43 2021

Naš ­čas, 4. 11. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (3/9 0C) delno oblačno, v soboto (1/9 0C) in nedeljo (0/10 0C) pretežno sončno.

Četrtek, 4. novembra 2021

številka 43 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

50-letnica OŠ Antona Aškerca

TAKO mislim

V iskanju lepega

2. novembra 1971 je v Velenju vrata odprla nova, 3. osnovna šola, ki so jo kasneje poimenovali po pesniku Antonu Aškercu Velenje, 2. novembra – V torek je minilo 50 let od otvoritve OŠ Antona Aškerca. Slovesnost, ki so jo (nekdanji) sodelavci in učenci načrtovali na prvi dan po prvih počitnicah v tem šolskem letu, so zaradi neugodnih razmer odpovedali, obletnico pa so zaznamovali s spletno objavo in mlajem pred šolo. »Ko bi lahko zidovi učilnic pripovedovali zgodbe, doživete v objemu njihovih sten! Kdo bi lahko preštel vse obraze, ki so se izmenjali v njih, ali ure, preživete v včasih utesnjujočem prostoru klopi, ko je drugačnost, posebnost in osebnost posameznikov ustvarjala pisan kolaž skupnega, razrednega doživetja?

Ko bi lahko hodniki in stopnišča razkrili vse skrivnosti, zaupane z obljubo molčečnosti največjega prijateljstva na svetu. Kdo bi lahko preštel vse stopinje hitečih, razposajenih ali obotavljajočih se korakov, ki so jih ničkolikokrat na dan premerili po dolgem in počez, obteženi s težo ali vedrino svojega danes?

Ker šola niso le prostori, stene, klopi in table. Šola so predvsem

cena 2,00 €

Lara Oprešnik

ljudje, ki med temi stenami preživijo velik in pomemben del življenja. Šola so učenci, ki s svojo neusahljivo energijo mladosti in zaupanjem v uresničitev tudi najbolj drznih sanj prinašajo izzive novega. Šola so učitelji, ki poskušajo mladim ne le ponuditi

nova znanja, ampak jih predvsem naučiti iskati v sebi iskrice mogočega in jim jih pomagati prižigati. Šola so ljudje, ki med njenimi stenami delijo življenje in s svojim sobivanjem ustvarjajo pisan mozaik doživetega, občutenega, so dragocen mozaik spominov …

že 50 let,« sporočajo učenci, zaposleni in ravnatelj Zdenko Gorišek ter napovedujejo praznovanje, ki bo v prepletu različnih aktivnosti potekalo celo leto. 🔲

tf

Živimo v času, ko na vseh področjih težimo k perfekciji v estetiki, v lepoti. Na pohodu je lepota. Na reklamnih panojih vitka, privlačna dekleta, na Instagramu slike popolno pripravljenih obrokov, v revijah prelepi kraji in razgledi, lepe hiše, na naslovnicah časopisov čudovite slike … Vse, kar v življenju počnemo in doživimo, želimo prikazati v najlepši, popolni luči. Zakaj se oči rade spočijejo na lepem? V tem trenutku v svojem razmišljanju pridem do dveh razpotij. Prvič, življenje ni samo lepo – najlepši razgledi, popolni dogodki, lepi ljudje (po današnjih standardih lepote). Je tudi vse ostalo. V življenju so tudi katastrofe, pretresljivi dogodki, bolni ljudje. Zakaj se bojimo prikazati tudi te stvari? Popolnoma razgaliti svoja življenja, biti iskreni? Ker biti razgaljen in resničen pred drugimi prinese ranljivost. Če pa si v današnjem svetu ranljiv, stereotipno pomeni, da si šibek. Zame ne. Zame ranljivost zahteva večji pogum. Z ranljivostjo in iskrenostjo si pripravljen pokazati svoj svet v celoti. Takrat se ne skrivaš za podobami, ki jih narekujejo današnji standardi. In kdo je postavil te standarde? Ljudje smo različni in imamo različen okus. Pa vendar mladi danes živijo pod takšno težo standardov lepote, da se, četudi imajo svoj okus, mnenja in občutja o tem, kaj je lepo, njihova resničnost v trenutku zatre. Ker današnji svet tega ne dovoljuje – biti samosvoj. Ne dovoli ti preživeti, če si drugačen. Pa smo si sicer tako različni. Tukaj nastopi drugo razpotje. Vsake oči imajo svojega malarja. Kako bi si sicer razlagali tako različne posameznike, ki funkcionirajo v paru, kako bi si sicer razlagali razhajanja v debati o tem, katera slikarska umetnina velja za najlepšo in kako bi si razlagali dejstvo, da celo na največjem pianističnem tekmovanju, Chopinovem tekmovanju, najdemo deljena mnenja o zmagovalcu? Tako zelo naravno in prav je, da smo si različni.

V marsikateri lastnosti smo si različni, prav vsi. Bilo bi zelo dolgočasno, če bi vsi ljubili isto, če bi vsi v istem videli lepo, če bi vsi pravzaprav gledali isto. Opustimo standarde in dovolimo mladim, da razvijajo svoj pravi jaz, svoj individuum. Ne zatrimo ga, kajti inidividualisti razmišljajo s svojo glavo in razvijajo svoje ideje, s tem pa ustvarjajo boljšo družbo in boljše ljudi. Kaj podoba, pomembna sta notranjost in življenje, ki ga živimo, v vsej svoji pestrosti! Celo o idealih lepote bi se prepirali, zato je tako pomembno ljubiti različnost, človeka kot celoto, ne le po videzu, ampak po tem, kar nosijo v sebi. Dovolimo si biti to, kar smo, in enako dovolimo drugim! 🔲

Počitnice so bile skromne, a radožive Med počitnicami je bilo manj druženj, a vseeno veliko ponudbe za preživljanje prostega časa Velenje, 25. – 29. oktobra – Letošnje jesenske počitniške programe je bilo treba prilagoditi epidemiološki sliki, ki se znova zaostruje. Iz previdnosti so bili bolj skromni in nekoliko krajši, a so v primerjavi z lanskimi, ko so počitniške aktivnosti potekale le na daljavo, otrokom omogočili druženje in dostop do različnih vsebin v živo.

Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je izvedla štiridnevni jesenski počitniški živ-žav v Vili Rožle, kjer so izvajali zabavne, gibalne in ustvarjalne delavnice, odete v barve jeseni in čarovniško vzdušje. Otroci so sončne dopoldneve preživeli na prostem in igrali pošastno kegljanje,

čarovniško pantomimo, na vrtu v parku pred Vilo Rožle so iz jesenskih plodov izdelali strašilo, izdelovali so tudi buče iz balonov, čarovniški katapult, čarovnice na metlah, nazadnje pa tudi izrezovali buče in se tako pripravljali na najbolj srhljivo noč v letu. Druženja so bila nekoliko krajša kot običajno – le dve uri dnevno, zaključila pa so se že v četrtek, saj so izkušnje v preteklih letih pokazale, da petek mnoge družine izkoristijo za izlete in podaljšane počitniške vikende. Izvedli so tudi delavnico Lego robotike, za katero je bilo toliko zanimanja, da je potekala v dveh polnih skupinah.

V Galeriji Velenje so priredili tri jesenske počitniške likovne

delavnice na temo aktualne razstave Barve Afrike. Otroci so ustvarjali po navdihu podob Afrike, obenem pa spoznavali bogato zbirko afriške umetnosti, ki jo je Muzeju Velenje zapustil František Foit. Najprej so raziskovali pomen in pestrost afriških mask ter izdelali vsak svojo, nato pa so se poglobili v vzorce in barve ter ročno potiskali kose blaga. Nazadnje so spoznavali še bivalno kulturo in izdelali maketo afriške hiše s pisano fasado.

Ustvarjalno in družabno je bilo tudi v večgeneracijskem centru Planet generacij, kjer so sodelavci Ljudske univerze Velenje poskrbeli za brezskrbno, nasmejano, sproščeno, ustvarjano in igrivo

preživljanje vseh petih počitniških dni. Otroci so z malo domišljije izdelovali podobe gozdnih živali kar iz jesenskega

listja, nastale pa so domiselne instalacije.

Ves teden pa je vabil tudi Počitniški Kino. Vsako popoldne

krompirjevih počitnic je popestrila filmska predstava po meri otrok in družin. 🔲

tf

Naš ­čas, 4. 11. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

4. novembra 2021

Po skoraj 40 letih čakanja želje postajajo resničnost

LOKALNE novice

20 štipendij za deficitarne poklice Velenje – Mestna občina Velenje je leta 2019 sprejela nov odlok o štipendijski shemi. V njej so si za cilj postavili, da bodo štipendijsko politiko občine bolj prilagodili razvojnim in kadrovskim potrebam delodajalcev v lokalni skupnosti ter zadržanju mladih strokovnjakov v občini. S tem so še posebej želeli dijake in študente navdušiti za izobraževanje v programih za deficitarne poklice, obenem pa spodbuditi tudi gospodarstvo, da v večji meri pristopi k štipendiranju mladih za takšne poklice. V šolskem letu 2019/2020 so sofinancirali 24 štipendij za 18 dijakov in 6 študentov, v lanskem šolskem letu pa 16 štipendij za 10 dijakov in 6 študentov. Letos bodo sofinancirali še 20 štipendij za deficitarne poklice: za 3 študente in 17 dijakov.

Kdo bo postal častni član?

Univerza za tretje življenjsko obdobje z razpisom zbira prijave za podelitev naziva častnega člana oziroma članice. Ta naziv želijo podeliti članom (izjemoma tudi nečlanom), ki imajo izjemne, posebne zasluge za razvoj, delovanje, popularizacijo, prepoznavnost in uspešnost Univerze za tretje življenjsko obdobje.

Predloge zbirajo na sedežu univerze do 2. decembra.

Za obSTAnek Društvo novinarjev Slovenije je ta teden zagnalo drugi krog donacijske kampanje Za obSTAnek, s katero bo znova mogoče podpreti Slovensko tiskovno agencijo tudi s poslanim sms-sporočilom s ključno besedo STA5 na številko 1919. S tem bodo donatorji darovali pet evrov, še vedno pa so možne tudi donacije na poseben račun društva.

Otvoritev igrišča prestavili Mestna občina Velenje je prenovila otroško igrišče ob Visti, ki ga je prevzela od Premogovnika Velenje.

Igrišče so prenovili v okviru pilotne akcije mednarodnega projekta WONDER (v program je vključenih 13 partnerjev iz 6 držav). Glavni cilj projekta pa je povečanje zanimanja za destinacije jadransko-jonske regije. S projektom želijo prispevati k izboljšanju celotne podobe območja prireditvenega prostora in igrišče čim bolj približati otrokom. V Velenju je 14 javnih otroških igrišč, katerih vodenje in upravljanje želijo nadgraditi. Zato so analizirali obstoječe stanje, ki bo osnova za nadaljnje aktivnosti.

Prav tako bodo otroška igrišča tudi na novo poimenovali. Poimenovanja bodo predstavili spomladi, ko bodo namenu uradno predali tudi otroško igrišče ob Visti. Otvoritev je bila napovedana za včeraj, a so jo zaradi slabega vremea odpovedali. 🔲

Začetek izgradnje prizidka za bivalno enoto za potrebe odraslih oseb z ovirami v razvoju naposled tudi v Velenju – 1,3 milijona vredna naložba naj bi bila končana konec oktobra prihodnje leto Tatjana Podgoršek

Velenje, 25. oktobra – Minuli ponedeljek sta direktorica regijskega Varstveno-delovnega centra (VDC) Saša Velenje Darja Fišer in Brane Poberžnik, direktor podjetja Kograd Igem iz Šentjanža pri Dravogradu, ki je bilo izbrano na razpisu, za potrebe bivalne enote podpisala pogodbo o izgradnji prizidka k enoti VDC Ježek. Vrednost naložbe je 1,3 milijona evrov, po pogodbi pa naj bi bila dela končana konec oktobra prihodnje leto. V bivalni enoti bo omogočeno 24-urno institucionalno varstvo 12 odraslim osebam z ovirami v razvoju.

Kljub potrebam čakali dolgo

Fišerjeva je ob podpisu pogodbe povedala, da so na ta trenutek težko čakali, označila pa ga je za velik in pomemben dan. »Lani smo odprli bivalno enoto v Mozirju, današnji dan pa nam zdi še pomembnejši zato, ker smo na začetek izgradnje prizidka kljub potrebam čakali toliko let. Verjamem v dobre zgodbe in verjamem, da bomo tudi to brez težav pripeljali do želenega cilja.« Naložba znaša 1,3 milijona evrov, glavnino denarja bo zanjo primaknilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mestna občina Velenje je prispevala zemljišče in njegovo komunalno ureditev, nekaj denarja pa pričakujejo še

Pogodbo o začetku izgradnje prizidka za potrebe bivalne enote v Velenju sta podpisala Darja Fišer in Brane Poberžnik.

od Eko sklada.

Velenjska bivalna enota bo lahko sprejela 12 odraslih oseb z ovirami v razvoju, zmogljivost mozirske je 24 mest, potreb pa s tem v regijskem centru (ta poleg velenjskega ter mozirskega pokriva še območje žalske upravne

enote) še vedno ne bodo pokrili. Na čakalni listi imajo v tem trenutku – navaja Fišerjeva – 33 vlog za sprejem, »zato bomo ob začetku izgradnje v Velenju začeli načrtovati še možnost za ureditev institucionalnega varstva v Žalcu.« Dodala je še, da je bil

Že skoraj 40 let 'pakirali' kovčke, sedaj so v nizkem štartu.

Andrej Grebenšek, oče enega od uporabnikov in pobudnik ureditve 24-urnega institucionalnega varstva v Velenju nam je ob podpisu pogodbe povedal: »Po skoraj 40 letih čakanja postajajo naše želje in potrebe resničnost. Praktično že več kot tri desetletja ‹pakiramo› kovčke svojim odraslih otrokom, katerih življenje poteka pod posebnimi pogoji, za selitev ‹na svoje› – v bivalno enoto.

Sedaj bomo vsi v nizkem štartu čakali

do lani VDC Saša center z eno storitvijo (vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji), sedaj pa so k tej poleg bivalne enote dodali še tretjo storitev, in sicer izvajanje zdravstvene nege za uporabnike bivalne enote.

Zadovoljstvo je ob podpisu pogodbe in s tem začetek izgradnje prizidka izrazil Marko Pritržnik, vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje.

Tudi za lokalno skupnost bo bivalna enota pomembna pridobitev, s sodelovanjem pri izgradnji pa mestna občina potrjuje naklonjenost potrebam na socialnem področju. Bivalna enota bo VDC-juomogočilanadgradnjoaktivnosti in zapolnila manjkajočo vrzel v skrbi za osebe s posebnimi potrebami. Je pa izgradnja lep primer tega, kako se lahko v okolju s sodelovanjem da marsikaj postoriti. 🔲

na rezanje otvoritvenega traku čez leto dni. Veseli smo. Napori za ureditev 24-urnega institucionalnega varstva so se nam obrestovali. Bili so hudi, razumevanje politike za omenjeno potrebo je nihalo, volja staršev in vodstva VDC-ja pa je bila neomajna. Hvala vsem, ki ste nas v prizadevanjih podpirali in nam pomagali. Pri tem nikakor ne smem pozabiti omeniti tudi pokojnega župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča in prejšnjega vodje tamkajšnjega Urada za družbene dejavnosti Draga Martinška.«

mz

Težko se je odločiti prav V občini Šmartno ob Paki pripravili pester program praznovanja občinskega praznika, a je za zdaj še vse ''v zraku'' – Osrednja slovesnost naj bi bila na sam praznični dan, 11. novembra Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki – 11. novembra praznuje občina Šmartno ob Paki. Zaradi epidemije covida-19 je lanski minil brez prireditev, občinska priznanja in nagrade za leto 2020 pa so nagrajenci prejeli v nadaljevanju redne seje tamkajšnjega občinskega sveta. Kaj pa letos? »Pripravili smo pester program praznovanja, kot smo ga pred korona časi. Na njegovo izvedbo se tako tudi pripravljamo, kaj od tega pa bomo lahko izpeljali, pa bomo videli. Čakamo navodila, vse je v ''zraku''. V teh dneh bomo videli in se odločili, kaj od predvidenega bo v skladu z navodili pristojnih mogoče izvesti in kaj ne. Prav zaradi negotovosti še nismo pripravili plakatov, čeprav so nekatere prireditve že za nami. V teh časih se je težko odločiti prav,« je povedala dan po minulih praznikih direktorica javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Mirjam Povh. Javni zavod je namreč koordinator in osrednji organizator prireditev v lokalni skupnosti.

V splet prireditev so se minulo soboto vključili člani šmarškega planinskega društva, ki so pripravili tradicionalni pohod po Martinovi poti. Po njej se je podalo več kot 50 prijavljenih pohodnikov iz Slovenije in Čakovca na Hrvaškem, s potrdilom o izpolnjevanju pogoja PCT. Več kot polovica med njimi je prehodila celotno traso, preostali so se odločili za dve skrajšani možnosti. Delitev Martinove poti na tri trase so planinci pripravili letos prvič.

Pohod bodo za ostale, ki se še nameravajo podati po njej, ponovili v soboto, 13. novembra, seveda če bodo to dovoljevala navodila NIJZ. Mimo sta že tudi dve spominski svečanosti. Naslednja predvidena aktivnost naj bi se zgodila to soboto (6. novembra) v Vinotoču Primožič v Malem Vrhu, kjer bodo šmarški vinogradniki in turisti pripravili tradicionalni krst vina.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Osrednja prireditev ob prazniku, slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad letošnjim nagrajencem, je predvidena na sam praznični dan, v četrtek, 11. novembra ob 18. uri v dvorani šmarškega kulturnega doma.

V soboto, 13. novembra, pa naj bi se odvijala v Martinovi vasi ob šmarški železniški progi osrednja kulturno-zabavna prireditev – Vesela Martinova sobota. Poleg že omenjenega pohoda po

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Urška Kljajič (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Martinovi poti so zanjo predvideli še Martinovo likovno kolonijo v izvedbi članov Društva šaleških likovnikov, Martinovo kmečko tržnico, otroško Martinovanje z delavnicami, od 15. ure dalje pa naj bi se pod šotorom ali ob njem odvijali še prikaz običajev vaških skupnosti, Martinov krst vina, razglasitev Naj kletarja leta 2021, pokušina vzorcev mladega vina ter družabno srečanje. Dan kasneje, v nedeljo ob 10. uri, naj bi v cerkvi sv. Martina v središču kraja potekala

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

slovesna maša. V nedeljo, 21. novembra, ob 14. uri je na programu tradicionalni košarkarski turnir, v torek, 23. novembra ob 18. uri pa proslava ob državnem prazniku – dnevu Rudolfa Maistra, in sicer pri spomeniku padlim v 1. svetovni vojni. Za konec programa praznovanja pa naj bi naslednje tri vikende nekateri šmarški vinogradniki pripravili še kleti odprtih vrat. 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 4. 11. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

DOGODKI

4. novembra 2021

Domoljubje bo utrjeval še Park državnosti Vsebino Spominskega centra 1991 na Kopališki bo dopolnjeval Park državnosti, ki bo poudaril tri pomembne korake v zgodovini osamosvajanja slovenskega naroda Tina Felicijan

Velenje, 25. oktobra – Na dan suverenosti so župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, predstavnik veteranskih in domoljubnih organizacij, pobudnic in soustvarjalk Spominskega centra 1991 in Parka državnosti Alojz Slavko Hudarin in projektant parka Rok Poles slavnostno odkrili temeljni kamen za Park državnosti, ki ga posvečajo letošnjemu jubileju – 30-letnici samostojnosti Slovenije.

MOV skupaj z vsemi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami spoštljivo ohranja spomin na pomembne zgodovinske dogodke ter spodbuja domoljubne vrednote, spoštovanje in ljubezen do slovenskega naroda, kulture in države. Že ob snovanju Spominskega centra 1991, ki celostno povzema dogajanje v procesu osamosvajanja Slovenije na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline, se je porodila tudi ideja o Parku državnosti na zelenici, kjer že desetletja stoji tank iz druge svetovne vojne. Prav na dan odkritja temeljnega kamna za park so minila tri leta od odprtja spominskega centra, ki je po dosedanjem obisku skupin in posameznikov iz vse Slovenije sodeč ena najboljših tovrstnih muzejskih zbirk v Sloveniji, ocenjujejo njegovi ustvarjalci, ki so utemeljili tudi idejo za spominski park. Njegove vsebine bodo omogočile obiskovalcem, da bodo na prijazen in poučen način spoznali tri prelomna obdobja za oblikovanje slovenske državnosti, ki so zaznamovala tudi naš prostor.

Park pa ne bo le spomin na preteklost in opomin na pridobitve

»Kako dobro poznajo našo prehojeno pot do lastne države občani in naša mlajša generacija? Na žalost je odgovor lahko enoznačen – premalo ali pa nič. Pa niso za to krivi mladi.

Odgovornost nosi država, ki skozi učne programe briše del naše polpretekle in novejše zgodovine. Zato je še kako pomemben ta dogodek, ki ga doživljam neverjetno radostno in čustveno,« je dejal Slavko Hudarin, hvaležen za podporo lokalne skupnosti in sodelovanje članov veteranskih in domoljubnih organizacij pri spodbujanju domoljubja in ohranjanju spomina na zgodovinske dogodke.

❱

V parku bodo predstavljeni trije večji artefakti: betonska protitankovska ovira iz vojne za Slovenijo – tetraeder, jeklena protitankovska ovira iz jamskih lokov – jež in obnovljeni tank Sherman iz časa 2. svetovne vojne. Opremljeni bodo s QR kodami za mobilni dostop do podrobnejših vsebin.

Temeljni kamen Parka državnosti je tetraeder, protitankovska betonska ovira, ki predstavlja osrednji pomnik vojne za Slovenijo.

❱

S Parkom državnosti bo celostno zaokrožena in dopolnjena vsebina Spominskega centra 1991. Park bo dostopen večjim skupinam in tudi gibalno oviranim.

zgodovinskih prizadevanj naroda, temveč bo nudil tudi možnosti za organizirana druženja, srečanja, proslave, kulturne in glasbene ter druge dogodke.

Sprehod skozi tri obdobja

Župan Peter Dermol je marca letos imenoval koordinacijski odbor, ki se sestaja, usklajuje in vodi

aktivnosti za izgradnjo parka.

Odbor vodi Mojca Ževart. Park je zasnovan v skladu z zahtevami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj leži na vplivnem območju spomeniško varovane Vile Herberstein in bo urejen tako, da si ga bodo lahko ogledali tudi gibalno ovirani. »V vseh prelomnih dogodkih v zgodovini nastajanja naše države in državnosti so vidno vlogo odigrali bodisi posamezniki iz tega okolja bodisi so v našem širšem okolju potekali pomembni prelomni dogodki,« je dejal Slavko Hudarin, ki je z Miranom Ahtikom pripravil vsebinski predlog za Park državnosti, v katerem bodo predstavljena tri obdobja, ki so zaznamovala pot Slovencev do lastne države.

Z obeležjem 1918 bo predstavljen zgodovinski prispevek domačina dr. Karla Verstovška k dosežkom

generala Rudolfa Maistra na severni meji. Verstovšek je namreč kot predsednik Narodnega sveta imenoval Maistra za generala in s tem dal uradno potrditev njegovi energični vojaški akciji. Drugi sklop bodo zavzemale vsebine med letoma 1941 in 1945. Poveljnik nemške armadne skupine E generalpolkovnik Aleksander

Löhr je namreč kapitulacijo nemških sil za Jugovzhodno Evropo 9. maja podpisal prav v Topolšici.

S tem se je za Slovence končala druga svetovna vojna. S tretjim segmentom 1991 pa bo predstavljena osamosvojitvena vojna za Slovenijo, v kateri so aktivno sodelovali domačini pri akcijah na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline.

Ureditev parka bo potekala v dveh etapah. Na sredini zelenice

»Mislim, da smo v Velenju dostojno obeležili 30-letnico samostojnosti Slovenije,« je dejal župan in poudaril, da je Mestna občina Velenje v jubilejnem letu izvedla več aktivnosti. S Spominskim centrom 1991, enoto Muzeja Velenje, je gostila Vseslovensko srečanja veteranov vojne za Slovenijo 1991 in častnikov ob 30-letnici samostojnosti Slovenije. Poleg tega so doslej neimenovano ulico poimenovali Cesta Jožeta Ervina Prislana in dobili prvo ulico, poimenovano po osebi, aktivni v času samostojne Slovenije oziroma ob njenem nastanku. Jože Ervin Prislan je na območju Šaleške doline odigral pomembno vlogo. Zemljišče, kjer danes poteka povezovalna cesta, je nekoč pripadalo njegovim staršem.

je že betonski tetraeder, ki je v slovenskem prostoru eden od simbolov vojne za Slovenijo.

Nanj so pritrjene okrogle tablice iz nerjavnega jekla z vgraviranimi simboli Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje, Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje, odbora Velenje, in Mestne občine Velenje. Del sedanjega parkirišča, ki ga bodo pomaknili proti objektu in ga obsadili, da bo osenčeno, bodo uredili v prireditveno prizorišče. V Parku bo prostor za nastopajoče in klop za obiskovalce. Na panojih bodo opisani dogodki v omenjenih treh obdobjih osamosvajanja Slovenije. Zelenico bodo prečile sprehajalne poti. Kdaj bo park pripravljen na otvoritev, še ni znano. Vrednost investicije je ocenjena na 80 tisoč evrov. 🔲

»Mi, mlajši, moramo storiti vse, da se ta čas nikoli več ne ponovi« Participativni proračun Skorno, 31. oktobra – V občini Šmartno ob Paki dan reformacije in 1. november, dan spomina na mrtve, tradicionalno zaznamujejo s slovesnostjo pri lovskem domu v Skornem, kjer so leta 2006 odkrili spominsko ploščo, posvečeno vsem žrtvam nacizma in fašizma tega kraja in njegove okolice v letih 1941–1945.

Osrednji govornik Bojan Voh, podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje, je v nagovoru spomnil, da je občina Šmartno ob Paki v vojnem času izgubila 11 % aktivnega prebivalstva, vaška skupnost Skorno pa kar 24 % svobodomiselnih in narodno zavednih vaščanov, ki so položili svoja življenja na oltar domovine kot borci in talci ali pa so umrli v izgnanstvu.

Zelo veliko otrok iz lokalne skupnosti je bilo iztrganih iz varnih naročij mater in odpeljanih v otroška taborišča kot ukradeni otroci. Prenekateri se ni nikoli več vrnil. »In ravno zato moramo mi, mlajši, storiti vse, da se ta čas nikoli več ne ponovi in da ta trenutek naše polpretekle zgodovine ne gre v pozabo.

Ali kar je še huje – da nekdo iz vrst tako imenovanih pomladnih strank ne uspe spremeniti nam vsem znanih zgodovinskih dejstev tega obdobja in za zmagovalce proglasiti domobransko stran, ki je prisegla okupatorju.« Po njegovih besedah ti v zadnjem času s pomočjo pomladnih strank in trenutno vladajoče strukture ponovno povzdigujejo glas

Venec k spominski plošči so položili (od leve proti desni): Bojan Voh, Janko Kopušar in predsednica Vaške skupnosti Skorno Bernarda Radoslovnik.

in želijo pravice zmagovalcev pripisati sebi, čeprav so delovali predvsem v Ljubljanski krajini ter delu Gorenjske.

Zgodovina slovenskega naroda je dolga, a smo žal priče temu, da se najmlajši v šolah ne učijo te polpretekle zgodovine, pesnikov in pisateljev iz tega obdobja pa ne poznajo. Nenazadnje v učnih načrtih ni kaj dosti niti o osamosvojitveni vojni leta 1991, čeprav so se v tistih dneh in mesecih uresničile sanje prenekaterih ljudi ali celo ljudstva – priborili smo si svojo svobodno, enakopravno,

demokratično državo Slovenijo, ki jo je priznal ves demokratičen svet.

Voh je spomnil na Dan suverenosti, dan, ko je zadnji, takrat že sovražni vojak nekdanje JLA zapustil slovensko ozemlje z ladjo iz pristanišča Koper.

Tudi te zasluge, pravi Voh, bi si rada pripisala peščica ljudi, ki takrat ni niti vedela, kaj se v resnici dogaja na terenu.

Meni, da bi se iz vseh preizkušenj med drugim morali kaj naučiti. Na žalost, je dopolnil, smo zelo slabi učenci, saj se takšni dogodki zaradi pohlepa po

nadvladi, denarju, po materialnih dobrinah in ozemljih drugih ponavljajo v vse hujših oblikah. Žrtve so otroci, starejši in povsem nedolžni ljudje. Tisti, ki pa vse skupaj zakuhajo, ki se imajo za nekaj več, se skrijejo v lisičje luknje, davčne oaze ali so proglašeni za neuravnovešene. Kot je še dejal, so na veliki preizkušnji temeljne človekove pravice. »Zato živimo življenje v spoštovanju drug do drugega. Samo skupaj lahko gradimo lepši in boljši svet za vse.« V nadaljevanju govora je Voh orisal še pomen dneva reformacije in spomina na mrtve, ki sta pomembna za slovensko zgodovino ter obstoj slovenskega naroda. Župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je med drugim dejal, da smo znova »v boju«, tokrat z nevidno boleznijo. Razmere so zaradi števila okuženih kritične tudi v lokalni skupnosti, zato je pozval ljudi, naj mislijo na svoje zdravje in zdravje bližnjih.

Le tako bodo lahko uspešno obeležili tudi občinski praznik, 11. november.

Spominskemu srečanju so s kulturnim programom dodali svečano noto člani Kulturnega društva Gorenje, moški pevski zbor Franca Klančnika Šmartno ob Paki ter člani godbe Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. 🔲

Tp

Šmartno ob Paki – Predvidoma v ponedeljek, 15. novembra, se bodo na seji sveta sešli svetniki Občine Šmartno ob Paki. Med drugim naj bi na njej obravnavali osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto.

V primerjavi z dosedanjimi vsebuje novost, in sicer je vanj na novo vključena postavka participativni proračun. Zanjo je predvidenih 30 tisoč evrov. Če bosta osnutku proračuna prižgala zeleno luč najprej pristojna občinska odbora, nato pa še občinski svetniki, bodo na občinski upravi pripravili predpis o načinu določanja projektov, ki se bodo financirali iz te postavke. »Predvideno je, da bi občani oddali svoje predloge, temu bi sledilo glasovanje za projekte na občinski spletni strani. Do denarja iz nove proračunske postavke bi bili upravičeni projekti, ki bi dobili največ točk,« pojasnjujejo na občinski upravi. Dodajajo še, da želijo z uvedbo participativnega proračuna predvsem spodbuditi občane k tvornejšemu sodelovanju pri nadaljnjem razvoju lokalne skupnosti, čeprav so ti že doslej imeli to možnost, prav tako so lahko bili vpeti v pripravo proračunov. Lahko so predlagali tudi projekte na območju posamezne vaške skupnosti. »Z željo, da pa bi lahko vsak posamezni občan samostojno oddal svoj predlog, smo pristopili še k možnosti priprave participativnega proračuna,« še dodajajo. 🔲

Tp

Naš ­čas, 4. 11. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

GOSPODARSKE novice Lonely Planet priporoča Slovenijo Lonely Planet je v svoji knjižni izdaji Best in Travel Slovenijo uvrstil na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letu 2022. Poleg Norveške je Slovenija edina evropska država, ki se je uvrstila na ta seznam. Vodnik Slovenijo izpostavlja kot zeleno destinacijo, pri čemer poudarja predvsem trajnostno usmeritev ter njeno izredno naravno bogastvo.

Motnje na trgu z električno energijo?

Evropska unija ni želela pripraviti analize, ki bi pokazala, zakaj je prišlo do tako velikih motenj na trgu z energijo v Evropi. Zato seveda ni čudno, da tudi države EU niso zedinjene o tem, kako se lotiti rešitve nastalih težav. Tako so ukrepi prepuščeni posameznim državam.

Kako se bo Slovenija kratkoročno borila z vse višjimi cenami energije in posledicami, ki jih prinašajo dražja elektrika, plin in goriva? Se nam obetajo energetski boni, nižji davki za podjetja? Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je po izrednem sestanku energetskih ministrov napovedal predvsem zaščito najranljivejših prebivalcev. Sicer pa so cene zemeljskega plina in električne energije na evropskih trgih sredi prejšnjega tedna upadle, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal EU dobavo dodatnih količin zemeljskega plina v novembru.

Obrestne mere ostajajo nespremenjene Čeprav inflacija narašča, Svet ECB ni spreminjal denarne politike na evrskem območju. Obrestne mere ostajajo nespremenjene, prve spremembe pa bodo narejene šele v letu 2023 ali 2024. ECB ocenjuje, da se bo inflacija počasi umirjala.

Nekateri monopolno podražili izdelke Čeprav EBC ocenjuje, da se bo inflacija umirila, pa realnost za zdaj kaže drugačno sliko. Nekateri so monopolno občutno podražili izdelke in storitve. Slovenski cestni prevozniki, združeni v Sekciji za promet pri OZS in Združenju za promet pri GZS, so le eni od tistih, ki so prejšnji teden opozorili na kaotično stanje v panogi. Izpostavili so nekontrolirano višanje cen pogonskih goriv, pomanjkanje delovne sile v panogi ter podražitve in dolge dobavne roke osnovnih sredstev.

Na to opozarjajo še v marsikateri drugi dejavnosti.

Vse bolj odločne ekološke zahteve Draginjo dvigujejo tudi vse bolj odločne ekološke zahteve. Če želi svet omejiti dvig temperatur na 1,5 stopinje Celzija, morajo države do leta 2030 zapreti skoraj 3000 elektrarn na premog, kaže raziskava inštituta TransitionZero, ki se ukvarja s podnebnimi spremembami.

Poročilo družbe Systems Change Lab pa ob tem ugotavlja, da se niti eno od 40 področij, ki vključujejo elektriko, težko industrijo, kmetijstvo, prevoz, finance in tehnologijo, ne spreminja dovolj hitro, da bi lahko dosegli cilje s pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015.

Nekateri trendi so preprosto prepočasni, drugi pa celo nazadujejo.

Odpadek hrane vir novega življenja Podjetje Plastika Skaza je septembra v Dubaju posnelo dokumentarni film z naslovom Kako odpadek hrane postane vir novega življenja.

Gre za praktičen prikaz njihovega sodelovanja s samooskrbno skupnostjo Sustainable City Dubai. V dokumentarnem filmu prikažejo korake, s katerimi odpadek hrane s pomočjo njihovih kompostnikov lahko postane vir novega življenja, so sporočili iz velenjskega podjetja.

Union odslej v Laškem Nizozemski pivovar Heineken je v prvih devetih mesecih letos zabeležil 3,1 milijarde evrov čistega dobička, kar je precej več kot lanskih 396 milijonov evrov. Se je pa na presenečenje mnogih odločil, da bo varjenje piva Union najpozneje do februarja 2022 prenesel v Laško. Kot so namreč navedli v Pivovarni Laško Union, 35 let star hladilni sistem v ljubljanski pivovarni ni več primeren za obratovanje. Zaposleni so seveda nad selitvijo dela proizvodnje razočarani, bojijo se tudi za delovna mesta.

V Sloveniji zdaj tudi Haier V Sloveniji je od jeseni prisoten kitajski proizvajalec gospodinjskih aparatov Haier. Blagovna znamka Haier je prisotna na vseh petih celinah v več kot 160 državah, v katerih ima 25 industrijskih parkov, 10 raziskovalnih in razvojnih centrov in približno 100.000 zaposlenih.

Haier je 12 let zapored največji proizvajalec gospodinjskih aparatov.

Prepovedano prehitevanje tovornjakov Po celotnem slovenskem avtocestnem omrežju od včeraj velja prepoved prehitevanja za težka tovorna vozila težja od 7,5 tone. Taka prepoved sicer od sredine januarja že velja na avtocesti med Šentiljem in Koprom (A1). Globa za kršitelje znaša 300 evrov.

Dražji tobačni izdelki Podražile so se cigarete in drugih tobačni izdelki. Za zavojček 20 cigaret s cenika Tobačne Ljubljana je treba odšteti 10 centov več, to pomeni podražitev za približno 2,5 odstotka. Zvišanje cen je posle🔲 mz dica zvišanja trošarin, ki ga je septembra sprejela vlada.

4. novembra 2021

S tem, kar je na voljo, je treba živeti Podjetju Jan&Florjan v Švici uspel zanj največji posel doslej – Kratkoročni cilj: dobiti delo in ga kakovostno opraviti tako, da še nekaj ostane Tatjana Podgoršek

Med podjetji v Šaleški dolini, ki pišejo uspešne zgodbe, je gotovo podjetje Jan&Florjan iz Lokovice. V njem se že od leta 1994 ukvarjajo z razvojem celovitih tehnoloških rešitev v proizvodnih procesih gospodinjskih aparatov, avtomobilske industrije, obratov površinske zaščite, obdelave tehnoloških vod, hladilniških termostatov in energetike. Vse bolj je podjetje prisotno tudi na tujih trgih. S 14 zaposlenimi sodi med manjša podjetja, ki naj bi bila v času epidemije še posebej ranljiva.

Projekt, sestavljen iz treh pogodb, je skoraj dosegel naš letni promet iz preteklih let. Izdelavo transportnega dela opreme je izvedlo podjetje Eltras iz Solčave.

Pred mesecem dni smo končali

Podjetju v Švici prodali lastno tehnološko znanje

Samo Florjan, direktor podjetja z več kot 25-letno tradicijo na področju strojegradnje in avtomatizacije proizvodnje, pravi, da posebnih težav doslej niso zaznali.

Imeli so srečo, saj so malo pred epidemijo pridobili kar nekaj del, v času epidemije pa največjega v zgodovini podjetja: »Letos smo firmi V-zug v Švici prodali lastno tehnološko znanje, vakuum krog – sistem za vakumiranje in čiščenje hladilnega sistema pred polnjenjem s hladilnim sredstvom.

s katerimi že sedaj dobro sodelujemo.« V času popolnega zaprtja države so zaradi projektantskega načina dela zaposleni delali od doma, tako da tudi težav zaradi okužb z virusom niso imeli.

Povsem pa jih težave zaradi covida-19 ne bodo zaobšle. Te se v zadnjem času vse bolj kažejo pri dobavi materiala. »To močno ovira naše delo. Če smo naročeni material prej dobili v nekaj dneh oziroma v tednu dni, ga danes čakamo tudi do 6 mesecev. Pri dobavi pogonskih valjčkov so razmere še slabše, saj jih niti v šestih mesecih ne moreš naročiti, kaj šele razmišljati o njihovi dogledni dobavi.«

Osredotočenost na nadzorne softverske sisteme

In kako lahko odgovorijo Samo Florjan: »Danes so časi taki, da na take in podobne izzive? je treba stvari prilagoditi tistemu, kar »S tem, kar je na voljo, je je na voljo.« montažo celotne opreme in prejeli od investitorja pohvale, ker smo delo opravili kakovostno in edini v verigi v dogovorjenem roku. To so dobre reference za našo prepoznavnost, za še večji prodor na tuje trge in za poslovne partnerje,

treba delati in živeti, prilagoditi vse resurse do te mere, da stvari tečejo.« Zato so se, pravi sogovornik, v podjetju, v katerem so zaposleni visoko strokovno izobraženi delavci, osredotočili na izdelavo tako imenovanih nadzornih softver sistemov. Na ta

način danes delajo na tem področju s Skupino Gorenje, TPV Novo Mesto, TEŠ Šoštanj, DKC Tver iz Rusije in Galoks Vrtovec Hrvaška. »Je pa res, da se lahko prilagodiš tistemu, kar je na voljo le z veliko znanja, s poznavanjem tehnologij in z izkušnjami.

Tega smo si v teh letih pridobili res veliko.« Preobrazba proizvodnje v digitalno, zeleno in trajnostno v podjetju Jan&Florjan ni nekaj novega, ker temu namenjajo pozornost že od začetka njegove ustanovitve. Ne delajo z nevarnimi snovmi, skrbijo, da je odpada materiala čim manj in da je še ta razgradljiv. »V podjetju pri vsaki stvari iščemo načine, kako z minimalno vloženo energijo pridobiti najboljši rezultat.« Kratkoročni cilji podjetja so jasni, pravi Samo Florjan: pridobiti delo in ga kakovostno opraviti na način, da ti še nekaj ostane.

Gotovo tudi širitev trga. »O dolgoročnih pa v tem trenutku težko rečem kaj konkretnega. V novembru namreč izpolnim vse pogoje za upokojitev, zato bo moja prednostna naloga pridobiti v štirih, petih letih naslednika, ki bo uspešno vodil podjetje tudi v prihodnje,« še pove. 🔲

Pomembni sta vizija in iznajdljivost Medic-UM store je zanimivo podjetje, ki po ugodnih cenah ponuja medicinsko-tehnične pripomočke, prehranska dopolnila in izobraževanja Lara Oprešnik

Medic-UM store je mlado podjetje, ki ima močno vizijo ter začrtane cilje za prihodnost. Direktor podjetja Matjaž Andrejc je spregovoril o začetkih podjetja, o njihovi stroki in raznovrstni ponudbi podjetja ter o ambicijah in željah za prihodnost.

Od ideje do realizacije

Leta 2017 sta Matjaž Andrejc in Urban Sitar, ki sta sicer tudi direktorja podjetja, ustanovila samostojno podjetje Medic-UM, ki je imelo najprej sedež v Vinski Gori.

Kasneje je podjetje dobilo v podjetniškem inkubatorju možnost za razširitev in razvoj. Tako se je leta 2018 razvilo v Medic-UM store, d. o. o. Poleg spletne trgovine so letos maja odprli tudi fizično trgovino na Šaleški cesti 19. Pri tem jih je vodila možnost izobraževanj in prodaje izdelkov hkrati. »Menim, da se določeni izdelki v Sloveniji prodajajo po previsokih cenah. Iz izkušenj vidiš, da se lahko izdelki prodajajo tudi po bolj dostopnih cenah, pa so lahko enako ali pa morda še bolj kvalitetni,« razlaga Matjaž Andrejc.

Poleg prodaje tudi izobraževanja

Primarna dejavnost podjetja je prodaja medicinsko tehničnih pripomočkov. Ukvarjajo pa se tudi z veleprodajo oz. z distribucijo izdelkov za javne zavode, bolnišnice, zdravstvene domove in druge socialnovarstvene zavode.

Od junija letos imajo sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, kar jim omogoča izposojo in pa prodajo medicinskih pripomočkov, kot so npr. vozički, hodulje, bergle ... »To pomeni, da oseba k nam pride z naročilnico od zdravnika in pri nas v trgovini dobi izdelek v uporabo,« pripoveduje Andrejc. Nudijo tudi interna izobraževanja s področja nujne medicinske pomoči, kar jim omogoča njihova izobrazba. Vsi trije lastniki so po osnovni izobrazbi diplomirani zdravstveniki. »Druga naša dejavnost zajema zdravstveno varstvo na javnih prireditvah. Imamo dovoljenje od ministrstva, v lasti imamo tri reševalna vozila. Ker smo vsi strokovno izobraženi na tem področju, lahko primerno ukrepamo ob morebitnih nesrečah na prireditvah.«

Nudimo jim cenovno dostopne in kakovostne izdelke. Zavedamo se, da je trenutno socialna stiska zelo velika. Ciljna skupina pa je starejša populacija, ki naše izdelke bolj potrebuje.

Izdelek jim želimo približati in jim ga ponuditi po čim bolj dostopni ceni,« pripoveduje Andrejc. Ko so odprli trgovino, so v prodajo dodali tudi prehranska dopolnila. Izdelki so samo od slovenskih dobaviteljev, cena pa je pogosto nižja kot pri ostalih ponudnikih.

Vizija za prihodnost

Njihova vizija je širitev oz. veriga fizičnih trgovin. Ideja Prednosti podjetja je pokrivanje SAŠA regije ter »Glede na konkurenco v Slove- morda kasneje celotne Sloveniniji smo zelo malo podjetje. Pred- je. Spletna trgovina je sicer velinost je ta, da izhajamo iz lastnih ko bolj razširjena, fizična trgoviizkušenj, ljudem nudimo resnič- na pa je še vedno v prepoznavi. no tisto, kar potrebujejo. Ne vsi- Prodaja izdelkov je večja drugje ljujemo jim izdelkov, ki so dragi, kot pa v lokalnem okolju. »Cilj ali izdelkov, ki jih ne potrebujejo. in želja je, da pridemo na trgu po rangu višje, kar se tiče Vsi trije lastniki podjetja so po osnovni izobrazbi maloprodaje. Če govoridiplomirani zdravstveniki, zato jim pri delu pomagajo mo o veleprodaji, pa je želja konkurirati na trgu, izkušnje in znanje iz stroke. Možnost dodatnega predvsem pri javnih razzaslužka za opravljanje administrativnega dela v pisih. Druga vizija je spepodjetju nudijo tudi študentom. cialistična ambulanta, torej pridobiti zdravnika s koncesijo na področju Velenja, »Hvaležni smo celotnemu vodstvu PGD Velenje, ki nam je omoimeti ambulanto ter nuditi tudi gočilo prostore za testiranje. Lokacijo testiranja v Velenju smo storitve, kot so laboratoriji, rentsedaj prestavili k nakupovalnemu centru Velenjka. Testiranja na gen, preiskave itd.,« pripoveduje petih lokacijah po Sloveniji nudimo od ponedeljka do sobote.« Andrejc. Če obstaja vizija, potem »Ljudje nas še ne poznajo, ne vedo, iz katere stroke smo. Veobstaja tudi pot. 🔲 dno lahko pridete v trgovino, vprašate za nasvet in pomoč.«

❱

Matjaž Andrejc

Naš ­čas, 4. 11. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

4. novembra 2021

5

HTZ projektira in gradi sončno elektrarno Zlatoličje

Evropski raziskovalni projekti

Predvideno je, da bodo že v prvem četrtletju prihodnjega leta sončno elektrarno vključili v omrežje

Velenje – Premogovnik Velenje skupaj s partnerji s Poljske, Češke, iz Romunije, Nemčije, Francije, Grčije in Španije tudi letos sodeluje pri mednarodnih projektih Evropskega raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Tokrat sodelujejo kar pri devetih projektih hkrati. Vrednost vseh prijavljenih projektov je 19,7 milijona evrov, pri čemer ima Premogovnik Velenje skupni delež v višini 2 milijonov evrov. »Za pridobitev evropskih nepovratnih sredstev se je treba zelo potruditi in pripraviti kar najbolj konkurenčen projektni predlog. Priprava takšnega predloga zahteva administrativno in vsebinsko ustrezno pripravo, inovativnost predmeta projektne ideje, ustrezen tehnični in znanstveni pristop, njegovo ekonomsko in okoljevarstveno dodano vrednost in seveda finančno ustrezno vrednotenje,« pravi direktor Premogovnika Velenje Aleš Logar.

Mira Zakošek

Kot smo že poročali, so začeli Holding Slovenske elektrarne in njegove družbe intenzivno graditi sončne elektrarne. Tega so se lotile tudi Dravske elektrarne Maribor, ki gradijo peti segment sončne elektrarne Zlatoličje. Za projektiranje, gradnjo in zagon sončne elektrarne je bila izbrana hčerinska družba Premogovnika HTZ Velenje. Glede na to da je teren, na katerem bodo postavili sončno elektrarno zelo strm, v bližini pa je tudi vodni kanal, jih čaka zahtevno delo. Segment pet, ki je del večje sončne elektrarne v nastajanju, bo umeščen na levem bregu odvodnega

kanala največje slovenske hidroelektrarne Zlatoličje, in sicer v dolžini 905 metrov.

Sončna elektrarna Zlatoličje bo imela 2.57 MW inštalirane moči, kar pomeni, da bodo morali postaviti kar 5.840 kosov visokoučinkovitih fotonapetostnih modulov. Izbrali so kitajskega proizvajalca Yingli Energy Company Limited. Računajo, da bodo letno proizvedli 3.000 MWh električne energije. »Predvideni zaključek gradnje je konec tega leta, predvidoma v prvem četrtletju leta 2022 pa bo elektrarna vključena v omrežje in bo začela proizvajati nove kilovatne ure električne energije iz obnovljivega vira,« je povedala

Gradnja sončne elektrarne Zlatoličje

generalna direktorica družbe HTZ Velenje Nina Mauhler in dodala: »Projekt, katerega vrednost je dobra 2 milijona evrov,

predstavlja pomemben mejnik za nadaljnji razvoj industrije s področja fotovoltaike v Sloveniji in obenem pomembno referenco

Malinca ostaja lokalno podjetje z zanesljivo rastjo Po osmih letih poslovanja je v ponudbi večkratnega spletnega trgovca leta le lastna blagovna znamka Malinca s prehranskimi in kozmetičnimi izdelki pretežno slovenskega porekla Tina Felicijan

Ustanoviteljici velenjskega podjetja Malinca Nastja Kramer Pesek in Andreja Stopar sta praktično brez izkušenj na področju spletne prodaje in brez velikih zagonskih sredstev takoj vzbudili veliko pozornosti kupcev in že prvo leto poslovanja sklenili izjemno uspešno. Lani je Malinca kljub korona krizi beležila večjo rast od načrtovane in podvojila število zaposlenih. Letos, v osmem letu delovanja, je že dosegla lanskoletno prodajo. »Saj ni vedno vse šlo tako gladko. Podjetje je na začetku res hitro rastlo in se širilo. Bili smo ob pravem času na pravem mestu, s pravo ponudbo izdelkov. Po treh ali štirih letih se je vse nekoliko zaustavilo. Dve leti smo bili v krizi, v katero smer nadaljevati. S pridobivanjem novega znanja, s pomočjo mentorjev in spremembo strategije smo spet našli pot navzgor, ki zahteva nenehno prilagajanje trgu, kar si lahko privoščimo, ker smo vseeno tako majhno podjetje, da lahko hitro obrnemo ploščo in se odzovemo na zahteve trga. Sprejemali smo tudi prave odločitve z vidika ponudbe. Osredotočamo se na izdelke, ki jih trg išče, ustvarjamo jim dodano vrednost, da so drugačni od konkurence, vseeno pa so namenjeni široki potrošnji.

Nimamo torej veliko izdelkov, ki imajo majhno specifično skupino uporabnikov. Za uspeh pa je pomembna tudi ekipa. Odkar se je res dobro uskladila in sva tudi midve bolj usposobljeni za vodenje, smo se lahko nenehno razvijali in rastli. Veliko pa delamo z zunanjimi izvajalci, da se zaposleni lahko posvečamo jedrnemu poslu in se osredotočamo na delo, v katerem smo odlični,« Nastja Kramer Pesek našteje ključne dele Malincine zgodbe o uspehu, za

katerega ni skrivnostne formule. »Treba je biti konsistenten, odkrit, se izpostaviti in izobraževati ljudi,« pravi.

Prodajajo le še izdelke z lastno blagovno znamko

Ne rastejo na način nenehnega širjenja ponudbe, temveč osredotočanja na izdelke, po katerih je največ povpraševanja in imajo v primerjavi s konkurenco višjo dodano vrednost – lastno blagovno znamko ter slovenske pridelovalce in dobavitelje. V zadnjih letih so postopoma umikali tiste izdelke, ki imajo več konkurence in niso tako dobro prodajani. Z več kot 1200 izdelkov so asortima zmanjšali na okrog 100 izdelkov,

uvrstil med najbolj inovativna živila letošnjega leta, na drugih izborih pa sta bila nagrajena tudi kakavovo maslo in lepotni miks.

Pridobivajo tudi certifikate in se prijavljajo na razna tekmovanja.

Epidemija jim je speljala vodo na mlin

Epidemija je precej vplivala na potrošniške navade. Nekateri trgovci so te vplive občutili kot udarce, medtem ko so mnogi

res hitro in dva meseca tudi brezplačno dostavo. Cela naša ekipa je stopila skupaj in pakirala izdelke za naročila, ki so se močno povečala, tako pa smo zmanjšali čakalne dobe na pakete. Poleg tega smo se še bolj osredotočili na vsebine, ki jih pripravljamo sami ali strokovni zunanji sodelavci. Ko so ljudje ostali doma in več kuhali, smo pripravili veliko spletnih receptov. Ljudje znajo ceniti znanje in ideje, ki jih posredujemo,« je nakazala, da so v tem času s hitrim in kakovostnim servisom v ključnem trenutku ter kakovostnimi, pozitivnimi vsebinami pridobili precej strank.

V prednosti niso le trgovci z do-

❱

Vsa proizvodnja izdelkov blagovne znamke Malinca poteka v Sloveniji.

Tudi polovica surovin je slovenske pridelave.

razvili pa so lastne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Tako so lani jeseni lansirali izdelek čokomalinček – zdravo čokoladno kašo, ki je v enem letu postala daleč najbolj prodajan prehranski izdelek. »Tega nismo pričakovali.

Gre za izdelek povsem lastnega razvoja, od recepta do embalaže, ki je opremljena s pobarvanko in z zgodbico za otroke. Doživel je velik uspeh,« poroča sogovornica in dodaja, da so za tem, ko so že več let zapored prejemniki naslova spletni trgovec leta, začeli dobivati tudi nagrade za izdelke, kar je še večji dosežek, saj potrjuje kakovost ponudbe. Inštitut za nutricionistiko je njihov napitek kombuča z okusom maline

za naše podjetje, ki išče nove programe na trgu.« 🔲

🔲

ima velik potencial za podjetja v zagonu,« je namignila, kje so marketinške priložnosti, poudarila pa je, da je naposled najbolj pomembna dobra uporabniška izkušnja od naročila in dostave do uporabe.

Zapletov še ni

Zaradi epidemije v njihovi dobavni verigi še ni šibkih členov. Že pred novimi gospodarskimi razmerami so namreč začeli poslovati predvsem s slovenskimi dobavitelji in proizvajalci. Zdaj le še nekaj surovin pridobivajo iz tujine. Tako so transportne poti lažje in hitrejše. Imajo dovolj izkušenj s pripravo zalog, da te le redko poidejo. Tudi pri pošiljanju paketov strankam v Sloveniji in tujini za enkrat še ni bilo zapletov, razen v kratkih obdobjih izjemno velikega povpraševanja. Kaj pa napovedane podražitve hrane? Bodo surovine in posledično izdelki znamke Malinca dražji? »Spremembe pri dobavi še niso drastične. Za enkrat ne načrtujemo podražitev izdelkov. Je pa res, da je pri podjetništvu tako, da iz meseca v mesec ne moremo predvideti vseh vplivov na poslovanje.«

Pomembna je tudi veleprodaja

Ustanoviteljici Malince Andreja Stopar in Nastja Kramer Pesek stavita na zmerno rast ob krepitvi kakovosti in dodane vrednosti izdelkov lastne blagovne znamke.

beležili rast prodaje, predvsem spletnega poslovanja. Okrepilo se je zanimanje za bolj zdrav način življenja, lokalno pridelano hrano in prehranska dopolnila.

Tudi Malinca doslej beleži le pozitivne vplive epidemije na poslovanje podjetja. »Bili smo dovolj dobro pripravljeni, da smo se lahko hitro prilagodili s povečanjem zalog artiklov, ki so se bolj prodajali. Zaznali smo več povpraševanja po osnovnih živilih, medtem ko so prej prevladovala prehranska dopolnila in t. i. super živila. Strankam smo omogočili

bro vpeljanim spletnim poslovanjem, temveč tudi tisti, ki spletne kanale učinkovito uporabljajo za nagovarjanje kupcev. Najnovejši trend na področju marketinga so prav video vsebine. »Teh ustvarjamo vedno več, saj ljudje vse raje sledijo video objavam kot besedilom. Povezujemo se z drugimi in pripravljamo različne intervjuje.

Pomembno je, da zaposleni pridobivamo zaupanje in se pri posredovanju tudi osebno izpostavljamo. Učinkovito in brezplačno orodje za posredovanje videov pa je družbeno omrežje Tik Tok, ki

Uspeh podjetja temelji na pravočasnem odgovoru na trend povpraševanja po zdravi prehrani, ki ga Malinca obenem spodbuja, ter na učinkoviti spletni prodaji. Poskušali so tudi z lastno trgovinico, ki so jo že opustili, so pa povečali prisotnost izdelkov Malinca na policah veletrgovcev. »Na spletnem področju znamo dobro delati marketing, prodajo, graditi prepoznavnost.

Vseeno pa 25 odstotkov prodaje ustvarimo v fizičnih trgovinah veletrgovcev, s katerimi sodelujemo.

Letos smo tudi zaposlili sodelavca posebej za področje veleprodaje.

Osredotočamo se na splet, sledimo pa motu ''bodi povsod, da te pozna več ljudi''. Obenem z več marketinškimi in prodajnimi kanali razpršujemo tveganje.«

Prevladuje domača proizvodnja

Malinca nima lastnega proizvodnega obrata, kar je za podjetje

mz

prednost, saj zmanjšuje obseg dela zaposlenih in povečuje agilnost. Za okrog 100 različnih izdelkov, ki so trenutno v ponudbi, imajo 10 različnih proizvajalcev.

Kosmiči, zdrob in drugi žitni izdelki, ki predstavljajo 20 odstotkov asortimaja, so popolnoma slovenske proizvodnje, od pridelave do pakiranja. Surovine, ki v Sloveniji ne uspevajo, denimo kokos in kakav, uvažajo in izdelke pri slovenskih predelovalcih proizvajajo po lastnih recepturah. Ponudbe dobavnih in proizvodnih storitev je na slovenskem trgu ogromno, pravi sogovornica. »Resda so cene višje kot v tujini, vendar odtehtajo hitrost proizvodnje in dostave, tesnejše poslovne odnose ter kontrolo nad kakovostjo, poleg tega pa raje podpiramo domača podjetja in tukajšnja delovna mesta.«

Uveljavljajo se na tujih trgih

Največ poslujejo na slovenskem in hrvaškem trgu, kjer so preboj naredili v zadnjih dveh letih. Prisotni so tudi v Avstriji in Nemčiji, prihodnje leto pa se bodo osredotočili še na Italijo. Teh pet trgov tvori ogromno populacijo potencialnih strank, zato se v bližnji prihodnosti ne nameravajo več širiti v tujino, dokler ne bodo iz obstoječe prisotnosti na tujih trgih iztržili kar največ. »Izkoristiti želimo potenciale tam, kjer nas ljudje že poznajo.« Podjetje se financira iz dobička, deloma tudi iz nepovratnih sredstev, zato še vedno ne nameravajo vključevati investitorjev.

Lani so zabeležili 150 odstotno in predlani 100 odstotno rast prihodkov. V prihodnje pa ciljajo na postopno, od 20 do 30 odstotno rast ter zaposlitev dveh do treh oseb letno. So pa odprti za zunanje izvajalce.

Lani so se preselili v poslovni objekt v industrijski coni Stara vas, ki že postaja pretesen. Vendar ostajajo v Velenju. Prav zdaj kupujejo parcelo v industrijski coni, v naslednjih letih pa bodo zgradili lastno skladišče in poslovne prostore. 🔲

Naš ­čas, 4. 11. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 27. oktobra Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP so vložile interpelacijo zoper ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka. Očitajo mu nezakonito in netransparentno delovanje v škodo države. Vizjak je dejal, da gre za nadaljevanje političnega boja opozicije zoper njegovo delo in delo vlade.

Epidemiološka slika v državi je po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja slaba. Zato vlada uvaja nove ukrepe.

Okrajno sodišče v Velenju je razsodilo, da mora premier Janez Janša zaradi njegovih javnih izjav, povezanih z lastništvom vile v Ljubljani, kjer ima SD svoj sedež, stranki SD plačati 10.000 evrov odškodnine in se v 15 dneh javno opravičiti na Twitterju. Sodba še ni pravnomočna. Janša se je na sodbo odzval s kritiko velenjskega sodišča.

Ministra Andreja Vizjaka čaka glasovanje o interpelaciji.

Protesti proti vladnim ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusu in pogoju PCT so tokrat potekali v več krajih po Sloveniji.

Sodišče EU je Poljski naložilo plačilo dnevne kazni v vrednosti milijon evrov zaradi spodkopavanja pravosodnega sistema. V Varšavi so denarno kazen označili za izsiljevanje. Brazilska senatna komisija je v torek potrdila obremenjujoče poročilo, ki za predsednika Jairja Bolsonara predlaga kazensko ovadbo zaradi njegovega upravljanja s pandemijo covida-19.

Četrtek, 28. oktobra Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni je objavil posodobljen epidemiološki zemljevid, na katerem Slovenija ostaja označena s temno rdečo barvo.

Bolnišnice bodo po sestanku z ministrstvom za zdravje začele večati kapacitete za oskrbo hospitaliziranih covidnih bolnikov, hkrati pa bodo po potrebi omejevale tudi nenujne zdravstvene dejavnosti.

Evropska komisija je predstavila nova bančna pravila, ki naj bi zagotovila večjo odpornost bank v Evropski uniji na morebitne prihodnje krize.

Vrhovno sodišče je ob izjavi premiera Janeza Janše, ki je velenjskemu sodišču, ko je presodilo, da se mora Janša stranki SD opravičiti zaradi izjav o ukradeni vili, očital, da je „napakirano s člani ali simpatizerji SD“, pozvalo k dostojni komunikaciji med vejami oblasti. Tem je z ustavo določeno, da delujejo v korist državljanov, so opozorili.

Slovensko sodniško društvo je v sporočilu za javnost izrazilo protest zaradi izjave premierja Janše.

Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ) je iz svojih vrst izključila poljski sodni svet, saj da ni dovolj neodvisen od političnih oblasti.

Podjetje Facebook je dobilo novo krovno ime. Postalo je Meta. Razlog naj bi bila vizija o virtualni resničnosti, ki jo

4. novembra 2021

Izvršni direktor Facebooka Mark Zuckerberg je Facebooku dal novo ime – Meta.

direktor Mark Zuckerberg imenuje „metaverzum“ oz. metavesolje.

Petek, 29. oktobra Reformacija je odprla duhovno pot uveljavitvi slovenščine ter s tem tudi uveljavljanju, krepitvi in utrditvi kulturne, narodne in nacionalne samobitnosti, je v petek na državni proslavi pred dnevom reformacije, 31. oktobrom, poudaril minister za kulturo Vasko Simoniti.

Ob zaostrovanju epidemiološke situacije se je minister za zdravje Janez Poklukar obrnil na župane s prošnjo, da po svojih najboljših močeh pomagajo pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa.

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin oktobra na letni ravni po podatkih statističnega urada v povprečju zvišale za tri odstotke.

Tri četrtine slovenskih obrtnikov je v zadnjem letu zvišalo cene storitev, kot pravijo predvsem zaradi povišanje cen surovin in materialov. Približno polovica obrtnikov namerava cene še dvigniti.

Papež Frančišek je na zasebni avdienci sprejel ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Poljski parlament je dokončno odobril gradnjo zidu na meji z Belorusijo, kot odgovor na povečan pritisk migrantov, večinoma z Bližnjega vzhoda.

Pred vrhom skupine G20 je papež Frančišek na zasebni avdienci sprejel ameriškega predsednika Joeja Bidna. V Rimu se je Biden sestal še z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello in s premierjem Mariom Draghijem.

Sobota, 30. oktobra Minister za zdravje Janez Poklukar je ob začetku prazničnega vikenda na državljane naslovil prošnjo za spoštovanje pogoja PCT in jih opomnil na preobremenjenost bolnišnic.

V italijanski prestolnici Rim se je začel vrh skupine G20. Voditelji 20 najmočnejših gospodarstev sveta so začeli prvo zasedanje v živo od začetka pandemije covida-19, v okviru katerega upajo, da bodo pred začetkom podnebnega vrha v Glasgowu dosegli konsenz glede boja proti podnebnim spremembam.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bo Evropska komisija Poljski blokirala izplačilo več milijard evrov evropskih sredstev iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19, dokler vlada v Varšavi ne bo umaknila sporne pravosodne reforme.

Mobilno bančništvo, ki omogoča poslovanje z banko preko

mobilnega telefona kjerkoli in v vsakem trenutku, uporablja vedno več Slovencev. V sektorju gospodinjstev je njihovo število sredi letošnjega leta že preseglo število uporabnikov spletne banke. Povečuje se tudi vrednost plačil, opravljenih v mobilni banki.

Minister za zdravje Janez Poklukar je državljane prosil, naj spoštujejo pogoje PCT.

Nedelja, 31. oktobra V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije. Praznik in dela prost dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Evangeličanski škof Leon Novak je v pridigi ob prazniku v Murski Soboti izpostavil, da nas politične stranke ne smejo razdvajati, ampak nas morajo povezovati in se zavzeti za dobrobit vseh državljanov, kajti le tako lahko zagotovijo delujočo državo.

Evangeličanski škof Leon Novak je v pridigi ob prazniku dneva reformacije izpostavil, da nas politične stranke ne smejo razdvajati, ampak nas morajo povezovati.

Janez Janša je v poslanici ob prazniku zapisal, da sta slovenski jezik in kultura vtisnjena v narodovo zavest ter sta ključna temelja, zaradi katerih smo postali nacija in smo našo samobitnost potrdili s samostojno ter suvereno državo Slovenijo.

Igor Kadunc je prevzel vodenje Slovenske tiskovne agencije (STA), sprva kot vršilec dolžnosti direktorja. Ob tem je izpostavil, da je zagotovitev finančne stabilnosti nujni pogoj delovanja in sploh obstoja STA. Voditelji dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav G20 so ob koncu dvodnevnega srečanja v Rimu potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, ni pa jim uspelo doseči dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050.

V Glasgowu se je začela podnebna konferenca ZN COP26, ki bo po napovedih izjemnega pomena za dosego globalnega dogovora o načinih spoprijemanja s podnebnimi spremembami.

Ponedeljek, 1. novembra Svetovni voditelji so na podnebni konferenci COP26 pozivali k odločnemu ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam.

Opozarjali so, da se čas izteka in posvarili pred jezo prihodnjih generacij, če rezultatov ne bo. Premier Janez Janša je opozoril na nujnost izoblikovanja stvarne poti do uresničitve ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma.

Dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, je minil v znamenju obiskov

pokopališč in prižiganju sveč na grobovih.

Pandemija covida-19 je doslej po podatkih ameriške univerze Johnsa Hopkinsa zahtevala več kot pet milijonov življenj. V začetku julija je število smrti zaradi covida-19 preseglo štiri milijone.

Samo v ZDA je umrlo približno 746.000 covidnih bolnikov.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek se je v okviru svetovne razstave Expo 2020 v Dubaju udeležil konference o naslavljanju globalnih izzivov podeželja s pametnimi vasmi. V razpravi je poudaril, da je digitalizacija podeželja ena ključnih nalog nove skupne kmetijske politike, če želimo s pomočjo pametne tehnologije v naših vaseh izboljšati pridelavo hrane in življenje ljudi, ki v njih živijo.

Premier Janez Janša je opozoril na nujnost izoblikovanja stvarne poti do uresničitve ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma.

Garda Slovenske vojske je ob dnevu spomina na mrtve v imenu predsednika vlade Janeza Janše položila venec k spomeniku padlim domobrancem na ljubljanskih Žalah. Da s tem dejanjem želi predvsem odvrniti pozornost od težav s katerimi se vlada otepa, so kritični v opoziciji.

Torek, 2. novembra Voditelji okoli 100 držav sveta so na podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu podpisali pobudo, v skladu s katero naj bi do leta 2030 ustavili krčenje gozdov in drugo uničevanje naravnega okolja. Tudi premier Janez Janša se je udeležil zagona pobude za zmanjšanje izpustov metana za 30 odstotkov do leta 2030, ki sta jo predlagala ZDA in EU. Slovenija je med podporniki pobude.

Voditelji okoli 100 držav sveta so zaradi pritiska javnosti podpisali pobudo, s katero naj bi ustavili uničevanje naravnega okolja.

Zaradi zaostrovanja epidemioloških razmer v Sloveniji so se predstavniki ministrstva za zdravje in vodstev bolnišnic dogovorili, da bo večina bolnišnic ukinila vse nenujne programe.

Hkrati bodo bolnišnice povečale številno navadnih in intenzivnih postelj. Zdravstvena stroka tudi priporoča nošenje mask tako cepljenim kot necepljenim. Če se bodo razmere še dodatno zaostrile, bodo razmislili tudi o testiranju že cepljenih.

V starosti 55 let je po hudi bolezni umrla nekdanja evropska poslanka Patricija Šulin, so potrdili v SDS. Šulinova je bila v letih 2012 in 2013 poslanka SDS v državnem zboru, v mandatu od 2014 do 2019 pa poslanka v Evropskem parlamentu.

O zobotrebcih, plastiki in pameti Legendarni Štoparski vodnik po galaksiji, kultno delo našega odraščanja, ki ga je v Slovenijo prinesel Alojz Kodre, tisti strogi profesor fizike, ki mu je študirajoči Marko Brecelj posvetil pesem Alojz valček, v enem izmed delov predstavi zabavno prigodo o tem, kako izgubiti vero v človeštvo. Literarni lik Pametni Wonko neki dan prebere navodilo za uporabo zobotrebcev, besede o tem, kako je treba prijeti zobotrebec, kako se ga navlaži in kaj se z njim počne v ustih. Civilizacija, kjer so celo zobotrebcem priložena navodila za uporabo, ni civilizacija, kjer bi lahko ostali normalni. Takšen svet je skregan s pametjo, in ker je bila zaradi gradnje hiperobvoznice uničena tudi Zemlja, vesolje ni utrpelo večje škode.

Jure Trampuš Prigoda o navodilu za uporabo zobotrebcev se mi je odvrtela pred očmi, ko sem pred dnevi v eni roki držal plastično škatlo, v kateri sta bila dva temna vijaka, v drugi roki pa sem imel škarje, s katerimi sem poskušal osvoboditi v plastiko stisnjena vijaka. Ni šlo, bolj sem rezal, bolj sem stiskal, bolj se je plastika upirala. Prozorna škatla, ki je bila nekajkrat večja od vsebine, ki jo je tako krčevito branila, ni popuščala.

Boj je trajal in trajal, na koncu sem bil ves poten, možgani pa so se panično zaletavali v lobanjo, češ kaj sploh počnejo tukaj. Nič ni pomagalo, plastika ni popustila, vse dokler nisem na pomoč poklical noža, deset judovskih modrecev in šeste čakre. S skupnimi močmi smo osvobodili tista dva sramežljiva vijaka. Na koncu sta romala v omaro, kjer sta pričvrstila kljuko, ostanki plastične škatle pa so se porogljivo smejali na tleh, vse dokler jih nisem jezno zabrisal v koš. Živimo v času, ko za dva mala vijaka uporabimo obilo plastike, hkrati pa se pohištveni velikan, ki prodaja v trdo plastiko odete vijake, hvali s svojo okoljsko ozaveščenostjo. Ni edini, saj ste verjetno že opazili, da se na trgovskih policah smehljajo ekološka jabolka, ki jih zavijajo v plastiko, ali pa kakšno drugo sadje in zelenjava, stisnjena v plastičen obroč. Svet je očitno še vedno skregan s pametjo, celo bolj kot v času Douglasa Adamsa.

Te dni v Glasgowu poteka še en podnebni vrh, še en prelomni dogodek, kjer naj bi politiki sklenili dokončen dogovor glede tega, kako omejiti klimatske spremembe. Veliko je smelih napovedi, še več grozečih svaril, a zaveze, ki bodo sprejete, če sploh bodo, v resnici ne bodo pomagale. Potrebna je radikalna sprememba mišljenja, radikalna sprememba politično-ekonomskega sistema, radikalna sprememba načina vladanja, radikalna sprememba načina življenja. Ne govorim o ekološki diktaturi ali o tem, da naj se človeštvo odpove razvoju, govorim le o tem, da razvoj ne sme temeljiti na gospodarski rasti, ki je namenjena kopičenju dobičkov, ustvarjanju umetnih potreb in fetišizaciji potrošništva. Ljudje v kravatah imajo v rokah veliko moči, a iluzija je, da bodo oni tisti, ki bodo povzročili spremembo, ne morejo je, četudi bi to želeli, so del sistema, ki je Zemljo pahnil na pot klimatske katastrofe.

Slovenci s podnebnim vrhom mislimo resno, vlada je nanj poslala veliko delegacijo, v njej seveda ni nobenih nevladnikov, mladih ljudi, pač pa polno birokratov, politikov, uslužbencev, sekretarjev, ki o podnebnih spremembah in okolju nimajo nikakršnega mnenja, pač pa le delijo stališče drugih evropskih držav. Lepo, v tej vladi so vsaj trije ministri, ki so prepričani, da zagovorniki okolja zavirajo razvoj države, da nagajajo, da zlorabljajo sistem, eden izmed njih jih je poimenoval celo za »ekoteroriste«.

Naravi je vseeno za narode in politike, za zobotrebce in plastiko, za interese in kapital, narava nima načrta, narava ni božanstvo ali kruta in pravična mati, obstaja in se obnaša po pravilih, ki jih politikom in ljudem poizkušajo pojasniti znanstveniki. Če je v ozračju veliko toplogrednih plinov, se bo to začelo segrevati, če jih bo manj, se bo segrevanje ustavilo.

Tako preprosto je. Vprašanje boja zoper klimatske spremembe ne potrebuje navodil za uporabo, potrebuje le malo več pameti. 🔲

Sanacija hudournika v Gavcah Šmartno ob Paki – V naselju Gavce v občini Šmartno ob Paki je bil hudournik, ki ima svoj izvor v Velikem Vrhu in v katerega se stekajo meteorne vode iz Velikega Vrha in Gavc, v preteklosti speljan pod naseljem hiš (Rogelšek in ostali) skozi poddimenzioniran prepust. V času obilnejših padavin so vode močno narasle, z nanesenim materialom zamašile prepuste in posledično povzročile poškodbe cestne in ostale komunalne infrastrukture ter poplavljanje objektov.

Zaradi tega je lokalna skupnost naročila projekte za sanacijo hudournika ter se prijavila na razpis za pridobitev državnih nepovratnih sredstev. Na razpisu je bila uspešna, najugodnejšo ponudbo za izvajalca del v vrednosti 48 tisoč evrov pa je oddal samostojni podjetnik Franc Sovič. Ta je z deli že začel. Ureditev predvideva tudi izgradnjo pregrade, ki bo zajemala površinske vode s ceste, zamenjavo dela porušene cevi ter ureditev struge neposredno pod prepustom. 🔲

tp

Naš ­čas, 4. 11. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

IZZIVI

4. novembra 2021

Leto v znamenju oddaje večjega števila zahtevkov Las Zgornje Savinjske in Šaleške doline uspešen v črpanju evropskega in državnega denarja – V programskem obdobju 2021–2027 novost ribiški sklad – Namesto Potočnikove znova Naraločnik Tatjana Podgoršek

Na skupščini Las-a Zgornje Savinjske in Šaleške doline (bila je pred tednom dni) so njeni člani med drugim Franja Naraločnika, župana Občine Ljubno in državnega svetnika, za dve leti potrdili za predsednika Las-a. Na tem mestu je nasledil bivšo direktorico uprave Občine Rečica ob Savinji Majdo Potočnik. Naraločnik je omenjeno dolžnost že opravljal v letih 2015–2019. Poleg kadrovske zadeve so obravnavali še načrt Las-a za prihodnje leto.

Novost ribiški sklad

Ivica Orešnik, direktorica Zavoda Savinja kot vodilnega partnerja Lokalne akcijske skupine Zgornje Savinjske in Šaleške doline (Las ZSŠD), nam je povedala, da bo leto 2022 najbolj zaznamovala izdelava treh strategij,

in sicer za dvoletno podaljšanje programskega obdobja na kmetijskem skladu, na evropskem skladu za regionalni razvoj pa jih čaka izdelava novih strategij in izvedba vseh postopkov, povezanih s tem za programsko obdobje 2021–2017 ter za ribiški Las. Ustanovitev enotnega ribiškega Las-a bo za Savinjsko statistično regijo novost.

Na vprašanje, ali so na obzorju že projekti za leto 2022 in na katerih področjih, je Orešnikova odgovorila: »Izvajamo še projekte starega programskega obdobja.

Na oddajo čaka 15 zahtevkov projektov sodelovanja in vodenja ter tudi tekoči zahtevki za projekte prijaviteljev. Projekti so zelo različni. Precej je idej s področja samooskrbe, za katere bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano decembra objavilo razpis za operacije sodelovanja.

Prednost bodo imeli projekti, ki bodo sledili strategiji od vil do vilic. Las lahko v okviru enega konzorcija odda tri vloge. Poleg tega je nekaj projektov povezanih z ureditvijo tržnih mest in z vlaganji v osnovno infrastrukturo, čeprav sredstva Las-a prvotno temu niso namenjena, a želimo razvijati tudi to infrastrukturo.

Ne manjka še idej s področja društvenih in športnih dejavnosti, kot so fitnesi na prostem, plezalne stene in podobno.« Sogovornica je zagotovila, da projekti prinašajo tudi nova delovna mesta. V obstoječih, ki jih bodo zaključili prihodnje leto, so prijavitelji predvideli tri, v trenutno aktualnem obdobju pa na področju CLLD (lokalni razvoj, ki ga vodi Skupnost) 10 novih delovnih mest.

Koliko denarja bo za projekte Las-a ZSŠD v letu 2022 na voljo,

skladu na voljo nekaj več kot 157 tisoč evrov. Na nacionalni ravni sicer še ni izdelan operativni program, iz katerega bi lahko ugotovili višino sredstev, prav tako še ni še strateškega načrta na kmetijskem delu, a zanesljivo bo odmerjenih 5 % denarja od celotne vsote na regionalnem skladu.

Od 30 končanih 22 projektov

Ivica Orešnik: »Menimo, da je bilo črpanje sredstev za projekte 10 občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline v programskem obdobju 2014– 2020 zelo uspešno.«

v tem trenutku še ni znano. Vedo, pravi Orešnikova, da je za podaljšano obdobje na kmetijskem

V letu, ki se izteka, novih projektov niso načrtovali, ker izvajajo še z odločbami in pogodbami potrjene projekte. So pa oddali veliko zahtevkov za projekte, ki so jih že končali. Od doslej 30 prijavljenih je bilo takih 22, prejšnji mesec so oddali še 5 zahtevkov, pred nedavnim 2. »Kar nekaj časa in energije so zahtevale prošnje za spremembo projektov, razlogi zanje pa so epidemija covida-19, dvig cen materialov in nezmožnost izvedbe projekta v načrtovanih okvirjih.« Med pomembnejšimi pridobitvami iz končanih projektov sodelovanja je Ivica Orešnik omenila interaktivno flosarsko zbirko na

Ljubnem, ureditev prostorov in posodobljeno opremo v knjižnicah v Šmartnem ob Paki, Mozirju in na Ljubnem ter knjigobežnico v Šmartnem ob Paki.

Poleg tega so med pridobitvami še urejen amfiteater na Rečici ob Savinji, Jakijeva hiša v Nazarjah, ureditev ogrevanja mozirskega kulturnega doma in kar nekaj infrastrukture.

V programskem obdobju 2014– 2020 je prvotno Las ZSŠD pridobil na razpisih za projekte sodelovanja 2,5 milijona, nato še 500 tisoč evrov. 90 % projektov sta ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter agencija za kmetijske trge že odobrila, izplačala pa blizu 70 % zahtevkov. »Menimo, da je bilo črpanje sredstev za projekte 10 občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline v omenjenem programskem obdobju zelo uspešno. Žal nimamo več denarja za objavo še kakšnega razpisa,« je sklenila Ivica Orešnik. 🔲

Turistični vodnik mora biti pripravljen na vse Stranka Naša dežela odprla prostore v Dijakinja Šolskega centra Velenje Maja Šmon je osvojila prvo mesto na državnem tekmovanju v turističnem vodenju Velenju Tina Felicijan

Turistična zveza Slovenije je letos izvedla 8. tekmovanje v turističnem vodenju, namenjeno mladim od 15. do 29. leta. Z njim spodbuja mlade za poklic turističnega vodnika, ki je velikokrat prva in edina vez med turisti in lokalnim okoljem ter zato neprecenljiv del turistične ponudbe kraja. Tekmovanja, ki je potekalo 19. oktobra v Portorožu in Piranu, se je prvič udeležila dijakinja 3. letnika programa Gastronomija in turizem Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje Maja Šmon in »s strokovno brezhibnim in simpatičnim nastopom, ki mu je dodala osebno noto ter pokazala skrb za obiskovalce,« osvojila izjemno 1. mesto, s tem pa brezplačen tečaj za pridobitev nacionalne licence turističnega vodnika pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Naša šola je šele lani prvič sodelovala na tekmovanju, ki je izredno zahtevno, udeležijo pa se ga lahko tudi študenti in turistični vodniki do 29. leta starosti, zato je konkurenca velika. Je izrazito individualno, torej udeleženci ne tekmujejo v skupini, pri čemer si lahko pomagajo. Tekmovalci morajo predelati ogromno gradiva in se temeljito pripraviti na vodenje, ki poteka po modelu izpita za nacionalno licenco turističnega vodnika – na tekmovanju kandidati tik pred začetkom vodenja žrebajo odseke poti, ki jih bodo odvodili,« je pojasnil mentor Marko Gams in dodal, da je tekmovanje sestavljeno iz dveh delov. »V prvem delu je Maja pripravila seminarsko nalogo o domačem Slovenj Gradcu s predlogom doživljajskega vodenega ogleda, v drugem delu pa predlog vodenja po Portorožu in Piranu. Pri pripravah ji je pomagala lanskoletna udeleženka Katja Pristovšek, ki je dosegla odlično 6. mesto.« O svoji izkušnji je Maja povedala: »Tekmovanje me je ogromno naučilo. Vse od vztrajnosti in truda do same izvedbe vodenja in improvizacije. V tem procesu sem še bolj spoznala samo sebe in svoje zmožnosti. Čeprav je bilo tekmovanje zelo zahtevno, sem v priprave vložila ogromno truda in se z veseljem

pripravljala nanj. Lahko potrdim, da sem spoznala, da lahko uresničim vse, kar si zadam, to spoznanje pa mi bo izjemno pomagalo v prihodnosti in pri moji karieri.«

jo t. i. alternativna vodenja, ki se od klasičnih razlikujejo po vsebini, predvsem pa po načinu podajanja vsebine. So bolj vključujoča. »Alternativno vodenje vključuje veliko Alternativna vodenja so zanimivosti. Bolj je sproščeno. bolj interaktivna Sama se poskusim z obiMaja Šmon se je za turizem skovalci čimbolj poodločila predvsem zaradi jevezati. Pripravim zikov, ki jih šola ponuja. razne animacije.

Privabila jo je francoščina.

Z igrami vzbudim »Poleg tega rada delam z zanimanje za vseljudmi, se pogovarjam, bino. Zgodbe rada imam izzive, nove jim predstavim stvari, zato se mi je zdel tako, da se vaturizem pot, na kateri nje vživijo.« lahko počnem vse to,« Da razume, pove dijakinja, katere kako navduvečji del srednješolšiti obiskoskega izobraževanje valce na tupoteka v času krize rističnem v turizmu, ki jo je vodenju, je prinesla epidemija. pokazala Je zaradi tega zatako v semiskrbljena za svonarski nalogi jo karierno prikot na praktičnem delu hodnost? »Ker tekmovanja. »Vodenje je to tako široka po Slovenj Gradcu panoga, niti ne. sem zasnovala tako, Turizem tudi v da obiskovalci mesto teh časih nedoživijo skozi oči dokako živi in bo mačinov. Pri rojstni Maja Šmon: »V procesu priprave na hiši Huga Wolfa, deobstal. Posleditekmovanje in med samim vodenjem ce se čutijo, amnimo, bi dobili izziv, sem še bolj spoznala samo sebe in svoje pak mislim, da da napišejo kratko zmožnosti.« bo po epidemiji spevno pesmico in še bolj zaživel. Zdaj smo bil toliko časa se potegujejo za nagrado. Na vodenju odzaprti, nismo potovali in obiskovali dru- seka na poti iz Portoroža v Piran pa sem gih krajev. Zato si bodo ljudje želeli tu- obiskovalce poskusila čimbolj zabavati. rističnih doživetij,« razmišlja in računa Omenila sem tudi televizijsko oddajo nato, da bodo razmere panogi, ko bo za- Sanjski moški, snemano v Portorožu, in ključila izobraževanje, že bolj naklonjene. z njimi delila svojo izkušnjo o tem, kako Vodenja so zelo nepredvidljiva, pra- sem tam tudi sama spoznala Sanjskega vi. »Moraš biti pripravljen na vse, pred- moškega, kar se je komisiji očitno zdelo vsem pa znati improvizirati. Tudi zara- simpatično.« Posebno ponosna je, da se di tega sem se našla v turizmu – znam je med tekmovalnim vodenjem dobro se znajti. Zanima me tudi psihologija, znašla, znala improvizirati in Portorož kako obvladovati skupino, ljudi zaba- predstaviti skozi svoje oči, obenem pa vati in se z njimi imeti lepo.« Zaveda se povezati s skupino in poskrbeti, da so se, da morajo imeti sodobna turistična obiskovalci na ogledu uživali. 🔲 vodenja neko dodano vrednost. Nudijo

Velenje, 28. oktobra - Medobčinski odbor Velenje - Šoštanj stranke Naša dežela je izvedel v prisotnosti predsednice stranke dr. Aleksandre Pivec otvoritev novih prostorov na Prešernovi cesti 22c v Velenju.

V prostorih na Prešernovi cesti 22c v Velenju bo deloval medobčinski Velenje Šoštanj članov stranke Naša dežela in svetniška pisarna svetnice Mestne občine Velenje Brigite Tretjak. Prostori bodo odprti vsak drugi četrtek od 18. ure naprej za vse člane, simpatizerje in zainteresirano javnost.

Brigita Tretjak in dr. Aleksandra Pivec

Prizadevajo si za regionalizacijo in možnost prenosa sedeža državnih institucij v Velenje, ustvarjanje novih delovnih mest s podporo start-up podjetjem in nosilcem trenutnega gospodarstva, projekt pravičnega prehoda in prestrukturiranja premogovnih regij z ohranitvijo TEŠ z alternativnim virom, ureditev jezer na poudarku turizma, demografijo in s tem povezano negovalno bolnico in varovana stanovanja, prehod na krožno gospodarstvo, obnovljive vire in reciklažo, železniško progo na Koroško z umestitvijo v prostor in konkretizacijo plana, povezovanje turističnih ponudnikov in turistični potencial slovenskih objezerskih mest, potencial investicij ob 3. razvojni osi ter debirokratizacijo in povezovanje agencij in zbornic.

Odprti so za vaša konkretna vprašanja, konstruktivne predloge in dialoge. 🔲

mf

Naš ­čas, 4. 11. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

4. novembra 2021

Prisrčno srečanje nekdanjih osnovnošolcev S toplino v srcu podoživljali osnovnošolska leta – Sestali so se že štirideset, petdeset in zdaj šestdeset let po tem, ko so zadnjič sedli v osnovnošolske klopi V Vili Bianca je 21. oktobra potekalo srečanje Velenjčanov, nekdanjih učenk in učencev, ki so pred šestdesetimi leti končali osnovno šolo. Obiskovali so šolo v Starem Velenju in zadnje leto Osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda. Snidenje je bilo zelo prisrčno, prisotni pa so se počutili, kot da ne bi minilo že mnogo let od časov, ko so skupaj gulili šolske klopi. Po obveznem pozdravu, fotografiranju in obujanju spominov so nadaljevali jubilejno druženje in se spominjali časov, ko so se polni upanja, radovednosti in novo zastavljenih ciljev podajali novim življenjskim zgodbam in doživetjem naproti. Srečanje, ki je bilo prijetno in ganljivo, je potekalo v sproščenem vzdušju, tudi z ogledom starih fotografij sošolk in sošolcev, ob dobri pijači in jedači, in je dodobra razgibalo četrtkovo druženje nekdanjih sošolcev in sošolk, ki so si obljubili, da se kmalu ponovno snidejo.

Ko spomini iz mladostnega obdobja oživijo

Nada Loboda Mitchell, ki je na srečanje prišla s Primorske, je povedala, da ji je zelo toplo pri srcu, organizatorka srečanja Rozika Stropnik Frankovič pa je izpostavila tudi spomine zadnjega srečanja: »Organizirali smo že štirideset, petdeset in zdaj šestdesetletnico.

Nada Loboda Mitchell

Rozika Stropnik Frankovič

Marija Jelen

Ivan Glinšek

Marija Jelen je poskrbela za to, da so si zbrani z ogledom starih fotografij sošolk in sošolcev polepšali druženje ter da so spomini iz šolskih dni oživeli. »Našla sem nekaj fotografij in izrezkov iz časopisov. Žal, pa seveda pričakovano, rahlo upada število

udeležencev srečanj. Tisti, ki prihajamo, pa smo kar korajžni.

Poklicno sem kot inženir agronomije veliko vrtnarila. Tudi sicer rada vrtnarim in poleg nasvetov delim tudi svoje pridelke.«

Polni upanja, želja in radovednosti so se zbrali šestdeset let po tem, ko so zapustili osnovnošolske klopi.

Še vedno se prepoznamo in se spominjamo dogodkov iz mladostnega obdobja življenja. Jaz sem v aktivnih letih življenja kot športna pedagoginja in ortopedagoginja delala z otroki in veliko hodila na izlete. Je pa res, da ima vsakdo med nami svojo zgodovino. Mislim, da so naši spomini iz šolskih let lepi. V tistem času ni bilo avtomobilov in računalnikov. Živeli smo skromno in prosti čas preživljali v naravi.« Nado Loboda Mitchell, ki je trideset let preživela v Kanadi, je nazaj v domovino pripeljalo domotožje. Zdaj tukaj, v prečudoviti Sloveniji, kot pravi,

živi že enaindvajset let. »Srečanja z nekdanjimi sošolci so polna zadovoljstva. Za spomine ni denarja, ki bi jih poplačal, saj so vredni največ. S toplino v srcu se spominjam tistih časov, ko smo med sabo delili stvari in bili hvaležni za vse, kar smo imeli in dobili.

Jesen življenja preživljam tudi kot turistična vodnica. Posebej se razveselim, kadar lahko lepe kotičke Slovenije predstavim znancem in prijateljem iz Kanade. Lahko povem, da so navdušeni nad lepoto naše dežele.« Jubilejnega srečanja sta se udeležila tudi Ivan Glinšek in Marija

Jelen, ki sta podoživela nekaj spominov.

Ivan Glinšek: »Vsi bivši sošolci so bili simpatični, za kakšno globoko ljubezen v osnovnošolskih letih ni bilo časa. Kot otrok sem živel v pomanjkanju, danes je drugače. Otroci imajo več možnosti in informacij. Vesel sem, ker se še vedno spoznamo in družimo. Svoja aktivna leta življenja sem posvetil kmetovanju in bil zaposlen v podjetju. Tudi tretje življenjsko obdobje preživljam na kmetiji, aktiven sem v Društvu upokojencev v Šentilju, kjer z veseljem pomagam.«

Lučka in Enci benci praznujeta

Pričakujejo povečane potrebe družin po pomoči

Vrtec Velenje je obeležil 40 let enote Lučka ter 10 let vrtca Enci benci

Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo poskrbela, da otroci iz socialno šibkejših družin ne bodo ostali brez prazničnih daril Velenje – Ob že uveljavljenih in napovedanih podražitvah osnovnih življenjskih dobrin, povečanih gospodinjskih stroških in prihajajočem prazničnem času humanitarne organizacije pričakujejo povečano povpraševanje po pomoči. Nove stiske družin že zaznavajo tudi sodelavci MZPM Velenje, ki je avgusta in septembra razdelila ogromno pomoči otrokom in družinam v obliki šolskih potrebščin, učnega gradiva, športne opreme, tudi avtobusnih vozovnic, donacije pa so zadostovale tudi za gospodinjske pripomočke. V teh dneh pa beležijo množično zanimanje za to, ali bodo tudi letos v novembru in decembru poskrbeli za pakete s hrano in darila za otroke. »Lahko povem, da intenzivno pripravljamo pakete s hrano in sanitetnimi materiali. Za otroke, ki so premladi ali prestari, da bi jih obdaril Dedek Mraz, starši pa si daril ne morejo privoščiti, že zbiramo donacije in izdelke, ki jih bomo vključili v novoletna darila.

Nekaj donatorjev se je javilo, da bodo sami pripravili darila. Prvič pa smo se vključili tudi v akcijo Trije zimski botri, iz katere bomo pridobili darila za 15 otrok,« sporoča sekretarka Bojana Špegel in dodaja, da si sodelavci MZPM Velenje prizadevajo čim več otrokom pričarati vesele praznike.

Iz izkušenj pa vedo, da bodo januarja potrebe po pomoči še večje kot pred prazniki. Zato že zbirajo donacije za januarske pakete. »Pričakujemo več prošenj za plačilo položnic tako za elektriko kot za ogrevanje, saj vemo, da bodo zneski višji. Velikokrat se pojavljajo iste družine, ki smo jim v zadnjem času že pomagali. Zdaj pogosto kršimo pravilo, da družinam, ki prejmejo pomoč, nekaj časa ne dodelimo nove pomoči, da damo priložnost še drugim. Kjer vemo, da je stiska huda, sploh če je v družini prisotna še bolezen ali se družina preživlja le z enim dohodkom, pomagamo več in bolj pogosto,« je sogovornica napovedala, da najšibkejši ne bodo ostali brez podpore. 🔲

tf

Velenje, 20. oktobra – Kakor je jesen čudovito pobarvala naše gozdove, smo si tudi naše okroglo praznovanje vrtcev Lučka in Enci benci zamislili zelo pisano. Vrtec Lučka se je odprl 1. septembra leta 1981 na nekoč širnih poljih velenjskih kmetovalcev, v središču Kardeljeve ploščadi. Ko se je pokazalo, da v naši enoti ne bo dovolj prostora za vse otroke, je Mestna občina Velenje 1. maja leta 2011 poiskala dodatno lokacijo, in sicer na Kardeljevem trgu 2, kjer so dom našle tri skupine otrok.

Za naše praznovanje smo vzgojiteljice že v jutranjih urah pripravile vse dejavnosti ter okrasile atrije, kjer se je 10 oddelkov našega vrtca pripravilo na čudovito rajanje ob jubileju.

Atrije smo poimenovale Razigran in pisan dan, Gusarska zabava, Likovno igranje ter Vetrni direndaj.

Zapeli smo nekaj pesmic in, kot se za rojstnodnevne zabave spodobi, upihnili tudi svečke oziroma »lučke« na torti, ki smo jo iz odpadnega materiala izdelali v sodelovanju z otroki.

Tudi v Enci benciju so se otroci že predhodno vključevali v pogovor, zakaj imajo vrtec radi, kaj mu želijo, s čim bi ga razveselili. Kot se za vse rojstnodnevne zabave spodobi, so se v zavetju jesenskega atrija poveselili z baloni. Otroci so bili ves čas gibalno zelo aktivni, prav tako ni manjkalo pesmi, deklamacij in plesa. Vreme je bilo zelo prijetno, zato so kar nekaj časa izkoristili za igro na prostem. Pri praznovanju so se nam pridružile ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler ter vodji OE Lučka Darja Jamnikar in OE Tinkara Marjana Ferenc.

Slavje smo zaključili s sadno malico, ob kateri smo se posladkali še s suhim sadjem. Otroci so se počutili zelo prijetno, vzdušje je bilo veselo. Upamo, da bomo vse prihodnje jubileje lahko obeležili kot nekoč, skupaj s krajani, starši in kolegi vzgojitelji, da bo rajanje še večje.

Otroci so šli ta dan domov polni čudovitih vtisov in staršem povedali, kako lepo so praznovali rojstni dan našega vrtca. Da bo Enci benci odmeval še dolga leta in iskrica Lučka sijala iz otroških oči – tega si želimo vsi starši in vzgojitelji. 🔲

Vzgojiteljice iz Lučke in Enci bencija

🔲

jš

Naš ­čas, 4. 11. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

»Ustvarjalnost je že od nekdaj v meni«

Sočen zapis neke mladosti

Ob srkanju čaja zlate rozge je pripovedovala o umetnosti, pisanju, knjigah, družini, naravi, zgodovini, ljubezni, Velenju, nakupovanju, možu, glasbi, filmu, srčnih ljudeh, vesolju ... Bogata ženska, bogata z modrostjo – Ana Anita Lekše Lara Oprešnik

Velenjčanka Ana Anita Lekše, ki sicer prihaja iz Koroške, je literarna ustvarjalka, ki v zrelih letih z radovednimi in iskrenimi očmi odkriva lepote življenja in jih zliva na papir. Od trpljenja in žalosti pa do humornih trenutkov. Kljub zrelim letom izžareva nalezljivo mladostno energijo.

Njen pogled na življenje in ljudi je edinstven, skozi njene oči pa se v življenje kar malo na novo zaljubiš.

O vedoželjnosti, pisanju in ljubezni

Ana Anita Lekše je bila rojena v družino, v kateri so bili vsi literarno nadarjeni. Sama pravi, da je ustvarjalnost že od nekdaj v njej, v njenem otroštvu pa so v družini veliko brali. Šolanje je začela na Prevaljah, kjer je bil takrat ravnatelj Leopold Suhodolčan, njen profesor pa Stane Kotnik, ki je v šole uvedel Bralno značko. »Onadva sta bila moja vzornika za slavistiko. S tovarišem Kotnikom sem se odlično razumela, pogosto mi je dal kakšen nasvet za pisanje«, se spominja. Njen dar za pisanje je prišel do izraza tudi v srednji šoli, kjer je bila njena maturitetna naloga, prozno delo, najboljše delo

❱

»Toliko stvari mi je zanimivih, vendar nimam dovolj časa za vse.«

generacije. Njene vedoželjnost, radovednost in svojeglavost so jo vodile po raznovrstnih življenjskih poteh, te pa so ji prinesle izkušnje in modrost. Pri 16-ih letih je spoznala svojo ljubezen, moža Jožefa Lekšeta. Njuna pristna in na trenutke s humorjem obarvana vez je občudovanja vredna.

Imata ogromno skupnih interesov, tudi Jože ustvarja, napisal je knjigo Pujsek Koči: zgodbe izpod Koroških planin. »Najini skupni interesi so najina ljubezen. Oba greva zelo rada na primer gobarit. V razmerju pa je pomembna svoboda posameznika. Da te nihče ne omejuje, tega se midva zavedava. Pomembno je tudi, da si vse poveš, da ničesar ne zadržiš v sebi,« pripoveduje Lekšetova.

9

KULTURA

4. novembra 2021

❱

»Obkrožati se moraš z ljudmi, ki ti odgovarjajo. Prišla sem v svet umetnikov, intelektualcev, in ti, moram reči, so res fajn ljudje. Pogovori so tako smiselni in obenem zanimivi.«

Bilo je, je in bo, Zorenje

»Ko so otroci odrasli, ko sem imela že vnuke, sem se odločila, da bom vsa dela, ki sem jih pisala celo življenje, pretipkala na računalnik. Nekaj stvari se mi je zdelo kar dobrih, še pohvalila sem se,« humorno pripoveduje Ana. Od nekdaj si je želela izdati knjigo. Zgodba, povezana z njenim ustvarjanjem, se je odvila, malo poetično rečeno, s čudovitim začetkom konca. Leta 2015 je začela zbirati in prepisovati svoja dela, leta 2019 je pa je nekaj svojih del javnosti predstavila v okviru Šaleškega literarnega združenja Hotenja. Leta 2020 je izdala svojo prvo knjigo Bilo je, je in bo.

Knjiga vsebuje vsa njena zbrana dela, ki jih je priložnostno ustvarjala skozi življenje, poezijo in tudi prozna dela. Ko se je vključila v krožek Pesništva in recitiranja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, je naletela na čudovito mentorico Nevenko Hvalec, ki jo vodi skozi besedni svet ter pisanje težjih pesniških oblik. Kar kmalu zatem je nastala druga knjiga, Zorenje, za katero pravi, da jo berejo tudi v nekaterih slovenskih gimnazijah in se tako spoznavajo s pesniškimi oblikami. Intenzivno načrtuje tudi izid tretje knjige, ki se ga izjemno veseli.

Kako so odraščali dolgolasi otroci povojnemu režimu privrženih staršev, pripoveduje roman Beg z lastovkami, ki »pretanjeno razkriva šaleške značilnosti zeitgeista uporniške kontrakulture« Tina Felicijan

Velenje, 21. oktobra – Velenjska knjižna fundacije je letos izdala tri leposlovne prvence lokalnih avtorjev. Nazadnje je izšel zajeten roman z avtobiografskimi potezami, ki je temelje dobil že v času, o katerem pripoveduje – v 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko je avtor Aco Ferenc, ki se je takrat kot dolgolasi mladenič s hojo po robu sprejemljivega in včasih tik za njim zoperstavljal družbenim pričakovanjem, zdol-

pravice. Dnevnik je do 90-ih let molče ležal v predalu. Po tragični nesreči, v kateri je izgubil otroka, pa je odpotoval na Kanarske otoke, kjer se je zatopil v spomine in strastno pisal. Rokopis je dolga leta skrival pred partnerko, ker na vse, kar je imel povedati o svoji mladosti, ni bil ponosen. Ko je med selitvijo našla rokopis, pa ga je prav ona spodbudila, naj ga objavi, s tem pa prebudila njegovo pisateljsko žilico, da zdaj neutrudno ustvarja na osnovi lastnih življenjskih izkušenj in že

kriminalnimi podvigi, s katerimi so prišli do cigaret, alkohola, bencina in žepnine. Tako je moral Žac s prijateljem Mirčem, s katerim je bil redni podnajemnik na lokalni policijski postaji, pobegniti pred roko pravice in z grozo prečkati mejo s »sovražnim, nevarnim« Zahodom, kjer je naletel na pravo nasprotje domače protikapitalistične propagande.

Mladost generacije, ki ji pripada Aco Ferenc, je zaznamovala tudi gonja proti dolgim lasem. »Hipi nisem bil. Sem bil pač dol-

Kaj ji pomeni umetnost

»Sama imam ogromno prijateljev umetnikov. Pisateljev, slikarjev, glasbenikov.

Tudi naša cela družina živi skozi glasbo in umetnost.

Pri nas je umetnost vseskozi predstavljala neko vrednoto. Brez umetnosti ni jezika. Ničesar. To je osnova za življenje. Poleg kruha mora biti umetnost! Če ne bi bilo umetnosti, kam bi pa prišli?« Lekšetova razlaga, da sicer v Velenju pogreša kakšno operno hišo ... Zelo rada gre namreč na balet ali v opero, vendar je zanjo pri teh letih pot v Ljubljano ali Maribor precej naporna.

❱

»Ko me je kaj ganilo, sem napisala kakšno zgodbo, pesem, potem pa to hitro vrgla v predal.«

Vodilo je družina

»V prvi vrsti je najpomembnejša družina. Mogoče zveni klišejsko, vendar osnovna celica – družina mora biti urejena. Če ta ni urejena, potem nič ne bo v redu. Vsi govorijo, da je sicer ljubezen najpomembnejša. Einstein je rekel, da je ljubezen tista edina nit, ki drži svet skupaj. Saj je pomembna. Vendar jaz pravim, da mora biti najprej družinska celica urejena, potem pa lahko gradiš gradove. Sicer sta moji ljubezni pisanje in narava. Sploh se ne zavedamo, v kako lepi deželi živimo!« 🔲

Aco Ferenc: »Knjiga je nabita s čustvi. Vsak iz tega časa bo našel v njej delček sebe, svojo obliko upora.«

gočasenosti in odsotnosti perspektive. Roman Beg z lastovkami je »brutalno iskren roman o odraščanju, stremljenjih in pobalinskih podvigih druščine prijateljev,« piše avtorica spremne besede Andreja Ažber, »ki se upirajo avtoritetam nasploh in prepuščeni samim sebi razbijajo monotonijo socialističnega vsakdana. Roman ni le sočen zapis neke mladosti, temveč je nadvse dragoceno pričevanje markantne šaleške generacije upornikov z razlogom.«

Odraščanje upornikov z razlogom

Aco Ferenc, rojen v Mariboru, se je kmalu po rojstvu preselil v Šoštanj, nato pa zaradi astme pred slabim zrakom zbežal v Velenje, je povedal z ironičnim tonom, s katerim je uglašen tudi njegov knjižni prvenec, ki je v rokopisu odležal več desetletij.

Nastal je na podlagi dnevnika, ki ga je pisal v 70-letih – v času svojega odraščanja, ko ga je beg pred družinskimi okoliščinami in tedanjo družbeno realnostjo pognal tudi na beg pred roko

napoveduje nove romane. »Roman Beg z lastovkami je nasičen z niansami raznih emocij, predvsem z jezo, s sovraštvom takratnih mladih upornikov, ki so butali ob starejšo generacijo – doma ob starše, v šoli ob učitelje, v družbi ob takratno politiko, sistem. Povojni starši so bili kruti, brez empatije, nenehno zahtevni.

Ljubezni v odnosih ni bilo, kot ni bilo igrač in toplih objemov, kar je za otroka še kako pomembno.

Dom je bil kot kasarna, vojaška vzgoja je temeljila na kazni – fizični in psihični. Matere so bile doma, skrbele so za gospodinjstvo in vzgojo otrok, očetje pa so hodili v službo, se ukvarjali s politiko, športom, z zabavami, s popivanjem, z udarniškimi akcijami, veselicami, skratka – večino časa jih ni bilo doma. Če so bili doma, pa so delili batine,« opisuje okoliščine, na katere je protagonist romana Žac odgovoril z begom od doma in s provokacijami sistema. V kleti si je uredil »varno hišo«, k njemu pa so prebegnili še drugi, ki so se upirali sovražnim poskusom odvzemanja svobode. Tudi z relativno nedolžnimi

golas, kar me je uvrščalo mednje.

Družba nas je zapostavljala. Delodajalci so nas odpuščali. Sam si nisem upal niti po cigarete v gostilno. Učitelji, starši, sosedi in policaji so nas tepli. Kmetje v okolici Šoštanja so nas lovili, da bi nas ostrigli. Le če smo bili skupaj, smo si upali ven. Tako so bili naši dolgi lasje razlog, da smo se družili. Skupaj smo bili močnejši,« pojasnjuje. Ker so bili tudi neustrašni, pa so pridobili sloves tolpe, ki se posmehuje utrjenim družbenim vrednotam in jih z uporniškim načinom življenja ogroža. Čeprav so bili člani tedaj obsojeni na propad, pa so vse »barabe«, ki nastopajo v romanu, uspele. »Ti otroci, takrat zgube in kriminalci, so kasneje postali krasni očetje, matere, dedki, babice, vsi izobraženi, obrtniki, glasbeniki, novinarji, politiki, direktorji.

To je dokaz, da so bili za njihovo mladostniško vedenje krivi starši in družba, ne oni,« je še povedal avtor romana in dodal, da je tudi glavni junak spregledal, da skozi življenje ne more kot baraba. 🔲

Dan reformacije - spomin na začetke slovenskega jezika V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije. Praznik in dela prost dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Izdal jo je Primož Trubar, s tem pa je obveljal za začetnika slovenščine.

Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek v Krškem. Minister za kulturo Vasko Simoniti je kot slavnostni govornik poudaril, da je reformacija odprla duhovno pot uveljavitvi slovenščine.

Dobila je možnost, da se razvije kot knjižni jezik, slovenski protestantski pisci pa so to nalogo po njegovih besedah več kot odlično opravili.

V govoru je spomnil še na druge reformatorje - Adama Bohoriča in njegovo prvo slovnico slovenskega jezika ter Jurija Dalmatina in njegovo Biblijo. Njen prevod po ministrovem mnenju pomeni vrh slovenske protestantske književnosti in edinstveno delo na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva.

V naslednjih stoletjih se je slovenščina funkcionalno, jezikoslovno in umetniško razvijala. S Francetom Prešernom je

po ministrovih besedah doživela največjo potrditev in se postavila ob bok najbolj razvitim knjižnim jezikom tedanje Evrope. V 19. stoletju je dobila mesto v jezikoslovni znanosti, v 20. stoletju in do danes pa se je razvila v uradni jezik samostojne države.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez,

v katerih je zahteval prenovo Cerkve.

Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik.

V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992. 🔲

Naš ­čas, 4. 11. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

4. novembra 2021

Slovensko je biti godbenik Godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje – Aktivno prispevajo k velenjski kulturi ter predstavljajo pomemben doprinos k slovenskemu godbeništvu

Ko je dovoljen cilj, so dovoljena tudi sredstva Aleš Ojsteršek

Predaja dirigentske palice v GŠ Frana Koruna Koželjskega v četrtek, 14. oktobra 2021

Lara Oprešnik

Velenje – Nekoč je imela godbo vsaka vas, godbeniki pa so bili zvezde delavskega ljudstva. Tudi danes se lahko večina slovenskih mest pohvali s svojo godbo, pa ne samo z eno. Slovensko godbeništvo izžareva svetlo, častno in ponosno vrednoto naše zgodovine. Godbe danes ne igrajo le koračnic, pač pa vse mogoče zvrsti glasbe, od zabavne pa tja do jazza, klasike ... Poleg otroškega pihalnega orkestra, pihalnega orkestra glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj imamo v Velenju tudi Godbo veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje. Letos deluje že 14. leto, z izjemo lanskega koronskega leta pa se lahko pohvali z izjemno aktivnim delovanjem v Mestni občini Velenje ter drugod.

Zgodovina godbe veteranov

Ideja o ustanovitvi Godbe veteranov v Šaleški dolini se je porodila leta 2006. Ker je bilo starejših glasbenikov, ki so pri matičnih godbah že nehali igrati, kar nekaj, so kar hitro našli člane orkestra.

Kot glasbeni krožek pod okriljem Univerze za III. življenjsko obdobje so v septembru 2007 začeli z vajami. Prvi dirigent godbe je bil profesor klarineta Rok Šincek.

Kot vsi na novo ustanovljeni orkestri so se tudi člani godbe veteranov spopadali z določenimi izzivi. Nekaj članov orkestra je imelo svoje inštrumente, ostale

so dobili s pomočjo univerze oziroma Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Na začetku jim je primanjkovalo tudi notnega gradiva, s tem so jim pomagali Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Pihalnih orkester Zarja Šoštanj, prof. Marjan Stropnik in Boštjan Mesarec, nekaj skladb pa so kupili sami. Prvič so se predstavili na prireditvi Veseli december v Velenju, kar kmalu pa so igrali še na drugih podobnih nastopih. Po nasvetu Marjana Stropnika, da naj bodo drugačni od drugih, so si za svoje poslanstvo zadali tudi igranje v otroških vrtcih, domovih za varstvo starejših občanov in za borce za vrednote NOB … Godba veteranov danes velja za enega najaktivnejših krožkov. Pripravljena je sodelovati praktično povsod.

Godba ima pester in raznovrsten repertoar, zato sodeluje na proslavah, druženjih, praznovanjih rojstnih dni, na pogrebih svojih članov in njihovih svojcev, predstavi pa se tudi na samostojnih nastopih. V letu 2012 je vodenje Godbe prevzel klarinetist Aljoša Pavlinc, ki je prinesel svežino

ter nove ideje. V letošnjem letu je po večletnem delovanju svojo dirigentsko palico predal prof. oboe Tanji Petrej. Tanja je prof. oboe na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega, v orkestru pa je vzpostavila medgeneracijsko sodelovanje. Pogosto namreč priložnostno vključi tudi kakšnega mladega glasbenika, s tem pa doseže obojestranski pozitivni vpliv.

Do lanskega leta je bil animator krožka Alojz Kričej, ki je bil povezovalni člen med godbeniki in vodstvom univerze. Pokojni Alojz Kričej je bil srčen član in animator godbe, godbo je tako rekoč držal skupaj. Novi animator je Miro Jenko. Z vajami so ponovno začeli letos.

Pred epidemijo koronavirusa so imeli godbeniki do 25 nastopov letno, letos je situacija drugačna.

Ko se je lani pojavila korona kriza, so morali godbeniki prekiniti z vajami. Po daljšem predahu so z vajami začeli v septembru, ko se je odprla Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, kjer sicer vadijo. V letošnjem letu so kljub še vedno trajajočemu širjenju koronavirusa uspeli realizirati nekaj

Dirigentka Tanja Petrej: »Pri godbenikih želim ohraniti veselje in radost do negovanja tistega, kar jim v življenju ogromno pomeni. Ljubezen do glasbe in druženje z ljudmi, ki imajo isti cilj, to je ostati godbenik z dušo in telesom do konca. Moj občutek ustvarjanja z njimi pa je v bistvu velika čast, ki jo povezujem s spoštovanjem do vseh in vsakega člana posebej. Njihovo dolgoletno garanje v smislu godbeništva se pozna pri mlajših generacijah. Za to smo jim lahko hvaležni. Kot njihova dirigentka pa lahko samo rečem, da je delati z njimi užitek. Veselim se vsakega mini kot vele nastopa.«

nastopov. V juniju so tradicionalno nastopali v Centru starejših, Zimzelen Topolšica, kjer so zaigrali klasične koračnice, ljudske in ponarodele pesmi. V juniju so igrali stanovalcem Doma za varstvo odraslih Velenje, v avgustu pa na Graški Gori, na Srečanju borcev, planincev in veteranskih društev ter združenj, Graška Gora 2021. V Žalcu so se udeležili tudi Revije veteranskih godb, kjer sodelujejo Žalčani, Laščani in Velenjčani. V sklopu dogodkov 35. obletnice Univerze za III. življenjsko obdobje so imeli v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega koncert, kjer so tudi uradno izvedli predajo dirigentske palice prof. Tanji Petrej.

Posebnost orkestra je harmonika

V dobrih časih je bilo članov godbe 35, trenutno jih je 26. Vaje imajo enkrat na teden, pred nastopi tudi dvakrat. Kljub temu da so člani starejši, imajo ogromno motivacije in željo po igranju. Večina članov je glasbenikov, ki so bili celo življenje obdani z glasbo, tako ali drugače. Nekateri so samouki, ki so brez glasbene izobrazbe, pa imajo vendar izjemen posluh. Nekateri not ne poznajo dobro, imajo pa zato izvrsten posluh ter spomin, ki jim pomaga pri hitrem pomnjenju skladb.

Posebnost orkestra je tudi to, da imajo poleg pihal v orkestru tudi harmoniko. 🔲

Ko je župan minuli teden povzdignil glas ob dejstvu, da se je Vlada namenila odločati o letnici opuščanja pridobivanja premoga mimo izhodišč in pričakovanj lokalne skupnosti, je jasna pot, po kateri bomo korakali v trajnostni jutri. To bo pot ropota, izmenjav težkih besed, obkladanja s polresnicami, z argumenti kratke trajnosti. Izbor taktike hrupa je mogoče razumeti, besedna artilerija za današnje čase ni nekaj novega.

Občina Velenje se je z začudenjem in neodobravanjem odzvala na umestitev Nacionalne strategije izstopa iz (pridobivanja) premoga med gradiva za vladno odločanje. Župan je tako predsednika vlade in pristojnega ministra opomnil na predhodno dana (ustna) zagotovila, ki jih v njunem gradivu več ni. Letnica opuščanja premoga je postala konkretna 2033, pričakovanj občine o trših zavezah glede potrebnih nadomestnih 5000 delovnih mestih dokument ne izpolnjuje.

Zdaj je že jasno, da bo o takšnem gradivu Vlada RS odločala v hrupu, posledično bo morala dodatno pojasnjevati, kakšna da je usklajenost in zagotovitev načela pravičnosti. Tu namreč ne bodo sogovorniki samo skupnosti v porečju Pake in Savinje, temveč tudi države članice EU in Evropska komisija sama. Kako si bodo udeleženci v hrupu izmenjavali argumente in dejstva?

Nekoliko težje in toliko slabše za argumente.

Vzporedno tečejo priprave na pripravo območnih načrtov za pravični prehod Zasavske ter Savinjsko-Šaleške regije. Koordinacija je vodena s strani pristojne vladne službe, dnevna reda novembrskih delavnic sta znana, udeleženci praviloma tudi, čeprav se predlog sodelujočih še oblikuje. Ob prebiranju delovnih gradiv je mogoče razbrati sodelovalno in odzivno vzdušje. Organizacije, ki so podajale razvojne predloge, imajo lastne razvojne vizije in konkretne predloge, zagotavljajo tudi soudeležbo lastnih finančnih sredstev. Kar ni razvidno, je celota, do katere se bo potrebno še dokopati. Jo iz-rudariti, oblikovati, spisati, spesniti, zaigrati, izračunati, umestiti, spromovirati, odvoditi, zaceliti, privzgojiti, izobraziti, izumiti, zgraditi. Je mit ali dejstvo, da se bo 5000 delovnih mest lahko nahajalo samo v teh načrtih, ker drugi ne obstajajo? Trenutno skrbi, da kakorkoli ste si odgovorili, je prav. Skrb avtorja in še nekaj v miru somislečih.

V primeru sprejetja je naslednji predvideni vladni etapni cilj Nacionalne strategije izstopa iz (pridobivanja) premoga priprava predloga zakona, ki bi Šalečankam, Šalečanom in širši Saša regiji določil in zagotovil pogoje za dosego področnih ciljev in pravzaprav pravični prehod. Pol leta, kolikor naj bi priprava takšnega predloga zakona trajala, se zdi pogumno kratka zaveza in nevarna hkrati, če naj tako razumemo glas rohnečih v lokalni skupnosti, ki opominja, da vstopamo v predvolilno obdobje. Kako pa naj ga sicer še razumemo drugače kot napoved revidiranja.

Kar bode iz hrupa in nezmožnosti dialoga obeh prvopisanih funkcionarjev, ni mit, ker doba trajanja podjetniških načrtov ni te vrste konstanta, kot je na primer gradnja avtoceste, ki se lahko zamakne za desetletje, pa bodo načrti ostali izvedljivi. Ne bodo. 🔲

Popoldan z Ireno Vrčkovnik in s KUD Ravne Šoštanj – V nedeljo, 31. oktobra, je ob 16. uri v Šoštanju potekala prireditev ob 110. obletnici mesta Šoštanj. Občina Šoštanj, KS Šoštanj, Zavod za kulturo Šoštanj so k sodelovanju povabili Kulturno-umetniško društvo Ravne. Skupaj so za osrednjo gostjo prireditve izbrali domačinko Ireno Vrčkovnik. »Vse se je povezalo v pravi čas, prostor in ljudi, saj je Irena praznovala 30 let samostojne glasbene poti in pripravila svoj prvi samostojni koncert v domačem kraju s skupino Happy band. Gosti prireditve so bili Moški pevski zbor KUD Ravne, Lara Krneža, Denis Trap in Ivan Hudnik. Lara in Denis sta Irenina učenca, zato je Lara skupaj s svojo vzornico zapela tudi pesem Il tempo passato, z Ivanom Hudnikom pa je Irena zapela vsem poznano Imejmo se radi. Denis je spomnil na poletje

s skladbo Melodija morja,« pravi v imenu organizatorjev Marko Potočnik.

Prireditev je potekala pod okriljem KUD-a Ravne pri Šoštanju, ki je bilo organizator že drugo leto zapored. Program sta povezovala Špela Sovič in Marko Potočnik, ki sta z zgodbami o Šoštanju spomnila na minule čase. Vse prisotne obiskovalce sta pozdravila župan Občine Šoštanj Darko Menih in predsednica KS Šoštanj Urša Kurnik. Kot se je spominjala Urša, ni bilo hiše v Florjanu, kjer ne bi imeli kasete Irene Vrčkovnik. Tudi po 30-ih letih samostojne glasbene poti je Irena dokazala, da sodi v vrh slovenskih pevk. Posebej za to prireditev je zapela nekaj svojih starejših komadov, ki jih ni pela že desetletje, spet druge so s skupino Happy band priredili 🔲 M. Potočnik v modernejšo različico.

radio velenje com

107,8 MHz

Naš ­čas, 4. 11. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

4. novembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Zdravstvena priloga Zdravstvo je trenutno najbolj aktualno vprašanje. Korona je povsem zapolnila naš vsakdan, tako da prepogosto pozabimo ali pa odrinemo druge zdravstvene težave. Na to vas bomo spomnili v naši prilogi Zdravje, ki jo že pripravljamo, objavili pa jo bomo še pred koncem meseca. V njej bomo objavili marsikakšen koristen nasvet.

Sicer pa intenzivno nastaja že tudi naša prav tako tradicionalna publikacija Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Za to uredniki in novinarji Barbara Pokorny, Aleš Ojsteršek, Peter Groznik, Tajana Vidmar, Jasmina Škarja, Urška Kljajič, Tatjana Podgoršek, Milena Krstič Planinc, Lara Oprešnik in Mira Zakošek še enkrat

lepo prosimo vse, ki vprašalnikov še niste izpolnili, da to storite čim prej.

Sicer pa bomo letos izdali poleg današnje še osem številk Našega časa, upamo pa tudi, da bomo med vas poslali še prilogo Zimska pravljica, če nam je le korona ne prepreči. 🔲

Uroš in Tjaša, dobro znan glasbeni par, te dni ne počiva. Četudi je Tjaša tik pred porodom, ju to ni ustavilo pri ustvarjanju nove glasbe. Skladbo Mlada v spominih, ki v slavi njuno ljubezen in z veseljem pozdravlja starost, je napisal Uroš sam.

Adele napovedala datuma koncertov v Londonu prihodnje leto

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

telefonske govorilnice, ki je upodobljena na hrbtni strani albuma Ziggy Stardust. V njej lahko obiskovalci poslušajo utrinke Bowiejevih intervjujev, navduševalo pa bo tudi interaktivno ogledalo, v katerem se lahko obiskovalci ogledujejo v Bowiejevih najbolj slavnih oblekah.

Sestrsko trgovino so odprli tudi v New Yorku.

Eagles se še ne nameravajo upokojiti Jam. Festival se prihodnje leto vrača po dveletnem premoru zaradi pandemije koronavirusa, potekal pa bo od 24. junija do 10. julija. Pevkin najnovejši singel Easy On Me, ki je izšel 15. oktobra, je sicer že drugi teden na vrhu britanske lestvice singlov.

Gre za prvo skladbo z njenega albuma z naslovom 30, ki bo izšel 30. novembra.

V počastitev 75-letnice Bowiejevega rojstva odprli popup trgovino V Londonu je le nekaj metrov od kraja, kjer je David Bowie poziral kot Ziggy Stardust, vrata odprla pop-up trgovina v počastitev 75. obletnice pevčevega rojstva. Trgovina je vrata odprla na naslovu 14 Heddon Street, lokaciji, ki je upodobljena na naslovnici Bowiejevega albuma The Rise And Fall Of Ziggy Stardust And The Spiders From Mars iz leta 1972.

V njej so oboževalcem na voljo redki in še nikoli videni posnetki Bowieja z začetka tisočletja, postavili pa so tudi repliko

1. UROŠ IN TJAŠA – Mlada v spominih 2. DOMEN KUMER feat. VANILA VANILLA & STARS ON 69 – Baby blue 3. KLAPA SVETI JURAJ – Kad jednom ostaneš sama

mz

GLASBENE novice

Britanska pop zvezda Adele je napovedala datuma koncertov v Londonu prihodnje leto, ki bosta njena prva v Veliki Britaniji po letu 2017. Triintridesetletna pevka bo na oder stopila v sklopu festivala BST Hyde Park, na katerem bodo nastopili tudi Elton John, Duran Duran in Pearl

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Legendarna kalifornijska zasedba Eagles, ki letos obeležuje 50-letnico delovanja, za prihodnje leto načrtuje evropsko turnejo. Začeli jo bodo 17. junija v Arnhemu na Nizozemskem ter jo sklenili 26. junija v Londonu, kjer se jim bosta med drugimi na odru pridružila Robert Plant in kantavtorica Alison Krauss. Gostov bo še več, a za zdaj njihova imena ostajajo skrivnost. Turnejo so poimenovali Hotel California, po eni njihovih največjih uspešnic. Od

stare zasedbe so danes aktivni še Don Henley (74), Joe Walsh (73) in Timothy B. Schmit (74).

Leta 2016 je umrl frontman Glenn Frey. ki ga je v skupini nadomestil njegov sin Deacon, k sodelovanju pa so povabili še Vincea Gilla.

Måneskin bodo za Rolling Stonese ogrevali občinstvo Italijanski rokerji Måneskin, zmagovalci letošnjega izbora za popevko Evrovizije in zmagovalci festivala v San Remu, bodo 6. novembra nastopili kot predskupina legendarnih Rolling Stonesov na njihovem koncertu v Las Vegasu.

Novico o nastopu, ki bo pomenil vrhunec njihovega gostovanja v ZDA konec oktobra in v začetku novembra, so razkrili v NBC-jevi oddaji The Tonight Show. Po vrnitvi v Evropo se bo zasedba iz

Rima udeležila podelitve MTV-jevih evropskih glasbenih nagrad 14. novembra v Budimpešti, kjer so nominirani v treh kategorijah.

Björk spregovorila o prihajajočem studijskem albumu Islandska glasbenica Björk je razkrila, kaj lahko oboževalci pričakujejo od njenega prihajajočega studijskega albuma. Gre za njen deseti album, ki bo nadaljevanje albuma Utopia iz leta

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Špas Kvintet in Eva Šolinc – Centimeter al pa dva Ansambel Kvinta – Pisane jesenske barve Ansambel Braneta Klavžarja – Jesen ihti Mladi Belokranjci – Hišna številka 103 Ansambel Petka – Na tvoje zdravje Ansambel Razplet – Med vinogradi Ansambel Upanje – Nedosegljiva Nejc Kastelic – Trenutek vsak je hrepenenje Ansambel Andreja Bajuka – Kje so veselice Ansambel Petan – Ko si mi pomežiknila

www.radiovelenje.com

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan zelo NA KRATKO YOTR Year of the Rookie, na kratko YOTR, prihajajo iz Ajdovščine, na domači sceni pa si glasbeno pot utirajo od leta 2017.

Letos so izdali dve pesmi s pripadajočima videospotoma, načrtujejo še tretjega, v bližnji prihodnosti pa tudi nekaj večjega, EP ali album.

BURYANA 2017. »To bo album za ljudi, ki imajo klube v svoji dnevni sobi in so omejeni na svoj božični mehurček,« je povedala 15-kratna nominiranka za nagrado grammy. Točnega datuma izida albuma ni navedla, kot poročajo nekateri mediji, pa bi lahko izšel spomladi prihodnje leto. Björk se pripravlja tudi na nastop v filmu The Northman Roberta Eggersa, kar bo njena prva filmska vloga po Plesalki v temi iz leta 2000, ki je režiserju Larsu von Trierju prinesla zlato palmo in evropsko filmsko nagrado za najboljši film.

Danijela Burjan, bolj znana pod imenom Buryana, predstavlja novo skladbo. Po poletni skladbi Vino sladko se lahko zdaj pohvali z novo skladbo Vidi se, ki pomeni nadaljevanje njene glasbene usmeritve. Pod pesem se znova podpisujeta Rok Lunaček in Krešimir Tomec.

ANA SOKLIČ Ana Soklič je nedavno nastopila pred visokimi gosti na plesu v maskah v Monaku.

Med gosti v slovitem Hotelu de Paris je bil tudi monaški

princ Albert, Ana pa je tam nastopila s svojimi avtorskimi pesmimi. Tam je bila že drugič, pred dvema letoma je namreč že nastopila na njihovem Valentinovem plesu.

BOŠTJAN PERTINAČ Po uspehu njegove zadnje skladbe Plima, s katero se je Sloveniji predstavil na letošnjem jubilejnem festivalu Melodije morja in sonca, se kraški trubadur Boštjan Pertinač tokrat vrača z novo, čisto svežo rock skladbo z naslovom Kamen.

HARMONK'N' ROLL Z novo udarno skladbo Poka se v teh dneh na sceno vračajo tudi člani skupine Harmonk‘n‘roll, ki se jim tokrat pridružuje nova okrepitev, Katarina.

Naš ­čas, 4. 11. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Na nedavnem dogodku v središču mesta v Velenju, kjer si je rokodelsko razstavo ogledoval tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, je nenadoma vskočila Saša Sevčnikar iz Urada župana: »Župan, a veste, kaj vse vaš še čaka danes (bila je sobota) ... in ne spreglejte, od ponedeljka do četrtka je polno vsega!« Peter pa je bil ob tem z mislimi pri ženi in hčerki – le kje naj najde čas zanju!

⏬

Ko se povežeta preteklost in prihodnost: levo je DJ še iz časa pred elektriko, desno pa DJ iz časa, ko se avdio tehnologija spreminja skoraj hitreje kot glasba. »Za vsak primer bom tale posnetek shranil – nikoli ne veš, kdaj bodo stare viže znova popularne,« razmišlja priljubljeni velenjski DJ Mrky, ki nenehno sledi trendom, obenem pa upa, da se retro manija ne razširi tudi na področje tehnologije, saj je bilo za vrtenje glasbe nekoč potrebne precej več kondicije kot danes.

4. novembra 2021

frkanje » Levo & desno «

Politično zdravstveni problem Pri nas je covid očitno politični problem, zato minister za prepričevanje necepljenih občanov na pomoč kliče župane. Na Hrvaškem recimo je zdravstveni, zato bodo pri njih zdravniki v petnajstih dneh poklicali vse svoje starejše necepljene paciente.

Poživitveni odmerek Cepljenim z vektorskimi cepivi posvetovalna skupina za cepljenje poživitveni odmerek priporoča po vsaj šestih mesecih, ups, pardon, po novem po dveh mesecih.

No, tole me pa res skrbi.

Zapisničarke Strašne so te naše zapisničarke – namesto zaostritev ukrepov (kot trdi Mateja Logar) napišejo zaprtje države. Zamislite, da jim Janša reče zaprtje države.

Stabilno in nestabilno

⏫

Milan Ugovšek se je med knapi naučil pridnosti, ki jo je zdaj prenesel v pododbor Društva upokojencev Kavče, ki ga vodi.

Skrbi pa tudi za program Starejši za starejše. Takole je nagovarjal Jožeta Jana, če bi hčerka upokojencem kakšno veselo zapela. Jože ni takoj obljubil, a zagotovo mu bo izpolnil željo.

Cene so nestabilne. Vse se draži – hrana, ogrevanje cigarete, bencin. Še sreča, da se plače ne dražijo in so vztrajno stabilne.

ZANIMIVOSTI

Neznani staroselci v Tarimski kotlini na Kitajskem?

Arheologi že od devetdesetih poskušajo pojasniti poreklo več sto mumij, ki so bile v čolnih zakopane v odljudni puščavski pokrajini na severozahodu Kitajske. Čeprav so mumije stare štiri tisoč let, so zaradi suhega okolja odlično ohranjene.

Znanstveniki so sklepali, da so mumije iz Tarimske kotline v regiji Sinkiang bodisi pastirji iz zahodnoazijske stepe bodisi migrantski kmetovalci, ki so prišli z gora in iz puščavskih oaz v osrednji Aziji. Pokojniki so bili namreč zahodnjaškega videza, nosili so oblačila iz filca in volne, pokopani pa so bili z zalogami sira, prosa in pšenice. A zdi se, da so bile te ocene prenagljene.

DNK-analiza 13 mumij, ki so jo opravili znanstveniki iz Evrope, Amerike in Kitajske, je naslikala drugačno sliko. Sekvenciranje genomov je pokazalo, da mumije niso bile posmrtni ostanki prišlekov iz tujih krajev. Najverjetneje so bili to lokalni staroselci, potomci starodavnega azijskega ljudstva iz ledene dobe.

Christina Warriner, profesorica antropologije na univerzi Harvard, o mumijah pravi: »Našli smo dokaze, da mumije

z nobeno drugo skupino, ki je v tistem času živela v okolici. Bili so neposredni potomci ljudstva, starodavnih severnih Evrazijcev, ki so bili številčni v času ledene dobe, a so ob njenem izteku – pred približno 10 tisoč leti – skoraj popolnoma izginili.

V DNK-ju današnje populaci-

Naravno mumificirana pokojnica, pokopana v Tarimski kotlini.

Ostanki so tako dobro ohranjeni zaradi odsotnosti vlage v zraku in tleh.

predstavljajo genetično zelo izolirano lokalno populacijo.

V nasprotju s svojo genetsko izoliranostjo pa so ti ljudje z odprtimi rokami sprejemali nove ideje od svojih kmetovalskih in pastirskih sosedov, poleg tega pa so razvili še unikatne elemente kulture, kakršnih ne najdemo nikjer drugje.« Strokovnjaki so najstarejše mumije iz Tarimske kotline – te datirajo v čas pred od 4100 do 3700 leti – primerjali s sekvencami genomov človeških ostankov iz podregije Dzungaria, ki leži še bolj proti severu. Tu so namreč najstarejši človeški ostanki iz te regije (stari so 4800 in 5000 let).

Izkazalo se je, da se ljudje iz Tarimske kotline niso razmnoževali

Mrtve so pokopavali v čolnih, česar ni počel nihče drug v okolici.

Izvor te tradicije je ena največjih skrivnosti puščavske populacije, poslednje na svetu, ki je pokopavala tako.

Michael Frachetti, Univerza v Saint Louisu

je so starodavni severni Evrazijci komajda prisotni: še najbližje so jim staroselci v Sibiriji in v Amerikah.

Zanimivo je, da je to ljudstvo živelo na križišču narodov, a se z njimi niso mešali.

Profesor Michael Frachetti z Univerze v Saint Louisu ugotavlja: »Na neki način je paradoksalno, da smo priča skupnosti, ki je bila po kulturni plati močno integrirana z okoljem, obenem pa je ohranila unikatne komponente svoje lokalne ideologije, kulture, pogrebnih običajev – in ohranila nepomešan genski profil, ki sega še nazaj v prazgodovinske čase.« To, da je neka civilizacija gensko izolirana, ne pomeni, da ne more biti kulturno kozmopolitska, pa za CNN opozarja Vagheesh Narasimhan z Univerze v

Teksasu. »Genetika ne gre vedno z roko v roki s kulturno in jezikovno izmenjavo. Ljudje se lahko priučijo novih tehnik kmetovanja ali privzamejo nove pogrebne rituale, ne da bi se populacija s tem spremenila.« Neodgovorjena vprašanja Čeprav je DNK analiza razkrila pomembne podrobnosti o mumijah, pa ima stroka v povezavi z njimi še vedno ogromno vprašanj, med njimi tudi najočitnejše: ljudje so živeli na obrobju oaze v puščavi in za zdaj še ni jasno, zakaj so bili pokopani v čolnih, pokriti s kravjimi kožami in z vesli ob glavah.

Takih pogrebnih običajev niso uporabljali nikjer drugje v regiji in so še najbolj podobni običajem Vikingov.

Arheologi v Iraku odkrili starodavno stiskalnico za vino in reliefe V eni prejšnjih številk smo pisali o odkritju starodavnega vinskega obrata v Izraelu, tokrat pišemo o podobnem odkritju v Iraku. Očitno je bilo vino zelo želena pijača tudi pri starih narodih Mezopotamije in Sredozemlja.

Skupina iraških in italijanskih arheologov je v Iraku predstavila odkritje večjega obrata za

stiskanje vina, ki datira v čas asirskih kraljev pred 2700 leti, in osupljive, v skalo vklesane monumentalne reliefe. Reliefi prikazujejo kralje v molitvi pred bogovi in so vklesani v stene namakalnega kanala v Faidi na severu Iraka.

Reliefi s podobami kraljev so

vklesani v stene skoraj devet kilometrov dolgega namakalnega kanala v Faidi.

Na 12 ploščah, širokih po pet in visokih po dva metra, je mogoče videti podobe bogov, kraljev in svetih živali. Reliefi so nastali v obdobju vladavine asirskega kralja Sargona II. (721–705 pr. n. št.) in njegovega sina Sanheriba, piše francoska tiskovna agencija AFP. »V Iraku, še zlasti v Kurdistanu, je še več lokacij z reliefi, vklesanimi v skalo, a nikjer niso tako monumentalni kot tukaj,« je povedal italijanski arheolog Daniele Morandi Bonacossi. Po njegovih besedah prizori prikazujejo asirskega kralja, ki moli pred bogovi, pri čemer je upodobljenih vseh sedem ključnih bogov, vključno z Ištar, boginjo ljubezni in vojne.

Namakalni kanal je bil vklesan v apnenec, da bi dovajal vodo s

hribov na polja. Podobe so bile v stene vklesane v spomin na kralja, ki je ukazal njegovo gradnjo. »To ni le verski prizor molitve, ampak tudi politični prizor, neke vrste propaganda,« je dodal Morandi Bonacossi. »Kralj je na ta način želel tamkajšnje prebivalce opozoriti, da je on tisti, ki je ustvaril te ogromne namakalne sisteme. Ljudje naj bi si torej to zapomnili in mu ostali zvesti.« V kraju Khinis, prav tako blizu Dohuka, pa so arheologi odkrili ogromna kamnita korita, vklesana v belo skalo, ki so jih upora-

bljali pri proizvodnji vina v času vladavine Sanheriba konec 8. ali v začetku 7. stoletja pr. n. št. »Pravzaprav je šlo že za pravo tovarno,« je dejal Morandi Bonacossi, profesor bližnjevzhodne arheologije na italijanski univerzi v Vidmu, in dodal, da je to prvo takšno odkritje v Iraku. Kot je še povedal, so odkrili 14 naprav za stiskanje grozdja.

Ekipa arheologov z oddelka za starine v Dohuku in italijanskih arheologov je odkritje po pisanju AFP predstavila v nedeljo.

Naš čas, 4. 11. 2021, barve: CMYK, stran 13

Amalgamske plombe so zmes težkih kovin, med katerimi izstopa živo srebro. Številne države so uporabo amalgamske zalivke prepovedale, saj je glavna komponenta nevarno živo srebro. Je namreč poceni in preprosto za uporabo. Material je močan, odporen proti obrabi in ima dolgo trajnostno dobo ter nizko pogostost sekundarnega kariesa. Kontroverzen je zaradi strupenosti živega srebra. Slabosti sta njegova slaba estetika in nezmožnost vezave na zobna tkiva, zaradi česar za zagotovitev zadostne retencije oblika preparacije posega v zdravo zobno tkivo, kar je v nasprotju z modernimi koncepti minimalno invazivnega zobozdravstva Državni cilj je, do leta 2030 postopoma opustiti redno uporabo amalgama v zobozdravstvu.

Gre za material, ki ga za zalivke uporabljamo že desetletja

Nataša Romih, dr. dent. med., iz Zdravstvenega doma Velenje, razloži, da so cilji opuščanja amalgama zmanjšanje splošne izpostavljenosti populacije živemu srebru in okoljevarstveni razlogi. Kaj je amalgam in zakaj je problematičen? »Gre za material, ki ga za zalivke uporabljamo že desetletja. Je zlitina živega srebra in drugih kovin. Živo srebro lahko v okolju perzistira tisoče let, velika količina konča v

Kdaj bomo sive zalivke zamenjali z belimi?

Opazen je trend zmanjševanja uporabe amalgama v zobozdravstvenih ordinacijah – Državni cilj je do leta 2030 postopoma opustiti redno uporabo amalgama v zobozdravstvu morjih, oceanih in se akumulira v morski hrani, tako da so mu izpostavljeni okolje, živali in človek. K temu prispeva tudi uporaba dentalnega amalgama, ki predstavlja znatno okoljsko tveganje. Živo srebro se sprošča iz

v placento. Nosečnicam in doječim materam ter otrokom do 15. leta v Sloveniji ZZZS krije bele zalivke. Odrasle zavarovane osebe pa imajo v skladu s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja pravico do bele (kompozitne) zalivke v sprednjem, vidnem sektorju, in pravico do amalgamske zalivke v stranskem sektorju. Zavarovanci se lahko odločijo za belo zalivko v stranskem sektorju in za to doplačajo razliko v ceni med amalgamsko in belo zalivko (doplačilo za nadstandardni material).«

❱

Amalgam delno razpada tudi pri žvečenju, pitju vročih pijač in zaradi korozije.

amalgama pri izdelavi in odstranjevanju zalivk, amalgam delno razpada tudi pri žvečenju, pitju vročih pijač in zaradi korozije.

Tako viški amalgama končajo v trdi obliki, emisijah v zraku in v odpadnih vodah. Zobozdravniški stoli morajo biti opremljeni s separatorji (naprava, ki iz odpadne vode izloča amalgamske delce, ki se uvrščajo med nevarne odpadke),« razlaga Nataša

Čeprav je smrt osrednji del življenja, komaj kdaj spregovorimo o njej, saj je še vedno zavita v tančico skrivnosti.

Pogosto se zgodi, da namesto besede 'smrt' uporabljamo vse mogoče izraze. Vsakdo ima v svojih mislih kotiček, kjer se to zavedanje, »nekega dne bom umrl«, nahaja. Način, kako poslušamo ali pa zavračamo ta notranji glas, vodi naše nadaljnje življenje. Tega se še kako zavedajo tudi prostovoljci Območnega odbora Slovenskega društva Hospic Velenje, ki so od 23. septembra 2021 dalje vsak četrtek od 8.30 do 10.00 v obliki Sočutne info-točke za žalujoče na voljo tudi vsem obiskovalcem pokopališča, ki potrebujejo pogovor, podporo ali dodatne informacije, povezane s procesom žalovanja. »V času uradnih ur so tam na voljo usposobljeni prostovoljci Območnega odbora,« v uvodu pove Tadeja Gotar, strokovna sodelavka društva Hospic, Območnega odbora Velenje.

Kdo so prostovoljci?

13

ZDRAVSTVO, SOCIALA

4. novembra 2021

»Prostovoljci so jedro in srce Slovenskega društva Hospic ter že 26 let predstavljajo del multidisciplinarnega tima za sočutno spremljanje umirajočih in žalujočih. Mnogi izmed njih v društvo vstopijo z namenom spremljanja umirajočih in njihovih svojcev ali dela z žalujočimi, tako z levjesrčnimi otroki kot z žalujočimi odraslimi, vendar se v zadnjih letih viša tudi število prostovoljcev, ki svoje delo ponudi tudi za ostala dela, ki so podporna na teh programih.

Pogosto se društvu pridružijo iz notranjega vzgiba po iskanju globine. Čutijo namreč notranji klic po osebnostni rasti pa tudi potrebo po soočanju z lastno minljivostjo. Včasih se njihovo osebno razmišljanje o delovanju v društvu prebudi tudi po različnih prelomnih osebnih izkušnjah. Med delovanjem v društvu prostovoljci pogosto spoznavajo, da ni naključje, da so se ravno v tem trenutku življenja odločili za to pot,« razmišlja Gotarjeva, ki poudarki, da biti prostovoljec Slovenskega društva Hospic pomeni stopiti na pot k sebi skupaj z izkušenimi in preskušanimi sopotniki – umirajočimi, njihovimi svojci ter žalujočimi. Kaj povezuje prostovoljce?

Amalgam bo v nekaj letih stvar preteklosti. Temu se bo moral sistem prilagoditi, zaradi česar bodo potrebna dodatna finančna sredstva.

Romih.

Kakšni so vplivi na človeka?

»Toksičnost absorbiranega živega srebra se povezuje predvsem z negativnimi vplivi na osrednje živčevje, jetra in ledvice, ker se v organih delno tudi akumulira.

Strupenost je odvisna od oblike, v kateri je živo srebro, ter od načina izpostavljenosti in odmerka. Potencialni možni sistemski učinki se še raziskujejo. Poudarila bi, da so otroci v obdobju rasti in razvoja ter zarodki najbolj dovzetni za razvojne okvare zaradi živega srebra, ki prehaja

Ni še povsem jasno, kateri material bo nadomestil amalgam

»Z materialom kot takim smo bili zobozdravniki dolga leta zadovoljni zaradi njegove obstojnosti, cene in odličnega rokovanja. Se pa kaže trend zmanjševanja uporabe amalgama v zobozdravstvenih ordinacijah po vsej Evropi. Ni še povsem jasno, kateri material ga bo pri

Spoznavanje življenja in skrivnost smrti Biti prostovoljec pomeni stopiti na pot k sebi skupaj z izkušenimi in preizkušanimi sopotniki – umirajočimi, njihovimi svojci ter žalujočimi – Prostovoljce nagovarja prav vsaka zgodba, s katero se pri svojem delu srečajo »Povezuje jih skupno poslanstvo sprejemanja življenja v celoti, takšnega, kot je. Včasih polno zadovoljstva, včasih pa tudi polno notranjih preizkušenj in bojev.«

sničevanju. Za najbližje so namreč zelo pomembni prvi trenutki po smrti, ko se lahko od svojega bližnjega poslovijo z dotikom ali objemom.«

Kako se prostovoljci vključujejo v delo društva?

Pravica do poslovitve med epidemijo

Prostovoljstvo v Slovenskem društvu Hospic pomeni dovoliti si stopiti na novo, še neodkrito življenjsko pot. Je pot, po kateri zajadramo v globine našega notranjega sveta, se učimo poslušati in slišati, videti tisto, kar je pomembno, ter pot, ki nas uči dati si dovoljenje čutiti – tudi tisto, česar ni enostavno čutiti. Kaj je tisto, kar vas vleče v svet prostovoljstva, umirajočih in njihovih družin, svet nudenja pomoči in duhovne opore? »Prostovoljce nagovarja prav

❱

Prostovoljci spoznavajo tudi sami sebe ter to, kako veliko je življenje, koliko je še neodkritega ter kakšna skrivnost je v resnici smrt.

vsaka zgodba, s katero se pri svojem delu srečajo, saj ljudje hodimo po različnih življenjskih poteh. Vedno znova nas ljudje, s katerimi se srečamo, naučijo nekaj novega. Med epidemijo covida-19 smo se zaposleni in prostovoljci Slovenskega društva Hospic srečali z različnimi zgodbami uporabnikov, ki med epidemijo niso imeli priložnosti posloviti se od umrle bližnje osebe. Za-

Tadeja Gotar: »V društvu prostovoljci na nacionalni ravni vsako leto opravijo približno 15.000 prostovoljnih ur. Vendar vemo, da so tukaj bolj pomembne poti, ki so v teh urah opravljene. Včasih so lahko trpke, tudi boleče. V nas prebujajo najrazličnejše občutke, pojavi se tudi kakšna stiska, vendar so te poti hkrati nujne in tudi zelo lepe, tako da na koncu ni mogoče storiti drugega kot pokloniti se življenju in biti hvaležen, da si bil prisoten ob taki izkušnji.«

to je društvo v oktobru 2021 začelo z izvedbo obširne kampanje z naslovom Pravica do poslovitve med epidemijo covida-19: »Nismo imeli priložnosti«.

S slednjo želimo ozavestiti o pomenu poslovitve od umrlega in njenem ure-

»Po opravljenem začetnem usposabljanju se na podlagi individualnih želja prostovoljec vključi v aktivnosti, ki potekajo na območnem odboru. Strokovni delavec na odboru posameznega prostovoljca povabi v aktivnost, ki jo prostovoljec želi opravljati. Povabi ga na primer v skupino za žalujoče oz. na levjesrčne delavnice z žalujočimi otroki, na prvi obisk pri uporabniku. V našem društvu prostovoljci prvi obisk družine, če gre za spremljanje, vedno opravijo v spremstvu strokovnega delavca, nato pa lahko po dogovoru in v telefonskem kontaktu s strokovnim delavcem obiske opravljajo tudi sami.

Vemo, da proces umiranja ni samo medicinski proces, temveč tudi duhovni in psihosocialni proces, v katerem prihaja do intenzivnih čustvenih procesov, nekih potreb, ki jih moramo razmejiti – ali so v resnici naše ali pa so res bolnikove. V procesu dela z uporabniki se prostovoljci soočajo tudi z lastnimi strahovi, občutki, predsodki, vzorci in tabuji. Marsikaj se lahko ob umirajoči osebi prebudi. Vendar nas vse to tudi uči, kdo smo mi. Ob umirajočem na primer lahko začutimo različne potrebe – potrebo, da se ga dotaknemo, kadar on tega v resnici ne potrebuje, temveč ta dotik potrebujemo mi, ker smo v stiski. Ali pa potrebo po tem, da spregovorimo, kadar je v resnici do-

nas nadomestil. Pri tem je treba upoštevati finančni in časovni normativ izdelave bele zalivke, ki se bistveno razlikuje od amalgamske zalivke. Zagotovo pa bo amalgam v nekaj letih stvar preteklosti. Temu se bo moral sistem prilagoditi, za kar bodo potrebna dodatna finančna sredstva,« odgovarja zobozdravnica.

❱

Toksičnost absorbiranega živega srebra se povezuje z negativnimi vplivi na osrednje živčevje, jetra in ledvice.

Varna alternativa za sive zalivke

Mogoče ni odveč omeniti, da popolnoma varne alternativne izbire nimamo, saj tveganje za zdravje predstavljajo tudi nanodelci oziroma prašni delci, ki se sproščajo pri izdelavi kompozitnih (belih) zalivk, ter sproščanje bisfenola iz kompozita. Študije ta vpliv še raziskujejo. Bisfenoli prav tako predstavljajo velik okoljski problem, saj jih zaradi široke uporabe najdemo povsod v okolju in so zagotovo problem prihodnosti,« še doda Nataša Romih. 🔲

Jasmina Škarja

volj, da smo samo tam,« pove iskreno Gotarjeva, ki je prepričana, da so težke izkušnje in srečanja z umirajočimi tiste, ki tudi njih same veliko naučijo, kajti umirajoči in tudi vsi odnosi, ki se pletejo med njimi in njihovimi svojci, so vedno nekaj posebnega.

Pri delu sledijo načelu »Biti in ne delovati«

Delo vedno temelji na sočutju, prisotnosti in poslušanju. Vedno skušajo negovati tisto, kar je prostor za tišino.

Pri spremljanju hudo bolnih nista pomembna le strokovno znanje in usposobljenost spremljevalcev, temveč kakovost prisotnosti in globina sočutja. »Večina prostovoljcev bi rekla, da pri delu vedno dobimo več kot damo. Poudarek je torej na tem, da se naučimo slišati in ne samo poslušati, da se naučimo biti. Seveda poskušamo pomagati, če imajo uporabniki kakšne želje, si prizadevamo, da jih uresničimo. Dejansko pa gre bolj za prisotnost, da se počutijo varno, in da niso sami, če si tega ne želijo. Ustanoviteljica društva Metka Klevišar v svoji knjigi zelo lepo povzema pomen spremljanja za tistega, ki spremlja. Pravi, da nas bolniki učijo odnosov, saj pred njimi padejo vse vljudnostne in poklicne maske, ostanemo le še ljudje. Učijo nas komunicirati, saj moramo biti pri komunikaciji pozorni na celotno govorico telesa, na drobna znamenja, ki se nam hitro izmuznejo.

Učijo pa nas tudi, kaj je v življenju bistveno – velikokrat postanejo stvari, za katere smo si prizadevali vse življenje, ob umiranju popolnoma nepomembne. Nenazadnje pa nas umirajoči učijo upati,« še doda Gotarjeva, ki še enkrat opozori na to, da so prostovoljci za svojo prisotnost, ter to, da prisotnost vzdržijo, usposobljeni. »Nudimo jim redne intervizije in supervizije, poudarek pa je tudi na neprestani individualni strokovni opori, ki jo nudimo prostovoljcem strokovni delavci in vodje programov.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 4. 11. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

4. novembra 2021

Ljudje skušajo ob obiskih na domu še vedno skriti revščino Treba bi bilo spremeniti sistem pomoči na domu, na način, da bo ta zagotovljena vsem, ki jo potrebujejo, pod enakimi pogoji in po vsej državi Jasmina Škarja

Izkušnje s terena kažejo, da se vse več ljudi odloča, da bodo svojo starost preživeli v domačem okolju. Življenje doma pa lahko predstavlja velik izziv, tako zaradi starosti, poškodb in bolezni kot tudi zaradi osamljenosti, revščine, duševnih stisk in drugih okoliščin, s katerimi se v življenju lahko srečamo vsi. Dom za varstvo odraslih Velenje od 1. aprila letos izvaja socialno-varstveno storitev Pomoč na domu v obliki socialne oskrbe na domu. Koordinatorka Valerija Kidrič, univ. dipl., socialna delavka, pove, da je epidemija stisko starejših na terenu še dodatno poglobila. »Vsi, predvsem pa starejši, so bili primorani zapreti vrata svojih domov, za katerimi so se spisale izjemno težke in krute usode.

Starejši so naenkrat ostali sami, na eni strani brez družine in svojcev, po drugi strani pa so bili deležni okrnjenih oblik zdravstvenih in socialnih storitev. Strah jih je bilo iti v trgovino, k sosedu, poiskati pomoč v obliki socialnovarstvenih storitev, poklicati, kaj šele obiskati zdravnika. V poletju letošnjega leta smo v izvajanje pomoči na domu vključili starejši par. Gospod nam je ob vprašanju, kako to, da ni prej poiskal pomoči, povedal, da ga je bilo strah, da bi ženo peljal k zdravniku, da ne bi v stanju, v kakršnem je, še dodatno zbolela ali celo umrla.

Ostala sta popolnoma sama, z neznanjem, nemočjo in seveda brez ustrezne oskrbe. Po naši vključitvi je bila žena hospitalizirana in se je po prejemu ustre-

zne zdravniške oskrbe vrnila v domače okolje,« uvodoma razloži Kidričeva.

Ko govorimo o revščini, govorimo tudi o njenem vplivu na zdravje

Revščina v veliki meri vpliva na primerno oskrbo starejših. Žal je med nami vse več starejših, ki si ne morejo privoščiti storitve pomoči na domu oziroma druge storitve, ki bi jim zaradi težav in stisk, povezanih s starostjo, z boleznijo ali invalidnostjo, olajšala življenje v domačem okolju.

Koliko je revščine v našem okolju? »Opažamo, da je med starejšimi v našem lokalnem okolju žal prisotna. Starejši so dostikrat spregledani, nekateri tudi nimajo bližnjih. Socialne oskrbovalke, ki jim nudijo vsakodnevno pomoč, se soočajo z najrazličnejšimi situacijami. Nekateri nimajo dovolj denarja niti za osnovno preživetje, kaj šele za ostale pripomočke.«

Zgodbe s terena so ganljive

Okoliščine, ki pahnejo ljudi v revščino, so različne. Valerija Kidrič izpostavi gospoda, ki je zaradi delovne nesreče postal invalid. »Komajda se prebija iz meseca v mesec. Živi sam, na

kmetiji v razpadajoči hiši. Obnove seveda ni zmožen. Odvisen je od pomoči sosedov, ki pa ne morejo vedno priskočiti na pomoč. Potrebuje pomoč v hlevu, pri košnji, pripravi kurjave in ostalih osnovnih opravilih. Ogreva samo kuhinjo, ostali prostori

Žal tudi mnoga stanovanja niso prilagojena potrebam starejših, sanitarije in kopalnice so neustrezno urejene, vrata in hodniki so preozki. V več etažnih zgradbah ni dvigal … in še bi lahko naštevali.

so neogrevani. Ker ima vrednost nepremičnine visoko, denarne pomoči države ne želi, je povedal koordinatorki ob obisku.« V drugem primeru so si ljudje uspeli zagotoviti nekaj drv za zimo. Vendar še vedno ne dovolj, da bi lahko hišo ogrevali celo zi-

Večni problem uporabnikov je zaskrbljenost glede kurjave.

Bivalni prostori so hladni, neogrevani in neprezračeni, okna ne tesnijo. V spalnih prostorih imajo spuščene rolete, v hiši plesen, na stenah kondenz ... Kopalnice ostajajo hladne in neogrevane.

Ker so pokojnine zelo nizke, si težko zagotovijo tople zimske dni. Socialne oskrbovalke pri njih opravljajo pomoč na domu v bundah ali jaknah. Brez tople vode in ogrevanja ni možno izvajati nege bolnika.

Skozi tančice ženskega pogleda

Ko sem ostala brez glasu … ... je postalo vse bolj glasno. Razločno. Doživeto.

Obstaja polje situacij in okoliščin, na katere nimamo vpliva in jih ne moremo nadzirati. To se mi je pripetilo prejšnji teden. Moj glas se je poigral z menoj in mi dal vedeti, kako zelo pomemben organ so glasilke! Ostala sem namreč brez glasu.

Občutek, ko besed, misli in čustev ne moreš izraziti, je zame povsem nova izkušnja. V preteklosti se mi to še ni zgodilo. In kot je za človeško naravo značilno, se začnem zavedati pomembnosti nečesa šele, ko mi je to odvzeto!

Dnevi tišine so bili izkušnja, za katero sem v prvi vrsti iskreno zelo hvaležna. Res, da nisem govorila, sem pa ustvarjala na platnu. Sem pa bolj opazovala. Poslušala sem notranji monolog. Besede, ki jih slišim samo jaz.

Kako prekleto premalo se posvečam sebi. Tako za-res. Čemu imam občutek, da moram vedno najti prave besede, ko pa so edine pomenljive besede s pravo vrednostjo v bistvu tiste, ki jih povem sama sebi!

Ko sem ostala brez glasu, sem dobesedno ostala brez besed nad tem, kaj vse si pripovedujem v tišini. Veliko je besed, kot so »moram«, »pohiti«, »naredi« ... Sprašujem se, kje so stavki »dovoli si«, »v redu je«, »dobro ti gre«. Želim si, da bi kot ženska še bolj razvijala potrpljenje in sočutje do sebe, da bi znala uspešno manevrirati med občutkom krivde in mu ne dovolila, da prevzame vajeti. Želim si, da bi znala uspešneje ločevati med lastnimi potrebami in željami sveta.

Sedaj nisem več brez glasu. Normalno spet lahko uporabljam svoj glas in še nikoli do sedaj mi ni bilo tako blizu srca vse, kar govorim. Z besedami lahko ranim. Lahko pa celim in navdihujem. Zavestno sprejemam odločitev, da želim živeti tako, da ne ranim sebe in da navdihujem druge. Začnem lahko z besedami, naglas ali v tišini. 🔲

mo. Zato dan preživijo v kuhinji, kjer imajo velik štedilnik na trda goriva, na katerem tudi kuhajo.

Spalnica in kopalnica ostajata večino časa mrzli. Izpostavi še zgodbo, ki nazorno priča o revščini in težkih časih starejših in na drugi strani različnih mo-

Ines Vugrinec (Društvo SŽM)

žnostih zlorabe. »Gospa je kupila novo peč na plin, saj je bila stara že dotrajana. Vsak mesec je nekaj evrov dajala na stran, saj jo je bilo strah, da bosta s sestro ostali na hladnem. Zgodilo se je, da je pred mesecem dni stara skoraj eksplodirala. Pojavil se je problem, kako jo kupiti in kdo ji bo peč zamenjal. K njej so hodili različni ljudje, ji ponujali za izredno visoko ceno staro, že rabljeno peč, ali pa se ponujali za pomoč pri nakupu nove. Želeli so se okoristit z njenim težko privarčevanim denarjem.

K sreči ima gospa sosedo, ki ji je resnično pomagala in sedaj je že dobila novo peč in poštene-

ga monterja. Podobnih zgodb s terena je veliko. Uporabniki, ki živijo v revščini, so v večini primerov tudi socialno izključeni: ne gredo iz hiše, s sosedi nimajo stikov, ravno tako ne s svojci, ki morda živijo v neposredni bližini, v bistveno boljših življenjskih pogojih. Nimajo obiskov, nimajo redne prehrane, si kaj malega skuhajo, vendar ne dovolj, hrana je enolična. Nekaterim sicer dostavljajo hrano, ki pa si je ne morejo privoščiti vsak dan in si jo potem pogrevajo.«

Živimo v času, ki je za nekatere zelo težak

V zgodbah s terena socialne oskrbovalke opažajo, kako zelo nemočni in ranljivi so starejši ljudje. Uporabniki težke čase epidemije zelo občutijo, saj so omejeni samo na svoje najožje okolje. Imajo malo zunanjih stikov, postajajo zaprti, nezaupljivi, obupani. Pojavijo se psihološke stiske, ki lahko privedejo do nepredvidenih situacij. »Pri svojem delu opažamo, kako pomemben je socialni stik. Žal oskrbovalkam ob opravljeni negi velikokrat zmanjka časa, da bi se lahko pogovorile, ker imajo precej uporabnikov. Menim, da bi bilo treba v prvi vrsti spremeniti sistem pomoči na domu, na način, da bo ta zagotovljena vsem, ki jo potrebujejo, pod enakimi pogoji in po vsej državi. V mislih imam predvsem ceno Pomoči na domu, ki jo plača uporabnik in je odvisna od posameznih občinskih politik,« izpostavi koordinatorka Valerija Kidrič, ki postreže še s številkami, da imajo v storitev pomoči trenutno vključenih šest uporabnikov v Občini Šmartno ob Paki, povprečna cena pomoči na domu v tej občini na uporabnika znaša 3,85 eur, v Občini Šoštanj je v

storitev vključenih šestintrideset uporabnikov, povprečna cena na uporabnika v tej občini pa znaša 4,32 eur/uro storitve. Največ uporabnikov je v izvajanje storitve vključenih v Mestni občini Velenje, in sicer enainsedemdeset, povprečna cena, ki jo plača uporabnik v tej občini, pa znaša 3,96 eur/uro. Zaradi slabšalnega prizvoka in stigme se mnogi na vse načine izogibajo priznanju, da živijo v pomanjkanju. Mnogi se znajdejo tudi v zelo nedostojnih okoliščinah, ko morajo na primer ob neustreznem času in neugodnih vremenskih razmerah čakati v vrstah za pomoč, ko zmanjka ˝paketov˝, ko nekdo ugotovi, da niso upravičeni do pomoči, ker upoštevajo druge kriterije, ne pa človekovo trenutno stisko. Taki ljudje ne doživljajo le bremena revščine, temveč tudi breme družbenega ali individualnega nerazumevanja (pomanjkanje empatije), še zaključi Kidričeva. 🔲

V storitev Pomoči na domu je trenutno vključenih šest uporabnikov v Občini Šmartno ob Paki, povprečna cena pomoči na domu v tej občini na uporabnika pa znaša 3,85 evrov. V Občini Šoštanj je v storitev vključenih šestintrideset uporabnikov, povprečna cena na uporabnika v tej občini znaša 4,32 evrov na uro storitve.

Največ uporabnikov je v izvajanje storitve vključenih v Mestni občini Velenje, in sicer enainsedemdeset, povprečna cena, ki jo plača uporabnik v tej občini, pa znaša 3,96 evrov.

Nova sezona Šole za starše Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo tudi letos izvedla serijo predavanj v podporo staršem pri spopadanju z izzivi vzgoje otrok Velenje, 8. novembra – Vsako leto novembra se začne Šola za starše – izobraževalni program MZPM Velenje za odrasle, ki poteka pod geslom Otroci so naše največje bogastvo. Prvo predavanje bo izvedla predsednica Zveze prijateljev mladine Maribor Nina Babič – psihologinja, certificirana voditeljica Familylabovih seminarjev za starše in strokovne delavce in dolgoletna prostovoljka zveze prijateljev mladine. Zaposlena je kot šolska svetovalna delavka, žarišče njenega dela pa je že dolga leta komunikacija z otroki in mladostniki o različnih tabu temah. Tako lahko predava iz osebnih izkušenj. »Je zelo iskriva predavateljica, ki vedno poudari, da pri svojem delu izhaja iz prakse in verjame v to, kar govori,« jo je predstavila sekretarka MZPM Velenje Bojana Špegel in napovedala njeno predavanje z naslovom Psihološka odpornost v kaosu vsakdanjika. »Čas, v katerem živimo, veliko zahteva tako od odraslih kot od otrok in mladostnikov.

Po besedah predavateljice je psihološka odpornost nujna, če želimo ohraniti kakovost življenja, upanje in stabilnost.

Verjame tudi, da je vse stvar fokusa, usmerjanja pozornosti in postavljanja prioritet. Mladim je izjemno težko, ven-

Nina Babič

dar niso samo nemočne žrtve – to Nina Babič vedno poudarja in mnogokrat s svojim pogledom na njihova življenja odpira oči. Težko je tudi odraslim, na katere apelira, naj vztrajajo, saj jih imajo mladi za zgled, kar mnogokrat pozabimo. Kako to dosežemo, podpremo

❱

mlade in ne potonemo v kaosu vsakdanjika, pa bomo izvedeli na predavanju, ki ga toplo priporočam tako staršem kot strokovnim delavcem.« Šola za starše bo potekala do aprila.

Predavanja bodo na sporedu vsak drugi ponedeljek v mesecu. Gostovali bodo različni predavatelji, ki se bodo dotaknili aktualnih tem. V decembru napovedujejo predavanje o zdravi prehrani. »Med izvajanjem drugih programov, predvsem pa v zdravstvenih kolonijah, smo ugotovili, da je v času epidemije, ko se je način življenja zelo spremenil, veliko mladostnikov pridobilo precej telesne teže. Zato je prav, da se v mesecu, ko vsi več jemo, pogovarjamo o tem, kako jesti bolj zdravo,« je pojasnila sogovornica in dodala, da bodo sodelavci MZPM Velenje budno spremljali aktualno družbeno dogajanje in nanj odgovorili s kakovostnimi predavanji priznanih strokovnjakov, ki izhajajo iz izkušenj. 🔲

tf, foto: arhiv POP TV

Prvo predavanje Šole za starše bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 17.30. Potekalo bo spletno, po aplikaciji Zoom. Slušatelji se lahko na predavanje prijavijo s sporočilom na elektronski naslov mzpm.velenje@vilarozle.si.

Naš čas, 4. 11. 2021, barve: CMYK, stran 15

4. novembra 2021

Zdravje naših kosti je odvisno predvsem od nas samih Ob letošnjem svetovnem dnevu je društvo Sončnica izdalo svojo prvo brošuro z naslovom Časa ne moremo ustaviti, lahko pa ustavimo osteoporozo – Starejši ko smo, večje je tveganje za osteoporozo Vsako leto se s svetovnim dnevom osteoporoze začenja enoletna kampanja, posvečena ozaveščanju o pomenu preventivnega delovanja, odkrivanja in zdravljenja osteoporoze. Z njo želijo društva bolnikov in zdravstvenih strokovnjakov spodbuditi razpravo in razmišljanje o problemu, zaradi katerega se vsake tri sekunde na svetu zlomi ena kost. Predsednica društva Sončnica Janja Rednjak pove, da je svetovni dan tudi priložnost, da o pomenu zdravih kosti slišijo tudi tisti, ki odločajo o financiranju zdravstva in o zdravstveni politiki. »Hkrati je priložnost, da se spomnimo, kako pomembno je, da smo odgovorni do zdravja lastnih kosti. Ob letošnjem svetovnem dnevu Mednarodna fundacija za osteoporozo IOF vse zdravstvene organizacije poziva,

naj vsakemu ogroženemu bolniku zagotovijo dostop do pravočasne diagnoze in zdravljenja. Pomembno je tudi, da se osebam z največjim tveganjem zagotovi, da so programi usklajevanja oskrbe po zlomu široko dostopni.«

15

ru presejalnega programa uporabljamo ultrazvok petnice. To ni nadomestilo za merjenje kostne gostote z rentgenskim aparatom, ampak zaenkrat služi bolj za ozaveščanje ljudi, da je kostno gostoto sploh mogoče izmeriti. Če izvid meritve z ultrazvokom vzbudi sum na osteoporozo, je nujna dodatna meritev z rentgensko napravo za merjenje kostne gostote.

Istočasno z ultrazvokom petnice opravimo tudi izračun tveganja za osteoporozo z računalniško metodo FRAX,« razloži Rednjakova, ki je prepričana, da je bistvo zdravljenja bolezni preprečevanje zlomov.

biti še bolj povezani in še bolj spodbujati k zdravemu načinu življenja. Poleg zdrave, lokalno pridelane hrane, so pomembni dejavniki gibanje in rekreacija ter harmonija telesa in duha. Vsak kraj ima svoje lokalne znamenitosti, naravo in danosti. Enako velja za Šaleško dolino. Zato se v brošuri po uvodni predstavitvi društva in osteoporoze gibamo ob različnih vajah, ki smo jih v društvu zbrali in se potepali po Velenju in Šoštanju. Kineziologinja in članice, ki prikazujemo vaje, smo izbrale lokacijo, kjer se počutimo dobro. Želimo jo približati ljudem in jih spodbuditi, da jo obiščejo,« sklene predsednica društva Janja Rednjak.

Časa ne moremo ustaviti, lahko pa ustavimo osteoporozo

DEXA meritve opravlja Zdravstveni dom Velenje

Ob sumu na osteoporozni zlom bolezen diagnosticirajo s pomočjo rentgenskega slikanja. Še pred nastankom zloma pa je možno bolezen prepoznati in hkrati napovedati, kakšna je verjetnost za zlom, in sicer s pomočjo merjenja mineralne kostne gostote z DEXA aparatom, tj. s posebno napravo, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Za kakšno metodo gre in kako varna je? »Metoda je varna, saj je sevanje

MED VAMI

Različna druženja in srečanja za zmanjševanje socialne izključenosti so zelo dobrodošla.

izrazito majhno, kar od deset- do petnajstkrat manjše kot pri običajnem rentgenskem slikanju pljuč.

V Mestni občini Velenje DEXA

meritve opravlja Zdravstveni dom Velenje. Naše društvo in ostala društva bolnikov z osteoporozo za merjenje kostne gostote v okvi-

Ponovno na prakso v tujino Elektro in računalniška šola v Velenju prvošolcem že leta obljublja, da bodo s primernim vedenjem in uspehom lahko v tretjem letniku odšli na prakso v tujino Prakso omogoča Erasmus plus mobility – evropski projekt, ki mlade spodbuja pri spoznavanju evropskih držav, njihove kulture, načina dela in življenja.

Zadnji dve leti nam je mobilnost onemogočil virus. V okviru drugega projekta Developing an Artificial Intelligence Curriculum adapted to European High School 2019-1-ES01-KA201-065742 pa smo že konec maja 2021 s 6 dijaki, ki so v projekt vključeni, odšli na aktivno izmenjavo z dijaki drugih dveh šol iz Španije.

Kljub temu da smo maske cel teden nosili tudi zunaj, smo se imeli lepo in se domov vrnili zdravi in polni vtisov, predvsem pa ponosni, da smo si upali in ob upoštevanju varnostnih ukrepov tudi uspeli.

To je bila torej spodbuda, da smo že

Hrvaške, Madžarske in iz Turčije) pa smo ob vikendih spoznavali Portugalsko. Tako smo se odpravili vse do Lizbone, v Fatimo, kjer so se recimo tisti, ki niso imeli potrdila o cepljenju, pred restavracijo samotestirali, da so lahko vstopili (takšne zahteve so bile samo ob vikendih). Naslednji vikend smo si ogledali Porto in se z ladjico popeljali po reki Douro, seveda pa smo tudi degustirali slavni portovec.

Prav tako smo si ogledali bližnje mesto Guimaraes, kjer se je začela zgodovina Portugalske. Nikoli pa ne spoznaš te čudovite dežele, dokler se ne odpraviš na eno izmed mnogih surferskih plaž in se okopaš v hladnem Atlantiku, kar smo mi storili v Viana do Castelo.

Vsak izlet je prinesel nove dogodivščine

junija pozvali dijake, ki bi si želeli na prakso v tujino, da razmislijo o odhodu v septembru in o cepljenju. Tako smo v septembru naredili kratek uvod v novo šolsko leto in se od 11. 9. do 2. 10.

2021 (za 3 tedne) s 6 dijaki 4. letnikov odpravili v Brago na Portugalsko. Tudi tam smo prvi teden nosili maske povsod, tudi zunaj. Potem smo jih vmes nosili le v notranjih prostorih, zadnji teden pa še samo v nakupovalnih centrih (Portugalska ima zelo visoko precepljenost).

Tam so dijaki normalno opravljali delo v manjših podjetjih. Skupaj in z dijaki od drugod (iz Slovenije, s Poljske, Češke,

in nova spoznanja o sončni deželi prijaznih ljudi. Vsak trenutek smo izkoristili za potepanja po Bragi, ki odkriva mnogo pradavnih skrivnosti, saj je bila nekoč Bracarra Augusta – rimsko mesto s forumom in termami, kasneje pa se je ovila v srednjeveško tančico verskosti, saj je bila kar nekaj časa središče verskega življenja, zato nas skoraj na vsakem vogalu pričaka kakšna cerkev, najlepša, Bom Jesus, pa bdi visoko nad mestom. Dijaki so se med delom v podjetjih spoznavali tudi z navadami Portugalcev, ki začno delati pozno (med 9. in 10. uro), imajo skoraj dvourni odmor za kosilo in zato končajo z delom

med 17. in 18. uro – če so na terenu, se lahko delovni dan zavleče celo do 19. ure.

Dijaki so spoznali, da je na Portugalskem prvo pravilo, da se vse dela počasi, saj se nikamor ne mudi.

Po treh tednih smo se navadili na umirjenost, upočasnjenost in spevnost jezika, ki je večini izmed nas ostal skrivnost, eden izmed dijakov pa se ga je s pomočjo

aplikacije Qlango naučil toliko, da se je lahko za silo sporazumeval na delu, saj sicer Portugalcem drugi jeziki ne ležijo.

Mislim, da smo delovno uživali in spoznavali tako naravne kot kulturne lepote Portugalske in da se bo še kdo od nas kdaj vrnil in odstiral nove skrivnosti te čudovite dežele. 🔲

Nataša Meh Peer

🔲

Zelo preprosto je, če se zavedamo, da je preventiva zelo pomembna. »Vključimo vadbo v svoje življenje, na sprehodu uporabimo sprehajalno palico za dodatno stabilnost, nosimo udobne čevlje z gumijastim podplatom,« razlaga Rednjakova, ki je posebej zadovoljna, da so ob letošnjem svetovnem dnevu izdali svojo prvo brošuro z naslovom Časa ne moremo ustaviti, lahko pa ustavimo osteoporozo. »V teh nevsakdanjih časih si želimo

Jasmina Škarja

Skoraj vsaka druga ženska in vsak peti moški po 50. letu si bo v življenju zlomil kost zaradi neodkrite in nezdravljene osteoporoze. Kostna gostota se z leti zmanjšuje, kosti pa postajajo krhkejše. Najpogosteje se zlomijo vretenca in kolki ter roka nad zapestjem ali pod ramenom.

Moški, ne bojte se poiskati pomoči, kadar je hudo!

Movember naj ne bo le novembrska skrb, temveč skrb skozi celotno življenjsko obdobje moškega.

Nastanka katerekoli rakave bolezni namreč ni mogoče povezati z enim samim dejavnikom, saj je bolezen vedno končni rezultat delovanja vseh skupaj. Zanje smo odgovorni sami s svojimi zdravimi ali nezdravimi življenjskimi navadami in razvadami.

Z vidika moške populacije to pomeni, da letno za rakom zboli več kot 7.500 moških. Pri moški populaciji so na prvih štirih mestih po pojavnosti najbolj pogosti rak prostate, kože, pljuč ter danke in debelega črevesa.

Za rakom prostate letno zboli okoli 1.500 moških, rak mod je najpogostejši rak mladih odraslih moških med 20. in 40. letom.

Rak dojk je sicer najpogostejši rak pri ženskah, vendar 1 % raka prsi predstavljajo tudi moški bolniki. Za pljučnim rakom v Sloveniji letno zboli okoli 900 moških, za rakom debelega črevesa in danke pa 870 moških.

Globalno gibanje Movember in Zveza slovenskih društev za boj proti raku pa opozarjata tudi na duševno zdravje moških in preventivo pri preprečevanju moške samomorilnosti, količnik samomora je namreč v povprečju med moškimi kar 3-krat višji. Slovenija s povprečjem 450 samomorov na letni ravni žal zaseda zelo visoko mesto v evropski skupnosti. Čeprav že samo branje o tem vzbuja nelagodje, pa je o tem treba govoriti, saj v tem segmentu moški bistveno prednjačijo pred ženskami.

Moške se še vedno rado uči, naj bodo heroji, naj ne jočejo, naj še malo stisnejo zobe, zato se rado zgodi, da svoje probleme v sebi potlačijo. Na prvi pogled vsakdanji problemi lahko postanejo kaplja čez rob. Kaplja, ki lahko poleg fizičnega načne tudi

duševno zdravje moškega, lahko pa vodi celo v smrt. Tesnoba in depresija, ki lahko s seboj prinašata utesnjujoče in negativne misli, se pri moških pogosteje pojavljata po štiridesetem letu starosti. Zato bi vsak moški moral upoštevati pet načel za dobro psihofizično kondicijo in s tem za kakovostno in človeka oziroma moškega vredno življenje. Mednje sodi preživljanje časa v dobri in konstruktivni družbi. Čas za pristno prijateljstvo si je treba vzeti redno, le tako bo to lahko ostajalo del življenja in nudilo oporo v dobrem in slabem. Govoriti več in se izražati, nenazadnje tudi v obliki zdravilnega jamranja.

Poznati in priznati svoja leta je pomembno, kadar gre za telesno zdravje moškega. Življenje se s staranjem ne konča, temveč šele začne. Kakšno bo, pa je odvisno od slehernega posameznika. Redno preventivno pregledovanje mod, prostate, prsi in odzivanje na presejalni test v programu SVIT (namenjen odkrivanju prikrite krvavitve v blatu pri moških in ženskah, starih od 50 do 74 let), vsako spremembo in dvom pri opažanju le-teh je treba vzeti resno. Tudi gibanje naj bo dnevno na urniku. Pa naj bo to zmerna vadba ali preprosto več hoje, vse šteje, vsak korak v telesu namreč povečuje hormon sreče in s tem boljše počutje.

Pravi junak je, kdor si upa priznati svojo stisko, svoje napake in težave ter poiskati pomoč. Iskati pomoč ni sramotno, iskati pomoč je herojsko, kajti s tem se kaže ljubezen do sebe in ljubezen do svojega življenja. Tudi pri moških. Le s pozicije, kjer so sneta očala strahu, ega, mačizma, in perfekcionizma, bo mogoče življenje postaviti na realne in bolj zdrave temelje. 🔲

Društvo za boj proti raku Velenje

Naš čas, 4. 11. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

4. novembra 2021

Po dveh porazih in petih zaporednih zmagah prva delitev točk

Rudarji po vodstvu znova izgubili Prvič na moški tekmi glavna ženska

Ormož zaustavil niz petih zmag Gorenja – Po izenačeni in zelo napeti tekmi sta si 'evropski' moštvi razdelili točki (28 : 28) – Prvaki nazadovali na šesto mesto To je bilo srečanje trenutno izenačeno. Po prvih tridesetih še zadnjih slovenskih moštev, minutah so bili za gol (16 : 15) ki še nastopata v enem izmed boljši domači vinarji, v nadaljeevropskih tekmovanj pod okri- vanju pa za toliko (13 : 12) goljem Evropske rokometne zveze. stujoče ose.

Velenjčani igrajo (EHF evropVelenjčani so po zadetkih Keski ligi) v evropski ligi, drugem nana Pajta, Domna Tajnika in najkakovostnejšem tekmovanju, Ormožani pa v pokalu EHF, ki velja za tretji evropski razred. Prvaki so v uvodnih tekmah skupine C morali priznati premoč nemškemu Magdeburgu in španski La Rioji. Ormožani, v prejšnji Matic Verdinek sezoni četrti, pa so po je trenutno neodločenem rezultatu najboljši strelec in zmagi proti islandskelige. Dosegel je mu predstavniku Selfossu že 53 golov. napredovali v 3. krog oziroma med 32 najboljših.

Tisti, ki so napovedovali, da bo spopad med Gorenjem in Ormožem derbi 8. kroga, se niso ušteli. Dvoboj je bil nadvse zanimiv, moštvi sta se izmenjavali v vodstvu, več kot za dva gola ni pobegnilo nobeno. Na koncu pa pravična delitev točk in veliko veselje domačih, a manjše gostov, ki so bili vendarle za mnoge vsaj papirnati favoriti. Predvsem za tiste, ki so pozabili, da Jerneja Drobeža zelo hitro, že v so Prleki v prejšnji sezoni v svoji 3. minuti, povedli s 3 : 1. Naletu dvorani na Hardeku premagali gostov je v naslednjih treh miŠalečane. nutah sledil delni niz domačih s Zanimiv je bil komentar vra- 4 : 0 in vodstvo s 5 : 3. Nato so tarja Aljaža Panjtarja, ki trenu- gostje dosegli tri zadetke zaporetno ni v takšni formi kot Emir doma in novo vodstvo za gol (6 : Taletović: »V svoji karieri nisem 5), in tako naprej ... Devet minut nikoli zmagal v zame res trdnja- pred koncem je bila po novi izvi, kot radi poimenujete dvorano vrstni obrambi Emirja Taletovića Hardek. Za nas je izguba točke predzadnjič rezultatska razlika v kot poraz, ampak roko na srce, korist rokometašev Gorenja. Za delitev točk je pravična. Čestitke 24 : 22 je zadel Ibrahim Haseljić.

Ormožanom.« Domači so nov napad spet konTekma je bila vseskozi izena- čali brez zadetka, žoga je zgrešičena, nobeno moštvo pa ni vo- la vrata. Velenjčanom so s tem dilo za več kot za dva gola. Če 'ponudili', da si priigrajo tri gole upoštevamo končni rezultat, je prednosti, s čimer bi se zelo pribilo dogajanje kar osemnajstkrat bližali zmagi. Tako kot velenjski

vratar je bil izvrsten tudi domači Alen Skledar. Z odlično obrambo 'zicerja' Maticu Verdinku je preprečil, da bi prišlo do povišanja rezultata. Nato so domači dosegli dva gola zaporedoma, poravnali na 24 : 24, pet minut pred koncem pa so bile možnosti za zmago tako na obeh straneh.

Nato se je znova okrepilo upanje Zorana Jovičiča in njegovih igralcev, da vendarle dobijo želene tri točke, ko so z goloma Jerneja Drobeža in Davida Miklavčiča po izteku 57. minute povedli s 27 : 25.

Miklavčič je takrat moral zaradi ostrega prekrška in neposrednega rdečega kartona med gledalce, Bojan Čudič pa je s sedemmetrovko znižal na gol zaostanka. Verdinek je dve minuti pred koncem z osmim golom +2 (28 : 26) vračal prepričanje, da se bodo v Velenje vrnili z obema točkama. Domači pa so tudi upali, da si rešijo kožo in dobijo točko.

Hitro so znižali na gol zaostanka. Skledar je ob izteku predzadnje minute ubranil neoviran strel Domnu Tajniku, Tilen Kosi je po hitri kontri izenačil, do konca pa je bilo še manj kot minuta. Dovolj, da prvaki vendarle vzamejo, po kar so prišli.

Pričakoval se je dolg napad, ki bi ga kronali z zmago. V rokah jo je imel Haseljić, a je njegov povsem neoviran strel s krila Skledar ubranil. Domačim je ostalo še kakšnih deset sekund, da prvake spravijo na kolena. Gostje so jih z agresivno obrambo onemogočali, že iz obupa pa je sekundo, dve pred koncem David Bogati z več kot devetih metrov zgrešil. 🔲

S. Vovk

Že videno, bi lahko dejali po tekmi 14. drugoligaškega kroga med gostiteljem Rudarjem in gostjo novinko Ilirijo. Potek tekme v Velenju je bil zelo podoben dogajanju na koroško-šaleškem derbiju pred tednom v Črni na Koroškem. Knapi so sijajno za-

spet vnesli več živahnosti. Vendar niso zmogli preobrata, kakršnega so prej 'Ilirci'. Bili so premalo konkretni, tudi brezidejni, gostje pa so z nekoliko manj tvegano in preračunljivo igro ohranili prednost in obenem prežali na hitre nasprotne napade. Po

Aleksandra Česen s pomočnikoma Matejem Žunićem in Žanom Habušem (oba Kranj)

čeli, hitro povedli, a kljub temu ostali celo brez točke, kaj šele vseh. Enako je bilo proti Fužinarju, kjer so imeli celo več kot dve tretjini tekme igralca več. A tudi številčna premoč ni bila dovolj za veselje. Proti Ljubljančanom so prav tako dobro začeli in prav tako hitro povedli. Njihova napadalna igra od prve minute je bila nagrajena z golom že v 11. minuti. Po prekršku na sredini igrišče je žoga nazadnje priletela na desno, do Vita Batistića, ki je brez težav prodrl na rob kazenskega prostora in z diagonalnim strelom zadel za 1 : 0. Zadetek je prebudil Ljubljančane, začeli so igrati bolj napadalno in so pokazali več energije. Domači pa so, nasprotno, popustili, kot da so morda verjeli, da bo minimalno vodstvo dovolj za zmago.

V 31. minuti so gostje izenačili, po dobrih desetih minutah v drugem delu pa so si zagotovili nepričakovane vse tri točke. Strelec obeh golov je bil tega popoldneva najizkušenejši igralec Ob jezeru, 33-letni Dejan Djermanović.

Pred enajstimi leti je kratek čas nosil tudi Rudarjev zeleno-črni dres. Po gostujočem vodstvu so domači nogometaši v svojo igro

tem porazu so nogometaši padli na sedmo mesto. Navidezno je trdno na vrhu Triglav s prednostjo petih točk pred Gorico.

Toda Primorci morajo odigrati še dve zaostali tekmi.

Obračun z Ljubljančani je medtem najbrž pozabljen med njihovimi ljubitelji, ne pa tudi med trenerji, ki se te dni gotovo ukvarjajo s tem, kako mlademu moštvu vliti več samozavesti. To bodo še kako potrebovali v sobotnem 15. krogu na gostovanju v Novi Gorici, da ne bi doživeli tretjega zaporednega poraza.

Domači bodo veliki favoriti in gostje se bodo težko izognili tretjemu porazu zaporedoma. A tudi tega dne bo tam usnjeno usnje okroglo.

Dvoj med Rudarjem in Ilirijo pa bo vsekakor ostal vsem v spominu po tem, da je bila med delivci pravice v glavni vlogi mednarodna sodnica Aleksandra Česen (34) iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je izvrstno opravila svoje delo. Od leta 2014 je tudi mednarodna sodnica. Kot so zapisali na spletni strani NZS, je bil ta dan »zgodovinsko pomemben za slovensko sojenje.

Aleksandra Česen je premierno

Po prvi domači zmagi prva tudi v gosteh V izdihljajih tekme Velenjčanke skoraj pokleknile v dvoboju z Izolo V prejšnjem krogu so se po stresnih zadnjih trenutkih v svoji dvorani proti nasprotnicam s Ptuja zasluženo veselile prvih točk v sezoni. V Izoli so zmagale s 25 : 23 in se na šestem mestu po točkah izenačile s petimi Litijčankami in s sedmimi Primorkami. Vendar imajo Velenjčanke tekmo oziroma dve manj od njih. Po sedmem nepolnem krogu so z enajstimi točkami na vrhu lestvice Celjanke in Ajdovke.

Po zmagi v prejšnjem krogu so si Velenjčanke oddahnile. »Led je prebit, prva zmaga je tu, sedaj moramo prvo uloviti še v gosteh. Poskušale jo bomo v Izoli, kamor bomo odšle z dodatno mero samozavesti,« so veselo razmišljale po tej zmagi. Razen v prvi minuti, ko je s šestimi goli najboljša strelka tekme, domača Sara Hodžič, zabila za edino domače vodstvo (1 : 0), so vse do konca dajale ritem igri. V 25.

minuti je Adrijane Černivec zadela za najvišje vodstvo (11 : 7) v prvem polčasu. V preostalih minutah do odhoda na odmor so Izolčanke predvsem po zaslugi vratarkinih obramb prepolovile prednost in po tridesetih minutah igre je bil rezultat 12 :

kot prva ženska v zgodovini samostojne države sodila tekmo 2. slovenske nogometne lige. Po končani tekmi je za svoje sojenje prejela številne čestitke in pohvale vseh akterjev in širše javnosti.

V celoti je upravičila zaupanje in odgovorno nalogo, potem ko je

10 v korist gostij. Po vrnitvi na igralno površino so Šalečanke zaigrale še bolj zavzeto in v 38. minuti je Ana Jeras prednost dvignila na štiri gole razlike (16 : 12). Najvišjo prednost štirih golov (19 : 15) so ponovile še v 46. minuti z golom Nastje Ferenec.

Najbrž so že povsem verjele, da se bodo tudi na koncu veselile.

Tudi štiri minute pred koncem obe točki nista bili vprašljivi, ob še vedno prepričljivem vodstvu s tremi goli (24 : 21). Po dveh obrambah domače vratarke pa so njene soigralke do 59. minu-

tekmo kvalitetno vodila in nadzorovala ter ob tem učinkovito uveljavljala pravila igre«. Pisec tega poročila o tekmi k temu dodaja, da so bili igralci obeh moštev do nje zelo spoštljivi in da si takšnega sojenja ter športnega obnašanja nogometašev vedno želeli tudi, ko bo v glavni vlogi sodnik.

Dušan Balutto: »Vsaka zmaga v gosteh je nadvse dragocena.

Ni bila pričakovana, smo pa po dogajanju začutili, da smo blizu, da lahko zmagamo. Na začetku tekme smo bili zlasti v dvobojih premehki. Tu so imeli domači prevlado. Nismo igrali, kot znamo. Potem smo vse postavili na svoje mesto. Mislim, da smo zasluženo zmagali.« Tino Jukić, domači branilec: »Dobri smo bili do vodstva oziroma do nasprotnikovega izenačenja. Potem naša igra ni bila takšna, kot bi morala biti.

Padli smo, ne vem, kaj nam je bilo. Vem, da mora biti naša miselnost boljša, vemo, da znamo igrati bolje, kar smo nekajkrat že dokazali.« 🔲

S. Vovk

te prišle do gola zaostanka (23 : 24). Nato je domača vratarka ubranila še strel Ferenčeve. Domače upe na točko pa sta potopili ura, ki se je za domače (pre)hitro bližala h koncu, in natančna sedemmetrovka Nike Oder, ki je potrdila zmago z dvema goloma prednosti.

Ferenčeva, Odrova in Černivčeva so bile s po petimi goli njihove najboljše strelke.

Velenjska prva vratarka Ljiljana Simič: »Vedele smo, da prihajamo na zahteven obračun. Nanj smo se pripravljale štiri dni. Zagrabile smo ponujeno priložnost in od prve minute naredile, kar smo lahko, da bi šli točki v Velenje. Ponosna sem na našo zasedbo.« 🔲

S. Vovk

Naš čas, 4. 11. 2021, barve: CMYK, stran 17

4. novembra 2021

Šoštanj ponovno na slovenski košarkarski sceni Po dveh tekmah še ne poznajo poraza, so konkurenčni – S septembrom uredili finančno plat, zdaj spet lažje dihajo in znova vzpostavljajo člansko ekipo Jasmina Škarja

Tradicija in zgodovina sta v letih leta delovanja Košarkarskega kluba Elektra vsem generacijam klubskih funkcionarjev nalagali veliko moralno obvezo za skrben in stalen razvoj ter popularizacijo košarke v Šaleški dolini. Rezultat dolgoletnega vlaganja časa, energije, znanja in izkušenj se kaže v požrtvovalnosti mladih fantov, ki so tudi v času od aprila 2017 do letošnjega septembra, ko so se ponovno vrnili na slovensko člansko košarkarsko sceno, ohranjali dober ritem igre vseh selekcij kluba. Predsednik Košarkarskega kluba Elektra Aleš Ferenc o športni zgodbi, ki ima svojo zgodovino, spregovori spoštljivo, kljub turbulentnim razmeram, ki so zadnja leta vladale v klubu.

Veseli so, da so znova vzpostavili člansko ekipo

Spomni se, da so zadnjo člansko tekmo odigrali aprila 2017, in sicer z zmago proti ekipi Hrastnika. Kakšni so občutki zdaj, ko se v Šoštanj znova vrača članska košarka? »Po štirih

Zelo pomembno je tudi, da vsi člani prihajajo iz domačega kluba.

ne poznamo poraza, vidimo, da smo konkurenčni. Razveseljivo je, ker polovico ekipe sestavljajo mladinci letnika 2002 in 2003,« razloži Ferenc, ki se zahvali tudi za trud in požrtvovalnost tistih, ki so jim v težkih časih stali ob strani, še posebej, ko so leta 2016 začeli postopek prisilne poravnave. »Z mesecem septembrom letos je bila finančna plat rešena, zdaj spet lažje dihamo. Hkrati smo prišli do mladinskega kadra in sredstev, da lahko znova vzpostavljamo člansko ekipo, kar se nam zdi za košarko v Šaleški dolini zelo pomembno.«

Aleš Ferenc (s sinom Nikom): »Vedno imamo na terenu in igrišču vsaj enega mladinca. Mlajši so prisotni tudi v začetni postavi ekipe na tekmah. Tako dobijo priložnost že na samem začetku, kar je nagrada za mlade športnike.«

Vsi člani prihajajo iz domačega kluba

V klubu se lahko pohvalijo, da polovico članske ekipe sestavljajo mladinci. To so fantje, ki se zavedajo, da morajo za svoj uspeh garati. S trdim delom, z odrekanjem in vztrajnostjo si odpirajo vrata do uresničenja marsikaterih sanj, to pa pripomore tudi k večji prepoznavnosti. »Gre za fante, ki so pripravljeni zjutraj zgodaj vstati in biti na treningu

pred šolo in se po njej udeležiti še ekipnega treninga. Na teden so mladi košarkarji prisotni na osmih treningih, poleg tega še na eni ali dveh tekmah. Vsi so si mesto v članski ekipi priborili s trdim delom in šli skozi mlajše selekcije. Zelo pomembno je tudi, da vsi člani prihajajo iz domačega kluba. Najstarejši je letnik 1986, sicer pa gre za fante, ki so v KK Elektra igrali 1. ligo. Ponosni smo na Urbana Bukoviča,

Ana Jan

Pia Zoja Glavnik

(Skala Velenje), v borbah do 52 kg. Premagala je Rusinjo in Čehinjo, izgubila proti Bolgarki in nato v borbi za tretje mesto premagala še Grkinjo.

V kategoriji dečkov in deklic je srebrno medaljo v borbah do 50 kg osvojila Ana Jan (Sun Braslovče). V skupnem seštevku medalj je Slovenija osvojila dva-

najsto mesto.

Med tekmovalci so člani velenjskega kluba Skala nastopili v naslednjih disciplinah: Člani: Filip Žak Glavnik, borbe, člani -64 kg in forme, člani črni pas I. dan Mladinci: Pia Zoja Glavnik, borbe, starejše mladinke -52 kg – 3. mesto in forme, starejše mla-

dinke črni pas I. dan; Taras Alić, borbe, mlajši mladinci +70 kg in forme in mlajši mladinci črni pas I. dan; Tina Sušec, borbe, mlajše mladinke -50 kg Otroci: Dominik Jerovšek, forme, dečki, rdeči pas in borbe, dečki -50 kg

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

OGLA

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

Klub ima bogato športno košarkarsko zgodovino in je poznan po kakovostnem delu. Veliko jim pomeni tudi to, da imajo ljudje dobro mnenje o klubu. »V vseh letih smo se veliko naučili. Iz vsega, kar se je dogajalo v preteklosti, črpamo motivacijo za nadaljnje delo. Letošnjo sezono smo začeli dobro, z dvema zmagama, kar še posebej veliko pomeni, saj nismo imeli lahkega razporeda. Igrali smo z ekipo, ki cilja na vrh lige in preboj na višji nivo tekmovanja. To je za nas neke vrste potrditev, da se dobri rezultati v mlajših starostnih kategorijah nadgradijo tudi na članskem nivoju ter da lahko mladinci ob pomoči starejših članov, ki so jim tudi mentorji, dobro odigrajo tekmo. Kaj pa cilji? »Želimo si, da kakšnega mladega igralca pripeljemo do nivoja, da postane standardni igralci v članski ekipi. Naš prvi cilj ni rezultatski, temveč ta, da mlade fante pripeljemo tako daleč, da bomo zanje lahko rekli, da so naši standardni igralci. Josip Aračič, Edvin Babajič, Urban in Grega Bukovič, Albin Hasič in Vid Ojsteršek so tisti fantje, ki sestavljajo jedro ekipe in so hkrati mentorji mlajšim, ki jim stojijo ob strani, na kar smo zelo ponosni,« še zaključi Aleš Ferenc.

Jeruzalem Ormož Gornje 28:28 (16:15)

Sara Sirše

maliI

Priprave na novo sezono so začeli avgusta

Liga NLB, 8. krog

Slovenski ITF Taekwon-do reprezentanci na evropskem prvenstvu dve srebni in bronasta medalja

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

ki je v prvi slovenski košarkarski ligi odigral devet sezon. Je zelo izkušen igralec, tudi po prispevku posameznikov je za zdaj najboljši strelec lige, s povprečkom 31 točk na tekmo,« opiše Ferenc.

Nik Ferenc, branilec: »Šport zahteva veliko odrekanja.

Ogromno prostega časa je treba uskladiti s šolskimi obveznostmi. Tega pa nam že tako primanjkuje. Očetu sem danes hvaležen, da je vztrajal, da se odločim za enega od športov z žogo. Kljub zahtevnemu ritmu uspešno usklajujem šolo in šport. Pomaga mi, ker imam status športnika. Je pa čas epidemije pustil posledice, pred-

❱

»Šport zahteva veliko odrekanja.

Ogromno prostega časa je treba uskladiti s šolskimi obveznostmi. Časa pa nam že tako primanjkuje.«

vsem na fizični pripravljenosti.

Kljub temu da smo imeli trikrat dnevno treninge na daljavo, se ne da primerjati dela od doma s treningi, ki potekajo v živo.

Sicer smo nekaj nadoknadili, stanje pa še ni optimalno. Na novo sezono smo se začeli pripravljati avgusta. Vsekakor je dodatna motivacija, da lahko nastopamo za člansko ekipo, in to, da imamo ob sebi izkušene fante, ki opravljajo odlično mentorstvo. V letošnji sezoni je naš cilj uvrstiti se med štiri najboljše ekipe.« 🔲

TAKO so igrali

S Krete z medaljami Kreta – Na Kreti v Grčiji je med 23. in 31. oktobrom 2021 potekalo XXXV. člansko, XXVI. mladinsko, XII. veteransko in X. otroško evropsko prvenstvo v Taekwondo-ju verzije ITF. Prvenstva so se udeležili tekmovalci iz petindvajsetih evropskih držav, ki so se pomerili v posameznih in ekipnih borbah, formah, samoobrambi, testu moči in specialni tehniki.

V slovenski reprezentanci je bilo tokrat le osem tekmovalcev, med katerimi so se štirje evropskega prvenstva udeležili prvič.

Pod vodstvom trenerjev Ismeta Ičanovića (Škorpijon Ljubljana), Simona Jana (Sun Braslovče) in Uroša Ruprehta (Skala Velenje) je ekipa prvenstvo zaključila z dvema srebrnima in bronasto medaljo.

Med članicami si je naslov evropske podprvakinje priborila Saša Sirše (Škorpijon Ljubljana), v borbah do 77 kg. Tretje mesto je med starejšimi mladinkami osvojila Pia Zoja Glavnik

17

Košarkarski klub Elektra je klub s tradicijo

letih se vračamo na člansko sceno. Seveda smo veseli, vsak klub dela zato, da iz mlajše skupine otrok zraste dobra generacija članov. Na višji nivo, kot se uvrščajo, bolj zadovoljni smo. Tudi to, da smo znova vzpostavili člansko ekipo, nas zelo veseli. Po dveh tekmah še

❱

ŠPORT

🔲

Gorenje: Panjtar (2 obrambi), Taletović (11 obramb), Verboten; Haseljić 2, Tajnik 4, Pajt 2, Velić, Starc, Miklavčič 3, Drobež 3, Sokolič 1 (2:1), Verdinek 8 (1:0), Grmšek 3, Mlivić, Predović 1, Kavčič 1; trener: Zoran Jovičić.

Sedemmetrovke: Ormož 3 (3), Gorenje 3 (1); izključitve: J. Ormož 6 minut, Gorenje 4 minute.

Rdeči kartoni: David Miklavčič (57.)

Drugi rezultati: Herz Šmartno - Ivančna Gorica 23:30 (11:16), Celje Pivovarna Laško - Ljubljana 31:25 (15:15), Koper - Dobova 28:23 (12:6), Riko Ribnica - Slovenj Gradec 31:28 (15:13), Urbanscape Loka Maribor Branik 30:22 (15:12), Grosist Slovan - Trimo Trebnje (petek, 5. novembra).

Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 8 tekem - 16 točk, 2. Trimo Trebnje 6 - 12, 3.

Urbanscape Loka 8 - 12, 4. Riko Ribnica 8 12, 5. Gorenje Velenje 8 - 11, 6. LL Grosist Slovan 7 - 8, 7. Slovenj Gradec 2011 8 - 7, 8. Sviš Ivančna Gorica 8 - 6, 9. Koper 8 - 5, 10. Jeruzalem Ormož 7 - 5, 11. Ljubljana 8 - 4, 12. Maribor Branik 8 - 4, 13. Dobova 8 - 4, 14. Herz Šmartno 8 - 2.

Prva ženska rokometna liga, modra skupina – 7. krog Trgo ABC Izola – Velenje 23:25 (10:12)

Velenje: Simič (9 obramb), Hadžič (1 obramba), Priteržnik, Tomič 2, Brglez, Jeras 3, Ferenc 5 (3:2), Žekič, Černivec 5, Oder 5 (3:3), Tabakovič, Borišek 4, Pikl 1, Štante; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Izola 6 (3), Velenje 6 (5); izključitve: Izola 12 minut, Velenje 6.

Drugi rezultati: Ptuj: Z'dežele 20:29 (7:15), Zagorje - Litija 25:21 (11:9), Krka Zelene doline Žalec 30:23 (12:13); Vrstni red: Z'dežele 7 tekem - 11 točk, 2.

Mlinotest 6 – 11, 3. Krim Mercator 5 – 10, 4. Krka 6 - 8, 5. Litija 6 – 4, 6. Velenje 5 – 4, 7. Izola 7 – 4, 8. Zagorje 6 – 3, 9. Zelene doline 6 – 3, 10. Ptuj 6 – 2.

Zelena skupina: Koper - Logatec 26:20 (14:8), Vrhnika - Branik Maribor 33:32 (16:15); prestavljeno: Sava Kranj - Olimpija.

Vrstni red: 1. Koper 6 tekem - 12 točk, 2.

Olimpija 5 - 8, 3. Vrhnika 5 - 6, 4. Branik 5 - 2, 5. Logatec 5 – 1, 6. Kranj 4 - 1.

2. NZS, 14. krog Rudar Velenje – Ilirija 1911 1:2 (1:1)

Strelci: Batistić (11); Djermanović (31., 56.)

Rudar: Žiger, Tino Jukić, Saramago (od 72. Am. Vošnjak), Spudić, Bračun (od 60.

Majcenovič), Kočar, Jovan, Hrovat, Jovanović (od 60. Lobaya), Rudonja, Batistić (od 76. Teo Jukić); trener: Milan Petrović.

Drugi rezultati: Nafta 1903 - Beltinci Klima Tratnjek 1:0 (0:0), Triglav - Fužinar Vzajemci 2:0 (1:0), Roltek Dob - Rogaška 2:1 (1:0), Krško - Jadran Dekani 2:1 (1:0), Vitanest Bilje - Brežice Terme Čatež 2:0 (0:0), Primorje - Gorica 0:1 (0:0); preloženo: Drava Ptuj – Krka.

Vrstni red: 1. Triglav 35 (29:7), 2. Gorica (dve tekmi manj) 31 (23:7), 3. Fužinar 25 (24:19), 4. Primorje 23 (23:14), 5. Dob 23 (24:19), 6. Nafta (tekma manj) 22 (31:18), 7. Rudar 21 (25:22), 8. Rogaška 19 (18:20), 9. Beltinci 18 (17:18), 10. Bilje 16 (21:24), 11. Krka (tekma manj) 15 (18:16), 12. Ilirija 13 (13:19), 13. Krško 13 (17:32), 14. Jadran (dve tekmi manj) 9 (14:18), 15. Drava (dve tekmi manj) 8 (17:40), 16. Brežice 7 (12:33).

3. SNL – vzhod, 12. krog Šmartno 1928 - Korotan Prevalje 3:0

Strelci: Trop (3.), Danijel (5.), Blaj (58.) Šmartno: Verdev (od 81. Grašič), Vezaj (od 81. Zupančič), Trop, Kokić (od 63. Cvek Vrhovnik), Blaj (od 67. Kopušar), Danijel, Martinovič, Funtek, Melavc, D, Hrastnik (od 63. Jakob), Trap; trener: Igor Fenko.

Drugi rezultati: Zreče - Videm pri Ptuju 1:1, Kety Emmi Bistrica - Dobrovce 1:0, Šampion - Šmarje pri Jelšah 1:0, Zavrč Podvinci 3:1, Koroška Dravograd - Dravinja 3:5, Cirkulane - Posavje Krško 0:2.

Vrstni red: 1. Bistrica 34 (36:7), 2. Dravograd 23 (31:19), 3. Dravinja 21 (32:12), 4. Cirkulane 21 (19:13), 5. Šampion 21 (23:16), 6. Šmartno 18 (23:16), 7. Zavrč 16 (16:23), 8. Podvinci 15 (22:20), 9. Videm 14 (15:19), 10. Šmarje 13 (10:14), 11. Korotan 13 (15:28), 12. Dobrovce 9 (9:28), 13.

Krško 9 (17:34), 14. Zreče 7 (11:25).

Naš čas, 4. 11. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

ŠPORT

4. novembra 2021

Recept za uspeh sta želja in močna volja

Na Ljubnem prva novoletna turneja

V uredništvo smo povabili perspektivna velenjska tenisača Carla in Paola Angelija, ki posegata po zavidljivih rezultatih na evropskem nivoju Lara Oprešnik

Velenje – Danes ima tenis po vsem svetu na milijone privržencev in gledalcev, med številnimi mednarodnimi teniškimi turnirji pa so še posebej cenjeni turnirji Odprto prvenstvo Avstralije, Odprto prvenstvo Francije, Odprto prvenstvo Anglije in Odprto prvenstvo ZDA. Zmaga na vseh teh štirih turnirjih v eni sezoni se imenuje Pravi Grand Slam in velja za krono kariere teniškega igralca. Tenis je tudi olimpijski šport. Za vsem bliščem napolnjenih tribun največjih turnirjev pa se skriva veliko garaštvo predanih ljudi, ki za ta šport živijo in se zanj marsičemu odrečejo.

Odrekanje, disciplino in garaštvo poznata tudi brata Paolo in Carlo Angeli , mlada perspektiv-

nekaj časa sta se morala odločiti za en šport – oba sta izbrala tenis. Pripovedujeta, da zaradi bratskega rivalstva nista mogla trenirati skupaj, sedaj, ko sta že malo bolj zrela, pa je to mogoče.

❱

Teniški začetki

16-letni Carlo Angeli pripoveduje, da je tenis začel igrati pri petih letih. Zanj se je začel zanimati, ko je pri igri opazoval svojega očeta. 14-letni Paolo pa je s tenisom začel po zgledu očeta in starejšega brata. Sicer sta v otroštvu preizkusila kar nekaj športov: košarko, nogomet, rokomet in atletiko. Kasneje je Paolo kombiniral tenis košarko, Carlo pa tenis in rokomet. Čez

čas. Ni pomemben samo pogovor s psihologom, temveč njuno delovanje in nadzor uma pred, med in po treningu. Pa treniranje uma oz. razmišljanje o do-

❱

Carlo Angeli: »Zaradi tega športa sem razvil močno disciplino. Tudi sam sem večino prijateljev dobil v teniškem okolju.«

Paolo Angeli: »Tenis mi je dal samozavest, naučil me je vztrajnosti ... Vse prijatelje, ki jih imam, sem v bistvu spoznal zaradi tenisa.

Tenis mi prinaša zadovoljstvo, v igri zelo uživam.«

na velenjska tenisača, ki imata jasno zastavljene cilje in vizijo za prihodnost. Po mnenju večine (in tudi po mnenju bratov) je najboljši teniški igralec Roger Federer. Paolo in Carlo sta spregovorila o treningih, mentalni pripravi, uspehih in željah za prihodnost.

vo je oče Renato Angeli pristaš tradicionalnega šolanja, saj so pomembne tudi socializacija in druge vrednote, ki jih pridobiš v šoli. Carlo obiskuje srednjo šolo, Paolo pa končuje osnovno-

»Resno sva začela tekmovati pri 12-ih letih«, razlaga Carlo. Njuna teniška pot se je začela na velenjskih teniških igriščih, trenutno pa trenirata v ŽTK Maribor.

Pomembni so organizacija, prilagajanje, spodbudno okolje

Ker sta oba aktivna tekmovalca in posledično veliko potujeta, je za usklajevanje s šolo potrebna dobra organizacija. Ker trenirata v ŽTK Maribor, se v Mariboru tudi šolata. Kljub možnosti šolanja doma in na dalja-

šolsko izobraževanje.

S pravo disciplino in organizacijo pa je možno vse, samo nebo je meja. Iz Velenja so bili primorani oditi, ker tu ni bilo pravega tekmovalnega okolja.

Zelo pomemben je tudi pristop trenerjev, ki morajo vsakega tenisača obravnavati posamezno – individualno. V Mariboru se je našel posluh za ambicije fantov, okolje je bilo spodbudno, zato v ŽTK Maribor trenirata že tretje leto. »Dnevno trenirava kar nekaj ur na dan.

Treningi zajemajo tenis, kondicijo, raztezne vaje, psihološke priprave, kineziologijo itd.«, razlaga Paolo. »Prosti čas morava največkrat posvetiti šoli, vseeno pa se najde nekaj časa tudi za druženje s prijatelji«, pripovedujeta.

Psihološka priprava in mentalna trdnost sta v tenisu zelo pomembni

Psihološka priprava in pogovori s psihologom so osnova za vstop v profesionalni tenis. Paolo in Carlo se tega zavedata. Njune mentalne priprave in hkrati tudi vaje potekajo praktično ves

ločenih stvareh tudi zvečer. Za vrhunsko igro so pomembni vsi procesi, ki se odvijajo vzporedno: trening tenisa, kondicijska pripravljenost/vzdržljivost, psihološka pripravljenost, regeneracija in drugo. Oče Renato pa je povedal, da je pri vseh naštetih elementih izjemno pomemben ključ do uspeha želja, poleg tega pa uživanje v igri.

»Moj cilj je, da pridem v profesionalni tenis, želja je, da se uvrstim čim višje na lestvici. Najbolj ponosen sem na zadnjo serijo turnirjev, v mesecih septembru in oktobru. V Kopru sem osvojil single in dvojice, na Češkem sem bil finalist v singlih in zmagovalec v dvojicah, osvojil sem tudi Masters turnir do 14 let,« razlaga Paolo. »Prvotno je moj cilj, da speljem ITF, da dobim čim več točk. S tem bom dobil neko podlago za profesionalizem. Pravijo, da je najtežje dobiti prve točke na ATP lestvici. Ko jih enkrat dobiš, je cilj uvrstiti se čim višje na lestvici. Uspeh, ki mi veliko pomeni, je moj prvi osvojeni turnir, ki mi je dal veliko motivacije za naprej. Najbolj ponosen sem na svoj zadnji uspeh – osvojeni turnir Masters U16,« je povedal Carlo. Pomembni so pravzaprav vsi njuni dosežki, kajti vsak uspeh je delček mozaika njune teniške poti. Želimo jima čim več uspehov in izpolnitev zasta🔲 vljenih ciljev.

Trener si želi, da bi tudi v zadnjih dveh krogih dobro igrali: »Gremo na vse. Radi bi ujeli priključek oziroma se še nekoliko približali vrhu.« Bistričani so še vedno neustavljivi in brez poraza. Sicer so z najmanjšo možno razliko (1 : 0) premagali po točkah skromne predpredzadnje Dobrovce.

Toda zmaga je zmaga; to je bila ob enem neodločenem rezultatu njihova že enajsta. Z njo so prednost pred drugim Dravogradom povečali že na enajst točk. V tekmi z največ zadetkov se je na derbiju kroga proti Ko-

Smučarsko-skakalni klub Ljubno BTC, ki se lahko pohvali z odličnim obiskom ženskih tekem v smučarskih skokih, je med organizatorji omenjenih tekem v samem svetovnem vrhu. Da je najboljši v karavani, je moč sklepati tudi po tem, da mu je Mednarodna smučarska zveza zaupala organizacijo novoustanovljene ženske novoletne turneje. Ta bo, za razliko od moških smučarskih skakalcev, imela v novi sezoni le eno postajo, in sicer na Ljubnem, čez leto dni pa naj bi si gostiteljstvo

Čeprav so na skakalnici in v njeni bližini zagnani ljubenski smučarski delavci v minulih letih marsikaj postorili, so v teh dneh že pošteno zavihali rokave, saj morajo za izvedbo novoletne turneje še marsikaj urediti. Za zgodovinski projekt, pravi Pintar, bodo uporabili vse svoje znanje in izkušnje. »Velik dogodek mora biti dovolj zanimiv tako za TV gledalce kot za obiskovalce na samem prizorišču. Ker bo to prvič nočna tekma, pod žarometi, moramo poskrbeti za dodatno električno razsvetljavo, ki bo dovolj močna tudi za neposredni TV prenos, za veliko avdiovizual-

Na skakalnici pod Rajhovko na Ljubnem se bo prvič v zgodovini odvijala novoletna skakalna turneja za ženske.

delili z avstrijskim Beljakom. Prva izvedba novoletne turneje v ženskih smučarskih skokih se bo odvijala na skakalnici pod Rajhovko 30. decembra letos in 1. januarja 2022. Tako kot pri moških bosta preizkušnji potekali v parih na izpadanje v prvi seriji.

Poleg odlične organizacije tudi gostoljubnost in domačnost

Šmartno po petem kompletu vseh treh točk že šesto ga kroga z gostovanja v Vidmu pri Ptuju. Tekmo so začeli zelo samozavestno in odločno. Gledalci še niti niso bili trdno na svojih sedežih, ko je bila žoga že dvakrat za hrbtom vratarja Prevaljčanov. Že v tretji minuti jo je vanjo poslal kapetan Matjaž Trop, dve minuti pozneje pa Luka Danijel. V 58. minuti je domače ljubitelje nogometa razveselil še Marcel Blaj. Z drugo najvišjo zmago in že peto v dosedanjih dvanajstih krogih so še za mesto izboljšali svojo uvrstitev. Z osemnajstimi točkami so šesti.

Tatjana Podgoršek

Brata zmagovalca Mastersa v Kopru – Paolo najboljši do 14, Carlo najboljši do 16 let

Za slovo ponovili najvišjo zmago doslej Pred nogometaši v 3. slovenski ligi sta le še dva kroga. Zadnji (trinajsti) jesenskega dela in štirinajsti, s katerim bodo odigrali že uvodno tekmo drugega dela prvenstva. Nogometaši Šmartna 1928 so se na srečanju s Korotanom od svojih gledalcev v tem letu že poslovili. Na preostalih dveh bodo gostovali.

Najprej v Slovenskih Konjicah pri Dravinji, zadnji nasprotnik pa bodo Podvinci.

Slovo je bilo takšno, kot so si ga želeli igralci s trenerjem Igorjem Fenkom in gledalci. Ponovili so rezultat (3 : 0) iz prejšnje-

Smučarsko-skakalni klub Ljubno BTC organizator novoustanovljene novoletne turneje v smučarskih skokih za ženske – Pričakujejo več kot 80 tekmovalk, večina nastanjenih v Topolšici in v Velenju

rošcem na njihovi zelenici sladke zmage s 5 : 3 veselila Dravinja. Domači so že v 5. minuti povedli, a gostje že v naslednji izenačili, v 14. pa prvič povedli (2 : 1) in nato dajali ton igri vse do konca. Ob enakem številu točk s četrtimi Cirkulanami in petim Šampionom je z dvema točkama zaostanka za Dravograjčani sedaj Dravinja tretja.

Dravograd pa je kljub porazu na derbiju ostal na drugem mestu. 🔲

vos

Da gre pri organizaciji Silvestrske turneje za ženske (tako so jo poimenovali) za veliko priznanje organizatorjem, je prepričan tudi Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja tekem na Ljubnem. »Prepričani smo, da smo si to zaslužili z odlično organizacijo 6 tekem kontinentalnega in 10 tekem svetovnega pokala. Poleg tega pa še z gostoljubnostjo, domačnostjo in z vsem, kar sodi k tako velikim prireditvam na najvišji ravni.« Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker jim je Smučarska zveza Slovenije, ki je bila glavna pobudnica izvedbe novoletne turneje za ženske na Ljubnem, zaupala organizacijo tako velikega športnega dogodka. Verjame, da bodo zaupanje upravičili.

nih efektov. Veliko dela nas čaka pri ureditvi stadiona.« Pričakujejo več kot 80 tekmovalk, kar bo največ na tekmi v smučarskih skokih za ženske doslej, skupaj s člani njihovih spremljevalnih ekip pa bo večina nastanjenih v Termah Topolšica ter v hotelu Paka v Velenju.

Pintar priznava, da je izziv povezan s precejšnjimi stroški, a hkrati dodaja, da se bodo precej povečali prilivi iz naslova medijskih pravic.

Skoki spodbujevalci turizma

Na vprašanje, kaj pomeni novoletna turneja za klub in za Ljubno, je Rajko Pintar dejal, da je dogodek velik spodbujevalec turizma, prepoznavnosti kraja, Zgornje Savinjske doline in nenazadnje cele Slovenije. »Po pridobljenih podatkih vemo, da imajo prenosi tekem iz Ljubnega veliko gledanost po svetu. Letošnjo nedeljsko januarsko tekmo za svetovni pokal si je ogledalo 5,3 milijona gledalcev po vsem svetu. Slika iz Ljubnega je, po našem mnenju, za klub, kraj in okolje velika spodbuda ter priložnost za nadaljnji razvoj na področju turizma v prihodnje.« 🔲

Naš čas, 4. 11. 2021, barve: CMYK, stran 19

Do sedaj cepili 1361 oseb proti gripi

Ali so policisti res lenuhi in mevže?

Trend okuženih se povečuje, trend cepljenja proti Covidu-19 pa zmanjšuje - 25. oktobra je bilo v MO Velenje tristo enajst aktivno okuženih prebivalcev V Zdravstvenem domu Velenje opažajo, da je tistih, ki so poslani na testiranje PCR v teh dneh vedno več, posledično je tudi vedno več pozitivnih rezultatov, sporočajo iz zdravstvenega doma, kjer zaznavajo vedno manj zainteresiranosti za cepljenje proti Covidu-19. »Trenutno smo v Mestni občini Velenje štiriinpetdeset odstotno precepljeni, v Občini Šoštanj sedeminpetdeset in v Občini Šmarno ob Paki oseminpetdeset odstotno, kar je dobro, vendar premalo, da bi se stanje popravilo,« pove Aleksandra Vasiljević iz Zdravstvenega doma Velenje. 25. oktobra je bilo v MO Velenje

V občinah Šoštanj, Šmartno ob Paki in Velenje je s tretjim odmerkom cepljenih petsto pet oseb tristo enajst aktivno okuženih prebivalcev. Ker se povečuje število testiranj, se posledično povečuje število pozitivnih testov.

Trend okuženih se povečuje, zainteresiranost in trend cepljenja proti Covidu-19 pa zmanjšuje. »Zavedamo se, da je gneča za testiranje PCR precejšnja zlasti v jutranjih urah. Vse, ki so napoteni na testiranje PCR prosimo, da upoštevajo navodila, ter

ne hodijo v zdravstveni dom, če imajo znake okužbe, saj je velika nevarnost, da okužijo ljudi, ki nimajo covida in prihajajo v zdravstveni dom zaradi drugih bolezni,« še pove Vasiljevičeva in doda, da je v občinah Šoštanj, Šmartno ob Paki in Velenje s tretjim odmerkom cepljenih petsto pet oseb. V Cepilnem centru izvajajo tudi cepljenje mladostnikov od dopolnjenega 15. leta naprej. Najmanj zanimanja za cepljenje opažajo pri starosti med 16 in 30 let. Gre za dijake in študente ter socialno najaktivnejše osebe, za katere obstaja velika verjetnost, da se okužijo z virusom Covida-19.

Nov urnik cepljenja proti gripi in Covidu-19

Od 2. novembra dalje bo cepljenje proti gripi potekalo v prostorih Zdravstvenega doma Velenje ob ponedeljkih med 14:00 – 17:00, ter v torek in sredo od 10:00 – 12:00 ure, na isti lokaciji, kjer poteka cepljenje proti Covidu-19. Cepljenje proti Covidu-19 pa bo s cepivom Pfizer potekalo ob sredah med 14:00 - 17:00, ter v četrtek med 8:00 - 11:00 in v petek med 8:00 - 10:00 uro. V četrtek med 11:00 - 12:00 bodo cepili z Moderno, še sporočajo iz Zdravstvenega doma Velenje. 🔲

jš

POLICIJSKA kronika Spletni goljuf Velenje, 28. oktobra – V četrtek okoli 11. ure sta se na Policijski postaji Velenje zglasila starša in povedala, da je njunega sina po telefonu poklical neznanec in povedal, da ima težave z operacijskim sistemom računalnika.

Ponudil je rešitev in zahteval dva evra plačila z bančno kartico. Nič hudega sluteči sin mu je posredoval podatke za plačilo, kasneje pa je opazil, da je bil z njegovo kartico opravljen nakup v višini 299 evrov. O spletnem goljufu policisti poizvedujejo.

Kraja baterijskega vložka Velenje, 28. oktobra – V četrtek so policisti obravnavali tatvino baterijskega vložka za vrtalni stroj v trgovini Lidl. Varnostnik je osebo na kraju zadržal. Osumljenega bodo ovadili za kaznivo dejanje tatvine.

Vozil brez vozniškega dovoljenja Velenje, 31. oktobra – V nedeljo zjutraj je policijska patrulja ustavila voznika osebnega avtomobila, ki ni imel ustreznega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil v cestnem prometu. Zasegli so mu vozilo, zanj pa bodo podali tudi obdolžilni predlog.

Ukradel denarnico Velenje, 30. oktobra – V soboto so policisti obravnavali krajo denarnice. V trgovini Mercator Tržnica je občanka denarnico za nekaj trenutkov odložila na stojnico. Neznani storilec je izkoristil trenutek nepazljivosti in jo ukradel, skupaj z dokumenti in 200 evri gotovine. Za storilcem poizvedujejo.

Tatvina v trgovini Jager

Prometna nesreča na parkirnem prostoru

Velenje, 29. oktobra – V večernih urah so bili policisti obveščeni, da v trgovini Jager ugotavljajo, da manjka več različnih otroških igrač na otroškem oddelku. Policisti sedaj zbirajo obvestila in pregledujejo videonadzorni sistem.

Velenje, 30. oktobra – V soboto okoli poldneva so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila na parkirnem prostoru pri Pošti. Do nje je prišlo zaradi nepravilnega premika z vozilom. V postopku

je bilo ugotovljeno, da je vozilu povzročitelja potekla registracija. Izdan mu je bil plačilni nalog.

Policisti zasegli prepovedane substance Velenje, 31. oktobra – V nedeljo okoli polnoči so policisti dvema občanoma zasegli prepovedane substance, in sicer v enem primeru zavitek s približno enim gramom bele grudaste snovi in kovinski mlinček z delci posušene zelene rastline, v drugem pa PVC škatlico s približno 5 g bele praškaste snovi.

Po opravljeni analizi bodo policisti primerno ukrepali, v smislu prekrška ali kaznivega dejanja.

Ukradel električni skiro Velenje, 31. oktobra – V nedeljo so policisti obravnavali tatvino električnega skiroja izpred stanovanjske hiše na Cesti Bratov Mravljak. Vrednost električnega skiroja je okoli 450 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Iz POLICISTOVE beležke Ni nosila maske Velenje, 29. oktobra – Ob jutranjih urah so policisti prejeli klic iz ZD Velenje. Obveščeni so bili o pacientki, ki ni upoštevala PCT pogoja in ni nosila zaščitne maske.

Pred njihovim prihodom je odšla s kraja, vendar bodo kljub temu zanjo podali predlog drugemu prekrškovnemu organu.

Grozil je bivši partnerki Velenje, 30. oktobra – V soboto dopoldan so policisti obravnavali kazni-

19

KRONIKA

4. novembra 2021

vo dejanje grožnje. Bivši partner, ki je bil pred časom obravnavan za kaznivo dejanje nasilja v družini, je grozil bivši partnerki. Glede na predhodno obravnavanost in izrečene grožnje mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja.

Motil nočni red in mir Velenje, 30. oktobra – Ob 23.30 so policisti ukrepali v stanovanjskem bloku na Tomšičevi cesti št. 13, kjer je občan predvajal glasno glasbo in s tem motil nočni mir in počitek. Na policijske

pozive kršitelj ni odprl vrat, je pa prenehal s predvajanjem glasbe. Naknadno mu bodo izdali plačilni nalog.

Napadel je varnostnika Velenje, 30. oktobra – V poznih večernih urah je varnostnik podjetja Pro Signal policiste obvestil, da ga je pri Dijaškem domu na Efenkovi cesti št. 61 napadla neznana oseba. Neznanec je varnostnika udaril v predel glave in ga lažje telesno poškodoval. S kraja je pobegnil neznano kam. Za storilcem poizvedujejo.

Pretep v lokalu Pit Stop Velenje, 31. oktobra – V nedeljo ponoči, ob 4.30, so bili policisti obveščeni o pretepu v lokalu Pit Stop na bencinskem servisu Petrol v Velenju. Brata naj bi napadla in pretepla tri občane. Ko so prišli na kraj pretepa, ni bilo tam več nikogar. Zbrali bodo pričevanja vseh udeleženih in ustrezno ukrepali.

Prepričan sem, da ima vsakdo med nami odgovor na to vprašanje. Kljub temu pa menim, da bi bilo dobro upoštevati še dodatne okoliščine in ne zgolj tistih, ki so bile prisotne ob izrečenih trditvah, da so policisti lenuhi in mevže. Treba bi bilo pogledati v preteklost, vsaj do leta 1991 ali še malce dlje.

Od druge polovice osemdesetih let so slovenski policisti (takrat še miličniki) opravljali vrsto odgovornih in zahtevnih nalog. Družbene in politične spremembe v Jugoslaviji, varovanja nogometnih tekem v Ljubljani in drugih športnih dogodkov po Sloveniji, kamor so prihajale številčne navijaške skupine iz drugih republik, ki so bile poleg huliganstva znane tudi po vse bolj izstopajočem nacionalističnem naboju, so miličniki uspešno (za)varovali, da ni prišlo do hujših izgredov in tragičnih dogodkov.

Miličniki so imeli zelo pomembno vlogo tudi v pred-osamosvojitvenem obdobju. S preprečitvijo prvega »mitinga resnice« v letu 1989 in v vseh nadaljnjih so miličniki omogočili nadaljevanje demokratičnih procesov in aktivnosti, ki so bile usmerjene v osamosvojitev. V tem času so miličniki prevzeli evidence vojaških nabornikov, organizirali in sodelovali pri »skrivanju« orožja iz skladišč TO, usposabljali pripadnike TO … Vloga milice in miličnikov v osamosvojitveni vojni je bila veliko večja, kot se danes prikazuje in predstavlja. Tudi obdobje po vojni je bilo sila zahtevno, saj so miličniki čez noč prevzeli nadzor nad južno mejo z Republiko Hrvaško ter ves čas trajanja vojn in oboroženih konfliktov na ozemlju nekdanje Jugoslavije skrbeli za varnost prebivalcev Slovenije. Danes lahko rečemo, da zelo uspešno.

Po letu 1991 je policija doživela kar nekaj reorganizacij, pogled pa usmerimo v dogajanje po letu 2000. V letu 2001 je bilo na policiji zaposlenih 8.874, od tega 5.889 uniformiranih policistov.

V letu 2020 jih je bilo 8.338, od tega 5.673 uniformiranih. Trenutno število je manjše, čeprav je policija v tem času prevzela t. i. »prekrškovno pravo« ter imela pomembno vlogo pri spremembi zakonodaje in preprečevanju nasilja v družini. Izjemno delo je opravila pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo s prilagoditvijo zakonodaje in strokovnih standardov ter uspešno izpolnila pogoje za vstop v Schengensko območje. Slovenski policisti so uspešno opravljali policijske naloge na številnih žariščih vojn in oboroženih konfliktov. Ne nazadnje je danes Slovenija ena izmed najbolj varnih držav, ne zgolj v regiji in Evropi, ampak v svetu.

Policijsko delo je zelo odgovorno in zahtevno. Policisti niso le »robocopi« in prometniki, ki nadzirajo hitrost vožnje. So tudi ljudje, ki obravnavajo prometne in druge nesreče s hudo poškodovanimi in smrtnimi žrtvami. Obravnavajo vse primere nasilja v družini, prav tako nasilneže, tihotapce orožja, prepovedanih drog in ljudi ter kriminalce, člane mednarodno organiziranih kriminalnih združb, teroriste, znane osebnosti (gospodarskega) kriminala … Njihovo delo je izpostavljeno očem javnosti kot pri nobenem drugem poklicu, pogostokrat morajo sprejeti odločitev v sekundi ali dveh in ukrepati. Zaradi svojega dela so deležni kritik in groženj. Delo opravljalo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, razpored službe pa se venomer spreminja in prilagaja varnostnim razmeram. To še zlasti velja za zadnje leto in pol »covid obdobja«, ko so policisti opravljali še dodatne naloge, ki sicer niso pristojnost policije. Vsako leto generalni direktor policije odlikuje policiste za pogumna in požrtvovalna dejanja, ko v službi ali prostem času rešujejo ljudi iz razbitin avtomobilov, gorečih stanovanj, ledeno mrzlih rek in jezer …

Glede na napisano lahko rečem, da policisti ob tem obsegu dela in kadrovski podhranjenosti ne morejo biti ne lenuhi in ne mevže. Bolj kot kritiko policisti potrebujejo podporo, da si povrnejo ugled in zaupanje med ljudmi. Prizadevanja Sindikata policistov Slovenije je Janez Markeš imenoval »za čast modre uniforme, za načela ustave«. Bolje ne bi mogel zapisati.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Opravljena jesenska deratizacija na javnih komunalnih sistemih Šaleška dolina – Komunalno podjetje Velenje je v obdobju med 1. septembrom in 20. oktobrom na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki organiziralo redno jesensko deratizacijo javnega kanalizacijskega omrežja in sistema daljinskega ogrevanja s pripadajočimi objekti. Parafinske vabe so nastavili v 859 kanalizacijskih jaškov ter v 196 toplotnih postaj in jaškov na sistemu daljinskega ogrevanja.

Zaradi izbruha koronavirusa in zaprtja številnih objektov so predvideli, da se bodo škodljivci v iskanju hrane selili in razkropili na različna območja. Zato so povečali gostoto in število postavljenih vab, kar preprečuje razmnoževanje glodavcev na komunalnih sistemih v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje.

Zaradi ukrepov socialnega distanciranja škodljivci niso ovirani kot običajno, zato so se njihove populacije verjetno okrepile.

Strokovnjaki za deratizacijo priporočajo, da tudi posamezniki in upravniki večstanovanjskih objektov še vedno in redno naročajo storitve deratizacije, dezinfekcije in dezinsekcije (DDD), kot je bilo to običajno v času pred izbruhom koronavirusa. Izvajalci DDD morajo pri izvajanju postopkov upoštevati varnostne ukrepe za preprečitev širjenja koronavirusa.

Posamezniki lahko sami preprečijo širjenje škodljivcev s tem,

da zagotovijo, da so vrtovi in okolica objektov urejeni in da so odpadki odloženi v zabojnike za odpadke. Znano je, da se populacije škodljivcev z dovolj hrane in vode hitro povečajo. Škodljivci poleg zdravstvenih težav za ljudi predstavljajo tudi tveganje za kontaminacijo hrane ter poškodovanje in uničenje predmetov in blaga v zaprtih prostorih. 🔲

Ne hranite labodov!

Velenje – V zadnjih dneh je na Velenjskem jezeru zaradi zaužitja prevelike količine hrane poginilo nekaj labodov.

O poginu je Mestna občina Velenje obvestila Veterinarsko postajo Šoštanj, ki je v sodelovanju s službo higienikov iz Celja opravila več testov, s katerimi so ugotovili, da so labodi poginili zaradi maščobne degeneracije jeter, ki je posledica zaužitja prevelike količine hrane. Gre za pogost pojav pri goseh, racah in labodih. »Občanke in občane prosimo, da labodov ne hranijo!« pravijo na 🔲 mz Mestni občini Velenje.

Naš čas, 4. 11. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

4. novembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10 10.50 11.25 12.00 13.00 13.20 13.30 13.30 14.45 15.10 16.00 16.05 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 01.15 01.45 02.10 02.40 02.55 03.00 03.05

04.00 11.15 13.55 14.55 16.30 20.05 21.00 21.30 22.05

23.30 01.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.10 22.50 23.45 00.40 01.35 02.05

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, 500 let rojstva Adama Bohoriča, izobraževalnodokumentarni film Začnimo znova, Dr. Ekologija Vem!, kviz Moje mnenje, Prihodnost visokega šolstva Prvi dnevnik Šport Vreme Otroci Sredozemlja, Malta Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyito alatt Mulčki, Barve Krompir, razvedrilna oddaja za mlade Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Črevesna mikrobiota Na kratko, Sindemija Reaktivčki, Piramide v Gizi, Egipt Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Klimt in Schiele: Eros in Psiha, italijanski dokumentarni film Ugriznimo znanost, Črevesna mikrobiota Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Panoptikum, Jezik reformacije Frišno - Dan nove slovenske glasbe Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, prenos iz Kazana Josephine Baker: prva temnopolta ikona Avtomobilnost Ambienti F. Mendelssohn-Bartholdy: Sen kresne noči (Simfonični orkester RTV Slovenija, M. Bekavac, B. Šef, N. Drašček, Š. Stipančević, Komorni Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija, Ernie Watts in Michael Abene Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 55. del Podaj mi roko, 1. sez., 56. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 95. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 96. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 55. del Sekirca v med, 1. sez., 48. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 1. sez., 97. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 49. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 8. del Policijska družina, 10. sez., 6. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10:40 Videospot dneva 10:45 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:40 Iz oddaje Dobro jutro 12:30 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:35 Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost 18:45 Spoznajmo jih …

18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Spoznajmo jih …

21:10 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 18 21:50 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

4. novembra 2021

Sobota,

5. novembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Ugriznimo znanost, Črevesna mikrobiota 10.55 Začnimo znova, Keksolog 11.30 Vem!, kviz 12.00 Globus 12.30 Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.30 Človekov najboljši prijatelj, dokumentarni film, 1. del 14.45 Prisluhnimo tišini Od obrtništva do doktorata, izobraževalno-svetovalna oddaja 15.15 Mostovi - Hidak 15.50 Mulčki, Mrgolazen 16.00 Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka 16.10 Osvežilna fronta, Paranormalno 16.40 Infodrom 17.00 Poročila ob petih 17.20 Šport 17.25 Vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon, Ptičje strašilo 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.45 Šport 22.50 Vreme 23.10 Kinoteka: Zapisano v vetru, ameriški film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik 01.50 Slovenska kronika 02.00 Šport 02.10 Vreme 02.15 Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.10 Dobro jutro 13.50 Vlado Kreslin: Poj mi pesem, koncert 14.50 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu 16.30 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, prenos iz Kazana 20.05 Nažgani, koprodukcijski film 22.05 Kamora, italijanski dokumentarni film 23.20 Zadnja beseda!

01.15 Info kanal

6. novembra

06.10 06.15 07.00 07.10 07.20 07.25 07.30 07.45 07.55 08.00 08.20 08.45 09.10 09.50 10.30 10.45 11.00 11.30 12.40 13.00 13.15 13.20 13.25 14.05 15.10 16.00 16.30 17.00 17.10 17.15 17.20 17.50 18.30 18.40 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.55 21.25 22.30 22.40 22.50 22.55 00.40 01.05 01.25 01.30 01.50 01.55 02.00

04.00 07.00 09.00 11.50 12.20 13.10 14.30 15.20 16.30 16.55 20.05 21.45 22.45 01.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.35 22.15 22.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 57. del Podaj mi roko, 1. sez., 58. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 97. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 98. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 56. del Sekirca v med, 1. sez., 49. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 1. sez., 99. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču 24UR zvečer Eurojackpot Najboljša božična zabava, ameriški film 00.05 Revni, vendar bogati, italijanski film 02.00 24UR zvečer, ponovitev 02.30 Pavza!

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:20 10:35 11:25 11:55 12:30 13:20 15:30 16:00 16:05 17:05 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:00 22:05 22:10 23:00 23:30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Videospot dneva ROBO TV 18 Alfi po Sloveniji: Spomini, spomini Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Butan Regionalne novice, dnevno informativni program Country Folk Blues Festival, Slovenj Gradec 2008, Plava trava zaborava, 1. del Spoznajmo jih …

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.45 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.40 08.45 08.50 08.55 08.58 09.00 09.05 09.35 10.05 10.35 11.05 13.00 13.15 15.10 15.25 17.20 18.20 18.50 18.55 20.00 21.00 21.35 23.30 01.45

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 11:40 12:05 12:35 15:30 16:00 17:30 17:55 18:00 18:25 18:35 18:40 19:00 19:10 19:55 20:00 20:30 21:45 21:50 22:50 23:50

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke, Čudogozd: Moč Žanov svet, Pokvarjeno Pujsa Pepa, Gusarski zaklad Šola za pošasti, Pošastni medo Tib in Tamtam, Sliva Vrtne prigode, Obisk v panju Šampion Jon, Trampolin Studio Kriškraš, Spoznaj Vida Z kot Zofka, Natakar Firbcologi, O pokvarjeni torti, čistilni napravi in origamiju Krompir, razvedrilna oddaja za mlade Male sive celice, OŠ Rodica in OŠ Bogojina Infodrom Kapucar Kapucar Tarča NaGlas!

Prvi dnevnik Šport Vreme O živalih in ljudeh Kulturni vrhovi, Mengore Popoln planet, Morje Naš vsakdanji kruhek, Poskusna vožnja Na vrtu Poročila ob petih Šport Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Kuhar Štef, Jagodno!

Vreme Dnevnik Sobotni Dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Preko trupel Poročila Šport Vreme Sedmi pečat: Nesrečniki, francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Sobotni Dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Alojzij Tekavec Začnimo znova, Danes bom povedal Začnimo znova, Nevede mama 50 let Hale Tivoli Avtomobilnost Migaj z nami Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, prenos iz Kazana Košarka - liga ABA, Cedevita Olimpija : Split Lucia de B., nizozemski film Zvezdana Koncert skupine Laibach na Ljubljanskem gradu: Svoboda vodi ljudstvo Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kaja, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris.

Super poklici, 1. sez., 5. del 5KA, 1. sez., 6. del Domače živalice, 1. sez., 15. del 5KA, 2. sez., 51. del Vsevedi (Vsevedi), 1. sez., 15. del 5KA, 3. sez., 38. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 20. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 21. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 22. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 23. del Revni, vendar bogati, italijanski film Vaše zdravje, naša skrb Slovenija ima talent Vaše zdravje, naša skrb Moja nova pištola, ameriški film Preverjeno Kuhinja na kolesih: Goriška 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Kako ugrabiti nevesto, ameriški film Druga sestra Boleyn, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke Žogarija 2021, 2. oddaja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost Spoznajmo jih …

Dotiki gora: Turska Gora, 2012 Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2888. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Revija zmagovalcev NZ festivalov v Vinski Gori, 2. del Spoznajmo jih …

POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Popotniške razglednice: Butan Nočni program

7. novembra

Ponedeljek, 8. novembra

07.00 Zajček Belko, Prvič, ko sem pestoval pujska 07.05 Sara in Raček, Spuščanje zmaja 07.10 Pujsa Pepa, Svetilnik dedija Zajca 07.15 A veš, koliko te imam rad, Skupaj 07.25 Simon, Skrhano prijateljstvo 07.30 V Goščavi, Preizkus 07.45 Kalimero, Pripnite varnostne pasove 07.55 Kepice, Zaklad 08.00 Kepice, Ledeni zmaj 08.05 Družina Jazbečjak, sprehod z Bazilijem 08.15 Reaktivčki, Veliki kitajski zid 08.30 Tib in Tamtam, Sovražnika 08.40 Vrtne prigode, Spet na vrtu 08.55 Mimi in Liza, Kam je izginila senca 09.00 Bela in Sebastijan, Tekma z vlakom 09.15 Bacek Jon, Ovratnica 09.20 Mulčki, Frieda 09.30 Špasni učitelj II., Polnjenje 10.00 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnijske cerkve sv. Benedikta v Kresnicah 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha, Živimo po smrti?

11.55 Ljudje in zemlja 12.40 Kuhinja naših non dediščina solin, Solinarski pripomočki, kuhanje: artičoke 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 V petek zvečer 14.45 Na lepše 15.15 Ljubezen iz zasede, francoski film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.00 Družina Jazbečjak, Varuški 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Politično s Tanjo Gobec 19.25 Zrcalo tedna 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Vsa bitja, majhna in velika 20.55 Intervju 21.45 Poročila 21.55 Šport 22.05 Vreme 22.10 Greta, koprodukcijski dokumentarni film 23.50 Za lahko noč: Operne arije, Mezzosopranistka Monika Bohinec; G. Bizet: Carmen 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik 00.40 Politično s Tanjo Gobec 00.50 Zrcalo tedna 01.05 Šport, vreme 01.20 Napovedujemo

06.30 06.45 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.30

04.00 Info kanal 07.00 Duhovni utrip 07.15 Koda, So žuželke in meso iz laboratorija hrana prihodnosti?

07.45 Ugriznimo znanost, Črevesna mikrobiota 08.10 Klavirska glasba Janka Ravnika s pianisti Akademije za glasbo 08.30 39. mednarodni folklorni festival, Beltinci: Le plesat me pelji 10.00 Začnimo znova, Dr. Ekologija 10.25 Začnimo znova, Keksolog 11.00 Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe: Kako je Pepe postal kuhar 11.40 Samorastniške kronike 12.20 Ambienti 13.05 Moje krasno življenje, češki film 15.20 Ambasadorji plavanja, dokumentarni film 16.30 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Popoln planet, Ljudje, koprodukcijska dok. serija 20.55 Laurel Canyon, portret nekega časa, ameriška dok. serija 22.10 Vikend paket 23.40 Zvezdana 00.40 Kaj dogaja?

02.15 Info kanal

04.00 Info kanal 10.40 Dobro jutro 13.20 Prisluhnimo tišini, Novo zdravilo za demenco 13.50 Zadnja beseda!

14.40 Na lepše 15.30 Bejž če vejdš v epizodi Kirgizija 16.40 Ljudje in zemlja 17.30 Kuhinja naših non dediščina solin, Solinarski pripomočki, kuhanje: artičoke 18.00 Pozabljeni Slovenci, Karel Destovnik Kajuh, dokumentarni film 20.00 Odpotovanja, Kuba, potopis 20.50 Dediščina Evrope: Ljudstvo in njegov kralj, francoski film 23.30 Podjetno naprej 00.00 Male ribe, kratki igrani film AGRFT 01.30 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.40 07.45 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.40 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.10 09.35 10.05 10.40 11.10 11.45 12.00 13.00 14.00 14.30 15.10 15.25 17.10 18.05 18.50 18.55 20.00 22.10 23.00 01.20

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:20 13:50 17:30 17:55 18:00 18:15 18:40 18:45 19:35 19:55 20:00 21:00 21:05 22:35 23:00 23:30

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Leo in Tig, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kaja, ris.

Dojenčki in čarobne solzice, ris.

Tri mucke, ris.

Dinomesto, ris.

Monsiji, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, Super poklici, 1. sez., 6. del 5KA, 1. sez., 24. del Živalice, 1. sez., 1. del 5KA, 2. sez., 14. del Princeske v čarovniški šoli, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

5KA, 3. sez., 58. del Mia in jaz, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 24. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 25. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 26. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 1. del Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Ena na ena Kuhinja na kolesih: Goriška Zdravo, Tereza!

Vaše zdravje, naša skrb Najboljša božična zabava, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. Štartaj, Slovenija!

24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija!

Odločilni glas, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, oddaja za otroke 2887. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2888. VTV magazin Na obisku: pri Vlasti Nussdorfer Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 14 Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih …

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih …

Jutranji pogovori 2 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

14.40 15.30 16.00 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.25 00.55 01.20 01.30 01.45 01.50

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.05 13.00 13.15 14.25 15.25 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.15 22.55 23.25 23.55 00.50 01.45 02.15

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Obzorja duha, Živimo po smrti?

Začnimo znova, Rep Evrope Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik Šport Vreme Človekov najboljši prijatelj, dokumentarni film, 2. del S-prehodi, Pravljične poti brez meje Dober dan, Koroška Studio Kriškraš, Spoznaj Vida Z kot Zofka, Natakar Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej Simon, Gospod Zmešnjavca Pujsa Pepa, Vetroven jesenski dan Objemi me, Ta posebni dan Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pisave, Sto let Zorka Simčiča Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije in Pedro Halffter (J. Massenet, R. Strauss) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 59. del Podaj mi roko, 1. sez., 60. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 99. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 100. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 57. del Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Ena na ena Ko potrka ljubezen, 2. sez., 1. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 50. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 2. sez., 7. del V dvoje, 2. sez., 8. del Policijska družina, 10. sez., 7. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2888. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:55 Iz oddaje Dobro jutro 12:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:25 Alfi: Muzikanti Evrope, 1. del 19:15 Spoznajmo jih …

19:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Dober večer, gospod prvi predsednik RS, Milan Kučan 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:05 Spoznajmo jih …

22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

Sreda,

9. novembra

10. novembra

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Pisave, Sto let Zorka Simčiča Začnimo znova, Iz vrste sesalcev Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Alpske vasi, Avstrija Alpske vasi, Francija Duhovni utrip TV-izložba Lučka - Pitypang Špasni učitelj II., Polnjenje Firbcologi, O pokvarjeni torti, čistilni napravi in origamiju Poročila ob petih Šport Vreme Koda Tib in Tamtam, Nob ali Tamtam Bacek Jon, Ovratnica Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Volk je, volk je!, danska nadaljevanka Kako so uničili Irak, francoska dokumentarna serija Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Anton Cizel Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.30 14.00 14.45 15.20 15.30 16.05

04.00 10.20 10.50 13.30

01.25

Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Neskončni začetek, fragmenti iz življenja bioterapevta in športnega trenerja Marjana Ogorevca Kaj dogaja?

Joker, kviz Pozabljeni Slovenci, Branimir Tuma Temna stran zlata, francoskokanadska dokumentarna serija Resnica, koprodukcijski film NaGlas!

Pred vrati pekla, Lima - na drugi strani zidu Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.15 23.15 23.55 00.50 01.45 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 61. del Podaj mi roko, 1. sez., 62. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 1. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 2. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 58. del Sekirca v med, 1. sez., 50. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 3. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 51. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 10. sez., 8. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.30 14.05 14.50 15.10 15.20 16.00 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 01.00 01.25 01.55 02.10 02.15 02.20

04.00 10.30 13.10 13.50 14.30

15.45 16.45 18.00 20.05 21.05 22.55 23.20

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Dober večer, gospod prvi predsednik RS, Milan Kučan 10:20 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 2021, 3. oddaja 18:50 Spoznajmo jih …

18:55 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2889. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Slomškova pot 20:50 Revija zmagovalcev NZ festivalov v Vinski Gori 2019, 2. del 22:05 Spoznajmo jih …

22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.30 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.40 00.15 00.40 01.10 01.25 01.30 01.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Koda Začnimo znova, Veliki osvajalec Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Alpske vasi, Italija Alpske vasi, Slovenija Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Rodica in OŠ Bogojina Poročila ob petih Šport Vreme (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Ljubljanski kongres 1821 50 knjig, ki so nas napisale, Ivan Tavčar: Visoška kronika Bela in Sebastijan, Angelinina skrivnost Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Asistentka, ameriški film Jašek, kratki igrani film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Ljubljanski kongres 1821 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

01.20

Info kanal Lučka - Pitypang, otroška oddaja Dobro jutro Marjan Kozina: Majda, koncertna izvedba operete Ambienti Vikend paket Pozabljeni Slovenci, Savin Sever, dokumentarni film Žrebanje Lota Moj klasični hit, Stanislav Zore Čarobni trenutki glasbe Kavalir z rožo v izvedbi Herberta von Karajana, nemška glasbena dokumentarna oddaja Moje mnenje Prevara (V.), ameriška nadaljevanka Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič, dokumentarni film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.50 10.00 10.55 12.00 13.00 13.15 14.15 15.20 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50 23.45 00.40 01.35 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Govoreči Tom: Superjunaki, ris.

Grozni Gašper, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 63. del Podaj mi roko, 1. sez., 64. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 3. del Ko potrka ljubezen, 2. sez., 4. del Sanjski moški, 18. sez.

TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 59. del Sekirca v med, 1. sez., 51. del Kmetija Ko potrka ljubezen, 2. sez., 5. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 52. del Kmetija 24UR zvečer S.W.A.T. - Specialci, 2. sez., 9. del Policijska družina, 10. sez., 9. del Gasilci v Chicagu, 6. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

15.20 16.10 17.50 19.50 20.05 20.10 21.15 22.05 23.20

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2889. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:45 Iz oddaje Dobro jutro 12:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 15 18:20 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:45 Spoznajmo jih …

18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, zabavnoglasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih …

22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

Naš čas, 4. 11. 2021, barve: CMYK, stran 21

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Če se ukvarjate z ustvarjalno dejavnostjo, boste polni novih zamisli in projektov, ki bi se jih lahko lotili. Pri tem se boste povezali in združili moči z nekom, s komer vas družita vzajemno spoštovanje in zaupanje. Morda se boste odločili za drzen korak in se podali na samostojno poklicno pot. V osebnem življenju pričakujte velik napredek v ljubezni in partnerstvu. Z ljubljeno osebo se boste odlično razumeli in si izkazovali nežnosti.

Za vikend si privoščita krajši romantični oddih ali pa pojdita raziskovat kraje, ki jih še nista videla.

Sproščeno druženje vaju bo še bolj povezalo. Pazite pa na zdravje, ob nihanju temperatur bo občutljivo.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Priložnost imate, da uresničite načrte, o katerih že dolgo razmišljate. Možna je selitev ali kakšna druga večja sprememba v vašem življenju, vendar pa ne bo vse šlo tako gladko, kot ste sprva mislili. Če se selite v drug kraj zaradi službenih obveznosti, bo to morda na začetku slabo vplivalo na vas. Ne vznemirite se preveč, saj se boste na spremembe hitro navadili. Zaradi povečanih službenih odgovornosti boste imeli tudi manj prostega časa, kar ostalim družinskim članom ne bo preveč pogodu. Ravnotežje je pomembno, zato si vsaj ob koncu tedna vzemite več časa za partnerja in otroke. Nedelja bo posebna. Zato, ker jo boste delili s posebnim človekom.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Nujno potrebujete počitek in razmislek o tem, kako naprej. Še vedno boste polni načrtov, toda vse kaže, da se bo pojavila neka večja ovira. Čas je, da malce lažje zadihate in se nehate toliko razburjati nad vsem, česar vam še ni uspelo doseči.

Nagnjeni boste k melanholiji, vendar poskusite ostati pozitivni. Odpravite se od doma, na počitnice, ki so lahko čisto kratke. Le tako si boste zares spočili in nabrali energijo za nove podvige. Če se boste vdali negativnim mislim in obupu, bo to celoten položaj le še poslabšalo. Za dežjem vedno posije sonce in tudi vas kmalu čaka lepše in srečnejše obdobje v življenju.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Rutina vas je začela dolgočasiti in veliko boste premišljevali o tem, da si od življenja želite nekaj več. Na delovnem področju si želite večjih dosežkov in boljši položaj, zato se boste udeleževali tečajev in predavanj, na katerih boste imeli priložnost pridobiti nova znanja in kompetence. Nekateri se boste posvetili adrenalinskim športom ali kakšnim drugim drznim podvigom, ki vas v preteklosti niso zanimali. Morda boste opustili nekaj prijateljstev, ki vas le ovirajo na poti do drugačnosti in bolj aktivnega življenja. Neproduktivno posedanje in razglabljanje o nepomembnih stvareh vas bo le še dolgočasilo. Raje boste sklepali poznanstva z ljudmi, od katerih se boste lahko kaj novega naučili.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Kriza v ljubezni vas bo močno obremenjevala. S partnerjem se glede neke pomembne stvari nikakor ne bosta strinjala, to pa bo v vajin odnos prineslo veliko napetosti in slabe volje. Namesto da mu vsiljujete svoje mnenje, raje stopite korak nazaj in poskušajte razumeti tudi njega. Če nikakor ne bosta mogla priti do skupne točke in razrešiti vprašanja, bo morda najbolje, da se razideta in gresta vsak svojo pot. Če za pomembna vprašanja ne najdeta skupnega odgovora, bo vajin odnos sčasoma samo še slabel. Dobro premislite, kaj oziroma koga potrebujete za osebno srečo in se ne zadovoljite z ničimer, kar bi v vas sprožilo nova nezadovoljstva. Imejte se radi!

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Zavedate se svojih sposobnosti in pripravljeni boste narediti vse, da se jih bodo začeli zavedati tudi vaši nadrejeni. Bolj tekmovalni boste kot sicer. To vas bo motiviralo, da se še dodatno potrudite in izkažete. Znali boste tudi izkoristiti razmere na delovnem mestu in situacijo obrniti sebi v prid. Ker boste zaupali vase in v svoje sposobnosti, se bo vaša samozavest pokazala tudi navzven. Zastavljene cilje boste sedaj lahko brez problema uresničili.

Ker boste znali unovčiti svoja znanja, boste pridobili naklonjenost in zaupanje enega izmed nadrejenih.

Vajino prijateljstvo vam bo pisano na dušo. Dalo vam bo tudi priložnost za nove uspehe.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Posvetili se boste družini. V domačem okolju se boste počutili sproščeno in varno. Če imate otroke, se boste zelo veliko ukvarjali z njimi. Pomagali jim boste tudi pri šolskih obveznostih in se tudi sami marsičesa naučili. Zelo dobro bi bilo, če bi si omislili rutinske sprehode v naravo, saj boste s tem pridobili večjo količino energije.

Posebnih zdravstvenih težav sicer ne boste imeli, boste pa od dela v službi in ukvarjanja z otroki precej izčrpani. Vsaj ob večerih si privoščite več počitka in prosite partnerja, naj prevzame nekaj domačih opravil. Pomembno je, da poskrbite tudi zase, ne le za ostale družinske člane.

VELENJE Četrtek, 4. 11.

10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja, srečanje bralnega klub za odrasle 17.00 Galerija Velenje Po kotičkih galerije, vodenje in raziskovanje galerije za družine 20.30 Max klub Milan Stanisavljević Quintet, koncert Max klub jazz festivala

Sobota, 6. 11.

10.00 Galerija Velenje Barve Afrike, srečanje Mladih muzealcev 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Guitarras del Mundo (Kitare sveta): Sevilla Guitar Duo, otvoritveni koncert Mednarodnega tekmovanja klasične kitare veleposlaništva Španije v Sloveniji 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Janez Dovč & Sound od Slovenija, koncert za abonma Klub in izven

Nedelja, 7. 11.

17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Ne sprehajaj se no vendar čisto gola, gledališka predstava Gledališča Velenje, za Nedeljski ljubiteljski abonma in izven

Ponedeljek, 8. 11.

9.00-12.00 Večgeneracijski center Planet

generacij Začetna delavnica prostoročnega oblikovanja gline, prijave: planet. generacij@lu-velenje.si 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Mali otroci, veliki problemi, standup predstava Uroša Kuzmana in Aleša Novaka 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Zaključni koncert Mednarodnega tekmovanja klasične kitare veleposlaništva Španije v Sloveniji s svečano podelitvijo nagrad

Torek, 9. 11.

MCANULTY DARA: Dnevnik mladega naravoslovca od – Odrasli 821-94 – Spomini Vir: www.bukla.si

Redke so knjige, ki tako umetelno združujejo različne vsebine in jih povežejo v povsem novo celoto, s čimer se strinjajo tudi podeljevalci prestižnih literarnih nagrad, saj je Dnevnik mladega naravoslovca prejel tako britansko književ-

Imeli boste veliko načrtov, ki pa jih sami ne boste mogli uresničiti. Pomembno je, da se ne osamite in umaknete od prijateljev in sodelavcev, ampak poskušaje čim več sodelovati z njimi. Tudi če iščete novo službo, vam bo pri tem pomagalo neko poznanstvo. S pomočjo drugih boste močno napredovali, medtem ko bi lahko v primeru izoliranosti stagnirali ali pa celo nazadovali. Tudi z družinskimi člani se boste veliko ukvarjali.

Morda bodo na plan privrele stare težave, ki jih z enim od svojcev v preteklosti niste razrešili. Če boste pristopili strpno in prijazno, bodo stare zamere hitro pozabljene.

Partnerjeva podpora vam bo pomagala doseči tudi nekaj poklicnih uspehov.

Pazite, da njegove pomoči ne boste jemali za samoumevno. Tudi vi ga podprite pri njegovih željah in udejstvovanjih. V nasprotnem primeru boste porušili ravnovesje, ki je temelj za stabilno in srečno partnerstvo. S financami boste izredno zadovoljni, saj boste končno lahko dali na stran kar zajeten kupček denarja. Ne bo vam težko sprejeti več delovnih nalog, da bi še izboljšali svoj finančni položaj. Vseeno se zaenkrat izogibajte nepotrebnih zapravljanj in finančnih tveganj, saj se vam zna zgoditi, da bo v tem primeru vaš privarčevani denar zelo hitro skopnel.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Če ste samski, boste s svojimi drznimi dejanji presenetili vse, ki vas poznajo. S svojo zapeljivostjo in samozavestnim nastopom boste zbujali pozornost na vsakem koraku. Čeprav se boste morda najprej še malce lovili, boste hitro spoznali, da vam gre prevzemanje pobude in spoznavanje novih ljudi zelo dobro od rok. S svojo komunikativnostjo in smislom za humor boste lahko očarali tudi tiste, ki sprva ne bodo preveč zainteresirani za vas. Če želite osvojiti nekoga, o komer že dolgo sanjarite, mu dajte vedeti, da vam je všeč. Ne bo vas zavrnil, vajina romanca pa bo, če boste tako želeli, prerasla v resen partnerski odnos.

ŠOŠTANJ Sobota, 6. 11.

X

Šoštanj Od Miklavža do Miklavža (izlet, lahka pot)

4.

Ponedeljek, 8. 11.

10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • Novo: e-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Sreda, 10. 11.

19.00 Kulturni dom Šoštanj Abonma in drugi, Slovenec in pol

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 4. 11.

Sreda, 10. 11.

16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke

9.00

Večgeneracijski center Planet generacij Pogovor s psihologom Bojanom Krevhom 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Komaj čakam, da se usedem za klavir (Utrinki iz narave), predstavitev glasbene zbirke

novembra, ob 22.15, prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Potopis Viki Grošelj

Sobota, 6. 11.

17:00 Vinotoč Primožič Gospodarjev krst vina v vinskih kleteh

Ponedeljek, 8. 11.

18:00 Knjižnica Šmartno ob Paki Delavnica na temo priprave in pripovedovanja zgodb

najbolj navdihujočih knjig o naravi, kar jih je izšlo v zadnjih letih!

WINN RAYNOR: Prežeta s soljo

od – odrasli 821-312.6 – Biografski roman Vir: www.bukla.si Precej drugačen potopis po angleški obali. Knjiga Prežeta s soljo je izvirno izšla leta 2018 in se v deželi, kjer je potopisno pisanje in pisanje o naravi najbrž najbolj razvito, hitro uvrstila med najboljše potopise zadnjega obdobja. Ne gre namreč za pohajkovanje dveh zakoncev v zrelih letih, ki se odločita, da bosta prehodila in doživela Jugozahodno obalno pot, nekaj več kot tisoč kilometrov dolgo označeno traso, ki jo štejejo za najdaljšo tovrstno pot v Veliki Britaniji. Zakonca Gaynor in Moth, slednji povrhu vsega

Zaželeli si boste spremembe videza, zato si boste privoščili več novosti na osebnem področju. Zelo možno je, da boste spremenili pričesko, se odločili za drznejšo barvo las ali kako drugače popestrili svoj videz. Ne bo vam težko zapraviti nekaj denarja tudi za nova oblačila in obutev. Če si boste omislili nakup novega zimskega plašča, naj bo ta živahnejše barve, ki bo poudarjala vaši novi drznost in samozavest. Tudi za vašo postavo vam ne bo vseeno, zato se boste potrudili izgubiti nekaj odvečnih kilogramov. Intenzivneje se boste začeli ukvarjati s kakšnim športom, spremenili pa boste tudi prehranske navade.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Lunine mene

Torek, 9. 11.

17.00 Velenjski grad Grajske flavte, koncert učencev in dijakov Glasbene šole Velenje 18.00 Galerija Velenje Spomini na 50 ustvarjalnih let v galeriji, pogovor 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače?: Stropnik, Vetrnik, projekcija filmov Turističnega društva Šalek

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Na delovnih sestankih si boste izborili besedo, povedali svoje mnenje in tudi povzdignili glas, če bo treba. Sodelavci, ki so sicer navajeni na vašo pasivnost, ne bodo najbolj zadovoljni z vašo na novo pridobljeno samozavestjo. Še zlasti tisti, ki so zelo tekmovalni, vas bodo poskušali očrniti in diskreditirati pri nadrejenih.

Počutili se bodo ogrožene, saj niso računali na veliko spremembo v vašem delovanju. Poskušajte se jih čim bolj izogibati in se ne vpletajte v njihove drame. Če pa se boste znašli v konfliktu z njimi, se postavite zase in vztrajajte pri svojem, sploh če veste, da imate prav. Ne pustite se zmesti, ampak se zanesite na svoja znanja in notranjo moč.

Matevža Goršiča z učenci Glasbene šole Velenje

KINO spored

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

21

PRIREDITVE

4. novembra 2021

DUNE – PEŠČENI PLANET

LUKA

Dune, znanstvenofantastična pustolovščina, 155 min (ZDA, Madžarska, Kanada).

Režija: Denis Villeneuve Igrajo: Rebecca Ferguson, Timothée Chalamet, Jason Momoa, Josh Brolin, Stellan Skarsgård, Charlotte Rampling, Jason Momoa, Javier Bardem, Zendaya Petek, 5. 11., ob 20.00

Luca, animirana komična avantura, 95 minut (ZDA) Režija: Enrico Casarosa Igrajo: Jacob Tremblay, Jack Dylan Grazer, Emma Berman, Saverio Raimondo, Maya Rudolph, Marco Barricelli nedelja, 7. november, ob 16.00

PARADISE - NOVO ŽIVLJENJE

The Last Duel, 152 minut, zgodovinska drama (ZDA) Režija: Ridley Scott Igrajo: Jodie Comer, Matt Damon, Adam Driver, Ben Affleck, Harriet Walter nedelja, 7. november, ob 19.00

Paradise, komična drama, 85 min (Italija, Slovenija) Režija: Davide Del Degan Igrajo: Vincenzo Nemolato, Giovanni Calcagno, Katarina Čas, Brane Završan sobota, 6. november, ob 17.00

NI ČAS ZA SMRT No Time To Die, Akcijski film, 163 min (Velika Britanija, ZDA).

Režija: Cary Joji Fukunaga. Igrajo: Daniel Craig, Ana de Armas, Léa Seydoux, Rami Malek, Ralph Fiennes, Naomie Harris Sobota, 6. 11., ob 19.00

POSLEDNJI DVOBOJ

TRI NADSTROPJA Tre piani, drama, 119 min, (Italija, Francija) Režija: Nanni Moretti Igrajo: Margherita Buy, Riccardo Scamarcio, Alba Rohrwacher, Adriano Giannini, Elena Lietti, Alessandro Sperduti, Denise Tantucci, Nanni Moretti ponedeljek, 8. november, ob 19.00

Cepimo se! no nagrado za najboljšo stvarno knjigo leta kot Wainwrightovo knjižno nagrado za najboljšo knjigo o naravi. Okoljevarstveno navdahnjen, z izjemnim umom nastrojen Dara McAnulty s Severne Irske nam v svoji prvi knjigi namreč pripoveduje zgodbo o spreminjanju sveta narave okoli njega skozi vse letne čase, pa tudi o divjem viharju raznovrstnih misli v njegovi glavi. To je atmosfersko močna, prvinska in čudovita knjiga, v kateri spoznavamo svet narave skozi perspektivo avtističnega najstnika, ki žonglira med domačimi nalogami, preverjanji znanja in prijateljstvi ter življenjem naravoslovca in okoljskega aktivista. S sposobnostjo čudenja nam Dara z metodičnim pristopom razkriva srečanja z naravo na svojem vrtu in v divjini, piše o pozornem opazovanju kosov in labodov pa žab, netopirjev, poljskih zajcev ter seveda različnih cvetic. Moč in toplina njegovih besed pa obenem izpisujeta tudi ganljiv portret tesno povezane družine. Ena

boleha za neozdravljivo in napredujočo boleznijo, se na pohod odpravita iz nuje: po poslovnem neuspehu sta leta 2013, tako kot še mnogi drugi, ostala brez strehe nad glavo in brez prihrankov, tako da sta praktično čez noč postala brezdomca.

Vendar pa se namesto smiljenja samemu sebi spravita na pustolovščino svojega življenja, ki je po poteku daleč od kakšnih rekordov ali uživanja prelepe okolice, pač pa v notranjem bistvu skriva postopno zorenje glavnih junakov, ki se nazadnje razlije tudi navzven. 🔲

Na stičišču ceste iz Plešivca ter tiste iz Gaberk proti Spodnjemu Razboru je ob potoku Velunja napet transparent, ki vabi na cepljenje. Ker se v tem času že pojavljajo tudi obolenja za gripo, cepivo pa je za zdaj brezplačno, bi bilo dobro čim prej izkoristiti to priložnost. Je pa postavitelj zapisa najbrž imel v mislih pred-

vsem spodbudo, da se cepimo proti okužbi s koronavirusom.

Ker napis v Gaberkah nikogar ne sili na cepljenje, je morda to eden od tistih neagresivnih načinov, ki koga le privabi in opomni, da imamo odgovornost do drugih (če že ne bojazni zase), da jih NE okužimo. 🔲

Jože Miklavc

Naš čas, 4. 11. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

4. novembra 2021

Nagradna križanka »Optika Paka« Optika Paka, d. o. o.

24 ur

Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) GSM: 040 555 999 Delovni čas: Pon. – pet.: 9.00 – 17.00 Sob.: 9.00 – 11.30 AKCIJA NOVEMBER IN DECEMBER 2021

1+1

Ena očala kupiš, druga dobiš gratis

Tovarniška prodaja očal: • •

priznanih blagovnih znamk visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte!

Brezplačen pregled določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 15. novembra 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Legendarni Windows XP praznuje 20. rojstni dan Operacijski sistem Windows XP se je številnim uporabnikom osebnih računalnikov hitro priljubil, saj je bil korak pred celotno konkurenco. Podjetje Microsoft ga je uradno predstavilo že daljnega 25. oktobra leta 2001. Takoj za tem je Windows XP dobesedno prevzel uporabnike osebnih računalnikov širom sveta, in sicer od posameznikov do podjetji.

Microsoft je sicer že aprila 2014 ukinil vsakršno obliko podpore za operacijski sistem Windows XP, ki je bil v aktivni uporabi več kot desetletje. To pomeni, da zanj že dlje časa ni več na voljo niti najnujnejših varnostnih popravkov. Kljub temu je operacijski sistem Windows XP med računalniškimi zanesenjaki še vedno deležen velikega občudovanja. Če gre verjeti raziskavi analit-

skega podjetja StatCounter, je septembra letos na zastareli operacijski sistem Windows XP še vedno prisegalo 0,59 odstotkov uporabnikov širom sveta. Tu gre

za zelo veliko število uporabnikov glede na to, da gre za operacijski sistem Windows. Zastareli Windows XP je zdaleč najbolj v uporabi v Armeniji, saj nanj prisega več uporabnikov kot na precej novejši in še vedno podprt operacijski sistem Windows 10. Če tudi vi še vedno uporabljate operacijski sistem Windows XP, imamo zelo slabo novico. Na splet je namreč zašla njegova izvorna koda. To pomeni, da imajo odslej spletni nepridipravi neposreden vpogled v programsko kodo enega najbolj priljubljenih operacijskih sistemov doslej. To jim omogoča še lažje odkrivanje programskih napak in pripravo napadov na tiste, ki še vedno uporabljajo zastareli operacijski sistem Windows XP.

Facebook po novem Meta

Meta, kot bo od sedaj naprej znano podjetje Facebook, naj bi ponazarjala nov začetek, s katerim se bodo oddaljili od mišljenja, da so zgolj družbeno omrežje. »Smo podjetje, ki gradi tehnologijo za povezovanje,« je dejal Zuckerberg. »Skupaj lahko končno postavimo ljudi v središče naše tehnologije. In skupaj lahko odklenemo veliko večji ekosistem ustvarjalcev.« Imena vseh znanih aplikacij (Facebook, WhatsApp, Instagram) bodo ostala nespremenjena.

Za podobno potezo se je odločil tudi Google leta 2015, a njihovo ime Alphabet je šlo hitro v

pozabo in ga praktično ne uporablja nihče. Zuckerberg pravi, da je izbral Meto zaradi njenega pomena v grščini, »onkraj«. S tem namiguje na t. i. metaverse oziroma metavesolje, v katerem bi bil Facebook/Meta osrednje vozlišče za nove tehnologije.

Zuckerberg in ekipa niso izbrali ravno najboljšega časa za preimenovanje podjetja, saj so številni poznavalci potezo označili za odvračanje pozornosti od kopice negativnih zgodb, ki obkrožajo podjetje. Označili so jo kot površinsko spremembo podjetja, bolj kot ne naj bi šlo za kozmetično spremembo, ki ne bo spremenila poslovanja podjetja.

Preimenovanje se je zgodilo po tem, ko so v medije pricurljali interni zaupni dokumenti po zaslugi bivše uslužbenke Frances Haugen. Dokumenti so razkrili, da so se vodilni pri Facebooku zavedali, da njihove aplikacije, še posebej Instagram, škodujejo psihičnemu zdravju najstnikov in da kljub številnim dokazom niso bili proaktivni pri odstranjevanju sovražnega govora z njihovih platform.

Zuckerberg se je že odzval na obtožbe in razkritje dokumentov in jih označil kot orodje »za predstavljanje napačne slike našega podjetja«.

Drugi so preobrazbo označili kot odlašanje neizogibnega, saj so pri podjetju zaskrbljeni zaradi staranja njihove glavne ciljne skupine. Prav tako platforma izgublja priljubljenost in privlačnost med mlajšimi generacijami.

V vodstvu upajo, da bo metavesolje v naslednjem desetletju doseglo milijardo ljudi. Poleg preimenovanja, ki je pozornost

ukradlo v zadnjih minutah dogodka, je Facebook želel poudariti svoj dolgoročni metavesoljski načrt. V zadnjih nekaj letih je Facebook okrepil svoja prizadevanja na področju strojne opreme, saj je predstavil linijo naprav za videoklice Portal, očala Ray-Ban Stories in virtualna očala Oculus. Ravno virtualna resničnost naj bi zaznamovala njihov dolgoročni projekt.

»Verjamemo, da bo metavesolje naslednik mobilnega interneta.«

V ta namen bodo v naslednjih letih namenili približno 10 milijard dolarjev za razvoj tehnologij, potrebnih za izgradnjo metavesolja. Zuckerberg je dejal, da projekt še vsaj 5 let ne bo ugledal luči sveta, saj naj bi posamezni

ČETRTEK, 4. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Oddaja za upokojence; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (z nami bo predsednica društva bolnikov z osteoporozo Šaleške doline, Janja Rednjak – tema pa, kako se soočiti z osteoporozo); 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

PETEK, 5. novembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Nočni program.

SOBOTA, 6. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program..

NEDELJA, 7. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Nočni program.

PONEDELJEK, 8. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

TOREK, 9. novembra

elementi potrebovali daljše razvojno obdobje. So pa napovedali nova očala za virtualno resničnost z oznako Projekt Cambria.

Naprava bo izdelek višjega cenovnega razreda, ki bo na voljo po višji ceni kot VR očala Oculus Quest 2. Nova VR očala naj bi izšla prihodnje leto.

Meta oziroma Facebook je objavil tudi kodno ime prvih pametnih AR (obogatena resničnost) očal, Projekt Nazare. AR očala bodo razvijali še vsaj nekaj let, preden bodo pripravljena za uporabo.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje (glasujete lahko na spletni strani Radia Velenje: radio.velenje@com; 19.00 Nočni program.

SREDA, 10. novembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje – naši gostje bodo predstavniki Šolskega centra Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Nočni program.

Naš čas, 4. 11. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710

PRIDELKI KRMNO PESO za prašiče in belo repo za kisanje, prodam. Gsm: 041 261 676.

SILAŽNE BALE, kocke sena, več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 21 tednov, prodaja v Šaleku, v nedeljo 7. 11. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi na-

ročite. Po ugodni ceni. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

DVE TELIČKI, Simentalki, stari 4. mesece, prodam. Tel. 03 588 55 42.

TRI BIKCE ČB, stare 1 mesec, prodam. Gsm: 041 693 313.

KOKOŠI NESNICE, prodamo. Leghorn bele, rjave, belojajčne jerebičaste, zelenojajčne jerebičaste, zelenojajčne bele in štajerske kokoši.

Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DEŽURSTVA ZD VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO – Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

V soboto, 6. 11. 2021 in nedeljo, 7. 11.

2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 483 v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

23

OBVEŠČEVALEC

4. novembra 2021

VETERINARSKA POSTAJA

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 25. do 31. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. do 31. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

od 5. 11. do 11. 11.

- 5. novembra 1930 se je v Škalah rodila dolgoletna direktorica Kina Velenje Marija Ana Djordjevič, rojena Skornšek; - 5. novembra 1933 se je rodil gledališki delavec, direktor ERE Velenje, in od leta 1978 do leta 1982 tudi velenjski župan Franjo Korun.

Umrl je 8. februarja 2000; - novembra leta 1944 je nemški okupator zaplenil vse nepremično in premično premoženje znane šoštanjske usnjarske družine Woschnagg. Pri plenjenju te imovine so sodelovali tudi šoštanjski Nemci, vojaštvo ter policija, svoj delež pa sta zahtevala komandant varnostne policije in varnostne službe v Mariboru in višji vodja SS in policije v 18. vojaškem okrožju Erwin Rösener; - 5. novembra 1996 so na seji sveta Mestne občine Velenje svetniki potrdili odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center; - 5. novembra 1998 je Slovenijo prizadela huda vodna ujma. V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je poplavljalo več vodotokov, sprožilo pa se je tudi veliko

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE Ni bilo porok.

SMRTI • •

Rahten Ernest, roj. 1929, Levstikova cesta 4, Velenje Juvan Jožica, roj. 1955, Šoštanj, Topolšica 188

zemeljskih plazov; - 6. novembra 1937 se je na Polzeli rodil arhitekt in projektant Adi Miklavc, ki je umrl v Velenju 6. junija 2002. Miklavc je med drugim avtor Galerije Velenje, nove cerkve sv. Mihaela v Skornem pri Šoštanju in nove cerkve sv. Jožefa v Škalah; - 6. novembra 1974 se je rodila velenjska slikarka Nataša Tajnik Stupar; - 7. novembra 1898 se je v Šoštanju rodil Davorin Ravljen. Pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist je kot novinar in urednik služboval pri Jutru, Slovenskem poročevalcu in Tovarišu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom. Umrl je 26. junija 1965; - 7. novembra 1925 se je v Šentilju pri Velenju rodil dolgoletni direktor Centa srednjih šol Velenje in družbenopolitični delavec Ivo Jamnikar. Umrl je 14. aprila 1996; - 8. novembra 2003 je v Topolšici v oseminsedemdesetem letu umrl zdravnik in dolgoletni direktor Zdravstvenega doma Velenje primarij dr. Alojzij Fijavž; - 9. novembra 1993 so na Velenjskem gradu delavci velenjskega premogovnika in Muzeja Velenje zaključili s čiščenjem zunanjega grajskega vodnjaka, globokega

radio velenje com

107,8 MHz

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

V tednu od 25. do 31. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

Naročniki jih objavite ceneje.

49,5 metra; - 9. novembra 2013 Pihalni orkester Zarja Šoštanj na 18. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla osvoji zlato priznanje s pohvalo ter s 95 odstotki zbranih točk postane absolutni zmagovalec tekmovanja; - 10. novembra 1995, ko so v Zdravstvenem domu Velenje svečano proslavili 50–letnico reševalne službe, so v Šoštanju, v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja, uradno predali namenu razžvepljevalno napravo 4. bloka šoštanjske termoelektrarne; - 11. listopada je god sv.

Martina. Martinovo je star jesenski praznik z obloženo mizo, s pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina.

Pri nas so zato v vinorodnih

🔲

Damijan Kljajič

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 21. oktobra 2021, so:

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

KONCENTRACIJE PM10

Cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki (Arhiv Muzej Velenje)

krajih s pokušino novega vina združene tudi pojedine in različni stari običaji.

V Sloveniji je sv. Martinu posvečeno veliko farnih in podružničnih cerkva, saj gre zagotovo za enega izmed najbolj priljubljenih in pogostih slovenskih svetnikov. V naši neposredni bližini sta cerkvi posvečeni sv. Martinu v Velenju in v Šmartnem ob Paki, kjer praznujejo tudi svoj občinski praznik; - 11. novembra 1914 se je v Šoštanju rodil Ivan Blaž Rőck Biba, ki so ga Nemci 6. marca 1942 v Mariboru kot talca ustrelili; - 11. novembra 1927 se je v Slivnici pri Mariboru rodil ravnatelj in pedagog na šoštanjski osnovni šoli Karel Kordeš, ki je umrl v Velenju 12. avgusta 1991; - na slavnostni seji občinskega sveta Šmartnega ob Paki so ob občinskem prazniku 11. novembra 1998 Ivanu Atelšku podelili najvišje občinsko priznanje, naziv častni občan občine Šmartno ob Paki. Grb občine je prejel Jožef Polak, plaketo občine Nogometno društvo Šmartno, izredno posmrtno plaketo so podelili Jožefu Založniku, priznanja župana pa so prejeli Ana Drev, Jože Robida, Jože Krajnc, Mija Žerjav in Termoelektrarna Šoštanj.

• • •

Urban Slapnik, Gaberke 10/a, 3325 Šoštanj; Franc Čas, Gubčeva 14, 3320 Velenje; Ivan Pritržnik, Šaleška 2/b, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: SELITEV MOZIRJE

Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 25. do 31. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Naš ­čas, 4. 11. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Pomočniki Dedka Mraza že pripravljajo darila Medobčinska zveza prijateljev mladine bo letos s knjigo in z zanimivo senzorično igračo obdarila 1923 otrok od 3. do 6. leta starosti Velenje – Veseli december se otroci z dobrim možem družili pa je, da vsak otrok v Šaleški dohitro bliža. Čeprav še ni zna- na prostem. lini dobi vsaj eno knjigo na leto, no, kako veselo bo praznično Sodelavci MZPM Velenje v teh ki je čisto njegova,« pojasni sogorazpoloženje, trenutne razmere dneh pripravljajo darila za 1411 vornica in doda, da so za darila pa niso najbolj obetavne, sode- otrok iz Velenja, 378 iz Šoštanja Dedka Mraza prispevale vse tri lavci MZPM Velenje že pripravljajo teren za prihod Dedka Mraza in obdarovanje otrok. Tudi letos je na mizi več scenarijev. Medtem ko so srečanja z Dedkom Mrazom lani potekala le na daljavo, darila pa so delili njegovi pomočniki, letos upajo, da bodo otroci 9. decembra, ko napovedujejo njegov prihod, lahko ponovno v živo zapeli z njim. »Načrtujemo tudi izvedbo 25 prireditev po Vsaka knjiga bo tradicionalno opremljena z nalepko Dedka Mraza, ki bo vseh krajevnih skupnootroke celo leto spominjala na praznično veselje. stih v vseh treh občinah Šaleške doline, ki bodo potekale in 134 otrok iz Šmartna ob Pa- šaleške občine. Knjigi bodo dodapod pogoji PCT. Otroci si bodo ki. Še vedno je glavni del darila li še trenutno precej priljubljeno najprej ogledali predstavo, na- knjiga. Tokrat so izbrali štiri na- igračo pop it fidget. Senzorično to pa se bodo družili z Dedkom slove iz serije Bibi in Gusti, ki jo motorični silikonski mehurčki na Mrazom in dobili darila,« napo- ustvarja z zlato hruško večkrat okroglem disku ob dotiku tleskneveduje sekretarka Bojana Špegel nagrajena Ida Mlakar Črnič, ilu- jo. Omogoča igro, ki je odlična in dodaja: »Če se bo epidemio- strira pa jo Kristina Krhin. Tako rešitev za treniranje logike, strateloška situacija poslabšala, otro- bodo otroci iz iste družine dobi- škega razmišljanja, matematičnih kom daril ne bomo delili na pri- li različne knjige. »Knjige smo sposobnosti, izboljšanje možganreditvah, ampak bomo ponovili pridobili preko Društva Bralna ske moči in preprosto umirjanje, lansko vajo, ko smo omogočili značka Slovenije, ki skrbi zato, v hipu pa se lahko spremeni tudi varen prevzem daril z avtomobi- da kakovostne knjige prihajajo v zelo varen frizbi. 🔲 tf lom. Ta sistem bomo letos uvedli med otroke in mladino. Naš cilj v vseh treh občinah, a bo Dedek Mraz tisti, ki bo otrokom skozi Na veseli december se pripravljajo tudi tri okno avtomobila predal darilo.« dramske skupine, ki bodo na srečanjih z Načrtujejo pa tudi obiske Dedka Dedkom Mrazom v krajevnih skupnostih Mraza v vrtcih in nižjih razredih osnovnih šol, kjer se bodo uprizorile nove predstave.

❱

V Mozirskem gaju obrali grozdje modre kavčine in dišečega traminca Novemu vinu bodo v Mozirju s strelom iz topa nazdravili 11. novembra Že tradicionalno zadnjo jesensko prireditev v Mozirskem gaju, ki ni namenjena širši javnosti, so izvedli prejšnji četrtek v vinogradniškem vrtu. Tam so posajene tri trte; avtohtona radgonska ranina in dišeči traminec vinogradnika Steyerja iz Plitvice pri Gornji Radgoni ter potomka mariborske stare trte z Lenta, modre kavčine. Slednjo je Mozirju mesto Maribor pred 16 leti podarilo v znak prijateljstva in sodelovanja. Letošnja trgatev, po obilni lanskoletni, ko so s potomke obrali kar 39 lepih grozdov, je bila zaradi spomladanske pozebe slabša, so pa z vinogradniško mrežo zavarovano trto predčasno dobro oskubili še krščeni in pernati »tiči«.

V škafu se je tako nabralo le par kg žametne črnine (modre kavčine). Zato sta z grozdjem svojih trt istega porekla priskočila na pomoč Roman Čretnik st. iz Lok ter Mihael Fajfar, mozirski trški viničar iz Slatin. Tako bodo iz nekaj več kot 10 kg stisnili odličen mošt, ki ga bo v mozirsko črnino donegoval prav znani vinogradnik in kletar Fajfar. Trta dišečega traminca Danila Steyerja je pri-

Bo klubska sezona stekla?

V eMCe placu so sestavili bogat kulturni in izobraževalni program, zdaj pa se bojijo, da bo klubske sezone konec, še preden se je dobro začela – Večja težava kot to pa je izguba stika z mladino na družbenem robu Tina Felicijan

Mladinski kulturni klub eMCe plac živi z letnimi časi. Medtem ko v toplejših mesecih večina dogajanja poteka na terasi kluba, letos poleti pa kar v Letnem kinu, kjer so bila tveganja za širjenje virusa še manjša, se koncerti in druge prireditve v hladnejši polovici leta preselijo v klub, ki je v začetku letošnje jeseni prvič po začetku epidemije na široko odprl vrata, a se ustvarjalci programa bojijo, da jih bodo morali pripreti, še preden bo nova klubska sezona zares zaživela. Med prvim in drugim valom epidemije temeljito prenovljenega kultnega mladinskega prostora, ki letos obeležuje 25-letnico delovanja, sploh še niso uradno otvorili, saj si želijo, da bi praznovanje začetka novega obdobja v klubu lahko izvedli brez omejitev. Vseeno pa z izvajanjem programa ne odlašajo.

V minulem obdobju so ljubitelje mladinskih kultur povabili na več likovnih razstav v Galerijo eMCe plac, zdaj pa ponovno vabijo tudi v koncertno dvorano. »Ves ta čas, ko je klub lahko bil odprt pod posebnimi pogoji, nam je uspelo dokaj redno izvajati ga-

Rekli so ❱

Maruša Skornišek: »Absolutno vztrajamo pri spoštovanju omejitev in izpolnjevanju pogojev za obiskovanje kluba, saj želimo zagotoviti varno okolje za naše sodelavce in vse obiskovalce ter prispevati svoj delež k temu, da javno življenje obstane.« lerijski program. V drugi polovici oktobra pa smo začeli tudi s koncerti ter z drugim kulturnim in družabnim pa tudi izobraževalnim programom. Izvedli smo novo epizodo glasbenega projekta Mešalnica, Šaleški študentski klub pa je ponovno v živo izvedel Pub Quiz v sklopu iniciative Plays,« pove programska vodja kluba eMCe plac Maruša Skornišek in doda, da so bili s sodelavci pred ponovnim odprtjem kluba na trnih, saj niso bili prepričani, da bodo obiskovalci kluba sprejeli omejitve in pogoj PCT, ki so ga sicer že izvajali v sklopu gostinske dejavnosti na terasi in niso imeli večjih težav. »Zaenkrat smo z obiskom kljub omejitvam zadovoljni.

Zaznati je odpor posameznikov,

Klubsko sezono je sredi oktobra otvorila Mešalnica, ki je zabave željne obiskovalce s plesnimi ritmi privabila v prenovljeno dvorano kluba eMCe plac. (Foto: Lara Lukše)

a konflikte mirno in učinkovito rešujemo,« poroča. Čeprav se epidemiološke razmere iz dneva v dan zaostrujejo, programski sodelavci ambiciozno sestavljajo ponudbo vsebin. »Nekako smo se žal že navadili na tveganje, da načrtov ne bomo mogli uresničiti. Ukrepe ves čas spremljamo in se trudimo prilagajati ter v varnem okolju izvajati čim več kulturnih, izobraževalnih, tudi športnih in zabavnih

vsebin. Soočamo pa se s še eno in v resnici večjo težavo – klub eMCe plac je bil vedno odprt za vse, tudi za tiste na družbenem robu, a opažamo, da so se mnogi zaradi ukrepov in pogojev umaknili in tako izgubili še tisto zadnje pribežališče, kjer so bili sprejeti in imeli podporo, da splavajo iz težkih življenjskih okoliščin. Trudimo se ostati v stiku z njimi, saj se bojimo, da bodo potonili še globlje.«

čakala trgače s par kg grozdja rekordne sladkorne stopnje 98 Öe (ekslov), kletar pa bo par stekleničk »Alojzijevega vina« (po kanoniku Alojziju Žagarju, ki je v Mozirju služboval pol stoletja in je bil boter trti), ponudil v dobrodelni namen. Da bi trgatev ohranila duh prijateljstva in previdnega druženja v času korone,

tu Tominšku ni bilo težko spregovoriti o pomenu trt v parku cvetja ter o ne najboljši sadni in vinogradniški letini 2021. Ker je bilo na zalogi še nekaj rujnega vinca odličnega letnika 20, pa je bila večkrat izrečena zdravica in dvignjen kozarček v čast bližajočemu se prazniku zavetnika vinogradnikov sv. Martina, dnevu,

Miha Fajfar je odrezal najlepši grozd s trte modre kavčine.

so kulturni program pripravili mozirska domača harmonikarka Mojca in pevci MPZ Kulturnega društva Mozirje, ki so zapeli več vinu in prijateljstvu posvečenih pesmi.

Ob glasbeni spremljavi županu Ivanu Suhoveršniku in predstavniku Evropskega reda vinskih vitezov celjskega Omizja Jože-

ko bo tudi letošnji mošt postal sladko vince. V Mozirju bo to 11. novembra, ko bodo sredi trga ustrelili s topom in ob čaščenju vinske kapljice oznanili novo pustno obdobje.

Minuli vikend so obiskovalci kluba eMCe plac preživeli ustvarjalno – izrezovali so buče.

Ta konec tedna bo v Velenju potekala skupščina Zveze študentskih klubov Slovenije, ki bo pospremljena z zabavnim programom, naslednji vikend pa se bo začel jesenski klubski program stopnjevati. V četrtek, 11. novembra, bodo izvedli nov dogodek v projektu Bralna razpravljalnica, ko bodo v sodelovanju z Velenjsko knjižno fundacijo in Muzejem Velenje na Velenjskem gradu odprli razstavo ilustracij Done Pratnekar in njenega knjižnega prvenca V glavi zidam mesto.

V petek, 12. novembra, bo na sporedu kluba eMCe plac nova Mešalnica s pestro glasbeno ponudbo. V soboto, 13. novembra, pa društvo za spodbujanje metal kulture Železni aktivizem pripravlja koncert Madness of the fall, na katerem bodo nastopili bendi Dickless Tracy, Decatholicize in Human Host Body. 19. in 20. novembra vikend paket zabave pripravlja ŠŠK in v petek napoveduje večer stand up komedije, v soboto pa hip hop koncert. V soboto, 20. novembra, pa se bo začela tudi izobraževalna delavnica digitalnega marketinga, ki se bo nadaljevala še zadnjo soboto v novembru in prvo sobo-

to v decembru. Zadnji vikend v novembru pa bodo v petek, 26. novembra, predstavili rastočo zvočno knjigo spominov na eMCe plac in fotografsko razstavo ob 25-letnici mladinskih prostorov v Rdeči dvorani, druženje pa nadaljevali na techno partyju z društvom Cogo. V soboto, 27. novembra, se obeta nov koncert alternativne glasbe zdaj že tradicionalne znamke Sound Arson.

V nedeljo, 28. novembra, pa sledi še turnir v ročnem nogometu.

Kaj pa spletne alternative dogodkov? Možnost za to, da bo klubsko življenje ponovno omejeno ali prepovedano, se namreč povečuje. »Doslej smo se naučili, da so bile spletne različice dogodkov najbolje sprejete, ko je bilo javno življenje praktično povsem ukinjeno in smo vsi lahko bili le doma. Kasneje, ko smo se nekako navadili življenja z virusom in so se ljudje začeli družiti, pa je zanimanje za spletne dogodke nekoliko upadlo. Upamo, da bomo lahko ostali odprti, saj spletnemu izvajanju programa res nismo naklonjeni, se bomo pa potrudili poiskati primerne alternative, morda tudi nove načine, kako ostati v stiku z našim občinstvom in uporabniki kluba, če bomo vrata morali zapreti,« je 🔲 še povedala sogovornica.

🔲

Jože Miklavc

Vrhunec novembrskega programa v klubu eMCe plac bo potekal v sklopu konS modula – večdnevnega festivala intermedijske raziskovalne umetnosti, ki se bo nadaljeval tudi v prvi tretjini decembra.