43 2020

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (5/150C), soboto (6/160C) in nedeljo (8/170C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 29 oktobra 2020

ĹĄtevilka 43 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Prazniki drugaÄ?e Jasmina Ĺ karja

Prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo mora biti praviÄ?en Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so se seznanili s predlogom Nacionalne strategije za izstop iz premogovniĹĄtva in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z naÄ?eli praviÄ?nega prehoda, ki ga je pripravila druĹžba Deloitte Slovenija. Poudarili so, da ne bodo niÄ?esar prepustili nakljuÄ?ju, saj so prepriÄ?ani, da mora biti prestrukturiranje priloĹžnost za ĹĄe veÄ?ji razvoj Velenja. Potrdili so ugotovitev Evropske komisije, da sta v

Sloveniji le dve premogovniĹĄki regiji, to sta Savinjsko-ĹĄaleĹĄka in Zasavska regija, med katerimi je edini ĹĄe delujoÄ?i premogovnik Premogovnik Velenje. Obe regiji je zaradi potreb Slovenije moÄ?no zaznamovala dolgoroÄ?na dejavnost pridobivanja premoga in proizvodnja elektriÄ?ne energije. Svet Mestne obÄ?ine Velenje upraviÄ?eno priÄ?akuje, da bodo sredstva za izvedbo praviÄ?nega prehoda in prestrukturiranje namenjena

izkljuÄ?no za namen, opredeljen v strategiji.

V okviru tega dokumenta zahtevajo reĹĄitev toplotnega ogrevanja, optimiziranje stroĹĄkov CO2 kuponov, zahtevajo pa tudi Ä?im hitrejĹĄo izgradnjo tretje razvojne osi in posodobitev ĹželezniĹĄkega prometa. Na sliki Ĺžupan Peter Dermol med sveÄ?anim podpisom.

VeÄ? na strani 3. đ&#x;”˛

mz

Wellness v Termah TopolĹĄica zaÄ?asen dom Slovenj Gradec, TopolĹĄica Stanovalce slovenjgraĹĄke enote KoroĹĄkega doma starostnikov, pri katerih so potrdili okuĹžbo z novim koronavirusom, so v nedeljo preselili v wellness Zala v Termah TopolĹĄica, ki ga je vodstvo term zaÄ?asno ponudilo domu starostnikov in jim tako pomagalo reĹĄiti njihovo stisko.

V ta objekt so Ĺže v soboto preselili tudi okuĹžene iz BolniĹĄnice TopolĹĄica. Za preseljene stanovalce skrbijo zaposleni iz doma starostnikov, za zdravstveno oskrbo stanovalcev pa zdravniki iz BolniĹĄnice TopolĹĄica. Direktor Term TopolĹĄica Bojan Trifković je povedal, da je trenutno v termah nameĹĄÄ?enih pribliĹžno ĹĄtirideset oseb: ÂťNameĹĄÄ?eni so v objektu wellnessa, ki nam ga je uspelo ustrezno prilagoditi in organizirati t. i. rdeÄ?o cono.ÂŤ Direktor term je prepriÄ?an, da je za varovance dobro poskrbljeno, kar so potrdile tudi ustrezne strokovne sluĹžbe. ÂťNe glede na to, da stavba primarno nima takĹĄnega namena, verjamem, da nam je uspelo vzpostaviti ustrezno in prijetno zaÄ?asno okolje.ÂŤ Na vpraĹĄanje, koliko jih ĹĄe lahko sprejmejo v svoje prostore, pa pravi: ÂťNatanÄ?nega ĹĄtevila Ĺžal ne moremo povedati. Trenutni objekt pa naÄ?eloma lahko sprejme pribliĹžno ĹĄestinpetdeset oseb. Nadaljnje zmogljivosti so odvisne od razvoja dogodkov,ÂŤ ĹĄe sklene direktor term Bojan Trifković. đ&#x;”˛

jĹĄ

Slovenci imamo radi praznike, Ä?eprav so lahko naporni – ne glede na to, ali gre za dan mrtvih, boĹžiÄ?, novo leto ali noÄ? Ä?arovnic, kar kaĹžejo tudi naĹĄe potroĹĄniĹĄke navade in kar kaĹže trend nakupovanja in obdarovanja. Se pa mnogi vedno bolj zavedamo, da zadnji del leta prinaĹĄa tudi Ä?as iskanja bliĹžine, topline, prijateljstva, pa spomina na tiste, ki so odĹĄli, Ä?as vraĹževerja in Ä?as, ki predstavlja prehod iz jeseni v zimo. Spomni nas na minljivost in razliko med Ĺživljenjem in smrtjo, ki jo resda sprejemamo kot del Ĺživljenja, vendar s cmokom v grlu. Okrog prvega novembra se spraĹĄujemo, kaj poÄ?no duĹĄe umrlih in kako jih Ä?utimo, pa Ä?e verjamemo v posmrtno Ĺživljenje ali ne. ÄŒe ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, bomo letos sveÄ?ko bliĹžnjim priĹžgali kar doma. Sajenje maÄ?eh bo moralo poÄ?akati na primernejĹĄi Ä?as, pokojniki pa ne bodo ravno zamerili, Ä?e bomo eno leto izpustili nagrobni aranĹžma. Spominjamo se jih lahko tudi drugaÄ?e. Kaj hoÄ?emo: prazniki bodo letos minevali drugaÄ?e. Ne bo se vse vrtelo okrog priprave grobov, ne bodo za mnoge nadleĹžna vpraĹĄanja, kje bomo za novo leto, na dnevnem redu decembra, Ä?eprav bodo prazniÄ?ne luÄ?i veselega decembra marsikje zasijale Ĺže konec novembra. KakĹĄnega posebej obetavnega skoka v novo leto 2021 letos paÄ? ne priÄ?akujemo.

Kot tudi ne tradicionalnih dogodkov, stojnic z domaÄ?imi dobrotami, zakuhanim vinom in mnoĹžiÄ?nih prireditev. Za vse to bo Ä?as po epidemiji. Upamo, da Ĺže naslednje leto. Bo pa gotovo letoĹĄnji prazniÄ?ni Ä?as pisal drugaÄ?ne zgodbe ljudi. Ĺ e veÄ? kot obiÄ?ajno bo brezvoljnih, osamljenih, utrujenih in Ĺžalostnih. Ne samo prazniÄ?na depresija, ki je najbolj intenzivna in prisotna ravno konec leta, tudi epidemija bo pustila na ljudeh svoj peÄ?at. Zato bo ĹĄe toliko pomembnejĹĄe, da si bomo znali prisluhniti, poslati kakĹĄno voĹĄÄ?ilo, se poklicati in poiskati nove priloĹžnosti komunikacije. ÄŒeprav je svet obrnjen na glavo, bomo pisali novoletne zaobljube in obrnili nov list nepopisanega leta, ki prihaja, in si obljubili, da bomo bolj pridni, delovni, uÄ?inkovitejĹĄi, pa uspeĹĄnejĹĄi in zadovoljni s sabo in drugimi. Predvsem pa si bomo zaĹželeli zdravja.

Nazdravili bomo v oĹžjem krogu bliĹžnjih, verjetno bodo tradicionalne prazniÄ?ne jedi kljub drugaÄ?nim Ä?asom naĹĄle prostor na domaÄ?i mizi. Ĺ tejejo nameni in naĹĄe dobre misli. Do decembra je ĹĄe daleÄ? in tudi december bo dolg mesec. Kot pravijo, bo to tudi Ä?as preizkuĹĄenj in strahu v srcu. A Ĺživljenje gre vseeno naprej in dnevi se vrtijo z neverjetno naglico, ne glede na vsakodnevna ĹĄtevila na novo okuĹženih. Prav je, da se kljub vsemu spomnimo tistih, ki so bolni, osamljeni, v socialni stiski in duĹĄevno utrujeni. ÄŒe lahko, jim prisluhnimo in pomagajmo. Dobrodelni projekti in ĹĄtevilne dobrodelne akcije bodo imele letos ĹĄe prav posebno noto, saj bodo ljudem v stiski in ĹĄibkejĹĄim pomenile veÄ? kot prejĹĄnja leta. So novo upanje, ki tudi povezuje in dokazuje, da zmoremo stopiti skupaj, kljub razliÄ?nim pogledom na svet in Ä?as, ki ga Ĺživimo. ÄŒe ne zaradi sebe, zaradi drugih – starejĹĄih in riziÄ?nih skupin, ki si zasluĹžijo novo svetlobo, socialni stik in priloĹžnosti za druĹženje v Ä?asih, ko bomo znova lahko Ĺživeli bolj polno Ĺživljenje, ko se bomo lahko sproĹĄÄ?eno objeli in pogledali od blizu v oÄ?i.

Ravno zato prihranimo praznovanja za prihodnje leto. Ohranimo pa navade in ĹĄege, spomin na bliĹžnje, specimo orehovo potico in pripravimo prazniÄ?ne sladice, izdolbimo buÄ?o za noÄ? Ä?arovnic, izdelajmo adventni venÄ?ek in se ne izneverimo tradiciji, Ä?etudi bo bliĹžnjih za prazniÄ?no mizo bolj malo. ÄŒeprav se mi zdi, da tale Ä?as ni najboljĹĄa popotnica za zadnji del leta, je naĹĄ optimizem ĹĄe kako dobrodoĹĄel. Okrepil bo naĹĄ imunski sistem in nam pomagal Ä?ez vse ovire, ki nam jih je postavilo na pot leto 2020. Poleg tega pa optimist laĹžje doÄ?aka pozitivne rezultate, Ä?etudi so stvari na prvi pogled teĹžke. Saj veste, isti kozarec je vedno za nekatere na pol prazen, za druge pa na pol poln. đ&#x;”˛

Ĺ˝elimo vam mirne prazniÄ?ne dni UredniĹĄtvo

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

29. oktobra 2020

Kamerat ne vozi, nudi pa dostavo Ĺživil in zdravil ÂťNaĹĄe ulice so prazne, naĹĄa srca neÂŤ.

Priznanje ob tednu mobilnosti Velenje – Ministrstvo za infrastrukturo je Mestni obÄ?ini Velenje podelilo priznanje in zahvalo za sodelovanje v Evropskem tednu mobilnosti 2020. V tem projektu sodeluje Velenje Ĺže vrsto let, letoĹĄnji program pa je bil ĹĄe posebej bogat.

Zelo odmevna je bila akcija Velenje na koleĹĄÄ?kih, s katero so obÄ?anke in obÄ?ane spodbudili, da spoznajo nove kolesarske povezave. PredĹĄolski otroci, uÄ?enci in dijaki so s kredami na Titovem trgu ustvarili mozaik na temo Moje mesto – moja izbira! Pripravili pa so ĹĄe vrsto drugih aktivnosti, s katerimi so spodbujali peĹĄ hojo, uporabo koles in brezplaÄ?nih avtobusov. đ&#x;”˛

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je leta 2012 kot ena prvih obÄ?in v Sloveniji prejela certifikat Mladim prijazna obÄ?ina z veljavnostjo ĹĄtirih let, po tem obdobju pa je veljavnost certifikata podaljĹĄala ĹĄe za ĹĄtiri leta. Letos je InĹĄtitut za mladinsko politiko ponovno objavil javni poziv za podaljĹĄanje veljavnosti certifikata za naslednje ĹĄtiriletno obdobje, Mestna obÄ?ina Velenje je oddala obseĹžno prijavo in sprejela sklep o podaljĹĄanju veljavnosti certifikata za obdobje 2020–2024. Certifikat Mladim prijazna obÄ?ina je priznanje lokalnim skupnostim, ki uspeĹĄno izvajajo ukrepe s podroÄ?ja mladinskih politik. mkp

Vlada o problematiki prijave prebivaliĹĄÄ?

Ljubljana, 22. oktobra – Vlada je potrdila poroÄ?ilo o aktualni problematiki prijave prebivaliĹĄÄ? veÄ?jega ĹĄtevila posameznikov na enem naslovu ter predloge za odpravo anomalij in izboljĹĄanje predpisov, ki urejajo to vpraĹĄanje. Pripravljajo novelo zakona o prijavi prebivaliĹĄÄ?a in izvajajo nadgradnjo registra stalnega prebivalstva. Gre za tako imenovane laĹžne prijave prebivaliĹĄÄ?, ki sluĹžijo kot odskoÄ?na deska za delo v Sloveniji ali Evropski uniji, omogoÄ?ajo pa tudi nekatere socialne transferje.

S to teĹžavo se sooÄ?ajo tudi na obmoÄ?ju v pristojnosti upravne enote Velenje, v kateri je imelo konec septembra na desetih naslovih stalno bivaliĹĄÄ?e prijavljenih veÄ? kot 20 posameznikov.

NajveÄ?je ĹĄtevilo stalnih prijav na enem naslovu je bilo 53. đ&#x;”˛

Dela na cestah Velenje – V obÄ?ini Velenje je v teh dneh delno ali povsem zaprtih nekaj odsekov cest. Ĺ e vedno je zaprto kroĹžiĹĄÄ?e pri zgornji Nami.

ZaÄ?eli so tudi asfaltirati cesto v Tajni. Dela bodo potekala predvidoma do zaÄ?etka decembra. Zaradi del je cesta med 8. in 17. uro zaprta za promet, obvoz pa je urejen.

V Pesju so v ponedeljek, 26. oktobra, zaÄ?eli obnavljati meteorno kanalizacijo nad igriĹĄÄ?em na Uriskovi. Zaradi del bo predvidoma do 9. novembra obÄ?asno popolna zapora Podgorske ceste, obvoz je urejen.

Od srede, 28. oktobra naprej pa je spremenjen tudi prometni reĹžim v Starem Velenju. Za ves promet in peĹĄce je v celoti zaprta Ljubljanska cesta mimo ĹžupniĹĄÄ?a do kriĹžiĹĄÄ?a ceste v Stari trg.

Zaprta je tudi cesta, ki vodi v Stari trg mimo bivĹĄe Stare pekarne.

Prometni reĹžim bo spremenjen do predvidoma 15. decembra. mz

Obnova parkiriĹĄÄ?a pri vrtcu Najdihojca Velenje – Delavci podjetja Tegar so za Mestno obÄ?ino Velenje zaÄ?eli rekonstrukcijo parkiriĹĄÄ?a med vrtcem Najdihojca in objektom Kraigherjeva 1. ParkiriĹĄÄ?e bodo na novo asfaltirati, pred tem pa zamenjali cevi meteorne kanalizacije in prestavili in zaĹĄÄ?itili obstojeÄ?e komunalne vode. S prenovo bodo uredili prometni reĹžim, pridobili dodatna parkirna mesta, ki bodo namenjena stanovalcem stanovanjskega bloka in za potrebe enote vrtca. Dela bodo predvidoma potekala 20 dni, zanje pa bo obÄ?ina namenila okoli 90 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

đ&#x;”˛

mz

Razvoz hrane okuĹženim, ki ne morejo od doma Peter Radoja, poveljnik obÄ?inskega ĹĄtaba CZ: ÂťPripravljeni na ukrepe, ki bodo sledili.ÂŤ Ĺ oĹĄtanj, 21. oktobra – Z razglasitvijo epidemije Covida-19 v Sloveniji so se aktivirali nacionalni, regijski in tudi obÄ?inski ĹĄtabi civilne zaĹĄÄ?ite (CZ). Poveljnik CZ ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Peter Radoja je sestanek sklical prejĹĄnjo sredo, na dan, ko je bilo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj 35 aktivno okuĹženih, en oddelek Vrtca Ĺ oĹĄtanj pa v izolaciji. ÂťTakoj po razglasitvi epidemije sva se sestala z Ĺžupanom Darkom Menihom in preverila situacijo v obÄ?ini, stanje zalog zaĹĄÄ?itne opreme in pripravljenost sluĹžb na drugi val okuĹžb,ÂŤ je povedal poveljnik. ÂťRazlika med prvim in drugim valom je v tem, da je oskrba z zaĹĄÄ?itnimi

mkp

đ&#x;”˛

namenjene starejĹĄi generaciji, s sloganom "NaĹĄe ulice so prazne, naĹĄa srca ne".

Za vse starostnike in gibalno ovirane osebe, ki nimajo moĹžnosti, da bi jim svojci ali znanci opravili nakupe osnovnih stvari, prostovoljci brezplaÄ?no zagotavljajo oskrbo s hrano in zdravi-

Za pogovor se lahko naroÄ?ijo od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro na telefonski ĹĄtevilki 030 719 864. ÄŒlani prostovoljne skupine Udarnik MC Velenje priskoÄ?ijo na pomoÄ? tudi raznim organizacijam, ustanovam, druĹĄtvom in posameznikom pri izvajanju humanitarne podpore.

mz

Ĺ e naprej mladim prijazna obÄ?ina

đ&#x;”˛

Velenje – Kamerat, ki v Velenju omogoÄ?a brezplaÄ?ne prevoze starejĹĄim od 65 let ter gibalno oviranim obÄ?anom, zaradi hitrega ĹĄirjenja koronavirusne bolezni do nadaljnjega ne bo vozil. Prostovoljci skupine Udarnik Mladinski center Velenje pa izvajajo veÄ? humanitarnih akcij, ki so

li. Aktivnosti izvajajo skladno z vsemi preventivnimi ukrepi (brez stikov). Zainteresirani jih lahko pokliÄ?ejo od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro na telefonsko ĹĄtevilko 03 898 19 22.

Na voljo je tudi brezplaÄ?ni druĹžabniĹĄki telefon za starostnike "Kr povej". Ekipa prostovoljk in prostovoljcev s pogovorom krajĹĄa Ä?as starostnikom, ki zaradi osame nimajo socialnih stikov.

mz

sredstvi neprimerno boljĹĄa, epidemijo bolje poznamo, ljudje pa so tudi bolj ozaveĹĄÄ?eni. V obÄ?inskem ĹĄtabu smo z vsemi enotami, gasilskimi druĹĄtvi in sluĹžba-

â?ą

Telefonska ĹĄtevilka za pomoÄ? obÄ?anom: 03 / 898 43 02

mi civilne zaĹĄÄ?ite pripravljeni na razliÄ?ne ukrepe, ki bodo sledili.

Ponovno smo vzpostavili telefonsko ĹĄtevilko za pomoÄ? obÄ?anom, Ä?e bi potrebovali karkoli v zvezi z boleznijo Covid-19. Ta telefonska ĹĄtevilka je 03 / 898 43

02 in je aktivna tako v dopoldanskem kot popoldanskem Ä?asu,ÂŤ je povedal poveljnik.

V tem tednu so zaÄ?eli dobavljati obroke (seveda pod posebnimi zaĹĄÄ?itnimi ukrepi) tistim Ĺ oĹĄtanjÄ?anom in Ĺ oĹĄtanjÄ?ankam, ki so okuĹženi, in zaradi karantene ne morejo od doma. Pomagali bodo tudi pri razdeljevanju prehrambnih paketov, ki jih bodo pripravili na obÄ?inski Karitas.

Zaradi nezadrĹžnega ĹĄirjenja virusa Covid-19 je uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v sredo omejila neposredne stike z obÄ?ani. Stranke lahko pristopajo v kontakt z zaposlenimi le o telefonu ali elektronski poĹĄti.

V Ä?etrtek, 22. oktobra, so skladno z odlokom vlade o omejitvah pri izvajanju ĹĄportne dejavnosti in priporoÄ?il Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje zaprli ĹĄportna in otroĹĄka igriĹĄÄ?a. Zaprli so tudi ĹĄportne dvorane, tako za rekreacijo kot registrirane ĹĄportnike, razen za tiste, ki jim odlok in panoĹžne zveze to omogoÄ?ajo.

Vsak posameznik je odgovoren tako zase kot za druge, zato so v Ĺ oĹĄtanju ponovno pozvali k doslednemu upoĹĄtevanju sprejetih ukrepov, predvsem noĹĄenju mask, umivanju in razkuĹževanju rok ter ohranjanju razdalje. đ&#x;”˛

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Slovenija je enotna – a ne zelena Ne k sosedom – Hoteli (spet) samevajo – Zasuk nazaj (le ure?) – Delo ni zastalo – Gasilci zaplesali Predvsem ĹĄtiri stvari so zadnje dni zaznamovale naĹĄo deĹželico: ÂťrekordniÂŤ koronavirus, niÄ? kaj brezskrbne krompirjeve poÄ?itnice, premik ure in viĹĄje pokojnine. Kljub ĹĄtevilnim kritikam o razdeljeni drĹžavi smo bili zadnje dni vendarle dokaj enotni. Ĺ˝al v slabem smislu – vsa drĹžava je postala rdeÄ?a. Delno tudi zato, da bi iz tovrstne enotnosti izĹĄla bolj zdrava. Upajmo, da bo taka enotnost res rodila ustrezne sadove. Pa Ä?eprav je seveda tudi v teh razmerah precej takih, ki ne verjamejo v ukrepe in je to zanje ÂťÄ?rni tedenÂŤ ohromljenega javnega Ĺživljenja. Ĺ e posebno, ker so od torka zaprte tudi obÄ?inske meje. Sicer pa se je znova pokazalo, da KV cilja tudi visoko. OkuĹžen je bil tudi naĹĄ zunanji minister, in kot smo sliĹĄali, so zaradi tega morali v osamitev tudi kolegi iz baltskih drĹžav, s katerimi se je sreÄ?al. In ĹĄe kdo.

V senci nesreÄ?nega virusa minevajo tudi sedanje poÄ?itnice. Mnogi mladi jih ne bodo mogli preĹživeti tako, kot so s starĹĄi naÄ?rtovali. Ĺ˝al! Ĺ˝al pa je seveda tudi hotelirjem in drugim, kamor bi pot zanesla mlade na poÄ?itek. Mladi so ob veselje, turistiÄ?ni delavci ob zasluĹžek.

Eden redkih malo bolj veselih ÂťdogodkovÂŤ je sklep, da se bodo konec leta vendarle vsaj malo zviĹĄale pokojnine. Smo pa v nedeljo znova premaknili ure za uro nazaj. Ĺ˝e dolgo govorimo, da tako premikanje nima veÄ? smisla, a ÂťevropskeÂŤ odloÄ?itve o spremembi ĹĄe ni. No, saj taka prestavitev kazalcev niti ni tako velika stvar! A starejĹĄi se verjetno ĹĄe spomnite, kako zmedo smo imeli ob prvem takem Ä?asovnem premikanju pri nas. ÄŒeprav je bila reĹĄitev Ä?isto enostavna, so jo nekateri pri nas totalno zakomplicirali. Po naĹĄe! Ĺ e nekaj je mnoge pri nas prizadelo: trgovine, vsaj veÄ?je, so zdaj ob nedeljah zaprte.

Kljub teĹžkim Ä?asom, ki smo jim priÄ?a, pa vse dejavnosti niso zamrle, spremenile so se le njihove oblike. Tako so mladi celjske gimnazije Center kljub epidemiji pripravili tradicionalni dobrodelni koncert in potrdili, da ĹĄtevilka 13 ni vedno nesreÄ?na. Ta dobrodelni koncert je bil namreÄ? Ĺže njihov trinajsti. In dokazali so spretnost in prireditev pripravili na spletu.

Zdaj, ko marsikje opozarjajo na velike stiske v naĹĄih bolniĹĄnicah in tudi zdravstvenih domovih, so v RogaĹĄki Slatini veseli, saj so dobili

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

dve novi pediatriÄ?ni ambulanti s spremljevalnimi prostori. Prostore je obÄ?ina sicer kupila Ĺže pred dvema letoma, zdaj je ĹĄe prispevala denar za ureditev, denar za opremo je zagotovil matiÄ?ni ĹĄmarski Zdravstveni dom. V slatinski obÄ?ini po naÄ?rtu napreduje tudi gradnja veÄ?stanovanjskega objekta v Kostrivnici. Pisali smo Ĺže, da se je obÄ?ina za tak objekt v tem kraju odloÄ?ila zaradi prizadevanj po enakomernem razvoju vseh delov obÄ?ine. Pa tudi zato, da bi po vselitvi ÂťzagotoviliÂŤ veÄ? otrok v podruĹžniÄ?no osnovno ĹĄolo Kostrivnica. V obÄ?ini Slovenske Konjice pa se bodo s pomoÄ?jo ministrstva za infrastrukturo lotili obnove voziĹĄÄ?a na regionalni cesti Tepanje – Ĺ˝iÄ?e, kar bo tudi pomenilo varnejĹĄo pot otrok v ĹĄolo. Ĺ olska pot je namreÄ? tik ob cesti. In ĹĄe eno naloĹžbo bodo uresniÄ?ili z drĹžavno pomoÄ?jo; konjiĹĄki Ĺžupan Darko Ratajc je podpisal pogodbo z ministrstvom za kulturo za obnovo kulturnega doma LoÄ?e. Dela sicer Ĺže potekajo, konÄ?ali pa naj bi jih konec tega meseca. Dvorano doma bodo tudi na novo opremili.

Tudi v Celju se bodo ĹĄe ĹĄirili oziroma naÄ?rtujejo ĹĄirjenje sistema KolesCE. Ta se je dobro prijel, ljudje vse bolj kolesarijo z izposojo ÂťobÄ?inskihÂŤ koles. Ĺ e ĹĄirĹĄo mreĹžo Ĺželijo splesti s pomoÄ?jo Eko sklada. Zastavljen projekt, s katerim naj bi postavili 12 novih postaj, je vreden skoraj 600 tisoÄ? evrov, raÄ?unajo, da bodo vsaj Ä?etrt milijona pridobili iz Eko sklada.

V Rogatcu tudi v tem mesecu poĹžarne varnosti nadaljujejo gradnjo prizidka k svojemu gasilskemu domu. Z njihovim delom so pred dnevi seznanili tudi ministra za obrambo Tonina. Na drugaÄ?en naÄ?in so v tem mesecu poĹžarne varnosti nase opozorili ĹĄentjurski gasilci. Ne ravno delovno, ampak z aktivnostjo za vsaj malo dobre volje. Posneli so poseben plesni video, ki je hitro zaokroĹžil po drĹžavici, in pokazali, da je tudi v turobnih Ä?asih Ä?as za razvedrilo.

Pa ĹĄe to: reĹĄevanje pred nesreÄ?nim KV gre poÄ?asi, nekatere druge zadeve hitro. Pri RogaĹĄki Slatini so ĹĄele odprli Bobrov center, in Ĺže je prejel nagrado: na mednarodnem Salonu arhitekture v Novem Sadu – za arhitekturno reĹĄitev.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 3

3

SEJA

29. oktobra 2020

Prestrukturiranje mora prinesti napredek Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so se tokrat zaradi poostrenih preventivnih ukrepov zbrali v dvorani kulturnega doma – Slovesno je zaprisegel novoizvoljeni Ĺžupan Peter Dermol, sicer pa so namenili osrednjo pozornost scenariju programa prestrukturiranja premogovnih regij Mira ZakoĹĄek

Velenje, 27. oktobra – Po posebno strogih preventivnih ukrepih je potekala oktobrska seja sveta Mestne obÄ?ine Velenje v dvorani doma kulture. Svetniki so potrdili zapisnike zadnjih treh sej, ko so zaradi epidemioloĹĄkih razmer potekale dopisno, razreĹĄili ĹĄtevilna kadrovska in premoĹženjska vpraĹĄanja, se seznanili s tem, kako so udejanjali letoĹĄnji proraÄ?un, potrdili rebalans tega dokumenta ‌ Sejo je do potrditve mandata Petru Dermolu vodila podĹžupanja Darinka Mravljak.

O vsem tem bomo ĹĄe poroÄ?ali, tokrat pa namenjamo pozornost slovesni zaprisegi novoizvoljenega Ĺžupana Petra Dermola in programu prestrukturiranja premogovnih regij.

Slovesno zaprisegel novoizvoljeni Ĺžupan Peter Dermol V uvodu so namenili precej pozornosti lokalnim volitvam.

Predsednica obÄ?inske volilne komisije Milena BukviÄ? DeĹžman jih je seznanila, da so volitve potekale brez posebnosti, do ponedeljka (26. oktobra), ko se je iztekel rok, tudi ni bila vloĹžena nobena pritoĹžba. So pa obravnavali pritoĹžbo, ki jim jo je odstopila republiĹĄka volilna komisija, na katero se je obrnil obÄ?an, Ä?eĹĄ da so mu bile kratene pravice voliti, ker mu tega lokalni odbor ni dovolil, ker ni nosil zaĹĄÄ?itne maske.

PritoĹžbo so zavrnili.

Tudi volilno mandatna komisija (vodi jo Bojan Ĺ karja), ki je pregledala vso dokumentacijo, ni ugotovila krĹĄitev, zato je obÄ?inskemu svetu predlagala, da Petru Dermolu potrdi mandat. To se je tudi zgodilo. Takoj po izvolitvi je ta slovesno prisegel, ob tem pa poudaril, da bo nadaljeval dobro zastavljeno delo v preteklem obdobju, v ospredje pa postavil razvoj gospodarstva in naÄ?rtovano prestrukturiranje premogovnih regij. Izrazil je tudi prepriÄ?anje, da bo to pomenilo pomembno nadgradnjo in veÄ?jo blaginjo. Ĺ e naprej bodo zagotavljali obÄ?anom tudi socialno varnost, a je izrazil upanje, da bo ĹĄtevilo tistih, ki je bodo potrebni, Ä?im manjĹĄe.

li intervjuje z vsemi kljuÄ?nimi udeleĹženci, dodal pa je, da je kljuÄ?na za pripravo nadaljnjih gradiv presoja vplivov na okolje, ki bo tudi ovrednotila vse vidike strategije, seveda pa jo mora pripraviti drĹžava.

TaĹĄler je znova zagotovil, da v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj ni predvideno kurjenje nobenih drugih vrst premoga, saj je tehnologija prilagojena velenjskemu lignitu, alternativna goriva so dopusta zgolj do viĹĄine 15 odstotkov.

Premogovnik do leta 2033, 2038 ali 2042?

Prestrukturiranje mora prinesti napredek, zato mora biti skrbno naÄ?rtovano in z njim nikakor ne bi smeli hiteti, zato so se velenjski svetniki nagibali k tretjemu scenariju, ki predvideva ukinitev proizvodnje premoga leta 2042 Predstavnik druĹžbe Deloitt Gregor Skender je poudaril, da so izhajali iz dejstva, da premogovnik in termoelektrarna zagotavljata delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in igrata pomembno vlogo v slovenskem energetskem sistemu, obe druĹžbi ustvarjata tudi pomembne negativne okoljske vplive. Izdelali so tri scenarije zapiranja, pri tem pa upoĹĄtevali ekonomske, socialne, okoljske in energetske kazalnike.

Po prvem scenariju bi uporabo premoga opustili Ĺže leta 2033 (tri leta po zaprtju petega bloka).

Okoljska stroka ocenjuje, da je ta scenarij najbolj prijazen. Drugi scenarij (leto 2038) je finanÄ?no bolj vzdrĹžen. Je pa s staliĹĄÄ?a slovenskih podnebnih ciljev zahtevnejĹĄi, bi pa bila do takrat investicija v blok 6 v celoti odplaÄ?ana. Zaprtje rudnika leta 2038 je po oceni stroke smiselno, saj omogoÄ?a velikemu ĹĄtevilu zaposlenih upokojitev v naÄ?rtovani starosti in prepreÄ?uje potrebo po novem zaposlovanju za podaljĹĄanje obratovanja po letu 2040.

Ta scenarij prinaĹĄa dovolj Ä?asa za prestrukturiranje energetskega sistema v smeri zagotavljanja stabilnosti oskrbe z elektriÄ?no energijo in tudi preoblikovanja same lokacije. Ponuja tudi dovolj Ä?asa za ambiciozno gospodarsko in socialno prestrukturiranje.

Tretji scenarij predvideva opustitev premoga leta 2042. Pripra-

Rekli so â?ą Dr. Franc Ĺ˝erdin (SD) je nanizal podatke o tem, kaj vse je izgubila Ĺ aleĹĄka dolina, zato da je dolga desetletja zagotavljala Sloveniji nemoteno oskrbo z energijo, zato je treba resniÄ?no zagotoviti, da bo tokratni prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo resniÄ?no praviÄ?en za tukajĹĄnje delavce in prebivalce. Opozoril je, da potrebujemo za to dovolj Ä?asa in tudi dovolj finanÄ?nih sredstev. Prav tako pa je poudaril, da Slovenija na vse to ni pripravljena, saj bi na primer ostala leta 2038 (Ä?e bi zaprli premogovnik) brez 35 odstotkov potrebne energije, leta 2043, ko je predvideno zapiranje jedrske elektrarne, pa celo brez 73 odstotkov potrebne energije.

Matej Jenko (Dobra DrĹžava) je ocenil, da je Ĺ aleĹĄka dolina na prestrukturiranje z razvojnimi

vljalci dokumenta opozarjajo na teĹžavo zaradi procesa upokojevanja zaposlenih, saj bi jih morali precej v naslednjih letih v tem primeru zaposliti.

Svetniki so po razpravi menili, da pred letom 2042 to ne bo mogoÄ?e, treba pa je zagotoviti tudi petletno prehodno obdobje.

VeÄ?ina predstavnikov strokovnjakov iz tukajĹĄnjega okolja pa je ocenila, da bi bilo to treba prestaviti Ä?im bolj proti letu 2050.

PrepriÄ?ani so, da v krajĹĄem obdobju zaradi odprave posledic rudarske dejavnosti praviÄ?nega prehoda ni moĹžno izvesti. Prav tako nasprotujejo uvozu tujega premoga in zahtevajo, da se ob morebitni potrebi po premogu izkoristijo razpoloĹžljive zaloge premoga v Ĺ aleĹĄki dolini.

Na Premogovniku moĹžnosti zapiranja pred letom 2042 ne vidijo Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez RoĹĄer je povedal, da je le leto 2033 za njih povsem nerealno, tako zaradi nalog, ki jih morajo opraviti v skupini Premogovnika Velenje, kot tudi na lokalni in regijski ravni. ÂťSkratka, ne vidim moĹžnosti, da bi bili do leta 2033 izpolnjeni vsi ti potrebni ukrepi, ki bi vkljuÄ?evali tudi socialno sprejemljivost, prekvalifikacije zaposlenih, ki bodo v tistem obdobju ĹĄe morali nadaljevati svojo poklicno pot v drugih sektorjih ‌ Po mojem je edina od predlaganih letnic, o kateri se lahko ta trenutek pogovarjamo, letnica 2042,ÂŤ je dejal in dodal, da prenehanje izkopavanja premoga ĹĄe ne pomeni dokonÄ?nega zaprtja premogovnika, saj bo treba opra-

programi preslabo pripravljena.

Simon Lamot (sindikat SPESS) je poudaril potrebo po veÄ?ji vkljuÄ?itvi skrbi za delavce, ki bodo ostali brez dela, poudaril pa tudi, da se tudi pri tej strategiji prehoda na brezogljiÄ?no druĹžbo ne upoĹĄteva vpliv prometa, ki je tudi zelo velik.

Aleksandra VasiljeviÄ? (SD) je poudarila, da je treba hkrati z naÄ?rtovanim prestrukturiranjem ohraniti in nadgraditi socialno, zdravstveno in ekonomsko varnost.

Darinka Mravljak (DeSUS) je opozorila, da pomeni to manjĹĄo energetsko samooskrbo Slovenije, s tem pa tudi zagotovo dvig cene elektrike. Zahtevala pa je tudi, da se hkrati s tem zagotovi tudi nadomestna reĹĄitev za toplovodno ogrevanje.

viti ĹĄe ogromno tehniÄ?nih aktivnosti in poskrbeti za dokonÄ?no sanacijo in zaĹĄÄ?ito jame, to pa bo po njegovi oceni trajalo najmanj ĹĄe 20, bolj realno pa 30 let.

Najprej potrebna presoja vplivov na okolje Po besedah direktorja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Mitja TaĹĄlerja je kljuÄ?na izpolnitev vseh pogojev, ki vodijo k prestrukturiranju. Sicer pa je ocenil, da so vse dosedanje aktivnosti potekale, da so pripravljalci opravi-

Prehod mora biti praviÄ?en in poĹĄten Svetniki so zahtevali, da se mora v programu prestrukturiranja zagotoviti praviÄ?en in poĹĄten prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo, zahtevali pa so tudi ureditev degradiranega obmoÄ?ja.

Poskrbeti je seveda treba tudi za zaposlene Premogovnika in tudi vseh tistih podjetij, ki bodo posredno izgubila delo. Po ocenah gre za okoli 6 do 7 tisoÄ? delovnih mest. Med drugim so poudarili, da Premogovnika ni mogoÄ?e zapreti kot kakĹĄen hotel ali fitnes center, zato je toliko bolj pomembno, da si za to vzamejo dovolj Ä?asa.

NihÄ?e ne sme biti oĹĄkodovan Ĺ˝upan Peter Dermol gleda na prestrukturiranje optimistiÄ?no, ob tem pa poudarja, da se zaveda, da je pred vsemi zelo zahtevno obdobje, ki ga primerja z nastankom Velenja.

Takrat so postavili zelo moÄ?ne temelje razvoja naĹĄi obÄ?ini, ta razvoj pa je temeljil na premogu. Zdaj je Ä?as, da po veÄ? kot 60 letih zgradimo nove temelje, ki ne bodo veÄ? sloneli na energetskih druĹžbah, ampak na povsem novih priloĹžnostih za gospodarski razvoj, za viĹĄjo dodano vrednost in blaginjo. Storiti moramo vse, da zapiranje energetskih druĹžb ne bo pomenilo nobenih gospodarskih pretresov, ampak moramo poskrbeti za vsako neposredno in posredno ogroĹženo delovno mesto ter za socialno varnost prav vsakega posameznika. PrepriÄ?an sem, da bo gospodarstvo zajel nov veter, ki bo prinesel nove tehnologije in nove ideje ĹĄe zlasti mladih, ki bodo – o tem sem prepriÄ?an – naredili pomemben korak pri naĹĄem skupnem razvoju,ÂŤ je poudaril Ĺžupan Peter Dermol. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

29. oktobra 2020

Premogovnik ne more kar tako Âťzapreti svojih vratÂŤ Sledijo usmeritvam EU in Slovenije ter podpirajo prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo, a hkrati zagovarjajo staliĹĄÄ?e, da se je treba tega lotiti preudarno in slediti realnim ciljem v skladu z naÄ?eli praviÄ?nega prehoda Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Leto 2020 je za Premogovnik Velenje z vidika proizvodnje izjemno zahtevno leto.

Tudi v epidemiji so svoje delo organizirali tako, da so zagotovili nemoteno izvajanje dejavnosti, hkrati pa upoĹĄtevali vsa priporoÄ?ila in ukrepe za organizacijo dela, ki so prispevala k zmanjĹĄanju hitrosti ĹĄirjenja virusa.

Varnost zaposlenih v druĹžbah Skupine Premogovnik Velenje je bila vedno na prvem mestu in tako je tudi v izrednih razmerah.

Prvi val epidemije jim je uspelo preĹživeti brez okuĹžbe med zaposlenimi in tudi za drugi val si z razliÄ?nimi ukrepi vsak dan prizadevajo, da bi ĹĄirjenje bolezni v druĹžbah Skupine PV Ä?im bolj zajezili, sta v pogovoru za NaĹĄ Ä?as najprej poudarila generalni direktor Skupine PV dr. Janez RoĹĄer in direktorica PV mag.

Mojca Letnik.

opreme, zagotavljanju rezervnih delov in obnovi jamskih infrastrukturnih objektov. K veÄ?jim investicijam sodi projekt optimizacije prezraÄ?evanja jam Premogovnika.ÂŤ

Poslovanje na ravni naÄ?rtovanega

Poslovanje druĹžbe v obdobju januar – september je na ravni naÄ?rtovanega. Zaradi izjemno zahtevnih razmer in teĹžav v proizvodnji je obdobno poslovanje

zagovarjamo staliĹĄÄ?e, da se moramo tega lotiti preudarno in slediti realnim ciljem, kar pomeni tudi aktivno vkljuÄ?evanje v pripravo Nacionalne strategije za opuĹĄÄ?anje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z naÄ?eli praviÄ?nega prehoda,ÂŤ pravi generalni direktor.

V njej so doloÄ?ene tri letnice obratovanja premogovnika: 2033, 2038 in 2042. ÂťPo naĹĄem mnenju je izvedljivost prepoznanih ukrepov za t. i. praviÄ?en pre-

mo sistemu nasledstev, ki omogoÄ?a kvaliteten karierni razvoj posameznika. Znanje in veĹĄÄ?ine naĹĄih zaposlenih so za naĹĄ delovni proces kljuÄ?nega pomena, zato gradimo istemu ustreznega zaposlovanja in nadomeĹĄÄ?anja odhajajoÄ?ih sodelavcev, razvoj naĹĄih zaposlenih ter optimistiÄ?no zremo v prihodnost, saj menimo, da je kvaliteta naĹĄega kadra naĹĄa kljuÄ?na prednost jutriĹĄnjega dne,ÂŤ pravi dr. Janez RoĹĄer.

V Skupini je trenutno 2.041

Dobro sodelovanje s srbsko druĹžbo JP PEU Resavica, znotraj katere deluje kar devet rudnikov, so julija nadgradili s prodajo dveh napredovalnih strojev GPK. Oba stroja, ki so ju do nedavnega uporabljali v Premogovniku Velenje, so v remontnih delavnicah hÄ?erinske druĹžbe HTZ v celoti obnovili in revitalizirali ter ju uspeĹĄno zmontirali v tamkajĹĄnjih rudnikih RMU Sokobanja in RMU Ĺ tavalj.

Premogovnik Velenje Ĺže danes usmerjen v prihodnost. ÂťObstojeÄ?a znanja Ĺželimo oblikovati v nove programe z visoko dodano vrednostjo, da bomo zagotovili delovna mesta tudi za Ä?as, ko bo Premogovnik Velenje prenehal odkopavati. S tem bomo mlade obdrĹžali v domaÄ?em okolju in zagotovili, da bo Ĺ aleĹĄka dolina tudi v prihodnje ostala ena od strateĹĄkih energetskih lokacij,ÂŤ pravita.

cem so poslali dopis, v katerem so jim pojasnili situacijo in jim tudi povedali, da bodo svoj skok Ä?ez koĹžo opravili prihodnje leto oziroma ob prihodnjem skoku – takoj, ko bodo razmere to dopuĹĄÄ?ale. Zavedajo se namreÄ?, kako je za Ĺ aleĹĄko dolino pomembno ohranjanje rudarske tradicije in tega, da vsem, ki so se odloÄ?ili za poklic geostrojnika rudarja oz. geotehnika ali pa nadaljujejo ĹĄtudij na fakulteti, uradni sprejem v

Dr. Janez RoĹĄer: ÂťZaradi specifike del in poslediÄ?no hitrega upokojevanja zaposlenih na jamskih delovnih mestih odhode teh zaposlenih ustrezno nadomeĹĄÄ?amo in sledimo sistemu nasledstev.ÂŤ (foto: Peter MarinĹĄek)

Mag. Mojca Letnik: ÂťSmo druĹžba z veliko posebnostmi in poslujemo v okviru doloÄ?enih meja, ki pri naĹĄem poslovanju niso ravno fleksibilne.ÂŤ (foto Peter MarinĹĄek)

Premogovnik kljuÄ?en za delovanje drĹžave

Premogovnik Velenje sodi med gospodarske druĹžbe, ki opravljajo dejavnost, ki je kljuÄ?nega pomena za delovanje drĹžave. Skupaj s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj zagotavljajo Sloveniji 30 odstotkov elektriÄ?ne energije, v suĹĄnem obdobju tudi veÄ?.

Nobena druga tehnologija v Sloveniji ta trenutek ne zagotavlja bolj zanesljive oskrbe z elektriÄ?no energijo, zato Premogovnik ne more kar tako Âťzapreti svojih vratÂŤ, saj bi to pomenilo, da bi naĹĄa drĹžava ostala brez precejĹĄnjega deleĹža elektriÄ?ne energije in bi bili odvisni od uvoza iz tujine. Pa vseeno posebne podpore od drĹžave v Ä?asu rednega delovanja nimajo.

V obdobju, ko je bila razglaĹĄena epidemija in so v druĹžbi morali nemoteno obratovati, pa so dobili pomoÄ? delodajalcem v okviru sprejete protikoronske zakonodaje.

Letos naj bi odkopali 3,3 milijona ton premoga

Zaradi zahtevnih montan-geoloĹĄkih pogojev v jami, predvsem v zadnjih dveh letih, so bile priprave odkopov dodatno oteĹžene. Prihajalo je do zamikov njihovega zagona. TeĹžave s konca leta 2019 so se nadaljevale ĹĄe v letos. ÂťZaradi tega smo v tem letu morali nekoliko zmanjĹĄati naÄ?rtovano proizvodnjo in priÄ?akujemo konÄ?no proizvodnjo v viĹĄini okoli 3.300.000 ton premoga. V prvih devetih mesecih proizvodnja zaostaja za letnim naÄ?rtom, vendar se primanjkljaj zmanjĹĄuje zaradi niĹžjega meseÄ?nega letnega naÄ?rta in spremembe delovnega koledarja,ÂŤ pravi generalni direktor.

Zaostanek, ki je predvsem posledica zamika zagona odkopa k. –95/C, zatesnitve dostavne proge na odkopu CD3/J in zatesnitve odvozne proge na odkopu E k. -110 bodo v Ä?im veÄ?ji meri poskuĹĄali nadoknaditi do konca leta.

VeÄ?ina investicij je letos namenjenih zagotavljanju obratovalne zanesljivosti proizvodnega procesa. ÂťNamenjene so nadomeĹĄÄ?anju izrabljene rudarske

Ko bo potrjen eden od treh scenarijev opuĹĄÄ?anja rabe premoga, bodo tudi v Premogovniku lahko laĹžje sprejeli dolgoroÄ?no dinamiko odkopavanja premoga. (foto: Borut Justin)

druĹžbe negativno, oteĹženo pa je tudi zagotavljanje tekoÄ?e likvidnosti. ÂťSmo druĹžba z veliko posebnostmi in poslujemo v okviru doloÄ?enih meja, ki pri naĹĄem poslovanju niso ravno fleksibilne. Imamo enega kupca naĹĄega osnovnega proizvoda, podvrĹženi smo zakonu o javnem naroÄ?anju, nismo proizvodnja, ki bi jo lahko ustavili za nekaj dni ‌ To ima svoje prednosti in slabosti, je pa iskanje reĹĄitev v takĹĄnem okolju zelo zahtevno,ÂŤ pravi direktorica PV.

Pripravljajo se na dolgoroÄ?no prestrukturiranje dejavnosti

V druĹžbah Skupine PV si ves Ä?as prizadevajo za stabilizacijo kratkoroÄ?nega in dolgoroÄ?nega poslovanja, optimiziranje proizvodnih procesov in poveÄ?anje uÄ?inkovitosti ter doseganje proizvodnje, ki bo omogoÄ?ala rentabilno poslovanje in vlaganje sredstev v razvoj. Ĺ˝e zdaj se pripravljajo na dolgoroÄ?no prestrukturiranje dejavnosti ob

â?ą

Na deponiji je bilo 21. oktobra nekaj veÄ? kot 600.000 ton premoga.

prehodu v brezogljiÄ?no druĹžbo, vkljuÄ?eni so v vse odbore in skupine tako na lokalni, regionalni kot tudi na drĹžavni ravni in tudi znotraj skupine HSE za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij. ÂťSledimo usmeritvam EU in Slovenije ter podpiramo prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo, a hkrati

hod ob prenehanju proizvodnje premoga leta 2033 popolnoma neizvedljiva in nerealna. Preostali letnici pa vsaj teoretiÄ?no dajeta upanje za pravoÄ?asno in uÄ?inko-

â?ą

zaposlenih, od tega 1.153 v Premogovniku ter 888 v ostalih druĹžbah. Letos so na novo zaposlili 47 sodelavcev, 59 dijakov oziroma ĹĄtudentov v rudarskih,

Zaposlene po internih medijih in elektronski poĹĄti redno obveĹĄÄ?ajo o vseh novih ukrepih in priporoÄ?ilih, sprejetih na ravni drĹžave in druĹžbe, obenem pa jih osveĹĄÄ?ajo tudi o tem, kako naj sami Ä?im bolj preventivno ravnajo v teh razmerah doma in v prostem Ä?asu.

vito prestrukturiranje, kar seveda vkljuÄ?uje socialno ekonomski in gospodarski aspekt in nenazadnje tudi prestrukturiranje nacionalnega energetskega sistema.

Ko bo potrjen in sprejet eden od teh treh scenarijev, bomo tudi v Premogovniku lahko laĹžje sprejeli dolgoroÄ?no dinamiko odkopavanja premoga, na kateri bo temeljilo naÄ?rtovanje potrebnih kadrov in investicij,ÂŤ pravijo v poslovodstvu.

Znanje in veĹĄÄ?ine zaposlenih so kljuÄ?nega pomena

Z reorganizacijo delovnih procesov in spodbujanjem upokojevanja so v zadnjem obdobju v Skupini nekoliko zmanjĹĄali ĹĄtevilo zaposlenih. Posebno pozornost so pri tem namenili ustreznemu prenosu znanja med zaposlenimi in procesu mentorstva, saj se zavedajo pomena ohranitve kljuÄ?nih delovnih mest in kljuÄ?nih znanj. ÂťZaradi specifike del in poslediÄ?no hitrega upokojevanja zaposlenih na jamskih delovnih mestih, pri nas se zaposleni v povpreÄ?ju upokojujejo v 53. letu starosti, odhode teh zaposlenih ustrezno nadomeĹĄÄ?amo in sledi-

strojnih in elektro programih, ĹĄtipendirajo. Te poklice za nemoteno delovanje potrebujejo danes in jih bodo po prenehanju odkopavanja premoga, saj je

Korona prekriĹžala naÄ?rte tudi Skoku Ä?ez koĹžo

Dan rudarjev 3. julij je za vse, ki so z rudarstvom tako ali drugaÄ?e povezani, eden najveÄ?jih praznikov v letu. V Velenju ga obeleĹžijo s Skokom Ä?ez koĹžo, s katerim tradicionalno v svoje vrste sprejmejo novince. Letos je dogodek prekriĹžala ÂťkoronaÂŤ.

LetoĹĄnjim skakaÄ?em novin-

rudarski stan ogromno pomeni.

Tako ÂťnovinciÂŤ kot javnost so odloÄ?itev sprejeli z razumevanjem in zavedanjem, kar je bilo Ĺže poudarjeno: da sta za Premogovnik Velenje varnost in zdravje pri delu vedno najpomembnejĹĄa dejavnika pri vseh aktivnostih in ravnanju. đ&#x;”˛

Vseskozi zagotavljali nemoteno proizvodnjo V druĹžbah Skupine Premogovnik Velenje so v prvem valu epidemije sprejeli kar nekaj ukrepov proti ĹĄirjenju virusne okuĹžbe SARS-CoV-2.

Namestili so dezinfekcijska sredstva in nove dozirnike razkuĹževalnih sredstev na veÄ? lokacijah, predvsem tam, kjer je pretoÄ?nost najveÄ?ja, nabavili kirurĹĄke maske in maske, ki so primerne za zaĹĄÄ?ito pred kapljiÄ?nimi okuĹžbami, vzpostavili nov reĹžim uvoza in izvoza zaposlenih v jamo, omejili vstop veÄ?jega ĹĄtevila rudarjev v kletko izvoznega stroja, pri vratarnici preko termokamere in termometrov preverjajo morebitno poviĹĄano stanje temperature pri zaposlenih, poostrili so vstop v obmoÄ?je Premogovnika Velenje, odpovedali vse ne nujne sestanke v podjetju in zunaj njega, vsa iz-

obraĹževanja in sluĹžbene poti, organizirali delo na domu za vse, ki imajo to moĹžnost, pripravili tri scenarije ukrepanja v izrednih razmerah, upoĹĄtevali vse drĹžavne uredbe (ukinili smo organiziran prevoz z avtobusi na delo in z dela).

Izdali so broĹĄuro za zaposlene ÂťUkrepi in navodila za nadzor in prepreÄ?evanje epidemije v Skupini Premogovnik VelenjeÂŤ, o aktualnih dogodkih v povezavi s pojavom koronavirusa in preventivnimi ukrepi pa zaposlene vsakodnevno obveĹĄÄ?ali v internih medijih in na plakatih. ÂťKljub rahljanju ukrepov na drĹžavni ravni v poletnih me-

secih smo ves Ä?as brez prekinitve upoĹĄtevali priporoÄ?ila NIJZ: termokamere in merjenje temperature pri vhodu v podjetje, manjĹĄe ĹĄtevilo rudarjev v uvozno-izvoznem stroju, noĹĄnje mask, kjer ne moremo ohranjati zadostne razdalje, higiena rok, kaĹĄlja in podobno, ter druge potrebne preventivne ukrepe, da bi ĹĄirjenje virusa Ä?im bolj zajezili. Glede na slabĹĄanje epidemioloĹĄke slike v Sloveniji in porast ĹĄtevila okuĹženih se je dosledno upoĹĄtevanje preventivnih ukrepov pokazalo za pravo odloÄ?itev in temu bomo sledili tudi v prihodnje,ÂŤ pravi dr. Janez RoĹĄer. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 5

Inovacije odpirajo pot do kupcev, pomenijo korak pred konkurenco Inovativnost je del kulture podjetja, vkljuÄ?ena v vse procese, zagotavljajo v podjetju BSH HiĹĄni aparati Nazarje – Za patente lani krepko Ä?ez 150 tisoÄ? evrov Tatjana PodgorĹĄek

Na letoĹĄnji podelitvi priznanj inovacij v regiji SaĹĄa v okviru Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice je podjetje BSH HiĹĄni aparati Nazarje znova izstopalo.

Med 10 profesionalno podprtimi inovacijami sta namreÄ? zlato priznanje prejeli dve, in sicer MUM5 s tehtnico in samostojni popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.500. Obe bosta med 43 zlatimi regionalnimi inovacijami, ki bodo sodelovale na izboru najboljĹĄih v drĹžavi.

Oba produkta bistveno presegata prvotno predvidene prodajne ĹĄtevilke

Po besedah Darka Ogrizka, direktorja razvoja aparatov za pripravo napitkov v BSH HiĹĄni aparati Nazarje, sodi popolnoma avtomatski kavni aparat EQ 500 med male gospodinjske aparate srednjega cenovnega razreda, ima pa vse lastnosti, ki so bile prej na voljo le aparatom viĹĄjega

cenovnega razreda. Izdelujejo ga od sredine preteklega leta, njegovih prednosti za potroĹĄnika pa je veÄ?: od enostavnega upravljanja, tihega delovanja, enostavnega Ä?iĹĄÄ?enja do izjemnega okusa kave ter atraktivnega dizajna.

Na vpraĹĄanje, kakĹĄni pa so prihranki inovacije za podjetje, je Ogrizek odgovoril: ÂťOcenjujemo, da ti znaĹĄajo v primerjavi s predhodniki samo v prvem letu veÄ? kot milijon evrov. Drugi, ĹĄe pomembnejĹĄi finanÄ?ni uÄ?inek, pa je njegova uspeĹĄna prodaja na trgu, na katerem aparat bistveno presega prvotno naÄ?rtovane prodajne ĹĄtevilke.ÂŤ Za zdaj naÄ?rtujejo proizvodnjo veÄ? kot 100 tisoÄ? tovrstnih aparatov na leto.

Tudi aparat MUM5 s tehnico, ki je sestavni del programa malih gospodinjskih aparatov BSH-ja od zaÄ?etka letoĹĄnjega leta, si je utrl pot med potroĹĄniki.

Po zagotovilih Tonija PogaÄ?arja, direktorja razvoja aparatov za pripravo hrane v podjetju, so v projektnem zahtevku predvideli prodajo 30 tisoÄ? aparatov

Darko Ogrizek: ÂťV inovativnosti je Slovenija na pravi poti. Nisem pa prepriÄ?an, Ä?e nam uspe inovacije dovolj dobro trĹžiti.ÂŤ

na leto, v devetih mesecih so jih prodali Ĺže veÄ? od predvidevanj, Âťkar pomeni, da je aparat z inovacijo ĹĄe bolj dobrodoĹĄel pri kupcih, kot smo naÄ?rtovali.ÂŤ Aparat MUM5 s tehtnico gnete, meĹĄa, stepa (z ustreznimi prikljuÄ?ki je nabor njegovih storitev lahko

Podjetje BSH Hiťni aparati Nazarje Tovarna leta 2020 – Obeti do konca leta kaŞejo na rekordno leto

Tovarna leta 2020 je po izboru Ä?astnika Finance podjetje BSH HiĹĄni aparati Nazarje. ÄŒlani komisije so odloÄ?itev utemeljili s tem, Âť da so podjetje izbrali zato, ker vse procese, ki jih izvaja, izvaja v skladu z zahtevami industrije 4.0, hkrati pa se odlikuje ĹĄe po tem, da se oskrbuje z zeleno energijo.ÂŤ Izbor je zaradi korona krize potekal po spletu.

tja. Vsebujejo lahko tudi do 550 sestavnih delov, kar je polovica veÄ?, kot jih je v pralnem stroju.

V tovarni med potekom proizvodnje zbirajo veliko podatkov: o funkciji in obliki aparatov, o procesu sestavljanja, prek aplikacij in umetne inteligence pa v zadnjem obdobju beleĹžijo tudi doloÄ?ene trende, kar jim omogoÄ?a, da v kratkem odzivnem Ä?asu prilagodijo oziroma spremenijo konstrukcijo aparata ali posto-

vitve, in ker smo jo dobili kot prva od vseh Boschevih tovarn.

Pomeni priznanje naĹĄemu dosedanjemu delu in nas zavezuje k iskanju novih reĹĄitev. Kot je povedal ustanovitelj Boscha Robert Bosch – vsi si moramo prizadevati za izboljĹĄanje obstojeÄ?ega stanja.ÂŤ Matija Petrin, prav tako direktor v podjetju, pa meni, da so Ä?lane komisije prepriÄ?ali z rezultati – izdelanimi projekti v zadnjih

Tovarna v Nazarjah letos praznuje 50-letnico obstoja in je k mnogim priznanjem pred nedavnim dodala ĹĄe naziv Tovarna leta 2020

Podjetje BSH HiĹĄni aparati Nazarje, ki je lani izdelalo veÄ? kot 560 tisoÄ? samostojnih in vgradnih kavnih avtomatov srednjega in viĹĄjega cenovnega razreda ter 5,3 milijona aparatov za pripravo hrane, je po obsegu proizvodnje najveÄ?je od ĹĄtirih tovarn BSH za male gospodinjske aparate v Evropi. NajsodobnejĹĄo tehnologijo uporabljajo pri izdelavi kavnih avtomatov, ki so najkompleksnejĹĄi izdelek v proizvodnem portfelju podje-

pek sestavljanja. Letos so s proizvodnjo vstopili v novo kategorijo izdelkov, in sicer z aparati za pripravo hrane. Projekt, vreden sto milijonov evrov, je v Nazarje prinesel 200 novih zaposlitev.

BoĹĄtjan Gorjup, direktor BSH HiĹĄnih aparatov Nazarje, je ob razglasitvi dejal, da je nagrada Tovarna leta v slovenskem prostoru zelo pomembna, Âťmi pa smo nanjo ĹĄe posebej ponosni, ker smo jo dobili v letu, ko praznujemo 50. obletnico ustano-

KljuÄ? do uspeha je timsko delo Sogovornika sta prepriÄ?ana, da inovacije odpirajo pot do kupcev, predstavljajo korak pred konkurenco in prispevajo k boljĹĄim poslovnim rezultatom podjetja. Je tolikĹĄno ĹĄtevilo kakovostnih inovacij v nazarski tovarni moÄ? pripisati nagrajevanju inovativnih doseĹžkov? ÂťSamo nagrajevanje ima zagotovo pomemben deleĹž, pomembno vlogo pa igra vkljuÄ?enost inoviranja in izboljĹĄevanje v vse procese,ÂŤ odgovarja Ogrizek. Toni PogaÄ?ar pa: ÂťKljuÄ? do uspeha je timsko delo med razliÄ?nimi oddelki znotraj podjetja, ĹĄe pomembneje pa je sodelovanje s kolegi v centrali v MĂźnchnu. Za uspeh na trgu so potrebni dobri vhodni podatki, z naĹĄo razprĹĄeno prodajno mreĹžo zaznavamo Ĺželje kupcev in te poskuĹĄamo vkljuÄ?iti v naĹĄe aparate.ÂŤ

Inovativnost je del kulture podjetja

Priznanje zavezuje tudi k iskanju novih reĹĄitev Tatjana PodgorĹĄek

5

GOSPODARSTVO

29. oktobra 2020

letih. Ti so plod trdega dela vseh zaposlenih in dobaviteljev, s katerimi iĹĄÄ?ejo najboljĹĄe reĹĄitve za zadovoljstvo kupcev njihovih izdelkov. Po njegovih navedbah so kljub korona krizi obeti za letos dobri. ÂťTovarna poka po ĹĄivih od naroÄ?il, ki jih imamo v sistemu.

PriÄ?akujemo rekordno leto. Izdelali bomo veÄ? kot 8 milijonov izdelkov in naĹĄ poslovni naÄ?rt presegli za veÄ? kot 10 %,ÂŤ je ĹĄe povedal Matija Petrin. đ&#x;”˛

Toni PogaÄ?ar: ÂťImamo veliko znanja, ki ga moramo tudi v sodelovanju s kolegi iz Boscha osredotoÄ?iti na produkte.

LetoĹĄnji vmesni rezultati kaĹžejo, da nam za zdaj to uspeva.ÂŤ

ĹĄe veÄ?ji), tehtnica, kot ena od osnovnih operacij za pripravo razliÄ?nih jedi, je njegov sestavni del, pri drugih je obiÄ?ajno loÄ?ena od aparata. ÂťZ vgradnjo tehtnice smo uporabnikom omogoÄ?ili, da jim je tehtanje Ĺživil vedno na voljo.ÂŤ Omenjeni uporabniĹĄki izkuĹĄnji je razvojna skupina BSH dodala ĹĄe Ä?asovnik. V ta projekt so vloĹžili, pravi PogaÄ?ar, pribliĹžno 1,2 milijona evrov.

Sicer pa je inovativnost del kulture podjetja in je vkljuÄ?ena v vse procese, pravita sogovornika.

Spodbujajo jo s spodbujanjem dela v skupinah. Te se ukvarjajo z aparatom od prve ideje do vkljuÄ?no prodaje, v njih delujejo predrazvojniki, razvojniki, tehnologi v proizvodnji, dizajnerji, marketinĹĄka sluĹžba ‌ ÂťLjudje,

ki bodo ljudem izdelek prodali, morajo sodelovati od samega zaÄ?etka. Ne razvijamo in prodajamo aparatov, ki jih ne bomo mogli prodati.ÂŤ Inovativnost spodbujajo v dveh sistemih; top ideja sodi med sistemske reĹĄitve, pri tem so vkljuÄ?eni vsi, od prvega do zadnjega zaposlenega, od delavca do direktorja. Prva nagrada za delavca, Ä?igar ideja sodi med top ideje, prejme 10 evrov. ÄŒe prinaĹĄa ĹĄe gospodarsko korist, mu pripada 2 oziroma 3 % od prihranka. Lani so s top ideja-

â?ą

Lani so v podjetju s 'top' idejami prihranili dobrih 400 tisoÄ? evrov.

mi prihranili v podjetju dobrih 400 tisoÄ? evrov. Drugi sistem predstavljajo patenti, vanj pa so v glavnem vkljuÄ?eni zaposleni v razvoju. ÂťPatente nagrajujemo po naĹĄem sistemu in lani smo 102 izumiteljema izplaÄ?ali krepko Ä?ez 150 tisoÄ? evrov nagrade.

To pomeni, da najmanj inovativen v skupini prejme nekaj po 10 evrov, najboljĹĄi pa kar precej Ä?ez 10 tisoÄ? evrov,ÂŤ sta ĹĄe dejala Darko Ogrizek in Toni PogaÄ?ar.

Lani so 102 izumiteljema izplaÄ?ali krepko Ä?ez 150 tisoÄ? evrov nagrade. Najmanj inovativen Ä?lan v skupini je prejel nekaj po 10 evrov, najboljĹĄi pa kar precej Ä?ez 10 tisoÄ? evrov.

Od leta 2015 do danes je podjetje BSH HiĹĄni aparati Nazarje na regijskem tekmovanju sodelovalo s 14 inovacijami, na drĹžavno tekmovanje se jih je uvrstilo 7 (vkljuÄ?no z letoĹĄnjima).

Doslej so zlato priznanje prejele 3 inovacije podjetja.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Ĺ olanje na daljavo se je spopadalo s teĹžavami. Arnes je sporoÄ?il, da so bile spletne uÄ?ilnice zaÄ?asno nedosegljive zaradi ĹĄe enega kibernetskega napada. ÄŒeprav se je predvidevalo drugaÄ?e, kandidat AnĹže ErbeĹžnik ni prejel veÄ?ine glasov poslancev in tako ni bil izvoljen za ustavnega sodnika. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 44 poslancev, 35 jih je glasovalo proti, tri glasovnice pa so bile neveljavne.

Kandidata za naslednjega predsednika ZDA sta se pomerila na zadnjem sooÄ?enju pred volitvami.

Ĺ olanje na daljavo Ĺžal ni potekalo brez teĹžav.

Protivladni protestniki so sporoÄ?ili, da tokrat sicer ne bodo kolesarili, a da se upor Âťnikakor ne prekinjaÂŤ.

AmeriĹĄka predsedniĹĄka kandidata Donald Trump in Joe Biden sta se v Nashvillu pomerila na drugem in zadnjem televizijskem sooÄ?enju pred volitvami, ki bodo 3. novembra. ÄŒeprav je bila razprava manj kaotiÄ?na kot prviÄ?, razkol med njima ni bil niÄ? manjĹĄi.

Poljsko ustavno sodiĹĄÄ?e je razsodilo, da so splavi zaradi okvare ploda neustavni.

ÄŒetrtek, 22. oktober Premier JanĹĄa je na novinarski konferenci napovedal nove ukrepe za zajezitev ĹĄirjenja koronavirusa: zaprtje hotelov, vrtcev, dijaĹĄkih in ĹĄtudentskih domov, gostinskih obratov ter omejitev javnega potniĹĄkega prometa in delovanja trgovskih srediĹĄÄ?.

Po predlogu programskega sveta RTV Slovenija za razreĹĄitev direktorja Igorja Kadunca so v SAB, LMĹ , SD in Levici zahtevali sklic nujne seje odbora DrĹžavnega zbora za kulturo.

Janez JanĹĄa je opraPremier JanĹĄa je predstavil vil videokonferenÄ?ni nove ukrepe za pogovor z nemĹĄko zajezitev ĹĄirjenja kanclerko Angelo koronavirusa. Merkel. Voditelja sta govorila o tesnih dvostranskih odnosih med drĹžavama in ukrepanju ob pandemiji Covida-19, pri Ä?emer je NemÄ?ija Sloveniji obljubila pomoÄ?, Ä?e bi bilo to potrebno.

V Braziliji je umrl prostovoljec, vkljuÄ?en v testiranje cepiva proti Covidu-19, ki ga razvijata farmacevtsko podjetje AstraZeneca in oxfordska univerza. PreizkuĹĄanje cepiva se je kljub temu nadaljevalo.

Na Tajskem so ĹĄe naprej potekali mnoĹžiÄ?ni protesti. TamkajĹĄnji premier je v upanju, da bo to pomirilo zbrane mnoĹžice, odpravil izredne razmere.

Sobota, 24. oktober Izvedeli smo, da je bilo dan prej pri nas potrjenih 1961 novih okuĹžb s koronavirusom.

V bolniĹĄnicah se je zaradi te bolezni zdravilo 449 bolnikov, 63 jih je potrebovalo intenzivno nego, 19 jih je v zadnjih 24 urah umrlo.

Minister za zdravje TomaĹž Gantar je ob tem dejal, da strmo naraĹĄÄ?anje okuĹžb za zdravstveni sistem pomeni izziv, kot ga ĹĄe ni bilo in napovedal ustavitev nenujnih in preventivnih zdravstvenih storitev.

Izvedeli smo, da SreÄ?ko Ĺ estan ne vodi veÄ? urada za operativo pri Upravi RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje, ostaja pa poveljnik Civilne zaĹĄÄ?ite.

Sudan in Izrael sta pod pokroviZaradi hitrega teljstvom ZDA naraĹĄÄ?anja ĹĄtevila normalizirala odokuĹžb s koronavirusom nose, v zameno je minister Gantar pa je Washington napovedal zaÄ?asno umaknil Sudan s ustavitev vseh nenujnih seznama drĹžav, ki in preventivnih veljajo za zatoÄ?izdravstvenih storitev. ĹĄÄ?a za teroriste.

VeÄ? tujih medijev je poroÄ?alo, da je evropska agencija za zunanje meje Frontex vpletena v veÄ? primerov nezakonitega nasilnega vraÄ?anja prebeĹžnikov, ki Ä?ez Egejsko morje pridejo iz TurÄ?ije v GrÄ?ijo.

Paragvajska policija je v zabojniku, ki je prispel iz Srbije, naĹĄla trupla sedmih ljudi, najverjetneje prebeĹžnikov.

Na Poljskem se je na ulicah veÄ?jih mest zbralo veÄ? tisoÄ? ljudi, ki nasprotujejo odloÄ?itvi ustavnega sodiĹĄÄ?a, ki je podprlo skoraj popolno prepoved splava.

Aleksandra LukaĹĄenka.

Vodja kabineta Bele hiĹĄe je medijem neposredno sporoÄ?il presenetljivo vest, da administracija Donalda Trumpa ne namerava zajeziti krize novega koronavirusa. ÂťPandemije ne bomo zajezili, ker paÄ? gre za nalezljivi virus,ÂŤ je dejal Mark Meadows.

Na Poljskem so se nadaljevali protesti zaradi skoraj popolne prepovedi splava.

Koronavirus je ĹĄe naprej krojil Ĺživljenje po svetu. Ĺ tevilo okuĹženih na MadĹžarskem je v enem dnevu prviÄ? preseglo 3000.

Ponedeljek, 26. oktober Po potrditvi okuĹžbe pri ministru AnĹžetu Logarju je testiranje na novi koronavirus opravil tudi notranji minister AleĹĄ Hojs. Rezultat je bil negativen.

Mediji so medtem ĹĄe naprej opozarjali na ravnanje ministrov Logarja in Koritnika, ki na izvide testiranja nista poÄ?akala v samoosamitvi. Premier je dejal, da se je z njima pogovoril in da od nobenega ne bo zahteval odstopa.

V veÄ? italijanskih mestih so ob protestih izbruhnili tudi spopadi s policisti.

Beloruska opozicijska politiÄ?arka Svetlana Tihanovska je sporoÄ?ila, da so podporniki opozicije zaÄ?eli stavkati po vsej drĹžavi.

V Italiji so izbruhnili nasilni protesti proti ukrepom, ki jih je uvedla vlada za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžb. Iz veÄ? mest po drĹžavi so poroÄ?ali o spopadih s policijo.

AmeriĹĄka vesoljska agencija Nasa je potrdila, da je na povrĹĄju Lune veÄ? vode, kot so menili do sedaj.

Torek, 27. oktober ZaÄ?ela je veljati omejitev gibanja na obÄ?ine, ki naj bi veljala sedem dni za celo drĹžavo, sproĹĄÄ?anje pa naj bi potekalo postopoma, po regijah, ki bodo prve omejile epidemijo.

Predsednik republike Borut Pahor je za svojega svetovalca za nacionalno varnost imenoval BoĹĄtjana Ĺ efica, nekdanjega drĹžavnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve.

Poslanci so na redni seji med drugim razpravljali o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o sredstvih za investicije v slovensko vojsko v letih 2021 do 2026. Podprli so ga le v opozicijskih strankah Levici, LMĹ , SD in SAB.

Nedelja, 25. oktober Spali smo uro dlje, saj se je sredi noÄ?i ura premaknila za eno uro nazaj, in tako s poletnega preĹĄli na zimski Ä?as.

Bil je drĹžavni praznik, dan suverenosti, s katerim se spominjamo odhoda zadnjega V veljavo je stopila omejitev gibanja na obÄ?ino stalnega prebivaliĹĄÄ?a.

Petek, 23. oktober Karl Erjavec je svoj program predstavil poslanski skupini.

Potem ko je vlada sklenila, da je razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o zagotavljanju sredstev za naloŞbe v SV v letih 2021–2026 nedopusten, so Levica, LMŠ, SD in SAB ostro protestirale.

Premier Janez JanĹĄa je na Twitterju podprl republikanskega kandidata Donalda Trumpa za ameriĹĄkega predsednika. Zapisal je, da svet potrebuje moÄ?ne ZDA, ob morebitni zmagi Josepha Bidna pa bi bil to eden najĹĄibkejĹĄih predsednikov v zgodovini.

Vlada je znova uvedla moĹžnost preverjanja zdravstvenega stanja na mejah.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 21. oktober

Zaradi neupoĹĄtevanja prepovedi gibanja so zdravstveni inĹĄpektorji v Mariboru popisali nekaj deset ljudi.

Dominik Ĺ teiner je umaknil kandidaturo za predsednika stranke DeSUS. Ĺ panija je postala prva drĹžava Ä?lanica Evropske unije z veÄ? kot milijonom potrjenih okuĹžb z novim koronavirusom.

Zaradi obglavljenja profesorja v predmestju Pariza je pred sodnika stopilo sedem osumljencev, med njimi dva mladoletnika, ki so bili obtoĹženi prejema denarja v zameno za podatke o uÄ?itelju.

29. oktobra 2020

Potem ko je tamkajĹĄnje ustavno sodiĹĄÄ?e razsodilo, da so splavi pri morebitni okvari ploda neustavni, protestom na Poljskem ni bilo videti konca.

vojaka JLA iz Slovenije 25. oktobra 1991.

Na ulicah Minska se je Ĺže enajsto nedeljo zapored zbralo na tisoÄ?e ljudi, ki so protestirali proti reĹžimu beloruskega predsednika

Po tem, ko Ä?lani novoizvoljenega sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dan prej niso izvolili novega predsednika zbornice, ker sta kandidata dobila enako ĹĄtevilo glasov, je na vnoviÄ?nem glasovanju nekdanji poslanec SLS in kmet Roman Ĺ˝vegliÄ? prejel ĹĄtiri glasove veÄ? kot protikandidat, prvak SLS Marjan Podobnik.

Med poukom v verski ĹĄoli v Pakistanu je odjeknila eksplozija. PoroÄ?ali so o najmanj sedmih Ĺžrtvah napada, veÄ? kot 50 ljudi je bilo ranjenih.

V Beli hiĹĄi je prisegla Amy Coney Barett, potem ko jo je ameriĹĄki senat z 52 glasovi za in 48 proti potrdil za vrhovno sodnico.

Odurni Ä?asi V teh dneh se na TV Slovenija vrti serija NajglasnejĹĄi glas (The Loudest Voice) – najdete jo tudi pri razliÄ?nih ponudnikih internetnih TV mreĹž –, ki opisuje Ĺživljenje in delo Rogerja Ailesa, mogoÄ?nega in nasilnega producenta, urednika, medijskega poznavalca, ki je iz Fox News naredil najbolj vplivno televizijo v ZDA. Med drugim je svetoval ameriĹĄkim predseJure TrampuĹĄ dnikom in enega od njih, zadnjega, potisnil v Belo hiĹĄo. Ailesa resnica ni zanimala, ni ga zanimalo niti poroÄ?anje o dejstvih, nad pojmom uravnoteĹženost se je (upraviÄ?eno sicer) zmrdoval. Njegov pogled na medije je bil drugaÄ?en. Zanj so bili mediji, predvsem pa televizija, orodje za ĹĄirjenje politike, ideologije. Sam je trdil, da je klasiÄ?en konservativec, Ä?lovek, ki zagovarja tradicionalne vrednote – druĹžino, skupnost, cerkev, zgodovino, korenine, takĹĄne stvari paÄ? –, a v resnici je razpeÄ?eval laĹži, namerno prirejal dejstva, uĹžival v svoji moÄ?i in okrutnosti, hkrati pa poniĹževal vse tiste, ki so se mu Ĺželeli postaviti po robu. Ĺ e posebej ĹĄibke, ĹĄe najraje Ĺženske. No, te je ĹĄe nadlegoval, verbalno in fiziÄ?no, nekatere je otipaval, druge je posilil, ne toliko zaradi uĹžitka, paÄ? pa zaradi moÄ?i, nadvlade, ker jih je paÄ? lahko.

Hkrati je spreminjal ZDA. Kot je pred leti zapisal Marcel Ĺ tefanÄ?iÄ?, je to drĹžavo tako spremenil, da je za predsednika izvolila njegovega tesnega prijatelja in somiĹĄljenika Donalda Trumpa. Ki je seveda podoben Rogerju Ailesu: v odnosu do resnice, v odnosu do ĹĄibkih, v odnosu do Ĺžensk.

Ailes je leta 2017 umrl, padel je v kopalnici, a takrat je Ĺže bil javno osramoÄ?en, na dan je priĹĄla njegova nasilna narava, Ĺženske, ki jih je zlorabljal, so spregovorile. Dobil je bogato odpravnino, a ostal je brez moÄ?i. Edina, ki mu je na koncu ĹĄe verjela, je bila njegova Ĺžena. Vse, kar je javno zagovarjal, se je izkazalo za laĹž. Ni se boril za odpuĹĄÄ?ene in pozabljene delavce, boril se je zase in svoje premoĹženje, ni bil privrĹženec tradicionalnih vrednot in druĹžine, skozi celotno kariero je poniĹževal Ĺženske, Ä?e je katera od njih Ĺželela postati voditeljica, je morala priti v njegovo pisarno. Pri tem ni bil edini, na njegovi televiziji je bilo obiÄ?ajno, da so vplivni producenti, voditelji, uredniki Ĺženske zlorabljali. Vsi so to vedeli, tudi uprava, a je tiste, ki so si upale spregovoriti, utiĹĄala – ali z groĹžnjami ali bogatimi poravnavami.

PoĹĄast, ki jo je ustvaril Roger Ailes, ĹĄe vedno prinaĹĄa rekordne dobiÄ?ke. Fox News je najbolj vplivna televizija v ZDA. Gledajo jo milijoni. In milijoni verjamejo njihovim laĹžem. Njihova trditev, da je bil Obama rojen v Afriki, je precej nedolĹžna potvorba tega, kar se dogaja danes. Na zaÄ?etku epidemije koronavirusa so na Foxu trdili, da gre za manipulacije, da so ĹĄtevilke o umrlih pretirane, da virus ne obstaja. Promovirali so zdravila, ki niso uÄ?inkovita, ĹĄirili so teorije zarote. Raziskave obÄ?instva so seveda pokazale, da tisti, ki gledajo to televizijo, bistveno manj upoĹĄtevajo epidemioloĹĄka navodila. Gledanja te televizije je v resnici smrtno nevarno.

Kar nas pripelje do Slovenije. Pri nas ni resnega medija – razen obskurnega Facebooka, kdo mu sploh ĹĄe lahko verjame –, ki bi zanikal, da epidemija obstaja. Obstaja pa kopica internetnih medijev, portalov, izmiĹĄljenih ali resniÄ?nih osebnosti, ki namenoma razdvajajo javnost. Ki namenoma ĹĄirijo laĹži, ki grozijo, ki uniÄ?ujejo, teptajo razum. Niso uspeĹĄni, tako kot je bil Roger Ailes, a se hitro uÄ?ijo. Resna politiÄ?na razprava je v Sloveniji onemogoÄ?ena.

Prevladuje kriÄ?anje, Ĺžalitve, cinizem, stvari so v resnici uĹĄle izpod nadzora.

Svoboda govora je temeljna pridobitev demokratiÄ?nih druĹžb. Prav je, da obstajajo razliÄ?na mnenja, prav je, da nismo enotni. Enotni smo lahko samo v totalitarizmu. A svoboda govora ne pomeni, da je vsako mnenje enakovredno, da nihÄ?e ni odgovoren za svoje besede, za manipulacije, ki jih ĹĄiri. VpraĹĄanje, zakaj to poÄ?ne, ni bistveno. VaĹžna je posledica takĹĄnih dejanj. Ĺ˝ivimo v popolnoma zmedenem Ä?asu. V Ä?asu, ko se modri ljudje umikajo iz javnosti, ker jih preglasijo bevskaÄ?i in laĹžnivci. V Ä?asu, ko je mnenje anonimnega trola enakovredno mnenju zdravnika. Ĺ˝ivimo v Ä?asu nasilja.

Naslednji teden bodo v ZDA znova volitve. Vse, kar se dogaja tam, trka na vrata Evrope, tudi na vrata male drĹžave, v kateri Ĺživimo.

Demokracija je politiÄ?en sistem, ki omogoÄ?a uÄ?enje na napakah, in zakaj se ne bi tokrat kaj nauÄ?ili iz napak drugih, Ä?e se Ĺže iz svojih ne. đ&#x;”˛

Postanite naroÄ?nik Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 7

7

GOSPODARSTVO

29. oktobra 2020

GOSPODARSKE novice Turizem in gostinstvo pozivata k pomoÄ?i Drugi val epidemije je tu. Ĺ tevilo okuĹženih raste po vsej Evropi.

Povsod sprejemajo vse bolj ostre omejitve, odpovedujejo prireditve, odpovedujejo Ĺže boĹžiÄ?no-novoletne sejme in ĹĄtevilna predvidena druĹženja. Tudi v Sloveniji se ukrepi vse bolj zaostrujejo. Ta teden so zaprti gostinski obrati, hoteli in trgovski centri z nekaterimi izjemami, zaprti so tudi vrtci (z izjemami), dijaĹĄki in ĹĄtudentski domovi, javni potniĹĄki promet deluje le delno.

Podjetja pa so Ĺže v veliki krizi. Posebej so prizadeti v Turizmu in gostinstvu, kjer pozivajo drĹžavo, da pomaga, sicer bodo posledice katastrofalne. Samo v tej panogi je zaposlenih dvajset tisoÄ? oseb, z njimi pa povezanih ĹĄe nekaj tisoÄ?.

Tudi obrtna zbornica poziva vlado, da pomaga. Upravni odbor OZS je tako pozval vlado, naj Ä?im prej pripravi ĹĄesti zakon z ukrepi za pomoÄ? gospodarstvu. Predlagajo, da naj drĹžava podjetjem povrne celoten stroĹĄek nadomestil plaÄ? delavcem za Ä?akanje na delo doma. Uvede naj tudi drĹžavno subvencijo za najemnine in kredite za poslovne nepremiÄ?nine.

JavnofinanÄ?ni primanjkljaj vse veÄ?ji Evropske drĹžave nimajo toliko denarja, kot si mislimo. PovpreÄ?ni javnofinanÄ?ni primanjkljaj na evrskem obmoÄ?ju je v drugem Ä?etrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih znaĹĄal 11,6 odstotka BDP, v celotni EU pa 11,4 odstotka, sporoÄ?ajo z Eurostata. Tudi na ta del javnih financ so moÄ?no vplivali omejevalni ukrepi za zajezitev koronavirusa.

Slovenski javnofinanÄ?ni primanjkljaj je po podatkih Eurostata ĹĄe precej veÄ?ji in je tretji najveÄ?ji v celotni EU med 21 Ä?lanicami EU, za katere so javno na voljo podatki. Ta je Ĺže konec drugega Ä?etrtletja znaĹĄal 15,8 odstotka BDP. Tudi javni dolg se je v drugem Ä?etrtletju poveÄ?al v vseh Ä?lanicah, slovenski pa je zrasel na 36,8 milijarde evrov. Slovenski javni dolg se je s 67,4 odstotka BDP v drugem Ä?etrtletju lani poveÄ?al na 78,2 odstotka BDP konec drugega Ä?etrtletja letos. To je sicer niĹžje od povpreÄ?ja EU, ki je trenutno pri 87,8 odstotkih, a precej daleÄ? od zahtevanih 60 odstotkov BDP, kot je plan EU.

ÄŒe sodelujemo, imamo vsi nekaj od tega Na tretji poziv LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline prispelo 20 projektnih predlogov – Na voljo dobrih 630 tisoÄ? evrov Tatjana PodgorĹĄek

Na tretji javni poziv LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline (ZSĹ D) za zbiranje projektnih predlogov za uresniÄ?evanje strategije lokalnega razvoja je prispelo 20 predlogov. Enega so pred nadaljnjim postopkom vrnili poĹĄiljatelju, ker ni bil pravilno oznaÄ?en, preostale so pregledali Ä?lani strokovne ocenjevalne komisije in v potrditev upravnemu odboru LAS-a posredovali sedem predlogov za sofinanciranje in enega za delno financiranje. ÂťPotrditev ĹĄe ni dokonÄ?na. To bo, ko bosta podpisala pogodbe Agencija za kmetijske trge oziroma Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS,ÂŤ je pojasnila Ivica OreĹĄnik, direktorica Savinje, zavoda za razvoj podeĹželja in turizma kot vodilnega partnerja LAS-a na obmoÄ?ju regije SaĹĄa.

Vrednost projektov od 40 do 123 tisoÄ? evrov

V tretjem pozivu je za sofinanciranje projektnih predlogov iz Evropskega kmetijskega sklada na voljo dobrih 151 tisoÄ?, iz Evropskega regionalnega skla-

Ivica OreĹĄnik: ÂťV iztekajoÄ?em se programskem obdobju je naĹĄ LAS pridobil 2,8 milijona evrov in jih namenil za izvajanje 31 projektov v regiji SaĹĄa.ÂŤ

da pa nekaj manj kot 485 tisoÄ? evrov. Skupaj 634 tisoÄ? evrov, kar je – po besedah sogovornice – precej premalo. ÄŒe bi hoteli zadostiti vsem prijaviteljem, bi namreÄ? potrebovali trikrat veÄ? denarja. Zato je moral upravni odbor nekaj vlog zavrniti.

Na javni poziv za sofinanciranje projektov iz Evropskega

kmetijskega sklada je prispelo ĹĄest vlog. Zeleno luÄ? sta dobili dve, ena je bila odobrena delno, a se je nato prijavitelj odloÄ?il, da s predvidenim denarjem projekta ne bo izvedel, ena vloga pa je bila vrnjena prijavitelju zaradi nepravilne oznaÄ?itve. Za sofinanciranje projektov iz Evropskega regionalnega sklada pa je kandidiralo 14 predlogov, zeleno luÄ? jih je dobilo 5. Vrednost projektov je zelo razliÄ?na, znaĹĄa od 40 do 123 tisoÄ? evrov, prijavitelji pa lahko zanje upajo odobrenih sredstev sofinanciranja za projekte iz kmetijskega sklada v viĹĄini 85 %, za projekte iz evropskega regionalnega sklada pa 80 % od neto vrednosti projekta.

VeÄ?ina projektov je iz turizma oziroma bi lahko popestrili turistiÄ?no ponudbo v regiji SaĹĄa s ĹĄportom, kulturo, kulinariko, kulturno dediĹĄÄ?ino ‌ PrviÄ? je prispel na javni poziv pravi socialni projekt, pri katerem sodeluje ĹĄest obÄ?in Zgornje Savinjske doline, nevladne organizacije, zasebni sektor ‌ – to je Vzpostavitev mreĹže brezplaÄ?nih prevozov za socialno ogroĹžene skupine in socialne medgeneracijske mreĹže e-mobilnost. ÂťKonÄ?no smo priĹĄli

do spoznanja, da Ä?e sodelujemo, imamo vsi nekaj od tega. Zaznati je namreÄ? veÄ?jo povezovalnost oziroma ĹĄtevilo sodelujoÄ?ih pri posameznem projektu. Ob tem velja opozoriti ĹĄe na njihovo trajnostno naravnanost in na, toliko raÄ?unamo, ĹĄtiri nova delovna mesta.ÂŤ

NaÄ?eloma zadnji poziv v tem programskem obdobju

Tretji javni poziv je bil naÄ?eloma zadnji poziv LAS-a ZSĹ D v programskem obdobju 2017– 2021. V njem je bilo nas voljo dobrih 2,3 milijona evrov, na razpisu kmetijskega ministrstva je LAS ZSĹ D pridobil ĹĄe 500 tisoÄ? evrov. Nekaj veÄ? kot 28 milijonov evrov so razdelili med 31 projektov in na novo pridobili veÄ? kot 10 delovnih mest.

Naslednje programsko obdobje (2021–2027) bo, po napovedih, prineslo nekaj sprememb. Med njimi velja omeniti vkljuÄ?itev moĹžnosti sofinanciranja projektov iz evropskega socialnega sklada ter moĹžnost podaljĹĄanja programskega obdobja za 2 leti pri evropskem kmetijskem skladu. đ&#x;”˛

Hisense izpolnjuje obljubo Hisense Gorenje izpolnjuje obljubo. Tako bo v Velenju januarja prihodnje leto v okviru nove druĹžbe Hisense Europe Electronic zagnal proizvodnjo televizijskih aparatov blagovne znamke Hisense za evropski trg. V prvi fazi bodo zaposlili 330 proizvodnih delavcev, Ä?e upoĹĄtevamo tudi strokovni kader, pa bodo do januarja v novi tovarni odprli okrog 400 delovnih mest.

V novi tovarni televizorjev bodo moĹžnost zaposlitve najprej ponudili sodelavcem iz proizvodnih tovarn v Gorenju, imeli bodo torej moĹžnost, da se prezaposlijo v novo tovarno. Prezaposlitve v Hisense Europe Electronic pa bodo v Gorenju nadomeĹĄÄ?ali z novimi zaposlitvami.

Veljavnost turistiÄ?nih bonov bodo podaljĹĄali

Med krompirjevimi poÄ?itnicami vsi doma TuristiÄ?ne nastanitve zaprte, turistiÄ?ne agencije brez dela Milena KrstiÄ? - Planinc

Zaradi zdravstvene krize in z njo povezanih ukrepov je veliko hotelov po Sloveniji Ĺže pred vÄ?erajĹĄnjimi ukrepi zaÄ?elo zapirati svoja vrata. ÄŒeprav so bili mnogi do nedavna polno zasedeni, so Ĺže zaradi prepovedi prehajanja med regijami in zaradi drugih omejitev izgubljali toliko gostov, da so ocenili, da je sezona zanje zakljuÄ?ena.

Zadnji ukrep vlade je to samo ĹĄe pospeĹĄil. Gostom hoteli veÄ?inoma omogoÄ?ajo brezplaÄ?no odpoved ali prestavitev rezervacije.

Glede na trenutne epidemioloĹĄke razmere v drĹžavi pa je gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek napovedal, da bo vlada gotovo podaljĹĄala veljavnost turistiÄ?nih bonov za eno leto.

Komunalno podjetje Velenje zaprlo vrata, pokliÄ?ite jih Tudi Komunalno podjetje Velenje obveĹĄÄ?a stranke, da so do nadaljnjega zaradi prepreÄ?evanja ĹĄirjenja koronavirusa za stranke zaprti upravna stavba Komunalnega podjetja Velenje na KoroĹĄki cesti 37 b, poslovni enoti Energetika in Komunala na KoroĹĄki cesti 3 a v Velenju, Centralna Ä?istilna naprava Ĺ aleĹĄke doline na Primorski cesti 8 a v Ĺ oĹĄtanju in pisarniĹĄki prostori na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju.

Stranke prosijo, da pred morebitnim osebnim obiskom skuĹĄajo zadeve urediti po telefonu ali jim piĹĄejo na e-naslov kpv@kp-velenje.si ÄŒe je obisk zares nujen zaradi dostave ali urejanja dokumentacije, prosijo, da pozvonite na zvonce, ki so nameĹĄÄ?eni na zapornicah ob vstopu na vse zgoraj naĹĄtete lokacije ali neposredno ob vhodu v objekt.

Velenje – Med jesenskimi poÄ?itnicami je bilo ĹĄe lani vse drugaÄ?e, kot je danes. Mnogi so si vzeli dopust, si privoĹĄÄ?ili druĹžinski oddih z otroki ‌ Mnogi so ga za ta Ä?as naÄ?rtovali tudi letos. Pa se je korona postavila poÄ?ez in preÄ?rtala naÄ?rtovano, rezervirano, vplaÄ?ano.

Letos bomo med krompirjevimi poÄ?itnicami vsi doma. ÄŒeprav za tistega, ki ima sreÄ?o, radi reÄ?emo, da Âťima krompirÂŤ, za jesenske poÄ?itnice letos to ne velja. Prizadeti so ponudniki turistiÄ?nih nastanitev, prizadete so

Obvezna bo 24-urna deĹžurna sluĹžba Milena KrstiÄ? - Planinc

V skladu s sprejetimi ukrepi vlade RS zaradi trenutne situacije s Covidom-19 se temu sproti prilagajajo tudi v bankah. V banki NLB so tako sprejeli odloÄ?itev, da od ponedeljka, 26. oktobra, do nadaljnjega vse NLB Poslovalnice v Sloveniji poslujejo po enotnem delovnem Ä?asu – vsak delovnik od 8. do 15. ure, brez vmesne enourne prekinitve. Na dan izplaÄ?ila pokojnin v petek, 30. oktobra, pa vse poslovalnice za najranljivejĹĄe skupine svoja vrata odprejo pol ure prej, in sicer ob 7.30.

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je prejĹĄnji mesec zaÄ?ela postopek sprejemanja novega odloka o pokopaliĹĄkem redu. ZdajĹĄnji je star skoraj dvajset let. Treba ga je bilo prilagoditi spremembam podroÄ?nega zakona, ki ureja pokopaliĹĄko in pogrebno dejavnost.

Prva sprememba bo v odloku o gospodarskih javnih sluĹžbah v

mz

Agencija Manager iz Velenja je zaprta Ĺže od sredine marca. ÂťTako bo verjetno ostalo ĹĄe pol leta oziroma do takrat, ko se bodo pogoji za letovanja in potovanja spet normalizirali. Kljub temu

đ&#x;”˛

Dopolnjujejo odlok o pokopaliĹĄkem redu

NLB prilagaja delovni Ä?as

đ&#x;”˛

turistiÄ?ne agencije, ki so ĹĄe do pred nedavnim z optimizmom zrle v prihodnost. Po tistem, ko so se jim aktivnosti po prvi epidemiji komaj zaÄ?ele vraÄ?ati, se znova sooÄ?ajo s krizo.

smo ves ta Ä?as ogromno delali.

Za stranke je bilo potrebno urediti vse dokumente, poskrbeti za vraÄ?ila denarja, poiskati nadomestne reĹĄitve, s hotelirji po vsem svetu in letalskimi druĹžbami smo urejali finanÄ?ne zadeve,ÂŤ je povedal BoĹĄtjan AljaĹž, direktor agencije. Ponosni so, da so praktiÄ?no skoraj vsem strankam Ĺže uspeĹĄno vrnili denar ali pa se z njimi dogovorili za izkoristek teh vplaÄ?il v naslednjem letu. ÂťVse skupine, ki so bile naÄ?rtovane za potovanja, bilo jih je preko dvajset, smo odpovedali. Odpovedali smo tudi vse individualne rezervacije, razen tiste, pri katerih so stranke rezervacijo Ĺželele uporabiti v Sloveniji. Krompirjevih poÄ?itnic pa nismo niti delali, ker se nam je to zdelo neracionalno in zelo vpraĹĄljivo.ÂŤ

obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. V njem je treba kot obvezno lokalno gospodarsko javno sluĹžbo dodati 24-urno deĹžurno sluĹžbo. ÂťTa obsega vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne sluĹžbe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne sluĹžbe, vkljuÄ?no

z uporabo le-teh,ÂŤ pravi Simon Usar, svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor v upravi ObÄ?ine.

Odlok doloÄ?a tudi izvajalca 24-urne deĹžurne sluĹžbe, in sicer bo to Komunalno podjetje Velenje, ki zagotavlja tudi pokopaliĹĄko dejavnost na pokopaliĹĄÄ?ih Podkraj in Ĺ kale. Na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, kjer imajo pokopaliĹĄÄ?e Bele Vode in pokopaliĹĄÄ?e Zavodnje, pa naj bi tudi po sprejemu novega odloka zanju skrbeli krajevni skupnosti v skla-

du s svojimi akti.

Ostale pogrebne storitve (drugi prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna deĹžurna sluĹžba, priprava in upepelitev pokojnika, priprava in izvedba pogreba) pa ostajajo trĹžna dejavnost.

Osnutek odloka je bil septembra potrjen na seji obÄ?inskega sveta, sprejet naj bi bil na naslednji seji, v veljavi pa bo od 1. januarja 2021. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 8

8 Ĺ oĹĄtanj – Tudi za njimi sta dva meseca pouka. Glede na vso situacijo v drĹžavi in ĹĄtevilÄ?nost otrok v ĹĄoli so uspeĹĄno izvedli vse vzgojno-izobraĹževalne dejavnosti, ki so jih naÄ?rtovali v tem Ä?asu. UspeĹĄno so prebrodili tudi nenaÄ?rtovano karanteno enega oddelka 3. razredov. Tako je prva dva meseca novega ĹĄolskega leta zadnji dan pouka pred jesenskimi poÄ?itnicami ocenila mag.

Majda ZaverĹĄnik – Puc, ravnateljica Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj. Po ĹĄtevilu uÄ?encev je najveÄ?ja osnovna ĹĄola v Ĺ aleĹĄki dolini. V tem ĹĄolskem letu jo obiskuje 795 uÄ?enk in uÄ?encev.

Niste pa samo izvajali rednega pouka. Pri vas se je dogajalo. Âť23. oktobra smo uradno odprli 52. razstavo Likovni svet otrok, ki bi jo morali maja, pa jo zaradi spomladanske epidemije nismo mogli. ÄŒe vas bo pot zanesla v mesto Ĺ oĹĄtanj in da bo seveda virus v “karanteniâ€?, vas vabim, da pokukate v naĹĄ hram uÄ?enosti, se povzpnete po stopnicah in uĹživate v mavrici likovnih stvaritev. 23. oktobra smo izvedli tudi dan dejavnosti na temo NaĹĄa ĹĄola, kajti letos praznujemo 15-letnico skupne ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju. Da nam je uspelo, je bilo odvisno od veliko dejavnikov in zavedanja, da mora ĹĄola in Ĺživljenje teÄ?i naprej z vso prtljago, ki se bo nabrala. Osnova se je zaÄ?ela pri naÄ?rtovanju oblikovanja urnika; vsak razred

IZOBRAŽEVANJE

29. oktobra 2020

UspeĹĄno prebrodili tudi nenaÄ?rtovano karanteno Pogovor z ravnateljico ĹĄole z najveÄ? otroki v Ĺ aleĹĄki dolini, Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuh Ĺ oĹĄtanj, mag. Majdo ZaverĹĄnik - Puc ima pouk v matiÄ?ni uÄ?ilnici, tako so uÄ?enci 8. in 9. razredov v manjĹĄih uÄ?nih skupinah pri matematiki, slovenĹĄÄ?ini in angleĹĄÄ?ini ves dan skupaj. Skratka, naĹĄe vodilo je bilo in je, da imajo uÄ?enci med oddelki in razredi Ä?im manj stikov. Tudi pri oddelkih podaljĹĄanega bivanja imamo skupine oblikovane tako, da se do 13. ure uÄ?enci ne meĹĄajo. Imamo narejen protokol za prevzem malice in seveda protokol v jedilnici pri kosilu.ÂŤ Obvezno je noĹĄenje mask v skupnih prostorih. Je bilo kaj nasprotovanja? ÂťSreÄ?o smo imeli, da je veÄ?ina starĹĄev in s tem tudi uÄ?encev sprejela to za dejstvo. S pomoÄ?jo ĹĄolskega sklada smo za vse uÄ?ence nabavili zbuffe, ki jih uporabljajo izmeniÄ?no z maskami.

Poleg tega otroke nenehno opozarjamo na pravilno umivanje rok, ohranjanje razdalje, veÄ?krat dnevno razkuĹžujemo povrĹĄine in prostor. ReÄ?em pa tudi lahko, da smo imeli v dolini sreÄ?o, da se virus ĹĄe ni preveÄ? razĹĄiril med naĹĄim prebivalstvom.ÂŤ

Vrtci se prilagajajo novim razmeram V Velenju odprta le Tinkara

Velenje – Skladno z ukrepi vlade Republike Slovenije in priporoÄ?ili Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje za prepreÄ?itev ĹĄirjenja koronavirusa so od ponedeljka, 26. oktobra, vse enote Vrtca Velenje zaprte, razen za nujne primere enota Tinkara. Za Ä?as zaprtja vrtcev bodo starĹĄi plaÄ?ila oproĹĄÄ?eni.

V vrtec sprejemajo le zdrave otroke starĹĄev, ki so dolĹžni opravljati delo, pomembno za delovanje druĹžbe in drĹžave, in bodo to izkazali s pisnim potrdilom. V primeru, da je eden od starĹĄev doma, drugi pa v navedenih poklicih, mora biti otrok doma.

Ravnateljica mag. Majda ZaverĹĄnik Puc: ÂťPonovno moramo vzpostaviti zaupanje in ravnovesje, ne pa kritizirati in se hudovati vse povprek.ÂŤ

Zadnji teden ste izvajali pouk na daljavo za uÄ?ence 6. do 9. razredov. Je bilo kaj teĹžav? ÂťSistem pri nas deluje. Slovenski problem je bil preobremenjenost Arnesovih streĹžnikov.ÂŤ

pouk na daljavo tudi po poÄ?itnicah, je naloga uÄ?encev, da vestno opravljajo sproti vso ĹĄolsko delo.

UÄ?itelji na vseh ĹĄolah smo zanje dostopni, naj izkoristijo vse dane moĹžnosti, da se izobraĹžujejo.ÂŤ

Kaj bo naprej? ÂťTo se ta trenutek najveÄ?krat spraĹĄujemo. ÄŒe bomo ĹĄe izvajali

Vloga starĹĄev? ÂťSeveda, Ä?e bo tudi 1. triada imela pouk na daljavo, bodo

V Velenju otroĹĄka igriĹĄÄ?a odprta Ĺ˝upanja in Ĺžupani mestnih obÄ?in pa so se v petek na 6. videokonferenÄ?ni seji SkupĹĄÄ?ine ZdruĹženja mestnih obÄ?in Slovenije dogovorili, da otroĹĄkih in ĹĄportnih igriĹĄÄ? za zdaj ĹĄe ne zapirajo, obÄ?anke in obÄ?ane pa prosijo, da pri uporabi igriĹĄÄ? resniÄ?no pazijo na varnostno razdaljo, ki naj bo vsaj 1,5 metra, upoĹĄtevati pa morajo tudi vse druge predpisane ukrepe. V Ĺ oĹĄtanju so se odloÄ?ili, da ĹĄportna in otroĹĄka igriĹĄÄ?a zaprejo. đ&#x;”˛

mz

se znamo prilagoditi situaciji in ne da situacijo spreminjamo po svoji volji. Na vseh nivojih potrebujemo drug drugega: otroci starĹĄe, moĹž Ĺženo, uÄ?enci uÄ?itelje in obratno, negospodarstvo gospodarstvo, skratka potrebujemo drug drugega. Bodimo strpni, spoĹĄtujmo se, zaupajmo stroki, kakorkoli hoÄ?ete, tudi politiki.

Skupaj se nam bo uspelo vrniti v normalne tirnice Ĺživljenja, v ĹĄolske stavbe pa smeh, vrveĹž, tudi kreg in jok, pa kakĹĄen beĹžen pogled po ljubezni.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? Planinc

V letu 2020 izvajamo nekaj veÄ?jih projektov, prav tako pa tudi Ĺže pridobivamo projekte v izvedbo za leto 2021, zato vabimo v svoj kolektiv nove sodelavce z naslednjim opisom del:

Vodja del na gradbiĹĄÄ?u m/Ĺž Vodenje, organizacija in nadzor dela gradbene operative :

obdelava in prouÄ?evanje dokumentacije za objekt organiziranje in vodenje procesov gradnje kot odgovorni vodja del s pooblastilom delodajalca v skladu s predpisi razporejanje, organiziranje in nadzorovanje podrejenih delavcev in podizvajalcev na gradbiĹĄÄ?u,

Nadzor nad izvajanjem in izvedenimi deli, obraÄ?un del: • •

• • • •

nadzor nad izvajanjem del na objektu kontroliranje skladnosti gradnje s tehniÄ?no dokumentacijo, predpisi in pogodbo za objekt, pridobitev oziroma izvedba aktivnosti za izdelavo potrebne dokumentacije za tehniÄ?ni pregled objekta in pridobitev uporabnega dovoljenja, vodenje gradbene knjige in dnevnika, obraÄ?unavanje del za objekte, pravoÄ?asna izdelava obraÄ?una, situacij in raÄ?unov za objekt izdelava kalkulacij in pokalkulacij sodelovanje s projektanti, investitorji in nadzornimi organi

Kaj ponujamo:

V Ĺ martnem ob Paki zaprli oba vrtca

tp, mkp

ÂťBodimo strpni, spoĹĄtujmo se, zaupajmo. Skupaj se nam bo uspelo vrniti v normalne tirnice Ĺživljenja, v ĹĄolske stavbe pa smeh, vrveĹž, tudi kreg in jok, pa kakĹĄen beĹžen pogled po ljubezni.ÂŤ

Alma sol d.o.o. je gradbeno podjetje z dolgoletno tradicijo, s pridobljenimi zahtevnimi referencami ter z izkuĹĄnjami predvsem na podroÄ?ju sanacij in rekonstrukcij objektov cestne infrastrukture.

•

Ĺ oĹĄtanj, 26. oktobra – V ponedeljek so vrata zaprli tudi vrtci. Za starĹĄe, ki morajo v tem tednu delati, delodajalec pa jim dela ne more omogoÄ?iti na daljavo, so Ĺžupani lahko sprejeli odloÄ?itev, s katero so doloÄ?ili izjemo in organizirali delovanje vrtca v minimalnem obsegu, ki je namenjen samo starĹĄem, ki nujno potrebujejo varstvo otrok. V Ĺ oĹĄtanju je deĹžurna enota Biba, enoti UrĹĄka v TopolĹĄici in Mojca v Gaberkah pa sta zaprti. V deĹžurni enoti Biba so imeli v ponedeljek 30 otrok, razporejeni pa so bili v pet skupin.

đ&#x;”˛

Kako vi razmiĹĄljate ob tem, kar se dogaja, ko je ob tem vsesploĹĄno naÄ?et tudi obÄ?utek varnosti? ÂťEpidemije oziroma virusa ni prinesla nobena zdravstvena stroka niti politika, je pa ta trenutek del naĹĄega Ĺživljenja. Zavedati se moramo, da ima virus v naravi svojo zakonitost, lahko bi rekli funkcijo. Razdiralno moÄ? dobi, ko je v naravi in v sistemu poruĹĄeno ravnovesje: v druĹžbi, morali, etiki in tudi v notranjosti naĹĄe duĹĄe. NaĹĄa naloga je sedaj ĹĄe bolj odgovorna. Ponovno moramo vzpostaviti zaupanje in ravnovesje, ne pa kritizirati in se hudovati vse povprek. ZaÄ?nimo dan tako, da se vpraĹĄamo, kaj bo danes dobrega. MogoÄ?e bo samo ena dobra stvar; lahko da bo iz manj prijetne situacija, vendar razmiĹĄljajmo pozitivno.

• •

V Ĺ oĹĄtanju deĹžurna enota Biba

Ĺ martno ob Paki – Javni vrtec SonÄ?ek, ki deluje pod okriljem osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, v tem ĹĄolskem letu obiskuje 125 otrok.

Bojan Juras, ravnatelj ĹĄmarĹĄke ĹĄole, je povedal, da je vrtec v tem tednu zaprt, saj se Ĺžupan Janko KopuĹĄar za zdaj ni odloÄ?il za organizacijo nujnega varstva. Vrtec je bil zaprt tudi v spomladanskem valu epidemije Covid-19.

Tudi Taja Steblovnik, direktorica zasebnega vrtca Bambi Ĺ martno ob Paki, je potrdila, da za zdaj nujnega varstva glede na odloÄ?itev Ĺžupana niso organizirali.

KopuĹĄar nam je v pogovoru svojo odloÄ?itev utemeljil z vse slabĹĄo epidemioloĹĄko sliko v lokalni skupnosti, z dejstvom, da se je v minulih dneh nanj v zvezi s potrebo po organizaciji nujnega varstva oglasil le eden od starĹĄev. ÂťMenim pa tudi, da so mnogi starĹĄi za poÄ?itnice naÄ?rtovali, kako bodo poskrbeli za varstvo svojega otroka. Razmere bomo v naslednjih dneh sproti spremljali, se organizirali po potrebah in v skladu z odloÄ?itvami vlade RS,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko KopuĹĄar.

morali starĹĄi zagotovo pomagati svojim otrokom predvsem v 1. in 2. razredu. Verjeti in zaupati pa morajo svojim otrokom, da so Ĺže ta trenutek sposobni opraviti marsikatero ĹĄolsko delo brez njihove pomoÄ?i. Pustite jim, da gredo na pot samostojnosti.ÂŤ

Boste videli, da boste zaÄ?eli gledati na svet okoli sebe drugaÄ?e.

Velikokrat, ko se moramo odloÄ?iti, kaj storiti, reÄ?emo:“ Naredi po zdravi kmeÄ?ki pameti.â€?

KmeÄ?ka pamet deluje tako, da kmet, ko zagrmi in se napravlja k nevihti, vzame v roke grablje in vile in gre seno spravit v kope.

V danaĹĄnjem Ä?asu sicer uporabi tudi modernejĹĄa orodja. Ne gre pa na travnik in besno Ĺžuga nad oblake in se jezi na napovedovalce vremena, ker so se uĹĄteli. To ne odvrne nevihte in kmet to ve.

To je zdrava kmeÄ?ka pamet, da

• • • •

Županja odredila zaprtje nekaterih javnih objektov

zaposlitev za nedoloÄ?en Ä?as s poskusnim delom 4 mesece moĹžnost napredovanja in dodatnega izobraĹževanja delo v urejenem delovnem kolektivu redno izplaÄ?ilo plaÄ?e in vseh drugih denarnih prejemkov

PriÄ?akujemo: •

SolÄ?ava – ObÄ?ina SolÄ?ava od minulega petka ni veÄ? med obÄ?inami brez okuĹžbe s korona virusom. Konec tedna so v lokalni skupnosti zabeleĹžili 4 okuĹžene, zato so aktivirali tamkajĹĄnji ĹĄtab civilne zaĹĄÄ?ite in ObÄ?inski naÄ?rt zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh v obÄ?ini. Ĺ tab je pozval vse obÄ?ane, da dosledno upoĹĄtevajo preventivne ukrepe NIJZ, da Ä?im bolj omejijo druĹženja oziroma se druĹžijo v manjĹĄih skupinah, v okviru svoje druĹžine in da vsa praznovanja in druĹženja v veÄ?jih skupinah prestavijo na poznejĹĄi Ä?as. Ĺ˝upanja Katarina Prelesnik, ki je bila skupaj z nekaterimi zaposlenimi iz obÄ?inske uprave ter ĹĄe nekaterimi drugimi obÄ?ani Ĺže na testiranju (izvidi so bili negativni), pa je prav tako minulo soboto izdala odredbo o zaprtju nekaterih tamkajĹĄnjih javnih objektov, in sicer podruĹžniÄ?ne ĹĄole, pogodbene poĹĄte, reĹžijskega obrata, samopostreĹžne trgovine, zaprti so tudi prostori obÄ?inske uprave.

Odredba velja do preklica oziroma, dokler ne preneha nevarnost ĹĄirjenja nalezljive bolezni Covid-19 na obmoÄ?ju obÄ?ine SolÄ?ava. đ&#x;”˛

tp

• • • • • •

VI/ 1 ali VII/1 stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri - inĹženir gradbeniĹĄtva, diplomiran inĹženir gradbeniĹĄtva, univerzitetni diplomiran inĹženir gradbeniĹĄtva, najmanj 3 leta delovnih izkuĹĄenj na enakih ali podobnih delih, odliÄ?no poznavanje MS office orodij ter uporaba AutoCad-a ( branje ) opravljen strokovni izpit vozniĹĄki izpit B kategorije, samostojnost, komunikativnost, organizacijske sposobnosti.

Prijave z natanÄ?nim opisom dosedanjih izkuĹĄenj, zlasti na podroÄ?ju vodenja del na gradbiĹĄÄ?u, sprejemamo na naslov: Alma sol d.o.o., Ĺ pindlerjeva 2 c, 2310 Slov. Bistrica, ali na elektronskem naslovu: nastja.vivod@map-trade.si, do zasedbe delovnega mesta.

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 9

9

ZDRAVSTVO

29. oktobra 2020

Naslednja moĹžnost je le preureditev celotne bolniĹĄnice v covid bolniĹĄnico BolniĹĄnica TopolĹĄica za zdaj bolj prehodna bolniĹĄnica za Covid-19 – KrÄ?ijo program nenujnih ambulantnih storitev Tatjana PodgorĹĄek

obstaja sum na okuĹžbo s koronavirusom ter Ä?akajo na izvid brisa. Na omenjenem oddelku pa so ĹĄe bolniki, pri katerih izvajamo paliativno oskrbo, imajo pozitiven bris in so bili na bolniĹĄniÄ?nem zdravljenju pred okuĹžbo pri nas,ÂŤ je povedal direktor BolniĹĄnice TopolĹĄica Jurij Ĺ orli.

Pred dvema dnevoma so imeli na negovalnem oddelku ĹĄe nekaj prostih postelj.

Slovenske bolniĹĄnice praktiÄ?no vsak dan poveÄ?ujejo ĹĄtevilo postelj, namenjenih zdravljenju bolnikov s potrjeno okuĹžbo s Covidom-19. Jih zdravijo tudi v BolniĹĄnici TopolĹĄica kot drugi specializirani bolniĹĄnici za zdravljenje pljuÄ?nih bolezni v drĹžavi in za katero se je pred Ä?asom govorilo, da bo postala bolniĹĄnica, v kateri bodo v celoti zdravili le okuĹžene s koronavirusom?

Skoraj vsak dan pozitiven kdo od zaposlenih

Bolniki na negovalnem oddelku

ÂťNe morem direktno reÄ?i, da zdravimo bolnike s Covidom-19.

Za zdaj smo bolj namenjeni prehodnemu nameĹĄÄ?anju bolnikov iz domov za starejĹĄe, v katerih imajo pozitivno okuĹžene stanovalce, in sicer vse dotlej, dokler pri njih zanje ne uredijo dovolj varnih prostorov. Ti bolniki ni-

V BolniĹĄnici TopolĹĄica za zdaj krÄ?ijo program nenujnih ambulantnih storitev.

majo simptomov in ne potrebujejo dodatnega zdravljenja. Poleg omenjenih imamo na negovalnem oddelku, kjer je na voljo 30 postelj, ĹĄe bolnike iz tako ime-

novane sive cone, kar pomeni, da so jih v naĹĄo zdravstveno ustanovo pripeljali zaradi nekih simptomov in potrebujejo hospitalizacijo, hkrati pa pri njih

Ĺ˝e v normalnih razmerah se v bolniĹĄnici sreÄ?ujejo z velikim pomanjkanjem kadra, v novih je kadrovski primanjkljaj ĹĄe veliko veÄ?ji. ÂťPraktiÄ?no vsak dan beleĹžimo pozitivne izvide testov med zaposlenimi. Zaradi tega je potrebnega veliko prilagajanja, obremenitve pri kadru, ki dela, so zelo velike.ÂŤ Ob tem, ĹĄe doda-

ja, je treba vedeti, da je za delo z bolniki s potrjeno okuĹžbo s Covidom-19 potrebnega precej veÄ? kadra, da v zaĹĄÄ?itni opremi ni mogoÄ?e delati cel delovni dan, ampak se je treba veÄ?krat preobleÄ?i. V tem Ä?asu pa morajo zagotoviti drug kader. Ocenjeno Âťna groboÂŤ, bi potrebovali za covid bolnike vsaj dva do trikrat veÄ? zdravnikov, medicinskih sester in ostalega zdravstvenega osebja kot obiÄ?ajno.

ZmanjĹĄujejo ambulantne storitve

Na poziv stroke, da naj v bolniĹĄnicah zaradi tolikĹĄnega poveÄ?anja bolnikov s kronavirusom zmanjĹĄajo ĹĄtevilo nenujnih storitev na 20 % ali veÄ?, se v bolniĹĄnici v TopolĹĄici odzivajo z zmanjĹĄanjem storitev v ambulantni dejavnosti. Te storitve v tem trenutku opravljajo le za nujne in hitre primere ter za diagnosti-

ko raka. Vseh ostalih storitev pa v ambulantah in v endoskopiji prebavil ne izvajajo.

Na vpraĹĄanje, ali obstajajo v bolniĹĄnici moĹžnosti za poveÄ?anje ĹĄtevila postelj za zdravljenje covid bolnikov, je Jurij Ĺ orli odgovoril: ÂťNaslednja moĹžnost za naĹĄo bolniĹĄnico je le preureditev celotne ustanove v covid bolniĹĄnico. Akutna bolniĹĄnica deluje v enem nadstropju Ĺže danes, in Ä?e ĹĄe to preuredimo za zdravljenje bolnikov z virusom, je praktiÄ?no vsa akutna bolniĹĄnica covid bolniĹĄnica.ÂŤ V kako kratkem Ä?asu jo lahko preuredijo, bo odvisno od epidemioloĹĄke slike. ÄŒe se bodo stvari ĹĄe naprej nenadzorovano ĹĄirile, bo slej ko prej vsa slovenska zdravstvena oskrba namenjena zdravljenju bolnikov s koronavirusom. Vpliv teh bolnikov bo namreÄ? tako velik, da se s Ä?im drugim ne bodo mogli ukvarjati, ĹĄe meni Jurij Ĺ orli. đ&#x;”˛

Demenca, bolezen sodobnega Ä?asa, ni veÄ? tabu tema Ĺ tevilo oseb z demenco zaradi daljĹĄe Ĺživljenjske dobe naraĹĄÄ?a – Bolezni, ki ne bolijo, so najbolj zahrbtne – Vsakodnevni miselni izzivi in urjenje spomina precej prispevajo k ohranjanju zdravja Jasmina Ĺ karja

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejĹĄa oblika demence. Po svetu Ĺživi pribliĹžno petinĹĄtirideset milijonov ljudi z demenco, v Sloveniji pa je ĹĄtevilo bolnikov ocenjeno na dvaintrideset tisoÄ?. Napredek v medicini in ĹĄtevilnih drugih podroÄ?jih omogoÄ?a, da ljudje danes Ĺživimo dlje, pove nevrologinja, dr. med. Iwona Kosi. Z njo smo se pogovarjali o dejavnikih, vzrokih, poteku bolezni, zdravljenju in skrbi za svoje moĹžgane, tudi zaradi destigmatizacije demence. Ta bolezen je v svojem nastajanju zahrbtna, se razvija poÄ?asi, vendar enakomerno veÄ? let, poslediÄ?no pa okolica veÄ?inoma ne prepozna tega bolezenskega stanja, dokler bolezen Ĺže moÄ?no ne napreduje. Z izzivi v slovenskem prostoru, s katerimi se sreÄ?ujemo pri Alzheimerjeve bolezni, ĹĄe posebej v Ä?asu pandemije nalezljive bolezni Covid-19, so se ob letoĹĄnjem dnevu Alzheimerjeve bolezni sreÄ?ali tudi Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter SpominÄ?ico – Alzheimer Slovenija.

Ali je res, da je demenca najdraĹžja bolezen, draĹžja od vseh vrst rakov skupaj? Število oseb z demenco naraĹĄÄ?a. PodaljĹĄevanje Ĺživljenjske dobe, ki smo ji priÄ?a v zadnjih desetletjih, pomeni tudi veÄ?jo pojavnost Alzheimerjeve demence, ki je kroniÄ?na napredujoÄ?a moĹžganska bolezen. Zaradi staranja populacije bo ĹĄtevilo obolelih ĹĄe naraĹĄÄ?alo. DrĹžava, ki bo imela najveÄ? dementnih ljudi, bo Japonska. Povezana je z daljĹĄo Ĺživljenjsko dobo. Glede na to, da demenca traja od deset do petnajst let, predvidevamo, da je to draga bolezen, ki je povezana s posrednimi in neposrednimi stroĹĄki.

Obravnava, diagnostika, zdravljene in stroĹĄki, ki so povezani s pomoÄ?jo, saj dementna oseba potrebuje vedno veÄ? pomoÄ?i. ÄŒe ostanejo v domaÄ?em okolju, potrebujejo ĹĄtiriindvajseturno pomoÄ?, tudi pri nastanitvi v domu; vse je pove-

zano s stroĹĄki, ki pa so viĹĄji, kot za vse vrste raka skupaj.ÂŤ Je teĹžava tudi starajoÄ?a se druĹžba? Se lahko bolezen pojavi tudi med mladimi? ÂťÄŒe gre za tipiÄ?no Alzheimerjevo demenco, gre za starejĹĄo populacijo, starejĹĄo kot 65 let. Glede na daljĹĄo Ĺživljenjsko dobo in dobro zdravljenje moĹžganskih in srÄ?nih bolezni gre za bolezen, ki je povezana s starostjo. Imamo tudi nekaj mladih ljudi, ki zbolijo, vendar gre pri njih za podedovano bolezen ali bolezen, povezano z genetiko, Ä?eprav genetika ni najveÄ?ji dejavnik tveganja pri vrstah demence.ÂŤ KakĹĄne spremembe se pojavijo v moĹžganih pri Alzheimerjevi bolezni? ÂťPri demenci, Ä?e govorimo o morfoloĹĄkih spremembah, kar vidimo pri slikovni diagnostiki, predvsem na magnetni resonanci, gre za propadanje nevronov, atrofijo moĹžganske skorje, predelov hipokampusa in amigdala. Drugi najpogostejĹĄi vzrok demence za Alzheimerjevo boleznijo je vaskularna demenca, vÄ?asih znana kot multiinfarktna demenca.

Nastane zaradi zmanjĹĄanega, motenega ali prekinjenega dovoda krvi v moĹžgane oziroma del moĹžganov kot posledico zoĹžene arterije oziroma po veÄ? zaporednih moĹžganskih kapeh. Vaskularna demenca nastopi nenadno in se poslabĹĄuje po fazah. Ena sama moĹžganska kap po navadi ne povzroÄ?i vaskularne demence, razvije pa se pri bolnikih z moĹžgansko-Ĺžilnimi boleznimi oziroma pri bolnikih po veÄ? moĹžganskih kapeh. Lahko govorimo, da so demence povezane z nezdravim naÄ?inom Ĺživljenja, nezdravljenjem visokega pritiska, sladkorne bolezni, arterijske hipertenzije. Lahko je povezana z naÄ?inom prehranjevanja, Ĺživljenjskim slogom..ÂŤ Katere ĹživÄ?ne celice najprej odmrejo, kateri del spomina? ÂťDemenca ne nastane z danes na jutri, imamo tri stadije: zgodnji, napredujoÄ?i in stadij hude prizadetosti. Govorimo

tudi o blagem kognitivnem upadu, o vsakodnevnem kratkoroÄ?nem spominu. Gre za to, da se ne spomnimo imen znanih ljudi, slabĹĄi delovni spomin, kar delamo danes in vÄ?eraj. Spomin iz mladosti je ĹĄe zelo dober. To so prvi znaki.

Ko bolezen napreduje, imajo bolniki teĹžave s kratkoroÄ?nim in dolgoroÄ?nim spominom. Dezorientirani so v Ä?asu in prostoru, ne spomnijo se starih dogod-

kov. Pri demencah ne gre samo za teĹžave s spominom, gre tudi za teĹžave pri drugih kognitivnih sposobnostih (kot je govor), ne znajo poimenovati znanih predmetov (reÄ?ejo npr. primi tisto za pisat in ne svinÄ?nik, kasneje ne najdejo pravih besed, stavki postanejo kratki in osiromaĹĄeni. Zamenjujejo besede, ponavljajo iste stavke, ko bolezen napreduje, nas bolniki tudi ne razumejo.

Pomembna je neverbalna komunikacija,

da razberejo z obraza naĹĄa Ä?ustva, naĹĄe obnaĹĄanje. Razen motenj govora in spomina postanejo brezvoljni. Vseeno jim je za okolico, neradi gredo v druĹžbo, se izolirajo, niÄ? ne delajo. Stanje je podobno depresiji. Ĺ˝enske po navadi ne znajo veÄ? kuhati, tudi zelo dobre kuharice zaÄ?no kuhati po receptu, kasneje tudi to ne gre veÄ?. Pojavi se vidna prostorska dezorientacija. MoĹĄki ne znajo veÄ? voziti avtomobila, ne vedo, kam bi zavili, se zaÄ?no izgubljati. Na zaÄ?etku v neznanih prostorih (v velikih trgovskih centrih), kasneje tudi v domaÄ?em okolju (zamenjujejo kopalnico s kuhinjo) itd.

Pojavijo se vedenjske motnje. Lahko so potrti, depresivni, lahko pa tudi maniÄ?ni. Skratka, pojavijo se nesprejemljivo obnaĹĄanje, patoloĹĄka ljubosumnost, takrat potrebujejo pomoÄ? psihiatra. Lahko bi naĹĄteli ĹĄe veliko teĹžav, odvisno od pacienta. Slika demence pri ljudeh je namreÄ? zelo razliÄ?na.ÂŤ V Ä?em tiÄ?i vzrok za nastanek bolezni, ali je kriv samo nezdrav Ĺživljenjski slog in moĹžganske poĹĄkodbe? ÂťGenetika je zelo redko vzrok, zdrav naÄ?in Ĺživljenja je zelo pomemben. Res pa je, da vÄ?asih ne moremo odkriti vzroka, predvsem za Alzheimerjevo demenco, pri vaskularni demenci je laĹžje. Vemo, da morajo pacienti, ki prebolevajo male kapi, ki jih vÄ?asih sploh ne Ä?utijo, jemati zdravila, saj je zdravljenje usmerjeno v prepreÄ?evanje nadaljnjih kapi in razvoj bolezni. Mnogi ne jemljejo zdravil, ker se jih bojijo, kar je zelo narobe.

Vedno pravim, bolezni, ki ne bolijo, so najbolj zahrbtne (visok holesterol, sladkorna bolezen, visok pritisk), lahko privedejo tudi do kognitivnega upada. To vrsto demence lahko popolnoma prepreÄ?imo z zdravim naÄ?inom Ĺživljenja in pravilno prehrano). Alzheimerjeve bolezni ne moremo prepreÄ?iti, sreÄ?ujemo jo pri razliÄ?nih skupinah ljudi ne glede na poklic, od tega, iz kakĹĄnega okolja prihajajo, ali Ĺživijo v mestu ali na vasi.

Vseh dejavnikov, ki jo povzroÄ?ajo, ĹĄe ne poznamo..ÂŤ

Kako skrbeti za moĹžgane, da ostanejo v kondiciji in aktivni? ÂťDokazano je, da tako kot fiziÄ?ne vaje krepijo naĹĄe miĹĄice, jih tudi mentalni fitnes, ki skrbi za to, da smo aktivni in da vzpodbujamo moĹžgane, da razmiĹĄljajo. Rutina namreÄ? ubija moĹžgane.

Ljudje, ki opravljajo rutinska dela in imajo malo stikov z drugimi ljudmi, nimajo hobijev, naj bi bili najbolj izpostavljeni pojavu in razvoju demence.

Zato moramo stimulirati moĹžgane. Ko gremo v sluĹžbo, npr. izberimo drugo pot, prisilimo svoje moĹžgane, da razmiĹĄljajo drugaÄ?e. Takrat se vklopi naĹĄa nevroplastiÄ?nost, da se lahko tvorijo nove povezave ne samo, ko smo mladi, tudi ko smo starejĹĄi. Tako se nevroni povezujejo, s tem pa obnavljamo povezave, da lahko premaknemo mejo nastanka kognitivnega upada tudi za deset do petnajst let.ÂŤ Raziskave kaĹžejo, da lahko moĹžganska vadba uÄ?inkovito in uspeĹĄno izboljĹĄa miselne funkcije pri starostnikih. Kaj priporoÄ?ate? ÂťPriporoÄ?a se, da se aktivnosti, kot so reĹĄevanje kriĹžank, rebusov, razne miselne igre, gledanje televizije in obnavljanje spomina, glasba, ples, uÄ?enje novih jezikov itd. Vse to vpliva na izboljĹĄanje spomina. Sama zelo podpiram univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje, saj je upokojitev prelomnica. S tem se precej sooÄ?amo v bolniĹĄnicah, v katerih opaĹžamo, da se ljudje, ki ob upokojitvi vzporedno niso uspeli razviti kakĹĄnih hobijev in razviti socialnih stikov, precej izpostavljeni. Izzivov za moĹžgane ni veÄ? in tako zaÄ?nejo kognitivno propadati.

Zato takĹĄnim ljudem priporoÄ?amo, da se vkljuÄ?ujejo v razliÄ?na druĹĄtva, organizirane dejavnosti, da se druĹžijo, saj druĹženje vpliva na razpoloĹženje in poÄ?utje, poleg tega ljudje vzdrĹžujejo kondicijo in so manj depresivni.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

29. oktobra 2020

Ob stopnicah grad z razglednic Vzpon na grad spremlja razstava, ki obiskovalce s podobami gradu s starih razglednic in s sodobnih fotografij ter izbranimi zgodovinskimi dejstvi uvede v spoznavanje ene najlepĹĄih renesanÄ?nih stavb na Slovenskem Tina Felicijan

Letos je Muzej Velenje naÄ?rtoval obilo aktivnosti, s katerimi bi obeleĹžil prvo posredno pisno omembo, ki dokazuje, da je Velenjski grad star vsaj 750 let. V dokumentu, ki je 14. maja 1270 nastal na gradu KunĹĄperk, se namreÄ? med priÄ?ami omenja tudi Gundaker Velenjski, medtem ko so v nekaj let mlajĹĄih v dokumentih omenjeni velenjski trĹžani. Vendar muzejski sodelavci veÄ?ine naÄ?rtovanih predavanj, vodenih ogledov in drugih aktivnosti, s katerimi bi poÄ?astili obletnico in poglobili znanje o gradu v ĹĄirĹĄi javnosti, zaradi epidemioloĹĄkih razmer ne morejo izvesti. So pa z novo razstavo ob stopniĹĄÄ?u na Velenjski grad (razstaviĹĄÄ?e 233 stopnic v zgodovino) poskrbeli, da 750. obletnica prve posredne pisne omembe Velenjskega gradu ne bo ostala neopaĹžena in bodo lahko obiskovalci Ĺže spotoma na grad spoznali ali osveĹžili nekatere zanimivosti iz zgodovine gradu.

Besedila, ki spremljajo stare razglednice z motivom gradu in sodobne fotografije njegovih arhitekturnih detajlov, je pripravila kustosinja Mateja Medved. ÂťS to razstavo smo Ĺželeli zgoĹĄÄ?eno in poljudno predstaviti dolgo zgodovino Velenjskega gradu – tako njegovo stavbno kot lastniĹĄko podobo, izpostavili pa smo tudi nekaj najlepĹĄih podrobnosti same stavbe,ÂŤ je predstavila koncept.

Ena plat zgodbe se zaÄ?ne s prvimi lastniki gradu in se nadaljuje z nasledniki, ki so vsak po svoje zaznamovali tako stavbo kot okolico in trg pod njo. Med njimi so izpostavljeni viĹĄji plemiÄ?i, predvsem pa grofje Wagen, ki so zasluĹžni za danaĹĄnjo podobo

gradu, prvo osnovno ĹĄolo v trgu Velenje, trĹĄko cerkev Matere BoĹžje pa je Baltazar Wagen pridobil za luteransko bogosluĹžje.

V 16. stoletju je bil namreÄ? grad eno od srediĹĄÄ? protestantizma v Ĺ aleĹĄki dolini.

Druga plat zgodbe povzame, kako je Velenjski grad v teku stoletij iz majhnega kastela prerasel v renesanÄ?no grajsko palaÄ?o, ki jo obdaja obzidje iz druge polovi-

nimivosti: da je grad Velenje, ki nima tipiÄ?nega grajskega imena s konÄ?nico -burg, -schloss ali -eck, temveÄ? je ime dobil po naselju, nad katerim se dviguje, eden od veÄ? kot desetih gradov, ki so ob ĹĄtevilnih graĹĄÄ?inah in dvorcih nekoÄ? stali na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline, ki so jo zato poimenovali tudi dolina gradov. Da je imel zanesljivo oskrbo z vodo – poleg zunanjega vodnjaka, iz katerega

arkadni hodniki nekdaj zastekljeni,ÂŤ je omenila Mateja Medved in pojasnila, da Velenje ni bilo turistiÄ?ni kraj v danaĹĄnjem pomenu besde, Ä?eprav je primerov razglednic od tod veliko. Je pa bilo na turistiÄ?nem zemljevidu, saj ĹĄtevilni potopisi in podobna literatura vodijo v Ĺ aleĹĄko dolino, ki je bila priljubljena izletniĹĄka toÄ?ka med drugim gostov term v Dobrni. ÂťPoleg tega pa so tudi lastniki gradu in prebivalci pod njim imeli interes pokazati grad,ÂŤ je navedla najverjetnejĹĄi razlog za ĹĄtevilne razliÄ?ne razglednice z motivom Velenjskega gradu.

â?ą

Vsebina razstave je povzeta po dognanjih raziskovalcev dr.

Toneta Ravnikarja, dr. Ivana Stoparja in Roka Polesa.

ce 14. stoletja, dve stoletji kasneje nadgrajeno s polstolpi in stolpi, med katerimi najbolj izstopa mogoÄ?na jugovzhodna rondela.

Poudarjene so ĹĄe nekatere podrobnosti. Denimo v kamen vklesani grb Karla Adamovicha de Csepina in njegove Ĺžene Biance, rojene grofice WickenburĹĄke, po kateri danes imenujemo vilo Bianco; strelnice in s ploÄ?evino obita hrastova vrata s tako imenovanimi izmuznimi vratci; ali pa glavni portal z rozeto, vklesano na spodnjo stran preklade, ki je simbolizirala obiskovalÄ?evo zavezo k molku.

Med obema osrednjima temama pa je izpostavljenih veÄ? za-

so konec 19. stoletja Ä?rpali vodo s pomoÄ?jo Ä?rpalke, ki jo je poganjala vetrnica, so na notranjem dvoriĹĄÄ?u zgradili vodni zbiralnik, v katerega se je stekala deĹževnica z grajskih streh. Da je imel v angleĹĄkem slogu urejen vrt, ki je bil neograjen dostopen vsem.

Razstava pa je posebno privlaÄ?na zaradi slikovnega gradiva. ÄŒeprav so nosilne fotografije tiste o gradu danes, izstopajo razglednice z motivom gradu iz razliÄ?nih zornih kotov. ÂťNajstarejĹĄe so iz konca 19. stoletja. Posebno zanimiva je tista, na kateri je ĹĄe vidna vetrnica za Ä?rpanje vode iz zunanjega vodnjaka, ali pa tista, ki prikazuje atrij in kaĹže, da so bili

Razstava se sklene v obdobju po 2. svetovni vojni, ko je grad Velenje preĹĄel v last sploĹĄnega druĹžbenega premoĹženja in se je v njem naselil Muzej slovenskih premogovnikov, danes Muzej Velenje. ÂťLahko zasledimo zapise o bogati notranji opremi Velenjskega gradu, ki je bil med vojno in neposredno po njej popolnoma izropan. Kje je oprema pristala, ne vemo. Verjetno je, da so nekaj odpeljali zadnji lastniki. V Ä?asu, ko je bila skrb za samo preĹživetje pomembnejĹĄa od varstva kulturne dediĹĄÄ?ine, pa je je bilo veliko tudi uniÄ?ene,ÂŤ je ĹĄe povedala sogovornica in povabila na ogled razstave, ki je prijeten uvod v voden ogled gradu in muzejskih zb đ&#x;”˛ irk.

Vezene in glinene torbice iz babiÄ?ine skrinje Na Velenjskem gradu je od 27. oktobra do 22. novembra na ogled razstava z naslovom Vezene in glinene torbice iz babiÄ?ine skrinje. Razstavljeni izdelki so nastajali letos z namenom predstavitve na 6. mednarodnem festivalu vezenja, ki bi moral biti v RdeÄ?i dvorani 17. in 18. oktobra. Ĺ˝al je tudi to tradicionalno prireditev odnesel Covid-19.

Toda Ä?lanice in Ä?lani Kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva Gambatte ter kroĹžka slovenske ljudske vezenine SpominÄ?ice UNI 3 Velenje so bili odloÄ?eni, da bodo svoje izdelke postavili na ogled.

Z Muzejem Velenje so se dogovorili za razstavo, ki predstavlja torbico kot nepogreĹĄljiv del Ĺženske garderobe – na eni strani kot moderen, izviren glinen izdelek, na drugi pa tradicionalno roÄ?no vezenega. ÂťV skupini smo izdelali lepo ĹĄtevilo torbic, ki jih je vredno predstaviti, da se vidi, da se tudi glinene torbice lahko uporabijo za razliÄ?ne namene. Izdelali smo jih v razliÄ?nih tehnikah, oblikah, v vseh primerih pa z veliko

ustvarjalnosti in izvirnosti. Vsakemu ustvarjalcu smo dopuĹĄÄ?ali razliÄ?ne pristope gradnje izdelka iz gline kot tudi okraĹĄevanja – z barvami in drugimi materiali.

Zato so posamezni izdelki zelo prvinski in neponovljivi,ÂŤ je glinene torbice predstavila Viktorija Meh, predsednica KUD Gambatte. ÂťRoÄ?no vezenje, ki je z iznajdbo specialnih vezilnih strojev preĹĄlo skoraj v pozabo, danes doĹživlja ponoven razcvet, saj je ugotovljeno, da je roÄ?na vezenina nekaj posebnega. Vezena Ĺženska torbica velja danes za lep,

nepogreĹĄljiv modni dodatek. Vezenina lahko krasi tako manjĹĄe kot velike torbe, nahrbtnike, torbice, ki jih nosimo v sluĹžbo, trgovino, na sprehod, ĹĄe posebno pa torbice za veÄ?erne priloĹžnosti.

TakĹĄna torba zbliĹžuje tradicijo in sodobnost, je topla vez med tehnikami roÄ?nih del naĹĄih babic in vsakodnevnim Ĺživljenjem,ÂŤ pa je poudarila JoĹžica Grobelnik, mentorica kroĹžka Slovenske ljudske vezenine SpominÄ?ice.

Obe skupini sta ob razstavi izdelali tudi zgibanko s predstavitvijo izdelkov, v njej pa med drugim izvemo tudi, da je nekaj

tako samoumevnega, kot je danes torbica, v Ĺženski garderobi ĹĄele od sredine 19. stoletja. In ĹĄe, da je torbica simbol opolnomoÄ?enja Ĺženske, saj se zanje v zgodovini ni smatralo, da bi morale s seboj nositi kakrĹĄne koli dragocenosti oziroma se niti ni menilo, da jih imajo. Danes je prvih pet predmetov v torbici: kljuÄ?i, mobilnik, denar, pisalo, liÄ?ila – torej sami simboli sodobne Ĺženske, ki ima svoje stanovanje, lahko vozi, hodi v sluĹžbo in skrbi za svoje finance, hkrati pa je lepa in urejena. đ&#x;”˛

Diana JaneĹžiÄ?

Jesen na daljavo Ona Gams ÄŒepaitytÄ—

Ĺ ola na daljavo. Koncert na daljavo. Delo na daljavo. Razstava na daljavo. Konferenca na daljavo. Kava in rojstni dan na daljavo. Zdravnik na daljavo. IzobraĹževanje na daljavo.

Nakupovanje na daljavo. Telovadba na daljavo. Ĺ e potovanje in poÄ?itnice so lahko na daljavo. NaĹĄ vsakdan in usoda danes, jutri, nekaj Ä?asa. Ĺ e malo, smo rekli, bomo potrpeli. Ĺ e malo, pa bo bolje. Prelagamo, odpovedujemo, prestavljamo, naÄ?rtujemo, spet prestavljamo na Ä?as, ko bo vse po starem.

Pa ĹĄe vedno ni in ne vemo, kdaj bo, Ä?e sploh bo.

Vmes nekaj zraka in pol-normalnih pogojev, ki so po drugi strani lahko marsikomu ĹĄe teĹžji preizkus motivacije, zagnanosti, celo tudi smisla neÄ?esa, kar poÄ?ne, recimo, celo Ĺživljenje. Od Ä?esa Ĺživi in kar z veseljem dela, kar ga osreÄ?uje in izpolnjuje. Koncerti s peĹĄÄ?ico ograjenih posluĹĄalcev na varni razdalji, predstava v polprazni dvorani, oznaÄ?eni z rdeÄ?imi kriĹžci. Hja, v temi se sicer ne vidijo tako dobro ...

Frizerski salon z eno osamljeno stranko. Turizem z nenehno se spreminjajoÄ?im korona zemljevidom sveta. Danes ja, jutri Ĺže spet ne. Trenutno je menda aktualna Mehika, ki se ponovno odpira. Vseskozi pa so na voljo, recimo, Ferski otoki. V Ĺživo, seveda – na daljavo. Vse, kar potrebujete, je mobilni telefon in aplikacija urada Visit Faroe Islands, prek katere lahko raziskujete to dih jemajoÄ?e severnjaĹĄko otoÄ?je. In sicer s pomoÄ?jo digitalnega upravljalnika usmerjate svojega vodnika levo, desno, navzgor, navzdol ďż˝ celo skaÄ?e in teÄ?e na ukaz. Ali pa sede v helikopter za panoramski prelet otoÄ?ja in nato lahko celo helikopter usmerjate v eno ali drugo smer. Vodnik pa na poti razlaga vse naravne znamenitosti Ferskih otokov, od skritih zalivov in majcenih slikovitih ribiĹĄkih vasic do zelenih vzpetin, napotite ga lahko prav do roba peÄ?ine ali pa tako blizu atlantske obale, da mu valovi liĹžejo Ä?evlje. Sicer pa, v ponudbi turizma na daljavo lahko najdete tudi virtualne obiske safarija nekje v Afriki, opazovanje ptic v ameriĹĄkih nacionalnih parkih ob prenosu v Ĺživo ali spremljanje kamer, ki sledijo medvedom v Romuniji. Za vsakega nekaj.

Vse veÄ?ja uporaba digitalnih tehnologij je sicer neizbeĹžna, a dejanskega doĹživetja ne more nadomestiti. Popestritev, uvod, dopolnitev, nekakĹĄen instrument, ki ga dandanes imamo vsi pri roki in nam marsikaj omogoÄ?a, in ne, nima se smisla z njim boriti. Ima pa en stranski uÄ?inek – za ekranom si v veÄ?ini primerov sam. Sam telovadiĹĄ preko zooma, sam pijeĹĄ virtualno kavo na odmoru na konferenci z udeleĹženci s celega sveta, sam si na skupnem video sestanku s soĹĄolci, sam si na koncertu na daljavo. Sam. Osamljen. Ko je zadnjiÄ? Ula posluĹĄala razliÄ?ne skladbe in izbirala tisto, ki bi jo igrala – seveda, hvala youtubu za neizmerne moĹžnosti, ki jih ponuja –, se je ustavila pri eni, nad izbiro katere sem bila resniÄ?no preseneÄ?ena. Le Rappel des Oiseaux (slov.

Klic ptic) francoskega baroÄ?nega skladatelja Jeana Philippa Rameau’ja je namreÄ? prelepa in zelo povedna skladba (v originalu sicer napisana za Ä?embalo), a precej minornega in rahlo tudi dramatiÄ?nega znaÄ?aja, morda preveÄ? minornega za trinajstletnico. Pravi, da ji je enostavno zelo vĹĄeÄ?. Bolj kot Chopinov valÄ?ek ali celo Claire de Lune C. Debussyja, ki ga je imela na seznamu Ĺže kar nekaj Ä?asa in komaj Ä?akala na trenutek, ko jo bo lahko igrala. Rappel des Oiseaux.

Bolj kot sem jo posluĹĄala, bolj me je preveval obÄ?utek, da bi lahko bila prava uglasbitev tega naĹĄega Ä?asa. Kot ga je v enem intervjuju opisal neki pesnik – Ä?as trenutkov, ki si jih ne moreĹĄ izmisliti, niti jih povedati. Kjer ima pogosto ravno glasba posebno povedno moÄ?, ker besede samo speljejo na stranpoti. Kot v tem Rameaujevem pogovoru ptic, ki ga lahko dojemamo tudi kot spomin na nekaj ali pa doĹživljanje sedanjega trenutka, v katerem se danes pogosto vsi iĹĄÄ?emo – vznemirjeni, Ĺžalostni, negotovi, z obÄ?utkom ogroĹženosti, brez pravega odgovora o tem, kaj sledi. ÄŒe pa boste sluÄ?ajno odprli youtubu – moj najljubĹĄi posnetek je tisti od mladega Emila Gilelsa.

Da pa ne bo jesen samo na daljavo – zunaj je trenutno najlepĹĄa. V najlepĹĄih barvah in prijetnih temperaturah. In seveda ĹĄelestnju listja pod nogami. Pravega, ne virtualnega. Ĺ˝e pogled na naĹĄo v jesenske barve odeto dolino s katerekoli vzpetine ali hribÄ?ka znotraj obÄ?inskih meja lahko pomiri tudi ĹĄe tako vznemirjen pogovor. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

29. oktobra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Almanah 2021

1. ORLEK – Adijo klape 2. ANITA KRALJ – Zahvale pesem 3. OFFSIDERS ACUSTIC & BLUES BAND – Petek za metek

V uredniĹĄtvih Radia Velenje in tednika NaĹĄ Ä?as smo se skupaj z naĹĄimi zunanjimi sodelavci, ki vsa leta sodelujejo pri pripravi almanahov obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, odloÄ?ili, da to publikacijo, za katero Ĺže vrsto let trdimo, da ji v Sloveniji Âťni paraÂŤ, pripravimo tudi tokrat, kljub epidemioloĹĄko tako zapletenim razmeram, ki jih zdaj doĹživljamo. Morda pa prav zato, saj tako specifiÄ?nega leta (in upamo, da ga nikoli veÄ? ne bomo) ĹĄe nismo doĹživljali.

Priprava sedemindvajsetega Almanaha je Ĺže stekla, pravzaprav je tudi Ĺže potekel Ä?as, do katerega smo vas prosili, da nam izpolnite vpraĹĄalnike, ki smo vam jih poslali. ÄŒe jih sluÄ?ajno niste dobili, najdete vpraĹĄalnike tudi na naĹĄi spletni strani pod ikono Almanah. Seveda bomo tudi letos poskrbeli za bogato vsebino (nikakor ne bomo pisali samo o korona krizi), saj se je tudi v tem letu v tukajĹĄnjem okolju dogajalo veliko zanimivega, predvsem zaradi inovati-

Zasavski Orleki, domaÄ?i prvaki knap'n'rolla, razpihujejo jesensko meglo z novim radijskim singlom Adijo klape.

Gre za novo skladbo z njihovega aktualnega albuma Ĺ˝ivel rokenrol. Zasedba, ki Ĺže tri desetletja bogati slovenski glasbeni prostor, skladbo namenja tistim, ki Ĺživite z rokenrolom in se zavedate, da je ta veliko veÄ? kot le glasna glasba.

vnosti in razvojnega razmiĹĄljanja tukajĹĄnjih prebivalcev, ki so kljub krizi poskrbeli za nove oblike delovanja.

Skratka, trudimo se, da bo almanah tudi letos izĹĄel sredi decembra, vas pa ĹĄe enkrat prosimo, da se (Ä?e tega ĹĄe niste storili),

Ä?im prej odzovete in s tem soustvarjate to naĹĄo veliko publikacijo, ki je posebna tudi po tem, kako veliko ĹĄtevilo piscev jo soustvarja. đ&#x;”˛

mz

LESTVICA domaÄ?e glasbe

GLASBENE novice

Paul McCartney decembra z albumom McCartney III Britanska pop legenda Paul McCartney bo 11. decembra izdal zadnji album trilogije McCartney. Ustvarjal ga je med zaustavitvijo javnega Ĺživljenja zaradi koronavirusa, album McCartney III pa je rezultat mesecev dela v njegovem domaÄ?em studiu v Sussexu. Na albumu bodo tako Ĺže prej zaÄ?ete kot tudi nove pesmi. Glasbo na albumu je McCartney napisal, produciral in izvedel sam. Albuma sicer ni naÄ?rtoval v letoĹĄnjem letu, nato pa ga je pandemija prisilila, da je veÄ? mesecev ostal doma. Izid albuma se ujema s 50-letnico izida njegovega prvega istoimenskega solo podviga, ki je nastal po razhodu The Beatles leta 1970.

Desetletje kasneje je sledilo nadaljevanje McCartney II.

Miley Cyrus napoveduje 12 novih avtorskih pesmi

Pevka Miley Cyrus je po tem, ko je napovedala, da snema album s priredbami skladb zasedbe Metallica, sporoÄ?ila, da bo 27. novembra izĹĄel njen avtorski studijski album z naslovom Plastic Hearts. Gre za njen sedmi studijski album, na njem pa bo oboĹževalcem predstavila dvanajst novih skladb, med katerimi bo tudi najnovejĹĄa uspeĹĄnica Midnight Sky. To bo njen prvi album po veÄ? kot treh letih, na njegov nastanek pa so moÄ?no vplivali dogodki v njenem zasebnem Ĺživljenju, med drugim tudi loÄ?itev od Liama Hemswortha in poĹžar, ki ji je uniÄ?il dom.

Na draĹžbi tudi Van Halenovi kitari Avkcijska hiĹĄa Julien's bo na decembrski draĹžbi Ikone in idoli: Rock 'n' roll ponudila kitari nedavno preminulega legendarnega rockerja in kitarista Eddija Van Halena. Na draĹžbi bodo tudi predmeti, ki so bili

v lasti drugih svetovno znanih glasbenikov, denimo Kurta Cobaina, Elvisa Presleyja, Michaela Jacksona, Madonne in Lady Gaga. Eddie Van Halen je obÄ?instvo oÄ?aral z virtuoznim in energiÄ?nim igranjem elektriÄ?nih kitar, ki so bile poslikane s Ä?rtami. V ospredju draĹžbe bosta dve od teh pomembnih kitar.

Vsaka od kitar na draĹžbi naj bi bila vredna do 80.000 ameriĹĄkih dolarjev. DraĹžba bo potekala 4. in 5. decembra v draĹžbeni hiĹĄi Julien's Auctions na Bevery Hillsu.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL KRAJĹ EK - Zaljubljena 2 ANSAMBEL BRANETA KLAVĹ˝ARJA - Telefon 3 KOROĹ KI KVINTET - Plavi encijan 4 ANSAMBEL KERLCI - DeĹžnik za dva 5 ANSAMBEL NAVEZA - Hodil bom za teboj 6 ANSAMBEL UNIKAT - Ne rani srca 7 ANSAMBEL ANDREJA BAJUKA - Vse je res 8 ANSAMBEL KRJAVELJ - Na zdravje vseh ljudi 9 ANSAMBEL ROKA Ĺ˝LINDRE - V tvojem objemu se pomirim 10 ANSAMBEL VIKEND - Dovolj sva mlada

Natalija Verboten in Mladi korenjaki posneli himno oktoberfestu Natalija Verboten in Mladi korenjaki so v poÄ?astitev slovitega praznika piva in veselja spesnili novo skladbo – himno oktoberfestu. Povezali so se z avtorjem uspeĹĄnic in producentom Domnom Kumrom ter njegovo ekipo, ki je ustvarila energiÄ?no in spevno skladbo oktoberfest,

skladbo, ki takoj zleze pod koĹžo. Za aranĹžma je poskrbel trobentaÄ? Mladih korenjakov BlaĹž Turinek, razpoloĹženje pa je bilo Ĺže med nastajanjem skladbe veselo, kot se za Ĺ tajerce spodobi. Posneli so tudi videospot, v katerem se prevaĹžajo z dvema starodobnikoma – kombijem VW bus T1 letnik 1962 in VW hroĹĄÄ?em 1303 cabrio iz leta 1975, ostali videoposnetki tipiÄ?nega oktoberfestovskega vzduĹĄja pa so s priljubljene okto-

www.radiovelenje.com berfest prireditve v Sloveniji, na kakrĹĄnih je Natalija sodelovala kot voditeljica zadnjih nekaj let.

Odprte prijave za Popevko 2021 RTV Slovenija vabi k sodelovanju na festivalu Popevka 2021.

Izvajalce, ki bi hoteli nastopiti na priljubljenem festivalu, RTV Slovenija vabi, da do 23. novembra izpolnijo spletni obrazec in prijavijo svojo skladbo, ki se bo potegovala za naziv najboljĹĄe popevke leta 2021. Novost tekmovanja, ki bo aprila prihodnje leto, bo, da bodo zasedbe lahko nastopile samostojno ali pa ob spremljavi revijskega orkestra ali ansambla RTV Slovenija. Prijavljena skladba je lahko dolga najveÄ? tri minute in pol, besedilo mora biti v slovenskem jeziku, izvajalci pa jo morajo v tem jeziku tudi zapeti.

Na Popevki 2019 so gledalci za popevko leta izbrali Ĺ esti Ä?ut v izvedbi Eve Hren, strokovna Ĺžirija pa je za najboljĹĄo skladbo v celoti razglasila Temni svet v izvedbi Ane SokliÄ?. Letos Popevke ni bilo.

zelo NA KRATKO EVA BOTO Pevka Eva Boto predstavlja novo pesem Ko najdeĹĄ sebe. Pri videospotu ji je na pomoÄ? priskoÄ?il plesalec in koreograf Miha KruĹĄiÄ?, ki je poskrbel za reĹžijo, sceno, celotno kreativo in igralce, na koncu pa je video tudi zmontiral.

CALYPSO Na eks je naslov nove skladbe popularne skupine Calypso, ki je letos poleti zabeleĹžila 20 let obstoja.

Za primerno proslavljanje letos ni bilo pogojev, a kot pravijo, bodo zamujeno nadoknadili prihodnje leto z malce veÄ? nove glasbe in nekaj veÄ? Ĺžurov. Vsaj upajo, da bo tako.

VLADO KRESLIN Tista zakartana ura je naslov nove skladbe Vlada Kreslina, ki ima zelo zanimivo zgodbo. JoĹžef Kreslin, v prvi svetovni vojni avstroogrski oficir, je s soĹĄke fronte prinesel srebrno Ĺžepno uro. Uro je v lastni gostilni Central v Beltincih izgubil pri kartah. Njegov sin, Mi-

lan Kreslin jo je sedemdeset let pozneje po nakljuÄ?ju odkril pri vaĹĄkem urarju in jo odkupil. Njegov sin Vlado Kreslin pa je to zgodbo opisal v skladbi, ki jo spremlja krasen videospot, delo reĹžiserja Vida PalÄ?nika.

DARJA GAJĹ EK Po zakljuÄ?ku oddaje Slovenski pozdrav se Darja GajĹĄek intenzivno posveÄ?a pevski karieri. Pod vodstvom izkuĹĄenega Gorana Ĺ arca, tekstopisca Igorja PirkoviÄ?a in producenta Aleksandra ValenÄ?ića nastajajo skladbe za prihajajoÄ?i album. Ena od njih je tudi S teboj Ĺživim, ki temelji na tradiciji slovenske in mediteranske glasbe.

Ĺ PELA IN DOMEN Ĺ pela GroĹĄelj in Domen Kumer sta zdruĹžila moÄ?i in posnela duet Vino in kitara.

Pesem sta Ĺže pred Ä?asom napisala Domen in Rok LunaÄ?ek, zdaj pa je dobila tudi Ä?udovit videospot, ki ga je ekipa posnela v Piranu in v Villi Fabiani na Krasu. ReĹžisersko palico je vzel v roke Jani Pavec.

Naš čas, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

29. oktobra 2020

frkanje » Levo & desno «

Premiki Naj premikamo ure nazaj ali naprej – pri nas se kaj prida ne premaknemo.

Vsaj enkrat Vsaj enkrat je pri nas dobro, če smo negativni! A pozor – le kar zadeva koronavirusa!

⏫

Ponavljanje

Nasmeški in druženje, kako zelo si jih želimo! Še posebej jih pogreša naš Čvek, zato je tokrat potegnil iz arhiva eno takšno sliko. Na njej so prešerne volje zakonca Neca in Peter Dermol, Iztok Mori, direktor občinske uprave in Brigita Kropušek Razinger, direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza. Naj dobra volja odnese iz naših krajev hudobni virus, ki nam krati takšna razpoloženja.

⏫

"Zapiramo", je zavzdihnil direktor knjižnice Vlado Vrbič, in pred Čvekom, ki si je hotel preventivno izposoditi kakšen kilogram knjig za hude čase, zaprl vrata. "No, saj ni tako hudo", si je ta mislil. "Dokler vladarji knjižnice samo zapirajo, ostaja upanje, ko začnejo te goreti, pa ni tako".

Premier Janša nas v tem času vztrajno nagovarja, naj ne stopamo skupaj. To trdijo tudi ostale stranke. Pa ni čudno, da smo pri marsičem tako narazen.

Vrt(ci) Vrtci so zaprti, vrtovi na srečo ne. Tako lahko vsaj delamo na svežem zraku. Otroci pa nam pomagajo.

Nočno mora

⏪

Franc Rosec, poslanec državnega zbora in svetnik v šoštanjskem občinskem svetu iz stranke SDS, se na vsako sejo dobro pripravi, čeprav ga za govornicami ob razpravah ni velikokrat slišati. Včasih se na seji, ki ji prisostvuje, pripravlja že na tisto, ki ga šele čaka. Da bi se oglašal, pa ni potrebe, pravi. Vse je usklajeno že prej.

V Šoštanju v svetniški skupini, v državnem zboru v poslanski.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Maščevalne orke

Z običajnimi risbami zaslužil že več kot 12 tisočakov Začelo se je kot šala. Phil Heckels je pri svojih 38 letih starosti svojega 6-letnega sina poskušal navdušiti za ustvarjanje zahvalnih voščilnic. Narisal je družinskega psa, črno labradorko z imenom Narla, fotografijo pa pozneje naložil na družbeno omrežje Facebook. Šaljivo je pripisal, da risbo ponuja za 330 evrov. »Risba je bila res slaba,« pravi Heckels, ki ne more verjeti, kaj se je zgodilo po objavi.

Prav kmalu so ga namreč zasuli kupci, njihovo število je iz dneva v dan naraščalo. Heckels je zato ustvaril posebno stran na Facebooku, na kateri ponuja svoje storitve pod umetniškim psevdonimom Hercule Van Wolfwinkle. »Resnično se zelo trudim, da bi poskušal risati kar se da realistično,« pravi 38-letni nepremičninski agent. Ob prejemu prvega plačila se je počutil neprijetno, zato je začel za svoja dela zbirati prostovoljne prispevke. Doslej je za okoli 220 risb zbral preko 12 tisoč evrov, zbrani denar pa bo namenil dobrodelni organizaciji za brezdomce.

Vzdolž španske in portugalske obale Atlantika v zadnjih mesecih presenečajo nenavadni napadi ork na jadrnice, ki plujejo iz Gibraltarske ožine. Španska obalna straža je v tem letu od julija do konca septembra zaznala 33 napadov ork. V Gibraltarski ožini so napadle šest jadrnic, nadaljnjih pet v portugalskih vodah, 22 napadov pa so od avgusta našteli še ob galicijski obali na severozahodu Španije.

Tokrat za vse Nekateri pravijo, da policijska ura ni pravo ime za zadnji ukrep vlade o prepovedi »gibanja« na javnem ponoči. Morda bi bil primernejši izraz hora legalis, ki ga sicer povezujemo z mladimi. Tokrat naj bi veljal tudi za odrasle.

Nič novega Morski biologi in drugi strokovnjaki so bili sprva začudeni in so poudarjali, da so te živali, predvsem mladiči, zelo radovedni in se zato pogosto približajo ladjam. A so pred dnevi iz posnetkov ugotovili, da imajo tri mlade orke, ki so izvedle večino napadov, vidne brazgotine na glavi in drugod po telesu in da so bile ranjene. Znanstveniki domnevajo, da bi lahko bil vzrok za napade teh izjemno inteligentnih morskih sesalcev zanje neprijeten doživljaj iz bližnje preteklosti, saj drugače človeka ne napadajo.

Najstarejša pingvinka na svetu Po pričevanjih članov ene posadke je njihovo jahto obkrožilo devet ork in se več kot uro vztrajno zaletavalo v ladijski trup, s čimer so ji smer spremenile za 180 stopinj. Med številnimi pričevanji, izstopa še napad, ki ga je doživela tričlanska posadka švicarskega katamarana. Po pripovedovanju kapitana Christiana Bacha je bilo morje okoli 4. ure povsem mirno, ko so kar naenkrat začutili močan udarec v ladijski trup, zaletavanje pa se je ponavljalo več ur. »Krmilo je odpovedalo, tudi elektronske naprave,« je povedal Bach in dodal, da je katamaran obkrožilo od 10 do 15 ork. Bili so prisiljeni poklicati obalno stražo na pomoč.

Katamaran je precej zdelan, popravilo bo trajalo vsaj mesec dni.

Dočakali smo policijsko uro – ali kakor koli se ji že reče.

In marsikje se je tudi izkazal rek, da noč pač ima svojo moč.

V Guinnessovi knjigi rekordov so pingvinko Olde (kar v prevodu pomeni Prababica) iz danskega živalskega vrta razglasili za najstarejšo pingvinko na svetu, ki živi v ujetništvu. Pripada vrsti oslovskih pingvinov in ima dobrih 41 let.

Oslovski pingvini sicer v naravnem okolju (na Antarktiki) živijo v povprečju med 15 in 20 let, v ujetništvu pa okoli tri desetletja.

Njena oskrbnika Sandie Munck in Mette Heikel sta presrečna in počaščena, da lahko skrbita zanjo. Pravita, da je Olde zelo tiha in umirjena in nikoli ne izstopa.

Prababica živi skupaj s pingvini drugih vrst, med njimi so tudi pripadniki vrste kraljevega ping-

vina. Čeprav oskrbniki za vse živali skrbijo enako dobro, Sandie in Mette redno poskrbita, da dobi rekorderka svoj del rib ločeno od drugih pingvinov in se ji tako ni treba boriti za večerjo z mlajšimi sostanovalci.

sta lahko vsaj na videz z njo. Ženin je poskrbel, da se je celoten obred prenašal po YouTubu, da so si ga poleg nevestinih staršev ogledali tudi njegovi sorodniki na Otoku in njena razširjena družina v Indiji.

Na poroki

Rakuna vdrla v banko

Britanski par Jordan Cuff in Bhavana Gupta iz Cardiffa je tik pred poroko izvedel, da nevestinih staršev na obred ne bo, saj so se zaradi pandemije Covida-19 spremenili pogoji za vstop v državo. Nevestini starši namreč živijo v Italiji, Združeno kraljestvo pa je pred dvema tednoma tudi za prihod iz Ita-

lije uvedlo obvezno 14-dnevno karanteno. Ker je Jordan vedel, kako pomembno je za njegovo izbranko, da so starši na ta dan ob njej, se je domislil rešitve: pri lokalnem ponudniku je naročil kartonski podobi tasta in tašče v naravni velikosti. Ko ju je prevzel, ju je do obreda skril v stanovanju. Za nevesto je bil tako pogled na pražnje oblečena starša na matičnem uradu pravi šok, za trenutek je celo pomislila, da jima je vseeno nekako uspelo priti. Ko je ugotovila, da sta oče in mama le kartonska, je bila malo razočarana, a vseeno vesela, da

V ameriški zvezni državi Kalifornija sta dva rakuna dramatično vdrla v manjšo banko. V poslopje sta prišla skozi prezračevalni jašek, v objektiv pa ju je ujel obiskovalec banke, ki je prišel dvignit denar – ravno v času, ko sta iz jaškov skočila pred bančno okence. Na fotografijah je videti, kako eden od rakunov sedi za mizo, drugi pa s taco pokaže proti njuni naslednji tarči, kamor izgineta kasneje. Živalski par je težave povzročal dobrih

deset minut, nato pa je ju končno uspelo ujeti uslužbencem lokalne organizacije za preprečevanje nasilja nad živalmi. Kasneje so pristojni tudi zunaj poslopja banke našli blatne odtise rakunjih šapic in ugotovili, da sta v stavbo vdrla tako, da sta splezala na bližnje drevo, od tam skočila v prezračevalni jašek, v prostor pa sta živali padli, ko se jima je pod tačkami vdrl strop.

Nekateri tarnajo, da jih »državno« določilo, da po 21. uri ne smejo več ven, močno prizadene. Za mnoge poročene to ni nič kaj novega.

Tako »zapoved« poznajo od svojih žena.

Spomin Upajmo, da še dolgo ne bomo vzdihovali: se še spomnite, kako zelena je bila naša deželica!?

Nekaj dobrega Koronavirus je »prinesel« vsaj nekaj dobrega. Ljudje so se vsaj malo podrobneje seznanili s slovenskimi regijami. In z občinskimi mejami regije, v kateri živijo.

Brez strahu Velenjska kitajska družba bo televizorje po novem letu izdelovala v nekdanji tovarni hladilno-zamrzovalnih aparatov. Vendar menda drži zagotovilo, da zaradi tega slika na ekranu ne bo zamrzovala.

Spomini!

Slovenija se je znova zadolžila. Tako se bomo še več naslednjih let spominjali težkih sedanjih časov.

Odpadki Iz leta v leto »proizvajamo« vse več različnih odpadkov.

Ko bi le bil to res pravi dokaz, da vse bolje živimo.

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 13

Kava je ena od treh pijaÄ? poleg vode in Ä?aja, ki se jih na svetu popije najveÄ? in se jih pije najpogosteje. Kavoljubci so mednarodni dan kave zaÄ?eli praznovati 1. oktobra 2015. Ĺ tevilo podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali pripravo kave, v Sloveniji naraĹĄÄ?a in je kot trĹžni proizvod zanimiva tudi za slovenska podjetja. Boris Ciglar pa je tisti mladeniÄ?, ki zna pripraviti dobro, omamno diĹĄeÄ?o kavo, ki jo lahko poskusim v OkrepÄ?evalnici na RibiĹĄki v Ĺ oĹĄtanju. Njegova kava je bila nagrajena tudi na tekmovanju Gostinsko turistiÄ?nega zbora Slovenije, na katerem se sreÄ?ujejo tekmovalci iz vse Slovenije, Italije, HrvaĹĄke. Tekmovanja v postreĹžbi in pripravi kave se je udeleĹžil veÄ?krat, dvakrat je zasedel celo prvo mesto v Sloveniji. ÂťNajlepĹĄi spomini na tekmovanja v pripravi kave so povezani s PodÄ?etrtkom, saj sem takrat prviÄ? zmagal in za svojo kavo dobil kar nekaj pohval. Sem pa posebej vesel, da smo takrat nivo kave precej dvignili tudi v velenjski kavarni Lucifer, kjer sem delal.

Vse je ĹĄlo v pravo smer, saj kava ni samo kava, je tudi umetnina, ki jo pripraviĹĄ s svojo kreacijo,ÂŤ pove Ciglar, Ä?igar zgodba o kavi sega daleÄ? v mladost. ÂťSpomnim se, da sem jo pil pri starem oÄ?etu, ki je ustvarjal vzorce iz kave.

DiĹĄala mi je od nekdaj, ĹĄe posebej, ko odprem embalaĹžo, me omami, Ä?eprav – zanimivo – sam nisem najveÄ?ji ljubitelj kave. Kava nas prebudi, je spremljevalka sreÄ?anj, ki zdruĹžuje ljudi. UĹživamo jo rutinirano. Ĺ˝e v mlajĹĄih letih sem zaÄ?util voljo in Ĺželjo dati kavi dodano vrednost, ustva-

Tradicionalni slovenski medeni zajtrk, ki temelji na pomenu ozaveĹĄÄ?anja o zdravi prehrani iz domaÄ?ega okolja, tudi v velenjskih vrtcih tradicionalno pripravijo novembra, temelji pa na pomenu ozaveĹĄÄ?anja o zdravi prehrani iz domaÄ?ega okolja. LetoĹĄnji Tradicionalni slovenski zajtrk bo Ĺže deseti po vrsti, praznovali ga bomo 20. novembra. Zaenkrat se zaradi zaprtja vrtcev ĹĄe ne ve, ali in kdaj ga bodo izpeljali. Nam je pa ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler povedala, da tudi sicer v vrtcih otrokom pogosto med pripravijo za zajtrk, jih predstavljajo medene izdelke in jih uÄ?ijo o koristnosti Ä?ebel in medu za Ä?loveka.

Vsak med je dober, Ä?e je le pristen

O vrstah medu, zadnje Ä?ase opaĹžamo na policah trgovin tudi bolj redke (kot so regratov, ajdov, med oljne ogrĹĄÄ?ice) v naĹĄi regiji, je spregovorila Fanika GroĹĄl iz ÄŒebelarskega druĹĄtva MlinĹĄek, ki vsako leto sodeluje pri pripravi medenega zajtrka otrok v vrtcih in ĹĄolah. ÂťPri nas poznamo veÄ?inoma cvetliÄ?ni in gozdni med.

Sortni med lahko pridobivajo le Ä?ebelarji, ki imajo moĹžnost prevaĹžati Ä?ebele na obmoÄ?ja po Sloveniji, kot npr. v Prekmurje ali Bizeljsko na akacijevo paĹĄo ali oljno ogrĹĄÄ?ico, na Pohorje ali v Zgornjo Savinjsko dolino na smrekov ali jelkin (hojev) med (je zelo dober in zdravilen proti kaĹĄlju, bronhitisu in pljuÄ?nim boleznim), v Primorje (akacijev med). Sortni med je namreÄ? tisti, ki ima vsaj osemdeset odstotkov vsebnosti doloÄ?ene rastline (akacija, kostanj, jelka, smreka,

13

REPORTAŽA

29. oktobra 2020

Ko omamno zadiĹĄi po jutranji kavi Mednarodni dan kave so ljubitelji kave praznovali 1. oktobra – Pitje kave je lahko obred ali navada in razlog za druĹženje – Slovenci najraje pijemo navadno Ä?rno kavo – Skuhati dobro, ni nekaj samoumevnega riti svojo kreacijo in jo ponuditi kot obrok in hod v meniju, saj jo je moĹžno pripraviti tudi kot sladico.ÂŤ

majhnih plantaĹž, njihova cena pa je zaradi omejene koliÄ?ine zrn zelo visoka. Najbolje ocenjena kava je tista, ki jo dobijo iz zrn kavovca, ki so jih najprej zauĹžile, prebavile in izloÄ?ile divje Ĺživali.

Ta je tudi najdraĹžja.ÂŤ

Priprava kave je neke vrste ljubezen

Postati mojster kuhanja kave, ni enostavno. Za dobro pripravljeno kavo je potrebna primerna temperatura vode, koliÄ?ina izbrane kave, pa temperatura mleka in ĹĄe cel kup dejavnikov. ÂťZa pripravo in postreĹžbo kavnih napitkov je zelo pomembno pridobiti in osvojiti tudi nova znanja,ÂŤ opozori poznavalec razliÄ?nih priprav kave. ÂťVelik poudarek in pomemben del je tudi pravilno penjenje mleka in z njim povezano priljubljeno izdelovanje vzorcev na kavo. Obstaja ogromno teÄ?ajev, sam sem se veÄ?inoma uÄ?il

Samo s pripravo kave teĹžko preĹživiĹĄ

Nekateri kavo sladkajo, posipajo in dodajajo marsikaj, kar izgubi pravo vrednost arome. Prava kava je Ä?rna kava. Je pa danes na trgu tudi precej aparatov za domaÄ?o uporabo, ki napravijo dobro kavo.

sam, iz literature, osebnih izkuĹĄenj in znanja. Poleg tega vaja dela vajenca, mojster se pa rodi,ÂŤ hudomuĹĄno pove Boris Ciglar, ki se vseeno strinja, da je nekaj resnice tudi v tem reku. ÂťKajti kava je neke vrste ljubezen, ki jo moraĹĄ zaÄ?utiti.ÂŤ

Pitje kave je v Sloveniji obred

Slovenci smo kavoljubci, Ä?eprav se s sosedi Italijani, ki spijejo dnevno od dve do tri kave, ne moremo ravno primerjati. ÂťZdi se mi, da smo Slovenci pri uĹživa-

nju in izbiri kave zadrĹžani. Smo klasiki. Z nami je ves Ä?as, uĹživamo jo leta in leta. Najpogosteje pijemo tisto z moÄ?nejĹĄim okusom: espresso in macchiato, ali pa kavo z mlekom in kapuÄ?ino, redkokdo poskusi kaj drugega,ÂŤ naĹĄteva Ciglar kavne napitke po priljubljenosti med gosti. Kaj pa vrsta in kakovost kave? ÂťPoznamo veÄ? vrst kave, kakovost je odvisna od letine, podnebja, vlage, praĹženja in pravilnega mletja.

Dve osnovni in najpogostejĹĄi vrsti kave sta arabica in robusta.

Velikokrat so najboljĹĄe kave z

Od prodaje kave se teĹžko Ĺživi. ÂťÄŒe bi v lokalu Ĺželel Ĺživeti le od prodaje kave, bi moral prodati pribliĹžno pet kilogramov kave dnevno, Ä?e to preraÄ?unamo, je to sedemsto skodelic kave dnevno. Priprava in postreĹžba kave je postopek, je tudi umetnost. Na sploĹĄno se mi zdi, da lastniki lokalov premalo vlagajo v svoj kader. Prav bi bilo, da jih veÄ? izobraĹžujejo, ker se bo tako poveÄ?ala tudi Ĺželja po pitju kave, gostje si bodo zaĹželeli kvalitetnejĹĄe produkte. So pa, zanimivo, veÄ?ji ljubitelji kave moĹĄki. Obstajajo seveda izjeme,ÂŤ razloĹži.

Pri pripravi kave je pomembna tudi Ä?istoÄ?a avtomata

Skuhati dobro kavo ni nekaj samoumevnega. Zato dober poznavalec kave pozna zgodovino, vrste in sorte kave, tehnologijo, predelavo ter poznavanje celotnega delovnega procesa v kavar-

Kako iskani so slovenski medeni izdelki?

LetoĹĄnja letina pridelave medu je ena najslabĹĄih – Apiterapija postaja nova veja turizma, koristnosti medu in Ä?ebeljih pridelkov se tudi Slovenci vedno bolj zavedamo – Meseca septembra izkazali spoĹĄtovanje medu, z dnevom v kulinariki, novembra z medenim zajtrkom oljna ogrĹĄÄ?ica, lipa). Sicer velja, da je vsak med dober – da je le pristen. ÄŒebelarji, pa tudi vsakdo, ki med uĹživa, ve, da ima lahko vsak svoj okus. Zelo cenjen je npr. kostanjev med, rahlo pogreni, je pa zdravilen za ĹželodÄ?ne in prebavne motnje.ÂŤ

sestavin: med – cvetni prah – matiÄ?ni mleÄ?ek in propolis, kar je po mojih osebnih izkuĹĄnjah odliÄ?no zdravilo pri prehladu in zmanjĹĄani odpornosti. V zadnjem Ä?asu se razvija nov naÄ?in zdravljenja s Ä?ebeljim strupom – bolezni, kot so artritis, multipla skleroza,ÂŤ naĹĄteva GroĹĄlova.

Zaradi neugodnega vremena bo izpad medu letos zelo velik

Ĺ˝al bo letoĹĄnja letina pridelave medu ena slabĹĄih, kar je posledica zelo nestanovitnega vremena, mrzle pomladi in pozebe v maju, ko je za Ä?ebele odloÄ?ilen Ä?as za nabiranje mediÄ?ine. Je obilno deĹževalo, bili pa so tudi vdori hladnega zraka, tako da Ä?ebele niso imele moĹžnosti za nabiranje, ĹĄe veÄ?, potrebno jih je bilo celo krmiti. ZnaÄ?ilno za letos je tudi, da so Ä?ebele nenormalno veliko rojile – vsaka druĹžina, ki roji, je namreÄ? za letino medu izgubljena.

Zanimanje za Ä?ebelje pridelke je zadnja leta precejĹĄnje

Ne samo med, tudi med v kulinariki, kozmetiki in apiterapiji je vedno bolj poznan in v nekaterih drĹžavah tudi dobiÄ?konosen.

Fanika GroĹĄl pove, da se ljudje

Otroke seznanjajo o pomenu zdrave prehrane

vedno bolj zavedajo koristnosti, uporabnosti, zdravilnosti in nepogreĹĄljivosti medu. ÂťPridelki Ä?ebelje druĹžine so seveda med, po katerem je Ĺže iz zgodovine najveÄ?je povpraĹĄevanje: sedaj pa naraĹĄÄ?a zanimanje ĹĄe za druge Ä?ebelje pridelke, kot so: cvetni prah, ki je zelo zdravilen, bogat z vitamini in prebavljivimi beljakovinami, pri jetrnih teĹžavah, problemih s prostato; propolis, ki je Ĺže od nekdaj pravcata lekarna – razkuĹžuje in zdravi razne koĹžne bolezni; matiÄ?ni mleÄ?ek,

ki je zelo cenjen, pridelava pa zelo zahtevna, samo za izkuĹĄene Ä?ebelarje – vsebuje ĹĄtevilne vitamine, vpliva na sploĹĄno zdravstveno stanje in ga normalizira; in vosek, ki pa preteĹžno uporabljamo za izdelavo Ä?ebeljih satnic, uporaben pa je tudi v kozmetiki za kreme in mazila.

Zelo se uveljavlja t. i. apiterapija, ki postaja kar nova veja turizma, za kar je v Ä?ebelnjakih potrebno omogoÄ?iti vdihavanje zraka iz panjev. Kot posebno zdravilo se priporoÄ?a kombinacija vseh

Na pomen Ä?ebel za prehrano ljudi so opozarjali Ĺže mnogi znanstveniki. To miselnost je treba posredovati najĹĄirĹĄemu krogu – kje je za to boljĹĄa priloĹžnost kot v ĹĄoli. S tem namenom ÄŒebelarska zveza Slovenije organizira zadnjih nekaj let vsako leto v novembru t. i. medeni zajtrk, ki je namenjen otrokom v vrtcih in prvi triadi osnovnih ĹĄol. Ob tej priloĹžnosti se otroke seznanja o pomenu zdrave prehrane kot tudi odnosu do okolja. ÄŒebelarska druĹĄtva pa priskrbijo vrtcem in ĹĄolam potrebni med. Ideja o medenem zajtrku je dobro sprejeta – Ä?ebelarji upajo, da bo to prispevalo k promociji Ä?ebelarstva in zavedanja o pomenu teh neutrudnih malih Ĺživalic. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

nah. ÂťObstajajo zelo strokovni in tudi amaterski teÄ?aji priprave kave. Jaz pravim, da je pri pripravi kave pomembna tudi Ä?istoÄ?a in vzdrĹževanje avtomata. Po zakljuÄ?ku dela je treba oÄ?istiti kavni avtomat kavnih maĹĄÄ?ob, saj so te zelo trdovratne. Pomembni so postopki: Ä?iĹĄÄ?enje sita, ki mora biti suho, pravilno stisnjena kava, pomembna je struktura kave, nastavitev mlinÄ?ka in temperatura skodelice, v kateri kuhamo in postreĹžemo kavo. Vsi parametri, postopki in vzdrĹževanje avtomata so za enako kakovost kave zelo pomembni. Od vsakogar pa je odvisno, koliko volje vloĹži v samo pripravo kave.ÂŤ

Kaj pomeni za najemnike zapiranje lokalov v epidemiji?

ÂťGostinci smo zelo Ĺžalostni.

PoÄ?utimo se, kot da smo glavni vir okuĹžb. Ostane nam samo, da kavo in hrano pripravljamo za domov.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Posebno pozornost so kavi v svojih delih namenili tudi nekateri slovenski umetniki: Cankar je svoj grenak spomin opisal v Ä?rtici Skodelica kave, slikarka Ivana Kobilca je upodobila svojo Kofetarico na slikarskem platnu, kava je nastopala tudi v gledaliĹĄkih delih (ÄŒakam na kavo, Vse o Ivanu).

Slastne jedi z medom Poleg medenega zajtrka pa medu, ki je zadnja leta ena najbolj iskanih dobrin, ki ima tudi svoj svetovni dan maja, izkaĹžemo spoĹĄtovanje ĹĄe z dnevom medu v kulinariki, ki je letos potekal konec septembra v ÄŒebelarskem centru Gorenjske v Lescah pod mentorstvom Marije Arh IvanĹĄek, strokovnjakinje za medeno kuhanje.

Obiskovalce so pogostili s ĹĄirokim izborom slastnih jedi z medom, ki so jih pripravili dijaki Srednje gostinske in turistiÄ?ne ĹĄole Radovljica.

Na degustaciji so lahko poskusili praĹženec s cvetliÄ?nim medom, jeĹĄprenj s suhimi slivami in lipovim medom, praĹžene gobe s fiĹžolom in dodanim gozdnim medom, krompirjev kruh s cvetliÄ?nim medom in sirove ĹĄtruklje z medom in orehi.

Na ogled so bili ĹĄe drugi butiÄ?ni meniji, kot so: Ä?okoladna salama z medom, jelen v medeno poprovi omaki in goveja solata z medeno-balzamiÄ?nim prelivom. Sicer so jedi z medom lahko brezĹĄtevilne; obstajajo seveda tudi priroÄ?niki o izbiri, eden takĹĄnih je Jedi z medom od tu in tam, ki ga je izdala ÄŒebelarska zveza Slovenije.

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

Na nedavnih volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice je bila v njen najviĹĄji organ – svet – iz Ĺ aleĹĄke doline izvoljena Sonja ArliÄ?, dipl. inĹženirka zootehnike iz Ĺ kal pri Velenju. Kandidirala je na Listi zadruĹžnikov – druĹĄtva za razvoj zadruĹžniĹĄtva in kmetijstva v volilni (obmoÄ?ni) enoti Slovenj Gradec, v katero se uvrĹĄÄ?a tudi Ĺ aleĹĄka dolina. Mandat traja 4 leta.

Zbornica edina reprezentativna ustanova za kmeta

ArliÄ?eva je povedala, da je to njen drugi mandat v 54-Ä?lanskem svetu zbornice. Za ponovno kandidaturo se je odloÄ?ila zato, ker verjame v zbornico. ÂťVsi, ki trdijo, da je ne potrebujejo, imajo o njej zelo malo informacij. Morda se njen glas v javnosti premalo sliĹĄi, vendar je zbornica edina reprezentativna ustanova, v kateri so zdruĹženi kmetje. Iz osebnih izkuĹĄenj vem, da s svojimi aktivnostmi poskuĹĄa pomagati na vseh podroÄ?jih kmetijstva,ÂŤ je pojasnila. Ĺ˝e v prejĹĄnjem mandatu se je

29. oktobra 2020

Z ljubeznijo do kmetijstva ne moreĹĄ plaÄ?ati poloĹžnic

jo dopovedati, da imamo kmetje pravico do kmetovanja. ÄŒe nam je ta kratena, ne moremo niÄ? delati.ÂŤ

Sonji ArliÄ? iz Ĺ kal drugi mandat v svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije – ÄŒe nam je kratena pravica do kmetovanja, ne moremo niÄ? delati zavzemala za vlogo govedoreje v slovenskem kmetijstvu in za pravo mesto gorsko viĹĄinskih ter hribovskih kmetij. Ta prizadevanja bo nadaljevala tudi v novem mandatu, v katerem Ĺželi med drugim izboljĹĄati odnos kmet – potroĹĄnik, pri tem opozarjati na nepoĹĄtenosti, na dogajanja znotraj verige. ÂťPotroĹĄniki plaÄ?ujejo za hrano veliko, kmet pa dobi za svoje pridelke mizerno plaÄ?ilo. Mi se moramo zavedati, da smo na isti ladji. Danes pa nas nekdo Ĺželi postaviti vsakega na svoj breg, kot da smo sovraĹžniki.ÂŤ Skrb za pravo mesto omenjenih kmetij je pojasnila s tem, da obdelovanje gorsko viĹĄinskih obmoÄ?ij stane. ÄŒe tam ne bo ljudi, bodo ostale povrĹĄine

Sonja ArliÄ?: ÂťVesela sem za podporo, ki so mi jo na nedavnih volitvah izkazali kmetje, in zanjo se zahvaljujem. Upam, da bom opraviÄ?ila njihova priÄ?akovanja.ÂŤ

neobdelane. ÂťTravnato Slovenijo lahko obdelamo le z Ĺživinorejo, prednostno z govedorejo. In tej obesiti, da je kriva za podnebne spremembe, je nesprejemljivo in nepoĹĄteno. Upam, da bom lahko delovala v teh prizadevanjih.

Hkrati bi si Ĺželela, da bi kmetice prepoznale, da je zbornica poligon, na katerem se lahko izkaĹžejo.ÂŤ Bo prednostne naloge, ki si jih je zadala, glede na izkuĹĄnje lahko uresniÄ?ila? Zelo zelo teĹžko, je priznala ArliÄ?eva. TeĹžava slovenskega kmeta je, da v parlamentu nima sogovornika, ki bi v svoj program dal konkretno skrb za slovensko kmetijstvo in slovenskega kmeta. ÂťPredstavniki naĹĄe zbornice v parlamentu ne more-

Stanje v kmetijstvu ni dobro

Po besedah sogovornice stanje v slovenskem in s tem tudi v kmetijstvu Ĺ aleĹĄke doline ni dobro. Po statistiÄ?nih podatkih vsak dan propade nekaj kmetij.

V druĹžbi se sicer radi pohvalijo, da imajo veliko mladih prevzemnikov, povpreÄ?je pa kaĹže, da se slovenski kmet stara. ÂťPoklic kmeta ni privlaÄ?en, prav tako mladi znajo izraÄ?unati, kaj se splaÄ?a in kaj ne. Z ljubeznijo do zemlje, Ĺživali, do kmetijstva nasploh ne moreĹĄ plaÄ?ati poloĹžnic.ÂŤ Poleg omenjenega imajo, ĹĄe meni, kmetje v druĹžbi slabo podobo. Voljo do dela pa jim jemlje tudi rast ĹĄtevila tistih, ki s prstom kaĹžejo nanje in nenehno opozarjajo, kako so krivi za globalno segrevanje, za taljenje ledenikov in ĹĄe marsikaj drugega. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

EkoloĹĄki sadovnjak pri Frgelu na PrimoĹžu Najbolj severozahodna lega je tudi sadjarska meja Zgornje Savinjske doline Oktobra naj bi sadjarji Sadjarskega druĹĄtva Franca Praprotnika iz Zgornje Savinjske doline pripravili 9. razstavo sadja (prirejajo jo na dve leti), pa je kljub dobri sadjarski sezoni niso uspeli pripraviti zaradi preveÄ? razliÄ?nih in zahtevnih preventivnih koronavirusnih omejitev. Smo pa obiskali njihovega Ä?lana, ki Ĺže 7 let za sadjarske razstave prispeva sadne vrste zelo starih in skoraj Ĺže pozabljenih sadnih sort JoĹĄkota PustoslemĹĄka, po domaÄ?e Frgela, s PrimoĹža nad Ljubnim. V tem Ä?asu je pospravljal ĹĄe zadnje sadne pridelke ter zaÄ?enjal soÄ?enje, suĹĄenje sadja, preĹĄanje za sadni moĹĄt oz. tolkec in Ĺžganjekuho. ÄŒeprav sadna letina (lansko leto je bila skoraj niÄ?na) pri Frgelovih ni ravno rekordna, je bilo vsega obilo. Veliko sadja je oddal za preĹĄanje in shrambo, ob moĹžnosti, da so si zainteresirani obrali sadje sami (ta-

ko Ĺže vrsto let), nekaj sliv in sadja pa je imel pripravljenega za Ĺžganjekuho. ÂťObĹžalujem, da letos te znamenite razstave v Mozirju v oktobru ni, ko je vendarle mati jesen nasula veliko lepega sadjaÂŤ, je dejal tretji po vrsti s Frgelove domaÄ?ije, ki je okuĹžen s sadjarskim duhom svojih dveh prednikov, oÄ?eta in starega oÄ?eta, oba JoĹžeta.

46-letni JoĹĄko pravi, da je letoĹĄnja sadjarska bera po Zgornji Savinjski dolini, kot so mu povedali, zelo dobra, ponekod obilna in odliÄ?na, pri njih pa ne ravno rekordna, a za njihove potrebe celo preobilna. ÂťZato je treba pridelek malo razdeliti, skrbno pripraviti za prezimovanje in kaj napreĹĄati. Ja, ĹĄnops pa bo kuhal naĹĄ Zdravko, kot se za naĹĄ grunt spodobi!ÂŤ Na vpraĹĄanje, kako se tretji od sadjarskega nasledstva loteva sadovnjaka, je Frgel dejal, da to ni tako

kot v vrtiÄ?kih v dolini ali na sadjarskih nasadih z intenzivnim pridelovanjem.

Poleg spomladanskega izrezovanja starih in poĹĄkodovanih delov dreves (zaradi vetroloma, Ĺžleda ali lomljenja in starostnih poĹĄkodb) je nujno redÄ?enje poganjkov in pregoste rasti. Brez ĹĄkropljenja in intenzivnega umetnega gnojenja, saj je tega za veÄ? kot 200 sadnih dreves po naĹĄih bregeh in vrtovih za bioloĹĄko pridelavo sadja, je veÄ?inoma odvisno od primernega vremena. LetoĹĄnja sezona je bila po svoje teĹžavna, a zdaj smo zadovoljni, da je sadja dovolj in ĹĄe preveÄ?. Poleg veÄ? kot 80 jablan, okrog 50 hruĹĄk, veÄ? deset sort koĹĄÄ?iÄ?arjev je avtohtoni sadovnjak z okrog 100 razliÄ?nimi sadnimi sortami na Frgelovem na PrimoĹžu nekaj zares posebnega, tudi v ĹĄirĹĄi populaciji ekoloĹĄke pridelave na slovenskih viĹĄje leĹžeÄ?ih kmetijah. Vse-

Mnenja in odmevi Logika protikoronskih ukrepov Nosite maske, da ne bi okuĹžili drugih, je pogosto opozorilo, ki ga na nas naslavljajo tisti, ki govorijo o ukrepih za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja novega virusa. Pa ne samo ukrepi za noĹĄenje mask, tudi veÄ?ina drugih ukrepov, ki jih sprejema vlada, temeljijo na tej logiki. Ta logika pa pravi, da smo mi odgovorni za zdravje drugih.

Je nekako tako, kot bi v Ä?asu moÄ?ne burje naslavljali skrb in odgovornost, da na vipavski avtocesti burja ne prevraÄ?a tovornjakov, na vse in od drĹžavljanov zahtevali preventivno ravnanje.

Tako, kot je izkljuÄ?no od voznika tovornjaka odvisno, ali se bo podal na pot po avtocesti, kjer piha burja in se mu prevrne tovornjak, je zdravje slehernega Ä?loveka odvisno izkljuÄ?no od njega

samega, njegove zavesti, misli in ravnanj. Samo sami smo odgovorni, da ravnamo tako, da nas ne okuĹži virus.

DrĹžava je v prvem primeru odgovorna, da javnost in ĹĄoferje informira, da piha in kako dolgo bo moÄ?na burja. Enako je drĹžava odgovorna, da drĹžavljane seznani z vsemi informacijami, kaj je virus, za koga in zakaj je nevaren.

Odgovorna je tudi, da v okviru javnega zdravstvenega sistema poskrbi za odpravljanje poslabĹĄanja posledic bolezni, ki jih virus povzroÄ?i pri bolnih ljudeh. Drugo pa je odgovornost vsakega posameznika.

DrĹžava ni ravnala tako, ampak naÄ?rtuje nabavo oroĹžja, ko bi lahko postavila mobilno bolniĹĄnico za bolnike, ki jih ogroĹža virus.

Nobena bolezen, virus pa ni bolezen, Ä?eprav ga medicina tako razglaĹĄa, v nas ne pride od zunaj.

Vse bolezni ustvarimo z negativno energijo in vibracijo naĹĄih mi-

sli. Bolezni pa so neharmoniÄ?en razvoj celic naĹĄega telesa, ki jih ustvarjamo z mislimi. Zunanje strukture, ki jih zauĹžijemo ali drugaÄ?e pripeljemo v telo, samo pospeĹĄujejo ali pa blaĹžijo razvoj bolezni. Virus pospeĹĄuje razvoj bolezni. Ko pride v telo celice telesa ÂťpokurijoÂŤ veliko Ĺživljenjske energije, da se z njim harmonizirajo in zato za drugo ostane malo energije. Ĺ e posebej, Ä?e Ä?lovek s svojimi temnimi mislimi zapira Ä?akre in vse druge energijske kanale. ÄŒe bi se vlada in njene svetovalne sluĹžbe tega zavedale, poznale tehnologijo Ĺživljenja, bi ravnale drugaÄ?e. ÄŒe bi drĹžava ravnala tako, Ĺ vedska je, bi bilo bistveno manj teĹžav, nejasnosti, zapletov, poveÄ?anega strahu in podobne zmede, ki se pojavlja ves Ä?as, odkar so virus razglasili za epidemijo in veliko nevarnost za Ä?loveĹĄtvo. Vzrok za tako ravnanje pa ni v virusu in realni nevarnosti,

JoĹĄko in mama JoĹža PustoslemĹĄek Frgelova.

kakor pa sodi sadjar JoĹĄko PustoslemĹĄek med tiste klene ljudi, ki spoĹĄtujejo svoje prednike. Njegova 73-letna mama JoĹža PustoslemĹĄek (obema na kmetiji izdatno pripomore v delu JoĹžin partner Ivko Retko) je spomnila, Âťda sta bila na Frgelovem sadjarsko podjetna Ĺže dva gospodarja: stari oÄ?e JoĹže ter njegov oÄ?e, moj, Ĺže pokojni moĹž JoĹže. Prva dva sta sadila, cepila takrat ĹĄtevilne razliÄ?ne sadne sorte, s ĹĄirjenjem sadovnjaka in z vzgojo starih in novih sadnih vrst pa sta imela zares posebno veselje. Ĺ e danes pri nas uspevajo stare sorte jablan – krivopecelj, carjeviÄ?, pomaranÄ?evka,

ki jo prinaĹĄa, paÄ? pa povsem drugje. O tem sem napisal Ä?lanek in obrazloĹžil, da virus zdravi bolno finanÄ?no industrijo sveta.

Z odprtim pismom sem v tem Ä?asopisu pozval NIJZ, da drĹžavljanom da veÄ? odgovorov na odprta vpraĹĄanja, povezana z virusom. Ni jih bilo. Sam jih poznam in sem v preteklih letih odslovil vse bolezni.

Zakaj ob nenehnem sprejemanju in spreminjanju ukrepov, v vojski smo temu rekli 'kufre gor, kufre dol', nekdo iz vladne skupine ne pove, zakaj, kdaj, kako virus ogroĹža Ä?loveka. Tako pa prav s posebnim poudarkom povedo, da je za virusom zbolel tudi mlad Ä?lovek, ki ni imel drugih pridruĹženih bolezni. S tem so hoteli povedati, da virus ogroĹža vse. Pa jih ne.

Vsak gozdar in Ä?lovek, ki Ĺživi z naravo, ve, da bukova goba, ki se razmnoĹžuje na njenem deblu, ni nevarna za ves bukov gozd. V drevo in nanj se naseli takrat, ko drevo umira, ker je njena naravna

ledrovka, Ĺželeznca, ovÄ?ji nos, ĹĄpincl, krvavka, moĹĄancel, zelenka, gavtroĹža, zlata parmena, lesnika, poÄ?epovka, bobovec, kanada, kosmaÄ? in seveda rdeÄ?e riĹžasta jablana s Ä?udovitim videzom, aromo ter okusom – Âťjapka Ä?ez vse japkeÂŤ. Pravi sadni muzej, ki ga cenijo tudi pri Sadjarskem druĹĄtvu Franca Praprotnika iz Mozirja, je pred leti na Frgelovem Ĺže organiziral strokovni ogled. Po cepiÄ?e pa so priĹĄli tudi zagnani sadjarji Kozjanskega jabolka iz Podsrede.

funkcija v naravi, da ga razgradi.

Prav enaka je naravna funkcija virusov, ki napadajo in razgrajujejo pljuÄ?a Ä?loveka, ki umira.

Zato je virus nevaren le za ljudi, ki so svoje telo pripeljali tako daleÄ?, da je v njem vedno manj Ĺživljenjske energije in celice in telo oddajajo vibracijo umiranja.

Pomanjkanje Ĺživljenjske energije se v Ä?lovekovem Ĺživljenju kaĹže na veliko naÄ?inov, skozi njegove obÄ?utke in s peĹĄanjem funkcij njegovih organov. Najbolj izrazito se to kaĹže v delovanju Ĺžlez, ki ustvarjajo hormone. Ĺ˝leze namreÄ? imajo znanje, da iz Ĺživljenjske energije ustvarjajo najrazliÄ?nejĹĄe hormone. Hormoni pa so informacije, ki drugim celicam naĹĄega telesa dajejo ÂťkomandoÂŤ za ravnanja. Najbolj jasen znak pomanjkanja Ĺživljenjske energije je zato sladkorna bolezen, obÄ?utek sreÄ?e, radosti in predvsem pomanjkanje testosterona, spolnega hormona. Za Ä?loveka, ki nima veÄ? spolnih Ĺželj in tudi ne erekcije, je virus korona zelo nevaren

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

in najbolj jasna rdeÄ?a luÄ?, da se varuje sreÄ?anja z njim.

Obstajajo tudi aparati, ki merijo koliÄ?ino Ĺživljenjske energije v naĹĄem telesu. ÄŒe bi se jih medicina in ljudje posluĹževali, bi toÄ?no vedeli, kdo naj nosi maske in se varuje pred okuĹžbo.

Ker vlada in tudi stroka nimata in noÄ?eta sprejeti odgovorov, zakaj in za koga je virus nevaren, kako ogroĹža Ä?loveĹĄko telo, kaj je obrambni sistem, kaj ga slabi in kaj krepi, o tem nisem zasledil niti enega napotka od vlade, potem paÄ? ukrepa tako kot prestraĹĄena kura na kmeÄ?kem dvoriĹĄÄ?u.

Nas sili, da pihamo proti burji, Ä?e ne celo kaj drugega, in nas sili v poloĹžaj, kot jih je le nekaj deset tisoÄ? Slovencev, ki jim usiha Ĺživljenjska energija in jih Ä?aka usoda umirajoÄ?e bukve.

Pogosto se vpraĹĄam, ali je res toliko nevednosti ali je v ospredju Ĺželja po obvladovanju ljudi, s sejanjem strahu in sprejemanjem prisilnih ukrepov po vojaĹĄki logiki. đ&#x;”˛

Silvester Koprivnikar

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 15

Marko HriberĹĄek je pogumen in inovativen frizer, ki rad striĹže tudi na neobiÄ?ajnih ali bolj predrznih mestih. Njegov zadnji podvig je bilo striĹženje na Triglavu, kar je letos izvedel Ĺže tradicionalno peto leto. Velenjski frizer je poleg svojega prijatelja na vrhu postrigel tudi glasbenika PoskoÄ?nih muzikantov Dejana Kranjca.

ÄŒlovek, ki rad pomaga drugim

Mladega in ambicioznega frizerja poznamo tudi kot organizatorja dobrodelne akcije OdreĹži drugaÄ?nost, s katero zbira sredstva za pomoÄ?i potrebne otroke, saj rad pomaga drugim.

Z akcijo Ĺželi spodbuditi ostale frizerje, da naveĹžejo stike in izmenjajo mnenja. Lansko leto je sodeloval tudi pri akciji Misli hrabro, v kateri so ozaveĹĄÄ?ali ljudi o sladkorni bolezni. ÂťTudi zaradi osebne izkuĹĄnje in svoje sladkorne bolezni, s katero se sooÄ?am zadnja tri leta, sem se z veseljem pridruĹžil akciji. Kjer je volja, je tudi pot, zato svetujem mladim, da si upajo biti drzni in stopiti izza okvirjev. Sem Ä?lovek, ki rad pomaga drugim in ruĹĄi tabuje. Predvsem pa spoĹĄtujem sebe,ÂŤ je ponosen HriberĹĄek.

Optimizem zagotovo nekaj velja

Spretnim Markovim prstom na 2864 metrih se je prepustil tudi glasbenik Dejan Krajnc, ki si bo

Mladinski center Velenje v programu Evropska solidarnostna enota, ki spodbuja mednarodno mobilnost mladih, zainteresiranih za prostovoljno delo, vsako leto sprejme vsaj enega prostovoljca ali prostovoljko iz tujine. Zadnje leto, ki resda ni bilo naklonjeno raznim aktivnostim v posameznih skupinah in ĹĄirĹĄi skupnosti, sta v Velenju preĹživeli Leli Aronia in Gruzije in Ornela Alia iz Albanije. Slednja se je Ĺže poslovila, Leli pa se iztekajo zadnji dnevi pred odhodom domov.

Po novo priÄ?esko na Triglav Velenjski frizer strigel na vrhu Triglava pri ĹĄtirih stopinjah Celzija – LetoĹĄnji podvig je bil zaradi neugodnih vremenskih razmer precej zahteven – Strigel Ĺže v jami, vodi in konjskih boksih

lo na sebi, stopil korak nazaj in pripravil naÄ?rte, kako bo zagnal podjetje, Ä?im je bilo to izvedljivo. ÂťZa zdaj mi uspeva, Ä?eprav pri nekaterih strankah zaznavam nekaj strahu. V prihodnje pa Ĺželim ustvariti svoj produkt, saj se precej ukvarjam tudi s problematiko lasiĹĄÄ?a. Za drugo polovico novembra pripravljam svoj stajling leta, letoĹĄnjo kolek-

â?ą

Ko ustvarjam in striĹžem, mi je najbolj pomembno, da ljudje od mene odhajajo sreÄ?ni in nasmejani.

Tudi z vrha Triglava.

Marka HriberĹĄka poznamo tudi kot organizatorja dobrodelne akcije OdreĹži drugaÄ?nost, s katero zbira sredstva za pomoÄ?i potrebne otroke.

Foto: Rok DeĹželak

dogodek zagotovo dobro zapomnil, saj je bil na Triglavu prviÄ?, prav tako tudi njun prijatelj. Marko HriberĹĄek o letoĹĄnjem podvigu: ÂťNa vrh Triglava sem strigel Ĺže petiÄ?. Moja Ĺželja je zdruĹžiti ĹĄportno in aktivno izkuĹĄnjo ter

striĹženje na neobiÄ?ajnih mestih.

Malo nam je sicer nagajalo vreme, lovili smo zadnje trenutke na vrhu, zato sem v petnajstih minutah ostrigel oba, pri tem pa mi je pomagal tudi veter pri ĹĄtirih stopinjah Celzija,ÂŤ je hu-

domuĹĄno pristavil. ÂťVsi skupaj smo bili Ĺže pred odpravo zelo optimistiÄ?ni in optimizem zagotovo nekaj velja. Za svoj podvig smo izbrali ĹĄe zadnje trenutke dobrega vremena, ki se je na poti na vrh Ĺže pomeĹĄalo z meglo, tik

preden smo se vrnili do koÄ?e, pa nas je namoÄ?il deĹž.ÂŤ

Želi ustvariti svoj produkt

ZapuĹĄÄ?ata drugi dom Od Velenja se poslavljata evropski prostovoljki Leli Aronia iz Gruzije in Ornela Alia iz Albanije

Razstava Leli Aronia je na ogled na Facebook profilu kluba eMCe plac. Ko se bo klub ponovno odprl, pa bo visela ĹĄe nekaj dni, da si jo lahko obiskovalci ogledajo tudi v Ĺživo. (Foto: Lara LukĹĄe)

dela v Mladinskem centru Velenje. Mentorji so ji Ĺželeli omogoÄ?iti razvoj njenega talenta, za kar doma brez primernega fotoaparat ni imela priloĹžnosti.

Tako so ji dali nekaj nalog za dokumentiranje dogajanja v dnevnem centru na Efenkovi, klubu eMCe plac, najbolj aktiv-

na pa je bila med festivalom Kunigunda, ko je beleŞila utrinke iz zakulisja festivala – priprav in sodelavcev, zaodrja in gostov.

Pustili pa so ji tudi prosti Ä?as, da je lahko fotografirala zase.

Tako je nastal del gradiva za njeno prvo razstavo, ki jo je kdaj koli postavila. Žalosti jo,

Ornela Alia je domov v Albanijo odpotovala minuli teden.

da je morala svojo prvo razstavo zaradi razmer odpreti brez obÄ?instva. Veliko pa ji pomeni, da je imela priloĹžnost ustvarjati s kakovostnim fotoaparatom in je svoja dela sploh lahko razstavila, je povedala.

Na razstavi z naslovom From the diaries of vague thoughts (Iz dnevnika nejasnih misli) sta na ogled dve seriji fotografij. S pr-

vimi, ki so nastale Ĺže v Gruziji, je Ĺželela pokazati, kako ljudje tam Ĺživijo in kako sama doĹživlja utrip zimskih ulic. V Velenju pa je fotografirala dva tesna prijatelja – Vojko MiklavĹžina, ki jo je pouÄ?evala slovenĹĄÄ?ino in je bila njena zunanja mentorica, s katero je preĹživela veliko prostega Ä?asa, in Daniela Zajca, ki ga je spoznala v popoldan-

Ornela se je Ĺže poslovila ÂťSlovo je res vedno teĹžje od snidenja. Ko sedim tu na istem mestu kot katerikoli drug dan in gledam skozi okno svoje sobe v okna sosednjih stanovanj, se poÄ?utim doma. PreĹĄine me, da moram zapustiti dom! Z Velenjem imava nekaj skupnega – jaz si lahko ustvarim dom, kamorkoli grem, Velenje pa je lahko dom vsakomur, ki si tega Ĺželi.

Moje bivanje tu je bilo Ä?ustveni vrtiljak, a ne bi spremenila niÄ?esar, saj dobre plati vedno odtehtajo slabe. ZaÄ?elo se je z dvema normalnima mesecema, nadaljevalo pa s kaotiÄ?nimi razmerami. Imela sem sreÄ?o, da sem svetovno epidemijo preĹživela v Sloveniji, sploh v primerjavi z razmerami drugod, tudi

cijo z imenom Saligma (kar pomeni, kako dobiti najteĹžje, kar je moĹžno) imam pripravljeno, modele izbrane,ÂŤ pozitivno sklene HriberĹĄek, ki je prepriÄ?an, da bo dogodek na vrhu Triglava spet ponovil naslednje leto, ker ima rad nenavadne izzive, v katerih lahko zavihti svoje ĹĄkarje. ÄŒe mu letoĹĄnje razmere niso vzele poguma, mu bo zagotovo uspelo tudi prihodnje leto. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

ÄŒas epidemije je navduĹĄeni frizer izkoristil predvsem za de-

Razvijala je fotografski talent

21-letno Leli sta za prostovoljno delo v Velenju navduĹĄila prijatelj Aleks, ki je pred nekaj leti Ĺživel v Velenju kot evropski prostovoljec, in brat, ki je nekaj tednov preĹživel na mednarodni izmenjavi. Oba sta imela lepo izkuĹĄnjo, ki je zamikala tudi njo. Na pot se je odpravila brez posebnega vznemirjenja, saj je iz Aleksovih pripovedovanj Ĺže vedela, kaj jo Ä?aka. A je bila vseeno preseneÄ?ena nad toplim sprejemom.

Ko je pred petimi leti iskala prvo sluĹžbo, je dobila priloĹžnost za fotografiranje otroĹĄkih zabav.

Tako je odkrila svoj talent in se nato zaÄ?ela naÄ?rtno posveÄ?ati fotografiranju. Kmalu je ugotovila, da jo klasiÄ?na reportaĹžna in portretna fotografija dolgoÄ?asita, medtem ko jo bolj zanimajo podrobnosti v prostoru, detajli portretirancev ali celoten kontekst, v katerem najde motiv, da ga posname. Nagovarjajo jo kompozicija, razmerje med detajlom in celoto ter svetloba v temi; vse to govori njeno delo, razstavljeno v Galeriji eMCe plac in predstavljeno tudi na spletu.

Fotografiranje je predstavljalo velik del njenega prostovoljnega

15

MED VAMI

29. oktobra 2020

v Albaniji. S Ä?imer se sooÄ?amo, sem sprejela kot priloĹžnost za upoÄ?asnitev Ĺživljenjskega ritma in refleksijo, razmislek o vsem in hkrati niÄ?emer. VeÄ? mesecev sem preĹživela v Ĺželji, da bi lahko bila z bliĹžnjimi. Nato mi je bilo poletje bolj naklonjeno in sem lahko zgradila prijateljstva, obiskala razliÄ?ne kraje, spoznavala umetnost, ljudi in njihove zgodbe, za kar sem hvaleĹžna. Iz Velenja se bom vedno spominjala Ä?udovite narave, ki ga obdaja, zanimive arhitekture, predvsem pa obÄ?utka sprejetosti in ljubljenosti, ki sem ju tu doĹživela. Zagotovo se nekoÄ?, ko se bo svet umiril in bo Ĺživljenje zopet normalno, vrnem,ÂŤ je v slovo drugemu domu zapisala Ornela Alia.

skem centru SrediĹĄÄ?e mladih in otrok, kjer sta skupaj delala z otroki. Pri portretiranju obeh je uporabljala zanimivo metodo: obema je med fotografiranjem zastavljala osebna vpraĹĄanja, denimo o spominih na otroĹĄtvo, priÄ?akovanjih od Ĺživljenja, sanjah, strahovih, med odgovori pa opazovala njuno telesno govorico in lovila njene detajle, s katerimi je prenesla Ä?ustva v fotografijo. Tako je ustvarila serijo razpoloĹženjskih fotografij, katerih Ä?ustveni naboj je okrepila z osvetlitvami temaÄ?nega ambienta. Na razstavi je zdruĹžila svetova starega in novega doma, povezala pa ju je s po steni razsuto gruzijsko abecedo, ki ponazarja begajoÄ?e misli.

Tik pred odhodom od Ĺžalosti zaradi slovesa teĹžko strne misli. VeÄ?ji del bivanja v Velenju je preĹživela v izolaciji ali podvrĹžena ukrepom za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa. Ni bilo lahko najti pristnega stika z ljudmi in se zares vkljuÄ?iti v lokalno druĹžbo.

A se je poleti, ko so se razmere vsaj malo umirile, moÄ?no prepletla z ljudmi, ki jih je spoznala pri svojem delu v mladinskem centru, veliko pa se je druĹžila tudi z mladostniki v klubu eMCe plac. Tako je Velenje postalo njen drugi dom, ki ga teĹžkega srca zapuĹĄÄ?a. V Gruziji namerava zakljuÄ?iti ĹĄtudij zgodovine in diplomirati. Fotografiranje vidi kot ljub hobi, medtem ko bi se rada profesionalno posvetila pisanju, oboje pa zdruĹžila. Ĺ˝eli si ĹĄe potovati in tudi vrniti v Velenje, posebno med festivalom Kunigunda. Prostovoljno delo v tujini vsakomur priporoÄ?a, saj je to izkuĹĄnja, ki spremeni poglede na Ĺživljenje, pusti moÄ?ne vtise in izoblikuje osebnost. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

KRONIKA

29. oktobra 2020

Nova gasilska dvorana za vse MoÄ?no pijani so se drznili sesti za volan krajane Obeta se jim 1.200 evrov kazni in 18 kazenskih toÄ?k

Ob 90-letnici ustanovitve PGD Gaberke so se Ä?lani in vsi ostali krajani razveselili prenovljene dvorane v gasilskem domu, praznovanje pa so morali preloĹžiti

Mozirje, 21. oktobra – Na Celjskem in KoroĹĄkem so policisti v sredo obravnavali ĹĄtiri moÄ?no pijane voznike. Dvema voznikoma so izmerili dobrih 2,40 promilov alkohola, eni voznici nekaj manj kot 1,80 promila in vozniku dobrih 1,60 promila alkohola.

Vsem se obeta 1.200 evrov kazni in 18 kazenskih toÄ?k.

Eden od teh ĹĄtirih je bil voznik osebnega avtomobila, ki so ga malo pred polnoÄ?jo ustavili v Lokah pri Mozirju. Ker je vozil brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, so mu vozilo zasegli, ker

Tina Felicijan

ÄŒe ne bi bilo virusa, bi v Gaberkah celo leto slavili, saj mineva 90 let od ustanovitve tamkajĹĄnjega prostovoljnega gasilskega druĹĄtva, kar je pravzaprav krajevni praznik, saj v Gaberkah tako rekoÄ? ni druĹžine, v kateri ni vsaj enega gasilca ali gasilke, veÄ?ina druĹžabnih sreÄ?anj in drugih aktivnosti krajanov in krajank pa tradicionalno poteka v gasilskem domu.

Vendar pa zaradi izrednih razmer, ki so prepreÄ?ile praznovanje, prvomajsko kresovanje, gasilsko tekmovanje in druge prireditve, na jubilej opominja le plakat pri gasilskem domu.

Prenovljena dvorana, nova brizgalna

Vseeno pa imajo v Gaberkah razlog za veselje. PGD je namreÄ? s podporo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj uspelo izvesti dolgo naÄ?rtovano prenovo glavne dvorane v gasilskem domu, ki je tudi osrednji prireditveni prostor v kraju. ÂťLetos mineva 30 let, odkar smo dobili nadomestni gasilski dom. PrejĹĄnjega smo izgubili zaradi rudarjenja. Prve veÄ?je posodobitve smo izvedli pred tremi leti

â?ą

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je v prenovo dvorane v gasilskem domu v Gaberkah vloĹžila okrog 25 tisoÄ? evrov, okrog 13 tisoÄ? pa je prispevalo PGD Gaberke.

za potrebe pridobitve uporabnega dovoljenja. NajveÄ?ji poseg pa smo naÄ?rtovali letos. Dvorana v pritliÄ?ju je bila nujno potrebna prenove. Tla so se nam dobesedno majala pod nogami. Generalno smo obnovili stopniĹĄÄ?e v dvorano, za pribliĹžno meter in pol smo spustili strop in namestili novo izolacijo, da bi malo prihranili pri ogrevanju, zamenjali smo celotno razsvetljavo in instalacije, tlak in talne obloge v dvorani, na hodniku in v kuhinji, zamenjali smo tudi vsa okna in vrata v dvorani, radiatorje, vgradne cevi v stenah, naposled

Bogdan Lampret: ÂťV prenovo dvorane smo vloĹžili ogromno dela in sredstev.ÂŤ

je krĹĄil Odlok o zaÄ?asni omejitvi gibanja, pa so o zaznani krĹĄitvi policisti podali tudi predlog drugemu prekrĹĄkovnemu organu.

V ponedeljek, 26. oktobra, pa so policisti v Mozirju vozniku zasegli vozilo. Poleg tega, da je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja, je vozil tudi krepko pod vplivom alkohola. V krvi je imel nekaj manj kot dve promili alkohola.

Ker je vozil v Ä?asu, ko je gibanje z odlokom omejeno, so mu poleg izdanega obdolĹžilnega predloga izrekli ĹĄe globo. ÂťUgotovljene stopnje alkohola so izjemno visoke, kar priÄ?a o skrajni neodgovornosti voznikov, ki so si v takĹĄnem psihofiziÄ?nem stanju drznili sesti za volan. Ĺ˝e pri koncentraciji 0,5 promila alkohola se verjetnost povzroÄ?itve

prometne nesreÄ?e podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa se v primerjavi s treznim voznikom poveÄ?a kar za osemkrat,ÂŤ pravi Milena Trbulin s Policijske uprave Celje. Ĺ˝al je uĹživanje alkohola v Sloveniji ĹĄe vedno prepogosto druĹžbeno sprejemljivo. Alkohol mnogi uporabljajo ob razliÄ?nih priloĹžnostih, tako veselih kot Ĺžalostnih, in kar je najhuje, po vsem tem ĹĄe sedejo za volan. Policisti zato ponovno opozarjajo, da alkohol izjemno negativno vpliva na Ä?lovekovo zaznavanje.

Z viĹĄanjem stopnje alkohola v organizmu se verjetnost za povzroÄ?itev prometne nesreÄ?e moÄ?no poveÄ?a. Policisti se bodo tudi v prihodnje trudili ozavestiti ljudi, da voĹžnja motornega vozila in đ&#x;”˛ alkohol ne gresta skupaj.

POLICIJSKA kronika 90-letnico bodo praznovali kasneje

Vlomilec odnesel kuverto z evri

Jubileju v Ä?ast so naÄ?rtovali precej aktivnosti in prireditev. Ker za gasilce velja posebno stroga preventiva, da se zaĹĄÄ?itijo pred okuĹžbo in so lahko v stalni pripravljenosti, so se praznovanju odpovedali. Kljub temu so delali po svojih moÄ?eh, posvetili so se gradbenim delom, Ä?lani operativnega jedra pa so se z upoĹĄtevanjem vseh ukrepov tudi sreÄ?evali na sestankih in vajah. Upajo, da bodo lahko praznovali prihodnje leto. ÂťNabavili bomo nov druĹĄtveni prapor, priredili sveÄ?ano sejo, slovesen prevzem motorne brizgalne, parado, druĹžabne prireditve, tudi kresovanje. ÄŒe bomo zmogli. Letos namreÄ? nismo ustvarili prihodkov iz prireditev. Odvisni smo od lokalnih skupnosti in res smo lahko hvaleĹžni, da obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Velenje in Ĺ marno ob Paki niso zarezale v gasilske dejavnosti,ÂŤ je ĹĄe povedal predsednik. pa smo zamenjali ĹĄe mize in stole ter jih nadomestili s sodobnejĹĄimi zloĹžljivimi,ÂŤ poroÄ?a predsednik PGD Gaberke Bogdan Lampret in doda: ÂťUpam si trditi, da nas vsaj 20 ali 30 let ne bo bolela glava, ko bomo razmiĹĄljali o naĹĄih prostorih. V bliĹžnji prihodnosti ne priÄ?akujemo potreb po veÄ?jih naloĹžbah.ÂŤ Prenovljena dvorana ni le pridobitev druĹĄtva, paÄ? pa celotnega kraja, saj je gasilski dom, kot radi reÄ?ejo v Gaberkah, srce krajevnega druĹžabnega dogajanja. ÂťNaĹĄa dvorana je srediĹĄÄ?e druĹženja, gibanja, kar je priĹĄlo ĹĄe toliko bolj do izraza, ko je krajevna skupnost odstopila svoje prostore vrtcu. S krajevno skupnostjo imamo sporazum, da lahko vsa krajevna druĹĄtva dobijo dvorano v brezplaÄ?en najem za potrebe svojih dejavnosti. Dvorano pa za simboliÄ?no ceno lahko najamejo tudi Ä?lani druĹĄtev in drugi krajani za praznovanja in podobne priloĹžnosti. Lani je v dvorani potekalo ogromno aktivnosti in upamo, da se bo to nadaljevalo,

Velenje, 21. oktobra – V sredo je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo na obmoÄ?ju Velenja. Vlomilec je vanjo priĹĄel skozi garaĹžna vrata. Iz omare je odtujil kuverto, v kateri je bilo 1.000 evrov gotovine.

ko bo minil ta Ä?as korone. NamreÄ?, vsi smo kar malo potrti, ko gremo mimo zaklenjenih vrat gasilskega doma, saj moÄ?no pogreĹĄamo druĹženje v kraju.

Upamo, da bomo lahko tradicijo druĹženja v gasilskem domu v Gaberkah Ä?imprej nadaljevali.ÂŤ đ&#x;”˛

Gasilci PV imajo prenovljeno vozilo Velenje – Oseminpetdeset Ä?lanov Prostovoljnega industrijskega gasilskega druĹĄtva Premogovnika Velenje (od tega 26 operativcev) se je v mesecu poĹžarne varnosti razveselilo prenovljenega gasilskega vozila GVM-1.

Enajst let staro vozilo, ki ne sluĹži le gasilcem, ampak ga uporabljajo tudi za potrebe podjetja in reĹĄevalne Ä?ete, je bilo zaradi razliÄ?nih intervencij in akcij Ĺže precej dotrajano. đ&#x;”˛

mkp

Voznica na prehodu trÄ?ila v deklico Ĺ martno ob Paki, 22. oktobra – V Ä?etrtek nekaj Ä?ez 14. uro je v Ĺ martnem ob Paki voznica osebnega vozila, ki je vozila proti LetuĹĄu, na prehodu za peĹĄce trÄ?ila v mladoletno deklico, ki je na skiroju preÄ?kala voziĹĄÄ?e.

Deklica se je laĹžje poĹĄkodovala.

PovzroÄ?iteljici so policisti izdali plaÄ?ilni nalog.

Lastnik avta je bil samo dva dni Velenje, 22. oktobra – V Velenju je bilo v Ä?etrtek ukradeno starejĹĄe neregistrirano osebno vozilo znamke Honda Civic 1,4, temno modre barve. ObÄ?an je vozilo kupil dva dni prej. Neznani storilci so mu ga ukradli s parkiriĹĄÄ?a Ceste Simona Blatnika.

Ukradli trideset stolov Žalec, 24. oktobra – V soboto so neznani storilci s terase go-

V prometni nesreÄ?i v Paki je bilo udeleĹženih ĹĄest vozil Velenje, 21. oktobra – V sredo nekaj Ä?ez pol sedmo uro zjutraj se je v Paki pri Velenju zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri je bilo udeleĹženih ĹĄest vozil. Prometno nesreÄ?o je povzroÄ?il voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju. Iz neznanega vzroka je zapeljal na nasprotni vozni pas ter trÄ?il v osebno vozilo, ki je tisti trenutek pripeljalo naproti.

Zaradi voĹžnje s prekratko varnostno razdaljo je priĹĄlo ĹĄe do trÄ?enja ĹĄtirih vozil. Dva voznika sta bila z reĹĄevalnim vozilom odpeljana v Zdravstveni dom Velenje.

V Ä?asu, ko so bolniĹĄnice in zdravstveno osebje Ĺže tako zelo obremenjeni s trenutno situacijo zaradi razĹĄirjenosti koronavirusa, policisti znova in ĹĄe enkrat pozivajo vse udeleĹžence v cestnem prometu, naj bodo pri voĹžnji ĹĄe posebej strpni in previdni. Naj skrbijo za svojo varnost in varnost vseh ostalih udeleĹžencev v cestnem prometu. V tem Ä?asu je izrednega pomena, da pazimo drug na drugega tudi v cestnem prometu.

stinskega lokala v Latkovi vasi ukradli veÄ? kot trideset stolov in tri mize ter lastnici povzroÄ?ili za okoli 3.000 evrov ĹĄkode.

Zalotili so jo pri vlomu Velenje, 24. oktobra – V soboto malo pred polnoÄ?jo so v Velenju po tistem, ko so policisti dobili obvestilo, da na parkirnem prostoru pri poĹĄti neznanec vlamlja v avtomobile, zalotili staro znanko policije. Ĺ˝enska je bila v odklenjenem vozilu in se jim je skuĹĄala potuhniti. V postopku z njo so ugotovili, da je pred tem vlomila v ĹĄe eno vozilo, iz kate-

V Ĺ oĹĄtanju obnavljajo komunalno infrastrukturo Med potekom del bo ponekod moten dostop, zato prosijo za razumevanje Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je v teh dneh odprtih ali pa se odpira kar nekaj gradbiĹĄÄ?.

Na obmoÄ?ju veÄ?stanovanjskih stavb na naslovih MetleÄ?e 18, 20, 22 in 24 obnavljajo sistem odvodnjavanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod. Investitorke so Mestna obÄ?ina Velenje, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki.

ObstojeÄ?i kanalizacijski sistem je dotrajan in potreben obnove. Dotrajane so tako cevi kot tudi revizijski jaĹĄki.

Predvidena je zamenjava obstojeÄ?ih kanalizacijskih cevi z uporabo brezizkopne tehnologije, tako imenovanim ÂťreliningomÂŤ. Devet obstojeÄ?ih revizijskih jaĹĄkov bodo poruĹĄili in nadomestili z novimi revizijskimi jaĹĄki DN 1000 v betonski izvedbi. V cestnem telesu bodo uredili sistem za padavinsko odpadno vodo, ki bo odvajal

padavinsko vodo s streh in utrjenih povrĹĄin. Ta sistem bodo prikljuÄ?il na kanalizacijski sistem v ploÄ?niku v bliĹžini avtobusne postaje v MetleÄ?ah.

Med gradnjo bo moten dostop, zato vse stanovalce in druge prosijo za razumevanje in dosledno upoĹĄtevanje prometne signalizacije ter navodil delavcev na gradbiĹĄÄ?u.

Komunalno podjetje Velenje zaÄ?enja obnavljati tudi primarni vodovod na KoroĹĄki cesti v Ĺ oĹĄtanju, hkrati pa tudi izvajati dela na kanalizaciji ob Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha. ObÄ?ane prosijo, da v Ä?asu del ne parkirajo avtomobilov na makadamskem parkiriĹĄÄ?u ob Ĺželeznici oziroma,

da svoje avtomobile umaknejo. Zaradi del bo prihajalo tudi do cestnih zapor, zato prosijo tudi za upoĹĄtevanje prometne signalizacije. Dela bodo potekla predvidoma en mesec.

Pod Pustim gradom pa potekajo dela pri obnovi vodne in armaturne celice ter vhodnega portala vodohrana Ĺ oĹĄtanj. Investitorke so vse tri ĹĄaleĹĄke obÄ?ine. Delo so zaupali podjetju Energoterm iz Velenja. Obnova bo stala okoli 150.000 evrov.

Do konca leta pa v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj v komunalni infrastrukturi naÄ?rtujejo ĹĄe manjĹĄo izgradnjo vodovoda in kanalizacije v Florjanu, na obmoÄ?ju đ&#x;”˛ posestva Golob.

rega je odtujila delovno orodje v vrednosti okoli 100 evrov.

Pri sebi pa je imela tudi stvari, ki jih je ukradla v eni od velenjskih drogerij: 23 deĹžnikov, oÄ?ala in deĹžne plaĹĄÄ?e. Predmete so ji zasegli, njo pa bodo kazensko ovadili.

Huje poĹĄkodovan 71-letni kolesar Velenje, 25. oktobra – V nedeljo nekaj pred 17. uro se je na kolesarski stezi med Velenjem in Ĺ oĹĄtanjem huje poĹĄkodoval 71-letni kolesar, ki je padel, ko se je umikal maÄ?ki, ki je skoÄ?ila đ&#x;”˛ na stezo.

Odprava plazu Ĺ martno ob Paki – Na osnovi prijave projektov za odpravo plazu iz leta 2017 je ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki ministrstvo za okolje in prostor odobrilo projekt sanacije plazu v Gavcah.

Dela naj bi zaÄ?eli te dni, njihova vrednost pa po ponudbi znaĹĄa slabih 100 tisoÄ? evrov.

Za zavarovanje obÄ?inske javne poti je predvidena pilotna stena, ki bo hkrati varovala tudi viĹĄje leĹžeÄ?e objekte. Podobnih sanacij obÄ?ina iz sredstev proraÄ?una brez pomoÄ?i drĹžave nikakor ne bi zmogla, zato si na obÄ?inski upravi prizadevajo, da bi izvedli ĹĄe nekatere pripravljene projekte. Na nedavnem sestanku obÄ?inskega vodstva s predstavniki omenjenega ministrstva je bilo sliĹĄati, da naj bi v kratkem zaÄ?eli tudi projekt sanacije propusta v Tajni in odstranitev plazu ob stanovanjski hiĹĄi v Gavcah. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

KRONIKA

29. oktobra 2020 TOM telefon vsak teden zvoni tudi v vili RoĹžle, kjer se na klice otrok in mladostnikov oglaĹĄajo Ä?lani svetovalne skupine MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje. Vodi jo svetovalka Barbara TrebiĹžan, dolgoletna prostovoljka zveze, ki ĹĄe po mnogih letih svetovanja vedno znova Ä?uti vznemirjenje in strah, kakĹĄne teĹžave ji bodo otroci in mladostniki zaupali, ter odgovornost, da se bo empatiÄ?no odzvala. Preden je postala ravnateljica OĹ Gorica, je vrsto let pouÄ?evala v prvi triadi. ÂťVedno sem imela obÄ?utek, da se sreÄ?ujem tudi z otroki, ki nimajo zaupnika, Ä?eprav Ĺživijo v druĹžinah, hodijo v ĹĄolo ali obiskujejo obĹĄolske dejavnosti.

ZaÄ?utila sem, da si je za stik z otroki potrebno zelo prizadeva-

â?ą

Svetovalci nimamo straĹĄno velike moÄ?i, lahko pa s pogovorom olajĹĄamo stisko, pokaĹžemo, da nam je mar, usmerimo otroka po pomoÄ? in osvetlimo reĹĄitve.

ti, saj ni samoumevno, da bodo vsakomur povedali, kaj jih pesti.

Veliko je dejavnikov, ki jim prepreÄ?ujejo, da bi se odprli. Eni v Ĺživljenju nimajo osebe, ki bi jim bila blizu, drugi v druĹžini ne Ä?utijo podpore, tretji ne znajo ubesediti svoje stiske, nekateri pa niti ne zaznajo, da se jim godi, kar se jim ne bi smelo,ÂŤ je opisala povod za svojo odloÄ?itev, da je pred 22 leti postala svatovalka TOM telefona in ĹĄe danes vsak teden priÄ?akuje klice. ÂťTOM telefon me uÄ?i, da za vsakim deĹžjem posije sonce. Da je pogovor tisti, ki lahko razbremeni Ä?loveka v stiski in pomaga reĹĄiti ĹĄe tako velike teĹžave. Da moramo ohranjati iskreno komunikacijo v vseh odnosih,ÂŤ je povedala.

Zahteva in daje

ÂťSkupna lastnost svetovalcev TOM telefona je zagotovo empatija. Smo strpni, sprejemamo drugaÄ?nost, imamo Ĺželjo po uÄ?enju,ÂŤ je naĹĄtela izhodiĹĄÄ?a, potrebna za to, da nekdo lahko postane svetovalec, in nadaljevala: ÂťTehnik posluĹĄanja, odzivanja, odpiranja tem, vodenja pogovora in vztrajanja pri njem pa se da nauÄ?iti.ÂŤ Kot najbrĹž za vsako delo

Na drugi strani telefonske linije Ob 30-letnici TOM telefona za pomoÄ? otrokom in mladostnikom pri premagovanju izzivov odraĹĄÄ?anja in raznih stisk smo na pogovor povabili vodjo velenjske svetovalne skupine Barbaro TrebiĹžan z ljudmi pa je tudi za to osnova stabilna osebnost z zdravim pogledom nase in na svet. ÂťNajboljĹĄa popotnica za to je urejena, ljubeÄ?a druĹžina spoĹĄtljivih starĹĄev,ÂŤ ocenjuje in s tem poudari pomen primarne druĹžbene celice. ÂťBrez svoje stabilnosti pa je teĹžko spremljati stiske drugih.

Hitro jih lahko zaÄ?nemo primerjati s svojimi, se zapletemo v podoĹživljanje in reĹĄevanje nekih nepredelanih dogodkov iz otroĹĄtva, kar je lahko problematiÄ?no. Da predelamo, kar po svetovanjih Âťnesemo domovÂŤ, imamo vsak mesec supervizijo. OpolnomoÄ?ajo nas tudi izobraĹževanja. V Velenju pa pri telefonu vedno deĹžurata dva svetovalca, da si lahko ob napornem klicu tako podelita breme in med pogovorom drug drugemu iĹĄÄ?eta informacije na spletu, dajeta ideje.ÂŤ S pomoÄ?jo, ki jo nudi otrokom, pa tudi sama veliko pridobi. ÂťPri svojem poklicu veliko prej opazim, da se z otrokom nekaj dogaja. LaĹžje prisluhnem starĹĄem. Na izobraĹževanjih, ki jih imamo vsaj dvakrat letno, sem pridobivam ogromno novega znanja. Poglobljeno spoznavam teĹžave otrok in mladostnikov ter pristope za vzpostavljanje zaupnega odnosa, v katerem se otrok poÄ?uti varnega, sprejetega ter se sprosti in govori. LaĹžje razumem, zakaj nekateri otroci nekaterih stvari ne zmorejo. Da imajo nekateri hude skrbi, zaradi katerih se ne posveÄ?ajo ĹĄoli. Te izkuĹĄnje pa pravzaprav lahko prenesem na vse odnose, tako v sluĹžbi kot v druĹžinskem okolju.ÂŤ

Odgovor je pogovor

Pri telefonskih ali spletnih pogovorih z otroki in mladino ne gre toliko za svetovanje v smislu iskanje reĹĄitev in ponujanje predlogov, kolikor za sam pogovor. ÂťPomemben je Ä?as, ki ga posve-

Primerjava kontaktov za marec in april 2015 in 2020 • • • •

â?ą

Svetovalnica Tom telefon je otrokom in mladostnikom na voljo med 12. in 8. uro na liniji 116 111 ali po elektronski poĹĄti tom@zpms.si in e-klepetalnici.

timo klicatelju, da zaÄ?utimo njegovo stisko, ga pomirimo in ga nato vodimo k iskanju poti iz nje.

PosluĹĄati in se pogovarjati – to je naĹĄ namen,ÂŤ poudari, da je Tom telefon varen prostor za izpoved misli in obÄ?utkov empatiÄ?nemu in zaupanja vrednemu sogovorniku, ki se na stiske odzove s pogovorom. Otroci to cenijo, kar dokazuje veliko ĹĄtevilo stalnih klicateljev, ki vÄ?asih pokliÄ?ejo v stiski, vÄ?asih pa samo zaradi klepeta samega.

VÄ?asih so tujci bliĹžje

ÄŒeprav je sploh v sodobnem Ä?asu, ko velik del komunikacije poteka na daljavo in brez osebnega stika, moÄ?no poudarjen pomen pristnih in neposrednih odnosov, svetovalci Tom telefona razumejo, da se je vÄ?asih laĹžje

ÂťDuĹĄevno zdravje otrok in odraslih se v tem Ä?asu moÄ?no slabĹĄa. Pri svojem poklicu opazujem, koliko Ä?asa mine zaradi kroniÄ?nega pomanjkanja kadra v pedopsihiatriji ali kliniÄ?ni psihologiji, preden otrok dobi ustrezno pomoÄ?.ÂŤ

zaupati neznancu in se izogniti oÄ?esnemu stiku. Slednji je na preizkuĹĄnji, meni sogovornica, ki opaĹža, da ga vedno redkeje vzpostavljamo tudi, kadar govorimo o prijetnih, lahkotnih stvareh. ÂťIz razliÄ?nih razlogov, tudi zaradi hitrega naÄ?ina Ĺživljenja, ko se pogovarjamo, medtem ko poÄ?nemo nekaj drugega, oÄ?esnega stika veliko otrok ni veÄ? vajenih. Sicer pa je otrokom stvari, ki bi starĹĄe prizadele, teĹžko povedati in noÄ?ejo jih obremenjevati v tistem kratkem Ä?asu, ko so lahko skupaj. LaĹžje jih je povedati komu drugemu. Ĺ e vedno je veliko tabu tem, kot so spolnost, smrt, revĹĄÄ?ina, priseljenci, begunci, ki se jim starĹĄi izogibajo. Veliko pa je tudi disfunkcionalnih druĹžin, v katerih otroci prevzemajo vlogo starĹĄev in se z njimi ne morejo pogovarjati niti o vsakdanjih dogodkih, kaj ĹĄele o hudih notranjih stiskah. Otrok v takĹĄnih okoliĹĄÄ?inah ĹĄe zdaleÄ? ni malo.ÂŤ

PreizkuĹĄevalnih klicev ni malo

Sogovornica pove, da svetovalci Tom telefona ĹĄe vedno sprejmejo veliko preizkuĹĄevalnih klicev, ki jih znajo prepoznati. ÂťVelikokrat gre sprva za preverjanje naĹĄega odziva in zaupanja. Pogosto pokliÄ?e kdo v imenu nekoga drugega in pripoveduje, kaj se dogaja prijatelju. VÄ?asih kdo pokliÄ?e in zelo lahkotno pripoveduje o zelo teĹžkih stvareh. ÄŒeprav tudi to ni vedno znak pretvarjanja. VÄ?asih se kdo zaradi hude boleÄ?ine tako oddalji od razloga zanjo, da pov-

Obnova garaĹžnih boksov V ponedeljek je Mestna obÄ?ina Velenje zaÄ?ela obnavljati garaĹžne bokse, ki so bili hudo poĹĄkodovani v poĹžaru avgusta letos, uniÄ?enih pa je bilo tudi nekaj avtomobilov. Zaradi visokih temperatur je popolnoma uniÄ?en del nosilne krovne ploĹĄÄ?e, veÄ?je poĹĄkodbe pa so odkrili tudi v garaĹžnih boksih. obnovo opravlja podjetje Energoterm.si iz Velenja. Sklenjena mora biti ĹĄe pred boĹžiÄ?nonovoletnimi prazniki, veljala pa bo skoraj 80 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

mz

sem brezbriĹžno pove zelo straĹĄno zgodbo,ÂŤ naĹĄteje nekaj primerov in doda: ÂťZ vsakim klicateljem pa se o vsem resno pogovarjamo. ÄŒeprav se heca, tudi v tem pogovoru dobi neko sporoÄ?ilo o situaciji, ki jo opisuje.ÂŤ

Korona kriza poglablja stiske

TOM telefon verodostojno priÄ?a o dogajanju med otroki in mladostniki v sodobni druĹžbi. V prvem obdobju spomladanskega vala epidemije, denimo, so svetovalci zabeleĹžili straĹĄanski upad klicev. Vendar ne zato, ker so otroci imeli manj teĹžav. Ampak zato, ker so bili prisiljeni ostati s starĹĄi doma in niso imeli varnega okolja, da bi lahko poklicali in spregovorili o teĹžavah, ki jih je

â?ą

ÂťOd zaÄ?etka korona krize so najpogostejĹĄi razlogi za klic strah, osamljenost in teĹžave v druĹžini.ÂŤ

bilo ĹĄe veÄ? kot obiÄ?ajno, ocenjujejo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije. ÂťNeÄ?loveĹĄko omejevanje otrok in mladostnikov do ĹĄole in obĹĄolskih dejavnosti je povzroÄ?ilo strahovito poglobitev duĹĄevnih stisk. O tem govori statistika TOM telefona, ki ĹĄe vedno beleĹži najveÄ? klicev na temo vrstnikov, druĹžine in ljubezni, v zadnjih mesecih pa je v visokem porastu ĹĄtevilo kontaktov, povezanih z duĹĄevnim zdravjem – osamljenost, strah, depresija, razmiĹĄljanje o samopoĹĄkodova-

â?ą

ÂťSocialne posledice korona krize se Ĺže kaĹžejo. MlajĹĄi uÄ?enci se teĹžje prilagajajo na ĹĄolo, med starejĹĄimi so posamezniki, ki noÄ?ejo veÄ? hoditi v ĹĄolo.ÂŤ

tako otroci in mladostniki brez predhodnih teĹžav v duĹĄevnem zdravju kot tisti, ki so se s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju Ĺže sooÄ?ali. Veliko otrok, ki se obraÄ?a na TOM telefon, pa prihaja iz druĹžin, ki jim Ĺže pred epidemijo niso nudile najbolj primernega in varnega okolja (disfunkcionalni odnosi, nasilje, odvisnosti ipd.), zato je poveÄ?ano ĹĄtevilo ur, preĹživetih doma, bistveno poslabĹĄalo stanje nekaterih otrok in mladostnikov,ÂŤ so sporoÄ?ili iz zveze. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Ideja o Tom telefonu se je v Zvezi prijateljev mladine Slovenije porodila leta 1990, ko je telefon predstavljal eno novih oblik stika z otroki in mladostniki. Pet let kasneje je zaĹživela Nacionalna mreĹža TOM, ki je pod enotno brezplaÄ?no ĹĄtevilko omogoÄ?ila telefonsko pomoÄ? otrokom in mladostnikom po vsej Sloveniji. Telefon je namenjen pogovoru o odraĹĄÄ?anju, odnosih z vrstniki, ljubezni in spolnosti, teĹžavah na spletu, prostem Ä?asu, ĹĄoli, nasilju in drugih teĹžavah v druĹžini, zlorabah, zasvojenostih, motnjah hranjenja in drugih temah, s katerimi se otroci sreÄ?ujejo sami, v druĹžini, ĹĄoli ali s sovrstniki. Pogovor je popolnoma anonimen, svetovalci pa vsak klic, tudi preizkuĹĄevalne, vzamejo povsem resno.

Iz POLICISTOVE beleŞke Žalil jo je

Stekla sanacija garaĹž na Kardeljevem trgu

DruĹžina: z 12,03 na 23,52 % (+ 11,49) PsihiÄ?ne teĹžave: z 4,72 na 18,21 % (+ 13,49) Samomori: z 0,58 na 6,53 % (+ 5,95) Internet: z 1,44 na 4,86 % (+ 3,41)

nju in samomoru. Letos marca in aprila se je, v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2015, obÄ?utno poveÄ?al odstotek stikov na temo druĹžinskih odnosov, psihiÄ?nih teĹžav, zlorab in misli na samomor. PaniÄ?ni napadi, nespeÄ?nost, tesnoba, depresija, samopoĹĄkodovanje in samomorilne misli so teĹžave, zaradi katerih so se otroci in mladostniki redno obraÄ?ali na TOM telefon.

O poslabĹĄanju stanja so poroÄ?ali

Velenje, 21. oktobra – V sredo okoli poldneva je znanec z Ĺžaljivkami ozmerjal obÄ?anko, ko je ta zapuĹĄÄ?ala stanovanje.

Zaradi neÄ?ednega dejanja ga Ä?aka prekrĹĄkovni postopek.

Porisan avto pred bolniĹĄnico TopolĹĄica, 21. oktobra – V sredo malo po 14. uri je lastnik vozila obvestil policiste, da mu je neznanec na parkiriĹĄÄ?u BolniĹĄnice TopolĹĄica porisal in poĹĄkodoval avto. Za storilcem poizvedujejo.

Dvakrat nedostojno Velenje, 23. oktobra – V petek popoldan je stanovalka Vojkove 12a, ko je bila Ĺže drugiÄ? deleĹžna nedostojnega vedenja in zmerjanja od iste osebe, to prijavila policistom. Ti se bodo na krĹĄitev javnega reda in miru ustrezno odzvali.

GroĹžnje preko SMS sporoÄ?il Velenje, 23. oktobra – V petek je VelenjÄ?an naznanil policistom, da mu znanec preko SMS sporoÄ?il grozi z uporabo fiziÄ?ne sile. Policisti se bodo z osumljenim sreÄ?ali in ustrezno ukrepali.

Nespodobno na javnem kraju Velenje, 24. oktobra – V soboto popoldan je priĹĄla na policijsko enoto zgroĹžena obÄ?anka in policistom povedala, da se je na javnem kraju do nje in njenega otroka nespodobno vedla mati otroka, ki z njenim obiskuje isto ĹĄolo. Policisti bodo neprimerno obnaĹĄanje kaznovali z odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Malo marihuane?

Velenje, 26. oktobra – V ponedeljek popoldan so policisti mlajťemu moťkemu

v centru mesta zasegli roÄ?no zvito cigareto z neznano zeleno posuĹĄeno snovjo.

Ker sumijo, da gre za marihuano, so snov poslali v analizo.

Z jabolki nad sosednji blok Velenje, 25. oktobra – V nedeljo zveÄ?er je neznanec iz sosednjega bloka v okno stanovalca s KoĹželjskega ulice 4 vrgel jabolko in s tem poĹĄkodoval Ĺžaluzije.

Za storilcem poizvedujejo, sploh, ker se to ni zgodilo prviÄ?.

BivĹĄi jo je nadlegoval Velenje, 26. oktobra – V ponedeljek malo pred 20. uro so policisti posredovali pri trĹžnici, kjer je bivĹĄi fant nadlegoval svoje bivĹĄe dekle. Njegovo obnaĹĄanje so kaznovali s plaÄ?ilnim nalogom.

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

Ĺ PORT, REKREACIJA

29. oktobra 2020

RokometaĹĄi ostali brez tekem

Profesionalni ĹĄport ĹĄe dovoljen, rekreacija moÄ?no omejena

V prvi rokometni ligi bi morali konec prejĹĄnjega tedna igrati tekme 8. prvenstvenega kroga Z izjemo prve moĹĄke in Ĺženske lige je vlada zaradi zajezitve in obvladovanje koronavirusa prejĹĄnji Ä?etrtek do preklica zaustavila vsa rokometna tekmovanja na niĹžjih ravneh. Velenjski rokometaĹĄi bi morali gostovati v Ribnici, a je vodstvo tekmovanja zaradi zdravstvenih teĹžav domaÄ?ih ta dvoboj prestavilo. Namesto poti na RibniĹĄko polje so VelenjÄ?ani Ĺželeli pod streho spraviti zaostalo tekmo 4. kroga z Urbanscape Loko. Ker so bili domaÄ?i igralci v stiku z osebo, ki je kazala znake okuĹžbe s koronavirusom, je vodstvo tekmovanja zaradi preventivnih razlogov tudi ta dvoboj ponovno prestavilo. Razen tekme med Dobovo in Ljubljano so bili zaradi enakega razloga pred tem odpovedani tudi drugi dvobojni aktualnega kroga. Tekme niso odigrali, ker so se tudi v posavski ekipi pojavile okuĹžbe.

NajveÄ? tekem doslej, sedem, so odigrali rokometaĹĄi Slovana, najmanj pa Ĺ kofjeloÄ?ani, samo tri, VelenjÄ?ani pa pet.

Sicer pa so bila le v prvih treh krogih odigrana vsa sreÄ?anja. Nato pa so se zaÄ?ele teĹžave, ki so vrh dosegle v prejĹĄnjem krogu z odpovedjo vseh. Drugi pari 8.

kroga so bili: Koper – Slovenj Gradec, Urbanscape Loka – Grosist Slovan, Trimo Trebnje – Maribor Branik, Jeruzalem OrmoŞ – Izola in Krka – Celje Pivovarna Laťko.

Na vrhu lestvice sta Celje Pivovarna LaĹĄko in Trimo, ki sta v ĹĄestih krogih prav tolikokrat zmagala. Na tretjem mestu so z osmimi toÄ?kami VelenjÄ?ani. Odigrali so pet tekem, izgubili v 6. krogu v

Trebnjem. Osem toÄ?k, a tekmo veÄ? od njih, ima na petem mestu Jeruzalem – OrmoĹž, na dnu razpredelnice pa so s po dvema toÄ?kama iz treh tekem Loka, Slovan (sedem) in Krka (ĹĄest).

Danes (v Ä?etrtek) naj bi VelenjÄ?ani na zaostali tekmi 5. kroga brez gledalcev gostili Dobovo. đ&#x;”˛

vos

ZaÄ?asno ustavljeno tekmovanje Tudi Rudarju virus ni prizanesel – Do ponedeljka vsi v osamitvi NogometaĹĄi v 2. ligi bi morali konec prejĹĄnjega tedna igrati tekme 13. kroga, vendar so zelenice ostale prazne. Iz vodstva nogometne zveze so klubi v petek dobili obvestilo, da 'drĹžavne institucije zaradi poslabĹĄane epidemioloĹĄke slike kljub prizadevanju krovne zveze ne dovoljujejo nadaljevanja tekmovanj v tej in v prvi futsal ligi.'

NogometaĹĄi velenjskega Rudarja bi morali gostiti Primorje, Ĺ martno 1928 pa KrĹĄko.

Kdaj bodo klubi nadaljevali tekmovanje, ĹĄe ne vedo, saj ĹĄe Ä?akajo na nadaljnja podrobna navodila. ÂťSeveda bi raje igrali, toda zavedamo

Jama Huda luknja je bila prvim obiskovalcem za ogled na voljo Ĺže leta 1895 in vzbuja radovednost ĹĄe danes, saj vedno znova preseneti tako obiskovalce kot raziskovalce. V svoji notranjosti namreÄ? skriva vrsto posebnosti. TeĹžko je opisati obÄ?utke, ki vedno znova prevzamejo ob ogledu vodne jame. Mi smo se z izkuĹĄeno jamarko Patricijo OĹĄtir (na sliki levo) iz KoroĹĄko-ĹĄaleĹĄkega jamarskega kluba Speleos, ki ima rada tako hribe kot jame (jamarka je Ĺže dvajset let), ukvarja pa se ĹĄe z ostalimi adrenalinskimi ĹĄporti, podali med kline in vrvi po ferati in ĹĄe enkrat veÄ? ugotovili, kako Ä?udovit je lahko svet podzemlja. ÂťDraĹž tega ĹĄporta je raziskovanje, zame je podzemni svet prav poseben skrivnostni svet, posebej takrat, ko odkrijem kakĹĄno novo jamo in kot prva stopim vanjo,ÂŤ pove Patricija, preden se v rov med kline in jeklenice podava tudi s prijateljico Valerijo.

Jamarstvo je teĹžak ĹĄport

V klubu je aktivnih okrog trideset Ä?lanov, vhod v jamo in ja-

se resnosti stanja v drĹžavi,ÂŤ je o prekinitvi dejal velenjski trener Almir Sulejmanović. Od njega in direktorja kluba Zorana KerĹĄiÄ?a pa smo izvedeli, da tudi njih ni zaobĹĄel smrtonosni virus in ne glede na prepoved ne bi smeli trenirati.

OkuĹžbo so potrdili pri ĹĄtirih igralcih, in to pri tistih, ki sicer niso bili predvideni za igranje. Vsi drugi naj bi bili zdravi, vendar so vse poslali domov. V osamitvi bodo najmanj deset dni, nato pa bodo videli, kako naprej. Tisti, ki lahko, vadijo po posebnem programu. Ta je po trenerjevih besedah bolj atletsko naravnan. đ&#x;”˛

vos

Vladni odlok, ki velja od danes, ĹĄe naprej dovoljuje pripravo in tekmovanja najboljĹĄim ĹĄportnikom ter z moÄ?nimi omejitvami tudi rekreacijo vsem drĹžavljanom. Vadba je tako dovoljena ĹĄportnikom olimpijskega razreda, teh je po podatkih Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) 49, svetovnega (144), mednarodnega (366) in perspektivnega razreda (693) ter poklicnim ĹĄportnikom. Slednjih je po razvidu ministrstva, pristojnega za ĹĄport, okrog 500.

Vsi omenjeni morajo biti starejĹĄi od 15 let in morajo biti vpisani v razvid poklicnih ĹĄportnikov pri ministrstvu za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport.

Rekreacija je po ukrepih vlade dovoljena individualno, v druĹžinskem krogu ali v skupinah do ĹĄestih oseb ob upoĹĄtevanju trimetrske medsebojne razdalje. Fitnes centri morajo biti

v rdeÄ?ih regijah zaprti, v oranĹžnih pa velja pravilo ene osebe na 20 kvadratnih metrih.

Dovoljen je tudi tekmovalni vrhunski ĹĄport, treningi in tekme, a ne za vse registrirane ĹĄportnike in na vseh ravneh tekmovalnih sistemov.

V nogometu le prva in druga liga

Nogometna zveza Slovenije je po vladnem sprejetju Odloka o zaÄ?asnih omejitvah pri izvajanju ĹĄportne dejavnosti za ĹĄportnike in izvajanje ĹĄportnih tekmovanj potrdila, da se bodo pod njenim okriljem nadaljevala prvoligaĹĄka tekmovanja in Ä?lanska moĹĄka druga liga, vsa druga tekmovanja pa so do nadaljnjega prekinjena. Odlok bo zaÄ?el veljati v Ä?etrtek. đ&#x;”˛

Tudi rokometaĹĄice Velenja ostale doma V 7. krogu Ĺženske Ä?lanske rokometne lige naj bi velenjska dekleta v nedeljo gostovala v StoĹžicah, kjer igra svoje tekme Krim Mercator. Tekme ni bilo. 'Zaradi trenutne epidemioloĹĄke situacije smo se z gostiteljicami sporazumno dogovorili za njeno prestavitev' so obvestili na svoji spletni strani v velenjskem klubu.

Enako je bilo z dvobojema med Celjankami in KoprÄ?ankami ter Ajdovkami in PtujÄ?ankami. IzolÄ?anke so doma z 22 : 28 izgubile z Ĺ˝alÄ?ankami.

Zanimivo, z enakim rezultatom so v Litiji zmagale tudi NovomeĹĄÄ?anke. Zagorjanke so bile proste.

Lestvica: 1. Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 5 tekem – 10 toÄ?k, 2. Zelene doline Ĺ˝alec 6 - 10, 3. Krka 5 – 8, 4. Krim Mercator 2 – 4, 5. Zagorje 3 – 4, 6.

Z'deŞele 4 - 4, 7. Velenje 5 – 4, 8. Ž.U.R.D. Koper 5 – 3, 9. Izola 6 – 3, 10. Ptuj 3 – 0, 11. Litija 6 - 0.

Dva tedna brez tekem

Vodstvo slovenske rokometne zveze je sporoÄ?ilo, da zaradi epidemioloĹĄkih razmer za vseh enajst klubov v 1. A Ĺženski rokometni ligi ustavlja tekmovanje.

Jamarske dogodivĹĄÄ?ine Ä?udovitega podzemnega sveta Huda Luknja, najveÄ?ja naravna znamenitost v KoroĹĄko-Ĺ aleĹĄki dolini – Na adrenalinski treking v podzemni biser vodijo manjĹĄe skupine obiskovalcev– Ferata za bolj izkuĹĄene ma sta na mislinjski strani, koÄ?a pa stoji na meji med obÄ?inama Velenje in Mislinja. ÂťPo vsem tem Ä?asu ima jama Huda luknja ĹĄe kakĹĄen neodkrit del, jam je precej, sama Huda luknja ima preko tri tisoÄ? rovov in je zelo zanimiva, jamarji jo ĹĄe vedno raziskujemo. Je pa po Sloveniji ogromno zanimivih jam,ÂŤ razlaga OĹĄtirjeva, ki jo navduĹĄuje tudi raziskovanje mineralov in fosilov. Od leta 1991 izvajajo vodene trekinge v jami, ko lahko obiskovalci jame obÄ?udujejo kapnike, stalagmite, stalaktite ... Zanimiv je tudi Ĺživalski svet. Jama je bivaliĹĄÄ?e ĹĄtevilnih pajkov, hroĹĄÄ?ev, polĹžev, rakcev in netopirjev (kar devet vrst jih Ĺživi v jami).ÂŤ Treking pa priporoÄ?a vsem, ki se ne

â?ą

Za jamarski ĹĄport ni velikega zanimanja. ÄŒe je kandidatov veÄ?, naredimo jamarsko ĹĄolo za teÄ?ajnike.

Patricija OĹĄtir

Povsem drug skrivnosten svet, vreden doĹživetja. Huda luknja ima ĹĄe precej potenciala. Zgornja etaĹža je zelo neraziskana.

bojijo temnih prostorov in so Ĺželjni raziskovanja. ÂťZadnje Ä?ase je zaradi virusa obiska manj, Ä?eprav treking dogodivĹĄÄ?ina ni posebej naporna in jo zmorejo vsi,ÂŤ razlaga izkuĹĄena jamarka, ki ĹĄe pove, da je jame najbolje in najlaĹžje odkrivati pozimi, ko

đ&#x;”˛

vos

je v jami toplo, za obiskovalce pa je odprta od maja do konca oktobra.

Po zavarovani plezalni poti

Da je podzemni svet jam res nekaj posebnega, smo ugotovile po pribliĹžno treh urah in nekaj krajĹĄih poÄ?itkih tudi me, ki smo doĹživele plezanje, nekaj akrobacij, skokov, prestopov, raztezanj in zraÄ?nosti pod nogami.

Ferata je za tiste, ki se ne bojijo viĹĄine, bolj izkuĹĄene in tiste, ki jim plezalna tehnika ni ravno tuja. V zakup je treba vzeti ĹĄe vlaĹžnost sten in povratek po isti poti nazaj. Kljub rahli utrujenosti in nekaj strmih spustih je bila podzemna telovadba uspeĹĄno opravljena. Vesela, da ĹĄe imam nekaj moÄ?i v rokah in nogah, nekaj kondicije in hribovskih izkuĹĄenj, dogodivĹĄÄ?ino ocenim za zelo zanimivo in vredno obiska.

Hvala Patriciji za prijetno dozo adrenalina, ki smo jo premagale uspeĹĄno, s precej pokurjenimi kalorijami, ki pa smo jih tudi hitro nadomestile. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

29. oktobra 2020

PoloĹžili venec padlim borcem

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Velenje - BliĹža se 1. november, ko se spominjamo vseh, ki so zaznamovali naĹĄa Ĺživljenja.

Umrlih svojcev, prijateljev in tistih, ki so svoja Ĺživljenja dali, da lahko danes Ĺživimo v svobodni drĹžavi.

Ob tej priloĹžnosti so Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, Andreja KatiÄ?, Ä?lanica izvrĹĄnega odbora ZdruĹženja borcev za vrednote NOB, ter Bojan Voh, podpredsednik ZdruĹženja borcev za vrednote NOB, poloĹžili venec k spomeniku padlim borcem in Ĺžrtvam faĹĄistiÄ?nega nasilja v letih 1941–1945 na Titovem trgu. đ&#x;”˛

19

V naslednjih dneh, ki bodo zaznamovani tudi s prazniki, boste imeli ogromno Ä?asa. Toliko, da boste zaÄ?eli sami sebi iti na Ĺživce. Tistim redkim, s katerimi boste v naslednjih dneh v stiku, zato nikar ne tarnajte, kako zaposleni ste. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e boste priznali, da vam osamitev teĹžko sede in da ste osamljeni. Vsak dan posebej se boste morali opomniti, da je sedaj najpomembneje, da ostanete zdravi. Zato se boste drĹžali doma, ven boste ĹĄli le, ko drugaÄ?e ne bo ĹĄlo. Vzemite si Ä?as in zaÄ?nite pospravljati omare in svoje arhive. Dolgo si Ĺže obljubljate, da boste to konÄ?no storili, sedaj pa to uresniÄ?ite.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

ÄŒeprav vam bo nekaj dni ĹĄe odgovarjalo, da boste veliko doma, boste tudi vi vse bolj Ĺželeli v druĹžbo. Ĺ˝al se vam Ĺželja ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo uresniÄ?ila. Ugotavljali boste, da se lahko Ä?lovek utrudi tudi od poÄ?ivanja, saj ne boste imeli toliko dela, kot bi ga Ĺželeli. VÄ?asih sploh ne boste veÄ? vedeli, kateri dan je. Zato si zaÄ?nite Ä?as bolje organizirati in se obnaĹĄajte, kot da je vse tako, kot je bilo. Med prazniki boste ugotavljali, da nekoga, ki ne more k vam, pogreĹĄate bolj, kot ste si bili pripravljeni priznati. V vaĹĄe Ĺživljenje se bodo kmalu vrnili nekdanji prijatelji, pa Ä?eprav le preko elektronskih medijev. Nekdo od njih vam bo dal zanimivo idejo, ki vam bo popestrila naslednje dni.

mz

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

Utrip Ĺživljenja Kako zelo drugaÄ?en, nepoznan in spremenljiv. Na podeĹželju in v mestih. Ljudje v maskah kot v nekakĹĄni zombi apokalipsi, rahlo zazrti drug v drugega, razmiĹĄljujoÄ?, kdo nam predstavlja groĹžnjo. Socialni stik okrnjen kot ĹĄe nikoli. Vsaj v Ä?asu mojega Ĺživljenja ne. Ne pomnim, kdaj so bile moje misli tako zbegane in nejasne. Dnevi, tedni in meseci, ki so za nami in zagotovo tudi pred nami, so prinesli toliko vpraĹĄanj, negotovosti in stisk. Kako bomo to popravili?

Se bo samo od sebe? VpraĹĄanja se vrstijo, a odgovora ni. Enostavno ne veĹĄ, ne razumeĹĄ in Ä?akaĹĄ. ÄŒakaĹĄ, kaj bo prinesel Ä?as.

Med tem pa se dogaja Ĺživljenje. Tisto pravo. Moje, tvoje, druĹžinsko. Vsako s svojim

od 30. 10. do 5. 11.

- upravni odbor Rudnika lignita Velenje je na seji 30. oktobra 1953 sklenil predlagati delavskemu svetu izgradnjo 30 druĹžinskih hiĹĄic v novem naselju Jezero med velenjsko kino dvorano in KaliĹĄnikovo hiĹĄo; - 30. oktobra 1969 se je rodil pravnik in pedagog dr. Rajko Knez, doma iz Velenja, ki je 25. aprila 2017 postal ustavni sodnik Ustavnega sodiĹĄÄ?a Republike Slovenije in 19. decembra 2018 ĹĄe predsednik Ustavnega sodiĹĄÄ?a Republike Slovenije; - 29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo PogoreliÄ? iz Zagreba; - VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek je bil 31. oktobra 1918 imenovan za poverjenika za uk in bogoÄ?astje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani; - 31. oktobra 1942 se je v Migojnicah pri Ĺ˝alcu rodil funkcionar in banÄ?ni delavec JoĹže Veber, doma iz Velenja; umrl je aprila letos (2020); - Zadnji dan vinotoka v Sloveniji

Postanite naroÄ?nik

utripom, s svojimi izzivi in preizkuĹĄnjami.

Ko objamem svoje otroke, jih moÄ?no privijem k sebi, z Ĺželjo, da je ta moment veÄ?en.

Da vse tisto, kar se dogaja zunaj, ne pusti sledi tudi na nas. Da za vedno obÄ?utimo utrip srca drug drugega. Da nas utrip srca pomiri kot Ĺže takrat, ko smo bili v maternici. Naj traja. A kot izgine jutranja meglica, tudi ta enkrat odpoje svojo pesem. Pesem, ki jo sliĹĄi vsako uho. VÄ?eraj, danes ali jutri.

Objema nas Ä?as, preĹžet s strahom, strah pa je moÄ?an ravno zaradi pomanjkanja vedenja o tem, kaj se dogaja. Ali je vse, kar lahko naredim, zgolj upanje in Ä?akanje?

Ali bo doletelo tudi mene, moje najbliĹžje in najdraĹžje? Bo bolezen prizadela tako moÄ?no, da bo tudi utrip izzvenel? Ali bo zgolj oplazila tako, da tudi praska kmalu ne bo veÄ? vidna? Ĺ˝al nimam odgovora. Imam pa svojo misel. Misel, ki jo lahko vedno znova spremenim in iz tiste, ki rani mojo duĹĄo, napravim

praznujemo dan reformacije; to je verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeliÄ?anov, ker pa je reformacija pustila globoke sledove v slovenski knjiĹževnosti in v slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik slovenske besede in s tem vsega slovenskega naroda; - ob prevzemu oblasti v Ĺ oĹĄtanju je imel ĹĄoĹĄtanjski Narodni svet poleg predsednika ĹĄe 13 odbornikov; 1. novembra 1918 je Narodni svet prevzel obÄ?insko upravo mesta Ĺ oĹĄtanj kot zaÄ?asna oblast; predsednik sveta dr. Mayer je priÄ?el uradovati kot Ĺžupan, Narodni svet pa kot obÄ?inska uprava; mestna obÄ?ina je tako preĹĄla iz nemĹĄkih v slovenske roke; - 1. novembra 1918 je VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek podpisal odlok o poviĹĄanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaĹĄko oblast na Spodnjem Ĺ tajerskem, kar je bilo nadvse pomembno za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo; - 1. novembra 1918 se je v ReÄ?ici ob Paki rodil kulturni delavec Martin Steblovnik Tinek, ki je umrl 3. avgusta 1990; - 1. novembra 1927 se je v Velenju rodil dr. Borut MlinĹĄek, ki je bil med drugim profesor na Veterinarski fakulteti v Ljubljani;

takĹĄno, ki me napolni z radostjo. Imam molitev, v kateri Ĺželim vsem in vsakemu posebej, da premosti ta Ä?as, najbolje kot le lahko. Oprite se ne svoje reĹĄilne bilke. Namenite jim veÄ? Ä?asa in opustite tiste, s katerimi tonete na temno dno morja. Upajte, verujte in ljubite vsak delÄ?ek momenta, ki ga Ĺživite in ob katerem zaÄ?utite utrip svojega srca. Naj vas pomiri in navda s hvaleĹžnostjo za Ĺživljenje. Vse je minljivo, tega ne smemo pozabiti, a tudi naslanjati se na to misel ne. Naj bo zgolj opomin, da imamo veliko. Imamo Ĺživljenje.

Ko pride veÄ?er, naslonim svoje uho na srce svojih otrok in moĹža, nato poloĹžim svoje roke na moje srce. To je melodija, ki jo Ĺželim pomniti. NiÄ? ni veÄ? vredno.

PosluĹĄajte jo tudi vi. Naj vam prinese radost, ker kadar smo radostni, se svet pokaĹže v svojih najlepĹĄih barvah. Ostanite zdravi.

Drago Ĺ ulek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 1. novembra 1945 se je na Ptuju rodil Ĺžupan, plesalec, fizik, pedagog, trener, direktor, politik in ĹĄportni delavec Drago Ĺ ulek, ki je bil med drugim Ĺžupan obÄ?ine Velenje v letih med 1986 in 1990; leta 1970 je bil soustanovitelj Plesnega kluba Velenje, v katerem je najprej deloval kot tekmovalec, nato pa kot trener in funkcionar; v obdobju 1968–1974 sta v paru z Vereno Trofenik Ĺ ulek dosegla 10 naslovov drĹžavnega prvaka v vseh treh disciplinah ĹĄportnega plesa; leta 1971 sta bila ĹĄportnika leta obÄ?ine Velenje; - leta 1945 se je 2. novembra v Ĺ oĹĄtanju rodil vsestranski ĹĄportnik in trener Ĺ tefan Kac; - 2. novembra 1971 so priÄ?eli pouk na osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca v Velenju;

đ&#x;”˛

Renata P. Knez, Druťtvo SŽM

- 3. novembra 1931 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil literat, gledaliĹĄki ustvarjalec, novinar in zaloĹžnik JoĹže KlanÄ?nik, ki je umrl 24. maja 2013; - 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podruĹžnice DruĹĄtva rudarskih in metalurĹĄkih inĹženirjev in tehnikov sveÄ?ano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov; za njegov sedeĹž so doloÄ?ili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje ĹĄe danes uspeĹĄno deluje; - 4. novembra 1933 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil pedagog, ĹĄportni delavec, trener in funkcionar MatjaĹž Natek; umrl je 15. maja 2002; - 4. novembra 1944 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil ĹĄportnik, ĹĄportni delavec in funkcionar Karel Drago Bizjak; umrl je 31. maja 2001; - 5. novembra 1930 se je v Ĺ kalah rodila dolgoletna direktorica Kina Velenje Marija Ana DjordjeviÄ?, rojena SkornĹĄek; - 5. novembra 1933 se je rodil gledaliĹĄki delavec, direktor ERE Velenje in od leta 1978 do 1982 tudi velenjski Ĺžupan Franjo Korun; umrl je 8. februarja 2000; - 5. novembra 1996 so na seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje svetniki potrdili odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Dobili boste ponudbo, ki je ne boste mogli zavrniti. Kot vse kaĹže, bo namreÄ? v Ä?asu praznikov svoja Ä?ustva do vas priznal tisti, ki si ga Ĺže dolgo Ĺželite. Od sreÄ?e boste kar lebdeli, Ĺžal pa se zveza ne bo razvijala tako, kot si Ĺželite. Karantena bo naredila svoje. Vseeno bosta v rednih stikih, kar vam bo lepĹĄalo prihodnje dni. Zdelo se vam bo, da ni veÄ? dolgo do toÄ?ke, ko boste poplaÄ?ani za vse, za kar ste se trudili kar nekaj let. Izkazalo se bo, da je to, da so vam nastavili ogledalo in vas postavili v nezavidljiv poloĹžaj, v vas prebudilo borca.

Sprememba bo velika, a za vas pozitivna. PriloĹžnost, ki jo boste dobili takoj po praznikih, bo odliÄ?na.

Tudi finanÄ?no se vam bo poznalo.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Nagrada, ki jo boste dobili za svoje preteklo delo, bo za vas sanjska. Sploh, ker bo tudi finanÄ?na, kar ste si po tiho Ĺželeli Ĺže dolgo. Sedaj boste laĹžje varÄ?evali za tisto, kar si najbolj Ĺželite. Kot kaĹže, si boste v prihodnosti lahko privoĹĄÄ?ili veÄ? kot doslej.

Vam pa bo najveÄ? pomenilo to, da boste dobrega zdravja. Trud, ki ste ga vlagali v svoje telo in umirjanje uma, se bo poplaÄ?al prav v prazniÄ?nih dneh ob koncu tega tedna. PogreĹĄali boste druĹženje s sorodniki, a boste razumeli, da je bolj modro, da niste skupaj. Zato bodo letoĹĄnji prazniki tihi in skoraj preveÄ? mirni. Ker vas Ĺže v ponedeljek Ä?aka veliko dela, uĹživajte v prostih dneh.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Prave barve ljudi, s katerimi si delite vsakdan, vedno spoznamo ĹĄele takrat, ko smo v stiski. Tudi vam se bo to zgodilo, in to prav v kratkem. V krizi vam bodo na pomoÄ? priskoÄ?ili predvsem tisti, ki vas ĹĄe nikoli niso pustili na cedilu. Zato boste kmalu tudi vi zaÄ?eli delati selekcijo pri tistih, ki bodo v prihodnje ĹĄe ostali vaĹĄi prijatelji.

Zavedate se, da se boste kmalu morali sooÄ?iti sami s seboj. Marsikaj boste morali spremeniti tako pri sebi kot pri svojih navadah. Slednje vam bo teĹžko sedlo, saj se vam dolgo ni bilo treba sooÄ?ati s slabĹĄanjem kvalitete Ĺživljenja. TolaĹžilo vas bo dejstvo, da niste edini. A bo vseeno teĹžko.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Vsak dan bolj vam je jasno, da sedanji Ä?asi niso veÄ? Ä?asi za pravljice. VÄ?asih niste znali reÄ?i ne, sedaj ste se Ĺže nauÄ?ili. Zato boste vsak dan bolj samozavestni in odloÄ?ni. Partner vas bo pomirjal in razvajal, kolikor bo lahko, saj mu je jasno, da trenutno potrebujete prav to. Po praznikih, ob vrnitvi v sluĹžbo, boste ĹĄe bolj nemirni. Zavedanje, da verjetno kar nekaj tednov Ĺživljenje ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite. Ta teden vas to ĹĄe ne bo spravljalo v slabo voljo, saj vam bo manj dela godilo. S partnerjem se bosta zaÄ?ela pogovarjati o pomembni spremembi v vajinem Ĺživljenju. Tokrat bosta oba pripravljena, da naredita tudi tisto, kar doslej nista bila pripravljena.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

PreveÄ? stvari se je nabralo, zato teĹžko naÄ?rtujete prihodnost. V teh dneh se vam bo zdelo, da je tudi bolje, da je ne. Prvi november in dnevi okoli spomina na mrtve bodo v vas prebudili otoĹžnost, zato ne boste imeli prave volje do niÄ?esar. To bo znak, da se morate veÄ? posveÄ?ati sebi in najti stvari, ki vas umirjajo in vam dajejo energijo.

Ob redkih druĹženjih s sorodniki, pogosto le preko telefona, boste izvedeli marsikaj novega. VeÄ?ina novic vam ne bo vĹĄeÄ?, a jih ne boste Ĺželeli komentirati. Ob koncu tedna, ko se boste malo sprostili, boste Ĺžal Ä?utili boleÄ?ine v sklepih. Razbremenite noge, pa vam bo hvaleĹžna tudi hrbtenica.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Ob koncu tedna boste resniÄ?no odklopili. Ob tem se boste vpraĹĄali, kaj v zadnjem Ä?asu poÄ?nete svojemu telesu in duĹĄi. Jasno vam je, da ste veliko manj v gibanju, kot ste bili. Telo vam Ĺže sporoÄ?a, da to ni dobro. Zato boste vse, ki vam jemljejo energijo, v prihodnjem tednu postavili na stranski tir. Le druĹžinskim Ä?lanom boste dopuĹĄÄ?ali, da od vas priÄ?akujejo veÄ? kot drugi. Zanje vam ne bo teĹžko narediti prav niÄ?, saj vam to znajo vrniti. Vrnili vam bodo tudi tokrat. Partner bo do vas iskren tudi, ko drugi ne bodo. PosluĹĄajte, kaj vam Ĺželi s sicer neĹžnimi besedami sporoÄ?iti. Pazite nase, saj imunsko niste tako moÄ?ni, kot si Ĺželite.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

ÄŒaka vas nekaj dni v dvoje. Partner bo Ä?ez praznike izjemno razumevajoÄ? in neĹžen, kar vas bo kar malo presenetilo. UĹživajte v vajini novi sreÄ?i, predvsem pa bodite do njega prijazni rudi vi. Ne, niste vedno, velikokrat mu oÄ?itate stvari, na katere res nima vpliva. Predvsem pa ste zelo nestrpni, kadar vas prosi za pomoÄ? in Ä?esar ne razume takoj. Prihodnji teden boste poskuĹĄali popraviti vtis pri osebi, ki je ne poznate dobro. Delo, ki ga opravlja, pa zanima tudi vas. Novembra se vam bo kljub korona krizi konÄ?no odprlo tudi v poslu. In to prav po njegovi zaslugi. Zdravje bo krhko, prebavne teĹžave bodo vztrajale.

Kozorog, 23. 12. – 20. 1.

V naslednjih dneh vas Ä?aka precej lepega, sploh, ker boste uĹživali v podaljĹĄanem koncu tedna med ljudmi, ki so vam res ljubi. Ĺ˝al boste morali do nedelje sprejeti tudi nekaj teĹžkih odloÄ?itev, povezanih s prihodnostjo druĹžine, saj se Ä?as za odgovore izteka. Pri tem boste zelo previdni z besedami, ĹĄe bolj z dejanji. Na koncu boste ugotavljali, da vam niti ena od ponujenih reĹĄitev ni vĹĄeÄ?. Zato si boste vzeli ĹĄe nekaj dni za konÄ?no odloÄ?itev. Prihodnji teden vas Ä?aka veliko dela. Ĺ˝al se boste morali sooÄ?iti tudi z veliko stresnimi situacijami. Imunski sistem vam bo precej oslabel, zato pazite, s kom se druĹžite. Virus bo Ĺžal kroĹžil tudi v vaĹĄi bliĹžini.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Priznajte, da ste moÄ?no umirili dnevno rutino in da vam to vse bolj paĹĄe. Na trenutke bo Ĺživljenje sicer postalo rahlo dolgoÄ?asno, a takĹĄno je z razlogom. Zato se s tem ne boste veÄ? obremenjevali. Partner bo za razliko od vas imel zelo veliko dela. Zato bo ĹĄe nekaj dni Ĺživel mimo vas, Tega mu res ne boste zamerili, ga boste pa pogreĹĄali.

Pri tem boste spoznali, koliko vam pomeni, da razume, kaj se vam dogaja. Skrbelo vas bo za nekoga od sorodnikov. Vse se bo dobro izteklo, a ne v nekaj dneh. Po praznikih pazite, da ne boste postali preveÄ? neaktivni. VaĹĄe telo je na gibanje navajeno, zato mu ga ne smete vzeti. Boste pa morali pri tem postati bolj inovativnim, saj se vam z masko na obrazu ne bo dalo v naravo.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

ÄŒudni Ä?asi so, zato boste teĹžko naÄ?rtovali delo in tudi dogodke v svojem Ĺživljenju.

Pri delu boste nove ideje sicer dobivali, a kaj, ko jih veÄ?ina zaradi korona ukrepov ne bo izvedljivih. Zato boste med prazniki veliko razmiĹĄljali in iskali nove poti iz zagat, ki res ne bodo prijetne. Ob tem boste zelo pazili, s kom in koliko se boste druĹžili.

Strah je leik gospod, kajne? Tokrat nihÄ?e veÄ? ne bo mislil, da pretiravate, saj se vse vrti okoli virusa. Ne popustite, ko vas bodo hoteli prepriÄ?ati, da nimate prav, ker boste ĹĄe bolj previdni. Partner bo izgubljal potrpljenje, ker boste doma Ä?isto odsotni. Nujno vsaj del dneva preĹživita skupaj.

Naš čas, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED

Četrtek, 29. oktobra

06.15 07.00 09.05 10.00 10.05 10.10 10.15 10.45 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.50 15.10 15.40 16.00 16.10 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.35 01.50 02.15 02.40 03.35

04.00 06.00 09.20 10.20 12.15 13.15 13.40 15.20 16.15 17.15 20.00 20.55 22.50 23.30 00.00 00.45 01.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Počitniški krompir, razv. odd.

Lili in Čarni zaliv, risanka Mandi, risanka Zajček Belko, risanka Zog, risani film TV-izložba Začnimo znova slov. nan., 8/20 Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Urbana divjina, brit. dok. ser., 2/3 Slovenci v Italiji: Vklop – Izzivi šolanja v času »koronakrize« Brez meja - Határtalan TV-izložba Timi gre, risanka Svetovalka Hana, risanka Bacek Jon, risani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Divji kostanj, odd. o znanosti Na kratko: Nomofobija Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Zwingli, švic. f.

Ugriznimo znanost: Divji kostanj, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Profil: dr. Boštjan Bugarič Ko se je svet ustavil, izob. odd.

Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Joker, kviz Zora, dok. film Nogomet - DP: Mura : Maribor, 9. kolo, prenos iz Murske Sobote Avtomobilnost Nogomet - EL: AZ Alkmaar : Rijeka, 2. kolo, prenos iz Alkmaarja Ambienti Nogomet - EL: vrhunci 2. kola Slovenska jazz scena: 51. Jazz festival Ljubljana Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.10 07.20 07.35 07.40 07.55 08.05 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.20 22.20 23.00 23.55 00.50 01.45 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, risanka Robocar Poli, risanka Maša in medved, risanka Zebra Zigbi, risanka Super krila, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 1/6, avstrijska nan.

Betty v New Yorku, 1/43, am. nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/73, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/40-41, tur. nan.

TV prodaja Komisar Rex, 1/7, avstrijska nan. Šverc komerc, 1/118, hr. nan.

Betty v New Yorku, 1/44, am. nan.

24UR popoldne Podaj mi roko, 2/42-43, tur. nan.

24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Šverc komerc, 1/119, hr. nan.

24UR zvečer Strelec, 2/8, am. nan.

Slepa pega, 3/11, am. nan.

Grimm, 6/13, am. nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Na obisku ... pri dr. Tončku Kregarju 2794. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Mojca in medvedek Jaka, Ptičja jedilnica in uokvirjanje jeseni Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Kvintet harmonik, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. prog.

Naravni in kulturni biseri doline Soče, 1. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Kvintet harmonik, GŠ Velenje Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.15 11.45 11.50 12.15 12.45 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.10 23.00 23.30

29. oktobra 2020

Petek, 30. oktobra

06.15 07.00 09.05 10.00 10.05 10.15 10.20 10.45 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 13.50 14.45 15.00 15.20 16.15 16.35 17.00 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 01.00 01.30 02.25

04.00 06.00 09.20 10.20 12.20 12.45 13.35 15.05 15.45 16.30 17.00 19.35 20.00 21.15 23.00 23.50 00.45

06.00 07.00 07.02 07.10 07.20 07.35 07.40 07.55 08.05 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 22.15 22.55 23.00 00.45 02.30 03.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.30 11.25 11.30 11.55 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Počitniški program Počitniški krompir, razv. odd.

Lili in Čarni zaliv, risanka Mandi, risanka Malčki, risanka Bi se gnetli na tej metli?, ris. film TV-izložba Začnimo znova, slov. nan., 9/20 Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Urbana divjina, brit. dok. ser., 3/3 TV-izložba Prisluhnimo tišini: Sofia, srečna 13-ica, Mostovi: - Rojstvo knjige v Dolnji Lendavi, igrano-dok. film Špasni učitelj, niz. nan., 19/24 Infodrom, tednik za otroke in mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Premagajmo covid 19 Duhovni utrip Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Proslava ob dnevu reformacije Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Stvor, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Ugriznimo znanost: Divji kostanj, odd. o znanosti Revolucionar v talarju; Janez Evangelist Krek, dok. film Tvoje pesmi živijo naprej, poklon Lojzetu Slaku in njegovi glasbi O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Judo - svetovni pokal, prenos iz Zagreba Videotrak Neboa, španska nad., 8/8 Tekma s časom, španski film Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, risanka Robocar Poli, risanka Maša in medved, risanka Zebra Zigbi, risanka Super krila, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 1/7, avstrijska nan.

Betty v New Yorku, 1/44, am. nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/74, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/42-43, tur. nan.

TV prodaja Komisar Rex, 1/8, avstrijska nan. Šverc komerc, 1/119, hr. nan.

Betty v New Yorku, 1/45, am. nan.

24UR popoldne Podaj mi roko, 2/44-45, tur. nan.

24UR vreme 24UR Njeni tastari, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Nevarna vdova, kanadski film Skodelica ljubezni, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Moonlighting Orchestra, Sredi zvezd 2005 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš, otroška oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jasmin Balić, harmonika, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Portugalska in Madeira Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jasmin Balić, harmonika, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sobota, 31. oktobra

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.05 08.15 08.40 09.05 09.40 10.00 10.55 11.20 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.35 14.55 15.55 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 22.00 22.25 00.35 01.00 01.55

04.00 06.00 07.00 09.00 10.15 11.15 12.05

Kultura, Odmevi Čudogozd: Na obisku Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Balončkovo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Knjiga o džungli, risanka Bacek Jon, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Križe in OŠ 8 talcev Logatec, kviz Infodrom, tednik za otroke in mlade Dan reformacije, prenos evangeličanskega bogoslužja iz Moravskih Toplic Ko s sten zablestijo stare podobe, dok. odd.

TV-izložba Tarča NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Dnevi evropske kulturne dediščine: Spoznaj? Varuj! Ohrani.

Prisluhnimo tišini: Smrt otroka zaznamuje življenje Šest mojstrov v viktorijanski hiši, brit. dok. ser., 4/4 Slovenski magazin Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Leta in leta, brit. nad., 6/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Kafarnaum, kopr. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

16.05 17.00 19.00 20.05 21.55 22.55 01.15 02.10

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Spomini: Stanko Kušljan, 2. del Začnimo znova, slov. nan., 5-6/20 Protestantizem, dok. film Mostovi - Hidak: Rojstvo knjige v Dolnji Lendavi, igrano-dok. f.

Proslava ob dnevu reformacije Franc Temlin: Mali katekizem velikega človeka, dok. film Poletni koncert iz Schönbrunna 2020 Avtomobilnost Judo - SP, prenos iz Zagreba Videotrak Sedem minut čez polnoč, kopr. f.

Zvezdana Iztok Mlakar, koncert Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.10 07.20 07.40 07.50 08.15 08.35 08.55 09.20 09.45 10.10 10.25 10.50 12.30 12.45 14.30 14.45 16.50 17.55 18.50 18.55 20.00 22.25 00.35 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Florini zmajčki, risanka Tri mucke, risanka Maša in medved, risanka Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Luna Petunija, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Viking Viki, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Zak nevihta, risanka Dirka Monkart, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Ljubezen kot v filmu, am. film Vaše zdravje, naša skrb Turbo, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Njeni tastari, ameriški film Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Odločilni glas, ameriški film Mesto angelov, ameriški film Božiček kupid, ameriški film Zvoki noči

12.55 13.55 14.35

08.30 08.55 09.00 09.40 11.10 11.15 11.40 12.10 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 22.00 22.05 23.05 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, otroška oddaja Jutranji pogovori 1 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Sara Golčman, harmonika, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Ptičja jedilnica in uokvirjanje jeseni Spoznajmo jih ... Jure Hudobreznik, harmonika, GŠ Velenje Dotiki gora: Grintovec Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2795. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vranski poletni večeri 2005, Večer jubilantov, 2. del Spoznajmo jih … Žan Forštner, harmonika, GŠ Velenje Popotniške razglednice: Portugalska in Madeira Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja, 1. novembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.05 09.15 09.25 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.55 15.20 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 20.45 21.35 22.05 23.50 00.00 00.30 01.20

04.00 06.00 07.00 07.15

Mandi, risanka Jurij in Pavel, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Piknik s torto, risanka Bacek Jon, risanka Špasni učitelj, niz. nan., 20/24 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 8/8 Ozare Obzorja duha: Prek smrti v življenje Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Avsenikov zlati abonma - Poklon Slavku Avseniku Na lepše Okus po domu, jap.-sing. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Med nami, norveška nad., 7/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Frida - Naj živi življenje, it. dok. f.

Za lahko noč: Gustav MahlerRenato Zanella: Adagietto Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

21.55 23.25 00.20 01.20

Info kanal Videotrak Duhovni utrip Ugriznimo znanost: Divji kostanj, odd. o znanosti Premagajmo covid 19 Glasbena matineja: Sozvočje svetov, posn. iz Narodne galerije Memento mori, dok. film Začnimo znova, slov. nan., 7-9/20 Odpotovanja: Indija: Sveta dežela, potopis, 3/13 Aleksandrinke, dok. film In potem si prišla ti, am. film Pasteur in Koch – boj proti mikrobom, fr. dok. odd.

Ambienti Judo - svetovni pokal, prenos iz Zagreba Žrebanje Lota Sedem svetov - en planet: Antarktika, kopr. dok. ser.

Josephine Baker: prva temnopolta ikona, fr. dok. odd.

Vikend paket Zvezdana Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.20 07.40 07.50 08.20 08.35 08.55 09.20 09.45 11.25 11.40 14.00 14.15 16.25 17.40 18.50 18.55 20.00 21.00 21.30 23.45 01.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, risanka Maša in medved, risanka Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Luna Petunija, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris.

Viking Viki, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Skrivnostno poletje, am. film Vaše zdravje, naša skrb Odločilni glas, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Mesto angelov, ameriški film MasterChef Slovenija Kdo je Melania Trump?, fr. dok. f.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Darilo sreče, ameriški film Ljubezen kot v filmu, am. film Zvoki noči

07.40 08.10 09.05 10.00 11.15 12.00 13.40 15.10 16.20 17.00 19.50 20.00 20.55

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.20 11.50 13.20 14.10 15.10 17.30 17.55 18.00 18.30 18.40 18.45 19.40 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, otroška oddaja 2794. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2795. VTV magazin, reg. inf. odd.

Naravni in kulturni biseri doline Soče, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Aktualno: Načrtovan sosežig SRF v TEŠ in civilni nadzor Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo O polžu, ki je kupoval novo hišo, gled. predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Lisjak iz teme Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Kvintet harmonik, GŠ Velenje Moonlighting Orchestra, Sredi zvezd 2005 Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jasmin Balić, harmonika, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek, 2. novembra

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Obzorja duha: Prek smrti v življenje 10.40 TV-izložba 11.00 Začnimo znova, slov. nan., 10/20 11.30 Vem!, kviz 12.00 Intervju 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Svoboda v Tatrah, slov. dok. film 14.45 S-prehodi: Katja Colja, režiserka 15.15 Rojaki, odd. o zamejcih 15.30 Dober dan, Koroška 16.00 Živživalice, risanka 16.05 Milan, risanka 16.10 Šola za pošasti, risanka 16.15 Bacek Jon, risanka 16.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Znanost o virusu, pog. odd.

17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Josip Jurčič: Deseti brat 17.55 Nejko, risanka 18.10 Čebelice: Celia Thaxter Dogodivščine male miške 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Umetni raj 23.30 Glasbeni večer: 33. Festival Radovljica 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

04.00 06.00 10.40 11.35 14.00 14.10 15.00 15.40 16.30 16.55 17.55 19.00 19.25 20.00 22.25 23.30 00.10 01.05

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Smrt otroka zaznamuje življenje Na lepše Novi sosedje: Zavrženi!, dok. odd.

Zadnja beseda!

Prava ideja!: G2o, ribogojstvo Ljudje in zemlja, izob. odd.

Totalni gambit, dok. film Nogomet - EL: mag. odd., 3. del Videotrak Nogomet - DP: Aluminij : Maribor, 10. kolo, prenos iz Kidričevega Pot na Kalvarijo, irska dok. odd.

Lojze se je zbudil, tako kot ponavadi, kratki igr. film AGRFT Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.45 08.00 08.15 09.20 10.10 11.10 12.55 13.10 14.20 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.20 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, risanka Robocar Poli, risanka Maša in medved, risanka Super krila, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 1/8, avstrijska nan.

Betty v New Yorku, 1/45, am. nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/75, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/44-45, tur. nan.

TV prodaja Komisar Rex, 1/9, avstrijska nan.

Kdo je Melania Trump?, fr. dok. f.

Betty v New Yorku, 1/46, am. nan.

24UR popoldne Podaj mi roko, 2/46-47, tur. nan.

24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2/28, slov. nan. Šverc komerc, 1/120, hr. nan.

24UR zvečer Whiskey Cavalier, 1/10, am. nan.

Slepa pega, 3/12, am. nan.

Vikingi, 5/1, irska nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2795. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Naravni in kulturni biseri doline Soče, 2. del Spoznajmo jih ... Teodor Torbica, harmonika, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko Regionalne novice, inf. prog.

Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Teodor Torbica, harmonika, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.15 23.45

Torek, 3. novembra

06.15 07.00 10.05 10.35 10.50 11.25 11.55 13.35 13.50 14.50 15.05 15.25 15.55 16.00 16.10 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.55 00.30 01.25

04.00 06.00 10.40 11.35 14.05 14.50 15.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Umetni raj TV-izložba Začnimo znova, slov. nan., 11/20 Vem!, kviz Tednik, Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Šest mojstrov v viktorijanski hiši, brit. dok. ser., 4/4 TV-izložba Duhovni utrip Lučka, otroška odd.

Lili in Čarni zaliv, risanka Oblakov kruhek, risanka Knjiga o džungli, risanka Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz Ameriške volitve 2020: Amerika izbira Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Slovenija - 30: Gospodarski vidiki osamosvajanja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

23.05 23.30 00.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost 00:02:33 raja, portret Jake Judniča Joker, kviz Gnezda in katedrale, portret Milana Dekleve Videotrak Utapljanje v plastiki, brit. dok. ser., 2/2 Prava ideja!

Umori na podeželju (XX.), brit. nan., 5/6 NaGlas!

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.40 07.55 08.05 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Male opice Mončiči, risanka Zebra Zigbi, risanka Maša in medved, risanka Super krila, risanka Leo in Tig, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 1/9, avstrijska nan.

Betty v New Yorku, 1/46, am. nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/76, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/46-47, tur. nan.

TV prodaja Komisar Rex, 1/10, avstr. nan. Šverc komerc, 1/120, hr. nan.

Betty v New Yorku, 1/47, am. nan.

24UR popoldne Podaj mi roko, 2/48-49, tur. nan.

24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2/29, slov. nan. Šverc komerc, 1/121, hr. nan.

Preverjeno 24UR zvečer Slepa pega, 3/13, am. nan.

Vikingi, 5/2, irska nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd. Župan z vami: Franc Sušnik, župan Občine Vransko Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Bonton: Točnost Spoznajmo jih ... Martin Plaskan Hodnik, harmonika, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2796. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Storžič skozi Žrelo Vranski poletni večeri 2005, Večer jubilantov, 2. del Spoznajmo jih ... Martin Plaskan Hodnik, harmonika, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

16.45 17.55 18.55 20.00 21.00 21.25

11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.15 18.20 18.45 18.50 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 23.15 23.45

Sreda, 4. novembra

05.15 Kultura, Odmevi 06.00 Ameriške volitve 2020: Amerika je izbrala 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Koda 10.40 TV-izložba 10.55 Začnimo znova, slov. nan., 12/20 11.25 Vem!, kviz 11.55 Studio City 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Razkriti Julij Cezar, brit. dok. odd.

14.55 Osmi dan 15.30 Rojaki, odd. o zamejcih 15.40 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

16.10 Male sive celice: OŠ Križe in OŠ 8 talcev Logatec, kviz 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Izzivi srebrne generacije: Ohranjanje vitalnosti, izob. odd.

17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Mira Mihelič: April 18.05 Pri Pajkovih, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Izbrisana, slov. film 21.30 Prespana pomlad, kratki igrani film AGRFT 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Panoptikum 23.50 Izzivi srebrne generacije: Ohranjanje vitalnosti, izob. odd.

00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.45 Napovedujemo

04.00 06.00 09.00 10.00

20.55 21.55 22.50 00.25 01.20

Info kanal Napovedujemo Videotrak Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice Lučka - Pitypang, otroška odd.

Dobro jutro Glasbena odd.

Ambienti Vikend paket Svet edincev, dok. film Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Marius Petipa, francoski velikan ruskega baleta, francoski dok. film Moje mnenje Najglasnejši glas, am. nad., 4/7 Vzorno vedenje, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.03 07.15 07.30 09.40 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.30 01.25 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Amerika odloča Betty v New Yorku, 1/47, am. nan.

Ko zadiši ljubezen, 1/77, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/48, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/49, tur. nan.

TV prodaja Komisar Rex, 1/11, avstr. nan. Šverc komerc, 1/121, hr. nan.

Betty v New Yorku, 1/48, am. nan.

24UR popoldne Podaj mi roko, 2/50-51, tur. nan.

Podaj mi roko, 2/51, tur. nan.

24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2/30, slov. nan. Šverc komerc, 1/122, hr. nan.

24UR zvečer Strelec, 3/1, am. nan.

Slepa pega, 3/14, am. nan.

Vikingi, 5/3, irska nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2796. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Modri kralj Spoznajmo jih ... Kitarski orkester in Kim Fricelj, violončelo, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Moja dežela - lepa in gostoljubna, oddaja TZS ob razglasitvi zmagovalcev Regionalne novice, inf. prog.

POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Kitarski orkester in Kim Fricelj, violončelo, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

10.55 11.25 13.50 15.25 16.15 17.50 18.50 19.50 20.00

11.05 11.30 12.00 12.50 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.25 18.40 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

NaĹĄ Ä?as, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 21

KOĹ IR, Manca: SkuĹĄtranke : srÄ?nice male za otroke razliÄ?no stare

ml – Mladina P – Leposlovje od 10. do 13. leta Vir: https://www.bukla.si/

Pred tremi leti so se Manci KoĹĄir zaÄ?ele zapisovati ÂťsrÄ?niceÂŤ – pesmi, ki jih sama le steĹžka okliÄ?e za poezijo, Ä?eprav so tudi to. Ob njenem Ĺživljenjskem jubileju jih je sedemdeset izĹĄlo v zbirki Iz trebuha in neba, nato pa niso Ĺželele potihniti, tako da so se znova vrnile v obliki srÄ?nic za najmlajĹĄe. V pisanju se ji je pridruĹžila starejĹĄa hÄ?i Ladeja Godina KoĹĄir, tudi sama trikratna mama, in tako so se postopoma izoblikovale SkuĹĄtranke, ki lahkotno, a ne lahkomiselno premlevajo temeljne Ä?loveĹĄke vrednote. Ja, tudi naravo, rastlinski in Ĺživalski svet ter vse okoli nas, a z veÄ?jim poudarkom na tem, kar je globoko v nas, kar nas gradi, pa kako do tega priti, Ä?e

21

PRIREDITVE

29. oktobra 2020

Ĺže nismo tam ‌ Pesmim z modrostno izkustveno podlago se prilegajo neĹžne in igrive ilustracije Mance KovaÄ?iÄ?, majhen format knjige pa namiguje na njeno darilno vrednost.

VIDMAR, Janja: Nať Tone ne tone od – Odrasli 821.163.6 – Slovenski druŞbeni romani Vir: https://www.bukla.si/

nja. Tone vanj vkljuÄ?i pametovanje o vseh in vsem, zlasti o druĹžbenem in politiÄ?nem dogajanju, in stresa sodbe kot najviĹĄji arbiter, pri tem pa ne opazi svoje majhnosti in je veÄ?krat deleĹžen posmeha okolice. A klofuta se mu vrne.

Doma ga priÄ?aka pismo, v katerem mu marljiva Ĺžena Angelca sporoÄ?a, da mu bo odslej prihranjena njena jezikova Ĺžupa, saj ga zapuĹĄÄ?a. Tone se znajde v nepredstavljivi situaciji, ki pomeni tudi njegovo novo rojstvo. NekoÄ? 'pravi dec' si omisli novo rekreacijo – ples na drogu. A tam med drugim spozna tudi, da so brhke bosonoge dekline, ki zapeljivo kroĹžijo okrog drogov, ĹĄe vse kaj drugega od idealizirane podobe.

Humoren roman z druĹžbenokritiÄ?no ostjo nastavlja ogledalo naĹĄi druĹžbi, s potenciranjem tipiÄ?nih Ä?loveĹĄkih karakteristik, obÄ?eÄ?loveĹĄke neumnosti in majhnosti, pa tudi z razgaljanjem nemoÄ?i ob Ĺživljenjskih prelomnicah se izredno duhovito dotakne hipohondrije, predsodkov, stereotipov (o Ĺženskah), egocentriÄ?nosti, tradicije ter vzgoje 'iz roda v rod', je poln sarkazma in ga bogatita izbruĹĄen, znaÄ?ilen avtoriÄ?in slog s prvinami ĹĄtajerskega dialekta, in tematiki primerno soÄ?no besediĹĄÄ?e. đ&#x;”˛

Tone ne tone je humoren prikaz vsakdana povpreÄ?nega Slovenceljna Toneta, ki se mu v Ĺživljenju ne zgodi niÄ? omembe vrednega – proizvodno delo in pivce (veÄ? enot) po sluĹžbi, s katerim redno glasno nazdravljajo s pivskimi kameradi, kot bi ĹĄel osnutek Ĺže skozi parlamentarno komisijo. Zaradi zdravstvenih teĹžav se mora po navodilih mladega zdravnika odpovedati ocvirkom, pohanemu in ostali pravi hrani ter pisati dnevnik zdravstvenega sta-

Lunine mene

ZeliĹĄÄ?na moÄ? za duĹĄevno zdravje Kata LaĹĄtro je izdala Ĺže peto zeliĹĄÄ?arsko berilo, v katerem je cvetno abecedo za duĹĄo po kapljicah posvetila Bachovim cvetnim esencam Tina Felicijan

Kreativna zeliĹĄÄ?arica Kata LaĹĄtro je v sklopu svojega Ĺživljenjskega projekta Zelena pismenost, s katerim si prizadeva z najĹĄirĹĄo javnostjo deliti svoje znanje o blagodejni moÄ?i zeliĹĄÄ? in drugih rastlin ter njihovi uporabi, izdala Ĺže peto knjigo. Vse so zasnovane kot berilo. Bralec ob vsaki Ä?rki abecede spozna drugo rastlino, ki je tudi ilustrirana, in prebere bodisi pesem bodisi zgodbo iz narave. NajnovejĹĄa knjiga z naslovom Cvetne esence pa je tudi tematsko natanÄ?neje opredeljena. PosveÄ?ena je lajĹĄanju tegob v duĹĄevnem zdravju, opira pa se na znanje, ki ga je zapustil doktor medicine in homeopat Edvard Bach.

Ni nakljuÄ?je, da Kata LaĹĄtro za zeleno opismenjevanje piĹĄe abecedarije. Pismenost je osnova za uÄ?enje. Osnova pismenosti pa abeceda, pojasnjuje. Njene knjige od A do Ĺ˝ nizajo tako osnovno kot nadgrajeno

znanje o uporabi rastlinskih uÄ?inkovin za krepitev zdravja in pomoÄ? pri premagovanju bolezni. ÂťKnjiga Cvetne esence pa je povezana s posebnimi rastlinami, cvetlicami, ki zdravijo duĹĄo. V naravi jih je v prejĹĄnjem stoletju opazil in izpostavil dr. Edvard Bach.

V njih je videl moĹžnost, da se ljudem pomaga enostavno, uÄ?inkovito, brez negativnih stranskih uÄ?inkov. V knjigi sem predstavila 37 cvetlic, ki jih je uporabljal. Tako sem osveĹžila njegovo zapuĹĄÄ?ino in ljudem omogoÄ?ila dostop do jasnih informacij o Ä?udeĹžnih, a enostavnih zdravilih iz narave, da lahko vzamejo Kata LaĹĄtro: ÂťS svojimi knjigami svoje zdravje v svoje roke in si nagovarjam ljudi, naj se sami lotijo pomagajo tudi sami,ÂŤ je predsvojega zdravljenja.ÂŤ stavila najnovejĹĄi izdelek, ki ga je kot prejĹĄnje bogato ilustrirala avtoriÄ?ina hÄ?i Katja Knjigo Cvetne esence Talajić.

Kdaj naj torej vzamemo v je v recenziji priporoÄ?il roke to knjigo? Pravzaprav kav branje tudi doktor darkoli se Ĺželimo nauÄ?iti karmedicine, psihiater in koli o uÄ?inkih zeliĹĄÄ?nih pripsihoterapevt JoĹžef pravkov na duĹĄevno poÄ?utje.

â?ą

MagdiÄ?.

đ&#x;”˛

31. oktobra, ob 15:49, polna luna (ĹĄÄ?ip)

Ĺ e zadnje trgatve DruĹĄtva vinogradnikov Skupaj do potomkinega protokolarnega vina Ĺ martno ob Paki – ÄŒeprav se Ä?as martinovanja, ko bo moĹĄt tudi simboliÄ?no prevrel v vino, nezadrĹžno bliĹža, so nekateri mali vinogradniki ĹĄe izkoristili vremenske razmere in z nekaj sonÄ?nimi dnevi prispevali k boljĹĄi kakovosti nekaterih vrst grozdja. Med srednje velike, a bolj uspeĹĄne pridelovalce vin na naĹĄem obmoÄ?ju, sodi tudi Mihael Fajfar s turistiÄ?ne kmetije VinotoÄ? Fajfar iz Slatine. Pred dnevi je trgatev opravil v vinogradu v Ljubiji (tradicionalna lega Kolovrat) ter v Slatinah, v zaÄ?etku novembra pa bo pobral belo grozdje za predikatna vina ĹĄe v svojem vinogradu v Korenjaku v rojstnih Halozah. Za letino, ki je bila vremensko in za vzgojo teĹžavna, ponekod celo problematiÄ?na, pa je vinogradnik z veliko priznanji in zlatimi medaljami v domaÄ?em Ĺ martnem ob Paki, na Ptuju in na Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u na sejmu vina v Ljubljani dejal, da je Âťza kakovost izjemnega pomena nekaj sreÄ?e, pravilno delo v vinogradu ter strokovno kletarjenje. Sta pa Tatjana in Mihael Fajfar imela pomembno vlogo tudi pri trgatvi dveh potomk najstarejĹĄe trte na svetu iz Maribora v Mozirskem gaju in v Slatini.

Miha je kot skrbnik slavne trte modre kavÄ?ine v Mozirskem gaju pomagal pridelati dobro letino grozdja, ĹĄe veliko lepĹĄi pridelek na njegovi trti istih korenin pa je prejĹĄnji Ä?etrtek pobral na doma-

Župan Suhoverťnik in Miha Fajfar sta prva porezala lepe grozde na potomki v Mozirskem gaju

Ä?em dvoriĹĄÄ?u v Slatini. Potomkinih kar 39 grozdov je odstopil za sveÄ?ano obÄ?insko vino Ĺžupanu obÄ?ine Mozirje Ivanu SuhoverĹĄniku. Znaten in izjemno lep pridelek zasebne potomke mariborske slavne trte pa je odstopil za skupni namen tudi predsednik

zgornjesavinjskih sadjarjev Alojz Plaznik. Iz 28 kg grozdja modre kavÄ?ine bo iz skupnega moĹĄta Fajfar zakljuÄ?il negovanje Ĺžlahtnega vina – Mozirske modre kavÄ?ine za promocijski namen ObÄ?ine Mozirje. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

KNJIŽNICA VELENJE (vse tri enote: Mestna knjiŞnica Velenje, Mestna knjiŞnica Šoťtanj in KnjiŞnica Šmartno ob Paki) je zaradi epidemije do nadaljnjega

ZAPRTA. V tem Ä?asu ni moĹžno vraÄ?anje in izposoja gradiva!

Za Ä?as zaprtja knjiĹžnice zamudnine ne bomo zaraÄ?unali.

Naš čas, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

29. oktobra 2020

Nagradna križanka LovingPaw

RADIO VELENJE

Loving Paw –

Najboljše za kužke in muce Žarova 16, 3320 Velenje www.lovingpaw.si info@lovingpaw.si 069 611 116 Razstavni prostor: od ponedeljka do petka od 9-15h oziroma po predhodnem dogovoru Loving Paw je čisto pravi spletni butik za kužke in muce, kjer lastniki kosmatinčkov najdete vso opremo, hrano in izdelke za nego preverjenih ter kvalitetnih proizvajalcev – tudi za tiste najbolj občutljive alergike. V paleti kvalitetnih znamk se nahajajo tudi lastni Loving Paw izdelki za zdravo in udobno življenje kužkov ter muc.

Nudimo osebni pristop in svetovanje.

Vsa naročila dostavimo tudi na dom.

Novo v Velenju: Razstavni prostor Loving Paw Na Žarovi 16 lahko iz prve roke preizkusite, se posvetujete in kupite vse izdelke iz ponudbe – tudi surovo, visokokvalitetno hrano za vaše kosmatinčke. Vabljeni!

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Loving Paw«, najkasneje do ponedeljka 9. novembra. Izžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Huawei objavil poslovne rezultate za tretje četrtletje leta 2020 Družba Huawei je danes objavila svoje poslovne rezultate tretjega četrtletja letošnjega leta.

V tem času je Huawei ustvaril 671,3 milijarde juanov (85 milijard evrov) prihodkov, kar je 9,9-odstotna rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Neto stopnja dobičkonosnosti družbe

v tem obdobju je znašala 8 odstotkov. V prvih treh četrtletjih leta 2020 so poslovni rezultati družbe v skladu s pričakovanji.

Medtem ko se svet spopada z virusom COVID-19, je Huaweieva globalna dobavna veriga pod močnim pritiskom, proizvodnja in poslovanje pa se soočata z velikimi izzivi. Družba se še naprej trudi poiskati rešitve, preživeti in napredovati ter izpolnjevati svoje obveznosti do kupcev in dobaviteljev. Tako so včeraj predstavili novo serijo pametnih telefonov Huawei Mate 40, ki zajema tri nove modele – Mate 40, Mate 40 Pro in Mate 40 Pro+. Vsi trije predstavljajo najnovejše in najboljše mobilne tehnologije ter krepijo predanost družbe

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

inovacijam in njeno neomajno odločenost, da ustvari najboljši pametni telefon do zdaj.

Huawei bo tudi v bodoče slonel na svojih prednostih v IKT tehnologijah, kot so umetna inteligenca, storitve v oblaku, 5G in računalništvo, da bi skupaj s svojimi partnerji ponudil usmerjene rešitve, razvoj industrijskih aplikacij in krepitev vrednosti 5G omrežij. Njihov cilj je pomagati podjetjem pri rasti poslovanja in pomagati vladam, da okrepijo domačo industrijo,

prinašajo vrednost svojim državljanom ter izboljšajo splošno upravljanje države.

IKT tehnologije so postale temelj sodobne družbe in glavno gonilo trajnostnega družbenega, gospodarskega in okoljskega razvoja. Huawei verjame, da se bo hiter in zdrav razvoj v IKT industriji zanašal na odprto sodelovanje in medsebojno zaupanje svetovne industrije. Kljub trenutno zapleteni situaciji, s katero se Huawei sooča, bo še naprej tesno sodeloval z globalnimi partnerji in uporabljal svoje inovativne IKT tehnologije za ustvarjanje večje vrednosti za stranke. Družba se bo še naprej odzivala na izzive pandemije, gospodarske rasti in družbenega napredka.

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

PREVERITE ŠIROKO PONUDBO NAGROBNIH SVEČ V NAŠIH TRGOVINAH IN NA SPLETNI TRGOVINI trgovina.kz-saleskadolina.si 0,99€ 10,99€ SVEČA EKO PAPIRNA Ekološka nagrobna sveča iz papirja (160 mm)

SVEČA LUNA RDEČA PAX Gori s plamenom 14 dni – na tekoči vosek

15,51€ SVEČA EKO VESTINA SOLAR Eko solarna sveča, gori 1000 dni (skoraj 3 leta)

0,89€ SVEČA MOJCA Velika klasična nagrobna sveča

ČETRTEK, 29. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 30. oktobra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 31. oktobra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 1. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 2. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 3. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 4. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 19. do 25. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 19. do 25. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 19. do 25. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. oktobra do 25. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 29. 10. 2020, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

29. oktobra 2020

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NEPREMIČNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro

železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovniče-

vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA DRVA, možen razrez in prevoz, prodam. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154 ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898.

KOCKE sena, 14 kom silažnih bal in

žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

DOMAČ jabolčni kis, star 1 leto, pro-

• Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORIŠKA, 204,4 m2, zgrajena bo l. 2021, 377 m2 zemljišča, 3. gradbena faza.

Cena: 229.950 €.

dam. Gsm: 031 238 511.

RDEČE VINO, modra frankinja, prodam. Gsm: 070 369 788 ali tel. 03 586 00 35.

ŽIVALI NESNICE, rjave, črne, grahaste in štajerski petelini, vse cepljeno, starost 19 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo, 8. 11. 2020, od 8.00 do 8.30. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem: 7,50 €/kom Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

BIKCA, sive pasme, težkega pribl. 90 kg, prodam. Cena 3,5 €/kg.

Gsm: 070 776 162.

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

PODARIM

• Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, FOITOVA, 113 m2, zgrajeno l. 1975, adaptirano l. 2018, 9/10 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 135.000 €.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

Za dvig imunskega sistema: EFIRUB, BETA-GLUKAN in VITAMIN C

064 226 966

Najdete nas tudi preko facebooka.

PROSIM, če mi kdo lahko podari vrtno kosilnico. Gsm: 031 276 491.

lokalne novice

Nagrajenci križanke »Hram narave«, objavljene v tedniku Naš čas dne 15. oktobra 2020, so:

DEŽURSTVA OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Info: 03 898 17 50

Okrepite imunski sistem na naraven način.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 31. 10. in nedeljo, 1. 11.

2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro 03 8995 484 Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Bogdan Železnik, Metleče 4, 3325 Šoštanj (Influvin-T); • Ajda Osojnik, Sončni grič 18, 3320 Velenje (Proven); • Ivan Sevšek, Florjan 283, 3325 Šoštanj (pegasti badelj).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za prevzem nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: SPLETNA TRGOVINA

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

•

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

V preteklem tednu ni bilo porok.

SMRTI Kimeswenger Jožefa, roj. 1925, Velenje, Kidričeva cesta 13

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

mali OGLASI

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

03 898 17 50

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA Tiho je zaključil svojo življenjsko pot dragi mož, oče in dedi

MILAN LUKMAN 1934 – 2020

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

Iskrena hvala vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.

Posebna zahvala urgentni ekipi ZD Velenje, pogrebni službi Tišina, govorniku g. Kolarju, trobilnemu kvartetu PV Velenje, pevcem skupine Kamerat ter DU Škale, Društvu brigadirjev Velenje in Krajevnemu odboru ZB Desni breg Velenje.

Vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 29. 10. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Kako do zdravnika v Velenju?

Dostop do zdravnika in zdravstvene oskrbe v Velenje je po novem mogoÄ? na ĹĄtiri naÄ?ine – ZloĹženka je dosegljiva tudi na spletni strani Zdravstvenega doma Velenje – Kljub koronavirusu tudi druge bolezni ne poÄ?ivajo V Ĺželji, da bi bil dostop do zdravnika v Velenju hitrejĹĄi, pacienti pa obravnavani pravoÄ?asno, so Mestna obÄ?ina Velenje in Zdravstveni dom Velenje pripravili zloĹženko, ki so jo v teh dneh prejela vsa gospodinjstva v Velenju. Dostop do zdravnika in zdravstvene oskrbe v Velenje je po novem mogoÄ? na ĹĄtiri naÄ?ine. Predstavi jih strokovna vodja Zdravstvenega doma Velenje, pediatrinja, asist. dr. Katarina Rednak ParadiĹž. ÂťPrvi naÄ?in je dostop preko spletnega obrazca na spletni strani www.zd-velenje. si (naroÄ?anje), druga moĹžnost ostaja preko INFO telefonske ĹĄtevilke zdravstvenega doma (03/8995 541), osebno, preko INFO toÄ?ke, ĹĄe vedno pa lahko pacient pokliÄ?e v ambulanto svojega osebnega zdravnika.ÂŤ

Pomembne telefonske ĹĄtevilke, delovni Ä?as in fotografije vhodov

Trenutne razmere marsikoga odvrnejo do obiska zdravnika, kar v nekaterih primerih ni najpametneje, saj se pri skrbi za zdravje ne sme odlaĹĄati. Zato je zloĹženka, v kateri so zbrane osnovne informacije, kako in s kakĹĄnimi simptomi do osebnega zdravnika, akutne infekcijske

Velenje – DeĹžurna in urgentna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje deluje 24 ur na dan, 365 dni v letu. Za nujna, Ĺživljenjsko ogroĹžajoÄ?a stanja, so vedno dosegljivi na telefonski ĹĄtevilki 112. V Ä?asu epidemije pa se je dostop do deĹžurne ambulante spremenil. Dopoldan in popoldan je vstop skozi garaĹžno hiĹĄo, tako kot za vse ostale obiskovalce zdravstvenega doma. Med prazniki, vikendi in ponoÄ?i pa je vstop skozi dvoriĹĄÄ?e. Vhod v deĹžurno ambulanto ima prednost.

Vodja Nujne medicinske pomoÄ?i (NMP) Anelija Gaceva, dr. med., specialistka druĹžinske medicine, k temu dodaja, da je pomembno, da v Ä?asu epidemije – Ä?e ne gre za Ĺživljenjsko ogroĹžajoÄ?e stanje – pacienti pred obiskom pokliÄ?ejo v deĹžurno ambulanto in se posvetujejo z deĹžurno medicinsko sestro oziroma deĹžurnim zdravnikom.

Pred "korono" so ljudje v deĹžurno ambulanto velikokrat prihajali tudi zaradi nenujnih stanj.

Tega je bilo v nekaterih zdravstvenih domovih toliko, da so

ambulante oz. deĹžurne ambulante, lahko dobrodoĹĄla reĹĄitev.

Rednak ParadiĹževa dodaja: ÂťV zloĹženki so vse pomembne telefonske ĹĄtevilke, delovni Ä?as posameznih ambulant in fotografije vhodov. Vedeti je potrebno, da se na vseh vhodih v zdravstveni dom vrĹĄi triaĹža pacientov (merjenje temperature), pacient pa brez predhodnega naroÄ?ila ne more vstopati v zdravstveni dom, razen do INFO toÄ?ke, ki je na novo vzpostavljena in se nahaja na vhodu 1 (pri garaĹži).ÂŤ

Kako je z delovanjem nujne medicinske pomoÄ?i v Ĺživljenje ogroĹžajoÄ?em stanju?

ÂťDelovanje ekipe nujne medicinske pomoÄ?i in deĹžurne ambulante je nespremenjeno in je na voljo 24 ur na dan. Nujne zdravstvene storitve so na voljo ob Ĺživljenjski ogroĹženosti (kot so srÄ?ni zastoj, nezavest, hude poĹĄkodbe, moÄ?na krvavitev, zastrupitve, moĹžganska kap, hudo duĹĄenje, nujna psihiatriÄ?na stanja, hude alergiÄ?ne reakcije, vroÄ?inski krÄ?i pri otrocih ...). Za zagotavljaje varne obravnave pacientov deluje akutna ambulanta, v katero so napoteni in obravnavani vsi

ne ob driski in bruhanju). To so obolenja, ki zahtevajo pregled v akutni ambulanti.ÂŤ

Hitre povezave omogoÄ?ajo hitro naroÄ?anje razliÄ?nih storitev

Katarina Rednak ParadiĹž

pacienti z moĹžnimi nalezljivimi boleznimi (s poviĹĄano telesno temperaturo in pridruĹženimi respiratornimi znaki bolezni ali drugimi kliniÄ?nimi znaki okuĹžbe). Ves Ä?as deluje ambulanta, v katero pacient pokliÄ?e ob hudih teĹžavah, kot so boleÄ?ine v prsih, poĹĄkodbi, nenadnih nevroloĹĄkih teĹžavah, spremembi zavesti, stanja po omedlevicah, hudi ginekoloĹĄki teĹžavi, boleÄ?inah v trebuhu itd. Na novo vzpostavljena je tudi covid ambulanta, ki deluje v rednem delovnem Ä?asu,

loÄ?eno za otroke in odrasle in deluje v Ä?asu kroĹženja koronavirusa,ÂŤ naĹĄteva strokovna vodja Zdravstvenega doma Velenje, ki pristavi tudi, da so z delovanjem akutne infekcijske ambulante loÄ?ili poti kuĹžnih in nekuĹžnih pacientov in s tem zagotovili veÄ?jo varnost. ÂťPacient se po pomoÄ? v akutno ambulanto obrne ob infekcijskem stanju (huda vroÄ?ina, ki traja veÄ? kot tri dni, kaĹĄelj in drugi respiratorni simptomi, ki se slabĹĄajo, duĹĄenje ob kaĹĄlju in teĹžko dihanje, izguba tekoÄ?i-

Pomembna je informiranost ljudi

V Zdravstvenem domu Velenje upajo, da bo pacientom dostopnost do zdravstvenih storitev tudi zaradi veÄ?je informiranosti

V deĹžurni ambulanti bistveno manj obravnav Med tednom dnevno obravnavajo v popreÄ?ju 40 pacientov na dan, med vikendi 50 – Vse od zaÄ?etka epidemije marca v deĹžurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje manjĹĄe ĹĄtevilo obravnavanih pacientov

â?ą

Za nujna, Ĺživljenjsko ogroĹžajoÄ?a stanja so vedno dosegljivi na telefonski ĹĄtevilki 112. DeĹžurna ambulanta deluje 24 ur na dan vse dni v letu.

take obiske pacientom celo zaraÄ?unavali. Tega zdaj najbrĹž ni? ÂťVse od zaÄ?etka epidemije marca beleĹžimo manjĹĄe ĹĄtevilo obravnavanih pacientov v deĹžurni ambulanti. Izjema je bilo le krajĹĄe obdobje, v katerem smo obravnavali poveÄ?ano ĹĄtevilo poĹĄkodb.

Trenutno pa zaradi poslabĹĄanja epidemioloĹĄke situacije ponovno beleĹžimo upad obiskov.ÂŤ Kaj pa pri tistih, ki bi potrebovali nujno medicinsko pomoÄ??

Se zgodi, da ne pridejo, ker jih je strah? ÂťImeli smo tudi takĹĄne primere, vendar upam, da jih bo v bodoÄ?e Ä?im manj.ÂŤ

Vodja NMP Anelija Gaceva, dr. med.: ÂťMed vikendi je nekoliko veÄ? obiskov, Ä?eprav sedaj, v Ä?asu epidemije, bistveno manj kot obiÄ?ajno.ÂŤ

Delovanje CSD Savinjsko-ĹĄaleĹĄka v Ä?asu epidemije do v obeh primerih odzvali in vzpostavili sodelovanje z uporabnikom. ÄŒE bodo razgovori res nujnih, se bodo z uporabniki dogovorili za prihod na CSD ob upoĹĄtevanju vseh zaĹĄÄ?itnih ukrepov, prav tako velja tudi za obisk na domu. Vse uporabnike prosimo, da so potrpeĹžljivi, Ä?e se ne oglasimo na telefonske klice, saj imamo klicev res zelo veliko, za-

â?ą

Vsi kontakti zaposlenih po enotah in sluĹžbah so objavljeni na spletni strani CSD Savinjsko-Ĺ aleĹĄka.

to je za vse, ki so veĹĄÄ?i uporabe elektronske poĹĄte, priporoÄ?ljivo, da uporabijo to.ÂŤ Vsi kontakti zaposlenih po enotah in sluĹžbah so objavljeni na spletni strani CSD Savinjsko-Ĺ aleĹĄka. Vse vlagatelje pravic iz javnih sredstev ĹĄe pro-

đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Koliko primerov v popreÄ?ju obravnavate dnevno? ÂťV deĹžurni ambulanti med tednom povpreÄ?no 40 pacientov, med vikendi 50, kar je bistveno manj kot prej. Intervencij nujne medicinske pomoÄ?i pa je v tem mesecu povpreÄ?no 4,5 na dan.ÂŤ Se vikendi kaj razlikujejo od obiÄ?ajnih delovnih dni ... ÂťNaÄ?eloma je naĹĄe delo, delo deĹžurne ambulante in sluĹžbe nujne medicinske pomoÄ?i, enako med tednom in vikendi. Razlika je le ta, da je med vikendi nekoliko veÄ? obiskov, Ä?eprav sedaj, v Ä?asu epidemije, bistveno manj kot obiÄ?ajno.ÂŤ Bi dodali ĹĄe kaj? ÂťProsila bi vse obÄ?ane in obÄ?anke, da kljub temu, da se jim mogoÄ?e ukrepi za zajezitev okuĹžbe s koronavirusom zdijo prestrogi, le-teh striktno drĹžijo in jih izvajajo. Samo tako bomo vsi skupaj pripomogli Ä?imprejĹĄnji zajezitvi ĹĄirjenja virusa.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Pri oddajanju vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev v razglaĹĄeni epidemije veljajo naslednji naÄ?ini:

Center za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka tudi v Ä?asu ponovno razglaĹĄene epidemije ostaja odprt za uporabnike – Izvajanje dela Ĺže nekaj Ä?asa poteka v drugaÄ?ni obliki Zaradi epidemije novega koronavirusa, deluje Center za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka v drugaÄ?ni obliki. Direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka Helena Bezjak Burjak razloĹži, da se uporabniki lahko obrnejo na strokovne delavce za pomoÄ? ali z vpraĹĄanji po telefonu oziroma elektronski poĹĄti. ÂťStrokovni delavci se bo-

Uporaba hitrih povezav na spletni strani Zdravstvenega doma Velenje je zelo dobrodoĹĄla. ÂťGre za enostavno in samostojno izbiro med ponujenimi moĹžnostmi, ob katerih lahko pacienti naroÄ?ijo recept, napotnico, podaljĹĄajo bolniĹĄki list, se naroÄ?ijo k zdravniku in na cepljenje ter dobijo razliÄ?na potrdila. S tem jim Ĺželimo prihraniti nepotrebne poti in se izogniti telefonskemu naroÄ?anju, ki naj ga uporabijo starejĹĄi in ne toliko veĹĄÄ?i spletnega naroÄ?anja. TakĹĄno spletno naroÄ?anje je moĹžno 24 ur na dan.

Se bomo pa potrudili, da bo storitev opravljena v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu,ÂŤ je poudarila sogovornica.

laĹžje dosegljiva. ÂťUgotovili smo, kako pomembna je informiranost ljudi. Poudariti moram, da kljub zaostrovanju ukrepov naĹĄe dejavnosti potekajo nemoteno in nespremenjeno, ne glede na epidemijo. Vse zdravstvene storitve so pacientom zagotovljene in upamo, da tako tudi ostane,ÂŤ nadaljuje asist. dr. Rednak ParadiĹževa, pediatrinja Zdravstvenega doma Velenje, ki se zaveda, da imajo v tem trenutku zelo pomembno vlogo tudi pacienti, obÄ?ani in obÄ?anke, ki lahko z upoĹĄtevanjem ukrepov za zajezitev koronavirusa (noĹĄenje mask, higiena rok, higiena kaĹĄlja, medosebna razdalja, v primeru znakov okuĹžbe ostanejo doma) zelo pomagajo, da Ä?im veÄ? zdravstvenih dejavnosti kljub epidemiji teÄ?e normalno. Zavedati se moramo, da kljub temu, da je virus med nami, tudi ostale bolezni ne poÄ?ivajo. Z odgovornim in skupnim pristopom vseh bomo ohranili zdravstveno dostopnost tudi za druge potrebe.

Prosimo samo za strpnosti in razumevanje, saj smo tudi sami pred novimi izzivi,ÂŤ sklene pogovor strokovna vodja Zdravstvenega doma Velenje.

sijo, da na vloge in druga dokazila nujno pripiĹĄejo ali mobilno ĹĄtevilko ali elektronski naslov zaradi morebitnega kasnejĹĄega urejanja vse dokumentacije, ki bo tako laĹžje potekala. đ&#x;”˛

jĹĄ

• po elektronski poĹĄti, po navadni poĹĄti in preko e-uprave • na vseh enotah CSD imajo pripravljene poĹĄtne nabiralnike, v katere lahko oddajajo uporabniki vloge, druga dokazila in uveljavljanje sprememb; • v izjemnih primerih lahko uporabnik odda vlogo tudi po telefonu, Ä?e nima nobene od prej naĹĄtetih moĹžnosti. • Center za socialno delo bo identiteto vloĹžnika ugotavljal ali preverjal z drugim naÄ?ini, na primer tako, da bo zahteval, da stranka sporoÄ?i ĹĄe uradno dodeljeno identifikacijsko ĹĄtevilko, EMĹ O ali davÄ?no ĹĄtevilko, oziroma z urejenim elektronskim podpisom.