43 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (1/9 °C), soboto (2/10 °C) in nedeljo (6/13 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

V nedeljo moĹžen deĹž.

Sreda, 30. oktobra 2019â€

ĹĄtevilka 43 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani hoÄ?ejo mirno spati Milena KrstiÄ? – Planinc

10 Velenje, 24. oktobra - SporoÄ?ilo osrednje proslave ob dnevu reformacije je bilo, naj reformacija kot gibanje, ki uveljavlja temeljne vrednote Ä?loveÄ?nosti in jih postavlja nad interes elit in kapitala, nikoli ne izgubi zanosa. Slovenci pa naj vselej pomnimo, da nam je prinesla prvo knjigo v maternem jeziku in tako podstavila naĹĄo narodno identiteto.

Zahtevali zagotovila, da so stoodstotno varni Ĺ oĹĄtanj, 29. oktobra – Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki so na vÄ?erajĹĄnji seji od pristojnih zahtevali zagotovilo, da so zaradi stanja nasipa med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom stoodstotno varni. V zadnjem Ä?asu se namreÄ? znova vse pogosteje pojavlja bojazen, da bi nasip popustil, voda iz Velenjskega jezera, ki je sedem metrov viĹĄje od DruĹžmirskega, pa bi poplavila mesto. †đ&#x;”˛ mkp

Velenjsko in DruĹžmirsko jezero. Stanje nasipa kaĹže, da so se na njem naredila jezerca.

Zasedali bodo velenjski svetniki

Do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj z Lokalcem Velenje – Zaradi zelo poveÄ?anega obiska pokopaliĹĄÄ? je Mestna obÄ?ina Velenje za Ä?etrtek, 31. oktobra, in petek, 1. novembra, spremenila prometni reĹžim voĹžnje z brezplaÄ?nim mestnim avtobusom Lokalc. Ta dva dneva bo Lokalc med 7. in 18. uro vsakih 30 minut vozil obÄ?anke in obÄ?ane do pokopaliĹĄÄ?a Podkraj. Odpeljal bo z Avtobusnega postajaliĹĄÄ?a Velenje na Gorico, v Ĺ alek, do postaj na TomĹĄiÄ?evi cesti in pri TrĹžnici ter proti postajaliĹĄÄ?u Rudarski dom

(stari kino). Tam v kroĹžiĹĄÄ?u bo Lokalc obrnil ter pot nadaljeval proti ĹželezniĹĄki postaji (in ne proti mestnemu stadionu) ter po Partizanski cesti proti Podkraju. Ker bo v teh dneh promet mimo pokopaliĹĄÄ?a v Podkraju potekal enosmerno, bo Lokalc pot nadaljeval Ä?ez Lokovico in po Partizanski cesti nazaj proti mestu. Ustavil bo na postajaliĹĄÄ?ih pri CvetliÄ?arni Iris ter pri vili Bianci in se vrnil na glavno avtobusno pođ&#x;”˛ mkp stajo. â€

Velenje – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje se bodo zbrali v tem letu ĹĄe na dveh sejah. Prva bo v torek, 5. novembra, ob 8. uri. Na njej bodo opravili nekaj kadrovskih zadev, pregledali, kakĹĄni so bili proraÄ?unski prihodki in odhodki v letoĹĄnjem prvem polletju in kako so uresniÄ?evali zastavljene naloge. Sklepali bodo o dodatnih sredstvih, ki so bila potrebna za obnovo velenjskega bazena, v osnutku pa bodo obravnavali tudi Ĺže proraÄ?un za prihodnje leto. Tega bodo, Ä?e ga bodo seveda do takrat uskladili, Ĺže potrdili na decembrski seji in tako omogoÄ?ili od januarja normalno proraÄ?unsko financiranje. Na decembrski seji pa naj bi se seznanili tudi s stanjem v Gorenju. đ&#x;”˛

mz

V zadnjem Ä?asu se znova pojavlja vse veÄ? vpraĹĄanj zaskrbljenih Ĺ oĹĄtanjÄ?anov, ki so povezana s problematiko pogrezanja nasipa med Velenjskim in Ĺ oĹĄtanjskim jezerom, in vse veÄ? bojazni med prebivalci, da bi nasip med jezeroma popustil. Zato je Ĺžupan Darko Menih za vÄ?eraj sklical izredno sejo Sveta obÄ?ine, na kateri so od druĹžbe Premogovnik (znova, tudi pred dobrima dvema letoma so) terjali, da z najveÄ?jo stopnjo odgovornosti izvaja dograjevanje nasipa in tako zagotavlja najviĹĄjo stopnjo varnosti pred morebitno popustitvijo pritisku vodne mase.

Po neuradnih informacijah, ki kroĹžijo v javnosti, naj bi namreÄ? na nasipu manjkalo ogromno materiala, globina jezera na njem pa naj bi segla Ĺže 15 metrov globoko.

Na pregrado, ki je loÄ?nica med Velenjskim jezerom, gladina tega je sedem metrov viĹĄja kot gladina DruĹžmirskega jezera, Premogovnik, ki vzdrĹžuje nasip, odlaga material, ki nastaja pri proizvodnji elektriÄ?ne energije v termoelektrarni. Tega je Ĺže nekaj let premalo. Zato si pomagajo in si bodo ĹĄe morali z zemljino od drugod. Pri tem so resno raÄ?unali na gradnjo 3. razvojne osi in material, ki bi ga ob tej gradnji pridobili. Ta pa zamuja. Lani so zadrego reĹĄevali z materialom, ki so ga dobili pri izgradnji Lidlovega logistiÄ?nega centra v Arji vasi. Takrat se je med ta material 'skrila' tudi zemljina z obmoÄ?ja celjskega vrtca na Hudinji, ki je bila brez soglasij vgrajena v pregrado. Sicer pa z njo, kot so kasneje potrdile analize, ni bilo niÄ? narobe.

Za vsak primer, da ne bi bilo kaj narobe s prihodnjimi zemljinami, je ĹĄaleĹĄki poslanec Franc Rosec v Ä?asu, ko so v Ĺ oĹĄtanju sklicevali izredno sejo, na kateri so Ĺželeli zagotovila, da je pregrada varna, ministru za okolje in prostor postavil pisno poslansko vpraĹĄanje. Zanima ga, ker naj bi na to pregrado v prihodnje pripeljali ogromne koliÄ?ine zemljin tudi z obmoÄ?ja vzdolĹž stare celjske cinkarne (predelanih v gradbeni odpadek), z obmoÄ?ja, kjer so urejali nadgradnjo ĹželezniĹĄke povezave leta 2017, v kateri fazi pridobivanja dovoljenj je izbrani izvajalec, koliko potrjenih referenc ima, pa tudi, ali lahko glede na lokacijo zemljine, ki bo prepeljana (Ä?e bo), priÄ?akujemo kakĹĄne uÄ?inke na kakovost vode v obeh jezerih, ĹĄe posebej Velenjskega, ki se uporablja za turistiÄ?ne namene ...

Ampak v Ĺ oĹĄtanju jih ta hip to ne skrbi. Skrbi jih, da pregrada popusti. ZraÄ?ni posnetki obmoÄ?ja nasipa namreÄ? kaĹžejo precej grozljivo podobo krajine. TakĹĄno, da so odloÄ?eni od Premogovnika, ki povzroÄ?a pogrezanje in dograjuje nasip, terjati, da stori vse za zagotovitev stoodstotne varnosti. ÄŒe je ne more, pravijo, pa naj prekine izkopavanje premoga pod nasipom za toliko Ä?asa, da najde ustrezne reĹĄitve. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani hoÄ?ejo mirno spati. đ&#x;”˛

TEĹ ÂťnadomeĹĄÄ?alÂŤ nuklearko V Ä?asu ustavitve Nuklearne elektrarne KrĹĄko (NEK) zaradi remonta, ki se je zaÄ?el pred slabim mesecem dni, so elektrarne skupine HSE uspeĹĄno nadomeĹĄÄ?ale izpadlo elektriÄ?no energijo. V skupini HSE so tako v obdobju med 1. in 28. oktobrom proizvedli dobrih 600 GWh elektriÄ?ne energije, od tega dobro polovico, 312 GWh, blok 6 TEĹ (oba bloka TEĹ skupaj pa 417 GWh).

Od zaÄ?etka rednega obratovanja, to je od 25. junija 2015, je bila razpoloĹžljivost bloka 6 TEĹ 86-odstotna, v prvih devetih mesecih leta 2019 pa 81-odstotna in primerljiva z evropskimi elektrarnami, ki so v vrhu po zanesljivosti obratovanja in proizvodnje elektriÄ?ne energije ter po razpoloĹžljivosti.

Blok 6 TEĹ je v prvih devetih mesecih letoĹĄnjega leta proizvedel 2.181 GWh elektriÄ?ne energije, najveÄ? julija (351 GWh), 22. oktobra 2019 pa je celoten TEĹ presegel proizvodnjo 3.000 GWh. DeleĹž njegove proizvodnje v celotni proizvodnji skupine HSE je bil 42-odstoten, v celotni slovenski proizvodnji elektriÄ?ne energije pa 27-odstoten. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

30. oktobra 2019

Proces, ki ĹĄe traja Dan reformacije je veÄ? kot praznovanje rojstva slovenskega knjiĹžnega jezika in reformacija je proces, ki bi moral trajati ĹĄe danes Tina Felicijan

Velenje, 24. oktober – ÂťLubi Slovenci, kultura, smo mi,ÂŤ so uÄ?enci OĹ Gorica v Trubarjevem slogu nagovorili zbrane na osrednji obÄ?inski slovesnosti ob dnevu reformacije. ÂťOd prvih zapisanih besed PrimoĹža Trubarja, ki so temelji, na katerih

narodno zavest. Z reformacijo in Martinom Lutrom kot zaÄ?etnikom in njegovimi protestantskimi somiĹĄljeniki na slovenskih tleh se je zasliĹĄala in zapisala tudi slovenska beseda. Slovenci so tako zaÄ?utili spoznanje, da so eno ljudstvo, ki govori en jezik in ustvarja povsem samosvojo kulturo,ÂŤ so v uvodu poudarili

razvoj sodobne evropske druĹžbe. ÂťBistvo reformacije ni samo to, da naj vsi ljudje med cerkvenimi obredi uporabljajo materni jezik,ÂŤ je dejal in nadaljeval, da proces reformacije, ki ga je 31. oktobra 1517 sproĹžil Martin Luter z objavo 95 tez, traja ĹĄe danes. Teze, da glava Cerkve ni papeĹž, ampak Jezus Kristus, da

Kulturni program so pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji OĹ Gorica. Tako vsebinsko kot scensko so osvetlili razvoj knjiĹžne slovenĹĄÄ?ine in z interpretacijami odlomkov slovenskih literatov prikazali razvoj narodne identitete, utemeljene na maternem jeziku.

je zrastla stavba Ĺžlahtne knjiĹžne slovenĹĄÄ?ine, se je kolo Ä?asa zavrtelo v stoletjih. Danes se spominjamo tistih in tistega, ki so odpirali vrata znanju, zapisali prve Ä?rke in natisnili prve knjige ter s temelji slovenske knjiĹževnosti in slovenskega knjiĹžnega jezika obudili in okrepili slovensko

pomen reformacije za identiteto slovenskega naroda s prvimi koraki do institucionalizacije slovenĹĄÄ?ine.

Slavnostni govornik Vlado VrbiÄ?, direktor KnjiĹžnice Velenje, ki je gostila proslavo, pa je poudaril tudi druge pridobitve reformacije, ki so odloÄ?ilno vplivale na

bistvo vere razkriva samo Sveto pismo in ne dogme cerkvenih dostojanstvenikov, pa tudi napad na cerkveno pogoltnost in hinavĹĄÄ?ino, so dali osnovo za jedro protestantskega gibanja. ÂťLuter je v srediĹĄÄ?e svojih razprav postavil Ä?loveka, ki se mora drĹžati osnovnih krĹĄÄ?anskih vrednot,

kot so ljubezen, potrpeĹžljivost, dobrodelnost, poniĹžnost, skromnost, mirno reĹĄevanje sporov, neloÄ?ljivost osebne in druĹžbene odgovornosti, demokratiÄ?ni princip tudi v manjĹĄih skupnostih, ljubezen do lastnega naroda brez zaniÄ?evanja drugih, strpnost, solidarnost. In seveda: Cerkev ni nadrejena posvetni oblasti in ne vlada ljudem, ki niso prostovoljno pristopili k njihovi veri.ÂŤ Nakazal je, da so tudi najbolj osnovne vrednote protestantizma in hkrati bistvo Ä?loveÄ?nosti na preizkuĹĄnji ĹĄe danes. Ali morda zlasti danes. ÂťV zadnjih desetih letih je svetovna gospodarska kriza razgalila vso bedo liberalnega kapitalizma. ReveĹži so postali ĹĄe bolj revni, bogati ĹĄe bolj bogati. Gonja za premoĹženjem je dobesedno brezsramna in tudi pri nas ne pozna meja.

Zapravili, prodali ali ukradli so Ĺže skoraj ves preostanek socialistiÄ?ne pogaÄ?e. Borba za sindikalne in socialne pravice najveÄ?krat naleti na besedo varÄ?evanje, ki pa je le kljuÄ? do besede profit.

Solidarnost med druĹžbenimi sloji je le fraza. Dobrodelnost pa Ĺžal nuja.ÂŤ KritiÄ?en je bil tudi do sodobnih mednarodnih razmer, ki so v begunstvo pahnile milijone ljudi. Ĺ e bolj pa na odzive Evropejcev, pa tudi VelenjÄ?anov, ki Ĺživijo v miru in blaginji, na njihovo stisko. Sklenil je optimistiÄ?no. ÂťVerjemimo, da je reformacija res proces, ki ĹĄe traja.ÂŤ đ&#x;”˛

Nika Oder s Komornim godalnim orkestrom V nedeljo, 20. oktobra, je v dvorani ZdraviliĹĄkega doma Term Dobrna potekal zakljuÄ?ni koncert EMARS Masterja 2018/19 s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije in solisti. Na koncertu se je predstavilo 13 mladih glasbenikov iz Slovenije, Srbije in Avstrije, ki so jih na majskem koncertu izbrali profesorji JoĹže Kotar, Igor Mitrović, Janez Podlesek in Matej Zupan.

Kot solistka je s filharmoniki Ĺže drugiÄ? zaigrala tudi flavtistka Nika Oder, dijakinja 3. letnika umetniĹĄke gimnazije Velenje. Z Marijo Obradović iz Srbije, prav tako flavtistko, sta zdruĹžili zvok svojih instrumentov ter ga prefinjeno in samozavestno prepletli s harmonijami orkestra. SliĹĄali smo Koncert v C-duru za dve flavti italijanskega skladatelja Vivaldija. đ&#x;”˛

Personalizirano Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

Danes bi lahko rekli, da Ĺživimo v personaliziranem Ä?asu. Vsi tisti, ki uporabljamo sodobne tehnologije, prej ali slej pademo v sistem prilagojenih in personaliziranih vsebin – vÄ?asih se s tem borimo, drugiÄ? smo veseli, saj nam to lahko kdaj pomaga pri selekciji v poplavi neskonÄ?nih informacij. ÄŒe bi se prilagojenim vsebinam radi popolnoma izognili, bi v takĹĄen naÄ?in Ĺživljenja morali vloĹžiti precej truda in energije, morali bi Ĺživeti zelo ÂťanalognoÂŤ in se neprestano in nepopustljivo boriti z danaĹĄnjim svetom. Za tak namen lahko Ĺže najdemo tudi ĹĄtevilne nasvete, ki bi nam pri tem pomagali. Personalizacija kot podjetniĹĄki pristop je zadnja leta postala prava zlata jama in skoraj zagotovljen vir zasluĹžka. Predvsem je zavladala podroÄ?ju obdarovanja, ki je tako samo po sebi dobiÄ?konosno in v stalnem povpraĹĄevanju.

Po eni strani rahlo personalizirani predmeti in darila, kot na primer s kakĹĄnim vgraviranim ali zvezenim monogramom ali pomembno letnico, niso niÄ? novega in so Ĺže obvezni kosi v naĹĄih druĹžinskih zapuĹĄÄ?inah. Danes pa smo priÄ?a popolnoma drugim razseĹžnostim le-tega, ko Ä?lovek od Ä?isto majhnega Ĺže lahko raste v Ä?isto ÂťsvojemÂŤ svetu – se oblaÄ?i v oblaÄ?ila s svojim imenom, se briĹĄe s ÂťsvojoÂŤ brisaÄ?o, se vozi v otroĹĄkem voziÄ?ku s svojo imensko registrsko tablico, ĹĄe starĹĄi ga prevaĹžajo v pravem avtomobilu z registrsko tablico z njegovim imenom. Nato pa ĹĄe dobi personalizirano knjigo, v kateri je prav on glavni junak! ÄŒisto pravo, v tiskarni natisnjeno knjigico ... Sicer so tudi nekoÄ? pisatelji pisali knjige z zelo osebnimi vsebinami. Zgodovina slikarstva bi izgubila veÄ?ino svojega zaklada, Ä?e bi iz nje izvzeli portrete ali drugo tovrstno vsebino. Skladatelji so prav tako ustvarili ogromno Ä?udovite glasbe, posveÄ?ene konkretnim osebam ali po konkretnem naroÄ?ilu za doloÄ?eno priloĹžnost. A danes smo priÄ?a drugi dimenziji tega pojava – nekakĹĄnemu ustvarjenju ÂťfakeÂŤ osebnega, ki ti ga sprogramira raÄ?unalniĹĄki program in v katerem dobiĹĄ svoj ÂťosebniÂŤ produkt, ki je pa v resnici le eden od stotine drugih. ÄŒeprav si vtipkal ime, barvo las in celo tipiÄ?no frizuro otroka, pa ĹĄe kakĹĄen drug pomemben podatek, v tem, kar nastane na koncu, ni popolnoma niÄ? osebnega. A s tem, ko to dajeĹĄ, misliĹĄ, da si naredil nekaj zelo posebnega.

Obdarovanje je Ĺže dolgo priljubljen predmet ĹĄtudij o Ä?lovekovem vedenju, o tem bi lahko veliko povedali tako psihologi, antropologi kot ekonomisti in specialisti trĹženja. Ugotovili so, da je obdarovanje presenetljivo zapleten in pomemben del Ä?lovekove interakcije, saj pomaga pri doloÄ?anju odnosov in krepitvi vezi z druĹžino in prijatelji. Darilo lahko sluĹži za socializacijo in kot generator identitete, lahko pa jo celo vsiljuje. Pravzaprav psihologi trdijo, da ima najveÄ?ji dobiÄ?ek od darila pogosto tisti, ki daje, in ne prejemnik. Tako skodelica z napisom ÂťNajboljĹĄa vzgojiteljicaÂŤ ali ÂťNajboljĹĄa uÄ?iteljicaÂŤ bolj pogosto razbremeni obdarovalca, ki se je z nakupom le-te vnaprej pripravljene ideje reĹĄil napornega razmiĹĄljanja o konceptu obdarovanja, morda pa to tudi izkoristil kot Âťlast minuteÂŤ reĹĄitev, kot pa razveseli prejemnico/-ka, ki ima v omari verjetno Ĺže najmanj deset zelo podobnih. Zagotovo bolj vesela/-el bi bila preprostega roÄ?no narejenega albuma risbic od otrok, ki so ji namenili svoj Ä?as in iskrene misli. Ali pa kateregakoli darila, ki so ga uÄ?enci sami s skupnimi moÄ?mi, s prepiri in drugimi zapleti tovrstnega, zanje precej velikega projekta, izbrali.

TakĹĄnih zgodb in personalizacij je Ĺžal danes vse manj. Svoj Ä?as in pozornost najraje namenimo samim sebi, le za druge ga ne preostane kaj dosti. Kako bo le drugaÄ?e tudi v prihodnje, Ä?e danaĹĄnji otroci odraĹĄÄ?ajo v tako personaliziranem svetu, v katerem so glavni junaki sami. đ&#x;”˛

Ĺ pela Zamrnik

Po Konovem so odmevale harmonike

Minulo soboto je Kulturno umetniĹĄko druĹĄtvo (KUD) Lipa Konovo na domaÄ?em terenu v veliki dvorani doma krajanov Konovo gostilo 13. sreÄ?anje harmonikarjev.

Na njihovo vabilo k sodelovanju se je odzvalo veÄ? glasbenikov; harmonikarski orkester Roberta GoliÄ?nika, VaĹĄki godci iz AndraĹža, harmonikarski orkester Barbara, glasbena skupina Vingosi, harmonikarski orkester Roberta Goterja, nastopil je tudi

sam svetovni prvak na diatoniÄ?ni harmoniki Robert Goter, predstavili pa so se seveda tudi domaÄ?i Konovski harmonikarji.

Zbrane so z glasbo popeljali v prijetno razpoloĹženje in ĹĄe enkrat dokazali, kako dobro glasba zdruĹžuje. ÂťNamen sreÄ?anja harmonikarjev je tako druĹženje kot vzdrĹževanje kulturnega utripa v krajevni skupnosti,ÂŤ je povedal predsednik KUD Lipa Konovo Boris PuĹĄnik in posebej poudaril odliÄ?no sodelovanje s krajevno

skupnostjo Konovo in Mestno obÄ?ino Velenje. Kot je ĹĄe pojasnil PuĹĄnik, Ĺželijo pri organizaciji sreÄ?anja harmonikarjev glasbeno ponudbo iz leta v leto prikazati v Ä?im ĹĄirĹĄi luÄ?i. ÂťSodelujoÄ?i se naĹĄega dogodka radi udeleĹžijo, vsako leto pa je dobro obiskana tudi dvorana. To nam je v veliko veselje,ÂŤ je poudaril. đ&#x;”˛

mĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 10. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

30. oktobra 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Frekvenca mladih Ob Ä?etrtkih ob 18. uri lahko na Radiu Velenje prisluhnete Frekvenci mladih, ki jo pripravljajo in vodijo Nina Smrekar, Gaber ÄŒujeĹĄ in Nina Pohorec. S tedenskimi novostmi, zanimivimi gosti in razgibanimi razpravami popestrijo naĹĄ radijski program.

Z mentorjem Adnanom BuljubaĹĄićem so gostili Ĺže ĹĄtevilne znane velenjske glasbenike, umetnike, podjetnike in ĹĄportnike ‌ Ti v sproĹĄÄ?enem pogovoru razkrivajo dejstva o sebi in svojem poklicu ali hobiju – Ĺživljenjske zgodbe in izkuĹĄnje posameznikov pa so vedno znova presenetljive. Radijske oddaje nikoli niso dolgoÄ?asne, saj ekipa s provokativnimi vpraĹĄanji in smeĹĄnimi rubrikami, kot je Pazi! (hitrostna etapa, v kateri gost na zabavno vpraĹĄanje odgovori s prvo stvarjo, ki mu pride na misel) poskrbijo za obilo

1. SAMUEL LUCAS – NihÄ?e ne ve 2. ROK LUNAÄŒEK IN ROKOVNJAÄŒI – Vodovodar Brane 3. SKUPINA CALYPSO – Lepa kot nekoÄ?

Voditelja Gaber ÄŒujeĹĄ in Nina Smrekar

smeha. V novo sezono oddaje Frekvence mladih so uvedli tudi rubriko KotiÄ?ek za kulturo, ki poudarja aktualne kulturne dogodke in izpostavlja dobre knjige, filme, razstave ter glasbene prireditve v Sloveniji in po svetu. ÄŒe je kdo kdaj rekel, da mla-

de niÄ? ne zanima in da v Velenju ni kaj za poÄ?et, zagotovo ĹĄe ni posluĹĄal te radijske oddaje – ÂťNam ga ful dogaja,ÂŤ hudomuĹĄno pravijo voditelji, Ä?isto v svojem znaÄ?ilnem slengovskem stilu govora. đ&#x;”˛

NihÄ?e ne ve je naslov tretjega singla z albuma Sebe dajem izvajalca Samuela Lucasa, za katerega pravi, da je nekaj najbolj osebnega, kar je nastalo v njegovi karieri.

Videospot za novi single je Samuel posnel s produkcijsko ekipo Globus videos, pod reŞijsko taktirko pa se podpisujeta Žiga Gjuro in Rok Breznik.

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Jopo Kurta Cobaina prodali na draĹžbi Legendarno, od cigaret oĹžgano jopo, ki jo je pokojni frontman Nirvane Kurt Cobain nosil na nastopu MTV Unplugged leta 1993, so prodali za rekordno ceno. S 334.000 dolarji je postakot so Beyonce, No e l G a l l a g her in Tove Lo. Prodali so veÄ? kot dva milijona izvodov in jo predstavljali na svetovni turneji s 122 koncerti, s katerimi so zasluĹžili 523 milijonov dolarjev. la najdraĹžja jopa oziroma pulover, ki so ga kadar koli prodali na draĹžbi. Na isti draĹžbi so za 340.000 dolarjev prodali tudi Cobainovo za leviÄ?arja prirejeno modrozeleno kitaro fender mustang, na katero je igral na turneji In Utero.

Glasbena televizija MTV je svojo Unplugged serijo zaÄ?ela predvajati leta 1989. Cobainovo igranje z Nirvano je bilo posneto manj kot ĹĄest mesecev pred njegovo smrtjo, njegov nastop pa velja za enega najbolj znanih na MTV Unplugged.

Kalamari pogreĹĄajo poletje Kalamari so tokrat pripravili skladbo v reggae stilu, bolj poletno obarvano, Ä?eprav je ta sonÄ?ni letni Ä?as Ĺže mimo. Pravijo, da

Coldplay napovedali nov album Skupina Coldplay je v pismu, ki ga je poslala eni od oboĹževalk, potiho napovedala, da bo po ĹĄtirih letih izdala nov album.

Album bo dvojni, razdeljen na polovici, imenovani Sunrise in Sunset, izĹĄel pa bo 22. novembra. Coldplay so sicer najbolje prodajana britanska skupina 21. stoletja. Po podatkih uradne lestvice imajo med 20 najbolje prodajanimi albumi tri ploĹĄÄ?e, med katerimi prednjaÄ?i A Rush Of Blood To The Head iz leta 2002.

Zadnjo ploĹĄÄ?o A Head Full of Dreams so izdali leta 2015, pri njej pa so sodelovali z izvajalci,

enostavno pogreĹĄajo poletje. SveĹža skladba govori o nostalgiÄ?nem doĹživljanju dobrih starih Ä?asov primorske glasbe in glasbenikov.

Enega od njih je mogoÄ?e razbrati tudi v rimah refrena skladbe Proti soncu, za katero je glasbo napisal frontman in pevec Darjan GrĹžina, besedilo Leon Oblak, aranĹžma pa je delo kitarista in ustanovnega Ä?lana skupine MatjaĹža Ĺ vaglja. Skladba bo naĹĄla mesto tudi na devetem studijskem albumu Kalamarov, kate-

rega izid so sprva napovedovali Ĺže za letoĹĄnjo jesen, a bomo morali nanj poÄ?akati ĹĄe nekaj Ä?asa.

MeseÄ?ev poljub Katarine ÄŒas Un bacio di Luna je Ĺže tretji singl K.A.T., eksperimentalnega glasbenega tria, v katerem sta poleg Katarine ÄŒas ĹĄe Martin Ĺ tibernik – Mistermarsh kot avtor glasbe in Mitja Novljan kot avtor besedil. Singl s pozitivnimi vibracijami in humorjem sestavlja triptih Ĺžanrsko raznolikih songov, kot sta bila Secret Messiah in Imaginative Man, med drugim pa je tudi nosilna pesem novega italijanskega filma Paradiso, v

katerem igra Katarina eno glavnih vlog. Ko je italijanski reĹžiser Davide Del Degan sliĹĄal pesem s povsem italijanskim navdihom, se je v hipu odloÄ?il, da jo bo uporabil za eno kljuÄ?nih scen v filmu. Postala je del soundtracka in zdaj s filmom Ĺže potuje po svetovnih festivalih.

Lombardo predstavljajo pesem Pokrita z zvezdami Lombardo je ekipa priznanih slovenskih glasbenikov, ki se je za nastajajoÄ?i album ĹĄe poveÄ?ala, saj pri projektu sodelujejo najbolj iskani in cenjeni vrhunski ustvarjalci. Producent Dejan RadiÄ?ević vodi ustvarjalni, snemalni proces in produkcijo, poleg Ä?lanov banda pa sodelujejo ĹĄe TomaĹž OkrogliÄ? Rous (Siddharta), Neisha in Jure Matoz. Skladba Pokrita z zvezdami napoveduje album, ki bo izĹĄel aprila prihodnje leto. Prepoznavni vokal Nejca Lombarda v druĹžbi slovenskih glasbenikov bo z novim singlom zagotovo spet vzbudil pozornost, kmalu pa bo skladbo pospremil ĹĄe videospot.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel BanovĹĄek – Kar zgodilo se je Ansambel Zadetek – Mamina pesem Ansambel Roka Ĺ˝lindre – Kaj pa vidva Ansambel Pik – Zapustil si mi spomine Ansambel Upanje – Zapeljivka Primorski fantje – Plavaj barÄ?ica moja Modrijani – Ti me tako lepo Ansambel Mladi korenjaki – Korenjak Ansambel Narcis – V srcu pomlad Igor in zlati zvoki – NaĹĄe melodije

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO DIMEK & DAVOR KLARIÄŒ Malo pivo je drugi singel dueta Dimek in Davor KlariÄ?.

Tako kot njegova predhodnica Jadralska je tudi ta napisan v zbadljivi in druĹžbenokritiÄ?ni maniri. Vsebinsko se pesem poleg oÄ?itne dileme – zakaj bi kdorkoli zdrave pameti naroÄ?il malo pivo namesto velikega – ukvarja tudi z najrazliÄ?nejĹĄimi Ĺživljenjskimi vzorci prebivalcev na sonÄ?ni strani Alp.

RAIVEN Kralj Babilona je novi singel z EP-ja REM, ki mu je Raiven dala vizualno podobo. Tokrat je Ĺželela, da se ohrani obÄ?utek nastopa v Ĺživo s kanÄ?kom umetniĹĄkega pridiha, zato je svojo plesno-vizualno predstavo prenesla v Hribarjevo dvorano Ljubljanskega gradu in jo tudi ovekoveÄ?ila.

CALYPSO Skupina Calypso, ki je sicer sinonim za nore zabave, je tokrat izdala pesem, ki je popolnoma drugaÄ?na od njiho-

vih dosedanjih izdelkov. Lepa kot nekoÄ? je naslov pesmi, ki pripoveduje ganljivo zgodbo druĹžine, v kateri se partnerja, kljub otroku in lepim trenutkom, ki so jih preĹživeli skupaj, razveĹžeta.

VLADO KRESLIN Dvojni koncertni album Vlada Kreslina Kreslinovanje – Cankarjev dom, 6. december 2018, je na voljo tudi kot vinilna izdaja v omejenem ĹĄtevilu 440 oĹĄtevilÄ?enih in od avtorja podpisanih izvodov. Njegov izid je pospremil single Daj mi Micka pejneze nazaj, ki sta ga na lanskem koncertu v Cankarjevem domu izvedla Vlado in njegov 92-letni oÄ?e Milan Kreslin.

NINA DONELLI Nina Donelli, ki Ĺžanje glasbene uspehe tako pri nas kot pri naĹĄih juĹžnih sosedih, je posnela romantiÄ?en videospot za pesem z naslovom Mili.

Spot je snemala na grĹĄkem otoku Mikonosu, glavno vlogo v spotu pa je odigral maneken MatjaĹž Lesjak.

Naš ­čas, 30. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Ugleden Šoštanjčan, pedagog, športnik, trener, funkcionar … pokojni Matjaž Natek bi bil danes gotovo ponosen, tako kot je bil vedno na svoja tri dekleta: ženo Lauro ter hčerki Ines in Renato. Negujejo tisto, za kar si je vedno prizadeval, trdne družinske vezi. Žena Laura jesen življenja preživlja v Zimzelenu v Topolšici. Pogosto jo v njenem novem domu obiskujeta hčerki in jo pospremita tudi na kak dogodek. Teh v Zimzelenu ne manjka. Skozi leto se jih zvrsti okoli sto.

30. oktobra 2019

frkanje » Levo & desno «

Vredno imena Nekateri pravijo, da je Gorenje res vse bolj vredno svojega imena. Saj pravijo, da v njem vse bolj nevarno gori. Namesto, da bi dobro in prijetno gorelo. Da bi zaposlene prijetno ogrelo.

Spomin V teh dneh se bomo množično spominjali mrtvih. A treba se bo spominjati tudi mnogih živih, ki še komaj životarijo.

Naj naj

⏩

Velenjska plaža je spet postala naj naravno kopališče; zaradi strahu je za Šoštanjčane pregrada med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom 'naj nevarna'.

Ondan sta se srečala visoko nad Kotljami podpredsednik velenjskih planincev Marjan Karlovčec Kara in župan občine Prevalje dr. Matija Tasič Matic »3RO-krak Koroške«. Z Urške sta gledala v dolino, kje bo cesta 3RO vbodla pod planine in kje bo prilezla dol do Šaleške doline. Tasič je dejal, da Korošci že vrtajo na trasi od Gaberk pod Graško goro, Karlovčec pa ni vedel, kaj naj reče. Pa se je namuznil in rekel je, da bo potreben nov pritisk Korošcev še v pomoč knapom, če ne, bo cesta iz Avstrije pripeljala le do Šaleškega bajerja. In pod Uršljo goro nazaj na Koroško! »Naših pisem v Braslovčah in Ljubljani očitno nihče ne jemlje resno!«

Pregovorno

⏫

Zakonca Meh, Srečko in Viktorija, smo prejšnji teden srečali na svečanosti ob 10-letnici Zimzelena, centra starejših v Topolšici. Likovno snovanje, gnetenje gline, opazovanje slikarskih razstav ... neizmerno bogati vsakdan stanovalcev. Tega se še kako zavedajo v vodstvu centra. Sodelovanje z Društvom šaleških likovnikov je pri tem nepogrešljivo.

Zakonca Meh, oba »šaleška likovnika«, sta se tudi zato z veseljem odzvala povabilu na svečanost ob jubileju.

je saharska srebrna mravlja najhitrejša med 12 tisoč znanimi vrstami mravelj: po puščavi hiti s hitrostjo 85,5 centimetra na sekundo. To pomeni, da sprinterka na šestih nogah v eni sekundi preteče 108 dolžin svojega telesa. Če bi želel 100 dolžin svojega telesa s takšno hitrostjo preteči najhitrejši človek na svetu Usain Bolt, bi moral

200-metrsko razdaljo premagati v manj kot sekundi. Znanstveniki so ugotovili tudi, da saharska srebrna mravlja, ko teče z največjo hitrostjo, galopira. Takrat v rednih intervalih skače z vsemi šestimi nogami hkrati.

Dosežek saharske srebrne mravlje je še toliko bolj osupljiv ob upoštevanju dejstva, da s takšno hitrostjo teče po puščavskem pesku, ki se sredi dneva segreje na 60 stopinj Celzija. Raziskovalci so eno od mravljišč izkopali in ga prepeljali v Nemčijo, kjer so tekaške zmožnosti puščavske mravlje izmerili tudi v hladnejših podnebnih razmerah. Ko je temperatura padla na 10 stopinj Celzija, se je hitrost mravelj pričakovano upočasnila za tretjino.

Pridelovalec buč velikank Justin Ownby iz ameriške zvezne države Tennessee je svojo 400-kilogramsko bučo uporabil zares domiselno: iz nje je naredil čoln. Namesto da bi torej bučo okrasil oziroma izrezljal za noč čarovnic ali pa iz nje pripravil slastno pito, je iz pridelane buče pobral semena, nato pa se skupaj z otroki odločil, da se

malce pozabavajo. Odpravil se je do bližnjega ribnika, sedel v bučo in začel veslati. Njegova žena je posnetek objavila na družbenem omrežju, video pa se je nato hitro razširil po medijih. Kot je povedala Ownbyjeva žena, se družina redno udeležuje tekmovanj, na katerih razstavljajo buče velikanke, saj si je Justin že od nekdaj želel pridelovati buče rekorderke (lani je pri njih zrasla buča, ki je tehtala več kot 770 kilogramov).

Pametni rožni venec V dobi, ko svet osvajajo takšne in drugačne pametne naprave, so

se za izdelek tovrstne narave odločili tudi v Vatikanu. Pred kratkim so tako predstavili pametni rožni venec, ki ga je mogoče nositi kot zapestnico. Vatikanski e-rožni venec je nadgradnja vatikanske mobilne aplikacije Click to pray (»Klikni in moli«), s katero ga je mogoče sinhronizirati in tako dostopati do avdiovodnikov, različnih fotografij in personaliziranih

molitvenih vsebin. Rožni venec, ki stane 99 evrov, je sestavljen iz križa s čipom ter desetih jagod iz ahata in hematita. Uporabnik napravo vklopi tako, da se pokriža, pametni rožni venec pa nato spremlja njegovo napredovanje skozi skrivnosti in beleži dokončane molitve. »E-rožni venec je pedagoška tehnologija, ki mlade uči moliti rožni venec, moliti za mir in razmišljati o evangeliju,« so ob predstavitvi naprave sporočili iz Vatikana in potrdili, da ima izdelek njihov blagoslov.

V mavec Na vrh PV je prišel Mavec. Nekateri kljub resnemu položaju v šali sprašujejo, če je že res tako hudo, da bodo lahko premogovnik utrdili le tako, da ga bodo dali v mavec.

Počitnice Namesto (uvoženih) krompirjevih počitnic zdaj vse bolj uporabljamo domače ime – jesenske počitnice. Mogoče tudi zato, ker samooskrba z domačimi pridelki po šolah vse bolj peša. In je menda tudi vse več krompirja uvoženega.

ZANIMIVOSTI

Sprinterska mravlja Bučo velikanko Znanstveniki so potrdili, da uporabil za čoln

Star ljudski rek pravi: oče sina do praga, sin očeta čez prag.

Lepo bi bilo, če bi drugi del reka veljal za našo državo. Da bi mnoge svoje »sinove« spravila čez prag – revščine.

Nič ne pomaga Hitra cesta tretje razvojne osi naj bi omogočala ne le hitrejšo, tudi veliko varnejšo vožnjo.

To bo velik korak naprej, vprašanje je le, kdaj ga bomo naredili. Kot pravijo, se zdaj ob cesto tretje razvojne osi mnogi le še vedno močno spotikajo.

30 let, najmlajša Bonnie Raye pa 11 mesecev. V niti enem primeru Sue ni rodila več otrok hkrati, torej v družini ni dvojčkov ali trojčkov. Pred dnevi pa sta Radfordova na svojem Youtube kanalu objavila posnetek ultrazvočnega pregleda in ga opremila z novico, da družina pričakuje dojenčka številka 22. Kot pravita, upata, da se jim aprila pridruži deček, saj bi tako imela enajst hčerk in enajst sinov. Najstarejša otroka Chris in Sophie sta se sicer že osamosvojila, preostala družina pa živi v hiši z desetimi spalnicami; na dan popijejo okoli 9 litrov mleka in pozajtrkujejo 3 velike škatle kosmičev, vsak dan pa operejo 18 kilogramov umazanega perila.

Pri 44-ih pričakuje 22. otroka

Pri sedemdesetih peš od Benetk do Pekinga

Sue Radford ima 44 let, njen mož Noel pa 48. Skupaj sta starša enaindvajsetim otrokom, pri čemer je najstarejši Chris star

Italijanka Vienna Cammarota se je pri svojih sedemdesetih letih starosti odločila, da se bo odpravila po sledeh Marca Pola od

Vsakemu po malo Velenjski rokometaši so Ormožanom res dodobra prerešetali gol. No, bolje bi bilo, če bi vseh teh petnajst golov malo porazdelili z drugimi tekmeci. Pri točkah se jim bi bolj poznalo.

Bo zima?

Benetk in Pekinga. Na pot se namerava odpraviti aprila prihodnje leto, spati namerava v šotoru in se orientirati izključno s pomočjo zemljevida. Na svojem popotovanju se namerava usmeriti v do okolja prijazen turizem, zato se bo v celoti odpovedala uporabi plastike.

Po Balkanu, Turčiji, Turkmenistanu, Uzbekistanu, Kirgiziji in Kitajski bo vse do leta 2022, ko naj bi dosegla cilj, nosila 10-kilogramski nahrbtnik. »Cilj mojega potovanja je spoznavanje ljudi.

Upam, da bom našla ljudi, ki me bodo na poti podpirali,« je dejala Cammarota in pristavila, da želi ženskam sporočiti, da lahko ne glede na starost uresničijo to, kar so si zadale.

Čeprav se je vreme že ohladilo in se menda kmalu obeta tudi sneg, nekateri očitno še ne verjamejo, da bo res kmalu »udarila« zima – ali mislijo, da je sploh ne bo. Iz kleti še kar izginjajo kolesa.

Grozno Nekateri Slovenci zelo radi zahajajo v različne hiše groze. Veliko pa je še tudi Slovencev, ki živijo v groznih hišah.

Davki Mnogi se pritožujejo, da so davki pri nas previsoki. Pa pozabljajo, da bi lahko sami močno prispevali, da bi bili vsaj nekateri davki nižji. In to najhujši davki. Krvni davki na naših cestah.

NaĹĄ Ä?as, 30. 10. 2019, barve: CMYK, stran 13

Pred petimi leti je mednarodni prostovoljec Mladinskega centra Velenje iz Ĺ panije predlagal, da bi Pekarno med krompirjevimi poÄ?itnicami, ko praznujemo tudi noÄ? Ä?arovnic, spremenili v hiĹĄo groze. TakĹĄne prostorske instalacije so po svetu, sploh v turistiÄ?nih mestih, zelo priljubljene. Njihov namen je adrenalinsko doĹživetje za tiste, ki radi preizkuĹĄajo svoje Ĺživce. Nekatere veÄ?ji poudarek dajejo samemu ambientu in scenskim elementom, druge vkljuÄ?ujejo tudi igralce, zvoÄ?ne in vizualne uÄ?inke, ki ustvarijo ĹĄe bolj realistiÄ?ne obÄ?utke obiskovalcev. TakĹĄna je tudi velenjska HiĹĄa groze, ki zadnja tri leta med jesenskimi poÄ?itnicami zavzame zapuĹĄÄ?eno graĹĄÄ?ino Turn. ÄŒeprav je takrat zanimanja za obisk veliko in skupine prijateljev, druĹžine, pari in posamezniki prihajajo od blizu in daleÄ?, pa moĹžnosti za to, da bi HiĹĄa groze postala stalnica, ki ne bi nadgradila le lokalne ponudbe zabave za domaÄ?ine, paÄ? pa bi lahko bila tudi prepoznaven turistiÄ?ni produkt, ki bi privabljal obiskovalce od drugod, ni prav dosti.

Posledica uspeĹĄne prakse

MCV ima ĹĄiroko poslanstvo, izvaja veliko programov in aktivnosti, med katerimi so poleg izobraĹževalnih tudi kulturne in zabavne. HiĹĄa groze sodi med slednje, pravi direktor Marko PritrĹžnik, v prvi vrsti pa zadovoljuje radovednost ljudi in potrebo po adrenalinskem doĹživetju. Celotna instalacija, ki je velik organizacijski izziv, nastane v lastni produkciji in v sodelo-

Da v Sloveniji v preteklosti nismo praznovali dneva Ä?arovnic in da je bil pomemben krĹĄÄ?anski praznik vsi sveti, 1. november, mi potrdi Tanja Verboten, kustosinja z Muzeja Velenje. ÂťKrĹĄÄ?anstvo je umrle Ĺže od nekdaj Ä?astilo tako, da so se svetnikov spominjali na dan njihovega godu, muÄ?encev pa z javnim Ä?aĹĄÄ?enjem. Ker pa se je njihovo ĹĄtevilo poveÄ?alo, se je cerkev odloÄ?ila, da posveti en dan v letu vsem muÄ?encem in svetnikom skupaj. Od zaÄ?etka 7. stoletja je bil ta dan 13. maja, leta 835 pa je papeĹž Gregor IV. prestavil praznik na 1. november.

Po poimenovanju vsi sveti in dan mrtvih je danes to dan spomina na mrtve. DanaĹĄnje poimenovanje pomeni tudi neke vrste vraÄ?anje nazaj k poganskim koreninam, saj so tudi takrat gojili neke vrste spomin na svoje prednike,ÂŤ pravi Verbotnova. NekoÄ? so ljudje na ta dan hodili na grobove molit in se poklonit spominu na mrtve, danes pa je to praznik veliko bolj materializiran in usmerjen potroĹĄniĹĄko.

To je bil Ä?as, ko so duĹĄe v dolgih noÄ?eh prihajale na svet, kar pa danes lahko poveĹžemo tudi s Ä?arovnicami.

To, da so bile Ä?arovnice v naĹĄem okolju v razliÄ?nih oblikah prisotne Ĺže od nekdaj, mi potrdi tudi kustosinja z Muzeja Velenje, ki pravi: ÂŤPo eni strani je bilo to demoniÄ?no bitje, ki je po mnenju naĹĄih prednikov vplivalo na naravni tok gibanja, Ĺživljenja. Drug pomen pa predstavljajo konkretne osebe, tiste, ki s svojim nenavadnim vedenjem, posebni-

13

REPORTAŽA

30. oktobra 2019

Vsako leto bolj grozljivo Na Turnu te dni straĹĄijo nekateri najbolj prepoznavni liki iz grozljivk – Obiskovalci so iz vse Slovenije – Kljub uspehom je lahko HiĹĄa groze le obÄ?asen projekt Letos je HiĹĄa groze ĹĄe bolj interaktivna. VeÄ? je multimedijskih uÄ?inkov, maske so ĹĄe bolj dodelane ...

Te dni v veÄ?ernih urah z graĹĄÄ?ine Turn odmevajo kriki prestraĹĄenih obiskovalcev HiĹĄe groze. Kaj jim je tako vĹĄeÄ?, da se mnogi vraÄ?ajo vsako leto? Da jih vedno preseneti kaj novega, da je graĹĄÄ?ina s svojimi legendami Ĺže sama po sebi strah vzbujajoÄ?a, vanjo pa sicer nimajo priloĹžnosti stopiti, da so maske, animacije, scenske postavitve in zvoÄ?ni uÄ?inki vedno nepriÄ?akovani in prepriÄ?ljivi, da je instalacija namenjena predvsem odraslim, saj so podobne priloĹžnostne postavitve namenjene predvsem otrokom, pravijo, ko po obisku, navadno raztreseni in tresoÄ?i, zapuĹĄÄ?ajo prizoriĹĄÄ?e. Nekateri pa celotnega ogleda niti ne zdrĹžijo. vanju z mladimi iz prijateljskih mladinskih organizacij. Vsako leto jo zasnuje Jure SirĹĄe, sicer grafiÄ?ni oblikovalec v multimedijskem centru Kunigunda. ÂťRes je, da projekt za mladinski center predstavlja podroÄ?ja dela, ki ga v nekem obiÄ?ajnem delovnem procesu ne izvajamo.

A ravno pri tem projektu lahko izkoristimo prednost naĹĄega rednega sodelovanja z mladimi, saj ves Ä?as spremljamo njihove

potenciale in jim omogoÄ?imo, da jih tudi izkoristijo. Pa naj gre za samo konstruiranje scenskih objektov, zbiranje in postavljanje drugih scenskih elementov, masko, osvetljevanje, multimedijo ali uprizarjanje, pa vodenje projekta, promocijo ali ideje.

VeÄ?ino znanja in veĹĄÄ?in, potrebnih za uresniÄ?itev takĹĄnega projekta, smo nabrali iz vrst naĹĄih zaposlenih in zunanjih sodelavcev, vse ostalo pa vsako leto pri-

spevajo mladi iz vrst ĹĄtudentov in drugih mladinskih organizacij,ÂŤ je direktor povedal, kako projekt, ki ni na seznamu redne produkcije mladinskega centra, kadrovsko obvladujejo.

Da je HiĹĄa groze prerasla v enega veÄ?jih projektov MCV, dokazuje tudi to, da ima v knjigovodskih evidencah svoje stroĹĄkovno mesto. ÂťVsekakor zaradi velikega obiska pridobimo doloÄ?en znesek prihodkov, a je po-

trebno omeniti, da je takĹĄen projekt tudi stroĹĄkovno zelo zahteven. Vseeno smo v zadnjih dveh letih ustvarili nekoliko dobiÄ?ka, ki ga enako kot dobiÄ?ek iz drugih dejavnosti porabimo za nadgradnjo rednih dejavnosti MCV. Tako lahko pripravimo kakĹĄno dodatno delavnico, koncert, podpremo kakĹĄno akcijo Udarnikov, odpremo razstavo v Galeriji eMCe palc, omogoÄ?imo obiskovalcem SrediĹĄÄ?a mladih

Tudi Ä?e ne verjamete v nadnaravne duhove, se da izkusiti kaj nenavadnega in straĹĄljivega Praznovanje noÄ?i Ä?arovnic na dan pred 1. novembrom oziroma praznikom vseh svetih je v naĹĄe kraje zaÄ?elo prihajati od konca 20. stoletja dalje – NoÄ? Ä?arovnic ali halloween ima svoje korenine v starih keltskih ĹĄegah

in otrok kakĹĄen izlet in podobno,ÂŤ pojasnjuje direktor.

Se lahko HiĹĄa groze ustali?

Da je HiĹĄa groze turistiÄ?no zanimiv produkt, potrjuje dejstvo, da si jo vsako leto ogledajo obiskovalci iz okolice, pa tudi iz Primorske, Ljubljane, Maribora in drugih krajev. Tudi letos je veliko tujcev, po drugi strani pa se domaÄ?ini vsako leto vraÄ?ajo, saj vedno doĹživijo kaj novega. Tako je zadnji dve leti veÄ? povpraĹĄevanja kot prostih mest, zato potreb po promociji s pomoÄ?jo organizacij iz turizma niti ni. Bi torej lahko HiĹĄa groze prerasla v stalno lokalno turistiÄ?no ponudbo? O tem pa v Mladinskem centru niso optimistiÄ?ni. ÂťPri projektu dela okrog deset igralcev na scenah in pet tehnikov v zakulisju. Nekateri so ĹĄtudenti, drugi so zaposleni na drugih podroÄ?jih, nekaj je redno zaposlenih v Mladinskem centru. Ekipe torej ne moremo angaĹžirati za polni delovni Ä?as.

Drugi dejavnik je kritiÄ?na masa zainteresirane javnosti. Po moji oceni Velenje z okolico Ĺžal nima dovolj obÄ?instva, da bi takĹĄen projekt lahko prerasel v stalno ponudbo. TakĹĄen poskus smo lahko spremljali v Gornji Radgoni, a so Ä?ez nekaj Ä?asa instalacijo ukinili. MogoÄ?e bi takĹĄna ponudba privabila dovolj obÄ?instva v Ljubljani ali Mariboru, pri nas pa najbrĹž ne,ÂŤ odgovarja Marko PritrĹžnik, zakaj HiĹĄa groze kljub uspehom vsako leto Ĺživi le osem dni. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

dicijo halloweena kot keltskega praznika, in jim je tudi bolj kot sama vsebina praznika pomembno to, da v tem Ä?asu izkusijo kaj nenavadnega in straĹĄljivega.

S tem pa nastajajo nove navade in tradicija, ki jih ljudje predajajo naprej. Ob koncu dodajmo ĹĄe, da je bila Tanja Verboten tudi del terenske ekipe ĹĄtudentov, ki je leta 2000 in 2001 delala raziskavo na obmoÄ?ju vzhodne Slovenije, in na osnovi njihovega terenskega dela je potem nastala tudi knji-

â?ą

Izrezovanje buÄ? v naĹĄem okolju nima tradicije, povezane z noÄ?jo Ä?arovnic, je pa res, da so ljudje Ĺže v preteklosti kdaj buÄ?e izdolbli, izdelali straĹĄljive podobe ter vanjo postavili sveÄ?e, da so tako straĹĄili predvsem otroke.

Ko za praznik oĹživijo grajske Ä?arovnice.

mi spretnostmi, znanji itd. vplivajo na Ä?lovekov vsakdanjik in praznik, npr. zdravje. So pa take ljudi s posebnimi znanji v preteklosti, pogosto tudi pod vplivom KatoliĹĄke cerkve, preganjali in obsojali na t. i. Ä?arovniĹĄkih procesih.ÂŤ Verbotnova nadaljuje, da je tudi v naĹĄi dolini ohranjenih kar nekaj zapisov o Ä?arovnicah, ki pa sicer niso neposredno povezane z noÄ?jo Ä?arovnic. O njih je precej pisal Fran MlinĹĄek. VraĹža iz okolice Velenja npr. pravi, da je imela neka Ä?arovnica na

podstreĹĄju privezano vrv, in kadar je potrebovala mleko, je ĹĄla in molzla vrv in mleko je teklo v ŞehtarÂŤ. Pri sosedih pa so bile medtem vse krave suhe. Vera v Ä?arovnice je v srednjem veku postala celo mnoĹžiÄ?na histerija, ki

je zajela vse, od najbolj neukih do najbolj izobraĹženih ljudi. Preganjanje in seĹžiganje Ä?arovnic je trajalo nato ĹĄe vse do 18. stoletja, v ljudskem verovanju pa so verjeli v Ä?arovnice celo do zaÄ?etka 20. stoletja. Tudi v Ĺ aleĹĄki dolini

Praznik ima tudi poganske korenine, ki so jih ljudje praznovali ob koncu Ĺžetvene sezone in ob prehodu v temnejĹĄi, zimski del leta. V tem Ä?asu naj bi bile meje med tem in onim svetom zabrisane, zato je to Ä?as, ko na ta svet pridejo umrli, demoni, Ä?arovnice in druga onstranska bitja.

so bile pripovedi o Ä?arovnicah ĹĄe pred vojno zelo Ĺžive. Svoje shajaliĹĄÄ?e naj bi imele pri ReÄ?ici na Trnovcu, kjer je studenec, iz katerega ne more nihÄ?e piti, ne da bi postal bolan. Tu so se Ä?arovnice posvetovale, kam bodo ĹĄle in kakĹĄno ĹĄkodo bodo povzroÄ?ile.

Na sploĹĄno gre torej za prevzet praznik, ki se je predvsem zaradi dobrega marketinga in promocije pri nas v zadnjih desetletjih zelo dobro prijel in so ga ljudje vzeli za svojega. TeĹžko pa reÄ?emo, da ljudje poznajo dolgo tra-

ga Mirjam Mencej Coprnice so me nosile (raziskava vaĹĄkega Ä?arovniĹĄtva). Sogovornica se spominja, da so na terenu zapisali mnogo zgodb o Ä?arovnicah, ki so bile med prebivalstvom ĹĄe vedno zelo Ĺžive, in je prav, da jih v dneh mistiÄ?nosti, onostranstva in spominov delimo, oĹživimo in podoĹživimo, pa Ä?etudi na nov, bolj sodoben naÄ?in. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 30. 10. 2019, barve: CMYK, stran 14

14 Mladinski delavci, soorganizatorji zabavnih prireditev, Ä?lani mladinskih druĹĄtev in drugi posamezniki, ki so pogosto v stiku z mladino in tudi odraslimi, zadnja leta sledijo trendu poveÄ?ane uporabe razliÄ?nih vrst drog med mladimi. ÄŒe sta v preteklosti na prostoÄ?asnih druĹženjih in na zabavah ob vikendih prevladovala alkohol in marihuana, zdaj opaĹžajo uĹživanje poĹživil, halucinogenov in drugih sintetiÄ?nih drog.

Mladinski delavci v sodelovanju z zdravstvenimi, izobraĹževalnimi in drugimi institucijami, ki so zdruĹžene v lokalno akcijsko skupino, delujejo predvsem preventivno in mlade usmerjajo v zdravo in konstruktivno preĹživljanje prostega Ä?asa ter trezno zabavanje. VÄ?asih pa je za preventivo Ĺže prepozno. Nemalokrat se sreÄ?ajo z osebami pod moÄ?nim vplivom alkohola in drugih substanc, kar se lahko kaĹže z nezavestjo ali pa s Ä?ustvenimi nihanji, agresivnim, evforiÄ?nim ali drugim neobiÄ?ajnim vedenjem, ki je nevarno tako uĹživalcem drog kot drugim.

Da bi bili bolje pripravljeni na takĹĄne situacije, so znova priredili predavanje o prvi pomoÄ?i ob prekomernem zauĹžitju alkohola in drugih drog ter o prepoznavanju in ukrepanju ob psihotiÄ?nem vedenju, pa tudi o zakonodaji uĹživanja, posedovanja in posredovanja drog, odgovornosti, ukrepih, kaznih in drugih posledicah. V mladinski kulturni klub eMCe plac, v katerem se zbira ĹĄiroka paleta mlajĹĄih in starejĹĄih oseb z zelo razliÄ?nimi socialnimi ozadji in vedenjskimi vzorci, so povabili zdravnico UrĹĄko TrebiÄ?nik iz Zdravstvenega doma Velenje in policista Sandija LevpuĹĄÄ?ka iz Policijske postaje Velenje.

OsveĹžili znanje prve pomoÄ?i

ÄŒe opazimo osebo, ki se zgrudi ali leĹži brez znakov Ĺživljenja, k njej pristopimo mirno in zbrano preverimo, ali se odziva in ali lahko zaznamo dihanje in bitje srca. ÄŒe nista prisotna, zaÄ?nemo temeljne postopke oĹživljanja – stiskamo prsni koĹĄ in skozi usta vpihujemo zrak v razmerju 30 : 2. Ĺ e pred tem pa pokliÄ?emo strokovno pomoÄ? na ĹĄtevilki 112. ÄŒe so znaki Ĺživljenja prisotni, osebo namestimo v poloĹžaj nezavestnega – na bok – in jo

REPORTAŽA

30. oktobra 2019

Vsaka pomoÄ? je boljĹĄa kot niÄ?

Ob prekomernem zauĹžitju drog so postopki nudenja prve pomoÄ?i podobni kot v drugih primerih – Na lokalnem trgu se je ponovno pojavil heroin, vse veÄ? je raznih kemijskih spojin – Toleranca do marihuane je vse veÄ?ja

opazujemo, svetuje UrĹĄka TrebiÄ?nik in opozarja, da osebe pod vplivom alkohola in drog pogosto bruhajo tudi v nezavesti, zaradi Ä?esar se lahko zaduĹĄijo. ÄŒe oseba leĹži na hladnem, jo umaknite na toplo. Tudi podhladitve niso tako redke.

â?ą

Ko oseba izgubi znake Ĺživljenja, z nobenim ukrepom ne morete bolj ĹĄkoditi, kot Ä?e ne naredite niÄ?.

Zdravnikom povejte vse, kar veste, da bodo laĹžje pomagali.

Pri uĹživanju poĹživil se pogosto pojavita dehidracija in narasla telesna temperatura. VroÄ?inski udar prepoznamo po pordelem in potnem obrazu, zmedenem vedenju. Takrat s hladnimi obkladki hladimo obraz ter predele pazduhe in dimelj. Preventivno pa je potrebno zauĹžiti veliko tekoÄ?ine z elektroliti – vsaj dva decilitra na pol ure.

Predvsem pri uporabi kokaina in drugih poĹživil se lahko pojavljajo teĹžave s srcem. Lahko se kaĹžejo kot slabost, tiĹĄÄ?anje in boleÄ?ine v prsih, nemir, lahko celo pride do infarkta. ZdravniĹĄka pomoÄ? je nujna, za prvo pomoÄ? pa lahko osebo umirimo in

ji ponudimo aspirin pod jezik. ÄŒe opazimo osebo, ki se neprimerno vede, bodisi je agresivna, bodisi poÄ?ne kaj nevarnega ter ogroĹža sebe in druge, bodisi kaĹže znake duĹĄevne stiske, a zavraÄ?a pomoÄ?, jo umaknimo v miren prostor brez glasbe, vizualnih draĹžljajev in drugih moteÄ?ih okoliĹĄÄ?in. Z osebo naj mirno

komunicira ena oseba in govori poÄ?asi, jasno, s kratkimi in zelo razumljivimi stavki. Ponudi naj ji hladno vodo in poÄ?itek.

Odkrijejo le majhen deleĹž drog v obtoku

SodeÄ? po nedavni seriji hiĹĄnih preiskav, na katerih so velenjski policisti naĹĄli precej marihuane, pa tudi druge prepovedane droge, policist Sandi LevpuĹĄÄ?ek ocenjuje, da je v Velenju droge veliko, odkrijejo pa je le odstotek

ali dva. ÂťV zadnjem Ä?asu se je ponovno pojavil heroin. Pogosti so amfetamini in druge kemiÄ?ne droge, ki je zelo nevarna. UĹživanje marihuane pa je Ĺže neka stalnica. Predvsem mladi se vedejo, kakor da je dovoljena. ÂťPremalo je zavedanja, da tudi zlorabljanje marihuane puĹĄÄ?a posledice.

DruĹžba se je do uporabe mari-

huane zelo sprostila. Mnogi na to drogo gledajo kot na zdravilo, drugi menijo, da zaradi naravnega izvora ne more ĹĄkodovati, vendar je veÄ?ina marihuane, ki jo zaseĹžemo, zelo obdelane z raznimi kemiÄ?nimi pripravki.ÂŤ Policisti zaseĹžejo vsako sumljivo snov in jo poĹĄljejo v forenziÄ?ni laboratorij. ÄŒe analiza pokaĹže, da gre za prepovedano drogo, morajo ukrepati. Kadar ni razvidno, da bi oseba drogo posedovala z namenom preprodaje,

Mnenja in odmevi

Zakaj ne smem biti veÄ? prostovoljec?

Spomnim se ĹĄe kot otrok, da me je mama vedno uÄ?ila in spodbujala, naj rad pomagam ljudem opravljati dobra dela, kakrĹĄna sem zmoĹžen opravljati. Zato mi je ĹĄe danes pri osemdesetih letih to delo v veliko veselje, Ä?e lahko in smem komu pomagati. PrepriÄ?an sem, da pregovor „kar se Janezek nauÄ?i, to Janez zna" 1000-krat ne le 100-krat drĹži.

Zadnji dan julija sem v Ä?asopisu prebral, da je v bliĹžini Ĺ marja pri JelĹĄah dvema kmetoma v tem mesecu ogenj uniÄ?il veliki gospodarski poslopji. Takoj sem se odloÄ?il, da obema pomagam vsaj finanÄ?no, saj drugega nimam niÄ?. Enemu sem takoj nakazal 90 % enomeseÄ?ne pokojnine. Tudi drugemu sem Ĺželel pomagati. Toda kako? Na misel

mi je priĹĄla ideja, da bi lahko ĹĄe drugemu pomagal, Ä?e bi ĹĄel od hiĹĄe do hiĹĄe in naprosil prostovoljne prispevke. Zavedal sem se, da za tako akcijo potrebujem dovoljenje upravne enote Velenje. 2. avgusta sem ĹĄel na upravno enoto prosit za to dovoljenje, prepriÄ?an, da ga bom dobil ĹĄe tisti dan. UsluĹžbenec na upravni enoti me je prepriÄ?eval, da mi takega dovoljenja ne sme izdati, ker je pobiranje prostovoljnih prispevkov za drugega kaznivo dejanje. Ker se s takim odgovorom nisem strinjal, sem ĹĄe nekaj Ä?asa teÄ?naril, a sem postal usluĹžbencu nadleĹžen. Zagrozil mi je, ÂťÄ?e bom ĹĄe teÄ?naril za dovoljenje, bo poklical policijoÂŤ in mi s prstom pokazal vrata. Zaradi osebne varnosti sem brez dovoljenja zapustil to stavbo. Po sedemnajstih dneh ÂťteÄ?narjenjaÂŤ pa sem 19. avgusta le naĹĄel usluĹžbenko, ki me je ĹĄe ÂťokregalaÂŤ, zakaj nisem Ĺže prej priĹĄel po dovoljenje,

saj tak papir dobi lahko vsak, Ä?e hoÄ?e delati zastonj. Napisala mi je kup papirjev, na katere sem se moral podpisati veÄ?krat kot tedaj, ko sem se Ĺženil. Tiste papirje sem odnesel v drugo pisarno, kjer je druga usluĹžbenka na papirje odtisnila peÄ?at upravne enote Velenje. Za to teĹžko delo je zahtevala veÄ?jo vsoto denarja. VpraĹĄal sem jo, zakaj moram to plaÄ?ati, saj take papirje po zakonu dobim brezplaÄ?no?! Dobil sem odgovor: ÂťÄŒe ne boste plaÄ?ali, papirjev ne boste dobili in pika.ÂŤ Ker se nisem hotel prepirati, sem plaÄ?al zahtevani znesek iz svojih prihrankov, a sem bil ob tem trdno prepriÄ?an, da je to ÂťpodkupninaÂŤ. UsluĹžbenka, ki mi je napisala papirje, mi je povedala, da me bo 21. avgusta poklicala, Ä?e mi bo dovoljenje odobreno, in res me je obvestila, da naj 23. avgusta pridem po dovoljenje. Omenjenega dne sem res ĹĄel po Âťzakonsko predpisane

papirje.ÂŤ UsluĹžbenka, ki mi je prejĹĄnjiÄ? papirje pripravila, me je sedaj seznanila, da jih ne morem dobiti, ker zakon res ne dovoljuje pobiranja denarja za Ä?loveka, ki mu je ogenj uniÄ?il imetje. Pred tem sem 9. avgusta Ĺže poklical na Policijo Velenje, da dovoljenja na upravni enoti nisem dobil, zato bom kljub temu ĹĄel 10. 11. in 12. avgusta po naĹĄem Ĺ entilju od hiĹĄe do hiĹĄe „fehtat" za pogorelce iz Ĺ marja pri JelĹĄah. Nabral sem res bolj „skromno bero" z mislijo „bolje nekaj, kakor niÄ?."

Dovoljenja za pobiranje gotovine pa do danes, kljub temu da sem moral plaÄ?ati Âťvisoko podkupninoÂŤ, nisem dobil.

Sledi nadaljevanje?! đ&#x;”˛

JoĹže BorĹĄtnar

vsak dan

gre za prekrĹĄek, za katerega je predpisana denarna kazen. VeÄ?je koliÄ?ine droge ali veÄ? manjĹĄih zavojev pa kaĹžejo na preprodajo, ki je kaznivo dejanje.

0,0 ne velja le za alkohol

Ne pij, ko voziĹĄ – to je vsem dobro znano geslo, Ä?eprav je alkohol ĹĄe vedno eden najpogostejĹĄih razlogov za prometne nesreÄ?e. Ne kadi, ne uĹživaj tablet, praĹĄkov in drugih drog – na to pa mnogi vozniki pozabijo. ÂťZa to usposobljeni policisti ugotavljamo voĹžnjo pod vplivom drog s pregledom oÄ?i, s pivnikom oziroma posebnim testerjem pa odvzamejo slino in ugotavljamo prisotnost drog. ÄŒe je test pozitiven, voznika napotimo na odvzem krvi. ÄŒe tudi analiza krvi pokaĹže prisotnost prepovedanih substanc, vozniku predpiĹĄemo 1.200 evrov kazni, odvzamemo vozniĹĄki izpit, oseba mora na ponovni zdravstveni pregled, na delavnice, ponovno mora opraviti vozniĹĄki izpit, kar vse skupaj traja kakĹĄno leto, stroĹĄki pa so veliki,ÂŤ opozarja LevpuĹĄÄ?ek. ÄŒe drogo prinesete v druĹžbo in jo ponudite prijateljem, Ä?e omogoÄ?ate prostor za uĹživanje drog, ste pravzaprav organizator uĹživanja prepovedanih drog. Sploh, Ä?e so vpleteni mladoletni, gre za kaznivo dejanje.

Posledice kaznovanosti zaradi uĹživanja drog niso zanemarljive Biti pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog samo po sebi ni kaznivo. Vendar mora urgenca obvestiti policiste, kadar oskrbijo osebo zaradi prekomernega zauĹžitja droge, sploh Ä?e gre za mladostnike. Policisti pa morajo poizvedeti, kje je oseba dobila drogo. To ne sme biti razlog za oklevanje pri iskanju zdravniĹĄke pomoÄ?i ob predoziranju, opozarjata sogovornika. Cilj je najti preprodajalca, ne pa kaznovati uporabnika in prijateljev.

â?ą

ÄŒe ob zauĹžitju droge pride do neĹželenega uÄ?inka, je to bolje povedati, da se lahko pravilno ukrepa. DuĹĄevne stiske pod vplivom substanc so pogoste.

Posedovanje ali celo posredovanje prepovedanih drog pa ima hujĹĄe pravne posledice. TakĹĄen prekrĹĄek ali kaznivo dejanje, tudi voĹžnja pod vplivom prepovedanih drog, ostane v kartoteki. To je pri iskanju zaposlitve sploh v javni upravi velika stigma. ÂťMladi se premalo zavedajo, da si lahko zaprejo marsikatera vrata, pa Ä?eprav gre za manjĹĄi prekrĹĄek,ÂŤ opozarja policist.

Preventiva in avtoriteta starĹĄev

Uporabo alkohola in drugih drog med mladimi lahko najbolje prepreÄ?uje preventiva v izobraĹževanju in zdravstvu, kljuÄ?no vlogo pa imajo po mnenju Sandija LevpuĹĄÄ?ka starĹĄi. Policisti opaĹžajo, da starĹĄi, kadar jih policisti seznanijo, da so njihovega otroka zalotili z drogo, dejanje pogosto zanemarijo in ne ukrepajo vzgojno.

Sploh kadar gre za marihuano, izjavijo, da Âťto ni niÄ? takĹĄnega,ÂŤ kar je ĹĄe posebno zaskrbljujoÄ?e, saj mladostniki ne dobijo signala, da poÄ?nejo nekaj ĹĄkodljivega ne le za svoje zdravje in prihodnost, ampak tudi za ĹĄirĹĄo druĹžbo. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

BuÄ?a zrasla na drevesu

Tako kot letos marsikje tudi pri Lipnikovih v Ĺ kalah Ä?eĹĄplji niso dobro obrodili oziroma jih sploh ni bilo. Torej ni bilo velike ĹĄkode, ko si je oporo za svojo rast na drevesu naĹĄla muĹĄkatna buÄ?a, posajena v bliĹžini. Iz treh semen je zrastlo 9 buÄ?, zanimi-

vo pa je to, da si je najveÄ?ja med njimi poiskala prostor kar v kroĹĄnji drevesa. Ko so jo ÂťobraliÂŤ, so preseneÄ?eni ugotovili, da tehta celih 21 kilogramov in ima premer 45 cm! Kar dobra letina navsezadnje ‌ đ&#x;”˛

V. P.

NaĹĄ Ä?as, 30. 10. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

JUBILEJA

30. oktobra 2019

BolniĹĄnica v objemu ljudi in narave Ob 100-letnici BolniĹĄnica TopolĹĄica pripravila Jesensko druĹženje – Dobrodelni pohod Koraki za zdravje – DruĹženje ÂťzaÄ?iniliÂŤ s ĹĄtrudlarijo, dnevom odprtih vrat gasilskega druĹĄtva, bolniĹĄkimi igrami brez meja in otroĹĄkim maratonom Tatjana PodgorĹĄek

TopolĹĄica, 26. oktobra – BolniĹĄnica TopolĹĄica je najstarejĹĄa bolniĹĄnica za zdravljenje pljuÄ?nih bolnikov na obmoÄ?ju bivĹĄe Jugoslavije. Letos praznuje 100-letnico delovanja. Med veÄ?jimi aktivnostmi v poÄ?astitev jubileja velja omeniti strokovno sreÄ?anje 1. dan kakovosti, drugi veÄ?ji dogodek pa se je zgodil minulo soboto pred gasilskim domom v TopolĹĄici. To je bilo Jesensko druĹženje, ob katerem so stopili skupaj z jubilantko ĹĄe Krajevna skupnost TopolĹĄica, tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo – podeĹželje ter Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo TopolĹĄica. Slogan bolniĹĄnice je V objemu ljudi in narave, kar so s prireditvijo potrdili.

30 tisoÄ? evrov za 30 novih elektriÄ?nih postelj

ÂťObjemÂŤ so zaÄ?eli na Velenjski plaĹži, kjer se je na startu 7,5 kilometra dolgega pohoda od Velenja do TopolĹĄice zbralo blizu 50 ljubiteljev rekreacije v naravi.

Koraki za zdravje so ga poimenovali, z njim pa so zaÄ?eli dobrodelno akcijo

zbiranja denarja za nakup 30 novih elektriÄ?nih postelj. Toliko jih potrebujejo za opremo enega oddelka v bolniĹĄnici, za njihov nakup pa je potrebnih 30 tisoÄ? evrov. Z njimi bodo – meni direktor bolniĹĄnice Jurij Ĺ orli – zagotovili bolnikom kakovostnejĹĄe bivanje v bolniĹĄnici, zaposlenim pa boljĹĄe delovne pogoje. ÂťZavedamo se pomena redne vadbe tako v preventivne kot kurativne namene. Ĺ˝elimo spodbuditi ljudi k telesni aktivnosti in hkrati poudariti povezanost celotne doline v skrbi za zdravje.

V ta namen smo se obrnili na lokalno gospodarstvo, na tukajĹĄnje prebivalstvo.

Verjamemo, da nas bodo v prizadevanjih tudi tokrat podprli in dokazali, da je bolniĹĄnica vredna skupnih prizadevanj, postati vodilna pulmoloĹĄka ustanova v vzhodni Sloveniji Âť

Štrudlarija, dan odprtih vrat gasilskega druťtva, bolniťke igre brez meja ‌

Po dveh urah in z dvema postankoma so pohodniki prispeli na cilj pred gasilski dom v TopolĹĄici, kjer jih je Ä?a-

BolniĹĄke igre brez meja so zabavale tako tekmovalce in tekmovalke kot obÄ?instvo.

S pohoda Koraki za zdravje, s katerim so v bolniĹĄnici zaÄ?eli dobrodelno akcijo zbiranja denarja za nakup 30 novih elektriÄ?nih postelj. (Foto: tf)

kal golaĹž in ob lepem vremenu prijeten program druĹženja: bolniĹĄke igre brez meja, dan odprtih vrat gasilskega druĹĄtva, ĹĄtudlarija, otroĹĄki maraton ... In zakaj pred gasilskim domom in ne v zdraviliĹĄkem parku, kjer je vseh sedem let doslej potekala ťtudlarija– tekmovanje v najboljĹĄem zavitku? ÂťTako smo se odloÄ?ili takrat, ko smo izbirali datum dogodka, povod za to pa je bilo vreme.

Sicer pa ostaja naĹĄe sodelovanje z naravnim zdraviliĹĄÄ?em Terme TopolĹĄica takĹĄno, kot je bilo doslej. Tudi Âťpratfan ĹĄtrudlaÂŤ za tekmovanje so pripravili njihovi kuharji,ÂŤ je povedala predsednica Krajevne skupnosti TopolĹĄica Petra LipiÄ?nik, poleg Ĺ orlija ÂťglavnaÂŤ pri dogodku. Izrazila je zadovoljstvo, ker je odziv za tekmovanje v peki zavitka med krajani in krajankami TopolĹĄice vsako leto ve-

Komisija, ki je ocenjevala zavitke, si je bila enotna: slabega ni, najboljťi ťtrudl pa so spekli v Termah Topolťica.

Ä?ji. Letos je komisija iz vrst obiskovalcev ocenila 15 vrst zavitkov – od jabolÄ?nih, borovniÄ?evih, skutnih, makovih do buÄ?nih. Ocenjevalci so si bili enotni: slabega ni, najboljĹĄega pa so spekli v Termah TopolĹĄica, drugi je bil zavitek druĹžine PleĹĄnik, tretje mesto pa si je prisluĹžila za posladek Marta ÄŒernevĹĄek.

Smeha in zabave pa je bilo obilo na bolniĹĄkih igrah brez meja. Res so bile brez meja, sicer ob prikazanem vsi ÂťpacientiÂŤ ne bi preĹživeli. ÂťSploh takĹĄne ekipe, kot je bila ekipa TuristiÄ?nega druĹĄtva TopolĹĄica – podeĹželje, ki je bolnika oskrbela po svojih pravilih, si v bolniĹĄnici ne bi Ĺželel imeti,ÂŤ je komentiral ob koncu iger Ĺ orli. V ÂťmedicinskihÂŤ spretnostih so se pomerile ĹĄtiri ekipe, poleg Ĺže omenjene turistiÄ?nega druĹĄtva ĹĄe ekipa bolniĹĄnice, topolĹĄkih gasilcev in DruĹĄtva SoĹžitje Sevnica. Skupnega zmagovalca niso razglasili, so pa ÂťtekoÄ?oÂŤ nagrado prejele vse ekipe, in sicer vsaka za nekaj: za strokovnost, za povijanje bolnika, za soÄ?utje, za najboljĹĄi slog. ÂťObjemÂŤ ljudi in narave so na jesenskem druĹženju, ki naj bi postalo tradicionalno, sklenili z otroĹĄkim maratonom.

Na slednjem je sodelovalo 52 otrok – veÄ?, kot so priÄ?akovali organizatorji. đ&#x;”˛

â?ą

Zimzelen jih ĹĄteje deset

Vsako leto v Zimzelenu izvedejo veÄ? kot sto kulturnih in druĹžabnih dogodkov, ki so namenjeni stanovalcem.

Za gradnjo centra so se odloÄ?ili na Premogovniku – Dobro sodelovanje med njim, ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in pristojnim ministrstvom je pognalo korenine Milena KrstiÄ? – Planinc

Topolťica, 24. oktobra – DEOS Center starejťih Zimzelen Topolťica v oktobru praznuje deseti rojstni dan. ObeleŞili so ga 24. oktobra s slovesnostjo, na kateri so orisali deset prehojenih let.

Zimzelen je nastal na pobudo in pod okriljem Premogovnika Velenje. Od prvih nekaj stanovalcev, ki so se v dom vselili na zaÄ?etku, do danes je dom polno zaseden. Ĺ˝e nekaj let deluje pod okriljem podjetja DEOS, ki zdruĹžuje osem Centrov starejĹĄih

po vsej Sloveniji.

OdloÄ?itev o gradnji centra so sprejeli v Premogovniku Velenje. Z dobrim sodelovanjem z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in podelitvijo koncesije resornega ministrstva za izvedbo storitev institucionalnega varstva je ideja dobila korenine. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je ĹĄe danes ponosen, da se je to zgodilo v Ä?asu njegovega prvega mandata: ÂťNi pa bilo enostavno. Trudili smo se, da smo naprej uredili vse prostorske akte in pridobili koncesijo. Povedati moram, da je bila to zadnja koncesija

za novogradnjo doma. Poslanec Drago Koren, danes pa direktor uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, je k temu veliko pripomogel. Potem smo imeli sreÄ?no roko ĹĄe enkrat, ko smo pri iskanju investitorja in veÄ? pogovori s ĹĄtevilnimi, priĹĄli skupaj s Premogovnikom Velenje oziroma PV Investom.ÂŤ Temeljni kamen so v Dolini meseca v TopolĹĄici poloĹžili 12. septembra 2008. Gradnja je trajala 228 delovnih dni, otvoritev centra pa je bila naslednje leto 20. oktobra. Prvi trije stanovalci so se vanj vselili 19. decembra leta 2009.

Zimzelen stoji v Dolini meseca. V njem je devet bivalnih enot ter 55 enoposteljnih in 51 dvoposteljnih sob.

Slovesnost se je zaÄ?ela s himno Zimzelenu, za katero je besedilo in glasbo napisal 93-letni stanovalec doma Tone Corel, zapel pa jo je zbor stanovalcev.

Pogovor UrĹĄe Menih Dokl s stanovalko doma Metko Mahne, Ĺžupanom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darkom Menihom, direktorico DEOS Zimzelen Andrejo Ĺ tefan BukoviÄ?, gospodinjo v domu Nado Ravljen in predsednikom uprave DEOS Bojanom Kranjcem.

â?ą

V DEOS Centru Zimzelen je 157 stanovalcev in 82 zaposlenih.

ÂťZimzelen je v desetih letih delovanja zelenel s pomoÄ?jo ljudi, ki sobivajo v njem. Poleg osnovnega programa oskrbe in nege, ki se izvaja za uporabnike, smo razvijali in ĹĄirili programe tako strokovno kot tudi na duhovno-kulturnem podroÄ?ju. Iz tako rekoÄ? prazne hiĹĄe smo naredili topel dom,ÂŤ je na slovesnosti dejala direktorica Centra Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?.

Po sedmih letih delovanja je Center starejĹĄih Zimzelen po prvem lastniku Premogovniku Velenje 1. avgusta 2016 dobil novega lastnika, skupino DEOS. ÂťTo je druĹžba, ki je prej Ĺže imela sedem domov, mi smo osmi. Zelo smo zadovoljni, Ä?eprav smo bili zadovoljni tudi s prvim lastnikom. Vendar je drugaÄ?e. V okviru skupine je veliko strokovnega znanja, izmenjujemo si izkuĹĄnje in to je velika dodana vrednost,ÂŤ pravi direktorica. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 10. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

30. oktobra 2019

Mura s sodnikovo pomoÄ?jo do preobrata (?)

Rudarjev zaostanek za predzadnjim Ĺže osem toÄ?k – Deseti poraz odnesel Nikolo JaroĹĄa – Iz brezna naj bi jih sedaj skuĹĄal potegniti Andrej Panadić Gostje so gotovo priĹĄli na Rudarjevo igriĹĄÄ?e ob jezero vsaj kot papirnati favoriti. A z igro tega mnenja v prvem polÄ?asu niso upraviÄ?evali. Rudarji so z dobro predstavo, tako v tej sezoni ĹĄe niso igrali, navduĹĄevali. Blizu ĹĄtiristo gledalcev je gotovo upalo in priÄ?akovalo, da bodo konÄ?no le 'izkopali' prvo zmago v aktualni sezoni. Ĺ˝al pa tekma ne traja samo en polÄ?as.

Izbranci trenerja Anteja Ĺ imundĹže so prvi preizkusili zbranost TomaĹža Stopajnika. Po nekaj minutah tekme je Luka Ĺ uĹĄnjara z leve strani priĹĄel z Ĺžogo v kazenski prostor, vendar je bil vratar ob njegovem strelu dobro postavljen. V 12. minuti je sledila prva groĹžnja domaÄ?ih, toda Ĺžoga Adama VoĹĄnjaka je ĹĄvignila po napaÄ?ni strani mimo leve vratnice. V 20. minuti se je nadvse izkazal Marko ObradoviÄ?.

V tem delu tekme zelo nevarni Dominik Radić je po hitrem teku po desni strani poslal Şogo do kapetana Damjana Trifkovića, ki jo je podaljťal do Naceta Koprivnika. Ta je izstrelil proti vratarju pravi projektil, ki pa je Şogo odbil, a le do Mića Kuzmanovića. A tudi njegov strel je vratar ubranil. V lepi priloŞnosti se je znaťel nekaj minut zatem tudi Radić, ko je po Şogi udaril iz obrata. Toda Murin

vratar je bil (spet) na pravem mestu. V 27. minuti so gostje hitro krenili v napad. Stopajnik je bil Ĺže premagan, njegovo delo pa je opravil David Hrubik in Ĺžogi prepreÄ?il pot v mreĹžo. Da ni ostalo le pri umetniĹĄkem vtisu – nogomet se vendar igra za gole, so domaÄ?i po hitrem napadu povedli. Po ĹĄahovsko je bil to tako rekoÄ? mat v treh potezah.

Mislav AndĹželković, zadnja velenjska okrepitev, je s svoje polovice poslal Ĺžogo do Radića. Ta je pobegnil gostujoÄ?im branilcem v kazenski prostor in kot na kroĹžniku serviral Ĺžogo pred drugo vratnico, kjer je pritekel Kuzmanović in jo s ĹĄtirih, petih metrov poslal v mreĹžo. Takoj zatem je Radić znova nezadrĹžno prodrl v kazenski prostor, sproĹžil, Obradović pa je Ĺžogo odbil v kot. Do odhoda na odmor so Rudarji ĹĄe vedno imeli zmago, upanje nanjo pa je zaÄ?elo usihati sreKako se je odvijala tekma v prvem polÄ?asu in ĹĄe nekaj drugega, morda ponazarjajo tudi streli iz kota. SoboÄ?ani so prvega izvedli ĹĄele v 56. minuti, Ĺ aleÄ?ani so jih imeli na vsej tekmi devet. Pri strelih v okvir vrat pa je bilo razmerje 8 : 4 v korist gostov.

Kadeti Rudarja remizirali z Olimpijo Nogometna ĹĄola NK Rudar Velenje je pred poÄ?itnicami imela odliÄ?en tekmovalni teden. Kadeti so najprej remizirali z Olimpijo, nato pa s 5 : 1 premagali Gorico in tako zabeleĹžili prvo zmago v prvi ligi, mladinci pa so v prvenstvu doma obdrĹžali toÄ?ko, medtem ko so v pokalu proti Celju slavili zmago. Prav tako so si visoke zmage priiđ&#x;”˛ grale selekcije U15, U15B in U12.

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije 15. krog

Rudar Velenje - Mura 1:2 (1:0) Strelci: 1:0 Kuzmanović (30.), 1:1 Šuťnjara (71., 11-m), 1:2 Maroťa (85.).

Rudar Velenje: Stopajnik, DŞinić, Hrubik, Krefl, Trifković (od 65. Lovenjak), Andjelković (od 83. Ćosić), Voťnjak, Filipović, Kuzmanović, Radić, Koprivnik (od 77. Kobiljar). Trener: Nikola Jaroť.

Drugi rezultati: Triglav – Tabor 3:2 (2:2), Olimpija – Aluminij 3:1 (1:0), Maribor-Celje 1:0 (0:0), Rudar – Mura 1:2, DomŞale – Bravo (2:0).

Vrstni red: 1. Olimpija 33 (39:18), 2. Maribor 28 (29:16), 3. Aluminij 28 (22:11), 4. Mura 28 (25:16), 5. Celje 24 (28:16), 6.

Tabor 16 (19:24), 7. DomĹžale 16 (20:28), 8.

Triglav 14 (21:35), 9. Bravo 13 (19:32), 10.

Rudar 5 (14:40).

1. A DRL - Ĺženske, 6. krog Rezultati: Litija - Ĺ˝.U.R.D. Koper 28:37 (14:17), Z'deĹžele - Ptuj 25:20 (14:7), Krka - Krim Mercator 20:42 (9:22), Zelene doline Ĺ˝alec - Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 23:24 (15:15), Izola – Velenje (sobota, 23. novembra).

Vrstni red: 1. Krim Mercator 12, 2. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 12, 3. Zelene doline Ĺ˝alec 8, 4. Z'deĹžele 8, 5. Koper 8, 6. Krka 6, 7.

Velenje (tekma maj) 2, 8. Izola 1, 9. Litija 1, 10. Ptuj 0.

3. SNL – vzhod, 10. krog Rezultati: ZreÄ?e - Dravinja 2:3 (1:2), Ver-

Şej - Kety Emmi Bistri 3:3 (2:1), Šampion - Avto Rajh Ljutomer 7:0 (4:0), Korotan Prevalje - Radgona 2:0 (1:0), Videm pri Ptuju - Podvinci 0:0), Šmartno 1928 – Odranci 0:0.

Vrstni red: 1. Ĺ martno 23 (34:17), 2.

Podvinci 19 (20:9), 3. ZreÄ?e 19 (20:14), 4.

Dravinja (tekma manj) 17 (32:17), 5. Odranci 17 (22:13), 6. Ĺ ampion 16 (32:14), 7.

Korotan 16 (20:13), 8. Bistrica 12 (21:20), 9. Videm 12 (18:22), 10. Ljutomer 12 (18:23), 11. VerĹžej 4 (11:39), 12. Radgona (tekma manj) 0 (2:49).

MedobÄ?inska Ä?lanska liga – Golgeter 9. krog Rezultati: Mons Claudius - Posavje KrĹĄko 1 : 3 (0 : 2), Vojnik - Savinjska Vransko 1 : 1 (0 : 1), LaĹĄko – Ĺ oĹĄtanj 2 : 2 (2 : 0), Mozirje - Ĺ˝alec 1 : 1 (0 : 0), Ĺ marje pri JelĹĄah Ljubno ob Savinji 8 : 0 (2 : 0).

Vrstni red: 1. Šmarje pri Jelťah 8 - 20 (34:10), 2. Posavje Krťko 8 -19 (20:10), 3. Šoťtanj 8 – 14 (20:13), 4. Mozirje 8 – 14 (14:9), 5. Žalec 9 – 13 (15:13), 6. Vojnik 8 – 11 (12:17), 7. S. Vransko 9 – 9 (11:13), 8.

Ljubno ob Savinji 8 – 8 (13:25), 9. M. Claudius 8 – 7 (15:21),10. Kozje 8 – 4 (8:17), 11. Laťko 8 – 3 (12:26).

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 6. krog Šoťtanj - Dravograd 2 : 6 (3133 : 3269)

Ĺ oĹĄtanj: Jug – 508 (0), HasiÄ?iÄ? – 558 (1), Fidej – 236 – PintariÄ? -224 – 460 (0), PetroviÄ? – 592 (1), ArnuĹĄ – 522 (0), SeÄ?ki – 496 (0).

znebili pritiska in v 68. minuti je Kuzmanoviću po moÄ?nem strelu z razdalje vratnica prepreÄ?ila podvojitev vodstva. V 71. minuti pa je kranjski sodnik Andrej Ĺ˝nidarĹĄiÄ? po posvetu s stranskim dosodil za mnoge nesprejemljivo enajstmetrovko in Ĺ uĹĄnjara je izenaÄ?il.

Dvomljiva najstroĹžja kazen je vsekakor omajala samozavest domaÄ?ih, ki pa so si vendarle prizadevali doseÄ?i drugi zadetek.

Enako tudi gostje.

NajbliĹže mu je bil Radić. V 79. minuti se je kot panter pognal Zadetek MiÄ?a za Ĺžogo, ki mu jo je Kuzmanovića ni po slalomu med gobil dovolj za prvo stujoÄ?imi igralci pozmago. slal AljaĹž Krefl. Po njegovem udarcu z glavo je Ĺžal zletela di drugega polÄ?asa. Gostje so mimo vratnice. SreÄ?a pa je obpo prihodu iz slaÄ?ilnice zaigra- jela Amadeja MaroĹĄo, ki je bil v li veliko bolje kot v prvem delu. 85. minuti z imenitnim udarcem Postajali so nevarnejĹĄi, doma- natanÄ?nejĹĄi in povzroÄ?il navduÄ?im je zaÄ?elo zmanjkovati pred- ĹĄenje med gosti in nadaljevanje vsem zbranosti. Luka Ĺ uĹĄnjara 'Rudijeve' krize. je v 59. minuti zadel levo vratniV razmeroma ĹĄportni tekmi je co, ki mu je prepreÄ?ila izenaÄ?e- sodnik pokazal ĹĄtiri opomine. Pri nje. Nato so se rudarji nekoliko domaÄ?ih so porumeneli Trifko-

vić, VoĹĄnjak, Rijad Kobiljar in Elvedin DĹžinić, pri gostih pa vratar Obradović v sodnikovem dodatku zaradi zavlaÄ?evanja, med rednim delom pa je rumeno videl tudi trener Ante Ĺ imundĹža, oÄ?itno je bil preglasen. Zaradi kartonov je pri Rudarju manjkal Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, David KaĹĄnik pa je zbolel.

Bili so neprepoznavni

GostujoÄ?i trener Ante Ĺ imundĹža: ÂťTeĹžka tekma je za nami. V prvem polÄ?asu smo bili neprepoznavni. Nismo igrali, kot smo se dogovorili. V drugem smo stvari popravili, priĹĄli do svojih priloĹžnosti, bilo jih je ogromno.

Zaradi napadalne igre smo nasprotniku pustili nekaj prostora, vendar gledano skupaj, smo zasluĹženo osvojili vse tri toÄ?ke.ÂŤ

JaroĹĄ (verjetno) ĹĄe zadnjiÄ? kot Rudarjev trener

Nikola JaroĹĄ, Rudarjev trener: ÂťV tekmo smo stopili odliÄ?no.

Ustvarjali smo si priloĹžnosti, zadeli, imeli nadzor nad igro. Med polÄ?asom smo se dogovorili, da moramo tako igrati tudi v nadaljevanju. Vedel sem, da bo Mura zaigrala podjetneje. Ĺ˝al zlasti prvih petindvajset minut drugega dela nismo bili potrpeĹžljivi. Ni nam uspelo ohromiti nasprotnikove igre, tudi Ĺžoge nismo imeli

veÄ? tako pod nadzorom kot v prvem delu. Igralci so se spustili v brezglavo tekanje po igriĹĄÄ?u, izgubljali pri tem veliko moÄ?i in na koncu smo bili kaznovani. TeĹžka prihodnost je pred nami. Ĺ e bolj se moramo usmeriti v delo, dvigniti moralo. Po tolikih krogih brez zmage ni lahko trenirati in se pripravljati na nasprotnike.ÂŤ

Novi Rudarjev trener Hrvat?

Tako kot pri Janezu Ĺ˝ilniku je Rudarjevo vodstvo spoznalo, da tudi neizkuĹĄeni Nikola JaroĹĄ ni sposoben Ä?lanskemu moĹĄtvu vrniti igre na prvoligaĹĄko kakovost. Do zakljuÄ?ka redakcije ĹĄe ni bilo potrjeno, vendar pa smo sliĹĄali, da naj bi vodstvu po porazu z Muro ne preostalo drugega, kot da se poslovijo tudi od Nikole JaroĹĄa z upanjem, da bo moĹĄtvo prvoligaĹĄki status ohranilo s 50-letnim Andrejem Panadićem. Igralsko pot (bil je branilec) je konÄ?al na Japonskem pri v Nagoyi, zaÄ?el pa pri Radniku. Ta nekdaj odliÄ?ni branilec je med drugim igral tudi za zagrebĹĄki Dinamo in nemĹĄki Hamburger.

Pevnik spet 'rudar'

V velenjskem klubu so pred dnevi dobili novo strokovno moÄ?. Robert Pevnik, ki je bil doslej Ĺže dvakrat v vlogi glavnega trenerja, bo svoje znanje v nogometni ĹĄoli prenaĹĄal na mlade, hkrati bo trener kadetov. Igor Fenko, dosedanji vodja ĹĄole, in Urban Ĺ˝ohar (vadil je kadete) pa nista veÄ? v klubu. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zopet neuspeĹĄni Niz ĹĄoĹĄtanjskih porazov se nadaljuje. Tokrat so klonili na domaÄ?ih stezah. BoljĹĄi od domaÄ?ih tekmovalcev so bili DravograjÄ?ani. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani v jesenskem delu ne najdejo prave zmagovalne forme. Takrat, ko gre enim, drugi popustijo, za zmago pa je potrebna dobra igra cele ekipe.

Igra prvega para tokrat ni kazala na takĹĄen razplet, saj sta si ekipi razdelili toÄ?ke, v drugo igro pa so odĹĄli gostje s prednostjo 11 kegljev. Sledila je slaba igra domaÄ?ega drugega igralca. Tudi po menjavi se stanje ni izboljĹĄalo, ĹĄe veÄ?, menjava je odigrala ĹĄe slabĹĄe. Razlika se je poveÄ?evala v dobro gostov. Pred zadnjo igro so KoroĹĄci pri rezultatu 2: 2 vodili za 85 kegljev. O zmagovalcu je zopet odloÄ?ala igra tretjega para. DomaÄ?ina sta zaÄ?ela zelo odloÄ?no v Ĺželji, da reĹĄita vsaj toÄ?ko, a kaj, ko sta jima gosta sledila z bolj natanÄ?nimi luÄ?aji. Ĺ˝e po prvem setu te igre so domaÄ?ini spoznali, da iz te moke ne bo kruha. SlabĹĄa igra domaÄ?ih v nadaljevanju je gostom omogoÄ?ila, da so se veselili nove zmage. Pri domaÄ?ih gre tokrat pohvalit PetroviÄ?a, ki se je s tretjim rezultatom (592) uvrstil v ekipo kroga – doma. Sedaj sledi premor, ki bo Ĺ oĹĄtanjÄ?anom priĹĄel ĹĄe kako prav, da uredijo svoje vrste in zaigrajo takĹĄno igro, kot jo prikazujejo na treningih. V naslednjem krogu jih zopet Ä?aka teĹžko gostovanje. V Litiji jih priÄ?akuje trenutno drugouvrĹĄÄ?ena ekipa Litija 2001. đ&#x;”˛

MARTINOVA PETKOVA PLESNA NOČ OB JEZERU

Za glasbo z najveÄ?jimi hiti za vse generacije bosta skrbela

Martinov - dvo hodni meni 13 eur

8. 11. 2019 OB 19. URI V RESTAVRACIJI JEZERO

Vstopnine ni. Rezervacije: 03/ 586 64 62

NaĹĄ Ä?as, 30. 10. 2019, barve: CMYK, stran 17

KljuÄ?ni problem upravljanja z ribami je dvig temperature vode

Janja sklenila izjemno sezono Tokio, 27. oktobra - Janja Garnbret se je od tekmovalne sezone v svetovnem pokalu ĹĄportnih plezalk poslovila z novimi stopniÄ?kami. ÄŒetrto sezono po vrsti je postala zmagovalka skupnega seĹĄtevka svetovnega pokala v kombinaciji. V Inzaiu je v teĹžavnosti osvojila drugo mesto. Zmagala je Jain Kim iz JuĹžne Koreje. Garnbretova je sezono 2019, potem ko je seĹĄtevek teĹžavnosti dobila v sezonah 2016, 2017 in 2017, konÄ?ala na drugem mestu. Tokrat jo je prehitela JuĹžna Korejka Chaehyun Seo. Janja letos ni dominirala v teĹžavnosti, je pa zato s ĹĄestimi zmagami na ĹĄestih tekmah osvojila svoj premierni balvanski seĹĄtevek.

Na svetovnem prvenstvu je s tremi osvojenimi naslovi svetovne prvakinje v treh disciplinah balvanih, teĹžavnosti in kombinaciji poskrbela za nov svetovni mejnik. Poleg tega si je Ĺže priborila vozovnico za OI v Tokiu 2020. đ&#x;”˛

17

Ĺ PORT IN REKREACIJA

30. oktobra 2019

TeĹžave, ki so v pristojnosti ribiĹĄkih druĹžin, te sorazmerno enostavno reĹĄujejo – TeĹžave so tam, kjer so povezane z odloÄ?anjem drĹžavnih organov Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, Celje – Zveza ribiĹĄkih druĹžin Celje povezuje devet ribiĹĄkih druĹžin celjskega obmoÄ?ja in RibiĹĄko druĹžino Sotla iz PodÄ?etrtka, ki sicer sodi v spodnjesavsko ribiĹĄko obmoÄ?je. Organizacijske oblike zveze, ki obstaja od leta 1951, so bile razliÄ?ne, od zadrug preko druĹĄtva do danaĹĄnje zveze.

Skupno jim je upravljanje ribiĹĄtva, pravi Peter Solar, predsednik zveze, s katerim smo se sreÄ?ali na nedavnem druĹženju ĹĄtirih ribiĹĄkih druĹžin ob Ĺ aleĹĄkem jezeru.

RibiÄ?e si veÄ?ina ljudi predstavlja kot tiste, ki lovijo ribe ‌ ÂťA preden to lahko poÄ?nemo, je treba veliko narediti. Vse ribiĹĄke druĹžine na poreÄ?ju Savinje in Sotle imajo od Vlade Republike Slovenije pridobljeno koncesijo za upravljanje z ribami. NaÄ?rtovanje je v pristojnosti drĹžave. RibiÄ?i pri tem sodelujemo, moramo pa zagotoviti vse, kar nam drĹžava predpiĹĄe, preden lahko lovimo, da vemo, koliko ribolovnih dni bo na razpolago, koliko rib lahko uplenimo, v katere revirje bomo vlagali ribe ‌ Na prvem mestu je resno delo. Taka druĹžabna sreÄ?anja, kot

Foto: Manca Ogrin

Sklenili tekmovalno leto Zlata jesen, tako se namreÄ? imenuje naĹĄ zadnji turnir v letu. Res lahko reÄ?emo, da je zlata jesen, kajti narava nas je obdarila s Ä?udovitim sonÄ?nim dnem. To pa je bilo kronano z ogromnim ĹĄtevilom igralcev iz vse Slovenije in sosednje Avstrije. Kar blizu 70 se jih je nabralo na igriĹĄÄ?ih, ki so se potegovali za boljĹĄo uvrstitev na tem turnirju. Igre so potekale v pravem prijateljskem ĹĄportnem duhu.

Borili so se mladi igralci, stari igralci in mnoge Ĺženske ekipe iz vse Slovenije. OzraÄ?je je bilo Ä?udovito. Tudi gledalcev ni manjkalo. Po konÄ?anih bojih so podelili zasluĹžene pokale zmagovalcem tega turnirja. Organizatorji so bili veseli in zadovoljni, da so uspeĹĄno sklenili tekmovanje. Prav tako so bili veseli prijaznih besed in pohval gostov, ki so bili z organizacijo zelo zadovoljni in so mnoĹžiÄ?no obljubili ponovno sreÄ?anje v naslednjem letu. đ&#x;”˛

je to v Velenju, so namenjena druĹženju, vseeno pa brez izmenjave podatkov o tem, kako smo gospodarili med letom, ne minejo.ÂŤ

dah. Ti zneski niso zanemarljivi.

Naj navedem primer Ĺ martinskega jezera. Zanj RibiĹĄka druĹžina Celje plaÄ?uje dobrih 4.000 evrov koncesije, Direkcija za vode pa ji je zaraÄ?unala ĹĄe skoraj 17.000 evrov vodnega povraÄ?ila. To pa so ĹĄtevilke, ki lahko resno ogrozijo proraÄ?une ribiĹĄkih druĹžin.ÂŤ

Je pri upravljanju z ribami kaj teĹžav? ÂťTeĹžave, ki so v prisojnosti ribiĹĄkih druĹžin, sorazmerno enostavno reĹĄujemo. TeĹžave so tam, kjer smo vezani na odloÄ?anje drĹžavnih organov. KljuÄ?ne teĹžave so ĹĄe vedno posegi v vodotoke, vse bolj tudi podnebne spremembe. Za

â?ą

ÂťDrĹžava zahteva, da poleg koncesije ribiĹĄke druĹžine plaÄ?ujemo vodna povraÄ?ila na stojeÄ?ih vodah.

Zneski niso zanemarljivi.ÂŤ

kljuÄ?no teĹžavo upravljanja z ribami bi izpostavil dvig temperature vode. Ta ogroĹža ribji staleĹž in dela selekcijo po vrstah rib. Na drugem mestu je ĹĄe vedno problematika, povezana s kormorani. Na naĹĄem obmoÄ?ju se pojavlja tudi vidra. Ta za zdaj ĹĄe ni tako pro-

Peter Solar: ÂťKljuÄ?ne teĹžave so posegi v vodotoke, vse bolj pa tudi podnebne spremembe.ÂŤ

blematiÄ?na, da bi lahko resneje ukrepali, oziroma ker ĹĄe ne izvajamo monitoringa, ne vemo dobro, kakĹĄne so sploh razmere na tem podroÄ?ju. To so zavarovane vrste, v katere ni mogoÄ?e posegati brez dovoljenja drĹžave. Potem pa ĹĄe vrsta drugih, tudi z denarjem povezanih vpraĹĄanj.ÂŤ Konkretneje? ÂťDrĹžava zahteva, da poleg koncesije ribiĹĄke druĹžine plaÄ?ujemo vodna povraÄ?ila na stojeÄ?ih vo-

Kaj pa sĂĄmo Ä?lanstvo? Vidim, da ste tukaj sami starejĹĄi? Se kaj pomlajujete? ÂťNa celjskem obmoÄ?ju kakih hudih pretresov s Ä?lanstvom v zadnjih desetih, petnajstih letih nismo imeli. ÄŒlanstvo je stabilno, s trendom rasti. Pri mladih pa se lahko posebej pohvalimo. V zadnjih letih smo imeli v popreÄ?ju med 1.200 Ä?lani okoli 100 mladih.

Letos jih imamo 182, kar pomeni skoraj enkrat veÄ?. Pohvaliti moram ribiĹĄke druĹžine. Zelo aktivne so pri pridobivanju mladih.ÂŤ RibiĹĄtvo velja za bolj moĹĄko zadevo. Imate v svojih vrstah kaj Ä?lanic? ÂťV regiji imamo registriranih 15 Ä?lanic z opravljenim ribiĹĄkim izpitom. V kratkem se jim bodo pridruĹžile ĹĄtiri pripravnice. Med mlađ&#x;”˛ dimi pa je veliko deklet.ÂŤ

StaĹĄa Lipnik svetovna prvakinja, Luka Krel podprvak SkalÄ?ki s fantastiÄ?nim uspehom – zlato in srebrno medaljo – zakljuÄ?ili 22. svetovno prvenstvo v WAKO kickboksu v Sarajevu V Sarajevu je med 19. in 26. oktobrom potekalo 22. Ä?lansko svetovno prvenstvo v kickboksu, ki se ga je udeleĹžila tudi slovenska reprezentanca. Mesto v reprezentanci so si zagotovili trije Ä?lani kluba Skala Velenje, StaĹĄa Lipnik, Luka Krel in Dean VukanÄ?iÄ?, na tekmovanju pa jih je spremljal tudi njihov trener Peter Landeker.

Za vse tri VelenjÄ?ane je bil to krstni nastop na Ä?lanskih svetovnih prvenstvih v kickboksu, StaĹĄa pa je sploh prviÄ? nastopila kot Ä?lanica kickboks reprezentance in takoj posegla v sam svetovni vrh.

StaĹĄa Lipnik je postala svetovna

Ä?lanska prvakinja v light kontaktu v kategoriji nad 70 kg. Na poti do zmage je premagala Turkinjo in Nizozemko, v finalni borbi pa je zaradi velike toÄ?kovne razlike predÄ?asno opravila tudi s predstavnico NemÄ?ije.

Luka Krel je osvojil naslov Ä?lanskega podprvaka v light kontaktu v kategoriji do 84 kg. Premagal je Bosanca, MehiÄ?ana, Ĺ vicarja in v finalu klonil proti Nemcu.

Tudi Dean VukanÄ?iÄ? je odliÄ?no opravil svoj krstni nastop, na Ĺžalost pa se je rezultat njegove borbe v zadnjih sekundah preobrnil v korist nasprotnika iz Finske. đ&#x;”˛

Poleg medveda ĹĄe volÄ?ji kriĹžanci DEĹ˝URNA Ĺ TEVILKA 080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

V Zgornji Savinjski dolini poleg medveda tudi pet volÄ?jih kriĹžancev – Prvi primer tudi v Sloveniji Zgornja Savinjska dolina – Na obmoÄ?ju viĹĄje leĹžeÄ?ih obmoÄ?ij v Zgornji Savinjski dolini se poleg medveda letos sreÄ?ujejo ĹĄe z volÄ?jimi kriĹžanci (mladiÄ?ev volkulje in psa). Pred nedavnim je namreÄ? trop petih kriĹžancev napadel ovce na Grozdjevi kmetiji v Tiroseku.

KriĹžanci so eno ovco pokonÄ?ali, zveÄ?er pa je poginila ĹĄe ena, ki so jo pustili za vabo. Do konca minulega tedna so pod streli lovcev ÂťpadliÂŤ trije (dva v Tiroseku in eden v LuÄ?ki Beli), pristojno ministrstvo pa je izdalo doloÄ?bo o

izjemnem odstrelu za ĹĄe preostale kriĹžance.

Dovoljenje za odstrel so dobile lovske druĹžine Gornji Grad, LuÄ?e, Stahovica in LoviĹĄÄ?e s posebnim namenom Kozorog Kamnik. Po pojasnilu BlaĹža PreseÄ?nika z ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje se je ministrstvo za to odloÄ?ilo zaradi meĹĄanja genetike oziroma negativnega vpliva na celotno volÄ?jo populacijo. ÂťVolÄ?je kriĹžance, ki so se pojavili na obmoÄ?ju Nove Ĺ tifte (obÄ?ina Gornji Grad), smo prviÄ? zaznali na obmoÄ?ju nazarske obmoÄ?ne enote in tudi prviÄ? v Sloveniji. Volkulja je bila prisotna na naĹĄem obmoÄ?ju Ĺže dve leti prej, oÄ?itno so jo pregnali iz tropa. Letos pa je prviÄ? skotila. VolÄ?ji kriĹžanci so prvi dokazani kriĹžanci med volkom in domaÄ?im psom.ÂŤ Zveri so se prej zadrĹževale v Podvolovljeku, LuÄ?ki Beli, VeĹži in pod Ojstri-

co, sedaj pa so se premaknile niĹžje.

Prisotnost medveda (po oceni gre za dva mlajĹĄa) so na obmoÄ?ju Menine planine znova zaznali pred tednom dni, sicer pa se zadrĹžuje(ta) ĹĄe na obmoÄ?ju Motnika in Ojstrice (lovsko upravljalsko obmoÄ?je nazarske obmoÄ?ne enote). PovzroÄ?a(ta) relativno malo ĹĄkode, pravi PreseÄ?nik in dodaja: ÂťPojav zveri je posledica precejĹĄnjega porasta divjadi. Omenjena obmoÄ?ja pa so zanje prehodna.ÂŤ Ljudem, ki se radi sprehajajo po gozdovih svetuje, naj bodo glasni, saj bodo s tem odvrnili medveda, volÄ?ji kriĹžanci pa so plaĹĄni in se prej sami umaknejo. Tisti, ki se odpravijo na sprehod s psom, naj imajo le-tega na povodcu. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 30. 10. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

30. oktobra 2019

ÂťGasilstvo gre iz roda v rodÂŤ

Potres: Zahodna Ĺ tajerska 2019

Dolgoletni Ä?lan PGD Gaberke JoĹžef BorovĹĄek, dobitnik letoĹĄnje plakete Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline, je ponosen, da je predanost gasilstvu druĹžinska tradicija

Ob koncu oktobra - meseca poĹžarne varnosti - je v Savinjski regiji potekala velika vaja

Tina Felicijan

JoĹžef BorovĹĄek je gasilec postal pred 56 leti. Ker je bil gasilec tudi njegov oÄ?e. In gasilka je njegova Ĺžena. Zato so tudi vsi trije otroci, zdaj pa Ĺže vnuki. ÂťGasilstvo gre iz roda v rod,ÂŤ ponosno pove. Danes ne deluje veÄ? v operativi, vodi pa desetino veterank ter skrbi za te in one reÄ?i, pomembne, da aktivnosti nemoteno teÄ?ejo. ÂťGasilec si z duĹĄo, telesom in srcem,ÂŤ pravi.

Kot aktiven operativec je pomagal posredovati pri marsikateri poplavi na obmoÄ?ju Gaberk.

Velunja je veÄ?krat kratila njihov spanec, a sogovornik zatrjuje "ne bom se zlagal, da se na sireno nikoli ni bilo teĹžko odzvati." ÂťTakrat delujeta adrenalin in Ĺželja po tem, da nekomu pomagaĹĄ.ÂŤ V spomin se mu je vtisnilo zahtevno gaĹĄenje poĹžara v ĹĄoĹĄtanjski tovarni usnja. Pa poĹžara na ĹĄoĹĄtanjski graĹĄÄ?ini med boĹžiÄ?nimi prazniki. Rad pa se spominja udarniĹĄke akcije gradnje ĹĄole v Zibiki, ki jo je prizadel potres.

Takrat se je sklenilo bratstvo, ki bo prihodnje leto obeleĹžilo 40-letnico. ÂťVsako leto se obiskujemo in vsako sreÄ?anje je zelo lepo doĹživetje.ÂŤ Gasilci pa niso le najveÄ?krat prvi, ki priskoÄ?ijo na pomoÄ?. Na podeĹželju so tudi pomembni pobudniki druĹžabnega dogajanja.

Kadar se ne pripravljajo na klic na pomoÄ?, prirejajo veselice, kresovanja in razne druge dogodke, ki povezujejo krajane in utrjujejo dobre odnose. Gasilstvo v vsaki skupnosti krepi solidarnost in Ä?ut za soÄ?loveka.

NajteĹžji trenutki na intervencijah so poĹĄkodbe tovariĹĄev, Ĺža-

JoĹžef BorovĹĄek: ÂťGasilec mora biti privrĹžen skupnosti, mora imeti rad delo in druĹžbo ter se redno izobraĹževati.ÂŤ

lost ljudi, ki jih prizadene ĹĄkoda.

Eden najteĹžjih trenutkov, ki jih je kot gasilec doĹživel JoĹžef BorovĹĄek, pa je bilo ruĹĄenje starega gaberĹĄkega gasilskega doma, ki je utrpel ĹĄkodo zaradi ugrezanja terena. To je bilo pomembno sre-

diĹĄÄ?e kulturnega in druĹžabnega dogajanja v kraju, pravi BorovĹĄek. Tam so potekale proslave, mladi so prirejali plese, a so se mu morali odpovedati, kar je bilo teĹžko. So se pa potolaĹžili, ko so prevzeli nov dom. Spomin na ta trenutek sodi med lepĹĄe, pravi, prav tako pa vse pozornosti, ki jih je dobil za svojo prizadevnost, pa tudi nagrade, kot so uspehi njegovih varovank na drĹžavnih tekmovanjih.

DoĹživel je razliÄ?ne Ä?ase in lahko pove, da so gasilci vÄ?asih veliko teĹžje priĹĄli do opreme kot danes, ko imajo prostovoljna druĹĄtva podporo obÄ?in. So pa vedno bili cenjeni med ljudmi. Na ĹĄiroko odprta vrata, stiski rok, nasmehi in spoĹĄtovanje ljudi – to je poleg skupnosti tovariĹĄev najveÄ?, kar ti gasilstvo da, pravi BorovĹĄek. ÂťKamorkoli prideĹĄ, povsod te sprejmejo, te povabijo za mizo, vedno si dobrodoĹĄel in ljudje pokaĹžejo hvaleĹžnost. Ko je bil Ĺžled in so gasilci ogromno delali, so krajani nanosili hrane, pijaÄ?e, da so se okrepÄ?ali – bilo je zelo ganljivo,ÂŤ se spominja z radostjo in dodaja, da se Ĺže veseli novoletnega obiskovanja krajanov. To je namreÄ? eno tistih prijetnih opravil, ki se jih gasilci ne branijo, ljudje pa jih ĹĄe kako odobravajo. đ&#x;”˛

V velenjskem ĹĄtabu Civilne zaĹĄÄ?ite so se na vajo dobro pripravili

LetoĹĄnja vaja je potekala na predpostavki, da je celotno obmoÄ?je zahodne Ĺ tajerske prizadel moÄ?an potres. Ĺ tabi Civilne zaĹĄÄ?ite so se hitro odzvali in pokazali, da so na kaj takĹĄnega dobro pripravljeni. To je potrdil poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite za zahodno Ĺ tajersko Janez MelanĹĄek, ki pa je opozoril predvsem na pomanjkljivosti pri vzpostavljanju

Plezalec zdrsnil v prepadno globel

ĹĄe telesne poĹĄkodbe. Voznik osebnega avtomobila, ki je na parkiriĹĄÄ?u opravil nepravilen premik z vozilom, ji je zapeljal Ä?ez nogo.

Mozirje, 24. oktobra – Na grebenu proti Savinjskemu sedlu v obÄ?ini SolÄ?ava je v Ä?etrtek ob 12.50 plezalec zdrsnil v globino. Padca ni preĹživel. Njegov soplezalec je ostal nepoĹĄkodovan na grebenu.

54- in 55-letni planinec sta hodila po brezpotju po grebenu Mrzlega vrha. Malo pred vrhom je 55-letni planinec pri vzpenjanju zdrsnil, nakar je padel po strmem poboÄ?ju okoli 70 metrov v prepadno globel, kjer je mrtev obleĹžal.

Gorski reĹĄevalci GRS Celje in deĹžurna ekipa GRS z Brnika so s helikopterjem Slovenske vojske s pomoÄ?jo vitla reĹĄili nepoĹĄkodovanega plezalca in ga prepeljali v dolino.

Popravljanje koles je bilo sumljivo

Zapeljal ji je preko noge Velenje, 24. oktobra – V Ä?etrtek okoli 8.30 je na parkirnem prostoru pred Lidlom v Velenju priĹĄlo do prometne nesreÄ?e, v kateri je peĹĄka utrpela huj-

Velenje, 24. oktobra – V Ä?etrtek okoli 4. ure zjutraj sta v kleti stanovanjskega bloka na KidriÄ?evi cesti neznanca popravljala kolesi. ObÄ?anki se je zdelo to nenavadno in je o tem obvestila policiste.

Izkazalo se je, da je ravnala prav. Policisti so se v noÄ?ni izmeni sreÄ?ali s svojima starima znancema in jima kolesi tudi zasegli. Za obe bodo poskusili najti prave lastnike in jim kolesi vrniti.

Prijatelj mu je grozil Velenje, 27. oktobra – V nedeljo je VelenjÄ?an policistom naznanil kaznivo dejanje groĹženj. Preko Ĺžene mu je namreÄ? grozil prijatelj, da ga bo ubil.

Policisti ga bodo zaradi resnih groĹženj ovadili.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Lastniku psa bodo napisali odloÄ?bo Velenje, 24. oktobra – V Ä?etrtek, malo pred 1. uro zjutraj, je skrbni obÄ?an na Policijsko postajo pripeljal psa, ki ga je naĹĄel v garaĹžah Mercator Centra. Policisti so poskrbeli, da je delavec zavetiĹĄÄ?a Zonzani s pomoÄ?jo Ä?ipa ugotovil lastnika, poskrbeli pa bodo tudi za to, da bodo lastniku napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Je bel prah droga?

Velenje, 24. oktobra – v Ä?etrtek so policisti na KidriÄ?evi med postopkom obÄ?anu zasegli posodo, v kateri je bilo veÄ? manjĹĄih vreÄ?k in ena stekleniÄ?ka, v njih pa bela praĹĄkasta vsebina. Snov so poslali v analizo.

Domnevajo, da gre za prepovedano drogo.

ÄŒez cesto v pridrĹžanje Velenje, 24. oktobra – V Ä?etrtek malo pred polnoÄ?jo so se v MC Placu steple tri osebe. Dve sta s kraja odĹĄli, preden so tja priĹĄli policisti, tretjo pa so, ker je grozila tudi njim, pridrĹžali do streznitve.

LeĹžal pred Palmo Velenje, 26. oktobra – V soboto zveÄ?er je policiste VelenjÄ?an obvestil, da pred vrati TuristiÄ?ne agencije Palma leĹži neznan moĹĄki. Policisti so ga za leĹžanje oglobili.

V Pit Stop s piťtolo Velenje, 27. oktobra – V nedeljo ob pol ťtirih zjutraj je varnostnik v lokalu Pit Stop gostu zasegel piťtolo, ki jo je ta nosil za pasom. Policisti so ugotovili, da ima za

posedovanje oroĹžja sicer dovoljenje, kar pa mu ne dovoljuje, da jo nosi s seboj. Bil je tudi pod vplivom alkohola.

Zasegli avto Šmartno ob Paki, 27. oktobra – V nedeljo so policisti v bliŞini Malega vrha ustavili voznika osebnega avtomobila, ki ga je vozil brez ustreznega dovoljenja.

Vozilo so mu zasegli.

Zakaj voznik potrebuje hladno oroĹžje?

Velenje, 28. oktobra – Dobre pol ure po polnoÄ?i je v ponedeljek policijska patrulja ustavila voznika osebnega avtomobila.

Med postopkom mu je zasegla hladno oroŞje – Şelezni bokser in bejzbol palico.

Namen vaje je bil preveriti uÄ?inkovitost in usklajenost reĹĄitev v regijskih in obÄ?inskih naÄ?rtih zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ob potresu. Predvsem so se posvetili sistemu opazovanja in obveĹĄÄ?anja, aktiviranja sil za zaĹĄÄ?ito, reĹĄevanje in pomoÄ?, upravljanje in vodenje ter izvajanje ukrepov in nalog zaĹĄÄ?ite, reĹĄevanja in pomoÄ?i. đ&#x;”˛

Eko ni vedno ekoloĹĄko Na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja Velenje so analizirali najpogosteje uporabljane sveÄ?e in ugotovili, da ima LED elektronska sveÄ?a najmanjĹĄi vpliv na okolje – Kljub manjĹĄi porabi smo ĹĄe vedno rekorderji po porabi sveÄ? na prebivalca Tatjana PodgorĹĄek

POLICIJSKA kronika

zvez. "Tudi Ä?e bi se zgodil potres, bi bili odvisni od radijskega sistema zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja, saj bi bil problem v elektriki," je poudaril.

Sodelovalo je veÄ? kot 200 pripadnikov razliÄ?nih organizacij s podroÄ?ja zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja.

Najhuje je potres ÂťprizadelÂŤ obÄ?ino Ĺ˝alec, pa tudi Velenje, zato so seveda v vaji sodelovale tudi tukajĹĄnje ekipe.

Tradicija veleva, da se v prihajajoÄ?ih praznikih obiskujejo pokopaliĹĄÄ?a in na grobovih priĹžigajo sveÄ?e. ÄŒeprav se poraba teh zmanjĹĄuje, smo Slovenci ĹĄe vedno eden od vodilnih narodov po porabi nagrobnih sveÄ? na prebivalca.

Od 2.300 ton odpadnih sveÄ? 90 % v reciklaĹžo

Po podatkih Visoke ĹĄole za varstvo okolja Velenje je bilo v Sloveniji pred 10 leti prodanih 24 milijonov nagrobnih sveÄ?, lani blizu 18 milijonov. ÂťOdpadnih nagrobnih sveÄ? je na leto pribliĹžno za 2.300 ton, kar predstavlja 0,3 % vseh odpadkov, ki jih povzroÄ?amo ljudje. Po ÂťzaslugiÂŤ urejenega loÄ?evalnega sistema za ravnanje z omenjenimi sveÄ?ami (Slovenija je menda edina drĹžava na svetu glede tega) jih pribliĹžno 90 % predelamo v reciklaĹži v sekundarne surovine: pokrovÄ?ke v novo jeklo, PVC v granulat za proizvodnjo manj zahtevnih gradbenih izdelkov, preostali vosek v vhodno surovino za vrtne ognje,ÂŤ je povedal direktor velenjske visoke ĹĄole doc. dr. GaĹĄper Gantar in dodal, da je najlaĹžja za reciklaĹžo nagrobna sveÄ?a v PVC embalaĹži s kovinskim pokrovom.

Vpliv razliÄ?nih izvedb sveÄ? na okolje

SveÄ?e imajo, tako kot vsak izdelek, negativen vpliv na okolje, ĹĄe pojasnjuje sogovornik. IzpuĹĄÄ?ajo toplogredne pline, povzro-

Ä?ajo odpadke, v manjĹĄi meri zastrupljajo tudi okolje. Na visoki ĹĄoli so za doloÄ?anje vplivov na okolje izvedli LCA analizo po standardu ISO 14040 in primerjali razliÄ?ne tipe nagrobnih sveÄ?: klasiÄ?ne parafinske sveÄ?e v PVC ohiĹĄju, elektronske LED nagrobne sveÄ?e in nagrobne sveÄ?e v steklenem ohiĹĄju. ÂťRezultati so pokazali, da najmanjĹĄi vpliv na okolje povzroÄ?a uporaba elektronske LED nagrobne sveÄ?e. Razlika je ĹĄe bistveno bolj oÄ?itna, Ä?e primerjavo izvedemo na Ä?as delova-

Gantar, da je treba v elektronsko sveÄ?o dodati uteĹž, ki poskrbi, da je veter ne prevrne. Ĺ˝al pa je najcenejĹĄi naÄ?in za to takĹĄen, da se elektronski modul zalije v mavec, kar oteĹži reciklaĹžo.

Biorazgradljive sveÄ?e niso bioloĹĄki odpadek

GaĹĄper Gantar je ob tem opozoril ĹĄe na pojav tako imenovanih biorazgradljivih kompostilnih sveÄ?: ÂťPotrdilo o biorazgradljivosti Nacionalnega kemijskega instituta v Ljubljani ne doka-

Za vsak izdelek velja: manj ko ga uporabiĹĄ, manjĹĄi je vpliv na okolje.

nja, saj elektronska sveÄ?a deluje bistveno dlje.ÂŤ Kot je ĹĄe pojasnil, je steklo sicer okolju bolj prijazen material kot PVC plastika, a je stekleno ohiĹĄje bistveno teĹžje.

Tudi elektronske komponente do okolja niso prijazne, je pa teŞa LED modela in majhne baterije izredno nizka. Tako nizka – pravi

Po podatkih ministrstva za okolje in prostor smo lani v Sloveniji zbrali 2.222 ton odpadnih nagrobnih sveÄ?, kar predstavlja okoli tri odstotke vseh komunalnih odpadkov v drĹžavi. VeÄ?ino sveÄ? recikliramo, lani skupaj 2.161 ton.

zuje kompostabilnosti omenjene sveÄ?e niti tega, da ta ne ĹĄkodi kompostu. Navodilo kupcem, da naj odpadne nagrobne sveÄ?e odlagajo v zabojnik z bioloĹĄkimi odpadki, je v nasprotju z uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi sveÄ?ami, takĹĄno odlaganje pa je celo kaznivo. Trditev, da naj bi bil ta izdelek okolju bolj prijazen, ni prav z niÄ?imer potrjena oziroma dokazana. Sicer pa za vsak izdelek velja, manj ko ga uporabiĹĄ, manjĹĄi je vpliv na okolje,ÂŤ je sklenil GaĹĄper Gantar. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 10. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

30. oktobra 2019

PRAVNI KOTIÄŒEK

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

5. Priťel, videl, kupil ‌

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Drobtinica Ĺživljenja

Svetuje: Sedina Sarajlić

Kaj se skriva za klavzulo Âťvideno-kupljenoÂŤ pri prodaji rabljenega avtomobila?

Pri nakupu rabljenega vozila od pravne osebe naÄ?eloma ne prihaja do veÄ?jih zapletov, ker morajo za rabljeno blago izdati garancijo vsaj za en mesec – to je po navadi dovolj, da se ugotovijo veÄ?je napake in se v sklopu garancije tudi odpravijo.

TeĹžave nastajajo pri nakupu od fiziÄ?nih oseb, ker prodajalci zelo pogosto vkljuÄ?ijo klavzulo "videno-kupljeno" v svoje prodajne pogodbe ... ÄŒe pristanete na klavzulo "videno-kupljeno", je jamstvo za stvarne napake zelo ozko – prodajalec bo odgovarjal za skrite napake samo, Ä?e je za njih vedel, pa vam jih je zamolÄ?al, kar je teĹžko dokazati.

Zato se je potrebno pri pogodbah, ki vsebujejo klavzulo "videno-kupljeno", zaĹĄÄ?ititi tako, da se lastnosti vozila izrecno dogovorijo in podrobno navedejo v pisni pogodbi. ÄŒe ugotovite, da vozilo nima izrecno dogovorjenih lastnosti, lahko uveljavljate skrito napako in prodajalec se v tem primeru ne bo mogel sklicevati na klavzulo "videno-kupljeno" ter bo za skrito napako odgovarjal; zopet pod predpostavko, da dokaĹžete, da je prodajalec vedel, da vozilo nima izrecno dogovorjenih lastnosti. Dokazovanje je v tem primeru dosti laĹžje, ker imate pogodbo, v kateri je vse Ä?rno na belem, torej so naĹĄtete vse lastnosti, ki naj bi jih vozilo imelo, in Ä?e jih nima, lahko avtomehanik to hitro ugotovi. đ&#x;”˛

PreveÄ? stvari se je nabralo, zato teĹžko naÄ?rtujete prihodnost. V teh dneh se vam bo zdelo, da je tudi bolje, da je ne. Prvi november in dnevi okoli spomina na mrtve bodo v vas prebudili otoĹžnost, zato ne boste imeli prave volje do niÄ?esar. To bo znak, da se morate veÄ? posveÄ?ati sebi in najti stvari, ki vas umirjajo in vam dajejo energijo. Ob druĹženju s sorodniki boste izvedeli marsikaj novega. VeÄ?ina novic vam ne bo vĹĄeÄ?, a boste modro molÄ?ali. Sprememba vremena bo obÄ?utna tudi na zdravstvenem podroÄ?ju. Vrnile se bodo teĹžave s sklepi, boleÄ?ine pa ne bodo prehude.

Zgodilo se je pred Ä?asom. Pred ne vem koliko leti. Misel se je kot utrinek pojavila in ugasnila. Hospic. Umiranje. Smrt. Posamezni utrinki so se ob zavedanju osebnega poslanstva strnili v odloÄ?itev.

Na razliÄ?ne naÄ?ine se pripravljamo na razliÄ?na obdobja Ĺživljenja; obiskujemo ĹĄole za starĹĄe, materinske ĹĄole, ĹĄole za opravljanje poklica, ĹĄole za zdravo Ĺživljenje, ĹĄole hujĹĄanja, partnerske in druĹžinske svetovalnice in ĹĄe bi lahko naĹĄtevala ... Ĺ ola umiranja? SliĹĄi se morbidno, vendar bi lahko oznaÄ?ili dejavnosti Hospica kot ĹĄolo za dostojno Ĺživljenje ob njegovem zakljuÄ?evanju, kadar le-to ni nenadno.

Vem, koga Ĺželim ob sebi in kje Ĺželim biti, ko bom odhajala. Kot vsi tudi jaz Ĺželim, da je moj otrok na varnem in preskrbljen. Vem, kje Ĺželim biti po smrti.

NaÄ?rtovanje neÄ?esa, ki se bo neizogibno zgodilo, ocenjujem kot razumno in smiselno. VkljuÄ?itev v usposabljanje za prostovoljno delo v Hospicu je bila ena mojih redkih zelo dobrih odloÄ?itev, izobraĹževanje pa takĹĄno, ki pusti globok peÄ?at. Del Ĺživljenja, zagotovljen ob rojstvu slehernika, je umiranje, konec Ĺživljenja. Ljudje na svojih Ĺživljenjskih poteh spletemo zelo razliÄ?ne zgodbe, katerih temelji so vsem enaki – vsi Ĺželimo biti ljubljeni, obÄ?utiti pripadnost, spoĹĄtovanje, ugodje, svobodo. Vsi. Tudi v obdobju poslavljanja. Ĺ˝elim biti del tega raziskovanja. ÂťBoĹĄ zmogla?ÂŤ me spraĹĄujejo. Pogumno izjavljam, da bom.

Tisti negotov in prestraĹĄeni del paÄ? ne bo oviral moje radovednosti.

RazliÄ?ico partnerjeve pripombe: ÂťBojim se, da boĹĄ ĹĄe bolj ĹžalostnaÂŤ, mi je zaupala ena od predavateljic na usposabljanju za prostovoljce in obe sva imeli v odgovoru podobno misel: ÂťNehala se bom smejati, Ä?e se ne bom prikljuÄ?ila srÄ?nim ljudem – prostovoljcem Hospica.ÂŤ đ&#x;”˛

Bik od 22. 4. do 20. 5.

V naslednjih dneh se ugriznite v jezik vedno, ko vas bo prijelo, da bi komu povedali, kaj si v resnici mislite. Dokler ne boste podpisali tako Ĺželene pogodbe, ne izzivajte usode. Stvari se namreÄ? lahko Ä?isto prehitro zavrtijo proti vam, kar bi vas izjemno prizadelo. Vsekakor se obeta, da boste konÄ?no izboljĹĄali svoj finanÄ?ni poloĹžaj. Poleg tega boste konÄ?ali veliko delo, ki vam je vzelo veliko energije in Ä?asa. Z njim boste zadovoljni, ĹĄe bolj pa bodo navduĹĄeni nadrejeni. Partner bo Ä?ez praznike izjemno razumevajoÄ? in neĹžen, zato se bosta ĹĄe bolj povezala. Pustite mu dihati, vÄ?asih mu oÄ?itate stvari, na katere res nima vpliva.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

V naslednjih dneh vas Ä?aka precej lepega, sploh, ker boste uĹživali v podaljĹĄanem koncu tedna med ljudmi, ki so vam res ljubi. Ĺ˝al boste morali do nedelje sprejeti tudi nekaj teĹžkih odloÄ?itev, povezanih s prihodnostjo druĹžine, saj se Ä?as za odgovore izteka. Pri tem boste zelo previdni, a na koncu boste ugotavljali, da vam niti ena od ponujenih reĹĄitev ni vĹĄeÄ?. Zato boste izbrali tisto, ki bo pomenila manjĹĄe zlo. Od ponedeljka dalje vas Ä?aka noriĹĄnica v sluĹžbi in doma. Ure se vam bodo zdele kot minute, zveÄ?er pa boste tako utrujeni, da boste zelo hitro legli k poÄ?itku. Ĺ e dobro, da to ne bo trajalo. Imunski sistem vam bo namreÄ? precej oslabel.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Prostovoljka

Ves trud, ki ste ga vlagali v svoje telo in umirjanje uma, se bo poplaÄ?al prav v prazniÄ?nih dneh. VeÄ? kot sicer se boste druĹžili s sorodniki, ki pa bodo precej naporni. Predvsem pa bodo vsi Ĺželeli, da jim pri Ä?em pomagate. VÄ?asih niste znali reÄ?i ne, sedaj ste se Ĺže nauÄ?ili. Zato boste samozavestni in odloÄ?ni. PoloĹžaj se bo obrnil. Kmalu boste namreÄ? vi potrebovali pomoÄ?. In zna se zgoditi, da vam bodo le redki pripravljeni pomagati. Prave barve ljudi pravzaprav Ä?lovek vedno spozna v stiski. Zato boste v prihodnje ĹĄe laĹžje loÄ?ili zrno od plevela. Partner vas bo pomirjal in razvajal, kolikor bo lahko.

Spet bi si Ĺželeli mnoĹžiÄ?nih sreÄ?anj

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Pogovarjali smo se s predsednikom ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Velenje (OZVVS) Zdenkom BrloĹžnikom – Funkcijo predsednika predsedstva je prevzel letos Milena KrstiÄ? - Planinc

TakĹĄnega centra v Sloveniji ni!ÂŤ

Velenje – ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Velenje je neprofitno in nevladno zdruĹženje, ki povezuje tiste, ki so aktivno sodelovali v pripravah ali neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.

Predsednik velenjskega predsedstva je najprej povedal, da je bilo leta 1991 v okviru ĹĄtaba Teritorialne obrambe Velenje 1.730 oboroĹženih vojakov, ki so neposredno sodelovali v obrambnih aktivnostih, v zdruĹženje jih je danes vkljuÄ?enih nekaj veÄ? kot 400. ÂťBorili smo se za Slovenijo. Delovali smo od Zgornje Savinjske doline do Dravograda, bili soudeleĹženi pri razoroĹžitvi vojakov JNA v straĹžnici v Logarski dolini, zasedli smo maloobmejni prehod PavliÄ?evo sedlo, aktivno smo se borili v Dravogradu, kjer je bil teĹžek oboroĹžen spopad, spremljali umik motorizirane enote JLA nazaj v kasarno. Na naĹĄem obmoÄ?ju je pristal tudi helikopter, za katerega smo poskrbeli. Pripeljala sta ga pilot JoĹže Kalan in tehnik letalec Bogomir Ĺ uĹĄtar. Oba sta danes polnopravna Ä?lana naĹĄe organizacije.

Bil naj bi mesto druĹženja in mesto izobraĹževanja. Koliko pa danes mladi vedo o osamosvojitvenih dogodkih? ÂťMislim, da malo, premalo. Upam, da se bo stvar obrnila. Na Mestni obÄ?ini Velenje so nam pomagali organizirati sestanek z ravnatelji velenjskih ĹĄol z Ĺželjo, da bi ga v tem ĹĄolskem letu obiskali uÄ?enci osnovnih ĹĄol.ÂŤ

O tem je mogoÄ?e veliko izvedeti in tudi videti v Spominskem centru 1991 v Velenju, ki je zrasel na pobudo vaĹĄe organizacije in Policijskega veteranskega druĹĄtva Sever za celjsko obmoÄ?je, odbora Velenje. ÂťZelo smo hvaleĹžni Ĺžupanu Bojanu KontiÄ?u z ekipo, ki je omogoÄ?il postavitev Spominskega centra in Muzeju Velenje. Center je zgodba o uspehu. Obiskalo ga je Ĺže veÄ? kot 1.000 ljudi iz vse Slovenije. Vsi, ki so ga obiskali, so navduĹĄeni in nam ga kar malo zavidajo.

19

ali so ali niso Ä?lani naĹĄe organizacije. Taka sreÄ?anja so bila vÄ?asih v LajĹĄah, Ĺ oĹĄtanju, Velenju. UdeleĹžilo se jih je tudi tisoÄ? veteranov.

Na zadnje sreÄ?anje jih je priĹĄlo komaj kaj veÄ? kot sto. Naslednje leto bi sreÄ?anje Ĺželeli obnoviti. Upamo, da se bodo veterani, ki so se leta 1991 izpostavili, odĹĄli od doma, pustili doma druĹžine, sreÄ?anja udeleĹžili, sreÄ?ali takratne tovariĹĄe in se skupaj s ponosom spominjali takratnih dogodkov.ÂŤ

â?ą

Koliko Ä?lanov ĹĄteje velenjsko zdruĹženje? ÂťMed 400 in 450 nas je. Precej Ä?lanov se, ne vem, kako naj se izrazim ‌ tega leta morda spominja malo zagrenjeno, z distanco.ÂŤ Zakaj? ÂťVzroki tiÄ?ijo verjetno v tem, da niso bili vsi zadovoljni, kaj se je po letu 1991 naredilo s to naĹĄo ljubo deĹželo. Silno si Ĺželimo obnoviti sreÄ?anja vseh veteranov, ne glede na to,

Uredili meteorno kanalizacijo na pokopaliĹĄÄ?u Ĺ kale V okviru ĹĄiritvenih del na pokopaliĹĄÄ?u Ĺ kale je izvajalec del Komunalno podjetje Velenje, uredil meteorno kanalizacijo in zakljuÄ?il prvo fazo ĹĄiritve pokopaliĹĄÄ?a. Skupna vrednost naloĹžbe je znaĹĄala dobrih 55 tisoÄ?akov.

Odstranili so asfaltne povrĹĄine, zamenjali celotne podlage cestiĹĄÄ?a, zgradili meteorno kanalizacijo, poloĹžili elektriÄ?ni kabel in pripravili temelje za stebre javne elektriÄ?ne razsvetljave. Zamenjali so tudi povozne reĹĄetke na dveh uvozih ter celotno asfaltno cesto preplastili v dolĹžini pribliĹžno 120 metrov z vsemi prikljuÄ?ki. đ&#x;”˛

KakĹĄno pa je sodelovanje s ĹĄoĹĄtanjskimi veterani, ki so ĹĄli na svoje? ŠoĹĄtanjski veterani so se v naĹĄi organizaciji poÄ?utili malo utesnjeni. Ustanovili so svojo organizacijo, ki pa izhaja iz iste zgodbe. Nekaj Ä?asa je bilo kar precej zapletov, moram pa reÄ?i, da smo v zadnjem obdobju izboljĹĄali sodelovanje in dobro sodelujemo.ÂŤ đ&#x;”˛

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

Med tokratnimi prazniki si boste konÄ?no znali vzeti Ä?as tudi za poÄ?itek in lenarjenje. To boste poÄ?eli brez slabe vesti. Prav niÄ? vas ne bo motilo, da se bo vreme pokvarilo, saj boste najbolj uĹživali doma, na toplem. Ker letos niste veliko naredili za krepitev imunskega sistema, bodite previdni. Na nizke temperature telo navadite postopoma, pri tem pa ne izzivajte usode. Tudi pri fiziÄ?nih delih pazite, da se ne poĹĄkodujete. Zvezde vam v prvi polovici novembra priporoÄ?ajo, da prav v niÄ?emer ne pretiravate.

Lahko pa se ĹĄe bolj posvetite partnerju. V ljubezni, Ä?e je iskrena, pretiravanja ni. In vaĹĄa je zelo iskrena. UĹživajte v njej.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Imate veterani kakĹĄne bonitete? ÂťEdina boniteta, ki jo imamo, je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Do tega smo upraviÄ?eni po 55. letu starosti. Nad tem smo malo razoÄ?arani. Ĺ e bolj pa smo razoÄ?arani nad tem, da si osamosvojitev nekateri lastijo.ÂŤ

mali OGLASI

Devica od 24. 8. do 23. 9.

V teh dneh, ko veste, da se mirno obdobje izteka, si boste pogosto rekli, da morate bolj in veÄ?krat uĹživati v stvareh, ki vas osreÄ?ujejo. Izgovor, da nimate Ä?asa, ni veÄ? pravi, saj vam nihÄ?e ne verjame. Vsak dan posebej se boste tega tudi skuĹĄali drĹžati, pa ne bo tako enostavno. Veliko skrbi boste ĹĄe vedno imeli v sluĹžbi, kjer bodo od vas zahtevali skoraj nemogoÄ?e. Ne bo prviÄ?, pa tudi zadnjiÄ? ne, zato ne boste preveÄ? Ä?rnogledi, le nekoliko bolj previdni. Si boste pa zato naredili plan, da konÄ?no pospravite in dokonÄ?ate stare, zanemarjene in nedokonÄ?ane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri naÄ?rtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober obÄ?utek in veselje. VeÄ? smeha potrebujete, zato pojdite med vesele ljudi. ToÄ?no veste, kje jih boste naĹĄli. Tolikokrat so vas Ĺže povabili, da so nad vami Ĺže obupali.

ÂťNa Mestni obÄ?ini Velenje so nam pomagali organizirati sestanek z ravnatelji velenjskih osnovnih ĹĄol. Ĺ˝elimo si, da bi v tem ĹĄolskem letu uÄ?enci obiskali Spominski center 1991.ÂŤ

Zdenko BrloĹžnik: ÂťEdina boniteta, ki jo imamo, je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Do tega smo upraviÄ?eni po 55. letu starosti.ÂŤ

Teden bo za vas mineval brez veÄ?jih pretresov. Na trenutke bo celo prepoÄ?asen za vaĹĄ temperament. Ĺ˝eleli ga boste spremeniti, a boste pri tem ostali sami.

Partner bo Ĺživel mimo vas, a za to ste krivi sami. Ker ste ga sami odrivali od sebe, se ne Ä?udite preveÄ?. Vsak ima svoj prag in vi ste partnerjevega Ĺže zdavnaj presegli. Pri tem ste se preveÄ? zanaĹĄali na to, da vas ima partner rad. A tudi ljubezen mine, hitro jo zamenja brezÄ?utnost. Zato bodite tokrat jezni tudi nase. Potrudite se, morda ĹĄe ni prepozno. Po praznikih pazite, da si ne boste v sluĹžbi naloĹžili preveÄ? dela. To ne bo reĹĄilo vaĹĄih Ä?ustvenih teĹžav.

Ugotavljali boste, da se lahko Ä?lovek utrudi tudi od poÄ?ivanja, saj je za vami obdobje, ko ste lahko Ĺživeli brez gledanja na uro. Med prazniki boste ugotavljali, da nekoga iz preteklosti moÄ?no pogreĹĄate. Zveza se Ĺžal ni konÄ?ala tako, da bi lahko rekli, da veste, pri Ä?em ste. Ob tem se boste pogosteje kot sicer spraĹĄevali, ali ste osebo prav ocenili, saj boste vsak dan izvedeli kaj novega o njej. Kljub temu jo boste pogreĹĄali. Ĺ e dobro, da imate sorodnike, ki bodo Ä?utili vaĹĄo stisko. Poskrbeli bodo, da boste pogosteje skupaj. V vaĹĄe Ĺživljenje se bodo kmalu vrnili nekdanji prijatelji. Nekdo od njih vam bo dal zanimivo ponudbo, ki je ne boste mogli zavrniti.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Kot vse kaĹže, bo v Ä?asu praznikov dozorel Ä?as, ko bo to, kako zanimivi ste, spregledal tisti, ki si ga Ĺže dolgo Ĺželite. Od sreÄ?e boste lebdeli. Zdelo se vam bo, da ste doÄ?akali Ä?as, ko boste poplaÄ?ani za vse, kar ste doslej storili dobrega.

Izkazalo se bo, da je to, da so vam po dolgih letih zvestobe pokazali vrata in vas postavili prednje zelo dobro. PriloĹžnost, ki jo boste dobili takoj po praznikih, bo odliÄ?na. Tudi finanÄ?na nagrada bo sanjska. Sploh za vas, saj ste navajeni Ĺživeti po svojih zmoĹžnostih. Kot kaĹže, si boste Ĺže kmalu lahko privoĹĄÄ?ili veÄ? kot doslej. LetoĹĄnji november vam bo vĹĄeÄ?. Tudi zdravje bo dobro.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Na uho vam bodo priĹĄle govorice, ki vas bodo prizadele. PoskuĹĄali boste popraviti vtis pri nekom, ki ga sicer ne poznate dobro, a slutite, da bo imel v bliĹžnji prihodnosti zelo pomembno vlogo pri vaĹĄih naÄ?rtih na poslovnem podroÄ?ju. Po pogovoru na ĹĄtiri oÄ?i boste imeli dober obÄ?utek. Ne bo vas varal. Kmalu vam bo dokazal, da vam zaupa. Dogovor bo odliÄ?en. Doma si vzemite Ä?as in pospravite vse, Ä?esar ne potrebujete veÄ?. To si obljubljate Ä?isto predolgo. Ko boste to storili, se boste veliko bolje poÄ?utili.

Tudi sicer boste zadovoljni z zdravjem, saj bo boljĹĄe, kot je bilo v prvi polovici leta.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Prihajajo dnevi, ko se boste morali sooÄ?iti sami s seboj. Spoznali boste, da ste za marsikatero teĹžavo v vaĹĄem Ĺživljenju krivi Ä?isto sami. NaÄ?in, na katerega boste to spoznali, ne bo ne lep in ne prijeten. Odprl pa vam bo oÄ?i. Ko boste priĹĄli k sebi, se boste laĹžje sprostili in prepustili toku Ĺživljenja. A to se bo zgodilo ĹĄele po praznikih. Ob vrnitvi v sluĹžbo boste spet bolj nemirni. Zavedanje, da kar nekaj tednov ne boste imeli pravega Ä?asa zase, pa vas tokrat ne bo spravljalo v slabo voljo. Ob delu boste pozabili na vse, kar vas teĹži. S partnerjem se bosta zaÄ?ela pogovarjati o pomembni spremembi v vajinem Ĺživljenju.

NaÄ?rti ne bodo le fiktivni, tokrat bosta oba pripravljena, da skoÄ?ita v neznano.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Odklopili boste in se ob tem zamislili, kaj v zadnjem Ä?asu poÄ?nete svojemu telesu in duĹĄi. Vse, ki vam jemljejo energijo, boste v prihodnjem tednu postavili na stranski tir. Le druĹžinskim Ä?lanom boste dopuĹĄÄ?ali, da od vas priÄ?akujejo veÄ? kot drugi. Zanje vam ne bo teĹžko narediti prav niÄ?, saj vam to znajo vrniti. Vrnili vam bodo tudi tokrat, s preseneÄ?enjem, ki vas bo ganilo do solz. Partner bo iskren tudi, ko drugi ne bodo. Zato posluĹĄajte njegove nasvete. ÄŒe bi jih vedno, se ne bi znaĹĄli v teĹžavah, ki so k sreÄ?i prehodne narave. Zdravje? Razbremenite noge, hvaleĹžno vam bo celo telo.

Naš čas, 30. 10. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

31. oktobra

06.00 06.40 07.00 09.00 10.00 10.55 11.05 11.30 12.00 13.00 13.25 14.15 14.35 15.05 15.30 16.05 16.10 16.20 17.00 17.20 17.50 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 22.10 22.35 23.30 00.40 01.15 01.40 02.35

04.00 06.00 08.15 08.45 09.30 11.20 12.30 13.35 14.50 16.50 18.05 19.00 19.30 20.05 21.20 21.55 22.35 23.20 01.05 01.35

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.30 08.40 09.05 10.05 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.55 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 23.00 23.55 00.50 01.45

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro Počitniški krompir Dan reformacije, prenos evangeličanskega bogoslužja iz Ljubljane Zvočnost slovenske duše: Jeseni, ansambel Trutamora Slovenica Pa se sliš ... Slovenski oktet Vem!, kviz Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 4/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji: Vklop Brez meja - Határtalan TV-izložba Jurij in Pavel, risanka Čebelice: Mucka z balonom Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Zvezdan Pirtošek, dok. odd.

Na kratko: Individualizem Žanov svet, risanka Balončkovo, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Zwingli, švicarski film Poročila, Šport, Vreme Reformacija - evropska sveta vojna, britanska dok. odd.

Poti svobode, poljska nad., 7/13 Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Zvezdan Pirtošek, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kdo se boji slovenščine?: 3. del, izob. odd.

Dobro jutro Državna proslava ob dnevu reformacije Protestantizem, dok. film Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Z Montyjem Donom po rajskih vrtovih, brit. dok. ser.

Zverinice iz gozda Hokipoki, norveški lutkovni animirani film Divjina v srcu (IV.), brit. nad.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Še vedno sem živ, am. dok. film Ambienti Simfonija otožnih pesmi: Skriti pogled (posvetilo Tomažu Pandurju), plesni film Slovenska jazz scena: Pianist Bojan Brexit - ura tiktaka, kopr. dok. film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tika taka, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki , ris.

Maša in medved, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 46. del Sreča najde pot, 68. del Moja boš, 1. sez., 41. del Podaj mi roko, 1. sez., 81. del Podaj mi roko, 1. sez., 82. del Reka ljubezni, 1. sez., 47. del Sreča najde pot, 69. del Moja boš, 1. sez., 42. del Podaj mi roko, 1. sez., 83. del Podaj mi roko, 1. sez., 84. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 92. del V mreži zločina, 2. sez., 4. del Motiv zločina, 4. sez., 13. del Slepa pega, 2. sez., 20. del Grimm, 5. sez., 14. del Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš Maš: Najpogostejše slovnične in pravopisne napake 09:40 Dober večer, gospod predsednik: Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije 11:40 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:30 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 AKTUALNO: Rožnati oktober ozaveščanje o raku dojk 17:00 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš Maš: Kako nastanejo skuta, sir in maslo?

18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 1 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Živeti po izgubi - o žalovanju 21:00 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 1 21:05 Videospot dneva 21:10 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21:30 Fantje, srečno: 45 let Šaleškega folklornega društva Koleda Velenje 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

30. oktobra 2019

Sobota,

1. novembra

06.25 06.40 07.00 09.00 09.50 10.10 11.30 12.00 13.00 13.25 14.30 15.20 15.50 16.25 17.00 17.20 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.20 23.20 01.15 01.40 02.30

04.00 06.00 08.30 09.00 09.45 10.10 10.50 13.10 13.50 14.15 15.05 16.55 18.30 19.30 20.05 21.05 22.15 23.15 00.10 00.45

Dnevnikov izbor TV-izložba Dobro jutro Počitniški krompir Lov na medveda, risani film Knjiga o džungli, risani film Vem!, kviz Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 5/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bučko, fran.-švic. anim. film Zelena energija gozda, dok. odd.

Mostovi - Hidak, inf. odd.

TV-izložba Čist zares: Monociklizem Poročila ob petih, Šport, Vreme Dnevi evropske kulturne dediščine: Dediščina, umetnost, razvedrilo Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Čudoviti mladi um, ang. film Poročila, Šport, Vreme Pariz na prelomu stoletja - mesto luči, fran. dok. odd.

Vse za dediščino, angleški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpe-Donava-Jadran O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu: V grajskem parku, 9. del, izob. odd.

Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Uprava Slovene's, dok. feljton Memento mori, dok. film Vse bila je glasba, koncert v spomin Arsenu Dediću Pesem morja, kopr. anim. film Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 6/10 Videotrak Svoboda v Tatrah, slov. dok. film Sedem pesmi za dolgo življenje, brit.-am. dok. odd.

Televizijski klub: Ljubim, a sem osamljen(a) Vidim te, Carmen manet Videotrak Info kanal

2. novembra

06.35 07.00 07.05 07.30 07.35 07.40 07.45 08.00 08.25 08.50 09.00 09.25 10.10 10.25 10.55 11.25 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.00 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.50 18.55 19.00 20.00 20.55 21.50 22.20 00.25 00.50 01.40

04.00 06.00 07.00 09.00 11.10 12.45 13.45 15.20 16.25 17.05 18.50 20.05 21.30 22.15 22.50 00.40 01.40

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.25 08.40 09.05 10.05 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.55 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 23.40 00.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Tika taka, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki , ris.

Maša in medved, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 47. del Sreča najde pot, 69. del Moja boš, 1. sez., 42. del Podaj mi roko, 1. sez., 83. del Podaj mi roko, 1. sez., 84. del Reka ljubezni, 1. sez., 48. del Sreča najde pot, 70. del Moja boš, 1. sez., 43. del Podaj mi roko, 1. sez., 85. del Podaj mi roko, 1. sez., 86. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 93. del Če ostanem, ameriški film Eurojackpot Zravsal sem Ernesta Hemingwaya, ameriški film 02.30 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Gasilec, Na pomoč!

09:40 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 09:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 10:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Živeti po izgubi - o žalovanju 17:00 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Naše modre sove 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 2 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18:50 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Filipini (68) 21:00 Koncert: Big band Slovenske vojske z Vlatkom Stefanovskim 22:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 2 22:55 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.10 08.20 08.45 09.00 09.30 09.35 10.15 10.45 11.15 12.10 13.35 16.00 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.05 00.35 02.25

Dnevnikov izbor Juvi, aerobika za otroke Biba se giba, risana nan.

Lojzek, risanka Rija in Krokodil, risanka Mišo in Robi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Naklo in OŠ n.h. Maksa Pečarja Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Zvezdan Pirtošek, dok. odd.

TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 7/22 Nova dvajseta (II.), slov. nad., 7/18 Na vrtu: V grajskem parku, 10. del, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: Poslavljanje Slovenski magazin Ozare Ambienti Hej, hej, Šapice!, risanka Mandi, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz: 25. odd.

MamaOčeSin, brit. nad., 1/8 Poročila, Šport, Vreme Stotnik, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Spomini: Aleksandra Kornhauser Frazer, 4. del Prifarci Sloveniji, 1. del Mira Marko, dok. portret Sova in miška, nizozemski film Vokalna skupina Plamen iz Toronta: Umetniška vodja Marija Ahačič Pollak, gost Timotej Kosovinc Miro Cerar: »Če nisi pošten, te orodje kaznuje!«, dok. feljton Mongolski kralji, kanadski film Videotrak Sveta gora, nemško-avstrijski dokumentarno-igrani film Zvezdana Platforma: Berlinska utopija - 30 let kasneje …

Aleksander Mežek: »Tečem skozi čas«, koncert Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Luna Petunija, ris.

Robojajčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Super krila, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Viking Viki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 21. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 22. del Trdoglavci , 1. sez., 5. del Dan najlepših sanj Zravsal sem Ernesta Hemingwaya, ameriški film Naša mala klinika, 5. sez., 5. del Naša mala klinika, 5. sez., 6. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Kar si dekle želi, ameriški film Špangleščina, ameriški film Dosje Kane, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Naše modre sove 09:40 Jutranji pogovori 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dober večer, gospod predsednik: Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije 17:00 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš Maš: Kako nastanejo skuta, sir in maslo?

18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 3 18:45 Dotiki gora: Uskovnica 19:05 Vrtnarski kotiček 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Novice tega tedna 20:15 Fantje, srečno: 45 let Šaleškega folklornega društva Koleda Velenje 21:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 3 21:50 Popotniške razglednice: Filipini 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

3. novembra

07.00 07.05 07.10 07.20 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.10 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.15 09.25 10.00 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 15.00 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.40 22.10 23.50 00.05 00.30 01.25

04.00 06.00 06.05 07.00 07.15 07.50 07.50 08.35 09.05 09.55 10.50 11.35 13.05 14.40 15.50 16.30 18.55 19.50 20.00 20.50 22.40 00.05 00.50 01.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.10 08.40 09.00 09.15 09.45 10.05 10.30 11.00 11.30 12.25 13.40 15.35 16.35 17.30 18.05 18.50 18.55 20.00 22.30 23.15 00.55 01.55

Kravica Katka, risanka Milan, risanka Profesor Baltazar, risanka Lojzek, risanka Mišo in Robi, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Zmajči zmaj, risanka Reaktivčki, risanka Knjiga o džungli, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, risanka Mimi in Liza, risanka Muk, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. otroška nan.

Nedeljsko bogoslužje, prenos iz Ribnice na Pohorju Slovenske ljudske pesmi, Bernarda Fink, Marcos Fink, Anthony Spiri Ozare Obzorja duha: Sestra smrt Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Ansambel Biseri, koncert TV-izložba Plesna terapija, britanski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ku'damm 59, nemška nad., 5/6 Intervju: Kim Binsted Poročila, Šport, Vreme V imenu napredka, fr. dok. film Za lahko noč: Oda Ireni (Katrinas, Matjaž Mrak, Policijski orkester in Boštjan Dimnik) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Poslavljanje Koda Glasbena matineja Nikola Pajanović, Simfoniki RTV Slovenija in Francesc Prat Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska - jesen, dok. odd.

Dnevi evropske kulturne dediščine Joker, kviz: 25. odd. Žogarija Prifarci Sloveniji, 2. del Gašper in Petra, norveški film Mogočne ladje, potopis Ambienti Nogomet - državno prvenstvo: Mura : Olimpija, 16. kolo, prenos iz Murske Sobote Videotrak Žrebanje Lota Res čuden kamen: Ščit, brit. -am. dok. ser., 3/10 Osem dni na teden, brit.-am. dok. film Vikend paket Zvezdana Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Luna Petunija, ris.

Robojajčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Super krila, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Viking Viki, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 23. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 1. sez., 24. del Trdoglavci, 1. sez., 6. del Dan najlepših sanj Poletje v školjki 2, slovenski film Naša mala klinika, 5. sez., 7. del Naša mala klinika, 5. sez., 8. del Dom in vrt Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija!

Tekmeca, ameriški film Preverjeno Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Naše modre sove 09:40 2702. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 Poslanska pisarna: Robert Polnar, DeSUS 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Jutranji pogovori 13:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:40 Videostrani, obvestila 14:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Živeti po izgubi - o žalovanju 17:55 Napovedujemo 18:00 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Ciciban 18:25 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 4 18:30 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Marijani Kolenko 21:00 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 4 21:05 Koncert: Big band Slovenske vojske z Vlatkom Stefanovskim 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

4. novembra

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 23.30

23.50 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 09.50 10.35 10.45 11.00 11.50 14.30 15.30 16.00 17.10 18.00 19.00 20.00 20.55 21.55 22.55 23.30 00.10 00.40

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.45 08.15 08.25 08.35 09.35 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 6/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet TV-izložba S-prehodi Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj: Poklon viziji - Kim Longinotto Glasbeni večer Ob 80. obletnici ustanovitve Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani - Komorne opere študentov kompozicije - Matej Wolf: Stoned story Imago Sloveniae 2015 - Kitarist Mak Grgić Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Juvi, aerobika za otroke Zlatko Zakladko: Negovski grad in jezero v jeseni Obzorja duha: Sestra smrt Dobro jutro Dober dan Prava ideja!: Družinsko podjetje Sveča Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Ljudje in zemlja, izob. odd.

Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 7/10 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd.

Mogočne ladje, potopis Poti svobode, poljska nad., 8/13 Zgodba o Bogu: Stvarjenje, am. dok. ser., 4/6 Trst je naš!, kratki igr. film AGRFT Obisk, kratki igr. film AGRFT Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Tika taka, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 48. del Sreča najde pot, 1. sez., 70. del Moja boš, 1. sez., 43. del Podaj mi roko, 1. sez., 85. del Podaj mi roko, 1. sez., 86. del Reka ljubezni, 1. sez., 49. del Sreča najde pot, 1. sez., 71. del Moja boš, 1. sez., 44. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 87. del Podaj mi roko, 1. sez., 88. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 94. del 24UR zvečer V mreži zločina, 2. sez., 5. del Črni seznam, 5. sez., 1. del Slepa pega, 2. sez., 21. del Grimm, 5. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2702. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 5 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško 21:00 Regionalne novice 21:05 Fantje, srečno: 45 let Šaleškega folklornega društva Koleda Velenje 22:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 5 22:40 Videospot dneva 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

5. novembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 14.55 15.30 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.35 21.55 22.00 23.10 01.15 01.45 02.35

04.00 06.00 09.50 10.40 11.05

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 7/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip: Poslavljanje TV-izložba Lučka - Pitypang, otroška odd.

Profesor Baltazar, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), am. nad., 8/22 Odštevanje do leta 1989: padec berlinskega zidu, nem. dok. odd.

Meje, kratki dokumentarni film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Jožefa in Janez Javornik Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.00 21.30 22.30 22.50 23.40 00.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Žogarija Umetni raj: Poklon viziji - Kim Longinotto Dobro jutro Dober dan Slovenski magazin Joker, kviz: 25. odd. Čez planke: Po sledeh Bauhausa Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 8/10 Moja soba, resničnostna odd.

Videotrak Izumi, ki so spremenili svet: Robot, brit. dok. ser., 3/6 Prava ideja!

Morilec z jezera, fran. nad., 7/8 Kaj govoriš? = So vakeres?

Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.45 08.15 08.25 08.35 09.35 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 23.05 23.40 00.35 01.25 02.20 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Tika taka, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 49. del Sreča najde pot, 1. sez., 71. del Moja boš, 1. sez., 44. del Podaj mi roko, 1. sez., 87. del Podaj mi roko, 1. sez., 88. del Reka ljubezni, 1. sez., 50. del Sreča najde pot, 1. sez., 72. del Moja boš, 1. sez., 45. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 89. del Podaj mi roko, 1. sez., 90. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 95. del Preverjeno 24UR zvečer Črni seznam, 5. sez., 2. del Slepa pega, 2. sez., 22. del Grimm, 5. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

11.55 14.35 15.20 16.00 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Franc Zdolšek, župan Občine Laško 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kasaške dirke 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 6 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2703. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Visoki vrh nad Ohridom 21:00 Koncert: Big band Slovenske vojske z Vlatkom Stefanovskim 22:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 6 22:55 Videospot dneva 23:00 Iz oddaje Dobro jutro 23:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00:10 Nočni program

6. novembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.20 12.00 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.55 01.50

04.00 06.00 10.00 10.45 11.15 12.10 14.45 15.40 16.15 17.55 18.50 19.15 19.50 20.05

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 8/10 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: Kim Binsted TV-izložba Umetnost igre: Portret igralke Marinke Štern, dobitnice Borštnikovega prstana 2019 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Male sive celice: OŠ Naklo in OŠ n.h. Maksa Pečarja Poročila ob petih, Šport, Vreme (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, izob. ser., 1/3 50 knjig, ki so nas napisale: Kajetan Kovič: Maček Muri Knjiga o džungli, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Njena služba, grški film Mali princ, slov. kratki film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet: Šamanizem (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, izob. ser., 1/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

22.00 22.55 23.55 00.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Lučka - Pitypang, otroška odd.

Koda Dobro jutro Dober dan Ambienti Vikend paket Divjina v srcu (IV.), brit. nad., 9/10 Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Po sledeh baleta na Slovenskem, dok. ser. o baletu, 1/6 Moje mnenje: Prazniki in obletnice Wisting, kopr. nad., 4/10 LP film Laibach, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.45 08.15 08.25 08.35 09.35 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, ris.

Florini zmajčki, ris.

Tika taka, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 50. del Sreča najde pot, 1. sez., 72. del Moja boš, 1. sez., 45. del Podaj mi roko, 1. sez., 89. del Podaj mi roko, 1. sez., 90. del Reka ljubezni, 1. sez., 51. del Sreča najde pot, 1. sez., 73. del Moja boš, 1. sez., 46. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 91. del Podaj mi roko, 1. sez., 92. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 96. del 24UR zvečer V mreži zločina, 2. sez., 6. del Črni seznam, 5. sez., 3. del Beli ovratnik, 6. sez., 1. del Grimm, 5. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

21.10

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2703. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kmetijski razgledi 11:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 9: Maribor 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Anja Golob - Kaj je sreča 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN: Orlek, Nuša Derenda in Poskočni muzikanti 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Anja Golob - Kaj je sreča 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 30. 10. 2019, barve: CMYK, stran 21

APPLEGATE, KATHERINE: DREVO Ĺ˝ELJA ml / Mladina P Leposlovje od 10. do 13. leta Katherine Applegate je priznana in veÄ?krat nagrajena ameriĹĄka avtorica knjig za otroke in mladostnike, po katerih posegajo tudi starĹĄi in uÄ?itelji. Za knjigo En in edini Ivan je leta 2013 prejela Newberyjevo medaljo – najviĹĄje priznanje ameriĹĄkih knjiĹžniÄ?arjev za otroĹĄko knjiĹževnost. Drevo Ĺželja je navdihujoÄ?a pripoved izkuĹĄenega hrasta. V svojem dolgem Ĺživljenju je videl Ĺže marsikaj, a dana-

ALTER, ADAM: SUĹ˝NJI ZASLONA od/ Odrasli 613.8 Odvisnost V danaĹĄnjem Ä?asu je veÄ?ina ljudi zasvojenih s stalno navzoÄ?nostjo pametnega telefona, tablice, raÄ?unalnika, televizije itd. NekoÄ? je prevladovala odvisnost od omamnih substanc, danes v 21. stoletju, pa je pri veÄ?ini ljudi prisotna vedenjska zasvojenost z zaslonom take ali drugaÄ?ne naprave, uÄ?inek pa je podobno uniÄ?evalen. Adam Alter, strokovnjak za marketing in predavatelj na Sternovi poslovni ĹĄoli Univerze v New Yorku, v svoji knjigi, SuĹžnji zaslona, opisuje vire in vzroke zasvojenosti sodobnega Ä?loveka s tehnologijo. Ĺ e posebej opozarja na pasti, ki jih v ozadju dobiÄ?konosne industrije premiĹĄljeno nastavljajo korporacije. Z njo Ĺželi svetovati in

VELENJE

Ĺ OĹ TANJ

Ĺ MARTNO OB PAKI

ÄŒetrtek, 31. oktober

ÄŒetrtek, 31. oktober

ÄŒetrtek, 31. oktober

18.00 RibiĹĄki dom Ĺ oĹĄtanj Redni tedenski bridge turnir

10:00 Pri Lovskem domu v Skornem 14. spominsko sreÄ?anje, Krajevna organizacija ZB Ĺ martno ob Paki

21.00 Klub eMCe plac Halloween party

Petek, 1. november 21.00 Klub eMCe plac Alex' Hand, koncert

Sobota, 2. november PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica 21.00 Klub eMCe plac Winter Days of Metal official warm up: Malignant Tumour, Srd, Licence to Hate, koncert

Sobota,2. novembra X

7.00

Ponedeljek, 4. november 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 17.00 Ĺ ivalnica za otroke, Trg mladosti 6 ZaĹĄijmo si ovitek za zvezek, delavnica (7+) 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: BoĹžja milost, drama

ozaveĹĄÄ?ati vse uporabnike nove tehnologije, da bi znali izkoristiti njihovo pozitivno stran ter se hkrati zmogli izviti iz krempljev privlaÄ?nosti vseh mogoÄ?ih zaslonov. Ljudje bi se morali zavedati, da nam pretirana uporaba nove tehnologije zmanjĹĄuje sposobnost za daljĹĄo osredotoÄ?enost na eno temo, hkrati pa najeda naĹĄe socialne veĹĄÄ?ine v resniÄ?nih odnosih z vsemi Ĺživimi bitji. Ljudje imamo moÄ?, da to lahko preseĹžemo, toda delovati moramo preventivno in imeti predvsem moÄ?no samokontrolo. đ&#x;”˛

Povzeto po spletu.

X

Velenje – Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje bo pripravila v sredo, 6. novembra, ob 17. uri v dvorani Mestne obÄ?ine Velenje predavanje o bolnikovih pravicah. Predavala bo Milena PeÄ?ovnik, varuhinja bolnikovih pravic. Predstavila bo vrste krĹĄitev in svoje dosedanje đ&#x;”˛ izkuĹĄnje, odgovorila pa bo tudi na zastavljena vpraĹĄanja.

Kozjak Planinski izlet Tojzlov vrh (703m) in Žavcarjev vrh (915m)

Ponedeljek, 4. november X

Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem

Torek, 5. november 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ĺ aleĹĄki jamarski klub Podlasica TopolĹĄica: Potovanje po in pod zeleno Irsko

The Secret Life of Pets 2, sinhronizirana animirana komedija, 89 minut (ZDA) ReĹžija: Chris Renaud, Jonathan Del Val Slovenski glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner, Jose Nzobandora, Gregor SkoÄ?ir, Ajda Toman, Vid ValiÄ?

Sreda, 30. 10., ob 17.00, 3D

KICKBOKSERKA Vechtmeisje, akcijski mladinski film, 84 minut (Nizozemska, Belgija) ReŞija: Johan Timmers Igrajo: Aiko Beemsterboer, Noa Farinum, Imanuelle Grives, Bas Keizer Sreda, 30. 10., ob 19.00 Sobota, 2. 11., ob 18.00 – mala dvorana Nedelja, 3. 11., ob 17.00 – mala dvorana

BACEK JON FILM: FARMAGEDON

O bolnikovih pravicah

Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Razstava, izbor fotografij domaÄ?ina DuĹĄana Dobnika - V zrcalu jezera (na ogled do 30. novembra)

Nedelja, 3. november

SKRIVNO Ĺ˝IVLJENJE HIĹ NIH LJUBLJENÄŒKOV 2 ĹĄnji svet ga zna vedno znova presenetiti. Ko se v soseĹĄÄ?ino priseli nova druĹžina, v hrastovo deblo nekdo na skrivaj vrĹže napis: SPOKAJTE! In ravno ta Ä?as se tudi lastnica zemljiĹĄÄ?a odloÄ?i, da je potrebno hrast poĹžagati. Na sreÄ?o hrast stoji v bliĹžini ĹĄole, v kateri je veliko uÄ?encev in uÄ?iteljev, ki jim je mar zanj. Gre za srÄ?en mladinski roman, ki je priporoÄ?ljiv v branje vsem generacijam, tako otroĹĄki kot odrasli populaciji, poln duhovitih domislic ter s svojim bogatim sporoÄ?ilom poudarja pomen prijateljstva, sprejetosti, upanja in spoĹĄtovanja. Bralca usmerja v razmiĹĄljanje o sprejemanju vseh bitij in pomembnosti soĹžitja med ljudmi kljub raznolikosti.

21

PRIREDITVE

30. oktobra 2019

Shaun the Sheep Movie: Farmageddon, animirana pustolovĹĄÄ?ina brez teksta, 86 minut (ZDA, Velika Britanija, Francija) ReĹžija: Will Becher, Richard Phelan, Nick Park

Petek, 1. november 8:00

Pri spomeniku Ĺžrtvam II. svetovne vojne Komemoracija ob dnevu mrtvih

Nedelja, 3. november Zbirno mesto v Martinovi vasi Martinov pohod, veÄ? informacij dobite v druĹĄtveni pisarni na sedeĹžu PD vsak Ä?etrtek med 20. in 21. uro

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 3.11. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – ÄŒarmelada • 1. november - ZAPRTO • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Lunine mene

Ponedeljek, 4. november 18:30 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Medgeneracijska pogovorna skupina Ĺ martniceki 19:00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

ÄŒetrtek, 31. 10., ob 17.00 Sobota, 2. 11., ob 17.00 Nedelja, 3. 11., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

AD ASTRA: POT DO ZVEZD Ad Astra, ZF triler, 124 minut (ZDA) ReĹžija: James Gray Igrajo: Brad Pitt, John Ortiz, Tommy Lee Jones, Donald Sutherland, Ruth Negga, Jamie Kennedy ÄŒetrtek, 31. 10., ob 19.00

STRAĹ ILA Haunt. grozljivka, 92 minut (ZDA) ReĹžija: Scott Beck in Bryan Woods Igrajo: Katie Stevens, Will Brittain, Lauryn McClain, Andrew Caldwell, Shazi Raja ÄŒetrtek, 31. 10., ob 21.30 – za noÄ? Ä?arovnic v kino!

Sobota, 2. 11., ob 21.00 Nedelja, 3. 11., ob 18.00

PREBOJ Vojni film, 90 minut (Slovenija) ReĹžija: Dejan BaboĹĄek Igrajo: Domen ValiÄ?, Jernej GaĹĄperin, Ana Ĺ pik, Lovro Zafred, Denys Bilash, Rok Vihar, Marko Plantan,

4.

novembra, ob 11:23, prvi krajec

Tjan Premzl, Darko Nikolovski, Jan BuÄ?ar, Valentina Plaskan, Darja Krhin, Andrei Lenart, Miha Rodman Sreda, 30. 10., ob 20.30 – dodatna predstava v veliki dvorani Sobota, 2. 11., ob 20.00 – mala dvorana Nedelja, 3. 11., ob 19.00 – mala dvorana Ponedeljek, 4. 11., ob 18.00 – velika dvorana

MAFIJA V OBJEKTIVU Shooting the Mafia, dokumentarni film, 94 minut (Irska) ReĹžija: Kim Longinotto Nastopajo: Letizia Battaglia, MariaChiara Di Trapani, Santi Caleca, Eduardo Rebulla, Franco Zecchin Sobota, 2. 11., ob 18.45 Nedelja, 3. 11., ob 20.00

BOĹ˝JA MILOST Grâce Ă Dieu, drama, 137 minut (Francija, Belgija) ReĹžija: François Ozon Igrajo: Melvil Poupaud, Denis MĂŠnochet, Swann Arlaud, Éric Caravaca Ponedeljek, 4. 11., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Dijaki uspeĹĄni na Grand Gourmet 2019 Dijaki Ĺ olskega centra Velenje so bili uspeĹĄni na mednarodnem tekmovanju natakarjev, barmanov, baristov in restavracij

14. – 18. 11. 2019 V HOTELU PAKA VELENJE Prijave na: info@donnakademy.com VeÄ? informacij: www.donnakademy. com

Lepe jesenske dni so dijaki Ĺ C Velenje, Ĺ ole za storitvene dejavnosti izkoristili za preizkuĹĄnjo na mednarodnem tekmovanju natakarjev, barmanov, barist in restavracij, ki je potekalo v Makarski na HrvaĹĄkem.

Dijaka Lea SuĹĄec in Izidor Destovnik sta tekmovala v juniorski kategoriji. Svoje znanje sta prikazala z odliko. Lea SuĹĄec je osvojila 1. mesto in zlato medaljo za najboljĹĄi tatarski biftek ter pravilno dekantiranje vina barik (cabernet sauvignon, arhivsko vino, vinska klet GoriĹĄka brda).

Izidor Destovnik pa se je uvrstil na 2. mesto in prejel srebrno kolajno, v kategoriji tatarski biftek in dekantiranje vina barik (modri pinot, vinska klet Brumec, KlokoÄ?ovnik, LoÄ?e).

V kategoriji latte art sta tekmovala ĹĄtudenta UrĹĄka Jazbec in Kosta Kocev, ki sta prav tako pokazala dobro nadgradnjo svojega srednjeĹĄolskega znanja. UrĹĄka Jazbec je prejela zlato medaljo, Kosta Kocev pa srebrno medaljo v omenjeni kategoriji. Ĺ tudent Kosta Kocev se je udeleĹžil tudi

Dijak Izidor Destovnik, ravnateljica Ĺ C Velenje, Ĺ ole za storitvene dejavnosti Mateja KlemenÄ?iÄ?, dijakinja Leja SuĹĄec, mentorica dijakom in ĹĄtudentom Simona Pompe, ĹĄtudentka UrĹĄka Jazbec, ĹĄtudent Kosta Kocev in ravnatelj ViĹĄje strokovne ĹĄole Ĺ C Velenje UroĹĄ Sonjak.

tekmovanja priprave kavnega napitka ÂťSignature drinkÂŤ za katerega je prejel bronasto medaljo. ÂťVeseli smo, da so znanja in uspehi naĹĄih dijakov in ĹĄtudentov tako izjemni, saj to kaĹže na odliÄ?no delo, ki ga ĹĄole Ĺ C Velenje, njeni zaposleni, dijaki in ĹĄtudentje skupaj beleĹžijo. Njihova strokovnost in odliÄ?nost pa se nadaljujeta iz srednje v viĹĄjo

strokovno ĹĄolo, ki ima prav tako korenine v Velenju.

Mednarodni uspehi in rezultati na podroÄ?ju gastronomije dokazujejo, da je Ĺ olski center Velenje resniÄ?no mavrica strokovnega znanja, ter je na pravi poti k ĹĄe veÄ?jim uspehom dijakov in ĹĄtudentov ter njihovih mentorjev,ÂŤ so ĹĄe podarili na Ĺ CV. đ&#x;”˛

Simona Pompe

radio velenje com

Naš čas, 30. 10. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

30. oktobra 2019

Nagradna križanka »Optika Paka«

Optika Paka, d. o. o.

RADIO VELENJE

Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) Tel.: 03/ 588 50 91 GSM: 031 494 700 Delovni čas: Pon. – pet.: 09.00 – 18.00 Sob.: 09.00 – 12.00 Zdravniški nasveti, gostja: Barbara Slamek, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: osteoporoza

Tovarniška prodaja očal: • •

priznanih blagovnih znamk visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte!

Brezplačen pregled – določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče Prijazno vabljeni!

ČETRTEK, 31. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 1. novembra:

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 2. novembra:

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 11. novembra 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Google obtožen, da vohuni za zaposlenimi Zaposleni pri Googlu so svojega delodajalca obtožili, da je ustvaril orodje za prikrit nadzor zaposlenih. To naj bi se skrivalo v možnosti za razširitev koledarja, Google pa naj bi zaposlene spremljal, če pripravljajo zborovanje za več kot 100 oseb hkrati, kar naj bi bil znak protestov ali sindikalnih srečanj. V Googlovem matičnem podjetju Alphabet obtožbe kategorično zanikajo.

Obtožbe, ki so jih v posebnem dokumentu razkrili Bloombergovi novinarji, so težke in Google bremenijo neetičnega postopanja. Za to naj bi bili okrivili določene osebe na visokih položajih v tem spletnem gigantu. Ti naj bi, če je verjetni navedbam, ukazali oblikovanje posebne ekipe, ki je v brskalnik Chrome namestila posebno razširitev, ta pa naj bi omogočala sledenje uporabniških aktivnosti zaposlenih. Ogorčeni še poročajo, da “skrito orodje” javi, ko nekdo oblikuje dogodek in povabilo za njegovo udeležbo pošlje več kot 100 ljudem hkrati. Kot še dodajajo, se za tem skriva želja po zatiranju vsakršnega aktivizma.

Obstoj orodja so odkrili septembra, poročajo pri Bloombergu, potem ko so ga zaposleni v skupini za pregled zasebnosti označili kot “vreden pomisleka”, saj se naj ne bi povsem ujemalo s splošno sprejeto kulturo delova-

NEDELJA, 3. novembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 4. novembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

nja v podjetju. Kasneje, oktobra, so zaposleni začeli razpravljati o orodju tudi z drugimi, saj so izvedeli, da bo nameščen na celoten nabor strojne opreme podjetja in ga ne bo mogoče odstraniti.

K umiritvi strasti ni pripomoglo niti dejstvo, da je vodstvo zaposlenim prepovedalo vpogled v dokumentacijo o projektu.

Pri Alphabetu zavračajo vse obtožbe in trdijo, da je razširitev znana že mesece, prav tako pa so jo natančno pregledali s pravnega in varnostnega vidika. “Tr-

TOREK, 5. novembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 6. novembra:

www.radiovelenje.com

ditve o naravi in namenu razširitve so povsem napačne. Gre za običajno obvestilo v obliki pop-up okna, ki uporabnika opozori, preden avtomatično doda nek dogodek v koledar, ki ga vidi večje število zaposlenih,” je opozoril tiskovni predstavnika. V podjetju še trdijo, da orodje Googlu ne sporoča prepoznavnih podatkov o zaposlenih, ki ustvarjajo dogodek in vabijo druge osebe.

Teh vabil tudi ne ustavlja, temveč je namenjeno zmanjšanju neželene pošte v koledarju.

Nesoglasja med zaposlenimi in vodstvom imajo pri Googlu sicer dolgo zgodovino. Poznavalci zato predvidevajo, da se bodo neskladja in morebitni nesporazumi nadaljevali.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 21. do 27. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 21. do 27. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 21. do 27. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. do 27. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 30. 10. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

30. oktobra 2019

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE POÄŒITNIĹ KI OBJEKT, brunarico 20 m2, l.1988, v PleĹĄivcu pri Velenju na gozdni, mirni lokaciji z odliÄ?nim cestnim dostopom, prodam za 22.000 â‚Ź. Gsm: 041 329 656.

PROSTOR za shranitev kamp prikolice, odstopim.

Gsm: 068 163 385.

ZAZIDLJIVE parcele z gradbenim dovoljenjem, na sonÄ?ni legi, ob gozdu, prodam.

Gsm: 031 499 169.

HLEVSKI GNOJ uleĹžan, prodam.

Gsm: 041 942 898.

PRALNI STROJ Gorenje, nov (Âťrabljen samo parkratÂŤ), ĹĄirina 42 cm, garancija 5 let. Prodamo po ugodni ceni zaradi prostorske stiske. Gsm: 070 478 802.

MOBILNI TELEFON LG G4 815H, v odliÄ?nem stanju, orig. embalaĹža, odliÄ?en fotoaparat, dodam spom. kartico, prodam. Gsm: O41 692 995 STROPNI LUÄŒI, dva kosa, moderen retro izgled, rabljeni le 6 mesecev, grla E27, prodam za 30 â‚Ź.

Gsm: O41 692 995 CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, po ugodni ceni, prodaja v Ĺ aleku, naslednjo nedeljo, 10.11.2019, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. Za veÄ?je koliÄ?ine se lahko naroÄ?ite.

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice

 898 17 50

RAZNO KOCKE sena, navaden plug za motokultivator, domaÄ?i ocvirki, vino in Ĺžganje, prodam.

Gsm: 051 388 874.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

SUP, napihljiv, Starboard, Astro Whooper 10, rabljen dvakrat.

Poleg tudi nahrbtnik za kolesa, tlaÄ?ilka in set za popravilo.

Gsm: 041 632 374 PEÄŒ na olje 18000 kalorij znamke PavliÄ?, z vso opremo, cisterno kurilnega olja - 1400l in bojler – izoliran, 140l, prodam.

Gsm: 031 767 384.

SUHA bukova, cepljena drva, 3 klaftre (12 m), Skorno, prodam.

Gsm: 031 878 264.

VINSKA KLET FURLAN vabi v vinotoÄ? na KidriÄ?evi 57, Velenje. Velika izbira toÄ?enih in stekleniÄ?enih vin, tedenske akcije. Odprto od 10. do 17. ure.

Nedeljo in ponedeljek zaprto.

Tel. 03 586 24 11.

HRASTOVA suha, metrska, ceplejna drva, prodam.

Gsm: 041 577-305.

BUKOVA drva ugodno prodam.

Info: 03 586 98 91.

Prodaja, poslovni prostor: VELENJE, NAKUPOVALNI CENTER, 110 m2, zgrajen l. 1996, K/2 nad., lokal z lastnim vhodom, ER: EI v izdelavi. Cena: 130.000 â‚Ź.

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, TOMĹ IÄŒEVA, 61,1 m2, adaptirano l. 2014, 3/5 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a). Cena: 78.000 â‚Ź.

od 1. 11. do 7. 11.

- ob prevzemu oblasti v Ĺ oĹĄtanju je imel ĹĄoĹĄtanjski Narodni svet poleg predsednika ĹĄe 13 odbornikov; 1. novembra 1918 je Narodni svet prevzel obÄ?insko upravo mesta Ĺ oĹĄtanj kot zaÄ?asna oblast; predsednik sveta dr. Fran Mayer je zaÄ?el uradovati kot Ĺžupan, Narodni svet pa kot obÄ?inska uprava; mestna obÄ?ina je tako preĹĄla iz nemĹĄkih v slovenske roke; - 1. novembra 1918 je VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek podpisal odlok o poviĹĄanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaĹĄko oblast na Spodnjem Ĺ tajerskem, kar je bilo nadvse pomembno za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo; - 1. novembra 1918 se je v ReÄ?ici ob Paki rodil kulturni delavec Martin Steblovnik Tinek, ki je umrl 3. avgusta leta 1990; - 1. novembra 1927 se je v Velenju rodil dr. Borut MlinĹĄek,

ki je bil med drugim profesor na Veterinarski fakulteti v Ljubljani; - 1. novembra 1990 je naĹĄe kraje zajelo hudo neurje, ki je pustilo katastrofalne posledice zlasti v Zgornji Savinjski dolini; - leta 1945 se je 2. novembra v Ĺ oĹĄtanju rodil vsestranski ĹĄportnik in trener Ĺ tefan Kac; - 2. novembra 1971 so zaÄ?eli pouk na osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca v Velenju; - 3. novembra 1931 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil literat, gledaliĹĄki ustvarjalec, novinar in zaloĹžnik JoĹže KlanÄ?nik, ki je umrl 24. maja leta 2013; - 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podruĹžnice DruĹĄtva rudarskih in metalurĹĄkih inĹženirjev in tehnikov sveÄ?ano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov; za njegov sedeĹž so doloÄ?ili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje ĹĄe danes uspeĹĄno deluje; - 4. novembra 1933 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil pedagog, ĹĄportni delavec, trener in funkcionar MatjaĹž Natek; umrl je 15. maja 2002; - 4. novembra 1944 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil ĹĄportnik, ĹĄportni delavec in funkcionar Karel Drago Bizjak; umrl je 31. maja 2001;

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure) 31. 10. in 1. 11. 2019, Para

Kamcheva, dr. dent. med.

(Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure) 2. 11. in 3. 11. 2019, Ivan JaneĹžiÄ?, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Velenjski grad (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - krajani Cirkovc so novembra leta 1978 dobili asfaltno cestno povezavo z dolino; - 5. novembra 1930 se je v Ĺ kalah rodila dolgoletna direktorica Kina Velenje Marija Ana DjordjeviÄ?, rojena SkornĹĄek; - 5. novembra 1933 se je rodil gledaliĹĄki delavec, direktor ERE Velenje in od leta 1978 do leta 1982 tudi velenjski Ĺžupan Franjo Korun; umrl je 8. februarja 2000; - novembra leta 1944 je nemĹĄki okupator zaplenil nepremiÄ?no in premiÄ?no premoĹženje ĹĄoĹĄtanjske usnjarske druĹžine Woschnagg; pri plenjenju te imovine so sodelovali tudi ĹĄoĹĄtanjski Nemci, vojaĹĄtvo ter policija, svoj deleĹž pa sta zahtevala komandant varnostne polici-

GIBANJE prebivalstva POROKE

JUGOVIÄŒ DAMIR , Ĺ oĹĄtanj, Cesta talcev 15 in Ĺ˝UPANEC ADELITA, Ĺ oĹĄtanj, Cesta talcev 15

SMRTI • •

KOŽELJNIK ANA, roj. 1944, Šoťtanj, Florjan 140 ŠKRBOT JOŽEFA, roj. 1955, Šoťtanj, Cesta talcev 3A

POGREBNE STORITVE

radio velenje com

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

Vse udeleĹžence v prometu prosimo, da upoĹĄtevajo postavljeno cestno prometno signalizacijo in navodila pooblaĹĄÄ?enih uradnih oseb.

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

107,8 MHz

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., obveĹĄÄ?a, da bo ob dnevu spomina na mrtve zaradi poveÄ?anega prometa proti pokopaliĹĄÄ?u Podkraj in pokopaliĹĄÄ?u Ĺ kale zaÄ?asno spremenjen prometni reĹžim.

Promet bo potekal ENOSMERNO.

Spremenjen prometni reĹžim bo veljal 31. 10. in 1. 11. 2019, med 6. in 20. uro.

Olga FilipÄ?iÄ?, Ravne 42 / A, 3325 Ĺ oĹĄtanj; • Milena MiklavĹžina, Stanetova 40, 3320 Velenje; • JoĹžica Ĺ mon, LetuĹĄ 95 / A, 3327 Ĺ martno ob Paki.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktiÄ?ne nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo!

ReĹĄitev gesla: MOBTEL TELEKOM

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

www.usar-pogrebne-storitve.com

Preusmeritev prometa bo urejena s prometno signalizacijo, usmerjanje prometa bodo izvajali obÄ?inski redarji, policisti Policijske postaje Velenje in Ä?lani ZĹ AM.

Nagrajenci kriĹžanke ÂťMobtelÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, dne 18. oktobra 2019, so: •

UE Velenje •

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

je in varnostne sluĹžbe v Mariboru in viĹĄji vodja SS in policije v 18. vojaĹĄkem okroĹžju Erwin RĂśsener; - 7. novembra 1898 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil Davorin Ravljen; pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist je kot novinar in urednik sluĹžboval pri Jutru, Slovenskem poroÄ?evalcu in TovariĹĄu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom; umrl je 26. junija 1965; - 7. novembra 1925 se je v Ĺ entilju pri Velenju rodil dolgoletni direktor Centa srednjih ĹĄol Velenje in druĹžbenopolitiÄ?ni delavec Ivo Jamnikar; umrl je 14. aprila 1996. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

POGREBNA SLUĹ˝BA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan PlaÄ?ilo na obroke

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 10. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

SpoĹĄtljivo do prostora in atraktivno za uporabnike Idejni projekt ureditve obmoÄ?ja DruĹžmirskega jezera je pripravil arhitekt Rok Poles. Pri tem je upoĹĄteval osnovno vodilo in Ĺželjo vodstva ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, da morajo biti vsi posegi v prostor spoĹĄtljivi do narave in tistega, kar v tem prostoru Ĺže obstaja.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ˝elje po ureditvi prostora ob DruĹžmirskem jezeru se udejanjajo. Idejni projekt je pripravil arhitekt Rok Poles. V njem je upoĹĄteval osnovno navodilo naroÄ?nika ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj – spoĹĄtljiv odnos do narave oziroma vsega tega, kar v tem prostoru Ĺže obstaja. Degradirano obmoÄ?je bo z ureditvijo dobilo povsem novo podobo, vsebino in uporabno vrednost. Ali kot pravi arhitekt: ÂťOĹživelo bo kot Feniks iz pepela, s sodobnemu bivanju prilagojeno vsebino in podobo.ÂŤ Tako, kot je bilo Ĺže pri Tresimirjevem igriĹĄÄ?u: ÂťOsnova je bila zahteva, da nobeno drevo ne sme pasti. Podobno bomo ravnali tukaj. Vse bo podrejeno naravnim danostim prostora. Potke bodo ĹĄle okoli dreves ...ÂŤ

TuristiÄ?ne, sprostitvene, rekreacijske in adrenalinske povrĹĄine

Idejni projekt ohranja obstojeÄ?e kvalitete prostora in objekte – ribiĹĄko koÄ?o, prostor za ribiĹĄke prireditve in tekme ob njej, kapelo ... Na doloÄ?en naÄ?in se gradi sam iz sebe. ÂťPoskuĹĄamo izkoristiti prostorske nastavke, ki so Ĺže prisotni, jih likovno urediti in funkcionalno osmisliti.ÂŤ Ker se bo v prostoru zadrĹževala veÄ?ja mnoĹžica ljudi, pa ga bo treba temu prilagoditi. ÂťNajprej jih bo treba sprejeti, zanje urediti prostor za parkiranje. ParkiriĹĄÄ?a bodo ozelenjena, da bodo Ä?im bolj prijazna uporabnikom. Od tam jih bomo po urejenih peĹĄpoteh pripeljali v prostor, namenjen turistiÄ?nim, sprostitvenim, rekreacijskim, adrenalinskim dejavnostim,ÂŤ razlaga Poles.

Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki

se bodo pripeljali z avtodomi.

Zanje bo urejeno poÄ?ivaliĹĄÄ?e vkljuÄ?no z vso potrebno infrastrukturo in oskrbo ter objektom za upravnika, servisnim objektom, ki bo sestavljen iz modulov. ÂťTo bo omogoÄ?alo dodajanje elementov, Ä?e se bo to pokazalo za potrebno.ÂŤ Prostor, kjer bi bil umeĹĄÄ?en ta objekt, je osmiĹĄljen v obliki nekakĹĄnega trga ...

Svetnice in svetniki navduĹĄeni

Idejni projekt je bil svetnicam in svetnikom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Ĺže predstavljen. Nad njimi so bili navduĹĄeni, imeli pa so tudi nekaj konkretnih zamisli, predlogov. Razprava je namreÄ? odprta, idejni projekt niso zacementirane reĹĄitve, ampak hrbÂťProstor gradimo z dvema tenica, ogrodje. Ta materialoma, eden je fiziÄ?ni se najbrĹž ne bo kaj z uporabo betona, jekla, dosti spreminjala, stekla ..., drugega predstavlja lahko pa se dopolnaravna substanca – drevesa, njuje vsebina, ker je tako naravnan. zelene stene, zeleni volumni, ÂťEna od idej je zelene loÄ?nice. V tem primeru bila, da se v propaÄ? arhitekti gradimo tudi z stor umesti tekarastjem, zelenjem.ÂŤ ĹĄka pot, ki bo dolga natanÄ?no 1.000 metrov, kar smo upoĹĄtevali, kot smo upoĹĄtevali Koliko Ä?asa se bodo ideje ĹĄe tudi zamisli o tem, kako skozi to dopolnjevale, preden bo priĹĄlo obmoÄ?je speljati kolesarke steze do naÄ?rtov, ki bodo omogoÄ?ili in vzpostaviti smiselne navezave izvedbo potrebnih upravnih poproti Velenju oziroma po vzho- stopkov? ÂťTo je pa teĹžko reÄ?i, ker dni strani Ĺ oĹĄtanja. Podan je bil ÂťtajmingÂŤ definirajo investitorji,ÂŤ tudi predlog o ureditvi dodatne- pravi Poles. ga prireditvenega prostora na jugovzhodnem delu obmoÄ?ja, na Prostor dopuĹĄÄ?a veliko tako imenovanem RaÄ?jem otoku. moĹžnosti Do tja bomo pripeljali infrastrukProstor urejanja je velik in doturna omreĹžja, ki bodo omogoÄ?i- puĹĄÄ?a veliko moĹžnosti. S tem prola rast tega prostora, Ä?e se bo kot jektom bodo uredili del krajine, Ĺželja pojavilo tudi v prihodnosti.ÂŤ pri Ä?emer se Ĺželijo Ä?im bolj pribli-

Velenje, 26. oktober – Zadnje Ä?ase Ĺ aleĹĄki grad ĹĄe zdaleÄ? ni tako osamljen kot obiÄ?ajno. Ĺ aleÄ?ani in drugi, ki si prizadevajo za ohranitev ruĹĄevin in oĹživitev z zanimivimi vsebinami, namreÄ? pogosto najdejo naÄ?in, na katerega vzbudijo radovednost ljudi in jih zvabijo na grad. Tako je TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek v sodelovanju s PGD Ĺ alek preteklo soboto ponovno pripravilo zabaven druĹžinski dogodek – srhljiv sprehod med coprnicami, hudodelci, Ĺživimi mrtveci in drugimi stvori, ki na noÄ? Ä?arovnic burijo duhove. Prireditev Na Ĺ aleĹĄkem gradu strraaĹĄĹĄiii je privabila ĹĄe veÄ? obiskovalcev kot lani – okrog dva tisoÄ?, poroÄ?ajo organizatorji, zadovolj-

â?ą

Poles tudi avtor odra in prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru

Rok Poles je tudi avtor idejnega projekta prireditvenega prostora in odra, s katerim bo Mestna obÄ?ina Velenje trajnostno sanirala degradirano obmoÄ?je v izmeri veÄ? kot 46.000 kvadratnih metrov ob Velenjskem jezeru. Projekt je leta 2008 izdelal za javni nateÄ?aj, dve leti za tem je bil konÄ?an kot izvedbeni projekt.

Na realizacijo je bilo treba dolgo Ä?akati.ÂťGre za zelo velik projekt in velik prostor, ki se na novo ureja. Predstavlja ga zasuto nekdanje turistiÄ?no jezero, kjer je bilo treba najprej poskrbeti za kakovostno drenaĹžo, ki je po zasutju ni bilo. Po vsakem deĹžju se je to obmoÄ?je zamoÄ?virilo, na njem je bilo veliko blata. V gradnji sta oba objekta, servisni, ki bo imel ozelenjeno pohodno streho, in glavni oder. Pilotiranje je Ĺže konÄ?ano. Zelo me veseli, da dela dobro napredujejo. Za zdaj kaĹže, da bomo naslednjo jesen Ĺže lahko hodili po tem urejenem obmoÄ?ju.ÂŤ Ĺžati razmiĹĄljanju krajinskih arhitektov. ÂťProstor gradimo z dvema materialoma, eden je fiziÄ?ni z uporabo betona, jekla, stekla, drugega predstavlja naravna substanca – drevesa, zelene stene, zeleni volumni, zelene loÄ?nice.

V tem primeru paÄ? arhitekti gradimo tudi z rastjem, z zelenjem.ÂŤ

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani navduĹĄeni nad zipline-om

Arhitekta vpraĹĄam, ali ve, nad Ä?im se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani najbolj navduĹĄujejo. Pravi, da ne. Ko mu povem, da nad zipline-om in razglednim stolpom, se nasmehne. ÂťZipline bo res prava atrakcija, saj bo potekal nad jezerom. Posku-

StraĹĄno fajn na Ĺ aleĹĄkem gradu Minulo soboto so Ĺ aleĹĄki grad oblegali tisti, ki so hoteli poteĹĄiti radovednost, ali na gradu res strraaĹĄĹĄiii ni, da se ljudje tako mnoĹžiÄ?no zanimajo za zabavne vsebine na Ĺ aleĹĄkem gradu.

Pogumni obiskovalci so se zbrali na ĹĄaleĹĄkem trgu, kjer so lahko prevzeli brezplaÄ?ne vstopnice in se postavili v vrsto za vodenje na grad. Zaradi mnoĹžiÄ?nega zanimanja so Ä?akali so tudi po dve uri, saj obisk gradu v veÄ?jih skupinah zaradi varnostnih razlogov ni

moĹžen, a so se lahko kratkoÄ?asili na delavnicah ali se okrepÄ?ali s palaÄ?inkami in pijaÄ?o.

Na ogled zaÄ?aranega gradu, s katerega so v dolino prihajali sami Ä?udni zvoki, tu in tam pa se je pokazala kakĹĄna prikazen, je skupine popeljal vodnik. Naprej so se ustavili pred obzidjem pri vedeĹževalki, ki jim napovedala,

kaj jih Ä?aka v prihodnosti. Ob vstopu v srhljivo senco Ĺ aleĹĄkega gradu je sledil pregled dveh hudodelcev. Na vrhu stopnic je obiskovalce pozdravil volkodlak, nato so lahko Ĺže zadnje atome Ĺživljenja spustili na giljotino v druĹžbi Ĺživih mrtvecev. Grajski stolp so zavzele Ä?arovnice s svojimi napoji in uroki. Da Ĺ aleĹĄki orki niso bili laÄ?ni, so si priskr-

S to skico bo predstava laĹžja.

ĹĄali smo ga umestiti tako, da smo dobili Ä?im daljĹĄo progo. Dolga bo 430 metrov in speljana od skrajnega severozahodnega do skrajnega jugozahodnega roba.ÂŤ IzhodiĹĄÄ?na toÄ?ka, od koder bo zipline startal, bo stolp, ki bo stal na obmoÄ?ju med ribiĹĄko koÄ?o in vrtiÄ?ki in bo hkrati deloval kot razgledna ploĹĄÄ?ad in se spustil na drugo stran proti zalivom, proti obali jezera.

VĹĄeÄ?na je tudi podoba razglednega stolpa, ki bo spominjal na stari rudniĹĄki jaĹĄek. ÂťPri tem nas je vodila zamisel, da je treba narediti nekaj, kar ne bo predstavljalo zgolj tehniÄ?ne reĹĄitve, ampak bo kot nov element v prostoru, kot nekak Âťsigmund urbisÂŤ predstavljal znamenje, prepoznavno podobo prostora, ki se ureja.ÂŤ đ&#x;”˛

beli mlado Ä?loveĹĄko meso. Za najpogumnejĹĄe je sledil obisk bolnice, kjer so s kirurĹĄko natanÄ?nostjo pohabljali paciente. Za Ä?loveĹĄke rezervne dele so poskrbeli v Ä?akalnici. Truplo tistega, ki ni imel sreÄ?e in je pod hudimi boleÄ?inami podlegel, je ĹĄlo na obdukcijo in konÄ?no svojcem po slovo ‌ Res, vseh 110 prostovoljcev, ki so veÄ? dni pripravljali rekvizite in urejali prizoriĹĄÄ?e, igrali, vodili in skrbeli za varnost, ima zelo bujno domiĹĄljijo, ki je marsikomu najeĹžila koĹžo. đ&#x;”˛

Tina Felicijan