018 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka Optika PakaÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 â‚Ź).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti.

Osvetljene cene Svetila za dom in poslovni prostor Ugodna ponudba sijalk vseh vrst Ob nakupu nad 20 â‚Ź prejmete gratis kavico.

V Velenjki pri vhodu ob rondoju.

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

25. oktobra 2018

Trideset let Ä?iste vode V Ĺ entilju so ob letoĹĄnjem krajevnem prazniku zaznamovali 30. obletnico izgradnje vodovoda v kraju

Gozd in inteligenca narave Slavnostno sejo je spremljal kulturni program, za tem pa ogled fotografij iz Ä?asa izgradnje vodovoda ter pogostitev krajank in krajanov.

Tina Felicijan

Ĺ entilj, 21. oktober – Krajevna skupnost Ĺ entilj je letoĹĄnji krajevni praznik obeleĹžila nekoliko kasneje kot obiÄ?ajno in ga zdruĹžila s praznovanjem 10-letnice tamkajĹĄnjega druĹĄtva upokojencev ter 30. obletnice izgradnje vodovoda, s katerim je v kraj pritekla Ä?ista pitna voda. Krajani so ponosni, da so vodovod naÄ?rtovali in zgradili tako, da ĹĄe danes zadostuje potrebam in priklop omogoÄ?a veÄ? kot 260 gospodinjstvom.

V iztekajoÄ?em se letu niso predvideli veÄ?jih naloĹžb, so se pa odloÄ?ili, da bodo obnovili oporni zid pod pokopaliĹĄÄ?em,

ki so ga visoke ciprese Ĺže dodobra spodjedle in naÄ?ele njegovo trdnost. Hkrati so uredili tudi ploĹĄÄ?ad pod pokopaliĹĄÄ?em, ki je zdaj bolj prijazna sprehajalcem in obiskovalcem pokopaliĹĄÄ?a. ÂťKer je bil predraÄ?un tako visok, stroĹĄek pa ni bil predviden, smo se z izvajalcem uspeli dogovoriti, da smo veÄ?ji del sanacije opravili krajani s prostovoljnim delom,ÂŤ poroÄ?a predsednik Janez Podpornik in dodaja, da je proraÄ?un krajevne skupnosti v tem letu precej bolj obremenila zimska sluĹžba, ker je bilo veÄ? padavin. Sami so skrbeli tudi za posipanje nekategoriziranih cest.

Leto je zaznamoval tudi nov korak proti izgradnji ploÄ?nika ob

glavni cesti pri gasilskem domu, ko je lastnica zemljiĹĄÄ?a odstopila pas za gradben poseg, s katerim bodo poveÄ?ali varnost otrok na poti v ĹĄolo. Izgradnja se bo zaÄ?ela v naslednjih letih, Ĺželijo pa si, da bi pri gasilskem domu zgradili tudi avtobusno postajaliĹĄÄ?e.

V Ĺ entilju pa se veselijo tudi napredovanja pri naÄ?rtovanju novega veÄ?namenskega doma.

Izvedli so namreÄ? meritve terena. Doma si Ĺželijo Ĺže veÄ? let, predvsem pa telovadnice, ki jo pogreĹĄajo tako ĹĄolarji kot drugi krajani, Ĺželjni rekreacije. Upajo, da jo skupaj z domom krajanov v naslednjih letih tudi dobijo. đ&#x;”˛

Tradicionalno in prijetno druĹženje Lokovica, 21. oktober – SreÄ?anja za starejĹĄe krajane pripravljajo v Lokovici menda najdlje od vseh krajevnih odborov (Ĺže veÄ? kot trideset let), ki tvorijo obmoÄ?no zdruĹženje RdeÄ?ega kriĹža Velenje. SreÄ?anje je bilo zaÄ?rtano v smislu sproĹĄÄ?enega druĹženja, ki ga je prijetno popestril krajĹĄi kulturni program. Slaba polovica od sto dvajset vabljenih se je v nedeljo popoldan zbrala v prostorih zadruĹžnega doma in

prisluhnila pozdravnim besedam ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana Darka Meniha in predsednika obmoÄ?nega zdruĹženja rdeÄ?ega kriĹža JoĹžeta KoĹžarja. Oba sta prisotnim zaĹželela predvsem krepkega zdravja, mirnih dni in se jim zahvalila za njihov prispevek k druĹžbi.

Zahvalila sta se tudi organizatorjem, ki se potrudijo, da se starejĹĄi tudi tako vkljuÄ?ujejo v druĹžbo.

NajstarejĹĄa udeleĹženka sreÄ?anja je bila Veronika Radoja, najsta-

rejĹĄi Ivan Bizjak, najstarejĹĄo krajanko, kar 103-letno gospo Strahovnik, pa so Ä?lanice Ĺže obiskale doma.

Na zaÄ?etku je zbrane pozdravila nova predsednica Andreja ÄŒeh, ki je naloge prevzela od dolgoletne predsednice Jelke KuĹĄar. Z ekipo Ĺželi nadaljevati delo predhodnice in predhodnikov in slediti naÄ?elom te humane organizacije. đ&#x;”˛

MBK

V danaĹĄnjem Ä?asu, ko se vse nagiba k tehnologiji in smo ljudje preveÄ? obremenjeni z vsemi obveznostmi, veÄ?krat pozabimo, kako lepa je narava in kaj vse nam ponuja. V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj spodbujamo raziskovanje in doĹživljanje Ĺžive in neĹžive narave, zato se z otroki veÄ?krat odpravimo na sprehod v naravo in bliĹžnji gozd.

Vemo, da bo otrok naravo doĹživel, kadar bo v neposrednem stiku z njo. Poleg starĹĄev smo vzgojitelji tisti, ki lahko otroku pribliĹžamo naravo, tako gozd kot naravno okolje, ki sta izjemnega pomena pri vzgoji in izobraĹževanju otrok. S celostnim pristopom jim ustvarimo razmere, da

razvijejo vse svoje zmoĹžnosti in negujejo odnos do okolja. Z vajami senzibilizacije si ĹĄirijo zaznavo, razvijajo notranja Ä?utila, ozaveĹĄÄ?ajo in izraĹžajo obÄ?uteno s pesmijo, likovno umetnostjo ter plesom. Otrokom ponujamo dejavnosti, s katerimi jih spodbudimo k izkustvenemu uÄ?enju, Ä?utenju in samostojnosti.

Vzgojiteljice Vrtca Ĺ oĹĄtanj so se v ĹĄolskem letu 2017/18 dodatno izobraĹževale na teÄ?aju senzibilizacije pod vodstvom gospe Karin Lavin. Na sprotnih nalogah, ki so jih opravljale na seminarjih in v skupini z otroki, so nastajali Ä?udoviti izdelki.

Zato se je ravnateljica mag. Milena Brusnjak odloÄ?ila, da vse

Predsednik Naravovarstvene zveze Smrekovec JoĹže MelanĹĄek nas je opozoril na nekaj nedoslednosti, ki so se prikradle v Ä?lanek z naslovom ‘Naravovarstvena zveza Smrekovec Ĺželi postati gibanje’, objavljen v NaĹĄem Ä?asu 18. oktobra, in se nanaĹĄajo na vkljuÄ?ene v zvezo.

Pravilen zapis bi bil: ÂťV NZ Smrekovec so da-

nes vkljuÄ?ena ĹĄtiri Planinska druĹĄtva: ÄŒrna na KoroĹĄkem, Ljubno ob Savinji, Ĺ oĹĄtanj in Velenje ter Savinjsko gozdarsko druĹĄtvo Nazarje in Gobarsko druĹĄtvo Marauh Velenje. Ĺ tiri obÄ?ine: ÄŒrna na KoroĹĄkem, Ljubno, Ĺ oĹĄtanj in Velenje nam pomagajo pri uresniÄ?evanju programskih letno dogovorjenih nalog. Podporniki so tudi KS Ĺ oĹĄtanj, KS Bele Vode in KTĹ D Vulkan Bele Vode.ÂŤ Prizadetim, ki niso bili navedeni, se opraviÄ?ujeđ&#x;”˛ mo.

đ&#x;”˛

TaborniĹĄki druĹžinski dan v Pesju Minulo soboto so taborniki rodu Lilijski GriÄ? Pesje organizirali tradicionalni taborniĹĄki druĹžinski dan. LetoĹĄnji taborniĹĄki druĹžinski dan je bil Ĺže 12. zapovrstjo.

Kot vsako leto so se taborniki in njihovi druĹžinski Ä?lani zbrali na njihovem tabornem prostoru na Lilijskem griÄ?u v Pesju. DruĹženje tabornikov in njihovih druĹžin se je zaÄ?elo s sveÄ?anim petjem himne, dvigom zastave in pozdravom vodij akcije vsem udeleĹžencem. Vsi so komaj Ä?akali, da pokaĹžejo svoje taborniĹĄko znanje in spretnosti. Letos je njihovo druĹženje zaznamoval magiÄ?en program. Vodji programa Neja in Bine sta s pomoÄ?jo vodnikov za udeleĹžence namreÄ? pripravila magiÄ?ni orientiring, na katerem so morali udeleĹženci opraviti 7 razliÄ?nih nalog, ki so jih navduĹĄe-

vale, ĹĄe dodatno pa jih je razvajalo Ä?udovito vreme in po dobri uri in pol je vseh pet ekip uspeĹĄno priĹĄlo na cilj. Po kosilu je sledila podelitev nagrad in prehodnega pokala, ki ga je letos prejela ekipa

CVETLIÄŒNI ARANĹ˝MAJI SUHO CVETJE SVEÄŒE VEÄŒ VRST

Popravek prispevka ‘Naravovarstvena zveza Smrekovec Ĺželi postati gibanje’

to predstavi v knjigi. Na njeno pobudo so zaÄ?ele nastajati seminarske naloge vzgojiteljic s predstavitvijo iger in vaj v naravi (gozdu, parku), s katerimi so otrokom pribliĹžale vsestranski organizem narave ter prebudile Ä?ut in spoĹĄtovanje do bogastva Ĺživljenja. V nadaljevanju je pod vodstvom ravnateljice, skupaj v sodelovanju z gospo Karin Lavin, nastala knjiga z naslovom Gozd in inteligenca narave.

Predstavitev knjige je potekala 2. 10. 2018 na vrtu Vile Mayer v Ĺ oĹĄtanju. Prireditev sta z ljudsko pesmijo in plesom popestrila otroĹĄki pevski zbor in folklorna skupina naĹĄega vrtca.

dekorativne elektronske steklene oljne Lesk d.o.o.

Trgovina Velenje, Partizanska 2 Tel.: 059 061 150 Delovni Ä?as: ponedeljek – petek: 8.00 – 16.00, sobota: 8.00 – 12.00 Nedelja in prazniki: zaprto

BalonÄ?ki. Taborniki Lilijski griÄ? upajo, da se naslednje leto zopet zberejo na tradicionalnem TaborniĹĄkem druĹžinskem dnevu. đ&#x;”˛

Taja Polak in Nermin Jukan, Foto: OĹžbej Golob

VSE ZA 1. NOVEMBER

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

25. oktobra 2018

VelenjÄ?anom pomembna Ĺ e vedno premalo verjamejo vase toÄ?ka v Ribnici Rudarji v nedeljo z Aluminijem, s katerim so v prvem delu gladko izgubili – Se mu bodo oddolĹžili, kot se je Mura njim?

Riko tudi po sedmem krogu lige NLB brez poraza Derbi, v katerem so gostili rokometaĹĄe Gorenja, se gotovo ni konÄ?al po njihovih Ĺželjah, ampak bolj po velenjskih. Tekmeca sta se razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom 30 : 30, polÄ?as 14 : 14. To je druga izgubljena toÄ?ka RibniÄ?anov, brez nje so ostali tudi v uvodnem krogu nove sezone v Novem mestu s Krko, so pa edini, ki so premagali (4. krog) aktualne prvake Celjane.

Dvoboj v Ribnici je bil zelo zanimiv, v zadnjih minutah tudi precej stresen, napet, gostje pa

so ĹĄele v izdihljajih tekme reĹĄili toÄ?ko. Po nekajkratnem vodstvu domaÄ?ih z golom razlike so VelenjÄ?ani po dobrih desetih minutah prviÄ? povedli (4 : 3). Do 23. minute so si priigrali prednost dveh, a niso zdrĹžali v takĹĄnem ritmu in dobro minuto pred koncem polÄ?asa so RibniÄ?ani imeli prviÄ? na tekmi prednost dveh golov, a so se nato VelenjÄ?ani spet dvignili in ob polÄ?asu je vsakemu pripadla toÄ?ka.

Po dobrih desetih minutah v nadaljevanju so RibniÄ?ani povedli s 23 : 19. To je bila najviĹĄja prednost na tem dvoboju, ki pa ni bila dovolj za zmago.

Gostov sorazmerno visok zaostanek ni omajal v Ĺželji, da se domov vrnejo vsaj s toÄ?ko, Ä?e Ĺže ne s polnim izkupiÄ?kom. Trener Zoran JoviÄ?ić je pred odhodom v mesto na RibniĹĄkem polju ugotavljal: ÂťRibnica je vodilna ekipa

slovenske lige ta hip. V letoĹĄnji sezoni kaĹžejo dobre predstave.

Lahko bi jih oznaÄ?il kot favorita te tekme. ÄŒaka nas zahtevna tekma v vseh pogledih. Mi se bomo dobro pripravili in naredili vse, da se iz Ribnice vrnemo z zmago.ÂŤ Po najviĹĄjem zaostanku se je zdelo, da imajo domaÄ?i vodstvo trdo v svojih rokah, a so se gostje spet vrnili. V obrambi so znova zaigrali zelo agresivno, v napadu zadevali ter do 50. minute 'skuhali' popoln preobrat.

Po delnem rezultatu s 6 : 1 so povedli s 25 : 24, nato pa spet popustili oziroma so se dvignili domaÄ?i. Ob vodstvu 29 : 26 ĹĄtiri minute pred koncem se je RibniÄ?anom spet na ĹĄiroko nasmihala zmaga. A zodila se je nova zbranost VelenjÄ?anov in napeti izdihljaji zadnjih minut.

Emir Taletović je zaklenil svoja vrata in po zadetku Matic Verdinek Aleksa KavÄ?iÄ?a ter dvema Matica Verdineka (na sliki), ki je bil z devetimi goli najboljĹĄi strelec dvoboja, so bili po izenaÄ?enju 29 : 29 v poloĹžaju za zmago tudi gostje. Do konca je vsaka stran zabila po en gol. Z osmim golom je Risto Vu-

jaÄ?ić (najboljĹĄi strelec domaÄ?ih) ĹĄe zadnjiÄ? popeljal svoje moĹĄtvo v prednost, za toÄ?ko Gorenja pa je izenaÄ?il Domen Mazej.

Je bil Gorenjev trener zadovoljen? ÂťFantom bi rad Ä?estital za izjemno borbenost in Ĺželjo, ki so jo pokazali na danaĹĄnji tekmi. Mislim, da smo veÄ?ino Ä?asa kazali veÄ?jo kvaliteto, so nas pa boljĹĄega izkupiÄ?ka stale tehniÄ?ne napake in zgreĹĄeni streli v napadu. DomaÄ?i so uspeli v drugem delu povesti za ĹĄtiri zadetke, a smo se jim pribliĹžali in korak

z njimi drĹžali do konca tekme.

Menim, da smo na koncu lahko oboji zadovoljni z delitvijo toÄ?k.ÂŤ.

Tudi nekdanji igralec Velenja Mitja Nosan je menil, da je bil takĹĄen razplet najbolj praviÄ?en: "Danes nismo bili pravi, sploh ne v obrambi, saj smo na sredini preveÄ? pokali. MogoÄ?e se malo pozna utrujenost, ampak na to se ne bomo izgovarjali. Napad je danes stekel, na koncu pa se nam Ĺžal ni izĹĄlo. Mislim, da je konÄ?ni izid najbolj poĹĄten in dober za obe ekipi. Mi gremo naprej, ostajamo neporaĹženi in upam, da tako nadaljujemo v Ligi NLB ĹĄe naprej."

V naslednjem krogu bodo velenjski rokometaĹĄi gostovali v Ĺ kofji Loki. Zaradi nastopov reprezentance ga bodo nadaljevali 3. novembra. đ&#x;”˛

S. Vovk

NogometaĹĄi Mure so v 13. krogu prve lige 'poplavili' VelenjÄ?ane z 2 : 1 in se jim oddolĹžili za poraz z 2 : 3 v 4. krogu ob Velenjskem jezeru. Po novi izgubi toÄ?k je trener Marijan PuĹĄnik ob vljudnosti Ä?estitki domaÄ?im za zmago, ker so paÄ? dvakrat zadeli, Âťmi samo enkratÂŤ, znova ugotavljal, da njegovi fantje premalo verjamejo vase, a hkrati dodal, da so pokazali pravi odnos in bili razpoloĹženi, zadetka pa prejeli po velikih napakah oĹžje obrambe. K uspehu domaÄ?ih pa je vsekakor veliko pripomogla izkljuÄ?itev Davida KaĹĄnika, ki je prejel dva rumena kartona in si prisluĹžil izkljuÄ?itev. To je spremenilo potek tekme oziroma vplivalo na to, da so v nadaljevanju zaigrali slabĹĄe. ÂťTreba bo ĹĄe trdo delati, ĹĄe bolj verjeti vase. Ne igramo slabo, vendar se dobra igra ne odraĹža v rezultatu oziroma na lestvici,ÂŤ je dejal trener.

V prvem polÄ?asu je bila igra bolj ali manj enakovredna, kar je izkazoval tudi rezultat 1 : 1.

Oboji so sproĹžili nekaj strelov

proti enemu oziroma drugemu vratarju, ki pa niso bili dovolj natanÄ?ni, ali pa je Ĺžoga postala plen Marka Pridigarja oziroma Matka ObradoviÄ?a. V 26. minuti pa je Ĺžoga domaÄ?ih le naĹĄla pot za hrbet gostujoÄ?ega vratarja. Ĺ˝an

KarniÄ?nik je preskoÄ?il rudarjevega branilca Josipa TomaĹĄevića in z lepim udarcem z glavo zadel preÄ?ko s spodnje strani, od nje pa se je odbila v mreĹžo. Veselje domaÄ?ih je trajalo kratko in v objem so si poleteli rudarji. Damijan Trifković je zaustavil odbito Ĺžogo, jo takoj poslal na desno do Harisa Dedića. Sledila je sijajna podaja in Milan TuÄ?ić je tako kot

Mura - Rudar 2:1 (1:1)

Strelci: 1:0 KarniÄ?nik (26.), 1:1 TuÄ?ić (32.), 2:1 Ĺ uĹĄnjara (72.).

Rudar: Pridigar, Dedić (od 81. Vodeb), Arap, KaĹĄnik, TomaĹĄević, Hrubik, PuĹĄnik, Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 60. Vasiljević), TuÄ?ić (od 71. Ĺ koflek), Radić. Trener: Marijan PuĹĄnik.

RdeÄ?i karton: KaĹĄnik (47.).

Drugi rezultati: Gorica - Maribor 0:3 (0:1), Aluminij - DomĹžale 0:0, Celje - KrĹĄko 2:1 (1:1), Olimpija - Triglav 2:0 (1:0).

Vrstni red: 1. Maribor 30, 2. Olimpija 25, 3.

Gorica 21, 4. Aluminij 18, 5. DomĹžale 16, 6.

Mura 16, 7. Celje 16, 8. Triglav 12, 9. Rudar 11, 10. KrĹĄko 9.

14. krog (28. 10., 18.00): Rudar – Aluminij

3. SNL – sever, 10. krog

Šmartno 1928 – Avto Grubelnik Dravograd 2 : 4 (1 : 2); Strelci: Vezaj (23., 75.), Stefanović (40.), Kogelnik (57., 64., 91.).

Drugi rezultati: Kety emmi Bistrica – Tehnotim Pesnica, 1 : 0 (1 : 0), ZreÄ?e - Dravinja 0 : 3 (0 : 1), Mons Claudius – Videm pri Ptuju 1 : 1 (0 : 0), Ĺ ampion – Pohorje 5 : 1 (3 : 1).

Vrstni red: 1. Ĺ martno 22, 2. Bistrica 22, 3.

Videm 22, 4. Ĺ ampion 16, 5. Pesnica 12, 6. Dravograd 12, 7. Dravinja 11, 8. ZreÄ?e 10, 9. M. Claudius 9, 10. Pohorje 2.

MedobÄ?inska Ä?lanska liga Golgeter, 8. krog

Rezultati: Mozirje - Ĺ oĹĄtanj 1 : 0 (0 : 0) Strelec: DajÄ?er (56.)

Drugi rezultati: Žalec - Fosilum Šentjur 8 : 1 (3 : 0), AS System Šmarje pri Jelťah - Ljubno ob Savinji 2 : 0 (0 : 0).

Vrstni red: 1, Mozirje 18, 2. Žalec 16, 3. Šmarje 16, 4. Kozje (tekma manj) 13, 5. Šentjur 10, 6. Šoťtanj 7, 7. Ljubno 6, 8. Vojnik (tekma manj) 1.

Liga NLB, 7. krog

Riko Ribnica - RK Gorenje Velenje 30:30 (14:14) Gorenje: Taletović 11 obramb, Vujović, Logar, Mazej, Haseljić, Tajnik 3, Ĺ pelić 3, Matanović 5, Stojnić 2, MiklavÄ?iÄ? 1, Banfro, DrobeĹž, Verdinek 9, Ĺ iĹĄko, M. KavÄ?iÄ? 1, A. KavÄ?iÄ? 6. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Drugi rezultati: Dobova - Jeruzalem OrmoĹž 31:30 (13:15), Koper - Svis 30:20 (14:9), Dol TKI Hrastnik - Celje Pivovarna LaĹĄko 23:40 (9:18), Krka - Urbanscape Loka 24:26 (13:16), Maribor Branik - Trimo Trebnje 29:25 (14:14).

Vrstni red: 1. Ribnica 12, 2. Celje 12, 3. Gore-

nje 9, 4. Maribor 8, 5. Loka 8, 6. Trebnje 7, 7.

Krka 7, 8. Dobova 6, 9. OrmoĹž 6, 10. Koper 5, 11.

Hrastnik 2, 12. SviĹĄ 2.

8. krog (3. 11.): Loka – Gorenje

Prva A DRL – Şenske, 5. krog Ž.U.R.D. Koper - Velenje 28:20 (13:10)

Strelke za Velenje: Oder 8, Smonkar in Ferenc po 4, Kaltak 3, BoĹĄkiÄ? 1; Drugi rezultati: Krka - Zagorje 27:21 (16:7), Mlinotest - Zelene doline Ĺ˝alec 20:25 (8:13); preloĹženi tekmi: Ljubljana – Ptuj, Z'deĹžele Krim Mercator.

Vrstni red: 1. Krim Mercator 4 tekme - 8 toÄ?k, 2. Zelene doline Ĺ˝alec 5 - 8, 3. Krka 5 - 7, 4.

Z'deĹžele 4 - 5, 5. Zagorje 5 - 4, 6. Ĺ˝.U.R.D. Koper 5 - 4, 7. Mlinotest 5 - 4, 8. Ptuj 4 - 2, 9. Velenje 5 - 2, 10. Ljubljana 4 - 2.

6. krog: (27. 10.): Ptuj – Velenje ‌

Kegljanje, 2. liga, vzh., 5. kr. Ĺ oĹĄtanj - Korotan 2 : 6 (3104 : 3170)

Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 521 (1), HasiÄ?iÄ? – 543 (0), SeÄ?ki – 528 (0), Jug – 471 (0), PintariÄ? – 506 (0), PetroviÄ? – 535 (1).

đ&#x;”˛

S. Vovk

NepriÄ?akovan spodrsljaj Ĺ marÄ?anov V nedeljo, in to Ĺže dopoldne, na osrednji tekmi 11. kroga v gosteh z Vidmom Veliko preseneÄ?enje, vendar v slabem pomenu besede, so v sobotnem 10. krogu v 3. ligi – sever priigrali svojim ljubiteljem nogometaĹĄi Ĺ martna 1928, ki so se v prejĹĄnjem krogu povzpeli na prvo mesto.

Gostili so moĹĄtvo Dravograda.

V prvem krogu so bili od KoroĹĄcev na njihovem igriĹĄÄ?u boljĹĄi s 6 : 0. OÄ?itno so verjeli, da si bodo tudi kot gostitelji proti njim brez teĹžav priigrali nove tri toÄ?ke. Toda KoroĹĄci so jim prekriĹžali ra-

Ä?une in se jim oddolĹžili za omenjeni poraz. Zmagali so s 4 : 2.

DomaÄ?i so dobro zaÄ?eli, z golom Fatlinda Vezaja v 23. minuti celo povedli. Nato so imeli priloĹžnosti, da poviĹĄajo rezultat, vendar Ĺžoga ni hotela znova v mreĹžo gostov. Do odhoda na odmor so ti izenaÄ?ili, v drugem polÄ?asu je bila igra domaÄ?ih vse bolj neprepoznavna, gostje pa so igrali vse bolje in jim zadali nepriÄ?akovan poraz. Ĺ maraÄ?ani so kljub drugemu porazu, prvega so doĹživeli z igralci Vidma pri Ptuju, ostali na prvem mestu. Seveda pa so izpustili priloĹžnost, da bi si poveÄ?ali prednost pred zasledovalci.

Na drugo mesto so se povzpeli nogometaĹĄi Bistrice z zmago z 1 : 0 nad Pesnico in potisnili na tretje mesto PtujÄ?ane, ki so igra-

TAKO so igrali Prva liga TS, 13. krog

Murin strelec odliÄ?no zadel Ĺžogo z glavo, s tem da se je njegova odbila v mreĹžo od desne vratnice.

V drugi minuti nadaljevanja je, kot ocenjuje Rudarjev trener, nastopil kljuÄ?ni trenutek za poraz njegovega moĹĄtva. David KaĹĄnik je moral zaradi drugega rumenega kartona v slaÄ?ilnico.

Tako izkuĹĄen igralec si seveda takĹĄnega 'spodrsljaja' ne bi smel privoĹĄÄ?iti. Zavedati bi se moral, da je 'porumenel' Ĺže v 41. minuti, poleg tega pa je bil ta prekrĹĄek povsem nepotreben. Zgodil se je celo na Rudarjevi polovici.

DomaÄ?i igralec Rok Sirk je Ĺželel prestreÄ?i dolgo podajo gostov na Murino polovico. Enako je Ĺželel KaĹĄnik, a je bil v Ĺželji, da bi se dokopal do Ĺžoge, prepoÄ?asen in storil prekrĹĄek za drugi rumeni karton. Ĺ tevilÄ?no premoÄ? so domaÄ?i unovÄ?ili v 72. minuti, ko je za zmago zadel Luka Ĺ uĹĄnjara, ki je v 62. minuti zamenjal strelca prvega domaÄ?ega gola KarniÄ?nika.

V nedeljo (ob 18.00) bo v Velenju gostoval Aluminij, s katerim so v prvem delu izgubili z 0 : 3.

Tradicionalni turnir v bridĹžu TopolĹĄica, 20. oktobra – V hotelu Vesna v TopolĹĄici se je v soboto na tradicionalnem turnirju v organizaciji Ĺ aleĹĄkega bridge kluba zbralo 56 tekmovalcev iz veÄ?ine slovenskih klubov. Po pozdravu in spodbudnih besedah Ĺžupana Ĺ oĹĄtanja in predsednika Ĺ BK so sledila kratka navodila za ĹĄportno obnaĹĄanje in nato ĹĄtiri ure napetega in zanimivega neprekinjenega igranja, ki so zelo hitro minile.

Zmagovalna pokala sta prejela LjubljanÄ?ana Bato Protega in Miro Novak, kar ĹĄtirje naĹĄi pari pa so se uvrstili v deseterico.

NuĹĄa GoĹĄnik

li 1 : 1 v Rogatcu z Mons Claudiusom. Prva tri moĹĄtva imajo po 22 toÄ?k.

NajviĹĄjo zmago si je priigral celjski Ĺ ampion. Proti Pohorju se je veselil rezultata s 5 : 1.

MoĹĄtvo iz RuĹĄ je tudi po desetem krogu edino, ki ĹĄe ni okusilo slasti zmage. Na zadnjem mestu ima samo dve toÄ?ki, kar sedem manj od predzadnjih RogatÄ?anov.

V 11. krogu bodo ĹĄmarski nogometaĹĄi na veliki preizkuĹĄnji v Vidmu pri Ptuju. đ&#x;”˛

vos

Nordijci Vrhovnik drĹžavni prvak V nedeljo se je v Kranju na skakalnici Bauhenk s K-toÄ?ko pri 100 metrih in velikostjo skakalnice 109 metrov zbralo 20 nordijskih kombinatorcev, mladincev do 20 let, med njimi tudi Ä?lani SmuÄ?arskoskakalnega kluba Velenje. Organizirana je bila namreÄ? zadnja tekma nordijskih kombinatorcev za to poletje.

NajdaljĹĄi skok je na drĹžavnem prvenstvu uspel Vidu Vrhovniku, skoÄ?il je 110 metrov, drugo daljavo je imel GaĹĄper Brecl s 104 metri, OĹžbej Jelen je pristal pri 101,5 metrov, kar je zadoĹĄÄ?alo za Ä?etrto daljavo.

TekaĹĄki del so fantje opravili na Kokrci in tudi tu nadaljevali uspeĹĄno.

DrĹžavni prvak je postal Vid Vrhovnik, na 2. mestu mu je druĹžbo dela klubski kolega GaĹĄper Brecl, tik pod stopniÄ?kami, na 4. mestu, pa se jima je pridruĹžil ĹĄe tretji VelenjÄ?an OĹžbej Jelen. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 21

SmuÄ?arskoskakalni klub Velenje zdaj vodi velenjski smuÄ?arski skakalec Milan Ĺ˝ivic, ki je svojo kariero konÄ?al pred dobrim desetletjem, njegovi uspehi pa odmevajo ĹĄe danes. Kot prvi skakalec v 50-letni zgodovini kluba je osvojil toÄ?ke svetovnega pokala, kar je mejnik v klubu. Kot prvi Ĺ tajerec in sedmi Slovenec je skoÄ?il Ä?ez 200 metrov. VeÄ?krat je bil drĹžavni prvak. Aktiven ni bil le v domaÄ?em klubu, ampak je razliÄ?ne izkuĹĄnje iz smuÄ?arskih skokov in klubskega menedĹžmenta nabiral tudi v klubu Triglav Kranj (ki ni vodilen le v Sloveniji, paÄ? pa je med moÄ?nejĹĄimi v svetu), v ljubenskem klubu in mislinjskem smuÄ?arskoskakalnem klubu. ÂťKot predsednik SSK Velenje si Ĺželim predvsem profesionalnega pristopa, zato sem v klub povabil tudi prvega profesionalnega trenerja Janeza Debelaka, ki ima mnoge izkuĹĄnje, bil je tudi glavni trener kazahstanske reprezentance, prej pa je deloval v SSK Ljubno BTC, ki je precej moÄ?an, mislim pa, da mu velenjski klub dobro 'parira',ÂŤ pravi in dodaja, da je njegov cilj preporod velenjskih smuÄ?arskih skakalcev. IzhodiĹĄÄ?a ima dobra, saj Ä?lani kluba trenutno dosegajo najboljĹĄe rezultate v zgodovini. ÂťImamo A reprezentante, osvajamo toÄ?ke v svetovnem pokalu, imamo svetovno rekorderko, zato mislim, da je klub v dobri kondiciji. Boriti pa se moramo za Ä?im veÄ? mladih skakalcev, saj le tako lahko naredimo boljĹĄo selekcijo in z njo dosegamo dobre rezultate. NaĹĄ cilj je, da bi klub drugi najboljĹĄi v Sloveniji, za kar ima potencial, morda pa celo najboljĹĄi. Biti moramo ambiciozni,ÂŤ pravi. Ĺ˝eli si tudi, da bi smuÄ?arskoskakalni center zaĹživel v polni meri,

Stremijo k razvoju V SSK Velenje imajo visoke ambicije, a tudi veliko znanja, izkuĹĄenj in motivacije, da jih uresniÄ?ijo – SmuÄ?arskoskakalni center bodo ĹĄe izpopolnili – Na zadnji letoĹĄnji tekmi ena zmaga ostala doma Milan Ĺ˝ivic: ÂťIdej, Ĺželja in ambicioznosti nam ne manjka.ÂŤ

skakalnici, nekaj posegov pa bodo opravili tudi na manjĹĄih skakalnicah, da bodo bolj prijazne mlajĹĄim tekmovalcem. V prihodnosti priÄ?akujejo ĹĄe tekoÄ?i trak z vznoĹžja do vrha skakalnice, Ä?lani tako ambicioznega kluba pa potrebujejo tudi svojo telovadnico, pravi Ĺ˝ivic.

V soboto je velenjski smuÄ?arskoskakalni center gostil zadnjo od petih tekem v tem letu, v prihodnjem pa jih naÄ?rtujejo ĹĄe veÄ?, Ä?eprav so precej visok stroĹĄek za klub, ki potrebuje denar za organizacijo, sodnike in ostalo. Na skakalnicah je ĹĄe posebno pestro pred vsako tekmo, ko tekmovalci trenirajo dvakrat na dan, center pa obiskujejo tudi tekmovalci iz ĹĄirĹĄe ĹĄtajerske in koroĹĄke regije.

Od sezone si veliko obetajo

V soboto, 13. oktobra, je v velenjskem smuÄ?arskoskakalnem centru potekalo drĹžavno prvenstvo za deÄ?ke in deklice, stare 12 in 13 let.

V velenjskih vrstah je bilo ĹĄe posebej veselo, saj je naslov drĹžavnega prvaka v kategoriji deÄ?ki do 13 let osvojil Enej FaletiÄ?, z odliÄ?nim 10. mestom je uspeh velenjskega smuÄ?arskoskakalnega kluba dopolnil Ĺ˝iga Gajster. Na ekipni tekmi drĹžavnega prvenstva pa je ekipa SmuÄ?arskoskakalnega kluba Velenje v postavi Lan Novak, AnĹže Brecl, Ĺ˝iga Gajster in Enej FaletiÄ? osvojila naslov drĹžavnih podprvakov.

zato si prizadeva, da bi Velenje prihodnje leto gostilo alpski pokal, ki bo novo mednarodno tekmovanje po dolgem Ä?asu, leta 2020 pa naÄ?rtujejo svetovno veteransko prvenstvo.

Drag, a lep ĹĄport

V klubu je okrog 40 tekmovalcev. Letos so registrirali ťest novih. Mladih tekmovalcev ni lahko dobiti. Že oprema je velik zalogaj, zato se borimo, da dobimo sredstva za izvajanje programov.

Kakovostne treninge moramo opravljati tudi na drugih lokacijah, kar pomeni veliko stroĹĄkov.

Upam, da bo lokalna skupnost razumela, da so smuÄ?arski skoki sicer drag, a lep ĹĄport,ÂŤ pravi

in opozarja, da bo za nemoteno delovanje kluba potrebno urediti marsikaj. Je glede na trenutno materialno stanje klub zmoĹžen izpolniti omenjene cilje? ÂťDenar-

Ĺ˝e prvo leto tekmovanj v Ä?lanski kasting konkurenci osvojil naslov svetovnega podprvaka v disciplini D1 muha cilj

V svetovnem vrhu ne samo sin Tim, zdaj tudi oÄ?e in njegov trener Marko VertaÄ?nik. (foto: osebni arhiv)

konkurenci ekip (tekmujeta dva tekmovalca).

Na tekmi svetovnega pokala v Ĺ oĹĄtanju je prviÄ? v svetovni konkurenci tekmoval tudi Marko VertaÄ?nik, Timov oÄ?e in trener, ter v disciplini D1 muha cilj dosegel 3. mesto. S tem je pokazal, da bo treba v svetovnem pokalu raÄ?unati na novega moÄ?nega konkurenta. đ&#x;”˛

mkp

ja vedno primanjkuje. Zato tudi sam s svojim podjetjem pomagam. Verjamem namreÄ?, da lahko letos na svetovno prvenstvo poĹĄljemo kar pet tekmovalcev,

Pretekli konec tedna so Ä?lanice in Ä?lani SSK Velenje nanizali veÄ? uspehov. Poleg naslova drĹžavnega prvaka, ki ga je v kategoriji deÄ?ki do 13 let osvojil Enej FaletiÄ?, je na nedeljskem drĹžavnem prvenstvu za mladinke do 18. leta starosti, ki je potekalo v Planici, naslov drĹžavne prvakinje osvojila Jerneja Brecl, na 11. mesto pa je skoÄ?ila Nika Vetrih. V soboto je na prenovljeni skakalnici na Ljubnem potekalo drĹžavno prvenstvo mladincev do 20. leta starosti. AljaĹž Osterc je v zahtevnih razmerah stopil na 3. stopniÄ?ko, Vid Vrhovnik se je uvrstil na 11. mesto, OĹžbej Jelen je bil 23., 39. mesto si je priskakal GaĹĄper Brecl, 43. mesto pa je zasedel Denis Pikelj. Na ekipni tekmi so fantje iz SmuÄ?arskoskakalnega kluba Velenje dosegli 5. mesto.

Tim VrtaÄ?nik spet izjemno Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjÄ?an Tim VrtaÄ?nik v kastingu znova sega po najviĹĄjih mestih tako v evropskem in svetovnem merilu, zdaj tudi v Ä?lanski konkurenci. Lansko sezono je konÄ?al kot mladinski trikratni svetovni prvak.

Na svetovnem prvenstvu v Ä?lanski konkurenci na zaÄ?etku septembra na Ĺ vedskem je osvojil 2. mesto in postal svetovni podprvak v disciplini D1 muha cilj z vsemi moĹžnimi doseĹženimi toÄ?kami.

Temu je dodal 4. mesto v disciplini D4 obteĹžilnik cilj in 7. mesto v skupnem seĹĄtevku disciplin D1 – D5. V Ä?lanski konkurenci je tekmovalo 63 najboljĹĄih tekmovalcev iz 15 drĹžav (Slovenije, Japonske, Poljske, Ĺ panije, MadĹžarske, NorveĹĄke, Estonije, ÄŒeĹĄke, SlovaĹĄke, HrvaĹĄke, Litve, NemÄ?ije, Ĺ vice, Avstrije in Ĺ vedske).

Izvrstno pa se je odrezal tudi septembra v domaÄ?em Ĺ oĹĄtanju, ki je gostil svetovni pokal in na katerem so tekmovali tudi sami odliÄ?ni tekmovalci. Osvojil je 1. mesto v disciplini D4 obteĹžilnik cilj, 3. mesto v disciplini D3 obteĹžilnik natanÄ?nost in 3. mesto skupaj z DuĹĄanom Stevanovićem v seĹĄtevku D1 – D5 v

21

Ĺ PORT

25. oktobra 2018

radio velenje com

107,8 MHz

imamo velike moĹžnosti za naslednje olimpijske igre, za katere ima potencial kar ĹĄest tekmovalcev,ÂŤ utemeljuje.

SmuÄ?arskoskakalni center sluĹži namenu

Z izgradnjo smuÄ?arskoskakalnega centra v Velenju so domaÄ?i tekmovalci dobili dobre pogoje za treniranje, meni Ĺ˝ivic. ÂťCenter ima nekaj pomanjkljivosti, a verjamem, da bomo z obÄ?ino in zavodom rdeÄ?a dvorana, ki upravlja center, kljub nekoliko razliÄ?nim pogledom naĹĄli skupne interese in center dvignili na ĹĄe viĹĄjo raven,ÂŤ pravi in dodaja, da v letoĹĄnji sezoni naÄ?rtujejo podaljĹĄanje naleta na 70-metrski

Karate

Ob prihajajoÄ?em zimskem delu sezone so oÄ?i uprte v Jernejo Brecl, ki je lani nastopila v svetovnem pokalu in se uvrĹĄÄ?ala visoko, letos je na ekipnem tekmovanju v Rusiji zasedla 2. mesto, zato v klubu raÄ?unajo na nove uspehe, morda celo prve posamiÄ?ne stopniÄ?ke. Veliko obetajo fantje Vid Vrhovnik, GaĹĄper Brecl in OĹžbej Jelen, ki so v reprezentanci nordijske kombinacije.

V klub se je vrnil Marjan Jelenko, potencial kaĹže tudi Nika Vetrih. ÂťÄŒaka nas zanimiva sezona in mislim, da lahko priÄ?akujemo vrhunske uspehe. Tudi nekaj mlajĹĄih tekmovalcev ima dobre moĹžnosti na drĹžavni ravni,ÂŤ je ĹĄe povedal predsednik kluba Milan Ĺ˝ivic in povabil otroke in starĹĄe na ogled treningov, ki potekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. ure dalje,+ in nakaterih bodo dobili veÄ? informacij o moĹžnostih za treniranje smuÄ?arskih skokov. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Petanka

Mladi karateisti Velenja odliÄ?ni na pokalni tekmi

Petankarji so se druĹžili in tekmovali

V soboto, 20. oktobra, je v Novi Gorici potekala 3. pokalna tekma Karate zveze Slovenije do 18 let. Na tekmi je sodelovalo 429 tekmovalcev iz 47 klubov. Karate klub Velenje je zastopalo 15 tekmovalcev v razliÄ?nih starostnih kategorijah, ki so se na tekmah zelo izkazali. Zasedli so pet prvih mest, tri druga in ĹĄtiri tretja mesta ter peto in ĹĄesto (Ella JoziÄ?, kata najmlajĹĄe 3. mesto; Adam PaĹĄiÄ?, kata najmlajĹĄi 3. mesto; Jovanović Lana, kata malÄ?ice 2. mesto; Hana Zager – kata deklice 1. mesto; Nik Borovnik, kata mlajĹĄi kadeti 1. mesto; Benjamin MeĹĄanoviÄ?, kata mlajĹĄi kadeti 6. mesto; Domen Borovnik, kata mladinci 2. mesto; Pia Cesar, kata mladinke 1. mesto; Ĺ uhra Muharemović, kata mladinke 2. mesto; Kaja ÄŒesko, kata mladinke 3. mesto; Pia Cesar, Ĺ uhra Muharemović, Tia Jakob KukoviÄ?, kata ekipa mladinke 1. mesto; Nik Borovnik, kumite mlajĹĄi kadeti pod 50 kg 1. mesto; Kaja ÄŒesko, kumite mladinke nad 59 kg 3. mesto; MaĹĄa Kenda, kumite mladinke nad 59 kg 5. mesto.

Med 47 klubi so tako mladi tekmovalci KK Velenje s srÄ?đ&#x;”˛ nostjo in borbenostjo osvojili odliÄ?no 2. mesto.

Velenje – To soboto so velenjski petankarji organizirali Ĺže tradicionalni petankarski turnir Zlata jesen, ki je bil letos skoraj zadnji, kajti sezona tekmovanj je pravzaprav sklenjena. Tekmovalce je priÄ?akalo obljubljeno lepo sonÄ?no vreme, ki je pritegnilo velik obisk petankarjev iz vse Slovenije, HrvaĹĄke in sosednje Avstrije. VeÄ? kot ĹĄestdeset tekmovalcev in tekmovalk se je veselilo tokratnega sistema igranja. VelenjÄ?ani so namreÄ? organizirali nakljuÄ?ni Ĺžreb trojk tako, da so se igralci celotno tekmovanje menjavali in se v vsaki igri pomerili z drugimi soigralci. Tako so se druĹžili, krepili poznanstva in prijateljstva. Turnir je tudi zato potekal skoraj do popolne teme. Rezultati so bili odliÄ?ni, saj so domaÄ?ini dosegli eno prvo in dve drugi mesti. Ĺ e posebej je treba pohvaliti velenjske petankarke, ki so ĹĄe bolj kot z igro goste navduĹĄile z odliÄ?nim pecivom. Petankarje sedaj Ä?aka ĹĄe prijateljski Martinov đ&#x;”˛ turnir v Mariboru.

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani v ‘Ä?rni luknji’ Ĺ oĹĄtanj – Serija porazov se je nadaljevala tudi na sreÄ?anju s Prevaljskim Korotanom. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so padli v nekakĹĄno ‘Ä?rno luknjo’, iz katere ne najdejo izhoda. Veliko teĹžav ima trener pri sestavi ekipe, saj igralce pestijo poĹĄkodbe ali pa niso dovolj dobro pripravljeni. Igralci pa ĹĄe vedno ne znajo prenesti igre s treningov na tekmo. Pri nekaterih se

opazi, da so pred sreÄ?anjem preveÄ? obremenjeni z izidom, kar se je poznalo tudi tokrat. DomaÄ?ini so sreÄ?anje sicer zaÄ?eli zelo napadalno, saj so bili odloÄ?eni osvojiti potrebne toÄ?ke. Toda Ĺže igralca prvega domaÄ?ega para sta uspela le poloviÄ?no, prednost KoroĹĄcev pa je bila minimalna, dva keglja. Sledil je polom drugega domaÄ?ega para, ki je najprej povedel, potem pa vso prednost izgubil, za nameÄ?ek pa ostal brez osvojenih toÄ?k. Pred nastopom zadnjega para so gostje vodili s 3 : 1 in s prednostjo 46 kegljev. V igri so bili

ĹĄe vsi moĹžni rezultati. Ĺ˝e zelo hitro pa je bilo videti, da bodo gostje zanesljivo slavili, domaÄ?ina sta lahko na koncu le nekoliko omilila poraz.

Zaradi tekem evropskega pokala ta vikend ni rednega kroga. Prvo soboto v novembru bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani gostovali pri neugodni Litiji. Odmor bodo seveda izkoristili za izboljĹĄanje forme in psiholoĹĄke priprave. Zadnje mesto na lestvici ni spodbudno, a je v nadaljevanju prvenstva ĹĄe obilo moĹžnosti. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

GASILCI, KRONIKA

25. oktobra 2018

Predaja osebne gasilske opreme

Tveganje in varnost

Za skupinsko fotografiranje so operativne enote v LajĹĄe pripeljale celoten vozni park.

Ĺ oĹĄtanj, 18. oktobra – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj skrbi za dobro opremljenost vseh gasilskih enot.

V preteklih letih je sredstva namenjala predvsem za vozila, zadnja leta pa za nakup osebne zaĹĄÄ?itne opreme. Ĺ˝upan Darko Menih je v Ä?etrtek v Gaber-

kah poveljnikom druĹĄtev predal opremo, ki so jo druĹĄtva sama izbrala glede na to, kar najbolj potrebujejo.

Pred predajo opreme so operativne enote druĹĄtev opravile skupinsko fotografiranje v LajĹĄah, kamor so pripeljali tudi celoten vo-

zni park. Vsa ĹĄtiri druĹĄtva v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj (Gaberke, Lokovica, Ĺ oĹĄtanj - mesto in TopolĹĄica) imajo dobro opremo, tako skupno kot osebno, ki jo tudi potrebujejo za nudenje kvalitetne in predvsem varne pomoÄ?i ob ĹĄteđ&#x;”˛ vilnih intervencijah.

Temelji so, veÄ?je obveznosti sledijo Podpis pogodbe o nakupu novega gasilskega vozila za PGD PaĹĄka vas – Blizu 230 tisoÄ? evrov vredna naloĹžba zalogaj za obÄ?ino in druĹĄtvo Tatjana PodgorĹĄek

PaĹĄka vas, 17. oktobra – ÄŒlani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva (PGD) PaĹĄka vas so Ĺže veÄ? let izraĹžali Ĺželjo po nakupu novega avtomobila – gasilske cisterne. Zato so podpis pogodbe o dobavi vozila s podjetjem PuĹĄnik prejĹĄnjo sredo oznaÄ?ili kot poseben dan za druĹĄtvo. NaloĹžba je vredna blizu 230 tisoÄ? evrov, od tega bo pribliĹžno polovico potrebnega denarja primaknila ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, preostalo polovico samo druĹĄtvo.

S pomembno pridobitvijo bodo gasilci PaĹĄke vasi, raÄ?unajo, zaznamovali 100-letnico delovanja druĹĄtva, ki ga bodo praznovali leta 2020.

Po besedah Janeza Drofelnika, predsednika druĹĄtva, novo gasilsko cisterno nujno potrebujejo, saj danaĹĄnja 30 let stara cisterna ne izpolnjuje vseh meril in ne dosega ciljev, ki jih gasilci Ĺželijo doseÄ?i na intervencijah. V druĹĄtvu varÄ?ujejo za pomembno pridobitev Ĺže skoraj 10 let, a je zalogaj tako velik, da jih v naslednjih dveh letih pri zagotavljanju

denarja Ä?aka veliko trdega dela. ÂťPo najboljĹĄih moÄ?eh se bomo sicer trudili, da bi ga zagotovili Ä?im veÄ? sami, vendar brez donacij podjetij v naĹĄem okolju in pomoÄ?i krajanov ne bo ĹĄlo. Slednje moram pohvaliti, ker nam vedno priskoÄ?ijo na pomoÄ?. ObiĹĄÄ?emo jih pri zbiranju dobitkov za sreÄ?elov za vsakoletno prireditev in

ob koncu leta s koledarji. Letos se bomo nanje obrnili s proĹĄnjo po ĹĄe morda kakĹĄnem evru veÄ?.

Verjamemo, da cenijo naĹĄo pomoÄ? v stiski ob poĹžarih ali drugih naravnih nesreÄ?ah in da bodo razumeli potrebo po nakupu nujno potrebnega novega vozila. Za njihovo pripravljenost se jim Ĺže vnaprej zahvaljujemo, prav tako pa

S podpisom pogodbe o dobavi nove gasilske cisterne so preĹĄli od besed k dejanjem. Cilj naj bi dosegli ob praznovanju 100-letnice delovanja druĹĄtva leta 2020.

tudi lokalni skupnosti, ki razume naĹĄe potrebe in nas pri tem podpira,ÂŤ je ĹĄe dejal Janez Drofelnik.

Po njegovih besedah druĹĄtvo po ĹĄtevilu Ä?lanov ne sodi med velika (aktivnih je veÄ? kot 120, vseh pa dobrih 220), ima pa duĹĄo. Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar pa nam je med drugim dejal, da odloÄ?itev obÄ?inskega sveta o skupnem pristopu k projektu ne preseneÄ?a, saj se ObÄ?ina in obÄ?ani lahko vedno zanesejo na gasilce ob poĹžaru in naravnih nesreÄ?ah, ki so vse pogostejĹĄe. Nakup bodo uresniÄ?ili po korakih. Tako so Ĺže izvedli javno naroÄ?ilo in nakazali prvi obrok. ÂťTemelji so, dobro smo jih zastavili, seveda pa Ä?lane gasilskega druĹĄtva do Ĺželenega cilja Ä?aka ĹĄe trdo delo.

Verjamem, da ga bodo izvedli v skladu z naÄ?rti.ÂŤ Ob podpisu pogodbe o dobavi vozila so prisotni ugotavljali, da bodo poleg druĹĄtva z njim pridobili tudi vsi v obÄ?ini, tudi Ä?lani sosednjega PGD Ĺ martno ob Paki, s katerim tvorno sodelujejo. Na skupnih intervencijah bodo tako lahko ĹĄe bolj uÄ?inkoviti. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika

Ne uĹživajte alkohola, Ä?e nameravate voziti!

Policisti so imeli prejĹĄnji teden kar nekaj dela s pijanimi vozniki Ĺ˝alec, Velenje, 18. oktobra – Policisti so imeli prejĹĄnji teden precej dela s krĹĄitelji cestnoprometnih predpisov, ki so bili v prometu precej pijani. Ĺ˝alski policisti so v Ä?etrtek zasegli osebno vozilo 53-letnemu vozniku, ki je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja in krepko pod vplivom alkohola. Alkotest mu je v zgodnjih dopoldanskih urah pokazal dobra dva promila alkohola v krvi.

V Velenju je dan za tem, v petek, 41-letni voznik osebnega vozila, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal 0,88 miligramov alko-

hola v litru izdihanega zraka, zaradi voĹžnje s prekratko varnostno razdaljo povzroÄ?il prometno nesreÄ?o. PoĹĄteno okajen pa se je v soboto v Vinski Gori v promet vkljuÄ?il 64-letni kolesar. Alkotest mu je pokazal 0,86 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.

Policisti znova opozarjajo, da alkohol ne sodi za volan in na cesto. Strokovnjaki ugotavljajo, da ima voznik pri eni promili alkohola v krvi moÄ?no zmanjĹĄano sposobnost koncentracije in koordinacije, bistveno moteno reakcijo oÄ?i na svetlobo, zoĹženo vidno polje, zmanjĹĄano moĹžnost zaznavanja in ocenjevanja globine prostora ter tako zmanjĹĄano pozornost, da na doloÄ?ene nevarnosti sploh ne reagira veÄ?. Reakcijski Ä?as in z njim pot ustavljanja se poveÄ?ujeta. Zato nikar ne uĹživajte alkohola, Ä?e nameravate voziti.

V prometni nesreÄ?i v Paki umrl 32-letni motorist Velenje, 20. oktobra – V soboto, nekaj pred 17. uro, je v prometni nesreÄ?i v Paki pri Velenju umrl 32-letni motorist. Motorist je vozil iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju. V Pa-

ki pri Velenju je v desnem ovinku zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad motornim kolesom in padel. Pri padcu se je tako hudo poĹĄkodoval, da je na kraju nesreÄ?e poĹĄkodbam podlegel. PonesreÄ?enec je bil nekdanji slovenski reprezentant v atletiki, mnogobojec in Ä?lan Atletskega kluba Velenje Gorazd Krivanek iz Ĺ oĹĄtanja. Pred leti je opustil aktivno ukvarjanje z atletiko in se zaposlil v Slovenski vojski. V vojski je bil tudi odlikovan z medaljo v sluĹžbi miru. To je letoĹĄnja deveta smrtna Ĺžrtev prometnih nesreÄ? na obmoÄ?ju Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju je v prometnih nesreÄ?ah umrlo ĹĄestnajst ljudi.

Temeljna postavka Ä?lovekovega Ĺživljenja je varnost. Brez varnosti je sleherno opravilo obsojeno na negotovost, pa tudi tveganje in strah. Ne glede, ali govorimo o posameznem opravilu ali celotnem Ĺživljenju, tveganje predstavlja moteÄ?o okoliĹĄÄ?ino, ki je skoraj praviloma povezana z nevarnostjo. Tokrat tudi sam tvegam, da bom v nadaljevanju primerno osvetlil pomen in vpliv tveganja na varnost v vsakdanjem Ĺživljenju.

Skorajda ironiÄ?no, a resniÄ?no je dejstvo, da se segmenta varnosti pogostokrat sploh ne zavedamo. ÄŒe spremljamo posamezne forume in socialna omreĹžja, lahko to pogostokrat zaznamo v komentarjih sodelujoÄ?ih. Ob posameznih dogodkih ali druĹžbenih vpraĹĄanjih, pri katerih je varnost v ospredju, se vselej oglaĹĄajo tudi kvazi strokovnjaki, ki komentirajo dejanja policije ali drugih institucij in vse po dolgem in poÄ?ez kritizirajo. ÄŒe govorimo o posamezniku, na primer o obÄ?utkih in posledicah nasilja v druĹžini, medvrstniĹĄkega nasilja ali posledic prometne nesreÄ?e, bodo tisti, ki tega doslej niso doĹživeli na svoji lastni koĹži, to spremljali z nerazumevanjem ali celo posmehovanjem. TakĹĄna mnenja in obÄ?utki so daleÄ? od resniÄ?nega trpljenja, ki ga poruĹĄena in ogroĹžena varnost, nasilje ali strah vselej sproĹži pri posamezniku ali skupini ljudi.

Navkljub vsesploĹĄnemu napredku lahko ob spremljanju novic in dogajanju v svetu vidimo, da je ĹĄe vedno veliko vojn, oboroĹženih konfliktov in nasilja. V Ĺživljenju ljudi, ki Ĺživijo na teh obmoÄ?jih, je zato veliko veÄ? tveganja in nevarnosti, zaradi Ä?esar beĹžijo in ponekod ustvarjajo mnoĹžiÄ?ne migrantske stampede. V nekaterih juĹžnoameriĹĄkih drĹžavah sicer ni vojn in vojnih konfliktov, a prebivalci vseeno zapuĹĄÄ?ajo svoje domove in se podajajo v negotovost, s tem pa tudi v tveganje. Korupcija v drĹžavi, neurejeno in nestabilno delovanje drĹžave in drĹžavnih institucij, podprto z visoko stopnjo nezaposlenosti, revĹĄÄ?ino in nezmoĹžnostjo zagotovitve Ä?loveku dostojnega Ĺživljenja, dobesedno sili ljudi v zavestno izpostavljanje tveganju na negotovi poti k boljĹĄemu Ĺživljenju. Podobno je z migranti, ki prihajajo na evropske meje. BeĹžijo pred tveganjem in nevarnostjo vojn, nasiljem, revĹĄÄ?ino, lakoto ‌ in svoj poloĹžaj vidijo povsem drugaÄ?e kot mi. Ĺ˝uganje s prsti arogantnih predsednikov drĹžav, odkrito napovedovanje in izstopanje iz (teĹžko usklajenih in podpisanih) mednarodnih sporazumov, ki zagotavljajo minimalne ukrepe za manjĹĄe onesnaĹževanje okolja in vsaj krhko koeksistenco v svetu, dodatno slabĹĄajo razmere in ustvarjajo ĹĄe veÄ? tveganja, tako na globalni ravni kot na vseh preostalih, saj takĹĄne geste, besede in dejanja kot magnet privlaÄ?ijo medije in socialna omreĹžja, kjer velja staro pravilo, da je dobra novica le slaba novica. Dosedanja ekonomsko-finanÄ?na tveganja so zaradi globalizacijskega vpliva, protekcionizma velikih drĹžav, napovedanih in Ĺže zaÄ?etih trgovinskih vojn, gospodarskih in drugih sankcij, ki jih voditelji drĹžav (prehitro, prelahko in brez kanÄ?ka vesti) izrekajo, danes drugaÄ?na in neprimerno bolj nevarna. Zato smo priĹĄli do trenutka, ko bi moralo priti do civilizacijskega premora in ustavitve zaradi iskanja kljuÄ?nih odgovorov na aktualna in kljuÄ?na globalna vpraĹĄanja, povezana z globalnimi problemi, ki peljejo ta svet v zaton in uniÄ?enje.

Tako je globalno, pa tudi osebno ni niÄ? manj dramatiÄ?no, ko tveganje preraste tiste meje, ko se zaradi tega poÄ?utimo ogroĹženo. ObÄ?utki ogroĹženosti in nevarnosti lahko ustvarijo dodatne obÄ?utke tesnobe, strahu in anksioznosti, ki so zaradi nenehnih pritiskov v danaĹĄnji druĹžbi vse bolj prisotni in vse bolj negativno vplivajo na kvaliteto Ĺživljenja Ä?loveka, druĹžbe pa sploh. Zato je ob vsem naĹĄtetem ironiÄ?no, da se ĹĄtevilni zavestno izpostavljajo tveganju in nevarnostim, ne le v avtu in na cesti. Tovrstno tveganje ni enako kot pri tistih, ki tvegajo vse, da bi Ĺživeli v miru in dostojno. A je kljub temu lahko pogubljajoÄ?e, kot so lahko posledice (ne)predvidljivih dogodkov, ki se Ĺže nekaj Ä?asa kaĹžejo na obzorju.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Komunalno podjetje Velenje

• •

Ni bilo kaj ukrasti Velenje, Ĺ˝alec, 22. oktobra – V ponedeljek so policisti obravnavali vlom v nenaseljeno stanovanjsko hiĹĄo na Ĺ landrovi cesti. Storilec ni niÄ?esar ukradel, saj v hiĹĄi ni bilo vrednejĹĄih stvari. V Prekopi, na obmoÄ?ju pritojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec, pa so obravnavali vlom v novogradnjo stanovanjske hiĹĄe. Tudi v tem primeru ni storilec niÄ?esar ukradel. đ&#x;”˛

• • •

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

25. oktobra 2018

Mladi Ĺ marÄ?ani, na kup! Ĺ martno ob Paki – Jutri (v petek) ob 18. uri bosta Javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnja lokalna skupnost pripravila prireditev z naslovom ÂťMladi, na kup!ÂŤ Amadeja Koren, idejna vodja projekta, je povedala, da je osnovni namen dogodka zbrati mlade od 15. do 29. leta starosti, ki so aktivni Ä?lani druĹĄtev, klubov oziroma skupnosti v obÄ?ini, prav tako tudi neorganizirano mladino. ÂťSkupni imenovalec zbranih bo ÂťmladostÂŤ in dejstvo, da bodo imeli ti na dogodku moĹžnost spregovoriti, izraziti mnenje, podati predloge, Ĺželje. DruĹženje bo namreÄ? zasnovano tudi kot sooÄ?enje mladih z odloÄ?evalci, zato bo v sproĹĄÄ?enem pogovoru o Ĺživljenju mladih v

obÄ?ini sodeloval tudi ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar. S tem tudi na lokalni ravni nudimo mladim, da sokreirajo dogajanje v okolju in pri izvedbi aktivno sodelujejo.ÂŤ Dogodek bo razdeljen na tri dele. Prvi bo namenjen ozaveĹĄÄ?anju mladih o nevarnosti uporabe alkohola in drugih psihoaktivnih substanc med aktivno udeleĹžbo v prometu.

Na interaktivni delavnici Še vedno vozim – vendar ne hodimÂŤ bodo predstavniki Zavoda Vozim udeleĹžencem iz lastnih izkuĹĄenj spregovorili o pomenu prometne varnosti, vzrokih za nastanek prometnih nesreÄ? in moĹžnih hudih posledicah prometnih nesreÄ?.

Drugi del dogodka bo namenjen sreÄ?anju mladih z odloÄ?evalci, zadnji del pa, kot se

za mlade spodobi, koncertu rock skupine Up N' downs, ki v svoji glasbi ponuja konkretne odgovore na vpraĹĄanja mladih.

Dogodek se povsem sluÄ?ajno ujem z zaÄ?etkom aktivnosti lokalnih volitev? ÂťDaleÄ? od tega. Prvotno smo namreÄ? njegovo izvedbo naÄ?rtovali Ĺže sredi junija, vendar je bilo zaradi izpitnega obdobja premajhno ĹĄtevilo prijavljenih. Zato smo ga preloĹžili na kasnejĹĄi Ä?as. Smo pa Ä?as za iskanja primernejĹĄega datuma izkoristili za dobro pripravo nanj ter izvedbo, osnovno idejo pa obogatili z elementi, ki mlade, tako upamo, dodatno pritegnejo,ÂŤ je odgovorila Amadeja Koren.

otrok, obogateno z raznovrstnimi ĹĄportno-zabavnimi vsebinami, pri katerih se otroci seznanijo z razliÄ?nimi ĹĄportnimi panogami in se v njih tudi preizkusijo,ÂŤ poudarjajo na zvezi in dodajajo, da so vsi njihovi uÄ?itelji strokovno usposobljeni za delo z otroki. Ĺ portni tabor Zmaga KuĹĄtrina bodo izvedli le, Ä?e bo zanj prispelo vsaj 15 prijav.

Velenje, 26. oktobra – Prve poÄ?itnice v novem ĹĄolskem letu so pred vrati. Za njihov lep zaÄ?etek bodo poskrbeli v vili RoĹžle, kjer MZPM Velenje jutri ob 17.30 pripravlja tradicionalno ustvarjalno delavnico izrezovanja in kraĹĄenja buÄ? po metodi naĹĄih babic in dedkov. Za buÄ?e bodo poskrbeli organizatorji, udeleĹžence prosijo le, da s seboj prinesejo noĹže za izrezovanje buÄ?. Ko bo padel mrak, bodo v njih pred vilo RoĹžle priĹžgali sveÄ?ke in pripravili razstavo nastalih umetnin. Tako bodo iz SonÄ?nega parka pregnali vse zle duhove ‌ Delavnico ÂťBuÄ?e, buÄ?e ‌ bodo popestrili ĹĄe s poslikavo obraza in razliÄ?nimi delavnicami, v katerih bodo lahko udeleĹženci izdelovali ĹĄe Ä?arovnice na lizikah, netopirje in lampijone.

Med krompirjevimi poÄ?itnicami bodo v vili RoĹžle na steĹžaj odprli vrata v ponedeljek in torek med 9. in 14. uro. Poleg ustvarjalnih delavnic bodo v Jesenskem poÄ?itniĹĄkem Ĺživ-Ĺžavu v ponedeljek pripravili ĹĄe dogodek Muzej na obisku.

Tokrat bodo otroci s pomoÄ?jo Muzeja Velenje in Rokometnega kluba Velenje spoznali 60-letno zgodovino rokometa v Ĺ aleĹĄki dolini, druĹžili pa se bodo tudi z mladimi rokometaĹĄi. DruĹženje bo med 11. in 13. uro.

V torek bodo poleg ustvarjalnih delavnic in igranja druĹžabnih igric pripravili ĹĄe dve dveurni delavnici Legorobotike z Malimi ustvarjalci iz Maribora. V drugi skupini, ki bo s posebnimi lego kockami ustvarjala od 11.30 do 13.30, je ĹĄe nekaj prostih mest, prijave pa bodo na MZPM Velenje zbirali le ĹĄe danes in jutri.

tp

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

tp

Jesenski ĹĄportni tabor Zmaga KuĹĄtrina Ĺ portna zveza Velenje bo tudi letos poskrbela za pestre, zabavne in zanimive ĹĄportne jesenske poÄ?itnice. Aktivnosti bodo potekale v RdeÄ?i dvorani in ostalih ĹĄportnih objektih v Velenju od ponedeljka, 29., do srede, 31. oktobra, od 9. do 15.30.

Program je namenjen otrokom od 6. do 15. leta starosti, ne glede na to, koliko je kdo veĹĄÄ? v posameznih ĹĄportnih zvrsteh (pri plavanju lahko uporabljajo rokavÄ?ke). ÂťGre za varstvo

od 26. 10. do 8. 11.

- 26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za takrat novo termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj III; - 28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v TopolĹĄici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vroÄ?evod do TopolĹĄice; - 28. oktobra svoj devetinĹĄtirideseti rojstni dan praznuje tudi gostiĹĄÄ?e Pri Vidi v Zavodnjah, zato vsem delavcem te daleÄ? naokoli znane in priznane gostilne Ĺželimo ĹĄe veliko uspeĹĄnih let in seveda Ä?im veÄ? zadovoljnih gostov; - takratni predsednik Slovenske demokratiÄ?ne zveze Velenje Franjo Bartolac je 29. oktobra 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjske vlade; - 30. oktobra 1969 se je rodil pravnik in pedagog dr. Rajko Knez, doma iz Velenja, ki je 25. aprila leta 2017 postal ustavni sodnik Ustavnega sodiĹĄÄ?a Republike Slovenije; - 29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo Pogorelić iz Zagreba; - VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek je bil 31. oktobra 1918 imenovan za poverjenika za uk in bogoÄ?astje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani;

Pester poÄ?itniĹĄki Ĺživ-Ĺžav v vili RoĹžle

- 31. oktobra 1942 se je v Migojnicah pri Ĺ˝alcu rodil funkcionar in banÄ?ni delavec JoĹže Veber, doma iz Velenja; - 31. oktobra praznujejo tudi banÄ?niki in njihovi varÄ?evalci, saj ta dan od leta 1924, ko so na zboru hranilnic v Milanu sprejeli tak sklep, velja za mednarodni dan varÄ?evanja; - 31. vinotoka v Sloveniji praznujemo kot dan reformacije; gre za verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeliÄ?anov, ker pa je reformacija pustila globoke sledove v slovenski knjiĹževnosti in slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik slovenske besede in s tem vsega slovenskega naroda; - 1. novembra 1918 je Narodni svet prevzel obÄ?insko upravo mesta Ĺ oĹĄtanj kot zaÄ?asna oblast; predsednik sveta dr.

Fran Mayer je priÄ?el uradovati kot Ĺžupan, Narodni svet pa kot obÄ?inska uprava; mestna obÄ?ina je tako preĹĄla iz nemĹĄkih v slovenske roke; - 1. novembra 1918 je VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek podpisal odlok o poviĹĄanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaĹĄko oblast na Spodnjem Ĺ tajerskem, kar je bilo nadvse pomembno za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo; - 1. novembra 1918 se je v ReÄ?ici ob Paki rodil kulturni delavec Martin Steblovnik Tinek, ki je umrl 3. avgusta 1990; - 1. novembra 1927 se je v Velenju rodil dr. Borut MlinĹĄek, ki je bil med drugim profesor na Veterinarski fakulteti v Ljubljani; - 1. novembra 1990 je naĹĄe kra-

đ&#x;”˛

23

Oven 21. 3. - 20. 4.

Tok dogodkov vas bo potegnil v vrtinec, ki bo hitrejĹĄi, kot si Ĺželite. Marsikaj se vam bo dogajalo, a najmanj vĹĄeÄ? vam bo tisto, kar bo povezano z vaĹĄimi Ä?ustvi. Hrepenenje bo veliko, a bo Ĺžal ostalo le pri njem. Spoznali boste, da ste vseeno lahko zadovoljni s tem, kar ste dosegli v zadnjem obdobju. Povod bo zelo prijeten, ĹĄe nekaj dni vam bo jemal dih. Veselili se boste Ä?asa z druĹžino in prijatelji, saj si ob vse krajĹĄih dnevih ne boste Ĺželeli biti sami. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu, Ä?eprav vas bo neka rahla boleÄ?ina precej prestraĹĄila.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Ste Ĺživi dokaz, da je navada Ĺželezna srajca. Dobro se zavedate, kje delate napake, a si ne znate pomagati. Ta teden se boste vsaj trudili, da jih odpravite, saj se je nabralo preveÄ? stvari, ki vas vleÄ?ejo nazaj. Tudi zato ste zastali tudi na karierni poti. PreveÄ? boste priÄ?akovali od nadrejenih. ÄŒeprav obljubljajo, se niÄ? ne bo uresniÄ?ilo. Ostaneta vam dve poti, ali se sprijaznite, da kmalu ne bo boljĹĄe, ali pa Ĺživljenje vzemite v svoje roke in zaÄ?nite iskati drugo Ĺživljenjsko pot. ReĹĄitev imate pred nosom, a je ne vidite. Zato, ker vam tudi ne diĹĄi preveÄ?.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Nujno potrebujete sprostitev od vsakdanjih skrbi. Imate dovolj denarja, da si lahko privoĹĄÄ?ite vsaj kratek oddih, zato ga, Ä?e le gre, naÄ?rtujte Ĺže med krompirjevimi poÄ?itnicami. Pri tem odklopite vse, Ä?e le gre, tudi telefon.

Tudi zato, da boste lahko v miru premislili o prihodnosti. Kaj vas v njej Ä?aka, postaja vse bolj jasno. Manj jasno je, Ä?e se morate s tem sprijazniti. V vaĹĄ je dovolj energije, da se zaÄ?nete boriti in si izborite manj stresno delovno okolje in finanÄ?no stabilnost. Ne bodite pa nestrpni. To bi se vam lahko maĹĄÄ?evalo.

Rak 22. 6. - 22. 7.

NapaÄ?no boste presodili situacijo doma in zato boste napaÄ?no reagirali. NajbliĹžjim in tistim, ki vam najveÄ? pomenijo, boste s tem dokazali, da ste sebiÄ?ni.

To bo draga ĹĄola Ĺživljenja, saj vas bodo vsi obravnavali, kot da vas ni. Spoznali boste, da imajo po svoje prav. To vam ne bo vĹĄeÄ?, saj se ne spreminjate radi.

A tokrat se boste morali. Bolj strpni boste postali tudi zato, ker boste spoznali, kaj vse je vaĹĄ partner naredil za vas, vi pa tega ĹĄe opazili niste. PoskuĹĄali mu boste povrniti, a se bo delal, da tega ne opazi. Nadaljujte po tej poti, pa bo. V nekaj dneh bo med vama vse tako, kot je bilo.

Lev 23. 7. - 23. 8.

ÄŒeprav ne boste imeli pravega razloga, se boste Ä?udno poÄ?utili. Nikoli niste marali novembra, ki se hitro pribliĹžuje, letos pa se ga vnaprej bojite. OdloÄ?itve, ki bi drastiÄ?no vplivale na vaĹĄ vsakdanjik, raje prestavite v december. Takrat boste Ĺže laĹžje dihali. Tudi prihodnji teden si med prazniki privoĹĄÄ?ite odklop od projektov, povezanih z delom. ÄŒe tega ne boste naredili, boste pregoreli.

Poleg tega vam bo partner oÄ?ital, da nista niÄ? skupaj. Poskusite spremeniti tudi to. PrivoĹĄÄ?ita si veÄ? Ä?asa v dvoje, ne bo dovolj, Ä?e bosta ves Ä?as v druĹžbi prijateljev in druĹžine. To vaju ne bo ponovno povezalo.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Bolj previdni bodite pri poslih, ki jih sklepate v teh dneh. Ljudem, ki jih ne poznate dobro, ne zaupajte na prvo Ĺžogo in sladke besede, ki boĹžajo vaĹĄ ego. Ne odprite se povsem, predvsem pa na mizo nikar ne vrzite vseh kart.

As naj ostane v rokavu, saj boste tako obdrĹžali prednost pri pogajanjih.

Poskrbite, da boste v prostem Ä?asu dali moĹžgane na paĹĄo. Ne bo ga veliko, zato bo to ĹĄe toliko bolj pomembno. Nevezani bodo imeli precej vroÄ?ih sanj, a oseba, ki bo v njih z vami, vam v resniÄ?nem Ĺživljenju ne bo vraÄ?ala naklonjenosti. Tokrat ste Ĺželeli preveÄ?. Sploh, ker ste naredili Ä?isto napaÄ?en prvi vtis. Zdravje? Utrujenost bo vztrajala.

Tehtnica 24.9. - 23.10.

V teh dneh boste velikokrat jezni. Zato boste bolj tiho kot obiÄ?ajno, saj se boste bali, da komu poveste preveÄ?. Jezo boste zato brzdali z molkom, ki pa si ga bo veÄ?ina okoli vas napaÄ?no razlagala. Uprli se boste tudi bliĹžnji osebi, saj vas bo poskuĹĄala prepriÄ?ati o neÄ?em, kar ni dobro ne za vas in ne zanj. Ĺ˝al tega ĹĄe ne bo uvidel, zato mu boste morali odpreti oÄ?i. Samskim se obeta zanimiv flirt, a kaj veÄ? kot to se iz novega poznanstva ne bo razvilo. Zato, ker si tega v tem trenutku paÄ? ne Ĺželite.

Pogled na srediĹĄÄ?e vasi Zavodnje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

je zajelo hudo neurje, ki je pustilo katastrofalne posledice zlasti v Zgornji Savinjski dolini; - leta 1945 se je 2. novembra v Ĺ oĹĄtanju rodil vsestranski ĹĄportnik in trener Ĺ tefan Kac; - 2. novembra 1971 so zaÄ?eli pouk na osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca v Velenju; - 3. novembra 1931 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil literat, gledaliĹĄki ustvarjalec, novinar in zaloĹžnik JoĹže KlanÄ?nik, ki je umrl 24. maja leta 2013; - 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podruĹžnice DruĹĄtva rudarskih in metalurĹĄkih inĹženirjev in tehnikov sveÄ?ano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov; za njegov sedeĹž so doloÄ?ili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje ĹĄe danes uspeĹĄno deluje; - 4. novembra 1933 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil pedagog, ĹĄportni delavec, trener in funkcionar MatjaĹž Natek; umrl je 15. maja 2002; - 4. novembra 1944 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil ĹĄportnik, ĹĄportni delavec in funkcionar Karel Drago Bizjak; umrl je 31. maja 2001;

- 5. novembra 1930 se je v Ĺ kalah rodila dolgoletna direktorica Kina Velenje Marija Ana Djordjević, rojena SkornĹĄek; - 5. novembra 1933 se je rodil gledaliĹĄki delavec, direktor ERE Velenje in od leta 1978 do leta 1982 tudi velenjski Ĺžupan Franjo Korun; umrl je 8. februarja leta 2000; - novembra leta 1944 je nemĹĄki okupator zaplenil vse nepremiÄ?no in premiÄ?no premoĹženje znane ĹĄoĹĄtanjske usnjarske druĹžine Woschnagg; pri plenjenju te imovine so sodelovali tudi ĹĄoĹĄtanjski Nemci, vojaĹĄtvo ter policija, svoj deleĹž pa je zahteval komandant varnostne policije in varnostne sluĹžbe v Mariboru in viĹĄji vodja SS in policije v 18. vojaĹĄkem okroĹžju Erwin RĂśsener; - 7. novembra 1925 se je v Ĺ entilju pri Velenju rodil dolgoletni direktor Centa srednjih ĹĄol Velenje in druĹžbenopolitiÄ?ni delavec Ivo Jamnikar; umrl je 14. aprila 1996; - 8. novembra 2003 je v TopolĹĄici v oseminsedemdesetem letu umrl zdravnik in dolgoletni direktor Zdravstvenega doma Velenje, primarij dr.

Alojzij FijavĹž. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

Ĺ korpijon 24.10. - 22. 11.

Dobili boste tudi obÄ?utek, da obvladate vse, kar se dogaja okoli vas. Vendar pa vseeno ne bodite preveÄ? samozavestni, saj si lahko to ljudje okoli vas napaÄ?no razlagajo kot vzviĹĄenost. Na poslovnem podroÄ?ju ĹĄe niste izplavali iz teĹžav, zato si tega ne smete dovoliti. Nekateri namreÄ? komaj Ä?akajo, da stopijo v vaĹĄe Ä?evlje. Najbolj nevaren vam je nekdo, ki je do vas prijazen in pozoren, za vaĹĄim hrbtom pa kuje svoje ambicije. Spregledali ga boste v prihodnjem tednu. Ob tem bo v vaĹĄi glavi zasvetila rdeÄ?a luÄ?, alarm, da morate biti veliko bolj pazljivi, s kom se druĹžite in komu zaupate.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Ne veste veÄ?, kaj je tisto, kar vas motivira, da delate toliko, kot delate te dni.

Kljub temu da boste teĹžko usklajevali veÄ? projektov hkrati, boste zadovoljni.

Zato, ker vam bo pri izvedbah vse teklo kot po maslu. Tudi zato se boste ustraĹĄili, saj vam je jasno, da imate zadnje Ä?ase tudi sreÄ?o. Skrbeti vas bo zaÄ?elo, da vas ta zapusti ravno pred najveÄ?jim projektom v novembru. Zato boste izgubili del samozavesti. Do nje vam bo pomagal partner, ki bo s svojimi nasveti jeziÄ?ek na tehtnici. Da sta ĹĄe vedno odliÄ?en team pa bo veselilo oba.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Poslovno se za vas zaÄ?enjajo precej teĹžki Ä?asi. ÄŒeprav si tega niste hoteli priznati, to Ĺže Ä?utite. In ne more vam biti vseeno, saj tokrat ne gre le za vas, ampak za veÄ? ljudi. Skrbi se bodo kopiÄ?ile, zato boste napeti. PreveÄ? se boste morali ukvarjati s financami, da bi lahko bili kreativni. Tudi to vam ne bo vĹĄeÄ?, zato bo vaĹĄa glava vse bolj prazna, dobrih idej pa ne bo od nikjer. NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e vas bodo spet doletele teĹžave s hrbtenico in sklepi. Poskrbite, da ne bodo prehude, saj si teĹžko privoĹĄÄ?ite, da obleĹžite. Zato ĹĄe nekaj tednov ne boste imeli Ä?asa.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Ustavili se boste na toÄ?ki, ko sami ne boste znali naprej. Ne ustraĹĄite se. Vse ste zastavili tako kot je treba, a Ä?as oÄ?itno ni bil pravi. Kolikor se da hitro, se umaknite iz projekta, ki mu ni usojeno, da uspe. SreÄ?a je, da tokrat vanj niste ĹĄli, ker bi potrebovali denar, zato se na finanÄ?nem podroÄ?ju ne bo poznalo.

Vseeno pa vas bo poraz prizadel. Vzeli se boste v roke, uspeh pa ne bo izostal. Ĺ˝e Ä?ez nekaj dni boste na vse gledali z bolj optimistiÄ?nimi oÄ?mi. Sploh, ker vam bo partner Ĺže jutri zaupal novico, ki bo osreÄ?ila oba. Razvajajta se v dvoje!

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Svoje teĹžave boste poskusili skriti pred drugimi, Ä?eprav vam to ne bo preveÄ? uspevalo. Vsekakor pa o njih ne boste govorili na glas, saj se zavedate, da to ne bi bilo dobro. Ne bo vam lahko, vendar boste zbrali zadnje atome moÄ?i in dokazali, da zmorete. Tudi tisto, kar nekateri ĹĄe vedno dvomijo. Partner vas bo podpiral, a Ä?isto razumel ne bo. Zato bodite pozorni tudi do njega, saj ne potrebujete ĹĄe ene Ĺživljenjske fronte. Zdravje bo povezano z napori, zato ne bo najboljĹĄe. A obleĹžali ne boste.

PogreĹĄali boste pozitivni stres in drobne izzive, ki vas delajo kreativne. Ĺ˝al zato ne boste imeli ne Ä?asa in ne energije. Komaj vam bo uspelo opraviti vse tisto, kar bo nujno.

Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

Petek,

25. oktobra

06.00 07.00 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 15.50 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.35 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.45 11.00 11.50 14.10 14.45 15.35 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.30 20.00 20.50 23.00 23.35 00.10 01.00 01.55 02.15 03.20 05.20

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Polovica prebivalstva neaktivnega Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava Prava ideja: Hoodburger, veriga restavracij Džamila in Aladin, ang. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek, center globalnega učenja in sodelovanja Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Votla krona (II.), brit. nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Zlatko Zakladko: Tam, kjer ajda cveti in lan zori Na lepše Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Koda, izob. odd.

Televizijski klub: Obrazi migracije Televizija in kulturna dediščina, dok. film, 2018 Halo TV Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Firbcologi, odd. za otroke Čudovita Japonska, jap. nan.

Avtomobilnost Nogomet - evropska liga: Marseille - Lazio, 3. kolo, prenos iz Marseilla Jadranje - 50. Barcolana, reportaža iz Trsta Nogomet - evropska liga: vrhunci 3. kola Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija, Steve Klink, Tadej Tomšič in Mia Žnidarič Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak Nogomet - evropska liga: Marseille - Lazio, 3. kolo, posnetek iz Marseilla Videotrak

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 26. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 28. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 81. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 17. del Usodno vino, 4. sez., 29. del Jaz sem Luna, 3. sez., 29. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 88. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 82. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 18. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 37. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 1. del Na kraju zločina, 16. sez., 2. del Mentalist, 4. sez., 10. del Helix, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Kasaške dirke, Stožice - Ljubljana, reportaža 09:45 Vabimo k ogledu 09:50 Videospot dneva 09:55 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič 10:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 2608. VTV magazin, regionalni informativni program 16:20 Videospot dneva 16:25 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, FeridaDuraković - Književnost v hotelu 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Naj viža, Pajdaši, 5+ band 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Napovedujemo 21:55 Skrbimo za zdravje, Kdaj v dežurno ambulanto 22:55 Spoznajmo jih … beremo skupaj, FeridaDuraković - Književnost v hotelu 23:00 Videospot dneva 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

25. oktobra 2018

Sobota,

26. oktobra

06.00 07.00 10.05 11.15 11.55 12.30 13.00 13.30 15.20 16.10 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.10 01.35 02.40

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 08.10 08.35 09.05 11.00 11.35 14.10 15.10 15.35 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.05 19.55 20.05 21.50 22.30 23.30 00.55 01.30

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.15 22.10 22.45 22.50 01.10 02.55 03.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Džamila in Aladin, ang. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Med valovi Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Na razpotju, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Iz popotne torbe: Izdelaj sam Sledi: Dvorec Novo Celje in Črna dama, dok. odd. TV Maribor Bleščica, odd. o modi Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Migaj raje z nami Halo TV Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: OŠ Vavta vas in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Bukvožer, otroška odd. o knjigah Razglasitev vojne, fran. film Zvezdana Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Vikend paket Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 27. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 29. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 82. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 18. del Usodno vino, 4. sez., 30. del Jaz sem Luna, 3. sez., 30. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 89. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 83. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 19. del 24UR vreme 24UR Kmetija Smrtonosno orožje, 2. sez., 3. del 24UR zvečer Eurojackpot Iskrica, ameriški film Nevarna sostanovalka, ameriški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Naj viža, Pajdaši, 5+ band 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš, Kraljestvo živali 2 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Andreja Podvratnik - Pikin festival 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Popotniške razglednice, Vietnam 21:00 Regionalne novice 3 21:05 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Andreja Podvratnik - Pikin festival 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

Nedelja,

27. oktobra

06.00 07.00 07.05 07.30 07.55 08.15 08.40 08.50 09.15 10.05 10.15 10.50 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.35 15.00 15.35 16.10 17.00 17.20 17.50 18.25 18.30 18.45 18.55 19.00 20.00 21.50 22.15 22.45 00.35 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 08.50 09.50 11.10 12.10 12.50 14.10 15.15 17.30 18.30 19.20 19.30 20.05 22.05 22.55 23.55 00.25 02.45 03.00 03.50

Kultura, odmevi Juvi, aerobika za otroke Telebajski, lutkovna nan.

Kljukec s strehe, risana nan.

Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava Infodrom, tednik za otroke in mlade Čist zares, mlad. dok. ser.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Nataša Tič Ralijan Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Med odmorom, avstralska nan.

Ambienti Profil: Anja Štefan Japonska z Joanno Lumley, britanska dok. ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenska narečja: Rovtarska narečna skupina, izob. ser.

Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost Ozare Kalimero, ris. Čebelice, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Vse je mogoče Mame (II.), slov. nan.

Poročila, šport, vreme Bravo!, kopr. film Profil: Anja Štefan Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

10 domačih Najboljše jutro Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Söldna Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Med valovi Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Söldna Zgodba Ljubljanskega maratona, dok. film Kraljevi variete 2016 Umor, je napisala (VII.), am. nan. Življenje brez mladosti, dok. film Infodrom, tednik za otroke in mlade Čist zares, mlad. dok. ser.

Kitajska sestavljanka, kopr. film Televizijski klub: Sobivanje z živalmi Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Ukane po kanadsko, razv. odd.

Kraljevi variete 2016 Videotrak Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, posnetek iz Söldna Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.25 07.45 08.10 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 11.10 12.10 13.55 16.10 17.55 18.55 18.58 20.00 22.15 00.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Super krila, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Peter Pan ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 10. del Kuharski mojster, 6. sez.

Dimna zavesa, ameriški film Iskrica, ameriški film Slovenija ima talent Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Šef (Chef), ameriški film Pisma sv. Nikolaju 2, poljski film A.I. - umetna inteligenca, ameriški film 03.05 Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Kraljestvo živali 2 09:40 Vabimo k ogledu 09:45 Žogarija (12) 10:15 Popotniške razglednice, Vietnam 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:40 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Naj viža, Pajdaši, 5+ band 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Igre s prstki 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Erwin K stler 19:10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2609. VTV magazin, regionalni informativni program 20:30 Jutranji pogovori 21:30 20. obletnica skupine Popperkeg 23:00 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Erwin K stler 23:25 Videospot dneva 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila

28. oktobra

07.00 07.25 07.30 07.45 08.10 08.15 08.25 08.35 08.50 08.55 09.05 09.15 09.25 09.40 10.05 10.15 10.45 11.20 11.25 12.05 13.00 13.25 15.05 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.05 21.25 22.15 22.40 00.05 00.30 00.55 01.45

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Gozdna druščina, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. nan.

Prisluhnimo tišini: Naj živi znakovni jezik!

Ozare Obzorja duha: Etični dokazi monoteizma Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Vinetu 2, nemška miniser.

Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Bacek Jon, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Zaključna prireditev 53. Festivala Borštnikovega srečanja, prenos iz SNG Maribor Z Mišo...

Poročila, šport, vreme Čistilci, kopr. dok. film Za lahko noč: Sozvočje svetov - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

06.30 Duhovni utrip 06.45 Koda, izob. odd.

07.20 Slastna kuhinja: Telečji medaljoni z borovničevo omako in s prilogo iz mešanega riža 07.35 Slovenska narečja: Rovtarska narečna skupina, izob. ser.

08.15 Umor, je napisala (VII.), am. nan.

09.10 Žogarija 09.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Söldna 11.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan.

11.55 Zvezdana 12.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Söldna 14.25 Svetovni popotnik: Kolonialna Avstralija 15.45 Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Gorica, 14. kolo, prenos iz Domžal 18.20 Rokomet - kvalifikacije za EP 2020 (M) 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Sinji planet II, brit. dok. ser.

21.15 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.40 Umor, je napisala (VII.), am. nan.

22.35 Ambienti 23.05 Avtomobilnost 23.35 Bleščica, odd. o modi 00.10 Vse je mogoče 02.05 Videotrak 03.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, posnetek iz Söldna 04.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, posnetek iz Söldna 05.15 Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.30 07.45 08.10 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 10.40 11.35 13.20 15.35 17.40 18.10 18.55 18.58 20.00 22.00 22.45 01.00 02.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris.

Super krila, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Zak nevihta, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Ljubke lažnivke, 6. sez., 11. del Skrivnosti v Glenwoodu, kanadski film Šef, ameriški film Pisma sv. Nikolaju 2, poljski film Zdravo, Tereza! Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Zimska pripoved, ameriški film Dimna zavesa, ameriški film Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:30 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Kraljestvo živali 2 09:40 2608. VTV magazin, regionalni informativni program 10:05 Vabimo k ogledu 10:10 2609. VTV magazin regionalni informativni program 10:35 Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 2. del 12:05 Poslanska pisarna: Jelka Godec, poslanka SDS v DZ RS 13:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 14:25 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Igra s prstki 18:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero (1) 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Naj viža, Pajdaši, 5+ band 21:15 Napovedujemo 21:20 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič 22:20 Jutranji pogovori 23:20 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero (1) 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

29. oktobra

06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost 10.40 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres?

12.25 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Panoptikum: Mladinska literatura 14.25 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Osmi dan 16.05 Z glasbo in s plesom: Koroška poje 2013 – 60 let Krščanske kulturne zveze 16.30 Džamila in Aladin, ang. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Devištvo 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

18.10 Lili in Čarni zaliv, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Platforma 23.30 Glasbeni večer: 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.30 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 08.15 08.50 09.15 10.05 11.10 11.45 14.10 15.15 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 19.25 19.35 20.00 21.00 22.05 00.05 01.10

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 0.35 1.30 2.25 3.00

Otroški kanal Penelopa, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Gumbek in Rjavček, ris. film Sporočilo v steklenici II, dok. ser. za otroke Nogometaš in pol, niz. ser.

Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Studio kriškraš, lutkovna odd. Živalska uganka, otroška ser.

Vetrnica: Karneval Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Svetovni popotnik: Po sledeh umetnikov na Rivieri Morilec z jezera, fran. nad.

Koga napasti zdaj, am. dok. odd.

Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 28. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 30. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 83. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 19. del Usodno vino, 4. sez., 31. del Jaz sem Luna, 3. sez., 31. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 90. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 84. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 20. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 38. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 9. del Mentalist, 4. sez., 11. del Mentalist, 4. sez., 12. del Helix, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2609. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 10:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Jutranji pogovori 19:00 Regionalne novice 19:05 Videospot dneva 19:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero (2) 19:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:40 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver 21:00 Regionalne novice 21:05 Napovedujemo 21:10 Festival narodnozabavne glasbe Guštanj 2018, 1. del 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero (2) 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

Sreda,

30. oktobra

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 08.15 08.40 09.30 10.10 11.00 11.35 12.20 14.30 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.20 19.35 20.00 20.55 21.35 22.30 23.40 00.40

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 08.15 08.40 09.30 10.10 11.00 11.35 12.20 14.30 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.20 19.35 20.00 20.55 21.35 22.30 23.40 00.40

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

Otroški kanal Penelopa, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Bi se gnetli na tej metli?, ris. film Sporočilo v steklenici II, dok. ser. za otroke Nogometaš in pol, niz. otr. ser.

Studio kriškraš, lutkovna odd.

Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Halo TV Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Dobro jutro Vse je mogoče Halo TV Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Opus 1, plesna miniatura 2014 Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Reformacija - evropska sveta vojna, dok. odd.

Prava ideja Akcent Goljufija (II.), danska nad.

Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Videotrak, zabavni kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Bi se gnetli na tej metli?, ris. film Sporočilo v steklenici II, dok. ser. za otroke Nogometaš in pol, niz. otr. ser.

Studio kriškraš, lutkovna odd.

Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Halo TV Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Dobro jutro Vse je mogoče Halo TV Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Opus 1, plesna miniatura 2014 Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Reformacija - evropska sveta vojna, dok. odd.

Prava ideja Akcent Goljufija (II.), danska nad.

Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Ben 10, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Hotel 13, 2. sez., 29. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 31. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 84. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 20. del Usodno vino, 4. sez., 32. del Jaz sem Luna, 3. sez., 32. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 91. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 85. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 21. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 39. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Mentalist, 4. sez., 13. del Mentalist, 4. sez., 14. del Helix, 1. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Videospot dneva 10:10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Skrbimo za zdravje, Kdaj v dežurno ambulanto 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Pikin studio 2018, 1 18:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero (3) 18:45 Videospot dneva 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 2610. VTV magazin, regionalni informativni program 20:30 Dotiki gora, Palec, Zelenjak 20.50 Videospot dneva 20:55 Vabimo k ogledu 21:00 20. obletnica skupine Popperkeg, posnetek koncerta 22:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero (3) 22:50 Videospot dneva 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

31. oktobra

06.00 Kultura, odmevi 06.55 Komorni ansambel Slovenicum - Bach & sinovi, C. P. E. Bach, dirigent Uroš Lajovic, zborovodja Tomaž Faganel 07.50 Trubar in glasba, MePZ Cantemus Kamnik, Matjaž Šček in Gregor Klančič 08.35 Močne korenine, navdih za prihodnost, dok. odd.

09.00 Protestantizem, dok. film 10.00 Prenos evangeličanskega bogoslužja ob dnevu reformacije iz Puconcev 10.55 Vem!, kviz 11.40 Slastna kuhinja: Delfinka 11.55 Platforma 12.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Z Mišo...

14.30 Duhovni utrip 15.05 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 16.25 Džamila in Aladin, ang. otr. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, izob. odd.

17.45 Kulturne miniature: Najnesrečnejši srečnik 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Slovenski parlament galerija kamna 18.05 Trobka in Skok, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, izbor, šport, vreme 20.05 Film tedna: Rudar, slov. film 21.50 Življenje pred kamero, dok. odd.

22.25 Poročila, šport, vreme 22.50 Sveto in svet: Praznik verske strpnosti 23.50 Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, izob. odd.

00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, izbor, šport, vreme 01.45 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.15 07.30 07.40 07.45 07.50 08.20 08.55 09.45 10.00 11.05 11.35 12.20 13.15 14.20 14.50 15.30 16.50 17.40 18.40 18.55 19.20 19.25 19.50 20.05 21.00 22.00 22.35 00.30

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.40 07.45 08.10 08.20 08.45 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 11.50 12.50 13.05 15.05 16.00 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.55 23.50 00.45 01.30 02.25

Otroški kanal Penelopa, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Simfonorije, ris.

Odvratne rime, ris. film Sporočilo v steklenici II, dok. ser. za otroke Nogometaš in pol, niz. otr. ser.

Mala šola uresničarije Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Kanape, odd. TV Lendava Žogarija Halo TV Umor, je napisala (VII.), am. nan.

10 domačih Alpe-Donava-Jadran Vikend paket Ambienti Umor, je napisala (VII.), am. nan.

Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Vetrnica Skrivnostni Kjoto, jap. ser. Žrebanje Lota Na utrip srca, glasb. dok. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Goran Šarac Bleščica, odd. o modi Banda punc, fran. film Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Mašine strašljivke, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Oddbods, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Nina in prijatelji, ris.

Scooby-Doo: Strašno strašilo, ris.

Hotel 13, 2. sez., 30. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 32. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 85. del TV prodaja Poročni zaplet, ameriški film Jaz sem Luna, 3. sez., 33. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 92. del Moč in strast, 1. sez., 86. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 22. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 40. del Kmetija Chicaška policija, 2. sez., 2. del Mentalist, 4. sez., 15. del Mentalist, 4. sez., 16. del Helix, 1. sez., 9. del Helix, 1. sez., 10. del Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Pikin studio 2018, 2 09:40 Vabimo k ogledu 09:45 2610. VTV magazin, regionalni informativni program 10:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 10:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Kasaške dirke, Stožice - Ljubljana, reportaža 16:45 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Pikin studio 2018, 2 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero (4) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Ob dnevu reformacije 21:00 Videospot dneva 21:05 Pop Corn, Skorband, Tamara Goričanec 22:05 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero (4) 22:10 20. obletnica skupine Popperkeg 23:50 Videospot dneva 23:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 0:15 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 25

25

PRIREDITVE

25. oktobra 2018

JOYCE, Rachel: Nenavadno romanje Harolda Frya od – Odrasli, 821-311.2 – DruĹžbeni romani RahloÄ?uten prvenec britanske pisateljice je bil eden izmed nominiranih romanov prestiĹžne Bookerjeve nagrade. Rutino sivega vsakdana upokojenega Harolda nekega dne preseka pismo. Ko ga preseneÄ?eni Harold prebira, osupel ugotovi, da

ja izdala ob stoletnici delovanja. Upesnjene slikarske mojstrovine, veÄ?inoma v lasti Narodne galerije, prinaĹĄajo radoĹžive verze, ki v Rozinem stilu tkejo izjemno kombinacijo satire, hudomuĹĄnih rim, simboliÄ?nih pomenov in likovnih razlag. ÄŒe izpostavimo le nekaj najbolj znanih primerov upesnjenih slik: Kofetarica Ivane Kobilca, Sejalec Ivana Groharja in Pot v Tivoliju Ivana VavpotiÄ?a. Opisi so zaÄ?injeni ĹĄe z duhovitimi stripovskimi vinjetami ilustratorja Jakoba KlemenÄ?iÄ?a. Knjigo zakljuÄ?ujeta slikovno kazalo s temeljnimi podatki o izbranih slikah in izbor literature. Literarno umetniĹĄko delo brez primere!

BARNHILL, Kelly: Deklica, ki je pila meseÄ?ino ml – Mladina, M – Mladina Avtorica je za knjigo prejela Newberyjevo medaljo za najvidnejĹĄo otroĹĄko knjigo 2017. Osupljiva domiĹĄljijska in magiÄ?na pripoved je ena tistih, ki bodo zagotovo ostale v vaĹĄih srcih ĹĄe dolgo potem, ko boste knjigo odloĹžili. Protektorat je meste-

VELENJE ÄŒetrtek, 25. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma/Urjenje spomina 10.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni kroĹžek za priseljence 10.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Kakovostno preĹživljanje Ä?asa med starĹĄi in otroki, pogovorna delavnica 16.00 Ĺ otor pred Domom borcev in mladine, KopaliĹĄka cesta 3 Odprtje spominskega centra 1991 Velenje 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Ljubezen do poezije – V druĹžbi Neve Hvalec 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje DomaÄ?a lekarna za vsak dan, predavanje 17.00 Galerija Velenje Krajina in akvarel, ustvarjalna delavnica 17.00 Klub eMCe plac Ni lahko biti mlad, okrogla miza 17.00 Kino Velenje, velika dvorana Premiera predstavitvenega filma o MedobÄ?inskem druĹĄtvu gluhih in nagluĹĄnih Velenje in problematiki izgube sluha 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Briljantina, muzikal – razprodano!

Petek, 26. oktober mu piĹĄe nekdanja sodelavka Queenie, ki se mu zahvaljuje za njegovo prijateljstvo in ga hkrati obveĹĄÄ?a, da umira. Harold nekaj Ä?asa razmiĹĄlja, kaj bi ji odgovoril in se potem odloÄ?i napisati nekaj spodbudnih besed.

ObleÄ?en za kratek sprehod odhiti do bliĹžnjega nabiralnika, med tem pa se odloÄ?i, da ji bo pismo raje kar osebno dostavil.

Ker Queenie leĹži v bolniĹĄnici na Ĺ kotskem se tako zaÄ?ne pravo romanje Harolda Frya, ki prinaĹĄa ĹĄtevilna sreÄ?anja z zanimivimi ljudmi in dogodivĹĄÄ?ine, ki zagotovo v veliki meri spremenijo in obogatijo tudi njega samega.

KOBILICA Ivana: Ivana Kobilca (1861 – 1926) od – Odrasli, 75 – Slikarstvo Podnaslov izjemne retrospektivne razstave, ki je ravno te dni na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani je 'Slikarija je vendar nekaj lepega ‌'. Gre za monografijo, v kateri so med drugim s celostranskimi reprodukcijami nanizana vsa razstavljena dela, dokumentarni katalog s skoraj 370 evidentiranimi deli, ťestimi skicirkami in ťtevilnimi pripravljalnimi fotografijami.

Predstavljen je tudi Ĺživljenjepis izjemne umetnice, ki je veÄ?ino svojega Ĺživljenja preĹživela v evropskih prestolnicah.

ROZMAN Andrej Roza: Pesmi iz galerije od – Odrasli, 821-163.6-1 – Slovensko pesniĹĄtvo Izjemno delo odliÄ?nega in vsestranskega Andreja Rozmana Roze je Narodna galeri-

ce, kjer naj bi v bliĹžnjem gozdu prebivala zlobna Ä?arovnica, kateri meĹĄÄ?ani vsako leto Ĺžrtvujejo najmlajĹĄega otroka. V gozdu res Ĺživi Ä?arovnica Xan, ki pa je daleÄ? od tega, da bi bila hudobna. Vse izpostavljene otroke reĹĄi pred divjimi zvermi in jim poiĹĄÄ?e prijazno druĹžino. Nekega dne pa pomotoma nahrani deklico namesto z zvezdno z meseÄ?evo svetlobo, kar pomeni, da dobi deklica nenavadne in Ä?udeĹžne moÄ?i. Kaj se bo zgodilo, ko bo deklica postala najstnica?

BLYTON, Enid: Skrivnih sedem ml – Mladina, P – Pionirji Pri zaloĹžbi Karantanija je izĹĄla nova zbirka britanske avtorice, ki je pri nas zaslovela predvsem z mladinsko zbirko Pet prijateljev. Ĺ e mlajĹĄi bralci pa jo poznajo po zbirki knjig o Nodiju. Nova zbirka Skrivnih sedem prinaĹĄa petnajst knjig in v vsaki drugaÄ?no pustolovĹĄÄ?ino sedmih junakov: dvojÄ?ka Peter in Jana ter njunih prijateljev Jaka, Polone, Barbare, Nika in Gregorja, spremlja pa jih ĹĄe zvesti kuĹža SkakaÄ?. Mladi detektivi s skupnimi moÄ?mi vedno razkrijejo nov zagoneten primer. đ&#x;”˛

Metka Pivk SrdiÄ?

Lunine mene

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 25.10. BiotrĹžnica • Petek, 26.10. od 14.00 naprej - kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 28.10. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Polh rogovileĹž • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 28.10. – Zgodba o dveh kozah v izvedbi gledaliĹĄÄ?a Makarenko . • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite!

13.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center Harmonija Preverimo spomin z igro Brainbox, neformalno druĹženje 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Z nasmehom na oder 17.30 Vila RoĹžle Jesenske poÄ?itnice: BuÄ?e, buÄ?e ‌, ustvarjalna delavnica 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana 60 let pod mavrico znanja – 60 let Ĺ olskega centra Velenje 19.00 Galerija F-bunker S fotografijo ‌, odprtje fotogr. razstave Roberta KlanÄ?nika 20.00 Klub eMCe plac, alternativno koncertno dogajanje v Velenju, predstavitev fotografske knjige Tilyen Mucik 22.00 Klub eMCe plac RGB Series: Cogo metts Magna Pia

Sobota, 27. oktober 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 9.00–13.00 Dom kulture Velenje, avla 9. filatelistiÄ?ni in numizmatiÄ?ni sejem NUMIFIL 2018 10.30 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Kozolci 17.00 Ĺ aleĹĄki grad Na Ĺ aleĹĄkem gradu strraaĹĄĹĄiii, srhljiva dogodivĹĄÄ?ina za otroke 18.00 Dom KS Konovo 12. sreÄ?anje harmonikarskih skupin

Nedelja, 28. oktober 11.00 Vinska Gora Komemoracija pri spomeniku 13.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev

POSLEDICE

Consequences, Mladinska drama, 93 minut (Slovenija). ReĹžija: Darko Ĺ tante Producent: Filmsko druĹĄtvo Temporama (Jerca in AndraĹž JeriÄ?). Igrajo: Matej ZemljiÄ?, Timon Ĺ turbej, GaĹĄper Markun, Lovro Zafred, Rosana Hribar, Dejan Spasić, BlaĹž Setnikar, Iztok Drabik Jug, Lea CokP Petek, 26. 10., ob 19.00 – velenjska premiera s filmsko ekipo Sobota, 27. 10., 19.00 – mala dvor.

Nedelja, 28. 10., ob 19.00 – m. dvor.

Ponedeljek, 29. 10., ob 19.00 – poÄ?. k.

LOS BANDO

31. oktobra, ob 17:40, zadnji krajec

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

HITRO IN UGODNO!

041 349 846

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

Pri plaÄ?ilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

Kino Velenje, mala dvorana. Mladinska komedija, 94 minut (Norveťka, Švedska) ReŞija: Christian Lo. Igrajo: Tage Johansen Hogness, Jakob Dyrud, Tiril Marie Høistad Berger, Jonas Hoff Oftebro Petek, 26. 10., ob 18.00 – mala dvor.

Sobota, 27. 10., 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 28. 10., ob 17.00 – m. dvor Torek, 30.10., ob 19.00 – m. dv., poÄ?. k.

NOČ ČAROVNIC

Halloween, grozljivka, 109 minut (ZDA) ReĹžija: David Gordon Green. Igrajo: Jamie Lee Curtis, Will Patton, Nick Castle,idr.

Petek, 26. 10., ob 21.15 Sobota, 27. 10., 21.00 Nedelja, 28. 10., ob 18.00

LUIS IN VESOLJÄŒKI

Luis and the Aliens, sinhronizirana animirana komiÄ?na avantura, 86 minut (NemÄ?ija, Luxemburg, Danska). ReĹžija: Wolfgang

Velenje, Efenkova 61b Kosilo za zdravje in prijetno druĹžbo 18.00 Klub eMCe plac Jesenske poÄ?itnice: Krompirjeve ÄŒipotnice

Ponedeljek, 29. oktober 9.00–14.00 Vila RoĹžle Jesenski poÄ?itniĹĄki Ĺživ-Ĺžav v Vili RoĹžle (ob 11. uri obisk Rokometnega kluba Velenje in velenjskih muzealcev) 9.00–15.30 RdeÄ?a dvorana Ĺ portni tabor Zmaga KuĹĄtrina (program bo potekal do 31. 10.)

10.00–12.00 Galerija Velenje PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice za osnovnoĹĄolce 10.00 TRC Jezero Igranje mini golfa 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je Ĺživljenje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Ko izgubiĹĄ vse, drama

Torek, 30. oktober 9.00–14.00 Vila RoĹžle Jesenski poÄ?itniĹĄki Ĺživ-Ĺžav v Vili RoĹžle (tudi Lego robotika za otroke) 10.00–12.00 Galerija Velenje PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice za osnovnoĹĄolce 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi 18.00 AZ Ljudska univerza Velenje Zdrav duh v zdravem telesu

ZvoÄ?na kopel 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Sodnica, drama

Torek, 6. november 8.00 10.00 11.00 15.00 17.00 17.00 17.00 17.15 19.30

20.30

Sreda, 7. november 8.00 9.00 10.00 11.00

Sreda, 31. oktober 21.00 Klub eMCe plac Halloween party&Rap battle

ÄŒetrtek, 1. november 21.00 Klub eMCe plac PekoÄ?e perutniÄ?ke

Petek, 2. november 21.00 Klub eMCe plac Sound Arson 8.5: The Canyon Observer, Fierce (I), Chicksy Dicks

Sobota, 3. november 9.00

Katja GuÄ?ek, s. p., stavba Farmin Ĺ ivamo elastiko za lase, ustvarjalna delavnica za otroke 21.00 Klub eMCe plac Klubski veÄ?er: DJ DeĹžurni

Ponedeljek, 5. november

AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov AZ Ljudska univerza Velenje Ustvarjalne delavnice Klub eMCe plac DrĹžavljanska vzgoja, interaktivna delavnica AZ Ljudska univerza Velenje Klekljanje KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Diamantna roka (1968), filmska projekcija v okviru cikla Ruski film KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku Vila RoĹžle Torkova peta: Jesen v kozarcu AZ Ljudska univerza Velenje Zdrav duh v zdravem telesu Glasbena ĹĄola FKK Velenje, vel. dv.

Koncert saksofonista Ota Vrhovnika z orkestrom saksofonov GĹ Velenje in celjsko-koroĹĄke regije ob 80-letnici Ivana Marina Max klub Melissa Aldana kvartet: Jesenska Max zgodba

16.00 17.00

AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica upor. pametnih telefonov AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a niÄ? namesto vas KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica Bralni klub za odrasle MoÄ? branja in vodenje po razstavi Prva berila DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija Limfna drenaĹža, predavanje cikla Zdrav Ĺživljenjski slog AZ Ljudska univerza Velenje FrancoĹĄÄ?ina, delavnica KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 25. oktober 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Brainobrain - otroĹĄka miselna delavnica 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Ĺ oĹĄtanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom

Petek, 26. oktober

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Sprejemanje, delavnica Stojana Kneza 11.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center Harmonija RaÄ?unalniĹĄtvo za starejĹĄe, neformalno druĹženje 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je Ĺživljenje 17.00 Vila RoĹžle Ĺ ola za starĹĄe ÂťOtroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvoÂŤ: Prehranjevanje v druĹžinskem krogu, predavanje NataĹĄe Forstner HoleĹĄek 19.19 KnjiĹžnica Velenje

10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko

Lauenstein, Christoph Lauenstein ter Sean McCormack, Slovenski glasovi: Sebastjan KuĹĄar, UroĹĄ Buh, AmbroĹž KvartiÄ?, Andrei Lenart, Luka Markus Ĺ tajer, Lucija Grm Petek, 26. 10., ob 17.00 Sobota, 27. 10., 17.00 Nedelja, 28. 10., ob 16.00 – otr. mat.

Zala Djurić RibiÄ?, Marjan BuniÄ?, idr.

Torek, 30. 10. ob 17.00, 3D – poÄ?. kino

PRVI ÄŒLOVEK

First Man, biografska drama, 138 minut (ZDA) ReĹžija: Damien Chazelle. Igrajo: Ryan Gosling, Claire Foy, Jason Clarke, Kyle Chandler, Patrick Fugit, Ciaran Hinds, idr.

Nedelja, 28. 10., ob 20.15

KO IZGUBIĹ VSE

Jusqu'Ă la garde, drama, 94 minut (Francija).

ReĹžija: Xavier Legrand. Igrajo: Denis MĂŠnochet, LĂŠa Drucker, Thomas Gioria, idr.

Ponedeljek, 29. 10. ob 20.00 – f. gled.

Petek, 2. 11., ob 19.30 – mala dvor.

Nedelja, 4. 11., ob 19.00 – mala dvor.

MALA NOGA

Small Foot, animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina s podnapisi, 96 minut (ZDA) ReĹžija: Karey Kirkpatrick. Glasovi: Channing Tatum, James Corden, Zendaya, Danny De Vito, LeBron James Ponedeljek, 29. 10. ob 17.00 – poÄ?. k.

HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE!

Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation Sinhronizirana animirana druĹžinska komedija, 97 minut (ZDA) ReĹžija: Brad Bird Slov. glasovi: Daniel Bavec, Iva krajnc Bagola,

Sobota, 27. oktober 5.00

AP Ĺ oĹĄtanj HR: Velika Kapela - Kvarner (2 dni)

Ponedeljek, 29. oktober 8.00

REKS Ravne Krvodajalska akcija 8.00 Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

SKRIVNO Ĺ˝IVLJENJE MAÄŒK

Cats and Peachtopia, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 105 minut (Kitajska) ReĹžija: Christopher Jenkins Slovenski glasovi: Damjan Trbovc, Lija PeÄ?nikar, Luka Mrakus Ĺ tajer, idr Sreda, 31. 10. ob 17.00, 3D – poÄ?. kino

GAJIN SVET

Mladinski film, 90 minut (Slovenija) ReĹžija: Peter BratuĹĄa. Igrajo: Tara MilharÄ?iÄ?, NeĹža Smolinsky, AnĹže Gorenc, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, PrimoĹž Pirnat, Sreda, 31. 10. ob 19.00 – poÄ?. kino

ZVERJASEC IN ZVERJAĹ ÄŒEK

The Gruffalo and The Gruffalo's Child Sinhroniziran druĹžinski animirani film, 54 minut (VB, NemÄ?ija). ReĹžija: Jakob Schuh, Max Lang, Uwe HeidschĂśtter, idr.

Glasovi: Sebastian Cavazza , Klemen Slakonja, NataĹĄa Barbara GraÄ?ner, Gregor ÄŒuĹĄin, UroĹĄ Smolej, Lojze Svete, MatjaĹž TribuĹĄon, Bor Jamnik, Ĺ˝iva Jamnik, Domen Kalan Petek, 2. 11., ob 17.00 , poÄ?itniĹĄki k.

Sobota, 3. 11., ob 17.00 Nedelja, 4. 11., ob 16.00 – otr. mat.

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) ReĹžija, scenarij, montaĹža, fotografija: Matej VraniÄ?. Pripovedovalec: Jure Longyka. Kamera: Matej VraniÄ?, Jernej Ĺ˝upevc, Andrej Voje, Denis Horvat / Glasba: Leon FirĹĄt / Tekst:

Torek, 30. oktober 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Sedaj sem doma v Sloveniji 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Sedaj sem doma v Sloveniji 12.30 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Varni na spletu

Sreda, 31. oktober 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko

Sreda, 7. november 19.00 Vila LuÄ?ka 4. Planinski veÄ?er

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 26. oktober 18.00 MC Šmartno ob Paki – dvor. Marof Mladi, na kup!)

20.00 MC Ĺ martno ob Paki Koncert skupine UP N' DOWNS

Sobota, 27. oktober 12.00 Kozolec MC Ĺ martno ob Paki Motomartinovanje – tekmovanje v kuhanju izbrane enolonÄ?nice, pogostitev za vse obiskovalce, ‌ 13.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki SreÄ?anje starejĹĄih obÄ?anov in obÄ?ank

Ponedeljek, 29. oktober 10.00–12.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice

Torek, 30. oktober 9.00–12.00, 15.00–17.00 pred Mercatorjem v Ĺ martnem Dobrodelna akcija Manj sveÄ?k za manj grobov 10.00–12.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice

Sreda, 31. oktober 9.00–12.00 Pred pokopaliĹĄÄ?em v Ĺ martnem Dobrodelna akcija Manj sveÄ?k za manj grobov 10.00 Pri spominski ploĹĄÄ?i Ĺžrtvam nacizma v Skornem Spominsko sreÄ?anje pri Lovskem domu v Skornem

ÄŒetrtek, 1. november 8.00

Pri centralnem spomeniku Ĺžrtvam NOB v Ĺ martnem ob Paki Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve

Petek, 2. november 18.00 Dvorana Marof Potopisno predavanje: Skandinavija in Nordkapp (vstopnine ni)

Nedelja, 4. november X Martinov pohod 14.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki NK Ĺ martno 1928 : NK Mons Claudius Rogatec

Ponedeljek, 5. november 19.00 HiĹĄa mladih – sejna soba MeseÄ?ni sestanek svetniĹĄke skupine Liste za napredek obÄ?ine

Marjan Ĺ˝iberna Asistentka produkcije: Karmen SkornĹĄek Petek, 2. 11., ob 19.00 – poÄ?. kino Sobota, 3. 11., ob 18.00 Nedelja, 4. 11., ob 17.00 Ponedeljek, 5. 11., ob 18.30

BOHEMIAN RAPSODY

Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB). ReĹžija: Bryan Singer. Igrajo: Joseph Mazzello, Rami Malek, Mike Myers, Aidan Gillen ...

Petek, 2. 11., ob 20.15 Sobota, 3. 11., ob 18.15 Nedelja, 4. 11., ob 20.00

PARK GROZE

Hell Fest , grozljivka, 89 minut (ZDA) ReĹžija: Gregory Plotkin, igrajo: Bex Taylor-Klaus, Reign Edwards, Tony Todd, Amy Forsyth, Michael Tourek Sobota, 3. 11., ob 21.00 Nedelja, 4. 11., ob 18.00

JOHNNY ENGLISH SPET V AKCIJI

Johnny English Strikes Again, akcijska komedija, 88 minut (ZDA, VB, Francija,) ReĹžija: David Kerr. Igrajo: Rowan Atkinson, Olga Kurylenko, Emma Thompson ...

Ponedeljek, 5. 11., ob 18.00

SODNICA

The Children Act, drama, 105 minut (VB) ReĹžija: Richard Eyre Igrajo: Emma Thompson, Stanley Tucci, Fionn Whitehead, Ben Chaplin Ponedeljek, 5. 11. ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

10 LET V SLOVENIJI

SluĹĄna centra Neuroth v vaĹĄi bliĹžini:

Neurothovi poslovalnici v Celju 10 LET V SLOVENIJI in Velenju!

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 26

Velenje Šaleťka cesta 19a • Tel 03/620 97 35

26

Celje Ljubljanska cesta 11 • Tel 03/620 77 57

OBVEĹ ÄŒEVALEC

25. oktobra 2018

Nagradna kriĹžanka Neuroth WWW.NEUROTH.SI

RADIO VELENJE

10 LET V SLOVENIJI

Neuroth v sluŞbi dobrega sluha – Şe 10 let v Sloveniji in Velenju!

let

SluĹĄni center Neuroth Ĺ aleĹĄka 19 a, 3320 Velenje Telefon: 03/ 620 97 35

10 LET V SLOVENIJI

BrezplaÄ?en test sluha!

V Velenju prvi s sluĹĄnimi aparati

NajveÄ?ja izbira sluĹĄnih aparatov vrhunskih mednarodnih blagovnih znamk: Siemens, Phonak, Oticon, Widex.

Celovita usluga

OmogoÄ?amo Vam brezplaÄ?en preizkus novih Neurothovih aparatov, vam individualno svetujemo. Bogata izbira, tudi za bolj plitev Ĺžep, pa bo prepriÄ?ala vsakogar, ki se sreÄ?uje s teĹžavami pri sluhu.

Vrste sluĹĄnih motenj

Vse vrste sluĹĄnih motenj boste uspeĹĄno reĹĄevali z modernimi in skoraj neopaznimi sluĹĄnimi aparati.

Prijazno in strokovno!

ReĹĄitev vaĹĄih teĹžav s sluhom – obiĹĄÄ?ite Neuroth!

ReĹĄeno izrezano geslo poĹĄljite najkasneje do 5. novembra 2018 na naslov: NaĹĄ Ä?as, KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťKriĹžanka NeurothÂŤ. IzĹžrebali bomo 3 lepe nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporoÄ?eno po poĹĄti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

Ob koncu avgusta lani je po mnenju mnogih strokovnjakov luÄ? sveta ugledal najboljĹĄi pametni mobilni telefon z Androidom, saj je vseboval praktiÄ?no vse, kar uporabniki potrebujemo za predvajanje zabavnih vsebin

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

ni, da velik zaslon na dotik ne bo kljuÄ?en za upravljanje z njim.

Uporabnik bo veÄ?ino operacij s pametnim mobilnim telefonom opravil kar z uporabo glasovnih ukazov, umetna inteligenca pa se bo uÄ?ila uporabnikovih navad. To v praksi pomeni, da bo umetna inteligenca sposobna samodejno odgovarjati na prejeta elektronska sporoÄ?ila in kratka SMS sporoÄ?ila, sprejemala bo vabila na dogodke in ĹĄe mnogo veÄ?.

VSE ZA 1. NOVEMBER PESEK ZA GROBOVE 25 KG - 4,75 â‚Ź ZEMLJA ZA GROBOVE 20 L - 2,30 â‚Ź

MAJSKI SREBRNJAK, 500 g

ÄŒESEN SEMENSKI

PTUJSKI, 500 g - 6 â‚Ź

ÄŒEBULÄŒEK Ĺže od

1,64 â‚Ź

SVEÄŒE Ĺže od 0,81 â‚Ź

VITREX, 5 L

SLOVENSKA JABOLKA SADJARSTVA TURN! Dobite jih tudi v kmetijskih trgovinah!

To v praksi pomeni, da bo imel uporabnik veÄ? prostega Ä?asa, saj bo naprava uredila veÄ?ino nalog, ki jih je sedaj treba postoriti roÄ?no. S tem pa naj bi bila reĹĄena tudi odvisnost od pametnih mobilnih telefonov. VeÄ? informacij o nadvse zanimivem projektu pa naj bi bilo znanih v prihodnjih nekaj mesecih. đ&#x;”˛

PETEK, 26. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 27. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 28. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 29. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Z vami in za vas!

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 15. do 21. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 15. do 21. oktobra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

in za delo. Kljub temu pametni mobilni telefon Essential Phone ni uspel prepriÄ?ati uporabnikov storitev mobilne telefonije. Zaradi tega je inovator Andy Rubin sprejel odloÄ?itev, da kmalu ponudi v prodajo pametni mobilni telefon, ki bo povsem drugaÄ?en od tistih, ki jih poznamo danes.

Novi pametni mobilni telefon naj bi v celoti temeljil na osnovi umetne inteligence, kar pome-

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 31. oktobra

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA Uporabnik bo veÄ?ino operacij s pametnim mobilnim telefonom opravil kar z uporabo glasovnih ukazov, umetna inteligenca pa se bo uÄ?ila uporabnikovih navad. Uporabnik bo veÄ?ino operacij s pametnim mobilnim telefonom opravil kar z uporabo glasovnih ukazov, umetna inteligenca pa se bo uÄ?ila uporabnikovih navad.

ÄŒETRTEK, 25. oktobra

TOREK, 30. oktobra

7,5 â‚Ź

ÄŒEBULÄŒEK SEMENSKI

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Prihaja povsem nova generacija mobilnih telefonov

ZdravniĹĄki nasveti, gostja: dr. Katarina Rednak ParadiĹž, dr. med., predstojnica Oddelka za pediatrijo SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec.

Tema: pomen cepljenja proti nalezljivim boleznim

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 15. do 21. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

25. oktobra 2018

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

RAZNO

hišo, želi spoznati žensko ali mamico od 38 do 50 let za resno vezo.

Lahko si slovenka ali neslovenka.

Gsm: 041 248 647

NEPREMIČNINE

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si SIMPATIČEN, urejen 48 letni moški, lepe postave, z dobro službo in

GARAŽO, skladiščni prostor od 30 do 150 m2, 5 km iz Velenja, varovano, oddam. Gsm: 051 395 560 SOBO, opremljeno, z souporabo kuhinje in sanitarijev, oddam. Gsm: 031 747 520 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Letušu, prodam.

Gsm: 051 307 035.

PRIDELKI SENO v kockah, prodam. Gsm: 051 388 874

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

HLEVSKI GNOJ, uležan, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898

Prodaja, hiša: ŠOŠTANJ – BELE VODE, zgrajena l. 1970, parcela 6.761 m2, EI v izdelavi.

Cena: 95.000 €.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo in peteline prodaja v Šaleku, v nedeljo, 28. 10. in 4. 11.

2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202 TELICO, staro 23 mesecev, za zakol, prodam. Gsm: 041 970 577 TELIČKO pasme Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515

Prodaja, posest – zazidljiva parcela: ŠKALE, 831 m2, sončna lega. Cena: 30.000 €.

Nagrajenci križanke »FKPV Celje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. oktobra 2018, so: •

Manica Kolarič, Frankolovskih žrtev 32, 3000 Celje; • Angela Kvarnik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje; • Nenad Balok, Šaleška 19, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: ŠTUDIRAJ NA FKPV

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Novo! OUTLET KERAMIKA! Gradbeni center MIX Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov.

Super cena: le 11,90 evr/m2

Mix d.o.o., Ljubljana

Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52

NAŠ ČAS online www.nascas.si

107,8 MHz

ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči.

Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 27. 10. do 28. 10. 2018, Para Kamcheva, dr. dent. med., , 31.

10. in 1. 11. 2018, Daša Buršič, dr. dent. med., 3. 11. do 4. 11. 2018 Para Kamcheva, dr. dent. med.

VET. POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o., tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas amb. v Velenju, Cesta talcev 35: pon.

- pet. 7.30 - 18., sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

POROKE •

•

MIKLAVŽINA JANEZ , Partizanska cesta 59, Velenje, in DELOPST CIRILA, Velenje, Šalek 95 DELIĆ SEMIR, Šoštanj, Aškerčeva cesta 5F in HUSEJNOVIĆ MERISA, Velenje, Tomšičeva cesta 16

SMRTI •

TRAP MARIJA,roj. 1935, Skorno pri Šoštanju 26, Šoštanj

Promet bo potekal ENOSMERNO. Preusmeritev prometa bo urejena s prometno signalizacijo, usmerjanje prometa bodo izvajali občinski redarji, policisti Policijske postaje Velenje in člani ZŠAM.

Poslovil se je dobri in skrbni mož, oče, dedi in stric

IGNAC NOVAK 16. 5. 1941 – 14. 10. 2018

roj. v Šentjungentu, Šmartno v Rožni dolini – stan. v Rečici ob Paki 52 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, osebju Bolnišnice Topolšica za skrbno nego med njegovo boleznijo.

Hvala tudi vsem za topel in iskren stisk roke, darovano cvetje, sveče in svete maše, govorniku Jožetu Aristovniku, praporščakom, pevcem za odpete žalostinke, župnikoma Ivanu Napretu ter Srečku Reharju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Tišina in vsem, ki ste našega dragega pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej!

Žalujoči vsi njegovi

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o.

Koroška cesta 37/b 3320 Velenje www.kp-velenje.si

Spremenjen prometni režim bo veljal 31. 10. in 1.

11. 2018 med 6. in 20. uro.

Vse udeležence prometa prosimo, da upoštevajo postavljeno cestno prometno signalizacijo in navodila pooblaščenih uradnih oseb.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

ZAHVALA

Skromno, tiho si živel, za nas si delal, skrbel.

Na dolgo pot si se podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. sporoča, da bo ob dnevu spomina na mrtve zaradi povečanega prometa proti pokopališču Podkraj in pokopališču Škale začasno spremenjen prometni režim.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

DEŽURSTVA

SPREMENJEN PROMETNI REŽIM NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE

NaĹĄ Ä?as, 25. 10. 2018, barve: CMYK, stran 28

ÄŒe bi zatreslo zahodno Ĺ tajersko

V BolniĹĄnici Celje so morali – poleg rednega dela – oskrbeti 30 imitatorjev, ponesreÄ?enih v potresu.

Vajo so pripravljali pol leta, v njej je sodelovalo veÄ? kot 800 pripadnikov reĹĄevalnih sluĹžb, enot in organov, samo v Velenju veÄ? kot 150 Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 20. oktobra – V Velenju se je v soboto ob 13. uri zakljuÄ?ila regijska vaja zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ’Potres – Zahodna Ĺ tajerska 2018’. V dveh dneh, kolikor je trajala, je na obmoÄ?ju Celja, Velenja, LaĹĄkega in Ĺ˝alca, ki ga je v predpostavki vaje zajel uniÄ?ujoÄ? potres, sodelovalo veÄ? kot 800 pripadnikov reĹĄevalnih sluĹžb, enot in organov, vkljuÄ?enih v sistem zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja tako na regijski kot lokalni ravni. Samo v Velenju, kjer je vaja potekala na obmoÄ?ju Stare elektrarne, jih je sodelovalo preko 150.

Predpost avka vaje je bil potres VIII. stopnje po Evropski potresni lestvici v obÄ?ini Ĺ˝alec, v obÄ?inah Velenje, Celje in LaĹĄko pa VII. stopnje. Popokale so zgradbe, med zidovi so bili ujeti prebivalci ‌ Janez MelanĹĄek, vodja vaje in vodja Janez MelanĹĄek, vodja izpostave Uprave izpostave URSZR Celje in Republike Slovenivodja vaje: ÂťVaja je bila je za zaĹĄÄ?ito in renaÄ?rtovana, pripravljali ĹĄevanje Celje: ÂťResmo jo pol leta.ÂŤ gijski naÄ?rt, kako ravnati ob potresu, je bil izdelan pred tremi leti, letos smo ga bili dolĹžni preveriti v praksi v obliki dvodnevne vaje in preveriti morebitne nepravilnosti. ÄŒe nas prizadene potres VIII. stopnje in glede na vse predpostavke, ocenjujemo,

da imamo dovolj sil, opreme in drugih resursov. V vajo pa smo tokrat vkljuÄ?ili tudi drĹžavno enoto za iskanje in reĹĄevanje v ruĹĄevinah (MUSAR).ÂŤ Na zakljuÄ?ni vaji na obmoÄ?ju Stare elektrarne v Velenju so poleg drĹžavne enote za iskanje in reĹĄevanje v ruĹĄevinah (MUSAR) sodelovale tudi reĹĄevalne enote Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline, Urgentni center SploĹĄne bolniĹĄnice Celje, Nujne medicinske pomoÄ?i BolniĹĄnice Celje, Zdravstvenega doma Ve-

lenje in Mozirje, Policijska uprava Celje, Jamarska reĹĄevalna sluĹžba Velenje, VZE SV Celje, Podvodni reĹĄevalni sluĹžbi Celje in Velenje, ekipi prve pomoÄ?i OZRK Velenje in Gorenje, d. d., ter enote za postavitev zaÄ?asnih bivaliĹĄÄ? tabornikov in skavtov.

Prve analize kaĹžejo, da je bila vaja uspeĹĄno naÄ?rtovana, vodena in izvedena, vse podrobne analize pa bodo opravili v enem mesecu in z ugotovitvami seznanili tudi vlado. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

Domen Torkar, vodja enote MUSAR: ÂťEnota je bila aktivirana na zaprosilo ĹĄtaba CZ Zahodne Ĺ tajerske, da pomaga lokalnim enotam pri ukrepanju. Zjutraj smo izvozili iz Ljubljane in se jim takoj pridruĹžili na lokaciji Stara elektrarna, kjer je bila simulacija delno poruĹĄene ĹĄole. NaĹĄa enota je izvajala aktivnosti reĹĄevanja, iskanja in medicinske pomoÄ?i ponesreÄ?encem.ÂŤ

â?ą

Ponekod je bilo treba do ujetih narediti luknjo v zid.

Po predpostavki, izvedeni s pomoÄ?jo aplikacije protipotresne ocene objektov, bi tak potres teĹžje poĹĄkodoval 68 oseb, laĹžje 268 oseb. PoĹĄkodovanih bi bilo veÄ? kot 100 objektov.

Vsaka sluĹžba je bila pomembna. Na pomoÄ? so priskoÄ?ili tudi jamarji, ki so ponesreÄ?ence na tla spustili z Ĺžico.

Vaja tudi na obmoÄ?ju Premogovnika

V RdeÄ?i dvorani se bo ponovno treslo s Siddharto

Pripravili so jo ob sreÄ?anju rudarskih reĹĄevalnih enot Slovenije

Slovenska rock zasedba Siddharta v soboto, 27. oktobra, po dveh letih ponovno v Velenju – Koncert v okviru velike Slovenske turneje 2018 v RdeÄ?i dvorani

Velenje, 19. oktobra – Premogovnik Velenje je bil gostitelj petkovega sreÄ?anja rudarskih reĹĄevalnih enot Slovenije.

43. sreÄ?anje sta zaznamovala strokovni posvet in rudarska reĹĄevalna vaja kot del regijske vaje ‘Potres – zahodna Ĺ tajerska

2018.’ Na vaji so preizkusili strokovno usposobljenost rudarskih reĹĄevalnih enot v sodelovanju z interventnimi gasilskimi enotami ter silami za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ?. đ&#x;”˛

mkp

Niko Medved konÄ?al kariero

Velenje - VelenjÄ?an, dolgoletni Ä?lan rokometne ekipe Gorenje Velenje in Ä?lan slovenske rokometne reprezentance Niko Medved je pri 28 letih konÄ?al ĹĄportno kariero. Razlog za takĹĄno odloÄ?itev je poĹĄkodba levega kolena, ki jo je staknil na tekmi Gorenje: Maribor prav v RdeÄ?i dvorani, kjer je preĹživel skoraj vso kariero in z matiÄ?nim Gorenjem osvojil vse tri naslove drĹžavnega prvaka (2009, 2012, 2013).

Omenjeno koleno je bilo Ĺže dvakrat operirano, potrebna bi bila tretja operacija. To mu je zdravnik odsvetoval. Za normalno Ĺživljenje bo s kolenom v redu, za ĹĄportno paÄ? ne, tudi nobenega jamstva ni, da bi bila operacija uspeĹĄna.

Niko Medved, ki je s svojo odloÄ?itvijo ĹĄokiral tudi mnoge v rokometnem klubu Maribor, v katerem je igral od letos poleti, je ĹĄe povedal, da mu je zelo hudo, vendar je stanje s kolenom takĹĄno, da normalno nadaljevanje kariere na visoki ravni ni veÄ? mogoÄ?e, kaj poloviÄ?nega pa ga ne zanima.

Za vijoliÄ?ne je na ĹĄestih tekmah dosegel 27 zadetkov, za slovensko reprezentanco pa je zbral devet nastopov in 17 golov. Nazadnje je bil v izbrani vrsti 11. junija letos na đ&#x;”˛ tp tekmi v Kopru v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo z MadĹžarsko.

Na vaji so preizkusili sodelovanje z interventnimi gasilskimi enotami ter silami za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ?.

Ptice jezer, njihova vrnitev V Kinu Velenje si boste lahko v prvih novembrskih dneh ogledali zelo zanimiv dokumentarni film z naslovom Ptice jezer, njihova vrnitev v reĹžiji VelenjÄ?ana Mateja VraniÄ?a, ki vas bo popeljal skozi zgodbe Ĺživljenja ptic ob jezerih v Ĺ aleĹĄki dolini. Film je v viĹĄini 10 tisoÄ? evrov podprla tudi Mestna obÄ?ina Velenje, saj ocenjujejo, da je odliÄ?na promocija Velenja in prikazuje, kako lahko Ä?lovek nekoÄ? uniÄ?eno industrijsko obmoÄ?je spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne Ĺživljenje. Geografsko srediĹĄÄ?e filma so torej jezera v Ĺ aleĹĄki dolini, ki jih je avtor spremljal leto dni. Pri tem je prikazal osupljive podrobnosti iz Ĺživljenja ptic, od katerih mnoge Ĺživijo v neposredni bliĹžini ljudi, a jim ne pridejo tako rekoÄ? nikoli pred oÄ?i.

Film dobiva odliÄ?ne kritike tudi v svetu in je Ĺže bil sprejet na nekatere festivale v Sloveniji ter tujini; traja 55 minut, ogledate pa si ga lahko v Kinu Velenje v petek, 2. novembra, ob 19. uri (velika dvorana), v soboto, 3. novembra, ob 18. uri (mala dvorana), v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri, (mala dvorana), v ponedeljek, 5. novembra, ob 18.30, (mala dvorana), v petek, 9. novembra, ob 18. uri (mala dvorana), soboto, 10. novembra, ob 18. uri (mala dvorana) in nedeljo, 11. novembra, ob 17. uri đ&#x;”˛ (mala dvorana).

ÄŒlani Siddharte so prviÄ? v Velenju igrali Ĺže leta 1999, takrat kot predskupina na koncertu Tinkare KovaÄ?. Ĺ e posebej se spominjajo koncerta, ki so ga imeli v Velenju leta 2001, nekaj dni po 11. septembru in Ĺžalostnih dogodkih v ZdruĹženih drĹžavah Amerike.

V soboto v RdeÄ?i dvorani, kot obljubljajo, se bo ponovno treslo. Tokrat v ritmih njihove nove zgoĹĄÄ?enke, ki so jo poimenovali Nomadi. Na njej je deset novih skladb in zato, da jo predstavijo na pravi naÄ?in, so se odloÄ?ili za

turnejo po Sloveniji. Prav tako so to koncerti, na katerih lahko sami izbirajo repertoar, predskupine in poskrbijo za spremljevalni program. Za gostujoÄ?i zasedbi so fantje izbrali dve mladi nadobudni zasedbi Mrfy in Seven days in may, ki bosta poskrbeli za dobro ogreto ozraÄ?je pred vrhuncem, nastopom Siddharte.

VeÄ? informacij o koncertu, novi zgoĹĄÄ?enki in nakupu vstopnic najdete na njihovi spletni strani. đ&#x;”˛

UrĹĄka KljajiÄ?