NČ 44/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 1

Suho vreme bo. Več sončnega vremena bo v vzhodni Sloveniji.

številka 44

četrtek, 4. novembra 2010

1,50 EVR

Usposobljeni, opremljeni, pripravljeni …

Požrtvovalnost Milena Krstič - Planinc

Plazovi. Poplave. Ogenj. Prometne nesreče. Mačka na drevesu. Razlita nevarna snov. Počena cev v stanovanju ... Povsod so zraven gasilci.

Tako mislim

Oktober je mesec požarne varnosti, ko skoraj ni bilo društva, da ne bi ob tej priložnosti pripravilo kakšno vajo. Tokratni mesec požarne varnosti je bil posvečen otrokom. Ogenj ni igrača!, je bil naslov aktivnosti, ki so potekale povsod po Sloveniji. Namenjene so bile otrokom, starim od 5 do 10 let, ciljale pa na to, da zavest o požarni varnosti približajo otrokom, mlade pa spodbudijo za delo v gasilstvu. Gasilci pa imajo vse več dela na drugih področjih. Na pogled, najbrž pa je dejansko tako, gasijo še najmanj. So pa zraven dobesedno povsod, kjer ljudje njihovo pomoč potrebujejo. Nanje se zanesejo. So tisti, ki jih najprej pokličejo. Zato, ker so vešči posla, ki ga opravljajo, ker so vse bolj izobraženi, ker ne oklevajo. Pridejo.

V Sloveniji je v prostovoljna gasilska društva včlanjenih kakšnih 133.000 ljudi, prevladujejo moški, a so med njimi tudi ženske - članic je med njimi 33.000. Približno 27.000 je mlajših od 18 let. Poklicni steber gasilstva pa šteje 630 članov. Vedno si želimo, da njihovih storitev ne bi potrebovali, vemo pa, da če jih bomo, bodo prišli. Tako kot prihajajo že dobrih sto štirideset let. Marsikaj se je v teh letih spremenilo, oprema, področje delovanja, znanje ... Nekaj pa je vseskozi isto. Požrtvovalnost.

Vse to velja za društva in organizacije, ki so v MO Velenje vključena v sistem zaščite in reševanja. To so dokazali v soboto na velenjskem Titovem trgu. Čeprav ni šlo zares, je bilo, kot da gre. Atraktiven prikaz je navdušil. Več na strani 8. bš

Število sumov zlorab v Vegradu vse večje Več kot 40 sumov kaznivih dejanj, za 600 strani nerazreševanih premoženjskih vprašanj – V stečaju tudi Vegrad INDE Velenje - Delavci Vegrada so bili dolgo zaviti v molk, zdaj pa so spregovorili in na dan prihajajo vse bolj čudne zgodbe, ki jih poznajo tudi stečajna upraviteljica Alenka Gril, policija in kriminalisti. Javnost, še pose bej pa nek da nji zapos le ni Vegrada seveda pričakujejo, da bodo pristojni organi ukrepali in ugotovili, kaj od navedenega je res. Spisanih je že več kot 40 različnih

ovadb in prijav, stečajna upraviteljica pa je zbrala tudi za 600 strani dokumentacije o neurejenih lastninskih vprašanjih predvsem pri prodaji stanovanj. Stečajni postopki so še toliko bolj zapleteni, ker nekaj dokumentacije manjka, a je stečajna upraviteljica optimistična in prepričana, da se bodo dokopali do vseh potrebnih dokumentov. Veliko so že naredili, saj so napra-

vili kar blizu 2000 obračunov terjatev delavcev do Vegrada. Uspeli so uvesti stečaj tudi za hčerinsko podjetje Vegrad INDE, delavci so odpovedi prejeli včeraj, predlagajo pa ga tudi za Vegrad Montal; bodo pa ga verjetno še za katero hčerinsko podjetje, v kateri so delavci prav tako brez plač že več mesecev. Več na strani 7.

Začetek javne razprave o hitri cesti prihodnje leto Po mnenju predsednice uprave DARS Mateje Duhovnik aktivnosti za izgradnjo hitre ceste do Velenja potekajo dobro, posodobiti pa bi bilo treba tudi železnico Celje, 27. oktobra - Predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik je na srečanju Kluba podjetnikov Zlatorog v Celju povedala, da je izgradnja hitre ceste od Šentruperta do Velenja manj vprašljiva kot izgradnja odseka proti Slovenj Gradcu in še naprej do avstrijske meje. Po njenih besedah so idejni načrti za odsek Šentrupert-Velenje že nare-

jeni. Severni del tretje razvojne osi je že umeščen v prostor, javna razprava pa naj bi se začela v začetku prihodnjega leta. Dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja pa bo DARS naročil potem, ko bodo odkupljena tudi zemljišča. Po mnenju Duhovnikove bi bilo treba prometno politiko uravnotežiti in del tovornega prometa pre-

mestiti na železnice, ki pa bi jih bilo treba tudi posodobiti. Direktor Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Andrej Godec pravi, da bi s posodobitvijo železniške proge od Celja do Velenja lahko v eni uri pripeljali štirje vlaki in trije tovorni vlaki, kar bi razbremenilo tudi cesto med Celjem in Velenjem. Za to poso-

Bolje je izdati knjigo kot narod

V ničemer ne zaostajamo za primerljivimi občinami

dobitev bi po njegovem osebnem mnenju potrebovali 2,5 do tri milijone evrov. S posodobitvijo železniške proge od Celja do Rogaške Slatine pa bi zelo hitro dosegli soliden regijski potniški promet.

Že 50 let pojejo

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

4. novembra 2010

Ko spomini oživijo … Statistika projekta vrednotenja nepremičnin

Na Titovem trgu komemoracija ob dnevu spomina na mrtve in poklon vsem padlim za svobodo v NOB

Ljubljana, Velenje - Septembra je GURS 1.186.000 lastnikom posredovala obvestilo o poskusno izračunani vrednosti za 6.100.00 nepremičnin. V obvestilih je lastnikom nepremičnin posredovano 84.000.000 podatkov. V času od 4. do 27. oktobra je GURS prejela 177.150 predlogov sprememb in pripomb. 37 odstotkov se jih nanaša na spremembo podatkov o lastništvu, 16 odstotkov je bilo pripomb na vrednost oziroma na uporabljene modele vrednotenja, druge spremembe in pripombe pa so se nanašale na podatke o nepremičninah. Geodetske pisarne je v istem obdobju obiskalo 61.300 lastnikov, 12 odstotkov jih je prišlo samo po informacije; 16.380 uporabnikov je podatke urejalo z uporabo spletne aplikacije.

Velenje, 29. oktobra - Sredi sončnega popoldneva so v petek na velenjskem Titovem trgu pripravili osrednjo občinsko komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve. Pri spomeniku onemele puške se je zbralo veliko občanov in občank, ki so prisluhnili partizanskim pesmim Mešanega pevskega zbora Kajuh

in recitacijam članic Gledališča Velenje. Predstavniki borčevske organizacije z županom Bojanom Kontičem na čelu pa so se poklonili tudi spo mi nu na vse pad le v NOB. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje dr. Franc

Žerdin. Med drugim je povedal: »V teh dneh praznujemo spomin na reformacijo in na mrtve. Na prvi pogled se po vsebini praznika razlikujeta, pa vendarle je v njih možno najti veliko skupnega. Oba dneva sta priložnost za razmislek o vlogi človeka v njegovem zemeljskem poslanstvu ter za razmislek o

minljivosti na eni in večnosti na drugi strani. V teh dneh se še intenzivneje kot sicer spominjamo mnogih ljudi, naših prednikov. Predvsem tistih, ki so za nas živeli in doživeli usodne trenutke nekega časa, pa tudi tistih, ki jih nismo osebno nikoli poznali, poznamo pa jih skozi njihovo bogato zapuščino, bogat način življenja. Za trenutek si dovolimo podoživljati njihove sanje o lastni domovini, človekovih pravicah, slovenskem jeziku, kulturi. Prav je, da se naših prednikov spominjamo s spoštovanjem, saj so mnogi za seboj pustili neizbrisno, pomembno sled.«

bš

mkp

Zimski urnik odvoza bioloških odpadkov Velenje, 1. november – Novembra je začel veljati zimski urnik odvoza bioloških odpadkov. Odvoz bioloških odpadkov se bo do marca izvajal na 14 dni. Prvi odvoz po zimskem urniku bo v prvem tednu novembra. Prav tako se s 1. novembrom spremeni delovni čas Zbirnega centra ob Škalskem jezeru, in sicer bo odprt med tednom od 7. do 15. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih bo center zaprt. Urnik odvozov bioloških odpadkov je objavljen na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si – V središču).

Dr. Emil Rojc častni občan Radeč Poklon vsem padlim za svobodo ob spomeniku Onemele puške.

Kot generalni sekretar uprave Gorenja izdal štiri knjige, sicer pa je avtor desetih publikacij – Sooblikoval je tudi Univerzo v Ljubljani Mira Zakošek

Dolgoletni generalni sekretar uprave Gorenja, zdaj upokojenec dr. Emil Rojc, je postal pred nedavnim častni občan Radeč, občine, v kateri se je rodil in s katero je ostal ves čas povezan. V času njegovega 15letnega službovanja v Gorenju so nastale štiri knjige: Gorenje v ogledalu petih desetletij, Krizni menedžment v izkušnjah Gorenja, Človeški viri – kapital podjetja ter Miti in legende iz Gorenja. Sicer pa je avtor 10 knjig, največ s področja sociologije ter vzgoje in izobraževanja – ta predmet je okrog 20 let predaval na Pedagoški fakulteti v Mariboru z nazivom izrednega profesorja in tako sooblikoval tudi lepo število diplomantov. Ob svoji 70-letnici je zbral gradivo za monografijo Radeč in tako poskrbel za ohranitev kulturne zgodovine in dediščine.

Dr. Emil Rojc in župan občine Radeče Matjaž Han

Dr. Emil Rojc je bil vse življenje zelo aktiven. Leta 1978 je magistriral iz političnih znanosti na FSPN v Ljubljani ter dve leti kasneje doktoriral na Univerzi v Beogradu. Med odgovornejšimi dolžnostmi v javnem življenju je vodil Svet Univerze v Ljubljani, v dveh mandatih je bil republiški poslanec ter vodil Družbeni svet RS za šolstvo. Za to delo je prejel Zlato plaketo Univerze, nagrado Staneta Žagarja ter več državnih odlikovanj. Še posebej tesno pa je bil ves čas povezan z gospodarskim in političnim življenjem v Radečah, zato so mu tudi podelili to najvišje občinsko priznanje.

Na jug cesto »vidijo«, na sever železnice ne Še enkrat o hitri cesti – Po volilnem 10. 10. kmalu referendumski 12. 12. in še in še – Bodo padali vinogradi? »V javni razgrnitvi bo le trasa Velenje–Šentrupert!« je podobno kot pred časom v Velenju tudi v Celju dejala Mateja Duhovnik, predsednica uprave Darsa. Dejansko je odgovorila na vprašanje direktorja območne gospodarske zbornice Celje Draga Polaka, ali je to res še edina varianta, saj je znano, da so celjski gospodarstveniki bolj naklonjeni zamisli, da bi hitra cesta tekla po sedanji trasi Velenje–Arja vas, ki da bi bolj povezala regijski središči. Tudi vnovično opozorilo predstavnika civilne iniciative Braslovče, da ta trasa ni najboljša in da niso uporabili pravega vrednotenja, ni naletela na odmev, ki bi ga bil vesel ne pri Duhovnikovi ne pri direktorju državne direkcije za ceste Gregorju Ficku. Sicer pa je Duhovnikova še enkrat tudi v Celju ponovila, da so idejni projekti za povezavo med Šentrupertom in Velenjem pripravljeni, da bo v začetku naslednjega leta javna razgrnitev, vlada pa naj bi uredbo o državnem lokacijskem načrtu za vse tri odseke ceste med avtocesto Ljubljana–Maribor ter avstrijsko mejo sprejela v prvi polovici leta 2012. Tokratna razprava o hitri cesti tretje razvojne osi je bila na pobudo regijskega kluba podjetnikov Zlatorog. Ne le o trasi te ceste, želeli so dobili kaj več konkretnih podatkov o celoviti

prometni politiki pri nas. Zato so v goste povabili tudi ministra za promet Patricka Vlačiča. Žal je ta zadnji trenutek udeležbo odpovedal, tako da so ostali brez najbolj pomembnega sogovornika za to področje. Nekaj vprašanj, na katera naj bi odgovarjal, so sicer nekateri udeleženci vseeno zastavili, pa čeprav odgovorov seveda niso mogli pričakovati. Tako tudi ne Primož Sovič iz Gorenja. Ta družba pa si seveda želi, da bi hitro cesto in s tem boljšo povezavo »s svetom« dobili čim prej. Kot je povedal Gregor Ficko, se na južnem kraku hitre ceste najbolj zatika v severnem delu, med obema avtocestama. Na tem delu je za umeščanje trase v prostor zadolžena Direkcija za ceste in Ficko pravi, da je na prvem delu še vedno veliko nasprotovanj o tem, ali naj poteka cesta čez Laško in Zidani Most ali čez Kozjansko. Ob tem je še dejal, da nobena od teh dveh tras ekonomsko ni upravičena. Pa tudi, da si na Kozjanskem in v Obsotelju ob tem želijo še posodobitev ceste Celje–Rogaška Slatina–Rogatec, da bi tako dejansko dobili kozjanski cestni križ. O obnovi železnice na tem območju pa je spregovoril Andrej Godec, direktor Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo.

Dejal je, da so že leta 2002 naredili študijo o posodobitvi proge Celje–Velenje. Z relativno majhnimi stroški bi progo lahko usposobili za kvaliteten regionalni promet, ki bi povezal obe središči. Po progi bi ob sodobnih signalnih varnostnih napravah lahko v eni uri peljali štirje potniški in trije tovorni vlaki. Podobno bi lahko regijski promet uredili med Celjem in Rogaško Slatino. Meni pa, da bo težje urediti železniški promet med Velenjem in Holmcem, kjer je bila proga ukinjena. Pa dosti o lokalnih prometnih zagatah. Na državni ravni so pomembnejše druge stvari. Za mnoge je namreč »nacionalnega pomena« novi zakon o RTV. Tako pomemben, da se nam o njem kmalu obeta referendum. Po tem, ko smo imeli 10. 10. volitve, naj bi imeli 12. 12. referendum o zakonu o RTV. Sicer pa to ni edini referendum, ki se nam obeta. Sindikati namreč napovedujejo referendum o pokojninski reformi, takih, ki so prepričani, da lahko le osebno odločanje državljank in državljanov pove pravo odločitev, pa je še veliko. Zato se nam menda res obeta poplava referendumov. Pa čeprav mnogi tudi opozarjajo, da tudi tako odločanje o nekaterih specifičnih težavah, ki zadevajo le posamezne skupine ljudi, ne pomenijo nikakršno pravo odločanje. Pa tudi prave demokracije ne, pa naj se nekateri še tako sklicujejo nanjo. Iz Velike Britanije pa prihajajo rezultati raziskave, ki kažejo, da ima alkohol veliko hujši negativen vpliv na družbo kot celoto kot na primer heroin ali kokain. Pa se nekateri že bojijo, da bodo podobno kot polja maka padali tudi vinogradi. Če bi se to res zgodilo, se tudi Slovencem slabo piše.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 3

DOGODKI

4. novembra 2010

Bolje je izdati knjigo kot narod Na prireditvi ob dnevu reformacije spregovorila Jure Piano in mag. Geza Erniša – Oba sta humanistične ideje reformizma prenesla v današnji čas Velenje, 29. oktobra - Mestna občina Velenje je skupaj s Knjižnico Velenje na posebni prireditvi obeležila dan reformacije, praznik, ki ga označujemo tudi za dan, ko se Slovenci zavemo korenin in spomnimo protestanta Primoža Trubarja. Slavnostni govornik na prireditvi, ki so jo s pesmijo popestrili pevci evangeličanskega mešanega pevskega zbora Cantate iz Murske Sobote, je bil Jure Piano, član slovenskega protestantskega društva Pri mož Tru bar. O pome nu praznika pa je nekaj besed spregovoril tudi škof evangeličanske cerkve na Sloven skem mag. Geza Erniša. Slavnostni govornik je številne prisotne na prireditvi je nagovoril z: »Moji »Lubi Slovenci,« naj si bo po rodu ali po držav ljan stvu.« Poudaril je, da je dan reformacije praznik zgodovinskega oblikovanja slovenske kulturne, jezikovne in narodne identitete ter začetka slovenskega zgodovinskega spomina. Me drugim je spomnil: »V burnih časih 16. stoletja je bila Šaleška dolina znana kot dolina mnogih gradov in središče protestantskega življenja na Štajerskem. Plemstvo s šaleških gradov je bilo naklo-

»Narod je močan, ko je složen« Po prvem delu koncerta, v katerem so pevci predstavili predvsem najstarejše verske pesmi in gospele, je zbranim spregovoril tudi škof Evangeličanske cerkve na slovenskem mag. Geza Erniša. Dan protestantizma je za njegovo cerkev

izjemno pomemben. Povedal nam je: »Iz reformacije je zrasla ne le slovenska kulturna in narodnostna identiteta, ampka tudi verska identiteta. Slovenci so se v 16. stoletju množično priklonili Luthrovemu nauku, ker je ponujal nekaj novega. Ponujal je dragocenost. Reformacija je dala odgovor, da smo ljudje veliko vredni, in dala napotek, da smo odgovorni za svoje početje, besede in dejanja. Vse to velja še danes! Če danes pogledamo večinsko protestantske dežele so socialno in gospodarsko najbolj razvite. Zato mislim, da duh protestantizma, ki zagovarja poštenost, pridnost in odgovornost, ima domovinsko pravico v Sloveniji in bi se ga morali v teh težkih časih oprije-

3 ti in živeti z njim. Ne sme nam biti vseeno, kako živi naš sosed, prijatelj. Narod je dovolj močan le, ko je složen.« Med drugim je v govoru omenil misel, ki jo je ob odprtju spomenika protestantskim piscem v Ljubljani izrekel kantavtor Jani Kovačič. » Bolje je izda ti knji go kot narod,« je povedal. In to misel je povzel Geza Erniša ob razlagi Trubarjevega izjemnega pomena za Slovence. »To je globoka in resnična misel. Mora nam služiti za razmislek in premislek.

Bojana Špegel

Jure Piano med slavnostnim govorom

njeno protestantizmu. V kaplaniji v starem Velenju so protestanti ustanovili šolo, ki je delovala v letih med 1574 in 1600. Potem je škof Hren s pro ce sijo in vojaš kim spremstvom prispel v Velenje in se lotil uničevalne protireformacije. Toda velenjsko šolo smemo šteti

Veliko novih »krajevnih županov« Velenje, 28. oktobra – Po tem, ko smo volilci in volilke na letošnjih lokalnih volitvah izbrali tudi člane svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti, so ti prejšnji teden že izvedli prve seje in na njih izvolili predsednike in predsednice svetov, ki jim marsikje rečejo kar »krajevni župani«. Zanimivo je, da so se ti zamenjali v res veliko krajevnih skupnostih, kar v sedmih od šestnajstih, med tremi mestnimi četrtmi pa je nova predsednica v MČ Velenje – levi breg vzhod, v dveh pa predsednika ostajata ista. Gremo po vrsti. Krajevna skupnost (KS) Bevče je prva na spisku 19 krajevnih skupnosti in mestnih četrti v MO Velenje. Predsednik je postal Bogomir Trebičnik, ki je nasledil Ireno Friškovec. V KS Cirkovce predsednik sveta ostaja Franc Kotnik. Tudi v KS Gorica ni sprememb; še naprej jo bo vodil Jožef Kandolf. Na Konovem so mandat znova zaupali dolgoletnemu uspešnemu predsedniku Karlu Stropniku. Tudi v KS Paka so se odločili, da jih bo še naprej vodil Srečko Avberšek. Še en mandat bo KS Pesje vodil mladi David Čas, KS Podkraj pa Franc Vedenik. Novega predsednika KS imajo v Kavčah – to je postal Andrej Kuzman, ki je nasledil Ota Brgleza. Tudi v KS Plešivec je prišlo do spremembe; novi predsednik je Janko Kotnik, nasledil pa je Martina Prosenjaka. Vodstvo KS Staro Velenje je so zaupali Andreju Kozlevčarju, ki je prav tako novinec med predsedniki. Njegov predhodnik je bil (pol mandata, po smrti prejšnje predsednice sveta KS) Matjaž Koželj. Po dolgih letih vodenja KS Stara vas se za ponovno kandidaturo v svet krajevne skupnosti ni več odločil Marjan Lipovšek. Novi predsednik pa je tam postal Matjaž Zupanc. Na mestu predsednice v KS Šalek ostaja Ladislava Jan, v KS Šentilj pa Janez Podbornik. Tudi v KS Škale – Hrastovec ni sprememb; svet KS bo še štiri leta vodil Božidar Repnik. V KS Šmartno imajo po novem predsednico sveta, kraj bo vodila Sonja Zavolovšek. Nasledila je Denisa Štembergerja. Nov pa je tudi predsednik KS Vinska Gora. Tam je Stančija Videmška nasledil Aleksander Osetič. Poglejmo še v mestne četrti. Marijan Nikolič ostaja predsednik sveta v MČ Velenje Desni breg, Robert Podpečan pa v MČ Levi breg – zahod. Novo vodstvo imajo v MČ Velenje - Levi breg – vzhod, kjer je Jožefa Hudeja nasledila Barbara Valerija Tori.

bš

Popravek in opravičilo V članku Prisegli svetniki, prisegel župan (Naš čas, stran 3, 28. oktobra), je prišlo do neljube napake. Zapisano je bilo, da je župan Darko Menih v prvem krogu volitev za župana dobil skoraj 62 odstotkov glasov volilk in volilcev, kar pa seveda ni res. Volilke in volilci so mu namenili skoraj 72 odstotkov glasov. Za nenamerno napako se opravičujemo.

Milena Krstič – Planinc

za zametek slovenskega osnovnega šolstva v teh krajih.« Poudaril je tudi humanitarno noto delovanja Primoža Trubarja in govor končal z besedami: »Če bi Trubar deloval danes, bi odprl spletno stran, pisal bi spletne knjige in si dopisoval na vse strani. Bil je eden največjih slovenskih inovatorjev, spreten in uspešen uresničevalec novega, človek s samozavestno vizijo. Zasnoval in uveljavil je jezik podložnega ljudstva, ga povzdignil med evropske knjižne jezike in v orodje kulture.«

Škof evangeličanske cerkve na slovenskem mag. Geza Erniša je užival v nastopu zbora Cantate in z nami delil nekaj lepih misli ob prazniku.

Dim iz dimnikov ni prepovedan Velenje – V centru Velenja le še redko opazimo, da bi se dim kadil iz dimnikov stanovanjskih hiš, saj se večina ogreva z daljinskim ogrevanjem. V hladnejših dneh pa na področjih, kjer se ogrevajo s plinom iz daljinskega plinovoda, ljudje vse pogosteje opažajo, da se lastniki hiš ogrevajo s kurjenjem trdih goriv v pečeh. To velja predvsem za Škale. Zanimalo nas je, ali je to v MO Velenje dovoljeno, saj je znano, da takšna kuri-

šča močno obremenjujejo okolje. Na MO Velenje pravijo, da je po veljavnem odloku o javnem redu in miru prepovedano kurjenje na prostem, oz. kurjenje komunalnih in drugih posebnih odpadkov. Kurjenje na prostem je prepovedano predvsem v času, ko pooblaščeni organi javno objavijo povečano ali zelo veliko požarno ogroženost. Ni pa v tem odloku prepovedano kurjenje v pečeh in s tem povzročanje dima iz dimnikov.

bš

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 4

POGOVOR

4. novembra 2010

V ničemer ne zaostajamo za primerljivimi občinami S starim-novim županom Občine Šmartno ob Paki Alojzem Podgorškom o zmagi v drugem krogu županskih volitev in o bližajočem se občinskem prazniku Tatjana Podgoršek

Alojzu Podgoršku, ki je vodil Občino Šmartno ob Paki dva mandata, so tamkajšnji volilci in volilke v nedavnem drugem krogu županskih volitev zaupali še tretjega. 11. november je praznik Občine Šmartno ob Paki. To je priložnost za oceno opravljenega dela in načrtovanje nadaljnjega razvoja. O tem in o aktivnostih po volitvah smo mu zastavili nekaj vprašanj. Nanje je takole odgovoril: Ob vnovični izvolitvi za župana v drugem krogu volitev ste dejali, da je ta zmaga slajša. Zakaj? »Gotovo je to res, kajti mnogo težje je nekaj braniti kot »napadati«. Zato mi ta zmaga veliko pomeni. Po drugi strani pa tudi razumem ljudi, da se po določenem času nekoga zasitijo.« Čeprav ste v volilni kampanji poudarjali, da ste župan, ki je naredil več, kot je obljubil, so vam volilci namenili potrebno večino v drugem krogu. Kako to komentirate? »Na letošnjih županskih volitvah smo bili vsi trije kandidati kakovostni. Volilna kampanja mojega protikandidata v drugem krogu je bila precej pestra, zato ta majhna razlika.«

Lista za napredek občine. Vas le stranka senečeni.« Kaj ste mislili s »pestra«? Vodite občino, za katero trdite, da je pod DeSUS. Boste – in če – s katerimi sklepa»Morda je kampanja navzven potekala vašim županstvom v zadnjih 8 letih doseli programsko zavezništvo? Je že znano, dokaj mir no in umirjeno, znotraj pa je gla zavidanja vreden razvoj. Kaj štejete komu boste ponudili podžupansko mesto? zaradi nekaterih dogodkov kar vrelo. Ne med pomembnejše pridobitve v zadnjih 4 »V tem trenutku se mi zdi, da izražena morem mimo nenehnega ponavljanja očitletih? kov o ravnanju z najboljšo kmetijsko zem- podpora ni toliko pomembna. Pomembnej»Marsikaj se je dogajalo v zadnjem manljo, tudi obisk delegacije kmetijcev tri dni ša so razmerja, ki se vzpostavljajo sedaj. Ve pred volitvami je bil naravnan v to smer. se, da v politiki ni prijateljstev, ampak datu. Imamo zavidanja vredno družbeno raven, v ničemer ne zaostaPa mimo dokaj žaljivega plajamo s primerljivimi občinakata v Podgori, ki se je pojami. Z vlaganji zagotavljamo vil na sam dan volitev ne gleboljše pogoje zaposlenim in de na volilni molk. Sklican učen cem v osnov ni šoli, zbor obča nov v Skor nem zago tovi li smo dodat ne brez aktualnega župana tik zmogljivosti v vrtcu, razdelipred zdajci je bilo malo čudli neprofitna stanovanja mlano dejanje. Takih pripetljadim družinam, več kot le jev je bilo še več, tako da je omembe vredni so novi propod površjem res vrelo.« stori knjižnice, urejeno sreZa uspeš no vode nje je dišče občine, da posebej ne pomembna sestava občinizpostavljam objekta, ki smo skega sveta. Ta je bolj pester ga uredili ob Hiši mladih. kot prejšnji. Čeprav je vaša Pozabiti ne smem na uredistranka SD pridobila najtev soteske Hudi potok in na več svetniških mest – 4 od trgovski center. To so zade14, bo potrebno za sprejeve, ki najbolj padejo v oči. manje veliko več dogovarjaManj opazna je morda sananja, kompromisov. Pričakucija plazov. Očitki, da smo jete pri tem kakšne težave? naredili premalo pri poso»Korake za zagotavljanje dabljanju cest, niso povsem potrebne večine že delamo. na mestu, kot tudi ne, da Vedno sem pripravljen na smo name ni li pre ma lo kompromise in tako bo tudi pozornosti delovanju društokrat. Seve da pa bodo tev.« morali biti ti sprejemljivi za Občinski praznik, ki je pred vse strani. Večjih zapletov ne Alojz Podgoršek: »Za nami je naporno in uspešno leto.« vrati, je priložnost tudi za pričakujem. Bo pa verjetno pogled v prihodnost. Kateri projekti bodo težje kot v minulem mandatu. Pričakujem zavezništva. Slednje sem pripravljen sklezaznamovali razvoj lokalne skupnosti do tvorno sodelovanje tudi tistih, ki ne bodo pati skoraj z vsemi. Aktivnosti potekajo, naslednjega občinskega praznika? v koaliciji. Nenazadnje gre za dobrobit stvari bodo jasne še pred konstitutivno »Takšen tempo, kot smo ga imeli v zadsejo sveta 8. novembra. O kakšnih imenih lokalne skupnosti in občanov v njej.« V drugem krogu županskih volitev so vaše- v tem trenutku ne bi govoril. Morda bodo njih osmih letih, bomo težko nadaljevali. ga protikandidata podprle SLS in SDS ter nekateri nad kakšnim zavezništvom pre- Predvsem ne bo toliko vidnih stvari, ki

ERICo pripravlja certificiranje zdrave hrane O antioksidatnih se v zadnjem času veliko govori, o njihovem pomenu za zdravje pa tudi vse več ve – Koliko jih je v sadju in zelenjavi, je odvisno od tega, kako sta pridelana Milena Krstič - Planinc

Velenje - Izdelki ekološkega kmetovanja so živila z visoko in kakovostno prehrambeno vrednostjo, so temelj našega zdravja, odlikuje pa jih višja vsebnost vitaminov in mineralov ter polnejši okus. V ERICu, Inštitutu za ekološke raziskave Velenje, se pripravljajo na uvedbo certificiranja zdrave, kakovostne ekohrane, po kateri je vse več povpraševanja. Prepoznali jo bomo lahko tudi po njihovem certifikatu. Ni vsaka hrana eko. Eko je tista, ki je pridelana brez pesticidov, dodatkov mineralnih gnojil, skratka naravi prijaznejše. V ERICu Velenje želijo certifikatu ekološko pridelane hrane dodati še višjo kakovost. »Poleg naravi prijaznega načina pridelovanja želimo z analizami preveriti neonesnaženost tal in dati potrditev kakovosti hrane, vsebnosti aktioksidantov, odsotnost škodljivih snovi. Naš certifikat bo s trdilnimi stavki potrjeval kakovost, ki je višja od eko certifikata,« pravi dr. Nataša Kopušar, raziskovalka na ERICo Velenje.

več suhih snovi in s tem je kakovost višja. To pa še ni vse. Tudi resorbcija antioksidantov v naravni obliki, to je iz ekološko pridelane hrane, je v našem organizmu veliko boljša kot pa je resorbcija teh iz prehranskih dopolnil.« Velikokrat lahko take pridelke spoznamo že na pogled. Primer. Paradižniki, ki so v zaboju vsi enako krasni, enako veliki, enako bleščeči in izgledajo, kot bi jih delali v tovarni ..., gotovo ne vsebujejo veliko antioksidantov. To so paradižniki, ki so polni vode, nimajo pa dosti suhe snovi, od doma pridelanih se razlikujejo tudi po okusu. Okus pa mu dajo snovi, ki so pridobljene iz zemlje in z načinom pridelave, ki je prijazen okolju. Kako bo certificiranje v ERICu potekalo? »Na osnovi želje naročnikov bomo opravili analize vsebDr. Nataša Kopušar: »Osredotočili se nosti posameznih snovi, antioksibomo na proizvode, bogate z dantov, preverili način pridelave in antioksidanti.« na osnovi tega izdali mnenje. Osredotočeni bomo na tiste produkte, veh, tistih, ki so osnovni gradnik našega ki so bogati z antioksidanti, to pa je predtelesa. Med antioksidanti sta zelo znana vsem sadje in zelenjava.« Ideja o certificiranju se je v ERICu kalivitamina C in E, so pa prisotne še mnoge mineralne snovi in encimi. Na ERI- la že dalj časa. »Ta hip smo v prvih koraCu se z antioksidanti ukvarjamo že dol- kih usklajevanja, oblikovanja protokola, go. Znanje, ki ga imamo, želimo zdaj pre- računamo, da bomo v kratkem projekt speljali do točke, ki bo zanimiva kupcem, nesti v certifikat.« Potrošniki velikokrat segamo po anti- torej nam vsem.« Računajo na to, da bodo oksidantih v obliki dodatkov k prehrani. njihovi certifikati zanimivi za podjetja, Jih potemtakem v hrani ni dovolj? »V hra- ki svoje proizvode dajejo na police v trgoni, ki je pridelana na konvencionalen vinah. Potrošnik pa bo to, da je bila zadenačin, se antioksidanti razredčijo. V teh va cer tificirana pri njih, prepoznal po primerih kupujemo večjo vsebnost vode logotipu, ki ga bo nosila embalaža prov pridelkih. Pridelki, ki so vzgojeni eko- izvoda. loško, pa imajo zaradi načina pridelave O antioksidantih se danes veliko govori. »Antioksidanti so zelo različne snovi. Delujejo varovalno. Njihova lastnost je, da oksidirajo proste kisikove radikale, ki povzročajo poškodbe na organskih sno-

sem jih prej omenil. Bodo pa zagotovo zelo pomembne. Govorim o izgradnji povezovalnega vodovoda, razširitvi kanalizacijskega omrežja, nadaljnjem posodabljanju lokalnih in občinskih cest. Če tega ne bomo uredili v naslednjem letu, jih bomo obnovili v naslednjih letih. Radi bi zagotovili še primerne prostore za delo občinske uprave. Rešitev lastništva obrtno-poslovne cone ni toliko odvisna od nas, ampak od pravosodnih organov. Prepričan sem, da bomo z njo, ne glede na to, kdo bo lastnik zemljišča, dolgoročno zagotovili razvoj okolja in nova delovna mesta.« Prizadevanja za zagotavljanje nemotene oskrbe s kakovostno pitno vodo in za širitev kanalizacijskega omrežja omenjate že nekaj časa. Kako kaže? »Zelo dobro nam kaže pri pitni vodi, tudi s kohezijo. Aktivnosti na terenu bomo začeli prihodnje leto. Bomo pa morali vsako leto v proračunu zagotoviti denar, do leta 2015 blizu 1,2 milijona evrov. Malo bolj me skrbi širitev kanalizacijskega omrežja. Tega zalogaja brez pomoči EU in države ne bomo mogli rešiti sami v doglednem času. Čaka nas veliko dela, čeprav se pogovarjamo o rezervnih variantah, prijavah na druge razpise. Sem optimist, saj smo zadnja 4 leta pri teh projektih delali zelo zavzeto.« 11. november je praznik občine. Kakšno bi bilo vaše sporočilo občanom in občank ob prazniku? »Veselim se ga in prepričan sem, da se ga tudi občani in občanke. Za nami je naporno, a tudi uspešno leto. Čas je, da si sežemo v roko in ga primerno proslavimo. Vsem želim veselo praznovanje. Izkoristite praznik za bolj prijetne teme, kot so vsakodnevni napori.«

Gneča na geodetskih se umirja Več vrst napak – Na vrednost stanovanj vplivajo podatki o zgradbi Milena Krstič - Planinc

Velenje, 28. oktobra – Za razliko od Obale in Ljubljane na Geodetski upravi v Velenju vrst in gneče potem, ko so ljudje dobili podatke o vrednotenju njihovih nepremičnin in je začel teči rok za pritožbe, ni. »Večina tistih, ki prihajajo v geodetske pisarne v Velenju. Žalcu in Mozirju, pa pride k nam iz upravičenih razlogov, ker so v svojem obvestilu odkrili vsaj eno napako. Takih, ki bi prihajali k nam zato, da bi jim pojasnili, kaj piše v obvestilu, pa je zelo malo,« pravi Rafael Bohak, vodja izpostave. Tudi kakšnega posebnega razburjanja zaradi napak ni bilo. Včasih se sicer pred vrati geodetske uprave pojavi malo več strank hkrati in je treba počakati, se pa zgodi, ko tudi vse dopoldne ni nikogar. »Napak je več vrst, od takih, ki izhajajo iz podatkov popisa nepremičnin, do napačnega prevzema popisanih podatkov pri pove-

zavi s podatki iz zemljiškega katastra ali katastra stavb. Nekaj je napak zaradi napačnih številk stanovanj, za kar niso poskrbeli upravniki. Na vrednost stanovanja vplivajo podatki o stavbi. Podatke o stavbi pa so dolžni posredovati upravniki.« Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin predvideva, da lahko lastniki nepremičnin podajo pripombe na vrednost nepremičnin 45 dni po začetku obveščanja. Vse pogostejša pa so razmišljanja, da se ta rok podaljša. Glede na to, da je bil rok za uvedbo davka na nepremičnine prestavljen na leto 2012, bi bilo podaljšanje najbrž smiselno. Pri Bohaku smo se pozanimali, ali so se na območju pristojnosti Geodetske uprave Velenje tudi pojavile kakšne »hude« napake, podobno kot so se tam, kjer so ljudje imeli v lasti stadion in podobno. »Nekaj čudnih povezav je bilo, a so bile te napake tako očitne, da je bilo takoj jasno, zakaj je do njih prišlo.«

Prodali le slabo petino dokapitalizacijskih delnic Velenje - 22. oktobra se je iztekel drugi krog dokapitalizacije Gorenja, v katerem pa Gorenje ni prodalo niti petine razpisanih delnic. Skupaj so tako zbrali le 713.392 evrov. 58 vpisnikov je vpisalo in vplačalo skupaj 53.558 delnic. V prvih dveh krogih prodaje pa je 613 vpisnikov vplačalo 361.995 delnic v skupni vrednosti 4,8 milijona evrov, kar predstavlja 19,29 odstotka ponujenih delnic. V soglasju z nadzornim svetom je uprava Gorenja preostali dober milijon in pol delnic ponudila tretjim osebam v tretjem krogu prodaje. Ta se je začel v četrtek, 28. oktobra, in bo trajal (če delnice ne bodo prodane prej) do vključno 16. novembra.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

4. novembra 2010

Hotel Paka nagrajen za kuharske oblikovalske dosežke V kulinarično oblikovalskem projektu so sodelovali Matevž Popič, Borut Keržič, Blaž Prestor, David Cugelj Andrej Beliš, Igor Stankovič in Primož Gorišek Velenje, 28. oktober - Hotel Paka Gorenja Gostinstvo se je v sodelovanju s podjetjem Gorenje Design Studio udeležil dogodka »Eat and Drink Design« na temo transformacije v okviru meseca oblikovanja v prostorih Viba filma v Ljubljani. Sodelovanje v oblikovalsko kulinaričnem projektu, v katerem so sodelovali Matevž Popič, Borut Keržič, Blaž Prestor in David Cugelj iz podjetja GDS ter Andrej Beliš, Igor Stankovič in Primož Gorišek iz Hotela Paka, jim je prineslo drugo nagrado Eat and Drink Design 2010. Obli kova lec Gore nja Matevž Popič je povedal »Transformacijo – preobrazbo – smo izvedli kot

Takole so Gorenjevi oblikovalci in kuharji ponudili hrano in pijačo.

neposreden odgovor na ime Eat and Drink. Glavno vlogo pri trans-

formaciji je odigral kozarec, ki smo ga narobe obrnjenega postavili na

mizo in nanj postregli fingerfood hrano.« Andrej Beliš, glavni kuhar Hotela Paka: »Odločili smo se, da ne bomo stregli samo hrane, temveč ji bomo dodali tudi pijačo in tako ponudili popolni kulinaričnoenološki užitek. Ko je obiskovalec hrano pojedel, je kozarec obrnil in natakar mu je postregel s pijačo, ki je dopolnjevala fingerfood. Posamez no vrs to fin ger fo o da smo postregli na izbranem kozarcu, ki je ustrezal izboru pripadajoče pijače.« Izvirna pa ni bila le postrežba in priprava jedi in pijač, ampak so se poigrali tudi z imeni. Ob otvoritvi Meseca oblikovanja je potekala tudi mednarodna oblikovalska konferenca Design that Works, na katerti sta s predstavitvijo dobrih primerov iz prakse kot edina predstavnika slovenskih oblikovalcev sodelovala Lidija Pritržnik, kreativna direktorica Gorenjevega Design Studia, z linijo Gorenje Simplicity ter Rok Jenko, kreativni direktor za zunanje projekte, oblikovalec fasadnih panelov za podjetje Trimo. Sklop dogodkov Meseca oblikovanja 2010, ki se tokrat odvija že peto leto zapored, poteka od 21. oktobra pa do 21. novembra 2010 v Ljubljani.

Za zdaj ni večjih težav

Občinska parkirišča pod Mercatorjem (še) samevajo Investitor velenjskega Mercator Centra in garažne hiše pod njim in MO Velenje se ne moreta dogovoriti za ceno parkirišč – Zato je celotna spodnja etaža še »pod ključem« Velenje, 2. novembra – Ko je MO Velenje prodala zemljišče ob Rdeči dvorani podjetju Toming Consulting (v lasti Tomaža Ročnika), kjer sedaj stoji nov Mercatorjev center, pod njim pa je urejena velika garažna hiša, je bil eden od argumentov za to potezo ta, da v centru mesta nujno potrebujemo nova parkirišča. To zagotovo drži, a žal so tista, ki naj bi jih imela v lasti MO Velenje, urejena pa so v kletni etaži, še vedno zaprta. Vhod v ta del garažne hiše zapira veriga. Mnogi so bili po odprtju centra neprijetno presenečeni tudi nad dejstvom, da so ob obisku prireditve ali lokala v Rdeči dvorani morali peš domov, ker so avto pustili v garažni hiši, po zaprtju centra pa se je zaprla tudi ta. Zakaj je tako in kaj se dogaja, nam je povedal velenjski podžupan Srečko Meh. »Dejstvo je, da je celotno kletno garažno nadstropje, ki naj bi bilo v lasti MO Velenje, tehnično še neprevzeto, verjamem, da nima niti uporabnega dovoljenja, zato ni sposobna za prenos na MO Velenje. Stavba je sicer uporabno dovoljenje dobila še pred odprtjem Mercator centra,« nam je pojasnil Srečko Meh. Ob tem je dodal, da naj bi občina 178 parkirnih mest dobila brezplačno, saj z njimi nadomeščajo parkirišča, ki jih je mesto na področju ob Rdeči dvorani imelo pred prodajo zemljišča. Od investitorja, podjetja Toming Consulting, pa naj bi odkupili 152 garažnih boksov. »Žal s podjetjem ne najdemo skupnega jezika pri ceni za ta parkirišča, še vedno se pogajamo. Istočasno pripravljamo plan, kako bomo upravljali to parkirno hišo. Naš namen je, da bo parkirišče v kletni etaži brezplačno. Povezali bomo vse garažne hiše in parkirišča v lasti MO Velenje. V letu 2011 nameravamo ob vhodu v mesto, v Trebuši, zgraditi veliko brezplačno parkirišče. Povsod v centru mesta, kjer bo to mogoče in smiselno, pa bomo uvedli modre cone. Te bodo od novega leta dalje veljale tudi na območju okoli Kardeljeve ploščadi. Ko bo vse to urejeno in zgrajeno, se bomo šele dogovarjali, kako bodo delovale garažne hiše na Gorici, pri Mercatorju in na avtobusnem postajališču. Do takrat pa načrtujemo, da bo garažna hiša pod Mercatorjevim centrom brezplačna,« je dodal Meh.

Odprta 24 ur Ob tem nas je zanimalo, ali cen za parkirne bokse niso določili pred začetkom gradnje. Izvedeli smo, da ne, ker naj to ne bi bilo mogoče. MO Velenje naj bi za parkirni boks ponujala 9 tisoč evrov, investitor pa želi več. Podžupan je prepričan, da bi »umazane podrobnosti« okoli odkupa garažnih mest morali rešiti še letos. Zagotovil je, da bodo občinska parkirišča odprta 24 ur, ne le v času odprtja Mercator centra, vendar pa v njih ne bo mogoče trajno parkiranje, torej puščanje avtomobila v njej po več dni. »Eden od argumentov, da smo zemljišče prodali za Mercator center in garažno hišo je bil tudi ta, da bo dovolj parkirišč za obiskovalce prireditev v rdeči dvorani. Drugi pa je ta, da smo želeli, da center mesta živi, da ne umre, kar bi se lahko zgodilo, če bi ta center postavili na obrobju mesta,« je še dodal župan.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec že začeli gradbena dela na otroškem oddelku - Intenzivni dogovori o umestitvi urgentnega centra

bš

Tatjana Podgoršek

Pred sed mi mi mese ci so se v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec lotili največje naložbe v zadnjih 50 letih - izgradnje prizidka in delne obnove obstoječih objektov. Vrednost vlaganj v dvig kakovosti storitev, boljših pogojev za zaposlene, predvsem pa za bolnike, so ocenili na blizu 20 milijonov evrov z energetsko sanacijo vred, a brez opreme. Glavnino denarja je za naložbo prispevalo ministrstvo za zdravje. Janez Lavre, direktor bolnišnice, je povedal, da po terminskem planu dela zamujajo za približno 20 dni. Izvajajo jih glede na višino razpoložljivih sredstev ministrstva za zdravje. Na terenu prihaja do določenih težav med projektiranjem in izvedbo, a jih na sestankih vsak teden usklajujejo. Zaključujejo izgradnjo kotlovnice. Čaka še projektiranje strehe, kjer so zavestno nekoliko v zaostanku zaradi evropskega razpisa za energetsko učinkovitost. Ker so dobili evropska nepovratna sredstva za energetsko sanacijo, zaključujejo tudi projekte za integriranje solar nih modulov v samo streho, s čimer bodo prihranili približno 25 tisoč evrov. Če ponekod zamujajo, pa drugje pre hi te va jo. Dobi li so namreč

Salon pohištva Sanles na novi lokaciji Z zadnje strani so bolnišnico že dozidali, zdaj postopoma obnavljajo star otroški oddelek.

dovoljenje ministra za drugo etapo prve faze in začeli gradbena dela na otroškem oddelku. Ta so sicer predvideli šele marca prihodnje leto. Končan je že razpis za izvajalca inštalacijskih del in v sredini tega meseca pričakujejo sklep o izbiri ponudnikov opreme. »Zelo sem zadovoljen, ker hkrati s povedanim tečejo intenzivni dogovori

o umestitvi urgentnega centra in za rušitev kirurško-ginekološkega bloka. Več bo znanega ob obisku ministra za zdravje v naši bolnišnici ta teden.« Po zagotovilih Lavreta ima jo projek te pri prav lje ne, zaključujejo aktivnosti za pripravo razpisa za izvajalca del. Za umestitev urgentnega centra pričakujejo določena evropska sredstva, kaš-

Že čakalne dobe Slovenj Gradec - Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre je letos poleti napovedal, da bo bolnišnica v jeseni razširila ambulantno dejavnost še na področje psihiatrije. Po zagotovilih Lavreta je omenjena ambulanta odprla vrata 3. oktobra, zaenkrat dvakrat na teden, in sicer ob ponedeljkih in torkih. »Zaradi velikih potreb po tovrstni dejavnosti so se že pojavile čakalne dobe. Da bo ambulanta zaživela v polni meri, čakamo še na odgovor direktorja Psihiatrične bolnišnice v Vojniku. Njegov načelni pristanek imamo in ne vidim razloga,

kako bodo pridobili še potreben denar, pa se bodo dogovorili z ustanoviteljem – ministrstvom. »Ob ureditvi poslovanja bolnišnice se na bojim vzeti kredita.« Kdaj se bo kdo selil, še ni točno določeno. Po pogodbi na bi bila preselitev oddelkov končana marca leta 2012.

da se ne bi pri tem projektu povezovali.« Vanj naj bi bila vključena tudi Bolnišnica Topolšica. Lavre je povedal, da so pogovori glede tega z njenim vodstvom praktično že končani. Ali bo v Bolnišnici Topolšica prisoten psihiater ali ne, ne ve. Je pa, po njegovem prepričanju, širitev ambulantne dejavnosti potrebna za tisto, kar bolniki potrebujejo. »Menim, da lažje pride zdravnik k bolniku. Nenazadnje je na relaciji Topolšica–Slovenj Gradec še Zdravstveni center Velenje. Vse tri zdravstvene ustanove bi se morale povezati v dobro bolnikov,« je še dejal Janez Lavre.

Včeraj je Celje postalo bogatejše za nov pohištveni salon družbe Sanles. Po več letih uspešnega delovanja na Polzeli in Velenju se je pohištveni salon Sanles preselil v knežje mesto. Nov, moderen prodajni salon s pohištvom najdete na Mariborski 86, nasproti City centra Celje. Otvoritveni dan, poln sproščenih trenutkov in pozitivnih vtisov, prepriča, da obiščete salon pohištva Sanles v novih prostorih. V novem salonu vas bodo razvajali z otvoritvenimi popusti, zato ne zamudite priložnosti. Še vedno pa v Sanlesu ostajajo zvesti pohištvu priznanih in kvalitetnih proizvajalcev. Strokovni nasveti, prijazna in uigrana ekipa vam bo svetovala in pomagala opremiti vaš dom. Naj bo vaš dom opremljen s pohištvom vaših sanj.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN PO TUJEM

4. novembra 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 27. oktobra Po tem ko so v Mirni Peči vnovič šteli glasove, so izvedeli, da župan osta ja Zvon ko Lah – dobil je namreč dva glasova več od Leopolda Pungerčarja.

ja nja plač ne refor me prav no pravilno. Še več, napovedala je, da bo sindikate prijavila zaradi krive ovadbe. Hrvaški sabor po maratonski 14 ur trajajoči razpravi ni izglasoval nezaupnice Jadranki Kosor, ki ostaja na čelu hrvaške vlade.

sednika Nestorja Kirchnerja so pokopali v njegovem domačem kraju na jugu Argentine, država pa se je ovila v žalovanje.

Petek, 29. oktobra

Po vnovičnem štetju Pungerčar ni bil zmagovalec.

Ustavna komisija DZ je nadaljevala razpravo o ustavnih spremembah delovanja ustavnega sodišča, a še ni odločala o morebitnem začetku postopka spreminjanja ustave. Vlada je v medresorsko usklajevanje poslala reformo kmetijstva, ki bo usmerjena predvsem v zaščito kmetijskih zemljišč. Minister za delo je povedal, da vlada predlaga nekaj popravkov pokojninske reforme, da bi socialnim partnerjem prišli naproti. Kot je pojasnil, bi med drugim obdobje za določitev pokojninske osnove znašalo 28 let. Poslanec Andrej Magajna, ki se je pridružil zahtevi SDS in SNS po referendumu o zakonu RTV, je zapustil poslansko skupino SD. Oblasti v ZDA so aretirale moškega, ki naj bi verjel, da pomaga Al Kaidi pri pripravi napada na postaje podzemne železnice v Washingtonu. Medtem pa je Osama bin Laden nove grožnje usmerjal proti Franciji.

Četrtek, 28. oktobra Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je povedala, da so hišo Simone Dimic obnavljali tudi v Vegradu, in pojasnila, da je bilo opravljenih nekaj del ter da s tem ni nič narobe. Istega dne je Darijan Košir javnosti pojasnjeval, da Dimi če va ni upra vi če na do odpravnine v višni treh mesečnih plač, saj je z delov ne ga mes ta odšla sama. V DeSUS-u so se zbrali in vladi

V veliki žalosti so pokopali argentinskega predsednika. Letošnja slavnostna govornica je bila Majda Širca.

Pred dnevom refor macije je v Mariboru potekala osrednja državna slovesnost. Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo Majda Širca. Predsednik vlade Borut Pahor je v Bruslju poudaril, da se z izmenjavo not glede arbitražnega sporazuma nič ne zapleta, in napovedal, da bosta noti izmenjani »razmeroma kmalu«. Andrej Magajna, Franc Žnidaršič in Vili Rezman so ustanovili svojo poslansko skupino Solidarnost. Odbor DZ je za dan referenduma o zakonu o RTV izglasoval 12. december. Kriminalisti so imeli v Vegradu polne roke dela. Preiskovali so mogo ča kaz ni va deja nja zoper gospodarstvo ali zoper delovno razmerje in socialno varnost. Medtem je Večer objavil obremenilne dokumente zoper Simono Dimic. Ameriške in ruske posebne enote so prvič izvedle skupno akcijo v boju proti mamilom v Afganistanu. Ob meji s Pakistanom so uničili tri laboratorije za proizvodnjo heroina.

Sobota, 30. oktobra Predstavniki slovenske države so v spremstvu predstavnikov Slovencev v Italiji položili vence k nekaterim spomenikom žrtvam druge svetovne vojne na Tržaškem. Mediji so poročali, da je Vegrad preko »off-shore« podjetja v Panami na račun v Liechtensteinu nakazal okoli 14 milijonov evrov, ki se jim po tem ne da več slediti. Šlo je

Po odkritju dveh eksplozivnih naprav na tovor nih letalih so v ZDA zavrnili nov poskus terorističnega napada, a ostajajo previdni.

Nedelja, 31. oktobra

Torek, 2. novembra

Pred dnevom spomina na mrtve se je zvrstilo več slovesnosti s polaganjem vencev, med drugim tudi na Teharjah, v Frankolovem in Mariboru. Iraška policija je vdrla v krščansko cerkev v Bagdadu in osvobodila talce, pri čemer je bilo v spo-

spo ro či li, da ne bodo pod prli zamrznitve pokojnin in for mule usklajevanja pokojnin, kot jo je predlagala vlada, če ta ne ugodi njihovim zahtevam. Kakor hitro smo izvedeli, da predlog zakona o obrambi predvideva okrepljeno vlogo DZ pri odločanju o napotitvi vojakov v tujino, je ministrica Jelušičeva dejala, da je tak predlog žaljiv do vlade. Ministrica Irma Pavlinič Krebs je vztrajala, da je zadržanje izva-

za nakup podjetja Gina, ki ima v lasti zemljišča ob Vojkovi cesti v Ljubljani, kjer naj bi se gradili študentski domovi. Podobno kot v zadnjih devetih letih so se ob meji med Severno in Južno Korejo tudi tokrat srečali sorodniki, ki jih je politična meja ločila. V vseh letih se jih je srečalo okoli 20 tisoč, nekateri pa sorodnikov zaradi smr ti nikoli več ne bodo videli. Pokojnega argentinskega pred-

Državni svet je sprejel predlog odložilnega veta na zakon o malem delu, kar pomeni, da bo ta moral ponovno skozi parlamentarno proceduro, kjer bo tokrat potreboval absolutno večino. Ustavni sodnik Jan Zobec je javnost razburil z izjavo, da je kandi-

Zgodilo se je tudi nam Jure Trampuš

Jeseni se zdi, da razpada država. Še več, zdi se, da razpada vsa družba, njene zakonitosti, konsenz, njeni običaji, medsebojni odnosi, sistemi vrednot postajajo le vprašanje vrednosti, vedno več pa je slehernikov, katerih srd bi rad krivce, prave ali pa katerekoli druge, potisnil na grmado pravičniškega ognja. In takšno jesensko pripoved je bilo za pričakovati. Finančna kriza, ki je posledica egoizma in pohlepa, vere v idole potrošništva in ugodja, je razkrila napetosti, ki so v družbi obstajale že prej. Za kaj gre? Metafora je zelo preprosta. V času plime, gospodarskega buma in neke splošne blaginje, je voda dovolj visoka, da prekrije čeri. Ker v času visoke vode večina ljudi živi razmeroma dobro, jim je vseeno, če nekateri živijo ekscesno dobro. Dokler je dovolj denarja za plačevanje položnic, za povprečne počitnice in občasne priboljške, so plače direktorjev nepomembne. Ko pa pride čas oseke, ko splošna raven življenja za večino strmoglavi, pa nizka voda razkrije čeri. Velikanske razlike, ki v času plime niso pomembne, postanejo še večje, še bolj absurdne. Občutek nepravičnosti se poveča. Upravičeno in pričakovano. A slepo bi bilo trditi, da teh čeri prej ni bilo. Tudi poprej so gradbeni direktorji poslovali zase in ne za vse, tudi prej so mešetarji na borzah unovčevali človeško pogoltnost, tudi prej so politiki govorili o interesu javnosti, mnogokrat pa delali v interesu lastne vladajoče elite. Danes, ko se je hiša iz kart sesula, ko so se razgalile skrite zgodbe o gospodarski rasti, so ta razmerja le bolj vidna. Še pred nekaj leti, ko smo se v teh krajih hvalili z visokimi statističnimi številkami o galopirajočem razvoju, je le malokdo razmišljal o tujih mezdnih delavcih, ki so ponoči in podnevi pol na črno in pol legalno gradili blagostanje tihi večini, ki je medtem brezbrižno razmišljala le o kopičenju ugodja. Danes pa je taista večina ogorčeno spoznala, da se je tisto, kar se je nekoč godilo drugim, dogaja tudi njim.

Tudi letos so po vsej državi polagali vence.

padu s pripadniki Al Kaide ubitih najmanj 52 ljudi. Sešla sta se Angela Merkel in David Cameron, ki sta se strinjala, da bilo zvišanje proračuna EU za več kot 2,9 odstotka tvegano. Govorila sta tudi o terorizmu. Samomorilski napadalec z bombo je na osrednjem carigrajskem trgu Taksim ranil najmanj 32 ljudi, med njimi 15 policistov. Znani so bili izidi brazilskih predsedniških volitev: kandidatka vladajoče delavske stranke Dilma Rousseff je v 2. krogu dobila 56 odstotkov glasov. Neznanci so poskrbeli za pravi pokol na amaterski nogometni tekmi na severu Hondurasa, kje je umrlo 14 ljudi.

Ponedeljek, 1. novembra

Tovšakova je priznala, da je Vegrad obnavljal tudi hišo Simone Dimic.

stev za humanitarno pomoč ljudem v stiski. In še nekaj je stopilo v veljavo; univerzalni plačilni nalog, ki bo postopno zamenjal tri zdajšnje papirne obrazce za nakazilo denarja. Največji proizvajalec vetrnih turbin na svetu, danska družba Vestas, je napovedala, da bo zaradi počasne rasti trga vetrnic v Evropi začela odpuščati. Brez dela naj bi ostalo okoli tri tisoč ljudi. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je kot prvi ruski predsednik obiskal Kurilske otoke, ki že več deset le tij bre me nijo japon sko -ruske odnose, kar je dvignilo pritisk Tokiu. Potem ko so v petek odkrili dve bombi, ki sta bili poslani iz države, je Jemen danes naznanil zaustavitev tovor nega prometa. Iskanje osumljenke, ki je paket poslala, se je nadaljevalo.

Na spominski slovenosti ob 1. novembru, ki je potekala na Urhu, je notranja ministrica Katarina Kresal dejala, da smo tu, da počastimo spomin na vse, ki so v teh gozdovih pustili največ, kar so imeli. Začel se je tradicionalni teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ki je namenjen zbiranju sred-

dat za pred sed ni ka vrhov ne ga sodišča Branko Masleša nasprotoval osamosvojitvi Slovenije in bil navdušen nad usmrtitvijo prebežnika. Pahor, ki se je mudil na uradnem obisku v Srbiji, je sporočil, da se bodo srbski diplomati v slabem letu izselili iz rezidence veleposlaništva v Rimu in generalnega konzulata v Milanu, ki ju bo nasledila Slovenija.

Premier je v Srbiji sklenil dogovor.

Nemška policija je v pisarni kanclerke Angele Merkel odkrila sumljivo pošiljko, ki bi lahko vsebovala razstrelivo. To pa ni bila edina bombna novica dne: na ruskem in švicarskem veleposlaništvu v Atenah je raz nes lo manj ši bom bi. Bombni pošiljki so našli tudi na veleposlaništvu Bolgarije in Čila.

107,8 MHz

V minulem času zločinskega socializma je v družbi veljal konsenz, da so plače vodilnih delavcev nekajkrat, desetkrat, morda še malo večkrat višje od najslabše plačanih. Drži, vodilni so uživali tudi druge privilegije, večina ni imela dostopa do vseh možnosti, a vseeno so bile razlike med prvimi in zadnjimi manjše. Ko smo se pred dvajseti leti odločili za demokracijo, so nam pozabili povedati, da bomo z njo dobili tudi najhujšo obliko neoliberalnega kapitalizma, tistega, o katerem smo se učili v osnovnošolskih učbenikih. Eh, niso nam pozabili povedati, mi sami smo se pozabili vprašati, kakšna naj bo naša prihodnost in kako jo zapeljati v boljšo smer. Zato me danes, četudi popolnoma razumem jakobinski gnev proti tistim, ki so si z delom drugih zgradili fantomska bogastva, bolj od Hilde Tovšak in njenih klonov moti lažno moralistično obračunavanje, gnev tistih, ki so še pred nedavnim sprejemali diktaturo kapitala in tržnih zakonitosti kot edino pravo, najboljšo in legitimno smer. OK, niso jo sprejemali, o njej praviloma niso niti razmišljali, ker je čas plime prinašal narkotične darove sreče in ugodja. Preprosto jim je bilo vseeno za tiste, ki jih je plima potopila. Vendar danes načenja tudi njih, še pred časom brezbrižne in zadovoljne. Zgolj en primer brezbrižnosti - moram ga omeniti, pa četudi gre za majhen odvod tele žabe. Se še spomnite moralne panike nacionalističnega besa, ki je naše kraje zajel ob prvem referendumu o izbrisanih? Danes, pol ducat let kasneje, je celo papež, moralna avtoriteta krščanstva - vsaj tako se predstavlja ta mož - javno pohvalil Slovenijo, ker je sprejela zakon, ki pomaga reševati krivice izbrisanim. Upam, da je vse tiste, ki so po gostilnah in internetnih forumih širili laži o špekulantih, zajedavcih, krvosesih, ki načenjajo krščanske korenine Slovenije in naroda, globoko sram.

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO GOOD VIBRATIONS VELENJE Večina je dan preživela ob prižiganju sveč.

Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 7

V SREDIŠČU

4. novembra 2010

Več kot 40 sumov kaznivih dejanj Vegrada Vegrad še naprej v ospredju zanimanja slovenske javnosti – Mediji odkrivajo nove podrobnosti in nepravilnosti, sodnih epilogov pa najbrž ne bo kmalu Mira Zakošek

Velenje, Ljubljana, 28. oktobra Alenka Gril stečajna upraviteljica Vegrada, ta je v stečaju od 6. oktobra, je prejšnji teden razdelila delovne knjižice in ostalo dokumentacijo v zvezi s prenehanjem delovnih razmerij. Delavci so dobili tudi izračune, koliko naj bi jim Vegrad dolgoval, predstavniki zavoda za zaposlovanje pa so jih seznanili s postopki prijav, ki bodo večinoma potekale danes in jutri. Da bi te potekale čim bolj nemoteno, so na zavodu za zaposlovanje Vegradovim

delavcem zagotovili posebne termine, ko sicer ni uradnih ur. Največ prijav pričakujejo na velenjski enoti Zavoda za zaposlovanje, okoli 280, v Ljubljani 230, okoli 40 pa na drugih enotah po Sloveniji. Ste čaj ni upravi te lji ci je kljub pomanjkljivi dokumentaciji uspelo napraviti izračune za okoli 2.000

delavcev, ki jim Vegrad dolguje neizplačane plače in druge obveznosti. To so seveda tudi tisti, ki so Vegrad že zapustili. Večina je upravičena do zneska med 1.600 in 2.000 evri. Ta denar bo delavcem založil jamstveni sklad, pričakujejo pa ga lahko (seveda tisti, ki se bodo odrekli pravici do pritožbe) sredi tega mese-

Ste čaj na upravi te lji ca Alenka Gril je prepričana, da bodo kos zahtevni nalogi. V zelo kratkem času so uspe li zbra ti potreb no dokumentacijo za izračun zah tev kov delav cev do Vegra da in zago tovo se bodo dokopali tudi do preostale dokumentacije. »Če je ni v enem arhi vu, so zagotovo še kakšne kopije v kakšni hčerinski firmi ali pa drugod« pravi Grilova, ki je tudi prokuristka hče rin skih Vegra dovih podjetij. Ta čas se intenzivno ukvarja tudi z razreševanjem lastninsko nerazrešenih nakupov stanovanj. Dokumentacije o tem je kar za 600 strani.

ca, med tem ko bodo nadomestila za brezposelne od Zavoda za zaposlovanje prejeli v začetku meseca

Delavcem dolžni med 1600 in 2000 evri

decembra. Predstavniki Zavoda za zaposlovanje so tujim delavcem pojasnili, da imajo v Sloveniji glede na državljanstvo različne pravice do denarnega nadomestila, saj je to odvisno od sporazumov, ki jih je Slovenija sklenila s posameznimi državami. Tako se na primer delavcem iz Bosne in Hercegovine in Makedonije denarno nadomestilo izplačuje le, če imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Kljub temu se delavci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, lahko prijavijo na zavodu in prejmejo odločbo o pravici do denarnega nadomestila. Ta pravica jim miruje do ureditve ustreznega prebivanja in do uveljavitve spremembe bilateralnega sporazuma s tema državama.

Vodilni izčrpavali Vegrad? Ranč za Hildo, počitniške hiše za Blagusa, Gabrijelovo in Košiča? – Vegrad gradil hišo Simoni Dimič – Na dan prihajajo tudi podrobnosti o računih v Liechtensteinu Številni delavci so zdaj, ko so ostali dobesedno brez vsega, spregovorili. Tako je POP TV objavil dokaze, kako so vodilni v Vegradu izčrpavali podjetje. Nekdanji direktorici Hildi Tovšak naj bi gradili ranč v Mislinji z Vegradovim gradbenim materialom (Hilda Tovšak je to v oddaji nacionalne televizije zanikala in dejala, da ima vse račune). Razkrili so tudi, da naj bi med gradnjo Hiše in počitniške elitne soseske v Savudriji nabavljahišice za Tovšakovo, li luksuzne mobilne kontejnerje in Gabrijelovo, Blagusa, jih namenili za počitniške hišice Košiča ... svojim vodilnim. Med drugim naj bi jih uporabljali Matija Blagus, Matej Košič in Branka Gabrijel. Kot laž so se zaenkrat pokazale besede nekdanje šefinje kabineta vlade Boruta Pahorja Simone Dimic. Ta je v pogovoru za nacionalno televizijo odločno zanikala, da bi ji Vegrad gradil hišo, za katero je dobila tudi zelo ugoden kredit. Tako televizijci kot dnevniki pa so nato objavili izjave delavcev, ki so delali na njenem gradbišču, in dokumente, ki jasno dokazujejo, da je bilo res tako.

Stečaj tudi za Vegrad INDE Tudi delavci drugih insolventnih Vegradovih hčerinskih družb pričakujejo stečaje. Zaenkrat je Alenka Gril na Okrožno sodišče v Celju podala predlog za stečaj podjetja Vegrad Inde s 174 zaposlenimi, ki je bil v petek tudi uveden. Vložila pa je tudi predlog za stečaj Vegrad Montala, ki ima 72 zaposlenih.

So milijoni »izpuhteli« v Liechtensteinu? Pri nakupu in prodaji zemljišča za gradnjo kompleksa študentskih domov ob Vojkovi cesti v Ljubljani poniknilo 17 milijonov

Delavci so spregovorili Vse več je tistih, ki so pripravljeni povedati, kje vse so delali v času, ko naj bi bili na Vegradovih gradbiščih Delavci Vegrada so bili dolgo tiho, zdaj pa je vse več tistih, ki Hčerinska podjetja govorijo o tem, kje vse so gradili, ko prenesli na Vegrad so se izvajali veliki projekti. Tako Naložbe, katere naj bi dobil v času prenove velenjlastniki so vodilni skega doma kulture prizidek k hiši Vegrada eden od vodilnih, drugi že prej, ko so gradili Kardeljev trg. Takšnih in podobnih zgodb pa je še veliko. V zvezi z Vegradom poteka najobsežnejša policijska preiskava v državi, saj so pripravili že več kot 40 različnih prijav, med njimi so tudi sumi o izčrpavanju Vegrada. Po besedah direktorja policije Janka Gorška preiskujejo tako sume zlorab v zvezi z neplačevanjem kreditov delavcem (zneske so jim odtegnili), nepravilnosti v zvezi z izrednimi odpovedmi delovnih razmerij ter številne sume, povezane z gospodarskimi zlorabami. Poročilo o podjetju je zahteval tudi predsednik vlade Borut Pahor. Vedeti hoče, kaj se je dogajalo v Vegradu, kjer je imela delež tudi država. Državna PDP, ki je druga največja lastnica Vegrada, pa je zahtevala izredno revizijo poslovanja (predvsem zaradi sumov o prenosih družb iz lastništva Vegrada na Vegrad Naložbe), ki jo je sodišče že tudi odobrilo. Vse skupaj so seveda le sumi, sodnega epiloga pa ni še niti enega, čeprav je od prvih prijav preteklo že nekaj mesecev.

Že dolgo se je namigovalo, med stavko pa tudi velikokrat glasno govorilo o računih, ki naj bi jih imeli vodilni Vegrada v Liechtenstein. Tudi to je takratna direktorica Tovšakova zanikala. Zdaj pa je Dnevnik odkril dokumente, ki razkrivajo posle med panamskim podjetjem Enjuan Management Corporation, od katerega je Vegrad kupil 80-odstotni delež podjetja Gina, ki ima v lasti zemljišča ob Vojkovi cesti. Panamsko podjetje je delež v Gini dobilo le mesec dni prej, preden ga je prodalo Vegradu. Prejšnjemu lastniku Hypo Alpe Adria Immobilien Beteilingungs pa so odšteli 5,5 milijona evrov. Vegrad je plačal zanj kar 22 milijonov. Vprašanje, ki se zdaj postavlja, raziskujejo pa ga menda tako Avstrijski (ti preiskujejo tudi posle Hypo Adrie) kot slovenski preiskovalci, je seveda, kje je ta denar pristal. Znova se omenjajo računi v Liechtensteinu (tudi te namige je Hilda Tovšak zavrnila).

Komisija za preprečevanje korupcije o 16 zadevah Komisija za preprečevanje korupcije je prejela 16 prijav, povezanih z nepravilnostmi vodilnih v Vegradu. 10 so jih že »obdelali«, in sicer so jih šest odstopili policiji, eno davčni upravi, eno računskemu sodišču, eno tožilstvu in eno uradu za preprečevanje pranja denarja.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 8

REPORTAŽA

4. novembra 2010

Ne le oprema, predvsem ljudje rešujejo življenja Atraktiven prikaz opreme za reševanje v naravnih in drugih nesrečah je na Titov trg privabil veliko obiskovalcev Bojana Špegel

Velenje, 29. oktobra – V soboto dopoldne je bil Titov trg živahno prizorišče prikaza opreme in dela društev, ki so v mestni občini Velenje vključena v sistem zaščite in reševanja. Gasilci so ljudi popeljali 37 metrov visoko v zrak z novo avtolestvijo, prikazali so tudi različne načine gašenja, proti koncu pa so sodelovali še pri prikazu prometne nesreče in reševanju ponesrečencev iz avtomobila. Atraktivne prikaze pa so pripravila tudi številna druga društva in organizacije, od tabornikov do potapljačev, alpinistov, reševalcev … Podpoveljnik Civilne zaščite v MO Velenje Bojan Prelovšek nam je sredi dopoldanskega dogajanja pove dal: »Gasil ci so v mese cu požarne varnosti tudi letos pripravili številne akcije in vaje, za konec pa smo se odlo či li, da tokrat namesto večje taktične vaje pripravimo na Titovem trgu predstavitev sistema zaščite in reševanja v MO Velenje. Predstavlja se 7 prostovoljnih gasilskih društev in dve industrijski gasilski društvi. Pridružila so se jim društva, s katerimi ima MO Velenje podpisano pogodbo. Pridružili so se nam potapljači, ki so usposobljeni za reševanje iz vode, jamarji in alpinisti, ki so nam danes prikazali vrvno tehniko za reševanje z višin in iz globin. Taborniki so prikazali postavitev zasilnih ležišč v šotorih ob množičnih nesrečah. Sodelujejo tudi radioamaterji, saj vemo, da ob več jih narav nih nesrečah telefonija ne dela. Pridružili so se nam bolničarji CZ in gasilcev ter reševalci z reševalne postaje Zdravstvenega doma Velenje. Dobro sodelujemo tudi s Policijsko postajo Velenje, ki je danes prav tako z nami. Danes pa smo prikazali tudi muljno črpalko in avtodvigalo, ki jih v naravnih nesrečah uporabljajo kolegi iz republiške uprave za zaščito in reševanje.« Izvedeli smo še, da so z opremo in usposobljenostjo vseh, ki so vključeni v sistem zaščite in reševanja, v Velenju zelo zadovoljni. »Zelo smo ponosni na vse, še posebej pa na gasilce, saj brez njih ne vem, kako bi pomagali ljudem ob večjih naravnih nesrečah. So odlično usposobljeni in opremljeni, o njih lahko rečem le, da so ‘vse naj’,« je še dodal Prelovšek.

Prostovoljstvo ni samoumevno Bojan Kontič, župan MO Velenje, nam je po ogledu aktivnosti na Titovem trgu – pustil se je popeljati z avtolestvijo in si skupaj z gasilci ogledal, kakšen je skozi kame ro zadim ljen pro stor - na

vprašanje, ali je kot župan zadovoljen z opremljenostjo in usposobljenostjo društev in organizacij, vključenih v sistem Civilne zaščite, odgovoril: »Zelo sem zadovoljen. Razvoj na tem področju spremljam že nekaj let. Trdim, da gremo v korak z razvojem opreme in usposobljenosti ljudi, ki jo uporabljamo ob naravnih nesrečah. Pri tem je treba vedeti, da za učinkovito posredovanje ni dovolj dobra oprema, pomembni so ljudje. In v Velenju jih imamo! Mnogo prostovoljcev, tistih, ki so pripravljeni svoj prosti čas žrtvovati zato, da pomagajo ljudem v stiski. To ni kar samo po sebi umevno in vedno manj je tega, če gledamo širše. V Velenju pa so ljudje še vedno pripravljeni pomagati in zagotovo bo tako tudi ostalo.« Prireditev mu je bila všeč, predstavitve so bile atraktivne. »Običajno takrat, ko so naravne nesreče, vreme ni tako prijazno kot danes. Takrat je veliko težje in takrat vsi ti, ki jih danes vidimo na trgu, pridejo do izraza. Mnogokrat vmes pa pozabimo nanje. Zdi se nam samoumevno, da jih imamo. A prav nič ni več samo po sebi umev-

Zanimiv je bil prikaz gašenja požara s posebno tehniko, pri kateri je najprej močno počilo, a ogenj se je hitro spremenil v dim.

opozarjanja za dober meter dvignili most, ki povezuje Kardeljevo in Stantetovo ploščad. Sedaj lahko v naselje pripelje tudi 37 metrov visoka gasilska lestev, zato je

sekunde in prav zaprte inter vencijske poti so lahko tudi usodne.«

Alpinisti in jamarji so prikazali, kako rešujejo z višine. Znajo pa tudi iz globin. Prikaz spusta s strehe občinske hiše je bil prav atraktiven. Gasilci si, preden stopijo v zadimljen prostor, s posebno kamero ogledajo, kaj se dogaja v njem. Župan Bojan Kontič nam ni povedal, kaj je videl, bil pa je zadovoljen s prikazom.

no. Zato bomo še naprej delali z roko v roki, MO Velenje pa bo zagotavljala pogoje, da bodo lahko uspešno delovali,« je še dodal župan.

Intervencijske poti pogosto neprevozne Dolga leta smo vsak oktober opozarjali, kako požarno ogrožena je Kardeljeva ploščad, ker gasilska lestev, s katero bi lahko reševali v višjih nadstropjih, ni mogla zapeljati med bloke. Oviro, ki je to preprečevala, je MO Velenje odpravila z obnovo Kardeljeve ploščadi in letos oktobra so po dolgih letih

letošnje leto zelo pomembno za zagotavljanje var nosti občanov. Župan Bojan Kontič je k temu dodal: » Drži, to je bila viso ka potencialna nevarnost. Gasilci so nas dolga leta opozarjali, da so nekateri bloki nedostopni, z obnovo pa smo to odpravili. Priznam, imeli smo nekaj sreče, da se v vseh teh letih ni zgodilo, da bi morali z avtolestvijo na to območje. Teoretično je sedaj povsod v MO Velenje dostopnost za intervencije teoretično zagotovljena. Povsod imamo zarisane intervencijske poti, te pa so pogosto neprevozne, ker ljudje enostavno pustijo avtomobile na njih. Zato pozivam obča ne in občanke, naj tega ne počnejo. Ko pride do nesreče, so pomembne

V sistem zaščite in reševanja je vključenih od 10 do 15 ljudi v vsakem društvu in organizaciji, ki imajo podpisano pogodbo z MO Velenje. Gasilska društva imajo sicer množično članstvo, od kategorije društva pa je odvisno, koliko imajo operativnih gasilcev. V samem sistemu Civilne zaščite MO Velenje pa imajo trenutno 280 članov. Z novo zakonodajo se bo število zmanjšalo, saj sistem racionalizirajo.

V posebnih bazenih, napolnjenih z vodo, so gasilci pokazali, kako črpajo vodo z novo črpalko, potapljači pa, kako se opremijo, ko rešujejo v vodi in pod njo.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 9

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

4. novembra 2010

V kampih dobro, drugje slabše Poletna turistična sezona v Zgornji Savinjski dolini slabša od pričakovanj – Še vedno izletniški turizem

– za 5 odstotkov manj kot minulo sezono. Slabši obisk pripisujejo slabemu vremenu ob vikendih. Med stacionar nimi gosti je več tujih, med izletniki pa je 90 odstotkov Slovencev. »Ponudba je bila nekoliko bogatejša kot prejšnja leta. Turisti so imeli na voljo več novih objektov, apartmajev, tudi welness ponudbo, za mlade turiste pa je pripravil zanimivo ponudbo Prav-

ljični gost.« Prireditve v okviru Solčavskih dnevov so bile letos bolje obiskane. Zato bodo že prihodnje leto poskušali pripraviti več dogodkov zunaj glavne turistične sezone in jo tako raztegnili na spomladanske in jesenske mesece. Z več aktivnostmi želijo več gostov privabiti tudi pozimi, »… Predvsem pa si želimo, da bi se ti v tukajšnjem okolju zadržali več kot dan ali dva.«

krizo. Bolj zadovoljni so z obiskom Lučkih dnevov.

Ljubno

Luče Samo za vzorec je bilo med turisti Slovencev, so povedali na TIC-u v Lučah. Po številu turistov je izstopal kamp Šmica, ki je bil praktično poln večji del sezone, ocena »kar v redu« velja za penzion Raduha, večina ostali ponudnikov, predvsem kmečki turizmi, pa že dve sezoni beleži manjši obisk kot pred

Tatjana Podgoršek

V občinah Zgornje Savinjske doline, ki veliko pričakujejo od turizma kot prednostne gospodarske dejavnosti, z minulo poletno turistično sezono niso najbolj zadovoljni. V kampih Savinja in Menina (v občini Rečica ob Savinji) ter Šmica (v občini Luče) so zaznali več gostov kot prejšnjo sezono, drugje pa je zadovoljstva manj tudi zaradi tega, ker so se gostje ustavili le za dan ali dva, ne pa za daljši čas.

Solčava Na Solčavskem, ki se ponaša z nazi vom Evrop ska desti na cija odličnosti, s številkami – približno 20 tisoč nočitev – niso zadovoljni. Marko Slapnik, direktor zavoda Rinka, je povedal, da sicer za stacionarne goste, ki imajo na voljo blizu 700 postelj brez planinskih koč, še nimajo končnih podatkov, enodnevnih gostov pa je bilo – po obisku Logarske doline sodeč

To je v genih

Za Anico in Franca Čanč, člana ČD Mlinšek Velenje, to ni edino priznanje za čebelje pridelke. Hranita jih že kar nekaj. Je pa potrditev, da sta se izziva lotila s prave strani. »Za kakovostno medeno pija čo moraš naj prej pri de la ti vrhunski med. Zanj sva že pridobila certifikat – slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Izdela-

Gornji Grad

Mozirje

Na proračunski postavki ‘turistična taksa’ v občini Gornji Grad niso zaznali večjega priliva sredstev. Raz um lji vo, so meni li na občinski upravi, saj nimajo veliko ponudnikov nočitvenih zmogljivosti. So pa bolj kot lani zadovoljni z izletniki in z obiski na prireditvah. Njihove kulturne znamenitosti, koncerti so bili bolje obiskani, več obiska so zabeležili tudi na planinskih postojankah. »Se bomo morali v lokalni skupnosti in tudi posamezniki še bolj potruditi za promocijo kraja in za višjo raven ponudbe,« so še menili na občinski upravi.

Helena Žagar z Zavoda za turizem, šport, kulturo in mladino Mozirje je povedala, da je bila turistična sezona glede na vreme v okviru pričakovanega. Je malenkost slabša od lanske po številu nočitev, ni pa tako kritična, da bi to posebej izpostavljali. V mozirski občini imajo 357 ležišč, prevladujejo apartmaji in zasebne sobe, v poletni sezoni (junij, julij, avgust) pa so zabeležili približno 2300 nočitev. »Manjše število nočitev pripisujemo gospodarski krizi in slabšemu vremenu. Dejstvo je, da k nam prihajajo turisti zaradi doživetij v naravi, pohodništva, kolesarstva. To pa so dejavnosti, pri kate rih ima vre me pomem ben vpliv,« je še dejala Žagarjeva.

V občini Nazarje nimajo TIC-a, zato so nas usmerili v Muzej Vrbovec. Tu smo izvedeli, da podatkov o številu nočitev nimajo, za osta-

Podjetje Elteh 2000 iz Šmartnega ob Paki krizo v gradbeništvu za zdaj še premaguje Tatjana Podgoršek

Tatjana Podgoršek

Najprej vrhunski med, nato …

Največja turistična ponudnika v občini Rečica ob Savinji sta kampa Menina in Savinja. V obeh so s poletno sezono zadovoljni. Zabeležila sta več kot 5200 nočitev, predvsem tujih gostov. Pri ostalih ponudnikih pa so sezono ocenili za podobno lanski.

Rečica ob Savinji

Priložnost tudi na tujem trgu

Čebelarstvo Čanč iz Šoštanja ob bok svetovnim izdelovalcem medenih pijač – Izziv – čebelarski turizem

Poročali smo že, da so čebelarji iz regije Saša na nedavnem svetovnem ocenjevanju medu in medenih pijač, ki je potekal v okviru Mednarodnega foruma o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov – Apimedica & Apiquality 2010 v Ljubljani – osvojili zavidanja vredna priznanja. Med drugimi so se z zlatim priznanjem okitili Anton Kumer iz Čebelarske družine (ČD) Luče (prejel ga je za smrekov med), Franc Podkrižnik iz ČD Kokarje (za gozdni med) ter Čebelarstvo Čanč iz Šoš ta nja ( v kate go riji medic).

lo »poletno dogajanje« pa velja, da je sezona povsem primerljiva z lansko. Na leto obišče njihove zbirke blizu 5000 obiskovalcev, med njimi je le10 odstotkov »poletnih« turistov.

»Lahko bi bilo bolje,« smo izvedeli na TIC-u Ljubno. Jubilejni Flosarski bal je pritegnil več obiskovalcev kot lani, večji obisk so zabeležili v Flosarskem muzeju in Fašunovi hiši. »’Švarajo’ pa se glede poletne sezone ostali turistični ponudniki. Pozna se, da lokalna skupnost ne kaže prevelike vneme za večji razvoj turizma,» se je še glasil komentar sogovornice iz ljubenskega TIC-a.

Nazarje Predvsem zaradi slabih vremenskih razmer ob vikendih si je Mozirski gaj letos poleti ogledalo manj obiskovalcev kot leto prej.

Anica in Franc Čanč: »Vsako leto si prizadevava za kakšen nov pridelek. Udeležujeva se tekmovanj, srečanj, zato da veva, kam sodiva.«

va medice pa je nadgradnja osnovne dejavnosti. Temu izzivu sledi nov – izdelava peneče medice. Čebelarji ji pravimo kraljica medic, saj predstavlja vrhunec med medenimi pijačami. Na omenjenem tekmovanju (bilo je v Mariboru) sva osvojila zanjo srebrno priznanje. V regiji Saša se za zdaj edina ukvarjava z izdelavo peneče medice, v Sloveniji pa nas je že toliko, da lahko tekmujemo med sabo,« sta pripovedovala ob obisku v čebelnjaku, ki ga imata v Plešivcu. Franc je še povedal, da penečo medico najpogosteje ponudijo za protokolarno darilo kot posebnost na vrhunskih dogodkih, na pomembnejših obiskih, kar dokazuje, da ji ne pravijo zastonj kraljica medic. Uspehi, ki sta jih dosegla Čančeva v čebelarjenju, so sad njunega vztrajnega in potrpežljivega dela,

nenehnega iskanja harmonije med naravo in možnostmi, pridobivanja potrebnih znanj, zavzetega sodelovanja z veterino, kmetijsko svetovalno službo. Brez ljubezni do čebele, njenega dobrega poznavanja, volje pa seveda ne gre. To ima, pravi Franc, v genih. Čebelar je bil že njegov dedek, pa oče. Njuno tradicijo čebelarstva nadaljuje že skoraj 50 let. »V 150 letih na domačiji brez čebel nismo bili nikoli. Čeprav so me velikokrat pošteno napikale, sem jih vzljubil. Ukvarjam se z njimi, piko na i čebeljim pridelkom pa daje Anica.« Čančeva imata trenutno 60 čebeljih družin. Glede čebelarjenja še zdaleč nista rekla zadnje besede. Poleg skrbi za čim bolj kakovostne medene pridelke imata v ognju še kar nekaj žezel. Vsa pa so povezana s čebelarskim turizmom.

Ali ste vedeli… •da so peneče medice novost 21. stoletja; •da so narejene iz najkakovostnejšega medu, da so ga izdelali slovenski čebelarji; •da postopek izdelave penečih medic traja dve leti ali več; •da za kozarec peneče medice potrebujemo približno 40 g medu; • da mora jo za 40 g medu čebele obiskati približno milijon cvetov; • da ob tem opravijo zelo pomembno delo - opraševanje rastlin.

Podjetje Elteh 2000 (okrajšava za elektrotehniko) je eno od petih najuspešnejših podjetij s sedežem v občini Šmartno ob Paki. V tem trenutku zaposluje 25 ljudi in po besedah lastnika in prokurista podjetja Borisa Hudalesa so eni redkih, ki kljub krizi v gradbeništvu zaposlujejo. »Za zdaj še premagujemo krizo. Velike napore vlagamo v to, da zagotavljamo zaposlenim plače, poravnavamo obveznosti, plačujemo stroške. Napori so potrebni ne toliko pri pridobivanju posla, bolj zaradi zagotavljanja sredstev za tekoče poslovanje.« Kot podizvajalci poskušajo na vse možne načine zaključiti finančni tok. Celo gradili so objekte in jih potem prodaBoris Hudales: »Veliko težje jali. Sedaj se tudi to več ne obnese, je zagotovi denar za tekoče saj se je prodaja nepremičnim skoposlovanje kot najti posel.« rajda ustavila. Zato danes izvajajo elektroinštalacijska dela predvsem pri tistih naročnikih, ki račun plačajo z denarjem, ne s kompenzacijo. Poslov s slednjim načinom plačila je bilo v zadnjem času kar 80 odstotkov. Na domačem trgu iščejo svoje priložnosti pri podjetjih, ki so v lasti tujcev, saj se ti v večini držijo dogovorov, od letos dalje pa tudi na tujih trgih, predvsem avstrijskem. »Tak način poslovanja bomo nadaljevali, saj je dela doma premalo, ponudnikov storitev veliko, cene pa se nerazumno znižujejo in z njimi ne moremo več poravnati vseh svojih obveznosti. Dolg prelagamo iz enega na drugega, kar pa kratkoročno in dolgoročno ni najbolje.« Čeprav znanilcev, ki bi napovedovali boljše čase v gradbeništvu, še ni, je Boris Hudales optimističen. Razlog za to so nenehna prizadevanja za kakovostno opravljeno delo, izpolnjevanje dogovorjenih rokov ter širitev dejavnosti na tujih trgih. »Če bo šlo vse po načrtih, pričakujemo solidne poslovne uspehe tudi ob koncu letošnjega leta,« je še dejal Boris Hudales.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

4. novembra 2010

S petjem lepšajo življenje sebi, sokrajanom … Moški zbor Lokovica prepeva že 50 let - Iščejo mlajše pevce Tatjana Podgoršek

Za moški pevski zbor Lokovica je letošnje leto jubilejno. 50 let je namreč od takrat, ko je skupino mladih fantov združila ljubezen do prepevanja, nastopanja in ohranjanja slovenskih pesmi. Zbor deluje pod okriljem tamkajšnjega prosvetnega društva še danes, jubilej pa je zaznamoval pred nedavnim s slavnostnim koncertom v dvorani lokoviškega doma krajanov. Koncert je, po besedah predsednika zbora Mirka Hudeja, privabil

veliko ljudi, saj ne pomni, da bi bila dvorana kdaj tako polna. »Ob dejstvu, da deluje v tako majhnem kraju, kot je Lokovica, pevski sestav že pol stoletja, poleg njega pa tudi ženski zbor, to ne preseneča. Krajani in donatorji, ki nam stojijo ob strani, so nam s tem dali priznanje za naše delo. Pevci s prepevanjem predvsem slovenskih in umetnih pesmi lepšamo življenje sebi in tudi tistim, ki nam prisluhnejo na prireditvah v domačem kraju, na reviji Pozdrav pomladi in še kje.« Hudej je še povedal, da v okviru moške-

ga zbora deluje tudi gasilski zbor. Polovica članov je namreč gasilcev, pobudo zanj pa je dal njihov prejšnji zborovodja Zdravko Zupančič, ki je vodil zbor 23 let. Ponosni so na zgoščenko, na kateri so zapeli z ostalimi gasilskimi zbori v Sloveniji, na priznanja, katerim so pred nedavnim dodali še priznanje Gasilske zveze Slovenije. V zboru danes prepeva 14 mož in fantov. Prihajajo v glavnem iz domačega kraja. Zdravka Zupančiča je pri vihtenju dirigentske palice v prizadevanjih po kakovostnem

BIO Mirko Hudej: »Zahvala velja vsem pevcev, ki so v teh letih namenili prosti čas prepevanju v zboru.«

petju zamenjala Darja Pečnik. Kot pravi Mirko Hudej, si želi, da bi zbor z ubrano pesmijo še dolgo bogatil življenje svojim sokrajanom. Za to pa bo potrebno vanj privabiti še kakšnega mlajšega pevca.

Moški zbor Lokovica danes z zborovodjo Darjo Pečnik

Severjeva »soočanja« Velenje, 29. oktobra – V Galeriji Arsin so v petek zvečer odprli razstavo del akademskega slikarja Braneta Severja iz Ljubljane. Za glasbeni uvod v sprehod po galeriji, ki ga je avtor opravil sam z dobro razlago ratsavljenih del, so poskrbeli fantje iz odlične zasedbe QuatroPorTango. Kot že njihovo ime pove, klasični glasbeniki najraje igrajo tango in ta je v hladnem večeru res razgrel obiskovalce. Brane Sever deluje kot likovni pedagog, lani pa je po 20 letih spet pripravil samostojno razstavo. V galeriji Arsin se predstavlja z deli iz ciklusa »soočanja«, ki po njegovih besedah niso nastajala, da bi z njimi hotel gledalcu kaj povedati. »Že dolgo ne iščem več odgovorov na to, kaj pripovedujejo moje slike. Vse je že bilo narisano, vse povedano. Zato v mojih delih ne iščite zgodbe ali simbolike. Nastale so zato, ker želim, da se ustavite, si vzamete čas, se zazrete v slike s krogi in dogajati se bodo začele zanimive reči,« je povedal slikar. In dodal, da je pri ustvarjanju ciklusa v začetku nehote, kasneje

Slikar Brane Sever je nazorno razložil pomen in vsebino svojih slik.

pa z namenom na vsakem delu upoštevan en od štirih elementov, voda-ogenj, zemlja-zrak. Razstava bo na ogled vsaj mesec dni.

Bš

Pesmi za sladokusce Šoštanj, 29. novembra - Ustvarjalni opus Barbare Korun iz Ljubljane, gostje petkovega Galerijskega večera v Šoštanju, se ne omejuje samo na pesniške zbirke, ampak posega tudi v druga področja literarnega ustvarjanja. Uveljavljena je kot dramaturginja, lektorica in slavistka, veliko svojega časa posveča tudi mentorskemu delu ter pisanju recenzij. Za svojo prvo pesniško zbirko, ki je izšla pri Mladinski knjigi leta 1999, je prejela nagrado za najboljši prvenec leta, v naslednjem letu bo izšla njena četrta zbirka. Njene pesmi so prevedene v šestnajst jezikov, kar dvakrat pa je bila predstavnica Slovenije na mednarodnem projektu Evropska prestolnica kulture. V pogovoru je z veliko ljubeznijo govorila o domovini in ljudeh, ki so zaznamovali njeno življenjsko pot, največji poudarek pa je dala seveda jeziku, preko katerega se nek narod tudi identificira in prezentira. Čistost njenega pesniškega izraza se je najlepše potrdila v prebranih pesmih, ki jih je Korunova prebirala iz svojih treh pesniških zbirk.

M. Komprej, foto: A. Komprej

Bojan Pavšek

Če kdo misli, da bo na osnovi naslova v tem članku našel kaj zanimivega o biološko pridelani hrani, se je pač nič hudega sluteč zmotil. Tokrat bo beseda tekla o podobah in uporabnosti dobrin, ki na vsakem koraku zapolnjujejo naš vsakdanjik. Pisalo se bo o industrijskem oblikovanju. Zemlja je spet naredila dva obrata okrog sonca in zgodil se je že 22. bienale industrijskega oblikovanja s svojim epicentrom v Ljubljani. Spet je bilo kaj videti. V ospredju bienala je bila seveda razstava udeležencev, podkrepljena še z obilico spremljevalnih dogodkov, tako ali drugače vezanih na oblikovanje. Zanimiv koncept postavitve razstave je že sam po sebi narekoval, da bodo razstavne prostore zapolnili izdelki, vredni, da se pokažejo širši javnosti. Širok diapazon namenov uporabe posameznih izdelkov je posegal v področje celostnih grafičnih podob ter se preko uporabnih kosov pohištva in lebdečih cvetličnih lončkov povzpel do samega neba s Pipistrelovimi jadrilicami. Vmes je bilo postreženo še z zvrhanim košem lesenih didaktičnih idej za najmlajše, z inovativnimi športnimi pripomočki, urbano opremo za popestritev javnih prostorov ter s študentskimi futurističnimi projekti. Manjkali niso niti artefakti, ki bolj sodijo v rubriko »saj ni res, pa je«, ki so po svoji zasnovi predstavljali močno konkurenco japonskim izumom, namenjenim ničemur. Vendar te tudi tovrstne provokacije ne pustijo hladnega. Prej obratno.

Vsa produkcija je neomajno dišala po okoljevarstvenem pristopu in ekološki osveščenosti. Ta je pri oblikovanju izdelkov širše potrošnje postala že bolj dolžnost kot možnost izbire. Sploh če si želiš na tovrstnih dogodkih pridobiti bonus strokovnih komisij. Našo dolino je s konceptom Simplicity dostojno zastopal koncern Gorenje, ki bo s svojim inovativnim pristopom k regulaciji gospodinjskih aparatov olajšal pranje perila ali peko potice po Ivačiču vsaj samskim moškim. Gospodinjsko življenje lahko postane tudi enostavno. To pa je tudi vse. Iz Velenja namreč. Šaleško območje s tako močnim potencialom velikih in srednjih podjetij bi lahko ponudilo takšnemu bienalu nekaj več. Zato me osebno preseneča dejstvo, da podjetja iz naše doline področju konceptualnih zasnov in vizualnih podob izdelkov ne posvečajo večje pozornosti. Kot kaže, nam pri nas še vedno ni jasno, da so izdelki, ki nosijo v sebi podobo kot rezultat premišljenega znanja in oblikovalskega navdiha, ključni razvojni dejavnik. Pogosto, oprostite, prepogosto se podjetja nagibajo zgolj h kvantiteti, saj se zavedajo, da jim ta zanesljivo polni blagajno. Nemalokrat gre le za kratkoročni vidik in prilagajanje zahtevam trga. Vendar ni zanemarljivo dejstvo, da se izdelki, ki so »večni«, prodajajo še dolgo po tem, ko je njihov avtor odšel v penzijo ali morda še dlje. To so izdelki, pri katerih ni nič odveč, ampak so to, kar morajo biti. In če želimo, da bo izdelek resnično dosegel svoj namen v življenju ljudi, mora biti poleg svoje praktičnosti usmerjen tudi v prihodnost. Zmožnost prepoznavanja teh kvalitet pa je v nas samih. Odvisna od mnogih kriterijev, ki se dotikajo kulture posameznika in konteksta, iz katerega izdelek opazuje in tudi uporablja. Tipičen primer pristopa k nakupu posameznega izdelka so darila. Poplava trgovskih centrov v naši dolini, cenenih ponudnikov v njih ter večnega prepričanja, da tukaj še vedno živi skromen delavski narod, ki bo zadovoljen že z minimumom, nam žal ni odprla novih možnosti. Možnosti izbire med izdelki, ki imajo prihodnost. Slabo oblikovani izdelki, polni kiča in pomanjkljivih detajlov, vprašljivega porekla in materialov, zaviti v celofan in servirani v pripravljenosti, da osrečijo nekoga, so še vedno tipično šaleško povprečje. Za kaj več se je potrebno zapeljati proti Arji vasi in od tam levo ali desno. Seveda so izjeme, ampak te bi morale postati pravilo. Res je, da imajo dobro oblikovani izdelki tudi višjo ceno, ki pa je samo odraz oblikovalčevega razmišljanja, truda pri snovanju, uporabe kvalitetnih materialov in produkcije. Oblikovanje s težo bo vedno našlo svojega lastnika in čas je, da takšen način »razmišljanja« sprejmejo tudi lokalni trgovci.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

4. novembra 2010

Glasbene novičke

Hitimo, hitimo Še dva meseca in tudi leta 2010 bo konec. Mi se tega morda še bolj kot kdo drug krepko zavedamo. Načrtujemo namreč še kar nekaj projektov, časa pa nam zmanjkuje. Zato hitimo, da bi stvari »spravili v red«, tako kot smo jih predvideli. Prihodnjo številko tednika Naš čas bo obogatila »šmarška« priloga – čestitke in EPP sporočila ob prazniku Občine Šmartno ob Paki. Naši propagandisti pravijo, da so Šmarčani ‘ratali’ zelo škrti. Radi bi marsikaj imeli, za to pa zelo malo dajali. A ne gre

vse metati v en koš. Bi pa bilo že prav, če bi se vsaj z manjšo čestitko predstavili svojim soobčanom. Šmarški prilogi bo sledilo Zdravje. Vmes pripravljamo najzahtevnejši projekt - Almanah. Rok za izpolnitev vprašalnikov, ki smo jih naslovili na nekatere gospodarske organizacije, krajevne, vaške skupnosti, društva, klube, stranke … je sicer že potekel, a ker vemo, da imajo tudi tisti, ki naj bi vprašalnike izpolnili, obilo dela, bomo zelo veseli, če bodo naši prošnji »ugodi-

li« do konca tega tedna. Seveda tudi tisti, ki jih na našem seznamu ni, a bi morali biti. Še dobro si ne bomo oddahnili od Almanaha, ko bo pred nami nov izziv: Zimska pravljica. Lani je lična brošura doživela zelo dober odziv. Izšla bo ob otvoritvi novih zmogljivosti na Rekreacijskem centru Golte. Ob vsem zapisanem pa močno kombiniramo še program za prireditev na Titovem trgu v Velenju ob koncu leta.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

BIG FOOT MAMA Skupina je v polnem pogonu ob obeleževanju 20. obletnice svojega delovanja. Pred dnevi so premierno predstavili videospot za novi singel Pot iz trnja, ki na svojstven način govori zgodbo o skupini na njeni poti. Spot je nastal z montažo materiala iz dokumentarnega filma o 20 letih delovanja skupine, ki bo premierno prikazan v Kinu Šiška 24. novembra.

ANDREJ ŠIFRER Njegov album z naslovom Hiti počasi, ki ga je posnel v zibelki countryja, Nashvillu v ZDA, izšel pa je pri ZKP RTV Ljubljana leta 1990, še vedno velja za najbolje prodajani album po letu 1990 v Sloveniji. Album je dosegel naklado 90.000 izvodov in bil trikrat platinast.

1. DANIJELA MARTINOVIĆ - Pola, pola 2. ALENKA GODEC Življenje je lepo 3. BRUNO MARS Just The Way You Are Priljubljena hrvaška pevka Danijela Martinović po prvi skladbi Daniela časti in duetu Zarobljenik uspomena z bosanskohercegovsko pevsko legendo Halidom Bešlićem, ponuja tretjo skladbo skladba z naslovom Pola pola. Avtor glasbe je Saša Zigić, besedilo sta napisala Antonija Šola in Saša Zigić, kot producent pa se je pod budnim očesom Petra Graše pod skladbo podpisal Branimir Mihaljevič.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

POP DESIGN Njihova uspešnica Na božično noč, ki se že leta in leta še posebej pogosto vrti v prazničnem decembru, je pravzaprav plagiat. Prava avtorja pesmi sta namreč Nemca Grant Stevens in Micki Meuser, ki sta leta 1987 posnela skladbo Man of the World, prepevala pa jo je skupina The Window Speaks.

1. Stanko Petrič - Zaupal sem ti 2. Sredenšek sextet - Srečno pot šofer 3. Naveza - Studenček 4. Ans. Slovenija - Moj fant je muzikant 5. Modrijani - Ti nisi taka 6. Petra in Rok Švab - Prava ljubezen 7. Gorski cvet - Nobena druga 8. Katrca - Spogledljivka 9. Petka - Ženin bom 10. Navdih - Polka rolka frajer

Vračajo se Garbage Po petletnem premoru se v snemalni studio in na koncertne odre vrača škotsko-ameriška skupina Garbage. To je potrdila 44-letna pevka Shirley Manson in dodala, da že snemajo nove pesmi, ki bodo izšle na novem, za zdaj še neimenovanem albumu. Zadnji album skupine Bleed Like Me iz leta 2005 je bil pri poslušalcih dobro sprejet, zato se je skupina odločila, da zgod bo leta 2011 nada ljuje z novim, njihovim petim albumom, ki ga bodo naslednje leto predstavili tudi na koncertni turneji. Skupina Garbage se je odločila za premor leta 2005, ko je Mansonova zapustila zasedbo, da bi posnela solistični album, vendar se po sporu z založbo to ni nikdar zgodilo. Pevka se je med premorom preizkušala tudi kot igralka.

Akustični Adams Kanadski rocker Bryan Adams bo ta mesec izdal nov studijski album z naslovom Bare Bones, ki pa bo marsikaterega od njegovih privržencev, navajenih značilnega električnega rockerskega zvoka, pošteno presenetil. Legendar ni pevec, kitarist in producent, ki je že nastopil tudi v Sloveniji, je namreč na novi album uvrstil le akustične različice svojih manj znanih skladb. Te skladbe že nekaj časa predstavlja na koncertni turneji, na kateri nas to pa popol no ma sam, brez spremljevalnega benda. Priljubljeni 50-letni glasbenik namerava tudi v pri hod nje svoje pes mi peti v intimnih atmosferah, saj ga je akustična glasba popolnoma prevzela. Trdi celo, da v karieri ne namera-

ELECTRIX Zasedba, ki s pomočjo avtentičnih analognih instrumentov v svoje skladbe vnaša zvok 80. let prejšnjega stoletja, po singlih s prvenca Deja Vu (Radio, Ljubezen v avtu, Zemlja kliče SOS …) in pop uspešnici Resetiraj me na radijske postaje pošilja novo skladbo Podalpski tajkun.

ga albuma, ki nastaja že vse od leta 2006 in bi moral iziti že davno. Po besedah prej omenjenega švedskega producenta naj bi prav z njegovo pomočjo Nicole že v kratkem končno objavila svoj debitantski solo album. Pred skladbo Poison je 32-letna lepotica maja izdala pesem Nobody Can Change Me, vendar ta med poslušalci ni bila ravno dobro sprejeta.

Ob 50-letnici znova na turnejo?

… več na: www.radiovelenje.com

TRKAJ Letos je izdal album, za katerega širša javnost sploh ne ve. Pasož, kot je poimenoval svoj novi izdelek, je namreč namenjen le njegovemu domačemu Savskemu naselju v Ljubljani. Izdal ga je v samozaložbi, album pa sploh ni naprodaj v trgovini.

Željo je nemški reviji Stern zaupal 66-letni kitarist Keith Richards, ki je dodal, da si tokrat bolj kot na velikih stadionih želijo nastopati v manjših dvoranah po mestih. Možnost, da bi ob obletnici odšli na turnejo, je že v začetku septembra v enem od intervjujev nakazal tudi bobnar skupine Charlie Watts. Britanska skupina Rolling Stones je bila ustanovljena leta 1962 in velja za eno največjih rock skupin vseh časov. Band je bil nazadnje na svetovni turneji A Bigger Bang (v letih 2005–2007), ki je bila s skoraj 400 milijoni evrov prihodka najdonosnejša svetovna turneja doslej.

Skupina Rolling Stones bi ob 50-letnici skupnega igranja prihodnje leto ponovno rada kreni la na tur nejo. va več objaviti nobenega klasičnega rock albuma. No, bomo videli …

Strupena Nicole Članica ženske pop skupine Pussycat Dolls Nicole Scherzinger je objavila videospot za svojo najnovejšo skladbo Poison. Pesem je nastala v sodelovanju s švedskim elektropop producentom RedOneom, znanem tudi po sodelovanju z Lady Gaga. Videospot je režiral Joseph Kahn, režiser spotov za skladbi Toxic in Womanizer pevke Britney Spears. Nicole Scherzinger se sicer že nekaj časa muči z izdajo svojega prvega samostojne-

V enem dnevu milijon vstopnic Tri mesece po ponovni združitvi z Robbiejem Williamsom je britanska skupina Take That napovedala turnejo v prvotni zasedbi. Turnejo so poimenovali po albumu Progress, ki bo na trgu predvidoma 22. novembra, teden dni pred albumom pa bo izšel še singl The

Flood. S ponovno združitvijo so več kot očitno zadeli v polno, saj je odziv oboževalcev presegel tudi najbolj optimistične napovedi. V enem dnevu so namreč prodali več kot milijon vstopnic za koncerte na evropski turneji, kar je presenetilo tudi same člane skupine. Take That so v zasedbi Gary Barlow, Howard Donald, Jason Orange, Mark Owen in Robbie Williams zasloveli v prvi polovici 90. let, razšli pa so se leta 1996.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 12

4. novembra 2010

12 Novi velenjski podžupan Srečko Korošec in žena novega velenjskega župana Tanja Kontič sta se v petek udeležila prireditve ob dnevu reformacije. Oba se verjetno na svojo novo vlogo še privajata, a sta, kot kaže, hitro našla temo za pogovor. Le kaj ju je tako navdušilo? Časa, da se bolje spoznata, bosta imela še veliko. Štiriletno obdobje se je šele začelo.

Varčevanja, varčevanje … Dan varčevanja je mimo, a varčevanje, verjemite, še ostaja!

Kje bo šla

Uspešen šmarški podjetnik Miroslav Rogel svojemu sokrajanu Janku Avberšku: “Si zadovoljen z rezultatom lokalnih volitev? Menda se v naši volilni enoti nismo odrezali najbolje. Sem pa še slišal, da po dveh mandatih ne boš več podžupan Občine Šmartno ob Paki. So te »nesle« volitve, gavške zgodbe ali se v ozadju napleta kaj drugega?”

Darko Lihteneker. Naveličan? Pa ne že na prvi seji Sveta občine Šoštanj, kjer je prisegel kot novi svetnik v občinskem svetu z Neodvisne liste za razvoj Občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče, sicer pa vodja MIC-a in Urada za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje. Razmišljujoč? Mogoče se pa že ukvarja z vprašanjem, kako bi v občinski svet vnesel nekaj »avtomatizacije«. To je njegova profesionalna posebnost. Še iz časov, ko je študiral elektrotehniko in jo končal z odliko.

Nekaterim še vedno ne gre v račun, da bi potekala hitra cesta od Velenja do Šentruperta. Menijo, da je bolje, če gre po sedanji trasi med Velenjem in Arjo vasjo. A kjerkoli jo že nameravajo zgraditi, graditi je še ne bodo začeli kmalu.

Premikanje Ure smo spet premaknili. Tokrat nazaj. Pravijo, da to v glavnem zato, da bomo hodili na delo bolj po svetlem. Čeprav se mnogim delo ali zaposlitev vse manj svetlika.

Med rekorderji Slovenci smo menda rekorderji pri prižiganju sveč. Jasno, saj jih ne prižigamo le v spomin na pokojne ljudi, vse pogosteje tudi za »pokojna« podjetja.

Ob dnevu spomina

Gospod elastična usta Francisco Domingo Joaquim je prav poseben gospod. Kot mnogi drugi je tudi on vpisan v svetovni knjigi rekordov, a Chiquinho, kot mu pravijo prijatelji, je tam zaradi svojih velikih elastičnih ust. Prvič je postal širše poznan po nastopu v oddaji na italijanski televiziji, kjer je pred kamerami v ustih spretno vrtel pločevinko. Od takrat si je Chiquinho z razkazovanjem svojih ust in delanjem grimas služil kruh na različnih športnih tekmah in trgih. Čeprav ni še nikoli sedel na stolu pri zobozdravniku, ti po njegovem nastopu v Rimu, s katerim se je vpisal v knjigo rekordov, pravijo, da ima zdrave zobe. Njegova želja pa je, da bi nekoč sedel v šolske klopi.

Luksuzni zapori Danes je pač vse drugače, kot je bilo nekoč. O tem na poseben način govori tudi dejstvo, da nekdaj uveljavljeno prepričanje, da vsi zaporniki trpijo pri služenju svoje kazni, še zdaleč ni resnično. Nekateri so namreč nastanjeni v razkošne zapore s petimi zvezdicami. Luksuz v zaporu pomeni življenje v svetli, ne tako majhni sobi z udobno, celo razkošno posteljo, televizijo, Iz Poljske prihaja vest, da duhov nik Syl wes ter Zawadzki končuje izdelavo kipa Jezusa Kristusa, ki bo največji na svetu, več ji celo od zdaj šnjih rekorderjev v Boliviji in Bra zi liji. Duhov nik je dejal, da bo kip, ki ga izdeluje v mestu Swiebodzin na zaho du Polj ske, 50 kilo me trov od polj skonemške meje, dokončan do 21. novembra. Visok bo 58 metrov, širina njegovih rok pa bo znašala 24 metrov. Katoliški duhovnik

hladilnikom, prostim dostopom do bogato založene knjižnice in fitnesom ter seveda okusno hrano. Zapornikom so na voljo dvorane za različne športne aktivnosti. Enega takšnih, najbolj luksuznih zaporov na svetu, imajo v sosednji Avstriji. Seveda je treba za zaporniški luksuz odšteti tudi nekaj denarja. A kljub temu lagodno življenje za debelimi stenami ni rezervirano za vsakogar; dostop imajo le tisti, katerih zločini niso bili zelo veliki, zato morilce, posiljevalce, pedofile in podobne grešnike spravijo za bolj »trde« zapahe.

je odločitev, da bo zgradil največji kip Jezusa Kristusa na svetu, sprejel pred petimi leti. Kupil je 1,6 hektarja veliko zemljišče in za svoj podvig celo našel sponzorje. Kip bo viden z avtoceste, ki povezuje Varšavo in Berlin. Podobno kot kip Jezusa Kristusa v Boliviji in tisti v Riu de Janeiru v Braziliji, ki oba merita 33 metrov, je tudi kip v mestu Swiebodzin povsem bel. Za razliko od prejšnjih dveh pa bo ta imel zlato krono.

Največji kip Jezusa na svetu

Hobotnica Paul Kljub temu da je od svetovnega prvenstva v nogometu slavna hobotnica Paul pred kratkim poginila, zanimanje zanjo ne pojenja. Paul je najprej dobil svojo ulico v Italiji, zdaj pa Kitajci obljubljajo, da bodo o njem posneli tudi film. Kitajci naj bi tako konec novembra v filmu prikazali »pravo resnico« o Paulu, hobotnici, ki naj bi bila le dobra marketinška poteza športnih stavnic, da bi se še povečalo zani ma nje za nogometne stave. Kitaj ci se pri tem prav nič ne ozirajo na to, da je Paul pravilno napove dal izi de vseh sedmih tekem nemške repre zentance na SP, celo poraz s Španijo, ampak poudarjajo, da je celotna zgodba le dobro premišljen načrt za stavnice. A kakor koli, Paul živi naprej: na italijanskem otoku Elba so , kot že rečeno, po Paulu že poimenovali ulico, Španci, ki so na SP v nogometu osvojili svoj prvi naslov svetovnih prvakov - in Paul je to pravilno napovedal - pa so ga po smrti želeli razstaviti v muzeju. Posebej so si ga želeli v mestecu Carballino, kjer so mu po osvojenem naslovu podelili naziv častnega meščana. Že poleti pa so Nemcem za živo hobotnico ponujali 35 tisoč evrov. In prav Carballino je bil med mesteci, ki so si s hobotnico tudi finančno opomogla, saj je tudi po zaslugi Paula letošnji praznik mesta obiskalo 100 tisoč ljudi, leto prej pa 40 tisoč. V Oberhausnu pa medtem že odrašča Paul II., ki bo zamenjal slavnega predhodnika. Prostor v akvariju bo živalca, ki prihaja iz Montpellierja, zasedla prihodnji teden. Njegovega slavnega predhodnika - žalna knjiga v akvariju je vse bolj polna - bodo upepelili in v akvariju bo dobil spomenik. Paula II. pa, kot kaže, ne čaka prav nič lahko življenje, če bo želel ustrezno naslediti slavnega nogometnega prerokovalca.

Vse več ljudi gre pri nas s spomini nazaj.

Svečane prisege Svetniki so prisegli, župani so prisegli. Poslušali smo prisege, polne zavez. Bomo videli, kako dolgi rok trajanja bodo imele.

Hvalisanje Nekateri naši trgovci se hvalijo, da prodajajo zelo veliko domačih izdelkov. Kot bi se s tem hoteli opravičevati, zakaj so cene visoke.

Med vilo in … Tudi vile so včasih ujetnice nekaterih »temačnih sil«. Tako se je v mrežah Vegrada znašla tudi Vila Bianca.

Brez igračkanja Če že politikov in gospodarstvenikov mnogi ne poslušajo, morda bodo prisluhnili vsaj gasilcem, ki so v letošnjem mesecu požarne varnosti opozarjali: Ne igrajmo se z ognjem.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 13

REPORTAŽA

4. novembra 2010

Zaleščanski portreti2

Kristian Hrastel S kmetije v okolici Slovenj Gradca je moral Matevž, ki mu je zgodaj umrla mama, s trebuhom za kruhom. Najprej se je preživljal s priložnostnimi deli, nato je dobil delo v rudniku Leše pri Prevaljah. Matilda Pevnik je bila doma iz Doliča, kjer so imeli manjšo kmetijo in gostilno, po domače pa se je reklo pri Pesniku. Matevž in Matilda sta se našla in 26. septembra 1936 dobila sina Kristiana, ki je ostal edinec. Matevž je odšel v partizane, Matilda pa se je s Kristlom po materini smrti na pobudo brata Alojza preselila v Velenje, kjer je bilo več možnosti za zaslužek in preživetje. Leta 1942 je Kristl vstopil v prvi razred osnovne šole, ki je bila kar v Valenčakovi gostilni v Starem Velenju, saj so šolo zasedli Nemci. V vojni vihri pravega brezskrbnega otroštva seveda ni bilo. Grozljiv mu je ostal spomin na obe streljanji talcev, ki so jih Nemci potem razkazovali po Velenju. Šolo so zaradi varnosti preselili v Cviklovo vilo pri železniški postaji, ki pa je bila stalna tarča angleških letal. Učenci in učitelji so se v strahu skrivali pod klopmi. Potem pa so otroci iskali prazne tulce, iz katerih je mojster Popek delal prstane in vžigalnike. Konec vojne je prinesel otrokom novih »igrač« – kupe odvrženega orožja poražene vojske. Malo pred koncem vojne se je Matilda s sinom preselila na opuščeno kmetijo v Andražu, ko pa je po vojni oče prišel delat v velenjski rudnik, so stanovanje dobili v hiši na Žitenbergu, nad sedanjo Rdečo dvorano, kakih deset let kasneje pa so se selili v petinpetdesetorčka pri zgornji Nami. V povojni šoli je šel ponovno v tretji razred, ki je bil takrat v grajski konjušnici, v nižjo gimnazijo pa je hodil v bližnjo zgradbo, današnjo Vilo Mojca. Bil je v generaciji Jane Čede, Danila Pocajta, Jožice in Silve Kovačič, Rudija Hudovernika, Ivana Cesarja, Aleša Kmecla … Ravnatelj je bil Edmund Kmecl, čudovit pedagog in človek. Z učenjem Kristl ni imel težav, navduševala pa ga je gimnastika in atletika, tehnična kultura, recitatorstvo in gledališče, bil je tudi urednik šolskega glasila Dijaški boben. Med prvimi je imel pravo nogometno žogo in v Trebuši s prijatelji ure in ure nabijal nogomet. In nekoč tudi doživel zelo zelo tesno in neljubo srečanje z golovo vratnico. Pri njemu najljubši elektrotehniki pa je tudi za prijatelje izdeloval detektorje - enostavne radio sprejemnike. Mladostne simpatije je prebolel brez posebnih posledic. Sicer pa je bil odličnjak, v nižji gimnaziji tudi zapisan v Zlato knjigo. Na srednjo elektrotehniško šolo se je vpisal leta 1953. Življenje v Ljubljani je bilo skromno, starši mu niso mogli veliko pomagati, a na srečo je imel štipendijo velenjske elektrarne. Takrat so imeli v šoli še »rehenšiberje«, prenašali so velike risalne deske, ki so jih ljubljanske srednješolke posmehljivo imenovale »nudelpreterji«. Kristl je bil aktiven v domski mladinski organizaciji in v mladinskem komiteju Ljubljana center. Nekaj časa je ostajalo za učenje plesa pri mojstru Jenku in sobotne ter nedeljske plese na šolah. Na enem od plesov sta se v zadnjem letniku srečala z Drobničevo Olgo, dijakinjo

srednje gostinske šole. Počitnice so bile za fanta predvsem priložnost, da si prisluži kakšen dinar. Leta 1957 je postal ponosni lastnik srednješolske diplome in se julija kot pripravnik - projektant že zaposlil v velenjski elektrarni. Jeseni leta 1958 je šel služiti domovini v Zadar, v oficirsko šolo zemeljske artilerije – komandni vod. Bili so najboljši razred v 15. generaciji. Zadnje tri mesece je odslužil na Blokah. Iz vojske se je Kristl vrnil v Velenje 20. septembra 1959 – natanko na dan otvoritve novega

mestnega središča. Slabo leto po tem, 27. avgusta 1960, sta se z Olgo poročila, dobila stanovanje na Bračičevi cesti in seveda tudi sina Iztoka - 17. maja 1961, skorajda natanko devet mesecev po poroki. Irenca je na rojstvo čakala potem še dobri dve leti, do 26. oktobra 1963. Rodila se je že v novo, trisobno stanovanje na Šaleški cesti 22 d. Ob službi je bil Kristl aktiven v mladinski organizaciji podjetja in bčinskem vodstvu mladine, postal je predsednik delavskega sveta. Leta 1960 je bil za štiri mesece imenovan za komandanta naselja mladinskih delovnih brigad v Grdenički klisuri na gradbišču avtoceste Beograd-Gevgelija. V tistem času je tudi veliko recitiral na javnih prireditvah in proslavah in igral v amaterskem gledališču. V elektrarni je ostal do leta 1962, ko se je vpisal na Visoko šolo za politične vede, sedanjo Fakulteto za družbene vede. Po diplomi leta 1967 je bil izvoljen za sekretarja Občinskega komiteja Zve ze komu nis tov Vele nje. Na funkcijo je neizkušen prišel v času krize. Po ustavitvi gradnje Energokemičnega kombinata so se namreč odnosi med republiškim in velenjskim vodstvom precej ohladili. Hras te lu je uspe lo orga ni zi ra ti obisk takratnega predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča v Velenju. Dogovorili so se, da kot alternativo ustavljeni gradnji začnejo graditi nova bloka termoelektrarne, ki naj bi dolino vendarle manj onesnaževala kot uporaba lignita v kemijske namene. Hrastel je bil član okrajnega in republiškega komiteja ZKS, član komisij pri republiškem komiteju ZKS, pa delegat republiških in dvakrat državnega kongresa ZK, delegat slovenske delegacije v Zvezni konferenci ZKJ … Kljub temu pa politika Hrastela ni najbolj zadovoljevala. Poklicni politik je bil le dve leti, eno leto potem še nepoklicni sekretar občinske partije. Leta 1969 se je zaposlil na Rudniku lignita Velenje kot vodja splošnopravno organizacijskega sektorja. Po združitvi v REK – Rudarski elektroenergetski kombinat – je bil Hrastel član poslovodnega odbo-

ra kombinata in direktor splošnega sektorja. Spodbujal je vlaganja v vzporedne dejavnosti rudnika (Tiskarna, Sipak, ESO, Efe), takrat so obnovili dom v Fiesi, nakupili počitniške prikolice, najeli ali zakupili počitniške zmogljivosti na Jadranu, v zdraviliščih in planinah. Ob tem pa je še vsa sedem de se ta leta poučeval filozofijo na velenjski gimnaziji. Po letu dni prepričevanja je Hrastel leta 1979 prevzel vodenje Združenih zdravstvenih organizacij Velenje. Z združevanjem in reorganizacijo je nastal Zdravstveni center Velenje, ki je vključeval splošno zdrav stvo in zobo zdrav stvo iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, Bolnišnico in Zdravilišče Topolšica in lekarniško dejavnost. Do leta 1991, ko je Hrastel kot predsednik poslovodnega odbora odšel v pokoj, jim je uspelo uresničiti veliko pomembnih projektov: kljub prepovedi vlaganj v negospodarske investicije so v dveh letih zgradili nov zdraviliški kompleks v Topolšici, obnovili ali dogradili so domala vse zdravstvene postaje in lekarniške prostore v Zgornji Savinjski dolini, zgradili nov trakt zdravstvenega doma v Velenju, razširili in posodobili prostore lekarne v Velenju, obnovili in s sodobno diagnostiko opremili bolnišnico v Topolšici in osnovno zdravstveno dejavnost v Velenju; imeli so veliko štipendistov na medicinski fakulteti in mnogo specializantov; občanom so močno približali specialistične storitve. Leta 1991, pri petinpetdesetih letih, je službi rekel 'konec'! In se upokojil ter hkrati odložil večino obveznosti, ki so ga spremljale celo poklicno dobo, saj je bil član številnih odborov, komisij, organov, delegat v zboru občin republiške skupščine … Prejel je več delovnih odlikovanj in priznanj, med drugim red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, priznanje Republiškega štaba teritorialne obrambe… – a z družino so šli na morje prvič šele leta 1967 in se potem vsa leta med dopus ti poti ka li v počit niš kih domovih in prikolicah na Jadranu. Ker je vsako službo jemal resno, mu je vedno primanjkovalo časa, a na srečo ga je ves čas zvesto podpirala Olga, ki je delala v računovodstvu, po službi pa skrbela še za dom in družino. Z mnogimi krediti na grbi so se po štirih letih gradnje leta 1977 preselili v hišo na Gorici. Iztok in Irena imata univerzitetno izobrazbo in opravljen magisterij ter uspešno delata na svojih področjih. Irena in Evgen Vodopivec imata hčerki Tajo in Nino, Iztok in Damjana pa sinova Miha in Anžeta. A da je ostal v dogajanju in v družinsko blagajno k penziji prispeval še kak tolar, se je Kristl še do lani ukvarjal s svetovanjem v kapitalske naložbe pri Zavarovalnici Triglav. Z Olgo obožujeta naravo, uživata v planinarjenju in pohodništvu. Še s tremi pari pa že tri desetletja osvajajo planinski svet. Rada se zavrtita v plesnih ritmih. Ne manjkata na kulturnih prireditvah v Velenju, obiskujeta pa tudi gledališče v Ljubljani in Mariboru. Skratka: Kristlu je čisto lepo in če bi mu slu ži lo zdrav je, ne bi nasprotoval, če bi tako ostalo še vsaj četrt stoletja … navkljub luknji v držav ni pokoj nin ski bla ga jni. Vlado Vrbič

Delavnica za mlade virtuoze Projekt »Z glasbo do skupne Evrope'' je pokazal, kako dobri pogoji za mednarodne delavnice so v velenjskem Mladinskem centru – Mladi izdelali čisto prave električne kitare in na eni od njih izvedli zanimiv koncert

Na delavnici so udeleženci dobili številna praktična znanja in čisto zares izdelali vsak svojo električno kitaro.

Velenje, 27. oktobra – V novih prostorih Mladinskega centra (MC) Velenje je prejšnji teden 20 mladih glasbenih navdušencev iz štirih držav (5 je bilo domačinov, 15 udeležencev pa iz Estonije, Italije in Španije) izdelovalo električne kitare. Čisto prave. In čisto zares so pilili, rezali, vrtali … Vse v sklopu mednarodnega projekta ''Z glasbo do skupne Evrope'', ki je v Velenju od 20. do 30. oktobra potekal pod mentorstvom mojstra izdelovanja kitar Davorina Severja iz Izole. Melita Kovač, vodja projekta v velenjskem MC-ju, ob našem obisku ni skrivala navdušenja. Bila je sreda, vse sodelujoče je s stiskom roke in malim darilcem ta dan počastil tudi podžupan Srečko Korošec. Melita pa mi je razložila, kako je do projekta sploh prišlo. »Z mojstrom Davorinom Severjem sodelujemo že nekaj let, saj je vsako leto pri nas pripravljal

Melita Kovač: »Energija na delavnici je res posebna«.

dneve električne kitare. Tako se nam je lani porodila ideja, da bi šli malo širše in pripravili mednarodni projekt, v katerem bi udeleženci izdelovali električne kitare. Delam na evropskih projektih v MC-ju in po tem, ko smo dobili partnerje iz evropskih držav, smo skupaj pripravili projekt, ki je bil sprejet in tudi financiran od EU, mladi pa so v teh dneh sredi dela. Večina udeležencev je glasbenih navdušencev, vsi igrajo vsaj en instrument. Pravi mali virtuozi so. Ko je prišla v Velenje španska ekipa, še niso vzeli potovalk iz kombija, vzeli so instrumente in začeli igrati. Ustvarila se je posebna

energija, ki je bila tudi zame, ki nisem glasbenica, prav neverjetna. Ponesla me je v neznan svet. V delavnicah delo poteka odlično, ekipa je ustvarjalna. Odlično se je pokazalo sožitje med Mladinskim hotelom in našimi novimi prostori. Pogoji za delo so res odlični.«

boljšo Evropo. Sploh z dobro glasbo, na katero prisegam!« Med udeleženci smo našli tudi domačina, ki doslej ni igral kitare, močno pa razmišlja, da jo sedaj bo. Žiga Žerak se je namreč prvič resno srečal z glasbo prav na tej delavnici. »Ker sem strojni tehnik,

»Kdo je tu bolj mlad?« Mojster Davorin Sever se nam je predstavil preprosto: »Že 32 let izdelujem električne kitare in se trudim, da izboljšam svet. Tistih, ki igrajo moje kitare, je ogromno, tudi zelo znanih kot so U2 in drugi svetovno znani kitaristi.« In kako je začel izdelovati kitare? »Začelo se je zaradi glasbe, kot 16 leten fant sem ugo tovil, da nimam tega, kar bi želel, nisem dobil, ali je bilo predrago, zato sem poskusil sam. Pri 18 letih sem se odločil, da bo izdelovanje električnih kitar moja poklicna pot.« In kako je sprejel izziv, da pripravi praktično delavnico za mlade Evropejce? »To je bil zame res pravi izziv. Kitare v moji delavnici delamo že po nekem utečenem kalupu, tukaj pa sem se srečal z ljudmi, ki so prvič v življenju videli vrtalni stroj. A smo program delavnice zastavili tako, da gre, kitare nastajajo. Eno bomo zagotovo dokončali in nanjo s ponosom zaigrali na zaključnem koncer tu v petek zvečer, ostale pa bom odpeljal v Izolo, jih dokončal in potem poslal na naslove udeležencev,« je dodal mojster Sever. Na vprašanje, kako se počuti med mladimi glasbenimi navdušenci, je odgovoril z vpra ša njem: » Kdo je tu bolj mlad?«. In dodal velik nasmeh. Zgovoren in simpatičen Italijan Julian Corradini je bil takoj pripravljen na pogovor z nami. »Imam le pohvalne besede za vse, kar se nam v teh dneh dogaja v Velenju. Hotel in prostori, v katerih delamo, so odlični, hrana tudi, mesto nas je navdušilo, mojster Sever prav tako. Na vsakem koraku čutimo, da smo dobrodošli. Sem glasbenik, kitarist, zato mi je ta delavnica pravi izziv. In prepričan sem, da lahko z glasbo res naredimo

Julian Corradini: »Čutim, da smo resnično dobrodošli.«

mi vrtalni stroj ni bil tuj, tudi ostalo orodje ne. Moja kitara hitro in super napreduje. Še več mi pomeni, da sem v tem tednu dobil dobre prijatelje s smislom za humor in prepričan sem, da bomo stike z

Žiga Žerak: »Z glasbo lahko naredimo svet boljši!«

udeleženci te delavnice obdržali. Tudi zato, ker sem prepričan, da lahko z glasbo naredimo ne le boljšo Evropo, ampak tudi svet.« Projekt so mladi muzikanti sklenili s predstavitvenim koncertom ''Loud and proud party'' v petek zvečer v eMCe placu v Rdeči dvorani. Bili so odlični, tudi odprt jam session je uspel! Kot projekt v celoti, kar je dober obet, da jih bo v Velenju še več. Bojana Špegel

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

4. novembra 2010

Komedija o otrocih po naročilu

Na obisku pri severnih sosedih V ponedeljek, 4. oktobra 2010, smo se učenci OŠ Gorica podali na petdnevni obisk k našim prijateljem iz partnerske šole slovenske zvezne gimnazije v Celovcu. Ob odhodu je v avtobusu vladalo vznemirjenje: kakšen je učenec, pri katerem bom doma, kje sploh živi, se bova dobro razumela? Vsi dvomi so se razblinili, ko smo prispeli v Celovec in se s svojim gostiteljem odpravili domov. Popoldanske urice smo preživeli v spoznavanju “nove družine”. Naslednji dan smo si ogledali “svet v malem” – Minimundus. V eni uri smo obhodili cel svet! Izvedeli smo veliko zanimivih stvari: vse makete so narejene v merilu 1 : 25, najvišja zgradba meri okoli 25 metrov, najdražja maketa pa stane kar 700.000 evrov. Deževno sredino jutro smo preživeli na Rožeku, kjer je urejen kelt-

ski muzej na prostem. Ste vedeli, da so Kelti umrle pokopavali v do sedem metrov visoke griče, podobne piramidam? Mistični svet preteklosti smo zapustili z nakitom, ki smo si ga sami izdelali iz barvnih perlic in žice. Ko se je razjasnilo nebo, pa nas je čakal še reli po Celovcu. V mini

orientacijskem sprehodu smo spoznali nekaj znamenitosti starega mestnega jedra. Dan pred odhodom domov smo skočili še na Gosposvetsko polje, si ogledali vojvodski prestol in cerkev Gospe Svete. Obisk smo sklenili z obiskom največje slovenske knjižnice v Celovcu in presenečenjem – ogledali

smo si gledališko predstavo tamkajšnjega gledališkega krožka. S težkim srcem in solzami v očeh smo se poslovili od svojih gostiteljev. V tolažbo nam je bilo le to, da se aprila vidimo, ko nas prijatelji iz Celovcu spet obiščejo. Ivona Pavić, 8. B, OŠ Gorica

Velenje, 7. novembra - To nedeljo ob 17. uri bo v domu kulture Velenje na sporedu druga predstava Abonmaja ljubiteljskih gledališč – Nedeljsko gledališko popoldne 2010/2011. Organizira ga Gledališče Velenje, tokrat pa bodo gostili KUD Svoboda Zalog s komedijo »Pelikan ali otroci po želji«. Ker abonma ni razprodan, je predstava tudi za izven. In kakšna je vsebina komedije? Redno vsakoletno rojevanje njegove hčerke gre očetu »Pelikanu« že tako na živce, da skoraj ponori. Ko pa se pri njem oglasi reklamni agent in mu ponudi lepo denarno nagrado reklamne agencije, če bo imel dvanajst vnukov in ne bo starejši od šestdeset let, je miselni preobrat v odnosu do zeta, hčerke in njenega rojevanja otrok popoln. Sedaj pa zataji zet. In ko je tako rekoč vse ga konec in ne bo z nagrado nič, ker so se porodi zavlekli, se zgodi … in Stephane dobi nagrado … bš

OŠ Livada in Vrtec Velenje, enota ENCI BENCI, z roko v roki To šolsko leto imamo na OŠ Livada prav posebne goste. Zelo smo jih veseli, še posebej zato, ker so to sami veseli, razigrani in nasmejani otroci iz vrtca Enci Benci. In zakaj so pri nas? Tukaj čakajo na nove prostore, v katere se bodo prav kmalu preselili. V oktobru smo si skupno življenje popestrili z obiski. Bodoče prvošolce smo povabili k uri športne vzgoje, kjer so se preizkusili v spretnostnih igrah in tako okusili utrip življenja v šoli. Člani dramskega krožka razredne stopnje in otroški pevki zbor so zanje pripravili igrico Škratek Prehladek. Vzgojiteljice pa so za šolarje pripravile igrico Žogica Nogica. Ob gledanju smo uživali in se spominjali lepih dni v vrtcu. Naše sodelovanje pa se z njihovim odhodom ne bo prekinilo. Dogovorili smo se, da se spomladi spet obiščemo.

Ta vikend v eMCe Placu poker turnir in Muzikül Po vikendu tradicionalnih, pekočih perutničk, halloween žuru, odličnem koncertu in otvoritvi fotografske razstave Gašperja Pintariča z naslovom (de)Motions vam člani ŠŠK-ja ponovno pripravljamo zanimiv vikend. Vabimo vas, da se nam pridružite na Poker tur nirju. Odvijal se bo v petek, 5. novembra, v eMCe Placu. Prostih mest je 20, zato pokličite čim prej in potrdite svojo udeležbo. Za najboljše imamo pripravljene simbolne nagrade. V sobot, 6. 11. , pripravljamo večer, primeren za vse, ki imate radi muzikale, pevskoigralsko-plesno zvrst, ki v Sloveniji še ni tako uveljavljena; pa tudi za tiste, ki te zvrsti še ne poznate, vendar se radi zabava te in ste odpr ti za nove, sveže ideje. Obljubljamo raz no li kost glas be nih zvrsti in kostumov ter večer odlič ne glas be iz zna nih muzikalov. Dovolite, da vas mladi obetavni gostiteljici Maša Tiselj in Tanja Pečenko navdušita. Se vidimo v eMCe Pla cu ob 19.30 na Muzikülu. Nastja Stropnik Naveršnik

M. L.

Mnenja in odmevi Članek »Cesta Velenje-Škale tudi uradno odprta« Zahtevam, da v tedniku Naš čas objavite polemiko na članek v 42. številki, 21. oktobra 2010, na strani 3, z naslovom »Cesta Velenje-Škale tudi uradno odprta«. Tekst polemike je v nadaljevanju: Članek »Cesta Velenje-Škale tudi uradno odprta« v 42. številki (na tretji strani) tednika Naš čas z dne 21. oktobra 2010 je poln pohvalnih izjav tudi na račun prometne varnosti, boljše pretočnosti, varnosti kolesarjev in pešcev v prometu, ureditve hodnikov za pešce, javne razsvetljave, dolga Škalčanom in truda izvajalcev del, ki so delali tudi v slabem vremenu. Morda so moja pri ča kova nja potem, ko smo za obnovo enega metra ceste porabili več kot 5.000 evrov, previsoka. Toda še vedno ima vsaka hiša svoj priključek na regionalno cesto, hitrost je omejena na 50 km/h, vozišče je spolzko, hodnik za pešce med krožiščem in Levstikovo cesto je preozek ali pa ga sploh ni, iz Stanetove in Levstikove ceste ni prehoda za pešce proti stadionu, za varnost kolesarjev ni bilo narejeno nič, javna razsvetljava na več kot polovici odseka ne deluje, na začetku del predol-

go postavljen rok za izvedbo del je bil prekoračen … Med izvajanjem del smo lahko opazovali preveč nadzornikov, ki so bili praviloma zgledno opremljeni z zaščitnimi sredstvi. Žal to ni veljalo za fizične delavce, ki so bili praktično brez vseh zaščitnih sredstev. Med obnovo sem dobil vtis, da na tem odseku delajo samo, kadar izvajalci nimajo dela na drugih gradbiščih. Tisto, kar me ob vsem tem res veseli, je napoved zdaj že bivšega župana, da bo cesta trajala vsaj trideset let. Iz navedenega lahko sklepam, da hitra cesta ne bo povozila komaj obnovljene regionalne ceste in da ne bo umeščena med Škalsko jezero in Staro vas. O dolgu do prebivalcev severno od pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje pa kdaj drugič. Tomo Lipnik

Resnica o prodaji Prislanovega posestva V zadnjem času se znova pojavlja cel kup govoric, ki v slabo luč mečejo našo družino, podjetnika g. N. Muminoviča in še koga. Ker želimo enkrat in dokončno razčistiti s temi neresnicami in podtika-

nji, v glavnem iz istih krogov, dajemo sledeče pojasnilo: Kot je znano, je naša družina (pravzaprav Blaženka Leskovšek), podedovala 1/4 t. i. Prislanovega posestva ob reki Paki, v začetku naselja Veliki Vrh. Ostali dediči živijo v drugi državi. Ti so zahtevali, da jim čim prej izplačamo ostali delež ali prodamo posestvo in si razdelimo kupnino. Seveda nismo imeli denarja, zato smo pričeli s postopki prodaje. Obstajal pa je velik problem služnostne poti do kmetije. Celih 5 let so trajali sodni postopki, da smo dobili sicer že prej pridobljen dostop. Zdi se nam, da bi bil postopek lahko prej končan, če ne bi bilo prišepetovalcev s strani, ki so hoteli na ta način zmanjšati ceno posestva. Ves ta čas so to zemljo obdelovali različni kmetje, predvsem iz Paške vasi. Ko smo uredili formalnosti glede dovozne poti, smo zaradi že znanih razlogov začeli s prodajo zemlje. Postavili smo realno, tržno ceno. Približno 3 leta smo bili deležni nenormalno nizkih in ponižujočih ponudb različnih kmetovalcev. Eden iz bližnje Paške vasi je celo izjavil, da rajši kupi dve stanovanji v Ljubljani, kot pa to našo zemljo. Vse skupaj smo ponudili tudi KZ Šoštanj, ki je imela predkupno pravico, vendar so se ji odpovedali. Pritiski ostalih dedičev so

bili čedalje večji. No in popolnoma na koncu se je pojavil g. N. Muminovič, ki nam je v dogovorjenih rokih vse pošteno plačal. Zato nas sedaj čudi, ko se v to zgodbo, ne vemo iz katerih razlogov, vpleta tudi občina in sedanji župan, saj pri tem niso imeli nič. Kot zanimivost moramo povedati, da je že ob prvem ogledu g. Muminovič izjavil, da bi tu »pasal« most, o čemer smo mi le sanjali. Pojasniti še moramo sedanjo gradnjo hiš, namreč, nobene spremembe namembnosti »čez noč« ni bilo, kot sedaj presenečeni poslušamo, ampak so objekti zgrajeni tam, kjer so prej že bili in je bilo to pač območje pozidave (do prve plošče zgrajen objekt, gospodarsko poslopje, hiša ...). Kako pa bo sedanji lastnik naprej gospodaril s tem posestvom, pa je seveda povsem njegov problem. Se nekaj o sami kvaliteti zemlje. Čudno se nam zdi, da so jo prejšnji eventuelni kupci cenili zelo nizko, sedaj pa bi naj kar naenkrat bila »najboljša kmetijska« zemlja. Res je, da je posestvo na ravnini, drži pa tudi, da so to v glavnem rečne naplavine z veliko kamenja in proda, in so posebno v sušnih obdobjih bile slabe letine. Še nekaj; gotovo posestva ne bi prodajali, če bi ga lahko obdržali in prodali smo ga pošteno.

Upamo, da bomo s temi pojasnili ustavili nerazumna podtikanja in laži, kajti resnica je le to, kar smo napisali. Blaženka in Alojz Leskovšek

Knjiga Krajevna skupnost Topolšica V četrtek, 14. oktobra, je bila v wellnesss centru Zala v Topolšici predstavitev knjige Krajevna skupnost Topolšica. Knjiga je iz Pozojeve zbirke, zbrala in uredila pa sta jo Peter Rebernik in Jožica Rogelšek. Po naslovu sodeč bi morali biti o predstavitvi knjige obveščeni vsi krajani, a se je že tu zapletlo. Avtorja sta si dovolila veliko načrtnih ali nenačrtnih napak. O nastajanju in nastanku knjige niso bili obveščeni vsi krajani. Namer no ni bilo predstavljenih nekaj hiš. Predstavitve družin so bile narejene skrajno poniževalno. Nekaterim družinam je bil namenjen cel slavospev, drugim niso omenili niti vseh otrok. Vsak se je moral sam predstaviti, potem pa sta urednika cenzurirala!? Ob predstavitvi klubov in društev so bili nekateri avtorji člankov podpisani, drugi pa ne (zelo neenotna pravila).

Če bi natančno pregledali, bi našli še najbrž več napak, vendar so že prej navedena dejstva dovolj, da se sprašujemo, kdo je dovolil izdati tako neprofesionalno napisano knjigo. Še bolj grozljivo dejstvo pa je, da so zavedeni krajani zanjo plačali kar 59 EUR in da imajo v načrtu podobno knjigo še za druge krajevne skupnosti po dolini. Naš primer naj vam bo v opozorilo. Družini Darko in Marjana Menih, Tomaž in Brigita Langus

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE

4. novembra 2010

Gimnazijci po prestolnicah EU in v Angliji

Pod mostom Tower

skem hribu. Tudi hladno jesensko jutro nas je obsijalo s soncem in sprehod po eni najbolj urejenih in bogatih državic Evrope je obetal lep začetek dneva. Po ogledu institucij Evropske unije in zanimivih podatkih vodiča smo pot nadaljevali proti Bruslju. Tu smo pri parlamentu pod slovensko zastavo zapeli Zdravljico – in to večglasno ( kar je pri te gni lo mno ge naključne obiskovalce) in se napotili v stari del mesta z razkošno arhitekturo in predvsem znamenitimi belgijskimi čokoladnimi butiki. Zaključek dneva je bil v znamenju školjk in čokoladnih pralin. Še vožnja do Calaisa in vkrcanje na trajekt do Dovra. Noč v hotelu na obrobju Londona je bila kratka, spa ti smo mora li »hit ro« in si nabrati moči za naslednji dan v Londonu. Dan na Otoku se je začel v svežino in modrino brez oblačka in tak je bil cel londonski dan: najprej ogled Greenwicha (z muzejem naprav za opazovanje neba in merjenje zemeljskih poldnevnikov,

Simptomi, ki spremljajo bolezen, so številni, odvisni od vrste in teže obolenja. Najprej se pojavi pomanjkanje sape, ki je prisotno že ob minimalnih naporih. Pogosto je prisoten neprijeten dražeč suh kašelj. Z razvojem bolezni postane kašelj produktiven, izmeček pa je penast in občasno roza obarvan. Želja po hrani postopno usiha. Telesna zmogljivost postaja vse manjša, telesni napor pa pogosto spremlja bolečina za prsnico. Med naporom ali po njem se pojavljajo napadi vrtoglavic ali motene zavesti, zaradi česar bolniki pogosto kolabirajo. Srčni ritem je pogosto nereden. Bolniki opisujejo neprijetno trepetanje v prsih ter preskakovanje srca. Krvni tlak je lahko povečan, še bolj pa moti precejšnje nihanje. Pri pešanju desnega srca se pojavi zatekanje nog v gležnjih in goleni, napetost v trebuhu in zatekanje jeter. Trebuh se napihne in razširi, pojavi se nočno uriniranje. Bolniki so kronično utrujeni, zelo zgodaj pa se pojavijo spremembe v psihičnem stanju. Sposobnost koncentracije se močno zmanjša, pešajo tudi spominske funkcije.

Alenka Šalej

Psiholog odgovarja (27)

Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje ali na email naslov: petra.tekavec@ deseosvetovanje.com

Pozdravljeni, Imam mater, ki je zelo vsiljiva. Misli, da mi pomaga, ko mi daje nasvete. Stara sem 38 let, in ko se pogovarjam z njo, mi daje občutek, da sem še vedno otrok. Večkrat sem ji že posku ša la pove da ti, da ne potrebujem njenega mnenja in da ji bom že rekla, če jo bom potrebovala. Nič ne zaleže. Vsiljuje mi njeno mnenje, kar me res jezi. Morda me bo pripeljala tako daleč, da bom zmanjšala stike z njo. Sedaj se slišiva skoraj vsak dan. Verjetno tudi jaz kaj delam narobe. Kakšno je vaše mnenje? Zelo bom hvaležna za odgovor.

Vsiljivost matere

Pred Shakespearovo hišo v Stratfordu

Okvara srčne mišice - kardiomiopatija Številne bolezni in dejavniki tveganja pogosto vplivajo tudi na srce – na srčno mišico, prevodni sistem, zaklopke in osrčnik. Najpogosteje so prizadete prav srčne zaklopke in srčna mišica. Okvara slednje je razlog za slabšo črpalno funkcijo srca, kar privede do srčnega popuščanja. Včasih smo po domače bolezen poimenovali kar srčna astma oziroma srčna vodenica, odvisno od tega, kateri del srca je prizadet. Kardiomiopatija je bolezen, ki postopoma napreduje in je lahko tudi vzrok nenadne srčne smrti. V majhnem odstotku je bolezen prirojena, pogosteje pa se razvije v času življenja. Vzroki za nastanek so raz lič ni. Med nje sodijo vnetja – tako virusna kot bakterijska, dolgotrajno povišan krvni tlak, alkoholizem, okvara zaklopk, trajno povišana frekvenca srčnega utripa, slabša prekrvljenost srčne mišice, motnje v presnovi beljakovin in številni drugi še ne povsem prepoznani dejavniki. Tako govo ri mo o idi o pat ski, sekundarni, dilatativni, hipetrofični z obstrukcijo ali brez, restriktivni, ishemični, valvularni, tahikardi, poporodni, alkoholni ter metabolni kardiomiopatiji.

popoldne pa končni cilj – 4. najbolj obiskano angleško turistično središče, rojstni kraj Williama Shakespeareja. Mesto smo doživeli v rahlem rosenju, a to ni zmanjšalo občudovanja 500 let stare hiše, odlično urejenega muzeja v njej in okusno izdelanih spominkov, pa ohranjenih drugih starih stavb v mestecu – popoldanski obrok smo si lahko privoščili v znameniti stari krčmi, v katero je zahajal tudi Will. Večerni obisk znamenitega univerzitetnega mesta Oxford je pomenil le še piko na i zadnji dan ekskurzije. Tu smo zapravili še zadnje funte v študentskih knjigarnah, si nakupili not in Cd-jev klasične glasbe in se bogati z mnogo novimi spoznanji o odnosu do nacionalne kulturne dediščine, kakršnega doma marsikje pogrešamo. Let domov je minil v enoglasnem zaklju čku: Bilo je nepo zab no, Anglijo pa bomo zagotovo še obiskali, ker je kaj videti. Tudi naš vodič se je poslovil od nas z besedami: »Bili ste tako super, da to že ni več normalno …«

Za opredelitev funkcije srca ter stopnje obolenja izvajamo številne preiskave. EKG (elektrokardiogram), ki je osnovna in najpogostejša preiskava, nam pokaže motnje srčnega ritma, motnje prekrvitve in morebitne znake odebelitve

ali razširitve srca. Rentgenogram pljuč in srca nam razkrije velikost srčne sence, polnjenost pljučnih žil, indirektno pa kaže tudi na funkcijo srca. Ultrazvok je danes najbolj pogosto uporabljena slikovna teh-

nika. Omogoča nam vpogled v velikost srčnih votlin, funkcijo srčnih zaklopk in srčne mišice ter analizo osrčnika. Za oceno pretoka preko srčnega ožilja uporabljamo scintigrafijo, za anatomsko opredelitev pa koronarografijo. Zadnja leta jo vse bolj nadomešča računalniška koronarografija, s katero dobimo natančnejše podatke o dogajanju v žilni steni. Počasi a vztrajno si v diagnostiko anatomije in funkcije srca utira pot tudi magnetna resonanca. Pogosto je potrebna še biopsija srčne mišice, da lahko natančno opredelimo stanje vnetja, tkivne spremembe in biokemične procese. Kot za vsa obolenja velja tudi pri kardiomiopatijah načelo preventive. Izločiti moramo vse dejavnike, ki bi lahko bolezen sprožili ali pa jo kasneje poslabšali. Morebitne bakterijske vnetne pro ce se bomo zdravi li z ustreznimi antibiotiki, pri virusnih pa poleg počitka uživali še aspirin in vitamine. Poskrbeli bomo za ustrezno nizko frekvenco srčnega utripa ter opustili uživanje alkohola in kajenje. V prehrani bomo omejili vnos soli, sladkorja in trdih maščob, poskrbeli za ustrezno raven krvnih maščob, krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Uživali bomo dovolj vitaminov in zaščitnih snovi, predvsem pa

Zdravnik svetuje

Na velenjski gimnaziji ponujamo dijakom veliko dejavnosti OIV v obliki ekskurzij – tako obveznih kot prostoizbir nih – te v večini potekajo med počitnicami. Med prav kar kon ča ni mi jesen ski mi počitnicami smo se tako odpravili po prestolnicah EU in v Anglijo s končnim ciljem obiskati Shakespearov rojstni kraj Stratford ob reki Avon. Program in odlično vodenje smo tokrat prepustili šolarjem že znani agenciji Twin iz Ljubljane, dijake pa sva spremljali dve mentorici (za slovenščino in zgodovino). Pot nas je najprej vodila v Strasbourg, kjer smo si prelepo mesto nemško-francoske preteklosti ogledali kar z reke, po kateri smo se peljali s turistično ladjico, nato pa v sprehodu do katedrale in »La petit France« okusili tudi alzaške kulinarične posebnosti. Po nočitvi blizu Saarbrückna je bil skok do Luksemburga zato krajši in kmalu smo se znašli na »najlepši terasi Evrope«, kot imenujejo razgledno točko na starem graj-

časa …), nato spust do muzeja navtike in pristanišča, kjer smo se vkrcali na ladjo in se tako po Temzi odpe lja li do »Veli ke ga Bena« (nasproti 'Londonskega očesa'). Vožnja je trajala 40 minut in vse znamenitosti Londona so bile kot na dlani za obogatitev osebnih foto albumov. Tudi mrzel obrečni veter ni mogel zmanjšati navdušenja nad panoramo. Ko smo se izkrcali, smo se mimo 'Dow ning stre e ta ' in nato skozi park sprehodili tudi do Buckinghamske palače. Nato pa še okus (in strah nekaterih) londonskega metroja, kratek nakup na Oxfordstreet (ulici Oxford) in zaključek dne na trgu Traffalgar pred narodno galerijo. Hiter obisk le-te zahteva najmanj 1 dan, zato smo to odložili za naslednji izlet. Sončen poznjeoktobrski dan v Londonu je mnogim ostal v najlepšem spominu. A čakala nas je že pot do Birminghama, tam nočitev, naslednji dan pa obisk tovarne čokolade Catbury (z ogledom dela proizvodnje in muzeja in nakupom vseh mogočih čokoladnih izdelkov,

bomo redno telesno aktivni v okviru varnih mej srčnega utripa. Zdravljenje kardiomiopatije v akutni fazi poslabšanja obolenja vedno zahteva počitek, kasneje pa je potreb na red na in ustrez no odmerjena telesna aktivnost. Poleg zdravil in spremembe življenjskega stila bomo pri zdravljenju morda potrebovali balonsko razširjanje srčnih žil, vstavitev žilne opornice, aortokoronarno premostitev, zamenjavo zaklopke, vbrizgavanje matičnih celic, prehodno podporno črpalko, v najtežjih primerih pa bo potrebna tudi presaditev srca. Vse diagnostične metode za opredelitev kardiomiopatij in sodobni načini zdravljenja so nam v Sloveniji dostopni. Naša naloga pa je, da z ustreznim preventivnim obnašanjem in povečano skrbjo za lastno zdravje poskrbimo, da bo naše srce še dolgo zdravo in živahno utripalo. Janez Poles

Spoštovani, Opisujete pogost sindrom slovenske matere, ki se ne more ločiti od otrok in nima vzpostavljenih mej zasebnosti. Opisujete, da vaša mati ignorira vaše želje in potrebe ter ne spoštuje vašega mnenja. Vaji ne zgo dovi ne ne poznam, zagotovo pa vam mati ne dopusti, da bi se od nje ločili in osamosvojili. Bliži no in nad zor nad vami ohranja s tem, da svoje mnenje vsiljuje in se vtikuje v vaše osebno življenje. Če ona ni zmožna vzpostaviti mej med vama, jih mora te pri če ti postavljati vi. Pravite, da ste z njo v vsakodnevnem stiku. S tem ji dajete večjo možnost pregleda nad svojim življenjem. Ne pravim, da morate stik z njo zmanjšati, če vam osebno veliko pomeni vajin odnos in redni stiki. Svetovala pa bi vam, da pazite, kakšne informacije ji zaupate oz. kako podrobno jo o vsem obveščate. Manj je bolje v tem primeru. Odločneje ji tudi povejte, da njenega mnenja ne potrebujete. Besede podprite z dejanji ali končajte pogovor z njo ali odidite, če ste v fizičnem stiku. Mati vas ne spoštuje, zato si boste morali to pridobiti z dejanji, saj so besede premalo. Spremeniti boste morali sebe, da bo vaša mati lahko spoznala, da se mora držati mej in spoštovati vašo željo po samostojnosti in zasebnosti. Želim vam, da bi kmalu lahko svobodneje zadihali in uspešno spremenili utesnjujoč vzorec med vami in materjo.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

4. novembra 2010

Druga zmaga v gosteh

Tokrat neodločeno

Druga Rudarjeva zmaga po vrsti – V soboto tretja?

Šmarčani so po dveh odličnih rezultatih v zadnjih krogih od srečanja z Gorenjci pričakovali veliko - Morali so se zadovoljiti le s točko (2 : 2)

V 15. prvenstvenem krogu so se zelo izkazala gostujoča moštva, saj so se ob koncu tekme veselila kar na treh igriščih. Maribor je v celjski Areni Petrol s 4 : 0 dosegel navišjo zmago kroga, v primorskem derbiju v Ajdovšči ni med Pri mor jem in Novo Gorico so se z 2 : 0 veselili gostje, svoje navijače pa so navdušili tudi velenjski nogometni rudarji. V Domžalah so na lestvici proti dru-

kartona Mitja Zatkovič. Rudarje je že v 32. minuti v vodstvo popeljal njegov trenutno najboljši strelec Dejan Djermanović. Dve minuti za tem je z lepim udarcem iz obrata izid prvega polčasa 2 : 0 za Velenjčane postavil Damjan Trifković. Gostje v nadaljevanju niso igrali tako odločno kot v prvem delu in Domžalčani so v prvi nevarnejši akciji v 64. minuti zadeli za 1 : 2. Zadetek jih je spod-

tem prvenstvu za zdaj slabši del moštva, je v preostalih minutah ven darle uspeš no klju bova la nasprotnikovim napadom in na koncu so se gostje zasluženo veselili pete zmage v tem prvenstvu. Kljub njej so ostali na petem mestu, enako število točk (19) imajo Novogoričani na šestem, za četrtim Primorjem pa zaostajajo le za dve točki.

Manjka le še tretje veselje (foto: vos)

S pokalne tekme v Kranju. Na desni Rudarjev najboljši strelec Dejan Djermanović (foto: S. Vovk)

gemu domačemu moštvu zaigrali zelo motivirano v prvem polčasu, povedli z 2 : 0, na koncu pa kljub igralcu več celo trepetali za zmago, pa čeprav so domači približno zadnjih petnajst minut imeli igralca manj. V 78. minuti je moral v slačilnico zaradi drugega rumenega

Za Kolsija jesen končana Marku Kolsiju so v soboto uspešno operirali kolenske križne vezi. Pred njim je sedaj polletno okrevanje.

budil k še bolj napadalni igri, kar pa se jim je maščevalo, saj je Nikola Tolimir po hitri kontri znova dvignil vodstvo svojega moštva na dva gola razlike. Mirza Mešić je nekaj minut za tem imel veliko priložnost, da poviša prednost na tri gole razlike, na svojo nesrečo pa je zadel samo okvir domačih vrat. Kljub relativno visokemu zaostanku se domači niso sprijaznili s porazom. Nekaj upanja - vsaj na točko - so dobili v 82. minuti, ko so kljub igralcu manj znižali na 2 : 3. Rudarjeva obrambna vrsta, ki je v

Konec slabih iger z Gorenjci? V soboto (17.00) bo ob jezeru gostoval Triglav Gorenjska. Novinci v ligi so bili v novi tekmovalni že dvakrat boljši o rudarjev. Premagali so jih v 7. prvenstvenem krogu (1:0) in jih nato izločil iz slovenskega pokalnega tekmovanja (2:1). Bojan Prašnikar, Rudarjev trener pravi, da so tradicije za to

Uvodne minute so sicer pripadle gostom, ki so s kombinatorno igro pokazali, da so dokaj stabilno moštvo. Akcije so se hitro odvijale, akterji niso popuščali. Mogoče bi bilo Šmarčanom lažje, če bi v 10. minuti Arnel Mahmutović iz idealne priložnosti po šolsko izvedenem napadu v dveh poizkusih matiral gostujočega vratarja. Vijoličasti so v silni želji in borbenosti delali veliko napak, kar je omogočalo gostom, da so nadzorovali igro. Iz nasprotnih napadov so praktično vseskozi predstavljali nevarnost za vratarja Tadeja Pusovnika. Po dveh sko raj zapo red nih kotih, ko je domača obramba delovala tako rekoč brez »navigacije«, je gostom s pomočjo domačih v 35. minuti uspelo spraviti v slabo voljo številne domače navijače in vodstvo gostov. Z velikimi napori so doma-

či le vzpostavili ravnotežje ter si v 44. minuti tudi zaslužili izenačenje. Dobro kombinacijo je s predložkom nadaljeval Arnel Mahmutović, končal pa s premišljenim in lepim strelom z glavo Anže Podgoršek. Dobro razpoloženje so Šmarčani prenesli tudi v drugi del, saj je že v 49. Šmarški napad izigral Gorenjce, Mujanović pa brez milosti zaključil na 2 : 1. Toda vztraj ni gost je so vali li napad za napadom, domači pa bi iz dveh ali treh situacij morali iztržiti več. Zato pa se je Fortuna nasmehnila gostom, ko je v 57. minuti Robert Stranjak z »volejem« s kakšnih 22 m poslal Pusovnika po žogo v mrežo in - 2 : 2. Trener Stanko Božičevič je mogoče s kakšno prehitro menjavo hotel tok dogodkov obrniti v domačo smer, toda to nedeljo od menjav ni bilo »dodane

vrednosti«. Nenavadno oster tempo igre je izčrpaval ene in druge, ki so praktično dihali na »škrge«, in krči so bili v zadnjem delu pogost problem. Igra je bila še naprej navdušujoča, saj sta obe ekipi želeli zmagati. Zdi se, da je gostov proti koncu res nekako zmanjkalo, toda prepozno, da bi Šmarčani našli dovolj časa za tako želeno zmago. Sicer so lahko in morajo biti zadovoljni tudi s točko proti tokrat zelo dobrim in razpoloženim gostom iz Šenčurja. V naslednjem krogu Šmarčani gostujejo v Dobu. Pričakovati je, da bo po dolgem času okrepil vezno vrsto precej časa odsotni Matej Kolenc, v ekipo se verjetno vrača tudi Tilen Kompan. To pa so že zadeve, ki pomenijo optimizem. AP

Tako so igrali Prva SNL, 15. krog Domžale - Rudar Velenje 2:3 (0:2) Strelci: 0:1 Djermanović (32.), 0:2 Trifković (34.), 1:2 Šimunović (65.), 1:3 Tolimir (68.), 2:3 Kosmač (82.). Rudar Velenje: Jahič, Jeseničnik, Jelečević, Novaković, Cipot, Tolimir, Korun, Mešić, Trifković (od 89. Berko), Roj (od 83. Kelenc), Djermanović (od 65. Metelka). Trener: Bojan Prašnikar. Drugi izidi: Luka Koper – Olimpija 2:0 (0:0), CM Celje – Maribor 0:4 (0:3), Triglav Gorenjska – Nafta 2:0 (1:0), Primorje - Hit Gorica 0:2 (0:1). Vrstni red: 1. Maribor 24, 2. Domžale 29, 3. Nafta 23, 4. Luka koper 21, 5. Rudar 19 (23:26), 6. Hit Gorica 19 (18:22).7. Trigaslv Gorenjska 17, 8. Primorje 15, 9. Olimpija14, 10. CM Celje 13.

2. NL, 13. krog Šmartno 1928 - Garmin Šenčur 2:2 (1:1) Šmartno 1928: Pusovnik, Jahić, Kramar ( od 46. Grešovnik), Hajdari, Omerović, Babić, Mahmutović, Veler, Vasić (od 57. Jelen), Podgoršerk, Mujanovič (od 71. Mahmutović), Trener: Stanko Božičevič. Strelci: 0:1 Sviben (35), 1:1 Podgoršek 2:1 (44), 2:1 Mujanovič (49), 2:2 Stranjak (57). Vrstni red: 1. Interbock 24, 2. Aluminij 22, 3. Bela krajina 22, 4. Dravinja Kostroj 20, 5. Labod rava 19, 6, Garmin Šenčur 16, 7. Krško 16, 8. Mura 05 14, 9. Roltek Dob 12, 10. Šmartno 11.

Štajerska nogometna liga, 11. krog NK Šoštanj – ND Koroške gradnje 0 : 0 Šoštanj: Mušič, Bulajić, Avdić, Oblak (od 46' Obu), Rebernik, Vukančić, Softić, Špacapan (od 73' Sarina), Linić (od 85' Filipović), Spasojevič, Umihanić (od 60' Hudarin) Vrstni red: 1. Zavrč 33, 2. Šoštanj 25, 3. Tehnotim Pesnica, 4. Pohorje oba 22, 5. Boč Poljčane, 6. Marles hiše, 7. GIC Gradnje Rogaška vsi po 15, 8. Peca 14, 9. Šmarje pri Jelšah 13, 10. Podvinci 11, 11. Carrera Optyl Ormož 10, 12. Koroške gradnje 8, 13. Zava Gerečja vas, 14. Mons Claudius oba po 7

Prva ŽNK, 9. krog ŽNK Maribor - ŽNK Pomurje Beltinci 2:5 (1:1), Dornava ŽNK Jevnica 2:6 (0:1), Rudar Škale - ŽNK Krka 1:1 (0:1), HV TOUR Sl. Gradec - Velesovo Kamen Jerič 6:0 (4:0). Vrstni red: 1. Krka 22, 2. HV TOUR Sl. Gradec 21, 3. Rudar Škale 17, 4. Jevnica 14, 5. ŽNK Pomurje Beltinci 13, 6. Maribor 7, 7. Velesovo Kamen Jerič3, 8. Dornava 1.

Liga Telemach, 3. krog Parklji – Elektra Šoštanj 72 : 80 (57 : 56, 37 : 36, 16 : 18) Elektra: Horvat 6 (3-4), Vidovič 13 (2-2), Čosič, Jeršin 8 (3-7), Bilič 14 (1-2), Lelič 9 (2-2), Lekič 2, Miljkovič 12 (10-12), Nuhanovič 16 (4-6) Vrstni red: 1. Šentjur 6, 2. Helios, 3. Elek-

tra Šoštanj, 4. Hopsi Polzela vsi po 5, 5. Zlatorog (-1) 4, 6. Geoplin Slovan (-1), 7. LTHcast Mercator, 8. Maribor vsi po 3, 9. Parklji (-1) 2

Liga z'dežele, 7. krog ŽRK Veplas Velenje - RK Žalec 33:24 (16:12) ŽRK Veplas Velenje: Novaković (1 obramba), Sešel (12 obramb), Vajdl 9, Jaušovec -, Naglič 3, Nakić -, Hrnčič 3, Halilović 8, Čater -, Hofinger 2, Fatkić 8 (6), Perše -, Kumer -, Simić (1 obramba). Trenerka: Snežana Rodić. Žalec: Križan (14 obramb), Krajner 2, Plaskan 4, Kramer -, Peldin -, Gaber 1, Turnšek 12 (3), Debelak 1, Pirc 1, Tratnik 3, Potočnik (1 obramba), Petek. Trener: Aleš Filipčič. Sedemmetrovke: Veplas 6 (7), Žalec 3 (3). Izključitve: Veplas 14 minut, Žalec 8 minut. Drugi izidi: Krim Mercator - Zagorje GEN-I 43:31 (20:15), Krka - Casino Izola 34:24 (21:17), Mlinotest Ajdovščina - Olimpija 23:31 (13:16), Piran Vrtovi Istre Celje Celjske mesnine 24:28 (10:14), Krim Mercator - Krka 49:27 (28:14). Vrstni red: 1. Krim Mercator 8 tekem - 16 točk, 2. Zagorje GEN-I 7 – 11, 3. Olimpija 6 – 9, 4. Mercator Tenzor Ptuj 6 – 8, 5. Mlinotest Ajdovščina 6 – 6, 6. Krka 7 – 6 7. Celje Celjske mesnine 6 – 6, 8. Piran Vrtovi Istre 7 – 4, 9. Veplas Velenje 6 – 4, 10. Casino Izola 7 – 2, 11. Žalec 6 – 0.

S Koroško (samo) točka Nogometaši Šoštanja težko pričakujejo konec jesenskega dela prvenstva, saj jim v zadnjih tekmah forma pada. Nekaj tekem so se kljub slabši igri uspeli izvleči z ugodnim izidom, v zadnjih tekmah pa se slabše predstave odražajo tudi na rezultatu. Po porazu v prejšnjem krogu so tokrat v 11. krogu Štajerske nogometne lige pred domačimi gledalci le remizirali z ekipo Koroških gradenj iz Slovenj Gradca. »Le« zaradi tega, ker si Šoštanjčani želijo napredovati v 3. nogometno ligo, kamor pa vodi samo prvo mesto na lestvici. Vodilni Zavrč v dosedanjem delu prvenstva še ni storil napake in tako uhaja nogometašem Šoštanja že za 8 točk. Srečanje med Šoštanjem in Koroškimi gradnjami, ki so na začelju lestvice, je bilo za obe ekipi izjemno težko, saj jih je oviral močan veter. Domači si niso uspeli priigrati pravih priložnosti, na njihovo srečo pa niti gostje v svojih vrstah niso imeli razpoloženih strelcev, tako da se je tekma končala z nepopularnim izidom 0 : 0. Do konca jesenskega dela čakata nogometaše v Štajerski nogometni ligi še dve srečanji. V soboto igra Šoštanj ponovno doma – na stadion Široko prihaja Gerečja vas, ki je v enajstih krogih zbrala zgolj sedem točk. Srečanje se bo pričelo ob 14. uri. Jesenski del pa bodo Šoštanjčani zaključili

13. novembra v Limbušu, ko se bodo pomerili z ekipo Marles hiš. T. R. , foto: vos

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

4. novembra 2010

Prvi veliki derbi Jutri (v petek) v Rdeči dvorani Gorenje Velenje : Cimos Koper – Oboji pričakujejo zmago Po dveh kvalifikacijskih tekmah najboljše slovenske izbrane vrste bodo moštva jutri in v soboto nadaljevala prvenstvo s tekmami 8. kroga. V Velenju bo gostovalo moštvo Kopra, ki je na domačem terenu premagalo Celje PL in s tem zaslužno, da so doslej še edini neporaženi Velenjčani. Igralci Cimosa so namreč izgubili v Trebnjem. Rokometaši Gorenja so s tren-

erjem Brankom Tamšetom odločeni, da tudi po tem - za njih prvem od velikih derbijev - zadržijo vodilni položaj. »Koprčani imajo zelo dobro sestavljeno ekipo z vrhunskimi posamezniki: igrajo hiter in atraktiven rokomet. Toda mi se povsem mirni pripravljamo na ta derbi. Naša prednost bo v tem, da igramo pred svojimi gledalci in podpora nam bo prišla še kako prav. Favorita na tej tekmi ni,

vse bo odvisno od trenutne forme. Seveda pa želimo tudi po tej tekmi ostati na vrhu lestvice,« pravi domači trener Branko Tamše. Upa, da bosta sposobna zaigrati tudi Matevž Skok in Nikola Manojlović. Trener gostov Fredi Radojkovič pa napoveduje: »To je prva tekma od štirih, ki nas čakajo to sezono. Seveda se pripravljamo na Gorenje, saj gre za ekipo, ki je trenutno še neporažena in igra na zavidljivi

ravni. V Velenje gremo po zmago, tega ne skrivamo. Zavedamo se, da nas čaka težko delo. Velenjčani že od začetka sezone igrajo zelo kompaktno in homogeno, to je njihov ključ do uspeha. Mi smo si privoščili »kiks« v Trebnjem, vendar smo se sedaj zbrali in dvignili svojo formo. V goste prihajamo malo okrnjeni, saj je poškodovan Matjaž Brumen, vendar ne bomo dopustili, da to vpliva na nas. Čaka nas težka tekma. Domačini so favoriti zaradi forme, v kateri trenutno so, in zaradi domačega terena. Ne glede na to bomo odpotovali v Velenje po zmago in verjamem, da se nam obeta pravi športni spektakel.« Začetek jutrišnje tekme bo ob 19.30.

Karate: slovenska moška ekipa peta na svetu Na 20. svetovnem članskem prvenstvu od 27. do 31. oktobra v Beogradu je moška ekipa v športnih borbah s 5. mestom dosegla najboljši rezultat na tovrstnih tekmovanjih. Ekipo sta skupaj z Matijem Matijevičem, Zlatkom Tkalcem (oba KK Zmaj Ljubljana), Janezom Perhavcem (KK Kranj), Remom Maričem (KK Shotokan Grosuplje) in Mladenom Railčem (KK Piran) sestavljala tudi člana

Foto: vos

Pomembna zmaga Rokometašice velenjskega Veplasa so v derbiju 7. kroga doma premagale sosedske tekmice iz Žalca in si tako zasluženo priigrale 2 pomembni točki. V tekmi, ki je bila v prvem polčasu dokaj izenačena, so si gostiteljice večkrat priigrale manjšo prednost, ta je v prvih 30 minutah bila ravno najvišja ob polčasu, +4 za Velenjčanke (16 : 12). V 1. polčasu torej ne preveč zanimiva predstava, ki pa so jo v nadaljevanju domačinke nadgradile z agresivnejšo obrambo in hitrimi zadetki iz protinapadov, tako da je prednost velenjskih rokometašic le naraščala. Svoj delež je z dobrimi obrambami dodala tudi Katja Sešel, ki je

Karate kluba Tiger Omer Tabaković in Domen Mihelič iz Velenja. Na tem najprestižnejšem karate tekmovanju je nastopilo 875 karateistk in karateistov iz 88 držav, med njimi 13 slovenskih tekmovalcev. Sicer posamični nastopi slovenske izbrane vrste niso obrodili sadov, se je pa zato bolje izkazala moška ekipa v športnih borbah, kjer je med 53. ekipami sveta dosegla odlično 5. mesto. Naša ekipa je bila 1. krog prosta, nato pa so svoj zmagovalni pohod pričeli proti Ekvadorju (3 : 0), se zmage veselili še proti Makedoniji (3 : 1) in Maroku (3 : 0) ter klonili šele v polfinalu proti Azerbajdžanu (0 : 3). Tekma za 3. mesto se je končala v prid izkušenejšim reprezentantom Bosne in Hercegovine, ki si je bronasto medaljo zaslužila brez izgubljene borbe (0 : 3).

Konec poletnega dela tekmovanj v 45 minu tah igre zbra la 12 obramb. Za domače je največ zadetkov dosegla kapetanka Tanja Vajdl (9),

pri gostjah iz Žalca pa je ponovno ''zabijala'' mlada Jasna Turnšek, ki je na koncu 'vknjižila' kar 12 zadetkov.

Elektra z zmago iz Ljubljane Košarkarji Elektre so se z zmago vrnili iz Ljubljane, kjer so v petek gostovali pri ekipi Parklji. Ljubljančani imajo dobro izkušeno ekipo, saj imajo v svojih vrstah Krejiča, Eržena, Paravinjo … Poleg tega so gostitelji Šoštanjčane pričakali spočiti, saj so bili v drugem krogu prosti. To pa ni bilo dovolj za motivirane košarkarje Elektre. Srečanje v športni dvorani na Ježici je bilo zanimivo in napeto, ekipi sta se kar nekajkrat izmenjali v vodstvu,

ob koncu pa so se zaslužene zmage veselili gostje iz Šoštanja. V prvem polčasu so si Šoštanjčani nekajkrat priigrali do pet točk naskoka, kar so domačini hitro ujeli in jih tudi prehiteli. Parklji so v nadaljevanju srečanja povedli za šest, vendar so Šoštanjčani predvsem zaradi odličnega skoka, bojevite igre v obrambi in disciplinirane v napadu uspeli izenačiti, v nadaljevanju pa si tudi priigrati nekoliko občutnejšo prednost –

največ so vodili za deset. Ob koncu pa je bila razlika osem – 80 : 72 za Elektro. Dušan Hauptman, trener Elektre: »Tekma proti Parkljem je bila ves čas izredno izenačena, kar je dalo tudi rezultat, saj sta se obe ekipi nenehno izmenjavali v vodstvu. Mislim, da je tokrat zmagovalca odločal skok, v katerem smo bili premočni, saj smo jih zbrali 13 več od tekmeca.« V soboto ob 19. uri bodo košar-

V 8. krogu bodo Velenjčanke gostovale v Ljubljani pri ekipi Olimpije. Tekma bo jutri, v petek, ob 16.30.

karji Elektre v svoji dvorani gostili še eno ljubljansko ekipo – Geoplin Slovan, ki je v prvem krogu ugnal LTHcast Mercator iz Škofje Loke, v drugem pa nekoliko presenetljivo izgubil v Šentjurju. V torek, 9. novembra, bodo igrali povratno tekmo pokala Spar v Rogaški Slatini, kjer bodo branili tri točke naskoka z domače tekme. Rogaška, vodilna ekipa 1. B lige, se je za trd oreh za Šoštanjčane izkazala že v pripravljalnem obdobju, ko je Elektro premagala tudi na turnirju na Polzeli. Tjaša Rehar

NK Vigo že četrtič zapored Organizator zadnjega kroga devete sezo ne med kra jev ne lige v malem nogo me tu je bila eki pa Športnega društva Šentilj. Prvič v vseh sezonah se je zgodilo, da je o prvaku odločala prav zadnja tekma med ekipama NK Vigo (Vinska Gora) in Fajdiga (Pohrastnik). Ekipa Fajdiga je presenetila z dobro in borbeno igro ter deset minut pred koncem vodila s 3 : 2, vendar je na koncu klonila s 3 : 4. Tako se je četr tega zaporednega naslova ponovno veselila ekipa NK Vigo (na sliki). Končni vrstni red: 1. NK Vigo (40 točk), 2. Podkraj (38 točk), 3. ŠD Cirkovce (35 točk), 4. Mušketirji (Ravne), 5. Elektroklima Stagoj (Gotovlje), 6. TGP Tris Pesje, 7. Faj di ga (Pohrast nik), 8. KMNPplešivec, 9. ŠD Šentilj.

Najboljši - NK Vigo

Minuli vikend so se končala tekmovanja na skakalnicah, pokritih s plastično maso. V Kranju so se za naslove državnih prvakov najprej pomerili mladinci do 20 let posamično in ekipno ter v nordijski kombinaciji (NK). To je prepričljivo dobil član SSK Velenje Marjan Jelenko, 8. je bil Žan Zagomilšek. Posamična preizkušnja: 9. Jelenko, 34. Niko Hižar, 38. Robert Vitez, 43. Zagomilšek. V ekipni konkurenci so osvojili 6. mesto. Dečki do 12 let: 5. Aljaž Osterc, 10. Gašper Brecl, dečki do 13 let: 9. Patrik Vitez, 11. David Strehar, 16. Blaž Sluga, v NK: 3. Sven Zagomilšek, 4. Ožbej Jelen, 6. Osterc in Brecl, 8. Rok Jelen, 14. Strehar, 15. Vitez in 20 Sluga. Ljubno ob Savinji - zadnja tekma regijskega pokala. Deklice do 9 let: 1. Pia Slamek; deklice do 11 let: 1. Jerneja Brecl; cicibani do 9 let: 8. Lan Vrčkovnik, 9. Gašper Podpečan; dečki 10 let: 9. Domen Oblak; dečki 11 let: 2. Rok Jelen, 3. Ožbej Jelen, 4. Sven Zagomilšek, 6. Denis Pikel; dečki do 12 let: 1. Aljaž Osterc, 2. Gašper Brecl; dečki do 13 let: 3. Patrik Vitez, 4. David Strehar in 8 Blaž Sluga. V klub vabijo mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki. Začetki bodo lahko začeli vaditi z alpskimi smučmi. Več o klubu na spletni strani www: velenje-skijump.si .

Zmaga v Rakeku Po štirinajstdnevnem premoru se je na pred praznično soboto nadaljevala 1. namiznoteniška liga. Ekipa NTK Tempa je tokrat gostovala pri ekipi PPK Rakek, ki je novinka v 1. ligi, saj so si v minuli sezoni po dobrih nastopih v 2. ligi zagotovili igranje med najboljšimi namiznoteniškimi ekipami. Velenjčani so brez težav zmagali s 5 : 2. Patrik Rosc je premagal Žiga Urbanca s 3 : 1 in izgubil z Jurijem Zdovcem z 0 : 3. Slednji je v drugi tekmi premagal Miha Kljajiča s 3 : 1, Kljajič pa je v zadnji tekmi premagal veterana in selektorja ženske članske reprezentance Darijana Vizjaka s 3 : 1. Ostale tri zmage in točke za pomembno zmago je dosegel Žiga Jazbec proti Klemnu Rebecu, Žigu Urbancu in Juriju Zdovcu vse gladko s 3 : 0. Velenjčani tako še z eno zmago napredujejo po lestvici in trenutno zasedajo 5. mesto, ki jih vodi v elitno šesterico, ki se bo v drugem delu sezone pomerila za naslov državnega prvaka. Naslednja tekma jih čaka doma proti NTK Ptuj v soboto ob 17.00 na OŠ Gustava Šiliha.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 18

MODROB E L A KRONIKA

18 Na Cankarjevi prodajal drogo Velenje, 21. in 24. oktobra – Ko sta pred štirinajstimi dnevi policista kriminalista, opravljala kontrolo v mestu, ju je občan obvestil o prodaji prepovedanih drog na Cankarjevi ulici. Takoj sta se odpravila na kraj in se tam srečala z mlajšim moškim, doma z območja Žalca, in mlajšo žensko, ki je od njega kupila drogo. To sta ji zasegla, drogo – bilo je je več različnih vrst - pa ta zasegla tudi prodajalcu. Tri dni kasneje pa so se policisti z dvema uživalcema droge srečali na avtobusnem postajališču. Enemu od njiju so zasegli devet zavit-

kov konoplje.

Bežal pred policisti, a bil pri tem neuspešen Velenje, 30. oktobra – V soboto ponoči so policisti na Partizanski cesti ustavljali voznika osebnega avtomobila znamke audi. Voznik na zna ke poli cis tov ni ustavil, ampak odpeljal naprej. Policijska patrulja je odpeljala za njim in ga dohitela na dovozni cesti v Pesju, kjer je hotel voznik peš pobegniti policistom, pri tem pa vozila ni ustrezno zavaroval, tako da je to trčilo v sprednji del intervencijskega vozila.

Trije povzročitelji odpeljali s kraja Velenje – V začetku prejšnjega tedna so se na območju Policijske postaje Velenje zgodile tri prometne nesreče, ki jim je skupno to, da so povzročitelji s kraja nesreč odpeljali. V torek, 26. oktobra, je neznani voznik osebnega avtomobila pred trgovino Merkur na Cesti Simona Blatnika zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran osebni avto, po trčenju pa odpeljal. V sredo, 27. oktobra, je na Cesti na vrtače neznani voznik osebnega avtomobila peugeot zaradi neprilagojene hitrosti trčil v drog javne razsvetljave in ga poškodoval. Z nevoznega vozila je snel registrski tablici in odšel. Povzročitelja so že izsledili. Čaka ga obdolžilni predlog in plačilni nalog za pobeg. V četrtek, 28. oktobra, je neznani voznik skuterja na magistralni cesti v bližini Veleja parka zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v voznika osebnega avtomobila, nato pa odpeljal naprej.

Policista sta kršitelja prijela. Ugotovila sta, da gre za mlajšega moškega, sicer povratnika. Dogodek je obravnavala patrulja PPP Celje, ki je vozniku izdala plačilni nalog za povzročitev prometne nesreče in vožnje brez vozniškega dovoljenja, medtem ko bo glede vožnje pod vplivom alkohola podala obdolžilni predlog na sodišče šele po ugotovljeni analizi krvi in urina.

Voznica vozila cik-cak Velenje, 30. oktobra – V soboto zvečer so po obvestilu občana policisti v Šaleku ustavili voznico osebnega avtomobila audi, ki je po magistralni cesti Huda luknja–Velenje avto vozila cik cak. Preizkus z elektronskim alkotestom je pokazal razlog. Vozila je z več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Voznico so pridržali do iztreznitve.

Stara »finta« spet vžgala Velenje, 29. oktobra – V petek popoldan so policisti obravnavali tatvino na tržnici na Cankarjevi. Neznanec je pri branjevki izbral lončnico in jo hotel plačati z bankovcem za 200 evrov. Ko je branjevka iskala menjalni denar, si je kupec premislil in rekel, da bo kupil za 200 evrov rož, vendar kasneje, da jih bo lahko dal kar v avto-

4. novembra 2010 bus. Branjevka mu je 200 evrov vrnila, moški pa ji je vzel še 80 evrov ter odšel. Šlo naj bi za tujega državljana, starega okoli 35 let, visokega med 175 in 180 centimetri, temnih kratkih las s čelno plešo, oblečenega v temno jakno.

Med stavko močno upadlo število glob

Zakuril izolacijo

Državni proračun v enem mesecu ob 4 milijone evrov

Velenje, 29. oktobra – V petek zvečer je na bivšem letnem kopališču na Šaleški cesti neznanec zakuril izolacijo na toplovodni napeljavi. Ogenj so pogasili gasilci, o storilcu pa policisti še poizvedujejo.

Vlom v vulkanizersko delavnico Velenje, 31. oktobra – V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v vulkanizersko delavnico v Škalah . Policisti so pri ogledu – zaradi odsotnosti lastnika – lahko za zdaj ugotovili le, da je storilec v skladišču vzel neznano število pnevmatik, iz delavnice pa kovinsko škatlo z menjalnim denarjem.

Odnesel 14 gasilnih aparatov Velenje, 31. oktobra – V nedeljo je neznanec z avtobusnega postajališča ukradel 14 gasilnih aparatov, dva pa izpraznil v garaži.

Iz policistove beležke

Kokain in tabletke

li do iztreznitve.

V torek, 26. oktobra, so policisti pri postopku, ki so ga pri mlajšem moškem opravili na Vodnikovi v Velenju, zasegli tabletki s seznama prepovedanih drog in koka in. V petek, 29. oktob ra ponoči, pa so v centru mesta pri postopku vozniku osebnega avtomobila zasegli zavitek z marihuano.

Med prepirom ga je znanec udaril

Po vratih bivšega dekleta V sredo, 27. oktobra zvečer, je na stopnišču stanovanjskega bloka na Goriški cesti v Velenju mlajši moški v pijanem stanju pred vrati bivšega dekleta in njenih staršev delal nered, vpil in razbijal po vratih. Policisti so mu izdali plačilni nalog, ki pa ni zalegel. Malo za tem so se vrnili in ga pridrža-

li v dežur no ambulanto, zoper kršitelja pa bodo podali kazensko ovadbo.

V lokalu Huda lukna v Starem Velenju je v sredo, 27. oktobra, med pre pi rom zna nec uda ril znanca. Oškodovanec je zdravniš ko pomoč iskal v dežur ni ambulanti.

Poškodoval bivšo zunaj zakonsko partnerko V petek, 29. oktobra zvečer, so šli policisti v Šoštanj, v stanovanje na Cesti talcev. Vanj je že prejšnjo noč prišel bivši zunajzakonski partner stanovalke in jo med prepirom večkrat udaril in telesno poškodoval. Policisti so zaradi telesnih poškodb žensko odpelja-

Vredno pohvale V petek, 29. oktobra, je Velenjčan na Policijsko postajo prinesel denarnico, ki jo je našel v Paki pri Velenju, lastniku, doma je s Konovega, jo bodo policisti vrnili. V soboto, 30. oktobra, je Velenjčanka v reži bankomata pri prodajalni Mercator Center tehnike in gradnje našla več bankovcev. Poštena občanka jih je prinesla policistom, ti pa lastnika denarja še ugotavljajo. Izgubljena denarnica na otroškem igrišču v Velenju, občan jo je našel v nedeljo, 31. oktobra, pa je že pri lastniku.

Vse najboljše za rojstni dan!

Brezplačni vstop velja samo na dan in za osebo, ki praznuje. Obvezna je predložitev osebnega dokumenta.

Zaradi nedostojnega vedenja do žensk je bil tepen V soboto, 30. oktobra, je policiste pred lokalom Mladost v Velenju čakal poškodovan moški. Ta se je pred tem nedostojno vedel do več žensk, zaradi česar sta ga dva moška pretepla. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v ambulanto, okoliščine pa policisti še preiskujejo.

Sosed nad sosedovo družino V petek, 30. oktobra zvečer, se je na Šlandrovi v Velenju stanovalec nedostojno vedel do družine soseda. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Po tistem se je na policijski postaji oglasil kršitelj in zoper soseda podal prijavo za ogrožanje varnosti.

S pestmi nad dekleta V soboto, 30. oktobra ponoči, je na Titovem trgu v Vele nju neznani moški fizično obračunal s štirimi dekleti. Po dejanju je

PODARIMO VAM 3 urno razvajanje v Deželi savn in bazenih + gratis pijača t: 03 78 08 150 e: info@terme-dobrna.si

www.terme-dobrna.si

odšel, policisti pa za njim poizvedujejo.

Sprla sta se v lokalu, stepla pred njim V soboto, 30. oktobra, so policisti zaradi pretepa šli pred Rdečo dvorano. Tam so našli poškodovanega 26-letnega moškega, v dežurni ambulanti pa so se srečali s prav tako poškodovanim 27-letnim moškim. Pred tem sta se sprla v lokalu Winner, pred lokalom pa stepla. Oba čaka kazenska ovadba.

Udaril ga je neznanec V nedeljo, 31. oktobra v jutranjih urah, je pred Rdečo dvorano v Velenju neznanec udaril 23letnega moškega in mu povzročil telesne poškodbe. O kršitelju še zbirajo obvestila.

Pet pijanih pridržanih Policisti so v minulem tednu zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali štiri voznike in voznico.

Podatki, ki smo jih prejeli od Sindikata policistov Slovenije, kažejo, da so policisti med stavko od 16. septembra do 15. oktobra letos izrekli za približno dve tretjini manj glob kot v enakem času lani. Ali drugače, v številkah to pomeni, da je bilo v tem času izrečenih okoli 10.000 glob, medtem ko mesečno poprečje lanskega leta znaša 30.000 izrečenih glob. Policija letno prispeva v proračun iz glob okoli 70 milijonov evrov oziroma okoli 5,8 milijona mesečno. V času poziva k stavki pa je ta znesek znašal le okoli 1,9 milijona evrov. V Sindikatu policistov Slovenije k tem podatkom dodajajo, da so s tem državljanom omogo či li, da so za doma čo potrošnjo lahko porabili skoraj 4 milijone evrov, ki bi se sicer stekli direktno v proračun države. mkp

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

4. novembra 2010

Nagradna križanka “R.S.L. – Renault minuta” Oven od 21. marca do 20. aprila Čeprav na prvo mesto vedno najprej postavite sebe, bodo vaše odločitve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili močan vtis in popravili svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveč, saj se vam zna zgoditi, da boste ob koncu meseca, tik pred zapravljivim veselim decembrom, ostali čisto brez denarja. Sicer ne bo prvič, a tokrat se zna zaradi tega spremeniti celo vaš novoletni načrt, ki st6e ga letos zelo zgodaj zastavili. Vzemite se v roke tudi kar se življenjskih navad tiče. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam že načenjajo zdravje.

Bik od 21. aprila do 21. maja

Hitri servis za vsa vozila brez naročanja

Stres bo vplival tudi na vaš ljubezenski odnos, zato si vzemite čas za sprostitev in razvajanje v objemu ljubljene osebe. Šele proti koncu meseca novembra se boste nekoliko umirili in posvetili družini, kar bo vaše bližnje zelo razveselilo, saj jim je vaše obnašanje povzročalo precej skrbi. Ko boste mirnejši, boste naenkrat zaznavali vse okoli sebe veliko bolj prijetno. In bolj pozorni in prijetni boste naenkrat tudi sami. Če vam srečanje s sorodniki ne bo dišalo, se ga poskušajte izogniti. A izmislite si razumno opravičilo. Niso več pripravljeni poslušati istih izgovorov.

Storitve hitrega servisa Renault minuta: •Zimske pnevmatike –

do 40% popusta

Dvojčka od 22. maja do 21. junija

•Premontaža in hranjenje zimskih ter letnih pnevmatik •Ugodni vzdrževalni servisni pregledi za starejša vozila •Kontrola vozila pred rednim tehničnim pregledom •Kontrola in menjava olja v motorju in menjalniku •Kontrola in zamenjava hladilne tekočine •Menjava brisalcev ter popravilo vetrobranskih in ostalih stekel •Vgradnja audio akustike, CD izmenjevalcev, sedežnih prevlek… •Temeljito zunanje vodno čiščenje vozila •Notranje čiščenje vozila

Znašli se boste v središču pozornosti, kar vam bo zelo všeč. V družbi boste zelo zgovorni, zato vam začetek novembra predstavlja pravi čas za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti je, da greste ven in se zabavate. In to kljub kratkim novembrskim dnevom. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih težav, saj boste končno dobili plačano vse, kar se je nabralo v preteklih tednih neporavnanih računov. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar že nekaj časa načrtujete. Paziti se morate le prehlada, morda celo prave viroze, ki vas lahko za nekaj dni spravi v posteljo.

Rak od 22. junija do 22. julija Ljubezenskim težavam še vedno ne bo videti konca. Vendar pa ni vse tako mračno, kot je videti. Tudi vi se boste morali spremeniti, če želite, da se bo veza obdržala. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napačno usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi ljubezensko krizo, težav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. Težav z denarjem in zdravjem ne boste imeli, kar je ogromno. A vam bo premalo. Sanjarili boste o romantiki, ki je pravzaprav skoraj nikoli niste znali uživati, ko se je res zgodila.

Lev od 23. julija do 23. avgusta November se ni začel najbolj obetavno. Zato dvakrat premislite, preden boste prijateljico vprašali o zelo osebni stvari, saj se vam zna zgoditi, da vam bo zamerila. Ustrezite ji le, če vas bo prosila za pomoč, sami pa se ne vtikajte v tuje stvari. Denarja ne zapravljajte nepremišljeno, ampak ga prihranite za tiste dni, ko boste na dopustu in ga boste res potrebovali več kot sicer. Ne pozabite na rojstni dan ali nek drug osebni praznik bližnje osebe! Hitro se približuje, darilo pa bo najlepše, če ga naredite sami. Idej vam ponavadi res ne primanjkuje.

Delovni čas: pon - pet od 08:00 do 17:00 sob od 08:00 do 12:00

03 / 425 45 36

www.rsl.si

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka RSL«, najkasneje do ponedeljka 15. novembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

Kljub tu in tam turobnim jesenskim dnevom boste prekipevali od energije, zato se čim pogosteje odpravite na izlet v naravo. Pa četudi le za eno uro. To naj bo vsaj uvod v letošnje kratke zimske dni, ko vam bo časa za aktivnosti v naravi močno primanjkovalo. Silna čustva, ki vas bodo prevzela ob nekem srečanju, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika pričakovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakšne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Čas je, da se malo ustavite, čeprav morda tega še ne občutite fizično. Kakšen dan posvetite počitku in gledanju televizije in branju, saj živite precej stresno življenje. Ker preslišite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo prijatelji, vam bo zdravje ta mesec nekoliko ponagajalo. Če ste samski, se vam obeta nova avantura, ki je zlepa ne boste pozabili, čeprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v nič resnejšega. Bo pa več kot prijetna. Vaše misli bodo še naprej pri nekom, ki je trenutno za vas nedosegljiv. Zvezde pravijo, da se lahko tudi to spremeni, če boste le upali narediti prvi korak.

Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Ljubezen boste spet zajemali z veliko žlico in prepričani boste, da bo vaša sreča trajala večno, ne da bi za to storili kaj posebnega. Pazite, da se partner vašega obnašanja ne naveliča, saj že postajate rahlo razvajeni. Pripravite mu presenečenje, saj bo zelo vesel, če bosta počela nekaj novega. Čeprav vam ugaja, da se vsak dan odvija enako, vašega partnerja to zelo moti. Pa čeprav se obnaša povsem drugače. Poskušajte skozi pogovor priti do spremembe v načinu življenja. Čeprav ste pred precejšnjo življenjsko preizkušnjo, se vam to na obrazu ne vidi. Vse se bo odlično izteklo, zato le pogumno naprej!

Strelec od 23. novembra do 22. decembra Vezani boste občutili veliko potrebo po svobodi, zato vam ljubezenske obveznosti ne bodo prav nič dišale. Sami pri sebi morate razčistiti, če je vaš partner res oseba, s katero se želite postarati. Za nasvet ne sprašujte prijateljev, saj morate sami ugotoviti, kje tiči problem. Vzemite si vsaj en dan samo zase in temeljito premislite o zadevi. Ker bo en dan premalo, ne ukrepajte takoj, ampak še malo preizkušajte, kako bi bilo, če naredite temeljito spremembo v vašem življenju. Seveda je čisto normalno, da se je bojite, saj takšne stvari niso prijetne.

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:

GREMO MI PO SVOJE Mladinski komedija, 95 minut Režija: Miha Hočevar. Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Gaja Pegan Nahtigal, Pia Korbar, Žigan Krajnčan, Teodor Popovič, Erik Oprešnik, Vili Frahm, Matej Zemljič, Jana Zupančič, Ajda Toman, Uroš Kaurin, Luka Cimprič, idr. Petek, 5. 11., ob 19.00 Sobota, 6. 11., ob 18.00 Nedelja, 7. 11., ob 16.00 – otroška matineja

SCOTT PILGRIM PROTI VSEM

Lene Maria Christensen, Lars Brygmann, idr.

(Scott Pilgrim vs the World) Romantična domišljijska pustolovščina, 112 minut . Režija: Edgar Wright Igrajo: Michael Cera, Mary Elizabeth Winstead, Kieran Culkin, Chris Evans, Anna Kendrick, Brandon Routh, idr.

Petek, 5. 11., ob 21.00 Nedelja, 7. 11., ob 20.15 Robert Hansen je osramočen in nesrečen policist, ki ga premestijo v zakotno vas na jug Danske.

Sobota, 6. 11., ob 20.00 Nedelja, 7. 11., ob 18.00

GROZLJIVO SREČEN (Frygtelig Lykkelig ) Triler, western, srhljivka, 90 minut Režija: Henrik Ruben Genz Igrajo: Jakob Cedergren, Kim Bodnia,

ZGODBA O JOHNU LENNONU (Nowhere boy) Biografska glasbena drama Režija: Sam Taylor Wood Igrajo: Aaron Johnson, Kristin Scott Thomas, Anne-Marie Duff, David Threlfall, Josh Bolt, Ophelia Lovibond, Kerrie Hayes, Angela Walsh, David

Morrissey, idr. Petek, 5. 11., ob 20.00 – mala dvorana Sobota, 6. 11., ob 19.30 – mala dvorana Nedelja, 7. 11., ob 19.00 – mala dvorana

Naslednji vikend, od 12. 11. do 14. 11. 2010 napovedujemo: animirano komedijo JAZ, BARABA, zgodovinsko ljubezensko dramo PIRAN/PIRANO, akcijsko komedijo REZERVNA POLICISTA, Večer neodvisnega kratkega filma !

Zgodilo se je ...

Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Čeprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste težko opravljali zadeve, ki vam jih bodo postavljali tisti, ki vam režejo kruh. Navzven se ne bo poznalo, a v notranjosti boste bili pravi boj sami s seboj, saj niste navajeni na tako velike kompromise. Pazite na svoje zdravje, saj obstaja zaradi hitro spremenljivega vremena možnost pogostih glavobolov, pa tudi vnetij. Privoščite si miren konec tedna, predvsem pa skrbite, da boste na toplem in suhem. Prijatelji, ki vas že nekaj časa vabijo na obisk, bodo obupali, če ne boste ukrepali! Imate res tako malo časa ali se enostavno izogibate?

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo povzročil precej skrbi. Morali se boste bolj organizirati, saj preveč zapravljate za nesmiselne stvari, kar sicer ni v vaši naravi. A tokrat ste želeli nekomu pomagati in ste ob tem upali, da bo tokrat reagiral drugače kot je vedno prej. Zmota. Tudi v službi zna priti do problemov, ki pa se bodo razrešili brez večjih posledic, če boste pametno reagirali. Zdravje vam ne bo delalo težav, sploh, ker se zelo trudite tudi sami. Vlaganje v vas same se bo že kmalu zelo pozitivno odrazilo. Ljubezen? Nič novega, slabega pa tudi ne.

Ribi od 19. februarja do 20. marca Ne spuščajte se v prepire, čeprav imate včasih drugačen pogled na svet kot vaši prijatelji. Na čustvenem področju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, če ga boste le znali izkoristiti. Neka oseba bo namreč vrgla oči prav na vas. Od vaše samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale. Začetek dolgotrajne zveze ni izključen, če boste seveda vi tako želeli. Tokrat bo žogica res na vaši strani. A ko boste tehtali sedanje življenje, ki mu prav nič ne manjka in to, kar se vam lahko zgodi v prihodnosti, ki je negotova, upoštevajte tudi glavo in ne le srce. Torej, dobro premislite!

od 5. do 11. novembra - 5. novembra 1996 so na seji sveta Mestne občine Velenje svetniki potrdili odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center; - 5. novembra 1998 je Slovenijo prizadela huda vodna ujma; v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je poplavljalo več vodotokov, sprožilo pa se je tudi veliko zemeljskih plazov; - 9. novembra 1978 je velenjska Rdeča dvorana od celjskega Izletnika začasno prevzela v upravljanje Rekreacijsko-turistični center Golte nad Mozirjem; - 10. novembra 1995 so v Šoštanju v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja uradno predali namenu razžveplevalno napravo 4. bloka šoštanjske termoelektrane, na razširjeni seji odbora

Rdečega križa Velenje pa so istega dne lady Miloški Nott iz Velike Britanije podelili zlati znak Rdečega križa Sloveniji za njen prispevek pri zbiranju humanitarne pomoči za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki so prebivali v takratni občini Velenje; - 11. listopada je god sv. Martina; martinovo je star jesenski praznik z obloženo mizo, s pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina; pri nas so zato v vinorodnih krajih s pokušino novega vina združene tudi pojedine in različni stari običaji; vse šege in navade, ki so se ohranile okoli martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pust"; karkoli se ob

Fotografija: praznovanje sv. Martina v Šmartnem ob Paki (arhiv Muzeja Velenje) martinovanju dogaja, je starejšega izvora, kot je svetnik sam, tako da je priljubljen svetnik, čigar god je Cerkev postavila v primeren čas, moral prevzeti poganska praznovanja in šege, ki jih ni bilo mogoče zatreti; pri nas je sv. Martinu posvečeno veliko farnih in podružničnih cerkva, saj gre zagotovo za enega najbolj priljubljenih in pogostih slovenskih svetnikov. V naši neposredni bližini sta cerkvi, posvečeni sv.

Martinu v Velenju in v Šmartnem ob Paki, kjer praznujejo tudi občinski praznik; - na slavnostni seji občinskega sveta Šmartnega ob Paki so ob občinskem prazniku 11. novembra 1998 Ivanu Atelšku podelili najvišje občinsko priznanje, naziv častni občan Občine Šmartno ob Paki. Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 4. 11.. 2010, barve: CMYK, stran 20

20 ČETRTEK, 4. novembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.20 11.40 13.00 13.25 13.50 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 17.00 17.20 17.30 18.15 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.55 21.25 22.00 23.05 23.35 00.10 01.20 01.55 02.20

06.30 07.00 08.00 09.00 12.10 12.40 13.10 13.40 14.35 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.25 18.50 19.20 20.00 21.55 22.50 23.20 01.20

07.05 07.35 08.30 08.45 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.50 23.10 00.05 00.35 01.10 02.10

Kultura Omevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, nan. Male sive celice, kviz Sprehodi v naravo: V zavetju gozda Omizje Poročila, šport, vreme Slobodan Maksimović: ˝, igrani film Parada Poročila Mostovi Vipo - pustolovščine letečega psa: Egipt – skrivnost piramide, 16/26 Fifi in cvetličniki: Športni dan, 16/26 Poskusna doba, igrani film Enajsta šola, odd. za radov. Novice, slovenska kronika, šport, vreme Gledamo naprej Sinje nebo, 11/16 Odpeti pesniki Minute za jezik, ponov. Žrebanje deteljice Drago, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Pogledi Slovenije Na lepše Odmevi, kultura, šport, vreme Pisave Globus Na zdravje!, ponov. Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Strasti, 18. del Globus Psi, ki so spremenili svet, 2/2 Slovenska jazz scena Evropski magazin Lynx magazin, tv Koper Mostovi To bo moj poklic: Oblikovalec kovin, 2. del Prava ideja!, poslov. odd. Z glavo na zabavo: Društvo mrtvih pesnikov, 5/15 Gremo na morje, nan. Rad imam nogomet Vprašaj Prah, am. film Prijateljske zdrahe, 4/6 Nogomet, evrop. liga, povzetki Nesmrtno ljubljena, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Na kraju zločina, nan. Kosti, nan. 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 30 Rock, nan. Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi 11.35 Pop corn, glasbena kontaktna oddaja. Gostje: Društvo mrtvih pesnikov, David Grom 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna odd. 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan : Kaj je veter?, izobraževalna oddaja 18.15 Pravljica za lahko noč 18.30 Video novice za gluhe in naglušne 18.55 Regionalne novice 1 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, ans. Veritas, ans. Erazem 21.15 Regionalne novice 2 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Popotniške razglednice: Mehika 22.20 Vabimo k ogledu 22.25 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

TV SPORED

4. novembra 2010

PETEK, 5. novembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.20 11.45 12.10 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.40 19.55 20.30 22.00 23.05 00.25 00.40 00.55 02.05 02.40 03.05

06.30 07.00 08.20 08.50 09.20 09.45 10.15 10.30 12.00 12.45 13.40 14.35 15.10 15.40 16.05 16.35 18.00 18.25 19.25 20.00 20.55 21.45 23.50 01.20 02.05

06.35 07.05 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.55 23.15 01.35 02.10 03.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Bisergora: O darilih, 6/15 Martina in ptičje strašilo: turistična agencija Poskusna doba, igrani film Enajsta šola To bo moj poklic: Oblikovalec kovin, 1. del To bo moj poklic: Oblikovalec kovin, 2. del Pisave Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: O šefih Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Prihaja Nodi, risanka Iz popotne torbe: Sladke pijače Šola Einstein, 36/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Z glavo na zabavo: Klemen Teran, 6/15 Pri slonovih, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Ekoutrinki Moji, tvoji, najini, 5/35 Na zdravje! Odmevi, šport, vreme Polnočni klub: Kakšni vozniki smo? Duhovni utrip Babilon. si, ponov. Na zdravje!, ponov. Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Strasti, 19. del Glasnik, tv Maribor Evropski magazin Črno beli časi Glasbena oddaja Sinje nebo, 11/16 Šport špas, 6/8 Hočem postati šef, dok. odd. Osmi dan Minute za …, tv Maribor Circom regional, tv Maribor Migaj raje z nami! SP v veslanju, posnetek Na lepše Legende velikega in malega ekrana: Katarina Lavš City folk: Utrecht, dok. odd. Zadnji dnevi slavnih: Marlon Brando, 2/3 Nujni primeri, 10/10 Park Gorkega, am. film Dober fant, nem. film Branilke zakona, 8/13 Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedna ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Fantastični štirje, am. film 24ur zvečer Osem milimetrov, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ans. Veritas, ans. Erazem 11.50 Popotniške razglednice: Mehika 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja , ponovitev 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Črno bele slike in vse bar ve vmes, posnetek koncer ta Aleksandra Mežka 21.05 Regionalne novice 2 21.10 Vabimo k ogledu 21.15 Mi znamo, izobraževalna TV nanizanka, 4. oddaja 21.40 Videospot dneva 21.45 V Tomovi dnevni sobi, pogovor 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.45 Mura Raba TV, inf. oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

SOBOTA, 6. novembra

06.10 06.20 07.00 07.20 sledi sledi sledi sledi sledi 09.00 10.40 12.00 13.00 13.20 14.20 15.55 sledi 16.10 16.30 16.35 17.00 17.15 17.20 sledi 17.50 18.00 18.25 18.35 18.55 19.00 20.05 21.40 22.50 23.25 00.20 00.35 00.55 01.20

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke Križ kraž: Janko, Metka in Pavliha Zajček Bine – rojstni dan Bukvožerček: Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost Ribič Pepe: Prva prava prazgodovina Kulturni brlog, Črtkova galerija Mirski, finski film Polnočni klub: Kakšni vozniki smo v resnici? Tednik Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Zrcalo je počilo, ang. film Sobotno popoldne Uvertura Zdravje Usoda Navset Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Na vrtu Podjetniki, mi smo face, 1. del Z Damijanom Podjetniki, mi smo face, 2. del Prihaja Nodi, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Ruska hiša, ang. film Hri-bar Poročila, vreme, šport Usodna nesreča, 9/13 Moj sin, seksualni manijak, igrani film Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 07.45 08.20 08.30 09.00 10.25 10.45 11.10

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Minute za …, tv Koper Pogledi Slovenije Posebna ponudba, potroš. odd. Circom regional, tv Maribor Zadnji dnevi slavnih: Marlon Brando, 2/3 12.30 Tretje dekle, ang. film 14.05 Izbor miss sveta 2010, posnetek 16.10 Magazin v alp. smučanju 16.45 Nogomet, prva liga, Nafta – Celje, prenos 19.00 SP v veslanju, posnetek 20.15 So najlepše pesmi že napisane, koncert Alenke Godec 22.05 Bleščica, oddaja o modi 22.35 Slovenski magazin 23.00 Bivši, am. film 00.35 Zabavni infokanal

07.00 07.30 07.45 07.55 08.10 08.25 08.50 09.00 09.05 09.30 09.55 10.20 10.45 11.05 12.10 13.10 15.05 16.00 17.05 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 00.10 02.00 03.00

Tv prodaja Rori, dirkalnik, ris. ser. Kopalčki, ris. ser. Mojster Miha, ris. ser. YooHoo in prijatelji, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Profesor Baltazar, ris. ser. Otroška kuharija, kuh. odd. Jagodka, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Dežela pred časom, ris. ser. Mišek Stuart, ris. ser. Hevreka!, ris. ser. Preverjeno, ponov. Najmanjši britanski otroci, dok. odd. Nikoli ni prepozno, am. film Živine, nan. Poirot, Agatha Christie, nan. Napaka v sistemu, ang. film 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Agent na begu, am. film Formula 1, posnetek kvalif. za VN Brazilije Hvala, ker kadite, am. film 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Zvezdica zaspanka, lutkovna predstava 10.15 Nastop vokalne skupine Flying Pickets, posnetek 11.55 Videospot dneva 12.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan: Kaj je veter? 18.15 Videonovice za gluhe in naglušne 18.40 Videospot dneva 18.50 Otroški glasbeni videospoti 19.05 To bo moj poklic: Orodjar - 2. del, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1877. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Iz arhiva VTV: Delčnjakov večer – 1. del posn.koncer ta 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Mi znamo, izobraževalna TV nanizanka, 5. oddaja 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 7. novembra

07.00 sledi 09.25 09.55 11.00 11.30 12.00 13.00 13.10 14.30 14.35 14.40 15.00 15.10 15.45 15.50 16.10 16.15 16.30 17.00 17.15 18.05 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 21.40 21.50 22.05 23.00 23.25 00.55 01.15 01.45

Živ žav Telebajski, 83/90 Šport špas, 7/8 Nedeljska maša, prenos iz župnije Žiče Izvir(n)i Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Na zdravje! NLP, razvedrilna oddaja Na naši zemlji z Marjano Grčman Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Naglas! Z žlico na Ul’co, 6. del Poročila, šport, vreme NLP, razvedrilna oddaja Prvi in drugi Toni in Boni, risanka Zakaj? Zato!, risanka Čarli in Lola, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Spet doma Žrebanje lota ARS 360 Intervju, dr. Janez Potočnik Poročila, vreme, šport Drevo odrešitve, 1/2 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

PONEDELJEK, 8. novembra

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.35 11.05 11.30 12.00 13.00 13.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 17.55 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.55 20.55 21.20 22.00 23.05 23.40 01.25 02.00 02.30

06.30 07.20 07.50 08.00 08.30 08.00 10.00 10.50 11.20 11.55 13.30 15.20 15.45 16.30 18.05 18.35 20.00 20.55 21.50 23.15 00.00 01.50

07.00 07.30 07.45 07.55 08.10 08.25 09.40 10.05 10.30 11.00 12.05 13.45 15.15 15.50 16.45 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 01.05 02.15 03.15

09.00 09.40 09.45 10.10 10.15 10.35 10.40 11.05 11.10 11.15 12.15 12.20 13.35 14.30 17.55 18.00 18.40 20.10 20.40 21.40 23.10 00.00 00.05

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Globus Lynx magazin, tv Koper Hri-bar Turbulenca: O šefih 22. revija Zagorje ob Savi 2010, 7/8 Rad igram nogomet Rokomet, liga prvakinj, Zvezda – Krim, prenos Ostržek, ital. film Z glavo na zabavo: Klemen Teran, 6/15 Mizar za vse čase: Naglas Zmenek s smrtjo, ang. film Planet šport, športna odd. SP v veslanju, posnetek Reke in življenje: Nil, 5/6 Mala Dorritova, 8/8 Na utrip srca, Harlem na Montmartru, dok. film Vroči Bronx, 4/8 Zgodba o Jacku in Rose, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Rori, dirkalnik, ris. ser. Brata Koalček, ris. ser. YooHoo in prijatelji, ris. ser. Radovedni Jaka, ris. ser. Jagodka reši mesto, ris. film Bakuganski bojevniki, ris. ser. Dežela pred časom, ris. ser. Mišek Stuart, ris. ser. ŠKL Ukradena identiteta, am. film Moto GP, prenos dirke za VN Valencije Najbolj nori športi, dok. odd. Življenje ni šala, nan. Formula 1, prenos direke za VN Brazilije 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih, v živo Zvezde na sodišču, nan. Sommersby, am. film Vizije prihodnosti, dok. ser. 24ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Miš maš, otroška oddaja Vabimo k ogledu 1876. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek, šp. inf. oddaja Vabimo k ogledu 1877. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Vabimo k ogledu Župan z vami, pogovor v studiu. Gost: Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi Vabimo k ogled Naj viža, ans. Veritas in ans. Erazem Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Čas za nas – taborniki, otroška oddaja Nastop vokalne skupine Flying Pickets, posnetek Jesen življenja: 60 let DU Ravne na Koroškem, oddaja za tretje življenjsko obdobje Pop corn, glasbena oddaja. Gostje: Društvo mrtvih pesnikov, David Grom Jutranji pogovori Koncert Teofila Milenkoviča Vabimo k ogledu Videostrani, obvestila

06.30 07.00 08.00 09.00 11.05 11.35 12.05 14.45 15.10 15.40 16.10 16.30 16.45 17.10 17.30 18.00 18.50 19.00 19.05 19.40 20.10 21.00 22.00 22.20 00.00 00.40

06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 22.20 22.40 23.35 00.05 00.40 01.40

09.00 10.30 10.35 11.00 11.05 12.00 12.05 13.10 13.15 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.40 00.10 00.15 00.20

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vipo – pustolovščine letečega psa: Egipt, 16/26 Fifi in cvetličniki, 16/26 Šport špas, 7/8 Skrivnosti preteklosti, 25/25 Šola Einstein, 26/52 Ljudje in zemlja, tv Koper Poročila, šport, vreme Pogledi Slovenije, ponov. Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 21/26 Pozabljene knjjige naših babic: O šivilji in škarjicah Ribič Pepe: Prva prava prazgodovina Novice, šport, vreme Gledamo naprej O živalih in ljudeh, tv Maribor Alpe, Donava, Jadran Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Sončni mlin, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Moja družina, 7/9 Osmi dan Odmevi, vreme, šport Globus Glasbeni večer, koncert v počastitev 80-letnice dr. Mirka Cudermana Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Strasti, 20. del Sobotno popoldne Ugriznimo znanost: Podnebne spremembe 22. revija Zagorje ob Savi 2010, 7/8 Slovenski utrinki, tv Madžarska Posebna ponudba, potroš. odd. ARS 360 Pisave Prvi in drugi To bo moj poklic: Dimnikar, 1. d. Bratje Karamazovi, 7/12 Rožnati panter: Novinar, risanka Rožnati panter: Kamenčki, risanka Z Damijanom Impro tv: Vito Rožej in Boštjan Napotnik, 1. odd. Tranzistor Studio city Knjiga mene briga Simon, nizoz. film Tranzistor Zabavni infokanall

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Najlepa leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Big Brother Slavnih Mentalist, nan. 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 30 Rock, nan. Šest modelov, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

Dobro jutro, inf. oddaja Vabimo k ogledu 1877. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor Vabimo k ogledu Črno bele slike in vse bar ve vmes, posnetek koncer ta Aleksandra Mežka Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Nanovo, mladinska oddaja Regionalne novice 1 Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, pogovor z vami, Gost: Mar tin Mikolič, župan Občine Rogatec Regionalne novice 2 Vabimo K ogledu Rokomet, posnetek tekme. Gorenje: Cimos Koper Iz oddaje Dobro jutro, pon. Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

TOREK, 9. novembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 11.05 11.20 11.50 13.00 13.15 13.30 14.00 14.15 15.00 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.55 21.00 22.00 23.05 23.55 00.25 00.55 02.05 02.40 03.05

06.30 07.00 08.00 08.35 09.05 09.35 10.05 10.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kljukčeve dogodivščine, 10/12 Ribič Pepe Zgodbe iz školjke: O šivilji in škarjicah Zgodbe iz divjine, 20/20 Intervju: dr. Janez Potočnik Poročila, šport, vreme Ars 360 Osmi dan Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev: taborjenje Zlatko Zakladko: Jabolčna čežana Šola na Sončavi, 3/13 Novice, šport, vreme Gledamo naprej Svet živali, 1/4 Ugriznimo znanost: Pitna voda – največje bogastvo? Minute za jezik Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Parada Milijoni skriti v kamnih, dok. f. Odmevi, šport, vreme Pokopano v morju, dok. odd. Prava ideja!, posl. odd. Naravni parki Slovenije: Svet živali, 1/4 Na zdravje! Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

11.25 14.30 15.00 15.30 16.55 17.20 18.00 18.50 19.10 19.35 20.00 20.55 21.20 21.50 23.20 00.55

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Strasti, nad. Dober dan, Koroška Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem NLP, razvedrilna oddaja Bleščica, odd. o modi Izvir(n)i Studio city Glasnik, tv Maribor Mostovi Reke in življenje: Nil, 5/6 Podjetniki, mi smo face! Na vrtu, tv Maribor Babilon.si: Poljub Ponovno divje, dok. odd. Prava ideja!, poslov. odd. Prosim, pomagajte, 2/4 Umor Henrika IV., zgod. film Pasti slave, franc. film Zabavni infokanal

06.55 07.25 08.20 09.15 09.30 10.25 10.55 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.05 23.00 23.20 00.15 00.45 01.20 02.20

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Preverjeno Zdravnikova vest, nan. 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 30 Rock, nan. Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor z vami. Gost: Mar tin Mikolič, župan Občine Rogatec 11.35 Rokomet, posnetek tekme. Gorenje: Cimos Koper 13.05 Vabimo k ogledu 13.10 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev 13.35 Videospot dneva 13.40 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iz našega arhiva: Glasbena skrinjica, festival otroških pesmi, 2. del 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Hrana in vino, svetov. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1878. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, šp. inf. oddaja 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 To bo moj poklic: Oblikovalec kovin – 1. del, izobraž. oddaja 21.30 Šu kham – za soncem oddaja o življenju Romov 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.30 Znamo zmoremo, izobraž. odd. 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva, videostrani

SREDA, 10. novembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 20.05 21.45 22.05 23.15 00.30 01.20 02.30 03.10 03.35

06.30 07.00 08.00 09.00 09.45 10.15 10.45 12.20 13.15 13.35

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pika Nogavička, 11/26 Zlatko Zakladko: Jabolčna čežana Šola na Sončavi, 3/13 Naravni parki Slovenije: Svet živali, 1/4 Milijoni skriti v kamnih, dok. film Poročila, šport, vreme Tednik Izvir(n)i Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Kravica Katka, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: Depra Deželica Pimpan, risanka Musti, risanka Vrtni palček Primož, ris. Dnevnik, vreme, šport Večno sonce brezmadežnega uma, am. film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Sveto in svet: Položaj muslimanov v Evropi Turbulenca: Depra Na zdravje!, ponov. Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanall

01.35

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Strasti, nad. Spet doma Hri-bar Knjiga mene briga Glasbeni večer: Koncert v počastitev 80-letnice dr. Mirka Cudermana Babilon.si: Poljub Mostovi Slovenci po svetu Črno beli časi Vrnite mi kužke, am. film O živalih in ljudeh, tv Maribor Mozaik Lepo je biti Mozart, telev. film Zaljubljene, nore, talentirane, dok. feljton Miroslav Krleža: V agoniji, sng drama Slovenska jazz scena: Irena Vidic kvintet Zabavni infokanal

06.40 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.10 00.05 00.35 01.10 02.10

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Gospodarica srca, nad. Tv prodaja Meč in vrtnica, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Meč in vrtnica, nad. 24ur popoldne Meč in vrtnica, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur Big Brother slavnih Bratovo izginotje, kanad. film 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. 30 Rock, nan. Šest modelov 24ur, ponov. Nočna panorama

15.45 16.00 16.30 17.00 17.25 19.00 19.20 20.00 21.50 22.25 00.40

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1878. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Vabimo k ogledu 11.30 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.55 Iz arhiva VTV: Delčnjakov večer, 2. del koncer ta 13.25 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Malinova babica, gledališka predstava 18.20 Modri Jan: Kaj je veter? 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kaj je Bontonček? 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena kontaktna oddaja. Gostje: Carpe Diem 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

4. novembra 2010

Kdaj - kje - kaj

Knjižne novosti Luka Novak: Zlati dež ali kaj hoče moški Luko Novaka (1963) smo do sedaj poznali predvsem kot založnika, publicista in prevajalca. Pred časom smo bralci in bralke dobili v roke njegov prvi roman z naslovom Zlati dež ali Kaj hoče moški, ki je izšel seveda pri njegovi založbi. Precej obsežna knjiga (434 strani) je razdeljena na 23 poglavij, ki so prav vsa poimenovana (npr. Picasso in Van Gogh, ko sta pila roze; Češnjeva pita, Balkan 1 in 2 …), mednje so vrinjeni eseji glavnega protagonista – Doktorja. Glavni protagonisti zgodbe so v veliki večini poimenovani z zanimivimi, dokaj splošnimi imeni. To so (med drugim) Dohtar (psihia-

more več obvla dova ti nje ne ga nevarnega poželenja: gospodični Young ne zadoščajo več četrtkovi večeri pri njej doma, ampak ga hoče kar v šoli. Jaonathanova punca Debie je sicer prijazna in tudi za stvar, a kaj bi rekli sošolci, če bi se dal dol s tako debelajso. Pravzaprav gre za iskanje tistega pravega, o katerem se toliko govori, najti pa je to stvar težje, še težje pa uresničiti lastne predstave o njej. Zato se občutljivost in neuspeh mešata z občutji evforije in agresije. Avtor Melvin Burgess se je poskusil v vseh mogočih literarnih zvrsteh. Doslej je izdal deset romanov, trije so bili nagrajeni, medtem ko so bili v slovenščino doslej preve de ni Džank, Škar nik, Klic poslednjega volka, Sanje neme dekli ce, Dama: življe nje psi ce, Krvava pesem in Nicholas Dane.

Edwidge Danticat: Krik? Krak!

ter), Larisa Kralj (igralka), Orada (Bosanka), Gradbenik, Profesorica (ideologinja) … Dogajanje je postavljeno v različna okolja, in sicer od Provanse, Ljubljane, Tübingena, Mostarja do Latinske Amerike. Luka Novak dogajanje res prikaže, kot da je ves svet oder tega romana. Glavna vprašanja, na katera naj bi bralci dobili odgovore, so: »Kaj hoče moški, kakšnega spola je prihodnost, kaj imajo z vsem opraviti anglosaški borzni špekulanti in kakšno usodo si zasluži Latinska Amerika, kako je zlati dež povezan z brezmadežnim spočetjem in verskimi specialci in zakaj so se vse niti stkale v Ljubljani?« Zanimivo je, da direktnih odgovorov na ta vprašanja ni najti, vse je razvidno iz celotne zgodbe. Luka Novak je s tem prvencem naredil nekakšen preplet trivialnega in duhovnega. Gre za dober roman, ki vam ga priporočamo v branje, sploh če imate radi dobre mešanice – tako žanrske, jezikovne, družbene, etične, življenjske in še kakšne.

Melvin Burgess: Tista reč Tista reč je roman za starejše najstnike, v katerem se junaki srečujejo s spolnimi izkušnjami, ki niso opi sa ne roma tič no in lepo. Nasprotno nas pisatelj preseneti z začudenjem, brezbrižnostjo, brutalnostjo in natančnimi opisi doživljanj glavnih junakov. Trije fantje – Dino, Ben in Jonathan. Tri zgodbe treh odraščajočih prijateljev o prvih korakih v »tisto stvar«. Dino pripravlja zabavo in obljublja vse najlepše in divji »after« prijateljici Jackie, vendar na koncu ni ona tista, s katero pristane v postelji. Stvari še bolj zaplete odkritje, da se njegova mama poljublja s kolegom v službi. Sedemnajstletni Ben se je zapletel z učiteljico dramskega pouka in nenadoma ne

Krik? Krak! je izjemen cikel devetih zgodb, v katerih se med slapovi cvetočih bugenvilij in minskimi polji, med frfotanjem metuljev in rafali brzostrelk prepletajo sanje in resnične zgodbe iz življenja in zgodovine Haitija. Avtorica se je rodila na Haitiju, z dvanajstimi let pa preselila v New York, kjer je začela pisati. »Želela sem dati slišati glas mnogih ljudi, ki sem jih poznala v mladosti,« pravi avtorica, »in to so bili večinoma revni ljudje, ki so sanjali izjemne sanje, a so se tudi soočali z osupljivimi ovirami«. Ključno vlogo v zgodbah igrajo predvsem ženske kot nosilke izročil in življenja. Avtoričino raziskovanje težavne, potlačene haitijske zgodovine in njenih odmevov v sedanjosti primerjajo z delom afroameriške nobelovke Toni Morrison. Zbirka Krik? Krak! je bila leta 1995 uvrščena v ožji izbor za National Book Award v ZDA.

Eko nasveti za vsak dom: kako z ekološkim načinom življenja tudi prihranimo Vodenje gospodinjstva, pa naj gre za stanovanje ali hišo, je sestavljeno iz številnih in raznolikih opravil: vse od prehranjevanja, čiščenja, higiene, do skrbi za prijetno bivalno okolje. Ni dovolj, da le redno nakupujemo, kuhamo, čistimo, pere mo, zali va mo cvet li ce. Za uspešno reševanje teh opravil, vedno ponavljajočih se nalog in težav, obstajajo nasveti, ki nam prihranijo veliko truda, denarja in časa, pri čemer ostanemo prijazni do okolja. To pa je zelo pomembno, saj onesnaženost okolja in klimatske spremembe postajajo vedno bolj preteče in ogrožajoče. Ekologija pa izvor no ( v svojem prvot nem, grškem pomenu) ne pomeni nič drugega, kot prav »nauk dobrega vodenja gospodinjstva«. Prav vsakdo lahko z varčnim gospodarjenjem in zmanjševanjem odpadkov učinkovito in dolgotrajno prispeva k zaščiti okolja in podnebja. Kdor bo varčno in okolju prijazno vodil svoje gospodinjstvo, ne bo prijazen le do okolja, temveč tudi do samega sebe, do svojega zdravja in končno tudi do svojega »žepa«. Ta knjiga je, z okolju prijaznim tiskom, natisnjena na recikliranem papirju. Pripravila: bzj

VELENJE Četrtek, 4. november 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic 16.00 Mladinski center Velenje – Plac Mladi v popoldanskem času 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige - U anamet za selamet 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert - Glasba za orgle in klavir Maja Smiljanić Radić in Nenad Radić (Srbija) 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Petek, 5. november 16.00 – 17.30 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje - Zdravje na dosegu roke 19.30 Dom kulture Velenje Zeleni abonma in izven Komedija: Fotr. Razprodano! 19.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma I. DRL - moški RK Gorenje : RK Cimos 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Sobota, 6. november 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 9.00 – 18.00 Vila Rožle Velenje

10.30 17.00 19.30 21.00

Literarna delavnica - Dramaturški lok zbirke Dom kulture Velenje Pikin abonma in izven - Premiera plesne predstave Lovec Jago Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL - NK Rudar Velenje : NK Triglav Mladinski center Velenje – Plac Večer muzikalov Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Nedelja, 7. november 11.00 Krščanska adventistična cerkev (Šalek 25) Srečanje stezosledcev 17.00 Dom kulture Velenje Nedeljsko gledališko popoldne 2010/2011 - Pelikan ali otroci po želji 21.00 Mladinski center Velenje – Plac Klubski večer

Ponedeljek, 8. november 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje - Rama – laket zapestje

Torek, 9. november 17.00 Vila Mojca Velenje Ustvarjalnica za otroke in starše Torkova peta 17.00 Dom kulture Šoštanj Ustvarjalnica za otroke in starše Torkova peta 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v nemškem jeziku 18.00 Knjigarna Kulturnica Velenje

21 Koledar imen

Predstavitev knjige - Erika Johnson Debeljak: Prepovedani kruh 19.30 Dom kulture Velenje Beli abonma in izven - Komedija: Svobodni zakon

Sreda, 10. november 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Branje je žur, reading is cool

November (listopad)

4. četrtek - Karel, Drago 5. petek - Zahar (Hari), Elizabeta

6. sobota - Lenart 7. nedelja - Engelbert, Ernest

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 4. novembra 20.00 Dvorana ''Centra za Mladinski turizem'' Pilates

Petek, 5. novembra 17.00 Gasilski dom v Paški vasi 8. tradicionalni šahovski turnir vaških skupnosti Šmartnega ob Paki

Sobota, 6. novembra

8. ponedeljek - Bogomir 9. torek - Teodor (Božidar)

10. sreda - Leon Lunine mene

Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica 19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališče pod kozolcem:Vinko Möderndorfer: Mrtve duše

Nedelja, 7. novembra 7.00

Planinski pohod po Martinovi poti, start v Martinovi vasi

Torek, 9. novembra

6. november, mlaj, 5:52

18.00 Hiša mladih Joga

CITYCENTER Celje

Tudi na OŠ Šentilj smo se veselili Kadar koli dobimo kaj novega, smo zelo veseli. Pa naj bo to oblačilo, morda kos pohištva ali igračka. Če pa dobiš naenkrat kar tri ali celo štiri stvari, ki si si jih dolgo želel, je veselje toliko večje … In prav to se je zgodilo letos nam, učencem OŠ Gustava Šiliha Velenje, POŠ ŠENTILJ. Uresničile so se nam kar štiri večletne želje. Torej ni bilo nič čud no, da smo bili tako razigrani in veseli, ko smo se s himno naše šole, dramatizacijo, plesom in pesmicami želeli zahvaliti vsem navzočim za opravljeno delo. Najprej so na rob zelenice postavili ograjo, ki zaustavi mnogo preda leč poda nih žog, ki so prej pogosto letele na cesto. Potem so prišla na vrsto okna, postavitev klopi in mize pod našo lipo. Najbolj

veseli pa smo nove asfaltne prevleke na igrišču. Ob tej priložnosti smo se vsem zahvalila za zadnje pridobitve vsem tistim, ki vedno pomagajo,

tilju, ki vedno z dobro voljo priskočijo na pomoč pri vseh opravilih na šoli ali v njeni okolici. Ob koncu je gospa ravnateljica Liljana Lihteneker v spremstvu

Četrtek, 4. 11. - Biotržnica 4. do 7. 11. od 11. do 17. ure Otroška foto akcija na osrednjem prostoru / 1x portret vašega otroka gratis četrtek, 11. 11. ob 17. uri VESELO MARTINOVANJE z ansamblom Zreška pomlad. Pokušina mošta in vina ter martinovih jedi. V nedeljo, 7. 11., je zaradi inventure Citycenter zaprt.

4. srečanje harmonikarskih skupin

ko jih zaprosimo za pomoč. Tistim, ki poskrbijo, da je naša cvetlična gredica pred šolo vedno urejena, vsem mamicam, ki so za svečano priložnost pekle pecivo, in še mnogim drugim krajanom v Šen-

predstavnikov razredov naše šole prerezali trak, pripet na dve smrečici, ki jih je z veseljem postavil ati učencev naše šole, gospod Janez Ocepek.

Obiskali smo Prijedor in Korčulo V letu 2009 in 2010 smo v KS Šalek imeli kar nekaj prireditev in "delovnih akcij", na katere so se krajani odzvali s prostovoljnim delom. Na svetu KS smo se odločili, da ob koncu mandata sveta priredimo druženje s temi krajani. Odločili smo se, da obiščemo Prijedor in Kozaro, saj kar nekaj naših krajanov izhaja teh krajev. Prijetno smo bili presenečeni, da se je temu vabilu odzvalo več kot 50 ljudi.

Izlet je bil odličen. Narava je neokrnjena, prelepa. Kozara je tiste, ki je še nismo obiskali, presenetila. Spomenik je veličasten spomin na trpljenje vseh, ki so sodelovali v vojni. Veseli smo bili sprejema v občini Vela luka, kjer sta nas sprejela županja in podžupan. Oba sta pred vojno kot gospodarstvenika sodelovala s Slovenijo in z veliko nostalgije pogrešata to obdobje svojega delovanja. Povabili smo jih v

Konovo - V soboto, 6. novembra, bo ob 19.00 bo v veliki dvorani Doma krajanov na Konovem 4. srečanje harmonikarskih skupin. Poleg domačih Konovskih harmonikarjev bodo nastopili še Harmonikarski orkester Roberta Goličnika, Harmonikarji Dolič, Vaški godci iz Andraža, Harmonikarski orkester Vilija Mravljaka in Konovski štrajharji.

Velenje oziroma v Šalek, predstavili smo jim tudi občino in našo KS. Navdušeni so bili nad povabilom ter obljubili obisk. Sodelovanje s Slovenijo nam je predstavil direktor zadruge v Veli luki, ki je pred vojno ogromno sodeloval z Gorenjem in Lesno Slovenj Gradec. Polni vtisov smo se vrnili in spoznali, da je življenje v Velenju sicer drugačno kot v Prijedoru, vendar pa je druženje, kakršno je to bilo, spodbuda, ki nam polepša čas, tudi če je recesija še tako prisotna med nami. dj

Krajani in krajanke Šentilja so na izletu več kot uživali. Na obisk so povabili predstavnike Vele luke, kjer so jih prijazno sprejeli.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

4. novembra 2010

Bodoni d.o.o. trgovina, proizvodnja, storitve

Stari trg 26 3320 Velenje Tel.:03/897-49-80 GSM:041/728-017

Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.

Delovni cas: pon - pet 8h-17h sobota 8h-12h

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 4. novembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 5. novembra:

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 6. novembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.nu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 7. novembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 8. novembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.a; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 9. novembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 10. novembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 26. okt. 2010 do 1. nov. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami.

Info: 03 898 17 50

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. okt. 2010 do 1. nov. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

120

100

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA

VELENJE

GORA

26.okt

27.okt

28.okt

LOKOVICA -

ŠKALE

PESJE

MOBILNA

VELIKI VRH

29.okt

30.okt

31.okt

01.nov

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

4. novembra 2010

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031 443 365 (AA)

OBVESTILO VINOTOČ Furlan, Kidričeva 57, Velenje vabi na brezplačno pokušino ter prodajno akcijo – plačaš 4 dobiš 5. Tel.: 03 58 62 411

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica za vse ljudi, ki imajo resne namene po življenju v dvoje. Gsm: 031 836 378 44-LETNA samska ženska se preseli k resnemu gospodu. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min), 03 57 26 319 28-LETNA samska razgledana punca iz okolice Velenja želi živeti pri poštenemu fantu. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min), gsm: 031 860 668, 041 859 096 DEKLETA in ženske vseh starosti, različnih poklicev, hobijev, pričakovanj, se želijo preseliti. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min), gsm: 031 505 495 BREZPLAČNO spoznavanje za ženske

do 48. leta, ostale plačajo 14 evrov za neomejeno ponudb, ugodno za moške. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min), gsm: 041 229 649 PUNCE in gospe vseh starosti si želijo iskrene ljubezni. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min), gsm: 031 836 378 KDOR si poštene ljubezni želi z našo pomočjo jo dobi. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min), gsm: 031 505 495

PODARIM OMARO za spalnico (3,5 x 2,40 m) in tuš kad podarim. Gsm: 031 442 828 SEDEŽNO garnituro podarim. Gsm: 041 324 733

RAZNO VRTNICE domače raznih barv (2,5 evra) in ciprese za živo mejo (od 1,5 evra naprej) prodaja Dolinšek, gsm: 041 354 575, tel.: 03 58 70 600 LIPOVE fosne, 6 cm, prodam. Gsm: 041 763 214 METRSKA bukova drva prodam. Gsm: 041 919 526 IZOLIRAN hišni bojler, 150 l, star 3 leta, poceni prodam. Cena: 165 evrov. Kupcu podarim razsteznostno posodo. Gsm: 040 867 199 DVE leti star kvalitetni radiator, 110 x 60 cm, prodam za 80 evrov. Gsm: 040 867 199

GIBANJE PREBIVALSTVA

BUKOVA cepljena drva prodam. Gsm: 031 517 415 GARDEROBNO omaro, belo, lepo in novo ter enako pisalno mizo ugodno prodam. Gsm: 041 989 590 ALU platišča, 15 col, za BMW, prodam. Gsm: 051 626 788 BAZEN za mleko, 1200 l, z bojlerjem za toplo vodo, malo rabljen, prodam za 2000 evrov. mežna menjava za govedo. Gsm: 041 239 651 NAKLADALKO sip 28-9pro s hidromotorjem, staro 3 leta, prodam. Gsm: 041 239 651

Upravna enota Velenje Poroke: Porok ni bilo. Smrti: Marija Laharnar, roj. 1921, Razgor 16, Vojnik; Aleksander Hrastnik, roj. 1931, Ravne 33 a, Šoštanj; Fehret Jelačević, roj. 1940, Splitska ul. 10, Velenje; Katarina Drobež, roj. 1925, Prekopa 54, Vransko; Marjan Bele, roj. 1948, Partizanska ul. 41, Žalec; Marija Muhić, roj. 1918, Frankopanska ul. 23, Ljubljana; Dragomana Angela Mazej, roj. 1920, Cesta Matije Gubca 2,

Šoštanj; Draga Šmon, roj. 1941, Prešernova c. 9 a, Velenje; Kristina Naglič, roj. 1918, Ul. D. Kvedra 40, Šentjur pri Celju; Terezija Ivić, roj. 1918, Padežnikova ul. 10, Maribor; Karol Novak, roj. 1919, Lokovica 6 a, Šoštanj; Ernest Veršec, roj. 1943, Pot na Kopitnik 10, Rimske Toplice; Mehmed Numanovik, roj. 1963, Dimičeva ul. 4, Medvode; Terezija Goličnik, roj. 1927, Bele Vode 26, Šoštanj; Karl Kočnik, roj. 1941, Prešernova c. 2, Velenje; Milan Sovinc, roj. 1930, Na Otoku 17, Celje; Jože Jeromen, roj. 1929, Jelnova ul. 57, Ljubljana; Janez Ducman, roj. 1964, Podturn 14, Rogaška Slatina.

PRIDELKI ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883

DEŽURSTVA

ŽIVALI OVCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 266 194 ŽREBIČKA starega 6 mesecev prodam. Tel.: 03 85 32 524 SVINJO težko 250 kg in odojke prodam. Gsm: 031 542 798

NEPREMIČNINE DVE zazidljivi parceli v Dobrni prodam. Gsm: 041 763 358 3-SOBNO stanovanje v centru Velenja

oddam v najem. Tel: 05 91 50 306, gsm: 041 251 305 HIŠO v centru mesta Šoštanj ugodno prodamo. V njej je več sob in sanitarij. Cena po dogovoru. Tel.: 03/7100-423, gsm: 051/624-066

Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

Nagrajenci nagradne križanke MEXICO PIZZA objavljene v tedniku Naš čas, 21. oktobra 2010 so:

ZAHVALA Umrla je

MARIJA URBANČIČ 1927 - 2010 Od drage pokojnice smo se poslovili v sredo, 27. oktobra, na pokopališču v Podkraju. Ob tej priložnosti se za izraženo sožalje, podarjene sveče in cvetje lepo zahvaljujemo širšemu sorodstvu, sodelavcem, prijateljem in znancem. Hvala za celoten potek žalne slovesnosti Pogrebni službi Usar, Komunalnemu podjetju Velenje, Zvezi borcev Desni breg Velenje in Društvu upokojencev Velenje. Prav tako se zahvaljujemo za vso skrb in pomoč pri lajšanju bolezni osebju Zdravstvenega doma Velenje. Vsi njeni

1. nagrada: Barbara Lubej, Cesta IV/9, 3320 Velenje (pizza na vaš način). 2. nagrada: Marija Nedeljko, Šenbriška 13, 3320 Velenje (perutničke po mehiško – 10 kosov). 3. nagrada: Marjana Kremer, Dusana Kvedra 9, 3320 Velenje (tortilja - quesadillas). Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 6. in 7. 10. – VESNA PUPIČ GABERŠEK, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Naš čas, 4. 11. 2010, barve: CMYK, stran 24

Predlagajte kandidat(k)e za naj osebnost!

Kupon za predlog naj osebnosti

Pomagajte izbrati naj osebnost leta 2010 v prostoru, kjer prebiramo Naš čas – Tokrat še zadnja možnost, da predlagate kandidat(k)e, ki bi si tak naziv zaslužili

Obrazložitev _____________________________________

Glasujem za ______________________________________

_____________________________________________ _________________________________________________

Leto 2010 bodo in so že zaznamovali številni dogodki, za katerimi stojijo ljudje. Taki, o katerih se je govorilo. O katerih se bo še govorilo. Ljudje, ki so s svojimi dejanji opozorili nase, ljudje, ki so po čem izstopali, tisti, zaradi katerih si bomo v tem okolju leto

Vaše predloge sprejemamo na naslovu: Uredništvo Našega časa, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.

2010 zapomnili. So osebnosti in so naj osebnosti. Mi bomo tudi letos – z vašo po močjo seveda – izbirali in izbrali naj osebnost leta 2010.

Sestavimo krog, predlagajte osebnosti Najprej pa moramo sestaviti krog tistih, ki bi si ta naziv zaslužili. Pri tem računamo na vašo pomoč. Saj veste: več oči več vidi.

Treba se je ozreti okoli sebe, v letošnje leto, opaziti in zapisati. Možnost imate, da predlagate, kdo bi si tak naziv zaslužil. Že s tem mu boste dali priznanje, če tudi morda na koncu kot nominiranec ne bo »pristal« na lestvici, ki jo bomo sestavili. Prosimo vas, da ste pri obrazložitvi, zakaj si po vaše nekdo naziv naj osebnost zasluži, čimbolj konkretni, nazorni. Poma gaj te nam poiska ti naj osebnosti. Take so. Naj ne bodo spregledane.

Že v naslednji številki Našega časa tisti, ki bo izšla 11. novembra, bomo objavili kandidate in kandidatke, tiste, med katerimi boste lahko izbirali. Tokrat pa še vedno zbiramo predloge. Želimo si čim širši nabor.

Za spodbudo masaža Obljubili smo vam, da bomo vaše sodelovanje nagradili. Med vsemi tistimi, ki ste že, in tistimi, ki boste še predlagali kandidat(k)-

_________________________________________________ Moj naslov _____________________________________ _______________________________________________

e za naj osebnost, bom o izžrebali tri in jih nagradili s klasično masažo telesa, zato ne pozabite pripisati naslova. Nagrado prispeva Matjaž Knez, s. p., Črnova 35 d. Nagra je va li pa bomo tudi potem, ko bomo izbirali, kdo bo

naj osebnost, in glavno nagrado – veliki gospodinjski aparat Gorenja - v bobnu za žreb bodo prav vsi, ki bodo sodelovali, izžrebali na velikem silvestrovanju na Titovem trgu, kjer bomo naj osebnost leta 2010 tudi razglasili.

Pestre jesenske počitnice Velenje, 29. oktobra - V petek so se iztekle počitniške aktivnosti, ki sta jih v času t. i. jesenskih počitnic v Velenju pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje v Vili Mojca, v Rdeči dvorani in na zimskem bazenu pa Športna zveza Velenje in javni zavod Rdeča dvorana. Oboji so bili z obiskom osnovnošolcev zadovoljni, kar potrjuje, da mnogi otroci med počitnicami ostanejo doma in da se raje kot pred računalnikom dru-

žijo s sovrstniki. V Vili Mojca so med počitnicami izvedli začetni računalniški tečaj za osnovnošolce od 1. do 4. razreda, ki ga je uspešno opravilo 9 otrok. Tudi sicer je bil obisk spletne kavarne ves teden dober. Vsaj 15 otrok je vsak dan ustvarjalo tudi v ustvarjalnicah, odlično pa je uspela tudi kavar na na temo Buče, buče. V domi sel no izrez lja nih bučah so na koncu zagorele svečke, nastala pa je prava mala raz-

stava. V Rdeči dvorani in na zimskem baze nu je ves počit niški teden pote kal jesen ski tabor Zma ga Kuštri na. Ude ležen ci so igra li namizni tenis, nogomet in obiskovali šolo rokometa. Na zimskem bazenu so pripravili tudi tečaj sinhronega plavanja, v strelišču ŠD Mrož pa so se učili streljanja z zračno puško. bš

Srečanja starejših so v občini vedno dobro obiskana.

Srečanja veselijo in bogatijo

Po končanem začetnem računalniškem tečaju so vsi dobili potrdilo.

Jesensko veselje v Topolšici Topolšica, 30. oktobra - Letošnje poletje nam (turističnemu društvu Topolšica) je pošteno nagajalo z vremenom, saj nismo mogli izvesti svoje najpomembnejše prireditve »Veselje ob Toplici«. Sprva smo jo prestavili z avgusta na september, pa nam je našo zagnanost ponovno preprečilo slabo vreme. Tako smo jo dokončno odpovedali. Člani UO TD Topolšica smo sklenili glave in odločili, da nam vreme ne bo več preprečilo načrtov, in se odločili za drugačno obliko dela. Tako je nastalo novo VESELJE. Vsak mesec bomo organizirali pohod, ki je lahko v vsakem

vremenu. Med potjo pa bodo udeleženci spoznavali kraj, ljudi, navade in šege, okušali hrano in pijačo, se z nami veselili in domov odnesli prijetne spomine in vtise. V soboto smo se zbrali pred hotelom Vesna v Topolšici. Krenili smo po nekoliko manj znani poti ob Toplici proti Rožičevi livadi, kjer nas je pričakala glasba in prvo okrepčilo. Zvedeli smo nekaj o zgodovini zdravilišča in se medsebojno spoznavali. Pot smo nadaljevali do kmetije Napotnik, kjer imajo sirarno. Domačini so nam pripravili pravo sirarsko pojedino in spoznali smo delo na sodobni kmetiji.

Šmartno ob Paki – Krajevni organizaciji RK Šmartno ob Paki in Gorenje, v sodelovanju z lokalno skupnostjo ter šmarškim društvom upokojencev, vsako leto v počastitev občinskega praznika organizirajo srečanje starejših občanov. Ta so v Šmartnem ob Paki vedno dobro obiskana. Tudi tokrat se je v dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Paki zbralo blizu 90 občanov, starih več kot 70 let. Ob tej priložnosti jih je nagovoril šmar-

ški župan Alojz Podgoršek. Med drugim je dejal, da si v časih, ki jih živimo, vzamemo premalo časa drug za drugega. »Srečanja nas veselijo in bogatijo.« Predsednik Območnega združenja RK Vele nje Jože Kožar je menil, da starejši z udeležbo na srečanjih dajejo zahvalo lokalni skupnosti, prostovoljcem RK za opravljeno delo. Tako kot Podgoršek jim je zaželel vse lepo in obilo zdravja v jeseni življenja.

Z maj hno pozor nost jo so se organizatorji tudi tokrat spomnili najstarejših udeležencev srečanja. Pri moških je bil to Anton Irman, pri ženskah pa Anica Krofl, Avguština Lukač, Ljudmila Melavc, Neža Šuster, Ivanka Meh in Marija Slemenšek. Vsi so v tem letu dopolnili 85 let starosti. Za prijetno druženje so poskrbele Vesele babice. Tp

Naslednja postaja je bila pri družini Ostovršnik. Gospodar Ivan nam je pokazal, kako se delajo »šiklni« ali »skodle« - lesena strešna kritina, gospodinja Štefka nam je postregla s kavo in domačimi sladkimi dobrotami, ki so jih prispevale topolške »dobrovoljke«. Gospa Heda Cerkovnik pa je pokazala, kako se dela cvetje iz papirja. Samo nekaj korakov naprej smo spoznavali žganjekuho. Seveda brez degustacije ni šlo. Popestrili so nam jo z domačim kruhom iz peči gospodarja Jožeta Koželjnika in njegove žene Betke. Salame in zaseka so bile za boljši okus. Vrhunec prireditve je bil na »marofu« pri Pergovnikovih – Edu in Moreni. Pričakal nas je topel ogenj, ob katerem smo si popekli kruh, si ga pomazali s česnom in dopolnili z zaseko. Med žerjavico je bil tudi krompir, ki je v mrzlem večeru pogrel roke in duha. Ves prostor je napolnila pesem, ki se je spontano razvila med gosti term in domačini. Zadovoljni in polni vtisov smo se razšli z željo, da se kmalu zopet srečamo. Naslednja pot bo konec novembra, ko bomo krstili vino – Martinovo veselje. J. K.