43 2022

Od etnije prek naroda do nacije

Velenje, 24. oktobra – Dan pred državnim praznikom, dne vom suverenosti, so ob Spominskem parku 1991 – nekdanjem Domu borcev in mladine – slovesno odprli tudi zunanji del tega osrednjega pomnika vojne za Slovenijo. Poimenovali so ga Park državnosti in je posvečen trem velikim korakom, ki so v 20. stoletju tlakovali pot Slovencev od etnične skupnosti do nacije oziroma do lastne države.

»V 20. stoletje smo stopili kot etnična skupnost znotraj Avstro -Ogrske, brez avtonomije in političnih pravic, a z izoblikovano narodno zavestjo. Nato so zunanje okoliščine in tri vojne pri peljale do tega, da smo danes ena od 200 državnih skupnosti na svetu, samostojna država. Ker nas je le okoli 2 milijona, je to še toliko bolj pomembno. Na to smo premalo ponosni in se premalo zavedamo, kakšen dosežek je to,« je poudaril kustos, muzejski svetovalec Vinko Mihelak, prof. zgodovine in soci ologije iz Muzeja Velenje, eden od ustvarjalcev Parka držav nosti, hkrati vesel in ponosen, da je projekt zaključen in park tako lepo urejen.

Spominski center in Park državnosti se dopolnjujeta ter sku paj tvorita krajinsko in vsebinsko zaokroženo celoto, ki naj bi vsem obiskovalcem, predvsem pa mladim, približevala tudi domoljubne vrednote ter spodbujala spoštovanje in ljubezen do slovenskega naroda, kulture in države. Park državnosti je pridobitev tudi v prostorskem smislu. Urejen je kot sprehaja lišče, mesto meditacije, razmišljanja in srečevanja, hkrati pa služi kot prostor za spominske slovesnosti. �� dj

TAKO mislim

Vsaka prebrana knjiga pomeni več popitega znanja

O dnevu reformacije, njenem pomenu, njenem neprecen ljivem prispevku k razvoju slovenskega jezika in s tem začetku konstituiranja naroda vemo veliko, a hkrati (pre) malo. To, da je Primož Trubar oče slo venskega jezika, vemo vsi; da je Jurij Dalmatin prevedel Sveto pismo v sloven ščino in je slovenščina s tem zasedla šti rinajsto mesto med evropskimi jeziki s prevodom originalne Besede (pred hrva ščino in srbščino med drugim) že nekaj manj; da je Adam Bohorič oče slovenske slovnice in Sebastjan Krelj oče sičnikov in šumnikov, pa vedo le poznavalci in navdušenci za slovenski knjižni jezik. Znano je, da je protestantski duh močno odjeknil v ekonomiji in je za mnoge še danes eden od teme ljev gospodarske etike, manj pa je poudarjen njegov vpliv v izobraževanju, znanosti, tehnologiji in kulturi. Imperativ enakosti med ljudmi, ki ga je obnovilo in predpostavljalo reformacijsko gibanje in izhaja iz tretje Božje zapovedi, predvsem pa sta ga s svojimi ideali povzdignila francoska revolucija in kipenje narodov v 19. stoletju, zagovarja, da smo ljudje drug drugemu največje bogastvo. Iz tega pa neposredno izhaja družbena solidarnost, ki sploh ni in ne sme biti le pokroviteljsko usmiljenje v klasičnem smislu, ko bogatejši daruje revnejšemu, ampak posameznik svoje vrednote, darove in talente daruje skupnosti. To dela člo veka za človeka in to je eno pomembnih izročil reformne ga gibanja.

Humanizem, renesansa, reformacija in razsvetljenstvo pravzaprav pomembno oblikujejo tako imenovanega in splošno cenjenega človeka: človeka s hrbtenico! Pomeni pa to, da si znamo drzniti potenciale, ki so nam bili dani, tudi uporabljati, predvsem pa kritično uporabljati svoja um in znanje!

Kultura? Če kulturi odvzamemo etiko, ji navsezadnje od vzamemo modrost. Če kulturo okrajšamo zgolj na ume tnost, odpremo prostor, v katerem je vse relativno, in družbo pripeljemo v situacijo, ki ji vladajo korupcija, brez sramnost in neumnost. To pa je že stanje, ki se mu v Evro pi nevarno približujemo.

Kaj je slovenska identiteta, narodu skupna? Na prvem mestu je zagotovo naš jezik, v vseh svojih narečjih in oko ljih, kjer živimo. Če bomo sposobni jezik gojiti in ob njem upoštevati še kakšno razsvetljensko pridobitev, bomo za gotovo obstali. Govorimo in prepevajmo po slovensko: poslušajmo in slišimo se! Pišimo, objavljajmo, tiskajmo in spodbujajmo izdaje knjižnega in neknjižnega gradiva. Berimo in berimo se. Ustvarjajmo in spoštujmo avtorje. Čuvajmo in ohranjajmo tudi našo premično kulturno dedi ščino, kot smo jo znali ohraniti od Trubarja naprej. In tudi za to so knjižnice na Slovenskem. Zato vedno dobrodošli v velenjski knjižnici: postanite del družine knjižničnega članstva in prijatelji naših prireditev.

��

lokalne novice

Kakšno bo Velenje čez deset let?

Velenje, 20. oktobra – Na razstavnih panojih ob velenj ski pošti je postavljena razsta va najpomembnejših projek tov Mestne občine Velenje, ki bodo pomembno oblikovali prihodnost mesta. Cilji vseh predstavljenih projektov, ak tivnosti in načrtov so zagotav ljanje čim boljših razmer za življenje v mestu in odpiranje novih možnosti za razvoj. “Že limo, da bi bilo Velenje čez de set let polno življenja in dobre energije, še bolj moderno, da bo več delovnih mest z viso ko dodano vrednostjo, dovolj stanovanj za vse generacije.

Tudi v prihodnje pa bomo za gotavljali še boljše razmere za kulturo, umetnost, šport in preživljanje prostega časa,” je na predstavitvi razstave dejal direktor občinske uprave mag. Iztok Mori

Na panojih so predstavlje ni načrti za obnovo starej ših objektov, kot je Stara

elektrarna, ki bodo dobili novo vsebino in namembnost, za gradnjo novih stanovanjskih sosesk ter avtoceste. “Glavni vir dohodkov za razvoj mesta bo pomenil sklad za pravič ni prehod, velik del razvoj nih načrtov pa bomo morali financirati iz lastnih sredstev in z drugimi lastnimi viri,” je

o finančnih sredstvih za rea lizacijo načrtov še dejal Mori. Razstava ni namenjena le ogledu in seznanitvi občanov z načrti, temveč občina želi tudi njihov odziv, mnenja in predvsem podporo pri udeja njanju projektov. ��

Sprejeli predstavnike gasilskih organizacij

Velenje, 19. oktobra – Ob mesecu požarne varnosti je župan MO Velenje Peter Der mol sprejel predstavnike ga silskih organizacij, ki delujejo v občini, in se jim zahvalil za odlično sodelovanje.

Letošnje leto je prelomno na področju javne gasilske služ be. Z namenom nadgradnje gasilske službe smo v občini vzpostavili novo organizacij sko obliko delovanja poklic nih gasilcev v obliki javnega gasilskega zavoda. Ob tem pa, poudarja župan, želi ohraniti prostovoljna gasilska društva na sedanjem visokem nivoju.

Z ustanovitvijo javnega zavo da ostajajo pomemben steber zaščite, reševanja in pomoči ter del javne gasilske službe.

Letos je MO Velenje nada ljujevala z zamenjavo gasil skih vozil za prevoz moštev

z oznako GVM-1 v vseh dru štvih. Do zdaj so predali šest teh vozil, zadnjega so prevzeli gasilci PGD Škale, drugo leto ga bodo kot zadnji PGD Vele nje. Za vsa ta vozila je občina prispevala po 35.000 evrov. Le tos so v PGD Velenje prevzeli novo hitro tehnično reševalno vozilo HTRV-1; občina je pri spevala 130.000 evrov. Prihodnje leto občina pri čenja z zamenjavo gasilskih

vozil s cisternami. Prvo bo novo vozilo GVC-2 prejelo PGD Pesje. Zamenjava vozil poteka glede na letnik nakupa teh vo zil v preteklosti. Vozilo bo MO Velenje sofinancirala v višini 250.000 evrov. Postopek javne ga naročanja je končan, izbra ni ponudnik bo vozilo doba vil v letu 2023. V prihodnjem obdobju bodo zagotovili tudi ustrezna vozila za delovanje novega gasilskega zavoda.

Za financiranje javne gasil ske službe letos v proračunu občina namenja 1.360.000 evrov. Sredstva namenja tudi za nakup opreme, sofinanci ranje vzdrževanja objektov, zdravniških pregledov, zava rovanje odgovornosti, dekon taminacijo opreme, vozniške izpite, refundacijo, izvajanje projekta prvi posredovalec ter plače za poklicno jedro.

Obnovili cesto Sedovnik-Vivod

Cirkovce, 21. oktobra - V septembru so v Cirkovcah zaključili z obnovo in asfaltiranjem ceste Sedovnik - Vivod. Trasa ceste poteka po zelo zahtevnem terenu, kar je domačinom in drugim voznikom ob slabih vremenskih raz merah velikokrat povzročalo težave z dostopom ter posledično tudi visoke stroške popravila vozišča.

V letošnjem letu sta KS Cirkovce in MO Velenje po nekaj letih našli sku pni jezik ter pričeli z obnovo in asfal tiranjem ceste, ki bo precej izboljšala življenske razmere krajanom Cirkovc, predvsem pa družinam, ki živijo ob tej cesti. Izvajalec del je bilo lokalno podje tje RGP, cesto pa je v celoti financirala MO Velenje.

To pomembno novo pridobitev so 21. oktobra tudi uradno predali svojemu

namenu s kratkim kulturnim progra mom, ki so ga pripravili krajanke in krajani Cirkovc, kot gostje pa so nasto pili kvintet Zven in Pihalni orkester Premogovnika Velenje. V pozdravnih govorih so nekaj besed povedali žu pan MO Velenje Peter Dermol, pred sednik KS Cirkovce Dani Avbreht ter krajan Silvo Venta. Pred prerezom traku pa je cesto za varnejšo pot bla goslovil še župnik Janko Rezar. “Za to novo pridobitev smo zelo ve seli, saj bo res izboljšala kakovost ži vljenja v naši krajevni skupnosti ter še tako pripomogla k boljšim bivalnim razmeram, da bodo mladi ostajali na podeželju. Veseli pa smo tudi, da je bil obisk krajank, krajanov ter prisotnih gostov zelo velik,” je povedal Dani Av breht. ��

Drago Martinšek, direktor Knjižnice Velenje

Še bolj moderno, z novimi delovnimi mesti in stanovanji – Projekti občine na ogled na razstavi pri Pošti

Čez deset let bo podoba Velenja drugačna.

Drago Martinšek

Bodimo ponosni nase kot na narod

Park državnosti, združen s Spominskim centrom 1991, pomeni prikaz sklenitve zgodovinskega loka uporništva slovenskega naroda skozi celotno njegovo obdobje

Janežič

Velenje, 24. oktobra – Od prtje Parka državnosti se je začelo s slovesnim postrojem garde Slovenske vojske ter praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij in polaganjem venca ob tetrae der. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Premogovnika Velenje, trobil ni kvintet Policijskega orke stra in pevski zbor Osnovne šole Gustava Šiliha. Pesmi je deklamirala članica Gledališča Velenje Irena Zalar

V imenu Koordinacije domo ljubnih in veteranskih organi zacij Slovenije je zbrane na govorila Andreja Katič, nato predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo general major Ladislav Lipič, osre dnji govornik pa je bil župan Mestne občine Velenje Peter Dermol

Vsebino parka in program slovesnosti so v sodelova nju pripravili Muzej Velenje

in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Združenja borcev za vred note narodnoosvobodilne ga boja Velenje, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje, Policijskega veteranskega društva Sever – odbor Velenje, Območnega

združenja slovenskih častni kov Velenje, Šaleškega druš tva general Maister in Društva brigadirjev Velenje. Pred dogodkom so predstav niki domoljubnih in veteran skih organizacij podpisali poso dobljeno listino o sodelovanju območnih organizacij Šaleške

doline, ob koncu prireditve pa sta Anton Pozvek, sekretar Po licijskega veteranskega društva Sever – odbor Velenje, in gene ralmajor Ladislav Lipič izročila županu zahvalo za ohranjanje spomina na aktivnosti vojnih veteranov 1991 Savinjske in Ša leške doline.

Država je institucija, domovina je v srcu

Park državnosti in Spominski center 1991 sta nastajala več let – V zbiranje gradiva vključene vse veteranske in domoljubne organizacije iz Šaleške, Zgornje Savinjske in Zadrečke doline

Diana Janežič

Velenje, 24. oktobra – »Na men Parka državnosti ni le razstava in učilnica in tudi ne le, da ljudje v njem posedijo, ampak je želja vseh, ki smo ga postavili tudi, da bi obiskovalce napeljal na razmislek o Slove niji, o državi in domovini. To zame ni enako: država je lahko vsaka država, ki daje človeku delo in omogoča življenje, do movina pa je ena sama,« je ob pogovoru o nastajanju Parka državnosti poudaril kustos, muzejski svetovalec Vinko Mihelak, prof. zgodovine in sociologije iz Muzeja Velenje.

Prve pobude v letu 2000

Ideja za Park državnosti in Spominski center 1991 sta na stajala več let in oboje je re zultat tesnega sodelovanja domala vseh veteranskih in

Dan samostojnosti –26. december

Leta 1990 so bili razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je 88,5 % Slovencev glasovalo, naj Slovenija po stane suverena in neodvisna država.

Dan državnosti – 25. junij

Leta 1991 sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slavnostno sta

domoljubnih organizacij iz Ša leške in Zgornje Savinjske doli ne, Mestne občine Velenje, Mu zeja Velenje, Vojaškega muzeja Slovenske vojske, Muzeja slo venske policije, drugih institu cij in organizacij ter številnih

bili razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Dva dni kasneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v ka teri je Slovenija obranila neodvisnost. Dan suverenosti –25. oktober Na ta dan leta 1991 je v koprskem pristanišču Slovenijo zapustil zadnji vojak nekdaj skupne, nato pa agre sorske armade.

posameznikov, ki so se aktivno vključili v zbiranje in pripravo gradiva ter tako pomembno pri spevali k njuni končni podobi.

»Vse je začelo dobivati ja snejšo podobo leta 2011, ob

20-letnici osamosvojitve Slo venije, čeprav smo preseneče ni ugotovili, da hranimo zelo malo gradiva. Pa vendarle je bila postavljena priložnostna občasna razstava v muzejski depandansi na Graški Gori. Hkrati nas je to tudi spodbu dilo, da smo začeli bolj siste matično zbirati gradivo, do kler je še, dokler so ljudje še tu, ker je potem veliko težje,«

Pomemben dogodek za preteklost in prihodnost

Andreja Katič je v svojem na govoru poudarila, da vse pred stavnike domoljubnih in vete ranskih organizacij povezujejo skupna načela in vrednote, pri padnost državi Sloveniji in glo boko spoštovanje do aktivnih udeležencev v usodnih dogod kih v zgodovini Slovenije. Deja la je, da se pot do lastne države ni bíla le z borbami, temveč je tlakovana s pravimi odločitva mi pravih ljudi ob pravem času na pravem mestu. »Takšen je bil general Maister ob podpo ri Velenjčana Verstovška, poli tično zelo različni ljudje, ki so sestavljali temeljne točke OF, partizanke in partizani v NOB ter diplomacija in modrost, ki sta preprečili, da bi se osamo svojitvena vojna spremenila v morijo.«

Leopold Lipič je dejal, da Park državnosti, združen s Spominskim centrom 1991, pomeni prikaz sklenitve zgo dovinskega loka uporništva slovenskega naroda skozi ce lotno njegovo obdobje, od leta 1918 do osamosvojitvene voj ne. »Zato s ponosom praznuje mo praznike iz vseh zgodovin skih obdobij, kajti zavedamo se, da nihče sam ali v manjši skupini ne more doseči, kar

lahko doseže narod,« je dejal ter se zahvalil MO Velenje in županu za vso pomoč in pod poro domoljubnim in veteran skim organizacijam.

Peter Dermol je dejal, da ure ditev Parka državnosti prina ša družbeno odgovornost, spoštovanje in solidarnost do vsega, kar so ljudje prežive li v preteklosti in do tega, kar moramo ohranjati za jutri.

»V družbi obstajajo skupno sti, ki več energije in sredstev namenjajo ohranjanju prete klih dejstev, skupnosti, ki zgo dovino delno potvarjajo, delno pa ohranjajo in obstajajo sku pnosti, ki ne priznavajo vse ga, kar se je v našem okolju zgodilo. Zato sem ponosen na vse organizacije in združenja, ki skupaj z občinsko upravo v Velenju ohranjajo dejstva, ki so nesporna,« je dejal župan in spomnil, da so v vsaki voj ni junaki, v vsaki vojni pa tudi matere ostajajo brez sinov in otroci brez staršev, zato je prav, da se tega spominjamo.

Zato je Park državnosti med drugim tudi poklon preteklo sti in opomin za vse prihodnje generacije.

je povedal Mihelak. V zbira nje so se vključile vse velenj ske veteranske in domoljubne organizacije, ne le iz obdobja 1991, ampak tudi širše.

Imamo kaj povedati in pokazati

Eno od vprašanj pri snovanju projekta je bilo tudi, kaj pa ima Šaleška dolina povedati in po kazati, saj v njej ni bil izstreljen niti en naboj v osamosvojitveni vojni. »Izkazalo se je, da se je tudi v tej dolini veliko dogajalo. Zbrali smo veliko gradiva, zato je takoj

nastopilo vprašanje, kje ga bomo pokazali. Tako sta leta 2013 teda nji župan Bojan Kontič in svet MO Velenje podprla projekt Spo minski center 1991, za lokacijo pa je občina ponudila nekdanji Dom SLO oziroma Dom borcev in mladine. Spominski center je bil odprt leta 2018.«

Nedorečena in neizdelana je takrat ostala zelenica pod cen trom, kjer že desetletja stoji tank, ki je dal temu območju pridih vojaškega. In zdaj vse binsko spada v novi park. ��

Vinko Mihelak: »Z zbiranjem gradiva se je izkazalo, da se je tudi v tej dolini med osamosvojitveno vojno veliko dogajalo.«

Diana

Venec so položili in zbrane na slovesnosti nagovorili (od leve) generalmajor Ladislav Lipič, župan MO Velenje Peter Dermol in Andreja Katič v imenu Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije.

Jesenska deratizacija

Velenje, Šoštanj – Od 24. oktobra do predvidoma 30. novembra bo na območju Šaleške doline potekala redna jesenska deratizacija javnega kanalizacijskega omrežja in javnega sistema daljinskega ogrevanja s pripadajočimi objekti. V skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih bodo nastavljali parafinske vabe za zatiranje glodavcev. Vabe so zdravju škodljive, vendar bodo postavljene v jaške in v objekte na način, da občani in domače živali ne bodo mogli priti v stik z njimi. Uporabnikom priporočajo, naj v straniščno školjko ne mečejo ostankov hrane, saj so le-ti v kanalizacijskem sistemu vir hrane za različne glodalce. Ti odpadki predstavljajo tudi čedalje večje breme v naših kanalizacijskih sistemih, kar močno vpliva na njihovo de lovanje in povzroča škodo v kanalizacijskih sistemih in či stilnih napravah. V straniščno školjko spadajo le tri stvari: človeški iztrebki, izločki in toaletni papir.

Sofinanciranje društev upokojencev

Šoštanj – Občina Šoštanj objavlja javni razpis za sofinan ciranje društev upokojencev. Vsa društva, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, ki so objavljeni na spletni strani občine, lahko oddajo vloge do 27. oktobra. Sofinanciranje bo izve deno z vrednotenjem delovanja in prijavljenih programov društva na temelju pravil. Okvirna cena razpisanih sred stev znaša 5.000 evrov.

Odstopila strokovna direktorica ZD

Velenje

Dr. Katarina Rednak Paradiž, strokovna direktorica Zdravstvenega doma Velenje, je prejšnji teden odstopila, na naše vprašanje, zakaj, pa je odgovorila: »Odstopam iz osebnih razlogov, o katerih ne želim razglabljati. Trenutno stanje v zdravstvu širše in lokalno gledano je zaskrbljujoče. Rešitev v zdravstvu ni v denarju, ampak v koreniti spre membi sistema ter organizacije ob prioriteti na primarnem nivoju, ki je temelj piramide zdravstva v Sloveniji.« Kot smo še izvedeli, je v teku razpis za novega strokov nega direktorja.

HTZ ima novo direktorico

Zaradi predčasnega sporazumnega prenehanja mandata generalne direktorice družbe HTZ Velenje, I. P., Nine Mau hler so za novo direktorico imenovali Staško Velikonja, ki je v družbah Skupine Premogovnik Velenje zaposlena več kot 25 let. Hkrati bo družba izvedla javni razpis za imeno vanje generalnega direktorja družbe.

Vodenje Teša prevzel Viktor Vračar

S funkcije generalnega direktorja HSE za generalnega direktorja

TEŠ – Družbo dobro pozna

Šoštanj, 19. oktobra – Nad zorni svet Holdinga Sloven ske elektrarne je Viktorju Vračarju potrdil sporazumno prenehanje funkcije general nega direktorja družbe HSE in soglašal z njegovim imeno vanjem za generalnega direk torja Termoelektrarne Šoštanj. Vračar, ki je tudi predsednik nadzornikov TEŠ, bo na čelu termoelektrarne nasledil Ma tjaža Voduška, ki je z mesta generalnega direktorja odsto pil 17. oktobra. Kot je dejal, je odstop osebne narave, ostalih zadev pa ne komentira. Vodu šek je odstopil po tem, ko so TEŠ izklopili iz omrežja, da bi

premog, katerega dobava je zaradi težav Premogovnika Velenje zmanjšana, privarče vali za zimske mesece, ko bo uvoz elektrike predvidoma dražji, kot je trenutno. »Dr. Viktor Vračar bo man dat generalnega direktorja TEŠ nastopil 8. novembra 2022. V slovenski termoelek trarni, ki zagotavlja tretjino vse slovenske proizvodnje električne energije, ga čakajo veliki izzivi pri zagotavljanju varnega in zanesljivega obra tovanja energetske lokacije TEŠ in s tem oskrbe sloven skega gospodarstva in gospo dinjstev z električno energijo.

Družbo TEŠ dobro pozna, tako pa tudi ključne naloge na poti t. i. zelenega prehoda druž be TEŠ in celotne regije,« so

MegaM na sejmu v Dubaju

zapisali v sporočilu za jav nost HSE.

Kot so v HSE še navedli, so bili v času Vračarjevega vodenja izvedeni številni projekti, med drugim usmeritev v gradnjo novih proizvodnih kapacitet na področju obnovljivih virov energije z gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji Prapretno, razširitev dejavno sti z vstopom na drobnopro dajni trg s pridružitvijo družb ECE in Energija plus skupini HSE, začetki postopkov za pre strukturiranje Šaleške regije v skladu z načeli pravičnega pre hoda, zaključek arbitraže z do baviteljem opreme za blok 6 v TEŠ in prilagoditev poslovnega modela izredni volatilnosti na energetskih trgih. �� STA

Iskali so partnerje za svoje produkte – Revolucionarnih premikov na področju telekomunikacij ni

Velenje, 20. oktobra – Pod jetje MegaM je sredi oktobra na enem največjih tehnolo ških sejmov s področja tele komunikacij in informacijskih tehnologij predstavilo dva produkta, ki ju želijo interna cionalizirati. Kot je povedal Matej Meža, direktor podje tja, so prvi produkt SIM-karti ce za internetno mednarodno povezljivost naprav, drugi pa njihova lastna polnilnica, ki jo razvijajo kot nadgradnjo

inovacije pametnega doma čega polnjenja. »Poleg napredne polnilnice smo predstavljali tudi sistem upravljanja in zaledni sistem ter iskali ustrezne partnerje na področju Bližnjega Vzho da, azijskih držav in določenih držav v Afriki. Na naši stojni ci smo imeli precej obiska, za precej sestankov smo se že prej dogovorili, zato smo z iz plenom sodelovanja na sejmu zadovoljni. Glede partnerstva

pa bomo rezultate videli v pri hodnjih mesecih,« je povedal Meža.

Sodelovanje na sejmu je tudi priložnost za spoznava nje trendov, konkurence in no vosti. »Novosti je bilo precej, a nobene revolucionarne. Gre za izboljšave na mnogih po dročjih, tektonskih premikov pa ni bilo. Na področju tele komunikacij in povezljivosti smo z razvojem že zelo daleč, tako da gre zdaj predvsem za

izboljšave obstoječih tehno logij. Na področju elektromo bilnosti in energetike pa pravi premiki glede integriranja ob novljivih virov šele prihajajo,« je dejal Meža in dodal, da gre do trendi na tem področju v smer integriranja čim več ob novljivih virov ter da Evropa na tem področju zaostaja, ker se je strateško preveč nasla njala na fosilna goriva. �� dj

Velenje obiskali predstavniki EIB

Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline bo ogromen strokovni, organizacijski in finančni zalogaj – Mehanizem Target bo zagotavljal brezplačno tehnično podporo pri pripravi celovite dokumentacije

Velenje, 19. in 20. oktobra –Mestno občino Velenje so obi skali predstavniki Evropske investicijske banke v okviru tehnične pomoči Target. Gre za instrument za tehnično pomoč Evropske komisije, Di rektorata za energijo in EIB, namenjen tesni pomoči pre mogovnim regijam za pravični prehod v brezogljično družbo.

Namen obiska je bil predsta vitev izzivov Šaleške doline v obdobju prestrukturiranja SAŠA regije in podrobna se znanitev ekipe evropskih stro kovnjakov z obstoječim siste mom daljinskega ogrevanja in načrti za prihodnost glede dekarbonizacije sistema.

Zaradi načrtovanega bližnje ga zaprtja velenjskega premo govnika, evropske usmeritve k podnebni nevtralnosti in

ambicioznih zavez iz Pariške ga sporazuma je pred dolino zahtevno obdobje prestruktu riranja, ki poleg izzivov pred stavlja tudi priložnosti za na daljnji razvoj.

Skupaj so si ogledali obstoječ sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki trenutno te melji na viru toplote iz TEŠ, podrobneje pa so spoznali tudi osnutek Akcijskega načrta ze lene preobrazbe daljinskega ogrevanja, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in bo popolnoma neodvisen od premoga. Naš glavni cilj je, da na področju daljinskega ogrevanja do leta 2030 v celoti izstopimo iz pre moga in preidemo na zelene vire energije, sistem optimizi ramo ter zagotovimo stabilen in cenovno ugoden vir tudi v

prihodnje. Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je najstarejši in drugi največji daljinski sistem v dr žavi, bo ogromen strokovni, organizacijski in finančni za logaj. Z našim daljinskim sis temom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov. Mehanizem Target bo naši premogovni regiji zagotavljal brezplačno tehnično podporo pri pripravi celovite dokumen tacije, vezane na preobrazbo daljinskega sistema, saj gre za finančno, tehnično, časovno in pravno zelo zahteven projekt.

�� Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Dr. Viktor Vračar

Konkurenca kaznuje spanje na lovorikah

Dober direktor in dober trener lahko iz povprečne ekipe naredita odlično – Kljub garanju, da bi bili uspešni, ne smemo pozabiti na fair play

Velenje, 20. oktobra – Sa vinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) in sekcija računovodskih servisov pri njej sta pripravili 10. regij sko srečanje podjetnikov, na katerem sta kot gosta nasto pila dr. Marko Hočevar, re dni profesor na Ekonomski fa kulteti Univerze v Ljubljani, in David Primožič, produk tni manager v podjetju ELAN, svetovni prvak in najboljši slo venski telemark smučar vseh časov. Udeležence srečanja sta uvodoma nagovorila Tomaž Korošec, predsednik SŠGZ, in Petra Pleterski, predsednica sekcije računovodskih servi sov pri SŠGZ.

Na srečanju je dr. Marko Hočevar spregovoril o špor tu, poslovanju in računovod stvu. Predstavil je, kako pove zana je analiza v nogometu in poslovanju. “Zame je nogomet simbol tržnega gospodarstva,” je povedal za naš časopis. “Ko gre moštvo v drugo državo, na drugo celino, gre za osvajanje

trgov.

podjetja.

Elan je dolgoletni proizvajalec 100-odstotno ročno izde lanih smuči iz slovenskih Alp, narejenih na eni lokaciji s skoraj 80 leti izkušenj v oblikovanju in izdelavi najboljših smuči na svetu. Begunje na Gorenjskem so majhno mestece, toda le po velikosti in številu prebivalcev. V smučarskem svetu so Begunje prestolnica, glavno mesto smučarskih inovacij. Poudarek dajejo tudi na trajnost oskrbne veri ge, saj približno 99 % vseh surovin pridobijo iz Evropske unije v radiju 400 km okoli Begunj, kar je njihova konku renčna prednost.

terenu je lahko učinkovito, ni pa uspešno. Zato najbolj ši nogometaš na svetu, Mes si, malo teče in veliko zabija gole. Pustiti srce na igrišču ni dovolj. Dati je treba več golov kot nasprotnik. V podjetju smo lahko učinkoviti pri izdelavi izdelkov, a če jih ne proda mo po primerni ceni, nismo uspešni. Izgorelost zaposlenih ali hitra izdelava izdelka nista dovolj, da bi bili uspešni. Vsa ka nogometna ekipa ima svoje prednosti pred ostalimi, ki jih mora izkoristiti. To velja tudi za podjetja.

mlade kadre, njihov razvoj in napredovanje.

David Primožič je z udele ženci srečanja delil zgodbo, kako si je s profesionalno športno kariero tlakoval pot do zaposlitve v Elanu, kjer kot produktni vodja skrbi za podobo smučarske kolekcije, njen razvoj in testiranje smuči. Predstavil je tudi prve zložlji ve vsestranske karving smuči na svetu Elan Voyager.

znamk, to so postali

Glas gospodarstva

se

mora še bolj slišati

Gospodarstvo mora pokazati enotnost ne samo na regijski, temveč tudi na državni ravni – Važno je sodelovanje na vseh ravneh, da politika gospodarstvu prisluhne in ga obravnava kot enakovrednega partnerja

Jasmina Škarja

Velenje, 20. oktobra – SPOT Savinjska – Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) in sekcija računovodskih ser visov pri SŠGZ sta pripravili 10. regijsko srečanje podjetni kov, na katerem so spregovo rili o prenosu znanja iz športa v poslovanje.

Pod vidno površino se skriva veliko dela z mladimi Udeležence je nagovoril tudi Tomaž Korošec, predsednik SŠG, ki je od leta 2019 v Hisen se Europe izvršni podpredse dnik, odgovoren za podro čje proizvodnje, investicij in vzdrževanja. Povedal je, da je v športu podobno kot v podje tništvu. »Pod vidno površino se skriva veliko dela z mladi mi, odrekanja posameznikov in družin ter veliko prosto voljnega dela. Odgovorno go spodarstvo ne podpira samo vrhunskega športa, tistega vidnega dela, ampak v slogu družbene odgovornosti pod pira tudi športnike začetnike in mladinske strukture v klu bih. Samo tako, enako kot v podjetju, kjer investiramo v dobre mlade kadre, športnike in športne panoge, se bo ta na ložba na koncu obrestovala.«

Kakšna je Šaleška prihodnost in kam usmeriti razvoj?

Zanimalo nas je tudi, kakšen je njegov pogled na prihodnost Šaleške regije in Savinjsko-ša leško gospodarsko zbornico. »Mislim, da mora gospodar stvo pokazati enotnost ne samo na regijski, temveč tudi na državni ravni, saj se mora glas gospodarstva še bolj sli šati. Dosedanji ukrepi, tako na nivoju EU kot državnem nivo ju, s pomočjo gospodarstvu na področju energetike še vedno niso dovolj. Potrebna sta še večja povezanost ter skupno

in usklajeno delovanje. Mi slim, da je na lokalni ravni sodelovanje med politiko in gospodarstvom dobro. Važno je sodelovanje na vseh ravneh, da politika gospodarstvu pri sluhne in ga obravnava kot enakovrednega partnerja. Pohvalimo se lahko tudi, da je lokalna gospodarska zborni ca ves čas zelo aktivna. V tem trenutku so naša prioriteta energetska draginja in izzivi, ki jih ta prinaša za gospodar stvo. Žal so pred nami zelo ne gotovi časi. Lahko pa povem, da so aktivnosti na državni in lokalni ravni zelo usklajene.«

❱Odgovorno gospodarstvo ne podpira samo vrhunskega športa, ampak v slogu družbene odgovornosti podpira tudi športnike začetnike in mladinske strukture v klubih.

A šport ni le vrhunski, to je le vrh ledene gore. Pod gladi no je ogromno dela mladih, z mladimi, odrekanja družin in podpornikov. Posel vlaga v športnike začetnike, mla de strukture v klubih. Tudi v podjetju je treba vlagati v

Za glasbeno popestritev sta poskrbeli Tanja Lončar, ci trarka, pevka in športna oseb na trenerka, ter Tinkara For tuna, podjetnica, ki jo večina pozna kot del zasedbe glasbe ne skupine Bepop, pridružil pa se jima je tudi voditelj dogod ka Dejan Tamše

Lahko močnaizpostavite področja SAŠA regije?

»Najnovejša energetska situ acija prinaša malo turbulence v sicer dolgoročne odločitve. Zavedamo se, da bo prišlo do tranzicije Šaleškega gospodar stva, predvsem energetskega dela, ki ga predstavljata Pre mogovnik Velenje in TEŠ. V tem trenutku je vse posta vljeno na glavo. Dolgoročno pa moramo najti rešitev, kako izvesti tranzicijo in vzposta viti nova delovna mesta z do dano vrednostjo. Poklicni po dročji, ki prihajata v ospredje, sta predvsem digitalizacija in avtomatizacija. Takšna delov na mesta bomo v bodoče rabili

in iskati moramo smernice, po katerih je treba delovati.«

Kaj povedati o prihodnosti podjetja Hisense Europe, kjer ste izvršni podpredsednik?

»Naše podjetje ima zelo am biciozne načrte. Od leta 2020 do leta 2025 želimo priti z 2 milijard do 6 milijard prihod kov (govorim o evropskih ope racijah Hisense). Ambiciozne načrte imamo tako na podro čju investiranja kot zaposlova nja. Verjamem, da nam bo pri realizaciji razvojnih in ostalih ciljev tudi lokalno okolje nudi lo vso potrebno oporo.« ��

Tomaž Korošec: »Timski duh, vztrajnost, odločnost in drznost so vrednote, ki bi jih morala zasledovati tudi podjetja. Del športa najdemo v vsakem podjetniku.«

Nogomet je simbol bla govnih

že nogometni sodniki. V no gometu se prodaja vse: od dresov in šalov do igralcev in stadionov.”

Za primerjavo s poslovno te orijo je uporabil izjave nekate rih svetovno znanih nogome tnih trenerjev. Brez načrta ni možno narediti analize niti no gometne igre niti poslovanja

Tudi slab načrt je boljši od improvizacije. Načrt je tisti, ki določa, ali smo uspe šni ali ne, ne pa primerjava z drugimi. Produktivnost ni do volj za uspešnost. Tekanje po

Med udeleženci so bili tako podjetniki in računovodje kot predstavniki šol.

MED VAMI Svojci imajo mnogo želja

Delo je zelo zahtevno in z vidika opazovalca morda neprijetno – Ne glede na status poskrbijo, da je zadnje slovo pietetno – Raztros pepela kot ena izmed možnih oblik zadnjega slovesa je, podobno kot drugod po Sloveniji, v porastu

Mojca Usar, koordinator ka pogrebno pokopališke de javnosti KP Velenje, izhaja iz družine, kjer so se s pogrebno dejavnostjo ukvarjali vrsto let, zato nikoli ni imela zadržka pred takšnim delom. Njeno delo je zelo zahtevno in z vi dika opazovalca morda nepri jetno. Vsakodnevno se sreču je s prizadetimi in žalujočimi svojci ter se sooča s stresom in žalostjo.

Kako se spopada s stiska mi in z žalostjo svojcev? »Po membno je, da znaš poslušati in ugoditi željam (tudi nemo gočim), pomagati ljudem in jim nuditi oporo v težkih tre nutkih. Človek mora biti soci alno naravnan in razumeti lju di. Za družinski posel sem se odločila, ker znam poslušati, usmerjati ljudi in jim v najtež jih časih dati veliko dobrega.«

Pogrebni stroški v povprečju znašajo okoli 1.000 evrov

V tem zahtevnem poklicu ni veliko žensk, tudi zato, ker je

Postopek za žarni pogreb

traja v povprečju traja tri dni, odvisno od zasedenosti krematorija v javnem podjetju Žale v Ljubljani, za klasičen pogreb pa od dva do tri dni. Veliko je odvisno od želja svojcev.

to dejavnost, v kateri moraš biti na voljo v vsakem trenut ku. »Drži. Smo prvi kontakt ob smrti bližnjega, poskrbi mo za ureditev in prevzem

Kakšne so možnosti glede grobnih mest? »Zelo se povečuje raztros pepela, zato smo letos na pokopališču Podkraj ob prostoru za raztros pepela postavili še štiri dodatna obe ležja, na katera se na željo svojcev zapišejo imena pokojni kov. Sicer je možen tudi anonimni raztros pepela. Raztros pepela pokojnikov kot ena izmed možnih oblik zadnjega slovesa je tudi pri nas, podobno kot drugod po Sloveniji, v porastu. Zaradi tega že pripravljamo načrte za gradnjo novega večjega poslovilnega prostora za raztros pepela v bližnjem gozdičku, ki bi ga primerno uredili in postavili tudi nadtalno parkovno pot.«

ELEKTRIČARJE

. GRADBENE DELAVCE m/ž - nizka gradnja, visoka gradnja, upravljavce gradbenih strojev, pomožne delavce, tesarje, sodelavce za suhomontažna dela (Bau - Tiefbau, Hochbau, Baumaschinisten, Helfer, Zimmerer, Trockenbauer)

Nudimo vam:

. mesečna plača na osnovi polnega delovnega časa po kolektivni pogodbi znaša najmanj 2.350,00 EUR bruto (plus dodatki in nadure) v primeru ustrezne kvalifikacije in delovnih izkušenj plačamo tudi bistveno več

Prosimo, javite se nam v nemščini na: E: office@arbeiterring.at I WhatsApp: +43 664 121 93 86 T: +43 4232 37182 I www.arbeiterring.at

ARBEITERRING GmbH

A-9100 Völkermarkt/Velikovec I Hauptplatz 32

pokojnika, izbiro krste, žare, žalno dekoracijo, snemanje in fotografiranje, govornike, glasbenike ... Svojci izberejo grobno mesto ali pa se odločijo za raztros pepela.«

Kakšni so stroški pogreba?

»Na KP Velenje vedno najde mo rešitev, alternativo, da pomagamo. Obstajata tudi posmrtnina in pogrebnina.

Socialna služba pomaga lju dem glede na dohodek. Če oseba nima svojcev, občina krije stroške celotnega po greba, mi poskrbimo, da je zadnje slovo pietetno. Sicer skupni pogrebni stroški v povprečju znašajo okoli 1000 evrov, seveda pa je višina stroškov odvisna od želja na ročnikov. Ne smemo pozabiti

na žalni venček in ikebano, pevce in branje govora, izbor krste ali žare. Cena najdraž je krste za klasičen pogreb je od 500 do 600 evrov, žare od 70 evrov dalje. Plačilo je stvar dogovora, omogočamo tudi možnost plačila na obroke,« našteva Usarjeva in izpostavi, da imajo svojci mnogo želja. »Nekaj je tudi takšnih, ki za konsko niso dovoljene.«

Usarjeva priporoča tudi, da si ljudje v najtežjih trenutkih vzamejo nekaj časa in razmi slijo tudi o tem, kako pri po grebni slovesnosti kar v naj večji meri upoštevati želje pokojnika. ��

Svojci umrlih otrok med nosečnostjo ali po porodu se bodo lahko poklonili spominu

Komunalno podjetje Velenje v sodelovanju z Zavodom ŽIVIM in Hospic na pokopališču Podkraj že načrtuje ure ditev prostora in obeležja v spomin na otroke, umrle med nosečnostjo ali kmalu po porodu. Svojci umrlih otrok bodo tako dobili svoj prostor, kjer se bodo lahko s prižigom svečk ali cvetjem poklonili spominu na preminule otroke. Jasmi na Šalamon: »Možnosti da bi se s svečko, medvedkom, ali kamenčkom lahko poklonili umrlim otrokom, do zdaj v Velenju ni bilo, zato je dobrodošlo, da bomo imeli za to primerno urejen prostor.«

Kako žalujemo in se spominjamo?

Žal ni človeka, ki bi bil pred izgubo zaščiten, nenajavljeno posega tudi v življenja otrok in mladostnikov – Žalujoči včasih povedo, da pravzaprav nikdar ne prebolimo izgube, obstaja pa pot, po kateri se premaknemo naprej

V času okrog 1. novembra se v nas naselijo občutki sočutja, minljivosti, melanholije, ža losti in spokojnosti. Pogosteje razmišljamo o smrti, ki pov zroči v človeku hudo žalost in bolečino ob izgubi bližnjega. Čeprav je smrt sestavni del življenja, komaj kdaj sprego vorimo o njej, saj je še vedno zavita v tančico skrivnosti. Po govoru o njej se najpogosteje izognemo, saj smrt težko spre jemamo. Kako se spopasti z bolečino in kako žalovati, ko poseže v naš vsakdan, smo se pogovarjali s Tadejo Gotar, strokovno sodelavko društva Hospic Območnega odbora Velenje.

Pomembna je celostna oskrba umirajočih in njihovih svojcev

Vsakdo ima v svojih mislih kotiček, kjer se nahaja zave danje, da bo nekega dne umrl. »Način, kako poslušamo ali pa zavračamo ta notranji glas, vodi naše nadaljnje življe nje,« pojasni Gotarjeva, ki se ji zdita poslanstvo in podpora Slovenskega društva Hospic v času žalovanja zelo pomem bna. »Ne gre samo za pomoč v času smrti svojca, temveč za

celostno oskrbo umirajočih in njihovih svojcev, ki se po smr ti nadaljuje s podporo žalujo čim otrokom, mladostnikom in odraslim. Prizadevamo si k razvoju bolj sočutne druž be, kjer posamezniki in druži ne, ki se soočajo z umiranjem, smrtjo in žalovanjem, nikdar ne ostanejo sami s stiskami, ki jih ob tem doživljajo.«

Smrt je neprijetna tema Izkušnja izgube je univer zalna, žalovanje pa naraven odziv na izgubo. Zakaj je smrt tabu in neprijetna tema za po govor? »Res je, o žalovanju in smrti še vedno neradi govo rimo, pa čeprav med nami ni človeka, ki bi bila pred izgu bo zaščiten. Žal nenajavljeno posega tudi v življenja otrok in mladostnikov. Čeprav po znamo različne teorije o sto pnjah in fazah v procesu žalovanja, ni dobro, če po sle dnjih sklepamo, da obstaja

Tadeja Gotar: »V Slovenskem društvu Hospic žalujočim nudimo prostor, kjer lahko spregovorijo o svoji izgubi. Z razumevanjem resnične narave žalovanja lahko prispevamo k razvoju bolj podporne in vključujoče družbe.«

način žalovanja, ki je enoten vsem. Proces žalovanja je ne predvidljiv, izrazi žalovanja pa raznoliki, individualni. Ni

Izgube nas spreminjajo. Spreminjajo naš odnos do sveta, do samih sebe in do življenja. Podpora v procesu žalovanja lahko posamezniku ali družini ponudi prostor, v katerem iskreno izrazijo svoje občutke in misli, ponuja pa tudi pro stor za celjenje.

pravega ali napačnega nači na žalovanja. Sprejemati tisto obliko in izraz, ki ju naše žalo vanje ali žalovanje našega bli žnjega zavzame, je proces, ki zahteva zavedanje, da je način žalovanja odvisen od posame znikove osebnosti, preteklih izkušenj in tudi narave izgu be,« odgovori Gotarjeva, pre pričana, da pri žalovanju ne gre za problem, ki bi ga bilo treba ali mogoče rešiti.

»Lažje rečemo, da gre za na raven proces, skozi katerega je treba preiti, ne glede na to, kako se izraža in kako dolgo traja. Ni ga mogoče pospešiti. Traja lahko veliko dlje, kot si mislimo, in dlje, kot bi si žele li svojci ali prijatelji žalujoče ga. Žalujoči včasih povedo, da pravzaprav nikdar ne preboli mo izgube, obstaja pa pot, da se premaknemo naprej. Pove do tudi, da jim največje olaj šanje prinese, če lahko svojo zgodbo povedo, ne da bi jim poslušalec želel pomagati ali nuditi rešitve. Nekaterih vrst bolečine namreč ni mogoče pomiriti, bolj pomembno jih je priznati.«

Katera imena bodo prihodnja štiri leta krojila politiko Šaleške doline?

Logar in Pirc Musarjeva v drugi del kampanje

V treh občinah šestnajst kandidatov za županska

mesta in pestra izbira list za svete občin – Nekaj novih, nekaj starih imen

Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, 24. oktobra – 20. oktobra se je iztekel rok za vložitev kandidatur oz. kandidatnih list za občinske svetnike ter kandidatur za žu pane. Kdo vse se bo potegoval za župan ske položaje in mesta v občinskih svetih, bo sicer dokončno znano 30. oktobra, ko je zadnji rok za oddajo odločb o potrditvi oz. zavrnitvi kandidatur. Lokalne volitve bodo v nedeljo, 20. novembra. Preverili smo, kdo so kandidati in liste, ki se potegujejo za vstop v mestne svete in na županske položaje v Šaleški dolini.

V Velenju šest

kandidatov

za župansko mesto

Za župana Mestne občine Velenje se bodo potegovali štirje kandidati in dve kandidatki, in sicer: aktual ni župan Peter Dermol, ki se po teguje za drugi mandat (Socialni demokrati SD – Občinska organi zacija Velenje – KONVENCIJA ter Rok Plankelj in skupina volivcev), mestni svetnik Jože Hribar (Naše Velenje), Lidija Črnko (Gibanje Svoboda), Milan Medved (Herman Arlič in skupina volivcev), Lidija Šolinc (Lokalni odbor stranke Dr žavljansko gibanje Resni.ca) in Be njamin Strozak (Dobra Država, Zbor članov mestnega odbora DD Velenje).

Na volilno komisijo je bilo pravočasno vloženih tudi dvanajst kandidatnih list oz. kandidatur za volitve v občinski svet Mestne občine Velenje. To so Lista kan didatov za starejše ZaS, Naše Velenje, Socialni demokrati, skupna lista SLS in Naša dežela, Gibanje Svoboda, Slovenska

nacionalna stranka SNS, Konkretno, Drža vljansko gibanje Resni.ca, Nova Sloveni ja – Krščanski demokrati, Dobra država, Slovenska demokratska stranka SDS in Suzana Kavaš s podporniki.

Tudi v Šoštanju šest kandidatov za župana

V Občini Šoštanj se bo za mesto župana potegovalo prav tako šest kandidatov: Peter Vidmar (Gibanje Svoboda), Boris Goličnik (Lista Borisa Goličnika), Drago Koren (NSi), Franc Rosec (SDS), Iztok

Lista Borisa Goličnika, Lista Petre Lipič nik, Lista Aktivni ter Državljansko giba nje Resni.ca.

Štirje kandidati v Šmartnem ob Paku

V Občini Šmartno ob Paki se bodo na lokalnih volitvah potegovali za mesto župana štirje kandidati, in sicer aktual ni župan Janko Kopušar (predlagatelji so Zdravko Ramšak in skupina volilcev), občinski svetnik v tem mandatu Josip Lukenda, katerega kandidaturo podpira

Ljubljana, 24. oktobra - Po nedeljskem prvem krogu predse dniških volitev, v kateri nihče izmed sedmerice ni prepričal večine volivcev, v drugi del kampanje stopata Anže Logar in Nataša Pirc Musar.

Logarja je ob 51,06-odstotni udeležbi podprlo 33,96 odstotka volivcev, Pirc Musarjevo pa 26,87, kažejo delni neuradni izidi volitev po preštetih 99,93 odstotka glasovnic. Ker nobeden ni dobil potrebne več kot 50-odstotne večine, se bosta pomerila v drugem krogu volitev, ki bo 13. novembra.

kandidat Volilni okraj Velenje I Volilni okraj Velenje II Anže Logar 33,09 % 42,55 %

Nataša Pirc Musar 28,48 % 23,49 %

Milan Brglez 19,44 % 14,22 %

Vladimir Prebilič 6,97 % 8,23 %

Sabina Senčar 5,62 % 5,14 %

Janez Cigler Kralj 4,14 % 4,70 %

Miha Kordiš 2,26 % 1,67 %

Do tedaj ju čaka tritedenska kampanja, v kateri bosta oba po skušala nagovoriti tudi volivce, ki so v prvem krogu glasovali za druge kandidate ali pa so ostali doma.

Na končne izide prvega kroga volitev bo sicer treba počakati še dober teden, saj bodo po praznikih, 2. novembra, prešteli tudi glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine.

Petletni mandat bo novoizvoljeni predsednik oziroma pred sednica nastopil 23. decembra, saj se aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju mandat izteče dan prej. Še prej bo novoizvoljeni predsednik/ca zaprisegel/a pred državnim zborom.

Rezultati volitev v volilnih okrajih Velenje I in II

Volilna udeležba v volilnem okraju Velenje I je bila 48,58-od stotna, v volilnem okraju Velenje II pa 50,99-odstotna. ��

Kotnik (Državljansko gibanje Resni.ca) in Andrej Goršek (Lista Aktivni).

Vloženih je bilo tudi devet kandidatnih list za volitve v Svet Občine Šoštanj, in sicer: Gibanje Svoboda, Socialni demo krati, Nova Slovenija – Krščanski demo krati, Slovenska demokratska stranka SDS, Slovenska nacionalna stranka SNS,

ta Luka Žerjav in skupina volilcev, prav tako svetnik v tem mandatu je tudi Pe ter Rosenstein, kandidat stranke SDS, ter Robert Crnjac, kandidat stranke SD. Vsi so vložili tudi svoje liste kandidatov za občinski svet. Poleg teh so vložile svoje liste kandidatov za občinski svet še stran ke SLS, NSi in SNS. ��

Volilne vsebine na seji Sveta Občine Šoštanj

Za namestnico člana Občinske volilne komisije imenovali Matejo Kumer – Potrdili kandidata za volitve predstavnikov Občine Šoštanj v volilno telo 6. volilne enote za volitve člana Državnega sveta

Šoštanj, 20. oktobra – Na 25. redni seji Občinskega sveta Občine Šoštanj so obravnavali sedem točk. Med drugim so predstavili predloge Sklepa o lokacijski preveritvi za širitev obsega stavbnega zemljišča posamične poselitve v enoti urejanja prostora v Skornem pri Šošta nju in predlog Sklepa o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2022. Ti namreč ne smejo preseči zneskov, ki jih določa zakon, ki ureja volilno kampanjo. Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pri padali mandati za člane v Občinski svet Občine Šoštanj, imajo pravico do povr nitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer pa skupni znesek povrnjenih sredstev ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu sve tu in Računskemu sodišču RS. Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kam panje za župana, za katere je glasovalo najmanj 10 odstotkov od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in

sicer 0,12 evra za dobljen glas. Če pride na volitvah za župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata v drugem krogu upravičena do povrnitve stroškov v viši ni 0,12 evra na dobljeni glas le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu. Skupni zne sek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in Račun skemu sodišču RS.

Imenovanja

Na seji so razrešili namestnico člana Občinske volilne komisije Občine Šoštanj Ireno Žnidar, ki je poslala pisno sporo čilo, da se s 1. oktobrom za stalno seli v občino Žalec, kar pomeni, da ne bo več volilna upravičenka Občine Šoštanj. Is točasno je komisija za mandatna vpra šanja, volitve in imenovanja pred tem sprožila postopek za imenovanje drugega namestnika ali namestnice člana OVK za preostanek mandata. Pozvala je politične stranke liste svetnikov in samostojno sve tnico v Občinskem svetu Občine Šoštanj, da pošljejo svoje predloge za imenovanje.

Za namestnico za preostanek mandata so imenovali Matejo Kumer. Predstavi li in potrdili so tudi kandidata za volitve predstavnikov Občine Šoštanj v volilno telo 6. volilne enote za volitve člana Dr žavnega sveta, in sicer Judito Čas Krneža in Srečka Potočnika. Naslednja seja bo 9. novembra. �� jš

Odmev

Odziv na intervju s podžupanjo Darinko Mravljak

V stranki Gibanje Svoboda v Šaleški dolini smo bili v izjavah, ki jih je podžupanja Darinka Mravljak podala v zapisanem pogovoru v tedniku Naš čas, 13. oktobra 2022, neprijetno pre senečeni nad neresnicami, ki jih je kot vodja samostojne sve tniške skupine in kot podžupanja izrekla o (njenem) odnosu s stranko Gibanje Svoboda.

Lokalni iniciativni odbor Gibanje Svoboda Šaleške doline je bil na pobudo stranke ustanovljen 4. avgusta 2022. Z našim de lom želimo v dolini politično zagotavljati svobodo izražanja, medgeneracijsko sodelovanje in dialog v prid mladih, zagotav ljanje ustreznih pogojev za starejše in poslovne priložnosti za investitorje. To je tudi osnova našega lokalnega programa. V ta namen smo na ustanovni sestanek Lokalnega odbora povabili oba predstavnika, ki sta sodelovala na državnozborskih volitvah na listi SAB, Darjo Štraus in Franca Vedenika, saj drugi uradni predstavniki SAB s pripojitvijo stranke h Gibanju Svoboda na podlagi sodnega izbrisa strank SAB in LMŠ iz registra političnih strank v juliju 2022 niso več imeli strankarske legitimnosti ali pooblastil. Enako smo storili tudi z bivšo stranko LMŠ, ki se je prav tako pripojila k stranki GS.

Ustanovnega sestanka lokalnega iniciativnega odbora Gibanje Svoboda se je v imenu bivše stranke SAB udeležila Darja Štraus, Franc Vedenik pa se na vabilo ni odzval. Na tem sestanku smo Darjo Štraus zaprosili, naj prenese povabilo k sodelovanju v lokalnem odboru GS bivšim članom stranke SAB preko bivših organov stranke ter nam sporoči kontaktne osebe, ki bodo ko municirale z Lokalnim odborom stranke GS. Prav tako smo na vse nadaljnje seje v avgustu lokalnega odbora vljudno vabili oba omenjena predstavnika bivše stranke DESUS - SAB, da bi okrepili sodelovanje z njihovim bivšim članstvom. Na povabila se žal nista odzivala.

V stranki Gibanje Svoboda nas žalosti, da najvidnejši pred stavniki lokalne oblasti (podžupanja) in bivši predstavniki lo kalnih odborov političnih strank (DESUS - SAB) do ciljnih sku pin, ki jih »formalno« zastopajo, v svojih zavajujočih izjavah izražajo zgolj potrebo po osebnih preferencah, vsebinski del pa postavljajo v ozadje, ki jim služi le kot sredstvo za doseganje osebnih političnih ambicij in ciljev.

�� Franci Lenart, Lokalni iniciativni odbor stranke Gibanje Svoboda Šaleška dolina

Velik korak za majhne korake

V občini Šmartno ob Paki predali namenu največjo, skoraj 3 milijone evrov vredno investicijo v samostojni lokalni skupnosti – Zmogljivosti skoraj novega vrtca naj bi zadoščale za naslednjih 20 do 30 let

Šmartno ob Paki, 20. ok tobra – Pred tednom dni je bila v občini Šmartno ob Paki slovesnost, ki bi jo lahko poi menovali kar »velik korak za majhne korake«. Na njej so namreč svojemu namenu ura dno predali skoraj 3 milijone evrov vredno naložbo na pod ročju predšolske vzgoje – nov energetsko zgrajen prizidek k tamkajšnjemu javnemu vrt cu in energetsko saniran stari objekt vrtca. Oba sicer služita svojemu namenu od letošnje ga 1. septembra dalje.

Praktično nov vrtec za 8 oddelkov

»Danes lahko s ponosom pra znujemo, se s ponosom veseli mo, ker na svečanosti predaja mo svojemu namenu največjo investicijo v samostojni obči ni Šmartno ob Paki. Praktično nov vrtec je velik in pomem ben dolgoročni korak v skrbi za naše najmlajše,« je nagovo ril zbrane na otvoritveni slo vesnosti župan Občine Šmar tno ob Paki Janko Kopušar.

Želja po ureditvi predšolskega varstva na eni lokaciji Ob tej priložnosti je Kopušar povedal, da je bil leta 1985 v središču kraja zgrajen prvi

javni vrtec v lokalni skupno sti, ki je takrat deloval pod okriljem Vrtca Šoštanj. Pred 13 leti so ga organizacijsko pri ključili šmarški osnovni šoli. Zaradi naraščanja potreb po predšolskem varstvu so pred skoraj 20 leti ob objektu posta vili zabojnik kot začasno reši tev, dva oddelka vrtca pa sta gostovala v osnovni šoli. Če prav je vseskozi tlela želja po ureditvi predšolskega varstva na eni lokaciji, je izvajanje de javnosti potekalo deljeno vse do današnjih dni.

Pri iskanju rešitev so se odlo čili za odstranitev zabojnika, na njegovem mestu pa so zgradili prizidek vrtca. Pred začetkom del so se srečevali z mnogimi

birokratskimi ovirami, med drugim z zahtevo po gradnji zidu, ki bi varoval objekt pred 500-letnimi poplavami, in za radi tega »izgubili« eno leto, hkrati pa je to podražilo nalož bo. Zahtevna je bila tudi finanč na konstrukcija investicije. »Z njo nismo povečali zmogljivosti

javnega vrtca, ampak združi li na eni lokaciji 8 oddelkov za 130 do 140 otrok ter ustvarili boljše razmere za izvajanje de javnosti in delo zaposlenih. Po izdelani demografski študiji naj bi zmogljivost vrtca zadošča la za naslednjih 20 do 30 let.« Kljub otvoritvi vseh aktivnosti

Dominika Podgoršek, pomočnica ravnatelja vrtca Son ček: »Vsi žarimo in uživamo v lepih prostorih ter ostalih pridobitvah. Otrokom so najbolj všeč terasa, galerija, oh in sploh pa je telovadnica, ki smo si je tako želeli.«

Karin Ločičnik, namestnica predsednika sveta staršev vrtca: »Starši otrok smo ponosni in veseli. Vidi se, da otroci uživajo, da so navdušeni nad telovadnico, knjižnico, sku pnimi prostori in velikim igriščem, ki ga bo treba sicer še opremiti z igrali.«

Učilnica s pridihom preteklosti in prihodnosti

Profesorica Ana Cesar si želi narediti postopen, a zanesljiv korak k drugačnim pristopom poučevanja, preobrat k bolj aktivni vlogi dijakov v učnem procesu

Jasmina Škarja

Velenje, 19. oktobra – Na Ele ktro in računalniški šoli vedno iščejo poti, ki inovativno podpi rajo razvoj izobraževanja. Od prli so učilnico, sestavljajo jo ra bljeni kosi opreme in pohištva, v katero dijaki radi prihajajo, se v njej učijo in dobro počutijo.

Ravnatelj šole Simon Konečnik pove, da je profesorica zgodo vine Ana Cerar v spomladan skem obdobju prišla na dan s pobudo, da bi klasično šolsko učilnico prenovila in ustvarila bolj prijeten, topel, estetski in domač prostor, ki bi pozitivno vplival na počutje dijakov, jim ponudil udobnejše možnosti za sedenje, različne opcije, saj smo ljudje med seboj različni – nek do se raje namesti na kavč, dru gi poskakuje po žogi, tretjemu pa je morda vseeno ljubši kla sičen stol, ki pa naj ima vsaj se dežno blazino za večje udobje. »Prisluhnil sem ideji, če prav sem bil na začetku malo

skeptičen, tudi zaradi finanč nega vložka. Ko mi je razložila, da si bo pomagala tudi z brez plačnimi rabljenimi kosi pohi štva, pridobljenimi na spletu, pridobila donacije ter predsta vila drugačen pristop vzgojno -izobraževalnega procesa, sem ji stopil naproti. Zavedam se drugačnosti in različnih po treb dijakov, morda bo druga čen način poučevanja, ki ga je Cerarjeva strokovno utemelji la, prinesel pozitivne rezultate in dobre razmere za delo. Kar nekaj raziskav na tem podro čju je pokazalo pozitivne rezul tate takšnega načina učenja, vendar je to v slovenskem pod ročju premalo prepoznavno.«

Prostor bolje zasnovan za sodelovalno učenje in skupinsko delo

Dijaki mesec in pol preizku šajo učenje v tej učilnici in raz iskave kažejo, da razkoraka med raziskavami in izobraževa njem ni. Profesorica Ana Cerar

je povedala, da je želela, da bi bil prostor, kar se tiče postavi tve pohištva, bolje zasnovan za sodelovalno učenje, skupin sko delo, ki naj bi imelo boljše učinke na proces in rezultate učenja, na pridobivanje kompe tenc in spretnosti 21. stoletja in razvoj ustvarjalnosti, ki je njej osebno posebej pomemben. »Želela sem narediti sicer postopen, a zanesljiv korak k drugačnim pristopom pouče vanja, preobrat k bolj aktivni

vlogi dijakov v učnem proce su. To sicer ni nič novega, vsaj v teoriji, manj verjetno v pra ksi, so pa za tak način dela po trebne prilagoditve, ki za sabo potegnejo dodaten premislek, malo eksperimentiranja in ve dno novo iskanje boljše poti.«

Od kod navdih za drugačen pristop učenja? »Navdihi so iz hajali iz mnogih virov, ur in ur preživetih na spletu in lastne domišljije, omejeni pa so bili seveda s finančnimi sredstvi

pri projektu še ni konec. Čaka jih še ureditev zunanje površi ne, kuhinje in dopolnitev igri šča z igrali.

Po gradbenih pogodbah je in vesticija stala skoraj 3 milijone evrov, od tega je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prispevalo 800 tisoč evrov ne povratnega denarja, za toliko se je zadolžila tudi občina, od eko sklada pa pričakujejo za energetsko varčno gradnjo pri bližno 230 tisoč evrov. Za 770 tisoč evrov vredno energetsko sanacijo obstoječega objekta pa se nadejajo od ministrstva za infrastrukturo dobrih 250 tisoč evrov. Vse ostalo je »prispeval« občinski proračun.

Janko Kopušar se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispeva li k pomembni pridobitvi, upo rabnikom pa položil na srce, naj z njo ravnajo kot dober go spodar, da bo služila tudi nasle dnjim generacijam, na katere v lokalni skupnosti računajo.

Pridobili so …

Tudi ravnatelj šmarške osnovne šole Bojan Juras se je v govoru dotaknil zgodovine in opisal »dogajanja« na podro čju predšolske vzgoje v lokalni

skupnosti ter izrazil zadovolj stvo ob pridobitvi. »Pridobili smo sodoben prizidek s tremi prostornimi, svetlimi in sodob no opremljenimi igralnicami, s čudovito telovadnico, vrtče vsko knjižnico, pisarnami in zbornico. Ob pogledu na sreč ne in žareče obraze naših vr tičkarjev v novih igralnicah mi igra srce in veselim se nasme janih sodelavk, ki so zadovolj ne v prostornejših in sodob nejših vrtčevskih prostorih.« Ob tem je izrazil skrb ob letoš njem vpisu otrok, ko so sploh prvič morali izvajati postopke za omejitev vpisa. Za zdaj so mesto zagotovili vsem staršem. Boris Zupančič z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa je dejal, da so tisto, kar nas navdaja z upanjem in pe lje v boljše čase, ljudje, znanje, izkušnje, razmislek in vlaganje v naše otroke. »Ta naložba je vredna, da danes tistim, ki de lajo male korake, omogočimo v svet smelejše velike korake.«

Prisrčen kulturni program so pripravili vrtčevski otroci pod vodstvom vzgojiteljic, zapel pa je tudi mladinski pevski zbor domače osnovne šole. ��

in ostalimi objektivnimi mo žnostmi in zmožnostmi. Nisem želela, da bi bila prenova stro šek šole oziroma ni se mi zdelo logično, ob vseh drugih prio ritetah, da bi ravnatelja sploh prosila za sredstva. V tej učil nici učim zgodovino in družbo slovje, je pa seveda odprta tudi za ostale učitelje naše šole, ki se odločijo za pouk v njej. Tako v učilnici potekajo tudi strokovni predmet s področja računal ništva, angleščina in razredne ure,« odgovori Cerarjeva.

Pomemben je razvoj spretnosti, kompetenc in ustvarjalnosti

V tekočem šolskem letu si je profesorica zgodovine zasta vila nekakšen hibridni pouk. Za dijake je pripravila gradi vo, v katerem najdejo vse učne vsebine, ki jih bodo profesor ji ocenjevali pri ustnih in pi snih testih znanja. Vsa sedi šča namreč niso opremljena s primernim prostorom za pi sanje. Snov deloma obravna vajo skupaj, deloma pa preko avtentičnih skupinskih nalog.

»Trenutno dijaki oddelkov srednjega strokovnega izobra ževanja v skupinah spoznava jo Rimljane preko avtentične naloge. Skupine so izbirale

med dvema nalogama. Lahko so se odločile, da bodo posne le videospot na že omenjeno temo (izberejo si torej želeno pesem v verziji za karaoke, na to pesem napišejo besedilo o ključnih dogajanjih iz rimske zgodovine, zapojejo in posna mejo videospot) ali posnele film oz. zaigrale dramsko igro. Pozitivno me je presenetilo, da se je kar nekaj dijakov opogu milo in izbralo prvo možnost.« Kaj pa rezultati? »Meni je zelo pomembno, da se učenci počutijo v takšni učilnici prije tneje, da vidijo, da nam je mar zanje in njihovo dobro počutje, in kar se tega cilja tiče, rezul tati kažejo izredno pozitivno sliko. Mislim pa, da bodo re zultati, povezani z avtentični mi nalogami in sodelovalnim učenjem, do konca leta tudi vi dni – ne bodo toliko vezani na poznavanje faktografskih po drobnosti iz zgodovine, ampak bolj na razvoj spretnosti, kom petenc in ustvarjalnosti, kar v današnjem svetu šteje več kot reproduciranje golih dejstev, ki tako slej ko prej potonejo v pozabo. Moj cilj je, da jim do kažem, da zmorejo več, kot mi slijo, in verjamem, da nam bo skupaj uspelo.« ��

Tatjana Podgoršek

Otvoritveni trak so prerezali: od leve Janko Kopušar, pomočnica ravnatelja vrtca Dominika Podgoršek in Bojan Juras.

Na otvoritveni slovesnosti se je zbralo veliko staršev, občanov in drugih gostov, med katerimi so bili tudi predstavniki ministrstva za izobraževanje.

Lahko branje, težko pisanje

Glasbeno-plesna predstava Dom je tam, kjer je srce – Letošnje šolsko leto so pričeli s 135 učenci – Verjamejo, da bo pričetek gradnje prizidka stekel prihodnje leto

Jasmina Škarja

Velenje, 19. oktobra – V šol skem letu 2020/21 so učenci posebnega programa CVIU Ve lenje in mentorici izdali mla dinski roman Dom je tam, kjer je srce v lahkem branju, na podlagi katerega je nasta la glasbeno-plesna predsta va, s katero učenci potujejo in jo predstavljajo po Sloveniji. S kulturnim dogodkom želijo prispevati nekaj k integraciji ranljivejše skupine kot enako vredne članice lokalnega oko lja. Premierno je bila predsta va na ogled 18. in 19. oktobra v Domu kulture Velenje.

Delovni načrt je najdebelejši v zadnjih letih

Ravnatelj mag. Aleksander Vališer pove, da gre za prvi roman – avtorsko delo. Ideja je

nastala ob praznovanju 60-le tnice šole, ko so pripravili toč ko Slovenija, moja dežela.

»Sodelavke so na podlagi romana izdelale scenarij za glasbeno-plesno predstavo, ki jo predstavljamo po Slove niji. Izpostavili smo določe na področja in regije in se ob knjigi odločili še za postavi tev muzikala, v katerega smo

vključili vse učence šole. Zdaj potujemo po Primorskem, Do lenjskem in Koroškem,« pove ravnatelj šole, zadovoljen, da so tudi v novo šolsko leto vsto pili z velikimi načrti.

»Smelo smo zastavili program dela, naš delovni načrt je najde belejši v zadnji letih, kar pome ni, da smo zelo aktivni na vseh področjih – branja, gledališča,

kulture, športa, glasbe. Pohva lim se lahko, da smo prejeli priznanje za najbolj športno šolo v Sloveniji, kar nas žene naprej, da ne obstojimo na me stu. Vedno skušamo zaupati in razdeliti naloge učencem, ki jih zmorejo, tudi učitelji se trudi jo, da s pomočjo lastnih intere sov prepričajo učence za dolo čene vsebine. Aktivni smo na

področju izražanja, seveda pa se udeležujemo tudi tekmovanj iz različnih znanj. Hodimo na tekmovanja iz računalništva, matematike, spretni smo na tekmovanju mladih tehnikov,« razlaga Vališer.

Soočajo se s prostorsko stisko

Priprava dobrega lahkega branja je zahtevna, saj gre za proces, ki vključuje različne ljudi, strokovnjake, tudi konč ne uporabnike in bralce. Gre za vključujoče orodje, meto dologijo, ki zahteva različne ljudi in sposobnosti. Se ravna telju zdi, da jih je v Sloveniji na

voljo dovolj? »Zdi se mi, da jih je še vedno premalo. Stanje se iz leta v leto izboljšuje. Velja načelo, da je lahko branje tež ko pisanje, vse besede morajo biti zelo premišljene, tudi ko je napisano, mora iti besedilo skozi različna sita, tudi testnih bralcev, ki presodijo, ali knjigo razumejo. Šele takrat dobi ze leno luč. Postopek nastajanja knjig je daljši, upam, da avtor jev to ne odvrne od pisanja. V tujini so zelo znani avtorji povabljeni k pisanju knjig v lahkem branju, kar je poseb na čast,« doda ravnatelj in poudari, da so letošnje šolsko leto pričeli s 135 učenci, kar je največ v zgodovini šole. »So očamo se s prostorsko stisko, pet razredov ima pouk izven matične šole. Z veseljem pri čakujemo gradnjo prizidka ob novem igrišču med OŠ Mihe Pintarja Toleda in Centrom za vzgojo, izobraževanje in uspo sabljanje Velenje. Točnega da tuma nimamo, nas je pa v teh dneh obiskal arhitekt, ki ureja podrobnosti, in verjamem, da bo pričetek del gradnje prizid ka stekel v naslednjem letu.« ��

Mladi kiparji ustvarili 20 kipov in reliefnih plastik

Na 49. Mali Napotnikovi kiparski koloniji je nastalo 20 umetniških del – Ustvarjalo je 44 osnovnošolcev in dijakov –Razstava že na ogled v Mestni knjižnici Šoštanj

Velenje, 14. oktobra – Med občinska zveza prijateljev mla dine (MZPM) Velenje je na pra gu jeseni pripravila 49. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo (MNKK). Z njo ohranjajo spo min na akademskega kiparja Ivana Napotnika, vsako leto pa z najboljšimi deli obogatijo tudi stalno zbirko, ki je na ogled v Vili Rožle. Mladi ki parji iz Šaleške doli ne so konec septem bra in v prvih dneh oktobra ustvarjali vsak na svoji šoli, na koncu pa je strokovna komisija 14. oktobra v Vili Rožle opravila izbor treh najboljših del in s tem zaključila letošnjo kolonijo.

Ekipe so imele sko raj dva tedna časa, da so lesu dale novo podobo in sporočil nost, tema pa tudi letos ni bila določe na. Dali so jim le iz ziv, naj ustvarijo tudi kakšno delo, povezano s Kajuhovim letom. Do dogovorjenega roka so v Vili Rožle prejeli 20 lese nih kipov in skulptur, ki so na stali na sedmih osnovnih in eni srednji šoli, pod vodstvom devetih mentorjev. Strokov na komisija, ki so jo sesta vljali domačini – akademski kipar Anže Sever ter likovni pedagogi Tone Skok, Danica

Arzenšek in Katarina Aman je bila pri izboru najboljših treh del 49. MNKK soglasna. Ta bodo postala del stalne zbir ke Male Napotnikove kiparske kolonije in bodo s tem na ogled v Vili Rožle.

Najboljša dela so ustvarili učenci in učenke z OŠ Livada in OŠ Gorica, ki so tokrat ustvar

bo tudi skulptura »Ta svet je …« OŠ Šalek, ki sta jo pod mentor stvom Borisa Oblišarja ustva rila Daša Ivančič in Maša Me žnar. Tretje izbrano delo je nastalo na OŠ Mihe Pintarja To leda Velenje. Pod mentorskim vodstvom Klaudije Vidak sta delo z naslovom »Pesniku v spo min« ustvarili Tanaya Ramšak

Štafeta »Čas se izteka«

Štafetna palica potuje od Škotske pa vse do Egipta – Akciji se simbolično pridružuje tudi Vrtec Velenje – Štafetna palica prepotovala sedem mestnih enot Vrtca Velenje

Jasmina Škarja

jali skupaj, njihovo delo z na slovom »Karl in prihodnost« pa sestavlja devet skulptur. Pod mentorstvom likovnih pedagogov Vida Sevčnikarja in Saše Šižgorič so jih ustva rili Žiga Zlatar Kodrič, Evan Požegar, Gal Felicijan (OŠ Li vada), Nuša Labus, Mia Sara Zebec, Gal Uran Stopar, Luka Simon Puklič ter Amila Hod žić (OŠ Gorica). V stalni zbirki

in Vita Sajko. Avtorjem nagra jenih del iskreno čestitamo! Razstava vseh 20 letos nasta lih del je od ponedeljka, 17. ok tobra, na ogled v Mestni knji žnici Šoštanj, po novem letu pa jo bodo preselili še v Mestno knjižnico Velenje. �� Bojana Špegel

Velenje, 19. okto bra – Med 1. okto brom in 6. novem brom poteka najdaljši podnebni tek »Čas se izteka« s skupnim ci ljem: ukrepati za pod nebje, proti podneb nim spremembam, za ohranjanje biotske pestrosti in naravnih virov. Z različnimi pobudami se v akcijo vključuje tudi Vrtec Velenje. Polona Raz goršek, koordinator ka dogodka v velenj skem vrtcu, pove, da gre za mednarodni dogodek, v okviru katerega izpostavlja jo skrb za podnebje, zmanjševanje pod nebnih sprememb, ohranjanje biotske pestrosti in poudar janje pomembnosti uporabe naravnih virov. »Štafetna pali ca potuje 7.767 kilometrov dol go pot skozi 18 držav na okolju prijazen način (tek, kolesar jenje, jadranje), ki jih bomo v vseh državah podprli s spre mljajočimi dogodki – podneb nimi akcijami. 18. in 19. okto bra je bila štafetna palica tudi v Velenju, z ekipo smo se z njo podali na 63 kilometrov dolgo pot s kolesom proti Logatcu in jo predali dalje, naslednjemu kolesarju.«

Razumevanje in razlaga podnebnih sprememb otrokom

Otroci velenjskih vrtcev so izdelali svojo štafetno palico iz odpadnega materiala, kar ima dodatni namen. Razgor škova pojasni, da je razlaga pojma o podnebju za otroke eden najtežjih pojmov z vidi ka razumevanja, zato so ves teden izvajali vsebine o pod nebju in biotski pestrosti in se pripravljali na dogodek. »Šta fetna palica je prepotovala

sedem mestnih enot Vrtca Velenje. Vse načrtovane vse bine so bile namenjene obe ma starostnima obdobjema.

V drugem so otroci že vešči okoljskih vsebin, ki smo jih lahko poglobili v pojem pod nebnih sprememb in skozi vse faze okolja. Da skrbimo za od padke, varčujemo z energijo in vodo itd.,« dodaja Razgor škova, zadovoljna, da so otro ci zelo dobro sprejeli akcijo in ob tem razširili svoje znanje.

Celoten kulturni projekt izvajajo učenci CVIU Velenje (več kot 80 nastopajočih) ob podpori mentorjev in tehničnega osebja (40 zaposlenih). Predstava je nastala tudi s finančno podporo MO Velenje.

Razstava ustvarjenih del je na ogled v Mestni knjižnici Šoštanj, po novem letu pa jo bodo preselili še v Mestno knjižnico Velenje.

Zaključek akcije so pripravili 19. oktobra s prihodom otrok drugega starostnega obdobja na Titov trg, kjer so otroci štafetno palico predali županu Petru Dermolu. Palico je shranil do naslednjega leta, ko želijo akcijo ponoviti in tudi na ta način pokazati, da se zavedamo vplivov na podnebne spremembe in jih skušamo z različnimi projekti zmanjšati.

Goropevškovo priznanje v roke Silva Grmovška

Prejel ga je za prispevek k razvoju in prepoznavnosti domoznanstva s publiciranjem in z drugimi oblikami promocije v lokalnem in širšem okolju

Velenje, 21. oktobra – V Knjižnici Ve lenje smo izjemno ponosni na sodelav ca Silva Grmovška, ki je 21. oktobra v okviru festivala Domfest v Celju prejel Goropevškovo priznanje. Tega podelijo članom Sekcije za domoznansko in kul turno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, ki so s svojim strokov nim odnosom in delom pomembno pri spevali k razvoju domoznanske dejavno sti (v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem območju, v državi in med narodnem okolju) ter h krepitvi ugleda domoznanske dejavnosti. V obrazložitvi je komisija zapisala: »Sil vo Grmovšek, bibliotekar specialist, je domoznanski dejavnosti zavezan več kot dve desetletji. Po opravljeni diplomi iz fi lozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1981 je vrsto let deloval kot urednik internih glasil velenjskih podjetij, Rudarskega šol skega centra Velenje in Elektrokovinarske opreme Velenje. Bil je tudi novinar pri ča sopisu Delo in nato uradnik na Uradu za negospodarske dejavnosti Mestne občine Velenje. V Knjižnici Velenje se je zaposlil leta 1997, kjer je kasneje postal vodja do moznanskega oddelka, v okviru katerega je vzpostavil in oblikoval domoznansko zbirko. Z uspešnim in inovativnim delom je razvijal in obogatil domoznanski odde lek, ki je danes prepoznan v lokalnem in širšem okolju.

S prenosom svojih znanj in izkušenj je odličen mentor mlajšim strokovnim sode lavcem. Na podlagi svojih dolgoletnih izku šenj s promocijo zgodovine in kulture lo kalne skupnosti/domoznanstva je dosegel, da so leta 2016 po daljši prekinitvi obudili tradicijo izhajanja knjižne zbirke Šaleški razgledi (1988–2012), humanistično-druž boslovne knjižne zbirke, ki obravnava ra znolike družbeno-zgodovinske fenomene

Šaleške doline. Silvo Grmovšek sodeluje tudi kot urednik in pisec domoznanskih besedil ter je član uredništva spletne izda je Šaleškega biografskega leksikona.

Je avtor številnih poljudnih in strokov nih prispevkov ter knjižnih ocen pred vsem s področja domoznanstva, ki so bili objavljeni v zbornikih Dvignjeni zastor, Perspektiva sove, Knjižnice na Šaleškem in Zgodbe Velenja ter v časopisu Naš čas; pri pravil je številne knjižnične razstave, s katerimi je popu lariziral lokalno zgodovino in delo lokalnih avtorjev.

ja razkriva pri zadevanja na področju po pularizacije

za kulturo Republike Slovenije, sofinan cerjev in partnerjev. S projektom digi talizacije filmskega in video gradiva je Knjižnica Velenje pridobila pomembne digitalne video zapise, dve leti pozneje pa je na tak način v svojo zbirko uvrsti la tudi celovit pregled domače glasbene ustvarjalnosti. Z digitalizacijo razglednic, fotografij, tiskovin in različnih publika cij, posebej velja izpostaviti digitalizacijo osrednjega velenjskega časopisa Naš čas, je nastala dragocena digitalna domoznan ska zbirka, ki je bila uporabnikom in šir ši javnosti predsta vljena leta 2012.

Za prispevek k razvoju in prepo znavnosti do moznanstva, ki se izkazuje z njegovim uspe šnim delom na področju vode nja in razvoja domoznanske de javnosti, publicira njem ter z drugimi oblikami promocije v lokalnem in šir šem okolju ter za njegov prispevek h krepitvi ugleda do moznancev v strokov ni in širši javnosti Silvu Grmovšku Komisija za Goro pevškove nagrade podeljuje Goropevškovo priznanje za leto 2022.«

Kuriranost socialnih omrežij

V medijih, na različnih portalih in v javnosti nasploh je veliko govora o škodljivih učinkih socialnih omrežij. Vsakdo je že naletel na članek, ki se ukvarja s temi in onimi pastmi prekomerne uporabe socialnih omrežij, sploh v kontekstu razvojne psihologije.

Socialni mediji pa so sami po sebi le nosilci informacij, »stojala« za naše misli, fotografije, videoposnetke, skratka za našo vsebino, ki jo lahko kuriramo sami. Tako po svoji definiciji niso nekaj slabega sami po sebi, temveč so lahko slabi zaradi svojih škodlji vih učinkov, ki navadno izhajajo iz naše ne najbolj spretne uporabe. Tako nevtral na stvar pa nima le negativnih učinkov, temveč tudi pozitivne, zato ni odveč upo števati tudi slednjih.

Ob omembi teh bi se osredotočila na zelo specifičen aspekt objavljanja na socialnih omrežjih: na nekurirane osebne profile. Ti so lahko dober kanal za lasten osebni izraz, za artikulacijo misli ob upoštevanju manjše ali večje publike, še posebej pa so lahko koristni za izražanje v lokalnem okolju ne najbolj sprejetih identitet. Različne platforme tako predstavljalo mesto, kjer si lahko uporabnik sam izbere publiko, s tem pa tudi domet svojih besed.

Jasno, nimajo vsi profili omejene publike, kar lahko hitro vodi v ne najbolj varno uporabo interneta z objavljanjem osebnih podatkov, to pa ne izključuje nujno možnosti varne uporabe tovrstnih platform ob zavedanju vseh groženj. Na Instagramu denimo obstaja možnost nastavitve privatnega profila, kjer uporabnik sam določa, kdo bo njegov sledilec.

Prav izbrani sledilci pa lahko z uporabnikom soustvarjajo skupen svet interesov in izražanja lastnih identitet, ki so, kot že omenjeno, v tem svetu morda bolj sprejete in pod pirane kot pa v fizičnem okolju posameznika.

raziskovalnega dela mladih. Bil je član programskega sveta gibanja Mladi razi skovalci za razvoj Šaleške doline in član uredniškega odbora zbornika Zlati oreh, ki je izšel leta 2008 ob 25-letnici gibanja. V okviru knjižničnih prireditev je skrbel za promocijo raziskovanja mladih na podro čju družboslovja in humanistike. Silvo Gr movšek je zaslužen predvsem za koncept in nadgradnjo strukture izvirne digitalne zbirke – Digidom, ki jo je knjižnica vzpo stavila leta 2006 ob podpori Ministrstva

Ob podelitvi nagrade je bil posnet tudi video portret nagrajenca, v katerem je Sil vo Grmovšek med drugim povedal, da je zadovoljen, ker je komisija prepoznala do moznansko dejavnost velenjske knjižnice kot uspešno in ji je podelila Goropevškovo priznanje. In še, da priznanje sprejema v imenu kolegov iz domoznanstva, ki so prav tako zaslužni za rezultate skupnega dela. �� Metka Pivk Srdič

Otroci, ki so izgubili najbližje, potrebujejo toplino

Zakaj pa ob tem poudarek prav na nekuriranosti oz. ne obremenjenem objavljanju ob predpostavki upoštevanja vseh smernic varnosti na internetu? Pretirana skrb za videz osebnih profilov lahko doseže prav nasprotni učinek od možnosti prostega izražanja osebnosti v virtualnem svetu. S preozko temo vsebine, ki se jo odločimo poslati v ta na novo ustvarjen, intimen svet, zajezimo lastno identiteto v preozko polje vsebine. Iz lastne osebnosti, ki jo predsta vljamo v digitalnem okolju, naredimo znamko. Vredno je opozoriti, da je tu še vedno govora o osebnih profilih de janskih posameznikov, ne pa o profilih znamk ali temat skih profilih različnih interesnih skupin, katerih prvotni namen ni večplastna samoreprezentacija.

Pretirano omejevanje na svojo znamko identitete s tem sabotira uporabnika: osebni profil na socialnih omrežjih tako ni več polje svobodnega izraza, ampak mesto restrik cije, kar pa izniči možen pozitiven učinek tega samega po sebi nevtralnega medija. To kaže ne le na to, da učinki so cialnih omrežji nimajo nujno negativne konotacije, ampak tudi na to, da je pri analizi učinkov fenomena socialnih omrežij treba v obzir vzeti tudi njihovo večplastnost in pogojenost s specifičnimi konteksti.

Ob koncu oktobra je v sklopu dobrodelnega literarno-ume tniškega projekta Pravljičnih sedem izšla istoimenska knji ga, ki vsebuje kolaž sedmih zgodb za otroke in mladostni ke. Pri nastanku pravljic in njihovi upodobitvi je sodelo valo skoraj 100 ustvarjalcev iz Slovenije in tujine, ki so svoj delček bodisi z ilustracijami bodisi s pisanjem zgodb pri spevali prostovoljno, v dobro delne namene.

»Pravljičnih sedem je med narodni dobrodelni projekt, ki je pod svoje okrilje spre jel 98 ustvarjalcev iz sedmih evropskih držav – Slovenije, Avstrije, Finske, Francije, Itali je, Nemčije in Velike Britanije.

Skupaj smo v zadnjih štirih letih oblikovali sedem zgodb,« je povedal idejni vodja Pra vljičnih sedem, Primož Mir tič Dolenec, ki se mu je ideja za projekt porodila pred šti rimi leti, ko je želel čim bolj produktivno in koristno pre živeti svoj čas na študentski izmenjavi na Finskem.

»Takrat je bila ideja sicer precej bolj skromna. Želja je bila napisati eno zgodbo, so delovalo pa bi deset ustvarjal cev. Ko sem idejo objavil na Facebooku in povabil k sodelo vanju, se je odzvalo ogromno ljudi in kmalu smo presegli teh deset ustvarjalcev, v štirih le tih pa smo potem prišli skoraj do številke 100.«

Projekt podprl tudi

Borut Pahor

Knjigo, ki na 248 straneh združuje sedem zgodb z ilu stracijami, lahko naročite na spletni strani Pravljičnih se dem (pravljicnih7.si). Izku piček od prodaje bodo na menili Slovenskemu društvu Hospic, Taboru Levjesrčni, ki je namenjen otrokom in mla dostnikom, ki so doživeli smrt bližnje osebe v družini.

»V Sloveniji je veliko števi lo društev, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo s pomočjo osebam, ki to naj bolj potrebujejo. Mi smo se odločili za Slovensko društvo Hospic oziroma njihov Tabor Levjesrčni, ker marsikdo od

otrok, ki je izgubil svoje najbližje, potrebuje toplino in pravljico za lahko noč. Verja memo, da jim lahko te zgodbe polepšajo kakšen večer.« Projekt je od začetka pod pirala Fundacija ALJAŽEV kRAJ, ki je pomagala pri zbi ranju finančnih sredstev za kritje stroškov tiska. Projektu

je s častnim pokrovitelj stvom podporo izkazal tudi predsednik Republi ke Slovenije Borut Pahor »To si štejemo v čast, ker to pomeni, da je prepoznal širši namen tega projekta in širše dobro.«

Drugačnost, ki združuje

»Pravljice se po svojih te matikah razlikujejo, skupno sporočilo projekta pa je, da smo lahko, kljub temu da smo ustvarjalci med sabo različni in ustvarjamo na svoj način, vse skupaj združili in pove zali v celoto v dobrodelni na men,« je še povedal Primož Mirtič Dolenec. Svoj kamen ček - dve ilustraciji - je v mo zaik ustvarjalcev dodala tudi

Velenjčanka, ilustratorka Ka tarina Aman, ki se na dobro delne projekte vedno z vese ljem odzove.

»Že od nekdaj sodelujem pri različnih projektih s svojimi deli in podarjam svoje grafike različnim dobrodelnim dru štvom – od tistih, ki so name njeni otrokom, do tistih, ki se posvečajo živalim. Pridružila sem se tudi temu. Ker je na menjen žalujočim otrokom, se mi je zdelo sodelovanje še toliko bolj pomembno. Mislim, da smo se ustvarjalci zelo do bro združili in skupaj težimo k dobremu cilju. Pri projektu so sodelovali res srčni, prija zni ljudje, različnih značajev, ki delajo za dobrobit mlajših.«

Projekt Pravljičnih sedem je združil skoraj 100 ustvarjalcev, ki so skupaj ustvarili kolaž sedmih zgodb – Zbrana sredstva bodo namenili slovenskemu društvu Hospic, programu Tabor Levjesrčni

Taja Oblišar

Radijski in časopisni MOZAIK

V decembru izide jubilejni, 30. Almanah

Eden izmed pomembnih projektov ure dništev Našega časa in Radia Velenje, ki je dobro prepoznaven v tukajšnjem okolju, je Almanah občin Velenje, Šoš tanj in Šmartno ob Paki. Veseli smo, da ta zahtevni projekt vodimo že tri desetle tja. Prve dni decembra bomo tako lahko prebirali že 30. Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Projekt vsa leta uresničujemo z ekipo zunanjih sodelavcev, vseh 30 let so (po leg naših novinarjev) z nami uredniki Barbara Pokorny, Peter Groznik in Aleš Ojsteršek. Poleg njih letošnji al manah urejajo še Tatjana Vidmar ter Mira in Boris Zakošek, glavna uredni ca pa je Maja Oderlap. Gradiva poleg omenjenih zbirajo in urejajo še Dia na Janežič, Urška Kljajič, Milena Kr stič Planinc, Tatjana Podgoršek, Tea

GLASBENE novice

Rednak in Jasmina Škarja. Za obli kovanje bo poskrbela Janja Košuta Seveda pa je ekipa, ki ga ustvarja, še precej obsežnejša, naše delo pa odvisno od dobre volje in pripravlje nosti zares številnih neimenovanih avtorjev, ki izpolnjujete vprašalnike. Poslali smo vam jih že sredi meseca, zdaj pa vas prosimo, da jih čim prej vrnete, da jih bodo lahko naši novi narji in uredniki obdelali in pripravili za objavo. Pošljite nam jih na naslov: info@nascas.si V iztekajočem letu se je v Šaleški dolini veliko dogajalo in potrudili se bomo, da bomo kar največ tega vključili v našo publikacijo in tako ohranili zanimive dogodke kasnej šim rodovom. Upamo, da bo letošnji almanah izšel prve dni decembra. ��

Veliko mi pomeni, da ljudi z glasbo osrečim

Tanja Lončar je po poklicu biologinja ali, če hočete v celoti: magistra molekulske in funkcionalne biologije, zaposlena v Nacio nalnem laboratoriju. Poleg tega je športna osebna trenerka. Zakaj jo predstavljamo v glasbenem mozaiku? Seveda, ker je bila daleč pred biologijo in športom glasba.

Kdaj in kako?

»Citre sem začela igrati pri sedmih le tih in vsakdo me je vprašal, kako da sem izbrala ta inštrument. To je bilo povsem preprosto: nekega dne sem prišla iz šole domov in staršem povedala, da bom igra la citre. Tudi onadva sta vprašala, od kod to. Še sama ne vem, morda sem jih kje slišala. Citre zdaj igram že dvajseto leto.«

So bile presenečenje zgolj citre ali nasploh ljubezen do glasbe?

»Le citre. Glasba me spremlja od ma lih nog, pela sem doma od nekdaj, nato v pevskih zborih. Prvi je bil že v vrtcu, potem v mešanem mladinskem pevskem zboru Glasbene šole Frana Koruna Ko željskega in še v pevskem zboru Sonce Irene Vrčkovnik, pri kateri sem se potem učila tudi solo petja. S tem sem nada ljevala pri Nataši Nahtigal v Domžalah. Nekje vmes so se pridružile citre, ki sem se jih učila v glasbeni šoli pri prof. Petru Napretu.«

Prvega ne pozabiš nikoli. Prvi nastop?

»Oh, to pa je bila trema. Takšna, da so mi skoraj citre padle iz rok, ko sem šla na oder. Tresle so se mi roke, tresel se mi je glas. Potem pa je šlo naprej, združila sem citre in šla iz teoretičnega igranja v miks pop preoblek v kombinaciji inštru menta in vokala. Začetek tega je bilo po vabilo učiteljice nemščine v osnovni šoli, če bi zaigrala nekaj na poroki. Zaželela si je pesem skupine Tabu Pesek in dotik. To sem naštudirala in ta začetek me je nato peljal prek slovenskih pop skupin do zimzelenih melodij v pop preobleki, nato so se pridružile angleške, hrvaške … Cilj je bil prikazati citre v drugačni preobleki.«

Citrarjev v Sloveniji ni malo, a jih bolj poznamo v narodnozabavni glasbi. Tvoji nastopi pa so

nekaj posebnega, poslušalci so vedno navdušeni.

»To je potrditev, da sem na pravi poti. Moji nastopi so se začeli v dvoranah ve lenjske glasbene šole, nato na porokah, imela sem že štiri samostojne koncerte. Zadnji je bil v organizaciji JSKD v Krškem. Med občinstvom je bilo veliko mlajših ci trarjev in v njihovih očeh sem videla, da

odobravanjem so sprejeli glasbo citer v pop preobleki. Veliko mi pomeni, če se koga moja glasba, nastop dotakne, da vi dim solze v očeh poslušalcev ali nasmeh sreče ali če po nastopu kdo pristopi in pove, da se ga je moje igranje dotaknilo. Ko je meni hudo, se spomnim, kako do ber je občutek, ko stojim na odru in lahko občinstvu nekaj dam.«

ČETRTEK, 27. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 28. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 29. oktobra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 30. oktobra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 31. oktobra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 1. novembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 2. novembra

so bili presenečeni, navdušeni nad dru gačnim zvenom citer.«

Si morda dala komu idejo, da bi poskusil kot ti?

»Lahko da. Vsak si citre predstavlja v stereotipni glasbi. Med drugim sem pred leti nastopila tudi v oddaji Slove nija ima talent in ko sem na avdicijo pri nesla citre, so me gledali malo postrani. Ko so me vprašali, kaj bom igrala, sem rekla Pesek in dotik in Aleluja. Z velikim

Kje nastopaš zdaj, kje si na svoji glasbeni poti? »Veliko nastopov imam na različnih pro slavah, podelitvah nagrad, na primer na Univerzi v Ljubljani, sem gostja na različ nih koncertih, imam samostojne koncerte in teh bi želela imeti še več, tudi z gosti. Vsak nastop je zame doživetje. Morda se bo moja službena pot nekoč usmerila le v glasbo in šport.«

6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

VRTILJAK

za to skrb in skupaj z njim upa, da se zadeva kdaj spremeni.

Naj iz kave zraste drevo

Na letošnji mednarodni dan kave, 1. oktober, je kakovostna kavarniška znamka Julius Meinl, ki velja za eno najstarejših pražarn kave na svetu, v več kot 30 slovenskih kavarnah piv cem kave podarila kupon za drugo, brezplačno, za vsako sodelujočo ka varno pa bodo posadili drevo v eni od izvornih držav kave – Tanzaniji. Skupaj jih bo zraslo kar 18 tisoč, in sicer v partnerstvu z okoljsko-akti vistično organizacijo Jane Goodall Institute. S tem želimo narediti svet kave bolj prijazen in trajnosten ter pokazati, da sta uživanje kave in va rovanje okolja neločljivo povezana. Kavo in čaje omenjene pražarne prodajajo v več kot 50 tisoč hotelih, kavarnah in restavracijah v 70 dr žavah, vse večje je tudi število ma loprodajnih mest. V Sloveniji se je v akcijo podjetja s sloganom Naj iz

kave zraste drevo vključilo 34 ka varn. Med njimi iz celjske regije tri: poleg kavarne Trunk v Podčetrtku še Petrus cafe Šmartno ob Paki ter Val de Petrus CAFFE Mozirje. Lastnica šmarške in mozirske kavarne Vale rija Janič je povedala, da je pitje kave je danes eden tistih trenutkov dneva, ki jih nismo pripravljeni pogrešiti in je to tudi družaben dogodek. Slovenci in Slovenke smo »kofetar ji« (bolj dopoldanski kot popoldan ski) in smo pri izbiri opojno dišeče vsebine kavnih skode lic vse bolj izbirčni. Ni vseeno, kako nekdo sku ha kavo in jo postreže, kakovost kave pa je ne glede na čase še ve dno pomemb nejša od cene.

Dan reformacije

Prva dama mednarodnega festivala ve zenja, aktivna in ustvarjalna vodja de javnosti vezenja in krožkov Slovenske ljudske vezenine pri UNI3 Velenje je ob osrednjem pro gramu dobrodošlice razstavljavcem na odru Rdeče dvorane Velenje presenetila vodjo Urada za družbene dejavnosti Marka Pritržnika s prav posebnim, a dobro ciljanim darilom. »Za vaše zasluge in prizadevanja, da smo pri našem de lu še uspešnejši, želimo »pokriti« območje vaše frizure. Hvala in se še priporočamo vnaprej,« je dejala Grobelnikova in mu poklonila modni sla mnik … Iz časa njegove mladosti!

Vija vaja ven

Lokalne volitve

Vse se vrača, vse se plača.

Protihrupna ograja

Krajani Pesja bodo doča kali protihrupno ograjo. Je dvonamenska: proti hrupu s ceste in zaradi prekladanja premoga ter proti hrupu z Metalcampa na Visti.

Neodvisni

Mnogi kandidati se radi oglašujejo, da so neodvi sni. Pravzaprav ta pojem ne bi smel obstajati. Če drugega ne, so odvisni od izvora denarja za kampa njo in od podpore voliv cev, ki so jim dali podpise.

⏪

Ob nedavni razstavi ženskih kipcev v Vili Mayer v Šoštanju je znana kultur no-socialna intelektualka Sonja Bercko Ei senreich ob kupici penine navdušena nad ustvarjenim poklepetala tudi z Napotnikovim bronastim kipcem Favnom. Menda jo je kar On vprašal po zdravju in čudovitem življenju, saj je opazil, kako dobro se počuti v družbi pra vih ljudi. Berckova se je globoko zamislila, re kla pa ni nobene!

vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval preno vo Cerkve. Ena od idej reformator jev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem je ziku, Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar in ji nato dodal še Abe cednik. 31. oktobra tako praznujemo roj stni dan slovenskega knjižnega jezika.

Zlata žoga v roke Karimu Benzemaju

Sveče in denar

Za sveče ob 1. novembru Slovenci porabimo 30 mi lijonov evrov. Pa pravijo, da ni denarja. Zamislite si, kaj vse bi za ta denar lah ko naredili – za žive.

31. oktobra je dela prost dan. Na ta dan obeležuje mo dan reformacije. Ker mnogi Slovenci ne vedo, zakaj smo ta dan doma, si poglejmo nekaj koristnih informacij, ki bodo neve dnost spremenile v znanje. 31. okto ber je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Izdal jo je Primož Trubar (1508–1586), s tem pa je obveljal za začetnika slovenščine. Ključna temelja določenega naroda sta jezik in kultura. Reformacija kot versko, kulturno in politično giba nje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za bi blijsko teologijo Martin Luther na

Na slovesni prireditvi v Parizu so zlato žogo za najboljšega nogometaša

leta podelili francozu Karimu Benze maju. Gre za vrhunskega francoske ga nogometaša, ki igra za nogometni klub Real Madrid. V sezoni 2021/2022 je z Realom osvojil 35. naslov špan skih prvakov ter 14. lovo riko najboljšega kluba v Evropi. Nagrado mu je podelil Zi nedine Zida ne, ki je Ben zemaju poleg Ronalda tudi vseživljenjski vzornik. Za fran coskim zvezdni kom sta se zvrstila Sadio Mane in Kevin de Bruyne. Benzema si je na ziv za najboljšega nogometaša leta prislužil s svojimi izvrstnimi goli za Real Madrid. tp, lo

je Čveku v mimohodu zaupal, da ni zadovoljen, ker Vele nje nima niti ene ulice, poimenovane po ženski. Zato je na »svojo« zgradbo v Starem Velenju pribil hišno številko 69 in pod njo napis »edina ženska ulica v Velenju«. Ker je Čvek včasih tudi v ženski podobi, se mu zahvaljuje

⏫

in okolica

Je prenova doma na jesen sploh smiselna?

Prenova doma se po navadi zdi mikavna ideja za vsakogar, a pogosto vzbuja tudi nekaj strahu, saj obstaja veliko različnih dejavnikov, na katere moramo biti pozorni in jih upoštevati. Največjo jezo povzročajo predvsem skriti stroški, ki se jim ne moremo izogniti ali jih preprosto spregledati. Kako načrtovati in kdaj prenavljati?

Prenova stanovanja je zmeraj dobra ideja, naj bo pomlad, poletje ali jesen. Le pozimi se ji je bolje izogniti, saj se stene po navadi sušijo dlje, enako je pri tleh in stropih. Se lotiti prenove v lastni režiji ali s pomočjo strokovnjakov? Načeloma je tako: če se odločate zgolj za »mejkap« prenovo oziroma manjše prenove, ki ne vsebujejo večjih gradbenih

posegov, je ideja dobra. Vsekakor si naredite seznam, kaj vse želite zamenjati in prenoviti, upoštevajte predvidene stroške in želene časovne okvire. Če ste vsaj malo »sam svoj mojster«, se lahko prenove lotite tudi sami. Tudi lažja rušitvena dela lahko opravite sami.

Odstranite staro pohištvo in naprave ter ploščice ali stare pode. A če gre za posege v starejše objekte, ne pozabite, da se precej rado zaplete in nastanejo tudi nepredvidena dela, ki jih povzročijo odpadanje ometa, nestabilna tla, razpokani zidovi … Če gre za resnejše težave, ne čakajte in na pomoč pokličite strokovnjake.

Pri prenovi si je vsekakor smiselno začrtati okviren čas, v katerem bodo določene stvari izvedene, a predvidevajte raje kak teden ali dva več od predvidenega datuma. Če se prenove lotevate sami in obrtnike iščete v lastni režiji, upoštevajte tudi, da ne boste mogli povsem načrtovati datumov izvedbe. ��

72-letna tradicija Polak cementninarstvo

Družinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki je eno najstarejših družinskih podjetij na območju Šaleške in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja Jože Polak začel z izdelavo strešne kritine. Danes sodi podjetje Polak med največje proizvajalce strešnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak

betonov. Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in črpanje s črpalkami. Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi strešniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejša švedska tehnologija, 72-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni

Kako lahko v hladnejšem delu dneva v prehodnem obdobju ogrejemo dom na čim bolj ekonomičen

Če čez dan preživljamo dneve v kratki majici, proti večeru oziroma zjutraj pa že radi posežemo po jopici ali puloverju in nogavicah. Temperature se precej hitro spustijo pod dvajset stopinj, zato nam ob večernem gledanju televizije prija objem tanjše odeje. Počasi bomo razmišljali še o dodatnem ogrevanju. Kaj se nam najbolj splača?

Ogrevanje v prehodnem obdobju

Kuhinja se običajno segreje že med kuhanjem, saj z uporabo štedilnika in pečice uspemo prostor ogreti v povprečju vsaj za dve stopinji. Ne pozabite na hladilnik in uporabo nekaterih drugih aparatov. Zato je namensko ogrevanje kuhinje v večini primerov skoraj nesmiselno, razen če imate enoten prostor, v katerem so kuhinja, jedilnica in dnevna soba. Pravzaprav boste na ta način ogreli tudi sosednje prostore in tako dodatnega ogrevanja ne boste potrebovali. Če pa vas doma vseeno zebe, se za ogrevanje bivalnih prostorov priporoča uporaba klimatske

naprave z inverterskim motorjem.

IR-paneli

Kot dobra odločitev za ogrevanje v prehodnem času so se izkazali tudi IR-paneli. Njihova prednost je predvsem ta, da jih lahko namestite v vsak prostor in tako v vsakem pro-

storu poskrbite za temperaturo, ki vam ustreza in je za vas optimalna.

Talno gretje

V prehodnem obdobju je odlična odločitev tudi talno gretje, ki ga imamo po navadi položenega v kopalnici ali na hodniku. Danes je na voljo več izvedb, od električnega reguliranja do reguliranja prek peči oziroma toplotne črpalke. Strokovnjaki menijo, da je ogrevanje s toplotno črpalko najbolj varčno in učinkovito,

saj zagotavlja prijeten občutek, ko stopamo po toplih tleh.

Kamin

Kamin nam omogoča precej enakomerno in ekonomično ogrevanje. A če letos še niste ogrevali z njim, najprej poskrbite za prihod dimnikarja, ki bo očistil dimnik in preveril ustreznost tesnil ter poskrbel za konstanten in ustrezen dovod zraka v prostor. Nikar ne pozabite preveriti delovanja detektorja monoksida.

Mare Koren

��

način?

Sodobna arhitektura potrebuje senčila

To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot za velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Senčila bi bilo treba zajeti že v prvotne načrte gradnje, saj ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje. Možnosti za oblikovanje senčil so skoraj neomejene – senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečuje-

jo, da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanje stroškov za osvetlitev (od 50 do 80 %). Senčila omogočajo zaščito pred bleščanjem, še posebej pri delu za računalniškim ekranom, zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV-žarkov (za 10 do 40 % na stekleno površino). Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senčil, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju. Promocijsko besedilo

Nevarnosti slabega zraka

Začeli so se sivi in mrzli jesensko-zimski dnevi, ko bomo vse več časa preživeli ob toplih radiatorjih, v varnih zavetjih domov – A kljub precejšnjim temperaturnim razlikam, ne pozabite na redno zračenje.

Ne glede na letni čas je treba prostore redno prezračevati, pa naj bo to z odpiranjem oken ali balkonskih vrat, če imate novejšo gradnjo, pa s prezračevalnimi sistemi. Z rednim prezračevanjem se bomo izognili vlagi, plesni, prašnim delcem in vonjavam, ki v prostoru vztrajajo po kuhanju, pranju ali sušenju perila. Nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da bo redno

so pokazale, da se virusi lahko v zraku zadržijo tudi do osem ur. Prav zato je prezračevanje nujno, saj jih tako iz prostora odstranimo.

Slabo počutje, alergije, plesen ...

… so le nekatere od možnih posledic slabega zračenja in slabe kakovosti zraka. Kakovost zraka poslabšujejo prašni delci, ki ovirajo dihalne poti, in vlaga, ki nastaja med kuhanjem, prhanjem, sušenjem ... Če prostorov, kjer je vlage veliko, ne zračimo pravilno, tvegamo nastanek plesni v prostoru, ta pa je velikokrat kriva za pojav alergij in astme.

Hörmann - sinonim za prodajo kakovostnih vrat

Podjetje Hörmann Slovenija je del koncerna Hörmann, ki je sinonim za prodajo kvalitetnih vrat. Zagotovijo vam lahko vrata za celotno hišo. Poleg garažnih in vhodnih vrat Hörmann vam za notranjost vašega doma lahko ponudijo notranja lesena in zastekljena pa tudi kovinska krilna vrata Hörmann. Poskrbijo tudi za zapiranje vaših dvorišč s krilnimi ali drsnimi dvoriščnimi

vrati, vse skupaj pa opremijo s pogoni Hörmann. Poleg varnosti je pomembno izbrati ponudnika vrat, ki mu lahko zaupate. V podjetju Hörmann Slovenija so zaposleni strokovnjaki za vrata, ki zaupanje kupcev pridobivajo s podkovanim tehničnim znanjem, pridobljenim z izkušnjami s terena, šolanjem pri dobavitelju in z veliko osebne radovednosti glede vrat in gradnje. Vabljeni

ste, da se o pestrosti ponudbe prepričate v njihovih razstavnih salonih v Petrovčah, Ljubljani in Mariboru, kjer vam z veseljem postrežejo z nasveti glede vrat in se skupaj z vami zatopijo v vaše načrte. Če vam je ljubše, pa se na izmero k vam oglasi strokovnjak za vrata. Več na hormann.si.

zračenje pregnalo tudi nevarne viruse in bakterije, kar je ta čas še kako pomembno. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je potrdila, da se v prostorih, v katerih se zadržuje več ljudi in se ne zrači dovolj pogosto ali pa je prezračevalni sistem neustrezen, virusi, alergije in okužbe hitreje prenašajo. Ugotovitve

Zračenje je tako nujno potrebno, ne samo enkrat, temveč vsaj dvakrat do trikrat na dan, odvisno od števila ljudi, velikosti stanovanja in dejavnosti, ki v prostoru potekajo. Strokovnjaki opozarjajo tudi, da ni dovolj zgolj zračenje ob priprtih oknih (po domače rečeno odprtih na kip), temveč je treba okna odpreti na stežaj in v stanovanju ustvariti prepih. Čeprav se nam morda zdi, da se bo tako izgubilo veliko toplote, je to pravzaprav najvarčnejša oblika zračenja, veliko priporočljivejša od zračenja na kip – to je lahko zelo potratno. �� Mare Koren

Če smo skoraj ves oktober uživali v čudovitih jesenskih dneh, pa so napovedi za november precej drugačne in čas je, da svoj dom pripravite na novo poglavje. Na obdobje, ko se narava zaziba v spanec, v domovih pa prasketa ogenj in grejejo radiatorji.

Dom je treba je zaščititi pred vlago in nizkimi temperaturami, ki jim bomo priča v prihodnjih mesecih. Če ste material za ogrevanje že naročili, je čas, da pospravite vrtno pohištvo, zaščitite vrtne lope, preverite streho, žlebove in odvode.

Očistite zunanje odtoke, poti in robnike Še preden boste pospravili vse vrtno orodje, očistite še zunanje odtoke in tlakovce na mestih, kjer je pognala trava. Po potrebi utrdite poti, poravnajte robnike, naoljite ograjo ter preprečite škripanje in trenje, ne pozabite tudi na nekaj soli, ki bo v pomoč ob prvih poledenitvah.

Preglejte okna in vrata

Če ne želite trpeti prevelikih toplotnih izgub, preverite tudi tesnjenje oken in vrat. Sprehodite se po hiši in preglejte, kako dobro tesnijo okna in ali so kljuke še v dobrem stanju. Če okna tesnijo tako, kot je treba, menjava z novimi ni potrebna, če opazite, da prepuščajo zrak, pa za začetek kupite tesnila, a v mislih računajte na nakup novih oken.

Preverite vodovodno inštalacijo

Preden se temperature spustijo pod ničlo, preverite cevi, vključno s koleni, ter dovode v hiši, ali morda ne puščajo in da dobro tesnijo. Ne pozabite zaščititi pip v mrzlih kleteh in pred hišo, sploh če bodo dolgo izpostavljene mrazu. Zaprite ventile in spustite vodo iz cevi, kjer je čez zimo ne boste potrebovali, ter tako preprečite pokanje cevi in sitnosti, ki vas lahko neprijetno presenetijo sredi mrzle zime.

Preglejte streho

Pred deževim in zimskim vremenom poskrbite, da bo z vašo streho vse v najlepšem redu. Za začetek počistite žlebove, sploh če se nad vašo hišo zgrinjajo drevesa. Preverite tudi predele okoli dimnika in strešnih oken, saj je pomembno, da je tesnilo tam nedotaknjeno. Uničene strešnike po potrebi nadomestite z novimi. ��

Zaščita vrtnega pohištva

V jeseni v kleti in skladovnice shranjujemo vrtno zelenjavo in ozimnico, v omarah pa lahkotnejša oblačila zamenjamo z zimskimi jaknami in drugimi toplejšimi oblačili. Poskrbeti pa moramo tudi za vrtno pohištvo, da bo do naslednje sezone ostalo čim lepše. To je sicer narejeno za zunanjo uporabo, zato je nekoliko bolj odporno proti vlagi, mrazu in sončnim vplivom, a mu bomo bistveno podaljšali življenjsko dobo, če ga bomo pred ekstremnimi vremenskimi vplivi primerno obvarovali. Še preden ga pospravimo, ga moramo dobro

očistiti, pri tem pa upoštevati material, iz katerega je narejeno.

Leseno pohištvo je zaščiteno s posebnim premazom, ki ne dovoljuje, da bi vlaga pronicala vanj, a lahko ekstremne zimske razmere povzročijo, da les razpoka. Dovolj je že razpoka v premazu, da pride v les nekaj kapljic vode, ki bodo zamrznile in povzročile, da se bo razpoka v naslednjih mesecih le še povečevala. Lesenim kosom pohištva zato pred spravilom namenite svežo plast zaščitnega premaza, nato pa jih zavijte v plastično folijo in premaknite v klet ali kak drug suh prostor, kjer temperature ne padejo pod ničlo.

Precej manj dela je s plastičnim pohištvom, a tudi tukaj moramo poskrbeti za ustrezna

nego in vzdrževanje. Naravni sovražnik so sonce in visoke temperature, ki poškodujejo zaščito, nič drugače ni z mrazom, saj plastika pri nizkih temperaturah hitro postane krhka in poči. Plastično pohištvo je zato čez zimo najbolje shranjevati v notranjih prostorih.

Če mislite, da bo kovinsko pohištvo preživelo in prestalo vse vremenske vplive, se nekoliko motite. Tudi kovina ne mara vode, saj jo hitro napade rja. To se lahko zgodi v kateremkoli letnem času, zato takšno pohištvo, preden ga pospravimo, dobro očistimo, poškodovane dele zbrusimo in premažemo s premazom proti rji. Dodatno zaščito zagotovimo z avtomobilskim voskom.

Embalažo izpraznite iztočite in stisnite

knjig prospekti, katalogi

pisarniški papir papirnate nakupovalne vrečke

kar tonska embalaža.

Kuhinjski odpadki: zelenjavni odpadki, olupki in ostanki sadja; kavna usedlina, kavni � tri in čajne vrečke; kuhani ostanki hrane; jajčne lup ne; pokvarjen prehranski izdelki; papirnate ser viete, robčki za enkratno uporabo, brisače

Vrtni odpadki: rože, plevel, trava, l stje; zemlja lončnic, vejev e, sadje, zelen ava, lesni pepel

�lasti�ciran papir plenice, ohlajen pepel, cigaretni ogorki, manjši in posamezni kosi tkanin, usnja, obuval, šiviljski odpadki, iztrebki malih živali, meso, kosti, papirnate ser viete brisače, robčki za enkratno uporabo (lahko se tudi kompostirajo ali odložijo v rjav zabojnik), manjši kosi plute in gume, manjše količine keramičnih lončkov krožnikov in porcelana, pometki, vrečke sesalnikov, kasete, �lmi, fotogra�je, manjše količine stiropora, zamaščene folije, onesnažena embalaža.

Pozimi je dobro poskrbeti za vrtno pohištvo in mu tako omogočiti čim daljšo življenjsko dobo

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Škale–Hrastovec –Škale so plačale največji davek doline

Prve omembe Škal segajo v 10. stoletje, v srednjem veku pa so bile Škale upravno, kulturno in versko središče doline – kasneje je to vlogo prevzel Šoštanj – ter spadajo med najstarejša naselja v Šaleški dolini. Zgodovina Škal je dolga leta tesno povezana z razvojem premogovništva. Za bodoči razvoj doline na srečo, za naselje Škale pa na žalost, je namreč naselje zrastlo na najdebelejšem sloju lignita na svetu.

Diana Janežič

S pričetkom intenzivnega izkopavanja premoga v sredini 19. stoletja se je za naselje Škale začel konec. Samo del teh posledic so številni preseljeni Škalčani, ki so izgubili zemljišča svojih domačij in danes oni ali njihovi potomci živijo izven tega kraja v Velenju, Slovenj Gradcu, Šmartnem ob Paki in še kje, nastanek dveh jezer kot posledic izkopavanja premoga in izguba dveh središč kraja.

Tretjina naselja je pod jezerom KS Škale-Hrastovec leži na severovzhodu Šaleške doline, šteje okoli 1300 prebivalcev in meji na KS Plešivec, Pesje, Stara vas, Konovo in Cirkovce ter Gaberke v Občini Šoštanj. Po površini je peta največja KS s površino 8458 m2, razdeljena pa je na tri območja: Škale, Podlubela in Hrastovec. Na eni strani, proti jugu, jih obdajata dve jezeri – Škalsko in Velenjsko -, drugje pa hribi, Lubela, Vodemlja in Odraž, ki so bili v času pandemije priljubljeno sprehajališče za prebivalce Šaleške doline. Včasih je bil hrib tudi Leženj, a je potonil v Velenjsko jezero. Tako tretjina naselja leži na dnu jezera.

Svet KS Škale-Hrastovec že štiri mandate vodi rojena Škalčanka Petra Bevc, ki skupaj s krajani KS Škale-Hrastovec upa, da so svoje zadnje središče dobili leta 1989 z izgradnjo novega gasilskega doma in Podružnične osnovne šole Škale s telovadnico v naselju Podlubela. Čeprav se nekateri starejši Škalčani nikoli niso sprijaznili z odločitvijo o lokaciji novega središča, danes to živi in je pravo središče kraja. Na prostoru pred gasilskim domom in osnovno šolo, v prostorih gasilskega doma in šole se odvijajo številne športne, kulturne in družabne prireditve, ki dajejo utrip kraju. Prostore gasilskega doma, ki so v lasti PGD Škale in KS Škale-Hrastovec, uporabljajo vsa društva tudi za svoje aktivnosti.

»Večino kraja predstavljajo individualne hiše, nekaj ve-

čjih kmetij, med njima naj omenim kmetijo Miklavžina in Arlič, kjer so veliki pridelovalci mleka. V kraju živi tudi nekaj večjih podjetnikov, med njimi ima v Gasilskem domu prostore zdaj že v širšem okolju znano družinsko podjetje Šili testenine,« pove Petra Bevc.

akcije, ki jih organizira svet KS Škale-Hrastovec in tako vsako leto skupaj organizirajo najmanj tri tradicionalne prireditve: kresovanje na Lubeli, akcijo Očistimo KS Škale-Hrastovec in prireditev ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. Med vsemi zelo dejavnimi društvi je prav gotovo treba

društvo REVIVAS Škale izdalo Zbornik Škalske zgodbe, pri katerem je strokovno pomoč nudil etnolog dr. Jože Hudales, gradivo pa je prispevalo preko 100 prebivalcev. Z mednarodno razstavo Izgubljeni kraji v novi luči, ki je predstavljala del programa Evropske prestolnice kultu-

seljih. Poleg gradnje novega središča KS so od leta 1989 potekale investicije za oskrbo s pitno vodo, prav tako pa je celotna KS priklopljena na kanalizacijsko omrežje in s tem tudi na centralno čistilno napravo. Vse hiše pa imajo možnost ogrevanja z zemeljskim plinom.

skoraj pod viaduktom …

»Pričakovali smo, da bo cesta obnovljena letos, zdaj slišimo, da bo prihodnje leto … Na trasi tretje razvojne osi so letos zaključili gradnjo odseka Gaberke. To so bila le pripravljalna dela, ki so v naš kraj prinesla nekaj težav: obremenila so lokalne ceste, prinesla hrup, prah in težave z odvodnjevanjem,« navaja Bevčeva.

Kraj živi z otroki

»Želimo si, da bi nam občina prisluhnila in pričela z gradnjo novega vrtca. Sedanji je star 50 let in je na lokaciji, ki ni več najbolj primerna za to dejavnost. Otežen je dostop, stisnjen je med stanovanjske hiše. Prostor ob osnovni šoli je bil že ob nastajanju novega središča predviden za širjenje šole ali za vrtec. Smo kraj, kjer se zelo veliko gradi, prihajajo mlade družine, imamo potrebe po vrtcu, že zdaj je en oddelek v šoli. Ker v našem vrtcu ni dovolj prostora, otroke zdaj starši vozijo v vrtec v Velenje ali Šoštanj, ko se vozijo v službo. Nato jih tam vpišejo

❱Med vsemi zelo dejavnimi društvi je prav gotovo treba izpostaviti društvo Revivasdruštvo za oživitev in promocijo vasi Škale.

Revivas ohranja dediščino in gleda naprej

Ljudi v KS Škale-Hrastovec povezuje kar 14 društev in na njihovo delovanje so Škalčani še posebej ponosni. S svojimi aktivnostmi skrbijo za prepoznavnost KS in domala vsak krajan je član najmanj enega izmed njih. Društva – gasilci, upokojenci, taborniki, mladi, kulturniki, planinci, športniki, borci, prostovoljci, konjeniki … - se aktivno vključujejo v

izpostaviti društvo Revivasdruštvo za oživitev in promocijo vasi Škale. Ustanovljeno je bilo leta 2009 z namenom, da ohranja dediščino, spomin na zgodovino Škal, spodbuja razvoj vasi ter pospešuje turizem v kraju. Pretežni del dejavnosti društva se opira na kulturno dediščino kraja, šege in navade ter tradicionalne domače obrti. Organizirajo različne delavnice in etnološke prireditve, sejme na podeželju, v katere vključujejo predvsem lokalne ponudnike. Društvo aktivno sodeluje pri dogodkih v organizaciji KS, na prireditvah in srečanjih Turistične zveze Velenje in Turistične zveze Slovenije, katerih član je od leta 2013.

Specifično usodo vasi skuša društvo skozi različne oblike (razstave, zapisi spominov ipd.) predstaviti sedanjim rodovom, priseljenim prebivalcem doline in obiskovalcem od blizu in daleč. V letu 2012 je

re 2012 v Velenju, je društvo opozorilo na problematiko degradacije območij po Evropi zaradi odkopavanja premoga ter predstavilo različne pristope do revitalizacije.

Hitra cesta bo presekala Škale

»Ker se je krajevna skupnost precej selila, je šla infrastruktura vedno v korak s časom, v Svetu KS so bili krajani, ki so verjeli v posodobitve in znali to tudi udejanjati,« je povedala predsednica. Zato se današnja KS Škale-Hrastovec lahko pohvali z zelo dobro komunalno opremljenostjo v vseh treh na-

Tudi za lokalne ceste Škalčani nimajo veliko pripomb glede njihove urejenosti in vzdrževanja. Izjema je državna cesta, tako imenovana severna obvoznica, ki je v zelo slabem stanju, saj se je promet v zadnjih letih izrazito povečal. Glede na navedeno je skrajno nevarna tako za udeležence v prometu še posebej pa za pešce, ker nima ustreznega pločnika. Tudi predvidena gradnja hitre ceste tretje razvojne osi, ki ji večina Škalčanov nasprotuje, navedenih težav ne bo rešila, ampak jih bo še samo poslabšala. Ponekod bo šla nova cesta čisto blizu hiš ali pa se bodo hiše ‘znašle’

v šolo in to za življenje kraja ni dobro,« našteva Petra Bevc in še, da so potrebe po internetnih povezavah, kar pa, kot ve, MO Velenje ureja za celotno območje občine.

Krajevna skupnost Škale-Hrastovec ima torej bogato zgodovino. Morda bi jo kdo rad pozabil, a številni preseljeni Škalčani je ne bodo nikoli. Zato se vračajo v svoj domači kraj, k prijateljem, na srečanja preseljenih Škalčanov, ki jih tako zvesto ohranja društvo Revivas. Vračajo pa se tudi zato, ker je lepo v Škalah.

Zakaj? Odgovor ima tudi Petra Bevc: »Tukaj živijo dobri ljudje, kleni Škalčani, Škalčanke, Hrastovčani, Hrastovčanke. Imamo lepo naravo, vse možnosti, da izpolnimo ne le svoje vsakdanje življenje, ampak imamo tudi možnosti za rekracijo, dober je kulturni utrip, blizu mesta smo. Lepo je tukaj!«

Predstavitev KS vsak petek ob 11.20 in 18.20 na Radiu Velenje v oddaji Naše zgodbe.

Prvih in drugih Škal ni več, tretje naselje se razvija in postaja dom priseljenih, novih Škalčanov. (Foto: Tomo Čonkaš)

Petra

Škale, ki jih ni več. (Arhiv Muzeja Velenje)

Nova zmaga na domači zelenici

Rudar pod taktirko Zildžovića ostaja neporažen – S četrto zmago ponovno v prvo polovico lestvice

Velenje, 23. oktobra – Velenjski Rudar, ki je večino prve tretjine sezone drsel po drugoligaški lestvici in se bližal njenemu repu, se je v 13. krogu 2. slovenske nogome-

ni, ki jih je v preteklosti vodil prav sedanji velenjski strateg. Nekdanja prvoligaša, ki jima je v letošnji sezoni skupno predvsem precejšnje pomanjkanje konstantnosti,

po sedmih krogih vrnile na rep zgornjega dela lestvice. Tekmeci iz Krškega so nazadovali na 14. mesto.

Na vrh lestvice se je po zmagi proti Biljem ponovno za-

Zanesljiva zmaga os

Velenje, 22. oktobra – Velenjski rokometaši so po reprezentančnem premoru ponovno stopili na tekmovalni parket. V 6. krogu lige NLB so gostovali v športni dvorani Hardek, kjer domuje Jeruzalem Ormož.

tne lige končno vrnil v zgornjo polovico.

Po tem, ko je v 11. krogu trenersko paličico prevzel Adnan Zildžović, so Knapi v Novem mestu osvojili točko proti favorizirani Krki, si v 12. krogu priigrali drugo zmago na domačih tleh, v pokalnem tekmovanju pa napolnili mrežo Brežic (10 : 0). Uspešni so bili tudi preteklo soboto, ko so se na razmočenem stadionu Ob jezeru pomerili s Krča-

Kegljanje

Zaslužena

domačinov

v prvem polčasu nista zatresla mreže. Tudi 10 minut pred koncem drugega polčasa je kazalo, da se bo obračun končal z neodločenim izidom, nato pa je v 81. minuti gostujočega vratarja premagal Amadej Vošnjak, ki je poskrbel za minimalno vodstvo Knapov in postavil končni izid tekme (1 : 0). Rudar je tako zabeležil četrto zmago v letošnji sezoni, nove tri točke pa so velenjske nogometaše

vihtel Aluminij, Krka pa je po porazu proti Iliriji padla na tretje mesto. V boju za preboj med elito zaenkrat dobro kaže tudi Rogaški, ki je v 13. krogu remizirala s Primorjem in že desetič zapored ostala neporažena. Na dnu lestvice kljub zmagi proti Dobu še vedno ostajajo letošnji novinci v drugoligaški konkurenci, Brinje Grosuplje. tr ��

Gostitelji so pred domačimi navijači dobro odprli dvoboj in v 7. minuti povedli s 3 : 1. Velenjčani so kmalu ujeli svoj ritem in v 9. minuti obračuna prvič na tekmi povedli (4 : 5), nato pa vodstvo držali vse do konca prvega polčasa, ko so se na odmor podali s štirimi zadetki prednosti (10 : 14). Vodstvo so uspešno branili tudi v drugem polčasu. V 40. minuti so vodili že s sedmimi zadetki prednosti (14 : 21), a Ormožani se niso predajali. Počasi so topili prednost Velenjčanov in se deset minut pred koncem približali na zgolj gol zaostanka (22:23). Le dve minuti kasneje so ose znova ušle za štiri zadetke (22 : 26), vodstvo pa so do sodnikovega žvižga še zvišale in se veselile svoje četrte zmage v letošnji sezoni (24 : 30).

Najbolj strelsko razpoložen je bil Nik Ćirović, ki je za domačine dosegel kar 10 zadetkov. Pri Velenjčanih sta po

Namizni tenis

Zmaga Tempa doma, nato poraz v gosteh

šest zadet kov dosegla Matic Verdinek in Branko Predović

Branko Predović, RK Gorenje Velenje: »Na tekmo smo se pripravljali dva tedna in mislim, da smo pokazali izjemno borbo. Tudi rezultat kaže na to, da smo se borili kot ekipa skozi celotno tekmo in zasluženo slavili zmago.«

Velenjski rokometaši po štirih zmagah, porazu in remiju trenutno zasedajo četrto mesto lestvice. Na vrhu lestvice kraljujejo Celjani, ki tudi po šestem krogu ostajajo brez praske. Z dvema točkama manj jim sledita Trimo Trebnje in Riko Ribnica.

Varovance Zorana Jovičića čaka krajši premor v državnem prvenstvu, pred njimi je namreč prva evropska preizkušnja v novi sezoni. Na domačih tleh se bodo v soboto, 29. oktobra, v drugem krogu evropskega pokala pomerili proti avstrijskemu Bregenzu. Spomnimo, Velenjski rokometaši so v pretekli sezoni z uvrstitvijo med najboljših osem v Ligi Evropa presegli vsa pričakovanja. Kako se bodo na evropskem parketu odrezali tokrat?

zmaga

V nadaljevanju ligaškega tekmovanja so Šoštanjčani gostili ekipo Špedicije RCM iz Črne na Koroškem. Domači fantje so tekmo vzeli zelo resno, kar se je pokazalo pri rezultatu v podrtih kegljih. Po igri prvega para so domačini povedli z 2 : 0 in imeli kar 73 kegljev. Igra drugega doma-

čega para je bila zelo dobra do zadnjega seta, ko so gostje spreobrnili rezultat v svojo korist. Po igri drugega para je na semaforju pisalo 2 : 2, s prednostjo le 37 kegljev za domačo ekipo. O zmagovalcu srečanja je tokrat odločala igra tretjega para. Že po nekaj lučajih je kazalo na zmago domače ekipe, ki je dobro odigrala igro na polno, še bolje pa na čiščenje. Po 120 lučajih tretjega para so se veselili domači tekmovalci, saj so osvo-

TAKO so igrali

jili pomembno točko in razliko povečeli na kar 80 kegljev, kar je bilo dovolj za osvojitev obeh točk in napredovanje po lestvici.

V naslednjem krogu Šoštanjčani gostujejo na Prevaljah pri ekipi Korotana, ki je povratnik iz 1B lige. Korošči zaostajajo za Šoštanjčani za točko. Srečanje bo v soboto, 29. oktobra, ob 17. uri. �� lf

Velenjski igralci namiznega tenisa Tempa so 15. oktobra igrali na domačem parketu v 2. krogu 1. namiznoteniške lige proti ekipi Vesne iz Ljubljane. Igralci Tempa v sestavi Andrej Godec, Tadej Vodušek, Patrik Videc in Miha Kljajič so bili na koncu uspešnejši od Vesne in zmagali z rezultatom 4 : 3.

Najprej je nastopil Tadej Vodušek in bil z rezultatom 3 : 1 boljši od Taja Lavriča. Bojan Pavič je bil nato boljši od Andreja Godca z rezultatom 3 : 1. Miha Kljajič je bil nato boljši od Žana Korelca z rezultatom 3 : 2. V igri parov sta bila Vodušek/Kljajič boljša od Paviča/Korelca z rezultatom 3 : 0. Nato sta nastopila Patrik

Knjiga o velenjskih dvigalcih uteži

Kegljanje 2. liga vzhod

Šoštanj: Hasičič – 525 (1), Kramer – 512 (1), Fidej – 503 (0), Sečki – 501 (0), Šehič – 509 (0), Petrovič – 537 (1).

Nekdanji uspešni dvigalec uteži in predsednik Težkoatletskega kluba Rudar Velenje Jože Zaluberšek pripravlja kroniko TAK Rudar za leta od 1958 do 2022. V zvezi s tem je prejel knjigo

Videc s Tajem Lavričem, kjer je slavil Lavrič z izidom 3 : 1 ter Miha Kljajič z Bojanom Pavičem, kjer je slavil Pavič z rezultatom 3 : 2. Na koncu sta nastopila še Tadej Vodušek proti Žanu Korelcu, kjer je bil s 3 : 1 boljši domači igralec Vodušek in s tem zagotovil Velenjčanom prvi točki na razpredelnici prve namiznoteniške lige.

22. oktobra pa so igralci Tema odigrali tekmo na Ravnah na Koroškem proti ekipi

Inter Diskont I. in izgubili z rezultatom 4 : 0. Najprej je nastopil Andrej Godec in izgubil proti Mitji Horvatu s 3:0, nato je nastopil Patrik Videc proti Darku Jamšku in izgubil s 3:0, na koncu je Miha Kljajič izgubil proti Žigu Kristjanu Žigonu s 3:0. Dvojica Kljajič/Videc je izgubila proti Horvat/Bač s 3:0. Igralci Tempa so na lestvici 1. namiznoteniške lige na sedmem mestu z dvema točkama.

Priča o dizanju tegova u Jugoslaviji (Zgodba o dviganju uteži v Jugoslaviji), ki jo je napisal Kemal Hošo, nekoč dobri dvigalec uteži iz Sarajeva, BiH. Kot je povedal Zaluberšek, je avtor v tej knjigi »zbral rezultate tudi nas »strupenih heberjev« iz Velenja. Zajeti so dosežki državnih prvenstev po kate-

gorijah in tekmovanj za pokale v državnem merilu in mednarodnih merilih. Velja za vse registrirane dvigalce v takratni državi. En izvod sem podaril Knjižnici Velenje z namenom dostopa do nje vsem zainteresiranim, posebej še članom družin »velenjskih heberjev«.«

Na fotografiji igralci Tempa ob zmagi (od leve): Andrej Godec, Tadej Vodušek, Patrik Videc in Miha Kljajič

Velenjčani so si na gostovanju v Ormožu priigrali četrto zmago – V soboto jih čaka prva evropska preizkušnja v letošnji sezoni

Domači so izvedli kar trinajst kotov, gostje le enega, vse tri točke pa jim je zagotovil z neubranljivim strelom Amadej Vošnjak. (Foto: Stane Vovk)

POLICIJSKA kronika

Veterani tekmovali v streljanju

Vrtal bo

Velenje, 20. oktober – Neznanec je v trgovini Mercator tehnika odtujil vrtalnik znamke Makita v vrednosti 399 evrov.

Poskušal vlomiti v kulturni dom

Velenje, 20. oktober – Neznanec je okoli treh zjutraj poskušal vlomiti v Dom kulture. V notranjost ni vstopil, saj ga je najverjetneje pregnal alarm.

Trčila motorist in avtomobilist

Velenje, 21. oktober – V petek zjutraj sta pri Velenjki trčila voznik osebnega avtomobila in voznik motornega kolesa. Do trčenja je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti voznika motornega kolesa, ki se je v trčenju tudi lažje poškodoval. Kršitelju so izdali plačilni nalog.

Izsilil prednost in trčil v kolesarja

Šmartno ob Paki, 21. oktober – Trčila sta kolesar in voznik osebnega vozila. Vzrok je bilo izsiljevanje prednosti voznika osebnega vozila, kolesar pa je v trčenju utrpel lažje telesne poškodbe. Povzročitelju so izdali plačilni nalog.

Izposojenega denarja ni vrnila

Velenje, 21. oktober – Popoldan so policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Stranka si je izposodila denar, a se ni držala dogovorjenega roka in denarja ni vrnila. Zoper osumljeno goljufije bodo podali kazensko ovadbo.

Napad z nožem

Velenje, 21. oktober – Na Vojkovi cesti 12a sta se sprla stanovalca, pri čemer je osumljeni z nožem zamahnil proti oškodovancu. Pri tem mu je porezal jakno. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo zaradi ogrožanja z nevarnim predmetom pri prepiru ali pretepu.

Našli ukraden skiro

Velenje, 22. oktober – V soboto okoli druge ure zjutraj so policisti obravnavali kaznivo dejanje tatvine električnega skiroja pred lokalom Galactica. S takojšnjim operativnim ukrepanjem so električni skiro našli v bližini. Za storilcem še poizvedujejo.

Grozil ji je

Velenje, 22. oktober – Na policijsko postajo je prišla občanka in povedala, da ji osumljeni grozi, neposredno ter

po mobilnem telefonu in socialnih omrežij. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je to počel že v preteklosti, zato so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Zanj bodo podali tudi kazensko ovadbo.

Poškodoval nagrobnik

Vinska Gora, 23. oktober – Neznanec je poškodoval nagrobnik na pokopališču v Vinski Gori. Za storilcem, osumljenim kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, poizvedujejo.

Nasilen do žene

Velenje, 23. oktober – Na policijski postaji se je oglasila še ena žrtev nasilja v družini. Mož je bil do nje nasilen in ji grozil. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da to traja že vrsto let. Izrekli so mu ukrep prepovedi približevanja, zanj pa bodo podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini.

Sin izgubil živce

Šoštanj, 23. oktober – V nedeljo zvečer so morali policisti posredovati na Kajuhovi cesti. Sin je izgubil živce, se nespodobno vedel do staršev in bil agresiven. Ob prihodu policistov se je umiril. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Šoštanj, 22. oktobra - Občina Šoštanj in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Šoštanj sta v sodelovanju s Strelskim društvom Dolič v okviru počastitve dneva Zveze veteranov vojne za Slovenijo, praznika Občine Šoštanj in 31. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije organizirala 9. strelsko tekmovanje za pokal Občine Šoštanj, Šoštanj ter šestega memoriala Ivana Juvana st. v streljanju z malokalibrsko puško odprtega merka na razdalji 70 m.

V ekipnem in posamičnem tekmovanju na strelišču strelskega društva Dolič se je pomerilo 21 ekip in skupaj 69 tekmovalcev in tekmovalk.

Najboljši rezultat v skupni ekipni razvrstitvi je dosegla ekipa OZVVS Trebnje z 296 zadetimi krogi (Janez Žurga, Bojan Ostanek, Franc Progar), 2. mesto z 289 zadetimi krogi in 7 notranjimi desetkami je osvojila ekipa OZVVS Zgornje-savinjsko Zadrečke doline (Ivan Rihter, Andrej Kolenc, Tomaž Trogar), tretja pa je bila ekipa OZVVS KomendaKamnik z 289 zadetimi krogi (Roman Radej, Marjan Repič, Zdravko Vrankar). V posamični razvrstitvi je bil najboljši strelec Janez Žurga s 100 osvojenimi krogi, drugi je bil Robi Cerar, SDV Kamnik, z 99 krogi in 7 notranjimi desetkami, tretji pa Andrej Kolenc z 99 krogi in 6 notranjimi desetkami.

V ženski konkurenci je zmagala Martina Šmitek, OZVVS Zgornja Gorenjska, s 97 krogi, druga je bila Irena Radej, OZVVS Kamnik – Komenda, s 95 krogi, tretja pa Ana Slapšak, OZSČ Laško, z 80 krogi. Hkrati je potekalo tudi tekmovanje v posamični konkurenci za najboljšega strelca iz OZVVS Šoštanj. Najboljši trije strelci so bili Jože Čanč, ki je prejel zlato medaljo in prehodni pokal, drugi Mirko Stane Glažar, tretji pa Robert Rutnik. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla Lidija Stropnik, drugo mesto Stanislava Glažar in tretje Marija Oštir

�� Leon Stropnik

Šoštanjski veterani uspešno izvedli 9. strelsko tekmovanje za prehodni pokal Občine Šoštanj in OZVVS Šoštanj ter 6. memoriala Ivana Juvana st.

Nagrajeni strelci s šoštanjskim županom Darkom Menihom (levo)

EMEZI, Akwaeke: Kako je umrl

Vivek Oji

od – Odrasli 821-311.2 Družbeni roman

Vir: https://www.emka.si/

V malem mestu na jugovzhodu Nigerije neko popoldne Vivekova mama na hišnem pragu najde sinovo truplo, zavito v rdečo tkanino. Ob njem ni nobenega sporočila, nobenega pojasnila. Ob izgubi edinega otroka jo obsede želja, da bi odkrila razlog

WALLIAMS, David: Štvor

ml – Mladina P – Leposlovje od 10 do 13. let Vir: https://www.mladinskaknjiga.si/

Kadar starši ugodijo vsaki želji svojega otroka, se lahko stvari usodno zapletejo … Mirta Mevža ima vse, kar bi si lahko poželela. A vse še ni dovolj! Želi si še več in več in več! Ko Mirta oznani, da si želi še ŠTVORA, nastane težava: kaj sploh je ŠTVOR?

VELENJE

Petek, 28. 10.

17.00 Pri spomeniku onemele puške Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve

17.00 Vila Bianca Jezero, odprtje razstave Nataše Tajnik Stupar

18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Osrednja občinska slovesnost ob dnevu reformacije 21.00 Max klub

Halloween Glow Party 22.00 Klub eMCe plac

Banga: Triiiple z gosti, Kaušspiu records, DJ Mrigo + Open Mic, koncert Sobota, 29. 10.

8.00-12.00

Knjižnica Velenje

Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 17.00 Pod Šaleškim gradom

Na Šaleškem gradu strraaššiii, srhljiva dogodivščina za otroke 22.00 Max klub

Klubezen: Hamo & Tribute 2 Love, koncert

Nedelja, 30. 10.

21.30 Klub eMCe plac

Sound Arson: Bug, Gisela, Bicycle Terror, koncert

Ponedeljek, 31. 10.

20.30 Max klub Velenje

21.00 Klub eMCe plac Železni aktivizem: Madness of the Fall IV, koncert Sreda, 2. 11.

9.00 Pred domom KS Stara Vas Pohod na Vodemlo 9.00-12.00

Vila Bianca Biancina slikarska delavnica za otroke, prijave: adna.lainscek@ velenje.si 9.00-13.00

Knjižnica Velenje Jesenske Robo počitnice, prijave: rok.zebovec@gmail.com 9.00-16.00

Rdeča dvorana in druge športne površine Jesenski športni tabor, prijave: www.sportnazvezavelenje.si 10.00-12.00

Vila Rožle

Jesenski počitniški živ-žav v Vili Rožle 10.30-12.00

Galerija Velenje Umetnost jesenskega listja, mini delavnice, prijave: info@ galerijavelenje.si

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Kata Laštro: Čebelja cvetna abeceda, počitniška ura pravljic

ŠOŠTANJ

Četrtek, 27. 10.

ŠMARTNO OB PAKI

Sobota, 29. 10.

13.00 Pod kozolcem pri Mladinskem centru Šmartno ob Paki Motomartinovanje

Nedelja, 30. 10.

7.00 Martinova vas Pohod po Martinovi poti za krajane in planince

10.00 Pokopališče Šmartno ob Paki Dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov

10:00 Pokopališče Gorenje Dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov, X Športni park Šmartno ob Paki Nogometni tekmi (mladinci) – NK Dravinja : NK Šmartno, (U-13) – NK Šmartno : NK Prebold

Ponedeljek, 31. 10.

10.00 Lovski dom v Skornem 17. spominsko srečanje pri Lovskem domu v Skornem

10.00 Pokopališče Šmartno ob Paki Dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov

10.00 Pokopališče Gorenje Dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov Torek, 1. 11.

8.00 Centralni spomenik žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve

Lunine mene

novembra, ob 7:37, prvi krajec 1.

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

njegove smrti. Vivek se je še kot otrok zdel drugačen od drugih, se v najstništvu umaknil vase in se ji v zadnjih letih močno odtujil. Zdaj začne pot do njega iskati v okoliščinah njegove smrti, odločena, da bo prišla do dna njegovi skrivnosti. Kdo je bil Vivek? Kako je umrl? Predvsem pa, kako je živel? Kako je umrl Vivek Oji je zgodba o sprejemanju drugačnosti, o pomenu varnega doma in o ceni, ki jo morajo nekateri plačati, če želijo biti to, kar so.

KINO spored

ČRNI ADAM

Black Adam, akcijska pustolovščina, 124 min (ZDA). Režija: Jaume Collet-Serra Igrajo: Dwayne Johnson, Sarah Shahi, Pierce Brosnan Petek, 28. 10., ob 17. uri, velika dvorana

OLGA

Olga, športna drama, 85 min (Švica, Francija). Režija: Elie Grappe Igrajo: Anastasiia Budiashkina, Caterina Barloggio, Sabrina Rubtsova Petek, 28. 10., ob 19. uri, mala dvorana

PR' HOSTAR 2

Komedija, 80 min (Slovenija). Režija: Luka Marčetić. Igrajo: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin, Mario Ćulibrk, Niko Zagode, Aljoša Armuš, Haris Raković, Mateja Terseglav, Miha Brajnik Petek, 28. 10., ob 20. uri, nedelja, 30. 10., ob 19. uri (velika dvorana)

DC LIGA SUPER LJUBLJENČKOV

DC League of Super-Pets, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA). Režija: Jared Stern Glasovi: Predrag Lalić, Sašo Prešeren, Klemen Bunderla, Mirko Medved, Uroš Bitenc, Ota Roš, Gregor Trebušak, Barbara Vidovič, Katja Ogrin, Tina Ogrin, Jaka Vižintin, Aleksander Golja, Živa Medved

Sobota, 29. 10., ob 17. uri, velika dvorana

JAZ SEM ZLATAN

Jag är Zlatan - I Am Zlatan, športna biografska drama, 100 min (Švedska, Danska, Nizozemska). Režija: Jens Sjögren Igrajo: Granit Rushiti, Dominic Andersson Bajraktati, Čedomir Glišović, Hĺkan Bengtsson, Linda Haziri Sobota, 29. 10., ob 19. uri, mala dvorana

NOČ ČAROVNIC SE KONČA

Halloween Ends, grozljivka, 111 min (ZDA). Režija: David Gordon Green

Igrajo: Jamie Lee Curtis, Andi Matichak, James Jude Courtney, Will Patton, Rohan Campbell, Kyle Richards Sobota, 29. 10., ob 20. uri, velika dvorana

KUNG FU TAČKE

Paws of Fury: The legend of Hank, sinhronizirana animirana pustolovščina, 97 min (ZDA)

Režija: Rob Minkoff, Mark Koetsier, Chris Bailey Nedelja, 30. 10., ob 16. uri, velika dvorana

AMSTERDAM

Amsterdam, drama, 134 min (ZDA)

Režija: David O. Russell

Igrajo: Margot Robbie, Christian Bale, Robert de Niro, Rami Malek, Taylor Swift, Zoe Saldana Nedelja, 30. 10., ob 18. uri, mala dvorana

NAJBOLJŠI ROJSTNI DAN

Best Birthday Ever, sinhroniziran film za otroke (4+), 70 min (Švedska, Nizozemska, Nemčija). Režija: Michael Ekbladh Ponedeljek, 31. 10., ob 17. uri, velika dvorana

SPROSTITI PESTI

Razžimaja kulaki, drama, 97 min (Rusija). Režija: Kira Kovalenko

Igrajo: Alik Karaev, Khetag Bibilov, Milana Aguzarova, Soslan Khugaev Ponedeljek, 31. 10., ob 19. uri, velika dvorana

Nina Strnad/Gašper Bertoncelj/ Renato Chicco trio s posebnim gostom Alexom Sipiaginom, koncert abonmaja Max klub Jazz festival in izven, Kreativna Jazz klinika

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom Petek, 28. 10.

18.00 Mestna galerija Šoštanj Dan reformacije

10.00 Pokopališče Šmartno ob Paki Dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov, Sreda, 2. 11.

10.00 MC Šmartno ob Paki Otroški počitniški živžav

Skozi tančice ženskega pogleda

Zaželi si nekaj

Torta na svečki, zvezdni utrinek, pikapolonica, štiriperesna deteljica, podkev, gumb, lovilec sanj, pujsek, vodnjak, slon, števila, simboli, zvok ... Zaželi si nekaj. Prepričanja, stara kdo ve koliko let, in skupna točka vseh ljudi na tem planetu. Se spomniš, kako si že od malega pihala svečko na torti z zaprtimi očmi in v mislih izrekla željo? Želje za srečo, zdravje, denar. Ko si mlajša za dobre ocene, obisk priljubljenega koncerta, poljub simpatije ... Ogromno želja, izrečenih v veri v predmete, ki bi jih naj uresničili. V dom prinašamo tudi rastline, ki bi naj prina-

šale denar, srečo v družini ... Gre za talismane, ki v nas prebudijo vero, zaupanje in pripadnost. Poskrbijo, da se za trenutek ustavi čas, da zberemo misli in pomislimo na tisto, česar si res želimo. Nadalje je to lahko v dober razmislek, zakaj si tega želimo, zakaj to potrebujemo in kaj bomo s tem pridobili. Spodbudi nas lahko k akciji, da zavestno usmerjamo energijo tja, kjer si želimo več obilja.

Ne razmišljaj, koliko želja se ti je že uresničilo ali koliko se ti jih ni. To je za nami. Ob naslednjem talismanu, ki pride na tvojo pot, se ustavi, zberi misli in razmisli, katere besede boš spletla v željo. Naj bo to čas samo zate, pa čeprav pikapolonica potrebuje le nekaj sekund, da odleti, stisk talismana prav tako, pogled na di-

mnikarja prav tako, a ustavi se vseeno, v svojih mislih, zapri oči in privabi tisto, kar kličeš ali pa kliče tebe.

Danes sem v gozdu videla vodnjak. Štor, v katerem je bila luknja, na njem mah, okoli gobe in v vdolbini voda. Takoj sem pomislila na željo, ki bi jo lahko izrekla ob tem prelepem pogledu. Seveda želje ne smem izdati, saj se potem ne bo uresničila, kot pravijo. Pa vseeno – ta prizor me je ustavil na sprehodu, mi narisal nasmeh na obraz, izostril čut za umetnost in spodbudil na misel, da je sreča pravzaprav ves čas okoli nas. Sreča so drobni trenutki, ki poskrbijo, da se

nam vzradosti srce. Le videti jih je treba.

Četudi ne verjameš, nič zato, zagotovo imaš svoje, druge načine ali talismane, ob katerih se ustaviš in izrečeš tisto lepo nežno željo kot vse poprej. Zdi se, kot da živimo v nekem čudnem času, ko smo neznosno utrujeni, brez volje, prave motivacije. Zato se mi zdi še toliko bolj pomembno, da se ustavimo ob prinašalcih sreče in preprosto zaupamo. To potrebujemo in prav je, da si dovolimo verjeti.

Vse dobro.

��

Renata P. Knez

Na Šaleškem gradu bo znova strašilo!

Turistično društvo Šalek vabi v soboto, 29. oktobra, ob 17. uri pogumne otroke in njihove spremljevalce v trg Šaleka na čarovniški disko, delavnice in strašno zabavo ter tiste, ki se ne bojijo teme, pajkov in duhov, na doživljajski pohod od Šaleškega gradu do Ekensteina. Pohod je primeren za večje otroke, potrebni sta dobra telesna pripravljenost in primerna obutev. ��

Izmenjevalnica in odprtje dobrodelne trgovine Skupno dobro

V petek, 28. oktobra, ob 14. uri bodo v zgornjem nadstropju Mercatorja Šoštanj na Trgu svobode 11 odprli dobrodelno trgovino Skupno dobro kot prostor spodbujanja dobrodelnosti, ponovne uporabe ter sodelovanja. V njej bodo nudili oblačila, obutev, pohištvo in opremo za otroke ter igrače.

Na dan odprtja bodo od 14.30 do 18.00 izvedli tudi prvo izmenjevalnico otroških oblačil in opreme. Vabijo družine, babice in dedke, tete in strice, da poiščejo nekaj za svoje otroke, vnuke in nečake, obenem pa bodo lahko dobrodelni.

Vsi prihodki in darovi dobrodelne trgovine in dogodkov bodo namenjeni družinam v stiski in poslanstvu Zavoda ŽIV!M. ��

- predsednik Slovenske demokratične zveze Velenje Franjo Bartolac je 29. oktobra 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjske vlade;

- 30. oktobra 1969 se je rodil pravnik in pedagog dr. Rajko Knez, doma iz Velenja, ki je 25. aprila 2017 postal ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Od 19. decembra 2018 do 15. decembra 2021 je bil predsednik ustavnega sodišča;

- 29. in 30. oktobra 1981 je imel svetovno znani pianist Ivo Pogorelić iz Zagreba v Velenju dva koncerta; - Velenjčan dr. Karel Verstovšek je bil 31. oktobra 1918 imenovan za poverjenika za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani;

- 31. oktobra 1942 se je v Migojnicah pri Žalcu rodil funkcionar in bančni delavec Jože Veber, doma iz Velenja. Umrl je 5. aprila 2020;

- 31. oktobra praznujejo tudi bančniki in njihovi varčevalci, saj ta dan od leta 1924, ko so na zboru hranilnic v Milanu sprejeli tak sklep, velja kot

mednarodni dan varčevanja; - zadnji dan vinotoka v Sloveniji praznujemo kot dan reformacije. Gre za verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeličanov, ker pa je reformacija pustila globoke sledove v slovenski književnosti in v slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik slovenske besede in s tem vsega slovenskega naroda. Primož Trubar, ki je bil vnet zagovornik reformacije, je namreč tudi avtor prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika;

- ob prevzemu oblasti v Šoštanju je imel šoštanjski Narodni svet poleg predsednika še 13 odbornikov. 1. novembra 1918 je Narodni svet prevzel občinsko upravo mesta Šoštanj kot začasna oblast. Predsednik sveta dr. Fran Mayer je pričel uradovati kot župan, Narodni svet pa kot občinska uprava. Mestna občina je tako prešla iz nemških v slovenske roke;

- 1. novembra 1918 se je v Rečici ob Paki rodil kulturni delavec Martin Steblovnik Tinek, ki je umrl 3. avgusta 1990; - 1. novembra 1927 se je v Velenju rodil dr. Borut Mlinšek, ki je bil med drugim profesor na Veterinarski fakulteti v Ljubljani;

- 1. novembra 1945 se je na Ptuju rodil župan, plesalec, fizik, pedagog, trener, direktor, gospodarstvenik, politik in

športni delavec Drago Šulek, ki je bil med drugim župan občine Velenje med letoma 1986 in 1990. Leta 1970 je bil soustanovitelj Plesnega kluba Velenje, v katerem je najprej deloval kot tekmovalec, nato pa kot trener in funkcionar. V obdobju 1968–1974 sta v paru z ženo, Vereno Trofenik Šulek, osvojila deset naslovov državnega prvaka v vseh treh disciplinah športnega plesa. Leta 1971 sta bila športnika leta občine Velenje;

- 1. novembra 1949 se je rodil glasbenik, prevajalec, publicist, urednik in kulturni menedžer Lado Planko, doma iz Velenja. Planko je avtor vrste izvirnih člankov v časopisih, zbornikih in monografijah;

- 2. novembra 1900 se je v Taboru na Češkem rodil kipar, etnolog in svetovni popotnik František Foit, ki ima v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu

urejeno izjemno lepo afriško zbirko;

- leta 1945 se je 2. novembra v Šoštanju rodil vsestranski športnik in trener Štefan Kac; - 2. novembra 1971 so pričeli s poukom na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju; - 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov. Za njegov sedež so določili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje še danes uspešno deluje, čeprav od 3. julija 1999 naprej brez zbirke slovenskega premogovništva, ki je svoj novi prostor našla v opuščenem delu jame Škale, v Muzeju premogovništva Slovenije.

Zlati časi

V vsakdanjem pogovoru večkrat slišimo frazo zlati časi.

Nekateri znanci obujajo pripovedi in lepe spomine na preteklost, drugi pa upajo, da bodo zlati časi nastopili, ko bodo izpolnili svoje življenjske cilje. Naši predniki so v času Kraljevine Jugoslavije dejali: »Za časa vladavine Marije Terezije v Avstro-ogrski monarhiji so bili zlati časi. Kdor je bil takrat deloven in skrben gospodar, je imel denar. Takrat je vladala pravica in vsak pošten kmet in meščan je bil spoštovan.«

Med 2. svetovno vojno so nekateri govorili: »Zlati časi bodo prišli, ko se Hitler cele Zemlje polasti.« Po vojni so kmetje godrnjali: »Kje so časi kralja Aleksan-

dra. Takrat ni bilo obvezne oddaje živine in oddaje pridelkov s polj. Ni bilo agrarne reforme in nacionalizacije. V času pred vojno smo skromno, a lepo živeli. To so bili zlati časi.«

Po osamosvojitvi Slovenije smo modrovali: »V bivši Jugi je bilo lepo. Vsak, ki je želel delati, je imel službo; in če je bil voljan zgrabiti za kramp in zavihteti lopato, si je lahko zgradil streho nad glavo. Tisti pa, ki je takrat kdaj čez mejo skočil in se le malo znašel, je bil ta tovariš gospod. To so bili zlati časi.« Po 30 letih od osamosvojitve Slovenije slišimo pogovore: »V prvih letih samostojne Slovenije so bili zlati časi. Na veliko smo s certifikati in delnicami trgovali. Denarja smo imeli, da nismo vedeli, kaj bi z njim počeli.« Ko bomo mi še malo osiveli, pa bodo po svetu nekateri

žvrgoleli: »V začetku tretjega tisočletja je bil pravi raj. Takrat smo v deželici na sončni strani Alp lepo služili. Zemljišča, hotele, trgovine in tovarne smo lahko tam za drobiž kupili. To so bili zlati časi, ki se ne bodo več vrnili.« Danes so časi taki, da si ljudje nismo vsi enaki. Mislim pa, da odkar smo ljudje na tem ljubem planetu ljudje postali, si nikoli nismo bili vsi enaki, pa čeprav so nam vrsto let prav to govorili. Danes vemo, da pometači vsi ne moremo biti. Tudi znanstveniki in poeti ne moremo vsi postati. Če smo ljudje, bodimo res ljudje. Pomagajmo si in spoštujmo se. Odrežimo si toliko pogače, kot smo si jo zares zaslužili. Z roko v roki in v sožitju z naravo stopajmo v lepši jutrišnji dan, pravim zlatim časom naproti. �� Jože Lekše

Naša pričakovanja:

• Visoki strokovni program ali univerzitetni smeri strojništvo ali mehatronika

• Poznavanje 3D orodij za modeliranje (prednost poznavanja modelirnika Creo)

• Poznavanje snovnih orodij MS Office

• Poznavanjem ERP sistemov (prednost poznavanje SAP-a)

• Poznavanje PLM (prednost Windchill)

Zaposlimo razvojno inženirko ali inženirja

Smo

Vaše delo:

• risanje in razvoj izdelkov,

• konstruiranje prototipov,

• priprava tehnične dokumentacije za proizvodnjo,

• iskanje rešitev za optimizacijo proizvodnih procesov,

• sodelovanje pri uvajanju novih tehnologij,

• druge naloge po navodilih nadrejenega.

www.tiki.si

• Znanje Angleškega Jezika

• Vozniško dovoljenje kategorije B

Nudimo:

• zaposlitev za nedoločen čas

• stimulativen osebni dohodek

• delo v okolju prijaznem in dinamičnem kolektivu

• dodatna izobraževanja

• mednarodna sodelovanja

Kraj dela: Velenje l Delavnik: 8:00 – 16:00

Iščemo ravno tebe? Če ustrezaš našim potrebam in pričakovanjem, vabimo, da nam posreduješ motivacijsko pismo in življenjepis s podrobnim opisom znanj in izkušenj na elektronski naslov zaposlitev@tiki.si

Prijave sprejemamo do 15.11.2022. Prijave bodo diskretno obravnavane.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Naslednji dnevi za vas ne bodo najboljši, saj boste precej nervozni in zbegani. Na delovnem mestu bodo odnosi malce bolj napeti kot po navadi, zato lahko hitro pride do kakšnih nesoglasij in prepirov. Brez posebnega razloga pa vas bodo ob živce spravljali tudi vaši najbližji. Pod drobnogled vzemite tudi svoje zdravje, ki ste ga v zadnjih tednih ponovno rahlo zanemarili. Morda je čas, da si vzamete kakšen dan ali dva zase, da se pomirite in se sprostite v naravi, ki vam bo prinesla malce drugačno, predvsem pa bolj pozitivno energijo.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Ob koncu tega tedna boste po dolgem času v dobri družbi. Najbolj boste veseli tistih, ki jih ne srečate prav pogosto, a vam vedno polepšajo dan in vas napolnijo s pozitivno energijo. Tudi na ljubezenskem področju se bodo stvari ponovno vrtele v pravo smer, kar bo znatno vplivalo tudi na vaše počutje, ki bo v naslednjih dneh odlično. Nekoliko manj pa boste zadovoljni s finančnim stanjem, ki vam ne bo omogočalo, da bi se preveč razvajali in si privoščili kaj novega.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Končno boste imeli dovolj časa, da se posvetite tudi razmišljanju o stvareh, ki so vas mučile že dlje časa. Premislek vam bo prinesel nova spoznanja o določenih ljudeh in odnosih, ki še zdaleč niso takšni, kot bi si želeli. Dobro veste, da boste morali ukrepati in čim prej pristopiti k reševanju težav, če želite, da se stvari spremenijo na bolje. Naslednji tedni bodo zagotovo stresni in razgibani, a če boste uspeli situacijo spreobrniti v pozitivno smer, bo vredno nekoliko potrpeti.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Poskusite se vsaj malo odmakniti od ustaljenega načina delovanja in rutine ter se podajte v nekaj novega. Nove aktivnosti bodo prinesle nove dogodivščine, te pa bodo pozitivno vplivale na vaša pogled na življenje. Odprli se boste za nove ideje in ljudi, kar vam bo koristilo tako na osebnem kot tudi na službenem področju, kjer boste vzpostavili dobre odnose. Tudi odnosi s prijatelji in partnerjem bodo sproščeni. Ker boste oddajali iskreno in sproščeno energijo, vam bodo zaupali še bolj kot po navadi.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, a sami pri sebi ne boste zadovoljni, kar vam bo povzročalo precej nemira in stresa. Vse preveč se obremenjujete in spuščate v razmišljanja, ki žal ne morajo obroditi veliko dobrega. Če boste svoje misli naravnali v bolj pozitivno smer, se boste lažje razbremenili in našli rešitve za svoje probleme. Manjša skrb, povezana z vašim zdravjem, bo v naslednjih dneh odpadla, kljub temu pa še naprej skrbite za svoje počutje, ki vam ob obilici stresa ne bo naklonjeno.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Lotili ste se toliko stvari naenkrat, da ne veste več, kako vse skupaj sploh obvladati. Pomembno je, da si postavite prioritete in se dobro organizirate, da boste lahko ponovno vzpostavili red. V tem času boste nekoliko bolj občutljivi na zdravstvene tegobe, ki pa ne bodo resnejše narave. Če boste ostali sproščeni in umirjeni, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto. V nasprotnem primeru se bodo problemi sami kopičili in vas dodatno obremenjevali.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Trma in užaljenost vas ne bosta pripeljali nikamor. Pazite, da s pretiranimi odzivi in občutljivostjo ne zapravite spoštovanja pri ljudeh, ki vas sicer cenijo. Ne spuščajte se brezglavo in trmasto v razgrete pogovore, saj lahko ti pripeljejo do večjih konfliktov. V naslednjih dneh se raje nekoliko umaknite, sploh če čutite, da vas vznemirja vsaka malenkost. Posvetite se samim sebi in preživite nekaj časa na samem. Morda boste ob tem končno ugotovili, zakaj ste zadnje čase tako občutljivi.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Razpeti ste med več stvari naenkrat, kar vam otežuje, da bi se zares sprostili in poskrbeli zase. Poskušajte prisluhniti telesu, ki vam bo samo sporočilo, kaj potrebuje. Niste v najboljši fizični in psihični kondiciji. Zavedate se, da morate spremeniti svoj življenjski slog in dodatno okrepiti svoje počutje. Začnite s fizično aktivnostjo in krepitvijo telesne kondicije, temu pa bo kmalu sama po sebi sledila tudi notranja moč.

Strelec,

23. 11. – 21. 12.

Tudi če ste povsem prepričani, da točno veste, kako in kaj, temu najbrž ni tako. Ne prehitevajte dogodkov in ne delajte zaključkov, še preden se stvari sploh odvijejo. Na splošno boste v polnem zaletu in vse skupaj se vam bo zdelo precej enostavno in tekoče, zato se zna zgoditi, da se prehitro spustite v nekaj, kar vam bo na dolgi rok povzročilo veliko nelagodja. Poskusiti delovati bolj premišljeno in racionalno. Pred večjimi odločitvami si vzemite trenutek za umik in razmislek.

Kozorog 22. 12. – 20. 1.

Vrtite se v krogu številnih želja in možnosti. Ne bodite preveč zaletavi, temveč pojdite lepo po vrsti. Najprej se lotite stvari, ki so najbolj pomembne za vašo bližnjo prihodnost, vse ostalo pa vsaj za nekaj časa pustite ob strani. Razmislite o tem, kaj si želite in kaj ste dejansko pripravljeni narediti, da boste dosegli zastavljeno. Ob tem pa pazite, da si ne boste po nepotrebnem ponovno oteževali povsem enostavnih stvari.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Nekdo bo v naslednjih dneh preizkušal vaše meje in potrpežljivost. Čeprav bo ta oseba dodobra načenjala vaše živce, ne dopustite, da vas vrže iz tira in vam s svojimi nadležnimi vplivi jemlje notranjo moč. Ne zapravljajte energije za osebe, ki tega niso vredne, temveč jo raje prihranite za izpolnjevanje lastnih želja in ciljev. Če se boste usmerili vase in se ukvarjali s stvarmi, ki vam prinašajo zadovoljstvo, se boste notranje umirili in poskrbeli, da vas malenkosti ne bodo več obremenjevale.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Če je še pred nekaj dnevi kazalo, da se bo spet nekje zalomilo, boste že kmalu zelo zadovoljni. Rešiti se morate le pesimizma, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako, kot si želite, takoj vidite najhujše. S tem po nepotrebnem v slabo voljo spravljate tako sebe kot svoje najbližje. Izkoristite lepe dni, ki so pred vami, in poskrbite za svoje počutje. Morda ob tem odkrijete tudi razlog, da se vam tako pogosto porajajo negativne misli, ki vas odmikajo od uspešnega, zdravega in ljubezni polnega življenja.

�� Damijan Kljajič

Ustanovna listina Muzeja Velenje (Arhiv Muzeja Velenje)

RAZNO

ŽIVALI

mali OGLASI

GIBANJE

ZD

KUPIM

DEŽURSTVA

VELENJE

Tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 29. 10. nedeljo, 30. 10. (tel. 03 8995 559), ponedeljek, 31. 10. in torek 1. 11. (tel. 03 8995 490) je

zno

številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI

• Goršek Elizabeta, roj. 1942, Šoštanj, Ravne 111

• Stropnik Boris, roj. 1984, Velenje, Stari trg 35

• Brešar Anton Herman, roj. 1940, Velenje Hrastovec 28A

• Napotnik Franc, roj. 1948, Velenje, Kavče 28

• Dračko Jula, roj. 1938, Velenje, Goriška cesta 38

ganizirano

ZRAKA

Če me boste pogrešali, me iščite v svojih srcih, če sem tam našel svoje mesto, ostajam za vedno z vami. adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl. Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 PE Energetika PE Komunala Pogrebna služba Reklamacije Modre cone BREZPLAČNA ŠTEVILKA ZAHVALA ANA KOŠAN 1931–2022 Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Kar živi, umre. Da se iz časnosti prelije v večnost. (W. Shakespeare) ONESNAŽENOST

Zahvaljujemo se sosedoma, Tonetu in Diani, za nesebično pomoč, osebju urgentne službe ZD Velenje ter internega intenzivnega in nevrološkega oddelka SB Celje za vso potrebno oskrbo.

Iskrena hvala Majdi Završnik Puc in Marku Brvarju za prebran govor, gospodu Pribožiču za opravljen pogrebni obred in mašo, pevcem MePZ Svoboda in Sv. Mihaela za odpete pesmi ter praproščakom in Komunalni službi Velenje za organizacijo pogreba.

prebivalstva OSMRTNICA Za vedno se je poslovil naš ata FRANC ŠMON 1940–2022 po domače Murnov Franc K zadnjemu počitku smo ga pospremili v ponedeljek, 24. oktobra 2022, na pokopališču Žale v Ljubljani. Sorodniki in prijatelji ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek ANTON LEBER 1942–2022 Koroška 32, Šoštanj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, društvoma upokojencev in invalidov Šoštanj, Športnemu društvu Ravne, RD Paka, Klubu upokojencev Gorenje, MDI

UE Velenje

Z vezenjem gradimo tudi narodno samozavest

6. mednarodni festival vezenja namenjen promociji vezenja kot pomembnega elementa kulturne dediščine za sodobnost –Čez dve leti bodo vezilje predstavljale božično okrasje

Janežič

Velenje, 21., 22. oktobra –Mednarodni festival vezenja je tradicionalna prireditev, ki se v Velenju odvija vsaki dve leti. Na sporedu bi moral biti tudi v letu 2020, tema so bile vezene torbice, a je zara di ukrepov ob pandemiji od padel. Letos pa so se vezilje znova srečale in predstavljale na 6. mednarodnem festivalu vezenja v Rdeči dvorani. Tema letošnjega festivala so bila vezena naglavna po krivala. Organizatorji so bili Muzej Velenje, MO Velenje, Univerza za III. življenjsko ob dobje Velenje in javni zavodi. Na festivalu je sodelovalo 36 skupin vezilj, 160 razstavljavk svojih izdelkov ter predstav niki društev, ki se ukvarjajo z vezenjem iz Slovenije, Srbije in Italije.

Na ogled so postavili doma če in tuje unikatne vezenine, v muzejskem kotičku so bila razstavljena pokrivala, ki jih Muzej Velenje hrani v muzej skem depoju, zasebna zbirka narodnih noš ter knjižni ko tiček tematske literature iz zbirke Knjižnice Velenje. Obi skovalci so si lahko ogledali razstavo tematskega natečaja za osnovnošolsko in srednje šolsko mladino. Svoje izdel ke so razstavljali tudi člani KUD Gambatte, ki so ustvarili naglavna pokrivala iz gline. Dogajanje je popestril bogat kulturni program.

Prenos dediščine iz roda v rod

Kot je povedala Špela Re gulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, so idejo za organiza cijo takšnega festivala že pred

leti dale članice krožka Slo venske ljudske vezenine pri UNI 3 Velenje, ki so od prvega festivala zelo pomemben člen organizacije. Najpomembnej ši namen in sporočilo vsako kratne tematike festivala je ohranjanje slovenske kultur ne dediščine v smislu različ nih tehnik vezenja, materia lov in uporabnosti izdelkov. Pomembno je tudi navezova nje stikov z veziljami iz dru gih držav, spoznavanje nji

roda v rod? »Pri tem nas čaka še nekaj dela. Takšen festival je kapljica v morje. Tema je privlačna za številne starejše vezilje, naloga pa je privabi ti več mladih, in to ne le za vezenje, temveč nasploh za ročna dela. Danes v doma čem okolju ni časa, znanja, priložnosti za prenos znanja z generacije na generacijo. V okviru šol so organizirane de javnosti v obliki krožkov, bi pa moralo biti tega več. Naša

hove kulturne dediščine ter izmenjava izkušenj in znanj. Verjetno veliko ljudi ob omembi vezenih naglavnih pokrival najprej pomisli na avbo, pečo, ruto oziroma podobna pokrivala v sklopu narodne noše različnih slo venskih pokrajin. »Izziv je to tradicijo prenesi v sodobno uporabnost. Zato je toliko bolj dobrodošlo, da iz dediščine, zgodovine prenesemo veze ni element v sodobno obliko pokrivala,« poudari Špela Regulj. Koliko pa se umetnost vezenja v resnici prenaša iz

dediščina na tem področju je zelo bogata, imamo jo pred očmi, morda v svoji družini, a se je premalo zavedamo in je ne izkoristimo,« opozori Re guljeva.

Vezenje tudi kot grajenje narodne samozavesti

Vodja krožka vezilj pri UNI 3 Velenje je že 26 let Jožica Grobelnik, dolgoletna, zelo ustvarjalna vezilja. »Vezenje je prostočasna dejavnost, ki sprošča, navdihuje z lepimi in uporabnimi izdelki, krož

druži enaka dejavnost,« pra vi Jožica Grobelnik in omenja tudi to področje kot eno od možnosti za zaposlitev. Hkrati pomeni združevanje pri veze nju tudi spoznavanje vrednot ljudske umetnosti, tradicije, kulture, prenašanje tega na mlajše rodove. »Še več, pri krožku gre tudi za grajenje narodne samozavesti v spe cifičnosti slovenskih vezenin, ki so nekaj posebnega,« pou dari Jožica.

Material za vezenje je iz ključno prejica, delajo pa različne vzorce na prtičkih,

velikih prtih, zavesah, bri sačah in različnih oblačilih. »V letu 2020 smo vezle na torbice kot modni dodatek, letošnja tema so vezena po krivala. Kakšna, je bila od ločitev vsake udeleženke, možnosti pa je zelo veliko: rute, različne kape, klobuki, šali, pokrivala za zaščito pred soncem, vetrom, mrazom in poškodbami ali pa le kot mo dni dodatek … Vsa pokrivala so uporabna,« je še povedala Jožica Grobelnik.

Predavanje Ženska pokrivala na Slovenskem

V programu festi vala je bilo tudi pre davanje dr. Bojana Knifica, kustosa Tr žiškega muzeja, na temo Ženska pokri vala na Slovenskem. Je tudi avtor števil nih strokovnih član kov in monografij na tem področju, z mednarodnim festi valom vezenja v Ve lenju pa sodeluje že vrsto let. Sodeloval je v strokovni žiriji tekmovalnega pro grama festivala, ki je podelila nagrade najboljšim izdelkom. Kot je povedal, so bili med kriteriji ob seg potrebnega dela, natančnost izdelave

Vse tri nagrade so letos osta le v Sloveniji; prvo nagrado je prejela Milena Črv, Turistič no društvo Kanja Trzin, dru go Štefka Fašnik, Šmarške vezilje DU Šmartno pri Litiji, in tretjo Margareta Atelšek, Toplica, Društvo podeželskih žena Ljubno.

se je kon čal z napovedjo srečanja čez dve leti, ko bodo vezilje pred stavljale božično okrasje.

Velenje, 25. oktobra – Za uvod v krompirjeve počitni ce je Medobčinska zveza pri jateljev mladine Velenje tudi letos izvedla že tradicionalno delavnico in kavarno »Buče, buče …«, ki je udeležence uvedla v najbolj srhljivo noč v letu.

Otroci in starši so v Vili Ro žle in njeni okolici

li strašljive izdelke, z rezlja njem in krašenjem buč, kot so to počeli že naši dedki in babice, pa so obujali stare šege in navade. V večernih urah so v izdolbene in okra šene buče postavili sveče ter

dine Velenje je tudi tokrat pripravila različne delavnice in jesensko obarvane igre, ki bodo poskrbele za aktivno in zabavno preživljanje časa šo larjev in šolark.

Diana

ki vezenja in festivali vezenja pa so priložnost za izmenjavo izkušenj, znanj, nabiranje idej na področju vezenja ali pre prosto druženje in sklepanje prijateljstev z ljudmi, ki nas

ter zahtevnost vbodov, pred razglasitvijo nagrajenk pa je še poudaril, da so zmagoval ke vse vezilje, ker skrbijo za veziljsko dediščino in sodob nost.

Festival

Nagrajenke letošnjega festivala vezenja, zadaj glavni organizatorji (od desne): Jožica Grobelnik, UNI 3 Velenje, Bojan Knific, član strokovne komisije, Tanja Verboten, Muzej Velenje, in Marko Pritržnik, MO Velenje.

Zmagovalke so vse vezilje, ker skrbijo za veziljsko dediščino in sodobnost.